December - Planinski Vestnik

Erich Vanis, ki je z Ratarjem in več, že od reševalnih ekspedicij iz 1.Lugmayerjem 6.-8. avg. 1952 izvršil 1938. V sredi stene jih je prav malo,9. ponovitev severne stene Eigerja, odgovarjana vprašanje, ali je ta stena naježena. Kajti tu se za kline nobe-skoraj nič, proti vrhu pa je stena karpostala lažja, takole: »Snežišča so res den več ne boji, ker ve, da mu nepostala manjša, toda snežišča niso bilanikdar ključna mesta, pač pa počinad »rampo«, ki sleherno noč zaledenebo treba več ponovno zabijati. V 10metrov visoki poči jih je 7, a pri lepemvremenu nobenega ne rabiš. Vanisin bodo zaledenevale vse dotlej, doklerjih je imel s seboj 12 in 8 vponk,bodo ostala snežišča v zgornjemdelu stene. Da je stena lažja, govoretisti, ki stene sploh ne poznajo. Čenče,pa je v slabem vremenu zadostovalo.Za spuščanje v primeru umika v spodnjemdelu stene bi to bilo vsekakorda je stena danes po stopnji III premalo. Za bivak v gornjem deludo IV, so neodgovorne in lahko postanejonevarne. Po dunajski težav-mesta, od katerih pa prvi dve ponočistene je najti komaj tri pripravnanostni lestvici so n. pr. mesta pod močno poledenita, zato je priporočljivo,da ju zvečer nadplezajo in za vsakHinterstoissei-jevo prečnico in nad njoter prečnica sama IV+, deloma IVprimer spuste od zgoraj dol vrv.Končno je živo ob Eigerju vprašanjedo V. Za led in sneg ne gre postavljatiocene, marveč le naklonino, ki»direttissime«. Nekaj variant, ki bidosedanjo smer, doslej ponovljeno pose giblje od 45° do 60°. Spremembaenajstih navezah in 35 možeh, skrajšale,je bilo že storjenih oziroma za-vremena, neurje, spremeni vsa tamesta v skrajne težave. Erich Waschak(4. ponovitev) in Karel Reiss (11. carji. Podoba je, da bi jo radi pričetih.Najbolj se za to zanimajo Švi-ponovitev) pravita, da v steni ni nobenegamesta nad V. Vendar je mo-dosedanja smer nekoč tudi direttissidržalizase. Verjetno bo ta kakorralno ta V težja od marsikake VI ma v Eigerju ena izmed »poslednjihzaradi stalne menjave ledu, snega in problemov v Alpah«.skale. Posebnost Eigerja so izrednopogosta lokalna neurja, kakor da biŠe enkrat Eiger. Francoska revijaimela stena magnetično pi-ivlačnost»La Montagne« prinaša po enem letuza vsako meglico, ki se pokaže naopis 8. ponovitve severne stene Eigerjapod vodstvom Gastona Rebuffata.severnem nebu. Pogosta neurja sovzrok, da je plezalni čas dosedanjihAvtor opisa je Pierre Leroux, ostalienajstih navez, ki so stene preplezale,tako različen. Smeri ni težko naj-udeleženci so bili, kakor smo že poročali,še G. Magnone, Bruneau inti razen v zgornjem delu tako imenovani»prečnici bogov«, kjer se jeHebran, v steni pa so dobili še AvstrijceBuhla in Jochlerja ter Nemcamoja naveza zamudila v iskanjubrata Maag. Leroux imenuje spodnjismeri štiri ure. In končno, kako todel stene od Rote Fluh do Hinterstoisserjeveprečnice Eigerjev muzej.da v enajstih ponovitvah ni bilo nobenenesreče, medtem ko so prvi pristopiterjali take žrtve najboljših al-O H. prečnici, ki jo prikazuje v impozantnifotografiji, pravi, da ne zaslužisvoje reputacije. Izredno težakpinistov? Zato, ker naveze zdaj v primeruneurja ne obračajo več, marvečpa je bil pi-estop na prvo snežiščenadaljujejo z vzponom, čim pridejozaradi zapadnega kamenja, pa tudido drugega ledenega polja. Mnogo senaslednja plezarija se jim zaradi redkihoprimkov in stopov ni zdela mi-govori o klinih, kje tiče v steni inkoliko jih je treba vzeti s seboj. Vkavna. Rebuffat meni, da je Pointespodnjem delu jih je seveda mnogoWalker daleko težji od Eigerja in to