SLOVENSKI ALPINIZEM 2007
SLOVENSKI ALPINIZEM 2007 - Planinska zveza Slovenije
SLOVENSKI ALPINIZEM 2007 - Planinska zveza Slovenije
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Stvarni podatki<br />
Arhipelag otočja Svalbard zavzema štiri velike otoke in cel kup malo manjših. S<br />
skupno površino preko 63.000 km 2 tvorijo območje, trikrat večje od Slovenije,<br />
skupna dolžina cest pa znaša 40 kilometrov. Osrednji, največji in edini naseljeni<br />
otok je Spitsbergen. Pod tem imenom mnogo ljudi pravzaprav pozna Svalbard. Po<br />
velikosti mu sledijo otoki Nordaustlandet, Edgeoya in Barentsoya. Razprostirajo<br />
se med 76 in 81 stopinjami severne geografske širine. Tako visoko na globusu je<br />
mogoče najti le še nekaj ledenih otokov Zemlje Franca Jožefa, Severne in Grantove<br />
zemlje ter Wranglov otok. Sem spada še skrajni sever Grenlandije. Ledena pest<br />
večno sklenjenega ledu spusti Svalbard le za kratek čas poleti, vsaj do konca aprila<br />
so ponavadi v celoti vkovani v beli oklep Severnega ledenega morja. Temperature<br />
do minus 50 ºC so pogoste.<br />
Prečkanje reke<br />
Comfortless<br />
foto: Špela Majcen<br />
Število prebivalcev se giblje okoli dva tisoč. Večinoma tukaj zmrzujejo Norvežani in<br />
Rusi, na znanstvenih postajah pa ljudje z vsega sveta. Naselja so le na Spitsbergnu.<br />
Longyearbyen, nekakšno glavno mesto, čeprav niti nima statusa mesta, na vrhuncu<br />
sezone šteje okoli 1700 prebivalcev. Iz Osla je do tja prav toliko kot npr. iz Rima<br />
do Osla. Prvi pogled na mestece je šokanten. Barakarsko naselje na kolih! Travniki<br />
naokoli polni motornih skuterjev. Na obali ni proda, ampak premog, strma pobočja<br />
hribov nad naseljem pa krasijo opuščeni sistemi za transport materiala iz rudnikov.<br />
Začudenje je vseeno kratkotrajno, saj v enem obhodu, ki ga je za kilometer in pol,<br />
ugotoviš, da ima kakšna baraka tudi pet zvezdic in da je tam možno prenočiti za tisoč<br />
evrov. In da to v bistvu ni baraka. Z osuplo ugotovitvijo, da le majhen delež vseh<br />
stavbic v tem kraju v notranjosti ni urejen po najvišjih standardih, se kar ne moreš<br />
sprijazniti. Ostala naselja so tu zgolj zaradi znanstvenikov ali rudnikov. Mesečno<br />
plačilo rudarja v rudniku Svea lahko znese do 13.000 evrov, podjetje SNSK, ki z<br />
njim upravlja, pa je eno najbogatejših na svetu.<br />
19