Zoran Sulejmanov - Penoloski kompendium (p.473)
Megjunarodni propisi
Megjunarodni propisi
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Prof. d-r ZORAN SULEJMANOV<br />
PENOLO[KI<br />
KOMPENDIUM<br />
1
2
S O D R @ I N A<br />
I UVOD<br />
I Me|unarodni dokumenti za ~ovekovite prava i Makedonskoto<br />
zakonodavstvo ................................................................................................ 9<br />
II Dokumenti na Obedinetite nacii za ~ovekovite prava ..................... 13<br />
1. Kongresi na me|unarodnite organizacii i zdru`enija .............. 18<br />
a) Kongresi na Me|unarodnata komisija za krivi~no pravo i<br />
kazneni zavodi (Me|unarodna zatvorska komisija) ................ 20<br />
b) Komisija za socijalni pra{awa na ON i kongresi<br />
na ON za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe so<br />
prestapnicite ................................................................................. 24<br />
v) Kongresi na Me|unarodnoto zdru`enie za kriminologija .. 51<br />
g) Kongresi na Me|unarodnoto zdru`enie za krivi~no pravo . 56<br />
d) Kongresi na Me|unarodnoto zdru`enie za op{testvena<br />
odbrana .............................................................................................. 59<br />
2. Komisija za prevencija na kriminalot i krivi~na pravda ....... 62<br />
3. Ostanati me|unarodni tela, organizacii i zdru`enija ............. 65<br />
III Dokumenti na Sovetot na Evropa za ~ovekovite prava .................... 73<br />
1. Op{ti zabele{ki ................................................................................ 81<br />
2. Organi za za{tita na ~ovekovite prava vostanoveni so<br />
Evropskata konvencija ....................................................................... 82<br />
2.1. Evropska komisija za ~ovekovite prava ......................................... 82<br />
a) Sostav ................................................................................................ 82<br />
b) Funkcii ............................................................................................ 83<br />
v) Nadle`nost na Komisijata .......................................................... 83<br />
g) Obra}awe do Komisijata .............................................................. 84<br />
d) Postapka pred Komisijata ........................................................... 85<br />
2.2. Evropski Sud za ~ovekovite prava .................................................. 88<br />
a) Sostav ................................................................................................ 88<br />
b) Upatuvawe na slu~ajot do Sudot ................................................. 89<br />
v) Nadle`nosta na Sudot .................................................................. 90<br />
g) Re{avawe na slu~aite iznesedni pred Sudot .......................... 91<br />
2.3. Komitet na ministrite na Sovetot na Evropa ............................. 92<br />
IV Zaklu~ok ...................................................................................................... 93<br />
I DEL<br />
DOKUMENTI NA OBEDINETITE NACII<br />
1. Standardni minimalni pravila za postapuvawe so<br />
zatvorenicite ....................................................................................... 97<br />
2. Postapki za efikasna implementacija na Standardnite<br />
minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite ............. 117<br />
3
3. Prakti~na implementacija na Standardnite minimalni<br />
pravila za postapuvawe so zatvorenicite ................................... 125<br />
4. Osnovni principi za postapuvawe so zatvorenicite ............... 127<br />
5. Deklaracija za za{tita na site lica od ma~ewe i drugite<br />
oblici na svirepo, poni`uva~ko ili nehumano<br />
postapuvawe i kaznuvawe ................................................................. 131<br />
6. Tokiska deklaracija ......................................................................... 135<br />
7. Na~ela na medicinskata etika koi se odnesuvaat na<br />
zdravstve-niot personal, posebno na lekarite za za{tita na<br />
pritvoreni i zatvoreni lica od ma~ewe i drugite oblici na<br />
svirepi, poni`uva~ki ili nehumani postapuvawa i<br />
kaznuvawa ............................................................................................ 137<br />
8. Konvencija protiv ma~ewe i drugite oblici na svirepi,<br />
poni`uva~ki ili nehumani postapuvawa i kaznuvawa ............. 144<br />
9. Korpus na principi za za{tita na site lica od bilo<br />
koja forma na pritvorawe ili li{uvawe od sloboda .............. 155<br />
10. Garancii za za{tita na pravata na licata osudeni na smrt.... 165<br />
11. Kodeks za odnesuvawe na licata odgovorni za primena na<br />
zakonot ................................................................................................. 167<br />
12. Upatstvo za efikasna implementacija na Kodeksot za<br />
odnesuvawe na licata odgovorni za priemna na zakonot ......... 175<br />
13. Osnovni principi za upotreba na sila i ogneno oru`je<br />
od strana na licata odgovorni za primena na zakonot ............ 179<br />
14. Standardni minimalni pravila na Obedinetite nacii za<br />
primena na sudskite postapki sprema maloletnicite<br />
(Pekin{ki pravila) ......................................................................... 187<br />
15. Standardni minimalni pravila na Obedinetite nacii za<br />
vonzavodskite merki (Tokiski pravila) ..................................... 213<br />
16. Deklaracija za osnovnite na~ela na pravdata za `rtvite na<br />
kriminalot i zloupotrebata na ovlastuvawata ......................... 225<br />
17. Ramkovna spogodba za transfer na stranski zatvorenici i<br />
Preporaki za postapuvawe so stranski zatvorenici ............... 229<br />
a) Ramkovna spogodba za transfer na stranski zatvorenici .. 230<br />
b) Preporaki za postapuvawe so stranski zatvorenici .......... 232<br />
18. Ramkovna spogodba za prenos na nadzorot na prestapnicite<br />
koi se uslovno osudeni ili se nao|aat na usloven otpust ........ 235<br />
19. Humanitarni aktivnosti na Me|unarodniot Komitet na<br />
Crveniot Krst vo korist na pritvorenite lica ....................... 243<br />
20. Memorandum na humanitrni aktivnosti na Me|unarodniot<br />
Komitet na Crveniot Krst vo ime na pritvorenite lica ....... 247<br />
4
II DEL<br />
DOKUMENTI NA SOVETOT NA EVROPA<br />
21. Evropski zatvorski pravila ........................................................... 255<br />
22. Objasnuvawa kon Evropskite zatvorski pravila ...................... 277<br />
23. Istoriski razvoj i smisla na Evropskite pravila ................... 319<br />
24. Sovpa|awe na Evropskite pravila i Standardnite<br />
minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite ............. 339<br />
25. Evropska konvencija za za{tita od ma~ewe i ne~ove~ko ili<br />
poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe ....................................... 343<br />
26. Protokol br. 1 kon Evropskata konvencija za<br />
za{tita od ma~ewe i ne~ove~ko ili poni`uva~ko<br />
postapuvawe i kaznuvawe ................................................................. 351<br />
27. Protokol br. 2 kon Evropskata konvencija za za{tita<br />
od ma- ~ewe i ne~ove~ko ili poni`uva~ko postapuvawe i<br />
kaznuvawe ............................................................................................ 355<br />
28. Rezolucija (62) 2. Izborni, gra|anski i socijalni prava na<br />
zatvorenicite Preporaka 195 ........................................................ 357<br />
29. Rezolucija (66) 25. Kratkotraen tretman na maloletni<br />
prestapnici pomladi od 21-na godina ........................................... 361<br />
30. Rezolucija (66) 26. Polo`ba, vrabotuvawe i obuka na<br />
zatvorskiot personal ....................................................................... 363<br />
31. Rezolucija (68) 24. Polo`ba, selekcija i obuka na<br />
rakovodniot kadar na kazneniot establi{ment ........................ 365<br />
32. Rezolucija (73) 6. Kazneni aspekti na zloupotrebata<br />
na droga ................................................................................................ 367<br />
33. Rezolucija (73) 17. Kratkotraen tretman na vozrasni<br />
zatvorenici ......................................................................................... 373<br />
34. Rezolucija (75) 25. Rabotno anga`irawe vo zatvor ................... 375<br />
35. Rezolucija (76) 2. Tretman na zatvorenici<br />
osudeni na podolga vremenska kazna ............................................. 377<br />
36. Rezolucija (78) 41. Edukacija za ~ovekovite prava .................... 379<br />
37. Rezolucija (78) 62. Maloletni~kata delinkvencija i<br />
socijalnite promeni ......................................................................... 381<br />
38. Preporaka br. R (80) 11 Pritvoreni lica koi<br />
o~ekuvaat sudska odluka ................................................................... 385<br />
39. Preporaka br. R (82) 16 Pu{tawe od zatvor na otsustvo ......... 389<br />
40. Preporaka br. R (82) 17 Zatvorawe i postapuvawe so<br />
opasni zatvorenici ........................................................................... 391<br />
41. Preporaka br. R (84) 11. Informirawe vo odnos na<br />
Konvencijata za transfer na osudeni lica ................................. 393<br />
42. Preporaka br. R (84) 12 Stranski zatvorenici ......................... 397<br />
43. Preporaka br. R (89) 12 Obrazovanie vo zatvor ........................ 403<br />
44. Preporaka br. R (93) 6 Zatvorski i kriminolo{ki<br />
aspekti na kontrola na zarazni bolesti vklu~itelno<br />
5
i SIDA-ta i sli~ni zdravstveni problemi vo zatvor ............. 405<br />
45. Konvencija za transfer na osudenite lica ................................. 413<br />
46. Nacrt dopolnitelen protokol kon Konvencijata za<br />
transfer na osudenite lica ............................................................ 423<br />
47. Nacrt interpretativen izve{taj na Nacrt dopolnitelniot<br />
protokol na Konvencijata za transfer na osudeni lica ......... 429<br />
48. Evropska konvencija za nadzor na uslovno osudeni ili<br />
uslovno oslobodeni osudeni lica .................................................. 435<br />
APPENDIX<br />
49. Do`ivoten zatvor .............................................................................. 449<br />
6
UVOD<br />
7
8
I. ME\UNARODNI DOKUMENTI ZA ^OVEKOVITE PRAVA I<br />
MAKEDONSKOTO ZAKONODAVSTVO<br />
1. Povedenieto na dr`avite sprema sopstvenite dr`avjani i po~ituvaweto<br />
na nivnite ~ove~ki prava, dolgo vreme pretstavuva{e vnatre{na<br />
rabota i suvereno pravo. Me|utoa, Vtorata Svetska Vojna i nejzinite<br />
stra{ni posledici odigraa re{ava~ka uloga vo menuvaweto na<br />
vakvoto sfa}awe i prerasnuvaweto na ~ovekovite prava vo edno od najvisokite<br />
~ove~ki vrednosti. ^ovekovite prava na toj na~in zapo~naa<br />
da se reguliraat ne samo so ustavite i zakonite na poedine~nite dr`avi<br />
tuku i so me|unarodni izvori na pravo, i da se podveduvaat pod<br />
me|unarodna kontrola i nadzor. 1<br />
2. Me|unarodnata obvrska na dr`avite da gi po~ituvaat ~ovekovite<br />
prava na sopstvenite gra|ani proizleguva od tri osnovni izvori:<br />
a) od megunarodnoto obi~ajno pravo, b) od me|unarodnite dogovori i b)<br />
od op{tite pravni na~ela na civiliziranite narodi.<br />
a) Me|unarodnite obi~ajni pravila preststavuvaat najstar izvor<br />
koj, pred da se sozdade tehnikata na pove}estrani dogovori, pretstavuvaa<br />
edinstvena metoda na sozdavawe na op{toto me|unarodno pravo.<br />
Statutot na Me|unarodniot sud na pravdata vo ~l. 38 st. 1 t. b me-<br />
|unarodniot obi~aj go definira "kako dokaz na op{tata praktika {to<br />
e prifatena kako pravo". Taa definicija uka`uva na dva elementi na<br />
obi~ajnite pravila: materijalen ili objektiven i psihi~ki ili subjektiven.<br />
Materijalniot element go pretstavuva op{tata praktika, a<br />
psihi~kiot, svesta za zadol`itelnosta na pravilata. 2 Op{tata praktika<br />
se manifestira niz dolgotrajno, ednoobrazno povtoruvawe na ist<br />
nadvore{en akt od strana na ~lenovite na me|unarodnata zaednica.<br />
Pokraj toa za nastanuvaweto na me|unarodnite obi~ajni pravila potrebno<br />
e samata praktika da bide sledena i so pravna svest na subjektite<br />
na me|unarodnoto pravo za nivnata zadol`itelnost - opinio juris<br />
sive necessitatis. Tie se rezultat na mol~e{ka soglasnost na dr`avite, i<br />
dokolku ne im odgovaraat na interesite na mnozinstvoto na dr`avite,<br />
nivnata va`nost prestanuva.<br />
Kako najzna~aen izvor na me|unarodnoto obi~ajno pravo vo literaturata<br />
~esto se istaknuvaat pravilata na Univerzalnata deklara-<br />
1<br />
Lazin Dz, Medzunarodni ugovori o ljudskim pravima i Jugoslovensko<br />
zakonodavstvo, JRKKP, Beograd, 1989/1, str. 95.<br />
2<br />
Avramov, S. Medzunarodno radno pravo, Savremena administracija, Beograd,<br />
1973, str. 37.<br />
9
cija za pravata na ~ovekot. Iako imaat samo deklarativen i programski<br />
karakter, najgolemiot broj od nejzinite pravila so tek na vreme i<br />
nivno prifa}awe od strana na dr`avite, prerasnaa vo obi~ajno pravo<br />
koe kako takvo im se nalo`uva na site dr`avi.<br />
b) Me|unarodnite dogovori pretstavuvaat pravni akti koi proizleguvaat<br />
od soglasnosta na voljata na dva ili pove}e subjekti na me|unarodnoto<br />
pravo, so cel so niv da se predizvika pravno dejstvo. Biten<br />
element za nastanuvaweto na dogovorite kako izvori na me|unarodnoto<br />
pravo, pretstavuva voljata na subjektite izrazena preku nadle`niot<br />
organ. Pravnata norma nastanuva duri po soglasnosta na voljite, t.e.<br />
po nadvore{nata manifestacija na voljite na dr`avite na me|unaroden<br />
plan. 3<br />
Me|unarodnite dogovori mo`at da se klasifikuvaat na pove}e<br />
na~ini. Vrz osnova na kriteriumot na pravnata funkcija tie obi~no<br />
se delat na: dogovori zakoni (legislativni) i dogovori spogodbi (kontraktualni).<br />
Drug naj~est na~in na nivnata podelba e vrz osnova na<br />
dr`avite potpisni~ki na: dvostrani i pove}estrani ili kolektivni<br />
(bilateralni ili multilateralni) dogovori. Me|unarodnoto pravo ne<br />
predviduva nekoj poseben oblik za sklu~uvawe na dogovorite taka {to<br />
tie mo`at da se sklu~at vo pismena ({to e naj~est slu~aj) ili vo usmena<br />
forma. Nazivot (povelba, ustav, statut, pakt, konvencija, akt, konkordat<br />
i sl.) na dogovorot i formalnostite koi go sledat sklu~uvaweto<br />
na izvesni dogovori, nemaat zna~ewe vo pogled na su{tinata i<br />
nivnoto pravno dejstvo.<br />
Za razlika od me|unarodnoto obi~ajno pravo koe podednakvo gi<br />
obvrzuva site dr`avi, me|unarodnite dogovori za ~ovekovite prava se<br />
zadol`itelni samo za onie dr`avi koi se obvrzale so dogovorot. Od<br />
drugite me|unarodni dogovori, ovie dogovori se razlikuvaat spored<br />
toa {to iako se zaklu~uvaat me|u dr`avite, nivni korisnici ne se<br />
dr`avite tuku nejzinite gra|ani.<br />
v) Op{tite pravni na~ela koi gi priznavaat civiliziranite<br />
narodi pretstavuvaat tretiot izvor na me|unarodnoto pravo. Toa se<br />
apstraktni pravni normi, izvedeni od niza pravila koi se primenuvaat<br />
vo vnatre{nite poredoci na dr`avite koi vleguvaat vo sostav<br />
na me|unarodnata zaednica. Toa se pozitini pravila prifateni od<br />
site ili od mnozinstvoto od civiliziranite narodi. 4 Tie nastanaa od<br />
potrebata da se reguliraat odnosi koi ne se pokrieni so me|unarodni<br />
dogovori ili so me|unarodnoto obi~ajno pravo.<br />
3. Zna~eweto na me|unarodnite dogovori za ~ovekovite prava vrz<br />
planot na za{titata na ~ovekovite prava e osobeno golemo. Toa proizleguva<br />
od zadol`itelnosta na me|unarodnite dogovori, kako vo ramkite<br />
na sopstvenata zemja, taka i sprema drugite dr`avi potpisni~ki na<br />
3<br />
Ibid, str. 35<br />
4<br />
Ibid, str. 40.<br />
10
dogovorot vo soglasnost so praviloto "pacta sunt servanda".<br />
Nivnoto zna~ewe za vnatre{noto pravo proizleguva od faktot<br />
{to Ustavot na Republika Makedonija vo ~l. 118 predviduva deka<br />
"Me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot<br />
se del od vnatre{niot praven poredok i ne mo`at da se menuvaat so<br />
zakon".<br />
Zna~eweto na me|unarodnite dogovori za ~ovekovite prava koe<br />
proizleguva od nivnata zadol`itelnost sprema drugite dr`avi e isto<br />
taka dosta golemo. Taa zadol`itelnost ja predviduva Vienskata konvencija<br />
za dogovornoto pravo od 1969 godina. Spored taa Konvencija:<br />
"Sekoj dogovor koj e na sila go vrzuvaat fakti i tie treba da go izvr{uvaat<br />
vo dobra verba" (~l. 26). Vo sprotivno, dokolku dr`avata ne<br />
se pridr`uva na me|unarodniot dogovor, taa storuva me|unaroden delikt<br />
i se izlo`uva na me|unarodna odgovornost. Najop{t vid na taa<br />
odgovornost e odgovornost na dr`avata sprema drugite dr`avi so koi<br />
go sklu~ila me|unarodniot dogovor.<br />
Vo site dr`avi vo svetot, pa i vo Republika Makedonija, prevladuva<br />
sfa}aweto deka me|unarodnite dogovori, od stanovi{te na vnatre{noto<br />
pravo, mora da bidat vo soglasnost so Ustavot. Toa natamu<br />
zna~i deka sudovite koi neposredno gi primenuvaat me|unarodnite<br />
dogovori ne mo`at da gi primenuvaat onie odredbi na me|unarodnite<br />
dogovori koi se vo sprotivnost so Ustavot. Soglasno na toa, natamu se<br />
nalo`uva i potrebata vo Ustavot da bidat na ist na~in sodr`ani site<br />
~ovekovi prava koi se predvideni i vo me|unarodnite dogovori. Vo<br />
sprotivno dr`avata ne gi ispolnuva svoite me|unarodni obvrski. Noviot<br />
Ustav na Republika Makedonija od 1991 godina, e podgotven i<br />
donesen pod silno vlijanie na Evropskata konvencija za ~ovekovite<br />
prava i ottamu pretstavuva konstitutiven akt koj vo celost gi ispolnuva<br />
gorenavedenite barawa.<br />
Ustavnata koncepcija za slobodite i pravata na ~ovekot i |ra|aninot<br />
pretstavuvaat izraz na osnovnite odnosi vo ramkite na op{testvenoto<br />
ureduvawe na Republika Makedonija. Osnovnite slobodi i<br />
prava Ustavot gi tretira na dva razli~ni na~ini: prvo, vo nivnata<br />
vkupnost - vo vid na programski i vode~ki na~ela koi barat i pretpostavuvaat<br />
poblisko tolkuvawe vo procesot na nivnoto natamo{no ustavno<br />
normirawe, vo procesot na nivnata zakonodavna razrabotka i vo<br />
procesot na nivnoto prakti~no ostvaruvawe i za{tita, i vtoro, poedine~no<br />
- vo vid na neposredni pravni barawa, naj~eto vo vid na zabrani,<br />
ovlastuvawa ili obvrski, upateni na organite {to vr{at javna<br />
vlast vo ramkite na onie pravno uredeni op{testveni odnosi koi ja<br />
~inat ili koi vlijaat vrz sodr`inata i vrz na~inot na ostvaruvaweto<br />
na oddelni slobodi i prava na ~ovekot" 5 .<br />
5<br />
Cvetkovski, C. i dr. Izve{taj za kompatibilnosta na zakonodavstvoto<br />
na Republika Makedonija so standardite i barawata od Evropskata kon-<br />
11
Osnovnata cel na garantiraweto na ~ovekovite slobodi i prava<br />
so Ustavot na Republika Makedonija e obezbeduvaweto na nivnata pravna<br />
neotu|ivost na ustavno ramni{te. Vo ramkite na doma{niot praven<br />
poredok, sodr`inata na osnovnite slobodi i prava e ekskluzivna<br />
ustavna materija. Po pravilo, tie se ostvaruvaat neposredno vrz osnova<br />
na ustavot, a so zakon mo`at da se propi{uvaat uslovite i na~inite<br />
na nivnoto ostvaruvawe samo ako za toa postoi izre~no ustavno ovlastuvawe<br />
i samo vo ramkite na toa ovlastuvawe. So toa, se razbira vo<br />
ramkite na doma{niot praven poredok, vo krajna linija samo ustavot e<br />
merilo za ostvaruvaweto i za za{titata na ~ovekovite slobodi i<br />
prava. So toa - preku ostvaruvaweto na principot na ustavnosta vo sozdavaweto,<br />
transformacijata i primenata na pravoto, slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot stanuvaat so Ustavot postavena materijalna<br />
garancija na vr{eweto na javnata vlast". 6<br />
Vo vrska so odnosot na megunarodnite dogovori za ~ovekovite<br />
prava i na{eto zakonodavstvo bitno e natamu da se naglasi deka Ustavot<br />
na Republika Makedonija vo ~l. 98. st. 2, vtora re~enica stoi:<br />
"Sudovite sudat vrz osnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori<br />
ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot". Ottamu proizleguva<br />
deka vo na{iot praven sistem postoi neposredna primena na me|unarodnite<br />
dogovori od strana na sudovite.<br />
Natamo{na karakteristika na na{iot praven sistem, vo odnos na<br />
me|unarodnite dogovori voop{to, e deka me|unarodnite dogovori hierarhiski<br />
stojat povisoko od zakonite, me|utoa ponisko od Ustavot na<br />
Republika Makedonija. Toa proizleguva od tolkuvaweto na ~l. 118 od<br />
Ustavot kade se veli: "Me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani<br />
vo soglasnost so Ustavot se del na vnatre{niot praven poredok i ne<br />
mo`at da se menuvaat so zakon". Ovoj ~len zabranuva menuvawe na me-<br />
|unarodnite dogovori so zakon. A contrario, me|unarodnite dogovori<br />
mo`at da bidat menuvani so konstitutivniot akt na dr`avata - nejziniot<br />
Ustav. Zna~i tolkuvaweto na ~l. 98. st. 2 vo sistem so ~l. 118 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija, doveduva do zaklu~ok deka mestoto<br />
na me|unarodnite dogovori vo hierarhiskata struktura na pravniot<br />
poredok e me|u Ustavot i zakonite. 7 Me|utoa, vedna{ treba da se zabele`i<br />
deka ovaa konstatacija ne se odnesuva i na specifi~nata grupa<br />
dr`avni dogovori - dogovorite za ~ovekovite prava. Imeno, osnovnite<br />
~ovekovi slobodi i prava, inkorporirani vo klu~nite me|unarodni<br />
instrumenti (univerzalni i regionalni) ve}e se vgradeni i vo vtoriot<br />
del od Ustavot na Republika Makedonija posveten na ~ovekovite slobodi<br />
i prava. Toj fakt, sam po sebe, na slobodite i pravata im dava<br />
vencija za za{tita na ~ovekovite prava i na osnovnite slobodi, Vlada na Republika<br />
Makedonija, Skopje, 1996, str. 9.<br />
6<br />
Ibid, str. 9<br />
7<br />
Ibid str. 20<br />
12
ustavnopravno zna~ewe, odnosno ustavnopravna sila. Dogovorite za<br />
~ovekovite prava, u`ivaat povisoka pravna sila od "obi~nite", "normalnite"<br />
me|unarodni dogovori. Na vakov zaklu~ok nedvosmisleno<br />
upatuva i ~l. 8 st. 1 al. 1 od Ustavot na Republika Makedonija koj kako<br />
edna od osnovnite vrednosti na ustavniot poredok gi predviduva "osnovnite<br />
prava i slobodi na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto<br />
pravo i utvrdeni so Ustavot". 8 Toga{ koga opredeleni slobodi<br />
i prava na ~ovekot ostanuvaat nadvor od vakvata formulacija }e se<br />
primenuvaat me|unarodnite obi~ajni pravni pravila. Toa proizleguva<br />
od ~l. 8 st. 2 al. 10 na Ustavot spored koj temelna vrednost na ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija e i "po~ituvaweto na op{to<br />
prifatenite normi na me|unarodnoto pravo".<br />
Na krajot od ova izlagawe bitno e da se istakne deka "vo ramkite<br />
na utvrduvaweto na osnovnite vrednosti na ustavniot poredok, za slobodite<br />
i pravata posebno zna~ewe ima utvrduvaweto na principot spored<br />
koj vo Republika Makedonija e slobodno se {to so Ustavot i<br />
zakonite ne e zabraneto (~l. 8 st. od Ustavot). Ovoj princip go sodr`i<br />
vode~kiot pravec vo tolkuvaweto na sodr`inata i granicite na ovlastuvawata<br />
na organite na javnata vlast vo odnos na slobodite i pravata<br />
na ~ovekot, bez razlika dali se vo sferata na normiraweto ili vo sferata<br />
na odlu~uvaweto vo poedine~ni raboti. Spored ovoj na~in na interpretacija,<br />
slobodata na poedinecot i negovite posebni prava se<br />
pretpostaveni, a nejzinoto ograni~uvawe od strana na organite na javnata<br />
vlast vo vr{eweto na nivnite ovlastuvawa moraat izri~no da<br />
bidat utvrdeni so Ustavot i so zakon i da se vr{at samo vo ramkite na<br />
Ustavot i zakonot". 9<br />
II DOKUMENTI NA OBEDINETITE NACII ZA ^OVEKOVITE<br />
PRAVA<br />
Vo poslednite ~etiriesetina godini me|unarodnata zaednica napravi<br />
enormni ~ekori kon kristalizacija na su{testvenite ~ovekovi<br />
prava. Toa e ovozmo`eno vo me|unarodnite dogovori od globalen i regionalen<br />
karakter. So drugi zborovi, od donesuvaweto na Op{tata<br />
deklaracija za pravata na ~ovekot, vo sovremeniot svet neprestano e<br />
prisutna idejata za potrebata od za{tita na ~ovekovite prava. Vrz<br />
planot na me|unarodnoto pravo nejzin rezultat pretstavuvaat golemiot<br />
broj dokumenti koi se odnesuvaat tokmu na za{titata na ~ovekovite<br />
prava vo site oblasti na op{testvenoto `iveewe.<br />
Stanuva zbor za evolutiven razvoj na edna koncepcija koja od sekoga{<br />
se dvi`e{e na relacijata poedinec nasproti politi~kata vlast<br />
8<br />
Ibid, str. 20<br />
9<br />
Ibid, str. 10<br />
13
vo postojano barawe na instrumenti {to treba da ja ograni~at taa<br />
vlast. Baraweto sigurna referenca za ograni~uvawe na politi~kata<br />
vlast vo korist na ~ovekovite prava, se pravi obid da se najde u{te kaj<br />
starogr~kite filozofi, osobeno vo stoi~kata koncepcija za ednakvost<br />
na site ~ove~ki su{testva, potoa kaj avtorite od drevniot Rim kako<br />
{to se Ciceron, Seneka i Ulpijan. Ova e vreme koga dominira{e stavot<br />
deka prirodnoto pravo koe e zasnovano vrz razumot, vsaden od Boga<br />
vo ~ovekot, gi regulira odnosite me|u lu|eto. Toa pravo svojstveno na<br />
site lu|e na svetot nastanalo koga nastanal i ~ovekoviot rod.<br />
Sredniot vek gi nosi ideite za prirodniot zakon ili bo`jiot zakon<br />
kako normi koi stojat nad nadvore{nata vlast na dr`avata. Toga{<br />
se pojavuvaat i opredeleni dokumenti so cel da se ograni~i apsolutnata<br />
vlast na monarhot, od koi sekako e najzna~aen Magna karta libertatum<br />
od 1215 godina. Spored Zlatari}, ideata za ograni~uvawe na<br />
politi~kata vlast so nekoi povisoki principi najpregledno ja izrazil<br />
Suarez (Suarez Franciscuo, 1548 - 1677) vo po~etokot na XVII vek vo<br />
izrekata "lex iniusta non est lex".<br />
Prviot teoreti~ar koj ja razrabotil op{tata teorija na me|unarodnoto<br />
pravo be{e holandskiot pravnik Hugo Grocius (Hugo Grotius,<br />
1583 -1645). Doktrinata za tn. prirodni i neotu|ivi prava na ~ovekot<br />
dobiva nov zamav vo trudovite na Vatel (Vattel), Volf (Wolff) i Pufendorf<br />
(Pufendorf).<br />
Sistemot na ~ovekovite prava najprvin zapo~na da se izgraduva<br />
vo Anglija vo XVII vek preku dokumentite kako {to se Petition od Right<br />
(1927), Habeas Corpus Akt (1679), Bil of Rights (1688) i Act of Settlement<br />
(1700). Vo XVII vek toj proces prodol`uva vo Amerika so Deklaracijata<br />
za nezavisnost i virxiniskiot Bill of Rights od 1976 godina, potoa so<br />
Ustavot na SAD od 1979 godina so negovite prvi devet amandmani od<br />
1971 godina. Vo Francija doa|a do slavnata Deklaracija za pravata na<br />
~ovekot i gra|aninot od 1789 godina.<br />
Povelbata na ON za prv pat vo istorijata ~ovekovite prava gi<br />
izdiga vo rang na op{ta me|unarodna obvrska na dr`avite, no taa ne<br />
sodr`i nitu definicii, ni lista na ~ovekovite prava. Univerzalnata<br />
deklaracija za pravata na ~ovekot, od 10 dekemvri 1948 godina, iako<br />
nema karakter na formalna me|unarodna obvrska sepak pretstavuva va-<br />
`na programa i silna moralno-politi~ka obvrska za dr`avite ~lenki<br />
na ON. Ovaa Deklaracija be{e usvoena i proklamirana so Rezolucija<br />
217 A (III) na Generalnoto sobranie na ON bez nitu eden glas protiv,<br />
no osum dr`avi se vozdr`aa od glasaweto (SSSR, Polska, ^ekoslova~ka,<br />
Jugoslavija, Ukraina, Belorusija, Ju`na Afrika i Saudiska Arabija).<br />
Slede{e donesuvawe na brojni instrumenti - deklaracii i konvencii<br />
na ON. Me|u niv treba da se istaknat: Deklaracijata za pravata<br />
na deteto, usvoena na 20 noemvri 1959 godina, Deklaracija za ukinuvawe<br />
na site oblici na rasna diskriminacija od 20 noemvri 1963 godina<br />
kako i Deklaracijata za teritorijalniot azil od 14 dekemvri 1967<br />
14
godina. Vo isto vreme se doneseni i niza konvencii koi spored predmetot<br />
mo`e da se sistematiziraat vo pove}e grupi. Za{titata na grupite<br />
i rasite predvidena e vo Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe<br />
na zlostorstvata na genocid od 9 dekemvri 1948 godina i Megunarodnata<br />
konvencija za ukinuvawe na site vidovi na rasna diskriminacija<br />
od 7 mart 1966 godina. Me|unarodnoto regulirawe na polo`bata na begalcite<br />
i apatridite se postigna so Konvencijata za polo`bata na begalcite<br />
od 28 juli 1951, so Konvencijata za polo`bata na licata bez<br />
dr`avjanstvo od 28 septemvri 1954 godina i Konvencijata za smaluvawe<br />
na slu~aite na apatricija od 30 avgust 1961 godina.<br />
Instrumentite koi se odnesuvaat na statusot na `enite se: Konvencijata<br />
za politi~kite prava na `enite od 31 mart 1953 godina, Konvencijata<br />
za dr`avjanstvoto na ma`enite `eni od 20 februari 1957<br />
godina i Konvencijata za soglasnost za brak, minimalnata vozrast za<br />
sklu~uvawe na brak i registracija na brakovi od 10 dekemvri 1962<br />
godina.<br />
Borbata protiv ostatocite na ropstvoto bea potpomognati so<br />
Konvenciite za ropstvo od 25 septemvri 1926 godina koja e izmeneta so<br />
Protokol od 7 dekemvri 1957 godina.<br />
Nakratko, vo svoite po~etoci, me|unarodnoto pravo vo oblasta<br />
na ~ovekovite prava se razviva{e vo nasoka na za{tita na razni kategorii<br />
na poedinci: `eni, deca, rabotnici, begalci, lica bez dravjanstvo<br />
i sl. Me|utoa pokraj tie konvencii koi se odnesuvaa na poedine~ni<br />
prava ili problemi naskoro bea usvoeni i instrumenti koi gi sodr`at<br />
site osnovni ~ove~ki prava. Stanuva zbor za Me|unarodniot pakt za<br />
ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, usvoen i otvoren za potpi{uvawe<br />
i ratifikuvawe ili pristapuvawe so rezolucija na Generalnoto<br />
sobranie 2200 A (XXI) od 16 dekemvri 1966 godina, Me|unarodniot<br />
pakt za gra|anskite i politi~kite prava, usvoen i otvoren za potpi{uvawe<br />
so rezolucija na Generalnoto sobranie 2200 A (XXI) od 16<br />
dekemvri 1966 (stapil na sila na 3 januari 1976 vo soglasnost so ~l. 49)<br />
i Fakultativniot protokol kon Me|unarodniot pakt za gra|anskite i<br />
politi~kite prava, usvoen i otvoren za potpi{uvawe i ratifikuvawe<br />
so rezolucija na Generalnoto sobranie 2200 A (XXI) od 16 dekemvri<br />
1966 godina (stapil na sila na 23 mart 1976 vo soglasnost so ~l. 9).<br />
Edno od pravnite podra~ja koe najtesno e povrzano so obezbeduvaweto<br />
na osnovnite prava i slobodi na ~ovekot i gra|aninot e i podra~jeto<br />
na materijalnoto i procesnoto pravo voop{to, kako i na krivi~noto<br />
izvr{no pravo posebno. Kako instrument na za{tita na op{testvoto<br />
od kriminalitetot i kako garant na osnovnite prava na ~ovekot,<br />
toa podra~je pred zakonodavecot postavuva pove}e pra{awa.<br />
Ottamu ne za~uduva {to golem broj na me|unarodni dogovori i konvencii<br />
se odnesuvat na materijata na ovaa pravna granka so {to, me|u drugoto,<br />
se normira i osnovnite prava na licata sprema koi se izvr{uvaat<br />
krivi~nite sankcii. Osven toa pove}e me|unarodni organizacii<br />
15
trajno ili povremeno se zanimavaat so problemite koi stojat vo tesna<br />
vrska so taa pravna regulacija kako i so pra{aweto na nejzinata implementacija<br />
vo nacionalnite pravni sistemi. Od ova stojali{te se<br />
interesni nekoi specifi~ni odredbi od ve}e sopomnatite megunarodni<br />
dokumenti. Taka na primer dovolno e samo da se pogleda Univerzalnata<br />
deklaracija za pravata na ~ovekot za da se zabele`at i odredbite:<br />
za pravoto na `ivot, sloboda i li~na bezbednost (~l. 3); zabrana<br />
na ma~ewe, svirepo i ne~ove~no postapuvawe i kaznuvawe (~l. 5); za<br />
priznavawe na sekoe lice na polo`ba na praven subjekt i zakonska za-<br />
{tita bez bilo kakva i da e diskriminacija (~l. 6 i 7); za pravoto na<br />
zakonito, nezavisno i nepristrasno sudewe i zabrana na proizvolno<br />
apsewe i li{uvawe od sloboda (~l. 8, 9 i 10); za prezumcijata na nevinost<br />
i zakonitosta na deliktite i kaznite (~l. 11). Od golemo zana~ewe<br />
se i oredbite za za{tita na privatniot `ivot, stanot i korespondencijata,<br />
~esta i dostoinstvoto na li~nosta (~l. 12), semejstvoto (~l.<br />
16), slobodata na mislata i izrazuvaweto, sobiri i zdru`uvawa (~l. 18,<br />
19 i 20).<br />
Specifi~ni i zna~ajni normi od krivi~nopravnata oblast sodr`i<br />
i Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava. Toa se<br />
vo prv red odredbite na Paktot koi se odnesuvaat na: pravoto na `ivot;<br />
ograni~uvaweto na obemot na propi{uvaweto i primenata na<br />
smrtnata kazna; pravoto na liceto koe e osudeno na smrtna kazna da<br />
bara pomiluvawe, amnestija ili zamena na kaznata; zabrana na smrtnata<br />
kazna sprema lica pomladi od 18 godini i nejzino izvr{uvawe<br />
sprema bremeni `eni (~l. 6); zabrana na ma~ewe i drugi svirepi i degradira~ki<br />
postapuvawa (~l. 7); zabrana na robstvo i prisilna rabota<br />
(~l. 8); pravo na sloboda i zabrana na arbitrerno li{uvawe od sloboda;<br />
pravo na informirawe za pri~inite na obvinuvaweto, a`urno<br />
izveduvawe pred sud i kompenzacija za nezakonito li{uvawe od sloboda<br />
(~l. 9) kako i na za{tite na li~nosta vo pritvor i izdr`uvawe na<br />
kaznata zatvor (~l. 10).<br />
Vo ~l. 10 na Paktot se veli: '1. So sekoj koj e li{en od sloboda se<br />
postapuva ~ove~no i so po~ituvawe na vrodenoto dostoinstvo na ~ovekovata<br />
li~nost.<br />
2. a) Obvinetite lica, osven vo islku~itelni okolnosti, se izdvoeni<br />
od osudenite lica i se podlo`eni na posebna postapuvawe {to<br />
odgovara na nivnata polo`ba na neosuduvani lica.<br />
b) Obvinetite maloletni lica se izdvoeni od vozrasnite i za nivniot<br />
slu~aj se re{ava {to e mo`no pobrgu.<br />
3. Kazneno-popravniot re`im podrazbira postapuvawe so osudenite<br />
lica ~ija glavna cel e nivnoto prevospituvawe i povtorno vra}awe<br />
vo op{testvoto.<br />
Maloletnite prestapnici se izdvoeni od vozrasnite i se podlo-<br />
`eni na re`im koj soodvetstvuva na nivnata vozrast i nivnata pravna<br />
polo`ba".<br />
16
Dokolku zatvorenikot smeta deka odredbata na ovoj ~len vo negoviot<br />
slu~aj e povredena toj mo`e da podnese pretstavka (communication)<br />
do Komitetot na ~ovekovite prava, vostanoven spored Fakultativniot<br />
protokol na Paktot, no edinstveno dokolku toj potpa|a pod jurisdikcija<br />
na dr`avata dogovoreni~ka. Zgora na toa, taa dr`ava mora da<br />
ja priznala nadle`nosta na Komitetot da prima i razgleduva pretstavki<br />
od poedinci. Kone~no mora da se zabele`i, deka pretstavkata ne<br />
pretstavuva vistinski sudski praven lek, tuku mo`e da se opi{e kako<br />
me{ana procedura, delumno upravna, delumno sudska i delumno diplomatska.<br />
Vrz osnova na dokazi koi mo`at da bidat samo pismeni, Komitetot<br />
usvojuva konstatacii koi gi dostavuva samo do strankata dogovoreni~ka<br />
i do poedinecot koj mu se obratil. Ovie konstatacii se objavuvaat<br />
vo godi{nite izve{tai na Komitetot, me|utoa postapkata koja<br />
vodi do niv e doverliva. Na toj na~in poedinecot, vo sporot so svojata<br />
dr`ava, dobiva neposreden pristap do edno me|unarodno telo, koe ne e<br />
sostaveno od pretstavnici na vladi, no od druga strana od nego ne mo`e<br />
da se dobie odluka koja, sli~no na sudska odluka, bi ja obvrzuvala dr`avata<br />
da postapi to~no spored nea. Komitetot vo svoite konstatacii<br />
ne ostanuva samo na utvrduvaweto na kr{eweto na odredbite na Paktot,<br />
tuku predlaga i merki koi dr`avata bi trebalo da gi prezeme.<br />
Komitetot me|utoa nema mo} da go izdejstvuva izvr{uvaweto na svoite<br />
konstatacii, koi tokmu taka i se vikaat, za{to ne se sudski presudi. 10<br />
Vo Paktot mo`at da se zabele`at i povolni odredbi za nezavisnoto<br />
i pravedno sudewe, prezumcijata na nevinost, pravoto na odbrana<br />
po sloboden izbor, a`urno sudewe, za pravoto na `alba i za posebnata<br />
polo`ba na maloletnicite pred krivi~niot sud, kako i za niza drugi<br />
li~ni ~ovekovi prava koi po pravilo u`ivaat krivi~nopravna za{tita<br />
(~l. 14-17).<br />
Vo me|uvreme od strana na ON bea doneseni Standardnite minimalni<br />
pravila za postapuvawe so zatvorenicite kako prv univerzalen<br />
dokument so koj principite za ~ovekovite prava za prv pat se razrabotuvaat<br />
od aspekt na licata koi se nao|aat na izdr`uvawe na kaznata li-<br />
{uvawe od sloboda. So toa e napraven prviot ~ekor vo procesot na<br />
sozdavaweto na spektar od isntrumenti na ON koi se orientirani kon<br />
krivi~nopravnata materija. Toa se slu~i ve}e na Prviot kongres na<br />
ON za spre~uvawe na kriminalitetot i postapuvawe so zatvorenicite<br />
vo 1955 godina. Vo naredniot period pottiknati od prifa}aweto i<br />
primenata na minimalnite pravila vo skoro site zemji ~lenki na ON,<br />
Sekretarijatot i Komitetot na ON za spre~uvawe i suzbivawe na<br />
kriminalitetot prodol`ija so razrabotka na svoite dokumenti od<br />
oblasta na krivi~noto pravo. Ottamu site naredni Kongresi vo svoite<br />
dnevni redovi sodr`ea aktivnosti vo vrska so primenata ili sozdava-<br />
10<br />
Vidi: Dimitrijevi}, V. Delatnost Komiteta za ljudska prava, JRKKP, Beograd,<br />
1989/1, str. 73-77<br />
17
weto na novi standardni i normi. Vo niv sekoga{ se trgnuva{e od stojali{te<br />
na razrabotka na principite za za{tita na ~ovekovite prava<br />
i unapreduvaweto na funkcioniraweto na megunarodnata sorabotka<br />
vrz ovoj plan. Vo ovaa smisla ~ovekovite prava na osudenite lica, kako<br />
{to so pravo istaknuva eden avtor, 11 se specifi~a kategorija vo ramkite<br />
na op{tiot koncept na ~ovekovite prava deklariran od strana na<br />
ON. So ogled na toa {to se odnesuvaat na ograni~ena populacija na<br />
lu|e koja e legitimno obespravena vo odnos na edno temelno ~ove~ko<br />
pravo sodr`ano vo Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava, a<br />
toa e odzemaweto na slobodata, sekoja rasprava za niv e limitirana so<br />
toj fakt. Odzemaweto na slobodata mora da bide posledica na pravedna<br />
sudska postapka vo koja na optu`eniot mora da mu se obezbedi pravedna<br />
odbrana. Taka samiot akt na odzemaweto na slobodata stanuva<br />
praven akt, a za{titata na ~ovekovite prava se premestuva od "civilnoto<br />
opkru`uvawe" vo ramkite na penitencijarniot sistem i penalnite<br />
institucii. Vo tie ramki ~ovekovite prava dobivaat posebna te`ina.<br />
Nivnoto po~ituvawe od strana na op{etstvoto e izraz na sevkupnoto<br />
civilizacisko ramni{te i stepenot na humanosta vo op{testvoto.<br />
Zaradi pouspe{no sledewe na genezata na donesuvaweto na nizata<br />
zna~ajni me|unarodni dokumenti od oblasta {to se od interes na ovoj<br />
trud, vo narednite redovi najprvin }e se obideme da dademe hronolo{ki<br />
prikaz na site kongresi, kako na onie vo organizacija na ON,<br />
taka i na onie na drugite megunarodni organizacii. Tamu bea postaveni<br />
zna~ajni problemi koi vo krajna linija i dovedoa do formirawe na<br />
brojnite idei za pravata na edna posebna kategorija na lica, {to po<br />
dolgotrajni i opstojni analizi od strana svetski priznati eksperti od<br />
oblasta na materijalnoto, procesnoto i izvr{noto krivi~no pravo, se<br />
preto~ija vo ovde prika`anite dokumenti.<br />
1. KONGRESI NA ME\UNARODNITE ORGANIZACII I<br />
ZDRU@ENIJA<br />
Kriminalitetot e mo{ne slo`ena i dinami~na op{testvena negativna<br />
pojava. Toj e takov fenomen koj vo op{testvenite, ekonomskite,<br />
politi~kite, kulturnite i drugite uslovi na op{testvenoto `iveewe<br />
ja nao|a svojata egzistencija i ottamu gi crpi silite za svojot natamo-<br />
{en porast. Od druga strana razvojot na industrijata, tehnikata i migraciite,<br />
soobra}ajot i drugite sredstva na masovnoto komunicirawe i<br />
sorabotka pridonesuvaat kon sozdavawe mo`nosti za takvi formi na<br />
kriminalno povrzuvawe i deluvawe koi go zagrozuvaat celokupnoto<br />
~ove{tvo nezavisno od bilo kakvi prostorni i vremenski granici. Vo<br />
11<br />
{aki}, V. Penolo{ke teme, Zagreb, 1990/1, str. 1<br />
18
sovremeniot kriminalitet so izrazen me|unaroden karakter dominiraat<br />
negovite novi organizacioni oblici kako na primer me|unarodniot<br />
terorizam, {verc so oru`je, trgovija so droga i belo robje, kidnapirawe<br />
na lica, grabnuvawe na avioni i drugi povedenija na koi te-<br />
{ko mo`e da im se sprotivstavat poedine~nite dr`avi.<br />
Nasproti ovie dvi`ewa svedoci sme na se pogolemi problemi vo<br />
oblasta na kaznite i pokraj postojnata humanizacija na nivnoto izvr-<br />
{uvawe osobeno vo penitencijarnite ustanovi. Vakvata humana orientacija<br />
koja vo nitu eden moment ne be{e (i se u{te ne e) oslobodena od<br />
tradicionalnite koncepcii na kaznuvaweto sepak uspea da se nametne<br />
so ogromna pomo{ i podr{ka od strana na nau~nata misla. Toa me|utoa<br />
ne be{e dovolno za da vo celost se odbrani od neprekinatite napadi na<br />
retributivnizmot koi i natamu se stremat seto ona {to vrz ovoj plan<br />
se poka`a napredno i progresivno da go urnat i povle~at nazad samo so<br />
eden poteg.<br />
Navedenite procesi na porast, javuvawe vo novi oblici i pro{iruvaweto<br />
na kriminalitetot preku dr`avnite granici i narasnatata<br />
potreba od me|unarodna sorabotka pri negovoto suzbivawe kako i natamo{niot<br />
interes da se ostane na linijata na humano postapuvawe so<br />
osudenicite so nu`no po~ituvawe na nivnite prava kako osnovni uslovi<br />
za nivno vra}awe vo op{testvoto bea glavni pri~ini za kaznenata<br />
politika da se progovori na me|unarodno ramni{te. Za taa cel se pojavija<br />
pove}e nevladini i vladini me|unarodni organizacii {to preku<br />
svoite aktivnosti i kongresi pokrenaa brojni pra{awa od zna~ewe za<br />
suzbivawe na kriminalitetot, kaznuvaweto na zlostornicite i izvr{-<br />
uvaweto na kaznite. Rapravata po ovie pra{awa uka`uva deka brojnite<br />
nau~ni asocijacii i me|unarodni organizacii se i te kako zainteresirani<br />
za spre~uvaweto i suzbivaweto na kriminalitetot i unapreduvaweto<br />
na efikasnosta vo pogled na po~ituvaweto na ~ovekovite prava<br />
vo sferata na ostvauvaweto na krivi~noto pravosudstvo i izvr{-<br />
uvaweto na krivi~nite sankcii. Od jakneweto na svesta za potrebata<br />
od me|unarodna sorabotka vrz planot na primenata na kaznite proizlegoa<br />
mnogu reformisiti~ki idei koi dovedoa do toa na sostanocite<br />
na me|unarodnite zdru`enija da se usvojat va`ni konvencii, rezolucii,<br />
zaklu~oci, preporaki i drugi akti. Vistina e pritoa deka ovie<br />
dokumenti i stavovi nemaat obvrzuva~ki karakter {to zna~i deka dr`avite<br />
ne mora da gi inkorporiraat vo svoite zakonodavstva. Toj fakt<br />
me|utoa ne be{e pre~ka najgolem broj zemji da gi prifatat progresivnite<br />
re{enija na me|unarodnite tela bilo poradi avtoritetot na<br />
ovie tela ili pak ottamu {to ovie re{enija prozra~ija so silata na<br />
svojata vnatre{na argumentacija, sodr`ina i prakti~na ostvarlivost.<br />
Najgolemiot del od soznanijata do koi e dojdeno na kongresite na ovie<br />
19
zdru`enija se akceptirani i pri koncipiraweto na na{iot sistem na<br />
izvr{uvawe na krivi~nite sankcii.<br />
Gornite konstatacii ne obrvrzuvaat da gi poso~ime najva`nite<br />
me|unarodni organizacii koi dadoa golem pridones vo re{avaweto na<br />
penolo{kite problemi niz kratok osvrt na nivnata rabota. Stanuva<br />
zbor za: Me|unarodnata komisija za krivi~no pravo i kazneni zavodi,<br />
Komisijata za socijalni pra{awa na ON, Me|unarodnoto zdru`enie za<br />
kriminologija, Me|unarodnoto zdru`enie za krivi~no pravo i Me|unarodnoto<br />
zdru`enie za op{testvena odbrana.<br />
A. KONGRESI NA ME\UNARODNATA KOMISIJA ZA KRIVI^NO<br />
PRAVO I KAZNENI ZAVODI (ME\UNARODNA ZATVORSKA<br />
KOMISIJA)<br />
Osniva~kiot kongres na Me|unarodnata komisija za krivi~no<br />
pravo i kazneni zavodi (Commission Internationale Penale et penitentiare<br />
- CIPP), ili nakratko Me|unarodna zatvorska komisija e odr`ana vo<br />
London vo 1872 godina. Organizacijata na ovoj kongres ja prezede Enot<br />
Gob Vines (Enoth Gobb Wines) ~len na zatvorskoto zdru`enie od Wujork<br />
na inicijativa na Vladimir Aleksimirovi} Solohub, predsedatel<br />
na komisijata za reforma na kaznenite zavodi vo Rusija.<br />
Na kongresot vo London mu prethodea tri kongresi (Frankfurt,<br />
1846, Brisel, 1847 i povtorno Frankfurt, 1857) na koi se rasprava{e<br />
za zna~ajni penolo{ki problemi. Me|utoa so ogled na toa {to na kongresot<br />
vo London e donesena odluka za imeto, sedi{teto (Bern) i toa<br />
{to ovaa komisija vrz sebe ja prezede organizacijata na idnite kongresi<br />
londonskiot kongres se smeta ne samo za osnova~ki tuku i za prv<br />
kongres na ova zna~ajno me|unarodno zdru`enie. Vo London prisustvuvaa<br />
pretstavnci od skoro site evropski zemji, SAD i nekoi zemji na<br />
Latinska Amerika. Na kongresot ne bea usvoeni zaklu~oci nitu pak<br />
be{e donesena nekakva rezolucija ili preporaki so obvrzuva~ko dejstvo<br />
za dr`avite u~esni~ki. Zna~ajno e me|utoa {to bea pokrenati va-<br />
`ni pra{awa vo vrska so op{tiot i posebniot tretman na zatvorenicite,<br />
a be{e diskutirano i za potrebata od pohumano postapuvawe so<br />
niv. Vo ovaa smisla bea dopreni problemite na telesnoto kaznuvawe<br />
na zatvorenicite, uslovniot otpust, nadzorot nad otpu{tenite osudenici,<br />
posebniot re`im na izdr`uvawe na kaznata sprema opredeleni<br />
kategorii osudenici (recidivisti, maloletnici i `enski lica), voveduvaweto<br />
i organizacijata na obrazovnata dejnost vo zavodite, osudeni~kata<br />
rabota i sl.<br />
Vtoriot kongres na Me|unarodnata zatvorska komisija e odr`an<br />
vo Stokholm vo 1878 god. Ovoj kongres rabote{e vo tri sekcii. Prvata<br />
20
sekcija rasprava{e za potrebata od normativno regulirawe na na~inot<br />
na izvr{uvawe na kaznite, a be{e postaveno i pra{aweto za opravdanosta<br />
na kaznata deportacija na osudenite lica. Vtorata sekcija go<br />
tretira{e pra{aweto na kaznenite zavodi i vo tie ramki potrebata za<br />
ostru~uvawe na penitencijarniot personal i opredeluvawe na vidovite<br />
na disciplinskite kazni. Od raspravata vo tretata sekcija se<br />
izdvojuva interesot za: organizirawe preventivni ustanovi, postpenalna<br />
za{tita na osudenite lica i za intenzivirawe na me|unarodnata<br />
sorabotka vo suzbivaweto na kriminalitetot.<br />
Tretiot kongres e odr`an vo Rim 1885 god. I ovoj kongres rabote{e<br />
vo tri sekcii. Prvata sekcija se zanimava{e so pra{awa od oblasta<br />
na krivi~noto zakonodavstvo. Vtorata sekcija rasprava{e za problemite<br />
na izgradba na keliski i istra`ni zatvori, za ishranata na zatvorenicite<br />
i formirawe odbori za nadzor nad rabotata na zatvorite.<br />
I na tretata sekcija bea postaveni opredeleni penolo{ki temi osobeno<br />
takvi koi se odnesuvaat na naso~uvaweto na aktivnostite na zatvorenicite<br />
vo prazni~nite denovi i nivnata postpenalna za{tita po<br />
izleguvaweto na sloboda.<br />
^etvriot kongres e odr`an vo Petrovgrad vo 1890 god. Na ovoj<br />
kongres glavno bea povtoreni nekoi zna~ajni pra{awa vo vrska so izvr{uvaweto<br />
na kaznata li{uvawe od sloboda. Vo raspavata bea posebno<br />
dopreni problemite na obrazovnata dejnost vo penitencijatnite ustanovi,<br />
zatvorskata rabota i ostru~uvaweto na osudenite lica, uslovniot<br />
otpust i spre~uvaweto na negativnite vlijanija na sredinata vrz<br />
uslovno otpu{tenite lica, za izborot na zatvorskiot personal, posebnoto<br />
postapuvawe so nepopravlivi osudenici i sl.<br />
Petiot kongres e odr`an vo Pariz 1895 god. Kongresot rabote{e<br />
vo ~etiri sekcii od koi vtorata celosno ñ be{e posvetena na izvr-<br />
{uvaweto na kaznata. Tuka se rasprava{e osobeno za problemite na<br />
`enskite zatvori, osudeni~kata rabota i nagraduvaweto za nea, klasifikacijata<br />
na osudenite, nivnoto disciplinsko kaznuvawe i postapkite<br />
za fizi~ko vospituvawe vo kaznenite zavodi. I tretata sekcija delumno<br />
se zanimava{e so penolo{ki problem, kako na primer, so sozdavaweto<br />
i raspolagaweto so osudeni~kite za{tedi od rabotata vo<br />
ustanovite, so obrazovnieto i kulturno prosvetnata rabota na zatvorenicite<br />
i sl.<br />
[estitot kongres e odr`an vo Brisel 1900 god. Vo ramkite na<br />
prvata sekcija na ovoj kongres be{e pomesteno pra{aweto na vremenski<br />
neopredelenite kazni li{uvawe od sloboda. Na vtorata sekcija se<br />
govore{e za medicinskite i sanitetskite slu`bi vo zatvorite, za keliskoto<br />
zatvorawe i posebniot re`im sprema recidivistite. Na tretata<br />
sekcija bea sogledani del od etiolo{kite problemi na malolet-<br />
21
ni~kata delinkvencija, a na ~etvrtata se rasprava{e za prevencijata i<br />
tretmanot na maloletnicite.<br />
Sedmiot kongres e odr`an vo Budimpe{ta 1905 god. I ovoj kongres<br />
kako i prethodnite dva rasprava{e vo ~etiri sekcii me|u koi bea<br />
pomesteni zna~ajni penolo{ki pra{awa. Me|u niv posebno se istaknuvaat<br />
problemite na sozdavaweto moderna klasifikacija na zatvorenicite<br />
i specijalni ustanovi za defektni osudenici i alkoholi~ari.<br />
Be{e govoreno i za osudeni~kata rabota {to se izvr{uva vo i nadvor<br />
od kazneno popravnite ustanovi, za problemot na javuvaweto na tuberkulozata<br />
vo zatvorite i za inspekcijata na ustanovite od strana na staratelski<br />
zdru`enija. Na ~etvrtata sekcija be{e postaveno pra{aweto<br />
za decata na osudenite lica kako i drugi pra{awa vo vrska so decata i<br />
nivnoto zgri`uvawe i vospituvawe pred i po izvr{uvaweto na krivi~noto<br />
delo.<br />
Osmiot kongres e odr`an vo Va{ington 1910 god. Na ovoj kongres<br />
povtorno be{e razgleduvano pra{aweto na vremenski neopredelenite<br />
kazni li{uvawe od sloboda. Vo ramkite na vtorata sekcija<br />
be{e raspravano za problemite na pomladite delikventi, probacijata<br />
i uslovniot otpust na osudenite kako i za organizacijata na pomalite<br />
kazneni ustanovi. Na tretata i ~etvrtata sekcija se govore{e za potrebata<br />
od osnovawe od posebeni ustanovi za abnormalni maloletnici<br />
{to manifestirale osobeno opasno povedenie.<br />
Devetiot kongres e odr`an vo London 1925 god. Kongresot rabote{e<br />
vo tri sekcii. Pra{awata {to bea raspravani na tretata sekcija<br />
se odnesuvaa na nau~noto prou~uvawe na li~nosta na osudenite, nivnata<br />
klasifikacija i na~inot na isplata i koristewe na zarabotuva~kata<br />
od kaznenite ustanovi. Kontrolata nad uslovno otpu{tenite lica<br />
be{e edinstveniot penolo{ki problem {to be{e tretiran vo ramkite<br />
na tretata sekcija.<br />
Desetiot kongres e odr`an vo Praga 1930 god. Vo ramkite na<br />
prvata sekcija na ovoj kongres be{e diskutirano pra{aweto za opravdanosta<br />
na merkite na bezbednost Drugata sekcija rasprava{e za resocijalizacijata<br />
na osudenite lica, za profesionalnoto obrazovanie i<br />
ostru~uvawe na zatvorskiot personal, kako i za problemite vo vrska<br />
so prvata faza (fazata na izolacija) kaj progresivniot sistem na izvr-<br />
{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda. Za opredeleni penolo{ki<br />
problemi, pokonkretno za rezultatite od primenata na uslovanata<br />
osuda i uslovniot otpust se govore{e i na tretata od ~etirite sekcii<br />
na ovoj kongres.<br />
Edinaesetiot kongres e odr`an vo Berlin 1935 god. Vo rabotata<br />
na prvata sekcija be{e razgleduvano pra{aweto za u~estvoto na krivi~niot<br />
sudija vo procesot na izvr{uvaweto na kaznata. Vtorata sek-<br />
22
cija rasprava{e za metodite na prevospituvawe i korekcija na osudenicite,<br />
za {tetnite posledici od nevrabotenosta na sloboda vrz rabotata<br />
vo zatvorite za vreme na kriznite sostojbi kako i za odnosot na<br />
kaznite li{uvawe od sloboda i merkite na bezbednost pri nivnoto<br />
izvr{uvawe. Pod vlijanie na nacional-socijalisti~kite idei vo Germanija<br />
od toa vreme na tretata sekcija be{e pokrenata rasprava i bea<br />
dadeni preporaki za voveduvawe na kaznata sterilizacija na seksualnite<br />
prestapnici.<br />
Dvanaesetiot kongres e odr`an vo Hag 1950 god. Na site ~etiri<br />
sekcii na ovoj kongres bea postaveni penolo{ki problemi. Vo soglasnost<br />
so dostignatiot stepen na krivi~nopravnata i penolo{kata nauka<br />
ovde se rasprava{e za sudskata i penitencijaranata individualizacija<br />
na kaznite, za klasifikacijata na osudenite lica i vklu~uvaweto na<br />
psihijatrijata vo lekuvaweto na opredeleni kategorii osudeni lica.<br />
Vrz podlaboki nau~ni osnovi be{e pokrenata i rasprava za otvorenite<br />
kazneni ustanovi i organizacijata na osudeni~kiot trud, problemite<br />
na kratkite kazni li{uvawe od sloboda i nivnite supstituri, za<br />
uslovniot otpust, za tretmanot na prestapnicite od navika i potrebata<br />
od pro{iruvawe na metodite {to se primenuvaat vo posta-puvaweto<br />
so maloletnicite i vrz vozrasnite lica 12 .<br />
Kongresot vo Hag be{e najzna~aen i voedno posleden kongres na<br />
Me|unarodnata zatvorska komisija. Najzna~aen za{to na ovoj kongres<br />
bea pokrenati golem broj inicijativi {to pretstavuvaat osnova za<br />
razvojot na modernite penitencijarni sistemi vo svetot. Toa e i posleden<br />
kongres na ovaa komisija za{to najzinata rabota okolu organiziraweto<br />
na kongresite be{e prezemena od Organizacijata na Obedinetite<br />
Nacii.<br />
Gornata konstatacija ni najmalku ne go smaluva zna~eweto na<br />
site predhodni kongresi na ovaa Komisija na koi bea pokrenati brojni<br />
pra{awa od oblasta na kaznenata politika voop{to i penitencijarnata<br />
praktika posebno. Najgolem broj od pra{awata zna~ajni za `ivotot<br />
i rabotata na kazneno-popravnite ustanovi bea za prv pat pokrenati<br />
tokmu na ovie kongresi, a golem del od predlozite za nivno re{avewe<br />
i denes imaat nesmalena prakti~na vrednost.<br />
Zna~ajno e da se istakne i toa deka Me|unarodnata zatvorska komisija<br />
svoite aktivnosti ne gi ostvaruva{e samo preku navedenite kongresi.<br />
Taa e zaslu`na i za izrabotkata na pove}e me|unarodni dokumen-<br />
12<br />
Za rabotata na ovie kogresi vidi pove}e kaj Popovi}, Sistem izvr{enja<br />
kazni, li{enja slobode u Jugoslaviji, izd. Saveza pravnika Jugoslavije, Beograd, 1966,<br />
str. 63-68 i kaj Teeters, N. Deliberations of the International Penal and Penitentiary<br />
Congresses, Philadelphia, 1949.<br />
23
ti od penitencijarnata oblast. Taka na primer vo 1929 god. od nejzina<br />
strana e izraboten tekstot na pravilata za postapuvawe so zatvorenicite.<br />
Ovoj tekst be{e revidiran vo 1933 god. od samata Komisija, a potoa<br />
mu be{e predlo`en na Dru{tvoto na narodite koe od svoja strana<br />
go odobri so rezolucija od 26 septemvri 1934 god. Po Vtorata Svetska<br />
vojna navedenite pravila bea povtorno razgleduvani od strana na Me-<br />
|unarodnata zatvorska komisija koja vo 1949 god. zaklu~i deka e potrebno<br />
da bidat povtorno revidirani. Novata revizija be{e izvr{ena<br />
od strana na Sovetot za ekonomsko-socijalni pra{awa na ON i noviot<br />
predlog na ovie pravila be{e prifaten na 6 juni 1951 godina. Ovde<br />
prestanuva rabotata na Me|unarodnata zatvorska komisija i vrz ovoj<br />
plan za{to nejzinata funkcija vo celost ja prezede ON so rezolucija<br />
na Generalnoto sobranie br. 415 (V).<br />
B. KOMISIJA ZA SOCIJALNI PRA[AWA NA ON I KONGRESI NA<br />
ON ZA PREVENCIJA NA KRIMINALITETOT I POSTAPUVAWE SO<br />
PRESTAPNICITE<br />
Komisijata za socijalni pra{awa na ON ja prezede rabotata na<br />
Me|unarodnata zatvorska komisija so spomenatata rezolucija na Generalnoto<br />
sobranie na ON 415 (V) od 1 dekemvri 1950 godina. Toa {to<br />
Obedinetite nacii poka`aa interes za problemite na kriminalitetot<br />
i postapuvaweto so prestapnicite u{te vo 1946 godina 13 ne ja menuva<br />
konstatacijata deka nivnite kongresi se prodol`enie na porano organiziranite<br />
kongresi od strana na CIPP 14 . Nakratako na eden sostanok<br />
13<br />
Poinaku: Lopez-Rey, M. Petogodi{nji kongresi Ujedinjenih nacija o prevenciji<br />
kriminaliteta i postupanju sa prestupnicima, JRKKP, Beograd, 1978/1, str. 4 i<br />
Atanackovi}, D. op. cit, str. 105.<br />
14<br />
Vo literaturata se istaknuva deka Privremenata komisija za socijalni<br />
pra{awa na ON vo 1946 godina donese odluka so koja prevencijata na<br />
kriminalitetot i postapuvaweto so prestapnicite pretstavuva sostaven del<br />
na socijalnata politika. Vo 1948 Komisijata za socijalni pra{awa na ON<br />
(podocna Komisija za op{testven razvoj) ja donese prvata programa za rabota<br />
na Sekcijata za op{testvena odbrana na ON (podocna Sekcija za prevencija<br />
na kriminalitetot i krivi~na pravda). So rezelucija 155 S (VII) od 13 avgust<br />
1948 godina Ekonomsko-socijalniot sovet na ON go prifati stavot na Komisijata<br />
za socijalni pra{awa deka site problemi vo vrska so suzbivaweto na<br />
kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite treba da se re{avaat na me-<br />
|unarodno nivo po pat na me|unarodni kongresi i deka vo toj pogled Obedinetite<br />
nacii treba da gi prezemat site inicijativi. I kone~no vo soglasnost<br />
so upatstvata na ovaa rezolucija vo 1949 godina se sostana grupa stru~waci<br />
koja donese preliminarni osnovi za me|unarodna aktivnost. So ove ~etiri<br />
24
na CIPP i pretstavnicite na Sekretarijatot na ON e izvr{en prenos<br />
na funkciite na CIPP vrz ON vo soglasnost so navedenata rezolucija.<br />
Zna~ajno e me|utoa deka so ovoj prenos vo ramkite na ON bea sozdadeni<br />
uslovi ne samo za po{iroko aktuelizirawe tuku i za kriti~ko priespituvawe<br />
na slo`enite penolo{ki problemi vrz osnova na sovremenite<br />
nau~ni dostigawa i razmenata na iskustva me|u dr`avite {to se nejzini<br />
~lenki. Vo taa smisla treba da se vrednuvaat i zgolemenite<br />
mo`nosti za vistinska primena na zaklu~ocite i preporakite doneseni<br />
na kongresite {to zapo~naa da gi organiziraat Obedinetite nacii.<br />
Prviot kongres na ON za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe<br />
so prestapnicite e odr`an vo @eneva 1955 godina. Na ovoj kongres<br />
mu predhodea sostanoci na ~etiri regionalni konsultativni grupi<br />
i toa: Evropskata grupa ~ii sostanok e odr`an vo @eneva vo 1952<br />
godina, Latinoamerikanskata grupa ~ii sostanok e odr`an vo Rio de<br />
@anerio vo 1953 godina, grupata na Sredniot Istok ~ii sostanok e<br />
odr`an vo Kairo 1953 godina i grupata na Dale~niot Istok ~ii sostanok<br />
e odr`an vo Rangun 1954 godina. Na ovie regionalni sostanoci<br />
se doneseni posebni rezolucii {to bea iskoristeni od Sekretarijatot<br />
na ON za sostavuvawe zbiren izve{taj koj be{e prezentiran kako<br />
osnova za diskusija na kongresot.<br />
Na ovoj kongres osven po izve{tajot be{e raspravano i za polo`bata<br />
i obrzovanieto na kadrite vo penitencijarnite ustanovi, za rabotata<br />
na osudenite lica, za otvorenite kazneno-popravni ustanovi i za<br />
suzbivaweto na maloletni~kata delinkvencija. Rezultat od raspravata<br />
e donesuvaweto rezolucija za izborot i obrazovanieto na kadrite vo<br />
penitencijarnite ustanovi, rezolucija za otvorenite kazneno-popravni<br />
ustanovi i rezolucija za osudeni~kata rabota 15 vo koi se reguliraat<br />
osnovnite na~ela zana~ajni za nivnoto o`ivotvoruvawe vo praktikata.<br />
Edinstveno za prevencijata i suzbivaweto na maloletni~kata delinkvencija<br />
ne bea doneseni definitivni zaklu~oci i pokraj toa {to kongresot<br />
mu posveti najgolemo vnimanie tokmu na ova pra{awe.<br />
Ona {to me|utoa mu dava poseben beleg na ovoj kongres e sepak<br />
raspravata po tekstot na Standardnite minimalni pravila za postapuvawe<br />
so zatvorenicite i nivnoto usvojuvawe. Stanuva zbor za dokument<br />
od izvonredno zna~ewe za humanizacijata i modernizacijata na sistedokumenti,<br />
vsu{nost, se zaokru`uva seta aktivnost na ON vrz ovoj plan do<br />
1950 godina. Pove}e za toa Lopez-Rey, M.. op. cit, str. 3-7.<br />
15 Za sodr`inata na ovie dokumenti vidi: Srzenti}, N. Prvi kongres<br />
Ujedinjenih nacija za suzbijanje zlo~ina i postupanje sa prestupnicima, Arhiv,<br />
Beograd, 1956/4.<br />
25
mot na izvr{uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda. Standardnite<br />
minimalni pravila se, vsu{nost, izmeni i dopolnuvawa na Zbirot na<br />
minimalnite pravila za postapuvawe so zatvorenicite {to go izraboti<br />
Me|unarodnata zatvorska komisija. Vo @eneva tie se postaveni<br />
na edno moderno ramni{te so koe {to na zatvorenicite im se ovozmo`uva<br />
za{tita od site vidovi na zloupotrebi od strana na vlasta i<br />
takva polo`ba {to im garantira so~uvuvawe na nivnoto fizi~no i du-<br />
{evno zdravje kako i na nivnoto ~ove~ko dostoinstvo. So ogled na takvata<br />
humana pozicija na ovie pravila ne{to podocna sleduva i nivnoto<br />
potvrduvawe od strana na Ekonomskiot i socijalniot sovet na ON so<br />
rezolucija 663 CI (XXIV) od 31 juli 1957 godina.<br />
Pravilata gi sodr`at principite na humanost, po~ituvawe na<br />
~ovekovoto dostoinstvo, socijalnata cel i realnata mo`nost za nivna<br />
realizacija, {to od svoja strana, bi ovozmo`ilo nivna, relativno,<br />
ednostavna primena od strana na zatvorskata administracija. Tie vo<br />
sebe go sodr`at ona {to generalno se smeta za dobri principi i praktika<br />
vo tretmanot na zatvorenicite i upravuvaweto so instituciite.<br />
Tie treba da bidat pottik za postojano podobruvawe na praktikata a<br />
prestavuvaat minimum barawa i uslovi koi se smetaat za prifatlivi<br />
od strana na ON. Tie, isto taka, prestavuvaat nekoja garancija za izbegnuvawe<br />
na pogre{en tretman, osobeno, vo vrska so primenata na dispciplinskite<br />
merki i upotrebata na instrumentite za kaznuvawe vo<br />
penalnite institucii.<br />
So Minimalnite pravila se opredeleni niza op{ti principi za<br />
postapuvawe so licata osudeni na kazna li{uvawe od sloboda i opredeleni<br />
re{enija vo pogled na zatvorskite prostorii, postelninata,<br />
oblekata i odr`uvaweto na higienata, medicinskite uslugi, ishranta<br />
i sl. Vo niv se sodr`ani i re{enija za pravata na osudenicite, disciplinata,<br />
kaznuvaweto i primenata na sredstva za prisilba, za inspekciski<br />
nadzor nad kazneno-popravnite ustanovi i sl. Posebno zna~ajni<br />
se onie odredbi koi se odnesuvaat na klasifikacijata i individualizacijata<br />
kako i na oblicite na postapuvawe so zatvorenicite. Intencija<br />
na ovie pravila e da poslu`at kako osnova za usoglasuvawe na nacionalnite<br />
zakonodavstva so civilizaciskite tekovi vo pogled na izgradbata<br />
na pohuman sistem na izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda.<br />
Vo taa platforma se sodr`ani garanciite za opredeleni prava<br />
na osudenite lica {to se li{eni od sloboda i povolni uslovi za ostavruvawe<br />
na nivnata resocijalizacija i socijalna adaptacija. Vakviot<br />
karakter na Minimalnite pravila ovozmo`i da bidat prifateni vo<br />
zakonodavstvoto i praktikata na mnogu zemji me|u koi i vo na{ata<br />
dr`ava. Od tie pri~ini integralniot tekst na ovie pravila e prilo-<br />
`en na krajot na ovoj <strong>kompendium</strong>.<br />
26
Vtoriot kongres za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe<br />
so prestapnicite e odr`an vo London 1960 godina. I na ovoj kongres<br />
bea razgleduvani pove}e penolo{ki pra{awa podeleni vo tri tematski<br />
celini. Vo ramkite na prvata tema be{e pomestan problemot na<br />
kratkite kazni li{uvawe od sloboda. Vtorata tema se odnesuva{e na<br />
postapuvaweto so osudenite lica pred nivnoto otpu{tawe od kaznenite<br />
ustanovi, postpenalnata pomo{ i pomo{ta na semejstvoto i na drugite<br />
lica {to se vo zavisna polo`ba od osudenikot koj se nao|a na izdr`uvawe<br />
na kaznata. Tretata tema gi opfati pra{awata na osudeni~kata<br />
rabota voop{to, pra{aweto na nejzinata integracija vo nacionalnoto<br />
stopanstvo i nagraduvaweto na osudeni~kiot trud.<br />
Vo ramkite na prvata penolo{ka tema bea izneseni brojni nedostatoci<br />
na kratkite kazni koi i denes pretstavuvaat neuralgi~na<br />
to~ka na kazneniot sistem. Pritoa e zazemen stav deka re{enieto na<br />
problemot na ovie kazni ne treba da se bara vo nivnoto ukinuvawe<br />
tuku vo nivnoto poretko izrekuvawe, nivnoto izvr{uvawe vo otvoreni<br />
i specijalizirani ustanovi i po{irokoto koristewe na alternativnite<br />
mo`nosti za nivna zamena.<br />
Vo ramkite na vtorata tema se rasprava{e za potrebata od voveduvawe<br />
posebni merki na tretman {to treba da bidat primeneti neposredno<br />
pred otpu{taweto na osudenite lica zaradi nivno polesno vklu-<br />
~uvawe vo `ivotot na sloboda. Ovde be{e pomesteno i pra{aweto za<br />
vidovite i organizacijata na postpenalnata pomo{ kako bitna odrednica<br />
od ~ie ispolnuvawe zavisi kone~niot uspeh na resocijalizacijata<br />
16 .<br />
Od raspravata po tretata tema proizlegoa pove}e zna~ajni zaklu-<br />
~oci od koi gi izdvojuvame slednite. Osudeni~kata rabota pretstavuva<br />
nesporna moralna i socijalna vrednost {to mora da se posmatra na ist<br />
na~in kako normalnata i redovna aktivnost na sloboda. Isto taka taa<br />
mora da se vklu~i vo uslovi {to se ednakvi na onie za rabota na sloboda,<br />
osobeno onie {to se odnesuvaat na sredstvata za rabota, rabotnoto<br />
vreme i za{titata od nezgodi.<br />
Vo pogled na nagraduvaweto na osudenicite za izvr{enata rabota<br />
na kongresot be{e prifateno misleweto deka treba da se te`nee osudenikot<br />
da bide ednakvo platen kako i slobodniot rabotnik dokolku<br />
nivniot raboten u~inok e ednakov spored svojot kvalitet i kvantitet.<br />
Za taa cel e prepora~ano osudeni~kata rabota da se organizira spored<br />
16<br />
Vidi: Subotin~i}, A. Zaklu~ci II kongresa OUN odr`anog u Londonu od<br />
8-10 avgusta 1960 godine, Penologija, Beograd, 1974/1, str. 92-94.<br />
27
na~eloto na ekonomi~nost i racionalnost 17 .<br />
Tretiot kongres e odr`an vo Stokholm 1965 godina. Na dneven<br />
red na ovoj kongres ne bea postaveni pra{awa od interes na penologijata.<br />
Ovoj kongres be{e isklu~ivo posveten na re{avaweto na problemite<br />
na prevencijata na primarniot kriminalitet i prevencijata na<br />
povratot kaj maloletnicite, pomladite polnoletni lica i vozrasnite<br />
18 .<br />
^etvrtiot kongres e odr`an vo Kijoto (Japonija) 1970 godina.<br />
Glavnata tema na ovoj kongres be{e naslovena "Kriminal i razvoj", a<br />
me|u predlo`enite temi za nejzino konkretno elaborirawe bea pomesteni:<br />
