December - Planinski Vestnik

cvetju in si ogledali Gorico. 4. majaso ponovno krenili na Primorsko, insicer čez Tisovo — Dol in Čaven vAjdovščino, kjer je bil sestanek zvipavsko in goriško podružnico. Natem izletu so našli na Otlici avrikelj.Prav tako pridni so bili tudi v markiranjupoti. Zaznamovali so poti: izBele čez Tisovc na Otlico do Polancana Dolu 'in postavili v Beli kažipotnotablico; na Sivko nad Ledinami skažipotno tablico; na Vrh nad Rovtamis tablico na Mravljišču. Ta pot jenajlepša, saj drži čez Črni potok oblepih slapovih Sopotskih korit blizuMatjaževih kamer in pot na Jelenk.Popravili pa so tudi pot k Divjemujezeru in okoli njega ter napraviliklopi nad jezerom in vse skupaj lepozavarovali.Poleg sankanja je podružnica budilazanimanje tudi za drsanje. Leta1913 je napravila električno razsvetljavonad drsališčem pri Likarci. Polegbrige za domače gore so se zanimalitudi za druge slovenske Alpe.V ta namen so priredili 1. marca 1913skioptični večer. Podoben večer se jevršil tudi 1. marca 1914. Občni zborje bil 18. decembra 1912 in je pokazallep dvig članstva na število 100. Vmaju 1. 1913 so priredili izlet na Vrhnad Rovtami in na Vrhniko, 17. majana Jelenk, 15. junija pa na Porezen.Pirnatova koča je uspevala in številoobiskovalcev se je v tem letu dvignilona 128.Podružnica je šla z uspehom protisvoji 10-letnici. Občni zbor 24. januarja1914 je bil že v znamenju slavnostnedesetletnice. Pred praznikomdesetletnice, ki se je slovesno obhajala12. julija 1914 z veliko planinskoveselico v Ljubevču, se je vršil 17.maja zadnji izlet podružnice čez Zakovkin Brekovce v Žiri. V tem zadnjemletu življenja in delovanja sonapravili še naslednje markacije:Kovačev rovt—Gore —Razpotje. Potdrži mimo razgledišča in je imelakažipotno tablico na Kovačevemrovtu in Razpotju. Pri tablici na Razpotjuje bilo tudi označeno razvodjemed Jadranskim in Črnim morjem.Ob cesti Idrija—Kovačev rovt so napravilidve klopi. Prva je bila v začetkudolge serpentine, druga priveliki smreki s tablico »Razgled naTriglav«. Primerne tablice so postavilitudi v Črnem vrhu in na Vrhunad RovtamL Število članstva je doseglonajvišjo število 105.Kakor ostale podružnice SPD vbivši avstroogrski monarhiji tako jetudi idrijska odigrala svojo nacionalnoin napredno vlogo v borbi protigermanizaciji slovenske zemlje. Njihovaglavna naloga je bila zavzeti invsidrati se s planinskimi (postojankamina naših planinskih vrhovih, prehitetidn onemogočiti pojav nemškihplaninskih društev na naših planinah.Ta namen je imela tudi Pirnatovakoča na Javorniku, na najvišji točki,kjer prehaja alpski svet v Kras innad prehodom iz alpskega področjav dolino Vipave in dalje na Kras indo morja.Z izbruhom prve svetovne vojnein nato z italijansko okupacijo so bilespodrezane že tako slabe korenineorganiziranega planinstva, ki ga nioživelo niti novo oziroma za kratkodobo oživljeno samostojno planinsko•društvo v letu 1925. V dobi okupacijeso propadli tudi vsi objekti dn napraves Pirnatovo kočo vred, nekaterepredele pa so okupatorji popolnomazaprli in onemogočili gibanjeprebivalstva.Toda planinska ideja ni zamrla vIdriji. Če je zamrla v vrstah meščanstva,pa je še krepkeje oživelamed našimi delovnimi ljudmi, mednašo mladino. Ni bila sicer izraženav formalni organizaciji, vendar je^množično oživela v obliki borbe protipoitalijančevanju, v borbi za domačobesedo, v borbi za ohranitev slovenskegaznačaja Idrije in njene okolice.Ob taki delavski in narodni zavesti,pripravljen na končni obračun stujim imperializmom in domačimiizdajalci, se je idrijski rudar priključiluporu in borbi za pravice Primorcevin Jugoslovanov. Nešteto grobovpadlih borcev krijejo naši gozdovi.Tudi naša osrednja planinska točka,naš Javornik je doživel mnogo borbin po njegovih pobočjih je bilo prelitomnogo krvi. III. bataljon Gradnikovebrigade je skoro ves našelsvoje zadnje bivališče pi-av na Javorniku.Z vsestransko zmago, z osvoboditvijoter z našo priključitvijo kostali Jugoslaviji so nastopili novipogoji za naše življenje in nadaljnjirazvoj. Nosilec živahnega razmaha niveč malomeščan, pač pa naš delovni