December - Planinski Vestnik

Poštnina plačana v gotoviniPLANINSKIVESTNIKGLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJEL E T M I K IX * L I I I 12DECEMBER * 1 9 S 3

V S E B I N A :Dr. Jo s. Tominšek: Tržačan dr. Kugy o Slovencih v TrstuJanko Mlakar: 60 let slovenskega planinstva .Jo s. Wester: Prof. Janku Mlakarju v opombo .Tine Orel: Ob 60-letnici slovenskega planinstva —mladih alpinistovtriumfIgor Levstek: Severna zajeda v Laliderer .Rado Kočevar: Wetterstein in Wilder Kaiser .Ciril Debeljak: DolomitiMitja Kilar: TravnikJanez Krušic: Odprava AO Jesenice v švicarske goDr. Miha Potočnik o dr. KugyjuProf. Janko Orožen: Ob stoletnici rojstva Franca OrožnaDruštvene noviceIz planinske literatureRazgled po svetu . . . . 4Prilogi v 12. štev.: Ogradi s planine Krstenice, foto Janko RavnikDebeli vrh z Ogradov, foto Tomaž RavnikPrilogi natisnila tiskarna »Ljudske pravice« v LjubljaninašihPlaninski Vestnik je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga Imenovana Zveza,urejuje pa uredniški odbor / Revija Izhaja dvanajstkrat na leto, po potrebi v snopičihpo dve številki skupaj / Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Celje, I. gimnazija /Uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Likozarjeva ulica št. 12, poštni predal 214,telefon štev. 22-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca poizidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, računi, razvid naslovov / Tiska tiskarna»Jože Moškrič« v Ljubljani / Letna naročnina znaša din 350.—, ki jo morete plačati tudiv treh obrokih po din 90 - - četrti obrok pa din 80.— / Tekoči račun revije pri Narodnibanki 602-T-121 / Spremembo naslova javljajte na Upravo Planinskega Vestnika, pričemer navedite poleg pre,*i:iega vedno tudi novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami.TOVARNA ŠPORTNEGAORODJAs svojo stalno razstavo Izdelkovv Ljubljani, Titova eesta 34, jeeno največjih podjetij te vrstev Jugoslaviji, ki proizvaja priznanokvalitetno orodje za vsevrste športaBEGUNJEpri Lescah(SLOVENIJA)Za telovadbo, težko ln lahko atletiko, vodni šport, zimski šport,razne športne igre itd.Opremlja sodobno telovadnice ln otroška igrišča s priznanimiorodji!Izdeluje razne reševalne naprave za gasilce, gorsko reševalnoslužbo, PLZ-e kot n. pr. reševalne gasilske pasove, paradne pasove,gasilske lestve, razna nosila, Mariner naprave, Graminger sedeže,reševalne vreče Itd.Nadalje izdeluje naprave za bolnišnice ln za veterinarskoslužbo.Športnike opozarja na priznane športne jopiče iz kože involne, ki so uporabni za vse vrste športa! Dalje na torbice, nahrbtnikeitd.Oglejte el našo stalno izložbo v Ljubljani, Titova cesta 34,kjer dobite vse potrebne podatke o cenah itd.Zahtevajte specialne ponudbe!

\JxMoIN SOTRUDNIKO MPLANINSKEGA VESTNIKA— Houiom VloiAiiaiktk drnlteuS pričujočo številko Planinskega Vestnika sklepamo 53. letniknaše planinske revije, ki zvesto spremlja delovanje slovenskeplaninske organizacije že drugo polstoletje. Letnik, ki ga zaključujemo,je jubilejni letnik. V njem so se s svojimi prispevkizdružili vsi rodovi slovenskih planincev, od najstarejših do najmlajših.Tako je postal Vestnik resnično glasilo Planinske zvezeSlovenije, vseh njenih odsekov, slovenskega alpinizma in njenegakulturnega delovanja. Nimamo materialnih sredstev, da bi siprivoščili več planinskih glasil. S težavo se rojeva Planinska založba.Temu primerna je vsebina Vestnika, ki mora prinašativsakomur nekaj, vsakomur svoje. Ker pa se je planinstvo poosvoboditvi izredno razraslo, ker je naraslo članstvo, ker se jeokrepilo planinsko gospodarstvo, ker se je neverjetno povzpelalpinizem, je nujno narasel tudi obseg revije. Kljub temu ni bilomogoče, da bi Vestnik služil kot ažurni organizacijski Vestnik.Pač pa je v Vestniku našel svoj prostor vsak, ki se z ljubeznijoin pravo mislijo bavi s katero koli planinsko delavnostjo, ki jespričo 90 planinskih društev postala že občenarodna stvar.Planinska zveza Slovenije se ni ustrašila stroškov in vzdrževalaVestnik na dosedanji višini in v povečanem obsegu kljubizredno visokim tiskarskim stroškom, ki niso v nobenem pravemrazmerju z naročnino niti s honorarji. Kljub znatnemu dvigu številanaročnikov je k vsaki številki morala Planinska zveza prispevativsaj 100 000 dinarjev. Da se je Vestnik vzdržal na taki

višini, imajo poleg PZS, ki je Vestnik finansirala, zaslugo v prvivrsti sotrudniki, ki so prav pojmovali domače planinsko slovstvo.Kljub poplavi podobne literature po svetu, kljub šumi najrazličnejšihlistov in revij je planinska pisarija ohranila svojo vrednost.Sele beseda o dejanju daje dejanju trajno vrednost, ohranjatrajne ideale planinstva in jih sporoča mlajšim rodovom, saj sev bistvu ti ideali niso spremenili. Dalje gre zahvala tudi našimfotografom, ki so prispevali kvalitetne priloge kljub težavam zaradifotografskega materiala, kljub nizkim honorarjem.PZS bo tudi v prihodnjem letu posvetila vso pažnjo duhovnikulturi v našem alpinizmu. Pomagali ji bodo dosedanji sotrudniki,vabimo pa tudi nove, da nas podpro. V redakciji imamo žezagotovljene popotne in plezalne zapiske iz preteklega leta in tood znanih naših sotrudnikov.Tako bo tudi prihodnji letnik kos zgodovine našega naroda,njegovega odnosa do prirodnih lepot, njegove ljubezni do gorskegasveta, njegovega prodora v vrsto pomembnih alpinističnihnarodov.Ob nastopu novega letnika vabimo naše naročnike, da namostanejo zvesti. Naj se zavedajo, da s tem podpirajo vzgojni namenin pomen planinske literature in si s tem šele opravičujejoime pravega planinca, pravega alpinista.PV bo izhajal kakor doslej 12 krat na leto verjetno na 4polah (64 strani), v vsaki številki pa bo prinašal po eno izvirnoumetniško prilogo iz naših gora. Naj povemo, da je dosedanjanaročnina komaj krila stroške za prilogi.Naročnina bo znašala za leto 1954 din 400.—, za inozemstvodin 600.—. Naroča se pri upravi PV, PZS, Ljubljana, Likozarjevaulica.UREDNIŠTVO

Vpisna knjiga, ki je bila 28. VIII. 1952 nameščena na vrhu Mangrta po PD Tolminmesto knjige, ki so jo odnesli Italijani.» J REDI DNE SEM SLONEL NA VRHU, SREDI VELIKEGAMOLČEČEGA SVETA IN ZLATAIN SINJINE. SAM S SVOJIMIMISLIMI. KAKO MOGOČNEGA IN SREČNEGA SEM SE POČUTIL!V TRUDNO PRIJETNI DREMAVICI SEM PREMIŠLJAL O LJU-BEZNI V TEH PUSTIH DNEH MESTNEGA ZlVOTARJENJA INO LJUBEZNI DO TEH TREH MRTVIH SKAL IN BELEGA SNEGA.ŽARKA LUC JE LEŽALA CEZ KRAJINO. JAZ SEM V NJIHSREDINI, UBOG IN BOGAT . . .«(Citat iz izbora Evg. Lovšina »planinev domačem in tujem slovstvu«)Zapisal alpinist Bogdan Jordan, ki so gav Ljubljani usmrtili Italijanski fašisti

Dr. Jos. Tominšek:Tr&ačan dr. Kugy o Slovencihv TrstuDr. Kugy —„hralj Triglava"— more in mora biti domav Trenti, med svojimi Trentarji,je bilo sklenjeno in narejeno; in je prav tako.tam je in bo ovekovečen. TakoSvetovni alpinist dr. Kugy bi mogel biti ospominjen pravtako med svojimi znanci Štiritisočaki v Centralnih Alpah, n.pr. obnjegovi ljubljenki Monte Rosa, kakor pri nas v Razoru, na Škrlaticipod Montažem in Višem in pri drugih, koder se jeudomačil. Doma pa je bil pri vsem tem le v srčnem ljubljencupovsodizzamladih let, v očku in stričku Triglavu, ki ga je okolobaril od vsehstrani. Najprej in po prirodi najrajši je bil med sosednimi, prosvetnoneokičenimi Trentarji, v romantični zamaknjenosti trajnoiščoč rožo mogoto, scabiosa Trenta imenovano. Vrhunec trentarskihvrlin je Kugy odkril, preizkusil, ocenil, vzljubil, doživel v klasičnemplezalcu — brez železja — v kristalnem značajuljubljencaAndreja Komata; z molčečim „ Motom", ki seje smejal le z očmi.,je najlaglje in od srcakramljal.Kot Trentar med svojimi Trentarji, ne daleč od ljubega, slovenskegaAndreja bo Kugi/ s svojega spomenika množicam častilcev„mo!če trobenta!", pa ne „mori", ampak „vivere". . . Ko sempo njegovem predavanju v Mariboru z njim pozno v noč prigostinskimizi v zaupnem pomenku sedel, on z zvesto pipico, jaz nekadilecskladno užival dih in duh pristne operas, mi je ob slovesuz resnim, vedrim obrazom, komaj vidno se smehljajezagotovil:„Ti-le in taki-le Slovenci na Primorskem, v Trstu...so narodnostno utrjeni in trdi, sebi zvesti za vsečase, neugnani proti nasilju, zvijačam, intrigam ..."

JankoMlakar:60 LET SLOVENSKEGA PLANINSTVA(Nadaljevanje inkonec)9. Konec Tominškove dobekozi dolgo vrsto let Osrednji Odbor SPD ni poznalopozicije, vsaj hude ne. Odborniki so bili večinomavedno sporazumni s predsednikom in njegovi predlogiso bili navadno brez ugovora sprejeti.Zunaj odbora pa se je polagoma izcimila opozicija,ki se sprva pri odborovih sejah ni posebnouveljavljala, tem bolj pa na občnih zborih. Mladina,zl asti tista, ki je bila včlanjena v klubu Skala, nibila zadovoljna z O. O., ker je po njenem mnenju premalo podpiralazimsko alpinistiko. Nekateri, kakor dr. Mrak in dr. Turna, so pagrajali OD, češ da premalo stori v kulturnem oziru. Obe struji stase združili v opozicijo, ki se je, kakor je izjavil dr. Brilej, »pripoznavalaz dušo in telesom k onim načelom in smernicam«,' ki jih jedr. Turna obrazložil na občnem zboru 1. 1929 (Pl. V. 1931, 213). Sevedaštevilo teh nezadovoljnežev v OD ni bilo veliko, obilno vzetokomaj 10 %>. Ker so pa bili agilni ter so imeli pred seboj cilj, kateregaso hoteli doseči, so slednjič prevzeli vodstvo OD in s'temcelokupnega SPD. Tega je bila poleg brezbrižnosti ogromne večinečlanstva SPD kriva tudi pomanjkljivost pravil, med katerimi jemanjkal tale paragraf: Člani planinskih, športnih in tem sorodnihklubov m društev, ki niso včlanjena v SPD, nimajo ne aktivne nepasivne volilne pravice, čeprav so obenem tudi člani SPD.Z izvolitvijo treh novih članov v odbor se je opozicija okrepilam tako je nastalo takoj na prvi seji po občnem zboru (19.' jun. 1929)prerekanje med mladimi in starimi. Ko je prišlo do razprave odolgovih, je Knafelc rekel, da jih je zakrivila mladina, ker je zahtevalaDom na Krvavcu. Vnela se je huda debata, v kateri jeopozicija trdila, da je stari odbor spravil OD v dolgove, ker je zakrivil,da je dom zahteval pretirano velike izdatke. Medsebojna očitanjaje končal predsednik z izjavo, da so starejši odborniki za soglasnodelo z mlajšimi. Če bo pa videl, da to ni mogoče, ne bo dolgo vodilodbora. Podkrajšek je zatrdil, da imajo tudi mlajši odborniki resnovoljo za delo, prav tako pa tudi na zadnjem občnem zboru izvoljeniodseki.Za skupščino, ki se je vršila 23. jun. 1929, je izročil klub Skaladr. Tominšku izjavo, v kateri zatrjuje, da nima niti klub Skalaniti njega članstvo namena vmešavati se v gospodarstvo SPD alinekako prevzeti njega vodstvo. Ker je dr. Tominšek ni prebral, jeterj'al Podkrajšek od njega pojasnilo, zakaj tega ni storil, češ' dase čuti Skala s tem omalovaževano. Dr. Tominšek je rekel, da izjaveni prebral, ker so jo vsi člani skupščine dobili v roke ter jo je štel

za prebrano, pa tudi zato ne, ker ni mogel takoj nanjo odgovoriti,ko jo je dobil v roke šele tik pred otvoritvijo zborovanja. Zeli pa, dabi Skala tudi v dejanju pokazala, kar je izjavila. (Odborova seja3. julija 1929). ,Dne 26. aprila 1930 se je vršil v Mestnem domu redni obcm zborOD, na katerem je bila zlasti mladina dobro zastopana. Starejšičlani so se ga kakor navadno udeležili v pičlem številu. Pred prehodomna dnevni red je predsednik predlagal, naj se imenuje začastnega člana industrijalec Fran Medic, ki ni le zvest član SPD,marveč tudi v krogu zasebnih dobrotnikov največji podpormk.Predlog je bil soglasno sprejet.Po tajnikovem poročilu je poročal dr. Mrak o delu odsekov, kiso se združili v enoto. Izgotovili so pravilnik za reševalne akcije,pravila o gorskih vodnikih, o hišnem redu za planinske koče terpredložili samostojni predlog glede Vestnika in literarnega dela.Glasil se je takole: 1. Uredništvo Pl. Vestnika naj se prenese v Ljubljano.2. Preureditev Pl. Vestnika. 3. Izdajanje Letopisa pričenši zletom 1931. Redna izdaja Pl. Vestnika, fuzioniranje članarine innaročnine na 60 din. 5. Ureditev knjižnice, nabava novih knjig inrevij, ki manjkajo. 6. Nabava zemljevidov 1 :25 000 m za vzhodnidel Julijskih Alp in zahodni del Karavank.O tem samostalnem predlogu se je vnela dolga in burna debata,zlasti glede Pl. Vestnika. Dr. Jože Bohinjec je v Epilogu k občnemuzboru SPD (Jutro, 4. maja 1930) ugotavljal: »Vsako društvo imasvojo opozicijo. Ce pa kje, mora prav v SPD priti do veljave leresna in lepa opozicija, o kateri je takoj jasno, da hoče društvu lekoristiti. V društvih, katere vodi osebna požrtvovalnost in ne materialniinstinkt, imata opozicija in večina dolžnost, da nikogar neodbijata, da se vežeta z nitjo medsebojnega spoštovanja in ljubezni. «Metode opozicije, kakor se uveljavljajo na občnih zborih SPD patega pogoja nimajo in zato odbijajo.«Tudi Turna se je oglasil v Jutru (11. maja 1930). Med drugim jetrdil, da je Osrednji Odbor odklonil pregledovanje prejšnjih računovin proračunov in da se odseki s tem temeljnim delom niso moglibaviti. To trditev je O. O. zavrnil (tudi v Jutru) ter ugotovil, daodbor nikdar ni odklonil pregleda prejšnjih računov in proračunovin da se odseki niso nikdar v tem oziru nanj obrnili, da so jimpisarna, knjige in računi še vedno na razpolago.Odbor se je tudi pismeno obrnil na dr. Turno, naj mu sporoči,kdo ga je o tem informiral, da je odbor odklonil finančnemu odsekupregled knjig. Dr. Turna je na ta dopis odgovoril, »da je neki članodseka izjavil, da se mu je v pisarni povedalo, da odbor ne pustipregledati' knjig, da se pa ne spominja, kdo je to iznesel, zapisnikovpa odseki ne vodijo«.Ker je v letu 1930 pošla poslovna doba odbora, so se vršilevolitve. Skala se je nanje dobro pripravila. Po svojem občnemzboru, ki se je vršil 24. aprila, je sestavila kandidatno listo za noviodbor SPD. Od starih odbornikov so črtali Tavčarja, dr. Stanka

Tominška, Čadeža, Rozmana, Naglasa in Vlaja. Zanimivo je, da soizpustili tudi svojega predsednika Ravnika; bil je pa na listi, kije bila sestavljena na seji O. O. Za predsednika je bil izvoljendr. Tominšek z vzklikom, in sicer med ovacijami soglasno. Volitevodbornikov in njih namestnikov se je vršila z listki. Izvoljena je bilaskalaška lista.Glede Pl. Vestnika je občni zbor sklenil z večino glasov, da sepremesti uredništvo v Ljubljano. Za to transakcijo se je določil posebenodsek, v katerega so bili izvoljeni dr. Turna, dr. Mrak in insp.Wester, (odsoten), ki pa ni sprejel izvolitve. Na prvi seji O. O. poobčnem zboru dne 26. aprila se je v predsednikovi odsotnosti podMlakarjevim vodstvom odbor takole konstituiral: Predsednikov namestnikMlakar Janko, tajnik dr. Vovk Viktor, tajnikov namestnikdr. Stanovnik Aleš, blagajnik Jeretina Jože, blagajnikov namestnikPodkrajšek Emil, gospodar Hrovatin Makso, gospodarjev namestnikMarsel Ivo, knjigovodja Cesar Jože, odborniki: Kveder Janez, KnaflicAlojz, Šabec Ivan, dr. Tičar Josip, Vilhar Franjo, Gspan Alfonz;namestniki: Hudnik Stanko, dr. Vrtačnik Alojzij, dr. Reya Oskar,ing. Škof Rudolf in Bizjak Viljem. Dr. Reya je kmalu nato naznanilsvoj izstop iz odbora.V odboru je imela mladina večino in bilo je jasno, da dr. Tominšekne bo mogel z njim delati. Do preloma je prišlo že 30. maja1930 ko je prišel na razgovor predlog združenih odsekov glede poslovanjafinančnega odseka, katerega je dr. Tominšek tako razumel,kakor da hočejo odseki odbor postaviti pod nekakšno kuratelo.Povzel je besedo in odločno izjavil, da tako ne more več iti naprej.Očital je opoziciji, da so se pri volitvah tako rekoč pometali izodbora zaslužni možje, da hočejo odstraniti urednika Pl. Vestnikain odboru naložiti kuratelo v obliki finančnega odseka. »Jaz sem starčlovek in ne morem tega prenesti. Zato odlagam predsedniško mestoin prosim prof. Mlakarja, naj vodi sejo naprej.« Po teh besedah jevstal in odšel.Odbor je takoj soglasno sklenil, da ne vzame na znanje predsednikoveostavke, ter poveril Mlakarju nalogo, da naznani dr. Tominškuodborov sklep in ga prosi, da obdrži predsedstvo. Pogajanjaso se pa nekoliko zavlekla. Slednjič se je dal dr. Tominšek omehčatiin je izjavil, da je pripravljen prevzeti zopet predsedstvo pod temipogoji: 1. Odstopi naj celokupen odbor. 2. Odseki naj se likvidirajo.3. Pravila naj se tako spremene, da se bodo na občnih zborih volitvelahko vršile tudi s pooblastili. Ti pogoji so bili seveda za odborovovečino nesprejemljivi. Zato je odbor sklenil, da se za 13. junij skličesestanek odbornikov, na katerega naj se povabi tudi dr.' Tominšek,ki se ga pa ni udeležil. Zamenjal je pa svoje pogoje s posebnimsamostalnim predlogom, ki se je na sestanku prečital. Odbor je natosklenil, da se vrši v nedeljo 22. junija ob 10. zjutraj v Mestnem domuizredni občni zbor, na katerem se bo obravnaval dr. Tominškov samostalnipredlog in se izvedle dopolnilne volitve. Odbor je namreč daldr. Tominšku na razpolago tri odborniška mesta, za katera naj sam

imenuje kandidate. (Poleg Reye sta izstopila iz odbora tudi Škof inGspan.) Mlakar je pripomnil, da predsednik želi, da bi se vrnili vodbor Cadež, Rozman in dr. St. Tominšek, kar je vzel odbor na znanje.Občni zbor se je vršil v nedeljo ob nabito polni dvorani Mestnegadoma. Vsak je lahko videl na prvi pogled, da je mladina to potv manjšini. Ce bi se bil odbor vršil zvečer ob osmih, bi bil položajnajbrž drugačen. Predsednikov namestnik Mlakar je na kratkonaznanil, da je predsednik dr. Tominšek pri odborovi seji dne28 maja javil svoj odstop, češ da mu odseki delovanje onemogocujejoOdbor ga je prosil, naj prekliče svoj odstop in nadalje obdržipredsedstvo. Dr. Tominšek je pripravljen to storiti, če se na obenemzboru uredi zadeva glede odsekov. Nato prečita Mlakar dr. Tominškovsamostalni predlog in k temu podano njegovo izjavo.Predsednikov samostalni predlog: Občni zbor naj sklene sledeče:1. Odseki, ki so bili na Osrednjem občnem zboru 12. junija 1929 izvoljeniin so se po občnem zboru 26. aprila 1930 po poročilu g. dr. TurneHenrika na novo konstituirali, se razrešijo svojih pravic in dolžnosti.Po odsekih že izdelani predlogi se odkažejo v nadaljnje reševanje Osrednjemuodboru. 2. Osrednjemu odboru je pripušceno, da po potrebi vsmislu društvenih pravil osnuje nove odseke, ki jih izbere in pritegneza pomoč pri upravi in društvenem delovanju. 3. Osrednjemu Odboru sepripustijo dalje vse ureditve glede Planinskega Vestnika 4n uredništva.V precej dolgi izjavi, s katero je dr. Tominšek utemeljil svojodstop, je navedel dva poglavitna vzroka, ki sta ga dovedla do tegakoraka. Prvi vzrok so bili odseki, »ki so si prisvojili pravico, daukazujejo Osrednjemu Odboru«. Drugi vzrok je bil pa ta, ker jespoznal, da ima večino odbora proti sebi.Po prečitani izjavi je Mlakar dal dr. Tominškov samostalnipredlog v razpravo. Prvo besedo je zahteval dr. Tuma kot zastopnikodsekov. Najprej je v precej dolgem govoru opisal razvoj SPD iniz tega razvoja utemeljeval potrebo odsekov. Nato je pa kritiziraldelovanje O. O. ter nekako ponovil, kar je povedal že na občnemzboru z dne 12. junija 1929. Govoril je tudi o raznih nerednostihpo planinskih kočah ter očital dr. Tominšku, da ni znal preprečitistavbe na Krvavcu.Naslednji govornik dr. I. C. Oblak se je postavil na pravnostališče. Po njegovem mnenju se dr. Tominškov samostalni predlogglede razrešitve odsekov ne more sprejeti, pa tudi ni potrebno. Popravilih morejo odseki obstati, nimajo pa nobene oblasti nad odborom.Zato ne morejo nikdar vršiti takih poslov, ki so odborupridržani. Kar se tiče predsednika dr. Tominška, mu lahko zadostujeizjava podružnic SPD, da uživa vse njihovo zaupanje. Svojgovor je zaključil s predlogom, »da se naprosi g. dr. FranTominšek, da prekliče svoj odstop pod enodušnokonstatacijo, da noben odsek ne moreimeti več pravic, nego mu jih dajo pravila, inda proti pravilom sploh obstajati ne more, očemer naj definitivno odloči Skupščina celotnegaSPD«.

Upravni odbor Planinske zveze Slovenije ob 60-letnici slovenskega planinstvaV prvi vrsti v sredi Košir Fedor, predsednik PZS; na desni dr. Miha Potočnik, namestniknačelnika komisije za GRS pri PZS; na levi Torelli Albin, član upravnega odbora. —Stoje od desne na levo: Blažej Anton, načelnik markacijske komisije; Fetih Mirko,sekretar PZS; Zinauer Milan, načelnik disciplinskega odseka; Bučer Tone, podpredsednikPZS in načelnik komisije za alpinizem; dr. Urbane Anton, načelnik Planinske založbe;Prosenc Zivojin, načelnik propagandne komisije; Zupančič Uroš, član upravnega odbora;Lavrič Rado, upravni sekretar PZS — manjkajo Skrajnar Tone, načelnik gospodarskekomisije; Sršen Vekoslav, načelnik inozemskega odseka in dr. Strgar Stane, načelnikzdravstvenega, odsekaKer je Mlakar vedel, da bi se dr. Tominšek strinjal s tem predlogom,ga je dal v razgovor. Proti so govorili dr. Pretnar, dr. Mrakin dr. Rus. Dr. Senjor je pa izjavil, da gledajo podružnice z nezadovoljstvomsedanji nevzdržni položaj v Osrednjem Odboru. »Zadnjiredni občni zbor SPD je pokazal, kako neresno in v kako nedostojni innevredni formi se vodi nestvarni in osebni boj v društvu. Menda sezdi dr. Tominšek kot starejši planinec nekaterim mlajšim bolj starokopiten,ker je previden gospodar in pretehtuje razne izdatke, vendarje ta starokopitnost včasih le dobra in koristna. Zato so vse podružniceenodušno za dr. Oblakov predlog, ki je posredovalen indocela na mestu.«Končno je podal Mlakar nekak resume, ki je v njem zavrnilneopravičene očitke, katere je dr. Tuma izvajal na račun O. O.,zlasti pa dr. Tominška ter dal dr. Oblakov predlog na glasovanje,ki je bil sprejet z veliko večino. (Pl. V. 1930, 208 do 212.)Mladi so postavili svoje kandidate, s katerimi so seveda propadli.Sicer je bila njihova lista le nekaka demonstracija za

dr. Turno proti dr. Tominšku. Minila sta pa komaj dva meseca, ko jeista mladina na rednem občnem zboru izvolila dr. Tominška medovacijami za predsednika.Vsakoletna skupščina se je vršila 28. oktobra 1930 v Celju.Osebno navzočih in zastopanih delegatov je bilo 191. Podružnice soimele s svojimi 113 delegati večino. O delovanju OD je poročaldr. Tominšek, za podružnice pa dr. Senjor. Razpravljali so tudi oPl. Vestniku in združenih odsekih, katere je zastopal dr. Tuma.Glede Pl. Vestnika je dr. I. C. Oblak predlagal, naj se razveljavisklep, sprejet na zadnjem rednem občnem zboru SPD, ki zahtevapremestitev uredništva Pl. Vestnika v Ljubljano. Pod uredništvomdr. Josipa Tominška se je Vestnik tako lepo razvil, da velja za najodličnejšoslovansko plan. revijo. Zato naj ostane uredništvo v Mariboru.Po burni debati, v katero so posegli dr. Tuma na eni strani,dr. Senjor, dr. Oblak in Mlakar na drugi, je bil dr. Oblakov predlogsprejet z vsemi glasovi podružnic in večino glasov delegatov OD.Hudo sta se. zbesedila tudi dr. Tominšek in dr. Tuma zaradiodsekov. Dr. Tuma je našteval, kaj vse so naredili, dr. Tominšek gaje pa zavračal, češ da odseki niso dosti delali, pač pa so si prisvajalipravico, da bi odboru ukazovali, ter je predlagal, naj se razrešijo.Predlog je bil sprejet z vsemi glasovi podružnic in večino glasovOD delegatov.Podružnice so zopet načele vprašanje spremembe pravil. Takoje Mariborska podružnica predlagala, naj ŠOO pripravi načrt zaspremembo pravil celotnega društva, ki se potem predloži občnimzborom in skupščini v sklepanje. Vodilna misel za nova pravila bibila ta, da se za Ljubljano osnuje posebna podružnica, OD pa ostaneneizpremenjeno kot vrhovna reprezentanca SPD, ki tudi obdrži vsosedanjo imovino OD. Predlog je bil soglasno sprejet.Dne 13. decembra 1930 se je vršila seja ŠOO, na kateri jedr. Tominšek poročal o novem »Redu za gorske vodnike v Dravskibanovini«, katerega je izdala banska uprava, potem o pravilnikuSPD za tiste vodnike, ki se podvržejo nadzorstvu SPD. Predlaganaredakcija pravilnika je bila soglasno sprejeta. Nato je še poročal ocentralnem reševalnem odseku in krajevnih reš. odsekih. Red zagorske vodnike in pravilnik sta bila objavljena v 2. štev. Pl. V. 1931,organizacija reševalnih odsekov in reševalnih postaj, sprejeta na sejiŠOO 19. julija 1930 pa v 4. štev. Pl. V. 1931. V centralni reševalniodsek so bili izvoljeni Hrovatin (načelnik), Kveder, Hudnik, dr. Tičarin Mlakar. Dr. Tičar je imel za vse gospodarje koč obvezno šoloo reševanju, na Jesenicah je pa vodil tečaj za vodnike.Za smučarje je priredil O. O. dva smuška tečaja. Oba sta sevršila pri Sv. Janezu v Bohinju, prvi od 25. do 31. decembra 1930,drugi pa od 1. do 10. januarja 1931. Odbor je tudi za zimske planinceskrbel. V ta namen je povečal in uredil Staničevo kočo in v Triglavskemdomu napravil skupno ležišče. Staničeva koča je bila od 1. marcado 15. maja stalno oskrbovana, Triglavski dom, Vodnikova kočain Koča pri Triglavskih jezerih pa s kurivom založene.

Na kakšno novo stavbo OD tudi v letu 1930 ni moglo misliti.Vsa razpoložljiva sredstva so se porabila za popravo in opremo kočin domov. Obisk je bil precej pod povprečkom prejšnjih let. Tega jebilo poleg drugega krivo slabo vreme, prav tako slabe železniškezveze in pa s 1. marcem 1930 ukinjena polovična vožnja na železnici,ki je povzročila tudi občuten padec članstva SPD. Ukinitev ježel. ministrstvo takoj naslednje leto v toliko popravilo, da je dovoliloplanincem polovično vožnjo za skupine 6 oseb.Zveza pl. društev Jugoslavije je imela svoj redni občni zbor22. novembra 1930 v Beogradu. SPD sta zastopala Hrovatin indr. Senjor. Razpravljali so o intervencijah v žel. ministrstvu zaradiželezniških ugodnosti, o delokrogu poedinih planinskih društev pomejah posameznih banovin ter o sprejemu prijavljenih planinskihdruštev v Zvezo. Sprejeta so bila naslednja društva: Društvo planinaraRomanija v Sarajevu, pogojno Kosmos v Sarajevu, Hrvatskituristički klub Sljeme (Zagreb) in Turistični klub Skala v Ljubljani.Kongres je tudi sklenil, da naj bo sedež Zveze stalno v Ljubljaniin za 1. 1930/31 predsednik dr. Fran Tominšek (Ljubljana),podpredsednika Josip Pesarič (Zagreb) in Stanoje Nedeljkovič (Beograd),tajnik Makso Hrovatin (Ljubljana).Kongres Asociacije Slovanskih Turističnih Društev se je vršilod 24.—28. oktobra 1930 v Pragi. SPD so zastopali Hrovatin, dr. I. C.Oblak, dr. Senjor, in insp. Wester, ki so izposlovali, da je ASTD poslalaministru Zivkoviču obširno spomenico, v kateri je prosila, dapride v pravilnik žel. ministrstva naslednje besedilo: »Člani turističnihdruštev, včlanjenih v SPD J in člani Jugoslovanskega zimskošportnegasaveza imajo pravico do polovične vožnje, ako potujejo vskupinah 3 oseb ali tudi v manjših skupinah, samo če plačajo voznoceno za najmanj 3 osebe.«Kongres je sprejel 27 resolucij in načrt pravilnika tiskovnegafonda ASTD. (Pl. V. 1931, 74—78.)Konec leta 1930 je število članov OD padlo na 4315, podružniceso jih imele 6717. Celokupno SPD je imelo torej 11 032 članov.Število podružnic je ostalo isto kakor v letu 1929. Vseh skupajje bilo 27. Postavile so pa več novih planinskih zavetišč. Savinjskapodružnica je zgradila Kocbekov dom na Korošici, Mežiška Uletovokočo na Peci, Poljčanska pa Kočo na Boču in poleg nje razglednistolp.Redni občni zbor za poslovno leto 1930 se je vršil dne 26. aprila1931 v Ljubljani v dvorani Mestnega doma. Potekel je mirno brezburnih debat. Na njem so soglasno izvolili profesorja Ferda Seidlaiz Novega mesta za častnega člana zaradi njegovih znamenitih spisovo Savinjskih Alpah, o rastlinstvu naših planin, o Zlatenski ploči vJulijskih Alpah ter drugih znanstvenih planinskih del.Mirni potek občnega zbora je bil pa le tišina pred viharjem.Dne 26. junija 1931 se je pri Levu vršil izredni občni zbor. Na dnevnemredu sta bili samo dve točki, volitev delegatov za skupščino inslučajnosti. Ko je Hrovatin predlagal, naj se izvolijo lanski delegati,

ter prečital imena, se je oglasil dr. Brilej z drugo listo in prebralkandidate, ki so bili na njej. Za Hrovatinovo listo, ki bi se lahkoimenovala oficialna odborova lista, so glasovali samo trije, za dr. Brilejevo pa skoraj vsi ostali navzoči člani.Po volitvah je predsednik dr. Tominšek poročal, da je prišel naSPD predlog, naj podružnice plačujejo Osrednjemu Odboru prispevek7.50 din za člana, namesto dosedanjih 2.50. O. O. naj nadaljepredloži Skupščini načrt pravil, kakor je priložen. Predsednik opomnik temu, da se more debatirati le o prvem predlogu, ker ni navzočih200 članov.Dr. Mrak je prvi predlog utemeljil s tem, češ da mora vsak članOD plačevati 5 kratni znesek za splošno upravo v primeri s članipodružnic. Poudarjal je tudi, da trpe koče OD, ker gre denar zadruge namene in ne za najnujnejše potrebe. Zato predlaga, da občnizbor sprejme prvi predlog.Dr. Pretnar je utemeljeval nujnost izpremembe pravil, ker posedanjih pravilih nima OD tiste moči in veljave, kakor bi jo moraloimeti.Dr. Tominšek je zavrnil dr. Mrakove očitke glede slabega gospodarstva,glede prispevka podružnic je pa obljubil, da ga bo naSkupščini zagovarjal.Nato se je dr. Pretnar zopet oglasil k besedi, češ da se po sedanjihpravilih lahko debatira in sklepa o načrtu novih pravil. Predsednikmu je vzel besedo, kar pa občni zbor ni potrdil. Dr. Tominškusedaj ni kazalo drugega, kakor da je izjavil, da odlaga predsedstvo.Nato je zaključil občni zbor. (Pl. V. 1931, 212.)Ker je tudi Mlakar odložil podpredsedniško mesto, je odbor naseji dne 1. julija 1931 izvolili za predsednikovega namest. Hrovatina.Dne 16. julija 1931 (zvečer ob osmih) se je vršil v Mestnem domuizredni občni zbor SPD. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila volitevnovega predsednika, ker je dr. Tominšek izjavil, da tega mestaveč ne prevzame. Mladi so postavili za kandidata dr. Pretnarja, staripa Mlakarja. Pred volitvijo se je oglasil dr. Brilej, ki je poudarjal,da stopajo pri tem občnem zboru osebe v ozadje, ker gre tu le zasmernice in načela, ki naj jih zastopa novi predsednik. Predsedniškakandidatura prof. Mlakarja nam dokazuje, da so dosedanji vodilnikrogi pustili pasti osebo dr. Tominška, niso pa pustili pasti njegovegasistema, kajti prof. Mlakar bi vodil društvo v sedanji smeri daljein to nas ne more zadovoljiti. Zato naj se občni zbor odloči zadr. Pretnarja, tajnika TOI v Ljubljani, ker ima vse sposobnosti zadobrega vodjo društva.Pri volitvah je zmagal dr. Pretnar z 297 glasovi, medtem ko jeMlakar ostal v manjšini s 126 glasovi.Dr. Fran Tominšek je vstopil v Osrednji odbor leta 1901, insicer kot načelnikov namestnik; sedem let pozneje, leta 1908, je bilpo Orožnovem odstopu izvoljen za načelnika ŠPD. Toda, že privstopu v odbor je prijel za krmilo in vodil brod SPD zmagovito skozivalove nemške pohlepnosti in varno skozi čeri domačega političnega

oja. Če pa primerjamo SPD z drevesom, je takrat še šibko drevesce,pod dr. Tominškovim vodstvom zrastlo v mogočno drevo, ki se jegloboko ukoreninilo v slovenska tla. Ko je dr. Tominšek definitivnoodložil predsedstveno mesto v SPD, ga je lahko odložil z zavestjo, daje vršil skozi 30 let vestno svojo dolžnost, da je storil celo več, kakorje bil dolžan storiti. Kakor Aljaž svoj Triglav, tako je on ljubil SPD.Zanj ni štedil ne s časom ne s trudom ne z — denarjem. V delu zaSPD je bil požrtvovalen do skrajnosti. Kadar je šlo za kako novoplaninsko pot, za pridobitev posesti ali otvoritev nove planinske postojanke,je bil vselej takoj na mestu, trasiral je pota, sklepal zobčinami kupne pogodbe ter navduševal udeležence otvoritve zaSPD. Predsedstveno mesto mu je povzročalo velike stroške, katereje v svoji nesebičnosti vedno sam nosil. Celo potrebna odvetniška invažnejša pisarniška dela je izvrševala njegova pisarna brezplačno.Ko mu je veliki župan Baltič izročil red svetega Save 3. razreda,je dr. Tominšek v svoji zahvali rekel: »Jaz sem skromen človek.«In bil je res. Nikdar ni iskal časti ne priznanja; delal je samoiz nesebične ljubezni do SPD. Zato je odločno odklonil tudi častnivečer, ki mu ga je hotel O. O. prirediti ob 60-letnici rojstva.Mladina ga je prisilila k odstopu od predsedniškega mesta pravtakrat, ko je obhajal 30-letnico svojega plodovitega delovanja v društvu,s katerim je bil tako tesno združen. In to ga je bolelo, hudobolelo ...Na občnem zboru SPD, ki se je vršil dne 16. julija 1931, so izvolilidr. Tominška za častnega predsednika SPD. Takoj na prvi sejipo občnem zboru, ki jo je že vodil novi predsednik dr. Pretnar, jeodbor sklenil, da gre k dr. Tominšku deputacija, obstoječa iz predsednika,Hrovatina, dr. Vrtačnika in Pučnika, ki naj mu sporočesklep društva, da je izvoljen za častnega predsednika SPD. Dr. Tominšekje pa sporočil odboru po Hrovatinu, da mu deputacija nizaželena.Še dvakrat smo se zbrali okrog bivšega predsednika SPD. Prvičje bilo takrat, ko se je vršila leta 1938 proslava njegove 70-letnice.Njegovi prijatelji in znanci, planinke in planinci smo napolnili verandnodvorano Uniona v Ljubljani — znamenje, da ga še nismopozabili.Drugič in zadnjič smo se z njim sestali v tretjem letu sovražneokupacije (26. III. 1943) na ljubljanskem pokopališču, kjer smo seob njegovem odprtem grobu za vedno od njega poslovili.Skromnost, ki ga je spremljala skozi celo življenje, ga tudi posmrti ni zapustila. Neznaten triroglat kamen, na katerem je vklesanonjegovo ime, nam pove, da stojimo ob grobu, v katerem seodpočiva od zemeljskega truda naš VELIKI PLANINEC DR. FRANTOMINŠEK.Porabljeni viri: I. in II. Letno poročilo Slovenskega planinskega društva.Planinski Vestniki, zlasti letniki od 1895 do 1931. Mirko Kajzelj, »Naš alpinizem«.Lovšin Evgen, »Planinske študije in doživetja v Triglavu in njegovisoseščini«. Sejni zapisniki O. O.

