Priprave Republike Slovenije na predsedovanje Evropski uniji Vse ...

l Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije l april 2006 l številka 7 lLuka Mednarodni Koper mejni prehod GruškovjePriprave Republike Slovenije na predsedovanje Evropski unijiVse bližje smo novi valutiPrihaja SPISUsposabljanje delavcev CURS v letu 2005Ptičja gripa • Varovanje zdravja evropskih državljanovMednarodne zimske carinske igre v Meribelu

EVROVse bližje smo novi valutiSlovenci nismo tradicionalno navezani na svojo denarnoenoto, tako kot so na primer Britanci na svoj funt. V bližnjipreteklosti smo doživeli na področju nacionalne valuteveč sprememb (denominacija dinarja ter uvedba bonovin tolarjev) in se nanje hitro prilagodili. Tudi za izražanjevrednosti premičnin in nepremičnin v obdobju visokeinflacije smo raje uporabljali druge, vzporedne valute. Vendarsmo v zadnjem času vse bolj ponosni na svoj trdni tolar, takoda slovo od njega vseeno ne bo tako lahko, kot bi mogočebilo pred leti, ko še nismo imeli dobre denarne enote.Foto: Tadej JerasPrvi korak k uvedbi evra:informativno dvojnooznačevanje cen1. marca 2006 je bila opravljena prvavidnejša sprememba na poti k novi valuti,ki smo jo zaznali predvsem kot potrošniki.Uvedeno je bilo informativnodvojno označevanje cen, ki je vsa podjetja,ki ponujajo blago in storitve, zavezalok prikazu cen v tolarjih in evrih, insicer preračunano po centralnem paritetnemtečaju, ki se je določil ob vstopuSlovenije v tečajni mehanizem ERM II(1 evro = 239,640 tolarjev). Namenainformativnega dvojnega označevanjasta predvsem postopna prilagoditev potrošnikovna vrednotenje cen v evrih ins primerljivostjo cen preprečiti zvišanjeinflacije ob uvedbi evra.Poskušali se bomo torej navaditi, daje kovanec za en evro dobro spravitinazaj v žep, ker si bomo jutri lahkoz njim privoščili dobro kavo, medtemko smo kovanec za en tolar žeredno puščali prodajalki na pultu, sajje samo obteževal naš žep, ni pa imelnobene vrednosti.Uslužbenci carinske službe ob uvedbiinformativnega dvojnega označevanjacen nismo dobili večjih dodatnihzadolžitev, saj ne ponujamo blaga instoritev. Vseeno se je Vladi RS zdelopotrebno, da nam s svojim sklepomnaloži, naj poskušamo na tistih področjih,kjer zaračunavamo nadomestilaza stroške svojih storitev, ravnatipodobno kot podjetja. To pomeni,da moramo v primeru zaračunavanjaupravnih taks, različnih stroškovsvojih storitev in v primerih, ko »prefakturiramo«nastale stroške, zneskeza končno vsoto obračuna izrazititudi v evrih.Nadaljnji koraki k uvedbievraPrva naslednja večja spremembabo obdobje dvojnega označevanjacen, ko se bo začel za preračun cenuporabljati tečaj zamenjave. Tečaj zamenjavebo nepreklicno in trajno razmerjemed tolarjem in evrom, določilpa ga bo Svet EU. Pričakujemo, dabo znan sredi letošnjega leta. Dvojnooznačevanje cen bo obvezno tudi šepo uvedbi evra, vse do junija 2007.Na področju našega poslovanja nemoremo govoriti o drastičnih spremembahzaradi uvedbe evra, vsekakorpa nam lahko nekatere malenkostizagrenijo delo, če se nanje ne bomopravočasno pripravili. Priprave CURStečejo na več ravneh:• prilagoditev notranjih aktov (preračunzneskov, manjše spremembepostopkov);• prilagoditev programske opreme,ki podpira postopke (vnosne maske,poročila, izpisi …);• prehod iz enega valutnega sistema vdrugega (preračun zneskov ob upoštevanju,da se vsi obračuni dajatev,ki se nanašajo na obdobje preduvedbo evra, vlagajo v tolarjih);• informiranje zavezancev.Vsekakor imamo vsi še nekaj časa, dase pripravimo na dan velikega poka,najbrž pa tudi brez kakšne višje cenene bo šlo.Marta Mihelin, koordinatorica CURS zauvedbo evraCARINA.SI | 3

Ì ÛÓÖ ÒÊ ´ÑÒµ × Ò ÓÔØÓÒÐ ÒºÔÐÙÖÐ Ò¢ Ñ ¸ ÒÆ Ñ ¸ ÓØÖÛ׸ Ø Ú× Ù×Ø× ÓÚºØÙÐÐݸ Ø ÓÚ ÛÓÖ × ØÝÔÐ Ó ÛÓÖ×ÜÔÖ××Ò ÖÐØÓÒ׺ Í×ÙÐ ÛÓÖ× ÒÒ ÒÊ Ö ÐÒ «ÖÒØÐݸ Ò ÒÓѺ»º»ÚÓºÏ Ú ÓÒ ×ÑÔÐ ÒØÊ ´ÐÖµÒ£Ø Ò£ØÖÇ Ò£ØÖ¸Ò£ØÖÑ Ò£ØÖÇ Ò£ØÆ ÒÒ£» ңآ ÝÑ Ò£Ø¢ ¸Ò£»£ ңآ ÝÑ Ò£Ø¢ Ý¸Ò£Ø ¸ ңآ ÝÑ Ò£Ø¢ Ý¸Ò£Ø ¸ Ò£»Ó¸ ңآ Ò£ØÖ Ò£»Ó¸ ңآ Õңظ Ò£ØÖÇ Ò£ØÖ¸ÑÒÒ ÛÓÖ× ÒÒ Ò Ê ÑØÊ´ÑÓØÖµÌ× Ú Ð ÔØÊ ÜÔØ ÓÖ Ø ºÔÐÙÖк ÌÙ× Ø × ÑØÆ ¸ Ò ÒÓØ ÑØÆ Ò ºÅ×ÙÐÒ ÛÓÖ× ÒÒ Ò Øº ÑÖÙغ´ÛÒµ¸ ÍÊغ ´Òµ¸ÑÞØ ÑÞØÇ ÑÞظÑÞØÑ ÑÞØÇ ÑÞظÑÞØ ÑÞ ÝÑ ÑÞ¸ÑÞØ£ ÑÞ ÝÑ ÑÞ Ý¸ÑÞظ ÑÞ ÝÑ ÑÞ Ý¸ÑÞظ ÑÞØÓ¸ ÑÞØÑÑÞØ ÑÞØÓ¸ ÑÞ´×ÑÞØ ÑÞØÇ ÑÞظÑÒÒ ÛÓÖ× ÒÒ Ò Øº ÚÝÙغ´ÐØÒÒµ¸ ×Öغ ´ÖÚÖµºººÐÐ ÓÖÑ× Ö ×ÑÐÖ ØÓ ØÓ× Ó ÑÖÙغÆÙØÖ ÛÓÖ× ÒÒ Ò Øº غ´ÛÓÖе¸ ×Úغ´×ÒÒµººÌ ÓÖÑ× ÓÖ ÒÓѺ»º»ÚÓº ÖØ Ø ØÐÐ ÓØÖ ÓÖÑ× Ö ×ÑÐÖ ØÓ ÑÖÙغºÆÙØÖ ÛÓÖ× ÒÒ Ò Ê Ö ×ÑÐÖ ØÓÒØÊ ÜÔØ ØÖ Ö ÓÔØÓÒÐ ÓÖÑ× Ò×ÓÑ Ò׺ Ï Ú ×ÑÔÐ ÖØÊ´Óֵآ­ Ø¢­ ØÆ­Ø¢­ Ø¢­ ØÆ­»­ »Ø¢­ Ø¢­ÝÑ Ø¢­¸»£­ »Ø¢­£ Ø¢­ÝÑ Ø¢­Ý¸Ø ­¸ »Ø¢­¸ Ø¢­ÝÑ Ø¢­Ý¸Ø ­¸ »Ø¢­¸ »Ó­¸ »Ø¢­Ó¸ Ø¢­ÑØ­Ö »Ø¢­ »Ó­¸ »Ø¢­Ó¸ Ø¢­ÕØ¢­ Ø¢­ ØÆ­ÌÖ Ö ÛÓÖ× ÒÒ Ò ÓØÖ ÚÓÛÐ׸ ÙØØÝ Ö ÖÖ Ò ÜÔØÓÒк ËÓÑ ×ÔÐÓÒ× ØÓ ÐÓÓ ÙÔ Ö Ö Ñºº ´ÛÐص¸ Ó Ñºº´ÙÐи ÓÛµ¸ ÝÓ º ´×ݵ¸ ÒÙ º ´Óص ØºÌ ÒÓÙÒ× ÒÒ Ò ÓÒ×ÓÒÒØ× Ú ÑÙÑÓÖ ÖÙÐÖÐݺ Ì ÖÙÐ× Ö ×ÐÐÝ Ø×Ò ÖÙÐ× Ò ØÓÒºÅ×ÙÐÒ ÛÓÖ× ÒÒ Ò Òº ÖÒº´ÒµÖ ÖÒÇ ÖÒ¸ÖÒÑ ÖÒÇ Ö·¸Ö· ÖÝÑ Ö¸Ö·£ ÖÝÑ Öݸַ¸ ÖÝÑ Öݸַ¸ Ö·Ó¸ Ö·ÑÖ· »ÖÒ Ö·Ó¸ Ö×ÖÒ ÖÒÇ ÖÒ¸ÎÖÒØ ÓÖÑ Ó Ñ×ÙÐÒ ÛÓÖ× ÒÒ ÒÒº ØÑÒ ´×ÓÙе´Ñ ´ÑÒÇ ´ÑÒ¸´ÑÒÑ ´ÑÒÇ ´ÑÒ¸´ÑÒ ´ÑÝÑ ´Ñ¸´ÑÒ£ ´ÑÝÑ ´Ñݸ´ÑÒ¸ ´ÑÝÑ ´Ñݸ´ÑÒ¸ ´ÑÒÓ¸ ´ÑÒÑ´ÑÒ ´ÑÒÓ¸ ´Ñ×´ÑÒ ´ÑÒÇ ´ÑÒ¸

[CARINA 2007]Kaj je Carina 2007Carina 2007 je program Evropske komisije,ki je namenjen posodabljanju carinskihsistemov, poenotenju carinskih postopkovin izboljšanju sodelovanja med upravamidržav članic in držav kandidatk. Ustanovljenje bil leta 2003 za obdobje petih let (dokonca 2007), nudi pa pravni in finančniokvir sistemom za izmenjavo informacij,usposabljanje in izmenjave carinskih delavcev ter za uvajanje brezpapirnega carinskegaposlovanja – e-carine, ki je danes eden ključnih ciljev carine v EU.Prednostna področja programa Carina 2007 so:• zaščita interesov Skupnosti: zaščita finančnih interesovEU in zagotavljanje varnega okolja za državljane EU;• pospeševanje trgovine: izboljšanje pogojev za razvoj zakonitetrgovine s ciljem krepitve konkurenčnega okoljaEU;• enakovredni rezultati in infrastruktura: razvoj enakihoperativnih zmogljivosti vseh carinskih služb EU, da biizvajale naloge tako učinkovito kot ena sama služba;• širitev: podpora vključevanju novih držav članic.Proračun programa znaša 165,55 mio. EUR, od tega je 75 %sredstev namenjenih razvoju komunikacijskih sistemovin sistemov za izmenjavo informacij, 25 % sredstev pa izvajanjuostalih dejavnosti programa, kot so usposabljanje,seminarji in izmenjave uradnikov, delo v okviru projektnihskupin, primerjalne analize, strokovna pomoč tretjimdržavam itd.Komunikacijski sistemi in sistemi zaizmenjavo informacijRazvoj komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavoinformacij na ravni EU se je začel že v okviru programovCarina 2000 in Carina 2002, predhodnikov programa Carina2007. Iz sredstev vseh treh omenjenih programov sose krili oziroma se krijejo stroški razvoja, nakupa, vgradnjein vzdrževanja skupnostnih komponent komunikacijskih ininformacijskih sistemov ter stroški njihovega vsakodnevnegaobratovanja v prostorih Komisije oziroma njenegapodizvajalca; države članice pa krijejo oziroma so krilestroške, ki se nanašajo na vgradnjo in delovanje nacionalnihkomponent teh sistemov, ter stroške njihovega vsakodnevnegaobratovanja.Sredstva, ki so bila do sedaj porabljena za razvoj skupnostnihkomponent sistemov, znašajo približno 180 mio. EUR.Komunikacijski sistemiin sistemi za izmenjavo informacij,ki se financirajo iz programa Carina 2007CCN/CSIDDSTARICTCO/TCTECICSEBTITQSIPRSuspensionsUnit value systemNCTSAFISskupno komunikacijsko omrežje/skupni sistemski vmesniksistem razširjanja podatkovinformacijski sistem integriranetarife Skupnostiinformacijski sistem za prenos žigovo poreklu in pošiljanje žigov o tranzituevropski carinski seznam kemičnihsnovisistem evropskih zavezujočihtarifnih informacijupravljanje tarifnih kvotoprostitev pri aktivnem oplemenitenjuinformacijski sistem tarifnih opustitevsistem vrednosti na enotonovi, računalniški podprtitranzitni sisteminformacijski sistem boja protigoljufijam, ki ga upravlja OLAFCARINA.SI | 5

[CARINA 2007] > > >UsposabljanjeCilj programa Carina 2007 na področju usposabljanja je poenotitiznanje carinskih delavcev držav članic in kandidatkna področju predpisov in postopkov Skupnosti za enotnejšiin bolj usklajen način dela na ravni EU. V okviru programapotekajo dejavnosti, kot so ustanovitev virtualne carinskeakademije, izdelava skupnih izobraževalnih programovosnovnega usposabljanja, izdelava skupnih e-učnih gradivza uvajanje e-učenja in kombiniranega učenja na področjuspecialističnega usposabljanja itd.V sklop usposabljanja sodijo seminarji in delavnice, ki sejih lahko poleg carinskih strokovnjakov udeležujejo strokovnjakiz drugih področij in predstavniki gospodarstva,ter izmenjave uradnikov – študijski obiski v tujini, ki sonamenjeni učenju iz dobre prakse, izmenjavi izkušenj meduradniki in izboljšanju sodelovanja.Ostale dejavnosti programa Carina 2007Primerjalna analiza (benchmarking) je primerjava delovnih metodin postopkov med carinskimi službami dveh ali več držav znamenom, da bi se izmenjale izkušnje in izluščili primeri dobreprakse na področju, ki je predmet analize. O primerjalni analizigovorimo tudi takrat, kadar se dve ali več držav dogovorijo ouporabi skupnih meril za ocenjevanje učinkovitosti.Projektne skupine, delovne skupine, koordinacijske in kontaktneskupine se ustanovijo za izvajanje oziroma reševanjespecifičnih nalog. Predlog za ustanovitev takšnih skupinlahko podajo države članice ali Komisija.Nadzor (monitoring) izvajajo skupne ekipe, ki jih sestavljajostrokovnjaki iz več držav članic in Komisije. Ekipe obiskujejorazlične točke na carinskem območju Skupnosti inugotavljajo, kako carinske službe izvajajo predpise, s kakšnimitežavami se srečujejo, analizirajo najboljše prakse inpodajajo predloge za izboljšave.Zunanje dejavnosti v obliki strokovne pomoči in usposabljanjso namenjene državam kandidatkam kot pomoč pri vključevanjuv EU in tretjim državam v podporo pri posodabljanjunjihovih carinskih služb.Sodelovanje CURS v Carini 2007Carinska uprava Republike Slovenije aktivno sodeluje vprogramu Carina 2007. Dejavni smo na vseh tistih področjih,ki so zanimiva za razvoj naše službe, da bi lahko v čimvečji meri izkoristili možnosti, ki jih nudi program. Številodejavnosti, v katere smo vključeni, je v nenehnem porastuin se je od leta 2003 do danes povečalo več kot dvakrat.Tretjino vseh dejavnosti predstavljajo usposabljanja, dvetretjini pa ostale dejavnosti programa.Število dejavnosti80706050403020100Število dejavnosti programa Carina 2007,v katere je bila vključena CURS11200338295130742004 2005LetoŠt. usposabljanjŠt. ostalih dejavnostiTrenutno sodelujemo v primerjalni analizi o elektronskempodpisu, v katero so vključene še Češka, Slovaška in Španija,pripravljamo pa se tudi na novo primerjalno analizo oodpisu terjatev, v kateri bo poleg Slovenije še šest drugih držav,od tega tri stare države članice in štiri nove. V lanskemletu smo sodelovali v primerjalni analizi o tradicionalnihlastnih sredstvih EU, ki je predstavljala za nas prvo tovrstnoizkušnjo in je bila zelo pozitivno ocenjena.Na področju projektnih, delovnih in kontaktnih skupinsodelujemo v kontaktni skupini za južna pristanišča,6 | CARINA.SI

