dr. Jos. Pretnar zmagal z 297 glasovi. Mlakarja ta poraz ni ozlovo-Ijil. V »Spominih in opominih« (PV 1937, 183) pravi z vprav spokorniškimzadovoljstvom: »Marsikaterega kozla sem že ustrelil vživljenju, večjega pa menda še nikdar, kakor je bila ta moja kandidatura.K sreči so popravili, kar sem jaz zgrešil, Skalaši, ki sose posebno potrudili, da sem pri volitvi sijajno — pogorel.« Vendarpa je vztrajal še v novem odboru kot podpredsednik, ostal je kot»ostalina iz junaške dobe SPD, nekaka antikviteta še iz predvojnihčasov.« Dokončno pa se je poslovil iz odbora 1. 1933. —Ob letošnjem jubileju naše planinske organizacije so Mlakarjakot najboljšega poznavalca povabili, da naj napiše zgodovino SPDza prvo dobo društvenega delovanja, t. j. od početka do 1. 1932. Tegadela se je lotil s posebno vnemo ter ga je lansko zimo dovršil, koje iz društvenih poročil sestavil obširen in izčrpen historiat SPDin ga poživil z osebnimi spomini. V tekočem letniku PV, št. 5, jepričel to dokumentarno poročilo objavljati pod naslovom »60 letslovenskega planinstva« in že kot bolnik je vestno opravil vse korekturedo št. 8, ni pa več doživel celotne objave, ki se zaključujeprav v tej zadnji številki. Usoda mu je bila toliko naklonjena, daje mogel spis vsaj v tipkopisu dokončati. Podobno je ob določenemroku (1. jan. t. 1.) oddal rokopis brošure »Jakob Aljaž, triglavskižupnik«, s katero pričenja PZS vrsto monografij naših pomembnihplanincev. Mogel je opraviti še korekturo že lomljenega stavka, nipa več doživel izida tega svojega poslednjega spisa. — List Družinaprinaša daljši Mlakarjev leposlovni spis »Herta. Povest mladegadekleta«, ki je pričel izhajati že 1. 1952 in je njega 34. nadaljevanjeizšlo v letošnji prvi oktobrski številki. Tudi ta obširni rokopis jepisatelj uredništvu oddal v celoti končan. Tako pridejo trije daljšispisi na svetlo po avtorjevi smrti. Kakor za slovo od sveta je častnozaključil bilanco svoje planinske in pisateljske dejavnosti.Planinska zveza Slovenije je ob šestdesetletnem jubileju našeplaninske organizacije podelila prof. Mlakarju vrlo zasluženo najvišjeodlikovanje — zlati častni znak — kot najodličnejše priznanje»za njegove zasluge pri razvoju slovenskega planinstva, pridobljenez dolgotrajnim planinskim in literarnim delom«. Tako se glasi lapidarnobesedilo častne diplome. Ironija nedoumne usode pa je hotela,da mu tega odličja niso mogli več še živemu izročiti. Dostaviliso ga na njegov dom prav tisto jutro, ko je velezaslužni mož žepočival — na mrtvaški postelji.Lepo v skladu z osebnim bistvom je potekalo prijatelju^ Jankuvse življenje in stoično mirno je na bolniški postelji pričakovalzadnje ure. Saj ga je lahko navdajala blažilna zavest, ki jo izražastari modrec Katon o sebi: Non me vixisse paenitet, quoniam i tavixi, ut non frustra me natum existumem (Ni mi žal življenja, sajsem tako živel in deloval, da lahko rečem, da nisem bil zamanrojen). Njegovo delo, ki ga je posvetil planinstvu, je bilo plodovitoin njegovi spisi so v duševno bodrilo in razvedrilo sodobnikom inbodo ohranili svojo veljavo tudi pri novem rodu.