Jo s.Wester:PROF. JANKU MLAKARJU V OPOMBOLetos v začetku meseca julija smoabiturienti stare ljubljanske gimnazijeiz 1. 1893 doživeli šestdesetletnico svojemature. Samo enajst, kar nas je vmejah naše domovine, nas je izmednekdanjih triinšestdeset ostalo pri življenju,a le sedem se nas je sešlo obtem »bisernem« jubileju, medtem koso štirje tovariši spričo bolehnosti —senectus ipsa morbus (starost sama jebolezen) — izostali, med temi tudi —prof. Janko Mlakar. Huda bolezen gaje pridržala doma, kjer je ležal natrdi postelji utesnjen v mavčev oklep.Dne 11. avgusta je v 80. letu svojestarosti izdihnil in dva dni nato smoga na njegovi poslednji poti spremilik večnemu počitku.Zdaj počiva na ljubljanskih Žalah mož, ki za življenja ni poznalpočitka, tudi ne potem, ko je bil 1. 1926 kot profesor mestne ženskegimnazije stopil v zasluženi pokoj. Še dalje se je dal zaposlovati kotkatehet na ženskih srednješolskih zavodih in je kot predavateljnastopal v raznih krajih naše domovine. Saj so ga povsod visokocenili kot priljubljenega popularnega govornika, ki je znal svojapredavanja, zajeta večidel iz planinskih potovanj, beliti z duhovitimiin šaljivimi domislicami. Osnovno načelo mu je bilo: ridendodicere verum (smehljaje povedati tudi bridko resnico). Takih predavanjv raznih prosvetnih organizacijah je opravil nad dve sto.Zadnje javno predavanje »Iz domovine in tujine« je imel v Ljubljanipod okriljem Planinskega društva v nabito polni dvorani dne7. junija 1951. Še vedno se je oglašal tudi v Planinskem Vestniku.Skoraj ni letnika našega planinskega glasila, da bi ne bilo v njemkakega prispevka izpod Mlakarjevega klenega peresa. Ni majhnoštevilo bralcev in poslušalcev, ki bodo morali vedro besedo »hudomušnegaJanka« poslej pogrešati.Mlakar je predvsem planinski potopisec. Kot maturant se je bilv družbi četverice pod vodstvom tedanjega teologa Frana Sal. Finžgarjaprvikrat povzpel na Triglav. Bilo je to 1. 1893. To svojo prvovisokogorsko turo je opisal šele 40 let pozneje v Mentorju (1932/33).Prvič pa se je oglasil še kot bogoslovec s kratico I. M. v PlaninskemVestniku 1896, kjer je objavil potopisni črtici »Skozi Luknjo inTrento v Bole« in »Na Stol!« To sta krajša sestavka v skromnemslogu domačih ali šolskih nalog, še brez značilnih potez Mlakarjevegafabuliranja. Ko pa je leta 1896 opravil daljšo turo preko

Visokih Tur, ne da bi bil tam zavzel kak znatnejši vrhunec, je napisalo tem prvem daljšem potovanju že živahneje podan članek»Dvakrat črez Ture« (PV 1897). Spis »Črtice s potovanja hudomušnegaJanka« (PV 1898 in 1899), ki ga je napisal kot postojnskikaplan je že prepletel s humorističnimi domislicami, ki so ostaleposlej značilna poteza njegovih potopisov. V teh Črticah omenjasvoj poskus, da bi se povzpel na Veliki Klek (3798 m), a je dospelle na nižjo postojanko na njem, na Adlersruhe. Vzpon na vrh tedominantne gore Visokih Tur pa mu je uspel 1. 1899 ob stoletniciprvega zavzetja po knezoškofu grofu Salmu. Svoj zanimivi pohodje Mlakar opisal v daljšem članku »Iz mojega nahrbtnika« (PV 1900).Pod istim naslovom nadaljuje v naslednjem letniku svojo turo potirolskem gorstvu, kjer je pristopil tudi na najvišji avstrijski vrh^na Ortler (3902 m). V istem letniku pripoveduje tudi o zimskempohodu na zasneženi Stol.V naslednjih letnikih (1902 in 1905) je v seriji člankov »S cepinomin vrvjo« opisal svoje počitniške pohode v Stubaiske in OetztalskeAlpe v katerih je zavzel znamenite tritisočake Zuckerhutl,Weisskugel 'in Konigsspitze. Da medtem ni pustil v nemar domacihdvotisočakov, pričajo pohodi na Mangrt, Jalovec in Razor (PV 1903).V PV 1908—1910 je Mlakar prevladoval z obsežnejšim potopisom»Po visokih Alpah in nizki Lombardiji«! V načrtu je imel, dase povzpne na »mons montium«, na Matterhorn, a je dospel le dovišinskega izhodišča, v Zermatt. Naslednje leto je zopet obiskalŠvico kjer se je v spremstvu svojega prav tako podjetnega stanovskegatovariša dvignil na svoj prvi štiritisočak, na Jungtrau(4167 m). To turo je zabavno opisal v daljšem sestavku »Jungtrauin še marsikaj« (PV 1911). — Nato se je kretal zopet po avstrijskihAlpah, v katerih je zavzel prominentne vrhove Hochgall, Vel. VenedigerDreiherrnspitze in Hochfeiler. — Z Mont Blancom se je dvakratposkusil že pred prvo svetovno vojno (1. 1907 m 1913), a ga jele obhodil (PV 1914), uspelo pa mu je tretjič 1 1925i in to v družbitreh rojakov duhovnikov, ko je stopil temu vrhu (4810 m^na teme.»Prvi vtis, ki sem ga dobil, je bil ta, da stojim na najvišji gori vEvropi Vse je bilo globoko pod nami. Mogočni, nad 4000 metrovvisoki vrhovi, na katere sem se med potjo s spoštovanjem oziral,so se kar nekam pogreznili... Sploh ne pride nobena druga gora,kar se tiče višine, do veljave, tako nadkriljuje vse Mont Blanc. Zatoje tudi razgled ob jasnem vremenu in čistem zraku, kakor smo gaimeli, neomejen in nepopisljiv. Najspretnejše pero more podati lemedle slike resničnosti« — s tako vznesenimi besedami si daje duškaob tem izrednem dožitku (Mladika 1928), medtem ko drugače vsvojih opisih s sentimentalnimi refleksijami rad skopari.Za prve svetovne vojne je seveda prenehal z visokoplaninskimiturami, zato pa jih je tem pridneje nadaljeval v mirovni dobi. Zopetje krenil v Visoke Ture in pohodil v njih vrhove Sonnblick, Hochalmspitzein Wiesbachhorn; ponesrečil pa se mu je izlet na Sauleck(PV 1923—1925). Višek Mlakarjevih alpinskih vzponov pa pomeni

zavzetje Monte Rosa (4638 m) in Matterhorna (4505 m), kar je opisalv PV 1929. A še mu planinska žilica ni dala miru, mikali so ga šeoni alpski predeli, ki jih dotlej ni poznal, Severne Apneniške Alpe.Srečno je zmagal njih vrhove Dachstein (2996 m), Hochkonig (2938 m)in Watzmann (2714 m), ki ga je bil kot prvi zavzel 1. 1801 prvi alpinistsvoje dobe, naš goriški rojak Valentin Stanič. Naposled se jepovzpel še na najvišji vrh Nemčije, na Zugspitze (2964 m). Te zadnjepohode v tuji alpski svet je opisal v PV 1930 in 1931. Ostal pa jezvest domačim planinam, ki jih je nadalje pridno posečal. Na Begunjščicise mu je pripetila nesreča, da mu je spodrknilo in si jepri tem zlomil desnico v podlaktu. Ta neprijetni dogodek ga jespravil kar v dobro voljo, da je o njem napisal zabavno črtico »Mojaletošnja trenaža« (PV 1935). Kot nekak epilog k svojim visokoplaninskimpohodom in obenem v spomin svojemu najljubšemu planinskemutovarišu Lojzetu Cilenšku je objavil še spominsko črtico»Montaž« (PV 1948) in niz planinskih spominov v zadnjem, humorističnonavdahnjenem članku »Prezgodnja trenaža« (PV 1935).Lahko pritrdimo besedam Fr. Finžgarja, ki jih je napisal ob Mlakarjevisedemdesetletnici v članku »Tvar in lik«: »Nihče izmed Slovencevni preplezal toliko in tako visokih gora kakor ti, hvala Bogu,da te je varoval, hvala tebi, ki si nam vse to zapisal!« (PV 1944). —Razen potopisov je Mlakar priobčil tudi več člankov idejne vsebine,n. pr. »Hribolazec pozimi« (PV 1903), v katerem priporoča tudizimske ture in daje obenem navodila, kako naj jih izletnik opravlja.Resnobna sta sestavka »O vzrokih nesreč v planinah« (PV 1901) in»Nesreče v naših planinah« (PV 1926). Kot duhovit pele-mele lahkooznačimo serijo člankov »Spomini in opomini« (PV 1936 in 1937).Zlasti šegavo je poglavje »Nekaj iz morfologije in biologije planincev«,med katerimi ugotavlja devet pasem, ki jih je poimenoval poLinnejevem vzorcu s slovenskimi in latinskimi imeni, kakor: planinskivriskač (homo alpinus ululans), plan. plazilec (h. a. reptans),plan. smučar (h. a. hiemalis), plan. grabež (h. a. rapax) itd. Pri tempa je pozabil na pasmo, kateri je sam pripadal: planinski pisatelj,zvrst prijetni (h. a. litteratus, spec. amoenus).Mlakar je veliko večino svojih opisov — nad petdeset jih je —objavil v Planinskem Vestniku, oglašal pa se je kot planinski pisecv drugih listih: v Dom in svetu, Mentorju, Mladiki in v KoledarjuMohorjeve družbe. Tu je 1. 1907 izšel sestavek »Kako je Trebušnikhodil na Triglav«, spis poln sočnega humorja, leta 1953 pa njegovposlednji planinski članek »Moja zadnja tura na Triglav«, v kateroje prišlo tudi ime pisca teh vrstic kot Pilatovo v kredo. Tako smov površnem pogledu omenili le najznačilnejše sestavke Mlakarjeveliterarne dejavnosti.Bivše Slovensko planinsko društvo je bilo spričo priljubljenostiMlakarjevih potopisov začelo izdajo planinskih knjig z Mlakarjevimi»Izbranimi planinskimi spisi«, ki so izšli v treh zajetnih zvezkihv 1. 1938 in 1939, opremljenih z vzornimi fotoslikami. Naravno,da so te zabavno-poučne knjige naglo pokupili ne samo vneti plani-

noljubi, temveč tudi preprosti bralci neplaninci, ki so našli v njihvedrega in zabavnega beriva na pretek. Posebne omembe je vrednatudi Mlakarjeva odlično opremljena knjiga »Spomini« (1940). To jev bistvu lastni življenjepis, v katerem pripoveduje avtor o svojemživljenju od zgodnje mladosti do poznih let, ko je že v pokoju živahnodeloval kot prosvetni delavec. Ta obsežni spis ni zgolj avtobiografija,marveč je obenem mozaična slika tedanjih šolskih, prosvetnihin družbenih razmer v Ljubljani in v naši širši domovini.Kdor bo kdaj opisoval zgodovino našega šol. in prosv. stanja v zadnjemšestdesetletju, ne bo smel prezreti Mlakarjevih »Spominov«.Nekateri so bodisi v šali ali pa zaresno Mlakarju očitali, dapiše neresnico, da si izmišlja in celo laže. Takim neosnovanim očitkomse je seveda odločno uprl. »Zvedel sem, da sem na glasu lažnivegaKljukca«, piše v PV 1903 (17). Prišlo mi je le toliko na uho,da vsak, ki prebere članke, spisane od zloglasnega J. M., slednjičpravi: ,če je le vse res, kar piše!'... Ta dvom o moji resnicoljubnostime tako žali, da bi bil že davno vrgel pero v koruzo, ako bi mi nebilo naše hribolastvo tako pri srcu. Jaz in pa laž! Prav diametralnosva si nasproti. Kar sem spisal, je tako in prav res tako resnično,da sva v tem oziru resnica in jaz popolnoma brat in sestra, ki seljubita prav bratovsko, akoravno se tu in tam malo sporečeta.«Vendar pa v črtici »Ob sedemdesetletnici« (PV 1944) priznava, daje fantazija tudi pri potopisih važen činitelj: »Kar doživiš na potu,razširi in olepšaj, da bo zanimivo, čeprav samo na sebi ni. Polegtega si pa še kaj izmisli in opiši tako, kakor bi bil lahko doživel...Izmišljotino smatram v prvi vrsti za delo fantazije, medtem ko lažpogosto izvira iz zlobe. Zato se vedno otepam očitka, da lažem, pase ga ne morem rešiti.« To pač lahko rečemo, da Mlakarjevi potopisiniso zgolj stvarno poročanje ne suhoparna reportaža tega, karje videl in doživel. Njih osnutek je nedvomno stvaren, objektivnoresničen, votek pa je subjektiven preplet dejanja in doživljanja.Zato pa je berivo pestro in zabavno. Mlakar nikjer ne rešuje težkihalpinskih zadevščin niti ne razmotriva resnih plezalskih problemov.Morda pogreša kdo v teh spisih tudi estetsko ubranih orisov, globljihmisli in višjih pogledov na življenjske prilike. Toda kdor poznaMlakarjevo osebnost, ta ve, da mu je bilo le do lagotnega pripovedovanjain dobrodušne zabave. Tudi trpko resnico zna povedati zdobrovoljnim smehljajem. V tem pogledu spominja na slovečegaameriškega humorista Mark Twaina. —Prof. Mlakar je marljivo deloval tudi v Osrednjem odboruSPD. Ze drugo leto potem, ko se je bil preselil iz Postojne v Ljubljano,so ga izvolili v društveni odbor, v katerem je nato vneto sodeloval31 let, od 1.1928 nadalje celo kot podpredsednik. V kritičnemletu 1931, ko se je bil zaslužni predsednik dr. Fran Tominšek dokončnoposlovil z vodilnega mesta ter je zavladala v društvu novastruja, se je dal Mlakar še pregovoriti, da je sprejel kandidaturoza predsedniško mesto. Pri volitvah dne 16. julija 1931 pa ni prodrl.Dobil je 126 glasov, medtem ko je predstavnik novostrujarjev

dr. Jos. Pretnar zmagal z 297 glasovi. Mlakarja ta poraz ni ozlovo-Ijil. V »Spominih in opominih« (PV 1937, 183) pravi z vprav spokorniškimzadovoljstvom: »Marsikaterega kozla sem že ustrelil vživljenju, večjega pa menda še nikdar, kakor je bila ta moja kandidatura.K sreči so popravili, kar sem jaz zgrešil, Skalaši, ki sose posebno potrudili, da sem pri volitvi sijajno — pogorel.« Vendarpa je vztrajal še v novem odboru kot podpredsednik, ostal je kot»ostalina iz junaške dobe SPD, nekaka antikviteta še iz predvojnihčasov.« Dokončno pa se je poslovil iz odbora 1. 1933. —Ob letošnjem jubileju naše planinske organizacije so Mlakarjakot najboljšega poznavalca povabili, da naj napiše zgodovino SPDza prvo dobo društvenega delovanja, t. j. od početka do 1. 1932. Tegadela se je lotil s posebno vnemo ter ga je lansko zimo dovršil, koje iz društvenih poročil sestavil obširen in izčrpen historiat SPDin ga poživil z osebnimi spomini. V tekočem letniku PV, št. 5, jepričel to dokumentarno poročilo objavljati pod naslovom »60 letslovenskega planinstva« in že kot bolnik je vestno opravil vse korekturedo št. 8, ni pa več doživel celotne objave, ki se zaključujeprav v tej zadnji številki. Usoda mu je bila toliko naklonjena, daje mogel spis vsaj v tipkopisu dokončati. Podobno je ob določenemroku (1. jan. t. 1.) oddal rokopis brošure »Jakob Aljaž, triglavskižupnik«, s katero pričenja PZS vrsto monografij naših pomembnihplanincev. Mogel je opraviti še korekturo že lomljenega stavka, nipa več doživel izida tega svojega poslednjega spisa. — List Družinaprinaša daljši Mlakarjev leposlovni spis »Herta. Povest mladegadekleta«, ki je pričel izhajati že 1. 1952 in je njega 34. nadaljevanjeizšlo v letošnji prvi oktobrski številki. Tudi ta obširni rokopis jepisatelj uredništvu oddal v celoti končan. Tako pridejo trije daljšispisi na svetlo po avtorjevi smrti. Kakor za slovo od sveta je častnozaključil bilanco svoje planinske in pisateljske dejavnosti.Planinska zveza Slovenije je ob šestdesetletnem jubileju našeplaninske organizacije podelila prof. Mlakarju vrlo zasluženo najvišjeodlikovanje — zlati častni znak — kot najodličnejše priznanje»za njegove zasluge pri razvoju slovenskega planinstva, pridobljenez dolgotrajnim planinskim in literarnim delom«. Tako se glasi lapidarnobesedilo častne diplome. Ironija nedoumne usode pa je hotela,da mu tega odličja niso mogli več še živemu izročiti. Dostaviliso ga na njegov dom prav tisto jutro, ko je velezaslužni mož žepočival — na mrtvaški postelji.Lepo v skladu z osebnim bistvom je potekalo prijatelju^ Jankuvse življenje in stoično mirno je na bolniški postelji pričakovalzadnje ure. Saj ga je lahko navdajala blažilna zavest, ki jo izražastari modrec Katon o sebi: Non me vixisse paenitet, quoniam i tavixi, ut non frustra me natum existumem (Ni mi žal življenja, sajsem tako živel in deloval, da lahko rečem, da nisem bil zamanrojen). Njegovo delo, ki ga je posvetil planinstvu, je bilo plodovitoin njegovi spisi so v duševno bodrilo in razvedrilo sodobnikom inbodo ohranili svojo veljavo tudi pri novem rodu.

Naj v zadnjo opombo našemu Janku izrečemo malce spremenjenebesede njegovega davnega prednika in stanovskega tovariša,»preoblečenega menišiča« Valentina Vodnika:Ne hčere ne sinapo tebi ne bo,dovolj ti spominaplanine dado.Tine Orel:OB 60-LETNICI SLOVENSKEGA PLANINSTVA— TRJUMF NAŠIH MLADIH ALPINISTOVecembrsko številko svojega glasila posveča Planinskazveza Slovenije našim alpinistom, ki so visoki jubilejslovenskega planinstva počastili z izrednimi uspehimednarodnega pomena. S temi uspehi je mladi rodslovenskih plezalcev postavil nov mejnik v razvojujugoslovanskega planinstva, planinska organizacija paob njih lahko mirne duše opravičuje pred družbo materialnein moralne žrtve, ki jih je po osvoboditvi zanapredek našega alpinizma namenila in dala, obenem pa se veselinad mladostno silo in spretnostjo mladih navez, ki so se preizkusilev najbolj čislanih smereh Vzhodnih Alp ter vklesale svoja imenamed najbolj zveneča imena alpinistov, ki pripadajo večjim "narodoms starejšo in bogatejšo alpinistično in planinsko zgodovino.Ta triumf naših mladih navez bi radi pospremili z nekaterimimislimi in željami, naslanjajoč se pri tem na mnenja raznih planinskihideologov (cf. Ruedi Schatz). Najprej glede tistega nasprotjamed starim in novim, med starimi in mladimi v alpinizmu. Napakbi bilo, če bi to nasprotje preprosto tajili. Neko nasprotje je, gre lezato, v čem to nasprotje obstoji. V bistvu je to le generacijski problemočetov in sinov. Ne gre za bistvo, ne gre za vsebino alpinizma,marveč za njegove nosilce, za njegove izvajalce. Stari zmajujejo zglavami nad početjem mladih, odrekajo mladim smisel za gore,odrekajo pravo duhovno kulturo, odrekajo čut odgovornosti prednarodom itd., mladi pa odklanjajo priznanje starejšim, vrednostnjihovega nekdanjega dela in odrekajo pomen njihovemu sodobnemuvbadanju in vladanju. To ni nič novega, toda čim bolj surove oblikeprivzema, tem bolj je gorniška družba primitivna, tem manj kulturna,manj človeška. Izhod? Mladino moramo razumeti, ji pomagati,se iskreno veseliti njenih uspehov, skrbeti z vsem, da ne izgubizaupanja v nas in vase. Zaupanje je samo po sebi dragocena moralnavrednota, brez katere si težko mislimo pravo gorniško družbo. Cese to zaupanje pne kakor most med očeti in sinovi, med starimi inmladimi, potem je možno brzdati prekipevanje' mladosti in mehčati

okorelost starih. Vedno je treba računati z duhovnim virom alpinizma,ki živi v starih in mladih in bi jih nujno moral med sebojdružiti in uglašati. Ali niso nesmiselni spori, ki jemljejo moč nekaterimnašim alpinističnim odsekom in se kot kužne klice prenašajona celotno društveno delovanje? Ce izvirajo od ljudi, ki se zaradičudovite vsebine alpinizma ne morejo med seboj pomiriti, potemje to že znamenje, da ne spadajo v vrste naše organizacije. Njihovoslavohlepje — bodisi pri starih bodisi pri mladih — je tolikšno, dani več zdravo, ni več normalno. Nekaj drugega bi seveda bilo, če bido takega trenja med generacijami prišlo iz socialno političnihrazlogov.Bistvenega razločka med motivi starih in mladih namreč nemore biti. V bistvu gre danes kakor nekoč za izpolnitev hrepenenjapo dogodivščinah, po neznani samoti, po nenavadnem, po nevarnosti,po odrešitvi od vsakdanjega življenja, ki ti ga narekuje poklic,družba, civilizacija. Ta odrešitev terja od človeka danes kakor preddesetletji samopremagovanje, odpoved, občutek popolne osebnesproščenosti. Vsi drugi motivi, znanstveni, estetski, morda političniso sicer prav tako pomembni, toda s stališča osebnega duševnegasveta povprečnega evropskega alpinista so sekundarnega značaja.Ker torej ni bistvenega razločka v motivih, utegne odpasti pretiranopoudarjanje razločka v tehničnih sredstvih in meri tveganja nekdajin sedaj. Funkcionalna odvisnost teh dveh elementov alpinizma jeoči vidna in če je, je odveč omalovaževanje klasičnih tur, odveč paje tudi apoteoza VI. stopnje. Starim kakor mladim je šlo za nekopolno doživetje v gorah in zato spričo spremembe časov in razmerni prav nič čudno, če ga mladina išče drugod, kakor smo ga iskalinekoč.Seveda nobeno človeško delovanje ni varno pred ozkosrčnostjoin pretirano gorečnostjo, ali bolje, vsakega delovanja se lahko polasteozkosrčneži, gorečneži, tercialci, skratka omejenci vseh sort in baž.Take ljudi srečamo med starimi in prav tako med mladimi. So alpinisti,ki zaradi samih smeri, oprimkov, stopov, stremen in zank gorene vidijo več. So tudi alpinisti, ki zaverovani v neko »animalično«plezarijo ne razumejo ustvarjalnega pomena tehnike. So tudi»šodrovci«, ki zaradi posameznih pojavov, zaradi katerih jih vlečev gore, pozabijo na čudovito harmonijo gorskega sveta in sejejo ssvojimi dolinskimi kompleksi strah v preprosto planinsko družbo.Skratka: spački so povsod, toda po njih ne smemo soditi rodu,sloja, vrste.In končno še nekaj c idealizaciji alpinizma in olepševanju lika,ki naj bi bil našim alpinistom vzor. Gore same po sebi še ne poboljšujejočloveka. Dober alpinist je lahko tudi slab človek. Kolikonebrzdanega slavohlepja in šovinizma je bilo ravno v gorah, tam,kjer ga je najmanj treba in kjer si sleherni pameten človek želisamo, da se teh zverskih lastnosti reši. Olepšujmo sebe in drugekakor koli, v gore bomo vedno hodili z vsemi slabimi in dobrimilastnostmi. Med alpinisti smo vedno srečali in še srečujemo ljudi,

ki v njih gorniško delovanje vzbuja ošabnost, prevzetnost in nevošč-Ijivost, so pa tudi taki, in takih je k sreči več, ki jim gora prebujatovariški čut, utrjuje voljo in samoobvladanje, -omogoča intimnosožitje z naravo. Do kakšnih sklepov bi prišli, če bi primerjali specialnialpinistični pogum s civilnim? Drži, da gore človeka odkrivajo,v dobrem človeku odkrivajo vse dobre, v slabem pa često vse slabelastnosti. Pri presojanju se moramo torej ogibati posploševanja; stariše prav posebno, da bi vsega slabega ne naprtili mladim, mladi pa,da bi vsega slabega ne prisodili starim. Alpinizmu torej ne smemoprisojati nekih stvari, ki jih sam po sebi nima in ne more imeti. Žezaradi tega sledi temeljna zapoved za vse, ki hodijo v gore: loti setakih tur, ki si jim kos! Smrt v gorah ni herojska smrt. In druga,ki trka na duri vseh društev in AO: poglavitna je vzgoja značajev!Od teh zavisi, s kakšnim duhom bo naša mladina hodila v gore,ne od tehničnih sredstev.Ko čestitamo našim mladim alpinistom, jim predvsem želimo,da bi vsaka naveza vzgojila vsaj po eno novo izmed zastopnikovtistih rodov, ki prihajajo. Ne zapirajte tega, kar znate, v svoj ozkikrog, marveč s pomočjo planinskih organizacij vzgajajte vedno nove,vedno bolje pripravljene mlade gornike. Sprejmite v svojo družbotiste, ki vas zdaj samo od daleč opazujejo, popeljite jih preko stenna vrhove in jim posredujte vse najlepše užitke, ki jih gore morejodati: občutek osebne svobode, veselje nad življenjem, občutek močiin spretnosti, vedro srce in vedro čelo, raz katerega briše gorskiveter dolinske skrbi; vsakomur svoje, šibkemu in krepkemu, prvenstvenikuin ponavljalcu; še dolina je lepa zviška, saj se grdo innečedno z vrhov ne vidi. In ne pozabite na pomen, ki ga imajo vašiosebni spomini na doživetja v gorah, če jih posredujete širši javnostibodisi v pisani bodisi v govorjeni besedi.IgorLevstek:SEVERNA ZAJEDA V LALIDERERpoštovani tov. urednik, pred odhodom v Avstrijo steme prosili, naj Vam takoj po turi napišem, kako svaz Milanom Šaro plezala v Rebitschevi zajedi v Laliderer.Skoraj teden dni sem moral čakati na ta trenutek.Teden dni? Ne, teden dni je le čas, da se pride z vlakomiz Ljubljane preko Innsbrucka v Scharnitz. Do cilja,t. j. Falkenhiitte, ki leži pod Lalidersko steno na 1800metrov visokem sedelčku, je še 10 ur hitre hoje. Drugojutro sva zgodaj vstala, napravila dvajset korakov in se nemudomapred deževjem vrnila v kočo. To je ta teden dni, preden sva kljubrosenju vstopila v steno naslednji dan. V resnici pa je preteklo večlet,^poletij in zim, da sva si z Milanom nabrala dovolj skušeni inmoči za to turo.

Na zelo neprimernem kraju Vam pišem te vrstice. Smešnozavite črke in nabrekli vlažni madeži kaze ta papir, ki ga držite vrokah. Nisem v zadregi, to je samo dokaz, da ni popisan za pisalnomizo Le seženj strme police naju z Milanom loči od 500 metrske,v pošastno črnino zavite globine. Z leve strani so mi postali ponavljajočise sunki vetra s težkimi kapljami dežja prav tako domačikot štrleči skalnati roglji zadaj na hrbtu. Ne zmenim se vec zakondenzirane kapljice vlage, ki mi teko za rokavi in se utapljajov srajci, že davno ne več suhi. Edino topla bližina Milana ob desnemboku, ki se sključen bori za spanec, me izvablja iz realnosti.Težko spravljam pisanje iz sebe. Preveč misli je v glavi, premočnose prepletajo dogodki in doživetja. Kljub temu me je nenadnozagrabila želja, da bi Vam opisal ta dan. Časa imam dovolj, celanoč je moja. Zdaj mi še ni dolgčas. Oddaljeno potrkavanje kravjihzvoncev, globoko pod nama, je dovolj glasno, da mi ustvarja prijetneiluzije. Kako čudovito lepo odmevajo ta nikjer registrirana glasbilaod obdajajočih jih sten! Brezkončna simfonija nevidnega dirigenta.Ne moti je zateglo piskanje svizca, le mene je prebudilo iz polsna.S težavo premaknem nemogoče upognjeno nogo. V bivaku —mislim, da ste že uganili, da je Milana in mene ta ali oni razlogprisilil k nočevanju v steni — po navadi ni veliko prostora; tu komajza zvito vrv. Ne vem, kaj je tako udobnega na tem horizontalnemkoščku sveta, da že tretjič v desetih dneh gostuje plezalce. Komajpred štirimi dnevi sta tu bivakirala Monakovčana Huber in Schmidt.Mogoče je veter nekoliko ponehal, a ob misli na to se mi je zazdelo,da je skala še topla od njiju.Pokličem Milana. Ne smeva popolnoma zaspati. Stena nad namaje brez razpoke, navpično raste v neznano višino. Nezavarovanačepiva, veter napihuje nylon vrečo. Mogoče naju odnese — smešnamisel. Pa vendar. Ne bo prvič, ko se je stena tako kruto poigralas ponavljalci. Predlanskim je to bilo. Z dvema mladima Nemcema.Kakih 150'm nižje ju je zajelo neurje. Deževalo je vso noč m vesnaslednji dan. Njun bivak je bil v sredini najtežjega dela stene.Tretji dan sta se začela spuščati ob vrvi. Tik pred koncem se jeenemu odtrgala pomožna vrvica. Brez šuma je letel na grusc.Njegova fotografija visi spodaj v koči, v jedilnici. Veselo ima ociuprte v nebo. Prijetno je v tisti sobi, čisto in domačno je urejena.In oskrbnik. Tip gospodarja planinske postojanke, z velikim razumevanjemza plezalce. Gotovo še blešči luč tam zdolaj; Z Milanomodgrneva vrečo. Leden hlad nama udari v lice. Sneži! — skorajistočasno pridušeno zavpijeva. Pogled navzdol splava v črno zavitobelino. Ne vidiva svetlobe. Gosta, iz snežink stkana koprena, nenasitnovsrkava žarke luči. Neprestano zvonjenje je edino, kar v namapreganja občutek popolne zapuščenosti. Skrbno podvihava vrečo.Kljub vsemu se nam zdi, da sva si visoko zgoraj, malodane v zraku,ustvarila svojo kočo. In tu notri, v tem koščku vlažne samote, ujetemumed steno in hladno, rumenkasto vrečo, si skušava, zdaj tresočse zdaj sključena, poklicati v spomin dogodke dneva.

Ostenje Laliderer z včrtano smerjo; ° = mestoFoto I. LevstekbivakaVstala sva ob petih. Brez prave volje sva se pripravljala tojutro. Gosti oblaki so dočakali sončni vzhod. Pa treba bi bilo mehanskesile, kajne Milan, da bi spremenila načrt: preplezati Laliderskoostenje preko zajede. Dovolj sva brala in slišala o njej. V dušisva bila trdno odločena, a popolnoma brezčutna. Prepustila sva sepodzavestni zahtevi. Zahtevi, da prideva na jasno sama v sebi, kakšnepogoje stavlja pred ponavljalca poslednja težavnost v kopni skali.Želji, da spoznava delo mojstrov in občutiva vsaj del tistega, karsta občutila in žrtvovala v tej smeri Rebitsch in Lorenz. Kakšne misliso ju prevzemale, ko sta skoraj pred sedmimi leti hitela proti steni,da bi izvršila prvi poskus? Mogoče so tudi takrat zaškripale oknice,

ko je radoveden turist pripravil daljnogled. Ne on, ne številni druginiso hoteli zamuditi priložnosti. Upam, da jih nisva razočarala.Posebno tebi, Milan, so lahko sledili, saj imaš bele nogavice. Desetur je trajala ta brezplačna predstava. In potem? Potem je prišlotisto, zaradi česar nemogoče sključena sediva tu in drgetava odmokrote in mraza.Ni prišlo nenadno. Ze zjutraj sva čutila, kaj se zbira v skrivnostnošepetajočem ozračju. Rdečo jutranjo zarjo je neusmiljenoprekrila sivina oblakov. Napetost je naraščala. Z juga gnani oblakiso ustvarjali videz, da se vrh stene neenakomerno pomika nazaj.Načela sva ravno drugo polovico zajede. Teman oblak je odvrgelnekaj težkih kapelj dežja in že je odplaval dalje. Sledilo je tihorosenje, ki je kmalu prenehalo. Po skoraj sedemurnem, skrajnonapetem plezanju sva še bolj pohitela. Telo, napeto kot struna, jeterjalo svoj davek. Mirujoče mišice so nama na varovališču stresalikrči. Po dolgih urah plezanja nama je manjkalo do police, na katerizdaj bediva, še 60 metrov. Trije raztežaji, trije veliki problemismeri. Štirimetrski strehasti previs se je bočil nad menoj. Z dolineje dobro viden. Rebitschu bo ostal vse življenje v nadležnem spominu.Nad menoj, pravim, kajti varoval sem Milana. Pravkar je spomočjo klinov dosegel njegov rob. Prehod iz previsa do prvegaklina in stopa tvori petmetrska, nekoliko prevesna, močno krušljivaformacija. Milan je nadarjen za previse. Lahek je in žilav. A zdajje moral dati vse iz sebe. Kakšna ocena pripada temu raztežaju.na vrhu 300 metrov skrajno težkega sveta, si lahko predstavlja vsakplezalec.Popolnoma sva bila zaverovana v svoj opravek. Ne vem več,kdaj je začelo ponovno deževati. To pot brez prizanašanja. Sprvapočasi, nato vedno hitreje. Zadnjih 30 metrov, še vedno skrajnotežavnih, mi je v spominu dobesedno utonilo v dežju. Vem pa predobro,da sva vendarle dosegla to stokrat prekleto in stokrat hvaljenopolico. Za las sva ušla katastrofi. Naliv je spremenil zajedov en sam mogočen slap. Se vedno naju s strahom presunja njegovagrozna govorica. Na ves glas sva kričala, da bi prevpila posmehljivobučanje. Brezsmiselno početje. Zmenil se bo za naju, brezčutnisosed. Tri ure bi bila imela takrat še možnosti za plezanje. Breznaprezanja bi dosegla v mraku bivak — pločevinasto škatlo —na vrhu. A sva še vedno tukaj in čas nima za naju nobene vrednostiveč.Cim bolj se noč odmika dnevu, bolj mi odmirajo udi. Nimamveč energije, da bi se premaknil in si poiskal udobnejši položaj.Silim se, da bi zaspal. Tesno zaprem veki. Otresem se vseh misliin čakam. Temno polje vidim pred očmi. Črni kolobarji rastejo vnjem in se stekajo v prazno središče. Čedalje več jih je, vednohitreje se ožijo. Zdaj vidim samo še eno, kričeče črno točko. Bolečemi migota v zavesti. Ni je več. Zamenjal jo je svetel madež. Ne,to ni bil madež, Milan je. Milanovi kodrasti, plavi lasje. Mimo meopazuje, kako plezam. Težko mesto, eno najtežjih v smeri, imam

Foto I. LevstekFalkenhiittePogled preko doline Eng na Sohnjochpred seboj. Visim v zajedastem previsu, meter in pol proč od stene.Dve vponki in streme sta pustila tu plezalca pred nama. Dvajsetmetrov me loči od Milana. Če bi mogel priti do mene, bi iz stojiščasplezal ob odklani luski v hrapavo steno, prečil nekaj skrajno kočljivihmetrov levo, izplezal previs, in še bi mu ostalo do mene večmetrov plezanja v previsni zajedi.Naveličan sem že brezuspešnih poskusov. Klin, ki bi mi pomagalpreko, noče v špranjo. Zajeda je na tem mestu še posebnoizpostavljena curkom vode. Vse je izlizano in zlito. Vrv se mi vpasu zajeda globlje, kot sem jo vajen prenašati. Minute teko. Tvegamposlednji poskus. Še vedno stojim v zanki. Z naporom vlečem k sebivrv. Ne sme me ovirati, izplezati moram prosto. Močno se izvesim,nogo zastavim skoraj previsoko na levo. Čez hip bo le trenje tisto,kar me bo držalo in mi pomagalo kvišku. Zdaj! Klin, ki ga ne teživeč moje breme, zaškrtne v špranji. Skoraj vodoravno se tiščimk steni. Z dlanmi se skušam zavrteti okoli vrtišča v levi nogi. Uspehtega početja je odvisen samo od majhnega koščka gumija na podplatu.Bo vzdržal silni pritisk? Desetinkam sekunde sem hvaležen,da še vedno vztrajam. Še več. Pomikam se višje. Bo, vzdržal bo!Že dosežem rešilni prijem. Spravim se v normalen položaj. Vidimrazpoko, prestopim, zataknem klin in tolčem s kladivom po njem.Brezobzirno tolčem. Skala se drobi okoli njega, tolčem po skali,tolčem po sebi...Ne vidim ničesar več. S tisoč vezmi sem pripet, tisoč mrzlihobkladkov čutim na sebi. Zavem se. Milan me trese za ramo. Jutro

je že, mračno in sivo, kot je mračna in siva najina zavest. Z mukovstaneva in streseva sneg raz vreče. Prenehalo je odmevanje zvoncevna pašnikih, slap že davno ne buči več, preko zajede skače lemajhen potoček. Iz bele preproge nad nama se počasi trgajo kosckivlažnega snega. Nezavedno drse v praznino, nešteto se jih vlovil naskalne pomolčke, police in plati. Milan je že zavil za rob. Pedgloboke stopinje mi v megli kažejo njegovo sled. Zapustiti te moram,prijazni prostorček, le v gibanju je najma rešitev. Hvala ti zatvoje gostoljubje, stokrat hvala! Milan že vleče za vrv. Tudi pisanjenamenjeno Vam, tov. urednik, moram končati. Voščite nama srečo!# * *Dragi tov. urednik, ponovno Vam pišem, zdaj iz koče. Vse seje brez nezgode izteklo. Včeraj popoldne sva se vrnila. Zadovoljnasediva v jedilnici in listava po knjigi plezalnih vzponov. Spraševanjain čestitanja ostalih gostov sva se že nekoliko naveličala, bedvakrat težje se je bilo ubraniti pred njihovo darežljivostjo. GotovoVas zanima zadnji dan vzpona. Prav na kratko Vam ga hočemopisati ^ ^ m e t r e n a m a je megla onemogočala večji pregled. Tistisvet bi bil v normalnih razmerah skoraj lahak, zdaj se je pa pravna poličkah nabralo največ snega. Se vedno je enakomerno naletaval.Ko sva prejšnji dan doživela ta, že drugi vremenski preobrat,prvi hip nisva niti pomislila na posledice. Opremo sva imela sicernajino najboljšo, čeprav počen groš vredno. Pet let stan vetrovki,neštetokrat premočeni; tanka puloverja, to je bilo vse, kar sva polegstrganih hlač in srajc premogla in v vseh podobmh razmerah premoreva(v tem pogledu v naši plezalni druščini skorajda m izjem).Imela sva pa le veliko prednost pred inozemskimi navezami, ki plezajotod le v lahkih plezalnih copatah. Le-te sicer izvrstno služijov kopni skali. Razmeram, kot sva jih imela midva, pa so lahko^kosle naši, manj prožni in težji, zato pa kompaktni čevlji. Dokajsnjebolečine pa so nama takoj v začetku povzročile roke, razmehcaneod snežnice. Rokavice sva namreč — brez opravičila — pustila doma.Po 60 metrih pležnje smer zavije na desno. Prečiti sva moralamokre, strme plati in krajše police, dokler nisva po nekaj raztezajihdosegla gornjo zajedo, ki poteka paralelno s prvo kakih 70 metrovbolj desno. To izredno težavno prečenje je bilo kar dober treningza previsno poč nad nama. Dva skrajno težavna raztezaja potekatapo njej Snega je bilo tu malo. Tem več sva ujela vode za rokave,da se kljub napornem plezanju nisva kaj prida ugrela. Se pet došest raztežajev nama je manjkalo do vrha. Kot zanalašč je potegnilmrzel veter. Od vseh strani so se usipale snežinke. Kljub temu svamorala v krušljivem svetu napredovati zelo počasi in previdno, bsnegom zakriti bloki so predstavljali veliko objektivno nevarnost.Ob vsaki priložnosti sva zabila klin. Le nisva zaman nosila neobičajneteže na hrbtu. Prav nahrbtniki so v dolgih in težkih turahvzrok, da se plezalčeve moči hitro trošijo, neredko do konca.

