Å tevilka 13, oktober 2008 - Carinska uprava Republike Slovenije

[INTERVJU]Center SECI ima 13 članic. Njegov sedež je v Bukarešti.Center SECI – Južnoevropska pobuda za bojproti čezmejnemu kriminaluCenter SECI je bil ustanovljen 26. maja 1999 s podpisomsporazuma o sodelovanju pri preprečevanju čezmejnegakriminala in boju proti njemu. Je edinstvena organizacija,ki združuje dve službi: carino in policijo iz jugovzhodneEvrope. Njegove naloge so izmenjava podatkov, organizacijain izvedba regionalnih operacij, skupnih preiskav inusposabljanje. Posebne delovne skupine se bojujejo z različnimivrstami kriminala: s prepovedanimi drogami, trgovanjemz ljudmi, ukradenimi vozili, tihotapstvom, carinskimigoljufijami, gospodarskim in računalniškim kriminalom terterorizmom.Poleg Slovenije je še 12 članic: Albanija, Bosna in Hercegovina,Bolgarija, Črna gora, Grčija, Hrvaška, Madžarska,Makedonija, Moldavija, Romunija, Srbija in Turčija ter 21opazovalk: Avstrija, Azerbajdžan, Belgija, Gruzija, Italija,Izrael, Japonska, Kanada, Misija EU za pomoč na meji(EUBAM), Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska,Program Združenih narodov za razvoj Romunije (UNDP),Slovaška, Španija, Ukrajina, Velika Britanija, Začasna misijaZdruženih narodov na Kosovu (UNMIK) in Združenedržave Amerike. Stalno sodelujejo tudi z Interpolom inSvetovno carinsko organizacijo. Generalni direktor je MitjaMočnik.www.secicenter.orgIon Gabriel Sotirescu, namestnikgeneralnega direktorja centra SECIIon Gabriel Sotirescu, po izobrazbi policist in pravnik, je strokovnjak za organiziranikriminal. Svojo kariero v centru SECI je začel leta 2000 kot uradnik zazvezo romunske policije, od leta 2006 pa je namestnik generalnega direktorja.Zdaj je njegova najpomembnejša naloga, kako na novo organizirati center, da bodeloval še bolje. S sodelavci pripravlja novo konvencijo, s katero bo delo centraobsežnejše, poglobljeno, zaposlenih bo več ljudi, predvsem vrhunskih strokovnjakovza boj proti kriminalu.»Ena največjih prednosti centra SECI je tesno sodelovanje med službama,« poudarjaSotirescu, in prav zato je edinstvena organizacija, ki združuje carino inpolicijo iz 13 držav članic in 21 opazovalk.47-letni namestnik generalnegadirektorja ocenjuje sodelovanje sslovensko carino in policijo kot odlično.Za največji uspeh v skoraj desetletnem delovanju centra Sotirescu brez premislekašteje to, da SECI še vedno deluje. Maja 1999, ko je bil ustanovljen, namreč nibilo veliko tistih, ki so resnično verjeli v njegovo prihodnost. Toda v prid centruCARINA.SI | 5

[IZ STROKE] > > > > >se delegati posvetujejo s svojo bazo, in zgodi se, da zaradinovih dejstev spremenijo mnenje o uvrstitvi. Če je mogočeže iz te razširjene razprave ugotoviti, kam bi večina državuvrstila blago, se z neformalnim glasovanjem ugotavlja, kateripredlog bi dobil večino.Če gre vse gladko, delegati dobijo na tretjem sestanku predloguredbe in glasujejo brez obravnave. Glasuje se lahko»za«, »proti« ali se država vzdrži odločitve. Da je predlogsprejet, je potrebna kvalificirana večina, to je 255 glasov od345 glasov. Države imajo različno število glasov odvisno odštevila prebivalcev. Slovenija ima 4 glasove. Če osnutek predlogane dobi kvalificirane večine, je izdaja uredbe v rokahKomisije. V takem primeru je v uredbi navedeno, da odborza carinski zakonik ni dal mnenja o uvrstitvi. Na podlagiizglasovanega osnutka Komisija sprejme uredbo o uvrstitvidoločenega blaga v kombinirano nomenklaturo.Uredbe, pojasnjevalne opombe, stališčaZakaj je v takih primerih uredba sploh potrebna? V pravnemredu EU je uredba najmočnejši akt zakonodaje. Imatako moč, da preglasi celo sodbo nacionalnega sodišča posameznedržave članice EU. Izdane ZTI, ki niso v skladus sprejeto uvrstitvijo v uredbi, morajo države nemudomarazveljaviti. Carinski organi vseh držav morajo v uredbi opisanoblago uvrščati enotno, kot je predpisano.Pri nas so uredbe objavljene na intranetu in spletnih straneh.Pri obeh seznamih je treba preveriti, ali je oznaka kombiniranenomenklature še veljavna, ker pododdelek odbora zacarinski zakonik, ki skrbi za kombinirano nomenklaturo, šeni posodobil vseh sprememb, nastalih predvsem leta 2007.Kadar ni treba izdati tako močnega zakonodajnega akta,se pogosto sprejmejo pojasnjevalne opombe o uvrstiti. Tese objavijo v uradnih listih EU serije C. Nazadnje je izšelčistopis v Uradnem listu EU C 133/2008.Kot tretja oblika aktov, ki so namenjeni enotnemu delu priuvrščanju blaga, so stališča odbora za carinski zakonik. Ta seobjavijo, kadar država, ki ima težavo s pravilno uvrstitvijo, nepotrebuje tako močnega dokumenta, ampak samo nasvet.Vrnimo se na začetek. Omenjena uredba je nastala zaradiZTI, izdanih v Veliki Britaniji in Nemčiji, kjer isto blagouvrščajo v različne oznake kombinirane nomenklature. Kerje Poljska prejela zahtevek za izdajo ZTI za isto blago, bis svojo uvrstitvijo nasprotovala enemu že izdanemu ZTI.Od drugih dveh držav je zato zahtevala, da uskladita svojemnenje. Ker se to ni zgodilo, saj je carinska uprava VelikeBritanije morala spoštovati sodbo nacionalnega sodišča,je bil s problemom seznanjen odbor za carinski zakonik,pododbor za agroživilstvo in kemijo, na katerem so že naprvi obravnavi ugotovili, da se obravnava isti izdelek, in zveliko večino sklenili, kam se pravilno uvrsti.Na naslednjem sestanku so glasovali za osnutek uredbe, kiga je nato Komisija 24. julija sprejela in 26. julija objavila vuradnem listu.Trditev, da je za uredbo porabljeno veliko časa in denarja,temelji na številu porabljenih ur za pripravo doma, ki je potrebnaza utemeljeno razpravo, ki poteka v konferenčnih dvoranahv Bruslju ob prisotnosti prevajalcev. V stroške je trebavključiti tudi potne stroške, letalski prevoz za 27 delegatov.Običajno sestanki trajajo po 2 do 3 dni in obravnavanih je 25do 35 primerov. Nekateri se ne končajo po drugem zasedanjukot vzorčni primer, ampak se vlečejo tudi nekaj let. V letu2008 smo sprejeli nova pravila dela, kar naj bi nam omogočilo,da bi večino zadev končali v enem letu.Marjan Gliha - Vavpotič, GCUPredsedovanje in pikaPravijo, da je treba velike, pomembne stvari pogledati zrazdalje in čez nekaj časa, da bi ugotovili, ali so bile lepe,dobre in bleščeče in ali bi lahko naredili kaj drugače. Drugo– to je, ali bi lahko naredili kaj drugače – je z vidikatistih, ki smo predsedovali, skoraj brez pomena. Zelo maloje namreč možnosti, da bi še kdaj sedeli za omizjem, namenjenimpredsedujočim Svetu EU. V stari in majhni Evropije bilo kar nekaj junakov, ki so preživeli dvojno ali trojnopredsedovanje v razmerah, ko si prišel na vrsto vsakih nekajlet. Slovenijo pa loči od naslednjega predsedovanja kakšnihtrinajst let, vmes bo še ravno toliko sprememb in pretresovevropskih struktur, tako da tu velja zgodovinski rek: Nič več8 | CARINA.SI

[VINJETE]Marsikomu je treba pojasniti, da za vožnjo po avtocestah potrebuje vinjeto. V pomoč so brošure v tujih jezikih.Nadzor nad uporabo vinjet v CeljuZ novo zakonodajo smo cariniki pooblaščeni tudi za nadzor nad uporabo vinjet. Delo je zelonaporno, ker veliko voznikov sploh »ne ve«, da na avtocesti potrebujejo vinjeto. Med delompa se zgodi tudi kaj, kar sicer ne spada ravno na naše delovno področje.24. avgusta 2008 smo na bencinskemservisu Podsmreka nadzirali uporabovinjet in na parkirnem prostoru videlitakle prizor: pokvarjen rumen audi, onz belimi rokavicami, ona z belo čivavo.Torej, nemogoče, da bi popravila avto.Seveda smo jima ponudili pomoč: nekajorodja, nekaj pametnih nasvetovin vozilo je v pol ure nadaljevalo pot znajlonko namesto jermena!Po zelo, zelo napornem delu z dobesednorazjarjenimi vozniki, ki »nisovedeli«, da morajo imeti vinjeto, je bilnjun »Puno hvala!« pravi balzam.Joj, skoraj bi pozabila: audi je imelvinjeto, hi!Z našo pomočjo in najlonko je bil audi kot nov.Vanja Tajnšek, vodja RZT CeljeFoto: Vanja TajnšekCARINA.SI | 13

[DOGODKI]Naključje je hotelo, da se je kot prvi domači potnik na prehodpripeljal nekdanji športni direktor alpskih reprezentanc RastoAžnoh, ki ni mogel verjeti svojim očem, ko je na mejnem prehoduzagledal svoja nekdanja varovanca, in ju je brž prosil zaprvo dopustniško fotografijo. Tudi številni domači potniki sobili nemalo presenečeni, ko sta jima slovenska smučarska reprezentantaprijazno izrekla dobrodošlico in jim stisnila rokov pozdrav, je povedal Peter Kirič.Obrežje: smučarska tekačica Maja Benedičičin alpski smučar Bernard Vajdič»Sta zelo prijetna in vsem nam je bilo preživeti dopoldnez njima v veselje in zadovoljstvo. Dobili smo se že ob 9.30in smo v sejni sobi najprej naredili »bojni načrt«. Nato smozačeli delo na potniških vstopnih kolonah. Po opravljenihcarinskih formalnostih sta naša gosta delila pripravljenogradivo. Potniki, povečini državljani tretjih držav, so sprejeligradivo, vendar so bili zelo zadržani, pri prestopu meje patudi ni časa za pogovor,« je ugotovil vodja izpostave MilanKelher.Maja je bila navdušena: »Z Bernardom so naju izjemnolepo sprejeli. Celoten kolektiv je bil izredno sproščen inkomunikativen. Dve uri sta minili, kot bi trenil.« Spoznalaje, da delo carinika sploh ni tako enostavno, kot se zdi naprvi pogled, potrebni sta koncentracija in dobršna merapotrpežljivosti.Zadovoljna in nasmejana Maja in Milan.Foto: arhiv Izpostave ObrežjeBernardu je bilo zelo všeč, vendar je malce potožil: »Nibilo tako, kot sem si sam želel, da bi lahko sam opravljalpregled in kontrolo potnikov, vendar sem lahko opazovalin iz prve roke izvedel, kako je z vsem tem in koga je dobropodrobneje pregledati in koga ne.« Povedal je še, da je biloprav zabavno opazovati, kako šokirani in razburjeni so bilinekateri potniki, ker so morali odpreti prtljažnik.Športniki dobro vedo, kako pomembne so priprave.Foto: arhiv Izpostave ObrežjeNajprej carinska kontrola, potem carinska unija.Foto: arhiv Izpostave ObrežjeCARINA.SI | 15