Naj v zadnjo opombo našemu Janku izrečemo malce spremenjenebesede njegovega davnega prednika in stanovskega tovariša,»preoblečenega menišiča« Valentina Vodnika:Ne hčere ne sinapo tebi ne bo,dovolj ti spominaplanine dado.Tine Orel:OB 60-LETNICI SLOVENSKEGA PLANINSTVA— TRJUMF NAŠIH MLADIH ALPINISTOVecembrsko številko svojega glasila posveča Planinskazveza Slovenije našim alpinistom, ki so visoki jubilejslovenskega planinstva počastili z izrednimi uspehimednarodnega pomena. S temi uspehi je mladi rodslovenskih plezalcev postavil nov mejnik v razvojujugoslovanskega planinstva, planinska organizacija paob njih lahko mirne duše opravičuje pred družbo materialnein moralne žrtve, ki jih je po osvoboditvi zanapredek našega alpinizma namenila in dala, obenem pa se veselinad mladostno silo in spretnostjo mladih navez, ki so se preizkusilev najbolj čislanih smereh Vzhodnih Alp ter vklesale svoja imenamed najbolj zveneča imena alpinistov, ki pripadajo večjim "narodoms starejšo in bogatejšo alpinistično in planinsko zgodovino.Ta triumf naših mladih navez bi radi pospremili z nekaterimimislimi in željami, naslanjajoč se pri tem na mnenja raznih planinskihideologov (cf. Ruedi Schatz). Najprej glede tistega nasprotjamed starim in novim, med starimi in mladimi v alpinizmu. Napakbi bilo, če bi to nasprotje preprosto tajili. Neko nasprotje je, gre lezato, v čem to nasprotje obstoji. V bistvu je to le generacijski problemočetov in sinov. Ne gre za bistvo, ne gre za vsebino alpinizma,marveč za njegove nosilce, za njegove izvajalce. Stari zmajujejo zglavami nad početjem mladih, odrekajo mladim smisel za gore,odrekajo pravo duhovno kulturo, odrekajo čut odgovornosti prednarodom itd., mladi pa odklanjajo priznanje starejšim, vrednostnjihovega nekdanjega dela in odrekajo pomen njihovemu sodobnemuvbadanju in vladanju. To ni nič novega, toda čim bolj surove oblikeprivzema, tem bolj je gorniška družba primitivna, tem manj kulturna,manj človeška. Izhod? Mladino moramo razumeti, ji pomagati,se iskreno veseliti njenih uspehov, skrbeti z vsem, da ne izgubizaupanja v nas in vase. Zaupanje je samo po sebi dragocena moralnavrednota, brez katere si težko mislimo pravo gorniško družbo. Cese to zaupanje pne kakor most med očeti in sinovi, med starimi inmladimi, potem je možno brzdati prekipevanje' mladosti in mehčati
- Page 1 and 2: Poštnina plačana v gotoviniPLANIN
- Page 3 and 4: \JxMoIN SOTRUDNIKO MPLANINSKEGA VES
- Page 5 and 6: Vpisna knjiga, ki je bila 28. VIII.
- Page 7 and 8: JankoMlakar:60 LET SLOVENSKEGA PLAN
- Page 9 and 10: Tominška, Čadeža, Rozmana, Nagla
- Page 11 and 12: Upravni odbor Planinske zveze Slove
- Page 13 and 14: Na kakšno novo stavbo OD tudi v le
- Page 15 and 16: oja. Če pa primerjamo SPD z dreves
- Page 17 and 18: Visokih Tur, ne da bi bil tam zavze
- Page 19: noljubi, temveč tudi preprosti bra
- Page 23 and 24: ki v njih gorniško delovanje vzbuj
- Page 25 and 26: Ostenje Laliderer z včrtano smerjo
- Page 27 and 28: Foto I. LevstekFalkenhiittePogled p
- Page 29 and 30: Zadnje desetine metrov se smer doko
- Page 31 and 32: omogoča večjo koncentracijo, s te
- Page 33 and 34: Južna stena Schtisselkarspitze: 1.
- Page 35 and 36: ni. Ne ujamem ničesar, odletim naz
- Page 37 and 38: spravila v Aschenbrennerjevo smer,
- Page 39 and 40: Foto R. KočevarLevo Herzogova smer
- Page 41 and 42: Na vrhove Totenkirchla inPredigtstu
- Page 43 and 44: na desni, je bil Hans dobrih 30 met
- Page 45 and 46: Jugovzhodna stena Fleischbanka, Vzh
- Page 47 and 48: poti, verjetno bližnjic, ki sem ji
- Page 49 and 50: Civetta z jugovzhodastena celo dol
- Page 51 and 52: vrednosti bi bila danes za najuv te
- Page 53 and 54: MitjaKilar:TRAVNIKajvečje doživet
- Page 55 and 56: Foto ing. Slapar MirkoTravnik z vč
- Page 57 and 58: do slabega stojišča (20 m, klin,
- Page 59 and 60: DR. MIHA POTOČNIK O DR. KUGYJU(Gov
- Page 61 and 62: Prof. JankoOrožen:OB STOLETNICI RO
- Page 63 and 64: ALPINISTIČNE NOVICESeverna stena L
- Page 65 and 66: Priprave za kočo so lepo napredova
- Page 67 and 68: človek. Tako je tudi na področjun
- Page 69 and 70: nimi sredstvi, ker je največkrat v
- Page 71 and 72:
Centralni katalog tujih časopisov
- Page 73 and 74:
mora imeti koča skozi s mesecev mr
- Page 75 and 76:
da žičnica na Krvavec ni več neu
- Page 77 and 78:
višji vrh je Pločina (2228 m), ka
- Page 79 and 80:
es ni prav, če je slovensko planin
- Page 81 and 82:
1931 je postal načelnik akademske
- Page 83 and 84:
Erich Vanis, ki je z Ratarjem in ve
- Page 85 and 86:
špikov, nomen omen, kakor kažeime
- Page 89 and 90:
Ali sle si žeaskt&eii aauaeouanie
- Page 91 and 92:
NADEBELO!TRGOVSKOllllllllllllllllll
- Page 93 and 94:
Športnes r a j c e ,dokolenke,pulo