SODR@INA

SODR@INA
Spisanieto „Moja zewja” izleguva wese~no i e
vo sopstvenost na Fedepacijata na fapwepi vo
Republika Makedonija. Ppviot bpoj izleze kako
opganizaciski bilten na FFRM vo appil 2003
godina, a od dekewvpi 2006 godina se dist pi -
bu ipa kako wese~no specijalizipano spisanie
za zewjodelstvo i pupalen pazvoj.
Ervan Fuere
POSTIGNATO E MNOGU,
NO MORA DA SE
NAPRAVI U[TE
6
Moja zemja
avgust 2008
Izdava~:
Fedepacija na fapwepite
vo Republika Makedonija
Yl. Ligo Mixajlovski
bp.3, 1000 Skopje
tel / faks: 02/ 3099042
e- wail: kontakt@ffrm.org.mk
Bpoj na `-swetka:
210-0570486301-53
Banka dep.: NLB Tutunska Banka
Menaxer i
glaven i odgovoren urednik
Renata Nauwovska
renata.naumovska@ffrm.org.mk
Urednik
Todop Stoj~evski
todor.stojcevski@ffrm.org.mk
Marketing
Blagoj~e Najdovski
pcelaveles@yahoo.com
Antoaneta Diwova
antoaneta_dim@yahoo.com
Izvr{en direktor
Tpajan Diwkovski
trajan.dimkovski@ffrm.org.mk
Lektor:
Vepica Nedelkoska
Preveduva~i
Sowa Kitanovska, Edita Ja{api
Novinari:
Mipjana ^akapova
Monika Taleska
Stru~ni sorabotnici:
Ppof. d-p Opdan ^ukaliev
Ppof. d-p Daniel Jankulovski
Ppof. d-p Leftepija Stankovi}
Ass. Elizabeta Miskoska - Milevska
Ass. Vjekoslav Tanaskovi}
Sorabotnici:
Mapija \o{eva Kova~evi}
Sowa Tpajkova
Kole Paskov
Nakil Elezi
Nikolina Dukoska
Foto naslovna: Mapjan Apsov
Dizajn: Bpigada dizajn - Skopje
Pe~ati: Ppopoint - Skopje
MAKEDONIJA I REGIONOT
]E IMAAT VODA U[TE
NAJMALKU 30 GODINI
OSIGURUVAWE
NA POSEVITE, A NE
GRADOBIJNI RAKETI
SO PRESELUVAWE DO
POKVALITETNI PA[I -
POGOLEMI PRINOSI
GRE[KITE OD RE@EWETO
TE[KO SE POPRAVAAT
ZADOVOLSTVO OD
ODLI^NIOT ROD
NA TRITIKALETO
Spisanieto e finansiski poddp`ano od [vedskata
agencija za we|unapoden pazvoj. Ovaa powo{ se sostoi i
od dipektno ppenesuvawe na iskustvata i znaewata od
fapwepite vo [vedska na fapwepite vo Makedonija ppeku
ppoektot Poddp{ka na zewjodelskite zdpu`enija vo
Republika Makedonija - SFARM.
8
23
25
36
39

PREDLOL
Naplatata na personalniot danok na dohod
Zakana za postoeweto
na mnogu zemjodelci
Zemjodelcite ne go gledaat izlezot vo registriraweto,
zatoa {to smetaat deka nemaat
ekonomska opravdanost da bidat registrirani
poradi visokite mese~ni tro{oci {to
treba da gi pla}aat i vo onie meseci vo godinata
koga ne ostvaruvaat prihodi
Nespopno e deka soglasno Zakonot
za pepsonalen danok na
doxod, site, vklu~uvaj}i gi i zewjodelcite,
tpeba da gi pla}aat
dava~kite kon dp`avata. Vo zakonot
postojat posebni objasnuvawa za odano~uvaweto
na licata koi se zaniwavaat
so zewjodelska dejnost. Danokot
se ppeswetuva vpz osnova na netoppixodot.
Za pazlika od ostanatite
gpanki, vo ovoj sektop se ppedvideni
i wnogu olesnuvawa, kako na ppiwep,
osloboduvawe od pla}awe na pepsonalen
danok za pepiod od 5 godini za
licata koi ppvpat se zaniwavaat so
ovaa dejnost. Isto taka, iwa olesnuvawa
i za onie koi investipaat vo weliopacija
i vo kowasacija.
Site ovie beneficii zvu~at ubavo
dokolku ne se objasni deka niv ne
wo`e da gi kopistat nepegistpipanite
zewjodelci, iako, po bpojnost, se najgolewata
kategopija vo zewjodelskiot
sektop. Sawo za ppiwep, bitolskata wlekapnica
„IMB“ paboti so 1.700 koopepanti,
a od niv 1.600 se nepegistpipani
(94%). Ovaa kategopija zewjodelci vleguva
vo istata gpupa gpa|ani koi se zaniwavaat
so kakva bilo dejnost, a ne se
pegistpipani. Ova podpazbipa deka
zakonot ne gi tpetipa kako zewjodelci
ili deka tie pabotat vo najvisokata doxodovna
gpanka, zatoa {to tpeba da
pla}aat 10% pepsonalen danok na 65%
od bputo-ppixodot. Se pazbipa, na
site ni e jasna sostojbata vo zewjodelstvoto,
koe igpa uloga na apsopbep
na golew bpoj lica {to ostanaa bez pabota
i edinstveniot izlez go bapaat vo
egzistencijalnata zapabotka od zewjodelskite
aktivnosti.
Za papadokost da bide pogolew, Ministepstvoto
za zewjodelstvo, {uwapstvo
i vodostopanstvo donese wepka za
nawaluvawe na tpo{ocite za zewjodelcite
koi se penzisko osigupani, no
ne i za pegistpipanite individualni
zewjodelci. Toa podpazbipa stiwulipawe
na zewjodelcite da se osigupaat
sawo po ovoj osnov, no ne i da bidat pegistpipani
zewjodelci. Ovaa „stiwulativna“
wepka zewjodelcite }e ja
ppetplatat so pla}awe na pepsonalniot
danok na 65% od bputo-ppixodot
na zewjodelcite nawesto da pla}aat po
neto-ppixod (koj e wnogu powal).
Za poplasti~no da ja objasniwe sostojbata
i xaosot vo sektopot, }e nappaviwe
kowpapacija na tpo{ocite za
pla}awe na pepsonalniot danok kaj
pegistpipanite i nepegistpipanite
zewjodelci:
O~igledno e deka spoped navedenoto
scenapio, nepegistpipanite zewjodelci
tpeba da platat 11,5 pati pogolewi
tpo{oci za pepsonalen danok
od nepegistpipanite ili dokolku go zewewe
ppiwepot, ako neto-ppixodot wu
e 150 denapi od 100 litpi wleko, toj
tpeba da plati 195 denapi na iwe
pepsonalen danok (45 denapi pove}e od
ppofitot). Kaj zewjodelcite postoi golewa
zagpi`enost od wowentalnata sostojba
{to wo`e da dovede do nivno celosno
ekonowsko uni{tuvawe.
Marija \o{eva Kova~evi}
Analiti~ar vo FFRM
FFRM sweta deka e potpebno sppoveduvaweto na zakonot da bide
ppolongipano do slednata godina. Ppitoa, tpeba da se nappavat tpo{kovnici
za pazli~nite gpanki vo zewjodelstvoto, so poddp{ka na FFRM i
nau~nite institucii za ppose~nite neto-ppixodi po gpanki vpz ~ija osnova
}e se ppeswetuva odano~uvaweto. Obpazlo`enieto za vakviot ppedlog
e deka e nevozwo`no da se napla}a pepsonalen danok na doxod na ista osnovica
za site zewjodelski aktivnosti koga tie iwaat golewi doxodovni pazliki
i da se pe{i statusot na zewjodelcite vo na{eto op{testvo. Vo sppotivno,
na zewjodelstvoto, nawesto pazvoj, wu se zakanuva ppopast.
4 | MOJA ZEMJA

INTERVJY
Ervan Fuere, specijalen pretstavnik na Evropskata Unija vo Republika Makedonija
Postignato e wnogu,
no wopa da se nappavi u{te
Kako gi ocenuvate reformite
vo makedonskoto zemjodelstvo
vo kontekst na negovoto pribli`uvawe
do Zaedni~kata
politika za zemjodelstvo na EU?
Celta na Makedonija kako dp`ava
e da iwa wodepen, odp`liv i
konkupenten zewjodelski sektop za
ppistapuvawe kon EY. No, za toa, zewjata
wopa zna~itelno da nappeduva
vo pefopwite na zakonodavstvoto i
ppopisite, da iwa vospostaveno
golew bpoj sistewi za infopwipawe
vo zewjodelstvoto i finansiski sigupna
plate`na agencija zapadi
sppoveduvawe na wepkite od Zaedni~kata
zewjodelska politika na
EY (ZZP). Donesen e Zakonot za fopwipawe
na Agencijata, kako i zakonot za
vospostavuvawe wpe`a za ppibipawe
na swetkovodstveni podatoci od
zewjodelskite stopanstva - FADN. So
donesuvaweto na nekolku pawkovni
zakoni, kako Zakonot za zewjodelstvo
i pupalen pazvoj, Zakonot za zewjodelsko
zewji{te itn., nappaveni se
va`ni ~ekopi napped na politi~ko
nivo. Papalelno, be{e donesena i Nacionalnata
stpategija za zewjodelstvo
i pupalen pazvoj
za 2007-2013. Sppoveden
e i zewjodelski
popis i objaveni se
pezultatite. Ministepstvoto
za zewjodelstvo,
{uwapstvo i
vodostopanstvo, kako
odgovopno za sektopot,
be{e stpuktupno
wodificipano i gi
zgolewuva svoite kapaciteti.
Nappeduvaat
i podgotovkite
na ppavnite i adwinistpativnite
wepki
potpebni za zewjodelcite
da iwaat ppistap
do dipektnata
Epvan Fuepe
poddp{ka od EY. Postignato e wnogu,
no iwa u{te wnogu da se nappavi. Pokonkpetno,
potpebni se ponatawo{ni
napopi za jaknewe na kapacitetite na
soodvetnite institucii za sppavuvawe
so site potpebni pefopwi. Adwinistpativnite
kapaciteti na nekoi
institucii se s# u{te nedovolni.
Dali mislite deka ima perspektiva
za makedonskoto zemjodelstvo
na evropskiot pazar? Koi
proizvodi mo`at da bidat interesni?
Mo`e li EU da bide spasot
za makedonskite zemjodelci?
Pokpaj ogpani~uvawata, zewjodelskiot
sektop iwa wnogu ppednosti
popadi kliwatskite i geogpafskite
uslovi koi se povolni, osobeno za xoptikultupnite
pastenija i jagne{koto
weso. Po~vata e plodna, zewjata iwa
niza wikpokliwi i ppipodni planinski
pasi{ta. EY-27 e najva`niot
paptnep na zewjata vo tpgovijata so
zewjodelsko-ppexpanbeni i pibni
ppoizvodi, so ppose~en udel od 43%
od vkupnata tpgovska pazwena za
2004-2007. Ydelot na izvozot na
zewjodelsko-ppexpanbeni i pibni
ppoizvodi vo EY-27 od vkupniot izvoz
na ovie ppoizvodi za 2007 e 46,7%,
dodeka udelot na uvozot od EY-27 vo
vkupniot uvoz na zewjodelsko-ppexpanbeni
i pibni ppoizvodi e 37,4%.
Najizvezuvani ppoizvodi se tutunot,
podgotvenite i konzepvipanite wekoglavci,
jagne{koto weso, sve`ite
dowati, sve`ite jabolka, vinoto,
sve`ite pipepki i dpugi ppoizvodi.
Kakvi reformi o~ekuvate da
vidite vo ovoj sektor vo periodot
do 2013?
Evropskiot model na demokratija e sistem vo koj{to
gra|anite, preku vakvi organizacii, aktivno ja izrazuvaat
svojata posvetenost na ekonomskiot i socijalniot
razvoj i gra|anskiot `ivot vo nivnata zemja.
Zemjodelskite zdru`enija gi izrazuvaat problemite
i gri`ite na zemjodelcite i funkcioniraat kako mehanizam
za {irewe informacii. Tie, isto taka, imaat
aktivna uloga vo pomagaweto na naso~uvaweto i finansiraweto
na istra`uva~ki i razvojni aktivnosti.
Zemjodelskite zdru`enija se konsultiraat so
lokalnite zaednici i aktivno gi vklu~uvaat vo izgotvuvaweto
na zemjodelski proekti.
Kako zewja-kandidat }e iwate kopist
od poddp{kata vo pawkite na noviot
instpuwent za ppetppistapna
powo{ (IPA), koj postoi od po~etokot
na 2007 g. i osobeno od ppogpawata
IPARD. Mepkite od ovaa ppogpawa se
izgotvuvaat da go podgotvat zewjodelskiot
sektop za ~lenstvo vo EY.
Nawepata na IPARD e da go podgotvi
zewjodelskiot sektop na zewjata i
vo dpuga swisla. Toj e podgotven da ja
povtopi, kolku {to e toa wo`no,
powo{ta do koja zewjodelskiot sektop
}e iwa ppistap otkako zewjata }e
stane ~lenka. So dpugi zbopovi, otkako
zewjodelcite }e sfatat kako da
gi kopistat spedstvata dostapni
ppeku IPARD, ne bi tpebalo da iw
bide te{ko da gi kopistat sped-
6 | MOJA ZEMJA

stvata koi }e iw bidat na paspolagawe
otkako Makedonija }e stane
zewja-~lenka. Zewjodelcite znaat
deka pabotite ne se slu~uvaat ppeku
no} – ppvo go seete sewete, potoa
tpeba da se gpi`ite za wladoto pastenie
i sawo po izvesno vpewe, wo`e
da go o`neete plodot. Istoto va`i
i za IPARD. Za da se iskopistat
spedstvata koi }e se obezbedat za pupalen
pazvoj, zewjata ppvo tpeba da izgotvi
ppogpawa IPARD i da fopwipa
Plate`na agencija za IPARD,
kako i pakovodno telo i kowitet
za sledewe. Za seto
ova e potpebno vpewe. Iwa{e
sli~na ppogpawa, nape~ena
SAPARD, za zewjite koi se
ppiklu~ija kon EY vo 2004.
Taa zapo~na vo 2000 godina,
no vo Polska, na ppiwep, ppvite
dogovopi so individualnite
zewjodelci bea potpi{ani
vo vtopata polovina
od 2002. Evpopskata kowisija
e wnogu vniwatelna za toa
kako se tpo{at nejzinite papi. Toa e
taka zatoa {to papite doa|aat od
dano~nite obvpznici na EY i Kowisijata
wopa da iw poka`e deka papite
se ppavilno potpo{eni i deka dale
zadovolitelni pezultati. Ako ova ne
wo`e da se poka`e, wo`e zaludno da
se potpo{at papi ili wopa da se vpatat
i zatoa wnogu e va`no da se postavat
vistinskite stpuktupi i ppocedupi.
Vladata ne e edinstvenata
{to wopa da se podgotvi da gi ppiwite
papite od IPARD. I zewjodelcite,
isto taka, tpeba da se podgotvat.
Na ppiwep, za da dobijat
poddp{ka, zewjodelcite wopa da obezbedat
infopwacii za toa kako }e gi
potpo{at papite i {to }e se podobpi
so toa. Sekako, tie }e dobijat i soveti
za toa koi infopwacii se potpebni,
kako tpeba da se popolnat potpebnite
fopwulapi itn. I Vladata i
kpajnite kopisnici }e tpeba da obezbedat
kofinansipawe za ppoektite
od IPARD. So dpugi zbopovi, sekoj
ppoekt sawo deluwno }e bide finansipan
od IPARD – Vladata }e
tpeba da ppezewe del od tpo{ocite,
a isto taka i liceto {to gi dobiva
spedstvata. Ova e dpug na~in za osigupuvawe
deka ppoektite ppavilno se
sppoveduvaat i se postignuvaat zadovolitelni
pezultati.
Poznat ste kako ~ovek koj gi
posetuva makedonskite ubavini.
Dali ima prostor za selski turizam
vo Makedonija?
Konkurentskata prednost na zemjata
vo poleto na zemjodelstvoto e vo intenzivnite
sektori i vo sektorite so
najdobri rezultati kako tutunot, jagne{koto,
pijalacite (vinoto, mineralnata
voda i `estokite pijalaci),
gradinarskite kulturi i ovo{jeto.
Ovie proizvodi se i najgolemite izvozni
proizvodi na zemjata
pistikite na tpadicionalnata apxitektupa,
povolnata spedina, paznovidnosta
na westata {to wo`at da
se vidat i posetat i gostoppiwstvoto
na lu|eto. Raznovidnosta i
kvalitetot na kultupnite i istopiskite
bogatstva na Makedonija so
ppeku 4.200 apxeolo{ki lokaliteti,
ppeku 1.000 cpkvi i wanastpi i ppeku
700 spowenici na kultupata, okolinata
i ppipodnite ubavini, bogatstvoto
od planini, peki i ezepa,
{ipokite nenaseleni padini, unikatnata
flopa i fauna i paznovidnite
ppedeli i atpakcii, avtenti~nite
stapi sela, tpadicionalnite
ku}i, ziwskite spoptski centpi,
winepalnite i tepwo-winepalnite izvopi,
westata za lov i paznite tpadicii,
kako tpadicionalnata xpana,
vinata, zanaetite, nastanite itn, davaat
golew potencijal za pazvoj na
selskiot tupizaw. Razvojot na tupizwot
tpeba da bide va`en pazvoen
ppiopitet na zewjata, bidej}i nudi
bpojni delovni wo`nosti i pabotni
westa, no isto taka i bidej}i gi
poddp`uva pazvojnite celi na zewjata
vo poleto na tpgovijata, izvozot
i investiciite. Tpeba da bidewe
vniwatelni i da gi planipawe pazvojnite
aktivnosti na
odp`liv na~in za da se izbegne
uni{tuvaweto na `ivotnata
spedina. EY go ppiznava
potencijalot i va`nosta na
selskiot tupizaw za zewjata i
}e gi poddp`uva inicijativite
vo ovoj sektop vo pawkite
na edna od wepkite na
IPARD.
Kakva e organiziranost
na irskite farmeri?
Ipskata asocijacija na zewjodelci e najgolewata zewjodelska
opganizacija vo zewjata, koja zastapuva 85.000 zewjodelski
sewejstva. Vo svojata 50-godi{na istopija, IAZ
uspe{no ppegovapa za zewjodelcite na lokalno, nacionalno
i evpopsko nivo i postignuva pezultati za svoite ~lenovi.
Dobpovolnoto ~lenstvo vo IAZ, koja e ppisutna vo sekoja
papoxija vo zewjata, paboti so ppofesionalna ekipa i
lobipa kaj politi~apite, agpobiznisot i izgotvuva~ite
na politiki za da obezbedi ppiznavawe na intepesite na
zewjodelcite. IAZ u~estvuva vo ppocesot na socijalno paptnepstvo
od negovite po~etoci vo 1980-te i gapantipa deka
ppa{awata {to gi zasegaat zewjodelcite se diskutipaat
na najvisokoto nivo na donesuvawe odluki.
Ppogpawata IPARD iwa tpi specifi~ni
dolgopo~ni celi:
• Da go podgotvi zewjodelsko-ppexpanbeniot
sektop da gi zadovoli
bapawata na ppavilata i
ppopisite na EY, vklu~uvaj}i i
sppoveduvawe na standapdite
na Zaednicata za javno zdpavstvo,
za{tita na `ivotnata spedina,
blagosostojba na `ivotni i bezbednost
na pabota
• Da $ powogne na zewjata da se
podgotvi za efektivno sppoveduvawe
na ppogpawite od Evpopskiot
zewjodelski fond za pupalen
pazvoj po ppistapuvaweto
• Da ppidonese za odp`liv pazvoj na
pupalnite spedini, vklu~uvaj}i
sozdavawe na novi wo`nosti za
vpabotuvawe vo pupalnite spedini.
Investiciite za pazvoj i vnesuvaweto
paznovidnost vo zewjodelskite
dejnosti vo pupalnite
spedini }e wu powognat na naselenieto
od pupalnite spedini
da gi pazvie ekonowskite aktivnosti
(na i nadvop od fapwa) sozdavaj}i
dopolnitelni izvopi na
ppixodi i pabotni westa vo pupalnite
spedini.
Da, iwa ogpowen potencijal koj
ostanuva neiskopisten. Rupalniot
ili selskiot tupizaw ~esto se sweta
za pokazatel na visokokvaliteten
pegionalen pazvoj i Makedonija navistina
iwa potencijal da go pazviva
ovoj vid tupizaw popadi kapakte-
[to mislite za Federacijata
na farmerite vo
Republika Makedonija vo
procesot na reformi vo zemjata?
Infopwipan suw deka FFRM
zdpu`uva stotina opganizacii-~lenki,
{to e golew bpoj i {to ja ppavi Fedepacijata
va`en igpa~ vo sektopot.
Ppipadnosta kon odpedena asocijacija
e dpug na~in za gpa|anite aktivno
da u~estvuvaat vo op{testvoto,
pokpaj nivnata vklu~enost vo
politi~kite paptii ili ppeku izbopite.
Vo ovoj kontekst, opganizaciite
od gpa|anskoto op{testvo
igpaat va`na uloga, ne sawo kako
olesnuva~i vo eden po{ipok politi~ki
dijalog, tuku i ppeku pottiknuvawe
na dejstva od po{ipok javen
intepes kaj onie koi se najzasegnati.
Vo izvp{uvaweto na svoite funkcii,
ovie opganizacii ppidonesuvaat
za pazvivawe wodel na gpa|ansko
op{testvo koe e vklu~eno vo izgotvuvawe
i sppoveduvawe na politikite,
{to ja zgolewuva dovepbata vo
dewokpatskite ppocesi.
T. Stoj~evski
AVLYST 2008 | 7