[DOGODKI] > > > > >Metlika: alpska smučarka Petra Robnik in deskar na snegu RokFlanderPetra in Rok sta na mejnem prehodu uživala. Na razglednice sta se tudi podpisovala,tako da je potnikom ostal lep spomin na 40. obletnico evropske carinskeunije.Oskar Čas zavzeto razlaga, Rok papridno posluša.Foto: Sabina Langus Boc»Ne, ne potrebujem tega, jaz že vse vem,« je bil odgovor enega od potnikov, komu je Petra ponudila zgibanko. Toda to je bil osamljen primer, večina je namrečz veseljem vzela ponujeno gradivo in ga z zanimanjem pregledala. Na Petrinorazlago, da so napisane vse koristne informacije, si je nekdo celo upal vprašati,ali je tam tudi njen naslov. Roka nam je za kar lep čas »ukradel« novinar z nacionalnegaradia. Na telefonski zvezi z Valom 202 sta bila v živo hkrati Rok zMetlike in Aleš z Gruškovja. Oskar Čas, vodja izpostave, je bil zelo zadovoljen znovima začasnima pomočnikoma in navdušen, da je bila tudi majhna Metlika vsredišču dogajanja.Nekateri potniki so rade voljepoklepetali s Petro in Rokom.Foto: Sabina Langus Boc»Izvolite, gospa, nekajpodatkov o carini in 40.obletnici carinske unije.«Foto: arhiv Izpostave SečovljeNasmejani obrazi.Foto: Sabina Langus BocSečovlje: strelec IzidorHreščakVodja izpostave Vlado Milunovič je povedal, da so bili potniki navdušeni nadzgibanko, saj kratko in jedrnato ponuja osnovne podatke o carinski uniji, za vse,ki jih zanima več, pa so napisani tudi naslovi spletnih strani. Nemalo potnikov jecelo ugotovilo, da ne poznajo temeljnih pravic in možnosti, ki jih imajo pri izstopanjuiz Skupnost in vstopanju vanjo, zato so bili veseli, da so nekaj praktičnihnapotkov dobili že kar na mejnem prehodu.Izidor, ki je nekdaj že delal kot carinik, je obujal spomine in priznal, da se je nekajkratkar ugriznil v jezik, saj mu je skoraj ušlo tisto: »A imate kaj za prijavit?«16 | CARINA.SI

[DOGODKI]»Potniki, še posebej stalni, so najprejmislili, da gre za oglasne letakeza trgovino in so nezainteresiranoodbrzeli mimo. Taktiko sem zatospremenil in kar takoj povedali zapraznik. To je vzbudilo večje zanimanjein prav od vseh smo bili deležniiskrenih čestitk in pohval,« je šepovedal naš strelec.Brnik: smučarski tekačici VesnaFabjan inKatja VišnarObe že nič kolikokrat na letališču,vendar tokrat v povsem drugačnivlogi. Spoznali sta delo carinikov, pokazalipa so jima tudi zasežene predmete,predvsem spominke s počitnic,za katere potniki ne vedo, da so zaščiteniz mednarodnimi konvencijami.Odzivi potnikov na letake o carinskiuniji so bili različni. Mnogi so s zanimanjemvzeli v roke in tudi prebrali,medtem ko so nekateri le švignilimimo brez kakršnega koli zanimanja,sta ugotovili, Ivko Japelj, pomočnikvodje izpostave, pa je pripomnil, daso bili nad zgibanko najbolj navdušenituristi.»Upam, da bo tudi v prihodnosti šekakšna podobna priložnost, saj takolahko spoznaš veliko novih stvari, kijih v vsakdanjem življenju mogoče nevidimo in niti ne opazimo,« je na koncudodala Vesna.Prijateljski stisk roke.Foto: arhiv Izpostave SečovljeIvko Japelj, Vesna Fabjan, Katja Višnar in Zvonko Perovšektik preden so se na hodnik vsuli potniki z letala.Foto: arhiv Izpostave Letališče BrnikZgibanke in plakati ob 40-letnicievropske carinske unije so na voljona naši spletni strani.Sabina Langus Boc, GCUVesna in Katja v akciji. Z zgibankami so bili najzadovoljnejši turisti.Foto: arhiv Izpostave Letališče BrnikCARINA.SI | 17

[DOGODKI] > > > > >Akcija za nove plačeApril, maj, junijRadio, televizija, splet – povsod govorijosamo o uvedbi novega plačnegasistema. Minister Virant in sindikatiusklajujejo mnenja, govorijo, da boplača po novem že 5. septembra. Nemogoče!Kako speljati tako zahtevenprojekt v samo dveh oziroma enemmesecu? In to brez poskusnega obdobja,brez poskusnega obračuna, brezpravnih podlag do zadnjega meseca.Iz Ljubljane obljubljajo dodatno izobraževanje,predstavitve, sestanke –seveda bo šlo. Iz dneva v dan čakamo,da bodo sprejeli kakšno pravno podlago.Sprejmejo kolektivno pogodboza javni sektor, ponovno spremenijoin dopolnijo Zakon o sistemu plač vjavnem sektorju (ZSPJS), objavijometodologijo … Na radiu povedo, dakadrovske službe to poletje pač ne bodoimele dopusta, čaka jih namreč velikodela, saj bodo morale trdo delati,da bo sistem dejansko zaživel. Plačnisistem torej ima prednost. Dopust jetako odložen nekam v prihodnost innaše družine morajo to razumeti.JulijV Generalnem carinskem uradu semučijo s sprejemanjem sistemizacije.Obetajo se nam nova sistemizacija znovimi plačnimi razredi in nova delovnamesta specialistov v vseh tarifnihskupinah. Občutki so naenkrat dobri,spodbudni. Čeprav bo poletje minilobrez morja ali hribov, bomo menda vsiz novim plačnim sistemom pri plačipridobili nekaj evrov, odprla se nambo pot za nadaljnja napredovanja innekateri bodo specialisti. Tako čakamona potrditev sistemizacije in dnevnospremljamo spletno stran MJU, ki jeokno v naš novi plačni sistem. Vnetoštudiramo ZSPJS in druge predpise.Ker pa je besedilo tega zakona napisanozelo zahtevno in zapleteno, šelena primerih prevedbe plače razvozlamobistvo novega sistema. Zavedajočse pomembnosti pravilne prevedbe inobračuna plače vsakemu uslužbencu,si oddahnemo ob tem, da imamo sposobenkadrovski informacijski sistemMFERAC, ki bo menda kar sam vseto izračunal, tako da bomo v Službi zasplošne in finančne zadeve le napisalianekse k pogodbi o zaposlitvi.Kmalu doživimo šok – sistemizacijaje sprejeta brez novih delovnih mestspecialistov, kar bodo menda uredilienkrat pozneje. Potrjena sistemizacijapa pomeni začetek konkretnega delabrez obljubljenega usposabljanja insestankov, ker pač ni časa. Vse morabiti narejeno do 5. avgusta. Za vnospodatkov v sistem MFERAC in izpisaneksov vsem zaposlenim imamo takovključno s koncem tedna natanko12 dni časa. Akcija! Ustavi se že privnosu v MFERAC, saj sistem zaradiprevelike zasedenosti deluje zelo počasi.Hišni informatik nam v sistemMFERAC namesti vzorce aneksov.Sledi poskusni izpis aneksa. En anekszaradi počasnosti delovanja sistemaizpisujemo 48 minut – če to pomnožimos številom uslužbencev, je to 5,33dneva – seveda če delamo noč in dan.Naslednje dni Slovenijo razdelijo napol. Polovica uporabnikov MFERACalahko vnaša podatke dopoldne, drugapolovica pa popoldne. Res delujehitreje. Hitimo z vnosom, a kaj kosistem ne upošteva vseh zakonskihdoločil. To pomeni, da moramo samipreverjati, ali sistem pravilno uvrščadelavce v razrede. Cel teden porabimoza ročni izračun prevedbe plače zavsakega javnega uslužbenca posebej(kot v kameni dobi: list, svinčnik in radirka).Seveda se pri izračunu pojavljakup nejasnosti, ki jih telefonsko usklajujemoz GCU in drugimi carinskimiuradi. Vmes seveda pomislimo na vsetiste, ki se trenutno sončijo na plaži,in se tolažimo, da tudi nam tukaj podklimo prav nič ne manjka. Vlada zmeda,a mi verjamemo, da delamo pravilno.V stiski s časom in zaskrbljeni,kako bo s prvim obračunom plače, sesprašujemo, zakaj je treba narediti vsetako na hitro in med dopusti. Odgovorje seveda na dlani, saj tudi o tem poročajopo radiu: bližajoče se volitve.AvgustDelamo, a še vedno čakamo na določenezakonske podlage, o katerih sevlada in sindikati nikakor ne morejouskladiti. Po delovni soboti brez hranese bliža svetli konec: vročitev aneksovuslužbencem. Končno! Hkrati z grenkimpriokusom, ki nas bo spremljal šenekaj let, saj se plača ne zviša vsem.Nekateri dobijo celo varovano plačo.Obljube o boljšem in pravičnejšemplačnem sistemu niso več tako prepričljive,sicer pa se bo o tem še veliko govorilo.Sledijo obračun plače in kontrolaplačilnih listkov, pa tudi razlaganjeprevedbe plače vsem uslužbencem, kinas o tem sprašujejo. Usklajevanja zanov plačni sistem so med vlado in sindikatitrajala celih šest let – upajmo,da se bodo nepravilnosti odpravljalevsaj malce hitreje.SeptemberRadio poroča o novih grožnjah s stavkamizaradi plačnega sistema, nezadovoljstvuuslužbencev, zadovoljstvu vlade… Nova plača je sicer pod streho, ato še zdaleč ni konec zgodbe.Katarina Štremfel, CU Sežana18 | CARINA.SI

[DOGODKI] > > > > >Obisk skupine za uvrščanje blaga CU Brežicev Nuklearni elektrarni KrškoZnanja ni nikoli dovolj in uvrščanjeblaga je tisto področje v carinski službi,ki zahteva nenehno spremljanjerazvoja tehnologij in spoznavanje novihizdelkov. Ker se pri svojem deluvseskozi srečujemo z različnimi carinskimipostopki, opremo, rezervnimideli in orodjem za jedrsko elektrarno,smo šli na ogled zapletene tehnologijev elektrarno v Krško.Delovanje objekta z visoko stopnjoorganiziranosti dela je nas naredilomočan vtis. Sprejem je bil prisrčen insproščen. Na začetku smo predstavnikomelektrarne na kratko predstavilivlogo in pomen skupine za uvrščanjeblaga v CU Brežice. Ogledali smo sikratek dokumentarni film o jedrskielektrarni Krško in nato posamezneobjekte oziroma sisteme. Hitro smougotovili, da gre za visoko tehnologijo,pri kateri sta varnost in zanesljivostobratovanja na prvem mestu. Velikotudi vlagajo v posodabljanje postopkovin opreme.Največ časa smo se zadržali v simulatorju,ki je po videzu in opremipopolna kopija glavne nadzorne sobe,kamor se kot po živčevju stekajovsi podatki o delovanju elektrarne.Podrobno so nam pojasnili pomenposameznih kontrolnih naprav, odzivsistema, se zgodi napaka, itd.Ustavili smo se tudi v nadzorni sobi,v kateri operaterji nadzirajo delovanjesistemov, ki jih upravljajo s stikali ingumbi na nadzornih ploščah. V turbinskizgradbi sta visokotlačni in nizkotlačniturbini, v katerih se energijapare pretvarja v mehansko energijo,ta povzroči vrtenje turbine, ki poganjagenerator, v katerem se pridobielektrična energija. Ogledali smo sihladilne stolpe, ki z zrakom iz okoliceob morebitnem nizkem pretoku Savehladijo rečno vodo, ki se segreje prihlajenju pare v kondenzatorju.Reaktorska zgradba oziroma zadrževalnihram je nepredušna stavba, vnjej pa so 121 gorivnih elementov, sistemcevovodov, po katerih se pretakaprimarna voda pod tlakom, reaktorskičrpalki, ki zagotavljata kroženje vode vprimarnem delu, in tlačnik, ki vzdržujetlak v primarnem krogu. Dva uparjalnikaje mogoče videli le od zunaj inizmenjujeta toploto vode primarnegakroga, ki prek sten cevi segreva vodosekundarnega kroga.Carina je ves čas ob nadzorniplošči.Skupina za uvrščanje s predstavnikom elektrarne v simulatorju.Carina je ves čas gradnje in obratovanjajedrske elektrarne Krško imelapomembno vlogo, zavedajoč se zahtevnostiin pomena takega objekta terob hkratnem spoštovanju zahtevnecarinske in zunanjetrgovinske zakonodaje,ki se je nenehno spreminjala vsedo današnjega dne.Na koncu je bil v sproščenem pogovoruše čas za izmenjavo mnenj. Prepričansem, da je ogled jedrske elektrarne20 | CARINA.SI