Zadnje desetine metrov se smer dokončno položi. Globoko vsneg sva si iskala stope. V megli do zadnjega nisva razločila, kdajse stena prevesi. Ob enajstih dopoldne ni bilo nobenega vprašanjaveč. Stala sva na vrhu.V bivaku onstran vrha Laliderja sva zvila le vrv. Pa ne zadolgo. Odločila sva se za sestop preko Spindlerjeve smeri za Laditzstolpom.Druga možnost bi bil povratek po grebenih proti zahoduin sestop na Karwendelsko kočo; do noči ne bi bila dospela tod docilja. Izbrala sva si prvo varianto. 500 metrov težav, podobnih onimv Zimmer-Jahnu. Milan je smer sestopa poznal od lani, vendar nibilo lahko v takih razmerah poiskati začetno mesto.Ure sestopanja in spuščanja so bile prava muka. Nezavarovanimrokam je vsak dotik s snegom — več tisočkrat se je to zgodilota dan — pomenil novo bolečino. Pa kaj za to! Zagledala sva žekočo, vedno bolj sva se bližala grušču. Neučakano sva skočila zvisoke skale na grušč in se podila navzdol. Z vidnim veseljem najuje sprejel oskrbnik.

Toliko na kratko o vzponu. Mogoče Vas tudi zanima, kolikočasa je trajalo vse skupaj. V steni, visoki 700 metrov, sva prebila29 ur. Od tega jih odpade 11 na plezarijo prvega in 5 na plezanjedrugega dne. V bivaku sva prebedela 13 ur. Vštete niso tri uresestopanja. A dovolj o tem.Poglejmo raje, kaj piše v plezalni knjigi. Dragocen dokumentzgodovine Laliderske stene. Brala sva opis prvenstvene ture bratovSchmidtov v Grubenkarspitze. Ta vzpon, pravita, je bil njun poslednji»trening« pred turo v sev. steni Matterhorna. Med ponav-Ijalci sva našla zveneča imena Soleder, Merkel, Haringer, Sedelmayer,Weltzenbach, Heckmair, Buhl; vseh niti našteti ne morem.Pri večini imen je prevesten kronist načrtal križec in napravil naplatnicah knjige »tabelo mrtvih«. Prežalostna podoba alpinizma, odklasičnih do modernih časov.Naju je predvsem zanimalo, kaj pravi Rebitsch o svojemvzponu. Prvi poskus ni uspel. Pri sestopanju so jima prišle pravizkušnje, ki si jih je Rebitsch pridobil pri vračanju iz slovite Eigerjevestene (tu je bil prvi, ki se je po številnih smrtnih nesrečahnepoškodovan vrnil). Drugič sta z Lorenzom uspela po dvodnevnemplezanju 11. in 12. septembra 1947. Njuno razpoloženje po vzponuni bilo podobno razpoloženju zmagovalcev. Posledice težav v steniso bile prevelike, da bi si dovolila čutiti kaj več kot golo dejstvo,da sta na vrhu.Nobena ponovitev ni vzela smeri visokega slovesa. Rainer,Kollensperger, oba udeleženca letošnje ekspedicije na Nanga Parbat,Benz, Huber, to so imena prvih ponavljalcev. Vsi so mnenja (glejP. V. 282/1953), da smer nima tekmeca v Apneniških Alpah. Nadvse ugodne so tudi primerjave Rebitscheve zajede z dolomitskimivzponi. Znani plezalec Huber, Francoza Couzy in Schatz jo primerjajole z vzponi v Marmolati, kjer potekajo najzahtevnejšedolomitske ture.Midva sva izvedla peto ponovitev preko zajede 21. in 22. avg.t. 1. Navajam nekaj misli o smeri: značilno za to turo (to velja ševedno za večino modernih vzponov) ni plezanje, ki bi mejilo nekakona stoprocentno tveganje. Tu diktira skrajnost nad 300 metrovnepretrgano ekstremno plezanje, toda še vedno v nekih »realnih«možnostih. Mesta VI+, kar bi pomenilo, prevedeno na vsakomurumljiv govor, plezalni detajl, kjer alpinist maksimalno izrabljasvoje umske in telesne sile, niso tu redko posejana. Problem v tejsmeri je priti preko, ne pa, vrniti se, s čimer hočem reči, da ninobeno mesto v zajedi preplezljivo s pretiranim tveganjem. Poudarjampa, da vse ugotovljeno velja le za plezalce visokega nivoja. Tapa je vsakemu normalno razvitemu človeku s smislom za plezanjedosegljiv. Težko je le reči, kaj naj vsebuje ta smisel. Mogoče je toprav tisto, kar v plezalcu »nascitur, non fit«, kar je v njem prirojenega.S tem pa nočem priti v nasprotje s pravkar povedanim.Še neka okolnost je omembe vredna. Plezanje po zajedi jezaprto. To je nekak minus v objektivnih težavah. Svet namreč tu

omogoča večjo koncentracijo, s tem pa večjo telesno zmogljivost.V odprtih stenah kot n. pr. v Travniku je del živcev v akciji, daparalizira zunanje dražljaje (vtisi globine, zračnosti). Nedvomno setako odvrača pozornost od glavnega ciljia, t. j., združiti vse sile vtelesu za premagovanje mehanskih naporov. Pač pa pomeni ocena»skrajno težavno« v zaprtem svetu nekoliko več. saj je ne motijosekundarni vplivi.Najbrž sem že nekoliko zašel. Nisem Vas hotel dolgočasiti niti nezamuditi priložnosti. Vtisi s ture so za nas plezalce vedno dragoceni.Prilagam plezalno skico smeri, v kolikor se giblje po zajedi.Podroben opis vzpona pa je natisnjen v nemškem vodiču poKarwendlu.RadoKočevar:WETTERSTEIN IN WILDER KAISERetošnje poletje (1953) smo bili alpinisti v zadregi. Daljčasa se je namreč govorilo o neki alpinistični odpraviv Zahodne Alpe. V ta namen smo se začeli že pozimiresno pripravljati. Cic je preplezal kar šest prvenstvenihsmeri pozimi v Grintovcih. Tudi sam sem se podaljšem premoru spravil na plezarijo in v družbi zMariborčani pristopil po zasneženem grebenu na Križ.Priprave so postajale vse bolj resne, posebno še ko jebil junija organiziran poseben kondicijski trening v Julijskih Alpah.Vse je bilo še nekako v redu, dokler niso prišli vmes bratski planinciiz juga, hoteč se tudi oni udeležiti jugoslovanske alpinistične»reprezentance«. Toda že sam trening je pokazal, da jim manjkajoše najosnovnejši pojmi plezalne tehnike kaj šele vaje. Tako so nekaterelahke smeri v Julijskih Alpah plezali kar dva dneva, medtemko jih prepleza povprečen plezalec v nekaj urah. Mi smo zastopalimnenje, naj naš alpinizem zastopajo izkušeni alpinisti, kajti le tilahko plezajo v tujini plezalne smeri, ki bi bile odraz današnjegaalpinizma pri nas. Oni pa so vztrajali pri svojem in tako smo vsilepo ostali doma.Treba je bilo nekaj ukreniti. Na Francijo zaradi pomanjkanjafinančnih sredstev nismo mogli niti misliti. Ostale so na izbiro lebližnje avstrijske gore. Seveda pa smo bili tudi pri tem odvisni odpomoči svojega Planinskega društva in Planinske zveze.Zaradi uspehov, ki smo jih dosegli v kopni skali doma, smo seodločili alpinistično obdelati nekatera znana ostenja v SevernihApneniških Alpah. Predvsem popularne klasične smeri, pa tudisodobne vrhunske činitve. Po tolikih zmagah doma je že bil čas,da se predstavimo svetu ne le s tem, da imamo tudi pri nas lepegore, ampak da imamo tudi mi lepe stene in dobre plezalce.Letošnji naš cilj je bil Wilder Kaiser, Karwendel in Wetterstein.Te tri gorske skupine so v Severnih Apneniških Alpah najbolj znane.

V stenah teh gora se je v desetletjih razvijala živahna alpinističnazgodovina. Tu so v skalah vklesana blesteča imena slavnih plezalcev.Tu merijo svoje sposobnosti plezalci raznih dežel. Sem prihajajoItalijani, čeprav imajo doma bajni svet Dolomitov. Tu smo srečaliFrancoze in Švicarje, ki se lahko postavijo še z večjimi gorami svojihštiritisočakov. V teh stenah smo spoznali, kako vratolomno se jepovzpel alpinizem od klasičnih do sodobnih dni.Južna stena Schiisselkarspitze (2537 m)Od številnih wettersteinskih sten je ta najmarkantnejša. Semkajsmo prišli po svoji varianti: Iz Lienza preko južne Tirolske inBrennerskega prelaza. Iz Innsbrucka po mikavni gorski železnici vSeefeld in od tam z avtobusom v dolino Geisstal. Do izhodiščne kočeErinnerungshutte (Koče spominov) je dve uri hoda. Erinnerungshutteje pravzaprav majhen lesen bivak, namenjen izključno plezalcem.Tu smo bili sami, zato smo se počutili kot doma. Tedaj jev gorah razsajal snežni vihar, tako da prve dni nismo mogli naplezalne ture.Nekega dne smo šli ogledovat steno. Do nje je bilo dobre polure hoda. Pot drži po udobnem s travo poraslem grebenu, ki ločidolino Geisstal od Puitentala. Svet je precej razrit in sledovi erozijeso vidni kakor malo kje drugje. Sama stena istopa iz grušča kakorzid. V steni ni plezalne smeri, kjer ne bi tičal prvi klin že nekajmetrov nad vstopom. Naklonina tega zidu znaša 80 do 90 stopinj,nekateri odstavki pa so celo previsni. Prvi pogled je naravnostodbijajoč. Nima zaman stena svojega »grozotnega« slovesa, saj vsestvari, ki jih med plezanjem izgube plezalci tu, odlete naravnost vgrušč.Najlažji pristop na Schiisselkarspitze drži iz Oberreinthala izseverne, to je nemške strani. Drugi tak pristop pa je iz Wangschartepo vzhodnem grebenu. Oba pristopa pa sta zelo težavna (IV). V južnisteni je danes šest plezalnih smeri, od katerih pa je le ena petetežavnostne stopnje, ostale so vse skrajno težavne, dve celo VI ~KGreben tvori državno mejo.Šele četrti dan po našem prihodu se je toliko zjasnilo, da smolahko vstopili v steno. Kunaver in Jeglič sta šla v južni steber Oberreinthalschofen,v smer H. Buhla. S Pintarjem pa sva izbrala klasičnosmer Herzog-Fiechtl v južni steni Schiisselkarspitze. Ta smerme je mikala iz več razlogov: to je prvi vzpon čez steno, tu je tistaznamenita nihajna prečka. Težave celotne smeri so še danes skrajnotežavne. To veliko mojstrovino izpred štiridesetih let sem hotelspoznati. To je bila brez dvoma svoje čase najtežja plezalna tura vVzhodnih Alpah in prva smer šeste težavnostne stopnje v svetu.Do sedaj se je to pomotoma pripisovalo smeri Solleder-Letenbauerv Civetti, ki je bila preplezana 1924. 11 Bergsteiger 1933/9.

Južna stena Schtisselkarspitze: 1. Auckenthalerjeva poč;2. Smer Herzog - Fiechtl z nihajno prečko; 3. Smer Aschenbrenner-RainerNa težave sem bil pripravljen, kakor tudi moj mladi soplezalecPintar Milan, ki se je začel uveljavljati šele zadnja leta in mi je bilpri vseh plezalnih vzponih, kar sva jih opravila skupaj, prijetentovariš. Mesec dni sva preje plezala preko sten Savinjskih Alp.2e takoj nad vstopom sva našla prve kline. Milan je lepo premagalprevisno poč. Hitro sva premagovala težave v prvem delustene. Prvih 120 metrov drži smer po skoraj navpičnem stebru.Ključno mesto je gladka, mestoma previsna poč. Po težavnosti nezaostaja za »vilicami« v Aschenbrennerjevi smeri v Travniku. Razločekje v tem, da se v Travniku pleza več prosto, tukaj pa so vpomoč številni klini, zabiti mestoma z lesenimi zagozdami, kar jevsekakor predstavljalo varnejše plezanje. Ko sem varoval nad počjo,sem zagledal pod seboj tri nemške naveze. Zanimalo me je, kakobodo oni to preplezali. Iz poči sem najprej zaslišal neenakomernosopihanje, nato pa zagledal sunkovito grabi j en je z rokami za zabitekline. Ker tega nisem mogel več gledati, sem jo jadrno pobralnaprej. Pri nas poznam alpiniste, ki vse drugače in varneje plezajo.Sreča je, da je v teh stenah mnogo klinov in solidna kamenina.Sicer bi bilo še več nesreč, kot jih dejansko je. Da bi taki plezalcipri nas plezali Cicovo varianto v Travniku ali raz Dedca, ni nitimisliti. Od šestih plezalcev sem videl le enega, ki je tehnično obvladalplezanje.

Na vrhu stebra je idealno mesto za počitek; tu sva počakalaostale. Nad nami so se košatili ogromni rumeni previsi. Preko njihje nekdo poskusil srečo. Zapuščena vponka je kazala mesto, od koderse je vrnil nazaj. Nad njo je velik gladek trebuh, kjer ni niti špranjene oprimka, više gori je še bolj blazno.S stolpa sva se spustila po vrvi, v silni ekspoziciji na malo lašto.Ta je držala levo pod rumenimi previsi in prehajala v previsnopoklino. Po njej sva splezala na dobro stojišče in obstala v zadregi.Po opisu bi moral tu nekje biti »Wandl«, kjer se loči Aschenbrennerjeva varianta od originalne smeri. Nad seboj sva sicer zagledalalestvico klinov, a misleč, da je to že varianta, sem splezal levo vnavpično gladko steno. Od začetka je šlo, nato pa sem obstal in stežavo zabil klin. Splezal sem seveda nazaj. Morala sva po poklinicelih 40 metrov in nato šele levo. Tu nama je nadaljnjo smer kazalavelika, mestoma previsna, deloma mokra zajeda. Bila je kar naježenas klini.V celi smeri sem naštel 54 klinov. Čeprav je vse skupajše hudo izpostavljeno, ni predstavljalo problema. Treba je bilole pazljivo vpenjati obe vrvi. Sedaj sem zaslutil, da se bližavanihajni prečnici, kajti nad glavama so visele desetmetrske docelaneprehodne strehe. In res me opis ni varal. Nič ni pomagalo, moralsem se zbasati v to mokro in skoraj ogabno poklino. V lepih razmerahbi bilo to elegantno plezanje, tako pa je deževje prejšnjih dnitu pustilo svoje sledove. Dosegel sem klin za nihanje. Sledil je spustv Diilferjevem sedežu nazaj na stojišče. Sedaj pride tisto najtežje.Treba se je odgnati daleč od stene in zanihati v loku na drugo stran.Nikdar do sedaj še nisem nihal v steni. Za nas je bila to novost.Tudi posrečilo se mi ni, obstal sem sredi previsne plošče in le vrvme je držala k steni. Šele z največjo težavo sem se splazil na bornostojišče. Milan je kot drugi imel le to prednost, da sem mu lahkoz vrvjo nekoliko pomagal. Vsa čast Herzogu in Fiechtlu, za tistečase — leta 1913 — je bila to mojstrovina brez primere. Pri nasnajtežja smer takrat je bila »dolga nemška« smer v severni triglavskisteni, domač alpinizem pa šele v povojih Tumovega pokreta. Tomesto je danes v plezalnem svetu znano kakor kaka slovita smerv Dolomitih in ima v zgodovini alpinizma velik pomen.Plezanje preko tega detajla med drugimi tudi pretresljivoopisuje znani nemški alpinist in pisatelj Leo Maduschka 2 , ki jebil tu priča tragedije. ». . . Sredi velike stene smo. Tovariš injaz stojiva pred nihajno prečko. Odločilno mesto — osemmetrskastena je za nama — toda to, kar se kaže pred nama kot nadaljnjivzpon, je celo za skale vajeno oko neverjetno. Potem sva obesilavrv v klin — malo trda odločitev — odbijem se, viseč v vrvnemsedežu s stojišča, odletim v zrak, cele metre oddaljen od stene. Podmano ni drugega kot zrak. Na oni strani grabim po prijemu, ki ga2 Iz Maduschkove knjige: Junger Mensch im Gebirg, ki je izšla leta 1936,štiri leta po tragični smrti mladega pisatelja v steni Civette v Dolomitih.Gornji odstavek je prevedel Janko Blažej in ga skupaj z daljšim odstavkomobjavil v Tribuni 15. marca 1952 pod naslovom: »Koča spominov«.

ni. Ne ujamem ničesar, odletim nazaj in pristanem v rokah tovariša.To se nekajkrat ponovi, potem ugotovim, da sem prenizko, zanihamvišje in že sem na drugi strani. To je mesto, ki naredi na plezalcavtis kakor le malo drugih v skali.«Nemcem sva na njihovo prošnjo pustila vrv v prečnici. S temsva jim znatno prihranila čas, pa tudi zoprno previsno poč. Midvasva nekaj časa počakala, nato pa plezala dalje, ker na majhnih stojiščihni bilo prostora za več ljudi.Teren je postajal boljši, to se pravi, bilo je več dobrih stopovin oprimkov. Sedaj je nastopil tisti del stene, kjer so se vrstili tudiestetski momenti plezanja poleg ekstremnih težav. Nekje sva seusedla na dovolj široko polico in uživala ob pogledih na skalnevrhove Wettersteina. Dva zanimiva kontrasta sta stopala pred oči:Na eni strani apneniški Karwendel, na drugi pa večno zasneženapobočja Silvrette in Stubeiskih Alp.Tako so v lepem razpoloženju minevale zadnje ure tega zanimivegaplezanja. Prestopala sva s police na polico, nato pa plezalapo vrsti kaminov proti vrhu. Številni zabiti klini pa so še vednopričali, da ni konec težav, ki pa so znatno manjše od onih v spodnjemin centralnem delu stene. Nekje se spomnim, ko je poličkezmanjkalo. Zabiti klin z obročkom je služil kot opora za spuščanje.Midva sva tu uporabila nam dobro znani Modčev škripčev poteg,pri čemer sva vzbudila pozornost pri nemški navezi.Ko sva dosegla vrh, je bilo sonce že daleč za grebeni Wettersteina.Obris koče v globoko doli ležečem Oberreintalu smo le stežavo razločili. Hitro je bilo treba sestopiti v Wangscharte. Todazadnje nemške naveze ni bilo od nikoder. Začeli smo vpiti, a glasse je izgubljal le v odmevih nasprotne stene Gehrenspitzen. V skrbeh,da se jim ni kaj pripetilo, smo sklenili počakati na vrhu. Ure čakanjaso tekle v negotovost in vrhove okoli nas je objela popolna tema.Nisem pričakoval bivaka na teh divjih grebenih. K sreči sva z Milanomimela potrebno opremo v nahrbtniku. Na gruščnatem odstavkusva si iz kamenja napravila raven prostor in se pokrila z vrečo izperlona.Šele okoli polnoči je v mesečini izplezala zadnja naveza. Okoli»Wandla« in »Pendla« so se dolgo mudili. Kjub vsemu so nas spraviliv dobro voljo, saj so odpadle vse skrbi. Odločili smo se počakatijutra. Zadnje ure so minevale v hudem mrazu in osvetljeni toplidom na vrhu Zugspitze bi se nam bil prilegel.V zgodnjih jutranjih urah smo začeli sestopati po grebenu naWangscharte — škrbino, ki loči Schusselkarspitze od Scharnitzspitze.Trikrat smo se spustili po vrvi preko previsnih odstavkov. Klini sostalni. Na škrbini smo se ločili, Nemci so se spustili na njihovo stranv Oberreintal, naju pa je še čakalo 100 metrov stene do grušča in»Koče spominov«. Tu sva šele videla, kako težaven imajo dostop dostene nemški plezalci. Iz Oberreintala do Wangscharte je skorajtisoč metrov vzpona, nato jih čaka še spust preko južne stene škrbine,preden dosežejo steno Schusselkarspitze. Kljub temu pa je

»promet« v tej steni dokaj velik. Skoraj ne mine dan, ne da bi bilakaka naveza v steni... Ob nedeljah pa je v vsaki smeri razen onihdveh najtežjih kar več navez. Državna meja alpinistov tu ne moti.Nikjer ni nobene karavle ali graničarjev. Ni čuda, da je v teh gorahalpinizem tako razvit. Medtem ko imamo pri nas recimo deset plezalcevza najtežje naloge, jih Nemci postavijo takih najmanj pet sto.Mi imamo tudi neko visoko številko alpinistov, toda vprašanje je,za kakšne smeri. Za ekstremne vzpone je potrebno poleg sistematičnegaplezanja tudi stanovitno urjenje. To manjka mnogim našimplezalcem, a tega ni mogoče doseči kar čez noč. V tem je slaba strannaše alpinistike, ki je le v ozkem krogu dosegla inozemski razvojv kopni skali.»Kočo spominov« sva dosegla zgodaj zjutraj. Aleš in Tone stanama že pripravila kakao. Potem sem se spravil k svojemu kuhalniku.V hipu sva pospravila velikansko porcijo riža z golažem, natoje sledil počitek.^Tisti dan sta bila v steni dva znana francoska plezalca. Ze daljčasa sta se potikala po Vzhodnih Alpah. V začetku poletja sta zapustiladomovino. Najprej sta se podala v Dolomite. Preplezala stamed drugim tudi severno steno Velike Zinne. Tu ju je zalotil snežnivihar in sta morala prenočiti kar sredi stene. V Kaiserju sta preplezalajugovzhodno steno Fleischbanka in zapadno steno Totenkirchla.Bila sta tudi v Karwendlu in hotela preplezati še ono slovitoRebitschevo zajedo v severni steni Laliderer, pa jima je baje slabovreme preprečilo drzni načrt. Potem sta prišla v Wetterstein. Tadan sta vstopila v smer Peters - Haringer 3 v južni steni Schiisselkarspitze.Opoldne sta se že vrnila. V neki težavni zajedi se je prvemuplezalcu izruval klin, plezalec je odletel 20 metrov. Bil je lažjepoškodovan in mi smo mu nudili prvo pomoč. Pripovedoval nam jeo nesrečnem naključju in obenem kazal pretrgano nylon vrv. Drugavrv je padec zdržala. Njegov soplezalec, ki je prestregel padec, paje imel ožgane dlani. Eden od njiju je poznal tudi Herzogovo smer,ki jo je plezal prejšnje leto. Strmela sva nad njuno prvovrstnoopremo. Imela sta celo posebne vzmeti za urjenje prstov.Vreme se je medtem znova poslabšalo in naslednjega dne jezopet deževalo. Francoza sta odšla v dolino. Za nju je bilo vseeno,saj se bosta vrnila, če ne prej, pa čez eno leto. V koči smo ostali samiin čakali ugodnega vremena. V tem pa nam je začel pohajati proviantin nekega dne sem moral ponj v Seefeld.Šele čez nekaj dni se je ozračje umirilo. To pot sva se z Milanomodločila preplezati levi del stene in sicer Auckenthalerjevozajedo s Spindlerjevo smerjo čez plošče (Plattenschussweg). Ta smerse poleg Herzogove v steni največ pleza. Aleš in Tone pa sta se3 Peters in Haringer sta bila znana monakovska plezalca. Peters je meddrugimi preplezal severno steno Grandes Jorasses v Zapadnih Alpah. V tejsteni je tragično preminul Petersov soplezalec Haringer. Petersov opis tegavzpona je prevel Janez Gregorin v knjigi: V borbi z goro.

spravila v Aschenbrennerjevo smer, ki pa je pravzaprav le variantaHerzogove smeri z nekaterimi zahtevnejšimi detajli.Auckenthalerjeva zajeda je vstopna varianta Spindlerjeve smeriin je v wettersteinskem vodiču ocenjena s skrajno težavno (VI).Auckenthaler je bil mojster plezanja po počeh. Pred dvajsetimi letije bil eden najpopularnejših alpinistov na Tirolskem. Zelo znana jenjegova smer v severni steni Laliderer v Karwendlu 4 . Nesrečnonaključje je hotelo, da se je smrtno ponesrečil ravno tu v južni steniSchusselkarspitze. Ko je plezal to poklino, se mu je odtrgala skala.Ta mu je prerezala vrv in nesrečni plezalec je omahnil v grušč. Ponjem nosi ta slovita poklina svoje ime.Poč je visoka dobrih 40 metrov in je mestoma previsna. Vidipa se, da je zelo popularno mesto, kajti posamezni odstavki so karnabodeni s klini. Seveda je plezanje ob varnih klinih neprimernobolj udobno. Milan je varovan na dvojni vrvi vstopil v poč. Samsem ostal kar na grušču in pripravil fotoaparat. Plezanje po počije svoje vrste posebnost. Iz stranske oporne drže je treba hipomazagozditi noge v poklino, nato pa stopiti v streme. Posebno težakje izstop preko previsa na vrhu poči. Tu je treba kar pošteno zagrabitiz rokami. Na stojišču sva našla kos vrvice, privezane za klin.V začetku nisva razumela, čemu so tu obrnili plezalci pred nama.Toda kmalu nama je bilo jasno, kajti naslednji raztežaj je še težavnejšiod poči. Z Milanom sva tu dalj časa ugibala, kje naj bi nadaljevalaplezanje. Nad seboj sva zagledala nekaj klinov, ki pa sodržali le do velikega gladkega previsa. Po prvem poskusu pri klinihsva uvidela, da tu ni smeri. Zato sva se odločila na levo po kratkivesni prečnici v kratek, previsen kamin, ki ga je tvorila velika previsnaskala, prislonjena k steni. Ta raztežaj je tudi precej tvegan,saj je treba izplezati iz kamina na vrh skale brez klinov. Položajje tako previsen, da v trenutku, ko držiš za blok, visi celo teloprosto nad prepadom.Naprej je lažje, ker je mnogo klinov. Udobno stojišče in lažjisvet sta kazala, da sva že v Spindlerjevi smeri. Največje težave sobile za nama. Lepe razčlenjene plati so obetale zanimivo in krasnoplezanje. Trdota skale me je spominjala na Šarlahovo smer v Vršičihnad Korošico ali pa na severno steno Ojstrice. Tu sva hitro plezala.Zadnji del je nekoliko težji in mestoma celo krušljiv. Toda povsodsva našla dovolj klinov. V splošnem pa ekstremnih težav, ki bi presegaletežavnost desne smeri v Dedcu, ni bilo. Ob pol treh popoldnesva že dosegla greben. Sestopila sva po isti smeri kot pred dneviiz Herzogove smeri. Zaradi lepega vremena nisva hitela in sva kakouro žrtvovala razgledu tuje gore.Zvečer sva bila sama v koči. Aleša in Toneta je zajela noč vAschenbrennerjevi smeri. Pozno popoldne so v kočo prišli še avstrijskiplezalci. Eden izmed njiju je celo poznal naše gore in povedal,da je njegov prijatelj Prein iz Leobna letos preplezal Aschenbren-4 Glej članek Mitja Kilar: Dve smeri v Karwendlu, Pl. V. 1953/314.

nerjevo smer v Travniku 5 . Naslednjega dne so bili namenjeni vjužno steno Schiisselkarspitze. Bili so začudeni, da dobro poznamonjihove gore in plezalne smeri.Naslednjega dne sta se iz stene vrnila Tone in Aleš. S tem seje zaključilo naše udejstvovanje v stenah Wettersteina. V krasnemvremenu smo se spustili preko Puitentala v Unter Leutasch. Bilismo dobre volje, ker se nam je načrt posrečil, in srečni, saj smospoznali eno gorsko skupino več.Jugovzhodna stena FleischbankaNaslednji naš cilj je bil Wilder Kaiser. To gorsko skupino semsicer poznal že od preje. 6 Toda strme gladke plati in veličastneoblike gora so me znova mikale. Ostale so mi v spominu stene, kijih je treba na vsak način preplezati. Še bolj kot v stenah Wettersteinaso v kaiserskih stenah vklesana imena slavnih pionirjev plezalstva.Ena oseba ima tu posebno mesto, Hans Diilfer, največjiplezalec vseh časov. Kar je ta človek plezal tu pred štiridesetimileti sam, so še danes neverjetne stvari, pred katerimi tudi najboljšisodobni plezalci snemajo klobuk.Wilder Kaiser se razlikuje od Karvvendla in ta zopet od Wettersteina.Medtem ko Kaiserje odlikuje trdna skala, gladke in strmoodsekane stene, je za Karwendel značilno svojstvo, da so tu stenedaljše, bolj krušljive in naporne. Wilder Kaiser je visoka plezalnašola z naravnost čudovitimi finesami plezalnih smeri. Kratke inkompaktne stene te gorske skupine so zato zgodaj zaslovele v alpinističnemsvetu. V Karwendlu so velike činitve. Tu ni možno vstopitiv steno opoldne po kosilu kot v Kaiserjih. Wetterstein je nekajv sredi med Karwendlom in Kaiserji.Po dveh dneh počitka v Innsbrucku smo se odpeljali v Kufstein.Tu smo obiskali Paula Aschenbrennerja in kakor po navadi debatiralio plezalnih problemih. Živo ga je zanimala njegova smer vTravniku. Nemalo se je začudil, da je le 11 krat ponovljena. Njegovbrat Peter je oskrbnik koče na Stripsenjochu. Letos je vodil odpravona Nanga Parbat. V njegovo kočo smo bili namenjeni.V vročem popoldnevu smo pešačili po pet ur dolgi Kaiserskidolini. Najhuje je bilo do Hinterbarenbada. V neki obpotni gostilnismo se z izvrstnim gosserskim pivom odžejali.Koča na Stripsenjochu je bila nabito polna. Ker smo bili namenjeniprihodnjega dne v steno, nam je Peter Aschenbrenner takojnakazal prenočišča. Tu smo videli, da uživajo plezalci prednost priprenočevanju, če gredo na plezalne ture. Kako je pri nas v nekaterihkočah vse drugače! Sam sem bil nedavno priča, kako je oskrbnikv neki naši visokogorski postojanki hotel vreči skupino alpinistov,ki jih je naslednjega dne čakala plezalna tura, iz sobe in to5 Pl. V. 1953/617.6 Janko Blažej: Wilder Kaiser, Pl. V. 1952/1.

Foto R. KočevarLevo Herzogova smerDesno Aschenbrenner jeva smerN Nihajna prečkaFoto R. KočevarZačetek nihajne prečke v juž. vrh.steni Fleischbanka (Wilder Keiser).Zadaj Predigstuhlizročiti nekemu letoviščarju. Seveda je imel ta letoviščar mnogoveč denarja kot tisti trije plezalci, katere je hotel seliti na skupnoležišče. Čeprav je bilo v koči na Stripsenjochu preko 150 gostov, jebil ob 10. uri popoln mir. Tu smo se ponovno spomnili nekaterihnaših koč, kjer je ob štirih zjutraj živo kot kje v kaki vaški gostilni.Naslednjega dne smo se v najlepšem vremenu podali proti steniskozi Steinerne Rinne. Nismo bili ravno zgodnji in v stenah okolinas smo že videli posamezne plezalne naveze. Posebno lepo smovideli plezalce v vzhodni steni Fleischbanka. Ker so stene kratkein strme in predaleč od poti, se pod njimi nabere mnogo radovedneževin zijal, ki uživajo ob pogledih na plezanje. To je tudiena izmed mikavnosti kaiserskih gora; oskrbniki znajo to izkoristitiv svojo korist.Mi smo bili tega dne namenjeni v jugovzhodno steno Fleischbankain vzhodno steno stolpa Christa. Pri vstopu pa smo načrtspremenili, ker je Aleš zaradi nevarnega abscesa na vratu od tureodstopil. Odločili smo se v troje priplezati na Fleischbank.Jugovzhodno steno sta preplezala plezalca Rossi in Wissner1925. leta. Pred njimi so jo mnogi poskušali, toda zaman. Med drugimitudi Emil Solleder, ki je znan po svoji smeri v Civetti vDolomitih.

Prva leta je bilo število ponavljalcev te smeri zelo majhno. Lenajboljši monakovski in insbruški plezalci so bili steni kos. Celih20 let je bila to najtežja plezalna tura v Kaiserjih, toda danes je»kljub težavnosti postala modna tura« kakor pravi v svoji knjigiKasparek.Prvih 100 metrov smo plezali brez vrvi, kar vsi hkrati in takodohiteli mlado nemško navezo, ki je do tja^ rabila dobre pol ure.Prvi raztežaj, previsna poč, nam ni delala težav. Poznala se nam jeizvrstna kondicija, ki smo jo pridobili v stenah Wettersteina. Nemškinavezi smo bili tik za petami, čeprav sta bila^tam dva v navezi, naspa troje. Morali smo jih celo čakati na stojiščih.Samo plezanje v tej steni je lepše kot kjer koli drugje. Kjer nibilo oprimkov, so sedeli odlični klini. Prvo ključno mesto je znano»prečenje na vrvi« (Seilquergang). Zopet je bilo treba zanihati navrvi, toda tu je mnogo lažje kot v Herzogovi smeri. Stojišče nakoncu je majhno in zelo zračno. Naprej preko previsa so bili zopetštevilni klini. Vse je bilo idealno lepo razen neznosne vročine, kije vplivala naravnost moreče. Po vročini se ta stena da primerjatiz južno steno Kogla v Kamniških Alpah. Čeprav smo plezali v samihsrajcah, je kar lilo od nas. Nikjer ni bilo kake luknje z ledom, dabi se človek lahko oddahnil. Nemška plezalca sta zaradi vročineizstopila po Diilferjevem žlebu iz stene.Naslednji metri nad vrvno prečnico so bili tudi težki. Kratkaprečnica v levo se mi je zdela najtežje mesto smeri. Treba se je biloneznansko razkoračiti, viseč na komaj izraženih oprimkih. Pri temtudi opazuješ med oziroma pod nogami snežišče in grušč pod steno.Sredi stene smo se za dve uri umaknili v senco Dulferjevegažleba. Tu smo pojedli vsak po eno limono z lupino vred, pa kljubtemu ni dosti pomagalo.V vrhnjem delu stene se vrstijo navpične, mestoma previsnepoči... Iz Dulferjevega žleba smo se pa široki travnati polici vrniliv sredo stene. Mimogrede smo šli po polici malo predaleč in bi biliskoraj vstopili v Rebitschevo zajedo, ki je bila od tam kar nabodenas klini. Originalna smer pa gre 15 m bolj levo ža nekim robom. Po40 metrih bajnega plezanja po napeti prepokani lašti smo obstalina majhni navzdol viseči ploščadi. Klini v previsni poči so namkazali nadaljnje plezanje. Tako smo plezali po poči do male lope.Neprestanega plezanja po počeh smo bili že domala naveličani. Vtreh letih jih nisem toliko preplezal kolikor tu v Tirolskih stenah.Se kratka prečnica na desno nas je ločila od lahkega sveta. Ti zadnjimetri v steni so bili najbolj izpostavljeni in kočljivi.Izpostavljenost te stene je v celoti velika in jo nekateri primerjajos severno steno Velike Zinne v Dolomitih. Težavnost smerije ista kot severna stena Dachla v Gesause. 77 Izjava znanega graškega alpinista Gselmanna, ki je preplezal mnogoznanih smeri v Avstriji in Dolomitih. Severno steno Dachla, ki je ena najtežjihv gorski skupini Gesause, sta v družbi graških plezalcev preplezala tudinaša plezalca Škerl Dane in Jezeršek Franc ob priliki alpinistične odprave vpoletju 1950.

Na vrhove Totenkirchla inPredigtstuhla so tudi prihajaleposamezne naveze. Vse je bilotako blizu, da bi se.z glasomlahko pogovarjali. Vsi vrhoviKaiserjev so stisnjeni na kupu,v ozadju je le Zahmer Kaiser— Ukročeni cesar, ki pa je nižjiod glavnih vrhov, tako da smorazločno videli veliko chiemskojezero v Nemčiji. Na jugu so sevidele zasnežene Visoke Ture.Po »gosposki poti« (Herrweg)smo hitro dosegli SteinerneRinne. Tu nas je že čakalAleš s polno čutaro vode. Todaodžejal sem se šele, ko sem vStripsenjochu spil štiri velikevrčke piva.^ Naslednjega dne smo že zapuščaligorovje Divjega cesarja.Zapadna stena toliko želenegaTotenkirchla je tudi tokrat šla jpo vodi. Dolgo časa smo jo šeogledovali iz Kaisertala.Vračali smo se v domovino, jSpotoma smo še v Kufsteinu .peljali Aleša k zdravniku. Prenočilismo v Worglu kar za ne-Iz Auckenthalerjeve počikimi deskami na postaji. Zjutrajsmo ujeli brzovlak in se v nekaj urah prepeljali na Koroško.Tu sem izkoristil zadnji prosti čas in se s kolesom odpeljal na grobFranceta Herleta v Ziljsko dolino. Popoldne pa nas je »Tauernexpres«skozi Karavanški predor odpeljal v domovino.'EPILOGLetošnje alpinistične odprave na Tirolsko se je udeležilo 6 članov AO PDLjubljana-matica. Del odprave, ki sta jo sestavljala Milan Sara in Igor Levstek,se je podal v Karwendel, ostali štirje člani Milan Pintar, Aleš Kunaver,Anton Jeglič m jaz pa smo se podali v Weterstein in Wilder Kaiser. Skupnosmo preplezali šest plezalnih smeri — vse same skrajno težke ture.Danes lahko mirno trdim, da ima naša alpinistika visok nivo. Mislim,?«Bn ni P° mem bnejšega gorstva, kjer ne bi plezali naši plezalci. Začeli smo1950 v Gesause in nehali letos v Wettersteinu. Tudi to je za naš alpinizempomembno dejstvo. Avstrijci ne morejo trditi kaj takega o naših gorah.Seveda s temi uspehi in pridobitvami ne smemo biti zadovoljni Našprihodnji cilj so Zapadne Alpe. Čeprav dohod tja predstavlja večje težave,upam, da bomo ze našli pravočasno izhod. Seveda brez kakršnih koli alpinističnihšusmarjev. Tam je mesto za mladino, ki ne bo šla samo na izlet, temvečbo tudi znala premagati vse plezalne probleme teh gora.

