December - Planinski Vestnik

1931 je postal načelnik akademske temveč jo posplošuje celo na vsakalpinističneskupine mtinchenskih danje življenje.študentov (AAVM). Jasno je, da je moral imeti Ma-Vzporedno kot plezalec ali pa še duschka ogromen vpliv in da sehitreje je rasel Maduschka kot pesnik duševno bogastvo, ki nam ga je poinpisatelj. Zlom noge, ki ga je za tri sredoval, ne more izčrpati tako kmatedneprivezal na posteljo, mu je že lu. Sledile so mu cele literarne šole,leta 1924 vdihnil čudovito pesem posnemala ga je cela vrsta epigonov.»Smrt v gorah« (»Der Bergtod«), ki Toda to za nas Slovence končno nije slutnja lastne smrti. Kasneje je tako važno. Literarnega razvoja vspesnil ciklus »Jaz in smrt«, ki ne tujini in delovanja tujih ustvarjalcevobravnava gora, temveč zajema pro- ne zasledujemo zaradi tega, ker nasbleme tedanje mladine, opeva avto tako ze lo mika ali ker ga tako obzjeklenim srcem in celo športna de- čudujemo, temveč predvsem zato,janja. (»1,95 m«). Njegovi alpinistični kakor smo nekoč že poudarili (PVspisi so bili raztreseni po raznih re- i? 53 , str. 38), da bi spoznali silnice,vijah. Kot knjiga je izšla njegova ^ so delovale na duševni obraz slodisertacijain v čudovitem jeziku in venskega alpinizma,stilu spisana plezalna tehnika »So- Notranji ustroj in gibala alpinidobnatehnika v skali« ter »Tehnika stičnega literarnega življenja pri nasnajtežjih tur v ledu«. Po njegovi v dveh desetletjih med obema vojnasmrtije izšla kot knjiga njegova ma so danes za nas — ozii-oma vsaj»Alpinistična zgodovina gorovja Kai- za pisca — še vedno bolj ali manjser«. Vso njegovo preostalo žetev pa »terra incognita« in zato ne moremoso zbrali prijatelji, ji dodali odlomke izreči nobene sodbe, Če nočemo drznihiz dnevnika in nam tako leta 1936 v hipotez prodajati kot dognana dejknjigiz naslovom »Junger Mensch stva. Koliko dela nas še čaka, spoimGebirg« v celoti prikazali alpini- znamo, če naštejemo le nekaj imen.stični in pisateljski obraz Maduschke. kot n. pr.: M. M. Debelakova, JanezKnjiga je pred nekaj leti izšla v po- Gregorin, Bučer lin recimo Režek.natisu -Dosti več bi se dalo reči o gene-Maduschka pa ni bil le umetnik, raciji po vojni. Prva trditev, ki jotemveč tudi izredno razgledan in glo- moramo izreči, je, da je duševno živbokmislec. Stal je sredi bogatega ljenje mladih piscev precej enoličnoduševnega življenja tedanje zapadne in preprosto. Aktualnost in problema-Evrope in je vse struje posredoval tika dobe sta prevpili moč in globinoalpinistični literaturi. Po ideologih O. doživetja. Dosti več beremo o opremi,E. Meyerju, H. Hocku, Guidu Reyu težavnosti vzponov in njih primeritd.so za »nadčlovekom« Nietzscheja javi, celo o poticah in dodatnih karinesteticizmom Croceja nenadoma tah, da kaminov, poči in previsovvdrli v ideologijo alpinizma še Dil- znova ne pogrevamo kot pa nathey, Walzel, Ermatinger s svojim primer o velikem »čemu«, ki nasneoidealizmom in novoromantiko, vleče v gore, o hrepenenju in daljavi,predvsem pa Muller - Freienfels s o občutkih ob mrtvem tovarišu, ki jesvojo tipologijo. Te struje so oplodile umrl poleg nas v stenii in o sili, kialpinistično literaturo pičli dve deset- nas ponovno vleče v gore. V prvihletji kasneje ali pa skoraj istočasno, letih po vojni nas je z intenzivnostjokot so jih Izidor Cankar, Štele, Vid- doživetja presenetil Belač, toda njemarin drugi (posredovali slovenski gov način podajanja je ugonobil čas,umetnostni zgodovini in literaturi, ki je žrtvoval individualnost pisca inMaduschka določa celo čustva in na- njegovo doživljanje objektivnosti pogibepo njihovih diametralno nasprot- dajanja. Primerjava zadnjega Belanihpolih (n. pr. hrepenenje - izpol- čevega članka (»Po vrhovih avstrijnitev,pot-cilj, razgibanost - umirje- skih in francoskih Alp«) z njegoviminje itd. — glej Junger Mensch i. G. članki iz 1. 1946 in 1947 nam to jasnostr. 167) in postavlja romantičnemu pokaže. Razumljivo je, da taka dobaoziroma novoromantičnemu tipu te- ni bila posebno naklonjena Maduschdanjegaalpinista nasproti tip klasič- ki. Prav gotovo je danes pri nas ponegačloveka. Te oznake pa ne gleda znan in tudi cenjen, toda njegovle z literarno - historičnega vidika, literarni vpliv je zelo majhen. Bojim