December - Planinski Vestnik

Naj v zadnjo opombo našemu Janku izrečemo malce spremenjenebesede njegovega davnega prednika in stanovskega tovariša,»preoblečenega menišiča« Valentina Vodnika:Ne hčere ne sinapo tebi ne bo,dovolj ti spominaplanine dado.Tine Orel:OB 60-LETNICI SLOVENSKEGA PLANINSTVA— TRJUMF NAŠIH MLADIH ALPINISTOVecembrsko številko svojega glasila posveča Planinskazveza Slovenije našim alpinistom, ki so visoki jubilejslovenskega planinstva počastili z izrednimi uspehimednarodnega pomena. S temi uspehi je mladi rodslovenskih plezalcev postavil nov mejnik v razvojujugoslovanskega planinstva, planinska organizacija paob njih lahko mirne duše opravičuje pred družbo materialnein moralne žrtve, ki jih je po osvoboditvi zanapredek našega alpinizma namenila in dala, obenem pa se veselinad mladostno silo in spretnostjo mladih navez, ki so se preizkusilev najbolj čislanih smereh Vzhodnih Alp ter vklesale svoja imenamed najbolj zveneča imena alpinistov, ki pripadajo večjim "narodoms starejšo in bogatejšo alpinistično in planinsko zgodovino.Ta triumf naših mladih navez bi radi pospremili z nekaterimimislimi in željami, naslanjajoč se pri tem na mnenja raznih planinskihideologov (cf. Ruedi Schatz). Najprej glede tistega nasprotjamed starim in novim, med starimi in mladimi v alpinizmu. Napakbi bilo, če bi to nasprotje preprosto tajili. Neko nasprotje je, gre lezato, v čem to nasprotje obstoji. V bistvu je to le generacijski problemočetov in sinov. Ne gre za bistvo, ne gre za vsebino alpinizma,marveč za njegove nosilce, za njegove izvajalce. Stari zmajujejo zglavami nad početjem mladih, odrekajo mladim smisel za gore,odrekajo pravo duhovno kulturo, odrekajo čut odgovornosti prednarodom itd., mladi pa odklanjajo priznanje starejšim, vrednostnjihovega nekdanjega dela in odrekajo pomen njihovemu sodobnemuvbadanju in vladanju. To ni nič novega, toda čim bolj surove oblikeprivzema, tem bolj je gorniška družba primitivna, tem manj kulturna,manj človeška. Izhod? Mladino moramo razumeti, ji pomagati,se iskreno veseliti njenih uspehov, skrbeti z vsem, da ne izgubizaupanja v nas in vase. Zaupanje je samo po sebi dragocena moralnavrednota, brez katere si težko mislimo pravo gorniško družbo. Cese to zaupanje pne kakor most med očeti in sinovi, med starimi inmladimi, potem je možno brzdati prekipevanje' mladosti in mehčati