Ciril Debeljak:DOLOMITI(Nadaljevanje)Severna stena Velike Zinne (Comici - brata Dimai)b štirih sta pricingljala Nemca k nama. Prvi svit jevstajal za grebeni, ko smo zagazili v nadležen mel podseverno steno. Ponočnjaki visoko nad nami so pretegovaliotrdele ude in prožili prve kamne, ki so žvižgaje udarjali v prod pod steno. V dobri uri smo doseglivstop. Po 50 metrih proste plezarije IV. stopnje smoobstali na ozki lašti pod pravimi težavami stene mrazvili vrvi. Vstopil sem prvi. Stena Velike Zinne jev tem delu popolnoma gladka in brez oprimkov. Strmina ponehašele po 13 dolžinah VI. stopnje in preide v črne kamine nad Comicievimbivakom. S pomočjo ročnih zaponk, zank in škripčevih potegovsem napredoval od klina do klina, ki gosto zasajeni kažejo pravosmer. Po 15 metrih zmanjka klinov. Sledi skrajno težko, prostomesto za skromno stojišče, ki pa zaradi strehe nad njim ni prevečudobno za varovanje. V staro zanko sem vpel vrv in prečil skrajnotežavo v levo dobrih 6 metrov in varoval v ploščah, viseč na klinu.Vrvi so tekle v 15 zaponkah do mene. To se čuje precej drugačekot skrajno težka plezarija v Dedcu ali Rumenem razu, kjerustvarja skrajne težave prosto plezanje in tveganje s problematičnimvarovanjem ali brez njega. Skrajne težave v Veliki Zinm so lenapor brez duševne napetosti in tveganja, saj morebitni padec vzdrzifizično najslabši. Nemca sta z zanimanjem opazovala najmo početjein čakala celo dolžino na stojišču. Šele ko je bila Nadja pri meni,je Hans vpel prve kline. Druga dolžina predstavlja ključ smeri, karže pogled od spodaj popolnoma potrjuje. Rumena, gladka luska zredkimi klini je edini krušljivi detajl smeri in zato tudi najtežji.Prvotni Comiciev opis v tem delu ne drži več, ker se je pred letiodtrgal večji del spodnjega dela luske, na mestu pa je ostala drobljivaskrajno tvegana in strma stena brez klinov. To mesto je spravilov dvom že plezalce pred nami, ker tiče klini levo m desno v vecvariantah okoli rumenega odloma. Izbral sem prečko v spodnjemdelu in v tegu vrvi po 6 metrih dosegel rumeno steno in preko njev težki in negotovi plezariji preostali del luske. Pleza se razen spodnjegadela prosto, pri čemer ključna ocena popolnoma drzi. V nasprotjus plezanjem je varovanje udobno kot malo kje. Luska tvoris poklino proti steni udoben stolček, povrh tega pa sedijo v visimglave kar trije krasno zabiti klini. Tu se vidi, da alpinistom drugihdržav železa ne manjka tako kot nam. Ce ne bi bil Hans plezal takojza Nad j o, bi bil v tej steni svoje skromne zaloge klinov bogato povečalOpazil sem, da Nemca plezata zelo hitro in Hans vpenja se topleNadjine kline. Po treh dolžinah, kjer prestopi smer v črne ozke lise

na desni, je bil Hans dobrih 30 metrov pod menoj. V črni lisi sems krasnega stojišča načel sedmo skrajno težko dolžino, ki jo krasinič manj kot 25 klinov, od teh nobeden brez potrebe. Že nižje dolisem nekajkrat skril glavo k steni ob zvokih kamenja, sedaj je papribrnel kar cel plaz. Prekrižal sem roke na glavi, vise na pomožniprsni zanki in čakal. Drobci so udarjali okoli mene, se odbijali inz brnenjem merili globino do proda. Večji kosi so hrumeli dalečpreko nas kot nevidni meteorji in zamolklo udarjali pod steno.Zdajci zavpije Nadja pod menoj. Napel sem vrvi in čakal padec.K sreči jo je kamen le oplazil, presekal pulover in usnje na aparatu.Ko je vihra pojenjala, sem plezal dalje. Strmina ne popusti niti zatrenutek. Po devetih dolžinah sem varoval na stojišču št. I v tejsteni, s katerim se lahko kosa edino tisti na koncu Herletove prečkev Ojstrici. Varuje se po želji stoje ali leže, na volovskem klinu zobročem. Nadja je kot vsak strm detajl preplezala tudi tega brezklinov. Malo sem imel do danes plezalcev na vrvi, ki bi zmagovalinajtežje stvari s tako mehkobo in lahkoto kot ona. Pozna se jikratka, toda strma ljubljanska plezalna šola na Turncu in Gradu,kamor je zahajala pred najinim odhodom vsak dan. Ko je Nadjaprilezla do mene, sva si privoščila kratek počitek in z užitkom pokadilavsak eno cigareto. — Med plezanjem se je na poti pod stenozbrala čedna družba in uživala z nami na svoj način. Z daljnoglediso kmalu izsledili Nadjin spol in ji v zboru zaklicali krepak bravo.Zrasla je takoj za dobro ped, da sem komaj še videl čez njo. Hansje med tem dosegel stojišče pod nama in varoval Harija. »Preklemanskodivje ste se zagnali« je zaklical k nama. Ko je načel spodnjodolžino, sem plezal dalje. Najprej v desno v izpostavljeni, skrajnotežki prečki in nato naravnost navzgor do črne strehe, kjer sem naHansov klic obstal. Obtičal je sredi dolžine na svoji zadnji zaponkiin ni mogel dalje. Zaklical sem mu, naj se spusti nazaj in vmesnepobere zopet ven, kar pa mu ni šlo v račun. Sam sem iz previdnostiv tisti dolžini sproti pobiral zaponke in z zadnjo varoval na stojišču.Bila sva dolžna pomagati. Vpel sem se na pas, uredil sedež na klinin čakal. Nadja je preostali del vrvi spustila Hansu in varovala. Bilje najbrž z močmi precej na kraju, ker je ubogo Nad j o skoraj pretrgalona dvoje. Visel sem ta čas kot ptujska čebula na trgu, se zibalv previsu sem in tja in puhal dime preko strehe. To je radovednežempod steno očividno zelo ugajalo, ker so zagnali smeh in vik namoj račun. Dobre pol ure je trajal manever pod menoj, preden meje Nadja rešila iz udobne gugalnice. Preplezal sem streho in po 10prostih metrih dosegel polico pri Comicievem bivaku, kjer se absolutnastrmina stene zmanjša. Trinajst skrajno težavnih dolžin je zanami. Preostane še 300 metrov kaminov in poči, ki ne presegajo V.težavnostne stopnje. Črna barva skale je dala kljub temu slutiti šekrepko delo. Na tej polici, kjer človek po 300 m prvič stoji varnona obeh nogah, sva si krepko oddahnila. — Nemcev ni bilo na spregled,zato sva plezala dalje na udoben stolp pod mokrimi kaminiin pospravila edino današnjo hrano: eno limonado in tablo čokolade.

Sklenila sva počakati Nemca, ki sta plezala brez opisa in zadnji delzelo počasi. Videlo se jima je, da dolgih sten nista vajena. Preteklaje skoraj ura, preden sta prilezla do naju. Sedaj smo plezali istočasnodo ozkih, mokrih kaminov, ki so bili danes mestoma težji odspodnjega dela. Po dveh dolžinah sta Nemca zaostala in končnoprosila za vrv. Združili smo se torej in nadaljevali do ogromnegabloka pod rumeno streho. Od bivaka sem plezal v dno mokrega insluzastega kamina, mimo nepotrebnih klinov v bele, strme ploščenad streho, kjer me je prvič danes pozdravilo toplo popoldanskosonce. Varoval sem na zračni polički nad streho. Najbrž so Švicarjivčeraj zgrešili smer, ker sem opazil nekaj metrov višje svetlo francoskozaponko. Ko je bila Nadja pri meni, sem splezal do nje in stem povečal skromno zbirko svojega železja. Zlezel sem prosto nazajdo police in prečil po njej celo dolžino v levo v lažji teren izstopnestene. Na tem varovališču je imela Nadja sedaj dvojno delo. Varovalaje Harija in mene istočasno. Plezal sem naravnost navzgor dogruščnate gredine in čakal pol večnosti na paternošter. K sreči se jeNadja na stojišču odvezala od Nemca, nakar sva po razbitem inskrajno krušljivem terenu dosegla greben Velike Zinne.Stena je bila za nama. Še ena stran k tanki in majhni knjigisrečnih dni v življenju, ki jih prelistavamo v težkih dneh sto in stokrat,bredemo po spominih in doživetjih, ki so za nami. Lepi so innepozabni.Naslednji dan smo zabijali dolgčas s kuho in pogovorom, obenempa opazovali dve navezi v severni steni Velike Zinne, ki stašele pozno popoldne dosegli rob težkega dela sredi stene. Vreme,ki nam je šlo vse do danes na roke, se je proti večeru poslabšalo.Temni oblaki, ki jih je tu in tam presekal blisk, so zakrivali vrhza vrhom. Ob 7. uri zvečer je zajela tudi naše šotore gosta, hladnamegla.Jugozapadni raz Velike Zinne (Mazorana - Milani)Sivo, čemerno jutro naju je zadržalo proti običaju dolgo v spalnihvrečah. Gosta megla je zakrivala stene, včasih je votlo zadonelodaleč na zapadu za Marmolado. Bal sem se, da je lepega vremenain plezanja konec. Dolgo sva ugibala in modrovala, preden sva seodločila za vzpon. Ce se ulije pod steno, jo pač pobriševa v kočo,če pa pride v steni, pa bog pomagaj. Šotor za pastirsko bajto se jetresel od krepkega smrčanja obeh Nemcev, ko sva odšla mimo. Zbudilasva ju in povabila s seboj, pa nista bila preveč navdušena.Obrnila sta se na drugo stran in nadaljevala s spanjem. V gostimegli sva tipala okoli Zapadne Zinne pod Veliko in po nerodnemprodnatem grabnu dosegla škrbino pod vstopom. V stari vojaškikaverni sva čakala dobre pol ure, da sva v megleni luknji poiskalazačetek raza, ki se dviga iz škrbine 250 m popolnoma navpično dorampe pod vrhom. Prve lažje dolžine sva plezala brez vrvi do gladkihčrnih skladov v navpičnici raza. Plezal sem od tu v dveh prostih

Jugovzhodna stena Fleischbanka, Vzhodna stena Fleischbanka,raz Christaturma.Dulferjeva smer.Drugo smer sta septembra 1953 preplezala celjska alpinistaJanko Mirnik in Stane Veninšek.raztežajih naravnost navzgor do rumenih previsov, ki v obliki pasuoklepajo celo južno ostenje. Pod njimi sem prečil rahlo v levo pokrušljivem navpičnem odstavku in s pomočjo dveh klinov dosegeldrugo streho na ostrem robu raza. S tega mesta sem v gosti meglizaman iskal v opisu označene previsne poči nad streho. Varovan vdveh klinih sem prečil pod streho v levo in res po nekaj izrednotežkih metrih dosegel krušljive zagozdene poči, zaprte s krepko,previsno streho. Do strehe je šlo v razkoraku, nato pa v napornemizvešenem položaju v škripcu preko nje in v desno na prislonjenolusko z udobnim varovališčem. Dolžina je sicer krepka in tvegana,vendar še precej pod VI. stopnjo, ki sem je bil vajen z Rumenegaraza in severne stene. Ko je splezala Nadja do mene, sem nadaljevaldo vrha luske pod črno in previsno zgornjo steno, kjer smer zavijenazaj na raz. Klin za klinom je zlezel v nesigurno, od klinov stolčenoskalo v izredno težki in izpostavljeni prečki, ki je bila od vseh dosedaj najkrepkejša. Konec zaključuje še pet previsnih metrov prosteplezarije do široke ploščadi pod rampo. Težave so bile za nama.Ostalo je le še 30 m sicer strme, a trdne zajede do grušča podvrhom. Razvezala sva se in počila na toplem opoldanskem soncu.Sestop naju ni skrbel več, zato sva pokadila, premlela doživetja mi-

nulih dni in si bila v zaključku edina. Z vremenom je konec. Torejadijo Zapadna Zinna in ostali načrti. Še se vrneva in dokončava,kar je ostalo neporavnanega.Preko lahke, a orientacijsko precej zamotane južne stene svav dobri uri dosegla prod in se vrnila k pastirju.Poravnala sva račun za mleko in kuho, pospravila stvari in stežkim srcem zapustila zeleni pas med smaragdnimi jezerci.Prijazni pastir naju je pospremil na rob travnate planote inpokazal pot v Carbonin, kjer so čakali s hrano in vsem dobrim napolnjenikovčki. Na vsakem ovinku sva se ozrla nazaj v pošastnestrmine severnih sten, dokler nisva utonila med gosto ruševje obvijugasti stezi.Počasi je legel mrak na vrhove, prve deževne kaplje so zašumelepo bukovem gozdičku ob Carboninskem jezeru, ki je mrko inbrez življenja ležalo med temnimi gozdovi. Na njegovem bregu svata večer zaključila prvi del najine sicer uspešne, a nedokončane poti.Prvi vlak sva po stari navadi pozdravila izpod šotora kar z enimočesom. Šele drugi naju je, na novo obložena z vsem dobrim popeljalmed košatimi gozdovi, neštevilnimi predori in mostovi protihotelskemu mestu Dolomitov Cortina d'Ampezzo. Majhno, a doskrajnosti okusno in moderno urejeno mestece predstavlja pravobabilonsko zmešnjavo govoric, noš in, kar najprej bode v oči, bogatoizbiro vsega, kar srce poželi. Dobro uro sva pasla oči po mestu inkončno nič bolj bogata, pač pa precej trudna zasedla klop na avtobusnipostaji. Oddahnila sva si, ko je naš Bussoni zabrundal v prveserpentine proti sedlu pod mogočno južno steno Tofane. Z vijugaste,z reklamami zakrite ceste se Cortina pokaže šele v pravi luči. Skritamed tri dolomitske mogočnike Cristalov, Tofane in Sorapisa, obdanas pašniki in temnimi gozdovi, potrjuje svoje bleščeče ime: »Čarobnomesto čudežne dežele.«Za izklesanimi stolpi sva tu in tam ujela v led uklenjena severnapobočja grupe Marmarole in daleč zadaj proti severozapaduGrupo d. Cadini. V tej višini se že odpira pogled na tri Zinne,C. Undici, Croda d. Toni, Paterna, Toblin in druge. Najmogočnejšamed vsemi je Tofana di Roces s svojo skoraj 1000 m visoko južnosteno, dalje Caso d. Istria, Monte Castello, Cinque Torri in še stonepoznanih vrhov. Pogledal sem še zbirko topov in granat s prvesvetovne vojne, ki stoji razstavljena pred kočo kot kažipot in spominna strahotna leta.Cesta se spusti s sedla v strmih serpentinah v dolino Cardeale,mimo tajinstvenega samostana, redkih hotelov in kmetij in se zravnašele globoko v soteski, stisnjeni med strme, granitne stene. Tikpod cesto se poganja deroča voda s slapa v slap in drvi med zagozdenimiskalami v zeleno, čisto Lago d'Aleghe. Po načrtu bi moralaizstopiti v Aleghah, kar so nama P a nemški alpinisti odsvetovali.Verjela sva jim in nadaljevala do Listolade, majhne gorske vasice obustju doline Cadore. Že skoraj v trdi temi sva zavila po zložni mulatieriv dolino. V eni uri sva dosegla serpentine in cel šop stranskih

poti, verjetno bližnjic, ki sem jih zaradi lastnih izkušenj opustil.Raje sva se vsakih 200 m zasukala za 360° in tako po neskončnemmaršu neznano kje zabredla v gosto, črno meglo. Hribi so izginili,le bel trak pod nogami je vodil vedno višje in višje. Kam, nisvavedela. Tu nekje mora stati koča Vazzoler, Torre Trieste, Civetta,Torre Venezia in sto ne vem kakšnih torre, kar je vse izginilo vtemno zaveso. Po Vodiču bi zdaj že dobro uro spala v koči. Namestodveh se pehava že tri ure in sva se še eno, preden je tik pred namazasvetila plinska luč v koči. »Kupila« sva Štefan vrele vode innaredila močno limonado. Prikupni oskrbnik, reševalec in gorskivodnik Armando di Vai, znan iz najtežjih smeri Civette, je radovednoprisluhnil najini govorici. Ko sva izdala, da prihajava iz Jugoslavije,je z glasnim a . . . zaključil svoje začudenje. Bila sva prvapo vojni te narodnosti v Rifuggio Vazzoler. Udobno sva se zleknilapo mehkih pogradih v prvem nadstropju, ki so namenjeni za alpinistein spala do poznega dne. Bila sva sama v koči. Izkoristila svapriložnost in vzela Armanda v zakup, ki nama je na reliefu Civettepokazal vse smeri in sestope. Zanimiv pogovor s prsti je trajal skorajdo poldne. Zvedela sva vse potrebno za naslednji dan, ko je bilv načrtu Solleder v severni steni Civette.Po izdatnih opoldanskih porcijah sva odšla pred bajto na oglede.Civetta se od Zinn precej razlikuje. Svet je tu bolj divji, razsekanz dolinami in prav do sten porasel s košatimi macesnovimi gozdovi.Koča stoji na zapadnem robu Civette med Torre Venezia in TorreTrieste. Mecl obema se vzpne strma, od plazov in hudournikov zglajenaVal di Civetta in končuje pod južnim ostenjem Cima Su Altoin Cima d. Gasperi na levi, severozapadno steno Bozace na desni.Proti jugu se spaja Bozaca v ozki škrbini s Torre Trieste, najmarkantnejšimin alpinistično najbolj zanimivim vrhom zapadnega delaCivette, ki ne razpolaga samo s štirimi smermi VI. stopnje, ampaktudi z najtežjim sestopom v celi skupini. Na levem oglu Civette,kjer ta prehaja na sever v navpične, do 1100 m visoke stene, stojirumeni sosed Tržačana, Beneški stolp, ki s svojo 300 m visoko navpičnojužno steno, častno zastopa sloves Civette. Vse to in še marsikajsva imela v načrtu. Pa kaj, ko se vreme ni in ni hotelo nasmehnitikot v Zinnah. Cunjaste, od vetrov nasukane megle so begalenad vrhovi in do večera nabasale dolino Civette. Kdaj bo počilo vgorah, nikoli ne veš za gotovo. Najbrž pa jutri nekje sredi stene,saj Civetta spusti alpinista malokdaj brez odškodnine preko. Kljubtemu vremenu sva se odločila za vzpon ali vsaj ogled stene.Celo noč sva se stegovala vsak s svojega kota na stol po uro,končno pa oba zaspala čez določeni čas. Odšla sva v prvem svituin za enkrat še pod jasnim, zvezdnim nebom.Za robom Venezie se pokaže najprej razbit zapadni del severnegaostenja s Camp. d. Brenta, Cima Su Alto in Cima d. Gasperi.Ta del stene je na pogled zelo podoben veliki Mojstrovki celo vbarvi, le v težavah sta si daleč narazen. Cima Su Alto s smerjo pozajedi predstavlja najtežjo plezarijo v Dolomitih in v svetu sploh.

Do danes je bila smer dvakrat ponovljena. Z istim številom ponovitev,le z manj težavami se ponaša Cima d. Gasperi, kjer se stenaod severnega raza upogne proti severovzhodu v široko, strmo snežiščeCristallino. Od njega pa vse do vzhodnega roba predstavljaCivetta navpičen zid s petimi smermi VI. stopnje: Solleder, Comici,Punta Civetta, Pan d. Zuchero in Torre Valgrande, ki v svoji 130 mvisoki, rumeni zajedi zahteva tehnično in moralno dovršeno navezo.Levo od Valgrande pada stena v nizkih stolpih do jezera. Po svojilazsežnosti, lepoti in mogočnosti si Civetta nemško ime »čarobnagora čudežne dežele« popolnoma zasluži.Med hojo se je naredil lep dan, ki pa kljub jasnemu dnevu niobetal nič dobrega. Preko stene je v kratkih presledkih puhal topeljug. 1100 metrov Triglava ali Planjave opravi človek v 6 urah, sCivetto je pa druga pesem. Deset dolžin VI, nato pa čista V do vrha,da krepko delo za ves dan najboljšim alpinistom. Dobra polovicaod teh pa bivakira, ker je zgornji del orientacijsko zelo zamotan innepregleden. Kdor ima srečo, da med neštevilnimi zajedami zadenepravo, je na konju in zvečer na vrhu, kajti najmanjše variante vtej steni postanejo skrajno težke in vzamejo cele ure napornegadela. Armando nama je že v koči zaupal, da originalno smer Sollederjapleza malokdo in so klini sto metrov levo ali desno smeri,v najbolj nemogočih detajlih, vsakdanja prikazen. Na ta opomin svase oborožila z vso najino kovačijo in tako pripravljena na vse ob7. uri stala pod steno.Preko kratkega, z novim snegom pokritega ledenika sva prestopilana gruščnat podstavek in plezala po njem 100 m nenavezanado črnega, previsnega stolpa, kjer alpinist prvič začuti mokri blagoslovCivette. Tu se stekajo vode Cristalline preko' previsnih ploščspodnjega dela in v močnih curkih izginjajo v led. V prvi dolžinisem se plazil po umazani, rumeni ilovici do črnega stolpiča, kjerzačne prva skrajno težka dolžina. Je to 4 m previsne, ilovnate in mokrestene, prislonjene ob zglajeno ploščo, na debelo pokrite z algami.V teh metrih si pomagaš, kakor veš in znaš. Vzel sem zimski načinplezanja in s kladivom izdolbel drobne stope. Počasi sem se na njihdvignil, zravnal in takoj nato pristal s celim kupom mokre brozgezopet na stojišču. Ker mi tak alpinizem ne gre preveč od rok, semse v drugo odločil za ozko poklino in na ta način s stranskimi prijemidosegel zgornji rob ilovice. Na ubogo Nadjo so letele cele grudein pesek izpod mojih nog, ki so mi služile tu bolj iz navade kot zares.Krepko zabita macesnova zagozda pomaga prečiti od tu v levo zadobrih 10 metrov, kjer prehaja ilovica v trdno skalo, horizontalnapoklina pa v navpično poč, pokrito s streho. Poč se premaga v prostemplezanju, streha pa s pomočjo petih od vode razjedenih klinov.Zadnji je zabit tik pod koncem strehe, nato sledi še pet skrajnotežkih in algastih metrov na drobno, izvešeno stojišče. Mokro zemljoje Nadja zdelala z veliko težavo, prav tako algasto streho, ker je pozadnjem izpetem klinu obvisela v zraku. Pomagala si je s prečko vlevo in tako v mali varianti srečno prilezla do mene. Od tu dovoljuje

Civetta z jugovzhodastena celo dolžino udobnega plezanja do mokrega pokritega kamina,ki je bil danes ovenčan s celo zaveso slapov in drobnih curkov. Zmrzlo kopeljo na vse zgodaj in v prvih dolžinah se nisem strinjal,zato sem kljub brezupnim izgledom prečil pod kaminom v levo vnavpične, a vsaj suhe plošče. Dve dolžini, enaki onim v Aschenbrennerjevismeri v Travniku, je še kar šlo. Pod previsno, nerazčlenjenopočjo pa je bilo tudi mojega znanja konec. Po dveh ponesrečenihpoizkusih sem se odločil za gladko, zasigano ploščo levo od poči,kjer sem s šestimi klini zlezel dobrih 6 m visoko in obstal. Tudi tuje stena potegnila črto čez račun in pokazala pot navzdol. Sedajsem na lastni koži spoznal resnico Armandovih besed. Spust nazajdo kamina preko težkih, poševnih dolžin bi nama vzel dobro uročasa in s tem tudi možnost, da še danes izplezava. Na dobro zabitihklinih sem tvegal še zadnjo možnost. Spustil sem se dva metra nižjein zanihal na desno do poči. Gladek rob mi je vedno ušel izpodprstov. Šele peti poizkus mi je uspel. Na drobnih, nesigurnih luskicahv poči sem obstal pred najtežjim, kar sva do danes z Nadjonaredila skupaj. Poč je bila visoka 15 m, popolnoma gladka in najmanjza 20° previsna. Plezanje v poči bi me že prvi meter pognalv plošče. Poizkusi s klini so padli v vodo. Nazaj nisem mogel več,razen s padcem, ker je tekla vrv od klinov horizontalno meni v poč.Po severnem razu Dedca sem danes prvič občutil, da stojim na meji

skrajnosti in pred usodno odločitvijo. »Ti ali jaz«. Stena srednjepoti ne pozna.Načel sem poč s stransko oporo in po 10 metrih začel zdrsavatina okroglem zunanjem robu. Bil sem tik pred padcem. Z zadnjimimočmi sem se potegnil v poč in zagvozdil z boki. Zabil sem specialniklin do polovice v zasigano poklino na levi, mu zaupal vso svojotežo in izvešen pod rob izplezal še zadnjih 5 metrov. Takih mestsreča plezalec v steni zelo malo. Ce ga pa že stena prisili, da ugriznev to in to premaga, je prepolna kupica samozavesti in moči v trenutkuprazna, prijetno pa spoznanje, da je skrajna meja človeškihzmogljivosti nesluteno daleč in skoraj nikdar dosežena. Privoščilsem si daljši počitek na stojišču, ker so mi roke v zapestju za kratekčas odpovedale pokorščino. Temna vremenska slutnja zjutraj jepostajala resnica. Vrh Civette z izstopnimi žlebovi je izginil v gostihdeževnih meglah. Črni oblaki so grozeče legali na gorske verigeCristalla in Marmolade.Bila sva 200 m nad vstopom pod mokro, algasto steno na levemrobu Cristalline. S skupnimi močmi je bila Nadja kmalu pri meni.Nadaljeval sem preko mokre, gruščnate grape, ki niže spodaj izginjav kamin in vstopil v črno zajedo. Po 10 m previsne stene sem bilmoker do kože. Po 20 m in 15 klinih sem dosegel streho in ozkopolico, ki drži v desno preko gladkih, belih plati v lažji teren obsnežišču. Glavna grapa, ki pripelje z vrha, se tu, presekana ž 200 mvisokim previsnim pasom, razcepi v več rokavov. Opis omenja enood mnogih, toda katero, moraš uganiti sam. Izbrala sva desno inplezala po njej dve dolžini z naglico, da bi še pred nastopom megledosegla ključno mesto v srednjem, izredno težkem delu smeri. Kljubbrzini in istočasnemu plezanju v mokrih grapah naju je megla prehitelain zavila steno v neprodirno sivino. Bila sva ujeta in prepuščenasredi najvišje dolomitske stene igri narave, od koder jeumik v slabem vremenu nemogoč. Nadja ni rekla nobene, zato semtudi svojo sodbo obdržal zase. Lahko bi še tvegala sestop in doseglaprod pred nevihto. Toda odločilnega nazaj ni izrekel nihče. Molčesem nadaljeval in po dveh dolžinah dosegel 200 m visoko previsnosteno. Ze v prvih metrih sem po težavah spoznal, da sva zgrešila,ker v izredno težki in zasigani skali o klinih ni bilo sledu. Zamolčalsem Nadji svojo ugotovitev in plezal dalje. Meter za metrom, dolžinoza dolžino, od katerih so bile vse težje od naših VI. v Špiku, Triglavu,Jalovcu in Rinki. Kljub temu sem plezal prosto brez klina.V takem položaju pozabi človek na vse zakone, pravila in estetskeprvine plezalnega vzpona in v težki mori negotovosti zmaguje najtežje,prosto, v največjem tempu. Droben dež je počrnil skalo, vkratkih presledkih je žvižgalo kamenje z vrhnje stene in votlo udarjalov sneg. Neprestano je glodalo v meni bridko spoznanje, da stojipred nama bivak v viharni in mrzli noči brez spalne vreče, ki medtempočiva nekje v Ljubljani za pečjo brez koristi. Vem, da je spalnavreča draga stvar in je Planinska zveza segla zaradi nje globoko vblagajno. Vprašam se le, za kaj in komu v prid? Kako neprecenljive

vrednosti bi bila danes za najuv tej steni in kako brez skrbi sepleza, če veš, da te ob vsem hudemčaka v nahrbtniku varnastreha, ki ne varuje samo preddežjem in mrazom, ampak v stenahCivette in njej enakim rešujenemalokdaj človeška življenja.Po dveh urah zajed, poči inprevisov naju je počastila šekrepka streha in rdeč prsten kamin,ki je v dežju in megli postalsluzast in gladek. Tudi taje ostal za menoj po težkem,skrajno nesigurnem plezanju.Medtem je dež prenehal,megla se je zgostila v neprodirnozaveso. Popoln mir je zavladal vsteni. Droben kamen se je odbilv ploščah nad menoj, zasikal stankim glasom mimo in neslišnoutonil v temo. Po 10 morda 15dolžinah sva dosegla vstopni kamin,ki drži v globoko poševnograpo, nekako v sredini stene.Foto Juvencij KalanDedec na Korošici,visoka šola naših plezalcevA Poč Sara-Pintar (VI—)B Kokošinekova smer (V)C Arnškova varianta (III)D Centralni raz Debeljak-Kočevar (VI+)E Desna smer v DedcuDebeljak-Kočevar (V)F Smer Pintar. Anžin, Pi-istovšek (IV)G Traverza smrti:Jeglič-Kunaver-Pintar (IV+)Ura je bila 3 popoldan. Prednama se pne v nebo še 500 mizredno težke, že v lepem vremenuorientacijsko zamotane stene,ki sva jo danes samo slutila nad seboj. Prestop prekogruščnategrape v gornjo steno je bil od tu nemogoč. Previsne in rdeče ploščebrez najmanjših razčlemb so dale na izbiro dve možnosti. Levo, kjerbi mogla po grapi dobrih 100 m navzdol in kjer verjetno drži tudioriginalna smer, ali pa desno v še nepreplezan rdeč in moker svetv vpadnici vrha. Zaradi pozne ure sva sestop v Sollederjevo zajedoopustila, ker bi je v tej gosti megli tudi ne našla. Odločil sem se zadesno možnost z upanjem, da v eni izmed mokrih in previsnih zajednajdem prehod v izstopno škrbino. V tem primeru mi je prišla pravfotografija stene, ki sem jo imel s seboj. Po najini domnevi sva bila100 m desno od originalne smeri, nekje nad srednjim delom Cristallinein 200 m v levo od severozapadnega raza Punta Cristalline,kjer poteka Comicieva smer št. 2 v tem ostenju.Tri dolžine sva sekala led, na tanko pokrit z novim snegom invstopila v drugo, strehasto in rumeno zajedo. V prvi sem opazil nekajmetrov nad vstopom klin, ki je bil pa zaradi močnih slapov vodenedosegljiv. V snegu sva našla odtise nemških škarpončinov, ki sopa po nekaj metrih izginjali na desno v zgornji jezik Cristalline in

povprek na glavno snežišče. Verjetno so bili Švicarji, ki so prednekaj dnevi zgrešili v Sollederju in se preko Cristalline spustilinazaj pod steno. -Ze prva dolžina zajede je zahtevala krepko delo.S klini sem izsilil prehod na desni raz pod ogromno streho. Tu semvaroval Nadjo, ki je na stojišču predlagala tablo čokolade. Kljubmokroti in precejšnjemu mrazu, ki je nastopil po dežju, sva bilažejna, da sva suho čokolado le s težavo spravila na varno. Da jebila merica vseh dobrot v tej steni zvrhana, je začel neslišno in vdrobnim kosmih naletavati sneg. Na razgreti koži je zapekla vsakasnežinka kot igla. Sedaj nisem zdržal več na stojišču. Spravil semčokolado v žep in plezal dalje. Vedel sem za gotovo kot Nadja, damorava še do večera doseči rob stene, sicer je najino plezanje vDolomitih in tudi drugje zaključeno. Nadja je kljub skrajno resnemupoložaju obdržala mirno kri, kar od ženske ne bi nikdar pričakoval.Plezala in varovala je sigurno brez nervoze kot v najlepšemvremenu. Streha me je prisilila v skrajno težko prečko na desno,v tretjo zajedo. Po 10 m plezanja, v njej mi je tudi ta pokazala rogein s krepkim slapom odslovila nazaj na steber med obema zajedama.Gladek, mestoma previsen, a vsaj trden je dopustil pet izredno težkihdolžin do krušljivega previsa, kjer sem s prečko v desno nadaljevalpo zajedi. Vsak meter sem plezal težje in neprestano hukalv prste. Mokra in trda obleka se je lepila na hrbtu in kolenih, snegje padal brez prestanka in počasi prekril že itak drobne in negotoveoprimke. Nisem se menil več zanj niti za vodo in slapove, samodalje, da čimpreje izvem resnico, tako ali tako. Po treh dolžinahmokre in težke zajede sva stala v udobni, navzdol nagnjeni škrbiniin se zaman ozirala okrog sebe. Povsod praznina, sneg in megla, leozka rez je držala skoraj vodoravno naprej. Tu se bo odločilo: alinepreplezljiva in gladka izstopna stena ali pa vrh, ki sva ga obatako želela. Počasi sem hodil po ozkem mostiču, ki je postajal vednoširši, pokrit s prodom in velikimi skalami in po 30 metrih zasekalv zmrznjen sneg. Veter je zatulil okrog glave in bičal v obraz ledeneigle in sneg.Na grebenu sem obstal. Torej vrh. Vrisk iz vsega srca je premagaltulež vetra in ples podivjane narave, segla sva si v roke inbila srečna in vesela, kot je človek malokdaj.Marsikdo od onih, ki po plezanju prve šestice dvigujejo glavoin menijo, da so s tem dosegli vrhunec, jo v takih smereh kaj radipovesijo nižje kot kdajkoli poprej in spoznajo, da so kljub temupremagljivi in majhni, kajti zadnjo zmago vedno odnese gora. Vstenah se učimo, dokler plezamo, in ko znamo največ, spoznamo,da ne znamo nič.

MitjaKilar:TRAVNIKajvečje doživetje Julijskih Alp je za alpinista brezdvoma osrednja severna stena Travnika. Ne mislimpri tem samo na plezanje po težkih, strmih plateh,na borbo z vrhnjim previsom in na divje mogočnepoglede iz zadnje prečnice v dolino Planice. Pristopdo stene, ko se stena v nastajajočem dnevu sklanjanad teboj, lažje plezanje do navpičnega kamina inkončno razpoloženje na vrhu se človeku še bolj vtisnejov spomin. V težkem svetu plezalca navadno preveč zaposlijovrvi, klini, varovanje in še sto drugih stvari, da bi se lahko podrobnejeukvarjal s samim seboj. Šele zvečer na vrhu, ko na mehkihtravnatih blazinicah zvija vrvi, v celoti spozna, da je v tem dnevudoživel nekaj izrednega. Kajti med tistimi redkimi je, ki so jimnaše gore naklonile največ, kar imajo.Prvi vzpon preko stene sta izvedla Tirolca Aschenbrenner inTiefenbrunner leta 1934. Nato pa je stena samevala dolgih 14 let.Šele mlada generacija plezalcev, ki je zrasla po vojni, je pričelazopet misliti nanjo. Prvi je smer ponovil Radovan Kočevar z JanezomFrelihom. Za tedaj je bil ta podvig vsekakor izredno dejanje:nihče od Kočevarjevih vrstnikov, pa tudi starejših plezalcev se niupal vstopiti v steno. Šele po dveh letih je pričela zopet sprejematiobiske. »Leta 1950 sta naskočila smer Debeljak Ciril in Perko, vendarsta nad kaminom po čudnem naključju zgrešila tako zvane »vilice«v Aschenbrennerjevi smeri in zašla preveč na levo. Le Debeljakovimizrednim sposobnostim, v gornjem delu pa tudi sreči se imatazahvaliti, da seje ta tura dobro končala. Izstopila sta v Aschenbrennerj evo smer šele tik pod velikimi previsi, kjer se preči na levo.Preplezala sta torej ves najtežji del stene — okrog 300 metrov —v novi smerL Tako smo v naši najtežji steni poleg prvotne nemškesmeri dobili še novo slovensko varianto.Kak teden kasneje sva z Levstkom preplezala originalno Aschenbrennerjevosmer in tako opravila drugo ponovitev. Steno so vtistem letu nato preplezale še tri naveze.Tedaj me je zelo zanimala primerjava med originalno smerjoin Debeljakovo varianto. Zato sva s Šaro naslednje leto že vzgodnjem poletju še enkrat ponovila Aschenbrenner j evo smer. Toje bil že sedmi vzpon preko stene in v smeri je tičalo okrog 50klinov. Tudi razni v skalo vsekani stopi so me prijetno iznenadili,tako da je plezanje postalo že precej »udobnejše«. Mesec dni kasnejesmo že zopet prikorakali v Tamar. Ljubljanski alpinistični odsek jeimel tedaj kondicijski trening in tako so bile vse smeri v Travnikupo večkrat zasedene. Le za varianto sva bila samo dva kandidata.To pot mi je drugoval Vauknov Vido. Bil sem zelo vesel, ko je pri-

volil v sodelovali]'e pri tej turi. Izmed vseh tovarišev sem se nanjnajbolj zanesel, poleg tega sva bila že mnogokrat skupaj v skalahin sva se tako sijajno ujemala. Tudi ta tura je potekla brez zapletljajev.V rokah sva imela Perkov tehnični opis smeri, ki pa ima,kakor se je pokazalo, precej pomanjkljivosti. Zato dodajam nakoncu teh vrstic svoj opis. Sicer pa tu ni orientacijskih težav. Možnostje tako samo ena: iz poličke nad kaminom naravnost navzgordo prislonjenega sistema nekakšnih stopničk in po njih navzgor.»Štengce« so vse prej kot udobne in tudi dobrih stojišč, ki sva jihpričakovala, ni hotelo nikjer biti. Pleza se večinoma na moč, posebnov izrazito opornih počeh, tehnika s klini pride v poštev le nanekaterih mestih. Kamenina pa je precej slabša kakor v originalnismeri in tako je plezalec nekajkrat prisiljen, da se — slabo varovan— z velikim tveganjem goljufa preko raznih luskastih formacij. Sopa vmes tudi odstavki, kjer je skala naravnost idealna. Smer potekale kakih 50 do 60 metrov od originalne, vendar je popolnoma samostojna,saj bi bilo prečenje iz ene smeri v drugo če že ne nemogoče,pa vsaj skrajno težavno početje. Po tehničnih težkočah gotovo nezaostaja za originalno smerjo, objektivne nevarnosti, ki groze plezalcuv varianti, pa so brez dvoma večje. Zato lahko to turo štejemoza najtežjo v Julijskih Alpah. Do danes je bila le dvakrat preplezana.Dve leti sta pretekli od tedaj. Razvoj plezarije pri nas je dobilzrelejše, bolj izdelane oblike. Tisti, ki niso res pripadali goram, sože davno odpadli in so danes alpinisti samo še po imenu. V stenahjih ne srečujemo več in tako so se naše vrste precej skrčile. V temčasu smo precej plezali po Avstriji in Nemčiji. Tam smo šele videli,kaj je alpinistično zares obdelan svet. Tudi pri nas se je že predvojno govorilo, da je »alpinski prostor« izrabljen, vendar je razvojstrme alpinistike pri nas v zadnjih letih napravil tak skok, da stojidanes pred plezalcem v naših gorah še vrsta novih možnosti. Nemislim pri tem na razne prisiljene probleme, ki imajo izključnotehnično vrednost, temveč na lepa, smiselna plezalna pota, ki sealpinistu kar vsiljujejo. Le pravo oko je treba imeti zanje.Temu dejstvu se pri nas posveča vse premalo pozornosti, medtemko se mnogo preveč govori o raznih odpravah v Afriko, Himalajoin Zapadne Alpe. »Kdor visoko leta, nizko pade« je napisal nekiopazovalec teh razmer v ljubljanski Borbi. Na žalost ta zafrkacijani zadela toliko tistih, ki so jo zaslužili, temveč je šla na račun onihresnih alpinistov, ki pri teh utopističnih načrtih sploh niso bili udeleženi.Govorimo in sanjarimo o plezarijah na drugem koncu sveta,ves dolgi zid še neobdelanih sten nad Planico, razni deviški stebri,razi in stene v Martuljku in v Krmi pa samevajo in čakajo, da jihbodo menda preplezali tujci, katerih dotok bo — kakor lahko pričakujemo— vedno večji.Ko sva se z Levstkom leta 1950 pripravljala na ponovitevAschenbrennerjeve smeri, nama je pri ogledovanju stene padla voči ogromna zajeda desno od Travnikovega raza. Oba sva se stri-

