glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Leto XIII. Številka 7 / 1. julij 2004G L A S I L O Z D R A V N I Š K E Z B O R N I C E S L O V E N I J E

UVODNIKZa uspešno doseganje ciljevSpoštovane kolegice in kolegi!Izvolitev za predsednika Zdravniške zbornice jepriznanje meni osebno, pa tudi članom dosedanjega izvršilnegaodbora te zdravniške organizacije in regijskihodborov, ki so podprli mojo kandidaturo.Vsem članom Zdravniške zbornice, ki so v dveh krogihvolitev izrazili svojo voljo, izrekam zahvalo za njihovoaktivno delovanje, ki je omogočilo, da bo Zdravniškazbornica Slovenije tudi v prihodnje uspešno delovala vinteresu slovenskega zdravništva.Z izvolitvijo novih poslancev skupščine je bil postavljentemelj bodočemu delovanju Zbornice. Sestavaposlanskega telesa je v veliki meri prenovljena, saj jebila velika večina poslancev prejšnjega sklica skupščinezamenjana z novimi imeni. Izkušnje tistih poslancev, kiso ponovno dobili podporo v svojih volilnih enotah, pabodo pripomogle k nemotenemu delovanju skupščine, ki je najvišji organ Zdravniške zborniceSlovenije.Glede vodenja Zdravniške zbornice Slovenije v naslednjem štiriletnem mandatu bi želelpovedati nekaj svojih načelnih usmeritev.Podpiral bom sodelovanje vseh treh zdravniških organizacij, ki je najbolj naravno jamstvo,da bomo uspešni v doseganju zastavljenih ciljev. Pričakujem tudi bolj trdno povezavo s predstavnikiobeh slovenskih medicinskih fakultet, kjer se pričenja priprava na poklicno pot našihkasnejših članov. Vse se namreč prične z odločitvijo za študij medicine ali stomatologije. Zatoštudijska leta na dodiplomski ravni ne morejo biti izločena iz celote, ki jo predstavlja zdravniškiin zobozdravniški poklic s svojo stanovsko organizacijo. Dolga desetletja sem imel priliko spoznavatimladenke in mladeniče, ki so v zadnjih letih študija medicine prihajali v stik s kliničnimipredmeti. Neredko sem bil prijetno presenečen nad njihovim znanjem, logičnim razmišljanjemin zavzetostjo za bodoči poklic. Že tedaj sem vedel, da bodo postali dobri in uspešni zdravniki,člani Zdravniške zbornice, na katere smo lahko upravičeno ponosni.Revolucionarne spremembe v sistemu zdravstvenega varstva v Sloveniji po mojem mnenju nisopotrebne. V nekaterih segmentih so verjetno potrebne posodobitve in izboljšave, ki pa morajobiti podprte od izvajalcev zdravstvenega varstva. Izhajam iz trdnega prepričanja, da zdravnikiin zobozdravniki dobro vedo, kakšni ukrepi bi jim omogočili učinkovitejše in kakovostnejšedelo. Velika večina nas stremi k odličnosti in perfekcionizmu, kar zahteva bolj ugodne pogojeza delo, kot so nam trenutno na voljo.Slovenija bi zaradi svoje majhnosti morala biti vzorec za dobro organizacijo zdravstvenegavarstva. Kljub temu vidimo, da naši zdravniki nimajo enakih pogojev za delo z bolniki. So geografskapodročja, kjer so obremenitve zdravnikov in zobozdravnikov nerazumno velike, karnegativno vpliva na kakovost oskrbe. Tudi bolnišnice niso enakomerno obremenjene, kar imaza posledico strokovno nedopustno dolge čakalne dobe za diagnostične posege in zdravljenjev nekaterih ustanovah, ki nudijo zdravstvene storitve v najbolj zapletenih primerih bolnikomiz vse države. Omejeno dovoljeno število oskrbovancev na letni ravni povzroča, da bolj enostavihposegov sploh ni več mogoče izvajati pri zavarovancih matične regije. Primer: bolniki skilami in žolčnimi kamni v ljubljanski regiji čakajo na operacijski poseg več let, čakalna dobase podaljšuje in rešitve še ni videti. V ostalih regijah je situacija bistveno boljša, ne smemo papozabiti, da ljubljanska regija predstavlja skoraj eno tretjino prebivalcev Slovenije, ki so v takemnezavidljivem položaju.Že dolga desetletja čakamo na rešitev problema, ki pomeni veliko izgubo državnemu proračunuin izgubo sredstev, ki so namenjena zagotavljanju zdravstvenega varstva. Bolniki, ki čakajona operacijski poseg, so pogosto nesposobni opravljati svoj poklic, še huje pa je, da jih velikojulij 2004 ISIS

ISIS - leto XIII. Številka 7 1. julij 2004VsebinaFo to gra fi ja: Dra gan Ar ri gleruvodnik Vladislav Pegan • Za uspešno doseganje ciljev 3novice • 8fotoreportaža Tomi Voušek • Spomladanski teniški turnir mešanih dvojic 24Marko Demšar • Novice z golfskih zelenic 25aktualno Elizabeta Bobnar Najžer • Izvoljeno novo vodstvo Zbornice 28• Odločba ustavnega sodišča 32Bojan Popovič• Fides v glavnem zadovoljen z odločbo Ustavnega sodišča številkaU-I-321/02 z dne 27. 5. 2004 39Primož Baucon, Jože Balažic • Sodno(medicinsko) izvedeništvo in analiza DNK v kazenskem postopku 40forum Marjan Fortuna • Življenjsko nevarni stranski učinki zdravil 46Iztok Štotl • Debelost in patenti 48obletnice Boštjan Lovšin, Marko Kolenc, • 50 let ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice IzolaZora Weilguny, Dušan Deisinger 50zanimivo Tomaž Benedik • Zgodnje odkrivanje in preprečevanje raka širokega črevesa in danke 54Matjaž Kopač • Dializna šola 2004 56Miha Likar • Epidemija ptičje gripe se je začela pred letom dni? 60Jurij Zalokar • Nekaj za zdravstvo zanimivih drobcev iz zgodovine 62delo Zbornice Marko Bitenc, Tomaž Čakš • Pismo Zdravniške zbornice Slovenije Ministrstvu za zunanje zadeve,Ministru za zdravje in Parlamentarnemu odboru za zdravje 63• Zapisniki IO ZZS 64Anton Židanik• Poročilo o glasovanju na korespondenčni seji skupščineZdravniške zbornice Slovenije 75Anton Židanik • Ugotovitveni sklep 76koledar zdravniških srečanj • 81programi strokovnih srečanj • 9712 18 30 48ISIS julij 2004

8NOVICESodelovanje z zdravniki iz sosednje Avstrije– bo po vstopu v EU kaj drugače?Včetrtek, 13. maja 2004, je napobudo uredništva časopisaMedical Tribune z Dunajaprišlo v obmejnem naseljuPliberk (Bleiburg) v Avstrijido srečanja slovenskih in avstrijskih zdravnikovin zobozdravnikov. Uredništvo avstrijskepodružnice omenjenega mednarodnega tednikaže nekaj časa raziskuje in s tem spodbujačezmejno sodelovanje zdravnikov in njihovihorganizacij znotraj novo nastale Evropskeunije, zato pogosto organizira neformalnasrečanja na ravni pokrajin in zaključenih obmejnihpodročij.V Pliberku se nas je zbralo deset zdravnikov,in sicer sedem iz Avstrije in trije iz Slovenije.Gostitelja dr. Schneider in mag. Bernthaler stav uvodu povedala, da so dosedanji sestanki skolegi iz Slovaške in Madžarske naleteli na zelopozitiven odmev.Janez Gorjanc, dr. med., je v imenu slovenskestrani pozdravil avstrijske kolege inse zahvalil za vabilo. Spomnil je na nekateremejnike sodelovanja med državama, med drugimna državni ravni podpisan sporazum medavstrijsko in slovensko zdravniško zbornico,ki daje dober temelj za naprej. Na strokovnempodročju je spomnil na prijateljske obiskekirurških ekip med regionalnimi bolnišnicamiobeh držav.Sestanek v Pliberku je iz uradne izmenjavemnenj in pričakovanj kmalu prerasel v živahnoJanez Gorjanc, dr. med., Ernst Schneider, dr.med. in mag. Peter Bernthaler ob zaključkusrečanjaJurij Gorjancrazpravo in le brneč diktafon na sredini mizeje spominjal na to, da bodo izvlečki pogovoraobjavljeni v tedniku Medical Tribune. Nekajzanimivosti iz pogovora objavljamo v nadaljevanju.Razen na področju zobozdravstva, kjer jevelik priliv bolnikov iz Avstrije v Slovenijo,na drugih področjih medicine vzajemnegazdravljenja ni zaznati v tolikšni meri. Obstajaveč primerov delavcev, zavarovanih v Avstrijiin stalnim bivališčem v Sloveniji, ki se zdravijozdaj na tej, zdaj na drugi strani meje in skupnaugotovitev je, da je sodelovanje tako strokovnokot organizacijsko dobro. Ovira in razlog,zakaj ni takšnih primerov več, je v glavnem vrazličnih načinih zdravstvenega zavarovanja,ki zaenkrat v večji meri še ne omogočajo koriščenjazdravstvenih uslug v »tujini«.Veliko zanimanje Avstrijcev je veljalo zdravstvenikartici oziroma elektronskemu zapisupodatkov o zavarovancih, saj je Avstrija letospred uvedbo kartice, ki jo v Sloveniji poznamože več let. Pojavljajo se predvsem strahovi gledeobsega podatkov, ki naj bi bili shranjeni na karticiter glede možnosti zlorab. Najverjetneje je,da bo kartica tudi pri njih zaenkrat dokument,s katerim oseba dokaže nič več in nič manj kotle to, da je zdravstveno zavarovana.Težje je bilo Avstrijcem razumeti, zakajje pri nas alternativna medicina odrinjena izmožnosti, ki jih predvsem zdravnik na osnovniravni kot alternativo konvencionalnemuzdravljenju predstavi bolniku. Ugotavljali so,da je legalizacija homeopatije v Avstriji precejpocenila stroške zdravljenja na osnovni ravni. Shomeopatijo in predpisovanjem homeopatskihzdravil se smejo v Avstriji ukvarjati izključnozdravniki. O primerih zlorab na škodo bolnikaniso povedali veliko.V pogovorih s posamezniki, ki so v Avstrijidel nujne medicinske pomoči, je bilo jasnozaznati ponos glede hitrosti in množičnostihelikopterskega transporta poškodovancevin bolnikov. V Avstriji lahko vsak očividecnesreče pokliče reševalni helikopter, poletodobri medicinsko izšolan telefonist in večinapoškodb, infarktov in možganskih kapise znajde v bolnišnici znotraj ene ure. Celovškabaza ima več kot 400 poletov na leto. Vrazmislek podobni službi v Sloveniji, kjer jebilo za celo državo v prvih desetih mesecihopravljenih le 100 helikopterskih prevozov. Jeproblem res le finančni?Glede ostalih vprašanj organizacije zdravstvav obeh državah je bilo kmalu jasno, dastrokovnih razhajanj praktično ni. Še več,organizacijsko so problemi večkrat podobni alicelo enaki. Jasno pa je, da se ekonomski statusAvstrije zrcali tudi v medicini – če se regionalnabolnišnica v Sloveniji trudi kupiti nov RTaparat, se regionalna bolnišnica v Avstriji trudikupiti novo MRI ali PET napravo.Na sestanku smo se dogovorili, da se bomov prihodnje vzajemno udeleževali srečanjregijskih zdravniških društev na obeh stranehmeje. Dejstvo, da potekajo v Avstriji srečanjav nemščini in pri nas v slovenščini, niti nivelika ovira. Na srečanju v Pliberku, ki je sicerpotekalo v nemščini, je bilo jasno, da velikoobmejnih avstrijskih zdravnikov slovenščinodobro razume in tudi govori.Ob tem dejstvu sem se spomnil prof. StankaLodranta, znanega Korošca in kemika naravenski gimnaziji, ki je pred leti v televizijskioddaji s prstom kazal na mejni napis »Holmec– mednarodni mejni prehod«, kar je označil zaprecejšnjo neumnost, saj mejni prehod glede naprisotnost Slovencev na obeh straneh meje nemore biti mednarodni, kvečjemu meddržavni,medtem ko ob vstopu Slovenije v Evropskounijo še to ne.Srečanje smo zaključili ob izmenjavi vizitkin vabil na prihodnja srečanja. Prvo naslednjebo obisk kirurške ekipe bolnišnice SlovenjGradec v bolnišnici v Šentvidu na Glini (St.Veit an der Glan).ISIS julij 2004

10NOVICESrečanje zbornicZdravniška srečanja ali bolje srečanjazbornic na meddržavni ravnise tudi po vstopu v Evropsko skupnostkar vrstijo. Tokratno srečanjeje 7. maja 2004 organizirala dr. DorianaPotente, predsednica Goriške zdravniškezbornice (Ordine dei medici chirurghi e degliodontoiatri di Gorizia). Srečanja so se udeležilinaslednji predstavniki: Marko Bitenc, GordanČok, Karmen Šalamun Čok, Matjaž Klemenc,Maja Pavlin Klemenc, Doriana Potente, DorinaTommasi, Maria Gemma Grusovin, predsednicagoriške komisije dentalne medicine,Adriano Celato, predsednik tržaške komisijedentalne medicine, prof. Mauro Melato, predsednikTržaške zdravniške zbornice, ClaudioPandullo, podpredsednik Tržaške zdravniškezbornice in Andrea Vuga.Nekajurni pogovori so bili namenjeni predvsempredstavitvam dela vseh treh zbornicin iskanju možnosti za čim bolj plodno inkoristno sodelovanje. Marko Bitenc je dal pobudoza srečanje zbornic »tromeje«, slovenske,italijanske in avstrijske, ki je bila sprejeta znavdušenjem.Goriška in Tržaška zbornica imata velikomanj pristojnosti kot Zdravniška zbornicaSlovenije. Regijske zbornice imajo v Italiji večpristojnosti, zato pa je zveza šibkejša, kar šezdaleč ne moti italijanskega ministrstva zazdravje, ki tako lažje vzdržuje dokaj tog sistem.Specializacije so v Italiji izključna domenaministrstva, ki predpisuje preizkus znanja zakandidate. Preizkus poteka za vse kandidate vdržavi sočasno. V Trstu se je tako zgodilo, da seje na tri razpisana mesta za eno od specializacijjavil le en kandidat in še ta ni opravil preizkusa.Upati je, da bo Zdravniška zbornica Slovenijemočnejša, kajti le močna zbornica je v pogovorihali pogajanjih z ministrstvom partner stežo.Maja Pavlin KlemencPripis: Sodelujoči so na srečanju sprejeli tudi skupno izjavo,ki so jo italijanski predstavniki posredovali pristojnim osebam za zdravstvona njihovem področju. Izjava je v celoti objavljena v nadaljevanju.SODELOVANJE MED GORIŠKIM, TRŽAŠKIM IN SLOVENSKIM ODBOROMZDRAVNIŠKIH ZBORNICPrejmejo:Predsednik Avtonomne pokrajineFurlanija – Julijska krajina,dr. Riccardo IllyOcenjevalec za zdravstvo,regija Furlanija – Julijska krajina,Gianni Pecol CominottoGeneralni direktor ASS n.2 Isontina,dr. Michela BaccarinGeneralni direktor AMOU,dr. Franco ZigrinoGeneralni direktor ASS n.1 Triestina,dr. Franco RotelliIzredni komisar IRCCS Burlo Garofolo,odvetnik Emilio TerpinDekan Medicinske fakulteteUniverze v Trstu,prof. Secondo GuaschinoDanes so se na sedežu goriškega odborasestali dr. Marko Bitenc, predsednik Zdravniškezbornice Slovenije, dr. Doriana Potentein dr. Mauro Melato, predsednika goriškegaoziroma tržaškega odbora, da bi ocenili razmerepo vstopu v Evropsko unijo in možnostisedanjega in prihodnjega sodelovanja.Srečanje, ki so se ga udeležili tudi predsednikaodbora za zobozdravstvo Goricein Trsta, dr. Maria Gemma Grusovin in dr.Adriano Celato, ter predsednik Komisije zazasebno zobozdravstveno dejavnost Slovenije,dr. Gordan Čok, je pokazalo nujnost tesnegaitalijansko-slovenskega sodelovanja v zvezi spoklicno mobilnostjo zdravnikov in stomatologov,priznavanjem poklicnih nazivov instalnim izobraževanjem.V dokaz skupne volje do sodelovanja so sisodelujoči izmenjali podatke o vpisih v register,poklicnih nazivih, disciplinskih ukrepih termožnostih za izobraževanje in delo. Odločiliso se, da bodo spodbujali organizacijo skupnihizobraževalnih dogodkov, ki bodo še posebejprispevali k sodelovanju in prijateljskim odnosommed obema skupnostma.V Gorici, 7. maja 2004Predsednica odbora za zdravstvo Goricadr. Doriana PotentePredsednik Oodbora za zdravstvo Trstdr. Mauro MelatoPredsednik Zdravniške zbornice Slovenijedr. Marko BitencISIS julij 2004

11NOVICEDEPRESIJAPojavljivost psihičnih bolezni inmotenj je v nenehnem porastu navseh celinah. Tudi v ambulantahbeležijo vse več obiskov, povezanihs psihično ali vsaj psihofizičnosimptomatiko. Podobno velja tudi za virtualnezdravnike – uporabniki realnih in virtualnihzdravstvenih storitev največ povprašujejopo lajšanju in odpravljanju psihičnih težav.Številni “cyber doktorji” so imeli letos pozimiveliko več dela z melanholijo in depresijo kotz gripo in prehladom. Vse to se je odražalotudi pri številu obiskov na spletnih strani,namenjeni zdravju. Narasla je tudi porabazdravil proti depresiji – vključno s Prozacom(veča pa se tudi priljubljenost Ecstasyja – zlastimed mladimi). V sosednji Italiji beležijo znatenporast zdravil, namenjenih CŽS, ki se trenutnonahajajo na četrtem mestu prodajne lestvice.Med njimi je največ antidepresivov drugegeneracije. Njihova prednost je v tem, da imajomanj negativnih stranskih učinkov, a še vednobotrujejo debelosti, diabetesu in zasvojenosti.Hkrati predpisovanje antidepresivov narašča.V zadnjih treh letih se je poraba teh zdravilpovečala za petkrat. Najnovejši antidepresivi,ki spodbujajo izločanje serotonina in botrujejodobremu razpoloženju, obenem pa prinašajoneželene stranske učinke, med drugim lahkopovzročajo nasilno samouničevalo vedenje,ki lahko vodi celo v samomor. Lansko leto jeantidepresive po uradnih podatkih uživalo6,4 odstotkov prebivalcev sosednje Italije(neuradno še več), med njimi je tudi precejotrok (najmanj dva promila). Tudi v SeverniEvropi in ZDA je stanje zaskrbljujoče, saj antidepresivev skladu z izsledki uradnih statistikjemlje 2,4 odstotki otrok in kar 8,3 odstotkovmladostnikov (najstnikov).Vir: RepublicaPriredila in prevedla: Nina MaziOPERACIJA HERNIJEOdprta/klasična operacija hernijeje boljša kot laparoskopskapo ugotovitvah v N. Engl. J.Med. Pri operacijah hernijv ZDA se je laparoskopskaoperacija ingvinalnih hernij kazala s komplikacijamiin ponovitvami. Laparoskopski operativniposegi, ki so jih izvedli manj izkušenikirurgi, so večkrat povzročile ponovitve (vprimerjavi s klasičnimi/odprtimi). “Ljudje, kiimajo hernijo, ki ni bila nikoli prej operirana,bi se morali odločiti za odprto operacijo”,ugotavljajo raziskovalci. Toda številke v raziskaviza ponavljajoče se hernije so premajhneza kakršnakoli priporočila.Vir: British Medical JournalPrevedla in priredila: Vesna DžuburTESTOSTERON ZA ŽENSKEOKUŽENE Z VIRUSOM HIVVporočilu iz Arch. Intern. Med.ugotavljajo, da bi testosteronskonadomestilo lahko pomagaloženskam okuženim zvirusom HIV.Raziskovalci so dali obliže z nizko koncentracijotestosterona ženskam okuženim zvirusom HIV. Po šestih mesecih, v primerjavi skontrolno skupino, se je pri ženskah izboljšalamoč in funkcija mišic.Niso ugotovili nobenih stranskih učinkovkot na primer spremembe poraščenosti, glasu,metabolizma. Raziskovalci pravijo, da bi takozdravljenje lahko proučevali pri ženskah zizgubo teže, povezano s težko ozdravljivimiboleznimi.Vir: British Medical JournalPrevedla in priredila: Vesna DžuburZAKON O ČLOVEŠKIHTKIVIH LAHKO OGROZIRAZISKAVE, SVARIJOZNANSTVENIKIPo besedah Royal Society britanskavlada ignorira zaskrbljenostskupnosti znanstvenikov o potencialnihškodljivih učinkih osnutkazakona, ki uzakonjuje omejitevuporabe človeških tkiv. Zakon o človeškihtkivih, o katerem se razpravlja v parlamentu,si prizadeva izpostaviti etične napotke zamedicinske raziskovalce, ki uporabljajo človeškatkiva, in poostri postopke za pridobitevsoglasja pacientov za uporabo tkiv.Zakon je nastal kot odgovor na dogodke vbolnišnicah Alder Hey Hospital v Liverpooluin Bristol Royal Infirmary, kjer so za raziskavoobdržali organe umrlih otrok brez soglasjastaršev.Zakonodaja ne razlikuje med vzorci tkiv zrutinskih diagnostičnih testov in odstranjevanjemorganov med obdukcijo.“Zaradi take količine birokracije za vsakposamezen vzorec tkiva lahko pride do težavpri vitalnih raziskavah za razumevanje bolezni,kot so rak, srčne bolezni, Parkinsonova bolezenin vCJD (variant Creutzfeldt-Jakob diseasevariantaCreutzfeldt-Jakobsove bolezni)”, praviLord May of Oxford, predsednik združenjaRoyal Society.Vir: British Medical JournalPrevedla in priredila: Vesna Džuburjulij 2004 ISIS

12NOVICEDeseti ples Goriškega zdravniškega društvaVzadnjih letih veliko naporovvlagamo v zdravljenje kroničnihnenalezljivih bolezni,vse pomembnejše pa postajatudi preprečevanje, in sicerzdrav življenjski slog.Redna telesna dejavnost je »slogan«, kiga stotine naših bolnikov redno posluša vambulantah. Toda katera oblika je tista, ki bopritegnila največ ljudi in združila koristno sprijetnim? Nenazadnje tudi dober zgled naszdravnikov ni zanemarljiv in ples je ena odmožnosti.Goriško zdravniško društvo organizirazdravniški ples že deset let. Letošnji, ki jebil jubilejni, se je zgodil 17. aprila v občinskidvorani v Novi Gorici. Pobudo je dala preddesetimi leti skupina zdravnikov zanesenjakov,ki so si organizirali »zdravniške« plesne vaje.Človek ne bi verjel, toda tudi po tolikih letihše vztrajajo, vendar ne zato, ker bi pozabljaliplesne korake, temveč zato, ker je tovrstnarekreacija postala nepogrešljiva, obveznipogovor po plesu utrjuje prijateljske vezi, nadomeščaneko obliko terapevtske skupine inreši lahko še kakšen drug problem.Letošnjega plesa se je udeležilo tudi nekajkolegov iz Gorice v Italiji, prijatelji iz Celja,Bleda in drugi. Vse prisotne je pozdravil predsednikGoriškega zdravniškega društva VojkoGatnik, dr. med. Najboljše želje za dejavnosodelovanje zdravništva obeh Goric nam jetik pred »padcem meje« prenesel tudi županGoriške občine gospod Mirko Brulc. Prof. dr.Maja Pavlin KlemencPavel Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškegadruštva, je ugotovil, da je društvo obmeji dejavno tako na strokovnem kot tudi nadružabnem področju, in da si tako sproščenoter prijetno dejavnost in druženje želimo tudiv drugih večjih centrih v Sloveniji.Za pravo plesno vzdušje standardnih inlatinskih ritmov je poskrbel ansambel Šoks pevko Damijano Golavšek, program pa jepovezovala Maja Pavlin Klemenc, dr. med.Nastop trebušne plesalke Mirjam je pričaralnekaj orientalskega temperamenta. Plesalka jenavdušila tako moški kot ženski del občinstva,slednjega predvsem zato, ker dejavnost ni videtinedosegljivo težka, predvsem niso potrebnedrastične diete, pa tudi nekaj trebušnih oblogima lahko svoj čar. Vsaka dama je iz rokpredsednika Goriškega zdravniškega društvaprejela vrtnico in nobena se ni odpovedalaobveznemu poljubčku.Letošnji zdravniški ples so omogočili:glavni pokrovitelj zavarovalnica Slovenica inostali pokrovitelji Mestna občina Nova Gorica,Klet Dobrovo, Krka, d. o. o., Novo mesto inZdravstveni dom Nova Gorica. ISIS julij 2004

14NOVICEKORUZNI SIRUPIN DIABETESKoruzni sirup bi lahko bil vzrok zadiabetes tip 2 v ZDA po ugotovitvahštudije v Am. J. Clin. Nutr.Študija ameriških prehrambenihnavad v preteklem stoletju kažeznaten porast procesiranih ogljikovih hidratov,zlasti koruznega sirupa. Število primerovdiabetesa tipa 2 in prekomerne telesne teže jevzporedno zraslo. Toda predsednica združenjaCorn Refiners Association Audrae Ericksonpravi, da je poročilo zavajajoče, saj številoprimerov diabetesa raste tudi v državah, kjerkoruznega sirupa skorajda ali sploh ne uporabljajo.Vir: British Medical JournalPrevedla in priredila: Vesna DžuburKITAJSKE OBLASTI NAPREŽI ZARADI PONOVNEGAIZBRUHA SARSAKitajska spremlja novi izbruhsarsa. Infekcija izvira pri 26-letnilaboratorijski raziskovalki izprovince Anhui, ki je dva tednadelala na Kitajskem nacionalneminštitutu za virologijo (Chinese InternationalInstitute of Virology) v Pekingu. Simptomiso se razvili konec marca letos. Raziskovalkaje posledično okužila mater, očeta, teto in šeenega pacienta. Skoraj tisoč ljudi je v karanteniali pod zdravniškim nadzorom.SZO je postavila vprašanja, zakaj raziskovalkani bila izolirana, takoj ko je dobila vročino,in zakaj ji je bilo dovoljeno potovati z vlakom,kljub temu, da je kazala simptome sarsa. SZOje poslala skupino strokovnjakov v laboratorij,ki je trenutno zaprt.Vir: British Medical JournalPrevedla in priredila: Vesna DžuburGEN, KI NADZIRAHOLESTEROLRaziskovalci so na miših identificiraligen, ki nadzira koncentracijoLDL holesterola, navaja poročiloiz Proc. Natl. Acard. Sci. USA.Pcsk9 protein zmanjšuje številoLDL receptorjev, ki odstranjujejo holesterol izkrvi, s tem pa se povečuje količina v krvnemobtoku. Mišim na visokoholesterolski dietise je zmanjšala količina Pcsk9 v primerjavi stistimi z normalno dieto. Ko je bil gen vstavljenv virus, ki raste znotraj jetrnih celic, se je primiših močno povečala reven holesterola. Pcsk9protein ni imel nobenega učinka pri miših brezLDL receptorjev, kar kaže na to, da proteinvpliva neposredno na receptorje. Ugotovitvenaj bi bile pomembne tudi za ljudi, saj mutacijaPcsk9 gena vodi v hiperholesterilemijo. Vir: British Medical JournalPrevedla in priredila: Vesna DžuburIMUNSKE BOLEZNIPRI OTROCIHJuvenilni dermatomiozitis (JDM), redkoavtoimuno bolezen, lahko povzročijomaterinske celice, ki se nahajajo v telesihotrok, pravijo raziskovalci v JournalImmunol. Večina otrok z JDM je podedovalat. i. HLA gen od matere, obstajapa večja možnost, da se materinske celice nahajajov njihovi krvi kot v krvi njihovih zdravihbratov in sester (ali v kontrolni skupini).Te celice (chimeric cells) so dejavne in izzovejonapad na otrokovo telo.“Naša študija poglablja razumevanje boleznina splošno”, pravijo raziskovalci. Vir: British Medical JournalPrevedla in priredila: Vesna DžuburNICE ODSVETUJECARSKI REZNA ZAHTEVOZahteve nosečnic za carski rez ne bismele biti avtomatično odobrene,če ne obstajajo medicinski razlogi,ki te zahteve podpirajo. Zdravnikbi moral razložiti prednosti inslabosti obeh porodov: vaginalnega porodain carskega reza. Nosečnice bi se morale posvetovatio najboljši izbiri in negi zase in zadojenčka. Če bi zdravnik po posvetu še vednomenil, da carski rez ni primeren, potem bizahtevo moral zavrniti, nosečnico pa napotitik drugemu zdravniku. Novi napotki, kijih je izdal National Collaborating Centre forWomen’s and Children’s Health za NationalInstitute for Clinical Excellence (NICE), poudarjajoprednosti in tveganja carskega reza naosnovi dostopnih raziskav. V napotkih so tudipredlogi za zmanjšanje števila carskih rezov nazahtevo uvajanja jemanja vzorcev krvi fetusapoleg standardnih testov. Število carskih rezovse zadnjih 25-ih let dviguje in veliko strokovnjakovmeni, da je previsoko. Številke iz leta2001 kažejo, da je 21,5 odstotkov nosečnic vAngliji in Walesu imelo carski rez, od tegasedem odstotkov na lastno zahtevo.Prof. dr. David James, profesor in direktormedicinskega izobraževanja na Queen’s MedicalCentre v Nottinghamu, ocenjuje, da je 10odstotkov zahtev za carski rez neadekvatnih.Od leta 2001 je njegova enota porodničarjevzmanjšala število carskih rezov z 29 odstotkovna 21 do 22 odstotkov. To jim je uspelo s tem,da so spodbudili nosečnice, ki so že imele carskirez, da se odločijo za vaginalni porod.“Brez dvoma se pri nosečnicah, ki so imelecarski rez, pojavijo komplikacije pogosteje kotpri tistih, ki so imele vaginalni porod. Todatveganje obstaja pri obeh. Če bi obstajali jasnidokazi, da je en način zagotovo boljši od drugega,ne bi potrebovali napotkov”, pravi prof.dr. James.Vir: British Medical JournalPrevedla in priredila: Vesna DžuburISIS julij 2004

17NOVICEDRAGA ZASVOJENOSTSTROŠKI KAJENJAKOLIČNIK ZDRAVJAVletu 2001 so v ZDA zaradi uživanjadrog izgubili več kot 150milijard dolarjev narodnegadohodka. Največji delež pričujočefinančne izgube je mogočeobjektivno pripisati zmanjšani produktivnostiin absentizmu – premajhni dodani vrednosti,ki so jo ustvarili zaposleni, odsotnosti z dela inizgubi delovnih ur. Precej omenjenih sredstevje bilo namenjenih tudi zdravljenju, preprečevanjuin odpravljanju posledic kriminaliteteter okužbam (STD, hepatitis, AIDS itd.), ki sopovezane z uživanjem mamil oziroma prepovedanimidrogami, (pre)majhen del sredstevpa so namenili tudi promociji zdravja, vzgojiin izobraževanju, prizadevanjem za zdravnačin življenja in preventivi, ki bi moralana področju zasvojenosti igrati veliko pomembnejšovlogo. Velik odliv iz nacionalneblagajne povzroča tudi zasvojenost s hranoin alkoholom. Med najmanj nenevarne oblikezasvojenosti sodi po mnenju vrste ameriškihstrokovnjakov zasvojenost z gibanjem in z delom- dokler človek v omenjenih dejavnostihresnično uživa, ni vzroka za zaskrbljenost. Vir:CNNPriredila in prevedla: Nina MaziKadilci so dragi za zdravstvo, državoin družbo nasploh. Priznanimednarodni strokovnjaki, ki seukvarjajo s konceptom širokopoteznereforme zdravstvenegasistema v ZDA, so sklenili ugotoviti, koliko državostanejo škodljive razvade njenih prebivalcevin s pomočjo statističnih podatkov ugotovili,da predstavlja kajenje po natančnih in verodostojnihstrokovnih ocenah več kot 56 milijarddolarjev dodatnih stroškov zdravstvenemuproračunu v ZDA, kar je dvakrat več, kot so prvotnopredvidevali oziroma ocenjevali v okviruzveznega centra za nadzor bolezni in njihovopreprečevanje. Američani so se iz ekonomskih,pa tudi vzgojno-izobraževalnih in preventivnihrazlogov odločili za ustrezno povišanje davkana tobak in tobačne izdelke, s pomočjo kateregabi lahko pokrili del kroničnega primanjkljaja,ki ga kajenje povzroča v proračunu ameriškegazdravstva. To se nikakor ne more izboljšati,nedvomno tudi zaradi kadilcev in ostalih zasvojencev,ki ne eni strani pospešeno črpajojavni proračun, na drugi strani pa vanj zelomalo (ali celo nič) prispevajo.Vir: Washington PostPriredila in prevedla: Nina MaziHQ (Health Quotient) je novaentiteta, ki naj bi na predlogjaponskih znanstvenikovpredstavljala razmerje medzdravjem in boleznijo, izraženov dnevih, ki jih človek prebije v enemoziroma drugem stanju. Posameznik, ki je bilcelo leto zdrav in vitalen, se ponaša z maksimalnovrednostjo HQ – 1 = (365/365), kdorpa je bil tekom leta bolan in je nekaj dni preživelv postelji, bo imel tistega leta HQ nižjiod 1 (sedem dni bolezni na primer pomeni,da bo količnik zdravja mogoče izračunatis preprostim ulomkom /365 – 7/ : 365 =0,98). Trenutno se kopja še lomijo o kriterijihin kazalcih za določanje dni zdravja in dnibolezni (obisk pri zdravniku, nezmožnost zadelo, zdravljenje v bolnišnici, slabo počutje,povišana temperatura, ležanje v postelji itd.).Na podlagi HQ bi lahko zavarovalnice svojeuporabnike razvrščale v različne kategorije.Po mnenju najbolj racionalnih poznavalcevnaj bi zavarovancem v skladu z višino HQizračunavali višino premij za zdravstveno inživljenjsko zavarovanje oziroma odobravalibonuse in olajšave. Upoštevali bi ga lahko tudiv kadrovske namene, čeprav bi utegnil bitiglavni vzrok diskriminaciji med kandidati. Vir: TokyoSanPriredila in prevedla: Nina MaziDEBELOST – GLOBALNI PROBLEMPo podatkih in izsledkih poglobljeneveč let trajajoče študije naglobalni ravni, ki so jih lanskoleto javnosti sporočili strokovnjakiInternational Obesity TaskForce,se na vrhu “svetovne top lestvice debelosti”pred ZDA nahajata le dve manjši državi.Evropa zaseda sredino lestvice, na njenemrepu so vzhodnoazijske države z Japonskona čelu, ki že tradicionalno velja za deželo“vitkih in živahnih prebivalcev, zaljubljenihv delo, skromnost in gibanje”. Največji delež(pre)debelega prebivalstva imajo v Kuvajtuin Panami (37 odstotkov), v ZDA jih je 31odstotkov, sledi prva nova članica Evropskeunije (EU), Češka s 24-imi odstotki debelihljudi, Anglija jih je ima 22 odstotkov, Mehikain Madžarska 20 odstotkov, Nemčija 19 odstotkov,Rusija, Avstralija in Brazilija beležijo18 odstotkov debelega prebivalstva, Avstrijain Francija (pa tudi Slovenija) 15 odstotkov,Kanada 13 odstotkov, Španija 12 odstotkov,Švedska in Nizozemska 11 odstotkov, Italija10 odstotkov, Švica šest odstotkov, Kuba inTunizija pet odstotkov, Tajska štirje odstotki,Filipini trije odstotki in Japonska – med poševnookimiprebivalci dežele cvetoče češnje jenajti le skromna dva odstotka posameznikovs previsokim ITM.Statistični podatki, zbrani v Eurostatu, prikazujejo,da je v Evropi več žensk (pre)debelihkot moških, kar pomeni, da previsok ITMpesti predvsem nežnejši spol. V zvezi s tem jenajbolj zaskrbljujoče dejstvo, da je delež predebelihžensk v številnih državah EU precejvisok. Tako je v Nemčiji predebelih okrog 57odstotkov žensk, na Madžarskem je ta deležza spoznanje manjši – znaša 56 odstotkov,na Danskem je po najnovejših podatkih predebelih41 odstotkov predstavnic nežnejšegaspola. V zvezi s pričujočimi podatki zdravnikipoudarjajo, da je pri tem spodbudno predvsemdejstvo, da se ženske praviloma zavedajo previsoketelesne teže, je ne zanikajo, skrivajo aliomalovažujejo pomen vitkosti, hkrati pa so vzvezi s tem tudi dejansko pripravljene nekajstoriti. Nemci razmišljajo, da bi debelosti začeliposvečati več načrtne strokovne pozornostiin ugotoviti, koliko evrov izgube nastane vzdravstveni blagajni zaradi bolezni, ki jihpovzročajo odvečni kilogrami. Vira: ObesityTask Force, EurostatPriredila in prevedla: Nina Mazijulij 2004 ISIS

18NOVICENaturae veneris in Dunja WedamV Malem razstavišču Kliničnega centra nas razveseljujerazstava fotografinje in umetnice Dunje Wedam.Dunja je kutina – v mnogih južnoslovanskihjezikih. Obe besediverjetno izvirata iz grškekydonia, vse tri pa pomenijomočno dišeč, rumen sadež,oblike podobne jabolku in hruški. Ravno tasadež imajo v krajih, kjer je od nekdaj dobrouspeval, za največji simbol ženskosti. Zanimivo,bolj kot katerikoli drug sadež kutinapri teh narodih simbolizira žensko lepoto.Zaradi svoje žlahtne barve, prijetnega vonja,nežne in gladke »kože« ter precej ženskih»oblin«. Sadež so pustili dozorevati kar vprostorih svojih hiš, da so se sobe napolnilez njegovim vonjem. Ravno ta sadež, ki zori indiši na omari v sobi zaljubljenega moškega,je v mnogih narodnih in ciganskih pesmiho (ne)srečni ljubezni postal prispodoba zaljubljeno žensko, ki je pesniku nedosegljiva,bodisi dejansko (je poročena ali obljubljenadrugemu) ali samo v določeni svoji sferi (jev svoji naravi nikoli razumljena do konca)– lahko jo gledaš, občuduješ in se omamljašz njenim vonjem, a zaužiti je ne moreš, nesmeš, ne znaš… Na ta sadež in te stare pesmiSilikonkipomislim vedno, ko srečam žensko s temdišečim in zvočnim imenom.Drugič sem ob Dunji Wedam pomislila nasadje, ko sem uzrla njene »Naturae Veneris«.Spomnila sem se poezije Erice Jong »Sadje inzelenjava« (Fruits and vegetables). Tudi ona je,čeprav v besedah in ne v sliki, slavila obilje inradodarnost matere narave, le-to je za tokratnorazstavo ujel tudi objektiv Dunjine kamere.Seveda, ne kar sam od sebe! Vodilo ga je resnicein lepote vešče oko fotografinje. Zanimivo je, daje tudi pisateljica Jong nekoč povedala, da imavsak človek nek talent, redki pa so tisti, ki imajopogum slediti svojemu talentu na tista temnamesta, kamor jih ta zapelje (citat po spominu).To se mi je ponovno zazdelo tako resničnoob fotografijah Dunje Wedam. So nekaj letnastajajoča zbirka utrinkov iz sveta narave,ki človeku dobesedno zadišijo po »prepovedanemsadju«. Sprva morda v nas povzročijotrohico sramu, tistega kot »človeštvo starega«priučenega sramu zaradi lastne golote. Nato sev hipu zavemo »skupne krivde«, ki jo nehotedelamo drug drugemu in ostalim živim bitjem,ko živimo naša vsevedna in utečena življenjapremalokrat se sprašujoč o bistvu, o naravi,premalokrat ji izkazujoč dolžno spoštovanjeob razgaljenju njenih najintimnejših resnic,pravzaprav premalokrat spoštujoč življenjesamo… In ko se v naslednjem trenutku nelagodniobčutki poležejo, zadišijo fotografijepo lepem, po intimnih spominih, ki jih vsinosimo v duši, po sanjah, ki smo jih vsi nekočsanjali, ali jih še bomo. Zadišijo po sprehodu vgozdu in sveži spomladanski sapi… Zadišijopo prvi roži, ki nam jo je ljubljena oseba dala,Rad gledam lepe rožiceDa bo veliko reglanjaISIS julij 2004

19NOVICEVenera v naraviPopolnost naravepreden smo ji padli v objem, ali po vseh tistihrožah, ki jih še bomo sami podarili od srca…Razpokana zemlja sečoveljskih solin zadiši poostankih soli na koži ljubljene osebe, tistegatoplega popoldneva, ko sva oba ležala na belemkamnu ob morju… Spomnimo se sonca invetra in zelenega… Zavemo se svojega telesain že v naslednjem trenutku smo zaradi tegabolj živi. Smo bolj človeški in bolj blizu naravi,katere del smo in ki nas vedno znova opozarja,da ji prisluhnemo, je ne pozabimo in se jiobčasno tudi vrnemo… Pa naj še nekdo reče,da je vsa umetnost »brez koristi«! Kdo nam zvečjo lahkoto odpira oči, zatisnjene od bolečinein strahu pred samoto ali utrujene in zaspaneod drvečega ritma vlakov, na katerih potujemoskozi življenje kot ravno umetnik, ki govori ssliko. Brez besed. Samo z barvami in oblikamitega sveta. Tako enostavno in prvinsko… Brezbesed!Maja BencaSMRTNOST PRI OTROCIHVelik delež smrtnosti med najmlajšimibi bilo po prepričanjustrokovnjakov UNDP (skladZN za razvoj) mogoče preprečiti.Tako bi bilo na leto v svetovnemmerilu mogoče preprečiti dobrih petmilijonov nepotrebnih smrti med najmlajšimprebivalstvom modrega planeta.Na tem področju sta se SZO in UNICEF žev 20. stoletju odločila združiti prizadevanja inpotenciale, ki so jima na voljo v okviru skupnestrategije IMCI (Integrated Managementof Childhood Illness), ki trenutno potekapredvsem v Afriki, pa tudi v Aziji in drugihdeli sveta, kjer so otroci in mladina, njihovozdravje, vitalnost in psihosocialno blagostanjenajbolj ogroženi. Temelj omenjene strategije jev celovitem, holističnem pristopu k promocijizdravja, preventivi in terapiji bolezni, motenj inpoškodb – pridobljenih in tudi prirojenih.V globalnem merilu trenutno umre večkot 12 milijonov otrok v starosti pod pet let.Uspešno uresničevanje strategije IMCI bi pomnenju zdravnikov in ostalih medicinskihstrokovnjakov lahko dejansko smrtnost znižalonajmanj za 5,2 milijona na leto. Finančnikiin ekonomisti trdijo, da bi bilo z doslednimizvajanjem programov IMCI mogoče občutnozmanjšati tudi stroške zdravljenja, zlasti sredstvanamenjena za zdravila, in sicer za 75 ali 80odstotkov sedanje vrednosti. Prihranjen denarnameravajo nameniti preventivi.Zanimiv in zaskrbljujoč je tudi podatek,da skoraj tri četrtine malčkov v starosti dopet let podleže ozkemu spektru petih najpogostejšihsmrtonosnih obolenj, med kateresodijo pljučnica, diareja, ošpice, malarija inpodhranjenost.Na srečanjih strokovnjakov ICMI v 21.stoletju je sodelovalo več kot 150 ekspertov,vključno s predstavniki ministrstev za zdravstvonekaterih članic SZO z vsega sveta. Ključnapoanta omenjenih posvetovanj je izzvenela vpotrebi spodbujanja raziskav in razvoja na področjuohranjanja, spodbujanja in varovanjazdravja najmlajših njihovih družin. Vir: UNDPPriredila in prevedla: Nina Mazijulij 2004 ISIS

20NOVICEPianista Duo Dekleva in razstava Društvamedicinskih sester v Kliničnem centruZvonka Zupanič SlavecJunijska prireditev za bolnike v razstaviščuKliničnega centra je potekalav znaku vrhunskosti in virtuoznosti.Organizator – KUD Kliničnega centrain Medicinske fakultete – je vedno znovahvaležen, ker se ugledni slovenski umetnikiin ustvarjalci tako radi in nesebično odzovejopovabilom humanitarne prireditve. Tokratsta številne zbrane z izjemno pianističnovirtuoznostjo in ustvarjalno obdarjenostjonavdušila zakonski par, prof. Alenka in prof.Igor Dekleva, znani slovenski klavirski duo,ki sta igrala tovrstna dela iz svetovne zakladnice:Slovanske plese Antonina Dvořakain Sonato Francisa Poulenca ter avtorski deliletošnjega dobitnika nagrade Mesta Ljubljanaprof. Dekleve Canticum Slovenicum (2002)in Štéhvanje (2002). Publika je obnemela obimenitni združitvi napevov narodnih pesmi indramatični ekspresiji avtorjevega doživljanjater predvsem slednji deli viharno sprejela.Pianista prof. in prof. Alenka Dekleva vrazstavišču Kliničnega centra pred svojimportretom, delom akad. slikarke Irene RahovskyKraljLjubeznivo posojeni Bentonov klavir Faziolije odmeval ob izjemnih zvokih štiriročneklavirske glasbe. Vizualno doživetje je biloše imenitnejše ob hkratni premierni predstavitvidvojnega portreta pianistov Dekleva &Dekleva ob klavirju na velikem oljnem platnuakademske slikarke Irene Rahovsky Kralj, kije s svojo prisotnostjo tudi novemu portretudala dodaten pomen.Klavirski duo Dekleva – naš umetniškitandem z najdaljšim umetniškim stažem«,je pred desetimi leti zapisal recenzent Delaob srebrnem jubileju nastopanja, »je prvičskupaj nastopil leta 1967 na glasbeni tribuniv Opatiji s krstnimi izvedbami domačihskladateljev. Diplomirala sta na Akademiji zaglasbo v Ljubljani – v razredu prof. Antonaoziroma Janka Ravnika – kjer sta absolviralatudi tretjo stopnjo in magisterij pri prof. HildiHorakovi.Njun repertoar obsega znana dela iz svetovneliterature in celotni slovenski opus zaklavirski duo, iz katerega so nekatere skladbeposvečene prav njima. S koncerti, recitali, nastopiz orkestri, snemanji za radio in s televizijskimioddajami sta se predstavila v Sloveniji,vseh republikah nekdanje Jugoslavije, Italiji,Avstriji, Nemčiji, Rusiji, Litvi, Estoniji, Turčiji,Finski, Švedski in Danski. Doslej je duo Deklevaposnel pet plošč, skupaj pa sta (tudi na ploščo)krstno izvedla kar osem Ramovševih del, IgorDekleva pa še nadaljnjih devet za klavir soloz orkestrom.Na isti prireditvi, 1. junija 2004, so se vgaleriji Kliničnega centra predstavile slikarke– članice Društva medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov (DMSZT). Predstavilajih je njihova predsednica Darinka Klemencter povedala: »DMSZT Ljubljana je prostovoljno,samostojno, nepridobitno, stanovsko,nestrankarsko združenje medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov širše ljubljanske regije.Ustanovljeno je bilo 27. novembra 1927 podimenom Organizacija absolventk šole za sestre.Strokovni namen društva je krepitev vloge inpomena dela medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v slovenskem in mednarodnemRazstava likovnih del Društva medicinskihsester. V prvi vrsti je njihova predsednicaDarinka Klemenc.prostoru ter spodbujanje zagotavljanja kakovostnezdravstvene nege pri obravnavi posameznika,družine in širše skupnosti. Nadaljedruštvo sodeluje pri ohranjanju in razvijanjukulturne in zgodovinske dediščine, skrbiza kulturno, stanovsko, socialno in športnodelovanje svojih članov ter razvija stike meddruštvi. Pri tem ima pomembno vlogo tudilikovna dejavnost.«Njihovemu delu se je poklonila tudi glavnamedicinska sestra Kliničnega centra JelkaMlakar. O likovni ustvarjalnosti je spregovorilnjihov likovni pedagog in hkrati umetniškivodja Likovne sekcije KUD-a akad. slikarMarjan Zaletel. Razstavljajo: Marija Caf Klun,Teodora Čič, Janez Goltes, Gita Ilič, IvankaJužina, Marinka Kurilič, Slavica Leban, DarinkaModer, Neva Pečar, Roman Planko, MarinaPolanc, Lijana Prelogar, Marica Šemrov Pirc,Nevenka Verbič, Jelka Vižintin, Kristina Zalarin Darinka Zaletel.Ker so razstavljale številne uslužbenkeKliničnega centra, je za domiselno zakuskoposkrbela Bolniška prehrana in dietoterapija.Podprli so nas tudi Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica,Salon klavirjev Benton iz Mengšain Grafika Bonifer.Foto: Zvonka Zupanič SlavecISIS julij 2004

22NOVICEZdravniki pozivajo slovenske politike,da bi ratificirali mednarodno Okvirnokonvencijo o obvladovanju tobakaZdravniška zbornica Slovenije inzdravniki iz vse Evrope pozivajovlado in državo, da čimprejratificirata Okvirno konvencijoo obvladovanju tobaka, ki jo jeSvetovna zdravstvena organizacija sprejela nasvojem zasedanju 21. maja 2003. Zdravniškazbornica Slovenije meni, da bi se politikimorali zavedati pomembnosti te prve svetovnemednarodne pogodbe s področja javnegazdravja.V Sloveniji bolezni, povezane s tobakom,zakrivijo okoli 19 odstotkov smrti prebivalcev vstarosti nad 35 let. Na svetu je kar pet milijonovsmrti povezanih s tobakom. Ta mednarodnapogodba zavezuje vlade, da zaščitijo svojedržavljane pred boleznimi in smrtjo, ki jih povzročatobak. Slovenija je pogodbo že podpisala,mora pa jo še ratificirati. Pogodba bo stopila vveljavo, ko jo bo ratificiralo 40 držav.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., predsednikZdravniške zbornice Slovenije, pravi:“Tobak je največji posamezni povzročitelj smrti,ki se ga da povsem preprečiti. Polovica vsehkadilcev bo umrla zaradi tobaka s tem, da boizgubila 16 let življenja. Vsak dan se slovenskizdravniki srečujejo s težkimi posledicami, kijih povzroča tobak pri njihovih bolnikih invpliva na njihove družine.”“Ta Okvirna konvencija o obvladovanjutobaka prinaša spremembe. Če bomo še povečaliukrepe za obvladovanje tobaka, lahkopreprečimo smrti povezane s tobakom. Potrebnaje POPOLNA prepoved kakršnegakolioglaševanja tobaka ter zagotoviti, da bodo pravvsi javni prostori brez tobačnega dima ter preprečiti,da bi otroci in mladostniki začeli kaditi.Če bomo pomagali kadilcem, da prenehajo skajenjem, ter jim pri tem ponudili ustreznozdravljenje, lahko rešimo mnogo življenj.”“Pozdravljamo dejstvo, da je vlada RepublikeSlovenije že podpisala konvencijo in stem naredila prvi korak k njeni ratifikaciji.Kljub temu priporočamo, da bi naredili šenadaljnji korak in konvencijo ratificirali ter jočim bolj vgradili v vsakodnevno življenje. Tobo pripomoglo k dolgoročnemu izboljšanjuzdravja v Sloveniji.”Dr. Tomaž Čakš, predsednik Akcijske skupineza tobak (Chair of the Tobacco ActionGroup of the European Forum of MedicalAssociations) pri Evropskem forumu zdravniškihzdruženj, pravi:“Več kot 10 milijonov zdravnikov po vsemsvetu podpira okvirno konvencijo o obvladovanjutobaka Svetovne zdravstvene organizacije.Konvencija začrtuje enostavne, finančnouspešne ukrepe za obvladovanja tobaka, zakatere je dokazano, da so uspešni. Verjamemo,da bi morale vse vlade čimprej podpisati,vsi parlamenti ratificirati in vse dežele začetiuvajati to mednarodno pogodbo. Pozivamoslovensko vlado in parlament, da v najkrajšemmožnem času vse to izpeljeta.”1. Okvirna konvencija o obvladovanjutobaka Svetovne zdravstvene organizacije(The WHO Framework Convention onTobacco Control) je prva svetovna mednarodnapogodba s področja javnegazdravja. Ta zavezuje vlade, da sprejmejoukrepe za zaščito svojih državljanov predboleznimi in smrtjo, ki jih povzroča tobak.Več informacij je dostopnih na spletnistrani: http://www.who.int/tobacco/en/2. V Manifestu zdravnikov za globalnoobvladovanje tobaka (Doctors’ Manifestofor Global Tobacco Control) je več kot130 nacionalnih zdravniških združenj,ki predstavljajo 10 milijonov zdravnikov,združenih v podpori močni konvenciji.Več informacij je na spletni strani: http://www.doctorsmanifesto.org/3. Zdravniška zbornica Slovenije je pobudoposlala Ministru za zdravje, dr. DušanuKebru, ministru za delo in socialnezadeve ter predsedniku parlamentarnegaodbora za zdravstvo pri Državnem zboruSlovenije, dr. Brenčiču.Kontaktna oseba:asist. mag. Tomaž Čakš, dr. med.Univerza v LjubljaniMedicinska fakultetaKatedra za javno zdravje – higienaZaloška 4, Ljubljana(01) 5437563(01) 5437561tomaz.caks@mf.uni-lj.siResolucija o tobaku –Evropski forum zdravniškihzdruženj, Dubrovnik 2004Zavedajoč se dejstva, da ostaja uporaba tobakanajpogostejši vzrok preprečljivih bolezniin smrti v Evropi,zaskrbljeni, ker ima evropska regija odvseh regij SZO največjo pojavnost s tobakompovezanih bolezni, smrti in prizadetosti, terupoštevajoč pretekle dejavnosti forumaglede tobaka, njegovo odobritev Zdravniškegamanifesta za globalni nadzor nad tobakom innjegovo podporo učinkoviti, na dejstvih slonečiOkvirni konvenciji Svetovne zdravstveneorganizacije za nadzor nad tobakom,to srečanje1. poziva nacionalna zdravniška združenja,naj dejavno spodbujajo svoje vlade k takojšnjemupodpisu in ratifikaciji konvencije ink njenemu celovitemu izvajanju;2. odobrava kodeks, ki predpisuje ravnanjestrokovnih zdravstvenih organizacij v zvezis tobakom in ki je bil oblikovan po zasedanjuzdravstvenih strokovnjakov Svetovnezdravstvene organizacije o tobaku v Ženevijanuarja 2004.Sprejel Evropski forum zdravniških združenjin Svetovna zdravstvena organizacija(SZO) na rednem letnem zasedanju v Dubrovniku,Hrvaška, 16.–17. april 2004ISIS julij 2004

23NOVICEKodeks ravnanjazdravstvenih strokovnih organizacijv zvezi s tobakomPreambula: Da bi dejavno prispevali kzmanjševanju uživanja tobaka in vključili nadzornad tobakom v program javnega zdravstvana nacionalni, regionalni in globalni ravni, je bilsprejet dogovor, da bodo strokovne zdravstveneorganizacije:1. spodbujale in podpirale svoje člane, da ssvojim zgledom spodbujajo kulturo breztobaka;2. z anketami in z uvedbo ustreznih programovocenjevale in obravnavale vzorceuživanja tobaka ter odnos svojih članov donadzora nad tobakom;3. poskrbele, da bodo prostori in dogodkinjenih organizacij potekali brez tobaka,ter spodbujale svoje člane, naj ravnajoenako;4. vključile nadzor nad tobakom na dnevnired vseh primernih kongresov in konferenco zdravju;5. svetovale svojim članom, naj paciente instranke rutinsko vprašajo o uživanju tobakain izpostavljenosti tobačnemu dimu(z utemeljenimi pristopi in z najboljšoprakso), naj svetujejo o opustitvi kajenjain naj ustrezno pomagajo slediti ciljem oopustitvi kajenja;6. vplivale na zdravstvene ustanove in izobraževalnasredišča, naj vključijo nadzor nadtobakom v svoje učne načrte izobraževanjazdravstvenih strokovnjakov v obliki trajnegaizobraževanja in drugih programovusposabljanja;7. vsako leto 31. maja dejavno sodelovale vSvetovnem dnevu brez tobaka;8. zavračale vse oblike podpore tobačneindustrije (finančne ali druge) in vlaganjav tobačno industrijo ter spodbujale svoječlane, naj ravnajo enako;9. zagotovile, da vodijo njene organizacijez deklaracijo jasno izraženo politikoglede kakršnihkoli odnosov s partnerji,ki sodelujejo ali imajo koristi od tobačneindustrije;10. prepovedale prodajo ali oglaševanje tobačnihizdelkov v svojih prostorih ter spodbujalesvoje člane, naj ravnajo enako;11. dejavno podpirale vlade v procesu podpisovanja,ratifikacije in izvajanja Okvirnekonvencije Svetovne zdravstvene organizacijeza nadzor nad tobakom;12. namenjale finančna in/ali druga sredstvaza nadzor nad tobakom, vključno s sredstviza izvajanje tega kodeksa ravnanja;13. sodelovale v dejavnostih za nadzor tobaka,ki jih opravljajo strokovne zdravstvenihmreže;14. podpirale kampanje za prepoved kajenjana javnih mestih.Sprejeto in podpisano s strani udeležencevneformalnega zasedanja Svetovne zdravstveneorganizacije o zdravstvenih strokovnjakih innadzoru nad tobakom.Ženeva, 28.–30. januar 2004Almanah EURevija Življenje in tehnika že55. leto neprekinjeno seznanjaslovenske bralce z dosežki inrazvojem na različnih področjihznanosti in tehnike. Odlikujejo jostrokovni članki, ki so vedno pisani v razumljivemjeziku za vse, ki se s tehniko poklicnone ukvarjajo, a se zavedajo njene nenehnenavzočnosti v vsakdanjem življenju.Od leta 1995 revija vsako leto skupaj z dvojnoštevilko izda samostojno tematsko prilogo,ki je letos posvečena vključitvi Slovenije v Evropskoskupnost. Prilogo je uredil Matej Pavlič,odgovorni urednik revije Življenje in tehnika,izšla je v nakladi 17.400 izvodov. Na 130-ihstraneh jedrnato predstavi novo slovenskoskupno stvarnost skozi življenjepise njenih članic.Kratek pregled evropskega povezovanja, kise je začelo na pobudo francoskega zunanjegaministra Roberta Schumana pred 54-imi leti, jepredstavila zunanja svetovalka predstavništvaEvropske komisije v Sloveniji Nina Sankovič. Sštevilnimi grafičnimi prikazi dopolnjuje opisnajbolj značilnih elementov skupnosti: carina,gospodarstvo, denarna enota, zunanja in varnostnapolitika, simboli. Seveda so razloženatudi skupna politična telesa: parlament, svetin komisija. Na koncu pregledno predstavi šespremembe v našem vsakdanjem življenju, kijih že čutimo ali nas še čakajo.Osrednji, najobširnejši del publikacije, kista ga napisala Mojca in Vital Sever, predstavlja25 držav članic. Enotno so opisaneglavne demografske in geografske značilnosti,državna ureditev, simboli, kratka zgodovina,gospodarska usmerjenost, najpomembnejšapodjetja in znamenite osebnosti. Na koncuje vedno objavljen vsaj en spletni naslov zadodatne informacije.Tretji del je zagotovo unicum v slovenskemprostoru. Na enem mestu so namrečzbrani spletni naslovi portalov s splošnimiinformacijami o EU, s podatki o možnostihizobraževanja, raziskovanja, zaposlovanja inmednarodnega poslovnega sodelovanja, ostrukturnih skladih, finančnih instrumentihin podobno. Dodane so tudi spletne straniosrednjih naravoslovnih in tehničnih muzejevza vsako državo posebej.Matjaž Najžerjulij 2004 ISIS

24FOTOREPORTAŽASpomladanski teniški turnir mešanih dvojicTomi VoušekTudi letos smo se zbrali v Klecah na že četrtem teniškemturnirju mešanih dvojic. Udeležba je bila, kljub slabi vremenskinapovedi, dobra. Tekmovanje je potekalo pod okriljemMedicusa. Bogat nagradni sklad in hrano je prispevalglavni pokrovitelj tekmovanja Krka, d. d., pijačo pa Union,d. d. Tekmovali smo po sistemu žrebanja v vsakem krogu in s točkovnoprednostjo za nežnejši spol. Dvoboji so bili zato napeti, zanimivi. Potekaliso v sproščenem in zabavnem vzdušju. Po prvem delu tekmovanja smose razdelili v dve skupini glede na število osvojenih točk.Kljub grozečim oblakom, smo tekmovanje zaključili pred prvimdežjem.Feliks Pucher in Kocjančiči1. krog: Bogdan Tekavčič, Zdenka Lužnik, Jelenko Adjanski in MatjažZwitterZdenka Lužnik, Aleksej Kansky in Cvetko KolencRezultati:Skupina A:1. mesto: Vidmar Stanko - Juvan Robert2. mesto: Vertačnik Nuša - Adjanski Jelenko3. mesto: Škofic - Lužnik Mihael4. mesto: Ralca Andrej - Pucher FeliksSkupina B:1. mesto: Kocijančič Igor - Voušek Tomi2. mesto: Tatalovič Ratko - Zore3. mesto: Demšar Marko - Romih4. mesto: Lapanje Mirjan – KolencBogdan Tekavčič in Katja Juvan v paruISIS julij 2004

26FOTOREPORTAŽAV neto skupinah so bile uvrstitve:Neto moški:Skupina A (0-20)1. mesto: Gorazd Košir2. mesto: Tomaž Šeruga3. mesto: Tomaž SlavecSkupina B (21-29)1. mesto : Marko Kralj2. mesto: Martin Pavlin3. mesto: Andrej PrljaSkupina C (30-36)1. mesto: Siniša Kulašević2. mesto: Borut Kolšek3. mesto: Božidar DimnikNeto ženske:1. mesto: Alenka Ramovš2. mesto: Jadranka Šimonka3. mesto: Zorka VučerBranko Pavlin: Žoga pa še kar leti!proti sebi, saj so soigralci tvoji partnerji in ne nasprotniki. S tem je golfidealen za druženje in prijateljstvo. Na koncu bi se zahvalil dr. MarkuDemšarju za odlično organizacijo turnirja, ostalim pa kličem nasvidenjena jesenskem turnirju.«Odlično vzdušje zaradi idealnega igralnega okolja je navrglo misel,da bi se vsakoletna državna prvenstva odvijala v Volčjem Potoku, zaekipno tekmo pa bi menjavali prizorišča.P.S.: Kljub mikavnosti za to priliko na ogled postavljenih avtomobilovAUDI A6 in A8 nam ni uspelo izvedeti, kdo se bo na naslednji turnirpripeljal v enem od njih.Nekaj iz zgodovine sekcije za golf25. aprila 2000 so se na pripravljalnem sestanku za ustanovitevsekcije za golf srečali kolegi: prof. dr. Ravnik, dr. Gaber, dr. Košir, dr.Markolijeva in dr. Bručan. Sklenili so, da se sekcija uradno ustanovi podržavnem prvenstvi zdravnikov-golfistov 18. junija 2000 na Ptuju, s temda postanejo igralci-udeleženci hkrati ustanovni člani. Če štejemo toprvenstvo že za prvo, potem sledi sprememba dosedanjega štetja, karpomeni, da pravkar izvedeno državno prvenstvo ni bilo četrto ampakpeto in da bo naslednje že šesto!Do jesenskega srečanja želimo vsem igralcem golfa LEPO IGRO!Danilo Mavrič: Bo palica prava?Izjavi državnih prvakovSabina Markoli: »Veseli me, da se je zbralo toliko kolegov in kolegic,katere nas poleg težavnega poklica združuje tako lep šport, kot jegolf. Osebno sem zadovoljna z igro in rezultatom. Posebej bi pohvalilaorganizacijo našega prvenstva, predvsem delo in prizadevnost našegapredsednika sekcije za golf pri ZŠD Medicus Marka Demšarja. Hkratibi povabila vse kolegice in kolege, ki jih golf zanima, na naše jesenskosrečanje, ki bo 9. oktobra na Ptuju.«Miro Matičič: »Letošnji tekmovalni rezultati so bili dobri. Vsem,ki se še niso povsem odločili, svetujem, naj ne oklevajo, ampak naj sečimprej vključijo v to imenitno igro. Golf nudi svojevrstno sprostitevv čudoviti naravi, obogateni s svežim zrakom in tišino. Predvsem je toigra, ki te popolnoma prevzame, ko v popolni koncentraciji igraš samMiro Matičič: Pred prvim udarcem ...ISIS julij 2004

28AKTUALNOIzvoljeno novo vodstvo ZborniceNa najdaljši dan v letu, 21. junija 2004, so se poslancinovega sklica skupščine Zbornice zbrali na 44. redniseji z na videz zelo enoličnim dnevnim redom: izvolitevnovega vodstva. Zaradi demokratičnih postopkov, kidoločajo tajno glasovanje za izvolitev predsednika inpodpredsednika skupščine in predsednika Zbornice, se je glasovanjezaključilo šele v poznih večernih urah.Poslance je najprej pozdravil dosedanji predsednik skupščine, prim.Anton Židanik, ki se je vsem zahvalil za izjemno udeležbo in jih povabilZaključno poročilo komisije za volitve inimenovanja1. Komisija za volitve in imenovanja je pričela volilna opravila porazpisu, ki je bil objavljen v reviji Isis, 1. decembra 2003. O svojemdelu je obveščala izvršilni odbor in skupščinski svet. Volilne izideje posredovala vsem kandidatom. Komisija za volitve in imenovanjaugotavlja, da so popolnoma zaključene volitve poslancev, vnekaterih regijah pa potekajo še volilna opravila povezana z dokončnimoblikovanjem regijskih odborov. Ker bo na seji skupščineh konstruktivnemu delovanju v mandatu 2004 – 2008. Po imenovanjuzapisnikarja in dveh overiteljev so poslanci najprej preverili sklepčnost.V začetku je bilo navzočih 98 poslancev, nekateri so se seji pridružilikasneje, nekateri odšli med sejo, tako da so se številke preštetih glasovza posamezne funkcije med sejo malenkostno spreminjala. Skupno seje seje udeležilo 100 od 109 izvoljenih poslancev.Nato je svoje poročilo podala dosedanja predsednica komisije zavolitve in imenovanja, ki je popolno zaupanje poslancev prejela tudiv nadaljevanju.21. junija 2004 imenovana komisija v novi sestavi, bo dokončneizide o sestavi regijskih odborov spremljala in urejala komisijanovega skupščinskega sklica.2. Za volitve predsednika in poslancev skupščine Zdravniške zborniceSlovenije je bilo na dan izdaje volilnih listov v register Zbornicevpisanih 7459 volilnih upravičencev.Volitev se je udeležilo 3664volilnih upravičencev, volilna udeležba je bila 49 %. Za kandidateza poslance je v roku prispelo 3388 veljavnih glasovalnih listov.Za kandidate za predsednika je v roku prispelo 3444 veljavnihglasovalnih listov. Volilni upravičenci so izvolili 109 poslancev.44. redno sejo skupščine sta v začetku vodila dosedanja predsednik, Anton Židanik, in podpredsednik, Živo Bobič(Foto: Amadej Lah)ISIS julij 2004

29AKTUALNOSeznam je v prilogi.3. V prvem krogu nihče izmed kandidatov za predsednika Zborniceni dobil večine glasov, zato bo med dvema, ki sta dobila največglasov, predsednika izvolila skupščina. V drugi krog volitev seuvrstita prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., in asist. Gordana ŽivčecKalan, dr. med.4. Pri svojem delu se je komisija soočala z različnimi problemi, kiso večinoma izhajali iz nedorečenosti aktov Zbornice. Zato se jeredno posvetovala s pravno službo Zbornice. Komisija za volitvein imenovanja želi posebej izpostaviti nekatere ugotovitve, dokaterih je prišla med svojim delom ter skupščini predlagati, dasproži ustrezne postopke za zagotovitev večje preglednosti posameznihvolilnih postopkov. Delo komisije za volitve in imenovanja ni natančno določeno.Statut predpisuje delo v skladu s pravilnikom o delu komisijeza volitve in imenovanja, ki pa ga ni. Roki za izvedbo posameznih volilnih opravil niso jasno določeni,prav tako ni jasno določeno, kdaj poteče mandat stareskupščine ter kdaj nastopi mandat nove skupščine in predsednikaZbornice. Svoje delo je komisija opravila po analogijivolitev v državni zbor in o tem sprejela ustrezne sklepe zaizvedbo tokratnih volitev. Komisija se je soočala na eni strani z željami zasebnih zdravnikovkoncesionarjev za razvrstitev v geografske volilne regije,po drugi strani pa z željami zdravnikov, ki so s pogodbo o zaposlitvizaposleni v zasebnih podjetjih, za razvrstitev v regijozasebnih zdravnikov. Komisija ponavlja, da nikoli nihče izmedčlanov Zbornice ni bil “izbrisan”, kot so se pojavljale trditve.Vsak član je bil razvrščen v regijo, ki ji po aktih Zbornice indrugih aktih pripada. Komisija meni, da je potrebno ponovnopreveriti uvrščenost članov v posamezne regije. Prehodi poslancev iz ene volilne enote v drugo morajo bitinatančneje določeni, tako da že pred volitvami pridobimodokončen seznam volivcev posamezne volilne enote. Korespondenčna oblika glasovanja v aktih Zbornice ni jasnozapisana in jo je potrebno precizirati. Pri izvedbi korespondenčnihvolitev komisija ugotavlja neskladje med 15. členaposlovnika in 17. člena poslovnika. Komisija za volitve inimenovanja meni, da obstaja neenakopravnost med izvedbovolitev na voliščih in izvedbo korespondenčnih volitev inpredlaga, da se to neskladje v aktih v bodoče odpravi. Nikjer ni predviden in opredeljen postopek za opazovalce navolitvah. Potrebno je določiti postopek v primeru, da več kandidatov vposamezni volilni enoti pridobi enako število glasov. Poslovnik o delu skupščine in IO je v nasprotju s StatutomZZS, v členu, ki določa večino za izvolitev predsednika ZZS. Nikjer ni predviden in opisan postopek za volilno kampanjo.Dobra udeležba poslancev na 44. redni seji skupščine (Foto: Amadej Lah)julij 2004 ISIS

30AKTUALNO Izvolitve članov regijskega odbora je nedorečena.Komisija za volitve in imenovanja zaradi zgoraj opisanih problemovpredlaga skupščini, da sprejem sklep, da se pripravi pravilnik, ki bipodrobneje določal vsa volilna opravila.Predlog sklepa:Skupščina sprejme sklep, da se pripravi pravilnik, ki bi podrobnejedoločal vsa volilna opravila.Ob koncu se komisija zahvaljuje strokovnim službam Zbornice, kiso s svojim strokovnim delom natančno in vestno opravile vsapotrebna administrativna in organizacijska opravila.Mojca Jereb Kosi, dr. med., l.r.predsednica komisije za volitve in imenovanjaKomisiji za volitve in imenovanja so pri delu pomagale sodelavke strokovneslužbe. Z leve: Nevenka Novak, Maja Horvat, Mojca Jereb Kosi,Elizabeta Bobnar Najžer, Rupert Muhr, Marko Kocijan (Foto: MilanKokalj)Mojca Jereb Kosi predstavlja poročilo komisije za volitve in imenovanja(Foto: Amadej Lah)Poslanci so sprejeli poročilo komisije. Sledila je izvolitev začasnekomisije za volitve, ki je izvedla samo volitve članov komisije za volitvein imenovanja v sestavi (v oklepajih je navedeno število glasov):Mojca Jereb Kosi, dr. med., (79), predsednica,Marko Kocijan, dr. med., (69), član,Rupert Muhr, dr. med., (67), član,Željko Perdija, dr. med., (65), namestnik predsednice,Tea Priman, dr. med., (65), namestnica člana,Alenka Simonič, dr. med., (60), namestnica člana,Nova komisija je nato prevzela izvedbo volitev za predsednika skupščine.Izmed treh kandidatov je bil izvoljen Vojko Kanič, dr. med., (52)iz mariborske regije, asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., iz ljubljanskeregije je prejel 41 glasov, Gordan Čok, dr. dent. med., iz Obalno-kraškeregije pa pet glasov.Vodenje seje je prevzelo novo vodstvo: Sabina Markoli, podpredsednicain Vojko Kanič, predsednik skupščine (z leve) (Foto: Amadej Lah)ISIS julij 2004

