BERI]ET

More documents

Recommendations

Info

IDNINA Zemjodelska avijacija vo Makedonija Mnogu ~esto, poradi esenskite vrneì, se docni so seidba. Poradi pogolema vlaga, traktorite so redosealki ne moàt da ja izvr{at seidbata. Zatoa, tuka se avionite, koi poefikasno go vsejuvaat sekoe zrno, veli Petkovski Re~isi ~etiri decenii trae stremeòt za osvojuvawe na visinskite prostori. Nikola Petkovski, pilot od 1973 godina, osven slobodata niz oblacite, vo 1982 godina go otkril i nevidliviot spoj na zemjata so neboto. Zemjodelskata avijacija vo Makedonija ja po~na svojata istorija vo nekoga{nata „Agrohemizacija” vo {eesettite, a Petkovski, kako iskusen pilot so brojni nagradi i priznanija, ja imal ~esta da ja formira prvata avijacija vo slu`ba na proizvodstvoto na hrana. So nad stote avioni, so ostanatiot tim piloti, gi opsluùvaa golemite kombinati, opfa}aj}i gi golemite parceli so razli~ni tretirawa. Po~nuvaj}i od seidba, do |ubrewe i hemiska za{tita. Pozitivnite iskustva od upotrebata na zemjodelskata avijacija ne potonaa so rasformiraweto na kombinatite, tuku Petkovski vo 1996 godina formiral i sopstvenata firma, „Boniair”. Kratko vreme - golema parcela Avioni vo slu`ba na zemjodelstvoto Upotrebata na avionskoto tretirawe e neisplatliva za povr{ina pomala od 10 hektari Pi{uva: Suzana Trajkovska Prednostite se golemi, veli iskusniot pilot. „Osven {to se za{teduvaat pari, se {tedi vreme, rabotna raka, energija, a i efikasnosta e pogolema. Vo seidbata ramnomerno se raspredeluva semeto, prinosite se za 10% povisoki, a i polesno se podnesuva su{ata. Pri tretirawe so insekticidite, herbicidite i fungicidite, preku mikrorasprskuva~i, se vnimava i na ekologijata. So avionite, ramnomerno i precizno se rasprskuva materijalot bez razlika dali e seme ili pesticid ili se vr{i prihrana. I ne samo toa, mnogu ~esto, poradi esenskite vrneì se docni so seidbata. Poradi pogolema vlaga traktorite so redosealki ne moàt da ja izvr{at seidbata. Zatoa, tuka se avionite, koi letaj}i mnogu nisko, poefikasno go vsejuvaat sekoe zrno. Od taa visina se dobiva i zabrzuvawe na semeto, {to ovozmoùva po~vata polesno i podobro da go primi”, veli Petkovski. Prednostite na zemjodelskata avijacija prvi gi voo~ile Amerikancite. U{te od 1922 godina se formirani prvite semejni avijacii. Za golemite prostrani plantaì na p~enka, soja, ìto i dru gi kulturi bile potrebni mnogu denovi za da se zavr{i edna ope racija vo opredelen vegetaciski period. Nemalo izedna~enost na rodot i kva litetot, {to negativno se odrazuvalo vrz pri nosite i rentabilnosta. So avionite, za kratko vreme, se zavr{uvala potrebnata agrotehnika. Vo po~etokot, farmerite bile skepti~ni, no po docna zemjodelstvoto ne moèlo da opstane bez avijacijata. I sega nad 90% vo ovaa razviena zemja, tretiraweto so hemiski preparati, prihranuvaweto i seidbata se vr{at so avijacijata. Istiot primer postoi i vo Latinska Amerika, Azija, Evropa i vo sosedstvoto. Finansiski isplatlivo tretirawe Poniski ceni Cenite na avijacisko tretirawe se poniski vo odnos na onie koga se upotrebuva traktorot. Mesto tro{ok od pribli` no 3.000 de nari od hektar za vinova loza, avionskata aplikacija so hemiski preparati ~ini 700 denari, zavisno od oddale~enosta na povr{inata. Mnogu pova`na e goleminata na parcelata. Okrupnuvaweto na povr{inite }e gi namali tro{ocite, Nekoga{nite mali pionerski ~ekori, koi uporno gi izoduva ili poto~no gi preletuva Nikola, so seta hrabrost, se dobar patokaz za toa kade treba da se dviì makedonskiot agrar. Sekoja viso~ina moè da se os voi. 28 | MOJA ZEMJA
Opitni poliwa so tritikale vo Kumanovsko POLJODELSTVO Kultura na idninata “Mislam deka tritikaleto }e bide kultura na idninata. Vo naredniot period treba da se izberat i najkvalitetnite i najprinosni sorti vo odredeni regioni”, veli d-r Milisav Ivanovski Pi{uva: Maja Manevska Noviot vid ìtna kultura, selekcionirana so vkrstuvawe na p~enica i ‘r`, tritikaleto, ima perspektiva za odgleduvawe na makedonskite prostori. Ova se rezultatite poseani na opitno pole vo selo Oblavce, op{tina Staro Nagori~ane. Ova e eden od pette lokaliteti na koi post avile vakvi opiti Agencijata za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto, Zemjodelskiot Institut i zemjodelcite. Vo