Foto ing. Slapar MirkoTravnik z včrtano smerjo Kilar-Levsteknjala v tem, da je to ena najlepših še nepreplezanih stvari pri nasvendar do poizkusa dolgo ni prišlo, čeprav sem večkrat mislil nata del stene. Manjkalo nama je klinov, pa tudi časovno se nisvaujemala. Letos pa sva sklenila resno se spoprijeti z njo. V drugipolovici julija je bilo vreme za plezanje naravnost idealno. Dobroopremljena sva že v zgodnjem jutru odrinila proti steni.Bila sva pripravljena na bivak, saj nama stena ni obetala ničdobrega Razne žmulaste tvorbe in popolnoma gladke plati so najunavdajale s skrbjo, da bova morala že po prvem raztežaju pospravitisvojo ropotijo in se vrniti v dolino. Od najnižjega dela' raza sva pogruscnati izpostavljeni polici prečila proti desni do velike votlinelu sva se navezala in uredila opremo in prtljago, zaradi katere ieze v koci nastopilo majhno nesoglasje. Vedno sem bil namreč sovraž-

nik velikih nahrbtnikov pri plezanju. Najbrž tudi Levstku teza nahrbtu v steni ni preveč dobrodošla, vendar se on — med najinimitovariši že znana stvar — vabam gastronomskih užitkov m nikdarmogel z uspehom upirati. Tako je tudi sedaj naložil kljub mojimodločnim protestom v nahrbtnik toliko provianta, kakor da mislivaostati v steni vsaj tri dni. Ko je k temu dodal še dve steklenici cajain pa svoj pulover, je najina prtljaga narastla do vsega upoštevanjavredne teže. S seboj sva imela namreč še okrog 45 klinov, lesenezagozde in več kot 20 vponk. . .Nad votlino se bočijo bele plati v naklonim kakih 60 stopinj,nad njimi pa se postavi stena popolnoma navpično. Zajeda sama, kise vleče na desni strani, je nepreplezljiva, kak raztezaj levo pa svazagledala črno steno, ki se je končala v nekakem previsnem pasu.Vse skupaj je bilo videti več kot nemogoče, vendar sem take pogledepoznal že iz Watzmana in iz stene Laliderer. Na oko se človek tudiiz največje bližine ne more zanašati. To se je pokazalo tudi tu. Počrni hrapavi in mestoma krušljivi skali sva prišla pod previs mčezenj. V levem kotu zajede se je izoblikovala krušljiva poc. Tu jeeno izmed najtežjih mest v smeri. Precej časa je trajalo, preden svaoba stala nad njo na viseči ploščadi, nad katero naju je pozdravilaprijazna votlina. Imela sva že tretjino stene za seboj in z veseljemsem sprejel Levstkov predlog, da malo olajšava nahrbtnik.Nad votlino se dviga zajeda v previsnih odstavkih, vendar jeskala tam take vrste, da sva si tisto možnost prihranila prav za najskrajnejše.Na desni strani sva namreč že opazila vrsto kaminov,na katere sva že v dolini stavila velik del svojih upov. Zato svapreko previsa na desni strani votline prestopila v odprto steno. Plezanjeje tu popolnoma izpostavljeno, stojišča slaba. V nekakem cikcakusva se pomikala navzgor in po kakih treh raztežajih prišla vkamin. Nezanesljiva skala naju je zopet pozdravila m potrebna jebila velika pazljivost. V kratki previsni zapori sva pustila nekajklinov nad njo pa kamin preide v plitvo poč, ki naju je nato privedlana majhno glavico. Tu sva si končno lahko odpočila. Lahkobi prečila levo v podaljšek zajede, vendar sva se raje obrnila nadesno v smeri proti vrhu. Najtežja mesta so bila tako za nama_Polepem, izpostavljenem plezanju sva kmalu dosegla lažji svet. Bilasva že v Aschenbrenner j evi smeri in sva po znanih skalah breztežav dosegla rob stene. Dolgoletna želja se nama je izpolnila.Tehnični opis nove smeri:Izpod raza Travnika po polici desno do druge velike votline.Na desni strani preko previska, po polički levo ter preko belih plati(40 m). Nad teboj navpična, temnosiva stena. Po njej naravnostnavzgor po slabo izraženem sistemu razčlemb (80 m) (4 klini) dovznožja velike, iz doline vidne zajede, ki se vleče preko vse stene.Po zajedi navzgor (30 m, previsni odstavki, 6 klinov), nato prestoplevo na udobno ploščad. Votlina, možic. Na desni strani votlinepreko previsa navzgor (3 m, živa lestev, nad previsom klin). Od tuprečka desno do klina (7 m). Nato še vedno desno poševno navzgor

do slabega stojišča (20 m, klin, nad teboj drobna, navpična poč).Po ozki polički proti levi, dokler se ta po kakih 10 metrih ne izgubiv s J en }> nekoliko navzgor ter tvegana prečka nazaj na desno prekoplati (klin) do drobne lašte, ki drži desno navzgor. (Klin, stojišče)1 o lasti do previsa (klin),, preko njega nekaj metrov navzgor ter potrdni steni poševno desno v poč (2.klina). Ta se razširi v kaminPo njem — gvozdenje 20 metrov — do previsne zapore. Pod njovarovalisče (2 klina). Zaporo premagaš na desni strani (2 klina) natopo zajedi navpično navzgor 40 metrov. Ta se konča z majhno glavicona desni strani. Tu je konec največjih težav. Nekaj metrovdesno navzdol po žlebu, nato 30 metrov navzgor do klina. Po silnodrobljivi polički 10 m desno okrog roba ter po strmi steni navzgorna široko polico. (Od tu možen prehod 30 m navzdol desno v Aschenbrennerj evo smer.) Po polici 20 m levo navzgor pod navpično zajedopo njej in desno poševno navzgor na drugo polico, ki drži na raz'Nato v smeri velikega žleba proti vrhu., ?i ez ?3r a T L ?l% l g 0 r in K i l a r Mitja ' člana A O Ljubljana-matica. 1953 - c as plezanja 11 ur. Izredno težavno — zgornjameja s skrajno težkimi mesti (VI).Tehnični opis Debeljakove variante: Po Aschenbrennerjevismeri nad kamin. Nato po znani prečki do koritastega stojišča pod»vilicami«. Se levo ter po dveh počeh v obliki črke V na lusko. Odtu po navpični steni navzgor do belih plati (V-VI klini). Preko previsa(VI), po plateh navzgor ter levo do druge luske. Od tu potekasmer po razčlembah, ki se vlečejo od leve proti desni (»štengce«).Z luske v navpično poč med steno in prislonjenim skladom, nadpocjo desno do koritastega stojišča. Cez previs v navpično poč (VI)(klin) ter po njej. (10 do 15 m). Nato desno po nekoliko lažjem svetudo slabega varovališča. (Klin.) 6 metrov navpično v oporni drži, natodesno poševno navzdol cca 5—6 metrov, prestop v oporno poč vobliki crke »Z« ter preko nje. Po počeh naravnost navzgor cca 60metrov do klina. Tu varovanje. Izredno težavno navzgor do drugegaklina in izstop iz poči v gladke plati na desni strani (klin). Nad tebojpreveša, v katero se zajeda poč. Pod počjo skala (previdnost!). Pozajedi v »bunker«. Aschenbrenner je ve smeri. Naprej posmeri.Cas plezanja 10 do 12 ur. Skrajno težavno (VI).originalnit D *' Arnost Bnlej. 22. X. t. 1. so slovenski planinci nesli k poslednjemupočitku dr. Arnosta Brileja, planinskega organizatorja, pisatelja in urednikaPlaninskega Vestnika. Umrl je sredi široko zasnovanega dela. K pogrebu seje zbralo več tisoč ljudi iz Ljubljane, mnogo pogrebcev pa je prišlo tudi izMaribora, Celja, Kranja, Jesenic in iz drugih slovenskih krajev. >Na Žalah seje pred katafalkom od pokojnika prvi poslovil predsednik PD Ljubljanamaticatov. Tone Stajdohar, nato je očrtal v skopih potezah njegovo življenjskodelo prof. Tine Orel, ob grobu pa se je od zaslužnega pokojnika poslovilz ganljivim govorom njegov prijatelj in sodelavec dr. Jože Pretnar. Nekrologbomo priobčili v prvi številki prihodnjega letnika.Uredništvo

Janez Krušic :ODPRAVA AO JESENICE V ŠVICARSKE GOREAlpinistični odsek Jesenice je organiziral in izvedel v času od26. avg. do 9. sept. 1953 alpinistično odpravo v Wališke in BernskeAlpe v Švici. Odprave so se udeležili: Kersnik Stane, Šilar Janko,Krušic Janez, Koblar Slavko, Stražišar Jože, Ferjan Peter in CopJaka. V gorah Waliških Alp so izvedli naslednje ture:Dofour spitze (4609 m), skupina Monte Rosa (Koblar, Ferjan,Kersnik, Čop, Stražišar).Severo zapadna stena Zermattskega Breithorna (4165 m), kateroso prvič preplezali leta 1926 Welzenbach, Rigele in Bachschmidt.Višina stene 1200 m. Vse ledene vesine imajo okrog 60° naklona.Smer ima zelo malo ponovitev — vse ponovitve so bile izvedene vmnogo boljših snežnih pogojih. Plezala sta Krušic in Šilar. Ker jebila mesečina, sta vstopila v steno ob dveh ponoči — zaradi ledenihsilno strmih vesin pa sta izplezala zvečer ob 21. uri na vrh (čističas plezanja 19 ur). Popolnoma ledena visokogorska tura. Ponočista sestopila po jugozapadni strani Breithorna čez Teodul-ledenikin se vrnila po 31 urah neprekinjene naporne hoje in plezanja.Matterhorn (4505 m) po švicarskem Hornli grebenu NO. Prvivzpon so izvedli leta 1865 Whymper, Hudson, Hadov, Douglas,Croz in Tangwalderja — to zmago nad zermattskim orjakom pa soštirje udeleženci plačali s smrtjo. Turo so izvedli razen Čopa vsičlani odprave v treh navezah.Obergabelhorn (4073 m) po grebenu Arben — sestop po grebenuv južni steni. Smer je bila preplezana prvič leta 1874. Ponavljalasta Koblar in Stražišar.Pte de Zinal (3791 m) po južnem grebenu. Sestop na Schonbielskiledenik. Plezala sta Šilar in Ferjan.Dent Blanche (4364 m) iz Schonbielskega ledenika preko zapadnestene Wandfluha in izpostavljenem južnem grebenu na vrh.Prvi vzpon so izvršili leta 1876 Gardiner ter Peter in Hans Knubel.Sestop isti. Plezali so Krušic, Šilar in Ferjan.Spodnji Gabelhorn (3391 m) plezala sta Koblar in Stražišar.Udeleženci so izvedli vzpon in sestop v dveh navezah po zapadnisteni Eigerja (3974 m), ki je bila pretežno brez ledu in snega. Višinastene 1500 m (brez Čopa in Kersnika).Da se je odprava sploh lahko izvršila, so se izvajale sistematičnepriprave na AO-ju že od zgodnje pomladi. Za finančno in materialnopomoč pa se člani AO Jesenice iskreno zahvaljujejo naslednjim:Planinski zvezi Slovenije, OLO Radovljica, MLO Jesenice, Sindikatumetalurških delavcev Jesenice, Motorju - Škof j a Loka, Elanu-Zgoše, Intertransu - Ljubljana, Plamenu - Kropa, Sadu-Celje inMesarskemu podjetju Naklo.Dodeljena vsota iz blagajne AO pa je udeležencem odprave vŠvico krila komaj 50?/o celotnih stroškov.Obširnejši članek o odpravi bo izšel v prihodnjem letniku. — Op. ur.

DR. MIHA POTOČNIK O DR. KUGYJU(Govor ob odkritju spomenika 2. avgusta 1953 v Trenti)Naša dežela je bila vedno gostoljubno pozorna do vseh ljudi iz drueihT * - Ug - h r arodov ' ki so Pohajali k nam z d E n Sk! so spostovali nasa čustva in našo pravico, ki so hoteli biti naši oo?tenPrijatelji. Zgodovina jugoslovanskih narodov nudi mnogo dokazov S totaHnapa , ? e * asa dežela tudi tem > da smo vedno odklanjali in šeodklanjamo vse. ki bi hodili po naši zemlji z namenom, da nam jo odvzamejoN»TftSSS J' Ug n3Cm Življen J a ' kakr šnega smo ^ sami svobodno i z Kvi TV' f a , Sm +°- P ? mnoglh grenkih in krvavih izkušnjah v preteklostiv tem postali zelo kritični in previdni. Mi smo tudi v razvoju našega Dlanin-60 " letnO ° rganizi [ ano deI ° proslavljamo te dni. "meli opravkapo eni strani z mnogim osvajalskim -nasilnim prodiranjem v naše gore pot^TJ/r 1 S ° k med nas zahajali tudi taki n3Ži pri j atel j if kismodomače ^udiin deta radi VZeli medse kakorEden takih mož je bil dr. Julius Kugy.Mi ne poudarjamo tega, da mu je bil oče Korošec, čigar družina je bilaslovenskega izvora, mati pa Slovenka, sorodnica pesnika Koseskega. Dr Kugvsam se nikoli na stel za Slovenca in nespametno bi bilo proglašati ga za tamSl J a nekako " ac ionalno lastiti, ko pa vsi vemo, da mu je bil glavniS "f mskl ; Y. ka t erem j e . tudi P^l svoja nesmrtna dela. Vendar Kugy jekljub temu tudi nas m ga štejemo za svojega zategadelj, ker je mnogo svojegaživljenja preživel v naših gorah in med našimi ljudmi - ne zato, dabi vmenu kake druge nacije ali kake nečloveške in nam sovražne idejeosvajal naso zemljo m jo potujčeval, temveč kot velik odkritosrčen prijatelj" as p e , Z . e n^e'. na t lh gora in naših »vdl, « -lih je s svojimi opisi prosLvfnadaleč in na široko po vsem svetu. Naša dežela, naše gore mu niso bile predmetm popnsce osvajanja ali kakršne koli prepotence »zmagovalca«, temvečvedno in povsod srčna zadeva in srčna potreba.Prav zaradi tega danes tudi postavljamo in odkrivamo spomenik temuk f n a A 1 ? in n - iihove Pravljične lepote, čToveku^P^srčen m odkritosrčen nacrn proslavlja naše preproste gornikevodnikepastirje, divje lovce iz Trente, iz Zajzerc in Ovčje vasi, iz DolineProslavil je sirom po svetu našo Trento s Triglavom in Jalovcem in našeTrentarje m s tem zaslužil trajno domovinsko pravico med njimi.Ko je Kugy sestavil svojo znamenito knjigo »500 let Triglava« ie vuvodu zapisal: ' J»Čutim se poklicanega za to delo in sem pravilno za to izbran. Gotovoje dobro v teh časih (1938) vedno močneje uveljavljajočega se nacionalizma,da se tega dela loti mož, ki stoji visoko nad vsakim nacionalizmom,cigar obzorje se ne neha tam, kjer leže meje njegovega jezika.«In dalje: »Splošno je že znano, da absolutno spoštujem imena ki sonastala v narodu, med ljudstvom (= domačinska imena). Ta so zame edinomerodajna m pravilna in ni dovoljeno dotikati se jih. Zato se trudim — karse samo po sebi razume — povsod, da pišem slovanska imena natančno vnjihova izvirnosti in v njihovi pravilni slovenski pisavi.«Tako je pisal Kugy leta 1938, v nemško pisani in predvsem Nemcemnamenjeni knjigi, v času torej, ko sta Hitler in ,Mussolini že sklenila in podpisalasmrtno obsodbo našega naroda, ko so bila v Trstu, koder je dr Kugyživel, že davno nasilno popačena vsa slovenska imena, v času, ko je Hitlernastopil svoje prve osvajalske pohode v Avstrijo in na Češko. Tega svojegaprepričanja Kugy ni spremenil vse do svoje smrti v februarju 1944 in gatudi m skrival. Njegovo pravo in resnično prijateljstvo do naše zemlje innaših ljudi je hilo vedno izven vsakega dvoma. —

Znana so Kugyjeva in njegovih trentarskih vodnikov (Andreja in JožetaKomaca, Tožbarja — Špika in drugih) slavna alpinistična dejanja in prvipristopi v naših gorah. Triglav, Jalovec, Škrlatica, Viš, Montaž in mnogidrugi Julijci so nerazdružno povezani z njegovim imenom in njegovim planinskimdelovanjem. Bil je raziskovalec Julijskih Alp, ki mu je usoda naklonila,da je v njih oral ledino in odkrival v dolgih letih in desetletjih njihovenajintimnejše skrivnosti in prelesti.Toda to bi, če ne bi bilo Kugyja, storil prav gotovo tudi kdo drugi,morda celo kak brezobziren in brezdušen osvajalec. —- Glavna zasluga dr.Julija iKugyja je v tem, da je po naših gorah hodil z odprtim srcem in odprtodušo — pa s poštenimi nameni. Zato je bil sposoben, da je v svojih mojstrskihplaninskih knjigah na nedosegljiv način popisal doživetja planinca vnaših krajih in na tako kulturen in prisrčen način, da je na mah zaslovelkot neprekosljiv planinski pisatelj, z njim in po njegovem mojstrstvu pa sopred svetom plastično zaživeli na najčastnejšem mestu tudi naši domačigorski ljudje, ki jih je vedno slikal v najboljši luči, in naša veličastno opisanagorska pokrajina. Da, tako ne more pisati površen tujec brez srca in očesa,— tako piše v resnici lahko samo naš najboljši prijatelj, človek, ki je zaradisvoje plemenitosti fin privrženosti temu našemu gorskemu svetu sam ves našin docela vedno med nami. Človek mednai-odnega formata in izredne srčnekulture si je že sam postavil najlepši spomenik. Njegove knjige, ki so šle vdeset in sto tisočih izvodih po svetu: »Iz življenja gornika«, »Delo — glasba— gore«, »Julijske Alpe v slikah«, »Anton Ojcinger«, »Pet stoletij Triglava«in »Iz preteklih časov« v glavnem pripovedujejo o Julijcih in o klasični,junaški dobi njihovega alpinističnega razvoja. Nihče pred Kugyjem in nihčeza njim še ni napisal 'kaj tako prisrčnega, nihče ni zmogel tolike vneme innavdušene gorečnosti, nihče toliko barv v besedi kot ta čudoviti in razkošnibesedni Jakopič našega gorskega sveta in njegovih ljudi.Če mu danes tukaj v srcu njegove Trente, deželi njegovih najlepšihsanj, spominov, v pokrajini njegove skrivnostne rože mogote, scabiosae Trentae,odkrivamo v vsej pieteti ta spomenik, poleg počastitve dr. Kugyjevegadela in spomina izražamo tudi privrženost k ideji in prepričanju, da je pravplaninstvo tudi eden od mostov, ki držijo preko vseh prepadov in nevarnostidanašnjega sveta k vedno večjemu razumevanju med narodi, k njihovemumedsebojnemu spoštovanju na podlagi enakopravnosti in k pravični ureditvičloveške družbe v smislu pravega nesebičnega tovarištva in medsebojne pomoči,kakor jih poznamo in gojimo med seboj gorniki, alpinisti in planinciin sicer po mojem mnenju ne samo zato, da bi s tem ostajali v ozkem kroguin samo v gorah, temveč predvsem zato, da vse to prenašamo v vsakdanježivljenje dn uporabljamo v dnevni praksi.Tako se ti torej, dragi doktor, zahvaljujemo za vse, kar si bil in si namplanincem in našim dragim goram, ki so postale znane in slavne po Tebi.Spomenik, ki Ti ga danes tu odkrivamo, naj simbolično kaže na nerazdružnopovezanost Tvojega pionirskega in življenjskega dela z našimi gorami, našimigorniki in našimi ljudmi in naj spominja vse, ki hodijo po teh prelepih krajihin med temi krasnimi, preprostimi ljudmi, na vzore in plemenite idealesodelovanja in mirnega sožitja ljudi, ki si hočejo biti prijatelji in tovarišine glede na to, kakšen jezik govore in iz katere dežele so.V tem znamenju in s temi željami odkrivam ta spomenik in ga izročamv varstvo OLO Tolmin in planincem iz Soške doline.Op. uredništva: Ker smo govor dr. Mihe Potočnika prejeli prepozno, ga nismomogli objaviti v 11. številki.

Prof. JankoOrožen:OB STOLETNICI ROJSTVA FRANCA OROŽNALetos bo preteklo sto let, odkar se je rodil Franc Orožen, prvi predsednikslovenskega planinskega društva.Orožnova rodbina izvira iz okolice Laškega in so se njeni davni prednikipo očetovi strani pisali Kačič. Bili so podložniki laške gospoščine. Po urbarialnihzapiskih jim lahko sledimo nazaj do XVI., verjetno celo do XIII. stoletja.Francov praded Matija Orožen se je konec XVIII. stoletja naselil vLaškem in se je začel baviti s trgovino. Trgovca sta bila tudi njegov sinIgnacij in vnuk Anton. Trgovina je bila na Glavnem trgu na številki 94, kije dobila svojo današnjo obliko po velikem požaru, ki je leta 1840 upepelilskoraj ves trg.Orožnova rodbina je dala slovenskemu narodu več inteligentov, mednjimi dva pomembna znanstvenika Ignacija in Franca Orožna, strica innečaka. Ignacij je bil Ignacijev, a Franc Antonov sin.Franc Orožen se je rodil 17. decembra leta 1853. Njegova mati Karolinaje bila hči laškega krčmarja Janeza Mastnaka. Ko je preživljal-v očetovi hišisvoja mlada leta, je bilo Laško kraj, ki je amel ipo pričevanju inženirjaBoštjana Roša še popolnoma slovenski značaj.Gimnazijo je Franc Orožen študiral v Celju, a vseučilišče na Dunaju.Pod vplivom svojega strica Ignacija, velikega zgodovinarja, se je posvetil študijugeografije in zgodovine. Posebno vneto je poslušal predavanja znanegaraziskovalca Alp, profesorja Friderika Simonyja. Na Dunaju je leta 1881 napravilprofesorski izpit dz zemljepisa in zgodovine. Leta 1881/1882 je bilposkusni kandidat na Dunaju, a v letih 1882-1889 je kot suplent služboval naraznih zavodih, na učiteljišču v Kopru, gimnaziji v Novem mestu in na realkiv Ljubljani. Šele leta 1889 je dobil stalno profesorsko mesto na učiteljišču vLjubljani. Tedaj se je začelo tudi njegovo obširno kulturno in znanstvenoknjiževno delo.Franc Orožen je deloval in pisal v glavnem v treh smereh; kot didaktik,kot znanstveni geograf in zgodovinar. Kot didaktik spada v vrsto tistihnaših pedagogov iz zadnjih desetletij pred prvo svetovno vojno, ki so svojepedagoško znanje in metodično spretnost združevali s širokim in globokimstrokovnim znanjem. Bil je v družbi Schreinerja, dr. Bezjaka, Koprivnika,dr. Potočnika, dr. Pivka, dr. Kosa in drugih. Z veliko vnemo se je lotil metodičneobravnave zemljepisne snovi. Bilo mu je za uvedbo načel, ki upoštevajone samo jasnost in nazornost ipouka, ampak tudi postopek od neposredneokolice k vse širšim področjem. V tem smislu je leta 1891 izdal Metodikozemljepisnega pouka, ki je leta 1898 doživela drugo izdajo. Sledilo je večzemljepisnih učnih knjig: Zemljepis za meščanske šole v treh stopnjah(1891— 1896), ki je leta 1912 izšel kot izdaja v celotni knjigi, Zemljepis avstroogrskedržave za IV. razred srednjih šol (1907), Ustavoznanstvo (1899) inKranjsko domoznanstvo (1909). Zaradi svoje jasnosti, preglednosti in premišljeneizbire snovi bi te knjige še danes lahko služile za zgled našim piscemzemljepisnih učnih knjig. Franc Orožen je uspešno oral tudi ledino v našišolski kartografiji, ki kljub sijajnemu Kocenovemu zgledu ljudski šoli dotlejni nudila skoraj ničesar. Priredil je prvi slovenski globus, zemljevida obehpolut, stenske zemljevide Evrope, Avstro - Ogrske, Kranjske in sosednih pokrajin.Primorske in Palestine. Skupaj s Simonom Rutarjem je izdal Haardtovatlas za ljudske šole, ki je imel v prvi izdaji 7, a v drugi 14 zemljevidov. Kotpedagog je bil tudi sotrudnik Popotnika in Učiteljskega tovariša.Franc Orožen je veljal v svojem času za najboljšega ljubljanskega zemljepiscain enega izmed najboljših zgodovinarjev. Zato mu je Slovenska Maticapoverila nalogo, da za njeno zbirko Slovenska zemlja opiše Kranjsko vzemljepisnem in zgodovinskem pogledu. Tako je nastalo njegovo najobsežnejšedelo Vojvodina Kranjska, ki obsega dve knjigi, iprva obravnavajoča zemljepisnerazmere, je izšla leta 1901, druga, ki se bavi z zgodovino dežele, pa leta

1902. Zlasti v prvi knjigi je podal mnogo novih v zaokroženo obliko združenihpodatkov. Leta 1912 mu je odbor Slovenske Matice naročil, naj na podobennačin obdela tudi Slovensko Štajersko, toda smrt mu je iztrgala pero iz rok,preden se je mogel lotiti dela.Kot ljubitelju prirode in zemljepiscu so leta 1893 Francu Orožnu zaupališe tretjo nalogo, ki mu je dala obilo dela, a tudi notranjega zadovoljstva.Izvolili so ga za prvega predsednika Slovenskega (planinskega društva, ki muje bil eden izmed ustanoviteljev. Na čelu društva je bil polnih petnajst let,do 1908. Kot planinec je štel za svojo dolžnost, da širi med našimi ljudmizanimanje za planine. Tudi pri tem je postopal metodično, kakor je bil navajeniz šole. Obiskoval je najlepše točke v našem sredogorju in je o njihpisal v Planinskem Vestniku. Leta 1896 je izšel spis o Rogaški ali Donačkigori, leta 1898 o Golteh pri Mozirju, leta 1899 o Lisci in o Krnu, leta 1901 oMrzlici, o naši severni meji na bivšem Štajerskem. V koledarju Družbe sv.Mohorja je leta 1903 objavil spis »Sveti Kum«. Večino teh spisov je v smotrnopregledni obliki izdal tudi v drobnih knjižicah, ki so vršile važno propagandnonalogo.Vendar se je Franc Orožen zanimal tudi za naš visokogorski svet, Julijskein Savinjske Alpe, ki ga je pridno obiskoval in o njem pisal. Pri tem seje opiral tudi na zgodovino. V Ljubljanskem Zvonu je leta 1895 pisal o prvihhribolazcih na Triglav v dobi od 1778 do 1837 in o Vodniku kot turistu. VPlaninskem Vestniku je leta 1899 razpravljal o Vodnikovem Vršacu, leta 1903o Valvasorjevem poročilu o Krmi in leta 1907 o Staniču kot prvem veleturistu.V zvezi z njegovim šolsko didaktičnim in turistovskim delovanjem spis ozemljevidih slovenskih pokrajin v prejšnjem in sedanjem času, ki ga jeobjavil v Zborniku [Matice Slovenske leta 1901. Seveda je Franc Orožen posvečalsvojo pozornost tudi perečim vprašanjem našega mladega planinstva:graditvi planinskih koč, markiranju poti itd. V Kamniku se je rad ustavljalpri svojem bratu Emilu, ki je bil izza leta 1902 tam natakar. Tudi Emil je bilnavdušen planinec; že prej ko je bil v Trebnjem, sta s Francem delala izletena Gorenjsko, njegov kamniški dom pa je bil pravo zbirališče planincev;razen Franca Orožna so se oglašali v njem tudi Kocbek, prof. Frischauf,prof. Chodounsky, prof. Seidl in drugi. V prijateljskem kramljanju so kovalinačrte o planinskih kočah, poteh itd. Skupaj so odhajali v planine. FrancaOrožna najdemo pri otvoritvi koče na Molički planini, Kamniškem sedlu inna Okrešlju. A planinska koča na Črni prsti, 'ki je nastala kot prva leta 1894,je dobila njegovo ime. Leta 1909 ga je društvo imenovalo za častnega člana.S tem delo Franca Orožna še ni izčrpano. Vse polno njegovih drobnihsestavkov, zapiskov in knjižnih ocen najdemo v Ljubljanskem Zvonu, PlaninskemVestniku in nemškem Ljubljanskem listu.Med njimi so tudi obsežnejši spisi o stari pisavi (Ljublj. Zvon, 1887,1888), o Stanleyje (Ljublj. Zvon 1890, posebna knjižica 1892).Orožen je bil tudi prvi predsednik Društva slovenskih profesorjev,odbornik Muzejskega društva za Kranjsko, odbornik Društva za raziskovanjepodzemeljskih jam itd.Orožen se je oženil leta 1893 v Rajhenburgu s Franico Kocjanovo, hčerjopoštarja, trgovca in posestnika. Rodila mu je sina Franca in Janka in jeumrla leta 1905. Leta 1910 se je drugič poroča s Hildo Brahtlovo in se je izŠubičeve ulice št. 3 preselil v njeno hišo na Sv. Petra nasipu. V isti hiši jestanovala tudi Ernestina Jelovškova, ki jo je izdatno podpiral.Franc Orožen je več let bolehal. Poleti 1912 se je precej opomogel, av jeseni se je bolezen obnovila in dne 26. novembra je zatisnil oči. Pokopaliso ga pri sv. Križu. Bil je v življenju neumoren ko mravlja; vsi, ki o njemgovore, poudarjajo, da je bil blaga, mirna in mehka duša, skromen in tihčlovek, dober in odkrit tovariš in prijatelj ter dobrohoten in vesten učitelj.Viri: Ignacij Orožen, Kačičev Orožnov rod, 1895, spomini Francovega nečakadr. Milana Orožna, nekrologi v Carnioli (Milan Pajk), Popotniku (Milan Pajk) in PlaninskemVestniku (Ivan Macher) ter članek v Biografskem leksikonu.

ALPINISTIČNE NOVICESeverna stena Laliderer (Karvvendel).Direktna zajeda smer Rebitsch-Lorenz. Plezala Igor Levstek in ŠaraMilan 21. in 22. avgusta 1953. Četrtaponovitev smeri. V steni je plezalcazalotil snežni vihar. To je najtežjaplezalna tura v Vzhodnih Alpah ocenjenas VI + (šesta stopnja, zgornjameja) in najtežji vzpon Slovencev v'kopni skali v tujini.Južna stena Schiisselkarspitze(Wetterstein), smer Fiechtl - Herzog.Plezala Kočevar Rado in Pintar Milan24. VIII. 1953. Smer ocenjena sVI in je znana po svoji nihajni prečnici.To je ena prvih smeri šestestopnje v svetu.Južna stena Schiisselkarspitze(Wett.), smer Paul Aschenbrenner -Kuno Rainer. Plezala Kunaver Alešin Jeglič Tone 28. VIII. 1953. Tudi tasmer je skrajno težavna (VI). znanapo previsnih počeh in strehah.Južna stena Schiisselkarspitze(Wett.), Auckenthalerjeva poč. PlezalaPintar Milan in Kočevar -Rado28. VIII. 1953. Smer je ocenjena sšesto stopnjo, »Plattenschuss« je izrednotežaven.Južni steber Oberreinthalschrofen(Wett.), smer Buhl - Spindler. skrajnotežavno (VI). Plezala Kunaver Aleš inJeglič Tone 24. VIII. 1953.Jugovzhodna stena Fleischbanka(Wilder Kaiser), smer: Rossi - Wiessner(VI). Plezali Pintar Milan, KočevarRado, Jeglič Tone 2. IX. 1953.Smer je znana po svoji navpičnostiin plateh kot ena prvih modernihsmeri šeste stopnje. Cas plezanja 8 ur.V Velikem Dražkem vrhu sta preplezalanovo plezalno smer Mitja Kilarin ing. Nadja Fajdigova. Smer staocenila s V+ zgornja meja. Tako jeostenje Krme že dobro obdelano.Vzhodno steno Fleischbanka vDulferjevi smeri sta septembra t. 1.preplezala celjska plezalca Stane Veninšekin Janko Mirnik. Smer je vtujini in v gorovju Wilder Kaiserzelo popularna, ocenjena s V.Severni raz Predigtstuhla (WilderKaiser) sta preplezala ista plezalca.Ta plezalna tura je ena najlepših vtem gorovju. Odlikuje jo trdna strmina,a dobri in odlični oprimki.Znana je v alpinističnem svetu kakorslovita »Schleierkante« v Cima delaMadona v Dolomitih. Obe turi staklasična tipa IV stopnje.Debeljakova varianta v Travnikuletos ne beleži nobene ponovitve. Doslejsta smer ponovila le Mitja Kilarin Vauken Vido 1. 1951. Plezalca, kista smer ponovila, sta izjavila, da jeskrajno težaven, previsen pas zahtevnejšiod Aschenbrennerjeve. Odlikujejojo številna težka mesta, kijih je treba premagati s prostim plezanjem.To je doslej najtežavnejšasmer v Vzhodnih Julijskih Alpah.'Severno steno Turške gore julijaletos^ sta Kilar Mitja in Pintar Milanprvič ponovila smer Ogrin - Gregorin.Smer poteka direktno nad Menihom.Prvi del je zelo krušljiv, zgoraj paskrajno težaven previsen pas. Plezalasta 4 y2 ure. Prva plezalca stapred vojno plezala 12 ur. Smer jeena težjih v Savinjskih Alpah.Zanimivo je, da letos ni nihčeplezal v Ojstrici ali pa preko Čopovegastebra, ki sta bili prejšnja letesilno popularni smeri. Nadaljnja značilnostje, da najtežje vzpone plezale majhno število ljudi. Treba jemisliti na to.Od ostalih letošnjih plezalnihsmeri je omeniti še večkratno ponovitevseverovzhodnega raza Jalovca(Krušič - Šara - Levstek itd.) tervrsto lažjih smeri v Triglavski steniin drugod. Bilo je tudi nekaj poskusovv še nerešenih problemih, ki paso zaradi raznih zaprek ostali še nadaljeodprti. To je bilanca vzponov1953, ki je ena najuspešnejših doslejv zgodovini slovenskega alpinizma.R. K.

Planinstvo v idrijski kotlini. (Ob50-letnici Planinskega društva.) Skorodo 1000 m visoko se dvigujejo hribi:Kobalove planine na severu, Gore navzhodu, Tičnica na jugu, Kacjanovecna zapadu. Raz njihovih temen se jenaš človek razgledoval po sosednjihvrhovih na Cerkovni vrh, Jelenk,Maserske planine, Oblakov vrh, Hudournik,Vojsko, Rejčev grič, Sleniškivrh, Hleviško planino, daleč tam nazapadnem obzorju pa na Golake, Tisovo,Malo goro, Javornik, Zagodovvrh, Cajnarjev ali Mrutni vrh, Vrhnad Rovtami, Sivko in Pečniške vrhoveali Gredišče. Od tu mu je okosegalo dalje do sinjega Jadrana, vFurlansko nižino, v Ljubljano 'in doJulijskih in Kamniških Alp. Sledil jeprirodi in njeni gravitaciji proti zapadu,kamor je tekla njegova reka,ki ni mogla najti izhoda na vzhod inv velikem objemu oklenila obširnozemeljsko področje v Sočo in Jadran.Proti jugovzhodu so tekle prve njegoveprometne žile, gorske in gozdnesteze. Nič mu niso bile mar umetnepolitične meje, ki so bile potegnjenečez to ozemlje, narava in človek stajih odklonila. Preko meje in prekogora je težil v obširne in sončne dolineob Soči in iskal stikov z rodnimibrati. Tako je bilo v starih časih,tako je bilo v novejšem času in takoje spet danes, ker se je zid preneselna zahod onstran Soče.Pionirji slovenskega planinstva soodkrili gorski svet slovenski javnosti.Tako je že 1. 1876 položil prof. Globočnikna Javorniku prvo spominskoknjigo. Vanjo se je še istega letavpisal nestor slovenskih planincevFrance Kadilnik. Priložena je tudinjegova fotografija. SPD je leta 1896markiralo pot iz Logatca na Javornik.Nameravali so že takrat kupiti Medvedovturn ali svet na vrhu Javornika,kjer naj bi stala koča in razglednik.Načrt in proračun je napravil rudniškisvetnik Kari Svoboda. Da bipočastili njegov spomin, so mu vklesalispominsko ploščo v živo skalo nadesni strani pred vhodom v Ravbarskojamo.Načrt za kočo na Javorniku je sicersplaval po vodi, dokazuje pa namplaninsko pomembnost Javornika. Vdolini so bili tudi v meščanskih krogihnavdušeni planinci, ki so si prizadevatiodpreti vrata organiziranemuplaninstvu. Mimo Karla Svobode moramoomeniti še dva zaslužna moža.Bila sta to pokojni učitelj AvgustŠabec in Jože Zazula, mož, ki je prehodilpeš in prevozil s kolesom vsenaše kraje in pri tem prvi fotografiralprirodne lepote idrijskega okraja.Pred temi so živeli in delovalištevilni klasični botaniki, ki so le posrednoutirali poti tudi planinstvu.Ta doba je trajala skoraj celo stoletje,od 1750 do 1850, ko so živeli Scopoli,Hacquet, Freyer, Fleischmann itd.Nova doba v razvoju organiziranegaplaninstva v idrijski dolini paje nastopila z Maksom Pirnatom.11. januarja 1904 je sklical ustanovnishod idrijske podružnice SPD.Led je prebil, meščanstvo mu je slediloin komaj ustanovljena podružnicaje že štela 42 članov. Rudarji sostali daleč od vseh meščanskih organizacijin tako tudi od planinske. Tonam dokazuje tudi imenik podružničnihčlanov, ki je natisnjen v PV.Podružnica je 6. februarja priredilasvojo prvo planinsko veselico, kije bila po svoji organizaciji za Idrijonekaj novega, vsa v znamenju planinstvain prežeta s pravim idrijskimhumorjem. 7. aprila pa je podružnicapriredila svoj prvi izlet na Razpotjeob udeležbi 51 članov.To je bila doba priprav za prviobčni zbor, ki se je vršil 9. aprila1904 in ki je sprožil misel na kočo naJavorniku. Koča naj bi stala tik podvrhom. Vendar je bila to za zdaj lelepa misel. Še isto leto so popravilimarkacijo poti Logatec—Javornik, nanovo pa so markirali ipoti Sp. Idrija—Jelenk, Idrija—Vrh nad Rovtami,Idrija—Javornik in položili spominskeknjige na Jelenku pri kmetu Logarju,na Javorniku pri Medvedu inna Vojskem pri Likarju.9. in 10. julija 1905 je bilo kupljenih100 m 2 sveta na vrhu Javornika.Prodal ga je Medved, kmet pod Javornikom.Na tem svetu tik podvrhom naj bi stala nova planinskapostojanka. Toda svet je tu prevečodprt vetrovom in zato za kočo neprimeren.Zato so pozneje izbrali inkupili nov svet, v površini 150 m 2 , kileži nedaleč od Medvedove hiše inod koder je četrt ure do vrha Javornika.Od tu je jako lep razgled naVipavsko in kraško stran do sinjegaJadrana.