1) Politikata na op{testvena odbrana vo odnos na razvojot {to<br />
se planira, 2) U~estvo na javnosta vo prevencijata i kontrolata na<br />
kriminalitetot, 3) Standardnite minimalni pravila za postapuvawe<br />
so zatvorenicite vo svetlinata na novite problemi vrz planot na prevospituvaweto<br />
i 4) Organizacijata na istra`uvawata za razvoj na<br />
kriminalnata politika.<br />
Pra{aweto za primena na Minimalnite pravila be{e razgleduvano<br />
od aspekt na sodr`inata i celite na ovie pravila, {iro~inata na<br />
nivnata primena, nivniot status, pridr`uvaweto kon ovie pravila i<br />
potrebata od nivna tehni~ka revizija. Pritoa, be{e konstatirano<br />
deka Minimalnite pravila imaat univerzalna va`nost i deka soodvestvuvaat<br />
na sovremenite nau~ni dostigawa od oblasta na suzbivaweto<br />
na kriminalitetot. Kongresot zastana na stojali{te deka ovie pravila<br />
mo`at da bidat primeneti vrz bilo koe lice li{eno od sloboda<br />
bez ogled na vidot na krivi~nata presuda, no i vrz onie lica na koi<br />
samo im se ograni~uva slobodata. Se insistira{e i na pogolema fleksibilnost<br />
vo nivnata primena so ogled na istoriskite, op{testvenite,<br />
ekonomskite, kulturnite i obi~ajnite priliki vo oddelni zemji. Dominira{e<br />
i anga`manot da bidat predvideni vo takva forma {to }e<br />
obezbeduva pogolema sigurnost vo nivnata primena kako i za potrebata<br />
od nivno vnesuvawe vo zakonite na site dr`avi.<br />
Nasproti ovie konstatacii bea potencirani i opredeleni nedostatoci<br />
na ovie pravila so ednovremena ocenka deka so dobivawe na<br />
periodi~ni informacii od strana na generalniot sekretar bi mo`elo<br />
17<br />
Za ostanatite zaklu~oci vidi: Subotin~i}, A. II kongres OUN za prevencju<br />
zlo~ina i tretman delikvenata - London 1960 g. Penologija, Beograd, 1973/1, str.<br />
84-86.<br />
18<br />
Vidi: Milutinovi}, M. Tre~i kongres UN za prevenciju kriminaliteta i<br />
tretman delikvenata, JRKKP, Beograd, 1965/4, str. 598-609 i Markovi}, T. Tre~i kongres<br />
ujedinjenih nacija za prevenciju zlo~ina i tretman delikvenata, Na{a zakonitost,<br />
Zagreb, 1965/6, str. 449-464.<br />
28
da se o~ekuva nadminuvawe na brojnite te{kotii okolu nivnata primena<br />
i da se podobri nivniot kvalitet i kvantitet vo primenata. Ova<br />
osobeno ottamu {to vo nitu edna zemja ne e uspeano da se obezbedi nivna<br />
celosna realizacija. Me|utoa i pokraj utvrdenite slabosti preovlada<br />
stojali{te deka ne bi trebalo da se izbrzuva so revidirawe na<br />
ovie pravila, tuku deka mnogu e pozna~ajno da se obezbedi nivnata poefikasna<br />
primena spored tekstot od 1955 godina 19 .<br />
Petiot kongres e od`an vo @eneva 1975 godina. Osnovnata tema<br />
na ovoj kongres be{e 'Prevencija i nadzor nad kriminalitetot: predizvici<br />
vo poslednata ~etvrtina od ovoj vek". So programata za rabota<br />
na kongresot bea opfateni slednive oblasti: Promenite na formite i<br />
dimenziite na kriminalitetot - transnacionalen i nacionalen kriminalitet;<br />
Ulogata na policijata i ostanatite organi {to go primenuvaat<br />
pravoto so poseben akcent vrz nivnata nova uloga i standardi na<br />
povedenie; Op{testveni i ekonomski posledici na kriminalitetot i<br />
predizvici vo natamo{noto istra`uvawe i plani-rawe 20 .<br />
Na kongresot be{e raspravano i za nekoi penolo{ki problemi,<br />
pokonkretno za postapuvawe so prestapnicite vo kazneno-popravnite<br />
ustanovi i na sloboda kako i za primenata na standardnite minimalni<br />
pravila za postapuvawe so zatvortenicite.<br />
Vo vrska so tretamnot na osudenite vo penitencijarnite ustanovi<br />
na kongresot be{e zaklu~eno deka kaznite li{uvawe od sloboda,<br />
osobeno onie pokratkite kako i onie vo podolgo traewe od deset godini<br />
se mo{ne neefikasni i ostavaat niza {tetni posledici. Ovde bea<br />
postaveni barawa za zamena na kratkite kazni li{uvawe od sloboda so<br />
tretman {to bi se ostvaruval na sloboda od strana na socijalni, zdravstveni<br />
i drugi slu`bi. So cel da se izbegnat lo{ite strani na ovie<br />
kazni bea povtoreni preporakite i za nivna zamena so sudska opomena,<br />
pari~ni kazni, uslovna osuda so za{titen nadzor, nadomest na {teta,<br />
vr{ewe op{testveno korisna rabota i upatuvawe na osudenite lica vo<br />
posebni ustanovi so specijalen tretman.<br />
Vo odnos na Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so<br />
zatvorenicite be{e zazemen stav deka ne e potrebno nivno celosno i<br />
su{tinsko revidirawe tuku samo promena na nekoi ~lenovi. Me|utoa<br />
kako i na prehodniot kongres vo taa smilsa ne be{e ni{to prezemeno<br />
19<br />
Pove}e za toa vidi: Zaklju~ci i preporuke IV Kongresa Ujedinjenih<br />
nacija po pitanju prevencije zlo~ina i postupanju sa delikvenitima, Penologija, Beograd,<br />
1976/1, str. 103-105.<br />
20 Po{iroko za ovie aspekti od rabotata na kongresot vidi: Bavcon, Lj.<br />
Spre~avanje kriminaliteta i njegovo savlad`ivanje - izazov poslednje ~etvrtine XX<br />
veka, (V Kongres OUN), JRKKP, Beograd, 1975/3, str. 473-482.<br />
29
so uveruvawe deka vo dadeniot moment e mnogu pova`no i natamu da se<br />
dejstvuva vrz nivnata poefikasna primena. Sepak, vrz osnova na preporaka<br />
na Pettiot kongres, Ekonomsko-socijalniot sovet so rezolucija<br />
1993 (LV) od 12 maj 1976 pobara od Komitetot za prevencija i kontrola<br />
na kriminalitetot da gi ispita mo`nostite za primena na Standardnite<br />
pravila i da gi formulira pravilata na postapkata za nivna<br />
primena.<br />
Vrz osnova na preporaka na Komitetot za prevencija i kontrola<br />
na kriminalitetot, Ekonomsko-socijalniot sovet so rezolucija 2076<br />
(LXII) od 13 maj 1977 godina, go usvoi dopolnitelnoto Pravilo 95 so<br />
koe se pro{iruva primenata na Pravilata i vo odnos na za{tita na<br />
lica koi se uapseni ili zatvoreni bez prethodno podigawe na obvinenie<br />
so {to im se ovozmo`uva ista za{tita kako i na licata koi se ve}e<br />
osudeni.<br />
Isto taka, po preporaka na Komitetot, Sovetot so svojata rezolucija<br />
1984/47 od 25 maj 1984 ja usvoi i Postapka za efikasana primena<br />
na standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite,<br />
i gi pokani dr`avite-~lenki da gi zemaat predvid ovie pravila na postapkata<br />
koga gi primenuvaat Pravilata i koga gi podgotvuvaat svoite<br />
preriodi~ni izve{tai do ON. Generalniot sekretar na ON be{e zamolen<br />
da im pomogne na vladite, dokolku tie toa go pobaraaat, vo pogled<br />
na primenata na Pravilata vo soglasnost so pravilata na ovaa postapka.<br />
Pravilata na postapkata pridru`eni so komentari, predviduvaat<br />
razli~ni merki koi treba da ja ovozmo`at primenata na Pravilata<br />
i nivno vklopuvawe vo nacionalnite zakonodavstva. Tie predviduvaat<br />
i distribucija na Pravilata do soodvetnite slu`beni lica kako i do<br />
licata vo pritvor, ispra}awe na periodi~ni izve{tai do generalniot<br />
sekretar na ON za nivnata primena kako i tehni~ka pomo{ od strana<br />
na ON preku nejzinite regionalni istra`uva~ki instituti ili instituti<br />
za obuka.<br />
Dosega se isprateni pet izve{tai za primena na Pravilata do<br />
generalniot sekretar od strana na pette odr`ani kongresi zasnovani<br />
vrz izve{taite na vladite i drugite zainteresirani subjekti.<br />
Na Kongresot be{e donesena i Deklaracija za za{tita na site<br />
lica od ma~ewe i drugite oblici na svirepo, poni`uva~ko ili nehumano<br />
postapuvawe i kaznuvawe, {to be{e usvoena i od Generalnoto sobranie<br />
na ON so rezolucija 3452 (XXX) od 9 dekemvri 1975 godina 21 .<br />
21<br />
Lopez-Rey, M. op. cit, str. 12.<br />
30
[estiot kongres e odr`an vo Karakas (Venecuela) vo 1980 godina<br />
na tema "Prevencijata na kriminalitetot i kvalitet na `ivotot" 22 .<br />
Me|u brojnite aspekti podeleni vo {est tematski podra~ja od penolo{kata<br />
oblast bea osobeno zna~ajni onie so koi se otvorija problemite<br />
na smrtnata kazna i alternativite na kaznite li{uvawe od sloboda.<br />
Pra{aweto na smrtnata kazna be{e postaveno so cel da se<br />
iznajdat re{enija za nejzino natamo{no ograni~uvawe i da se obezbedi<br />
primena na pogolem broj pravila {to se odnesuvaat na pomiluvaweto i<br />
nejzinoto pretvorawe vo dolgotrajni kazni li{uvawe od sloboda.<br />
Be{e podnesen i interesen predlog za razgleduvawe na mo`nosta od<br />
vospostavuvawe moratorium na primenata na smrtnata kazna so cel da<br />
se sozdade vremenski prostor vo koj site zemji vnimatelno }e gi prou-<br />
~at vistinskite efekti od abolicijata. Ovoj predlog ne be{e usvoen,<br />
me|utoa na ostanatite predlozi i preporaki, kako na primer, na voveduvaweto<br />
standardi {to treba da se primenuvaat pri izreknuvaweto na<br />
smrtnata kazna i vlo`uvaweto pogolemi usilbi za nejzino ograni~uvawe<br />
i ukinuvawe im be{e dadena {iroka podr{ka 23 .<br />
Deinstitucionalizacijata i alternativite na kaznite li{uvawe<br />
od sloboda na ovoj kongres bea opravduvani so posredstvo na voobi~aenite<br />
prigovori {to mu se upatuvaat na li{uvaweto od sloboda. Pritoa,<br />
vo prv red be{e istaknata nesoglasnosta na su{tinata na zatvorskite<br />
kazni so slobodite i pravata na ~ovekot. Vo osnova e podr`ano<br />
natamo{noto koristewe na alternativnite merki i programi kako i<br />
nivnoto natamo{no zbogatuvawe. Me|utoa zaradi izbegnuvawe na slabostite<br />
{to mo`at da predizvikaat nesakani posledici od nivnata primena<br />
be{e predlo`eno da se vr{i periodi~na empiriska evaluacija na<br />
nivnite vistinski efekti. Istaknata e i potrebata od ispituvawe na<br />
odrazot od nivnata primena vrz ostanatite zatvorenici. Vo taa smisla<br />
be{e postaveno pra{aweto za kriteriumite vrz ~ija osnova se vr{i<br />
izborot na storiteli sprema koi }e se primenuvaat alternativnite<br />
merki, odnosno onie koi i natamu }e bidat upatuvani vo zatvor. Nadvladea<br />
misleweto deka zatvorot i natamu ostanuva prikladna sankcija<br />
22<br />
Vo podgotovkite na ovoj kongres golema uloga odigra sostanokot na<br />
Evropsakata regionalna grupa odr`an vo Bon, 1977 god. Vidi: Kambovski, V.<br />
Evropski reginalni pripremni sastanak za VI Kongres OUN za prevenciu<br />
kriminaliteta i tretman prestupnika (Bon, 10-14. X. 1977), JRKKP, Beograd, 1977/4,<br />
str. 127-140.<br />
23 Vidi: Coti}, D. i Kambovski, V. VI Kongres Ujedinjenih nacija o prevenciji<br />
kriminaliteta i tretman prestupnika "Prevencija kriminaliteta i kvalitet `ivota",<br />
JRKKP, Beograd, 1981/1, str. 124-125.<br />
31
za mentalno rastroenite li~nosti, za delinkventite od navika, za<br />
povratnicite i za "opasnite" delinkventi 24 .<br />
Na ovoj kongres be{e raspravano za {iro~inata i efikasnosta<br />
na primenat na standardnite minimalni pravila za postpuvawe so zatvorenicite<br />
vo opredeleni zemji, a be{e zagatnato i pra{aweto za<br />
vklu~uvawe na socijalite slu`bi vo procesot na resocijalizacijata na<br />
prestapnicite. Na kongresot bea usvoeni i tri zna~ajni rezloucii:<br />
rezolucija za alternativite na zatvorot, rezolucija za polo`bata na<br />
`enite preatpani~ki i rezolucija za razvivawe na merkite za socijalna<br />
reintegracija na zatvorenicite 25 .<br />
Stru~nata i nau~nata javnost koi vo poslednata decenija gi sledea<br />
rezultatite na kongresite na Obedinetite nacii za spre~uvawe na<br />
kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite mo`e{e da voo~i<br />
deka u~esnicite na VI i VII kongres, pokraj brojnite rezolucii i preporaki<br />
usvojuvaa i posebni apeli do dr`avite-~lenki na ON koi se<br />
nare~eni Karaka{ka deklaracija i Milanski plan za akcija, spored<br />
mestata na odr`uvaweto na ovie kongresi. Vsu{nost, stanuva zbor za<br />
poraki na kongresite do celokupnata svetska javnost, posebno do vladite<br />
i pravosudnite organi kako i do nau~nite i stru~ni me|unarodni<br />
i nacionalni organizacii i institucii, da se zajaknat usilbite i me-<br />
|unarodnata sorabotka kon spre~uvaweto i suzbivaweto na kriminalitetot.<br />
Karaka{kata deklaracija prepora~ana so rezolucija 35/171 od<br />
{estiot kongres be{e usvoena na 96-to plenarno zasedanie na Generalnoto<br />
sobranie na Obedinetite nacii od 15 dekemvri 1980 godina.<br />
Za nea e karakteristi~no deka kriminalitetot go nazna~i kako fenomen<br />
{to ima isklu~itelno vlijanie vrz socijalniot i ekonomskiot<br />
razvoj koj go smaluva kvalitetot na `ivotot i go zagrozuva dostoinstvioto<br />
na lu|eto sozdavaj}i klima na strav i nasilstvo. Ottamu spre-<br />
~uvaweto na kriminalitetot i problemite na krivi~nata pravda mora<br />
da se posmatraat vo vrska so ekonomskiot razvoj, politi~kiot sistem,<br />
socijalnite i kulturnite vrednosti kako i noviot ekonomski poredok.<br />
Deklaracijata gi povikuva site op{testveni segmenti da go dadat svojot<br />
pridones vo sozdavaweto na programi za prevencija na kriminalitetot<br />
koj, pokraj ostanatite karakteristiki na sekoe op{testvo poedine~no,<br />
}e gi zeme predvid i slobodite i pravata na ~ovekot.<br />
Sedmiot kongres e odr`an vo Milano 1985 godina. Na kongresot<br />
se rasprava{e za slednive pra{awa: 1) Novi dimenzii na kriminalitetot<br />
i spre~uvawe na kriminalitetot vo kontekst na ravojot, 2) Kriv-<br />
24<br />
Ibid, str. 135-137.<br />
25<br />
Vidi: ibid, str. 138-139.<br />
32
i~noto pravosudstvo i negovite perspektivi vo svetot koj se menuva, 3)<br />
@rtvata na kriminalitetot, 4) Mladina, kriminalitet i pravosudstvo<br />
i 5) Formirawe i primena na standardi i normi na ON vo oblasta na<br />
krivi~noto pravosudstvo. Ovi pra{awa bea razgleduvani na plenarna<br />
sednica i vo ramkite na dva komiteti. Od penolo{ki aspekt e osobeno<br />
zna~ajno {to vo vrska so petoto pra{awe, a vrz osnova na predhodno<br />
izgotveni materijali (izve{tai i zabele{ki na generalniot sekretar)<br />
na priviot komitet be{e diskutirano za alternativite na kaznata zatvor<br />
i merkite za nivno op{testveno prilagoduvawe, za opravdanosta<br />
na Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite,<br />
za pra{aweto na ekstralegalni, sumarni i arbitrerni egzekucii kako<br />
i za garanciite vo izrekuvaweto i ograni~uvaweto na smrtnata kazna.<br />
Od strana na ovoj komitet bea usvoeni i pove}e rezolucii me|u koi rezolucijata<br />
za polo`bata na zatvorenite (pritvoreni) lica i rezolucijata<br />
za ekstralegalni, sumarni i arbitrerni egzekucii 26 .<br />
Ramkovnata spogodbata za transver na stranski zatvorenici, koja<br />
e usvoena na Sedmiot kongres i be{e prifatena od strana na Generalnoto<br />
sobranie so rezolucija 40/146 od 13 dekemvri 1985 godina,<br />
be{e elaborirana od strana na Komitetot za prevencija i kontrola na<br />
kriminalitetot kako i od strana na regionalni i interregionalnite<br />
podgotvitelni sostanoci za Sedmiot kongres vo soglasnost so rezolucijata<br />
13 od {estiot kongres. Sogleduvaj}i go problemot {to se sozdava<br />
so licata koi se nao|aat vo zatvori vo stranstvo, Ramkovnata<br />
spogodbata potencira deka resocijalizacijata na storitelite }e se<br />
postigne mnogu pove}e ako na zatvorenicite im se dade {ansa da ja izdr`uvaat<br />
kaznata vo svojata zemja t.e. vo zemjata ~ii dr`avjani se ili<br />
kade imaat postojano `iveali{te. Spored toa, Ramkovnata spogodba,<br />
ima za cel da im pomogne na zemjite-~leki da razvijat mre`a na bilateralni<br />
i multiratelarni spogodbi so cel da se ovozmo`i vra}aweto na<br />
stranskite zatvorenici vo nivnata zemja kade }e prodol`at da ja izdr-<br />
`uvaat kaznata. Zasnovana vrz op{tiot princip za me|unarodna sorabotka<br />
i zaemeno po~ituvawe na nacionalniot suverenitet i jurisdikcija,<br />
Ramkovnata spogodbata vklu~uva i ~lenovi koi se odnesuvaat na<br />
soglasnosta i na samite zatvorenici i drugi barawa, proceduralni<br />
pravila, primena i izemawe.<br />
Preporakite za tretman na stranskite zatvorenici, isto taka,<br />
usvoeni od strana na Sedmiot kongres, se pridru`en dokument na ovoj<br />
instrument. Tie vklu~uvaat preporaki za ednakov pristap na stranskite<br />
zatvorenici kon obrazovanieto, rabotata i obukata vo zatvo-<br />
26 Vidi: Coti}, D. i dr. VII kongres Ujedinjenih nacija o spre~avanju kriminaliteta<br />
i postupanju sa prestupnicima (Milano, 16. 8 do 6. 09. 1985 godine), JRKKP,<br />
Beograd, 1985/2-3, str. 238-240.<br />
33
ite kako i ednakov pristap kon alternativnite merki, po~ituvawe na<br />
nivnata religija i obi~ai, po~ituvawe na nivnite prava da kontaktiraat<br />
so konzularnite prestavni{tva ili semejstvata kako i da im bide<br />
ovozmo`en preveduva~ koga toa e potrebno.<br />
Pravilnoto funkcionirawe na sudstvoto i drugite organi vo<br />
~ija nadle`nost se sproveduvawe na zakonite i efikasnoto sproveduvawe<br />
na zakonite e od su{testveno zna~ewe ne samo za efektivna<br />
kriminalna politika tuku i za za{tita na fundamentalnite ~ovekovi<br />
prava na individuite. Prv instrument na ON vrz ovoj plan be{e Kodeksot<br />
za odnesuvawe na licata odgovorni za primena na zakonot, usvoen<br />
od strana na Generalnoto sobranie so rezolucija 34/169 od 17 dekemvri<br />
1979 godina. Razvojot na ovoj instrument be{e iniciran od strana na<br />
Generalnoto sobranie so rezolucija 3218 (XXIX) od 6 noemvri 1974 godina<br />
so koja se pobara od Pettiot kongres itno da se posveti na pra{aweto<br />
na elaborirawe na eden me|unaroden eti~ki kodeks za policijata<br />
i povrzanite agencii za sproveduvawe na zakonite. Kongresot, po razgleduvaweto<br />
na Predlog - kodeksot za policiskata etika, podgotven od<br />
strana na rabotna grupa na policiski eksperti, istiot go prepora~a za<br />
razgleduvawe od strana na Generalnoto sobranie koe so rezolucija<br />
3453 (XXX) od 9 dekemvri 1975 godina pobara od Komitetot za prevencija<br />
i kontrola na kriminalitetot ovoj Predlog-kodeks da go finalizira.<br />
Komitetot podrobno ja razgleda ovaa materija i istiot prepora~a<br />
preraboten Predlog-kodeks koj podocna be{e usvoen od Sobranieto,<br />
po dvegodi{no razgleduvawe na istiot od strana na rabotna grupa<br />
od negoviot tret komitet.<br />
Spored rezolucijata so koja be{e usvoen Kodeksot, prirodata na<br />
funkcijata na sproveduvawe na zakonite vo odbrana na javniot poredok<br />
i na~inot na koj ovaa funkcija se ostvaruva, imaat direktno vlijanie<br />
vrz kvalitetot na `iveewe na poedincite kako i na samoto op{-<br />
testvo. Sobranieto go potencira zna~eweto na zada~ata {to ja imaat<br />
onie koi gi sproveduvaat zakonite no, istovremeno, uka`uvaj}i na<br />
opasnosta od zloupotreba na slu`benata polo`ba {to mo`e da proizleze<br />
so izvr{u-vaweto na taa dol`nost. Glavnata premisa na Kodeksot<br />
e deka onie koi ja ostvaruvaat policiskata vlast se dol`ni da go<br />
po~ituvaat i za{ti-tuvaat ~ovekovoto dostoinstvo i da gi branat<br />
~ovekovite prava na site lica. Kodeksot osobeno zabranuva ma~ewe i<br />
drug akt na korupcija, izrazuvaj}i deka silata mo`e da se primenuva<br />
samo koga taa navistina e neophodna, ja istaknuva odgovornosta da se<br />
{titi tajnosta na li~nite podatoci i povikuva na polna za{tita na<br />
zdravjeto na licata koi se vo pritvor ili zatvor.<br />
Po razgleduvaweto na mo`nite merki za promocija na primenata<br />
na Kodeksot od strana na {estiot i Sedmiot kongres, Komitetot za<br />
prevencija i kontrola na kriminalitetot go elaborira{e Predlog -<br />
upatstvoto za efikasna primena na Kodeksot. Vo istiot se inkorpor-<br />
34
irani i predlozite od strana na me|uregionalniot podgotvitelen sostanok<br />
na ovaa tema vo ramkite na Sedmiot kongres. Upatstvoto be{e<br />
usvoeno od strana na Ekonomsko-socijalniot sovet, so rezolucija 1989/<br />
61 od 24 maj 1989 godina.<br />
Dosega, Sekreterijatot ima podgotveno dva izve{tai za napraveniot<br />
progres vo primenata na Kodeksot koi bea podneseni za razgleduvawe<br />
na Sedmiot kongres i do Komitetot za prevencija i kontrola na<br />
kriminalitetot.<br />
Osnovnite principi za nezavisnost na sudstvoto bea usvoeni na<br />
Sedmiot kongres i prifateni od strana na Generalnoto sobranie so<br />
rezolucija 40/146 od 13 dekemvri 1985 godina. {estiot Kongres so<br />
svojata rezolucija 16 go povika Kmitetot za prevencija i kontrola na<br />
kriminalitetot da podgotvi upatstvo za nezavisnost na sudiite. Takvo<br />
upatstvo e izraboteno od strana na Komitetot na negovata osma sesija<br />
i razgledana od strana na me|uregionalniot podgotvitelen sostanok za<br />
Sedmiot kongres koj se odr`a vo Varena, Italija so podr{ka na razli~ni<br />
me|uvladini i nevladini organizacii, posebno Me|unarodnata<br />
asocijacija na sudiiite i Me|unarodnata komisija na pravnicite. Sedmiot<br />
kongres, po ekstenzivna diskusija, re{i da go usvoi ovoj instrument<br />
kako Osnovni principi za nezavisnost na sudstvoto.<br />
Principite ja potenciraat potrebata za nezavisnost na sudstvoto<br />
koja treba da bide zagarantirana od strana na dr`avata i uredena so<br />
ustavot ili zakon. Tie istaknuvaat deka pravdata bara sekoj da ima<br />
pravo na fer i javno sudewe od strana na kompetenten, nezavisen i nepristrasten<br />
sud vo soglasnost so principite deklarirani vo Univerzalnata<br />
deklaracija za ~ovekovi prava, Me|unarodniot pakt za gra|anski<br />
i politi~ki prava i drugi instrumenti na ON. Za da se obezbedi<br />
nezavisnost na sudstvoto, Osnovnite principi opredeluvaat kriteriumi<br />
koi se odnesuvaat na statusot na sudiite kako {to se kvalifikacijata,<br />
izborot, obukata, mandatot, profesionalnata tajna i imunitetot.<br />
Principite, isto taka, opredeluvaat deka sudiite treba da ja u`ivaat<br />
slobodata na izrazuvawe i zdru`uvawe kako i da u`ivaat imunitet<br />
vo odnos na bilo kakvi, nepotrebni disciplinski postapki.<br />
Vrz osnova na preporaka na Komitetot za prevencija i kontrola<br />
na kriminalitetot, Ekonomsko-socijalniot sovet ja usvoi Postapkata<br />
za efikasna primena na osnovnite principi za nezavisnost na sudstvoto<br />
so rezolucijata 1989/60 od 24 maj 1989 godina. Vo soglasnost so<br />
ovaa rezolucija, Komitetot na svojata desetta sesija go razgleda predlogot<br />
podgotven od strana na Me|unarodniot sostanok na eksperti na<br />
ON, odr`an vo Baden, Avstrija vo 1987 godina a vrz osnova na rezultatite<br />
od istra`uvawata na Institutot na ON za me|uregionalno<br />
istra`uvawe na kriminalitetot (UNICRI) i vo sorabotka so razli~ni<br />
nevladini organizacii.<br />
So ovoj dokument se povikuvaat dr`avite da gi usvojat i prim-<br />
35
enat Osnovnite principi, vo soglasnost so ustavna predvidena postapka<br />
i doma{na praktika. Tie, isto taka, baraat od dr`avite da se<br />
anga`iraat okolu popularizacija i objavuvawe na Osnovnite principi,<br />
barem na glavniot ili oficijalen jazik (jazici) na zemjata i da<br />
ovozmo`at toj tekst da bide dostapen do site ~lenovi na sudstvoto. Se<br />
pokanuvaat vladite da odr`uvaat seminari i kursevi na nacionalno<br />
ili regionalno nivo na temata za nezavisnost na sudstvoto. Dr`avite-<br />
~lenki se pokanuvaat da go izvestuvaat generalniot sekretar, na sekoi<br />
pet godini, po~nuvaj}i od 1988 godina, za napredokot koj }e bide postignat<br />
vo primenuvaweto na Osnovnite principi.<br />
Komisijata za ~ovekovi prava, pozdravuvaj}i ja tesnata sorabotka<br />
koja se vospostavi me|u Centarot za ~ovekovi prava i prevencija na<br />
kriminalitetot so Oddelot za krivi~na pravda na Centarot za socijalen<br />
razvoj i humanitarni pra{awa, gi pokani vladite vo primenata na<br />
Osnovnite principi da vodat smetka i za principite sodr`ani vo<br />
Predlog-deklaracijata za nezavisnost i nepristrasnost na sudstvoto,<br />
sudiite i nezavisnost na advokatite, elaboriran od podkomisijata za<br />
prevencija na diskriminacijata i za{tita na malcinstvata. Vrz osnova<br />
na informacijata obezbedena od dr`avite - ~lenki, Sekreterijatot<br />
go podgotvi prviot izve{taj za primenata koj be{e podnesen na Osmiot<br />
kongres.<br />
Od rabotata na vtoriot komitet treba da se izdvoi i donesuvaweto<br />
na rezolucijata za razvoj na Standardnite minimalni pravila za<br />
za{tita na maloletnicite na koi im e odzemena slobodata 27 .<br />
Tragi~nite iskustva so sumarnite i ekstralegalnite egzekucii<br />
vo nekolku navrati baraa da se insistira na bezrezervno po~ituvawe<br />
na ovaa rezolucija. Toa me|u drugoto e storeno i so posebna rezolucija<br />
na Sedmiot Kongres na ON, odr`an vo Milano vo 1985 godina.<br />
Po pra{aweto na ekstralegalnite, arbitrerni i sumarni egzekucii,<br />
vklu~itelno i na masovnite is~eznuvawa na lica vo poedini zemji<br />
i regioni, Generalnoto sobranie na ON donese i posebna rezolucija 39<br />
(110) od 14 dekemvri 1984 godina.<br />
Vrz osnova na preporaka na Komitetot za prevencija i kontrola<br />
na kriminalitetot, Ekonomsko-socijalniot sovet so rezolucija 1989/<br />
65 od 24 maj 1989 godina go usvoi Principite za efikasna prevencija i<br />
ispituvawe na nezakonski, arbitrerni egzekucii i egzekucii po itna<br />
postapka. Razli~ni tela na ON kako i drugi me|unarodni tela baraa<br />
na~ini kako da se zapre praktikata na nezakonski, arbitrerni egzekucii<br />
i egezekucii po itna postapka a osobeno Komisijata za ~ovekovi<br />
prava, nejziniot Specijalen izvestuva~ za ova pra{awe, nejzinata podkomisija<br />
za prevencija na diskrimina-cijata i za{tita na malcinstva-<br />
27<br />
Ibid, str. 243.<br />
36
ta, Komitetot za prevencija i kontrola na kriminalitetot i brojnite<br />
kongresi organizirani od strana na ON koi se odnesuvaa na problematikata<br />
za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite.<br />
Sorabotkata na telata na ON, me|uvladinite i nevladinite<br />
organizacii a osobeno Me|unarodniot komitet za za{tita na ~ovekovite<br />
prava na Asocijacijata na pravnicite na Minesota, rezultira{e<br />
vo formulacija na ovie principi.<br />
Pri usvojuvaweto na Principite, Sovetot prepora~a tie da<br />
bidat zemeni predvid i po~ituvani od strana na dr`avite pri izrabotkata<br />
na nacionalnata legislativa i praktika. So niv, isto taka, treba<br />
da bidat zapoznati i pripadnicite na pravosudstvoto, vojskata, advokatite,<br />
~lenovite na izvr{ni tela na vladata kako i javnosta, voop{to.<br />
Ovie principi predviduvaat obvrska za dr`avite so zakon da gi<br />
zabranat site nadvor od zakon, arbitrerni egzekucii i egzekucii po<br />
itna postapka. Nikoj ne smee da bide ekstradiran na dr`ava kade nekoj<br />
mo`e da stane `rtva na takva egzekucija. Natamu, principite povikuvaat<br />
za brza no istovremeno i nepristrasna istraga na site slu~ai<br />
kade postoi somnevawe deka se raboti za vakva egzekucija od strana na<br />
slu`benici ili nezavisni komisii koi se konstituirani za takva cel.<br />
Treba da se predvidi posebna postapka i upatstva za vakvite istragi.<br />
Onie koi u~estvuvale vo vakvi egzekucii treba da bidat sudeni a na<br />
semejstvata na `rtvite da im se dade pravoto na pravedna kompenzacija.<br />
Sekreterijatot na ON ima podgotveno Upatstvo za efikasna prevencija<br />
i istraga na nezakonskite, arbitrerni egzekucii i egzekucii<br />
po itna postapka, koja gi razrabotuva Principite vo tehni~ka smisla.<br />
Upatstvoto e elaborirano vo tesna sorabotka so eksperti vo ova oblast<br />
i zaiteresiranite nevladini organizacii.<br />
Milanskiot plan za akcija be{e usavoen na ovoj Kongres. Za ovoj<br />
dokument e zna~ajno deka razrabotuvaj}i poedini elementi na Karaka{kata<br />
deklaracija posebno go naglasi zna~eweto na borbata protiv<br />
aparhejdot, terorizmot, zloupotrebata i krium~areweto na drogata<br />
kako i organiziraniot kriminalitet. Toa go postavuva baraweto za<br />
unapreduvawe na krivi~nopravnoto pravosudstvo i intenzivirawe na<br />
me|unarodnata sorabotka, zasilen intenzitet na megunarodnata pravna<br />
pomo{ i sozdavawe na posebni programi za spre~uvawe i suzbivawe na<br />
kriminalitetot za poedini regioni vo svetot<br />
Osmiot kongres e odr`an vo Havana 1990 godina. "Spre~uvaweto<br />
na kriminalitetot i krivi~noto pravosudstvo vo kontekst na razvojot:<br />
realnosti i perspektivi na me|unarodnata sorabotka" be{e glavnata<br />
tema na ovoj kongres. Od penolo{kite temi va`no e da se izdvojat<br />
"Kriminalnata politika vo odnos na kaznata li{uvawe od sloboda,<br />
drugite krivi~no sankcii i alternativnite merki", za koja se raspra-<br />
37
va{e na prviot komitet i "Rezultati od istra`uvaweto vo vrska so<br />
primenata na alternativnite merki na kaznata li{uvawe od sloboda"<br />
koja be{e pomestena na prviot nau~en simpozium organiziran vo ramkite<br />
na zvani~nata programa na kongresot 28 .<br />
Kako osnova za diskusija po temite od penolo{ki interes poslu-<br />
`ija nekolku izve{tai na generalniot sekretar, a nivna osnovna cel<br />
be{e da se oceni adekvatnosta na usvojuvaweto na poseben instrument<br />
na ON za minimalnite standardi vo vrska so primenata na voninstitucionalnite<br />
merki, odnosno sankcii koi ne povlekuvaat li{uvawe od<br />
sloboda. Na kongresot be{e konstatirano deka e ogromen brojot na<br />
osudenici na kazna li{uvawe od sloboda i, {to e u{te polo{o, deka<br />
brojot na zatvorenicite koi ~ekaat na sudewe e mnogu pogolem od niv.<br />
Ottamu e podr`ana orientacijata za smaluvawe na brojot na zatvorenicite<br />
za polesni vidovi kriminalitet, osobeno za nebre`ni dela izvr{eni<br />
od strana na primarni storiteli. Vo taa smisla be{e raspravano<br />
i za stigmatizacijata i difamacijata kako negativni posledici<br />
na osudata so zalo`ba za iskoristuvawe na mo`nite alteranativi na<br />
kaznata zatvor. Me|u niv posebno vnimanie ñ be{e posveteno na merkata<br />
upatuvawe na op{testveno korisna rabota bez li{uvawe od sloboda<br />
no, pritoa ne be{e propu{teno da se naglasat i rezervite vo pogled<br />
na prakti~nite te{kotii vo nejzinata realizacija.<br />
Od raspravata po ovie pra{awa proizlegoa pogolem broj rezolucii<br />
od koi tri bea naknadno odobreni od strana na Generalnoto sobranie<br />
na ON. Toa se rezoluciite za Standardnite minimalni pravila<br />
za vonzavodskite merki ("Tokiski pravila"), 2. Osnovnite principi<br />
na tretman sprema zatvorenicite i 3. Kompjuterizacija na krivi~noto<br />
pravosudstvo. Zna~ajno e da se podvle~e i donesuvaweto na prvata i<br />
vtorata rezolucija {to bea motivirani od idejata da poslu`at kako<br />
minimalni pravila so koi }e se zaokru`i celokupniot sistem na standardi<br />
od oblasta na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, odnosno,<br />
kako vode~ki principi za eventualna revizija na Minimalnite pravila<br />
za postapuvawe so zatvornicite od 1955 godina.<br />
28<br />
Ostanataite temi na ovoj kongres bea: 1) Efikasni nacionalni i<br />
internacionalni akcii vo odnos na a) Organiziraniot kriminalitet i b) Teroristi~kite<br />
kriminalni aktivnosti, 2) Spre~uvawe na kriminalitetot na<br />
mladite, krivi~noto pravosudstvo za maloletnici i za{tita na mladite, 3)<br />
Normi i nasoki na ON za spre~uvawe na kriminalitetot i krivi~noto pravosudstvo,<br />
primena na postojnite instrumenti i prioriteti za nivno natamo-<br />
{no sozdavawe. Po{iroko za raspravata po niv vidi: Coti}, D. Osmi kongres<br />
Ujedinjenih nacija za spre~avanje kriminaliteta i postupanje sa zatvorenicima (Havana,<br />
27 august - 7 septembar 1990), Forum ~oveka i pravo, Beograd, 1991/2, str. 54-<br />
59.<br />
38
Od ostantite rezolucii {to bea usvoeni od strana na prviot<br />
komitet, a potoa i na plenumot na kongresot vredno e da se poso~at rezolucijata<br />
za aktivnost na Me|unarodniot crven krst vo odnos na licata<br />
li{eni od sloboda, rezolucijata za infekcii so ~ove~ki imunoficienten<br />
virus (HIV) i spre~uvawe na SIDA vo zatvorot, rezolucija<br />
za me|unarodna i interregionalna sorabotka na penitencijarnite<br />
administracii, rezolucija za otpust na zatvornici osudeni na do`ivoten<br />
zatvor i rezolucija za pravila na ON za za{tita na maloletnici<br />
koi se li{eni od sloboda.<br />
Vo ramkite na vtoroto rabotno telo (vtoriot komitet) be{e<br />
izlo`ena rezolucija za ukinuvawe, odnosno rigorozno stesnuvawe na<br />
primenata na smrtnata kazna. Ovaa rezolucija {to ja podnese delegacijata<br />
na Italija naide na ostri sprotivstavuvawa od strana na delegaciite<br />
od Afrika i Azija pa ottamu i ne be{e usvoena.<br />
Osnovnite principi za postapuvawe so zatvorenicite, usvoeni<br />
od strana na Generalnoto sobranie so rezolucija 45/111 od 14 dekemvri<br />
1990 godina po prerporaka na Osmiot kongres, bea elaborirani od<br />
strana na Latinoameri~kiot regionalen podgotvitelen sostanok za<br />
Osmiot kongres. Tie se zasnovani vrz prethodnata rabota na nekolku<br />
nevladini organizacii. So niv se potvrduvaat nekoi fundamentalni<br />
prava na zatvorenicite i se predviduva deka site zatvore-nicite treba<br />
da se tretiraat so dol`en respekt kon nivnoto neotu|ivo dostoinstvo<br />
i da se tretiraat kako lu|e bez diskriminirawe od bilo koj vid. Oven<br />
izvesnite ograni~uvawa vo pogled na slobodata na dvi`eweto, na site<br />
zatvorenici treba da im bide ovozmo`eno da gi u`ivaat svoite ~ove~ki<br />
prava i osnovni slobodi kako {to toa e predvideno so niza me|unarodni<br />
konvencii. So deklariraweto na ovie prava, Osnovnite principi<br />
upatuvaat na odredbite na Standardnite pravila za postapuvawe<br />
so zatvorenicite.<br />
Standardni minimalni pravila na ON za vonzavodskite merki<br />
(Tokiski pravila) se rezultat na dolgata i intenzivna debata koja<br />
be{e inicirana na Sedmiot kongres. Pravilata bea, glavno, elaborirani<br />
od strana na Institutot na ON - Azija i Dale~niot Istok za<br />
prevencija na kriminalitetot i tretman na storitelite (UNAFEI),<br />
Fuxi, Tokio. Za niv intenzivno se diskutira{e od strana na eksperti<br />
na interregionalniot podogotvitelen sostanok za Osmiot kongres i<br />
od strana na Komitetot za prevencija i kontrola na kriminalitetot,<br />
kako i od strana na Me|unarodnata fondacija za kazneni i penitencijarni<br />
pra{awa. Vrz osnova na preporaka na Osmiot kongres, Generalnoto<br />
sobranie gi usvoi pravilata so svojata rezolucija 45/110 od 14<br />
dekemvri 1990. Ovie pravila prestavuvaat paket preporaki koj sodr`i<br />
eden balansiran pristap {to gi zema predvid razli~nite pogledi i<br />
39
iskustva na vladite, pravnite eksperti kako i ekspertite i prakti-<br />
~arite vo odnosnata oblast. Tie potenciraat deka zatvorot treba da se<br />
smeta kako krajno sredstvo i da gi nastojuvaat da ja pottiknat promocijata<br />
na nezatvorskite merki, se razbira, so dol`nata po~it kon postignuvaweto<br />
na ramnote`a me|u pravata na individualnite storiteli,<br />
pravata na `rtvite i interesot na op{testvoto. Pravilata sodr-<br />
`at {irok spektar na nezatvorski merki koi se odnesuvaat na razli-<br />
~ni fazi od sproveduvaweto na krivi~nata postapka. Tie, isto taka,<br />
sodr`at i pravila za primena na nezatvorskite merki, obuka na personalot,<br />
vklu~uvawe na javnosta i volonteri, istra`uvawa, planirawe,<br />
formulirawe na politikata, evaluacija, itn. Zna~i, eden temelen paket<br />
na pravila koi treba da ovozmo`at popularizacija na alternativnite<br />
merki sprema zatvorot.<br />
Ramkovnata spogodba za prenos na nadzorot vrz prestapnicite<br />
koi se uslovno osudeni ili se nao|aat na usloven otpust, e usvoena od<br />
strana na Generalnoto sobranie so rezolucijata 45/119 od 14 dekemvri<br />
1990, isto taka, po preporaka na Osmiot kongres. Ramkovnata spogodba<br />
e elaborirana od strana na Komitetot za preven-cija i kontrola na<br />
kriminalitetot, interregionalniot i regionalniot podgotvitelen sostanok<br />
za Osmiot kongres kako i od strana na Me|unarodniot sostanok<br />
na eksperti koj se odnesuval na temata za odnosot na ON i primenuvaweto<br />
na pravoto a koj e odr`an vo Baden, Avstrija (Izve{taj od Me|unarodniot<br />
sostanok na eksperti na temata ON i primenata na pravoto;<br />
ulogata na krivi~nata pravda i primenata na zakonite vo odr`uvaweto<br />
na javnata bezbednost i socijalniot mir, Baden, Avstrija, 16-19<br />
Noemvri 1987 godina). Nejzina cel e da im ovozmo`i na dr`avite storitelite-stranci<br />
koi se uslovno osudeni ili onie koi se na usloven<br />
otpust, da se vratat vo svoite nacionalni dr`avi ili da se preselat vo<br />
druga dr`ava i toa preku prenesuvawe na odgovornosta za nadzorot vo<br />
odnos na ovie lica vrz dr`avite kade tie }e zaminat kako i so primena<br />
na uslovite za nezatvorskite (alternativni) merki. Dva osnovni koncepti<br />
bea motivira~ki faktori i podr{ka za razvojot na ovaa Ramkovna<br />
spogodba; prvo, mo`nosta za prenesuvawe na nadzorot vo odnos na<br />
stranskite storiteli koi bile uslovno osudeni ili se na usloven<br />
otpust mo`e da pridonese za zgolemuvaweto na primenata na alternativnite<br />
merki nasproti zatvorot; vtoro, nadzorot vrz storitelot-stranec<br />
vo negovata sopstvena zemja mo`e pove}e da pridonese za negova<br />
pobrza i poefektivna resocijalizacija odo{to toa mo`e da go stori<br />
zatvorot vo zemjata kade toj e tu|inec.<br />
Osnovnite principi za upotreba na sila i ogneno oru`je od strana<br />
na licata odgovorni za primena na zakonot, bea usvoeni od strana na<br />
Osmiot kongres i prifateni od strana na Generalnoto sobranie so<br />
40
ezolucija 45/166 od 18 dekemvri 1990 godina. Istite bea razraboteni<br />
i od strana na me|uregionalniot podgotvitelen sostanok za Osmiot<br />
kongres, Komitetot za prevencija i kontrola na kriminalitetot kako<br />
i od strana na Me|unarodniot sostanok na eksperti koj ja obrabotuva{e<br />
temata za odnosot na ON i sproveduvaweto na zakonite koj se<br />
odr`a vo Baden, Avstrija.<br />
Osnovnite principi treba da ovozmo`at podrobni pravila za<br />
upotrebata na sila i ogneno oru`je od strana na slu`benite lica zadol`eni<br />
za primena na zakonite, vo soglasnost so ~lenot 3 od Kodeksot<br />
za odnesuvawe na slu`enite lica zadol`eni za primena na zakonite.<br />
Tie sodr`at specijalni upatstva za upotrebata na sila i standardi za<br />
postapuvawe vo slu~aj na nezakonski postapki sprema licata vo pritvor<br />
ili zatvor. Posebno vnimanie £ e posveteno na upotrebata na sila<br />
i ogneno oru`je kako na krajni sredstva, na eti~kite pra{awa, na novite<br />
tehnologii za razvivawe na nesmrtonosno oru`je i municija za<br />
soodvetna upotreba, na proporcionalen odgovor na slu`benite lica vo<br />
zavisnost od te`inata na deloto i legitimnite celi koi treba da se<br />
postignat, na kvalifikacijata i obukata vo upotrebata na silata od<br />
strana na slu`benite lica, na obrazovanieto za upotreba na silata i<br />
ognenoto oru`je vo ramkite na slu`benata dol`nost, na efikasnoto<br />
izvestuvawe i preispituvawe na postapkite na slu`benite lica vo<br />
konkretni slu~ai.<br />
Osmiot kongres gi prepora~a i Principite za nacionalna, regionalna<br />
i me|unarodna primena i go povika Komitetot za prevencija i<br />
kontrola na kriminalitetot da ja razgleda efektivnosta vo primenata<br />
kako prioritetno pra{awe vo svojata rabota. Kongresot pobara od<br />
generalniot sekretar da prezeme soodvetni ~ekori za obezbeduvawe na<br />
naj{iroka mo`na distribucija na Principite i gi povika dr`avite-<br />
~lenki da go informiraat generalniot sekretar, sekoi pet godini,<br />
po~nuvaj}i od 1992 godina za eventualniot napredok koj }e se postigne<br />
vo primenata na Principite.<br />
Osnovnite principi za ulogata na pravnicite bea, isto taka,<br />
usvoeni od strana na Osmiot kongres i prifateni od strana na Generalnoto<br />
sobranie so rezolucija 45/166 od 18 dekemvri 1990 godina.<br />
Tie se bazirani na podgotvitelnata rabota na Komitetot za prevencija<br />
i kontrola na kriminalitetot vo soglasnost so rezolucijata 18<br />
usvoena od strana na Sedmiot kongres. Vo soglasnost so rezolucijata<br />
1989/32 od 6 mart 1989 godina na Komisijata za ~ovekovi prava, dol`en<br />
respekt e dadena na elaboracijata na principite od Predlog deklaracijata<br />
za nezavisnost i nepristrasnost na sudstvoto, sudiite i nezavisnost<br />
na advokatite kako i na sudiite, podgotvena od strana na podkomisijata<br />
za prevencija na diskriminacijata i za{tita na malcinstvata.<br />
Me|unarodnata komisija na pravnicite i Me|unarodnata asocijacija<br />
na advokatite, isto taka, imaat zna~ajna uloga vo izrabotkata na ela-<br />
41
oracijata na Principite.<br />
Kongresot gi prepora~a Principite za me|unarodna, regionalna<br />
i nacionalna primena i gi pokani dr`avite-~lenki da gi prifatat i<br />
da gi po~ituvaat vo ramkite na svojot praven poredok i praktika. Dr`avite-~lenki,<br />
isto taka, bea pokaneti da go informiraat generalniot<br />
sekretar, sekoi pet godini, po~nuvaj}i od 1992 godina za postignatiot<br />
napredok vo primenata na Principite, vklu~itelno i nivna distribucija,<br />
inkorporacija vo doma{noto zakonodavstvo, praktika, postapka,<br />
politika, problemite so koi se soo~uvaat vo ninatata primena i<br />
pomo{ta od me|unarodnata zaednica koja, eventualno, bi im bila potrebna.<br />
Osnovnite principi imaat ograni~en no konkreten pristap; tie<br />
sodr`at prakti~ni sugestii za sekojdnevnoto funkcionirawe na pravni~kata<br />
profesija so akcent vrz krivi~noto sudstvo. Posebno vnimanie<br />
e dadeno na slednive pra{awa: efikasen pristap kon pravnata pomo{<br />
za site grupi vo op{testvoto; pravoto na obvinetiot na pravna<br />
pomo{ po svoj izbor; obrazovanie na javnosta vo pogled na ulogata {to<br />
ja imaat pravnicite vo za{tita na fundamentalnite prava i slobodi,<br />
obrazovanieto i kvalifikaciite na pravnicite, prevencijata na diskriminacijata<br />
vo odnos na steknuvaweto na pravni~koto obrazovanie;<br />
ulogata na vladite, advokatskite komori i drugi profesionalni zdru-<br />
`enija na pravnicite; pravoto na advokatite da vr{at pravno zastapuvawe<br />
na klienti ili slu~ai bez strav od represija ili progon; po~ituvawe<br />
na doverlivosta na komunikacijata me|u advokatot i negoviot<br />
klient, vklu~itelno i pravoto da se bide osloboden od svedo~ewe po<br />
ovoj osnov. Natamu, Principite ovozmo`uvaat pravnicite, kako i drugite<br />
gra|ani, da imaat sloboda na izrazuvawe, ubeduvawe i zdru`uvawe.<br />
Vo ovoj kontest, bi sakale da potsetime deka do potkomisijata za<br />
prevencija na diskriminacijata i za{tita na malcinstvata be{e podnesen<br />
izve{taj od eden od negovite ~lenovi, g-n Luis @anet (Louis<br />
Joinet) od Francija, koj predlo`i sredstva so koi potkomisijata bi mo-<br />
`ela da pomogne vo obezbeduvaweto na po~ituvawe na nezavisnosta na<br />
sudstvoto i za{tita na pravnicite-prakti~ari. Generalnoto sobranie<br />
so rezolucija 45/166 od 18 dekemvri 1990 godina ja prifati Odlukata<br />
na potkomisijata da mu ja doveri na @anet podgotovkata na izve{-<br />
tajot za zajaknuvawe na nezavisnosta na sudstvoto i za{tita na pravnicite-prakti~ari<br />
kako {to e opredeleno vo rezolucijata na potkomisijata<br />
1990/23 od 30 avgust 1990 godina.<br />
Upatstvoto za ulogata na obvinitelite be{e, isto taka, usvoeno<br />
od strana na Osmiot kongres i prifateno od strana na Generalnoto<br />
sobranie so rezolucijata 45/166 od 18 dekemvri 1990 godina vrz osnova<br />
na podgotvitelnata rabota na Komitetot za prevencija i kontrola na<br />
kriminalitetot, regionalnite podgotvitelni sostanoci za Osmiot<br />
kongres, regionalnite i me|uregionalnite instituti za prevencija na<br />
42
kriminalot i tretmanot na storitelite kako i na razli~ni me|uvladini<br />
i nevladini organizacii a vo soglasnost so rezolucijata br. 7 na<br />
Sedmiot kongres.<br />
Zemaj}i go predvid faktot deka obvinitelite imaat klu~na uloga<br />
vo administriraweto na krivi~nata pravda, Upatstvoto ima za cel<br />
da obezbedi i da ja promovira efikasnosta, nepristrasnosta i ferodnosot<br />
na obvinitelite vo tekot na krivi~nata postapka. Obvinitelite<br />
se dol`ni da bidat svesni za idealite i eti~kite dol`nosti na<br />
nivnata funkcija, ustavnata i zakonskata za{tita na pravata na osomni~eniot<br />
kako i ~ove~kite prava i fundamentalni slobodi priz-nati<br />
so nacionalnoto i me|unarodnoto pravo.<br />
Upatstvoto posebno vnimanie mu posvetuva na baraweto za ferodnos,<br />
otvorenost, efikasnost i kompetentnost vo problematikata na<br />
obvinitelstvoto; kvalifikaciite, izborot i obrazovanieto na obvinitelite;<br />
nivniot status i uslovite za vr{ewe na funkcijata; nivnata<br />
uloga vo krivi~nata postapka; nivniot odnos so drugite dr`avni organi<br />
ili institucii; disciplinskata postapka. Zna~ajno vnimanie mu e<br />
posveteno i na pra{aweto za diskrecionite prava {to im se dadeni na<br />
obvinitelite vo sferata na opredeleni nivni nadle`nosti. Dr`avite<br />
-~lenki se povikuvaat da go zemat predvid i da go po~ituvaat Upatstvoto<br />
vo ramkite na svoeto nacionalno zakonodavstvo i praktika. Generalniot<br />
sekretar e dol`en, sekoi pet godini, po~nuvaj}i od 1993, da<br />
podgotvuva izve{taj za primena na Upatstvoto.<br />
Posledniot kongres na ON za prevencija na kriminalitetot i<br />
postapuvawe so prestapnicite e odr`an vo Kairo, 1995 god. Na Kongresot<br />
se rasprava{e po slednive ~etiri glavni temi: 1. Me|unarodnata<br />
sorabotka i prakti~nata tehni~ka pomo{ za zajaknuvawe na vladeeweto<br />
na pravoto: Promovirawe na Programata na ON za prevencija<br />
na kriminalitetot i krivi~nata pravda. 2. Akcija protiv nacionalniot<br />
i transnacionalniot ekonomski i organiziran kriminal i ulogata<br />
na krivi~noto pravo vo za{titata na okolinata: nacionalni iskustva<br />
i me|unarodna sorabotka. 3. Krivi~nata pravda i policiskite sistemi:<br />
menaxment i usovr{uvawe na policijata i na drugite kriminalisti~ki<br />
agencii, javnoto obvinitelstvo, sudovite i popravnite domovi<br />
i ulogata na advokatite. 4. Strategija za prevencija na kriminalot,<br />
osobeno na onie {to se odnesuvaat na kriminalot vo urbanite podra-<br />
~ja, kako i na maloletni~kiot i nasilni~kiot kriminal, vklu~itelno<br />
i na pra{aweto vo vrska so `rtvite: ocenka i novi perspektivi.<br />
Pokraj diskusijata okolu ovie temi na kongresot se vode{e i<br />
seminarska rasprava. Isto taka bea paralelno odr`ani {est seminari<br />
na koi bea razgleduvani problemite vo vrska so: 1. Ekstardicijata i<br />
megunarodnata sorabotka, 2. Mediumite i prevencijata na kriminalot,<br />
3. Urbanata politika i prevencijata na kriminalot, 4. Prevencijata<br />
43
na kriminalot so elementi na nasilstvo, 5. Ekolo{kata za{tita na<br />
nacionalno i na me|unarodno ramni{te i, 6. Me|unarodnata sorabotka<br />
i pomo{ vo upravuvaweto so sistemot na krivi~nata pravda: kompjuterizacija<br />
na operaciite na krivi~nata pravda i razvivawe, analizirawe<br />
i upotreba na informaciite od oblasta na krivi~nata pravda<br />
Kako {to mo`e da se zabele`i od izlo`enite naslovi na ovoj<br />
Kongres glavno dominiraa kriminalnopoliti~ki i viktimolo{ki<br />
pra{awa vo vrska so koi bea doneseni i pove}e razolucii. Me|utoa ni<br />
ovoj pat, iako vo ne{to pomal obem, ne izostana interesot za penolo{kata<br />
problematika. Vo taa smisla bez poseben komentar ja poso~uvame<br />
rezolucijata "Prakti~na implementacija na Standardnite minimalni<br />
pravila za postapuvawe so zatvorenicite", koja {to, so ogled<br />
na nejzinoto zna~ewe e pomestena vo ovoj <strong>kompendium</strong>.<br />
* * *<br />
Na krajot od ova poglavie zaradi posistemati~en prikaz na dokumentite<br />
na ON proizlezeni od navedenite devet kongresi, }e se<br />
obideme da go poso~ime nivniot sumaren pregled, vo soglasnost so<br />
na{ata opredelbata, tokmu spored ovde utvrdeniot redosled, da bidat<br />
sostaven del na ovoj trud.<br />
1. Kako {to na pove}e mesta naglasivme, eden od najzna~ajnite<br />
dokumenti na ON pretstavuvaat Standardnite minimalni pravi-la za<br />
postapuvawe so zatvorenicite usvoeni vo 1955 godina na Prviot kongres<br />
vo @eneva. Pravilata pretstavuvaat "klasi~no" dostignuvawe na<br />
ON vo oblasta na penologijata. Sodr`inata, realnosta i validnosta<br />
na principite i odmerenosta na preporakite, koi pretstavuvaat minimum<br />
na me|unarodni standardi za podra~jeto na penologijata, uslovija<br />
ovoj instrument da bide prifaten od site dr`avi - ~lenki na ON i da<br />
bide inkorporiran vo site nacionalni zakonodavstva za izvr{uvawe<br />
na krivi~nite sankcii.<br />
Obedinetite nacii osobeno pri podgotovkite za svoite kongresi<br />
baraat podnesuvawe na izve{tai za nivnata primena, odnosno ostvaruvawe<br />
{to ne e ni najmaklku lesna zada~a so ogled na brojot na<br />
dr`avite - ~lenki na ON. Vo vrska so podnesuvaweto na svoite izve{-<br />
tai dr`avite, osobeno onie od evropskiot region mnogu ~esto pokrenuva<br />
inicijativi za novelirawe, odnosno unapreduvawe na ovie pravila<br />
preku voveduvawe na novi prava i pogodnosti za zatvorenicite. Vo<br />
toj pogled osobeno interesni bea inicijativite za vospostavuvawe na<br />
nezavisni kontrolni mehanizmi i tela koi bi ja ispituvale opravdanosta<br />
na poplakite i tu`bite na zatvorenicite sprema nesoodvetnite<br />
postapki, osobeno vo slu~aj na nivno maltretirawe.<br />
2. Postapkite za efikasna implementacija na Standardnite minimalni<br />
pravila e vtoriot zna~aen dokument na ON. Ovoj dokument za<br />
44
koj ve}e zboruvavme, e donesen od strana na Ekonomsko-socijalniot<br />
sovet so rezolucija 1984/47 od 25 maj 1984 godina.<br />
3. So rezolucijata br. 4 od 8 maj 1995, na Devetiot kongres na ON<br />
za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite, odr-<br />
`an vo Kairo be{e donesen dokumentot nasloven kako Prakti~na implementacija<br />
na Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so<br />
zatvorenicite.<br />
4. Sleduva dokumentot Osnovnite principi za postapuvawe so<br />
zatvorenicite {to be{e usvoen od strana na Generalnoto sobranie so<br />
rezolucija 45/111 od 14 dekemvri 1990 godina<br />
5. Izre~nata zabrana protiv ma~ewe, svirepo i ne~ove~no i<br />
poni`uva~ko postapuvawe od ~l. 5 od Univerzalnata deklaracija za<br />
pravata na ~ovekot i ~l. 7 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki<br />
prava, dobi svoja podrobna razrabotka vo Deklaracijata za za-<br />
{tita na site lica od ma~ewe i drugite oblici na svirepo, poni`uva~ko<br />
ili nehumano postapuvawe i kaznuvawe. Ovoj dokument e donesen<br />
od strana na Generalnoto sobranie na ON so rezolucija 3452 (XXX) na<br />
9 dekemvri 1975 godina, po preporaka na Petiot kongres odr`an vo<br />
@eneva. Kongresot dejstvuva{e vo soglas-nost so rezolucijata 3059<br />
(XXIX) od 2 noemvri 1973 godina i rezolucijata 3218 (XXVIII) od 6 noemvri<br />
1974 godina, kako i vo soglasnost so inicijativite na razli~ni<br />
nevladini organizacii.<br />
Deklaracijata go definira ma~eweto kako sekoj akt koj predizvikuva<br />
bolka ili stradawe (fizi~ko ili psihi~ko) {to go vr{i ili<br />
na koj pottiknuva slu`beno lice so cel od maltretiranoto ili od<br />
treto lice da se dobie informacija ili priznanie ili takvoto lice da<br />
se kazni za delo {to go storilo (~l. 1). Aktot na ma~ewe se smeta za<br />
flagrantna povreda na pravata na ~ovekot {to treba da ja spre~i i<br />
suzbiva sekoja dr`ava-~lenka, me|u drugoto i po pat na sistematska<br />
kontrola na istra`nite postapki i so tretmanot na osudenite lica vo<br />
kaznenite ustanovi. Sekoj ima pravo da se `ali do nepristrasen organ,<br />
a dr`avite se obvrzuvaat ma~eweto da go kaznuvaat kako krivi~no<br />
delo.<br />
Deklaracijata se odnesuva na obvrskata na sekoja dr`ava, vo ramkite<br />
na svojata jurisdikcija, da prezeme efikasni merki za prevencija<br />
vo odnos na ma~eweto ili sli~ni postapki, kaznuvawa i spre~uvawe na<br />
nivno praktikuvawe, kriminalizacija na sekoj akt na ma~ewe ili akt<br />
koj zna~i izvr{itelstvo, sou~esni{tvo ili obid da se izvr{i tortura,<br />
pravo na `alba na site onie lica koi obvinuvaat deka bile `rtvi na<br />
ma~ewe ili sli~no postapuvawe kako i pravo na nepristrasno ispituvawe<br />
na nivniot slu~aj od strana na kompetentnite organi na odnosnata<br />
dr`ava; na `rtvite da im bide daden regres i kompenzacija; zabrana<br />
45
na upotreba kako dokazni sredstva na bilo koja izjava do koja e dojdeno<br />
po pat na ma~ewe ili drug surov, nehuman ili poni`uva~ki tretman<br />
ili kaznuvawe.<br />
Vrz osnova na Deklaracijata, prodol`i me|unarodnata zaiteresiranost<br />
za ovaa problematika {to rezultira{e so donesuvawe na<br />
instrumentite na ON navedeni pod to~ka 7, 8 i 9<br />
6. So ogled na toa {to Tokiskata deklaracija vremenski im predhode{e<br />
na tie dokumenti, istata ja pomestivme pred niv.<br />
7. Naredniot dokument na ON, Na~elata na medicinskata etika<br />
koi se odnesuvaat na zdravstveniot personal, posebno na lekarite, za<br />
za{tita na pritvoreni i zatvoreni lica od ma~ewe i drugite oblici<br />
na svirepi, poni`uva~ki ili nehumani postapuvawa i kaznuvawa, bea<br />
usvoeni od strana na Generalnoto sobranie so rezolucija 37/194 od 18<br />
dekemvri 1982. Ovoj dokument se sostoi od navedenata rezolucija i od<br />
Prilog vo koj se sodr`ani principite na specifi~na medicinska<br />
etika za zdravstveniot personal vo kazneno-popravnite ustanovi. Inicijativata<br />
za donesuvawe na ovoj Prilog na Generalnoto sobranie (rezoluicija<br />
31/85 od 13 dekemvri 1976 godina) be{e realizirana od Svetskata<br />
zdravstvena asocijacija vrz osnova na predupreduvaweto deka<br />
lekarite i zdravstveniot personal vo krivi~noto pravosudstvo ~esto<br />
bile anga`irani vo aktivnosti koi se te{ko spoivi ili duri i konrtadiktorni<br />
so medicinskata etika. Svetskoto zdravstveno sobranie<br />
odr`ano vo Tokio vo 1975 godina, prethodno usvoi i sopstveni nasoki<br />
za lekarite vo odnos na licata li{eni od sloboda, so cel za iskorenuvawe<br />
na maltretiraweto i ma~eweto (dokumentot naveden pod<br />
to~ka 6). Kodeksot na medicinskata etika precizira deka kako gruba<br />
povredna na etikata se smeta sekoja primena na medicinskoto znaewe i<br />
metodite so cel za ispituvawe, utvrduvawe na sposobnostite za opredeleni<br />
tretmanski aktivnosti i kaznuvawe na zatvorenicite na na~ini<br />
so koi mo`e da se vlijae na nivnoto zdravje i koi se sprotivni na<br />
zakonodavstvoto i na relevantnite me|unarodni pravni instrumenti.<br />
Kako povreda na medicinskata etika se smeta i sekoe aktivno ili pasivno<br />
u~estvo na medicinskiot personal vo ma~eweto i drugite svirepi<br />
postapuvawa.<br />
8. Kako {to ve}e vidovme, vrz osnova na gore spomenatata Deklaracija<br />
podgotvena i podrobno e razrabotena Konvencijata protiv<br />
ma~ewe i drugite oblici na svirepi, poni`uva~ki ili nehumani postapuvawa<br />
i kaznuvawa. Generalnoto sobranie na ON go usvoi ovoj dokument<br />
i ja otvori postapkata za negovo potpi{uvawe i ratifikacija<br />
so rezolucijata 39/46 od 10 dekemvri 1984 godina. Samata Konvencija<br />
vo soglasnost so odredbata od ~l. 27 (1) stapi na sila na 26 juni 1987 godina.<br />
Soglasno ovaa Konvencija dr`avite potpisni~ki se obvrzuvaat<br />
ma~eweto da go inkriminiraat kako krivi~no delo, da obezbedat efikasna<br />
istraga i sudewe kako i ekstradicija vo slu~aj koga storitelot<br />
46
na deloto }e se zatekne na nejzina teritorija (~l. 4-8). Osnovan e i poseben<br />
Komitet protiv ma~ewe kako anketen i nadzoren organ za sproveduvawe<br />
na ovaa konven-cija so {iroki ovlastuvawa za postapuvawe po<br />
`albite na maltretiranite lica. (~l. 17-24). Izdatocite za pokrivawe<br />
na tro{ocite na Komitetot, odnosno ~lenovite na Komitetot, kako<br />
nivni dr`avjani, gi podnesuvaat zemjite ~lenki na ON. Postojat indicii<br />
deka porane{nata SFRJ tokmu zaradi ovie finansiski obvrski ne<br />
pristapi kon ovaa Konvencija, iako potpi{a, odnosno ratifikuva 19<br />
me|unarodni dokumenti za ~ovekovi prava na ON. 29 Soglasno ~l. 3 st. 2<br />
29<br />
Na ova mesto gi naveduvame site me|unarodni dokumenti prifateni<br />
od strana na biv{ata SFRJ:<br />
1. Me|unaroden pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava,<br />
16. 12. 1966, Stapil na sila na 3. 1. 1976.<br />
2. Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava, 16. 12. 1966.<br />
Stapil na sila na 23. 3. 1976.<br />
3. Konvencija za spre~uvawe i kaznuvawe na zlostorstvata na genocidot,<br />
9. 12. 1948. Stapila na sila na 12. 1. 1951<br />
4. Konvencija za nezastaruvawe na voenite zlostorstva i zlostorstvata<br />
protiv ~ove~nosta, 26. 11. 1968. Stapila na sila na 11. 11. 1970.<br />
5. Konvencija za ropstvoto, 25. 9. 1926, dopolneta so Protokol od 7. 12.<br />
1953. Stapila na sila na 7. 7. 1955.<br />
6. Dopolnitelna konvencija za ukunuvawe na ropstvoto, trguvawe so<br />
robovi i so ustanovi i praktika sli~na na ropstvoto, 7. 9. 1956. Stapila na<br />
sila na 30. 4. 1957.<br />
7. Konvencija za suzbivawe na trgovija so luge i eksploatacija na<br />
prostitucija i drugi, 21. 3. 1950. Stapila na sila na 27. 7. 1951.<br />
8. Konvencija br. 29 na Megunarodnata organizacija na trudot, 28. 6.<br />
1930. Stapila na sila na 1. 5. 1932.<br />
9. Konvencija za megunarodnoto pravo na ispravka, 31. 3. 1953. Stapila<br />
na sila na 24. 8. 1962.<br />
10. Konvencija br. 102 na Megunarodnata organizacija na trudot za<br />
minimalnite standardi na socijalnoto osiguruvawe, 28. 6. 1952. Stapila na<br />
sila na 27. 4. 1955.<br />
11. Konvencija za polo`bata na begalcite, 28. 7. 1951. Stapila na sila<br />
na 22. 4. 1954.<br />
12. Protokol za polo`bata na begalcite, 31. 1. 1967. Stapil na sila na<br />
4. 10. 1967.<br />
13. Konvencija za statusot na licata bez dr`avjanstvo, 28. 9. 1954.<br />
Stapila na sila na 6. 6. 1960.<br />
14. Konvencija br. 97 na Me|unarodnata organizacija na trudot za<br />
rabotnicite migranti, 1. 7. 1949. Stapila na sila na 22. 1. 1952.<br />
47
15. Konvencija br 87 na Megunarodnata organizacija na trudot za sloboda<br />
na zdru`uvawe i za{tita na pravata na organizirawe, 8. 7. 1948. Stapila<br />
na sila na 4. 7. 1950.<br />
16. Konvencija br. 98 na Me|unarodnata organizacija na trudot za<br />
primenata na principite na pravoto na organizirawe i kolektivno dogovarawe,<br />
1. 7. 1949. Stapila na sila na 18. 7. 1951.<br />
17. Konvencija br. 122 na Me|unarodnata organizacija na trudot za<br />
politikata na vrabotuvawe, 9. 7. 1964. Stapila vo sila na 15. 7. 1966.<br />
18. Konvencija br. 135 na Me|unarodnata organizacija na trudot za<br />
za{tita i olesnuvawa za rabotnicite pretstavnici vo preprijatijata, 23. 6.<br />
1971.<br />
19. Konvencija za politi~kite prava na `enite, 31. 7. 1954<br />
20. Konvencija za dr`avjanstvoto na ma`enite `eni, 20. 2. 1957.<br />
Stapila na sila na 11. 8. 1958<br />
21. @enevska konvencija za podobruvawe na sudbinata na ranetite i<br />
bolnite vooru`enite sili na kopno, 12. 8. 1949. Stapila na sila na 21. 10.<br />
1950.<br />
22. @enevska konvencija za podobruvawe na sudbinata na ranetite i<br />
brodolomnicite vo oru`enite sili na more, 12. 8. 1949. Stapila na sila na 21.<br />
10. 1950.<br />
23. @enevska konvencija za postapuvawe so voenite zarobenici, 12. 8.<br />
1949. Stapila na sila na 21. 10. 1950.<br />
24. @enevska konvencija za za{tita na civilnoto naselenie vo vreme<br />
na vojna, 12. 8. 1949. Stapila na sila na 21. 10. 1950.<br />
25. Dopolnitelen protokol kon `enevskite konvencii od 12. 6. 1949<br />
koj se odnesuva na za{tita na `rtvite na me|unarodnite vooru`eni sudiri<br />
(Protokol 1), 8. 6. 1977. Stapil na sila na 7. 12. 1978.<br />
26. Protokol kon `enevskite konvencii od 12. 6. 1949 koi se odnesuva<br />
na za{tita na `rtvite na me|unarodnite vooru`eni sudiri (Protokol 2), 8. 6.<br />
1977. Stapil na sila na 7. 12. 1978<br />
27. Me|unarodna konvencija za ukinuvawe na site formi na rasna<br />
diskriminacija, 21. 12. 1965. Stapila na sila na 4. 1. 1969.<br />
28. Me|unarodna konvencija za suzbivawe i kaznuvawe na<br />
zlostorstvata na aparhejdot, 30. 11. 1973. Stapila na sila na 18. 7. 1976.<br />
29. Konvencija za ukinuvawe na site oblici na diskriminacija sprema<br />
`enite, 18. 12. 1979. Stapila na sila na 3. 9. 1981.<br />
30. Konvencija br. 100 na Me|unarodnata organizacija na trudot za<br />
ednakvo nagraduvawe na ma`ite i `enite za rabota od ista vrednost, 29. 6.<br />
1951. Stapila na sila na 23. 5. 1953.<br />
31. Konvencija na UNESKO za diskriminacija vo obrazovanieto, 14.<br />
12. 1960. Stapila na sila na 22. 5. 1962.<br />
32. Konvencija br. 111 na Me|unarodnata organizacija na trudot za<br />
diskriminacija vo pogled na vrabotuvaweto i profesiite, 25. 6. 1958. Stapila<br />
na sila na 15. 6. 1960.<br />
48
od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija,<br />
tie dokumenti ja obvrzuvaat i na{ata zemja.<br />
Generalnoto sobranie so rezolucija 36/151 od 16 dekemvri 1981<br />
godina go osnova Fondot na ON za `rtvite na tortura, koj vrz dobrovolna<br />
osnova, prima sredstva za davawe na humanitarna, pravna i finansiska<br />
pomo{ na poedinci ~ii ~ove~ki prava bile seriozno povredeni<br />
kako rezultat na ma~ewe i na lica vo rodninska vrska so<br />
vakvite `rtvi.<br />
9. Korpusot na principi za za{tita na site lica od bilo kakva<br />
forma na pritvorawe ili zatvorawe, be{e usvoen od strana na<br />
Generalnoto sobranie so rezolucija 43/173 od 9 dekemvri 1988 godina.<br />
10. Trgnuvaj}i od odredbite na ~l. 6 na Me|unarodniot pakt za<br />
gra|anskite i politi~kite prava so koj se proklamira neprikosnovenoto<br />
pravo na `ivot i se zabranuva arbitrernoto li{uvawe od sloboda<br />
i ograni~uva primenata na smrtnata kazna samo na najte{ki formi na<br />
te{ki zlostorstva so po~ituvawe na pravo na `alba i pomiluvawe,<br />
odnosno zamena na smrtnata kazna, Generalnoto sobranie na ON, po<br />
preporaka na Komisijata za ~ovekovi prava i Komitetot za spre~uvawe<br />
i suzbivawe na kriminalot, so svojata rezolucija 1984/50 od 21 maj<br />
1984 godina gi utvrdi Garanciite za za{tita na pravata na licata<br />
osudeni na smrt. So ovaa odluka Generalnoto sobranie na ON se obvrzuva<br />
deka site zemji ~lenki dosledno }e gi po~ituvaat normite sodr`ani<br />
vo ~l. 6 na Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava,<br />
so toa {to na osudenite lica }e im obezbeduvaat nepristrasna i pravedna<br />
postapka, soodvetna odbrana vo site fazi na postapkata, zadol`itelna<br />
`alba kako i pravo da baraat pomiluvawe, odnosno zamena<br />
na smrtnata kazna.<br />
11. Kako edno od va`nite dostignuvawa na ON vrz planot na gri-<br />
`ata za ~ovekovite prava nesomneno e i donesuvaweto na Kodeksot za<br />
odnesuvawe na licata odgovorni za primena na zakonot koi vo prv red<br />
se odnesuvaat na slu`bite koi imaat funkcija na za{tita na javniot<br />
red i mir, odnosno poredokot (policija, sudska policija i se razbira<br />
slu`bata na bezbednost vo kaznenite ustanovi - nadzornici, komandiri<br />
i zapovednici koi pri vr{eweto na svoite zada~i imaat ovlastuvawa<br />
na policajci).<br />
Ovie pravila nastanaa so rezolucijata 34/69 od 17 dekemvri 1979<br />
godina kako zvani~en dokument na ON.<br />
12. So cel za poefikasna primena na ovoj Kodeks vo nacionalnite<br />
zakonodavstva, Sedmiot kongres na ON usvoi rezolucija so koja<br />
od dr`avite - ~lenki se baraat naj{iroki informacii za policiskite<br />
kadri za zna~eweto i sodr`inata na negovite pravila, dostavuvawe na<br />
periodi~ni izve{tai za nivnoto sproveduvawe vo `ivot i prezemawe<br />
49
na soodvetni merki od strana na Komitetot za spre~uvawe i suzbivawe<br />
na kriminalitetot za implementacija na ovoj instrument.<br />
13. Postapuvaj}i spored rezolucijata i mandatot na Sedmiot<br />
kongres Komitetot vo fazata na podgotvuvaweto na Osmiot kongres go<br />
podgotvi i Nacrtot na Osnovnite principi za upotreba na sila i ogneno<br />
od strana na licata odgovorni za primena na zakonot kako i Upatstvo<br />
za efikasna primena na Pravilata za povede-nie na policiskite<br />
kadri, koi bea verificirani na interregionalnite podgotvitelni<br />
sostanoci za toj kongres, a potoa i usvoeni na samiot kongres.<br />
14. Me|u dokumentite koi se odnesuvaat na za{titeta na ~ovekovite<br />
prava od na{ neposreden interes vo ovoj penolo{ki <strong>kompendium</strong><br />
se vklu~eni i Standardnite minimalni pravila na Obedine-tite nacii<br />
za priemana na sudski postapki sperema malolet-nicite, ili tn.<br />
Pekin{ki pravila so ogled deka do finalizacija na ovoj dokument<br />
do{lo vo glavniot grad na Narodna Republika Kina. I ovoj dokument e<br />
podgotven vrz osnova na ideite izrazeni vo Univer-zalnata deklaracija<br />
za pravata na ~ovekot i vo odredbite od ~l. 9 st. 4 i 14 na Me|unarodniot<br />
pakt za gra|anskite i politi~kite prava.<br />
Poa|aj}i od tie idei na {estiot kongres na ON odr`an vo Karakas<br />
vo 1980 godina e usvoena rezolucija so koja se bara razrabotka na<br />
posebnite standardni pravila za maloletni~koto krivi~no pravosudstvo<br />
koi bi mo`ele da poslu`at kako model za koncipirawe na<br />
kriminalnata politika, krivi~noto pravo, krivi~nata postapka i<br />
re`imot na izdr`uvaweto na sankciite sprema maloletnicite.<br />
Po podolga podgotovka nacrtot na ovie minimalni standardi e<br />
izgotven na internacionalniot sostanok odr`an vo Peking, a potem<br />
usvoen na Sedmiot kongres na ON vo 1980 godina, za vedna{ potoa,<br />
zaedno so ostanatite odluki na ovoj Kongres, da stane predmet na<br />
rasprava na Generalnoto sobranie na ON vo ramkite na rezolucijata<br />
40/33 od 29 noemvri 1985 godina, koga e i ednoglasno prifaten.<br />
Ovoj dokument vo {est delovi go sodr`i sistematiziranoto<br />
iskustvo na sovremenata civilizacija od razli~ni politi~ki, ideolo{ki<br />
i socioekonomski sredini vo odnos na polo`bata na maloletni~koto<br />
krivi~no pravosudstvo. Opfateni se i pra{awa vo vrska so<br />
institucionalniot i voninstitucionalniot tretman na maloletnite<br />
delinkventi, planiraweto i formuliraweto na kriminalnata politika<br />
vo ovaa oblast, kako i evaluacijata i istra`uvawataa na efikasnosta<br />
na preventivnite i represivnite sistemi na reagirawe na maloletni~kiot<br />
kriminalitet. Toa zna~i deka dokumentot ne gi sodr`i<br />
samo principite na krivi~noto pravosudstvo na maloetnicite (Del I)<br />
tuku i minimalnite standardi za istragata, goneweto i odstapuvaweto<br />
od gonewe (Del II), fazata na sudskoto postapuvawe i odlu~uvawe (Del<br />
50
III), voninstitucionalniot i institucionalniot tretaan (Delovite IV,<br />
V) i evaluacijata na sistemot i kriminalnata politika.<br />
15. Petnaesetiot dokument prilo`en vo ovoj <strong>kompendium</strong> se odnesuva<br />
na voninstitucionalnite merki. Stanuva zbor za Standard-nite<br />
