10.09.2015 Views

SLOVENSKI ALPINIZEM 2007

SLOVENSKI ALPINIZEM 2007 - Planinska zveza Slovenije

SLOVENSKI ALPINIZEM 2007 - Planinska zveza Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Stvarni podatki<br />

Arhipelag otočja Svalbard zavzema štiri velike otoke in cel kup malo manjših. S<br />

skupno površino preko 63.000 km 2 tvorijo območje, trikrat večje od Slovenije,<br />

skupna dolžina cest pa znaša 40 kilometrov. Osrednji, največji in edini naseljeni<br />

otok je Spitsbergen. Pod tem imenom mnogo ljudi pravzaprav pozna Svalbard. Po<br />

velikosti mu sledijo otoki Nordaustlandet, Edgeoya in Barentsoya. Razprostirajo<br />

se med 76 in 81 stopinjami severne geografske širine. Tako visoko na globusu je<br />

mogoče najti le še nekaj ledenih otokov Zemlje Franca Jožefa, Severne in Grantove<br />

zemlje ter Wranglov otok. Sem spada še skrajni sever Grenlandije. Ledena pest<br />

večno sklenjenega ledu spusti Svalbard le za kratek čas poleti, vsaj do konca aprila<br />

so ponavadi v celoti vkovani v beli oklep Severnega ledenega morja. Temperature<br />

do minus 50 ºC so pogoste.<br />

Prečkanje reke<br />

Comfortless<br />

foto: Špela Majcen<br />

Število prebivalcev se giblje okoli dva tisoč. Večinoma tukaj zmrzujejo Norvežani in<br />

Rusi, na znanstvenih postajah pa ljudje z vsega sveta. Naselja so le na Spitsbergnu.<br />

Longyearbyen, nekakšno glavno mesto, čeprav niti nima statusa mesta, na vrhuncu<br />

sezone šteje okoli 1700 prebivalcev. Iz Osla je do tja prav toliko kot npr. iz Rima<br />

do Osla. Prvi pogled na mestece je šokanten. Barakarsko naselje na kolih! Travniki<br />

naokoli polni motornih skuterjev. Na obali ni proda, ampak premog, strma pobočja<br />

hribov nad naseljem pa krasijo opuščeni sistemi za transport materiala iz rudnikov.<br />

Začudenje je vseeno kratkotrajno, saj v enem obhodu, ki ga je za kilometer in pol,<br />

ugotoviš, da ima kakšna baraka tudi pet zvezdic in da je tam možno prenočiti za tisoč<br />

evrov. In da to v bistvu ni baraka. Z osuplo ugotovitvijo, da le majhen delež vseh<br />

stavbic v tem kraju v notranjosti ni urejen po najvišjih standardih, se kar ne moreš<br />

sprijazniti. Ostala naselja so tu zgolj zaradi znanstvenikov ali rudnikov. Mesečno<br />

plačilo rudarja v rudniku Svea lahko znese do 13.000 evrov, podjetje SNSK, ki z<br />

njim upravlja, pa je eno najbogatejših na svetu.<br />

19

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!