[DOGODKI]pripomogel k spoznanju pomena invloge carinske službe, ki je vseskozi naposeben način povezana s podjetjem.Dobro poznavanje opreme, rezervnihdelov in delovanja elektrarne lahko izboljšakakovost carinskega dela, kar jeobojestransko koristno. Predstavnikielektrarne so se nam zahvalili za obiskin zanimiva strokovna vprašanja, kismo jim jih zastavljali.Anton Gajšek, CU BrežiceFoto: arhiv Izpostave ObrežjeOb koncu obiska še skupinska fotografija.Delovni obisk vodstva CURS v CU Koper inLuki Koper, d. d.27. avgusta 2008 je bil ožji kolegij generalnegadirektorja Carinske upraveRS na delovnem obisku v Carinskemuradu Koper. Skupaj s člani kolegija direktorjaCarinskega urada Koper smopripravili delovni sestanek, na kateremsmo vodstvo seznanili z delom urada.Vodje organizacijskih enot in referataza analize in kontrole so predstavili svojeposebnosti, razloge za reorganizacijoter strategijo in nadaljnji razvoj prometnihtokov v koprskem pristanišču.vitve nas je pozdravil še predsednikuprave Robert Časar. Generalnemudirektorju je čestital za dobro sodelovanjein izrazil prepričanje, da bosodelovanje v prihodnje še boljše. Povodenem ogledu pristanišča z avtobusomsmo odšli na vožnjo z ladjo intako ob prijetnem druženju skleniliobisk na slovenskem morju.Nedjan Jerman, pomočnik direktorja CUKoperFoto: Josip ButerinPo sestanku smo udeleženci odšliv upravno stavbo Luke Koper, d. d.Sprejel nas je namestnik predsednikauprave Aldo Babič s sodelavci inpredstavil delovanje podjetja, vizijoin nadaljnji razvoj. Generalni direktorCarinske uprave RS Rajko Skubic jeob tej priložnosti izrazil prepričanje,da je sodelovanje med carino in podjetjemodlično. Dotaknil se je tudinadaljnjega razvoja poslovanja in načinadelovanja carinske službe, ki obspoštovanju zakonodaje in predpisovskuša gospodarstvu zagotavljati čimboljšo podporo. Na koncu predsta-Ožji kolegij generalnega direktorja in vodstvo CU Koper s predstavnikomaLuke Koper, d. d.CARINA.SI | 21

[DOGODKI] > > > > >3. tradicionalno srečanje zaposlenih vsplošnih in finančnih službah CURS12. septembra smo se na skupnem srečanju že tretjič zbralivsi zaposleni, ki delamo v Carinski upravi RS na splošnemoziroma finančnem področju. Tokrat je organizacijo srečanjaprevzel Generalni carinski urad.V Generalnem carinskem uradu sta vodji splošnega in finančnegasektorja GCU Natalija Radelj Mehle in MartaMihelin najprej predstavili delovno področje obeh sektorjev,pozdravil pa nas je tudi generalni direktor Rajko Skubic,ki se nam je pridružil na našem srečanju.Z ladjico smo se popeljali po Ljubljanici.Marta Mihelin, Natalija Radelj Mehle in Rajko Skubic sov predavalnici GCU pozdravili vse zaposlene v splošnih infinančnih službah CURS.Nato smo se odpeljali do Gostilne Livada, od tu pa smo se včudovitem sončnem vremenu z ladjico popeljali po Ljubljanicido središča mesta.Na ladjici se nam je pridružil tudi vodnik in s skupnimi močmismo med drugim ugotovili tudi vseh sedem imen rekeLjubljanice. Vodnik nas je popeljal do Tromostovja, mestnehiše, tržnice in stolnice ter nas temeljito poučil o teh znamenitostihstare Ljubljane. Marsikdo med nami je izvedelveliko novega o Ljubljani. Z vzpenjačo smo se povzpeli naLjubljanski grad, od tu smo imeli priložnost občudovati prekrasnosončno mesto. Po kratkem počitku smo se z ladjicovrnili do gostilne, kjer nas je po večerji še dolgo v noč zabavalaskupina Energija.Vodnik nam je povedal marsikaj novega oznamenitostih Ljubljane.Ob poskočni glasbi pravzaprav skoraj nismo imeli časa, dabi premleli tudi kakšne službene težave. Mogoče nam je touspelo le pri težavici ali dveh. Vse druge pridejo na vrstonaslednje leto na 4. srečanju v Mariboru.Mateja Logar, GCUFoto: Aleksandra Turk22 | CARINA.SI

[DOGODKI]Preselitev oddelkov za tranzit in trošarine vupravno stavboZaposleni v Carinskem uradu NovaGorica smo odpravo nadzora na mejiz Italijo ob vstopu Slovenije v schengenskoobmočje pričakali s kančkomgrenkobe. Zavedali smo se, da sebodo delovne razmere spremenile zapolovico uslužbencev. Poslovni prostoriso bili prej na obeh straneh hitreceste. Dostop do izstopnega objekta,v katerem je deloval oddelek za tranzit,je bil mogoč samo skozi podhod,z vozili pa je bil otežen, ker je cestnaureditev onemogočala normalen dostop.V upravni stavbi, v objektu B 4, v kateremsmo delali vsi, razen oddelkov zatranzit in trošarine, se je nenapovedanoz izselitvijo Intereurope Koper pokazalamožnost odkupa in najema tehprostorov. O tem smo se takoj začelidogovarjati z Generalnim carinskimuradom v Ljubljani. Z razumevanjemnaše težave, odobritvijo generalnegadirektorja ter veliko zavzetostjo Sektorjaza finančne zadeve in nabave terSektorja za splošne in pravne zadevesmo najeli poslovne prostore v prvemnadstropju, tiste v pritličju pa odkupili.Prenova prostorov, ki je zahtevalakar nekaj finančnih sredstev, je bilamaja in junija, tako da so se uslužbencioddelka za trošarine in oddelka zatranzit vanje preselili v drugi polovicijunija. Z navedenim posegom so dobiliboljše možnosti za delo tudi zaposleniv Izpostavi Vrtojba in oddelku zaintrastat.Končno so se nam izpolnile dolgoletnesanje, da vsi svoje naloge opravljamona enem kraju in v normalnihdelovnih razmerah.Vera Močilnik Gašparin, CU Nova GoricaIzmenjava Fiscalis v SlovenijiV okviru programa Fiscalis smo tudiletos organizirali zdaj že tradicionalnoizmenjavo trošarinskih uradnikoviz držav članic EU. Glede na anketomed udeleženci preteklih izmenjav seje izkazalo, da je naš program dobropripravljen ter udeležencem omogočavpogled v slovenski trošarinski sistemin njegovo delovanje v praksi.Maja letos smo gostili devet tujihuradnikov, in sicer iz Portugalske, Nizozemske,Bolgarije, Latvije, Češke,Danske in Švedske. Po ustaljenemprogramu smo jim prva dva dnevapredstavili trošarinski sistem, nato pajih odpeljali na ogled k trošarinskemuzavezancu – proizvajalcu alkoholnihizdelkov in na ogled trošarinskegaskladišča mineralnih olj v Srminu.Nov delovni obisk tujih uradnikovpredvidevamo spet maja 2009. Kljubpreimenovanju dosedanje izmenjaveFiscalis v delovne obiske programa bistvenone bomo spremenili, saj dosegapričakovane cilje. Veseli smo, ko dobimopohvale udeležencev, še posebejzato, ker gre za skupni projekt različnihorganizacijskih enot. Za izpeljavokakovostne in zanimive izmenjave jenamreč potrebno sodelovanje oddelkovza trošarine, ki je vsakič izrednodobro in na visoki strokovni ravni. Zakonec lahko napiševa, da dobra voljane pozna ovir.Melita Grilc in Anela Budimlič, GCUFoto: Melita GrilcObisktrošarinskegaskladiščamineralnih olj vSrminu je obvezendel programaizmenjave.CARINA.SI | 23

[IZOBRAŽEVANJE] > > >> >Usposabljanje o načrtovanju in izvajanjukontrol na blagovnih in mejnih izpostavahFebruarja letos je bila imenovana delovnaskupina, katere glavna naloga jebila pripraviti zglede dobre prakse oobvladovanju tveganj na mejni in blagovniizpostavi. Skupino so sestavljali:Boris Kastelic (CU Celje), MilanKelher (CU Brežice) in Robert Verček(CU Ljubljana). Delo skupine je usklajevalnamestnik generalnega direktorjamag. Stanislav Mikuž. Skupina seje povezala tudi z Jožetom Kavčičemiz Analitsko-informacijskega oddelkav Sektorju za preiskave, da bi prišli donajboljše rešitve za bolj ciljno naravnanecarinske kontrole.Potem smo pripravili usposabljanje natemo Načrtovanje in izvajanje kontrol,ki bi zajelo kar največ zaposlenih, kise s tem ukvarjajo.25. avgusta 2008 je potekal teoretičnidel usposabljanja. Udeležilo se ga je192 vodij izpostav, njihovih pomočnikovin vodij izmen. Seznanili so sez ugotovitvami delovne skupine inspoznali praktični primer, kako se značrtovanjem kontrol ukvarjajo v IzpostaviLuka Koper.Septembra in v začetku oktobra je bilna vrsti praktični del usposabljanja, nakaterem so udeleženci spoznali predvsemnačine obvladovanja tveganjin uporabo sistema INFO.NET. Taomogoča izmenjave pri obvladovanjutveganj med carinskimi izpostavami inAnalitsko-informacijskim oddelkom vSektorju za preiskave.Kaj menijo o usposabljanju trije udeleženci,ki so se udeležili teoretičnegain praktičnega dela, pa preberite v nadaljevanju.Božo Rajčič, vodja izmene v IzpostaviLuka Koper.Božo Rajčič, vodja izmene vIzpostavi Luka Koper:»O samem usposabljanju bi rekel, daje bilo zame v celoti zelo zanimivo. Vblagovni izpostavi Luka Koper, kjerse pretovor blaga vsako leto povečuje,nam tudi ne preostane nič drugegakot selekcija na podlagi predhodneanalize tveganja. Iz ogromne količinezabojnikov z raznovrstnim blagom,ki se dnevno carini pri nas, je trebaizluščiti le kakšen odstotek tistega, kiga bomo tudi natančno pregledali. Toje mogoče le na podlagi kakovostneanalize vseh podatkov, ki jih imamona razpolago. Zato sta izmenjava izkušenjin predstavitev aplikacije analizetveganja v praksi zelo dobrodošli.Pri samem izobraževanju bi predvsempohvalil dopolnjevanje teoretičnegadela usposabljanja s praktičnim, sajsmo bili seznanjeni z modulom, ki bopoenostavil ter poenotil delo na vsehblagovnih izpostavah. Upam, da botak način dela zaživel v praksi in sene bo izrodil v golo birokracijo z izpolnjevanjemraznih obrazcev zaradigole statistike.«Miha Hropot, vodja IzpostavePošta Ljubljana.Miha Hropot, vodja IzpostavePošta Ljubljana:»Usposabljanje je bilo zanimivo in dobroizvedeno. Izboljšave obvladovanjatveganja bodo mogoče šele po uspešniuporabi v praksi ter ob primernipovratni informaciji za upravljavcatveganj in izvajalca prihodnjih usposabljanj.Vsekakor bo koristno v praksi,učinkovito pa le, če ga bomo brez zadržkovin odkrito uporabljali vsi. Napodročju posebnih vrst prometa (ladijski,letalski, poštni), ki ga pokrivasamo po ena izpostava v državi, pa bibila dobrodošla izmenjava obvladovanjatveganj z izkušnjami istovrstnihcarinskih organov v Skupnosti.«Jožko Iskra, vodja IzpostaveTerminal Sežana:»Z obvladovanjem tveganja na lokalniravni ter v povezavi s tem, z načrtovanjemin izvajanjem kontrol se naizpostavah pospešeno ukvarjamo ževeč kot leto dni. Vsak urad oziromavsaka izpostava se s tem ukvarja posvoje, zato z veseljem odobravam poenotenjeanalize tveganja ter izdelave24 | CARINA.SI