[CARINA 2007] > > >A N K E T AMnenja nekaterih udeležencev o programu Carina 2007Pred nedavnim ste postali koordinator kontaktnih skupin za južna pristanišča(ODYSSUD) ter severna pristanišča (RALFH). Kakšne so vaše konkretne naloge?Milan Bogatič, direktor CU Koper,kontaktna skupina ODYSSUDKot koordinator kontaktnih skupin ODYSSUD in RALFH skrbim predvsem zapravočasno izvedbo vseh dogovorjenih dejavnosti. Za vsako dejavnost pripravimpredlog dnevnega reda. Na pripravljalnem sestanku v Bruslju dnevni red dokončnouskladimo, nato ga pošljem vsem članom kontaktnih skupin. Nadalje pripravimdelovno gradivo za vsako točko dnevnega reda. Kot koordinator bom moral poslatiKomisiji tudi letno poročilo o vseh dejavnostih za vsako skupino posebej.Sestanki se odvijajo izmenično v Bruslju in v enem izmed pristanišč držav, ki sodelujejov kontaktnih skupinah. V slednjem primeru uskladim z gostiteljem vsepriprave na sestanek, urnik poteka sestanka in urnik obiska v pristanišču, ki polegobiska carine vključuje tudi obisk luških oblasti. V primeru, da se g. John Pulford(vodja oddelka za carinsko politiko in carinske kontrole na TAXUD-u), ki je zadolženza vodenje tovrstnih sestankov, sestanka ne more udeležiti, ga vodim jaz.Kaj bi izpostavili v zvezi s svojim delom nacionalnega koordinatorja za tranzit?Jure Bačar, nacionalni koordinatorza tranzitKer v tranzitnih postopkih običajno sodeluje več držav članic oz. več carinskihslužb, je osnovna naloga nacionalnega koordinatorja za tranzit reševanje različnihpraks, različne izvedbe postopkov in različnega razumevanja predpisov s tega področja.Uvedba računalniškega sistema NCTS je prinesla še t. i. informacijske probleme,zato je medsebojna komunikacija s sprotnim reševanjem konkretnih problemovzaradi preprečevanja zastojev pri pretoku blaga še toliko pomembnejša.Pravkar sta začela sodelovati v pilotnem projektu o pooblaščenem gospodarskemsubjektu. Kaj pričakujeta od tega projekta?Barbara Balaban in Jože Kavčič,udeleženca pilotnega projekta opooblaščenem gospodarskem subjektuPooblaščeni gospodarski subjekt predstavlja novost na področju izvajanja carinskihpostopkov. Evropska komisija je v smislu ugotovitve in določitve kriterijev,ki jih bodo morale izpolnjevati posamezne družbe za pridobitev statusa pooblaščenegagospodarskega subjekta, ter določitve ugodnosti, ki jih bodo ti subjektideležni pri izvajanju carinskih postopkov, ustanovila projektno skupino s člani iz11 držav članic. V projektu sodelujemo tudi dva predstavnika slovenske carine indva predstavnika iz vrst gospodarstva.Na projekt je vezanih več pričakovanj. Prvo je, da se bodo na podlagi izmenjave različnihpraks in metod posameznih držav članic pri določitvi kriterijev za pridobitevpoenostavitev v carinskem postopku izoblikovali v vseh državah članicah enotni kriterijiin metode. Pričakujemo tudi upoštevanje naših dosedanjih metod in posebnostipri oblikovanju kriterijev za pridobitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta.Prvi sestanek je bil v mesecu januarju 2006, ko smo se posamezni udeleženci projektaseznanili s potekom in cilji projekta. Ugotovitve projektne skupine nam bodo vpomoč pri hitrejšem in lažjem prilagajanju postopkov na novosti izvedbene uredbe.8 | CARINA.SI

[CARINA 2007]V pilotnem projektu o pooblaščenem gospodarskem subjektu sodelujete kotpredstavnik gospodarstva. Ali se vam zdi takšne vrste sodelovanje med carino ingospodarstvom smiselno?Matjaž Ključevšek, Gorenje, VelenjeV Gorenju smo ponosni na to, da smo bili kot edino slovensko podjetje izbraniza projekt o pooblaščenem gospodarskem subjektu. Sodelovanje med carinskimioblastmi in gospodarstvom je izrednega pomena, saj je carina tista, ki predpisuje,gospodarstveniki pa moramo sprejeta pravila upoštevati pri svojem poslovanju.Ustvarjalna komunikacija je še posebej dobrodošla pri projektih, kot je pooblaščenigospodarski subjekt, kjer lahko soočimo mnenja in s skupnimi močmi poiščemonajboljše rešitve. Čeprav projekt še ni zaključen, smo prepričani v njegov uspeh.Lani ste bili udeleženi v projektni skupini za naknadno preverjanje na področju porekla,letos pa ste vključeni v koordinacijsko skupino o nadzornem načrtu za preferencialnoureditev. Ali lahko na kratko opišete, kako izgleda delo v takšnih skupinah?Leopold Cankar, udeleženec vkoordinacijski skupini o nadzornemnačrtu za preferencialno ureditevCilj projektne skupine za naknadno preverjanje na področju porekla je bil ugotovitistanje na tem področju po posameznih državah članicah in uveljaviti najboljšoprakso v Evropski uniji. Udeleženci smo se razdelili v skupine in obdelali posameznefaze preverjanja v posameznih državah, nato pa uskladili skupni predlogpostopka naknadnega preverjanja. Sklepi so bili poslani Sekciji za poreklo priOdboru za carinski zakonik. Tudi v koordinacijski skupini o nadzornem načrtuza preferencialno ureditev je način dela podoben. Po razdelitvi nalog zberemo podatkein jih pošljemo koordinatorju. Države članice smo obveščene o vseh zbranihpodatkih in predvidenih ukrepih Komisije, kar mora potrditi še Sekcija za poreklopri Odboru za carinski zakonik. Eden izmed ciljev koordinacijske skupine je sodelovanjez izmenjavo podatkov med državami članicami Evropske unije.Sodelovala sta v primerjalni analizi o elektronskem podpisu, skupaj s predstavnikiČeške, Slovaške in Španije. Primerjalna analiza naj bi med drugim pomenila primerjavodobrih praks. Kaj je bil glavni namen dejavnosti, v kateri sta sodelovala vidva?Selena Rauter Razboršek in JožeŽeleznikar, udeleženca primerjalneanalize o elektronskem podpisuGlavni namen te dejavnosti, ki jo je vodila Češka, je bil oblikovati priporočila gledenajboljše prakse pri uporabi elektronskega podpisa s strani carine. Vsaka sodelujočadržava je morala pripraviti v svoji državi en delovni obisk, na katerem so bilepredstavljene nacionalne rešitve. V Ljubljani smo imeli takšen delovni sestanek konecseptembra 2005, zaključni sestanek pa je bil marca 2006 v Pragi. CURS se jevključila v to primerjalno analizo predvsem zato, da bi pri uvajanju elektronskegapodpisa v svoje carinske postopke izkoristila pridobljeno znanje in dobro praksoostalih držav. Na podlagi izkušenj, pridobljenih na teh srečanjih, smo tako že začelis projektom uvedbe brezpapirnega poslovanja v poenostavljenih postopkih.Anketo pripravila: Anita GašparinCARINA.SI | 9

Usposabljanja delavcev CURS v letu 2005Znanje, veščine in spretnosti sonajpomembnejši viri vsake organizacije. Leustrezno strokovno usposobljeni delavci lahkosledijo in se prilagajajo hitrim tehnološkimspremembam v družbi, se vključijo vizpolnjevanje poslanstva in uresničevanjestrategije carinske službe ter se pripravljajo zadelo v EU. Zato na Carinski upravi namenjamoposebno pozornost strokovnemu usposabljanjuin izpopolnjevanju carinskih delavcev.Vstop v EU, uporaba Carinskega zakonika, sprejem novihaktov (Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o inšpekcijskemnadzoru, Pravilnik o strokovnem izpitu in izobraževanjudelavcev carinske službe, Pravilnik o strokovnem izpitu za inšpektorjain Pravilnik o usposabljanju pripravnikov za opravostrokovnega izpita za imenovanje v naziv) ter vpeljevanjenovih nazivov v carinsko službo so narekovali prenovo programovusposabljanja. Tako so bili v letu 2005 pripravljenioz. prenovljeni naslednji programi:• okvirni program mentorstva kandidatu za opravljanjestrokovnega izpita po ZCS,• splošni del programa usposabljanja za pripravnike in novosprejete delavce,• program usposabljanja za carinskega izterjevalca,• program usposabljanja za carinskega svetovalca – inšpektorja,• program usposabljanja za carinika,• program usposabljanja za carinskega inšpektorja za izvajanjeinšpekcijskega nadzora.Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev CURSkoordinira Oddelek za izobraževanje pri Sektorju za splošne inpravne zadeve Generalnega carinskega urada, ki tudi skrbi zavsebinsko in organizacijsko izpeljavo programov usposabljanja.Usposabljanje in izpopolnjevanje je neformalno izobraževanje,ki privede do pridobitve znanja in spretnosti,potrebnih za opravljanje konkretnega poklica. Usposabljanjerazumemo kot uvajanje ali privajanje na delo, izpopolnjevanjepa kot poglabljanje in razširjanje obstoječegaznanja. Izobraževanje pa je formalno izobraževanje, kiprivede do formalno potrjenih izobraževalnih rezultatovin pridobitve javnoveljavne stopnje izobrazbe.Pregled usposabljanja in izpopolnjevanjacarinskih delavcevV letu 2005 je bilo izvedenih 254 različnih oblik funkcionalnegausposabljanja, ki se jih je skupaj udeležilo 2047 carinskihdelavcev. Posamezni delavci so se udeležili več kot samo enegausposabljanja. Skupaj je evidentiranih 7.782 pedagoških urusposabljanja po dejavnostih ali 39.189 ur usposabljanja navse udeležence. Povprečno število dni usposabljanja je 3,58dneva na enega zaposlenega delavca CURS, od tega je 1,30dneva strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja na enegazaposlenega delavca CURS. Usposabljanja se je udeležilo552 delavcev GCU in 1495 delavcev iz carinskih uradov. Vprimerjavi z letom 2004 se je število delavcev, ki so se usposabljali,zmanjšalo za 23,93 %, kar je posledica prenehanjausposabljanja v okviru priprav na vstop v EU.Osnovno usposabljanje je namenjeno pripravnikom in novozaposlenim delavcem, ki morajo izpolniti pogoje, določene ssistemizacijo, torej strokovne izpite oz. preskuse znanja v skladuz Zakonom o javnih uslužbencih, Zakonom o prekrških, Zakonomo inšpekcijskem nadzoru z Zakonom o carinski službi.276 delavcev se je udeležilo različnih usposabljanj za pripravona strokovne izpite, ki so potekala na CURS ali na Upravni akademiji.Dopolnilno usposabljanje se izvaja s pomočjo zunanjih izvajalcev.V letu 2005 so bila izpeljana jezikovno in računalniškousposabljanje ter usposabljanje za vodje. Kar 210 delavcev jebilo vključenih v sistematično jezikovno usposabljanje. Doslej jepridobilo različne javnoveljavne certifikate o znanju angleškega,nemškega oz. francoskega jezika 85 delavcev CURS. Različnihstrokovnih usposabljanj se je udeležilo 1438 delavcev, kar predstavlja1,30 dneva strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanjana enega zaposlenega delavca CURS. Izvajalci tega usposabljanjaso bili domači in tuji strokovnjaki ter delavci CURS. V letu2005 je bil poudarek na strokovnem usposabljanju carinskih10 | CARINA.SI

inšpektorjev za izvajanje inšpekcijskega nadzora, usposabljanjus področja zaključevanja tranzitnih postopkov in tihotapljenjadrog. Posamezni delavci so se udeležili še drugih usposabljanj,ki so jih izpeljale zunanje strokovne ustanove iz Slovenije. Usposabljanjas tujo pomočjo, ki predstavljajo približno 30 % vsehizpeljanih usposabljanj, se je v 75 dejavnostih udeležilo 156delavcev. Potekala so v okviru programov Carina 2007 (8 izmenjav,22 seminarjev, delavnic in tečajev), Fiscalis 2003–2007 (6izmenjav, 5 seminarjev in delavnic), Taiex (4 seminarji), v okvirudvostranskega sodelovanja (1 študijski obisk) in še nekaterih drugihprogramov. Izmenjave so bile s področja TARIC-a, tranzita,prostih con, postopkov z ekonomskim učinkom, poenostavljenihpostopkov, predsedovanja EU in trošarin. Seminarji, delavnicein tečaji so obravnavali naslednje vsebine: e-carina, prenovaEUL, centralizirano carinjenje, NCTS, uvrščanje v carinskotarifo, ponaredki, analiza tveganja, kulturna dediščina, SKP,obdavčitev tobačnih izdelkov, razvrščanje alkoholnih pijač, notranjarevizija itd. Delavci CURS so se udeležili 12 dejavnosti, kijih je organiziral Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF),in sicer z naslednjih področij: preiskovalne tehnike in postopki,odkrivanje goljufij v carinskih postopkih, odkrivanje goljufij napodročju kmetijskih skladov, oblikovanje dinamičnega sporočilaza javnost, gospodarska kriminaliteta in pranje denarja itd.Gradiva in poročila z usposabljanj so v knjižnici GCU inobjavljena na intranetnih straneh CURS ter tako dostopnavsem delavcem.Strokovna pomoč tujim upravamV letu 2005 je bila CURS gostiteljica 3 individualnih in1 skupinske enotedenske izmenjave (5 udeležencev), kiso potekale v okviru programov Carina 2007 in Fiscalis2003–2007; izmenjav so se udeležili delavci nizozemske inslovaške carinske službe ter trošarinski delavci iz Avstrije,Poljske, Finske, Švedske in Irske. Vezane so bile na naslednjapodročja: droge, zunanja meja EU in trošarine.Usposabljanja v 2005 po št. dejavnosti (1)in št. udeležencev (2)100%80%60%40%20%0%1 2osnovno usp. strokovno usp. dopolnilno usp. usp. s tujo pomočjoIrena Morel, GCUFoto: PhotoDiscStrokovni izpit za carinskegasvetovalca – inšpektorja ponovem programuUstni del strokovnega izpitaPisni del strokovnega izpitaLansko leto so delavci carinske službe prvič opravljalistrokovni izpit za carinskega svetovalca – inšpektorjapo novem programu. Eden ključnih razlogov za prenovoprograma je bil vsekakor prilagoditev izpitnih vsebinpredpisom EU. Med številnimi novostmi, ki jih jeprinesel novi program, so bil novo poimenovanje izpita(pred prenovo je bil to strokovni izpiti za inšpektorja),zmanjšanje izpitnih področij in ločeno opravljanje upravnegapostopka na Upravni akademiji.Lani oktobra se je dvotedenskega seminarja, na kateremso predavatelji predstavili izpitne vsebine, udeležilo 28kandidatov, ki so decembra opravljali strokovni izpitpred izpitno komisijo na Generalnem carinskem uradu.Poleg tega so morali februarja letos opraviti še strokovniizpit iz upravnega postopka na Upravni akademiji, sajje izpit šele tako v celoti opravljen. Po uspešno opravljenemizpitu pa je gotovo izjemno pomembno, dakandidati pridobljeno znanje prenesejo v prakso in gačim učinkoviteje uporabijo pri svojem delu.V letošnjem letu čaka opravljanje strokovnega izpita ponovem programu tudi carinike in carinske izterjevalce.Od leta 1991 je strokovne izpite, ki jih organizira GCUv skladu z Zakonom o carinski službi, opravilo 1610carinskih delavcev. Med njimi jih je 617 opravljalo strokovniizpit za carinskega svetovalca – inšpektorja, 963 zacarinika in 28 za carinskega izterjevalca.Avtorica teksta in fotografij: Mateja Logar, GCUCARINA.SI | 11

