December - Planinski Vestnik

Jo s.Wester:PROF. JANKU MLAKARJU V OPOMBOLetos v začetku meseca julija smoabiturienti stare ljubljanske gimnazijeiz 1. 1893 doživeli šestdesetletnico svojemature. Samo enajst, kar nas je vmejah naše domovine, nas je izmednekdanjih triinšestdeset ostalo pri življenju,a le sedem se nas je sešlo obtem »bisernem« jubileju, medtem koso štirje tovariši spričo bolehnosti —senectus ipsa morbus (starost sama jebolezen) — izostali, med temi tudi —prof. Janko Mlakar. Huda bolezen gaje pridržala doma, kjer je ležal natrdi postelji utesnjen v mavčev oklep.Dne 11. avgusta je v 80. letu svojestarosti izdihnil in dva dni nato smoga na njegovi poslednji poti spremilik večnemu počitku.Zdaj počiva na ljubljanskih Žalah mož, ki za življenja ni poznalpočitka, tudi ne potem, ko je bil 1. 1926 kot profesor mestne ženskegimnazije stopil v zasluženi pokoj. Še dalje se je dal zaposlovati kotkatehet na ženskih srednješolskih zavodih in je kot predavateljnastopal v raznih krajih naše domovine. Saj so ga povsod visokocenili kot priljubljenega popularnega govornika, ki je znal svojapredavanja, zajeta večidel iz planinskih potovanj, beliti z duhovitimiin šaljivimi domislicami. Osnovno načelo mu je bilo: ridendodicere verum (smehljaje povedati tudi bridko resnico). Takih predavanjv raznih prosvetnih organizacijah je opravil nad dve sto.Zadnje javno predavanje »Iz domovine in tujine« je imel v Ljubljanipod okriljem Planinskega društva v nabito polni dvorani dne7. junija 1951. Še vedno se je oglašal tudi v Planinskem Vestniku.Skoraj ni letnika našega planinskega glasila, da bi ne bilo v njemkakega prispevka izpod Mlakarjevega klenega peresa. Ni majhnoštevilo bralcev in poslušalcev, ki bodo morali vedro besedo »hudomušnegaJanka« poslej pogrešati.Mlakar je predvsem planinski potopisec. Kot maturant se je bilv družbi četverice pod vodstvom tedanjega teologa Frana Sal. Finžgarjaprvikrat povzpel na Triglav. Bilo je to 1. 1893. To svojo prvovisokogorsko turo je opisal šele 40 let pozneje v Mentorju (1932/33).Prvič pa se je oglasil še kot bogoslovec s kratico I. M. v PlaninskemVestniku 1896, kjer je objavil potopisni črtici »Skozi Luknjo inTrento v Bole« in »Na Stol!« To sta krajša sestavka v skromnemslogu domačih ali šolskih nalog, še brez značilnih potez Mlakarjevegafabuliranja. Ko pa je leta 1896 opravil daljšo turo preko