[IZOBRAŽEVANJE]lokalnih profilov tveganja na ravni izpostav.To usposabljanje je podlaga zapoenotenje dela, zato ga ocenjujem zazelo dobrega s teoretičnega in praktičnegavidika. Edino pripombo bi imelv zvezi s trajanjem usposabljanja, sajbi po mojem mnenju izvajalci potre-bovali nekoliko več časa za celovitopredstavitev.«Anita Vujasinović, GCUFoto: Anita VujasinovićJožko Iskra, vodja Izpostave TerminalSežana.Znanje z delavnic za uporabo aplikacijemodul izstop uspešno preneseno v praksoKonec letošnjega junija so carinski delavci na vseh mejnih izpostavah začeli uporabljatiaplikacijo MODUL IZSTOP (na kratko MOIZ), katere glavni namen je omogočitipoenostavljeno in hitrejše evidentiranje dokumentov na izstopu iz države v enem samemračunalniškem oknu.Namestnik generalnega direktorjaje zadovoljen in namerava podobnorešitev vpeljati tudi na vstopu.Foto: Mateja LogarNamestnika generalnega direktorjamag. Stanislava Mikuža, glavnegaidejnega vodjo uvedbe tega modula,sem povprašala, kako je potekal projektod zamisli do uvedbe, in zaupalmi je svoje izkušnje ter poglede:»Z razvojem carinske službe, uvajanjemnovih aplikacij in vstopom Slovenije vEU so aplikacije na mejnih prehodihrasle kot gobe po dežju. Carinik na tovornemizstopu je moral uporabljati karpet zaslonov, da je spravil čez mejo enovozilo. Cariniki in vozniki so bili sevedanejevoljni. Ob stalnih pripombah carinikovin obiskih mejnih prehodov semspoznal, da bo treba nekaj narediti. Koje bila vpeljana izmenjava podatkov sHrvaško, je postal takratni način delazelo moteč in izmenjava na ta način nibila mogoča. Zamislili smo si, da bi seeno vozilo obravnavalo v enem oknune glede na število in vrsto dokumentov.Ustanovili smo projektno skupino,ki je izdelala idejno rešitev enotnegaokna, v katero bi se knjižile vse vrstedokumentov na izstopu. Od letošnjegajunija se MOIZ ali Mojzes, kakor so gapoimenovali cariniki, uporablja na vsehcestnih mejnih prehodih. Edina težava,ki zmanjšuje njegovo uporabnost in dobroime, je žal prepogosto nedelovanjenašega informacijskega sistema. Prepričansem, da bodo odgovorni zagotovilistabilno delovanje glavnega računalnika,saj bo modul šele takrat dobil pravopodobo in delal v zadovoljstvo nasvseh. Pohvaliti moram celotno ekipo,naše kolege in zunanje izvajalce, ki sopri tem projektu delali strokovno in ress srcem, da bi olajšali delo cariniku namejnem prehodu. Vsi kolegi, ki svojedelovne dni preživljajo skupaj z Mojzesom,pa so prisrčno vabljeni, da svojepripombe in predloge za izboljšavepošljejo Sektorju za carinske in davčnepostopke. Tu bodo njihove zamisli zveseljem prelili v računalniški jezik in stem omogočili še boljše delovanje tegapripomočka. Pozitivna izkušnja s temprojektom je že obrodila idejo, da sepodobna rešitev najde tudi na vstopnistrani hkrati z uvajanjem vstopnegakontrolnega sistema (ICS). Menim, dabo stvar dobila prave obrise že v kakemletu dni.«Prvi pogoj za uspešno delo z aplikacijoje prav gotovo znanje o tem, kakoaplikacijo sploh uporabljati. DavorinCARINA.SI | 25

[IZOBRAŽEVANJE] > > >> >Udeleženci prve delavnice s predavateljema in avtorico članka.Foto: Anita VujasinovićLončar (vodja delovne skupine MODUL IZSTOP), MilanKušer in Stojan Boštjančič iz Sektorja za carinske in davčnepostopke junija so zato izvedli delavnice oziroma računalnišketečaje in tako za delo z aplikacijo usposobili več kot100 carinikov. Odzivi na usposabljanju so bili zelo pozitivni,vendar pa smo se ob koncu poletja, ko je aplikacija žepolno zaživela, skupaj s predavatelji začeli spraševati, kakouspešno je bilo pravzaprav usposabljanje z vidika prenosapridobljenega znanja v prakso.Mnenja udeležencev delavnicPripravili smo dva kratka vprašalnika, enega za carinikeudeležence delavnic in drugega za vodje mejnih izpostav.Dobili smo zelo spodbudne odgovore.Carinica v Izpostavi Jelšane s čitalnikom vnaša podatke vaplikacijo MOIZ.Foto: Bojan PočkarUdeleženci so ocenili delavnico kot zelo koristno in nujnopotrebno. Menijo, da je praktični pristop zelo pozitivno učinkovalna hitro učenje in jim je olajšal začetno delo z aplikacijo.Dobrodošlo je bilo, da so imeli predavatelji odgovore navsa njihova vprašanja, lahko pa so tudi predlagali izboljšaveaplikacije. Da na delavnici ni bilo mogoče simulirati pravvseh morebitnih situacij in da nekateri tipi dokumentovv aplikaciji niso delovali, niti ni bilo moteče. Udeležencipridobljeno znanje z delavnic vsakodnevno uporabljajo26 | CARINA.SI

[IZOBRAŽEVANJE]pri delu na izstopu, kontroli pravilnegaevidentiranja dokumentov,reševanju težav ali pa pri svetovanjuoziroma pomoči sodelavcem. Menijo,da zaradi udeležbe na delavnici delajohitreje, učinkoviteje in kakovostneje.Dejstvo pa je, da je aplikacijo mogočepovsem obvladati šele z njeno rednouporabo v praksi in skupnim reševanjemtežav s sodelavci. Prav tako jeveliko udeležencev pridobljeno znanjeuporabilo pri usposabljanju drugih sodelavcevna izpostavi, ki se niso imelipriložnosti, da bi se udeležili delavnic.Pri tem jim je bilo v veliko pomoč pripravljenogradivo za uporabo aplikacije,ki je napisano preprosto, razumljivoin ga občasno še vedno uporabijo priredkejših postopkih. Le en udeleženecje predlagal, da bi bilo treba gradivozaradi pogostih sprememb aplikacijebolj sproti posodabljati.Udeleženci so nov način dela ocenilikot učinkovitejši, včasih so nejevoljnile zaradi izpada informacijskegasistema. Nekaj udeležencev je tudipripomnilo, da je bilo moteče, ker seje spremenilo veliko predstavljenihrešitev od preizkusne do končne različice.Pri tem ni odveč poudariti, da seje to zgodilo zato, ker so predavateljiupoštevali predloge udeležencev delavniceza izboljšavo aplikacije.Ker se bo aplikacija za potrjevanjeizstopa blaga za morski in letalskipromet začela uporabljati predvidomašele 1. julija 2009, udeleženci delavniciz teh izpostav pridobljenega znanjaše ne uporabljajo v praksi (IzpostavaLuka Koper, Izpostava Piran, IzpostavaLetališče Brnik).Mnenja vodij mejnih izpostavVodje mejnih izpostav poudarjajo, daje zaradi uvedbe aplikacija delo v njihoviizpostavi učinkovitejše. Postopekevidentiranja je zaradi enega samegavstopnega okna hitrejši, enostavnejši inpreglednejši, s tem pa je hitrejši tudi prometna izstopu iz države. Z vsebinskozasnovo aplikacije so zelo zadovoljni,edina pomanjkljivost so izpadi sistema,vendar se zavedajo, da se odgovorni trudijote slabosti čim prej odpraviti.Velika večina vodij je po udeležbi nadelavnici pri delavcih opazila izboljšanjeučinkovitosti in doseganje boljšihdelovnih rezultatov. Menijo, da je biladelavnica dober način hitrega in učinkovitegapridobivanja uporabnega znanjain veščin. Na začetku je bilo opazitiveliko razliko med tistimi delavci, ki sobili na usposabljanju, in tistimi, na katereje bilo treba znanje še prenesti. Prednostusposabljanja je, da delavci boljerazumejo sistem in tako laže poiščejoodgovore oziroma odpravijo morebitnetežave. To pa pomeni, da delavci z uporaboaplikacije delajo hitreje, bolje inučinkoviteje. Prav tako vodje opažajopovezavo med usposabljanjem in učinkovitostjodela v izpostavi kot celoti.Preskok na nov način dela je tudi zaradiusposabljanja hiter in brez negativnihposledic za voznike oziroma prevoznike.Pohvalili so tudi dobro pripravljenogradivo za uporabo aplikacije, saj soga lahko uporabljali tudi cariniki, ki sedelavnic niso udeležili.Z odzivom carinikov in vodij mejnih izpostavna delavnice in uporabnost aplikacijeMODUL IZSTOP so predavatelji,člani projektne skupine, pa tudi mi,zaposleni v Oddelku za izobraževanje,zelo zadovoljni. Odgovori potrjujejo, dasmo dobro opravili svoje delo in da trudni bil zaman. Pozitivna naravnanost našihcarinskih delavcev pa nas spodbuja kše boljšemu delu v prihodnje.Davorin LončarFoto: Mateja LogarVsem carinskim delavcem se za odgovorena vprašalnik iskreno zahvaljujemoin jim želimo uspešno delo zaplikacijo MODUL IZSTOP.Davorin Lončar, vodja delavnic in projektneskupine MOIZ, nam je zaupalsvoje poglede:»Odziv na delavnice MOIZ je bilodličen. Bodoči uporabniki so spoznalinovo aplikacijo, jo preizkusili sprimeri iz prakse in izrazili svoja pričakovanja.Aplikacija je bila uvedena30. junija 2008 v Izpostavi Zavrč innaslednji teden še na vseh drugih cestnihmejnih prehodih. Ena od nalog,ki jo moramo v MOIZ še vzpostaviti,je funkcionalnost vpisa več MRNnaenkrat in hkraten prenos določenihpodatkov iz SIAES/ECS.«Toni Žitek iz Izpostave Gruškovje,udeleženec delavnice, je povedal:»Udeležba na delavnici je bila koristna,saj sem dobil odgovore na vse ne-Toni ŽitekFoto: arhiv Izpostave Gruškovjejasnosti pri knjiženju dokumentov naizstopu, udeleženci pa smo lahko predlagali,kaj vse bi bilo še treba vključitiv aplikacijo MOIZ. Pridobljeno znanjena delavnici sem lahko uporabiltudi pri uvajanju svojih sodelavcev, kise delavnice niso udeležili.«Mateja Logar, GCUCARINA.SI | 27