KRATKO Franc Fi{ler, porane{en evrokomesar za zemjodelstvo
Da se wodepnizipa
ppoizvodstvoto i da
se vovedat standapdi
Makedonija celosno da gi ppiweni
we|unapodnite standapdi
dokolku saka da izvezuva,
da investipa vo lanecot na
isxpana, po~nuvaj}i od fapwite, i da
ja wodepnizipa infpastpuktupata, posebno
vo nepazvienite podpa~ja. Ova
e klu~ot za uspe{en pupalen pazvoj,
popa~a popane{niot evpokowesap
za zewjodelstvo i kpeatop na zaedni~kata
zewjodelska politika
na EY, Fpanc Fi{lep, na sewinapot
„Politika na pupalen
pazvoj - iskustvo od Evpopskata
Ynija“. Celta na sewinapot
e fapwepite, ppoizvoditelite,
ppepabotuva~ite
i tpgovcite
da gi
slu{nat evpopskite
iskustva
za agpapnata
politika i pupalniot
pazvoj.
„Makedonija
iwa golew potencijal
za izvoz,
no za da go
iskopisti, wopa
Zewjite od balkanskiot pegion
tpeba da pealizipaat zaedni~ki
ppoekti za pacionalno iskopistuvawe
na vodite i sepiozno da se
pozaniwavaat so kliwatskite ppoweni
kako globalen ppoblew, be{e ppepopa~ano
na pegionalnata konfepencija
za vodi na tewa „Ppocenka na panlivosta
na sostojbite na vodite od
vlijanieto na kliwatskite ppoweni i
ppilagoduvawe na soodvetni wepki“.
Spoped u~esnicite, vodata kako pesups
za zadovoluvawe na elewentapnite
potpebi, piewe, navodnuvawe, industpija,
ja iwa s# powalku i zatoa tpeba
da se pazwisluva za nejzino efikasno
wenaxipawe, no i za za{tita od zagaduvawe.
„S# u{te wisliwe deka kliwatskite
ppoweni se daleku od nas i
8 | MOJA ZEMJA
da gi ppiweni we|unapodnite standapdi,
ne sawo vo ppoizvodstvoto,
tuku i vo delot na ppepabotuva~kata
industpija i na logistikata. Istovpeweno,
wopa da se investipa vo
wodepnizacija na fapwite, vo kapacitetite
za ppepabotka, vo infpastpuktupata,
vo tpanspoptot, vo
pati{tata koi gi povpzuvaat selata.
Vo pupalnite spedini
situacijata tpeba da se podobpi,
pped s#, ppeku gpadewe
u~ili{ta, zdpavstveni
ustanovi, gpadinki... Toa
e pova`no od vlo`uvawa, na
ppiwep, vo nacionalni
papkovi“, napowena
Fi{lep. Spoped
nego, ne e najva`no
kolkava }e
bide ppoektipanata
suwa za
subvencionipawe
na zewjodelstvoto,
tuku ka -
ko }e se potpo -
{at tie speds -
Fi{lep: Makedonija iwa
golew potencijal za izvoz
t va. Papite, potencipa
Fi{lep,
Makedonija i pegionot }e imaat
voda u{te najwalku 30 godini
ne sfa}awe deka tpeba da se sppaviwe
so niv“, popa~a albanskiot winistep
Xuveli. Spoped na{iot winistep
za zewjodelstvo, Spasenoski, Makedonija
i pegionot slednite 30 godini
newa da iwaat ppoblew so obezbeduvaweto
kvalitetna voda, no wopa da
se vodi swetka za za{tita na Oxpidskoto
Ezepo koe e najgolew ppipoden
basen za pitka voda vo Evpopa.
Poso~uvaj}i ja investicijata vo xidposistewite
Ju`novapdapska dolina,
Zletovica i Lisi~e, vpedna 150 wilioni
evpa, Spasenoski istakna deka
Makedonija wu ppidava ogpowno
zna~ewe na vodosnabduvaweto. „Se
gpadat najsovpewenite sistewi „kapka
po kapka“, koi }e ovozwo`at pacionalno
iskopistuvawe na vodata i
tpeba da gi dobijat onie {to navistina
}e gi iskopistat. Osvpnuvaj}i
se na dosegaspabotenoto od
aspekt na pupalniot pazvoj vo zewjava,
zawenik-winistepot za zewjodelstvo,
Pepo Diw{oski, pe~e deka
pabotite tpgnaa od wptva to~ka,
deka bpojot na ppivatnite investicii
vo ovoj sektop e na zadovolitelno
nivo i deka izvozot e zgolewen
za 60 wilioni evpa. Subvenciite,
dodade Diw{oski, bea potpebni za da
se vpati dovepbata kaj zewjodelcite
i da se oxpabpat i natawu da
ppodol`at da se zaniwavaat so ovaa
dejnost. Vo vpska so evpopskite ppetppistapni
fondovi {to Makedonija
}e po~ne da gi kopisti od idnata godina,
zawenik-winistepot pe~e deka
IPARD ppogpawata, ppakti~no, zna~i
ppifa}awe wepki {to }e ja zgolewat
konkupentnosta na wakedonskoto
zewjodelstvo, vklu~uvaj}i gi i standapdite
za bezbednost na xpanata.
„Makedonija saka waksiwalno da gi
iskopisti ppetppistapnite EY fondovi
koi ppedviduvaat ppestpuktupipawe
na zewjodelstvoto“, podvle~e
Diw{oski.
nadwinuvawe na sega{nata situacija.
Od vkupniot potencijal na akuwulaciite
vo zewjava se eksploatipani
sawo 30 otsto, a wo`e da navodnuvawe
nad 120.000 xektapi“, naglasi Spasenoski.
Ministepstvoto za zewjodelstvo
izgotvilo u{te pet fizibiliti studii
za bpani so akuwulacii {to }e gi
opfatat gevgelisko, skopsko, ko~ansko,
kuwanovsko i {tipsko. „Stpategijata
na Vladata e naso~ena kon obezbeduvawe
povolni kpediti i subvencii {to
}e gi pottiknat zewjodelcite da
vlo`at vo oppewa za navodnuvawe“,
istakna Spasenoski. Zaklu~ocite od
ovaa pegionalnata konfepencija }e bidat
izneseni na Svetskiot fopuw za
vodi {to }e se odp`i idnata godina
vo Istanbul.

ALRONOVOSTI
P^ENICATA ZA LEB ILI ZA STO^NA HRANA
Srbija
Fapwepite vo Vojvodina ne go ppodavaat godina{niot pod
na p~enicata po cenata koja iw se nudi. Popadi toa, wnozinstvoto
wali fapwepi ja ~uvaat p~enicata vo svoite awbapi, ~ekaj}i novi,
povisoki ceni ili }e ja upotpebat kako sto~na xpana. Osnova
za povisoka cena nao|aat vo podatocite na fpancuskite bepzi,
kade {to p~enicata se pla}a po 207 evpa za ton, iako Fpancija
e eden od najgolewite ppoizvoditeli vo Evpopa. Sepak, poniskite
ceni na p~enicata newa da donesat poevtin leb, iako
vo fevpuapi, pped `etvata, na zeleno, se kupuva{e i po 19 dinapi
za kilogpaw. Melni~apite sega nudat sawo 15 denapi. Spoped
Vlado Kop{anski, fapwep od Vpbas, so 15 dinapi otkupna
cena i ppinos od 4,5 toni po xektap wo`e da se pokpijat sawo
ppoizvodstvenite tpo{oci. Cenata {to ja nudat welni~apite,
veli toj, e ppewnogu niska i taa ne tpeba da bide pod 18 dinapi.
Za ppetstavnikot na zewjodelskata zadpuga „Zpno“, Rafail
Ruskovski, cenata ja diktipaat 15 kowpanii i zatoa dp`avata
wopa da intepvenipa so otkup na p~enicata za potpebite na
dp`avnite pezepvi i so toa da iw powogne na fapwepite. Analiti~apite
ppocenuvaat deka i pokpaj poevtinata p~enica, cenata
na lebot }e ostane ista.
UNGARCITE GO PRISVOIJA BOSANSKIOT SUXUK
Bosna i Hercegovina
Malku ppoizvodi vo Bosna i
Xepcegovina iwaat pegistpipana
industpiska sopstvenost, velat
vo Institutot za intelektualna
sopstvenost. Tokwu popadi bavnosta
i nezaintepesipanosta na
dowa{nite ppoizvoditeli, ungapskite
ppoizvoditeli go za{titija
ppoizvodstvoto na bosanskiot
suxuk. Mowentno, vo Institutot
e pobapana za{tita za 2001
ppoizvod, we|u koi se sipeweto od
Livno i vinoto „`ilavka“.
MED POLN SO ANTIBIOTICI ZABRANET ZA EU
Moldavija
Evpopskata Ynija go zabpani uvozot na wed od Moldavija popadi
visokata sodp`ina na antibiotici. Od vkupnata koli~ina
na woldavski wed plasipan vo Ynijata, vo tekot na winatata godina,
okolu 40% sodp`el antibiotici. Visokata sodp`ina na
antibiotici vo wedot, woldavskoto winistepstvo za zewjodelstvo
ja obpazlo`uva kako posledica na winatogodi{nata su{a, popadi
koja odgleduva~ite
na p~eli, vo nastojuvaweto
da gi spasat svoite
p~eli, po~nale wasovno
da kopistat antibiotici.
Moldavskoto winistepstvo
ve}e ppezelo
wepki za podobpuvawe na
kvalitetot vo o~ekuvawe
na obnovuvawe na izvozot
na wed vo EY. Medot i supovata
ko`a se ppoizvodi
koi ppedna~at vo izvozot
vo Ynijata od Moldavija.
Minatata godina,
ovaa zewja ppoizvela
2.400 toni wed od koi 218
toni se plasipani na pazapite
na EY.
PROBLEMI KAJ MLEKOPRERABOTUVA^ITE
Evropa
Bpojot na ppoizvoditeli na wleko vo Xpvatska
e ppepoloven. Na po~etokot na ovaa godina, toj
iznesuval 31.959 ppoizvoditeli, iako sawo winatata
godina, ppoizvodstvoto e zgoleweno za
120 wilioni litpi. Zatoa, vo Xpvatska pove}e ne
se uvezuva sve`o wleko. Ispopakata na wleko i
ponatawu se kapaktepizipa so golew bpoj sobipni
westa, a najdobpi pezultati vo kvalitetot se
postignuvaat vo otkupnite punktovi so eden do
pet ppoizvoditeli. Minatata godina, vo Xpvatska
se ppoizvedeni 655 wilioni litpi wleko. So
zgolewuvawe na ppoizvedenite koli~ini se
zgolewuva i kvalitetot i, wowentno, 55% od wlekoto
e so odli~en kvalitet. Od dpuga stpana, na
Evpopa $ se zakanuva nedostig na wleko popadi
cenite na sojata i p~enkata, odnosno na odgleduva~ite
ne iw se ispla}a da go ppoizveduvaat
po ceni {to gi dobivaat od wlekapnicite.
Ova posebno va`i za otkupot na wleko za ppoizvodstvo
na sipewe. Cenata na otkupot na wlekoto
na lice westo na fapwite iznesuva od 27
do 35 evpocenti po litap, no po poskapuvaweto
na sojata i p~enkata, toa ve}e ne e dovolno
isplatlivo. Vo Lepwanija, Xolandija, Fpancija,
Italija i vo dpugi dp`avi, odgleduva~ite na kpavi
izlegoa na ulicite da ja zapoznaat javnosta
so ppoblewot. Italijanskite odgleduva~i na kpavi
opganizipaa takanape~eni Denovi na otvopeni
{tali, odnosno ppotestipaa taka {to na
potpo{uva~ite vo ppodavnicite litap wleko iw
go ppodava po 0,50 evpa, dodeka litap wleko vo
tpgovijata ~ini 1,6 evpa. „Vo wapt 2007 godina,
se dogovopivwe so ppepabotuva~ite za poka~uvawe
na otkupnata cena na wlekoto od 0,35 evpa
na 0,38 evpa s# do cenata od 0,42 evpa po litap
wleko vo wapt 2008 godina“, objasnuva Nino Andpena,
ppetsedatel na zadpugata na odgleduva~i
na wleko. No, ppepabotuva~ite ne sakaat da ja platat
dogovopenata cena i bapaat vpa}awe na stapata
otkupna cena od 0,35 evpa po litap. Italija
e edinstvena od golewite dp`avi vo EY koja,
na osnova na kvotite {to gi odpedi Bpisel, ppoizveduva
powalku wleko od svoite potpebi i wopa
da uvezuva od Lepwanija, Xolandija i dpugi
evpopski dp`avi. „Vo na{ite 5500 {tali ppoizveduvawe
628.000 iljadi toni wleko pove}e od
zadadenata kvota i popadi toa pla}awe kazna na
Bpisel vo iznos od 187 wilioni evpa“, objasnuva
italijanskiot winistep za zewjodelstvo, koj
najavuva bitka ppotiv kvotite. Inaku, sistewot
na kvoti za ppoizvodstvo na wleko tpeba da se
ukine vo 2015 godina. Mowentno, postojat to~ni
iznosi za zgolewuvaweto na ppoizvodstvoto
na wleko za sekoja dp`ava, {to gi ppedlo`uva
Evpopskata kowisija i ako se ppoizvede pove}e
od zadadenata kvota, toga{ se pla}aat kazni. Vo
italijanskata industpija za sipewe iwa vpaboteno
okolu 150 iljadi lu|e, vpednosta na ppoizvodite
nadwinuva 15 wilijapdi evpa, a se
izvezuva sipewe vo iznos od 1,3 wilijapdi evpa.
Italijanskiot winistep za zewjodelstvo ja
obvinuva EY za pogpe{nata politika vo poljodelstvoto.
„Dokolku poljodelstvoto bide ppedadeno
vo pacete na wultinacionalnite kowpanii,
toga{ tie }e odlu~uvaat {to i po koja
cena }e jadewe. Evpopa e najgolew pazap vo svetot
i potpebna e za{tita na ppoizvodstvoto na
wleko i pevidipawe na kvotite“, veli toj.
AVLYST 2008 | 9

ALRONOVOSTI
MILIJARDA EVRA ZA
NAJSIROMA[NITE
Evropska Unija
Evpopskata unija e so nawepa
na fapwepite od
najsipowa{nite dp`avi
da iw ponudi wilijapda
evpa powo{ od svoite neiskopisteni
zewjodelski
fondovi za tie da go zgolewat
ppoizvodstvoto na
xpana, pi{uva „Fajnen{l
tajws“. Kowesapot za zewjodelstvo
na EY, Mapijan
Fi{ep Boil, na we|unapodnata
konfepencija vo
Bpisel, izjavi deka EY, nasppoti
ve}e ppezewenite
wepki za zgolewuvawe na
ppoizvodstvoto na xpana,
wopa da upati dopolnitelna
powo{ na zewjite
koi najte{ko go podnesuvaat
pastot na cenata
na xpanata
RAST NA CENATA NA ZEMJODELSKOTO ZEMJI[TE
Velika Britanija
Cenite na zewjodelskoto zewji{te vo Bpitanija dostignaa nad 13.000 evpa po
xektap. Vo Ipska ovaa cena e u{te povisoka, odnosno 24.000 evpa po xektap. Sepak,
fapwepite newaat golewa kopist zatoa {to cenite na winepalnite |ubpiva,
gopivoto i sto~nata xpana dpawati~no popasnaa. Odgleduva~ite na sviwi vo Bpitanija,
ppakti~no, ne wo`at da opstanat bez dp`avnite subvencii. Dupi i so niv,
ppose~no, iwaat zaguba od 25 evpa po tovenik. Ppoizvoditelite na wleko dobivaat
subvencii od 25 do 26 peni za litap ili 0,31- 0,32 evpa po litap, iako spoped nivnata
ocenka, i toa ne e dovolno da go odp`at ppoizvodstvoto.
RASIPANO SIREWE
NA EVROPSKITE PAZARI
Italija
Eden italijanski ppetppiewa~ otkupuval otpad
od wlekapnicite i otkako }e go ppepabotel, go
ppodaval kako novoppoizvedeno sipewe na
evpopskite pazapi. So vakva infopwacija izlegoa
italijanskite wediuwi, spoped koi, pped dve
godini, italijanskata policija pokpenala
istpaga ppotiv kpiwinalna banda koja se zaniwavala
so ovoj biznis. Toga{, policijata soppela
kawion poln so pasipano sipewe, a bandata
dobivala toni i toni otpadno sipewe, zagadeno so swet od gluvci i plasti~ni
pap~iwa. Potoa, go we{ala so sve`i sostojki i go ppodavala kako sve`o sipewe.
TRGOVCITE I UGOSTITELITE
GO POVLEKUVAAT DOMATOT
PORADI SALMONELA
SAD
Awepikanskite supepwapketi i pestopani
za bpza xpana ja ppekinaa ppoda`bata
na nekoi vidovi sve` dowat
po ppeduppeduvaweto deka golew
bpoj lu|e koi go konzuwipale se zapazile
so pedok vid salwonela. Awepikanskata
agencija za kontpola na
xpanata i lekovi ppeduppedi deka nekoi
populapni sopti dowati se zapazeni
so toj vid baktepija i deka s#
u{te se paboti na otkpivawe na
izvopot na zapazata. Awepikanskiot
centap za kontpola na bolesti
soop{ti deka slu~ai na zaboleni od
salwonela se zabele`ani vo 17 sojuzni
dp`avi i deka od spedinata na
appil zabolele 167 lica. Mekdonalds,
Bupgep King se nekoi od awepikanskite
lanci za bpza xpana koi
ppekinaa da slu`at sve`i dowati.
Adwinistpacijata za kontpola
na xpana i lekovi soop{ti deka sigupen
za isxpana e sawo dowatot koj
e so golewina na gpozje, kako i onoj
koj se ppodava zaedno so petelkata.
Fapwepite od Flopida stpavuvaat
deka industpijata za dowati vo ovaa
sojuzna dp`ava wo`e da do`ivee kolaps
ako se utvpdi deka dowatite se
zapazeni so salwonela. [tetite se
ppocenuvaat na 40 wilioni dolapi,
iako fedepalnite vlasti ne potvpdile
ppisustvo na salwonela vo
dowatite.
NEDOSTIG I RAST NA
CENATA NA VODATA
Va{ington
Ekspeptite na awepikanskata kowpanija
„Xenepal Elektpik“ ppocenuvaat
deka po enopwniot past na cenata na naftata
i xpanata vo svetot, }e dojde do golew
popast na cenata na vodata popadi
kliwatskite ppoweni {to sleduvaat.
Tie ppocenuvaat deka polovina svetski
zewji }e bidat pogodeni so nedostigot na
voda ve}e do 2025 godina i deka do 2050
10 | MOJA ZEMJA
godina, 75% od zewjite }e iwaat ist ppoblew.
Bapselona e eden od najgolewite
gpadovi vo [panija i ve}e wopa da uvezuva
voda od Fpancija popadi nedostig na vodni
pesupsi vo svojata blizina. Do 2050
godina, polovina od obpabotlivoto zewji{te
bi wo`elo da stane neplodno, a
vo isto vpewe svetskata populacija }e popasne
od dene{nite 6,3 na 9 wilijapdi
`iteli. Popadi toa, ovaa kowpanija ja pazviva
texnologijata i planipa da izgpadi
nad 1000 postpojki za peciklipawe na
vodite vo Awepika, Evpopa i Azija.
MEKSIKO GI ZAMRZNA
CENITE NA 150 PREHRAN-
BENI PROIZVODI
Meksiko
Ppetsedatelot na Meksiko,
Felipe Kaldepon, soop{ti
deka negovata dp`ava gi zawpznala
cenite na 150 ppexpanbeni
ppoizvodi po dogovop
so weksikanskata konfedepacija
na industpiski kowopi.
So ovaa wepka se opfateni
konzepvipanite ppoizvodi,
kako {to se sapdinite, tunata,
zelen~ukot, supite, nekoi
tipovi pastitelni wasla
za jadewe i dpugi ppexpanbeni
nawipnici. Pped nekolku
nedeli, Meksiko najavi
dogovopi so ppoizvoditelite
i pakuva~ite na opiz, gpav,
p~enka. Isto taka, postignat
e dogovop so welni~apite
deka kilogpaw p~enkapni toptiqi,
koi vo Meksiko se upotpebuvaat
so site jadewa, ne
tpeba da bidat poskapi od polovina
dolap.

ALRONOVOSTI
KINEZITE VO
INVESTICISKI
POHOD ZA
ZEMJI[TE
VO STRANSTVO
Kina
Lpadinapi od Kina
odgleduvaat kineski i
obi~ni kpastavici i
dpug vid zelen~uk pod
plastenici vo blizinata
na sppskiot gpad
Leskovac. Mediuwite
neodawna objavija deka
Ministepstvoto na Napodna
Republika Kina
donelo specijalna
dp`avna ppogpawa so
koja se pottiknuvaat
kineskite kowpanii da
kupuvaat zewjodelsko
zewji{te vo stpanstvo.
PLIVAWE VO DOMATI
[panija
Sekoja posledna speda vo
avgust, vo izwinative 63 godini,
{panskoto gpat~e Buwol,
vo blizina na Valensija,
stanuva cpveno popadi
zabavata „wavawe so dowati“.
Ovaa tupisti~ka atpakcija
po~nala spontano, iako postojat
pazli~ni ppikazni za
ovoj lokalen nastan. Spoped
edni ppedanija, s# po~nalo
we|u gpupi u~enici, koi popadi
lutinata, po~nale da se
wavaat so dowati. Za dpugi,
povistinska e ppikaznata
deka festivalot zapo~nal
so wavawe we|u izvesni bekpii
za da gi pottiknat wuzi~apite.
Ovaa zabava podocna ja
ppezele decata od gpat~eto,
a so nea se powipile i sawite
gpadski vlasti, koi
po~nale da ja poddp`uvaat.
Kako i da e, i vo ovaa zabava
iwa ppavila na igpa.
Y~esnicite wopa ppvo da go
zgwe~at dowatot, a potoa da
wavaat. Ppetxodno, u{te vo
panite utpinski ~asovi,
dowa}inite zatvopaat s# {to
wo`e da bide za{titeno od
dowatniot sos.

INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO
Donesen Pravilnikot
za registar na
zemjodelski stopanstva
Ministepstvoto za zewjodelstvo,
{uwapstvo i vodostopanstvo donese
Ppavilnik za fopwata, sodp`inata i
na~inot na vodewe na edinstveniot
pegistap za zewjodelski stopanstva
(Sl. vesnik na RM bp.62/208). Ovoj
ppopis ppoizleguva od noviot Zakon
za zewjodelstvo i pupalen pazvoj,
{to stapi na sila od po~etokot na
ovaa godina. So toa, Ministepstvoto
po~nuva da vospostavuva i vodi integpipani
zapisi opganizipani vo
pegistpi i bazi na podatoci na nivo
na zewjodelski stopanstva. Celta
na voveduvaweto na edinstveniot
pegistap e da se dobijat to~ni i pealni
bpojki i infopwacii za stpuktupata
na zewjodelskiot sektop vpz
osnova na {to }e wo`at da se gpadat
efikasni politiki vo zewjodelstvoto.
Toa e uslov i za ostvapuvawe
na ppavoto za kopistewe na finansiskite
spedstva za poddp{ka,
odnosno subvenciite.
12 | MOJA ZEMJA
Dostavuvawe na podatoci
Podatocite od pegistpite se javni, osven
podatocite koi iwaat kapaktep na
li~ni podatoci i podatocite koi se
swetaat za delovna tajna. Podatocite
se dostavuvaat vo soglasnost so
ppopisite za za{tita na li~nite
podatoci i ppopisite za klasificipani
infopwacii i wo`at da se
upotpebat sawo za nawenata za koja
bile dadeni. Tie ne sweat da se wenuvaat
ili dostavuvaat na dpugi lica.
Registapot se vodi vo elektponska
fopwa i gi sodp`i slednive podatoci
za zewjodelskoto stopanstvo:
1. nositelot na zewjodelskoto stopanstvo,
2. kontakt so zewjodelskoto stopanstvo,
3. polnoletnite ~lenovi na zewjodelskoto
stopanstvo so zaedni~ko
westo i adpesa na `iveewe,
4. osnov za kopistewe na zewjodelskoto
zewji{te ili gpade`nata celina
od zewjodelskoto stopanstvo
na koja nositelot na zewjodelskoto
stopanstvo izvp{uva
ppoizvodstveni aktivnosti,
5. katastapski papceli na koi se odviva
zewjodelskoto ppoizvodstvo
i vistinska upotpeba na zewjodelskoto
zewji{te, pasi{te, {uwa,
6. vidot i bpojot na dobitokot,
7. swetkata na nositelot na zewjodelsko
stopanstvo,
8. ostanati potpebni podatoci soglasno
bapaweto.
Podatocite vo dosieto za zewjodelskoto
stopanstvo vo pegistapot se
a`upipaat tekovno, ppeku ppijavuvawe
na ppoweni od stpana na zewjodelskite
stopanstva. Ypisot vo pegistapot
se vp{i vpz osnova na bapawe
na nositelot na zewjodelskoto
stopanstvo vo podpa~nite edinici na
Ministepstvoto za zewjodelstvo,
{uwapstvo i vodostopanstvo, vo tekot
na celata godina.
Nositelot na zewjodelskoto sto -
pan stvo koj voedno e i ~len na sewej -
no to zewjodelsko stopanstvo se za pi -
{uva vo pegistapot kako nositel na
edno zewjodelsko stopanstvo, odnosno
~len na edno sewejno zewjodelsko
stopanstvo. ^lenovite na sewejnoto
zewjodelsko stopanstvo kon bapaweto
za upis dostavuvaat izjava so koja
potvpduvaat deka se ~lenovi na edno
zewjodelsko stopanstvo i go nazna~uvaat
~lenot od dowa}instvoto za
nositel na sewejnoto zewjodelsko
stopanstvo. Nositelot na sewejnoto
zewjodelsko stopanstvo, ppi upisot na
zewjodelskoto stopanstvo vo pegistapot,
podnesuva izjava za soglasnost
za zapi{uvawe kako nositel na
zewjodelskoto stopanstvo. ^lenot
na sewejnoto zewjodelsko stopanstvo,
koj e sopstvenik ili iwa ppavo na kopistewe
na zewjodelski iwot i ne e
nositel na sewejnoto zewjodelskoto
stopanstvo, potpisot od izjavata go
zavepuva na notap.
Bapaweto za upis vo pegistapot gi

sodp`i slednive podatoci za:
− Nositel na sewejnoto zewjodelsko
stopanstvo,
− ^lenovi na sewejnoto zewjodelsko
stopanstvo,
− Sedi{te na zewjodelskoto stopan -
st vo,
− Kontakt so zewjodelskoto stopanstvo,
− Swetka na zewjodelskoto stopanstvo,
− Ovlasteno lice na dpugi opganizaciski
fopwi na zewjodelskoto
stopanstvo koi ne se sewejno
zewjodelsko stopanstvo,
− Povp{ini so zaseani i zasadeni
pastitelni kultupi spoped katastapski
papceli i ppavoto na kopistewe
na povp{inite vo wowentot
na zapi{uvaweto i do kpajot
na godinata,
− Bpoj i vid na dobitok vo wowentot
na zapi{uvaweto i do kpajot na godinata
i
− podatoci za ppowenata.
Bapaweto za upis vo pegistapot se
podnesuva vo podpa~nite edinici
kade {to e sedi{teto na ppavnoto
lice, odnosno westoto na `iveewe na
nositelot na sewejnoto zewjodelsko
stopanstvo, nezavisno od westoto na
izvp{uvawe na zewjodelskata dejnost.
Ypisot na zewjodelskite stopanstva
vo pegistapot se vp{i so otvopawe
dosie za zewjodelskoto stopanstvo vpz
−
−
−
−
osnova na podatocite za zewjodelskite
stopanstva navedeni vo bapaweto.
So zapi{uvawe vo pegistapot,
zewjodelskite stopanstva dobivaat
edinstven identifikaciski bpoj na
zewjodelskoto stopanstvo. Ovoj bpoj
e edinstven nuwepi~ki kod na
zewjodelskoto stopanstvo koj se sostoi
od 11 bpojki. Nositelot na
zapi{anite zewjodelski stopanstva
vo pegistapot od podpa~nite edinici
dobiva potvpda za upis na zewjodelskoto
stopanstvo vo pegistapot.
Dokolku nastane ppowena na podatocite,
zewjodelecot ili ppavnoto
lice wopa da ja ppijavi vo pegistapot vo
pok od 15 dena od denot na nastanuvawe
na ppowenata na slednive podatoci:
− nositelot na sewejnoto zewjodelsko
stopanstvo, odnosno zastapnikot
na ppavnoto lice,
westoto na `iveewe na nositelot
na sewejnoto zewjodelsko stopanstvo
(naselba, adpesa, telefon),
kako i zastapnikot na ppavnoto
lice,
podatocite za kontakt so zewjodelskoto
stopanstvo,
podatocite za zewjodelskoto
stopanstvo vo centpalniot pegistap
i sudskiot pegistap,
sopstvenost i osnov za kopistewe
na zewjodelskoto zewji{te (davawe
−
−
i zewawe pod zakup) i na kapaktepistikite
na zewji{nite
papceli (golewina na katastapska
papcela, katastapska kultupa),
tpansakciska swetka na nositelot
na zewjodelskoto stopanstvo,
~lenovite na sewejnoto zewjodelsko
stopanstvo.
A`upipaweto na podatocite,
spoped Ppavilnikot, se ppavi sekoja
godina i toa do podpa~nata edinica,
najdocna do 31 wapt vo tekovnata
godina. Ppi a`upipaweto, potpebno
e da se navedat podatocite za postoe~kata
sostojba i planipanite
povp{ini po zewjodelska kultupa
koi }e se zaseat ili zasadat do kpajot
na tekovnata godina, kako i za postoe~kata
sostojba i planipanite
ppoweni na bpojot i vidot na dobitokot
vo tekovnata godina. Podatocite
za sostojbata na zewjodelskite
stopanstva od pegistapot se osnova
vpz koja }e se ispla}aat subvenciite
od 2009 godina. Po bapawe
na nositelot, zewjodelskoto
stopanstvo wo`e da se izbpi{e od
pegistapot. Bpi{eweto, isto taka,
wo`e da nastane dokolku izwinal
pokot na dogovopot za iznajwuvawe
ili kopistewe na zewji{teto ili
dokolku ppestanalo vp{eweto na
zewjodelskata aktivnost.
AVLYST 2008 | 13

INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO
^istewe na kanalite i
re~nite korita vo 16 op{tini
Ministepstvoto za zewjodelstvo,
{u wapstvo i vodostopanstvo po~ -
na so ~istewe na kanalite i pe~ -
ni te kopita vo 16 op{tini na Republika
Makedonija i toa:
1. Valandovo (~isteweto se odviva na
Anska Reka),
2. Oslowej na Kanal Cpvivci,
3. Plasnica na Reka Tpeska,
4. Vinica na Lpade~ka Reka
5. Bepovo na Opwanski Potok
6. Pex~evo na Pex~evska Reka
7. Ko~ani na Ko~anska Reka
8. Stpuwica na Reka Tpkawa
9. Bitola na 10-ti kanal
10. Vo op{tina Bogoviwe zafatite se
odnesuvaat na Kawewanska Reka i
na Reka Sepvet, Dolno Pal~i{te
11. Debap na kanal Vakovska Reka
12. Stpuga na odvoden kanal bp.26 i 27
13. Dolneni na odvoden kanal Blato
14. Ppilep na Opeove~ka Reka
15. Aepodpow na Ysjanski Kanal i
16. Lazi Baba na kanal Toplik vo s. Tpubapevo
Spoped planot na Ministepstvoto, vo ovie op{tini
}e se is~istat vkupno 38.335 wetpi kanali i pe~ni kopita
so vkupna vpednost od okolu 16,5 wilioni denapi. Za
izveduvawe na pabotite se sklu~eni dogovopi so osuw
dowa{ni fipwi, a nadzopot }e go vp{at ~etipi fipwi.
Kpajniot pok za zavp{uvawe na pabotite, dokolku
dozvoluvaat vpewenskite uslovi, e 20 avgust godinava.
YPRAVA ZA VETERINARSTVO
U{nata markica
ne e pri~ina za
uginuvawe na ovcite
Dokolku ambientalnite priliki se nepovolni
(mnogu toplo vreme, slabi higienski uslovi)
mo`no e da dojde do infestacija so larvi (crvi)
od muvi a ponatamu i do infekcija na ranata
Otekuvaweto na u{nite {kolki
po aplikacijata na u{nite wapkici
e nopwalna pojava so ogled deka so
aplikacijata doa|a do povpeda na
u{nata pskavica. Y{nata wapkica
tpe ba da se postavi na spedinata na
u{ nata {kolka kade newa kpvni sa do -
vi, no istovpeweno, dovolno dlaboko
vo u{nata {kolka za da ne dojde do
nejzino ispa|awe vo slu~aj na ne -
pped videno vle~ewe (zaglavuvawe vo
gp wu{ki itn.). Dokolku awbientalnite
ppiliki se nepovolni (wnogu
toplo vpewe, slabi xigienski
uslovi) wo`no e da dojde do infestacija
so lapvi (cpvi) od wuvi a
ponatawu i do infekcija na panata.
Vo takov slu~aj, najva`no e vedna{ da
se peagipa, da se povika vetepinap i
14 | MOJA ZEMJA
panata da se is~isti. Najdobpi sped -
stva za ~istewe na panata se 3% xidpogen
ili jod. Potoa, panata tpeba
da se tpetipa lokalno so antibiotski
sppej, ppa{ok ili wast. Spedstva
ppotiv ekto papaziti (Ekovetacid,
Vetiol, Dijazol, itn.) ne tpeba da se
stavaat dipektno na sawata pana,
bidej}i }e dojde do ipitacija. Najdobpo
e ovaa postapka e dobpo da se
ppiweni i ppeventivno, so {to wnogu
petko }e se pojavat pani i kowplikacii.
Dokolku ne se peagipa blagovpeweno
i `ivotnite se ostaveni bez
nikakov tpetwan, a istovpeweno xigienskite
ppiliki se wnogu lo{i,
panite wo`e da se iskowplicipaat.
Po ova, le~eweto e pote{ko.
Yppavata za vetepinapstvo ja
sle di sostojbata na tepenot ppi
{to e utvpdeno deka iwa pojavi na
od pedeni ppoblewi so u{ite po ap -
li kacija na u{ni wapkici. Sepak,
ovie pojavi se ogpani~eni na slu~ai
ka de ovcite ne se soodvetno i navpe
weno tpetipani. Pojavite na uginu
vawa na `ivotni po aplikacija na
u{ nite wapkici ne wo`e da se dove -
de vo vpska so sawata aplikacija. Vo
site slu~ai na uginuvawa, koi bile
ppijaveni vo Yppavata za vetepinapstvo,
bile zeweni wostpi za labopatopisko
ispituvawe i kako
ppi ~ina za swptta na `ivotnoto e
ut vpdena bolesta Entepotoksewija.
Tpeba da se naglasi deka ovaa bolest
ne e nova i e pasppostpaneta vo
Makedonija. Taa i popano ppedizvikuvala
zagubi na odgleduva~ite i
zatoa, ne wo`e nikako da se dovede
vo vpska so aplikacijata na u{nite
wapkici. Najdobpa za{tita e navpewenata
vakcinacija na `ivotnite.
Dokolku `ivotnite bile vakcinipani
ppotiv ovaa bolest, toga{ newa
uginuvawa na `ivotnite. Zapadi izbegnuvawe
na vakvite zagubi, Yppavata
za vetepinapstvo apelipa
odgleduva~ite na ovci da gi za{ titat
svoite `ivotni so vakcinacija.
Vakcinacijata ja vp{at vetepinapnite
stanici i e wnogu efikasna i
isplatliva, bidej}i }e za{titi od
uginuvawe na pogolew bpoj `ivotni.

OD TERENOT
Strumi~kite zemjodelci
bez voda vo su{nite pepiodi
Vodata ne stignuva do nivite, posevite
se izgopeni od su{ata i
zewjodelcite, ~lenovi na vodnata
zaednica „Ogpa`den“, Novo
Selo, se zagpi`eni za toa kako }e gi
ispolnat obvpskite od dogovopot
so vodostopanskoto ppetppijatie
„Stpuwi~ki sliv“ od Stpuwica, koe ne
wo`e da ja ispopa~uva vodata i pokpaj
objavata na lokalnite TV stanici
deka voda }e iwa, a pove}e od 15 dena
newa kapka voda vo kpajnata destinacija.
Vodata edvaj ppistiga do s.
Dpvo{, op{tina Bosilovo.
Ppetxodno, vodnata zaednica
sklu~ila dogovop za ispopaka na
voda so vodostopanskoto ppetppijatie,
no toa ne wo`e da ja ispopa~uva
vodata spoped dogovopenoto, obvinuvaat
zewjodelcite bidej}i ppetppijatieto
e dol`no da ja obezbeduva
glavnata kanalna wpe`a i da iwa
voda do kpajnite kopisnici.
Za da se pe{i ppoblewot, tie ba -
pa at powo{ od MZ[V, koe gi znae
ppob lewite na zewjodelcite. Tie
ppa{uvaat zo{to vodostopanskoto
ppetppijatie ne obezbedi uslovi da
ja ispopa~uva vodata (koja ja iwa vo dovolni
koli~ini) za site ppijaveni
zewjodelci i tpeba pesopnoto Ministepstvo
da peagipa.
Dokolku se pogledne pot po {u va~ -
ka ta na voda za navodnuvawe, po
godini, od 1979 do 1995 godina, wak -
si walnata potpo{uva~ka na voda iz -
ne su vala 21 wilion i 850 iljadi kubni
wetpi vo 1987 godina, kako najsu{en
pepiod koga se navodnuvale najwnogu
povp{ini - 4569 xa. Vo we |u -
vpe we, popadi degpadacija, bpanata
wopala da se sanipa vo 2007 godina,
koga nivoto na vodata vo akuwulacijata
bilo pod kotata na dnoto na
ppelivnikot. Za ovaa sanacija bile
potpebni 21 wilion denapi. No, popadi
nesanipaweto, na godi{no nivo,
se gubat po 19 wilioni i 950 iljadi
kubni wetpi. Ako se sobepat ovie zagubi
i se powno`at so navodnuvanite
xektapi, znaej}i deka najniskata cena
za navodnuvawe po xektap e 7.000
denapi, toga{ }e se dobie slednava
ppeswetka od dvete godini od koi se
zeweni podatoci (1984 i 1986), 4100
xa + 3942 xa = 8042 xa / 2 = 4021 ha
h 7000 den = 28.147.000 den.
Od ovie podatoci wo`e da se zaklu~i
deka:
se gubat i ne wo`e da se akuwulipaat
ogpowni koli~ini voda (19
wilioni i 950 iljadi w 3 );
zewjodelcite s# pove}e gi ostavaat
povp{inite neobpaboteni i ne po -
seani i ne se celosno iskopisteni
vkupnite obpabotlivi po vp {i ni
od 10.000 xa popadi nesigupnosta
deka }e iwa voda za navodnuvawe;
zewjodelcite tppat ogpowni zagubi
i na ve}e poseanite povp{ini, tie
se dewotivipani i obes xpa b pe ni;
dokolku Ministepstvoto investipa
vo sanacija na bpanata, spedstvata
}e se vpatat u{te vo ppvata godina;
opasnosta od xavapija na bpanata e
o~ekuvana i stpavot kaj lu|eto e golew;
bidej}i bpanata e gpadena vo
dale~nata 1975 godina, kako i glavnata
kanalna wpe`a od 27,8 kw i 156
kw pazvodni i delni~ni kanali, tie
tpeba celosno da bidat zaweneti
so novi cevovodi;
investipaweto zna~ajno }e go
podobpi ppixodot kaj zewjodelcite,
a vodata }e se kopisti do wa }in ski,
bez zagubi, sawo so ins ta li pawe na
novite sistewi za navodnuvawe.
Zatoa, za da se spasi stpuwi~kiot
pegion, itno, Vladata i MZ[V tpeba
da ppezewat wepki za sanacija na
bpanata i kanalnata wpe`a i na toj
na~in da go vpatat pazvojot na
zewjodelstvoto i celosnoto iskopistuvawe
na zewjodelskite povp{ini.
K. Paskov
Bpanata „Tupija“ e ppoektipana za 50 wilioni i 250 iljadi kubni
wetpi voda ili waksiwalna kota od 388,50 wetap visina. So ovaa koli~ina
e planipano da iwa voda za navodnuvawe za 10.000 xa godi{no i voda za piewe
za `itelite na Stpuwica. Lodi{nata potpo{uva~ka za gpadot e 6 wilioni
kubni wetpi. So zakon, najwaloto koli~estvo voda vo bpanata za potpebite
na gpadot tpeba da bide pezepvipano za dve godini ili 12 wilioni kubni
wetpi, odnosno kota od 355 wetpi visina. Maksiwalno dozvoleno polnewe
na bpanata, popadi nesankcionipan ppelivnik, e do kota od 374 wetpi visina
ili wo`e da se ~uva voda od 30 wilioni i 300 iljadi kubni wetpi. Ova
zna~i deka od 50 wilioni i 250 iljadi litpi, nepovpatno se ispu{taat 19
wilioni i 950 iljadi kubni wetpi voda, {to ppetstavuva zagubena
koli~ina za edna, a wo`ebi i dve godini. Slobodno wo`e da go postaviwe
ppa{aweto: {to }e se slu~i koga waksiwalnata kota za akuwulipawe na vodata
}e padne na 355 w.n.v ili akuwulacija od 12 wilioni i 350 iljadi dokolku
ne se zapo~ne so investipawe za spas na bpanata i kanalnata wpe`a za navodnuvawe.
Dali }e iwawe pazvoj na zewjodelstvoto koe zavisi od navodnuvaweto
i dali eden den i gpadot bi ostanal bez dovolni koli~ini?
AVLYST 2008 | 15

TEMA
Navodnuvawe
Racinalno navodnuvawe na
zemjodelskite kulturi
Navodnuvaweto vo Re pub li -
ka Makedonija e edna od
osnovnite wepki za obe z be -
du vawe na sigupno i kva li -
tet no pastitelno ppoiz -
vod stvo, pped s#, popadi kli wat skite
i ostanatite uslovi {to se ka pa k te -
pisti~ni za na{ata zewja. Vo zewjava,
od vkupno okolu 667.000 xa ob pa bo t -
li va povp{ina, so site vidovi
izgpadeni sistewi wo`e da se obezbedi
navodnuvawe na okolu 170.000 xa.
Me|utoa, popadi ne do iz gpa denost na
nekoi sistewi, infpastpuktupni
objekti i dpugo, wo`no e da se
navodnuvaat okolu 126.000 xa. Vo
poslednite nekolku godini, zavisno od
wnogu faktopi (pefopwite vo sektopot
navodnuvawe, ekonowsko-socijalnite
uslovi na zewjodelcite, tpadicijata,
ne pla n sko to ppoiz vod s t vo), se na vod -
nuvaat powalku od 30.000 xa.
Za ogpownoto zna~ewe na na vod nu -
va weto za kliwatskite uslovi na
Makedonija govopat i na{i is t pa -
`uvawa, spoped koi esenskite `ita
koi se netipi~ni kultupi za na vod -
nu vawe, sawo so intepventno za -
levawe vo appil i waj, davaat dvojno
zgolewen ppinos. P~enkata, kako
tipi~na kultupa za navodnuvawe,
bez ovaa wepka e nepentabilna i
dava pod dva toni/xa ppinos, a so
navodnuvawe ppinosot se zgolewuva
za 400-500%, kaj {e}epnata pepa za
200-300%, kaj ovo{kite za 200-300%
itn. Ottuka wo`e da se vidi deka
vlijanieto na navodnuvaweto vpz
zgolewuvaweto na ppinosite, a so toa
i na ppixodite od zewjodelskoto
ppoizvodstvo ne e spopno. Kako
najgolew ppoblew se javuva ppa vil -
noto i pacionalnoto kopistewe na
vodata, koe e tesno povpzano so pas -
tot i pazvojot na pastenijata i so
ekonowskiot efekt, a isto taka i so
za~uvuvaweto na `ivotnata spedina
od eventualno zagaduvawe od
aplicipanite agpoxewikalii.
Merki za zgolemuvawe na
efikasnosta vo vodokoristeweto
Zapadi zgolewuvawe na efikasnosta na
kopistewe na vodata, odnosno pos ti g -
nu vawe isti ili dupi povisoki ppinosi
so powali koli~ini voda i so na wa lu -
va we na tpo{ocite za nejzino ko -
pistewe, a so cel da se za ~uva `ivotnata
spedina od eventualno zagaduvawe, gi
ppedlagawe slednive wepki:
Kopistewe na texniki na na vod nu -
va we so koi se {tedi voda (wik po -
na vodnuvawe - kapka po kap ka i
wikposppinklepi) nawesto tex niki
so koi se tpo{i wnogu voda
(ve{ta~ki do`d, bpazdi, ppe levawe),
osobeno kaj kultupite koi se golewi
potpo{uva~i na vo da, kako gpa di -
napski i ovo{tapski vidovi i na
westa kade {to vodata e vo def i -
cit. Kako {to e poznato, so
wikponavodnuvaweto vodata se
aplicipa wnogu poppecizno do
kopenot na kultupite i ne se
navodnuvaat we|upedijata vo koi
newa efektivna kopenova wasa.
Ppiwena na texniki so koi wo`e da
se oppedeli koga da se zaleva i
to~nata koli~ina na voda {to tpeba da se dade i toa
kaj site texniki na navodnuvawe, dupi i kaj naj sov pe -
we nite texniki (kapka po kapka i wikpodo`dewe). Na
toj na~in se izbegnuva ppekuwepnoto navodnuvawe (koe
wo`e da bide wnogu {tetno) i se ovozwo`uva kultupata
postojano da iwa dovolno voda za uspe{en past i pazvoj,
odnosno visoki ppinosi. Kako najdobpi texniki vo
na{ite istpa`uvawa se poka`ale: oppedeluvawe na
vlaga vo po~vata so su{ewe na po~vena ppoba vo
su{nica, instpuwenti za wepewe na vlagata vo
po~vata kako gipsani blokovi, logepi, tenziowetpi,
neutponski vlagowepi ili ppeswetkovno, ppeku bilans
na voda vo po~vata. Tpeba da se istakne deka osven
ppavilno i pacionalno zalevawe, so ovie texniki se
obezbeduva i za{tita na `ivotnata spedina, bidej}i
na pastenijata iw se dava onolku voda kolku {to $ e
16 | MOJA ZEMJA
Sistew za navodnuvawe Radiovce
potpebno na kultupata, a ne od oko i nepacionalno.
Tawu kade {to se ppiwenuva wikponavodnuvawe,
pogolew efekt se postignuva dokolku ppeku sistewot
se dodavaat i |ubpiva (feptipigacija), ppi {to tie
se aplicipaat sawo po dol`ina na pedot so pastenija
i blizu kopenot, a tpeba da se istakne i toa deka
xpanlivite watepii lesno se usvojuvaat od stpana na
pastenijata (bidej}i ppetxodno se pastvopeni so voda)
{to ne e slu~aj dokolku se dadat klasi~no (so
|ubpepasfpluva~i ili klasi~no pasfpluvawe po
povp{inata na po~vata), dupi i ako potoa se ppiweni
i sistew kapka po kapka. Isto taka, pokpaj |ubpiva,
ppeku sistewot wo`at da se aplicipaat i za{titni
spedstva so {to efektot e u{te pogolew. Na ovoj na~in,
pokpaj ekonowskiot efekt, odnosno pogolew i
pokvaliteten ppinos, za{teda na pabotna sila,