Priprave za kočo so lepo napredovale,tako da je že tretji občni zbor21. decembra 1905 soglasno sklenilimenovati kočo po ustanovitelju podružnice.Koča je tako dobila ime:Pirnatova koča na Javorniku. Razumljivoje, da je v takem poletu rastlotudi zanimanje za organizacijo inštevilo članstva se je dvignilo na 84.L. 1906 je bilo leto podrobnegadela in priprav za kočo in leto markiranjaraznih poti. Tako so zaznamovalipot od Šinkovca v Beli podTisovcem čez Malo goro na Otlico,kjer se je priključila poti proti Golakomali Govcem in na pot čez Vojskona Most na Soči. Zelo pomembnain potrebna naprava, ki so jo izvršilitudi to leto, je bila 18 m dolga železnain viseča brv čez Idrijco pri Kobili.S to brvjo so omogočili lažji in hitrejšidostop do Divjega jezera innjegove okolice ter lep pogled na slapIdrijce.Nekak uvod k važnemu in slavnostnemudnevu, ki je bil mejnik vrazvoju slovenskega planinstva naNotranjskem, k otvoritvi koče, stabila občni zbor 28. januarja 1907 inizlet na Javornik 5. julija istega leta.Končno je napočil 4. avgust 1907.Velika slovenska trobojnica na vrhuJavornika in pokanje možnarjev, sonaznanjali širni slovenski zemlji doAdrije in Alp praznik idrijskega planinstva.Vršila se je otvoritev Pirnatovokoče. Slavnosti so prisostvovaliidrijski, vipavski, cerkljanski planinci>in zastopniki osrednjega odboraSPD.Kočo je zgradil tesarski mojsterIvan Felc iz Črnega vrha po načrtuOrožnove koče pod Črno prstjo. Podstavekje bil zidan, vse ostalo pa izbrun in desk. Imela je samo dva prostora.Vežo dolgo 1,7 m, široko 4,3 m,visoko 2,2 m in spalnico z žimnicami,ki je merila 6,2 m, 4,3 m in 2,2 m.Zasilno ležišče je bilo tudi v 1,5 mvisokem podstrešju.Ko je podružnica doživela z otvoritvijokoče izpolnitev svojega dolgoletneganačrta, je pričelo zanimanjepadati. Pojavili so se politični instrankarski vplivi, kajti občni zbor2. februarja 1908 je izzvenel v poudarku,da je organizacija nepolitičnain nadstrankarska. V tej poslovnidobi so nameravali napraviti markacijočez Mrzlo rupo do Anine kočePlaninski dom na Javorniku nad Idrijo(1249 m)pod Golaki, zaznamovali pa so poti:Vrh nad Rovtami—Goropejke—Ziri;Sp. Idrija —Jelenk; Trepče—Sedlo,Kanomlja—Tribuša — Most na Soči,čez Ravnik v Hotederšice s kažipotnotablico v Logatcu.V poslovni dobi med občnima zboroma29. januarja 1909 do 4. februarja1910 so člani podružnice vložilimnogo truda v obnovo markacij innabavo opreme za kočo. Na novo somarkirali pot na Golake, razmišljalipa tudi o zimskem športu. V dobi poobčnem zboru 11. marca 1911 je biledini in najvažnejši dogodek v življenjupodružnice obisk turistov izReke. V vsem svojem delu je podružnicaspala in hirala, dokler ni prevzelvodstva podružnice prof. BaltazarBaebler, ki je bil izvoljen 8. januarja1912 za načelnika.Kakor je bila koča mejnik v notranjskemplaninstvu, tako je bilaizvolitev novega načelnika mejnik vdelu idrijske podružnice, ki je sedajkar na mah zaživela in stopila v svojonajlepšo in najplodovitejšo dobo.Ustanovili so odsek za sankanje, vkaterem so se udejstvovale tudi ženske,otvorili lepo sankališče na cestiDole—Idrija. Število članstva je spetnaraščalo in doseglo število 59. Planinskidirendaj, ki se je vršil 17. februarja1912 in ob katerem so izdaliedino številko »Kozjega repka«, je bilglede rekordnega obiska pravi triumf.Udeležilo se ga je tudi 25 Cerkljanov.10. marca so priredili izlet čezLešetnice na Kovačev rovt, 7. in 8.aprila pa izlet v Gorico. S člani goriškepodružnice so obiskali Kostanjevico,Kromberk, Kojsko, Vrhovljein Plave v Brdih. ki so bila vsa v

cvetju in si ogledali Gorico. 4. majaso ponovno krenili na Primorsko, insicer čez Tisovo — Dol in Čaven vAjdovščino, kjer je bil sestanek zvipavsko in goriško podružnico. Natem izletu so našli na Otlici avrikelj.Prav tako pridni so bili tudi v markiranjupoti. Zaznamovali so poti: izBele čez Tisovc na Otlico do Polancana Dolu 'in postavili v Beli kažipotnotablico; na Sivko nad Ledinami skažipotno tablico; na Vrh nad Rovtamis tablico na Mravljišču. Ta pot jenajlepša, saj drži čez Črni potok oblepih slapovih Sopotskih korit blizuMatjaževih kamer in pot na Jelenk.Popravili pa so tudi pot k Divjemujezeru in okoli njega ter napraviliklopi nad jezerom in vse skupaj lepozavarovali.Poleg sankanja je podružnica budilazanimanje tudi za drsanje. Leta1913 je napravila električno razsvetljavonad drsališčem pri Likarci. Polegbrige za domače gore so se zanimalitudi za druge slovenske Alpe.V ta namen so priredili 1. marca 1913skioptični večer. Podoben večer se jevršil tudi 1. marca 1914. Občni zborje bil 18. decembra 1912 in je pokazallep dvig članstva na število 100. Vmaju 1. 1913 so priredili izlet na Vrhnad Rovtami in na Vrhniko, 17. majana Jelenk, 15. junija pa na Porezen.Pirnatova koča je uspevala in številoobiskovalcev se je v tem letu dvignilona 128.Podružnica je šla z uspehom protisvoji 10-letnici. Občni zbor 24. januarja1914 je bil že v znamenju slavnostnedesetletnice. Pred praznikomdesetletnice, ki se je slovesno obhajala12. julija 1914 z veliko planinskoveselico v Ljubevču, se je vršil 17.maja zadnji izlet podružnice čez Zakovkin Brekovce v Žiri. V tem zadnjemletu življenja in delovanja sonapravili še naslednje markacije:Kovačev rovt—Gore —Razpotje. Potdrži mimo razgledišča in je imelakažipotno tablico na Kovačevemrovtu in Razpotju. Pri tablici na Razpotjuje bilo tudi označeno razvodjemed Jadranskim in Črnim morjem.Ob cesti Idrija—Kovačev rovt so napravilidve klopi. Prva je bila v začetkudolge serpentine, druga priveliki smreki s tablico »Razgled naTriglav«. Primerne tablice so postavilitudi v Črnem vrhu in na Vrhunad RovtamL Število članstva je doseglonajvišjo število 105.Kakor ostale podružnice SPD vbivši avstroogrski monarhiji tako jetudi idrijska odigrala svojo nacionalnoin napredno vlogo v borbi protigermanizaciji slovenske zemlje. Njihovaglavna naloga je bila zavzeti invsidrati se s planinskimi (postojankamina naših planinskih vrhovih, prehitetidn onemogočiti pojav nemškihplaninskih društev na naših planinah.Ta namen je imela tudi Pirnatovakoča na Javorniku, na najvišji točki,kjer prehaja alpski svet v Kras innad prehodom iz alpskega področjav dolino Vipave in dalje na Kras indo morja.Z izbruhom prve svetovne vojnein nato z italijansko okupacijo so bilespodrezane že tako slabe korenineorganiziranega planinstva, ki ga nioživelo niti novo oziroma za kratkodobo oživljeno samostojno planinsko•društvo v letu 1925. V dobi okupacijeso propadli tudi vsi objekti dn napraves Pirnatovo kočo vred, nekaterepredele pa so okupatorji popolnomazaprli in onemogočili gibanjeprebivalstva.Toda planinska ideja ni zamrla vIdriji. Če je zamrla v vrstah meščanstva,pa je še krepkeje oživelamed našimi delovnimi ljudmi, mednašo mladino. Ni bila sicer izraženav formalni organizaciji, vendar je^množično oživela v obliki borbe protipoitalijančevanju, v borbi za domačobesedo, v borbi za ohranitev slovenskegaznačaja Idrije in njene okolice.Ob taki delavski in narodni zavesti,pripravljen na končni obračun stujim imperializmom in domačimiizdajalci, se je idrijski rudar priključiluporu in borbi za pravice Primorcevin Jugoslovanov. Nešteto grobovpadlih borcev krijejo naši gozdovi.Tudi naša osrednja planinska točka,naš Javornik je doživel mnogo borbin po njegovih pobočjih je bilo prelitomnogo krvi. III. bataljon Gradnikovebrigade je skoro ves našelsvoje zadnje bivališče pi-av na Javorniku.Z vsestransko zmago, z osvoboditvijoter z našo priključitvijo kostali Jugoslaviji so nastopili novipogoji za naše življenje in nadaljnjirazvoj. Nosilec živahnega razmaha niveč malomeščan, pač pa naš delovni

človek. Tako je tudi na področjunašega planinstva, ki je takoj zaživelona široki osnovi delovnih ljudi.2e leta 1946, še pred priključitvijo,je bilo ustanovljeno samostojno planinskodruštvo v Idriji. Njegovo rastod tega leta dalje dokazujejo številkegibanja in naraščanja članstva, ki jeskočilo od 53 v 1. 1946, na 1119 v letu1950. Če je število članstva v nadaljnjihletih padlo na 744 in na 485 vletu 1952, ni še rečeno, da je splahneloplaninstvo, saj obisk naših kočprav v teh letih močno raste. Javorniškakoča je imela v letu 1952 4831gostov, Sivka 3575, Jelenk 815 in Hleviškakoča 1007. Društvo se je v tehletih vrglo predvsem na reševanjesvojih gospodarskih vprašanj, v obnavljanjein postavljanje svojih postojank.Investicijska dejavnost društva seje začela leta 1948 in je znašala vdinarjih 14 500.—, se bližala v naslednjemletu pol milijonski vrednosti,v letu 1950 nekoliko padla, narastlav letu 1952 skoro na 1 milijon din.Ko je bila dograjena koča na Javorniku,je padla vrednost investicijskedejavnosti in bo narasla spet v letošnjemletu zaradi gradnje koče naHleviših. Leta 1948 so člani vložili300 prostovoljnih ur, naslednjega letaže 3100, leta 1950 3100 ur, leta 19512100 in 1952. leta skoro 4000 prostovoljnihdelovnih ur, za katerimi moramogledati tudi odgovarjajočo vrednost,izraženo v dinarjih.Društvo je v teh letih skrbelo tudiza nadelavo in popravilo poti. Investicijeza to so bile v prvih letih zeloskromne in so znašale v letu 1946 le800 dinarjev, naslednje leto 1500.—•din. v 1948 letu 3800.— din, v letu1951 4000.— din in v letu 1952 največjiznesek 4900.— din.Povečanje investicij prav v letih1950, 1951 potrjuje široko dejavnostsamega društva. Nihče ne more in nesme zanikati pomena investicijskihdel in skrbi za materialno bazo planinskedružbene dejavnosti ter velikihuspehov, ki so bili na tem področjudoseženi. Dejstvo je, da se jetreba zahvaliti prav veliki požrtvovalnostičlanstva, da je v preteklihletih usposobilo postojanko na Sivki,Razpotju, Jelenku in Hleviških planinah.Največji uspeh pa je društvoin njegovo članstvo doseglo z izgrad-Planinska razstava v Idriji ob 50-letnicinjo nove koče na Javorniku, saj sotrajala gradbena dela tri polna leta.Prav tak uspeh so tudi začetna delana novi točki na Hleviških planinah.Ko čestitamo naši planinski organizacijik njenemu visokemu jubileju,to je k 50-letnici ter pri tem ocenjujemonjene uspehe v dosedanjemdelu, ji prav iskreno želimo, da bi vdrugi polovici svojega stoletja šečvrsteje in še bolj vsestransko razmahnilasvojo delavnost.&50-letni jubilej PD Idrija. Dne 23. avgusta1953 je PD Idrija slovesno praznovalosvojo 50-letnico. Na predvečer proslavese je vršila slavnostna seja v društvenihprostorih, proslava pa se je vršilav sindikalni dyorani. o razvoju planinstvav Idriji je podal izčrpen reterat tov.Božič Lado, pri proslavi pa sta sodelovalapevski zbor Svobode in sindikalna godbana pihala rudnika živega srebra. Po proslavise je razvila povorka z godbo načelu ter krenila do osnovne šole, kjer seje izvršila otvoritev planinske razstave.Proslave so se udeležili tudi jeseniški planinciin podpredsednik PZS tov. BučerTone, ki je društvu izročil lično diplomoPZS.PD Zagorje, pod okriljem tega društvaje bil ustanovljen pevski oktet, ki se žekar dobro uveljavlja. Uspešno je nastopilpri proslavi 60-letnice slovenskega planinstvav Vratih, nastopa pa tudi pri vsehmatičnih prireditvah. Pri interni društveniproslavi 60-letnice, ki jo je društvo izvedlona Cemšeniški planini, je pevskioktet izpolnil program z lepo planinskopesmijo ter počastil spomin padlim borcem-planincem.Te proslave se je udeležilookrog 200 planincev, ki so položili vencena spomenik padlih borcev in pozornosledili besedam predsednika PD tov. Goloba.ki je orisal razvojno pot slovenskegaplaninstva.PD Ajdovščina. Za 50-letni jubilej svojegaobstoja je to društvo priredilo lepoizložbo z maketami vseh treh svojih postojank.Razstavilo je tudi diplomo, ki joje društvo prejelo od PZS in knjigo društvenihsejnih zapisnikov, ki datirajo šeizza leta 1903, ko je bilo društvo ustanovljeno.S podobnimi rekviziti nameravadruštvo opremiti še eno izložbo v mestu.

Dom Klementa Juga v LepeniOtvoritev Doma Klementa Juga v Lepeni.— Dolina Lepena je bila do sedajskoraj nepoznana, čeprav ne zaostaja posvojih lepotah za Trento in Logom. DolinaLepena tvori naravni in najbližji prehodiz Zgornje Soške doline v Bohinjsko dolino,in sicer preko planine Duplja, Bogatinskegasedla in Komne, kakor tudi čezPrehodavce za Tolmin. Dolga je 6 km inse začenja 2 km pred vasjo Soča. Zaradite naravne povezave so planinci in turistiže dolgo pogrešali v tem predelu planinskopostojanko, ki bi jim omogočila lažjiprehod iz Komne ali Krna v gornjo posoškodolino, posebno Trento. Tej želji jesedaj ustreglo PD Nova Gorica, ki je dne19. VIL 1953 otvorilo na koncu te doline,ko se pot začne vzpenjati proti planiniDuplja in Krnskemu jezeru, novo lepo planinskopostojanko in jo posvetilo spominuznanega alpinista dr. Klementa Juga. Daje bila ta postojanka res nujno potrebna,je pokazal dosedanji obisk, čeprav društvuše ni uspelo postojanko popolnoma opremiti.Otvoritve se je kljub slabemu vremenuudeležilo okrog 400 planincev, medtemko je postojanko obiskalo v dobrihdveh mesecih od otvoritve okoli 1000 planincev.Postojanka ima 5 spalnic s 26 posteljami.Društvo ima možnost, da si urediv sedanjem poslopju, ki je služilo nekdanjižičnici, depandanso. Letos je bila rednoodprta in oskrbovana le do 1. X. 1953,vendar pa bo možno dobiti prenočišče indelno preskrbo tudi preko jeseni in zime,ker dosedanja oskrbnica, ki bo postojankoČuvala v zimski dobi, stanuje v neposrednibližini. S tem bo tudi ustreženoevent. željam smučarjev iz Komne, Bogatinskegasedla in okolice Krnskega jezera.Zaščitna služba DOZ-a. Dogajajo seprimeri, da se poedina PD mimo PZSobračajo na DOZ za pomoč v sanitetnemmaterialu. Čeprav eksistira pri DOZ-uzaščitna služba, katere edini namen je,nuditi planinski organizaciji denarna sredstvaza nabavo reševalnega materiala vsvrho preprečevanja nasreč, je DOZ vsetake prošnje rešil negativno, ker daje topomoč le preko PZS. Tako je lansko letoomogočil izvedbo številnih predavanj oprvi pomoči po PD-jih, v letošnjem letupa je odobril kredit din 330 000.— za nabavosodobnih Marinerjevih reševalnihnaprav. Z dodelitvijo tega kredita namje DOZ omogočil, da bomo mogli s temisodobnimi reševalnimi napravami opremitivse ogrožene planinske postojanke inz njimi olajšati ter pospešiti reševanje ponesrečenceviz težko dostopnih sten. Kakorsmo trdno prepričani, da bo DOZ tudiv bodoče zvesto podpirala GRS v njenihprizadevanjih, smo mu tudi že danesiskreno hvaležni za njegov dosedanji dragoceniprispevek, ki ni majhen.Sestanka načelnikov postaj GRS, ki seje vršil dne 14. VI. t. 1. v Ljubljani, so sepoleg zastopnika PS Hrvatske tov. RakaIvana iz Zagreba, udeležili še zastopnikireševalnih postaj prevalje, Celje, Hrastnik,Kamnik, Kranj, Tržič, Radovljica, Jesenice,Rateče-Planica in Ljubljane. Ostalereševalne postaje so opravičile svoj izostanek.Sestanek je vodil tov. dr. MihaPotočnik. Poročilo o organizacijskem stanjuGRS je podal predsednik PZS tov.Fedor Košir, ki je poudaril važnost tegasestanka, ki se vrši tik pred otvoritvijoletne sezone, ko je obisk gora najmnožičnejšiin mora biti GRS pripravljena, dabo kos svojim nalogam. Sestanek je bilpotreben tudi zato, da se reševalci seznanijos stanjem v GRS po raznih pretresljajih,ki jih je ta organizacija doživelapo nesreči v Špiku 1. 1952. Reševalci najna tem sestanku povedo svoje mnenje inpredloge, da bi GRS mogla v polni meriizpolniti naloge, ki jih je dolžna izpolnjevati.Zlasti naj podajo svoje mnenje glededela začasne komisije GRS pri PZS, ki joje morala PZS formirati takoj, čim sogorenjski reševalci odklonili vsako odgovornostsodelovanja pri reševalnih akcijah,kajti tako številna organizacija pačne more biti brez GRS. Komisijo GRStvorijo najuglednejši alpinisti in reševalci,ki stoje daleko nad vsakim osebnim trenjemin jim je PZS hvaležna, da so prevzelito nehvaležno nalogo. Formiranjezačasne komisije GRS je bil le začasni inzasilni ukrep PZS, ki naj ima predvsemta cilj, da zopet vzpostavi GRS in ji damesto, ki ji gre. Komisija se je takoj polotilasvoje naloge. Danes pa je stanje žetako, da je v najbolj ogroženem kraju ževzpostavljena GRS. Reševalci so pokazalidejansko ljubezen do naših planin. Dasise lahko že trdi, da stoji organizacija GRSzopet trdno, obstaja le še vtis, da ni pravepovezave in enotnosti, kar pa naj bi bilanaloga današnjega sestanka.Sledila so poročila načelnikov reševalnihpostaj. Iz teh sledi, da so vse reševalnepostaje več ali manj dovolj usposobljeneza reševanje na svojem terenu inda uspešno vrše reševalne akcije, skorajvse pa so edine v tem, da jim primanjkujejoklini in vponke, ponekod pa tudivrvi in ostali tehnični material. Delegatiso naglašali nujnost čim tesnejše povezavekomisije GRS s terenom. Na sestanku sosprejeli vrsto sklepov, ki naj utrde, poživein izboljšajo delo reševalnih postaj.Sklenili so, da bo komisija v bodoče posvečalaveč pažnje preskrbi tehničneopreme in v manjši meri sanitetnemu materialu,da bodo poedine reševalne postajevključile v svoje vrste čim več mladineiz vrst alpinistov, pa tudi samih planincevza reševanja v lažjem terenu — zavsakega takega reševalca pa dostavile komisijipismen utemeljen predlog, nakarjim bo komisija izdala reševalno legitimacijoin znak. V zvezi s tem pa naj komisijana prihodnji skupščini tudi predlagaspremembo pravilnika GRS. V GRSnaj se vključijo vsi lastniki lavinskihpsov, reševalna postaja na Jesenicah panaj se opremi z najmodernejšimi reševal-

nimi sredstvi, ker je največkrat v akciji.Reševalne postaje naj vedno obveščajokomisijo o datumu in kraju svojih tečajevali vaj, katerih se bo skušal po možnostiudeležiti tudi kak član komisije.Določene so bile tudi dnevnice reševalcem,in sicer znaša cela dnevnica din700,— + din 350.—. Izguba zaslužka se izplačale proti predložitvi tozadevnega potrdilaslužbodajalca. Končno je bil sprejetsklep, da začasna komisija za GRS priPZS vrši svoje posle do prihodnje skupščinePZS in pripravi predloge za spremembopravil GRS.Tov. dr. Miha Potočnik je nato obvestilreševalce o prvem zveznem reševalnemtečaju na Vršiču, ki ga bo od 3.-8.VIII. t. 1. po nalogu PSJ organizirala GRS.Tečaj ima predvsem namen podati tečajnikom-začetnikomosnovno znanje o reševanju,ki je potrebno vsakemu reševalcuza organiziranje GRS v ostalih republikah,kjer ta organizacija še ne obstaja. Pozvalje vse načelnike, da v ta tečaj priglasijotudi vse one tovariše, ki imajo dovolj tehničnein fizične sposobnosti ter vse moralneodlike, da bi mogli postati dobrireševalci.Otvoritev Poštarske koče na Vršiču(1725 m). V prelepem planinskem predelupod Solno Glavo na Vršiču, kjer je že donedavno samevala zapuščena vojaška karavla,stoji danes lepa in udobna planin-.ska koča — Poštarska koča na Vršiču.Iniciativo za preureditev te karavle jedal jeseniški poštni aktiv, vključen v PDJesenice, ki jo je ob podpori PZS in PDJesenice z veliko ljubeznijo in trudomže lansko leto preuredil v skromno planinskozavetišče. Poštarji-planinoi pa se stem uspehom niso zadovoljili. Popolna obnovapostojanke naj bi bila končana doDneva vstaje t. j. do 22. julija 1953. Celotnaorganizacija je bila poverjena pomočnikudirektorja PTT tov. Mraku Vladislavu.Začetnih akcij za obnovo postojankeso se udeležili planinci-poštarji iz Jesenic,Ljubljane, Kranja, Celja, Krškega, Novegamesta In Maribora. Ker je do gradiliščadržala le kozja steza in je bilo zato potrebnonapraviti najprej dovozno pot, jebila ta naloga zaupana dijakom Industrijskešole za PTT mehanike v Ljubljani, kiso poverjeno jim nalogo izpolnili v trehdneh. v stavbo je bilo vgrajenih 30 000zidakov, 5 000 kg cementa, 50 000 kg lesa,10 000 kg apna, 4000 betonskih cevi ter nad10 000 kg ostalega gradbenega materiala, karvse pa je bilo treba od Tičarjevega domado gradilišča prenesti na ramah. Težaveso imeli tudi s prenašanjem vode, ki sojo morali nositi od Tičarjevega doma.Znosili so jo preko 25 000 litrov. V 47 dnehso kočo popolnoma dogradili in opremiliIn pri tem opravili 31488 ur dela. Vsekakorje to svojevrsten gradbeni rekordpoštarjev-planincev, če pomislimo, da sos prvimi deli pričeli 21. Junija 1953 in vsadela zaključili že 7. avgusta 1953. Postojankaje bila dograjena in opremljena zlastno delovno silo, v lastni režiji pa soizvršili tudi vsa gradbena In obrtniškadela.Postojanka je dolga 11 in široka 9,20 m.Pokrita je z eternitom, opremljena je sstrelovodom, in zavarovana z gasilnimiaparati, v pritličju je lepa in sodobnoopremljena jedilnica s površino 38 m'. Kočaima lasten vodovod, voda pa se boPoštarski dom na Solni glavizajemala iz cisterne, ki se bo polnila zmeteorno vodo s strehe. Postojanka imatudi hišno kanalizacijo. V mansardi senahaja skupno ležišče za 16 oseb.Slovesne otvoritve postojanke so sedne 9. VIII. t. 1. udeležili zastopniki kolektivovPTT iz vse Slovenije, pomočnikdirektorja glavne direkcije PTT tov. ŠenkVladimir, direktor direkcije PTT Ljubljanatov. Gerbec Jože, direktor direkciježeleznic tov. Lepin Danijel, zastopniki oblasti.predsednik PZS tov. Fedor Košir terštevilni predstavniki gorenjskih planinskihdruštev. Na predvečer otvoritve so zakurilina vrhu Vršiča mogočen kres, s številnimiraketami pa so z velike višinemogočno osvetlili stene sosednjih gorskihvelikanov, plamen v obliki črk PTT jepričal, da slavijo poštni kolektJivi pomembnodelovno zmago. Godba na pihalaSKUD PTT iz Ljubljane je igrala in skrbelaza veselo razpoloženje številne planinskedružine, ki se je z veseljem odzvalavabilu poštarjev in prihitela naVršič, da se skupno z njimi raduje njihovegavelikega delovnega uspeha. L. R.Zlet planinara NR Hrvatske 26. in27. VII. 1953. Ob veliki udeležbi planinceviz cele NR Hrvatske — bilo je približno2000 udeležencev ter delegatov iz ostalihrepublik — se je vršil 26. in 27. VH. zletplanincev naše sosedne republike Hrvatske.Za kraj zleta so bila izbrana Plitvičkajezera. Prireditelj se je z vzorno organizacijoprevoza ogromnih množic planincevin izletnikov na kraj proslave izkazal.Na lepem travniku tik Plitvičkih jezerso bile postavljene dolge vrste šotorov, zahrano je bilo odlično poskrbljeno.26. VH. je tov. Lučič, funkcionar PSHrvatske, ob 9. uri naznanil oficielni začetekzleta, dvignili sta se ob igranjudržavne In hrvatske himne državna inrepubliška zastava, na kar je predsednikPS Hrvatske v klenih in jedrnatih besedahopisal pomen Zleta planincev.Zbrane množice je pozdravil tudi zastopnikljudske oblasti iz Titove Korenice inpodčrtal pomen planinske slovesnosti, kjerso 1. 1941 počile prve bombe in puške našihborcev za svobodo svojega naroda. Čestitkamk zletu in k dnevu upora, ki gapraznuje vse delovno ljudstvo NR Hrvatskena dan 27. VH., so se pridružilitudi delegati planinskih zvez ostalih republik.posebno ganljiva je bila izročitevčastnega darila delegatu NR Makedonijein predsedniku PS Hrvatske. T. S.

Zavetišče na Menini planiniZavetišče na Menini planini (1508 m) jePD Gornji grad otvorilo dne 9. VIII. t. 1.Zgradilo ga je skupno s pašniško zadrugo,s katero si tudi delita prostore. To zavetiščeso zgradili predvsem zaradi tega, daimajo postojanko v neposredni bližinikraja, kjer bo stal njihov novi dom, zaza katerega so zbrali že precej gradbenegamateriala in tudi nekaj denarnihsredstev. V zavetišču imajo eno sobo, kijim hkrati služi tudi za kuhinjo in shrambo,ter sobo, kjer je skupno ležišče za 14oseb. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilopreko 300 planincev. Pozdravni nagovorna planince je imel vodja pripravljalnihdel za nov dom tov. voščič Martin.Pred vojno je sicer stal planinski dom naBibi, ki pa ni nudil nikakega razgleda,ker je stal pod vznožjem planine. Novidom pa bo stal na najlepši razgledni točkiplanine. V svojem govoru se je tov. Voščičspomnil tudi pokojnega tov. Kocbeka, kije živel in deloval v Gornjem gradu. Odtamkaj je tudi ustanovil planinsko podružnico,ki slavi letos 60. jubilej svojega obstoja.V počastitev tega jubileja so tudioni na ta dan postavili temelje novegadoma s tem. da so otvorili zavetišče naMenini planini, predvidevajo, da bo novidom prihodnje leto že pod streho. L. R.Zbor alpinistov v Logarski dolini.9. oktobra 1953 je PZS priredila pod vodstvomkomisije za alpinizem vseslovenskizbor alpinistov, kakor je bilo sklenjenona zboru načelnikov AO v zgodnjispomladi t. 1. Tedaj je celjski AO prevzelnalogo, da zbor pripravi v Planinskemdomu v Logarski dolini in da poskrbiza program. Takih zborov doslejnismo prirejali In tako se je to prvemupoznalo. Zbora se je udeležilo 160 alpinistoviz vseh krajev Slovenije: iz Primorske,iz Jesenic, iz Domžal, Kamnika, Maribora,Celja, iz zasavskih revirjev in oddrugod. Število je bilo kar preveliko, takoda jih sicer prostorni planinski dom nimogel vseh dovolj gostoljubno sprejeti.V domu se je namreč v tem času še zadrževalo30 stalnih gostov. Gostinski prostoriso bili za zborovanje premajhni, zatoso se morali zborovalci stisniti v gostinskosobo v depandansi, ki jo je PD Celjezgradilo na pogorišču nekdanje Tillerjevekoče. Tu jih je najprej pozdravil predsednikPD Celje tov. prof. Orel, se opravičilzaradi pomanjkljivosti, ki so nujnonastopile zaradi tesnih prostorov in spregovorilo domnevni in resnični razlikimed nekdanjim in modernim alpinizmom,o vrednotenju alpinizma pri oblikovanjumladega človeka ter o domačem AO. Zanjim je govoril tov. Bučer, načelnik komisijeza alpinizem, o najrazličnejših problemihslovenskih AO, o liku alpinista,o organizacijskih nalogah AO, o ekspedicijah,skratka o vsem, kar je to leto zanimalonaše mlade alpiniste. Nato je vjedrnatih besedah o letošnjih uspešnihslovenskih alpinističnih navezah govoriltov. Kočevar. Zal je zaradi okvare v hidrocentralina Palniku odpadla demonstracijaplezalskih činitev z episkopom.Po njegovih izvajanjih je predsednik PZStov. Fedor Košir pozdravil zbor, čestitalAO navezam in pohvalil vse odseke. Vznamenje priznanja je podelil vsem AOlepe pohvalne diplome.Med temi točkami je zapel tri pesmidomžalski pevski zbor pod vodstvom prof.Berganta. Prostor ni dovoljeval kakegavečjega kulturno-umetniškega programa,povedati pa je treba, da tudi ni bil pripravljen.V prihodnjih letih bo treba mislitipredvsem na ta del programa. Zboralpinistov naj bi bil nekaj zares lepega,prisrčnega, nekaj, kar bi najiskrenejšeljubitelje gora povezalo med seboj z občutjemin občutkom lepote in dobrote.Po zborovanju se je v gostinskih prostorihPlaninskega doma razvila prosta zabava,v nedeljo zjutraj pa se je večina alpinistovrazšla preko Savinjskih Alp v KamniškoBistrico. Nekateri so spotoma obdelalilažje smeri v zapadni Planjavi, mnogopa jih je šlo po zanimivi, a po vojnimalo hojeni Kopinškovi poti na Ojstricoin Korošico.Tečaj GRS na Korošici. Ljubljanskireševalci so v dneh od 20. do 23. oktobrapriredili na Korošici svoj vsakoletni reševalnitečaj. Namen tečaja je bil utrditevravnanja z najmodernejšimi reševalniminapravami, kot so Marinerjeva reševalnanaprava in Gramingerjev sedež. K tečajuso bili povabljeni še alpinisti in reševalciiz Kamnika in Celja, vendar se ga je žaludeležil le en celjski alpinist.Uspeh tečaja je zadovoljiv. Poleg osnovnihvaj z novodobno reševalno napravoje bilo izvedenih tudi nekaj poskusnihreševanj, enkrat celo preko severne steneVršičev.Udeleženci tečaja, ki so bili sami mladi,po večini že izkušeni plezalci, so pokazalisvojo spretnost in znanje.Preko zime nameravajo ljubljanskireševalci izpopolniti svoje znanje v reševanjuše v stenah Turnca in Iškega Vintgarja.V začetku poletja pa bodo izvedlipoizkusno reševanje preko ene znanih stenSavinjskih ali Julijskih Alp.Člani AO Ljubljana - matica urejujejodragoceno fotografsko zbirko. Predvsemzbirajo fotografske posnetke iz naših sten.V ta namen že redno objavljajo zanimivefotoreportaže v društvenem okenčku, karvzbuja veliko zanimanje. Fotoreportaže obsegajopoleg plezalnih vzponov tudi zanimiveposnetke iz tečajev in življenjaAO R. K.Telefoni planinskih postojank:Erjavčeva koča na Vršiču,Kranjska gora 43Poštarska koča na Vršiču,Kranjska gora 73Koča zlatorog v Trenti, Soča 3L. R.

Centralni katalog tujih časopisov vnasi državi. Da bi znanstvenim in strokovnimdelavcem olajšali delo, je Bibliografskiinštitut FLRJ ustanovil »Centralnikatalog tujih časopisov«, ki se dobe v večkakor 500-tih strokovnih in znanstvenihbibliotekah v naši državi.Po tem katalogu lahko dobite podatkeo obstoju kjer koli v naši državi ne samoposameznih letnikov, temveč tudi posameznihzvezkov katerega koli časopisa inZ£ ! ves čas od začetka izhajanja najstarejšihčasopisov do danes.Vsa obvestila o tujih časopisih, kateriso v naših bibliotekah, lahko dobite brezplačnopri Bibliografskem inštitutu Beograd,Terazije št. 26/11., poštni predal 20telefon 25-670.Odlikovanje zaslužnih planincev vVratih. Za izredne zasluge pri razvojuslovenskega planinstva so bili na proslavi60-letnice slovenskega planinstva v Vratihodlikovani z zlatim častnim znakom:štev. 4 prof. Mlakar Janko iz Ljublj.,štev. 5 Badjura Rudolf iz Ljubljane,štev. 6 Kunaver Pavel iz Ljubljane instev. 7 dr. Tominšek Josip iz Celja.S srebrnim častnim znakom:štev. 3 Wester Josip iz Ljubljane,štev. 4 dr. Senjor Davorin iz Mariboraštev. 5 dr. Prešern Jakob iz Begunj,štev. 6 ing. Perko Nace iz Ljubljane,štev. 7 prof. Ravnik Janko iz Ljublj.,štev. 8 Beg Ante iz Ljubljane,štev. 9 Koželj Makso iz Kamnika,štev. 10 dr. Brilej Arnošt iz Ljubljane,stev. 11 Rekar Lojze iz Radovne.štev. 12 dr. Tominšek stane iz Ljublj.,štev. 13 dr. Avčin France iz Ljubljane,štev. 14 dr. Kajzelj Mirko iz Zagorja,štev. 15 Marsel Ivo iz Ljubljane,štev. 16 Vrtovec Filip iz Celja,štev. 17 Engelsberger Ivan iz Tržiča,štev. 18 Klofutar peter iz Kranjske gore,stev. 19 Majer Fran j o iz Maribora,Štev. 20 Medja Maks iz Jesenic,štev. 21 More Andrej iz Jesenic.Vsi odlikovanci so hkrati prejeli umetniškoizdelane diplome.Kakor že znano so bili pred tem odlikovaniz zlatim častnim znakom štev. ltov. Korenčan Ivan iz Ljubljane, s štev. 2GRS in štev. 3 tov. Cop Joža iz Jesenic:s srebrnim častnim znakom štev. l pa drDemšar Jernej iz Ljubljane, s štev. 2 patov. dr. Brecelj Bogdan.Za 60-letno delovanje so prejela spominskodiplomo PD Celje. Kamnik inLjubljana-matica, za 50 letni jubilej paPD Jesenice, Ajdovščina in Idrija.Odkritje spominskih plošč pokojnemuJožetu Pogačniku. Dne 16. Vin. 1953 sose zbrali nad Mlinarico, kjer se je dne6. oktobra 1951 smrtno ponesrečil pokojniPogačnik Jože, številni njegovi prijateljida se udeleže odkritja spominske plošče,ki jo je v počastitev njegovega spominaodkrila PZS. Med ostalimi so bili navzočitudi predsednik Planinske zveze Jugoslavijetov. Kušič Rade in predsednik planinskezveze Slovenije tov. Fedor Koširter predstavniki nekaterih gorenjskih PDPokojnemu Jožetu v spomin je naslovilnekaj prijateljskih besed tov. škrajnarTone, načelnik gospodarske komisije PZSin njegov najožji sodelavec, ter položil zlatlovorjev venec. Enak venec je položil tuditov. Kušič Rade za PSJ in tov. PavlinTov. škrajnar, nač. gospodarske komisijePZS pred Pogačnikovo ploščoJože za PD Radovljica, vsi skupaj so senato podali pred Pogačnikov dom priKrižkih jezerih, kjer je spominsko ploščov imenu PSJ odkril njen predsednik tov.KUSIC Rade. v krajšem nagovoru se iespominjal vseh odlik pokojnega Jožeta inobžaloval težko izgubo, ki je prizadejalacelotno jugoslovansko planinstvo. Tudi ktej spominski plošči sta predstavnika PSJ;n pzs položila zlat lovorjev venec.Spominska plošča nad Mlinarico je dimenzije23 X 40 cm, vlita iz brona, spominskaplošča pri Pogačnikovem domu padimenzije 50 X 60 cm in iz medenine. Obeso izdelali naši železarji-planinci.Planinski tabor na Nanosu. Dne 23Vili. 1953 se je vršil na Nanosu planinskitabor, ki ga je organiziralo PD Postojna.K J J Y b „. skrbm m pripravam se je taboraudeležilo le okrog 100 planincev, ki sotokrat uživali edinstven razgled po preobilnemdeževju, ki je prenehalo šele vjutranjih urah na dan tabora. NedvomnoJt L ? L tudi samo dež vzrok tako majhneudeležbe.IZ OBČNIH ZBOROVDne 9. IX. 1953 se je vršil v hoteluTriglav v Mojstrani izredni občni zborPD Dovje-Mojstrana. Sklican je bil zaraditega. ker so se v dnevnem časopisju pojavilekritike tega društva odnosno očitki,da poedini člani podpirajo reakcionarnaprizadevanja nekaterih ljudi, ki bi radiizrabili ime pokojnega župnika Aljaža zarazne protiljudske zbore. PZS je smatrala,da morajo dosedanji odbor oz. njegovi poediničlani dokazati, da očitki v časopisjuniso točni, kar naj bi tudi ugotovil izredniobčni zbor Na zboru je bilo rekordnoštevilo ljudi, ob zaključku je ves stariodbor odstopil in bil izvoljen nov odbors tov. Dolzanom Janezom na čelu. Zadevapa še ni dokončno razčiščena._ Ustanovni občni zbor Planinskega društvaPTT v Ljubljani se je vršil dne 29.ix. t. l. v sindikalni dvorani palače direkcijePTT. zbor je vodil tov. KobilicaJože, udeležili so se ga poleg številnihgostov m zastopnikov društev tudi dele-