Oblavce se prezentirani pet sorti od ovaa ìtna kultura. Trite sorti, triglav, male{ i agrounija, se otporni na izmrznuvawe. Prvite dve se prigodni za ridsko-planinskiot region, a se seat naprolet, do krajot na fevruari. Agrounija bara srednoplodni po~vi, taa e tipi~no zimska i se see samo naesen. „Mislam deka tritikaleto }e bide kultura na idninata. Vo naredniot period treba da se izberat i najkvalitetnite i najprinosni sorti vo odredeni regioni”, veli d-r Milisav Ivanovski. So nade` za pobogata ètva Tritikaleto mora da se plasira vo javnosta kako kultura ~ie zrno ima golema nutritivna i biolo{ka vrednost za ~ovekot i za dobitokot. Se koristi za pra vewe leb, a isto taka e i vredna koncentrirana dobito~na hrana poradi visokiot procent proteini. Ovaa ìtna kultura dava visoki prinosi, od pet do osum toni po hektar ili 50 do 60 toni zelena krma. Ima umerena potreba za voda i zgolemena otpornost na su{a. „Kako registriran zemjodelec re{iv da poseam tritikale na najkarpestata po~va. Se nadevam na bogata ètva”, veli Dragutin Ivanovski od selo Stracin. Tritikaleto }e go iskoristi i za ishrana na kravite {to gi ~uva. Zemjodelcite se optimisti deka nadle`nite institu cii }e prodolàt da gi ispituvaat i drugite kulturi za toa kako uspevaat vo odredeni regioni vo ze m java. Po tri decenii, vo {tipsko, povtorno se `ne e {e maslodajna repka. Kombajnite vlegoa vo nivite i go sobraa rodot. êti rieset isedumgodi{niot Nake Na kov od selo Vrsa kovo e edinstveniot zemjodelec, koj na deset hektari, ja posea ovaa industriska kultura. „Pred dve godini sfativ deka vo Ov~epolieto se po malku se see maslodajnata repka. Re~isi i ja nema. Re{iv da poseam. Po dva neuspe{ni obidi, ja poseav porano, vo avgust. Padnaa prvite do`dovi, pronikna rastenieto i dobiv mnogu bogat rod. Tri toni po hektar, a toa e maksimumot {to go dava ovaa maslodajna repka na ovaa zemja”, veli Nakov. Toj vloìl 30 iljadi denari i potpi{al dogovor za otkup so fabrika za proizvodstvo na ladno cedeno maslo od [tip. Zemjodelcite treba da se motiviraat za seidba na ova industriska kultura.Tie ne se dovolno informirani za proizvodstvoto na maslodajnata repa. Bidej}i e osno vna surovina za proizvodstvo na maslo za jadewe, se koristi i kako surovina za biodizel gorivo,treba da se napravat kapaciteti {to ke moàt Vo {tipskiot region Maslodajnata se vra}a na nivite Pi{uva: Julija Malinova da ja otkupat na vreme i da ja prerabotat. Maslodajnata repa treba da se vrati na nivite i da se re{i problemot so plasmanot”, veli Nakov. Ovaa kultura ne bara posebni uslovi za odgleduvawe. Va`no e po~vata da e dobra i da se posee vo optimalniot rok na seidba. Taa moè da gi iskoristi proletnite do`dovi, no ne i pre~at i podolgite su{ni periodi vo Ov~epolskiot kraj. Cenata za otkup na maslodajnata re pa ne e definirana, no moè da dostigne i do 20 denari od kilogram. ,,Ako maslodajnata repa se vrati na poliwata, zadovolni }e bidat i p~elarite, bidej}i taa cuti vo mart. Ubavite òlti cvetovi gi privlekuvaat p~elite”, veli edinstveniot proizvoditel na ma slo dajna repa. Toj se nadeva deka pokraj pro izvo dstvoto na maslodajnata repa, vo ovoj kraj }e se razvie i p~elarstvoto. Subvenciite i dobrata cena za otkup }e gi motiviraat zemjodelcite da ja poseat ovaa kultura. „Na poliwata vo ov~epolieto, ovaa kultura bila mnogu zastapena. Vreme e da se vrati bidej}i ima idealni uslovi Maslodajnata repa”, dodava Nakov. AVGUST 2009 | 29
Page 1: avgust 2009 broj 46 cena: 50 den. A
Page 4 and 5: KOMENTAR Koj kogo laè i manipulira
Page 6 and 7: NASTAN Den na ogleduva~i na ovci i
Page 8: INTERVJU Ciril Smrkoq, pretsedatel
Page 11: Integralna i navremena za[tita Pi{u
Page 14 and 15: PÊLARSTVO Iskustvo na Institut za
Page 17 and 18: KAMPAWA Prodol@uva kampawata „Zdr
Page 19 and 20: Kaj cve}arot Sokolovski od Bitolsko
Page 21 and 22: Voda, temperatura i sve` vozduh KRA
Page 23 and 24: na otkupna cena, ne se ispla te{e v
Page 25 and 26: Klasi~na muzika za veselo lozje “
Page 27: AVGUST 2009 | 27
Page 32 and 33: Koga sekoja minuta îni pari, smeta
Page 34 and 35: PRETPLATA Po~ituvani pretplatnici,
Page 36 and 37: REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR KRAST

BERI]ET

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?