agpoxewikalii, gopivo i dpugo, tpeba da se istakne deka
se za{tituva i `ivotnata spedina od ppowivawe na
vi{ok agpoxewikalii, bidej}i so ovaa texnika
zalevaweto wo`e wnogu lesno da se kontpolipa, {to
ne e slu~aj so dpugite texniki na navodnuvawe, oso -
beno povp{inskite.
Onawu kade {to se upotpebuvaat golewi sistewi za
navodnuvawe so do`dewe so ppiwena na lineapni
agpegati, centappivoti, vodowatici, no i tifoni,
buwovi i sli~no, potpebno e da se nawali ppitisokot
na pasppskuva~ite i da se nawali visinata od koja pa|a
kapkata. Ovie texniki na navodnuvawe, kade {to se
nawaluva ppitisokot i enepgijata koja se kopisti za
negovo sozdavawe i distpibucijata na vodata e
poblisku do sawoto pastenie i negovata kopenova wasa
so wnogu powali zagubi, se poznati kako LEPA (Low
Energy Precision Application). So toa, nawesto sitna
kapka koja iwa dolgo patuvawe do po~vata, }e se dobie
pokpupna kapka koja e wnogu blizu nad po~vata i vedna{
se ppetvopa vo po~vena vlaga. Od texni~ki aspekt, se
nawaluva povp{inata od koja ispapuva vodata i se
skpatuva vpeweto na ispapuvawe, odnosno vo golewa
wepa se nawaluva zagubata na voda od ispapuvaweto
koja kaj nas wo`e da bide i wnogu golewa, dupi ppeku
20%. Ovaa texnika e wnogu ~esto se ppaktikuva vo
popazvienite zewji, a popadi powalite zagubi na voda
i blizinata na kapkata voda do povp{inata na
po~vata, ~esto ppeku sistewot se aplicipaat i
agpoxewikalii (|ubpiva i pesticidi).
Texnikite za navodnuvawe so gpavitacija (bpazdi, ppe -
le vawe, plavewe) se wnogu nisko efikasni i zagubite
na voda so istekuvawe od kpajot na papcelata i ppo -
ce duvawe nadvop od zonata na aktivnata pizosfepa
wo`e da bidat i ppeku 70% od aplicipanata voda.
Popadi toa, dokolku newa uslovi za ppiwena na wik -
po navodnuvawe ili LEPA, po`elno e da se ppiwenat
texniki koi go zgolewuvaat stepenot na iskopistuvawe
na vodata kaj gpavitacionoto navodnuvawe, kako {to
se ppiwena na texnika navodnuvawe vo navpati ili
bpanovi, za koi postojat dobpi iskustva kaj nas.
Da se izbegnuva navodnuvaweto vo najtopliot del na
denot (okolu pladne) koga ispapuvaweto e najgolewo,
a wo`no e ppedizvikuvawe na stpes kaj kultupite i
ppovocipawe na uslovi za pojava na pastitelni
bolesti. Ova e osobeno va`no za texnikite na na -
vodnuvawe so do`dewe.
Vodata do papcelite da se tpanspoptipa ppeku
cevkovodi ili pokpiena nawesto otvopena kanalska
wpe`a. Vo otvopenata kanalska wpe`a iwa golewi
zagubi od ispapuvawe, a ~esto pati se weta i na
vandalizaw, bidej}i se instalipani nadzewno.
Vo su{nite oblasti da se odgleduvaat kultupi koi
iwaat powala potpeba od voda, odnosno izbepete gi
kultupite koi ekolo{ki odgovapaat na su{nite
podpa~ja, kako {to se: sipak, stpni `ita nawesto
p~enka, gpadinapski i ovo{ni kultupi.
Edna od wepkite koja ne e populapna we|u zewjodelskite
ppoizvoditeli, no e efikasna, e poka~uvawe na
cenata na vodata i naplata na vodata spoped
potpo{uva~ka, a ne spoped povp{inata i kultupata.
Vo toj slu~aj, zewjodelskite ppoizvoditeli }e bidat
zaintepesipani za nawaluvawe na potpo{uva~kata na
vodata i voveduvawe na texniki so koi wo`e da se
za{tedi (wikponavodnuvawe).
Da se ppowovipa tpetipawe i ppo~istuvawe na
otpadni vodi od fapwite i od dpugite sektopi i nivna
peupotpeba vo zewjodelskoto ppoizvodstvo, sekako,
dokolku so ppetxodna analiza se utvpdi deka gi
ispolnuvaat kpitepiuwite za voda za navodnuvawe.
Iwaj}i go ppedvid ogpownoto
zna~ewe na vodata vo zewjodelskoto
ppoizvodstvo, kako i za celokupniot
`iv svet, odnosno za nejzinata
sestpana upotpeba, wo`e da se
konstatipa deka pacionalnoto i
ppavilnoto kopistewe na vodnite
pesupsi vo zewjodelskoto ppoiz vod -
st vo tpeba da ppetstavuva klu~en
ppi opitet na sekoja zewja. Iako
vodata se sweta kako evtino i
Ra~no ~istewe na kanali i pe~ni kopita
neiscppno ppipodno bogatstvo, sepak
tpeba da se iwa ppedvid faktot de -
ka nejzinoto nepacionalno i ne ppa -
vil no kopistewe wo`e da dovede do
ppoblewi so ponatawo{nata upotpeba
vo site sfepi na ~ovekovoto `iveewe.
Prof. d-r Ordan ^ukaliev
Ass. m-r. Vjekoslav Tanaskovi}
Fakultet za zemjodelski
nauki i hrana, Skopje
Treba da se istakne deka preku
racionalno i efikasno koristewe
na vodite vo zemjodelskoto
proizvodstvo, pokraj zgolemuvawe
na ekonomskite rezultati
po edinica povr{ina, mo`e da se
za{tedat i opredeleni koli~ini
voda, koi ponatamu mo`at da se
prenamenat na povr{ini koi ne
se navodnuvale ili vo nekoj drug
sektor. Osobeno treba da se potencira
deka so efikasnoto koristewe
na vodata se za{tituva
i `ivotnata sredina od eventualnoto
zagaduvawe, odnosno od
eventualnoto promivawe na agrohemikaliite
vo podzemnite vodi
ili nivno povr{insko istekuvawe
(rezultat na nepravilnoto
zalevawe so pogolemi koli~ini
na voda od vistinskite potrebi
za kulturata, {to e ~esta praktika
vo na{ata zemja)
AVLYST 2008 | 17

REPORTA@A Manastirskiot `ivot i zemjodelstvoto
Sekoj saw da si go
zaraboti lebot
Sedum~lenata mona{ka zaednica vo manastirot Zrze gi proizveduva site
zemjodelski i gradinarski kulturi, vodej}i uspe{na manastirska ekonomija.
„Ovde monahot e toj koj mora da pe~ali. Preku potta od onoj anga`man {to go
ima, da go zaraboti lebot. Toa e blagoslovot na Adam, no i na monahot, bukvalno
sam da si go zaraboti lebot“, dodava igumenot Kliment
Na iljada wetpi nadwopska
viso~ina, vo iskonskata ~istota
na ppipodata, kade `ubopot
na vodata ne`no ja gali ti{inata, pod
patponot na Sveto Ppeobpa`enie,
`ivee wanastipot Zpze. Nacionalen
spowenik na kultupata so univepzalna
diwenzija, blagoppijatno westo
vo koe dowinantna e sakpalnata diwenzija
na spedba na ~ovekot so Boga,
koja pulsipa i izvipa od svetata
evxapistija. „To~no pped edna dekada
e obnoven wona{kiot `ivot vo ovoj wanastip
kako nadgpaduvawe na wileniuwskoto
iskustvo koe funkcionipalo
vo 9. vek. Silni se i xipotezite
deka nekoi u~enici na Sveti Kliwent,
po vospitanieto i naukata, se pasppostpanile
ovde. Obedineti vo seduw~leno
bpatstvo, so swipenieto na
eden vikapen episkop, duxovno ppodol`uva
pastot na wanastipot, koj se
odp`uva spoped dpevnoto ppavilo
na Sveti Pavle: Koj ne raboti, da ne
jade! Tokwu so ovie zbopovi, otvopaj}i
gi poptite kako dobap dowa}in, n#
do~eka i vladikata Kliwent, iguwen
na wanastipot, na vepskiot ppaznik
Sveti Jovan Kpstitel.
„Centap na na{ata aktivnost e
svetata litupgija. Ottuka, wonaxot ja
dobiva silata, inspipacijata.
Ppi~estuvaj}i se so bo`estvenata kpv,
ja cppevwe silata da se soo~iwe so
ppedizvikot koga wanastipot be{e
puinipan i od sviwapska fapwa, so
site nusefekti (bolvi, neppijaten wisip,
otpad) se ppeobpazi vo wona{ka
zaednica“, govopi vladikata Kliwent,
objasnuvaj}i go na~inot na sawofinansipawe
i sawoodp`uvawe na
wanastipot. „Ovde wonaxot e toj koj
wopa da pe~ali. Ppeku potta od onoj
anga`wan {to go iwa, da go zapaboti
lebot. Toa e blagoslovot na Adaw, no
i na wonaxot, bukvalno saw da si go zapaboti
lebot“, dodava iguwenot.
18 | MOJA ZEMJA
Kolku }e vlo`i{,
tolku }e dobie{ od zemjata
I dodeka son~evite zpaci sjaat so
svojata ubavina vpz pasko{niot ppipoden
ppedel, koj e del od galepijata
na ppipodata, toj ppodol`uva da
objasnuva. Manastipot paspolaga so
25 xa {uwsko i u{te 25 xa zewjodelsko
zewji{te, dobieno so denacionalizacijata.
Mona{kata zaednica se
sawoodp`uva i sekoj wonax, spoped
svoeto poslu{anie, veli otec Kliwent,
iwa svoi obvpski. Za obpabotka
na zewji{teto e zadol`en otec Kalinik.
„Poseavwe `ito na nekolku xektapi
i pabotiwe so svoja wexanizacija
spoped wanastipskata tpadicija. Za
nas, toa e dopolnitelen ppixod vo
ekonowijata. Zewjata e podna, toa
{to }e $ dade{, kolku {to }e vlo`i{
vo nea, taa, so ista wepa, }e ti vpati.
Ako se ppavi s# navpewe, ako se opa
kvalitetno, ne wo`e da newa pod. Lebnoto
zpno, godinava, e kvalitetno“,
veli otec Kalinik, koj sekoj den
gpi`livo bdee nad nivite so `ito i
dpugi kultupi. Na ~etipi papceli, kaskadno
izgpadeni vo weditepanski
stil, wonasite ppoizveduvaat pipepki,
dowati, gpa{ok, kowpip. Kowpipot
e osobeno uspe{en popadi
viso~inata na wanastipot. „Li odgleduvawe
i site za~ini koi se dap na
ppipodata na ovie ppostopi: opigano,
puzwapin, wagdonos, bawja, zelje,
{tavej... Seto toa e del od na{eto
ppoizvodstvo, koe e golew blagoslov
da go iwa{ na tppezata, a u{te pove}e
da go podeli{ so slu~aen nawepnik,
gostin-posetitel na wanastipot koj
}e bide padosen, spe}en koga spoped
ubavata napodna fopwa na pobo`nost,
saka da ppoba od wanastipskoto posno
gpav~e“, veli otec Kliwent. Toj
potencipa deka se ppoizveduva bez
bioxewiski, za{titni ppepapati,
tuku sosewa ppipodno.
Plodovite se dar od prirodata
Na 19 avgust, na wanastipskata slava,
pu~ekot se podgotvuva so plodovite
koi se dap od ppipodata. „Lolew del
od ovie zewjodelski ppoizvodi, gpadinapski
kultupi, se stavaat na tppezata
polna so qubov, na vepnite lu|e
koi doa|aat da se powolat, a nie gi
do~ekuvawe so gpav~e, piba, salati i
so s# {to ppoizveduvawe kako blagoslov
od Boga za da wu go ppinesewe na
vepniot napod. Dpuga ppednost e toa
{to wanastipot gi kopisti site blagodati
{to gi dava planinata: pazni
vidovi ~aevi, pe~upki... Taka, s# {to
Manastipot paspolaga so 25 xa {uwsko
i u{te 25 xa zewjodelsko zewji{te

Vo wanastipot gostite se
~ekaat so gpav~e, piba i salata
jadat wonasite, s# {to se ppoizveduva
za do~ek na vepnicite, a i za ekipata
apxeolozi koi pabotat na najnovite
iskopuvawa, e plod na pabotata
na ovaa wona{ka zaednica“, potencipa
vladikata Kliwent.
Eden vo gradinata, drug vo poleto
I dodeka iguwenot na wanastipot go
dolovuva{e na~inot na koj funkcionipa
ovaa zaednica, wonasite
tivko, nezabele`itelno gi zavp{uvaa
svoite obvpski, eden vo poleto, dpug
vo gpadinata, tpet kpaj pibnikot... Vo
ovaa nevepojatna duxovna i `ivopisna
oaza, sekoj e anga`ipan od utpo
do wpak. Denot odwinuva{e, na ped bea
podgotovkite za ve~epnata litupgija.
Ne sakaj}i da iw ppe~iwe natawu, se
pozdpavivwe, ostavaj}i gi vo nivnite
tixuvali{ta. Dodeka se spu{tavwe
od planinata, go slu{avwe poznatiot
zvuk, zpzopeweto na vodata,
specifikata na ppostopot, koja poslu`ila
kako onowatopejski kopen
spoped koj seloto i wanastipot go dobile
svoeto iwe - Zpze. Sonceto zajde,
vpewe e za odwop.
Monika Taleska
Mona{kiot kowpleks
Spored najnovite nau~ni
istra`uvawa, u{te vo 9. vek,
odnosno pred da postoi
mona{ki `ivot na Sveta
Gora, ovde, vo Zrze, funk -
cionirala mona{ka zaednica.
Vo bigornata karpa pod
crkvata, otkrien e bogat
mona{ki kompleks, zasega,
so nad 30 isposni~ki }elii.
„Mnogu sme blagodarni na
Boga, {to na jubilejnata godina
se otkri bigornata
karpa vo koja e skriena
mona{kata naselba. Bog ni
dade prekrasen podarok -
pe{terata. A pe{terata vo
hristijanstvoto ima kultno
zna~ewe, bidej}i na{iot
spasitel, Hristos, e roden
vo Vitleemskata pe{tera i
potoa e polo`en vo pe{tera.
Zatoa, celiot ovoj kompleks
e golem predizvik. ]e go revitalizirame,
pa kako lu|e
od 21. vek, }e se nagradime
vrz ona {to e postaveno
kako temel“, veli igumenot
AVLYST 2008 | 19

TOP TEMA
Avgust - mesec na bostanot
Lubenicite
ja vpa}aat nade`ta
kaj zewjodelcite
@itelite na Mustafino imaat organsko proizvodstvo na bostan, veli
Stavrev, zatoa {to mnogu slabo, ili re~isi voop{to, ne go tretiraat
plodot so ve{ta~ki |ubriva ili razli~ni hemikalii. Vo seloto ima
okolu 120 hektari povr{ina so organsko proizvodstvo
Bostanot ja vpa}a nade`ta we|u
`itelite na svetinikolskoto
selo Mustafino, koi povtopno gi
vospostavuvaat ppekinatite lanci za
plaswan i ppoda`ba na ovaa kultupa na
ppostopite na popane{na Jugoslavija.
Tie se se}avaat na vpeweto koga na nivnite
nivi ostanal celokupniot pod i
bostanot bil xpana za dowa{nite
`ivotni. „Poslednive nekolku godini,
se otvopija novi pazapi (Kosovo), a poleka
gi vpa}awe i stapite. Na nivite vo
seloto, pokpaj dpugite kultupi, sega dowinipa
bostanot, zatoa {to `itelite
nasadile pove}e od 20 xektapi“, veli
Stevo Stavpev, `itel na Mustafino. Toj
poseal pet dekapi, a negovoto selo, na
zewjodelskata kapta na op{tinata, e poznato
kako jadpoto na bostanot.
Promeni vo odgleduvaweto
Ppowenite na pazapot ppedizvikale
tektonski ppoweni i vo na~inot na
odgleduvawe bostan. „Site vo seloto
sadevwe lubenici od sewka, no ve}e
ja ppowenivwe obpabotkata i sadiwe
na kalew od tikva. Ova go stopivwe zapadi
podolgotpajnosta na podot, povisokite
ppinosi i, pped s#, zapadi
polesniot tpanspopt“, veli Stavpev.
Spoped negovoto iskustvo, iako
vakviot na~in na obpabotka walku ja
nawaluva bla`inata na bostanot,
sepak, pazapot go bapa so vakov kvalitet.
Osven toa, plodot od sewka ne
bil dobap za tpanspopt na dolgi pelacii
i selanite pazwisluvaat za nov
na~in na awbala`ipawe i plasipawe
na podale~nite pazapi.
Po strumi~kiot,
doa|a ov~epolskiot bostan
Pped da se nasadi bostanot, nivata
tpeba da se izopa dva pati i da se stavi
po edna lopata apsko |ubpe vo dupkite
kade {to }e bide nasaden kopenot.
Sadeweto na bostanot vo ovoj
peon po~nuva okolu 20 appil i tpae
eden wesec. Desetina dena podocna
toj niknuva i ottoga{ po~nuva navodnuvaweto
zatoa {to ovaa kultupa
bapa vla`na po~va. Ppvoto kopawe
e 20 dena po sadeweto, a se povtopuva
u{te dva pati. Koga lastapot
}e dostigne 10 do 15 santiwetpi,
toga{ e ppvoto kopawe. Slednoto e
na golewina na lastapot okolu 50
santiwetpi, a tpetiot pat e vo faza
na cvetawe. Tpapovite se opaat so wexanizacija,
a we|u lastapite ili od
kopen do kopen, se obpabotuva pa~no.
Ppitoa, se odi i na pazdeluvawe na
lastapkite. Od eden kopen wo`e da se
dobijat 10 do 15 plodovi ili 100 kilogpawi
plod. Vegetacijata kaj bostanot
tpae okolu 100 do 120 dena.
Ve}e na po~etokot na avgust, selanite
iwaat pod za ppoda`ba. „Toga{
koga }e zavp{i podot od stpuwi~koto
20 | MOJA ZEMJA
Najgolew ppoblew za
`itelite na Mustafino, spoped
Stavpev, e neplanskoto sadewe
na lubenicite. Iweno, dokolku
pazapot ponudi dobpa cena za
ovogodi{nata pekolta, toga{,
spoped ovoj `itel, site selani
sadat bostan i so toa ja upivaat
cenata na napednata pekolta.
Sostojbata e poinakva koga pazapot
diktipa poniski ceni i
`itelite, popadi ovoj fakt, sadat
powali povp{ini.
Plodot wopa da bide
dobap za tpanspopt

pole, na pazapot se pojavuva na{iot
bostan“, objasnuva Stavpev.
Lubenicite baraat voda
Pped da nikne, lubenicata bapa navodnuvawe,
no seto toa zavisi od vpewenskite
uslovi. Sepak, ovaa kultupa
bapa ~esto navodnuvawe, na sekoi
7 do 10 dena, bez pazlika dali toa }e
bide po ppipoden pat ili ppeku sistewi
za navodnuvawe. @itelite na
Mustafino se gopdi {to iwaat vakov
sistew, koj gi snabduva so voda od waj
do septewvpi. So po~estoto navodnuvawe,
plodot dobiva okpugla ppavilna
fopwa, ubav izgled i so~nost,
odnosno stanuva takov kakov {to go
bapa pazapot.
Po pojavuvaweto na plodot, se ~eka
40 do 45 dena i toga{, objasnuva Stavpev,
toj e gotov za bepewe. No, we{tanite
iwaat nekoi javni tajni za toa kako
se ppepoznava koga plodot e sozpean.
Stavpev objasnuva deka toa se poznava
po kopata koja dobiva `oltenikavo-bela
boja koga sozpeva. Isto taka, na sekoj
plod iwa walo liv~e, koe koga }e dobie
kafena boja, signalizipa deka plodot
e za bepba. Dokolku ne se obepe vo ovoj
wowent, toga{ toj se skapuva i gubi od
kvalitet. Rokot za bepba na lubenicata
e sawo 10 do 15 dena, {to gi ppinuduva
zewjodelcite odnapped da go planipaat
nejziniot plaswan. Sepak, itpinata
na zewjodelcite odi dotawu {to tie pogolewite
povp{ini gi sadat podolg vpewenski
pepiod, ne zatoa {to ne wo`at
da gi poseat nivite za nekolku dena,
tuku za da dobijat podolg pepiod na sozpeani
lubenici i podolgo da bidat
ppisutni na pazapot. @itelite se zadovolni
od otkupnata cena koja se
dvi`i okolu 5 do 6 denapi za kilogpaw
lubenica zewena od bostan.
T. Stoj~evski
Se zasejuvaat sewki od tikva
i od bostan vo dve posebni lei.
Koga tie }e istepaat po dve
liv~iwa, toga{ se kalewat (vkpstuvaat).
Ppitoa, tikvata iwa dva lista
i kalewot iwa dva lista. Otkako }e
se fatat listovite na lubenicata,
toga{ se otstpanuvaat dvete
liv~iwa od tikvata. Sepak, `itelite
na Mustafino ne go ppavat ova
kalewewe, tuku kako {to objasnuva
Stavpev, go otkupuvaat od Stpuwi~kiot
pegion.
AVLYST 2008 | 21

OVO[TARSTVO Niz rosomanskoto pole Vo ovo{tapnicite na stpuwi~anecot
Od posado~en
watepijal do
plodovi od praska
Ovoj zemjodelec ne e orientiran
samo na proizvodstvoto
na posado~en ma terijal i
ovo{je, tuku dos led no gi sledi
site dos tig nu vawa na
naukata. Tasev mo `e da go
vidite na tribini organizirani
od proiz vod i te li
na za{titni sredstva, na
zemjodelski saemi i vo debati
so drugi zemjodelci
Dvi`ej}i se po patot kon Ppi -
lep, niz podnite poliwa na posowanskiot
atap, sekoj powinuva~
}e go zabele`i ovo{tapnikot na
posowanecot Rade Tasev. Ovoj zewjodelec,
po poteklo od selo Lali{te,
kavadape~ko, izwinative 26 godini gi
posvetil na ovo{tapstvoto. Veli, posowanskoto
pole iwa idealna westopolo`ba
za odgleduvawe na site
vidovi ovo{ni nasadi. Sepak, Tasev
se oppedelil za ppoizvodstvo na
ppaska, koja spoped svojot kvalitet
Ppaska poznata na Balkanot
e poznata vo zewjava, no i na popane{nite
jugoslovenski pazapi.
Denes, toj go plasipa svojot
ppoizvod i na evpopskiot i na puskiot
pazap.
Na po~etokot, Tasev iwal wal
nasad zatoa {to pabotel vo kowpanijata
„Tikve{“ i newal dovolno
vpewe da se posveti na zewjodelstvoto.
Osven toa, objasnuva
toj, tpite deca wu bile wnogu
wali i ne wo`el da go ppo{ipi
ppoizvodstvoto. No, poslednive
desetina godini e vo Zavodot za
vpabotuvawe i so toa wu se dalo
{ansa, zaedno so svoite deca i nivnite
sewejstva, slo`no, da odgleduvaat
ppaski. Tasev, iskopistuvaj}i go
ova, nekolkukpatno gi zgolewil svoite
planta`i i ve}e iwa 4 xektapi nasadeni
ppaski od najkvalitetnite
sopti. Osven ppaskite, ovoj zewjodelec
nasadil kajsii i cpna sliva.
Intepesno e toa {to Tasev saw
ppoizveduva i posado~en watepijal
od site sopti ppaski, kajsii, slivi i
dpugi ovo{ki. Vo sopstveniot pasadnik
ppoizveduva dupi i za ppoda`ba,
a kaj nego doa|ale zaintepesipani
lu|e od cela Makedonija.
Iska`uvaj}i ja svojata blagodapnost
do Agencijata za unappeduvawe
na zewjodelstvoto vo
Kavadapci i do ppofesopot Bopo
Ristevski od Fakultetot za zewjodelski
nauki i xpana, Tasev objasnuva
deka tie sekoga{ se paspolo`eni
da wu powognat vo
pe{avawe na ppoblewite so koi
se soo~uva vo paboteweto, bidej}i
kako zewjodelec, toj e dol`en da
ppoizvede kvaliteten pod, a so
toa se gapantipa i negoviot otkup.
Ppaskata na Tasev wo`e da se
najde pe~isi na site evpopski pazapi,
zatoa {to e kvalitetna,
blagodapej}i na pabotata, investiciite
i na sepioznata konkupencija
we|u sawite ppoizvoditeli
na ppaski. Zatoa, toj i negovite
sogpa|ani gi sledat site
nappedoci na naukata i nedvoswisleno
gi voveduvaat vo svoeto
ppakti~no pabotewe. Sawo so
powo{ na naukata i so wnogu
tpud, veli Tasev, wo`e da se postignat
odli~ni pezultati.
T. S.
Ppoblewite so pe`eweto, vo
ppvata godina otkako go
nasadil ovo{tapnikot, s#
u{te go nawaluvaat podot
na wodpite slivi kaj
stpuwi~anecot Bla`o Mixajlov. Bidej}i
sawiot ne go znael ppocesot na
kpoewe i ofopwuvawe na stebloto,
toj anga`ipal stpu~no lice. Za `al,
veli Mixajlov, popadi negovata nestpu~nost,
toj go zgpe{il pe`eweto,
a posledicite se katastpofalni.
„Bidej}i toj go zgpe{i na~inot na pe -
`e we i den-denes, nekolku godini podoc
na, iwaw {teti. Toj „stpu~wak“
wnogu dpasti~no go se~el dpvoto i so
toa sawo go pazgpanuval. Kako {to velat
postapite, „dpvo se~e{ - dpvo }e
bepe{“. Sega, so pe`eweto, gi otst -
pa nuvawe gpe{kite od ppvite godini“,
objasnuva Mixajlov. Za da ne ppodol`i
vakvata sostojba, ovoj nastavnik
vo Spednoto ekonowsko u~ili{te
„Jane Sandanski“ gi anga`ipal To{o
Apsov i Mapjan Kippijanovski, ppofesopi
na Fakultetot za zewjodelski
nauki i xpana, koi wu powagaat vo ppekpojuvaweto
i vo tpetipaweto na bolestite
kaj ovo{kite.
Lpe{k
te
Mnogu rod i vra}awe
na vlo`enoto
Ppviot nasad so wodpi slivi go nasadil
vo 2002 godina. Toga{ nasadil pet dekapi,
odnosno 260 dpvca. Podoc na nappavil
u{te eden nasad i sega Mixajlov
iwa 1.300 dpvja so wodpi slivi vo atapot
na stpuwi~koto selo Bosilovo.
Pped da ja nasadi nivata, toj ja izopal
i fplil wnogu apsko |ubpe. Bidej}i
pp vite dve godini dpvcata ne davaat
pod, toj, we |u pedovite, sadel i dpugi
Rodot e dobap
i o~ekuvan
22 | MOJA ZEMJA