[ŠPORT IN PROSTI ČAS] > > >> >»Kuda čete ovim brdima, momci?«Števec na kolesu na koncu poti pokazal skoraj 800 kilometrov.To, zdaj v naši ekipi že slavno vprašanje, je izrekla gospa obpoti, tik preden smo se zagrizli v hrib proti Katićem, vasi,od koder izvira dinastija Stambolićev. Kot se je izkazalo čezkakšno uro, dve, tri, je bilo vprašanje povsem na mestu.Vsaj meni se je tako zdelo, ko sem se potil navkreber v tistineskončni hrib. Mogoče pa je vodja naše ekipe vedel, kaj nasčaka, a nam je želel to prihraniti. Ko sem končno prilezel domotela, zgrajenega za (nekdanjo) srbsko politično elito, je bilamoja prva in edina misel, kako soborce prepričati, da se vsaj tadan ne premaknemo nikamor več. Ne vem, če sem bil že kdajtako vesel dežja, ki je začel padati malo pozneje.se je vseh pet koles znašlo v kupeju,pri sebi pa sem se po tihem spraševal,kaj mi je bilo tega treba.V Dobovi je na vlak stopila prijaznaslovenska carinica.Foto: Martin RomšekA vrnimo se na začetek. Idejni vodja,ki se je pozneje oklical tudi za »vodjoputa«, je nekega lepega pomladnegadne razkril, kaj se mu plete po glavi:da gremo iz Beograda do Dubrovnikakolesarit in da je vsega skupaj lekakih 500 km, če sploh. In tako semse čez nekaj mesecev na lep in topelavgustovski večer znašel v Ljubljanina železniški postaji, ob meni še trijesotrpini in vodja ter pet koles, zapakiranihv kartonske škatle. Čez kake polure, po večjem logističnem podvigu,Očitno so imeli tudi drugi svoje travmein strahove. Do takrat, ko nas je zeloprijazna slovenska carinica pregledalana našem ŽP Dobova, je bila večinaalkoholnih zalog, ki jih je premogla našaekipa, že na varnem. Ker ne pijemalkohola, moje dojemanje dogajanjaslabi. Na Hrvaškem se v kupe k petimkolesom nekako stlačimo še kolesarji.Kot sardine v konzervi tičimo skupajnekje med sanjami in resničnostjo, resnihrvaški cariniki pa se zamenjajo sprijaznimi srbskimi.Na beograjski železniški postaji je zjutrajnaše razpoloženje obratnosorazmernoz zaužitimi tekočinami prejšnjivečer. Po obveznem ogledu Terazij inKalemegdana odkolesarimo do sedežauprave srbske carine, kjer nas, pregovornogostoljubno, sprejme direktorPredrag Petronijević. Ob obvezni kavipoleg carinskih tem obdelamo tudiGučo, naš prvi večji cilj. Iz glavnegaTu, na železniški postaji v Beogradu,se je začelo zares.mesta nekdanje skupne države se prebijemočez mostove in po avtocestahter tako že prvi dan naredimo vse večjeprometne prekrške. Zato pa je pot obAdi Ciganliji, ki je največje kopališčein plaža v Beogradu, dosti prijetnejšaza oči.28 | CARINA.SI

[ŠPORT IN PROSTI ČAS]Na kavi pri direktorju srbske carine.Na našo srečo je proti Obrenovcuravnica. Vseeno ima naš »najmočnejšičlen« že v Umki večje težave. Očitnozelo slabo prenaša vožnjo z vlakom.Prvi večji postanek si po 75 kilometrihprivoščimo v Ubu. Nekateri vparku zaprejo oči, a ne za dolgo. Prispanju nas zmoti ekipa lokalne televizije.V intervjuju naš »vodja puta«mesto razglasi za biser, kar je bolj posledicatečajev za odnose z javnostjona CURS kot realnega stanja. Prvidan končamo po 105 kilometrih v vasiMionica ob prašičku in jagenjčku.Belokranjski del ekipe s premnogimiizkušnjami na tem področju oceni mesokot odlično.Naslednji dan začnemo z vzponomna Ravno goro – domovino četništva.Do spomenika Draži Mihajlovićugre brez večjih težav, takoj potem pa,kot se je pozneje izkazalo, najhujšaokvara na naši poti. Draža očitno ševedno širi svoje negativne silnice. Četi kolesarske hlače s prtljažnika skočijov zadnji menjalnik, zna biti reszoprno. Naši mojstri situacijo nekakozakrpajo in lastnik hlač v eni in ediniprestavi kolesari naprej proti Čačku,kjer upamo na rešitev. In ta res prideprav iz te smeri. Kolesar Nenad, zeloprijazen fant, nas pobere in skupaj odkolesarimok njemu domov. Tam v živodoživimo pravo srbsko gostoljubjein pri krajevnem mojstru zamenjamomenjalnik.Za Egona je bilo kolesarjenje po durmitorski planoti najlepši del poti. V ozadjuso najvišji vrhovi Durmitorja.Foto: Brane GregoričV Gučo, cilj tega dne, prispemo tikpred nevihto, ki grozi s črnimi oblaki,grmenjem in vetrom. Ko se namestimov daleč najslabšo, a hkrati najdražjosobo na naši poti, grozeči oblaki pa serazkadijo, nam ne preostane drugega,kot da se pridružimo ljudskim množicam.Mimo stojnic, ki se šibijo podtežo raznega mesa, se prebijemo domize v eni od zasilnih gostiln. Nismozadovoljni kar s prvo, tudi z drugo ne,a storitev je na koncu vseeno primerljivas kakovostjo sobe, cena pa še bolj.Verjetno pa nikoli več ne bomo videliin predvsem slišali tako številnih pihalnihorkestrov na kvadratni metergostilne. Večer končamo na stadionuna koncertu Bobana Markovića. Dostizanimivejše je naslednje jutro. Budnicaje ob sedmih na glavnem trgu prikipu trubača, budijo pa štirje orkestri,ki na vso moč pritrobijo iz vseh smeri.Prisotni plešejo, pijejo in se veselijo.Mi pa na kolo (na števcu je nekaj čez200 km) in v hrib proti jugu. Dva »gumidefekta«nas malo ustavita, vseenopa do poldneva naredimo 50 km. Inpotem trenutek resnice, vsaj zame.»Kuda čete ovim brdima, momci?«Kar v prevodu pomeni: fantje, ali stenori, da kolesarite v ta štirinajstkilometrskihrib do Katićev na 1196 metrovnadmorske višine.Z zdaj že običajnim bujenjem ob petihin odhodom okrog šestih nam ni prizanesenoniti naslednje jutro. Pot pa ševedno navzgor. Pozitivni pristop pravi,da po vsakem hribu pride spust, in takose tudi mi dopoldne že spuščamo protiZlatarskemu jezeru. Sledi negativnorazmišljanje, beri poganjanje v hrib.V Novem Varošu, skoraj 1000 metrovvisoko, nas potolaži odličen pasulj, šebolj pa zelo dolg spust po dolini rekeLim. Nekateri še vedno naivno verjamemo,da bomo še enkrat prespali vSrbiji, a »najmočnejši člen« nas ženenaprej mimo Prijepolja in Brodarevado meje, kjer nas sprejmejo in pogostijočrnogorski cariniki. Kako prijetnoje lahko v majhnem kontejnerju. Poobveznem fotografiranju kolesarimodo Bjelega polja in še naprej v hrib domotela v Mojkovcu. 155 km.CARINA.SI | 29

[ŠPORT IN PROSTI ČAS] > >> > >Jutranja rutina in v gosti megli na enoglavnih prometnic med Srbijo in Črnogoro. Dobro, da kmalu zavijemoproti kanjonu reke Tare. Kanjon jeres vreden ogleda in ta dan se večkratustavimo ob poti, se čudimo infotografiramo. Najpogumnejši članiekipe se celo osvežijo v Tari. Spustuseveda sledi vzpon: gremo Žabljakunaproti. Hud vzpon na 1450 metrov jepoplačan s kolesarjenjem po prostranidurmitorski planoti. Škoda, da Črnogorcine poznajo pojma urbanizem,saj bodo s takim načinom gradnjekmalu vse skupaj pokvarili. A za zdajse še da uživati v čudovitih pogledihna naravo. Brez težkih torb na kolesugremo do Črnega jezera.Naslednji dan nas čaka vsaj zamenajlepši del celotne poti od Žabljakado Šavnika. Tako samotno pokrajinonajdeš le redkokje. Kolesarimo v sončnem,a hladnem jutru. Videti je, kotda bi bili sami na vsej Zemlji. S 1450se spustimo 900 metrov niže v Šavnik.Res lepi razgledi. Sledi ponovni vzponna 1460 metrov. »Goredoliramo«, kotbi temu rekli Srbi. Daleč nekje prednami se v nižini skriva Nikšič. Drvimobureku naproti. Vroče je. Nikšič naspričaka ves razbeljen, pijačo pa si privoščimov verjetno najdražjem lokaluv centru. V najhujši vročini nadaljujemopot proti jugozahodu do Vilusev,kjer zavijemo v Osječnico. Tu naj biprespali, a v miniaturni vasici ni ničdrugega kot gostilna in trgovina. Vdanv usodo se sploh ne jezim več, ker gremonaprej in se pot ponovno vzpenja.S hribov se pod večer spustimo v Grahovo,ki leži sredi velikega polja. Vidise, da je vas včasih (do)živela boljšečase. Menda se na drugi strani hriba,ki se nam je postavil na pot, skrivamorje. Res je, ko se čez hrib prebijemona drugo stran predora, zagledamoBoko Kotorsko. Morje!!! Po gorskicesti se spustimo do Risana. Nikoli nebi verjel, da bomo v enem dnevu prekolesarili170 km.Na mejnem prehodu Debeli breg med Črno goro in Hrvaško.Foto: Ivan KlobučarZjutraj si prvič privoščimo odmik odvojaškega načina življenja. Spimo doosmih. Razkošje. Z užitkom in počasispijemo kavo in čaj v bifeju ob morjuter šele nato ob morju zdrvimo protiHercegnovemu. Na meji se poslovimood črnogorskih carinikov. Hrvaški soprecej strožji, saj moramo zbrisati fotografijemejnega prehoda. Nič hudega,Dubrovnik je že tako blizu, da nasto ne more spraviti v slabo voljo. Nekajkilometrov pred ciljem si privoščimodaljši počitek na dalmatinski obali. Šenekaj hudih klancev na jadranski magistraliin pred nami je znano obzidje.Da ne bi bili videti preveč turistično,gremo najprej v pristanišče po vozovniceza ladjo ter nato do večera visimov bifeju ob avtobusni postaji. Tetic, kibi nam ponujale sobe, ni oziroma namniso všeč, zato po nočnem kopanju inmanjšem incidentu v čakalnici Jadrolinijepristanemo v bližnjem parku.Ekipa spi, jaz pa se ob štirih zjutrajodpravim po Stradunu. Na kolesarskemštevcu piše 773 km.Čez nekaj ur se na palubi Marka Polaže nastavljamo sončnim žarkom. Delamonačrte za naslednje leto. Zvečersmo v Splitu, naslednje jutro na Reki.Še zadnja skupinska fotografija. Delekipe krene proti Delnicam in nato vBelo krajino in Litijo, preostala dva članapa proti Goriški. Tekoče gremo čezJelšane, kjer nas naši cariniki profesionalnoocenijo kot nerizične potnike innam prijazno pomahajo. Popoldne medoma čaka slovesen sprejem, na števcupa imam še dodatnih 136 km, skupajtorej 906. Po telefonu izvem, da smovsi (Brane G. – vodja puta, Tine N. –najmočnejši člen, Ivan K., Tine R. inmoja malenkost) srečno prišli domov.Namesto konca nasvet: ne kolesari vskupini, v kateri je nekdo nad tabo pohierarhiji, še posebej če je tebi podrejenikolega medtem prestavljen na drugodelovno mesto. V tem primeru boš namrečmoral pisati poročilo s poti.Egon Milanič, GCU30 | CARINA.SI

