Janez Krušic :ODPRAVA AO JESENICE V ŠVICARSKE GOREAlpinistični odsek Jesenice je organiziral in izvedel v času od26. avg. do 9. sept. 1953 alpinistično odpravo v Wališke in BernskeAlpe v Švici. Odprave so se udeležili: Kersnik Stane, Šilar Janko,Krušic Janez, Koblar Slavko, Stražišar Jože, Ferjan Peter in CopJaka. V gorah Waliških Alp so izvedli naslednje ture:Dofour spitze (4609 m), skupina Monte Rosa (Koblar, Ferjan,Kersnik, Čop, Stražišar).Severo zapadna stena Zermattskega Breithorna (4165 m), kateroso prvič preplezali leta 1926 Welzenbach, Rigele in Bachschmidt.Višina stene 1200 m. Vse ledene vesine imajo okrog 60° naklona.Smer ima zelo malo ponovitev — vse ponovitve so bile izvedene vmnogo boljših snežnih pogojih. Plezala sta Krušic in Šilar. Ker jebila mesečina, sta vstopila v steno ob dveh ponoči — zaradi ledenihsilno strmih vesin pa sta izplezala zvečer ob 21. uri na vrh (čističas plezanja 19 ur). Popolnoma ledena visokogorska tura. Ponočista sestopila po jugozapadni strani Breithorna čez Teodul-ledenikin se vrnila po 31 urah neprekinjene naporne hoje in plezanja.Matterhorn (4505 m) po švicarskem Hornli grebenu NO. Prvivzpon so izvedli leta 1865 Whymper, Hudson, Hadov, Douglas,Croz in Tangwalderja — to zmago nad zermattskim orjakom pa soštirje udeleženci plačali s smrtjo. Turo so izvedli razen Čopa vsičlani odprave v treh navezah.Obergabelhorn (4073 m) po grebenu Arben — sestop po grebenuv južni steni. Smer je bila preplezana prvič leta 1874. Ponavljalasta Koblar in Stražišar.Pte de Zinal (3791 m) po južnem grebenu. Sestop na Schonbielskiledenik. Plezala sta Šilar in Ferjan.Dent Blanche (4364 m) iz Schonbielskega ledenika preko zapadnestene Wandfluha in izpostavljenem južnem grebenu na vrh.Prvi vzpon so izvršili leta 1876 Gardiner ter Peter in Hans Knubel.Sestop isti. Plezali so Krušic, Šilar in Ferjan.Spodnji Gabelhorn (3391 m) plezala sta Koblar in Stražišar.Udeleženci so izvedli vzpon in sestop v dveh navezah po zapadnisteni Eigerja (3974 m), ki je bila pretežno brez ledu in snega. Višinastene 1500 m (brez Čopa in Kersnika).Da se je odprava sploh lahko izvršila, so se izvajale sistematičnepriprave na AO-ju že od zgodnje pomladi. Za finančno in materialnopomoč pa se člani AO Jesenice iskreno zahvaljujejo naslednjim:<strong>Planinski</strong> zvezi Slovenije, OLO Radovljica, MLO Jesenice, Sindikatumetalurških delavcev Jesenice, Motorju - Škof j a Loka, Elanu-Zgoše, Intertransu - Ljubljana, Plamenu - Kropa, Sadu-Celje inMesarskemu podjetju Naklo.Dodeljena vsota iz blagajne AO pa je udeležencem odprave vŠvico krila komaj 50?/o celotnih stroškov.Obširnejši članek o odpravi bo izšel v prihodnjem letniku. — Op. ur.
DR. MIHA POTOČNIK O DR. KUGYJU(Govor ob odkritju spomenika 2. avgusta 1953 v Trenti)Naša dežela je bila vedno gostoljubno pozorna do vseh ljudi iz drueihT * - Ug - h r arodov ' ki so Pohajali k nam z d E n Sk! so spostovali nasa čustva in našo pravico, ki so hoteli biti naši oo?tenPrijatelji. Zgodovina jugoslovanskih narodov nudi mnogo dokazov S totaHnapa , ? e * asa dežela tudi tem > da smo vedno odklanjali in šeodklanjamo vse. ki bi hodili po naši zemlji z namenom, da nam jo odvzamejoN»TftSSS J' Ug n3Cm Življen J a ' kakr šnega smo ^ sami svobodno i z Kvi TV' f a , Sm +°- P ? mnoglh grenkih in krvavih izkušnjah v preteklostiv tem postali zelo kritični in previdni. Mi smo tudi v razvoju našega Dlanin-60 " letnO ° rganizi [ ano deI ° proslavljamo te dni. "meli opravkapo eni strani z mnogim osvajalskim -nasilnim prodiranjem v naše gore pot^TJ/r 1 S ° k med nas zahajali tudi taki n3Ži pri j atel j if kismodomače ^udiin deta radi VZeli medse kakorEden takih mož je bil dr. Julius Kugy.Mi ne poudarjamo tega, da mu je bil oče Korošec, čigar družina je bilaslovenskega izvora, mati pa Slovenka, sorodnica pesnika Koseskega. Dr Kugvsam se nikoli na stel za Slovenca in nespametno bi bilo proglašati ga za tamSl J a nekako " ac ionalno lastiti, ko pa vsi vemo, da mu je bil glavniS "f mskl ; Y. ka t erem j e . tudi P^l svoja nesmrtna dela. Vendar Kugy jekljub temu tudi nas m ga štejemo za svojega zategadelj, ker je mnogo svojegaživljenja preživel v naših gorah in med našimi ljudmi - ne zato, dabi vmenu kake druge nacije ali kake nečloveške in nam sovražne idejeosvajal naso zemljo m jo potujčeval, temveč kot velik