Bla`o Mixajlov
kul tupi na od pedeno pastojanie od
dp vcata. „Sadev zelka i cvek lo, zatoa
{to ovie kultupi ne ppe~at na pazvojot
na dpvceto i so nivnata obpabotka
i |u bpewe, se obpabotuva i sawiot ovo -
{ tapnik. So ova se vpa}aat del od vlo -
`enite spedstva za{to ppvite dve godini
ne davaat pod“, objasnuva Mixajlov.
Toj ppose~no dobiva od 60 do 70 kilogpawi
po dpvce. Se pazbipa, ova e vo
polna podnost, vo pettata ili {estata
godina. Najwnogu dobiva od soptata
„stenli“, zatoa {to taa e i najpodna,
iako ne e zadovolen od oploduvaweto
na „~a~anskata najdobpa“.
Ovo{tapnikot
na Mixajlov
Osven problemite so ovo{kite, Mihajlov se bori i so skovranite
- ptici koi go napa|aat plodot na „kaliforniskata sina“,
zatoa {to e meka i sozreva porano od drugite sorti - „~a~anskata
najdobra“ i „stenli“. Toj napravil pla{ilo vo ovo{tarnikot, no
i ovoj obid bil bezuspe{en, zatoa {to skovranite, sé u{te, gi
napa|aat plodovite i pravat ogromni {teti. Isto taka, vo letniot
period, ovoj zemjodelec prepora~uva da se vnimava na zeleniot
majski bumbar, koj ja uni{tuva lisnata masa. No, sepak,
Mihajlov gi tretira drvcata so odredeno sredstvo za za{tita,
spored programata {to ja dobil od Kiprijanovski
te od pe`eweto
ko se popravaat
Berba i otkup
Bepbata na slivite se odviva pa~no,
so powo{ na apgati. Ppocesot na
bepewe ne wo`e da tpae pove}e od desetina
dena, zatoa {to podot }e
ppezpee. No, Mixajlov iwa ppoblew so
obezbeduvaweto pabotna sila, zatoa
{to vo stpuwi~kiot pegion, vo posledno
vpewe, se pojavile wnogu zewjodelski
kapaciteti koi gi anga`ipaat
pabotnicite na podolgo vpewe.
Po bepbata, slivata se stava vo gaj -
bi od 7 do 8 kg. i vo slu~ajot na Mixajlov,
tie se ppodavaat vedna{. „Sli vite
odat na stpanskite pazapi, a naj wnogu
vo Rusija. Vo svetot iwa nedos tig na slivi“,
veli ovoj stpuwi~anec. Ved na{ po
nivnoto bepewe, dokolku iwa su{ ni
uslovi, tie bapaat edno do dve navodnuvawa.
Mixajlov postavil sistew „kapka
po kapka“, niz koj, isto taka, stava kpistalni
|ubpiva za pastenijata da dobijat
podobpa lisna wasa, podobpa bo ja, pogolew
plod i dpugi kapaktepisti ki.
T. Stoj~evski
Vo ovo{tarnicite na Mihajlov rastat slivi od sortite „kaliforniska
sina“, „~a~anska najdobra“ i „stenli“. So vakvata raznoli~nost
vo asortimanot, toj ima slivi od po~etokot na juli do
krajot na avgust. „Kaliforniskata sina“ zree prva, potoa sozreva
„~a~anskata najdobra“, a kon krajot na letoto, zree sortata „stenli“.
Sepak, „stenlito“ ima najniska cena (okolu 15 denari), a „~a~anskata“
dostignuva od 22 do 25 denari na golemo. Vakvata sostojba
e rezultat na toa {to „stenli“ mo`e da se koristi za industrisko
proizvodstvo, a drugite dve sorti se isklu~ivo trpezni slivi
Ovoj zemjodelec, prviot svoj nasad go nasadil vo 2001
godina. Nasadil 110 drvca kajsii zatoa {to znael deka vo zemjava
nema mnogu nasadi so vakva kultura. Bidej}i prvite tri
godini ne ra|aat, prviot rod go dobil vo 2005 godina. Ottoga{,
prose~niot prinos e od 10 do 70 kilogrami po drvo.
Mihajlov nema nikakov problem so plasmanot na kajsiite, tuku
kako {to objasnuva, negova obvrska e da sozdade dobar prinos
i kvaliteten rod, a so toa e garantiran i negoviot otkup.
Vo narednite godini toj o~ekuva i do 100 kilogrami po drvce.
Na negovata niva mo`e da se vidat samo kajsii od sortata
„roksana“, zatoa {to bile so ubava boja, mnogu krupni, se baraat
na pazarite, podnesuvaat transport i davaat golem rod.
AVLYST 2008 | 23

Po 35 godini, Makedonija ja ukinuva upotrebata na gradobijni raketi
ANALIZA
Osiguruvawe
na posevite,
a ne gpadobijni paketi
Ppotivgpadobijnata od bpa -
na ne gi za{tituva posevite,
tuku nappotiv, ppe diz
vikuva {teti, pottiknuva
po`api, eksplozii, a
ponekoga{ pezultipa i so ~ove~ki
`ptvi, e obpazlo`enieto na nadle`nite
institucii za vakvata odluka.
Od Yppavata za xidpoweteopolo{ki
paboti (YXMR) se decidni deka
newa osnova za ppiwena na ppotivgpadobijna
odbpana. Nezavisno od toa
kolku paketi }e bidat ispukani, tie
ne wo`at da gi pazbijat gpadonosnite
oblaci i da gi sppe~at vpne`ite
gpad. Sistewot, ednostavno, ne
postignuva efekt. „Stanuva zbop za
ppipoden fenowen {to ne wo`e lesno
da se uni{ti. Ako oblacite se
gpadonosni, toga{ newa {ansi gpadot
da ne pa|a. Kolku i da se puka, vo
poslednite 30 godini vo Makedonija
povtopno pa|a gpad“, istaknuva dipektopot
na YXMR, \op|i Kotev. I vo
Evpopskata Ynija gpadobijnite paketi
ne se kopistat. Nad 30 zewji voop{to
newaat za{tita od gpad. Sli~na e
situacijata i vo svetski pawki.
Gradobijnite raketi
predizvikuvaat po`ari
Zewaj}i gi ppedvid pezultatite od
dosega{nata ppiwena na gpadobijnata
za{tita {to se poka`aa kako nezadovolitelni
i, istovpeweno, sledej}i
gi evpopskite i svetskite tpendovi,
Makedonija sugepipa osigupuvawe
na zewjodelskite povp{ini. Buxetskite
spedstva {to bea ppedvideni
za nabavka na paketi, sega se ppenaweneti
za osigupuvawe na zewjodelcite.
So vkupno 70 wilioni denapi,
dp`avata pokpiva 30 otsto od tpo {o-
[teti od gpadot
▼
[to velat osiguritelnite
kompanii?
Sawo desetina zewjodelci godinava go osigupale
svoeto ppoizvodstvo. Bpojkata e wnogu wala
popadi visokite ceni. - Zewjodelcite i godinava
s# powalku go osigupuvaat ppoizvodstvoto iako
gpadot ne gi po{tedi posevite. Vladinata wepka
za subvencionipawe na 30 otsto od tpo{ocite
ne e atpaktivna. Dosega konkupipale sawo desetina
zewjodelci. Za niv osigupuvaweto e
skapo, bidej}i pogolewiot del od suwata, 70 otsto,
tpeba sawi da go platat, velat vo osigupitelnite
kowpanii. Cenite za osigupuvawe
wo`e da se sni`at ako zaintepesipanosta na
zewjodelcite se zgolewi, veli Spasenoski.
Vladata subvencionipa 30% od osigupitelnata polisa
za osigupuvawe od osnovni pizici vo ppiwapno zewjodelsko
ppoizvodstvo. So ovaa wepka se opfateni p~enicata, ja~wenot,
p~enkata, gpozjeto, tutunot, dowatite, pipepkite, kpastavicite,
bostanot, jabolkata i ppaskite. Kopisnici wo`e da bidat fizi~ki
i ppavni lica so waksiwuw 20 xa lozovi nasadi, 50 xa gpadinapski
kultupi (dowati, pipepki, kpastavici i bostan), do 10 xa ovo{ni
nasadi (jabolka i ppaski). Za p~enica, ja~wen, p~enka i tutun newa
ogpani~uvawe na waksiwalnite kapaciteti, velat od pesopnoto
Ministepstvo. Za ovaa cel se naweneti 70 wilioni denapi od Ppogpawata
za poddp{ka na zewjodelstvoto, a Vladata vo ppocesot na
osigupuvawe }e paboti so kowpaniite „Osigupitelna polisa“, „Vapdap
Osigupuvawe“ i „Eupolink“, bidej}i se ppijavile na javniot
povik na Vladata. Dp`avnata vlast }e subvencionipa osigupuvawe
sawo od osnovnite pizici - gpad, po`ap i gpow
AVLYST 2008 | 25

ANALIZA Po 35 godini, Makedonija ja ukinuva upotrebata na gradobijni raketi
▼
„Osigupuvajte go va{iot ppoizvod“
velat osigupitelnite kowpanii
ci te za osigupitelnite polisi.
„Newa dp`ava vo Ynijata {to kopisti
paketi ppotiv gpad. Toa ne funkcionipa.
Nappotiv, doka`ano e dupi
i deka vakviot sistew na za{tita ppedizvikuva
po`api. Ve}e 30 godini pukawe
so paketi i isto tolku vpewe
iwawe po`api. Lani, ppi nevpewe,
vo eden den bea ispukani 26 paketi,
no toa ne gi winiwizipa {tetite“,
objasnuva winistepot za zewjodelstvo,
{uwapstvo i vodostopanstvo, Aco
Spasenoski. Nesfatlivo e, potencipa
toj, da se paboti pod otvopeno
nebo, a da ne se osigupa ppoizvodstvoto.
„Vo popane{na Jugoslavija osigupuvaweto
na zewjodelstvoto be{e
ppaktika i zadol`itelno so zakon.
Taa navika tpeba da se stekne povtopno“,
istaknuva Spasenoski.
Razli~ni stavovi
me|u zemjodelcite
Zewjodelcite se podeleni vo wislewata
okolu vladinata odluka za osigupuvawe.
Edni swetaat deka gpadobijnata
za{tita ne tpeba da se ukine,
dpugi go favopizipaat osigupuvaweto.
Sepak, fakt e deka newaat navika,
nitu tpadicija za osigupuvawe
Vo Makedonija, gradobijna
odbrana, prvpat, e
upotrebena vo 1974 godina.
Minatata godina bea
nabaveni 700 raketi, a se
ispukaa samo 220. Ovaa
godina se uni{teni
4.500 raketi so pominat
rok, vo vrednost od 1,3
milioni evra.
na iwotite. Ovaa ideja, velat, e
wo`ebi dobpa, no tpeba vpewe za da
se obnapodi. Za wakedonskite zewjodelci,
voedno, e spopno toa dali osigupitelnite
kowpanii voop{to iwaat
ekspepti koi pealno bi vp{ele
ppocenka na {tetite od eventualno
nevpewe. Iwa i takvi koi poso~uvaat
deka subvenciite za osigupuvaweto
tpeba da pokpivaat najwalku 50 otsto,
a ne 30% od tpo{ocite za polisite.
Vo sekoj slu~aj, op{ta e soglasnosta
deka tpeba da se opganizipaat
javni tpibini ili debati
po selata so stpu~ni
lica i ppetstavnici od osigupitelnite
dpu{tva, {to }e
ovozwo`at zewjodelcite podpobno
da se zapoznaat so
benefitite od osigupuvaweto.
Intepesno e da se napowene
i deka godina{nata Ppogpawa
za pupalen pazvoj
poddp`uva kupuvawe wpe`i
za za{tita na zewjodelskite
povp{ini. No, spoped Risto
Milev, lozap od Kavadapci,
za{titna wpe`a za eden xektap
povp{ina so celosna konstpukcija,
~ini okolu 32.000
evpa ili isto tolku kolku
{to bi se potpo{ilo za tpi
pati da se podigne lozov nasad.
Ppitoa, dodava Milev,
sistewot se wenuva sekoi
pet do {est godini. Kako
opcija za za{tita toj gi
poso~uva i wpe`nite konstpukcii
{to gi ppoizveduvaat
nekoi wakedonski
fipwi. Nivnata cena
dostignuva 8.000 evpa,
a pokot na upotpeba e
waksiwuw edna godina.
Ekspeptite objasnuvaat
dena nezaintepesipanosta
za osigupuvawe,
ppakti~no, onevozwo`uva
kowpanijata da
vpaboti stpu~ni kadpi
koi bi ja ppocenuvale
{tetata popadi ekonowska
neisplatlivost.
M. ^akarova
FFRM za osiguruvaweto
Osigupuvaweto, kako wepka za za{tita na posevite, tpeba da
naide na wasovna poddp{ka i da bide ppifatena od zewjodelcite
zapadi dve ppi~ini. Ppvo, }e gi ppevenipa {tetite od gpad
ili od dpugi elewentapni nepogodi i vtopo, wasovnoto osigupuvawe
}e ja sni`i cenata (ppewijata) za osigupuvawe. Pped
20 godini osigupuvaweto, popadi wasovniot odyiv, be{e
wnogu poevtino. Powalo be{e i u~estvoto na tpo{ocite vo
ppoizvodstvo. Fedepacijata sweta deka dp`avata tpeba da
ppodol`i so stiwulipawe na osigupuvaweto dodeka wepkata
ne bide op{to ppifatena. Ppedvidenite 30 otsto za pokpivawe
na osigupitelnata polisa ne se wala suwa, no podobpo
bi bilo poddp{kata da dostigne 50 ppocenti, veli ppetsedatelot
na Fedepacijata, \oko Danailov.
Vo Xpvatska pped dve godini be{e do -
ne seno zakonsko pe{enie za osigupuvawe so koe
xpvatskite fapwepi dobija isklu~itelna po -
vol nost - pla}aa sawo 20% od vkupniot tpo {ok.
Ostatokot go pokpivaa dp`avnite opgani (40%
centpalnata, 20% lokalnata i 20% `u pa -
niskata vlast). Efektot be{e ogpowen, a
dp `avata uspea da spasi ogpowni suwi od svojot
bu xet. Denes, dp`avnite i `upaniskite vlasti
pla }aat po 25%, a fapwepite go pokpivaat os -
tatokot od osigupitelnata polisa. Vo denapska
ppotivvpednost, osigupuvaweto na xektap po- v -
p {ina ~ini pedesetina evpa, podeleni we|u
dp`avata, `u pa nijata i zewjodelecot
26 | MOJA ZEMJA

Prv proizveduva~ na domati pod plastenik vo Zapadna Makedonija
LRADINARSTVO
Plasteni~koto
proizvodstvo
e ppedizvik
za pegionot
Ogpowna investicija i dobivka
Po pe~isi dvaesetgodi{na pauza,
[abani Muxawetnafi e
ppviot i edinstven ppoizvoditel
na dowati pod plastenik vo zapadniot
del na Makedonija. Vo ovoj
pegion, po tpadicija, se ppoizveduvaat
sawo dowati na otvopeno. Iako
pped dvaesetina godini tuka se ppaktikuvalo
ppoizvodstvo pod plastenik,
objasnuvaat `itelite na seloto
Lopna Bawica, toj neuspe{en obid
bpgu zawpel. Za Muxawetnafi, vakvoto
ppoizvodstvo e posigupno bidej}i
pastenieto ne se pasipuva od do`dovite,
ne fa}a dawki, dava pokvaliteten
pod, popano sozpeva, ja izbegnuva
sepioznata konkupencija i ne
bapa kopistewe na za{titni spedstva.
Ve}e na po~etokot na juli, ovoj
gostivap~anec iwa ppoizvod za pazap,
iako negovite soselani svojot ppv pod
go dobivaat wesec dena podocna. I toj
ppoizveduva dowati na otvopeno {to
ppetstavuva sawo ppodol`uvawe na
ppocesot na ppoizveduvawe od sistew
na zatvopeno kon otvopen sistew.
Muxawetnafi odgleduva xolandska
sopta BELE F1. Od nea iwa 9.000 kopewa
pod plastenik i 11.000 kopewa na
otvopeno. Za plasteni~koto ppoizvodstvo,
toj vlo`il 10.000 evpa. No, sepak,
toa e investicija koja tpae, a na
sekoi 4 do 5 godini ja wenuva sawo folijata.
[abani investipal i vo instalacija
na sistew kapka po kapka, a
plastenikot e pokpien so fabpi~ki
stabilizipan najlon, koj dava podobpo
gpeewe, a ne gi ppopu{ta son~evite ultpavioletovi
zpaci.
Ogromna investicija,
no i ogromna dobivka
Na 2.500 kvadpatni wetpi, toj nasadil
9.000 kopewa. Odnosno, we|u kopenite
iwa po 33 santiwetpi popadi fabpi~kata
dupka na cpevoto za navodnuvawe,
a we|u pedovite po 70, odnosno
90 santiwetpi. Pogolewoto pastojanie
we|u pedovite se ppavi za polesno powinuvawe
we|u steblata na dowatite i
polesna pabota. Isto taka, za da dobie
popentabilno ppoizvodstvo, [abani
ovaa godina iwa po edno steblo na dupka.
„Lani ostavav po eden kopen so dve
stebla (dve stebla - dve gpanki), no ne
bev zadovolen od ppinosite. Ovaa godina
ppinosite se pe~isi isti i kaj dvata
na~ina - okolu pet do {est kilogpawi
po kopen ili 60 toni pod. Sepak, o~ekuvaw
dowatot godinava da
bide pokpupen, pokvaliteten
i wnogu polesen za
obpabotka“, veli Muxawetnafi.
Ovoj tpiesetipetgodi{en
ppoizvoditel
svojot pod go plasipa
na dowa{nite pazapi,
iako postoi intepes
i od stpanski otkupuva~i. „Po
bepbata, go pakuvaw vo specijalni gajbi.
Ppitoa, go klasipaw, pa~no go soptipaw
i so toa dobivaw pazli~na cena“.
Specifi~no opra{uvawe
Voobi~aeno, oppa{uvaweto kaj dowatot
na otvopeno go ppavat p~elite. Muxawetnafi
toa go ppavi so specijalna puwpa
i ppepapat. Odej}i, od cvet na cvet,
toj go oppa{uva sekoe steblo. Dokolku
ppopu{ti odpeden cvet, toga{ newa da
dobie nikakov pod i }e ostane sawo zelenata
wasa. Zatoa, toj ppepopa~uva vniwatelno
da se oppa{uva sekoe steblo.
Osven toa, spoped ovoj `itel na Lopna
Bawica, tpeba da se vniwava na napadite
od gasenica za{to taa go napa|a
plodot i go uni{tuva. Zatoa, dokolku
se pojavi, toj ppepopa~uva da se ppska
so za{titni spedstva (pesticidi).
Minatata godina, tokwu popadi gasenicata,
Muxawetnafi fplil pove}e od
deset toni dowat.
T. S.
Rasadot za domati go proizveduva sam.
Muhametnafi go see na 20 fevruari, a
na prvi april ve}e go sadi pod folijata.
Toga{, toj bara po~esto navodnuvawe,
kako i prihranuvawe so kristalni
|ubriva preku sistemot kapka po kapka
Plodovite ne sozpevaat
vo isto vpewe
AVLYST 2008 | 27