31AKTUALNOGordana Živčec Kalan med predstavitvijo programa (Foto: Amadej Lah)Vladislav Pegan med predstavitvijo programa (Foto: Amadej Lah)Vodenje seje je prevzel Vojko Kanič, ki so mu poslanci za podpredsednicoizvolili Sabino Markoli, dr. dent. med., s 76 glasovi proti 24, kijih je prejel Živo Bobič, dr. dent. med. V skladu z akti Zbornice morabiti vodstvo skupščine izvoljeno tako, da je en predstavnik zaposlenihzdravnikov in drugi predstavnik zasebnikov. V skladu z načrtovanodualizacijo Zbornice med zdravnike in zobozdravnike, je izvoljenapodpredsednica sicer zasebnica, a hkrati tudi zobozdravnica.V nadzorni odbor so bili izvoljeni:Franc Šifrer, dr. med., (93), predsednik,Vladimir Senekovič, dr. med., (78), član,Rok Šušterčič, dr. dent. med., (83), član,Blaž Berger, dr. med., (59), namestnik predsednika,prim. mag. Nevenka Krčevski Škvarč, dr. med., (65), namestica člana,Gregor Završnik, dr. dent. med., (79), namestnik članaV zadnjem krogu volitev so poslanci izvolili predsednika Zbornice.Oba kandidata, ki sta v prvem krogu prejela najvišje število glasov, sta sepredstavila kolegicam in kolegom, ter odgovarjala na njihova vprašanja.S tajnim glasovanjem so prof. dr. Vladislavu Pegan, dr. med., zaupali 56glasov, kandidatka asist. Gordana Živčec Kalan, dr. med., jih je prejela41. Novo izvoljeni predsednik Zbornice se je zahvalil za zaupanje, večje že tudi napisal v uvodniku te številke.Elizabeta Bobnar NajžerPrisotni: Tit Albreht, Matej Andoljšek, Tomaž Banko, TadejBattelino, Vojko Berce, Blaž Berger, Cvetka Bilban Jakopin, MarkoBitenc, Živo Bobič, Dunja Bratina, Erik Brecelj, Branko Binšek,Polona Darja Burja, Tomaž Čakš, Robert Čater, Eva Černe, GordanČok, Miro Čokolič, Ana Fajmut, Vesna Florjančič, Igor Gabrijel,Zdenka Goluh, Aljaž Hojski, Andrej Horvat, Marjeta Hren Božič,Marija Ilijaš Koželj, Vlasta Iljič Brecelj, Velimir Janković, LadislavJazbec, Marija Jenko Burgar, Mojca Jereb Kosi, Primož Jevšek, MatejaKaja Ježovnik, Batrič Jovović, Blanka Jug, Vojko Kanič, MarkoKocijan, Ljubica Kolander Bizjak, Primož Kovačič, Matjaž Koželj,Boris Krajačič, Nevenka Krčevski Škvarč, Božidar Kroflič, MiroslavLaktić, Miroslav Luci, Stanislav Mahne, Sabina Mrakoli, Jože Mesarič,Maja Milohnoja Berčič, Andrej Možina, Martin Možina, JanezMršek, Smiljan Mubi, Rupret Muhr, Maja Pavlin Klemenc, AndrejaPečnik, Željko Perdija, Milivoj Piletič, Žarko Pinter, Pavel Podlesnik,Nikola Potočnik, Tea Priman, Nada Puharič, Urška Rahne Potokar,Milena Regvat robida, Klemen Rihar, Mateja Rotar, Bojan Rustja,Uršula Salobir Gajšek, Mojca Savnik Iskra, Tamara Sekulić, VladimirSenekovič, Alenka Simonič, Lidija Stare, Branka Stirn Kranjc, EditaStok, Rajmond Šavrin, Franc Šifrer, Andrej Šikovec, Nikolaj Škalič,Zdravko Štor, Rok Šušterčič, Franc Šuta, Diana Terlević Dabić, JanezTomažič, Breda Tržan Grozdanov, Karl Turk, Zmago Turk, AndreaTurk Šverko, Franjo Velikanje, Aleksandra Vidrih, Dušan Vlahović,Vito Vrbič, Marjan Zaletel, Gregor Završnik, Mirjam Zemljak, JelkaŽgajnar Gorenjak, Bojan Žibrat, Anton Feliks Židanik, Ivan ŽuranOdsotni: Franek Klemenc, Dragoslav Mugoša, Franc Novak, NatašaPoherc, Alenka Šenk Erpič, Franc Škof, Anton Šteblaj, MarjetaTerčelj Zorman, Jernej Završnikjulij 2004 ISIS

32AKTUALNOOdločba ustavnega sodiščaU-I-321/02, 27. 5. 2004Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo sindikata Fides,Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ki ga zastopa predsednik Konrad Kuštrin, na seji dne 27. maja 2004odločilo:1. Drugi in tretji odstavek 41a. člena, 42. člen, 46. člen ter tretji odstavek 62. člena Zakona o zdravniški službi(Uradni list RS, št. 98/99, 67/02, 15/03, 2/04 in 36/04 - ur.p.b.), kolikor se nanaša na nazive zdravnik, doktor dentalne medicine in specialist, indrugi odstavek 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 67/02) niso v neskladju z Ustavo.2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvahZakona o zdravniški službi se zavrže.ObrazložitevA.1. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (v nadaljevanjuFides) zahteva presojo ustavnosti posameznih določb Zakona ozdravniški službi (v nadaljevanju ZZdrS) in Zakona o spremembahin dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (v nadaljevanju ZZdrS-A). Ureditev izpodbija zlasti z vidika zdravnikov, zaposlenih v mrežijavne zdravstvene službe. Uvodoma zatrjuje, da je ZZdrS, kolikorureja tudi delovna razmerja zdravnikov, zaposlenih izven mrežejavne zdravstvene službe, v neskladju z 2. členom Zakona o delovnihrazmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 - v nadaljevanju ZDR), kine predvideva posebnega urejanja delovnih razmerij za te zdravnike,in z načelom enakosti iz 14. člena Ustave.2. Pobudnik izpodbija drugi in tretji odstavek 41a. člena ZZdrS, ki stabila v ta zakon vnešena z določbo 4. člena ZZdrS-A in ki določata, dase delovni dan zdravnikov praviloma ne pričenja pred 8. uro zjutraj,v izvenhospitalni dejavnosti, namenjeni storitvam za uporabnike, pamora najmanj petina delovnega časa potekati po 16. uri. Zatrjuje, dadrugi zakoni s področja urejanja delovnih razmerij takšnih določbne poznajo, temveč je urejanje delovnega časa večinoma prepuščenodelodajalcem. Po mnenju pobudnika gre za diskriminacijo zdravnikovna podlagi poklica, ki je prepovedana s 14. členom Ustave, inhkrati za poseg v načelo enakosti pred zakonom. Določba drugegaodstavka 41a. člena ZZdrS naj bi bila tudi v neskladju z 49. členomUstave, ker zdravnikom neutemeljeno omejuje svobodo dela pred8. uro zjutraj.3. Pobudnik izpodbija 42. člen ZZdrS o dežurni zdravniški službi, dopolnjenin spremenjen s 5. členom ZZdrS-A. Meni, da je dežurstvokot posebna oblika prisotnosti na delovnem mestu nepotrebno, sajje neprekinjeno zdravstveno varstvo mogoče doseči že z instrumenti,ki jih pozna ZDR kot splošen predpis (npr. delo v izmenah in nadurnodelo). Izpodbijana določba naj bi omogočala nadurno delozdravnikov pod blažjimi pogoji, kot veljajo za druge poklice, saj najbrez utemeljenih razlogov ne bi predpisovala omejitev, ki so sicerdoločene za dopustnost takšnega dela. Nasprotuje tudi ureditvi, kipredvideva različno plačilo za efektivne in neefektivne ure, kar najbi povzročilo, da je opravljanje dela v dežurstvu vrednoteno slabšekot druge oblike nadurnega dela. Drugačna kot v splošni ureditvi(drugi odstavek 141. člena ZDR) naj bi bila tudi definicija efektivnegadelovnega časa. Pobudnik meni, da takšna ureditev diskriminirazdravnike na podlagi poklica in je v nasprotju z načelom enakostipred zakonom. Pobudnik ji očita tudi neskladje z Direktivo 93/104/ESo določenih vidikih organizacije delovnega časa (Council directive93/104/EC of 23 November 1993 concerning certain aspects ofthe organization of working time, OJ 1993, No L 307, as amendedby Directive 2000/34/EC of the European Parliament and of theCouncil of 22 June 2000 ameding Council Directive 93/104/ECconcerning certain aspects of the organisation of working time tocover sectors and activities excluded from that Directive, OJ 2000,No L 195 - v nadaljevanju Direktiva) 1 , v skladu s katero naj bi bilotreba v delovni čas všteti vse ure dežurstva. Posledično meni, da jeizpodbijana ureditev v neskladju z načelom Evropskega sporazumao pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimiskupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviruEvropske unije, na drugi strani (Uradni list RS, št. 44/97, MP, št.13/97 - v nadaljevanju ESP) o približevanju slovenske zakonodajeevropski. Kot takšna naj bi bila izpodbijana ureditev tudi v neskladjuz drugim odstavkom 153. člena Ustave.4. Nadalje izpodbija prehodno določbo prvega odstavka 11. členaZZdrS-A o dopustnem obsegu nadurnega dela zdravnikov. Opozarja,da je skladno s to določbo nadurno delo zdravnikov dopuščeno vvečjem obsegu kot za druge poklice, kar naj bi pomenilo neutemeljenodiskriminacijo zdravnikov. Ureditev naj bi bila tudi v neskladju zDirektivo in kot takšna v neskladju tudi z ESP oziroma po vstopuSlovenije v Evropsko unijo z drugim odstavkom 153. člena Ustave.Še posebej sporen naj bi bil drugi odstavek 11. člena ZZdrS-A onadurnem delu specializantov in sekundarijev. Pobudnik namrečmeni, da ni nobenih utemeljenih razlogov za večjo obremenitev tehzdravnikov. Ureditev naj bi pomenila diskriminacijo teh zdravnikovna podlagi izobrazbe, ki naj bi bila prepovedana s prvim odstavkom14. člena Ustave v zvezi z načelom enakosti pred zakonom iz drugegaodstavka te določbe Ustave. Ob tem meni, da večjih delovnihobremenitev ni mogoče utemeljiti s potrebo po izobraževanju, saj bispecializant, ki bi bil na specializaciji v času pomanjkanja zdravnikov,moral opravljati specializacijo skupno več ur kot specializant, ki bidelal v času, ko ni deficita, za kar pa ni utemeljenih razlogov.5. Pobudnik je nezadovoljen z ureditvijo pravice do stavke iz 46. členaZZdrS, spremenjenim z 8. členom ZZdrS-A. Meni, da je zaradi javnegainteresa omejitev pravice do stavke sicer utemeljena, vendar bizdravniki v zameno morali biti upravičeni do ustreznega denarnegaISIS julij 2004

34AKTUALNOnadomestila. Ker to ni določeno, ureditev nesorazmerno posega vpravico zdravnikov do stavke iz 77. člena Ustave.6. Pobudnik izpodbija tudi tretji odstavek 62. člena ZZdrS, spremenjens tretjim odstavkom 10. člena novele ZZdrS-A, ki pooblašča ministra,pristojnega za zdravje (v nadaljevanju Minister), da na predlog Zbornicedoloči pogoje in postopek za razvrstitev v nazive zdravnik, doktordentalne medicine, 2 specialist in specialist konzultant. Meni, da je zanazive zdravnik, doktor dentalne medicine in specialist to urejeno žes samim ZZdrS. Zakonska določba, ki predvideva urejanje te materiješe s podzakonskim aktom, vnaša v ta zakon neskladje. Izpodbijanadoločba naj bi bila v očitnem nasprotju z drugim odstavkom 17. členaZZdrS, po katerem Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljevanjuZbornica) določa vrste in trajanje specializacij in postopek opravljanjaspecialističnega izpita. Meni tudi, da bi vsako dodatno urejanjeomenjene materije s strani Ministra pomenilo poseganje v zakonskomaterijo, kar bi bilo v neskladju s 87. členom Ustave.7. Vlada meni, da se izpodbijane določbe ZZdrS nanašajo zgolj nazdravnike, ki delajo v mreži javne zdravstvene službe, čeprav bi lahkota zakon urejal tudi delovna razmerja drugih zdravnikov. Z ZdrsS sourejene posebnosti delovnih razmerij, ki izhajajo iz posebne naravezdravniškega poklica. Posebna zakonska ureditev razporeditve delovnegačasa je določena z namenom prilagajanja delovnega časa uporabnikomzdravstvenih storitev in zagotavljanja večje in bolj enakomernedostopnosti teh do zdravniških storitev. Sprememba delovnega časana ta način sledi siceršnjim trendom v Evropi in pri nas, ki mu sledijotudi druge dejavnosti, med drugim tudi državna uprava. Dežurstvopomeni uveljavljeno obliko dela, ki se uvaja v primerih, ko kontinuitetezdravstvene službe ni mogoče zagotoviti z drugimi oblikami razporeditvedelovnega časa. Dežurstvo samo po sebi ni nadurno delo, kergre pri dežurstvu v večjem ali manjšem obsegu zgolj za pripravljenostna delovnem mestu, torej za čakanje na delo, in ne za opravljanjedela. Temu je prilagojena tudi definicija efektivnega delovnega časav dežurstvu. Kadar dežurstvo hkrati pomeni opravljanje dela prekopolnega delovnega časa, morajo biti podani tudi splošni pogoji zadopustnost opravljanja takšnega dela. Dežurstvo se v celoti všteva vdelovni čas, tako glede odmorov in počitkov kot glede upoštevanja urv delovnem času, razlike so le v nagrajevanju. Različno vrednotenjedejanskega dela in čakanja na delo pa je legitimno, saj je plača vednoodvisna tudi od količine in kvalitete dela. Začasna ureditev nadurnegadela zdravnikov temelji na potrebah po zagotavljanju neprekinjenegazdravstvenega varstva, ki ga sicer ne bi bilo mogoče zagotoviti.Glede sekundarijev in specializantov je takšna ureditev tudi povsemv skladu z Direktivo, glede drugih zdravnikov pa bo z njo usklajenado konca leta 2004. Takojšnjo uskladitev onemogoča manjše številozdravnikov v Sloveniji kot v večini držav članic Evropske unije. Zaradiomejitev pravice do stavke, ki so določene z zakonom in zagotavljajouporabnikom zdravstvenih storitev le najbolj nujno pomoč, zdravnikiin doktorji dentalne medicine ne morejo biti upravičeni do posebnihplačil, ker ni zato nobene pravne podlage. Pobuda glede določbe onazivih je po mnenju Vlade utemeljena v delu, ki se nanaša na nazivzdravnika in doktorja dentalne medicine, ki se pridobi že z diplomomedicinske fakultete.8. Državni zbor se v odgovoru na pobudo pridružuje mnenju Vlade.Poudarja, da posebno ureditev delovnega časa zdravnikov narekujejavna korist oziroma jo narekujejo pravice bolnikov. Ob tem navaja,da ima enak delovni čas na primer tudi državna uprava, saj celotensistem urejanja družbenega življenja stremi k temu, da se začetekdelovnega časa premakne z zgodnjih jutranjih ur. Trditve o kršitvi49. člena Ustave so po mnenju Državnega zbora zgolj pavšalne,omejitev pravice do stavke pa ni nesorazmerna. Določitev pogojevza razvrstitev v nazive je po mnenju Državnega zbora sicer res zakonskamaterija, vendar pa iz zakonskih določb ni razviden namendoločanja novih pogojev s podzakonskimi akti.B. - I.9. Po 23. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94- v nadaljevanju ZUstS) lahko vloži zahtevo za uvedbo postopkaza oceno ustavnosti in zakonitosti tudi reprezentativni sindikatza območje države, kadar so ogrožene pravice delavcev. Takšnokvalificirano reprezentativnost določa Zakon o reprezentativnostisindikatov (Uradni list RS, št. 13/93 - ZRS), kadar gre za zveze alikonfederacije sindikatov za območje države, v katere se povezujejosindikati iz različnih panog dejavnosti ali poklicev (8. člen), kar paFides, kot je razvidno iz dokumentov, s katerimi se izkaže, ni. Izodločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 121-02-124/93 z dne 15. 7. 1995 namreč izhaja, da je pobudnik reprezentativnisindikat v poklicih zdravnik in zobozdravnik. Kot takšen niupravičen vložiti zahteve v smislu navedenega člena ZUstS. Zato jeUstavno sodišče njegovo vlogo obravnavalo kot pobudo (glej tudiodločbo Ustavnega sodišča št. U-I-91/97 z dne 2. 2. 2001, Uradni listRS, št. 19/2001 in OdlUS X, 16). Pri tem je štelo, da Fides načelomaizkazuje pravni interes za vložitev pobude po 24. členu ZUstS, kerizpodbijane določbe vplivajo na pravice članov tega sindikata. Neglede na to pobudniku ni moglo priznati pravnega interesa za vložitevpobude za oceno ustavnosti prvega odstavka 11. člena ZZdrS.Skladno z drugim odstavkom 24. člena ZUstS namreč pobudnikizkazuje pravni interes za izpodbijanje predpisa le, če bi ugoditevpredlogu privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Čevlaga pobudo sindikat, ker izpodbijane določbe vplivajo na pravicenjegovih članov, se mora takšno izboljšanje izraziti v pravnempoložaju njegovih članov. Ta pogoj v primeru izpodbijane določbeprvega odstavka 11. člena ZZdrS-A ni izpolnjen.10. Izpodbijana določba se nanaša na dopusten obseg nadurnega delazdravnikov v določenem prehodnem obdobju od uveljavitve Zakona.Skladno z 41b. členom ZZdrS delo zdravnikov preko polnegadelovnega časa ne sme presegati v povprečju osem ur tedensko, pričemer se časovna omejitev tedenskega delovnega časa preko polnegadelovnega časa upošteva kot povprečna omejitev v določenemčasovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. Pri temse pri izračunu povprečja ne upoštevata letni dopust in odsotnost zdela zaradi bolezni. Upoštevaje izpodbijani prvi odstavek 11. členaZZdrS-A pa lahko, ne glede na določbo prvega odstavka 41.b členaZZdrS, v obdobju do 31. 12. 2004 delo zdravnikov preko polnegadelovnega časa traja v povprečju največ 15 ur tedensko, izjemomapa največ 25 ur tedensko, če delodajalec za opravljanje dela nimogel zaposliti novega zdravnika, pri čemer se časovna omejitevtedenskega delovnega časa preko polnega delovnega časa upoštevakot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki nesme biti daljše od štirih mesecev. Ustavno sodišče ugotavlja, da bilahko tudi v primeru morebitne ugotovitve neustavnosti te določbeUstavno sodišče takšno določbo razveljavilo le z odložnim rokom.Takojšnja razveljavitev bi namreč lahko povzročila hude motnje vzagotavljanju zdravstvenih storitev. Iz zakonodajnega gradiva inmnenja Vlade namreč izhaja, da je le z izpodbijanim obsegom dopustneganadurnega dela zdravnikov mogoče zagotoviti nemotendostop prebivalcev do storitev zdravniške službe in v tem okviruzlasti do storitev nujne zdravniške pomoči. Glede na to bi moraloUstavno sodišče dati zakonodajalcu ustrezen čas, da bi poiskaldrugačno rešitev. Ta rok po oceni Ustavnega sodišča ne bi smelbiti krajši od enega leta. To pa pomeni, da bi začetek učinkovanjaISIS julij 2004

35AKTUALNOmorebitne razveljavitve izpodbijane določbe sovpadel z obdobjem,ko bi izpodbijana določba že tudi sicer prenehala veljati. Kot navedeno,velja namreč le do 31. 12. 2004. To pomeni, da pobudnikza presojo te določbe očitno ne izkazuje pravnega interesa, ker tudimorebitna ugoditev njegovemu predlogu ne bi mogla privesti doizboljšanja pravnega položaja zdravnikov, katerih interese zastopa.Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo.11. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjegaodstavka 41a. člena, 42. člena, 46. člena in tretjega odstavka 62. členaZZdrS ter drugega odstavka 11. člena ZZdrS-A je Ustavno sodiščesprejelo. Ker so bili izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 26. členaZUstS, je nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.B. - II.12. Zdravniki opravljajo zdravstveno dejavnost kot zdravniško službo vskladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92in nasl. - v nadaljevanju ZZdej) in ZZdrS (prvi odstavek 1. členaZZdrS). Zdravniška služba se opravlja na zdravniških delovnih mestihv okviru mreže javne zdravstvene službe in izven nje (6. člen ZZdrS).V okviru mreže javne zdravstvene službe se zdravstvena dejavnostopravlja kot javna služba (prvi odstavek 4. člena ZZdej). Zdravniškadelovna mesta v mreži javne zdravstvene službe se razporedijo postrokovnih področjih: v javnih zavodih, pri drugih pravnih osebahs koncesijo in pri zasebnih zdravnikih s koncesijo (drugi odstavek 7.člena ZZdrS). Zdravnik lahko samostojno opravlja zdravniško službokot zasebni zdravnik, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ZZdrS, inče je vpisan v register zdravnikov (39. člen ZZdrS).13. ZZdrS vsebuje določbe, ki se nanašajo na zdravnike v mreži javnezdravstvene službe, določbe, ki se nanašajo na zasebne zdravnike, terdoločbe, ki se nanašajo na oboje. Navedeno velja tudi glede delitvezdravnikov na zaposlene in samozaposlene. Iz pobude izhaja, daizpodbija pobudnik določbe ZZdrS oziroma ZZdrS-A zgolj gledezdravnikov, ki opravljajo zdravniško službo v delovnem razmerju,ne pa tudi glede samozaposlenih zdravnikov. Zakonsko ureditevizpodbija zlasti glede zdravnikov, ki opravljajo zdravniško službokot zaposleni v okviru mreže javne zdravstvene službe. V zvezi zveljavnostjo izpodbijane ureditve za zdravnike, zaposlene izvenmreže javne zdravstvene službe, pavšalno navaja, da z ZDR zanjeni predviden odstop od splošne ureditve. Izpodbijana ureditev, kolikorse nanaša na te zdravnike, naj bi bila zato v neskladju z ZDR.Ustavno sodišče ni pristojno ocenjevati medsebojne skladnosti zakonov.Pristojno je ocenjevati le, ali gre za takšna nasprotja znotrajpravnega reda, ki pomenijo kršitev načel pravne države iz 2. členaUstave (tako tudi v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-81/96 z dne12. 3. 1998, Uradni list RS, št. 27/98 in OdlUS VII, 46). Za to pa vobravnavanem primeru ne gre. Člena 2 ZDR, v skladu s katerimureja ta zakon tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnihorganih, lokalnih skupnostih in v zavodih, drugih organizacijah terpri zasebnikih, ki opravljajo javno službo, če ni s posebnim zakonomdoločeno drugače, namreč ni mogoče razlagati tako, kot da izključujedopustnost specialne ureditve delovnih razmerij za vse tiste delavce,na katere se ta določba ne nanaša. Takšna razlaga bi bila v neskladjuz drugim odstavkom 14. člena Ustave, ki zakonodajalca zavezuje,da enake primere obravnava enako in različne različno, in dopuščarazlično urejanje enakih položajev, če obstajajo za takšno razlikovanjerazumni in stvarni razlogi. Omenjene določbe iz splošne ureditve (2.člen ZDR) zato ni mogoče razumeti tako, da izključuje dopustnostposebne ureditve, če gre že v temelju za različne primere oziromače različno obravnavanje enakih primerov narekujejo razumni instvarni razlogi. Tega, ali katera izmed določb ZZdrS, ki veljajo tudiza zdravnike, zaposlene izven javnega sektorja, odstopa od splošneureditve v nasprotju s predstavljenimi merili, kar bi sicer lahko pomenilokršitev načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave,pa Ustavno sodišče glede na pavšalnost pobudnikovih očitkov - pobudnikni niti konkretiziral spornih določb, ni moglo obravnavati.Delovni čas zdravnikov14. Drugi in tretji odstavek 41a. člena ZZdrS določata, da se delovnidan zdravnikov praviloma ne pričenja pred 8. uro zjutraj, v izvenhospitalnidejavnosti, namenjeni storitvam za uporabnike, pamora najmanj petina delovnega časa potekati po 16. uri. Pobudnikpravilno ugotavlja, da ZDR kot splošna ureditev ne vsebuje določbo obveznem začetku oziroma koncu delovnega dne pri posameznihdelodajalcih. Izpodbijana ureditev se torej res razlikuje od splošneureditve, takšno razlikovanje pa je po mnenju pobudnika neustavno,ker naj bi diskriminiralo zdravnike na podlagi poklica.15. Po prvem odstavku 14. člena Ustave so v Sloveniji vsakomur zagotovljeneenake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne gledena narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje,gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokolidrugo osebno okoliščino. Ta ustavna določba torej določa, da zakonodajalecna podlagi osebne okoliščine ne sme diskriminiratiposameznika pri izvrševanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.Pobudnik ne navede, pri izvrševanju katere človekove pravicenaj bi bili člani sindikata z izpodbijano ureditvijo diskriminiranizaradi opravljanja zdravniškega poklica. Zato je Ustavno sodiščeizpodbijano ureditev presojalo zgolj z vidika skladnosti z drugimodstavkom 14. člena Ustave.16. Drugi odstavek 14. člena Ustave zagotavlja splošno enakost predzakonom. Kot je bilo že navedeno, po ustaljeni ustavnosodni presojita ustavna določba ne pomeni, da predpis ne bi smel različnourejati enakih položajev pravnih subjektov, pomeni pa, da tega nesme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Zaureditev delovnega časa zdravnikov v drugem in tretjem odstavku41a. člena ZZdrS pa je imel zakonodajalec razumne razloge. Državnizbor navaja, da specifično ureditev delovnega časa narekuje javnakorist, ki je v varstvu pravic bolnikov. Tudi Vlada meni, da sta biliizpodbijani določbi sprejeti z namenom prilagajanja delovnegačasa uporabnikom zdravstvenih storitev in zagotovitve čim širšedostopnosti do storitev zdravniške službe. Ob tem opozarjata, daceloten sistem urejanja družbenega življenja stremi k temu, da sezačetek delovnega časa premakne z zgodnjih jutranjih ur, kar potrjujejotudi trendi v Evropi. Ustavno sodišče ocenjuje, da je širokadostopnost prebivalstva do zdravniških storitev nedvomno v interesuuporabnikov zdravstvenih storitev, glede na naravo in pomembnostteh storitev pa tudi v splošnem interesu. Ureditvi, ki zasleduje takšnecilje, po oceni Ustavnega sodišča ni mogoče očitati samovoljnostiin neskladja z drugim odstavkom 14. člena Ustave.17. Pobudnikovega očitka o neskladju drugega odstavka 41a. člena z49. členom Ustave glede na njegovo pavšalnost Ustavno sodišče nimoglo obravnavati.Dežurna zdravniška služba18. Člen 42 ZZdrS določa, da je dežurstvo posebna oblika dela, sestavljenaiz ur prisotnosti na delovnem mestu - neefektivnih ur in ur oprav-julij 2004 ISIS

36AKTUALNOljanja storitev - efektivnih ur (prvi odstavek). Vse ure v dežurstvuse s stališča pravice do odmorov in počitkov štejejo v delovni čas(drugi odstavek). Plačilo za efektivne in neefektivne ure je različno inse uredi s kolektivno pogodbo (tretji odstavek). Plačilo za dežurstvose všteva v osnovo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (četrtiodstavek). Zdravniku, ki je dopolnil 50 let starosti, praviloma nitreba opravljati dežurne službe, ob pogojih, ki jih določi Minister(peti odstavek).19. Pobudnik meni, da izpodbijana določba o dežurni zdravniški službineutemeljeno odstopa od splošne ureditve v ZDR, ki ne predvidevainstituta dežurstva. Kot takšna naj bi ta določba diskriminiralazdravnike na podlagi poklica in naj bi bila v neskladju z ustavnimnačelom enakosti pred zakonom. Iz enakih razlogov, kot so navedeniv 15. točki obrazložitve, je Ustavno sodišče izpodbijano ureditevpresojalo zgolj z vidika skladnosti z drugim odstavkom 14. členaUstave.20. Očitek o kršitvi načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka14. člena Ustave, ki naj bi bilo kršeno s tem, ko ZZdrS za zdravnikepredvideva dežurstvo kot posebno obliko dela, je neutemeljen. Pooceni Ustavnega sodišča je imel namreč zakonodajalec za sprejemtakšne ureditve razumne in stvarne razloge. Iz prvega odstavka 42.člena ZZdrS izhaja, da je dežurstvo sestavljeno iz ur opravljanjastoritev, to je dejanskega opravljanja dela, in ur prisotnosti na delovnemmestu, torej čakanja na delo. Dežurstvo po ZZdrS pomenitorej posebno obliko dela, pri kateri se že vnaprej predvideva, dadelavec med dežurstvom praviloma ne bo ves čas dejansko delal. 3Pri tem razmerje ur dejanskega opravljanja dela in čakanja na delomed dežurstvom sicer ni znano vnaprej in je odvisno od potrebepo zagotavljanju storitev dežurne službe v vsakem posameznemprimeru, vendar pa naj bi praviloma šlo za kombinacijo dejanskegaopravljanja dela in čakanja na delo. Kot takšno je dežurstvo primernaoblika dela za zagotavljanje storitev zdravniške službe v obdobjih,ko sicer ni predviden splošen dostop do storitev te službe, temvečle dostop do nujnih zdravniških storitev, če je upoštevaje konkretneokoliščine pri posameznem delodajalcu v teh obdobjih utemeljenomogoče pričakovati praviloma manjšo potrebo po dejanskem deludežurnih delavcev. Glede na to ni mogoče trditi, da zakonodajalec niimel razumnih razlogov za to, da je predvidel možnost organiziranjadežurne zdravniške službe kot posebne oblike dela zdravnikov. Kerkombinacija dejanskega dela in čakanja na delo kot lastnost dežurstvapo ZZdrS ni tudi bistvena lastnost izmenskega dela, je neutemeljenočitek pobudnika, da poseben institut dežurstva ni potreben, kerobstaja možnost organiziranja dela v izmenah. Prav tako pobudnikneutemeljeno enači nadurno delo kot delo preko polnega delovnegačasa z dežurstvom kot posebno organizacijsko obliko dela, prikaterem je treba v vsakem konkretnem primeru šele ugotoviti, alidejansko pomeni tudi nadurno delo.21. Neutemeljen je tudi očitek pobudnika, da zakonodajalec ne bi smelpredvideti različnega plačila za efektivne in neefektivne ure dela vdežurstvu, kot to izhaja iz tretjega odstavka 42. člena ZZdrS. Zakonodajalecje utemeljeno predvidel dežurstvo kot posebno oblikodela zdravnikov ter predvidel v primerjavi z drugimi oblikami delatudi določene druge posebnosti, ki naj veljajo za dežurstvo. Takšnaposebnost je na primer različno vrednotenje ur v dežurstvu v odvisnostiod tega, ali gre za ure opravljanja storitev ali pa zgolj zaprisotnost na delovnem mestu in čakanje na delo. Razlika med uramiv dežurstvu, ko delavec dejansko opravlja delo, in urami čakanja nadelo, med katerimi lahko delavec v bistveno večji meri razpolaga ssvojim časom in nenazadnje tudi počiva, je namreč z vidika intenzitetedela ter obremenitve delavcev tako očitna, da jo je, upoštevajevnaprejšnjo predvidljivost takšnih obdobij dela v dežurstvu, mogočešteti za razumen razlog za razlikovanje.22. Zmotno je prepričanje pobudnika, da je ena izmed posebnostiopravljanja dela v dežurstvu tudi ta, da se v delovni čas zdravnikov,razen s stališča pravice do odmorov in počitkov, štejejo samo uredejanskega opravljanja dela, ne pa tudi ure čakanja na delo. Drugiodstavek 42. člena ZZdrS določa, da se s stališča pravice do odmorovin počitkov vse ure v dežurstvu štejejo v delovni čas zdravnikov.To določbo je treba razumeti tako, da glede počitkov in odmorovše posebej poudarja vštevanje vseh ur v dežurstvu v delovni časzdravnikov. Za takšno razlago poleg jezikovne govorijo tudi drugemetode razlage (zgodovinska, logična in sistematična razlaga). Takože iz zakonodajnega gradiva izhaja, da se čas dežurstva v celotivšteva v delovni čas, ne glede na to, ali je zdravnik opravljal storitveali pa je le čakal na delo (Poročevalec DZ, št. 56/02). Do enakegarezultata pripelje tudi upoštevanje dejstva, da so določbe ZZdrS, kiurejajo delovna razmerja zdravnikov, in določbe ZDR v razmerjuposebnih (specialnih) in splošnih (generalnih) določb. Argumentuma contrario (sklepanje po nasprotnem razlogovanju) nam pove, dalahko specialno pravilo vedno uporabimo samo za primer, ki je vnjem izrecno opredeljen. V nasprotnem primeru je treba uporabitisplošno pravilo. 4 Izpodbijana določba drugega odstavka 42. členaZZdrS, ki izrecno ne izključuje vštevanja ur v dežurstvu v delovni časzdravnikov, zato ne more izključiti uporabe določb ZDR o delovnemčasu. To pa pomeni, da je treba tudi glede dežurnega dela zdravnikovuporabiti splošno definicijo delovnega časa iz 141. člena ZDR, ki delidelovni čas na efektivni delovni čas in čas odmora med dnevnimdelom ter čas upravičenih odsotnosti z dela, pri čemer je efektivnidelovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je narazpolago delodajalcu in da izpolnjuje svoje delovne obveznosti izpogodbe o zaposlitvi. Takšna definicija efektivnega delovnega časane izključuje obdobij, ko delavec na delovnem mestu čaka na delo.Na drugačno razlago tudi ne odkazuje določba prvega odstavka 42.člena ZZdrS, ki omenja efektivne in neefektivne ure v dežurstvuin ki po mnenju pobudnika uvaja drugačno definicijo efektivnegadelovnega časa zdravnikov, kot je uveljavljena v splošni ureditvi.Glede na tretji odstavek 42. člena ZZdrS, ki predvideva različnoplačilo za efektivne in neefektivne ure v dežurstvu, je namreč jasno,da je treba pojma efektivne in neefektivne ure v določbi 42. členaZZdrS povezovati zgolj z nagrajevanjem dežurnega dela, ne pa tudiz opredelitvijo delovnega časa zdravnikov.23. Glede na navedeno je 42. člen ZZdrS mogoče razlagati le tako, da sevse ure v dežurstvu štejejo v delovni čas zdravnikov. Ob tem veljadodati, da sporno določbo enako razumeta tudi Vlada in Državnizbor. Poleg tega bi bila drugačna razlaga po oceni Ustavnega sodiščatudi v neskladju z Ustavo (drugi odstavek 14. člena Ustave).Za razlikovanje med urami opravljanja storitev in čakanja na delov dežurstvu glede vštevanja teh ur v delovni čas zdravnikov namrečni najti razumnih razlogov. Drugače kot pri pripravljenosti na delo,ko mora biti zdravnik izven delovnega mesta dosegljiv po telefonuali s pomočjo drugih sredstev z namenom, da sta zagotovljenamožnost svetovanja in v primeru potrebe prihod na delovno mesto(prvi odstavek 42.a člena ZZdrS), mora biti zdravnik med dežurnoslužbo ves čas prisoten na delovnem mestu. V času opravljanjadežurne zdravniške službe se torej zdravnik zadržuje izven svojegadružinskega in socialnega okolja ter je pri razpolaganju s svojimprostim časom, četudi zgolj čaka na delo, omejen v tolikšni meri, daglede vštevanja ur v delovni čas ur prisotnosti na delu ni utemeljenorazlikovati od ur dejanskega opravljanja storitev. Nenazadnje narekujetakšno razlago tudi načelo lojalne razlage, v skladu s katerimISIS julij 2004

37AKTUALNOje treba državno pravo razlagati v luči prava Skupnosti. 5 Tudi izjudikature Sodišča evropskih skupnosti namreč izhaja, da je trebapravo Skupnosti razlagati tako, da se dežurna zdravniška služba, vokviru katere mora biti zdravnik na razpolago na delovnem mestu,v celoti všteje v delovni čas zdravnika. 624. Neutemeljen pa je tudi očitek pobudnika, da je na podlagi izpodbijanedoločbe 42. člena ZZdrS nadurno delo v dežurstvu omogočeno podblažjimi pogoji, kot veljajo za druge poklice. To bi lahko držalo v primeru,če se vse ure v dežurstvu ne bi štele v delovni čas zdravnikov.Kot navedeno, pa takšna razlaga Zakona ni mogoča. To pomeni, daje treba tudi dežurstvo obravnavati kot nadurno delo, upoštevajepredpisane omejitve iz splošne oziroma posebne ureditve, kolikorgre za delo preko polnega delovnega časa. Edina razlika, ki velja zanadurno delo zdravnikov, upoštevajoč veljavno posebno ureditevv ZZdrS, je dopusten obseg nadurnega dela zdravnikov. Tretji odstavek143. člena ZDR namreč določa, da lahko traja nadurno delonajveč osem ur na teden, največ dvajset ur na mesec in največ stoosemdeset ur na leto, skladno s prvim odstavkom 41b. člena ZZdrSpa nadurno delo zdravnikov ne sme presegati v povprečju osem urtedensko. Te določbe pobudnik ne izpodbija. Nasprotuje le dopustnemuobsegu nadurnega dela zdravnikov v prehodnem obdobju,urejenem v prvem odstavku 11. člena ZZdrS-A, glede katerega pa,kot izhaja iz 9. točke obrazložitve, pobudniku ni mogoče priznatipravnega interesa za izpodbijanje.Delo preko polnega delovnega časa(nadurno delo)25. Pobudnik je izpodbijal dve določbi, ki se nanašata na nadurno delozdravnikov. Pobudo za presojo prvega odstavka 11. člena ZZdrS-A je Ustavno sodišče zavrglo. Sprejelo pa je pobudo za presojodrugega odstavka te določbe. V skladu s to določbo lahko nadurnodelo zdravnikov sekundarijev in specializantov 7 v obdobju do 31.7. 2007 traja v povprečju največ 18 ur na teden, v naslednjih dvehletih 16 ur na teden in v naslednjih dveh letih 12 ur na teden, pričemer se časovna omejitev tedenskega delovnega časa preko polnegadelovnega časa upošteva kot povprečna omejitev v določenemčasovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev. Takšnaureditev odstopa od ureditve, ki velja za druge zdravnike in v skladus katero delo zdravnikov preko polnega delovnega časa po 1.1. 2005 brez njihovega soglasja ne bo smelo presegati v povprečjuosem ur tedensko. Pobudnik meni, da pomeni uvedeno razlikovanjemed zdravniki sekundariji in specializanti na eni strani ter drugimizdravniki na drugi strani nedopustno diskriminacijo na podlagi izobrazbe.Tega očitka Ustavno sodišče, iz razlogov, navedenih v 15.točki obrazložitve, ni preizkušalo.26. Izpodbijana določba ni v neskladju z drugim odstavkom 14. členaUstave. Za sporno razlikovanje med zdravniki sekundariji in specializantiin drugimi zdravniki je imel namreč zakonodajalec razumnerazloge. Kot opozarja Vlada, zdravniki sekundariji in specializantimed opravljanjem nadurnega dela pridobivajo dodatne delovneizkušnje. S tega vidika lahko opravljanje takšnega dela mladimzdravnikom koristi. Na izpodbijani ukrep je mogoče zato gledatikot na enega izmed načinov usposabljanja mladih zdravnikov zanadaljnje zdravniško delo. Kot takšen je ta ukrep nedvomno vjavnem interesu, ureditvi, ki omogoča zasledovanje takšnega cilja,pa ni mogoče očitati nerazumnosti. Pri tem ne kaže spregledati, dapobudnik ne zatrjuje, da izpodbijana ureditev dopušča nadurno delozdravnikov sekundarijev in specializantov v takšnem obsegu, da bilahko bil bistveno prizadet varstveni vidik zakonskega omejevanjadolžine delovnega časa, katerega namen je preprečiti pretirano izčrpanjedelavčevih moči in zagotoviti varnost in zdravje delavcevin ki mora biti upoštevan tudi pri urejanju nadurnega dela tehzdravnikov. Na sprejeto odločitev pa tudi ne more vplivati dejstvo,da je pridobivanje delovnih izkušenj med nadurnim delom odvisnood naključne obremenitve zdravnikov sekundarijev in specializantovs takšnim delom.Omejitev pravice do stavke27. Po mnenju pobudnika je neustavna določba 46. člena ZZdrS oopravljanju zdravniške službe v času stavke. Skladno s to določbo jedolžan zdravnik v času stavke izvajati primeroma naštete zdravniškestoritve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivohudo okvaro zdravja ali smrt, vse zdravstvene storitve za otroke do 18.leta starosti in za bolnike, starejše od 65 let, vse zdravstvene storitvev zvezi z nosečnostjo in porodom ter vse ukrepe za preprečevanjein obvladovanje nalezljivih bolezni. Omejitve pravice do stavke soz ZZdrS predvidene že vse od njegove uveljavitve. Spremembe,uvedene z 8. členom ZZdrS-A, pomenijo samo bolj jasno opredelitevzdravniških storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati tudi v časustavke, in le v manjšem obsegu dodatno omejitev zdravnikov priizvajanju te njihove ustavne pravice (v zvezi z dolžnostjo izvajanjaukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni).28. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je poseg v človekove pravice dopusten,če temelji na legitimnem, stvarno upravičenem cilju. Polegtega, da zasleduje legitimen cilj, mora biti poseg tudi v skladu z načelipravne države (2. člen Ustave), in sicer s tistim izmed teh načel, kiprepoveduje prekomerne posege države tudi v primerih, ko se z njimizasleduje legitimen cilj (splošno načelo sorazmernosti). Oceno, ali negre morda za prekomeren poseg, opravi Ustavno sodišče na podlagit.i. strogega testa sorazmernosti. Ta test obsega presojo treh vidikovposega: 1) ali je poseg sploh nujen (potreben) za dosego zasledovanegacilja; 2) ali je ocenjevani poseg primeren za dosego zasledovanegacilja v tem smislu, da je ta cilj s posegom dejansko mogoče doseči; 3)ali je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravicoproporcionalna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, kibodo zaradi posega nastale (načelo sorazmernosti v ožjem pomenuoziroma načelo proporcionalnosti). Splošno načelo sorazmernostije treba upoštevati pri vsaki omejitvi človekovih pravic in temeljnihsvoboščin, ne glede na to, na čem temelji legitimnost omejitve (glejodločbo št. U-I-127/01 z dne 12. 2. 2004, Uradni list RS, št. 25/04).Velja torej tudi v primerih, kot je obravnavani, ko omejitev ustavnepravice predvideva že sama Ustava, ki v drugem odstavku 77. členadoloča, da se lahko pravica do stavke, če to zahteva javna korist inupoštevaje vrsto in naravo dejavnosti, omeji z zakonom. Tudi ustavnopooblastilo zakonodajalcu za omejitev človekove pravice namreč nepomeni, da lahko zakonodajalec določi omejitve oziroma posegepoljubno. Da je treba tudi dopustnost omejitev ustavne pravice dostavke presojati po strogem testu sorazmernosti, pa izhaja tudi izdosedanje ustavnosodne presoje (glej sklep št. U-I-230/96 z dne 28.10. 1998, OdlUS VII, 199).29. Z omejitvijo pravice zdravnikov do stavke je zakonodajalec zagotovilkontinuiran dostop do nekaterih najpomembnejših zdravstvenihstoritev, ki so vitalnega pomena za življenje in zdravje prebivalcev.Skladno s pravico do zdravstvenega varstva iz prvega odstavka 51.julij 2004 ISIS

38AKTUALNOčlena Ustave, ki od države zahteva, da z ustreznimi ukrepi zagotoviučinkovito uresničevanje te človekove pravice, je zakonodajalec nesamo upravičen, temveč celo dolžan sprejeti ukrepe, s katerimi seposameznikom in prebivalstvu v celoti zagotovi najvišja možnastopnja zdravja. Kontinuiran dostop do nekaterih najpomembnejšihzdravstvenih storitev je eden izmed takšnih ukrepov in jenedvomno v javnem interesu. Glede na to je imel zakonodajalec zaposeg v človekove pravice legitimen, to je stvarno upravičen cilj.Tega izpodbijani ureditvi ne odreka niti pobudnik, ki ne oporekanobeni izmed v 46. členu ZZdrS predvidenih omejitev, temveč tudisam navaja, da je omejitev ustavne pravice do stavke v primeruzdravnikov v javnem interesu. Pobudnik tudi ne zatrjuje, da bi bilomogoče zasledovani cilj doseči brez posega nasploh (kateregakoli)oziroma da bi ga bilo mogoče doseči s kakšnim drugim posegom,ki bi bil po svoji naravi blažji. Prav tako ne navaja, da zasledovanegacilja z izbranim posegom dejansko sploh ne bi bilo mogoče doseči.Glede na to tudi nujnost in primernost posega v tej zadevi ni spornain se Ustavnemu sodišču z izpolnjenostjo teh dveh kriterijev nibilo treba ukvarjati še posebej. Navedbe pobudnika, da izpodbijanaureditev nesorazmerno posega v pravico zdravnikov do stavke,ker zdravnikom v zameno za omejitev njihove ustavne pravice nezagotavlja ustreznega denarnega nadomestila, je mogoče razumetikot očitek nesorazmernosti posega v ožjem smislu. Ta očitek pa jeneutemeljen. V okviru presoje sorazmernosti posega v ožjem smisluUstavno sodišče tehta pomembnost s posegom prizadete pravice vprimerjavi s pravico, ki se s tem posegom želi zavarovati, in odmeritežo posega sorazmerno s težo prizadetosti pravic. Če ugotovi, dapomembnost pravice, ki se želi zavarovati s posegom, pretehta nadpomembnostjo s posegom prizadete pravice, poseg prestane ta vidiktesta sorazmernosti, neodvisno od tega, ali je prizadetim zaradiposega v njihove ustavne pravice zagotovljeno ustrezno denarnonadomestilo. Za dopustnost omejitve ustavnih pravic v skladu spogoji, opisanimi v 28. točki obrazložitve, namreč ni treba, da bibilo prizadetim v zameno zagotovljeno še denarno nadomestilo.Pobudnik ne zatrjuje, da korist, ki jo prinašajo predvidene omejitveza posameznike oziroma širšo skupnost, ne pretehta nad pravico,prizadeto s posegom. Zgolj z očitkom, da bi moralo biti zdravnikomv zameno zagotovljeno denarno nadomestilo pa, kot navedeno, nemore uspeti.Zdravniški nazivi30. Pobudnik izpodbija tudi tretji odstavek 62. člena ZZdrS, ki določa,da pogoje in postopek za razvrstitev v naziv zdravnik, doktor dentalnemedicine, specialist in specialist konzultant določi Minister napredlog Zbornice. Iz vsebine pobude izhaja, da dejansko nasprotujevsebini te določbe le v delu, v katerem se nanaša na nazive zdravnik,doktor dentalne medicine in specialist. Ustavno sodišče je zato izpodbijanodoločbo preizkusilo zgolj v tem obsegu.31. Pobudnik meni, da je izpodbijana določba neustavna, ker predvidevaurejanje materije, ki jo je uredil že zakon, s podzakonskimaktom. Ob tem se sklicuje na 87. člen Ustave. Ta člen Ustave določa,da lahko pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb določasamo Državni zbor z zakonom. Pogoji, pod katerimi je mogočeizdajati podzakonske akte, so določeni z drugim odstavkom 120.člena Ustave. Iz te določbe izhaja, da so upravni organi pri svojemdelu, torej tudi pri izdajanju predpisov, vezani na okvir, ki ga določataUstava in zakon, in nimajo pravice izdajati predpisov brezvsebinske podlage v zakonu. Navedeno pomeni, da je obstoj določenezakonske ureditve kot podlage za izdajo podzakonskega predpisapredviden že v sami Ustavi. Iz same Ustave torej izhaja, da morabiti zakon vsebinska podlaga za izdajanje podzakonskih predpisovin posamičnih aktov izvršilne oblasti in da mora biti ta dejavnost vvsebinskem okviru prav tako v celoti v zakonskem okviru. Skladnoz Ustavo je torej izpodbijano določbo treba razumeti tako, dazakonodajalec z njo pooblašča Ministra, naj zgolj podrobneje, toje v okviru materije oziroma pravic in obveznosti, ki jih ureja žezakon, uredi pogoje in postopek za razvrstitev v sporne nazive.Takšen podzakonski predpis lahko torej le razčleni zakonsko določenepogoje, ne sme pa posegati v zakonsko ureditev, tako da bizakonske pogoje spreminjal. Ob takšnem razumevanju te zakonskedoločbe bi lahko bilo vprašanje morebitne prekoračitve zakonskegapooblastila le vprašanje presoje ustavnosti in zakonitosti takšnegapodzakonskega akta, ne pa vprašanje ustavnosti zakonske določbe stakšnim pooblastilom. Tega, da glede na izčrpnost zakonske materijenadaljnje podzakonsko urejanje sploh ni mogoče, kar bi lahko kazalona nepotrebnost takšne norme in posledično na njeno morebitnoneskladje z načelom pravne varnosti kot enim izmed načel pravnedržave iz 2. člena Ustave, namreč ni mogoče trditi že vnaprej.32. Neutemeljen je tudi očitek pobudnika o neskladju izpodbijanedoločbe z določbo drugega odstavka 17. člena ZZdrS, ki naj bi zadoločitev pogojev in postopka za razvrstitev v naziv specialist pooblaščalasamo Zbornico. Ne da bi se spuščalo v presojo vprašanja,ali bi takšno zakonsko neskladje sploh lahko pomenilo kršitevnačel pravne države iz 2. člena Ustave, Ustavno sodišče ugotavlja,da se omenjena zakonska določba nanaša zgolj na določitev vrst intrajanja specializacij in postopka opravljanja specialističnega izpitater imenovanje izpitne komisije, ne da bi določala, kdaj pridobizdravnik naziv specialist.C.33. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. in 25. členaZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnicein sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger,Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in JožeTratnik. Prvo točko izreka je sprejelo soglasno, razen glede tretjegaodstavka 42. člena ZZdrS, glede katerega jo je sprejelo s šestimiglasovi proti dvema, proti sta glasovala sodnik Čebulj in sodnicaŠkrk, in glede drugega odstavka 11. člena ZZdrS-A, glede kateregajo je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu, proti je glasoval sodnikČebulj. Drugo točko izreka je sprejelo soglasno.Opombe:Predsednicadr. Dragica Wedam Lukić Direktiva 93/104/ES bo prenehala veljati dne 2. 8. 2004, ko bo začelaveljati Direktiva 2003/88/ES (Directive 2003/88/EC of the EuropeanParliament and of the Council of 4 November 2003 concerning certainaspects of the organisation of working time), ki pa ne prinašavsebinskih novosti, temveč le prečiščeno verzijo besedila veljavneDirektive. Pobudnik in Vlada uporabljata izraz zobozdravnik. Glede na to, daje bila skladno s 1. členom Zakona o spremembah in dopolnitvahZakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 2/04 - ZZdrS-C)uporaba besede zobozdravnik v vseh členih zakona nadomeščena zISIS julij 2004

39AKTUALNObesedo doktor dentalne medicine, Ustavno sodišče uporablja slednjiizraz. Stališče o dežurstvu kot posebni obliki dela, kjer mora biti delavecprisoten na delovnem mestu, dejansko pa opravlja delo le, če je topotrebno, je mogoče zaslediti tudi v teoriji. Glej Darja Senčur Pečekv Komentarju Zakona o delovnih razmerjih, Založniška hiša Primath,Ljubljana 2002, str. 512 in Irena Bečan v Zakonu o delovnihrazmerjih s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 563. Marijan Pavčnik, Pravni in ustavni temelji prava, Ustavno sodstvo,Cankarjeva založba, 2000, str. 420. Več o načelu lojalne razlage glej Peter Grilc, Tomaž Ilešič, PravoEvropske unije, Prva knjiga, Cankarjeva založba, 2001, str. 119 - 120Glavni odbor Fides se je na seji dne 3. 6. 2004 seznanil zzgoraj navedeno odločbo Ustavnega sodišča, s katero niugotovilo protiustavnosti določb Zakona o zdravniškislužbi (ZZdrS) v zvezi z novelo ZZdrS-A iz leta 2002(Ur. list RS, št. 67/02).Fides opozarja, da je bila pobuda za ustavno presojo novele ZZdrS-A vložena kmalu po sprejetju novele. V času, odkar novela velja, šezlasti pa po začetku veljavnosti novele ZZdrS-B iz februarja 2003, se jeizkazalo, da so določbe zakona o zdravniški službi predvsem nejasnein dovoljujejo zelo različne interpretacije. Že pred odločbo Ustavnegasodišča smo menili, da je tudi ob obstoječem zakonu sicer mogočedoseči ustavno sprejemljive učinke, vendar so manjkali kriteriji, ki bipreprečevali tudi protiustavne interpretacije, še zlasti ob okoliščini,da je bila sporna novela sprejeta kot neposredni politični odgovor nazdravniško stavko leta 2002. Zato je odločba Ustavnega sodišča, čepravsporne novele zakona o zdravniški službi ne ocenjuje kot protiustavne,za Fides zelo pomembna, saj so v obširni obrazložitvi jasno začrtanesmernice interpretacije zakona, ki bodo v prihodnje preprečevale, da bise zakon z različnimi, tudi političnimi motivi, tolmačil v izrazito škodozdravnikov, posegajoč v njihove ustavno zagotovljene pravice.Tako predstavlja ustavna odločba v Sloveniji prvi zanesljiv pravnidokument o tem, da šteje ves čas dežurstva v polni delovni čas oziromadelo preko polnega delovnega časa in da se dežurstvo sme zagotavljatiizključno zaradi zagotavljanja nujne zdravniške pomoči ter da se takoimenovane neefektivne ure morajo jasno in predvidljivo po svoji inteninRajko Knez, Narava prava skupnosti - Evropsko pravoznanstvov Evropsko pravo, Založniška hiša Primath, Ljubljana, 2004. str. 65do 69.Glej npr. odločitvi v zadevah C-303/98 Simap [2000] ECR I-7963 inC-151/02 Jaeger [2003] z dne 9. 9. 2003.Sekundarij je zdravnik, ki se zaposli po končanem študiju medicine.Sekundarijat traja dve leti in se konča s preizkusom usposobljenosti.Prvih šest mesecev opravlja sekundarij program pripravništva, ki sekonča s strokovnim izpitom (14. člen ZZdrS). Zdravnik, ki je opravilstrokovni izpit, se lahko specializira na posameznem strokovnempodročju. Specializacija se konča s specialističnim izpitom (prviodstavek 16. člena ZZdrS).Fides v glavnem zadovoljen z odločboUstavnega sodišča številkaU-I-321/02 z dne 27. 5. 2004Bojan Popovičzivnosti ločiti od tako imenovanih efektivnih ur. Čeprav Ustavno sodiščesicer dovoljuje, da se delovna razmerja zdravnikov urejajo s specialnimzakonom, ki lahko odstopa od določb Zakona o delovnih razmerjih,pa je zdaj jasno, da se specialna ureditev delovnega časa zdravnikov nemore uveljavljati svojevoljno glede na aktualne politične ideje, temvečse to sme storiti le v primerih, ko je to mogoče stvarno in razumnoutemeljiti s koristmi uporabnikov zdravstvenih storitev.V splošnem za Fides odločba Ustavnega sodišča ne predstavlja velikegapresenečenja, saj je podobna stališča, kot jih je zdaj potrdilo tudi Ustavnosodišče, oblikovala pravna teorija ob različnih priložnostih od zdravniškestavke leta 2002 naprej. Tako kot tudi dosedanji komentatorji ustavnisodniki niso bili enotni glede vprašanja, ali se lahko ure v dežurstvurazlično vrednotijo. Fides obžaluje, da je končno le prevladala odločitev,da se takšno razlikovanje sme uvesti. Kljub temu smo prepričani, da topredstavlja le trenutno pravno realnost, s čimer pa po prepričanju Fidesane v Sloveniji ne v Evropski uniji vrednotenje zagotavljanja neprekinjenegazdravstvenega varstva ni dokončno rešeno.Fides je nekoliko presenečen nad odločitvijo Ustavnega sodišča,ko je dovolilo razlikovanje med največjim možnim številom nadur zazdravnike na usposabljanju in ostalimi zdravniki, pri čemer sodiščevendarle opozarja, da takšno razporejanje zdravnikov na usposabljanjune sme povzročati pretiranega izčrpavanja zdravnika oziroma ne smeogrožati njegovega zdravja. Vendar bo po mnenju Fidesa največje dopustnoobremenjevanje zdravnikov na usposabljanju tako v Slovenijikot v Evropski uniji še deležno politične in pravne pozornosti. julij 2004 ISIS

40AKTUALNOSodno(medicinsko) izvedenstvo in analizaDNK v kazenskem postopkuPrimož Baucon, Jože Balažic1. UvodRazlog za sestavo tega prispevka je predvsem dejstvo, da v RepublikiSloveniji ni zakonsko urejen odvzem medicinskih vzorcev (zaupnenarave) zaradi analize temeljnega genetskega materiala žive osebe breznjenega soglasja, zoper osebo za katero obstajajo (vsaj) utemeljeni razlogiza sum (če ne že kar utemeljen sum), da je storila kaznivo dejanje terda se bodo s takšno analizo pridobili podatki, pomembni za uspešnovodenje postopka.Ko je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja (1) razvoj molekularnebiologije omogočil analizo deoksiribonukleinske kisline (v nadaljevanju:DNK) (2), je to pomenilo tudi velik, kakovosten napredek v sodnomedicinskemizvedenstvu.Analiza DNK se danes uporablja tako v kazenskih kot tudi v civilnihsodnih zadevah (zlasti paternitetnih sporih in pri identifikaciji oseb).Preiskave DNK nam predvsem ponujajo pozitivno identifikacijo, sajje vrednost teh preiskav daleč pred proteinskimi preiskavami. S pridomizkoriščamo predvsem posebnosti DNK, in sicer, da se nahaja praktičnov vseh celicah človeškega organizma (razen v zrelih rdečih krvničkah)in je hkrati tudi enaka v vseh celicah istega posameznika, zato ni pomembno,katere biološke vzorce primerjamo med seboj. Ljudi se ne ločiveč na sekretorje in nesekretorje, kot je to pri določanju proteinskihpolimorfizmov. DNK je veliko bolj stabilna v naravi kot proteini, možnaje analiza sledi, ki so stare več deset let. S pomočjo DNK se lahko določisestava mešanice v vzorcu sledi. Možna je ločitev genetskih profilovspermijev in epitelnih celic, kar je izrednega pomena za analizo forenzičnihvzorcev pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost, kjerso mešane sledi bolj ali manj pravilo.V nadaljevanju sledi najprej prikaz problematike sodnega izvedenstvav kazenskem postopku in nato še posebej sodnomedicinskega izvedenstvav kazenskem postopku, sledi prikaz pravnega vidika analize temeljnegagenetskega materiala (DNK) v sodnomedicinskem izvedenstvu vkazenskem postopku in nato še sodnomedicinski vidik te analize.2. Splošno o sodnem izvedenstvuv kazenskem postopkuV Republiki Sloveniji vsebuje določbe o sodnem izvedenstvu Zakon okazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), (3) v členih: 248 do 267.Kadar je za ugotovitev ali za presojo kakšnega pomembnega dejstvapotrebno dobiti izvid in mnenje nekoga, ki ima potrebno strokovnoznanje, se odredi izvedenstvo (prim. 248. člen ZKP). Izvedenec (expertus)je torej oseba, določena s strani procesnega organa, ki s svojimstrokovnim znanjem pomaga procesnemu organu pri ugotavljanjupomembnih dejstev v kazenskem postopku. Izvedenstvo (expertisis)se nanaša na dejanska in ne na pravna vprašanja.Izvedenstvo je procesno dejanje, s katerim se dobi poseben dokaz(v materialnem smislu): izpovedba izvedenca. Izpovedba izvedencaje vir, iz katerega črpa procesni organ svoje znanje o dejstvih (4). Izvedenstvopomeni tako tudi pomoč sodišču pri izvrševanju njegovefunkcije (5).Skupna značilnost izpovedbe izvedenca in izpovedbe priče je, da grev obeh primerih za zaznavanje dejstva s strani subjekta, ki je različen odprocesnega organa (od tod tudi temeljna razlika med izvedenstvom inogledom) (6). Temeljna razlika med njima je v tem, da: priča izpove o dejstvih preteklosti, izvedenec pa o dejstvih sedanjosti; priča izpove o dejstvih, ki jih je zaznala izven postopka, izvedenec pao dejstvih v postopku in po pisni odredbi organa, ki vodi postopek.Ker priča izpove o dejstvih, ki jih je sama zaznala, je zaradi tega nezamenljiva.Ravno nasprotno pa praviloma velja za izvedenca. Leizjemoma se za izvedenca zaporedno vzame oseba, ki je bila zaslišanakot priča (prim. 3. odst. 251. člena ZKP); priča načeloma le reproducira svoja opažanja, izvedenec pa dajetudi mnenje (čeprav se tudi v izpovedi priče odraža njeno mnenje,ki si ga nedvomno ustvari o zadevi le, da je to mnenje v ozadju vprimerjavi z njenimi opažanji dejstev); da se za izvedenca (za razliko od priče) zahteva strokovna in pravnasposobnost.Zahtevana strokovna sposobnost je odvisno od konkretnega izvedenstva,ki ga je potrebno opraviti. Sicer pa strokovna sposobnostpomeni, da je izvedenec za ugotavljanje in presojo dejstev strokovnousposobljen oziroma ima potrebno strokovno znanje. Pravna sposobnostje določena negativno s tem, da ZKP določa, da se za izvedenca nesme postaviti, kdor ne sme biti zaslišan kot priča (235. člen), ali kdor jeoproščen dolžnosti pričanja (236. člen), kot tudi ne tisti, proti kateremuje bilo storjeno kaznivo dejanje; če pa je bil postavljen, se sodna odločbane sme opirati na njegov izvid in mnenje (prim. 1. odst. 251. člena).Poleg teh oseb, navedenih v ZKP, se za izvedenca ne sme postaviti nitioseb, ki niso sposobne opravljati pravnih dejanj nasploh in še posebejizvedenstva (7), (torej poslovno nesposobnih oseb), in tudi ne oseb, kijim je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica po 67.členu Kazenskega zakonika (8), (v nadaljevanju: KZ).Razlogi za izločitev izvedenca so enaki tistim, ki veljajo za sodnika(44. člen) in so podani tudi glede oseb (izvedencev), ki so skupaj zobdolžencem ali oškodovancem v delovnem razmerju pri istem delodajalcu,kot tudi glede oseb, ki so v delovnem razmerju pri oškodovancuali obdolžencu (prim. 2. odst. 251. člena ZKP).Izvedenstvo se lahko zaupa: a) strokovnemu zavodu ali državnemuorganu, ki določi enega ali več strokovnjakov, ki naj to izvedenstvoopravijo; b) (stalnemu) sodnemu izvedencu; c) drugemu izvedencu,kateremu se sme v primeru, če so za takšno vrsto izvedenstva imenovani(stalni) sodni izvedenci, zaupati izvedenstvo le, če bi bilo nevarno od-ISIS julij 2004

41AKTUALNOlašati, če so (stalni) sodni izvedenci zadržani, ali če to zahtevajo drugeokoliščine (prim. 2. in 4. odst. 249. člena ZKP). Izvedenci so lahko isteali različnih strok (t. i. kombinirano izvedenstvo).Izvedenstvo se opravi po potrebi (fakultativno). ZKP določa nekajprimerov obveznega (obligatornega) izvedenstva: a) pregled in raztelešenjetrupla (tudi zarodka) - v primeru suma ali očitnosti, da je bila smrtpovzročena s kaznivim dejanjem, ali da je v zvezi izvršitvijo kaznivegadejanja (prim. 259. člen in 262. člen); b) v primeru suma zastrupitvesumljivesnovi, ki so bile najdene v truplu ali druge, se pošljejo zavodu,ki opravlja toksikološke preiskave, da opravi izvedensko delo (prim. 263.člen); c) če je potrebno ugotavljati telesne poškodbe (prim. 264. člen);č) v primeru suma obdolženčeve neprištevnosti ali zmanjšane prištevnosti- odredi se psihiatrični pregled obdolženca (prim. 265. člen); d)če je potreben izvedenski pregled z morebitno predhodno ureditvijoposlovnih knjig (prim. 267. člen).Le v primeru, če obveznega izvedenstva ni mogoče opraviti (ker jebilo npr. truplo popolnoma uničeno), se lahko dejstva ugotavljajo nadrug način.Opravljanje izvedenstva je državljanska dolžnost, kar pomeni, da jeizvedenec dolžan sprejeti izvedenstvo. Obveznosti izvedenca so:a) odzvati se vabilu organa, ki vodi postopek (prim. 1. odst. 250. členaZKP);b) podati svoj izvid in mnenje (lahko pa odkloni odgovore na vprašanja,ki se ne nanašajo na področja njegove stroke);c) govoriti resnico in morda priseči (prim. 1. in 2. odst. 252. členaZKP).Kršitev te državljanske dolžnosti ima lahko za posledico: denarnokazen, določeno v 1. odst. 78. člena ZKP, prisilno privedbo (prim. 2. odst.250. člena ZKP) ali kaznivo dejanje krive izpovedbe (prim. 1. odst. 252.člena ZKP v zvezi z 289. členom KZ).Izvedenec opravi izvedensko delo tako, da predmet izvedenstva (kiga določa sodišče s svojimi vprašanji (9)) skrbno pregleda, natančnonavede vse kar opazi, dožene in poda svoje mnenje nepristransko inv skladu s pravili znanosti ali strokovnega znanja (prim. 1. odst. 252.člena ZKP). Pri tem se smejo izvedencu dajati pojasnila, sme pa se mutudi dovoliti pregled spisov. Izvedenec lahko predlaga, naj se izvedejodokazi ali priskrbijo predmeti ali podatki, ki so pomembni za izvid inmnenje. Če je navzoč pri ogledu, rekonstrukciji dogodka ali pri kakšnemdrugem preiskovalnem dejanju, lahko predlaga, naj se razjasnijoposamezne okoliščine ali naj se tistemu, ki se zaslišuje, postavijo posameznavprašanja (prim. 4. odst. 252. člena ZKP). ZKP tako določaprocesni vidik izvedenstva. Vsebinski vidik izvedenstva pa določajopravila stroke.Izvid (visum repertum) je izjava ali zapis tega, kar je izvedenec priogledu z opazovanjem dognal (10). Gre za ugotavljanje dejstev, za kateraje potrebno posebno strokovno znanje (11). V primeru analize DNKpomeni izvid dobljeni rezultat izolirane DNK iz biološkega vzorca,ki je ustrezno obdelan in pomnožen, fragmenti pa ločeni s pomočjoelektroforeze. Rezultat bazira na tako imenovanem genetskem profilu,sestavljenem iz alelnih parov, ki so značilni za vsak analizirani sistem.Mnenje (parere) je izvedenčeva strokovna presoja tega, kar je ugotovilz izvidom, in obsega tudi razloge (utemeljitev) za tako presojo (12). Izvedenskomnenje v zadevah DNK analize bioloških sledov temelji napoznavanju dobljenih rezultatov in strokovnih praktičnih izkušnjah, kipomagajo rezultate ustrezno vrednotiti. Pomembno je tudi določenomatematično znanje, saj je iz dobljenega genetskega profila potrebnoopraviti statistični izračun oziroma statistično oceno. Ta izračun nampove, kakšna je verjetnost, da neka biološka sled pripada obdolžencu alinaključno izbrani osebi v skupini prebivalcev. Če na primer izračunamo,da je frekvenca genetskega profila, pri kateri je prišlo do ujemanja medgenetskim profilom osumljenca in forenzičnega vzorca sledi iz krajakaznivega dejanja dva krat 10 -13 , dobimo pri izračunu verjetnostnegarazmerja vrednost štiri krat 10 12 , kar pomeni, da je štiri krat 10 12 kratverjetneje, da je prišlo do ujemanja genetskega profila sledi s kraja kaznivegadejanja in osumljenega, če je sled pustil osumljeni, kot pa, če bi sledizvirala od naključne osebe v prebivalstvu, ki ni osumljena. Pri tako visokistopnji verjetnosti je teža genetskega dokaza s preiskavo polimorfizmovDNK tolikšna, da lahko podamo izvedensko mnenje, da biološka sled,najdena na mestu kaznivega dejanja, pripada osumljencu.V zapisniku o izvedenskem delu (v katerega se vpišeta izvid inmnenje) ali v pisnem izvidu ali mnenju je potrebno navesti, kdo jeto delo opravil ter njegov poklic, strokovno izobrazbo in specialnost(prim. 256. člen ZKP).Zaradi zagotovitve pravilnosti izvedenstva in nadzora nad izvedenstvomlahko organ, pred katerim teče kazenski postopek, (prim. 3.odst. 253. člena ZKP), stranka in zagovornik, (neposredno) postavljajovprašanja izvedencem (prim. 7. odst. 178. in 1. odst. 334. člena ZKP) (13)in dajejo pripombe na njihov izvid in/ali mnenje. Pomanjkljivost gledeizvedenstva se nanašajo na izvid in/ali mnenje. Če se podatki izvedencav njihovem izvidu bistveno razlikujejo, ali če je njihov izvid nejasen,nepopoln ali sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, pase te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev,se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci (prim. 257. členZKP). Če so v mnenju izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali čenastane utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja, pa se te pomanjkljivostiali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahtevamnenja drugih izvedencev (prim. 258. člen ZKP).Glede ocene dokazne vrednosti izpovedbe (izvida ali mnenja)izvedenca velja enako kot glede ocene kateregakoli drugega dokaza,torej »načelo proste presoje dokazov«, kar pomeni, da sodišče pri presojini vezano na nobena formalna pravna pravila o vrednosti nekegadokaza. Vendar je ta »prosta presoja« izpovedbe izvedenca omejena ssplošnimi pravili človekovega mišljenja in z izkustvenimi pravili: sodiščemora tako oceniti izpoved izvedenca, da je ta ocena razumljivain sprejemljiva za vsakega nepristranskega in (pravno) poučenegačloveka. V zvezi s tem je sodišče v svoji »prosti presoji« omejeno tudiz dolžnostjo obrazložitve svoje presoje (14). Objektivno je ta »prostapresoja« pri izpovedbi izvedenca manjša kot pri drugih dokazih, saj jesodišče omejeno z nepoznavanjem pravil stroke. Zato lahko tudi sodiščekritično oceni izpovedbo izvedenca samo v tisti sferi, kjer ne greza uporabo pravil zadevne stroke. Ta sfera je zelo omejena, v nekaterihprimerih pa praktično sploh ne obstaja (15).Kadar se sodišče z izvedenčevo izpovedbo (mnenjem) ne strinja, gane more modificirati ali nadomestiti s svojim mnenjem ali s svojimiugotovitvami, temveč mora za odpravo nasprotij ali pomanjkljivosti vmnenju ali dvomov v pravilnost danega mnenja, najprej opraviti novozaslišanje že postavljenega izvedenca, ter šele nato odrediti drugega izvedenca.Če se sodišče ne strinja z nobenim izmed izvedenskih mnenj,šteje dejstvo, ki se je ugotavljalo z izvedencem, za nedokazano, in ravnapo načelu »in dubio pro reo« (v dvomu v korist obdolženca) (16).3. Sodnomedicinsko izvedenstvov kazenskem postopkuSodnomedicinsko izvedenstvo predstavlja posebno, za kazenskipostopek zelo pomembno vrsto (sodnega) izvedenstva. Sodna (forenzična)medicina je medicinska specialna stroka, ki posreduje medicinskejulij 2004 ISIS

42AKTUALNOugotovitve organom kazenskega pravosodja v najširšem smislu, tako vkazenskih kot v civilnih zadevah (17). Sodnomedicinsko izvedenstvo vožjem smislu je tisto, ki ga po metodologiji sodne medicine opravljajostrokovnjaki sodne medicine. Sodnomedicinsko izvedenstvo v širšemsmislu pa je tisto, pri katerem sodelujejo strokovnjaki sodne medicine(18).Z vidika ZKP štejemo med sodnomedicinsko izvedenstvo:a) pregled in raztelešenje trupla, to je sodno obdukcijo – v primerusuma ali očitnosti, da je bila smrt povzročena s kaznivim dejanjemali da je v zvezi z izvršitvijo kaznivega dejanja (prim. 259.-261. člen);tudi trupla novorojenčka (prim. 2. odst. 262. člena) in trupla zarodka(1. odst. 262. člena);b) toksikološke preiskave – v primeru zastrupitve (prim. 263. člen);c) pregled živih oseb – 1. v primeru telesnih poškodb, s privolitvijotistega, ki se pregleda (prim. 264. člen); pri tem ne gre samo za pregledpoškodovanca pri telesnih poškodbah (v ožjem smislu), ampaktudi za odkrivanje sledov (npr.) posilstva, zastrupitve pri preživelihosebah ipd.; 2. zoper privolitev tistega, ki se pregleda: telesni pregledobdolženca se opravi tudi brez njegove privolitve, če je potrebno dognatidejstva, ki so pomembna za kazenski postopek; telesni pregleddrugih oseb se sme opraviti brez njihove privolitve samo tedaj, če jepotrebno dognati, ali je na njihovem telesu določena sled ali posledicakaznivega dejanja (prim. 1. odst. 266. člena). Odvzem krvi in drugazdravniška dejanja, ki se po pravilih zdravniške znanosti opravljajozaradi analize in ugotovitve drugih dejstev, pomembnih za kazenskipostopek, se smejo opraviti tudi brez privolitve tistega, ki se pregleda,razen če bi zaradi tega nastala škoda za njegovo zdravje (prim. 2.odst. 266. člena). Ni pa dovoljeno, da bi se pri obdolžencu ali pričiuporabili zdravniški posegi, ali da bi se jim dala takšna sredstva, skaterimi bi se vplivalo na njihovo voljo pri izpovedovanju (prim. 3.odst. 266. člena).Psihiatrični pregled, ki se opravi v primeru suma obdolženčeve neprištevnostiali zmanjšane prištevnosti zaradi trajne ali začasne duševnebolezni, začasne duševne motnje ali duševne zaostalosti, ali zaradi kakedruge trajne in hude duševne motenosti (prim. 265. člen), uvrščajo medizvedenstvo sodne psihiatrije, ki ji pri nas in v praktično vseh drugihdržavah, zaradi njene specifičnosti in obširnosti, priznavajo položajsamostojne medicinske discipline.ZKP je glede vprašanja strokovne sposobnosti izvedenca precej splošenin tudi dokaj nedorečen. V 1. odstavku 260. člena, ko je glede tegabolj določen, pa določa, da v primeru, »če se izvedensko delo ne opraviv strokovnem zavodu, opravi pregled in raztelešenje trupla en zdravnik,po potrebi pa tudi dvoje ali več zdravnikov, ki naj bodo po možnosti izsodnomedicinske stroke«. Glede na to zakonsko dikcijo so za sodiščemnenja vseh izvedencev, z vidika strokovnosti, enakega pomena, ne gledena to ali gre za mnenje (npr.) zdravnika splošne medicine, specialistakirurgije ali sodne medicine. Zaradi tega lahko pride do tega, da se bov konkretni zadevi mnenje specialista sodne medicine razlikovalo odmnenja specialista neke druge medicinske discipline, in bo tako zaradiformalne enakovrednosti njunih mnenj lahko potrebno določiti še tretjegaizvedenca. To seveda v kazenskem postopku ni sprejemljivo, saj jespecialist sodne medicine predstavnik prav tiste medicinske discipline,ki se je razvila zaradi potreb izvedenstva in je z njim neločljivo povezana.To je potrebno upoštevati pri postavitvi (imenovanju) sodnegaizvedenca. Enako velja tudi za psihiatrično izvedenstvo, kjer se gledena specifičnost izvedenstva ne sme izenačevati kateregakoli specialistapsihiatrije s specialistom sodne psihiatrije (19).4. Analiza temeljnega genetskega materiala(DNK) v sodnomedicinskem izvedenstvu– pravni vidikZKP ne ureja odvzema medicinskih vzorcev (zaupne narave) zaradianalize temeljnega genetskega materiala žive osebe brez njenega soglasja,zoper osebo, za katero obstajajo (vsaj) utemeljeni razlogi za sum (čene že kar utemeljen sum - kot višji dokazni standard (20)), da je storilakaznivo dejanje, ter da se bodo s takšno analizo pridobili podatki, pomembniza uspešno vodenje postopka. Tega ni uredila niti novela F(21), ki je začela veljati 23. 5. 2004 (22).To bi morali urediti v XVIII. poglavju ZKP, ki ureja preiskovalnadejanja, in sicer v 266. členu, saj se mi zdi določilo 3. odstavku 149.člena ZKP, po katerem sme (med drugim) policija zaradi ugotovitve,čigave so biološke sledi na posameznih predmetih, jemati brise ustnesluznice oseb, za katere je verjetno, da so utegnile priti z njimi v stik,(v tem delu) neustrezno in bi ga morali zato črtati; v 2. odstavku 149.člena ZKP, ki (med drugim) dovoljuje odvzem brisa ustne sluznice,če so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, pa bi moralizvišati dokazni standard, to je določiti dokazni standard utemeljenegarazloga za sum in določiti, da lahko tak odvzem odredi le preiskovalnisodnik. Vzorce medicinskega materiala bi lahko na podlagi odredbepreiskovalnega sodnika odvzel (v navzočnosti policije) zdravnik ali drugzdravstveni delavec pod njegovim neposrednim nadzorom. Analiza bise lahko opravila na način, ki bi ga predpisalo in nadziralo Ministrstvoza zdravje. Podrobnejši način odvzemanja vzorcev, način zavarovanja,obdelave, hrambe ter opravljanja nadzora nad odvzemanjem podatkovpa bi moral predpisati minister za zdravje. Tako pridobljeni podatki bi selahko hranili določen čas (npr. največ deset let) po končanem kazenskempostopku, če bo obdolženec v tem postopku pravnomočno obsojen zaradiizvršitve kaznivega dejanja zoper življenje in telo (15. poglavje KZ),spolno nedotakljivost (19. poglavje KZ), človekovo zdravje (20. poglavjeKZ) in zakonsko zvezo, družino in mladino (21. poglavje KZ).Zgornja izvajanja veljajo seveda v okviru obstoječega (mešanega)tipa kazenskega postopka.5. Analiza temeljnega genetskega materiala(DNK) v sodnomedicinskem izvedenstvu– medicinski vidikČloveško telo je sestavljeno iz več milijard celic, v jedru katerih soprisotne nitaste strukture, ki jih imenujemo kromosomi. V njih je molekulaDNK. DNK je dolga molekula, sestavljena iz dveh verig, zavitihv dvojno vijačnico ali spiralo. DNK je človeški dedni material (človeškigenom), v katerem se v besede in stavke povezujejo štirje nukleotidi,označeni s črkami A (adenozin), C (citozin), G (gvanin) in T (tirozin). Vnjih je zapisana vsa razlika med posamezniki. DNK se prenaša s starševna potomce in predstavlja življenje in raznovrstnost. Najpomembnejšalastnost dvojne vijačnice je, da nukleotidi predstavljajo vedno isti par,oziroma A se vedno pari s T in obratno, G pa se vedno pari s C in obratno.Zaporedje vzdolž ene verige določi zaporedje vzdolž druge. Ta lastnostomogoča, da se med podvajanjem molekula DNK odpre kot zadrga inna vsaki od obeh verig dvojne vijačnice nastane nova kopija. Zaradi teganačina podvajanja imajo vse celice istega organizma enak zapis DNKin zato ni pomembno, katere biološke vzorce posameznika primerjamomed seboj v forenzičnih preiskavah. V človeških celicah so molekulejedrne DNK razdeljene na 46 kromosomov, ki so po velikosti razdeljeniISIS julij 2004