minimalni pravila na Obedinetite nacii za vonzavodskite merki, vo<br />
penolo{kata literatura poznat i kako Tokiski pravila. Ovoj dokument<br />
be{e usvoen od strana na Generalnoto sobranie so rezolucija 45/<br />
110 od 14 dekemvri 1990 godina.<br />
16. Deklaracijata za osnovnite na~ela na pravdata za `rtvite na<br />
kriminalot i zloupotrebata na ovlastuvawata, be{e prepora~ana za<br />
usvojuvawe na Sedmiot kongres i usvoena od strana na Generalnoto<br />
sobranie so rezolucija 40/34 od 29 noemvri 1985 godina.<br />
17. Ramkovnata spogodba ili model za transfer na stran-ski<br />
zatvorenici i Preporakata za postapuvawe so stranski zatvorenici<br />
bea usvoeni od strana na Sedmiot kongres i prifateni od strana na<br />
Generalnoto sobranie na ON so rezolucija 40/146 od 13 dekemvri 1985<br />
godina.<br />
18. Ramkovnata spodgodba za prenos na nadzorot vrz prestapnicite<br />
koi se uslovno osudeni ili se nao|aat na usloven otpust, e<br />
usvoena od strana na Generalnoto sobranie so rezolucija 45/119 od 14<br />
dekemvri 1990 godina<br />
19. Humanitarnite aktivnosti na Megunarodniot Crven Krst vo<br />
korist na pritvorenite lica, e dokument koj se odnesuva na podobruvawe<br />
na `ivotnite uslovi na pritvorenite lica vo situacii na vnatre{ni<br />
nemiri i tenzii.<br />
20. Posledniot dokument od na{ interes, koj se odnesuva na penolo{kata<br />
problematika e vo najneposredna vrska so prethodniot.<br />
Stanuva zbor za Memorandumot za humanitarnite aktivnosti na Me|unarodniot<br />
Crven Krst vo korist na pritvorenite lica.<br />
V. KONGRESI NA ME\UNARODNOTO ZDRU@ENIE ZA<br />
KRIMINOLOGIJA<br />
Me|unarodnoto zdru`enie za kriminologija (La Societe Internationa-le<br />
de Criminologie - SIC) e nevladino zdru`enie osnovano vo Rim<br />
1938 godina od nau~ni rabotnici koi samostojno mu pristapile. Ova<br />
zdru`enie sekoja petta godina odr`uva me|unarodni kongesi, a sekoja<br />
godina i me|unarodni kriminolo{ki kursevi 30 . Dosega{nite kongresi<br />
30 Od brojnite kriminolo{ki kursevi na ova zdru`enie go izdvojuvame<br />
onoj {to be{e odr`an vo Rim 1966 godina. Na ovoj kurs bea prezentirani 35<br />
predavawa od strana na poznati kriminolozi, penolozi i psihijatri, a be{e<br />
51
na ova zdru`enie se odr`ani vo: 1. Rim, 1938, 2. Pariz, 1950, 3. London,<br />
1955, 4. Hag, 1960, 5. Montreal, 1965, 6. Madrid, 1970, 7. Beograd, 1973, 8.<br />
Lisabon, 1979, 9. Dunaj (Avstrija), 1983, 10. Hamburg, 1988 i 11. Budimpe{ta,<br />
1993 godina.<br />
Inicijativata za svikuvawe na prviot me|unaroden kriminolo-<br />
{ki kongres poteknuva od italijanecot Bewino di Tulio (Benigno di<br />
Tullio), a pripremite za negovo odr`uvawe zapo~naa od 1934 godina.<br />
Najzna~aen rezultat na ovoj kongres e usvoeniot stav deka na prou-<br />
~uvaweto na li~nosta na kriminalecot treba da mu se posveti najgolemo<br />
vnimanie vo site fazi na pravosudnata dejnost (istraga, sudewe<br />
i izvr{uvawe na kaznata) i deka vo toa prou~uvawe treba da se ostavri<br />
minimum na sorabotka na site organi koi u~estvuvaat vo pravosudstvoto<br />
31 .<br />
Na vtoriot me|unaroden kongres za kriminologija odr`an vo<br />
Pariz 1950 godina se rasprava{e za zatvorot kako kriminogen faktor.<br />
Glavniot referat na ovaa tema be{e izraboten od strana na ekspertite<br />
na francuskata Sekcija za zatvori. Vo nego se vr{i podelba na<br />
negativnite vlijanija {to vo zatvorot mo`at da se opredelat kako<br />
faktori od fizi~ka, psiholo{ka i socijalna priroda.<br />
Me|u faktorite {to doveduvaat do fizi~ki posledici kaj zatvornicite<br />
bea istaknati nedovolnata ishrana, nepovolnite smestuva~ki<br />
i higienski uslovi, nedostigot na prirodna svetlost kako i lo{ata<br />
organizacija na rabotata so ustanovite. Site ovie okolnosti ja<br />
vlo{uvaat zdravstvenata sostojba na zatvornicite, ovozmo`uvaat {irewe<br />
na zarazni bolesti i zgolemuvawe na smrtnosta na ovaa populacija.<br />
Kako ekstremen primer za toa vo referatot se naveduva deka<br />
vo francuskite zatvori imalo tripati pove}e zaboleni od tuberkuloza<br />
odo{to na sloboda 32 .<br />
Negativnite posledici vrz psihata na li~nosta zapo~nuvaat so<br />
izrekuvaweto na osudata i osobeno so priviot kontakt so zatvorot.<br />
organizirana i poseta na Centarot za opservacija i tretman vo Rebibija.<br />
Glavnata tema na kursot glase{e: "Problemi na tretmanot na osudenite lica<br />
od krivi~nopraven, op{testven psihijatriski i penolo{ki aspekt. Vidi:<br />
Petrovi}, M. XV Internacionalni kurs kriminologije, JRKKP, Beograd, 1966/1, str.<br />
141-145.<br />
31<br />
Vidi: Markovi}, T. Tre~i me|unarodni kriminolo{ki kongres, Priru~nik,<br />
Zagreb, 1955/5, str. 453.<br />
32<br />
Vo ovoj kontekst treba da se znae deka podatocite {to bea koristeni<br />
od francuskata Sekcija za zatvori pri izrabotkata na referatot se<br />
mo{ne stari. Imeno, ovie podatoci go opfa}aat periodot od 1886 do 1938, a<br />
samo nekoi od niv i periodot po vtorata svetska vojna. Vidi: Popovi}, V. op.<br />
cit, str. 73.<br />
52
Osudenikot do`ivuva emotiven {ok, strav i nespokojstvo {to go vodat<br />
vo depresivni sostojbi, a po podolg prestoj vo zatvorot i vo psihozi.<br />
Toj se sudira so okolnosta deka e li{en od sloboda, deka vleguva vo<br />
zatvor kade postojat ograni~eni mo`nosti vo pogled na dvi`eweto,<br />
ishranata, odr`uvaweto na seksualnite vrski i sl. Vo uslovi na vladeewe<br />
na prisilba i site mo`ni li{uvawa i ograni~uvawa se sozdava<br />
~ovek koj se naviknuva na monoton `ivot, na `ivot vo koj se gubi negovata<br />
inicijativnost. Zatvorenikot od koj ne se bara vlo`uvawe na<br />
pogolemi intelektualni usilbi nu`no se pretvora vo avtomat, vo bezli~en<br />
~ovek {to ve}e e nesposoben za samostojno i prikladno snao-<br />
|awe. Nakratko vo novata tn. zatvorska sredina se sozdava takva<br />
atmosfera {to silno e obremeneta so lagi, simulirawa, lukavstva, licemerstvo<br />
i sli~ni "vrednosti", odnosi i povedenija koi pretstavuvaat<br />
zna~aen kriminogen faktor.<br />
Negativnite posledici od zatvorot vo socijalen pogled se odnesuvaat<br />
na vlo{enite semejni odnosi kako i problemite vo vrska so<br />
nao|aweto na vrabotuvawe po izleguvaweto na sloboda. Posledicite<br />
vrz semejstvoto na osudenikot mo`at da bidat od najrazli~en vid i<br />
~esto mnogu te{ki. Li{uvaweto od sloboda najprvin e povrzano so<br />
psiholo{kiot {ok, sramot i kompleksite {to osobeno gi ~uvstvuvaat<br />
decata na osudenikot. Negativen odnos ostvaruvaat i ~estite razvodi<br />
na brak kako i materijalnata nezgri`enost na ~lenovite na semejstvoto.<br />
Seto toa doveduva do apsurdni situacii od koi mo`e da se oceni<br />
deka so opredelena osuda ~lenovite na semejstvoto ~esto pati se duri i<br />
pote{ko kazneti od samiot osudenik.<br />
Na petiot kongres na ova zdru`enie odr`an vo Montreal 1965 godina<br />
be{e raspravano i na tema "Tretman na delinkventite (polnoletni<br />
i maloletni)". I pokraj aktuelnosta na temata na ovoj kongres<br />
ne bea postignati zabele`itelni rezultati vo prv red poradi negovata<br />
lo{a organizacija.<br />
Glavna tema na {estiot kriminolo{ki kongres odr`an vo Madrid<br />
1970 godina be{e: "Nau~noto istra`uvawe vo kriminologijata<br />
(vrska me|u teorijata i praktikata)". Na ovaa tema be{e raspravano vo<br />
tri sekcii 33 od koi vo ramkite na vtorata be{e postaven problemot na<br />
probacijata i sli~ni merki kako {to se emstvo za vreme na sudeweto,<br />
sloboda pod nadzor kako i nekoi aspekti na tretmanot na osudenite.<br />
33<br />
Pokraj rabotata na ovie sekcii na kongresot deluva{e i posebna<br />
sekcija koja se zanimava{e so kriminolo{kite istra`uvawa {to se vo tek.<br />
Vodena e i diskusija na "trkalezna masa", a bea odr`ani i tradicionalnite<br />
pradavawa po odbrani temi. Vidi: A~imovi}, M. {esti me|unarodni kriminolo{ki<br />
kongres, JRKKP, Beograd, 1971/1, str. 81-86.<br />
53
Na kongresot be{e prezentiran razvojot na prognosti~kite studii vo<br />
odnos na probacijata i bea izneseni opredeleni slabosti od primenata<br />
na ovoj vo osnova korisen i op{to poznat institut osobeno kako zamena<br />
na kaznata zatvor. Vo taa smisla bea navedeni i faktorite od koi<br />
zavisi uspe{nosta odnosno neuspe{nosta na probacijata. Me|u niv bea<br />
poso~eni: za~estenosta na probacijata, selekcijata i tipologijata na<br />
prestapnici i prestapi, periodi i sledewe na probacijata, polo`bata<br />
na probaciskiot slu`benik, uslovite i obvrskite kaj probacijata,<br />
op{testvenata sredina i praktikata na otpovikuvawe. Interesna e i<br />
konstatacijata na nekoi u~esnici deka vo stvarnosta ne e doka`ano<br />
deka probacijata kako isklu~iva merka ima podobro dejstvo od pari~nata<br />
kazna ili, naprosto, od bilo kakvi kazni, nitu pak deka e definitivno<br />
razjasneto dali rakovodeweto na probaciskiot slu`benik e<br />
zna~ajno za uspehot na probaciskata praktika 34 .<br />
Na semiot kongres odr`an vo Beograd 1973 godina 35 vo ramkite na<br />
tretata tema "Evaulacija na sistemot na kriminalnata politika" bea<br />
pomesteni opredeleni penolo{ki pra{awa. Ottamu se izdvojuva preporakata<br />
na interakcionisti~kata kriminolo{ka orientacija za dekriminalizacija<br />
na opredeleni formi na povedenie, redukcija na strogosta<br />
na sankciite i koristewe na drugi sistemi na op{testvena kontrola<br />
kako i razvivawe i podobruvawe na op{testvenata kontrola vo<br />
odnos na sistemot na kaznuvaweto 36 . Na kongresot bea razgleduvani i<br />
problemite na terapeutskata zaednica i evaluacijata na nejzinite rezultati<br />
kako i buntovite i otporite vo kaznenite ustanovi. Ovie problemi<br />
bea pomesteni me|u osumte temi vo rabotnata grupa koja se<br />
zanimava{e so istra`uvawata {to se vo tek.<br />
Na osmiot me|unaroden kongres za kriminologija odr`an vo Lisabon<br />
1979 godina me|u drugoto be{e postaven i problemot na postapuvaweto<br />
so osudenite lica. Glavnite pra{awa vo vrska so ovoj problem<br />
za koi se rasprava{e vo ramkite na tretata sekcija se odne-suvaa<br />
na sredstvata so koi raspolaga sovremenoto op{testvo za popravawe<br />
na osudenite lica, za celite na tretmanot i na~inot na nivnoto postignuvawe<br />
i za toa kako treba da se dopolnat sfa}awata za odmazdata i<br />
resocijalizacijata vo uslovi na postoewe na reformisti~ki, reduk-<br />
34<br />
Vidi: ibid, str. 84.<br />
35<br />
Generalnata tema na ovoj kongres be{e naslovena: 'Kriminologija i<br />
globalnoto op{testvo". Rabotata na kongresot se odviva{e vo tri sekcii i<br />
tri rabotni grupi. Vidi: Materijali VII me|unarodnog kongresa za kriminologiju,<br />
JRKKP., Beograd, 1973/3, str. 351-485.<br />
36<br />
Vidi: Nau~ni zaklju~ci VII Me|unarodnog kongresa za kriminologiju,<br />
JRKKP, Beograd 1973/3, str. 489.<br />
54
cionisti~ki i abolicionisti~ki teorii za ulogata na zatvorot. Reformisti~kata<br />
teorija se zalaga za nova penologija vo koja so pomo{ na<br />
soodvetni kadri vo zatvorot sepak e mo`no podobruvawe na ~ovekovoto<br />
povedenie. Redukcionistite se protiv koristeweto na li{uvaweto<br />
od sloboda, za korenito ograni~uvawe na ovaa kazna smetaj}i<br />
deka tretmanot i resocijalizacijata ne se mo`ni vo zatvorite kade<br />
vladee diskriminacija i samovolie. Privrzanicite na abolicionisti~kata<br />
teorija se vo pomal broj. Nivnata zalo`ba e da se zabrani kaznata<br />
li{uvawe od sloboda i da se koristat merki {to se izvr{uvaat<br />
na sloboda, bolni~ko lekuvawe i sl.<br />
I na ovoj kongres bea povtoreni mnogubrojnite {tetni vlijanija<br />
na psihosocijalnata atmosfera vo kaznenite ustanovi vrz li~nosta na<br />
osudenikot. Za nivnoto nadminuvawe be{e prepora~ano podobruvawe<br />
na zatvorskata arhitektura, kadrovskata struktura na zatvorskiot personal<br />
("menuvawe na onie koi menuvaat") kako i voveduvawe na novi<br />
nau~ni metodi vo procesot na prevospituvaweto. Vo ovaa smisla bea<br />
podr`ani i alternativite na kaznite zatvor so posebni zalo`bi za ~esto<br />
koristewe na "odvra}aweto" (diversion) i drugi programi za smaluvawe<br />
na brojot na licata {to se upatuvaat vo zatvor kako i dekrimina-lizacija<br />
na poedini dela i smaluvawe na krivi~nite osudi.<br />
Neizostana i zalo`bata za sproveduvawe pogolem broj eksperimentalni<br />
i evolutivni penolo{ki istra`uvawa 37 .<br />
Na krajot samo }e spomeneme deka i na desetiot kriminolo{-ki<br />
kongres odr`an vo Hamburg 1988 godina poslednata (~etvrtata) tema<br />
be{e naslovena "Kriza na kaznata: zna~ewe i perspektivi".<br />
Od gornite navodi proizleguva konstatacija za neodminlivoto<br />
zna~ewe na kriminolo{kite soznanija vo unapreduvaweto na penologijata.<br />
Vo toj pogled centralno mesto mu pripa|a na poznavaweto na<br />
kriminolo{kite karakteristiki na storitelite na krivi~nite dela<br />
{to se javuva kako neophoden uslov za pozitivno menuvawe na osudenikot.<br />
Ottamu i op{tiot vpe~atok deka na kongresite na ova me|unarodno<br />
zdru`enie dominira{e doverbata vo realnosta na modelot na<br />
resocijalizacijata i potrebata od negovo natamo{no usovr{uvawe.<br />
Ovoj zaklu~ok vpro~em jasno proizleguva i od naslovot na navedenata<br />
tema od kongresot vo Hamburg.<br />
37<br />
Vidi: Vodopivec, K i Pe~ar, J. VIII Me|unarodni kongres Lisabon, 4-9<br />
septembra 1979, JRKKP, Beograd, 1978/4, str. 144-146 i 153.<br />
55
G. KONGRESI NA ME\UNARODNOTO ZDRU@ENIE ZA KRIVI^NO<br />
PRAVO<br />
Me|unarodnoto zdru`enie za krivi~no pravo (L'Assotiation<br />
Interna-tionale de Droit Pénal - AIDP) e osnovano vo 1924 godina vo Pariz.<br />
Ova zdru`enie e naslednik na starata Me|unarodna unija za krivi~no<br />
pravo 38 i vo sebe gi vklu~uva site pravnici na svetot bez ogled na<br />
koja krivi~nopravna {kola i pripa|aat. Zdru`enieto sekoja treta ili<br />
~etvrta godina organizira me|unarodni kongresi, godi{ni kolokviumi<br />
39 i redovno go izdava spisanieto "Revue internationale de droit penal".<br />
Dosega se odr`ani petnaeset kongresi na ova zdru`enie i toa: 1.<br />
Brisel, 1926, 2. Bukure{t, 1929, 3. Palermo, 1933, 4. Pariz, 1937, 5. @eneva,<br />
1947, 6. Rim, 1953, 7. Atina, 1957, 8. Lisabon, 1961, 9. Hag, 1964, 10.<br />
Rim, 1969, 11. Bukure{t, 1974, 12. Hamburg, 1979, 13. Karakas, 1984, 14.<br />
Viena, 1989 i 15. Rio de @aneiro, 1994 godina.<br />
Desetiot me|unaroden kongres na zdru`enieto za krivi~no pravo<br />
e odr`an vo Rim, 1969 godina. Vtorata sekcija na ovoj kongres rasprava{e<br />
za ulogata na sudot vo odreduvaweto i primenata na kaznata. Vo<br />
referatite i diskusiite be{e iznesena dilemata vo koja mera e mo`no<br />
i celishodno sudot da go utvrduva traeweto i osnovniot vid na re`imot<br />
na izvr{uvaweto na kaznata osobeno koga se raboti za li{uvaweto<br />
od sloboda, odnosno vo koja mera toa pra{awe spa|a vo kompetencija<br />
na sudot ili administracijata nadle`na za izvr{uvawe na kaznata.<br />
Konstatirano e deka vo sovremenite zakonodavni sistemi glavno funkcioniraat<br />
tri osnovni modeli: tradicionalniot model koj na sudot<br />
mu dava ovlastuvawe da gi utvrdi vidot i visinata na kaznata, modelot<br />
koj na sudot mu dava ovlasuvawe za poprecizno utvrduvawe na osnovniot<br />
re`im i vidot na institucijata za izvr{uvawe na kaznata i tret<br />
model {to zakonodavno e usvoen na primer vo Francija i Italija spored<br />
koj sudijata ima golemi ovlastuvawa da intervenira vo izvr{uva-<br />
38<br />
Me|unarodnata unija za krivi~no pravo ili, poto~no, Me|unarodnoto<br />
kriminalisti~ko zdru`enie (Internationale Kriminalistiche Vereingung - IKV)<br />
e zdru`enie koe vo 1889 godina go osnovale List, Prins i Van Hamel. Ova zdru`enie<br />
na me|unaroden plan se zalaga{e za reforma na klasi~noto krivi~no<br />
pravo vo soglasnost so ideite na sociolo{kata {kola. Zdru`enieto odr`a 12<br />
me|unarodni kongresi i toa: 1. Brisel, 1889, 2. Bern, 1890, 3. Kristiania, 1891,<br />
4. Pariz, 1893, 5. Anvers, 1894, 6. Linc, 1895, 7, Lisabon, 1897, 8. Budimpe{ta,<br />
1889, 9. Petrovgrad, 1902, 10. Hamburg, 1905, 11. Brisel, 1910, 12. Kopenhagen,<br />
1913 godina.<br />
39 Prviot kolokvium na AIDP e odr`an na inicijativa na Prof. Bogdan<br />
Zlatari} vo Dubrovnik, 1971 godina. Vidi: {eparovi}, Z. Me|unarodni kolokvij<br />
o saobra~ajnim deliktima stranaca, JRKKP, Beograd, 1971/3, str. 505.<br />
56
weto na kaznata i modifikacijata na tretmanot. Na kongresot nadvladea<br />
mislewe deka sudijata treba da intervenira vo fazata na izvr-<br />
{uvaweto na krivi~nite sankcii vo svojstvo na za{titnik na pravata<br />
na osudenite lica. Negovata uloga vo izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii<br />
e podr`ana i od aspekt na potrebata za izmeni odnosno prilagoduvawe<br />
na tretmanot {to podrazbira ostvaruvawe i na baraweto od<br />
ne tolku striktno fiksirawe na vidot i visinata na kaznata vo<br />
procesot na sudeweto. Nakratko, osnovnata preporaka vo odnos na ova<br />
pra{awe be{e deka vo ramkite na svoite kompetencii sudijata treba<br />
da se vklu~i vo izvr{uvaweto na kaznite i merkite na bezbednost so<br />
u~estvo na javniot obvinitel i branitelot na osudenoto lice 40 .<br />
Raspravata vo ramkite na pravnata sekcija na edinaesetiot me|unaroden<br />
kongres za krivi~no pravo (Budimpe{ta, 1974) be{e isklu~ivo<br />
posvetena na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii 41 . Od taa<br />
rasprava proizleze i zna~ajna rezolucija vo koja kaznenata politika<br />
{to prete`no e orientirana vrz kaznite li{uvawe od sloboda do`ivea<br />
ednodu{na i ostra kritika. Vo rezolucijata e navedeno deka glavnite<br />
usilbi treba da bidat naso~eni kon iznao|awe merki {to }e gi<br />
zamenat kaznite li{uvawe od sloboda. Zatoa se prepora~uva primena<br />
na ve}e postojnite sankcii - li{uvawe ili ograni~uvawe na prava ili<br />
disciplinski sankcii, vo veduvawe novi metodi vo borba protiv<br />
kriminalitetot sekoga{ koga se raboti za krivi~ni dela od pomalo<br />
zna~ewe ili za posebni kategorii na storiteli i {iroko koristewe<br />
na institutot nadzor i staratelstvo (vrz individualen plan - uslovna<br />
osuda, a vrz op{testveni na~ela - anga`irawe na kolektivni i op{testveni<br />
organizacii) 42 .<br />
Na dvanaesetiot kongres na ova zdru`enie odr`an vo Hamburg<br />
1979 godina vo ramkite na prvata sekcija be{e pomestena temata<br />
"Krivi~ni dela od nebri`nost, nivno spre~uvawe i postapuvawe so<br />
delinkventite". Vo vrska so problemot na tretmanot na nebre`ni storiteli<br />
na krivi~ni dela bea razgleduvani slednive pra{awa: a) op{ti<br />
principi na postapkata so delinkventite od nebre`nost, b) sredstvata<br />
i metodite za nivno prevospituvawe, v) principite na nivnata penitencijarna<br />
klasifikacija, g) specifi~nosti na izvr{uvaweto na<br />
40<br />
Vidi: Coti}, D. Deseti me|unarodni kongres za krivi~no pravo (Rim,<br />
1969), JRKKP, Beograd, 1970/3, str. 573-574<br />
41<br />
Po{iroko za rabotata na ovaa sekcija vidi: Kiraly, T. Evolucija metoda<br />
i sredstava krivi~nog prava (Generalni izve{taj za I sekciju), JRKKP, Beograd,<br />
1974/3, str. 377-402.<br />
42<br />
Vidi: Rezolucije XI me|unarodnog kongresa za krivi~no pravo (Rezolucija<br />
za I sekciju), JRKKP, Beograd, 1975/1, str. 87-88.<br />
57
kaznite {to ne povlekuvaat li{uvawe od sloboda za ovaa kategorija na<br />
osudenici, d) organizacija na specijalizirani zavodi, |) koristewe na<br />
re`imot na polusloboda i sl. 43 Od raspravata po ovie pra{awa<br />
proizleze preporaka spored koja pri opredeluvaweto na sankciite za<br />
krivi~nite dela od nebre`nost treba da se vodi smetka za razli~nite<br />
vidovi na tie sankcii i za karakteristikite na stori-telite. Vo taa<br />
smisla treba da se primenuvaat drugi sankcii, a ne onie koi se sostojat<br />
vo li{uvawe od sloboda. Dokolku sepak e izre~ena kaznata li{uvawe<br />
od sloboda treba da se primenat poluzatvorski i analogni merki.<br />
Isto taka mo`e da se primeni i osloboduvawe od kazna so ili bez<br />
merki na op{testvena za{tita ili vospitni merki 44 .<br />
Tretata sekcija na ovoj Kongres rasprava{e za problemite za<br />
za{tita na ~ovekovite prava vo krivi~nata postapka. Na svojata treta<br />
sednica ovaa Sekcija rasprava{e za li{uvaweto od sloboda i preventivniot<br />
zatvor, za pravata i interesite na `rtvite na krivi~nite<br />
dela, za me|unarodnata za{tita na ~ovekovite prava i za specijalnata<br />
rezolucija so preporaka na ON da go usvoi Nacrtot na Konvencijata za<br />
prevencija i suzbivawe na ma~ewe, Nacrtot na Zakonikot za krivi~nite<br />
dela protiv mirot i sigurnosta na ~ove{tvoto i Nacrtot na<br />
Zbirot na principite za za{tita na licata li{eni od sloboda. 45<br />
Vo ramkite na tretata sekcija na trinaesetiot me|unaroden kongres<br />
za krivi~no pravo vo Kairo 1984 godina be{e pomestena temata<br />
"Otstapuvawe od gonewe i mirewe vo krivi~nite predmeti" 46 . Otstapuvaweto<br />
od gonewe (Diversion) vo su{tina zna~i otklonuvawe od<br />
redovniot voobi~aen tek na postapuvawe vo krivi~nata procedura.<br />
Ovde se raboti za ednostano otstapuvawe od gonewe ili za otstapuvawe<br />
od gonewe so intervencija vrz osnomni~eniot storitel na krivi~noto<br />
delo. Ednostavnoto otstapuvawe se potpira vrz uveruvaweto na<br />
policijata ili javniot obvinitel deka osomni~enoto lice }e ja nadomesti<br />
{tetata {to ja storilo na `rtvata bez da se proglasi za vinovno<br />
i bez da mu bide izre~ena bilo kakva krivi~na sankcija. Kaj otstapuvaweto<br />
od gonewe so intervencija isto taka doa|a do otstapuvawe od<br />
43<br />
Vidi: XII Me|unarodni kongres za krivi~no pravo, JRKKP, Beograd,<br />
1977/1, str. 126.<br />
44<br />
Vidi: Horvati}, @. Krivi~na dela iz nehata, njihovo spre~avanje i postupanje<br />
sa delikventima, JRKKP, Beograd, 1980/2, str. 234 i Rezolucije XII Me|unarodnog<br />
kongresa za krivi~no pravo, JRKKP, Beograd, 1980/3-4, str. 557-558.<br />
45<br />
Vidi: Krapac, D. Za{tita Ljudskih prava u krivi~nom postupku, JRKKP,<br />
Beograd, 1980/2, str. 249-250.<br />
46<br />
Vidi: Horvati}, @. XIII Me|unarodni kongres za krivi~no pravo, (Kairo 1-<br />
7 oktobra 1984), JRKKP, Beograd, 1984/3-4, str. 514-518.<br />
58
edovnata krivi~na postapka so toa {to ovde imame svrtuvawe (potpirawe)<br />
vrz vonsudska neformalna postapka vo koja otsustvoto na presudata<br />
i krivi~nata sankcija se brani so postignuvawe na celta koja se<br />
sostoi vo otstranuvawe na opasnosta na delinkventot i konfliktnite<br />
situacii me|u storitelot i `rtvata preku nivno izmiruvawe. Vo dvata<br />
slu~ai, vsu{nost, se nastojuva da se iznajdat alternativi i supstituti<br />
na kaznuvaweto u{te vo ramkite na krivi~nata procedura.<br />
I pokraj toa {to na kongresot be{e prepora~ano vo idnina da mu<br />
se posveti po{iroko vnimanie na otstapuvaweto i mireweto vo krivi~nite<br />
raboti ostanuva vpe~atokot za postoewe brojni problemi vo<br />
oblasta na tn. "socijalizacija na krivi~noto pravo". Tuka vo prv red<br />
se javuva problemot na legalitetot kaj primenata na vtoriot vid merki<br />
i programi osobeno toga{ koga predhodno ne se obezbedeni sigurni<br />
dokazi za postoewe na deloto i odgovornosta na opredeleno lice.<br />
Na kongresot be{e zabele`ano deka mo`nite intervencii bez ogled<br />
na nivnoto ime ostanuvaat vo domenot na kaznuvaweto i zgora na toa<br />
deka takvite intervencii mo`at ponekoga{ da bidat i porepresivni<br />
od nekoi krivi~ni sankcii. Nakratko nedovolno jasnite definicii za<br />
vidot i sodr`inata na tie intervencii mo`at da go dovedat vo pra-<br />
{awe ostvaruvaweto na ~ovekovite prava na osomni~enite.<br />
D. KONGRESI NA ME\UNARODNOTO ZDRU@ENIE ZA<br />
OP[TESTVENA ODBRANA<br />
Me|unarodnoto zdru`enie za op{testvena odbrana (La Société internationale<br />
de défense sociale - SIDS) so sedi{te vo @eneva e osnovano<br />
1949 godina. Vo zdru`enieto se za~leneti privrzanicite na dvi`eweto<br />
na op{testvenata odbrana zaradi prou~uvawe na problemite vneseni<br />
vo negovata programa. Dosega se odr`ani slednive kongresi na ova<br />
zdru`enie: 1. San Remo, 1947, 2. Lie`, 1949, 3. Anvers (Antverpen),<br />
1954, 4. Milano, 1956, 5. Stokholm, 1958, 6. Beograd, 1961, 7. Le~e, 1966,<br />
8. Pariz, 1971, 9. Karakas, 1976 i 10. Solun, 1981.<br />
Prvite dva kongresi na ova me|unarodno zdru`enie bea od osniva~ki<br />
karakter {to ne be{e pre~ka vedna{ da bidat postaveni i razgleduvani<br />
zna~ajni kriminolo{ki, krivi~nopravni i penolo{ki pra-<br />
{awa. Centralna tema na kongresot vo San Remo be{e "Transformacijata<br />
na postojniot kaznen sistem vo sistemot na vospituvawe i<br />
tretman usoglasen so li~nosta na delinkventot", a na kongresot vo<br />
Lie` "Polo`bata na ~ovekot vo pravniot poredok i pravata na ~ovekot".<br />
Na ovie kongresi be{e istaknato deka samo so zakonodavno regulirawe<br />
na nau~nata opservacija na li~nosta i ve{to izbranite postapki<br />
vo penitencijarnata faza mo`e da bide postignato prevospi-<br />
59
tuvawe na osudenicite.<br />
Za generalna tema na tretiot kongres vo Anvers 1954 godina<br />
be{e opredelena 'Individualizacijata na presudata i izvr{uvaweto<br />
na kaznata (posmatrawe i resocijalizacija)". Od ovoj kongres e upateno<br />
brawe za elasti~no postavuvawe na izvr{uvaweto na kaznata taka<br />
{to vo toj proces }e mo`at da se vr{at soodvetni izmeni vo pogled na<br />
vidot i traeweto na sankciite 47 .<br />
^etvrtiot kongres na me|unarodnoto zdru`enie za op{testvena<br />
odbrana e odr`an vo Milano 1956 godina. 'Prevencija na krivi~nite<br />
dela protiv `ivotot i ~ovekoviot integritet" be{e negova osnovna<br />
tema vo ~ii ramki nema{e prostor za po{iroko dopirawe na penolo{-<br />
kata problematika.<br />
Pettiot kongres na ova zdru`enie e odr`an vo Stokholm 1958<br />
godina na tema: "Sudska ili administrativna intervencija na podra-<br />
~jeto na socijalno neprilagodeni deca i mladinci". Osnovnata tema<br />
be{e podelena vo tri osnovni pra{awa: 1. stadium vo razvojot na socijalno<br />
neprilagodenite maloletnici, 2. kompetentni organi i 3. izbor<br />
na merki za postapuvawe so maloletnici.<br />
Od penolo{ki aspekt posebno zna~ewe dobi raspravata po tretoto<br />
pra{awe. Vo pove}eto referati i diskusii be{e podvle~eno deka<br />
sprema maloletnite lica treba da se primenuva specijalen tretman<br />
~ija osnovna cel e vospituvawe, prevospituvawe i za{tita. Vospitnoprevospitnite<br />
merki treba da bidat razli~ni i dovolno diferencirani<br />
taka {to so niv mo`e da se vodi gri`a za razli~nite karakteristiki<br />
na maloletnikot. Pritoa glavniot akcent treba da se stavi na<br />
vonzavodskoto postapuvawe, a zavodskiot tretman da se ograni~i samo<br />
tamu kade {to vonzavodskite merki ne se adekvatni na li~nosta i potrebite<br />
na maloletnikot. Kaznata li{uvawe od sloboda ne treba da se<br />
eliminira koga se vo pra{awe i ovie lica me|utoa treba da se vnimava<br />
na nejzinata isklu~itelna primena, sekoga{ da ima vospitna uloga i<br />
da se izvr{uva vo specijalizirani zavodi za maloletnici. Za fizi~ki,<br />
mentalno i psihi~ki defektnite lica potrebna e i primena na specijalni<br />
merki 48 .<br />
[estiot kongres odr`an vo Belgrad i Opatija 1961 godina se zanimava{e<br />
so problemot vo koja mera se pravedni razlikite vo pravniot<br />
status i postapuvaweto sprema maloletnicite, pomladite polnol-<br />
47<br />
Kup~evi}-Mla|enovi}, R. Osnovi penologije, str. 125.<br />
48<br />
Za rabotata na ovoj kongres vidi pove}e: Kraus, B. Peti me|unarodni<br />
kongres dru{tvene odbrane, Priru~nik, Zagreb, 1958/6, str. 617-621 i Zlatari}, B. Peti<br />
me|unarodni kongres dru{tvene odbrane, Na{a zakonitost, Zagreb, 1958/11-12, str.<br />
539-548.<br />
60
etni lica i polnoletnite delinkventi, a sedmiot (Lecce, 1966) so merkite<br />
na bezbednost: "Zabrana na vr{ewe profesija i zabrana na vr{-<br />
ewe opredeleni aktivnosti" 49 .<br />
Od penolo{ki aspekt e zna~aen i osmiot me|unaroden kon-gres za<br />
op{testvena odbrana odr`an vo Pariz 1971 godina na tema: 'Tehnika<br />
na sudskata individualizacija". Problemot se odnesuva{e na tehnikite<br />
{to ovozmo`uvaat ostvaruvawe na sudskata individualizacija vo<br />
tekot na krivi~nata postapka sfatena vo po{iroka smisla, {to zna~i<br />
od pokrenuvaweto na postapkata do izvr{nata postapka, odnosno do<br />
prestanokot na izvr{uvaweto na merkata. Tematikata be{e obrabotena<br />
od najrazli~ni me|u koi i od penolo{ki aspekt za koi se rasprava{e<br />
na oddelni sekcii vrz osnova na ~etiri glavni referati 50 . Vrz<br />
osnova na ovie referati i diskusiite na kongresot be{e izrabo-ten<br />
sinteti~ki referat od strana na Prof. Lavaser (Lavasseur). Ovoj refrat<br />
ima{e za cel da gi opredeli osnovite na edna kriminalna politika<br />
{to }e bide vo duhot na op{testvenata odbrana i vrz taa osnova da<br />
predlo`i takva individualizacija {to }e bide osmislena od razli~ni<br />
stru~ni profili. Ottamu, bea aktuelizirani problemite na legalitetot<br />
na individualizacijata, na nau~nite, materijalnite i op{testvenite<br />
pretpostavki i mo`nosti za individualizacija i prifatlivosta<br />
na opredeleni sredstva za nejzinoto sproveduvawe 51 .<br />
Pravoto na ~ovekot da bide poinakov be{e vo centarot na vnimanieto<br />
na IX kongres na ova zdru`eni odr`an vo Karakas 1976 godina.<br />
Na ovoj kongres posveten na op{testvenata marginalnost i pravdata<br />
be{e istaknato deka marginalnosta ne zna~i malcinstvo na edni vo<br />
odnos na drugi, tuku neednakvost i diskriminacija od sekoj vid 52 .<br />
Ottamu i interesot za prou~uvawe na site aspekti {to doveduvaat do<br />
markirawe i stigmatizacijata, odnosno do marginalizacija na opredeleni<br />
grupi (hendikepirani lica, `eni, umno zaostanati, pripadnici<br />
na drugi rasi, etni~ko i kulturno malcinstvo i sl.). So oged na toa<br />
deka i osudenicite na kazni li{uvawe od sloboda pretstavuvaat<br />
49<br />
Pove}e za ovoj kongres vidi: Milutinovi}, M. Povodom VII Kongresa<br />
me|unarodnog udru`enja za dru{tvenu odbranu, JRKKP, Beograd, 1967/2, str. 273-<br />
275.<br />
50<br />
Referatite bea izraboteni od strana na V. N. Kudrjavcev (kriminolo{ki<br />
aspekt), D. Szabo i C. Morand (medicinasko-biolo{ki aspekt), G. Pisapia<br />
(pravni aspekt) i T. Eriksson (penolo{ki aspekt). Za sodr`inata na ovie referati<br />
pove}e kaj Tomi}-Mali}, M. Osmi me|unarodni kongres za dru{tvenu odbranu,<br />
JRKKP, Beograd, 1972, str. 344-347.<br />
51 Vidi: ibid, str. 347-349.<br />
52<br />
Vidi: Verin, J. IX Kongres me|unarodnog dru{tva za dru{tvenu odbranu,<br />
JRKKP, Beograd, 1976/3, str. 415.<br />
61
opredelena grupa od rabot na op{testvoto (marginalna grupa) na ovoj<br />
sobir be{e diskutirano i pra{aweto na nivnata marginalizacija, a so<br />
ogled na soodgovornosta na op{testvoto za nivniot status, i za nivnoto<br />
pravo da ostanat poinakvi odnosno da ne go prifatat "poop{testvuvaweto"<br />
(prevospituvaweto). Nadvladea misleweto deka zatvorenikot<br />
ima pravo da bide poinakov (da ja odbie resocijalizacijata) pod<br />
uslov toa pravo da ne gi zagrozuva pravata na drugite. Sepak od pove}emina<br />
be{e konstatirano deka taa tolerancija {to se javuva kako izraz<br />
na demokratska zrelost ne bi bila realna dokolku ne bide sledena i so<br />
solidarnost koga toa e potrebno i deka ne mo`e da bide rodena vo op{-<br />
testvo {to ne vr{i postojani usilbi vo nasoka na vospituvawe.<br />
Kone~niot zaklu~ok na kongresot ja istaknuva potrebata od sistematsko<br />
prou~uvawe na li~nosta na delinkventite, postojana gri`a<br />
za nivna rehabilitacija i edinstvo na krivi~nosto postapuvawe od po-<br />
~etokot na goneweto do izvr{uvaweto na merkata 53 .<br />
Po ovie razgleduvawa nu`no e da se istakne deka me|u osnovnite<br />
programski na~ela na op{testvenata odbrana od penolo{ki aspekt se<br />
izdvojuva ona spored koe taa se stremi kon otvoreno i smelo vklu~uvawe<br />
na sredstvata na individualniot tretman vo {iroka kriminalna<br />
politika {to }e im ja dade seta nivna vrednost, so {to }e dovede do celosna<br />
za{tita na op{testvoto preku za{tita na poedincite. Vo soglasnost<br />
so ova na~elo privrzanicite na ova dvi`ewe na svoite kongresi<br />
sesrdno se zalagaa za prilagoduvawe na tretmanot spored specifi~nite<br />
karakteristiki na storitelite na krivi~nite dela {to treba da<br />
se utvrdat vrz osnova na nau~no (medicinsko, psiholo{ko i sociolo{-<br />
ko) prou~uvawe na li~nosta. Pra{aweto na modernizacijata na tretmanot<br />
po pat na negova humanizacija i primenata na na~eloto na individualizacijata<br />
se, vsu{nost, glavnite penolo{ki problemi od kade<br />
mo`e da se izvle~e nivniot neposreden pridones vo unapreduvaweto na<br />
penolo{kata teorija i praktika.<br />
2. KOMISIJA ZA PREVENCIJA NA KRIMINALOT I<br />
KRIVI^NA PRAVDA<br />
Od 1992 godina politi~ko telo na ON vrz planot na kriminalnata<br />
kontrola e Komisijata za prevencija na kriminalot i krivi~na<br />
pravda (Commission on Crime Prevention and Criminal Justice - CCPC).<br />
Sostavena od pretstavnici na 40 vladi Komisijata e funkcionalno<br />
telo na Ekonomsko-socijalniot sovet na ON (ECOSOC). Komisijata e<br />
odgovorna za razvoj, sovetuvawe i ispituvawe na kriminalnata progra-<br />
53<br />
Vidi: ibid, str. 418.<br />
62
ma na ON i obezbeduvawe podr{ka za taa programa od strana na dr`avite-~lenki.<br />
CCPC be{e osnovana kako rezultat na eden podolg pregled na<br />
razvojot na programata na ON na ova podra~je, vo periodot me|u 1948 i<br />
svikuvaweto na Osmiot kongres na ON za prevencija na kriminalitetot<br />
i postapuvawe so prestapnicite. Pregledot be{e iniciran na<br />
devettata sednica na Komitetot za spre~uvawe i kontrola na kriminalitetot<br />
vo 1986 godina. Toj pregled be{e prezemen poradi zabele`anite<br />
neadekvatnosti vo programata, posebno vo pogled na organizirawe<br />
na resursite i strukturalnite ograni~uvawa spoeni so otsustvo<br />
na strukturen sistem na celi i prioriteti. Izve{tajot pod naslov:<br />
Potreba za kreirawe na efikasna me|unarodna programa za kriminal<br />
i pravosudstvo be{e odobren od strana na Komietot za spre~uvawe i<br />
kontrola na kriminalitetot na negovata edinaeseta sednica, odr`ana<br />
vo Viena 1990 godina. Vo toj izve{taj, koj pretstavuva osnova na reformskiot<br />
proces be{e navedeno deka:<br />
a) Kriminalitetot raste{e so op{t prosek od 5% godi{no<br />
{to e mo{ne nad procentot na porastot na populacijata;<br />
b) Se javija golemi promeni vo prirodata i obemot na<br />
kriminalot;<br />
v) Razvienite zemji odvojuvaa 2-3% od nivnite buxeti za<br />
spre~uvawe na kriminalot i za krivi~noto pravosudstvo, dodeka sporedbenite<br />
brojki za zemjite vo razvoj bea 9-24%;<br />
g) Dodeka Obedinetite nacii go imaa glavniot mandat i<br />
me|unarodnata konstituencija (bira~i) za da mo`e da se napravi zna-<br />
~aen pridones na dr`avite pomo{ni~ki vo borbata protiv kriminalot,<br />
niv im nedostasuva organizacionen i resursen kapacitet da go<br />
napravat toa;<br />
d) Otsustvoto na strukturalen sistem na celi i prioriteti<br />
dovede do razvle~ena, nestrukturna i neprioritetizirana programa, so<br />
razvoj na istata orientiran kon re{enija namesto kon ispolnuvawa;<br />
|) Visokoto nivo na kriminal i predizvikanite tro{oci<br />
gi spre~uvaa dr`avite da gi postignat nivnite op{testveni, kulturni,<br />
ekonomski i razvojni celi<br />
Gore spomnatiot izve{taj najavi potreba od odr`uvawe na samit<br />
ili ministerski sostanok za me|unarodna sorabotka za prevencija na<br />
kriminalot i krivi~noto pravosudstvo so cel da se postignat podobreni<br />
sredstva za me|unarodna sorabotka vo razre{uvawe na problemite<br />
vo vrska so prevencija na kriminalot i krivi~nata pravda, i, osobeno,<br />
za naso~uvawe na vnimanieto za ispolnuvawe na programata.<br />
Izve{tajot be{e sledovatelno odobren od strana na Osmiot kongres.<br />
Potoa Generalnoto sobranie so rezolucija 45/108 od 14 dekemvri<br />
1990 godina osniva me|uvladina rabotna grupa koja vrz osnova na izve-<br />
63
{tajot na Komitetot ima{e za cel da gi elaborira predlozite za sozdavawe<br />
na programa za prevencija na kriminalot i krivi~nata pravda.<br />
Me|uvladinata rabotna grupa za sozdavawe na efikasna programa za<br />
me|unaroden kriminal i pravda se sostana vo Viena od 5 do 9 avgust<br />
1991 godina.<br />
Soglasno rezolucijata 45/108 na Generalnoto sobranie, zaklu~ocite<br />
na me|uvladinata rabotna grupa bea zemeni za razgleduvawe na<br />
ministerskiot sostanok za sozdavawe efikasna programa za prevencija<br />
na kriminalot i krivi~nata pravda na ON, odr`an na 21 do 23 noemvri<br />
1991 godina. Zaklu~ocite na ministerskiot sostanok, so mali izmeni,<br />
bea prifateni od Generalnoto sobranie so rezolucija 46/152 od 18<br />
dekemvri 1991 godina.<br />
Generalnoto sobranie 46/152 me|u drugoto pobara obezbeduvawe<br />
na pojasna definicija na mandatot na Obedinetite nacii vo pogled na<br />
spre~uvawe na kriminalot i krivi~nata pravda. Vo prilogot na rezolucijata<br />
be{e isto taka potencirana ednoglasnosta na potrebata od<br />
osnivawe na nova energi~na programa na Obedinetite nacii, kako i za<br />
osnovawe na Komisija za prevencija na kriminalot i krivi~nata pravda<br />
so akcent na potrebata za zajaknuvawe na resursite na nejziniot<br />
Sekretarijat.<br />
Novo osnovanata Komisija za prevencija na kriminalot i krivi~nata<br />
pravda dobi zada~a da go razviva, upravuva nabquduva i ocenuva<br />
ispolnuvaweto na programata za prevencija na kriminalot i krivi-<br />
~nata pravda na ON. Ova e ogromna zada~a koja mo`e da bide popre~ena<br />
od golem broj faktori, me|u koi od kontinuiranata nesigurnost vo<br />
pogled na raspolo`ivite resursi potrebni za programata kako i obemot<br />
do koj Komisijata mo`e da ja kontrolira nivnata upotreba, potoa<br />
konfliktnite pritisoci za vklu~uvawe na izvesni aktivnosti, nedostig<br />
na vreme za razgleduvawe na razni opcii i nedostig na efikasen<br />
sistem za izvr{uvawe.<br />
Prioritetni oblasti na deluvawe na Komisijata se:<br />
- Me|unarodna aktivnost za borba protiv nacionalniot i<br />
me|u-narodniot, vklu~uvaj}i go i organiziraniot kriminal, ekonomskiot<br />
kriminalitet i pereweto na pari.<br />
- Promocija na ulogata na kriminalnata pravda za<br />
za{tita na okolinata<br />
- Kriminalna prevencija vo urbanite sredini, vklu~uvaj}i<br />
ja maloletni~kata i delinkvencijata so elementi na nasilstvo.<br />
- Podobruvawe na efikasnosta i pravi~nosta na pravniot<br />
kriminalen administrativen sistem<br />
Aspektite na osnovnite temi se selektiraat i razgleduvaat na<br />
sekoja godi{na sesija na Komisijata vo nejzinoto sedi{te vo Viena. Vo<br />
64
soglasnost so rezolucijata 1992/22 na Ekonomsko-socijalniot sovet,<br />
Komisijata povtorno gi razgleda site prioritetni temi na nejzinata<br />
15-ta sesija vo 1996 godina. Komisijata isto taka ja razgleda podgotovkata<br />
za tehni~ka pomo{ na barawe na zemjite ~lenki od oblasta<br />
kade kriminalnata programa za prevencija poseduva su{tinska nadle-<br />
`nost<br />
Za izvr{uvawe na politikata utvrdena od Komisijata e nadle`en<br />
Oddelot za kriminalna pravda (Criminal Justice Division) koj<br />
pretstavuva organ na Sekretarijatot na ON. Oddelot ja promovira<br />
upotrebata na me|unarodnite instrumenti na ON vrz planot na prevencijata<br />
i kontrolata na kriminalitetot preku javnite informativni<br />
aktivnosti i rabota vo dr`avite-~lenki za pro{iruvawe na nivnoto<br />
izvr{uvawe. Oddelot sobira, analizira i razmenuva me|unarodni<br />
statisti~ki podatoci i informacii. Rezultatot na ovie usilbi se izve{taite<br />
za kriminalnite trendovi za prevencijata i kriminalnata<br />
politika koi se izgotvuvaat sekoi dve godini.<br />
Oddelot izdava dve redovni publikacii:<br />
Godi{nikot-Me|unarodna revija za kriminalna politika (International<br />
Review of Criminal Policy) koj informira za metodite, tehnikata<br />
i pribli`uvaweto na kriminalnata politika do praktikata.<br />
Pregledot se izdava na angliski, francuski, ruski i {panski jazik.<br />
Spisanieto Kriminalna prevencija i kriminalna pravda (Crime<br />
Prevention and Criminal Justice Newletter) vo koi se prenesuvaat informacii<br />
za aktivnostite i politikata na ON vrz planot na kriminalnata<br />
pravda od strana na nau~ni i stru~ni rabotnici. Od 1980 godina<br />
ova spisanie se objavuva dva pati godi{no.<br />
3. OSTANATI ME\UNARODNI TELA, ORGANIZACII I<br />
ZDRU@ENIJA<br />
1. Zna~ajni razultati vo unapreduvaweto na penolo{kata misla i<br />
praktika se ostareni i od strana na Me|unarodnata fondacija za<br />
krivi~no pravo i kazneni zavodi.<br />
Me|unarodnata fondacija za krivi~no pravo i kazneni zavodi<br />
(Fondation Internationale Penal et Penitentiare - FIPP) e osnovana 1951<br />
godina so rasformiraweto na Me|unarodnata zatvorska komisija.<br />
Komisijata raspolaga{e so izvesen kapital (600.000 {vajcarski franci)<br />
koj ne be{e prenesen na ON tuku poslu`i za osnivawe na spomnatata<br />
fondacija. Nejzina zada~a be{e ovie sredstva da se iskoristat<br />
za unapreduvawe na slu`bite za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii.<br />
Ovaa fondacija organizira{e i me|unarodni sostanoci i publikuva{e<br />
brojni studii od oblasta na penologijata.<br />
65
2. Me|unarodnata kaznena reforma - Penal Reform International<br />
(PRI) e nezavisna, svetska, nevladina organizacija so 75 zemji ~lenki<br />
od site pogolemi kontinenti. Megunarodnata kaznena reforma postoi<br />
da gi podobri zatvorskite uslovi i da pottikne popraveden i po~esen<br />
na~in na rabota so lu|e koi go kr{at zakonot. Taa ima za cel da pomogne<br />
da se dovedat politikata i praktikata za krivi~na pravda vo soglasnost<br />
so me|unarodnite standardi.<br />
Me|unarodnata kaznena reforma be{e osnovana vo 1989 godina,<br />
zavedena vo Holandija i ima svoj me|unaroden odbor. Sekretarijatot £<br />
se nao|a vo London.<br />
Me|unarodnata kaznena reforma ima konsultativen status vo<br />
Obedinetite Nacii i so Sovetot na Evropa i status na nabquduva~ vo<br />
Afrikanskata komisija za ~ovekovi prava i prava na narodite.<br />
Me|unarodnata kaznena reforma se obiduva da postigne kaznena<br />
reforma priznavaj}i gi razli~nite kulturni konteksti, pri {to<br />
pottiknuva:<br />
- razvoj i primena na me|unarodnite instrumenti za ~ovekovi<br />
prava, zemaj}i go vo vid sproveduvaweto na zakonot, zatvorskite<br />
uslovi i standardi,<br />
- eliminacija na nepravdata i neeti~ka diskriminacija vo<br />
site kazneni ramki,<br />
- ukinuvawe na smrtnata kazna,<br />
- redukcija vo koristeweto na kaznata zatvor niz svetot,<br />
- koristewe konstruktivni nezatvorski sankcii {to<br />
pottiknuva socijalna reintegracija, zemaj}i gi predvid interesite na<br />
`rtvite.<br />
Me|unarodnata kaznena reforma raboti vo partnerstvo so lica i<br />
nevladini organizacii vo razni zemji i sorabotuva so vladi. Taa ne<br />
postavuva sopstveni nacionalni odvojuvawa. Me|unarodnata kaznena<br />
reforma pomaga da se vospostavat prakti~ni proekti za kaznena reforma<br />
vo 30 zemji {irum svetot, vklu~uvaj}i:<br />
- seminari za kaznena reforma za pravosudni slu`bi, zatvorski<br />
slu`benici i drugi zainteresirani grupi na Karibite, Centralna<br />
i Isto~na Evropa i Afrika,<br />
- novi nacionalni sistemi na op{testveni slu`bi kako<br />
alternativa na zatvorot vo Zimbabve,<br />
- programi za razvoj za vrabotenite vo nevladinite organizacii<br />
i vladinite slu`benici vo Albanija i Romanija,<br />
- model rabotilnici za tehni~ka obuka vo Senegal,<br />
- pomo{ na zatvorenici osudeni na smrtna kazna vo nekoi<br />
od zemjite na Komonveltot, vo podnesuvawe `albi do Komonveltot za<br />
~ovekovi prava na Obedinetite Nacii i do Dr`avniot Sovet na Velika<br />
Britanija.<br />
66
Me|unarodnata kaznena reforma ~etiri pati vo godinata objavuva<br />
bilteni na angliski, francuski i {panski jazik i raznesuva obimni<br />
informacii za zatvorskite uslovi i kaznenata reforam niz svetot.<br />
3. Ovde e interesno da se spomene deka ~etirite me|unarodni<br />
organizacii koi najneposredno se zanimavaat so problemite na kriminalitetot<br />
(SIC, AIDP, SIDS i FIPP) vo 1960 godina odlu~ile sekoja godina<br />
po edna od niv da odr`uva me|unarodni kongresi, a pettata godina<br />
da bide rezervirana za odr`uvawe na zaedni~ki me|unaroden kolokvium.<br />
Prviot takov kolokvium e odr`an vo Belagio (Bellagio) - Italija<br />
vo 1963 godina na tema: "Du{evno abnormalni delinkventi". Vo<br />
ramkite na ovaa tema be{e raspravano i za problemite na tretmanot<br />
na abnormalnite delinkventi vo specijalizirani kaznaeni zavodi i<br />
du{evni bolnici. 54<br />
4. Opredeleni penolo{ki problemi bea razgleduvani i od strana<br />
na Me|unarodnata organizacija na trudot, Organizacijata na ON za<br />
vospituvawe, nauka i kultura (UNESKO), Svetskata zdravstvena organizacija,<br />
Svetskata organizacija za du{evno zdravje, Me|unarodnata<br />
abolicionisti~ka organizacija, Me|unarodnoto zdru`enie na sudii na<br />
maloletni~kite sudovi 55 , Me|unarodnata unija za za{tita na decata,<br />
Me|unarodniot crven krst i sl.<br />
5. Od strana na ON se osnovani i posebni regionalni istra`uva~ki<br />
centri koi so svojata istra`uva~ka dejnost pridonesuvaat za<br />
unapreduvawe na soznanijata za poefikasno spre~uvawe i suzbivawe na<br />
kriminalitetot. Me|u niv gi izdvojuvame interregionalnite istituti<br />
UNIKRI (vo Rim) i HEUNI (vo Helsinki) koi deluvaat na evropskiot<br />
prostor, UNAFEI (vo Tokio) za podra~jeto na Azija i Dale~niot<br />
Istok, ILANUD (vo Kosta Rika) za podra~jeto na Latinska Amerika i<br />
Arapskiot Centar vo Rijad koj im se pridru`i na aktivnostite na regionalnite<br />
instituti na ON. Be{e apelirano vo najbrzo mo`no vreme<br />
da se osniva i Institut na ON vo Afrika, {to e i storeno kako posledica<br />
na odlukata na VII Kongres so toa {to Institutot za Afrika<br />
privremeno e lociran vo Adis Abeba. Ulogata na me|uregionalen institut<br />
i koordinator za poedini potfati ja vr{i Institutot za istra`uvawa<br />
na podra~jeto na op{testvena za{tita UNSRDI vo Rim.<br />
54<br />
Vidi: Zlatari}, B. Me|unarodni kolokvij 'Dru{tveno abnormalni delikventi<br />
(Bellagio, 21-25 april 1963), JRKKP, Beograd, 1963/1, str. 118-123.<br />
55<br />
Tretata i ~etvrtata tema na desetiot kongres na ova zdru`enie bea<br />
povrzani so re{avaweto na opredeleni penolo{ki problemi. Vidi: {elih, A.<br />
Deseti kongres me|unarodnog udru`enja sudija za maloletnike (Montreal, Kanada,<br />
17-22 jula 1978), JRKKP, Beograd, 1979/1, str. 161-167.<br />
67
UNICRI (United Nations Interregional Crime and Justice Research<br />
Institute - Institut na ON za me|unaroden kriminal i istra`uvawa vo<br />
oblasta na pravdata). Ovoj Institut e osnovan vo 1968 godina kako<br />
socijalno odbramben istra`uva~ki institut koj be{e izvorno zamislen<br />
kako istra`uva~ki oddel na ON za razvoj na pravnata programa<br />
vo vrska so kriminalitetot. Koga zapo~na da se pro{iruva negovata<br />
dejnost, istra`uvawata se pomestija i kon obukata i drugi aktivnosti,<br />
vo prv red naso~eni kon zemjite vo razvoj. Vo maj 1989 Ekonomskiosocijalniot<br />
sovet donese nov Statut so koj izvr{i transformacija na<br />
ovoj Institut.<br />
Aktivnostite na Institutot mo`e slobodno da se grupiraat vo<br />
pet kategorii: naso~eni istra`uvawa, tehni~ka sorabotka, obuka, bibliotekarstvo<br />
i arhiva i publicistika.<br />
Vo negovata rabota se vklu~eni slednive proekti:<br />
- Kriminal i razvoj,<br />
- Osudeni~ka populacija i praktikata so alternativite<br />
na kaznata zatvor,<br />
- Kriminalna prevencija i socijalna kontrola,<br />
- Maloletni~ka delinkvencija i pravata od ovaa oblast,<br />
- Merki protiv zloupotreba na drogata i kontrola na<br />
nejzinata upotreba,<br />
- Ekonomski kriminal,<br />
- Kursevi za obuka vo istra`uva~kata metodologija,<br />
- Kursevi za obuka za pravni i socijalni raboti.<br />
Institutot razviva bliski konsultativni i kooperativni vrski<br />
so Oddelot za kriminalna pravda, a isto taka sorabotuva i so regionalnite<br />
ustanovi od zna~ewe za programite za rasporedi za rabota na<br />
ON.<br />
Bibliotekata na Institutot ima pove}e od 15. 000 monografii i<br />
kolekcija na dokumenti, glavno od ON i Sovetot na Evropa.<br />
Upravata na Institutot e locirana vo istoriskiot centar na<br />
Rim, vo tri zgradi od XVII vek.<br />
UNAFEI (Asia and East Institute for the Prevention of Crime and the<br />
Tgreatment of offenders - Institut za prevencija na kriminalot i postapuvawe<br />
so prestapnicite na Azija i Dale~niot istok). Ova e Institut<br />
za kriminologija koj ostvari {iroka programa za obuka, tehni~ka sorabotka,<br />
istra`uvawe, dokumentacija i publikacija. Negovoto sedi{te<br />
se nao|a vo Fuxi - predgradie na Tokio vo Japonija.<br />
Od negovoto formirawe vo 1962 do 1995 godina ovoj Institut<br />
organizira{e 101 me|unarodni seminari i kursevi za obuka za profesionalci<br />
so zna~ajni pozicii vo politikata, obvinitelstvoto, sudstvoto,<br />
popravnite domovi i posebnite agencii. Tri mese~ni kursevi se<br />
68
odr`uvaat dva pati godi{no, a edna{ godi{no i ednomese~en seminar<br />
za razmena na stavovite na visokata uprava i kreatorite na politikata.<br />
Vo sorabotka so pove}e vladi Institutot organizira i seminari<br />
za suzbivawe na organiziraniot kriminal i preproda`bata na droga.<br />
Vo prvite pet godini na postoeweto na ovoj Institut, negovata<br />
odgovornost be{e ednakva kako sprema ON taka i sprema vladata na<br />
Japonija. Finansiskata pomo{ od strana na ON za ovoj Institut zapo-<br />
~na vo 1966 i zavr{i vo 1970 godina. Ottoga{ administrativnite i<br />
drugite finansiski obvrski padnaa na tovar na vladata na Japonija.<br />
Direktorot na Institutot se imenuva vo konsultacija so ON.<br />
ILANUD (The United Nations Latin American Institute for the<br />
Prevention of Crime and tne Treatment of Delincvency - Institut na Obedinetite<br />
nacii za spre~uvawe na kriminalitetot i postapuvawe so delinkven-cijata<br />
za Latinska Amerika). Institutot e osnovan vo 1975<br />
godina vo soglasnost so dogovorot me|u ON i vladata na Kosta Rika so<br />
golema podr{ka na zemjite od Latinska Amerika i Karibite so cel da<br />
se zajakne nivniot praven sistem za prevencija od kriminalot i rekonstrukcija<br />
na mehanizmite na socijalna kontrola. Institutot so pomo{<br />
na ON deluva vo slednive pet oblasti: civilna bezbednost, kriminalitetot<br />
od oblasta na ekologijata, javnata korupcija, novite formi na<br />
organiziran kriminal i upravuvaweto vo pravosudniot sistem. Vo<br />
ovie oblasti se realiziraat programi i proekti, istra`uvawa, tehni~ka<br />
pomo{, obuka i distribucija na nau~ni podatoci.<br />
UNAFRI (The United Nations African Regional Institute for the<br />
Prevention of Crime and the Treatment of Offenders - Regionalen Institut<br />
na Obedi-netite Nacii za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe<br />
so delinkventite za Afrika). Od 1989 godina ovoj Institut se<br />
koncen-trira na podobruvawe na obukata i politi~koto sovetuvawe i<br />
infor-mirawe kako i na dokumentacijata za pravniot kriminalen<br />
sistem na afri~kiot kontinent.<br />
HEUNI (The European Institute for Crime Prevention and Control -<br />
Evropski Institut za kriminalna prevencija i kontrola). Ovoj<br />
Institut e osnovan vo 1981 godina so soglasnost me|u ON i Finska za<br />
promovirawe na sorabotkata vo oblasta na kriminalnata prevencija i<br />
kontrola me|u zemjite na Evropa so razli~ni socioekonomski sistemi.<br />
So zabrzanata reforma na oficijalnite centralizirani ekonomii<br />
vo Evropa, Institutot se fokusira{e na potrebite za itna demokratija<br />
vo centralniot i isto~niot del na kontinentot. Soveti i<br />
pomo{ bea obezbedeni vo oblastite kako {to se policiskite standardi,<br />
trgovija na droga, zatvorskata administracija i nasilstvoto vo<br />
semejstvoto.<br />
69
Evropskite seminari organizirani od strana na ovoj Institut se<br />
poseteni od vrvni vladini prestavnici, kriminolo{ki eksperti od<br />
celiot kontinent. Celite na Institutot se planirani i definirani<br />
od strana na negovite rabotni grupi na eksperti od razli~ni zemji, a<br />
vo nivni ramki se podgotvuva i dokumentacijata za sredbite, procedurite<br />
za seminarite i izve{taite za proektite {to se objavuvaat.<br />
Temite izneseni na evropskite seminari, sostanocite na eksperti i<br />
dopolnitelnite istra`uva~ki proekti se selektiraat vo soglasnost so<br />
programata na ON<br />
Arapski bezbednosnen model i centar za obuka - The Arab Security<br />
Studies and Training Centre. Ovoj centar e lociran vo Rijad - Saudiska<br />
Arabija. Centarot e me|uvladina organizacija pod uprava na Sovetot<br />
na ministri vo ramkite na Ligata na Arapskite zemji. Sovetot e sostaven<br />
od {est direktori, a so nego rakovidi ministerot za vnatre{ni<br />
raboti na Kralstvoto Saudiska Arabija. Site zemji od Ligata na<br />
Arapskite zemji se ~lenki na Centarot i pridonesuvaat za formirawe<br />
na negoviot buxet<br />
Aktivnostite na Centarot se opredeleni vo soglasnost so arapskite<br />
sociokulturni uslovi i nivnoto interdisciplionarno pribli-<br />
`uvawe. So rabotnata programa na Centarot se opfateni komparativni<br />
istra`uvawa, politika na razvoj, izdavawe na specijalizirana<br />
literatura, dokumentacija, obuka, obrazovanie i tehni~ka sorabotka.<br />
So akademskite programi se pokrivat oblasti kako {to se: islamskoto<br />
krivi~no pravo, kontrola na drogata, gra|anskata bezbednost i za{-<br />
tita, kriminalnata istraga, resocijalizacijata vo kazneno-popravnite<br />
ustanovi i policiskoto vodstvo. Kompjuterskiot oddel gi sobira i<br />
analizira statisti~kite podatoci i stavovite od me|unarodnite<br />
debati.<br />
Centarot objavi izvesen broj na periodi~ni spisanija i vesnici,<br />
vklu~itelno i Arapskiot `urnal za bezbednost i obuka koj izleguva<br />
kako mese~en magazin, kako i vesnikot Me|unaroden i nau~en sovetodaven<br />
sovet na ON. Zgolemen e i brojot na konferenciite, simpoziumite<br />
i sredbite na eksperti. Vo posledno vreme od negov interes se i<br />
pra{awata za pereweto pari, kontrola na drogata, bezbednosta na turistite,<br />
ulogata na obrazovanieto vo borbata protiv kriminalot,<br />
upravuvaweto vo kaznenite ustanovi i sl.<br />
Na ova mesto treba da se spomnat i nekolku drugi pozna~ajni instituti<br />
koi so ogled na nivnata ogromna uloga vo pomo{ta {to ja ostvaruvaat<br />
vrz planot na prevencijata na kriminalitetot, preku svoite<br />
nau~ni istra`uvawa i programski aktivnosti. Eden od niv e sekako<br />
Avstraliskiot institut za kriminologija (The Austrialian Institute of<br />
Criminology). Ovoj institut pretstavuva avstraliska federalna vlad-<br />
70
ina agencija vostanovena vo 1973 godina so anga`man vo istra`uvawa<br />
koi se ostvaruvaat na planot na kriminologijata. Svoite aktivnosti<br />
vo ON, institutot gi izvr{uva soglasno Memorandumot za razbirawe<br />
potpi{an vo Oddelot za kriminalna pravda. Toj ima sovetodavna uloga<br />
kon Oddelot vo izvr{uvaweto na negovite programi i elaboracii na<br />
seminarite i kursevite za obuka. Institutot sorabotuva so Institutot<br />
za Azija i Dale~niot istok vo sobiraweto na statisti~ki podatoci,<br />
zema aktivno u~estvo vo podgotovkite na kongresite za prevencija<br />
na kriminalitetot i postapuvawe so prestap-nicite, ~esto e doma}in<br />
na me|unarodni sredbi i sl. Poseben akcent vo negovite istra`uvawa<br />
e staven vrz istra`uvawata na kriminalnata prevencija vo zemjite na<br />
Pacifikot.<br />
Me|unarodniot centar za krivi~nopravna reforma i kriminalna<br />
politika (The International Centre for Criminal Law Reform and Criminal<br />
Justice Policy) e osnovan vo Vankuver - Kanada Kon Obedinetite nacii<br />
se priklu~i vo juli 1995 godina. Negova zalo`ba e podobruvawe na<br />
kvalitetot na pravdata preku reformi vo krimi-nologijata, politikata<br />
i praktikata. Vo taa smisla promovira demo-kratski principi,<br />
pravni pravila i po~ituvawe na ~ovekovite prava vo oblasta na krivi~noto<br />
pravo kako vo zemjata taka i po{iroko vo regionot. Centarot e<br />
aktivno vklu~en i vo obrazovanieto i obukata na profesionalci koi<br />
rabotat protiv nasilstvoto vo semejstvoto i obezbeduva tehni~ka<br />
pomo{ za razvojot na kursevi za obuka.<br />
Me|unarodniot institut za visokoto {kolstvo i kriminalnata<br />
nauka (The International Institute of Higher Studies in Criminal Sciences) i<br />
se priklu~i na mre`ata na institutite na ON vo 1990 godina. Institutot<br />
e osnovan vo 1972 godina i se nao|a vo Sirakuza - Italija. Glavnite<br />
podra~ja od negov interes se istra`uvawata i napredokot vo<br />
oblasta na krivi~nopravnite nauki so zna~itelen interes za ~ovekovite<br />
prava. Ovoj institut ja podgotvi Nacrt konvencijata za prevencija<br />
od ma~ewe, koja e podnesean do ON vo 1978 godina i prilagodena<br />
od strana na Generalnoto sobranie na ON kako oficielna konvencija<br />
vo 1984 godina. Drugite me|unarodni instrumenti elaborirani od<br />
strana na Institutot gi vklu~uvaat principite na nezavisnot na<br />
sudstvoto i pravnata profesija, principite za za{tita na pravata na<br />
du{evno bolnite lica i model na postapuvawe i prenos na zatvorenici,<br />
prenost na krivi~nata postapka, ekstradicijata i dr.<br />
Institutot be{e doma}in na konferencii, seminari i sredbi na<br />
eksperti vo sorabotka so Oddelot za kriminalna pravda kako i so Centarot<br />
za ~ovekovi prava. Vo poslednive 22 godini vode{e 150 programi<br />
so u~estvo na 128 dr`avi i sorabotuva{e so pove}e od 40 nevladini<br />
i vladini organizacii. Objavi 70 knigi.<br />
71
Nacionalniot praven institut za prevencija na kriminalot (The<br />
National Institute of Justice for the Prevention of Crime) e posledniot<br />
institut {to vo maj 1995 godina se prisoedini kon ON. Memorandumot<br />
za soglasnost be{e potpi{an me|u Oddelot za pravda na SAD i ON -<br />
kancelarijata vo Viena na Devetiot kongres za prevencija na kriminalot<br />
i postapuvawe so prestapnicite, odr`an vo Kairo. Ovoj Institut<br />
koj promovira razmena na informacii od ovaa oblast {irum svetot<br />
pove}eto dobieni preku Internet, se priklu~i na mre`ata na instituti<br />
na ON po 25 godi{no samostojno rabotewe.<br />
Kako istra`uva~ki del na Oddelot za pravda na ON, ovoj Institut<br />
vodi studii za faktorite koi go predizvikuvaat kriminalnoto<br />
povedenie, sponzorira pilot proekti od podra~jeto na kriminal-nata<br />
pravda i gi identifikuva trendovite koi se itni. Me|u negovite {est<br />
oblasti od poseben interes se: namaluvaweto na nasilni~kiot kriminalitet<br />
povrzan so droga i alkohol, namaluvaweto na posledicite od<br />
kriminalot, kriminalno-preventivni programi, podobruvawe na zakonskiot<br />
praven sistem i sistemot na prisilba. Institutot sponzorira<br />
studii za nasilstvo, za zloupotreba na droga i, vo sorabotka so vladinite<br />
agencii na SAD, razviva elektronski informativen sistem za<br />
gra|anite i grupite koi nastojuvaat da gi lociraat vo SAD programite<br />
{to se odnesuvaat na borbata protiv nasilstvoto.<br />
Me|unarodniot nau~en i nadzoren sovet (The International Scientific<br />
and Professional Advisory Council - ISPAC) e osnov za soedinuvawe<br />
na megunarodnite nevladini organizacii i nau~ni zaednici i za kanalizirawe<br />
na pridonesot na razli~nite komponenti na programata za<br />
kriminalna prevencija i kriminalna pravda na ON. Sovetot e vostanoven<br />
vo 1991 godina soglasno Memorandumot za razbirawe me|u<br />
Ogranokot za kriminalna prevencija i pravda i Nacionalniot centar<br />
za prevencija od Milano vo Italija.<br />
6. Od dosega{nite izlagawa mo`e jasno da se zabele`i deka navedenite<br />
zdru`enija, organizacii i institucii razvija takva aktivnost<br />
koja vo osnova gi sodr`i site zalo`bi {to denes stojat so tesna<br />
povrzanost na nau~nite trendovi vo penolo{kata oblast. Vo tie ramki<br />
bea pomesteni pra{awata i problemite na izborot, odmeruvaweto i<br />
izvr{uvaweto na site krivi~ni sankcii so posebno zadr`uvawe vrz<br />
onie aspekti {to ja zasegaat penitencijarnata oblast. Resocijalizacijata,<br />
klasifikacijata na osudenite lica, izvr{enata individualizacija,<br />
humanizacijata vo izvr{uvaweto, ostvaruvawe na za{tita na<br />
pravata na osudenicite kako i alternativite na kaznite li{uvawe od<br />
sloboda sepak bea centralnata tema od penolo{ki interes na ovie<br />
tela.<br />
72
III DOKUMENTI NA SOVETOT NA EVROPA ZA ^OVEKOVITE<br />
PRAVA<br />
1. OP[TI ZABELE[KI<br />
Sovetot na Evropa e osnovan so Dogovor vo London na 5 maj 1949<br />
godina. Sovetot se zasniva na opredeleni postavki izneseni vo ~l. 1 od<br />
negoviot Statut koja glasi "Celta na Sovetot na Evropa e postignuvawe<br />
pogolemo edinstvo na negovite ~lenovi za za za~uvuvawe i ostvaruvawe<br />
na ideite i na principite {to se nivno zaedni~ko nasledstvo<br />
i se olesnuvawe na nivniot ekonomski i socijalen razvoj. Tie<br />
celi se ostvaruvaat niz organite na Sovetot, po pat na razgleduvawe<br />
na pra{a-wata od zaedni~ki interes i po pat na spogodbi i zaedni~ki<br />
akcii na ekonomsko, socijalno, kulturno, nau~no, pravno i administrativno<br />
pole i na poleto na za~uvuvawe i natamo{no ostvaruvawe na<br />
~ovekovite prava i osnovni slobodi. U~etvoto vo rabotata na Sovetot<br />
na Evropa nema da vlijae vrz sorabotkata na negovite ~lenki vo ramkite<br />
na Obedinetite nacii i drugi me|unarodni organizacii i unii,<br />
~ii se tie ~lenki. Pra{awata vrzani za narodnata odbrana ne spa|aat<br />
vo oblasta na dejnosta na Sovetot na Evropa".<br />
Osnovnite organi na Sovetot na Evropa se: Sovetodavnoto sobranie,<br />
Komitetot na ministrite i Sekretarijatot. 56<br />
Sovetodavnoto sobranie e sostaveno od pretstavnici na nacionalnite<br />
parlamenti koi gi biraat ili imenuvaat nacionalnite parlamenti.<br />
^lenovite na Sovetodavnoto sobranie spored ~l. 25 na Statutot<br />
se pretstavnici na dr`avite ~lenki, me|utoa tie ne se odgovorni<br />
pred svoite nacionalni parlamenti i ne se vrzani so stavovite na<br />
svoite vladi. Tie naj~eto gi zastapuvaat i branat celite i programite<br />
na politi~kite partii na koi im pripa|aat. Ottamu vo Sobranieto doa|a<br />
do povrzuvawe po vertikalna linija, t.e. na pripadnici na isti<br />
partii vo razli~ni zemji. Sobranieto mo`e da diskutira za site pra-<br />
{awa vo ramkite na Statutot, no toa nema nitu zakonodavna ni izvr{na<br />
mo}. Toa mo`e da donesuva rezolucii i preporaki so dvotretinsko<br />
mnozinstvo no ovie akti pretstavuvaat prosti sugestii do vlasite<br />
na dr`avite ~lenki. Site preporaki na Sobrenieto se podlo`ni<br />
na soglasnost na Komitetot na ministrite.<br />
Komitetot na ministrite e sostaven od ministrite za nadvore{-<br />
ni raboti ili nivnite zamenici na dr`avite ~lenki i ima naj{i-roki<br />
56 Za sostavot, celite i organizacionata postavenost na ovie tela<br />
vidi podrobno Statut na Sovetot na Evropa, SV RM 1995/53 - me|unarodni<br />
dogovori.<br />
73
ovlastuvawa. Komitetot ja odr`uva vrskata so nacionalnite parlamenti,<br />
gi razgleduva merkite koi treba da gi prezeme Sovetot, mo`e da<br />
sozdava preporaki za vladite, da zaklu~uva odnosno da pred-laga zaklu~uvawe<br />
na dogovori koi gi obvrzuvaat dr`avite ~lenki, ako tie gi<br />
ratifikuvaat soglasno so svoite ustavni propisi. Na Komi-tetot mu e<br />
doverena i pretstavni~kata uloga - zastapuvawe na Sovetot vo nadvore{nite<br />
raboti. Rezoluciite na Komitetot na ministrite se donesuvaat<br />
ednoglasno so dvotretinsko mnozinstvo ili so prosto mnozinstvo,<br />
zavisno od materijata {to se regulira.<br />
Sovetot na Evropa ima i pove}e svoi tela. Edno od tie tela e<br />
Ekomoskiot sovet i negoviot Komitet za krivi~no pravo (La Conseil de<br />
l'Europe et son Comite Penal). Toj e regionalna organizacija sostavena<br />
od nau~ni i stru~ni rabotnici. Sozdaden e na 5 maj 1949 godina vo<br />
London so osnovna cel da ja unapreduva politi~kata, stopanskata, socijalnata,<br />
kuturnata i pravnata sorabotka me|u evropskite dr`avi 57 .<br />
Ovoj Sovet ostvaril golemo vlijanie vrz vnatre{noto pravo na dr`avite<br />
~lenki i obezbedi golem stepen na nivna sorabotka vo razli~ni<br />
dejnosti me|u koi i vo oblasta na prevencijata i suzbivaweto na kriminalitetot,<br />
izra~uvawe na storiteli na krivi~ni dela, za{tita na<br />
~ovekovite prava i izvr{uvawe na krivi~ni sankcii 58 .<br />
Od brojnite konvencii doneseni od strana na Sovetot na Evropa<br />
zna~ajno e da se izdvojat Evropskata konvencija za za{tita na pravata<br />
i osnovnite slobodi na ~ovekot od 5 noemvri 1950 (stapi na sila na 3<br />
septemvri 1953). Ovaa Konvencija predviduva formirawe na dva specijalni<br />
organi: Komisijata za pravata na ~ovekot i Evropaskiot sud za<br />
pravata na ~ovekot. Komisijata ima za zada~a da go razgleduva sekoe<br />
kr{ewe na Konvencijata, {to pred nea }e go iznese edna od dogovorenite<br />
strani, da prima peticii od poedinci ili grupi na o{teteni so<br />
povredata na Konvencijata. Dokolku Komisijata ne uspee da go re{i<br />
sporot taa go iznesuva pred Evropskiot sud ~ii presudi se zadol`itelni<br />
za dr`avite koi ja priznale nadle`nosta na toj Sud. Komitetot na<br />
57<br />
^lenkite osniva~i na Evropskiot Sovet se: Belgija, Danska, Francija,<br />
Irska, Italija, Luksemburg, Holandija, Norve{ka, {vedska, i Velika<br />
Britanija. Vo istata 1949 godina vo ~lenstvo se primeni i Grcija i Turcija, a<br />
podocna i Island (1950), SR Germanija (1951) i Avstrija (1956). Na Sovetot<br />
mu pristapija i {vajcarija, Kipar i Malta i nekoi drugi me|u koi i isto~noevropskite<br />
zemji (^ehoslova~ka, Ungarija). Sovetot denes broi 40 ~lenki,<br />
me|u koi od neodamna e i Republika Makedonija. Sedi{teto na Sovetot e vo<br />
Strazbur.<br />
58<br />
Vidi: Krapec, D. Me|unarodna saradnja u sudskim krivi~nim (kriminalnim)<br />
stvarima u okviru vje~a evrope, Zakonitost, Zagreb, 1991/7-8, str. 834.<br />
74
ministrite ima za zada~a da go kontrolira izvr{uvaweto na presudite.<br />
Evropskata konvencija za ~ovekovite prava, i pokraj toa {to e<br />
potpi{ana vo tekot na noemvri 1995 godina od toga{niot minister za<br />
nadvore{ni raboti na Republika Makedonija, se u{te ne pretstavuva<br />
sostaven del na na{iot pravniot poredok. Sledstveno na toa sudovite<br />