gati PZS pod vodstvom predsednika tov.Fedorja Koširja. Novoustanovljeno društvoje naslednik planinskega aktiva Poštar,ki je takoj po osvoboditvi pričel delovativ PD Ljubljana-matica, nato nekajčasa pod okriljem PD vladnih ustanov,po razidu tega društva pa zopet v PDLjubljana-matica. Aktiv je imel tudi alpinističnosekcijo, ki je kar dobro uspevala.Delo poštnega aktiva je bilo vsestranskouspešno, zlasti pa se je izkazalopri dograditvi poštarske koče na Vršiču.Namen novo ustanovljenega društva na]bi bil da bi povezalo vse dosedanje članepoštnih planinskih aktivov ali sekcij,hkrati pa pridobilo v vrstah poštarjev novečlane. V krajih, kjer bi bilo vec poštarjev- planincev, bi obstajale planinskeskupine. V odbor so bili izvoljeni polegostalih tov. Zabel Ivan kot predsednik,Cerar Ciril kot tajnik in Mrak Vladislavkot gospodar. Na občnem zboru sta sodelovalatudi poštarski mešani pevski zbor mgodba na pihala.Občni zbor PD Ilirska Bistrica se jevršil dne 20. V. t. 1. v hotelu Zmaga vIlirski Bistrici. Društvo v preteklem letuni moglo sklicati občnega zbora, ker seje tedaj borilo z velikimi organizacijskimitežavami. Do resne krize pa je prišlo vdruštvu z ustanovitvijo TD Partizana vIlirski Bistrici, ki je med drugim formiralotudi planinsko sekcijo. Med člani jetedaj namreč prevladovalo mišljenje, dabo planinsko društvo kot samostojno društvoprenehalo obstajati, člani PD pa dase bodo vključili v planinsko sekcijo TDpartizana. Delo v društvu je zaradi tegapopolnoma zamrlo in se je zopet poživilošele tedaj, ko je za to zvedela PZS m vstvar posegla, sklicali so takoj občni zborin sklenili, da bodo takoj pričeli z obnovočlanstva, sanirali blagajno, ki je postalamed tem deficitna, na novo opremiliin popravili Cankarjevo kočo na svinščakihTv katero je bilo večkrat vlomljenoin pristopili k obnovi planinskega doma,katerega pogorišče se nahaja poleg Cankarjevekoče. Za obnovo tega doma soobljubila svojo pomoč že rama j^djetjain OLO. Nameravajo obnoviti tudi kočona vrhu Snežnika, ki je vsako leto vsebolj obiskovana in priljubljena izletnikatočka zlasti hrvatskih planincev. Ze sedajoa bodo na vrhu Snežnika vzidali spominskokaseto, v kateri se bo stalno nahajalavpisna knjiga in žig. Od Lovskegasveta nameravajo zopet prevzeti Vilharievokočo v Črnem dolu. ki je društvena'last in katero bodo zopet redno oskrbovali.Izvolili so nov odbor, ki mu predsedujetov. Cubr Milko.PD Rimske Toplice se je ustanovilona občnem zboru dne 11. Vin. 1953. Od79 vpisanih članov in 25 pionirjev je naustanovnem občnem zboru bilo navzočih65 članov, zastopnik PZS ter delegati PDLaško. Za svoje delovno področje predlagajookoliš, ki bi obsegal na desni straniSavinje Kopitnik. Stražki hrib, _ Tur je doGole, Sv. Katarine in Sv. Krištofa, nalevi strani Savinje pa naj bi meja potekalaod kolena Savinje pn Marijagradcumimo Stope pod Sv. Lenartom, mimo ,Vrabčeve peči do Jurkloštra, odtod pa,južno pod Lipo preko Sv. Lovrenca doSave pri Radečah in ob njej do Zidanega imosta, tako da bi ta del v celoti zajel/3Veliko Kozje. Sklenili so, da bodo mar-"kirali poti na Kopitnik, Stražnik in Kozje,pridobili čim več novih članov, prav takopa posvetili tudi vso skrb zbiranju naročnikovza Planinski Vestnik. V bližnjiprihodnosti nameravajo tudi pristopiti kpostavitvi planinske postojanke na Kopit -niku. Odboru načeluje tov. Lev Tičar.jubilejni občni zbor PD Celje se jevršil dne 10. XU. 1952 v vrtni dvoranihotela Evropa v Celju. Poleg številnegačlanstva so se zbora udeležili tudi predstavnikioblasti, delovnih kolektivov mčasopisja, med drugim pa sta društvu kvisokemu jubileju čestitala nestor slovenskegaplaninstva in bivši dolgoletni urednikPlaninskega Vestnika tov. dr. JosipTominšek ter predsednik PZS tov. KoširFedor. . ,Iz programatičnega govora Dredsedmkatov. Orla Tineta je razvidna kratka zgodovinadruštva, posebno položaj planinskeorganizacije po drugi svetovni vojni.Celjsko društvo se je kaj hitro znašlo.V 7 letih je po okupatorju povzročenoškodo skoraj povsem nadomestilo. Danesima Celje v svoji upravi 6 planinskihpostojank s kapaciteto 400 postelj, t. j.Mozirsko kočo na Golteh, Korošico, Okrešelj,Loko nad Raduho, Planinski dom vLogarski dolini in Celjsko kočo. S tem jePD Celje najmočnejši turistični podjetnikna področju Savinjske doline. V svojihnadaljnjih izvajanjih je tov. Tine Orel poorganizacijski strukturi razčlenil dobre inslabe strani dela številnih društvenih odsekovin prišel do zaključka, da društvoše ni vsega naredilo in uredilo, da je semnogo pomanjkljivosti, objektivnih msubjektivnih, naglasil pa je, da je to, karje bilo narejenega, bilo storjeno z resničnovnemo, s srčno zavzetostjo, z iskrenovoljo ne ravno velikega števila resničnihljubiteljev gora, takih ljudi, ki so od svojerane mladosti živeli z gorami, pa sc> Jimza prenekatero srečno in lepo doživetjehvaležni. , „Iz poročila tajnika tov. Sirka Francetapovzemamo, da šteje društvo 1736 članov,nasproti 2482, kolikor jih je društvo štelov preteklem letu. Padec znaša 28"/o in gaje pripisati predvsem spremenjenim gospodarskimrazmeram. Društvo šteje 7 odsekov,od katerih pa so bili najdelavnejsismučarski, gospodarski in markacijski odsek.Organizacijski odsek je vključil nanovo 224 pionirjev in 231 mladincev naI. gimnaziji, potrudil pa se bo organiziratimladino tudi še na vseh ostalihceljskih šolah. Javnih predavanj društvoni imelo, pač pa so se številni člani udeležilipredavanja znanega francoskega alpinistag. Herzoga v Ljubljani. Skupinskiizleti so bili v glavnem usmerjeni v SavinjskeAlpe in na Pohorje, poedinci paso obiskovali tudi Julijske Alpe, Karavankeitd.Finančno poročilo blagajnika tov. HudnikaStaneta nam pove, da je celjskodruštvo zaživelo v polnem obsegu v turističnemin gospodarskem pogledu kljuoslabim izgledom v letu 1951, ko so se podražilepotnine na vlakih in avtobusih.Posebno velik odraz v finančnem pogleduso dali novi sindikalni popusti. Mozirskakoča na Golteh je izkazala din 314 000.—,koča na Loki pod RaduhodinlK 800,— inFrischaufov dom na Okrešlju din 101 000.—dobička. Dom na Korošici je izkazal din7000.- • izgube. Vzrok temu je v tem, ker

mora imeti koča skozi s mesecev mrtvesezije oskrbnika zgolj za čuvanje postojanke,v ostalih 4 mesecih pa ni tako visokinkaso, da bi kril tudi izgubo ostalih 8D I uStvo i e investiralo v Logar?na Coltph d ' n 5 700 «».-, v Mozirsko kočodfn 3 napra x vo centralne kurjaves i" učarsko clependanso naMozirski planini din 282 000.—, za popravilohleva z drvarnico in manjša popravila naMozu-ski koči na Golteh pa d.n £$0Skupne investicije so znašale preteklo^J 1 1 } 6 391 000.-. za drobni inventar nakočah ter za popravilo potov in markacij1* S f din 248 000- od tega samoza popravilo potov din 97 000.-. Za kritjetrLf? Vest^lj so porabili lastnih denarnihE S r M*. 850 000,- (vštevši tudi din5° J'LP rejeli za prodani avtonJS'««5 789 000.- raznih subvencij inpodpor.pzs je prispevala din 1 500 000.-.i* EE 8 "? ° delu g° s P°darskega odsekaje podal gospodar tov. Mirnik Danči GokK^tivnf^f e je Že v 2ačetk « leSaktivni bilanci iz preteklega letak? ifh T n^Tah z a dre8i - Številne naloge,topni J ° treba iz vršiti in preoriengospodarstvajim je prizafit^?^* 8^1? 1 ' preden so se »znašli«.? ® stednjo na vseh sektorjih delater postavljenim načelom, da bo prizadevanjenameščencev planinskih postojanknarti,t°Z em d6 , 1U V Slavnem odločalo o" a l al] " e l". Poslovanju in obstoju postojank,je bilo doseženo, da se je situaciianekako, sredi leta že pVecej zbistrila"" £nje se je izboljšalo, ko je društvo prejelodenarno pomoč. ^ JGradbeni odsek pod vodstvom tov KukovcaSlavka je bil polno zaposlen. Vkoci na Mozirski planini so instaliralicentralno kurjavo in izvršili nekatere izboljšave,pod streho je bila spravljenasmučarska dependansa Mozirske koče, dokončanje Planinski dom v Logarski dolini,za Raduho pa je bil izdelan idejninačrt za povečavo že obstoječe postojanke.Pri vseh gradbenih delih in oskrbipostojank so bili zelo aktivni tudi gospodarjipostojank prof. Rotar Jože, LužnikFrance in Filač Kari. Velik delovnielan pa so društveni funkcionarji pokazalizlasti pri gradnji Planinskega doma, vLogarski, za katerega dograditev so potrebovalinič več kot 5 mesecev ter s tempotolkli svoj lastni rekord, ki so ga doseglipri gradnji Mozirske koče na Goltehv letu 1951, ki so jo gradili 7 mesecev.Fotoodsek Šteje 10 članov. Bori se zvelikimi težkočami, ker mu primanjkujedenar in material, vendar vse kaže, daje na najboljši poti. Odseku načeluje tovSmigovec Ivan, navdušen planinec in fotoamater.Markacijski odsek je na novo markiralpot Paska vas—Smihel—Koča na Golteh inSolčava—Sv. Duh, Potočka zijalka, Matkovkot, Logarska dolina. Pregledane in popravljeneso bile tudi vse ostale poti, zlastipa pot skozi Turški žleb, za kar jedruštvo prejelo subvencijo PZS. Planinskaskupina v Tovarni emajlirane posodeY , svojem prostem času prostovoljnoizdelala 70 smernih tablic in 4 velike napisnetable. Odsek uspešno vodi tov. KeeuAnton.sTov. Veninšek Stane ugotavlja v poročilualpinističnega odseka, da je v letošnjemletu čutiti precejšen zastanek napodročju alpinizma. Vzrok ie iskati nr«*S / P j k a n j u k vali j tetae ka opr P eme;visokih tarifah prevoznih sredstev in slabemvremenu, ki je lani prizadejalo zlastione, ki so se udejstvovaii v gorah lahknS / * Odsek šteje f2 čSnov inenako število planincev (pripravnikovi vjumju so izvršili odpravo S t e D o -lomite m skupino Velikega Kleka kiers? s s Sv Makedonijo in tečajev, ki jih 1 s - T f , s s v s s s i ter sodelovali pri Titovi štafe« in grad-S aninTTte^! f ependanse na ^ofrskismer r tJj? Ie U 80 Preplezali eno letnos v s s r ^sum s n s «Smučarski odsek šteje 74 verificiranihPOl ? g Približno ena^13-čfanskT ±6 cianski nHw odbor, ah^Smučarjev v sezoni ima - 0d stalne sek vodi ir>denske sestanke, sicer pa s čllni stalnTkontakt s pomočjo množičnih sestankov ?„tečajev, zlasti pa s številnimi priredivaEUrvSSft °T r Skrbi tudl za Ideon-.pr. veleslalom v počastitev XIVriiviredi te v je Že SKuStoa'p£h?i »f • , veČ]a manifestacija pa jebil prvomajski Herletov memorial

Ustanovni občni zbor PD Solčava se jevršil dne 31- V. 1953 v Solčavi. Zbora sose udeležili predsednik občine, predsednikfz komandir LM, učitelj stvo. upravmkgostinskih podjetij - v glavnem samomladi ljudje, v imenu PZS pa njen sekietar tov Fetih Mirko, ki je najprej podaloreeled razvoja slovenskega planinstva,nato pa govoril o nalogah društva vključnos propagando za Planinski Vestnik,prosfavo eo-letnice slovenskega planinstvaitd Tov. Grudnik Ivan je v svojem uvodnemreferatu pojasnil n a m e n ustanovitvedruštva ki je predvsem v tem, da DOzdružilo vse 'doslej organizirane plamnceiz občine Solčave v eno matično društvo.Saj so bili doslej vključeni v azna diuttvakakor PD Gornji grad, Celje in celološtan? Na ta način seveda člani nisoi S nobenega Pravega kontakta s svojimdmštvombili pa tudi niso zainteresiranz » o delo v toliki meri, kakor b.bilo želeti. Z osamosvojitvijo pai jim boomogočeno pritegniti v svoje vrste tudiše^vse ostale planince, zlasti pa organmratimladino. V društvo se je prijavo ze66 planincev, kljub slabemu vremenu kije onemogočilo udeležbo planincem iz Luc,pa se je Ibora udeležilo nad 50 članov poživahni diskusiji, ki se je razvila šele: poizvolitvi upravnega odbora m sprejetjuS e U pravil 8 so sprejeli za to^ostovnodobo naslednji delovni načrt: vključitičim več novih članov, razširjati PV m mupridobUi čim več naročnikov, markiraliin nadelati pot na Olševo m) Strelovec(1956 m) in Grofičko (2036 m) t n adelavo nove poti na Škrbino in Škarje terpostavitev sk?injic na vseh navedenih vrhovihter proučitev možnosti ureditve zasilnihzavetišč pod Haduho V upravm o -bor so izvolili za predsednika tov^ HerletaJožeta, podpredsednika tov. Stebeta Ignacaza tajnika Grudnika Ivana in gospodarjakomandirja LM Soditi je da bodruštvo zelo agilno in delavno, je pa šebrez finančnih sredstev.PD Ljubno je zborovalo dne 2o. m.v zadružnem domu v Ljubnem ob navzočnosti32 članov. PZS . je zastopal tovFilač iz Celja. Dasi se je društvo ustanovilošele v preteklem letu, je Pokazalože vidne uspehe. Pridobili so lepo številočlanov, markirali pota in Jih opremili ssmernimi tablicami ter uspešno propagiraliplaninsko idejo. Upravni odbor bodov tem poslovnem letu vodili predsedniktov. Serbela Franc, podpredsednik tov.Takner Leon tainik Tevž Ante in blagaSktov Rok Terezija. Markirali bodopot na smrekovec, propagirali planinstvo,predvajali planinske filme ter tesno sodelovalipri ustanovitvi turističnega društvaki bo v svoj desetletni perspektivniplan vnesel tudi gradnjo planinske postojankena Travniku. .Občni zbor PD Žiri se je vršil 2. III.1953 v prostorih fizkulturnega doma v Zireh.Zbor je vodil tov. Kopač Lojze, poročia o društvenem delu pa je podalpredsednik tov. Poljanšek Janko, iz njihsledi, da so nekajkrat organizirali skupinskeizlete na Blegaš in Triglav, paso s abo uspeli. Upravni odbor za to ni pokazaldovolj zanimanja. Zelo neugodne so tudiprometne zveze in bo zato treba v bodočeorganizirati za skupinske izlete kamioneza prevoz do Škofje Loke. Izvršili sp tudisklep lanskoletnega občnega zbora in t otvoriliplaninsko postojanko na Vrsniku. Vtej zvezi so imeli dokaj težav z OLO Tolmini ki je hotel omenjeno Postojanko do -deliti KLO Spodnja Idrija. Za točilno piavicoso morali plačati 40 000 din kar jevsekakor Nepravilno in ni v skladu z zadevnimipredpisi. Urejeno je bilo- nadaljevprašanje poslovanja v postojanki naMrzlem vrhu, na katero so prenesli le-S t S o iz postojanke na vrhu Treh kramIvki so jo opustili. V postojanki naMrzlem vrhu so organizirali več popoldanskihplaninskih zabav, ki so v vsakempogledu dobro uspele. Od vpisanih 193Članov je poravnalo članarino samo 97 članov.Upravni odbor se bo potrudil da bota nedostatek v tem letu odpravljen NasDlošno željo članstva so sklenili, da bodofunkcionarji tedensko. po enkrat dezurabv sindikalni knjižnici, ^jer bodo članilahko izvrševali vse svoje obveznosti dodruštva, na razpolago PaJ>rnjetudiplaninskarevija. V novi odbor, ki ga bo vo-Su predsednik tov. Kopač Lojze,, so biliizvoljeni še naslednji člani: tajmea KoleneOlga. blagajnicarka Oblak Eina, gospodar Bogataj Evgen,. njegov pomočnikKosmač Mirko, markacist Gantai Rupert.propagandistka Seljak Vika ter Mlinar Mi-Fož Zakelj julka in dosedanji pretoedn kpo ianšek Janko. Občni zbor so zaključilif predvajanjem zvočnega filma »Borba sSt ' "planinci PD Kranj so dali obračunsvojega dela dne 23. XII. 1952 v dvoransindikalnega doma v Kranju Občnemuzboru so prisostvovali zastopniki JLA.5?£o in OLO, predstavnik PD Iskra in79 članov, PZS pa je zastopal tov. ZmauerMilan Zbor je vodilo delovno predsedstvopod vodstvom tov. Ogrizka Andreja Izizčrpnih poročil poedinih funkcionarjevugofavljamo, da je društvo pokazalo navseh toriščih veliko dejavnost prednjačilapa je vsekakor gospodarska plat.Opravili so preko 25 000 prostovoljnih delovnihur v vrednosti več sto tisoč din.Kljub slabi dediščini iz pretekle poslovnedobe - dolga v višini 2 000 000 din - zaradiinvesticij na Krvavcu, jih e pn deluvodil veder optimizem. Po .zaslugi delovnihkolektivov, Mestne občine, GostmsKezbornice in PZS so poravnali vse lanskoletneobveznosti in lahko pričeli z deli naŠmarjetni gori, kjer so ze 1. maJa Motvorili ličen in estetski provizorij hkratina tudi že pričeli z vsemi pripravami zapostavitev novega modernega Planinskegahotela, ki bo v ponos društvu m KianjvuPričeli so z razširjanjem dovozne cestev ustrezno avtomobilsko cesto tako dabodo lahko že spomladi pričeli z gradnjohotela. Načrte jim je izdelal tov -Slave,društveni gradbeni strokovmak, ki imapri društvenih gradbenih delih sploh velikezasluge. Pri gradbenih delih naSmarjetni gori so marljivo sodelovali tudiPViP Nadvse pomemben, če ne celo zgodovinskidogodek, je bila njihova odločitevda zgradijo žičnico na Krvavec. Idealn,tereni in bližina velikih centrov zagotavljajonjeno rentabilnost in velik pomenv gospodarstvu. Potrebo po njej so žedolgo časa vsi čutili, bodisi za razmahplaninstva ali množičnega in kvalitetnegarazvoja smučarstva. OLO in MO ter delovnikolektivi jih bodo pri tem prizadevanjupodpirali tudi v bodoče. Prvi potrebnizneski so bili že odobren., spomladanskaterenska dela pa bodo živa priča,

da žičnica na Krvavec ni več neuresničljivosanjarjenje, marveč dejstvo.Na Krvavcu so končali z adaptacijoter nadomestili še manjkajoči inventar.Pri gradnji na storžiču ni bilo prave živahnosti,v glavnem zaradi pomanjkanjaza to potrebnih finančnih sredstev. Les jebil pravočasno obtesan in je pripravljen,da bo brez škode lahko prezimil. Uspešenje bil v svojem prizadevanju tudi propagandniodsek. Izvedel je več družbenihprireditev na svojih postojankah in planinskiples v Kranju, izvršil več skupinskihizletov v razne gorske predele, medtemi tudi pionirski smučarski izlet naJošt. Člani so sodelovali v fizkulturni paradiv Kranju ter sodelovali pri Titovištafeti in štafeti, ki je prinašala čestitkeob 10-letnici ustanovitve II. grupe odredovdne 14. XII. 1952 v Litiji. Sodelovali sotudi pri krmljenju divjadi ter na obrtnirazstavi, za kar so prejeli posebno pohvalo.V Kranju so izvedli štiri večjapredavanja, 50 članov pa se je udeležilopredavanja francoskega alpinista g. MauriceHerzoga o vzponu na Annapurno initalijanskega alDinista Cassina o v7ionupreko "severne stene Grandes Jorasses. Vpoznem poletju je društvo priredilo svojprvi obisk inozemskim goram. Vzpeli sose na Veliki Klek. Pri tej priložnosti so vVelikovcu tudi položili lep venec pred spo- ^menik padlim borcem v narodnoosvobo- ^dilni borbi. Propagandni odsek pa ni uspel 1v svojem prizadevanju za vključitev mla- f.dine, ki bi vsekakor morala tvoriti večji '1odstotek članstva. Ni dosegel zaželenega Jkontakta s članstvom. Razveseljivejše jebilo delo alpinističnega odseka, ki šteje 38$članov in pripravnikov. To svoječasno dru-Bštvo v društvu je docela spremenilo svojodnos. Odsek je postal sestavni del društva,se vključil v njihovo delo in ga daneslahko štejemo kot skupino koristnih delavcevza razvoi planinstva. Ni pa znalpritegniti mlajših pripadnikov, ki bi pomladiliin oiačili odsek. Člani odseka soizvršili 116 plezalnih vzponov, od katerihie bilo 49 nad III. in 67 od I. do III. težavnostnestopnje. V inozemstvu so preplezalijužno steno Tirolspitze in severnosteno Seekopfa, povzpeli pa so se tudi naVeliki Klek. Priredili so tudi več izletov.Trije člani odseka tvorijo Gorsko reševalnopostajo Kranj v zvezi s tovariši izIskre, Tržiča. Jezerskega in Škofje Loke.Za leto 1953 je društvo za potrebe svojegaalpinističnega odseka predvidelo v svojemproračunu 100 000 din, predsedniku tov.Klojčniku pa je uspelo izposlovati še din50 030.— za letni alpinistični tečaj tudi priSvetu za kulturo OLO Kranj. Članarinoje poravnalo 1422 članov, t. j. le 76"/» vsegavpisanega članstva. Obvezali so se, dabodo za Planinski Vestnik pridobili vsaj400 novih naročnikov. Novi upravni odborbo tudi v bodoče vodil marljivi ift zaslužniplaninski delavec tov. KlojčnikFranjo.PD Podl.iubelj. Planinci iz Sv. Ane priTržiču se že dolgo udejstvujejo v planinstvu,saj jim za to nudi vse ooeoje teren,na katerem živiio. Organizacijsko paso bili do nedavna vključeni v PD Tržič.Na letnem občnem zboru njihove skupineSv. Ana dne is. XII. 1052, ki se je vršil priAnkeletu, pa je bilo sprejeto, da se skupinaosamosvoji in da v Sv. Ani ustanovijosamostojno planinsko društvo. Za toje govorilo dejstvo, da je skupina štela že70 delovnih članov in da tudi sicer vladaza društvo veliko zanimanje pri domačemprebivalstvu, gorska lega njihove vasi obdržavni cesti, ki drži v Avstrijo, zaradičesar je pričakovati v tamkajšnjem predeluv bližnji prihodnosti močan razvojtujskega prometa. Z osamosvojitvijo stase strinjala tudi zastopnika PD Tržič tov.Costa Anton in Kavčič Anton. V odbor sobili izvoljeni: Kralj Franc. Jane Franc,Kavčič Janko, Peternel Viktor. KlemeneRezka, Ahačič Marija, Ahačič Cilka, SrečnikCene, Srečnik Štefka, Tribušom Milan,Bizjak Erna, Polajnar Karel, Ahačič Tomažin Bule Franc, v nadzorni odbor patovariš Ogris Mlian, Kavar Anica in AhačičFranc. Nato pa so sklenili, naj novoizvoljeniupravni odbor na prvi svoji sejislklepa o možnosti mstanovitve lastnegadruštva in o tem poroča na izrednemobčnem zboru. Dne 22. januarja 1953 seje nato vršil izredni občni zbor, na kateremje bilo soglasno ustanovljeno društvoPodljubelj s sedežem pri Sv. Ani nadTržičem. Sprejeli so društvena pravila,medtem ko društvenega odbora niso ponovnovolili, ker je bil ta izvoljen že naobčnem zboru dne 1'3. XII. 1952.Na občnem zboru PD Jezersko dne7. IT. 1953 je bilo od 124 vpisanih članovnavzočih le 41. Za delovnega predsednikaje bil izvoljen tov. Mušič Anton, ki jevodil občni zbor do izvolitve upravnegaodbora. Od lanskega leta je društvo izgubilole dva člana, naročnikov na PlaninskiVestnik pa ima samo deset. Društvooskrbuje češko kočo na Ravneh, ki pa jev preteklem letu izkazala le 3062 din čistegadobička. Društvo meni, da je temuneuspehu kriva predvsem premala povezavaz ostalimi društvi in kočami, delomapa tudi pomanjkanje denarja. Markacistiso markirali pot od Kanonirja na Bašeljskosedlo, temeljito pa so tudi popravilipot iz Bašeljskega sedla na Storžičter iz Storžiča na Javornik in iz Podstoržičana Javornik. Alpinistični odsek voditov. Murovec Marjan. Delo odseka niimelo pravega uspeha. Za alpinizem vladana eni strani premalo zanimanja, na drugipremalo denarja. Kljub vsemu pa je odsekizvršil v preteklem letu 4 skupinskein 11 posameznih vzponov. V novi odborso bili izvoljeni tov. Ekar Tone, ŠinkovecAnica, Murovec Marjan. Mušič Marica,Borštnar Franc. Truden Mimi, Par te Vencelj,Kern Joža, Štular Blaž, SmrtnikFranc in Justin Franc, v nadzorni odborpa tov. Krč Vencelj, Mušič Anton in KarničarAndrej.PD Šentjur pri Celju. Kljub temu, daje društvo še mlado, kar dobro vrši svojeposlanstvo. Napravili so izlet k otvoritviDoma na Boču in Andrejevega doma naSlemenu, izvedli so izlet na Nanos indvakrat v Logarsko dolino, poedinci pa soobiskali Savinjske Alpe, Mozirske planine,Smrekovec, Raduho, Pohorje in Kum, večizletov pa so priredili na Kočo na Svetini.Izvedli so tudi Lahov smuk od groba naResevni, kjer sta pokopana partizanskaborca Lah Dušan in Jerin Cvetko. Prehodnipokal je prejel Čretnik Branko izNove vasi, naslednji trije pa diplome. Tasmuk bo ob ugodnih snežnih prilikah društvoponovilo vsako leto. Priredili so dvepredavanji o Julijskih in Savinjskih Alpahter eno o Švicarskih Alpah in Pirenejih.

Predavanja so spremljali diapozitivi. Vvečjem številu so se tudi udeležili predavanjafrancoskega alpinista g. MauriceHerzoga o vzponu na Annapurno. Markiraliso pot od Šentjurja preko Resevne,skozi vas Svetino do koče. od groba dovrha Resevne pa so nadelali novo pot.Odborniki so: Kopinšek Andrej, DobrotinšekTone. Rečnik Ernest, Roje, KnezFranc, Gradišnik Franc, Bevc Franc. IskraMihael in Klina Ana. V nadzorni odbor sobili izvoljeni tov. Zagajšek iz Kalobja,Gabršek Jože in Ratajc Anton. Občni zborse je vršil dne 3. II. 1953 v Zadružnemdomu ob navzočnosti 40 članov.Sedmi redni občni zbor PD Bohinj seje vršil dne i. III. 1953 v hotelu Jezero.V imenu PZS je odbor pozdravil podpredsedniktov. Škrajnar Tone. Splošnoporočilo o društvenem delu v preteklemletu je podal predsednik tov. Arh Tine,ki načeljuje društvu že vrsto let. Iz t&jnikovegaporočila sledi, da je ostalo številočlanov isto kot preteklo leto, nekolikoje poraslo le število mladincev. SkupinaGorjuše je zvišala članstvo od prvotnihdveh na sedemnajst, v pogledu pobiranjačlanarine pa je na prvem mestuskupina Studor. Skupinskih izletov ni bilorazen dveh udarniških nedelj pri gradnjicisterne Koče pod Bogatinom. Na PlaninskiVestnik se je na novo naročilo 15 članov.Delo gospodarskega odseka je vodiltov. Hodnik Janko. Obračun zimske sezonev Koči pod Bogatinom je izkazal 99 982 dinprimanjkljaja, z inkasom nočnin pa se jeta primanjkljaj znižal na 59 472 din. Celotnideficit je izravnala aktivna letna sezonaobeh postojank, t. j. pod Bogatinomin Vodnikove koče, tako da je konec letaKoča pod Bogatinom izkazala 17 814 din inVodnikova koča 16 568 din čistega dobička.Iz lastnih denarnih sredstev so investiralito leto 76 073 din, od tega za elektrifikacijo31710 din in za ostale nabavke 41 363 din.Za gradnjo cisterne je društvo prejelo odPZS 200 000 din in za priključek električnegavoda od Doma na Komni na Kočopod Bogatinom 200 000 din subvencije; taznesek pa je bil izplačan PD Ljubljanamatica.Društveni odbor si je zelo prizadeval.da bi mu bila dodeljena gradnjadoma na Voglu, vendar pa v tem ni uspel.Skupščina PZS je to gradnjo dodelila PDŽelezničarju. Društvo je mišljenja, da bitudi njihovo društvo lahko zgradilo topostojanko, če bi prejelo za to potrebnofinančno podporo. Nadaljnjo gradnjo kočena črni prsti je skupščina PZS dodeliladruštvu Most na Soči. Markacijski odsekje obnovil markaciji na poti skozi Vojein k Triglavskim jezerom čez Fužinarskeplanine. V diskusiji o gradnji doma naVoglu in priključitvi električnega voda hKoči pod Bogatinom so govorniki očitali,da PZS favorizira ljubljanska planinskadruštva, zapostavlja pa PD Bohinj. Izraženaje bila tudi bojazen, da bo novi domna Voglu služil samo železničariem. Potrebnapojasnila je podal tov. Skrajnar.nakar je občni zbor prešel k volitvam, kiso se izvršile z listki. Za predsednika jebil ponovno izvoljen tov. Arh. Tine. Skleniliso, da bodo v novem poslovnem letuposvetili kar največ pažnje dvigu članstvain naročnikov Planinskega Vestnika, dabodo na novo uredili pot preko Tošca inpristopili k gradnji nove Vodnikove kočena Velem polju L. R.IZ BRATSKIHREPUBLIKNajvišji vrhovi v Jugoslaviji. Doslejso šteli med najvišje vrhove vJugoslaviji Triglav, Korab (2764 m) inŠkrlatico (2738 m). Kot četrti je prišelna vrsto vrh Šare Turčin z 2702 m.Peti pa ji bil Gjeravica v Prokletijah(2656 m).Ze planinsko smučarska odprava1. 1939 (gl. članek dr. Avčina Pl. V.1939, str. 203) je ugotovila, da najvišjivrh Šare ni tisti, na katerem jestala triangulacij ska piramida in kije v specialki označen kot kota 2702 m.temveč drug vrh, ki leži bolj severnoin ki bi po izohipsah na specialki imelokoli 2760 m.S tem problemom se je bavil tudisrbski planinec Darko Vidanovič, kije v Letopisu PSS za 1950 poročal osvojih opazovanjih, M so potrdila, daje najvišja točka Šare visoka 2760 ni.V letošnji številki 3. srbske planinskerevije »Kroz planine« pišegeodetski polkovnik Sevdjerdji, predsednikplaninskega društva »Partizan«v Beogradu, kako je prišlo dotega, da so piramido postavili na koti2702 (Mali Turčin) in jo označili naspecialki 1 :100 000, ne pa na najvišjitočki 2762, imenovani »Veliki (Golemi)Turčin«. Kota 2702 ima boljšo vidljivostza postavljanja triangulacijskemreže I. vrste Paštnik—Ljubotin—Turčin—Koral—Solunske Glave—DobraVoda. Vse te točke se vidijo zMalega Turčina, z .Velikega pa ne.Potemtakem so najvišji vrhovi v JugoslavijiTriglav 2863 — Korab 2764— Šara (V. Turčin) 2762 — Škrlatica2738 — Prokletije (Gjeravica) 2656 m.ing. R. StefanovičNove planinske postojanke v Bosniin Hercegovini. Planinsko-gorski svetBosne in Hercegovine s svojimi slikovitimisoteskami, mnogimi planinskimijezerci, temnimi gozdovi s plahodivjačino, obširnimi planinskimi pašnikiz zanimivim življenjem domačihpastirjev, bi ostal še dolgo časa težkodostopen množici delovnega ljudstva,ki si želi gibanja in razvedrila v planinskinaravi, če ga ne bi podjetnibosenski planinci obdelali še z novimipostojankami in potmi.Planincem in gornikom ne bo večtežko obiskati vrhove mogočne hercegovskeplanine Čvrsnice, katere naj-

višji vrh je Pločina (2228 m), kajtiplaninci so zgradili na Vilincu nanadmorski višini 1951 m lepo in udobnoplaninsko kočo. Za dograditev tekoče se je zelo zavzemal alpinist tov.Drago Entraut pač zaradi mogočnihtisočmetrskih sten, ki do danes še nisobile preplezane, in pa predsednik prvegakmečkega planinskega društva vBosni in Hercegovini tov. Jožo Klepica,ki je obenem odličen gorski vodnik.Vsi člani njegovega društva, kise imenuje »Vilinac« (po Vel. Vilincu,2116 m, ki se dviga iznad koče) in kise nahaja v vasi Doljane (zahodno odJablanice na vznožju Čvrsnice), sonavdušeni planinci.Na sedlu Ruište med planinamaPrenj in Velež na višini okoli 1650 mtri ure hoda od Mostarja je mostarskoplaninsko društvo »Plasa« zgradilo lepplaninski dom in s tem približalo hercegovskiplaninski svet delavcem innameščencem pa tudi mladini iz raznihindustrijskih in trgovskih podjetijv okolici Mostarja.Medtem ko iznad Zenice leži težkaplast čada, izparin in dima, valečegase iz visokih dimnikov železarn, kitvorijo srce naše težke industrije, naplanini Lisac (1012 m), komaj dve inpol uri oddaljeni od tega važnega industrijskegabazena, delovne množicesproščeno dihajo svež in kristalno čistzrak, počivajo, se zabavajo in osvežujejoza nove napore v naslednjemtednu. Med zeniškim delavstvom jemnogo naših rojakov, od katerih sedober del marljivo uveljavlja v planinskemživljenju. Na planini Lisacje zgradilo lep dom planinsko društvo»Tajan« iz Zenice.Na bregu Prokopskega jezera (1640metrov) na planini Vranica je planinskodruštvo istega imena iz Fojnicepostavilo na pogorišču predvojne planinskekoče lep dom, ki ga obdajajovrhovi, dosezajoči v Nadkrstacu višino2112 m.Planinsko društvo »Vlašič« v Travnikuje na prostrani planini Vlašič,in sicer na Galiču (1430 m) zgradiloveliko smučarsko in planinsko postojanko.Vareš, kjer so rudniki železne rudein se iz plavžev noč in dan vali gost,dušeč dim, ima dosti več prebivalcevkot pred vojno. Leži v ozki, stisnjenidolini. Ljudje tod nimajo ne dovoljprostora ne čistega zraka. Na planiniPerun (1427 m) so člani planinskegadruštva istega imena ob finančni podporiin polnem razumevanju upraverudnika ter železarne pa tudi ob močnipomoči delavcev-plavžarjev in rudarjevpostavili planinski dom »Javorje«v bosenskem slogu. Iz Varešado tega doma je komaj uro hoda inže se nudijo lepa torišča za smučanje,oddih in razvedrilo.Planinsko društvo »Bjelašnica« izSarajeva je odprlo svojo osmo planinskopostojanko, ki je pravi biser medplaninskimi domovi v tej republiki.To je planinska koča »Pod Gradinom«(1350 m), ki leži sredi lepih gozdovobširne planine Bjelašnice. S tem svojimuspehom pa planinsko društvo nebo prenehalo s svojo gradbeno podjetnostjo;med planinama Bjelašnicain Treskavica, na kateri so lani odprlidve planinski postojanki, je potrebnopostaviti zavetišče in to bo naredilopodjetno društvo.V gradnji pa je še pet postojank:planinsko-smučarski dom »Bukovik« vobmočju Crepoljskega iznad Sarajeva(gradijo univerzitetni študentje), kočana Pogorelici (1220 m) nad Kiseljakom,koča na Budoželju, ki jo gradijorudarji iz Breze, v hribovitem predelujužno od Banjaluke gradijo krajiškiplaninci svoj dom, na Kmuru (1870 m)iznad Foče pa člani planinskega društva»Zelengora«.Tako vidimo, da so planinska društvaBosne in Hercegovine ob podporinjihove Planinsko - smučarskezveze, sindikatov in podjetij zelo podjetnapri graditvi planinskih postojank,ki so osnovna oporišča za varnogibanje planincev v gorah pa tudivažne zgradbe, ki bodo pospešile razvojplaninstva na domačih tleh; sopa tudi velikega pomena za tujskipromet.Vse bolj se že pojavlja potreba podobrem in z lepimi zemljevidi opremljenemvodniku po gorah Bosne inHercegovine. Četudi ga še dolgo časane bo, prav lahko mirno gremo nadopust v bosenske gore in se tam spoznamoz zanimivim življenjem obnjih.-ič

Rupko Godec: Šotori. Mladinskaknjiga, Ljubljana 1953. Mladi avtorjeznan po svoji delavnosti v taborniškiorganizaciji, bil pa je tudi vPZS eden od tistih odbornikov, kiso se zavzemali za pravilno, zdravo,modernim načelom ustrezajočo vzgojonaše mladine. Ena od oblik, ki sev mladinski vzgoji po vsem civiliziranemsvetu izredno poudarja, jetudi občasno življenje pod šotorom,camping. Na videz je to samo vnanje,simbolično vračanje v nekdanje sožitjes skrivnostmi narave, v resnicipa je taborništvo idealna priložnostza mestno mladino, da najde pot knaravi, učiteljici in vzgojiteljici. Priznatije treba naši taborniški organizaciji,da je, čeprav se je razmeromazelo pozno ustanovila po vojni,takoj smoti-no in z uspehom zagrabilaza delo. Posebno uspešna je njenakulturna dejavnost; pomembnanjena knjižnica, ki iz leta v leto rastez bogato in skrbno urejeno revijo»Tabor« in s takimi priročniki,kot je pričujoča knjižica o šotorih,ki nam v prijetni, zgoščeni innazorni obliki pove domala vse, karje treba vedeti o platneni strehi,spremljevalki človeka, odkar mu jeagrarna kultura polnila kašče tudi zlanom in konopljo, pa tudi že prej,ko je šotore lahko narejal samo izkož. Avtor je knjižico razdelil naštiri poglavja, v katerih obravnavaopremo, šotorke, tipe šotorov in njihizdelavo. Pri opremi govori o palicah,o slemenu in vrhu, o vrvicahin napenjalcih, o količkih, o vhoduin povezovanju šotork, o dnu, okencuin žepih, o impregniranju šotorain njega dviganju, o ležiščih, policah,mizicah in nazadnje še o negišotora. Med raznimi tipi šotorov govoriposebej o strešnih šotorih, hišnih,piramidnih in zvončastih šotorih.Delce je bogato opremljeno zilustracijami, ki jih je dovršeno naredilaAnčka Gošnik-Godčeva. Njenaje tudi okusna in sveža opremaknjižice. T. O.Selška dolina je naslov prvemuprospektu, ki ga je po vojni izdaloplaninsko društvo. Prospekt je izdanv podobni obliki, kakor jih izdajajoturistične organizacije, ne sicer natako dobrem papirju, kakor smo jihv preteklem letu že lahko videli nanaši turistični borzi (n. pr. RogaškaSlatina, Bori itd.), a vendarle še nadovolj dobrem papirju. Prospekt jeokusno prirejen in smotrno urejenin obsega 7 fotografij (Motiv iz Ratitovca— pogled iznad Ribčeve planineproti Triglavu, zelo lep posnetekPodlonka in Prtovča, Sele, Železnikov,starega plavža v Železnikih ternekoliko slabši kliše »Na Ratitovcu«)ter besedilo, ki kratko obravnavaSelško dolino na splošno, nato paposebej Praprotno, Lušo, Selca, Češnjico,Dražgoše, Železnike, Zalilog inSorico. PD za Selško dolino v Železnikihima zelo delaven turistični odsek,ki je prospekt založil. Podoba je,da je to planinsko društvo lepo povezalodelo za planinstvo in turizem.Da je to storilo, je bil že skrajničas. saj je prvo in drugo v tej prelepidolini po vojni počivalo, pred vojnopa cvetelo posebno v območju Ratitovca.Prospektu je priložen pregledenzemljevid. Pohvaliti je treba iniciativnosttega društva, prav je tudi, daje prospekt uniformiran. Marsikakodruštvo, ki se je odločilo za podobnopropagando, se je spričo visokih tiskarskihstroškov premislilo. T. O.B. Slanovic: Goram, zbirka pesmi,Jesenice 1953. — Planinski aktiv»Poštar« na Jesenicah je zelo agilnaplaninska celica, ki ima velikezasluge za telefonsko napeljavo naVršič. Ima svojo .postojanko na Solniglavi, ki jo je v ikra tkem časuspravilo na noge. Za 60-letnico se jeaktiv odločil, da založi zbirko pesmiblejskega planinskega pesnika BrankaSlanovica, ki že nekaj časa skušasvoje planinske občutke in impresijeizraziti v verzih. Namen aktiva, dopolnitinašo slovensko planinsko literaturo,je vsekakor hvalevreden. Saj

es ni prav, če je slovensko planinstvoza 60-letnico svojega obstojazmoglo komaj tri jubilejne številke,ki jih bo zelo težko plačalo, ter pripravilodve brošuri (o Hacquetu inAljažu). Kulturna dejavnost planinstvabi morala ob tej priložnosti boljpredreti ter premagati za vsako cenoprevisoke, neuravnovešene tiskarskestroške (lahko povemo, da je vsakaod jubilejnih številk PV stala več kot500 000 din in da članarina PV krijekomaj 30 % založniških stroškov).Toda leto se bliža koncu in tako vplaninskem založništvu najbrž ne bomokaj posebnega doživeli. (Mordabi kazalo izdati vsaj kak ponatis).Pesmi, ki imajo za svoj predmetgore in gorniška doživetja, so pri nassila redke, kar preredke, če pomislimo»na nebesa pod Triglavom« inPrešernov panegirik na naravno lepotonaše Gorenjske v prvih stancahKrsta pri Savici. Nemci, Avstrijci inItalijani imajo te vrste lirike več;Nemci jo celo prav posebno goje injo obravnavajo s posebno ljubeznijo.Pri nas je še vedno najlepše, kar jebilo v pesmi goram in o gorah povedanega,v ljudski pesmi, v koroški ingorenjski pastirsko-svatbeni popevki.Pesniški prispevki v PV so izrednoredki, čeprav v uredništvo zaidemarsikakšna priložnostna verzifikacija.Gorniški motivi naše umetne pesmi—• priznane — so še redkejši. Vtem pogledu torej še čakamo in bomogotovo tudi pričakali, saj v gorezahajajo mnogi, premnogi ljudje; todadobra pesem je prav tako redkakakor rojen pesnik, pa še pesnik zveliko literarno izobrazbo in izlikanimokusom.Pričujoče pesmi so vse posvečenepredmetom v gorski naravi: planiki,orlom, viharniku, Triglavu, Sedmerimjezerom, Jalovcu, Mojstrovki, scabiosiTrenti, viharjem, noči, Špiku in grobovomv gorah; od slednjih je bilaena objavljena v PV, 1952, str. 35,posvečena partizanskemu grobu v gorah.Motivična značilnost vseh ječustveno oživljanje narave in njenopoosebljanje, kar je končno odmevprastarega človeškega odnosa do gorskegaindividua. Na primer:Kot da bi vrhovi šepetali,kot Srce bi s srcem začutilo,kot da drugo z drugim se je zlilo,da se v njih je bolečina skrila ...V »Viharjih« je ta bolečina bolj določenaz ljubavno bolečino, kar bis pridom in veseljem zabeležili vsiFreudovi učenci to in onstran Rena.Najosnovnejši motiv je motiv smrtiv gorah, kar je razumljivo, saj najboljrazburja človeka, opojenega odestetskih prvin gorskega sveta. Vsegaskupaj je 16 pesmi, od katerihdve, tri kažejo, naj avtor ne odložiperesa. Večini pesmi manjka pesniškedikcije, to je tistega osnovnegasozvočja oblike in vsebine, brez kateregani umetnine. Mera, rima, verz,tropi in figure še ne dado pesmi,tudi če je motiv ali pesniški predmetše tako vzvišen in poetičen. Zabeležitipa je treba, da je Slanovčevaborba za pesniško obliko zelo ambiciozna.Poskusil se je celo s sonetomtradicionalnega tipa (V viharjih),čeprav ne z najboljšo srečo. — Izdajazbirke lepo kaže, da naši planincipogrešajo v planinski literaturi leposlovnihsadov ljubezni do gora, sčimer je treba računati in kar jepri naši literarni suši kljub vsemutolažilno. Zbirko uvaja kratek uvod,ki obravnava shemo zgodovine slovenskegaplaninstva. Spričo velikihtiskarskih stroškov bi bil lahko boljizčrpen ali pa vsaj skrbneje zgoščen.Papir je seveda slab. zato je slikana predzadnji strani temu primerna.T. O.Slovenski etnograf, letnik V., uredilaBoris Orel in Milko Matičetov,izdal Etnografski muzej v Ljubljani,založila DZS, Ljubljana 1952. Vsebinapetega letnika zbornika, ki ga izdajajoslovenski etnografi, je izrednobogata in raznovrstna. Ker je delzanimanja pri slehernem kulturnemplanincu usmerjen tudi v gorskofolkloro, naj nam bo dovoljeno nakratko predočiti, s čim se peča našaetnografija, ki se po osvoboditvi takolepo razvija, naslanjajoč se nadelo starejših generacij. MarijanaGoršič razpravlja o nalogah naše etnografije,ki so predvsem v študiju»kulturne poti« našega naroda, poti,na kateri je narod udaril temeljesvojega sedanjega bivanja, to se pravi,etnografija naj išče v izi^očilih delovnegaljudstva jedro in klico etničnegaorganizma. Vilko Novak govorio Ljudskem stavbarstvu v naši etnografiji,Franjo Baš o Kaštah na Dobrovljah.Gizela Šuklje posveča kraj-