43AKTUALNOv 23 parov, kromosoma v paru sta enaka po velikosti in obliki. Izjemasta spolna kromosoma X in Y. Število kromosomov je sodo, ker človekposeduje dva kompleta kromosomov, od vsakega starša en niz. Zaraditega so dedne zasnove za vsako lastnost dvojne. Značilnost človeškeDNK je, da njen velik del zavzemajo ponavljajoča se zaporedja DNK,ki predstavljajo zelo polimorfna področja. V to skupino teh področijsodijo tudi mikrosateliti, ki jih danes največ uporabljamo pri genetskihidentifikacijah v kriminalistiki in sodni medicini. Mikrosateliti ali lokusiSTR (short tandem Repeat-STR) so tista področja v človeškem genomu,v katerih se posamezniki med seboj najbolj razlikujejo. Uporabljajose predvsem za forenzično določanje posameznikov in ugotavljanjesorodstvenih vezi. To so področja, ki vsebujejo kratka nukleotidna zaporedja,ki se ponavljajo eden za drugim v različnem številu.To kratkonukleotidno zaporedje, ki se ponavlja, imenujemo osnovni motiv.Različico števila ponovitev osnovnega motiva na določenem področjuimenujemo alel. Za vsako področje obstoja večje število alelov. Vsakposameznik ima za vsako področje STR dva alela, enega je podedovalod matere, drugega od očeta. Bratje in sestre podedujejo od istih starševdrugačno kombinacijo alelov in se zato drug od drugega razlikujejo.Izjema so enojajčni dvojčki, ki so naravne kopije, in imajo enak genetskiprofil. Vse te zakonitosti DNK omogočajo pozitivno identifikacijo inne le izključitev, kar poveča genetsko moč dokaza.V nadaljevanju sledi prikaz predloga:Pravilnika o načinu odvzemanja vzorcev biološkegamateriala za analizodeoksiribonukleinske kisline.1. členS tem pravilnikom se ureja način odvzemanja vzorcev biološkegamateriala za analizo deoksiribonukleinske kisline (v nadaljevanju:DNK), način zavarovanja, obdelave in hrambe pridobljenih podatkovter opravljanje nadzora.2. členZa analizo DNK se odvzemajo dostopni in uporabni vzorci biološkegamateriala, in sicer:1. vzorec krvi, ki se odvzame iz vene z antikoagulansom ali iz jagodiceprsta na filter papir;2. vzorec sline z brisom iz ustne votline s sterilno vato ali z žvečenjemsterilne gaze;3. vzorec najmanj petih las ali dlak s korenino z izpulitvijo.3. členVzorce iz 2. člena tega pravilnika odvzema, v navzočnosti policista,zdravnik ali drug zdravstveni delavec zdravstvene ustanove podnjegovim neposrednim nadzorom.4. členVzorec biološkega materiala odvzetega osebi, za katero obstajajoutemeljeni razlogi za sum (23), da je storila kaznivo dejanje, se označis črtno kodo oziroma šifrirano kodo z uporabo kombinacije številkin črk.Vzorec biološkega materiala, ki se odvzame osebi zaradi ugotavljanjanjene istovetnosti, družinskim članom zaradi ugotavljanjaistovetnosti trupla ter prostovoljnim darovalcem človeških organov,se označi z imenom in priimkom in njegovo enotno matično številkoobčana (EMŠO).Vzorec biološkega materiala trupla se označuje skladno z ustaljenimipravili kriminalistike.Vzorec iz 1., 2. in 3. odstavka tega člena se zapre v poseben ovitek,ki se označi s številko, datumom in mestom odvzema ter z imenom inpriimkom osebe iz 3. člena tega pravilnika.5. členVzorci iz 1. odstavka 4. člena tega pravilnika se hranijo na Inštitutuza sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani (24).Vzorci biološkega materiala iz 2. in 3. odstavka 4. člena tega pravilnikase hranijo v ustanovi, ki je opravila analizo DNK.6. členPodatki dobljeni z analizo DNK vzorcev biološkega materiala iz 1.odstavka 4. člena tega pravilnika se hranijo v evidenci DNK osumljenihin obsojenih oseb in se štejejo za uradno skrivnost.Podatki dobljeni z analizo DNK vzorcev biološkega materiala iz2. in 3. odstavka 4. člena tega pravilnika se hranijo v evidenci DNKlaboratorija ustanove, ki je analizo opravila, in se lahko uporabijo zaznanstvene raziskave in statistično spremljanje.Ne glede na določilo 2. odstavka tega člena in 2. odstavka 5. členatega pravilnika, se vzorec biološkega materiala in podatek dobljen zanalizo DNK, ki ne služi namenu določenem z 2. in 3. odstavkom 4.člena tega pravilnika, morata uničiti.7. členAnaliza DNK vzorca biološkega materiala se opravlja v skladu stehnološkimi postopki, ki so določeni z mednarodnimi standardi,sprejetimi v Republiki Sloveniji.8. členVzorec biološkega materiala in rezultati analize DNK vzorcev selahko posredujejo tujim policijskim organom zaradi ugotavljanjaistovetnosti pogrešane osebe ali trupla neznane osebe, v skladu z določbamiStatuta Interpola, za druge namene pa v skladu z določbamimednarodnih pogodb o nudenju mednarodne pravne pomoči oziromaz določbami, sprejetimi v okviru Evropske unije.Podatki vsebovani v evidenci iz 1. odstavka 6. člena tega pravilnikase posredujejo tujim policijskim organom označeni samo s številčnimiin črkovnimi oznakami alel oziroma lokusov.9. členNadzor nad analizo DNK vzorcev vrši Ministrstvo za zdravje.10. členEvidenco DNK osumljenih in obsojenih oseb vodi Ministrstvo zapravosodje (25).11. členTa pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listuRepublike Slovenije.Sklepne ugotovitveGlede ne vse do sedaj navedeno bi bilo potrebno urediti odvzemmedicinskih vzorcev (zaupne narave) zaradi analize temeljnega genetskegamateriala (DNK) žive osebe brez njenega soglasja, zoperosebo za katero obstajajo (vsaj) utemeljeni razlogi za sum (če ne že karjulij 2004 ISIS

44AKTUALNOutemeljen sum), da je storila kaznivo dejanje, in da se bodo s takšnoanalizo pridobili podatki pomembni za uspešno vodenje kazenskegapostopka. To bi lahko uredili bodisi v novem (4.) odstavku 266. členaXVIII. poglavja ZKP, ki ureja preiskovalna dejanja, bodisi v ustreznemčlenu novega ZKP, ki bi uzakonil nov tip kazenskega postopka, to jeakuzatorni kazenski postopek, ki zahteva (med drugim) tudi obstojjasnih in izčrpnih dokaznih pravil oziroma dokaznega prava. Takobi bilo tudi sodnomedicinsko izvedenstvo (npr. določbe o strokovniusposobljenosti izvedenca) bolj določno urejeno.Tudi to je (poleg večje enakopravnosti strank, demokratičnosti inobjektivnosti idr.) razlog, ki govori v prid akuzatornega kazenskegapostopka (26).Prav tako bi bilo potrebno sprejeti navedeni podzakonski akt o načinuodvzema vzorcev biološkega materiala za analizo DNK.Prednost analize DNK je poleg velike zanesljivosti in neposredneanalize genotipa tudi v možnosti analize minimalnih količin biološkihsledi po daljšem času (27).1. Leta 1985 je Alec Jefffreys s sodelavci v Veliki Britaniji prvi uporabil analizo DNK-prim.tudi Maver, D.: Kriminalistika: Uvod, taktika, tehnika. Ljubljana, Uradni list RepublikeSlovenije, 2004, str. 437.2. Angl. »deoxyribonucleic acid«-DNA.3. Ur. list RS, št. 116/03-uradno prečiščeno besedilo, 43/04.4. Prim. Požar, D.: Osnove kazenskega procesnega prava. Ljubljana, Uradni list RepublikeSlovenije, 1999, str. 130.5. Prim. tudi odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-132/95 z dne 8.1.1998.6. Prim. Zečević, D., Škavič, J.; suradnici: Crnić, I. et al.: Osnove sudske medicine za pravnike.Zagreb, Barbat, 1996, str. 219.7. Prim. Zečević, D., Škavič, J. et al.: delo cit. v op. št. 6, str. 219.8. Ur. list RS, št. 63/94, 70/94 – pop., 23/99, 40/04.9. Za razjasnitev posameznih strokovnih vprašanj, ki nastanejo v zvezi s pridobljenimi dokaziali pri drugih preiskovalnih dejanjih, lahko pokliče preiskovalni sodnik osebo ustrezne stroke,da mu da o takšnih vprašanjih potrebna pojasnila. Če so stranke pri tem navzoče, lahkozahtevajo, naj da ta oseba natančnejša pojasnila. Če je potrebno, lahko zahteva preiskovalnisodnik pojasnila tudi od ustreznega strokovnega zavoda (prim. 8. odst. 178. člena ZKP).Te »osebe ustrezne stroke«, ki so strokovnjaki z izvenpravnih področij (kot so to sicer tudiizvedenci) niso izvedenci v smislu ZKP (Bayer jih imenuje »strokovni svetovalci«), kerne podajajo izvida in mnenja, to je izpovedi izvedenca, ki služi kot dokaz v kazenskempostopku – prim. tudi Bayer, V.; priredio Krapac, D.: Kazneno procesno pravo: Odabranapoglavja. Knj. 1: Uvod u teoriju kaznenog procesnog prava. 2. neizmijenjeno izd. Zagreb,Ministarstvo unutranjih poslova Republike Hrvatske, 1997, str. 321.10. Požar, D.: delo cit. v op. št. 4, str. 131.11. Zečević, D., Škavić, J. et al.: delo cit. v op. št. 6, str. 219.12. Požar, D.: delo cit. v op. št. 4, str. 131.13. Oškodovanec, zakoniti zastopnik in pooblaščenec smejo naravnost postavljati vprašanjaizvedencem le z dovoljenjem sodišča (prim. 7. odst. 178. in 1. odst. 334. člena ZKP).14. Prim. Bayer, V.: delo cit. v op. št. 9, str. 344.15. Ibidem, str. 344.16. Prim. tudi Požar, D.: delo cit. v op. št. 4, str. 131; Bayer, V.: delo cit. v op. št. 9, str. 345; Zečević,D., Škavić, J. et al.: delo cit. v op. št. 6, str. 220.17. Prim. Milčinski, J.: Sodna medicina: Uvod v delo z izvedencem. Ljubljana, Državni sekretariatza notranje zadeve, 1956, str. 1.18. Prim. Zečević, D., Škavić, J. et al.: delo cit. v op. št. 6, str. 222.19. Zelo podobno tudi Zečević, D., Škavić, J. et al.: delo cit. v op. št. 6, str. 223 – 224.20. Glej supra op. št. 23.21. Ur. list RS, št. 43/04 z dne 26. 4. 2004.22. O vsebini novele F in o predlogu za sprejem novega (akuzatornega) tipa kazenskega postopka- glej pri Baucon, P.: Ob ZKP – F: Res ni dovolj »krpanja« ? Pravna praksa, Ljubljana 23(2004) 15 – 16, str. 12 – 14.23. Alternativno: »utemeljen sum« - kot višji dokazni standard, ki se zdi z vidika garantne(varstva pravic in svoboščin) funkcije kazenskega postopka, ustreznejši. Z vidika varstvene(zaščitne) funkcije pa je seveda primernejši dokazni standard »utemeljenih razlogov zasum«.24. Ker je ustavno sodišče v svoji odločbi št. U-I-132/95 z dne 8. 1. 1998 zavzelo stališče, daje takratni Center za kriminalistične preiskave (sedaj Center za forenzične preiskave priGeneralni policijski upravi MNZ), zato ker je organizacijska enota Uprave kriminalističneslužbe in s tem organ, ki na podlagi zakona sodeluje pri izvrševanju kazenskega pregona,pristranski in se mu izvedensko mnenje v kazenskem postopku ne more zaupati, (sedanji)Center za forenzične preiskave ni primeren za hrambo teh vzorcev biološkega materiala.25. Ministrstvo za notranje zadeve se iz podobnih razlogov, kot so tisti navedeni v opombi št. 24,ne zdi primerno za vodenje evidence DNK osumljenih in obsojenih oseb. Pa tudi Ministrstvoza pravosodje že tako vodi kazensko evidenco in takšen odvzem vzorcev biološkega materialabi lahko odredil le preiskovalni sodnik (v okviru obstoječega tipa kazenskega postopka).26. O kritičnem pogledu na veljavni tip kazenskega postopka pri nas in o predlogu za uvedboakuzatornega kazenskega postopka – glej tudi pri Baucon, P.: ZKP: Kritični pogledi inpredlogi sprememb/Za akuzatorni postopek. Pravna praksa, Ljubljana 21 (2002) 11 – 12,str. 12 – 13.27. Prim. tudi Zečević, D., Škavić, J. et al.: delo cit. v op. št. 6, str. 295.Literatura:1. Baucon, P.: Ob ZKP – F: Res ni dovolj »krpanja«? Pravna praksa, Ljubljana 23 (2004) 15– 16, str. 12 – 14.2. Baucon, P.: ZKP: Kritični pogledi in predlogi sprememb/Za akuzatorni postopek. Pravnapraksa, Ljubljana 21 (2002) 11 – 12, str. 12 – 13.3. Bayer, V.; priredio Krapac, D.: Kazneno procesno pravo: Odabrana poglavja. Knj. 1: Uvodu teoriju kaznenog procesnog prava. 2. neizmijenjeno izd. Zagreb, Ministarstvo unutranjihposlova Republike Hrvatske, 1997.4. Maver, D.: Kriminalistika: Uvod, taktika, tehnika. Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije,2004.5. Milčinski, J.: Sodna medicina: Uvod v delo z izvedencem. Ljubljana, Državni sekretariat zanotranje zadeve, 1956.6. Požar. D.: Osnove kazenskega procesnega prava. Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije,1999.7. Zečević, D., Škavič, J.; suradnici: Crnić, I. et al.: Osnove sudske medicine za pravnike. Zagreb,Barbat, 1996.ISIS julij 2004

46FORUMŽivljenjsko nevarni stranski učinki zdravilMarjan FortunaČe si sposodim misel, da so antiaritmiki strupi, ki imajovčasih ugoden učinek, nisem daleč od resnice. Življenjskonevarni učinki teh in tudi drugih zdravil so razmeromapogosti in zaradi njih je ogroženo tudi bolnikovo življenje.Spoznanje, da ima zdravljenje z zdravili tudi neželenestranske učinke, je toliko staro kot medicina. Nekateri učinki sopredvidljivi oziroma pričakovani, nekateri pa nepredvidljivi in dokajnepričakovani. Med prve bi lahko uvrstili na primer krvavitve medzdravljenjem s fibrinolitiki, med druge pa anafilaktične reakcije pozdravilih, za katere ni ali je zelo malo znano, da po njih lahko nastaneanafilaktična reakcija ali celo šok. V vsakem primeru pomeni hudaoziroma nevarna stranska reakcija vedno neprijetno presenečenjein dobro izkušnjo, saj postavijo zdravnika pred dejstvo, da so mnogazdravila nevarna in je treba biti pri njihovem predpisovanju skrajnopreviden. Tudi so mišljeni neželeni učinki, ki nastanejo ob pravilniindikaciji, priporočenem doziranju in pravilnem načinu uporabe. Kergre pogosto za prepletanje različnih dejavnikov, od neupoštevanja sinergističnegaučinka zdravil do neupoštevanja doziranja pri različnihorganskih okvarah in zaradi neznanja, moramo, zaradi pomena stranskihučinkov, upoštevati vse. Opozorila o teh učinkih so številna. Dobroznana je toksičnost nekaterih antibiotikov za ledvica, vpliv aspirina naželodčno sluznico, toksičnost antituberkulotikov za jetra, hipotenzijapo nitroglicerinu itd. Manj so znani nekateri drugi stranski učinki naprimer vpliv zdravil, ki vsebujejo jod, na ščitnico in drugi.Za stranski učinek nekega zdravila imamo tako reakcijo, ki se pojavitakrat, ko uporabimo normalno, torej priporočeno dozo zdravila,pravilno indicirano in ob upoštevanju previdnostnih ukrepov, ki jihpriporoča proizvajalec ter ob upoštevanju vseh znanih kontraindikacij.Treba je poudariti, da so stranski učinki pričakovani kot nepričakovani.Delimo jih v pet glavnih skupin:1. Odvisna od odmerka (potencirani učinek sicer normalnega doziranja)je npr. hipoglikemija po inzulinu.2. Neodvisni od odmerka se pojavijo samo pri nekaterih ljudeh in nisoodvisni od doze in znanih farmakoloških lastnosti zdravila. Večinomase jih ne da napovedati. Te učinke lahko povzročijo ali pospešijodejavniki, ki so povezani s samim zdravilom, zaradi neznane ali nedovolj upoštevane interakcije z drugimi zdravili (sočasna uporabavazodilatatorjev in beta blokatorjev), včasih pa gre za reakcijo nadodana sredstva, kot so npr. konzervansi, topila ali barvila. V zvezi zdejavniki, ki niso v zvezi z zdravilom, je treba upoštevati predvsemindividualno dovzetnost. Lahko se zgodi, da dva bolnika približnoenake starosti in enake telesne teže ter istega spola različno reagiratana enak odmerek. To je posledica največkrat neznanih individualnihlastnosti posameznikov. Nadalje je znano, da starejši, pa tudi mladiljudje drugače reagirajo na mnoga zdravila, ker je pri njih drugačnapresnova in upočasnjeno odstranjevanje zdravil iz telesa. Pri starejšihje pogost problem tudi sočasno jemanje več zdravil, katerih učinekse potencira (npr. sočasno jemanje kardiotonikov, ACE inhibitorjev,kalcijevih antagonistov in diuretikov). Možni so genetsko pogojenidejavniki, ki jih največkrat ne poznamo (npr. škodljivi učinek nekaterihzdravil pri sicer redki dedni bolezni porfiriji). Alergičnereakcije na učinkovine ali na njihove druge sestavine ter metabolitepredstavljajo pomemben delež stranskih učinkov. Alergična reakcijanastane po kateremkoli tipu reakcije.Takojšnja (tip 1) je običajno osnova za najhujšo reakcijo, ki povzročinastanek anafilaktičnega šoka (znani so predvsem analgetiki,kontrastna sredstva, antibiotiki). Reakcija po drugem tipu je naprimer razlog za nastanek aplastične anemije po sulfonamidih alifenilbutazonu. Po tretjem tipu alergične reakcije nastanejo lahkonekateri pneumonitisi (amiodaronska pljuča), medtem ko po četrtemtipu nastane lahko na primer kontaktni dermatitis.Zlati bolniki z alergijskimi boleznimi (astmatiki) pogosteje alergičnoreagirajo na zravila, kot so analgetiki in antibiotiki.3. Reakcije po dolgotrajnem jemanju so številne. Tak primer je recimoanalgetična nefropatija. Daljše nadomestno zdravljenje z estrogenipo menopavzi lahko pospeši nastanek raka endometrija. Znana jehepatotoksičnost nekaterih antituberkulotikov. Amiodaron polegalveolitisa lahko povzroči tudi zamotnitve roženice.4. Reakciji s časovnim zamikom sta na primer kancerogeneza in teratogeneza.5. Reakcije po končanem zdravljenju: primer je insuficienca skorjenadledvične žleze po dolgotrajnem jemanju glukokortikoidov.Zdravila običajno predpisujemo, kot da bi bili učinki, tudi stranski,točno znani že vnaprej. Žal je v praksi tako, da so zaradi razlik v absorpciji,metabolizmu in izločanju zdravil, zaradi vpliva različnih boleznina farmakološke in farmakokinetične lastnosti posameznega zdravila,učinki pogosto nepredvidljivi. Zdravnik mora znati presoditi za vsakozdravilo, ki ga predpisuje, kolikšna sta korist in tveganje. Nekritično inne dovolj premišljeno ter predpisovanje več zdravil hkrati in povrhuše ne dovolj dobro poznavanje stranskih učinkov, pomeni lahko velikonevarnost za bolnikovo zdravje ter lahko celo povzroči smrt. ISIS julij 2004

48FORUMDebelost in patentiIztok ŠtotlName sta zadnji teden vplivala dva na videz nepovezanadogodka. Na spletnih straneh, kjer dnevno prebiramnovice iz medicine, sem naletel na predavanje na temoendokanabinoidnega sistema. Začelo se je na zanimivnačin. Najprej je predavatelj poskusil predstaviti vplivčloveškega vzorca obnašanja na pomembnejše bolezni današnjega časa(1, 2). Sklep je bil nekako takšen. Človek bi se v veliki meri lahko izognilnajpomembnejšim civilizacijskim boleznim: raku kolona, možganskikapi, koronarni srčni in sladkorni bolezni. Presenetili so me predvsemodstotki potencialne »izogibljivosti«, torej v kolikšni meri prispeva kboleznim vedenjski slog. Po navedenih virih naj bi se gibali okrog 70 do90 odstotkov. Predavatelj nadaljuje s prikazom dveh zemljevidov ZDA(3). Na enem prikaže prevalenco povišane telesne teže leta 1991, na drugemleta 2001. Nato podobno prikaže še gibanje prevalence sladkornebolezni. Zemljevida jasno prikažeta dramatičen porast problematike.Naslednje pomembno dejstvo je, da se spremembi zelo pokrivata. Topomeni, da je tam, kjer je debelost tudi diabetes. Nato predavatelj šeprikaže nekaj komičnih slik razvoja človeka od opice preko človekado zaležanega debeluha. Sledi pregled zadnjih podatkov o pogostnostipovečane telesne teže v svetovnem merilu (4). Pri moških vsi naštetirazen Japoncev in Kitajcev prestopijo mejo 50 odstotkov. Ženske jimtesno sledijo. Na prvem mestu so skoraj izenačeni Angleži, Američaniter Španci. Tendence kažejo na nadaljevanje trenda (5). Sledi še nekajkomičnih slik, ko predavatelj pokaže, da so debeli postali tudi domačiljubljenčki, ki jih lastniki hranijo po svojem vzorcu. Na koncu avtorpreleti še naslovnice pomembnih časopisov, ki »bijejo plat zvona« obnovi epidemiji (npr. Time, U.S News).Sledi naslednji predavatelj, ki ponovno našteva, kaj pravzaprav ubiječloveka. Daleč najpomembnejša dejavnika naj bi bila v Ameriki tobakin povišana telesna teža (6). Situacija se samo še slabša. Nato avtorugotavlja, da bi bile posledice prenehanja kajenja in normalizacije telesneteže enostavno čudovite. Postreže s celo paleto dokazov (7, 8). Sledisklep. Če človek ne kadi in ima manjšo telesno težo, potem živi dlje,bolj kakovostno in manj obremenjuje zdravstveno blagajno. Avtor natopreleti še dosedanje metode in njihovo uspešnost. Ponovno omenja,da gre pri debelosti za epidemijo svetovnih razsežnosti. Dokazuje, daje debelost vsekakor škodljiva. Prvič omeni možni vzrok. Ljudje naj biimeli na razpolago preveč hrane in naj bi se tudi premalo gibali. Prekozanimivega članka razloži, da nimamo učinkovitega orožja proti tej nadlegi.Na dolgi rok so se vse metode izkazale za neuspešne (tako dietnekot farmakološke in vedenjske), (9, 10). Zaključi, da smo v težavah inmoramo ukrepati.Zanimiv uvod, ki se nadaljuje v predstavitev endokanabioidnegasistema in potencialnih možnosti farmakološkega zdravljenja. Kaj jepri vsem tem narobe? Najbolj me moti to, da si nihče ne zastavi jasnegavprašanja: »Kaj je s temi ljudmi, da so se naenkrat začeli rediti, prevečjesti, se premalo gibati?« Strokovno obdela celotno temo, vendar setega pomembnega vprašanja niti ne dotakne. Farmakološka terapijabo poskušala vplivati na človekov mehanizem za vnos hrane? Ali je respokvarjen »senzor« za vnos hrane? Ali se je v teh letih, ko se epidemijaslabša, človeško telo bistveno spremenilo? Ali se je spremenil genom?Ali nas je napadel kak virus? Tudi Alojz Ihan v svoji zadnji knjigi piše,da smo zelo dobri v zdravljenju zunanjih vzrokov bolezni, odpovemopa pri vzrokih, ki izhajajo iz človeka (11). Pove, da je malo dobrih (sistematičnih,obsežnih in dolgoročnih) raziskav, ki bi povezovale nastanekbolezni z odnosom do sebe, življenja in načinom reševanja življenjskihproblemov. Tako s svojim omejenim znanjem o tem področju razmišljam,da najverjetneje ne bo šlo za etiološko zdravljenje, če se lotimočlovekovega senzorja za vnos hrane. Ta verjetno funkcionira isto kotpred petdesetimi ali stotimi leti. Zakaj se je homo sapiens vseeno začelnekontrolirano rediti? Zakaj se ne redijo vsi? Zakaj se situacija slabša?Naslednji pomemben dogodek zame v tem tednu se nanaša na sprejemsmernice o inovacijah v računalništvu, ki so jo sprejeli 18. 5. v Bruslju naEvropskem svetu ministrov. Gre za to, da v ZDA obstoja zelo rigorozensistem patentov v informacijski industriji. Podobnega so že septembrahoteli sprejeti v Evropskem parlamentu, vendar je sprejem preprečilaskupina aktivistov iz cele Evrope. Ne gre za odpravo patentov. Gre zato, da bi se jasneje določilo, kaj se da patentirati. Aktivisti so uspeli prepričatiparlamentarce, da ni pametno uzakoniti možnost patentiranjaISIS julij 2004

49FORUMOdstotek obolevnosti, ki bi ga morda lahko odpravili s spremembovedenjskega sloga (1)vsakodnevnih stvari, kot so na primer svež zrak in sprehod skozi gozd.Vsak, ki se sprehodi skozi gozd, mora nato odmeriti krajcar tistemu,ki je to prvi patentiral. Kar ni isto temu, da se je to prvi spomnil, nititemu, da se človeku lahko taka ideja porodi petkrat na dan. Bizarnostsituacije lahko razložimo na primeru spletne trgovine (http://webshop.ffii.org/ - demonstracija absurdnosti patentov), kjer jasno vidimo, da joomejuje vsaj 20 patentov. Med njimi so tako vsakodnevni kot na primer»nakup z enim klikom miške« in »ogled večje slike proizvoda v novemoknu«. Samo prodajanje proizvodov preko svetovnega je tudi patentirano.Microsoft je tako pred kratkim pridobil patent za dvakratni klikz miško. Gre za okrog 30.000 patentov v računalniški industriji. Skoraj75 odstotkov patentov je v rokah ZDA in Japonske. Ali je smiselno, daEvropejci plačujemo ob »vsakem sprehodu po gozdu«?Kako to, da so smernico vseeno začasno sprejeli? Večina Evropejcevtega področja niti ne spremlja, tako da nima svojega mnenja. Tisti pa,ki ga spremljajo, so se odločili, da teh patentov nočejo. Na uradnihstraneh Ministrstva za informacijsko družbo je bila objavljena jasnaizjava, da smo Slovenci proti tej smernici. Zakaj je evropski ministrskisvet vseeno glasoval za smernico? Žal tudi slovenski predstavnik, ki ješe dan pred glasovanjem v časopisu Delo trdil, da se bo vsaj vzdržal, čeže ne glasoval proti (svojega nenadnega spreobrnjenja zaenkrat še nipojasnil)? Menim, da gre za moč lobijev, ki so bili v tem primeru močnejšiod glasu Evropejca. Za enkrat močnejši tudi od glasu evropskegaparlamenta. Predlog bo sedaj romal na ponovno razpravo evropskegaparlamenta, ki bo oktobra, čeprav je ta enkrat že jasno izrazil svojemnenje. Tako naj vas ne presenetijo akcije aktivistov, ki bodo poskušalipreprečiti sprejetje te smernice v evropskem parlamentu. Med njimi sotudi številni zdravniki in znanstveniki.V primeru patentov je pomembno dejstvo, da imajo bogata podjetjav informacijski industriji ogromen kapital, ki so ga prislužili bolj alimanj pošteno. Sedaj se pojavlja vse več družb, ki bi rade nudile podobnestoritve (npr. prodaja avtomobilov preko svetovnega spleta). Alije to res inovacija? Ali se je tega res moral nekdo spomniti, vsi drugipa kradejo idejo? Ali bomo ukradli idejo nekomu drugemu, če bomozačeli prodajati svoje fikuse preko svetovnega spleta? Svoj ogromenkapital ta podjetja uporabljajo za zavarovanje svoje pozicije, čeprav niveč smiselna. Smiselna je seveda le za njih.Bogati svetovni koncerni imajo očitno v Evropskem ministrskemsvetu večjo moč kot evropski posamezniki. To me je zelo zaskrbelo. Nisempričakoval takega razpleta, saj je pred zasedanjem kazalo, da bomo brezproblema ovrgli smernico. Vsaj tako so kazale izjave politikov v javnihrazpravah pred glasovanjem. Po svoji prvi izkušnji z evropsko demokracijose mi zdi, da bo za običajnega Evropejca zelo nepregledna.Vrnimo se k življenjskemu stilu, ki uničuje človeka. V kratkem lahkotorej pričakujete, da vas bodo obiskali predstavniki farmacevtskihpodjetij. Razložili vam bodo, da imajo vaši pacienti preveliko telesnotežo. Kazali vam bodo grafikone in tabele, iz katerih bo razvidno, daje to pogubno za vašega pacienta. Verjamem, da bomo dobili uspešnazdravila za zmanjševanje telesne teže, ki bodo delovali na najrazličnejšereceptorje. S tem bomo zmanjšali zbolevnost naših pacientov. Teugotovitve bodo potrdili tudi nacionalni sveti in zavarovalnice bodoodredile sredstva.Ob vsem tem se v meni budi rahel dvom. Hitro se nam lahko zgodi, dapozabimo, da ne vemo, zakaj se človeštvo pravzaprav prekomerno redi.Zmanjšali bomo problem umrljivosti in zbolevnosti, kar je dobro. Vendarne bomo odpravili vzroka, saj ga še identificirati ne znamo. Obstaja paše ena nevarnost. Ko bomo imeli enkrat vsaj nekoliko uspešno zdravilo,bomo imeli tudi močno industrijo, ki se bo zavzemala, da bi več kot 50odstotkov prebivalstva redno jemalo njihov čudežni pripravek. Takratbo zelo težko napraviti korak nazaj. Še zlasti, če bomo nekega dne odkrili,da se tega problema ne more rešiti s tabletko na dan. Kdo bo takratlahko preglasil mednarodna podjetja, da obstajajo tudi druge možnosti?Ali se jih bo sploh dalo preglasovati? Farmakoterapiji povečane telesneteže se najverjetneje ne bomo mogli izogniti. Kaj pa vendarle moramostoriti zdravniki? Ne smemo pozabiti, da ne poznamo jasno vzroka,zakaj se ljudje redijo. Še vedno moramo poskušati najti odgovor na totemeljno vprašanje in čim prej začeti z etiološkim zdravljenjem. 1. Willett, W.C., Balancing life-style and genomics research for disease prevention. Science296(5568): p. 695-8 (2002).2. Ezzati M., Hoorn S. V., Rodgers A., Lopez A. D., Mathers C. D., Murray C. J., ComparativeRisk Assessment Collaborating Group., Estimates of global and regional potential health gainsfrom reducing multiple major risk factors. Lancet 2003 Jul 26, 362:271-803. Mokdad A. H., Bowman B. A., Ford E. S., et al. Prevalence of obesity, diabetes, and obesityrelated health risk factors, 2001. JAMA 2003:289;76–79.4. Overweight and Obesity Rates, latest % ,The Economist, December 13-19, 20035. Hill J. O., Wyatt H. R., Reed G. W., Peters J. C.. Obesity and the environment: where do wego from here? Science 2003; 299: 853–8556. Mokdad, A. H., Marks, J. S., Stroup, D. F., Gerberding, J. L. (2004). Actual Causes of Deathin the United States, 2000. JAMA 291: 1238-12457. Jorenby DE. Smoking Cessation Strategies for the 21st Century. Circulation. 2001 Sep11;104(11):E51-2.8. E Calle et al. Body-mass index and mortality in a prospective cohort of US adults. The NewEngland Journal of Medicine 1999 341: 1097-1105.9. Glazer G: Long-term pharmacotherapy of obesity 2000: a review of efficacy and safety. ArchIntern Med 2001 Aug 13-27; 161(15): 1814-2410. Erika S. Sivarajan Froelicher, Nancy Houston Miller, Dianne J. Christopherson, Kirsten Martin,Kathleen M. Parker, Marcy Amonetti, Zhen Lin, Min Sohn, Neal Benowitz, C.B. Taylor, andPeter Bacchetti, High Rates of Sustained Smoking Cessation in Women Hospitalized WithCardiovascular Disease, Circulation, Feb 2004; 109: 587 – 59311. Alojz Ihan: Do odpornosti z glavo, Mladinska knjiga Založba,d.d., Ljubljana, 200412. Dušan Rutar; Noam Chomsky, o anarhizmu & demokraciji, UMco, Ljubljana, 2003julij 2004 ISIS

50OBLETNICE50 let ginekološko-porodniškega oddelkaSplošne bolnišnice IzolaBoštjan Lovšin, Marko Kolenc, Zora Weilguny, Dušan DeisingerPorodne bolečineV začetku aprila 1954 je prof. dr. Pavel Lunaček, predstojnik Ginekološkeklinike v Ljubljani, na večkratne prošnje takratnega ravnateljaSplošne bolnišnice v Kopru dr. Branka Šalamuna, poslal v Koper dr.Marka Kolenca, da organizira ginekološko službo v tamkajšnji bolnišnici.S tem je bila podana stalna specialistična dejavnost, kar pomeni tudizačetek delovanja ginekološko-porodniškega oddelka.Stavbo bolnišnice v Kopru so gradili bratje serviti kot samostan v 15.in 16. stoletju. Leta 1810 so samostan Francozi ukinili in tu namestilihospicij sv. Nazarija, ki je nudil streho sirotam, bolnim in revnim porodnicam.Šele po drugi svetovni vojni je zdravstvena dejavnost začeladobivati v hiši bolniški značaj. Na leto je bilo okrog 100 porodov obasistenci občinskih babic in delni pomoči splošnih zdravnikov. Večinaporodnic je rodila doma. Število porodov je naraščalo zlasti potem, koso v bolnišnico sprejeli dve mladi babici iz reške šole, ki ju je pridobil dr.Robert Hlavaty, zdravnik takratne Vojaške uprave Cone B Svobodnegatržaškega ozemlja. Obe sta ostali zvesti delu na oddelku do upokojitve.Poleg dr. Kolenca so v prvih desetih mesecih izmenoma delovali naoddelku še drugi asistenti Ginekološke klinike: dr. Draško Vilfan, dr.Rihard Pestevšek. dr. Leo Kos, dr. Igor Veter, dr. Bojan Vrtovec in dr.Božo Jerič. Februarja 1955 je delo predstojnika na željo takrat že hudobolnega prof. Lunačka za stalno prevzel dr. Marko Kolenc.Leta 1953 in 1954 so zaradi naraščanja števila porodov adaptiralizahodni del stavbe za potrebe porodnišnice. Boljše prostore v stavbi statakrat imela interni in otroški oddelek, ginekološki pa je bil zelo skromen,z lesenimi podi. Del prostorov je bil v globokem pritličju, stene kamnitein vlažne, gretje omogočeno le z lončenimi pečmi. Instrumentarij je bilGinekološke pacientke pred petdesetimi letiskrajno pomanjkljiv, omejena finančna sredstva in vsesplošno pomanjkanjena trgu so bistveno ovirali izgradnjo in opremljanje.Poseben poudarek smo polagali na izobraževanje in izpopolnjevanjeosebja. V naslednjih letih so pričeli s specializacijo dr. Tošo Cizelj, dr. UrošČerne, dr. Viktor Ogrin, dr. Lojze Kožar. Delno sta opravila svoj specialističnistaž pri nas še dr. Savo Oražem in dr. Lidija Andolšek. Leta 1955smo dobili prvo višjo medicinsko sestro in prvo instrumentarko.Prvo leto smo morali zahtevnejše posege opravljati na Kirurškemoddelku v Izoli, ker nismo imeli operacijske sobe. Posebno mučno je bilo,ko je nastopila med porodom potreba po carskem rezu – porodnico inosebje smo naložili v rešilni voz ter z materialom vred prepeljali v Izolo,da bi tam opraviti poseg. Že v drugem letu delovanja smo iz pritličnegaambulantnega prostora uredili provizorično operacijsko sobo. Bistvenoboljši prostorski pogoji pa so nastali, ko se je Interni oddelek bolnišniceleta 1963 izselil iz hiše v Ankaran. Z obsežnimi adaptacijami smo dobilidve dostojni porodni sobi, operacijsko sobo, odsek za nosečnice, odsekza novorojenčke in poliklinično ambulanto.Mladostno zadihamoŠtevilo porodov je naraščalo od 677 v letu 1954 na 1.617 v letu 1977.V naslednjih letih je število porodov padalo zaradi nižje rodnosti inzaradi omejevanja napotitev iz hrvaške Istre. Do letos je porodilo nakoprskem oddelku preko 52.000 žensk, t. j. povprečno nekaj čez 1.000na leto. Obrojstna umrljivost se je do leta 1970 gibala med 20 do 30promili, nato postopoma padala, tako da po letu 1979 ni prekoračila20 promil, po letu 1986 pa je nižja od 10 promil. Vzporedno s porodije naraščalo tudi število sprejemov na oddelek v celoti. To se je od začetnih1.075 povzpelo na okrog 2.500 v letu 1972, kasneje pa na 3.500 do3.800 na leto. Z namenom izboljšanja obrojstnih rezultatov smo v letu1967 uvedli amnioskopijo in fetalni EKG. Leta 1968 smo začeli rutinskouporabljati mikroanalize fetalne krvi, leta 1974 kardiotokografijo in leta1981 ultrazvok, ki sta ga uvedla dr. Zdenka Guzej in dr. Lojze Kožar.Od vsega začetka smo razvijali ginekološko-kirurško dejavnost. Želeta 1956 smo osvojili poleg pestre palete ginekoloških posegov tudirazširjeno totalno histerektomijo po Wertheimu in leta 1977 še razširjenovaginalno histerektomijo po Schauti ob pomoči prof. dr. FrancaNovaka. Sprva smo morali ginekologi izvajati anestezije sami ob občasnipomoči anesteziologa, kasneje pa je prevzela anestezije na našem oddelkuanestezijska služba Kirurškega oddelka. Leta 1960 smo uvedli kuldo inlaparoskopijo, ki postaneta rutinski diagnostični in korekcijski metodizlasti, ko smo dobili možnost uporabe hladne svetlobe v letu 1971.Bili smo strokovno dejavni, saj smo sodelovali na strokovnih ginekološkihsrečanjih po vsej nekdanji Jugoslaviji in v tujini kot aktivniudeleženci. V domačih in tujih revijah ter kongresnih zbornikih smoobjavili preko sto strokovnih člankov. Leta 1966 smo v Žusterni priKopru organizirali Intersekcijski sestanek hrvaških in slovenskihginekologov in leta 1968 v Portorožu odmevni VIII. Jugoslovanskiginekološki kongres.ISIS julij 2004

51OBLETNICEVeliko časa je zaposlenim zdravnikom odvzemalo ambulantno delo,saj se je število teh pregledov povečevalo in je znašalo od 6.000 do9.000 pregledov na leto. Dr. Ogrin je pričel z ambulantno androloškodejavnostjo, kar je kasneje prevzel dr. Janislav Ravnikar, ki je tudi uvedelambulanto za odkrivanje infekcij s klamidijo trahomatis.V 70-ih letih se je oddelek kadrovsko okrepil. Leta 1976 je nastopilaspecializacijo dr. Zdenka Guzej, ki jo je končala leta 1981, nato se jeusmerila v perinatologijo in leta 1990 prevzela vodenje oddelka poupokojitvi dotedanjega predstojnika. Leta 1976 je prevzela skrb za novorojenčkedr. Zora Weilguny, specializantka iz pediatrije. Leta 1983 jeprišel dr. Janislav Ravnikar, ki se je po koncu specializacije intenzivnejeukvarjal z infertilnostjo in mikrokirurgijo. Leta 1984 je nastopil specializacijodr. Dušan Deisinger, leta 1989 dr. Boštjan Lovšin in leta 1990dr. Nives Rožič. Dr. Marko Kolenc je leta 1966 pridobil naziv primarij,leta 1976 naziv doktorja znanosti, leta 1979 naziv docenta in leta 1984naziv izrednega profesorja, medtem ko je dr. Viktor Ogrin leta 1979postal magister znanosti.Stavba nekdanjega samostana v središču Kopra je bila dom oddelka 43 letSkrb za novorojenčkeOd ustanovitve ginekološko-porodniškega oddelka v letu 1954 soskrbeli za novorojenčke sprva ginekologi sami, nato pediatri otroškegaoddelka, od leta 1976 delno specializant in od leta 1979 specialistpediater.julij 2004 ISIS

52OBLETNICEV prvih letih je bil obrojstni odsek opremljen z inkubatorjem znamkeVickers, starim pločevinastim češkim inkubatorjem, ki se je pregreval,s starim pH-metrom, ki je bil pogosto v okvari in z osmimi otroškiminegovalkami. Leta 1979 smo dobili nov inkubator, bilirubinometer, dveluči za fototerapijo in apnoe blazinico, kmalu zatem še reanimacijskiaparat in inkubator. Leta 1986 smo nakupili prve laktovide, aparat zadoločanje serumske glukoze in perfuzor. Leta 1990 smo dobili štiri grelneluči nad negovalnimi pulti in leta 1991 smo zamenjali stare posteljice zanove. Nato smo leta 1995 uredili eno sobo s tremi posteljami za uvedbomožnosti, da mati biva skupaj z dojenčkom, kar so matere uporabljalele v največ 10 odstotkov in še to v glavnem čez dan.Število nedonošenčkov je nihalo med 6,9 in 3,5 odstotkov, v zadnjihletih je število nižje, in sicer štiri do pet odstotkov na leto, delno tudipo zaslugi uvedenega transporta in utero. Število zahirančkov niha od5,8 in 2,8 odstotkov, v zadnjih letih jih je nekaj več.Vsa leta sta izmenjalne transfuzije izvajala skupaj ginekolog in pediater.Do uvedbe fototerapije je bilo opravljenih 10 do 24 izmejalnihtransfuzij na leto, predvsem zaradi Rh-izosenzibilizacije priseljenihporodnic, kasneje le tri do pet na leto, zadnjih pet let nobene. Po opravljenemtečaju ultrazvoka CŽS in kolkov v Mariboru leta 1989 izvajamovsem novorojencem UZ pregled kolkov, UZ glave novorojencem znevrološko simptomatiko, kasneje tudi UZ trebušnih organov bolnimnovorojencem. Obrojstni odsek je kmalu po uvedbi presejanja na kongenitalnohipotireozo v nekaterih slovenskih porodnišnicah to pričelizvajati skupaj z že vpeljanim Guthriejevim testom, kar delamo še danesredno vsem novorojencem. Prav tako vsem novorojencem opravljamood leta 2003 presejalni pregled sluha.Padec obporodne umrljivosti in zbolevnosti je posledica izboljšanegaobrojstnega varstva, TIU, transporta »k sebi« hudo bolnih novorojencev,ustrezne opremljenosti obrojstnega odseka ter izobraževanja osebja zadelo z bolnim novorojencem na otroškem oddelku kirurških strok vLjubljani. Letno premeščamo povprečno 1,5 odstotka rojencev predvsemzaradi RDS, hude sepse z življenjsko ogroženostjo in prirojenihanomalij.Zrela leta in selitev v izolsko bolnišnicoOb upokojitvi prof. dr. Marka Kolenca je leta 1990 prevzela dela innaloge predstojnika dr. Zdenka Guzej. Pod njenim vodstvom so se pričeleEnota za nego in terapijo novorojenčkov v novi izolski porodnišniciOsebje ginekološko-porodniškega oddelka Izola danesintenzivne priprave za dograditev in preselitev ginekološkega oddelkaiz Kopra v Izolo. Leta 1991 smo pridobili posteljice za novorojenčke ters tem možnost sobivanja matere in otroka. Leta 1992 je pričel delovatiginekološko-onkološki konzilij v sodelovanju z ginekološko onkologinjodoc. dr. Marjetko Uršič Vrščaj, tako da našim bolnicam po zaključenemonkološkem zdravljenju ni bilo potrebno več hoditi na kontrole v Ljubljano.Z januarjem istega leta smo pričeli s presejalnim testom diabetesa prinosečnicah (GST), oktobra pa smo dobili ultrazvočni aparat z vaginalnosondo ter črnobelim dopplerjem. V letu 1993 je zaključil specializacijodr. Boštjan Lovšin, ki se je usmeril predvsem v porodniško dejavnost.1994 je opravila specialistični izpit dr. Nives Rožič in že naslednje letoorganizirala delo v urodinamski ambulanti. Leta 1996 smo s pomočjopokroviteljske akcije pridobili nov mamograf z možnostjo stereotaktičnepunkcije. Delovno mesto predstojnika oddelka je prevzel dr. JanislavRavnikar, dr. Zdenka Guzej pa je še naprej ostala v najožjem odboru zanakup opreme, dograditev in preselitev ginekološkega oddelka v novobolnišnico, za kar ima tudi največ zaslug.17. junija 1997 se je ginekološko-porodniški oddelek skupaj z otroškimoddelkom in patohistološko dejavnostjo kot zadnji preselil v prostoresedanje bolnišnice v Izoli. Poleg strokovnega znanja smo s tem pridobilibistveno boljše bivalne pogoje za zaposlene in bolnice, možnostsodelovanja z ostalimi strokami v vsakem trenutku ter večino noveopreme (porodne postelje, inkubator, nov ultrazvočni aparat z barvnimdopplerjem, laparaskopski stolp z ustreznim inštrumentarijem, kirurškiinštrumentarij, aparate CTG, monitor za novorojence). Specialističniizpit je tega leta opravila dr. Janja Zver Skomina, ki je nato prevzelaambulanto za bolezni dojk.Naslednja leta je sledilo prilagajanje novim delovnim pogojem,razvoj specialistične ambulantne ginekološke dejavnosti, kar se kažev vsako leto večjem številu pregledov ter skrajševanju ležalne dobe. Zangažiranjem predstojnika dr. Janislava Ravnikarja ter neonatologinjedr. Zore Weilguny, babic, sester obrojstne in ginekološke dejavnosti, smomaja 2000 pridobili naziv »Novorojencu prijazna porodnišnica«, ki smoga nato obnovili v letu 2003. Oktobra 2000 je prevzel predstojništvooddelka dr. Dušan Deisinger.V porodništvu se zadnja leta trudimo, da bi poleg novorojencu, postalitudi materi prijazna porodnišnica. V ta namen smo dodatno opremiliporodno sobo z blazinami, stensko lestvijo in porodno pručko. PorodnicaISIS julij 2004

54OBLETNICEDel zavzetih poslušalcev na strokovnem delu srečanjasi lahko izbere tudi glasbo. Po dolgoletnih prizadevanjih smo v letu 2003v sodelovanju z anesteziološko službo uvedli epiduralno analgezijo vrutinski postopek lajšanja obporodne bolečine. Število očetov pri poroduse približuje 70-im odstotkom. Kot edina porodnišnica v Sloveniji smov sodelovanju s Svetom za preventivo in varnost v cestnem prometuuvedli možnost izposoje ali nakupa varnostnega otroškega sedeža.Na področju ginekološke operativne tehnike sledimo gibanjem vsmeri endoskopskih operacij. Poleg že uveljavljene laparaskopske tehnikesmo v letu 2003 dobili tudi resektoskop ter s tem možnost zdravljenjabolezenskih sprememb maternične votline. Poleg že uveljavljenih operativnihtehnik zdravljenja urinske inkontinence je dr. Janislav Ravnikarleta 2001 uvedel posebno operativno metodo kolposuspenzije z uporabopolipropilenske mrežice. Nove, manj invazivne tehnike operiranja seodražajo v bolj intenzivni obravnavi bolnic v krajšem času. Tako je bilapovprečna ležalna doba na našem oddelku v letu 2003 le 3,8 dneva. Pripomnitije potrebno, da je bila kar četrtina vseh obravnavanih bolnicoskrbovana v enodnevni bolnišnici.Opazno je naraščanje ginekoloških pregledov v specialističnih ambulantah.Vsakodnevno delujejo specialistična ginekološka ambulanta,ambulanta za prenošenost ter ambulanta za ultrazvočno diagnostiko.Dvakrat na teden deluje ambulanta za preglede dojk, enkrat na teden paambulante za zdravljenje sterilnosti, urodinamiko ter kolposkopijo.Veliko truda je bilo zadnja leta vloženega v izboljšanje diagnostikein zdravljenje predmalignih sprememb materničnega vratu, saj je naObali po statističnih podatkih pojavnost raka materničnega vratu enanajvišjih v Sloveniji. Zaradi izjemno dobrega sodelovanja s prizadevnimisodelavci iz citološke in patohistološke dejavnosti je pot od kliničnegasuma do potrditve ali izključitve bolezni zelo hitra. V sodelovanju zOnkološkim inštitutom v Ljubljani poteka že tretja študija o vplivuhumanih papiloma virusov na nastanek karcinoma materničnega vratu.Skupaj z ostalimi dispanzerji naše regije smo sodelovali v pilotni študijiprojekta ZORA na Obali. Uspešni smo tudi v odkrivanju bolezni dojk.Z nakupom kriostata imamo ob mamografu, citološki, ultrazvočni diagnostikiin gama kameri vse možnosti za celotno operativno zdravljenjetumorjev dojke.Že tradicionalno je odlično sodelovanje bolnišničnih in dispanzerskihginekologov na Obali, saj se le-ti redno vključujejo v delo indežurstvo na našem oddelku. Z njimi tudi redno organiziramo skupnastrokovna srečanja.Na ginekološko-porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Izola jezaposlenih pet specialistov, štiri višje medicinske sestre in 21 srednjihmedicinskih sester. Na kroženju so tri specializantke. Na oddelku je 43postelj, dve sobi pa sta namenjeni nadstandardnemu bivanju.Obletnico oddelka smo seveda dostojno proslavili v Grand HoteluEmona v portoroškem Bernardinu. Izdali smo tudi zbornik, z glasbenimprogramom pa nas je razveselil Obalni komorni orkester. Popoldanskegaslavnostnega dela s podelitvijo priznanj se je udeležilo okoli 150 vabljenihgostov, večinoma nekdanjih in sedanjih sodelavcev. Na poznopopoldanskemstrokovnem delu srečanja pa je okoli 130 slovenskih ginekologovin porodničarjev poslušalo predavanja in razpravljalo o problemu predrakavihintraepitelijskih sprememb materničnega vratu. ZANIMIVOZgodnje odkrivanje in preprečevanje rakaširokega črevesa in dankeOb predstavitvi videokolonoskopa na Kliničnem oddelkuza abdominalno kirurgijo v BPDTomaž BenedikKarcinom prebavil predstavlja znaten delež smrtnostislovenskega prebivalstva. Pojavljanje te bolezni je čedaljepogostejše, kar velja še zlasti za raka širokega črevesa indanke. Žal je radikalna operacija še vedno edini zanesljivinačin zdravljenja te zahrbtne bolezni, zato je pravočasnapostavitev diagnoze ključnega pomena za uspeh zdravljenja.V Sloveniji na leto obravnavamo 1.000 novo odkritih bolnikov skarcinomom širokega črevesa in danke, od katerih jih ima žal le 11odstotkov(!) karcinom v zgodnji fazi. Bolezen velikega dela bolnikov, kijih k zdravniku pripeljejo simptomi bolezni, pa je v že tako napredovalifazi, da radikalen kirurški poseg ni več izvedljiv.Na Kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo v Bolnišnici dr.ISIS julij 2004

55Z A N I M I V OKolonoskopija z novim videokolonoskopom Olympus ExeraPredstavitev tehničnih lastnosti in delovanja kolonoskopa. Z leve: ga.Fani Poberaj, viš. med. ses., poslovna direktorica SPS Kirurške klinikega. Nevenka Banovič, generalni direktor KC g. Franc Hočevar in vodjaendoskopske dejavnosti v BPD asist. Tomaž Benedik, dr. med.Petra Držaja se vsak dan srečujemo z bolniki s karcinomom prebavil,saj z operativno dežurno dejavnostjo na področju abdominalne kirurgijepokrivamo širše ljubljansko območje ter znaten delež osrednjeSlovenije, kar predstavlja skoraj en milijon prebivalcev. Bolniki, ki jihobravnavamo zaradi znakov raka širokega črevesa in danke v dežurnislužbi, imajo pogosto napredovalo bolezen.Naj se na kratko dotaknem nekaterih vzrokov za tako nevzpodbudnostanje na področju zgodnjega odkrivanja raka na širokem črevesu indanki v naši državi. Potrebno je poudariti pomen nekaterih alarmantnihznakov, kot so kri na blatu, hujšanje, nenadno pojavljanje zaprtja, ki bimorali bolnika takoj preusmeriti v ustrezno diagnostično obravnavo,prvenstveno na kolonoskopijo.Po drugi strani pa v naši državi pogrešam ustrezen presejalni programza zgodnje odkrivanje raka na širokem črevesu in danki. Pri kolorektalnemraku je poznana pot od benignega polipa do raka preko multiplihgenetskih stopenj, kar omogoča učinkovito zgodnje odkrivanje raka spresejalnimi programi. Od presejalnih programov je najcenejši test naV pozdravnih nagovorih sta izpostavila veliko tehnično pridobitev zaKlinični oddelek za abdominalno kirurgijo v Bolnišnici dr. Petra Držajatudi generalni direktor Kliničnega centra g. Franc Hočevar in predstojnikKliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo prof. dr. StanislavRepše, dr. med.prikrito krvavitev na blatu, vendar ima relativno nizko senzitivnost, insicer od 30 do 50 odstotkov. Test je bil tudi že preizkušen kot presejalniprogram v nekaj prospektivnih randomiziranih študijah in dosegel od 15(Anglija 1996) do 33 odstotkov znižanje smrtnosti zaradi raka širokegačrevesa in danke (Minnesota 1999). Korak dalje je presejalni programs fleksibilno sigmoidoskopijo, kjer se endoskopsko pregleda distalnidel črevesa do sigmoidnega kolona. Zmanjšanje smrtnosti zaradi rakaširokega črevesa in danke s fleksibilno sigmoidoskopijo kot presejalnimprogram je v prospektivnih študijah vzpodbudnejše, od 60 (Kalifornija1992) do 79 odstotkov (Wisconsin1992). Za naše razmere je ta metodamanj primerna zaradi tega, ker se je množično ne uporablja. Tehtenpomislek zoper to metodo je tudi omejen doseg preiskave, saj velik delširokega črevesa ostane nepregledan.Najučinkovitejši in obenem edini terapevtsko-preventivni načinza zgodnje odkrivanje raka širokega črevesa in danke predstavljaendoskopska preiskava kolonoskopija. S kolonoskopijo je mogoče zelektroresekcijo tudi odstraniti polipe, ki predstavljajo prekancerozo,in na ta način nastanek raka tudi preprečiti. S kolonoskopsko polipektomijose zmanjša zbolevnost za kolorektalnim rakom za 90 odstotkovv primerjavi s standardno zbolevnostjo (Winawer, 1993).Pri nas je zagotovo napravljenih premalo kolonoskopij. Za učinkovitopresejanje prebivalstva bi bilo potrebno napraviti kolonoskopijo priljudeh brez znanih dejavnikov tveganja za nastanek raka na črevesu vstarosti 50 let, pri ljudeh z dejavniki tveganja (bolnik z rakom na črevesuv sorodstvu, nekatere polipoze črevesa, kronične vnetne črevesne bolezni)pa v starosti 40 let in manj. Če bi hoteli slediti tem smernicam, namizračun pove, da bi bilo v Sloveniji potrebno napraviti do dvajset tisočkolonoskopij več na leto. Za to pa trenutno ni predvidenih sredstev, nitini zagotovljenih dovolj zdravnikov, ki bi te preiskave izvajali.Rešitev za izboljšanje stanja na področju zgodnjega odkrivanja rakaširokega črevesa in danke je torej v ozaveščanju prebivalstva in širšeangažiranem družbenem delovanju za dosego finančne in organizacijskerealizacije presejanja prebivalstva. Ministrstvo za zdravje z ministrom načelu, ki se ob vsaki priliki rad pohvali, da daje prioriteto preprečevanjubolezni, je potrebno prepričati, da zagotovi finančna sredstva. Ključnovlogo pri tem delovanju imamo vsekakor zdravnice in zdravniki, ki seprvenstveno ukvarjamo z zdravljenjem in diagnostiko bolnikov z rakom širokegačrevesa in danke, torej abdominalni kirurgi in gastroenterologi.Bogate izkušnje s tovrstnim angažiranjem in lobiranjem imajo kolegijulij 2004 ISIS

56Z A N I M I V OKratek klepet o problematiki zgodnjega odkrivanja karcinoma širokegačrevesa in dankev Združenih državah Amerike. Tam se je v kampanjo za ozaveščanjedružbe in zagotovitve presejalnih kolonoskopij vključila znana voditeljicapogovornih oddaj, ki je zaradi raka na črevesu izgubila soproga.Zanimiv je ameriški izračun stroškov presejalnega programa. Takoznaša cena »rešenega leta življenja« pri presejanju kolorektalnega rakas kolonoskopijo od 15.000 do 25.000 dolarjev, medtem ko je ta cena pripresejanju raka dojke z mamografijo občutno višja, in sicer od 30.000do 35.000 dolarjev.Naj nazadnje omenim še dve vidni osebnosti, ki sta prevzeli pokroviteljstvonad bojem za preprečevanje raka na črevesu. To sta nekdanjičeški predsednik in književnik Waclaw Havel in papež Janez Pavel II.Ker verjamem, da je pri nas pravi nosilec javnega interesa na področjuzdravstva prav zdravništvo, menim, da se moramo s to nalogospoprijeti odgovorno in vztrajno.Zato, da bi kar najbolj učinkovito sledili potrebam bolnikov, še zlastizagotavljanju zgodnje diagnostike raka širokega črevesa in danke, smona Kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo v Bolnišnici dr. PetraDržaja prenovili endoskopski oddelek. Povsem zastarelo ter iztrošenoopremo in endoskope, ki štejejo krepko preko deset let stalne uporabe,smo nadomestili s sodobnim videokolonoskopskim in gastroskopskimaparatom Olympus Exera, ki bo omogočil zanesljivo in varno diagnostično- terapevtsko endoskopijo.Ker so denarni viri Kliničnega centra žal zelo omejeni, smo se zafinančno pomoč obrnili na podjetja. Potrkali smo na mnoga vrata. Našimpotrebam so znali prisluhniti v delniški družbi Lek in delniški družbiKrka s pomočjo preko tri milijone tolarjev. Brez njihove velikodušnefinančne pomoči bi sami težko zmogli izdatno breme skoraj 15 milijonovtolarjev, kolikor znaša vrednost celotne aparature. Naši farmacevtskidružbi, ki sta tudi sicer tesno vpeti v naš prostor, sta ponovno pokazaliposluh za pomoč pri izgraditvi boljše zdravstvene oskrbe. Menim, daje to lep zgled in vizija za tvorno sodelovanje v prihodnosti.Naj zaključim s trditvijo predstojnika gastroenterološkega oddelkana Memorial Sloan Kettering Cancer Centre, New York, Roberta C.Kurtza: »Colon cancer is a preventable disease!«Dializna šola 2004Matjaž KopačOd 6. do 8. maja 2004 sem se skupaj z mentorjem prof.dr. R. Kendo in ostalimi sodelavci Kliničnega oddelkaza pediatrično nefrologijo na Brdu pri Kranju udeležilDializne šole, ki jo je organiziralo Slovensko nefrološkodruštvo. Potekala je v obliki predavanj in delavnic, zlastina slednjih je bilo ob predstavitvah konkretnih kliničnih primerovobilo možnosti za utrditev in poglobitev informacij, pridobljenih napredavanjih, poleg tega pa tudi za izmenjavo mnenj in izkušenj izklinične prakse.Dializna šola se je pričela s problematiko arteriovenskih fistul (AVF),»Ahilove pete« dializnih bolnikov, o čemer je govoril prim. doc. M.Malovrh. Pri nativnih (osnovnih) AVF moramo doseči zadosten pretokkrvi, in sicer vsaj 300 ml/min. Poleg tega morajo biti dostopne zapogosto zbadanje in enostavno rokovanje. Odločitev o vrsti pristopa jeodvisna od časa do začetka nadomestnega zdravljenja, stanja venskega inarterijskega žilja (v ta namen je potreben klinični in dopplerski pregled),ocene operaterja o verjetnosti delovanja AVF in njegovih izkušnjah. Pomembnoje opozarjanje osebja in bolnika, da pazi na vene od zapestjanavzgor, ob slabih žilah pa so zelo priporočljive vaje za utrjevanje arterijin ven. Pri odločitvi o lokaciji konstrukcije AVF je pomembno, da staarterija in vena primerne kakovosti, in sicer mora biti vena raztegljivaz nemotenim odtokom ter primerne dolžine (da je možno punktiranjebrez nevarnosti recirkulacije), arterija pa mora zagotavljati zadostenpretok za začetno delovanje in kasnejše dozorevanje fistule. Indikacijaza vstavitev arteriovenskih graftov (iz umetnega materiala – Goretex®)je odsotnost lastnih ven, potrebne pa so arterije, ki so zmožne zagotavljativelik pretok krvi. Preživetje graftov ni odvisno od starosti, spola alimorebitne spremljajoče sladkorne bolezni.Zapleti AVF in graftov so: tromboza: najpogostejši zaplet, zdravljenje – bodisi s kirurško aliinterventno radiološko trombektomijo – je možno še po nekaj dnehob predhodni UZ kontroli; stenoza je posledica vbodov in spremembe žilne stene, zdravimo zreanastomozo ali s PTA, problem so relativno pogoste restenoze; infekcija - posledice so hujše pri graftih; krvavitve: po nepravilnih vbodih in po preslabi kompresiji po odstranitvidializnih igel, zlasti ob sočasnih motnjah hemostaze; venska hipertenzija - vedno pogostejši zaplet; ishemija-kradežni sindrom, ki je čedalje pogostejši zaplet, zlasti pridiabetikih in starejših od 65 let inISIS julij 2004

57Z A N I M I V OPrizorišče Dializne šole, Brdo pri Kranju (psevdo) anevrizme, zlasti pogoste pri nativnih AVF, zaradi slabekakovosti žilne stene in velikih pretokov krvi s posledično visokimtlakom.V nadaljevanju je mag. V. Premru predaval o hemodializnih katetrih.Prednosti centralnih venskih katetrov (CVK) za hemodializo so hitrauvedba in takojšnja uporabnost, zanesljivost delovanja, zadosten pretokkrvi tudi ob nizkem krvnem tlaku, ohranitev žilja okončin in enostavnanega; pomanjkljivosti pa možni zapleti (pnevmotoraks, hematotoraks,punkcija arterije ob veni s posledično krvavitvijo, motnje srčnega ritma,venska tromboza, zračna embolija itd.), omejena trajnost, neugodjebolnika in težja uporaba pri malih otrocih. Pred vsako uvedbo CVKje potrebno oceniti bolnikove anatomske značilnosti in morebitnekontraindikacije, komorbidnosti (potreba po umetni ventilaciji in/alipo dodatnih venskih kanalih, sepsa), potrebo po stalnem žilnem pristopu(AVF, graft), predvideni čas uporabe CVK in nujnost za takojšnjouvedbo CVK.Za uvedbo CVK s predvidenim daljšim časom uporabe je mestoizbora desna jugularna vena, uvedbi v subklavijsko veno in uporabidvolumenskih CVK se izogibamo, kolikor je to le možno, izogibati se jetreba tudi uvajanju neposredno pred ali po hemodializi (HD), ob sepsiin ob hujših motnjah hemostaze. Za akutno uporabo je priporočljivauvedba CVK v femoralno veno, pri čemer je onemogočeno bolnikovogibanje. Ob uvajanju CVK v jugularno ali subklavijsko veno je potrebnouporabiti Trendelenburgov položaj, natančno lokalizirati žilje (tudi zUZ), se držati načel asepse, punktirati veno s tanko iglo za lokalizacijo,delati pod nadzorom EKG monitorja, polniti kateter s štiriodstotnimnatrijevim citratom in preveriti položaj z rtg p.c. Nadalje je potrebnoizvajati redno toaleto in oceno izstopišča ter redno spremljanje venskegatlaka in pretoka krvi med HD. Zdravljenje zapletov: pri slabšem delovanjuCVK je treba opraviti menjavo preko vodilne žice, pri trombozi CVKpa se eventuelno poslužiti lokalne trombolize, pri okužbi izstopišča jeindiciran antibiotik (bodisi lokalno ali sistemsko), pri okužbi tunela paodstranitev CVK in uvedba na drugem mestu.Pri bakteriemiji ali sepsi je potreben sistemski antibiotik, pri kateterskisepsi pa odstranitev CVK in HD preko femoralnega katetra, ki gapo HD odstranimo. Pri izvleku katetra je potreben razmislek o uvedbituneliziranega CVK. V delavnici, ki je sledila, smo se praktično seznaniliz različnimi tehnikami uvedbe CVK ter možnimi zapleti.Zgodovina in načela hemodialize (prof. A. Kandus). V klinični medicinipomeni hemodializa (HD) odstranjevanje (oziroma dodajanje)snovi iz telesnih tekočin skozi polprepustno membrano hemodializatorja,poleg tega pa HD nadomešča ekskretorno funkcijo zdravihledvic, vzdržuje ravnovesje vode in elektrolitov in je prvi uspešen poskusnadomestitve funkcije organa.Prvi, ki je s HD podaljšal življenje bolniku z uremijo, je bil leta 1943Kolff na Nizozemskem. V Ljubljani so prvo HD pri bolniku z akutnoledvično odpovedjo opravili leta 1958, leta 1970 so pričeli izvajati HDpri bolnikih s končno ledvično odpovedjo, leta 1983 pa še CAPD.Poznamo tri mehanizme transporta topljencev: difuzija (oziromakondukcija, odvisna od koncentracijskega gradienta, molekulske težetopljenca in lastnosti membrane), konvekcija (oziroma ultrafiltracija,ki pomeni sočasni prenos vode z delom snovi topljencev v njem) inadsorpcija (s katero odstranjujemo β2-mikroglobulin in komplementnefragmente). Učinkovitost HD glede odstranjevanja sečnine lahko najboljpovečamo s povečanjem pretoka krvi, v manjši meri s povečanjempretoka dializne raztopine, z uporabo zmogljivejšega hemodializatorja ins podaljšanjem trajanja HD. Pri kroničnem stabilnem dializnem bolnikugovorimo o ustrezni HD, če pride do zmanjšanja koncentracije sečninev krvi vsaj za 65 odstotkov.Prof. R. Ponikvar je nato predstavil problematiko dializatorjev in dializnihmonitorjev. Poznamo več vrst membran dializatorjev: celulozne,substituirane celulozne (proste hidroksilne skupine so kemično vezane naacetat), celulosintetične (celulozi so v tekoči fazi dodane amino skupine,npr. hemophan) in sintetične (polisulfon, poliamid, polimetilmetakrilatitd.). Dializatorje lahko steriliziramo z etilenoksidom, γ žarki, β žarki ins paro (ki ima najmanj neželenih učinkov). Predstavil je različne vrstedializatorjev in dializnih monitorjev ter njihove prednosti in pomanjkljivosti.Poudaril je, da gre razvoj membran in dializatorjev počasi v smerivečje učinkovitosti, biokompatibilnosti in dolgoročne neškodljivosti.CRRT monitorji po zmogljivostih ne dosegajo HD monitorjev, le-ti paso v razvoju najbolj napredovali, saj omogočajo profiliranje postop-Dializni centri v Slovenijijulij 2004 ISIS