[ŠPORT IN PROSTI ČAS]Občni zbor Športnega društva CarinikObčni zbor Športnega društva Carinik, ki deluje v Carinskem uradu Nova Gorica, je bil20. junija 2008 v lovski koči nad Renčami. Vodil ga je predsednik Egon Marc. Lahko bi rekli,da smo se končno zbrali vsi športniki, eni po telesu drugi po duši.Predsednik je povedal, da vse od leta2005 ni bilo nobenih športnih dejavnosti,saj ni bilo športnih iger ali srečanjne na ravni Slovenije ne v okvirucarinskega urada. Ob tem je izrazilupanje, da bo naslednje leto uspelaorganizacija zimskih športnih iger.GCU bo prisluhnil vsem športnimdruštvom in se skušal organizirati tako,da bo druženje carinikov omogočeno.Pri organizaciji športnih iger bonamreč treba upoštevati zmanjšanještevila delavcev v nekaterih carinskihuradih in prilagoditi tudi nekatere tekmovalnediscipline (mešane ekipe, dodatnediscipline). Predlagal je, da sesestanejo predsedniki vseh športnihdruštev carinskih uradov in se dogovorijoo reorganizaciji carinskih iger. Spredlogom so se udeleženci občnegazbora strinjali.Po končanem zboru se je skupnodruženje z zabavo in plesom še dolgonadaljevalo. Kot se za prave športnikespodobi, kondicije ni primanjkovalo.Lep športni pozdrav vsem z goriškegakonca!Matjaž Černigoj, CU Nova GoricaFoto: Matjaž ČernigojČlani novogoriškega Športnega društva Carinik na občnem zboru.CARINA.SI | 31

[ŠPORT IN PROSTI ČAS] > >> > >Carina ob KrkiPo napornih delovnih dnevih tudinam, carinskim uslužbencem kdaj prijamalo sprostitve v družbi sodelavcev,vendar po našem rednem delovnemčasu. Po daljšem času smo se zbraliin pripravili rekreativni piknik v športnorekreacijskemcentru Grič ob rekiKrki. Popestrili smo ga s športnimiigrami, tudi na temo carinjenja, semalo razmigali, nekateri tudi okopali,na koncu pa se poveselili. Dogajanjesmo dokumentirali, tako da je mogočevideti tudi nekaj utrinkov z našegaveselega srečanja.Mojca Tabor, CU BrežiceOtroške radosti v malo večji izvedbi.Foto: Mojca TaborNogomet z občutkom.Foto: Mojca TaborDekleta vedno nosimo naše fantena rokah.Foto: Dušan KuharUdeleženci piknika.Foto: Mojca Tabor32 | CARINA.SI

[ŠPORT IN PROSTI ČAS]Andi 2008Cilj alpinistične odprave v perujske Ande je bil osvojitinajvišji vrh Peruja, 6763 metrov visoko goro Huascaran, inpreplezati prvenstveno smer v vzhodni steni Chopicalquija.To je bil moj tretji obisk teh gora.Na perujskem letališču smo ugotovili, da imajo taksistievropske cene, pa čeprav opravljajo storitve v slabše razvitidržavi Južne Amerike. Po daljših pogajanjih in nižanjih censmo le našli moža, ki nam je bil pripravljen priskrbeti voziloza razumljivo ceno. Toda ponudil nam je le manjši kombi,v katerega bi se še nekako stisnili, a kaj ko smo imeli ševsak po 50 kilogramov opreme, za katero bi potrebovali šeen kombi. A oni se dogovarjajo na svoj način. Najprej teprepričajo, da bo šlo, spravijo nekaj prtljage v kombi, poberejodenar in izginejo, tako da nam ni preostalo drugegakot iskanje kombijev. Cena prevoza se je tržno dvigala inpribližala evropskim cenam. S tem pa težav s prtljago nibilo konec. Čeprav smo bili v majhnem hotelu praktičnosami razen nekaj domačinov, so nam ukradli nahrbtnik, into ravno v trenutku, ko je bil njegov lastnik pod prho. Čepravje bila oprema v nahrbtniku vredna okrog 800 evrov,je drzni tat zanjo iztržil kvečjemu kakih 50. Prav gotovose bo ukradena oprema naslednje leto prodajala v bližnjihtrgovinah z rabljeno gorniško opremo.Preplezana nova smer v vzhodni steniChopicalquija.Prevozi z avtobusi čez domala 5000 metrov visoke gorskeprelaze so ravno pravšnja oblika sproščanja adrenalina. Potiso speljane nad visokimi prepadi. Vozniki pa kljub slabimcestam vozijo hitro, tako da se moraš držati z rokami, daz glavo ne udariš ob strop avtobusa. Še bolj zanimivo jepogledati skozi okno, saj se zdi, da avtobus vozi le nekajcentimetrov od roba ceste, pod katerim so sto- in večmetrskeprepadne stene, ki se končajo v deročih rekah. Imelismo srečo, kar pa ne velja za skupino turistov, ki so skupajz avtobusom zgrmeli v prepad ravno tistega dne, ko smo sevrnili v domovino.Država je polna nasprotji. V mestu se vsak najstnik ponašaz mobilnim telefonom, bogati podjetniki se vozijo z velikimiterenskimi avtomobili, ko pa se odpraviš stran, v oddaljenevasi, srečaš ljudi, ki živijo kot v srednjem veku, njihov edinicilj je preživetje. So brez elektrike, polja obdelujejo ročno,saj so prestrma, da bi uporabljali živali. Živijo dobesednoiz dneva v dan.Vsekakor smo imeli tudi nekaj sreče, saj smo kljub velikikoličini novozapadlega snega preplezali novo prvenstvenosmer. Srečno smo se vrnili domov, polni lepih vtisov in z izkušnjo,kako težko zna biti življenje, ki ga živijo tamkajšnjiprebivalci.Spraviti vso opremo na kombi jeposeben podvig.Jernej Arčon, CU Nova GoricaFoto: Jernej ArčonCARINA.SI | 33

[ŠPORT IN PROSTI ČAS] > >> > >SalzburgBaročni dragulj v osrčju Evrope. Rojstnikraj čudežnega, enkratnega skladateljaW. A. Mozarta. Mesto, ki galetno obišče več sto tisoč turistov. Vasše vedno nisem prepričal? Ne skrbite,niste edini. Neverjetno, koliko prahuje med delavci Carinskega urada MurskaSobota dvignila odločitev organizatorjevizleta, da bomo na letošnjisindikalni izlet šli severno od »mojedežele«. Hladni Avstrijci, drago, ničnočnega življenja so bili glavni razlogi,da so nekateri godrnjali. Zato sotisti, ki se radi zabavajo, ostali doma.Napaka. Vsi smo se zelo dobro ujeli inkot nič kolikokrat ponovno zmagali.Prva postaja je bil rudnik soli. Tu smose oblečeni v rudarska oblačila po toboganihspustili globoko pod zemljo,kjer smo prestopili mejo med Avstrijoin Nemčijo. Krajevni vodnik namje razložil način pridobivanja soli, patudi s splavom smo se peljali po podzemnemjezeru. Naslednja postojankabi morala biti Salzburg, vendar smo sezaradi lepega vremena odločili, da sinajprej ogledamo Orlovo gnezdo navrhu Kehlsteina. Nacistični arhitektMartin Bormann ga je dal zgraditiza Hitlerjev 50. rojstni dan. Danes jeceloten objekt spremenjen v gostinskilokal, s katerega je čudovit razgled naokoliško gorovje in jezero Konigssee.Sledila je vožnja do idiličnega narodnegaparka Berchtesgaden, kjer smosi vzeli čas ter si ob pogledu na jezerospočili oči, telo in dušo.»Vsi lokali so v Salzburgu zvečer zaprti,«nam je hladnokrvno povedal vodnik ternam v isti sapi ponujal precenjeno pivo,ki ga je pripeljal s seboj iz Slovenije. Šedobro, da je bil z nami moj šef, velikipoznavalec dobrega piva, ki je kaj hitroizračunal, da bi za isti denar v trgovinidobili več in cenejše pivo. In smo ga tudidobili. Veliko več. Preveč. Uf.Delavci CU Murska Sobota na izletu v Mozartovem mestu.Jutro. Salzburg se še ni predramil, kosmo prišli vanj. Pa saj ne morem verjeti!Kje so vsi tisti premnogi turisti? Kotda smo prišli v mesto duhov. Zvečernikogar, zjutraj nikogar. Sledil je ogledznamenitosti: Mozartova rojstna hiša,Mozartov trg s spomenikom, stolnica,rezidenca in trg z baročnimi vodnjaki,pokopališče … Turisti so začeli polnitimesto, veliko jih je sedelo po cerkvah,bila je nedelja, dan pred binkoštnimponedeljkom. Veliko mladih se jeOrlovo gnezdo na vrhu 1834 metrov visokega Kehlsteina je bilodokončano leta 1938.sprehajalo po mestu in večina je imelaobešene nekakšne izkaznice okoli vratu.Vsi so šli v eno smer. Pripeljali some do cerkve, ki je bila nabito polna zmladimi verniki, s pozitivno energijo.Prvič v življenju sem v cerkvi občutil,da bi bilo lahko res tisto o … Norodobro.Popoldne smo se ustavili še v Bad Ischlu,znamenitem zdravilišču, kjer sije avstro-ogrski cesar Franc Jožef po-34 | CARINA.SI

[ŠPORT IN PROSTI ČAS]stavil poletno rezidenco. Čakala nasje samo še vožnja do nič manj lepeSlovenije.Glede na to, da smo načrtovali izletv Beograd in da je ta zaradi srbskihnotranjepolitičnih razlogov že drugičzapored odpadel, in glede na to, danam ljubitelji jugonostalgičnih sindikalnihizletov ne bi oprostili, če nebi poskusili še enkrat, vas vse tiste, kinimate motike v svojem sedalu in seželite prijetno družiti, vabimo, da senam pridružite prihodnje leto na splavuob sotočju Save in Donave.Dušan Vidič, CU Murska SobotaFoto: Aleksander LutharPogled na baročni Salzburg.Cariniki v pristanišču Koper v pričakovanjunovega vhodaCariniki, ki delajo v pristanišču Koperoziroma na območju proste cone, imajomarsikaj pokazati vsakomur, ki jihobišče na njihovem delovnem mestu.Vsakdo, ki je že bil pri njih, je hitrougotovil, da jim dela ne zmanjka in darazmere za delo niso najboljše. Carinikiimajo na območju proste cone,ki po najnovejšem sklepu Vlade RSobsega 5.506.333 kvadratnih metrovpovršine, svoje delovne prostore naglavnem cestnem vhodu (te točke seje prijelo ime vratarnica) in na kraju,kjer vstopajo in izstopajo vagonskekompozicije oziroma tovorni vlaki.Primernejše prostore za nadzor nadblagom, ki poteka po železnici, soopremili in nam jih dali v uporabopredstavniki Slovenskih železnic. Prejso bili namreč cariniki v zelo neuglednihprostorih ob železniških tirih.Pogled na pristanišče iz ankaranske smeri. Prosta cona vpristanišču meri več kot 5 kvadratnih kilometrov in pol.< < < < [ZANIMIVOSTI]CARINA.SI | 35