šo razpravo Vplivom podnebnih razmerna oblikovanje hiš in naselij vSlovenski Istri. Zelo zanimiva jedaljša razprava arhitekta MarjanaMušiča o Vplivnih področjih medstilno arhitekturo in slovenskim ljudskimstavbarstvom v srednjem veku.Tone Ljubič posveča razpravo Okenskimmrežam v okolici Ljubljane,stvari, ki postaja vedno redkejša,Angelos Baš pa donesek K stavbnemuin zemljiškemu značaju Ljubljanev franciscejskem katastru. DušanGrabrijan prinaša Misli o našidediščini s posveta arhitektov v Dubrovniku,Sergej Vilfan daljšo razpravoOd vinskega hrama do bajte,Josip Šašel, sodelavec naše revije, parazpravo o Letečih procesijah ob Gosposvetskempolju. Leopold Kretzenbacherrazbira Slovenske pregovorev starih štajerskih rokopisih, dr. JosipTominšek razpravlja o profesorjuKarlu Štreklju kot nabiratelju slovenskihnarodnih napevov, Ivan Grafenauerpa delo Matije Murka. Zelozanimiva je razprava Milana Grošljao imenu Kentaver in polemično zaostrenaGrafenauerjeva razprava oizvoru praslovanske besede bog. BranimirBratanič piše o Plugu i ralu,Josip Mal pripombe k slovenskemubajeslovju, Rado Hrovatin o konferencifolkloristov in festivalu folklorev Opatiji, Vilko Novak pa o Mednarodnemetnografskem kongresu vStockholmu. Knjižna poročila in oceneobravnavajo domača in tuja znanstvenadela etnografske stroke.T. O.Leo Maduschka: Junger Menschim Gebirg. Leben, Schriften, Nachlass.Munchen 1936. Pravzaprav jetežko opisati turo ali doživetje v gorahna nov, izviren način. Vsi spisialpinistov so si do neke mere podobni;so nekako tipizirani: prizoriščedogajanja je vedno gorski svet;alpinist pride zvečer v kočo in jozjutraj zapusti; osvobodi se nekegamoralnega pritiska, ko vstopi v steno;slede ure boja in zmage na vrhu,povratek v dolino in odhod domov,pri čemer alpinisti običajno dajoduška svojemu hrepenenju, ki se izražana najrazličnejše načine. Alpinistbi moral biti umetnik z resničnoustvarjalno močjo, če bi hotel podatizunanja in notranja dogajanja v takiobliki, da bi lahko postala občečloveškalastnina, da bi pritegnila notranjostvsakogar in ne le planinca, kije nekdaj sam kaj podobnega doživljal.Toda umetniki so redki. Maloresničnih umetnikov je v kulturnemin literarnem življenju kakega naroda;kako šele dobiti genialnega piscamed peščico planincev in alpinistov?Samo o enem alpinistu bi si upaltrditi, da se je povzpel do resničnoumetniškega ustvarjanja — o Maduschki.Leo Maduschka je bil rojen 26.julija 1908 v Munchnu. Tam je dokončalgimnazijo in se kot devetnajstletenmladenič vpisal na univerzo.Posvetil se je nemški filologiji,predvsem novejši nemški literarnizgodovini, filozofiji in umetnostnizgodovini. Na univerzi je ostaldevet semestrov, eno leto je študiralna Dunaju. V zimskem semestru 1932je zagovarjal svojo literamo-zgodovinskodoktorsko disertacijo in dobilzanjo najboljšo oceno. Naslov disertacijeje bil »Problem samote v 18.stoletju«. Pol leta kasneje, v noči od4. na 5. september 1932 je štiriindvajsetletnidoktor umrl gorniške smrtiv neurju med slapovi in treskanjemvpadnega kamenja v smeriBenedetti v Civetti.Comici—Blesteče alpinistično ime ni bilMaduschka nikoli. Prvič so ga gorepritegnile v svoj krog leta 1921. Prvezačetniške plezalne poizkuse je izvršildve leti kasneje kot petnajstletenmladenič. Šele leta 1925 je za binkoštiprvič prišel v skupino WilderKaiser. Bila je zanj pravo doživetje.Vedno znova se je kasneje povračalvanjo ter jo je imenoval svojo gorskodomovino (Bergheimat). Spoznal jetudi ostale gorske skupine Avstrije,Berchtesgadenske Alpe ter Dolomite.Življenje mu je potekalo med študijemna univerzi, prosti čas je prebilv gorah, na smučeh in na motoi-ju.Ko se je s svojim profesorjem vrnils študijskih potovanj iz Pariza, Italije(Rima, Sicilije in Benetk) ali iz južneFrancije, je takoj odšel v gore indoživljal življenje v njegovi drugiskrajnosti. Stene v Gesausu, zapadnastena Totenkirchla, Fleischbank, težkesmeri v Predigtstuhlu, Lalidererskisteni, Drusenfluhu, Schusselkarspitze,pa zopet v Dolomitih: TriCine, Val di Montanaia, Guglia diAmicis etc. so bile njegov cilj. Leta

1931 je postal načelnik akademske temveč jo posplošuje celo na vsakalpinističneskupine mtinchenskih danje življenje.študentov (AAVM). Jasno je, da je moral imeti Ma-Vzporedno kot plezalec ali pa še duschka ogromen vpliv in da sehitreje je rasel Maduschka kot pesnik duševno bogastvo, ki nam ga je poinpisatelj. Zlom noge, ki ga je za tri sredoval, ne more izčrpati tako kmatedneprivezal na posteljo, mu je že lu. Sledile so mu cele literarne šole,leta 1924 vdihnil čudovito pesem posnemala ga je cela vrsta epigonov.»Smrt v gorah« (»Der Bergtod«), ki Toda to za nas Slovence končno nije slutnja lastne smrti. Kasneje je tako važno. Literarnega razvoja vspesnil ciklus »Jaz in smrt«, ki ne tujini in delovanja tujih ustvarjalcevobravnava gora, temveč zajema pro- ne zasledujemo zaradi tega, ker nasbleme tedanje mladine, opeva avto tako ze lo mika ali ker ga tako obzjeklenim srcem in celo športna de- čudujemo, temveč predvsem zato,janja. (»1,95 m«). Njegovi alpinistični kakor smo nekoč že poudarili (PVspisi so bili raztreseni po raznih re- i? 53 , str. 38), da bi spoznali silnice,vijah. Kot knjiga je izšla njegova ^ so delovale na duševni obraz slodisertacijain v čudovitem jeziku in venskega alpinizma,stilu spisana plezalna tehnika »So- Notranji ustroj in gibala alpinidobnatehnika v skali« ter »Tehnika stičnega literarnega življenja pri nasnajtežjih tur v ledu«. Po njegovi v dveh desetletjih med obema vojnasmrtije izšla kot knjiga njegova ma so danes za nas — ozii-oma vsaj»Alpinistična zgodovina gorovja Kai- za pisca — še vedno bolj ali manjser«. Vso njegovo preostalo žetev pa »terra incognita« in zato ne moremoso zbrali prijatelji, ji dodali odlomke izreči nobene sodbe, Če nočemo drznihiz dnevnika in nam tako leta 1936 v hipotez prodajati kot dognana dejknjigiz naslovom »Junger Mensch stva. Koliko dela nas še čaka, spoimGebirg« v celoti prikazali alpini- znamo, če naštejemo le nekaj imen.stični in pisateljski obraz Maduschke. kot n. pr.: M. M. Debelakova, JanezKnjiga je pred nekaj leti izšla v po- Gregorin, Bučer lin recimo Režek.natisu -Dosti več bi se dalo reči o gene-Maduschka pa ni bil le umetnik, raciji po vojni. Prva trditev, ki jotemveč tudi izredno razgledan in glo- moramo izreči, je, da je duševno živbokmislec. Stal je sredi bogatega ljenje mladih piscev precej enoličnoduševnega življenja tedanje zapadne in preprosto. Aktualnost in problema-Evrope in je vse struje posredoval tika dobe sta prevpili moč in globinoalpinistični literaturi. Po ideologih O. doživetja. Dosti več beremo o opremi,E. Meyerju, H. Hocku, Guidu Reyu težavnosti vzponov in njih primeritd.so za »nadčlovekom« Nietzscheja javi, celo o poticah in dodatnih karinesteticizmom Croceja nenadoma tah, da kaminov, poči in previsovvdrli v ideologijo alpinizma še Dil- znova ne pogrevamo kot pa nathey, Walzel, Ermatinger s svojim primer o velikem »čemu«, ki nasneoidealizmom in novoromantiko, vleče v gore, o hrepenenju in daljavi,predvsem pa Muller - Freienfels s o občutkih ob mrtvem tovarišu, ki jesvojo tipologijo. Te struje so oplodile umrl poleg nas v stenii in o sili, kialpinistično literaturo pičli dve deset- nas ponovno vleče v gore. V prvihletji kasneje ali pa skoraj istočasno, letih po vojni nas je z intenzivnostjokot so jih Izidor Cankar, Štele, Vid- doživetja presenetil Belač, toda njemarin drugi (posredovali slovenski gov način podajanja je ugonobil čas,umetnostni zgodovini in literaturi, ki je žrtvoval individualnost pisca inMaduschka določa celo čustva in na- njegovo doživljanje objektivnosti pogibepo njihovih diametralno nasprot- dajanja. Primerjava zadnjega Belanihpolih (n. pr. hrepenenje - izpol- čevega članka (»Po vrhovih avstrijnitev,pot-cilj, razgibanost - umirje- skih in francoskih Alp«) z njegoviminje itd. — glej Junger Mensch i. G. članki iz 1. 1946 in 1947 nam to jasnostr. 167) in postavlja romantičnemu pokaže. Razumljivo je, da taka dobaoziroma novoromantičnemu tipu te- ni bila posebno naklonjena Maduschdanjegaalpinista nasproti tip klasič- ki. Prav gotovo je danes pri nas ponegačloveka. Te oznake pa ne gleda znan in tudi cenjen, toda njegovle z literarno - historičnega vidika, literarni vpliv je zelo majhen. Bojim

se, da so na našo mlado generacijodosti bolj vplivali drugo — aM pacelo tretjerazredni pisci, kot na primerKasparek.Tudi v prevodu Slovenci Maduschkedoslej še nimamo. Skromenodlomek »Koča sporrtinov« v študentskemčasopisu Tribuni (letnik I., 1952št. 5 z dne 15. marca 1952) s še dostibolj skromnim uvodom je vse, karimamo. Vendar nam že ta kratkifragment prikazuje vse odlike Maduschkinegapisanja. Pred nami sedvigajo slike in prizori kot naiisaniv živih barvah in tragika dogajanjanas živo zadene.Čas bi bil, da bi Maduschko pobližespoznali; tudi v prevodih. Maduschkan!i umetnik in pisatelj, ki gavelja posnemati in se od njega učiti;v prvi vrsti je glasnik in svetilniknovih pogledov, ki so last vseh naprednihljudi in ki jih moramo tudiSlovenci kot alpinističen narod spoznati.To ni le naša pravica, temvečtudi dolžnost. j. B.V uredništvo smo prejeli:Turizam, mart-april 1953. Iz vsebine:Stanko Marovt, Naš turizam u1952 godini; I., Inostrani turizam injegov značaj; Milan Apih, Za višeodgovornosti u diskusijama o turizmu;Stanislav Govekar, U hotelskim vančevima;Osnovan je turistički savezJugoslavije; Osnovanje Udruženja putničkihbiroa Jugoslavije; Letovalištefrancuskog kluba na CrnogorskomPrimorju; Stručna biblioteka Zavodaza unapredjenje turizma u Beogradu;Naše ogledalo; Po svetu; Iz domačeštampe; Iz rada Zavoda; Knjige i časopisi;Gavra Zaharič, Ugostiteljstvou novom privrednom sistemu; AntonPotočnjak, Kretanje koriščenih kreditau ugostiteljstvu; Prva redovnagodišnja skupština Ugostiteljske komoreSrbije; S. S., Problemi avstrijskogugostiteljstva; Doro Mikijelj,Čaj; Izložba kuvarske veštine u Zagrebu;Sitne vesti; Pitanja i odgovori;Humor; Receptura za spravljanjesrpskih narodnih jela.Kroz planine, časopis za planinstvoi alpinizam. Izdaje planinskisavez NR Srbije. Glavni i odgovorniurednik dr. Dragomir Stojčevič, Beograd,Zmaja od Močava 9/II.Izhaja na dva meseca, 32 strani.Ugostitelj. list za pitanja ugostiteljstvai turizma, Sarajevo, štev. 2,5, 6. Iz vsebine: Sefet čengič, Ugostiteljstvoi turizam u društvenom planuNRBiH; Jovan Putica, Tarifnipravilnici u ugostiteljstvu; Šalih Karabdič,Bespravan rad u ugostiteljstvu;Leon Atias, Neka iskustva izposlovanja sa inostranim turistima;H. Kreševljakovič, Ilidža; Kosta Mandič,Na Kiseljaku prije 75 godina;A. K., Prva turistička organizacija uBiH; Iz prakse naših preduzeča; Saopštenjaiz naše Komore; Rad lokalnihkomora, Novi propisi; Pitanja iodgovori. — Kosta Mandič, Mostarna Neretvi; dr. Ante Maric, Liječilištei turističko mjesto »Guber«; dr. SlavkoEnsminger, Uloga ugostitelj a uturističko j propagandi; Kroz inostranuštampu; Ante Štajnbauer, Organizacijaputničko-turističke službe usavremenom turizmu; Hamdija Kreševljakovič,Gradačac u prošlosti;Šafkija Bubič, Ferijalni Savez Jugoslavije;Mesud Brankovič, Izmjenaiskustava. — Urednik: Adem Kameneica,izdaja Ugostiteljska komoraNRBiH, Sarajevo.Turistični vestnik, leto I., štev. 6,7. Iz vsebine: Fr. Planina, Pokrajinskeznamenitosti Slovenije; Bizeljskigrad — turistična postojanka; J. Planina,Kaj je turizem; S. V., TurizemSlovenije v prvem tx-omesečju 1953;A. H., Plačilna sredstva v turističnemprometu v inozemstvu; Dopisovanjehotelov z gosti; L. S., Popusti naželenici; Dr. G., Graški spomladanskivelesejem; J. P., Obisk direktorjevinozemskih potovalnih uradov; S. V.,Visoke cene v naših gostiščih in letošnjaturistična sezona; I. Ljubljanskifestival; dr. Valter Bohinec, Onaši tujejezični propagandi; J. Planina,Povezanost vede o turizmu zzemljepisom; Z. J., Pooblaščeni menjalciza odkup tujih plačilnih sredstev;S. V., Razstava turističnih lepakovna Reki; Vloga tujcev v slovenskimiselnosti; Psihološki utrinkiiz hotelske recepcije; Izraba ugodnostiza letni dopust; France Planina,Slikar Gaspari; E. C., Makso Koželj;dr. G., Turistična situacija v Evropi;I. G., Rog. Slatina v letošnji zgodnjisezoni; Pišejo ...; Razno; Mimogrede.Izhaja mesečno, odgovorni urednikJožko Sotler; Ulica Toneta Tomšiča,štev. 7/II; celoletna naročnina 240 din.

Erich Vanis, ki je z Ratarjem in več, že od reševalnih ekspedicij iz 1.Lugmayerjem 6.-8. avg. 1952 izvršil 1938. V sredi stene jih je prav malo,9. ponovitev severne stene Eigerja, odgovarjana vprašanje, ali je ta stena naježena. Kajti tu se za kline nobe-skoraj nič, proti vrhu pa je stena karpostala lažja, takole: »Snežišča so res den več ne boji, ker ve, da mu nepostala manjša, toda snežišča niso bilanikdar ključna mesta, pač pa počinad »rampo«, ki sleherno noč zaledenebo treba več ponovno zabijati. V 10metrov visoki poči jih je 7, a pri lepemvremenu nobenega ne rabiš. Vanisin bodo zaledenevale vse dotlej, doklerjih je imel s seboj 12 in 8 vponk,bodo ostala snežišča v zgornjemdelu stene. Da je stena lažja, govoretisti, ki stene sploh ne poznajo. Čenče,pa je v slabem vremenu zadostovalo.Za spuščanje v primeru umika v spodnjemdelu stene bi to bilo vsekakorda je stena danes po stopnji III premalo. Za bivak v gornjem deludo IV, so neodgovorne in lahko postanejonevarne. Po dunajski težav-mesta, od katerih pa prvi dve ponočistene je najti komaj tri pripravnanostni lestvici so n. pr. mesta pod močno poledenita, zato je priporočljivo,da ju zvečer nadplezajo in za vsakHinterstoissei-jevo prečnico in nad njoter prečnica sama IV+, deloma IVprimer spuste od zgoraj dol vrv.Končno je živo ob Eigerju vprašanjedo V. Za led in sneg ne gre postavljatiocene, marveč le naklonino, ki»direttissime«. Nekaj variant, ki bidosedanjo smer, doslej ponovljeno pose giblje od 45° do 60°. Spremembaenajstih navezah in 35 možeh, skrajšale,je bilo že storjenih oziroma za-vremena, neurje, spremeni vsa tamesta v skrajne težave. Erich Waschak(4. ponovitev) in Karel Reiss (11. carji. Podoba je, da bi jo radi pričetih.Najbolj se za to zanimajo Švi-ponovitev) pravita, da v steni ni nobenegamesta nad V. Vendar je mo-dosedanja smer nekoč tudi direttissidržalizase. Verjetno bo ta kakorralno ta V težja od marsikake VI ma v Eigerju ena izmed »poslednjihzaradi stalne menjave ledu, snega in problemov v Alpah«.skale. Posebnost Eigerja so izrednopogosta lokalna neurja, kakor da biŠe enkrat Eiger. Francoska revijaimela stena magnetično pi-ivlačnost»La Montagne« prinaša po enem letuza vsako meglico, ki se pokaže naopis 8. ponovitve severne stene Eigerjapod vodstvom Gastona Rebuffata.severnem nebu. Pogosta neurja sovzrok, da je plezalni čas dosedanjihAvtor opisa je Pierre Leroux, ostalienajstih navez, ki so stene preplezale,tako različen. Smeri ni težko naj-udeleženci so bili, kakor smo že poročali,še G. Magnone, Bruneau inti razen v zgornjem delu tako imenovani»prečnici bogov«, kjer se jeHebran, v steni pa so dobili še AvstrijceBuhla in Jochlerja ter Nemcamoja naveza zamudila v iskanjubrata Maag. Leroux imenuje spodnjismeri štiri ure. In končno, kako todel stene od Rote Fluh do Hinterstoisserjeveprečnice Eigerjev muzej.da v enajstih ponovitvah ni bilo nobenenesreče, medtem ko so prvi pristopiterjali take žrtve najboljših al-O H. prečnici, ki jo prikazuje v impozantnifotografiji, pravi, da ne zaslužisvoje reputacije. Izredno težakpinistov? Zato, ker naveze zdaj v primeruneurja ne obračajo več, marvečpa je bil pi-estop na prvo snežiščenadaljujejo z vzponom, čim pridejozaradi zapadnega kamenja, pa tudido drugega ledenega polja. Mnogo senaslednja plezarija se jim zaradi redkihoprimkov in stopov ni zdela mi-govori o klinih, kje tiče v steni inkoliko jih je treba vzeti s seboj. Vkavna. Rebuffat meni, da je Pointespodnjem delu jih je seveda mnogoWalker daleko težji od Eigerja in to

v vsakem vremenu. Vendar na svojemglasu stena ni izgubila, ker jemenjavanje ledu in skale res velikatežava. Eiger ne nudi ničesar posebnega,nobenega posebnega plezalskegaužitka in ne razgleda. Če bi bil vDolomitih, bi predstavljal dolgotrajnoturo povprečne težavnosti. Za Eigervelja predvsem hitro plezanje.Hitrica je tu varnost zaradi slabegavremena in zaradi padajočega kamenjav popoldanskih urah. Gaston Rebuffatpravi nadalje, da je bila največjatežava ta, da naveza, ki so jodohiteli v steni, ni storila ničesar, dabi jo Francozi lahko obšli, čeprav sojo vljudno prosili. »Toda to je drugazgodba.« Leroux pripominja, da staobe navezi, ki so ju dohiteli, zavrlinjihov glavni adut: naglico. Na »rampi«pa jim je Buhl kot prvi prišelpx-av. Tudi »pajka« (Spinne, Araignee)je piezal Buhl kot prvi. Ko je začelonaslednji dan snežiti, je prevzel vodstvoRebuffat, dokler mu ni ranilkamen glave in roke. Drugi bivak soprebili v skrajno kočljivih razmerah.Nemca za bivak sploh nista bila pripravljena.Bogovi — čuvarji alpinskegamuzeja v spodnjem delu stene,so dobro zrežirali noč. Proti jutru jepritisnil mraz, nastopil je še požledtudi na najtežjih mestih, vseh 200 mvrvi je bilo trdih kakor jekleni kabel.Vendar so ob 6. uri zvečer prispelina vrh po 60 urah skupne borbena življenje in smrt. Ves čas nipadla nobena trda beseda niti tožba.Ko so z zmrzlimi nogami sestopali,je Leroux pomislil na Whymperjevebesede: »Alpe so mi dobro plačale vsemuke, ki sem jih pretrpel — dale somi dve najboljši stvari, ki jih človeksploh more imeti: zdravje in prijatelje.«Kronika ekspedicij na Mt. Everest.Gora je bila odkrita 1. 1852. Odkrilajo je topografska indijska služba. Do1. 1921 noben Evropejec ni prišel bližekot na 75 km. Dalai Lama je šele1920 dovolil, da se organizira ekspedicijain odprl vrata svoje dežele.Vse ekspedicije med obema svetovnimavojnama so šle nato preko Tibeta.L. 1921 je Howard Bury preiskalvse tibetansko pobočje masiva Čomolungma,zapazil zgornji del nepalskegapobočja in si ogledal severnopobočje severovzhodnega pobočja, kinaj bi se ga lotile naslednje ekspedicije.24. septembra istega leta soMallory, Bullock in Wheeler dosegliCol Nord ali Cang La (7010 m). V 1.1922 je general Bruce dvakrat poskusilpriti na vrh. Prva ekspedicij a nibila preskrbljena s kisikom. Mallory,Norton in Somervell so prvi prekoračilivišino 8000 m. 21. maja so seustavili v višini 8225 m. Nekaj dninato sta kapitana Finch in GeoffrejrBruce (generalov nečak) s kisikomdosegla 8300 m. Pri tretjem poskusuje plaz vzel 7 nosačev pod Col Nord.Tretjo eskpedicijo je vodil 1. 1924Norton. Prvič so nosači prišli nad8000 m in postavili taborišče. 4. junijaje Norton prišel do višine 8572,Somervell pa se je ustavil pri 8500 m.To je s tibetanske strani najvišja doseženatočka doslej. 8. julija sta skisikom poskusila Mallory in Irvine.Nazadnje so ju videli v višini 8500 m.Odeli je prišel do 8220 m. Četrto ekspedicijoje 1. 1933 vodil H. Ruttledge.30. maja sta se Wyn Harris in Wagerustavila v višini 8572 m. 1. junijaShipton doseže 8500 m, Smythe višino8572, taborišče pa se je tri nočivzdržalo v višini 8350 m. L. 1934 jenaskrivoma napadel goro AmerikanecMaurice Wilson in umrl od izčrpanosti,ne da bi bil dosegel Col Nord.L. 1935 vodi ekspedicijo Eric Shipton,1. 1936 spet Ruttledge. Nobeden odnjiju zaradi slabega vremena ne dosežeCol Noi-d. Sedmo ekspedicijo je1. 1938 povedel H. W. Tilman. Imelje slabo vreme. Shipton in Smythenista mogla iz taborišča VI. v višini8200 m, Lloyd in Tilman sta prišlado 8300 m. L. 1947 se skrivaj loti goreKanadec Denman in doseže ColNord in 7200 m.Tedaj se Tibet zapre, odpre pa senepalsko pobočje in področje.Jeseni 1. 1950 ekspedicija Houston-Tilman ugleda ledenik Khumbu. Jeseni1. 1951 je Eric Shipton prišel dovelikanske ledene brzice in jo skoropremagal. Ustavila ga je ogromnaledeniška razpoka. In končno spomladiin jeseni 1. 1952 dve švicarski ekspedicijiin 1. 1953 spomladi angleška.Spitzbergi leže 1100 km pod severnimtečajem in jih je 1. 1596 odkrilWillem Barents. Vikingi so jih ponekem islandskem tekstu odkrili že1. 1194. Aktualni pa so postali v XX.st., bogati s premogom in z razmeromaugodnim podnebjem. Sestoje iz

špikov, nomen omen, kakor kažeime. Skandinavci jih imenujejo Svalbard,kar pomeni »mrzla obala«, vendarpovprečna temperatura znaša komaj— 7° 5' C, medtem ko na Groenlandiji—19° C. Ločnica večnega snegaje v višini 500 m. Francoska ekspedicijaje 1. 1950 preiskala najvišjevzpetine, med katerimi prvači Mt.General Perrier (1717 m), kar je biloizmerjeno že 1. 1946. Gorovje je zelopodobno Alpam. Ekspedicija v 1. 1950je hotela dokazati, da so se Angleživ svojih meritvah zmotili, da pa jeimela prav francoska ekspedicija iz1. 1946. Udeležili so se je lyonski plezalciDesorbay, Badin, Duperron inRoux.Bergell (Monti di Bregaglia) spadamed najbolj čislana alpska področjav Švici. Leži na meji med Švicoin Italijo in vsebuje poleg drugih lepotin mikavnosti tudi vrsto plezalnihtur, na katerih se preizkušajo najboljšievropski plezalci. V tem pogleduje posebno znana severovzhodnastena Piz Badile. Člani avstrijskegaAlpenkluba so v zadnjih letihsistematično obdelali ta predel insvoje vtise opisali v junijski številkisvojega glasila »Osterrechische Alpenzeitung«.Geografski in turističnipregled je napisal Otto Steiner, natopa slede poročila plezalcev, od katerihso nekateri že zveneča imenaevropske alpinistike. S. Walcher poročao Disgrazii in o Segantinijevemdelu v Bergellu, Adolf Blach osmereh in turah v Sciori, Erich Waschako severozahodnem razu v Gemellih,Otto Steiner o ozebniku istotam,Rudolf Bardobej iz Salzburga papriobča opis Piz Badile z redkim posnetkomiz prve polovice severovzhodnestene.Dr. Rudolf Jonas, ugledni avstrijskihimalajec, je letošnjo uspešno ekspedicijona Nanga Parbat pospremilv OA Zeitung z daljšim člankom otem, kaj je v Himalaji že odkritega,kaj pa še čaka radovedne znanstvenikein alpiniste. Pravi, da bo trebaše na stotine ekspedicij, preden boHimalaja tako preiskana, kakor soAlpe. Vzhodni del Himalaje, v kateremležita državi Assam in Butan,je najbolj deževni predel nazemlji in zato najmanj znan. Ima patudi najnižje vrhove in povrhu Butansvojih meja Evropejcem sploh neodpira. Je 600 km dolg, 200 km širok.Najvišji vrh je Namča Barva(7750 m). Anglež Tilman je 1. 1939 naslonu prodrl v Assam, vendar zaradimalarije in dežja ni osvojil nobeneposebne vzpetine. Zapadno od tod serazprostira Sikkim-Himalaja,najbolj preiskani del gorovja. Vendarje še mnogo pet in šesttisočakov deviških,med njimi pa tudi 8545 m visokaKangčendzonga, ki so joosvajali že trikrat, pa brez uspeha.Pravijo, da bo zaradi klimatskih razmerin zai-adi tehničnih težav tu najtršioreh. Nepalska Himalajaje ca 800 km dolga in je štiri leta zaEvropejce odprta. Tu je tudi A n n a -puma. Več osemtisočakov, številnisedemtisočaki in stotine šesttisočakovčaka v vzhodnem delu Nepala na raziskovalcein prvopristopnike. Najboljšipoznavalec tega dela je Peter Aufschneiter,po svojem begu iz Lhaseživeč v Katmanduju, glavnem mestuNepala. Preiskal je med drugim severnoin vzhodno pobočje šišaP a n g m e. Zapadno od D h a u 1 a -g i r i j a je svet še popolnoma neznan,v njem pa se dviga več sedemtisočakov.Zapadno od reke Kali jeGarhval Himalaja, znanstvenoin alpinistično najbolj znani himalajskipredel. Do 1. 1947 je pripadalbritski Indiji. Vsi sedemtisočaki so žezavzeti, medtem ko so se doslej trdovratnouprli vsem poizkusom nekaterišesttisočaki (P a n č Č u 1 i, ki gaje naskočil Heini Harrer, N i 1 k a n -ta, Kumaling, Čangabang,Nilgiri Parbat, BasukiParba t, Š i o 1 i n g idr.). Mnogi vrhovizapadno od Gangotri — skupinepa so še popolnoma nepoznani (B r i -gupanth, Phating, Pitvana).Dalje proti zapadu so področja Lahul,Kulu, Padar in Caskardoživela komaj prve obiske (AvstrijcaKolb in Krenek 1. 1939 in 1946).Šest dni hoda vzhodno od Šrinagarjase dviga v Kašmirju lep, še ne zavzetsedemtisočak, 7135 m visokiNun. Dostop do njega je najlažjioziroma najbližji med vsemi sedemtisočakiv vsej 2400 km dolgi Himalaji.Jugovzhodno od skupine Nunin Kun se dviga Šila, 7025m visokagora v okraju Spiti v PandžabskiHimalaji. Ta vrh jeleta 1860 dosegel neznan član geodetskeodprave Survey of India. Šele 47

let nato je Longstaff 1. 1907 prišel navrh 7120 m visokega Trisula. Kerpa ni neznani junak ničesar zapisal,bi bil drugi vzpon še vedno pionirskevrednosti. V Kašmirju so poleg N a n -ga Par bata še mnoge nepreiskanegore. Severno in severozapadno serazprostira Hindukuš, Citral,Gilgit in Hunca z nepremaganimasedemtisočakoma R a k a p o š iin H a r a m o š. Vzhodno od teh serazprostira najnepristopnejši in najveličastnejšipredel planeta — Karak o r a m , ki ima štiri osemtisočake,na desetine sedemtisočakov, odkaterih sta dva zavzeta: S i a K a n -g r i, 7422 minBaltoro Kangri,7260 m. V južnem Karakoramu je skupinaS a s i r Kangri z več sedemtisočaki,ki jo je pred drugo svetovnovojno nameraval predelati AvstrijecSchwarzgruber, ki je 1. 1942 končalgeografski študij na dunajski univerzi,a konca vojne ni doživel.Od 1. 1818 do 1. 1950 je bilo v vsehteh gorovjih 210 alpinističnih in znanstvenihekspedicij. (Tako pravi kronologijaMarcela Kurza, Berge derWelt zv. V. in VII.) Dyhrenfurth praviv svoji knjigi »Na tretji tečaj«(Zum dritten Pol), da je v tem času»padlo« 30 sedemtisočakov in 1 osemtisočak(zdaj jih je že več). Sesttisočakovdoslej še ni nobeden preštel,prof. Jonas pravi, da jih je kakih 100do 120 že zavzetih.Vsekakor so takele ugotovitve pomembnetudi za bodoče načrte našeplaninske organizacije. Predvsem jetreba poudariti, da je le malo ekspedicij,ki bi imele samo alpinističnošportniznačaj in da je vsako ekspedicijotreba dobro znanstveno, ne samo»kondicijsko« pripraviti. Do »športiziranega«alpinizma oziroma himalaizmaje najbrž še daleč. Res je tudi,da se da prirediti ekspedicija z razmeromamajhnimi stroški, če je ekipavoljna in zadovoljna tudi z nižjimicilji, kakor je Comolungma, če je pripravljenana trdo življenje in če jepri volji tudi v večjih višinah nositi»omnia sua« na hrbtu. Ekspedicijavečjega stila seveda stane 50—^0 000S na osebo, z vožnjo tja in nazaj. Švicarskaekspedicija na Dhaulagiri jeračunala 10 000 sfr. na osebo. Nekdunajski geolog pa je za sedemmesečnopotovanje po Indiji, Nepalu,Kašmiru, v Garhvalu in od' Katmandujado Siše Pangme (8013 m) in doTibeta porabil 22 000.— vožnja zladjo pa ga je sama stala za sem intja 10 000 Razume se, da teh vsotposameznik pa tudi posamezna društvane zmorejo, da pa je taka ekspedicijaresna investicija, ki moraimeti realne, vsakovrstne rezultate,ne samo športne, je pa tudi gotovo. Stega stališča je treba sklep PZS o našiodpravi v katero od himalajskih pogorijpozdraviti kot trezen in pameten.Na drugi strani pa je treba storiti vseza pravilen razvoj našega planinstvain alpinizma, za pravilno alpinističnovzgojo naše mladine, za znanstveni,literarni in propagandni alpinističninaraščaj, da bo nekoč — in to v najbližjiprihodnosti — tudi naš človekdeležen čudovite dežele prihodnosti— alpinistične prihodnosti, Himalaje.Španski alpinizem v svetu nimaposebnega glasu, čeprav se zadnječase zelo forsira. Federacion Espanolade Montanismo (Španska planinskazveza) navezuje stike posebno z italijanskimialpinisti, ki so že pred vojnoradi plezali tudi na Iberskem polotoku(Comici, Negri). Na Dolomitespominja posebno Naranjo de Bulnes.Vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem kakor tudi vsem delovnim ljudemširom naše socialistične domovine, predvsem pa našim planincem, želi srečno inuspeha polno Novo letoKERAMIČNA INDUSTRIJAL I B O J E PRI C E L J UZahtevajte povsod naše kvalitetne izdelke - Velika izbira - Kvalitetnoblago — Solidne cene I

Ali sle si žeaskt&eii aauaeouanie zcftet nezgode?Sprostite se gmotnih skrbi v primerunesreče in predajte sepolnemu užitku v Vašem športu.Skrbi preložite na zavarovanje.Lahko se zavarujete skupinsko v okviru Planinskegadruštva, lahko pa tudi posamezno za vsote, ki odgovarjajoVašim zahtevam. Premije in pogoji so ugodni!Državni zavarovalni zavodRAVNATELJSTVO:PODRUŽNICE:LJUBLJANA, Miklošičeva 19, tel. 21-777CELJE, Titov trg 1, tel. 23-45KRANJ, Prešernova ulica 10, tel. 534KRŠKO, Gubčeva 12, tel. 13LJUBLJANA-MESTO, Ljubljana, Beethovnova 10, tel. 21-023LJUBLJANA-OKOLICA, Ljubljana, Miklošičeva 17, tel. 21-776MARIBOR, Partizanska cesta 47, tel. 21-34, 21-01MURSKA SOBOTA, Lendavska cesta 22, tel. 95NOVA GORICA, Cesta IX. korpusa 1, tel. 79NOVO MESTO, Sokolska 1, tel. 150POSTOJNA, Jamska ulica 5, tel. 28iaitoifutm u uieh uecfiti Icca^lU Stovmije !

Planinski travniki in pašniki lahko dajo letno do100% več sočne paše in sena če jih gnojimo zapnenlm dušikom ali nitrofoskalom — Ruše.Rentabilnost uporabeumetnih gnojil je pridanašnji ceni — z 78%državnim regresom —velika, kajti cena apnenegadušika z 20% Nin nitrofoska'a z 8% N,8% P,Os in 8°,o K,0 jesamo din 7.- za kilogr.fco vagon železniškapos t aj a kupcaZato naročajtesamo vagonskepošiljke priTOVARNIDUŠIKARUŠETelefon Maribor štev. 22-48, brzojavni naslov: AZOT MARIBOR

NADEBELO!TRGOVSKOllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllGROSISTIČNOiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiniiiiinniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiP O D J E T J EOTROŠNIKnudi v svojih skladiščih:manufakfuro, galanterijo,špecerijo, železnino terusnjeM U R S K A S O B O T A

T I S K A R N A- i | »Ime- Jftolicccc« | i -LJUBLJANANazorjeva ulica šl. 6TISKARNAizdelava vseh vrst tiskovin, katalogov,časopisov, revij in knjigKN3IGOVEZNICAvezava preprostih in najboljših delK L 1 Š A R N Aizdelava eno- in večbarvnih klišejevŠTAMPIUARNAizdelava vseh vrst žigov in pečatov/ f

Športnes r a j c e ,dokolenke,puloverje,nahrbtnike,- o -k r u š n etorbice,b a r e t e;čepice inklobuke,Vam nudi»PIRIILO«LJUBLJANA, M I K L O Š I Č E V A 12nasproti hotela UnionPRIČAKUJEMO VAŠEGA OBISKAIŠpecialnaposlovalnica>>^y rlanon«L J U B L J A N APrešernov trg štev. 3ima vedno naz a l o g ivsakovrstnepletenine, bluze,žensko perilo,pasove tert o r b i c ePostrežba solidna In strokovna!

Kdorštedi6(18indenarVeleblagovnici£JUBUATIADelavci in nameščenci, izkoristite pri nakupuvsega blaga ugodnost obročnega odplačevanja