vo Republika Makedonija se u{te istata neposredno ne ja primenuvaat.<br />
Me|utoa nejzinata ratifikacija od strana na Sobranieto na Republika<br />
Makedonija }e pretstavuva akt na nejzino transformirawe vo<br />
doma{noto pravo so neizbe`na posledica - neposredna primena od<br />
strana na sudovite. Istata konstatacija se odnesuva i na ve}e prezemenite<br />
me|unarodni dogovori prifateni od strana na biv{ata SFRJ,<br />
kako i na site onie me|unarodni dogovori {to Republika Makedonija<br />
vo idnina }e gi ratifikuva. Podgotovkata za ratifikacija na Evropskata<br />
konven-cija za ~ovekovite prava koja se u{te e vo tek, vsu{nost,<br />
pretstavuva samo prviot ~ekor na globalniot proces na ratifikacija<br />
na site pozna~ajni konvencii na Sovetot na Evropa.<br />
Evropskite zatvorski pravila se doneseni vo 1973 godina so<br />
rezolucija (73) 5. Vo ovaa rezolucija usvoena na 19 januari 1973 Komitetot<br />
na ministrite na Sovetot na Evropa na vladite na zemjite<br />
~lenki im prepora~uva vo nivnoto doma{no zakonodavstvo i praktika<br />
da bidat rakovodeni od principite postaveni vo Standardnite minimalni<br />
pravila za postapuvawe so zatvorenicite, koi se dodadeni na<br />
rezolucijata. Vsu{nost, stanuva zbor za edna "revidirana" verzija na<br />
Stadardnite minimalni pravila usvoeni od strana na ON. Bidejki se<br />
smeta{e deka e potrebna revizija na ovie pravila na evropsko nivo,<br />
Sovetot na Evropa vo 1968 godina i nalo`i na edna rabotna grupa<br />
odgovorna na Evropaskiot Komitet za probemi na kriminalitetot da<br />
gi prilagodi pravilata na potrebite na kriminalnata politika na toa<br />
vreme, kako i da ja unapredi nivnata efikasna primena, vodej}i pritoa<br />
osobena smetka za promenite vo prifatenite penolo{ki idei - ili<br />
koga tie }e bidat vostanoveni - vo kontekst na reforemata na zatvorskoto<br />
zakono-davstvo ili administracija vo dadenata zemja ~lenka. 59<br />
Iako evropskiot tekst ne pretstavuva nekakov revolucioneren<br />
is~ekor vo odnos na tekstot na ON, mo`at da se poso~at nekoi novi<br />
idei ili ekstra odredbi koi se dodadeni za podobro da go obezbedat<br />
po~ituvaweto na ~ovekovoto dostoinsatvo.<br />
Mo`at da se notiraat slednive primeri na novi idei: "podelba<br />
na zatvorenicite" namesto "oddeluvawe na kategoriite"; "priem na<br />
59<br />
A. Reynaud, Human Rights in Prisons, Directorate of Human Rights, Strasbourg,<br />
1986, str, 32<br />
75
zatvorenicite"; "moralna pomo{", koja, pokraj tradicionalnata duhovna<br />
pomo{, e nameneta za onie zatvorenici koi ne sakaat religiozna<br />
duhovna pomo{, i "kontrola" (od strana sudska ili druga vlast), koja<br />
go dopolnuva konceptot na "inspekcija" propi{ana vo 1955 godina.<br />
Sli~no na toa mo`e da se zabele`at i slednive ekstra odredbi:<br />
pro{etkata ili soodvetna ve`ba na otvoreno stanuva<br />
pravo,<br />
zatvorenicite ne mo`at da bidat polo`eni na medicinski<br />
ili nau~ni eksperimenti koi mo`at da rezultiraat so fizi~ka<br />
ili moralna povreda na nivnata li~nost,<br />
medicinskoto lice mora da gi pregleduva bolnite zatvorenici<br />
pod uslovi i so za~estenost {to odgovara na bolni~ki<br />
standardi,<br />
zabraneta e kolektivna kazna.<br />
zabraneta e upotreba na sredstvata za prisilba kako<br />
kazna.<br />
domenot na odnosite na zatvorenicite so nadvore{niot<br />
svet e pro{iren,<br />
od zatvorenicite ne mo`e da se bara da vr{at nekoja posebno<br />
opasna ili nezdrava rabota.<br />
bezbednosta i merkite na pretpazlivost vo odnos na<br />
zdravjeto i rabotnoto vreme na zatvorenicite mora da bidat sli~ni na<br />
onie {to vladeat vo nadvore{niot svet, itn. 60<br />
Evropskite zatvorski pravila isto kako i Standardnite minimal-ni<br />
pravila na ON, vo nikoj slu~aj ne prestavuvaat popis na zakonski<br />
za{titeni prava, vostanoveni vo interes na zatvorenicite. Me|utoa,<br />
iako vo niv ne stanuva zbor za zakonski za{titeni prava na zatvorenicite<br />
(i dvata dokumenti ne se obvrzuva~ki za dr`avite ~lenki),<br />
tie sepak za niv imaat mo{ne golemo zna~ewe, taka {to ponekoga{ se<br />
spomenuvaat duri i vo sudskite odluki na mnogu zemji. Bitno e da se<br />
naglasi i toa deka 'iako eksplicitno ne se povikuvaat na Evropskata<br />
konvencija za ~ovekovite prava, tie {to go sosatavile evropskiot<br />
tekst na minimalnite pravila bea inspirirani od nea do toj stepen<br />
{to mo`e da se ka`e deka minimalnite pravila se prakti~en instrument<br />
za primena vo zatvorite na glavnite principi sodr`ani vo Konvencijata".<br />
61<br />
Vo ramkite na Sovetot na Evropa me|u drugite se doneseni i<br />
pove}e obvrzuva~ki evropski dokumnti. Toa se konvencii - nekoi od<br />
niv bilateralni, drugite sklu~eni vo ramkite na Sovetot na Evropa.<br />
60<br />
Ibid, str. 33<br />
61<br />
Ibid, str. 34.<br />
76
Me|u poslednite mo`e da se odbele`at pove}e dogovori od krivi~nopravnata<br />
oblast, kako na primer: Evropskata konvencija za repatrijacija<br />
na maloletnici (Hag, 28 maj 1970, br. 71); Evropska konvencija za<br />
nepri-menlivosta na zakonskite rokovi za zastaruvawe na krivi~nite<br />
dela protiv ~ove{tvoto i na voenite zlostorstva (Strazbur, 25 januari<br />
1974, br. 82); Evropska konvencija za nadomest na {teta na `rtvite<br />
od nasilni kaznivi dela (Strazbur, 24 noemvri 1983, br. 116);<br />
Evropska konvencija za krivi~nite dela naso~eni protiv kulturnoto<br />
nasledstvo (Delfi, 23 juni 1985, br. 119); kako i nekoi od ponov datum<br />
kako onaa protiv narkotici od 1989 (br. 135) i Konvencijata protiv<br />
perewe pari, pretres, zaplenuvawe i konfiskuvawe na prihodi od kriminal<br />
od 1990 (br. 141).<br />
Na ova mesto mora da se spomne i serijata na dogovori od site<br />
~etiri oblici na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ i toa:<br />
Ekstradicijata: Evropaskata konvencija za ekstradicija,<br />
potpi{ana na 13 dekemvri 1957 vo Pariz (stapila na sila na 18 april<br />
1963 godina). Konvencijata do sega na dva pati e nadopolnuvana - so<br />
Protokolot od 15 oktomvri 1975 (stapil na sila na 20 avgust 1979) i so<br />
Vtoriot Protokol od 17 mart 1978 (stapil na sila na 05 juni 1983).<br />
Spored odredbata od ~l. 28 ova Konvencija gi nadomestuva postojnite<br />
dvostrani dogovori za ekstradicija me|u zemjite potpisni~ki i dozvoluva<br />
sklu~uvawe na novi samo dokolku so niv se nadopolnuvaat nejzinite<br />
odredbi ili se olesnuva primenata na nejzinite principi.<br />
"Mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{: Evropska<br />
konvencija za megusebna pravna pomo{ vo krivi~nata materija,<br />
potpi{ana na 20 april 1959 vo Strazbur (stapila na sila na 12 april<br />
1962). Konvencijata do sega e dopolnuvana so Protokol od 17 mart 1978<br />
(stapil na sila na 12 april 1982).<br />
Odstapuvawe na krivi~no gonewe na stranska dr`ava:<br />
Evropska konvencija za otstapuvawe na krivi~no gonewe vo krivi~nite<br />
predmeti (European Convention on the Transfer or Proceedings in<br />
Criminal matters, No. 73), sklu~ena na 15 maj 1972 vo Strazbur (stapila<br />
na sila na 30 mart 1978).<br />
Izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda: 1. Evropaka<br />
konvencija za kaznuvawe na deliktite vo patniot soobra}aj (European<br />
Convention on the Punishment of Road Traffic Offences, No. 52), sklu~ena<br />
na 30 oktomvri 1964 vo Srazbur (stapila na sila na 18 juli 1972)<br />
2. Evropska konvencija za nadzor nad uslovno osudeni i uslovno<br />
otpu{teni lica (European Convention on the Supervision of Conditionably<br />
Sentenced or Conditionally Relesed, No. 51), sklu~ena na 30 septemvri<br />
1964 vo Strazbur (stapila na sila na 22 avgust 1975).<br />
77
3. Evropska konvencija za me|unarodno priznavawe na krivi~ni<br />
opresudi (European Convention on the International Valiority of Criminal<br />
Jugments, No. 70), sklu~ena na 28 maj 1970 vo Hag (stapila na sila na 26<br />
juli 1974), i<br />
4. Evropska konvencija za transfer na osudeni lica (Convention<br />
of the Transfer of Sentenced Persons, No. 112), sklu~ena na 21 mart 1985<br />
vo Strazbur.<br />
Evropskata konvencija za za{tita od ma~ewe i svirepi, nehumani<br />
ili poni`uva~ki postapuvawe i kaznuvawe od 26 juni 1987 (stapi na<br />
sila na 1 februari 1989 godina), e od poseben interes za za{titata na<br />
pravata na osudenite lica. Ottamu zaedno so dvata nejzini Protokoli<br />
od 1993 godina se od na{ najneposreden interes.<br />
Se razbira, mnogubrojni se i rezoluciite i preporakite usvoeni<br />
od Komitetot na ministrite kako neobvrzuva~ki evropski instrumenti.<br />
So ogled na posebnoto zna~ewe na ova mesto hronolo{ki gi naveduvame<br />
site dosega usvoeni rezolucii i preporaki na Sovetot na Evropa<br />
koi se odnesuvaat na pora{awata od oblasta na kriminalitetot.<br />
Pritoa soglasno na{iot interes samo za onie koi se odnesuvaat na<br />
penitencijarnata praktika, vo ovoj prira~nik }e gi prilo`ime samo<br />
nivnite integralni tekstovi. Stanuva zbor za onie rezolucii i preporaki<br />
koi vo sledniov pregled se boldirani:<br />
- Rezolucija (62) 2 za izborni, gra|anski i socijalni prava na<br />
zatvorenicite<br />
- Rezolucija (65) 1 za uslovna osuda, probacija i drugi alternativi<br />
na zatvorskata kazna<br />
- Rezolucija (65) 11 za povtorno stavawe vo pritvor<br />
- Rezolucija (66) 18 za sorabotka vo oblasta na kriminolo{kite<br />
istra`uvawa<br />
- Rezolucija (66) 25 za kratkotraen tretman na prestapnici podmladi<br />
od 21-na godina<br />
- Rezolucija (66) 26 za polo`bata, vrabotuvaweto, i obukata na<br />
zatvorskiot personal<br />
- Rezolucija (67) 5 za istra`uvawe na zatvorite od individualen<br />
aspekt i od aspekt na zatvorskata zaednica<br />
- Rezolucija (67) 13 za pe~atot i za{titata na mladite<br />
- Rezolucija (68) 24 za polo`bata, izborot i gradacija na personalot<br />
na kazneniot establi{ment<br />
- Rezolucija (68) 25 za vospostavuvawe na poednostavena postapka<br />
za polesnite soobra}ajni prekr{oci<br />
- Rezolucija (68) 30 za merkite protiv pottiknuvawe na rasna,<br />
nacionalna i religiozna omraza<br />
- Rezolucija (69) 6 za filmovite (kinoto) i za{titata na mladite<br />
- Rezolucija (70) 1 za prakti~na organizacija na merkite za nad-<br />
78
zor i gri`a za uslovno osudenite lica i osudenici koi se nao|aat na<br />
usloven otpust<br />
- Rezolucija (70) 13 za siviot kriminalitet<br />
- Rezolucija (70) 23 za radio piratstvoto<br />
- Rezolucija (70) 51 za za{tita na ~lenovite na diplomatskite<br />
misii i konzularnite prestavni{tva<br />
- Rezolucija (71) 28 za odzemawe na pravoto za vozewe na motorno<br />
vozilo<br />
- Rezolucija (71) 43 za prakti~nata primena na Evropskata konvencija<br />
za zaemna pomo{ vo oblasta na kriminalitetot<br />
- Rezolucija (73) 5 za standardnite minimalni pravila za tretman<br />
na zatvorenicite<br />
- Rezolucija (73) 6 za kaznenite aspekti na zloupotrebata na droga.<br />
- Rezolucija (73) 7 za kaznuvaweto na soobra}ajnite delikti<br />
izvr{eni od strana na lica pod dejstvo na alkohol<br />
- Rezolucija (73) 17 za kratkotraen tretman na vozrasni zatvorenici<br />
- Rezolucija (73) 24 za grupna rabota i rabota na zaednicata so<br />
storitelite<br />
- Rezolucija (73) 25 za metodite na predviduvawe vo oblasta na<br />
kriminalitetot<br />
- Rezolucija (74) 3 za me|unarodniot terorizam<br />
- Rezolucija (75) 3 za pravnite i administrativnite aspekti na<br />
kriminalitetot me|u imigrantskite rabotnici<br />
- Rezolucija (75) 11 za rakovodnite principi na postapkata koja<br />
se vodi vo otsustvo na obvinetiot<br />
- Rezolucija (75) 12 za prakti~noto sproveduvawe na Evropskata<br />
konvencija za ekstradicija<br />
- Rezolucija (75) 24 za kaznuvaweto na usmrtuvawe i nastanati<br />
povredi na pati{tata<br />
- Rezolucija (75) 25 za rabotno anga`irawe vo zatvor<br />
- Rezolucija (76) 2 za tretmanot na zatvorenici osudeni na podolga<br />
vremenska kazna<br />
- Rezolucija (76) 10 za opredeleni kazneni merki kako alternativa<br />
na zatvorskata kazna<br />
- Rezolucija (77) 27 za kompenzacija na `rtvite na kriminalitetot<br />
- Rezolucija (76) 38 za istra`uvaweto na zloupotrebata na droga<br />
- Rezolucija (77) 28 za pridonesot na kaznenoto pravo za za{titata<br />
na `ivotnata sredina<br />
- Rezolucija (77) 29 za kaznivi dela izvr{eni na prepad<br />
- Rezolucija (77) 36 za prakti~noto sproveduvawe na Evropskata<br />
konvencija za zaemna pomo{ vo oblasta na kriminalitetot<br />
- Rezolucija (78) 41 za edukacija za ~ovekovite prava<br />
79
- Rezolucija (78) 42 za prevencija za neovlastena upotreba na<br />
motorno vozilo<br />
- Rezolucija (78) 43 za rezervite napraveni kon opredeleni<br />
odredbi na Evropskata konvencija za ekstradicija<br />
- Rezolucija (78) 62 za maloletni~kata delikvencija i socijalnite<br />
promeni<br />
- Preporaka R (79) 12 za primenata na Evropskata konvencija za<br />
prenos na procesnite dejstvija vo oblasta na kriminalitetot<br />
- Preporaka R (79) 13 za primenata na Evropskata konvencija za<br />
me|unarodnata va`nost na presudite vo oblasta na kriminalitetot<br />
- Preporaka R (79) 14 za primena na Evropskata konvencija za<br />
nadgleduvawe na uslovno osudenite i osudenite lica koi se nao|aat na<br />
usloven otpust<br />
- Preporaka R (79) 15 za primenata na Evropskata konvencija za<br />
kaznuvawe na soobra}ajnite delikti<br />
- Preporaka R (80) 7 za prakti~noto sproveduvawe na Evropskata<br />
konvencija za ekstradicija<br />
- Preporaka R (80) 8 za prakti~noto sproveduvawe na Evropskata<br />
konvencija za zaemna pomo{ vo oblasta na kriminalitetot<br />
- Preporaka R (80) 9 za ekstradicijata vo odnos na dr`avi koi ne<br />
se potpisni~ki na Evropskata konvencija za ~ovekovi prava<br />
- Preporaka R (80) 10 za merkite protiv prenosot i ~uvawe na<br />
sredstva so kriminalno poteklo<br />
- Preporaka R (80) 11 za pritvoreni lica koi o~ekuvaat sudska<br />
odluka<br />
- Preporaka R (81) 12 za stopanskiot kriminalitet<br />
- Preporaka R (82) 1 za me|unarodnata sorabotka vo oblasta na<br />
obvinitelstvoto i kaznuvaweto na teroristi~ki dela<br />
- Preporaka R (82) 14 za kidnapirawa so barawa za otkup<br />
- Preporaka R (82) 15 za ulogata na kaznenoto pravo vo za{tita<br />
na potro{uva~ite<br />
- Preporaka R (82)16 za pu{tawe od zatvor na otsustvo<br />
- Preporaka R (82) 17 za zatvorawe i postapuvawe so opas-ni<br />
zatvorenici<br />
- Preporaka R (83) 7 za u~estvoto na javnosta vo kreiraweto na<br />
kriminalnata politika<br />
- Preporaka R (83) 12 za bezbednosta na svedocite vo pogled na<br />
primenuvaweto na ~lenot 12. 1 od Evropskata konvencija za zaemna pomo{<br />
vo oblasta na kriminalitetot<br />
- Preporaka R (84)10 za kriminalnite dosiea i rehabilitacijata<br />
na osudenite lica<br />
- Preporaka R (84) 11 za informiraweto vo odnos na Konvencijata<br />
za transfer na osudenite lica<br />
- Preporaka R (84) 12 za stranski zatvorenici<br />
- Preporaka R (84) 23 za harmonizacija na zakonskite re{enija na<br />
80
pra{awata koi se odnesuvaat na ognenoto oru`je od strana na dr`avite<br />
- Preporaka R (85) 4 za nasilstvoto vo semejstvoto<br />
- Preporaka R (85)10 za ograni~uvawe na telekomunikaciite<br />
- Preporaka R (85) 11 za polo`bata na `rtvata vo ramkite na<br />
kaznenoto pravo i postapka<br />
- Preporaka R (86) 13 za prakti~noto sproveduvawe na Evropskata<br />
konvencija za ekstradicija vo pogled na dr`eweto vo zatvor vo<br />
tekot na postapkata za ekstradicija<br />
- Preporaka R (87) 1 za evropskata me|udr`avna sorabotka vo pogled<br />
na penalnite pra{awa<br />
- Preporaka R (87) 3 za evropskite zatvorski pravila<br />
- Preporaka R (87) 15 za regulirawe na upotrebata na li~nite<br />
podatoci vo policijata<br />
- Preporaka R (87) 18 za poednostavuvawe na ostvaruvaweto na<br />
pravdata vo oblasta na kriminalitetot<br />
- Preporaka R (87) 19 za organizraweto na prevencijata vo pogled<br />
na kriminalitetot<br />
- Preporaka R (87) 20 za socijalnite reakcii na maloletni~kata<br />
delikvencija<br />
- Preporaka R (87) 21 za pomo{ta na `rtvite i prevencijata na<br />
viktimizacijata<br />
- Preporaka R (88) 6 za socijalnata reakcija na maloletni~kata<br />
delinkvencija me|u mladite lu|e koi doa|aat od emigrantski semejstva<br />
- Preporaka R (88) 13 za prakti~noto sproveduvawe na Konvencijata<br />
za transfer na osudeni lica<br />
- Preporaka R (88) 18 za odgovornosta na pravnite lica za kaznivi<br />
dela storeni vo vr{eweto na nivnata dejnost<br />
- Preporaka R (89) 9 za kompjuterskiot kriminalitet<br />
- Preporaka R (89) 12 za obrazovanieto vo zatvorite<br />
- Preporaka R (91) 1 za administrativnite sankcii<br />
- Preporaka R (91) 11 za seksualnata eksploatacija, pornografijata<br />
i prostitucijata i trgovijata na deca i pomladi vozrasni lica<br />
- Preporaka R (91) 12 za vospostavuvawe i funkcionirawe na<br />
arbitra`ni sudovi vrz osnova na ~lenot 42, stav 2 od Konvencijata od<br />
08. 11. 1990 godina vo odnos na pereweto na pari, otkrivawe, odzemawe<br />
i konfiskacija na predmeti steknati so kriminalni dejstvija<br />
- Preporaka R (92) 1 za upotrebata na analizata na DNK vo ramkite<br />
na kazneniot sistem<br />
- Preporaka R (92) 16 za Evropskite pravila za sankcii i merki<br />
na zaednicata<br />
- Preporaka R (92) 17 za konzistentnosta vo presuduvaweto<br />
- Preporaka R (92) 18 za prakti~noto sproveduvawe na Konvencijata<br />
za transfer na osudeni lica<br />
- Preporaka R (92) 19 za video igrite so rasisti~ka sodr`ina<br />
81
- Preporaka R (93) 6 za zatvorskite i kriminolo{ki aspekti na<br />
kontrola na zarazni bolesti vklu~itelno na SIDA-ta i sli~ni zdravstveni<br />
problemi vo zatvor<br />
- Preporaka R (95) 12 za realizacija na pravdata vo oblasta na<br />
kriminalitetot<br />
- Preporaka R (95) 13 za problemite na krivi~noto procesno pravo<br />
povrzano so informati~kata tehnologija<br />
- Preporaka R (96) 8 za kriminalnata politika vo Evropa vo<br />
vreme na promeni<br />
- Preporaka R (96) 9 za prakti~nata primena na Evropskata konvencija<br />
za ekstradicija<br />
2. ORGANI ZA ZA[TITA NA ^OVEKOVITE PRAVA<br />
VOSTANOVENI SO EVROPSKATA KONVENCIJA<br />
2. 1. Evropska komisija za ~ovekovite prava<br />
Kako i Sudot, Komisijata e formirana "za da obezbedi Visokite<br />
strani dogovoreni~ki da gi po~ituvaat obvrskite prezemeni so ovaa<br />
Konvencija" i postoi otkako konvencijata stapi vo sila.<br />
a. Sostav<br />
Brojot na ~lenovite na komisijata e ednakov na brojot na Visokite<br />
strani dogovoreni~ki i vo nea ne mo`e da ~lenuvaat pove}e od<br />
eden dr`avjanin na ista dr`ava.<br />
^lenovite na Komisijata se izbiraat za period od {est godini<br />
od strana na Komitetot na ministrite i toa spored spisokot na imiwa<br />
sostaveen od Biroto na Parlamentarnoto sobranie. Od svoite ~lenovi<br />
Komisijata izbira pretsedatel, prv potpretsedatel i vtor potpretsedatel,<br />
od koi se bara po red da se zamenuvaat dokolku edniot od niv e<br />
onevozmo`en da gi ispolnuva svoite dol`nosti. ^lenovite na<br />
Komisijata rabotat vo li~no svojstvo i vo nikoj slu~aj ne se pretstavnici<br />
na dr`avata. Zaradi toa se nezavisni. Nivnata nezavisnost e,<br />
vsu{nost, zajaknata so opredeleni pravila koi se odnesuvaat na na~inot<br />
na koj Komisijata raboti kako sudsko telo, pravila koi se doneseni<br />
za da ja za{titat nepristrasnosta na sekoj od nejzinite ~lenovi.<br />
Iako "sedi{teto na Komisijata e vo Strazbur", Komisjata "mo`e da<br />
odlu~i, vo sekoja faza od razgleduvaweto na `albata, deka e neophodno<br />
taa, eden ili pove}e nejzini ~lenovi, istragata ili koja i da e od<br />
nejzinite funkcii da gi izvr{at na nekoe drugo mesto". (Pravilo 14<br />
od Pravilata za procedura na Komisijata).<br />
82
. Funkcii<br />
Deset ~lenovi mora da bidat prisutni za da mo`e Komisijata da<br />
raboti, dodeka sedum ~lenovi so~inuvat kvorum vo slu~aj na individualna<br />
`alba koga, na primer, Komisijata izjavuva deka `albata e "neprifatliva<br />
ili odlu~uva da ja simne od svojot spisok na slu~ai, dokolku<br />
Visokite strani dogovoreni~ki ne bile izvesteni za `albata"<br />
(Pravilo 16 od Pravilata za procedura). 62<br />
Komisijata ne e vo postojano zasedanie. Sekoja godina se odr`uvaat<br />
najmalku pet zasedanija, od koi sekoja trae dve nedeli.<br />
Komisijata raboti bez prisustvo na javnosta i nejzinite predmeti<br />
se doverlivi; dozvoleno e i redovno da izdava bilteni, no vo nikoj<br />
slu~aj stranskite vo postapkata ne mo`t da otkrijat nekakva informacija<br />
za niv.<br />
Kone~no, Komisijata ima postojan Sekretarijat, koj momentalno<br />
e so~inet od 23 pravnici od 30 razli~ni dr`avi.<br />
v. Nadle`nost na Komisijata<br />
Najprvin Komisijata e nadle`na da gi razgleduva slu~aite koi se<br />
odnesuvaat na nastani koi se slu~ile na teritorii na koi Konvencijata<br />
se primenuva, i toa:<br />
nacionalni teritorii na dr`avite dogovoreni~ki,<br />
teritorii pod protektorat, a vo ~ie ime dr`avite dogovoreni~ki<br />
gi vodat megunarodnite odnosi. So mo{ne {iroka interpretacija<br />
na ~l. 1 na Konvencijata ova mo`e da se odnesuva na sekoja<br />
teritorija<br />
Taa e isto taka kompetentna da gi razgleduva site nastani {to se<br />
slu~ile vo vrska so zemjata ~lenka vo pra{awe po stapuvaweto na<br />
Konvencijata na sila. Odlu~eno e, isto taka, deka taa mo`e da razgleduva<br />
i nastani {to se slu~ile pred Konvencijata da stapi vo sila, ako,<br />
i samo ako, tie mo`at da dovedat do kontinuirana povreda na Konvencijata<br />
po taa data.<br />
62<br />
So Protokolot br. 8, koj ne stapil vo sila, Komisijata mo`e da<br />
formira: a) oddelenija, od koe sekoe e sostaveno od najmalku sedum ~lena, so<br />
ovlastuvawe 'da razgleduva `albi {to se podnesuvaat spored ~lenot 25... {to<br />
se re{avaat po voobi~aena postapka ili onie {to ne pokrenuvaat su{tinski<br />
pra{awa za tolkuvawe ili primana na Konvencijata", i b) 'komiteti, od koi<br />
sekoj e sostaven od po najmalku tri ~lena, so ovlastuvawe... da ja proglasat za<br />
neprifatliva ili da ja simnat od svojot spisok na slu~ai `albata koja e<br />
podnesena spored ~lenot 25, koga e mo`no takva odluka da se donese bez<br />
natamo{no iaspituvawe.<br />
83
Kone~no Komijata e nadle`na da postapuva:<br />
na barawe na dr`ava "po sekoja povreda na odredbite na<br />
Konvencijata" za koja se naveduva deka bila storena od strana na druga<br />
dr`ava dogovoreni~ka. Ova mo`e da bide sekoja povreda na pravata<br />
definirani i za{titeni vo Delot I od Konverncijata, no isto taka i<br />
"sekoja povreda" na drugi odredbi na Konvencijata (na primer,<br />
~lenovite 25, 28, 31 i 32) i nejzinite protokoli, i<br />
na barawe na poedinec, po sekoja povreda na pravata sodr`ani<br />
vo Delot I od Konvencijata, Prviot Protokol i Protokol br.<br />
4, {to ja storila edna od dr`avite dogovoreni~ki.<br />
Komisijata ima isto taka odlu~eno deka dr`avata ~lenka<br />
"Treba da smeta deka se soglasila da go ograni~i slobodnoto ostvaruvawe<br />
na pravata koi se priznaeni so op{toto me|unarodno pravo...<br />
do stepen i vo ramkite na ograni~uvawata na koi se obvrzala so<br />
Konvencijata"<br />
Ova zna~i deka pravoto koe ne e direkno za{titeno so Konvencijata<br />
sepak mo`e da bide za{titeno, dokolku e toa, po analogija "sporedlivo"<br />
so pravoto so koe vo Konvencijata postoi izri~na odredba.<br />
g. Obra}awe do Komisijata<br />
Komisijata mo`e da zeme vo razgleduvawe `albi podneseni od:<br />
"Visokata strana dogovoreni~ka" (~l. 24). Razbirlivo e<br />
deka ova bi mo`elo da pretstavuva pravo na dr`avata da gi {titi<br />
interesite na svoite dr`avjani, no od uvidot vo me|unarodnite `albi<br />
stanuva o~i-gledno deka zemjite `aliteli sakat da gi prijavat kr{ewata<br />
koi ne se odnesuvaat na nivnite dr`avjani. So priemna na ovaa<br />
kolektivna garancija vostanovena so Konvencijata sekoja dr`ava pridonesuva<br />
za odr`uvawe na javniot red vo Evropa.<br />
"sekoe lice, nevladina organizacija ili grupa na poedinci<br />
koja se smeta za `rtva poradi kr{ewe na pravata sodr`ani vo<br />
Konvencijata, {to gi storila nekoja Visoka strana dogovoreni~ka, vo<br />
slu~aj taa Visoka strana dogovoreni~ka, protiv koja se podnesuva `albata,<br />
da izjavila deka ja priznava nadle`nosta na Komisijata da razgleduva<br />
takvi `albi (~l. 25)<br />
Po ispolnuvawe na uslovot postaven vo st. 4 od ~l. 25, nadle`nosta<br />
na Komisjata po pra{aweto na individualni `albi stana stvarna<br />
na 5 juli 1955 godina. Nejzinata nadle`nost, e izborna i za ograni~en<br />
vremenski period.<br />
Pravoto na individualna `alba spored ~l. 25 pretstavuva vistinsko<br />
pravo na postapka pred me|unarodno sudsko telo.<br />
84
@alitelot mora da bil "`rtva" poradi kr{ewe na pravata priznati<br />
so Konvencijata:<br />
toj mora da obezbedi dokaz za negoviot interes da pokrene<br />
postapka,<br />
kr{eweto mora da bide napraveno od Visokata strana<br />
dogovoreni~ka koja go priznala pravoto na individualna `alba, predvidena<br />
vo ~l. 25.<br />
Na krajot od prviot stav na ~l. 25 se istaknuva deka "Visokite<br />
strani dogovoreni~ki koi dale takvi izjavi se obvrzale so ni{to da ne<br />
go popre~uvaat celosnoto ostvaruvawe na ova pravo".<br />
Ovaa obvrska e od posebno zna~ewe koga `alitelot e zatvorenik.<br />
Vo takvite slu~ai Komisijata e krajno pretpazliva. Vo 1960 godina, na<br />
primer, Komisijata zazede stav deka e "razbirlivo" `alitelite da<br />
moraat da 'imaat pravo slobodno da komuniciraat so nea" koga dr`avata<br />
ja priznala nadle`nosta na Komisijata da gi zeme vo razgleduvawe<br />
`albite podneseni spored ~l. 25 od Konvencijata.<br />
Natamu treba da se ka`e deka vo nekolku priliki 'taa imala<br />
mo`nost da go svrti vnimanieto na vladite na potrebata na zatvorskite<br />
vlasti da im dade soodvetni instrukcii kako bi mo`ele pritvorenite<br />
lica celsono da go iskoristat toa pravo".<br />
Vo ovaa faza treba da se istakne slednoto:<br />
pravoto na zatvorenikot slobodno da komunicira so<br />
Komisijata ne zna~i i deka takvata prepiska e sosema von kontrola,<br />
zatvorskata vlast ne smee da ja zabavi prepiskata so "namera<br />
da go popre~i ostvaruvaweto na individualnoto pravo na `alba<br />
ne smee da se vr{i nikakov pritisok vrz `alitelot da ja<br />
povle~e svojaat `alba,<br />
vrz zatvorenik koj podnesuva `alba ne mo`at da bidat<br />
primeneti nikakvi disciplinski sankcii zaradi izrazite {to se<br />
koristat pri podnesuvawe na `alba do Komisijata.<br />
d. Postapka pred Komisijata<br />
Postapkata oficielno se pokrenuva po propisno zaveduvawe i<br />
numerirawe na `albata (me|udr`avna i individualna). Zasegnatata<br />
dr`ava (ili dr`ava `alitel) ja pretstavuvaat nejzinite zastapnici,<br />
na koi mo`at da im pomognat sovetnicite. Individualnite `aliteli<br />
mo`at samite da gi {titat svoite interesi; ne e zadol`itelno da<br />
imaat advokat. Spored Praviloto 26 od Pravilata za procedura na Komisijata,<br />
niv sepak mo`e pred Komisijata da gi zastapuva "advokat ili<br />
nekoe drugo lice, `itel vo zemjata na Konvencijata, osven ako Komisijata<br />
vo koja i da e faza ne odlu~i poinaku".<br />
85
@alitel ili negoviot zastapnik se pojavuvaat "li~no pred Komisijata"<br />
bilo "da ja iznesat `albata vo usmeno soslu{uvawe odredeno<br />
od Komisijata" ili "od koja i da e pri~ina, dokolku Komisijata gi<br />
pokanila".<br />
Iako postapkata e besplatna, individualniot `alitel mo`e da<br />
se izlo`i na tro{oci. Toa e ottamu {to, na barawe na samata Komisija,<br />
Komitetot na ministrite vostanovi - so rezolucija 63 (18) od 25<br />
oktomvri 1963 godina - besplatna pravna pomo{ za `aliteli so skromni<br />
sredstva. Prvi~no be{e predvideno ovaa {ema da trae dve godini,<br />
no toa od toga{ redovno se prodol`uva. Anga`manite za opredeluvawe<br />
'pomo{" se prosledeni so dodatokot na Pravilata za procedura na<br />
Komisijata.<br />
Sli~no, a so cel da se zajakne za{titata predvidena na krajot od<br />
st. 1 od ~l. 25, zemjite ~lenki na Sovetot na Evropa sakale da odobrat<br />
"izvesni osloboduvawa i olesnuvawa... za licata" koi u~estvuvale vo<br />
"postapkata pred Evropskata komisija... i Sudot za ~ovekovi prava".<br />
Ova be{e celta na Dogovorot potpi{an na na 6 maj 1969 godina. Dosega<br />
ne go potpi{ale site dr`avi. Mnogu od tie {to go napravile imaat<br />
dadeno izjavi ili rezervi pri ratifikuvaweto na Dogovorot, osobeno<br />
vo odnos na toa kako st. 1, a od ~l. 4 na Dogovorot treba da se tolkuva.<br />
Otkako `albata e propisno podnesena, Komisijata mo`e da ja<br />
zeme vo razgleduvawe i toa na sledniov na~in. Vo slu~aj na megudr`avna<br />
`alba, zasegnatata dr`ava se izvestuva za postapkata i pokanuva da<br />
dade komentari za nejzinata prifatlivost. Vo slu~aj na individualna<br />
`alba pretsedatel od ~lenovite na Komisijata imenuva izvestitel, koj<br />
vr{i preliminarno ispituvawe na `albata. Vo ovaa faza toj mo`e da<br />
bara od `alitelot ili od zasegnatata zemja, kade i da s¢, pismeni informacii<br />
ili pismeni komentari. Na krajot od ispituvaweto toj<br />
"podnesuva izve{taj" za svoite soznanija do Komisijata, koja mo`e da<br />
odlu~i deka `albata e neprifatliva ili da ja simene od svojot spisok<br />
na slu~ai ili pak da prodol`i da go istra`uva slu~ajot, baraj}i od<br />
stranite vo sporot da ispratat dopolnitelni informacii i pismeni<br />
komentari. Taa isto taka mo`e od niv da pobara usmeni objasnuvawa<br />
pri soslu{uvawe na stranite, bez prisustvo na javnosta.<br />
Komisijata potoa odlu~uva za prifatlivosta na `albata. Golem<br />
broj na `albi koi se podneseni otkako Komijata e osnovana se proglaseni<br />
za neprifatlivi, bidejki ne gi uspolnuvaa uslovite predvideni<br />
vo ~l. 26 i 27 od Konvencijata, koi propi{uvaat:<br />
^len 26. "Komisijata mo`e da razgleduva nekoj slu~aj duri otkako<br />
}e bidat iscrpeni site doma{ni pravni lekovi vo soglasnost so<br />
op{toprifatenite na~ela na me|unarodnoto pravo i toa vo rok od<br />
{est meseci od denot koga e donesena kone~nata interna odluka"<br />
86
Od edna op{ta odluka Komisijata izrazi mislewe deka praviloto<br />
so koe se bara iscrpuvawe na doma{nite pravni lekovi e "Zasnovano<br />
vrz na~eloto deka dr`avata {to e obvineta mora prvo da ima<br />
mo`nost so svoi sopstveni sredstva vo ramkite na svojot doma{en praven<br />
sistem da ja popravi gre{kata za koja se tvrdi deka e napravena.<br />
^len 27. "1. Komisijata nema da ja prifati `albata podnesena<br />
spored ~l. 25 ako e taa:<br />
a) anonimna ili<br />
b) vo osnova istovetna so nekoja druga `alba, koja Komisijata<br />
ve}e ja razgleduvala; ili koja e ve}e podnesena do nekoja druga me|unarodna<br />
institucija za sproveduvawe na istraga i donesuvawee odluka i<br />
ako ne sodr`i novi fakti.<br />
2. Komisijata }e ja proglasi neprifatliva sekoja `alba podnesena<br />
vrz osnova na ~len 25 za koja oceni deka e sprotivna na odredbite<br />
na ovaa Konvencija; koja e o~igledno neosnovana, ili za koja smeta<br />
deka pretstavuva zloupotreba na pravoto na `alba.<br />
3. Komisijata }e ja odbie sekoja `alba {to }e ja oceni za neprifatliva<br />
vrz osnova na ~len 26".<br />
Komisijata e obvrzana da gi navede svoite pri~ini koga odlu~uva<br />
za prifatlivosta na `albata. Nejzinata odluka se dostavuva do `alitelot<br />
i ako nalaga slu~ajot, do zasegnatata dr`ava. Postapkata zavr{uva<br />
koga e donesena odluka deka `albata e neprifatliva. I pokraj<br />
takvata odluka sepak e mo`no predmetot povtorno da bide razgleduvan<br />
dokolku se pojavat novi informacii. Pritoa Komisijata e krajno<br />
restriktivna, baraj}i negovata `alba da obezbedi informacii koi<br />
radikalno gi menuvaat onie {to se obezbedeni po prvata `alba.<br />
Dokolku `albata se proglasi za prifatliva Komisijata: 63<br />
Gi utvrduva faktite: vo toj slu~aj taa raboti kako istra-<br />
`en sudija. Spored ~l. 28 od Konvencijata 'taa pristapuva kon razgleduvawe<br />
na `albata zaedno so pretstavnicite na stranite vo sporot<br />
i, dokolku ima potreba, sproveduva istraga, za ~ija efikasnost zasegnatite<br />
dr`avi, po razmenata na mislewa so Komisijata, gi obezbeduvaat<br />
site pot-rebni uslovi". Vo tekot na istragata, postoi razmena<br />
na "pretstavki" me|u stranite vo sporot, vo koi se sodr`ani nivnite<br />
zabele{ki.<br />
Mo`at isto taka da postojat i soslu{uvawa na stranite vo sporot:<br />
nekoi ~lenovi na Komisijata mo`at da bidat instruirani da sprovedat<br />
istraga na lice mesto, na primer, soslu{uvawe na svedocite. 64<br />
63 Protokolot br. 8 pravi prili~nio zna~ajni izmeni na ovaa procedura:<br />
vidi gi podobro nejzinite ~lenovi 4, 6 i 7.<br />
64<br />
Ova osobeno se oprimenuva vo slu~aj na me|udr`avni `albi.<br />
87
Nastojuva da dojde do prijatelsko re{enie na sporot:<br />
spored ~l. 28. b, "taa im se stava na raspolagawe na zasegnatite strani<br />
za da dojdat do prijatelsko re{enie na sporot, so po~ituvawe na ~ovekovite<br />
prava utvrdeni so ovaa Konvencija". Dokolku nejzinite nastojuvawa<br />
se uspe{ni, Komisijata sostavuva izve{taj koj sodr`i kus pregled<br />
na faktite i postignatoto re{enie: izve{tajot se dostavuva do<br />
zasegnatite strani, Komitetot na ministrite i do generalniot sekretar<br />
na Sovetot na Evropa, i se objavuva,<br />
Dokolku nastojuvawata da se dojde do prijatelsko re{enie<br />
ne se uspe{ni, taa sostavuva izve{taj "za faktorite i go iznesuva<br />
svoeto mislewe za toa dali, spored utvrdenite faktori, proizleguva<br />
oti dr`avata za koja stanuva zbor gi prekr{ila obvrskite prezemeni<br />
so Konvencijata... Izve{tajot se dostavuva do Komitetot na ministrite,<br />
kako i do zasegnatite dr`avi koi ne se slobodni da go objavat.<br />
Pri dostavuvaweto na izve{tajot do Komitetot na ministrite Komisijata<br />
mo`e da dade predlozi koi gi smeta za celishodni" (~l. 31).<br />
Zabele{ka: izve{tajot se dostavuva samo do zasegnatite strani.<br />
Vo konvencijata ne postoi odredba za `albite podneseni vo soglasnost<br />
so ~l. 25. Me|utoa Pravilo 61 od Pravilata za procedura na Komisijata<br />
predviduvaat deka dokolku takviot slu~aj podocna bide podnesen<br />
do sudot, izve{tajot na Komisijata }e bide dostaven do individualniot<br />
`alitel, osven ako Komisijata ne odlu~i poinaku.<br />
2. 2. Evropski Sud za ~ovekovi prava<br />
a. Sostav<br />
Sudot ima tolku sudii kolku {to ima ~lenovi na Sovetot na<br />
Evropa i dvajca sudii ne mo`at da bidat dr`avjani na ista dr`ava.<br />
Sudiite gi izbira Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa za<br />
period od devet godini, od spisokot na licata nominirani od strana na<br />
zemjite ~lenki na Sovetot na Evropa. Tie mo`at da bidat reizbrani.<br />
Tie rabotat vo Sudot vo li~no svojstvo i poradi toa se nezavisni: postoi<br />
odredba deka "sudijata ne mo`e da gi vr{i negovite funkcii dodeka<br />
e ~len na vlada ili dodeka zazema mesto ili vr{i profesija koja<br />
mo`e da ja dovede vo pra{awe negovata nezavisnost" (Pravilo 4 od<br />
Pravilata na Sudot). 65<br />
Isto taka sudijata ne mo`e da u~estvuva vo razgleduvaweto na<br />
slu~ajot za koj e li~no zainteresiran ili vo koj pred toa dejstvuval<br />
kako zastapnik, sovetnik ili advokat na stranata na liceto koe ima<br />
65<br />
Vidi: ~l. 9 od Protokolot br. 8 koj sodr`i dopolnitelni podrobnosti.<br />
88
interes vo slu~ajot, ili kako ~len na Sudot ili Komisijata za istraga,<br />
ili vo koe i da e drugo svojstvo.<br />
Kone~no treba da se zabele`i deka, pri razgleduvaweto na slu~ajot,<br />
sudijata koj e dr`avjanin na zasegnatata dr`ava mo`e da se povle~e,<br />
iako e povikan da raboti.<br />
Sudot od svoite ~lenovi izbira pretsedatel i potpretsedatel. 66<br />
Vo negovite dol`nosti mu pomaga Arhiva i toj izbira arhivar i negov<br />
zamenik.<br />
Sudot sam gi sostavuva svoite pravila 67 i ja opredeluva svojaat<br />
procedura.<br />
Sedi{teto na sudot e vo Strazbur. Razgleduvaweto na sekoj slu-<br />
~aj {to se nao|a pred nego Sudot go vr{i vo Sovet sostaven od sedum<br />
sudii 68 ~ii ~lenovi, po slu`bena dol`nostse pretsedatel, potpretsedatel<br />
i sudija, koj e dr`avjanin na zasegnatata dr`ava. Dokolku posledniot<br />
se povle~e, ne e vo mo`nost da raboti ili takov ne postoi, zasegnatata<br />
dr`ava mo`e da opredeli drug ~len ili pak lice koe ne e ~len<br />
na sudot (ad hoc sudija).<br />
Drugite sudii so `drepka gi opredeluva pretsaedatelot na Sudot<br />
pred da otpo~ne razgleduvaweto na slu~ajot.<br />
Vo izvesni slu~ai vaka konstituiraniot Sovet mo`e ili mora da<br />
ja otstapi svojata nadle`nost vo korist na plenaren Sud (~ii kvorum<br />
go so~inuvaat 12 sudii).<br />
b. Upatuvawe na slu~ajot vo sudot<br />
Spored ~l. 48 od Konvencijata, slu~ajot mo`e da bide iznesen<br />
pred Sudot od strana na: Komisijata, Visokata strana dogovoreni~ka<br />
koja se obratila do Komisjata za slu~ajot ili Visokata strana dogovoreni~ka<br />
protiv koja e podnesena `albata. Slu~ajot se razbira, mora da<br />
bide proglasen za prifatliv i mora da bide postignato prijatelsko<br />
re{enie. Toj mora da bide podnesen do Sudot vo rok od 3 meseci od dostavuvaweto<br />
na izve{tajot na Komisjata do Komitetot na ministrite.<br />
Treba da se zabele`i deka ne postoi odredba so koja individualnite<br />
`aliteli bi mu se obratile na sudot.<br />
I kone~no nieden slu~aj ne mo`e da bide podnesen do Sudot<br />
dokolku zasegnatata dr`ava ne priznala deka negovata nadle`nost e<br />
66<br />
Vidi gi promenite napraveni vo ~l. 10 od Protokolot br. 8.<br />
67<br />
Pravila na Sudot, usvoeni vo 1959 godina, bea kompletno revidirani<br />
vo noemvri 1982: novata verzija stapi na sila na 1 januari 1983 godina.<br />
68<br />
^lenot 11 od Protokolot 8 propi{uva deka treba da ima devet sudii.<br />
89
zadol`itelna ipso facto za site slu~ai, ili pak zadol`itelna vo dadeniot<br />
slu~aj.<br />
v. Nadle`nost na sudot<br />
Sudot e nadle`en da gi razgleduva "site slu~ai koi se odnesuvaat<br />
na tolkuvawe i primena na Konvencijata" (~l. 45), a koi mu se podneseni<br />
vo soglasnost so ~l. 48<br />
Toj isto traka mo`e da odlu~uva po pra{awa koi ve}e bile predmet<br />
na rasprava pred Komisijata, na primer, pra{awata koi se odnesuvaat<br />
na nadle`nosta rationale loci, rationale personae, rationemateriae ili<br />
ratione temporis.<br />
Toj duri mo`e da razgleduva i slu~aj {to mu e podnesen, od aspekt<br />
na prifatlivosta, soglasno odredbite na ~lenovite 26 i 27 od Konvencijata.<br />
g. Postapka pred Sudot<br />
Vo site slu~ai, bez ogled na potekloto na obra}aweto, Sudot "go<br />
zema vo razgleduvawe izve{tajot" {to go napravila Komisjata. Nego<br />
ne go "vrzuva" negovata sodr`ina (vo odnos na utvrduvaweto na faktite<br />
ili nejzinite zaklu~oci), no sepak toj mu posvetuva zna~itelno<br />
vnimanie.<br />
Postapkata pred Sudot glavno e vo pismena forma: pismeni vremenski<br />
rokovi postaveni od strana na pretsedatelot na Sudot, razli~ni<br />
pretstavki ili drugi dokumenti {to se podnesuvaat do Arhivata<br />
na Sudot i formiraat del od dosieto, ~ija prva to~ka e izve{-<br />
tajot na Komisijata. Koga pismenata faza na postapkata e zavr{ena i<br />
slu~ajot e spremen za soslu{uvawe, pretsedatelot opredeluva data za<br />
soslu{uvawe, koi se glavno javni. Podrobnostite za soslu{uvawata se<br />
prosledeni vo Pravilata na Sudot. Edinstveno {to na ova mesto e vredno<br />
da se odbele`i e deka vo procedurata u~estvuvaat:<br />
zasegnatata dr`ava ili dr`avi,<br />
individualen `alitel 69 dokolku toj toa go saka i so<br />
dozvola na pretsedatelot, ili negoviot zastapnik, i<br />
Komisijata, koja ja pretstavuva eden ili pove}e delegati<br />
koi se opredeluvaat koga slu~ajot e podnesen do Sudot.<br />
Ulogata na Komisijata pred Sudot vo op{ti ramki e definirana<br />
69 Toj sega ja imaa taa mo`nost spored novite Pravila na Sudot. No toj<br />
mora da znae angliski ili francuski: i mo`e da se dodade deka pravedno ne e<br />
"stranka" pred Sudot.<br />
90
vo misleweto na Sudot od 14 noemvri 1960 godina, od koe e mo`ebi<br />
korisno da se citiraat najrelevantnite momenti: "Vo ~l. 19 Konvencijata<br />
formira kako Komisija taka i Sud za da obezbedi po~ituvawe<br />
na obvrskite {to visokite strani dogovoreni~ki so ovaa Konvencija<br />
gi prezele i na sekoe od ovie tela im opredeluva specijalni funkcii<br />
vo za{tita na ~ovekovite prava; onie na Komisijata se razlikuvaat vo<br />
zavisnost od postignatata faza vo postapkata; vo inicijalnata faza -<br />
koja e glavno opfatena so Delot III od Konvencijata - glavnata funkcija<br />
na Komisijata e da se sprovede nezavisna istraga, da bara prijatelsko<br />
re{enie i, dokolku toa e potrebno, da go iznese slu~ajot pred<br />
Sudot; koga toa e napraveno glavnata funkcija na Komisijata e da mu<br />
pomoga na Sudot i taa e povrzana so postapkata; sepak duri i vo ovaa<br />
faza nejzinata aktivnost ne e odredena so odluka na Sud, tuku direkno<br />
so samata Konvencija.<br />
g. Re{avawe na slu~aite izneseni pred Sudot<br />
Sudot mo`e slu~ajot da go simne od svojot spisok na predmeti -<br />
toj ne e obvrzan toa da go napravi - po izvr{enata konsultacija so delegatite<br />
na Komisijata:<br />
koga me|u stranite vo sporot e postignato prijatelsko<br />
re{enie "zasnovano vrz po~ituvawe na ~ovekovite prava";<br />
vo slu~aj na "dogovor ili drug fakt koj mo`e da obezbedi<br />
re{enie na pra{aweto" (Pravila na Sudot, Pravilo 47, st. 2);<br />
koga strankata odlu~uva da ne go prodol`i slu~ajot dokolku<br />
i drugite strani se soglasuvaat so takviot prekin.<br />
Normalen ishod na slu~ajot e donesuvawe na presuda za toa dali<br />
vo dadeniot slu~aj bila storena povredana pravoto ili slobodata za{-<br />
titeni so Konvencijata. Presudata koja mora da bide obrazlo`ena, se<br />
dostavuva do Komitetot na ministrite koj spored ~l. 54 od Konvencijata<br />
e nadle`en za nadgleduvawe na nejzinoto izvr{uvawe. Toa {to<br />
Sudot vo svojata presuda }e utverdi deka bila storena povreda na pravoto<br />
za{titeno so Konvencijata ne zna~i deka toj mo`e da poni{ti<br />
odluka ili doma{na merka {to ja predizvikala povredata. Dokolku<br />
napravenata {teta ne mo`e sosema da bide nadomestena, Sudot mo`e na<br />
o{tetenata strana da i odobri "pravi~na satisfakcija"<br />
"Odlukata na Sudot e kone~na" (~l. 52), no sekoja strana ili<br />
Komisijata, mo`e da baraat tolkuvawe na edna ili pove}e nejzini<br />
to~ki vo sekoe vreme vo period od tri godini po donesuvawe na presudata.<br />
Sli~no, "strankata ili Komisijata mo`e, vo slu~aj na otkrivaweto<br />
na faktot koj spored svojata priroda mo`el da ima re{ava~ko<br />
91
vlijanie vo donesuvaweto na presudata bil nepoznat kako za Sudot<br />
taka i za strankata ili za Komisijata, da bara od Sudot da ja preispita<br />
presudata vo period od {est meseci otkako strankata ili Komisijata<br />
steknale soznanie za takov fakt".<br />
Koga Sudot e povikan da tolkuva ili preispita presuda, toj toa<br />
go pravi so donesuvaweto na druga presuda.<br />
92<br />
2. 3. Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa<br />
Kako {to ve}e vidovme, Komitetot na minsitrite e nadle`en za<br />
nadgleduvawe na izvr{uvaweto na presudite na Sudot (~l. 54). Vo ovoj<br />
kontekst vredno e da se odbele`i deka na Sudot mu stoi na raspolagawe<br />
samo edno sredstvo vo slu~aj na neprimenuvawe na presudata od<br />
strana na dr`avata: spored Statutot na Sovetot na Evropa da pokrene<br />
postapka protiv nea za nejzinata suspenzija ili duri i isklu~uvawe od<br />
Organizacijata.<br />
Osven ovaa uloga na nadgleduvawe, Komitetot na ministrite ima<br />
vistinsko ovlastuvawe za donesuvawe na odluka, kako {to toa jasno se<br />
gleda od st. 1 na ~l. 32 od Konvencijata. "Dokolku slu~ajot ne e predaden<br />
na Sudot vo rok od tri meseci od denot koga Komisijata go dostavila<br />
izve{tajot do Komitetot na ministrite, Komitetot so dvotretinsko<br />
mnozinstvo na glasovi na polnopravnite ~lenovi odlu~uva za<br />
toa dali do{lo ili ne do{lo do povreda na Konvencijata".<br />
Konvencijata ne zboruva za procedurata pred Komitetot na ministrite.<br />
Vo praktikata, isto kako i Komisijata ili Sudot, toj na<br />
sekoj na~in nastojuva da donese odluka pri {to klu~niot dokument vo<br />
dosieto e izve{tajot na Komisijata, koj me|utoa, nikako ne go obvrzuva.<br />
Koga zavr{uva slu~ajot {to mu e predaden na Komitetot na ministrite?<br />
vo }orsokak - koga ne e vozmo`no da se obezbedi dvotretinsko<br />
mnozinstvo potrebno za donesuvawe na odluka (vidi ja rezolucijata<br />
DH (75) 2 od 15 april 1975 godina);<br />
so prijatelsko re{enie, koga Komitetot na ministrite<br />
go potvrduva re{enieto postignato me|u strankite (vidi ja rezolucijata<br />
(59) 12 od 20 april 1959 godina i rezolucijata (59) 32 od 14<br />
dekemvri 1959 ili<br />
so donesuvawe odluka za toa dali bila storena ili ne povreda<br />
na Konvencijata.<br />
Dokolku ne e utvrdena povredata, osloboduvaweto od obvinenieto<br />
e kone~no.<br />
Vo slu~aj na utvrduvawe na povredata "Komitetot na ministrite
opredeluva rok vo koj zasegnatata Visoka strana dogovoreni~ka mora<br />
da prezeme merki nalo`eni vo odlukata na Komitetot na ministrite"<br />
(~l. 32 st. 2).<br />
Dokolku taa strana ne prezeme "zadovolitelni merki" vo propi-<br />
{aniot period "Komitetot na ministrite odlu~uva" so dvotretisnsko<br />
mnozinstvo "za na~inot na izvr{uvaweto na svojata prvobitna odluka".<br />
Konvencijata predviduva samo edna sankcija ako Komitetot na<br />
ministrite odlu~i deka bila storena povredata: objavuvawe na izve{-<br />
tajot na Komisijata so koj se utvrduva deka Konvencijata bila povredena.<br />
70 71<br />
IV. ZAKLU^OK<br />
Osnovnata zamisla i celta na objavuvaweto na ovaa zbirka na<br />
megunarodni dokumenti od oblasta na izvr{uvaweto na sankciite<br />
nare~ena Penolo{ki <strong>kompendium</strong> be{e na site onie koi se zanimavaat<br />
so problematikata na izvr{uvaweto na sankciite da im stane dostapen<br />
eden prira~nik so koj }e se zbogatat, ili podobro ka`ano }e se<br />
komple-tiraat soznanijata od penolo{kata oblast. Ova osobeno ottamu<br />
{to na site onie koi se re{ile da rabotat vo penitencijarnata<br />
praktika, im se ovozmo`uva na edno mesto da se sretnat so najzna~ajnite<br />
konvencii, deklaracii, rezolucii i preporaki koi dosega re~isi<br />
i ne bea objaveni na na{ive prostori. Na toj na~in ne samo na penolo{kite<br />
rabotnici tuku i na site onie koi podrobno se zanimavaat so<br />
ova problematika - sudii za izvr{uvawe na sankciite, kako i na studentite<br />
i postdiplomcite na fakultetite na koi se izu~uva penologijata,<br />
im se pru`a mo`nost da se zapoznaat so ~ovekovite prava na<br />
osudenite lica. Kompendiumot ima i po{iroki nameri. So nego se razbiva<br />
predrasudata deka kr{eweto na ~ovekovite prava na osudenite<br />
lica e samo posledica na op{testvenata ili individualnata hipokrizija<br />
na vrednostite, tuku ~esto i posledica na neznaeweto za ona {to<br />
pretstavuva svetsko dostignuvawe vo ovaa oblast. Ottuka ne e bez zna-<br />
~ewe so diskrapancijata me|u na{ata penolo{ka praktika i sovremenite<br />
dostigawa vo penologijata da se zapoznae i op{testvenata javnost<br />
koja, za `al, se u{te e pod silno vlijanie na represivnata svest. Taa<br />
svest ne dozvoluva da se sfatat usilbite {to vodat kon priodot vo ~ija<br />
osnova le`i baraweto sprema sekoj ~ovek da se odnesuvame kako kon<br />
70<br />
Prikazot za organite na za{tita na ~ovekovite prava vostanoveni<br />
so Evropskata konvencija, celosno e prezemen od A. Reynaud, Human Right in<br />
Prisons, Directorate of Human Rigts, Strasbourg, 1986, str. 4o-52<br />
71<br />
93
~ovek koj ostanuva toa, duri i toga{ koga gi naru{il op{testvenite<br />
normi na `iveewe. So drugi zborovi mora da se ima celosna svest deka<br />
populacijata na osudenite lica vo na{ite penitencijarni ustanovi e<br />
nedeliva od op{testvenata populacija. Ottamu gri`ata za nivnite<br />
~ove~ki prava mora da bide barem ednakva na onaa koja im se posvetuva<br />
na site ostanati luge. Pritoa sosema e vo pravo [a}i}, koga veli deka<br />
taa gri`a mora da bide "barem ednakva", za{to mnogu argumenti odat<br />
vo prilog kon toa deka taa gri`a bi trebalo da bide i pogolema. Me|utoa,<br />
natamu veli ovoj avtor, toa treba da go ostavime otkako }e ja sovladame<br />
prvata lekcija od ~ovekovite prava koja veli deka osudenite<br />
lica vo prv red se lu|e kako i site drugi lu|e, so toa {to za opredeleno<br />
vreme se smesteni vo ponepovolni `ivotni uslovi. Vo takvi<br />
uslovi ~uvstvitelnosta za elementarnite ~ove~ki prava }e raste proporcionalno<br />
so smaluvaweto na stepenot na humanosta i natamo{noto<br />
rastewe na birokratskata so istovremeno smaluvawe na stru~nata<br />
orientacija. 72<br />
72<br />
{aki}, V. op. cit. str. 2<br />
94
I DEL<br />
DOKUMENTI NA OBEDINETITE NACII<br />
95
96
STANDARDNI MINIMALNI PRAVILA ZA POSTAPUVAWE<br />
SO ZATVORENICITE<br />
prifateni na prviot kongres na obedinetite nacii za prevencija na<br />
kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite, odr`an vo @eneva i<br />
potvrdeni od ekonomskiot i socijalniot sovet so rezolucija 663 c<br />
(XXIV) od 31 juli 1957 i 2076 (IXII) od 13 maj 1977.<br />
Naslov na orginalot: Rules for the Treatment of Prisoners<br />
PREDHODNI NAPOMENI<br />
1. Celta na ovie pravila ne e podrobno da opi{at nekoj primerok<br />
na sistem na izvr{uvawe na kaznite vo penalnite institucii. So<br />
niv ednostavno se saka da se postavat op{toprifatenite principi za<br />
izvr{uvawe na kaznata i praktikata vo postapuvaweto so zatvorenicite,<br />
vrz osnova na dene{noto sfa}awe i spored osnovnite postavki na<br />
najdobrite sovremeni sistemi.<br />
2. So ogled na golemite razliki na pravnite, op{testvenite, ekonomskite<br />
i geografskite uslovi vo svetot, o~igledno e deka site pravila<br />
ne mo`at da se primenat na sekoe mesto i vo sekoe vreme. Sepak,<br />
ovie Pravila bi trebalo da poslu`at kako pottik vo postojanite usilbi<br />
da se nadminat prakti~nite te{kotii {to stojat na patot na nivnata<br />
primena, imaj}i predvid deka zameni vo celost pretstavuvaat<br />
minimalni uslovi koi gi prifatile Obedinetite nacii.<br />
3. Od druga strana, ovie Pravila se odnesuvaat na podra~je vo koe<br />
~ovekovata misla e vo postojan razvoj. Tie ne odat kon toa da ja isklu-<br />
~at mo`nosta za eksperimentirawe i razvivawe na praktikata, ako toa<br />
e vo soglasnost so principite i celite koi proizleguvaat od nivnata<br />
celokupnost. Vo taa smisla centralnata administracija za kazneni zavodi<br />
}e bide sekoga{ ovlastena da odobri isklu~oci od tie pravila.<br />
4. (1) Prviot del na Pravilata gi opredeluva odredbite za upravata<br />
na kaznenite zavodi i se primenuvaat na site kategorii zatvorenici,<br />
na onie koi se li{eni od sloboda spored krivi~noto ili gra-<br />
|anskoto pravo, obvineti ili osudeni, vklu~uvaj}i gi tuka i zatvorenicite<br />
sprema koi e primeneta i nekoja "merka na bezbednost" ili vospitna<br />
merka koja ja odredil sudijata.<br />
(2) Vtoriot del sodr`i odredbi koi mo`at da se primenat samo<br />
97
na posebnite kategorii zatvorenici za koi se zboruva vo sekoj oddel.<br />
Sepak, odredbite od oddelot A, koi se primenuvaat na osudeni lica, }e<br />
se primenuvaat i na kategoriite zatvorenici spomnati vo oddelite B,<br />
C i D dokolku ne se vo sprotivnost so odredbite za koi se odnesuvaat i<br />
pod uslov da se od korist za ovie zatvorenici.<br />
5. (1) Ovie Pravila nemaat za cel da ja opredelat organizacijata<br />
na zavodite za pomladi prestapnici (Borstalski zavodi, zavodi za<br />
prevospituvawe itn.). Me|utoa, vo op{ti linii, Zbirot na pravilata<br />
mo`e da se smeta za prifatliv i za ovie zavodi.<br />
(2) Vo sekoj slu~aj kategorijata na pomladi prestapnici gi opfa-<br />
}a maloletnicite koi podle`at pod jurisdikcija na sudovite za deca.<br />
Ovie mladi prestapnici, po pravilo, ne bi trebalo da bidat osuduvani<br />
na kazna zatvor.<br />
98<br />
I DEL<br />
PRAVILA ZA OP[TA PRIMENA<br />
Osnovno na~elo<br />
6. (1) Ovie Pravila treba da se primenuvaat nepristrasno. Ne<br />
smee da se pravi razlika vo postapuvaweto vrz osnova na nekakva predrasuda,<br />
a osobeno so ogled na rasata, bojata na ko`ata, polot, jazikot,<br />
verata, politi~koto i sekoe drugo mislewe, nacionalnoto i socijalnoto<br />
poteklo, op{testvenata polo`ba, ra|aweto ili bilo koja druga<br />
polo`ba.<br />
(2) Naprotiv, treba da se po~ituvaat verskoto uveruvawe i moralnite<br />
pravila na grupata na koja £ pripa|a zatvorenikot.<br />
Register<br />
7. (1) Vo sekoe mesto kade {to ima zatvorenici treba uredno da<br />
se vodi povrzan i paginiran register vo koj za sekoj zatvorenik }e bide<br />
nazna~en:<br />
a) negoviot identitet,<br />
b) pri~inite za negovoto zatvorawe i nadle`nata vlast<br />
koja ja donela odlukata za zatvoraweto,<br />
c) denot i ~asot na priemot i otpu{taweto.<br />
(2) Nikoj ne mo`e da bide primen vo zavod bez polnova`na isprava<br />
so koja se nareduva zatvoraweto, ~ii poedinosti predhodno }e bidat<br />
vpi{ani vo registerot.<br />
Oddeluvawe na kategorii<br />
8. Razli~nite kategorii zatvorenici treba da bidat smesteni vo<br />
oddelni kazneni zavodi ili vo odvoeni oddelenija na kaznenite zavodi<br />
so ogled na nivniot pol, vozrast, porane{niot `ivot, pri~inite pora-
di koi se zatvoreni i potrebata za postapuvawe so niv. Taka:<br />
a) Ma`ite i `enite dokolku toa e mo`no treba da bidat<br />
smesteni vo oddelni zavodi; vo zavodite vo koi se smesteni ma{ki i<br />
`enski lica site prostorii odredeni za `eni treba vo celost da bidat<br />
odvoeni.<br />
b) Zatvorenicite pod istraga treba da bidat odvoeni od<br />
osudenite lica.<br />
c) Licata zatvoreni poradi dolgovi ili osudenicite na<br />
drug vid civilen zatvor treba da bidat odvoeni od licata koi se zatvoreni<br />
poradi krivi~ni dela.<br />
d) Maloletnite zatvorenici treba da bidat odvoeni od vozrasnite.<br />
Smestuvawe<br />
9. (1) Vo keliite ili sobite nameneti za no}no osamuvawe treba<br />
da se smestuva samo eden zatvorenik. Osven od posebni pri~ini, kako<br />
{to e privremena prenatrupanost koga za centralnata administracija<br />
stanuva neophodno da napravi isklu~ok od ova pravilo, sekoga{ treba<br />
da se izbegnuva smestuvawe na dvajca zatvorenici vo ista kelija ili<br />
posebna soba.<br />
(2) Koga se koristat zaedni~ki spalni sobi vo niv treba da se<br />
smestuvaat vnimatelno odbrani zatvorenici za koi e poznato deka<br />
mo`at da bidat smesteni pod ovie uslovi. No}e zatvorenicite }e bidat<br />
pod redoven nadzor koj e prilagoden na vidot na opredelen kaznen<br />
zavod.<br />
10. Site zatvorski prostorii, a osobeno onie koi se nameneti za<br />
spiewe na zatvorenicite, treba da im odgovaraat na higienskite barawa<br />
pri {to }e se vodi smetka za klimata i osobeno za kubaturata na<br />
vozduhot, minimalnata povr{ina, osvetluvaweto, zatopluvaweto i<br />
provetruvaweto.<br />
11. Vo sekoja prostorija vo koja zatvorenicite `iveat i rabotat:<br />
a) Prozorcite treba da bidat dovolno golemi za da zatvorenikot<br />
mo`e da ~ita i raboti pri dnevna svetlost, nivnite uredi<br />
treba da ovozmo`at prodirawe na ~ist vozduh bez ogled na postoeweto<br />
ili otsustvoto na ve{ta~ko provetruvawe.<br />
b) Ve{ta~koto osvetluvawe treba da bide takvo {to na<br />
zatvorenicite }e im ovozmo`i da ~itaat i rabotat bez da im se rasipe<br />
vidot.<br />
12. Sanitarnite uredi treba da mu ovozmo`at na zatvorenikot<br />
vr{ewe na prirodnite potrebi koga }e posakaat i toa na ~ist i pristoen<br />
na~in.<br />
13. Uredite za kapewe i tu{irawe treba da bidat prikladni sekoj<br />
zatvorenik da gi koristi so temperatura {to odgovara na klimata<br />
99
i tolku ~esto kolku {to toa go bara op{tata higiena so ogled na godi-<br />
{noto vreme i geografskata polo`ba, no najmalku edna{ nedelno pod<br />
umerena klima.<br />
14. Site prostorii koi zatvorenicite redovno gi koristat treba<br />
napopolno uredno i ~isto da se odr`uvaat.<br />
Li~na higiena<br />
15. Od zatvorenicite treba da se bara odr`uvawe na li~nata higiena<br />
i zatoa tie treba da raspolagaat so voda i pribor koj e potreben<br />
za odr`uvawe na nivnoto zdravje i ~istota.<br />
16. So cel na zatvorenicite da im se ovozmo`i pristoen izgled i<br />
so~uvuvawe na somopo~ituvaweto treba da im se olesni odr`uvaweto<br />
na kosata, a na ma`ite da im se ovozmo`i redovno bri~ewe.<br />
Obleka i postelnina<br />
17. (1) Sekoj zatvorenik koj nema pravo da nosi sopstvena obleka<br />
treba da dobie osudeni~ka obleka {to e soodvetna na klimatskite<br />
uslovi i {to e dovolna da go odr`i dobroto zdravje. Taa obleka vo<br />
nikoj slu~aj ne smee da bide degradira~ka ili poni`uva~ka.<br />
(2) Seta obleka mora da bide ~ista i da se odr`uva vo dobra sostojba.<br />
Dolnata obleka treba da se menuva i pere tolku ~esto kolku e<br />
potrebno za odr`uvawe na higienata.<br />
(3) Vo isklu~itelni priliki koga zatvorenikot so odobrenie se<br />
oddale~uva od kazneniot zavod treba da mu se dozvoli da nosi sopstvena<br />
obleka ili obleka {to ne privlekuva vnimanie.<br />
18. Koga na zatvorenicite im e dozvoleno da nosat sopstvena<br />
obleka u{te vo momentot na nivniot priem vo zavodot treba da se<br />
prezemat merki so koi }e se obezbedi taa obleka da bide ~ista i upotrebliva.<br />
19. Vo soglasnost so mesnite ili nacionalnite obi~ai sekoj zatvorenik<br />
treba da raspolaga so posebna postela i postelnina {to }e<br />
bide odr`uvana vo pristojna sostojba i zamenliva zaradi odr`uvawe<br />
na higienata.<br />
Ishrana<br />
20. (1) Sekoj zatvorenik treba od upravata vo voobi~aeno vreme<br />
da prima hrana so dobar kvalitet, dobro spremena i servirana i so dovolno<br />
hranliva vrednost za odr`uvawe na negovoto zdravje i fizi~ka<br />
sila.<br />
(2) Sekoj zatvorenik treba da ima mo`nost da se snabduva so voda<br />
za piewe koga toa mu e potrebno.<br />
100
Telesni ve`bi<br />
21. (1) Sekoj zatvorenik koj ne raboti na otvoren prostor, dokolku<br />
vremenskite priliki toa go dozvoluvaat, treba najmalku eden ~as<br />
dnevno da koristi soodvetni telesni ve`bi na sve` vozduh.<br />
(2) Pomladite zatvorenici, kako i drugite zatvorenici na koi<br />
vozrasta i fizi~kata kondicija toa im go dozvoluvaat, za vremetraeweto<br />
na ve`bite mora da bidat izlo`eni na telesno vospituvawe {to<br />
razonoduva. Za taa cel treba da im se stavat na raspolagawe tereni,<br />
spravi i oprema.<br />
Medicinski uslugi<br />
22. (1) Sekoj kaznen zavod treba da smeta na uslugite barem na<br />
eden kvalifikuvan lekar koj treba da ja poznava psihijatrijata. Lekarskite<br />
uslugi treba da bidat tesno povrzani so zdravstvenata uprava na<br />
zaednicata ili dr`avata. Ovie uslugi treba da vklu~uvaat i dejstvija<br />
na psihijatriski slu`bi za postavuvawe na dijagnoza, i koga toa e<br />
potrebno za lekuvawe na du{evni anomalii.<br />
(2) Za bolnite na koi im e potrebno specijalno lekuvawe treba<br />
da se predvidi prefrluvawe vo specijalni kazneni zavodi ili civilni<br />
bolnici. Koga bolni~koto lekuvawe e organizirano vo zavodot, treba<br />
da bide snabden so materijal, pribor i lekovi {to }e ovozmo`at zabolenite<br />
zatvorenici pristojno da se lekuvaat i neguvaat, a bolni~kiot<br />
personal treba da ima dovolna stru~na sprema.<br />
(3) Na sekoj zatvorenik treba da mu se ovozmo`i da koristi nega<br />
od kvalifikuvan zaben lekar.<br />
23. (1) Vo zavodite za `eni mora da postojat posebni uredi potrebni<br />
za lekuvawe na bremeni `eni i `eni koi se oporavuvaat od poroduvawe<br />
ili od bolest. Vo najgolema mo`na mera treba da bidat prezemeni<br />
merki poroduvaweto da se izvr{i vo civilna bolnica. Ako deteto<br />
e rodeno vo zatvor bitno e toj podatok da ne se vnese vo ispravata so<br />
koja se potvrduva ra|aweto.<br />
(2) Koga na majkite koi se zatvorni im e dozvoleno da gi zadr`at<br />
svoite deca treba da se prezemat merki za organizirawe na detski<br />
jasli so kvalifikuvan personal, kade {to doen~iwata bi bile smesteni<br />
dodeka ne se pod maj~ina gri`a.<br />
24. Lekarot e dol`en da go pregleda sekoj zatvorenik vedna{ po<br />
negoviot priem, a podocna vo slu~aj na potreba, osobeno ako saka da<br />
utvrdi dali postoi telesna ili du{evna bolest i vo taa nasoka da prezeme<br />
soodvetni merki, da obezbedi odvojuvawe na zatvorenicite za koi<br />
postoi somenenie deka boleduvaat od nekoja infektivna ili zarazna<br />
bolest, da gi utvrdi telesnite ili psihi~kite nedostatoci koi bi<br />
101
mo`ele da bidat pri~ina za rehabilitacija i da ja opredeli fizi~kata<br />
i rabotnata sposobnost na sekoj zatvorenik.<br />
25. (1) Dol`nosta na lekarot e da se gri`i za telesnoto i du{evnoto<br />
zdravje na zatvorenicite. Toj sekoj den treba da gi poseti bolnite<br />
zatvorenici, site onie koi }e se po`alat deka se bolni, kako i site<br />
onie koi vrz sebe osobeno go svrtele negovoto vnimanie.<br />
(2) Lekarot e dol`en da go izvesti direktorot sekoga{ koga<br />
smeta deka e naru{eno telesnoto i du{evnoto zdravje na nekoj zatvorenik,<br />
deka ne~ie zdravje }e bide naru{eno poradi natamo{en prestoj<br />
vo zatvorot ili od bilo koi drugi pri~ini povrzani so izvr{uvaweto<br />
na kaznata.<br />
26. (1) Lekarot treba redovno da vr{i pregledi i da mu dava soveti<br />
na direktorot vo pogled na:<br />
a) Koli~estvoto, kvalitetot, na~inot na pripremawe i<br />
raspredelba na hranata,<br />
b) Higienata na zavodot i zatvorenicite,<br />
c) Sanitarnite uredi, zatopluvaweto, osvetluvaweto i<br />
provetruvaweto na prostoriite,<br />
d) Kvalitetot i ~istotata na oblekata i postelninata na<br />
zatvorenicite,<br />
e) Pridr`uvaweto kon pravilata {to se odnesuvaat na<br />
fizi~koto vospituvawe i sportskite aktivnosti, koga tie se organizirani<br />
od nestru~en personal.<br />
(2) Direktorot treba da gi razgleda izve{taite i mislewata vo<br />
soglasnost so odredbite 25 (2) i 26, i dokolku e soglasen, dol`en e vedna{<br />
da prezeme potrebni merki za sproveduvawe na preporakite na lekarot.<br />
Ako toj ne se soglasuva so niv ili ako onie pra{awa ne se vo<br />
negova nadle`nost direktorot so svoite zable{ki }e go prosledi<br />
izve{tajot od neposredno povisokiot ovlasten organ.<br />
Disciplina i kaznuvawe<br />
27. Redot i disciplinata treba da se odr`uvaat so seta cvrstina,<br />
no ne so pove}e ograni~uvawa odo{to toa e neophodno za odr`uvawe na<br />
bezbednosta i dobro organiziraniot zaedni~ki `ivot.<br />
28. (1) Nitu eden zatvorenik ne mo`e vo ramkite na zavodskata<br />
administracija da vr{i nekoja uloga koja vo sebe sodr`i disciplinska<br />
vlast.<br />
(2) Ova pravilo sepak ne smee da bide pre~ka za dobroto funkcionirawe<br />
na sistemite koi se temelat na samoorganiziraweto. Ovie<br />
sistemi, vsu{nost, pretpostavuvaat izvesni dejnosti ili odgovornosti<br />
za op{testvena, vospitna i sportska rabota {to pod kontrola mo`at<br />
da im se doverat na zatvorenicite koi se podeleni vo grupi so ogled na<br />
potrebata od postapuvawe so niv.<br />
102
29. Slednite pra{awa treba sekoga{ da bidat re{eni so zakon<br />
ili so pravilnik na nadle`nata administrativna vlast.<br />
a) Povedenieto koe pretstavuva disciplinski prekr{ok,<br />
b) Vidot i traeweto na disciplinskite sankcii koi mo`at<br />
da bidat izre~eni,<br />
c) Nadle`niot organ za izrekuvawe na tie sankcii.<br />
30. (1) Zatvorenikot mo`e da bide kaznet samo ako toa e vo soglasnost<br />
so odredbite na opredelen zakon ili pravilnik i nikoga{ dva<br />
pati za ist prekr{ok.<br />
(2) Nitu eden zatvorenik ne mo`e da bide kaznet pred da bide<br />
izvesten za prekr{okot koj mu se stava na tovar i pred da mu bide dadena<br />
mo`nost da ja iznese svojata odbrana. Nadle`nata vlast treba da<br />
pristapi kon sestrano ispituvawe na slu~ajot.<br />
(3) Dokolku e potrebno i ostvarlivo na zatvorenikot treba da mu<br />
se dozvoli da ja iznese svojata odbrana preku tolkuva~.<br />
31. Telesnite kazni, stavaweto vo temni }elii, kako i sekoja svirepa,<br />
nehumana ili poni`uva~ka sankcija treba da bidat celosno zabraneti<br />
kako disciplinski sankcii.<br />
32. (1) Kaznata osamuvawe ili smaluvawe na hranata ne mo`e<br />
nikoga{ da se primeni se dodeka lekarot ne go pregleda zatvorenikot<br />
i pismeno ne potvrdi deka e sposoben da izdr`i takov vid kazna.<br />
(2) Istoto va`i i za site drugi kazneni merki koi bi mo`ele da<br />
go naru{at fizi~koto i du{evnoto zdravje na zatvorenikot. Vo sekoj<br />
slu~aj kaznenite merki nikoga{ ne mo`at da bidat vo sprotivnost ili<br />
da otstapuvaat od principot postaven so odredbata 31.<br />
(3) Lekarot treba sekojdnevno da gi posetuva zatvorenicite koi<br />
gi izdr`uvaat navedenite disciplinski kazni i da gi izvestuva direktorot<br />
ako oceni deka e potrebno da se prekine ili preina~i sankcijata<br />
so ogled na nivnoto fizi~ko i du{evno zdravje.<br />
Sredstva za prisilba<br />
33. Sredstvata za prisilba kako {to se lisici, sinxiri i prangii<br />
i luda~ki ko{uli ne smeat nikoga{ da bidat upotrebuvani kako<br />
kazna. Sinxirite i prangiite ne smeat da se upotrebat ni kako sredstvo<br />
za prisilba. Ostanatite sredstva za prisilba mo`at da se upotrebat<br />
samo vo slednite slu~ai:<br />
a) Kako merka na pretpazlivost protiv begstvo za vreme na<br />
sproveduvawe pod uslov vedna{ da se otstranat koga zatvorenikot }e<br />
se pojavi pred sudska ili administrativna vlast,<br />
b) Od zdravstveni pri~ini, spored upatstvo na lekar<br />
c) Po naredba na direktorot ako drugite sredstva ne pomognale<br />
za sovladuvawe na zatvorenikot i negovo samopovreduvawe ili<br />
povreda na drug ili predizvikuvawe na materijana {teta. Vo takov<br />
103
slu~aj direktorot treba vedna{ da se posovetuva so lekarot i da podnese<br />
izve{taj do povisokata administrativna vlast,<br />
34. Oblikot i na~inot na upotreba na sredstvata za prisilba treba<br />
da bidat opredeleni od strana na centralnata administracija na<br />
kaznenite zavodi. Takvite sredstva ne smeat da bidat primeneti podolgo<br />
od vremeto {to e nu`no potrebno.<br />
Informirawe i pravo na `alba na zatvorenicite<br />
35. (1) Po izvr{eniot priem sekoj zatvorenik mora da dobie<br />
pismena informacija za re`imot na zatvorenicite od negovata kategorija,<br />
za disciplinskite pravila vo kazneniot zavod, za dozvolenite<br />
sredstva za dobivawe informacii i sostavuvawe `albi kako i za site<br />