58Z A N I M I V OJugularni katatri z ravnim in ukrivljenimzunanjim delomkov, merjenje vitalnih znakovin posledično prilagajanje HDkliničnemu stanju bolnika (biofeedback).V nadaljevanju je predstavilzanimivo področje različnih vrstaferez. Terapevtski učinek plazmaferezetemelji na odstranjevanjuavtoprotiteles, imunskihkompleksov, metabolitov (lipoproteini,holesterol), molekul, kipovečujejo viskoznost plazme(paraproteini, fibrinogen), eksogenihin endogenih strupov(vezanih na beljakovine), spremembikonformacijske strukturebeljakovin in na nadomeščanjuplazemskih faktorjev prideficitnih stanjih (trombotičnatrombocitopenična purpura- TTP, jetrna odpoved).Tehnični zapleti pri tej metodiso hemoliza, koagulacijakrvi v sistemu, pok kapilar, diskonekcijakrvnih linij, sprememba onkotskega tlaka plazme in hiperoziromahipovolemija. Medicinski zapleti so alergične reakcije (zlastipri uporabi sveže zmrznjene plazme kot nadomestne tekočine), pljučniedem, asistolija (pri uporabi citrata), krvavitve in prenos okužbe z nadomestnotekočino. Plazmafereza je tako standardna metoda zdravljenjaza anti-GBM glomerulonefritis, familiarno hiperholesterolemijo, TTP,inkompatibilno transfuzijo, akutni in kronični vnetni demielinizacijskipoliradikulonevritis, krioglobulinemijo in hiperviskozni sindrom.Glede ledvične osteodistrofije je mag. M. Benedik poudaril, da morabiti evaluacija kostnih težav pri bolnikih s končno ledvično odpovedjozelo skrbna. Poleg anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijske, rentgenskein ultrazvočne diagnostike nam v težjih primerih šele kostnabiopsija z natančno histologijo kosti postavi dokončno diagnozo. Glavnidejavniki v razvoju sekundarnega hiperparatiroidizma so pomanjkanjevitamina D, hipokalcemija, hiperfosfatemija, znižana koncentracijareceptorjev za vitamin D in za kalcij, rezistenca na delovanje PTH inmetabolna acidoza. Zdravljenje temelji predvsem na dieti z omejitvijofosfatov, uporabi fosfatnih vezalcev (v zadnjem času stopa v ospredjesevelamer hidroklorid, ki ne vsebuje Ca in Al, vendar je zelo drag inhkrati relativno šibek fosfatni vezalec), uporabi vitamina D in pri izbranihbolnikih paratiroidektomiji.Hipertenzija na dializi je pereč problem, o čemer je predavala prof.S. Kaplan Pavlovčič. Vzroki arterijske hipertenzije pri dializnih bolnikihso številni: povečana zunajcelična prostornina tekočine, motnje vdelovanju renin-angiotenzinskega sistema, simpatična hiperaktivnost,motena vazodilatacija (odvisna od endotela), uremični toksini, genetskidejavniki, korekcija anemije z eritropoetinom, sekundarni hiperparatiroidizem,pomemben vpliv ima tudi vnos soli s hrano (ki ne smepreseči pet gramov na dan), koncentracija natrija v dializni raztopini inmetoda hemodialize. Ciljni krvni tlak pri dializnih bolnikih znaša 140do 150/90 mmHg, osnova za zdravljenje pa je sistolni krvni tlak preddializo. Pomembno se je zavedati, da zdravljenje z zaviralci konvertazein blokatorji angiotenzinskih receptorjev zvišuje tveganje za hiperkaliemijone glede na prisotno rezidualno diurezo za 2,2-krat. Polegrednega zdravljenja z zdravili in omejitve soli je pomembno doseganjepredvidene oziroma »suhe« teže med HD, redno merjenje krvnegatlaka doma, pred in med HD ter najmanj enkrat na leto kontinuirano48-urno ambulantno merjenje tlaka.V nadaljevanju je doc. R. Kveder predstavil alternativne dializnemetode. To so: Hemofiltracija (HF): dializna metoda, s katero odstranjujemo vodoin v njej raztopljene snovi izključno s konvekcijo, proces je podobennastajanju primarnega urina v ledvicah, tubulno reabsorpcijopa nadomešča infundiranje sterilne raztopine; če sistemu dodamoprotitočni tok dializne raztopine, dobimo hemodiafiltracijo (HDF).Prednost omenjenih metod v primerjavi s HD je večja biokompatibilnost,stabilnejša plazemska osmolalnost, povečanje plazemskihkateholaminov, večja hemodinamska stabilnost, učinkovitejše odstranjevanjesrednje velikih molekul in lažje uravnavanje krvnegatlaka. Druge konvekcijske metode: parna filtracija dializa, ki je oblika HDF,pri kateri sta zaporedno vezana hemofilter in dializator (ločenostdifuzije od konvekcije) in brezacetatna biofiltracija, ki je izvedbaHDF z visoko prepustno biokompatibilno membrano, pri kateriuporabljamo bikarbonatni pufer.Hemoperfuzija: kri teče preko sorbensa (aktivno oglje, ionske izmenjevalnesmole, neionske makroporozne smole), odstranjuje leproste molekule, precej se je uporabljala pri zdravljenju akutnihzastrupitev (zlasti z barbiturati).Problematiko antikoagulacije med hemodializo nam je predstavilaprof. J. Buturović Ponikvar. Običajni heparin je še vedno temelj antikoagulacijepri dializnih bolnikih brez visokega tveganja krvavitve, sajimamo z njim veliko izkušenj, je enostaven za uporabo, poceni, učineklahko ocenimo ob bolnikovi postelji, na voljo imamo tudi antidot (protaminsulfat), njegove glavne pomanjkljivosti pa so tveganje krvavitve,aktivacija trombocitov ter težko predvidena doza pri individualnembolniku. Nizkomolekularni heparin lahko nadomesti običajni heparinkot antikoagulans, njegove prednosti so v enostavnem doziranju, manjšipojavnosti trombocitopenije in krvavitev, poleg tega izboljša maščobniprofil, po drugi strani je dražji, ne moremo oceniti doze ob posteljibolnika, nevtralizacija s protaminom je nepopolna.Pri bolnikih z visokim tveganjem krvavitve sta najustreznejša antikoagulantnapostopka:brezheparinska dializa: ni krvavitve in je enostavna za izvedbo,slabost metode je v nagnjenosti k pomembnemu strjevanju krviin potrebi po velikem krvnem pretoku, HD ima omejeno trajanje,poleg tega ni možno izvesti transfuzije in enoigelne HD;Protein A imunska adsorpcija z zaporedno vezavo s hemodializoISIS julij 2004

59Z A N I M I V OVpliv starosti na izbor dializnega zdravljenja (Verrina E., Pediatr Nephrol,2004)Dvojne vrečke. Po spojitvi dvojne vrečke s katetrom sledi iztok, spiranjes 100 ml sveže raztopine in nato vtok. citratna dializa: ni kravitve niti ne strjevanja krvi v sistemu, možen jemajhen krvni pretok, lahko je izvesti tako transfuzijo kot enoigelnoproceduro, pomanjkljivost metode pa je v zapletenosti postopka,potrebna je posebna dializna raztopina (brez Ca), možni zapleti sohiper- ali hipokalcemija, hipernatremija in alkaloza.Pri kontinuirnih metodah se uporablja inhibitor agregacije trombocitov– prostaciklin, pri katerem prav tako ni krvavitve, ima citoprotektivnodelovanje, makroskopska antitrombotična dejavnost je boljša kotpri brezheparinski HD, po drugi strani pa povzroča hipotenzijo, krče vtrebuhu, znatno stopnjo koagulacije v sistemu in je drag.Treba se je zavedati, da polnitev HD katetrov s heparinom lahkopripelje do sistemske heparinizacije, zato HD katetre lahko polnimo sštiriodstotnim citratom, višjim koncentracijam citrata pa se je potrebnoizogibati. V delavnici, ki je sledila, smo se soočili z več kliničnimi primeri(s širokim spektrom spremljajočih stanj, na katere dejansko naletimov vsakdanji klinični praksi), pri katerih smo se morali odločiti za najustreznejšoobliko antikoagulacije med HD.Prim. A. Guček je predstavil načela peritonealne dialize (PD). Leta1976 so uvedli kontinuirano ambulantno peritonealno dializo (CAPD),ki je s svojo enostavnostjo, stalnostjo in udobnostjo precej pripomoglak ponovni oživitvi PD. Zaradi njene učinkovitosti zadnja leta vse pogostejeuporabljamo PD z aparatom – avtomatizirana PD (APD). Deležbolnikov na PD je po svetu različen, v povprečju pa znaša 15 odstotkovizmed vseh dializnih bolnikov, pri nas okrog 10 odstotkov. Na razširjenostmetode vpliva več različnih dejavnikov (zdravstveni, ekonomski).Najpogostejše napake pri izvajanju APD so neredno izvajanje menjav,nepravilna uporaba »suhega dne« ali »suhe noči«, neprimerni vtočnivolumni, neprimeren čas kopeli in podaljšan čas iztoka. Zaključil je,da je PD enakovredna oblika nadomestnega zdravljenja končne odpovediledvic, ki predstavlja zdravljenje na domu s svojimi prednostmiin slabostmi. Metoda je učinkovita in varna, še posebno ob ohranjenirezidualni ledvični funkciji. Ob odpovedi transportne ali ultrafiltracijskefunkcije peritonealne membrane bolnika premestimo na hemodializoše pred razvojem uremije.Dieto pri dializnih bolnikih je predstavil asist. mag. J. Lindič. Ocenoprehranjenosti napravimo na osnovi več dejavnikov: splošna anamneza: apetit je najpomembnejši pokazatelj uremije,slabšanje apetita se pojavlja vzporedno s slabšanjem ledvičnegadelovanja zaradi akumulacije nizkomolekularnih snovi (< 5 kDa); anamneza prehrane: koristen je tridnevni zapis hranil (dnevnik), insicer tako za dializni kot nedializni dan; vnos beljakovin: minimalen vnos mora znašati 0,8 g/kg/dan, ciljnavrednost pa je 1,0 do 1,2 g/kg/dan ali več;antropometrične meritve: hujšanje in zmanjševanje idealne telesneteže je grob pokazatelj podhranjenosti in se pozno izrazi, boljšipokazatelj je indeks telesne mase, uporabljamo tudi neinvazivnomerjenje telesnih maščob in mišic, kjer pa so možne velike variacijemed izvajalci, potrebno pa je večkratno obdobno merjenje;biokemični izvidi: koncentracija serumskega kreatinina je slab pokazatelj,saj je odvisna od mišične mase, ledvične funkcije in intenzivnostidialize; koncentracija sečnine je prav tako slab pokazatelj,odvisna je od ledvične funkcije in intenzivnosti dialize, pri znižanikoncentraciji je preživetje manjše, zviša pa se pri katabolizmu,krvavitvah v prebavila in jemanju steroidov; koncentracija s. albuminovdobro korelira s telesnimi beljakovinami, je pa odvisna odsprememb zunajceličnega volumna, vnetje zmanjšuje koncentracijozaradi okrnjene sinteze, določili naj bi jo enkrat na mesec po pričetkudialize in določitvi suhe teže.Po dietnih priporočilih naj bi dializni bolnik z normalno telesnotežo zaužil 1,2 do 1,5 g/kg/dan beljakovin visoke biološke vrednosti(saj med vsako HD pride do izgube od pet do osem gramov prostihaminokislin), 30 do 35 kcal/kg/dan, 1g/kg/dan maščob (do 300 mg/danholesterola) in os tri do pet g/kg/dan (pri PD od dva do štiri g/kg/dan)ogljikovih hidratov. Vnos tekočine naj pri anuričnem bolniku ne bipresegel 0,5 do 0,8 l/dan, pomembna je tudi omejitev vnosa soli inomejitev kalija ter fosfatov.Indikacije za intradializno parenteralno prehrano so intoleranca naperoralno hranjenje (oziroma po NGS), pomembna okvara prebavil,hudo pomanjkanje beljakovin ali kalorij in pomembna izguba telesneteže, prednosti tovrstne prehrane pa so zagotovljen dostop do cirkulacije,manjši katabolični stres, odstranitev dodatne tekočine in nadomestitevdializne izgube aminokislin.Dializno šolo, ki je bila v celoti izpeljana brezhibno, je z zaključnimnagovorom sklenil predsednik organizacijskega odbora prof. dr. RafaelPonikvar.julij 2004 ISIS

60Z A N I M I V OEpidemija ptičje gripese je začela pred letom dni?Miha LikarVzadnjem času je bilo slišati več poročil o hudem pomorumed perutnino v Jugovzhodni Aziji zaradi epidemijeptičje gripe. Nenadoma so država za državo začele priznavati,da je poginilo več milijonov ptic in da je umrlotudi nekaj ljudi. Epidemiologi so se zavedali, da gre zaeno najhujših epidemij ptičje gripe.Danes, nekaj mesecev pozneje, je videti, da so stvari ušle iz nadzora. VIndoneziji so v začetku na primer vse zanikali, zdaj pa priznavajo, da se jepri njih epidemija z virusom influence H5N1 širila že od avgusta naprej,medtem ko je na Tajskem divjala že novembra lani. Na Kitajskem so jopriznali nedavno, konec januarja.Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) pravijo, da sozasledili prve primere ptičje gripe že v prvi polovici leta 2003. Kombinacijauradnega prikrivanja bolezni in zastarelih metod v kmetijstvu pa sta epidemijospremenila v veliko nevarnost. Življenjski standard v Aziji se je začelv zadnjih letih spreminjati na bolje, nekateri že govorijo o prosperiteti, ki jospremlja pravi izbruh intenzivne gojitve perutnine.Po letu 1997 so v Hongkongu uničili nekaj milijonov piščancev, ker ješest ljudi umrlo zaradi infekcije z virusom ptičje gripe H5N1. Kitajski rejciperutnine so se odločili, da ne bodo tvegali in so začeli množično cepitiptice s cepivom iz inaktiviranega virusa influence H5N1. Kot je razvidno,je bila to napaka. Kadar cepivo ni povsem skladno z virusom – kar veljaza sev H5N1, ki danes divja po Aziji – se virus v gostiteljih še vedno lahkoreplicira, večina cepljenih živali pa po infekciji ne kaže znamenj bolezni.Cepilni programi v južnih kitajskih pokrajinah naj bi potemtakem omogočili,da se je virus razširil po vsem področju, ne da bi ga opazili.Hans Wagner, član Organizacije za hrano in kmetijstvo Združenih narodovv Bangkoku, je nedavno opozoril, da ne odobrava cepljenja perutnineproti ptičji gripi. Tudi strokovnjaki SZO so se odzvali precej mlačno nanamere Indonezije, da se bodo lotili epidemije tako, da bodo ptice cepili injih ne bodo uničevali, kakor so ravnali ob epidemiji leta 1997.Mali bolnik iz Hanoja (New Scientist, 24, 2004)Pravijo tudi, da je prav cepivo prispevalo pri porajanju zadnje variantevirusa H5N1, kajti novi sevi bi imeli prednost, ker bi se cepivu izognili.Današnji sev virus ptičje gripe je podoben virusu, ki so ga našli leta 2000 vHongkongu, vendar ni povsem enak. Videti je, da se prav posebno dobrorazmnožuje v racah in inficira tudi različne divje ptice, širi pa se z izcedkiiz ptičjih kljunov in njihovimi iztrebki. Njegove značilnosti mu pomagajo,da se razširja.Sevi virusa influence, ki danes povzročajo epidemijo ptičje influence vKoreji in Vietnamu, so podobni, medtem ko seve iz drugih dežel še analizirajo.Strokovnjaki SZO mislijo, da je vzrok vseh epidemij enak sev virusa, kise je močno razširil. Sevi iz lanskega leta so prav ta sev. Natančnega izvoratega seva virusa influence še niso ugotovili, vendar je videti, da gre za virusinfluence, ki izvira na Kitajskem.Epidemiologi sklepajo po podobi, kako se virus širi in da je najboljpomembno tihotapljenje perutnine, ki je močno razširjeno v JugovzhodniAziji. Nekateri strokovnjaki opozarjajo tudi na ptice selivke, vendar tegaše niso zanesljivo dokazali. Drži pa, da so divje ptice inficirane z virusomH5N1 na področjih z epidemijo ptičje influence. Na Tajskem poročajo ohudem pomoru med redkimi ptiči v zooloških vrtovih. Pravijo, da številnipoginjeni golobi ležijo v Bangkoku kar po cestah. Redne preiskave ptic selivkna Tajskem pri njih niso odkrile sledov virusa influence H5N1.SZO opozarja, da je najprej potrebno preprečiti izbruh epidemije medljudmi, kar bi bilo lahko katastrofalno. Doslej so v Vietnamu, na Tajskem inv Kambodži potrdili manj kakor ducat bolnikov s ptičjo influenco, čepravso imeli sumljivih bolnikov več. Ne izključujejo pa, da bi bilo tudi številonespoznanih bolnikov in inficiranih ljudi lahko večje. Kljub tako obsežniepidemiji influence med pticami, je sorazmerno neznatno število bolnihljudi znak, da virus sicer prehaja s perutnine na človeka, vendar se ne širimed ljudmi, kakor se širijo drugi virusi influence.Virus ptičje influence se ne prenaša s človeka na človeka, vendar obstajanevarnost, da bi se v človeku, ki bi bil hkrati inficiran z virusomhumane in ptičje influence, porodil hibriden virus, kateri bi se lahko širiltudi s človeka na človeka. Nedavno so na posvetu v Ženevi strokovnjakiSZO opozorili farmacevtske tovarne in vlade, da bi bilo treba pripravitivečje količine antivirusnih zdravil in navadnega cepiva proti gripi, da sene bi gojitelji perutnine inficirali z virusom humane hkrati z virusi ptičjeinfluence. Primernih zdravil na primer tamifluja in navadnega cepiva protigripi je danes v Jugovzhodni Aziji na voljo popolnoma nezadostna količina.Farmacevtske tovarne, ki pridelujejo cepivo proti influenci, sestavljeno izveč sevov virusa humane influence, danes ne morejo zadostiti naročil zacepivo niti za države iz razvitega sveta.Pred nekaj meseci je strokovnjak novinarki zatrdil, da izdelovanje cepivdanes “ni več problem, ker je stvar rešljiva v nekaj tednih”. Žal za virus influenceH5N1 standardne metode za pridelavo cepiva niso možne, ker virusubija kurje plodove, v katerih navadno pridelujejo cepiva proti influenci.Treba je uporabiti metodo “rezervnega inženirstva”, pri kateri uporabijogenetična zaporedja iz plazmidov. V čem je težava? Patent za metodo rezervnegainženirstva je lastnina tovarne Medimmune iz Gatsburga v ameriškidržavi Maryland, patenti za primerne plazmide pa so lastnina več tovarn.Vsi lastniki patentov bodo zahtevali plačilo, če bi postalo možno cepivoISIS julij 2004

62Z A N I M I V Ouporabljali komercialno. Ali je možno v kratkem času pridelati cepivo, kadarje treba najprej razvozlati zapletena lastništva patentov?Treba je priznati, da je prikrivanje ptičje influence med temeljnimidejavniki, ki so vzrok, da je bolezen ušla iz nadzorstva in se začela širiti vobsegu, ki si ga težko predstavljamo. Bolezen in infekcije s ptičjo influencoso prikrivale vse države na področju današnje epidemije. Ali se niso ničesarnaučile od epidemije sarsa pred letom dni? Ministrstva za zdravstvovedo, kako ravnati preventivno. Ptičja influenca vsaj na začetku prizadeneperutnino, zato ministrstva za kmetijstvo varujejo svoje področje in trgovinoter po večini razmišljajo kratkoročno. Težje priznajo težave z infekcijami priživalih, dokler v to niso prisiljena. Podobno se je že zgodilo, če pomislimole na epidemijo BSE pred nekaj leti! Lord Philips, predsednik angleškekomisije za BSE, je v zaključku takrat zapisal: “Prikrivanje infekcije, slabaznanost in slaba vlada so vzroki za nesrečo z BSE”.Prikrivanje infekcije z virusi influence je nevarno. Kaj bi bilo treba storitidanes? Ena od rešitev je, da se začne nadzorovati gibanje virusov, kakor senadzoruje jedrsko orožje ali kemikalije, ki načenjajo ozonsko plast v atmosferi.Predlog je na prvi pogled videti precej “za lase privlečen”. Zresnimopa se, če pomislimo na možne posledice ptičje influence, na stroške takšnepandemije in izgubo človeških življenj, če bi se muhast novi sev virusainfluence nenadoma začel prenašati tudi s človeka na človeka. Ali je trebasprejeti mednarodno pogodbo o širjenju patogenih mikrobov? Nekaj za zdravstvo zanimivih drobceviz zgodovineJurij ZalokarRodoslovno iskanje najde svoj smisel, če hoče izvedeti kajveč tudi o času, v katerem so živeli pretekli rodovi. Prebiranjematičnih knjig in drugih virov odkriva zanimivosti,kakršne bi bilo škoda ne omeniti.Najprej nekaj o veliki umrljivosti otrok. Še posebnopretresljiva je matična knjiga za Grahovo, ki nas seznani s tragičnousodo družine Jurija in Neže Kos (Coos) iz Granta nad Bačo. Prvi otrokjima je umrl star šest let, Uršula je imela ob smrti dve leti, Ivan pet let,Katarina dva meseca, še drugi Ivan pet let, Franc tri leta, Lavrencij trileta in pol, in še druga Katarina tri leta. V času od 1760 do 1778 leta sotako pomrli vsi njuni otroci, nato pa sta leta 1800 umrla še oče in mati.Iz njihove usode še razberemo tudi sicer pogosto opažanje, da dajanjeimena umrlega otroka naslednjim, ne zagotavlja preživetja. Nenavadnaje tudi tragedija, ki sta jo doživeli družini bratov Jurija in Nika Zalokar,ki sta živeli v Križevski vasi pri Metliki. 8. julija 1822 je Juriju umrlašestletna hčerka Marija, 14. septembra istega leta pa Niku prav takošestletna Barbara. Že 11. novembra istega leta je umrla Jurijeva Barbara,stara šestnajst let. Dve leti kasneje, 5. septembra, je Juriju umrla petletnaAna in nato 20. oktobra istega leta Niku prav tako petletna Ana.Ob zadnji zgodbi se moramo vprašati, ali so naključja res naključja?Prav tako ne moremo iti mimo dogodkov, ki se koreninijo v starodavnemvraževerju. Svetina (1944) je v knjigi o metliškem sodstvu opisaldogodek, ki bi skoraj izvabil enega od zadnjih čarovniških procesovv Sloveniji. 10. marca 1716 je neki Gabrielli obtožil vdovo MargaretoSmole obrekovanja: “Gabrielli jo je dolžil, da je baje rekla, da sta onin njegova žena metala kosti mrtvecev čez Gladika in njegovo ženo,ko sta ta dva šla v cerkev, in da sta oba Gladika zaradi tega zbolela,dokler jima ni toženka z zelišči pomagala.” Seveda nas to spomni nastaroselski običaj v Avstraliji, po katerem naj bi umrl človek, v kateregaje nekdo uperil kost umrlega. Naj dodam, da sem vero v usodno močkosti mrtvih sam doživel ob koncu 20. stoletja. Slučajno sem bil napokopališču, kjer je grobar prekopaval star grob. Z lopato je odlagalkosti nekega pokojnika na poseben kup. Ko sem pobral eno, da si joogledam, sem začutil nenavaden molk in tišino, ki je zavladala, potempa sem zaznal zgrožen pogled prisotnih. Kosti pokojnika se namreč nebi smel dotakniti z golo roko...Še več o navadah, ki izvirajo iz iracionalnih prvin duševnosti inso danes še prav tako prisotne kot včeraj, čeprav v povsem drugačnihsodobnih oblikah, je pisal zgodovinar Koblar (1891) v zgodovini kugena Slovenskem. Takole piše: “Že so se zbali da je (kuga) prišla na Belokranjsko,ker so ljudje kar mrli. Zato so poslali dr. Franca Ksav. Zalokarjapreiskovat bolezen. Zaznamoval jo je za nalezljivi “Pleuritidis maligna”.Pritožil se je ob jednem pri vladi zoper to, kako da oni mrliča varujejo.Prineso ga v tesno, nizko, močno zakurjeno sobo. Vsedejo se okrog inše žerjavica mora zraven stati, ki se imenuje “Pegue”, da se tako rekoč zmrličem peko vsi varuhi. Nato začno obhajati mrtvaščino, veliko jedoin pijejo, vlečejo v se kužni zrak in razgreti gredo na mraz. Neki otrokje bil padel na “Pegue” in se na pol spekel”. Potem nadaljuje: “Nekaj časaso kot najboljše sredstvo zoper kugo slovele krastače ali krote. Zdravnikiso jih lovili med šmarnimi mašami, češ da ta žival posebno dobro vlečenase kužni strup. Prah stolčenih krastač so gospoda in kmetje nosili vsvilnatih mošničkih ob srčni jamici. Drugi so jih kuhali na mleku alikisu in vse skupaj pojedli...” Deželna vlada je takrat zahtevala, da gredoljudje k spovedi in “se opero velikih grehov”. Škofijski ukaz za leto 1713pa se je glasil: “Po četrt ure naj se vsak dan zvoni z vsemi zvonovi zjutrajob devetih in zvečer ob osmih. Verniki naj molijo tačas po pet očenaševin pet češčenih Marij, da bi Bog umaknil zagroženo šibo.”Vir zgodovinskih podatkov so tudi pokopališča. Na pokopališčuPri treh farah nad Metliko najdemo grob ranocelnika Jožefa (Josef)Zollnerja, ki je umrl leta 1841 leta, star 75 let. Očitno je bil njegov očeJurij Zollner, ki je bil 1767 leta priča Pavlu Sallokarju v Metliki, staremuočetu zdravnika - ranocelnika Franca Zalokarja. Med ranocelniki vMetliki omenja Svetina (1944) tudi Matijo Rekarja.Kasneje je bil v Metliki za razvoj mesta in kot zagovornik panslovanstvapomemben lekarnar Franjo Wacha, ki je tam leta 1878 kupillekarno (Rus 1999). Poleg v drugem prispevku omenjenih Franca inFerdinanda Zalokarja (Zalokar 2002) pa je kot Metličana treba omenitiše prof. dr. Mirka Černiča, znanega kot enega od borcev za ustanovitevMedicinske fakultete v Ljubljani, prostovoljca v Srbiji leta 1913 in medprvo svetovno vojno ter partizana v drugi svetovni vojni. Ves čas je bilnapreden javni delavec in tvorec slovenske zdravstvene besede.Pregled poročnih knjig župnije sv. Nikolaja v Ljubljani je naletel nazabeležko poroke dr. Marka Gerbca, o katerem so nekateri raziskovalcinjegovega dela domnevali, da je bil ves čas samski. Vendar preberemo,ISIS julij 2004

63Z A N I M I V Oda se je 24. aprila 1702 poročil z Marijo Anno Catharino von Killer. Kotporočevalec je zapisan Antonius Thollnitscher, Decand et Vic. generale.Dobro leto kasneje, 2. avgusta 1703, se je poročil tudi doktorjev bratGregorius Gerbez s Teresio Rosino Stepnillerin. Priči sta bila MarcusGerbetius, med. dr., in Urban Salla, poročevalec pa je bila Levita Shnaider.V Dolničarjevi Ljubljanski kroniki od leta 1660 do leta 1718 (Steska 1901)še enkrat najdemo ime doktorja: “1718. 9. 3. je umrl slavni zdravnik MarkoGerbec po 12 dnevni bolezni vsled neke gnilobe. Pridobil si je znamenitoime s svojimi v tisku izdanimi knjigami.” Iz Dolničarjeve Kronike še tapodatek o drugem znamenitem slovenskem zdravniku: “9. 12. 1715 se jepovrnil v svojo domovino Carbonarius, vitez Sv. Rimskega cesarstva, kije bil 26 let telesni zdravnik velikega kneza moskovskega in si pridobillepo imovino. Prinesel je s seboj tudi redke bisere in žlahtne kamne.”V knjigi umrlih iz Kranja za leto 1681 do 1733 pa preberemo, da je 2.februarja leta 1717 umrl “Perillustris Dominus Gregorius CarbonariusDe Wiesenegg aetatis sua 70 annorum”.Rodoslovno brskanje nas popelje tudi v čas francoske Ilirije. Vrhovec(1891) je na primer zapisal: “Prvi Francoski ukrep v zdravstvenih rečehje bilo uvedenje pasjega davka, 15. Rajnika leta 1810. Vsi psi so moralinositi marke, ki so stale 10 krajcarjev, katerih dva so odločili Francoziza reveže.” Francoze pa je omenil tudi duhovnik, pisatelj, jezikoslovec,agronom, homeopat in zgodovinar Janez Zalokar (Salokar 1851) iz Vinicepri Šmarjeti. Takole je bilo: kot srednješolec je bil priča eni od bitk medSlovenci in Francozi v Novem mestu. Nemška gospoda je nahujskalaslovenske domačine, da se postavijo Francozom v bran. Boj so domačiniseveda izgubili in ves srd zmagovalcev se je potem izlil na nedolžneljudi. Za kazen so požgali nekaj vasi. Župnika Janeza omenjam predvsemzato, ker je posegel v zdravstvo kot eden od vidnih homeopatov,razen tega pa je sodeloval tudi pri ukrepih proti koleri (Kobal 1911),vse to pa kaže na široko paleto njegovih zanimanj, kakršne današnja“kultura” ne premore več. Za konec naj sledi še Vrhovčeva pripomba,da so Francozi glede zdravstvenih nalog še največ storili pri “stavljenju”koz. “Zdravniki so se tega dela vneto lotili, a so se v svoji vnemi kmaluohladili, ker oblast ni izpolnila obljub, da bo plačala, kakor je treba.”Danes bi rekli: “Nič posebnega!”Literatura in viri:Kobal, F. (1911). O koleri na Kranjskem. Zbornik Slovenske matice 1911.Koblar, A. (1891). O človeški kugi na Kranjskem. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko,13 - 55.Rus, Z. (1999). Kronika mesta Metlika. Metlika.Salokar, J. (1851). Der Landsturm gegen die Franzosen zu Neustadtl. Mitteilungen des historischenVerein fur Krain, Laibach.Steska, V. (1901). Dolničarjeva ljubljanska kronika od leta 1669 do 1718. Izvestja muzejskegadruštva za Kranjsko 11, 18, 69, 141 - 186.Svetina, A. (1944). Metlika - dve razpravi o pravni zgodovini mesta in okolice. Ljubljana.Vrhovec, I. (1891). Zgodovina Novega mesta. Ljubljana.Matični podatki so iz NŠALJ za župnijo sv. Nikolaja v Ljubljani in župnijo v Kranju ter izžupnije v Metliki in Grahovem.DELO ZBORNICEPismo Zdravniške zbornice Slovenije Ministrstvu za zunanje zadeve,Ministrstvu za zdravje in Parlamentarnemu odboru za zdravjeČimprejšnja ratifikacija Okvirne konvencije Svetovne zdravstveneorganizacije o obvladovanju tobakaSpoštovani!Svetovna zdravstvena organizacija je na letnem zasedanju 21. maja2003 soglasno sprejela okvirno konvencijo o obvladovanju tobaka (WHOFramework Convention on Tobacco Control - FCTC).Tobak je v Evropi še vedno največji samostojni povzročitelj bolezniin smrti, ki bi se jim lahko povsem izognili. Ob sedanjih trendih kajenjabo okoli 500 milijonov ljudi zelo verjetno umrlo zaradi uporabe tobaka.Preko 770 milijonov otrok po svetu je izpostavljeno pasivnemu kajenju.Okvirna konvencija SZO o obvladovanju tobaka namerava spremenitito uničujočo tobačno epidemijo s tem, da obvezuje države, da sprejmejoukrepe, ki dokazano pomagajo zmanjšati uporabo tobaka.Zdravniška zbornica Slovenije od vsega začetka podpira okvirnokonvencijo o obvladovanju tobaka. V “Zdravniškem manifestu” smoskupaj z več kot 130-imi zdravniškimi organizacijami po vsem svetuizrazili svojo podporo konvenciji.Čestitamo vsem državam iz evropske regije zaradi njihove odločitve,da zaščitijo zdravje svojih državljanov in da so soglasno sprejele tekstkonvencije. Ta mednarodna pogodba bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo40 držav. Želimo si, da bi se to zgodilo čimprej.Čestitamo vladi Republike Slovenije, da je konvencijo že podpisala.Zelo smo veseli, da je Slovenija ena od 29-ih evropskih držav, ki imajonamen ratificirati to mednarodno pogodbo. Tri evropske države so jože ratificirale. Želimo si, da bi to storila tudi Slovenija. Pri tem imajoključno vlogo Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za zunanje zadevein Državni zbor.Prosimo vas, če nam lahko posredujete informacije o tem, kakšni sonačrti Slovenije glede ratifikacije okvirne konvencije Svetovne zdravstveneorganizacije o obvladovanju tobaka.Zdravniki dnevno vidimo škodljive učinke uporabe tobaka na zdravje.Pozivamo vas, da izkoristite to zgodovinsko priložnost, da zaščititezdravje Slovenk in Slovencev. S tem, da naredite vse, kar je v vaši moči,da pospešite ratifikacijo okvirne konvencije o obvladovanju tobaka. Poslano:Ministrstvo za zunanje zadeveMinistrstvo za zdravjeParlamentarni odbor za zdravjeAsist. mag. Marko Bitenc, dr. med.Predsednik Zdravniške zbornice SlovenijeAsist. mag.Tomaž Čakš, dr. med.Nacionalni sodelavec SZO za tobakPredsednik Akcijske skupine za tobakpri Evropskem forumu zdravniških zdrženjjulij 2004 ISIS

64D E L O Z B O R N I C EZapisniki IO ZZSZapisnik 10. seje izvršilnega odboraZdravniške zbornice Slovenije,ki je potekala 6. maja 2004Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je podal predlog za razširitevpredlaganega dnevnega reda, in sicer s točkami, ki so navedene podtočko 10 do 25 ter dal na glasovanje odločitev o njegovem predlogu zarazširitev predlaganega dnevnega reda.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 208/10/2004:Sprejme se naslednji dnevni red:1. Potrditev zapisnika 6. seje izvršilnega odbora z dne 11. 3. 2004,zapisnika 8. seje izvršilnega odbora z dne 1. 4. 2004 in zapisnika9. seje izvršilnega odbora z dne 14. 4. 2004 ter poročilo o izvršitvisklepov2. Predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah,vsebini in poteku specializacij zdravnikov3. Letni načrt za financiranje zdravniških specializacij v letu 20044. Predlog sklepov 28. seje odbora za strokovno-medicinska vprašanjaz dne 6. 4. 20045. Izvedba posveta “Partnerji za varno in pravilno rabo zdravil”6. EU-Dental Liaison Committee-plačilo članarine7. Ponudba Ali, računalniške storitve Kravos Aleš, s. p.8. Mnenje sindikata FIDES o šifriranju po skupinah primerljivih primerov(SPP)9. Poročilo o finančnem poslovanju Zdravniške zbornice Slovenije vprvem trimesečju 200410. Letni načrt za financiranje zobozdravniških specializacij za leto200411. Pobuda za sprejem Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru za leto200412. Predlog odbora za zobozdravstvo za izvedbo izrednega strokovneganadzora s svetovanjem13. Predlog Pravilnika o metodologiji za določanje cen zdravniškihstoritev, ki niso predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja14. Mnenje Zdravniške zbornice Slovenije v zvezi z dodatnim pokojninskimzavarovanjem15. Predlog odbora za zobozdravstvo glede obveznosti izpolnjevanjapogojev za samostojno opravljanje zdravniške službe16. Predlog sindikata FIDES za sklenitev dogovora o rešitvi spornihvprašanj glede razporeditve delovnega časa zdravnikov17. Predlog odbora za socialno-ekonomska vprašanja za finančno pomočza odvetniške in sodne storitveK 1. točki dnevnega reda: Potrditev zapisnika 6. seje izvršilnegaodbora z dne 11. 3. 2004, zapisnika 8. seje izvršilnega odbora z dne1. 4. 2004 in zapisnika 9. seje izvršilnega odbora z dne 14. 4. 2004 terporočilo o izvršitvi sklepovBrane Dobnikar, univ. dipl. prav., je podal pisno redakcijsko pripomboasist. Gordane Živčec Kalan, dr. med., na zapisnik 6. seje izvršilnega odboraz dne 11. 3. 2004, in sicer v drugem stavku njene razprave na straništ. 17, pod točko n) dnevnega reda, se besedilo “v domovih za starejšeobčane” nadomesti z besedilom “na področju osnovnega zdravstva”.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predlagal, da se potrdi zapisnik6. seje izvršilnega odbora z dne 11. 3. 2004, s tem da se zapisnik redakcijskopopravi, kot je razvidno iz razprave.Na glasovanje je dal odločitev o njegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 209/10/2004:Izvršilni odbor potrdi zapisnik 6. seje izvršilnega odbora z dne 11. 3.2004, s tem, da se v zapisniku pod točko n) Predlog za področni dogovorna strani št. 17, v drugem stavku izjave asist. Gordane Živčec Kalan, dr.med., besedilo “v domovih za starejše občane” nadomesti z besedilom“na področju osnovnega zdravstva”.Prisotni niso imeli pripomb na vsebino in obliko zapisnika 8. sejeizvršilnega odbora z dne 1. 4. 2004.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predlagal, da se zapisnik 8. sejeizvršilnega odbora z dne 1. 4. 2004 potrdi v predloženi obliki ter dal naglasovanje odločitev o njegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 210/10/2004:Izvršilni odbor potrdi zapisnik 8. seje izvršilnega odbora z dne 1. 4.2004 v predloženi obliki.Prisotni niso imeli pripomb na vsebino in obliko zapisnika 9. sejeizvršilnega odbora z dne 14. 4. 2004.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predlagal, da se zapisnik 9. sejeizvršilnega odbora z dne 14. 4. 2004 potrdi v predloženi obliki ter dalna glasovanje odločitev o njegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 211/10/2004:Izvršilni odbor potrdi zapisnik 9. seje izvršilnega odbora z dne 14.4. 2004 v predloženi obliki.K 2. točki dnevnega reda: Predlog Pravilnika o spremembahin dopolnitvah Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacijzdravnikovAsist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predstavil predlog sveta za izobraževanjezdravnikov za spremembo in dopolnitev Pravilnika o vrstah,vsebini in poteku specializacij zdravnikov. Svet je ugotovil naslednjepomanjkljivosti uporabe obstoječega pravilnika v praksi:1. Kandidat, ki mu je bila že odobrena določena specializacija zadoločeno regijo, je lahko ponovno kandidiral za odobritev istespecializacije v drugi regiji. Svet meni, da je to nedopustno, saj takorazpisovanje specializacij in izjava za regijo izgubita svoj namen. Svetprelaga, da se 13. členu pravilnika za 3. odstavkom doda določilo,ki ne bo omogočalo zgoraj navedenega prehajanja specializantov izene regije v drugo.2. Trenutno ni možnosti pritožbe na sklep o določitvi glavnega men-ISIS julij 2004

66D E L O Z B O R N I C Etorja in datuma pričetka specializacije. V praksi se na navedeni skleppritožujejo tako mentorji kot specializanti, zato svet meni, da morabiti obema strankama dana možnost pritožbe. Kot pritožbeni organpredlaga izvršilni odbor Zbornice.3. Svet se je glede na prejete predloge specialistov različnih specialnosti,za priznanje specializacije na podlagi dela tudi za področje kliničnegenetike, strinjal s pobudo kolegov, da je tudi ta specialistični nazivmogoče pridobiti “na podlagi dela” na tem specialističnem področju.Naziv specialist za klinično genetiko se lahko prizna specialistomrazličnih specialnosti, ki so na tem področju delali najmanj šest letin so opravili vse s specializacijo predpisane pogoje.4. Svet predlaga tudi spremembe vsebin določenih specializacij, in sicerv zvezi z določili o vštevanju sekundarijata. Svet meni, da bi moralibiti pogoji vštevanja za vse specializante, ne glede na specializacijo,enaki. Pogoje vštevanja določa že 41. člen pravilnika, zato svet predlaga,da se določila o vštevanju črtajo iz vseh vsebin specializacij.Točko je dal v razpravo. Razprave ni bilo.Predlagal je, da izvršilni odbor potrdi predlog sveta za izobraževanjezdravnikov, kot je naveden v gradivu ter dal na glasovanje odločitev onjegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 212/10/2004:1. Izvršilni odbor sprejme predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvahPravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov(Uradni list RS št. 59/03), kot je naveden v prilogi.2. Predlog se predloži v sprejem skupščinskemu svetu, nato pa skupščiniZbornice.3. Skupščini se predlaga obravnava po hitrem postopku.K 3. točki dnevnega reda: Letni načrt za financiranje zdravniškihspecializacij v letu 2004Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predstavil letni načrt za financiranjezdravniških specializacij v letu 2004, ki ga je pripravil svetza izobraževanje zdravnikov. Predlog letnega načrta je pripravljen naosnovi letnega načrta za financiranje specializacij za leto 2003, izhodišč,ki jih je sprejel svet na svoji 24. seji in ob upoštevanju dopolnitev, kiso bile sprejete na sestanku partnerjev, ki sprejemajo letni načrt. Projektzdravniških specializacij je bil eden od velikih dosežkov v zadnjihdveh mandatih.Točko je dal v razpravo. Razprave ni bilo.Predlagal je, da izvršilni odbor potrdi predlog sveta za izobraževanjezdravnikov kot je naveden v gradivu ter dal na glasovanje odločitev onjegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 213/10/2004:1. Izvršilni odbor se strinja s predlogom letnega načrta za financiranjespecializacij za leto 2004, kot je naveden v prilogi.2. Predlog se posreduje ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstvenozavarovanje Slovenije.3. Izvršilni odbor pooblasti mag. Zlatka Frasa, dr. med., za pogajanjapri usklajevanju letnega načrta z drugima dvema partnerjema.K 4. točki dnevnega reda: Predlog sklepov 28. seje odbora zastrokovno-medicinska vprašanja z dne 6. 4. 2004Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predstavil predlog odbora zastrokovno-medicinska vprašanja za izvedbo ekspertnega nadzora zmnenjem pri zdravniku M. K., dr. med., na oddelku ORL v SB Celje zarazjasnitev primera V. O. ter predstavil komisijo za izvedbo nadzora.Na glasovanje je dal odločitev o predlogu odbora za strokovnomedicinskavprašanja, kot je naveden v gradivu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 214/10/2004:1. Izvršilni odbor na predlog odbora za strokovno-medicinska vprašanjapotrdi izvedbo ekspertnega nadzora z mnenjem pri zdravnikuM. K., dr. med., na oddelku ORL v SB Celje.2. Izvršilni odbor na predlog odbora za strokovno-medicinska vprašanjaza izvedbo zgoraj navedenega nadzora potrdi komisijo v naslednjisestavi: prim. asist. Jernej Podboj, dr. med., specialist otorinolaringologije- predsednik;prim. Ljudmila Sakelšek Jeras, dr. med., specialist anesteziologije- članica.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predstavil predlog odbora zastrokovno-medicinska vprašanja za izvedbo strokovnega nadzora zmnenjem na pobudo Ministrstva za zdravje pri zdravnikih, ki so zaposleniv ZD Lenart, in sicer pri R. B., dr. med., J. K., dr. med., in I. Z.,dr. med., ter predstavil komisijo za izvedbo nadzora.Na glasovanje je dal odločitev o predlogu odbora za strokovnomedicinskavprašanja, kot je naveden v gradivu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 215/10/2004:1. Izvršilni odbor na predlog odbora za strokovno-medicinska vprašanjapotrdi izvedbo strokovnega nadzora z mnenjem na pobudoMinistrstva za zdravje pri zdravnikih R. B., dr. med., J. K., dr. med.,in I. Z., dr. med., v ZD Lenart.2. Izvršilni odbor na predlog odbora za strokovno-medicinska vprašanjaza izvedbo zgoraj navedenega nadzora potrdi komisijo v naslednjisestavi: prim. doc. dr. Marko Kolšek, dr. med., specialist splošne medicine- predsednik;doc. dr. Štefek Grmec, dr. med., specialist splošne medicine - član;doc. dr. Janko Kersnik, dr. med., specialist splošne medicine - član.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predstavil predlog odbora zastrokovno-medicinska vprašanja za dodatno imenovanje in potrditevčlanov nadzornih zdravnikov za leto 2004 za področje radiologije inpsihiatrije.Na glasovanje je dal odločitev o predlogu odbora za strokovnomedicinskavprašanja, kot je naveden v gradivu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 216/10/2004:Izvršilni odbor na predlog odbora za strokovno-medicinska vprašanjapotrdi dodatno imenovanje članov za nadzorne zdravnike za leto 2004za področje radiologije in psihiatrije, in sicer: Jože Matela, dr. med., specialist radiologije; prof. dr. Vladimir Jevtić, dr. med., specialist radiologije;ISIS julij 2004

67D E L O Z B O R N I C E doc. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med., specialist psihiatrije.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predstavil predlog odbora zastrokovno-medicinska vprašanja za izvedbo strokovnega nadzora zmnenjem pri zdravnici M. L., dr. med., v zasebni ambulanti v Šmarjuza razjasnitev okoliščin smrti P. M. ter predstavil komisijo za izvedbonadzora.Na glasovanje je dal odločitev o predlogu odbora za strokovnomedicinskavprašanja, kot je naveden v gradivu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 217/10/2004:1. Izvršilni odbor na predlog odbora za strokovno-medicinska vprašanjapotrdi izvedbo strokovnega nadzora z mnenjem pri zdravniciM. L., dr. med., v zasebni ambulanti v Šmarju.2. Izvršilni odbor na predlog odbora za strokovno-medicinska vprašanjaza izvedbo zgoraj navedenega nadzora potrdi komisijo v naslednjisestavi: Irena Vatovec Progar, dr. med., specialistka splošne medicine - predsednica; Ljubica Kolander Bizjak, dr. med., specialistka splošne medicine- članica.K 5. točki dnevnega reda: Izvedba posveta “Partnerji za varno inpravilno rabo zdravil”Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predstavil vabilo Zavoda zazdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) za sodelovanjepri izvedbi strokovnega posveta z naslovom “Partnerji za varnoin pravilno rabo zdravil”. Vabilo je Zavod posredoval vsem članomizvršilnega odbora.Prim. Andrej Možina, dr. med., je predlagal, da se posveta udeležijotudi člani RSK-jev.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predlagal, da prim. AndrejMožina, dr. med., posreduje pobudo predstavniku zavoda, da se posvetaudeležijo tudi člani RSK-jev.Soglasno je bil sprejet sklep št. 219/10/2004:1. Izvršilni odbor se je seznanil z vabilom Zavoda za zdravstveno zavarovanjeSlovenije za sodelovanje pri izvedbi strokovnega posvetaz naslovom “Partnerji za varno in pravilno rabo zdravil”.2. Prim. Andrej Možina, dr. med., posreduje predstavniku Zavoda zazdravstveno zavarovanje Slovenije pobudo, da se posveta udeležijotudi člani RSK-jev.K 6. točki dnevnega reda: EU-Dental Liaison Committee - plačiločlanarineAsist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predstavil poziv za plačiločlanarine v EU-Dental Liaison Committee. Predlagal je, da izvršilniodbor odobri plačilo navedene članarine ter dal na glasovanje odločitevo njegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 221/10/2004:Izvršilni odbor odobri plačilo članarine v EU-Dental Liaison Committee.Zdravniška zbornica Slovenije za plačilo članarine EU-Dental LiaisonCommittee nakaže 279,66 evrov.K 7. točki dnevnega reda: Ponudba Ali računalniške storitveKravos Aleš, s. p.Brane Dobnikar, univ. dipl. prav., je povedal, da mora Zbornica v skladuz letnim načrtom javiti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenijevišino nadomestil, do katerih so zavodi upravičeni iz naslova stroškovdela specializantov. Zbornica bi si pri tem pomagala z računalniškimprogramom, ki bi ga pripravil Kravos Aleš, s.p., ki je v preteklosti že pripravilprogram za spremljanje članarine. Namen programa je zagotovitipravilne podatke, ki bodo osnova za obračun povračila stroškov delaspecializantov, do katerih so izvajalci upravičeni. Izplačilo bo izvedelZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.Prekinitve v primeru odsotnosti zaradi bolniške nad 30 dni in vprimeru porodniške pogosto niso javljene na Zbornico in vplivajo napovrnitev stroškov. Problem predstavljajo tudi izjeme oziroma razhajanjamed izvajalcem, kjer specializant dejansko kroži in izvajalcem, kije upravičen do nadomestila (delodajalec).Če Zbornica želi zagotoviti točne podatke je potrebna primerjavapodatkov Zbornice s podatki, ki jih Zbornici javijo izvajalci – delodajalci.Smiselno bi bilo, da se primerjava podatkov izvede prekoračunalniškega programa.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predlagal, da izvršilni odborpodpre predlog za uvedbo in pripravljavca računalniškega programa zaprimerjavo podatkov Zbornice s podatki izvajalcev – delodajalcev za višinonadomestil, do katerih so zavodi upravičeni iz naslova stroškov delaspecializantov ter dal na glasovanje odločitev o njegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 222/10/2004:1. Izvršilni odbor podpre predlog za uvedbo računalniškega programaza primerjavo podatkov Zbornice s podatki izvajalcev – delodajalcevza višino nadomestil, do katerih so zavodi upravičeni iz naslovastroškov dela specializantov.2. Izvršilni odbor se strinja, da navedeni računalniški program pripraviKravos Aleš, s. p.K 8. točki dnevnega reda: Mnenje sindikata FIDES o šifriranjupo skupinah primerljivih primerov (SPP)Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je pojasnil, da so člani izvršilnegaodbora prejeli v vednost mnenje sindikata FIDES o šifriranju po skupinahprimerljivih primerov (SPP), ki je bilo z navodili o zavrnitvi šifriranjaposredovano njihovim sindikalnim zaupnikom v zavodih.Soglasno je bil sprejet sklep št. 223/10/2004:Izvršilni odbor se je seznanil z mnenjem sindikata FIDES o šifriranjupo skupinah primerljivih primerov (SPP).K 9. točki dnevnega reda: Poročilo o finančnem poslovanjuZdravniške zbornice Slovenije v prvem tromesečju 2004Brane Dobnikar, univ. dipl. prav., je povedal, da so v prihodki v obravnavanemtromesečju glede na načrtovane prihodke nižji za sedemodstotkov ob dejstvu, da proračunska sredstva za pokrivanje nalog javnihpooblastil še niso upoštevana v finančnem poročilu. Celotni odhodkiso v navedenem obdobju za 1,8 odstotkov večji glede na načrtovaneodhodke. Glede na to je možno ugotoviti, da bi bilo finančno poslovanjeZbornice pozitivno ob upoštevanju proračunskih sredstev. Začasnipresežek bi tako znašal 8.903.000,00 tolarjev. V nadaljevanju leta ne bobistvenih odstopanj v finančnem poslovanju Zbornice.Jožica Osolnik, ekon., je pojasnila, da bo finančno poslovanje Zbornicaob koncu leta na pozitivni ničli, ne glede na začasni presežek objulij 2004 ISIS

68D E L O Z B O R N I C Eupoštevanju proračunskih sredstev v navedenem obdobju. Odhodkibodo višji tudi zaradi volitev.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predlagal, da izvršilni odborpotrdi Poročilo o finančnem poslovanju Zdravniške zbornice Slovenijev prvem tromesečju leta 2004 ter dal na glasovanje odločitev onjegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 224/10/2004:Izvršilni odbor potrdi poročilo o finančnem poslovanju Zdravniškezbornice Slovenije v prvem tromesečju leta 2004, kot je navedeno vprilogi.K 10. točki dnevnega reda: Letni načrt za financiranje zobozdravniškihspecializacij za leto 2004Prof. dr. Franc Farčnik, dr. dent. med., je povedal, da so v predlaganemnačrtu za financiranje zobozdravniških specializacij za leto 2004, ki gaje odbor za zobozdravstvo potrdil 5. 5. 2004, poleg plač in nadomestilspecializantov ovrednoteni tudi “drugi” stroški specializacij. Pri vsehspecializacijah “drugi” stroški zajemajo: plačilo neposrednega in glavnegamentorja, nadzornika kakovosti, koordinatorja usposabljanja ter plačilotečajev in seminarjev za specializanta. Pri zobozdravniških specializacijahpa je poleg navedenih stroškov upoštevano, da je potrebno zavsakega specializanta zagotoviti 50 odstotkov specialističnega programa,zmanjšanim za plačo specialista. S financiranjem dela specialističnegaprograma, ki ga mora specializant v skladu s programom specializacijeopraviti, bi bilo mogoče zagotoviti povečanje števila specializantskihdelovnih mest.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predlagal, da izvršilni odborpotrdi predlog odbora za zobozdravstvo, kot je naveden v gradivu terdal na glasovanje odločitev o njegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 225/10/2004:Izvršilni odbor na predlog odbora za zobozdravstvo potrdi letni načrtza financiranje zobozdravniških specializacij za leto 2004.K 11. točki dnevnega reda: Pobuda za sprejem Aneksa št. 1 kSplošnemu dogovoru za leto 2004Jani Dernič, dr. med., je predstavil predlog Aneksa št. 1 k Splošnemudogovoru za leto 2004. Predlog se nanaša na povečanje materialnihstroškov v dispanzerjih za žene, ki so v primerjavi z drugimi dejavnostmina osnovni ravni izrazito podcenjena.Prim. Andrej Možina, dr. med., je zanimalo, kdo je sodeloval pripripravi predloga.Jani Dernič, dr. med., je pojasnil, da je predlog pripravila skupinaza ambulantno ginekologijo ter ga posredovala na odbor za osnovnozdravstvo. Odbor za osnovno zdravstvo je dal pobudo, da se predlogvključi v Področni dogovor. Predlog v okviru Področnega dogovora nibil sprejet. Odbor za osnovno zdravstvo je dal pobudo, da se predlogkot aneks vključi v Splošni dogovor.Prim. Andrej Možina, dr. med., je menil, da bi moral biti predlogpripravljen v skladu s strokovnimi merili in z jasno poudarjeno vsebino.Strokovni kriteriji niso pripravljeni v skladu z enotno ginekološkoskupino – RSK-jem za ginekologijo. Skupina za ambulantno ginekologijoni ustrezen organ za pripravo tovrstnega predloga.Jani Dernič, dr. med., je menil, da ne gre za novost v načinu zdravljenja,temveč le za pobudo za povečanje materialnih stroškov. RSK zaginekologijo je pristojen za odločanje o obsegu pravic iz obveznegazdravstvenega zavarovanja.Mag. Žarko Pinter, dr. med., je menil je, da gre le za povišanje materialnihstroškov, ki so trenutno zelo podcenjeni. Plačilo nekaterih nujnihstoritev do sedaj ni bilo urejeno. Predlagal je, da se predlog sprejme,hkrati pa Zbornica da pobudo za pripravo smernic.Igor Praznik, dr. med., je predlagal, da se predlog podpre. Delo vdispanzerjih za žene je potrebno opraviti ne glede na to ali so izdelanesmernice ali ne. Storitve so trenutno izrazito podcenjene. Preusmeritevsredstev iz sekundarne ravni na osnovni tudi ni ustrezna rešitev.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predlagal, da izvršilni odborpotrdi pobudo za sprejem Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru za leto2004, kot je naveden v gradivu. Zbornica na RSK za ginekologijo in porodništvoposreduje pobudo za pripravo smernic v zvezi s programomza kontracepcijo za žene v Republiki Sloveniji ter dal na glasovanjeodločitev o predlogih.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 226/10/2004:1. Izvršilni odbor se strinja, da Zdravniška zbornica Slovenije predložipartnerjem v sprejem Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru za leto2004.2. Zdravniška zbornica Slovenije zaprosi RSK za ginekologijo in porodništvoza pripravo smernic v zvezi s programom za kontracepcijeza žene v RS.K 12. točki dnevnega reda: Predlog odbora za zobozdravstvo zaizvedbo izrednega strokovnega nadzora s svetovanjemProf. dr. Franc Farčnik, dr. dent. med., je predstavil predlog odbora zazobozdravstvo za izvedbo izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem,na podlagi naročila direktorja ZD Novo mesto, pri zobozdravnici M. P.,dr. dent. med. Predstavil je komisijo za izvedbo nadzora.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predlagal, da izvršilni odborpodpre predlog odbora za zobozdravstvo, kot je naveden v gradivu terdal na glasovanje odločitev o njegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 227/10/2004:1. Izvršilni odbor na predlog odbora za zobozdravstvo potrdi izvedbostrokovnega nadzora s svetovanjem na podlagi naročila direktorjaZD Novo mesto pri zobozdravnici M. P., dr. dent. med.2. Izvršilni odbor na predlog odbora za zobozdravstvo za izvedbozgoraj navedenega nadzora potrdi komisijo v naslednji sestavi: prim. Jožica Reberc, dr. dent. med., predsednica komisije; Ivana Jevšek, dr. dent. med., članica komisije; asist. Jelisava Jožef, dr. dent. med., članica komisije.3. Stroške izrednega nadzora s svetovanjem krije ZD Novo mesto.K 13. točki dnevnega reda: Predlog Pravilnika o metodologijiza določanje cen zdravniških storitev, ki niso predmet obveznegazdravstvenega zavarovanjaJani Dernič, dr. med., je predstavil predlog Pravilnika o metodologijiza določanje cen zdravniških storitev, ki niso predmet obveznegazdravstvenega zavarovanja. Predlog je bil pripravljen na podlagi po-ISIS julij 2004

69D E L O Z B O R N I C Ebude Ministrstva za zdravje. Odbor za socialno-ekonomska vprašanjaje predlog obravnaval na svoji seji dne 4. 5. 2004.Predlagal je, da se izvršilni odbor opredeli do predloga pravilnika,nato pa ga posreduje Ministrstvu za zdravje v soglasje ter v sprejemskupščini Zbornice.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predlagal, da izvršilni odborpodpre predlog odbora za socialno-ekonomska vprašanja, kot je navedenv gradivu ter dal na glasovanje odločitev o njegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 230/10/2004:1. Izvršilni odbor sprejme predlog Pravilnika o metodologiji za določanjecen zdravniških storitev, ki niso predmet obveznega zdravstvenegazavarovanja, kot je navedeno v prilogi.2. Predlog Pravilnika o metodologiji za določanje cen zdravniškihstoritev, ki niso predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja seposreduje v soglasje Ministrstvu za zdravje ter v sprejem skupščiniZbornice.K 14. točki dnevnega reda: Mnenje Zdravniške zbornice Slovenijev zvezi z dodatnim pokojninskim zavarovanjemBrane Dobnikar, univ. dipl. prav., je povedal, da na Zbornico prihajaveliko vprašanj v zvezi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, kateregavir financiranja je določen v 18a. členu Aneksa št. 2 k Splošnemudogovoru za pogodbeno leto 2003 z dne 24. 12. 2003.Pravna služba Zbornice je pripravila mnenje. Javni zdravstvenizavodi so na podlagi obstoječe zakonodaje dolžni svojim zaposlenimizplačevati premije za dodatno pokojninsko zavarovanje v zaprti vzajemnipokojninski sklad za javne uslužbence, katerega ustanovitelj jeRepublika Slovenija. Zasebni zdravstveni delavci, tudi če opravljajozdravstveno dejavnost na podlagi koncesije, nimajo izrecne pravnepodlage za obvezno izplačevanje premij za dodatno pokojninsko zavarovanjesvojim zaposlenim, kljub temu pa obstaja moralna zaveza, dase namenska sredstva navedena v 18a. členu Aneksa št. 2 k Splošnemudogovoru za pogodbeno leto 2003 z dne 24. 12. 2003, izplačajo osebi,kateri so namenjena.Mag. Žarko Pinter, dr. med., je menil, da je izplačevanje premij zadodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenim odločitev posameznegazasebnega zdravnika. Zbornica ni pristojna za poseganje v ekonomskistatus zdravnika.Igor Praznik, dr. med., je menil, da je pripravljeno mnenje v zveziz dodatnim pokojninskim zavarovanjem sprejemljivo kot mnenjeoziroma priporočilo zasebnim zdravnikom. Odločitev o izplačevanjupremij za dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenim se prepustitizdravniku.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predlagal, da izvršilni odborsprejme mnenje v zvezi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, kotje navedeno v gradivu. Zbornica posreduje navedeno mnenje v pisniobliki le v primeru, če član Zbornice pisno zaprosi zanj.Na glasovanje je dal odločitev o njegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 231/10/2004:1. Izvršilni odbor sprejme mnenje Zdravniške zbornice Slovenije vzvezi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, kot je navedeno vgradivu.2. Izvršilni odbor je odločil, da Zdravniška zbornica Slovenije posredujenavedeno mnenje v pisni obliki le v primeru, če član Zbornicepisno zaprosi zanj.K 15. točki dnevnega reda: Predlog odbora za zobozdravstvoglede obveznosti izpolnjevanja pogojev za samostojno opravljanjezdravniške službeProf. dr. Franc Farčnik, dr. dent. med., je predstavil predlog odboraza zobozdravstvo glede obveznosti izpolnjevanja pogojev za samostojnoopravljanje zdravniške službe. Odbor je na svoji seji dne 31. 3. 2004ugotovil, da veliko zobozdravnikov v Republiki Sloveniji opravlja delo,ne da bi izpolnjevali pogoje za samostojno opravljanje dela. Odbor jesprejel sklep, da se mrežo javne zdravstvene službe, kot tudi zasebneordinacije obvesti, kakšne pogoje morajo izpolnjevati zobozdravniki,ki želijo samostojno opravljati zobozdravniško službo, hkrati pa se jihopozori na obveznost izpolnjevanja teh pogojev. Odbor je sklenil, da seobvestilo posreduje v vednost tudi na Inšpektorat Republike Slovenijeza delo.Po mnenju pravne službe je smotrno, da se obvestilo o obveznostiizpolnjevanja pogojev za samostojno opravljanje zdravniške oziromazobozdravniške službe na omenjene institucije pošlje tako za zdravnikekot tudi za zobozdravnike, hkrati pa se jih opozori na sankcije, kiso predpisane v primeru, da se določb Zakona o zdravniški službi nespoštuje.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predlagal, da izvršilni odborsprejme predlog odbora za zobozdravstvo, kot je naveden v prilogi terdal na glasovanje odločitev o njegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 233/10/2004:Izvršilni odbor sprejme odločitev, da se na vse javne zdravstveneslužbe kot tudi zasebne ordinacije v Republiki Sloveniji naslovi dopis(priloga sklepa) o pogojih, ki jih mora izpolnjevati zdravniki in zobozdravnikiza samostojno opravljanje zdravniške službe;da se jih opozori na obveznost spoštovanja teh pogojev in predpisanekazni v primeru nespoštovanja teh določb terda se o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravniki in zobozdravnikiobvesti tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo.K 16. točki dnevnega reda: Predlog sindikata FIDES za sklenitevdogovora o rešitvi spornih vprašanj glede razporeditve delovnegačasa zdravnikovAsist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predstavil predlog sindikata FI-DES za sklenitev dogovora o rešitvi spornih vprašanj glede razporeditvedelovnega časa. V okviru obstoječe zakonodaje se nekatera vprašanjamorejo rešiti z dogovorom med podpisniki Kolektivne pogodbe za zdravnikein zobozdravnike v smislu sporazumne rešitve spornih vprašanjpo četrti točki obligacijskega dela Kolektivne pogodbe za zdravnike inzobozdravnike. Predlagane rešitve so operacionalizacija ciljev, ki jih jepostavila izredna konferenca FIDES-a. Cilji izredne konference FIDES-ater sredstva za dosego teh ciljev so navedena v prilogi.Predlagal je, da izvršilni odbor sprejme predlog FIDES-a za sklenitevdogovora o rešitvi spornih vprašanj glede razporeditve delovnega časazdravnikov, kot je naveden v prilogi ter dal na glasovanje odločitev onjegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.julij 2004 ISIS

70D E L O Z B O R N I C ESoglasno je bil sprejet sklep št. 236/10/2004:Izvršilni odbor sprejme predlog sindikata FIDES za sklenitev dogovorao rešitvi spornih vprašanj glede razporeditve delovnega časazdravnikov, kot je naveden v prilogi.K 17. točki dnevnega reda: Predlog odbora za socialno-ekonomskavprašanja za finančno pomoč za odvetniške in sodne storitveJani Dernič, dr. med., je predstavil predlog odbora za socialno-ekonomskavprašanja za finančno pomoč za odvetniške in sodne storitve.Odbor je na svoji 22. seji dne 4. 5. 2004 obravnaval vlogo s priloženodokumentacijo dr. D. F. H., dr. med., v zvezi s finančno pomočjo zaodvetniške in sodne storitve v sodnem postopku zadeve zakoncev Š., vkaterem nastopa kot sodni izvedenec Univerze v Ljubljani, Inštituta zasodno medicino v Ljubljani. Odbor za socialno-ekonomska vprašanjapredlaga izvršilnemu odboru, da Zbornica krije stroške odvetniških insodnih storitev za dr. D. F. H., dr. med., v višini predloženih računov izfinančnih sredstev Zbornice.Opozoril je, da država ne ščiti sodnega izvedenca. Proti dr. D. F. H.,dr. med., je bila vložena zasebna tožba zakoncev Š. Predlagal je, da sepridobi soglasje dr. D. F. H., dr. med., za objavo problematike v medijihhkrati pa se obvesti Ministrstvo za pravosodje.Mag. Žarko Pinter, dr. med., je predlagal, da se kolegico povabi nasejo odbora za pravno-etična vprašanja za pridobitev njenega soglasjaza objavo problematike v medijih.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predlagal, da izvršilni odborsprejme predlog odbora za socialno-ekonomska vprašanja za finančnopomoč za odvetniške in sodne storitve in predloge iz razprave ter dalna glasovanje odločitev o njegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih šest članov izvršilnega odbora. ZApotrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 237/10/2004:1. Izvršilni odbor sprejme predlog odbora za socialno-ekonomskavprašanja za finančno pomoč za odvetniške in sodne storitve.2. Zdravniška zbornica Slovenije krije stroške odvetniških in sodnihstoritev za dr. D. F. H., dr. med., v obliki enkratne pomoči v višini492.000,00 tolarjev iz finančnih sredstev Zbornice.3. Zdravniška zbornica Slovenije o zgoraj navedenem sklepu obvestidr. D. F. H., dr. med.4. Odbor za pravno-etična vprašanja povabi dr. D. F. H., dr. med., nanaslednjo sejo odbora, ki bo dne 2. 6. 2004, zaradi pridobitve njenegasoglasja za objavo problematike v medijih.Zapisala: Darja KlančarZapisnik 11. seje izvršilnega odboraZdravniške zbornice Slovenije, ki jepotekala 20. maja 2004Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je podal predlog za razširitevpredlaganega dnevnega reda, in sicer s točkami:- pod točko 3. dnevnega reda se uvrsti točka »Določitev datuma,kraja in ure seje skupščine Zdravniške zbornice Slovenije ter dnevnegareda«;Na glasovanje je dal odločitev o njegovem predlogu za razširitevpredlaganega dnevnega reda.V času glasovanja je bilo navzočih sedem članov izvršilnega odbora.ZA potrditev predloga je glasovalo sedem članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 242/11/2004:Sprejme se naslednji dnevni red:1. Potrditev zapisnika 10. seje izvršilnega odbora z dne 6. 5. 20042. Poročilo volilne komisije o izvedbi volitev predsednika in poslancevskupščine Zdravniške zbornice Slovenije3. Določitev datuma, kraja in ure seje skupščine Zdravniške zborniceSlovenije ter dnevnega reda4. Spremembe in dopolnitve pooblastil izvajalcem za izvajanje specializacijzdravnikov5. Dodatni predlog za imenovanje glavnega in neposrednega mentorjaza specializacijo iz čeljustne in zobne ortopedije6. Sprememba vrednosti točke zdravniške tarife7. RaznoK 1. točki dnevnega reda: Potrditev zapisnika 10. seje izvršilnegaodbora z dne 6. 5. 2004Asist. Gordana Živčec Kalan, dr. med., je podala pojasnilo v zvezi ssklepom št. 218/10/2004. Gradivo standardizacija stroškov za laboratorijza družinskega zdravnika in standardizacija stroškov za laboratorijpediatrije je bilo že dvakrat posredovano izvršilnemu odboru. Prvičv mesecu novembru 2003, ko je izvršilni odbor obravnaval poročilo odelu odbora, in drugič v mesecu januarju 2004 v pisni obliki v okvirufinančnega načrta odbora za osnovno zdravstvo.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je pojasnil, da izvršilni odbor niobravnaval finančnih načrtov posameznih odborov Zbornice. Na sejije bilo sprejeto, da posamezni odbori Zbornice do konca sedanjegamandata opravljajo tekoče zadeve, kot izhajajo iz dosedanjih načrtovdela in ne sprejemajo načrtov dela za naslednje poslovno leto. To seprepusti novemu vodstvu Zbornice.Oddelek za finance in računovodstvo je tudi pripravil finančninačrt za leto 2004, ki temelji na nadaljevanju zastavljenih nalog. Načrtne temelji na vrednotenju predlaganih načrtov posameznih odborov.Izvršilni odbor do sedaj ni obravnaval gradiva odbora za osnovnozdravstvo, ki se nanaša na standardizacijo stroškov za laboratorij zadružinskega zdravnika in pediatra.Asist. Gordana Živčec Kalan, dr. med., je podala vprašanje v zvezi ssklepom št. 228/10/2004, in sicer zakaj je izvršilni odbor odobril plačilokotizacije prosilki, ki ni članica odbora za zobozdravstvo.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je pojasnil, da je bil to predlogodbora za zobozdravstvo.Asist. Gordana Živčec Kalan, dr. med., je obrazložitev sprejela naznanje, vendar se ni strinjala z odločitvijo izvršilnega odbora, da jeodobril plačilo kotizacije. Poudarila je, da je to kršitev delovanja Zbornicedo sedaj.Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., je podal vprašanje v zvezi ssklepom št. 241/10/2004. Običajno je bilo članom izvršilnega odboraodobreno 100 odstotno plačilo stroškov udeležbe, v sklepu pa je navedeno,da Zbornica krije 50 odstotkov, 50 odstotkov pa SZD. Ali jeprišlo do spremembe načela ali do napake. Sam SZD ni zaprosil zakritje stroškov udeležbe.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je pojasnil, da je to pomota.Predlagal je, da se potrdi zapisnik 10. seje izvršilnega odbora z dne6. 5. 2004, s tem da se zapisnik redakcijsko popravi, kot je razvidno izrazprave ter dal na glasovanje odločitev o njegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih sedem članov izvršilnega odbora.ZA potrditev predloga je glasovalo šest članov, PROTI potrditvi pred-ISIS julij 2004

72D E L O Z B O R N I C Eloga ni glasoval noben član, VZDRŽAL se je en član.Sprejet je bil sklep št. 243/11/2004:Izvršilni odbor potrdi zapisnik 10. seje izvršilnega odbora z dne 6. 5.2004, s tem, da se v zapisniku pod točko d) »Prošnja za plačilo stroškovza udeležbo na sestanku UEMS – The European Board of Surgery insection of Sugery v Leuvenu, Belgija, 14. 5. 2004«, v razpravi in sklepu št.241/10/2004 besedilo »Zdravniška zbornica Slovenije krije 50 odstotkovstroškov udeležbe, 50 odstotkov stroškov pa krije SZD« nadomesti zbesedilom »Zdravniška zbornica Slovenije krije stroške udeležbe«.K 2. točki dnevnega reda: Poročilo volilne komisije o izvedbivolitev predsednika in poslancev skupščine Zdravniške zborniceSlovenijeAsist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je pozdravil predsednico komisijeza volitve in imenovanja Mojco Jereb Kosi, dr. med.Mojca Jereb Kosi, dr. med., je pozdravila navzoče in v nadaljevanjupredstavila zapisnik o izidu volitev poslancev skupščine in predsednikaZbornice. Komisija za volitve in imenovanja (v nadaljevanju: komisija)je bila v letu 2004 soočena z izvedbo volitev, ker v letošnjem letu potečemandat poslancem skupščine in predsedniku Zbornice.Člani Zbornice so se organizirali v 78-ih volilnih enotah po Sloveniji.Kar 68 volilnih zborov se je odločilo za korespondenčno obliko volitev.Samo deset volilnih enot je izvedlo volitve na voliščih. Pri tem je bilopotrebno zelo veliko angažiranja strokovnih služb Zbornice.Volitve so potekale 10. 5. 2004. Komisija je na sedežu Zbornice spremljalavolitve in tudi opravila delo v smislu odpiranja glasovnic in štetjaglasov pri izvedbi korespondenčnega dela volitev. Komisija se je sestala12. 5. 2004 in sestavila zapisnik o neuradnem izidu volitev poslancevskupščine in predsednika Zbornice. V volilni enoti SL4: Ljubljanskaregija, zaposleni stomatologi (KC, MF) sta kandidata za eno poslanskomesto prejela enako število glasov, zato so se volitve v tej volilni enotiponovile. Rok za izvedbo volitev je bil 17. 5. 2004.Komisija se je sestala 19. 5. 2004, preverila izid glasovanja ter sestavilazapisnik o končnem izidu volitev poslancev skupščine in predsednikaZbornice. Na dan izdaje volilnih listov za volitve predsednika in poslancevZbornice je bilo v register Zbornice vpisanih 7.459 volilnihupravičencev. Volitev se je udeležilo 3.664 volilnih upravičencev, volilnaudeležba je bila 49 odstotna. V nekaterih okoljih so se zdravniki svojedolžnosti in pravice dobro zavedali in jo tudi v polni meri izkoristili,ponekod pa je bila udeležba slabša. Za kandidate za poslance je prispelo3.388 veljavnih glasovalnih listov, za kandidate za predsednika pa 3.444veljavnih glasovalnih listov.Volilni upravičenci so izvolili 109 poslancev. Komisija je ugotovila, dav volilnih enotah KR5: Gorenjska regija; upokojenci in ostali ter MS3:Pomurska regija; ZD Ljutomer, volivci niso imenovali kandidatov zaposlance. V volilni enoti LB6: Ljubljanska regija, bolnišnično zdravstvo,upokojenci, je bil namesto dveh imenovan le en kandidat za poslanca.Za navedene tri volilne enote je komisija v skladu s svojim sklepom innavodili Zbornice izbrala med neizvoljenimi kandidati za poslance izdotičnih volilnih enot nadomestne poslance. Izbrani so bili tisti, ki sokot neizvoljeni kandidati prejeli največ glasov.Poslance iz »regije« »zaposleni zobozdravniki« se razporedi kotposlance v geografske regije. Poslanci »zaposleni zobozdravniki« vsanadaljnja dela opravljajo v okviru svoje geografske regije. Komisija jeugotovila, da sta bila dva poslanca v »regiji« »zaposleni zobozdravniki«izvoljena za dve oziroma tri geografske regije. Oba poslanca opravljatasvoje naloge v treh oziroma dveh regijskih odborih, kar pomeni, da stačlana vseh treh oziroma dveh razširjenih regijskih odborov, ter da stalahko izvoljena v ožji regijski odbor v vseh treh oziroma dveh regijah.Rezultati glasovanja za predsednika Zbornice so sledeči:asist. Tomaž Benedik, dr. med. 613 glasov 17,80 odstotkovprof. dr. Vladislav Pegan, dr. med. 1.509 glasov 43,82 odstotkovIgor Praznik, dr. med.404 glasov 11,73 odstotkovasist. Gordana Živčec Kalan, dr. med. 918 glasov 26,66 odstotkovNobeden od štirih kandidatov za predsednika Zbornice ni prejel večineglasov. V drugi krog volitev za predsednika Zbornice sta se uvrstilaprof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., in asist. Gordana Živčec Kalan, dr.med. Predsednika Zbornice bodo v drugem krogu izvolili novoizvoljeniposlanci na seji skupščine.O izidu glasovanja bodo obveščeni vsi, ki so kandidirali za poslancaoziroma za predsednika Zbornice. Izidi glasovanja bodo objavljeni vglasilu Isis ter na spletnih straneh Zbornice. Z današnjim poročilom jekomisija zaključila s svojim delom.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., se je zahvalil predsednici komisijeza seznanitev o izidu volitev poslancev skupščine in predsednikaZbornice ter za sprotno obveščanje izvršilnega odbora o delu komisije.Komisiji je izrekel pohvalo in čestital za opravljeno delo, ki je potekalobrez večjih zapletov.Mojca Jereb Kosi, dr. med., je povedala, da je komisija prejela tripritožbe na izvedbo volitev, in sicer: Pritožba C. T., dr. med., glede lokacije in časa odprtosti volišča njegovevolilne enote. Komisija je ugotovila, da so vsi člani njegovevolilne enote prejeli vabila za volilni zbor, kjer so imeli možnostdoločiti obliko, čas izvedbe volitev in sestavo volilne komisije.Komisija zato meni, da pritožba ni utemeljena. Regijski odbor zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov je dne 19. 5.2004 posredoval dopis v zvezi z izvolitvijo poslanca v volilni enotiZS2. Regijski odbor meni, da poslanec Ž. P., dr. med., ni bil pravilnouvrščen v to volilno enoto. Komisija je ugotovila, da se v skladu sposlovnikom o delu skupščine in izvršilnega odbora Zbornice, navolilnih zborih lahko popravi seznam volivcev. Iz zapisnika volilnegazbora je razvidno, da je bil dopolnjen seznam volilne enote ZS2 stremi člani, med katerimi je tudi Ž. P., dr. med. je lahko kandidiralza poslanca te volilne enote, saj je priložil vse ustrezne dokumenteza kandidaturo. Pritožbo je posredovala tudi kandidatka za predsednico Zbornice,ki je imela uradno določeno opazovalko pri štetju glasov. Komisijaje ugotovila, da v aktih Zbornice ni zapisanih pravil kako ravnati vzvezi s prisotnostjo in pristojnostjo opazovalcev pri volitvah. Komisijase je odločila za sistem, po katerem je delo potekalo. S potekom delasta bila seznanjena tudi prisotna opazovalca.Komisija je pri izpeljavi volitev ugotovila naslednje: Roki za izvedbo volilnih opravil niso jasno določeni, prav tako nijasno določeno, kdaj poteče mandat stare skupščine ter kdaj nastopimandat nove skupščine in predsednika. Pojavil se je problem pri razvrščanju članov v regije, saj je regijskiodbor zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov menil, da so vsičlani, zaposleni v zasebnih podjetjih, tudi lahko člani regije zasebnihzdravnikov in zobozdravnikov. V skladu z vpisom v registerZbornice so bili razvrščeni v ustrezne geografske regije. Komisijaje sprejela predlog regijskega odbora ter podprla anketno izrekanjeo pripadnosti regiji in upoštevala vse pravočasno prejete odgovore.Komisija meni, da je potrebno ponovno preveriti uvrščenost članovv posamezne regije. Korespondenčna oblika glasovanja v aktih Zbornice ni jasno zapisanaoziroma je ugotovljeno neskladje med določilom 15. členaposlovnika in določili 17. člena poslovnika. Komisija meni, da jepotrebno to neskladje v aktih v prihodnje odpraviti. Potrebno je določiti prisotnost in pristojnost opazovalcev na volit-ISIS julij 2004

