December - Planinski Vestnik

Zavetišče na Menini planiniZavetišče na Menini planini (1508 m) jePD Gornji grad otvorilo dne 9. VIII. t. 1.Zgradilo ga je skupno s pašniško zadrugo,s katero si tudi delita prostore. To zavetiščeso zgradili predvsem zaradi tega, daimajo postojanko v neposredni bližinikraja, kjer bo stal njihov novi dom, zaza katerega so zbrali že precej gradbenegamateriala in tudi nekaj denarnihsredstev. V zavetišču imajo eno sobo, kijim hkrati služi tudi za kuhinjo in shrambo,ter sobo, kjer je skupno ležišče za 14oseb. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilopreko 300 planincev. Pozdravni nagovorna planince je imel vodja pripravljalnihdel za nov dom tov. voščič Martin.Pred vojno je sicer stal planinski dom naBibi, ki pa ni nudil nikakega razgleda,ker je stal pod vznožjem planine. Novidom pa bo stal na najlepši razgledni točkiplanine. V svojem govoru se je tov. Voščičspomnil tudi pokojnega tov. Kocbeka, kije živel in deloval v Gornjem gradu. Odtamkaj je tudi ustanovil planinsko podružnico,ki slavi letos 60. jubilej svojega obstoja.V počastitev tega jubileja so tudioni na ta dan postavili temelje novegadoma s tem. da so otvorili zavetišče naMenini planini, predvidevajo, da bo novidom prihodnje leto že pod streho. L. R.Zbor alpinistov v Logarski dolini.9. oktobra 1953 je PZS priredila pod vodstvomkomisije za alpinizem vseslovenskizbor alpinistov, kakor je bilo sklenjenona zboru načelnikov AO v zgodnjispomladi t. 1. Tedaj je celjski AO prevzelnalogo, da zbor pripravi v Planinskemdomu v Logarski dolini in da poskrbiza program. Takih zborov doslejnismo prirejali In tako se je to prvemupoznalo. Zbora se je udeležilo 160 alpinistoviz vseh krajev Slovenije: iz Primorske,iz Jesenic, iz Domžal, Kamnika, Maribora,Celja, iz zasavskih revirjev in oddrugod. Število je bilo kar preveliko, takoda jih sicer prostorni planinski dom nimogel vseh dovolj gostoljubno sprejeti.V domu se je namreč v tem času še zadrževalo30 stalnih gostov. Gostinski prostoriso bili za zborovanje premajhni, zatoso se morali zborovalci stisniti v gostinskosobo v depandansi, ki jo je PD Celjezgradilo na pogorišču nekdanje Tillerjevekoče. Tu jih je najprej pozdravil predsednikPD Celje tov. prof. Orel, se opravičilzaradi pomanjkljivosti, ki so nujnonastopile zaradi tesnih prostorov in spregovorilo domnevni in resnični razlikimed nekdanjim in modernim alpinizmom,o vrednotenju alpinizma pri oblikovanjumladega človeka ter o domačem AO. Zanjim je govoril tov. Bučer, načelnik komisijeza alpinizem, o najrazličnejših problemihslovenskih AO, o liku alpinista,o organizacijskih nalogah AO, o ekspedicijah,skratka o vsem, kar je to leto zanimalonaše mlade alpiniste. Nato je vjedrnatih besedah o letošnjih uspešnihslovenskih alpinističnih navezah govoriltov. Kočevar. Zal je zaradi okvare v hidrocentralina Palniku odpadla demonstracijaplezalskih činitev z episkopom.Po njegovih izvajanjih je predsednik PZStov. Fedor Košir pozdravil zbor, čestitalAO navezam in pohvalil vse odseke. Vznamenje priznanja je podelil vsem AOlepe pohvalne diplome.Med temi točkami je zapel tri pesmidomžalski pevski zbor pod vodstvom prof.Berganta. Prostor ni dovoljeval kakegavečjega kulturno-umetniškega programa,povedati pa je treba, da tudi ni bil pripravljen.V prihodnjih letih bo treba mislitipredvsem na ta del programa. Zboralpinistov naj bi bil nekaj zares lepega,prisrčnega, nekaj, kar bi najiskrenejšeljubitelje gora povezalo med seboj z občutjemin občutkom lepote in dobrote.Po zborovanju se je v gostinskih prostorihPlaninskega doma razvila prosta zabava,v nedeljo zjutraj pa se je večina alpinistovrazšla preko Savinjskih Alp v KamniškoBistrico. Nekateri so spotoma obdelalilažje smeri v zapadni Planjavi, mnogopa jih je šlo po zanimivi, a po vojnimalo hojeni Kopinškovi poti na Ojstricoin Korošico.Tečaj GRS na Korošici. Ljubljanskireševalci so v dneh od 20. do 23. oktobrapriredili na Korošici svoj vsakoletni reševalnitečaj. Namen tečaja je bil utrditevravnanja z najmodernejšimi reševalniminapravami, kot so Marinerjeva reševalnanaprava in Gramingerjev sedež. K tečajuso bili povabljeni še alpinisti in reševalciiz Kamnika in Celja, vendar se ga je žaludeležil le en celjski alpinist.Uspeh tečaja je zadovoljiv. Poleg osnovnihvaj z novodobno reševalno napravoje bilo izvedenih tudi nekaj poskusnihreševanj, enkrat celo preko severne steneVršičev.Udeleženci tečaja, ki so bili sami mladi,po večini že izkušeni plezalci, so pokazalisvojo spretnost in znanje.Preko zime nameravajo ljubljanskireševalci izpopolniti svoje znanje v reševanjuše v stenah Turnca in Iškega Vintgarja.V začetku poletja pa bodo izvedlipoizkusno reševanje preko ene znanih stenSavinjskih ali Julijskih Alp.Člani AO Ljubljana - matica urejujejodragoceno fotografsko zbirko. Predvsemzbirajo fotografske posnetke iz naših sten.V ta namen že redno objavljajo zanimivefotoreportaže v društvenem okenčku, karvzbuja veliko zanimanje. Fotoreportaže obsegajopoleg plezalnih vzponov tudi zanimiveposnetke iz tečajev in življenjaAO R. K.Telefoni planinskih postojank:Erjavčeva koča na Vršiču,Kranjska gora 43Poštarska koča na Vršiču,Kranjska gora 73Koča zlatorog v Trenti, Soča 3L. R.