Mentorstvoin mentorski slogiIzkušnja ni nekaj,kar se vam zgodi,ampak je predvsem to,kar vi storite s tistim,kar se vam zgodi.Aldous HuxleyVsakdo med nami ima že izkušnjez mentorstvom, bodisi da smo bilimentorji sodelavcu začetniku ali pasmo bili sami v vlogi mentoriranca,torej deležni mentorstva.Foto: Mitja DelakordaSpominina preteklostKdor misli, da je vse staro slabo inneuporabno oziroma je samo novotudi dobro in uporabno, se moti.»Živ dokaz« za to trditev je mogočevideti v Izpostavi Celje, kjer namedino stara OLYMPIA lahko izpišecertifikat TIR. Če te starinene bi imeli, kako bi strankam obrazložili,da pri nas ni mogoče izdaticertifikata drugače …Sicer pa, občasno je prav prijetnoslišati po pisarni glasove preteklosti:tok, tok … tok, tok.Ivan Šef, Izpostava CeljePomislite na dogodek iz preteklosti, kije povezan z mentorstvom, na lastnoizkušnjo, ko ste prevzeli mentorskovlogo ali pa na mentorje, ki so vasoblikovali na poti osebne ali poklicnerasti. Kaj vam je ostalo v spominu?Kakšna izkušnja je to bila?Biti dober mentor ni lahko, zato bi semorali za to vlogo posebej usposabljati.Žal so razmere pogosto take, da smo vvlogo mentorja potisnjeni.Mentorstvo je proces medsebojnegaučenja, pri katerem lahko pridobitaoba vpletena: mentor in mentoriranec.Oba sta tudi odgovorna za uspešnostmentorstva. Zato morata biti vlogimentorja in mentoriranca že na začetkujasno opredeljeni. Prav tako jedobro na začetku opredeliti program,cilje in naloge posameznika. V procesumentorstva ne moremo govoriti o vlogahna različnih ravneh, temveč o dvehenakovrednih sodelavcih, pri čemerse mora mentor prilagajati svojemuvarovancu. Nekatere lahko vodi svobodneje,druge pa mora usmerjati natančneje.To je odvisno od osebnosti,nalog, izkušenj in ciljev mentoriranca.Povedano drugače: različnim nalogamin posameznikom je treba prilagajatikomunikacijo in mentorske sloge. Obstajaveliko različnih slogov mentoriranja,vendar večina mentorjev uporabljapredvsem enega ali dva, ki sta najbolj vskladu z njihovo osebnostjo in prepričanji.Pomembno je, da se zavedajo,kateri slog najpogosteje uporabljajo,katere so njegove prednosti in slabosti,ter znajo preiti na drug slog.In kakšne mentorske sloge poznamo?Kakšne so značilnosti posameznih slogov?Ležerni mentor daje mentorirancuveliko časa in pusti, da se stvari zgodijopo naravno poti, torej da mentoriranecsam uvidi probleme. Ogiba se čustvenemuodzivanju, naglici in pritisku. Čementoriranec ne dela dobro, ostanemiren. Distancira se od problemovmentoriranca. Mentor, ki uporablja slogaktivnega poslušalca, sprašuje, kadar mukaj ni jasno. Mentorirancu prepušča velikoprostora in mu pokaže, da ga razume.Pri podajanju svojega mnenja je zadržan.Razumevanje mentoriranca preverjatako, da povzema povedano. Odprt jeza rešitve mentoriranca, čeprav na začetkunad njimi ni navdušen. Svetovalecdaje predloge, ideje, kako dobro rešitiprobleme. Svetuje kot objektivni zunanjiopazovalec. Mentorirancu daje nasvete,ki temeljijo na strokovnem znanju. Podajaveč različnih možnosti, o katerih lahkomentoriranec razmišlja in med njimi izbira.Predpisovalec prevzema odgovornostza reševanje težav mentoriranca, ponujamu navodila za reševanje in vztraja, da jihupošteva. Zahteva izboljšave in po potrebiomenja sankcije. Sodelavec išče skupnopredstavo o tem, kaj naj bi mentoriranecdosegel. Vključuje ga v reševanje problemov,spoštuje njegovo mnenje. Pri delu seosredotoči na sodelovanje in meni, da soprispevki obeh enakovredni.Irena Morel, GCUFoto: PhotoDisc12 | CARINA.SI

[IZ STROKE]Projekt sodelovanjacarinskih služb Slovenije inHrvaške na mejnih prehodihmed državamaV prejšnji številki smo napisali nekoliko več o pripravahna dogovor o sodelovanju med carinskima službamaRepublike Slovenije in Republike Hrvaške. Spoznali smo,na kaj se nanaša dogovor in kaj vse bo prinesel novegav naše delo. V tej številki se bomo dotaknili trenutnegastanja in predstavili rezultate poskusne izmenjavepodatkov, ki poteka na mejnem prehodu Obrežje-Bregana.Foto: arhiv GCUV decembru, januarju, februarju in marcu poteka na mejnemprehodu Obrežje-Bregana preizkušanje celotnega sistema,ki v grobem sestoji iz dveh delov: potrjevanja blagov nihdokumentov (CMR) pri izstopu iz države in elektronskeizmenjave podatkov.Pri prvem opravilu mora carinik primerjati vse carinskedokumente, na podlagi katerih blago izstopa, in potrditiCMR (ali drug dokument o blagu), ki ga nato voznik predložizaradi uvedbe blaga v carinski postopek pri vstopu vHrvaško. Pri tem je najpomembneje, da carinik na izstopures primerja izstopne carinske dokumente (vrsta blaga,bruto masa, število CMR-jev, registrske oznake vozila …)s podatki na CMR-ju. Potrditev CMR-ja pomeni, da je izSlovenije res izstopilo blago, ki je navedeno na CMR-ju. Čeje CMR-jev več, jih carinik označi z številkami 1/3, 2/3, 3/3(primer, ko so v vozilu trije CMR-ji). V času poskusnegapotrjevanja se je pokazalo, da cariniki opravljajo svoje delozadovoljivo in na področju izmenjave oziroma potrjevanjaCMR-jev ni posebnih težav niti v smeri proti Hrvaški niti vsmeri proti Sloveniji.In kakšna je vloga carinika pri vstopu v Slovenijo glede uporabetega sistema? Carinik mora natančno preveriti, ali seCMR-ji, ki jih je potrdila hrvaška carina ob izstopu iz Hrvaške,ujemajo s podatki na vloženih dokumentih. Skratka, tazelo enostavni sistem medsebojnega sodelovanja omogoča,da se na obeh straneh meje prijavlja v carinske postopke istoblago. Sistem preprečuje številne možne zlorabe, ki bi jihsicer lahko izvajali prevozniki in lastniki blaga. Istočasnose skrajša čas za preverjanja blaga, saj sistem onemogočarazlične možnosti carinskih goljufij. Seveda je delovanjesistema zelo odvisno od natančnosti carinikov, ki morajobiti pri tem delu res natančni in potrjevati samo poprejusklajene in preverjene dokumente.Foto: arhiv CU BrežiceCARINA.SI | 13

[IZ STROKE] > > > >Elektronska izmenjava podatkov je zahtevnejše področje.Princip je znan, vsi dokumenti, ki se knjižijo v kontrolnikeizstopa, se preko varne internetne povezave pošljejo nastrežnik hrvaške carine. Za vsako vozilo gre eno samosporočilo, ne glede na število dokumentov, ki jih predloživoznik ob izstopu iz države. Pri tem se je v praksi pojavilokar precej težav, saj vozniki prihajajo na mejni prehod sštevilnimi dokumenti držav članic EU. Najpomembnejšapovezovalna podatka med našimi in hrvaškimi podatki staregistrska oznaka vozila in skupna bruto masa vsega blaga,naloženega na vozilu. Prav registrska oznaka vozila se je pokazalaza sporno, saj je na evropskih dokumentih ali splohni, ali je napisana napačno, ali je vpisana le oznaka TRUCK… Poseben problem predstavljajo NCTS-izstopni dokumenti,na katerih je prav registrska oznaka vozila pogosto vpisananapačno. Težavo predstavljajo tudi dokumenti (nemškilisti 3 in listi 3 poenostavljenih postopkov), kjer je namestobruto mase vpisana neto masa. Analiza izmenjave je pokazala,da bo potrebno narediti v SICIS-u nekaj modifikacij,ki bodo pripomogle k večji kvaliteti izmenjanih podatkov.Delovna skupina je skupaj s Sektorjem za carinski in davčnisistem in Sektorjem za informatiko že pripravila predlogsprememb v SICIS-u, ki bodo omogočale večjo kvalitetopodatkov. Spremembe bodo verjetno predvsem v smeripoenotenega vnosa vseh izstopnih kontrolnikov v enovitomasko, kamor se bo najprej vnesla registrska oznaka vozila,nato pa posamični dokumenti v obliki seznama. Menimo,da bo tak pristop za carinika lažji in preglednejši. Ob temse seveda pričakuje, da se bodo cariniki na mejnih prehodihzelo potrudili za vnos res točnih podatkov.Prav tako je v zaključni fazi besedilo dogovora (po novemmu bomo rekli protokol), ki naj bi ga podpisala oba generalnadirektorja (slovenske in hrvaške carinske službe). Čebo šlo vse po sreči, pričakujemo, da bo prišlo do podpisaprotokola in nato razširitve njegove uporabe na vse mejneprehode v nekaj mesecih. Seveda bo pred pričetkomuporabe protokola o sistemu izmenjave podatkov na slovensko-hrvaškihmejnih prehodih izpeljano izobraževanjecarinskih delavcev, ki bodo sistem izvajali.Stanislav Mikuž, vodja slovenskega dela delovne skupine zapripravo in izvedbo sodelovanja med carinskimi službami naslovensko-hrvaški mejiRazširitev diagonalne kumulacije poreklablaga na mediteranske državeVir: internetPomen porekla blaga v mednarodni menjaviin pri carinjenju blaga je vedno večji, poreklopa vpliva tudi na oblikovanje, utrjevanje inširitev konkurenčnosti blaga na tujih trgih, sajdokazilo o preferencialnem poreklu omogočaoprostitev plačila carinskih dajatev ali paplačilo carinskih dajatev po znižani stopnji.Mednarodna trgovina je priča nastajanju velikih trgovinskihblokov v svetu. Trgovinski sporazumi olajšujejo dostopna tuje trge in omogočajo gospodarskim subjektom, da sokonkurenčnejši, zato se je tudi Evropa osredotočila na možnostpolitičnega in gospodarskega sodelovanja na podlagipreferencialnih trgovinskih sporazumov.V preteklih letih je že prišlo do uresničitve sistema panevropskekumulacije porekla blaga. Razlogi za povezovanjedržav z vidika porekla so razumljivi. V 90. letih so imeledržave ali skupine držav v Evropi med seboj sklenjenihveliko različnih prostotrgovinskih sporazumov. Krepitevgospodarskih vezi v Evropi je sledila velikim političnim14 | CARINA.SI