[ZANIMIVOSTI] > > > > >Prosta cona, ki obsega celotno območje tovornegapristanišča, je ograjena s carinsko ograjo, ki je tudiosvetljena in na posebej občutljivih mestih tudi podvideonadzorom.V tem prostoru sta vodja izmene in operater zaportalna vrata.Povsem druga zgodba so zabojniki poleg glavnega vhoda,kjer v majhnih in povsem neprimernih prostorih najmanjtrije cariniki opravljajo vse postopke, povezane z iznosomblaga iz cone.Delo v zabojniku na izstopu iz pristanišča.Glavni cestni vhod – vratarnica.Cariniki nadzorujejo iznos blaga z območja cone na preostaloobmočje Skupnosti, zato so fizično prisotni na trenutnoedini cestni nadzorni točki.Tu imajo svoje prostore v grajenem objektu, v katerem soše uslužbenci Službe varovanja, in v zabojnikih, oboje pa jev lasti Luke Koper, d. d., kot ustanoviteljice cone. Pisarneso bile v vseh teh letih nekoliko popravljene in delno predelane,vendar zaradi večjega prometa in zahtevnosti delane izpolnjujejo več osnovnih standardov. V tem osrednjemdelu je prostor za vodjo izmene, operaterja opreme za odkrivanjeradioaktivnih snovi – portalna vrata in carinike, kise ukvarjajo s postopki ladijskega prometa, pa še kaj bi senašlo.Tu so še zabojniki za sanitarije, garderobe, arhiv in čajnokuhinjo. Nič kaj boljše niso razmere za stranke, predvsemvoznike, ki morajo na dokumentacijo počakati zunaj, saj jeprostora pod nadstreškom pred okenci le za peščico čakajočih.Na drugem koncu pristanišča iz smeri Bertokov je povsemnared bertoška vpadnica – navezava na nov cestni vhod vpristanišče in čaka le na dograditev novega vhoda. Prometniznak tik pred novim vhodom kaže, da bo tu nadzornatočka oziroma meja proste cone.Dela so se že delno začela z gradnjo mostu čez Rižano, vendarbo po predvidevanjih investitorja projekta Luke Koper,d. d., nov vhod nared leta 2010. Tu bodo za carinike povsemdrugačne razmere za delo kot do zdaj. Tudi na tej nadzornitočki bodo portalna vrata, poleg tega bodo carinikom za36 | CARINA.SI

[ZANIMIVOSTI]nadzor nad poslovanjem cone na voljo še dodatni prostori vnotranjosti cone, kjer bodo lahko delavci prihodnje izpostaveza nadzor nad prosto cono. Skozi zdajšnji cestni vhod naobmočje proste cone bodo prihajali zaposleni v pristanišču,poslovni partnerji, namenjen bo za oskrbovanje ladij terdejavnosti drugih podjetij in uporabnikov v coni. Tovornipromet se bo tako povsem preselil na nov vhod. Carinikina zdajšnjem vhodu bodo tudi v prihodnje opravljali vsepostopke, povezane z ladijskim prometom.Vozniki čakajo na dokumentacijo pred zabojnikom.Na tem kraju bo stal nov vhod.Viadukt Bonifika, pod katerim bo cesta do novega vhoda.Kot zanimivost naj omenim, da raste v pristanišču največjagaražna hiša pri nas, v kateri bo prostora za 25.000 vozil.Trenutno je mogoče na obstoječih površinah v pristaniščuskladiščiti do 55.000 vozil. Da je pristanišče tudi okoljevarstvenonaravnano, pa nam dokazujejo nasadi oljk, ki že dajejoprvo oljčno olje. Ne smemo pozabiti, da se tik za carinskoograjo razprostira velik naravni park Škocjanski zatok,v katerem domujejo redke zaščitene ptice in rastline. Kose peljemo skozi pristanišče, lahko to območje tudi vidimopovsem od blizu. Na delu pristanišča, ki mu pravimo staraobala (1. in 2. vez), bo kmalu zgrajen sodobni pomorskipotniški terminal. Staro stavbo bodo porušili in na njenemmestu zgradili sodobni terminal, v katerem bo tudi sedežnove Izpostave Pomorski potniški terminal Koper.To je le nekaj utrinkov o koprskem pristanišču in delu carinikovna območju, ki je z vidika gospodarstva zelo pomembnoter na katerem rast prometa in pretovora zahtevanenehno prilagajanje: gradnjo novih zmogljivosti za logistiko(pretovor, skladiščenje ...) in za delo nadzornih organov,kot je carinska služba. Upravitelj pristanišča Luka Koper,d. d., večkrat letno organizira vodene izlete po pristanišču.Šele po takem ogledu dobimo dejansko sliko, kako velik jeta prostor, čeprav je to v Evropi in svetu le manjše pristanišče.Prometni znak že opozarja na prihodnjo carinskonadzorno točko.Nedjan Jerman, pomočnik direktorja CU KoperFoto: Nedjan JermanCARINA.SI | 37

[ZANIMIVOSTI] > > > > >Mejni kamenVsak mejni kamen ločuje sosednjizemljišči ali državi, med katerima jepostavljen. Le malo pa je takih, ki bi tudipovezovali. Eden takih je mejni kamenna mejnem prehodu Babno Polje, sajpovezuje ljudi z obeh strani meje v tehodročnih krajih.Mejni kamen je tukaj že skoraj 150 let.Foto: Andrej GodešaTukajšnje življenje je bilo od nekdajvse prej kot lahko. Nekako odrezani odsveta, v težkih podnebnih razmerah,v katerih razen krompirja ne dozorinobena druga poljščina, so bili prisiljenivečino hrane kupovati. Nekaj sozaslužili z delom v gozdu, lastniki gozdovtudi s prodajo lesa, predvsem pa sprevozništvom (furmani).Zelo velik pomen za te kraje je imelagradnja nove ceste, ki je povezovalaželezniško postajo v Rakeku s Hrvaško.V spomin na gradnjo slovenskegadela ceste je bil na meji med kranjskoin hrvaško postavljen spominski kamen.O njem Janez Kebe v svoji knjigiLoška dolina z Babnim Poljem meddrugim piše:»Že precej spran nemški napis na mejnemkamnu med Babnim Poljem inPrezidom nam pove, da so leta 1859od Podgore do tega mesta zgradilinovo cesto (neue Strasse gebaut) podcesarjem Francem Jožefom I., deželnimglavarjem grofom Karlom GostavomChorinskym in loškim glavarjem(Bezirksversteher in Laas) AntonomOgrincem. Upodobljeni roki kažeta vobe smeri. »Bezirk Laas in Krain« in»Bezirk Cubar in Kroatien.«O dobrem sodelovanju ljudi z obehstrani kamna priča tudi vodnjak, kiso ga zgradili prav ob tem kamnu, nadrugi strani ceste. Še dan danes je vnjem stalni vodostaj. Vodo iz njega soenakopravno uporabljali prebivalci zobeh strani meje ob sušah in požarih.Življenje se spreminja. Vsesplošni napredekdela življenje lažje. Prinaša panevarnost odtujevanja med ljudmi. Kamenje priča, da tukaj to ni tako. Delčekv mozaiku sodelovanja in dobrihsosedskih odnosov je tudi vsakoletnoprednovoletno srečanje predstavnikovpolicije, carine, lokalne skupnosti, gasilcev,lovcev in drugega družbenegaživljenja z obeh strani meje.V kratkem klepetu si vsi zaželijo miru,zdravja in vsega dobrega.Andrej Godeša, CU SežanaNa silvestrovo, tik pred polnočjo se prikamnu vselej zberejo dežurni carinikiin policisti z obeh strani.Foto: arhiv PP CerknicaMejni kamen na Babnem poljuzdružuje ljudi.Foto: Andrej Godeša38 | CARINA.SI

[ZANIMIVOSTI]Članstvo v IPA Celje»Carinski delavci so s klubom IPA zadovoljni,« pravi Natalija Rober.V Mednarodno policijsko združenje (International PoliceAssociation – IPA) smo bili na podlagi sklepa 5. nacionalnegakongresa IPA, Sekcije Slovenija, 22. oktobra 2005 v MurskiSoboti sprejeti tudi pooblaščeni delavci carinske službe.Članstvo carinskih delavcev Carinskega urada Celje jeorganizirano v klubu IPA Celje, v katerega je bilo že decembra2005 včlanjenih 50 delavcev našega urada. Vsem novimčlanom sta bili predstavljeni organizacija in vloga IPA, izvedelismo, kaj je IPA, o namenu njenega delovanja, ciljih ter sevedao pravicah in dolžnostih članstva, ki so zapisane v statutu.Na pobudo predsednika sindikataCarinskega urada Celje Mirana Pristovškaso me maja 2006 imenovaliza predstavnico našega urada v regionalnemklubu IPA Celje. Na prvemsestanku upravnega odbora tega regionalnegakluba so me njegovi članitoplo sprejeli, njihov predsednik StanislavVeniger pa je izrazil željo podobrem medsebojnem sodelovanju.Moje naloge so, da čim obsežneje,natančneje in pravočasno obveščamsodelavce o vseh novostih in dejavnostihv regionalnem klubu, pa tudio dogajanjih na širšem območju. Organizacijskedejavnosti kluba so zeloraznovrstne, zanimive in privlačne,tako da vsak član najde kaj zase, lahkopove svoje mnenje, da pripombe k delovanjuorganizacije. Velik poudarekje tudi na medsebojnem druženju inutrjevanju pristnih vezi.Carinski pooblaščeni delavci, članiIPA Celje, smo zadovoljni z delovanjemorganizacije, kar nedvoumnodokazujemo tudi s povečanjem številačlanov, ki je naraslo na 68.Rada bi se zahvalila svojim sodelavcemv CU Celje za razumevanje inzaupanje odgovornih nalog. Zahvaljujemse tudi upravnemu odboru IPACelje za njihovo prijaznost in dobrosodelovanje ter bronasti znak IPA, kisem ga prejela.Natalija Rober, CU CeljeFoto: Vlado Hojs2. nagrada na Festivalu narečnih popevk 2008Miloša glasba spremlja že vse življenje.V nedeljo, 7. septembra 2008, je bil v veliki dvorani SNG vMariboru Festival narečnih popevk, na katerem je – ne prvič –sodeloval tudi naš kolega Miloš Petelin. Tokrat kot avtor glasbe inbesedila skladbe Kak si, Maribor.Strokovna komisija je med 50 prijavljenimi izbrala 15 narečnihskladb, med njimi tudi Miloševo, ki je prejela 2. nagrado zabesedilo, takoj za Ferijem Lainščkom.CARINA.SI | 39

