December - Planinski Vestnik

gati PZS pod vodstvom predsednika tov.Fedorja Koširja. Novoustanovljeno društvoje naslednik planinskega aktiva Poštar,ki je takoj po osvoboditvi pričel delovativ PD Ljubljana-matica, nato nekajčasa pod okriljem PD vladnih ustanov,po razidu tega društva pa zopet v PDLjubljana-matica. Aktiv je imel tudi alpinističnosekcijo, ki je kar dobro uspevala.Delo poštnega aktiva je bilo vsestranskouspešno, zlasti pa se je izkazalopri dograditvi poštarske koče na Vršiču.Namen novo ustanovljenega društva na]bi bil da bi povezalo vse dosedanje članepoštnih planinskih aktivov ali sekcij,hkrati pa pridobilo v vrstah poštarjev novečlane. V krajih, kjer bi bilo vec poštarjev- planincev, bi obstajale planinskeskupine. V odbor so bili izvoljeni polegostalih tov. Zabel Ivan kot predsednik,Cerar Ciril kot tajnik in Mrak Vladislavkot gospodar. Na občnem zboru sta sodelovalatudi poštarski mešani pevski zbor mgodba na pihala.Občni zbor PD Ilirska Bistrica se jevršil dne 20. V. t. 1. v hotelu Zmaga vIlirski Bistrici. Društvo v preteklem letuni moglo sklicati občnega zbora, ker seje tedaj borilo z velikimi organizacijskimitežavami. Do resne krize pa je prišlo vdruštvu z ustanovitvijo TD Partizana vIlirski Bistrici, ki je med drugim formiralotudi planinsko sekcijo. Med člani jetedaj namreč prevladovalo mišljenje, dabo planinsko društvo kot samostojno društvoprenehalo obstajati, člani PD pa dase bodo vključili v planinsko sekcijo TDpartizana. Delo v društvu je zaradi tegapopolnoma zamrlo in se je zopet poživilošele tedaj, ko je za to zvedela PZS m vstvar posegla, sklicali so takoj občni zborin sklenili, da bodo takoj pričeli z obnovočlanstva, sanirali blagajno, ki je postalamed tem deficitna, na novo opremiliin popravili Cankarjevo kočo na svinščakihTv katero je bilo večkrat vlomljenoin pristopili k obnovi planinskega doma,katerega pogorišče se nahaja poleg Cankarjevekoče. Za obnovo tega doma soobljubila svojo pomoč že rama j^djetjain OLO. Nameravajo obnoviti tudi kočona vrhu Snežnika, ki je vsako leto vsebolj obiskovana in priljubljena izletnikatočka zlasti hrvatskih planincev. Ze sedajoa bodo na vrhu Snežnika vzidali spominskokaseto, v kateri se bo stalno nahajalavpisna knjiga in žig. Od Lovskegasveta nameravajo zopet prevzeti Vilharievokočo v Črnem dolu. ki je društvena'last in katero bodo zopet redno oskrbovali.Izvolili so nov odbor, ki mu predsedujetov. Cubr Milko.PD Rimske Toplice se je ustanovilona občnem zboru dne 11. Vin. 1953. Od79 vpisanih članov in 25 pionirjev je naustanovnem občnem zboru bilo navzočih65 članov, zastopnik PZS ter delegati PDLaško. Za svoje delovno področje predlagajookoliš, ki bi obsegal na desni straniSavinje Kopitnik. Stražki hrib, _ Tur je doGole, Sv. Katarine in Sv. Krištofa, nalevi strani Savinje pa naj bi meja potekalaod kolena Savinje pn Marijagradcumimo Stope pod Sv. Lenartom, mimo ,Vrabčeve peči do Jurkloštra, odtod pa,južno pod Lipo preko Sv. Lovrenca doSave pri Radečah in ob njej do Zidanega imosta, tako da bi ta del v celoti zajel/3Veliko Kozje. Sklenili so, da bodo mar-"kirali poti na Kopitnik, Stražnik in Kozje,pridobili čim več novih članov, prav takopa posvetili tudi vso skrb zbiranju naročnikovza Planinski Vestnik. V bližnjiprihodnosti nameravajo tudi pristopiti kpostavitvi planinske postojanke na Kopit -niku. Odboru načeluje tov. Lev Tičar.jubilejni občni zbor PD Celje se jevršil dne 10. XU. 1952 v vrtni dvoranihotela Evropa v Celju. Poleg številnegačlanstva so se zbora udeležili tudi predstavnikioblasti, delovnih kolektivov mčasopisja, med drugim pa sta društvu kvisokemu jubileju čestitala nestor slovenskegaplaninstva in bivši dolgoletni urednikPlaninskega Vestnika tov. dr. JosipTominšek ter predsednik PZS tov. KoširFedor. . ,Iz programatičnega govora Dredsedmkatov. Orla Tineta je razvidna kratka zgodovinadruštva, posebno položaj planinskeorganizacije po drugi svetovni vojni.Celjsko društvo se je kaj hitro znašlo.V 7 letih je po okupatorju povzročenoškodo skoraj povsem nadomestilo. Danesima Celje v svoji upravi 6 planinskihpostojank s kapaciteto 400 postelj, t. j.Mozirsko kočo na Golteh, Korošico, Okrešelj,Loko nad Raduho, Planinski dom vLogarski dolini in Celjsko kočo. S tem jePD Celje najmočnejši turistični podjetnikna področju Savinjske doline. V svojihnadaljnjih izvajanjih je tov. Tine Orel poorganizacijski strukturi razčlenil dobre inslabe strani dela številnih društvenih odsekovin prišel do zaključka, da društvoše ni vsega naredilo in uredilo, da je semnogo pomanjkljivosti, objektivnih msubjektivnih, naglasil pa je, da je to, karje bilo narejenega, bilo storjeno z resničnovnemo, s srčno zavzetostjo, z iskrenovoljo ne ravno velikega števila resničnihljubiteljev gora, takih ljudi, ki so od svojerane mladosti živeli z gorami, pa sc> Jimza prenekatero srečno in lepo doživetjehvaležni. , „Iz poročila tajnika tov. Sirka Francetapovzemamo, da šteje društvo 1736 članov,nasproti 2482, kolikor jih je društvo štelov preteklem letu. Padec znaša 28"/o in gaje pripisati predvsem spremenjenim gospodarskimrazmeram. Društvo šteje 7 odsekov,od katerih pa so bili najdelavnejsismučarski, gospodarski in markacijski odsek.Organizacijski odsek je vključil nanovo 224 pionirjev in 231 mladincev naI. gimnaziji, potrudil pa se bo organiziratimladino tudi še na vseh ostalihceljskih šolah. Javnih predavanj društvoni imelo, pač pa so se številni člani udeležilipredavanja znanega francoskega alpinistag. Herzoga v Ljubljani. Skupinskiizleti so bili v glavnem usmerjeni v SavinjskeAlpe in na Pohorje, poedinci paso obiskovali tudi Julijske Alpe, Karavankeitd.Finančno poročilo blagajnika tov. HudnikaStaneta nam pove, da je celjskodruštvo zaživelo v polnem obsegu v turističnemin gospodarskem pogledu kljuoslabim izgledom v letu 1951, ko so se podražilepotnine na vlakih in avtobusih.Posebno velik odraz v finančnem pogleduso dali novi sindikalni popusti. Mozirskakoča na Golteh je izkazala din 314 000.—,koča na Loki pod RaduhodinlK 800,— inFrischaufov dom na Okrešlju din 101 000.—dobička. Dom na Korošici je izkazal din7000.- • izgube. Vzrok temu je v tem, ker