[IZ STROKE]spremembam v državah srednje in vzhodne Evrope porazpadu Sovjetske zveze in socialističnega sistema. Takratje nastalo s prostotrgovinskimi sporazumi veliko prostotrgovinskihcon, ki pa niso imele nikakršnih povezav. Zatoje Ministrski svet Evropske unije leta 1993 pozval države kpreučitvi različnih pravil o poreklu blaga in njihovem vplivuna tokove preferencialne trgovine med državami Evropskeunije, državami EFTE ter srednje- in vzhodnoevropskimidržavami. Na podlagi ugotovitev je bila leta 1994 odobrenastrategija poenotenja pravil o poreklu, da se tako okrepigospodarsko sodelovanje med evropskimi državami in seodpravijo pomanjkljivosti različnih prostotrgovinskih con.Sistem uporabe enotnih pravil o poreklu ter diagonalnokumuliranje materialov s poreklom iz različnih evropskihdržav v proizvodnji končnega izdelka so poimenovali panevropskakumulacija porekla blaga. Šele z uresničitvijosistema panevropske kumulacije leta 1997 se je Evropaod Lizbone do Pariza, Berna, Helsinkov, Varšave in Sofijena gospodarskem področju prvič združila v enotnoprostotrgovinsko cono. Tudi Slovenija je izpolnila pogojeza panevropsko kumulacijo in začela izvajati pomembnodoločbo protokola o poreklu blaga, to je diagonalno kumulacijo.Za Slovenijo se je odprl trg, na katerem živi blizu 500milijonov ljudi, saj nad 80 % slovenske trgovinske menjavepoteka z državami znotraj sistema panevropske kumulacije,kar se je z vstopom Slovenije v EU le še poglobilo.Dejstvo je, da je Evropska unija v preteklih desetletjih žezdavnaj presegla svoj prvotni cilj, ki je bil vzpostaviti mir indemokracijo ter preprečevati nove vojne v Evropi. Določilaje nov cilj: vzpostaviti konkurenčnost in blaginjo na enotnemtrgu ter ustvariti gospodarsko silo, ki se bo lahko kosala zZDA in Japonsko. Poleg treh osnovnih ciljev, strateškega(do leta 2010 postati najbolj konkurenčno in dinamičnogospodarstvo na svetu), organizacijskega (razrešiti vprašanjaevropskega vodenja in upravljanja) in političnega (doseči soglasjeo obsegu in hitrosti evropske širitve), je cilj Evropskeunije tudi oblikovanje velikega trga s sistemom diagonalnekumulacije porekla blaga in širše gospodarsko sodelovanje zmediteranskimi državami. Ob tem je izražena težnja po zaščitipred vdorom izdelkov z ameriškega in azijskih trgov.Namen strategije širitve diagonalne kumulacije poreklaje povečati učinkovitost prostotrgovinskih sporazumov inzagotoviti, da bodo lahko ekonomski uporabniki v celotiizrabili ugodnosti teh sporazumov, ki jih je mogoče zaznatipri racionalizaciji in poenostavitvi pravil o poreklu. Tudiustvarjanje povezav med različnimi sporazumi s pomočjokumulacije pravil pomeni za ekonomske uporabnike koristv številnih pogledih. Nadaljnja integracija trgovinskih območijs harmonizacijo pravil o poreklu in širitvijo diagonalnekumulacije tako igra ključno vlogo v preoblikovalnemprocesu, ki je potreben v Evropi.Zakaj širitev prav v Sredozemlje? Evropska unija je uveljavljenakot ena največjih trgovinskih regij na svetu in prispeva36 % svetovnega izvoza. Prepričljiva gospodarska rast poletu 1960, ki je bila povprečno 2,6 %, je pripomogla, da seje BDP na prebivalca leta 1999 potrojil na 22.500 USD.V preteklih letih je Evropska unija izrazito povečala svojeinvesticije, največ kapitala je vložila v Severno Ameriko,drugi največji prejemniki kapitala so evropske države, vključenev sistem panevropske kumulacije porekla blaga, v enakemobdobju je EU svoje investicije na Kitajskem povečalaza deset, prav tako pa intenzivno investirala v Braziliji. Vprimerjavi s temi podatki je obseg investicij v sredozemskihdržavah stagniral ali celo upadel.Zakaj torej države Evropske unije ne investirajo v sredozemskedržave? Maroko je lokacijsko veliko bližje Španiji kotKitajska, a so španske investicije na Kitajskem občutno večjekot v Maroku. Podobno je s trgovinskimi tokovi. Zaznati jesicer porast trgovine s sredozemskimi državami, vendar tanikakor ni primerljiv z naraščanjem trgovine med samimievropskimi državami ali recimo med EU in Rusijo, ki splohnima prostotrgovinskega sporazuma z EU. Prav tako je v upadanjutrgovina med mediteranskimi državami, medtem ko semed evropskimi državami povečuje. Študija, ki je proučevalastrukturo trgovine in investicij ter doseženo makroekonomskostabilnost v državah, ugotavlja, da je velika ovira pri trgovanjus sredozemskimi državami neskladnost pravil o poreklu.Evropska unija je torej prepričana, da je jasna strategija poenotenjapravil o poreklu blaga v Evropi potrebna zaradi večje učinkovitostipreferencialnih trgovinskih sporazumov, spodbujanjaindustrijskega razvoja in pospeševanja gospodarskega sodelovanjav tem delu sveta. Cilj oblikovanja velikega evropskegatrga vključuje poleg držav vzhodne Evrope tudi sredozemskedržave in Turčijo; dejstvo namreč je, da je razširjena Evropa(vključno z vzhodno Evropo, Turčijo in Sredozemljem) obvse večji konkurenci Severne Amerike, Japonske, Kitajske inDaljnega vzhoda s čim večjim obsegom sistema kumulacijerealen izziv, ki daje možnost za uspešno konkuriranje.Evropska unija je s sredozemskimi državami (države Mashreq:Sirija, Jordanija, Libanon, Egipt; države Magreb: Tunizija,Maroko, Alžirija, Izrael) v preteklosti sicer sklenilaže devet prostotrgovinskih sporazumov, kot del teh pa osemrazličnih protokolov o poreklu oziroma različnih pravil oporeklu. Zato je bila na ministrski konferenci evropskih inmediteranskih držav, ki je potekala 29. maja 2001 v Bruslju,CARINA.SI | 15

[IZ STROKE] > > > >sprejeta odločitev o poenotenju pravil o poreklu (t. i. panevro-mediteranskiprotokoli o pravilih o poreklu) in razširitvidiagonalne kumulacije na mediteranske države.Diagonalna kumulacija s poenotenimi pravili o poreklunaj bi se na ta način razširila in uveljavila še z Alžirijo,Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Sirijo,Tunizijo ter z Zahodnim bregom in Gazo. Oblikovalase bo panevro-mediteranska cona proste trgovine oziromapanevro-mediteranska kumulacija porekla blaga, ki bo delovalapo sistemu spremenljive geometrije (kumulacija seizvaja med državami, ki so izpolnile vse pogoje, se pravi,sklenile med seboj prostotrgovinske sporazume z enakimipravili o poreklu). Upoštevajoč različne stopnje razvitostisredozemskih držav, različne stopnje gospodarskega sodelovanja,kulturne vidike in pogajalske sloge arabskih državter nenazadnje neugodne politične razmere, so pogajanjadolga in težka. Skupnost bo zato v Uradnem listu EU rednoobjavljala razpredelnico s podatki o začetku veljavnosti protokolovo pravilih o poreklu med posameznimi državami.Namen te cone proste trgovine torej je, da se s temi državamipoglobi gospodarsko sodelovanje, da se izkoristijo prednostiekonomije obsega na evropsko-mediteranskem območju, dase zagotovijo mir, stabilnost, razvoj in blaginja v tem delusveta. V boju z močno konkurenco izdelkov, ki prihajajo izdrugih delov sveta, poskuša Evropa še bolj okrepiti, poglobitiin poenotiti gospodarsko sodelovanje na tej celini.Tudi Slovenija kot članica EU sodeluje v teh procesih, seodpira navzven, to pa pomeni zanjo hitrejši gospodarskirazvoj, saj ima liberalizacija trgovine pomembno gospodarskoin politično vlogo pri oblikovanju tržno usmerjenihdemokracij. Slovenija bo lahko le z uspešnim prilagajanjemin vključevanjem v evropske integracijske procese prisotnain dejavna na mednarodni sceni, v delovanju znotraj mednarodnihintegracij in v številnih skupnih projektih, kjerlahko uveljavlja svoje interese, cilje in načela, kar je tudipoglavitni cilj njenega razvoja.Štefka Božiček, GCUVarovanje kulturne dediščinePridobivanje izvedenskih mnenjCariniki na mejnih prehodih se pri svojem delu večkrat srečajos predmeti kulturne dediščine. Ker je iskanje ustreznihizvedencev, ki bi lahko določili, ali ima neki predmet statuskulturne dediščine ali ne, praviloma dolgotrajen, je bilapreko medresorske delovne skupine Varded dana pobuda Ministrstvuza kulturo, da poenostavi pridobivanje izvedenskihmnenj za potrebe carinske službe in policije. V ta namen jebil v začetku meseca marca ustanovljen elektronski poštninaslov varded.mk@gov.si, na katerega lahko vsak carinskidelavec ali policist v primeru suma, da ima zaseženi predmetstatus kulturne dediščine, pošlje fotografije predmeta inzaprosi za preliminarno mnenje. Delavci Ministrstva za kulturoin Inšpektorata RS za kulturo in medije bodo zaprosiloposredovali ustreznemu strokovnjaku, ki bo na podlagi fotografijposkušal podati prvo mnenje, in vas o tem v najkrajšemmožnem času obvestili. Preko navedenega elektronskeganaslova lahko carinski urad tudi zaprosi Inšpektorat RS zakulturo in medije, da zagotovi ustrezno hrambo zaseženihpredmetov kulturne dediščine.Umetnina ali novodobna kopija?Foto: RZT Murska SobotaSimona Kumar, GCU16 | CARINA.SI

[IZ STROKE]Notranjerevizijska službaPo več kot letu notranjerevizijske dejavnosti v CURS je že čas,da se predstavimo vsem tistim sodelavcem, ki jih pri svojemdelu še nismo srečale, pa bi nas radi spoznali.Bojazen, da nas boste sprejeli kot še enokontrolo, ki vam jemlje čas, teoretizira oproblemih, ki jih tako poznate, ugotavljanepomembne napake in podaja priporočila,ki vam nalagajo še dodatneobveznosti, se zaenkrat še ni potrdila.Upamo, da ti začetni vtisi niso napačni.Bistveno za kvalitetno notranjerevizijskoslužbo je ravno razumevanje in sprejemanjete dejavnosti s strani zaposlenihv organizaciji, v kateri deluje.Vodstvo CURS je dodano vrednost,ki jo lahko prinese v organizacijonotranjerevizijska služba, spoznalože pred leti tudi na podlagi prakseoz. tradicije tujih carinskih služb.Priporočilo Notranjerevizijske službeMinistrstva za finance, naj se v CURSustanovi lastna notranjerevizijskaslužba, se je uresničilo v letu 2004,sprva s sistemiziranjem dveh mest notranjihrevizorjev, kasneje pa s samostojnoNotranjerevizijsko službo. Obenotranji revizorki, Polonca Črnilain Urška Vodlan (vodja službe) svaopravili izobraževanje po programuza državnega notranjega revizorja inpridobili ustrezen naziv, kar je pogojza izvajanje notranjerevizijske dejavnostiv Republiki Sloveniji. V lanskemletu smo se kadrovsko okrepili z novosodelavko Rosando Tomšič, ki pomagapri notranjem revidiranju in skrbiza ostala opravila v službi.Večina verjetno pozna vlogo in nalogeNotranjerevizijske službe. Za tiste, kise s tem še niste srečali, pojasnjujemo,da zajema notranje revidiranje neodvisnoin nepristransko naknadnopreverjanje poslovanja, dajanje zagotovilo ustreznosti delovanja notranjihkontrol in obvladovanja tveganj tersvetovanje, namenjeno izboljšanjuposlovanja. To nalogo izvajamo vNotranjerevizijski službi predvsem znotranjimi revizijami. Vsako leto jetreba pripraviti letni načrt dela, kiobsega opredelitev vsebin in porabečasa za vsa področja našega dela, odizvajanja notranjih revizij, svetovalnedejavnosti, sodelovanja z drugimirevizijskimi organi, spremljanja kvalitetedela do ostalih nalog v skladu sstandardi notranjega revidiranja. Medletom izvajamo notranje revizije poorganizacijskih enotah CURS, kot jeopredeljeno v letnem načrtu. Poleg tegalahko med letom na lastno pobudoali pobudo vodstva opravimo izrednerevizije na posameznem področju.Poročila, ki povzemajo izvedbo, ugotovitvein priporočila posamezne revizijeso v skladu s standardi namenjenipredstojniku in revidirancu (organizacijskienoti, ki je bila revidirana),zaposlene pa obveščamo s kratkimiobvestili na naši intranetni strani.Težko bi v svojem delu našli zabavnoplat, s katero bi bilo mogoče nalahkoten način zaključiti tale članek.Mogoče je carinskim uradom lahkov tolažbo to, da nekdo nadzorujetudi GCU, za vse tiste, ki se sprašujejo,kdo nadzoruje Notranjerevizijskoslužbo, pa informacija, da v letošnjemletu »grozi« kontrola tudi nam, in sicers strani Evropskega računskega sodišča,ki je v svoj letni program dela meddrugim uvrstilo preverjanje izvajanjanotranjerevizijske dejavnosti v carinskihslužbah držav članic. Za konec leše misel: verjetno vam naši obiski nisoravno v veselje, trudimo pa se, da bizmanjšali breme dvomov (»kaj pa čene delamo prav«), ki vedno spremljajonaše delo.Urška Vodlan, GCUNotranjerevizijska zasedba (od leve): UrškaVodlan, Rosanda Tomšič in Polona ČrnilaFoto: Helena BrudarCARINA.SI | 17

[PTIČJA GRIPA] > > >VAROVANJEZDRAVJA evropskihdržavljanovBolje preventiva kot kurativa: obvestila potnikom o vnosuživil živalskega izvora iz tretjih državKaj napisati na temo, ki je že nekaj mesecev aktualnav vseh medijih? Za osvetlitev dogodkov, ki so se zvrstiliod začetnih izbruhov bolezni v Aziji pa do prispetja nevarnegavirusa do naše države, bo dovolj, da navedemosamo nekaj naslovov iz časopisov:Virus ptičje gripe že v Uniji; Odslej vsa Slovenijatvegano območje; Naj se nihče ne dotika mrtvihptic; Nad Muto pobili kokoši nesnice; Evropskakomisija miri javnost; Ptičja gripa v Grčiji in Bolgariji;Preiskujejo še 23 vzorcev; Ptičja gripa tudi vAvstriji; Soboška bolnišnica pripravljena; Bosna prepovedalauvoz perutnine; Idealen medij za prenosvirusa je voda; Bodo zaprli tudi mačke; Vojna protinovi grožnji Evropi in svetu; Ukrepi Evropske unije;Pripravljeni na izredne razmere; Potrjeni novi primeriokužbe; Virus je tu, navaditi se bo treba nanj …(Delo od 12. do 25. februarja 2006)Analiza tveganjaPregled prtljage na rentgenuRentgen odkrije mesne izdelke med prtljago (zgoraj vdesnem kotu kovčka)18 | CARINA.SI

[PTIČJA GRIPA]Evidentiranje zaseženih živilMeso se obarva, da postane neužitnoMogoče se na prvi pogled zdi, kot da bi prebirali scenarijfilmske grozljivke, zato je prav, da se pri naštevanju naslovovustavimo pri zadnjem, ki je napisan v bolj pomirljivemtonu. Res je, virus ptičje gripe je tu in očitno se bomo moralinavaditi živeti z njim.Pri tem se moramo vsi in vsak posebej zavedati svoje vloge.Ne samo kot pripadniki službe, ki se moramo po službenidolžnosti ukvarjati s tem pojavom, ampak tudi kot posamezniki.Poglejmo, kakšna je vloga naše, carinske službe ob tehaktualnih dogodkih. Mogoče na samem začetku nismo bilitako pod drobnogledom javnosti kot nekatere druge službe,zlasti veterinarji in zdravstveni delavci. Ko pa so se na televizijskihekranih pojavili prvi posnetki z nemških letališč,ki so prikazovali naše nemške kolege pri natančnem pregledovanjuosebne prtljage potnikov, je naraslo zanimanjetudi za naše delo. Javnost je spoznala, da imamo carinikizelo pomembno vlogo pri preprečevanju širjenja nevarnegavirusa v našo državo oziroma Evropsko unijo. Dejstvo je,da so tudi potniki, ki prihajajo iz predelov, kjer je prišlodo izbruhov bolezni, možni prenašalci nevarnega virusa, kiogroža zdravje živali in ljudi, v primeru epidemije pa lahkopovzroči še ogromno gospodarsko škodo. Virus se namrečprenaša tako z okuženimi živalmi, njihovimi deli in izdelkiiz njih kot tudi preko obleke, obutve in drugih predmetov,ki so se nahajali na okuženem območju.Sanitarni zabojniki za odlaganje zaseženih živilPo pojavu ptičje gripe v Aziji in nekaterih bližnjih državahter zaradi vedno več smrtnih primerov pri ljudeh v TurčijiBlago prevzame v uničenje pristojna službaCARINA.SI | 19