73D E L O Z B O R N I C Evah. Potrebno je določiti postopek v primeru, da več kandidatov v posameznivolilni enoti pridobi enako število glasov. Prehodi poslancev iz ene volilne enote v drugo morajo biti natančnodoločeni, tako da se že pred volitvami pridobi dokončen seznamvolivcev posamezne volilne enote. Potrebno je razrešiti vprašanje združljivosti ali nezdružljivostifunkcije poslanca in člana izvršilnega odbora. Poslovnik o delu skupščine in izvršilnega odbora Zbornice je v nasprotjus statutom Zbornice, v členu, ki določa večino za izvolitevpredsednika Zbornice. Delo komisije za volitve in imenovanja ni natančno določeno. Izvolitev članov regijskega odbora je nedorečeno.Komisija je ugotovila, da je potrebno sedaj veljavno pravno podlagoza izvedbo volitev dopolniti, zato predlaga, da se sprejme enotenpravilnik, ki bi enotno urejal delo komisije kot tudi vsa volilna opravila.To bo olajšalo delo naslednji komisiji.Zahvalila se je zaposlenim v strokovnih službah Zbornice, še zlastiElizabeti Bobnar Najžer, prof., za pomoč pri volilnih opravilih in izvedbivolitev.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., se je v imenu izvršilnega odborazahvalil komisiji, vsem strokovnim sodelavcem komisije in vsem zaposlenimZbornice za opravljeno delo. Predlog komisije za sprejem enotnegapravilnika bo obravnaval izvršilni odbor v novem mandatu.Točko je dal v razpravo.Živa Bobiča, dr. dent. med., je zanimalo, če je bila ugotovljena razlikamed udeležbo na korespondenčnih volitvah in udeležbo na voliščih.Mojca Jereb Kosi, dr. med., je pojasnila, da so posamezne volilneenote, ki so zelo razpršene in niso locirane na eni lokaciji. Udeležba navolišču bi bila v tem primeru nižja kot pri korespondenčni obliki. Tudipri korespondenčni obliki je bila udeležba v nekaterih volilnih enotahmanjša kot 50 odstotkov, v nekaterih volilnih enotah pa zelo dobra.Živo Bobič, dr. dent. med., je predlagal, da se v glasilu Isis objavipoimenska udeležba poslancev na sejah skupščine v mandatu 2000do 2004.Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je postavil vprašanje kandidatki zapredsednika Zbornice, in sicer koliko znašajo stroški njene predvolilnekampanje oziroma če je njena kampanja sponzorirana.Asist. Gordana Živčec Kalan, dr. med., je pojasnila, da je kampanjanjeno lastno delo in delo njene družine ter prijateljev. Za financiranjekampanje ni uporabila pokroviteljskih sredstev.Soglasno je bil sprejet sklep št. 244/11/2004:1. Izvršilni odbor se je seznanil z zapisnikom Komisije za volitve inimenovanja o izidu volitev poslancev skupščine in predsednikaZbornice z dne 19. 5. 2004.2. Izvršilni odbor se je seznanil s pritožbami, ki jih je prejela Komisijaza volitve in imenovanja na izvedbo volitev.3. Izvršilni odbor se je seznanil z ugotovitvami in priporočili komisijeza volitve in imenovanja glede obstoječe pravne podlage za izvedbovolitev.K 3. točki dnevnega reda: Določitev datuma, kraja in ure sejeskupščine Zdravniške zbornice Slovenije ter dnevnega redaAsist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predlagal, glede na to, da sovolitve končane, da se posreduje datum, kraj in uro seje skupščine, insicer v ponedeljek, 21. 6. 2004 ob 16.00 uri na Medicinski fakulteti vLjubljani. Jutri, 21. 5. 2004, se posreduje vabila za sejo skupščine.Predlagal je dnevni red za sejo skupščine, in sicer:1. Poročilo komisije za volitve in imenovanja2. Izvedba volitev komisije za volitve in imenovanja3. Izvedba volitev predsednika skupščine in podpredsednika skupščineZbornice4. Izvedba volitev organov skupščine (tožilca Zbornice; predsednikain članov razsodišča Zbornice; predsednika in članov nadzornegaodbora)5. Izvedba volitev predsednika ZbornicePrim. Anton Židanik, dr. med., je predlagal, da pravna služba proučipostopek za izvedbo volitev za predsednika skupščine in za predsednikaZbornice oziroma ali se lahko postopka združita.Predlagal je, da novoizvoljeni regijski odbori pripravijo predloge zaizvolitev predsednikov in članov posameznih organov skupščine.Zanimalo ga je, če velja določilo, da poslanci med sabo izvolijo predsednikaregijskega odbora, ne upoštevajoč števila pridobljenih glasovna volitvah za poslance skupščine.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je pojasnil, da bodo za članeožjega regijskega odbora izvedene korespondenčne volitve med izvoljenimiposlanci posamezne regije. Prvi trije člani regijskega odbora, kibodo prejeli največ glasov, predstavljajo ožji regijski odbor. Predsednikregijskega odbora je tisti, ki je od teh treh dobil največ glasov. Rezultatiglasovanja bodo znani 28. 5. 2004.Elizabeta Bobnar Najžer, prof., je pojasnila, da to določilo izhaja izposlovnika Zbornice. Vsi poslanci regijskega odbora lahko kandidirajoza predsednika oziroma člana ožjega regijskega odbora. Komisija jeugotovila, da je to določilo nedorečeno, zato se je na svoji seji dne 19. 5.2004 odločila, da izbere neko logično pot, ki v največji možni meri slediaktom Zbornice. Komisija je odločila, da poslanci izmed sebe izvolijotri in izmed teh treh je avtomatsko predsednik regijskega odbora tisti,ki prejme največ glasov.Nekatere regije bodo organizirale sestanek, na katerem se bodo izvoljeniposlanci dogovoriti glede pripravljenosti sodelovanja oziromaproporcionalne zastopanosti v ožjem regijskem odboru (ZD, bolnišnice).Vsi poslanci bodo prejeli skupaj z glasovalnim lističem fotokopijo poslovnikain statuta Zbornice.Asist. Gordana Živčec Kalan, dr. med., je menila, da je prav, da sesestane regijski odbor v razširjeni sestavi, poslanci se med seboj odločijooziroma seznanijo, kdo od njih je pripravljen sodelovati v okviru ožjegaregijskega odbora.Prim. Anton Židanik, dr. med., je menil, da so dogovori v posameznihregijah glede izvolitve ožjega regijskega odbora smiselni. Če je avtomatskoizvoljen za predsednika regijskega odbora tisti, ki prejme največglasov, pa ni pripravljen prevzeti te funkcije, je to nesmiselno.Predlagal je, da predsednik dosedanjega regijskega odbora skličesestanek novoizvoljenega regijskega odbora. Na sestanku se pogovorijo okandidatih za predsednika oziroma za člana ožjega regijskega odbora.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je pojasnil, da bo izid volitevregijskih odborov znan 1. 6. 2004, saj je rok za korespondenčno glasovanje28. 5. 2004.Prim. Andrej Možina, dr. med., je vprašal, če je korespondenčnoglasovanje ustrezen način, saj se določeni izvoljeni poslanci morda nitidobro ne poznajo med seboj. Pri korespondenčnem glasovanju je velikamožnost, da bo za predsednika regije izvoljen poslanec, ki morda ne boželel sodelovati v tej funkciji.Predlagal je, da predsednica komisije za volitve obvesti vse poslance,da najstarejši poslanec iz regije skliče kolege, da se dogovorijo gledevolitev v ožji regijski odbor.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je pojasnil, da je komisija za volitvein imenovanja že določila način izvedbe volitev regijskih odborov. Vsemposlancem posamezne regije se bo jutri posredoval seznam z navodili oglasovanju. Glasovanje bo izvedeno na korespondenčen način. Določitevjulij 2004 ISIS

74D E L O Z B O R N I C Enačina izvedbe volitev ni v pristojnosti izvršilnega odbora.Prim. Anton Židanik, dr. med., je opozoril na dosedanji dogovor, pokaterem mora biti eden od treh izvoljenih v ožji regijski odbor doktordentalne medicine. Ali bo to v primeru korespondenčnega glasovanjazagotovljeno?Elizabeta Bobnar Najžer, prof., je pojasnila, da je članica komisijeprim. mag. Nevenka Krčevski Škvarč, dr. med., opozorila na to. Pravnaslužba je menila, da glede na obstoječe akte Zbornice ne more pravnoutemeljiti drugačnega načina izvedbe volitev regijskih odborov.Prim. Anton Židanik, dr. med., je predlagal časovno omejitev zapredstavitev programov kandidatov za predsednika Zbornice na sejiskupščine.Prisotni so za predstavitev programa kandidata za predsednikaZbornice predlagali čas sedem minut.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je prekinil razpravo. Predlagalje, da predsednik skupščine s strokovnimi službami uskladi vabilo zasejo skupščine. Predlagal je, da se z vabilom posreduje tudi zapisnikkomisije za volitve in imenovanja o izidu volitev poslancev skupščinein predsednika Zbornice.Na glasovanje je dal odločitev o predlogih.V času glasovanja je bilo navzočih sedem članov izvršilnega odbora.ZA potrditev predloga je glasovalo sedem članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 245/11/2004:Seja skupščine Zdravniške zbornice Slovenije v novoizvoljeni sestavibo v ponedeljek, 21. 6. 2004 ob 16. uri v prostorih Medicinske fakulteteLjubljana.Dnevni red seje skupščine:1. Poročilo komisije za volitve in imenovanja2. Izvedba volitev komisije za volitve in imenovanja3. Izvedba volitev predsednika skupščine in podpredsednika skupščineZbornice4. Izvedba volitev organov skupščine (tožilca Zbornice; predsednikain članov razsodišča Zbornice; predsednika in članov nadzornegaodbora)5. Izvedba volitev predsednika ZborniceDne 21. 5. 2004 se novoizvoljenim poslancem posreduje vabilo zaskupščino in zapisnik volilne komisije o izidu volitev poslancev skupščinein predsednika Zdravniške zbornice Slovenije.K 4. točki dnevnega reda: Spremembe in dopolnitve pooblastilizvajalcem za izvajanje specializacij zdravnikovProf. dr. Matija Horvat, dr. med., je predstavil spremembe in dopolnitvepooblastil izvajalcem za izvajanje specializacij zdravnikov inzobozdravnikov, ki jih je predhodno potrdila Komisija za ugotavljanjeizpolnjevanja pogojev zavodov za izvajanje pripravništva, sekundarijatain specializacij zdravnikov in zobozdravnikov. Za posamičnoizobraževanje so bile zelo dolge čakalne dobe za vstop v izobraževanje.Svet za izobraževanje zdravnikov je potrdil spremembe in dopolnitvepooblastil izvajalcem za izvajanje specializacij zdravnikov, kot so navedenav gradivu oziroma so vključene v priloženi Zbir pooblastilpo področjih za izvajanje medicinskih specializacij po ustanovah vRepubliki Sloveniji.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je dal točko v razpravo. Razpraveni bilo.Na glasovanje je dal odločitev o predlogu sveta za izobraževanjezdravnikov, kot je naveden v gradivu.V času glasovanja je bilo navzočih sedem članov izvršilnega odbora.ZA potrditev predloga je glasovalo sedem članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 246/11/2004:Izvršilni odbor na predlog sveta za izobraževanje zdravnikov potrdipriloženi, dopolnjeni Zbir pooblastil za izvajanje specializacij poustanovah v Republiki Sloveniji.K 5. točki dnevnega reda: Dodatni predlog za imenovanje glavnegain neposrednega mentorja za specializacijo iz čeljustne inzobne ortopedijeProf. dr. Franc Farčnik, dr. dent. med., je predstavil predlog odboraza zobozdravstvo za imenovanje glavnega in neposrednega mentorja zaspecializacijo iz čeljustne in zobne ortopedije. Pobudo za imenovanjedodatnega glavnega in neposrednega mentorja specializantom čeljustnein zobne ortopedije v mariborski regiji, za razrešitev nastale mentorskevrzeli po prihajajoči upokojitvi dosedanje glavne in neposrednementorice prim. Majde Korpar, je odbor za zobozdravstvo obravnavalna svoji redni 38. seji. K predlogu za imenovanje sta obe predlaganipodali pisno soglasje.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je dal na glasovanje odločitev opredlogu odbora za zobozdravstvo, kot je naveden v gradivu.V času glasovanja je bilo navzočih sedem članov izvršilnega odbora.ZA potrditev predloga je glasovalo sedem članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 247/11/2004:Izvršilni odbor na predlog odbora za zobozdravstvo dodatno imenujeza glavno mentorico specializantom čeljustne in zobne ortopedije, prim.Kristo Sever Cimerman, dr. dent. med., in za neposredno mentoricoAnito Fekonja, dr. dent. med.K 6. točki dnevnega reda: Sprememba vrednosti točke zdravnišketarifeAsist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predstavil predlog za spremembovrednosti točke zdravniške tarife. S Pravilnikom o zdravniškitarifi so cene zdravniških storitev določene s številom točk. Vrednosttočk se spreminja glede na rast cen življenjskih potrebščin v RepublikiSloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije. Vrednosttočke se spremeni v primeru, da se rast življenjskih potrebščin v časuod zadnjega zvišanja spremeni za več kot pet odstotkov. Rast cen življenjskihpotrebščin od spremembe vrednosti točke februarja 2003 doaprila 2004 znaša 5,3 odstotke.Točko je dal v razpravo. Razprave ni bilo.Predlagal je, da izvršilni odbor sprejme sklep o spremembi vrednostitočke, kot je naveden v gradivu ter dal na glasovanje odločitev onjegovem predlogu.V času glasovanja je bilo navzočih sedem članov izvršilnega odbora.ZA potrditev predloga je glasovalo sedem članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 248/11/2004:1. Ugotovi se, da je rast cen življenjskih potrebščin od zadnjega zvišanjavrednosti točke znašala več kot pet odstotkov.2. Vrednost točke zdravniške tarife iz 6. člena Pravilnika o zdravniškitarifi se spremeni tako, da znaša 135 tolarjev.3. Sklep stopi v veljavo z dnem sprejema, uporabljati pa se začne osmidan od dne objave v Uradnem listu Republike Slovenije.K 7. točki dnevnega reda: Raznoa) Pobuda ZD Ljubljana za izvedbo ekspertnega nadzora z mnenjemISIS julij 2004

75D E L O Z B O R N I C EProf. dr. Vladislav Pegan, dr. med., je predstavil predlog odbora zastrokovno-medicinska vprašanja za izvedbo ekspertnega nadzora zmnenjem pri zdravniku A. V., dr. med., v ZD Ljubljana. Pobudo za izvedbonadzora je dal ZD Ljubljana za razrešitev pritožbe M. Z. Odborje imenoval komisijo za izvedbo nadzora. Predlagal je, da Zbornica pozovepobudnika za nadzor ZD Ljubljana, da posreduje izjavo o plačilustroškov nadzora.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je dal na glasovanje odločitev opredlogu odbora za strokovno-medicinska vprašanja, kot je navedenv gradivu.V času glasovanja je bilo navzočih sedem članov izvršilnega odbora.ZA potrditev predloga je glasovalo sedem članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 250/11/2004:1. Izvršilni odbor na predlog odbora za strokovno-medicinska vprašanjapotrdi izvedbo ekspertnega nadzora z mnenjem na pobudo ZDLjubljana za razrešitev pritožbe M. Z. pri zdravniku A. V., dr. med.,v ZD Ljubljana.2. Izvršilni odbor na predlog odbora za strokovno-medicinska vprašanjaza izvedbo zgoraj navedenega nadzora potrdi komisijo v naslednjisestavi: Marko Kocijan, dr. med., specialist splošne medicine - predsednik; Vincenc Logar, dr. med., specialist splošne medicine - član.3. Zdravniška zbornica Slovenije pozove pobudnika za izvedbo nadzoraZD Ljubljana, da pred izvedbo zgoraj navedenega nadzora posredujeizjavo o plačilu stroškov za izvedbo nadzora.b) Sklep sindikata FIDES o začetku splošne opozorilne stavkeAsist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predstavil sklep sindikata FIDESo začetku splošne opozorilne stavke, ki bo potekala v vseh zdravstvenihzavodih dne 25. 5. 2004. Sklep je bil posredovan Vladi Republike Slovenije.Danes se je udeležil sestanka na Ministrstvu za zdravje. Prisotni so bilipredstavniki ministrstva in sindikata FIDES. Sindikat FIDES je pripravilpredlog dogovora o rešitvi spornih vprašanj glede razporeditve delovnegačasa zdravnikov, ki ga je izvršilni odbor potrdil na prejšnji seji.Na današnjem sestanku so se pogajali o tem dogovoru. V ponedeljek,24. 5. 2004, je ponovno sklican sestanek na Ministrstvu za zdravje.Soglasno je bil sprejet sklep št. 253/11/2004:Izvršilni odbor se je seznanil s sklepom sindikata FIDES o začetkusplošne opozorilne stavke, ki bo potekala v vseh zdravstvenih zavodihdne 25. 5. 2004.c) Imenovanje predstavnika Zdravniške zbornice Slovenije v pogajalskoskupino za pogajanja o aneksu h kolektivnim pogodbam dejavnosti/poklicevAsist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je prisotne seznanil s predlogomza imenovanje predstavnika Zdravniške zbornice Slovenije v pogajalskoskupino za pogajanja o aneksu h kolektivnim pogodbam za dejavnostzdravstva in socialnega varstva Slovenije, zdravnike in zobozdravnike vRepubliki Sloveniji in za zaposlene v zdravstveni negi. Za predstavnikaje predlagal Tadeja Galeta, univ. dipl. prav., ker je že do sedaj sodelovalpri tovrstnih pogajanjih in pozna delovno-pravno zakonodajo.Asist. Gordano Živčec Kalan, dr. med., je zanimalo, če je Tadej Gale,univ. dipl. prav., še zaposlen pri Zbornici. Predlagala je, da se za predstavnikav pogajalsko skupino imenuje pravnika, ki je redno zaposlen priZbornici. V nasprotnem primeru bi bila pogajanja lahko neučinkovitaz vidika kontinuitete.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je pojasnil, da je govoril s TadejemGaletom, univ. dipl. prav., in je pripravljen prevzeti pogajanja. Menil je,da je predlagani ustrezen kandidat, saj ima največ izkušenj in prakse natem področju od vseh zaposlenih pravnikov na Zbornici. Od pravnikovje ravno on specializiran za delovno-pravno zakonodajo. Pogodbo znjim je sklenil le za čas njegovega mandata. Poudaril je, da če se bo včasu njegovega mandata odprla kolektivna pogodba za zdravnike inzobozdravnike, se bo pogajanj v zvezi z aneksi h kolektivni pogodbi zazdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji udeleževal on osebnokot vsa leta do sedaj.Prim. Andrej Možina, dr. med., je menil, da je predlagani ustrezenkandidat. V kolikor se novo vodstvo Zbornice ne bo strinjalo z predlaganimimenovanjem, bo imelo možnost za preklic imenovanja.Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je dal na glasovanje odločitev opredlogu za imenovanje predstavnika v pogajalsko skupino za pogajanjao aneksu h kolektivnim pogodbam.V času glasovanja je bilo navzočih sedem članov izvršilnega odbora.ZA potrditev predloga je glasovalo sedem članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 254/11/2004:Izvršilni odbor za predstavnika Zdravniške zbornice Slovenije vpogajalsko skupino za pogajanja o aneksu h kolektivnim pogodbamdejavnosti/poklicev imenuje Tadeja Galeta, univ. dipl. prav.d) Prošnja za prevod in objavo informacije za javnostAsist. mag. Marko Bitenc, dr. med., je predstavil dopis asist. mag.Tomaža Čakša, dr. med., glede objave informacije za javnost v zvezi sFCTC (Framework Convenction on Tobacco Control).Elizabeta Bobnar Najžer, prof., je opozorila, da se del besedila nanašana prepoved oglaševanja tobaka ter uzakonitev prepovedi kajenja najavnih mestih, kar je v Sloveniji že uzakonjeno. Zbornica se mora zavedati,da ta vsebina ni primerna za slovensko okolje.Prisotni so se strinjali glede objave informacije za javnost, vendar sopredlagali, da se asist. mag. Tomaža Čakša, dr. med., pozove, da predlagaobliko oziroma vsebino besedila, ki bo ustrezna za Slovenijo.V času glasovanja je bilo navzočih sedem članov izvršilnega odbora.ZA potrditev predloga je glasovalo sedem članov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben član, VZDRŽAL se ni noben član.Soglasno je bil sprejet sklep št. 255/11/2004:Izvršilni odbor odobri prošnjo za prevod in objavo informacije zajavnost.Asist. mag. Tomaža Čakša, dr. med., se pred tem pozove, da predlagaobliko oziroma vsebino besedila, ki bo ustrezna za Slovenijo. Zapisala: Darja KlančarPoročilo o glasovanjuna korespondenčni seji skupščineZdravniške zbornice Slovenije Korespondenčna seja je potekala od 15. 4. 2004 do vključno 26. 4.2004. Poslanih je bilo 93 glasovnic. Glasovalo je 68 poslancev skupščine ZZS.Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije je glasovala o:1. Poročilu o delu Zdravniške zbornice Slovenije- ZA sprejetje sklepa je glasovalo 67 poslancev skupščine ZZS.- PROTI je glasoval en poslanec skupščine ZZS.- Neveljavnih glasovnic ni bilo.2. Poročilu o delu Razsodišča Zbornice- ZA sprejetje sklepa je glasovalo 68 poslancev skupščine ZZS.julij 2004 ISIS

76D E L O Z B O R N I C E- PROTI ni glasoval nihče.- Neveljavnih glasovnic ni bilo.3. Poročilu odbora za pravno-etična vprašanja- ZA sprejetje sklepa je glasovalo 68 poslancev skupščine ZZS.- PROTI ni glasoval nihče.- Neveljavnih glasovnic ni bilo.4. Finančnem poslovanju Zdravniške zbornice Slovenije v letu 2003a) Finančno poročilo Zbornice za leto 2003- ZA sprejetje sklepa je glasovalo 64 poslancev skupščine ZZS.- PROTI so glasovali štirje poslanci skupščine ZZS.- Neveljavnih glasovnic ni bilo.b) Poročilo o skrbstvenem skladu pri odboru za socialno-ekonomskavprašanja- ZA sprejetje sklepa je glasovalo 67 poslancev skupščine ZZS.- PROTI je glasoval en poslanec skupščine ZZS.- Neveljavnih glasovnic ni bilo.c) Poročilo nadzornega odbora in revizijsko mnenje hiše Rodl&Partner- ZA sprejetje sklepa je glasovalo 66 poslancev skupščine ZZS.- PROTI sta glasovala dva poslanca skupščine ZZS.- Neveljavnih glasovnic ni bilo.5. Načrtu finančnega poslovanja Zdravniške zbornice Slovenije za leto 2004- ZA sprejetje sklepa je glasovalo 62 poslancev skupščine ZZS.- PROTI je glasovalo šest poslancev skupščine ZZS.- Neveljavnih glasovnic ni bilo.6. Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini inpoteku sekundarijata- ZA sprejetje sklepa je glasovalo 67 poslancev skupščine ZZS.- PROTI ni glasoval nihče.- Glasovanja se je VZDRŽAL en poslanec skupščine ZZS.- Neveljavnih glasovnic ni bilo.7. Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah, vsebiniin poteku specializacij zdravnikov- ZA sprejetje sklepa je glasovalo 66 poslancev skupščine ZZS.- PROTI je glasoval en poslanec skupščine ZZS.- Glasovanja se je VZDRŽAL en poslanec skupščine ZZS.- Neveljavnih glasovnic ni bilo.8. Pravilniku o zdravniški tarifi- ZA sprejetje sklepa je glasovalo 62 poslancev skupščine ZZS.- PROTI so glasovali tri poslanci skupščine ZZS.- Glasovanja sta se VZDRŽALA dva poslanca skupščine ZZS.- Ena glasovnica je bila NEVELJAVNA.9. Predlogu za razrešitev in imenovanje članov odbora za strokovnomedicinskavprašanja- ZA sprejetje sklepa je glasovalo 67 poslancev skupščine ZZS.- PROTI je glasoval en poslanec skupščine ZZS.- Neveljavnih glasovnic ni bilo.10. Stališču Zdravniške zbornice Slovenije do uvedbe sistema beleženjastoritev po skupinah primerljivih primerov- ZA sprejetje sklepa je glasovalo 61 poslancev skupščine ZZS.- PROTI je glasovalo šest poslancev skupščine ZZS.- Glasovanja se je VZDRŽAL en poslanec skupščine ZZS.- Neveljavnih glasovnic ni bilo.11. Informaciji o metodologiji za določanje cene zdravniške tarife- ZA sprejetje sklepa je glasovalo 65 poslancev skupščine ZZS.- PROTI je glasoval en poslanec skupščine ZZS.- Glasovanja sta se VZDRŽALA dva poslanca skupščine ZZS.- Neveljavnih glasovnic ni bilo.Ugotovi se, da so bili vsi predlagani sklepi sprejeti. Prim. Anton Židanik, dr. med.Predsednik skupščine Zdravniške zbornice SlovenijeNa podlagi 12. člena Poslovnika odelu skupščine in izvršilnega odboraZdravniške zbornice Slovenije izdajamUGOTOVITVENI SKLEPo sprejetju sklepov o osnutku Pravilnika o spremembah in dopolnitvahPravilnika o zdravniškem registru in o osnutku Pravilnikao spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zdravniških licencah1. Na podlagi 9. člena Statuta Zdravniške zbornice in 12. člena Poslovnikao delu skupščine in izvršilnega odbora Zdravniške zborniceSlovenije je skupščina Zbornice na korespondenčni seji dne 26. 3.2004 sprejela sklepa o osnutku Pravilnika o spremembah in dopolnitvahPravilnika o zdravniškem registru ter o osnutku Pravilnikao spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zdravniških licencah.2. V predpisanem roku je glasovalo 67 poslancev skupščine Zdravniškezbornice Slovenje. Izid glasovanja je bil naslednji:ZA . . . . . . . . . . . . . 64PROTI . . . . . . . . . . . 33. Ugotovi se, da sta predlagana sklepa o osnutku Pravilnika o spremembahin dopolnitvah Pravilnika o zdravniškem registru (Uradnilist RS, št. 35/00, 57/00):»Skupščina ugotavlja, da Ministrstvo za zdravje ni dalo soglasja k Pravilnikuo spremembah in dopolnitvah pravilnika o zdravniškem registru,ki je bil sprejet na seji skupščine v novembru 2003, zaradi priprave noveleZakona o zdravniški službi in novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, kiju bi bilo potrebno v bodoče vključiti v pravilnik o zdravniškem registru.Zato se na novembrski seji skupščine sprejeto besedilo sprememb združiz novimi potrebnimi spremembami in kot enoten akt - Pravilnik o spremembahin dopolnitvah pravilnika o zdravniškem registru, obravnavana seji skupščine po hitrem postopku zaradi rokov, postavljenih s straniVlade RS (31. 3. 2004) za sprejem uskladitvenih podzakonskih predpisovs predpisi Evropske unije in zakonov RS.«ter o osnutku Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnikao zdravniških licencah (Uradni list RS, št. 83/97, 98/99, 39/00, 50/01,61/02):»Skupščina ugotavlja, da Ministrstvo za zdravje ni dalo soglasja k Pravilnikuo spremembah in dopolnitvah pravilnika o zdravniških licencah,ki je bil sprejet na seji skupščine v novembru 2003, zaradi priprave noveleZakona o zdravniški službi in novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, kiju bi bilo potrebno v bodoče vključiti v pravilnik o zdravniških licencah.Zato se na skupščini sprejeto besedilo sprememb združi z novimi potrebnimispremembami in kot enoten akt - Pravilnik o spremembah in dopolnitvahpravilnika o zdravniških licencah obravnava na seji skupščine po hitrempostopku zaradi rokov, postavljenih s strani Vlade RS (31. 3. 2004) zasprejem uskladitvenih podzakonskih predpisov s predpisi Evropske unijein zakonov RS.«sprejeta.4. Predlagana sklepa veljata od zaključka korespondenčnega glasovanja,to je 26. 3. 2004, dalje.Prim. Anton Židanik, dr. med.Predsednik skupščine Zdravniške zbornice SlovenijeISIS julij 2004

STROKOVNA SREČANJA77Kakovost v praksiVojislav Ivetić, Maja Pelcl, Zoran KožulPrvi teden junija 2004 je v Amsterdamuna Nizozemskem potekalmednarodni kongres zdravnikovdružinske medicine, WONCA EU-ROPE 2004 »Quality in Practice«.Osrednja tema srečanja je bila namenjenaizboljšanju kakovosti vsakodnevnega deladružinskega zdravnika. Strokovni del je potekalv kongresnem centru RAI, ki je le petnajstminut oddaljen od centra mesta. Da so bileteme kongresa zelo aktualne, je pokazala tudivelika udeležba. Število udeležencev je bilookoli 2.500, od tega približno 30 iz Slovenije,skupaj z nekaj predstavniki obeh kateder zadružinsko medicino. Slovenski predavatelji soizpostavili izbrano problematiko pri obravnavibolnikov na osnovni ravni v Sloveniji.Svečana otvoritev je potekala prvega dnezvečer ob nagovoru prof. dr. Wima Stolmana,predsednika strokovnega odbora (Nizozemska)in dr. Philipa R. Ewansa, predsednikaWONCA Europe (Irska). Otvoritev je popestrilasimpatična nizozemska skupina zzabavnim programom.Osrednja tema drugega kongresnega dneje govorila o izboljšanju klinične obravnavebolnika. Ta konferenčni dan je ponudil možnostiizboljšanja klinične usposobljenosti inmožnost izmenjave znanja ter izkušenj s kolegiiz ostalih držav. Najbolj opazne teme, izmednekaj vzporednih zasedanj, ki so vsebovale tudiveliko število učnih delavnic, so bile srčno-žilnebolezni, sladkorna bolezen, gastroenterološkebolezni, psihične motnje, obolenja mišičnoskeletnegasistema, paliativna oskrba, obolenjaurogenitalnega sistema ter bolezni zgornjih inspodnjih dihal. Znotraj področij je bila posebnapozornost posvečena ko-zbolevnosti,etičnim vprašanjem, spolu, preventivi, urgentnioskrbi, zdravljenju in interdisciplinarnosti vsodelovanju. Sočasno so potekale tudi ločenedelavnice za specializante družinske medicine,ker so obravnavali možnosti izboljšanja potekaspecializacije. Poseben vtis je na nas pustilaučna delavnica nizozemskih predavateljic ovodenju dnevnika bolnikovih težav z osnovamiuporabe kognitivno-vedenjske terapijev ambulantni družinskega zdravnika. Drugidan se je zaključil s predavanjem, s katerim jepredavatelj poskušal najti odgovor na vprašanje,kako lahko družinski zdravnik vpliva nanadaljnji razvoj medicine in družbe.Prostor za male operativne posege, v ambulanti nizozemskega družinskega zdravnikaTretji dan so potekale tri največje učnedelavnice v zgodovini srečanj WONCA, ki sovključevale vse udeležence hkrati! Vse delavniceso bile posvečene izboljšanju komunikacijemed zdravnikom specialistom družinske medicine,bolnikom in ostalimi kolegi specialisti.Na prvi učni delavnici smo govorili o tem, kakoinformirati, svetovati in usmerjati bolnika inkako se odločati skupaj z njim glede na njegovepotrebe in želje. Druga učna delavnica se jedotaknila vpliva osebnih prepričanj in vrednotzdravnika na obravnavo bolnikov iz različnihkulturnih okolij. Na zadnji delavnici smo se pogovarjalio soočenju z zdravniško napako. Učnedelavnice so bile organizirane tako, da smobili udeleženci razdeljeni v petčlanske skupinezdravnikov iz različnih držav. S sogovornikismo skušali odgovoriti na ponujena vprašanjapo nekajminutni izmenjavi mnenj in izkušenj.Popoldne je sledil zaključek programa »WoncaJunior Conference«, ki je vse dni potekal kotvzporedni program kongresa.Junior doctor`s projectMladi zdravniki specializanti so izpostavilinekaj ciljev glede poteka specializacije, komunikacijeter srečanj namenjenih mentorjem inkolegom. Mladi zdravniki so izrazili željo poustanovitvi lastne organizacije pod imenomWONCA Junior, ki naj bi združevala mladezdravnike specializante tudi v obdobju še petlet po zaključeni specializaciji. Cilji te organizacijenaj bi bili forum na spletni strani, namenjenizmenjavi izkušenj mladih zdravnikov,zastopanost mladih zdravnikov na nacionalniin mednarodni ravni, programi mednarodneizmenjave mladih zdravnikov in omogočitimladim zdravnikom udeležbo na znanstvenihin akademskih srečanjih. Organizacija naj bidelovala na osnovi individualnega članstva,preko regionalnih organizacij, na začetkupa preko izvoljenih skupin predstavnikov izdržav članic.Mladi zdravniki so pripravili tudi seznamsedmih priporočil za izobraževanje tekomspecializacije:1. Tedenska srečanja skupin specializantov(učne delavnice)2. Najmanj 50 odstotkov specializacije naj potekav ambulanti družinskega zdravnikajulij 2004 ISIS

78STROKOVNA SREČANJA3. Pomen stalnega izobraževanja mentorjev4. Vsak specializant naj ima svojega glavnegamentorja in tudi neposredne nadzornementorje5. Natančno vnaprej izdelan program potekaspecializacije6. Primerno plačilo za mentorje in specializante7. Sprotno preverjanje kakovosti usposabljanjaPogovor je tekel tudi o vprašanjih, kot soupadanje zanimanja za specializacijo iz družinskemedicine, odnos z drugimi specialisti,poenotenju prakse v združeni EU, trajanjespecializacije, prihodnost družinske medicinein nekaterih drugih temah. Posebej zanimivase nam je zdela tudi trditev, da naj namestoizrazoslovja družinski zdravnik in specialistiuporabljamo raje specialist družinske medicinein ostali specialisti.Ideja je bila s strani predstavnikov WONCApozitivno sprejeta in jo bodo na naslednjemsrečanju vodstva podrobneje obravnavali.Obisk ambulant nizozemskih kolegovGostitelji so omogočili posameznikomtudi obisk ambulant nizozemskih kolegov.Imeli smo srečo, da smo obiskali »The AlmereHealthcare Group«, ki se nahaja le 25kilometrov jugovzhodno od Amsterdama.Tam so nas pričakali zelo prijazni kolegi innam v kratkem predavanju razložili sistem inorganizacijo dela nizozemskega družinskegazdravnika. Na Nizozemskem je skupno okoli8.000 družinskih zdravnikov (vsi zasebniki),od tega 120 v njihovi regiji, organizirani pa sov osemnajstih zdravstvenih domovih. V njihovemzdravstvenem domu je sedem družinskihzdravnikov, ki obravnavajo celotno starostnoskupino prebivalcev (vključeno z otroki inginekološkimi pregledi), obravnavajo manjšepoškodbe, izvajajo prvo pomoč, paliativnonego, geriatrično pomoč, ugotavljajo upravičenostdo tehničnih pripomočkov in evtanazijo(z zakonom dovoljena, uporabljajo izraz terminalnapomoč, pri tem pa imajo brezplačnegapravnega svetovalca za lastno pravno zaščito).Z bolniškim staležem se ne ukvarjajo! Za toso pristojni izključno specialisti medicine dela.Zanimivost je tudi to, da se okoli 50 odstotkovnizozemskih žensk odloča za porod na domu,katerega izvaja le babica! En dežurni zdravnikpoprečno pokriva okoli 2.000 bolnikov, patronažnasestra 3.000, socialni delavec 8.000,fizikalni terapevt 2.600, babice pa okoli 8.000bolnikov. Vsi bolniki se obvezno naročajo.Predviden čas za pregled je deset minut, sestrepa so posebej izobražene za jemanje anamnezein obravnavo/spremljanje določenih bolnikov(astma, sladkorna bolezen itd.) Vsi podatki obolniku so zajeti v računalniku, zato se papirnakartoteka se ne uporablja že več kot deset let.V svojem računalniku zdravnik že na koncudelovnega dne vidi, katero delo ga čaka jutri.Vsi računalniki v regiji so povezani, tako daima na primer zdravnik v dežurstvu vpogledv bolnikovo kartoteko 24 ur na dan, ne gledena to čigav je bolnik. Dežurstva potekajo približnodvakrat na mesec, čemur sledi dela prostdan. Delovni dan se začenja ob 8.30 do 12.00,naslednji dve uri sta namenjeni telefonskimposvetom in hišnim obiskom. Hišne obiskeopravljajo vsak dan, povprečno dva do štiri nadan. Ob 14. uri začenjajo popoldansko delo, kitraja do 17. ure. Pri izdajanju receptov ponovnopoteka vse le preko računalniške povezaveneposredno z lekarno. Papirnatih receptov neuporabljajo! Računalnik opozarja z zvočnimsignalom na medsebojne interakcije zdravilna dveh ravneh, v ambulanti in lekarni. Naspletni strani »Dutch Medical Association«je ponujena pomoč vsem zdravnikom gledediferencialne diagnostike, terapije, obravnavebolnika itd. Vsak mesec organizirajo strokovnekolegije z magistri farmacije, na katerih razpravljajoo predpisanih zdravilih, ceni, količinipredpisanih zdravil, indikacijah in kontraindikacijah.Zdravnikov računalnik se oglaša tudi,če je predpisal predrago zdravilo! Prijetno smobili presenečeni nad dejstvom, da pritiskov zavarovalnice(omejitev predpisovanja zdravil,kontrole ipd.) zaenkrat nimajo. Povprečnaletna plača specialista družinske medicine naNizozemskem se giblje okoli 75.000 evrov. Poodgovorih na vsa vprašanja so nas gostiteljipopeljali še na obisk prostorov, kjer so nakoncu so postregli še s kavo in tradicionalnimnizozemskim pecivom.Zadnji kongresni dan je bil posvečenizboljšanju poslovanja in organizacije delav družinski medicini, ob tem pa zagotavljanjučim boljše oskrbe bolnikov. Omenili soogromen pomen računalnikov in uvajanjainformacijskih tehnologij v delo družinskegazdravnika. Vse dejavnosti usmerjajo v zmanjševanjeadministrativnega dela zdravnika in stem možnost večjega posvečanja stroki.Srečanje je zaključil prof. Richard Grol, kije poudaril pomen sprejemanja sprememb innovitet v vsakodnevni praksi. To je eden največjihizzivov za novo generacijo družinskihzdravnikov.Kot osnovno sporočilo kongresa se nam je vspomin vtisnila predvsem trditev, da je komunikacijaveščina, ki se je da naučiti! Evropskikolegi so nas prepričali v nujnost kontinuiranegaizobraževanja na področju medsebojnekomunikacije in komunikacije z bolniki. Pravte veščine pogrešamo tudi pri nas. Prepričanismo, da med specializanti v našem prostoruobstaja interes za organiziranje in udeležbo napodobnih učnih delavnicah.Na tem mestu bi se želeli zahvaliti zarazumevanje vodstvu ZD Maribor in SBMaribor.Udeležbo na srečanju so omogočile farmacevtskehiše Byer, Belupo, Glaxo, Medis, Plivain Schering Plough.Lajšanje bolečin – božansko deloali odvračanje od vzrokov zanjeJanko KersnikKot predstavnik delovne skupineZdruženja zdravnikov družinskemedicine za kroničnobolečino sem se 7. in 8. maja vLondonu udeležil strokovnegasrečanja o sodobnih pogledih na uporabo nesteroidnihantirevmatikov (NSAR) pri simptomatskemzdravljenju nemaligne bolečinez naslovom NSAIDs Today: Clinical IssuesAffect the Economic Impact of Pain Management.Med 60-imi udeleženci se je srečanjaiz Slovenije poleg mene udeležila tudi prim.mag. Nevenka Krčevski Škvarč, predsednicaZdruženja za zdravljenje bolečine. Srečanjeje pripravil center za raziskovanje bolečineISIS julij 2004

79STROKOVNA SREČANJAMedicinske fakultete iz Oxforda, ki se ukvarjaz bazičnimi raziskavami na področju bolečinein s proučevanjem raziskav s področja zdravljenjabolečine – izdelavo meta analiz. Svojeizdelke predstavlja na brezplačni spletni stranihttp://www.jr2.ox.ac.uk/bandolier/.V uvodnem predavanju je dr. AndrewMoore predstavil zanimive podatke številnihraziskav o pojavnosti in pogostnosti bolečinepri bolnikih v zdravstvenem sistemu. Bolečinaje eden vodilnih simptomov pri ambulantnihbolnikih in bolnikih, ki se zdravijo v bolnišnici.Gre tudi za glavni simptom, ki najbolj motibolnike, in ga postavljajo v ospredje pri svojihpričakovanjih glede zdravljenja. Prav tako jemed glavnimi razlogi za obiske v splošnihambulantah. Bolnikom je lajšanje bolečinepomembna vrednota, medtem ko zdravnikitemu problemu ne posvečamo dovolj pozornosti.Prednost dajemo iskanju in odpravljanjuvzrokov za bolečino v biomedicinskemprepričanju, da bo to zadovoljivo opravilotudi z bolečinami. To je po svoje res, po drugistrani pa bolniki v tem času včasih prestajajohude bolečine, ki kazijo kakovost življenja inposredno lahko vplivajo na samo zdravljenje.Nenazadnje lahko neučinkovito zdravljenjebolečin privede do več obiskov, do iskanjaalternativnih poti lajšanja bolečine in na drugenačine povečuje porabo virov. Z uporaboučinkovitih ukrepov lahko po majavi lestvispravimo bolnike z bolečinami zadovoljne inbrez bolečin iz naših ambulant, ali pa jih z neodločnimukrepanjem spustimo po toboganuv naše naročje kot težavne bolnike.Center za raziskovanje bolečine v Oxforduse je temu vprašanju temeljito posvetil inuporabnikom približati znanstveno dokazanepodatke o zdravljenju bolečine. Ker je bilosrečanje posvečeno NSAR, je predstavil povzetkerezultatov raziskav o zdravljenju akutnebolečine pri kirurških in zobozdravniškihposegih ter o zdravljenju kronične bolečinez NSAR pri revmatoidnem artritisu, artrozi,lumbalgiji in migreni. Kljub bogatemu znanjuin široki paleti učinkovin idealnega zdravila, kibi moralo biti skoraj stoodstotno učinkovito,popolnoma varno in poceni, še ne poznamo.Danes lahko govorimo le o optimalnemzdravilu, ki se omenjenim lastnostim najboljpribliža. Optimalno zdravilo bi moralobiti čim bolj učinkovito, čim bolj varno incenovno ustrezno. Učinkovitost NSAR jemedsebojno primerljiva. Novejše raziskavekažejo na nekoliko večjo učinkovitost NSAR vprimerjavi z visokimi odmerki paracetamola,ki ga praviloma zaradi cene in varnosti v terapevtskemobmočju pogosto priporočamo kotprvo zdravilo za lajšanje bolečin. Večje razlikemed NSAR zasledimo pri varnostnem profilu.Neselektivni in COX2 selektivni NSAR se ssvojo prisotnostjo vpletajo v številne procesev telesu, pri čemer lahko povzročajo neželenestranske učinke. Vsi NSAR preko vpliva naPGI v Descemetovi membrani ledvičnegatubula in v steni ascendentnega nefronapovzročajo zadrževanje natrija in s tem vode,zato kot neželen učinek NSAR lahko pričakujemootekanje oziroma nastajanje edemov.Pri delovanju na srčno-žilni sistem naletimona »kardioprotektiven« učinek naproksena,ki v terapevtskem odmerku dvakrat na danreverzibilno inhibira zlepljanje trombocitovv obsegu, ki je primerljiv z učinkom nizkihodmerkov acetilsalicilne kisline. Drugi neselektivniin selektivni NSAR nimajo takihlastnosti. Seveda se zaradi reverzibilnostivezave tudi naproksen ne more primerjati zacetilsalicilno kislino, ki ireverzibilno inhibirazlepljanje trombocitov. Domnevajo, da je bilprav ta stranski učinek tisti, ki je prispeval ktemu, da je bila v raziskavah srčno-žilna umrljivostpreiskovancev, ki so bili randomiziraniv skupino z neselektivnimi NSAR, manjša vprimerjavi s skupino randomizirano v skupinoselektivnih COX2 NSAR. Usmerjene raziskave,ki raziskujejo ta pojav, so v teku in pričakujese, da se bo povrnilo zaupanje v varnost COX2inhibitorjev glede tveganja za srčno-žilne dogodke.Če gre na eni strani pri srčno-žilnihbolnikih za vprašanje trombogenosti nekaterihNSAR, zlasti skupine selektivnih, potem gre nadrugi strani pri zdravljenju akutne bolečine naprimer ob ekstrakciji zob in pri pooperativnibolečini za vprašanje podaljšanih krvavitevin ne nazadnje večjih izgub krvi. SelektivniCOX2 zaviralci imajo pri tem neizpodbitnodokazano prednost. Najbolj nam je poznanaprednost COX2 inhibitorjev pri gastrointestinalnihkrvavitvah.Seveda nas ob vseh prednostih razorožicena zdravil te skupine. Ekonomist iz Swanseajaje uporabil podatke o učinkovitosti, varnosti,stroških in prevladi različnih dogodkov.Poudaril je, da je za korektno primerjavo meddvema terapevtskima opcijama potrebno polegnakupne cene določenega zdravila potrebnoupoštevati tudi stroške dela, ne glede na to, dase pogosto izgovorimo, saj morajo biti zdravstvenidelavci tako ali tako na delovnem mestu;stroške preprečevanja in obravnave morebitnihzapletov. Stroški ali breme bolezni za družbose delijo na štiri skupine stroškov:Neposredni stroški bolnika: prevoz oziroma prihod do zdravnika, doplačila, zdravila in pripomočki v prosti prodaji, drugi izdatki.Neposredni stroški zdravstvene službe: zdravila, osebje, oprema, stroški preprečevanja, obravnave in odpravljanjazapletov.Posredni stroški družbe (izgube): manjša produktivnost, odsotnost z dela, manjša dejavnost v prostem času, mobilizacija zunanjih in družinskih virovza pomoč.Neopredeljivi stroški družbe: distres, slabša kakovost življenja, trpljenje, zmanjšana družbeno koristna dejavnost.Pri upoštevanju celovitega izračuna stroškovse hitro izkaže, da najdražje zdravilo pogostosploh ni drago. Pri bolečinah je namreč vcelotnem strošku je zdravilo zastopano z največdesetino vseh stroškov in skupaj s stroškizdravstvene službe predstavlja četrtino vsehstroškov, medtem ko tri četrtine predstavljajostroški družbe zaradi manjše produktivnostiali odsotnosti z dela. Če se znova vrnemo kvrednotam, potem ne moremo govoriti le oučinkovitem zdravljenju, ki uporablja pravestvari pravilno, temveč o čim večji uspešnosti,ko uspemo uporabiti čim več pravilne oskrbeglede na vse obstoječe vire (ne le finančne)in srbeti za pravičnost, da stroški nastajajoza prave ljudi.W: www.jr2.ox.ac.uk/bandolier/booth/painpag/index2.htmlW: www.jr2.ox.ac.uk/bandolier/booth/painpag/Chronrev/Analges/cannpain.htmljulij 2004 ISIS

81PRIJAVNICAKOLEDAR STROKOVNIH SREČANJENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NA ZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica) prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo _______________________________(ustrezno obkrožite oziroma dopišite)srečanjeudeleženec/udeleženkaime in priimeknaslov stalnega bivališčaIzjava - davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI V PRIMERU, KO UDELEŽENEC NI PLAČNIK; PLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUGPlačnik udeležbe - kotizacijeNaziv plačnikaTočen naslov sedeža plačnikaTelefon Faks E-poštaKontaktna osebaIzjava - davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCEKraj rojstvaDatum rojstvaNaziv delovne organizacijeDelovno mestoŽelim sodelovati: kot predavatelj (predavanje, poster, drugo) kot udeleženec na praktičnem usposabljanjuProsim informacije o možnostih nočitve da neKotizacijo za srečanje bom poravnal/a s položnico ob registracijidatumpodpisjulij 2004 ISIS

82KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJJULIJ 20047.–9.TEMAšt. kandidatovVSEBINAGLASGOW VELIKABRITANIJA30 TH BRITISH CONGRESS OF OBSTETRICSAND GYNAECOLOGY*** congress17. ob 9.00LJUBLJANAvelika predavalnica MF,Korytkova 2KOGNITIVNA NEVROZNANOST SPOMINA 200 simpozij za nevrologe, psihiatre, psihologeSEPTEMBER 2004****** SREČANJE ŠOLSKIH ZDRAVNIKOV TREH150 strokovno srečanjeDEŽEL – SLOVENIJA, HRVAŠKA, ITALIJA1.−4.LJUBLJANAGrand Hotel Union3 RD CENS MEETING *** conference7.–11. ob 9.00KRANJSKA GORA10.−11. ob 16.0013. MEDNARODNI TEČAJ 40 Mednarodno srečanje pod pokroviteljstvom EURACT-a, ki bopotekalo v angleščini, za zdravnike družinske medicine in mentorjedružinske medicine.podroben program Isis 7/2004KRANJSKA GORA1ST ANNUAL MEETING OF GP/FM TEACHERSIN EUROPE*** strokovno srečanje10.–12.NOVO MESTO ALIKOPER15. ob 9.00podroben program Isis 7/2004TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA(DPO) EVROPSKEGA SVETA ZA REANIMACIJOpodroben programIsis 3/2004*** tečajLJUBLJANAhotel UnionJAVNO ZDRAVJE V SLOVENIJI OD YU DO EU 100 okrogla miza z razpravo18.MARIBORteniški klub Branik8. DRŽAVNO PRVENSTVO ZDRAVNIKOV INZOBOZDRAVNIKOV V TENISU*** Igralne skupine so razdeljene po spolu in starostnih kategorijah(načeloma na pet let).ISIS julij 2004

83KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaRoyal College of Obstetricians andGynaecologistsConcorde Services Ltd, 4B, 50 Speirs Wharf,Port Dundas, Glasgow G4 9TB,T: **44 (0) 141 331 0123, F: **44 (0) 141 331 0234,E: info@bcog2004.co.uk, W: www.bcog2004.co.uk*** ***SINAPSA – Slovensko društvo zanevroznanost, doc. dr. Maja Bresjanac, dr. med.mag. Blaž Koritnik, dr. med., Inštitut za klinično nevrofiziologijo,KC Ljubljana, Zaloška 2, 1525 Ljubljana, T: 01 522 15 00,E: blaz.koritnik@kclj.si, W: www.sinapsa.org*** ***Sekcija za šolsko in visokošolsko medicino SZD(soorganizator)Marisa Višnjevec Tuljak, dr. med., ZD Izola,T: 05 663 50 35, asist. mag. Mojca Jurčič,MF Katedra za javno zdravje, Higiena,E: mojca.jurcic@mf.uni-lj.si*** ***University Medical Centre Ljubljana,Division of surgery, Department of neurosurgeryCankarjev dom, Prešernova 10, 1000 Ljubljana, F: 01 241 72 96 *** v postopkuZdruženje zdravnikov družinske medicine– SZD, prof. dr. Igor Švab, dr. med.ga. Ana Artnak, MF, Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910, E: kdrmed@mf.uni-lj.si35.000,00 SIT, mentorji in kandidati zamentorje so oproščeni kotizacije***Slovene family medicine society – Slovenianmedical association, Department of familypractice – University Ljubljana, Institute of publichealth of the RS, Insitute of family medicinedoc. dr. Janko Kersnik, Koroška 2, 4280 Kranjska Gora, T: 04 58846 01, F: 04 588 46 10, E: janko.kersnik@s5.net, W: www.drmed.org, www.drmed-mb.org, prof. dr. Igor Švab, Department of FamilyMedicine, Poljanski nasip 58, P. O. Box: 2218, 1001 Ljubljana,T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: igor.svab@mf.uni-lj.si*** ***Slovensko združenje za urgentno medicino,Svet za reanimacijoDušan Vlahović, dr. med., KO za anesteziologijo in intenzivnoterapijo operativnih strok, KC Ljubljana, Zaloška 7,1525 Ljubljana, W: www.ssem-society.si71.000,00 SITTRR: 02014-0019966250***Inštitut za varovanje zdravja RSga. Urša Križaj, Inštitut za varovanje zdravja RS,Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, T: 01 244 15 35,F: 01 244 14 47, E: ursa.krizaj@ivz-rs.si*** v postopkuSlovensko zdravniško športno društvo Medicus,Rene Male, dr. med.Rene Male, dr. med., GSM: 041 369 775, E: rene.male@email.si,Jože Vogelnik, dr. med., GSM: 031 308 311 in Gregor Kompara,dr. med., E: gregor.kompara@email.sikotizacije ni ***julij 2004 ISIS

84KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJSEPTEMBER 200418.–21.TEMAšt. kandidatovVSEBINANOVA GORICAhotel Perla24.–25. ob 14.00PORTOROŽGrand hote Emona29. 9.–2. 10.BIOZNANOST ‘04 ni omejeno kongres za zdravnike v osnovnem zdravstvu, interniste, zdravnikemedicine dela, prometa in športa, javnega zdravja in epidemiologepodroben program Isis 6/2004JOINT MEETING: UROGYNECOLOGY TODAY ni omejeno simpozij za ginekologe, urologe, kirurgepodroben program Isis 7/2004BRDO PRI KRANJUhotel Kokra3. SLOVENSKI NEFROLOŠKI KONGRES ZMEDNARODNO UDELEŽBO200-250 Sestanek je namenjen nefrologom, internistom in vsem zdravnikom,ki jih zanima področje nefrologije, dialize in transplantacije ledvic.OKTOBER 2004***LJUBLJANAPsihiatrična klinika2. ob 8.30ŠTUDIJ SKUPINSKE ANALITIČNEPSIHOTERAPIJEpodroben program Isis 6/2004*** Študij za vse, ki jih zanima psihoterapija in delo v skupini.LJUBLJANApredavalnica Krka,Dunajska 657.−8. ob 8.30CELJENarodni dom11.–12.OPATIJA“Grad hotel”,M. Tita 109SREČANJE MLADIH ZDRAVNIKOV ni omejeno strokovno srečanjepodroben program Isis 7/2004NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE PRI DOJENJU 250 strokovno srečanje za zdravnike in medicinske sestrepodroben program Isis 7/2004ALPE ADIRA DENTAL SYMPOSIUM *** Stručna predavanja iz estetske i restorativne stomatologije snaglaskom na parodontološki aspekt. Kako, kada i na koji način ubudoćoj Europi.7.–10. ob 9.00LJUBLJANA1. predavalnicaKliničnega centraKIRURŠKA DELAVNICA IN SIMPOZIJ“KIRURGIJA JETER IN VRANICE”ni omejenoučna delavnica in simpozij – podiplomsko izpopolnjevanje zaspecializante in specialiste kirurgije ter splošne zdravnike8. ob 9.30OTOČEChotel ŠportSTROKOVNO PEDIATRIČNO SREČANJE ni omejeno strokovno izobraževanje za vse zdravnikeISIS julij 2004

85KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaSlovensko toksikološko društvo,prof. dr. Metka V. Budihnaprijave: Bomark d. o. o., Predjamska 1, 1000 Ljubljana,T: 01 519 93 41, F: 01 510 88 22, E: info@bomark.si,informacije: A. Franko, T: 01 522 21 19, 01 522 24 78,E: lifesci04@slotox-drustvo.si, W: www.slotox-drustvo.si/lifesci04/60.000,00 SIT,TRR: 02010-0254132788***Društvo za uroginekologijo, Avstrijsko združenjeza uroginekologijo in rekonstruktivno kirurgijomedeničnega dna, doc. dr. Adolf Lukanovičga. Martina Pečlin, Ginekološka klinika, Šlajmerjeva 3, 1525Ljubljana, T: 01 522 60 20, F: 01 43 97 590130 EUR člani društva, ostali 150 EURTRR: 02010-0253620628v postopkuSZD Slovensko nefrološko društvodoc. dr. Marko Malovrh, dr. med., Center za hemodializoLeonišče, Zaloška 13, 1525 Ljubljana, T: 01 522 24 60,F: 01 522 24 60, E: marko.malovrh@mf.uni-lj.si, ga. Mida Kandus,KO za nefrologijo, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, T: 01 522 31 21,W: http://www.kclj.si/NEF-SLO*** ***Inštitut za skupinsko analizo Ljubljana,Slovensko društvo za skupinsko analizo,Psihiatrična klinika Ljubljana, Evropska mreža zaizobraževanje iz skupinske analize (EGATIN) inInštitut za skupinsko analizo London (IGA)prim. Franc Peternel, T: 01 231 59 90, 434 45 17 (torek med11. in 13. uro) ali Inštitut za skupinsko analizo, Center zaizvenbolnišnično psihiatrijo, Njegoševa 4, 1000 Ljubljana600.000,00 SIT ***Sekcija mladih zdravnikov SZDga. Alenka Seliškar, Krka d. d., Dunajska 65, 1000 Ljubljana,T: 01 47 51 228, E: alenka.seliskar@krka.si*** ***Ginekološko-porodniški oddelek SB Celje,Nacionalni odbor za spodbujanje dojenjaUnicef Slovenija, Neonatalna sekcijaZdruženja za pediatrijo SZDprijave: ga. Petra Nataša Vodišek, Pisarna, Ginekološkoporodniškioddelek, SB Celje, Oblakova ul. 5, 3000 Celje,F: 03 423 37 58, informacije: E: zlata.felc@guest.arnes.si inmojca.gobec@guest.arnes.si, T: 03 423 33 36, 423 33 51dvodnevna 25.000,00 SIT (DDV jevključen), enodnevna 18.000,00 SIT (DDVje vključen) TRR: 01100-6030276827,sklic na št. 760100-282704v postopkuHSK i ANDI g. Domagoj Palac, Media ogled, T: 00 385 01 60 55 988,E: hsk@hsk.hr, W: www.aads.com100 EUR (750,00 kuna) ***KO za abdominalno kirurgijo, SPS Kirurškaklinika, KC, prim. Dragoje Stanisavljevič, dr.med., prof. dr. Stane Repše, dr. med.ga. Saša Rus, KO za abdominalno kirurgijo, Tajništvo,KC Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, T: 01 522 47 88,F: 01 522 22 0940.000,00 SIT delavnica+simpozij,10.000,00 SIT simpozijTRR: 02053-0012745211, sklic na št.00600, s pripisom imena udeleženca20Združenje za pediatrijo SZD, dr. Ivan Vidmar Tatjana Pavlin, dr. med., SB Novo mesto, Šmihelska c. 1,8000 Novo mesto, T: 07 391 61 00kotizacije ni ***julij 2004 ISIS

86KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJOKTOBER 20048. ob 18.00TEMAšt. kandidatovVSEBINAKRANJSKA GORA,hotel KompasJAVNI FORUM – NADZOR NAD ZDRAVNIKOVIMDELOMni omejenookrogla miza za zdravnike, ambulantne in patronažne medicinskesestre, vodstvene delavce in institucijepodroben programIsis 6/20048.–9. ob 9.00KRANJSKA GORA,hotel Kompas6. FAJDIGOVI DNEVI 150 strokovno izobraževanje za zdravnike družinske medicinepodroben programIsis 7/20048.–9. ob 15.00LJUBLJANAVelika predavalnicaMedicinske fakultete8.–9. ob 14.00ANKARANOrtopedska bolnišnicaValdoltra8.–9. ob 7.45LJUBLJANAvelika dvorana Smelt,Dunajska 1608.–9.PREDDVOR PRIKRANJUHotel Bor – Grad Hrib11.–15.7. SLOVENSKI PEDONTOLOŠKI DNEVI 250 strokovno srečanje z mednarodno udeležbo za vsezobozdravstvene delavcepodroben programIsis 6/2004OKUŽBE VSADKOV *** Strokovno srečanje za zdravnike vseh specializacij, mikrobiologe indruge, ki se ukvarjajo s problematiko okužb vsadkov.podroben programIsis 5/2004INTERNA MEDICINA 2004 *** strokovni sestanek za zdravnike interniste in zdravnike v osnovnemzdravstvupodroben programIsis 6/2004OSKRBA DIABETIČNEGA STOPALA do 40 učna delavnica za skupine (zdravniki in medicinske sestre) vosnovnem zdravstvu, diabetoloških in kirurških ambulantahpodroben programIsis 7/2004GOLNIK IN BRDOPRI KRANJUBolnišnica Golnik,Hotel BrdoGOLNIŠKI SIMPOZIJ – UČNE DELAVNICETORAKALNE RADIOLOGIJE, BRONHOLOGIJE,PLJUČNE FUNKCIJE IN CITOPATOLOGIJE30 v vsakidelavnici,predavanje –ni omejenomednarodno strokovno srečanje za specialiste in specializantipulmologije ter medicinske sestre15. ob 9.00VOJNIKOddelek za zdravljenjeodvisnosti, Psihiatričnabolnišnica VojnikMEDICINA ODVISNOSTI – MEDICINASODELOVANJAni omejeno6. slovenska konferenca o medicini odvisnosti za vse zdravnike15.–16.LJUBLJANA11. KONGRES IN 141. SKUPŠČINASLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA*** strokovno srečanjeISIS julij 2004

87KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaZdruženje zdravnikov družinske medicine SZD,doc. dr. Janko Kersnikprijave: ga. Jožica Krevh, Uprava Osnovnega zdravstvaGorenjske, Gosposvetska 9, 4000 Kranj, T: 04 208 25 23,F: 04 202 67 18, s pripisom “za forum”, informacije: doc. dr.Janko Kersnik, Koroška 2, 4280 Kranjska Gora,T: 04 588 46 01, F: 04 588 46 10, E: janko.kersnik@s5.netkotizacije ni ***Združenje zdravnikov družinske medicine– SZD, doc. dr. Janko Kersnik, dr. med.ga. Jožica Krevh, Osnovno zdravstvo Gorenjske,Gosposvetska 9, 4000 Kranj, T: 04 20 82 523,F: 04 20 26 718, E: janko.kersnik@s5.net35.000,00 SITTRR: 02045-0253583120s priprisom “6. Fajdigovi dnevi“***Sekcija pedontologov SZD in Katedra zaotroško in preventivno zobozdravstvo MF,doc. dr. Narcisa KoširJelka Jožef, dr. dent. med., T: 01 522 43 69, F: 01 522 25 04 30.000,00 SIT do 15. 9. 2004,nato 35.000,00 SIT9Sekcija za klinično mirkobiologijo in bolnišničneinfekcije SZD, Zavod za zdravstveno varstvoKoper, Ortopedska bolnišnica Valdoltraga. Mihaela Oberdank Hrastar, Tajništvo katedre, Inštitut zamikrobiologijo in imunologijo, MF Ljubljana, Zaloška 4, 1000Ljubljana, T: 01 543 74 08, F: 01 543 74 18,E: mihaela.oberdank-hrastar@mf.uni-lj.si20.000,00 SIT (DDV vključen) ***Združenje internistov SZD prim. mag. Primož Vidali, dr. med., T: 01 723 72 30,F: 01 723 00 18, GSM: 031 369 711, E: pvidal@siol.net30.000,00 SIT (DDV je vključen) 17SZD – Združenje endokrinologov Slovenije,Delovna skupina za diabetično nogo, mag.Vilma Urbančičmag. Vilma Urbančič, KO za endokrinologijo, diabetes inpresnovne bolezni, KC Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana,T: 01 522 27 38, F: 01 522 27 38, E: vilma.urbancic@kclj.si40.000,00 SIT + DDV,plačilo na podlagi računa10Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijoga. Irena Dolhar, Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijo, 4204 Golnik, T: 04 25 69 111,E: irena.dolhar@klinika-golnik.si, W: www.klinika-golnik.si*** ***Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Oddelek zazdravljenje odvisnostiprim. Darja Boben Bardutzky, Oddelek za zdravljenje odvisnosti,Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska c. 37, 3212 Vojnik,T: 03 780 01 00, F: 03 780 02 00, E: darja.boben@pb-vojnik.si15.000,00 SITTRR: 01100-6030279349,sklic na št. 15102004, s pripisom»za 6. konferenco medicine odvisnosti«***Slovensko zdravniško društvo Slovensko zdravniško društvo, Dalmatinova 10,1000 Ljubljana, T: 01 43 42 580*** ***julij 2004 ISIS

88KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJOKTOBER 200415.–16.TEMAšt. kandidatovVSEBINALJUBLJANA1. predavalnica KCLjubljanaMEDNARODNI FLEBOLOŠKI KONGRES 60 kongres za vse zdravnike15.−16.LJUBLJANA,Medicinska fakulteta aliKlinični center3. TEČAJ POTOVALNE MEDICINE *** Podiplomski seminar z učnimi delavnicami za zdravnike specialiste,sekundarije, študente medicine, ki se pri svojem delu srečujejo sproblematiko tropske in potovalne medicine ter za vse, ki jih zanimatropska medicina.20.–23.PORTOROŽGrand hotel Emona3. SLOVENSKI PULMOLOŠKI IN ALERGOLOŠKIKONGRES Z MEDNARODNO UDELEŽBOni omejenostrokovno srečanjepodroben programIsis 7/200420.–22.PORTOROŽGrand hotel Emona2. SLOVENSKI IMUNOLOŠKI KONGRES ZMEDNARODNO UDELEŽBOni omejenostrokovno srečanjepodroben programIsis 7/200420.–23. ob 9.00BLEDGrand hote Toplice,Festivalna dvorana21.–24. ob 14.001. SLOVENSKI GASTROENTEROLOŠKIKONGRES Z MEDNARODNO UDELEŽBOpodroben programIsis 6/2004*** kongres za gastroenterologe (kirurge, interniste), rentgenologe,patologe, družinske zdravnikePORTOROŽKongresni centerBernardin9. BREGANTOVI DNEVI – REPARACIJA,STRPNOST, SPRAVAni omejenopsihoterapevtski simpozij – bienale za psihoterapevte, psihiatre,psihologe22.–23. ob 9.00LJUBLJANAbela dvorana Grand hotelUnion23.SIMPOZIJ O SPANJUpodroben program Isis 4/2004simpozij:ni omejeno,tečaj:20Strokovno srečanje za vse, ki jih raziskovalno zanima raziskovanjespanja, in vsem, ki zdravijo bolnike z motnjami spanja.LJUBLJANASlovensko zdravniškodruštvo, Dalmatinova 1028.–30. ob 9.00DELAVNICA O PISANJU MEDICINSKIHPRISPEVKOVpodroben program Isis 7/200420 delavnicaBLEDKongresna dvorana Bled3. KONGRES SLOVENSKIH RADIOLOGOV ni omejeno Kongres za radiologe in vse ostale, ki jih zanimajo radiološke teme.ISIS julij 2004

89KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaDermatovenerološka klinika – KC Ljubljana,doc. dr. Tomaž Lunderga. Verica Petrovič, Dermatovenerološka klinika, KC Ljubljana,Zaloška c. 2, 1525 Ljubljana, T: 01 522 42 80, F: 01 522 43 33*** ***Tadeja Kotar, dr. med., Klinika za infekcijskebolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, 1000Ljubljana, T: 01 522 21 10, GSM: 041 738 575,E: tadeja.kotar@hotmail.com*** od 25.000,00 do 30.000,00 SIT,sekundariji in študentje oproščenikotizacije***KO za pljučne bolezni in alergijo,Bolnišnica Golnikdoc. dr. Mitja Košnik, dr. med., KO za pljučne bolezni in alergijo,Bolnišnica Golnik, 4104 Golnik, T: 04 25 69 111,F: 04 25 69 117, E: mitja.kosnik@klinika-golnik.si,http://www.klinika-golnik.siglej rumene strani ***MF, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijoprof. dr. Vladimir Kotnik, dr. med., MF, Inštitut za mikrobiologijoin imunologijo, Korytkova 2, 1000 Ljubljana,T: 01 543 74 86, F: 01 543 74 85,E: vladimir.kotnik@mf.uni-lj.si, W: www.klinika-golnik.siglej rumene strani ***Slovensko združenje za gastroenterologijo inhepatologijoprof. dr. Borut Štabuc, E: borut.stabuc@kclj.si glej rumene strani ***Združenje psihoterapevtov Slovenije,dr. Polona Matjanga. Fani Zorec, Združenje psihoterapevtov Slovenije,Zaloška 29, 1000 Ljubljana, T: 01 587 49 08, F: 01 540 22 78člani ZPS 60.000,00 SIT (štiri dni),45.000,00 SIT (dva dni), nečlani75.000,00 SIT (štiri dni), 60.000,00 SIT(dva dni) TRR: 02060-0051436422***Inštitut za klinično nevrofiziologijo, SPSNevrološka klnika, KC Ljubljana in sekcija zaklinično nevrofiziologijo SZD, asist. dr. LejaDolenc Grošeljg. Tone Žakelj, Inštitut za klinično nevrofiziologijo(Simpozij o spanju), KC Ljubljana, Zaloška 2, 1525 Ljubljana,T: 01 522 15 09, F: 01 522 15 33, E: tone.zakelj@kclj.si,W: www.kclj.si/ikn/Dejavnosti/FAGA/2004/prijavnica.docsimpozij: 31.000,00 SIT do 15. 6. 2004,po tem datumu 36.000,00 SIT,tečaj: 12.000,00 SIT organizator izstaviračun na osnovi prijave***Sekcija mladih zdravnikov SZD, Zdravniškivestnik, Zdravstveno varstvoSekcija mladih zdravnikov, Dalmatinova 10,1000 Ljubljana, E: delavnica.smz@szd.si, W: www.smz.szd.sikotizacije niv postopkuZdruženje radiologov Slovenije SZD, Katedraza radiologijo MF Ljubljana, Živa Zupančič,Vladimir Jevtičga. Metka Zupančič, Katedra za radiologijo MF, Zaloška 7,1000 Ljubljana, T: 01 232 35 56, F: 01 232 35 5660.000,00 SIT, na osnovi prijavnicebo izstavljen račun***julij 2004 ISIS

90KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJNOVEMBER 20045.–7.TEMAšt. kandidatovVSEBINACELJETEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA(DPO) EVROPSKEGA SVETA ZA REANIMACIJO*** tečaj5.–7. ob 17.00podroben program Isis 3/2004MARIBORhotel HabakukDERMATOLOŠKI DNEVI V MARIBORU 100 simpozij za dermatologe in zdravnike v osnovnem zdravstvu5.–6. ob 9.00PORTOROŽKongresni centerBernardin11.–13.46. TAVČARJEVI DNEVI *** strokovno srečanjepodroben program Isis 5/2004*** 18. REPUBLIŠKI STROKOVNI SEMINARDRUŠTVA ZOBOZDRAVSTVENIH DELAVCEVSLOVENIJE*** strokovni seminar12. ob 9.00GOLNIKBolnišnica Golnik18.–19.TEČAJ CITOPATOLOGIJE PLEVRALNEGAIZLIVApodroben programIsis 6/200420 tečaj, delavnica za patologe, citologe, citoskrinerjeLJUBLJANA7. PINTARJEVI DNEVI – PATOGRAFIJA – VPLIVBOLEZNI NA ŽIVLJENJE IN DELO VELIKIHOSEBNOSTIni omejenomednarodno srečanje zgodovinarjev medicine,paleopatologov in zgodovinarjev18.–20.KRANJSKA GORAhotel LekOSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME 20 učna delavnica za zdravnike splošne praksepodroben programIsis 7/200419. ob 9.00MARIBORkongresni centerHabakukSTROKOVNI SIMPOZIJ Z MEDNARODNOUDELEŽBO OB 50. OBLETNICI ODDELKA ZATORAKALNO KIRURGIJO SB MARIBORni omejenosimpozij za vse zdravnike19.–20. ob 9.00OTOČEC,hotel Šport21. UČNE DELAVNICE ZA MENTORJEDRUŽINSKE MEDICINE35 strokovno izobraževanje za zdravnike družinske medicine, drugezdravnike v osnovnem zdravstvu in mentorje družinske medicineISIS julij 2004

91KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaSlovensko združenje za urgentno medicino,Svet za reanimacijoDušan Vlahović, dr. med., KO za anesteziologijo in intenzivnoterapijo operativnih strok, KC Ljubljana, Zaloška 7,1525 Ljubljana, W: www.ssem-society.si71.000,00 SITTRR: 02014-0019966250***Združenje dermatologov Slovenije,prim. mag. Jovan Miljkovićprijave: Združenje dermatologov Slovenije, Zaloška c. 7,1000 Ljubljana, informacije: asist. Pij Marko, Oddelek za kožnein spolne bolezni, SB Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor,T: 02 321 27 05, F: 02 331 23 9320.000,00 SIT TRR: 02014-0089341717 ***Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta– Katedra za interno medicinoKatedra za interno medicino, Medicinska fakulteta Ljubljana,Zaloška 7, 1000 Ljubljana40.000,00 SIT (DDV ni vključen) ***Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije *** *** ***Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijo, asist. Izidor Kernga. Irena Dolhar, Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijo, Golnik 36, 4204 Golnik, T: 04 256 91 11,F: 04 256 91 17, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si25.000,00 SIT,TRR: 01100-6030277603,sklic na št. 00 2910026Inštitut za zgodovino medicine,doc. dr. Zvonka Zupanič Slavecdoc. dr. Zvonka Zupanič Slavec, Inštitut za zgodovino medicine,Zaloška 7 a, 1000 Ljubljana, T: 01 439 62 40, 522 45 49,F: 01 439 62 45, E: zvonka.zupanic-slavec@mf.uni-lj.si,zgmed@mf.uni-lj.sikotizacije ni ***Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijoga. Irena Dolhar, Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijo, 4204 Golnik, T: 04 25 69 111, F: 04 25 69 117,E: irena.dolhar@klinika-golnik.si80.000,00 SIT ***SB Maribor – oddelek za torakalno kirurgijo,asist. mag. Anton Crnjacasist. mag. Anton Crnjac, Oddelek za torakalno kirurgijo,SB Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, T: 02 321 14 20,E: anton.crnjac@sb-mb.sikotizacije ni ***Združenje zdravnikov družinske medicine– SZD, asist. Mateja Bulc, dr. med.,asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med.,Marko Kocijan, dr. med.ga. Ana Artnak, MF, Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910, E: kdrmed@mf.uni-lj.si35.000,00 SIT, mentorji in kandidati zamentorje so oproščeni kotizacije***julij 2004 ISIS

92KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJNOVEMBER 200419.–20. ob 8.00TEMAšt. kandidatovVSEBINAVELENJEhotel Paka19.–20.XII. DNEVI ORALNEGA ZDRAVJA SLOVENIJE 250 seminar iz zobozdravstvene preventive za zobozdravnikepreventive in medicinske sestrepodroben program Isis 7/2004PORTOROŽhotel MetropolREDNO LETNO SREČANJE SEKCIJE ZAPREVENTIVNO MEDICINOni omejenostrokovno srečanje – aktualne teme na področju javnega zdravja,letno srečanje cepiteljev26. ob 14.00LJUBLJANAdvorana KrkaURGENTNA STANJA V OTROŠKI NEVROLOGIJI ni omejeno strokovno srečanje za vse zdravnike26.–27. ob 12.00LJUBLJANA1. predavalnicaKliničnega centra26.–27.XVIII. PODIPLOMSKA ŠOLA – SLADKORNABOLEZEN TIPA 2podroben programIsis 6/200430 podiplomska šola z učnimi delavnicami za zdravnike v osnovnemzdravstvu in internisteLJUBLJANAdvorana KrkeXIV. ANNUAL ENTOG(EUROPEAN NETWORK OF TRAINEES INOBSTETRICS AND GYNAECOLOGY) MEETINGni omejenosimpozij za specializante ginekologije in porodništva ter njihoveučitelje26.–27. ob 9.00MARIBOR3. MARIBORSKI KONGRES DRUŽINSKEKongresni centerMEDICINE – MEDICINSKO-TEHNIČNIPRIPOMOČKIHabakuk, Pohorska ul. 59250 kongres za zdravnike družinske medicinepodroben programIsis 4/200427. ob 9.00LJUBLJANAUnionska dvoranaDECEMBER 20042.–3. ob 8.00LJUBLJANAvelika predavalnicaMedicinske fakultete,Korytkova 22.–4.PORTOROŽGrand hotel BernardinISIS julij 2004XI. ČELEŠNIKOVI DNEVI - 6. STROKOVNISEMINAR ZDRUŽENJA ZA MAKSILOFACIALNOIN ORALNO KIRURGIJO SLOVENIJE: CISTE VČELJUSTIHXXXV. MEMORIALNI SESTANEK PROF.JANEZA PLEČNIKA6. PODIPLOMSKI SEMINAR ZDRAVLJENJES KRVJOpodroben programIsis 6/2004500 strokovno srečanje za zobozdravnike in zdravnike250 mednarodni sestanek z naslovom: Virusni hepatitis za patologe,klinike, študente*** seminar za ginekologe, porodničarje, hematologe, anesteziologe,transfuziologe, pediatre, kirurge, babice ter višje medicinske sestre inzdravstvene tehnike omenjenih strok

93KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaDruštvo za oralno zdravje Slovenije,prim. Danica Homan, dr. dent. med.ga. Melita Trop, Društvo za oralno zdravje Slovenije,Klanjškova 7, 3000 Celje, GSM: 031 695 131,E: danicahoman@volja.net35.000,00 SIT za člane, 40.000,00 SITza ostale in na dan prireditve,TRR: 06000-0117518127***Sekcija za preventivno medicino,prim. Metka Macarol Hitiga. Valerija Marenče, Inštitut za varovanje zdravja RS,Sekcija za preventivno medicino, Trubarjeva 2,1000 Ljubljana, T: 01 244 14 10*** ***Združenje za pediatrijo SZD,Sekcija za otroško nevrologijo SZD,dr. Ivan Vidmar, mag. dr. Jana Frelihga. Nevenka Lepin, KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo,KC Ljubljana, Zaloška 2, 1525 Ljubljana, T: 01 430 17 14kotizacije ni ***KO za enodkrinologijo, diabetes in presnovnebolezni – KC Ljubljana, prim. Miha Koseljprim. Miha Koselj, KC Ljubljana, SPS Interna klinika, KO EDPB,Zaloška 7, 1525 Ljubljana, T: 01 522 28 37, 522 27 38kotizacije ni 13Sekcija specializantov ginekologije inporodništva (SATOG), mag. Gorazd Kavšekga. Martina Pečlin, SPS Ginekološka klinika,Enota za raziskovalno delo, KC Ljubljana, Šlajmerjeva 3,1000 Ljubljana, T: 01 439 75 90, E: infos@satog.org,W: www.satog.orgdo 1. 10. 2004 50 EUR, nato 60 EUR ***Združenje zdravnikov družinske medicine– SZD, Stanislava Ban, dr. med., Darja Belec,dr. med., asist. Ksenija Tušek Bunc, Zora Bojc,dr. med., Majda Kamenik, dr. med., MajdaMasten, dr. med., Lidija Praper, dr. med.,asist. Suzana ŽidanikMajda Masten, dr. med., ZD Maribor, Ul. talcev 5,2000 Maribor, T: 02 228 63 67, E: majda.masten@zd-mb.si35.000,00 SIT, 25.000,00 SIT zamedicinske sestre (DDV ni vključen)TRR: 02045-0253583120***Združenje za maksilofacialno in oralnokirurgijo Slovenije, asist. dr. Andrej A. Kansky,dr. dent. med.ga. Milena Žajdela, Združenje za maksilofacialno in oralnokirurgijo Slovenije, Zaloška 2, 1525 Ljubljana, T: 041 573 791,E: maxfac.oral@kclj.siTRR: 02014-0087754603 ***MF – Inštitut za patologijo, prof. dr. Vera FerlanMarolt, dr. med.doc. dr. Boštjan Luzar, dr. med., Medicinska fakulteta,Inštitut za patologijo, Korytkova 2, 1000 Ljubljana,T: 01 543 71 30, F: 01 543 71 04, E: bostjan.luzar@mf.uni-lj.si*** ***KC Ljubljana, Zavod RS za transfuzijskomedicino, Evropska šola za transfuzijskomedicinoga. Natalija Lampreht, T: 01 543 82 45, E: natalija.lampreht@ztm.si, ga. Tea Tollazzi, T: 01 543 82 70, E: tea.tollazzi@ztm.si, ZavodRS za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6, 1000 Ljubljana*** ***julij 2004 ISIS

94KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJDECEMBER 20043.−4. ob 9.00TEMAšt. kandidatovVSEBINAPTUJSB Ptuj1. KUHARJEVI DNEVI OB 130. LETNICISPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJni omejeno,delavnice 12strokovno srečanje in delavnicapodroben program Isis 7/20044.*** ENDOKRINOLOŠKE MOTNJE VODRAŠČAJOČEM OBDOBJU50-60 strokovno srečanje z občnim zborom9.–11. ob 9.00STRUNJANhotel Krka - ZdraviliščeStrunjanJANUAR 200521.–22. ob 9.00LJUBLJANAKatedra za družinskomedicinoMAREC 20054.–5. ob 12.00LJUBLJANA1. predavalnicaKliničnega centra21. UČNE DELAVNICE ZA MENTORJEDRUŽINSKE MEDICINE21. UČNE DELAVNICE ZA MENTORJEDRUŽINSKE MEDICINEXVIII. PODIPLOMSKA ŠOLA – SLADKORNABOLEZEN TIPA 235 strokovno izobraževanje za zdravnike družinske medicine, drugezdravnike v osnovnem zdravstvu in mentorje družinske medicine35 strokovno izobraževanje za zdravnike družinske medicine, drugezdravnike v osnovnem zdravstvu in mentorje družinske medicine30 podiplomska šola z učnimi delavnicami za zdravnike v osnovnemzdravstvu in interniste18.–19. ob 9.00LJUBLJANACankarjev dom8. SCHROTTOVI DNEVI: NOVOSTI VZDRAVLJENJU250 strokovno srečanjeAPRIL 200517. ob 13.00MURSKA SOBOTAMestni parkV. PREKMURSKI ZDRAVNIŠKI TEK ni omejeno tek za zdravnike, zobozdravnike, zdravstvene sodelavce inudeležence izven kategorijeISIS julij 2004

95KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaKirurški oddelek SB Ptuj, Herniološkasekcija Združenja kirurgov Slovenije,prof. dr. Slavko Rakovecasist. Mag. Teodor Pevec, Kirurški oddelek, SB Ptuj, Potrčeva23-25, 2250 Ptuj, T: 02 749 14 0035.000,00 SIT (DDV ni vključen), zadelavnico 50.000,00 SIT(DDV ni vključen)TRR: 01100-6030278670***Sekcija za šolsko in visokošolsko medicino SZD Marisa Višnjevec Tuljak, dr. med., ZD Izola, T: 05 663 50 35 *** ***Združenje zdravnikov družinske medicine– SZD, doc. dr. Janko Kersnik, dr. med.ga. Ana Artnak, MF, Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910, E: kdrmed@mf.uni-lj.si35.000,00 SIT, mentorji in kandidati zamentorje so oproščeni kotizacije***Združenje zdravnikov družinske medicine– SZD, doc. dr. Janko Kersnik, dr. med.ga. Ana Artnak, MF, Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910, E: kdrmed@mf.uni-lj.si35.000,00 SIT, mentorji in kandidati zamentorje so oproščeni kotizacije***KO za enodkrinologijo, diabetes in presnovnebolezni – KC Ljubljana, prim. Miha Koseljprim. Miha Koselj, KC Ljubljana, SPS Interna klinika,KO EDPB, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, T: 01 522 28 37,522 27 38kotizacije ni ***Združenje zdravnikov družinske medicine– SZD, asist. Tonka Poplas Susičga. Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip58, 1000 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10,E: kdrmed@mf.uni-lj.si, W: www.drmed.org in www.drmed-mb.org40.000,00 SITTRR: 02045-0253583120***Zdravniško društvo Pomurja, Slovenskozdravniško športno društvo Medicus,asist. mag. Mitja Lainščak, dr. med.Vlasta Petric, dr. med., SB Murska Sobota, dr. Vrbnjaka 6,9000 Murska Sobota, mag. Alojz Horvat, dr. med., Leon Lans,dr. med., ZD Murska Sobota, http://www.sb-ms.si1.000,00 SIT člani Medicusa,2.000,00 SIT ostali***julij 2004 ISIS

96KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJOBRAZECUREDNIŠTVU REVIJE ISISDalmatinova 10p.p. 1630fax: 01/30 72 1591001 LjubljanaV reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi.Prvo obvestilo želimo objaviti v _________ številki Izide.Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen v _________ številki Izide.Za objavo podatkov v Koledarju strokovnih prireditev pošiljamo naslednje podatke:Datum prireditvePričetek, uraKrajProstor, kjer bo prireditevNaslov strokovnega srečanjaŠtevilo slušateljev (če je določeno) (neomejeno)Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, simpozij, posvetovanje, učna delavnica...)Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...)Organizator (Medicinska fakulteta, klinika, sekcija Zdravniškega dru{tva...)Predstavnik ali strokovni vodjaNaslov za pošiljanje prijavInformacije, kontaktne osebeNjihove tel. številke in št. faksaVišina kotizacijeNaslov in številka žiro računaŠtevilo kreditnih točk Kraj in datum Podpis organizatorjaISIS julij 2004

13 TH INTERNATIONAL COURSELearning and teaching aboutpatient centred clinical care inmodern crosscultural comunitiesin general/family practiceorganized by Slovene family medicine society- Slovenian medical association, Department offamily practice - University Ljubljana, Departmentof family practice - University Maribor, Institute offamily medicineKRANJSKA GORA7−11, September 2004PROGRAMME:Tuesday, September 7, 2004Introduction to the course8.00−8.30 Arrival and registration, JankoKersnik8.30−9.00 Welcome, introduction to thecourse, Janko Kersnik9.00−9.30 Introduction by the participants,Janko Kersnik9.30−10.15 Introduction to medicalanthropology, Yonah Yaphe10.15−10.45 Coffee break10.45−12.30 Personal experiences withdifferent communication styles,Group leaders12.30−14.30 Lunch14.30−15.00 Introduction to communicationpatterns, Manfred Maier16.00−16.30 Coffee break16.30−17.00 What to teach about crossculturalaspects of communication, Groupleaders17.00−17.30 Plenary: presentations of ideasfrom working groups, ManfredMaier18.00 Reception by major of KranjskaGora in a museum, sport activities,Nena Kopčavar GučekWednesday, September 8, 2004Patient ceterdness, paternalism, partnership8.45–9.00 Plenary, Jaime Correia de Sousa9.00–9.45 Partnership – an escape fromdoctor’s responsibility, JaimeCorreia de Sousa9.45–11.00 Building doctor patient relationship,Group leaders11.00–11.30 Coffee break11.30–13.00 Group work – selection of atopic (nationality, culture, sexualorientation, values, handicaps),Group leaders13.00–14.30 Lunch14.30–15.00 Medically unexplained healthproblems – MUPS, Amanda Howe15.00–17.00 Group work, Group leaders16.00–16.30 Coffee break17.00–17.30 Plenary: presentations of ideasfrom working groups, AmandaHowe19.00 Dancing lessons, waterpolo game,Nena Kopčavar GučekThursday, September 9, 2004Recognising and resolving disagrement inthe consultation8.45–9.00 Plenary, Janko Kersnik9.00–9.45 Recognising and resolvingdisagreement in the consultation,Janko Kersnik9.45–11.00 Exercise recognising disagreementin the consultation, Group leaders11.00–11.30 Coffee break11.30–13.00 Group work: Selection of teachingmethod, Group leaders13.00–14.30 LunchPROGRAMI14.30–15.00 How to deal with doctors andpatients with different values,Manfred Maier, Amanda Howe15.00–19.00 Exercise, field work in Bled, Groupleaders19.00–20.00 Visit to Bled, wine inspection and asurprise, Nena Kopčavar GučekFriday, September 10, 2004Ethics from ethnical viewpoint8.45–9.00 Plenary, Manfred Maier9.00–9.45 Cross cultural medical ethics,Manfred Maier9.45–11.00 Exercise different doctor’s values inthe light of medical ethics, Groupleaders11.00–11.30 Coffee breakSTROKOVNIH SREČANJ11.30–13.00 “Joker session”: How to develop apersonal learning plan, Igor Švab13.00–14.30 Lunch14.30–15.00 How to communicate in a foreignlanguage, Amanda Howe15.00–16.30 Group work: preparation forpresentations15.45–16.15 Coffee break17.00–19.00 Conference19.00 Reception20.30 DinnerSaturday, September 11, 2004Conference9.00–18.00 Conference19.00 DepartureThe course is aiminga at family doctors,tutorsm, trainers, mentors, trainees and allinterested in questions that modern societyposses to us. The course will be held inEnglish, no simultanesus presentations will beavailable.Course directors: Janko Kersnik (Slovenia),Yonah Yaphe (Israel), Manfred Maier (Austria),Jaime Correia de Sousa (Portugal), AmandaHowe (Great Britain)Resource persons: Igor Švab (Slovenia), JanosSzabo (Hungary), Mladenka Vrcić Keglević(Croatia), Mateja Bulc (Slovenia), GianluigiPasserini (Italy)Social programme: Nena Kopčavar GučekLocal support: Janko Kersnik, Leopold ZonikSocial events: Pe-conference: sightseeing,mountain trip etc. Participants have to applythrough the hotel. Igor will probably organisea short walking trip on Sunday for the coursedirectors and group leaders (as every year) forthose who will arrive earlier.During conference: dancing lessons, vineinspection, waterpolo, farewell dinner etc.General information: The course will be heldin Kranjska Gora, Slovenia. Kranjska Gora isa tourist resort in the Northwest of Sloveniaon the border to Italy and Austria and iseasily accessible by car, train or plane. Thecourse fee is set at 200 EUR and will includecourse materials, organisation of the course,conference attendance and the participation inexciting social events. For Slovene participantsfree acces is available through the donation ofKRKA, d.d., which supports this internationalcourse. Detailed programme is available onSlovene Family Medicine Society webpageswww.drmed.org and www.drmed-mb.org.97julij 2004 ISIS

98PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJUpadates of the programme, homework,suggested readings and other information willbe also available at http://www.drmed.org/index.php?podkat=25.To learn more about meeting place visit http://www.kranjska-gora.si/index.php?l=3 andabout the venue hotel Larix visit http://www.htp-gorenjka.si/an_gorenjka.html. We suggestan early room booking through the mainregistration office by letting them know you areparticipating the conference and/or the course:Hotel Larix, Borovska cesta 99, 4280 KranjskaGora, T: +386 4 588 41 00, F: +386 4 588 4470, E: info@htp-gorenjka.si.The participants should send their applicationsuntil August 25 to the following address:Janko Kersnik, Koroska 2, 4280 KranjskaGora, Slovenia, E: janko.kersnik@s5.net,T: +386 4 588 46 01, F: +386 4 588 46 10,W: www.drmed.org www.drmed-mb.org or prof.Igor Švab, Department of Family Medicine,Poljanski nasip 58, P.O. Box: 2218, 1000Ljubljana, Slovenia, T: +386 1 438 69 15, F:+386 1 438 69 10, E: Igor.Svab@mf.uni-lj.siAT THE CROSSROADS OF THEEDUCATION1 st annual meeting of GP/FMteachers in Europeorganized by Slovene family medicine society- Slovenian medical association, Department offamily practice - University Ljubljana, Institute ofpublic health of the Republic of Slovenia, Instituteof family medicineKRANJSKA GORA10−11, September 2004PROGRAMME:Friday, September 10 th 200416.00−17.00 Arrival and registrationChair: Yonah Yaphe (IZ)The EURACT teaching agenda. Igor Švab (SLO)Is there a method beyond education to changepractice. Gianluiggi Passerini (I)17.00−19.00 Opening of the conferenceWelcomeISIS julij 2004An introduction to the conferenceKeynote Lectures19.00−21.00 Informal Get TogetherSaturday, September 11 th 20049.00−10.30 Panel SessionChair: Janko Kersnik (SLO)What is different about teaching GP/FM? YonahYaphe (IZ)Do we need new models of teaching? ManfredMaier (A)11.00−11.30 Coffee break11.30−13.00 Workshops and Parallel SessionsPresentations6 presentationsChair: GianluiggiPasserini (I)13.00−14.30 LunchWorkshop1Workshop2Workshop314.30−16.00 Workshops and Parallel SessionsPresentations6 presentationsChair: JaimeCorreia deSousa (P)Workshop416.00−16.30 Coffee breakWorkshop5Workshop616.30−17.30 Panel SessionChair: Manfred Maier (A)A challenge: Being a role model for the studentsin your practice. Jaime Correia de Sousa (P)How to get the salt from the everyday experienceof colleagues in the practices? GianluiggiPasserini (I)17.30−18.00 Closing of the 1st annual meetingof GP/FM teachers in EuropeSubmitted papers: “Recruitment to GP training inour deanery” Roger Price, Adviser, PostgraduateGP Education Leicester, Northamptonshire &Rutland Deanery EnglandAims of the conference: The conference isaiming at the educators in primary care whoare involved in teaching at university or practicelevel and will be held in English. The main aimis to exchange the experiences and to proposeeffective strategies, models, curricula andmethods of teaching GP/FM at undergraduateand postgraduate level. During the conferencethere will be a mixture of invited lectures,presentations, panel discussions, posterpresentations and group work. The modulesproduced during the 13 th international coursewill be presented to the conference audience.Programme committee: Janko Kersnik(Slovenia), Igor Švab (Slovenia), Yonah Yaphe(Israel), Manfred Maier (Austria), Jaime Correiade Sousa (Portugal), Amanda Howe (GreatBritain), Gianluigi Passerini (Italy)Social programme: Nena Kopčavar GučekLocal support: Janko KersnikPatronage: The conference is organised bySlovene Family Medicine Society and underthe patronage of the European Academy ofTeachers in General Practice (EURACT) andwith the support of the EURACT service functiontask force. EURACT council members also serveas additional resource persons.General information:The conference will be held in Kranjska Gora,Slovenia. Kranjska Gora is a tourist resort in theNorthwest of Slovenia and is easily accessibleby car, train or plane. The conference fee is 100EURO. We have chosen an array of interestingkeynotes and have invited distinguishedspeakers to cover the issues. We invite you tosend an abstract for the parallel presentationor for the workshop. Three workshops willbe covered by the products of the course onteaching patient centred care.To learn more about meeting place visithttp://www.kranjska-gora.si/index.php?l=3 andabout the venue hotel Larix visit http://www.htp-gorenjka.si/an_gorenjka.html. We suggestan early room booking through the mainregistration office by letting them know you areparticipating the conference and/or the course:Hotel Larix, Borovska cesta 99, 4280 KranjskaGora, T: +386 4 588 41 00, F: +386 4 588 44 70,E: info@htp-gorenjka.si.Abstracts:Presentations and workshops on the topic ofthe conference are welcomed. Abstracts for thepresentations and workshops not exceeding250 words should be send in word format bye-mail to the programme committee by theJune 20. The address is janko.kersnik@s5.net. The programme committee will decideon the acceptance of the proposed abstractsand will decide the format of the presentation.The presenting author will be notified on thedecision by the end of July. The decision ofthe committee is final. The abstracts will bepublished on the webpages www.drmed-mb.organd www.drmed.org.The interested participants should send theirapplications until August 20 to the followingaddress: Janko Kersnik, Koroska 2, 4280Kranjska Gora, Slovenia, E: janko.kersnik@s5.net, T: +386 4 588 46 01, F: +386 4 588 4610, W: www.drmed.org www.drmed-mb.org orprof. Igor Švab, Department of Family Medicine,Poljanski nasip 58, P.O. Box: 2218, 1001Ljubljana, Slovenia, T: +386 1 438 69 15, F:+386 1 438 69 10, E: Igor.Svab@mf.uni-lj.siI am interested in the participation/I willpartiipate to the conference and I would liketo receive further information on the detailedprogramme to the above address.

99PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJUROGYNECOLOGY TODAYorganized by Slovene Urogynecological Society andAustrian Society for Urogynecology and PelvicReconstructive SurgeryPORTOROŽ, Grand Hotel Bernardin24-25, September, 2004PRELIMINARYPROGRAMMEInvitationDear colleagues and friends,it is our pleasure and honour to invite Youto the Second Joint Meeting of SloveneUrogynecological Society and Austrian Societyfor Urogynecology and Pelvic ReconstructiveSurgery in Portorož in September 2004.The aim of the meeting is to illuminate thetrends and new approaches in the field ofurogynecology. The meeting will bring togetherclinical experts of different specialities,healthcare professionals from differentdisciplines and physiotherapists from twoneighbouring countries and give them theopportunity to share experiences and discussdisorders in pelvic floor and function.Thetopics will give a broad view of the scientificprinciples and practical standpoints and newdevelopments in this field of medicine.Renowned experts will focus on the importanceof diagnostic protocols in the age of evidencebased medicine. A panel is going to representthe field of urogynecology from office toresearch. Finally, the meeting will feature oralposter presentations which will allow colleaguesto enroll in the competition for one of theattractive awards. An international exhibition ofpharmacy and medical technology in the fieldof gynecology will also take place.We are looking forward to welcoming youin Portorož. We assure you that you will findthis Joint Meeting of our two societies aprofessionally and socially extremely rewardingand enjoyable event.Adolf Lukanovič, Slovene UrogynecologicalSocietyPaul Riss, Austrian Society for Urogynecologyand Pelvic Floor Reconstructive SurgeryScientific Committee: A. Lukanovič, P. Riss, B.Kralj, K. Tamussino, D. B. Vodušek, D. KölleOrganizing Committe: A. Lukanovič, P. Riss– presidents, M. Barbič, W. Umek, I. But, A.Tammaa, B. Cvjetičanin, P. Schaller, A. Zore, A.Dungl, N. Rožič, M. PečlinOrganizing Secretariat: Ms. Martina Pečlin,Research unit, Department of Obstetricsand Gynecology, University Medical CentreLjubljana, Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana,Slovenia, T: +386 1 522 60 20, F: +386 1 439 7590, E: martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si, adolf.lukanovic@guest.arnes.siImportant dates:- Deadline for registration, 1. August 2004- Deadline for materials to be published, 15. July2004Scientific ProgrammeMain topicsHistorical and epidemological background ofurogynecologyEducation and training in urogynecologyDiagnostic protocol in the age of evidencebased medicine (Imaging update,uroneurophysiological methods inurogynecology, urodynamics, evaluation ofurinary incontinence and prolapse)Urogynecology from office to researchPelvic floor reconstruction: New developmentsin tension free tapes, Are new drugs makingsurgery obsolete?, Are meshes necessaryin reconstructive surgery?, The role ofhysterectomy in pelvic floor reconstruction.StructurePresident's Lectures, Special Lectures, InvitedLectures,Oral presented posters ( best posters awarded4 prizes)Presentation of interesting and complicatedcasesProceedingsLectures, poster presentations andpresentation of interesting and complicatedcases will be published in a special publication»Urogynecology today«Invited Speakers:M. Barbič, I. But, M. Cervigni, H. Enzelsberger,E. Hanzal, D. Kölle, M. Kopjar, B. Kralj, A.Lukanovič, E. Petri, P. Riss, H. Salzer, D.Ščepanovič, K. Tamussino, R. Thakar, W. Umek,D. B. VodušekScientific PreliminaryProgrammeFriday, 24 September 200410.00 Registration13.30 Welcome Reception14.30 Opening Ceremony/Intoduction tothe meeting15.00–15.30 President’s LectureChairs: I. But, G. RalphHistorical overview: A. LukanovičEducation and training inurogynecology - Slovenia andAustria: P. Riss15.30–15.45 Special LectureEpidemiological background ofurogynecology: B. Kralj15.45–16.00 Coffee break16.00–17.00 Diagnostic protocols in the age ofevidence based medicineChairs: M. Barbič, Th. LamlImaging update: E. HanzalUroneurophysiological methods inurogynecology: D. B. VodušekEvaluation of UI and prolapse: D.KölleUrodynamics: M. Barbič17.00–17.30 Coffee break17.30–18.30 Urogynecology: Who? What?When? Where?Moderator: E. PetriIntroduction: E. PetriOffice urogynecology:D. ŠčepanovičHospital urogynecology: I. ButSpecial unit urogynecology andresearch: W. Umek18.30–19.00 Annual Business Meeting of theAustrian Society for Urogynecologyand Reconstructive Pelvic Surgery18.30–19.00 Annual Business Meeting of theSlovene Urogynecological Society20.00 DinnerSaturday, 25 September 20049.00–10.00 Oral presentation of selectedpostersChairs: B. Cvjetičanin, K.Tamussino10.00–10.15 Coffee break10.15–11.15 Pelvic floor reconstructionChairs: B. Kralj, G. MoriNew developments in tension freetapes: K. TasmussinoWill new drugs make surgeryobsolete: A. LukanovičDo we need meshes inreconstructive surgery?:M. CervigniThe role of hysterectomy in pelvicfloor reconstruction: R. Thakar11.15–11.45 Coffee break11.45–13.00 Presentation of interesting andcomplicated casesChairs: A. Omahen, P. LangPresentor: L. Steblovnik, A. ZoreDiscussant: H. Enzelsberger, H.SalzerPresentor: P. Schaller, A. Tamaa, V.Bjelicjulij 2004 ISIS

100PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJDiscussant: B. Kobal, V. Weber, M.Lužnik,13.00 Presentation of the poster awards13.15 Closing remarks13.30 Buffet lunchGuidelines for the submission ofcontributed papers to be publishedThe deadline - 15. July 2004Electronic submission of all materials to:adolf.lukanovic@guest.arnes.si and tomartina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si1. Main lectures – no limit of pagesAuthors details: name, position, e-mailPapers should be structured and include thefollowing parts: Key words, AbstractBackground, Methods, Results, Conclusion2. Poster presentation - 1-2 pages,Authors details: name, position, e-mailPosters should be structured and include thefollowing parts: Key words, AbstractBackground, Methods, Results, Conclusion3. Presentation of interesting and complicatedcases – up to 3 pagesPresentor:Authors details: name, position, e-maiPresentations should be structured and includethe following parts: Key words, AbstractBackground, Methods, Results, ConclusionDiscussant - up to 3 pagesAuthors details: name, position, e-mailGeneral InformationOfficial Language: EnglishPoster PresentationPosters should be put on Friday, September24th 2004 from 10. a. m. to 13. p. m.and stay till closing of the meeting.Poster awardsFour best posters will be awarded:1 st prize (1.000 EUR),2 nd prize (500 EUR),two 3rd prizes (200 EUR).WebsiteThe most up-to-date information about theMeeting will be found on the website:www.urogynecologytoday.comExhibitionDuring the Meeting an exhibition ofpharmaceuticals, instruments, publishing andsuppliers of medical technology will be held inthe Meeting area.Organizing Secretariat: Ms. Martina Pečlin,Research unit Department of Obstetricsand Gynecology, University Medical CentreLjubljana, Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana,Slovenia, T: +386 1 522 60 20, F: +386 1 439 7590, E: martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.siRegistrationRegistration feeMember of the Society:Non Member:Resident:Accompany person:130 EUR150 EUR100 EUR50 EURRegistration fee includes: Materials, WelcomeReception on Friday, 24. September 2004,Dinner on Friday, 24. September 2004, Lunchbuffet on Saturday, 25. September 2004, Coffee– refreshments during breaks, Admission tosessions and exbibition area, Certificate ofattendance.Method of payment: by bank transfer,Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana,Slovenia, 02010-0253620628 to the order ofJoint meeting Portorož - or on - site, at theorganizational secretariatAccomodation: Hoteli Bernardin, d. d.,Reservation office, Obala 2, SI - 6320 Portorož,T: + 386 5 695 51 04, 695 51 06,F: + 386 5 674 64 10, E: hoteli.bernardin@siol.net, W: www.h-bernardin.siDOJENJE: IZ PRAKSE ZA PRAKSOI. strokovni sestanek zmednarodno udeležboNajpogostejše težave pri dojenjuorganizatorji Odsek za neonatalno pediatrijo,Ginekološko-porodniški oddelek Splošnebolnišnice Celje, Nacionalni odbor za spodbujanjedojenja Unicef Slovenija, Neonatalna sekcijaZdruženja za pediatrijo SZDCELJE, Narodni dom Celje7.−8. oktober 2004PROGRAM:Četrtek, 7. oktobra 20048.00 Registracija8.30 Uvodne besede ob izteku Tednadojenja v Sloveniji8.45– 9.30 Uvodni predavanji8.45−9.15 Dojenje pri nas in v Evropi; ukrepiza izboljšanje, Borut Bratanič(Ljubljana)9.15−9.30 Pomen kadrovanja vNovorojenčku prijazniporodnišnici, Damjana MedvedArbeiter (Celje)9.30–11.00 Komunikacija z materamiModeratorici: Silvestra Hoyer,Andreja Golob Tekauc9.30–9.50 Komunikacija z materami;formalna in neformalna vzgoja,Silvestra Hoyer (Ljubljana)9.50–10.10 Krepitev materine samozavesti,Andreja Tekauc Golob (Maribor)10.10–10.30 Komunikacija v porodnišnici:pričakovanja mater inzdravstvenega osebja, Ana IlijašTrofenik (Celje)10.30–11.00 Razprava11.00−11.30 Odmor s kavo11.30–13.00 Zobozdravstveni zapleti pridojenčkihModeratorja: Borut Bratanič, RokKosem11.30–12.00 Prolonged breastfeeding anddental complications, SatuAlaluusua (Finska)12.00–12.15 Natalni zobje in dojenje, MartaŠkapin, Marija Snežna Fludernik(Celje)12.15–12.30 Zobozdravstvena preventiva indojenje, Rok Kosem (Ljubljana)12.30–13.00 Razprava13.00–15.00 Odmor za kosilo15.00–16.30 Prepoznavanje ovir za uspešnodojenjeModeratorja: Vladimir Weber,Zlata Felc15.00–15.30 Poskušajmo odkriti resnično oviroza uspešno dojenje, Zlata Felc(Celje)15.30–15.45 Novejši pogledi na anatomijodojke in fiziologijo laktacije,Vladimir Weber (Celje)15.45–16.00 Pomen pravilnega pristavljanja privdrtih bradavicah, Cvetka Skale,Elizabeta Lajlar (Celje)16.00–16.10 Uspešno dojenje, kljub vdrtimbradavicam, Slavica Drame(Šmarje pri Jelšah)16.10–16.30 Razprava16.30–17.00 Odmor s kavo17.00–18.30 Pogoste težave pri dojenju (I. del)Moderatorici: Ilse Bichler, MarijaOcvirk17.00–17.30 Sore nipples, Ilse Bichler (Avstrija)17.30–17.45 Zastojna dojka, mastitis in absces,Marija Ocvirk (Celje)17.45–18.00 Vzrok obravnave otrok zaraditežav pri dojenju na OtroškemISIS julij 2004

101PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ18.00–18.30 Razprava19.00 Večerjaoddelku SB Celje, Lidija Vučajnk(Celje)Petek, 8. oktobra 20048.30 Registracija9.00–10.30 Pogoste težave pri dojenju (II. del)Moderatorici: Marjeta Sedmak,Ana Ilijaš Trofenik9.00–9.15 Energijske potrebe za dosegooptimalnega pridobivanja telesneteže pri podhranjenih dojenčkih;klinični vidik. Marjeta Sedmak,Jernej Brecelj, Irena Hren, NatašaFidler Mis, Andreja Širca Čampa,Ciril Kržišnik, Berthold Koletzko(Ljubljana, Nemčija)9.15–9.25 Energijske potrebe za dosegooptimalnega pridobivanja telesneteže pri podhranjenih dojenčkih;prehranski vidik, Irena Hren,Marjeta Sedmak, Jernej Brecelj,Nataša Fidler Mis, Andreja ŠircaČampa, Ciril Kržišnik, BertholdKoletzko (Ljubljana, Nemčija)9.25–9.35 Novosti v prehrani doječih mater;prehrana doječih mater: novaspoznanja in priporočila, NatašaFidler Mis, Andreja Širca Čampa,(Ljubljana)9.35–9.45 Novosti v prehrani doječih mater;prehrana doječih mater: stanje vSloveniji, Andreja Širca Čampa,Nataša Fidler Mis (Ljubljana)9.45–10.00 Primer hude podhranjenostiotroka ob dojenju, Peter Najdenov,Jožica Trstenjak (Jesenice)10.00–10.15 Skrb za ohranitev dojenja včasu bolezni novorojenčka,Jožica Trstenjak, Peter Najdenov(Jesenice)10.15–10.30 Razprava10.30–11.00 Odmor s kavo11.00–12.30 Pogoste težave pri dojenju (III. del)Moderatorici: Magda Brložnik,Mojca Kosi Jereb11.00–11.20 The use of human milk andbreastfeeding in prematureinfants, Rosalia Da Riol (Italija)11.20–11.30 Vzpodbujanje dojenja s kožnimstikom, Irena Perinić, MojcaStopar (Celje)11.30−11.45 Prvi dnevi skupaj, Ivica Smalja(Ilirska Bistrica)11.45–12.00 Dojenje pri razdražljivem otroku,Matej Slivnik (Rogaška Slatina)12.00–12.15 Kaj vse vpliva na uspešnostdojenja doma, Jasna TekaucGojzdnik (Žalec)12.15–12.30 Težave, ki motijo uspešno dojenje,Magda Brložnik (ZD Celje)12.30–12.45 Nekateri dejavniki, ki vplivajo nadolžino dojenja, Mojca Kosi Jereb,Marjana Kugonič, Bernarda DobnikRenko (Celje)12.45–13.00 Zaključna razprava s sklepi13.00 Zaključek srečanjaOrganizacijski odbor: Ginekološko-porodniškioddelek, Splošna bolnišnica Celje, predsednica:Ana Ilijaš Trofenik, dr. med., člani: prim. VladimirWeber, dr. med., prim. dr. Zlata Felc, dr. med.,IBCLC, Elizabeta Lajlar, VMS, Cvetka Skale, dipl.med. ses., Irena Perinić, zdr. tehnikProgramski odbor: predsednica: prim. dr. ZlataFelc, dr. med., IBCLC, člani: asist. dr. BorutBratanič, dr. med., dr. Silvestra Hoyer, univ. dipl.ped., Andreja Tekauc Golob, dr. med., IBCLCTehnični odbor: Petra Nataša Vodišek, IgorLešnikKotizacija: dvodnevna kotizacija (z vključenim DDV-jem)znaša 25.000,00 tolarjev, enodnevna kotizacija (z vključenim DDV-jem)znaša 18.000,00 tolarjev.Kotizacijo nakažite na podračun Splošnebolnišnice Celje št. 01100-6030276827 sklic našt. 760100-282704, od dne 28. 9. 2004 dalje.Prijave so obvezne. V kotizacijo so vštetapredavanja, zbornik, večerja in pogostitve medodmori.Račun za kotizacijo bo izstavljen po prijavi.Prijavnice pošljite do 1. oktobra 2004 na naslov:ga. Petra Nataša Vodišek, Pisarna, Ginekološkoporodniškioddelek, Splošna bolnišnica,Oblakova ulica 5, 3000 Celje, F: 03 423 37 58Informacije lahko dobite na telefonsko številko03 423 33 36 in 03 423 33 51 ter po elektonskipošti: zlata.felc@guest.arnes.si ali mojca.gobec@guest.arnes.siHotelske rezervacije sprejema:Služba rezervacij Hotel Evropa, Celje,T: 03 426 90 00, E: hotel.evropa@siol.netSREČANJE MLADIHZDRAVNIKOVTeme iz urgentne internemedicine in kirurgijeorganizator Sekcija mladih zdravnikov SZDLJUBLJANA,predavalnica Krka, d. d., Dunajska 652. oktober 2004PROGRAM:Sobota, 2. oktobra 20048.30–9.00 Registracija9.00–9.10 Pozdrav in otvoritev srečanjaInterna medicina9.10–9.30 Andrej Bručan: Motnje ritma9.30–9.50 Prikaz primera9.50–10.10 Marko Noč: Akutni koronarnisindrom10.10–10.30 Prikaz primera10.30–10.50 Odmor10.50–11.10 Mitja Košnik: Anafilaktični šok11.10–11.30 Prikaz primera11.30–11.50 Borut Kocijančič: GERB in njenizapleti11.50–12.10 Prikaz primera12.10–13.30 KosiloKirurgija13.30–14.20 Zoran M. Arnež: Oskrba opeklin14.20–14.40 Prikaz primera14.40–15.00 Nevenka Krčevski Škvarč:Protibolečinsko zdravljenje15.00–15.20 Prikaz primera15.20–15.40 Odmor15.40–16.00 Alojz Pleskovič: Akutni abdomen16.00–16.20 Prikaz primera16.20–16.40 Matej Cimerman: Politravma16.40–17.00 Prikaz primera17.00–17.10 Evaluacijski vprašalnik inzaključek18.00 Družabni večer v Bowling klubu300Srečanje je omogočila Krka.Prijave pošljite do 27. 9. 2004 na naslov:ga. Alenka Seliškar, Krka, d. d., Dunajska 65,1000 Ljubljana, T: 01 475 12 28,E: alenka.seliskar@krka.sijulij 2004 ISIS

102PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJOSKRBA DIABETIČNEGASTOPALATečaj za skupine v osnovnemzdravstvu, kirurških indiabetoloških ambulantahorganizatorja Združenje endokrinologovSlovenije SZD – Delovna skupina za diabetičnonogo in Slovensko osteološko društvoPREDDVOR PRI KRANJU,hotel Bor – grad Hrib,8.–9. oktober 2004 ob 9.00 uriISIS julij 2004PROGRAM:Uvodna predavanja: Epidemiologija, etiopatogeneza inklasifikacija diabetičnega stopala; Nevropatično stopalo; Periferna žilna bolezen in diabetičnostopalo; Glivične okužbe stopal in nohtov; Konzervativno zdravljenje inficiranih razjedna diabetičnem stopalu; Kirurško zdravljenje inficiranih razjed nadiabetičnem stopalu; Preprečevanje prenosa rezistentnih sevovbakterij; Obvezilni materiali; Mavčenje in kirurške metode razbremenitve; Fizikalne metode zdravljenja razjed; Indikacije, izbira in izdelava ortopedskeobutve; Rehabilitacija po amputaciji.Prikazi primerov iz klinične prakseUčne delavnice – zdravniki: Primeri – ishemično stopalo Primeri – nevropatično stopalo Okužba – diagnostika in zdravljenjeUčne delavnice – medicinske sestre Presejalni test za diabetično stopalo– izvedba Merjenje perfuzijskih pritiskov Medicinska pedikuraKotizacija:40.000,00 tolarjev + DDV, znižana kotizacija30.000,00 tolarjev + DDV za udeležence, kibodo prikazali lastne klinične primere. Plačilokotizacije na podlagi računa, ki ga pošljemo poprehodni prijavi.Podroben program bo objavljen v reviji Isisavgusta 2004.Informacije in prijave:mag. Vilma Urbančič, T: 01 522 27 38,F: 01 522 27 38, E: vilma.urbancic@kclj.siVI. FAJDIGOVI DNEVIUlkusna bolezen, hipertenzija,zaščitni dejavniki zdravil nakirocirkulacijo, KOPB, astma,možganska kaporganizatorji Združenje zdravnikov družinskemedicine SZD, Osnovno zdravstvo Gorenjske,Katedra za družinsko medicino MF Ljubljana,Katedra za družinsko medicino MF Maribor, Zavodza razvoj družinske medicineKRANJSKA GORA, hotel Kompas, Bovška 1008.−9. oktober 2004PROGRAM:Petek, 8. oktobra 20048.00 Prihod in registracija8.30 Otvoritev8.35 Gledališče Kolenc1. sklop:Ulkusna bolezen (moderatorica Danica RotarPavlič)9.00 Danica Rotar Pavlič: Dispepsija vdružinski medicini9.20 Stanislav Benedik: Diferencialnadiagnoza dispeptičnih težav9.50 Milan Stefanovič: Zdravljenjehiperacidnih bolezni zgornjihprebavil10.10 Marijan Ivanuša: Vloga zdravil prizdravljenju ulkusne bolezni10.20 Razprava10.30 Odmor2. sklop:Smernice za zdravljenje hipertenzije(moderatorica Mateja Bulc)11.00 Rok Acceto: Slovenske smerniceza zdravljenje arterijskehipertenzije11.20 Mateja Bulc: Nefarmakološkiukrepi za zdravljenje arterijskehipertenzije11.40 Jurij Dobovišek: Izbira zdravila innajbolj racionalne kombinacijezdravil za zdravljenje arterijskehipertenzije12.00 Primož Dolenc: Sistoličnahipertenzija12.20 Marija Petek Šter: Kako zdravimoarterijsko hipertenzijo zdravnikidružinske medicine?12.40 Razprava13.00 Odmor s prigrizkom3. sklop:Zaščitni učinki zdravil na mikrocirkulacijo(moderatorica Vlasta Vodopivec Jamšek)14.00 Vlasta Vodopivec Jamšek: Vodenjebolnika po koronarnem dogodkupri posebnih skupinah bolnikov14.30 Nada Ružič Medvešček: Arterijskahipertenzija in srčno popuščanje14.50 Jurij Dobovišek: Zdravljenjearterijske hipertenzije pri bolnikih zledvično odpovedjo15.10 Mišo Šabovič: Zaščitni učinki namikro- in makrocirkulacijo – skupnifarmakološki pristop15.20 Razprava15.30 Odmor4. sklop:KOPB (moderatorica Nena Kopčavar Guček)16.00 Davorina Petek: Vodenje bolnikov sKOPB v splošni ambulanti16.20 Matjaž Fležar: Sodobni pristop kobravnavi bolnikov s KOPB16.40 Davorina Petek, Nena KopčavarGuček: Spirometrija v splošniambulanti17.00 Matjaž Fležar: Pozne poslediceneustreznega vodenja bolnika sKOPB17.10 Razprava17.30 Zaključek prvega dne18.00 Združenje zdravnikov družinskemedicine – Vlasta, SZD, MZ,parlamentarni odbor za zdravstvo,ZZS, ZZZS, javnost, mediji: Forum– Nadzor nad zdravnikovim delom– okrogla miza19.00 Sklepi okrogle mize20.00 Svečana večerja21.00 Ples v diskoteki hotela KompasSobota, 9. oktobra 20045. sklop:Astma (moderatorica Katarina Planinec)9.00 Katarina Planinec: Vodenje bolnikaz astmo v družinski medicini9.20 Mitja Košnik: Izbira ustreznegazdravljenja glede na hudost astme9.50 Rade Iljaž: Kako zdravimo astmozdravniki družinske medicine?

103PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ10.10 Razprava10.30 Odmor6. sklop:Zdravljenje možganske kapi in tranzitorneishemične atake (moderatorica RenataRajapakse)11.00 Renata Rajapakse: Tranzitornaishemična ataka11.20 Viktor Švigelj: Pomen hitregaukrepanja za uspešno zdravljenjemožganske kapi11.40 Bojana Žvan: Sekundarnapreventiva možganske kapi12.00 Alenka Korošec: Vlogadipiridamola s prirejenimsproščanjem v kombinaciji zacetilsalicilno kislino v preventivimožganske kapi12.10 Razprava12.30 Zaključek drugega dneGeneralni pokrovitelj: LEK, d. d.Srečanje je namenjeno zdravnikom,medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikomv osnovnem zdravstvu ter študentom pripredmetu družinska medicina, sekundarijem,specializantom družinske medicine inupokojenim zdravnikom.Kotizacija 35.000,00 tolarjev vključuje udeležbona srečanju, torbo s kongresnim gradivom,zbornik, osvežitve med predvidenimi odmorisrečanja, prigrizek v petkovem opoldanskemodmoru in svečano večerjo s plesom v petek.Kotizacija ne vključuje drugih obrokov inprenočišča. Kotizacijo lahko nakažete vnaprejna transakcijski račun pri Novi Ljubljanskibanki, d. d., številka: 02045-0253583120, spripisom 6. Fajdigovi dnevi, ali pa ga bosteplačali po izstavitvi računa po končanemsrečanju. Omejeno število študentov pripredmetu družinska medicina, sekundarijev,specializanotov družinske medicine inupokojenih zdravnikov bo oproščenih kotizacije.Svetujemo zgodnjo prijavo, ker so mestaomejena. Udeležba na forumu je brezplačna,vendar prav tako priporočamo prijavo.Prijavnice pošljite najkasneje do 24. 11. 2004na naslov: ga. Jožica Krevh, Uprava Osnovnegazdravstva Gorenjske, Gosposvetska 9, 4000Kranj, F: 04 202 67 18, T: 04 208 25 23.Informacije: Janko Kersnik, Koroška 2, 4280Kranjska Gora, T: 04 588 46 01, F: 04 588 46 10,E: janko.kersnik@s5.net, W: www.drmed.org inwww.drmed-mb.org.3. SLOVENSKI PULMOLOŠKI IN ALERGOLOŠKIKONGRES Z MEDNARODNO UDELEŽBO2. slovenski imunološki kongresom zmednarodno udeležbo1. kongres zdravstvene nege pljučnegabolnikaorganizator Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijoPORTOROŽ, Grand Hotel Emona20.–22. oktober 2004PROGRAM:Sreda, 20. oktobra 200411.00 Bronhološka delavnica Gasparini S., Kecelj P.: Perbronhialna igelnabiopsija centralnih in perifernih pljučnihsprememb Triller N., Rozman A.: EBUZ Debeljak A., Letonja S.: Rigidnabronhoskopija, elektrokavter in vstavljanjestentov13.30−15.30 Advanced lung cancer Postmus PE (The Netherlands): Treatmentstrategies for metastatic non small-cell lungcancer and extensive- stage SCLC Kecelj P., Zwittter M.: Terapijanapredovalega pljučnega raka v Sloveniji Triller N.: Interventni bronhoskopski postopkipri bolnkih s centralno zaporo dihalne potizaradi inoperabilnega pljučnega raka Debeljak A.: Terapevtske možnosti primalignih plevralnih izlivih (mezoteliomu terosnovnih in sekundarnih tumorjih plevre)16.00−18.00 Simpozij Paliativna medicina (vslovenščini)19.00 Satelite symposium (ScheringPlough): Asthma13.30−18.00 COPD P. Korošec, M. Fležar: c5a in inducedsputum and NO in exhaled air in COPD,asthma or healthy subjects T. Wanke (Vienna): Systemic effects ofCOPD J. Šorli: Jr Apoptosis of muscular cells inhypoxia M. Marc, P. Korošec: Lymphocytes T inpathogenesis of COPD F. Šifrer: Ultradian rhytms of heart beat inCOPD M. Fležar: Value of measurements of ic orNEP in stabile COPD Šuškovič S.: Do implementation ofintegrated clinical pathway improvesmanagement of patienst with exacerbation ofCOPD?J. Šorli: Synthesis of symposium and strategyof our endeavours in EU.Četrtek, 21. oktobra 20049.30−11.30 Vaccines and vaccination Miha Likar (Ljubljana): Biomolecularconsiderations on the development ofcontemporary vaccines William Robert Fleischmann (Galveston):Antitumor vaccination Srdjan Novaković (Ljubljana): Antitumorvaccines Zvonimir Rudolf (Ljubljana): Immunotherapyof cancer patients11.30−13.00 Clinical consequences ofimmunosuppression Mario Poljak (Ljubljana): Viral infections inimmunocompromised patients Marija Gubina (Ljubljana): Bacterialinfections in immunocompromised patients Herbert Hof (Mannheim): Fungal andparasitic infections in immunocompromisedpatients16.00−18.30 Immunomodulation P. Cauwenberge: Current European view onallergic diseases problems F. Horak: immunotherapy in respiratoryallergy M. Košnik: imunoterapija s strupom žuželk T. Popov: Novel methods of assessinginflammation in asthma Satelite symposium (Glaxo Smith Klein):Asthma, COPDPetek, 22. oktobra 20049.00−11.30 Tuberculosis Šorli, J.: The role of BCG vaccination in lowincidence areas Žolnir Dovč, M.: Nontuberculousmycobacteria Eržen, D.: Epidemiologicay survey in lowincidence areas9.00−11.30 Infections D. Monnet: Antibiotic resistance and itsrelationship to antibiotic use N. Kopčavar Guček: Do we treat commonrespiratory tract infections in general practiceproperly? V. Tomič, P. Svetina Šorli: Antimicrobialtreatment of respiratory tract infections inhospital P. Korošec, R. Eržen: PCR for detection ofatypical pathogens causing pneumonia A. Rozman, E. Mušič: Bacteremicpneumonia: etiology, treatment and outcome I. Drinovec, V. Tomič, F. Šifrer, D. Trinkaus:julij 2004 ISIS

104PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJSevere community-acquired pneumonia:etiology, treatment and outcomeP. Svetina Šorli: Infectious exacerbations ofCOPD - are we successful in establishingetiologic agents?V. Tomič, M. Novak: Control of MRSAspreading in hospitalV. Tomič, A. Peternelj, M. Anderle: Results ofMRSA decolonisationDelavnici:9.00−10.00 NO in exhaled air (M. Fležar)10.30−11.30 Measurement of airflow limitationwith NEP (M. Zidarn)12.00 Satelite symposium (BoehringerIngelheim/Pfizer) COPD14.30−16.30 Intenzivna medicina (v slovenščini) F. Šifrer: Težka respiracijska insuficiencazaradi difuznih pljučnih infiltratov M. Tomšič: Revmatske bolezni, kiprizadenejo pljuča I. Drinovec: Kako ventilirati bolnika z difuznimipljučnimi infiltrati D. Trinkaus: Prikazi primerov bolnikov zdifuznimi pljučnimi infiltratiKotizacija: vsi trije dogodki (pnevmologija, imunologija,zdravstvena nega) 90.000,00 tolarjev; pnevmologija* 70.000,00 tolarjev; zdravstvena nega 50.000,00 tolarjev; kotizacija za en dan 30.000,00 tolarjev.Študenti in upokojeni zdravniki imajo prost vstopna predavanja v sredo, 20. 10. in petek, 22. 10.2004.* kotizacija vključuje udeležbo na eni od delavnic (dozapolnitve mest).Prijava je s plačilom kotizacije. Za bronhološkedelavnice je obvezno znanje bronhoskopije.Pomembno: četrtkov program (21. 10. 2004) bona ladji Prince of Venice. Ker mora biti seznampotnikov narejen deset dni pred kongresom,pričakujemo pravočasne prijave.Informacije, prijave in pošiljanje izvlečkov:Tajništvo kongresa, Bolnišnica Golnik – KOza pljučne bolezni in alergijo, 4204 Golnik,T: 04 256 91 11, F: 04 256 91 17, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si, W: www.klinika-golnik.siNajboljši posterji bodo nagrajeni.2. SLOVENSKI IMUNOLOŠKI KONGRES ZMEDNARODNO UDELEŽBO - TUMORSKAIMUNOLOGIJA IN IMUNOMODULACIJA skupajs 3. slovenskim pulmološkim in alergološkimkongresom z mednarodno udeležbo in 1.kongresom zdravstvene nege pljučnega bolnikaorganizator Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, MFLjubljanaPORTOROŽ, Grand Hotel Emona20.–22. oktober 2004PROGRAM:Sreda, 20. oktobra 200413.00–15.30 Zdravljenje z imunskimi sredstvi U. Urleb (Ljubljana): Immunomodulatorsand immunomodulation H. Stockinger (Dunaj): Dynamic of T cellreceptor and co-signaling molecules upon Tcell activation A. Ihan (Ljubljana): Followingimmunomodulatory effects using flowcytometry - the language of lymphocytesubsets S. Simčič (Ljubljana): In vitro trails fordiscovering novel imunomodulatorysubstances and possibilities forimmunointerventions V. Kotnik (Ljubljana): C5a modulation ofhuman neutrophil apoptosis15.30–16.00 Odmor16.00–18.00 V. Čurin Šerbec (Ljubljana): Monoclonalantibodies against TNF-alpha in diagnosticand therapy S. Rabatić (Zagreb): Allergy andimmunotherapy of allergy B. Wraber (Ljubljana): Cytokine response indifferent immunointerventions - similaritiesand differences L. Klampfer (New York): STAT1 dependentand STAT1 independent signaling by IFNg18.00 Otvoritev19.00 Scheringov satelitski simpozij20.00 VečerjaČetrtek, 21. oktobra 20049.30–11.30 Cepiva in ceplenje proti tumorjem M. Likar (Ljubljana): Biomolecularconsiderations on the development ofcontemporary vaccines W. R. Fleischmann (Galveston): Antitumorvaccination S. Novaković (Ljubljana): Antitumor vaccines Z. Rudolf (Ljubljana): Immunotherapy ofcancer patientsV. Umansky (Heidelberg): Memory Tcells as a new tool for tumorimmunotherapy11.30–13.00 Okužbe pri imunsko oslabljenih inbolnikih s tumorjem M. Poljak (Ljubljana): Viral infections inimmunocompromised patients M. Gubina (Ljubljana): Bacterial infections inimmunocompromised patients H. Hof (Mannheim): Fungal and parasiticinfections in immunocompromised patientsObisk Brionov in kosilo16.00–18.00 Imunoterapija P. Van Cauwenberge: Current European viewon allergic diseases problems F. Horak: Iimmunotherapy in respiratoryallergy M. Košnik: Immunotherapy using insectvenom T. Popov: Novel methods of assessinginflammation in asthma19.00 Glaxov satelitski simpozijPetek, 22. oktobra 20049.00–10.30 Tumorska imunologija V. Schirrmacher (Heidelberg): Tcell immunityin the induction and maintenance oftumor dormancy D. Miklavčič (Ljubljana): Tumorogenicity ofelectromagnetic fields M. Kirschfink (Heidelberg): Complementresistance of tumor celles: Molecularmechanisms and strategies of intervention F. Tedesco (Trst): The regulator complementproteins in tumor growth10.30–11.00 Odmor11.00–13.00 Virusi in tumorji M. Jurin: Tumor immunology – fromexperiment to clinical application S. Koren (Ljubljana): Tumorogenic viruses S. Jonjić (Reka): Immune evasion of virusesand tumors by down regulation of cellularligands for NKG2D receptor S. Ivanković, M. Jurin (Zagreb): Antitumorouseffects of Newcastle disease virus LaSotastrain on B16F10 mouse melanoma13.00–13.30 Kosilo13.30–15.30 Protitumorsko zdravljenje G. Serša (Ljubljana): Electroporation - a novelantitumor drug delivery system M. Čemažar (Ljubljana): Effects ofelectrogenotherapy with p53wt combinedwith cisplatin on survival of human tumor celllines B. Radošević-Stašić (Reka): Antitumorefficacy of intra hepatic NKT cells in animalmodels B. Malenica (Zagreb): Induction ofISIS julij 2004

105PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJautoimmunity after specific antitumor therapyM. Škoberne (New York): Modulationof immunity by ligation of apoptotic cellreceptors on dendritic cells10.35–11.00 Uredniški postopek, Marko Noč,Jože Drinovec11.00–11.15 OdmorTEČAJ CITOPATOLOGIJEPLEVRALNEGA IZLIVAKotizacija: vsi trije dogodki (pnevmologija, imunologija,zdravstvena nega) 90.000,00 tolarjev samo imunologija 60.000,00 tolarjev za en dan 30.000,00 tolarjev študenti in upokojeni zdravniki imajo prostvstop na predavanje v sredo, 20. 10., in petek,22. 10. 2004Pomembno: Četrtkov program (21. 10. 2004) bona ladji Prince of Venice. Ker mora biti seznampotnikov narejen deset dni pred kongresom,pričakujemo pravočasne prijave.Informacije, prijave in pošiljanje izvlečkov: prof.dr. Vladimir Kotnik, dr. med., Medical Faculty,Institute of Microbiology and Immunology,Korytkova 2, 1000 Ljubljana,T: +386 (0)1 543 74 86, F: +386 (0)1 543 74 85,E: vladimir.kotnik@mf.uni-lj.si,W: www.mf.uni-lj.si/imi/DELAVNICA O PISANJUMEDICINSKIH PRISPEVKOVorganizatorji Sekcija mladih zdravnikov SZD,Zdravniški vestnik, Zdravstveno varstvoLJUBLJANA,Slovensko zdravniško društvo, Dalmatinova 1023. oktober 2004PROGRAM:Sobota, 23. oktobra 20049.00−10.00 Prihod in registracija udeležencev10.00–10.10 Nagovor urednika Zdravniškegavestnika, Jože Drinovec10.10–10.20 Nagovor urednika Zdravstvenegavarstva, Igor Švab10.20–10.35 Zakaj v medicini pišemo?, IgorŠvab11.15–11.35 Oblike in nameni različnihprispevkov, Igor Švab11.35–11.45 Struktura povzetka, Matjaž Veselko11.45–12.00 Struktura raziskovalnega članka,Matej Podbregar12.00–12.15 Slovenščina v medicinskihprispevkih, Jože Faganel12.15–12.30 Odmor12.30–12.45 Iskanje virov, Stanka Jelenc12.45–13.00 Predstavitev rezultatov, Janez Stare13.00–13.15 Statistika, Janez Stare13.15–13.30 Citiranje literature, Ema Dornik13.30–15.00 Odmor za kosilo15.00–17.00 Delavnica v skupinah (pregledin obravnava lastnih prispevkovz moderatorji v skupinah po petudeležencev), Matija Cevc, UrošAhčan, Igor Švab, Janko Kersnik17.00–17.40 Povzetek dela v skupinah, IgorŠvab17.40–18.00 Zaključek delavniceOrganizacijski odbor: asist. mag. Mitja Lainščak,dr. med., mag. Matej Drobnič, dr. med., asist.mag. Aleš Fidler, dr. dent. med., prof. dr. JožeDrinovec, dr. med., prof. dr. Igor Švab, dr. med.Kotizacije ni.Število udeležencev: zaradi dela v manjšihskupinah omejeno na dvajset.Pogoj za udeležbo: izvleček ali celotensamostojen prispevek v slovenščini; prispevek jenujen za praktični del delavnice.Prijave in vaše prispevke pošljite najkasneje do9. 10. 2004 na naslov: Sekcija mladih zdravnikovSZD, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, E:delavnica.smz@szd.si, W: http://smz.szd.siorganizatorja Bolnišnica Golnik – KOPA,Sekcija za citopatologijo SZDGOLNIK,Bolnišnica Golnik12. november 2004PROGRAM:Petek, 12. novembra 20048.30–9.00 Prihod, registracija9.00–9.30 Uvod (Izidor Kern)9.30–10.00 Klinična obravnava plevralnegaizliva (Peter Kecelj)10.00–11.00 Delavnica: odvzemi, vrste vzorcev,transport in obdelava vzorcev11.00–11.30 Odmor, predstavitve primerov11.30–13.00 Netumorska citopatologijaplevralnega izliva (Izidor Kern)13.00–14.00 Kosilo14.00–15.00 Karcinomski plevralni izliv(Veronika Kloboves Prevodnik,Izidor Kern)15.00–16.00 Redki sekundarni tumorji plevre(Veronika Kloboves Prevodnik)16.00–17.00 Odmor, predstavitve primerov17.00–17.30 Mezoteliom plevre (Izidor Kern)17.30–18.30 Konzultacije in zaključekVodja tečaja: Izidor Kern.Število udeležencevje omejeno na dvajset.Tečaj je namenjen zdravnikom specialistomin specializantom patologije, citologom incitoskrinerjem.Kotizacija: 25.000,00 tolarjev (vključuje odmorein kosilo, skripto, zbirko preparatov).Kontaktna oseba:ga. Irena Dolhar, T: 04 256 91 11,F: 04 256 91 17,E: irena.dolhar@klinika-golnik.sijulij 2004 ISIS

106PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJOSNOVE KLINIČNEALERGOLOGIJE IN ASTMEPouk bolnika z astmoVodnje bolnika s KOPBorganizator Bolnišnica Golnik – KO za pljučnebolezni in alergijoKRANJSKA GORA,hotel Lek18.–20. november 2004Učna delavnica je namenjena predvsemzdravnikom splošne prakse. Vabljenitudi specialisti drugih strok, specializanti,sekundariji.Število udeležencev: 20.Kotizacija: 80.000,00 tolarjev vkjučuje hotelskestoritve, zbornik, potrdilo o udeležbi, opravljanjezaključnega izpita.Informacije in prijave: ga. Irena Dolhar,Bolnišnica Golnik - KO za pljučne bolezni inalergijo, 4204 Golnik, T: 04 25 69 111,F: 04 25 69 117, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si12. DNEVI ORALNEGA ZDRAVJASLOVENIJEorganizator Društvo za oralno zdravje SlovenijeVELENJE,hotel Paka19.–20. november 2004TEME: Zobozdravstvena nega v bolnišnicah indomovih starejših občanov Pedagoški pristop pri izvajanjuzobozdravstvene vzgoje in nege Proste teme iz zobozdravstvene preventiveSimpozij je namenjen zobozdravnikom, vsemsestram, ki se ukvarjajo z zobozdravstvenoprosveto in vzgojo, učiteljem itd.Srečanje ima svečani in strokovni del.Uradni jezik: slovenščina.Kotizacija: 35.000,00 tolarjev (z DDV-jem) začlane društva, 40.000,00 tolarjev za ostale in nadan prireditve. Za sodelujoče je vstop prost.Dodatne informacije: Zdravstveni dom Ptuj,GSM: 031 695 131, E: danicahoman@volja.netISIS julij 2004XVIII. PODIPLOMSKA ŠOLA ZAZDRAVNIKESladkorna bolezen tipa 2organizator KC Ljubljana, SPS Interna klinika, KO zaendokrinologijo, diabetes in presnovne bolezniLJUBLJANA, 1. predavalnica (pritličje)Kliničnega centra Ljubljana26.–27. november 2004PROGRAMPetek, 26. novembra 200412.00–12.40 Pozdrav in uvod v šolo, anketaModerator: Ravnik Oblak M.12.40–13.00 Ravnik Oblak M.: Diagnostika,klasifikacija in etiopatogenezasladkorne bolezni tipa 213.00–13.20 Vrtovec M.: Vzgojno-izobraževalniprogram bolnika s sladkornoboleznijo tipa 213.20–13.40 Medvešček M.: Prehrana vzdravljenju sladkorne bolezni13.40–14.00 Vrtovec M.: Telesna dejavnost14.00–14.30 OdmorModerator: Mrevlje F.14.30–15.00 Mrevlje F.: Zdravljenje z oralnimiantidiabetiki15.00–15.20 Mrevlje F.: Zdravljenje z inzulinom15.20–16.00 Sedonja A., Senčar P.: Predstavitevrepaglinida in najpogostejeuporabljenih inzulinov16.00–16.20 Tomažič M.: Samokontrola16.20–16.40 Odmor16.40–17.10 Koselj M.: Kronični zapletisladkorne bolezni17.10–17.30 Koselj M.: Sladkorna bolezen inarterijska hipertenzija17.30–17.50 Urbančič Rovan V.: Diabetičnanoga17.50–18.15 Medvešček M.: Sladkorna bolezenin dislipidemija18.15–18.40 Medvešček M.: Sladkorni bolnik vposebnih okoliščinahSobota, 27. novembra 2004Delavnice (skupine A, B, C)8.00–9.00 Svetovanje prehrane (Bohnec M.,Hočevar M., Tomažin Šporar M.)9.00–10.00 Samokontrola (Bohnec M.,Hočevar M., Tomažin Šporar M.)10.00–11.00 Peroralna terapija, prvi del (MrevljeF., Koselj M., Ravnik Oblak M.)11.00–11.20 Odmor11.20–12.20 Peroralna terapija drugi del (MrevljeF., Tomažič M., Ravnik Oblak M.)12.20–13.20 Zdravljenje z inzulinom (Mrevlje F.,Vrtovec M., Urbančič Rovan V.)13.20–14.20 Sladkorni bolnik v posebnihokoliščinah (Koselj M., MedveščekM., Tomažič M.)14.20–15.00 Odmor15.00–15.30 Diabetična noga, prikaz primerov(Urbančič Rovan V.)15.30–15.50 Koselj M.: Obravnava sladkornegabolnika v ambulanti splošnemedicine15.50–16.30 Preizkus pridobljenega znanja,anketa, ocena šole16.30 Zaključek šoleKotizacije ni.Število udeležencev je omejeno na 30.Prijave:prijavite se do 5. novembra 2004 z enotnoprijavnico za udeležbo na zdravniških srečanjih,objavljeni v Izidi.Prijave pošljite na naslov: prim. Miha Koselj,dr. med., Klinični center Ljubljana, SPS Internaklinika, KO za endokrinologijo, diabetes inpresnovne bolezni, Zaloška 7, 1525 Ljubljana.Dodatne informacije:prim. Miha Koselj, dr. med.,T: 01 522 28 37, F: 01 522 27 38.

