December - Planinski Vestnik

je že, mračno in sivo, kot je mračna in siva najina zavest. Z mukovstaneva in streseva sneg raz vreče. Prenehalo je odmevanje zvoncevna pašnikih, slap že davno ne buči več, preko zajede skače lemajhen potoček. Iz bele preproge nad nama se počasi trgajo kosckivlažnega snega. Nezavedno drse v praznino, nešteto se jih vlovil naskalne pomolčke, police in plati. Milan je že zavil za rob. Pedgloboke stopinje mi v megli kažejo njegovo sled. Zapustiti te moram,prijazni prostorček, le v gibanju je najma rešitev. Hvala ti zatvoje gostoljubje, stokrat hvala! Milan že vleče za vrv. Tudi pisanjenamenjeno Vam, tov. urednik, moram končati. Voščite nama srečo!# * *Dragi tov. urednik, ponovno Vam pišem, zdaj iz koče. Vse seje brez nezgode izteklo. Včeraj popoldne sva se vrnila. Zadovoljnasediva v jedilnici in listava po knjigi plezalnih vzponov. Spraševanjain čestitanja ostalih gostov sva se že nekoliko naveličala, bedvakrat težje se je bilo ubraniti pred njihovo darežljivostjo. GotovoVas zanima zadnji dan vzpona. Prav na kratko Vam ga hočemopisati ^ ^ m e t r e n a m a je megla onemogočala večji pregled. Tistisvet bi bil v normalnih razmerah skoraj lahak, zdaj se je pa pravna poličkah nabralo največ snega. Se vedno je enakomerno naletaval.Ko sva prejšnji dan doživela ta, že drugi vremenski preobrat,prvi hip nisva niti pomislila na posledice. Opremo sva imela sicernajino najboljšo, čeprav počen groš vredno. Pet let stan vetrovki,neštetokrat premočeni; tanka puloverja, to je bilo vse, kar sva polegstrganih hlač in srajc premogla in v vseh podobmh razmerah premoreva(v tem pogledu v naši plezalni druščini skorajda m izjem).Imela sva pa le veliko prednost pred inozemskimi navezami, ki plezajotod le v lahkih plezalnih copatah. Le-te sicer izvrstno služijov kopni skali. Razmeram, kot sva jih imela midva, pa so lahko^kosle naši, manj prožni in težji, zato pa kompaktni čevlji. Dokajsnjebolečine pa so nama takoj v začetku povzročile roke, razmehcaneod snežnice. Rokavice sva namreč — brez opravičila — pustila doma.Po 60 metrih pležnje smer zavije na desno. Prečiti sva moralamokre, strme plati in krajše police, dokler nisva po nekaj raztezajihdosegla gornjo zajedo, ki poteka paralelno s prvo kakih 70 metrovbolj desno. To izredno težavno prečenje je bilo kar dober treningza previsno poč nad nama. Dva skrajno težavna raztezaja potekatapo njej Snega je bilo tu malo. Tem več sva ujela vode za rokave,da se kljub napornem plezanju nisva kaj prida ugrela. Se pet došest raztežajev nama je manjkalo do vrha. Kot zanalašč je potegnilmrzel veter. Od vseh strani so se usipale snežinke. Kljub temu svamorala v krušljivem svetu napredovati zelo počasi in previdno, bsnegom zakriti bloki so predstavljali veliko objektivno nevarnost.Ob vsaki priložnosti sva zabila klin. Le nisva zaman nosila neobičajneteže na hrbtu. Prav nahrbtniki so v dolgih in težkih turahvzrok, da se plezalčeve moči hitro trošijo, neredko do konca.