[PTIČJA GRIPA] > > >je bil nadzor na mejnih prehodih,posebej pri potnikih, ki prihajajo izrizičnih držav, dodatno poostren.Poleg ukrepov, ki smo jih carinikizačeli izvajati že s prvim dnemnaše pridružitve Evropski unijina podlagi uredbe Komisije (ES)št. 745/2004, s katero so bili določeniukrepi za uvoz proizvodovživalskega izvora za osebno poraboin je začela veljati ravno 1. maja2004, se je polje našega nadzorarazširilo še na blago, katerega vnosje postal prepovedan zaradi pojavaptičje gripe. Na »črnem seznamu«so se tako poleg žive perutnine indrugih ptic znašli še jajca, neobdelanoperje ostalih vrst živih ptic,neobdelane lovske trofeje vseh pticin podobno.Karikatura: Boštjan Hepehigieniki območnih enot Nacionalnegaveterinarskega inštituta. Vsizasegi se evidentirajo, zbranipodatki pa služijo tudi za sestavljanjeletnega poročila Komisiji, kina podlagi prejetih poročil državčlanic vsako leto preveri ustreznostsprejetih ukrepov.Zelo pomembno je, da je poskrbljenoza varno delo carinikov, ki izvajajonadzor na mejnih prehodih.Služba je poskrbela, da so vsi carinskidelavci na mejnih prehodihseznanjeni z navodili za ukrepanjein varno delo v primeru suma ptičjegripe, na voljo pa imajo tudi vso potrebnozaščitno opremo.Tudi za nekomercialne premike hišnih ptic, ki jih prenašajopotniki, veljajo ostrejši pogoji. Vnos ptic iz držav, kjer sožarišča ptičje gripe, je popolnoma prepovedan, za ostalepa so predpisani strogi ukrepi (karantena, cepljenje protiaviarni influenci, izolacija pred izvozom). Vnos teh ptic jezdaj mogoč samo še preko mejnih prehodov, kjer je prisotnatudi mejna veterinarska inšpekcija.Potniki so dolžni vsa živila živalskega izvora, katerih vnosni dovoljen, odvreči v za to namenjene sanitarne zabojnike,ki so nameščeni na vseh mejnih prehodih. Za odvoz zaseženihživil z mejnih prehodov in za nadaljnji postopek skrbijoZa konec še nekaj rezultatov našega minulega dela na tempodročju: v letu 2004 je bilo na vseh mejnih prehodih zaseženihskoraj 15 ton živil živalskega izvora, v letu 2005pa celo preko 22 ton. Največjo količino zaseženih živil živalskegaizvora v letu 2005 so zabeležili na mednarodnemmejnem prehodu Gruškovje, in sicer 4.522 kg.Vojko Otovič, GCUMarko Dolenec, GCUFoto: Helena BrudarUporaba zaščitne opreme v primeru suma ptičje gripe20 | CARINA.SI

Železniška postaja Dobovav novi preoblekiCarinski bivalnik (na sliki skrajnolevo) poleg starega objekta železniškepostaje DobovaFoto: arhiv ŽP DobovaMed 2. svetovno vojno je železniška postaja Dobova doživela27 letalskih napadov. Po osvoboditvi je za postajno poslopjeslužila dotrajana lesena baraka. Novo lokacijo so določili leta1954, ko je bil izdelan idejni projekt postaje Dobova.6. septembra 1958 je bila nova postajaslovesno odprta. Že leta 1971 sonačrtovali povečanje poslopja, vendarse načrti žal niso uresničili.Pol stoletja zatem, ko je bila Dobovarepubliška obmejna postaja medRepubliko Slovenijo in RepublikoHrvaško, je po osamosvojitvi Slovenijeleta 1991 postala državna obmejnapostaja. Na njej so zaživele obmejneslužbe, za kar pa je zgradba velikopremajhna in so domovale v začasnopostavljenih bivalnikih.Za potrebe carinske službe so bivalnikenajprej postavili na prostorumed železniško postajo in tovornimskladiščem. Bivalnik za svoje potrebesta dodali še menjalnica in špedicijaFeršped, nato ga je postavila šeslužba HŽ. Zaradi prostorske stiskeso carinski bivalnik premestili polegželezniške postaje. Nova postavitev jeustrezala potnikom in carinski službi,saj je omogočala pregled nad potnikiin blagom, ki se je prevažalo.Evropski standardi narekujejo namejah EU procedure, ki so bile gledena postajne zmogljivosti neizvedljive.Napravljen je bil načrt za popolnoprenovitev in posodobitev postajnihzmogljivosti v vseh razsežnostih: tirovin tirnih povezav, peronov in podhodov,stabilnih naprav vozne mreže 3in 25 KV, reflektorske razsvetljave,javnega ozvočenja za napovedovanjevlakov, postajne in pomožne zgradbe.Zaradi obnove postaje je bilo treba carinskebivalnike, tehnično-vagonske dejavnostiin predstavništvo HŽ preseliti200 m vzhodno od postajne zgradbe.Preseljeni bivalniki carine, SŽ in HŽFoto: Doris KosarCariniki so začasno »prebivali« v tehprostorih. Neuradno se je tej lokacijireklo cigansko naselje in carinski bivalnikje imel naslov Romska ulicaštevilka 1. Ker je bilo treba pregledativsak vstopni ali izstopni vlak, so secariniki pošteno nahodili.Pričetek gradnje objektaFoto: arhiv ŽP DobovaTako so pričeli z obnovo in dograditvijopostajnega objekta, ki bo imelprostor za carino, policijo ter slovenskoin hrvaško železnico.Obnova in dograditev objektaFoto: arhiv ŽP DobovaPrišel je mesec oktober 2005. Carinikiso dočakali dan, ko so se zopet selili– že četrtič.Končno selitev iz bivalnikaFoto: arhiv Izpostave ŽP DobovaZa selitev so bile potrebne močneroke carinikovFoto: arhiv Izpostave ŽP DobovaCARINA.SI | 21

Decembra 2005 je bila otvoritev novegaobjekta železniške postaje Dobova.Doris Kosar, CU BrežicePrenovljena bivšaCarinarnica SežanaCariniki in policisti na otvoritviFoto: arhiv ŽP DobovaPred prenovo – nič kaj prijazna podoba stavbePrerez trakuFoto: arhiv ŽP DobovaPo prenovi – nova fasada priča tudi o življenju za zidoviŽelezniška postaja Dobova v novih razmerahFoto: arhiv ŽP DobovaV letu 1949 je bil tik ob obstoječem poslopju železniškepostaje v Sežani zgrajen objekt za potrebe Carinarnice Sežana.Skupaj s poslopjem železniške postaje je bil za tiste čase edenlepših, če ne najlepši objekt v Sežani in širši okolici. In vse odleta 1949, torej polnih 57 let, se v njem piše delček zgodovinecarinske službe. Do leta 1976 je bil v stavbi sedež carinarnice,do 1. maja 2004 sedež Izpostave ŽP Sežana, danes pa v prenovljenihprostorih domujeta Oddelek za trošarine Carinskegaurada Sežana in Oddelek za preiskave Generalnega carinskegaurada Ljubljana. V letu 2005 so se našla sredstva še za zunanjopreobleko. Obnova fasade je stavbi vrnila nekaj tiste žlahtnosti,ki jo je imela ob svojem nastanku.CU SežanaFoto: Dušan GrošeljFoto: arhiv Izpostave ŽP Dobova22 | CARINA.SI

[DOGODKI] > > > > >Srečanje s predstavnikihrvaške carinske službeBrez “gasilske” na koncu srečanja seveda ni šlo. Dogodkibledijo, spomini ostajajo.Foto: Jani PoljšakS hrvaško carinsko službo sodelujemo žeod osamosvojitve naprej, saj smo moralipostoriti in se dogovoriti veliko stvari.Intenzivno sodelovanje na vseh ravnehpa se je pričelo lansko leto, ko sta se obageneralna direktorja dogovorila o tesnejšemsodelovanju na slovensko-hrvaški meji. Otem smo podrobneje že pisali.Začetnemu sestanku je sledilo velikosestankov v ožjih skupinah, kjer smose pogovarjali o podrobnostih sodelovanjain izmenjave podatkov na mejnihprehodih.Eno takih srečanj se je zgodilo v NoviGorici 18. januarja 2006: sestali smo ses kolegi iz hrvaške carine in predstavnikipodjetja, ki skrbi za njihovo informacijskopodporo. Glavni del sestanka je tekelo podrobnostih pri izmenjavi podatkovv okviru dogovora o izmenjavi podatkovmed Slovenijo in Hrvaško. Izkoristilismo priložnost in kolegom pokazalidelovanje centralne tranzitne pisarne indelovanje NCTS-a na splošno.Gostje so bili nad organiziranostjoprijetno presenečeni, hkrati pa zaskrbljeni,saj vedo, da podobno čakatudi njih. Povedali so nam, da so žeimeli uvajalne seminarje s področjaNCTS-a, ki so ga vodili predstavnikiavstrijske carinske službe, in tako žeimajo precej znanja s tega področja.Kljub nasvetom iz Bruslja, da prevzamejoMCC, so se odločili, da vsepotrebne funkcije NCTS-a razvijejosami, v okviru svojega informacijskegaPovedati moramo, da gre pri delovanjuintrastata za celoletno tesnosodelovanje med CU Nova Gorica,Oddelkom za intrastat, s Statističnimuradom RS, zlasti Oddelkom za zunanjetrgovinskestatistike. Brez praktičsistema,za katerega lahko rečemo, daje res popoln in odličen pripomočekpri delu na vseh ravneh poslovanja.Po srečanju smo še malo poklepetali vprijetnem vzdušju in se poslovili z obljubo,da bo sodelovanje pri izmenjavipodatkov še tesnejše in pogostejše. Vsismo se strinjali, da smo s srečanja odnesliveliko novih spoznanj in da takihsrečanj ni nikoli preveč.Stanislav Mikuž, vodja slovenskega deladelovne skupine za pripravo in izvedbosodelovanja med carinskimi službami naslovensko-hrvaški mejiRedno letno srečanje Oddelka za intrastats kolegi iz Statističnega urada RSIntrastat se je že dodobra prijel in delo poteka že rutinsko, kot bi se s tem poslomukvarjali že sto let. Čeprav gre za dokaj stabilne pogoje dela in velikih sistemskihsprememb ni, je vseeno vsako leto nekaj novosti, ki jih je treba osvojiti.no vsakodnevnega sodelovanja bi bilirezultati dela zagotovo veliko slabši.Zadolžitve obeh služb se namrečzelo prepletajo in zahtevajo nenehnosodelovanje, usklajevanje, izmenjavoinformacij …Tudi to leto smo se dobili na sedajže tradicionalnem srečanju v NoviGorici. Srečanje je potekalo v sejnisobi carinskega urada 24. marca 2006.Udeležili so se ga vsi delavci Oddelkaza intrastat in delavci Oddelka za24 | CARINA.SI

[DOGODKI]Srečanje med dobrimi kolegi in prijatelji dveh državnih organov – carine in statistikeFoto: Kostja Princiczunanjo trgovino Statističnega uradaRS. Govorili smo o rezultatih dela vlanskem letu, o vključevanju novih poročevalskihenot v poročanje, kvalitetipodatkov in ukrepih za izboljšanje terdrugih tekočih problemih. Posebnopozornost smo namenili delu v projektu»Razvoj in ojačanje nacionalnegaintrastat sistema«, ki poteka v okviruprograma Phare. Iz sredstev Pharesmo že dobili računalniško opremo,delovne postaje za vse delavce, sodobnetiskalnike, strežnik, trenutno pateče projekt posodobitve aplikacijeza intrastat, ki jo izvaja konzorcij trehpodjetij, dveh tujih in enega slovenskega.Gre za obsežne spremembe, predvsemv smeri posodobitve aplikacijein združevanja zbirk podatkov ekstrastatain intrastata, pripravi podatkovza poročanje Eurostatu v Luxembourgin poročanje drugim uporabnikomzunanjetrgovinskih podatkov. Zadel aplikacije, ki se nanaša na našedelo, smo zahteve podali v Oddelkuza intrastat. Usmerjene so predvsemv enostavnejše vodenje aplikacije,izboljšanje poslovanja s podjetji napodročju elektronske izmenjave podatkovin poročanje s pomočjo internetnerešitve.Seveda ni šlo brez popoldanskega obiskaGoriških Brd, od koder je doma precejdelavcev intrastata, ki imajo zanimiv»dnevni red« tudi pod točko »razno«.Stanislav Mikuž, direktor CU Nova GoricaPodelitev priznanjob 10-letnici Sindikata carinikov SlovenijeDne 21. marca 2006 je bila v pritličjuGeneralnega carinskega urada v velikidvorani slavnostna seja Konference SCS.Priznanja so dobili člani SCS oziroma vsitisti, ki so zaslužni, da je Sindikat carinikovSlovenije to, kar danes je, in da predstavljadelavce carinske službe.Nagovor Dušana BremcaNagrajenca Mojca RamšakPešec in Drago ŠčernjavičSlavnostna seja je potekala ob nagovoru predsednika, kije priznanja tudi podelil. K nagovoru je bila povabljenagospa Mojca Ramšak Pešec, ki je v svojem imenu in imenugeneralnega direktorja pohvalila sodelovanje s sindikatom,opravičila pa je odsotnost generalnega direktorja FrancaKoširja in gospe Jože Kraljič.CARINA.SI | 25

[DOGODKI] > > > > >Sprejem carinikov vMednarodno policijskozdruženje (IPA)Skupinska fotografija, z leve proti desni: Boris Klančar,Marjan Mikuletič, Drago Ščernjavič, Mojca Ramšak Pešec,Branko Vadlja, Niko Sušec, Dušan Šafarič, Sonja Školnik,Boris Gorenc, Pavla Jereb, Doris Kosar, Leopold Cankar,Jadranka Gruden, Alojz Mikec, Romana Avguštin, Ratko Likić;v ospredju: Duško Novović in Dušan BremeK nagovoru so bili povabljeni še g. Dušan Bremec, g. DuškoNovovič in g. Drago Ščernavič.Spomnimo se, da je bil g. Dušan Bremec predsednikSCS, ko se je začela oblikovati vidnejša podoba SCS,g. Duško Novovič je bil vse do upokojitve dolga leta sekretarSCS, g. Drago Ščernjavič pa je sekretar ROS SDDO, skaterim Konferenca SCS še danes sodeluje.Po slovesni podelitvi se je dogajanje preselilo v preddverjevelike dvorane, kjer smo vsi skupaj nazdravili in poklepetali.Vsem nagrajencem iskrene čestitke.Avtor teksta in fotografij:Bogdan Šuber, član Konference SCSNa podlagi sklepa V. nacionalnega kongresa združenjaIPA, dne 22. 10. 2005, da sprejmejo v članstvo tudi pooblaščenedelavce carine, smo v sindikalnih vrstah hitro speljaliaktivnosti za včlanitev. Dogovorili smo se za datum innačin sprejema 30 carinskih delavcev v članstvo Regionalnegakluba Koroška (http://www.ipaslovenija.org/).20. januarja 2006 sta predsednica sindikata CU DravogradNada Karničnik in poverjenik IPE za carinike Rajko Paradižsklicala sestanek vseh novih članov IPE iz CU Dravograd,na katerem se je izvedla svečana podelitev izkaznicin značk. Novim članom sta spregovorila predsednik IPEza Koroško Srečko Lampret in podpredsednik IPE zaSlovenijo Stane Isak. Navzočim sta predstavila vlogo inorganizacijo IPE, njene namene in cilje, pravice in obveznostiiz statuta in njeno organiziranost na Koroškem.V zaključnem delu je predsednik podal še program aktivnostiza leto 2006 ter nove člane pozval, da aktivno sodelujejotako pri oblikovanju programa kot pri njegovem izvajanju.Prve aktivnosti: ples IPE za Koroško je bil meseca februarja2006, občni zbor je bil v marcu, velja pa še vabilo na okroglomizo z naslovom Policijski postopek, stres, posledica, nakateri bodo sodelovali strokovnjaki s področja psihologije.Pozdravljam vas zgeslom IPE: Servo peramikeco! (Služiti vimenu prijateljstva!)Mag. Nada Karničnik,CU DravogradFoto: Igor Švarc26 | CARINA.SI