DELOVNA MESTA1071. KUHARJEVI DNEVI OB130. LETNICI SPLOŠNEBOLNIŠNICE PTUJKileorganizatorja Kirurški oddelek SB Ptuj, Herniološka sekcijaZdruženja kirurgov SlovenijePTUJ3.−4. december 2004PROGRAM:Petek, 3. decembra 20049.00−13.00 Strokovna predavanja13.00−14.00 Kosilo14.00−19.00 Praktični del v operacijskihdvoranah20.00 Svečana večerjaSobota, 4. decembra 20049.00−13.00 Okrogla miza o današnjih stališčihzdravljenja dimeljskih kil v Slovenijis prispevki posameznih oddelkov13.00 Zaključek srečanjaKotizacija:35.000,00 SIT + DDV vključuje udeležbo nasrečanju, zbornik predavanj, kosilo in večerjo.50.000,00 SIT + DDV za udeležbo tudi pripraktičnem delu. Udeležba pri praktičnem deluje omejena na 12 udeležencev.Informacije:asist. Mag. Teodor Pevec,Kirurški oddelek, SB Ptuj,Potrčeva 23-25, 2250 Ptuj, T: 02 749 14 00.DELOVNA MESTAOsnovno zdravstvo Gorenjske –OE Zdravstveni dom Kranjobjavlja prosto delovno mestozdravnika specialista družinske medicinealizdravnika po končanem sekundarijatuza delo v splošni ambulanti in ambulantiza nujno medicinsko pomoč.Pogoji: diploma Medicinske fakultete, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije, vozniški izpit B kategorije, državljanstvo Republike Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika.Zaposlitev je za nedoločen delovni čas sposkusnim delom.Kandidati naj svoje vloge z dokazili oizpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska c. 10,4000 Kranj.Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptujrazpisuje prosto delovno mestoSpecialista s področja ginekologije inporodništvaPogoji: končana Medicinska fakulteta, opravljena specializacija in specialističniizpit iz ginekologije in porodništva, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika.Delovno razmerje se sklepa za nedoločenčas s štirimesečno poskusno dobo.Na razpolago je enosobno stanovanje.Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev,kratkim življenjepisom in opisom dosedanjihdelovnih izkušenj pošljite v osmih dneh poobjavi na naslov:Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj,Potrčeva 23-25, 2250 Ptuj. Kandidate bomoobvestili o izbiri v tridesetih dneh po sprejetiodločitvi.Splošna bolnišnica Slovenj Gradecobjavlja prosta delovna mesta1. zdravnika pediatra2. zdravnika anesteziologa3. zdravnika specialista internistničnihstrok (gastroenterologa)Pogoji:k točki 1 specialist pediater, veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije, pet let delovnih izkušenj, znanje osnov računalništva,k točki 2 specialist anesteziologije z reanimatologijo, veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije, pet let delovnih izkušenj, znanje osnov računalništva.k točki 3 specialist interne medicine (gastroenterolog), veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije, pet let delovnih izkušenj, znanje osnov računalništva.Delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas.Trisobno kadrovsko stanovanje – možnostnajema.Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazilio izpolnjevanju pogojev oddajte v roku osmihdni po objavi na naslov: Splošna bolnišnicaMurska Sobota, Kadrovska služba, Ul. dr.Vrbnjaka 6, Rakičan, 9000 Murska Sobota.Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnikobjavlja prosto delovno mestozdravnikas polnim delovnim časom. Delovno razmerje bosklenjeno za nedoločen čas za delo v urgentniambulanti in ambulanti splošne medicine.Pogoji: končana Medicinska fakulteta splošnesmeri, opravljen strokovni izpit oziromasekundarijat s preizkusom usposobljenosti, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, državljanstvo Republike Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, poskusno delo štiri mesece.Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanjupogojev pošljejo v osmih dneh po objavi nanaslov:Zdravstveni dom dr. Julija Polca, Novi trg 26,1241 Kamnik.julij 2004 ISIS

108DELOVNA MESTAJavni zavod Zdravstveni dom TrebnjeZdravstveni dom BohinjZdravstveni dom Radovljicaobjavlja prosto delovno mestozdravnika splošne medicineDelovno razmerje bomo sklenili za določen čas(eno leto) s polnim delovnim časom (možnostpodaljšanja delovnega razmerja).Pogoji: diploma Medicinske fakultete, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, opravljen vozniški izpit B kategorije.Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojevpošljite na naslov: Zdravstveni dom Trebnje,Goliev trg 3, 8210 Trebnje.Zdravstveni dom Slovenska Bistricaobjavlja prosto delovno mestodveh zdravnikov splošne/družinskemedicineza nedoločen čas s polnim delovnim časom.Nastop dela takoj oziroma po dogovoru.Pogoji: zdravnik s končano Medicinsko fakulteto inopravljenim strokovnim izpitom ali zdravniksekundarij – končana Medicinska fakulteta– opravljen sekundarijat ali zdravnikspecialist splošne medicine – končanaspecializacija iz splošne medicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje splošne medicine, državljanstvo Republike Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, vozniški izpit B kategorije, poskusno delo tri mesece.Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanjupogojev pošljejo v petnajstih dneh po objavina naslov: Zdravstveni dom Slovenska Bistrica,Partizanska ulica 30, 2310 Slovenska Bistrica.O izbiri bomo kandidate obvestili v tridesetihdneh po končanem zbiranju prijav.objavlja prosto delovno mestozdravnika splošne/družinske medicinePogoji: zdravnik s končano Medicinsko fakulteto,opravljenim strokovnim izpitom insekundarijatom ali zdravnik specialistsplošne medicine s končano specializacijoiz splošne medicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje splošne medicine, državljanstvo Republike Slovenije, vozniški izpit B kategorije, poskusno delo tri mesece, znanje slovenskega jezika.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom. Nastopdela takoj oziroma po dogovoru. Možnostslužbenega stanovanja v ZD Bohinj.Rok prijave: do zasedbe delovnega mesta.Kandidati naj svoje vloge z dokazili oizpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:Osnovno zdravstvo Gorenjske, Zdravstveni domBohinj, Triglavska cesta 15, 4264 BohinjskaBistrica.O izbiri bomo kandidate obvestili v tridesetihdneh po zaključku objave.Javni zavod Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšahobjavlja dve posti delovni mestizdravnik specialist splošne ali družinskemedicine ali zdravnik splošne medicine alizdravnik specializant družinske medicineLokacija opravljanja dela je v Zdravstvenipostaji Rogaška Slatina.Pogodba o zaposlitvi bo sklenjena zanedoločen čas. Poskusno delo traja štirimesece.Pogoji: zdravnik specialist splošne/družinskemedicine ali zdravnik po opravljenemsekundarijatu ali zdravnik specializantdružinske medicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika.Rok za oddajo vlog je petnajst dni.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev in kratek življenjepispošljejo na naslov: Javni zavod Zdravstvenidom Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16, 3240Šmarje pri Jelšah.Odgovorna oseba za informacije: direktor ZDŠmarje pri Jelšah, Janez Čakš, dr. med., T: 03818 37 32.objavlja prosti delovni mesti1. zdravnik po končanem sekundarijatuali specialist splošne medicinePogoji: diploma Medicinske fakultete Ljubljana,opravljen strokovni izpit in sekundarijat ali opravljen specialistični izpit iz splošnemedicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika.Za prosto delovno mesto bo delovno razmerjesklenjeno za določen čas s polnim delovnimčasom za dobo dvanajst mesecev.2. zdravnik specialist pediatrije alizdravnik po končanem sekunadrijatu zadelo v dispanzerju za otrokePogoji: diploma Medicinske fakultete Ljubljana,opravljen strokovni izpit in sekundarijat, opravljen specialistični izpit iz pediatrije, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika.Prosti sta dve delovni mesti.Delovno razmerje bo za eno delovno mestosklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnimčasom; za eno delovno mesto pa za določenčas s polnim delovnim časom za dobo dvanajstmesecev.Rok prijave: do zasedbe delovnih mest.Kandidati naj svoje vloge z dokazili oizpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:Osnovno zdravstvo Gorenjske, Zdravstveni domRadovljica, Kopališka ulica 7, 4240 Radovljica.O izbiri bomo kandidate obvestili v tridesetihdneh po zaključku objave.ISIS julij 2004

DELOVNA MESTA109Javni zavod Zdravstveni dom TolminOGLASINAVODILAobjavlja prosta delovna mesta:1. zdravnika s končanim sekundarijatomoziroma zdravnika specialista pediatraDelovno razmerje bo sklenjeno za določenčas za čas nadomeščanja odsotne delavkeod oktobra 2004 dalje, z možnostjo kasnejšeodobritve specialističnega izpopolnjevanja.Pogoji: končana Medicinska fakulteta, opravljenizpit iz sekundarijata oziroma opravljenspecialistični izpit iz pediatrije, veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, poskusno delo štiri mesece, vozniški izpit B kategorije.V novem trgovsko-poslovnem centru naDunajski cesti za Bežigradom v Ljubljanioddampoleg obstoječih zobnih ordinacij opremljenprostor za zdravstveno oziroma katerokolimedicinsko dejavnost.Informacije: 041 860 930.za oglaševanje na rumenih straneh:Vsak prireditelj zdravniškega srečanja,seminarja, konference idr. ima pravico do dvehbrezplačnih objav.Da bi bile informacije čim bolj natančne inbrez napak, vljudno prosimo, da prirediteljiizpolnijo obrazec, ki je objavljen na zadnji stranikoledarja.Objavljali bomo le tista obvestila in programe,ki jim bo priložen izpolnjen vprašalnik, da bopodatke mogoče vnašati v koledar.Rok za oddajo gradiva v uredništvoje 10. v mesecu za objavo v številki, ki izideprvega v naslednjem mesecu.2. zdravnika specialista nevrologaNAROČILNICA - BO ŽI DAR LA VRIČDelovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s krajšim delovnim časom od polnega odseptembra 2004 dalje.Pogoji: končana Medicinska fakulteta, opravljenspecialistični izpit iz nevrologije, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, poskusno delo štiri mesece, vozniški izpit B kategorije.Kandidati naj svoje vloge z dokazili oizpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:Zdravstveni dom Tolmin, Prešernova 6a,5220 Tolmin, tel.: 05 38 81 120.Prof. dr. Ivan Ka lin šek je na pi sal knji go o prof. dr. Bo ži dar ju La vri ču.Knji go je iz da la Zdrav niš ka zbor ni ca Slo ve ni je.Cena knji ge je 2.500,00 SIT + PTT-stroški. Za upokojence: 1.500,00 + PTT-stroški.Ime in priimek (delovna organizacija): .....................................................................................................….................................................................................................................... Naročam(o) .................................................. izvodov knjigeDavčna številka: ...................................................... Davčni zavezanec: da neUlica, kraj, poštna številka:..................................................................................................................................................................................Ime in priimek kontaktne osebe:..................................................................................................................................................................................Datum: ........................................................ Podpis in žig ustanove: ...............................................................Naročilnico pošljite na naslov: Ured niš tvo re vi je Isis, Dal ma ti no va 10, p. p. 1630, 1001 Ljub lja na.Zdravstveni dom Ptujzaposlizdravnika/ico splošne medicine alizdravnika/ico specialista/ko splošnemedicinePogoji: končana Medicinska fakulteta – oddeleksplošna medicina, opravljen strokovni izpit ali sekundarijat,oziroma opravljen specialistični izpit, veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,aktivno znanje slovenskega jezika,slovensko državljanstvo ali dovoljenje zadelo v Republiki SlovenijiPonujamo sklenitev pogodbe za določen časz možnostjo sklenitve za nedoločen čas, dobredelovne pogoje in ureditev stanovanjskegavprašanja.Prijave z dokazili o izpolnjevanje pogojev pošljitev petnajstih dneh po objavi na naslov: JZZdravstveni dom Ptuj, Potrčeva 19 a, 2250 Ptuj.NAROČILNICA - MOŽGANSKE POŠKODBEProf. dr. Bo ris Klun je na pi sal knji go Mož gan ske poš kod be. Mo no gra fi ja je za miš lje na kot pri ročnik zadiag no sti ko in te ra pi jo ter tudi kot učbe nik za štu den te me di ci ne. Pred vsem bo v po moč zdrav ni kom, kise uk var ja jo s prob le ma ti ko ce re bral ne trav me.Knji go je iz da la Zdrav niš ka zbor ni ca Slo ve ni je. Cena knji ge je 4.300,00 SIT, + PTT-stroški.Za čla ne Zbor ni ce 3.900,00 SIT + PTT-stroški.Ime in priimek (delovna organizacija): .....................................................................................................….................................................................................................................... Naročam(o) .................................................. izvodov knjigeDavčna številka: ...................................................... Davčni zavezanec: da neUlica, kraj, poštna številka:..................................................................................................................................................................................Ime in priimek kontaktne osebe:..................................................................................................................................................................................Datum: ........................................................ Podpis in žig ustanove: ...............................................................Naročilnico pošljite na naslov: Ured niš tvo re vi je Isis, Dal ma ti no va 10, p. p. 1630, 1001 Ljub lja na.julij 2004 ISIS

STROKOVNA SREČANJA111Problemi otroške nevrologijeBarbara Gnidovec Stražišar, David NeubauerVpapeškem mestu Fulda v Nemčijije od 14. do 16. januarja2004 potekal 1. mednarodnisimpozij z naslovom »Focus onNeuropediatrics«. Srečanje jenastalo na pobudo nemških in avstrijskih nevropediatrov,njegov osrednji namen pa je bil,da bi strokovnjaki različnih subspecialnosti naenem mestu lahko razpravljali o skupnih problemih,ki se prekrivajo s področjem otroškenevrologije. Tokratno prvo srečanje je bilotako v celoti posvečeno presnovi možganovin metabolnim epileptičnim encefalopatijam.Gonilni sili simpozija dr. Klepperju iz Essna jeuspelo zbrati strokovnjake s področij otroškenevrologije, presnovnih bolezni, nevroradiologije,epileptologije ter klinične kemije inbiokemije. Srečanje je potekalo v zaprtemkrogu in je bilo finančno v celoti podprto sstrani lokalnega proizvajalca dietetne prehrane.Kot plod dobrega strokovnega sodelovanjaz drugimi evropskimi nevropediatričnimiustanovami sva bila med povabljenimi tudidva predstavnika Kliničnega oddelka zaotroško, mladostniško in razvojno nevrologijoPediatrične klinike v Ljubljani.Simpozij je otvoril G. F. Hoffmann iz Heidelbergaz izvrstno predstavitvijo stopenjskegadiagnostičnega pristopa k metabolnim epileptičnimencefalopatijam v različnih starostnihobdobjih. Za vsakodnevno klinično praksoje bila še posebej dobrodošla natančna predstavitevindikacij za preiskavo cerebrospinalnetekočine. V nadaljevanju je R. A. Wevers izNijmegena predstavil metodo protonske magnetno-resonančnespektroskopije, ki omogočanatančno analizo vsebnosti vseh telesnih tekočinin je še posebej primerna v diagnostikivrojenih napak presnove. Prof. Wevers je opisalnatančne indikacije za preiskavo in ponudiltudi konzilijarne storitve po razumni ceni300 evrov za analizo enega vzorca. B. Plecko-Startinig iz Gradca je v svojem predavanjuopozorila na metabolne epileptične encefalopatijez možnostjo učinkovitega zdravljenja. Taskupina epileptičnih encefalopatij prestavljaheterogeno skupino presnovnih obolenj invključuje različne aminoacidopatije, pomanjkanjakofaktorjev in vrojene napake energijskegametabolizma. Zgodnja postavitev diagnozein zdravljenje teh epileptičnih encefalopatij jeključna za preprečitev nepovratne možganskeokvare. W. Sperl iz Salzburga je v nadaljevanjuposkušal odgovoriti na vprašanje, ali lahkozdravimo mitohondrijske encefalopatije. Vzadnjih letih je bil namreč narejen velik koraknaprej k razumevanju molekularnih osnovrazličnih mitohondrijskih citopatij, terapevtskemožnosti pa še vedno precej zaostajajo za tovrstnimiodkritji. W. Sperl je poudaril potrebopo izvedbi številnejših multicentričnih študijna dobro opredeljenih skupinah bolnikov, kibi potrdile resnično terapevtsko učinkovitostrazličnih vitaminov, kofaktorjev in odstranjevalcevprostih kisikovih radikalov, ki setrenutno uporabljajo v različnih terapevtskihshemah pri poskusih zdravljenja mitohondrijskihcitopatij. Predstavil je tudi več konceptovmožne genske terapije, od katerih pri motnjah,povzročenih z mutacijo mitohondrijske DNA,še največ obetajo poskusi znižanja razmerjamutiranega in divjega tipa mitohondrijskeDNA v prid slednjega.V drugem sklopu predavanj, namenjenemunovim smernicam, je D. Rating iz Heidelbergav svojem predavanju o piridoksinsko odvisnihkrčih poudaril, da moramo na piridoksinskoodvisnost vselej pomisliti pri slehernem primeruencefalopatije s pričetkom v novorojenčkovemobdobju, četudi ta nastopi brez jasnoizraženih epileptičnih napadov. Opozoril je naopise posameznih primerov novorojenčkov,pri katerih so krče učinkovito prekinili zaplikacijo piridoksal fosfata. Zato je bilo predlaganosprejetje doktrinarne spremembe, dabi v primeru neuspešnega prekinjanja epileptičnihnapadov v novorojenčkovem obdobjus piridoksin hidrokloridom pred uporaboprotiepileptičnih zdravil izvedli še terapevtskiposkus s piridoksal fosfatom. J. Jaeken izLeuvna je opozoril na odkritje novih mutacijgena za eno izmed podenot signalne molekuleG-proteina, ki se pretežno kažejo s kliničnosliko encefalopatije. Mutacije alfa podenote Gproteina so bile do nedavnega poznane predvsemkot vzrok redkih endokrinih obolenj,nova odkritja pa motnjo v delovanju signalnihmolekul vzročno povezujejo z novo skupinogenetskih encefalopatij. Jaeken je predstaviltudi modificiran test agregacije trombocitov,ki ga je razvil s sodelavci, in s katerim je močrelativno enostavno opredeliti funkcijskosposobnost G-proteina. S. Stöckler Ipsiroglu zDunaja je podala pregled kliničnih in biokemičnihznačilnosti treh do sedaj znanih motenjpresnove kreatina pri človeku ter podrobnopredstavila možnosti njihovega zdravljenja. Vdunajskem centru imajo namreč že večletneizkušnje z nadomestnih zdravljenjem s kreatinmonohidratom pri obeh motnjah kreatinskesinteze, kljub temu, da spadajo motnje kreatinskegapomanjkanja med redko diagnosticiranebolezni. Dopoldanski sklop predavanj prvegadne je sklenil V. T. Ramaeders iz Züricha spredstavitvijo posledic cerebralnega pomanjkanjafolatov in ugodnega učinka zdravljenja sfolinično kislino. Največ pozornosti so vzbudilanajnovejša dognanja Ramaehersove raziskovalneskupine, ki je z analizo cerebrospinalnetekočine pri deklicah z Rettovim sindromomugotovila znižano afiniteto za vezavo folata,ki tako zmanjšuje njegov transport v osrednježivčevje. Blago izboljšanje mobilnosti ter avtističnihznačilnosti ob zdravljenju s foliničnokislino zbuja nove terapevtske upe za deklicez omenjenim sindromom.Po opoldanskem premoru so organizatorjivse udeležence naključno razporedili v štiriučne delavnice, kjer smo lahko v manjšimskupinah neposredno razpravljali s strokovnjakiza posamezna področja o dodatnihbiokemičnih in morfoloških preiskavah terzdravljenju epileptičnih encefalopatij. Samasem se udeležila sklopa o slikovni diagnostikiepileptičnih encefalopatij, ki ga je vodila J.Gärtner iz Göttingena, znana predvsem poprvem opisu nove levkodistrofije s temporal-julij 2004 ISIS

112STROKOVNA SREČANJAnimi cistami.Prvi dan intenzivnih predavanj sta zaključilaR. Surtees iz Londona s predstavitvijonovosti pri zdravljenju vrojenih napakpresnove biogenih aminov in A. Morris izManchestra s podrobnim pregledom vlogeketonskih teles pri presnovi možganov. Omenjenjopredavanje je bilo dobrodošel uvod vdrugi dan simpozija, ki je bil v celoti posvečenketogeni dieti in potencialni terapevtski uporabiketonskih teles. J. Freeman iz Baltimorjaje v uvodu predstavil zgodbo dečka Charlija zresistentno obliko epilepsije in uspešnim obvladovanjembolezni s ketogeno dieto. Zgodboje v celoti zapisal dečkov oče in predstavljavidenje sinove bolezni ter z njo povezanihtežav in družinskih pretresov. J. Freeman je vnadaljevanju predstavil tudi bogate izkušnjepediatričnega centra za epilepsijo univerzeJohns Hopkins iz Baltimorja s ketogeno dietopri obvladovanju resistentnih epilepsij. V desetihletih so s ketogeno dieto skupno zdravili150 otrok z najtežjimi vrstami epilepsije in priveč kot polovici dosegli najmanj 50-odstotnozmanjšanje števila napadov že v prvem letuizvajanja diete. Pri posameznikih so doseglicelo popolno prekinitev epileptičnih napadov.J. Freeman je pred kratkim izdal že tretjo izdajoknjige o ketogeni dieti, ki jo že več let uspešnoizvajamo tudi na naši kliniki. V nadaljevanjuje D. R. Nordli iz Chicaga predstavil možnostiin indikacije za izvajanje ketogene diete pridojenčkih. E. H. Kossoff iz Baltimorja pa jeopisal izkušnje Pediatričnega centra za epilepsijouniverze Johns Hopkins s ketogeno dietopri zdravljenju otrok z Westovim sindromom.Po kratkem predahu je G. F. Cahill iz Bostonapredstavil potencialne možnosti terapevtskeuporabe ketonskih teles, ki je v praksi omejenapredvsem na betahidroksibutirat. V zadnjemčasu potekajo intenzivne študije, ki poskušajorazširiti njegovo klinično uporabnost na različnastanja motene prekrvavitve ali oksigenacijetkiv. Vse bolj postaja očitno, da betahidroksibutiratni zgolj nadomestni substrat, temvečima tudi druge, predvsem transkripcijske inalosterične učinke, preko katerih vpliva naspremenjeno presnovo. J. Klepper iz Essna jeprikazal lastne rezultate poskusov uporabeoralnih ketonov pri zdravljenju sindromapomanjkanja glukoznega transporterja tip 1(GLUT-1). Namen zdravljenja z eksogenim natrijevim-hidroksibutiratomin butanediolom jebil predvsem v zmanjšanju potrebe po strogiketogeni dieti. J. Klepper je poudaril praktičneprobleme pri tovrstnem zdravljenju zaradipotrebe po zaužitju velikih količin eksogenihketonov ter s tem možnostjo preobremenitvez natrijem. Omenjene substance pa zaradi zelogrenkega okusa bolniki tudi težje prenašajo. Vnadaljevanju sta S. Grünewald iz Essna ter B.Plecko Startinig iz Gradca predstavili kliničnouspešnost zdravljenja z oralnim betahidroksibutiratompri pomanjkanju multiple acil-CoAdehidrogenaze (MAD) oziroma pri hiperinzulinizmu.Obe sta podali podobne zaključke ozadovoljivi učinkovitosti tovrstnega zdravljenjabrez pomembnejših stranskih učinkov.Popoldanski sklop predavanj je bil ponovnoorganiziran v obliki neposrednih srečanjs strokovnjaki za ketogeno dieto. Z njimismo razpravljali o potencialnih možnostihin praktičnih vidikih uporabe ketogene dieteter poskušali odgovoriti na vprašanje, zakajtovrstna dieta glede na dobre izkušnje ameriškihrazpravljalcev v evropskem prostoru nibolj razširjena. Odličen simpozij je sklenil A.Kohlcshüter iz Hamburga, ki nas je v dobrozamišljenem kratkem preglednem predavanjuponovno spomnil na vse, kar smo izvedeliv minulih dveh dneh simpozija. V imenuorganizatorjev je simpozij sklenila B. PleckoStartinig iz Gradca, s katero smo se ob koncu vsistrinjali, da je tovrstna neposredna izmenjavamnenj in izkušenj med strokovnjaki različnihstrok zelo potrebna pri obravnavi bolnikovz redkimi nevro-metabolnimi obolenji. Daso organizatorji srečanja zadeli v polno, sonenazadnje potrdile tudi živahne razprave,ki so se preko intenzivnega strokovnega delanadaljevale tudi v obilnem spremljevalnemdružabnem programu simpozija, ki ni dovoljevalprav veliko časa za predah. Ob koncu smose vsi udeleženci tokratnega prvega srečanjarazšli z obljubo, da bodo tovrstna srečanja vFuldi postala tradicionalna, zato nasvidenjenaslednjega januarja v Fuldi.V Sloveniji imamo učinkovit laboratorijza ugotavljanje vrojenih napak presnove(možnost preiskave aminokislin v serumu spomočjo kromatografa in organskih kislin vseču s pomočjo spektroskopije) na pediatričnikliniki, medtem ko nekatere druge (redkejše)preiskave na presnovne motnje (peroksizomopatije,karnitinopatije, prirojeni defektglikozilacije, encimske preiskave za nevrodegenerativnebolezni in bolezni kopičenja)še vedno opravljamo v tujini (predvsem vInstitute of Child Health, London).Šolar, šolski zdravnik in šolaMarjana ŠaleharKdo je kdo?Šolar je vstopnik v osnovno šolo, učenec vosemletki ali devetletki ali šoli s prilagojenimprogramom, dijak v gimnaziji ali drugi srednjišoli. Šola je katerakoli inštitucija, v kateri jemožno šolanje do devetnajstega leta starosti.Šolski zdravnik in njegovedolžnosti:Šolski zdravnik je lahko specialist šolskemedicine ali zdravnik z diplomo iz zdravstvenegavarstva žena, otrok in mladine. Jeimenovani zdravnik šole. Opravlja preventivnepreglede. Odgovarja za higienski režim všoli, za zdravo prehrano, zdravstveno vzgojo.Pogovarja se in svetuje staršem, učiteljem,svetovalni in socialni službi. Je član skupineza sprejem šolskih novincev in član skupineza poklicno usmerjanje. Ima pooblastilo zaopravljanje obveznih cepljenj in za opravičenjedolgotrajnih šolskih izostankov. Pomagata musrednja in višja medicinska sestra ter profeso-ISIS julij 2004

STROKOVNA SREČANJA113rica zdravstvene vzgoje. Narava dela zahtevausposobljenost pediatra in medicina dela polegspecialističnih znanj šolskega zdravnika. Delujepo načelu multidisciplinarnosti in skupinskegadela. Skrbi tudi za vse tiste bolne šolarje, ki sosi ga izbrali za svojega lečečega zdravnika.UgotovitveTrideset let dela v stroki omogoča široko obzorjein kritično distanco. Spremembe v družbiin šolarjevi zdravstveni problematiki so očitne,“bolezni družbe se odražajo v bolezni šolarja”.Nalezljive bolezni so bile, so in bodo še vnaprejresen problem za zdravje. Kljub cepljenju inizkoreninjanju nekaterih nalezljivih, zlastiotroških bolezni smo priče porajanju novih.Poleg cepljenja je glavni adut pri njihovemobvladovanju dober higienski režim ter zlastiumivanje in razkuževanje rok, kultura hranjenjain pitja neoporečne vode. Srečevala semse z revmatično vročico, ki je pogosto zadelasrčne zaklopke in zapuščala srčne hibe. Pozdravljenju streptokoke angine s penicilinomje skorajda ne srečamo več. Tuberkuloza je bilaresen problem. Sedaj je, kot slišimo, pri nas vizkoreninjanju in že se bo opuščalo besežiranjeob rojstvu, da epidemije črnih koz splohne omenjam. Tedaj smo cepili proti otroškiparalizi, tetanusu, davici, oslovskem kašlju.Pričenjali smo cepiti proti rdečkam in gripi.Kar precej otrok je bilo slabokrvnih in podhranjenihs posledicami rahitisa. Preventiva zD-vitaminom se je šele začenjala. Pojavljale sose prirojene srčne hibe zaradi hipovitaminozpri nosečnicah. Otroške kolonije so potekaletri tedne. Varstvo otrok v šoli izven ur poukaše ni bilo razvito. Ključ na vrvici okoli vratu jepostal prispodoba za šolarjevo prezgodnjo invsiljeno samostojnost. Danes so šolarji žrtvedruge skrajnosti. Šolsko varstvo poteka predpoukom, med in po pouku. Tako so “ujetniki”šolskih prostorov tudi deset ur na dan. So nesamostojniin starši jih hiperservisirajo. Le prvevzgoje niso deležni, ker starši nimajo časa zato ali pa niso pripravljeni prevzeti odgovornosti.Seveda je v tistih časih vsak normalen,povprečen otrok lahko zaključi osnovno šolobrez komplikacij. Danes smo priča čudnemufenomenu otroka tirana, otroka svetovljana,čudežnega otroka, genialnega otroka, le dobrovzgojenega, nemotečega otroka zelo težko najdemo.Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletjain v povezavi s celodnevno šolo smo pričeliugotavljati utrujenost in obremenjenost otrokv zvezi s šolo. V devetdesetih letih smo pričelizaznavati psihosomatske simptome in znake.Vrsto šolarjevih težav nikakor nismo moglis preiskavami objektivizirati. Šlo je torej zafunkcionalne motnje, ki smo jih pripisali šolskemustresu. Šele danes dobivamo potrditveo svetu. Leta 1995 smo zaključili vseslovenskoraziskavo “stres otrok v šoli”, ki je pokazala dakaže te znake 85 odstotkov slovenskih šolarjev,v povprečju tri do štiri znake. To so glavoboli,vrtoglavice, omedlevice, različne vrste bolečinv prsnem košu, trebuhu, okončinah, motnjespanja, nočne more, tiki, posebni apetiti “pike”,motnje hranjenja in odvajanja. Na začetku 21.stoletja se pojavljajo zlorabe, nasilje, agresivnost,razdražljivost, asocialno vodenje, depresivnost,zloraba alkohola in tobaka med šolarji.Uporaba novih in novih prepovedanih drog,zlasti plesnih drog v kombinaciji z različnimienergetskimi napitki, ki so lahko smrtonosne,ker vodijo dobesedno k pregrevanju. Reklam vstilu “Bull ti da krila”, še ni nihče prepovedal.Širijo se spolno prenosljive bolezni. Včasihpopolnoma neopazno vendar z resnimi posledicami.Priča smo epidemiji poškodb doma.V šoli, telovadnicah in na igriščih. Relativnonarašča število samomorov mladostnikov insplavov pri mladostnicah. Kondome malouporabljajo, tabletke za “potem” so dnevnapraksa.Kaj pravijo številke?V šolskem letu 2000/2001 je bilo pregledanihpred vstopom v šolo 21.344 ali 99,3 odstotkešolskih novincev. V osnovni šoli je bilopreventivno pregledanih 85.440 ali 98,4 odstotke.V srednji šoli je bilo pregledanih 48.148ali 95,9 odstotkov šolarjev. Slabo držo telesaugotavljajo pri 19,1 odstotku, slab telesni razvojpri treh odstotkih, slaba prehranjenost pri 14,8odstotkih, fiksirane slabe drže v 8,1 odstotkuin strukturne deformacije hrbtenice (kifoze inskolioze) v 2,1 odstotku. Deformacije prsnegakoša in druge deformacije okostja kot posledicarahitisa se pojavljajo v 11,6 odstotkih. Spuščenstopalni lok najdemo pri 11,7 odstotkih. Vsakčetrti šolar ima eno ali več deformacij okostja.Motnje vida pri 17,7 odstotkih in motnje sluhapri 1,6 odstotkih in govorilne motnje pri dvehodstotkih. O spolnem razvoju zdravstvenastatistika ne poroča. Ali gre za tradicionalnosramežljivost Slovencev?V letu 2001 je bilo 1.000.729 obiskov bolnikovna osnovni ravni (v zdravstvenih domovihin pri zasebnikih). Samo 46,6 odstotkovobiskov bolnih šolarjev je bilo opravljenih priizbranih šolskih zdravnikih, ostali so poiskalipomoč v drugih službah. Obiskov v preventivije bilo 208.215 (sistematski pregledi, cepljenjain drugo). Šolski zdravniki so opravili71,9 odstotkov sistematskih pregledov. Ostaliobiski v preventivi so bili v splošni medicini,pediatriji, medicini dela, polivalentnih službahin zdravstvenem varstvu žensk. Vse to zelovpliva na kakovost zajema zgoraj navedenihstatističnih podatkov! Torej zgoraj navedeneodstotke pomnožimo s faktorjem 2, da dobimorealno sliko. Ugotovitev pri sistematskihpregledih v preventivi.Ko šolar zboliVodilni vzrok za prvi obisk pri zdravniku vkurativi so akutne okužbe dihal ali viroze. Odnalezljivih bolezni najpogosteje beležimo norice,črevesne okužbe, Lymsko boreliozo (klopi),mikrosporijo (mačke), okužbo s streptokokom(šen in garje, otroške garje (impetigo contagiosa).Z uvedbo obveznega cepljenja proti hepatitisuB število obolenj upada. Cepljenje protiklopnemu meningoencefalitisu za šolarje niobvezno, je pa precej drago in se zato ne izvajadovolj, čeprav so posledice obolenja najhujšeravno pri mladostnikih. Epidemije črevesnihbolezni kot posledica prenosa okužbe s hranoin vodo in kot posledica nizke higienske ravnišolarjev, so žal še vedno pogostejše, kot bi siželeli. Najpogostejši povzročitelji so salmonele,šigele, rotavirusi in virus hepatitisa A. Šolarjipostajajo žrtve nezdravega življenjskega sloga.Sladkorna bolezen tipa 2, ki je bila do nedavnegaprivilegij odraslih ljudi, se pojavlja tudipri mladih. Prav tako ugotavljajo povečanjemaščob v krvi. Zelo pogosti so obiski prizdravniku zaradi psihosomatskih motenj indepresije. Sodobna doktrina na tem področjuzagovarja predpisovanje anksiolitikov in antidepresivovmladim. Do nedavnega je to veljaloza strokovno napako.Na en preventivni pregled šolarja pride petpregledov v kurativni dejavnosti (brez obiskovv dežurni službi in obiskov zdravnika nadomu) v izvenbolnišnični dejavnosti. O tembi bilo dobro premišljevati.Zdravstvena vzgojaŠolarji so zelo dobro obveščeni. Na teoretskiravni vam vedo povedati vse o zdravem življenjskemslogu. Kljub temu ne živijo zdravo,kajti okolje, v katerem živijo, ne posredujezdravih življenjskih navad.Šolarji ne jedo zdravo, ne pijejo dovoljvode, ne upoštevajo osnovnega pravila rok.Nimajo časa za igro in gibanje na svežem zraku.Nimajo časa za samostojno, ustvarjalno igro.So ujetniki lenobnosti, ki jo ustvarja domačikavč, vrečka s čipsom, televizor, računalnikin GSM. Ne marajo športnih dejavnosti, nitišportne vzgoje. V vedno težjih šolskih torbahso prikrajšani za vse radosti, ki jih ponuja potv šolo in iz šole, v družbi vrstnikov. Starši jih zavtom pripeljejo do šolskega praga, parkirajoin jim odnesejo šolsko torbo do učilnice. Polegjulij 2004 ISIS

114STROKOVNA SREČANJApretirane skrbi grozijo šolarjem zlorabe, trpinčenje,zanemarjanje, izkoriščanje in vrstniškonasilje ter druge psihosocialne motnje. Preobremenjenostin kronični stres jih spreminjatav invalide še pred koncem srednje šole.Razlogi za zaskrbljenostNefunkcionalna družina, ki ne more nuditiotroku trdne opore in vrednostnega sistema,storilnostno usmerja šola, ki zahteva od šolarjasamo rezultate in opis šolske zdravstvene službe.S pravo zdravstveno reformo so bili ukinjenidispanzerji, s sistemom glavarine se je spremenilošolske zdravnike v “lovce na glave”, saj je odštevila opredeljenih šolarjev odvisno njihovopreživetje. Storitve zdravnika na sami šoli nisoveč financirane. Tako veliko pomembnega delane more biti več opravljenega. Zdravstvenareforma, ki je pred vrati, bo po vsej verjetnostiše bolj omejila delo šolskega zdravnika. Šolarje vedno bolj potreben pomoči usposobljenihzdravnikov, vendar bo te pomoči vedno manj,saj šolsko zdravstveno službo urejajo vsi. Nihčepa nikoli ni vprašal za mnenje strokovnjakoviz tega področja, šolskih zdravnikov. S prvozdravstveno reformo smo izgubili tudi svojstrokovni vrh, razširjeni strokovni kolegij zašolsko medicino. Kmalu bo šolska zdravstvenaslužba v Sloveniji praznovala svojo stoto obletnico.Takrat bo najbrž zlomil svoj grb in obtem izgovoril obredne besede: “Šolski zdravnikdanes in nikoli več.”Viri:Zdravstveni statistični letopis za leto 2001. Poročilo o izvršenihsistematičnih pregledih šolskih otrok in mladine (obr. št. 3-04-61). Zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine, 140-165http://www.sigov.si7publikacije7lp_letopis_2001.htmŠalehar M.: Stres v šoli. Zaključno poročilo raziskave za MTZ.Ljubljana, 1994The Health Promoting School-an investment in edusation, healthand democracy. First Conference of the European Networkof Health Promoting Schools, Halkidiki, Greece,1997Evropski odbor za zobozdravstvoEvgenij Komljanec, Matjaž RodeVStocholmu je od 28. do 29. maja2004 potekal sestanek Evropskegaodbora za zobozdravstvo(EU-Dental liaison committee,DLC). Tokratnega sestanka svase iz Slovenije udeležila prof. dr. Matjaž Rode,dr. dent. med., in Evgenij Komljanec, dr. dent.med. Udeležba na sestanku je imela veliksimbolični pomen, saj so dosedanje članiceopazovalke postale polnopravne članice tegatelesa, kar je posledica širitve Evropske unije.S tem dogodkom ima Slovenija v DLC dvaglasova kot vse druge članice EU. Švedskaje lepa država z izredno dobro organiziranozobozdravstveno službo. V mestnem svetuStocholma, ki šteje 101-ga svetnika, sedi 53žensk.Slavnostni sprejem se je začel 27. 5. 2004s pozdravnim govorom predsednika švedskegazobozdravniškega združenja gospodadr. Rolanda Svenssona. Pozdravil nas je tudiutemeljitelj dentalne implantologije, prof. dr.Per-Ingvar Branemark, ki je nato imel prečudovitoin izredno zanimivo predavanje.V petek, 28. 5. ob 9. uri, smo začeli uradnidel sestanka s pozdravnim govorom predsednikaDLC dr. Wolfganga Doneusa s pregledomprisotnosti in ugotavljanjem sklepčnosti. Tokratnegasestanka se je udeležilo enaindvajsetdržav, rednih članic in pet članic opazovalk.Tokrat je bila prvič kot opazovalka prisotnatudi Hrvaška. Sprejetje dnevnega reda s trinajstimitočkami in triindvajsetimi podtočkami,je potekalo brez večjih zapletov.Med zasedanjem Evropskega odbora za zobozdravstvoPo opravljenih formalnostih smo prešlina četrto točko dnevnega reda, to je Poročilodela predsedstva. Predsednik je povedal, da sospremljali vso zakonodajo, ki so jo sprejemali vevropskem parlamentu in da je bil tokrat »največjiuspeh«, da so dosegli spremembo smernice,ki je dovoljevala, da bi lahko zobozdravniki,ki delajo v EU, brez kakršnekoli kontrole delališestnajst tednov v drugi državi.Predsednik je povedal, da je delovanjepisarne DLC v Bruslju z dneva v dan bolj zahtevnoin obseg dela se neprestano povečuje.Potrebno je razmisliti o novih zaposlitvahpredvsem o zaposlitvi novega pravnika. Trenutnopomagajo pisarni DLC odvetniki, kidelujejo v nacionalnih delegacijah, kar nikakorne more biti dolgoročna rešitev. DLC namrečpostaja vse bolj podobna zbornici evropskihISIS julij 2004

STROKOVNA SREČANJA115zobozdravnikov, ki skrbi za njihove interese vEU. Tako pomembno poslanstvo se ne moreopravljati brez profesionalcev. Obravnavalismo dve točki spremembe statuta: po novem bo imel predsednik tudi podpredsednika,ki bo izvoljen izmed članovpredsedstva (obrazložitev: nadomeščanjepredsednika v primeru odsotnosti, bolezenitd.);predsedstvo se bo razširilo za eno mesto(obrazložitev: razširitev EU z novimi članicami).Volitve novega člana bodo novembra vBruslju.Naslednja zelo zanimiva tema je bilo obravnavanjetako imenovanih »one stop shop«ordinacij. To so ordinacije, ki so v glavnemob meji EU pred širitvijo, kjer se dogaja zobozdravstveniavtobusni turizem. Pripravljajose evropske smernice, ki bi omejile oziromapostavile pod kontrolo takšno prakso, ki vvečini primerov ni v skladu s sodobno zobozdravniškodoktrino.Tako kot se zobozdravniki organizirajo vDLC in tako skrbijo za svoje interese v EU,so se začeli organizirati tudi zobni tehniki. Povabilona njihovo ustanovno srečanje so dobilitudi predstavniki DLC. Sprejel se je sklep,dase tega srečanja ne bomo udeležili, ker to ni vnašem interesu.Nadalje je potekala razprava tudi o prisotnostiin položaju denturistov v posameznihdržavah članicah EU. Denturista bi lahkoopredelili nekoga, ki ima izobrazbo nekje medzobotehnikom in nekdanjim našim zobozdravnikom.Dovoljeno mu je delati določenestoritve tudi v pacientovih ustih. Denturistovni v Avstriji, Belgiji, Franciji, Nemčiji, Grčiji,na Irskem, v Italiji, na Portugalskem, v Sloveniji,Španiji in na Švedskem. Nekatere od tehdržav se pritožujejo, da so posamezniki, kidelajo ilegalno. Danska ima 400 denturistov(6.500 zobozdravnikov). Dovoljeno jim jedelati totalne in parcialne snemne proteze.Izobraževanje traja pet let.Finska ima 346 denturistov (4.720 zobozdravnikov).Delajo delo zobotehniku in pacientu.Lahko naredijo totalno snemno protezo.Šolanje traja tri leta in pol za zobnega tehnikain nato še pol leta, da postane denturist. Nizozemskalahko delajo totalne snemne protezein parcialne snemne proteze pod nadzoromzobozdravnika. Šolanje traja štiri leta enkratna teden, vendar se v šolo lahko vpišejo samozobotehniki. Velika Britanija ima 200 denturistov,ki delajo ilegalno.Ustanovili smo tudi dve novi delovniskupini: skupina za prepoznavanje profesionalnihin delavnih naslovov, skupina za kontrolo infekcij v zobozdravstvu.V posebno čast si lahko štejemo, da je vdrugo skupino bil izvoljen tudi prof. MatjažRode, dr. dent. med., iz Slovenije.Pod točko finance smo obravnavali zaključniračun, ki smo ga sprejeli. Rezultatzaključnega računa je + 14.894 evrov. Sprejelismo tudi proračun za leto 2004 in znaša202.000 evrov.V posebno veselje vseh udeležencev jebilo, ko je dr. Anthony S. Kravitz predstavilzaključno izdajo Priročnika za zobozdravstvo.Zahvalil se je vsem državam, ki so sodelovale,in povedal, da je to trenutno najbolj obsežen inpopoln dokument za področje zobozdravstva vEU. Pri sestavi dokumenta, ki obsega 318 strani,je sodelovalo enaintrideset držav.Sestanek smo zaključili v soboto ob13.30.Zaključek: Pomembnost sodelovanja inkontinuitete dela v EU-Dental Liaison Committeepostaja prioriteta za vse države članiceEU. Trenutno je zaznati določeno napetostmed starimi in novimi članicami EU. Naeni strani težnja po liberalizaciji in na drugistrani deliberalizaciji predpisov, ki se nanašajona zobozdravstvo. Pozicija slovenskihzobozdravnikov v EU je dobra in izhodiščaso za naprej obetajoča. Trenutno meniva, daje slovensko zobozdravstvo na dobri poti,vendar bo v naslednjem obdobju potrebnonapraviti razmislek, kaj moramo še storiti zaboljše stanje slovenskega zobozdravstva inzobozdravnikov.Kaj je povedal pionir sodobnedentalne implantologijeMatjaž RodeNi vsak dan možnosti, da srečašin občuduješ vodilne strokovnjakesvojega poklica. Ob udeležbina sestanku Evropskegaodbora za zobozdravstvo (EU-DLC) v Stockholmu pa so nam gostitelji pripravilipresenečenje in nam omogočili, da smov ožjem krogu uživali ob modrovanju velikega»maga« dentalne implantologije, profesorjaPer-Ingvarja Brånemarka.Zgodba njegovega ukvarjanja z dentalnimiimplantati je zelo zanimiva in ponovno dokazuje,kako zelo pomembna faza nekega odkritjaje slučaj, ki ga je potrebno opaziti in ga potemumestiti v proces odkrivanja nekaj novega. Tolastnost imajo samo nekateri!Leta 1950 je profesor anatomije Per-IngvarBrånemark raziskoval nastanek novih žil vkostnem kalusu in je pri tem uporabljal “okenčka”,ki so bila narejena iz titanove mrežice.Taka mrežica je bila zelo draga in zato je enohotel uporabljati večkrat. Opazil je (!), da imavelike težave pri odstranitvi te mrežice, ki seje po nekaj mesecih dobesedno zrasla s kostjo,v katero je bila vstavljena. To je bilo rojstvosodobne, znanstveno utemeljene in sedaj žez dokazi podprte nove veje stomatologije,dentalne implantologije, ki služi kot osnovaza uporabo te metode tudi na drugih kostehpo telesu.Leta 1965 je profesor Per-Ingvar Brånemarks svojimi sodelavci po mnogih predhodnonarejenih predkliničnih in kliničnih preizkusihjulij 2004 ISIS

116STROKOVNA SREČANJAna živalih vsadil prve dentalneimplantate pacientom,ki so se potem vsako letomnožili. S svojimi sodelavcije že od začetka vodil zelo natančnostatistiko dela in zatoje postavil osnovna pravilaindikacij, predkliničnih inkliničnih postopkov implantiranja,ki so se v glavnemohranili do danes. Njegovvpliv je bil tako močan, damora sedaj sam dopolnjevatiin popravljati svoje prvotne trditve, saj še sedajtežko najdemo strokovnjaka, ki bi se mu upalmočno oporekati!Kot vsi veliki ljudje, je na predavanju, ki semmu lahko prisostvoval, priznal, da so se vsi, kiso sodelovali pri “rojstvu” zasnov za sodobnodentalno implantologijo, kar močno “lovili”.Veliko stvari, ki so jih zahtevali na začetku,sedaj ne drži več in profesor je ponovno poudaril,kako je pomembno, da vsi tisti, ki seukvarjajo z dentalno implantologijo, o tem čimveč poročajo in pri tem ne zamolčijo svojihneuspehov, saj prav to omogoča napredekin razmišljanje o boljših rešitvah. Posebenpoudarek je posvetil uporabi implantatov zasidrenje obraznih epitez pri pacientih, ki sozaradi različnih vzrokov izgubili del svojegaobraza, saj taki implantati omogočajo sidrenjeobraznih epitez in s tem močno hendikepiranemupovrnejo človekovo dostojanstvo! Pravdostojanstvo in pravica do njega je bila osnovnanit predavanja, saj je profesor Brånemarkže na začetku poudaril, da naj bi imel vsakčlovek pravico do njega in implantati lahko ktemu še kako doprinesejo.Vesel sem bil, da smo tudi pri nas že prednekaj leti pričeli z vsajevanjemimplantatov za retencijoočesnih ter ušesnih epitezin moram se zahvaliti prof.dr. Zoranu Arnežu, ki je imelveliko posluha in potrpežljivosti,da si je ob svojemnatrpanem programu vzelčas in je kirurško pripravljalmesta na obrazu za vsaditevtakih implantatov.Profesor Brånemark jesvoje predavanje popestriltudi z mnogimi primeri in dokazili o možniuporabi implantatov za sidrenje vseh vrst obraznihepitez; zbirka je vredna občudovanja invzbuja up, da lahko strokovnjaki posameznemu“zaznamovanemu” vrnejo sonce v njegovoživljenje. To je res lep občutek.Po koncu predavanja je kar nekaj časavladala tišina, saj je bilo poslušalstvo močnoprevzeto. Močan aplavz, ki je sledil, je dovoljnazorno pokazal s ploskanjem izraženo spoštovanjein občudovanje velikega »maga« tenove veje stomatologije in kirurgije. Evropsko zobozdravniško združenje 2004Matjaž Rode, Evgenij KomljanecLetošnje redno srečanje predstavnikovevropskih zobozdravniškihzdruženj in zbornic, ki so združeniv evropsko zobozdravniškozdruženje – E. R. O. je potekalood 21. do 22. maja 2004 v Bukarešti, glavnemmestu države, ki še čaka na vstop v Evropskounijo (EU), Romunije. Neučakanost tega čakanjaje videti na vsakem koraku potepanjapo Bukarešti, saj po mestu že visijo modrezastave z rumenimi zvezdami in prav ta simbolje videti tudi na avtomobilskih registrskihtablicah.To vsakoletno srečanje je pravzapravvsakoletna generalna skupščina, na kateri sesprejemajo za delo E. R. O. ključni dokumentiin priporočila, zato ni nič čudnega, da se naskupščini vsako leto zberejo predstavnikizobozdravniških združenj, sekcij in zborniciz več kot 40-ih evropskih držav, funkcionarjiuradov za zdravstveno politiko pri Evrop-Skupščina je privabila le malo delegatovISIS julij 2004

STROKOVNA SREČANJA117ski skupnosti in tudi nekateri najvidnejšifunkcionarji Svetovnega zobozdravniškegazdruženja-FDI. E. R. O. je vodilna stanovskapovezava evropskih zobozdravnikov, vendarv zadnjem času vse bolj kaže znake krize svojeidentitete, saj v evropskem prostoru tudi vzobozdravstvu vse bolj stopa v ospredje vsemočnejša prisotnost ter vpliv birokratov izBruslja in tako to vlogo vse bolj prevzemaKomite za zobozdravstvo pri EU.Prav letos se je opazilo, da je redno članstvov E. R. O. izredno pomembno tudi zaslovenske stomatologe, saj priporočila, ki jihpripravijo njegove posamezne mednarodneekspertne skupine, pridejo prav tudi pri našihpredvidevanjih, kako bi bilo najbolje organiziratizobozdravstvo pri nas.Letošnje redne letne skupščine sva se izSlovenije udeležila dr. Matjaž Rode (delegatin predsednik Nacionalnega komiteja za povezavoz E. R. O. in FDI) in dr. Evgenij Komljaneckot namestnik. Skupščina je potekalapo ustaljenem in s poslovnikom dorečenimdnevnim redom. Po preverjanju prisotnostiin kratki predstavitvi vseh delegatov ingostov, potrditvi zapisnika zadnjega sestankain poročilu o delu sekretariata E. R. O. vletošnjem letu je sledilo poročilo romunskihkolegov o organiziranosti njihovegazobozdravstva.V Romuniji živi in dela okoli 8.600zobozdravnic in zobozdravnikov. Okoli 90odstotkov je zasebnikov. Okoli 50 odstotkovjih dela brez sodelovanja z zavarovalnicami.Celo poročevalec je priznal, da mnogi romunskizobozdravniki ne delajo povsem v skladus sodobnimi strokovnimi pravili. V Romunijije devet državnih stomatoloških fakultet in trizasebne fakultete! Študij traja 12 semestrov.Priznati moram, da poročevalcu, ki je precejrožnato opisoval stanje zobozdravstva v Romuniji,nisem povsem verjel, saj je bilo iz mnogihneusklajenih prikazov slutiti, da je poročilopripravljeno v nam še ne povsem pozabljenemnačinu predstavljanja “bleščečih” uspehov.Sledila so poročila ostalih držav, ki smo jihdelegati v pisni obliki že nekaj mesecev predskupščino poslali na sekretariat E. R. O. in jihje poročevalka gospa Bergmann- Krausova iznemške delegacije na sestanku le povzela.Slišali smo, da se zobozdravniki v državah,ki so članice EU, vedno bolj primerjajo medseboj. Povsod pričenjajo uvajati obvezno podiplomskoizpopolnjevanje in izobraževanje.Kontrolo nad to obliko strokovnega življenjaso prevzele zbornice in tam, kjer zbornic ni,strokovna združenja. Poudariti je potrebno, daje število obveznih ur skoraj v vseh državahveliko višje, kot je pri nas. Evropsko poprečjepa je okoli 50 ur na leto. Pri tem se vedno boljpazi, da se prizna le udeležba predvsem nastrokovnih sestankih s področja stomatologijein še to na sestankih, ki ustrezajo ravni pridobljeneizobrazbe udeleženca. Splošnemuzobozdravniku se na primer le izjemomaprizna udeležba na specialističnih sestankih,kadar so le-ti namenjeni le specialistom.Organizatorji morajo zato že v vabilu navesti,komu je srečanje namenjeno!Na skupščini je bila ponovno sprejetaresolucija o medsebojnem odnosu med zobozdravnikomin pacientom.Zobozdravnik mora svojega pacientainformirati o: ugotovitvah pregleda, diagnozi, vseh možnih oblikah zdravljenja in rehabilitacije,tudi če jih sam ne dela,stroških posameznih posegov in storitev.Organizacijo kongresa so romunski kolegiizpeljali dobro, vodstvo E. R. O. pa si za svojdel odgovornosti za pripravo letne skupščineE. R. O. zasluži oceno nezadostno. Skupščinaje zaradi nepripravljenosti in neupoštevanjaposlovnika potekala skoraj povsem kaotično,tako da so angleški delegati predlagali, da glasujemokar o ukinitvi E. R. O. Izvolili smo samopovsem novo ekipo za vodenje E. R. O. in vsisi samo želimo, da bo ERO spet kmalu zasedelpomembno mesto kot usklajevalec različnihželja in potreb evropskega zobozdravništva.Bukarešta je širokim avenijam in mogočnimzgradbam navkljub precej umazana. To jebil moj drugi obisk glavnega mesta Romunijein 15 let po mojem prvem obisku sem lahkovidel, da so še najbolj opazne spremembe izveskiin reklamni panoji kokakole ter drugihpijač in dobrin, ki so na razpolago tudi vRomuniji.Šesti madžarsko-hrvaško-slovenski simpozij radiologovMed 13. in 15. majem smo seponovno srečali radiologitreh dežel na tradicionalnemsimpoziju, ki so ga letos organiziralikolegi iz Madžarske vprijetnem zdraviliškem mestecu Heviz.Na enem izmed srečanj v okviru evropskegazdruženja za radiologijo je med prijateljskimklepetom nastala ideja o srečanjih radiologov,na katerih bi se predstavili mladi radiologi, pripraviliprikaz svojega dela pod mentorstvomstarejših in se na prijateljskem srečanju spoznalimed seboj. Idejo smo uresničili in sedajse veselimo vsakoletnih srečanj.Mladi radiologi lahko na teh srečanjih brezvisokoletečih znanstvenih misli prikažejo svojvsakdanji delovnik, se brez zadrege posvetujejoin prisluhnejo novostim v radiologiji.Marija KolencRadiologija, veda, v kateri je skoraj vsak dankaj novega, je vezana tudi na uporabo dragihaparatur. Zanimivo je prisluhniti težavam, skaterimi se srečujejo radiologi, predvsem mlajši.V sodobni literaturi so opisani fantastičnidiagnostični podvigi, vendar so zanje potrebnetudi sofisticirane, drage aparature. Opremanaših, madžarskih in hrvaških bolnišnic nezadovoljuje potreb sodobne diagnostike. Pravtu nastopi znanje in iznajdljivost, možnost izmenjaveizkušenj in mnenj.Na letošnjem srečanju smo med drugimprisluhnili besedam kolegice prof. dr. NadeBešenski, dr. med, ki se je s svojimi bogatimiizkušnjami uveljavila v ZDA. Predstavila namje uporabo digitalne radiologije v dobro opremljeniameriški bolnišnici in nam prikazalasodobno pot radiologije. Kdo ve, morda bomotudi mi kmalu posodobili način dela.Lepo in dobro pripravljenemu strokovnemudelu je sledilo prijateljsko druženje, kjersmo pridno izmenjavali elektronske naslovein GSM številke.Ogledali smo si zanimivo jezero Heviz, kiga krasijo vijolični, rumeni in rdeči lokvanjiter obiskali romantičen grad dinastije Festeticsv Keszthelyju, enem večjih mest na obaliBlatnega jezera.Prihodnje leto bo srečanje pri nas in veselibomo vsakega, ki ga zanimajo diagnostičniproblemi v radiologiji. Namen srečanja jestrokovni prikaz vsakdanjega dela radiologain prikaz problemov, ki nastanejo ob diagnostičnihzapletih ter reševanje le-teh na slaboali srednje dobro opremljenih radiološkihoddelkih.julij 2004 ISIS

118STROKOVNA SREČANJANovosti v zdravljenju metastatskega raka dojkeDejan OgnjenovikDne 17. 1. 2004 smo bili povabljenina strokovno srečanjeCentralne in vzhodnoevropske onkološke skupine,Central and East EuropeanOncology Group - CEEOG in Združenjacentralne evropske onkološke skupine, CentralEuropean Cooperative Oncology Group- CECOG, z naslovom novosti v zdravljenjumetastatskega raka dojke. Srečanje se je odvijalov hotelu Marriot, v Budimpešti. Srečanjase je udeležilo približno tristo zdravnikov izAvstrije, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Estonije,Latvije, Litve, Poljske, Romunije, Srbije in Črnegore, Ukrajine, Bosne, Madžarske, Slovaškein Slovenije.CECOG (Central European CooperativeOncology Group) je neprofitna organizacija,ustanovljena leta 1999 na Dunaju. Koordinatorte organizacije je prof. Christoph C. Zielinski.Trenutno pod njenim okriljem potekata dveraziskavi metastatskega raka dojke z mednarodnoudeležbo, in sicer:CECOG/BC.1.3.002: “Randomizirana,raziskava faze III, primerjava hkratne uporabedocetaksela z gemcitabinom, na enistrani in sekvenčna terapija z docetakselomin dodajanjem gemcitabina in antraciklini,na drugi strani, na začetku metastatske alilokalne ponovitve, pri pacientkah z rakomna dojki”. V raziskavo je bilo vključenih 430bolnic iz Avstrije, Izraela in iz osmih drugihdržav Centralne in Vzhodne Evrope;CECOG/BC.1.3.003 HERCOG 1: “Multicentričnarandomizirana raziskava faze IIIprimerjavo capecitabina kot monoterapijo aliv kombinaciji s trastuzumabom pri bolnicah sHER2 pozitivnim metastaskim rakom dojke inz napredovanjem po predhodnem zdravljenjus taksani in s trastuzumabom”. V raziskavo jevključenih 440 bolnic iz Avstrije, držav Centralnein Vzhodne Evrope ter Izraela.CEEOG (Central and East European OncologyGroup) je bila formirana leta 1983, najprejkot SEEOG (South and East European OncologyGroup). Na čelu te organizacije je bil prof.Sandor Eckhardt iz nacionalnega onkološkegainštituta v Budimpešti in je organizacijo vodil16 let. Namen te organizacije je bil spremljanjefaz II in III kliničnih raziskav novih antikancerogenihzdravil pogostih karcinomov.V začetku devetdesetih let je bila organizacijapreimenovana v CEEOG (Central and EastEuropean Oncology Group) zaradi boljšegeografske lokalizacije držav članic. Danesima 35 članic. Leta 1999 je postal predsednikte organizacije prof. Jacek Jassem iz medicinskeuniverze v Gdansku (Poljska). Gdansk je bilizbran za kraj novega centra za zbiranje podatkov,financiran iz pokroviteljskih raziskav,odobrenih s strani CEEOG-a.Po pozdravnem govoru je imel prvo predavanjeprof. Raimund Jakesz, predstojnikkirurgije na dunajski univerzi, predsednikavstrijskega kirurškega društva ter koordinatorsenološkega avstrijskega društva, ki jepredstavil nekaj novosti v kirurškem pristopuzdravljenja raka dojke. Potrebno je točno definirati,katere bolnice z rakom dojke so lahkovarno konzervativno operirane in katere ševedno potrebujejo modificirano radikalnomastektomijo. Odločitev mora biti sprejeta nesamo na podlagi kriterija velikosti tumorja instarosti bolnice, temveč tudi ob upoštevanjuznačilnosti biologije tumorja. Upoštevanjevseh navedenih dejavnikov predstavlja osnovoza odločitev, ali bo zdravljenje izvedeno zosnovno kirurgijo ali s predoperativno kemoterapijo.Po sprejetju odločitve lahko izvedemokonzervativno kirurgijo ali modificiranoradikalno mastektomijo. Za predoperativnokemoterapijo priporočajo najmanj štiri krogez antraciklini ali s taksani. Absolutna kontraindikacijaza konzervirajočo operacijo v praksina Dunaju so multicentrični tumorji, DCIS aliz razširjeno intraduktalno komponento, večjokot štiri centimetre. Ostale kontraindikacije soprimarno vnetni karcinom po predoperativnikemoterapiji, Pagetova bolezen in lokalnirecidiv po primarni konzervirajoči operaciji.V Avstriji je 85 odstotkov pomenopavzalnihžensk brez metastaz v bezgavkah in s tumorjem,velikih manj kot dva centimetra.Drugo predavanje z naslovom “Neoadjuvantnoin adjuvantno endokrinološko zdravljenjeraka dojke”, je izvedel dr. David Cameron,iz Western General Hospital v Edinburgu,Velika Britanija. Je član ameriškega društvakliničnih onkologov, evropskega društva zamedicinsko onkologijo in evropske organizacijeza raziskovanje in zdravljenje raka dojke.Njegova glavna raziskovalna naloga je razvojmatematične tehnike, ki bi kombinirala biologijotumorja, kliničnih značilnosti in podatkovo reagiranju tumorja, vse s ciljem boljšegarazumevanja tumorskega vedenja in osredotočanjaglede aplikacije sistemske terapije. Podalje vprašanja za dve hipotezi: prvo – ali morajovse bolnice dobiti aromatazne inhibitorje, indrugo – kateri so biološki faktorji, ki predlagajouporabo enega zdravila raje kot drugega zazdravljenje tumorja. Obstajajo trdni dokazirazličnih raziskav, da so aromatazni inhibitorjibolj efektivni od tamoksifena pri adjuvantniin podaljšani adjuvantni terapiji ter pri prviliniji zdravljenja napredovalega raka dojke.Ostaja pa vprašanje, pri kateri kemoterapijinaj se doda tamoksifen pri pomenopavzalnihženskah s pozitivnimi estrogenskimi receptorjiin vprašanje glede adjuvantne uporabetrastuzumaba.Tretje predavanje je imel prof. CristophZielinski iz univerzitetne bolnišnice na Dunaju,z naslovom “Adjuvantna kemoterapija:poudarek na taksanih”. Je vodja kliničnegaoddelka za onkologijo, koordinator in predsednikCECOG-a ter pokrajinski koordinatorevropske šole za onkologijo na Dunaju. Podal jezačasno analizo študije BCIRG 001. V zaključkuje poudaril, da polikemoterapija značilnozmanjšuje tveganje za ponovitev bolezni inumrljivost, da so taksani učinkoviti pri načrtovanjuadjuvantnega zdravljenja, vendarmorajo biti ustrezno nadzorovani.Prof. Jacek Jassem je imel predavanje z naslovom“Vloga adjuvantne radioterapije”. Jevodja oddelka za onkologijo in radioterapijomedicinske univerze v Gdansku, predsednikCEEOG-a ter podpredsednik poljskega onkološkegadruštva. Vse pacientke z lokalnoekscizijo tumorja se morajo obsevati. Novetehnologije, kot je 3D RT zdravljenje, intenzivnomodulirano obsevanje in protonskaterapija, bodo v prihodnosti zelo uporabljenemetode zdravljenja.Prof. Carsten Rose je onkolog v LundUniversity Hospital, Švedska. Klinično in eksperimentalnoanalizira razvoj endokrinološkeodpornosti pri bolnicah z rakom dojk. Je članskandinavskega senološkega društva ter ameriškegazdruženja za raziskovanje raka. Naslovnjegovega predavanja se je glasil: “Sekvenčnoendokrinološko zdravljenje metastatskega rakadojke”. Tamoksifen je bil predstavljen kot zlatistandard pri adjuvantnem zdravljenju. Tretjageneracija aromataznih inhibitorjev, letrozol,ISIS julij 2004

STROKOVNA SREČANJA119anastrazol in exemestan, imajo visoko učinkovitost,so bolj selektivni in manj toksičnikot prve in druge generacije aromataznih inhibitorjev.V zaključku je povedal, da moramoupoštevati aromatazne inhibitorje (prvo indrugo generacijo) kot prvo izbiro endokrineterapije pri pomenopavzalnih ženskah z metastaskimrakom. Z rutinsko uporabo specifičniharomataznih inhibitorjev pri bolnicahz osnovnim rakom dojk moramo počakatina rezultate že potekajočih adjuvantnih raziskavah,pri katerih se zdravila med sebojprimerjajo s tamoksifenom.Prof. Lubos Petruzelka je vodja univerzitetnegaoddelka za onkologijo in inštituta zaradioterapijo Bulovka v Pragi. Je koordinatormultinacionalne Adjuvant Tamoxifen – LongerAgainst Shorter (ATLAS) raziskave ter vuredniškem odboru evropske verzije LancetOncology. Do sedaj ima objavljenih 90 strokovnihpublikacij. Kot zadnji predavatelj nasrečanju je podal zaključna mnenja:1. Preživetje žensk z rakom na dojki je izboljšanov mnogih državah. Razlog za toje v kombinaciji zgodnje diagnoze bolezni,boljšem zdravljenju nasploh ter primernemsistemskem zdravljenju po operacijina dojki. Zdravljenje podaljša življenje inpoveča kakovost življenja. Cilj sedanjihpravilnih postopkov je ponuditi optimalnozdravljenje ženskam z rakom dojk v vsehstadijih bolezni. Ta konferenca naj bi bilazačetek v definiranju z medicino podprtihpriporočil za zdravljenje metastatskegaraka dojk.2. Diagnoza metastatskega raka dojk in ocenitevbioloških variacijČeprav se histološka oziroma citološkapotrditev metastatske bolezni rutinsko nedela, je v posameznih primerih priporočljivain koristna za potrditev prisotnostimetastatskega tumorja. Če je potrebno,ugotavljamo biološke pokazatelje pridruženes ponovnim pojavljanjem tumorja.3. Napovedni dejavnikiIndividualna napoved je odvisna od kompleksihinterakcij številnih bioloških dejavnikov,vključno s hormonsko občutljivostjo,prostim intervalom bolezni, številom inlokalizacijo metastaz ter ekspresijo HER-2receptorja.4. Endokrino zdravljenjePri ženskah s hormonsko občutljivimitumorji in dolgim prostim intervalombolezni (več kot dve leti), z omejenimštevilom metastaz in počasnim napredovanjembolezni. Priporočajo uporabotretje generacije aromataznih inhibitorjev(anastrazol, letrozol) kot prvo linijo zdravljenjapomenopavzalnih žensk s hormonskoobčutljivimi receptorji. Učinkovitozdravljenje premenopavzalnih žensk jelahko z ovarijsko ablacijo, tamoksifenomali s kombinacijo obeh načinov. KombinacijaLH-RH agonistov in tamoksifenaje mogoče boljša kot LH-RH agonistov,danih kot monoterapija.5. Citotoksična kemoterapijaNi definiranih priporočil prvo linijske optimalnekemoterapije žensk z metastatskimrakom dojk. Na osnovi podatkovnih baz jebilo predlagano oziroma se je dala prednostzdravljenju z antraciklini ali s taksani kotprva linija zdravljenja pri ženskah s simptomibolezni in pri tistih z napredovalo boleznijo.Razumljivo je, da se s kemoterapijonadaljuje pri napredovalem raku dojke vodsotnosti stranskih učinkov.6. Izbira med kemoterapijo in endokrinimzdravljenjem metastatskega raka dojkePri ženskah s počasno napredovalo metastatskoboleznijo dojke in s pozitivnimihormonskimi receptorji je primerno, danajprej zdravimo z endokrinimi zdravili.Sočasna uporaba obeh načinov zdravljenjapri metastatski bolezni dojke ni priporočljiva.7. Zdravljenje s trastuzumabomUporaba trastuzumaba samostojno ali vkombinaciji z neantraciklini je zelo priporočljivav prvi stopnji zdravljenja pribolnicah s HER-2 proteinsko ekspresijo(3+ z IHK ali FISH-pozitivne) ne glede nastarost, preješnjo adjuvantno kemoterapijoin mesta metastatske bolezni. Zaenkratni podatkov o uspešnosti trastuzumabav kombinaciji, bodisi s tamoksifenom aliz aromataznimi inhibitorji. Priporočljivazačetna doza je 4 mg/kg, nato še 2 mg/kgna teden, vse dokler traja napredovalabolezen.8. Bifosfonati: indikacije, izbira zdravil intrajanje zdravljenjaIz randomiziranih raziskavah je razvidno,da pri bolnicah s kostnimi metastazamiuporaba bifosfonatov (90 mg pamidronati.v, 4 mg zoledronske kisline i.v, ali 1600mg clodronat p.o/dan), lahko zmanjša aliodloži pojav skeletnih sprememb.9. Podporna negaAnemija mora biti potrjena in korigirana.To lahko dosežemo z eritropoetinom in/alis transfuzijami s koncentriranimi eritrociti.Pri mielosupresiji ali febrilni nevtropenijilahko uporabimo G-CSF.10. Smernice za prihodnostPotrjeno je, da so različne molekularnestrukture v malignih celicah lahko tarčarazličnih monoklonskih protiteles, protirakavih cepiv ali antiangiogeničnih zdravil.Ustanovitev tkivnih bank za zmrznjeneprimerke tumorjev in serumske bankeza prihodnje analize značilnosti biologijetumorjev so področja brez katerih si nemoremo zamisliti temeljnega napredkana področju zdravljenja metastatskega rakadojk.Udeležbo na srečanju je omogočilo podjetjeNovartis Slovenija.julij 2004 ISIS

120STROKOVNA SREČANJAŽensko zdravje in menopavzaDamir Franić, Branka ŽeguraPod pokroviteljstvom GiovanniLorenzini Medical Foundation izMilana, ki ima svojo podružnicotudi v ZDA (Houston, Texas) in vsodelovanju s Severnoameriškimzdruženjem za menopavzo (NAMS) je v Firencahod 21. do 24. aprila potekal peti simpozij oženskem zdravju in menopavzi. Šlo je za “holistični”simpozij, ki naj bi multidisciplinarnoobravnaval žensko po koncu reproduktivnegaobdobja. Letošnji simpozij naj bi spregovorilo novih odkritjih in novih smernicah, zlastio tem, kako izboljšati kakovost življenja pomenopavzi v luči študije WHI (Women’sHealth Initiative).Simpozij se je začel s predavanjem JohnaCollinsa iz Kanade, ki je spregovoril o vplivuhormonov na tveganje za rak dojke po izsledkihprvega dela študije WHI, kjer so proučevali nadomeščanjekonjugiranih konjskih estrogenovin medroksiprogesteron acetata (KKE+MPA).Ugotovljeno je bilo, da je relativno tveganje po5,6 letih spremljanja 1,24 (95 odstotkov CI 1,01– 1,54). Absolutno tveganje predstavlja osemprimerov raka na dojki v študijski skupini na10.000 žensk v enem letu, v primerjavi s placeboskupino (31/10.000 žensk na leto). Prvepomembne razlike med KKE+MPA skupino inplacebo skupino se pojavljajo po četrtem letujemanja hormonov. Število in situ primerovraka na dojki ni drugačno od placebo skupine.Med tistimi, ki so imele invazivni rak, ni bilorazlik med skupinama, v tem ali je bilo večlobarnega ali duktalnega karcinoma, stopnjidiferenciranosti le-teh in v tem, ali so imelepozitivne estrogenske receptorje. Tumorji vKKE+MPA skupini so bili za dva milimetravečji (p=0,04), pogosteje so metastazirali(25,4 odstotki proti 16,0 odstotkom; p=0,04)in pogostejši je bil razsoj v bezgavke (25,9odstotkov proti 15,8 odstotkom p=0,03). Tirezultati nasprotujejo že uveljavljenemu razmišljanju,da imajo uporabnice hormonskeganadomestnega zdravljenja (HNZ) tumorje, kiso bolje diferencirani, manj metastazirajo inje zato preživetje bolnic daljše kot pri tistih,ki zbolijo za rakom dojke in niso uporabniceHNZ. Vsekakor moramo počakati na podatkeo preživetju žensk, ki so zbolele za rakom vKKE+MPA skupini študije WHI.Sledilo je predavanje o fiziološki vlogiestrogena in estrogenskih receptorjev (ER) nasrčno-žilni sistem (SŽS) M. Mendelsohna izBostona. Poudaril je pomen ER na delovanjeSŽS pri ženski. Relativno malo se ve o polimorfizmuERα gena (ESR1) in njegovem vplivu natveganje za srčno-žilne bolezni (SŽB). Genskipolimorfizem ERα bi lahko imel pomen na različenvpliv HNZ na SŽB pri posamezni ženski.Pri nekaterih HNZ deluje nevtralno, pri drugihkaže ugoden vpliv na SŽS, lahko pa je HNZtudi sprožilec resnejših zapletov. O vplivu genskihpolimorfizmov na različen učinek HNZna SŽS je spregovoril D. Herrington iz ZDA.Navezal se je na predhodnega predavatelja inga podkrepil z izsledki ERA in HERS študije,ki potrjujeta značilnosti genske varijabilnostiER na srčno-žilne dogodke.Popoldne so potekale vzporedne delavniceo kliničnih označevalcih in dejavnikih tveganjaza SŽB, o sladkorni bolezni in menopavzi, in omožnostih za novo zdravljenje. Zvečer je bil vPalazzio Borghese v “srcu” Firenc sprejem zavse udeležence kongresa.V četrtek, 22. aprila, je organizator simpozijanaredil “hudo napako”! Manjšo dvoranoje namenil za najbolj zanimivo in aktualnodelavnico tega simpozija, v kateri smo obravnavaliposledice rezultatov študije WHIna vodenje žensk v peri- in pomenopavzi. Žepol ure pred začetkom je bila dvorana nabitopolna, iskali so se prosti sedeži. Razen temedelavnice so bili vzrok za to tudi njeni voditeljiin moderatorji, ki so zasnovali in vodili študijoWHI: Vivian Pinn, direktorica študije WHI inpredstojnica Oddelka za žensko zdravje priNIH (National Institute of Health), Marcia L.Stefanick, glavna raziskovalka in voditeljicaWHI ter glavna raziskovalka za PEPI in HERSštudijo s Standfordske univerze, Jacques E.Rossouw, projektni organizator in ključniNIH raziskovalec za vprašanje študije WHIin Margery Gass, namestnica M. Stefanickpri študiji WHI, direktorica Univerzitetneklinike za menopavzo in osteoporozo Univerzev Cincinatiju. Prišli so razložit, zakajštudija WHI, kaj se je z njo želelo ugotovitiin kakšne so njene posledice. M. Stefanick jeodgovorila, zakaj je bila kljub spodbudnimrezultatom zlasti glede raka dojke, predčasno,po sedmih letih prekinjena druga veja študijeWHI. V absolutnih številkah so v skupini, ki jeuporabljala KKE, ugotavljali sedem primerovraka dojke na 10.000 žensk manj v primerjavis placebo skupino. Drugi del WHI študije je bilprekinjen, ker je bilo tudi pri tej obliki HNZpomembno več možganskih kapi. Ugotovili sotudi, da je vpliv KKE na SŽS nevtralen in s temnima mesta pri preprečevanju SŽB. Za razlikood prvega dela študije WHI, pri skupini s KKE,niso ugotovili pomembno več globokih venskihtromboz in pljučnih embolij v primerjavis placebo skupino. V drugem delu WHI nisopotrdili zaščitnega učinka KKE na kolorektalnirak, se pa prvi in drugi del študije WHI skladataglede pomembno zmanjšanega tveganja zazlom kolka pri uporabnicah HNZ. J. Rossouwje še enkrat poudaril, da s študijo WHI, ki jebila prva prospektivna in randomizirana, nisopotrdili zaključkov številnih epidemiološkihštudij o zaščitnem učinku HNZ na SŽS. M.Gass je povedala, da so izsledki študije WHIpodvomili tudi o vplivu hormonov na kakovostživljenja pri ženskah po menopavzi. Kljubugodnemu vplivu na spanje, psihično počutjein bolečinski prag, rezultati zlasti po tretjemletu študije niso bili statistično značilni. Poudarilapa je, da se ti rezultati nanašajo na velikosplošno prebivalstvo. Ker se v praksi odločamoindividualno, je pomembno, da ženske, ki seob HNZ počutijo bolje, s tem nadaljujejo. Tudirezultati iz prakse to potrjujejo. Petindvajsetodstotkov žensk, ki so po objavi rezultatovWHI prenehale s HNZ, je zdravljenje ponovnozahtevalo, v Avstraliji celo 60 odstotkov. Vrhunecte delavnice je bila zelo razgibana razprava,saj so bila vprašanja in komentar najvplivnejšihljudi, ki se ukvarjajo z menopavzalno medicinozelo ostra: prof. W. Utian (predsednik NAMS),prof. S. Skouby (predsednik EMAS), prof. A.Genazzani (predsednik ISGE), prof M. Neves-e-Castro,prof van der Mooren in številnidrugi. Splošna kritika je bila naslednja: WHIni študija o osnovni preventivi SŽB, ker sobile vključene ženske v povprečni starosti63 let (os 50 do 79 let!). Pri tej starosti se nemore govoriti o zdravih ženskah, zlasti ko greza SŽB. Običajno se s HNZ prične veliko prejkot v WHI, v perimenopavzalnem ali zgodnjempomenopavzalnem obdobju. Tudi zaradihormonskega preparata, ki se največ uporabljav ZDA in Kanadi, se rezultati WHI ne smejoposploševati na vse druge preparate HNZ, vISIS julij 2004

