Ludvik Kramberger Matevž Luzar Branko Majes
december - Regionalni center za razvoj Zasavje
december - Regionalni center za razvoj Zasavje
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Z. poeti<br />
Boštjan Grošelj<br />
Pesniki, ki<br />
ogovarjajo tišino<br />
Po dveh letih srečevanj lahko pesniška skupina Z. poeti pokaže otipljiv sad<br />
svojega prizadevanja za večjo prepoznavnost poezije v zasavskem prostoru.<br />
Pri založbi Grafex na Izlakah je v drugi polovici oktobra izšla njihova prva<br />
skupna pesniška zbirka z naslovom Ogovarjanje tišine.<br />
Vlado Garantini.<br />
foto Boštjan Grošelj<br />
V zbirki se na 112 straneh z 79<br />
raznovrstnimi pesmimi predstavlja osem<br />
ustvarjalcev, šest pesnikov in dve pesnici:<br />
Maks Marinčič, Vlado Garantini, Francka<br />
Šmid, Andrej Režun, Igor Gošte, Vesna<br />
Berk, Boštjan Grošelj in Goran Ajtič.<br />
O pesniški zbirki<br />
Vsak avtor ima v knjigi na voljo<br />
samostojno poglavje, kjer se zvrstijo njegove<br />
pesmi. Avtorji si sledijo po abecednem<br />
vrstnem redu priimkov, ker Z. poeti<br />
niso hoteli nikogar posebej izpostavljati.<br />
Poudarjajo namreč, da morajo bralce in<br />
premišljevalce poezije bolj kot osebnosti<br />
avtorjev nagovoriti njihove pesmi. Vsak<br />
avtor ima lasten pristop k pisanju, lasten stil<br />
Ideja za nastanek pesniške skupine Z. poeti se je porodila Boštjanu Grošlju. Njegova želja je<br />
bila združiti podobno misleče ljudi, da bi s skupnimi močmi poskrbeli za večjo prepoznavnost<br />
poezije v zasavskem prostoru. Poklical je pesnike, ki jih je poznal že od prej, ker je z večino<br />
izmed njih doživel prijetno izkušnjo na literarnem večeru v Šentlambertu. Slednji predstavljajo<br />
tudi glavnino ustvarjalcev, ki objavljajo pesmi v Zasavčevi rubriki List.<br />
Pesniki, ki so si kasneje nadeli ime Z. poeti, so se zbrali na ustanovnem sestanku v zagorski<br />
knjižnici Mileta Klopčiča tretji oktobrski petek leta 2005. Nekajkrat so se še dobili v zagorski<br />
knjižnici, za kar so zelo hvaležni njeni nekdanji direktorici Mileni Garantini. Kasneje so<br />
presodili, da je zaradi praktičnih razlogov bolje, da se pričnejo sestajati nekje, kjer bodo<br />
manj vezani na čas. Sedaj se praviloma vsak tretji petek v mesecu, razen julija in avgusta,<br />
zberejo v enem izmed zagorskih gostinskih lokalov. Poleg avtorjev Ogovarjanja tišine je<br />
član druščine Z. poetov tudi Franci Lakovič, vendar se ni odločil za sodelovanje v njihovem<br />
knjižnem projektu.<br />
Prvi skupni literarni večer po pričetku rednega srečevanja so pripravili aprila 2006 v Galeriji<br />
EVJ Elektroprom na Lokah. Dva meseca kasneje so se v sodelovanju s folklorno skupino<br />
Prosvetnega društva Čemšenik predstavili na pesniško-plesni prireditvi Čarovnija letnih<br />
časov v sklopu festivala Mat kultra. Lanske nastope so zaokrožili z novembrskim literarnim<br />
večerom Mehko tihožitje z besedami, ki sta ga v hotelu Medijske toplice organizirala Turistično<br />
društvo Izlake in Krajevna skupnost Izlake. Letošnje leto je bilo v znamenju priprave knjige<br />
Ogovarjanje tišine, zato so prvič nastopili na njeni krstni predstavitvi. Vendar se Z. poeti ne<br />
nameravajo ustaviti pri prvi skupni zbirki in njenem predstavljanju. Vlado Garantini verjame,<br />
da bo nastala še kakšna. Poleg tega bodo pesmi začeli predstavljati na svetovnem spletu, v<br />
igri je tudi ideja, da bi jih strnili na zgoščenki.<br />
in vsebinsko noto, zato lahko zbrane pesmi<br />
nagovorijo širok krog ljudi. Ustvarjalci<br />
upajo, da bo Ogovarjanje tišine zbudilo<br />
primeren odmev vsaj v zasavskem prostoru<br />
in našlo veliko hvaležnih bralcev.<br />
Dodatno sporočilo pomenijo risbe izpod<br />
prstov Vlada Garantinija in Vesne Berk, ki<br />
zaokrožujejo podobo posameznih poglavij<br />
in dobro dopolnjujejo pesniške izraze<br />
avtoric in avtorjev. Med njimi so takšni, ki<br />
so že sodelovali v skupnih projektih tkanja<br />
verzov. Večina se jih je predstavila tudi s<br />
samostojnimi pesniškimi zbirkami, medtem<br />
ko je za dva med njimi to prva objava pesmi<br />
v knjigi. Hkrati želi skupina ustvarjalcev<br />
z risbami pokazati, da se v njej poleg<br />
pesniškega skriva še kakšen talent.<br />
Ob koncu pesmarice z besedilom in<br />
risbami v prijetni in razločni modri barvi<br />
so zbrane kratke samopredstavitve avtorjev,<br />
saj radovednost ne pozna meja. Vsakdo, ki<br />
se bo sprehodil skozi pesmi ali se pri njih<br />
dlje časa zadržal oziroma se k nekaterim<br />
vedno znova vračal, bo želel vsaj zaslutiti,<br />
kdo so ljudje, ki so zbrali pogum in razkrili<br />
delček svojega bitja in žitja.<br />
Urednikova ocena<br />
Kako knjigo ocenjuje njen glavni urednik<br />
Vlado Garantini? “Vsebinsko je knjižica<br />
dokaj raznovrstna. V njej so socialne,<br />
ljubezenske, bivanjske, družbenokritične,<br />
intimno intonirane pesmi. Izpovedi so<br />
nezapletene, lahko dojemljive povprečnemu<br />
bralcu, a jih barva topla človečnost, iskrena<br />
izpoved, z razočaranji, upanji, grenkimi<br />
življenjskimi izkušnjami, ki jih prinesejo<br />
leta in jih zapiše občutljiva pesniška roka.<br />
Vsebinsko ne prinašajo v slovenski prostor<br />
novosti in avantgardnosti.<br />
Pesmi v Ogovarjanju tišine so oblikovane<br />
kitično in nekitično. Kitične so predvsem v<br />
štirivrstičnih verzih, zaključenih z rimami, pa<br />
tudi z asonancami. Avtorji izbirajo besede,<br />
ki so jim blizu. Z njimi nočejo šokirati in<br />
biti na silo novatorski. Metaforika izbira<br />
podobe iz narave, ker so najbliže njihovemu<br />
doživljanju. Pri vseh je čutiti primerno skrb<br />
za lepo obliko in jezik. Marsikje je zaznati<br />
vplive ljudske pesmi. V nekitičnih pesmih,<br />
najpogosteje napisanih v svobodnem verzu,<br />
Pesniki, ki ogovarjajo tišino • stran 30
Change language