drugi okolnosti {to mo`at da mu koristat za zapoznavawe so negovite<br />
prava i dol`nosti i prilagoduvawe na `ivotot vo zavodot.<br />
(2) Ako zatvorenikot e nepismen informaciite treba da mu se<br />
prenesat usmeno.<br />
36. (1) Sekoj zatvorenik mora da ima mo`nost sekoj raboten den<br />
da podnesuva molbi i `albi do direktorot na zavodot ili do slu`benikot<br />
koj e ovlasten da go zastapuva.<br />
(2) Molbite ili `albite mo`at da se predavaat na inspektorot<br />
na zavodot za vreme na vr{eweto na inspekciskiot nadzor. Zatvorenikot<br />
mo`e bez prisiustvo na direktorot ili drugi ~lenovi na zatvorskiot<br />
personal da razgovara so inspektorot ili so drug slu`benik<br />
nadle`en za vr{ewe na inspekcijata.<br />
(3) Sekoj zatvorenik ima pravo bez cenzura vo pogled na sodr-<br />
`inata da podnese molba ili `alba do centralnata administracija na<br />
kaznenite zavodi, do sud ili do druga nadle`na vlast.<br />
(4) Do kolku molbata ili `albata ne e o~igledno drska ili bez<br />
sekakva osnova, treba bez odlagawe da se ispita i na zatvorenikot<br />
blagovremeno da mu se odgovori.<br />
Dopir so nadvore{niot svet<br />
37. Na zatvorenicite treba da im se dozvoli vo redovni vremenski<br />
intervali so potreben nadzor da odr`uvaat vrski so svoeto semejstvo<br />
i so onie svoi prijateli vo koi mo`e da se ima doverba po pat na<br />
dopi{uvawe i primawe poseti.<br />
38. (1) Na zatvorenicite so stransko dr`avjanstvo treba da im se<br />
dozvolat razumni olesnuvawa poradi odr`uvawe na vrski so nivnite<br />
diplomatski i konzularni pretstavnici.<br />
(2) Na zatvorenicite koi se dr`avjani na zemji {to nemaat diplomatski<br />
i konzularni pretstavnici vo taa zemja, kako i na begalci i<br />
lica bez dr`avjanstvo, treba da im se dadat isti olesnuvawa koga sa-<br />
104
kaat da se obratat do diplomatskoto pretstavni{tvo na dr`ava koja gi<br />
za{tituva nivnite interesi, ili do sekoja dr`ava koja gi za{tituva<br />
nivnite interesi, ili do sekoja nacionalna ili me|unarodna vlast ~ija<br />
zada~a e da gi za{tituva.<br />
39. Na zatvorenicite treba da im se dozvoli redovno da se informiraat<br />
za tekot na najzna~ajnite nastani preku dnevni vesnici, spisanija<br />
ili drugi posebni publikacii vo kazneniot zavod, preku radio<br />
emisii, predavawa ili preku site drugi sli~ni sredstva {to upravata<br />
}e gi odobri i kontrolira.<br />
Bibilioteka<br />
40. Sekoj zavod treba da ima biblioteka za site kategorii zatvorenici,<br />
dovolno opremena so pou~ni i zabavni knigi. Zatvorenicite<br />
treba da se pottiknuvaat {to e mo`no pove}e da ja koristat.<br />
Religija<br />
41. (1) Ako vo zavodot postoi dovolen broj na zatvorenici koi<br />
pripa|aat na ista vera kazneniot zavod treba da imenuva ili prifati<br />
eden kvalifikuvan pretstavnik od taa vera. Koga brojot na zatvorenicite<br />
toa go opredeluva i koga okolnostite toa go dozvoluvaat anga`manot<br />
na toa lice treba da se opredeli so polno rabotno vreme.<br />
(2) Na ovlasteniot verski pretstavnik, imenuvan i prifaten soglasno<br />
to~ka 1, treba da mu bide dozvoleno povremeno da odr`uva verski<br />
obredi i sekoga{ koga toa e opredeleno da vr{i nasamo pastoralni<br />
viziti na zatvorenicite od svojata veroispovest.<br />
(3) Nitu na eden zatvorenik nikoga{ ne smee da mu bide skrateno<br />
pravoto da dojde vo kontakt so pretstavnik na edna veroispovest. Me|utoa,<br />
ako mu se sprotivstavuvaat na posetata na verskiot pret-stavnik,<br />
negoviot stav mora vo celost da se po~ituva.<br />
42. Na sekoj zatvorenik mora da mu se priznae pravoto vo granicite<br />
na mo`nostite da gi zadovoluva svoite verski potrebi so u~estvuvawe<br />
vo verski obredi {to se organiziraat vo zavodot ili so poseduvaweto<br />
knigi za versko obrazovanie i verska nastava od svojata veroispovest.<br />
Predavawe na ~uvawe na predmetite {to im pripa|aat na zatvorenicite<br />
43. (1) Parite, predmetite od vrednost, oblekata i drugite predmeti<br />
{to mu pripa|aat, a koi spored pravilnikot zatvorenikot pri<br />
priemot na zavodot ne smee da gi zadr`i, treba da se ostavat na sigurno<br />
mesto. Pritoa mora da se sostavi spisok na tie predmeti {to treba da<br />
bide potpi{an od zatvorenikot. Treba da se prezemat i merki tie<br />
predmeti da se so~uvaat vo dobra sostojba.<br />
105
(2) Pri pu{taweto na zatvorenikot na sloboda tie predmeti i<br />
pari moraat da mu se vratat, osven parite {to mo`el da gi potro{i,<br />
predmetite koi moral da gi isprati nadvor od zavodot i oblekata koja<br />
trebalo od higienski pri~ini da se uni{ti. Zatvorenikot mora da<br />
potpi{e potvrda za predmetite i parite {to mu se vrateni.<br />
(3) Sprema vrednostite i predmetite {to zatvorenikot gi primil<br />
od nadvor se primenuvaat isti pravila.<br />
(4) Ako za vreme na priemot zatvorenikot pri sebe imal lekovi<br />
ili opojni sredstva za na~inot kako }e se postapi so niv odlu~uva lekar.<br />
Izvestuvawe za smrt, bolest, premestuvawe i sl.<br />
44. (1) Vo slu~aj na smrt ili te{ka bolest, te{ka povreda ili<br />
smestuvawe na zatvorenikot vo zavod za du{evni bolesti, direktorot e<br />
dol`en vedna{ da go izvesti bra~niot drugar ako zatvorenikot e vo<br />
brak ili nejbliskiot rodnina, a vo slu~aj i liceto koe zatvorenikot<br />
baral da bide izvesteno.<br />
(2) Zatvorenikot mora vedna{ da bide izvesten za smrt ili seriozna<br />
bolest na nekoj od negovite bliski rodnini. Vo slu~aj na<br />
osobeno te{ka bolest na takvoto lice, na zatvorenikot, ako prilikite<br />
toa go dopu{taat, treba da mu se dozvoli slobodno ili vo pridru`ba da<br />
go poseti svojot dom.<br />
(3) Sekoj zatvorenik ima pravo vedna{ da go izvesti svoeto semejstvo<br />
za negovoto zatvarawe ili premestuvawe vo druga ustanova.<br />
Prevoz na zatvorenicite<br />
45. (1) Koga zatvorenicite se doveduvaat ili izveduvaat od zavodot<br />
moraat {to e mo`no pomalku da bidat izlo`eni na javnosta i treba<br />
da prezemaat merki da se za{titat od navredi, qubopitnosta na narodot<br />
i sekoj drug vid na izlo`uvawe pred javnosta.<br />
(2) Treba da se zabrani prevoz na zatvorenici vo vozila bez ventilacija<br />
ili osvetluvawe ili so sekoe drugo sredstvo {to zatvorenicite<br />
gi izlo`uva na fizi~ki stradawa.<br />
(3) Prevozot na zatvorenicite treba da se vr{i na tro{ok na<br />
administracijata i pod ednakvi uslovi za site.<br />
Personal na kaznenite zavodi<br />
46. (1) Administracijata na kaznenite zavodi mora vnimatelno da<br />
go izbira personalot od site stepeni, za{to dobroto upravuvawe so<br />
kaznenite zavodi zavisi od ~esnosta na personalot, negovata sovesnost,<br />
li~nite osobini i stru~nite sposobnosti.<br />
(2) Administracijata na kaznenite zavodi mora postojano da<br />
106
vlo`uva usilbi vo svesta na personalot i javnoto mislewe da se budi i<br />
odr`uva uveruvawe deka ovaa rabota pretstavuva mo{ne va`na op{testvena<br />
slu`ba. Taa treba da gi koristi site prikladni sredstva za toa<br />
da i se objasni na javnosta.<br />
(3) Za postignuvawe na spomenatite celi ~lenovite na personalot<br />
treba da bidat vraboteni kako postojani stru~ni slu`benici na<br />
kazneniot zavod, da imaat status na dr`avni slu`benici i spored toa<br />
da im bide zagarantirana postojanost vo slu`bata koja }e zavisi samo<br />
od nivnoto rabotewe i nivnite fizi~ki sposobnosti. Platata treba<br />
da bide dovolna da gi privle~e i zadr`i vo slu`bata sposobnite ma`i<br />
i `eni. Prednostite vo odnos na karierata i uslovite na slu`bata<br />
treba da bidat opredeleni so ogled na te{kata priroda na rabotata.<br />
47. (1) Personalot treba da bide na soodvetnoto intelektualno<br />
ramni{te.<br />
(2) Pred priemot na slu`bata ~lenovite na personalot treba da<br />
posetuvaat op{t i poseben kurs i da polo`at teoretski i prakti~en<br />
ispit.<br />
(3) Po priemot vo slu`bata i vo tekot na karierata ~lenovite na<br />
personalot treba da go odr`uvaat i nadopolnuvaat svoeto znaewe i<br />
svoite stru~ni sposobnosti preku posetuvawe na povremeno organizirani<br />
kursevi za usovr{uvawe.<br />
48. Personalot sekoga{ mora da se odnesuva i da ja vr{i svojata<br />
dol`nost taka {to so svojot primer povolno }e vlijae vrz zatvorenicite<br />
i }e go predizvika nivnoto po~ituvawe.<br />
49. (1) Personalot vo najgolema mo`na mera treba da bide zajaknet<br />
so dovolen broj specijalisti kako {to se psihijatri, psiholozi,<br />
socijalni rabotnici, nastavnici i tehni~ki instruktori.<br />
(2) Potrebno e da se obezbedat postojani uslovi od specijalni<br />
rabotnici, nastavnici i tehni~ki instruktori, ne isklu~uvaj}i gi<br />
pritoa i uslugite na honorarnite rabotnici i dobrovolno anga`iraniot<br />
personal.<br />
50. (1) Direktorot na zavodot treba da bide soodvetno kvalifikuvan<br />
za svojata dol`nost spored svojot karakter, svojata administrativna<br />
sprema, soodvetnoto obrazovanie i svoeto iskustvo vo ovaa<br />
oblast.<br />
(2) Toj mora svoeto vreme celosno da go posveti na slu`benite<br />
dol`nosti. Ovaa dol`nost ne mo`e da mu bide sporedna.<br />
(3) Toj mora da `ivee vo prostoriite na zavodot ili vo negova<br />
neposredna blizina.<br />
(4) Ako dva ili pove}e zavodi se nao|aat pod uprava na eden ist<br />
direktor toj mora sekoj od tie zavodi da go posetuva vo kratki vremenski<br />
intervali. Na ~elo na sekoj od ovie zavodi mora da ima odgo-<br />
107
voren slu`benik koj postojano }e prestojuva vo zavodot.<br />
51. (1) Direktorot, negoviot pomo{nik i pove}eto drugi ~lenovi<br />
na personalot od zavodot treba da zboruvaat na jazikot na koj govorat<br />
pogolemiot broj zatvorenici, ili na jazikot {to go razbiraat {to<br />
pogolem broj zatvorenici.<br />
(2) Sekoga{ koga toa e potrebno treba da se koristat uslugite na<br />
tolkuva~.<br />
52. (1) Vo zavodite koi se dovolno golemi za koristewe na uslugite<br />
na eden ili pove}e lekari {to celo vreme }e mu se posvetat na<br />
svojata rabota barem eden od niv treba da `ivee vo zavodot ili negovata<br />
neposredna okolina.<br />
(2) Vo ostanatite zavodi lekarot treba sekojdnevno da vr{i viziti<br />
i da `ivee dovolno blisku za bez odlagawe da mo`e da intervenira<br />
vo itni slu~ai.<br />
53. (1) Vo me{ovitite zavodi, `enskoto oddelenie treba da bide<br />
pod uprava na odgovorna slu`beni~ka ~ija dol`nost e da gi ~uva klu-<br />
~evite od zavodskoto oddelenie.<br />
(2) Nitu eden slu`benik od ma{ki pol ne smee da vleze vo `ensko<br />
oddelenie bez pridru`ba na nekoj ~len od personalot od `enski pol.<br />
(3) Samo slu`benicite od `enski pol mo`at da vr{at nadzor nad<br />
zatvoreni~kite. Toa sepak ne ja isklu~uva mo`nosta slu`benicite od<br />
ma{ki pol, osobeno lekarite i instruktorite, od profesionalni<br />
pri~ini da ja vr{at svojata dol`nost vo zavodite ili oddelenijata za<br />
`eni.<br />
54. (1) Zavodskite slu`benici vo svojot odnos kon zatvorenicite<br />
smeat da upotrebuvaat sila samo vo su~aj na nu`na odbrana, obid za<br />
begstvo ili sprotivstavuvawe koe se manifestira vo sila ili vo pasivna<br />
otpornost sprema naredbite {to se baziraat na zakon ili<br />
pravilnik. Slu`benicite koi }e pristapat kon sila nejzinata upotreba<br />
mora da ja ograni~at samo na najnu`na mera i za slu~ajot vedna{<br />
da go izvestat direktorot na zavodot.<br />
(2) ^lenovite na personalot na kaznenite zavodi treba da pominat<br />
niz specijalna fizi~ka obuka {to }e im pomogne da gi sovladaat<br />
agresivnite zatvorenici.<br />
(3) Slu`benicite koi vr{at nekoja dol`nost {to gi doveduva vo<br />
neposreden dopir so zatvorenicite osven vo posebni slu~ai ne smeat<br />
da bidat vooru`eni. Osven toa na ~len na personalot koj ne e ostru~en<br />
da rakuva so oru`je nikoga{ ne treba da mu se doveri oru`je.<br />
Inspekcija<br />
55. Kvalifikuvanite i iskusni inspektori imenuvani od nadle`nata<br />
vlast se dol`ni da vr{at redovna inspekcija na kaznenite zavodi<br />
108
i nivnite slu`bi. Tie posebno }e vnimavaat so kaznenite zavodi da se<br />
upravuva spored pozitivnite zakoni i pravilnici so cel da se ostvarat<br />
zada~ite na slu`bite na kaznenite zavodi i slu`bite za popravawe.<br />
II DEL PRAVILA KOI SE PRIMENUVAAT NA POSEBNI<br />
KATEGORII<br />
A. OSUDENICI<br />
Rakovodni principi<br />
56. Slednive rakovodni principi imaat za cel da go opredelat<br />
duhot vo koj }e se primenuvaat sistemite na izvr{uvawe na kaznite i<br />
zada~ite {to treba da se ispolnat soglasno so deklaracijata navedena<br />
vo predhodnata zabele{ka 1 na ovoj tekst.<br />
57. Zatvorot i drugite merki koi imat za posledica nekoj prestapnik<br />
da bide izoliran od nadvore{niot svet se te{ki so samoto toa<br />
{to na poedinecot mu go odzemaat pravoto da raspolaga so svojata li~nost<br />
li{uvaj}i go od sloboda. Izzemaj}i gi merkite na opravdano izdvojuvawe<br />
i merkite na odr`uvawe na disciplinata sistemot na izdr-<br />
`uvawe na kaznite ne treba da gi zgolemuva stradawata koi se povrzani<br />
so takvata polo`ba.<br />
58. Celta i opravdanosta na kaznite li{uvawe od sloboda vo<br />
krajna linija e za{titata na op{testvoto protiv zlostorstvata. Taa<br />
cel }e se postigne samo ako vremeto pominato vo zatvor se iskoristi,<br />
{to e mo`no pove}e, zatvorenikot ne samo da saka tuku i da bide sposoben<br />
po izdr`anata kazna da `ivee taka {to }e go po~ituva zakonot i<br />
}e se gri`i za svoite potrebi.<br />
59. Za taa cel re`imot na izvr{uvaweto na kaznite treba da gi<br />
koristi site popravni, vospitni, moralni, duhovni i drugi sredstva i<br />
oblici na pomo{ so koi raspolaga i da nastojuva da gi primenuva vo<br />
soglasnost so potrebite na postapuvawe na sakoj zatvorenik.<br />
60. (1) Preku re`imot na izvr{uvaweto na kaznite treba da se<br />
nastojuva kon namaluvawe na razlikite {to postojat pome|u `ivotot<br />
vo zatvorot i na sloboda dokolku tie razliki poka`at streme` da ja<br />
oslabat smislata za odgovornost kaj zatvorenikot ili go namaluvaat<br />
po~ituvaweto na dostoinstvoto na negovata li~nost.<br />
(2) Pred izvr{uvaweto na kaznata ili merkata po`elno e da se<br />
prezemat potrebni merki {to na zatvorenikot }e mu obezbedat postepeno<br />
vra}awe vo op{testveniot `ivot. Taa cel zavisno od slu~ajot<br />
mo`e da se postigne so voveduvawe podgotvitelen re`im za `ivotot na<br />
sloboda, koj mo`e da se organizira vo samiot zavod ili vo nekoja druga<br />
prilagodena ustanova ili po pat na usloven otpust pod nadzor, koj ne<br />
109
treba da mu se doveri na policijata, tuku treba da se potpre vrz efikasna<br />
op{testvena pomo{.<br />
61. Pri postapuvaweto so zatvorenicite ne treba da se naglasuva<br />
nivnoto isklu~uvawe od zaednicata, tuku neprekinato treba da se istaknuva<br />
okolnosta deka tie i natamu se ~lenovi na toa op{testvo. Poradi<br />
toa treba da se nastojuva vo granicite na mo`nostite, da se sorabotuva<br />
so op{testvenite slu`bi koi bi mo`ele da mu davaat pomo{ na<br />
personalot na kaznenite zavodi vo nivnata zada~a za op{testvena rehabilitacija<br />
na zatvorenicite. Socijalnite rabotnici koi sorabotuvaat<br />
so zavodite imaat zada~a da gi odr`at ili popravat odnosite na<br />
zatvorenicite so nivnite semejstva i op{testvenite slu`bi koi<br />
mo`at da im bidat od korist. Vo granicite {to gi dozvoluva zakonot i<br />
koi se vo soglasnost so izvr{uvaweto na kaznata treba da se prezemat<br />
~ekori so cel da se so~uvaat gra|anskopravnite interesi, pravata od<br />
socijalnoto osiguruvawe i drugite socijalni koristi {to gi u`iva<br />
zatvorenikot.<br />
62. Zdavstvenite slu`bi na ustanovata }e nastojuvaat da gi otkrivaat<br />
i da gi lekuvaat site fizi~ki i psihi~ki bolesti i nedostatoci<br />
{to bi mo`ele da ja popre~at rehabilitacijata na zatvorenicite.<br />
Vo taa smisla treba da se prezeme sekoe lekuvawe, medicinsko,<br />
hiru{ko ili psihijatrisko, koe se smeta za potrebno.<br />
63. (1) Primenata na ovie principi bara individualizacija vo<br />
postapuvaweto i dosledno na toa elasti~en sistem na klasifikacija<br />
na zatvorenicite vo grupi. Tie grupi po`elno e da bidat smesteni vo<br />
odvoeni zavodi vo koi vrz sekoja grupa mo`e da se sprovede soodvetno<br />
postapuvawe.<br />
(2) Ovie zavodi ne treba da imaat isto obezbeduvawe za sekoja<br />
grupa. Po`elno e da se predvidat razli~ni stepeni na obezbeduvawe<br />
spored potrebite na razli~nite grupi. Otvorenite zavodi so samiot<br />
fakt {to ne predviduvaat materijalni merki na obezbeduvawe od<br />
begstvo, tuku vo toj pogled se potpiraat vrz samodisciplinata na<br />
vnimatelno izbrani zatvorenici sozdavaat najpovolni uslovi za<br />
rehabilitacija.<br />
(3) Vo zatvorenite zavodi po`elno e individualizacijata na postapuvaweto<br />
da ne se popre~uva so premnogu golem broj na zatvore-nici.<br />
Vo nekoi dr`avi se smeta deka brojnata sostojba vo takvite zavodi ne<br />
treba da nadminuva 500 zatvorenici. Vo otvorenite zavodi brojnata<br />
sostojba treba isto taka {to pove}e da se smaluva.<br />
(4) Od druga strana ne e po`elno da se odr`uvaat zavodi {to se<br />
premnogu mali za da vo niv mo`e da se organizira prikladen re`im.<br />
64. So osloboduvaweto na zatvorenicite ne prestanuva dol`nosta<br />
na op{testvoto. Zatoa bi trebalo da se imaat na raspolagawe dr`-<br />
110
avni i privatni ustanovi {to se vo sostojba na oslobodeniot zatvorenik<br />
da mu pru`at efikasna pomo{ po izleguvaweto od zatvorot i koi<br />
}e se stremat vo idnina da se ubla`at predrasudite vo pogled na zatvorenicite<br />
i da im se pomogne povtorno da se vratat vo op{testvoto.<br />
Postapuvawe<br />
65. Postapuvaweto so lica osudeni na kazna ili merka li{uvawe<br />
od sloboda treba da ima za cel vo granicite vo koi vremetraeweto na<br />
osudata toa go dopu{ta kaj niv da se sozdade volja i sposobnost {to }e<br />
im ovozmo`at koga }e bidat pu{teni na sloboda da `iveat po~ituvaj}i<br />
go zakonot i da zarabotuvaat tolku kolku {to im e potrebno za `ivot.<br />
Ova postapuvawe treba da bide takvo {to }e gi potiknuva osudenite na<br />
samopo~ituvawe i na razvivawe na ~uvstvoto na odgovornost.<br />
66. (1) Za taa cel treba osobeno da se koristat verskite uslugi vo<br />
zemjite kade {to toa e mo`no, nastavata, stru~noto naso~uvawe i<br />
obrazovanie, metodite na poedine~no pru`awe na op{testvena pomo{,<br />
soveti vo odnos na vrabotuvaweto, fizi~ki razvoj i izgraduvawe na<br />
karakterot vo soglasnost so individualnite potrebi na sekoj zatvorenik.<br />
Treba da se vodi smetka za op{testvenoto i kriminalnoto minato<br />
na osudenikot, za negovite fizi~ki i psihi~ki sposobnosti i mo`nosti,<br />
za negovite li~ni sklonosti za dol`inata na osudata i prognozata<br />
za negovata rehabilitacija.<br />
(2) Za sekoj zatvorenik osuden na kazna ili merka vo opredeleno<br />
traewe vedna{ po negoviot priem direktorot na zavodot }e dobie<br />
iscrpen izve{taj vo vrska so pra{awata spomnati vo predhodnata<br />
odredba. Me|u ovie izve{tai sekoga{ treba da bide pomesten izve{-<br />
tajot na lekarot a, po mo`nost, i na psihijatarot za fizi~kata i psihi~kata<br />
sostojba na zatvorenikot.<br />
(3) Izve{tajot i drugite potrebni podatoci }e bidat ostaveni vo<br />
posebno dosie. Dosieto }e se vodi uredno i }e se klasira taka {to<br />
odgovorniot personal sekoga{ koga }e se uka`e potreba za toa }e<br />
mo`e da go pregleda.<br />
Klasifikacija i individualizacija<br />
67. Celite na klasifikacijata treba da bidat:<br />
a) Oddeluvawe na zatvorenicite koi poradi svoeto kriminalno<br />
minato ili lo{i sklonosti {tetno bi vlijaele vrz drugite osudenici.<br />
b) Rasporeduvawe na zatvorenicite vo grupi za da se olesni postapuvaweto<br />
so niv vo pogled na nivnoto povtorno prilagoduvawe vo<br />
op{testvoto.<br />
68. Vo granicite na mo`nosto treba da se raspolaga so odvoeni<br />
zavodi ili posebni oddelenija vo eden zavod poradi razli~no post-<br />
111
apuvawe so razli~ni grupi na zatvorenici.<br />
69. Po priemot vo zavodot prou~uvaweto na li~nosta na zatvorenikot<br />
osuden na kazna ili merka vo opredeleno traewe treba vedna{<br />
da se primeni programa za postapuvawe vrz osnova na podatocite so<br />
koi se raspolaga za negovite individualni potrebi, sposobnosti i psihi~ka<br />
sostojba.<br />
Pogodnosti<br />
70. Vo sekoj zavod treba da se vovede sistem na pogodnosti prilagoden<br />
na razli~nite grupi na zatvorenici i razli~nite metodi na<br />
postapuvawe, za da se pottiknat na dobro povedenie, razvivawe na smislata<br />
za odgovornost i nivniot interes i sorabotka vo pogled na postapuvaweto.<br />
Rabota<br />
71. (1) Rabotata za vreme na izvr{uvaweto na kaznata ne smee da<br />
ima poni`uva~ki karakter.<br />
(2) Site zatvorenici imaat obvrska da rabotat vo zavisnost od<br />
nivnite fizi~ki i psihi~ki sposobnosti {to }e gi utvrdi lekar.<br />
(3) Zatvorenicite treba da se zanimavaat so korisna rabota {to<br />
}e gi anga`ira vo tekot na traeweto na rabotniot den.<br />
(4) Vo granicite na mo`nostite rabotata treba da bide od takva<br />
priroda {to }e ja za~uva ili zgolemi nivnata sposobnost po izleguvaweto<br />
na sloboda ~esno da zarabotuvaat za svojot `ivot.<br />
(5) Treba da se obezbedi korisno stru~no obrazovanie za onie<br />
zatvorenici koi mo`at da go koristat, a osobeno za mladite zatvorenici.<br />
(6) Vo granicite {to i odgovaraat na racionalnata stru~na selekcija,<br />
potrebite na administracijata i zavodskata disciplina na zatvorenicite<br />
treba da im se ovozmo`i da go izberat vidot na rabotata<br />
{to sakaat da ja vr{at.<br />
72. (1) Organizacijata i metodite na rabota vo kaznenite zavodi<br />
treba da bidat {to poblisku do organizacijata na metodite {to se<br />
primenuvaat za sli~na rabota nadvor od zavodot so cel zatvorenicite<br />
da se podgotvat za normalnite uslovi na rabota na sloboda.<br />
(2) Me|utoa, interesot i stru~noto obrazovanie na zatvorenicite<br />
ne treba da im bidat podredeni na `elbata da se ostvari dobivka<br />
od nivnata rabota.<br />
73. (1) So industriskite pogoni i ekonomii na kaznenite zavodi<br />
treba vo prv red da upravuva administracijata na kaznenite zavodi, a<br />
ne privatni pretpriema~i.<br />
(2) Koga zatvorenicite vr{at rabota koja ne e pod kontrola na<br />
112
administracijata treba da ostanat pod nadzor na zavodskiot personal.<br />
Licata za ~ija smetka se vr{i rabotata, osven ako se raboti za drugi<br />
dr`avni ustanovi, moraat na administracijata da ñ go platat normalniot<br />
voobi~aen nadomestok za rabotata vodej}i sekoga{ smetka za rabotniot<br />
u~inok na sekoj zatvorenik.<br />
74. (1) Merkite na pretpazlivost propi{ani za za{tita pri rabota,<br />
sigurnosta i zdravjeto za slobodnite rabotnici, treba da se<br />
primenuvaat i vo kaznenite zavodi.<br />
(2) Treba da se donesat odredbi za nadomest na {teta na zatvorenicite<br />
za nesre}ni slu~ai pri rabota i za profesionalni zaboluvawa,<br />
pod istite uslovi koi spored zakonot se odnesuvaat i za slobodnite<br />
rabotnici.<br />
75. (1) Maksimalniot broj na rabotni ~asovi na zatvorenicite vo<br />
denot ili vo nedelata, treba da bide utvrden so zakon ili so administrativen<br />
pravilnik, vodej}i smetka za propisite ili za lokalnite<br />
obi~ai koi se primenuvaat za slobodnite rabotnici.<br />
(2) Vo taka utvrdenite ~asovi treba da se ostavi eden den odmor<br />
vo nedelata i dovolno vreme za nastava i drugi aktivnosti koi se predvideni<br />
za postapuvawe i prevospituvawe na zatvorenicite.<br />
76. (1) Rabotata na zatvorenikot treba da bide pravedno nagradena.<br />
(2) So pravilniot treba da im se dozvoli na zatvorenicite barem<br />
eden del od svojot nadomestok da go upotrebat za kupuvawe na odobreni<br />
predmeti nameneti za nivna li~na upotreba, a drugiot del da go<br />
pra}aat na svoite semejstva.<br />
(3) So pravilnikot, isto taka, treba da se predvidi eden del od<br />
nadomestokot da go zadr`i administracijata za da sozdade za{teda<br />
koja }e mu se predade na zatvorenikot pri pu{taweto na sloboda.<br />
Nastava i slobodno vreme<br />
77. (1) Treba da se prezemat merki da se razvie nastava za site<br />
zatvorenici koi se vo sostojba da ja koristat pri {to treba da se podrazbere<br />
i religiozna nastava vo zemjite kade {to toa e mo`no. Nastavata<br />
za nepismenite i mladite zatvorenici treba da bide zadol`itelna<br />
i administracijata mora da ñ posveti posebno vnimanie.<br />
(2) Vo granicite na mo`nostite nastavata koja {to im se pru`a<br />
na zatvorenicite treba da bide usoglasena so sistemot na javnata nastava<br />
za da mo`at bez te{kotii da go prodol`at svoeto obrazovanie po<br />
pu{taweto na sloboda.<br />
78. So cel zatvorenicite fizi~ki i du{evno dobro da se ~uvstvuvaat<br />
vo site zavodi treba da se organiziraat zabavni i kulturni aktivnosti.<br />
113
Op{testvenite odnosi i pomo{ po izleguvaweto od zavodot<br />
79. Posebno vnimanie treba da mu se posveti na odr`uvaweto i<br />
podobruvaweto na odnosite me|u zatvorenicite i nivnite semejstva<br />
koga e toa po`elno i vo interes na dvete strani.<br />
80. (1) Od samiot po~etok na osudata treba da se vodi smetka za<br />
idninata na zatvorenicite po nivnoto pu{tawe na sloboda. Zatvorenikot<br />
treba da se pottiknuva da odr`uva i sozdava takvi odnosi so licata<br />
i organizaciite nadvor od ustanovata koi bi bile od interes za<br />
nivnoto semejstvo, a, isto taka, i vo interes za nivnoto sopstveno op{-<br />
testveno prevospituvawe.<br />
81. (1) Dr`avnite ili nadr`avnite slu`bi i organizacii {to im<br />
davaat pomo{ na zatvorenicite po pu{taweto na sloboda vo granicite<br />
na mo`nostite treba na oslobodenite zatvorenici da im pribavat<br />
posebna dokumentacija i ispravi za identitetot, da im obezbedat stan,<br />
rabota, pristojna obleka koja odgovara na klimata i godi{noto vreme,<br />
kako i posebni sredstva za da stignat do opredeleno mesto i da mo`at<br />
normalno da `iveat neposredno po izleguvaweto na sloboda.<br />
(2) Nadle`nite pretstavnici na tie organizacii treba da imaat<br />
pristap vo zavodot i do zatvorenicite. Od samiot po~etok na osudata<br />
od niv treba da se bara mislewe za predlozite za prevospituvawe na<br />
zatvorenicite.<br />
(3) Po`elno e aktivnostite na ovie organi da bidat {to pove}e<br />
centralizirani i usoglaseni so cel najdobro da se iskoristat nivnite<br />
usilbi.<br />
B. DU[EVNO BOLNI I DU[EVNO NENORMALNI ZATVORENICI<br />
82. (1) Du{evno bolnite lica ne treba da se zadr`uvaat vo zatvor<br />
tuku treba da se prezemat merki {to e mo`no pobrgu da se premestat<br />
vo ustanovi za du{evno bolni lica.<br />
(2) Zatvorenicite koi boleduvaat od du{evni afektivni sostojbi<br />
i abnormalnosti treba da se podvedat na lekuvawe vo specijalizirani<br />
ustanovi koi se pod sanitarna uprava.<br />
(3) Za vreme na nivnoto prestojuvawe vo zatvorot ovie lica treba<br />
da se stavat pod nadzor na lekar.<br />
(4) Lekarskata odnosno psihijatriskata slu`ba na kaznenite<br />
zavodi treba da im obezbedi psihijatrisko le~ewe i na site ostanati<br />
zatvorenici na koi im e potrebno takvo lekuvawe.<br />
83. Vo soglasnost so nadle`nite organi po`elno e psihijatriskoto<br />
lekuvawe ako e potrebno da se prodol`i i po pu{taweto na sloboda<br />
i da se obezbedi op{testvena pomo{ od psihijatriski karak-ter po<br />
114
pu{taweto na sloboda.<br />
V. UAPSENI I PRITVORENI LICA<br />
84. (1) Vo slednive odredbi za 'obvineto" se narekuva sekoe uapseno<br />
ili zatvoreno lice za nekoja povreda na krivi~niot zakon koe e<br />
zadr`ano vo policiski pritvor, no koe se u{te ne e osudeno.<br />
(2) Obvinetiot se smeta za nevin i kako so takov so nego treba da<br />
se postapuva.<br />
(3) Ne dopiraj}i vo zakonskite odredbi za za{tita na li~nata<br />
sloboda, nitu vo odredbite koi ja predviduvaat postapkata za gonewe<br />
na obvinetite tie }e u`ivaat specijalen re`im vrz koi e pomesten<br />
opisot na slednive pravila.<br />
85. (1) Obvinetite treba da bidat oddeleni od osudenite zatvorenici.<br />
(2) Mladite zatvoenici treba da bidat oddeleni od vozrasnite.<br />
Po pravilo tie treba da se zatvoreni vo posebni zavodi.<br />
86. Obvinetite lica treba da se smestat vo posebni sobi dokolku<br />
ne se vo pra{awe razli~ni lokalni obi~ai so ogled na klimata.<br />
87. Vo granicite koi odgovaraat na odr`uvaweto na primerniot<br />
red vo zavodot obvinetite, ako toa go sakaat, mo`at da se hranat na<br />
svoj tro{ok nabavuvaj}i hrana od nadvor so pomo{ na upravata, preku<br />
svoite semejstva ili prijateli. Vo sprotivno upravata e dol`na da<br />
vodi gri`a za nivnata ishrana.<br />
88. (1) Na obvinetiot treba da mu se dozvoli da nosi sopstvena<br />
obleka dokolku taa e ~ista i pristojna.<br />
(2) Ako obvinetiot nosi zavodska uniforma, taa mora da se<br />
razlikuva od uniformata na osudenite lica.<br />
89. Na obvinetiot treba sekoga{ da mu se ovozmo`i da raboti, no<br />
toj ne mo`e da bide obvrzan da raboti. Dokolku raboti treba da bide<br />
platen za toa.<br />
90. Na sekoe obvineto lice treba da mu se dozvoli na svoj tro{ok<br />
ili na smetka na drugi da nabavuva knigi, vesnici, potreben pribor za<br />
pi{uvawe kako i drugi sredstva za rabota vo onie granici {to go<br />
dozvoluva sudskata istraga, bezbednosta i primerniot red vo ustanovata.<br />
91. Na obvinetoto lice treba da mu se dozvoli da prima poseti i<br />
koristi medicinski uslugi od svojot li~en lekar ili stomatolog<br />
toga{ koga negovoto barawe e razumno i ako e vo sostojba da gi<br />
nadomesti tro{ocite.<br />
92. Na obvinetiot treba da mu se ovozmo`i vedna{ da go izvesti<br />
svoeto semejstvo za li{uvaweto od sloboda i da gi u`iva site razumni<br />
115
pogodnosti za da mo`e da ostane vo vrska so semejstvoto i prijatelite<br />
i da gi prima nivnite poseti so edinstven uslov {to se odnesuva na<br />
ograni~uvawata i nadzorot {to se potrebni i vo interes na sudskata<br />
istraga, bezbednosta i primerniot red vo ustanovata.<br />
93. Na obvinetiot treba da mu se dozvoli da bara postavuvawe<br />
branitel po slu`bena dol`nost i da prima poseti od svojot branitel<br />
vo vrska so svojata odbrana. Treba da mu se ovozmo`i da gi podgotvi i<br />
da gi predade na svojot branitel doverlivite upatstva. Za taa cel<br />
treba da mu se dade pribor za pi{uvawe ako toa go pobara. Sostanocite<br />
me|u obvinetiot i negoviot branitel mo`at da bidat pod prismotra<br />
na slu`benik na policijata ili zavodot no, ne i da bidat prislu{uvani.<br />
G. LICA OSUDENI PORADI DOLGOVI I NA CIVILEN ZATVOR<br />
94. Vo zemjite vo ~ie zakonodavstvo e predviden zatvor poradi<br />
dolgovi ili drugi oblici na zatvor izre~en so odluka na sud, zatvorenicite<br />
ne smeat da bidat izlo`eni na pogolemi ograni~uvawa nitu pak<br />
so niv smee postrogo da se postapuva odo{to toa e potrebno za odr`uvawe<br />
na bezbednosta i redot. Postapuvaweto so niv ne smee da bide<br />
ponepovolno od postapuvaweto so obvinetite lica so taa razlika {to<br />
sepak e mo`no eventualno da se obvrzat da rabotat.<br />
95. Ne zadiraj}i vo odredbite na ~l. 9 od Me|unarodniot dogovor<br />
za gra|anski i politi~ki prava, licata uapseni ili zatvoreni, a ne<br />
osudeni, u`ivaat ista za{tita kako {to e nazna~ena vo prviot i<br />
vtoriot del od oddelot C. Soodvetnite odredbi od oddelot A mo`at,<br />
isto taka, da se primenuvaat koga nivnata namena e korisna za taa posebna<br />
kategorija na zatvorenici, pod uslov da ne se prezemeni nikakvi<br />
merki koi zna~at deka merkite na prevospituvawe ili rehabilitacija<br />
mo`at da se primenuvaat vo bilo koj oblik sprema licata na koi ne im<br />
e staveno na tovar kakvo i da e krivi~no delo.<br />
116
POSTAPKI ZA EFIKASNA IMPLEMENTACIJA NA<br />
STANDARDNITE MINIMALNI PRAVILA ZA<br />
POSTAPUVAWE SO ZATVORENICITE<br />
Usvoeni od strana na Ekonomsko-socijalniot sovet na 21-to plenarno<br />
zasedanie so Rezolucija 1984/47 od 25 maj 1984 godina<br />
Nalov na orginalot: Procedures for the Effective implementation of the<br />
Standard Minimum Rules for the Treatment of Prisoners<br />
Zemaj}i go predvid zna~eweto na preporakite sodr`ani vo standardnite<br />
minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite usvoena<br />
od Prviot kongres na ON za prevencija na kriminalitetot i tretman<br />
na storitelite, potvrdeni od strana na Sovetot so rezolucija 663 C<br />
(XXIV) od 31. 07. 1957 godina,<br />
Zabele`uvaj}i go so zadovolstvo, vlijanieto {to Pravilata go<br />
imaat vrz nacionalnite zakondavstva i praktika,<br />
Zagri`eni, me|utoa, deka se u{te postojat pre~ki od razli~en<br />
vid za celosnata primena na Pravilata kako {to e zabele`ano i vo<br />
periodi~nite izve{tai na ON,<br />
Povikuvaj}i se na preporakite na Petiot kongres na ON za prevencija<br />
na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite i rezolucijata<br />
na Sovetot 1993 (LX) od 12. 05. 1976 godina vo koja od Komitetot za<br />
prevencija i kontrola na kriminalitetot se bara{e na svojata ~etvrta<br />
sesija da go prou~i primenuvaweto na Pravilata kako i da formulira<br />
pravila na postapkata za primena na Pravilata,<br />
Zemaj}i ja vo vid i so po~it, rabotata ostvarena od strana Komitetot<br />
za prevencija i kontrola na kriminalitetot vo ramkite na svojot<br />
mandat na negovata ~etvrta sesija od 1976 godina i na negovata osma<br />
sesija vo soglasnost so preporakite na {estiot kongres na ON za prevencija<br />
na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite, koj go povika<br />
Komitetot da ja finalizira rabotata na pravilata na postapkata<br />
vo duhot na negoviot izve{taj,<br />
1. Gi odobruva pravilata na postapkata za poefektivna primena<br />
na standardnite minimalni pravila za tretman na zatvorenciite kako<br />
{to se dadeni vo aneksot na ovaa rezolucija;<br />
2. Gi pokanuva dr`avite-~lenki da gi zemat predvid pravilata<br />
kako {to se dadeni vo aneksot vo procesot na primenuvawe na Pravilata<br />
i vo nivnite periodi~ni izve{tai do ON;<br />
3. Bara od generalniot sekretar da se poso~i ovaa rezolucija do<br />
vladite na dr`avite-~lenki i da im pomogne vo pogled na primenata na<br />
117
pravilata, po nivno barawe, vo soglasnost so pravilata na postapkata<br />
sodr`ani vo aneksot.<br />
P R I L O G<br />
POSTAPKI ZA EFIKASNA IMPLEMENTACIJA NA<br />
STANDARDNITE MINIMALNI PRAVILA ZA<br />
POSTAPUVAWE SO ZATVORENICITE<br />
Pravilo 1<br />
Site dr`avi koi vo pogled na standardite za za{tita na site<br />
lica koi se vo bilo koja forma na zatvor ili pritvor ja prifatile<br />
primenata na Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite<br />
treba da gi usvojat ovie Pravila<br />
Komentar:<br />
Generalnoto sobranie, vo svojata rezolucija 28. 58 (XXVI) od 20.<br />
12. 1971 godina gi pokani site dr`avi ~lenki da gi razgledaat Standardnite<br />
minimalni pravila i prepora~a tie da bidat efikasno primenuvani<br />
vo administriraweto na penalnite i korekcionite institucii<br />
i da se inkorporiraat vo nacionalnite zakonodavstva. Nekoi dr`avi<br />
mo`e da imaat standardi koi se so ponapreden karakter od Pravilata<br />
i zatoa od niv ne se bara da gi prifatat ovie pravila. Tamu kade<br />
{to dr`avite smetaat deka Pravilata treba da bidat harmonizirani<br />
so nivniot praven sistem i prisposobeni na nivnata kultura, pove}e<br />
se insistira na su{tinata na pravilata odo{to na prifa}awe na<br />
integralniot tekst na Pravilata.<br />
Pravilo 2<br />
Prilagoduvaweto na ovie Pravila sprema postojnite pravni sistemi<br />
i kultura na dr`avite vo procesot na nivno inkorporirawe vo<br />
nacionalnite zakondavstva ne smee da zna~i dezavuirawe na duhot i celite<br />
na Pravilata kako i na Standardnite minimalni pravila.<br />
Komentar:<br />
Ovie pravila na postapkata ja naglasuvaat neophodnosta za inkorporirawe<br />
na Pravilata vo nacionalnoto zakonodavstvo a so toa se<br />
pokrivaat i izvesni aspekti od Praviloto 1.<br />
Pravilo 3<br />
Standardnite minimalni pravila treba da bidat dostapni do<br />
site zainteresirani subjekti kako i regulativata koja zna~i primenuvawe<br />
na Pravilata, osobeno do slu`benite li-ca ovlasteni za primena<br />
na zakonot i personalot na korekci-onite institucii zaradi ovozmo-<br />
`uvawe na nivna primena od strana na sistemot na krivi~noto pravo-<br />
118
sudstvo.<br />
Komentar:<br />
Ova pravilo potencira deka Pravilata kako i nacionalnite zakoni<br />
i drugi pravila koi se odnesuvaat na nivnata primena, treba da<br />
bidat dostapni do site zainteresirani lica za nivnata primena a, posebno,<br />
licata zadol`eni za sproveduvawe na zakonot i personalot na<br />
instituciite za korekcija.<br />
Efikasna primena na Pravilata mo`e, isto taka, da vklu~uva<br />
organizirawe na trening-kursevi od strana na centralnata administracija<br />
vo ~ija nadle`nost se pra{awata na resocijalizacija. Diseminacijata<br />
73 na pravilata na postapkata se regulira so pravilata 7-9.<br />
Pravilo 4<br />
Standardnite minimalni pravila, koi se inkorporirani vo nacionalnoto<br />
zakonodavstvo, isto taka, treba da bidat dostapni i jasni za<br />
site zatvorenici i site lica koi se nao|aat vo pritvor, koga istite se<br />
primaat vo institucijata kako i za vreme na nivnoto zadr`uvawe vo<br />
istata.<br />
Komentar:<br />
Za ostvaruvawe na celite na standardnite minimalni pravila,<br />
neophodno e Pravilata kako i nacionalnite zakoni i druga regulativa<br />
vo koi tie se inkorporirani da bidat dostapni do site zatvorenici i<br />
lica koi se nao|aat vo pritvor, so cel da se zgolemi svesta deka Pravilata<br />
prestavuvaat minimum uslovi koi se smetaat za prifatlivi od<br />
stana na ON. Zatoa, ova pravilo se javuva kako dopolnuvawe na<br />
praviloto 3.<br />
Sli~no barawe za dostapnost na Pravilata do licata ~ija za{tita<br />
tie ja obezbeduvat bila vospostavena so ~etirite @enevski konvencii<br />
od 12. 08. 1949 godina. Imeno so ~lenot 347 od Prvata konvencija,<br />
~lenot 48 od Vtorata konvencija, ~lenot 127 od Tretata konvencija i<br />
~lenot 144 od ~etvrtata imaat za zaedni~ko slednovo:<br />
"Visokite dogovorni strani, vo vreme na mir i vo vreme na vojna,<br />
}e prevzemaat ~ekori na diseminacija na tekstot na ovaa Konvencija,<br />
vo naj{iroki razmeri vo svojata zemja, i osobeno da go vklu~at izu~uvaweto<br />
na istite od strana na voenite i, ako e mo`no, vo civilnite<br />
institucii za nivnite principi da dobijat {iroka popularizacija a<br />
posebno me|u vooru`enite sili i medicinskiot personal."<br />
73<br />
Diseminacija (dissemination): {irewe, rasturawe, prenesuvawe na<br />
ne{to zaradi zapoznavawe.<br />
119
Pravilo 5<br />
Dr`avite treba da go informiraat generalniot sekretar na ON<br />
na period od pet godini za napreduvaweto vo pogled na primenata na<br />
Standardnite minimalni pravila kako i za faktorite i te{kotiite,<br />
dokolku takvi postojat vo pogled na primenata i toa preku odgovarawe<br />
na pra{alnikot ispraten od strana na generalniot sekretar. Ovoj pra-<br />
{alnik treba da bide selektiven i ograni~en na konkretni pra{awa<br />
so cel da se obezbedi celosen pregled i studija za problemite na koi se<br />
odnesuva. Zemaj}i gi predvid izve{taite na vladite kako i drugite<br />
relevantni informacii so koi raspolagaat ON, generalniot sekretar<br />
treba da podgotvi nezavisen periodi~en izve{taj za napredokot {to e<br />
napraven vo pogled na primenata na Standardnite minimalni pravila.<br />
Vo podgotvuvaweto na takviot izve{taj generalniot sekretar mo`e da<br />
se koristi so pomo{ta na specijalizranite agenici i na relevantnite<br />
me|uvladini organizacii kako i na nevladinite organizacii koi<br />
imaat konsultativen status vo ramkite na Ekonomsko-socijalniot sovet.<br />
Generalniot sekretar treba da go podnese gorespomenatiot izve{-<br />
taj do Komitetot za preven-cija i kontrola na kriminalitetot na<br />
razgleduvawe i nata-mo{na, soodvetna akcija.<br />
Komentar:<br />
Ekonomsko - socijalniot sovet vo svojata rezolucija 663 (XXIV)<br />
od 31. 07. 1957 godina, prepora~a generalniot sekretar da bide iformiran<br />
na period od pet godini za primenata na Standardnite minimalni<br />
pravila i go ovlasti da ja podgotvi publikacijata na takvite<br />
informacii, na soodveten na~in, i da pobara dopolnitelni informacii<br />
dokolku toa e potrebno. Baraweto, pak, na pomo{ od specijaliziranite<br />
agencii na ON, me|uvladinite i nevladinite organizacii e<br />
damne{na praktika na ON. Vo podgotvuvaweto na svojot nezavisen<br />
izve{taj vo odnos na napredokot vo primenuvaweto na Standardnite<br />
minimalni pravila, generalniot sekretar }e gi zema predvid, me|u<br />
drugoto, informaciite od organite za ~ovekovite prava, podkomisijata<br />
za prevencija na diskriminacijata i za{titata na malcinstvata,<br />
Komitetot za ~ovekovi prava koj funkcionira vo ramkite na Paktot<br />
za gra|anski i politi~ki prava kako i Komitetot za eliminacija na<br />
rasnata diskriminacija.<br />
Pravilo 6<br />
Zaedno so informaciite navedeni vo Praviloto 5, dr`avite treba<br />
da mu dostavat na generalniot sekretar:<br />
(a) Kopii ili delovi od site zakoni, podzakonski akti i administrativni<br />
merki koi se odnesuvaat na primenata na Standardnite<br />
minimalni pravila vo odnos na licata koi se nao|aat vo zatvor i za<br />
120
site mesta i programi koi se odnesuvaat na zatvoraweto;<br />
(b) Sekoj podatok i opisen materijal koj se odnesuva na programite<br />
za tretman, personalot i brojot na licata koi se nao|aat vo bilo<br />
koj oblik na zatvor kako i statisti~ki podatoci, dokolku e toa mo`no;<br />
(c) Sekoja druga relevantna informacija za primenuva-weto na<br />
Pravilata, kako i informacijata za mo`nite te{kotii vo nivnata<br />
primena.<br />
Komentar:<br />
Ovie barawa proizleguvaat od rezolucijata 663 C (XXIV) na Ekonomsko-socijalniot<br />
sovet i preporakite na kongresite na ON za prevencija<br />
na kriminalitetot i tretman na storitelite. Iako vo ovie dokumenti<br />
ne se navedeni specifi~no koi informacii se potrebni, sepak<br />
logi~no se nametnuva da se sobiraat navedenive inforamcii so cel da<br />
im se pomogne na dr`avite-~lenki vo nadminuvaweto na proble-mite<br />
niz razmena na iskustva. Natamu, baraweto na takvite informacii e<br />
analogno na postojniot sistem za periodi~no izvestvuvawe vo oblasta<br />
na ~ovekovite prava koj e vospostaven od strana na Ekonomsko-socijalniot<br />
sovet so negovata rezolucija 624 B (XXII) od 01. 08. 1956 godina.<br />
Pravilo 7<br />
Generalniot sekretar treba da gi dostavi standardnite minimalni<br />
pravila i ovie pravila na postapkata na {to e mo`no pogolem broj<br />
na jazici i da gi napravi istite dostap-ni do site dr`avi, zainteresirani<br />
me|uvladini i nevladini organizacii so cel da se obezbedi naj-<br />
{iroka cirkulacija na Pravilata i na postojnive pravila na postapkata.<br />
Komentar:<br />
Potrebata od naj{iroka mo`na diseminacija na Standardnite<br />
minimalni pravila e o~igledna. Bliskata sorabotka so site soodvetni<br />
me|uvladini i nevladini organizacii e zna~ajna za obezbeduvawe na<br />
poefektivna diseminacija i primena na Pravilata. Zatoa, Sekretarijatot<br />
treba da odr`uva tesna komunikacija so takvite organizacii i<br />
treba da im gi napravi dostapni site relevantni podatoci i informacii.<br />
Treba da se potiknuvaat ovie organizacii samite da gi diseminiraat<br />
informaciite za Standardnite minimalni pravila i pravilata<br />
za postapkata.<br />
Pravilo 8<br />
Generalniot sekretar treba da gi diseminira negovite izve{tai<br />
za primenata na Pravilata, vklu~itelno, i analiti~kite sumirawa na<br />
periodi~nite pra{alnici, izve{taite na Komitetot za prevencija i<br />
kontrola na kriminalitetot, izve{tai podgotveni od strana na kong-<br />
121
esite na ON za prevencija na kriminalitetot i tretman na storitelite<br />
kako i izve{tai od kongresite, nau~nite publikacii i druga<br />
relevantna dokumentacija koja mo`e da bide od zna~ewe za natamo{-<br />
nata primena na Standardnite minimalni pravila.<br />
Komentar:<br />
Ovie pravila na postapkata ja reflektiraat postojnata praktika<br />
na diseminacija na izve{taite kako del od dokumentacijata za zainteresiranite<br />
tela na ON kako {to se publikaciite na ON ili kako<br />
prilozi vo Yearbook on Human Rights, International review of Criminal<br />
policy, The Crime prevention, Criminal Justice Newsletter i drugi<br />
relevantni publikacii.<br />
Pravilo 9<br />
Generalniot sekretar treba da obezbedi naj{iroko mo`no prepora~uvawe<br />
i upotreba na tekstot na Standardnite minimalni pravila<br />
od strana na ON vo site negovite rele-vantni programi, vklu-<br />
~itelno, i aktivnostite na tehni~ka sorabotka.<br />
Komentar:<br />
Treba da bide obezbedeno site relevantni tela na ON da vklu~uvaat<br />
ili da gi prepora~uvaat Standardnite minimalni pravila i pravilata<br />
na postapkata so {to }e pridonesat za po{iroka disemi-nacija i<br />
zgolemvuvawe na svesta na specijaliziranite agencii, vladini, me|uvladini<br />
i nevladini organizacii i op{tata javnost vo odnos na Pravilata<br />
i posvetenosta na Ekonomsko-socijalniot sovet i General-noto<br />
sobranie vo odnos na nivnata primena. Stepenot na prakti~niot efekt<br />
na Pravilata vo pogled na korekcionata administracija vo golem del<br />
zavisi od merkite niz koi tie se prisposobeni od strana na lokalnata<br />
legislativa i administrativna praktika. Tie treba da bidat poznati i<br />
razbrani od strana na {irok spektar na profesionalci i neprofesionalni<br />
lica niz celiot svet. Zatoa, postoi golema potreba za pogolema<br />
popularizacija vo bilo koj oblik koj bi se obezbedil preku ~esto<br />
prepora~uvawe na Pravilata pridru`eno so kampawi za informirawe<br />
na javnosta.<br />
Pravilo 10<br />
Vo ramkite na tehni~kata sorabotka i razvojnite programi, ON<br />
}e:<br />
(a) gi pomagaat vladite, na nivno barawe, vo vospostavuvaweto i<br />
zajaknuvaweto na kompleksen i human sistem za korekcija;<br />
(b) im davaat na vladite, na nivno barawe, pomo{ od eksperti i<br />
regionalni i me|unarodni sovetnici vo pogled na problematikata na<br />
prevencijata na kriminalitetot i krivi~noto pravosudstvo;<br />
122
(c) promoviraat regionalni i nacionalni seminari i drugi sredbi<br />
na profesionalno i neprofesionalno nivo za natamo{na diseminacija<br />
na Standardnite minimalni pravi-la i pravilata na postapkata;<br />
(d) ja zajaknuvaat podr{kata na regionalnite instituti za istra-<br />
`uvawe i instituti za obuka vo odnos na prevencijata na kriminalitetot<br />
i krivi~noto pravosudstvo a koi insti-tucii se asocirani so<br />
ON.<br />
Institutite za istra`uvawe i obuka na ON vo oblasta na<br />
prevencijata na kriminalitetot i krivi~noto pravosudstvo vo<br />
sorabotka so nacionalnite institucii }e razvivaat programi i<br />
materijali za obuka koi }e bidat bazirani vrz Standardnite<br />
minimalni pravila i ovie pravila na postap-kata, i koi }e bidat<br />
soodvetni za upotreba vo obrazovanieto vo oblata na krivi~nata<br />
pravda na site stepeni kako i specijaliziranite kursevi za ~ovekovi<br />
prava i so niv povrzanite temi.<br />
Komentar:<br />
Celta na ova pravilo e da se obezbedi tehni~ka pomo{ od strana<br />
na ON vo pogled na programi i aktivnosti na obuka preku regionalnite<br />
instituti koi }e se koristat kako posredni instrumenti vo<br />
pogled na primenuvaweto na Standardnite minimalni pravila i<br />
Pravilata na postapkata. Pokraj ovie redovni kursevi za obuka na<br />
personalot vklu~en vo procesot na korekcija, potrebni se prira~nici<br />
za obuka. Na nivoto na odlu~uvawe i kreirawe na politikata, potrebna<br />
e pomo{ od strana na eksperti, po barawe na dr`avite - ~lenki.<br />
Ovaa ekspertska pomo{ e posebno zna~ajna vo pogled na primenuvaweto<br />
na Pravilata vo smisla na nivno pravilno tolkuvawe na niviot<br />
duh i so respektirawe na socijalno-ekonomskata struktura vo zemjite<br />
koi ja baraat vakvata pomo{.<br />
Pravilo 11<br />
Komitetot na ON za prevencija i kontrola na krimina-litetot<br />
}e:<br />
(a) ja sledi primenata na Standardnite minimalni pravila,<br />
periodi~no, i }e vr{i elaboracija na potrebata za novi pravila, standardi<br />
i postapka koja }e se primenuva vo odnos na tretmanot na licata<br />
li{eni od sloboda;<br />
(b) ja sledi primenata na pravilata na postapkata vklu~itelno i<br />
periodi~noto izvestuvawe vo soglasnost so gorenavedenoto Praviloto<br />
5.<br />
Komentar:<br />
Najgolemiot broj na informacii sobrani vo ramkite na perio-<br />
123
di~nite pra{alnici kako i za vreme na ostvaruvaweto na tehni~kata<br />
pomo{ }e se dostavuvaat do Komitetot za prevencija i kontrola na<br />
kriminalitetot so {to }e se obezbeduva efektivnost na Pravilata vo<br />
pogled na podobruvaweto na praktikata na procesot na korekcija a<br />
koja e va`na zada~a na Komitetot ~ii preporaki }e ja determiniraat<br />
idnata akcija vo pogled na primenata na Pravilata zaedno so primenata<br />
na pravilata na postapkata. Komitetot zatoa jasno treba da gi<br />
definira postojnite nedostatoci ili pri~inite za slabata primena na<br />
Pravilata, me|u drugoto, niz kontakti so pravosudstvoto i ministrite<br />
za pravda na zemjite za da se obezbedat soodvetni re{enija za nadminuvawe<br />
na utvrdenite problemi.<br />
Pravilo 12<br />
Komitetot za prevencija na kriminalitetot }e mu dava pomo{ na<br />
Generalnoto sobranie, Ekonomsko - socijalniot sovet i sekoe drugo<br />
telo na ON za ~ovekovi prava vo pogled na izvestuvawe za ad hoc komisii<br />
za anketi vo pogled na pra{a-wata za primena na Standardnite<br />
minimalni pravila.<br />
Komentar:<br />
Komitetot za prevencija i kontrola na kriminalitetot e nadle-<br />
`en organ za sledewe na primenata na Standardnite minimalni pravila<br />
i istoto treba da gi pomaga gorenavedenite tela.<br />
Pravilo 13<br />
Ovie pravila na postapkata se specijalni pravila vo odnos na<br />
drugi sredstva koi se obezbedeni so me|unarodnoto pravo ili utvredeni<br />
od strana na drugi tela i agencii na ON za adresirawe na povredite<br />
na ~ovekovite prava vklu~itelno i postapuvaweto po konstantnite<br />
{emi na povredi na ~oveko-vite prava vo soglasnost so rezolucijata<br />
na Ekonomsko-soci-jalniot sovet 1503 (XLVIII) od 27. maj<br />
1970 godina, postapkata za komunikacija vo ramkite na Protokolot na<br />
Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava i postapkata za<br />
komunikacija vo ramkite na Me|unarodnata konvencija za eliminacija<br />
na site formi na rasna diskriminacija.<br />
Komentar:<br />
So ogled na toa deka Standardnite minimalni pravila adresiraat<br />
samo eden del od problematikata za ~ovekovite prava, ovie pravi-la<br />
na postapkata ne zna~at nemo`nost da se koristat i drugi pati{ta na<br />
ispravaweto na nekoja proveda na takvite prava vo soglasnost so<br />
postojnite me|unarodni i regionalni standardi i normi.<br />
124
PRAKTI^NA IMPLEMENTACIJA NA STANDARDNITE<br />
MINIMALNI PRAVILA ZA POSTAPUVAWE SO<br />
ZATVORENICITE<br />
Rezolucija br. 4 od 8 maj 1995 godina, donesena na Devetiot kongres na<br />
Obedinetite nacii za prevencija na kriminalot i postapuvawe so<br />
prestapnicite<br />
Naslov na orginalot: Practical Implementation of the Standard Minimum<br />
Rules for the Treatment of Prisoners<br />
Imaj}i ja predvid dolgogodi{nata gri`a na Obedinetite nacii<br />
za humanizacija na krivi~nopravniot sistem voop{to, i na zatvorskiot<br />
posebno,<br />
Se potvrduva deka Standardnite minimalni pravila za postapuvawe<br />
so zatvorenicite, usvoeni na Prviot kongres na Obedinetite<br />
nacii za prevencija na kriminalot i postapuvawe so prestapnicite se<br />
zna~aen vodi~ za razvojot na kaznenata politika i praktika.<br />
Imaj}i ja predvid gri`ata na prethodnite kongresi za prevencija<br />
na kriminalalot i postapuvawe so prestapnicite vo odnos na<br />
razli~nite pote{kotii koi go popre~uvaat pravnoto vgraduvawe na<br />
Standardnite minimalni pravila,<br />
Povikuvaj}i se na rezoluciite od prethodnite kongresi za polo`bata<br />
na zatvorenicite, osobeno na rezolucijata 45/111 od 14 dekemvri<br />
1990 godina na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii za<br />
osnovnite principi za postapuvawe so zatvorenicite usvoeni na<br />
prepotraka na VII - Kongres,<br />
Povikuvaj}i se na Rezolucijata 1994/18 od 25 juli 1994 godina na<br />
Ekonomskiot i socijalniot sovet na Obedinetite nacii za standardite<br />
i normite na kriminalnata prevencija i kriminalnata pravda,<br />
usvoena na preporaka na Komisijata za kriminalna prevencija i krivi~na<br />
pravda so koja sovetot gi potvrdil pra{alnicite na Standardnite<br />
minimalni pravila za tretman na zatvorenicite,<br />
Naglasuvaj}i ja va`nosta na me|unarodnite promeni i ra{irenosta<br />
na informacii i stavovi za prakti~ni dejstvija za zatvorskite<br />
sistemi ne samo me|u vladite, tuku isto taka i me|u profesionalnite<br />
organizacii, nau~nite institucii, nevladinite organizacii i javnosta,<br />
Svesni za potrebata zatvorskata administracija da odgovori na<br />
formite na politi~ki sudski i drugi kontroli (nadzori),<br />
Veruvaj}i deka vgraduvaweto vo zakonite na Standardnite mini-<br />
125
malni pravila za tretmanot na zatvorenicite }e bide ponatamu olesneto<br />
sozdavaweto na golemi mo`nosti na zatvorskite upravi za dr`avite<br />
~lenki za prakti~na interpretacija i aplikacija na Standardnite<br />
minimalni pravila,<br />
Zabele`uvaj}i so po~it na rabotata zavr{ena od nevladinata<br />
megunarodna organizacija Penal Reform International i za podgotvuvaweto<br />
na prira~nikot Making Standards Works,<br />
1. Gi povikuvame zemjite ~lenki:<br />
(a) Da odgovorat, dokolku toa u{te ne go storile, kako predmet<br />
na itnost na pra{alnikot na Standardnite minimalni pravila za postapuvawe<br />
so zatvorenicite;<br />
(b) Da razmenat gledi{ta za podobruvawe na zatvorskite sostojbi<br />
i da ja zajaknat nivnata sorabotka vo taa oblast;<br />
(c) Da razmenuvaat informacii vo soglasnost so nacionalnoto<br />
zakonodavstvo vo vrska so prakti~nite sostojbi vo kaznenite institucii<br />
so javnosta, profesionalnite organizacii, nau~nite institucii i<br />
soodvetnite nevladini organizacii;<br />
(d) Da ja zgolemat transparentnosta vo zatvorskite sistemi i nivnoto<br />
funkcionirawe, ovozmo`uvaj}i na~ini za nadgleduvawe od nezavisni<br />
nacionalni tela kako {to e sudska kontrola (nadzor) ili parlamentarna<br />
kontrola, nezavisna komisija ili naroden pravobra-nitel.<br />
2. Ja povikuvame Komisijata za kriminalna prevencija i krivi~na<br />
pravda da gi ima zatvorskite sostojbi pod kontrola i se prepora~uva<br />
da diskutira na soodvetni sesii vo rabotni grupi za standardite<br />
i normite vo prevencijata na kriminalot i kriminalnata pravda<br />
na Obedinetite nacii, da se osnova efikasen informaciono-sobiren<br />
mehanizam, vodej}i smetka za rezultatite na pregledot na Obedinetite<br />
nacii za upotrebata i primenata na Standardnite minimalni<br />
pravila za postapuvawe so zatvorenicite.<br />
3. Ja povikuvame Komisijata za prevencija na kriminalot i krivi~nata<br />
pravda da razmisluva za distribucijata na prira~nikot podgotven<br />
od Penal Reform International me|u zemjite ~lenki na Obedinetite<br />
nacii za nivna upotreba i uva`uvawe i da bara soveti vo<br />
odnos na podgotvuvaweto na podocne`nata verzija na prira~nikot da<br />
bide usvoen od Komisijata.<br />
126
OSNOVNI PRINCIPI ZA POSTAPUVAWE SO<br />
ZATVORENICITE<br />
Usvoeni od strana na Generalnoto sobranie so rezolucija 45/111 na 68-<br />
to zasedanie od 14 dekemvri 1990 godina<br />
Naslov na orginalot: Basic Principles for the Treatment of Prisoners<br />
Generalnoto sobranie,<br />
Imaj}i ja predvid postojanata misla na Obedinetite nacii za<br />
humanizacija na krivi~noto pravo i za{titata na ~ovekovite prava,<br />
Isto taka imaj}i predvid deka zdrava politika za spre~uvawe i<br />
kontrola na kriminalot e zna~ajna za planiraweto na ekonomskiot i<br />
op{testveniot razvoj,<br />
Sogleduvaj}i deka Standardnite minimalni pravila za tretman<br />
na zatvorenicite usvoeni na Prviot kongres na Obedinetite nacii za<br />
spre~uvawe na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite se od<br />
golema vrednost i vlijanie vo razvojot na kaznenata politika i praktika,<br />
Zemaj}i go predvid konceptot na prethodniot kongres na Obedinetite<br />
nacii za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe so<br />
prestapnicite, posmatraj}i gi pre~kite od razli~en vid {to ja spre-<br />
~uvaat celosnata implementacija na Standardnite minimalni pravila,<br />
Veruvaj}i deka celosna primena na Standardnite minimalni<br />
pravila }e bide olesneta so sistematizirawe na osnovnite principi i<br />
nivno podvlekuvawe,<br />
Povikuvaj}i se na rezolucija 10 za polo`bata na zatvore-nicite<br />
i rezolucija 17 za ~ovekovi prava na zatvorenicite, usvoeni na Sedmiot<br />
kongres na Obedinetite nacii za spre~uvawe na krimina-litetot<br />
i postapuvawe so prestapnicite,<br />
Povikuvaj}i se isto taka na izve{tajot podnesen na desetata<br />
sednica na Komitetot za prevencija na kriminalitetot i kontrola na<br />
Caritas Internationalis, Crkovniot komitet za me|unarodni pra{awa<br />
na svetskiot sovet na crkvite, Me|unarodnoto zdru`enie na edukatori<br />
za svetski mir, Me|unarodnata asocijacija za edukacija na<br />
vozrasni, Me|unarodnata organizacija za ~ovekovi prava, Me|unarodnata<br />
organizacija za pomo{ na zatvorenici, Me|unarodnata unija na<br />
studenti, Svetskata aliansa na mladinska hristijanska asocijacija i<br />
Svetskiot sovet na starosedelci, {to se nevladini organizacii so<br />
konsultativen status so Ekonomskiot i op{testveniot sovet, Katego-<br />
127
ija II.<br />
Povikuvaj}i se ponatamu na va`ni preporaki sodr`ani vo izve{tajot<br />
na Me|unarodniot podgotvitelen sostanok na Osmiot kongres<br />
na Obedinetite nacii za spre~uvawe na kriminalitetot i tretman na<br />
prestapnicite na tema II "Politika na krivi~noto pravo vo vrska so<br />
problemite na zatvaraweto, drugi kazneni sankcii i alternativni<br />
merki",<br />
Svesni za toa deka Osmit kongres se poklopuva so me|unarodnata<br />
godina na pismenosta {to ja proklamira{e Generalnoto sobranie vo<br />
negovata rezolucija 42/104 od 7 dekemvri 1987 godina,<br />
So `elba da se reflektira perspektivata zapi{ana na Sedmiot<br />
kongres, imeno deka funkcijata na sistemot na krivi~noto pravo treba<br />
da pridonese za za~uvuvawe na osnovnite vrednosti i normi na<br />
op{testvoto,<br />
Ja priznava korisnosta na nacrt deklaracijata za ~ovekovi prava<br />
na zatvorenicite,<br />
Gi potvrduva osnovnite principi za tretman na zatvorenicite<br />
sodr`ani vo aneksot na sega{nata rezolucija i bara od generalniot<br />
sekretar da ja isprati do dr`avite ~lenki.<br />
PRILOG<br />
OSNOVNI PRINCIPI ZA POSTAPUVAWE SO<br />
ZATVORENICITE<br />
1. So site zatvorenici }e se postapuva so po~ituvawe na nivniot<br />
dignitet i vrednostite na ~ove~koto dostoinstvo<br />
2. Nema da ima diskriminacija vrz osnova na rasa, boja, ra|awe,<br />
jazik, religija, politi~ko ili drugo opredeluvawe, nacionalno i<br />
socijalno poteklo i drugi polo`bi.<br />
3. Vo sekoj slu~aj po`elno e da se respektira religioznoto<br />
veruvawe i kulturnoto nasledstvo na grupata na koja zatvorenicite £<br />
pripa|aat, nezavisno {to baraat lokalnite uslovi.<br />
4. Odgovornosta na zatvorot za zatvorenicite i za za{tita na<br />
op{testvoto od kriminal }e se vr{i vo ~ekor so drugite celi na<br />
dr`avata i nejzinite fundamentalni odgovornosti za dobroto i razvoj<br />
na site ~lenovi na op{testvoto.<br />
5. Osven za onie ograni~uvawa {to mo`e da se demonstriraat ili<br />
logi~ki da se doka`at potrebni so faktot na zatvarawe, site zatvorenici<br />
}e gi koristat pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi dadeni<br />
vo Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, i tamu kade<br />
dr`avata za koja stanuva zbor e strana, Me|unarodniot dogovor za ekonomski,<br />
socijalni i kulturni prava, i Me|unarodniot dogovor za gra-<br />
|anski i politi~ki prava i kako prilog kon toa i Protokolot za pravoto<br />
na izbor kako i drugite prava dadeni vo dogovorite na obedi-<br />
128
netite nacii.<br />
6. Site zatvorenici }e go imaat pravoto da zemat u~estvo vo kulturni<br />
aktivnosti i obrazovanie nameneti za celosen razvoj na humana<br />
li~nost.<br />
7. Usilbite {to se vr{at za ukinuvawe na zatvarawe vo samica<br />
kako kazna ili za restrikcija na nejzinoto koristewe za taa cel treba<br />
da vlo`uvaat prezemaat i pottiknuvaat.<br />
8. Treba da se sozdavaat uslovi za plateno vrabotuvawe na zatvorenicite<br />
koe }e ja olesni nivnata reintegracija na pazarot na trudot<br />
vo zemjata i }e im dozvoli da pridonesuvaat za svoeto sopstveno izdr-<br />
`uvawe i izdr`uvaweto na nivnoto semejstvo.<br />
9. Zatvorenicite }e imaat pristap do zdravstvenite ustanovi<br />
{to postojat vo zemjata bez diskriminacija vrz osnova na nivniot praven<br />
status.<br />
10. So u~estvo i participacija na op{testvoto i socijalnite<br />
institucii i so dol`na po~it kon interesite na `rtvite treba da se<br />
kreiraat povolni uslovi za reintegracija na porane{nite zatvorenici<br />
vo op{testvoto vo najdobri mo`ni uslovi.<br />
11. Gore spomnatite principi }e se primenuvaat nepristrasno.<br />
129
130
DEKLARACIJA ZA ZA[TITA NA SITE LICA OD MA^EWE I<br />
DRUGITE OBLICI NA SVIREPO, PONI@UVA^KO ILI<br />
NEHUMANO POSTAPUVAWE I KAZNUVAWE<br />
Usvoena od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii na 9<br />
dekemvri 1975 so rezolucija 3452 (XXX)<br />
Naslov na orginalot: Declaration on the Protection of All Pesons from<br />
Being Subjected to Torture and Other Crual, Inhuman or Degrading<br />
Treatment or Punishment<br />
Generalnoto sobranie,<br />
Zema vo predvid deka vo soglasnost so principite proklamirani<br />
vo Povelbata na Obedinetite nacii, osnovnite slobodi, pravdata i<br />
mirot vo svetlinata na priznavaweto na nerazdeliviot dignitet i<br />
ednakvite neotu|ivi prava na site ~lenovi na zaednicata,<br />
Smeta deka tie prava proizleguvaat od vrodenoto dostoinstvo na<br />
~ovekot,<br />
Isto taka gi zema predvid obvrskite na dr`avite koi gi svrzuva<br />
Povelbata, posebno ~lenot 55, kon op{to po~ituvawe na ~ove~kite<br />
prava i osnovnite slobodi i nivno izdigawe na povisoko ramni{te i<br />
nivno podr`uvawe,<br />
Go zema vo vid ~lenot 5 na Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite<br />
prava i ~lnot 7 na Megunarodniot pakt za gra|anski i politi~ki<br />
prava koi zboruvat za toa deka nikoj ne mo`e da bide izlo`en na<br />
ma~ewe ili nekoe drugo svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe<br />
ili kaznuvawe,<br />
Ja usvojuva deklaracijata za za{tita na site lica od ma~ewe i<br />
drugi oblici na svirepo ili poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe.<br />
Tekstot na Deklaracijata se nao|a vo prilogot na rezolucijata kako<br />
smernica za site dr`avi i drugi entiteti koi imaat izvr{na vlast.<br />
P R I L O G<br />
DEKLARACIJA ZA ZA[TITA NA SITE LICA OD MA^EWE I<br />
DRUGITE OBLICI NA SVIREPO, NEHUMANO ILI<br />
PONI@UVA^KO POSTAPUVAWE I KAZNUVAWE<br />
^len 1<br />
1. Spored ovaa Deklaracija ma~eweto zna~i bilo kakov akt so koj<br />
namerno se predizvikuva silna bolka ili stradawe (telesno ili du{evno)<br />
koe nastanuva so dejstvo na slu`beno lice so namera od liceto<br />
131
ili nekoj drug da dobie informacija ili priznanie za da se kazni za<br />
storeno delo ili poradi somnenie deka go storila deloto, da se zapla{i<br />
takvoto ili nekoe drugo lice. Stradaweto ili bolkata inherentni<br />
ili sledovatelni, koi proizleguvat od zakonskite sankcii, a se vo<br />
soglasnost so Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite,<br />
se isklu~uvaat.<br />
2. Ma~eweto pretstavuva pote{ko ili namerno svirepo, ne~ove~no<br />
ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe na zatvorenicite.<br />
^len 2<br />
Bilo koj oblik na ma~ewe ili na ostanatite oblici na svirepo,<br />
nehumano ili poni`uvas~ko postapuvawe i kaznuvawe pretstavuva povreda<br />
na ~ovekovoto dostoinstvo i mora da se opredeli kako nepo~ituvawe<br />
na celite na Povelbata na Obedinetite nacii, povreda na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi proklamirani vo Univerzalnata<br />
deklaracija za ~ovekovite prava.<br />
^len 3<br />
Nitu edna dr`ava ne smee da dozvoli ili tolerira ma~ewe ili<br />
drugi oblici na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe i<br />
kaznuvawe. Posebnite okolnosti kako {to se voena sostojba ili zakana<br />
so vojna, vnatre{na politi~ka nestabilnost ili bilo koja drug<br />
iten slu~aj, ne smeat da bidat opravduvawe za vr{ewe na ma~ewe ili<br />
nekoj drug na~in na postapuvawe so zatvorenicite ili izrekuvawe na<br />
kazna.<br />
^len 4<br />
Sekoja dr`ava, vo soglasnost so propisite na ovaa Deklaracija,<br />
mora da prezeme merki za spre~uvawe na ma~eweto i ostanatite oblici<br />
na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe vo<br />
ramkite na svojot pravosuden sistem<br />
^len 5<br />
Nastavata za personalot koj gi sproveduva zakonskite odredbi i<br />
drugite slu`beni lica koi na nekoj na~in se odgovorni za zatvorenicite,<br />
mora da vodi smetka za voveduvawe zabrani za ma~ewe i drugite<br />
svirepi, ne~ove~ki postapuvawa ili kaznuvawa. Ovaa zabrana, isto<br />
taka sekoga{ koga toa ke bide prikladno }e bide vklu~ena vo op{tite<br />
pravila i upatstva koi ve}e postojat vo vrska so dol`nostite i zada~ite<br />
na onie lica koi imaat vrska so zatvorot ili prevospituvaweto.<br />
^len 6<br />
Sekoja dr`ava na svojata teritorija }e sproveduva sistematska<br />
revizija na metodite na soslu{uvawe i ostanatite postapki koi postojat<br />
vo vrska so pritvorot ili prevospituvaweto na osudenite lica,<br />
132
so cel da se spre~at site obidi na ma~ewe i drugi oblici na ne~ove~ko<br />
ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe.<br />
^len 7<br />
Sekoja dr`ava mora da se gri`i sekoe maltretirawe kako {to e<br />
opi{ano vo ~len 1 da bide tretirano kako prekr{ok {to podle`i na<br />
krivi~niot zakon. Toa mora da se odnesuva i na delata opredeleni kako<br />
u~estvo, sou~esni{tvo, pottiknuvawe ili obid da se izvr{i zlostor.<br />
^len 8<br />
Za sekoe lice za koe }e se utvrdi deka so pottiknuvawe na slu`beno<br />
lice e ma~eno, ili tretirano ili kaznuvano na nekoj svirep, nehuman<br />
ili poni`uva~ki na~in, ima pravo da se `ali i ima pravo slu~ajot<br />
nepristrasno da se ispita od strana na nadle`nite organi na dr`avata<br />