[DOGODKI]Obisk v carinskemlaboratorijuV okviru programa Carina 2007 je bil včasu od 27. februarja do 3. marca 2006na obisku (izmenjavi) v našem carinskemlaboratoriju gospod Tomaš Hosnedl, vodjaCentralnega tehničnega laboratorija (CTL)iz Prage.Sodelavci carinskega laboratorija na Generalnem carinskemuradu v družbi g. Hosnedla (na sredini)Gospod Hosnedl se je seznanil z organizacijo Sektorja zatarifo, vrednost in poreklo, organizacijo dela v našem laboratoriju,sodelovanjem laboratorija z ostalimi oddelki sektorja,predvsem z oddelkom za tarifo, ter z analitskimi metodami,ki jih uporabljamo. Zanimale so ga predvsem metode zaanalizo trošarinskega blaga in blaga, vezanega na skupnokmetijsko politiko (SKP). Sodeloval je pri analizi naftnihderivatov, slanine, čokolade, masla in sladkorjev.V tem času smo si izmenjali veliko uporabnih informacij,primerjali analitske metode in na koncu obojestransko ugotovili,da so take izmenjave zelo koristne in pomembne.Gospod Hosnedl je imel kratko predstavitev čeških carinskihlaboratorijev. Češka republika ima poleg centralnegalaboratorija s sedežem v Pragi še 8 regionalnih laboratorijev.Regionalni laboratorij v Pragi ima 18 zaposlenih,od tega je polovica tehnikov. Skupno število zaposlenih včeških carinskih laboratorijih je 60.Prvi carinski laboratorij je bil ustanovljen v Pragi leta 1923 inje deloval le do leta 1956. V letu 1990 je bil ustanovljen CTLin tedaj se je začelo novo, sodobno delo. CTL ima vrhunskoopremo, ki se lahko uporablja tudi v raziskovalne namene.Leta 2004 so se preselili v nove prostore, saj je avgusta leta2002 reka Vltava poplavila stare prostore CTL in uničila velikoopreme. Vsi zaposleni so sodelovali pri čiščenju in reševanju.Obnova stare stavbe bi bila predraga, zato se je češka carinskauprava odločila za gradnjo in selitev v nove prostore.Dr. Matej Bohinc, GCUFoto: arhiv GCUPoplava reke Vltave avgusta 2002Poplavljeni laboratorijCARINA.SI | 27

[DOGODKI] > > > > >;;;;Želve na mejnem prehoduDelo na carini je karseda pestro. Carinikiimajo priložnost srečati se z vseminarodnostmi in kulturami tega sveta, polegtega pa še z mnogimi živalskimi vrstami.Želve v prisilni oblekiCarinik na mejnem prehodu Obrežje se je pri redni kontroliavtobusnega prometa srečal z živimi, strogo zavarovanimikopenskimi želvami vrste grška želva – Testudo hermanni(uredba Sveta ES 338/97). Uboge živalce so pred radovednimicarinskimi očmi skrili v spalno kabino avtobusa, ki jevozil na redni progi Debar – Düsseldorf, v dve potovalnitorbi, pokrili so jih z mehko penasto oblogo ter nanjepoložili posušeno papriko, jabolka in pomaranče. Torbe zželvami so bile med potjo verjetno večkrat odprte, da soživali dobile zrak, saj je bil avtobus na poti iz Skopja, kjer jepobral zadnje potnike, že 15 ur. Želve so bile kljub dolgi inmukotrpni poti v zelo dobrem stanju.Po opravljenem rednem carinskem postopku so bile najdeneželvice premeščene v zavetišče na Golniku, najverjetnejepa jih bodo vrnili v matično deželo, Makedonijo.Osamljena želva pri merjenju “uniforme”Mojca Tabor, CU BrežiceFoto: arhiv Izpostave Obrežje“Gasilska” slika28 | CARINA.SI

[ŠPORT in PROSTI ČAS]10. zimske carinske športne igre na PokljukiIgre so potekale 21. januarja 2006 pod vznožjem najlažje dostopne gorev zimskem času v Julijskih Alpah, visoke nad 2000 m, pod Viševnikom.Dan je bil lep, sončen, hladen, z obilico suhega snega. Na Pokljuki,v vadbenem centru Slovenske vojske se je zbralo 157 tekmovalcevin tekmovalk v veleslalomu, 53 tekmovalcev in tekmovalk v tekih nasmučeh iz vseh carinskih uradov in GCU ter naši navijači.Za organizacijske in prehrambene potrebe smo imeli navoljo biatlonsko hišo, ki je nudila prijetno ugodje sredipokljuških gozdov. Slovenska vojska iz vojašnic Pokljukain Bohinjska Bela nam je pomagala pri pripravi prog in poskrbelaza naše želodce. Športnemu društvu CBJ (CarinaBulls Jesenice) CU Jesenice, organizatorju iger, je s finančnimisredstvi pomagalo tudi nekaj podjetij našega območja.Vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi prireditve, se ob tejpriliki lepo zahvaljujemo. Velik del stroškov pa smo pokriliudeleženci iger s štartninami.Odhod tekmovalcev na štart tekmovanja v veleslalomuTomaž Starin (CU Ljubljana), zmagovalec v kategoriji moškihod 41 – 50 letCARINA.SI | 29

[ŠPORT in PROSTI ČAS]Mojca Lazar (CU Nova Gorica), zmagovalka v kategoriji ženskdo 30 let“Ogrevanje” tekmovalk za nastop v smučarskih tekihŠportno društvo CBJ je že novembra lani pričelo s pripravamina izvedbo iger, saj smo lahko dokaj zahtevno nalogole tako izpeljali ob minimalnih stroških. Ker smo postali poreorganizaciji službe manjši carinski urad, nas je bilo komajdovolj za izvedbo vseh potrebnih del in še za formiranjetekmovalne ekipe. Upamo, da nismo naredili večjih napakin ste bili z našim delom zadovoljni.Tekmovalci smo se z vso resnostjo zagnali v smučine, saj jebil prisoten pravi tekmovalni duh; carinske igre so bile namrečtudi izbirne tekme za določitev tekmovalcev, ki so naszastopali na carinskih zimskih športnih igrah alpskih državv Meribelu v Franciji. Dokaz za to so doseženi tekmovalnirezultati. Ob prijetnem druženju s sodelavci iz drugih organizacijskihenot smo pozabili na svoje vsakodnevne nalogev službi.Štart zmagovalke v kategoriji žensk, starejših od 41 let, VidaČerne (CU Jesenice)V zadnji krog teče zmagovalec pri moških, mlajših od 40 let,Štefan Dežman (CU Ljubljana)Druženje se je nadaljevalo v hotelu Krim na Bledu. Najprejsmo podelili priznanja najboljšim posameznikom in ekipam.Po večerji smo se prepustili prijetnim zvokom ansamblaGorenjski kvintet in se zabavali pozno v noč. Vmes jeorganizator tri srečneže obdaril še s smučmi Elan. Glede nauro, ko smo se pričeli poslavljati in razhajati, ocenjujemo,da vam je bilo med nami všeč. Kot dobre goste, ki se znajozabavati ter so resnično zdrav in prijeten kolektiv, nas jeocenilo tudi osebje hotela.Cilji, ki smo jih navedli v biltenu iger, so bili doseženi. Carinskidelavci iz vse Slovenije smo pokazali, da smo zdravaenota v okviru državne uprave ter da negujemo prijateljstvoin sodelovanje ne le pri delu, ampak tudi v prostem času.Edina pomanjkljivost, ki jo ugotavljamo, je, da nam počasizmanjkuje tekmovalcev v mlajših kategorijah.30 | CARINA.SI

[ŠPORT in PROSTI ČAS]Sončni dan na Pokljuki je hitro minil, zabava se je končala poznoponoči, vrnili smo se na svoje domove in delovna mesta.Življenje teče po ustaljenih tirih, igre so že zgodovina, spominipa naj ostanejo v naših srcih. Vsem, ki to berete, lep smučarskipozdrav in nasvidenje na prihodnjih športnih igrah.Mihael Stojan, CU JeseniceFoto: Darko KatrašnikMednarodnezimske carinske igrev MeribeluV francoskih Savojskih Alpah, v Meribelu,eni izmed treh dolin smučarskega paradiža,je bilo od 20. do 25. marca zbirališčenajboljših alpincev in nordijcev, ki jihzaposlujejo carinske službe Slovenije,Navijači so nepogrešljivi del vsake tekmeFrancije, Avstrije, Nemčije, Švice in Italije.Sonca je bilo premalo, da bi dobili zagorelo kožo, uspelopa nam je odnesti nekaj šopkov rož, ki so jih osvojile naše,enoglasno najlepše tekmovalke: Mojca, Maja in Vesna, terdve odličji, ki sta ju osvojila Drago Grubelnik in BernardVajdič za drugo in tretje mesto v slalomu. Tudi četrto mestov slalomu je bilo naše; osvojil ga je Mitja Dragšič ter takoslovensko carino povzdignil na drugo mesto v skupnemseštevku alpskih disciplin. Žal se je Maji Benedičič odličje vsmučarskem teku izmaknilo le za pičle pol sekunde. Bo padrugo leto malček bolj ‘’podmazala’’ smuči, smo jo tolažili.Ja, ostali smo se borili po svojih močeh, kakor smo le zmogli,in seveda osvojili mesta letom in času treninga primerno.Priznanja najuspešnejšim tekmovalcem in ekipamVsi na vrhuncu forme!CARINA.SI | 31

[ŠPORT in PROSTI ČAS]Dekleta. Pripravljene ...Merilec hitrosti je pokazal 139 km/h!? Pomota, samo 39 km/h.Najodličnejši zbirateljski predmet iger so bile zastave s savojskimgrbom in pisanim vložkom zastav šestih držav. Nevem, ali je bila kriva rdeča barva ali savojski križ ali mordanacionalni ponos ob pogledu na slovensko trobojnico inostale zastave udeleženk, vsi so jih želeli imeti. Na zaključnivečerji so visele visoko na stranskih balkonih ter privlačilepoglede carinikov. Kot se je večerja končala s sladico, se jevečer končal z bojem za zastave. Kdo dobi več, kdo bo prvi?Nekateri so skušali splezati na balkon, drugi so dajali stolev skladovnico, da bi si olajšali pristop, in tretji moledovaliorganizatorja, ki je končno prinesel lestev. Slovenci smo seodrezali vsaj tako dobro kot na belih strminah. Odnesli smotri čudovite zastave, ki bodo krasile pisarne, stanovanja inbodo v naših srcih vredne veliko več kot tiste olimpijske izTorina.Tadej Jeras, GCURajko Česnik, GCUFoto: Mojca Vavpetič, Štefan VeličkiNordijci po uspešno končani »misiji«Sproščeni alpinci pred tekmo32 | CARINA.SI

[ŠPORT in PROSTI ČAS]Zimske športne igreŠD carinikNova GoricaMedalji na poti…Vsi ljubitelji smučanja iz Carinskegaurada Nova Gorica smo se v sredo,15. februarja, zbrali na smučiščuCerkno, da se udeležimo prvihzimskih iger ŠD Carinik Nova Gorica.Moči smo merili v veleslalomu. Zbralo senas je 23 tekmovalcev, 7 v ženski konkurenciin 16 v moški. Tekmovanje se je odvijalo popravilniku FIS, ki je nekaterim tekmovalcempovzročal težave (EMŠO).Odleglo nam je. Medalje so naše.Sonce, ki nas je že zgodaj pričakalo na smučišču,je obetalo lep, predvsem pa vesel in zabavepoln dan. Po temeljitem ogrevanju predvsemglav, bolj manj teles, se je tekma pričela. Najprejso progo presmučale ženske. Duh tekmovalnosti,ki so ga izžarevale, se je potem preneselše na moške. Najbolj pa je prevladovalmed tekmovalci, ki so bili na vrhu. Izstopaliso tako po opremi kot po svojem smučarskemznanju. In kakor se za pravila spodobi, smomorali izpeljati dva teka, da smo dobili končnezmagovalce. Pri ženskah je zmagala KristinaJamšek (CUP) pred Mojco Lazar (CUP) inAleksandro Turel (tranzit). Pri moških je poželslavo Maks Kolenc (trošarine) pred TomomPečenkom (uprava) in Borutom Maražem(preiskovalci).Po tekmovanju sta sledila še svečana podelitevin družabno srečanje, ki je kljub slabim vremenskimrazmeram preraslo v lep, sproščen,predvsem pa zabave poln večer.Matjaž Černigoj, CU Nova GoricaFoto: Renato KlinecZ nasmehom in vedrino v novo sezono….CARINA.SI | 33

[ŠPORT in PROSTI ČAS]Goriškecarinicev gibanjuV soboto, 18. februarja 2006, smose na pobudo naše bivše sodelavke,delavke Davčne uprave, udeležileturnirja »Bolj star – bolj nor« v odbojki.Kljub velikemu zanimanju inštevilnim interesentkam Carinskegaurada Nova Gorica se nas je zbralokomaj šest. Turnir je potekal v centruHit šport v Šempetru pri Gorici.Zbralo se je šest ekip: CU NovaGorica, DU Nova Gorica, ZZZS,Bolnišnica Šempeter, Elektro Primorskain rekreativke iz Vrtojbe.Zbor je bil ob devetih zjutraj. Vedelesmo, da nam bo težka predla,saj smo zadnjič igrale junija lani,na letnih igrah v Kopru.Najprej ogrevanje, nastavljanjefotografu Kostji, nato se je turnirzačel. Ni bilo enostavno, časaza počitek med igrami skoraj nibilo. Prelile smo dosti potu in stežavami premagovale nasprotneekipe. Zataknilo se nam je le priBolnišnici Šempeter. No ja, imeliso prednost dveh moških v ekipi.Čeprav jima je bilo prepovedanovsakršno dejanje, ki bi lahkoogrožalo življenja žensk nasprotnihekip, je bila sreča na njihovistrani. Osvojile smo drugo mesto.Ko je bilo tekem konec, smo sina račun lastnih prispevkov karv telovadnici privoščili obedek.Ostalo nam je še dovolj časa, dasmo si izmenjali mnenja, izkušnjein vsi smo se strinjali, da bo trebaturnir v kratkem ponoviti. Lepo jebilo videti zadovoljne ljudi. Nihčeni odšel brez nasmeška na obrazu.Kristina Jamšek, CU Nova GoricaUdeleženke turnirja »Bolj star – bolj nor«. Foto: Kostja PrinčičAleš Mencinger: carinikin Homo sapiens aquaticusFoto: Erik Stojanovič KocijančičOd leta 1992 je na carinski izpostaviKranj zaposlen kolega Aleš Mencinger– carinik, ki mu skoraj nikoli nezmanjka oziroma ne vzame sape,verjetno je tudi carinski delavec z najdaljšosapo v Evropski skupnosti.Aleš se ukvarja s prostim potapljanjemali apneo, strokovno rečeno.Prosto potapljanje ima korenine vdavni preteklosti, ko so ljudje iskaliv morskih globinah školjke in polže.Govorimo o športni dejavnosti, kizdružuje doživljanje lepot podvodnegasveta z doživljanjem samega sebe.Foto: Jure Žvan34 | CARINA.SI