[ZANIMIVOSTI] > > > > >V ponedeljek zjutraj sem komaj čakala,da Milošu čestitam in iz prve rokeizvem o »cvetkah« s festivala. Bil je ševedno presenečen in poln vtisov, vendarbrez zgodovine ne gre:»S petjem sem se srečal že v osnovnišoli, pozneje pa sem v srednji šoli igralv popskupini Efekt iz Sežane. Po končanemsluženju vojaškega roka semleta 1985 prišel študirat v Maribor inštudij na Ekonomsko-poslovni fakultetitudi uspešno končal. V absolventskemletu 1990 sem si dal glasbenega duškatako, da sem prepeval v akademskempevskem zboru, v zboru Svete Cecilije,honorarno v opernem zboru SNGMaribor (Nabucco, 9. Beethovnovasimfonija) in naredil pripravnico zasrednjo glasbeno šolo v Mariboru. Poznejesem svoje glasbeno znanje in solopetjenadaljeval na Glasbeni maticiv Trstu pri priznanem basistu DragišiOgnjanoviću in prepeval v mešanempevskem zboru na Opčinah.Ma ta leta tku hitru so šla in leta 1990sn vrnu na Primorsko se. Od leta 1990do 2000 sem kot glavni vokalist pel vskupini Relax iz Sežane, s katero smona Festivalu narečnih popevk uspešnosodelovali s skladbami Mi Kraševci, Timuoje si srce in Stari časi. Samostojnosem nastopil tudi na Slovenski popevkiin na festivalu Melodije morja in sonca.Leta 2000 sem se poročil in otročičekje moje glasbeno udejstvovanje prestavilna letošnje leto, ko se ponovno vračam vglasbeni svet. S Primorske smo se preseliliv Maribor in »zdej že neki let tuki živimin se pridnu mariborsku učim …!«Kot študent sem se zaljubil v Mariborin vedno znova, ko sem se vračal v muojeljepu mestu, so me prevevala čustva,opisana v skladbi Kak si, Maribor. Inprav zato je ta skladba tudi nastala.«Verjamem, da se bo »na totem koncu«še veliko let prepevalo:Kak si, Maribor,toto moje mesto,tak dugo nisma vidla se,vsedo si se mi f’srce.Hermina Ropoša, CU MariborFoto: arhiv CU Maribor[NAŠI SODELAVCI] > > >> >Božo Sotler – carinik, športnikin prijatelj odhaja v pokojBožo Sotler, vodja Izpostave Jarše, je konec septembra končalsvojo delovno pot v carinski službi, zato je bil skrajni čas, dasem ga, preden je »zbežal«, obiskal v njegovi pisarni. Prosilsem ga, naj opiše, kako je potekalo njegovo službovanje.Od 1. oktobra 2008 je Božo Sotler vpokoju.Foto: Dardo TopolovecRazkrije nam, da se je pred več kotšestdesetimi leti rodil v Brežicah, kjerje tudi obiskoval osnovno šolo. Po končanisrednji tehnični šoli se je zaposlil vIMV v Novem mestu. Nato se je preselilv Ljubljano in tu nadaljeval šolanje.Študij strojništva je ob delu končal leta1975. Tega leta je Boža »napadel carinskivirus«, saj je začel delati v CarinarniciLjubljana, ki se je pozneje preimenovalav Carinski urad Ljubljana.Spominja se, da je začel v kleti stareIzpostave Pošta Ljubljana nasprotiGospodarskega razstavišča s knjiženjemdeklaracij v kontrolnike in vodenjemprihodne knjige. Že mesec dnipozneje je bil na okencu paketnegaoddelka za podjetja, prepuščen carinskimpredpisom in zelo različnimvrstam blaga. Po končanem študijuekonomije so mu zaupali vodenjeERC-a. Leta 1988 je sprejel delo vodjeIzpostave Aerodrom Brnik in natoleta 1994 vodenje Izpostave za zadevekonsignacij, ki se je pozneje preimenovalav Izpostavo Jarše.40 | CARINA.SI

[NAŠI SODELAVCI]Ker Boža poznamo tudi kot navdušenegašportnika, nam pove, da se s športomukvarja že od rane mladosti, najprej zatletiko in gimnastiko. V srednji šoli jezmagoval na regijskih in republiških tekmovanjihv teku na 100 in 300 metrov.Ko je bil v carinski službi, je sodelovalna skoraj vseh letnih in zimskih carinskihigrah in bil zelo uspešen v veleslalomuin teku na smučeh, dobil je osemmedalj. Zelo pomembna sta tudi tenisin kolesarjenje. Prekolesaril je že velikdel Slovenije, hrvaške obale in otokov,del Sardinije in Korzike, Provanso vFranciji, Dolomite v Italiji in del Nemčije,pa tudi velik del New Yorka.Ker je vedno zanimivo kaj izvedeti izprve roke, sem mu še sam postavil nekajvprašanj.Kako je potekal delovni dan carinikanekoč in danes?»Razliko vidim predvsem v orodju inpripomočkih. Včasih je bila to le literatura,ki jo je bilo treba stalno dopolnjevati,da si sledil vsem spremembampredpisov, danes pa si brez računalnikane znamo predstavljati svojega dela.«Kakšne so razlike med položajemvodje izpostave pred osamosvojitvijoin danes?»Bistvenih razlik pravzaprav ne vidim.Menim pa, da smo v preteklosti imeliširše področje, o katerem smo lahkoodločali, danes so omejitve vedno večje.Dober vodja je vedno med kladivomin nakovalom. Sodelavce mora spodbujati,da čim bolje izpolnjujejo svojenaloge, čeprav ima vsak svoje poglede,težave in pristope k delu. Hkrati pa jetreba izpolniti zahteve uprave, ki do delavcevniso vedno najprijaznejše.«Kaj je pomenila carina nekoč in kajpomeni danes?»Odnos okolja do carinikov in carinikovdo okolja se je zelo spremenil.Udeleženci v carinskih postopkih sebolj zavedajo svojih pravic, cariniki pasmo postali tudi svetovalci in vemo,da je treba upoštevati etični kodeks.«Katero obdobje vašega dela steimeli najraje?»Vsako obdobje mojega dela je bilo posvoje zanimivo, zato sem morda tuditoliko časa vztrajal v carinski službi. Kosmo že rekli, da bo po tej reorganizacijiali spremembi nekaj časa mir, ni bilo tako.Stalno smo se srečevali s spremembamiin spoprijemali z novimi izzivi.«Kateri dogodek vam je ostal najboljv spominu?»Jasno, da mi je ostalo najbolj v spominuobdobje osamosvajanja, posebnozato, ker sem bil takrat vodja IzpostaveAerodrom Brnik. Tajne priprave,poskus, da bi carinsko službo prevzeli»strokovnjaki«, ki so jih poslali iz Beograda,napad letal JLA na letališče invojska v tankih, ki ni dovolila ne vstopana letališče ne izstopa z njega, pa tudistreljanje in poškodovani prostori izpostaveso še vedno živo v spominu.«Kaj bi svetoval ob koncu delovnepoti sodelavcem in nadrejenim?»Sodelavce bi potolažil, naj jih ne bostrah sprememb, ker jih spet čaka reorganizacija.Glede na izkušnje smo sevedno zelo hitro in dobro znašli v vsehnovih situacijah, zato mislim, da botudi tokrat tako. Menim tudi, da bi moralinadrejeni nameniti več pozornostiodnosom s podrejenimi. Več bi moralobiti pogovorov, upoštevanja težav inokoliščin, ki vplivajo na njihovo delo.«Kakšni so vaši načrti od prvega oktobranaprej?»Načrtov je veliko. Upam, da se bomlahko še bolj posvetil športom, ki meveselijo. Potem je tu še počitniška hišicana Polževem, ki je do zdaj prevečkratsamevala. Ne nazadnje pa je tu šeširša družina. Z vnučkama je že karprecej dela in radi prideta na obisk.«Zahvaljujem se vam za opravljeno delo,veliko zdravja še naprej in uspešenskok v tretje življenjsko obdobje.Dardo Topolovec, CU LjubljanaV carini je delal 33 let.Foto: Dardo TopolovecBožo je navdušen športnik.Foto: arhiv Izpostave JaršeCARINA.SI | 41

[IN MEMORIAM] > > > >Dušan Kozjek (1953–2008)17. maja 2008 nas je v carinskih uradihLjubljana in Jesenice presenetila vest,da je nehalo biti tvoje srce.Sodelavci in prijatelji vedo povedati, dasi bil sodelavec in prijatelj v pravem pomenubesede, saj skoraj ni hiše sodelavcev,v katero ne bi v prostem času vzidalvsaj ene opeke.Dušan Kozjek je bil rojen na Jesenicah27. avgusta 1953, otroštvo je preživljal vdomači Kamni Gorici, po osnovni šoli seje na srednji tehnični, strojni in elektrošoli v Kranju izšolal za elektrotehnika.19. septembra 1977 je prišel v takratnoCarinarnico Jesenice. Kakor veliko nje-Dušan Ramuša (1956–2008)Čeprav smo vedeli za tvojo težko bolezen,nas je v carinskih uradih Jesenicein Ljubljana 26. aprila 2008 presenetilavest, da je tvoje srce prenehalo biti.Sodelavci in prijatelji z Jesenic, iz Ljubljane,Metlike in tudi od drugod so tepoznali in se te bodo tudi spominjali kotdobrovoljnega, tovariškega, veselega inpridnega človeka, vedno pripravljenegapomagati drugim.Dušan Ramuša se je rodil 21. januarja1956 na Jesenicah, kjer je preživljal tudiotroštvo, obiskoval osnovno šolo in končalstrojno tehniško šolo. Po dveletnemdelu v jeseniški železarni in odsluženemvojaškem roku se je 1. avgusta 1977 zaposlilv carinski službi, v CarinarniciJesenice. Kot carinik je delal na vsehizpostavah, od Rateč, Korenskega sedla,Ljubelja do Jezerskega. Ob reorganizacijicarinske službe in vstopu Slovenije v EUje bil premeščen v Carinski urad Ljubljana,kjer je do zadnjega dne opravljal delona Izpostavi Metlika.Hvaležni smo, da nam je bilo dano živetiob človeku, kot je bil Dušan.Štefan Valenčič (1968-2008)17. avgusta 2008 smo z nedojemljivovestjo sprejeli kruto resnico, da nas jepo hudi kratkotrajni bolezni nenadomazapustil naš sodelavec Štefan Valenčič,rojen leta 1968. V zahvalo in slovo smose na pokopališču od njega poslovili zbesedami:»Dovolite mi, da se v imenu Carinskegaurada Koper na kratko poslovim od našegaŠtefana. Morda se komu zdijo zadnjaštiri leta, odkar je Štefan službovalkot carinski inšpektor v Kopru, kratkadoba, vendar je to čas, v katerem se namje prikupil kot vesten sodelavec. Mislim,da bi med nami le s težavo našli koga,ki bi bil hkrati tako natančen pri svojemdelu in pripravljen na pogovor s sodelavciin strankami. Vsem nam sta bila všečgovih sodelavcev je tudi Dušan delal navseh izpostavah, od Jezerskega do Rateč,bil pa je tudi član mobilne enote Carinskeuprave RS. Ob reorganizaciji carinskeslužbe in vstopu Slovenije v EU je bil premeščenv Carinski urad Ljubljana, kjer jedo zadnjega dne opravljal delo na IzpostaviMetlika.Hvaležni smo, da nam je bilo dano živetiob človeku, kot si bil ti, Dušan.Naj mu bo lahka slovenska gruda, ki joje od srca ljubil.Sodelavci CU Jesenice in CU LjubljanaNaj mu bo lahka slovenska gruda, ki joje od srca ljubil.Sodelavci CU Jesenice in CU Ljubljananjegova tipični humor in dobra volja, skaterima je okoli sebe venomer sejal pozitivnoenergijo in kolegialnost.Tako kot smo bili mi zadovoljni z njegovimodnosom do dela in ljudi, je tudisam večkrat poudaril, da mu je všečslužbovanje v Carinskem uradu Koper.Vendar pa se je redno in rad vračal vsvoj kraj, ki leži, kot je sam pravil, ‘juštona konfini’, saj se je tam tako dobropočutil.Čakali in upali smo, da ga bomo kmaluponovno videli med nami, vendarnam ga je nenadna bolezen žal prehitrovzela, zares prehitro. Bil je na vrhuncusposobnosti in ustvarjalnosti.Zaradi njegovega znanja in vestnostise mu je obetalo napredovanje na zahtevnejšedelovno mesto, ki pa ga žal nidočakal.Manjkala nam bo njegova pozitivnost,manjkale nam bodo njegove šale inzgodbe ‘s konfina’, manjkal bo namvsem.Štefan, manjkaš nam že zdaj.«Sodelavci Izpostave Luka Koper42 | CARINA.SI

[CARINSKA KRIŽANKA]

Razstava ponaredkov in primerkov CITES; Krško, 27. september 2008Foto: Sabina Langus BocPonaredki izdelkov znanih blagovnih znamk.Raniero Grando inAdrijano Kodarin stapredstavljalaponaredke.......Zvonko Perovšek in Miloš Gregorič pa sCITES zaščitene rastlinske in živalske vrste.“Ne bojte se, takrokodil ne grize več.”Spominki, ki jih potniki prinesejo spotovanj, so nemalokrat izdelani izzaščitenih živalskih in rastlinskih vrst.“Poglejte, kakoslabo in površnoje izdelan talečevelj. Takojvemo, da jeponaredek.”Cariniki največkratnajdejo kače v alkoholuv prtljagi potnikov, ki sevračajo iz jugovzhodneAzije.Volk je na Brnikpripotoval iz Bosne.Krokodilji mladič.