[ŠPORT IN PROSTI ČAS] > >> > >Jutranja rutina in v gosti megli na enoglavnih prometnic med Srbijo in Črnogoro. Dobro, da kmalu zavijemoproti kanjonu reke Tare. Kanjon jeres vreden ogleda in ta dan se večkratustavimo ob poti, se čudimo infotografiramo. Najpogumnejši članiekipe se celo osvežijo v Tari. Spustuseveda sledi vzpon: gremo Žabljakunaproti. Hud vzpon na 1450 metrov jepoplačan s kolesarjenjem po prostranidurmitorski planoti. Škoda, da Črnogorcine poznajo pojma urbanizem,saj bodo s takim načinom gradnjekmalu vse skupaj pokvarili. A za zdajse še da uživati v čudovitih pogledihna naravo. Brez težkih torb na kolesugremo do Črnega jezera.Naslednji dan nas čaka vsaj zamenajlepši del celotne poti od Žabljakado Šavnika. Tako samotno pokrajinonajdeš le redkokje. Kolesarimo v sončnem,a hladnem jutru. Videti je, kotda bi bili sami na vsej Zemlji. S 1450se spustimo 900 metrov niže v Šavnik.Res lepi razgledi. Sledi ponovni vzponna 1460 metrov. »Goredoliramo«, kotbi temu rekli Srbi. Daleč nekje prednami se v nižini skriva Nikšič. Drvimobureku naproti. Vroče je. Nikšič naspričaka ves razbeljen, pijačo pa si privoščimov verjetno najdražjem lokaluv centru. V najhujši vročini nadaljujemopot proti jugozahodu do Vilusev,kjer zavijemo v Osječnico. Tu naj biprespali, a v miniaturni vasici ni ničdrugega kot gostilna in trgovina. Vdanv usodo se sploh ne jezim več, ker gremonaprej in se pot ponovno vzpenja.S hribov se pod večer spustimo v Grahovo,ki leži sredi velikega polja. Vidise, da je vas včasih (do)živela boljšečase. Menda se na drugi strani hriba,ki se nam je postavil na pot, skrivamorje. Res je, ko se čez hrib prebijemona drugo stran predora, zagledamoBoko Kotorsko. Morje!!! Po gorskicesti se spustimo do Risana. Nikoli nebi verjel, da bomo v enem dnevu prekolesarili170 km.Na mejnem prehodu Debeli breg med Črno goro in Hrvaško.Foto: Ivan KlobučarZjutraj si prvič privoščimo odmik odvojaškega načina življenja. Spimo doosmih. Razkošje. Z užitkom in počasispijemo kavo in čaj v bifeju ob morjuter šele nato ob morju zdrvimo protiHercegnovemu. Na meji se poslovimood črnogorskih carinikov. Hrvaški soprecej strožji, saj moramo zbrisati fotografijemejnega prehoda. Nič hudega,Dubrovnik je že tako blizu, da nasto ne more spraviti v slabo voljo. Nekajkilometrov pred ciljem si privoščimodaljši počitek na dalmatinski obali. Šenekaj hudih klancev na jadranski magistraliin pred nami je znano obzidje.Da ne bi bili videti preveč turistično,gremo najprej v pristanišče po vozovniceza ladjo ter nato do večera visimov bifeju ob avtobusni postaji. Tetic, kibi nam ponujale sobe, ni oziroma namniso všeč, zato po nočnem kopanju inmanjšem incidentu v čakalnici Jadrolinijepristanemo v bližnjem parku.Ekipa spi, jaz pa se ob štirih zjutrajodpravim po Stradunu. Na kolesarskemštevcu piše 773 km.Čez nekaj ur se na palubi Marka Polaže nastavljamo sončnim žarkom. Delamonačrte za naslednje leto. Zvečersmo v Splitu, naslednje jutro na Reki.Še zadnja skupinska fotografija. Delekipe krene proti Delnicam in nato vBelo krajino in Litijo, preostala dva članapa proti Goriški. Tekoče gremo čezJelšane, kjer nas naši cariniki profesionalnoocenijo kot nerizične potnike innam prijazno pomahajo. Popoldne medoma čaka slovesen sprejem, na števcupa imam še dodatnih <strong>13</strong>6 km, skupajtorej 906. Po telefonu izvem, da smovsi (Brane G. – vodja puta, Tine N. –najmočnejši člen, Ivan K., Tine R. inmoja malenkost) srečno prišli domov.Namesto konca nasvet: ne kolesari vskupini, v kateri je nekdo nad tabo pohierarhiji, še posebej če je tebi podrejenikolega medtem prestavljen na drugodelovno mesto. V tem primeru boš namrečmoral pisati poročilo s poti.Egon Milanič, GCU30 | CARINA.SI
[ŠPORT IN PROSTI ČAS]Občni zbor Športnega društva CarinikObčni zbor Športnega društva Carinik, ki deluje v Carinskem uradu Nova Gorica, je bil20. junija <strong>2008</strong> v lovski koči nad Renčami. Vodil ga je predsednik Egon Marc. Lahko bi rekli,da smo se končno zbrali vsi športniki, eni po telesu drugi po duši.Predsednik je povedal, da vse od leta2005 ni bilo nobenih športnih dejavnosti,saj ni bilo športnih iger ali srečanjne na ravni <strong>Slovenije</strong> ne v okvirucarinskega urada. Ob tem je izrazilupanje, da bo naslednje leto uspelaorganizacija zimskih športnih iger.GCU bo prisluhnil vsem športnimdruštvom in se skušal organizirati tako,da bo druženje carinikov omogočeno.Pri organizaciji športnih iger bonamreč treba upoštevati zmanjšanještevila delavcev v nekaterih carinskihuradih in prilagoditi tudi nekatere tekmovalnediscipline (mešane ekipe, dodatnediscipline). Predlagal je, da sesestanejo predsedniki vseh športnihdruštev carinskih uradov in se dogovorijoo reorganizaciji carinskih iger. Spredlogom so se udeleženci občnegazbora strinjali.Po končanem zboru se je skupnodruženje z zabavo in plesom še dolgonadaljevalo. Kot se za prave športnikespodobi, kondicije ni primanjkovalo.Lep športni pozdrav vsem z goriškegakonca!Matjaž Černigoj, CU Nova GoricaFoto: Matjaž ČernigojČlani novogoriškega Športnega društva Carinik na občnem zboru.CARINA.SI | 31