December - Planinski Vestnik

nik velikih nahrbtnikov pri plezanju. Najbrž tudi Levstku teza nahrbtu v steni ni preveč dobrodošla, vendar se on — med najinimitovariši že znana stvar — vabam gastronomskih užitkov m nikdarmogel z uspehom upirati. Tako je tudi sedaj naložil kljub mojimodločnim protestom v nahrbtnik toliko provianta, kakor da mislivaostati v steni vsaj tri dni. Ko je k temu dodal še dve steklenici cajain pa svoj pulover, je najina prtljaga narastla do vsega upoštevanjavredne teže. S seboj sva imela namreč še okrog 45 klinov, lesenezagozde in več kot 20 vponk. . .Nad votlino se bočijo bele plati v naklonim kakih 60 stopinj,nad njimi pa se postavi stena popolnoma navpično. Zajeda sama, kise vleče na desni strani, je nepreplezljiva, kak raztezaj levo pa svazagledala črno steno, ki se je končala v nekakem previsnem pasu.Vse skupaj je bilo videti več kot nemogoče, vendar sem take pogledepoznal že iz Watzmana in iz stene Laliderer. Na oko se človek tudiiz največje bližine ne more zanašati. To se je pokazalo tudi tu. Počrni hrapavi in mestoma krušljivi skali sva prišla pod previs mčezenj. V levem kotu zajede se je izoblikovala krušljiva poc. Tu jeeno izmed najtežjih mest v smeri. Precej časa je trajalo, preden svaoba stala nad njo na viseči ploščadi, nad katero naju je pozdravilaprijazna votlina. Imela sva že tretjino stene za seboj in z veseljemsem sprejel Levstkov predlog, da malo olajšava nahrbtnik.Nad votlino se dviga zajeda v previsnih odstavkih, vendar jeskala tam take vrste, da sva si tisto možnost prihranila prav za najskrajnejše.Na desni strani sva namreč že opazila vrsto kaminov,na katere sva že v dolini stavila velik del svojih upov. Zato svapreko previsa na desni strani votline prestopila v odprto steno. Plezanjeje tu popolnoma izpostavljeno, stojišča slaba. V nekakem cikcakusva se pomikala navzgor in po kakih treh raztežajih prišla vkamin. Nezanesljiva skala naju je zopet pozdravila m potrebna jebila velika pazljivost. V kratki previsni zapori sva pustila nekajklinov nad njo pa kamin preide v plitvo poč, ki naju je nato privedlana majhno glavico. Tu sva si končno lahko odpočila. Lahkobi prečila levo v podaljšek zajede, vendar sva se raje obrnila nadesno v smeri proti vrhu. Najtežja mesta so bila tako za nama_Polepem, izpostavljenem plezanju sva kmalu dosegla lažji svet. Bilasva že v Aschenbrenner j evi smeri in sva po znanih skalah breztežav dosegla rob stene. Dolgoletna želja se nama je izpolnila.Tehnični opis nove smeri:Izpod raza Travnika po polici desno do druge velike votline.Na desni strani preko previska, po polički levo ter preko belih plati(40 m). Nad teboj navpična, temnosiva stena. Po njej naravnostnavzgor po slabo izraženem sistemu razčlemb (80 m) (4 klini) dovznožja velike, iz doline vidne zajede, ki se vleče preko vse stene.Po zajedi navzgor (30 m, previsni odstavki, 6 klinov), nato prestoplevo na udobno ploščad. Votlina, možic. Na desni strani votlinepreko previsa navzgor (3 m, živa lestev, nad previsom klin). Od tuprečka desno do klina (7 m). Nato še vedno desno poševno navzgor