vo koja toa se slu~uva<br />
^len 9<br />
Sekoga{ koga postoi osnova za veruvawe deka e storen nekoj<br />
oblik na ma~ewe, vo soglasnost so ~len 1, nadle`nite organi mora vedna{<br />
da pristapat kon nepristrasna istraga, duri i toga{ koga ne bil<br />
vlo`en formalen prigovor.<br />
^len 10<br />
Ako spored ~len 8 i ~len 9 so istra`uvawe se utvrdi deka e storeno<br />
nasilstvo, kako {to e izneseno vo ~len 1 treba da se pokrene krivi~na<br />
postapka protiv navedeniot prekr{itel, poedinec ili pove}e od<br />
niv, vo soglasnost so nacionalniot zakon. Ako tvrdeweto za drugite<br />
svirepi, nehumani i poni`uva~kite dela e opravdano, navodniot prekr{itel<br />
ili prekr{iteli }e bidat podlo`eni na krivi~na, disciplinska<br />
ili na ostanatite soodvetni postapki.<br />
^len 11<br />
Koga }e se doka`e deka nekoj vid na ma~ewe e storen ili se primeneti<br />
nekoi drugi oblici na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe<br />
ili kaznuvawe, `rtvata mora da dobie nadomest ili kompenzacija<br />
vo soglasnost so nacionalniot zakon.<br />
^len 12<br />
Sekoj iskaz za koj }e se utvrdi deka e daden kako rezultat na ma~ewe<br />
ili ostanatite oblici na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe<br />
ili kaznuvawe ne mo`e da se koristi kako dokaz protiv toa<br />
lice ili nekoe drugo lice protiv koe se vodi postapkata.<br />
133
134
TOKISKA DEKLARACIJA<br />
Upatstva na lekarite za povedenie vo vrska so ma~ewe i drugi oblici<br />
na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe na<br />
lica li{eni od sloboda ili smesteni vo kazneni ustanovi<br />
Usvoena na 29-to Sobranie na Svetskoto medicinsko zdru`enie vo<br />
Tokiio, oktomvri, 1975 godina<br />
PREAMBULA<br />
Na lekarot mu e ~est da se zanimava so medicina vo korist na<br />
~ove{tvoto, da go so~uva i da go lekuva fizi~koto i mentalnoto zdravje<br />
bez ogled za koe lice se raboti, da gi olesni i ubla`i stradawata na<br />
pacientot. Vrhovnoto po~ituvawe na `ivotot mora da se so~uva duri i<br />
vo slu~aj na zakana, a medicinskoto znaewe ne smee da se upotrebi<br />
sprotivno na zakonitostite na ~ove~nost.<br />
Spored ovaa deklaracija pod poimot ma~ewe se podrazbira namerno,<br />
sistematsko ili volevo predizvikuvawe na fizi~ko ili psihi~ko<br />
stradawe na edno ili pove}e lica bilo so prezemawe na sopstvena aktivnost<br />
bilo po naredba na vlasta, so cel prisiluvawe na nekoe lice<br />
kon davawe na informacii, priznavawe ili od bilo koi drugi pri~ini.<br />
DEKLARACIJA<br />
1. Lekarot nema da pru`i, pridonese ili da zeme u~estvo vo ma~ewe<br />
ili vo drug oblik na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe<br />
bez ogled na toa za kakvo delo se raboti, a za koe toa lice e osomni~eno,<br />
obvineto ili proglaseno za vinovno i bez ogled na veruvaweto<br />
i motivite na `rtvata, vo site situacii, vklu~itelno i onie na<br />
vooru`eni sudiri ili gra|anski neredi.<br />
2. Lekarot nema da gi stavi na raspolagawe osnovite, instrumentite,<br />
lekovite ili znaeweto so cel za ovozmo`uvawe na ma~ewe ili<br />
drugi oblici na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe ili<br />
so cel so smaluvawe na sposobnostite na `rtvata da i se onevozmo`i<br />
da se sprotivstavi na takvoto postapuvawe.<br />
3. Lekarot nema da prisustvuva na nitu edno postapuvawe, primena<br />
ili zakana so primena na ma~ewe ili drugi oblici na svirepo, nehumano<br />
ili poni`uva~ko postapuvawe.<br />
4. Lekarot mora da bide celosno nezavisen vo donesuvaweto na<br />
135
odlukite za lekuvawe na licata za koi medicinski e odgovoren. Osnovnata<br />
uloga na lekarot se sostoi vo ubla`uvawe na nesre}ite na svojot<br />
blizok i nitu eden motiv, bilo od li~na, kolektivna ili od politi~ka<br />
priroda, ne smee da nadvladee nad ovaa visoka cel.<br />
5. Koga zatvorenikot odbiva hrana, a lekarot smeta deka toa lice<br />
e vo sostojba objektivno i racionalno da rasuduva za posledicite na<br />
dobrovolnoto odbivawe na hranata, takvoto lice nema da bide ve{ta~ki<br />
hraneto. Odlukata za sposobnosta na zatvorenikot za takvo rasuduvawe<br />
mora da bide potvrdena od strana na najmalku eden nezavisen lekar.<br />
Posledicite koi mo`at da nastanat poradi odbivaweto na hranata<br />
lekarot e dol`en da mu gi predo~i na zatvorenikot.<br />
6. Svetskoto medicinsko zdru`enie }e ja podr`i i ohrabri me|unarodnata<br />
zaednica, nacionalnite medicinski zdru`enija i svoite<br />
kolegi lekari, da go podr`at lekarot i negovoto ili nejzinoto semejstvo<br />
vo slu~aite na zakani ili prezemawe na prisilba poradi odbivawe<br />
da odobri ma~ewe ili drugi oblici na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko<br />
postapuvawe.<br />
136
NA^ELA NA MEDICINSKATA ETIKA KOI SE ODNESUVAAT<br />
NA ZDRAVSTVENIOT PERSONAL, POSEBNO NA LEKARITE,<br />
ZA ZA[TITA NA PRITVORENI I ZATVORENI LICA OD<br />
MA^EWE I DRUGITE OBLICI NA SVIREPO,<br />
PONI@UVA^KO ILI NEHUMANO POSTAPUVAWE I<br />
KAZNUVAWE<br />
Usvoeni od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii na<br />
18 dekemvri 1982 so Rezolucija 37/194<br />
Naslov na orginalot: Principles of Medical Ethics relevant to the Role of<br />
Health Personnel, in the Protection of Prisoners and Detainees Against<br />
Torture and Other Cruel, Inhuman or Degrading Treatmenet or Punishment.<br />
Generalnoto sobranie,<br />
Povikuvaj}i se na rezolucijata 31/85 od 13 dekemvri 1976 godina<br />
vo koja se povikuva Svetskata zdravstvena organizacija da podgotvi nacrt<br />
na kodeks za medicinskata etika za za{tita na licata koi na bilo<br />
koj na~in se pod istraga ili se vo zatvor, od ma~ewe ili drugi oblici<br />
na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe i kaznu-vawe.<br />
Izrazuvaj}i ja povtorno svojata blagodarnost na Izvr{niot<br />
odbor na Svetskata zdravstvena organizacija koja na svojata 63 sednica<br />
od januari 1979 godina odlu~i da gi predo~i na~elata vo izve{tajot<br />
pod naslov "Razvoj na kodeksot na medicinskata etika", koj vo prilog<br />
gi sodr`i glavnite nacrt na~ela koi gi podgotvi Sovetot na me|unarodnata<br />
organizacija za medicinski nauki, pod naslov "Na~ela na<br />
medicinskata etika na zdravstveniot personal za za{tita na licata od<br />
ma~ewe i drugite svirepi, nehumani ili poni`uva~ki postapuvawa i<br />
kaznuvawa",<br />
Imaj}i ja predvid rezolucijata 1981/27 na Ekonomskiot i Socijalniot<br />
sovet od 6 maj 1981, vo koja Sovetot prepora~uva Generalnoto<br />
sobranie da prezeme merki za finalizacija na Nacrt na~elata na medicinskata<br />
etika na svoeto 36 zasedanie,<br />
Povikuvaj}i se na Rezolucijata 36/61 od 25 noemvri 1981 vo koja e<br />
odlu~eno da se razgledaat Nacrt principite na medicinskata etika na<br />
37 zasedanie, so mo`nost da se prifatat,<br />
Generalnoto sobranie e zagri`eno zaradi faktot deka ne e retka<br />
pojavata deka lekarite i drugite zdravstveni rabotnici da se vklu~eni<br />
vo aktivnosti koi te{ko mo`at da se dovedat vo soglasnost so medicinskata<br />
etika,<br />
Sogleduvaj}i deka vo celiot svet lekarskata dejnost ja vr{at se<br />
137
pogolem broj na zdravstven personal koj nema soodvetna medicinska<br />
kvalifikacija, a prakticiraat kako lekari, nivni pomo{nici, terapeuti<br />
ili medicinski sestri pripravni~ki,<br />
Povikuvaj}i se so uva`uvawe na Tokiskata deklaracija na Svetskoto<br />
lekarsko zdru`enie koe gi sodr`i Nasokite za lekarite, a se<br />
odnesuvaat na ma~eweto i drugite svirepi, nehumani ili poni`uva~ki<br />
postapuvawa i kaznuvawa vo vrska so pritvorot i zatvorot, prifateni<br />
na 29-to Svetsko sobranie na lekarite odr`ano vo Tokio vo 1975 godina,<br />
Konstatiraj}i deka dr`avite - ~lenki, lekarskite zdru`enija<br />
ili nekoi drugi tela, vo soglasnost so Tokiskata deklaracija, treba da<br />
prezemaat prikladni merki protiv bilo kakov obid na podlo`uvawe<br />
na zdravstvenite rabotnici ili ~lenovite na nivnite semejstva na zakana<br />
ili represija, ako odbijat da primenat ma~ewe ili ostanatite<br />
oblici na svirepi, nehumani ili poni`uva~ki postapuvawa.<br />
Reafirmiraj}i ja Deklaracijata za za{tita na licata podlo-<br />
`eni na ma~ewe i ostanatite svirepi, nehumani i poni`uva~ki postapuvawa<br />
i kaznuvawa ednoglasno prifateni od Generalnoto sobranie so<br />
rezolucija 3452 (XXX) od 9 dekemvri 1975, vo koja se deklarira deka<br />
sekoj akt na ma~ewe ili drugite svirepi, nehumani ili poni`uva~ki<br />
postapuvawa i kaznuvawe se smetaat za zagrozuvawe na ~ove~koto dostoinstvo,<br />
negacija na celite na Povelbata na Obedinetite nacii i<br />
povreda na Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot,<br />
Potsetuvaj}i deka vo soglasnost so ~len 7 na Deklaracijata<br />
prifatena so rezolucijata 3452 (XXX), sekoja dr`ava ~lenka }e se pogri`i<br />
storitelite na site oblici na ma~ewe, kako {to e definirano<br />
vo ~lenot 1 na Deklaracijata, ili u~estvuvaweto vo niv, kako i sou~estvo<br />
ili obidot nekoj da se izma~uva, }e se smetaat za prekr{ok spored<br />
krivi~niot zakon.<br />
Uvereno deka pod nikakvi okolnosti ne treba da se kaznuva lice<br />
koi dava zdravstveni uslugi ako uslugite se vo soglasnost so medicinskata<br />
etika, bez ogled na toa dali od toa se ima nekakva korist ili liceto<br />
e prisileno da vr{i dejnost sprotivna na medicinskata etika, no,<br />
istovremeno, kr{eweto na medicinskata etika za koe e odgovoren<br />
zdravstveniot personal, a osobeno lekarite, povlekuva opredelenio<br />
posledici.<br />
So `elba da se vospostavat natamo{ni standardni propisi vrz<br />
toj plan, koi treba da gi primenuva zdravstveniot personal, a osobeno<br />
lekarite kako i slu`benicite na vladata:<br />
1. Gi usvojuva Na~elata na medicinskata etika za zdravstveniot<br />
personal, posebno lekarite, za za{tita na zatvorenicite i licata pod<br />
istraga, protiv ma~ewe i ostanatite svirepi, nehumani ili poni`uva~ki<br />
postapuvawa i kaznuvawa, i toa go izneasuva vo prilog na ovaa<br />
Rezolucija;<br />
2. Gi povikuva site vladi vo {to pokratki vremenski intervali<br />
138
da gi afirmiraat i distribuiraat Na~elata na medicinskata etika,<br />
kako i ovaa Rezolucija osobeno kaj medicinskite i paramedicinskite<br />
zdru`enija i istra`nite i zatvoreski ustanovi na slu`beniot jazik na<br />
konkretnata dr`ava;<br />
3. Gi povikuva site relevantni me|uvladini organizacii, a posebno<br />
Svetskata zdravstvena organizacija, kako i nevladinite organizacii<br />
koi se zainteresirani za sproveduvawe na Na~elata na medicinskata<br />
etika, istite da gi napravat poznati i dostapni do naj{irokiot<br />
krug, na poedinci, a osobeno onie aktivni na medicinskoto podra~je.<br />
P R I L O G<br />
Na~ela na medicinskata etika za zdravstveniot personal, posebno<br />
lekarite, protiv ma~ewe i ostanatite svirepi, nehumani i<br />
poni`uva~ki postapuvawa i kaznuvawa na pritvoreni i zatvoreni<br />
lica<br />
Na~elo 1<br />
Zdravstveniot personal, posebno lekarite koi se odgovorni za<br />
medicinskata gri`a za zatvorenicite i licata vo pritvor, imaat zada~a<br />
da obezbedat za{tita na nivnoto telesno i du{evno zdravje i voobi~aeno<br />
da gi lekuvaat, na na~in kako i onie lica koi ne se vo zatvor<br />
ili vo pritvor.<br />
Na~elo 2<br />
Zdravstveniot personal, posebno lekarite vo golem obem ja<br />
kr{at zdravstvenata etika i pravat prekr{ok spored prifatenite<br />
me|unarodni pravila, ako aktivno ili pasivno se vklu~at vo dejnosti<br />
koi zna~at u~estvo, sou~esni{ tvo, pottiknuvawe ili obid nekoe lice<br />
da se izma~uva ili vrz nego da se primenuva drug oblik na svirepo,<br />
nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe.<br />
Na~elo 3<br />
Aktot so koj zdravstveniot personal, a osobeno lekarite, vospostavuvaat<br />
bilo kakov profesionalen kontakt so zatvorenicite ili licata<br />
koi se pod istraga, a celta na toj kontakt ne e isklu~ivo povrzana<br />
so nivna za{tita ili podobruvawe na nivnoto telesno ili du{evno<br />
zdravje, prestavuva kr{ewe na medicinskata etika.<br />
Na~elo 4<br />
Zdravstveniot personal, posebno lekarite ja kr{at medicinskata<br />
etika ako:<br />
a) gi iskoristat svoeto znaewe i ve{tina so cel da u~estvuvaat<br />
vo odnosot so zatvorenicite ili licata pod istraga na na~in {to<br />
mo`e negativno da vlijae na telesnoto i du{evnoto zdravje ili sostoj-<br />
139
ata na takvite zatvorenici ili lica pod istraga {to e vo sprotivnost<br />
so soodvetnite me|unarodni pravila.<br />
b) Svedo~at ili u~estvuvaat vo svedo~ewe za sposobnostite na<br />
zatvorenicite ili licata pod istraga za bilo koj oblik na postapuvawa<br />
ili kaznuvawa koi mo`at negativno da vlijaat na nivnoto telesno<br />
i du{evno zdravje ili na bilo koj na~in da u~estvuvaat vo predizvikuvaweto<br />
na takvi postapki koi se vo sprotivnost so soodvetnite megunarodni<br />
pravila.<br />
Na~elo 5<br />
Zdravstveniot personal, posebno lekarite ja kr{at medicinskata<br />
etika ako vo bilo koj slu~aj gi ograni~uvaat zatvorenicite ili<br />
licata pod istraga, osven ako toa e vo soglasnost so medicinskite<br />
kriteriumi nu`ni za za{tita na telesnoto i du{evnoto zdravje ili<br />
sigurnosta na zatvorenicite ili pritvorenite lica, nivnite soosudenici<br />
i ~uvari vo zatvorot ili pritvorot, i ne prestavuvaat opasnost<br />
za nivnoto telesno i du{evno zdravje.<br />
Na~elo 6<br />
Gore spomnatite na~ela ne smeeat da se derangiraat po bilo koja<br />
osnova, duri ni toga{ koga se raboti za vonredna sostojba.<br />
140
KONVENCIJA PROTIV MA^EWE I DRUGITE OBLICI NA<br />
SVIREPO, NEHUMANO ILI PONI@UVA^KO<br />
POSTAPUVAWE I KAZNUVAWE<br />
Usvoena i otvorena za potpi{uvawe, ratifikacija i pristapuvawe so<br />
rezolucija na Generalnoto sobranie na ON 39/46 od 10 dekemvri 1984<br />
godina. Vleze vo sila na 26 juni 1987 vo soglasnost so ~l. 27 (1)<br />
Naslov na orginalot: Convention Against Torture and Other Cruel,<br />
Inhuman or Degrading Treatment or Punishment<br />
Dr`avite ~lenki, na ovaa konvencija<br />
Smetaj}i deka, soglasno so principite na Povelbata na Obedinetite<br />
nacii, priznavaweto na ednakvi i neotu|ivi prava na site ~lenovi<br />
na ~ove~koto semejstvo pretstavuva osnova za sloboda, pravdina i<br />
mir vo svetot,<br />
Smetaj}i deka tie prava proizleguvaat od dostoinstvoto neodelivo<br />
od ~ovekovata li~nost,<br />
Smetaj}i deka dr`avite se dol`ni, vrz osnova na Povelbata, osobeno<br />
na ~len 55, da go pottiknuvaat op{toto i vistinsko po~ituvawe<br />
na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi,<br />
Vodej}i smetka za ~len 5 od Op{tata deklaracija za pravata na<br />
~ovekot i za ~len 7 od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite<br />
prava, spored koi nikoj ne mo`e da bide podlo`en na tortura,<br />
nitu na surovi, ne~ove~ki ili poni`uva~ki kazni ili postapki,<br />
Vodej}i smetka, isto taka, za Deklaracijata za za{tita na site<br />
lica od ma~ewe i drugi surovi, ne~ove~ki ili poni`uva~ki kazni ili<br />
postapki, {to ja usvoi Generalnoto sobranie na 9 dekemvri 1975 godina,<br />
So `elba da ja zgolemat efikasnosta na borbata protiv ma~ewe i<br />
drugi surovi, ne~ove~ki ili poni`uva~ki kazni ili postapki vo celiot<br />
svet,<br />
Se soglasija za slednoto:<br />
PRV DEL<br />
^len 1<br />
1. Vo smisla na ovaa konvencija, izrazot "tortura" go ozna~uva<br />
sekoj akt so koj na edno lice namerno mu se nanesuvaat bolka ili te{-<br />
ki fizi~ki ili mentalni stradawa zaradi dobivawe od nego ili od<br />
nekoe treto lice izvestuvawe ili priznanie ili zaradi negovo kaznuvawe<br />
za delo {to toa ili nekoe treto lice go izvr{ilo ili za ~ie izv-<br />
141
{uvawe e osomni~eno, zapla{uvawe na toa lice ili vr{ewe pritisok<br />
vrz nego ili zapla{uvawe ili vr{ewe pritisok vrz nekoe treto lice<br />
ili od koja i da bilo druga pri~ina zasnovana vrz koja i da bilo druga<br />
forma na diskriminacija, ako taa bolka ili tie stradawa gi nanesuva<br />
slu`beno lice ili koe i da bilo drugo lice koe dejstvuva vo slu`beno<br />
svojstvo ili na negov pottik ili so negova izre~na ili molkumna<br />
soglasnost. Toj izraz ne se odnesuva na bolka ili stradawa {to se rezultat<br />
isklu~itelno od zakonskite sankcii, neodelivi od tie sankcii<br />
ili {to tie sankcii gi predizvikuvaat.<br />
2. Ovoj ~len e bez {teta po koj i da bilo me|unaroden instrument<br />
ili koj i da bilo nacionalen zakon koj sodr`i ili mo`e da sodr`i<br />
odredbi od po{iroko zna~ewe.<br />
^len 2<br />
1. Sekoja dr`ava ~lenka prezema zakonski, administrativni, sudski<br />
ili drugi efikasni merki za da go spre~i izvr{uvaweto na ma~ewe<br />
na teritorijata pod nejzina jurisdikcija.<br />
2. Kako opravduvawe za ma~ewe ne mo`e da se naveduva nikakva<br />
vonredna okolnost bilo da se raboti za voena sostojba ili za opasnost<br />
od vojna, vnatre{na politi~ka nestabilnost ili za koja i da bilo<br />
druga vonredna sostojba.<br />
3. Kako opravduvawe za tortura ne mo`e da se naveduva naredba<br />
na nekoja pretpostavena li~nost ili organ na vlasta.<br />
^len 3<br />
1. Niedna dr`ava ~lenka nema da protera, istera, nitu predade<br />
edno lice na druga dr`ava ako postojat seriozni pri~ini da se posomneva<br />
deka mo`e da bide podlo`eno na ma~ewe.<br />
2. Za da go utvrdat postoeweto na takvi pri~ini, nadle`nite<br />
organi }e vodat smetka za site relevantni okolnosti, vklu~uvaj}i go<br />
eventualno, postoeweto na niza sistematski, seriozni, o~igledni ili<br />
masovni povredi na pravata na ~ovekot vo taa dr`ava.<br />
^len 4<br />
1. Sekoja dr`ava ~lenka nastojuva spored svoeto krivi~no pravo<br />
site akti na tortura da se smetaat kako krivi~ni dela. Ist e slu~ajot i<br />
so obidot za vr{ewe tortura ili nekoj drug akt {to }e go izvr{i<br />
nekoe lice, a koj pretstavuva sou~esni{tvo ili u~estvuvawe vo akt na<br />
tortura.<br />
2. Sekoja dr`ava-~lenka opredeluva za ovie dela soodvetni kazni<br />
so koi e zemena predvid nivnata te`ina.<br />
^len 5<br />
1. Sekoja dr`ava-~lenka prezema potrebni merki za da ja utvrdi<br />
svojata nadle`nost za krivi~nite dela spomnati vo ~len 4, vo slednite<br />
142
slu~ai:<br />
a) Ako krivi~noto delo e izvr{eno na teritorijata pod jurisdikcija<br />
na spomnatata dr`ava ili na vozduhoplovi ili brodovi zapi-<br />
{ani vo taa dr`ava;<br />
b) Ako navodno izvr{itelot na krivi~noto delo e dr`avjanin na<br />
spomnatata dr`ava;<br />
c) ako `rtvata e dr`avjanin na spomnatata dr`ava i ako toa go<br />
smeta za potrebno.<br />
2. Sekoja dr`ava-~lenka prezema, isto taka, potrebni merki za da<br />
ja utvrdi svojata nadle`nost za spomnatite krivi~ni dela vo slu~aj navodniot<br />
izvr{itel na tie dela da e na teritorijata pod nejzija jurisdikcija<br />
i spomenatata dr`ava da ne go predava, soglasno so ~len 8, na<br />
edna od dr`avite spomnati vo to~ka 1 od ovoj ~len.<br />
3. Ovaa konvencija ne isklu~uva ni~ija krivi~na nadle`nost<br />
zasnovana vrz nacionalnoto zakonodavstvo.<br />
^len 6<br />
1. Ako smeta deka toa so okolnostite e opravdano, po razgleduvaweto<br />
na izvestuvawata so koi raspolaga, sekoja dr`ava ~lenka na<br />
~ija teritorija se nao|a liceto za koe postoi somnenie deka go izvr-<br />
{ilo krivi~noto delo spomnato vo ~len 4, obezbeduva apsewe na toa<br />
lice ili gi prezema site potrebni sudski merki za da ja obezbedi negovata<br />
prisutnost. Toa apsewe i tie merki treba da bidat vo soglasnost<br />
so zakonodavstvoto na spomnatata dr`ava; tie mo`at da se sproveduvaat<br />
samo vo rokot potreben za poveduvawe krivi~no gonewe ili postapka<br />
za izdavawe.<br />
2. Spomnatata dr`ava prethodno neodlo`no vr{i istraga zaradi<br />
utvrduvawe na faktite.<br />
3. Sekoe lice uapseno soglasno so to~ka 1 od ovoj ~len mo`e<br />
neodlo`no da stapi vo kontakt so najbliskiot ovlasten pretstavnik na<br />
dr`avata ~ie dr`avjanstvo go ima ili, ako stanuva zbor za apatrid, so<br />
pretstavnikot na dr`avata vo koja ima voobi~aeno `iveali{te.<br />
4. Ako edna dr`ava uapsila edno lice, vo soglasnost so odredbite<br />
na ovoj ~len, taa za toa apsewe i za okolnostite so koi se opravduva<br />
toa apsewe vedna{ gi izvestuva dr`avite spomnati vo to~ka 1 od<br />
~len 5. Dr`avata koja ja sproveduva prethodnata istragata spomnata vo<br />
to~ka 2 od ovoj ~len nabrzo za toa im gi soop{tuva zaklu~ocite na<br />
spomnatite dr`avi i gi izvestuva dali ima namera da ja vr{i svojata<br />
nadle`nost.<br />
^len 7<br />
1. Dr`avata ~lenka na teritorijata pod ~ija jurisdikcija e otkrien<br />
navodniot izvr{itel na krivinoto delo spomnato vo ~len 4, ako<br />
ne izvr{i predavawe na toj izvr{itel, vo slu~aite spomnati vo ~len 5<br />
go podnesuva predmetot do nadle`nite organi za da sprovedat krivi~-<br />
143
na postapka.<br />
2. Tie organi donesuvaat odluka pod istite uslovi kako i za sekoe<br />
drugo te{ko krivi~no delo od op{toto pravo vo soglasnost so pravnite<br />
propisi na taa dr`ava. Vo slu~aite spomnati vo to~ka 2 od ~len 5,<br />
dokaznite pravila {to se primenuvaat na gonewe i na osudi na nieden<br />
na~in ne se pomalku strogi od pravilata {to se primenuvaat vo slu~aite<br />
spomnati vo to~ka 1 od ~len 5.<br />
3. Sekoe lice koe se goni za koe i da bilo krivi~no delo spomnato<br />
vo ~len 4 ima zagarantirano pravo na pravi~no postapuvawe vo<br />
site fazi na postapkata.<br />
^len 8<br />
1. Krivi~nite dela spomnati vo ~len 4 avtomatski se vnesuvaat<br />
vo sekoj dogovor za izdavawe sklu~en pome|u dr`avite ~lenki. Dr`avite<br />
~lenki se obvrzuvaat deka spomnatite krivi~ni dela }e gi vnesat<br />
vo sekoj dogovor za izdavawe {to }e go sklu~at pome|u sebe.<br />
2. Ako na edna dr`ava ~lenka, koja izdavaweto go uslovuva so<br />
postoewe na dogovor, druga dr`ava-~lenka, so koja ne e vrzana so dogovor<br />
za izdavawe, £ podnese barawe taa mo`e da ja smeta ovaa konvencija<br />
kako pravna osnova za izdavawe vo pogled na spomnatite krivi~ni<br />
dela. Izdavaweto zavisi od drugi uslovi predvideni so pravoto na<br />
zamolenata dr`ava.<br />
3. Dr`avite ~lenki koi izdavaweto ne go uslovuvaat so postoewe<br />
dogovor me|usebno gi priznavaat spomnatite krivi~ni dela kako slu-<br />
~ai za izdavawe vo uslovite predvideni so pravoto na zamolenata<br />
dr`avata.<br />
4. Pome|u dr`avite-~lenki spomnatite krivi~ni dela se smetaat,<br />
zaradi izdavawe, kako da se storeni kako spored mestoto na nivnoto<br />
izvr{uvawe taka i spored teritorijata pod jurisdikcija na dr`avite<br />
{to se dol`ni da ja utvrdat svojata nadle`nost spored to~ka 1 od ~l. 5.<br />
^len 9<br />
1. Dr`avite ~lenki si uka`uvaat edna na druga naj{iroka mo`na<br />
pravna pomo{ vo sekoja krivi~na postapka vo vrska so krivi~nite<br />
dela spomnati vo ~len 4, vklu~uvaj}i go i dostavuvaweto na site dokazni<br />
elementi so koi raspolagaat i koi se potrebni zaradi postapka.<br />
2. Dr`avite ~lenki gi izvr{uvaat svoite obvrski vo soglasnost<br />
so to~ka 1 od ovoj ~len soglasno so sekoj dogovor za pravna pomo{ {to<br />
mo`e da postoi me|u niv.<br />
^len 10<br />
1. Sekoja dr`ava ~lenka }e se gri`i za poznavaweto i informiraweto<br />
za zabranata na tortura da bide sostaven del na obrazovanieto<br />
na civilniot ili voeniot personal zadol`en za primena na zakonite,<br />
na medicinskiot personal, vr{itelite na javni funkcii i drugite<br />
144
lica koi mo`at na koj i da bilo na~in da u~estvuvaat vo ~uvaweto, soslu{uvaweto<br />
ili postapuvaweto so nekoe uapseno, ili pritvoreno ili<br />
zatvoreno lice.<br />
2. Sekoja dr`ava ~lenka ja vnesuva spomnatata zabrana vo utvrdenite<br />
pravila ili upatstva so obvrskite i dol`nostite na tie lica.<br />
^len 11<br />
1. Sekoja dr`ava-~lenka vr{i sistematski nadzor nad pravilata,<br />
upatstvata, metodite i praktikata na soslu{uvawe i nad odredbite vo<br />
vrska so ~uvaweto i postapuvawe na koj i da bilo na~in so uapsenite,<br />
pritvorenite ili zatvorenite lica na nekoja teritorija pod nejzina<br />
jurisdikcija, a zaradi spre~uvawe na sekoj slu~aj na tortura.<br />
^len 12<br />
Sekoja dr`ava ~lenka se gri`i nadle`nite organi neodlo`no da<br />
izvr{at nepristrasna istraga sekoga{ koga postojat opravdani pri~ini<br />
za somnenie deka akt na tortura e izvr{en na nekoja teritorija pod<br />
nejzina jurisdikcija.<br />
^len 13<br />
Sekoja dr`ava - ~lenka na sekoe lice koe tvrdi deka bilo podlo-<br />
`eno na tortura na nekoja teritorija pod nejzina jurisdikcija mu obezbeduva<br />
pravo da se `ali do nadle`nite organi na spomenatata dr`ava<br />
koi neodlo`no i nepristrasno }e go ispitaat slu~ajot. }e se prezemat<br />
merki zaradi obezbeduvawe za{tita na liceto koe se `alelo i na<br />
liceto kako svedok od sekoe lo{o postapuvawe ili od kakvo i da bilo<br />
zapla{uvawe poradi podnesena `alba ili kakva i da bilo dadena<br />
izjava.<br />
^len 14<br />
1. Sekoja dr`ava ~lenka, vo svojot praven sistem, £ garantira na<br />
`rtvata na nekoj akt na tortura pravo na dobivawe nadomest i pravedno<br />
i soodvetno obe{etuvawe, vklu~uvaj}i gi sredstvata potrebni za<br />
negova {to pocelosna rehabilitacija. Vo slu~aj na smrt na `rtvata na<br />
akt na tortura, imatelite na pravata na taa `rtva polagaat pravo na<br />
obe{-tetuvawe.<br />
2. Ovoj ~len ne isklu~uva nikakvo pravo na obe{tetuvawe {to bi<br />
go imala `rtvata ili koe i da bilo drugo lice vo soglasnost so nacionalnoto<br />
zakonodavstvo.<br />
^len 15<br />
Sekoja dr`ava - ~lenka se gri`i izjavata za koja }e se doka`e<br />
deka e dobiena so tortura da ne mo`e da bide navedena kako dokazen<br />
element vo nekoja postapka, osven protiv liceto obvineto za tortura<br />
za da se utvrdi deka izjavata e dadena.<br />
145
^len 16<br />
1. Sekoja dr`ava - ~lenka se obvrzuva deka na teritorijata pod<br />
svoja jurisdikcija }e zabrani primena na drugi dokumenti za voveduvawe<br />
na surovi, ne~ove~ki ili poni`uva~ki kazni ili postapki, a {to<br />
ne se akti na tortura utvrdeni vo ~len 1 ako takvite akti gi vr{i<br />
pretstavnik na javna funkcija ili nekoe drugo lice koe istapuva vo<br />
slu`beno svojstvo, ili po negovo pottiknuvawe ili so negova izre~na<br />
ili molkumna soglasnost. Posebno, obvrskite navedeni vo ~l. 10, 11, 12<br />
i 13 se primenuvaat taka {to poimot ma~ewe }e bide zamenet so poim<br />
na drugi formi na svirepi, ne~ove~ki ili poni`uva~ki kazni ili<br />
postapki.<br />
2. Odredbite na ovaa konvencija ne odat na {teta na odredbite na<br />
koj i da bilo me|unaroden instrument ili nacionalen zakon koi zabranuvaat<br />
surovi, ne~ove~ki ili poni`uva~ki kazni ili postapki ili koi<br />
se odnesuvaat na izdavawe ili proteruvawe.<br />
VTOR DEL<br />
^len 17<br />
1. Formiran e Komitet protiv tortura (vo natamo{niot tekst:<br />
Komitet) ~ii funkcii se definirani. Komitetot go so~inuvaat deset<br />
eksperti so visoki moralni kvaliteti ~ija kompetentnost vo oblasta<br />
na pravata na ~ovekot e priznaena i koi zasedavaat vo li~no svojstvo.<br />
Eksperti izbiraat dr`avite - ~lenki, vodej}i smetka za pravednata geografska<br />
zastapenost i zna~eweto na u~estvoto vo rabotata na Komitetot<br />
na nekoi lica so pravno iskustvo.<br />
2. ^lenovite na Komitetot se izbiraat so tajno glasawe spored<br />
listata na kandidati {to }e ja opredelat dr`avite - ~lenki. Sekoja<br />
dr`ava ~lenka mo`e da opredeli eden kandidat kogo go izbira me|u<br />
svoite dr`avjani. Dr`avite - ~lenki go imaat predvid zna~eweto na<br />
faktot opredeleni kandidatite istovremeno da bidat ~lenovi na Komitetot<br />
za pravata na ~ovekot, osnovan vo soglasnost so Me|una-rodniot<br />
pakt za gra|anskite i politi~kite prava, i spremni da bidat ~lenovi<br />
na Komitetot protiv tortura.<br />
3. ^lenovite na Komitetot se izbiraat na sostanocite na<br />
dr`avite ~lenki {to gi svikuva generalniot sekretarijat na Obedinetite<br />
nacii i {to se odr`uvaat sekoja vtora godina. Na tie sostanoci,<br />
na koi kvorum so~inuvaat dve tretini od dr`avite ~lenki, za ~lenovi<br />
vo Komitetot se kandidatite koi }e dobijat najgolem broj glasovi<br />
i apsolutno mnozinstvo na glasovite na pretstavnicite na dr`avite<br />
~lenki {to se prisutni i {to glasaat.<br />
4. Prvite izbori }e se sprovedat najdocna {est meseci po datumot<br />
na vleguvaweto na ovaa konvencija vo sila. Najmalku ~etiri meseci<br />
pred datumot na sekoj izbor, generalniot sekretar na Obedinetite<br />
nacii im upatuva pismo na dr`avite ~lenki i gi povikuva svoi kanditaturi<br />
da podnesat vo rok od tri meseci. Generalniot sekretar,<br />
146
sostavuva lista spored abecedniot red na site odredeni kandidati,<br />
naveduvaj}i gi dr`avite ~lenki {to gi odredile i im ja dostavuva na<br />
dr`avite ~lenki.<br />
5. ^lenovite na Komitetot se izbiraat na ~etiri godini. Tie<br />
mo`at povtorno da se izberat ako bidat povtorno kandidirani. Me|utoa,<br />
mandatot na petminata ~lenovi izbrani na prvite izbori im prestanuva<br />
po dve godini. Neposredno po prvite izbori, imiwata na tie<br />
pet ~lenovi gi izvlekuva so `rebka pretsedatelot, na sostanocite<br />
spomenati vo to~ka 3 od ovoj ~len.<br />
6. Ako eden ~len na Komitetot po~ine, se razre{i od funkciite<br />
ili od koja i da bilo druga pri~ina ne bide vo sostojba da gi vr{i<br />
svoite funkcii vo Komitetot, dr`avata ~lenka {to go opredelila<br />
imenuva drug ekspert, svoj dr`avjanin, koj ostanuva vo Komitetot za<br />
preostanatoto vreme na mandatot, pod rezerva na odobrenie na mnozinstvoto<br />
dr`avi ~lenki. Se smeta deka ova odobrenie e dobieno, osven<br />
ako polovinata dr`avi ~lenki ili pove}e od polovinata ne iznesat<br />
sprotivno mislewe vo rok od {est nedeli od momentot koga generalniot<br />
sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii }e gi izvesti za<br />
predlo`enoto imenuvawe.<br />
7. Dr`avite ~lenki gi podnesuvaat tro{ocite na ~lenovite na<br />
Komitetot za periodot vo koj gi vr{at funkciite vo Komitetot.<br />
^len 18<br />
1. Komitetot izbira svoe biro za period od dve godini. ^lenovite<br />
na biroto mo`at da bidat povtorno izbirani.<br />
2. Komitetot sam go utvrduva svojot delovnik. Toj delovnik<br />
treba, me|utoa, da gi sodr`i osobeno slednite odredbi:<br />
a) za kvorum e potrebno prisustvo na {est ~lenovi;<br />
b) odlukite na Komitetot se usvojuvaat so mnozinstvo glasovi na<br />
prisutnite ~lenovi.<br />
3. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii mu stava na raspolagawe<br />
na Komitetot personal i prostorii {to mu se potrebni za<br />
efikasno vr{ewe na rabotite {to mu e dovereni vo soglasnost so ovaa<br />
Konvencija.<br />
4. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii go svikuva prviot<br />
sostanok na ~lenovite na Komitetot. Po svojot prv sostanok, Komitetot<br />
se sostanuva vo site priliki predvideni so negoviot delovnik.<br />
5. Dr`avite ~lenki gi podnesuvaat tro{ocite za odr`uvawe na<br />
sostanoci na dr`avite ~lenki i Komitetot, vklu~uvaj}i pla}awe na<br />
Obedinetite nacii na site tro{oci, kako {to se tro{ocite na personalot<br />
i prostoriite {to Organizacijata }e gi anga`ira, vo soglasnost<br />
so stav 3 na ovoj ~len.<br />
147
^len 19<br />
1. Dr`avite ~lenki mu podnesuvaat na Komitetot, so posredstvo<br />
na generalniot sekretar na Obedinetite nacii, izve{taj za merki {to<br />
gi prezele za da gi ispolnat svoite obvrski vo soglasnost so ovaa konvencija,<br />
vo rok od edna godina, smetaj}i od denot na vleguvaweto na<br />
Konvencijata vo sila za zainteresiranata dr`ava ~lenka. Potoa, dr`avite<br />
~lenki sekoja ~etvrta godina podnesuvaat dopolnitelen izve{-<br />
taj za site novi prezemeni merki i drugi izve{tai {to }e gi pobara<br />
Komitetot.<br />
2. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii ovie im go dostavuva<br />
izve{tajot na site dr`avi ~lenki.<br />
3. Komitetot go razgleduva sekoj izve{taj i mo`e da dava<br />
voop{teni komentari za izve{tajot za koi }e oceni deka se potrebni i<br />
i gi dostavuva na sekoja zainteresirana dr`ava - ~lenka. Taa dr`ava -<br />
~lenka mo`e da mu gi dostavi na Komitetot kako odgovor na site<br />
zabele{ki {to gi smeta kako korisni.<br />
4. Komitetot mo`e da odlu~i vo godi{niot izve{taj, {to go<br />
sostavuva vo soglasnost so ~len 24, da gi povtori site komentari {to<br />
gi formuliral vo soglasnost so to~ka 3 od ovoj ~len, zaedno so zabele-<br />
{kite {to po toa pra{awe se dobieni od zainteresiranata dr`ava<br />
~lenka. Ako zainteresiranata dr`ava ~lenka toa go bara, Komitetot,<br />
isto taka, mo`e da go povtori izve{tajot {to go podnesol vrz osnova<br />
na to~ka 1 od ovoj ~len.<br />
^len 20<br />
1. Ako Komitetot primi verodostojni izvestuvawa za koi }e mu<br />
se stori deka sodr`at sigurni izvestuvawa za toa deka tortura sistematski<br />
se primenuva na terirorijata na edna dr`ava - ~lenka, toj ja<br />
povikuva taa dr`ava da sorabotuva vo razgleduvaweto na tie izvestuvawa<br />
i, za taa cel, da go izvesti za svoite zabele{ki po toa pra{awe.<br />
2. Vodej}i smetka za site zabele{ki {to eventualno }e gi podnese<br />
zainteresiranata dr`avata ~lenka i za drugite soodvetni izvestuvawa<br />
so koi raspolaga, Komitetot mo`e, ako toa go smeta za opravdano,<br />
da zadol`i eden ili pove}e svoi ~lenovi da pristapat kon doverliva<br />
istraga i za toa itno da mu podnesat izve{taj.<br />
3. Ako istragata se sproveduva vo soglasnost so to~ka 2 od ovoj<br />
~len, Komitetot bara sorabotka od zainteresiranata dr`ava - ~lenka.<br />
Vo dogovor so taa dr`ava - ~lenka, a zaradi istraga, mo`e da se predvidi<br />
poseta na teritorijata na taa dr`ava.<br />
4. Otkako }e go razleda izve{tajot {to ~lenot ili ~lenovite }e<br />
mu go podnesat soglasno so to~ka 2 od ovoj ~len, Komitetot £ dostavuva<br />
zaklu~oci na zainteresiranata dr`ava - ~lenka, kako i site komentari<br />
i sugestii {to gi smeta za umesni, imaj}i ja predvid dadenata situacija.<br />
148
5. Celokupnata aktivnost na Komitetot spomnata vo to~ka od 1<br />
do 4 na ovoj ~len e doverliva, a vo site etapi od taa rabota postoi<br />
streme` kon postigawe sorabotka so dr`avata - ~lenka. Koga }e ja<br />
zavr{i rabotata vo vrska so istragata vodena vo soglasnost so to~ka 2<br />
i po konsultirawe so zainteresiranata dr`ava - ~lenka, Komitetot<br />
mo`e da odlu~i vo godi{niot izve{taj {to toj go sostavuva vo soglasnost<br />
so ~len 24 da vnese kratok izve{taj za rezultatite od rabotata.<br />
^len 21<br />
1. Sekoja dr`ava - ~lenka na ovaa konvencija mo`e, vo soglasnost<br />
so ovoj ~len, da izjavi vo sekoj moment deka priznava oti Komitetot e<br />
nadle`en da prima i da razgleduva soop{tenija vo koi edna dr`ava<br />
~lenka tvrdi deka nekoja druga dr`ava ~lenka ne gi ispolnuva svoite<br />
obvrski vrz osnova na ovaa Konvencija. Tie soop{tenija mo`at da se<br />
primaat i da se razgleduvaat vo soglasnost so ovoj ~len samo ako poteknuvaat<br />
od dr`avata - ~lenka koja dala izjava deka, {to se odnesuva do<br />
nea, ja priznava nadle`nosta na Komitetot. Komitetot ne prima nikakvo<br />
soop{tenie koe se odnesuva na dr`avata - ~lenka koja ne dala<br />
takva izjava. Navedenata procedura se primenuva vo vrska so soop{tenijata<br />
{to }e se primat vo soglasnost so ovoj ~len:<br />
a) Ako dr`avata ~lenka na ovaa konvencija smeta deka nekoja<br />
druga dr`ava, isto taka ~lenka na Konvencijata ne gi primenuva odredbite<br />
na Konvencijata, taa mo`e, po pismen pat, da £ svrti vnimanie na<br />
taa dr`ava na toa pra{awe. Vo rok od tri meseci, smetaj}i od datumot<br />
na priemot na soop{tenieto, dr`avata do koja e upateno soop{tenieto<br />
}e £ dostavi na dr`avata {to go upatila soop{tenieto objasnenie ili<br />
kakva i da bilo druga pismena izjava so koja se objasnuvaat pra{awata<br />
i koja treba da sodr`i {to e mo`no pove}e i {to pokorisni izvestuvawa<br />
za pravilata na postapkata i za pravnite sredstva, bilo da se<br />
ve}e koristeni ili da se koristat ili doprva mo`at da se koristat;<br />
b) Ako vo rok od {est meseci, smetaj}i od datumot koga dr`avata<br />
do koja e upateno soop{tenieto }e go primi toa originalno soop{tenie,<br />
pra{aweto ne se re{i na zadovolstvo na dvete zainteresirani<br />
dr`avi ~lenki, obete imaat pravo da go podnesat toa pra{awe do Komitetot,<br />
upatuvaj}i po edno soop{tenie do Komitetot i do drugata<br />
zainteresirana dr`ava;<br />
c) Komitetot mo`e da bide nadle`en za predmetot {to mu e podnesen<br />
vo soglasnost so ovoj ~len samo otkako }e bide siguren deka site<br />
raspolo`ivi interni pravni sredstva se iskoristeni i iscrpeni, vo<br />
soglasnost so op{topriznaenite principi na me|unarnoto pravo. Toa<br />
pravilo ne se primenuva vo slu~aite vo koi `albenite postapki gi<br />
pre~ekoruvaat razumnite rokovi, nitu vo slu~aite vo koi e malku<br />
verojatno deka `albenite postapki }e mu dadat zadovoluvawe na liceto<br />
koe e `rtva na kr{eweto na ovaa konvencija;<br />
149
d) Komitetot gi odr`uva svoite sednici zad zatvorena vrata koga<br />
gi razgleduva soop{tenijata predvideni so ovoj ~len;<br />
e) Pod rezerva na odredbite od stav s), Komitetot im gi stava<br />
svoite dobri uslugi na raspolagawe na zainteresiranite dr`avi<br />
~lenki za da postignat mirno re{enie na pra{aweto, zasnovano vrz<br />
po~ituvawe na obvrskite predvideni so ovaa Konvencija. Za taa cel,<br />
Komitetot mo`e, ako smeta deka e toa potrebno, da osnova ad hoc komisija<br />
za pomiruvawe.<br />
f) Vo sekoj spor {to mu e podnesen vo soglasnost so ovoj ~len,<br />
Komitetot mo`e da pobara od zainteresiranite dr`avi ~lenki navedeni<br />
vo stav b) da mu gi dostavat site soodvetni izvestuvawa;<br />
g) Zainteresiranite dr`avi - ~lenki navedeni vo stav b) imaat<br />
pravo da bidat zastapeni za vreme dodeka Komitetot gi ragleduva predmetite<br />
i da davaat zabele{ki usno ili pismeno, ili i vo ednata i vo<br />
drugata forma;<br />
h) Komitetot mora da podnese izve{taj vo rok od 12 meseci,<br />
smetaj}i od denot koga go primil soop{tenieto navedeno vo stav b);<br />
i) Ako bilo mo`no da se najde re{enie vo soglasnost so odredbite<br />
na stav e), Komitetot vo svojot izve{taj se ograni~uva na kratko<br />
iznesuvawe na faktite i na postignatoto re{enie;<br />
j) Ako re{enieto ne mo`elo da se najde soglasnost so odredbite<br />
na stav e), Komitetot vo svojot izve{taj se ograni~uva na kratko<br />
iznesuvawe na faktite; tekstot na pismenite zabele{ki i zapisnikot<br />
za usnite zabele{ki {to gi iznele zainteresiranite dr`avi - ~lenki<br />
se dodavaat kon izve{tajot.<br />
Za sekoj predmet, izve{tajot im se dostavuva na zainteresiranite<br />
dr`avi - ~lenki.<br />
2. Odredbite na ovoj ~len vleguvaat vo sila koga pet dr`avi<br />
~lenki na ovaa konvencija }e ja dadat izjavata predvidena so to~ka 1 od<br />
ovoj ~len. Spomnatata izjava dr`avata - ~lenka ja deponira kaj generalniot<br />
sekretar na Obedinetite nacii, koj im dostavuva kopija od taa<br />
izjava na drugite dr`avi - ~lenki. Izjavata mo`e da se povle~e vo sekoj<br />
moment so soop{tenie upateno do generalniot sekretar. Toa povlekuvawe<br />
e bez {teta po razgleduvaweto na sekoe pra{awe {to e predmet<br />
na soop{tenieto koe e ve}e dostaveno vo soglasnost so ovoj ~len;<br />
nikakvo drugo soop{tenie na edna dr`ava ~lenka nema da se primi vo<br />
soglasnost so ovoj ~len otkako generalniot sektetar }e go primi soop{tenieto<br />
za povlekuvawe na izjavata, osven ako zainteresiranata<br />
dr`ava - ~lenka ne dade nova izjava.<br />
^len 22<br />
1. Sekoja dr`ava ~lenka na ovaa konvencija mo`e, soglasno so<br />
ovoj ~len, da izjavi vo sekoj moment deka priznava oti Komitetot e<br />
nadle`en da primi i razgleduva soop{tenija {to mu gi dostavile poedinci<br />
ili se dostaveni vo ime na poedinci koi se pod nejzina juri-<br />
150
sdikcija i koi }e utvrdat deka se `rtvi na kr{ewe na odredbite na<br />
Konvencijata od strana na nekoja dr`ava ~lenka. Komitetot ne prima<br />
nikakvo soop{te-nie {to se odnesuva na edna dr`ava ~lenka koja ne<br />
dala takva izjava.<br />
2. Komitetot go oglasuva za neprifatlivo sekoe soop{tenie {to<br />
e podneseno vo soglasnost so ovoj ~len, a {to e anonimno ili za koe toj<br />
smeta deka pretstavuva zloupotreba na pravoto na podnesuvawe na<br />
takvi soop{tenija, ili deka e nespoivo so odredbite na ovaa konvencija.<br />
3. Pod rezerva na odredbite na to~ka 2, sekoe soop{tenija {to mu<br />
e podneseno vo soglasnost so ovoj ~len Komitetot £ go upatuva na<br />
dr`avata - ~lenka na ovaa konvencija koja dala izjava vo soglasnost so<br />
to~ka 1, a koja navodno ja prekr{ila koja i da bilo odredba na Konvencijata.<br />
Vo rok od slednite {est meseci, spomnatata dr`ava mu podnesuva<br />
na Komitetot pismeni objasnenie ili izjavi so koja se objasnuvaat<br />
pra{awata i se naveduvaat, vo slu~aj na potreba, merkite {to<br />
taa bi mo`ela da gi prezeme zaradi podobruvawe na situacijata.<br />
4. Komitetot gi razgleduva soop{tenijata {to gi primil vo<br />
soglasnost so ovoj ~len, vodej}i smetka za site informacii {to mu gi<br />
podnele poedinci ili se podneseni od ima na poedinci ili gi podnele<br />
zainteresiranite dr`avi ~lenki.<br />
5. Komitetot nema da razgleduva niedno soop{tenie na poedinec,<br />
vo soglasnost so ovoj ~len, a prethodno da ne se uveri vo slednoto:<br />
a) deka istoto pra{awe ne e razgledano i deka ne se razgleduva<br />
pred nekoja druga megunarodna institucija nadle`na za istraga i<br />
re{avawe na sporot;<br />
b) deka poedinecot gi iscrpil site interni raspolo`ivi sredstva;<br />
toa pravilo ne se primenuva ako `albenite postapki gi nadminuvaat<br />
razumnite rokovi ili ako e malku verojatno deka tie }e mu dadat<br />
zadovoluvawe na poedinecot koj e `rtva na kr{eweto na ovaa konvencija.<br />
6. Komitetot gi odr`uva sednicite zad zatvorena vrata ako gi<br />
razgleduva soop{tenijata predvideni so ovoj ~len.<br />
7. Komitetot im gi soop{tuva svoite konstatacii na zainteresiranata<br />
dr`ava ~lenka i na poedinecot.<br />
8. Odredbite na ovoj ~len vleguvaat vo sila koga pet dr`avi<br />
~lenki na ovaa konvencija }e ja dadat izjavata predvidena vo to~ka 1 od<br />
ovoj ~len. Dr`avata ~lenka ja deponira izjavata kaj generalniot sekretar<br />
na Obedinetite nacii, koj im dostavuva kopii od taa izjava na<br />
drugite dr`avi ~lenki. Izjavata mo`e da se povle~e vo sekoj moment<br />
so soop{tenie upateno do generalniot sekretar. Toa povlekuvawe e<br />
bez {teta po razgleduvaweto na sekoe pra{awe {to e predmet na soop-<br />
{tenieto koe e ve}e dostaveno vo soglasnost so ovoj ~len. Nikakvo<br />
drugo soop{tenie {to go dostavil poedinec ili e dostaveno za smetka<br />
na poedinec nema da bide primeno vo soglasnost so ovoj ~len otkako<br />
151
generalniot sekretar }e go primi soop{tenieto za povlekuvawe na<br />
izjavata, osven ako zainteresiranata dr`avata ~lenka ne dala nova<br />
izjava.<br />
^len 23<br />
^lenovite na Komitetot i ~lenovite na ad hoc komisiite za pomiruvawe<br />
{to bi mo`ele da bidat imenuvani vo soglasnost so stav (e)<br />
od to~ka 1 na ~len 21 imaat pravo na olesnuvawa, privilegii i imuniteti<br />
priznaeni na ekspertite vo slu`ba na Obedinetite nacii, kako<br />
{to se navedeni vo soodvetnite delovi od Konvencijata za privilegiite<br />
i imunitetite na Obedinetite nacii. 74<br />
^len 24<br />
Komitetot im podnesuva na dr`avite ~lenki i na Generalnoto<br />
sobranie na Obedinetite nacii godi{en izve{taj za aktivnostite {to<br />
}e gi prezeme zaradi primena na ovaa Konvencija.<br />
TRET DEL<br />
^len 25<br />
1. Konvencijata e otvorena za potpi{uvawe od site dr`avi.<br />
2. Ovaa Konvencija podle`i na ratifikacija. Instrumentite za<br />
ratifikacija }e bidat deponirani kaj generalniot sekretar na Organizacijata<br />
na obedinetite nacii.<br />
^len 26<br />
Site dr`avi mo`at da pristapat na ovaa konvencija. Pristapuvaweto<br />
}e se vr{i so deponirawe na instrumentot za pristapuvawe kaj<br />
generalniot sekretar na Obedinetite nacii.<br />
^len 27<br />
1. Ovaa konvencija vleguva vo sila triesetiot den od denot na<br />
deponiraweto kaj generalniot sekretar na Obedinetite nacii na dvaesettiot<br />
instrument za ratifikacija ili za pristapuvawe.<br />
2. Za sekoja dr`ava {to }e ja ratifikuva ovaa Konvencija ili }e<br />
i pristapi po deponiraweto na dvesettiot instrument za ratifikacija<br />
ili za pristapuvawe, Konvencijata vleguva vo sila tretiot den<br />
od datumot koga taa dr`ava }e go deponira svojot instrument za<br />
ratifikacija ili za pristapuvawe.<br />
^len 28<br />
1. Sekoja dr`ava }e mo`e, vo momentot koga }e ja potpi{e ili }e<br />
ja ratifikuva Konvencijata ili }e i pristapi, da izjavi deka ne ja<br />
priznava nadle`nosta dadena na Komitetot vo soglasnost so ~len 20.<br />
2. Sekoja dr`ava - ~lenka koja koja }e formulira rezerva vo<br />
74<br />
Rezolucija 22A (I)<br />
152
soglasnost so odredbite na to~ka 1 od ovoj ~len, }e mo`e vo sekoj moment<br />
da ja povle~e taa rezerva so soop{tenie upateno do general-niot<br />
sekretar na Obedinetite nacii.<br />
^len 29<br />
1. Sekoja dr`ava ~lenka na Konvencijata mo`e da predlo`i<br />
amandmani i da podnese svoj predlog generalniot sekretar na Obedinetite<br />
nacii. Generalniot sekretar im go soop{tuva predlogot na amandmanot<br />
na dr`avite ~lenki, baraj}i od niv da mu soop{tat dali prifa}aat<br />
organizirawe na konferencija na dr`avite - ~lenki zaradi<br />
razgleduvawe na predlogot i negovo stavawe na glasawe. Ako za ~etiri<br />
meseci od datumot na takvoto soop{tenie najmalku edna tretina od<br />
dr`avite - ~lenki se izjasnat za odr`uvawe na taa konferencija, generalniot<br />
sekretar organizira konferencija pod pokrovitelstvo na<br />
Obedinetite nacii. Sekoj amandman {to }e go usvojat mnozinstvoto<br />
dr`avi - ~lenki {to prisustvuvaat na konferencijata i {to glasaat,<br />
generalniot sekretar }e im go podnese na prifa}awe na site dr`avi<br />
~lenki.<br />
2. Amandmanot usvoen spored odredbite na to~ka 1 od ovoj ~len<br />
vleguva vo sila koga dve tretini od dr`avite - ~lenki na Konvencijata<br />
}e go izvestat generalniot sekretar na Obedinetite nacii deka go<br />
prifatile, vo soglasnost so procedurata predvidena so nivniot ustav.<br />
3. Koga }e vlezat vo sila, amandmanite imaat obvrzuva~ka sila za<br />
dr`avite - ~lenki {to }e gi prifatat, pri {to drugite dr`avi - ~lenki<br />
ostanuvaat vrzani za odredbite na Konvencijata i za site prethodni<br />
amandmani {to gi prifatile.<br />
^len 30<br />
1. Sekoj spor me|u dve ili pove}e dr`avi ~lenki vo vrska so tolkuvaweto<br />
ili primenata na Konvencijata {to ne mo`e da se re{i so<br />
pregovori, se podnesuvaat na arbitra`a, na barawe od edna od tie<br />
dr`avi. Ako za {est meseci od datumot na baraweto za arbitra`a,<br />
stranite ne postignat spogodba za organizirawe na arbitra`a, sekoja<br />
od niv mo`e da go podnese sporot do Me|unarodniot sud na pravdata,<br />
podnesuvaj}i `alba vo soglasnost so Statutot na Sudot.<br />
2. Sekoja dr`ava mo`e, vo momentot koga }e ja potpi{e ili }e ja<br />
ratifikuva ovaa konvencija ili }e £ pristapi, da izjavi deka ne se<br />
smeta vrzana za odredbite na to~ka 1 od ovoj ~len. Drugite dr`avi<br />
~lenki nema da bidat vrzani za spomnatite odredbi vo odnos na sekoja<br />
dr`ava ~lenka koja }e formulira takva rezerva.<br />
3. Sekoja dr`ava - ~lenka koja }e formulira rezerva vo soglasnost<br />
so odredbite na to~ka 2 od ovoj ~len, }e mo`e vo sekoj moment da<br />
ja povle~e taa rezerva so soop{tenie upateno do generalniot sekretar<br />
na Obedinetite nacii.<br />
153
^len 31<br />
1. Dr`avata - ~lenka mo`e da ja otka`e Konvencijata so pismeno<br />
soop{tenie upateno do generalniot sekretar na Obedinetite nacii.<br />
Otka`uvaweto dobiva dejstvo edna godina po datumot koga soop{tenieto<br />
}e go primi generalniot sekretar.<br />
2. Takvoto otka`uvawe ne ja osloboduva dr`avata ~lenka od<br />
obvrskite {to £ pripa|aat vo soglasnost so Konvencijata vo vrska so<br />
sekoj akt ili so sekoj propust {to }e go stori pred datumot koga otka-<br />
`uvaweto }e dobie dejstvo. Otka`uvaweto ne e pre~ka za prodol`uvawe<br />
na razgleduvaweto na sekoe pra{awe {to ve}e bilo izneseno<br />
pred Komitetot na denot koga otka`uvaweto dobilo dejstvo.<br />
3. Po datumot koga otka`uvaweto od edna dr`ava - ~lenka }e<br />
dobie dejstvo, Komitetot ne prezema razgleduvawe na niedno novo<br />
pra{awe vo vrska so taa dr`ava.<br />
^len 32<br />
Generalniot sekretar na Obedinetite nacii im gi soop{tuva na<br />
site dr`avi - ~lenki na Obedinetite nacii i na site dr`avi {to }e ja<br />
potpi{at Konvencijata ili }e £ pristapat:<br />
a) propisite, ratifikaciite i pristapuvawata primeni vrz<br />
osnova na ~l. 25 i 26;<br />
b) datumot na vleguvaweto na Konvencijata vo sila vrz osnova na<br />
~len 27 i datumot na vleguvaweto na sekoj amandman vo sila so primena<br />
na ~len 29;<br />
s) otka`uvawata primeni vrz osnova na ~len 31.<br />
^len 33<br />
1. Konvencijata, ~ii tekstovi na arapski, angliski, francuski<br />
kineski, ruski i {panski jazik se ednakvo verodosatojni, }e bide<br />
deponirana kaj generalniot sekretar na Obedinetite nacii.<br />
2. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e im dostavi po<br />
edna propisno zaverena kopija od Konvencijata na site dr`avi.<br />
154
KORPUS NA PRINCIPI ZA ZA[TITA NA SITE LICA OD<br />
BILO KAKVA FORMA NA PRITVORAWE ILI LI[UVAWE OD<br />
SLOBODA<br />
Usvoen od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii na<br />
76-to zasedanie so rezolucija 43/173 od 9 dekemvri 1988 godina<br />
Naslov na orginalot: Body of Principles for the Protection of All Persons<br />
under Any Form of Detention or Imprisonment<br />
Generalnoto sobranie,<br />
Povikuvaj}i se na svojata rezolucija 35/117 od 15 dekemvri 1980<br />
godina koja {to se odnesuva na zada~ata na izrabotka na Nacrt na Korpusot<br />
na principite za za{tita na site lica od bilo kakva forma na<br />
pritvorawe ili li{uvawe od sloboda {estiot Komitet donese re-<br />
{enie da oformi pro{irena rabotna grupa za taa namena,<br />
Zemaj}i gi predvid zabele{kite od izve{tajot na rabotnata grupa<br />
za Nacrt Korpusot na principite za za{tita na site lica od site<br />
formi na pritvor ili li{uvawe od sloboda koja {to se sostana za<br />
vreme na odr`uvaweto na 43-to godi{no zasedanie na Generalnoto sobranie<br />
i ja zavr{i izrabotkata na nacrt principite,<br />
Zemaj}i go predvid faktot deka rabotnata grupa za izrabotka na<br />
Nacrt Korpusot na principite za za{tita na site lica od bilo kakva<br />
forma na pritvor ili li{uvawe od sloboda re{i da mu go podnese<br />
tekstot na Nacrt Korpusot na principite na {estiot Komitet na razgleduvawe<br />
i usvojuvawe,<br />
[estiot Komitet e uveren deka usvojuvaweto na Principite<br />
mnogu }e pridonese za za{tita na ~ovekovite prava.<br />
[estiot Komitet sogleduvaj}i ja potrebata od obezbeduvawe na<br />
{iroka rasprostranetost na tekstot na Nacrt Korpusot na principite,<br />
1. Go prifa}a tekstot na Korpusot na principite za za{tita na<br />
site lica od bilo kakvi formi na pritvorawe ili li{uvawe od<br />
sloboda, tekst koj {to e daden vo prilog na postojnata rezolucija<br />
2. [estiot komitet £ izrazuva blagodarnost na rabotnata grupa<br />
za nejziniot va`en pridones pri izrabotkata na Nacrt Korpusot na<br />
principite za za{tita na site lica od bilo kakvi formi na pritvorawe<br />
ili li{uvawe od sloboda,<br />
3. [estiot kongres bara od generalniot sekretar na Obedinetite<br />
nacii da gi informira dr`avite ili ~lenkite na specijaliziranite<br />
agencii na Obedinetiite nacii za usvojuvaweto na Principite,<br />
4. Komitetot gi pottiknuva ~lenkite da gi napravat site mo`ni<br />
155
usilbi za da mo`e Korpusot na principite za za{tita na site lica od<br />
sekakvi formi na pritvorawe ili li{uvawe od sloboda da stanat<br />
op{topoznati i da se po~ituvaat.<br />
P R I L O G<br />
KORPUS NA PRINCIPI ZA ZA[TITA NA SITE LICA OD<br />
BILO KAKVA FORMA NA PRITVORAWE ILI LI[UVAWE OD<br />
SLOBODA<br />
156<br />
OPSEG NA PRINCIPITE<br />
Ovie principi }e se primenuvaat za za{tita na site lica od sekakva<br />
forma na pritvor ili li{uvawe od sloboda<br />
Izrazi koi {to se koristat<br />
Vo tekstot na Principite se koristat slednite izrazi:<br />
(a) "Priveduvawe" zna~i li{uvawe na lice od sloboda za potvrdeno<br />
izvr{eno krivi~no delo ili dejstvie izvr{eno od strana na<br />
ovlasten organ;<br />
(b) "Privedeno lice" zna~i bilo koe lice li{eno od sloboda<br />
osven ako li{uvaweto e rezultat na proglasuvawe na vinoven za izvr-<br />
{eno krivi~no delo;<br />
(c) "Lice li{eno od sloboda" e liceto koe e li{eno od sloboda<br />
kako rezultat na obvinenie za izvr{eno krivi~no delo.<br />
(d) "Pritvor" zna~i sostojba vo koja se nao|a pritvorenoto lice.<br />
(e) "Zatvorawe" zna~i sostojba vo koja se nao|a zatvorenoto lice<br />
kako {to e definiranio vo gorniot tekst.<br />
(f) Zborovite "sudski ili drug ovlasten organ" zna~at sudski<br />
ili drug ovlasten organ ~ija {to polo`ba i traewe na mandat vo soglasnost<br />
so zaonot }e im obezbedi najgololema garancija na nadle`nosti,<br />
nepristrasnost i nezavisnost.<br />
Princip 1<br />
Tretmanot na site lica koi {to se od bilo kakov vid li{eni od<br />
sloboda treba da bide human i da se po~ituva nivnoto li~no dostoinstvo.<br />
Princip 2<br />
Priveduvawe, pritvorawe ili zatvarawe na lica treba striktno<br />
da se vr{i samo vo soglasnost so odredbite na zakonot i istootot da go<br />
vr{at ovlasteni slu`benici ili lica ovlasteni za taa namena.<br />
Princip 3<br />
Na licata li{eni od sloboda vo koja i da e forma na li{uvawe<br />
od sloboda ili pritvor ne smee da im se ograni~uvaat ili ukinuvaat
~ovekovite prava koi {to postojat ili se prifateni od sekoja dr`ava<br />
vo soglasnost so zakonite, konvenciite, propisite ili obi~aite, no<br />
pod izgovor deka ovie principi ne gi priznavaat takvite prava ili<br />
pak deka gi priznavaat vo pomal obem.<br />
Princip 4<br />
^ovekovite prava na liceto li{eno od sloboda vo bilo kakva<br />
forma na zadr`uvawe ili li{uvawe od sloboda i site prezemeni merki<br />
koi se vo direktna vrska so ~ovekovite prava treba da bidat predmet<br />
na delotvorna kontrola od strana na sudski ili bilo koj drug<br />
ovlasten organ.<br />
Princip 5<br />
1. Ovie principi }e se primenuvaat podednakvo za site lica na<br />
teritorijata na bilo koja dr`ava bez ogled na rasnata pripadnost, boja<br />
na ko`ata, pol, jazik, verosipoved ili veruvawe, politi~ko ili drug<br />
vid na mislewe, nacionalna pripadnost ili op{testveno poteklo,<br />
imotna sostojba, ra|awe ili drug status.<br />
2. Merkite koi {to se sozdadeni ili vo soglasnost so zakonot<br />
ili edinstveno se primenuvaat za za{tita na pravata i specijalniot<br />
status na `eni i doilki, decata i maloletnicite, vozrasnite, bolnite<br />
ili hendikepiranite lica ne smeeat da se diskriminirat. Potrebata i<br />
primenata na takvite merki sekoga{ treba da bide predmet na povtorna<br />
revizija od strana na sudski ili drug ovlasten organ.<br />
Princip 6<br />
Nitu edno lice li{eno od sloboda vo bilo koja forma na pritvor<br />
ili li{uvawe od sloboda ne smee da bide predmet na nehumano<br />
odnesuvawe ili poni`uva~ko kaznuvawe. Kako i da e nitu edna okolnost<br />
ne mo`e da bide opravduvawe za izma~uvaweto ili drug vid na<br />
nasilni~ki, nehuman ili poni`uva~ki tretman ili kaznuvawe.<br />
Princip 7<br />
1. Dr`avite treba so zakon da gi zabranat site akti koi {to se vo<br />
sprotivnost so praavata i dol`nostite, a koi {to se sodr`ani vo<br />
principite i vrz osnova na `alba da pokrenat i izvr{at soodvetna i<br />
nepristrasna istraga i da izre~at soodvetni kazneni merki.<br />
2. Slu`benite lica koi imaat pri~ini za somnenie deka e izvr-<br />
{eno prekr{uvawe ili deka }e se prekr{at principite imaat pravo<br />
da go prijavat problemot do povisokite organi i ako e potrebno do soodvetnite<br />
organi ovlasteni za revizija ili donesuvawe na privremani<br />
merki.<br />
3. Sekoe lice koe se somneva deka se slu~ilo ili deka }e se slu~i<br />
prekr{uvawe na principite ima pravo da go prijavi problemot na povisokiot<br />
organ kako i do soodvetnite odgovorni organi ovlasteni za<br />
157
evizija i donesuvawe na preventivni merki.<br />
Princip 8<br />
Pritvorenite lica treba da se tretiraat kako neosuduvani lica.<br />
Spored toa, tie spored mo`nostite treba da se odvoeni od drugite zatvoreni<br />
lica.<br />
Princip 9<br />
Ovlastenite lica koi {to go priveduvaat ili go pritvoraat liceto<br />
ili pak vodat istraga za slu~ajot treba striktno da gi koristat nivnite<br />
ovlastuvawa dodeleni vo soglasnost so zakon, a koristeweto na<br />
nivnite ovlastuvawa }e bide predmet na nadomest od strana na sudskite<br />
ili drugi vlasti.<br />
Princip 10<br />
Liceto koe {to se priveduva za vreme na priveduvaweto treba da<br />
se informira za pri~inite na priveduvaweto i treba vedna{ da se<br />
informira za obvinenieto {to e pokrenato protiv nego.<br />
Princip 11<br />
Ni edno lice ne smee da se dr`i vo pritvor bez da mu se dade mo-<br />
`nost da bide soslu{ano od sudski ili drug organ. Pritvorenoto lice<br />
ima pravo da se brani samostojno ili na pomo{ od branitel kako {to e<br />
predvideno so zakon.<br />
Pritvorenoto lice i negoviot branitel, ako pritvorenoto lice<br />
ve}e go ima anga`irano istiot, treba itno i celosno da bidat informirani<br />
za bilo kakva izdadena naredba za pritvorawe zaedno so pri~inite<br />
za nejzinoto izdavawe.<br />
1. Sudskite ili drugi odgovorni organi se nadle`ni za soodvetna<br />
revizija na prodol`uvaweto na pritvorot.<br />
Princip 12<br />
1. Treba pravilno da se zapi{at slednive podatoci:<br />
(a) pri~ina na priveduvaweto;<br />
(b) vremeto na priveduvaweto i stavaweto vo pritvor kako i vremeto<br />
koga privedenoto lice treba da se pojavi pred sudskiot ili drug<br />
ovlasten organ;<br />
(c) identitetot na ovlastenoto lice<br />
(d) to~ni podatoci za mestoto na pritvorawe;<br />
2. Takvite podatoci treba da im bidat dostapni na pritvorenoto<br />
lice i na negoviot branitel, dokolku pritvorenoto lice ima anga`irano<br />
branitel vo forma opredelena so zakon.<br />
Princip 13<br />
Bilo koe lice vo momentot na priveduvaweto, na po~etokot na<br />
158
pritvorot ili li{uvaweto od sloboda ili pak vedna{ potoa, odgovorniot<br />
organ za negovoto priveduvawe, pritvorawe ili zatvorawe, treba<br />
da go informiraat i da mu gi objasnat negovite prava i kako toj samiot<br />
da gi iskoristi tie prava.<br />
Princip 14<br />
Lice {to adekvatno ne go razbira ili zboruva jazikot koj {to go<br />
upotrebuva organot odgovoren za negovoto priveduvawe, pritvorawe<br />
ili li{uvawe od sloboda, ima pravo na itna informacija {to se odnesuva<br />
na Principot 10, Principot 11 stav 2, Principot 12 stav 1 i Principot<br />
13 na jazikot koj go razbira i ako e potrebno besplatna pomo{<br />
od preveduva~ vo vrska so zakonskite postapki koi {to sledu-vaat po<br />
negovoto priveduvawe.<br />
Princip 15<br />
I pokraj isklu~ocite sodr`ani vo Princip 16 stav 4 i Princip<br />
18 stav 3, komunikacijata na pritvorenoto ili zatvorenoto lice so nadvore{niot<br />
svet, posebno so negovoto semejstvo ili branitel, nema da<br />
mu se skratat ne pove}e od nekolku dena.<br />
Princip 16<br />
1. Nabrzo po priveduvaweto i po bilo kakvo premestuvawe od<br />
edno mesto na pritvor ili zatvor, pritvorenoto ili zatvorenoto lice<br />
ima pravo da gi informira ili da bara od odgovornite organi da gi<br />
informiraat ~lenovite na negovoto semejstvo ili drugi soodvetni<br />
lica za negovoto priveduvawe, pritvorawe ili zatvorawe ili za premestuvaweto<br />
i mestoto kade {to e staven vo zatvor.<br />
2. Ako pritvorenoto ili zatvorenoto lice e stranski dr`avjanin,<br />
vedna{ treba da bide informirano za negovite prava na komunikacija<br />
na soodveten na~in preku konzularniot pretstavnik ili diplomatskata<br />
misija na dr`avata od ~ija {to nacionalna pripadnost e<br />
liceto ili so organot koj {to e odgovoren za komunikacija vo soglasnost<br />
so me|unarodnoto pravo, ili pak so pretstavnikot na megunarodnata<br />
organizacija ako e begalec, ili pak ako liceto e pod za{tita na<br />
me|unarodna organizacija.<br />
3. Ako pritvorenoto ili zatvorenoto lice e maloletno ili pak<br />
ne e vo mo`nost da gi razbere svoite prava, odgovorniot organ na svoja<br />
inicijativa go prezema informiraweto za koe {to stanuva zbor vo<br />
ovoj princip. Treba da se obrne posebno vnimanie na izvestuvaweto na<br />
roditelite i staratelite.<br />
4. Bilo kakvo izvestuvawe za koe stanuva zbor vo ovoj princip,<br />
treba da se dostavi ili dozvoli bez nikakvo odlagawe. Kako i da e,<br />
odgovorniot organ mo`e za eden razumen vremenski period da go odlo-<br />
`i izvestuvaweto ako e od specifi~en interes za istra`niot proces.<br />
159
Princip 17<br />
1. Pritvorenoto lice ima pravo na pravna pomo{ od branitel.<br />
Liceto treba vedna{ po priveduvaweto da bide informirano od<br />
strana na odgovorniot organ za negovite prava i treba da mu se ovozmo-<br />
`at soodvetni uslovi za koristewe na toa pravo.<br />
2. Ako pritvorenoto lice nema anga`irano branitel po svoj<br />
izbor toa ima pravo da mu bide nazna~en besplatno branitel od strana<br />
na sudskiot ili drug odgovoren organ vo site slu~ai koga interesite<br />
na pravdata toa go dozvoluvaat, ako liceto nema dovolno sredtva da<br />
plati.<br />
Princip 18<br />
1. Pritvorenoto ili zatvorenoto lice ima pravo na komunikacija<br />
ili sovetuvawe so svojot branitel.<br />
2. Na pritvorenoto ili zatvorenoto lice treba da mu se dozvoli<br />
soodvetno vreme i uslovi za konsultacija so svojot branitel.<br />
3. Pravoto na pritvorenoto ili zatvorenoto lice na poseta,<br />
konsultacija i komunikacija so svojot branitel treba da bide ostvareno<br />
bez odlagawe ili kriti~ka osuda i so celosna doverlivost i ne<br />
smee da se odlo`uva ili ograni~uva osven vo posebni priliki opredeleni<br />
so zakon ili pravni odredbi koga toa od strana na sudskiot ili<br />
drug ovlasten organ se smeta za neophodnost so cel da se odr`i bezbednosta<br />
i dobriot poredok.<br />
4. Razgovotite na pritvorenoto ili zatvorenoto lice so negoviot<br />
advokat mo`e da bidat nadgleduvani od strana na odgovornite lica, no<br />
ne i prislu{kuvani.<br />
5. Komunikacijata me|u pritvorenoto ili zatvorenoto lice so<br />
negoviot advokat spomnati vo ovoj princip nema da bidat prifatlivi<br />
kako dokaz protiv pritvorenoto ili zatvorenoto lice, osven ako ne se<br />
povrzani so prodol`eno ili planirano krivi~no delo.<br />
Princip 19<br />
Pritvoreno ili zatvoreno lice }e ima pravo na poseta posebno<br />
od strana na ~lenovi od negovo semejstvo i }e mu se pru`i adekvatna<br />
mo`nost za komunikacija so nadvore{niot svet, predmet na razumni<br />
uslovi i ograni~uvawa kako {to se definirani so zakon ili zakonski<br />
propis.<br />
Princip 20<br />
Ako pritvorenoto ili zatvoenoto lice toa go bara, }e mu bide<br />
ovozmo`eno dokolku e mo`no da se rasporedi vo najbliskoto mesto do<br />
negovoto mesto na `iveewe.<br />
Princip 21<br />
1. Na pritvorenoto ili zatvorenoto lice }e mu bide zabraneto da<br />
koristi nezakonska prednost na situacijata so cel da se obvini sebesi<br />
160
ili da svedo~i protiv drugi lica.<br />
2. Niedno zadr`ano lice za vreme na istragata nema da bide predmet<br />
na `estokost, zakana ili primena na metodi na ispituvawe {to ne<br />
odgovaraat na negovata sposobnost za odlu~uvawe ili sudewe.<br />
Princip 22<br />
Ni edno pritvoreno ili zatvoreno lice nema da bide, duri i so<br />
negova soglasnost, predmet na medicinski ili nau~ni eksperimenti<br />
{to mo`at da bidat {tetni po negovoto zdravje.<br />
Princip 23<br />
1. Traeweto na ispituvaweto na pritvorenoto ili zatvorenoto<br />
lice i intervalite pome|u ispituvaweto kako i identitetot na<br />
slu`benite lica {to go vodele ispituvaweto i drugi prisutni lica }e<br />
se vnesat vo zapisnik i toa }e se potvrdi na na~in predviden so zakon.<br />
2. Na pritvorenoto ili zatvorenoto lice, ili negoviot branitel<br />
ako e dozvoleno so zakon, }e mu se dozvoli pristap do informacii<br />
opi{ani vo stav 1 od ovoj princip.<br />
Princip 24<br />
Vedna{ po pritvoraweto ili zatvaraweto vrz liceto treba da se<br />
izvr{i lekarski pregled i ako e potrebno da mu se pru`i medicinska<br />
nega i da mu se dade soodveten medicinski tretman. Negata i tretmanot<br />
se besplatni.<br />
Princip 25<br />
Pritvorenoto i zatvorenoto lice, odnosno negoviot branitel }e<br />
imaat pravo da baraat od sudskite ili drugi vlasti povtoren lekarski<br />
pregled ili mislewe zaradi bezbednosta i dobriot red vo mestoto kade<br />
{to e pritvoreno ili zatvoreno liceto.<br />
Princip 26<br />
Po izvr{eniot lekarski pregled na pritvorenoto ili zatvorenoto<br />
lice treba da se zapi{at imeto na lekarot i rezultatite od izvr{eniot<br />
lekarski pregled. Treba da se ovozmo`i pristap do takvite<br />
rezultati. Razni modaliteti }e bidat vo soglasnost so relevantnite<br />
pravila na doma{niot zakon.<br />
Princip 27<br />
Neusoglasenosta so ovie principi za sobirawe na dokazi }e se<br />
zeme predvid pri opredeluvaweto na prifatlivosta na takvite dokazi<br />
protiv pritvorenoto ili zatvorenoto lice.<br />
161
Princip 28<br />
Pritvorenoto ili zatvorenoto lice ima pravo vo granicite na<br />
mo`nostite da se zdobie so adekvatno obrazovanie, kulturni naviki i<br />
informacii koi se predmet na adekvatni uslovi za obezbeduvawe red i<br />
bezbednost.<br />
Princip 29<br />
1. So cel da se nadgleduva striktnoto pridr`uvawe kon va`e~kite<br />
zakoni i pravila, mestata za pritvor treba postojano da se posetuvaat<br />
od strana na kvalifikuvano i iskusno lice imenuvano i odgovorno<br />
na nadle`niot organ koj {to e nezavisen od organot odgovoren za<br />
upravuvaweto so mestoto za pritvor.<br />
2. Pritvorenoto ili zatvorenoto lice ima pravo na slobodna i<br />
doverliva komunikacija so licata koi gi posetuvaat mestata za pritvor<br />
ili zatvarawe vo soglasnost so stav 1 od ovoj princip, a koi se so<br />
edinstvena cel da se ovozmo`at relevantni uslovi za ostvaruvawe na<br />
bezbednost i dobar poredok vo takvite mesta.<br />
Princip 30<br />
1. Od na~inot na odnesuvaweto na pritvorenite ili zatvorenite<br />
lica {to }e storat disciplinska povreda za vreme na pritvorot ili<br />
zatvorot, opisot na traeweto na disciplinskite kazni {to mo`at da<br />
bidat izre~eni i organite odgovorni za izrekuvaweto na takvite kazni<br />
treba da se opredelat so zakon ili zakonski odredbi i propisno da<br />
se objavat.<br />