odkritosrčen prijatelj" as p e , Z . e n^e'. na t lh gora in naših »vdl, « -lih je s svojimi opisi prosLvfnadaleč in na široko po vsem svetu. Naša dežela, naše gore mu niso bile predmetm popnsce osvajanja ali kakršne koli prepotence »zmagovalca«, temvečvedno in povsod srčna zadeva in srčna potreba.Prav zaradi tega danes tudi postavljamo in odkrivamo spomenik temuk f n a A 1 ? in n - iihove Pravljične lepote, čToveku^P^srčen m odkritosrčen nacrn proslavlja naše preproste gornikevodnikepastirje, divje lovce iz Trente, iz Zajzerc in Ovčje vasi, iz DolineProslavil je sirom po svetu našo Trento s Triglavom in Jalovcem in našeTrentarje m s tem zaslužil trajno domovinsko pravico med njimi.Ko je Kugy sestavil svojo znamenito knjigo »500 let Triglava« ie vuvodu zapisal: ' J»Čutim se poklicanega za to delo in sem pravilno za to izbran. Gotovoje dobro v teh časih (1938) vedno močneje uveljavljajočega se nacionalizma,da se tega dela loti mož, ki stoji visoko nad vsakim nacionalizmom,cigar obzorje se ne neha tam, kjer leže meje njegovega jezika.«In dalje: »Splošno je že znano, da absolutno spoštujem imena ki sonastala v narodu, med ljudstvom (= domačinska imena). Ta so zame edinomerodajna m pravilna in ni dovoljeno dotikati se jih. Zato se trudim — karse samo po sebi razume — povsod, da pišem slovanska imena natančno vnjihova izvirnosti in v njihovi pravilni slovenski pisavi.«Tako je pisal Kugy leta 1938, v nemško pisani in predvsem Nemcemnamenjeni knjigi, v času torej, ko sta Hitler in ,Mussolini že sklenila in podpisalasmrtno obsodbo našega naroda, ko so bila v Trstu, koder je dr Kugyživel, že davno nasilno popačena vsa slovenska imena, v času, ko je Hitlernastopil svoje prve osvajalske pohode v Avstrijo in na Češko. Tega svojegaprepričanja Kugy ni spremenil vse do svoje smrti v februarju 1944 in gatudi m skrival. Njegovo pravo in resnično prijateljstvo do naše zemlje innaših ljudi je hilo vedno izven vsakega dvoma. —
- Page 1 and 2:
Poštnina plačana v gotoviniPLANIN
- Page 3 and 4:
\JxMoIN SOTRUDNIKO MPLANINSKEGA VES
- Page 5 and 6:
Vpisna knjiga, ki je bila 28. VIII.
- Page 7 and 8: JankoMlakar:60 LET SLOVENSKEGA PLAN
- Page 9 and 10: Tominška, Čadeža, Rozmana, Nagla
- Page 11 and 12: Upravni odbor Planinske zveze Slove
- Page 13 and 14: Na kakšno novo stavbo OD tudi v le
- Page 15 and 16: oja. Če pa primerjamo SPD z dreves
- Page 17 and 18: Visokih Tur, ne da bi bil tam zavze
- Page 19 and 20: noljubi, temveč tudi preprosti bra
- Page 21 and 22: Naj v zadnjo opombo našemu Janku i
- Page 23 and 24: ki v njih gorniško delovanje vzbuj
- Page 25 and 26: Ostenje Laliderer z včrtano smerjo
- Page 27 and 28: Foto I. LevstekFalkenhiittePogled p
- Page 29 and 30: Zadnje desetine metrov se smer doko
- Page 31 and 32: omogoča večjo koncentracijo, s te
- Page 33 and 34: Južna stena Schtisselkarspitze: 1.
- Page 35 and 36: ni. Ne ujamem ničesar, odletim naz
- Page 37 and 38: spravila v Aschenbrennerjevo smer,
- Page 39 and 40: Foto R. KočevarLevo Herzogova smer
- Page 41 and 42: Na vrhove Totenkirchla inPredigtstu
- Page 43 and 44: na desni, je bil Hans dobrih 30 met
- Page 45 and 46: Jugovzhodna stena Fleischbanka, Vzh
- Page 47 and 48: poti, verjetno bližnjic, ki sem ji
- Page 49 and 50: Civetta z jugovzhodastena celo dol
- Page 51 and 52: vrednosti bi bila danes za najuv te
- Page 53 and 54: MitjaKilar:TRAVNIKajvečje doživet
- Page 55 and 56: Foto ing. Slapar MirkoTravnik z vč
- Page 57: do slabega stojišča (20 m, klin,
- Page 61 and 62: Prof. JankoOrožen:OB STOLETNICI RO
- Page 63 and 64: ALPINISTIČNE NOVICESeverna stena L
- Page 65 and 66: Priprave za kočo so lepo napredova
- Page 67 and 68: človek. Tako je tudi na področjun
- Page 69 and 70: nimi sredstvi, ker je največkrat v
- Page 71 and 72: Centralni katalog tujih časopisov
- Page 73 and 74: mora imeti koča skozi s mesecev mr
- Page 75 and 76: da žičnica na Krvavec ni več neu
- Page 77 and 78: višji vrh je Pločina (2228 m), ka
- Page 79 and 80: es ni prav, če je slovensko planin
- Page 81 and 82: 1931 je postal načelnik akademske
- Page 83 and 84: Erich Vanis, ki je z Ratarjem in ve
- Page 85 and 86: špikov, nomen omen, kakor kažeime
- Page 89 and 90: Ali sle si žeaskt&eii aauaeouanie
- Page 91 and 92: NADEBELO!TRGOVSKOllllllllllllllllll
- Page 93 and 94: Športnes r a j c e ,dokolenke,pulo