December - Planinski Vestnik

zavzetje Monte Rosa (4638 m) in Matterhorna (4505 m), kar je opisalv PV 1929. A še mu planinska žilica ni dala miru, mikali so ga šeoni alpski predeli, ki jih dotlej ni poznal, Severne Apneniške Alpe.Srečno je zmagal njih vrhove Dachstein (2996 m), Hochkonig (2938 m)in Watzmann (2714 m), ki ga je bil kot prvi zavzel 1. 1801 prvi alpinistsvoje dobe, naš goriški rojak Valentin Stanič. Naposled se jepovzpel še na najvišji vrh Nemčije, na Zugspitze (2964 m). Te zadnjepohode v tuji alpski svet je opisal v PV 1930 in 1931. Ostal pa jezvest domačim planinam, ki jih je nadalje pridno posečal. Na Begunjščicise mu je pripetila nesreča, da mu je spodrknilo in si jepri tem zlomil desnico v podlaktu. Ta neprijetni dogodek ga jespravil kar v dobro voljo, da je o njem napisal zabavno črtico »Mojaletošnja trenaža« (PV 1935). Kot nekak epilog k svojim visokoplaninskimpohodom in obenem v spomin svojemu najljubšemu planinskemutovarišu Lojzetu Cilenšku je objavil še spominsko črtico»Montaž« (PV 1948) in niz planinskih spominov v zadnjem, humorističnonavdahnjenem članku »Prezgodnja trenaža« (PV 1935).Lahko pritrdimo besedam Fr. Finžgarja, ki jih je napisal ob Mlakarjevisedemdesetletnici v članku »Tvar in lik«: »Nihče izmed Slovencevni preplezal toliko in tako visokih gora kakor ti, hvala Bogu,da te je varoval, hvala tebi, ki si nam vse to zapisal!« (PV 1944). —Razen potopisov je Mlakar priobčil tudi več člankov idejne vsebine,n. pr. »Hribolazec pozimi« (PV 1903), v katerem priporoča tudizimske ture in daje obenem navodila, kako naj jih izletnik opravlja.Resnobna sta sestavka »O vzrokih nesreč v planinah« (PV 1901) in»Nesreče v naših planinah« (PV 1926). Kot duhovit pele-mele lahkooznačimo serijo člankov »Spomini in opomini« (PV 1936 in 1937).Zlasti šegavo je poglavje »Nekaj iz morfologije in biologije planincev«,med katerimi ugotavlja devet pasem, ki jih je poimenoval poLinnejevem vzorcu s slovenskimi in latinskimi imeni, kakor: planinskivriskač (homo alpinus ululans), plan. plazilec (h. a. reptans),plan. smučar (h. a. hiemalis), plan. grabež (h. a. rapax) itd. Pri tempa je pozabil na pasmo, kateri je sam pripadal: planinski pisatelj,zvrst prijetni (h. a. litteratus, spec. amoenus).Mlakar je veliko večino svojih opisov — nad petdeset jih je —objavil v Planinskem Vestniku, oglašal pa se je kot planinski pisecv drugih listih: v Dom in svetu, Mentorju, Mladiki in v KoledarjuMohorjeve družbe. Tu je 1. 1907 izšel sestavek »Kako je Trebušnikhodil na Triglav«, spis poln sočnega humorja, leta 1953 pa njegovposlednji planinski članek »Moja zadnja tura na Triglav«, v kateroje prišlo tudi ime pisca teh vrstic kot Pilatovo v kredo. Tako smov površnem pogledu omenili le najznačilnejše sestavke Mlakarjeveliterarne dejavnosti.Bivše Slovensko planinsko društvo je bilo spričo priljubljenostiMlakarjevih potopisov začelo izdajo planinskih knjig z Mlakarjevimi»Izbranimi planinskimi spisi«, ki so izšli v treh zajetnih zvezkihv 1. 1938 in 1939, opremljenih z vzornimi fotoslikami. Naravno,da so te zabavno-poučne knjige naglo pokupili ne samo vneti plani-