2. Pritvorenoto ili zatvorenoto lice }e ima pravo da bide soslu{ano<br />
pred da se prezeme nekakva disciplinska merka. Toa }e ima<br />
pravo na `alba pred povisokite organi za povtorno razgleduvawe na<br />
slu~ajot.<br />
Princip 31<br />
Soodvetni organi }e ponudat, spored doma{niot zakon, pomo{<br />
koga im e potrebna na zavisni lica, a posebno na pomladite ~lenovi na<br />
semejstvoto na pritvorenoto ili zatvorenoto lice i }e prezemat prikladni<br />
merki za smestuvawe pod staratelstvo na decata ostaveni bez<br />
kontrola.<br />
Princip 32<br />
1. Pritvoreno lice ili negoviot praven zastapnik }e imaat pravo<br />
vo bilo koe vreme da pokrenat postapka spored doma{niot zakon<br />
pred sudski ili drug organ vo vrska so zakonitosta na negovoto pritvorawe<br />
so cel da se dobie negovo osloboduvawe bez nikakvo zadocnuvawe,<br />
ako nezakonski e pritvoreno.<br />
2. Postapkata za koja stanuva zbor vo stav 1 na ovoj princip }e<br />
bide kratka i ekspeditivna i bez nadomest za pritvorenite lica so<br />
prikladni pari~ni sredstva. Organite na pritvorot }e mu ovozmo`at<br />
na pritvorenoto lice bez nikakvo odlagawe razgleduvaweto na slu~a-<br />
162
jot da dojde do organite za povtorno razgleduvawe.<br />
Princip 33<br />
1. Pritvorenoto ili zatvorenoto lice ima pravo da podnese<br />
barawe ili na `alba vo vrska so negoviot tretman, posebno vo slu~aj<br />
na ma~ewe ili drugo svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe,<br />
do organite odgovorni za rakovodewe na mestoto za pritvor i do povisokite<br />
organi, i ako e potrebno, do soodvetni organi ovlasteni za<br />
povtorno razgleduvawe ili davawe na praven lek.<br />
2. Vo slu~aj koga ni pritvorenoto nitu zatvorenoto lice ili<br />
negoviot praven zastapnik nemaat mo`nost da go koristat pravoto<br />
spored stav 1 od ovoj princip, toa pravo mo`e da go koristi i ~len na<br />
semejstvoto na pritvorenoto ili zatvorenoto lice ili sekoe drugo<br />
lice koe go znae slu~ajot.<br />
3. Vo vrska so barawe ili `alba istoto }e se dr`i vo tajnost ako<br />
toa go bara pritvorenoto ili zatvorenoto lice.<br />
4. Na sekoe barawe ili `alba vedna{ }e se dejstvuva i }e mu se<br />
odgovori bez nikakvo zadocnuvawe. Vo slu~aj ako se odbie baraweto<br />
ili `albata }e ima pravo da se podnese do sudski ili drug organ. Nitu<br />
pritvorenoto ni zatvorenoto lice, nitu nekoja `alba spored stav 1 od<br />
ovoj princip nema da pretrpat {teta za podnesuvawe na barawe ili<br />
`alba.<br />
Princip 34<br />
Vo slu~aj na smrt ili is~eznuvawe na pritvoreno ili zatvoreno<br />
lice }e se povede istraga za pri~inata za smrta ili is~eznuvaweto od<br />
strana na sudski ili drug organ, bilo na negovo barawe ili na barawe<br />
na ~len od semejstvoto na takvoto lice ili bilo koe drugo lice koe<br />
{to e zapoznaeno so slu~ajot. Ako toa go baraat uslovite, takva istraga<br />
}e se povede po ista postapka {to se vodi za sekoja smrt ili is~eznuvawe<br />
vedna{ po prekinuvaweto na pritvorot ili zatvorot. Naodite<br />
od istragata ili izve{tajot napraven vo vrska so nea }e se stavat na<br />
raspolagawe po barawe, osven ako ne ja popre~uva nekoja krivi~na<br />
istraga {to e vo tek.<br />
Princip 35<br />
1. {teti napraveni od deluvawe ili izvr{uvawe od strana na javni<br />
slu`benici sprotivno na pravata sodr`ani vo ovie principi }e se<br />
nadomestat spored primenlivite pravila za odgovornost predvi-deni<br />
vo doma{niot zakon.<br />
2. Spored ovoj princip informacii za koi {to se bara da se vodi<br />
zapisnik }e bidat dostapni na barawe za nadomest vo soglasnost so<br />
postapkata predvidena so doma{en zakon za barawe na nadomest.<br />
163
Princip 36<br />
1. Pritvorenoto, osomni~enoto lice ili liceto obvineto za krivi~no<br />
delo }e se smeta za nevino se dodeka ne se proglasi za vinovno<br />
spored zakonot vo javna postapka vo koja toa lice gi imalo site garancii<br />
potrebni za negova odbrana.<br />
2. Pritvorawe ili zatvorawe na lice protiv koe se vodi istraga<br />
ili postapka }e se vr{i samo so cel za zadovoluvawe na pravdata vrz<br />
osnova, pod uslovi i vo postapka opredelena so zakon. Se zabranuva voveduvawe<br />
na restrikcii za lica koi {to striktno ne se potrebni za<br />
celite na zatvoraweto ili za spre~uvawe na postapkata ili za zadovoluvawe<br />
na pravdata, ili za odr`uvawe na bezbednost i dobar red vo<br />
mestoto na zadr`uvawe na liceto.<br />
Princip 37<br />
Lice pritvoreno za krivi~no obvinenie }e se dovede pred sud ili<br />
drug organ vedna{ po pritvoraweto. Takviot organ }e re{ava bez<br />
nikakvo zadocnuvawe za zakonitosta i potrebata od negovoto zadr`uvawe.<br />
Ni edno lice ne smee da se dr`i vo pritvor dodeka e vo tek istraga<br />
ili postapka osven so pismen nalog izdaden od takov organ. Pritvorenoto<br />
lice, koga e dovedeno pred takov organ }e go ima pravoto da<br />
dade izjava za postapuvaweto dodeka bilo vo pritvor.<br />
Princip 38<br />
Lice pritvoreno za krivi~no obvinenie }e bide dovedeno pred<br />
sud vo razumen rok ili }e se oslobodi dodeka ~eka sudewe.<br />
Princip 39<br />
Osven vo specifi~ni slu~ai predvideni so zakon, lice obvineto<br />
za krivi~no delo }e ima pravo, osven ako za toa re{ava sudsko ili<br />
drugo telo vo interes na pravdata, da bide oslobodeno dodeka ~eka sudewe<br />
{to e predmet na uslovite {to mo`e da se nalo`at vo soglasnost<br />
so zakonot. Takvoto telo postojano }e go dr`i liceto pod prismotra, a<br />
po potreba i }e go zatvori.<br />
Op{ta klauzula<br />
Ni{to vo ovoj sostav na principi nema da bide napraveno za da<br />
izvr{i restrikcija ili ostranuvawe od bilo koe pravo definirano vo<br />
Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava.<br />
164
GARANCII ZA ZA[TITA NA PRAVATA NA LICATA<br />
OSUDENI NA SMRT<br />
Odobrena od strana na Ekonomsko-socijalniot sovet so rezolucija<br />
1984/50 od 25 maj 1984<br />
Naslov na orginalot: Safeguards Guranteeing of the Rights of thoze Facing<br />
the Death Penalty<br />
1. Vo zemjite {to se u{te ne ja ukinale smrtnata kazna taa mo`e<br />
da bide izre~ena samo vo slu~ai na najte{ki krivi~ni dela koi, se<br />
razbira, ne bi smeele da ja preminuvaat granicata na ona {to e kvalificirano<br />
kako zlostor so umisla ili drugi te{ki posledici.<br />
2. Smrtnata kazna mo`e da se izre~e samo za krivi~ni dela za koi<br />
e opredelena so zakon vo vrema koga e storen zlostorot, a ako po storuvaweto<br />
na zlostorot e donesen zakon koj predviduva poblaga kazna,<br />
toga{ zakonot mora da se primeni vo korist na zlostornikot.<br />
3. Ako lica pomladi od 18 godini storat zlostorstvo, ne mo`e da<br />
im se izre~e smrtna kazna, a smrtnata kazna nema da bide izvr{ena ni<br />
nad bremeni `eni, nad mladi majki i nad lica koi stanale umno rastroeni.<br />
4. Smrtnata kazna mo`e da se primeni samo koga vinata na osudenoto<br />
lice se temeli vrz jasni i uverlivi dokazi i ako ne postoi alternativno<br />
objasnuvawe na postoe~kite fakti.<br />
5. Smrtnata kazna mo`e da se izvr{i samo spored kone~na presuda<br />
na nadle`en sud po zavr{en zakonski pretres koj gi garantira site<br />
za{titni merki za pravedno sudewe, i toa barem takvi merki koi se<br />
ednakvi na onie od ~len 14 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i<br />
politi~ki prava vklu~uvaj}i go i pravoto na sekoe osomni~eno ili<br />
obvineto lice za krivi~no delo za koe mo`e da mu bide izre~ena smrtna<br />
kazna da dobie soodvetna pravna pomo{ vo site stadiumi na postapkata.<br />
6. Sekoe lice osudeno na smrt ima pravo da se `ali do povisokiot<br />
sud i }e bidat prezemeni ~ekori negovata `alba da stane pravosilna.<br />
7. Sekoe lice osudeno na smrt ima pravo da bara pomiluvawe ili<br />
izmena na presudata; kaj site slu~ai na smrtna kazna postoi mo`nost<br />
za pomiluvawe ili zamena na kaznata.<br />
8. Smrtnata kazna ne mo`e da se izvr{i vo tekot na podnesuva-<br />
165
weto na `albata na sudot ili vo tekot na nekoja druga postapka, ili<br />
postapka vrzana za pomiluvawe ili izmena na presudata.<br />
9. Vo slu~aj na izvr{uvawe na smrtnata kazna, izvr{uvaweto<br />
mora da bide storeno so {to pomalku stradawe.<br />
166
KODEKS NA ODNESUVAWE NA LICATA ODGOVORNI ZA<br />
PRIMENA NA ZAKONOT<br />
Usvoen od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii na 17<br />
dekemvri 1979 so rezolucija 34/169<br />
Naslov na orginalot: Code of Conduct for Law Enforcement Officials<br />
Generalnoto sobranie,<br />
Smetaj}i deka odlukite proklamirani vo Povelbata na Obedinetite<br />
nacii vklu~uvaj}i go i podobruvaweto na me|unarodnata sorabotka<br />
vo sozdavaweto i po~ituvaweto na ~ovekovite prava i fundamentalnite<br />
slobodi za site lu|e, bez ogled na rasata, polot, jazikot ili religijata;<br />
Povikuvaj}i se isto taka na Deklaracijata za za{tita na site<br />
lica od ma~ewe ili drugi oblici na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko<br />
postapuvawe i kaznuvawe, koi gi prifati Generalnoto sobranie so<br />
rezolucijata 3452 (XXX) od 9 dekemvri 1975;<br />
Svesno za faktot deka prirodata na funkciite ~ija cel e primena<br />
na zakonot zaradi odbrana na javniot red i na~inot na koj tie funkcii<br />
se ostvaruvaat, imaat neposredeen pridones na kvalitetot na `ivotot<br />
na poedinecot i na op{testvoto vo celost;<br />
Svesno za va`nosta na zada~ite koi prestavnicite na zakonot<br />
sovesno i dostoinstveno gi ostvaruvaat vo soglasnost so ~ovekovite<br />
prava;<br />
Svesno i za mo`nostite od zloupotreba pri ostvaruvaweto na tie<br />
zada~i;<br />
Sogleduvaj}i deka vostanuvaweto na pravilata na povedenie za<br />
pretstavniite na zakonot e samo edna od nekolkute va`ni merki koi<br />
mu pru`at za{tita na gra|anstvoto vo vrska so site negovi prava i<br />
interesi;<br />
Svesno za postoeweto i na drugi va`ni na~ela i preduslovi za<br />
humano vr{ewe na zakonskite funkcii:<br />
a) deka, kako i site organi na pravosudniot sistem, site slu`bi<br />
koi go sproveduva zakonot treba da bidat reprezentativni i odgovorni<br />
zaednicata vo celost,<br />
b) deka uspe{noto so~uvuvawe na eti~kite normi me|u pretstavnicite<br />
na zakonot zavisi od toa dali postoi human sistem na zakoni,<br />
koj e dobro zamislen i nad se prifatliv.<br />
c) deka sekoj pretstavnik na zakonot e del na pravosudniot<br />
sistem koj ima za zada~a da go spre~i i kontrolira kriminalitetot i<br />
167
deka povedenieto na sekoj slu`benik vo ramkite na sistemot treba da<br />
vlijae na celokupniot sistem.<br />
d) deka sekoja slu`ba koja sproveduva zakonski merki so cel za<br />
ispolnuvawe na osnovnite dol`nosti na svojata profesija, treba da se<br />
disciplinira i da postapuva celosno vo soglasnost so iznesenite<br />
na~ela i pravila i deka za svoite postapki nejzinite slu`benici treba<br />
da bidat odgovorni pred javnata kontrola {to treba da ja sproveduva<br />
nadzorna komisija, ministerstvoto, obvinitelstvoto, sudstvoto,<br />
odborite na gra|ani ili zdru`enija od nekolku tela i nekoi drugi<br />
nadzorni slu`bi.<br />
e) deka na standardite kako takvi im nedostasuva prakti~na vrednost,<br />
dokolku nivnata sodr`ina i zna~ewe vo primenata, niz obrazovanieto<br />
i vospitanieto, ne stanat uveruvawe na sekoj pretstavnik na<br />
zakonot.<br />
Go usvojuva Kodeksot na povedenie za pretstavnicite na zakonot<br />
izneseni vo prilogot na ovaa rezolucija i donesuva odluka da go upati<br />
do vladite so preporaka za vnimatelen odnos pri nivnoto koristewe<br />
vo ramkite na nacionalnoto zakonodavstvo i praktika, kako zbir na<br />
na~ela koi ovie slu`benici mora da gi dobijat na uvid.<br />
P R I L O G<br />
KODEKS ZA ODNESUVAWE NA LICATA ODGOVORNI ZA<br />
PRIMENA NA ZAKONOT<br />
^len 1<br />
Licata odgovorni za primena na zakonot mora postojano da gi<br />
ispolnuvaat dol`nostite {to im se nalagaat, da i slu`at na zaednicata<br />
i da gi {titat site lica od nezakoniti dela, celosno i vo soglasnost<br />
so visokiot stepen na odgo-vornost koja nivnata profesija od niv<br />
ja bara.<br />
Komentar:<br />
(a) Izrazot "lica odgovorni za primena na zakonot" ili "pretstavnici<br />
na zakonot" se odnesuva na site imenuvani ili izbrani lica<br />
koi sproveduvat zakonski merki, koi rabotaat vo policija ili imaat<br />
posebni ovlastuvawa za li{uvawe od sloboda na lu|e ili nivno dr`ewe<br />
vo pritvor.<br />
(b) Vo zemjite vo koi namesto policijata vlasta ja ima vojskata,<br />
vo uniforma ili bez nea, ili silite na dr`avnata bezbednost, definicijata<br />
na lica vo slu`ba na zakonot treba da gi opfati i slu`benicite<br />
koi rabotat vo toe slu`bi.<br />
(c) Celta na tie slu`bi e pru`awe pomo{ na onie ~lenovi na<br />
zaednicata na koi od li~ni, ekonomski, socijalni ili nekoi drugi<br />
pri~ini im e potrebna itna pomo{.<br />
(d) Ovaa odredba nema za cel da gi opfati samo site dela na nas-<br />
168
ilstvo, grabe`i ili {tetni odnesuvawa, tuku gi vklu~uva i site dela<br />
zabraneti so krivi~noto zakonodavstvo. Taa se odnesuva i na povedenija<br />
na lica koi ne mo`at da bidat krivi~no odgovorni.<br />
^len 2<br />
Vo vr{eweto na svoite dol`nosti prestavnicite na zakonot treba<br />
da go za{titat dostoinstvoto na sekoj ~ovek i da gi za{tituvaat i<br />
branat ~ovekovite prava na site lu|e.<br />
Komentar:<br />
a) ^ovekovite prava za koi stanuva zbor se za{titeni so nacionalnoto<br />
i me|unarodnoto pravo. Pova`ni me|unarodni dokumenti se:<br />
Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, Me|unarodniot pakt<br />
za gra|anskite i politi~kite prava, Deklaracijata za za{tita na site<br />
lica od ma~ewe i drugi oblici na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko<br />
postapuvawe i kaznuvawe, Deklaracijata na ON za ukinuvawe na site<br />
oblici na rasna diskriminacija, Megunarodnata konvencija za spre~uvawe<br />
na kaznuvawe na zlostorstvata na aparhejdot, Megunarodnata konvencija<br />
za spre~uvawe na zlostorstvata na genocidot, Standardnite<br />
minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite i Vienskata<br />
konvencija za konzularnite odnosi.<br />
b) Vo nacionalnite komentari na ovaa odredba treba da se navedat<br />
regionalnite ili nacionalni odredbi so koi se podr`uvaat i<br />
za{tituvaat ovie prava.<br />
^len 3<br />
Licata vo slu`ba na zakonot smeat da upotrebat sila samo koga<br />
toa e nu`no ili koga toa go bara prirodata na nivnata rabota<br />
Komentar:<br />
a) Ova odredba istaknuva deka upotrebata na sila od strana na<br />
slu`benicite na zakonot bi trebalo da bide isklu~ok {to zna~i deka<br />
im e dozvoleno da upotrebat sila samo vo neophoden slu~aj za da<br />
spre~at izvr{uvawe na krivi~no delo ili da u~estvuvaat ili pomagaat<br />
kaj zakonito li{uvawe od sloboda na prestapnik ili somnitelno lice<br />
i nikakva druga sila nad tie granici ne e dopu{tena.<br />
b) Zakonite na dr`avata po pravilo ja ograni~uvaat upotrebata<br />
na sila od strana na pretstavnicite na zakonot vo soglasnost so na~eloto<br />
na proporcionalnost. Takvite nacionalni na~ela treba da se<br />
po~ituvaat kaj tolkuvaweto na ovaa odredba. Vo nikoj slu~aj ne smeeat<br />
da se tolkuvaat taka {to ja dopu{taat upotrebata na sila nesrazmerno<br />
so legitimnite celi koi se saka da se postignat.<br />
c) Upotrebata na ogneno oru`je e mo`no samo vo krajna nu`da.<br />
So site sili treba da se odi protiv upotrebata na ogneno oru`je, a<br />
169
osobeno protiv decata. Ognenoto oru`je ne treba da se upotrebuva<br />
osven vo slu~ai koga liceto pru`a oru`en otpor ili na bilo koj drug<br />
na~in gi zagrozuva `ivotite na drugi lu|e, i koga nekoi drugi poblagi<br />
merki ne mo`at da bidat dovolni da se sovlada ili li{i od sloboda<br />
osomni-~eniot pretstapnik. Vo site slu~ai koga e upotrebeno ogneno<br />
oru`je vedna{ treba da se podnese izve{taj do nadle`nite vlasti.<br />
^len 4<br />
Podatocite od doverliva priroda so koi raspolaga pretstavnikot<br />
na zakonot treba da ostanat doverlivi, oven ako dol`nostite na<br />
tie lica ili potrebite na zakonot ne baraat da se postapi poinaku.<br />
Komentar:<br />
Zaradi prirodata na svojata rabota, licata odgovorni za primenata<br />
na zakonot dobivaat informacii koi mo`at da se odnesuvat na<br />
privatniot `ivot i da bidat {tetni za interesot a osobeno na ugledot<br />
na drugi lu|e. Treba da se obezbedi takvite informacii gri`livo da<br />
se ~uvaat i da ne se koristat, osven ako toa go bara potrebata na slu-<br />
`bata ili samiot zakon. Sekoe objavuvawe na tie informacii za drugi<br />
celi e napolno neprifatlivo.<br />
^len 5<br />
Nieden pretstavnik na zakonot ne smee da nanesuva, pottiknuva<br />
ili tolerira bilo kakov oblik na ma~ewe ili nekoe drugo svirepo,<br />
nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe, nitu pak smee<br />
da se slu`i so povisoki naredbi ili isklu~itelni okolnosti kako {to<br />
se voena sostojba ili zakana so vojna, zakana na dr`avnata sigursnost,<br />
vnat-re{na politi~ka nestabilnost ili bilo koj drug javen nastan, koj<br />
bi go opravdal ma~eweto ili ostanatite svirepi, nehumani ili<br />
poni`uva~ki postapki ili kaznuvawa.<br />
Komentar:<br />
a) Ova zabrana proizleguva od Deklaracijata za za{tita na site<br />
lica od ma~ewe ili drugi oblici na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko<br />
postapuvawe i kaznuvawe usvoena od strana na Generalnoto<br />
sobranie vrz osnova na koja:<br />
"... takviot akt pretstavuva povreda na ~ovekovoto dostoinstvo i<br />
treba da se osudi kako nepo~ituvawe na streme`ite na Povelbata na<br />
ON i povreda na ~ovekovite prava i fundamentalni slobodi proklamirani<br />
so Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava, i drugite<br />
me|unarodni dokumenti za ~ovekovite prava"<br />
b) Deklaracijata go definira ma~eweto na sledniot na~in:<br />
"... ma~eweto zna~i bilo kakov akt so koj na nekoe lice namerno<br />
mu se nanesuva bolka i stradawe, telesno ili du{evno, ili namerno e<br />
170
predizvikano od strana na javen rabotnik so cel da se osoznaat potrebni<br />
informacii od toa ili drugo lice, za da se kazni za storteno delo<br />
ili delo za koe postoi somnenie deka e storeno, ili da se zastra{i toa<br />
ili drugo lice. Vo ova ne spa|aat bolkata i stradaweto koi nu`no proizleguvaat<br />
od primenata na zakonski izre~enite sankcii, do onoj stepen<br />
do koj se vo soglasnost so Standardnite minimalni pravila koi<br />
zboruvaat za postapuvaweto so zatvorenicite"<br />
c) Izrazot "svirepo, nehumano i poni`uva~ko postapuvawe ili<br />
kaznuvawe" Generalnoto sobranie ne go definiral i ottamu treba da<br />
se tolkuva taka {to treba da opfa}a naj{iroka mo`na garancija protiv<br />
povredi, kako telesni taka i du{evni.<br />
^len 6<br />
Pretstavnicite na zakonot mora da vodat gri`a za celosna za{tita<br />
na zdravjeto na licata vo zatvor, a osobeno mora da im obezbe-dat<br />
lekarska pomo{ sekoga{ koga okolnostite toa go baraat<br />
Komentar:<br />
a) Lekarskata pomo{, koja se odnesuva na slu`bite vo koi raboti<br />
koj i da e zdravstven personal vklu~uvaj}i gi i diplomiranite lekari<br />
od op{ta praktika i pomo{niot personal, treba da bide pru`ena sekoga{<br />
koga e potrebno ili se bara.<br />
b) Koga zdravstveniot personal e vklu~en vo zakonskite postapki,<br />
prestavnicite na zakonot mora da go po~ituvaat negovoto mislewe<br />
vo situacii koga na liceto vo zatvor prepora~uvaat da mu se pru`i soodveten<br />
tretman, ili pri konsultiraweto so zadravstveniot personal<br />
koj ne e neposredno vklu~en vo zakonskata postapka.<br />
c) Razbirlivo e deka liceto odgovorno za primena na zakonot<br />
mora da obezbedi lekarska pomo{ i za site `rtvi na naru{uvaweto na<br />
zakonot ili na `rtvite na nesre}ni slu~ai koi proizleguvaat od toa.<br />
^len 7<br />
Prestavnicite na zakonot ne smeat da bidat korumpirani. Tie<br />
mora da se borat protiv korupcijata i da £ se sprotiv-stavuvaat.<br />
Komentar:<br />
a) Bilo kakov oblik na korupcija kako i sekakva zloupotreba na<br />
vlasta se nespoivi so profesijata na licata odgovorni za primenata<br />
na zakonot. Zakonot treba da se primeni vo sekoj slu~aj koga nekoj od<br />
prestavnicite na vlasta primil mito bidej}i vladite ne mo`at da<br />
o~ekuvaat deka zakonot }e mo`e da se primenuva na gra|anite, ako ne<br />
mo`at ili ne sakaat da go primenat i na pripadnicite vo ramkite na<br />
svojata slu`ba.<br />
b) Iako definicijata na korupcijata mora da i bide podredena na<br />
171
nacionalnoto zakonodavstvo, taa mora da se sfati kako zemawe ili<br />
nezemawe mito pri vr{eweto na dol`nostite ili vo vrska so ne~ija<br />
dol`nost, kako reakcija na barani i zemeni podaroci, vetuvawe ili<br />
pottiknuvawe, ili la`na potvrda za priem toga{ koga uslugata e storena<br />
ili izostanala.<br />
c) Izrazot "akt na korupcija", kako {to napred e navedeno, bi<br />
tebalo da se sfati kako akt koj vo sebe vklu~uva i obid za korupcija.<br />
^len 8<br />
Prestavnicite na zakonot moraat da go po~ituvat zakonot i postojnite<br />
pravila na odnesuvawe. Zavisno od svoite sposobnosti, tie<br />
isto taka treba da gi spre~uvaat naru{uvawata na zakonot i rigorozno<br />
da se borat protiv negovata zloupotreba. Licata odgovorni za primena<br />
na zakonot, koi imaat pri~ina da veruvaat deka do{lo do kr{ewe na<br />
ovie Pravila na povedenie ili deka pretstoi nivno kr{ewe, za toa<br />
mora vedna{ da gi izvestat soodvetnite povisoki organi i orga-nite<br />
koi vr{at nadzor nad ovie pojavi ili za niv imaat na raspolagawe<br />
prikladen praven lek.<br />
Komentar:<br />
a) Ovie normi mora da se po~ituvaat sekoga{ koga se vgradeni vo<br />
nacionalnoto zakonodavstvo ili praktika. Koga vo niv se nao|aat postrogi<br />
na~ela odo{to se sodr`ani vo Kodseksot za odnesuvawe, toga{ e<br />
potrebno da se po~ituvaat postrogite na~ela.<br />
b) So ovoj ~len se nastojuva da se so~uva ramnote`a me|u potrebata<br />
za vnatre{na disciplina vo slu`bata, od edna, i potrebata za suzbivawe<br />
na naru{uvaweto na osnovnite ~ove~ki prava, od druga strana.<br />
Pretstavnicite na zakonot mora da podnesuvaat izve{taj za naru{uvaweto<br />
na zakonot vo ramkite na naredbite, i treba da prezemat vonzavodski<br />
sankcii, ako s¢ drugo se poka`alo kako nemo`no ili nedovolno<br />
efikasno. Se razbira deka ovie lica odgovorni za primena na zakonot<br />
nema da se kaznuvaat nitu administrativno ni so drugi sankcii zatoa<br />
{to podnesle izve{taj za kr{ewe na pravilata na odnesuvawe.<br />
c) Izrazot "nadle`ni vlasti ili organi koi imaat nadzorna ili<br />
pravna mo}", se odnesuva na onaa vlast i onie organi koi gi sre}avame<br />
vo nacionalnoto zakonodavstvo, vo ramkite na zakonodavnata slu`ba<br />
ili nezavisno od nea, so statutarna, obi~ajna ili druga mo} da gi razgleduva<br />
`albite i prigovorite {to se posledica na naru{uvaweto na<br />
zakonot ili delokrugot na ovoj Kodeks.<br />
d) Vo nekoi zemji mo`e da se smeta deka sredstvata na javno informirawe<br />
vr{at sli~ni funkcii kako onie izneseni vo to~ka (c), a se<br />
odnesuvaat na razgleduvawe `albi. Od tie pri~ini mo`at da se opravdaat<br />
pretstavnicite na zakonot, ako kako krajno sredstvo, vo soglasnost<br />
so zakonot i obi~aite vo svojata zemja, javno preku masovnite med-<br />
172
iumi, go svrtat vnimanieto na javnosta na zakonskoto kr{ewe na<br />
normite.<br />
e) Pretstavnicite na zakonot koi se odnesuvaat vo soglasnost so<br />
odredbite na ovoj Kodeks, zaslu`uvaat dol`no po~ituvawe, polna podr{ka<br />
i sorabotka od strana na zaednicata i op{testvoto, zakonodavnata<br />
slu`ba vo koja rabotat i profesijata koja gi sproveduva zakonskite<br />
merki.<br />
173
174
UPATSTVO ZA EFIKASNA IMPLEMENTACIJA NA<br />
KODEKSOT ZA ODNESUVAWE NA LICATA ODGOVORNI ZA<br />
PRIMENA NA ZAKONOT<br />
Usvoena od strana na Ekonomsko-socijalniot sovet na Obedinetite<br />
nacii na 15-to zasedanie so Rezolucija 1989/61 od 24 maj 1989<br />
Naslov na orginalot: Guidelines for the Effective implementation of the<br />
Code of Conduct for Law Enforcement Officials<br />
Ekonomsko - socijalniot sovet,<br />
Povikuvaj}i se na rezolucijata na Generalnoto sobranie 34/169<br />
od 17 dekemvri 1979 godina so koja Sobranieto go usvojuva Kodeksot za<br />
odnesuvawe na slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot<br />
prilo`en vo aneksot na rezolucijata,<br />
Povikuvaj}i se, isto taka, na rezolucijata 14 od Sedmiot kongres<br />
na Obedinetite nacii za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe<br />
so storitelite vo koj Kongresot, me|u drugoto, povikuva da se posveti<br />
vnimanie na upatstvoto za poefikasna primena na Kodeksot a koe e<br />
izraboteno od strana na Me|uregionalniot podgotvitelen sostanok za<br />
Sedmiot kongres na tema: "Izrabotka i primena na standardite na<br />
Obedinetite nacii za krivi~nata pravda", koj se odr`a vo Varena,<br />
Italija vo 1984 godina,<br />
Imaj}i ja predvid rezolucijata 1986/10, del IX od 21 maj 1986 so<br />
koja se bara od Komitetot za prevencija i kontrola na kriminalitetot<br />
na negovata desetta sesija da gi razgleda merkite za poefektivna primena<br />
na Kodeksot od aspekt na preporakite na Sedmiot kongres,<br />
Zemaj}i go predvid izve{tajot na Komitetot za prevencija i<br />
kontrola na kriminalitetot na negovata desetta sesija,<br />
Vodeni od `elbata da se promovira primenata na Kodeksot,<br />
1. Se usvojuva Upatstvoto za efektivna primena na Kodeksot za<br />
odnesuvawe na slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot,<br />
prepora~ano od Komitetot za prevencija i kontrola na kriminalitetot<br />
i istoto e prilo`eno kako aneks na ovaa rezolucija;<br />
2. Se pokanuva Osmiot kongres na Obedinetite nacii za prevencija<br />
na kriminalitetot i tretman na storitelite i prethodnite<br />
podgotvotelni sostanoci za ovoj kongres, da gi ispitaat na~inite i<br />
sredstvata za stimulirawe na prifa}aweto na ova Upatstvo.<br />
175
P R I L O G<br />
UPATSTVO ZA EFIKASNA IMPLEMENTACIJA NA KODEKSOT ZA<br />
ODNESUVAWE NA LICATA ODGOVORNI ZA PRIMENA NA<br />
ZAKONOT<br />
1. PRIMENA NA KODEKSOT<br />
A. Op{ti principi<br />
1. Principite sodr`ani vo Kodeksot treba da bidat vklu~eni vo<br />
nacionalnite zakonodavstva i praktika.<br />
2. Za da se ostvarat celite sodr`ani vo ~lenot 1 od Kodeksot i<br />
negoviot komentar, definicijata na slu`beni lica zadol`eni za sproveduvawe<br />
na zakonot treba da dobie naj{iroko tolkuvawe.<br />
3. Kodeksot treba da bide primenliv vo odnos na site slu`beni<br />
lica zadol`eni za sproveduvawe na zakonot, bez ogled na nivnite<br />
ovlastuvawa i nadle`nosti.<br />
4. Vladite treba da gi donesat potrebnite merki za instrukcija,<br />
osnovna obuka i site drugi konsekvetni obuki kako i kursevi za obnovuvawe<br />
na znaewata na slu`benite lica zadol`eni za sproveduvawe na<br />
zakonite preku predviduvawe na odredbi vo nacionalnoto zakonodavsto<br />
a vo smisla na Kodeksot kako i drugite osnovni dokumenti po pra-<br />
{aweto za ~ovekovite prava.<br />
B. Specifi~ni pra{awa<br />
1. Selekcija, obrazovanie i obuka. Selekcijata, obrazovanieto i<br />
obukata na slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot }e imaat<br />
primarno zna~ewe. Vladite }e vr{at promocija na obrazovanieto i<br />
obukata niz plodna razmena na idei na regionalno i me|unarodno nivo.<br />
2. Plata i rabotni uslovi. Site slu`beni lica zadol`eni za primena<br />
na zakonot treba da bidat soodvetno nagraduvani vo smisla na<br />
plata i na istite treba da im bidat obezbedeni soodvetni uslovi za<br />
rabota.<br />
3. Disciplina i nadzor. Treba da se vospostavat efektivni mehanizmi<br />
za obezbeduvawe na vnatre{na disciplina i nadvore{na kontrola<br />
kako i nadzor vrz slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot.<br />
4. Prigovori od strana na javnosta. Treba da se donesat posebni<br />
odredbi, vo ramkite na spomenatite mehanizmi vo to~ka 3, za primawe<br />
i postapuvawe po prigovorite protiv slu`benite lica zadol`eni za<br />
primena na zakonot, napraveni od strana na gra|anite i postoeweto na<br />
vakvite odredbi treba da i bidat poznati na javnosta.<br />
176
2. SPROVEDUVAWE NA KODEKSOT<br />
A. Na nacionalno nivo<br />
1. Kodeksot treba da im bide dostapen na site slu`beni lica zadol`eni<br />
za sproveduvawe na zakonot i drugite kompetentni organi na<br />
nivniot jazik.<br />
2. Vladite treba da vr{at rasprostranuvawe na Kodeksot i na<br />
site doma{ni zakoni so koi istiot se operacionalizira kako i da<br />
obezbedat principite i pravata sodr`ani vo ovie akti da bidat poznati<br />
na op{tata javnost.<br />
3. Vo razgleduvawe na merkite za promovirawe na efikasnoto<br />
sproveduvawe na Kodeksot, vladite }e organiziraaat simpoziumi za<br />
ulogata i funkciite na slu`benite lica zadol`eni za primena na<br />
zakonot vo pogled na za{tita na ~ovekovite prava i prevencijata na<br />
kriminalitetot.<br />
B. Na me|unarodno nivo<br />
1. Vladite, periodi~no, a najmalku na 5 godini, }e go informiraat<br />
generalniot sekretar za stepenot na postignatata primena na<br />
Kodeksot.<br />
2. Generalniot sekretar }e podgotvuva periodi~ni izve{tai za<br />
napredokot vo pogled na primenata na Kodeksot so posebno vnimanie<br />
na opservaciite napraveni od strana na specijalizranite agenici i<br />
relevantnite me|uvladini i nevladini organizacii so konsultativen<br />
status pri Ekonomsko-socijalniot sovet.<br />
3. Kako del od gorespomenatite izve{tai, vladite treba da mu<br />
obezbedat kopii na generalniot sekretar na izvadoci od zakonite,<br />
pravilata i administrativnite merki koi se odnesuvaat na primenata<br />
na Kodeksot kako i drugi relevantni informacii za negovata primena<br />
i informacii za mo`nite te{kotii vo negovata primena.<br />
4. Generalniot sekretar }e gi dostavuva vakvite izve{tai do<br />
Komitetot za prevencija i kontrola na kriminalitetot zaradi razgleduvawe<br />
i ponatamo{no deluvawe.<br />
5. Generalniot sekretar }e go dostavi Kodeksot i Upatstvoto do<br />
site dr`avi i relevantni me|uvladini i nevaldini organizacii, na<br />
oficijalnite jazici na Obedinetite nacii.<br />
6. Obedinetite nacii, vo ramkite na svoite sovetodavni uslugi,<br />
davawe na tehni~ka pomo{ i razvojni programi }e:<br />
(a) im ovozmo`uva na vladite koi toa go baraat, pomo{ od eksperti<br />
i regionalni i me|uregionalni sovetnici so cel istite da im<br />
pomognat vo primenuvaweto na odredbite na Kodeksot;<br />
(b) gi promovira nacionalnite i regionalnite seminari za obuka<br />
i drugi sredbi koi se odnesuvaat na primenuvaweto na Kodeksot i<br />
ulogata i funkciite na slu`benite lica zadole`eni za sproveduvawe<br />
na zakonite vo pogled na za{titata na ~ovekovite prava i prevencija-<br />
177
ta na kriminalitetot.<br />
7. Regionalnite instituti na Obedinetite nacii }e go pottiknuvaat<br />
organiziraweto na seminari i kursevi za obuka vo pogled na<br />
sproveduvaweto na Kodeksot i }e vr{at istra`uvawa za stepenot na<br />
primenuvawe na Kodeksot vo zemjite na regionot kako i za te{kotiite<br />
{to se javuvaat pri toa.<br />
178
OSNOVNI PRINCIPI ZA UPOTREBA NA SILA I OGNENO<br />
ORU@JE OD STRANA NA LICATA ODGOVORNI ZA PRIMENA<br />
NA ZAKONOT<br />
Osmi kongres na ON za prevencija na kriminalitetot i tretman na<br />
storitelite<br />
Naslov na orginalot: Basic Principles on the Use of Force and Firearms by<br />
Law Enforcement Officials<br />
Povikuvaj}i se na Milanskiot plan za akcija, usvoen od Sedmiot<br />
kongres za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe so storitelite,<br />
prifaten od strana na Generalnoto sobranie so rezo-lucija 40/32<br />
od 29 noemvri 1985 godina,<br />
Povikuvaj}i se, isto taka, na Sedmiot kongres na koj Komitetot<br />
za prevencija i kontrola na kriminalitetot be{e povikan da gi razgleda<br />
mo`nite merki za poefikasna primena na Kodeksot za odnesuvawe<br />
na slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot,<br />
Zemaj}i ja predvid, so dol`na po~it, ostvarenata rabota vo<br />
soglasnost so rezolucijata 14 od Sedmiot kongres od strana na Komitetot,<br />
od strana na me|uregionalnite podgotviteleni sostanoci za<br />
Osmiot kongrts na ON za prevencija na kriminalitetot i tretman na<br />
storitelite vo odnos na normite i upatstvata na ON za prevencija na<br />
kriminalitetot i krivi~nata pravda kako i za primenata i prioritetite<br />
za natamo{noto deluvawe, od strana na regionalnite podgotvitelni<br />
sostanoci za Osmiot kongres,<br />
1. Gi usvojuva Osnovnite principi za upotreba na sila i ogneno<br />
oru`je od strana na slu`benite lica, sodr`ana vo aneksot na ovaa rezolucija;<br />
2. Prepora~uva Osnovnite principi da se primenuvaat na nacionalno,<br />
regionalno i meunarodno nivo, vodeji smetka za politi~kite,<br />
ekonomskite, socijalnite i kulturnite uslovi i tradicii vo sekoja zemja;<br />
3. Gi pokanuva dr`avite - ~lenki da gi zemat predvid i da gi po~ituvaat<br />
Osnovnite principi vo ramkite na nivnite nacionalni zakonodavstva<br />
i praktika;<br />
4. Isto taka, gi pokanuva dr`avite - ~lenki da gi poso~at Osnovnite<br />
principi na slu`ebnite lica koi se zadol`eni za primena na<br />
zakonot i drugite ~lenovi na izvr{nata vlast, sudiite, advokatite,<br />
zakonodavecot i javnosta, voop{to;<br />
5. Natamu, se pokanuvaat dr`avite-~lenki da go informiraat<br />
179
generalniot sekretar sekoi pet godini, po~nuvaj}i od 1992 godina za<br />
napredokot postignat vo primenata na Osnovnite principi, vklu~itelno<br />
nivnata difuzija, inkorporacija vo doma{noto zakonodavstvo,<br />
praktika, postapka i politika, problemite so koi se soo~uvaat vo<br />
nivnata primena na nacionalno nivo i eventualnata pomo{ od me|unarodnata<br />
zaednica koja bi im bila potrebna. Od generalniot sekretar<br />
se bara da go izvesti Devetiot kongres na ON za prevencija na<br />
kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite;<br />
6. Se obra}a do vladite so barawe istite da organiziraat seminari<br />
i trening-kursevi na nacinalno i regionalno nivo za ulogata na<br />
sproveduvaweto na zakonite i potrebata za ograni~eno primenuvawe<br />
na silata i ognenoto oru`je od strana na slu`benite lica;<br />
7. Gi pottiknuva regionalnite komisii, regionalnite i meuregionalnite<br />
instituti za prevencija na kriminalitetot i krivi~na pravda,<br />
specijaliziranite agencii i drugi tela vo ramkite na sistemot na<br />
ON, drugi me|uvladini i nevladini organizacii so konsultativen<br />
status pri Ekonomsko - socijalniot sovet da stanat poaktivno vklu-<br />
~eni vo primenata na Osnovnite principi i da go informiraat generalniot<br />
sekretar za usilbite {to se pravat za difuzija na Osnovnite<br />
pricnipi i pro{iruvaweto na nivnata pri-mena. Se bara od generalniot<br />
sekretar da ja vklu~i ovaa informacija vo svojot izve{taj do<br />
Devettiot kongres;<br />
8. Se povikuva Komitetot za prevencija i kontrola na kriminalitetot<br />
kako prioritetno pra{awe da gi razgleda na~inite i sredstvata<br />
za obezbeduvawe na efektivna primena na ovaa rezolucija;<br />
9. Se bara od generalniot sekretar:<br />
(a) Da prezeme soodvetni ~ekori i da ja predo~i ovaa rezolucija<br />
do site vladi i site tela na ON kako i da ovozmo`i naj{iroka mo`na<br />
difuzija na Osnovnite principi;<br />
(b) Da gi vklu~i Osnovnite principi vo slednata edicija na publikacijata<br />
na ON pod naslov ^ovekovi prava: Kompilacija na me|unarodni<br />
isntrumenti;<br />
(c) Da im obezbedi na vladite, po nivno barawe, pomo{ od eksperti<br />
i regionalni i me|unarodni sovetnici vo odnos na prime-nuvaweto<br />
na Osnovnite principi i da go izvesti Devettiot kongres za tehni~ka<br />
pomo{ i obuka koja tekovno se dava;<br />
(d) Da go izvesti Komitetot, na negovata dvanaesetta sesija, za<br />
prezemenite ~ekori za primena na Osnovnite principi;<br />
10. Se bara od Devettiot kongres i podgotvitelnite sostanoci za<br />
istiot da go razgledaat eventualniot napredok vo primenata na Osnovnite<br />
principi.<br />
180
PRILOG<br />
OSNOVNI PRINCIPI ZA UPOTREBA NA SILA I OGNENO<br />
ORU@JE OD STRANA NA SLU@BENI LICA ZADOL@ENI ZA<br />
PRIMENA NA ZAKONOT<br />
So ogled na toa deka rabotata na slu`benite lica zadol`eni za<br />
primenuvawe na zakonot e op{testvena slu`ba od golemo zna~ewe,<br />
potrebno e da se oddr`uvaat i, koga toa e potrebno, da se podobruvaat<br />
rabotnite uslovi i statusot na ovie lica,<br />
So ogled na toa deka, zakanata za `ivotot i sigurnosta na slu-<br />
`benite lica koi go primenuvaat zakonot e zakana za stabilnosta na<br />
op{testvoto vo celost,<br />
So ogled na toa deka, slu`benite lica zadol`eni za primenuvawe<br />
na zakonot imaat vitalna uloga vo za{titata na pravoto na `ivot,<br />
sloboda i bezbednosta na li~nosta, kako {to e garantirano so Univerzalnata<br />
deklaracija za ~ovekovi prava i reafirmirano so Me|unarodnata<br />
konvencija za gra|anski i politi~ki prava,<br />
So ogled na toa deka, Standardite minimalni pravila za postapuvawe<br />
so zatvorenicite gi opredeluvaat uslovite vo koi zatvorskite<br />
slu`benici mo`at da upotrebuvaat sila vo vr{eweto na slu`bata,<br />
So ogled na toa deka ~lenot 3 od Kodeksot za odnesuvawe na<br />
slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot predviduva deka<br />
silata mo`e da se upotrebuva ograni~eno i vo uslovi koga toa e neophodno<br />
vo vr{weto na nivnata slu`ba,<br />
So ogled na toa deka podgotvitelniot sostanok za Sedmiot kongres<br />
na ON za prevencija na kriminalitetot i tretman na storitelite<br />
koj se odr`a vo Varena, Italija gi opredeli elementite za ponatamo{na<br />
rabota za ograni~uvawe na upotrebata na sila i ogneno oru`je<br />
od strana na slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot.<br />
So ogled na toa deka Sedmiot kongres vo svojata rezolucija 14,<br />
me|u drugoto, potencira deka upotrebata na sila i ogneno oru`je od<br />
strana na slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot treba da<br />
se odnesuvaat so dol`nata po~it sprema ~ovekovite prava,<br />
So ogled na toa deka, Ekonomsko-socijalniot sovet vo svojata<br />
rezolucija 1986/10 del od 21 maj 1985 godina gi pokani dr`avite-~lenki<br />
da mu povetat posebno vnimanie vo pogled na primenata na Kodeksot za<br />
upotreba na sila i ogneno oru`je od strana na slu`benite lica zadol-<br />
`eni za primena na zakonot, a Generalnoto sobranie so negovata rezolucija<br />
41/149 od 4 dekemvri 1985, me|u drugoto, ja pozdravi ovaa preporaka<br />
od strana na Sovetot,<br />
So ogled na toa deka so dol`no vnimanie treba da se postapuva<br />
sprema pra{aweto na bezbednosta na slu`benite lica zadol`eni da go<br />
primenuvaat zakonot kako i ulogata {to ja imaat vo administriraweto<br />
na pravdata, za{titata na pravoto na `ivot, sloboda i bezbednosta<br />
181
na li~nosta, nivnata odgovornost vo odr`uvaweto na javnata bezbednost<br />
i socijalniot mir kako i kon pra{aweto za zna~eweto na nivnite<br />
kvali-fikacii, obuka i odnesuvawe,<br />
Dolu navedenite Osnovni principi koi se formulirani so cel<br />
da im pomognat na dr`avite-~lenki vo nivnata cel da ja obezbedat i<br />
promoviraat pravilnata uloga na slu`benite lica zadol`eni za primena<br />
na zakonot, treba da se zemat predvid i da se po~ituvaat od strana<br />
na vladite vo ramkite na nivnite nacionalni zakonodavstva i praktika<br />
kako i istite da im se predo~at na slu`benite lica zadol`eni za<br />
primena na zakonite kako i na drugi lica kako {to se sudii, obviniteli,<br />
pravnici, ~lenovi na izvr{nata vlast, zakonodavstvoto i javnosta.<br />
OP[TI ODREDBI<br />
1. Vladite i organite nadle`ni za primena na zakonite }e gi<br />
usvojat i primenuvaat Pravilata za upotreba na sila i ogneno oru`je<br />
od strana na slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot. Vo razvivaweto<br />
na vakvi pravila, vladite i organite nadle`ni za primena<br />
na zakonite, postojano }e vodat smetka za eti~kite pra{awa svrzani so<br />
problematikata na upotreba na sila i ogneno oru`je.<br />
2. Vladite i organite nadle`ni za primena na zakonite treba da<br />
ravivaat sredstva i da izvr{at opremuvawe na slu`benite lica so<br />
razli~ni vidovi na oru`je i municija koi }e ovozmo`at diferencirana<br />
upotreba na sila i ogneno oru`je. Toa treba da go vklu~uva i<br />
razvojot na nesmrtonosno oru`je za upotreba vo soodvetni situacii so<br />
{to }e se ovozmo`i ograni~ena upotreba na sredstva koi se smrtonosni<br />
ili koi predizvikuvaat povredi. Za istata cel, treba na slu`benite<br />
lica da im bide ovozmo`eno da bidat opremeni so sredstva za samoodbrana<br />
kako {to se kacigi, neprobojni eleci i neprobojni sredstva za<br />
transport a so cel da se namali potrebata za upotreba na oru`je od<br />
bilo koj vid.<br />
3. Ravojot i rasporeduvaweto na nesmrtonosnoto oru`je treba<br />
vnimatelno da bide proceneto so cel da se minimizira rizikot za zagrozuvawe<br />
na lica koi slu~ajno se na{le vo situacijata vo koja se intervenira<br />
kako i upotrebata na vakvoto oru`je da bide kontrolirana.<br />
4. Slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot, vo izvr{uvaweto<br />
na slu`benata dol`nost, treba da, kolku {to e toa mo`no, da<br />
primenuvaat nenasilni sredstva pred da se re{at za upotreba na sila i<br />
ogneno oru`je. Tie mo`e da upotrebat sila i ogneno oru`je samo ako<br />
drugite sredstva se neefikasni ili bez izgled da go postignat baraniot<br />
rezultat.<br />
5. Koga upotrebata na sila i ogneno oru`je e neizbe`na i vo<br />
soglasnost so zakonot, slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot:<br />
182
(a) }e se ograni~uvaat vo takvata upotreba i }e dejstuvaat srazmerno<br />
so serioznosta na povredata i legitimnite celi {to treba da<br />
bidat ostvareni;<br />
(b) }e ja minimiziraat {tetata i povredite i }e go po~ituvaat i<br />
po{tedat ~ove~kiot `ivot;<br />
(c) }e obezbedat rodninite ili najbliskite prijateli na povredenite<br />
ili involvirtanite lica da bida izvesteni vo najkratok mo`en<br />
rok;<br />
(d) }e obezbedat medicinska pomo{ za sekoe povredeno lice vo<br />
najkratok mo`en rok;<br />
6. Koga povredata ili smrtta e predizvikana so upotreba na sila<br />
i ogneno oru`je od strana na slu`beno lice, za toa }e bide itno izvesten<br />
pretpostaveniot na toa lice vo soglasnost so Principot 22.<br />
7. Vladite }e obezbedat sekoe arbitrerno i nezakonsko upotrebuvawe<br />
na sila i ogneno oru`je od strana na slu`benite lica zadol`eni<br />
za primena na zakonot da bide kazneto kako krivi~no delo vo soglasnost<br />
so zakonot.<br />
8. Isklu~itelnite okolnosti kako {to se vnatre{na, nestabilna,<br />
politi~ka situacija ili druga vonredna sostojba ne smeat da se<br />
koristat kako opravduvawe za napu{taweto na ovie osnovni principi.<br />
POSEBNI ODREDBI<br />
9. Slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot nema da<br />
upotrebuvaat ogneno oru`je osven vo slu~aj na samoodbrana ili odbrana<br />
na drugi lica koga istite se vo seriozna opasnost da bidat ubieni<br />
ili seriozno povredeni, vo slu~aj na izvr{uvawe na seriozno krivi~no<br />
delo koe vklu~uva serozna zakana za zagrozuvawe na `ivotot, vo<br />
slu~aj na apsewe na lice koe se sprotistavuva ili so cel da se spre~i<br />
negovo ili nejzino begstvo a ne e mo`no so drugi sredstva da se postigne<br />
ovaa cel. Vo sekoj slu~aj, upotrebata na smrtonosno oru`je mo`e<br />
da se upotrebuva samo koga toa e neophodno da se za{titi ne~ii `ivot.<br />
10. Pod uslovi predvideni so Principot 9, slu`benite lica<br />
zadol`eni za sproveduvawe na zakonot treba da se identifikuvaat<br />
kako takvi i da dadat jasno predupreduvawe za nivnata namera da<br />
upotrebat ogneno oru`je so davawe na dovolno vreme namerata da bide<br />
primena, osven dokolku toa ne prastavuva rizik za slu`benoto lice<br />
ili koga toa bi sozdalo rizik za ubivawe ili seriozna povreda na<br />
drugo lice kako i vo slu~ai koga toa bi bilo nesoodvetno ili besmisleno<br />
so ogled na okolnostite na incidentot.<br />
11. Pravilata za upotreba na ogneno oru`je od strana na slu`benite<br />
lica zadol`eni za primena na zakonot treba da gi vklu~uvaat<br />
slednive upatstva:<br />
(a) Poblisku da se opredelat okolnostite pod koi tie se ovlasteni<br />
da nosat ogneno oru`je i da se opredeli vidot na takvoto oru`je i<br />
183
municija koi se dozvoleni;<br />
(b) Da se obezbedi ognenoto oru`je da se upotrebuva samo vo<br />
soodvetni okolnosti i na na~in so koj bi bila nanesena najmala {teta;<br />
(c) Da se zabrani upotrebata na ogneno oru`je i municija koi<br />
predizvikuvaat nesakani povredi ili prestavuvaat pregolem rizik;<br />
(d) Da se regulira kontrolata, skladiraweto i izdavaweto na<br />
ognenoto oru`je vklu~itelno i postapkata za obezbeduvawe na toa<br />
slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonite da gi ispolnuvaat<br />
uslovite za poseduvawe na oru`je i municija;<br />
(e) Pri izdavaweto na oru`jeto, dokolku toa e soodvetno, da se<br />
dava predupreduvawe;<br />
(f) Da se obezbedi sistem za izvestuvawe sekoga{ koga slu`benite<br />
lica go upotrebuvaat ognenoto oru`je vo izvr{uvaweto na slu`benata<br />
dol`nost.<br />
Policiski intervencii vo odnos na nezakonski sobiri<br />
12. Kako {to sekomu mu e dozvoleno da u~estvuva vo zakoniti i<br />
miroqubivi sobirawa, vo soglasnost so principite sodr`ani vo Univerzalnata<br />
deklaracija za ~ovekovi prava, Me|unarodniot pakt za<br />
gra|anski i politi~ki prava, vladite, drugite organi i slu`beni lica<br />
}e ja primenuvaat silata i ognenoto oru`je samo vo soglasnost so principite<br />
13 i 14.<br />
13. Vo rasturaweto na sobiri koi se nezakonski no nenasilni,<br />
slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot mora da go izbegnuvaat<br />
upotrebuvaweto na sila ili, kade toa ne e prakti~no, da go<br />
ograni~at upotrebuvaweto na sila samo na neophodniot minimum.<br />
14. Vo rasturaweto na nasilni sobiri, slu`benite lica mo`at da<br />
upotrebuvaat ogneno oru`je samo koga pomalku opasni sredstva ne se<br />
prakti~ni ili samo do neophodniot minimum. Slu`benite lica nema<br />
da upotrebuvaat ogneno oru`je i vo takvi slu~ai osven pod uslovite<br />
opredeleni vo principot 9.<br />
Postapuvawe so lica vo pritvor ili zatvor<br />
15. Slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot, vo nivnite<br />
odnosi so licata koi se nao|aat vo pritvor ili zatvor, nema da upotrebuvaat<br />
sila osven koga toa e nu`no za odr`uvawe na bezbednosta i<br />
redot vo ramkite na institucijata ili koga e zagrozena nivnata li~na<br />
bezbednost.<br />
16. Slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot, vo nivniot<br />
odnos so licata vo pritvor ili zatvor nema da upotrebuvaat ogneno<br />
oru`je osven vo slu~aj na samoodbrana ili vo odbrana na drugi lica,<br />
vo slu~aj na neposredna zakana za `ivotot ili serozna povreda ili<br />
koga toa e neophodno zaradi spre~uvawe na begstvo na lice koe se<br />
184
nao|a vo pritvor ili zatvor i koga toa prestavuva opasnost vo smisla<br />
na Principot 9.<br />
17. Ovie principi ne se vo sprotivnost so pravata, dol`nostite<br />
i odgovrnostite na zatvorskata administracija kako {to toa e regulirano<br />
so Stadardinite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite,<br />
a posebno pravilata 33, 34 i 54.<br />
Kvalifikacii, obuka i obrazovanie<br />
18. Vladite i drugite organi za sproveduvawe na zakonite treba<br />
da obezbedat site slu`beni lica zadol`eni za sproveduvawe na zakonite<br />
da imaat soodveten moral, psihi~ki i fizi~ki kvaliteti za efektivno<br />
izvr{uvawe na nivnite funkcii kako i da dobivaat kontinuirana<br />
pofesionalna obuka. Nivnata kontinuirana podgotvenost za izvr-<br />
{uvawe na ovie funkcii treba da bide predmet na periodi~na proverka.<br />
19. Vladite i drugite organi za primena na zakonite treba na<br />
site slu`beni lica zadol`eni za primena na zakonite da im obezbedat<br />
soodvetna obuka i istite da bidat ispituvani soglasno so standardna<br />
postapka vo odnos na upotrebata na sila. Slu`benite lica koi se<br />
ovlasteni da nosat ogneno oru`je treba da bidat ovlasteni za toa po<br />
sproveduvawe na specijalna obuka vo pogled na upotrebata na takvo<br />
oru`je.<br />
20. Vo pogled na obukata na slu`benite lica zadol`eni za primena<br />
na zakonot, vladata i drugite organi za primena na zakonot treba<br />
da im obrnat posebno vnimanie na pra{awata na policiskata etika i<br />
~ovekovite prava, posebno vo pogled na istra`nata postapka, na<br />
alternativite na upotrebata na sila i ogneno oru`je, vklu~itelno, i<br />
mirno re{avawe na konfliknite situacii, razbiraweto na odnesuvaweto<br />
na tolpata, metodite na ubeduvawe, pregovarawe i posreduvawe<br />
kako i tehni~kite sredstva koi treba da se koristat i koi }e pridonesat<br />
za namalena upotreba na sila i ogneno oru`je. Organite za primena<br />
na zakonot treba sekoga{ da gi preispituvaat svoite programi za<br />
obuka i operativni postapki vo kontekstot na konkretni incidnti.<br />
21. Vladite i drugite organi za primena na zakonot treba da obezbeduvaat<br />
mo`nosti za stru~no sovetuvawe i stru~na pomo{ vo slu~aj<br />
na stres za slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot involvirani<br />
vo sitacii kade e upotrebena sila i ogneno oru`je.<br />
Izvestuvawe i preispituvawe na postapkata<br />
22. Vladite i drugite organi za primena na zakonite treba da<br />
obezbedat postapki za efektivno informirawe i preispituvawe na<br />
postapkite vo odnos na site incidenti koi se odnesuvaat na Principite<br />
6 i 11 (f). Za incidentite koi se vo sprotivnost na ovie principi,<br />
185
Vladite i drugite organi za sproveduvawe na zakonite treba da obezbedat<br />
efikasna postapka na preispituvawe i mo`nost nezavisnite administratrivni<br />
ili obvniniteleni organi da bidat vo pozicija da ja<br />
ostvarat svojata jurisdikcija vo soodvetni uslovi. Vo slu~ai na smrt<br />
ili seriozna povreda ili druga seriozna posledica, podroben izve{taj<br />
treba da bide ispraten do kompetentite organi odgovorni za administrativno<br />
ili sudsko preispituvawe.<br />
23. Licata vrz koi bila primeneta sila ili ogneno oru`je ili<br />
nivnite pravni zastapnici imaat pravo na preispituvawe na vakvata<br />
postapka vo posebna, vklu~itelno i sudska, postapka. Vo slu~aj na smrt<br />
na vakvite lica, ovie odredbi }e se primenuvaat na licata koi bile<br />
zakonski zavisni od niv.<br />
24. Vladite i drugite organi za primena na zakonite treba da<br />
obezbedat rakovodnite slu`beni lica da bidat zemani na odgovornost<br />
dokolku tie znaele ili morale da znaat deka slu`benite lica zadol`eni<br />
za primena na zakonot a koi se pod nivna direktna komanda upotrebile<br />
ili upotrebuvaat sila i ogneno oru`je, sprotivno od zakonot, i<br />
ne prezemale merki da go spre~at, eliminiraat ili da informiraat za<br />
vakvata upotreba.<br />
25. Vladite i drugite organi za primena na zakonite treba da<br />
obezbedat nikakva krivi~na ili disciplinska postapka da ne smee da<br />
se povede protiv slu`beni lica zadol`eni za primena na zakonot koi,<br />
vo soglasnost so Kodeksot za odnesuvawe na slu`benite lica zadol-<br />
`eni za primena na zakonot i ovie osnovni principi, odbile da izvr-<br />
{at naredba da upotrebat sila ili ogneno oru`je ili koi informirale<br />
za takva upotreba od strana na drugi slu`beni lica.<br />
26. Izvr{uvaweto na naredbite na pretpostaveniot ne smee da<br />
bide opravduvawe za slu`benite lica zadol`eni za primena na zakonot<br />
koga znaele deka upotrebata na sila ili ogneno oru`je koja rezultirala<br />
vo smrt ili seriozna povreda na nekoe lice bila o~igledno<br />
nezakonska i koga mo`ele istata naredba da odbijat da ja sprovedat. Vo<br />
sekoj slu~aj, odgovornosta ja snosi i pretpostavenoto slu`beno lice<br />
koe ja dalo takvata nezakonska naredba.<br />
186
STANDARDNI MINIMALNI PRAVILA NA OBEDINETITE<br />
NACII ZA PRIMENA NA SUDSKITE POSTAPKI SPREMA<br />
MALOLETNICITE (PEKIN[KI PRAVILA)<br />
Prepora~ani za usvojuvawe na Sedmiot kongres na Obedinetite nacii<br />
za prevencija na zlostorstvata i postapuvawe so prestapnicite, vo<br />
Milano od 26. 8 do 6. 9. 1985 i prifateno od Generalnoto sobranie so<br />
rezolucijata 40/33 od 29 noemvri 1985 godina<br />
Naslov na orginalot: United Nations Standard Minimum Rules for the<br />
Administration of Juvenile Justice (The Beijing Rules)<br />
I DEL<br />
OP[TI NA^ELA<br />
1. OSNOVNI MISLEWA<br />
(1) Dr`avite ~lenki vo soglasnost so svoite interesi mora da se<br />
zalo`uvaat da ja podobrat polo`bata na malolet-nicite i nivniete semejstva.<br />
(2) Dr`avite ~lenki mora da nastojuvaat da sozdadat takvi uslovi<br />
koi na maloletnicite }e im pru`at `ivot poln so smisla za zaednicata<br />
so cel, vo momentot koga se najskloni kon devijantno odnesuvawe,<br />
da bidat preokupirani so li~niot razvoj i so obrazovanie koe<br />
{to e mo`no pove}e }e gi oddale~i od kriminalitetot i delinkvencijata.<br />
(3) Traba da im se posveti celosno vnimanie na onie pozitivni<br />
merki koi go vklu~uvaat polnoto anga`irawe na site mo`ni resursi<br />
kako {to se semejstvoto, dobrovolni i drugi zdru`enija vo zaednicata,<br />
ne isklu~uvaj}i gi nitu u~ili{tata i ostanatite institucii, za da se<br />
podobri sostojbata na maloletnikot i da se smali potrebata za primena<br />
na zakonot, kako i sudirite na maloletnikot so zakonot da se re-<br />
{at na pouspe{en i pohuman na~in.<br />
(4) Sudskata postapka treba da se sfati kako integralen del na<br />
nacionalniot razvoen proces na sekoja dr`ava vo ramkite na po{irokata<br />
op{testvena gri`a za site maloletnici, a na toj na~in istovremeno<br />
se pomaga na za{titata na mladite vo odr`uvaweto na mirot i<br />
redot vo op{testvoto.<br />
(5) Ovie pravila treba da se vgradat vo kontekstot na ekonomskite,<br />
op{testvenite i kulturnite uslovi, naj~esto vo sekoja dr`ava -<br />
~lenka.<br />
(6) Slu`bite za sorabotka so pravosudniot sistem za malolet-<br />
187
nici treba sistematski da se razviva zaradi podobruvawe na znaeweto,<br />
metodite na rabota, stavovite i prista-pite.<br />
Komentar:<br />
Ovie osnovni mislewa se odnesuvaat na po{irokata op{testvena<br />
politika voop{to, a nivnata cel e podobruvawe na situacijata na maloletnicite<br />
vo najgolema mera i pomalku improvizacii od strana na<br />
pravosudniot sistem, a voedno pomalku {teti koi takvite intervenci<br />
mo`at da gi nanesat. Ovaa gri`a za mladite pred po~etokot na nivnoto<br />
delinkventno odnesuvawe e osnoven preduslov {to poretko da se posegnuva<br />
kon Pravilata.<br />
Pravilota 1. (1) do 1. (3) uka`uvaat na va`nata uloga {to }e ja<br />
odigra takvata konsekventna op{testvena politika za maloletnicite,<br />
pokraj drugoto kaj prevencijata na kriminalitetot i delinkvencijata.<br />
Praviloto 1. (4) go definira pravosudniot sistem za maloletnici<br />
kako integralen del na op{testveniot pravosuden sistem za<br />
maloletni, dodeka Praviloto 1. (6) se odnesuva na potrebata za postojano<br />
unapreduvawe na maloletni~koto u~estvo i nezaostanuvawe zad<br />
razvojot na naprednata op{testvena politika za maloletnici voop-<br />
{to i zboruva za potrebata postojano da se unapreduva slu`beniot<br />
personal.<br />
Praviloto 1. (5) nastojuva da gi zeme predvid uslovite koi postojat<br />
vo dr`avite ~lenki i zaradi koi i na~inot na primenata na posebnite<br />
pravila se razlikuva od na~inot na koj se primenuvaat vo<br />
drugite dr`avi.<br />
2. CELI NA PRAVILATA I KORISTENI DEFINICII<br />
(1) Slednive standardni minimalni pravila treba da se primenuvaat<br />
vrz mladite prestapnici nepristrasno, bez ogled na rasata, bojata,<br />
polot, jazikot, verata, politi~koto ili nekoe drugo uveruvawe, nacionalnoto<br />
ili op{testvenoto poteklo ili druga polo`ba.<br />
(2) Vo vrska so ovie pravila, dr`avite ~lenki mora da gi primenuvaat<br />
slednive definicii soodvetno na nivnite postojni pravni sistemi<br />
i koncepcii.<br />
a) maloletnik e dete ili pomlado lice na koe mo`e da mu se sudi<br />
za prestap, me|utoa razli~no od vozrasno lice spored postojniot praven<br />
sistem;<br />
b) Prestap e povedenie (storuvawe ili propu{tawe) kaznivo<br />
spored zakonot vo soodveten praven sistem;<br />
s) maloletniot prestapnik e dete ili mlado lice za koe se naveduva<br />
deka storilo nekoe delo ili e utvrdeno deka e storitel na prekr{ok<br />
(prestap).<br />
(3) Vo sekoe dr`avno sudsko pravo treba da se utvrdat niza na<br />
188
zakoni, pravila i odredbi primenlivi posebno na pomladi prestapnici,<br />
i institucii i tela zadol`eni za funkcionirawe na maloletni~koto<br />
sudewe, koi odreduvaat deka treba:<br />
a) da se vodi gri`a za razli~nite potrebi na mladite prestapnici<br />
dodeka gi {titat nivnite prava;<br />
b) da odgovorat na potrebite na op{testvoto<br />
s) navedenite pravila da se primenuvaat celosno i ~esno.<br />
Komentar:<br />
Standarnite minimalni pravila namerno se formulirani taka<br />
{to mo`at a se primenuvaat vo razli~ni pravni sistemi, a istovremeno<br />
da mo`e da se odredi nekakov minimum na standardi za postapuvawe<br />
so pomladite prestapnici spored bilo koja definicija za maloletnicite<br />
ili spored bilo koj sistem koj se zanimava so mladite prestapnici.<br />
Pravilata sekoga{ bez razlika treba da se primenuvaat nepristrasno.<br />
Pravilot vo 2. (1) ja istaknuva va`nosta na Pravilata koi treba<br />
nepristrasno da se primenuvaat i bez bilo kakva distinkcija. Praviloto<br />
ja sledi formulacijata na na~eloto 2 od Deklaracijata za pravata<br />
na deteto.<br />
Praviloto 2. (2) gi definira "maloletnikot" i "prestapnikot"<br />
kako sostavni delovi na poimot "maloleten prestapnik", koj e glaven<br />
predmet na ovie Standardni minimalni pravila (v. gi isto taka Pravilata<br />
3 i 4). Treba da se naglasi deka starosnite granici }e zavisat<br />
ili se napraveni zavisni, od postojniot praven sistem i vo taa smisla<br />
vo celost gi po~ituvaat ekonomskite, op{testvenite, politi~-kite,<br />
kulturnite i pravnite sistemi na dr`avite - ~lenki. Toa ovoz-mo`uva<br />
niza starsoni granici da potpa|aat pod definicijata 'malo-letnik",<br />
po~nuvaj}i od 7 do 18 godini i nagore. Toa e neizbe`no so ogled na<br />
razli~nite nacionalni pravni sistemi, a ne go smaluvaat vlijanieto<br />
na Standardnite minimalni pravila. Vo t. 2. (3) se zaboruva za potrebata<br />
za specifi~no dr`avno zakonodavstvo za Standardnite minimalni<br />
pravila da mo`at optimalno da se primenuvaat vo pravna i prakti~na<br />
smisla.<br />
3. PRO[IRUVAWE NA PRAVILATA<br />
(1) Va`nite odredbi na pravilata treba da se primenuvaat ne<br />
samo vrz maloletni prestapnici tuku i sprema maloletnicite na koi<br />
mo`e da im se sudi za nekoe specifi~no povedenie koe inaku ne bi<br />
bilo kaznivo koga bi go storilo polnoletnio lice.<br />
(2) Treba da se pro{irat principite dadeni vo Pravi-lata vrz<br />
site maloletnici na koi tie se odnesuvaat, vo interes na gri`a za niv<br />
i nivnata za{tita.<br />
189
(3) Treba da se pro{irat principite od Pravilata i na pomladi<br />
polnoletni lica.<br />
Komentar:<br />
Praviloto 3 go pro{iruva poimot na za{tita od Standardnite<br />
minimalni pravila i upravata na maloetni~koto sudewe gi opfa}a:<br />
a) Takanare~enite "statusni prestapi", navedeni vo razni nacionalni<br />
pravni sistemi, spored koi nizata na povedenija koi se vbrojuvaat<br />
vo prestapi se mnogu po~esti kaj maloletnicite odo{to kaj vozrasnite<br />
lica, kako na primer, "markirawe" od u~ili{te, neposlu{nost<br />
vo semejtvoto i vo u~ili{teto, javno pijan~ewe itn. (Pravilo 3.<br />
(1))<br />
b) postapkite za gri`a i za{tita na maloletnicite (Pravilo 3.<br />
(2))<br />
c) postapkite koi se odnesuvaat za pomladite polnoletni prestapnici<br />
{to sekako zavisi od granicite na vozrasta (Pravilo 3. (3)).<br />
Pro{iruvaweto na pravilata vrz ovie tri podra~ja se ~ini<br />
opravdano. Praviloto 3. (1) dava mimimalni garancii na ovie podra-<br />
~ja, dodeka Praviloto 3. (2) gi smeta za posakuvani ~ekorite kon po~eseni,<br />
ponepristrasni i pohumani sudski postapki sprema maloletnicite<br />
koga }e se najdat vo sudir so zakonot.<br />
4. STAROSNA GRANICA ZA KRIVI^NA ODGOVORNOST<br />
(1) Kaj onie pravni sistemi koi go poznavaat poimot na starosni<br />
granici za krivi~na odgovornost na maloletnicite, po~etnata granica<br />
nema da bide premnogu niska za{to mora da se misli na emocionalnata,<br />
psihi~kata i intelektualnata zrelost na pomladite prestapnici.<br />
Komentar:<br />
Minimalnata granica za krivi~na odgovornost mnogu se razlikuva<br />
zaradi istoriskata i kulturnarta pozadina. Spored moderniot<br />
pristap bi trebalo da se utvrdi dali deteto mo`e da `ivee spored<br />
moralnite i psiholo{kite komponenti na krivi~nata odgovornost;<br />
ili so drugi zborovi dali deteto spored priroodata na sopstvenoto<br />
rasuduvawe mo`e da se smeta za odgovorno za isklu~itelno protiv<br />
op{testveno povedenie. Ako starosnata granica za krivi~na odgovornost<br />
e posta-vena premnogu nisko, ili duri ako voop{to nema dolna<br />
granica, toga{ takvata odgovornost stanuva besmislena. Op{to zemeno<br />
postoi povrza-nost me|u poimot odgovornost za delinkventni ili<br />
krivi~ni povede-nija i drugite op{testveni prava i odgovornosti<br />
(kako {to se na primer, bra~na polo`ba, gra|ansko mnozinstvo itn.).<br />
To zna~i deka treba da se postigne dogovor za nejzinata starosna<br />
granica koja bi mo`ela da se primenuva vo me|unarodni razmeri.<br />
190
5. CEL NA SUDSKATA POSTAPKA SPREMA MALOLETNICITE<br />
(1) Sudskiot sistem za maloletnici svoeto te`i{te mora da go<br />
stavi vrz gri`ata za za{tita na maloletnicite i da ovozmo`i koe i da<br />
e povedenie kon niv sekoga{ da bide sraz-merno spored okolnostite i<br />
za prestapnicite i za prestapite.<br />
Komentar:<br />
Praviloto 5 se odnesuva na dve najzna~ajni celi na maloletni~koto<br />
sudstvo. Prvata cel e da se obezbedi za{tita na maloletnicite.<br />
Toa e i osnoven streme` na onie pravni sistemi vo koi na takvite<br />
prestapnici im sudi semeen sud ili administrativnata vlast, no<br />
isto taka bi trebalo da se za{titat i vo onie sistemi koi go sledat<br />
modelot na krivi~noto preavosudstvo i na toj na~in da se pomogne da<br />
se izbegnat ~isti kazneni merki. (v. isto taka Pravilo 14).<br />
Drugata cel e "principot na proporcionalnost". Ovoj princip e<br />
poznat kako instrument za sopirawe na kaznenite merki, izrazen glavno<br />
vo oblik na zaslu`ena kazna vo odnos na te`inata na prestapot.<br />
Izrekuvaweto na kaznenite merki ne bi trebalo da se temeli<br />
samo na zemaweto predvid na te`inata na prekr{okot tuku isto taka i<br />
na li~nite okolnosti. Nekoi okolnosti (na primer op{testveniot<br />
status, semejnata polo`ba, posledicite po storeniot prestap i drugi<br />
faktori koi vliajat na li~nite okolnosti) mora da se odrazat i na<br />
proporcionalnosta na izrekuvaweto na sankciite (na primer, treba da<br />
se zeme predvid nastojuvaweto na prestapnikot na `rtvata da £ ja<br />
nadomesti {tetata ili spremnosta za vra}awe kon korisen na~in na<br />
`ivot).<br />
Isti taka postapkite so koi sakame da gi za{titime mladite<br />
prestapnici ponekoga{ mo`at da naidat na stvarni potrebi i na toj<br />
na~in da gi zagrozat temelnite prava na mladite lica, {to e zabele`ano<br />
kaj nekoi sudski postapki sprema maloletncite. I ovde, isto<br />
taka, treba da se za{titi proporcionalnosta vo postapuvaweto vo<br />
odnos na okolnostite na prestapnikot i na prestapot, pa i `rtvata.<br />
Vo osnova Praviloto 5 nitu pomalku ni pove}e bara spravedlivi<br />
za{titni merki kaj site slu~ai na maloletni~ka delinkvencija i<br />
zlostori. Site navodi od pravilata mo`at da pomognat da se stimulira<br />
razvojot vo edna ili vo druga smisla; novite i inovirani vidovi<br />
na za{titni merki isto taka se po`elni kako i za{titnite merki<br />
protiv sekoj preteran intenzitet na op{ta op{testvena kontrola nad<br />
maloletnicite.<br />
191
192<br />
6. CEL DISKRECIJA<br />
(1) So ogled na raznovrsnosta na posebnite potrebi na maloletnicite,<br />
i raspolo`ivite sankcii vo site fazi na sudskata postapka<br />
i na razli~nite nivoa na sudskata administracija za maloletnicite,<br />
vklu~uvaj}i ja i prethodnata postapka, vodeweto na sudskata postapka,<br />
presudata i izvr{u-vaweto na krivi~nite sankcii, mora da se dopu{ti<br />
soodvetna diskrecija.<br />
(2) Treba, me|utoa da se nastojuva da se raboti so polna odgovornost<br />
vo site fazi na sproveduvaweto na sekoja diskrecija.<br />
(3) Onie koi vr{at diskrecija mora posebno da bidat osposobeni<br />
za da mo`at da ja sproveduvaat cvrsto i vo soglasnost so svojata funkcija<br />
i svojot mandat.<br />
Komentar:<br />
Pravilata 6. (1) i 6. (3) sodr`at nekolku va`ni karakteristiki<br />
za efikasno, pravedno i humano sproveduvawe na postapkata sprema<br />
maloletnicite; toa e potrebata da se dopu{ti koristewe na diskrecionoto<br />
pravo vo site pozna~ajni fazi na postapkata taka {to onie<br />
koi odlu~u-vaat mo`at da deluvaat na najadekvaten na~in kaj sekoj<br />
poedine~en slu~aj; potrebata da se vr{i nadzor za da ne dojde do zloupotreba<br />
na diskrecijata i da se za{titat pravata na prestapnicite.<br />
Odgovornosta i profesionalizmot se najdobri na~ini za suzbivawe na<br />
preteranata diskrecija.<br />
Od ovie pri~ini golemo zna~ewe mu se pridava na profesionalnite<br />
kvalifikacii vo formiraweto na stru~wacite {to pretstavuva<br />
skapocen na~in na koj razborito mo`e da se sproveduva diskrecijata<br />
kaj problemite na maloletnite prestapnici. (v. gi isto taka<br />
Pravilata 1. (6) i 2. (2)).<br />
Vo ovoj kontekst posebno e naglaseno deka treba da se definiraat<br />
specifi~nite nasoki za pra{aweto na diskrecija i prikladnite<br />
sistemi na revizija, `albi i sli~no, za da se dobie uvid vo odlukite i<br />
odgovornosta. Takvite mehanizmi ovde ne se specificirani za{to ne e<br />
lesno da se vovedat vo me|unarodnite standardni pravila, koi ne mo-<br />
`at da gi pokrijat site razliki vo pravnite sistemi.<br />
7. PRAVA NA MALOLETNICITE<br />
(1) Vo site fazi na sudskata postapka mora da bidat zagarantirani<br />
osnovnite proceduralni prava kako {to se: pretpostavkata na<br />
nevinost, pravo na uvid vo obvinitelniot akt, pravo na mol~ewe, pravo<br />
na sovetuvawe, pravo na prisatnost na roditelot ili staratelot,<br />
pravo na soo~uvawe i vkrsteno ispituvawe na svediocite i pravo na<br />
`alba.