STROKOVNA SREČANJA121katerih se kot gestagen ne uporablja MPA in naskupino žensk v perimenopavzalnem ali zgodnjempomenopavzalnem obdobju. Govoriti otem, da študija ni pokazala ugodnega vplivana kakovost življenja, je neresno in netočno,zato ker so bile v študijo vključene starejšeženske brez izrazitih klimakteričnih težav, kiv bistvu niso potrebovale HNZ. To in uporabapresplošnega vprašalnika za ugotavljanje kakovostiživljenja je razlog, da med skupinama nibilo pomembnih razlik. Netočen je zaključekštudije WHI, da hormoni nevarno delujejo nasrce in ožilje. Vsi zapleti, ki so se zgodili, so sezgodili na začetku zdravljenja (po prvem letuHERS, in po 2,2 letu WHI), potem dogodkovni bilo več, opazili so se celo ugodni učinki.To nakazuje, da bi mlade ženske, ki še nimajopoškodb žilnega endotelija lahko največ pridobiles HNZ glede zaščite SŽS. Zaključnakritika vodilnih svetovnih strokovnjakov spodročja menopavzalne medicine je bila ta,da študija WHI ni bila posrečeno oblikovana,da je v njej veliko metodoloških napak in dazato ni dokončna študija, ki bi dala odgovor opreventivnem vplivu HNZ pri zdravih ženskahpo menopavzi. Snovalci študije WHI so na toodgovorili, da študija WHI ni zamišljena kotštudija o vplivu HNZ na osnovno preventivoSŽB ali na kakovost življenja ali na karkoli.Študija WHI je bila narejena zato, da se ugotovi,kaj se dolgoročno dogaja z žensko, kinima nobenih težav in se ji predpiše HNZ pomenopavzi. To je trenutno edina prospektivnain randomizirana študija o vplivu HNZ nazdravje žensk in jo kot takšno, dokler ne bodrugih študij, moramo upoštevati.V popoldanskem času so potekale delavniceo zdravljenju osteoporoze in osteoartroze,odgovori na endokrine spremembe, SŽB, centralniživčni sistem (CŽS) po menopavzi, vplivtelesne dejavnosti in zdravil na preprečevanjeSŽB. Zanimivo je bilo poslušati o tem, kakovrednotiti epidemiološke študije. F. Prazziniiz Milana je poudaril, da na vrednotenje rezultatovvpliva prevalenca določenih stanj inbolezni. Primerjal je značilnosti prebivalstvaštudije WHI in študije PMI v Italiji. Ugotovilje, da ni vseeno ali so ženske z visokim indeksomtelesne mase (ITM), ali kadijo, uživajoneustrezno hrano, ki je bogata z nasičenimimaščobami, kot je to v študiji WHI, ali pa imajonormalen ITM, niso kadilke in se prehranjujejos pretežno mediteransko prehrano, kot je to vitalijanski študiji.V petek, 23. aprila smo imeli priložnost vsklopu plenarnih predavanj, ki so bil posvečenaCŽS, poslušati odlično bazično predavanje J.Gustafssona s slovitega švedskega inštitutaKarolinska. Raziskovalec, ki je odkril ERβ, jeprvič na tem simpoziju predstavil nova odkritjao vplivu estrogena na ERβ in zaviranje izgubesluha po menopavzi.Popoldne je potekal zanimiv Novo Nordiskovsimpozij. J. Stevenson iz Velike Britanije jepredaval o pomenu gestagena v hormonskempreparatu. Predstavil je pilotsko študijo WHISPv sklopu katere so ženskam po menopavzikmalu po akutnem koronarnem dogodkuuvedli HNZ (estradiol in noretisteron acetat).V nasprotju s študijo WHI so v skupini s HNZugotovili celo pomembno manj globokih venskihtromboz, pljučnih embolij ali ponovnihkoronarnih dogodkov v primerjavi s kontrolnoskupino. Pomena različnih gestagenov v preparatih,ki sta bila uporabljana v omenjenihštudijah, se ne da zanemariti. V. Šimunić izZagreba je zelo nazorno predaval o pomenuuroginekološkega staranja na kakovost življenjapri ženski. Opozoril je na dobre učinkelokalnega estrogenskega zdravljenja. DomačinM. Gambacciani je predstavil svojo študijoo ugodnem vplivu preparata z nizkim odmerkomhormonov na kakovost življenja inkakovost kostne gostote pri ženskah v zgodnjimenopavzi. A. Graziottin iz Italije je predavalao spolnem življenju po operaciji raka dojke inkako lahko lokalno estrogensko zdravljenjeizboljša kakovost življenja teh bolnic.24. aprila, zadnji dan simpozija, je bilo zanimivoplenarno predavanje o kakovosti življenja,ki je tudi sicer bila ena izmed osrednjihtem simpozija. Prispevek predsednika NAMSprof. Wulfa Utiana je ogromen na področjuraziskovanja kakovosti življenja po menopavzi.Njegov vprašalnik za merjenje kakovosti življenjapo menopavzi je eden najbolj objektivnih(UtianQoL-scale – UqoL). Poudaril je pomenločevanja kakovosti življenja od kakovostizdravja. Nekdo je lahko hudo bolan in imadobro kakovost življenja, in obratno, nekdo jezdrav, kakovostno življenja pa ima na izrednonizki ravni.Simpozij se je končal s popoldansko sejo omednarodnih pogledih na prihodnost menopavzalnemedicine. Najprej so vsi predavateljipredstavili svoje poglede in poglede organizacije,ki jo zastopajo, na prihodnost menopavzalnemedicine. Govorili so V. Pinn, ki je zastopalastališča urada za raziskavo zdravja žensk priNIH (ORWH-NIH), sledil je W. Utian v imenuNAMS, S. Skouby (EMAS), A. Pines (IMS), A.Genazzani (ISGE) in v zaključku Where westand? Rogerio Lobo. Omenjen je bil GlobalExperts Meeting v Lucernu februarja letos, kjerso bile podane nove smernice za HNZ, ki bodoobjavljene v junijski številki revije Climacteric.Prof. Utian nas je povabil na letni strokovnisestanek NAMS-a, ki bo oktobra v Chicagu.Zaključki vseh so bili naslednji:1. Najpomembnejša je individualna obravnavaženske v perimenopavzi in pomenopavzi.2. Za HNZ mora obstajati stroga indikacija.Pretehtati je potrebno koristi in slabostitakšnega zdravljenja in le-to vsaki pacientkinatančno ter razumljivo razložiti.3. Kratkotrajno zdravljenje se mora zelo pozornospremljati.4. Dolgotrajno zdravljenje (zdaj definiranokot zdravljenje, ki traja več kot dve leti) semora še dodatno nadzorovati in vsako letoje potrebno preveriti razmerje tveganje:korist.5. Ker se menopavzalna medicina razvija boljkompleksno, so farmakoterapijske možnostizelo široke in ne vedno potrebne.Družabno življenje na simpoziju ni bilobogato, so pa Firence navduševale s svojokulturno preteklostjo in tradicijo. Ves čas kongresanas je grelo že močno toskansko soncein Sandro Boticelli! V palači Strozzi je njemuv čast postavljena odlična razstava. Slikar, kije “izumil” perspektivo in tridimenzionalnoslikanje, nas je še enkrat navdušil. Ko smoopazovali Boticellijeve Madone in občudovali“pomladno alegorijo” nastajanja novega,smo se začeli zavedati “novosti”, ki nas čakajov menopavzalni medicini. Prav veseli smo jihin jim gremo pogumno naproti. Udeležbo nasrečanju je omogočila ljubljanska podružnicaNovo Nordisk in njen vodja Daša Završnik,mag. farm.julij 2004 ISIS

122STROKOVNA SREČANJASamomor na stičišču genov in okoljaMaja Zorko, Andrej Marušič, Saška RoškarPoročilo iz preteklostiMaja 2000 je v Sloveniji 51 oseb naredilosamomor (1), v Ljubljani pa se je zgodilo 1.mednarodno srečanje Samomor: na stičiščugenov in okolja. Dve leti zatem, maja 2002, jesamomor naredilo 49 oseb (1), v Portorožu pase je zgodilo 2. mednarodno srečanje Samomor:na stičišču genov in okolja.Poročilo iz sedanjostiOd 13. do 15. maja 2004 se je v Portorožuzgodilo 3. mednarodno srečanje Samomor:na stičišču genov in okolja, tokrat s podnaslovomSamomor kot prezgodnja umrljivost.Organizator srečanja je ostal Inštitut za varovanjezdravja Republike Slovenije, in sicerv sodelovanju z nekaterimi farmacevtskimipodjetji (glavni pokrovitelj srečanja je bil GlaxoSmithKline)in z Ministrstvom za šolstvo,znanost in šport. Na obali se je zbralo večkot sto priznanih suicidologov iz Slovenijein tujine, ki so v obliki predavanj, posterjevin delavnic samomor predstavili kot oblikoprezgodnje umrljivosti. Srečanju na pot so13. maja na svečani otvoritvi spregovorilidoc. dr. Andrej Marušič, direktor Inštitutaza varovanje zdravja v imenu organizatorja,podžupan občine Piran gospod Drago Žerjal vimenu gostitelja in dr. Dorjan Marušič, državnisekretar na Ministrstvu za zdravje.V petek, 14. maja, se je začelo s prvimvsebinskim sklopom Na stičišču genetskih inokoljskih ter bioloških in psiholoških vidikovsamomorilnega vedenja. Odprl ga je MartinKnapp (Velika Britanija) s plenarnim predavanjemo ekonomskih posledicah samomora.Sledilo je plenarno predavanje Dana Rujesca(Nemčija) o serotonergičnih kandidatnihgenih za samomorilno vedenje in agresivnostter predavanje Andreja Marušiča (Slovenija) opomembnosti definicije in genetskih aspektovsamomorilnega vedenja. Siarhei Kandrychyn(Belorusija) je nato predstavil evolucijski pristoppri razlagi razpršenosti samomora naprimeru Rusije, Belorusije in Ukrajine; UrbanGroleger (Slovenija) pa je predaval o impulzivnostiin samomorilnem vedenju. Zatem staKurt Audenaert in Kees van Heeringen, oba izBelgije, predstavila izsledke uporabe različnihtehnik slikanja možganov pri samomorilnih,depresivnih, impulzivnih in agresivnihosebah. Pri razvoju samomorilnega vedenjasta poudarila predvsem vlogo prefrontalnemožganske skorje in vlogo serotoninskeganevrotransmiterskega sistema.Istega dne popoldne se je začel drugi vsebinskisklop z naslovom Na stičišču med raziskovanjemin preventivo samomorilnega vedenja,ki sta ga vodila nekdanji predsednik IASP-a, toje mednarodnega združenja za preprečevanjesamomora, Diego De Leo (Avstralija) in MartinaTomori (Slovenija). Predavanja je odprlDiego de Leo s predstavitvijo učinkovitostirazličnih nacionalnih programov za preprečevanjesamomora v obdobju prvih petihlet. Barbara Barrett (Anglija) in Janja Šešok(Slovenija) sta spregovorili o učinkovitosti inekonomskih vidikih intervencij pri osebah zdepresijo ter o socioekonomskih vidikih samomorav Sloveniji. Gregor Henderson (Škotska)je nato predstavil prve rezultate škotskeganacionalnega programa preventive samomorilnegavedenja. Program se imenuje »ChooseLife oziroma Izberi življenje«. Na Škotskemso ga začeli izvajati leta 2002 in predstavljadel njihovega nacionalnega programa za izboljšanjeduševnega zdravja s ciljem zmanjšatisamomorilno vedenje za 20 odstokov do leta2013. O samomoru na Irskem in strategijahirskega preventivnega programa so kasnejespregovorili John Connolly, Paul Corcoran inDerek Chambers. S predavanji so opozorili napomen celostne obravnave samomorilnega vedenjain na pomen učinkovitega nacionalnegaprograma preventive samomorilnega vedenja.Slednjega Slovenija žal še vedno ni potrdila,čeprav je strokovno sestavljena komisija iz vrstpsihiatrije, preventive in osnovnega zdravstvaprogram že pripravila po naročilu Ministrstvaza zdravje.V nadaljevanju so sledila vzporedna predavanja.Prvi sklop je bil namenjen novejšimizsledkom genetsko molekularnih raziskavsamomorilnega vedenja. Vodila sta ga DanRujescu (Nemčija) in Karen Sugden (Anglija).V drugem vzporednem sklopu, ki sta ga vodilaUrban Groleger (Slovenija) in Paul Corcoran(Irska), je Katrien Bernagie (Belgija) predstavilaizsledke študije o podobnostih in razlikahsamomorilnega in agresivnega vedenja, MojcaŠoštaršič (Slovenija) pa je predstavila teorijoo disfunkciji desne možganske hemisfere insamomorilnem vedenju. Saška Roškar (Slovenija)je predavala o motnjah pozornosti inStroopovem emocionalnem testu. GwendolynPortzky (Belgija) je predstavila izsledke preventivnegaprograma samomorilnega vedenja,ki temelji na delu na šolah in izobraževanjuučencev. Nuša Konec Juričič (Slovenija) jepredstavila izčrpno delo skupine za preprečevanjesamomora iz Zavoda za zdravstvenovarstvo Celje, Andrej Marušič (Slovenija) pa jepredaval o slovenski Gotlandski študiji. Predstavilje prve pozitivne rezultate slovenskegapreventivnega programa, ki se je v Slovenijizačel izvajati v letu 2002. Program temelji naizobraževanju delavcev v osnovnem zdravstvuo pravočasnem prepoznavanju in ustreznemzdravljenju depresije. V soboto dopoldne jeTim Pfeiffer-Gerschel (Nemčija) predstavilEvropski projekt boja proti depresiji (EuropeanAlliance Against Depression), v katerega jepoleg 16 drugih evropskih držav, z letošnjimletom preko Inštituta za varovanje zdravja,vključena tudi Slovenija.V soboto, 15. maja, smo v Portorožu gostilipredstavnike slovenske in ameriške vojske.Slovensko vojsko sta predstavljali Petra Resmanin Romana Rupar, načelnica oddelkapsihološke dejavnosti Poveljstva sil slovenskevojske. Predstavili sta načine preprečevanjasamomorilnega vedenja v slovenski vojski.Ameriški program sta z zanimivimi predavanjiin delavnicami predstavila polkovnik Rick L.Campise, vodja programa za preventivo samomorovv ameriških zračnih silah, in DavidJobes. Po besedah polkovnika Ricka Campiseaso s programom, sestavljenim iz enajstih različnihpobud, uspeli znižati število samomorovza 36 odstotkov. Izvajali so različnih delavniceza premagovanje stresa, obvladovanje jeze insamopomoči. Delali so tudi individualno.V soboto popoldne so bile na programu šetri delavnice. Urban Groleger, Maja Radobuljacin Nuša Konec Juričič, vsi trije iz Slovenije,so govorili o ocenjevanju samomorilnegatveganja in načinih preprečevanja samomoramed adolescenti. Caroline Farquharin Gregor Henderson sta predstavila akcijskinačrt že omenjenega programa preventivesamomorilnega vedenja na Škotskem, MojcaISIS julij 2004

STROKOVNA SREČANJA123Z. Dernovšek in Rok Tavčar pa so predstaviliocenjevanje samomorilnega tveganja in načinepreprečevanja samomorilnega vedenja medodvisniki od psihoaktivnih snovi.Samomor se zgodi, a zgodba se na temmestu ne konča. Začne se bolečina in zastavi senam večno vprašanje »Zakaj?«. Začne se procesžalovanja, ki ga spremljajo občutki krivdein nemoči. Udeleženci srečanja smo imeliposebno priložnost, da smo bili del odprtegapogovora med dr. Onjo Grad in dr. SlavkomZiherlom. Spregovorila sta o doživljanju obsamomoru ljubljene osebe. Beseda je tekla ovzrokih in posledicah samomora, o občutkihkrivde ter o reakcijah okolice na žalujoče.Spregovorila sta tudi o tem, kako samomordoživlja oče, ki je hkrati psihiater in kakšneposledice ima samomor na družino in delopsihiatra.Poročilo iz prihodnostiMaja 2005 se bomo srečali v Gentu (Belgija)na 4. mednarodnem srečanju Samomor: nastičišču genov in okolja. Organizacijski odborje namreč na zaključku tretjega srečanjasklenil, da se od tedaj naprej srečamo vsakoleto. Vsako sodo leto v Sloveniji in vsako lihov Belgiji, natančneje v Gentu, pri raziskovalniskupini dr. Keesa van Heeringena.Srečanje so omogočili: GlaxoSmithKline,Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Actual,Baxter, Lilly, Lundbeck, PharmaSwiss, Pfizer,Sanofi-synthelabo – Lek.1. po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RSErrata corrigeVreviji Isis št. 6/04 v prispevkuz naslovom “Seminar oreproduktivni medicini inneplodnosti” avtorja IvanaŽebeljana, je prišlo do napakepri interpretaciji kratice. Na strani 120,tretji stolpec, prvi stavek se pravilno glasi:»Popolnoma novo obzorje je odprla predvgnezditvenagenska diagnostika (PGD), kov postopku ...«Avtor se bralcem vljudno opravičuje inprosi za razumevanje.TAKO MISLIMOSpoštovano uredništvo!Tonja Gomzi HrabarPri svojem terenskem delu doživljamomarsikaj, mnoge prigodein nezgode, nekatere nas le bledooplazijo, druge nas pretresejo in senam za vselej vtisnejo v spomin ssvojo nedoumljivostjo in pretresljivostjo.Naj vam opišem eno od teh, mogoče bozanimiva tudi ostalim kolegom.Morda se spominjate zanimive oddaje nakanalu Discovery. Ženska je imela psa, ki ji jeposkusil spraskati s kože materino znamenje.Ker se je bala, da ga bo ranil, si ga je dala odstraniti.Potem so ugotovili, da gre za malignimelanom. To so s tem psom večkrat poskusiliše na drugih pacientih in prišli do zaključka,da so psi sposobni “nakazati” maligno spremenjenakožna znamenja. Sama sem vodnicareševalnega psa in lahko si predstavljam takpouk, vendar je možen le, če pes išče človeka,saj tako lahko preverimo najdbo pri vajah, prirakavi celici pa je to težje izvedljivo.Sedaj pa k stvari.V prijazni dolenjski vasici živi prijaznadružina. Vsi so ljubeznivi ljudje, silno navezanidrug na drugega. Teži pa jih hudo prekletstvo,saj skoraj ni člana družine, ki se v zrelejših letihne bi spopadal z rakom, in rakave bolezni skorajvedno končajo njihova življenja. Med njimije (ali bolje rečeno je bilo) tudi mlado dekle,ki še ni imelo trideset let. Rada je zahajala kbližnjim sosedom, ki so imeli prijaznega psa.Le-ta je dekle poznal in sta vselej dobro shajaladrug z drugim. Vse do nedoumljivega hipa,ko je prišla na obisk in je pes brez opozorilanenadoma popadel njeno golen, na kateri jeimela rjav nevus. Rana je bila grda. Šla je hkirurgu, kjer so jo zašili in vstavili dren itd.Znamenje je ostalo, kjer je bilo. Pes še naprejni kazal nobene sovražnosti do dekleta, spetse mu je lahko približala, za znamenje pa seni več zmenil.Rana se je zarasla. Mesece po tem se jezačelo znamenje spreminjati. Dekle ga je v zlislutnji skrivalo pred svojci, dokler ga ni nekočopazila njena sestra, ki jo je nemudoma pripeljalak meni. Zadevo sem si ogledala. Spominjalome je na parazita iz kake fantastičnezgodbe – čepelo je tam, na dekletovi goleni, zamandarino veliko; rožnato, prosojno. Videti jebilo preplete žil. Kar videl si, kako pohlepnosrka hrano vase in nepreklicno uničuje svojogostiteljico.Seveda je bilo dekle isti hip napoteno konkologom, ki so se zadeve lotili tako, kotznajo le oni. Ko vidijo s smrtjo zaznamovanegačloveka, se borijo z vsemi sredstvi in orožji, dabi smrt opeharili (kar v takih primerih redkouspe) in da bi k boju in upanju vzpodbudilibolnike (kar uspe skoraj vedno). Žal dekletuni bilo pomoči. Kljub boju njenih zdravnikovin njenemu lastnemu optimizmu si smrt tokratsvoje žrtve ni dala iztrgati in pred dvemadnevoma so svojci sporočili, da je nesrečnodekle umrlo v bolnišnici.Takrat me je prešinila misel in spomnilasem se psa. Začela sem se zanimati zanj. Žaltudi njega ni več. V svoja pasja večna lovišča jeodšel nekaj mesecev pred svojo prijateljico, insicer v štirinajstem letu, kar je za kosmatincakar lepa starost. S seboj je odnesel veliko skrivnost– morda je res hotel opozoriti na grozečonevarnost? Je mar obupal nad neumnimi dvonožci,ki niso razumeli njegovega svarila?Meni pa sta zapustila bridek spomin inspoznanje, da je tok življenja pogosto nedoumljivin da moramo znati prisluhniti tuditistim namigom, ki niso ne doktrina in nelaboratorijski izvid.julij 2004 ISIS

124TAKO MISLIMOVeliki tektonski premikiAleksander NardinVeliki tektonski premiki so zopetprizadeli naše zdravstvo in topot odmevajo tudi onstran našedomovine. Upam, da ne bomospet deležni sramote samo tisti,ki smo bili v zdravstveni službi obremenjenisamo z delom, ne pa z njeno politiko!Kako je to mogoče, da se na Onkološkeminštitutu ni podrla samo streha, temveč je tamodpovedala zdaj že vsa obsevalna tehnika vradioterapiji? Ali ni sramota, da ima regionalnabolnišnica v Celovcu tri nove aparature, kizadoščajo za potrebe pol milijonskega prebivalstva,ki gravitira na njihov Onkološkiinštitut.Naš Klinični center se pa lahko pohvalisamo z nakupom novih operacijskih miz, ne paz nakupom kakšne nove obsevalne aparature,kljub temu, da so zdaj na Onkološkem inštitutuostale v uporabi le tri, pa še od teh treh je samoena enakovredna celovškim. Obe drugi sta žezdavnaj odslužili, saj je ena stara že 25 let! Alini to sramota za našo vlado z ministrom zazdravje ter njegovimi sekretarji hkrati? Kajtita balkanska “aljkavost” bi se morala že zdavnajpromovirati v naših medijih ter bi se danes neodklanjala obsevalna terapija na skrajno šesttedensko mejo po operacijah ali po drugih posegih.Pacienti in njihovi svojci bi zavreščali terbi drugače reagirali na nakup vladnega letalain na druge ekscese naše vladajoče in drugemenedžerske elite. Zahtevali bi, da se nakupivseh 12-ih, našemu dvomilijonskemu narodu,ki se iz dneva v dan bolj stara, potrebnih obsevalnihaparatur. Kajti starost nas tudi vednobolj usmerja v krog onkoloških pacientov, ki pane spadajo med tisto našo rajo, ki je zavrgla zašest milijard predpisanih zdravil na smetiščenaše zdravstvene politike!RECENZIJAUrgentna nevrologijaUrgentna nevrologija, izdajateljZdruženje nevrologov Slovenijein Klinični oddelek za nevrologijo,uredniki Anton Grad,Anton Mesec in Borut Meglič.Ljubljana, 2003, 215 strani, formata A 5.Avtorji so razdelili prispevke v povezanesklope, tako da imamo na začetku opisanotehniko nevrološke preiskave (A. Grad), ki jisledijo motnje zavesti, od nezavestnega bolnika(V. Švigelj), preko zmedenosti (A. Mesec) inpredhodne motnje zavesti (B. Čebular). Sledijopoglavja o nenadni hemiplegiji in motnjahgovora (B. Žvan), glavobolu (T.Pogačnik inM. Zaletel), poškodbah glave (B. Prestor),akutnih motnjah gibanja, o bolniku s krči(B. Lorber), akutno nastalih monoparezah inakutno nastalih paraparezah in tetraparezah (S.Šega Jazbec in A. Horvat Ledinek), vrtoglavici(A. Grad), nenadni izgubi vida (M. Hawlina),dvojnem vidu (B. Meglič), bolečinskem sindromuv nevrološki ambulanti (D. B. Vodušek),nevrološko pogojenih motnjah dihanja(B. Meglič), motnjah požiranja v nevrološkiambulanti (M. Zaletel), akutnem poslabšanjukronične nevrološke bolezni (F. F. Bajrović inM. Trošt), nevroradioloških preiskavah priobravnavi urgentnega bolnika (N. PečaričMeglič) in na zaključku o laboratorijskihpreiskavah (M. Kambič Butkovič). Predgovorin seznam avtorjev začenjata in zaključujetaknjigo. Knjiga vsebuje številne črnobele skicein ilustracije.Gre za lično in primerno obsežno knjižico,ki je bila nujno potrebna. Posebej pomembno semi zdi, da se je pojavil, sprejel in ustalil pojemurgentne nevrologije. O nevrologiji, ki je biladolgo časa pastorka zelo konservativne internemedicine, je nemški nevrolog Wartenbergrekel, da je nastala tako, da so internisti nekegadne odprli Grayev anatomski atlas na strani, kjerje bil upodobljen razvejani trigeminalni živecin ugotovili, da s to oktopodno pošastjo nočejoimeti več nobenega opravka. Nevrologije se jetako predolgo držal glas, da ima sicer zelo natančnoklinično diagnostiko, da pa se ukvarjapredvsem z neozdravljivimi boleznimi in terapevtskimnihilizmom. Ob takem razmišljanjuza urgentna stanja ni bilo prostora.Poglavja so pretehtano izbrana, nekaterase sicer v posameznostih nekoliko pokrivajo,kar je pri knjigah, ki so delo več avtorjev inv tem primeru tudi treh urednikov, pogostpojav, ki smo se ga že navadili. Kakšno poglavje(npr. motnje požiranja) je vključenobolj zaradi popolnosti, saj so akutna stanja tevrste redka ali se javljajo le kot znak v sklopumasivnih nevroloških izpadov. Tudi kakšen odbolečinskih sindromov verjetno ne bi vzdržalpresoje nujnosti. Zelo primerna je vključitevbolezenskih stanj, za katere pogosto pozabljamo,da so res akutna, še posebej iz bolnikovegazornega kota, na primer nenadna izguba vidaali vrtoglavica.Vključitev kazuističnih opisov je koristna,zlasti če so dobro izbrani.Nekatera avtorji imajo še poglavja »zaprakso« ali »kako ukrepamo«, prav to karpotrebuje zdravnik, ki bo vzel knjigo v rokeob prizadetem bolniku.Zelo dobra je vključitev poglavja o laboratorijskihpreiskavah, z napotki kaj je potrebnoin kaj ne. Neizkušen zdravnik, ki ima pred sebojnezavestnega bolnika in se zaveda, da gre zastanje, pri katerem je življenje ogroženo, se boob občutku nemoči neredko zatekel k laboratorijskimpreiskavam in jih predpisal toliko,kolikor se jih je sposoben v tistih trenutkihspomniti. Morda je zato škoda, da je največprostora namenjenega lumbalni punkciji inlaboratorijskim izvidom likvorja, biokemičnepreiskave pa so ostale bolj ob robu.Pogrešam poglavje o zastrupitvah, v kolikorzadevajo diferencialno diagnozo nezavesti.ISIS julij 2004

RECENZIJA125Vsaj alkoholu bi bilo treba posvetiti nekajprostora, posebno še kombinaciji možganskapoškodba in/ali akutni alkoholni opoj.Majhne nejasnosti so obrobne. Ali gre zapredhodne ali prehodne motnje zavesti (naslovčlanka), tudi iz besedila ni jasno.Nekateri prispevki kažejo željo po popolnostina škodo vsebine. Ni nujno naštevativseh nevroloških in instrumentalnih preiskavzaradi morebitnih očitkov o nepopolnosti.Kdor bo skušal ugotoviti težo možganskepoškodbe z iskanjem asimetrij globokih inpovršnih trebušnih refleksov, bo razočaran,tako kot je pri poškodbi hrbtnega mozga iskatibulbokavernozni in analni refleks morda vkorist popolnosti, mnogo drugih znakov panas bo po krajši in bolj zanesljivi poti pripeljalodo cilja.Še nekaj besed o jeziku, ki je lep, strokovnopa ne vedno brezhiben. V nekaterih prispevkihje preveč žargonskih izrazov (abducens) alinedoslednosti (Wernicke encefalopatija, ki seponavlja, je pa v istem članku tudi pravilnozapisana – Wernickejeva encefalopatija), alinapak v pisavi (horeja), do žargonsko-zabavnihskovank (akustični nevrinom).Danes je v navadi, da pišemo generičnaimena zdravil in ne imen preparatov. Nekateriavtorji so se pravila držali, drugi ne, v nekaterihčlankih pa se uporablja eno in drugo.Na koncu vsakega prispevka (z izjemodveh) je poglavje «priporočeno slovstvo«, kiskoraj ne vsebuje slovenskih del, če pa že, soto običajno dela avtorja samega. Morda res niustreznega branja, ali je to tako slabo, da ga nivredno omeniti?Škoda, da na koncu ni imenskega kazala.Nobena od drobnih kritičnih pripomb nemore zmanjšati koristnosti knjige, ki obravnavapatologijo, kateri ji do nedavnega nismo hotelipriznati pravice do obstoja, vsaj v sklopunevrologije ne.Naklada petsto izvodov opozarja na tragedijomajhnega naroda in na dejstvo, da knjigepišejo danes lahko samo še idealisti. Upam, davsaj ta naklada knjige, ki bi jo moral imeti prisebi vsaj vsak zdravnik družinske medicine,ne bo ostala in končala kje drugje, namesto vrabi na mizi v ambulanti.Boris KlunNOVE PUBLIKACIJEMIROSLAV KALIŠNIK: TEMELJI STEREOLOGIJE, 3. IZDAJAKnjiga Temelji stereologije zaslužnegaprofesorja doktorjaMiroslava Kališnika je sodobenpriročnik stereologije. Gre zatretjo, posodobljeno in dopolnjenoizdajo originalnega priročnika, ki jeod leta 1976 služil slušateljem rednih stereološkihtečajev, ki jih je zajugoslovanski prostor vsakoleto, včasih tudi večkrat naleto, organizirala Stereološkasekcija Združenja anatomovJugoslavije. Z razvojem analizatorjevslik, ki so močno pohitrilizamudno štetje zadetkov,presečišč in prebodišč,(kar je v posebnem poglavjuprikazala dr. Ida Eržen), je zanimanjeza klasične metodestereologije nekoliko upadlo.Raziskovalci se morda splohne zavedajo, da še vednoobstajajo problemi, ki jihanalizatorji slik ne morejozadovoljivo rešiti, zlasti problemštetja delcev. Če slike nimožno avtomatsko segmentirati,kar je zelo pogost problem v biologijiin biomedicini, je lahko obrisovanje strukturzamudnejše od stereološkega pristopa, šezlasti, če nam pri štetju zadetkov, presečišč inprebodišč pomaga računalnik.Učbenik stereologije je zato vreden pozornosti,še posebej, ker so večini poglavijdodani primeri praktičneuporabe.Avtor začenja z opredelitvijostereologije. Stereologijaje multidisciplinarnametodologija o postopkih,ki omogočajo kvantitativneocene o trodimenzionalninotranji zgradbi teles iz dvodimenuzionalnihpresekovskoznje. Nato avtor razlagaosnovne stereološke pojmein simbole. Nadaljuje s tipitestnih sistemov in z njihovouporabo. Nato opisujestereološke metode za ocenjevanjeprostornin, površinin dolžin, tako relativnih kotabsolutnih. Obširno poglavjeje posvečeno štetju delcev inocenjevanju številčne gostote in absolutnegaštevila. Nato sledijo ocenjevanje velikostiprostorov in delcev, ocenjevanje ukrivljenostiin astereologija.Navodila, ki jih daje avtor za stereološkoraziskovanje, vsebujejo: načrtovanje raziskovanja,vzorčenje na neurejenih (izotropnih) inna urejenih (anizotropnih) rezinah, določanjepotrebne velikosti vzorca, merske značilnostitestnih sistemov in statistično obdelavo rezultatov.Temu sledijo poglavja oprema in avtomatizacija,kako pospešiti stereološko analizoz uporabo računalnika ter viri napak.Osnovne korake v analizi slike je dodal prof.dr. Vito Smolej, in sicer zajem slike, obdelavaslike v sivem, segmentacija, binarna obdelavaslike, meritev slike in poobdelava.Knjiga ima še nekaj dodatkov, in sicer pregledsimbolov, slovensko-angleški slovarčekstereoloških pojmov, seznam uporabljenihreferenc in osnovne statistične tabele.Učbenik je opremljen s črnobelimi slikamiin shemami.Cena knjige je 2.000 tolarjev. Kupite jo lahkov tajništvu Inštituta za anatomijo, Korytkova2, Ljubljana. julij 2004 ISIS

126NOVE PUBLIKACIJEALERGIJSKE BOLEZNI KOŽE PRI ODRASLIHKnjigo Alergijske bolezni kože priodraslih je napisala JadrankaKorsika Mrak, dr. med., uredilaBarbara Latkovič, dr. med. Izšlaje letošnje leto, izdajatelj paje Društvo pljučnih in alergijskih bolnikovSlovenije.Knjiga predstavi alergijske bolezni kože, kiso danes najbolj pogoste, in sicer koprivnico,atopijski dermatitis in kontaktni alergijski dermatitis.Prvo poglavje predstavi koprivnico aliurtakarijo, ki je ime dobila po rastlini koprivi.Za to bolezen je značilno, da je privzdignjenanad kožo. Avtorica navede vzroke za nastanek,predvsem sodijo sem alergeni, ki se nahajajov hrani (živalske beljakovine, določene vrstesadja, žitarice, osvežile pijače, aditivi itd.),antibiotikih, alnalgetikih in hormonih. Drugivzrok je fizikalni, in sicer temperaturne spremembe,mehanski pritiski na kožo in sončnižarki. Avtorica poudari način zdravljenja, prikaterem izpostavi zdravljenje z antihistaminiki.Drugo poglavje predstavi atopijski dermatitisali atopični ekcem, ki se pojavlja pri ljudeh,kateri so dedno nagnjeni k alergijam. Pomnenju avtorice naj bi se bolezen pojavljalapri tistih ljudeh, ki obolevajo za astmo, bronhitisomali senenim nahodom, zato bolezenni nalezljiva. Predstavi vzroke za nastanek,predvsem pršico v hišnem prahu, pelodi travin žit itd. Za zdravljenje priporoča predvsemvlažilne kreme, antihistaminike itd., v primeruposlabšanja pa lokalna kortikosteroidna mazila,ki lahko ob dolgotrajni uporabi okvarijokožo. Na koncu poglavja so dodana preglednain enostavna navodila bolnikom z atopijskimdermatitisom. Sledi tretje poglavje, v kateremje predstavljen kontaktni alergijski dermatitis,ki se pojavi na mestu stika kože z alergenom alidražečimi snovmi iz okolja. Avtorica navaja, daso prizadeti deli kože rdeči, prekriti z bunčicami,drobnimi mehurčki, krastami in luskami.Med vzroki navaja zlasti nikelj (nahaja se vkozmetičnih preparatih itd.), lateks (nahaja se vpisarniškem materialu, oblekah, medicinskemmaterialu itd.), aromatični amini PPD (te snoviso v barvilih za lase, tekstil in krzno), formol(nahaja se v predelavi tekstila, krzna in proizvodihza kemično čiščenje tekstila, v šamponih,milih, deodorantih, insekticidih itd.) in krom(v cementni industriji, predelavi usnja). Kotv prvih dveh poglavjih, so tudi temu dodaninačini zdravljenja in navodila bolnikom skontaktnim alergijskim dermatitisom.Knjiga predstavlja na dovolj nazoren inhkrati poučen način najbolj pogoste kožnebolezni, tako da je namenjena širšemu krogubralcev, medtem ko je zdravniku lahko doberpripomoček za informiranje pacienta v ambulanti.Bralca pritegnejo tudi zanimive ilustracijeBojana Jurca, ki knjigo naredijo bolj razgibano,zato je branje toliko bolj prijetno. Mira DelavecPERSONALIAZdravniška zbornica Slovenije objavlja seznam zdravnikov,ki so opravili program sekundarijataAleksander Dolgan, dr. med.,končal 31. 5. 2004,izpit opravil s pohvaloIris Hvala, dr. med.,končala 31. 5. 2004,izpit opravila s pohvaloLindita Silo, dr. med.,končala 31. 3. 2004,izpit opravilaAndreja Strmčnik, dr. med.,končala 31. 3. 2004,izpit opravilaMojca Židanik, dr. med.,končala 31. 5. 2004,izpit opravila s pohvaloISIS julij 2004

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU127Življenje za dve tableti na danIza CiglenečkiPred več kot sedmimi leti sem bilaprvič v Afriki. Bila mi je zelo všečin se mi ni, razen morda čudovitoživih odtenkov rdeče in rjavebarve, zdela prav nič klišejska.Niti se mi zdelo, da bi bili ljudje nesrečni inbi trpeli ter ne imeli ničesar za jesti. Nekaj paje na žalost ustrezalo črnim klišejem. Aids. Sskupino slovenskih študentov medicine smodelali v Univerzitetni učni bolnišnici v Lusaki,glavnem mestu Zambije. Čeprav sem predtem že nekaj časa delala na pediatričnem oddelku,me je zares pretreslo šele, ko sem prvičstopila na internistični oddelek. Zgrozil meje pogled na žive okostnjake, ki so ležali naposteljah in še malo po tleh, izsušeni in shujšaniz vdrtimi ličnicami. Večina teh bolnikovje na prvi pogled zadostila definiciji aidsa.Okužbe s HIV-om niso nikomur dokazovaliin tudi govoril ni nihče o njej, še zdravniki navizitah ne. Zakaj bi govorili o nečem, česar nemoremo zdraviti?Zelo sem se razveselila, ko so mi ponudilimesto v Ugandi, kjer ima MSF eno od svojihvzorčnih klinik za bolnike z aidsom in vključujetudi protiretrovirusno zdravljenje. Malo meje skrbelo, ker so bile do tedaj moje izkušnjez zdravljenjem aidsa precej omejene, še imentakšnih in drugačnih zaviralcev si nisem moglazares vtisniti v spomin, kaj šele zapletenih shemjemanja zdravil.Vendar sem si imena zdravil hitro zapomnila,še bolj obraze bolnikov, ki so zaradinjih ostali pri življenju. MSF ima kliniko zabolnike, ki so okuženi s HIV-om, v mestecuArua na severozahodu Ugande. Kliniko boljali manj redno obiskuje okoli 3.000 bolnikov,od katerih jih približno 800 brezplačno prejemaprotiretrovirusna zdravila. Vsi so deležnizdravljenja in preprečevanja oportunističnihokužb in svetovanja. Zdaj jih je najbrž že nekajveč. Vsak mesec pride okoli 150 novih oseb,ki so okužene s HIV-om, okoli 80 bolnikov paprične zdravljenje s protiretrovirusnimi zdravili.Odločitev, kateri bolniki že potrebujejozdravljenje, je klinična in imunološka, gledena število celic CD4 ali stadij bolezni. Klinikaima majhen laboratorij, kjer laboranti podfluorescenčnim mikroskopom ročno štejejocelice CD4.Zdravljenje so generične, že pripravljenetrojne kombinacije zdravil močno poenostavile.Večina bolnikov začne zdravljenje skombinacijo treh protiretrovirusnih zdravil,stavudina, lamivudina in nevirapina, priročnostlačenimi v eno samo tableto. Shema jemanjazato ni preveč zapletena, ena tableta zjutraj, enazvečer. Bolniki v zahodnem svetu, ki prejemajoisto kombinacijo, morajo zaužiti šest tovarniškozaščitenih tablet. To pa gotovo vpliva nato, kako redno bolniki zdravila jemljejo.Naši bolniki jih jemljejo redno. Tudi brezmožnosti določanja virusnih bremen in če neverjamemo preprostim metodam samoporočanjain štetja preostalih tablet, je dober imunološkiodgovor kar zanesljiv dokaz. Povprečnaporast celic CD4 po šestih mesecih zdravljenjaznaša med 90 in 100 celic/mm 3 . Tudi brez takihdokazov so učinki zdravljenja očitni.Bolniki, ki že dolgo niso mogli več preživljatisvojih družin in so zaradi različnihoportunističnih okužb večino časa preživeliČakalnica na klinikiČakalnica PMTCT: Preprečevanje prenosaokužbe HIV z matere na otrokav postelji, začno počasi pridobivati na teži,shujšane ličnice se zapolnijo, ljudem se povrnenasmeh na usta in moč v roke, spet so sposobniza delo in lahko pomagajo k lastnemu preživetjuin preživetju svojih bližnjih. Ti ljudje so spomočjo zdravil ne samo ostali živi, spremenilase je njihova kakovost življenja, saj lahko po-julij 2004 ISIS

128ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUnovno zaživijo kot dejavni člani družbe.Cene protiretrovirusnih zdravil so v zadnjihletih občutno padle. V Ugandi stane trenutnozgoraj opisana trojna generična kombinacijapribližno 280 ameriških dolarjev za leto zdravljenja(v primerjavi s 10.000 dolarji le sedemlet nazaj ob uvedbi HAART – zelo aktivnegaprotiretrovirusnega zdravljenja). Clintonovifundaciji je uspelo pri proizvajalcih dosečibistveno nižjo ceno, in sicer 140 ameriškihdolarjev za leto zdravljenja. Verjetno bo karnekaj afriških držav kmalu lahko imelo koristiod tega.Upanje vzbujajo tudi veliki donorski programi.Združeni narodi so zastavili obseženprogram tri krat pet, v katerem želijo do leta2005 v deželah v razvoju omogočiti zdravljenjetreh milijonom ljudi. Po ocenah Svetovnezdravstvene organizacije živi na svetu 40milijonov ljudi s HIV-om/aidsom. V deželahv razvoju bi jih vsaj šest milijonov nemudomapotrebovalo zdravljenje. Dostop do zdravil imatrenutno le okoli 400.000 ljudi, od katerih jihtretjina živi v Braziliji.MSF ima v svojih programih po vsem svetutrenutno okoli 13.000 bolnikov, ki prejemajoprotiretrovirusna zdravila. Programi so sicerenostavni, da bi lahko dosegli čim večje številobolnikov, a so uspešni – bolniki zdravila rednojemljejo in ostajajo pri življenju. Številke somajhne, a dovolj velike za trditev, da je aids tudiv Afriki mogoče zdraviti, da bolniki zdravilaredno jemljejo, če so jim le dosegljiva in jimzanje ni potrebno odšteti nekajkrat več, kotsami zaslužijo. Protiretrovirusna zdravila soaids končno tudi tam, kjer ga je največ, spremenilaiz smrtonosne kuge moderne dobe vše eno kronično bolezen. V »živo« doživetito spremembo, in sicer kot njen dejavni člen- zdravnik, pa je vsaj zame ena najmočnejših innajbolj pozitivnih življenjskih izkušenj.Médecins Sans Frontières(MSF)Médecins Sans Frontières (MSF – Zdravnikibrez meja) je največja neodvisna mednarodnahumanitarna organizacija na svetu, ki zagotavljaurgentno medicinsko pomoč ljudem vnevarnosti v več kot 80-ih državah.Médecins Sans Frontières pomaga žrtvamnaravnih nesreč, oboroženih konfliktov in epidemij,ne glede na njihovo etnično, politično aliversko pripadnost. Ob svojih urgentnih misijahdeluje MSF tudi v različnih dolgoročnejšihprogramih, namenjenih obnovi zdravstvenihsistemov po krizah ali konfliktih. Naše deloje namenjeno tudi «pozabljenim skupinamprebivalcev», manjšinam, kot so staroselskeAvtorica pri deludružbe, prebivalci urbanih slumov ali brezdomniotroci. Preko specifičnih programovse naše skupine borijo proti »pozabljenimboleznim«, kot so spalna bolezen, malarija,tuberkuloza ali HIV/aids.Z navzočnostjo na ogroženih področjihMSF opozarja na probleme prebivalstva ingovori v njegovem imenu. Svet opominja nasistematične kršitve humanitarnega prava inčlovekovih pravic.Kjer je le mogoče, dela MSF znotraj obstoječihzdravstvenih struktur in z lokalnimosebjem. V okviru MSF deluje okoli 2.500mednarodnih prostovoljcev in 15.000 lokalnegaosebja. Naši prostovoljci učijo lokalnezdravnike, medicinske sestre, babice in drugomedicinsko in nemedicinsko osebje.Médecins Sans Frontières je leta 1971ustanovila skupina francoskih zdravnikov inse je z leti razvila v mednarodno organizacijo z18-imi partnerskimi sekcijami po vsem svetu.Leta 1999 je organizacija prejela Nobelovonagrado za mir.MSF Avstrija, ki pokriva Avstrijo, Češko,Slovaško, Slovenijo in Madžarsko, je bilaustanovljena leta 1994, z namenom zbratiprostovoljce, zagotavljati informacije in zbiratinujno potrebna finančna sredstva.Médecins Sans Frontières neprenehomaišče zdravnike, ki so pripravljenih deliti nekajsvojega časa in izkušenj z ljudmi v stiski.Pogoji za zdravnikeZdravniki morajo biti za prvo misijo z MSFna razpolago od šest do devet mesecev (za nekateraspecialistična mesta tudi krajše).Za mesta splošnih zdravnikov v projektihMSF – dokončana medicinska fakulteta z vsajdvema letoma delovnih izkušenj v splošnimedicini.Za specialistična mesta – dokončana specializacijaustreznega področja (ginekologijas porodništvom, anestezija, kirurgija, internamedicina). Dobrodošle so izkušnje iz tropskemedicine in javnega zdravja ter izkušnje spoučevanjem ali mentorstvom.Jeziki: obvezno je tekoče obvladanje angleščine,prednost predstavlja znanje drugihtujih jezikov (francoščina, španščina, portugalščina,ipd).Več informacij in naslovov najdete na našispletni strani www.msf.at.ISIS julij 2004

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU129Sončni vzhodiMajda Kurinčič TomšičSončni vzhod nad ArdeniAnatolijaGorenjskaKninjulij 2004 ISIS

130ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUTolminOtok KosGorenjskaVolčji potokRudnikISIS julij 2004

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU131Ne zapravi časaDraženka LatinovičDraženka Latinovič, dr. med.,specialistka medicine dela,prometa in športa. Zadnjih šestlet je zaposlena kot zdravnicav Zavodu za prestajanje kazniDob pri Mirni. Ima 30 let delovne dobe (zbonifikacijo). Medicinsko fakulteto je končalaleta 1975 v Zagrebu, specializacijo je opravilaleta 1988 v Zagrebu. Od leta 1987 je zaposlenav ZD Novo mesto. Pesmi so bile objavljene naspletnem glasilu Zavoda za prestajanje kazniDob pri Mirni, januar/februar, 2003. Ne zapravi časaNekdo išče tvoj pogledNekdo čaka tvoj nasmehNekdo rabi tvoj dotikNekdo želi tvoj glas ...Ozri se, ozri, ozri ...ne zapravi časa.Komu naj dam svoj glasKo je volitev čas,komu naj dam svoj glas?Vprašanje je zame,kakor za vse nas.Ali bo šel še en danskorajda v nič, zaman?Ali bo nakazal rešitevin končno izpolnjen san?Koliko ljudi bo imeloustrezno opredeljeno delo?ali bomo mlade zaposlene damebile lahko tudi mame?Kdaj se bo naredil ta skok,življenja pust otok,da preraste v veseločebljanje prihodnjih otrok?Komu naj dam svoj glas,ko je volitev čas?Vprašanje je zame,kakor za vse vas.Prva ljubezenZvezdnato nebo,dišave pomladi,tihi koraki,roka v roki,prepleteni prsti,stisnjeni.Topla sapa,šepet vej,nežen pogled,čisto srce,nepretrganeniti večnosti.OtroštvoV življenjuje bilo vsega,in malo tegalepše,kot v otroštvu,ko so cvetelečešnje.Samo onRoke poželenja,tatvin in umorov,zvežejo inodstranijo.V zaporu tečečas zato.Nečista vestse včasih samaobesi na drog.A črne misliin zle duhoveukroti in preženele Bog.Draženka Latinovič, dr. med.Kako z njo?Ljubezen, ljubezen, ...Ljubezen – kako z njo ...Kako naj jo imaš ...Kako naj jo daš ...Kako naj jo dobiš ...Kako naj jo najdeš ...Kako naj jo začutiš ...Kako naj jo prepoznaš ...Kako naj jo spoznaš ...Kako naj jo obdržiš ...Kako naj jo ohraniš ...Kako naj jo vidiš ...Kako naj jo vzbudiš ...Kako naj jo oživiš ...Kako naj jo obraniš ...Kako naj jo ustaviš ...Kako naj jo uničiš ...Kako naj jo zatreš ...Kako naj jo poseješ ...Kako naj jo kupiš ...Kako naj jo pomnožiš ...Kako naj jo brzdaš ...Kako naj jo ukrotiš ...Kako naj jo živiš ...julij 2004 ISIS

132ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUNeponovljivost bivanjaRazočaranje upanjaVem! Ni mi treba razlagati,ker ga poznam,dobro poznam tisti skeleči občutek,tisto dušeče nelagodje,ko predano zaupajoče očipostanejo nekega dne raziskujoče prestrašene,razočarane,skoraj sovražnev trenutku umiranja upanja...ugasnejo,čeprav te še gledajo...Zazrte postanejo v notranjost,poskušajo doumeti neznano,ki prihaja...V trenutku umiranja upanjate nehajo spraševati:»Kam si skrila upanje?«Nehajo zahtevati:»Daj mi upanje!Saj vendar obstaja upanje!«,ker so zaznale pred teboj,da je upanje v tebi ugasniloin ker je ugasnilo,jim ga ne moreš več dati...Umrlo je upanje v tvojih očeh,s katerimi si ga pojilain prepoznal te je, lažnivko,v trenutku razočaranja upanjain dovolila si,Zlata RemškarŽivljenjepis zdravnice Z. R.Sem v letih, ko sem že stara in nisem stara,ko se tu in tam zjutraj zbudim z dvajsetimiin ležem v posteljo s sedemdesetimi leti...Sem v letih,ko zaradi izkušenj umeščam mnoge stvari drugače kot pri dvajsetih,ko se zavestneje zavedam svojega bivanja,svoje neponovljivosti,ko začenjam zaznavatipolzenje k končni neskončnosti časain poskušam živeti predvsem za danesin ne za jutri, ki šele prihaja...In sem v letih,ki so dokončno odčaralanapuh in samozadostnost svečeništva mojega poklica,da sem opustila hvalnico nezmotljivosti in močiin se le še poskušam naučiti slišati bolečino in žalost.Napisala sem tri pesniške zbirke, zadnjo pred desetimi leti in morda bi bil čas za oblikovanječetrte!?sprenevedajoča lažnivka,da je ugasnilo njegovo upanje,ki si ga s svojim vendar gojila...in si vedela,ves čas vedela,da je vse le utvara časain da ni izhoda,si vedela,ves čas vedelain si se sprenevedala,priznam!,spretno sprenevedala,vse do včeraj,ko si se razkrilaz mrtvimi očmiin si dopustilaugasnjenje upanja,ki si ga pojila...Jočeš?Ne jokaj!Razočaranja razočaranega upanja ne morešizjokati!Ostaja v srcu!Ni mi treba razlagati!Predobro poznam ta skeleči občutek nemoči...Dr. Zlata Remškar, dr. med.Priletele so vraneTistega dne,ko so umrle njegove očiin je ugasnilo upanje v njih,so priplahutale vranein so posedle v večer,ki se je levil v noč...Z večerom je odhajal tudi on,ki še ni hotel oditi,saj še ni bil pripravljen oditi v neznano,ker se moraš na odhod vendar pripravitiin on še ni bil pripravljen.Vstopila sem v sobo...Vrane so naju motrile...Morala sem vstopiti...Zdravniki vstopamo v njihove sobe.Nisem mogla pobegniti.Morala sem vstopiti v njegovo sobo,katerega zaupanja nisem izpolnila...Gledala sem v izmučen obraz,poiskala umrle očiin jih prosila,iz srca prosila odpuščanja,izdajalka njegovega upanja,njegove ugasle oči sem prosila odpuščanjain vrane so naju tiho motrilein so videle vso osamljeno žalost tistega večerain so delile skelečo nemoč z menoj,dokler se niso vrnile tja od koder so priletele.ISIS julij 2004

134IsisGlasilo Zdravniške zbornice SlovenijeThe professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaGlasilo Zdravniške zbornice SlovenijeStrokovna revija IsisImpressumLETO XIII, ŠT. 7, 1. JULIJ 2004UDK 61(497. 12)(060. 55)UDK 06. 055:61(497. 12)ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9IZDAJATELJ IN ZALOŽNIKPUBLISHED BYThe Medical Chamber of SloveniaZdravniška zbornica SlovenijeDal ma ti no va 10, p. p. 1630,1001 Ljub lja nate l.: 01/30 72 100faks: 01/30 72 109E-pošta: zdravniska.zbornica@zzs-mcs.siTransakcijski račun: 02014-0014268276UREDNIŠTVO . EDITORIAL OFFICEDal ma ti no va 10, p. p. 1630,1001 Ljub lja nate l.: 01/30 72 152faks: 01/30 72 159E-pošta: isis@zzs-mcs.siODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIKEDITOR-IN-CHIEF AND RESPONSIBLEEDITORprof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med.E-pošta: eldar.gadzijev@sb-mb.siTel.: 02/32 11 244UREDNICA . EDITORElizabeta Bobnar Najžer, prof. sl., ru.E-pošta: eb.najzer@zzs-mcs.siUREDNIŠKI ODBOREDITORIAL BOARDMartin Bigec, dr. med.Vojko Flis, dr. med.prof. dr. Nenad Funduk, dr. dent. med.prof. dr. Anton Grad, dr. med.prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.prof. dr. Boris Klun, dr. med.prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.prof. dr. Črt Marinček, dr. med.asist. mag. Marko Pokorn, dr. med.asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med.prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.prof. dr. David B. Vodušek, dr. med.doc. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.LEKTORICA . REVISIONMira Delavec, prof. slov. in zgod.TAJNICA UREDNIŠTVA . SECRETARYMarija CimpermanOBLIKOVANJE . DESIGNza ATELIER IM . Katja Žlajpah, u.d.i.a.RAČUNALNIŠKA POSTAVITEVIN PRIPRAVA ZA TISK . DTPCamera d.o.o.Knezov štradon 94, Ljubljanatel.: 01/420 12 00TRŽENJE . MARKETINGAtelier IM d.o.o.,Breg 22, Ljubljanatel.: 01/24 11 930faks: 01/24 11 939E-pošta: atelier-im@siol.netTISK . PRINTED BYTiskarna Povše,Povšetova 36 a, Ljubljanatel.: 01/230 15 42SodelovaliProf. dr. Jože Balažic, dr. med.,zdravnik, Inštitut za sodno medicinoLjubljana • Primož Baucon,Celje • Maja Benca, študentkamedicine • Asist. Tomaž Benedik,dr. med., zdravnik, KO za abdominalnokirurgijo, SPS Kirurškaklinika, KC Ljubljana • Asist. mag.Marko Bitanc, dr. med., zdravnik,Zdravniška zbornica Slovenije •Elizabeta Bobnar Najžer, prof.,Zdravniška zbornica Slovenije •Iza Ciglenečki, dr. med., zdravnica,Ptuj • Asist. mag. Tomaž Čakš, dr.med., nacionalni sodelavec SZO zatobak, Inštitut za higieno, MF Ljubljana• Dušan Deisinger, dr. med.,zdravnik, Splošna bolnišnica Izola• Mira Delavec, prof., Zdravniškazbornica Slovenije • Prim. MarkoDemšar, dr. med., upokojeni zdravnik,Ljubljana • Vesna Džubur, dr.med., upokojena zdravnica, IvančnaGorica • Prim. Marjan Fortuna,dr. med., zdravnik, SPS Interna klinika,KC Ljubljana • Damir Franić,dr. med., zasebni zdravnik, Zasebnaordinacija Rogaška Slatina • Asist.mag. Barbara Gnidovec Stražišar,dr. med., zdravnica, SPS Pediatričnaklinika, KC Ljubljana • TonjaGomzi Hrabar, dr. med., zdravnica,ZD Ivančna Gorica • Jurij Gorjanc,dr. med., zdravnik, Splošna bolnišnicaSlovenj Gradec • Vojislav Ivetić,dr. med., zdravnik, ZD dr. AdolfaDrolca Maribor • Doc. dr. JankoKersnik, dr. med., zdravnik, ZDJesenice, ZP Kranjska Gora • DarjaKlančar, prof., Zdravniška zbornicaSlovenije • Prof. dr. Boris Klun,dr. med., višji svetnik, upokojenizdravnik, Ljubljana • Prim. MarijaKolenc, dr. med., zdravnica, Splošnabolnišnica Maribor • Prim. izr.prof. dr. Marko Kolenc, dr. med.,upokojeni zdravnik, Ankaran • EvgenijKomljanec, dr. dent. med.,zobozdravnik, Zasebni zdravstvenizavod Orthodontio Izola • Mag.Matjaž Kopač, dr. med., zdravnik,KO za nefrologijo, SPS Pediatričnaklinika, KC Ljubljana • ZoranKožul, dr. med., zdravnik, ZD dr.Adolfa Drolca Maribor • Prim.Majda Kurinčič Tomšič, dr. med.,upokojena zdravnica, Radomlje• Draženka Latinovič, dr. med.,zdravnica, Ministrstvo za pravosodje– UIKS Zavod za prestajanjekazni Dob pri Mirni • Prof. dr. MihaLikar, dr. med., upokojeni zdravnik,Ljubljana • Boštjan Lovšin, dr.med., zdravnik, Splošna bolnišnicaIzola • Doc. dr. Andrej Marušič, dr.med., zdravnik, Inštitut za varovanjezdravja RS, Ljubljana • Mag.Nina Mazi, dr. med., zdravnica,Ljubljana • Aleksander Nardin, dr.med., upokojeni zdravnik, Šempeterpri Gorici • Prof. dr. David Neubauer,dr. med., svetnik, SPS Pediatričnaklinika, KC Ljubljana • DejanOgnjenovik, dr. med., zdravnik,Splošna bolnišnica Maribor • MajaPavlin Klemenc, dr. med., zdravnica,ZD osnovno zdravstvo NovaGorica • Prof. dr. Vladislav Pegan,dr. med., Zdravniška zbornica Slovenije• Maja Pelcl, dr. med., specializantka,Ptuj • Bojan Popovič,dr. med., univ. dipl. prav., zdravnik,pravnik, Dermadent d.o.o., Ljubljana• Dr. Zlata Remškar, dr. med.,zdravnica, Bolnišnica Golnik – KOza pljučne bolezni in alergijo • Prof.dr. Matjaž Rode, dr. dent. med.,višji svetnik, zobozdravnik, ZDLjubljana Enota ZD Moste Polje •Saška Roškar, Inštitut za varovanjezdravja RS, Ljubljana • Prim. mag.Marjana Šalehar, dr. med., zdravnica,ZD Ljubljana • Iztok Štotl, dr.med., zdravnik, Splošna bolnišnicaMurska Sobota • Tomi Voušek, dr.med., zdravnik, Psihiatrična bolnišnicaVojnik • Jurij Zalokar, dr. med.,upokojeni zdravnik, Radovljica •Maja Zorko, Inštitut za varovanjezdravja RS, Ljubljana • Doc. dr.Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.,zdravnica, Inštitut za zgodovinomedicine, MF Ljubljana • Mag.Branka Žegura, dr. med., zdravnica,Splošna bolnišnica Maribor • Prim.Anton F. Židanik, dr. med., zdravnik,Zdravniška zbornica Slovenije• Zora Weilguny, dr. med., upokojenazdravnica, Koper____________Na vo di la av tor jemRok za od da jo vseh pris pev kov zaobjavo v reviji Isis je do 10. v mesecu(pre je to v ured niš tvu) za na sled njime sec. Član ke lah ko poš lje te po poština na slov ured niš tva, po fak su alipo elek tron ski po šti. Da bi se izog ni lipod va ja nju dela, pred la ga mo, da člankeod da ja te v elek tron ski ob li ki (di sketa,CD, e-po šta). Dol ži na član kov jeome je na na naj več 30.000 zna kov- štet je brez pre sled kov (ve li kosti 12pp, ob li ka pi sa ve ti mes new ro man).Lah ko pri lo ži te fo to gra fi je, dia po zi tiveali di gi tal ne fo to gra fi je (ve li kostnaj manj 300 dpi).Pris pev ku pri lo ži te svoj pol ni na slov,davč no šte vil ko, davč no iz po sta vo,po pol no šte vil ko te ko če ga ali ži rora ču na, na ziv ban ke.Navodila o navaja njupokroviteljevNa kon cu pris pev ka so lah ko na ve denaime na far ma cevt skih pod je tij, delovnih or ga ni za cij, ma tič nih de lov nihor ga ni za cij, kjer ste za po sle ni, dru štev,zdru ženj in os ta lih prav nih ter fi zič nihoseb, ki so po va šem mne nju ka korkoliprispevala k nastanku prispevka.Ured niš tvo si pri dr žu je pra vi co, da boime na ob jav lja lo v enot ni ob li ki.Na vo di la za ob jav lja njepris pev kov v ru bri ki“strokovna srečanja”Dol ži na pris pev kov je ome je na na največdve stra ni v re vi ji Isis, ob jav lje naje lah ko le ena fo to gra fi ja, ki se vštevav skup no dol ži no. To po me ni, daima pris pe vek brez sli ke lah ko naj več10.000 zna kov - štet je brez pre sled kov(ve li ko sti 12 pp, ob li ka pi sa ve ti mesnew ro man), ozi ro ma 11.500 zna kov- štet je s pre sled ki. Pris pe vek s sli ko imalah ko naj več 9.000 zna kov - štet je brezpre sled kov (ve li ko sti 12 pp, ob li ka pi saveti mes new ro man), ozi ro ma 10.500zna kov - štet je s pre sled ki. Vsa ko po ročilo iz tu ji ne mora ob vez no vse bo va tikra tek za klju ček, kaj po me ni sre ča njeza stro ko v Slo ve ni ji: ali in kje ozi romakako je mo go če iz sled ke pre ne stiv slo ven ski pro stor. V pri me ru, da jeslo ven ska stro ka v sve tov nem vrhu, jepo treb no v za ključ ku na krat ko pov ze tinje no vlo go v us trez nem me ri lu. Prispevkov, ki ne bodo upo šte va li zgo rajna ve de nih na vo dil, ured niš tvo ne boob ja vi lo ozi ro ma bo av tor je pro si lo zado pol ni tve.ISIS julij 2004

135Re vi ja iz ha ja pr ve ga v me secu.Let na na ročni na za nečlane(na ročni ke) je 11.760,00SIT, za naročnike v tujini23.520,00 SIT, po sa mez našte vil ka za nečla ne sta ne980,00 SIT. Davek na dodanovrednost je vračunan vceni ter se ga obračunava inplačuje po 8,5-odstotni stopnji.Ro ko pi sov ne vra ča mo.Iz bra ne in na ro če ne član keho no ri ra mo. Na kla da 7.500izvodov. Poštnina plačana pripošti 1102 Ljubljana.The Isis Jour nalThe Isis Journal is issued on thefirst day of each month. The an nu alsub scrip tion for non-mem bers is11.760,00 SIT. A sin gle is sue costs980,00 SIT. The tax is in clud ed inprice. Man u scripts are not re turnedto authors. An hon o rar i um is paid forselected articles. Printed 7.500 copies.Post age for the Jour nal Isis paidat the 1102 Ljubljana post of fice.The na me of the jour nal is by the Isis,an Egyp tian god dess, of all the godsand god des ses. The le gend des cri besher as both the si ster and the wi fe ofOsi ris, the first king in hi story. Isishad hea ling po wers. She could al sogi ve new li fe in to the body with herwings. Ac cor ding to the le gend, herpo wer ex ten ded all over the world.Each per son is a drop of her blood.She was con si de red as the foun derof me di ci ne. A de tail on a gra ni tesar cop ha gus of Ram ses III from theXX th dy nas ty shows her as a symbo licpic tu re. This ima ge and her na me werecho sen to be the tit le of the jour nalof the Me di cal Cham ber of Slo ve nia,the goal of which is to uni te and link together doc tors in their ef forts to wardsthe wel fa re of all peo ple, the dropsof blood from the god dess Isis._______________________________The President of the MedicalChamberProf. Vladislav Pegan, M.D., Ph.D.E-mail: vladislav.pegan@zzs-mcs.siThe vice-president of the MedicalChamberAndrej Možina, M.D.The vice-president of the MedicalChamberProf. Franc Farčnik, M.S., Ph.D.The President of the AssemblyVojko Kanič, M.D.The vice-president of the As sem blySabina Markoli, S.D.Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of theEducational councilProf. Matija Horvat, M.D., Ph. D.The president of the Professionalmedical committeeProf. Vladislav Pegan,M.D., Ph. D.The president of the Primaryhealth care committeeGordana Živčec Kalan, M. D.The president of the Hospitalhealth care committeePrim. Andrej Možina, M.D.The president of the Dentistryhealth care committeeProf. Franc Farčnik, M.S., Ph.D.The president of the Legal-ethicalcommitteeŽarko Pinter, M.D., M.Sc.The president of theSocial-economic committeeJani Dernič, M.D.The president of the Privatepractice committeeIgor Praznik, M. D.The Secretary GeneralBrane Dobnikar, L.L.B.Public Relations DepartmentElizabeta Bobnar Najžer, B.A.Le gal and Ge ne ral Af fairsDe part mentVe sna Habe Pra njič, L. L. B.Fi nan ce and Ac coun tingDe part mentJo ži ca Osol nik, Econ.Health Eco no mics,Plan ning and Analy sisDe part mentNika So ko lič, B. Sc. Econ.Trai ning and Pro fes sio nalSu per vi sion De part mentMoj ca Vre čar, M. B. A.The Medical Chamber of SloveniaFoun ded in 1893 as The Me di cal Cham ber for the Car nio la Pro vin ce.The Me di cal Cham ber of Slo ve nia was sub se quently foun ded in 1992.TasksThe Me di cal Cham ber of Slo ve nia is an in de pen dent pro fes sio nal or ganisa tion of me di cal doc tors and den tists. Mem bers hip is an ho nour andob li ga tion for all tho se that work as physi cians or den tists in Slo ve nia andha ve a di rect con tact with the pa tients.The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interestsof the me di cal pro fes sion, and helps to en su re the cor rect be ha vi our ofdoc tors and up hold their re pu ta tion by:. Ha ving and is suing a Co de of Me di cal Et hics, mo ni to ring the be ha vi ourof doc tors and ad ministering any measures neces sary for vio la tions of theCo de. . Main tai ning a re gi ster of mem bers and is suing mem bers hip cards.. Issuing, extending and revoking the doc tors’ li cen ces for in de pen dentwork. . Par ti ci pa ting in the de ve lop ment of the un der gra dua te edu ca tionpro gram me for doc tors. . Ma na ging (plan ning, mo ni to ring and su per vising)the se cond ments of the two year com pul sory post gra dua te trai ning inhos pi tals; se cond ments for spe cia li sa tions; ot her post gra dua te pro fes sio naltrai ning, and exa mi na tion. . Or ga ni sing pro fes sio nal se mi nars, mee tingsand ot her types of pro fes sio nal me di cal de ve lop ment. . The pro fes sio nalau di ting and ap prai sal of each doc tor prac ti sing in Slo ve nia. . Par ti ci pa tingin the pre pa ra tion of re gu la tions, plan ning and staf fing plans in healthca re is sues. . De ter mi ning doc tors’ fees and par ti ci pa ting in agre eing thepri ces of health ca re ser vi ces. . Re pre sen ting the in te rests of doc tors inde ter mi ning con tracts with the In sti tu te of Health In su ran ce of Slo ve nia.. Par ti ci pa ting in the ne go tia tion of col lec ti ve con tracts, and agre eingthem on be half of pri va te doc tors as em plo yees, the reby ma na ging theva lue of me di cal pro fes sio nal’ sa la ries. . Providing legal assistance andad vi ce to mem bers on in su ran ce against me di cal com pen sa tion claims.. Main tai ning a Wel fa re Fund to help mem bers and their fa mi lies. . Monito ring the de mand for doc tors and hel ping unem plo yed doc tors findjob. . As si sting mem bers to find sui tab le lo cums du ring their ab sen ce. .Pub lis hing ac ti vi ties, edi ting ac ti vi ties; is suing a free jour nal to mem bers,pub lis hing books and ot her pub li cations. . En coura ging co-operation betweenmem bers and ar bi tra ting in dis pu tes. . En cou ra ging the cul tu ral andso cial ac ti vi ties of mem bers; or ga ni sing the cul tu ral, spor ting and ot herso cial events and ac ti vi ties. . Mo ni to ring al ter na ti ve met hods of treat ment.. De ter ring pro hi bi ted and unac cep tab le me di cal prac ti ces. . Pro vi ding afree permanent consulting service to members. . Un der ta king ot her taskspur suant to le gal re gu la tions and the sta tute.julij 2004 ISIS

136TROBILO ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJEZZZS in HIT gradita KC CasinoNamesto nove Pediatrične klinike luksuzen hotelsko-igralniški kompleks?Iz krogov blizu Ministrstva za zdravje se je razvedelo, da naj biMinistrstvo za finance Zavodu za zdravstveno zavarovanje podelilokoncesijo za prirejanje iger na srečo. Tako naj bi na mestu,predvidenem za gradnjo Pediatrične klinike, zgradili sodoben,luksuzen hotelsko-igralniški kompleks, v katerem bi poleg medicinskegaizvajali tudi zelo pester program iger na srečo.Na ta način bi v zdravstveno blagajno na letni ravni priteklo dodatnihpet milijard tolarjev, kar bi omogočilo izvajanje novih, predvsempreventivnih programov. Poleg tega naj bi v letu 2005 pričeli z novim,za Ministrstvo ugodnejšim plačevanjem dežurstev. Polovico plačilavrednosti dežurstva naj bi zdravniki prejeli v obliki igralniških žetonov.Proti novemu načinu plačevanja dežurstev je sindikat FIDES že ostroprotestiral, še posebej, ker naj bi bili krupjeji bistveno bolje plačani kotspecialisti.Izvedeli smo, da naj bi bil vstop v igralnico prost za vse bolnike,njihove svojce ter zaposlene. Glede na načela bolnišnične higiene najbi imeli tudi posebne mize za ruleto za bolnike, kolonizirane z MRSA.Ob posebnih mizah z monitorji bodo svojo srečo lahko preizkušalitudi bolniki z nestabilno angino pektoris. Bivanje v bolnišnici bo sedajbistveno prijetnejše. V novem kompleksu naj bi po nepreverjenih podatkihdelo našlo 30 zdravnikov, 40 barskih plesalk, 50 krupjejev ter140 natakarjev in snažilk. ISIS julij 2004

MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVAMedicina v mediciniPrecej let bo tega, odkar sem prebral v nemščini(šele med branjem sem ugotovil, daberem prevod in da je original angleški)roman Der Medicus. Duhovito pisanje ousodi mladega moža, ki se izuči za padarjain skuša postati zdravnik, kar mu nazadnje po mnogih,napetih dogodivščinah tudi uspe. Ob branju njegovegašolanja mi je prišlo na misel, da se univerzitetni študijod ustanovitve bolonjske univerze, tam nekje v 12.stoletju, ni veliko spremenil. V zadnjih stoletjih morda letoliko, da je curriculum postal kurikulum, predavalniceso večje in nimajo več kanala kot Vesaliusova v Padovi,kamor so metali trupla, predavanja pa danes še vednodonijo ex cathedra. Morda so učitelji postali manj pomembni,učenci pa bolj, vmes se je pojavil še bolnik,(ki postaja danes ob nabiranju točk moteč) in če si bilpripravljen, takrat ali danes, zdržati določeno število let,si bil poučen o vseh boleznih in postal zdravnik.Znanje, sestavljeno iz preproge mnogih krpic, ne boin ne more biti popolno, preseneča pa, da se nekaterihenostavnih in splošnoveljavnih modrosti sploh nikjerni omenjalo. Zdravnik je bil naravnan tako da zdraviin pozdravi bolnika, nihče pa mu ni nikoli povedal, dalahko sam postane bolnik.Dejstvo, da zbolevajo tudi zdravniki, presenečasamo njih same. Nekako ne gre v koncept, čeprav imajoštudenti medicine vse bolezni, katere ravno takratposlušajo na predavanjih, psihiatrične pa še posebej.Kljub temu zdravniku vloga bolnika nikakor ne leži.Ne gre v okvir, da bi se lahko umetnost zdravljenja, kijo ponuja drugim, osredotočila nanj. Ni podatkov, alisi je že kdo zadal nalogo, magistrsko ali doktorsko, dabi ta pojav tudi znanstveno obdelal. Ostaja torej le, daga opišemo.Nenapisana, toda globoko zasidrana pravila urejajoobrnjeno razmerje.Bolni so lahko le drugi.Če slučajno zdravnik res zboli, praviloma postavisam sebi napačno diagnozo.Če izve za pravo diagnozo, če je sploh kdaj prava,pade večinoma v depresijo in v nasprotju s pravilimolčečnosti razpravlja o svoji bolezni z vsemi, ki gaželijo poslušati.Navadno je kot bolnik nediscipliniran in skoraj vednoskuša za sebe uveljaviti drugačen način zdravljenja,kot je uveljavljen, kar je seveda zanič, saj je uveljavljenipreizkušen. Zanimivo je, da tudi njegov zdravnik navadnoskuša najti poseben način zdravljenja.Skoraj vedno se vrstni red zdravljenja spremeni.Namesto z anamnezo se navadno začne z magnetnoresonanco.Zdravljenje poteka po posebnih, nepisanih pravilih.To, kar bi priporočil kateremu koli bolniku, se zdiabsurdno. Nikoli se še ni zgodilo, da bi se zdravnikprijavil v ambulanti, sedel v dolgo vrsto, vzel v rokeMarxov Kapital in potrpežljivo čakal, da ga pokličejo,Boris Klun

138MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVApreden ga prebere.Medsebojno zdravniško zdravljenje ima še nekoposebno značilnost, in sicer, da se skoraj vedno dogajaali po telefonu, »poslušaj Janez, kaj naj vzamem za to into?«, ali pa na stopnicah: »Živijo Tone, že večkrat semte iskal.« Kaj bi naredil za koleno, od zadnjega smučanjav Italiji mi nekam nagaja?« Sledi pritisk skozi hlače nacapitulum fibulae, »au«. »Ja to je. Ne bo nič hudega.Veš kaj, fizioterapevtka Brunhilda ima zlate roke, poiščijo tam po dvanajsti. Pa se še kaj oglasi, ampak meprej pokliči«.Čim večja je ustanova, tem bolje sistem deluje.Nekoč sem pregledal zelo znanega zdravnika inučitelja, ki se je zdravil zaradi različnih bolezni že vsajpetnajst let in vse zdravljenje je potekalo na zgorajopisan način. V svoji dokumentaciji ni imel napisane- dobesedno - ene same besede in po spominu sva sepogovarjala kako in koliko časa je jemal rdeče in zelenetabletke. Seveda mu tudi sam nisem ničesar napisal.Ne dosti drugače poteka zdravljenje v najožjemdružinskem krogu. Le izjemoma si zdravnik prislužikakšno lovoriko, zlasti pri zdravljenju lastnih otrok.Po nekaj napačnih diagnozah in splošni zmedi, ženain mati, tašča ali babica sklenejo, da je treba poklicatipravega zdravnika. Navadno je na ta način problemtudi uspešno rešen.Vis a vis otroštvu je starost s številnimi podobnostmi,vendar imajo skoraj vse negativen predznak. Takojko nisi več v pogonu, se pričneš tega zavedati. Ni večstopnic, Janez in Tone sta tudi ostarela, mladina pa nevzbuja zaupanja. Videti je, da stvari le niso tako črne. Vpredzadnji številki Izide je pismo o nadvse prijaznemzdravljenju znane zdravnice in avtorjeve izkušnje sopodobne.In če se bo izrabil kakšen sklep, ali se bo srce ukvarjaloz aritmijo, namesto da bi opravljalo svojo nalogo,se bomo pač sklicevali na »minulo delo« in hvalilinapredek medicine.Čudno, naši učitelji nam nikoli niso povedali, da imaživljenje absolutno infavstno prognozo, pa tega najbržnihče ne bi verjel.Boris KlunISIS julij 2004