Sklenila sva počakati Nemca, ki sta plezala brez opisa in zadnji delzelo počasi. Videlo se jima je, da dolgih sten nista vajena. Preteklaje skoraj ura, preden sta prilezla do naju. Sedaj smo plezali istočasnodo ozkih, mokrih kaminov, ki so bili danes mestoma težji odspodnjega dela. Po dveh dolžinah sta Nemca zaostala in končnoprosila za vrv. Združili smo se torej in nadaljevali do ogromnegabloka pod rumeno streho. Od bivaka sem plezal v dno mokrega insluzastega kamina, mimo nepotrebnih klinov v bele, strme ploščenad streho, kjer me je prvič danes pozdravilo toplo popoldanskosonce. Varoval sem na zračni polički nad streho. Najbrž so Švicarjivčeraj zgrešili smer, ker sem opazil nekaj metrov višje svetlo francoskozaponko. Ko je bila Nadja pri meni, sem splezal do nje in stem povečal skromno zbirko svojega železja. Zlezel sem prosto nazajdo police in prečil po njej celo dolžino v levo v lažji teren izstopnestene. Na tem varovališču je imela Nadja sedaj dvojno delo. Varovalaje Harija in mene istočasno. Plezal sem naravnost navzgor dogruščnate gredine in čakal pol večnosti na paternošter. K sreči se jeNadja na stojišču odvezala od Nemca, nakar sva po razbitem inskrajno krušljivem terenu dosegla greben Velike Zinne.Stena je bila za nama. Še ena stran k tanki in majhni knjigisrečnih dni v življenju, ki jih prelistavamo v težkih dneh sto in stokrat,bredemo po spominih in doživetjih, ki so za nami. Lepi so innepozabni.Naslednji dan smo zabijali dolgčas s kuho in pogovorom, obenempa opazovali dve navezi v severni steni Velike Zinne, ki stašele pozno popoldne dosegli rob težkega dela sredi stene. Vreme,ki nam je šlo vse do danes na roke, se je proti večeru poslabšalo.Temni oblaki, ki jih je tu in tam presekal blisk, so zakrivali vrhza vrhom. Ob 7. uri zvečer je zajela tudi naše šotore gosta, hladnamegla.Jugozapadni raz Velike Zinne (Mazorana - Milani)Sivo, čemerno jutro naju je zadržalo proti običaju dolgo v spalnihvrečah. Gosta megla je zakrivala stene, včasih je votlo zadonelodaleč na zapadu za Marmolado. Bal sem se, da je lepega vremenain plezanja konec. Dolgo sva ugibala in modrovala, preden sva seodločila za vzpon. Ce se ulije pod steno, jo pač pobriševa v kočo,če pa pride v steni, pa bog pomagaj. Šotor za pastirsko bajto se jetresel od krepkega smrčanja obeh Nemcev, ko sva odšla mimo. Zbudilasva ju in povabila s seboj, pa nista bila preveč navdušena.Obrnila sta se na drugo stran in nadaljevala s spanjem. V gostimegli sva tipala okoli Zapadne Zinne pod Veliko in po nerodnemprodnatem grabnu dosegla škrbino pod vstopom. V stari vojaškikaverni sva čakala dobre pol ure, da sva v megleni luknji poiskalazačetek raza, ki se dviga iz škrbine 250 m popolnoma navpično dorampe pod vrhom. Prve lažje dolžine sva plezala brez vrvi do gladkihčrnih skladov v navpičnici raza. Plezal sem od tu v dveh prostih
Jugovzhodna stena Fleischbanka, Vzhodna stena Fleischbanka,raz Christaturma.Dulferjeva smer.Drugo smer sta septembra 1953 preplezala celjska alpinistaJanko Mirnik in Stane Veninšek.raztežajih naravnost navzgor do rumenih previsov, ki v obliki pasuoklepajo celo južno ostenje. Pod njimi sem prečil rahlo v levo pokrušljivem navpičnem odstavku in s pomočjo dveh klinov dosegeldrugo streho na ostrem robu raza. S tega mesta sem v gosti meglizaman iskal v opisu označene previsne poči nad streho. Varovan vdveh klinih sem prečil pod streho v levo in res po nekaj izrednotežkih metrih dosegel krušljive zagozdene poči, zaprte s krepko,previsno streho. Do strehe je šlo v razkoraku, nato pa v napornemizvešenem položaju v škripcu preko nje in v desno na prislonjenolusko z udobnim varovališčem. Dolžina je sicer krepka in tvegana,vendar še precej pod VI. stopnjo, ki sem je bil vajen z Rumenegaraza in severne stene. Ko je splezala Nadja do mene, sem nadaljevaldo vrha luske pod črno in previsno zgornjo steno, kjer smer zavijenazaj na raz. Klin za klinom je zlezel v nesigurno, od klinov stolčenoskalo v izredno težki in izpostavljeni prečki, ki je bila od vseh dosedaj najkrepkejša. Konec zaključuje še pet previsnih metrov prosteplezarije do široke ploščadi pod rampo. Težave so bile za nama.Ostalo je le še 30 m sicer strme, a trdne zajede do grušča podvrhom. Razvezala sva se in počila na toplem opoldanskem soncu.Sestop naju ni skrbel več, zato sva pokadila, premlela doživetja mi-
- Page 1 and 2: Poštnina plačana v gotoviniPLANIN
- Page 3 and 4: \JxMoIN SOTRUDNIKO MPLANINSKEGA VES
- Page 5 and 6: Vpisna knjiga, ki je bila 28. VIII.