ГРАДИНАРСТВО
Yslovi za
intenzivno
gradinarsko
proizvodstvo
Gpadinapstvoto e edna od
pozna~ajnite zewjodelski
gpanki vo Makedonija. Kako
pezultat na ppipodnite
uslovi i tpadicijata za ovoj
vid ppoizvodstvo, zastapenosta na
gpadinapstvoto se dvi`i we|u 60.000
i 62.000 xa so vkupno ppoizvodstvo od
okolu 700.000-750.000 toni. Razvojot
na gpadinapstvoto po obew, asoptiwan
i intenzitet na iskopistenost na
ppipodnite pesupsi (tewpepatupa,
po~va, voda i sli~no) i odpeduvaweto
na ppavcite na ppoizvodstvo (pano,
spednopano i docno) wo`e da se diwenzionipa
vpz osnova na analiza na
po~veno-kliwatskite uslovi vo oddelni
agpokliwatski podpa~ja.
Vpz osnova na vkupnite suwi na
tewpepatupata, tpaeweto na vegetacionata
sezona so tewpepatupi
povisoki od 5, 10 i 15 o S, kako i po~venite
i dpugite uslovi, intenzivnoto
gpadinapsko ppoizvodstvo wo`e da se
opganizipa vo nekolku agpokliwatski
podpa~ja i peoni.
Prvoto agroklimatsko podra~je
opfa}a nekolku peoni vo ju`niot del na
Vapdapskata dolina. Ova podpa~je se odlikuva
so pelativno golewi wo`nosti
za intenzivno gpadinapsko ppoizvodstvo
na otvopeno i vo za{titeni ppostopii,
ppi {to wo`e da se dobijat i do tpi pekolti
godi{no od pazli~ni kultupi za
pano, spedno pano i docno ppoizvodstvo.
Ppiwep: za pano ppoizvodstvo wo`e da
se odgleduvaat studootpopni kultupi
so seidba/pasaduvawe od naesen (gpa{ok,
zelka, ziwski kpowid, salata, spana}) i
pano fopsipano ppoizvodstvo od toploqubivi
kultupi (dowat, pipepka, kpastavica
i sli~no); spedno panoto ppoizvodstvo
e so dipektna seidba ili pasaduvawe
na toploqubivi kultupi, dodeka
docnoto ppoizvodstvo na ova podpa~je
e za ppoizvodstvo na vtopi gpadinapski
kultupi.
Vtoroto agroklimatsko podra~je
(kontinentalno-subweditepansko)
28 | MOJA ZEMJA
Agpokliwatski podpa~ja (ppegled)

zafa}a wnogu pove}e peoni. Vo pogled
na tewpepatupnite i po~venite
uslovi, ova podpa~je e powalku konkupentno
od ppetxodnoto. I vo nego
gpadinapstvoto wo`e da se naso~i na
pano, spedno pano i docno ppoizvodstvo,
so wo`nosti da se dobijat,
vo nekoi peoni, 2-3 pekolti
Spektap na gpadinapski kultupi
godi{no, ppi {to se kowbinipaat
studootpopni i toploqubivi gpadinapski
vidovi i sopti so odpedena
vegetacija i nawena.
Tretoto agroklimatsko podra~je
(toplo-kontinentalno) se ppostipa
na nadwopska viso~ina od 600 do 900
wetpi. Zafa}a wnogu pove}e peoni od
ppetxodnite dve. So ogled na tewpepatupnite
uslovi, vo ova podpa~je
gpadinapstvoto wo`e da se naso~i za
spedno pano i docno ppoizvodstvo.
Popadi konkupentnosta, ppoizvodstvoto
e naweneto i za ppepabotki na
pazni zelen~uci, osven za upotpeba
vo sve`a sostojba.
^etvrtoto agroklimatsko podra~je
(definipano kako ladno-kontinentalno)
se ppostipa na nadwopska
viso~ina od 900 do 1100 wetpi. Za
tipot na gpadinapskoto ppoizvodstvo,
liwitipa~ki uslovi se tewpepatupnite
vpednosti i nivnoto vpewetpaewe
so tewpepatupi nad 5, 10 i
15 o S. Ppi ovie uslovi, ppoizvodstvoto
na zelen~uk wo`e da se naso~i kako
docno (gpa{ok, wopkov, zelka, bpokula,
keq, kowpip), kako i nekoi toploqubivi
kultupi (dowat, cveklo i dpugo)
so sopti koi iwaat kus vegetaciski
pepiod. Ovie sogleduvawa (vpz
baza na ppipodnite uslovi) se opientacioni.
Ppi detalno opganizipawe
na intenzivno gpadinapsko ppoizvodstvo,
potpeben e poanaliti~ki
ppiod za izpabotka na seopfaten
ppoizvodstven elabopat, posebno za
sekoe agpokliwatsko podpa~je.
Ppof. d-p Danail Jankulovski
Ass. Zvezda Bogevska

POLEDELSTVO
@oltata boja kako predizvik niz ov~epolskoto pole
Son~ogledot e
egzistencija za
zemjodelcite
@itelite na svetinikolskoto
selo Mustafino `iveat od
ppoizvodstvo na son~ogled
isklu~ivo za ugostitelski naweni, odnosno
son~ogled koj ne se kopisti vo industpiskoto
ppoizvodstvo. Violeta
Mitpovska e sawo edna od 550 `iteli
vo seloto koja ppoizveduva vakov
son~ogled. Vo atapot na s. Mustafino
se naseani 120 xektapi so son~ogled. Minatata
godina iwalo 92 xektapi, a vo
2006 godina dupi 143 xektapi. Mitpovska
veli deka izwinative 15 godini
gi posvetila sawo na ppoizvodstvoto
na ovoj son~ogled, iako na nejzinite
nivi wo`e da se zabele`at i p~enka,
ja~wen, p~enica i lozovi nasadi. Lodinava,
taa nasadila 15 dekapi son~ogled,
a seweto go dobila od winatogodi{nata
pekolta. „Sewenskiot watepijal e wnogu
skap i zatoa nie ostavawe od na{ata
pekolta. Cenata e okolu sto denapi po
kilogpaw dowa{no sewe, a wo`e i pove}e.
Za `al, newa wakedonsko sewe, tuku
tpeba da go donesewe od Bugapija ili
Xpvatska“, veli Mitpovska.
Tehnologija na proizvodstvo
Seweto od son~ogledot se see kon kpajot
na appil. Toga{, spoped `itelite
na Mustafino, vpewenskite uslovi
se idealni popadi toploto vpewe.
Dokolku se nasee popano, velat tie,
wo`e da izwpzne i da newa nikakov
pod. Za 15 dekapi, Mitpovska poseala
okolu 30 kilogpawi sewe. Vpewenski,
celata povp{ina e naseana za
dva do tpi ~asa. Dvaesetina dena podocna
niknuva son~ogledot. Vo spedinata
na juni po~nuva kopaweto na
son~ogledot, isklu~ivo so wotika.
Tpaktopot kako wexanizacija wo`e da
powine sawo we|u pedovite, a pedovite
se kopaat isklu~ivo pa~no. Toa
tpae desetina dena, so pet apgati,
veli Mitpovska. Nasadite wopa da se
Proizveduva~ite na ovoj son~ogled dobivaat od 70
do 100 denari po kilogram. Ova, spored niv, e dobra
cena so ogled na faktot deka son~ogled za indust -
risko proizvodstvo dobiva cena od 30 do 40 denari
POLEDELSTVO
Zoran Zimbakov, proizvoditel na cveklo
Mo`ni se i dve
pekolti godi{no
Godinava, del od nivite na wladiot
stpuwi~anec Zopan Ziwbakov,
od selo Bosilovo, se poseani
so cveklo. [etaj}i niz niv, dobivate
~uvstvo deka plodovite postojano
Ve sledat vo dvi`eweto, zatoa
{to polovina od nivniot tpup e
nad zewja. Dosega ovoj geodetski
in`enep ne sadel cveklo bidej}i
pabotel dpugi gpadinapski kultupi
(pipep, wodap patlixan, bostan), no
popadi nivnata niska ppoda`na cena
i negapantipaniot otkup, toj se
ppeopientipal na ppoizvodstvo na
cveklo. „Ovaa kultupa ja sadaw ppva
godina zatoa {to e isplatlivo da se
sadi. Od dpuga stpana, ovoj ppoizvod
iwa dogovopena cena od pet denapi za
kilogpaw i se kupuva vo otkupen centap.
Dpugite kultupi, ~esto pati,
ostanuvaa po nivite“, objasnuva tpiesetipetgodi{niot
Ziwbakov.
Goleminata na cve
ja diktipa sawiot ppoiz
30 | MOJA ZEMJA

Vlog vo idninata
navodnuvaat, i toa ppi fopwipawe na
cvetot (juni - juli) i na lebot na seweto
(juli - avgust).
Son~ogledot po~nuva da se bepe
okolu 28 avgust. Se bepe so no` ili
so spp, ppi {to se kine sawo glavicata,
a stebloto ostanuva vo nivata.
Podocna, toa se bepe za dowa{na upotpeba
ili se fpla kako ppipodno
|ubpe na nivata. Otkako }e se obepe
glavicata, so tpaktop, se nosi dowa.
Tuka sleduva slednata faza od obpabotkata
- udipawe so stap. So ova se
vadat sewkite od glavicata i se
Nasadite so son~ogled, naj~esto, gi napa|a bolesta ~uwa, odnosno
bolest koja ja pie vlagata i ne dozvoluva da se ofopwi zpnoto. Zatoa, kako
ppeventiva, selanite wu dodavaat pove}e voda, objasnuvaj}i deka so toa iwa
i za zpnoto i za bolesta. Nasppoti ova, tie ne kopistat nikakvi xewiski
spedstva za za{tita, nitu ve{ta~ko |ubpe, objasnuva Mitpovska.
ostavaat nekolku dena
na sonce za da se
isu{at. Vo Mustafino,
su{eweto tpae podolgo
bidej}i, kako {to objasnuva
Mitpovska, otkupuva~ite
go bapaat pozpel.
Po seto ova, sleduva
veeweto so wa{ina
(vealka) za da se otstpani plevelot.
Sewkite se pakuvaat vo vpe}i ili se
ppodavaat vedna{. Vaka spedeniot
son~ogled, na suvo westo, wo`e da se
~uva i edna godina. „Od eden xektap,
winatata godina, dobivwe dva tona
son~ogled. Nie swe zadovolni od
ppinosot. Dokolku ovaa godina ne postigne
cena, podot go ~uvawe za
slednata sezona. Za spe}a, toj ne bapa
nikakva za{tita“, objasnuva ovoj
ppoizvoditel.
T. S.
Dve rekolti godi{no
Pped da po~ne seeweto, zewji{teto
tpeba da bide obpaboteno, odnosno
da se izopa i na|ubpi. Ziwbakov kopisti
apsko |ubpe
koe go dobiva od
svoite kpavi. Toj
o~ekuva deset toni
pod od svoite dva
dekapi cveklo. Kako
kultupa, cvekloto
se see wa{inski.
Ziwbakov nabavil
sewe od zewjodelska
apteka, od xolandskata
kowpanija
„Enzazaden“. Ma{inata za seewe
ja iznajwil od svoj sogpa|anin i nivata
ja naseal za sawo ~as i polovina.
Sepak, toa go ~inelo 1.500 denapi
za iznajwenata wa{ina.
Po seeweto, od agpotexni~ki
kloto
oditel
Cvekloto se vadi
vo juli i septewvpi
aspekt, sleduva kopawe i pazpeduvawe,
se pazbipa, po potpeba. Kopaweto
zavisi od toa dali iwa tpeva i
plevel niz podot, a pazpet~uvaweto
od toa kakvi glavici
sakawe da dobiewe.
Cvekloto vedna{ wopa
da se nappska so xepbicidi
„Dual“ ili
„Metaloxop“ ppotiv
tpevata. Inaku, plodot
ne tpeba da se
ppska za{to e otpopen
na bolesti. Vo odnos
na navodnuvaweto,
dokolku cvekloto e
sadeno vo wapt i vpne do`d, toga{ ne
e potpebno navodnuvawe. Slednata
pekolta sadena podocna bapa navodnuvawe.
Dokolku zewjodelecot
odlu~i da see popano, toga{
wo`e da izvadi i dve kultupi
godi{no, zatoa {to cvekloto wo`e
da se sadi vo wapt i vo tekot na
juli. Ppviot waptovski nasad se
vadi kon kpajot na juli, a vtopiot
vo septewvpi ili oktowvpi. Pepiodot
na vegetacija na ovaa kultupa
e tpi i pol weseci. Vo zavisnost
od potpebite na otkupuva~ot,
cvekloto wo`e da se vadi so
pogolewi ili powali glavici. Od
aspekt na seewe, toa se odpeduva
so gustinata na sadewe. Odnosno,
dokolku cvekloto se sadi
pogusto, toga{ se dobivaat powali
glavici i dokolku se sadi popetko,
toga{ glavicite se pogolewi.
Ziwbakov, godinava, sadel na
pastojanie od 10 santiwetpi i
o~ekuva da dobie pod so spedna golewina.
Lolewinata na glavicite
kaj cvekloto vlijae i vpz ppocesot
na negova obpabotka zatoa {to pogolewite
glavici tpo{at pove}e
stpuja za lupewe na plodot so
powo{ na papea.
Vadewe na cvekloto
Cvekloto se vadi vo juli ili septewvpi.
Ovoj ppoces e wanuelen,
bez wa{ina, i se vadi celiot plod.
Potoa, wu se kinat listovite, a
plodot se ostava vo nivata. Otkako
}e se izvadi, toj wo`e da se pakuva
vo vpe}i, gajbi ili pefus i se tpanspoptipa
vo otkupen centap. Ppoizvoditelite
na cveklo ne se wnogu zadovolni
od otkupnata cena od pet
denapi popadi popastot na cenite
na dpugite inputi, no sepak se zadovolni
od sigupniot plaswan i
gapantipanata cena. Zatoa, stpuwi~koto
pole s# pove}e otvopa ppostop
za seewe na cveklo.
T. S.
AVLYST 2008 | 31

BREND
Buranedin Emini, skopsko Morane
Ekolo{ko
ppoizvodstvo
na diwi
Diwata e edna od
kultupite koi obezbeduvaat
opstanok na sewejstvoto
Ewini od skopskoto selo Mopane.
Vo planinskiot ppedel nad
Dpa~evo, niz gustata {uwa i neasfaltipaniot,
te{koppoodliv tepen,
e swestena nivata na Bupanedin
Ewini. Ovoj pedesetitpigodi{en zewjodelec,
iako e vpaboten vo Centapot
za pexabilitacija na deca i wladinci,
ekonowija Dpa~evo, sepak celiot
svoj `ivot go posvetil na zewjodelstvoto.
Poslednite 15 godini,
zadol`itelna kultupa {to ja odgleduva
na svoite nivi e diwata. Objasnuva
deka uslovite {to gi iwa negoviot
iwot dozvoluvaat uspe{no
opstojuvawe na diwata, iako sepiozen
ppoblew za negovoto zewjodelstvo
ppetstavuva vodata.
„Sawo vpne`ite obezbeduvaat dovolno
voda za pastewe na diwite.
Newa sistew za navodnuvawe, newa bunap,
nitu tepenot dozvoluva nivata da
se navodnuva, osven po ppipoden pat.
No, za spe}a, iwa dovolno vpne`i za da
dobiewe kvaliteten i ne wnogu golew
plod. Vo pposek, diwite pastat od eden
do dva kilogpawi“, paska`uva Ewini.
Od svoite dva do tpi dekapi nasadeni
so diwi, Bupanedin dobiva pet
do {est toni plod. Iako, objasnuva, vo
lo{i godini, wo`e da se dobijat sawo
do dva tona od celata povp{ina.
Negova golewa ppednost vo odnos
na dpugite ppoizvoditeli na ovaa kultupa
e ~istata, ekolo{ki zdpava spedina.
Vo blizina na nivata newa fabpika,
tpanspopt ili dpuga wo`nost
za zagaduvawe. Isto taka, Bupanedin
svojot iwot go na|ubpuva isklu~ivo so
32 | MOJA ZEMJA
opgansko, ppipodno
|ubpivo od kpavata {to ja
odgleduva. Zatoa, toj newa
ppoblew so plaswanot na diwite.
„Lu|eto sawi
doa|aat kaj wene i go
otkupuvaat podot od
dowa. Bidej}i tepenot
e te{koppistapliv
za wotopni vozila, jas diwite
gi siwnuvaw so tpaktop do dowa
i ottuka gi zewaat kupuva~ite. Tie se
zadovolni so kvalitetot {to go dobivaat,
a jas so cenata i so toa {to
go ppodavaw celiot pod“, veli Ewini.
Diwite dostignuvaat cena od 20 denapi
za kilogpaw dokolku se otkupuvaat
na golewo.
Sekoe pastenie, dokolku e
izlo`eno na son~evite zpaci, dobiva
{e}ep, a vodata ja obezbeduva od
vlagata vo po~vata. Ewini, svojata slaba
stpana - newaweto voda, so tekot
na vpeweto i iskustvoto, ja ppetvopil
vo ppednost, zatoa {to toj sadi kultupi
koi ne bapaat wnogu voda. Na negovata
niva wo`e da se vidi i gpa{ok.
Sadi sawo eden dekap, a ppi~inata za
Vodata sepiozen
ppoblew za diwite
toa, kako {to objasnuva sinot na Bupanedin,
dvaesetiseduwgodi{niot
Vedat, e newaweto apgati. Spoped
nego, sewejstvoto ne wo`e da gi obpabotuva
site povp{ini {to gi poseduva,
iako paspolaga so sekakva zewjodelska
wexanizacija.
Za Ewini, ppoblew ppetstavuva i toa
{to kultupite {to gi odgleduva iwaat
kpatok pepiod na vegetacija. Negoviot
ppoblew bi bil pe{en dokolku se
otvopi ppepabotuva~ki kapacitet od
konzepvnata industpija, {to dopolnitelno
}e go wotivipa ovoj zewjodelec
i negovite soselani da gi zgolewat
povp{inite so zewjodelski kultupi.
T.S.
Se opredeliv za sortata
„ruski ananas“ zatoa {to
se mnogu blagi, {erbetlii,
uspevaat vo ovaa prirodna sredina,
imaat izvonreden vkus.
Osven toa, sum sadel i poinakvi
sorti diwi, kako {to se
bakarkata, zimskite sorti vodenka,
kola~arka i drugi.

Doc. d-r Pavle Sekulovski, direktor na Institutot za hrana pri FVM
RAZLOVOR
Lapancija
za bezbedna
i zdpava
hrana i
`ivotni
Pavle Sekulovski
[to zna~i akreditacijata na
laboratoriite za bezbednost na
hrana, kvalitet na surovo mleko
i zdravstvena za{tita na `ivotnite.
Kakva usluga mo`e da
dobijat gra|anite i kakov efekt
}e ima toa vrz kvalitetot na
hranata i nejzinata kontrola?
Akpeditacijata na labopatopiite
na Fakultetot za vetepinapna wedicina,
Skopje, na gpa|anite na Makedonija,
kako i na site na{i kowitenti
(Vetepinapnata uppava, Dipekcijata
za xpana) iw dava gapancija deka
pezultatite od labopatopiskite
analizi se validni i deka wo`at, vo
celost, da bidat sigupni deka ispitanite
xpana i `ivotni vo na{ite labopatopii,
so dobien pezultat, se bezbedni
i zdpavi. Bi sakal da go istaknaw
akpeditipaweto na labopatopijata
za kontpola na supovo wleko, so
{to wlekoppoizvoditelite i wlekoppepabotuva~ite,
za ppvpat, vo zewjava
iwaat wo`nost za dobivawe septificipani
pezultati od nezavisna
labopatopija i so toa se eliwinipaat
site dosega{ni spopovi we|u niv.
Na{ite labopatopii se otvopeni za
site fizi~ki i ppavni lica koi
wo`at da donesat wostpa i koi bapaat
odpeden vid analiza. Tie }e bidat
uslu`eni. Cenite na uslugite se pazli~ni
za pazli~ni gpupi i vidovi
analizi. Na ppiwep, edna kowpletna
poedine~na analiza na kvalitet na supovo
wleko ~ini 400 denapi.
Kolku vreme trae{e procesot
na akreditacija i {to moravte
da ispolnite za da dojdete do
zavr{nata faza - dobieniot
ser tifikat? [to sleduva po na -
ta mu vo nacionalni i vo me |u -
na rodni ramki?
Ppocesot na akpeditacija na labopatopiite
tpae{e pove}e od 2,5 godini
i bea potpo{eni okolu 25 wilioni
denapi. Bea anga`ipani nekolku
ekspepti od stpanstvo, no wopaw
da go istaknaw Xenk Xeitxiujsen
od Xolandija. Toj edna i pol godina
pabote{e so nas i ja ponudi
najgolewata powo{. Dobivaweto na
sawiot septifikat za akpeditacija ne
zna~i deka swe zavp{ile so ppocesot
i deka tuka tpeba da zastanewe. Nappotiv,
nie sekojdnevno tpeba da go
odp`uvawe i da go poddp`uvawe sistewot.
Redovni kontpoli od stpana
na IARM (Institut za akpeditacija
na Republika Makedonija), na sekoi
{est weseci do edna godina, se sostaven
del od akpeditacijata, a nie
}e gi kopistiwe sawo za da go zgolewuvawe
bpojot na septificipani wetodi
vo zavisnost od bapawata na
na{ite kowitenti. Spoped najavite na
IARM, nivnite septifikati }e bidat
we|unapodno polnoppavno ppiznaeni
do po~etokot na slednata godina, {to
bi ja eliwinipalo potpebata od u{te
edna septifikacija od nekoe stpansko
akpeditaciono telo.
T. S.
]E SE PRAVI
RUTINSKA KONTROLA
NA SUROVOTO MLEKO
Vo podgotovki e po~etokot na putinskata
kontpola na supovoto wleko, kako
{to toa go bapa Evpopska Ynija ve}e so godini.
Od sekoj wlekoppoizvoditel }e se zewaat
wostpi wleko, dva pati wese~no, za
analiza na xewiski sostav na wlekoto, dodadena
voda, ppisustvo na antibiotici,
bpoj na sowatski kletki i vkupen bpoj baktepii.
Vpz osnova na tie pezultati, }e se
fopwipa i otkupnata cena na wlekoto {to
ppepabotuva~ite ja pla}aat na ppoizvoditelite.
Na toj na~in, }e se stiwulipaat
ppoizvoditelite da vniwavaat pove}e
na xigienata na wolzeweto.
AVLYST 2008 | 33
Labopatopija za
wleko ppi FVM

ISKYSTVO
So sila`a do popentabilno
mlekoproizvodstvo
Prednosta na sila`ata e toa {to ovozmo`uva
stabilna i balansirana ishrana na kravite vo
tekot na godinata, so koja se dobiva pogolemo
i poevtino proizvodstvo na mleko i meso
Sila`ata e na~in na ppoizvodstvo na kabasta xpana
koja se zasnova na kopistewe konzepvipana xpana
vo tekot na celata godina. Konzepvipanata dobito~na
xpana, t.e. si la `a ta, iwa {ipoka ppiwena, no vo
na{ata zewja, s# u{te, nedovolno se kopisti, ne swetaj}i
gi kpupnite odgleduva~i na dobitok koi gi znaat ppednostite
i zna~eweto na si la `a ta. Sawo so dobpa i kvalitetna
si la `a wo`e da go snabduvate svojot dobitok
so odli~no izbalansipan, osnoven obpok.
Zo{to sila`a preku cela godina?
Opganite za vapewe, `eludnikot i celiot opganizaw na
kpavata, funkcionipaat kako edna biolo{ka centpala.
Toa zna~i, na baktepiite, odnosno wikpoopganizwite na
opganite za vapewe, so nepawnowepna i neupawnote`ena
Idealno vreme za sila`irawe na
p~enkata e koga vla`nosta na klipot
e 32%, odnosno koga zrnoto sodr`i
okolu 27% vlaga
isxpana, iw se potpebni 25 do 30 dena da se naviknat na
sekoj nov na~in na isxpana. Ppitoa, kpavata wopa da tpo{i
telesni pezepvi, a toa tpeba da go izbegne sekoj fapwep,
bidej}i e lo{o, doveduva do golewi gu bitoci na fapwata
i nepentabil nost vo paboteweto na fapwata.
Koli~estvoto na sila`a vo isxpanata (da`bite) na
wolznite kpavi vapipa, no wo`e da odi najwnogu do 8 kilogpawi
sila`a na 100 kilogpawi telesna wasa. Ppiwep,
kpava od 500 kilogpawi telesna wasa dnevno tpeba da jade
waksiwuw 40 kg sila`a.
Najva`niot fa k top za ppoizvod s tvo na kvalitet na
sila`a e so d p `i nata na suvi wate pii vo zelenata wasa.
Najkvalitet na sila`a od kabas ti kpwi (p~en ka) se dobiva
koga sodp`inata na suvata watepija e od 30 do 35%. Si -
la `i paweto e slo `en ppoces koj se od viva bez ppisust -
vo na vozdux, zatoa {to od watepijalot koj se si la `ipa
(p~enkata) tpeba da se istisne vozduxot, a isto taka, tpeba
da se sppe~i i negovoto povtopno navleguvawe. Seto
ova se postignuva so neppopustlivite yidovi na silosot,
a isto taka i so vniwatelno pokpivawe na podgotvenata
sila`a so plasti~na folija. Dokolku se ppeskokne
ova (ne se nappavi), toga{ vo sila`ata }e se pazvijat gabi,
kvasci i wuvla koi ppedizvikuvaat pasipuvawe, ppi
{to iwa i golewi zagubi vo xpanlivi watepii.
Istisnuvaweto na vozduxot od sila`ata (ppi
sila`ipawe) se vp{i so tpaktop. Toj iwa pogolew ppitisok
po edinica povp{ina i podobpo ja nabiva wasata otkolku
gaseni~apot, koj iwa pogolewa povp{ina na gazewe, no popadi
toa i powal ppitisok po edinica povp{ina. Nabivaweto
na sila`ata tpeba da se odviva dodeka ne
zavp{i polneweto na silosot. Potoa, sila`ata tpeba da
se pokpie so plasti~na folija koja sppe~uva vleguvawe
na vozdux i voda (do`d i sneg). Toa tpeba dobpo da se zategne
i optovapi so zewja, stapi guwi ili vpe}i so pesok.
Otkako }e se zavp{at ovie opepacii, silosot (sila`ata)
}e ostane pokpien 42 dena, popadi ppocesot na fepwentacija.
Koga }e powine ovoj pok, zna~i po otvopaweto,
zewjata ili pesokot so koj e pokpiena sila`ata ne tpeba
da se otstpani celosno, tuku postepeno, odnosno kolku
{to e dnevnata potpeba od sila`a vo fapwata, tolku
zewja ili pesok }e se otstpani.
Nakil Elezi
Menaxer na RC Gostivar

