December - Planinski Vestnik

Dom Klementa Juga v LepeniOtvoritev Doma Klementa Juga v Lepeni.— Dolina Lepena je bila do sedajskoraj nepoznana, čeprav ne zaostaja posvojih lepotah za Trento in Logom. DolinaLepena tvori naravni in najbližji prehodiz Zgornje Soške doline v Bohinjsko dolino,in sicer preko planine Duplja, Bogatinskegasedla in Komne, kakor tudi čezPrehodavce za Tolmin. Dolga je 6 km inse začenja 2 km pred vasjo Soča. Zaradite naravne povezave so planinci in turistiže dolgo pogrešali v tem predelu planinskopostojanko, ki bi jim omogočila lažjiprehod iz Komne ali Krna v gornjo posoškodolino, posebno Trento. Tej želji jesedaj ustreglo PD Nova Gorica, ki je dne19. VIL 1953 otvorilo na koncu te doline,ko se pot začne vzpenjati proti planiniDuplja in Krnskemu jezeru, novo lepo planinskopostojanko in jo posvetilo spominuznanega alpinista dr. Klementa Juga. Daje bila ta postojanka res nujno potrebna,je pokazal dosedanji obisk, čeprav društvuše ni uspelo postojanko popolnoma opremiti.Otvoritve se je kljub slabemu vremenuudeležilo okrog 400 planincev, medtemko je postojanko obiskalo v dobrihdveh mesecih od otvoritve okoli 1000 planincev.Postojanka ima 5 spalnic s 26 posteljami.Društvo ima možnost, da si urediv sedanjem poslopju, ki je služilo nekdanjižičnici, depandanso. Letos je bila rednoodprta in oskrbovana le do 1. X. 1953,vendar pa bo možno dobiti prenočišče indelno preskrbo tudi preko jeseni in zime,ker dosedanja oskrbnica, ki bo postojankoČuvala v zimski dobi, stanuje v neposrednibližini. S tem bo tudi ustreženoevent. željam smučarjev iz Komne, Bogatinskegasedla in okolice Krnskega jezera.Zaščitna služba DOZ-a. Dogajajo seprimeri, da se poedina PD mimo PZSobračajo na DOZ za pomoč v sanitetnemmaterialu. Čeprav eksistira pri DOZ-uzaščitna služba, katere edini namen je,nuditi planinski organizaciji denarna sredstvaza nabavo reševalnega materiala vsvrho preprečevanja nasreč, je DOZ vsetake prošnje rešil negativno, ker daje topomoč le preko PZS. Tako je lansko letoomogočil izvedbo številnih predavanj oprvi pomoči po PD-jih, v letošnjem letupa je odobril kredit din 330 000.— za nabavosodobnih Marinerjevih reševalnihnaprav. Z dodelitvijo tega kredita namje DOZ omogočil, da bomo mogli s temisodobnimi reševalnimi napravami opremitivse ogrožene planinske postojanke inz njimi olajšati ter pospešiti reševanje ponesrečenceviz težko dostopnih sten. Kakorsmo trdno prepričani, da bo DOZ tudiv bodoče zvesto podpirala GRS v njenihprizadevanjih, smo mu tudi že danesiskreno hvaležni za njegov dosedanji dragoceniprispevek, ki ni majhen.Sestanka načelnikov postaj GRS, ki seje vršil dne 14. VI. t. 1. v Ljubljani, so sepoleg zastopnika PS Hrvatske tov. RakaIvana iz Zagreba, udeležili še zastopnikireševalnih postaj prevalje, Celje, Hrastnik,Kamnik, Kranj, Tržič, Radovljica, Jesenice,Rateče-Planica in Ljubljane. Ostalereševalne postaje so opravičile svoj izostanek.Sestanek je vodil tov. dr. MihaPotočnik. Poročilo o organizacijskem stanjuGRS je podal predsednik PZS tov.Fedor Košir, ki je poudaril važnost tegasestanka, ki se vrši tik pred otvoritvijoletne sezone, ko je obisk gora najmnožičnejšiin mora biti GRS pripravljena, dabo kos svojim nalogam. Sestanek je bilpotreben tudi zato, da se reševalci seznanijos stanjem v GRS po raznih pretresljajih,ki jih je ta organizacija doživelapo nesreči v Špiku 1. 1952. Reševalci najna tem sestanku povedo svoje mnenje inpredloge, da bi GRS mogla v polni meriizpolniti naloge, ki jih je dolžna izpolnjevati.Zlasti naj podajo svoje mnenje glededela začasne komisije GRS pri PZS, ki joje morala PZS formirati takoj, čim sogorenjski reševalci odklonili vsako odgovornostsodelovanja pri reševalnih akcijah,kajti tako številna organizacija pačne more biti brez GRS. Komisijo GRStvorijo najuglednejši alpinisti in reševalci,ki stoje daleko nad vsakim osebnim trenjemin jim je PZS hvaležna, da so prevzelito nehvaležno nalogo. Formiranjezačasne komisije GRS je bil le začasni inzasilni ukrep PZS, ki naj ima predvsemta cilj, da zopet vzpostavi GRS in ji damesto, ki ji gre. Komisija se je takoj polotilasvoje naloge. Danes pa je stanje žetako, da je v najbolj ogroženem kraju ževzpostavljena GRS. Reševalci so pokazalidejansko ljubezen do naših planin. Dasise lahko že trdi, da stoji organizacija GRSzopet trdno, obstaja le še vtis, da ni pravepovezave in enotnosti, kar pa naj bi bilanaloga današnjega sestanka.Sledila so poročila načelnikov reševalnihpostaj. Iz teh sledi, da so vse reševalnepostaje več ali manj dovolj usposobljeneza reševanje na svojem terenu inda uspešno vrše reševalne akcije, skorajvse pa so edine v tem, da jim primanjkujejoklini in vponke, ponekod pa tudivrvi in ostali tehnični material. Delegatiso naglašali nujnost čim tesnejše povezavekomisije GRS s terenom. Na sestanku sosprejeli vrsto sklepov, ki naj utrde, poživein izboljšajo delo reševalnih postaj.Sklenili so, da bo komisija v bodoče posvečalaveč pažnje preskrbi tehničneopreme in v manjši meri sanitetnemu materialu,da bodo poedine reševalne postajevključile v svoje vrste čim več mladineiz vrst alpinistov, pa tudi samih planincevza reševanja v lažjem terenu — zavsakega takega reševalca pa dostavile komisijipismen utemeljen predlog, nakarjim bo komisija izdala reševalno legitimacijoin znak. V zvezi s tem pa naj komisijana prihodnji skupščini tudi predlagaspremembo pravilnika GRS. V GRSnaj se vključijo vsi lastniki lavinskihpsov, reševalna postaja na Jesenicah panaj se opremi z najmodernejšimi reševal-