December - Planinski Vestnik

v vsakem vremenu. Vendar na svojemglasu stena ni izgubila, ker jemenjavanje ledu in skale res velikatežava. Eiger ne nudi ničesar posebnega,nobenega posebnega plezalskegaužitka in ne razgleda. Če bi bil vDolomitih, bi predstavljal dolgotrajnoturo povprečne težavnosti. Za Eigervelja predvsem hitro plezanje.Hitrica je tu varnost zaradi slabegavremena in zaradi padajočega kamenjav popoldanskih urah. Gaston Rebuffatpravi nadalje, da je bila največjatežava ta, da naveza, ki so jodohiteli v steni, ni storila ničesar, dabi jo Francozi lahko obšli, čeprav sojo vljudno prosili. »Toda to je drugazgodba.« Leroux pripominja, da staobe navezi, ki so ju dohiteli, zavrlinjihov glavni adut: naglico. Na »rampi«pa jim je Buhl kot prvi prišelpx-av. Tudi »pajka« (Spinne, Araignee)je piezal Buhl kot prvi. Ko je začelonaslednji dan snežiti, je prevzel vodstvoRebuffat, dokler mu ni ranilkamen glave in roke. Drugi bivak soprebili v skrajno kočljivih razmerah.Nemca za bivak sploh nista bila pripravljena.Bogovi — čuvarji alpinskegamuzeja v spodnjem delu stene,so dobro zrežirali noč. Proti jutru jepritisnil mraz, nastopil je še požledtudi na najtežjih mestih, vseh 200 mvrvi je bilo trdih kakor jekleni kabel.Vendar so ob 6. uri zvečer prispelina vrh po 60 urah skupne borbena življenje in smrt. Ves čas nipadla nobena trda beseda niti tožba.Ko so z zmrzlimi nogami sestopali,je Leroux pomislil na Whymperjevebesede: »Alpe so mi dobro plačale vsemuke, ki sem jih pretrpel — dale somi dve najboljši stvari, ki jih človeksploh more imeti: zdravje in prijatelje.«Kronika ekspedicij na Mt. Everest.Gora je bila odkrita 1. 1852. Odkrilajo je topografska indijska služba. Do1. 1921 noben Evropejec ni prišel bližekot na 75 km. Dalai Lama je šele1920 dovolil, da se organizira ekspedicijain odprl vrata svoje dežele.Vse ekspedicije med obema svetovnimavojnama so šle nato preko Tibeta.L. 1921 je Howard Bury preiskalvse tibetansko pobočje masiva Čomolungma,zapazil zgornji del nepalskegapobočja in si ogledal severnopobočje severovzhodnega pobočja, kinaj bi se ga lotile naslednje ekspedicije.24. septembra istega leta soMallory, Bullock in Wheeler dosegliCol Nord ali Cang La (7010 m). V 1.1922 je general Bruce dvakrat poskusilpriti na vrh. Prva ekspedicij a nibila preskrbljena s kisikom. Mallory,Norton in Somervell so prvi prekoračilivišino 8000 m. 21. maja so seustavili v višini 8225 m. Nekaj dninato sta kapitana Finch in GeoffrejrBruce (generalov nečak) s kisikomdosegla 8300 m. Pri tretjem poskusuje plaz vzel 7 nosačev pod Col Nord.Tretjo eskpedicijo je vodil 1. 1924Norton. Prvič so nosači prišli nad8000 m in postavili taborišče. 4. junijaje Norton prišel do višine 8572,Somervell pa se je ustavil pri 8500 m.To je s tibetanske strani najvišja doseženatočka doslej. 8. julija sta skisikom poskusila Mallory in Irvine.Nazadnje so ju videli v višini 8500 m.Odeli je prišel do 8220 m. Četrto ekspedicijoje 1. 1933 vodil H. Ruttledge.30. maja sta se Wyn Harris in Wagerustavila v višini 8572 m. 1. junijaShipton doseže 8500 m, Smythe višino8572, taborišče pa se je tri nočivzdržalo v višini 8350 m. L. 1934 jenaskrivoma napadel goro AmerikanecMaurice Wilson in umrl od izčrpanosti,ne da bi bil dosegel Col Nord.L. 1935 vodi ekspedicijo Eric Shipton,1. 1936 spet Ruttledge. Nobeden odnjiju zaradi slabega vremena ne dosežeCol Noi-d. Sedmo ekspedicijo je1. 1938 povedel H. W. Tilman. Imelje slabo vreme. Shipton in Smythenista mogla iz taborišča VI. v višini8200 m, Lloyd in Tilman sta prišlado 8300 m. L. 1947 se skrivaj loti goreKanadec Denman in doseže ColNord in 7200 m.Tedaj se Tibet zapre, odpre pa senepalsko pobočje in področje.Jeseni 1. 1950 ekspedicija Houston-Tilman ugleda ledenik Khumbu. Jeseni1. 1951 je Eric Shipton prišel dovelikanske ledene brzice in jo skoropremagal. Ustavila ga je ogromnaledeniška razpoka. In končno spomladiin jeseni 1. 1952 dve švicarski ekspedicijiin 1. 1953 spomladi angleška.Spitzbergi leže 1100 km pod severnimtečajem in jih je 1. 1596 odkrilWillem Barents. Vikingi so jih ponekem islandskem tekstu odkrili že1. 1194. Aktualni pa so postali v XX.st., bogati s premogom in z razmeromaugodnim podnebjem. Sestoje iz