Regionalna manifestacija „Den na odgleduva~ite na ovci i kozi“
NASTAN
Sto~apstvoto iwa
ogpowen potencijal
za odr`liv razvoj
Odgleduva~ite na ovci i kozi,
qubitelite na ubavite wle~ni
i wesni ppoizvodi, na
dowa{nata pita i gali~kiot ka{kaval,
wnogu natppevapuva~i, kako i
oficijalni ppetstavnici na Ministepstvoto
za zewjodelstvo, {uwapstvo
i vodostopanstvo, na Evpopskata
Ynija i na Fedepacijata na fapwepite
vo Republika Makedonija, so
niza aktivnosti go odbele`aa Denot
na odgleduva~ite na ovcite i kozite
- 12 juli. Ovoj tpadicionalen nastan,
koj se odp`uva po ~etvpti pat,
be{e wo`nost site u~esnici da se
zdpu`at vo nadwinuvaweto na ppedizvicite
vo sto~apstvoto i vo
Ogpowen intepes
za sto~apstvoto
zadp`uvaweto na tpadicijata na
gali~kiot pegion.
Za pesopniot winistep, Aco Spasenoski,
ov~apstvoto e gpanka so izvozen
potencijal za dp`avata. Mowentno,
spoped winistepot, vo Makedonija
iwa okolu 600 do 800 iljadi
gpla ovci i 72 iljadi kozi, no negovoto
Ministepstvo ppavi napopi ovaa bpojka
da se zgolewi. „Vo zewjava iwalo wilion
i pol gpla ovci, a sega bpojkata
e wnogu niska. Zatoa, godina{nive
▼
Nagradite za sirewe se dodeleni vrz osnova na
slednive kriteriumi: izgled, boja, miris, konzistencija,
vkus i tekstura.
Komisijata za izbor be{e sostavena od:
Ppof. d-p Sowa Spbinovska, FZNX
D-p Bone Pala{evski, Institut za sto~apstvo
M-p Nata{a Dubpova - Mateva, Institut za sto~apstvo
Mepiton Abazi, FFRM
Dobitnici na nagradi vo kategorija
ov~o, belo, salamureno sirewe
1. Jaswina Janevska -
Zdpu`enie „Baba planina“, Bitola
2. Du{an Risteski, Ppilep
3. Skendep Awe, Debap
Dobitnik na nagrada vo kategorija
kozjo, belo, salamureno sirewe
1. Aleksandap Vasov, Pipot, Spbija
Specijalna nagrada za bieno sirewe
1. Destan Destani, Stpuga
Specijalna nagrada za ka{kaval
1. Vapdap Lpadsko
Komisijata za ra~no molzewe ja so~inuvaa:
d-p Nikola Kozapovski, FZNX
d-p Nikola Pacinovski, Institut za sto~apstvo
Qulziw Fejzulai, FFRM
Nagradeni vo molzewe, spored sekundi
i kvantitet na izmolzeno mleko:
1. Miqaiw Sinanov (Vapdap
Lpadsko) za 25 sekundi
- litap wleko
2. Jaxi{ Alija (Zdpu`enie
„Kulotat“, Lostivap) za 24
sekundi - 800 wililitpi
3. Ru{an Aliwani (Agpo-
Dpagoevo - [tip) za 20
sekundi - 500 wililitpi
Komisija za stri`ewe:
Ppof. d-p Vladiwip Xabipski, FZNX
w-p Elena Eftiwova, Institut za sto~apstvo
Abdulwexit Awiti, FFRM
Dobitnici na nagradi
vo stri`ewe (spored minuta`a):
1. Qulwi Iseini -
3 winuti i 29 sekundi
2. [aban Mawuti -
4 winuti i 09 sekundi
3. Dpagi Mixajlov -
4 winuti i 10 sekundi
Ocenuva~ka komisija za
kolekcija na ovci i kozi
Ppof. d-p Nikola Kozapovski, FZNX
Ppof. d-p Vladiwip Xabipski, FZNX
D-p Nikola Pacionski
AVLYST 2008 | 35

NASTAN POLEDELSTVO Na `etva kaj Traj~e Trajkovski od skopsko Ajvatovci
▼
700 wilioni denapi naweneti za
ov~apstvoto (ostaveno `ensko jagne,
ppedadeno wleko i gplo koza) i evtinite
kpeditni linii (za da se zgolewat
stadata) zbopuvaat za toa kolku
vniwanie posvetuvawe na ovaa va`na
gpanka“, pe~e Spasenoski. Spoped \oko
Danailov, ppetsedatel na Fedepacijata
na fapwepite vo Republika Makedonija,
zadovolstvo e na edno westo
da se sobepat site pelevantni ppetstavnici
vo sto~apstvoto. „Koga se paboti
zaedno, uspexot e newinoven“, iw
pe~e toj na ppisutnite.
Zadovolstvo od
odli~niot pod
na tritikaleto
Tpitikaleto e nova kultupa na nivite
na Tpaj~e Tpajkovski od skopskoto
selo Ajvatovci. Dosega ppoizveduval
sawo p~enica i ja~wen. Od
winatata godina, ppvpat, po~nal so
tpitikale, a sewenskiot watepijal
go kupil od edna skopska kowpanija.
Za ovaa `etva, seweto go nabavil
od dpugi lu|e koi iwale odli~ni
ppinosi. Spoped nego, tpitikaleto
e wnogu kopisna kultupa, koja e
neobi~no vkusna za sto~na isxpana
i dava golewi ppinosi vo odnos na
dpugite kultupi.
Na 14 juli Tpajkovski go ~eka{e kowbajnot
da go o`nee tpitikaleto. Toj }e plati po
600 denapi za dekap povp{ina ili okolu
3.000 denapi za svojata niva. Vo ova julsko
popladne, toj go o~ekuva{e efektot
od svojata godi{na pabota. Sepak, negovoto
lice ne go kpie{e zadovolstvoto od
ubaviot pod, nopwalnata visina na stebloto,
dobpiot izgled i golewiot klas.
Ppezentacija na
kozi na Lali~nik
ERVAN FUERE,
EVROAMBASADOR
VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA
Mnogu genepacii od ovoj kpaj
zapabotuvale za `ivot ppeku odgleduvawe
ovci i tpgovija so ov~ite
ppoizvodi, kako {to se nadaleku
ppo~uenite gali~ki ka{kaval i
gali~ko bieno sipewe. Pped ne wnogu
godini, ovoj pegion be{e wnogu aktiven
i `iv, no fapwepite i we{tanite
zawinaa na pe~alba. Intenzivnata
industpijalizacija i neppavilnata
pupalna politika dovede
do nivno iseluvawe. Nappotiv,
seloto e potpebno oti toa ppoizveduva
uslugi za `itelite na gpadot,
oti ppetstavuva beli dpobovi,
oti ne e zdpavo da se izgubi kontaktot
so ppipodata i da se zabopavi
tpadicijata. Ovie ppipodni
pasi{ta se za~uvani blagodapej}i
na odgleduva~ite na ovci i kozi. Zatoa,
EY }e powogne vo pazvojot na pupalnite
spedini vo Makedonija.
Seeweto na tpitikaleto e vo oktowvpi,
koga se seat i dpugite `itni
kultupi. Spoped ovoj `itel na Ajvatovci,
seeweto wo`e da se odviva
i vo dekewvpi, iako po`elen e pepiodot
okolu oktowvpi. Ppetxodno,
Tpajkovski nivata ja izopal tpi
pati: letno opawe (podgotovka),
pped seewe i podocna.
Po sobipaweto na podot, pet toni po dekap,
dowa}inot gi stavi vo awbapi. Ppoblew e toa {to
Tpajkovski newa ubavi awbapi kade {to bi go swestil
tpitikaleto. Nivnoto napu{tawe, veli toj,
e popadi pasplinuvaweto vo potpagata po egzistencija.
Tie gi napu{tile awbapite, no sega
iwaat sepiozni {teti od glodapite.
Osven toa, so sawoto seewe, go na|ubpil so
„tpi petnaesetki“, odnosno 30 kilogpawi
na dekap. Tpitikaleto bapa voda, no ovoj
ppedel, velat negovite `iteli, iwa sepiozni
ppoblewi so nedostig na voda.
„Dokolku iwa do`dovi, }e iwa i pod, zatoa
{to na{ata zewja iwa kvaliteten sostav“,
veli Tpajkovski. Ovoj zewjodelec go {titi
tpitikaleto od pleveli. Fpla za{titni
spedstva na tpetoto liv~e, a vo istiot pepiod,
vo zavisnost od vpewenskite uslovi,
stava u{te edna ppoletna ppixpana so
ve{ta~ko |ubpivo - tapana. Tpajkovski
fpla po 40 kg. na dekap za podobap pod.
36 | MOJA ZEMJA

Vo trloto na {tipjanecot Petkov
BOLESTI
Swptnost kaj ovcite
popadi zapazi od
obele`uvaweto
[
est ovci i tpi wladi jagniwa
od tploto na Dpagi Petkov
uwpele od zapaza na u{nite
{kolki, koja se pojavila po nivnoto
identifikuvawe so u{ni wapkici.
So akcijata za obele`uvawe, sekoe gplo
se obele`uva so wapkici na levoto i
desnoto uvo i se vakcinipa ppotiv
bpuceloza so kapki vo o~ite. „Ovcite
bea obele`ani na po~etokot na juni.
Den po obele`uvaweto se pojavija i
ppvite siwptowi, iako ne bea isti kaj
site gpla. Kaj nekoi iwa{e otok, a kaj
dpugi ne se zabele`uva{e otokot,
kako i ppisustvoto na cpvi okolu
obetkata i ppewnogu visoka tewpepatupa“,
veli 45-godi{niot {tipjanec,
koj vo svoeto tplo iwa 230 ovci i jagniwa.
Petkov pobapal intepvencija od
vetepinapnite stanici i pe~isi dva
dena potpo{ile vo bockawe na ovcite
ppotiv tewpepatupa zatoa {to siwptowite
ne uka`uvale na toa deka
`api{teto e vo uvoto. Na tpetiot den,
kako {to paska`uva ovoj `itel na
seloto Quboten, se pojavile i wuvi
okolu ovcite. Zatoa, toj bil ppinuden,
so powo{ na puwpi~ka i pastvop
„Vitacit“, da gi ppska na celiot
gopen del od teloto (glava, u{i i gpb)
za da begaat wuvite i kowapcite.
Ppetxodno gi tpetipal so sppej „Betadine“,
no spoped Petkov, toa ne
dalo nikakvi pezultati. „Li ppskav so
xidpogen, jod i so „vitacit“. Za
nekolku sekundi, pokpaj teloto na
ovcata iwa{e gpst cpvci, a uvoto
be{e so nawalen otok. Za `al, del od
niv ne uspeav da gi spasaw od ovaa zapaza,
se pojavija kpv i gnoj, koi ppeku
venite ja ppenesuva zapazata. Llavna
ppi~ina za ppisustvo na kowapcite, wuvite
i insektite e toploto vpewe“,
objasnuva ovoj {tipjanec. Popadi vakvite
ppoblewi, akcijata za identifikacija
e ppekinata. Spoped Petkov,
dokolku ppodol`at visokite tewpepatupi,
taa ne tpeba da po~ne nitu vo
oktowvpi. Odgleduva~ite na ovci ne
se ppotiv vakvata akcija, objasnuvaj}i
deka so toa dobivaat evidencija
za sopstvenoto wati~no stado, no bapaat
taa da se sppoveduva vo nopwalni
vpewenski uslovi.
Petkov gi pra{uva nadle`nite organi koj }e mu ja nadomesti {tetata
nastanata od akcijata za identifikacija, zatoa {to pokraj
srtnosta, poradi problemite so u{ite, ovcite go namalile i proizvodstvoto
na mleko za polovina. Osven ova, toj, sekoe utro, odi
na trloto i gi tretira ostanatite zaboleni grla. Toj e lut zatoa
{to nikoj od nadle`nite organi ne gi informiral za mo`nite
posledici od akcijata za obele`uvawe
Nesakani posledici
od identifikacijata

Uspe{no zamenet uvozot na mleko
So makedonski proizvod
Swedmilk go zaweni uvozot
38 | MOJA ZEMJA
Najdobpoto wakedonsko wleko
go zaweni uvozot na ppoizvodi
od Xpvatska, Bosna i Xepcegovina
i Spbija. Makedonskite potpo{uva~i
go ppefepipaat Swedmilk
Makedonija nasppoti dpugite
uvozni ppoizvodi. Iwawe kvaliten
ppoizvod od wakedonsko wleko so poevtina
cena od uvoznite ppoizvodi.
Ako do winatata godina 55% od kupuva~ite
newaa dovepba vo wakedonskiot
ppoizvod, godinava ve}e
se sweni slikata.
Planovite na Swedmilk Makedonija
se povpzani si plasipawe na okolu 70
ppoizvodi na pazapot. Da se sozdade
vistinski kvaliteten ppoizvod, tpeba
wnogu da se vlo`i, za da se odp`i
toj ppoizvod i da se postigne dobap
biznis pezultat. Swedmilk Makedonija
e sigupen deka so najdobpoto wakedonskoto
wleko i supepiopnata
texnologija na ppoizvodtsvo ja iwa vistinata
fopwula za uspex.

Transport na p~elite
P^ELARSTVO
So ppeseluvawe do
pokvalitetni pa{i
- pogolemi prinosi
Prikolkata na De li -
pet rov ja zaka~uva {leper i
ja nosi do novata pa{a za
p~elite. Se razbira, toj go
pla}a transportot od 150 do
200 evra vo eden pravec. Osven
ova, toj ima dava~ki i pri
kontrolata {to ja pravi na
sekoi petnaesetina dena. Spo -
red negovoto iskustvo, ovie
tro{oci vleguvaat so 30% od
vkupnata zarabotuva~ka vo
edna pa{na sezona
P~elite se tpanspoptipaat
so kawion
Za da obezbedi kvalitetna pa{a
i da ja zadp`i jakosta na svoite
p~elni sewejstva, Siweon
Delipetpov, penzionipan p~elap, gi
seli sandacite od {tipskiot atap vo
blizinata na wale{evskite i osogovskite
planini. Vo atapot na [tip,
spoped ovoj penzionep, glavnata pa{a
zavp{uva vo juni i po~etokot na juli.
Toga{, za da se odp`i ja~inata kaj sewejstvata,
po`elno e da se obezbedi
pokvalitetna pa{a so ogpowno ppisustvo
na polen, nektap i dpugi sostojki.
Vo okolinata na osogovskite i
wale{evskite planini iwa izobilstvo
od nektap i polenov ppav, veli toj.
Edno p~elno sewejstvo, paska`uva
Delipetpov, za edna godina tpo{i
we|u 50 i 60 kilogpawi polen, a nivna
xpana e i sozpeaniot nektap, poln
so dodadeni awinokiselini, enziwi, jaglexidpati,
glikoza, fpuktoza i saxapoza.
„Na{ite p~eli gi seliwe od 330
wetpi nadwopska viso~ina na 1100
wetpi, kade {to iwa ppipoden nektap
so polen i ppopolis“, veli Delipetpov.
Za da ne se voznewipuvaat p~elnite
sewejstva ppi tpanspoptot do novata
pa{a, Delipetpov postavil ppofile
so {pafovi nad site sandaci. Isto
taka, postavil i lajsni za da ne se powestuvaat
nalevo ili nadesno.
Po ppeselbata, p~elnite sewejstva
ostanuvaat dva do dva i pol weseci
na nova pa{a. Delipetpov objasnuva
deka vo ovoj pepiod newa wnogu pabota
za{to ppetxodno gi podgotvil sewejstvata
za sobipawe nektap i gi
za{titil od vapoza so wpavja kiselina.
Sepak, toj gi posetuva sandacite
dva pati wese~no so {to go kontpolipa
i ppinosot. Dokolku del od
pawkite se napolneti, tie se wenuvaat
ili ppaznat za da se obezbedi
ppostop za pabota na p~elite.
Vo svoeto {estgodi{no iskustvo
so tpanspopt na p~elite, Delipetpov
newal nesakani slu~ki ili ppoblew,
a e zadovolen od ppinosite na svoite
p~elni sewejstva. Edno p~elno
sewejstvo, veli toj, wo`e da dade 40
do 50 kilogpawi wed od vakva dvowese~na
pa{a vo planinite. Ppetxodnata
ili ppvata pa{a vo okolinata
na [tip tpae sawo petnaesetina
dena i e so powali ppinosi.
T. S.
Delipetpov iwa 60 ppoduktivni
i 20 powo{ni p~elni
sewejstva. Toj gi postavil sandacite
na {lepepska ppikolka,
vo dol`ina od 12 wetpi, a gi
tpanspoptipa so powo{ na dpug
kawion. Na ppikolkata iwa eden
kat, odnosno 2 peda so po 23 sandaci.
Site tie gledaat vo ist
ppavec, za da ne go izgubat ppoletniot
pazvoj. Ostanatite sewejstva
se postavuvaat we|u ovie
dva peda i po ppistignuvaweto
na novata pa{a, tie se ostavaat
na zewjata. Spoped iskustvoto na
dpugi p~elapi, wo`no e da se
ppavat i dva do tpi peda so
sandaci vo visina
AVLYST 2008 | 39

BERZANSKI INFORMACII
1 evpo = 78,39 dinapi
1 evpo = 7,22 kuni
izvop www.stips.minpoljsr.gov.yu
Ja~wen od
Skopskoto pole
JYLI 2008 | 41

MEXANIZACIJA
Kumanovecot Du{an Spasovski sovetuva
So pravilno
odr`uvawe,
wa{inata }e iwa
dolg `ivoten vek
Tpaktopot e stap pove}e
od ~etipieset godini
Vo zewjava iwa wnogu stapa
zewjodelska wexanizacija. Od
edna stpana, toa ppetstavuva
sepiozen ppoblew za ppoduktivnosta
vo zewjodelskoto ppoizvodstvo, a od
dpuga stpana, ja poka`uva sposobnosta
na wakedonskiot zewjodelec da
gi odp`uva wa{inite za obpabotka na
zewji{teto. Eden od niv e i kuwanovecot
Du{an Spasovski od seloto
R`anovce, koj iwa ~e{ki tpaktop
„ZETOR SYPER 50“ od dale~nata
1967 godina. I spoped nego, ne postoi
stapost kaj wa{ina koja ppavilno i pedovno
se odp`uva. „Ppavilno odp`uvawe
zna~i s# {to bapa wa{inata da se
ppavi navpewe - da se wenuva waslo, da
ne dojde do ppegpevawe ppi paboteweto,
sekoj defekt da se otstpani najbpzo
{to wo`e. Ova e osnovnoto kako
ppeduslov za nopwalno odp`uvawe na
tpaktopot“, objasnuva seduwdesetitpigodi{niot
Spasovski.
Objasnuvaj}i go sopstvenoto iskustvo,
ovoj zewjodelec veli deka wasloto
go wenuva dva pati godi{no, no sepak,
toa zavisi od pabotnite ~asovi. Odnosno,
wasloto go wenuva na sekoi 200
do 300 ~asa pabota i sekoga{ kopisti
specijalno waslo za pabota SAE 40.
Isto taka, dokolku zagpee tpaktopot,
veli Spasovski, wo`e da dojde
do zapu{uvawe na ladilnikot
ili do pukawe na cpevo. Zatoa, toj
ppepopa~uva da ne se optovapuva
tpaktopot. Ppednost vo odnos na
ovoj ppoblew e toa {to ovaa wa{ina
se kopisti naesen ili nappolet,
vpewe koga tewpepatupite ne se wnogu
visoki. Nasppoti ova, Spasovski sovetuva
vo ziwski uslovi, wa{inata da
se ~uva vo gapa`a i so toa da se
za{titi od do`dovi ili wpazevi.
Osven Zetopot, Spasovski iwa tpaktop
TAFO 42, koj go kupil pped ~etipi godini.
Ppetxodno, okolu 25 godini ~uval
Fepguson. Toj e qubitel na wexanizacija
zatoa {to negoviot dvop vo R`anovce
e ppepoln so wa{ini. Iwa i stap kowbajn
ZMAJ 133 od dale~nata 1985 godina, a
deset godini podocna kupil u{te dva
novi kowbajni. So niv, Spasovski vp{i
uslugi za zewjodelcite vo sezonata na
`neewe. Toj iwa i ppiklu~na wexanizacija
(plugovi, bpana, tawipa~ka, pawna~, pedoseja~ka
za p~enka i p~enica, kosa~ka,
balipa~ka, ppskalka i valjak.
Tpaktopot ZETOR go ~uva, veli ovoj
kuwanovec, za ppavewe sila`a zatoa {to
te`i okolu tpi toni. Popadi te`inata
na tpaktopot, na koj koga }e zaka~i
plug dostignuva i do 3,5 toni, toj ja gazi
sila`ata. Ovoj tpaktop iwa i svoj naslednik,
poznatiot XRISTAL, no za `al,
go newa na wakedonskiot pazap.
So ovaa wexanizacija toj obpabotuva
8 sopstveni xektapi zewji{te,
a ve}e zel u{te 10 xektapi pod zakup.
Toj ppoizveduva p~enka, p~enica,
ja~wen, lucepka, tpitikale i gpadinapski
ppoizvodi (dowati, pipep,
kowpipi). Vo svojot dvop Spasovski
iwa i ppivaten pibnik vo koj ppoizveduva
kalifopniska pastpawka, kako
i fapwa za odgleduvawe kpavi.
T. S.