[ŠPORT in PROSTI ČAS]Še pred nekaj leti bi bili današnji dosežkile sanje in za človeško vrsto nekajnedosegljivega. Zato se v šali uporabljaizraz Homo sapiens aquaticus, saj najbi bila takšnih dosežkov zmožna le ta»nova človeška vrsta«. Današnji najboljšitekmovalci dosegajo 100 m globine,200 m dolžine in skoraj 9 minutzadrževanje sape v mirovanju.Alešev prvi nastop na tekmovanju jebil na 2. državnem prvenstvu, ki sta gaorganizirala športno društvo SAPA-AIDA Slovenija ter športno potapljaškoin ribiško društvo PLK Koper.Potekalo je 21. maja 2005 v bazenuŽusterna pri Kopru, kjer je Aleš dosegelnov državni rekord s časom 6:18(šest minut in osemnajst sekund). Napodlagi tega rezultata je nastopil še na1. svetovnem prvenstvu v prostem potapljanjuza posameznike v disciplinistatična apnea (zadrževanje sape vmirovanju na vodni gladini), kjer semeri čas od trenutka potopitve vsehdihalnih poti pod vodo do ponovnegavdiha. Doseženi izid 6:16 je zadoščalza uvrstitev na 16. mesto na svetu. Vprihodnosti mu je cilj nastopiti nasvetovnem prvenstvu v Egiptu.Ob tej kratki predstavitvi bo mordakoga sedaj, ko se približuje poletničas, zamikalo, da bi se ustavil v športnitrgovini in si nakupil osnovno opremoza prosto potapljanje. Vsakomur, ki gazanima okolje, iz kateregaizhajamo, lahkosamo priporočim, najposkusi. Ne bo mu žal.Znašel se bo v svetu,ki ga bo vsrkalo vases svojo lepoto in tišino– v trenutku bo dalečod »ponorelega sveta«.Dardo Topolovecob izdatni pomočiAleša MencingerjaSrečanje izterjevalcevv PosavjuCarinski urad Brežice je bil ustanovljen 1. aprila 2004. Nauradu smo imeli veliko začetniških težav. Moje sodelovanjez ostalimi je bilo omejeno večinoma na telefonske pogovore,zato je bil skrajni čas, da se spoznamo tudi osebno.V ta namen smo 18. novembra 2005organizirali srečanje izterjevalcev. Zbralismo se v vodovodnem stolpu v Brežicah,od tam pa smo se odpeljali na Bizeljsko.Naše potepanje smo pričeli z ogledometnološkega muzeja na Bizeljskem.Videli smo staro zbirko orodij, ur,kovancev, slik, čipk, lončenih izdelkov,celo kamenin, saj je bilo na temozemlju pred davnimi leti morje.Nato nas je pot popeljala v nenavadenpeščeni svet, ki se lesketa v tisočerihkristalčkih rjavorumenega peska, v repnico.Repnice so znamenitost bizeljskedežele. Včasih so bila to skladišča repepod zemljo – v peščenem svetu. Sedajv teh podzemeljskih kleteh nimajo večspravljene repe, ampak so notri cisternez vinom, na stropih pa se lesketajokristalčki rjavorumenega peska. Takosmo si ogledali repnico in okušali pristnodomačo kapljico.Srečanje smo zaključili v gostilni vStari vasi na Bizeljskem. Postregli sonam z okusno večerjo in vinsko kapljico.Glede na to, da je bil čas po martinovem,nam je Turistično društvoBizeljsko prikazalo martinovanje.Kljub sproščenemu vzdušju smo premlevalirazne probleme, s katerimi sesrečujemo v službi. Nekaj smo jih rešiliše isti večer, druge pa bomo reševalina naslednjem srečanju.Avtorica teksta in fotografij:Doris Kosar, CU BrežiceMuzej na BizeljskemVstop v Vinotoč – repnico Najger v BrezoviciSkupinska slika v podzemeljskem svetuCARINA.SI | 35

[ŠPORT in PROSTI ČAS]Sindikalni izlet v VeronoNa materinski dan, v soboto 25. marca, smo se v okviruOrganizacije sindikata Generalnega carinskega uradaodpravili na izlet v prelepo Verono.Po prihodu v mesto smo začeli spoznavatilepote mesta na osrednjem trgu, kjersmo se seznanili z zgodovino mesta. Taje dolga in zanimiva: mesto je bilo rimskakolonija, prestolnica vzhodnogotskegakralja Teodorika, največji razcvet paje mesto doživelo pod knezi Scaligeri.Zaradi izjemne strateške lege mesta seje območje hitro razvijalo. Rimljani sotu zgradili močno utrdbo, ki je branilazelo široko območje. V 13. stoletju jemestu zavladala družina Scaligeri, kije izredno dobro skrbela za blagostanjeprebivalstva. Večino stavb, ki smo jihspoznali na našem ogledu, je zgradilaravno ta družina. Najlepše zgradbe iztega obdobja so prav gotovo Stari grad,most in palača Mafei na trgu Erbe. Ogledalismo si veličastni rimski amfiteater,ki sodi med največje antičnega rimskegasveta. Zgradili so ga v 1. stol., sprejel jedo 25.000 gledalcev. Danes se v njemodvijajo veliki koncerti priznanih opernihmojstrov. Mi smo v njem preizkušaliakustiko. Navdušeno smo poslušali AveMarijo v izvedbi gospe Milene Bajec.Ogled smo nadaljevali na trgu Erbe,kjer smo videli Julijino hišo z znamenitimbalkonom. No, Julija sicer ni stalana balkonu, zadostoval pa je že njenkip, ob katerem se turisti obvezno fotografirajo.Pravijo, da si lahko zaradi dotikaJulijinega kipa srečnejši v ljubezni.Preizkusite ... Naslednje znamenitostiso bile Gosposki trg, grobnice družineScaligeri, stolnica in Petrov most. Sledilje vzpon (po 220 stopnicah) na Starigrad družine Scaligeri. Marsikoga jeutrudil, vendar se je obrestoval zaradiprelepega pogleda na mestno jedro sštevilnimi cerkvenimi stolpi.Za konec smo posedeli na sončku obvedno dobri italijanski kavici. Tudi zanakupe smo namenili nekaj časa, čepravpo mnenju naših potnic mogočepremalo. Nič zato, pomembno je, dasmo na izletu uživali in ob Juliji začutilimalo romantike.Anela Budimlič, GCUFoto: Veronika Erzar36 | CARINA.SI

[PORTRET ŠPORTNIKA - CARINIKA] [ŠPORT in PROSTI > > > ČAS] > >Štefan VeličkiŠtefan opravlja na mejnem prehodu Gruškovje dela carinikav interni mobilni enoti, pri delu pa je tako kot pri športu zelodosleden in uspešen. O tem pričajo številni odkriti prekrški,med katerimi so tudi rekordni zasegi, o katerih je pisalo dnevnočasopisje in sodijo v anale slovenske carine.Štefan Velički na Pokljuki po osvojenemprvem mestu v svoji kategorijiFoto: Dušan BabičPredstaviti kolega, ki je tako aktivenna športnem področju, kot je naš Štef(tako ga kličemo prijatelji in sodelavci),ni lahko. Predvsem zato, ker je takšenšportni zanesenjak, da mu ni para. Vselepo in prav, boste pomislili, ampakŠtef bo kmalu dopolnil 50 let, ki sože od malega pretkana s športnimiaktivnostmi. Kot kratkohlačnik se je ssedmimi leti srečal z orodno telovadboin postal eden boljših športnikov nabradlji, v preskoku, na drogu, v parterju,v teku na 60 m in plezanju po vrvi.Rezultati, ki so segali v sam slovenskivrh, niso ostali neopaženi, vendar je zleti začel kazati zanimanje za nogometin s petnajstimi leti oblekel dres Palomes Sladkega Vrha. Do prvega kluba ševedno čuti posebno navezanost, saj se jekasneje zaposlil v podjetju Paloma kotelektrotehnik. Mladostna leta so minilav znamenju nogometa, v tem času paje igral še za nogometni klub Jareninain nogometni klub Šentilj. Tudi ko jeopustil aktivno igranje, se od nogometani ločil, saj je še vrsto let v vlogi sodnikadelil pravico na nogometnih igriščih, da-nes pa je sekretar NK Paloma. Ves časdela v carinski službi, kjer je zaposlenod leta 1979, je tudi igralec nogometneekipe Carinskega urada Maribor, ki jevseskozi dosegala lepe uspehe, v časupred osamosvojitvijo pa je bil skupajz Milanom Klepom, vodjo IzpostaveGruškovje (predstavili smo ga v lanskiaprilski številki), član jugoslovanskenogometne reprezentance.Želja po ukvarjanju s športom ga jegnala naprej, k novim spoznanjem inužitkom. Tako je pri 28 letih (sam pravi,da dokaj pozno) začel teči na smučeh, vtakratni klasični tehniki, in doživel športnipreporod. Ne samo, da ga je tovrstnarekreacija sproščala, še več, našel je novizziv, ki mu je ponujal združevanje stikaz naravo in športnega zadovoljstva.Ker v času njegovih začetkov progeniso bile urejene tako kot danes, si jev Jarenini, kjer živi, velikokrat samuredil progo za trening teka. Letos, koso bile snežne razmere nadvse ugodne,je proste trenutke običajno preživljalna Arehu, kjer je za trening pretekel25 km. Ni čudno, da se je tudi tokratuvrstil v ekipo carinikov športnikov, kiso zastopali barve slovenske carinskereprezentance v francoskem Meribelu,kjer je Štef tekel na 1700 m.Seveda je treba zapisati tudi to, da je ženekaj let zapored (devetkrat) absolutnizmagovalec v svoji kategoriji na carinskihzimskih igrah na Pokljuki. Tako je zanjim že lepo število največjih tekmovanj,ki se jih udeležuje izbrana vrsta športnihzanesenjakov v carinski uniformi: leta1997 je bil na zimskih igrah v Italiji, leta1998 v Švici, 1999 v Franciji, leta 2001v Avstriji in leta 2002 na Pokljuki. O rezultatihni vredno govoriti, saj kdor Štefapozna, ve, da vztrajen, kot je, hoče bitizmeraj med najboljšimi. In to mu je kljubAbrahamu, ki v teh dneh trka na njegoveduri, uspelo tudi tokrat, čeprav pravi, daga bolj kot rezultati pritegne druženje innavezovanje stikov z najboljšimi športniki,ki zastopajo carinske vrste.Poleg vsega športnega udejstvovanjapa Štef posveča veliko ljubezni svojidružini, ženi in otrokom. Tudi na tempodročju je nadpovprečno uspešen,saj je ponosen oče štirih sinov: trije sopolicisti, prav tako vsi po vrsti zapriseženišportniki, najmlajši pa obiskujeprvi letnik srednje šole. Mnogi, ki Štefapoznate s športnega področja, veste, daima še eno »partizansko« ime: deda. Into ime sovpada z ljubeznijo, s katero seposveča svojemu sedemletnemu vnuku.Če bi zapisal še, da se Štef ljubiteljskoukvarja z vinogradništvom ter obdeluje1100 trt renskega rizlinga in sivegapinota, bi se vprašali, kako je vse tomogoče časovno združevati. Štef imaodgovor na dlani: »Tri ure dela v vinogradu,tri ure s svojimi najdražjimi,tri ure za rekreacijo, tri ure za hišnaopravila, pa je dan izpolnjen!«Štef, uspešno naprej!Peter Kirič, Izpostava GruškovjeCARINA.SI | 37

[NAŠI SODELAVCI] > >[NAŠI SODELAVCI] > >Štefan Kuhar, vodnikslužbenega psaKO GRE ZA SOŽITJE ČLOVEKA IN ŽIVALIKaj? Saj to ni res!Foto: Mitja DelakordaZlat prstanv pošiljkiDogodek bi lahko spadal v rubriko»Saj ni res, pa je«. Zgodilo se jenamreč, da je bilo poštni pošiljki zzahtevkom za vračilo trošarine priloženonekaj, kar je vlagateljica zahtevkaže dalj časa pogrešala, iskalapo stanovanju … Izkazalo se je,da je gospa to »nekaj« »spakirala«v kuverto in skupaj z zahtevkomodposlala na carino. Ob odpiranjukuverte mi je namreč padel vnaročje zlat prstan. Stranko sempoklicala po telefonu. Seveda jebila gospa izredno vesela, saj jeprstan pred leti prejela v dragocendar. Skromno upam, da je s temdogodkom celotna carinska službapridobila kakšno točko na lestvicipriljubljenih.Štefan je nastopil delo v carinski službileta 1995, in sicer kot carinik v IzpostaviDolga vas, ki je v takratnem času veljalaza eno vodilnih po tovornem prometu.Tudi sam sem nekaj časa služboval tamin okusil pojem vstopnih vrat vzhoda.Spomnim se ga kot vestnega in marljivegasodelavca, ki je marsikateremunepridipravu pomešal njegove načrte.Z vstopom Slovenije v EU se mu je ponudilapriložnost, da poprime za nov izzivv referatu za zatiranje tihotapstva, in tona delovnem mestu vodnika službenegapsa. Ponujeno nalogo je z veseljem sprejel.Sledil je trimesečni tečaj v Oddelkuza šolanje službenih psov v Podutiku.Po uspešnem zaključku tečaja mu jebila dodeljena štirinožna prijateljica zimenom Axa, ki je izurjena za odkrivanjeprepovedanih drog. Gre za ljubkonemško ovčarko, s katero sta od prvegadneva nerazdružljiva. Njun delavnik seprične z jutranjim sprehodom, ki trajadobre pol ure (ali izraženo v drugi enoti:močna dva kilometra). Marsikomuod nas bi Axa in tovrstna jutranjarekreacija koristila za boljše telesno počutje,ker pa je žal nimamo, na jutranjerazgibavanje največkrat pozabimo.Sledijo službene obveznosti, to je delona terenu po predvidenem razporedu.Veliko časa se je treba posvečati Axi,kajti le tako pridejo tudi rezultati.Zelo pomembno je veliko gibanja.Axa, ki je sedaj stara pet let, dobi vpopoldanskem času svoj dnevni obrokhrane. Marsikomu bi godilo, če bi seravnal po štirinožni živalci in s temposkrbel za svoj stas.Axa domuje v lično urejenem pesjakuna Štefanovi domačiji. Tudi njegovidomači so novega člana zelo vzljubili.Ob opazovanju Štefana in Axe v igrahza odkrivanje droge sem hitro uvidel, dagre za pravo sožitje človeka in živali. Ressta uigran par. Tudi sam sem se skušalvživeti v njuno početje, a mi ni najboljeuspevalo. Axa upošteva navodila svojegagospodarja in tako je tudi prav.Avtor teksta in fotografije:Janez Donša, Izpostava Središče ob DraviPetra Špiler, CU Celje38 | CARINA.SI

