SLOVENSKI ALPINIZEM 2007

smo imeli čez štiri dni, jaz pa sem bil čez eno uro zmenjen pred Iglušportom na
Viču za odhod v Chamonix. Hja, očitno bo treba žrtvovati izpit za izlet v Francijo. Z
AX-em sem se malo potrt odpeljal od fakultete proti Igluju, kjer sem bil dogovorjen
s Karlijem (Matejem Kladnikom), peljala pa naj bi se z Lukićem in Grmovškom.
Skozi Slovenijo smo kar padli in zvečer smo bili že v Chamu. Zapeljali smo se do
Chamonyarda – hostla v mestu, kjer so bili zbrani vsi naši. Izvedeli smo, da se je
Blagus ponesrečil pri plezanju v Druju. Le nekaj raztežajev pod vrhom naj bi se sredi
noči prijel za »frenda«, ki pa se je izpulil. Poletel je kakih petnajst metrov in obvisel
z glavo navzdol, pri čemer mu je počilo lobanjsko dno. Kljub prijateljevi nesreči sva
se zjutraj s Karlijem lotila pakiranja in bila do večera v bivaku Leshaux. Za cilj sva
si izbrala Crozov steber v severni steni Grand Jorasses. Vremenska napoved je bila
dobra, pa tudi razmere naj bi bile solidne.
Plezanje v
Crozovem stebru
foto: Matej Kladnik
Vstala sva sredi noči, zaradi polne lune pa je bilo svetlo kot podnevi. Počasi sva
hodila proti steni po poti, ki je bila k sreči že zgažena. Prva raztežaja sta bila moja.
Prav užival sem v plezanju »miksov«. Tretji raztežaj je bilo treba prehoditi in Karli
je samo povlekel vrvi naprej. Četrti in peti raztežaj sta bila spet skalnata in preplezal
sem jih kar v plezalnikih. Po tej skalni stopnji sva prišla na prvo večje snežišče v
smeri, ki ga je prvi prečil Karli. Sledila je spet strmejša stopnja, ki jo je začel Karli,
končal pa jaz. Prispela sva na drugo, zadnje snežišče, na sredi katerega sva si uredila
prostor za bivak. Ko sva pričela s kopanjem police, velike ravno za dva, se je že
naredila noč. Karli je še nekaj skuhal, pojedla sva in spokojno zaspala.
Naslednji dan naju je čakalo še kakih pet ur plezanja. Vmes se nama je uspelo še
malo zaplezati, tako da sva se morala ob vrvi spustiti nazaj. Komaj sem čakal rob
24