Ajdu~ka treva Achillea millefolium L.
SERIJAL LEKOVITI BILKI
Lekovito
planta`no
pastenie
Kopisna vo napodnata wedicina
Stanuva zbop za wo{ne poznato i
pasppostpaneto lekovito pas -
te nie koe vo napodnite pesni
se spownuva kako tpeva za panetite
ajduci. Zatoa, pokpaj op{to ppi fa te -
no to iwe „ajdu~ka tpeva“, taa se spe -
}ava i kako „pa ne nik“ i „stoli~nik“.
Taa e po ve }e go di{ no tpevesto
pastenie koe dostignuva visina od 40
do 80 santiwetpi. Nejziniot kopen e
silno pazgpanet, kako xopizontalno,
taka i veptikalno. Iwa laze~ki pizow
i cilindpi~no i osobeno pazgpaneto
steblo. Listovite se so ppavilna,
izdol`ena fopwa, weki i pazdeleni.
Vsu{nost, celiot list na ajdu~kata
tpeva izgleda kako pepo so golew bpoj
nazabeni listovi. Cvetot e swesten
vo glavkasto socvetie, siten e, a po
boja vapipa od bela do `olta i
pozova. Ajdu~kata tpeva e dolgo
ppisutna vo ppipodata i cveta vo
intepval od juni do noewvpi.
Ajdu~kata tpeva e sawonik, a najwnogu
e pasppostpaneta vo celiot
pegion na Spedozewjeto. Kaj nas ~esto
se sweta za plevel, za{to vipee na
livadite, pasi{tata, stpni{tata,
zapu{tenite {uwski kowpleksi, no
~esto i vo posevite. Zapadi eko -
no w ska ta isplatlivost i go le wa -
ta upo t pe ba vo fapwacevtskata
industpija, vo posledno vpewe
planta`no se odgleduva vo
Spedna Evpopa, osobeno vo Polska
i Yngapija. Ajdu~kata tpeva se
ppoizveduva zapadi nejzinata
nadzewna wasa, odnosno stebloto
i socvetieto. Taa sodp`i nad
0,3% etepi~no waslo (watpizin
i we lo fo lin). Osven toa, bogata
e so fla vo noi di, winepali,
kapotin, vitawin C, a iwa i
izvesno koli~estvo vitawin K.
Spoped ppedanijata, nej zi na -
ta lekovitost ppv ja otkpil an -
ti~ kiot xepoj Axil, popadi {to
taa u{te se vika i axilein.
Nejzinata ppiwena e paz n o vid -
na. Naj~esto se kopisti ppi
vnatpe{ni kpvapewa kaj belite
dpobovi, nosot, bubpezite i
sli~no. Se kopisti i ppi za bo lu -
va wa na `ol~kata, spcevi bo les -
ti, ka{lica, xewopoidi, astwa,
nesonica, pevwa. Ednostavno,
stanuva zbop za pastenie koe iwa
{ipoka ppiwena vo napodnata
wedicina.
Osven vo fapwakotepapijata,
ajdu~kata tpeva se kopisti i kako
za~in ppi podgotovka na salati,
supi, weki vidovi sipewe, suvo wes na -
ti ppoizvodi i sli~no.
Odgleduvawe na ajdu~kata treva
Iako kaj nas lekovitite i za~inskite
pastenija, s# u{te, najwnogu se
sobipaat od ppipodata, tpeba da se
odi na nivno planta`no odgleduvawe.
Za ova, ajdu~kata tpeva e osobeno
pogodna zatoa {to iwa wnogu skpowni
bapawa. Dobpo podnesuva niski i
visoki tewpepatupi iako najdobpo
uspeva na po~vi koi se izlo`eni na
son~eva svetlina. Se odgleduva vo
plodoped, no ne se ppepopa~uva da se
odgleduva pove}e godini na edno
westo. Za planta`no odgleduvawe
naj ~esto se kopisti soptata ppo A
(Achillea millefolium ssp. colina) koja
poteknuva od Lepwanija. Povp{inata
na koja }e se odgleduva ajdu~kata tpe -
va se zaopuva vedna{ po esenskata
`et va, na dlabo~ina od 30 san ti wet -
pi. Za optiwalni ppinosi, ppe po -
pa~ livo e da se na|ubpi so apsko |ub -
pe vo koli~ina od 30 toni na eden
xektap. Po wo`nost, ppixpanata se
vp{i so winepalni |ubpiva fosfop,
kaliuw i azot, vo soodnos ppigotven
sppewa po~venite uslovi.
Najdobpo e da se see dipektno, a ne
petko i ppeku pasaduvawe. Koga se
sadi so pasad, se postignuvaat daleku
pogolewi ppinosi. Ppi dipektna
seidba se see vo pedovi ~ie we|usebno
pastojanie iznesuva 30 do 40 san ti -
wet pi, zapadi pouspe{na ppi wena
na agpotexni~kite wepki. Za po vp {i -
na od 1 xektap potpebno e okolu tpi
ki logpawi sewe. Dokolku se vp{i pa -
sa duvawe od ppetxodno ppigotven
pasad, potpebni se okolu 65.000
edinici pastenija po xektap. Ra sa du -
va weto e najoptiwalno vo appil i waj,
ppi {to se vp{i plodoped vo odnos
40 so 40 santiwetpi. Vo ppvata
godina, `neeweto se vp{i vo wesec
septewvpi, koga najgolew ppocent
od cvetovite go iwaat zavp{eno
svoeto cvetawe. Ve}e vo slednata
godina wo`e da se `nee dva pati, vo
waj i vo oktowvpi. Ppose~niot ppinos
na ajdu~kata tpeva ppi edno `neewe
se dvi`i od 700 do 1.200 kilogpawi
suva wasa po xektap.
N. Dukoska
AVLYST 2008 | 43

SOVET Obi~en balan - Atrpa belladonna L.
Otroven za lu|eto
Naj~esti `ptvi od tpuewe
so obi~en balan se decata
i ov~apite. ^ovekovata
istopija poznava nawepni
tpuewa so ova pastenie,
naj~esto so skpi{no dodavawe na
soweleni bobinki vo cpno kafe i
cpno vino, so cel da se izbegne neppijatniot
vkus na seweto. So balanot
se tpujat i `ivotnite, osobeno
vo su{nite letni weseci, koga zelenata
xpana nedostiga, a obi~niot
balan paste na westa dostapni za
`ivotnite. Kowite koi pabotat i ppestojuvaat
vo {uwa, pasej}i na {uwskite
~istini i se~i, jadat i obi~en
balan. Za polesni tpuewa kaj kowite,
wo`e da bide vinoven i ~ovekot dokolku
pped nivnata ppoda`ba nastojuva
da ja ppikpie astwata, davaj}i
iw da izedat nekolku listovi ili da
se napijat voda od isitneti listovi
na obi~en balan. Sviwite se lakowat
po obi~en balan, koga toj e vo buen
past i wo`e da go izedat vo golewi
koli~ini, dupi i koga pasi{tata se
zeleni. Kaj govedata, tpuewata so listovi
od obi~en balan se wnogu petki
i nastanuvaat sawo toga{ koga }e
go izedat zaedno so tpevata. Bpojni
tpuewa se wo`ni kaj ovcite, koi
kpatko vpewe pasat vo {uwa, ppitoa
jadat listovi i plodovi od obi~en balan.
Za `ivotnite se opasni bobinkite,
osobeno koga tie se zeleni.
Lekovito i otrovno dejstvo
Vo pazni kpai{ta, Atropa belladona L.
se spetnuva pod pazni iwiwa: obi~en
balan, cpna bunika, div tutun, ludo
bilje (zatpueniot izgleda kako da poludel).
Site ovie iwiwa uka`uvaat na
toa deka napodot znael za negovoto
otpovno dejstvo. ^ovekot, gledaj}i go
kako potencijalna opasnost za decata
i dowa{nite `ivotni, otsekoga{
~uvstvuval stpavopo~it kon nego.
Lu|eto i `ivotnite, osven direktno,
mo`e da se otrujat i ako jadat
meso od `ivotni koi bile zatrueni
so obi~en balan, potoa ptici ili
pol`avi koi se hranele so bobinki,
t.e. so listovi od obi~en balan
Se sweta deka dupi i anti~kite napodi
znaele za otpovnoto i za lekovitoto
dejstvo na ova pastenie, no za
toa ne postojat jasni i sigupni
pi{ani dokuwenti. Lekovitata i
otpovnata wo} na ova pastenie,
vsu{nost, doa|a od alkaloidite
atpopin, odnosno xioscijawin koi
ppetstavuvaat 99% od vkupnite alkaloidi
ppisutni vo pastenieto.
Koli~estvoto na alkaloidi zavisi od
vidot na pastenieto, kliwata,
po~vata, vpeweto na bepba, na~inot
na su{ewe, staposta na dpogata i dpugo.
Listovite koi pastat na sonce
iwaat dva pati pove}e alkaloidi od
onie vo senka, no iwa i sppotivni konstatacii.
Intepesen e podatokot
deka ova pastenie so su{eweto ne ja
gubi otpovnosta. Vo listot se ppisutni
najwalku 0,3% alkalodi, no iwa
i slu~ai koga koli~inata na alkaloidi
iznesuva 1,32%; vo kopenot
0,45-0,85%; vo cvetovite 0,65%; vo
seweto 0,80%. Vo sve`iot list iwa
wnogu walku atpopin ili voop{to go
newa. Me|utoa, vo pepiodot na
su{ewe, ~uvawe i ppepabotka, ekstpakcija
na alkaloidi i izpabotka
na ppepapati, golew del od opti~ki
aktivniot xioscijawin ppewinuva
vo opti~ki inaktiven atpopin. Xioscijawinot
i atpopinot se `estoki
otpovi koi ja dpaznat kopata na golewiot
wozok, we|uwozokot i ppodol`eniot
wozok. Posledica od ova
se vozbuda, xalucinacii i poluduvawe,
poka~ena telesna tewpepatupa,
zabpzano i dlaboko di{ewe itn. Vo
po~etniot stadiuw se javuva owalaksanost
i wlitavost. Vo pogolewa
koli~ina, ovie alkaloidi
ppedizvikuvaat
odzewenost
na navedenite `i -
vot ni funkcii, sni -
`e na tewpepatupa,
kako i swpt popadi papaliza na centapot
za di{ewe.
Smrtonosno za `ivotnite
i za ~ovekot
Postojat bpojni ekspepiwentalni
ppi wepi za tpuewa so obi~en balan kaj
dowa{ni i dpugi `ivotni. Vo eks pe -
pi wentite so goveda, kako swptonosna
se poka`ala koli~inata od okolu 120
mg kopen od obi~en balan, a sawo 60
g listovi ppedizvikuvaat zabpzana pabota
na spceto. Kaj kowot, navedenite
siwptowi se javuvaat otkako }e izede
120-180 g isu{eni listovi, a uwipa
od 180 g kopen. Ovcite vo ekspepiwentite
podnesuvaat 90 g suvi listovi
i 120 g isu{en kopen, a kozata
dupi koga }e izede 750 g sve`o
isu{eni listovi poka`uva {ipewe na
zenicite. Pove}eto `ivotni se powalku
osetlivi na ova pastenie, dodeka
~ovekot e najosetliv - za nego
obi~niot balan e najotpoven. Edna bobinka
sodp`i 1-2 g alkaloidi. Maksiwalnata
dnevna doza za ~ovekot iznesuva
okolu 1,5 wg. Spoped toa, i edna bobinka
ja nadwinuva waksiwalnata doza
atpopin i wo`e da bide otpovna.
Llavna ppi~ina za powala osetlivost
na nekoi `ivotni kon alkaloidite
od obi~niot balan e toa {to tie
se pazlo`uvaat vo digestivniot sistew
na xepbivopite, a osobeno na
ppe`ivapite. Taka, na ppiwep, na alkaloidite
od obi~niot balan, osobeno
Obi~niot balan (Atropa belladonna L.) e pove}egodi{no tpevesto pastenie od fawilijata
Solanaceae. Iwa pove}egodi{nen pizow so wnogubpojni, kpupni, pazgpaneti
kopewa, od koj izleguvaat edno ili pove}e silno pazgpaneti stebla, visoki
od 50 cm do 2 m. Steblata se gusto obpasnati so tewnozeleni listovi. Listovite
po fopwa se jaj~esti, izdol`eno jaj~esti ili elipsovidni. Ppi vpvot se {ilesti
i so celokpajni pabovi. Vo sekoj pp{len iwa po dva lista od koi edniot e pogolew,
a dpugiot powal. Cvetovite se poedine~ni, yvon~esti i izleguvaat od pazuvite
na listovite. Ven~eto e kpupno, so ubava, tewnovioletovo-kafena boja, vo osnovata
bleda (ven~eto petko e `oltokafeno). Plodot e wnogu ubava, sjajna bobinka,
koja koga }e sozpee iwa cpnowodpa boja. Bobinkata e wnogusewena, so golewina
na vi{na i sodp`i tewnovioletov sok. Iwa kiselkasto-sladok vkus i e wnogu
otpovna. Na dolnata stpana bobinkata e oblo`ena so zelena petozabesta ~a{ka.
44 | MOJA ZEMJA

i za `ivotnite
Znacite na tpuewe ppedizvikani od ova pastenie se zabele`uvaat po
20 do 30 winuti: su{ewe na ustata i gploto, zapipnatost, neizdp`liva
`ed, gadewe so povpa}awe (onoj koj }e povpati, uspeal da se spasi),
vko~anet pogled, silno pa{ipeni zenici, neosetlivost na svetlina,
popewetuvawe na vidot, zanesenost, ludilo, bes, neppeswetlivost. Osven
ova, se javuvaat i dpugi ppidpu`ni pojavi: cpvenilo i nafplawe na
liceto i gopniot del od teloto, nawaleno ili stopipano la~ewe na
potnite `lezdi i wle~nite `lezdi, ppo{ipeni bponxii, ote`nato goltawe,
zastoj vo pepistaltikata (zapek) i wotopikata na dpugi opgani
so wazna wuskulatupa (wo~en weup, watka), silna zabpzana spceva
pabota (kaj ku~e 400 ot~ukuvawa vo winuta), poka~en kpven ppitisok.
Raste po pidski i iplaninski {uwi
e osetlivo ku~eto, wa~kata, a powalku
kowot i sviwata. Od ppe`ivapite
najosetlivo e govedoto, ovcata e otpopna,
a najotpopna e kozata i osobeno
kunikulite. Otpovnosta na obi~ -
niot balan za pazni `ivotni e tolku
pazli~na {to e nevozwo`no spopeduvawe
na negovoto dejstvo na ~ovekot
i dowa{nite `ivotni. Po ~ovekot, najosetliva
e wa~kata, pticite i ku~eto,
no i we|u pticite iwa pazliki. Taka,
na ppiwep, gulabot e wnogu otpopen.
Majwunot e wnogu pootpopen od ~ovekot.
Magapeto i kowot wo`at vo tekot
na nekolku dena da dobivaat vo xpanata
dnevno i po 1 kg zeleni listovi
od obi~en balan bez da poka`at znaci
na tpuewe. Ovcite i kozite, kako i
wnogu dpugi ppe`ivapi, wo`e da jadat
obi~en balan, no uwipaat ako alkalodite
iw se dadat dipektno vo vena.
Kozjoto wleko stanuva otpovno, dokolku
kozata jadela obi~en balan.
Pol `avite jadat obi~en balan i toj ne
iw {teti niw, no sawite pol`avi stanuvaat
otpovni za ~ovekot. Zajakot, zawop~eto
i glu{ecot wo`at da bidat
xpaneti so obi~en balan i ppitoa ne
poka`uvaat znaci na tpuewe, no nivnoto
weso e otpovno za ~ovekot. Zajakot
koj se xpani so obi~en balan stanuva
otpopen i wo`e da podnese golewi
dozi od ovaa dpoga, okolu 0,6 g. Vo
slu~aj na tpuewe ili toksikolo{ka ekspeptiza,
obi~niot balan wo`e da se
doka`e wikposkopski, xewiski i na
`ivotni.
Sli~ni znaci na
truewe kaj site `ivotni
Znacite na tpuewe se sli~ni kaj
site `ivotni, so odpedeni pazliki
koi zavisat od vidot, kako i od stepenot
na otpopnost i ko li~ i -
na ta na izedeni pastenija. Kaj
govedoto, najnapped se javuva
zabpzano di{ewe i zabpzana pabota
na spceto, ppo{ipeni zenici i
popeweten vid, dijapea i zapek, zgolewena
`ed, suva sluznica vo ustata.
Vozbudata wo`e da popasne do poluduvawe,
koe e pposledeno so napadi
na gp~evi. Potoa sledi op{ta slabost,
papaliza i swpt popadi papaliza
na di{eweto. Kaj kowot, dijapeata
wo`e da tpae vo tekot na celiot
den, `ivotnoto e newipno,
ote`nato wokpi i vp{i defekacija
(ppaznewe na debeloto cpevo). Fpekvencijata
na di{ewe dvojno se zgolewuva,
ili u{te pove}e, spceto zabpzano
~uka, a zenicite se waksiwalno
ppo{ipeni. Sluznicata na nosot,
ustata i pektuwot e celosno suva, jazikot
visi od ustata. Rabotata na
cpevata zawipa, nivnoto ppaznewe e
petko i oskudno, a izwetot e siten,
suv i tvpd. @ivotnoto se dvi`i nekoopdinipano,
kako da e pijano. Dodeka
stoi, ja potpipa glavata na yidot,
se nappega nanapped i so ppednite
noze se ka~uva vo jaslite. Ne gi
gleda ppedwetite pped sebe i se sopina
od niv. Ponekoga{ udipa so nozete,
gpize, se ottpga i saka da izbega.
Tewpepatupata na teloto e do 39°C,
pulsot pove}e od 90 ot~ukuvawa, a
di{eweto do 40 vdi{uvawa vo winuta.
Povpeweno, `ivotnoto zapa|a vo
celosna apatija (bes~uvstvitelnost),
kako edvaj da se odp`uva na
noze, no kpatkite napadi na vozbuda
se povtopuvaat, a na kpajot pa|a i uwipa.
Vo pote{ki slu~ai na tpuewe,
swptta nastapuva za 24 do 28 ~asa, vo
polesni slu~ai i po le~ewe, `ivotnoto
ozdpavuva. Sviwata koja }e izede
pogolewa koli~ina obi~en balan
obi~no uwipa vo pok od 12 ~asa. Kaj
pove}eto `ivotni, tpueweto e pobavno:
gubewe apetit, ponekoga{ povpa}awe
i zapek, `ivotnoto bapa zaseneto
i ladno westo, zabpzano
di{ewe, spceto zabpzano ~uka, se
zabele`uva {ipewe na zenicite, a
tewpepatupata na teloto e nopwalna.
Sledi voznewipenost, tpesewe na
wuskulite, popewetena koopdinacija
vo dvi`eweto, gp~evi), owalaksanost
do kowa, kpajna iznewo{tenost
i swpt popadi zappeno di{ewe.
Kade mo`e da se najde?
Obi~niot balan paste po pidski i
planinski {uwi. Naj~esto go iwa po
svetli bukovi, petko po dabovi {uwi,
a najwnogu po {uwski ppocepi, iskopa~eni
{uwski westa i na westa kade
{to izgopele {uwite. Obi~niot balan
bapa jaka {uwska zewja. Vo izgopenite
{uwi se javuva westiwi~no, vo
golew bpoj, kako nekoj da go poseal. Bepeweto
na obi~niot balan ne ppe~i
na {uwata, tuku taa se le~i, bidej}i
obi~niot balan se sweta za {uwski
plevel. Obi~niot balan wo`e da se
bepe sekoja godina, a ppitoa da ne se
uni{ti.
Tpeba da se zapaweti deka celoto
pastenie e wnogu otpovno i popadi
toa, obi~niot balan ne swee da se kopisti
vo dowa}instvoto i ne swee da
bide ppisuten vo dowa{nite apteki.
Od obi~niot balan sweat da podgotvuvaat
lekovi isklu~ivo fapwacevtite.
Decata i tpudnicite ne
sweat da bepat obi~en balan, a ostanatite,
po bepbata, wopa dobpo da gi
izwijat pacete so topla voda i sapun.
Ova pastenie cveta vo tekot na celoto
leto i, we|u dpugoto, ppetstavuva
odli~no wedonosno pastenie.
D-p Leftepija Stankovi},
vonpeden ppofesop na FZNX
M-p Elizabeta Miskoska-
Milevska, asistent na FZNX
AVLYST 2008 | 45

Organizatori na
Ajvarijada 2008
Ajvarijada
vo Moja Zemja
Makedonskiot Ajvap stanuva bpend koj
}e bide ppepoznaen vo svetot, no
vapijantite na izpabotkata se bogati
i paznovpsni kako na{iot folkop. So
ideja da wu go dadewe na ajvapot
dol`noto vniwanie i zna~ewe i
{apenolikost na pecepti za
podgotvuvawe i vkusovi, Moja Zewja i
Toka Iwe zapo~nuvaat so tpiwese~na
kawpawa za izbop na najvkusen pecept
za Ajvap odnosno AJVARIJADA 2008.
Ve pokanuvawe da go isppatite Va{iot
dowa{en pecept za ajvap na kuponot
koj e objaven. Za site onie koi }e
isppatat pecept sleduva godi{na
ppetplata na edno od spisanijata Moja
Zewja ili Toka Iwe. Za u~esnicite vo
degustacijata AJVARIJADA 2008
sleduvaat i ppigodni nagpadi.
S# {to tpeba da nappavite e da go
popolnite kuponot i da go isppatite
na slednava adpesa:
Redakcija MOJA ZEMJA
Za Ajvarijada
Ul. Gigo Mihajlovski br. 3
1000 Skopje
Edinstveno ppavilo za u~estvo vo ovaa
nagpadna igpa e da go popolnite
kuponot i da go isppatite vo
pedakcijata.
Blagoj Petrov, Istibawa, Vinica
Se welat dowatite i se stavaat vo sad da vpijat s# dodeka ne se zgusti
sosot. Pipepkite se pe~at, potoa se lupat i se se~kaat wnogu
sitno. Potoa, se pendaat wopkovi, koi zaedno so pipepot, se stavaat
vo zovpieniot sos od dowati. Se posoluva, a potoa se stava waslo
za jadewe i celo vpewe se we{a, dodeka wasloto ne po~ne da se javuva
na povp{inata. Toplata swesa se stava vo tegli.
Za ova se kopistat: 20 kg dowati, 30 kg pipep, 5 kg. wopkovi, sol, po
vkus, i wagdonos.
Marija Kotevska,
Bitola
Tpieset kilogpa wi pi -
pep ki najppvo se bpi{at
od ne~istotii. Potoa, se
va di seweto od niv. Se
pe ~at i otkako }e se is -
pe ~at, se ostavaat ppeku
no} da se iscedat i se
lu pat. Se welat na wa {i -
na za welewe weso. Potoa,
se stavaat na ogan d
se pp`at. Se stava litap
wa slo i se pp`i okolu 1 i
pol ~as. Posle se doda -
va at u{te polovina lit -
po waslo za jadewe, sol
po vkus i se pp`i u{te
po lovina ~as. Lotov ajva
pot se stava vo tegli.
Gordana Ristevska, Bitola
Deset kilogpawi cpvena pipepka za ajvap,
polovina kilogpaw zelena pipepka, 1/2 kg.
wopkov, 1/2 kg. cpn patlixan, polovina
kilogpaw cpven patlixan, litap waslo i
sol po vkus. Pipepkite i cpniot
patlixan se pe~at. Potoa, se lupat, cedat
i se welat so wopkovite na kpupno. Cpveniot
patlixan se lupi i vapi 20 winuti,
a potoa se dodavaat pipepkite i patlixanot,
zaedno so wopkovite. Se pp`i dva
~asa, se stava vo stepilizipani tegli.
Cveta Dupkaroska, Berovo
Na 10 kilogpawi cpven, ispe~en i izlupen
pipep, ppetxodno isceden, se stava
kilogpaw vapen wopkov i kilogpaw pe~en,
wodap patlixan. Seto ova se wele i se
pp`i so litap zejtin. Pp`eweto tpae s#
dodeka ne po~ne da se ligga po sadot za
da ne dojde do izbivawe na zejtinot. Potoa,
se stava sol, wagdonos i luk, po vkus
na gotva~ot.
Ime i prezime
Po{tenska adresa
Telefon
Recept
ВИПРО дооел
Моински пат бб
1480 Гевгелија
тел: 034 211 917
факс: 034 211 916
46 | MOJA ZEMJA