[NAŠI SODELAVCI]Darko Mavrič na delovnem mestuFoto: Žarko VolkDarko Mavrič na prelomniciDarko Mavrič, dolgoletni carinik, sodelavec, prijatelj, seodpravlja v zasluženi pokoj. Obiskala sem ga na njegovemdelovnem mestu, Izpostavi Starod, južnem mejnikuCarinskega urada Sežana. Dan obiska je bil svetel,sončen, čisto narahlo je zadišalo po pomladi – ravno prav,da človek, ki ga čaka »novo« življenje, zasanjano načrtujeprihodnost.Darko se je pred skoraj šestdesetimileti rodil v majhni vasi Hrušica in seizšolal za kovinarja. Ker s prvo zaposlitvijoni bil zadovoljen, je v marcu1970 odposlal prošnjo za službo carinikana takratno Carinarnico Koper.V službo je bil sprejet 1. junija 1970 inostal v carinskih vrstah neprekinjenodo danes. Spomni se, da je bil takoj posprejemu razporejen na mejni prehodKozina, ki je do leta 1972 spadal podCarinarnico Koper, nato je bil dodeljenCarinarnici Sežana. Z nekakšnomelanholijo govori o tistih časih: »Bilsem med prvimi slovenskimi cariniki,ki jih je zaposlila zvezna carinskauprava takratne Jugoslavije, saj je bilv carinskih vrstah pretežno zaposlenkader iz bivših jugoslovanskih republik.Čeprav smo delali na tleh svojerepublike in smo bili na mejnih prehodihdomačini, je bilo zanimivo, kakosmo vsi po vrsti »vlekli« po srbsko.Včasih se je zgodilo, da sem še domarekel kakšno tako in so me domači karčudno gledali.«Strokovni carinski izpit je kot delavecCarinarnice Koper opravil leta 1971v Beogradu. Najprej je pod okriljemCarinarnice Koper delal na mejnihprehodih Kozina, Škofije, Osp inSocerb, potem pa na vseh prehodihCarinarnice Sežana. Poleg tega seje v 80. letih nudila delovna pomočprehodom Ljubelj, Jesenice in RožnaDolina. Spominja se: »Ta delovna pomoč,tako imenovana leteča skupina,je bila izredno naporna. Zgodilo se je,da si delal po 14 ur zaporedoma nasvojem prehodu, nato so te tik predkoncem delovnega časa poslali na pomočtistim izpostavam, kjer je bilo ševeč dela in mu tamkajšnji cariniki enostavnoniso bili kos.« Ko ga vprašam,katera izpostava ali mejni prehod mu jeostal v najlepšem spominu, kje je najrajedelal, odgovori brez razmišljanja:»Kozina«. Zakaj? »Med delavci je vladalanekakšna zdrava domačnost, poznalismo se med sabo, bili smo praviprijatelji, delo posameznika je bilocenjeno, dosežki nagrajeni. Spomnimse, da je šef vsak dan sproti določil,koliko deviznih prekrškov je potrebnoodkriti v teku tistega delovnega dne.Kdor je izpolnil ali presegel kvoto,ki je bila nenapisano dogovorjena, jeprejel nagrado, stimulacijo v raznihoblikah – bodisi denarno nagrado obkoncu leta bodisi prost dan. No, vednole ni bilo tako prijetno, a v človekovinaravi je, da se raje spominja lepihtrenutkov. Včasih si prišel v služboCARINA.SI | 39

[NAŠI SODELAVCI] > >izmučen še od prejšnjega dne, a je žečakala kakšna neprijetnost z nezadovoljnimipotniki ali kršitelji predpisov.Moram pa reči, da je bil mejni prehodKozina nekako »fin« prehod, strukturapotnikov je bila precej drugačna kotna primer na prehodu Fernetiči.«Brez obotavljanja odgovori tudi navprašanje, kako bi razmejil obdobjadela v carinski službi. »Obdobje predletom 1991 in obdobje po tem letu.Življenje je postalo bolj stresno, živimov večni naglici, nimamo velikočasa za prijatelje. Očitno je, da sočasi drugačni, ampak drugačni so tudiljudje. Nekako ni več zaslediti spoštovanjamed generacijami, ni pristnegaprijateljstva med sodelavci, ni razumevanjain strpnosti. Če primerjam nove,mlade delavce, ki so v carinsko služboprišli po osamosvojitvi Slovenije, s sebojin svojo generacijo, opažam, da somladi ljudje danes zelo samozavestni,včasih morda preveč, kadar dajejo starejšimin izkušenim kolegom s svojimobnašanjem nekako vedeti, da so zdajoni tisti, ki »stojijo na prvi liniji«, inda znajo in zmorejo sami vse. In šenekaj je: dandanes mladi niso takopredani carinski službi, kot smo bilivčasih. Včasih so bili delo, lik in statuscarinika nekaj svetega, s ponosom sioblekel carinsko uniformo, s ponosomsi se postavil na mejo, imel si vizijo,cilj, ustvarjal si in dosegal rezultate,na katere si bil zares ponosen. Tegadanes ni več. Kot da bi ljudje hodili vslužbo samo zato, ker morajo.«Posameznikova kariera je sestavljenaiz vzponov in padcev, iz lepih in manjlepih trenutkov, pa sem radovedna, alije bilo kakšno obdobje v carinski službizanj tako kritično, da je pomislil, dabi zapustil carinske vrste. »Da, bilo jeeno samo kratko obdobje, nekje v 80.letih, ko je postalo delo prenaporno,ko nisem več z veseljem oblekel carinskeuniforme. Delavnik je bil pretežak,še preden se je začel. A je tudi to minilo.Kaj me je prepričalo, da ostanem?Po pravici povedano, ne vem, tehtašin tehtaš ter se na koncu za nekaj odločiš.Vendar mi ni žal.«Darko je cenjen kot zanesljiv delavec,z dobrim strokovnim znanjem, vprašamga, kako se je bilo spoprijeti z vseminovostmi, ki so z leti prihajale: računalniki,premestitve, zakonodaja … »Zračunalniki je postalo delo veliko lažje,spomnim se, da smo leta 1971 carinoračunali z ročnim računskim strojem,pri katerem si moral za različne funkcijenajprej nastaviti mehanizem, natosi z vrtenjem ročice izračunal znesek.Danes pa računalnik dela zate, če sele potrudiš razumeti programe. Všečmi je knjiženje tranzitnih deklaracij;v ta program sem se res poglobil inga obvladam, kar je dokaz, da novatehnika ni le za mladino. Če le imašmalo volje, gre.«V tako dolgem stažu je pričakovati, daje bilo tudi predpostavljenih veliko.Zanima me, ali se spomni vsakegaod njih, in predvsem, katere so lastnosti,ki jih je pri njih cenil, katerihpa vodja nikakor ne bi smel imeti. »Vvseh teh letih carinske službe semnaštel približno 17 predpostavljenih,bili so vseh vrst ljudje, z nikomer panisem imel slabih odnosov. Mislim,da so najbolj cenjene lastnosti vodjepoštenost, enako obravnavanje pravicin obveznosti delavcev, zaupanje vposameznika. Dober vodja si ne smeprivoščiti, da ›eksplodira‹, saj s tempokaže, kje je ranljiv, in tvega, da gadelavci začnejo izkoriščati.«V letu 2005 je Darko prejel srebrnicarinski znak. Vprašam ga, kako jepriznanje sprejel, kaj mu je pomenilo.»Prav gotovo je carinski znak nagradaposamezniku za njegovo delo. Vendarčutim ob tem veliko osebno zadovoljstvo,saj se nagrad ne deli kar tja ven dan, torej si le nekaj ustvaril, da sipotem nagrajen.«Kaj bi Darko ob zaključku delovnepoti svetoval sodelavcem in nadrejenim?Odgovor je hiter: »Medsebojnospoštovanje, dobre delovne navade,iskrenost, poštenost …«Ta trenutek sta besedi »prelomnicaživljenja« še nekako nedoumljivi, pravkmalu pa bosta resničnost, zato mezanima, ali že ima kakšne posebne načrteza čas po upokojitvi. »Ker sem vseživljenje delal med ljudmi, se malcebojim, da mi bo to mogoče manjkalo,vsaj v začetku. Da bi mi čas ostajal,se pa ne bojim – rad planinarim, semčlan pevskega zbora in tudi dela okolidoma zlepa ne zmanjka. Da bi mi lezdravje služilo.«Nihče zares ne ve, kako se počuti posameznik,ko tako stoji na prelomnicisvojega življenja – gleda istočasno nazaj,spominja se, dela »obračune«… , innaprej, načrtuje, upa … Kolikor Darkapoznam vem, da je optimističen,deloven, iznajdljiv človek, da bo našelzadovoljstvo in cilj tako na samotnihplaninskih poteh kot v pesmih svojegapevskega zbora.Iskreno upamo, da nas bo ohranil v lepemspominu, ter mu na novi življenjskipoti želimo veliko zdravja, dobrevolje in optimizma! Srečno, Darko.… in na vrhu Snežnika«Foto: Dušan GrošeljNeda Ravbar, CU Sežana40 | CARINA.SI

[INTERVJU]Tomaž Ivan,upokojenecCU DravogradZELENO, KI TE LJUBIM ZELENO …… je rekel nekoč Lorca, za njim pa tudi našletošnji upokojenec in lanskoletni dobitniksrebrnega carinskega znaka Tomaž Ivan.Tomaž Ivan (levo) ob slovesuFoto: Nada KarničnikDa našemu Tomažu zelena suknja ni bila nikolituja, vemo vsi njegovi nekdanji sodelavci, zato meje najprej zanimalo, kdaj je prvič oblekel carinskouniformo, kako je padla odločitev za delo vcarinski službi in ali je bila takrat carinska službaiskan in cenjen poklic.Carinsko uniformo sem prvič oblekel leta 1969. Pred temsem bil tri leta zaposlen kot špediter na špediciji Intertransglobos,predhodnici Intereurope, tako da mi je bila carinskaslužba že poznana. Šel sem služit vojaški rok in ob vrnitviso me cariniki nagovorili, naj se prijavim za carinskeganadzornika, za katerega je bilo razpisano delovno mesto.Plača je bila višja od špediterske za 12.000 dinarjev, takoda odločitev ni bila težka. Prijavil sem se in bil tudi sprejet,verjetno ravno zaradi predhodnih delovnih izkušenj všpediciji.So delovni dnevi v tistem času tekli hitreje alipočasneje od zdajšnjih?Ker so bili medsebojni odnosi izredno pristni, veliko je bilopartijskih in sindikalnih druženj, se je kar lepo spominjatitega obdobja. Z dela se nam ni nikoli mudilo tako zelo kotdanes.Lahko za bralce glasila Carina.si opišete endelovni dan v najbolj zanimivih časih?Delovni dan je bil v času Jugoslavije zelo naporen. Potnikovje bilo veliko, vnos blaga pa je bil zelo omejen, zato so bilekolone potnikov, ki so se vile iz avtobusa in čakale na pregledblaga. Jaz temu obdobju ne bi rekel ravno zanimiv čas, sajje bil režim v jugoslovanskih pogojih zelo oster, doživljajevpa je bilo res veliko. Na primer blaga brez lastnika se jekonec dneva nabralo polne vreče. Zaseženo blago je bilopotrebno evidentirati in odpremiti z mejnega prehoda, inverjemite, tega dela res ni bilo malo. Zato moram reči, daso bili pogoji dela na mejnem prehodu Holmec v obdobjuslovenske carine res bistveno boljši. In tudi pričakovanja sobila večja, veselili smo se samostojne Slovenije. Za plačesmo upali, da bodo boljše od prejšnjih jugoslovanskih, vendarse vse obljube in pričakovanja niso uresničili.Pogosto si zastavljamo kratkoročne in dolgoročnecilje. Kako bi jih vi opredelili?Moji cilji niso več dolgoročni, postavljam si kratkoročnecilje, ki me izpopolnjujejo in zadovoljujejo. Rad bi si uredilsvojo uto (vikend), tako da bi lahko večino časa preživel vnjej.In kaj bi priporočili mladim carinikom, ki so danesna začetku carinske kariere?Organizacijski sistemi se menjajo tako hitro, da ni pravihpriporočil. Smo sredi jezera in veslamo, kamor nas nesetok. Žal je res, da je to zmeraj manj spoštovan poklic.Tomažu smo na poslovilni dan, 9. marca, ko je odhajaliz carinskih vrst, zaželeli »čim več časa«, ker ga upokojenidelavci običajno nimajo, in mu povedali, da je brezsmeha življenje pusto, brez poguma strašljivo, brez ljubezniprazno, brez prijateljev, kot je on, pa je življenje nemogoče!Hvala mu, ker je bil naš sodelavec in naš prijatelj!Intervju pripravila:mag. Nada Karničnik, CU DravogradCARINA.SI | 41

[INTERVJU] > > > >Štefan Ružič, upokojenecCU Murska SobotaV katero leto seže vaš prihod vcarinsko službo?To se je zgodilo leta 1967. Pred temsem služboval na občini v MurskiSoboti.Katere naloge ste opravljali vnaši službi?Pretežno je šlo za dela v operativi,ki so potekala v izredno slabih razmerahin pod pritiskom takratnegarežima. Nekaj časa sem služboval naizpostavah blagovnega carinjenja.Kaj štejete za svoje dobro delo včasu pred osamosvojitvijo?V takratni Carinarnici Gornja Radgonaje bila v pripravi nova sistematizacijadelovnih mest z analitično oceno.V času vodenja delavskega sveta semizdelal svoj predlog, ki ga je strokovnaslužba v Zvezni carinski upraviz minimalnimi popravki sprejela inga predlagala v sprejem takratnemuZveznemu izvršnemu svetu.Kako ste doživljali obdobjereorganizacije?V želji, da pomagam oz. omogočim mlajšimkolegicam in kolegom zagotovitevdelovnega mesta in s tem lepšo prihodnost,sem bil pred upokojitvijo pripravljentudi na zamenjavo barve uniforme.Znano je, da ste poleg delovnihobveznosti aktivni na večpodročjih.Udeleževal sem se različnih družbenih,tehničnih in športnih dejavnosti. Bil semstalni član carinske nogometne reprezentance.Našo bivšo državo sem prepotoval»od Vardara pa do Triglava«. Bil sem tudičlan reprezentance Slovenije v hokeju natravi. V mlajših letih sem se ukvarjal scestnohitrostnimi dirkami. Hitrost me jevedno vabila k novim izzivom. Dejavensem bil tudi v letalstvu; za sabo imampreko 1600 ur letenja.Poznamo vas kot ljubiteljatehnike. Kako se to kaže?Leta 1991 sem s somišljeniki ustanovilKlub ljubiteljev starodobnih vozil Pomu-rja, ki sem ga vodil 11 let. Sem tudipooblaščeni ocenjevalec starodobnikov.Delujem v Zvezi starodobnih vozil Slovenijein Zvezi restavratorjev Slovenije.V lasti imam okrog 20 motornih koles,najstarejši je znamke FN (letnik 1928),od štirikolesnikov pa imam vrhunskoobnovljeni vozili FIAT 1100 (letnik1959, na sliki), VW (letnik 1975) intraktor PORSCHE (letnik 1960).Štefan je poleg naštetega zbiralecznamk, starinskih fotoaparatov (nameh), starinskih stenskih ur in še bi senašlo. Štefana poznamo kot predanegaslužbenim nalogam (s Štefanomsem namreč nekaj časa služboval naIzpostavi Gederovci), verjetno pamnogi sodelavci niso vedeli za njegoveraznovrstne konjičke. Štefan v svojiskromnosti ni nikoli silil v ospredje.V svojem imenu in imenu bivšihsodelavcev mu želim veliko lepega vtretjem življenjskem obdobju.Intervju pripravil: Janez Donša, IzpostavaSredišče ob DraviFoto: Marjan NemešVerjetno je temu sledila nagradaali pohvala?Veliko mi je pomenilo že, da sem bildeležen raznih seminarjev, na katereme je pošiljalo vodstvo carinarnice.Iz rok sedanjega generalnega direktorjapa sem prejel zlati znak carinskeslužbe. Štefan v svojem fiatu 110042 | CARINA.SI