- Page 7 and 8: JankoMlakar:60 LET SLOVENSKEGA PLAN
- Page 9 and 10: Tominška, Čadeža, Rozmana, Nagla
- Page 11 and 12: Upravni odbor Planinske zveze Slove
- Page 13 and 14: Na kakšno novo stavbo OD tudi v le
- Page 15 and 16: oja. Če pa primerjamo SPD z dreves
- Page 17 and 18: Visokih Tur, ne da bi bil tam zavze
- Page 19 and 20: noljubi, temveč tudi preprosti bra
- Page 21 and 22: Naj v zadnjo opombo našemu Janku i
- Page 23 and 24: ki v njih gorniško delovanje vzbuj
- Page 25 and 26: Ostenje Laliderer z včrtano smerjo
- Page 27 and 28: Foto I. LevstekFalkenhiittePogled p
- Page 29 and 30: Zadnje desetine metrov se smer doko
- Page 31 and 32: omogoča večjo koncentracijo, s te
- Page 33 and 34: Južna stena Schtisselkarspitze: 1.
- Page 35 and 36: ni. Ne ujamem ničesar, odletim naz
- Page 37 and 38: spravila v Aschenbrennerjevo smer,
- Page 39 and 40: Foto R. KočevarLevo Herzogova smer
- Page 41 and 42: Na vrhove Totenkirchla inPredigtstu
- Page 43: na desni, je bil Hans dobrih 30 met
- Page 47 and 48: poti, verjetno bližnjic, ki sem ji
- Page 49 and 50: Civetta z jugovzhodastena celo dol
- Page 51 and 52: vrednosti bi bila danes za najuv te
- Page 53 and 54: MitjaKilar:TRAVNIKajvečje doživet
- Page 55 and 56: Foto ing. Slapar MirkoTravnik z vč
- Page 57 and 58: do slabega stojišča (20 m, klin,
- Page 59 and 60: DR. MIHA POTOČNIK O DR. KUGYJU(Gov
- Page 61 and 62: Prof. JankoOrožen:OB STOLETNICI RO
- Page 63 and 64: ALPINISTIČNE NOVICESeverna stena L
- Page 65 and 66: Priprave za kočo so lepo napredova
- Page 67 and 68: človek. Tako je tudi na področjun
- Page 69 and 70: nimi sredstvi, ker je največkrat v
- Page 71 and 72: Centralni katalog tujih časopisov
- Page 73 and 74: mora imeti koča skozi s mesecev mr
- Page 75 and 76: da žičnica na Krvavec ni več neu
- Page 77 and 78: višji vrh je Pločina (2228 m), ka
- Page 79 and 80: es ni prav, če je slovensko planin
- Page 81 and 82: 1931 je postal načelnik akademske
- Page 83 and 84: Erich Vanis, ki je z Ratarjem in ve
- Page 85 and 86: špikov, nomen omen, kakor kažeime
- Page 89 and 90: Ali sle si žeaskt&eii aauaeouanie
- Page 91 and 92: NADEBELO!TRGOVSKOllllllllllllllllll
- Page 93 and 94: Športnes r a j c e ,dokolenke,pulo