Komentar:<br />
Praviloto 7. (1) naglasuva nekoi va`ni momenti koi se osnova za<br />
~esno i pravi~no sudewe, priznati vo me|unarodni razmeri vo site<br />
onie zemji vo koi postojat dokumenti za ostvaruvawe na ~ovekovite<br />
prava. (v. isto taka Pravilo 14). Na primer, prezumcita za nevinost<br />
isto taka mo`e da se najde vo ~len 11 na Univerzalnata deklaracija za<br />
~ovekovite prava i vo ~len 14 st. 2 na Me|unarodniot pakt za<br />
gra|anski i politi~ki prava.<br />
Praviloto 14 na Standardnite minimalni pravila go istaknuva<br />
mestoto od posebna va`nost za sudskata postapka sprema maloletnicite,<br />
dodeka Praviloto 7. (1) gi istaknuva najosnovnite proceduralni<br />
merki za za{tita voop{to.<br />
8. ZA[TITA NA PRIVATNOSTA<br />
(1) Pravoto na maloetnikot na privaten `ivot mora da se po~ituva<br />
na site nivoa za da se izbegne {tetata do koja mo`e da dovede<br />
preteraniot publicitet ili stigmatizacija.<br />
(2) Vo osnova ne smee da se objavuva nikakva informacija spored<br />
koja maloletnikot bi mo`el da bide prepoznaen.<br />
Komentar:<br />
Praviloto 8 ja naglasuva va`nosta na za{titata na pravoto na<br />
maloletnikot na privaten `ivot. Mladite lica se posebno ~uvstvitelni<br />
na stigmatizacija. Istra`uvawata vo kriminologijata za etiketirawe<br />
na lu|eto poka`uvaat kolku toa mo`e da bide {tetno koga mladite<br />
lica neprekinato se etiketiraat kako "delinkventi" ili "kriminalci".<br />
Praviloto 8 ja istaknuva va`nosta na za{titata na maloletnikot<br />
od {tetnite posledici na publicitetot {to se slu~uva vo sredstvata<br />
na javnoto informirawe (na primer - imiwa na pomladi prestapnici,<br />
osomni~eni ili osudeni). Interezsite na poedincite treba<br />
da se zagovarat i za{tituvaat barem na~elno. (Op{tata sodr`ina na<br />
Praviloto 8 e specificirana vo Praviloto 21).<br />
9. ZA[TITNA KLAUZULA<br />
(1) Vo ovie pravila ni{to ne mo`e da se tolkuva na na~in koj ja<br />
onevozmo`uva primenata na Standardnite mini-malni pravila za postapuvawe<br />
so zatvorenicite prifateni od Obedinetite nacii, kako i<br />
ostanatite dokumenti i standardi za ostvaruvawe na ~ovekovite prava<br />
priznaeni od me|una-rodnata zaednica koi se odnesuvaat na gri`ata i<br />
za{titata na mladite.<br />
193
Komentar:<br />
So Praviloto 9 se saka da se izbegne poogre{noto tolkuvawe i<br />
primena na ovie Pravila koi se vo soglasnost so na~elata vovedeni vo<br />
postojnite i novo nastanatite me|unarodni dokumenti i standardi za<br />
~ovekovite prava, kako {to se Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite<br />
prava, Me|unarodniot pakt za ekomomski, op{testveni i kulturni<br />
prava, Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava,<br />
Deklaracijata za pravata na deteto i Nacrtot na konvencijata za<br />
pravata na deteto.<br />
Treba da se sfati deka primenata na ovie Pravila ne mu odi na<br />
{teta na bilo koj me|unaroden dokument koj mo`ebi sodr`i odredbi<br />
od u{te po{iroka primena (v. isto taka Pravilo 27).<br />
194<br />
II DEL<br />
ISTRA@NA I SUDSKA POSTAPKA<br />
1O. PRV KONTAKT<br />
(1) Za li{uvaweto od sloboda na maloletnikot negovite roditeli<br />
odnosno starateli mora vedna{ da bidat izvesteni. Ako toa ne e<br />
mo`no da se stori vedna{, toga{ vo najskoro vreme.<br />
(2) Sudijata ili drug nadle`en slu`benik ili telo mora, bez<br />
odlagawe, da ja razgleda mo`nosta za pu{tawe na sloboda.<br />
(3) Kontaktot me|u slu`bite koi go primenuvaat zakonot i maloletnite<br />
prestapnici treba da se izvede so po~ituvawe na zakonskiot<br />
status na maloletnikot, gri`ata za negovite interesi i odbegnuvawe<br />
da mu se nanesuvaat stradawa, vodej}i pritoa smetka za specifi~nite<br />
okolnosti na poedine~niot slu~aj.<br />
Komentar:<br />
Praviloto 10. (1) na~elno e sodr`ano vo Praviloto 92 na Standardnite<br />
minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite.<br />
Pra{aweto za osloboduvawe (Pravilo 10. (2)) sudijata ili drugo<br />
nadle`no telo mora da go razgleda bez odlagawe. Pod poimot 'nadle`no<br />
telo" se podrazbira bilo koe lice ili ustanova vo naj{iroka smisla<br />
vklu~uvaj}i gi i op{testvenite slu`bi ili policiski vlasti nadle`ni<br />
za osloboduvawe (v. Me|unaroden pakt za graganski i politi~ki<br />
prava ~l. 9. t. 3)<br />
Praviloto 10. 3 se zanimava so nekoi fundamentalni aspekti na<br />
postapkta i povedenieto na policijata i ostanatite slu`bi koi go<br />
{titat zakonot vo slu~ai na maloletni~ki kriminalitet. "Odbegnuvawe<br />
da se nanesuvaat stradawa" e fleksibilna formulacija koja opfa-<br />
}a mnogu oblici na postapki (na primer, upotreba na grubi izrazi,<br />
fizi~ka sila, poni`uvawa pred okolinata). Sudeweto vo maloletni-
~ki sudski procesi samoto po sebe e "nelagodno" za maloletnicite;<br />
izrazot "odbegnuvawe da se nanesuvat stradawa" ottamu bi trebalo da<br />
se tolkuva vo po{iroka smisla, vo prv red kako nanesuvawe {to e mo-<br />
`no pomalku zlo, {to osobeno se odnesuva na prekumernoto i nepotrebno<br />
maltretirawe. Ova e posaebno va`no pri prviot kontakt so pretstavnicite<br />
na zakonot koi bi mo`ele silno da vliajat na stavot na<br />
malo-letnikot sprema dr`avata i op{testvoto. U{te pove}e, uspehot<br />
na bilo koja intervencija vo golema mera zavisi od prviot kontakt.<br />
So~uvstvo i pristoen avtoritativen stav se va`ni vo ovie priliki.<br />
11. ZAPIRAWE NA SUDSKATA POSTAPKA<br />
(1) Sekoga{ koga toa e primerno, treba da se razgleda mo`nosta<br />
za re{avawe na slu~ai na maloletni~ki kriminal bez redovno sudewe<br />
pred nadle`no telo, za {to stanuva zbor vo Pravilo 14 (1).<br />
(2) Policijata, obvinitelstvoto ili drugi slu`bi koi se<br />
zanimavaat so slu~ai na maloletni~kiot kriminal mora da bidat ovlasteni<br />
da gi re{at takvite slu~ai spored sopstveniot stav, bez voobi~aenite<br />
raspravi, vo soglasnost so krite-riumite za taa cel vovedeni<br />
vo poedini zakonodavni sistemi, kako i so na~elata sodr`ini vo ovie<br />
Pravila.<br />
(3) Za sekoe zapirawe na sudskata postapka koe go vklu~uva upatuvaweto<br />
na soodvetni op{testveni ili drugi slu`bi, svoja soglasnost<br />
mora da dade maloletnikot odnosno negoviot roditel ili staratel, so<br />
toa {to takvata odluka mora da ja razgleda nadle`no telo ako toa se<br />
pobara.<br />
(4) Za da se olesni diskreciono odlu~uvawe vo malolet-ni~kite<br />
slu~ai, treba da se prezemat ~ekori da se sprovedu-vaat programi na<br />
nivo na zaednicata, kako {to se povremen nadzor ili naso~uvawe, nadomest<br />
na {teta i davawe na kompenzacija na `rtvite.<br />
Komentar:<br />
Zapirawe na sudskata postapka, koja go vklu~uva ukinuvaweto na<br />
krivi~noto gonewe i, ~esto, obra}aweto na slu`bite za pomo{, obi~no<br />
se praktikuva na formalna i neformalna osnova vo mnogu zakonodavni<br />
sistemi. Celta na toj na~in na spre~uvawe na negativnite efekti<br />
na podocne`nite postapki na maloletni~kata pravosudana administaracija<br />
(na primer, sramot zaradi vinata i kaznata). Vo mnogu slu~ai<br />
najdobro re{enie e voop{to da ne se intervenira. Ottamu zapiraweto<br />
na sudskata postapka, vedna{, na po~etokot, i upatuvawe kon alternativni<br />
(socijalni) slu`bi, mo`e da bide optimalno re{enie. Toa e<br />
osobeno slu~aj koga ne se raboti za seriozni prestapi i koga semejstvoto,<br />
u~ili{teto i drugite ustanovi na neformalnata op{testvena<br />
kontrola ve}e reagirale, ili se spremaat da go storat toa, na prime-<br />
195
en i konstruktiven na~in.<br />
Kako {to e ka`ano vo Praviloto 11. (2) odlukata za zapirawe na<br />
sudskata postapka mo`e da se donese vo bilo koja faza od strana na<br />
policijata, obvinitelstvoto ili ostanatite slu`bi kako {to se sudovite<br />
ili sudskite soveti. Zapiraweto mo`e da go donese eden, pove}eto<br />
od niv ili site organi vo soglasnost so pravilata i politikata na<br />
poedni sistemi i so ovie Pravila. Ne e nu`no taa mo`nost da bide<br />
ograni~ena na bezna~ajni slu~ai, tuku treba da se koristi kako zna~ajno<br />
sredstvo.<br />
Praviloto 11. (3) istaknuva va`no barawe vo pogled na soglasnosta<br />
na maloletnite prestapnici (ili nivnite roditeli ili starateli)<br />
na prou~uvawe na merkite na zapirawe na sudskata postapka, a<br />
upatuvaweto na op{testvenite slu`bi bez takva soglasnost bi bilo vo<br />
sprotivnost so Konvencijata za ukinuvawe na prisilnata rabota. Me-<br />
|utoa takvata soglasnost ne bi trebalo da se smeta za nepromenliva,<br />
za{to ponekoga{ mo`e da proizleze od o~ajuvaweto koe gi obzema maloletnicite.<br />
Praviloto naglasuva deka treba da se vlo`i gri`a na najmala<br />
mera da se svedat mo`nostite za prisilba i zastra{uvawe na site<br />
stepeni na procesot na zapirawe na sudskata postapka. Maloletnicite<br />
ne bi smeele da ~uvstuvaat deka vrz niv se vr{i pritisok (na primer,<br />
kako bi se izbegnalo pojavuvawe pred sudot), nitu taa postapka smee da<br />
se vr{i vo pogled na soglasnost za zapirawe na sudskiot proces so<br />
alternativni programi. Ottamu se prepora~uva donesuvawe na odredbi<br />
za objektivna procenka na prikladnosta na odlukite koi se odnesuvaat<br />
na maloletniot prestapnik; taa procenka bi trebalo da ja izvr{i<br />
"nadle`en organ na barawe na strankite" (poimot "nadle`en organ"<br />
vo ovoj slu~aj mo`e da ima poinakvo zna~ewe od spomnatoto vo Praviloto<br />
14).<br />
Praviloto 11. (4) prepora~uva odreduvawe na prakti~ni alternativi<br />
na maloletni~ki~kata sudska postapka vo oblik na zapirawe na<br />
sudskata postapka na nivo na zaednicata. Posebno se prepora~uvaat<br />
programi koi vklu~uvaat spogodba po pat na nadomest na {teta na<br />
`rtvata, kako i onie so koi se nastojuva da se spre~at idnite konflikti<br />
so zakonot po pat na povremen nadzor i naso~uvawe. Specifi~nostite<br />
na poedini slu~ai, merkata zapirawe na sudskata postapka ja<br />
pravat prikladna duri i toga{ koga se storeni seriozni prestapi (na<br />
primer, vo slu~aj na prv prestap, prestap storen pod ne~ii pritisok<br />
itn.)<br />
12. SPECIJALIZACIJA VO RAMKITE NA POLICIJATA<br />
(1) Za da mo`at na najdobar na~in da ja vr{at svojata funkcija,<br />
policiskite slu`benici, koi ~esto ili isklu~ivo se zanimavaat so<br />
maloletnicite ili so prevencija na maloletni~kiot kriminalitet,<br />
mora posebno da bidat obu~eni i izve`bani. Vo golemite gradovi za<br />
196
taa cel mora da se formiraat specijalni policiski edinici.<br />
Komentar:<br />
Praviloto 12 go odrazuva vnimanieto koe mu se posvetuva na potrebata<br />
na specijalizirana obuka za site prestavnici na zakonot vklu-<br />
~eni vo sistemot na maloletni~koto pravosudstvo. Policijata prestavuva<br />
prv stepen na kontakti so maloletni~kiot pravosuden sistem i<br />
otamu iskli~itelno va`no e toj da deluva na pravilen i primeren<br />
na~in.<br />
Vrskata me|u urbanizacijata na kriminalot o~igledno e kompleksna,<br />
a porastot na maloletni~kiot kriminal e povrzan so razvojot<br />
na golemite gradovi, osobeno so rapidniot i neplanski razvoj. Ottamu<br />
sopecijalnite policiski edinici bi bile nu`ni, ne samo zaradi sproveduvawe<br />
na specijalnite principi sodr`ani vo ovoj dokument (kako<br />
na primer, Praviloto 1. (6)), tuku voop{to, zaradi podobruvawe na<br />
prevencijata i kontrolata na maloletni~kiot kriminal i tretmanot<br />
na maloletnite prestapnici.<br />
13. PRITVOR ZA VREME NA ISTRAGATA<br />
(1) Merkata na istra`en pritvor treba da se primenuva samo vo<br />
krajna nu`da i vo najkratko traewe.<br />
(2) Sekoga{ koga toa e mo`no istra`niot pritvor treba da se zameni<br />
so alternativni merki kako {to se zasilen nadzor, intenzivna<br />
gri`a ili smestuvawe vo vospitni ustanovi.<br />
(3) Na maloletnicite vo istra`en pritvor mora da im se priznaat<br />
site prava i garancii koi gi pru`aat Standardnite minimalni<br />
pravila za postapuvawe so zatvorenicite koi gi usvoile Obedinetite<br />
nacii.<br />
(4) Pritvorenite maloletnici za vreme na istragata treba da se<br />
smestat odvoeno od vozrasnite vo posebi ili odvo-eni delovi na ustanovata<br />
vo koja se nao|aat i vozrasnite zatvorenici.<br />
(5) Dodeka se nao|aat vo zatvorekata ustanova na maloletnicite<br />
treba da im se uka`e gri`a, za{tita i seta potrebna pomo{, socijalna,<br />
obrazovna, stru~na, psiholo{ka, medicinska i telesna koja bi mo`ela<br />
da im zatreba so ogled na vozrasta, polot i karakterot.<br />
Komentar:<br />
Ne smee da se potceni opasnosta od "kriminalna zaraza" na koja<br />
se izlo`eni maloletnicite vo istra`niot zatvor. Ottamu e va`no da<br />
se naglasi nu`nosta na alternativnite merki. Pravej}i go tokmu toa,<br />
Praviloto 13. (1) go pottiknuva pronao|aweto na novi progresivni merki<br />
so koi vo interes na dobroto na maloletnikot bi se zamenil pritvorot.<br />
197
Na maloletnicite vo istra`niot pritvor mora da im se priznaat<br />
site prava koi gi pru`aat Standardnite minimalni pravila za postapuvawe<br />
so zatvorenicite, kako i Megunarodniot pakt za gra|anski i<br />
politi~ki prava, a posebno ~l. 9 t. 2 (b) i ~l. 10 t. 3.<br />
Praviloto 13. (4) ne gi spre~uva dr`avite ~lenki da prezemaat i<br />
drugi merki protiv negativnite vlijania protiv vozrasnite prestapnici,<br />
barem tolku efikasni kako i merkite spomnati vo Praviloto.<br />
Najbrojni se raznite oblici na pomo{ koi bi mo`ele da zatrebaat<br />
kako bi se iska`alo vnimanie posveteno na {irokiot opseg na<br />
posebnite potrebi na maloletnite zatvorenici (na primer, ma`i i<br />
`eni, zavisnici od drogi, alkoholi~ari, du{evno zaboleni maloletnici,<br />
mladi lica koi stradat od du{evni traumi, itn.).<br />
Razli~nite telseni i psihi~ki karaktersistiki na mladite zatvorenici<br />
mo`at da go opravdaat sproveduvaweto na klasifikacija vrz<br />
osnova na koja nekoi od niv se smestuvaat oddelno za vreme na istragata,<br />
so {to se spre~uva viktimizacijata i im se pru`a prikladna pomo{.<br />
[etiot kongres na Obedinetite nacii vrz osnova na prevencijata<br />
na kriminalitetot i tretmanot na prestapnicite vo rezolucijata<br />
4 za standardite na maloletni~koto pravosudstvo naveduva deka<br />
Pravilata, me|u drugoto, bi trebalo da go odr`uvaat osnovnoto na~elo<br />
koe veli deka merkite na pritvor pred istragata bi trebalo da se<br />
primenuvaat samo vo krajna nu`da, potoa deka maloletnicite ne bi<br />
smeele da se dr`at vo okolnosti vo koi se izlo`eni na negativni<br />
vlijania na vozrasnite zatvorenici, i deka sekoga{ treba da se vodi<br />
gri`a za potrebite vo soglasnost so nivniot stepen na razvoj.<br />
198<br />
III DEL<br />
ODLUKA I PRESUDA<br />
14. NADLE@NO TELO ZA DONESUVAWE PRESUDA<br />
14. Ako sudskata postapka protiv maloletniot prestap-nik ne e<br />
zaprena (vrz osnova na Praviloto 11), negoviot slu~aj mora da go prezeme<br />
nadle`no telo (sud, komisija, sovet, itn.) vo soglasnost so principite<br />
na pravedno i ~esno sudewe.<br />
(2) Sudskite postapki mora da se vodat taka {to }e pridonesuvaat<br />
na interesite na maloletnicite so polno razbirawe {to na<br />
maloletnikot }e mu ovozmo`i aktivno u~estvo vo postapkata i slobodno<br />
iznesuvawe na stavovi.<br />
Komentar:<br />
Ne e lesno da se postavi definicija na nadle`noto telo ili lice<br />
koja bi gi opredelila univerzalnite obele`ja na avtoritetot za donesuvawe<br />
na presudata. Poimot "nadle`en avtoritet" gi opfa}a licata
koi pretsedavaat so sudovite (poedine~no ili kako ~lenovi na kolektivno<br />
telo), vklu~uvaj}i gi profesionalnite sudii i onie bez pravno<br />
obrazovanie, kako i administrativnite soveti (na primer, vo {kotskiot<br />
i skandinavskiot sistem) ili drugi neformalni op{testveni<br />
slu`bi i slu`bi za re{avawe na sporovi koi imaat sudski karakter.<br />
Telata koi se zanimavaat so maloletnite prestapnici vo sekoj<br />
slu~aj mora da se pridr`uvaat na minimalnite standardi koi se primenuvaat<br />
gotovo univerzalno na sekoj obvinet protiv kogo se vodi postapka.<br />
Vo soglasnost so zakonskata postapka, poimot "~esno i pravedno<br />
sudewe" gi vklu~uva temelnite garancii kako {to se prezumcijata na<br />
nevinost, priveduvawe i ispituvawe na svedoci, javno iznesuvawe na<br />
odbranata, pravo na odbrana so mol~ewe, pravo na zavr{en zbor, pri<br />
soslu{uvaweto, pravo na `alba, itn. (v. Pravilo 7. (1).<br />
15. PRAVEN ZASTAPNIK, RODITELI I STARATELI<br />
(1) Vo tekot na sudskata postapka maloletnikot ima pravo na<br />
praven sovetnik ili na slobodna pravna pomo{, vo zemjite kade {to<br />
postoi zakonska odredba za takva pomo{.<br />
(2) Na roditelite ili staratelite mora da im se dozvoli u~estvuvawe<br />
vo sudskata postapka, a nadle`noto telo mo`e da pobara vo<br />
interes na maloletnikot da bidat soslu{ani. Me|utoa, nadle`noto<br />
telo mo`e i da im ja uskrati dozvolata za prisustvuvawe na sudskata<br />
postapka ako postojat pri~ini za pretpostavkata deka takvata odluka<br />
e vo interes na maloletnikot.<br />
Komentar:<br />
Praviloto 15. (1) koristi sli~na terminologija kako i praviloto<br />
93 od Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite.<br />
Dodeka pravniot zastapnik i slobodnata pravna pomo{ se nu-<br />
`ni za da na maloletnicite im se obezbedat zakonskite prava, pravoto<br />
na roditelite ili staratelite da u~estvuvaat vo postapkata treba,<br />
kako {to e ka`ano vo Praviloto 15. (2), da se posmatra kako op{ta<br />
psiholo{ka i emocionalna pomo{ na maloletnikot, ~ie zna~ewe se<br />
zgolemuva vo tekot na sudskata postapka. Donesuvaweto na soodvetna<br />
presuda osobeno mo`e da mu odgovara na sorabotkata na pravniot<br />
zastapnik na maloletnikot (ili na nekoe drugo lice vo koe maloletnikot<br />
mo`e da ima doverba). Me|utoa taa prednost mo`e da se izgubi<br />
ako prisustvoto na roditelite ili staratelite na soslu{uvaweto<br />
predizvika negativen efekt, na primer, ako odrazuva negativen stav<br />
sprema maloletnikot; ottamu mora da postoi mo`nost za zabrana na<br />
nivnoto prisustvo vo sudskata postapka.<br />
199
200<br />
16. IZVE[TAJ NA SOCIJALNITE SLU@BI<br />
(1) Vo site slu~ai, so isklu~ok na polesni prestapi, nadle`niot<br />
organ pred da donese odluka od koja }e zavisi presudata, mora temelno<br />
da se ispita potekloto i okolnostite vo koi maloletnikot `iveel ili<br />
uslovite vo koi e storen prestapot, za da se ovozmo`i izrekuvawe na<br />
razumna i objektivna presuda.<br />
Komentar:<br />
Izve{taite na socijalnite slu`bi se nu`ni vo najgolemiot broj<br />
sudski postapki koi se vodat protiv maloletnikot. Nadle`noto telo<br />
treba da bide informirano za va`nite okolnosti koi se odnesuvaat na<br />
maloletnikot, kako {to se socijalnoto i semajnoto poteklo, {koluvaweto,<br />
iskustvata vo obrazovanieto itn. Za taa cel nekoi pravosudni<br />
sitemi koristat specijalni slu`bi i personal koi se vo tesna vrska so<br />
so sudot ili so sudskiot sovet. I drugiot personal, vklu~uvaj}i gi slu-<br />
`benicite koi se zanimavaat so uslovno otpu{tawe na zatvore-nicite,<br />
mo`e da ima ista cel. Praviloto ottamu bara soodvetnite socijalni<br />
slu`bi da sproveduvaat kompetentni istra`uvawa i da podnesuvaat<br />
stru~ni izve{tai za nivnite rezultati.<br />
17. NA^ELA KON KOI TREBA DA SE PRIDR@UVA PRI<br />
ODLU^UVAWETO I PRESUDATA<br />
(1) Pri donesuvawe na odlukata nadle`noto telo treba da vnimava<br />
na slednive principi:<br />
a) merkite {to se prezemaat sekoga{ mora da bidat pro-porcionalni,<br />
ne samo na okolnostite i te`inata na presta-pot, tuku i na<br />
okolnostite i potrebite na maloletnikot, i na potrebite na op{testvenata<br />
zaednica;<br />
b) ograni~uvawe na li~nite slobodi na maloletnicite mo`e da<br />
se prezeme duri po vnimatelno razgleduvawe i mora da bide svedeno na<br />
najmala mera;<br />
c) merkite na li{uvawe od sloboda ne smeat da se prime-nuvaat<br />
osven ako maloletnikot e osuden zaradi seriozen prestap, vklu~uvaj}i<br />
go i nasilstvoto sprema drugo lice, ili zaradi drugi za~esteni seriozni<br />
prestapi, iako ne postoi nekoja druga prikladna kazna.<br />
d) dobroto na maloletnikot mora da bide re{ava~ki faktor vo<br />
razgleduvaweto na negoviot slu~aj.<br />
(2) Smrtna kazna ne sme da se izre~e nitu za eden zlostor storen<br />
od strana na maloletnik;<br />
(3) Maloletnicite ne smeat da bidat telesno kaznuvani.<br />
(4) Nadle`noto telo mora vo sekoj moment da bide ovlas-teno da<br />
ja prekine sudskata postapka.
Komentar:<br />
Glavnata te{kotija kaj definiraweto na navedenite nasoki za<br />
osuduvawe na mladite lica proizleguva od faktot deka postojat nere-<br />
{eni protivre~nosti od filozofski karakter, kako {to se slednive:<br />
a) raehabilitacija nasproti zaslu`enata kazna;<br />
b) pomo{ nasproti represija i kaznuvawe;<br />
c) kazna spored karakterot na sekoj poedine~en slu~aj, nasproti<br />
kazna vo interes na za{titata na op{testvoto voop{to;<br />
d) op{to zastra{uvawe nasproti individaualnoto onesposobuvawe.<br />
Protivre~nosta me|u ovie pristapi e poizrazena koga se vo pra-<br />
{awe maloletnici odo{to vo slu~aite na vozrasnite prestapnici. So<br />
raznovrsnosta na kaznite koi gi karakteriziraat slu~aite na maloletnicite<br />
ovie alternativi kompleksno se isprepletuvaat.<br />
Ne e funkcija na Standardnite minimalni pravila za upravuvawe<br />
so maloletni~kiot pravosuden sistem da gi propi{uva prestapite<br />
koi treba da gi sledi, tuku da vostanovat koi od niv najpove}e e soglasen<br />
so me|usebno prifatenite principi. Ottamu bitnite elementi<br />
navedeni vo praviloto 17. (1), a osobeno vo t. a) i s), glavno treba da se<br />
sfatat kako prakti~ni nasoki koi bi trebalo da ja osiguraat zaedni~kata<br />
pojdovna to~ka; ako telata na koi toa se odnesuva se gri`at za niv<br />
(v. isto taka Pravilo 5), bi mo`ela zna~itelno da pridonese kon<br />
za{titata na osnovnite prava, a posebno pravata na li~en razvoj i<br />
obrazovanie.<br />
Praviloto 17. (1) b) zboruva za toa deka isklu~itelno kaznenite<br />
pristapi ne se prikladni. Dodeka vo slu~aite na vozrasni prestapnici,<br />
a mo`ebi i vo nekoi slu~ai na maloletni~ki kriminalitet, na<br />
zaslu`enata kazna i na represivnite sankcii mo`e da im se priznae<br />
zna~ajna vrednost, vo slu~aite na maloletni~ki prestapi, takvite sfa-<br />
}awa bi trebalo da se nadvladeat vo interes na dobroto i idninata na<br />
mladite lica.<br />
Vo soglasnost so rezolucijata 8 od {estiot kongres na Obedinetite<br />
nacii Praviloto 17. (1). b) ja pottiknuva primenata na alternativite<br />
na zatvorskata kazna do najvisok stepen, imaj}i ja na um potrebata<br />
da se zadovolat specifi~nite barawa na mladite. Za toa bi trebalo vo<br />
celost da se koristi {irokiot spektar na postoe~kite alternativni<br />
sankcii, a istovremeno da se razvivaat novi, so vnima-nie na javnata<br />
sigurnost. Najpove}e treba da se primenuva i uslovni kazni kako uslovni<br />
osudi, odredbi na sudskite soveti i ostanati odluki.<br />
Pravilot 17. (1). s) soodvetstvuva so eden od vode~kite principi<br />
vo rezolucijara 4 od {estiot kongres, za{to gi izbegnuva zatvorskite<br />
kazni za maloletnici, osven ako ne postoi nekakvo drugo primerno re-<br />
{enie za za{tita na javniot red i sigurnosta.<br />
Odredbata na Praviloto 17. (2) koja zabranuva izrekuvawe na<br />
201
smrtna kazna, e vo soglasnost so ~l. 6 t. 5 od Me|unariodniot pakt za<br />
gra|anski i politi~ki prava. Odredbata protiv telesnoto kaznuvawe<br />
mu odgovara na ~l. 7 na Megunarodniot pakt za gra|anski i politi~ki<br />
prava, potoa na Deklaracijata za za{tita na site lica od ma~ewe i<br />
drugi svitrepi, nehumani ili poni`uva~ki postapuvawa i kaznuvawa i<br />
na Nacrt konvencijata za pravata na deteto.<br />
Pravoto na zapirawe na sudskata postapka vo bilo koj moment<br />
(Pravilo 17. (4)) e karakteristika svojstvena za slu~aite na maloletni<br />
prestapnici, za razlika od vozrasnite. Vo sekoj moment nadle`noto<br />
telo mo`e da se zapoznae so okolnostite poradi koi celosniot prekin<br />
na sudskata postapka bi prestavuvalo najdobro re{enie.<br />
202<br />
18. FORMI NA SUDSKI ODLUKI<br />
(1) Na nadle`niot organ mora da mu bide na raspolagawe {irok<br />
spektar na raznovidni sudski odluki koi }e mu ovozmo`at fleksibilnost<br />
po donesuvaweto na presudata, za vo najgolema mera da se izbegne<br />
primenata na zatvorskite kazni. Takvite alternativi, od koi<br />
nekoi mo`at i da se kombiniraat, vklu~uvaat:<br />
a) nalog za gri`a, naso~uvawe i nadzor nad prestapni-kot;<br />
b) uslovno osloboduvawe;<br />
c) odredbi za aktivnostite na op{testvenite slu`bi;<br />
d) pari~na kazna, kompenzacija i nadomest na {teta;<br />
e) odredbi za vidot na tretmanot sprema prestapnicite;<br />
f) odredbi za vidovite na tretmanot sprema prestapnikot;<br />
g) odredbi koi se odnesuvaat na idnata gri`a, `ivotnata sredina<br />
ili nekoja vospitna metoda;<br />
h) drugi va`ni odredbi.<br />
(2) nieden maloletnik ne smee da bide odvoen od rodi-telskiot<br />
nadzor, delumen ili celosen, osven ako okolnostite na negoviot slu~aj<br />
ne ja pravat taa merka nu`na.<br />
Komentar:<br />
Praviloto 18. (1) se obiduva da specificira nekoi od va`nite<br />
prakti~ni sankcii koi se poka`ale uspe{ni vo razli~ni zakonski sistemi.<br />
Vo celost, tie pretstavuvaat vredno razmisluvawe koe zaslu-<br />
`uva podr{ka i natamo{en razvoj. Praviloto ne gi specificira barawata<br />
po pra{aweto na personalot, zaradi nivniot mo`en nedostig vo<br />
poedini reoni; vo tie regioni mo`e da se napravi obid so voveduvawe<br />
ili razvivawe na merki koi baraat pomal broj slu`benici.<br />
Na primerite izneseni vo Praviloto 18. (1) pred se im e zaedni~ko<br />
potpiraweto i obra}aweto na zaednicata i na efikasnata primena<br />
na alternativnite merki. Takvoto potpirawe na zaednicata pri<br />
odreduvaweto na kaznenite merki e tradicionalna metoda koja ima
mnogu aspekti. Vrz taa osnova bi trebalo da se pottiknuvaat relevantnite<br />
vlasti da ja koristat mo`nosta na op{testvenite slu`bi.<br />
Praviloto 18 (2) uka`uva na va`nosta na semejstvoto koe spored<br />
~l. 10 t. 1 od Me|unarodnata konvencija za ekonomski, socijalni i kulturni<br />
prava, pretstavuva "prirodna i osnovnaa zbirna edinica na<br />
op{testvoto". Vo ramkite na semejstvoto roditelite imaat ne samo<br />
pravo tuku i odgovornost za gri`a i nadzor nad sopstvenite deca.<br />
Ottamu, Praviloto 18. (2) insistira merkata na oddeluvawe na decata<br />
od nivnite roditeli da se primenuva isklu~itelno vo krajna nu`da.<br />
Taa mo`e da se primeni samo koga karakterot na slu~ajot jasno go<br />
opravduva toj seriozen ~ekor (na primer, vo slu~aj na zlostavuvawe na<br />
deca).<br />
19. NAJMALA PRIMENA NA ZATVORSKA KAZNA<br />
(1) Smestuvaweto na maloletnikot vo zatvorska ustanova mora<br />
sekoga{ da bide krajno sredstvo i smee da se primenuva vo najkratok<br />
potreben vremenski period.<br />
Komentar:<br />
Progresivnata kriminologija sovetuva primena na vonzavodski<br />
namesto na zatvorski merki. Vo pogled na uspe{nosta na zatvorskite<br />
kazni vo sporedba so vonzavodskite merki zabele`ana e mala ili nikakva<br />
razlika. Mnogu negativni vlijanija vrz poedinecot, izgledaat<br />
neizbe`ni kaj smestuvaweto vo zatvorska ustanova, ne mo`at da se<br />
nadvladeat so tretmanot. Toa e osobeno slu~aj kaj maloletnicite koi<br />
se mnogu ~uvstvitelni na negativnite vlijanija. Zgora na toa, negativnite<br />
efekti se javuvaat ne samo zaradi gubitokot na slobodata, tuku i<br />
zaradi izdvojuvaweto od voobi~aenata op{testvena sredina, sigurno<br />
mnogu ponaglaseno kaj maloletnicite odo{to kaj vozrasnite zaradi<br />
raniot stepen na razvoj vo koj se nao|aat.<br />
Celta na Praviloto 19 e smaluvawe na primenata na zatvorskata<br />
kazna od dva aspekti: vo pogled na koli~inata ("krajno sredstvo") i<br />
vremeto ("najmal potreben period"). Ova odrazuva edno od osnovnite<br />
principi na rezolucijata 4 od {estiot kongres na Obedinetite nacii:<br />
maloletnikot ne smee da bide zatvoren osven ako ne postojat drugi<br />
soodvetni re{enija. Ottamu, Praviloto apelira do vladite ako maloletnikot<br />
ve}e mora da bide zatvoren, gubeweto na slobodata da bide<br />
svedeno na najmala mera, so posebni odredbi za uslovite na smestuvaweto<br />
i imaj}i gi na um razlikite na tipovite na prestapnici, prestapite<br />
i zatvorskite ustanovi. Vsu{nost, na ustanovite od "otvoren<br />
vid" treba da im se dade prednost pred onie od "zatvoren vid". Natamu,<br />
sekoe olesnuvawe bi trebalo da bide od korektiven i vospiten, a ne od<br />
zatvorski karakter.<br />
203
20. IZBEGNUVAWE NA NEPOTREBNO VOSPITUVAWE<br />
(1) Sekoj slu~aj mora od po~etokot da se obrabotuva ekspeditivno,<br />
bez nikakvo odlagawe.<br />
Komentar:<br />
To~noto izvr{uvawe na formalnite proceduri e glavna zada~a<br />
vo slu~aite na maloletni~kata delinkvencija. Vo sprotivno se doveduvaat<br />
vo pra{awe pozitivnite efekti koi bi mo`ele da proizlezat<br />
vrz osnova na postapkite i odlukite. Soglasno vremeto {to pominuva,<br />
na maloletnikot }e mu bide se pote{ko, mo`ebi i nevozmo`no, da gi<br />
povrzuva postapkata i odlukite so storeniot prestap od intelektualno<br />
i psiholo{ko gledi{te.<br />
204<br />
21. DOSIE<br />
(1) Dosieto na maloeltniot prestapnik mora da bide strogo doverlivo<br />
i nedostapno na treti lica, pristapot kon taa dokumentacija<br />
mora da se ograni~i na licata direkno vklu~eni vo re{avaweto na slu-<br />
~ajot ili na drugi ovlasteni lica.<br />
(2) Dosieto na maloletniot prestapnik ne smee da se koristi vo<br />
eventualna podocne`na sudska postapka protiv istoto lice kako vozrasen<br />
prestapnik.<br />
Komentar:<br />
Praviloto nastojuva da ja pottikne ramnote`ata me|u protivre-<br />
~nite interesi vo vrska so dosieto: intersesite na policijata, obvinitelstvoto<br />
i drugite tela koi sproveduvaat kontrola, nasproti interesot<br />
na maloletniot prestapnik (v. Pravilo 8). Pod poimot "drugi<br />
ovlasteni lica", me|u drugite, se podrazbiraat i istra`nite sudii.<br />
22. NU@NOST OD PROFESIONALIZAM I OSPOSOBUVAWE<br />
(1) Profesionalnoto obrazovanie, osposobuvawe vo tekot na<br />
slu`bata, kursevi za usovr{uvawe i ostanatite oblici na podu~uvawe<br />
mora da se koristat za postignuvawe i odr`uvawe na potrebnata profesionalna<br />
kompenzacija na personalot koj se zanimava so slu~aite na<br />
maloletni~kata delinkvencija.<br />
(2) Licata vo pravosudniot sistem za maloletnici mora da se<br />
gri`at za razlikite me|u maloletnicite koi doa|aat vo kontakt so<br />
pravosudniot sitem. Mora da se prezemat potreb-nite merki za obezbeduvawe<br />
na ~esno zastapuvawe na `enite i maloletnicite vo slu`bite<br />
na maloletni~koto pravosudstvo.
Komentar:<br />
Nadle`nite tela za donesuvawe na presudata mo`at da bidat<br />
lica so raznovidno obrazovanie i kvalifikacii (sudii bez pravno<br />
obrazovanie - vo Velika Britanija i Irska i vo podra~jata koi se pod<br />
vlijanie na ovoj sistem; pravno obrazovani sudii - vo zemjite vo koi se<br />
primenuva rimskoto pravo, i na podra~jata pod nivno vlijanie; vo<br />
drugi zemji - izbrani ili imenuvani advokati ili pravnici, ~lenovi<br />
na op{testveni soveti itn.). Site tie mora da imaat barem minimum<br />
obrazovanie od oblasta na pravoto, sociologijata, psihologijata,<br />
kriminologijata i od naukite koi se zanimavaat so povedenieto na<br />
~ovekot (bihejvioristi~kite nauki). Toa se smeta isto tolku va`no<br />
kako i organizaciskata specijalizacija i nezavisnost na nadle`nite<br />
tela.<br />
Za socijalnite rabotnici i slu`benicite koi vodat gri`a za<br />
uslovno oslobodenite zatvorenici mo`ebi ne bi bilo primerno da se<br />
bara profesionalna specijalizacija kako preduslov za vr{ewe na<br />
bilo koja funkcija vo sostav na tretmanot na maloletnite prestapnici.<br />
Ottuka profesionalnoto podu~uvawe vo tekot na vr{eweto na<br />
rabotata bi pretstavuvalo minimum na potrebnite kvalifikacii za<br />
ovaa kate-gorija na slu`benici.<br />
Profesionalnite kvalifikacii se biten element vo nastojuvaweto<br />
da se obezbedi nepristrasna i efikasna administracija na<br />
pravosudniot sisatem za maloletnici. Spored toa treba da se usovr{uva<br />
sistemot na vrabotuvawe, unapreduvawe i profesionalno osposobuvawe<br />
na licata i da se snabdat so potrebnite sredstva koi }e im<br />
ovozmo`at uspe{no vra{ewe na doverenite dol`nosti.<br />
Treba da se izbegnuva sekoja politi~ka, socijalna, polova, verska,<br />
kulturna ili bilo koj drug oblik na diskriminacija kaj selekcijata,<br />
vrabotuvaweto i unapreduvaweto na personalot vo maloletni-<br />
~kiot pravosuden sistem, za da se postigne nepristrasnost na administracijata<br />
na toj sistem. Ovaa Preporaka ja donese {estiot kongres.<br />
Ponatamu, {estiot kongres gi povika dr`avite-~lenki da obezbedat<br />
~esen i ramnopraven tretman kako na ~lenovite na personalot vo<br />
krivi~nopravniot sistem i prepora~a prezemawe na posebni merki za<br />
vrabotuvawe, osposobuvawe i olesnuvawe na profesionalnoto napreduvawe<br />
na pripadnicite na personalot vo administracijata na maloletni~kiot<br />
pravosuden sistem.<br />
IV DEL<br />
VONZAVODSKI TRETMAN<br />
23. DELOTVORNO SPROVEDUVAWE NA ODLUKITE<br />
(1) Mora da se donesat soodvetni odredbi za sproveduvawe na<br />
odlukite na nadle`nite tela kako {to e re~eno vo Pra-vilo 14 (1) od<br />
205
strana na ist ili drug organ ako okolnostite toa go baraat.<br />
(2) Takvite odredbi vo sebe mora da go vklu~uvaat pravoto na<br />
promena na odlukite ako toa nadle`niot organ go smeta za potrebno,<br />
vnimavaj}i promenata da bide vo soglasnost so na~elata sodr`ani vo<br />
ovie pravila.<br />
Komentar:<br />
Odlukite vo slu~aite na maloletni~kata delinkvencija imaat<br />
tendencija pove}e odo{to kaj vozrasnite prestapnici, da vliajat na<br />
`ivotot na prestapnikot za dolg period na vreme. Zatoa e va`no nadle`noto<br />
ili nekoe nezavisno telo (sovet za uslovno osloboduvawe,<br />
slu`ba za nadzor nad uslovno otpu{tenite zatvorenici, ustanovite za<br />
socijalni gri`i nad maloletnicite, itn.), so ednakvi kvalifikacii<br />
kako i nadle`noto telo na koe prvobitno mu e doveren slu~ajot, da go<br />
nadzira sproveduvaweto na odlukite. Vo nekoi zemji za taa cel se<br />
imenuvaat sudija za nadzor nad izvr{uvaweto na kaznite.<br />
Sostavot, mo}ta i funkcijata na teloto moraat da bidat fleksibilni;<br />
tie elementi voop{teno se opi{ni vo Praviloto 23 za da se<br />
obezbedi nivnata op{ta prifatlivost.<br />
24. OBEZBEDUVAWE NU@NA POMO[<br />
(1) Treba da se prezemat potrebni ~ekori na maloletnicite vo<br />
site fazi na sudskiot proces da mu se obezbedi nu`na pomo{ vo pogled<br />
na smestuvaweto, obrazovanieto i profesionalnoto osposobuvawe,<br />
vrabotuvawe ili bilo koja druga forma na prakti~na pomo{ za da se<br />
olesni procesot na rehabilitacijata.<br />
Komentar:<br />
Gri`ata za dobroto na maloletnikot ima isklu~itelno zna~ewe.<br />
Zatoa Praviloto 24 ja naglasuva va`nosta na nu`nite olesnuvawa,<br />
uslugite i drugite potrebni vidovi na pomo{ koi mo`at da pridonesat<br />
za interesiet na maloletnikot vo tekot na procesot na rehabilitacijata.<br />
25. VKLU^UVAWE NA DOBROVOLCI I DRUGI OP[TESTVENI<br />
FAKTORI<br />
(1) Dobrovolcite i dobrovolnite organizacii, lokalni-te ustanovi<br />
i drugi op{testveni faktori mora da bidat povikani delotvorno<br />
da pridonesuvaat za reintegracija na maloletnikot vo op{testvoto, i<br />
vo ramkite na mo`nostite, vo semejstvoto.<br />
206
Komentar:<br />
Ova pravilo ja odrazuva potrebata za rehabilitaciskata orientacija<br />
na site aktivnosti vo ramkite na tretmanot na maloletnite<br />
prestapnici. Sorabotkta so zaednicata e nu`na dokolku se saka efikasno<br />
da se sprovedat odlukite na nadle`niot organ. Dobrovol-cite i<br />
dobrovolnite slu`bi doka`ano e deka se vredni, no do sega i nedovolno<br />
iskoristeni potencijali. Vo nekoi slu~ai sorabotkata na biv-<br />
{ite prestapnici (vklu~uvaj}i gi i biv{ite zavisnici od droga) mo-<br />
`at da bidat od golema pomo{.<br />
Praviloto 25 poizleguva od principite navedeni vo Pravilata 1<br />
(1) do 1 (6) i e vo soglasnost so va`nite odredbi na Me|unarodniot<br />
pakt za gra|anski i politi~ki prava.<br />
V DEL<br />
ZATVORSKI TRETMAN<br />
26. CELI NA ZATVORSKIOT TRETMAN<br />
(1) Tretmanot na maloletnicite vo zatvorskite institu-cii ima<br />
za cel obezbeduvawe na gri`a, za{tita, obrazovanie i steknuvawe na<br />
profesionalni ve{tini, za da mo`e da im se pomogne da se vklu~at vo<br />
op{testvoto na konstruktiven i produktiven na~in.<br />
(2) Na maloletnicite vo zatvorite treba da im se pru`i gri`a,<br />
za{tita i seta potrebna pomo{ - socijalna, vospitna, stru~na, psiholo{ka,<br />
medicinska i telesna - koja bi mo`elo da im zatreba so ogled<br />
na vozrasta, polot i obele`jata na li~nosta vo interes na nivniot<br />
pravilen razvoj.<br />
(3) Maloletnicite vo zatvorite treba da bidat smesteni odvoeno<br />
od vozrasnite vo posebni institucii ili posebni delovi na institucijata<br />
vo koja se smesteni i vozrasnite zatvorenici.<br />
(4) Na maloletnite prestapnici treba da im se posveti potrebnoto<br />
vnimanie vo vrska so nivnite li~ni potrebi i problemi. Vo<br />
nikoj slu~aj ne smee da se uskrati gri`ata, za{titata, pomo{ta, tretmanot<br />
i obrazovanieto vo odnos na maloletnicite. Mora da se obezbedi<br />
~esno postapuvawe.<br />
(5) Za dobroto na maloletnicite, roditelite ili stara-telite<br />
moraat da imaat pravo na pristap do niv.<br />
(6) Treba da se odr`uva sorabotka me|u upravite vo poe-dini<br />
oddeli za da na zatvorenite maloletnici im se pru`i soodvetno akademsko<br />
ili stru~no obrazovanie za po otpu{-taweto od zatvorot da ne<br />
go ~uvstvuvaat nivniot nedostig.<br />
Komentar:<br />
Celite na zatvorskiot tretman, navedeni vo pravilata 26 (1) i 26<br />
(2) bi mo`ela da se prifatat vo bilo koj sistem i kultura. Me|utoa<br />
207
toa se u{te ne e sekade postignato, pa ottamu treba da se vlo`at golemi<br />
usilbi vrz toj plan.<br />
Isklu~itelna va`nost za zatvorenicite zavisnici od droga, nasilnicite<br />
i du{evno zabolenite mladi lu|e imaat medicinskata i psiholo{kata<br />
pomo{.<br />
Spre~uvaweto na negativnoto vlijanie na vozrasnite zatvorenici<br />
i gri`ata za dobroto na maloletnikot vo zatvorskiot ambient,<br />
kako {to e navedeno vo Praviloto 26 (3) e vo soglasnost so edno od<br />
temelnite principi na pravilata, {to e istaknato na {estiot kongres<br />
vo rezolucijata 4. Praviloto ne gi spre~uva dr`avite da prezemat i<br />
drugi merki protiv negativnoto vlijanie na vozrasnite zatvorenici,<br />
barem tolku efikasni kolku i merkite spomnati vo Praviloto (v. i<br />
Pravilo 13. (4)).<br />
Praviloto 26. (4) gi iznesuva faktite deka na zatvoreni~kite<br />
obi~no im se posvetuva pomalo vnimanie odo{to na zatvorenicite<br />
kako {to e istaknato na {estiot kongres. Osobeno rezolucijata 9 na<br />
{estiot kongres apelira na ~esen tretman na zatvoreni~kite na site<br />
nivoa na krivi~nopravnota postapka, kako i na posebna gri`a za<br />
nivnite li~ni problemi i potrebi za vreme na traeweto na zatvorskata<br />
kazna. Zgora na toa, ova Pravilo treba isto taka da se razgleduva<br />
vo kontekst na Karaka{kata deklaracija na {estiot kongres koja, me|u<br />
drugoto, bara ramnopraven tretman vo krivi~nopravnata administracija,<br />
vrz osnovite na Deklaracijata za eliminacijata na diskriminacija<br />
sprema `enite i Konvencijata za eliminacija na site oblici<br />
na diskriminacija sprema `enite.<br />
Pravoto na pristapuvawe na zatvoreni~kite (Pravilo 26. (5))<br />
proizleguva od odredbite 7. (4), 10. (1), 15. (2) i 19. (2). Sorabotkata<br />
me|u upravata i poedini oddeli (Pravilo 26. (6)) osobeno e va`na za<br />
izdigawe na nivoto na kvalitetot na zatvorskiot tretman i obrazovanieto.<br />
27. PRIMENA NA STANDARDNITE MINIMALNI PRAVILA ZA<br />
POSTAPUVAWE SO ZATVORENICITE, KOI SE USVOENI OD<br />
OBEDINETITE NACII<br />
(1) Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite<br />
i preporakite koi se odnesuvaat na niv, mora da bidat primenlivi<br />
vo mera kolku {to se va`ni za tretmanot na maloletnite prestapnici<br />
vo zatvorskite institucii, vklu~uvaj}i gi onie pod istraga od<br />
donesuvaweto na presudata.<br />
(2) Treba da se prezemat ~ekori va`nite na~ela posta-veni vo<br />
Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite da<br />
se sproveduvaat prakti~no vo najgolema mera za da se zadovolat razli~nite<br />
potrebi na maloletnicite, spe-cifi~ni za nivnata vozrast,<br />
pol i karakteristiki na li~-nosta.<br />
208
Komentar:<br />
Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite<br />
pretstavuvaat eden od prvite instrumenti od ovoj vid koi se objaveni<br />
od Obedientite nacii. Generalno im e priznaeno globalno vlijanie,<br />
iako se u{te ima zemji vo koi nivnata primena pove}e e rabota na<br />
aspiracija odo{to fakt, Pravilata i natamu imaat va`no vlijanie na<br />
sozdavaweto humani i pravedni upravi na popravnite ustanovi.<br />
Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite<br />
sodr`at nekoi osnovni za{titni merki (smestuvawe, obleka, poplaki<br />
i barawa, kontakt so nadvore{niot svet, hrana medicinska nega,<br />
verska slu`ba, podelba spored vozrasta, odreduvawe na soodveten zatvorski<br />
personal, zatvorska rabota itn.), kako i odredbi koi se odnesuvaat<br />
na kaznuvaweto i disciplinata i sredstva za ograni~uvawe na<br />
dvi`eweto na opasnite zatvorenici. Ne bi bilo primerno pravilata<br />
da se modificiraat spored specifi~nite karakteristiki na zatvorskite<br />
ustanovi za maloletnici vo ramkite na Standardnite minimalni<br />
pravila za maloletni~ko pravo.<br />
Praviloto 27 gi istaknuva nu`nite barawa koi na maloletnicite<br />
vo zatvorite mora da im se zadovolat (Pravilo 27 (1)), i specifi~nite<br />
potrebi so ogled na vozrasta, polot i obele`jata na li~nosta<br />
(Pravilo 27 (2)). Ottamu celta i sodr`inata na Pravilata se me|usebno<br />
povrzani so va`nite odredbi na Standardnite minimalni pravila<br />
za postapuvawe so zatvorenicite.<br />
28. ZA^ESTENI I PRVI BARAWA ZA USLOVEN OTPUST<br />
(1) Nadle`nata vlast treba da gi koristi mo`nostite za usloven<br />
otpust vo najgolema mera i da go odobruva {to e mo`no porano.<br />
(2) Soodvetnoto telo uslovnoto osloboduvawe na malolet-nicte<br />
treba da go pomaga i nadzira, a zaednicata treba da im pru`i polna<br />
podr{ka.<br />
Komentar:<br />
Ovlastuvawe za odobruvawe na usloven otpust mo`e da ima nadle`niot<br />
organ kako {to e navedeno vo Praviloto 14 (1) ili nekoj drug<br />
organ. Vo toj pogled ovde e poprikladno da se koristi terminot "soodveten"<br />
odo{to "nadle`en" organ.<br />
Uslovniot otpust treba da se primenuva namesto celosnoto izdr`uvawe<br />
na kaznata sekoga{ koga toa okolnostite go dozvoluvaat. Ako<br />
dojde do eklatanten zadovoluva~ki napredok vo procesot na rehabilitacijata,<br />
duri i prestapnicite koi vo vreme na zatvaraweto se okarakterizirani<br />
kako opasni mo`at da bidat uslovno otpu{teni na sloboda.<br />
Takov otpust mo`e da bide usloven so zadovolitelno ispolnuvawe<br />
na opredeleni barawa na relevantnite vlasti, specificirani na vremenski<br />
period naveden vo odlukata, na primer, vrz baza na "dobro<br />
209
povedenie" na prestapnikot, u~estvo vo op{testvenite programi,<br />
prestoj vo ustanovi od otvoren vid namesto vo zatvori itn.<br />
Vo slu~aj na uslovno otpu{tawe na prestapnikot od zatvorot,<br />
treba da se osiguri pomo{ i nadzor po pat na probacija ili soodveten<br />
slu`benik (osobeno tamu kade {to probacijata se u{te ne e usvoena<br />
kako metod), i da se pottiknuva op{testvena podr{ka.<br />
210<br />
29. POLUZATVORSKO SMESTUVAWE<br />
(1) Treba da se prezemat ~ekori za organizirawe na poluzatvorski<br />
smestuvawa, sli~no kako ustanovite od otvoren vid, vospitnite<br />
ustanovi, centrite za sekojdnevna obuka i drugi adekvatni na~ini koi<br />
mo`at na maloletnicite da im pomognat vo nivnata uspe{na reintegracija<br />
vo `ivotot.<br />
Komentar:<br />
Va`nosta na gri`ata za prestapnikot i po istekot na zatvorskata<br />
kazna ne smee da se potcenuva. Ova pravilo ja naglasuva potrebata<br />
za organizirawe na cela mre`a na poluzatvorski aran`mani.<br />
Praviloto ja naglasuva i potrebata za {irok raspon na olesnuvawa<br />
i uslugi ~ija cel e zadovoluvawe na razli~nite potrebi na mladite<br />
prestapnici koi se vra}aat vo op{testvoto i obezbeduvawe na konstruktivna<br />
podr{ka, {to e va`en ~ekor kon uspe{nata reintegracija.<br />
VI DEL<br />
ISTRA@UVAWE, PLANIRAWE, DEFINIRAWE I PROCENKA<br />
NA POLITIKATA<br />
30. ISTRA@UVAWETO E TEMEL ZA PLANIRAWE, DEFINIRAWE I<br />
PROCENKA NA POLITIKATA.<br />
(1) Treba da se stori se za organizirawe i sproveduvawe nu`no<br />
istra`uvawe kako temel za efikasno planirawe i definirawe na politikata.<br />
Vo vrska so toa treba da postoi i koordinacija vo koristeweto<br />
na postojnite resursi, vklu~u-vaj}i gi i alternativnite mo`nosti<br />
i podr{kata na zaednicata, prikladna kaj vospostavuvaweto na<br />
specifi~nite metodi ~ija cel e sproveduvawe na nadzor nad postavenite<br />
programi.<br />
(2) Sekako deka treba periodi~no da se analizirat i procenuvat<br />
trendovite, problemite i pri~inite na maloletni~kata delinkvencija<br />
i kriminalitetot, kako i razli~nite specifi~ni potrebi na maloletnicite<br />
vo zatvorot.<br />
(3) Treba da se vospostavi mehanizam na redovno istra`uvawe i<br />
da se soberat i analiziraat podatocite i soznani-jata va`ni za prikladno<br />
formirawe na administracijata, iden razvoj i reforma.
(4) Rasporedot na slu`bite vo administracijata na maloletni~koto<br />
pravosudstvo treba sistematski da se planira i sproveduva kako<br />
integralen del na nacionalnite razvojni procesi.<br />
Komentar:<br />
Koristeweto na istra`uvawata kako temel za kvalitetna politika<br />
vo maloletni~koto pravosudstvo e op{to priznato kako va`no<br />
sred-stvo za da mo`e praktikata da go sledi napredokot vo znaeweto i<br />
postojaniot razvoj i podobruvawe na sistemot na maloletnoto pravosudstvo.<br />
Me|usebnata povrzanost na istra`uvawata i politikata osobeno<br />
e va`no vo maloletni~koto pravosudstvo. Poradi brzite, a ~esto i<br />
dramati~ni promeni vo `ivotniot stil na mladite i oblicite i<br />
dimenziite na maloletni~kiot kriminalitet, na~inot na reagiuraweto<br />
na op{testvoto i pravosudniot sistem na maloletni~kiot kriminalitet<br />
i delinkvencija brzo stanuvaat zastareni i neadekvatni.<br />
Ottamu Praviloto 30 postavuva normi za vklu~uvawe na istra-<br />
`uvawata vo postapka na definirawe na politikata i nejzinoto sproveduvawe<br />
vo pravosudniot sistem za maloletnici. Praviloto osobeno<br />
go svrtuva vnimanieto na potrebata od redovna revizija i procenka na<br />
postoe~kite programi i merki i planiraweto vo po{irok kontekst na<br />
op{tite razvojni celi. Postojanioto sledewe na mladite, tekovite i<br />
problemite na delinkvencijata e preduslov za definirawe na soodvetna<br />
politika i primena na prikladni merki, i na slu`beno i na<br />
neslu`beno nivo. Vo toj kontekst odgovornite slu`bi mora da im gi<br />
olesnat istra`uvawata na nezavisni lica i organi, a bi mo`elo da<br />
bide korisno da se priznat i zemat previd i stavovite na mladite voop{to,<br />
a ne samo na onie koi doa|aat vo sudir so sistemot.<br />
Procersot na planiraweto mora osobeno da go naglasi poefikasniot<br />
i popraveden sistem na pru`awe na nu`ni uslugi. Za taa cel<br />
bi morala da postoi opse`na i redovna procenka na celokupniot spektar<br />
na specifi~ni potrebi i problemi na maloletnicite, i definirawe<br />
na izrazenite prioriteti.<br />
211
212
STANDARDNI MINIMALNI PRAVILA NA OBEDINETITE<br />
NACII ZA VONZAVODSKITE MERKI (TOKISKI PRAVILA)<br />
Usvoeni od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii na<br />
68-to plenarno zasedanie na 14 dekemvri 1990 godina<br />
Naslov na orginalot: United Nations Standard Minimum Rules for Noncustodial<br />
Measures (The Tokyo Rules)<br />
Generalnoto sobranie,<br />
Imaj}i ja predvid Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot<br />
i Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava kako i<br />
drugi me|unarodni instrumenti koi se odnesuvaat na ~ovekovite prava,<br />
Imaj}i gi predvid Standardnite minimalni pravila za postapuvawe<br />
so zatvorenicite usvoeni od strana na Prviot kongres na ON za<br />
prevencija na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite kako i<br />
zna~ajniot pridones na tie pravila za nacionalnite politiki i praktika,<br />
Povikuvaj}i se na rezolucijata br. 8 na {estiot kongres na ON<br />
za prevencija na kriminlitetot i postapuvawe so prestapnicite koja<br />
se odnesuva na alternativite na zatvorot,<br />
Povikuvaj}i se, isto taka, na rezolucijata br. 16 na Sedmiot kongres<br />
na ON za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite<br />
za namaluvawe na zatvorskata populacija, alternativite na<br />
zatvorot, i socijalnata integracija na zatvorenicite,<br />
Povikuvaj}i se natamu na delot XI od rezolucijata na Ekonomskosocijalniot<br />
sovet 1986/10 od 21. 05. 1986 na alternativite na zatvorot<br />
so koja od generalniot sekretar se pobara da podgotvi izve{taj za<br />
alternativite na zatvorot za Osmiot kongres na ON za prevencija na<br />
kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite i da go prou~i pra{-<br />
aweto so poseben osvrt na formulacijata na osnovnite principi vo<br />
ovaa oblast so pomo{ na instituciite na ON za preven-cija na kriminalitetot<br />
i postapuvawe so prestapnicite,<br />
Uva`uvaj}i ja potrebata za razvoj na lokalniot, nacionalniot,<br />
regionalniot i me|unarodniot pristap i strategii na poleto na<br />
voninstitucionalniot tretman na storitelite i potrebata da se formuliraat<br />
minimum standardni pravila kako {to e naglaseno vo delot<br />
od izve{tajot na Komitetot za prevencija i kontrola na kriminalitetot<br />
na negovata ~etvrta sesija koj se odnesuva na metodite i merkite<br />
koi bi bile najefikasni vo prevencijata na kriminalitetot i podobruvawe<br />
na tretmanot na storitelite,<br />
213
Ubedeni deka alternativite na zatvorot }e bidat poefikasni<br />
sredstva vo tretmanot na osudenicite vo ramkite na zaednicata so polezni<br />
posledici i za osudenikot i za zaednicata,<br />
Svesni deka ograni~uvaweto na slobodata e opravdano samo od<br />
aspekt na javnata bezbednost, prevencijata na kriminalitetot, pravednata<br />
retribucija i potkopuvaweto na kriminalitetot i deka celta na<br />
krivi~noto pravosudstvo e reintegracija na storitelot vo op{testvoto,<br />
Naglasuvaj}i go faktot na zgolemuvawe na zatvorskata populacija<br />
i prenatrupanosta na zatvorite vo mnogu zemji koj e osnoven faktor<br />
{to sozdava te{kotii za pravilna primena na Standardnite<br />
minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite,<br />
Istaknuvaj}i po~it za rabotata ostvarena od strana na Komitetot<br />
za prevencija i kontrola na kriminalitetot kako i od strana na<br />
me|uregionalniot podgotvitelen sostanok za Osmiot kongres na ON za<br />
prevencija i na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite na<br />
tema Kriminalnata politika vo relacija so problemite na zatvorot,<br />
drugite kazni i alternativni merki i od strana na regionalniot<br />
podgotvitelen sostanok za Osmiot kongres,<br />
Izrazuvaj}i blagodarnost do ON - Institut za Azija i Dale~niot<br />
istok za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite<br />
za ostvarenata rabota vo razvojot na standardnite minimalni<br />
pravila za vonzavodskite merki kako i za razli~nite me|uvladini i<br />
nevladini organizacii koi se vklu~eni, osobeno, Me|unarodnata fondacija<br />
za penalni i penintencijarni pra{awa za nejziniot pridones vo<br />
podgotvitelnata rabota,<br />
1. Gi usvojuva Standardnite minimalni pravila na ON za vonzavodskite<br />
merki koi se sodr`ani vo aneksot na ovaa rezolucija i gi<br />
odobruva preporakite na Komitetot za prevencija i kontrola na kriminaliteot<br />
ovie pravila da bidat poznati kako Tokiski pravila;<br />
2. Gi prepora~uva Tokiskite pravila za primena na nacio-nalno,<br />
regionalno i me|uregionalno primenuvawe zemaj}i gi predvid politi~kite,<br />
ekonomskite, socijalnite i kulturnite uslovi i tradicii na<br />
ovie zemji;<br />
3. Gi povikuva dr`avite-~lenki da gi primenat Tokiskite<br />
pravila vo ramkite na nivnata politika i praktika;<br />
4. Gi povikuva dr`avite - ~lenki da gi poso~at Tokiskite pravila<br />
osobeno na slu`benite lica ovlasteni za primena na zakonot,<br />
obvinitelite, sudiite, advokatite, `rtvite, osudenicite, socijalnite<br />
slu`benici i nevladinite organizacii vklu~eni vo primenata na<br />
vonzavodskite merki kako i ~lenovi na izvr{nata vlast, zakonodavnata<br />
vlast i op{tata javnost;<br />
5. Bara od dr`avite-~lenki da izvestuvaat za primenuvaweto na<br />
Tokiskite pravila na period od pet godini, po~nuvaj}i od 1994 godina;<br />
6. Gi povikuva regionalnite komisii, instituciite na ON za<br />
214
prevencija na kriminalitetot i tretman na storitelite, specijaliziranite<br />
agenicii i drugi tela vo ramkite na sistemot na ON, drugi<br />
me|uvladini organizacii koi se zainteresirani i nevladini organizacii<br />
koi imaat konsultatitven status vo Ekonomsko-socijalniot<br />
sovet da bidat aktivno involvirani vo Tokiskite pravila;<br />
7. Go povikuva Komitetot za prevencija i kontrola na kriminalitetot<br />
da ja sledi, kako prioritetno pra{awe, primenata na ovaa rezolucija;<br />
8. Bara od generalniot sekretar da gi prevzeme neophodnite<br />
~ekori za podgotvka na komentarot na Tokiskite pravila, koj treba da<br />
bide podnesen do Komitetot za prevencija i kotrola na kriminaliteotot<br />
na negovoto 12-to zasedanie za odobruvawe i natamo{no {irewe,<br />
obrnuvaj}i posebno vnimanie na pravnite sredstva za za{tita, primnuvaweto<br />
na pravilata i razvojot na sli~ni napatstvija na regionalno<br />
nivo;<br />
9. Gi pokanuva institutite na ON za prevencija na kriminalitetot<br />
i postapuvawe so prestapnicite da mu pomognat na generalniot<br />
sekretar za ostvaruvawe na taa cel;<br />
10. Gi pottiknuva me|uvladinite i nevladinite organizacii i<br />
drugite zainteresirani tela da ostanat aktivno involvirani vo ovaa<br />
inicijativa;<br />
11. Bara od generalniot sekretar da prezeme ~ekori, kako {to e<br />
soodvetno, za da se obezbedi naj{iroka mo`na diseminacija na Tokiskite<br />
pravila, vklu~itelno nivna transmisija do vladite, zainteresiranite<br />
me|uvladini i nevladini organizacii i drugite zainteresirani<br />
subjekti;<br />
12. Isto taka, bara od generalniot sekretar na sekoi pet godini<br />
da podgotvuva izve{taj za primenata na Tokiskite pravila koj treba da<br />
se dostavi do Komitetot za prevencija i kontrola na kriminalitetot;<br />
13. Natamu, od Generalniot sekretar se bara da im asistira na<br />
dr`avite - ~lenki, na nivno barawe, vo pogled na primenata na Tokiskite<br />
pravila I redovno da go izvestuva Komitetot za prevencija I<br />
kontrola na kriminalitetot;<br />
14. Bara ovaa rezolucija I tekstot od aneksot da bidat poso~eni<br />
do site tela na ON na koi se odnesuva i da bide vklu~en vo slednata<br />
edicija na publikacijata na ON pod naslov: ^ovekovi prava: kompilacija<br />
na me|unarodni instrumenti.<br />
215
P R I L O G<br />
MINIMALNI STANDARDNI PRAVILA NA OBEDINETITE<br />
NACII ZA VONZAVODSKITE MERKI (TOKISKI PRAVILA)<br />
216<br />
OP[TI PRINCIPI<br />
I. Fundametalni celi<br />
1.1. Ovie standardni minimalni pravila obezbeduvaat zbir na nekoi<br />
bazi~ni principi za promoviraweto na upotrebata na vonzavodskite<br />
merki kako i minimum za{tita za licata vrz koi se primenuvaat<br />
alternativnite merki.<br />
1.2. Pravilata imaat za cel da go promoviraat pogolemiot anga`man<br />
na zaednicata vo ostvaruvaweto na krivi~nata pravda osobeno vo<br />
tretmanot na storitelite kako i promocija na ~ustvoto na odgovornost<br />
sprema op{testvoto kaj storitelite.<br />
1.3. Pravilata }e se primenuvaat zemaj}i gi predvid politi~kite,<br />
ekonomskite, socijalnite i kulturnite uslovi na sekoja zemja<br />
posebno, kako i celite na nivniot sistem na kaznenoto zakonodavstvo.<br />
1.4. Pri primenata na pravilata, dr`avite-~lenki treba da obezbedat<br />
soodvetna ramnote`a me|u pravata na individualnite storiteli,<br />
pravata na `rtvite, i gri`ata na op{testvoto za javnata bezbednost i<br />
prevencijata na kriminalitetot.<br />
1.5. Dr`avite-~lenki treba da razvijat vonzavodski merki vo<br />
ramkite na nivniot praven sistem za da obezbedat i drugi alternativi<br />
so {to }e ja namalat upotrebata na zatvorot i }e ja raconaliziraat<br />
politikata na krivi~nata pravda zemaj}i go predvid ostvaruvaweto na<br />
~ovekovite prava, barawata za socijalna pravda i potrebite za resocijalizacija<br />
na storitelite.<br />
Obemot na nezatvorskite merki<br />
2.1. Relevantnite odredbi za ovie pravila }e se primenuvaat vo<br />
odnos na site lica koi se obvineti, koi se sudat ili vrz izvr{uvaweto<br />
na presuda, vo site fazi na ostvaruvaweto na krivi~nata pravda. Za da<br />
se ostvarat celite na ovie pravila, site ovie lice }e se imanuvaat<br />
kako "storiteli" nezavisno od toa dali tie se osomni~eni, obvineti<br />
ili osudeni.<br />
2.2. Pravilata }e se primenuvaat bez diskriminacija vrz osnova<br />
na rasa, boja, pol, vozrast, jazik, religija, politi~ka ili druga opredelba,<br />
nacionalno i socijalno poteklo, sopstvenost, ra|awe ili drug<br />
status.<br />
2.3. So cel da se obezbedi pogolema fleksibilnost koja }e bide<br />
konzistentna so prirodata i te`inata na deloto, so zemawe predvid na<br />
li~nosta i razvojot na storitelot i so zemawe vo vid na potrebata od<br />
za{tita na op{testvoto kako i potrebata od izbegnuvawe na nepotreb-
nata upotreba na zatvorot, sistemot na krivi~nata pravda treba da<br />
obezbedi {irok spektar na vonzavodski merki, kako vo fazata pred<br />
sudeweto taka i po izdr`uvaweto na kaznata. Brojot i vidot na zatvorskite<br />
merki treba da bidat opredeleni na takov na~in koj }e ovozmo`uva<br />
zatvorskoto kaznuvawe da ostane kako mo`nost.<br />
2.4. Razvojot na novite vonzavodski merki treba da bide pottiknuvan<br />
i sleden, a nivnata upotreba postojano vrednuvana.<br />
2.5. Treba da se analizira i odnesuvaweto na zaednicata sprema<br />
storitelite izbegnuvaj}i, kolku {to e toa mo`no, sveduvawe na formalna<br />
postapka i sudewe od strana na sud, vo soglasnost so vladeeweto<br />
na pravoto i sredstva za pravna za{tita.<br />
2.6. Vonzavodskite merki treba da se upotrebuvaat vo soglasnost<br />
so principite za minimalna intervencija.<br />
2.7. Upotrebata na vonzavodskite merki treba da bide del od dvi-<br />
`eweto kon depenalizacija i dekriminalizacija namesto kon me{awe<br />
ili odlo`uvawe.<br />
Pravna za{tita (garancii)<br />
3. Voveduvaweto, definiraweto i primenata na vonzavodskite<br />
merki }e se opredelat so zakon.<br />
3.2. Izborot na nezatvorskite merki }e se zasnova na procenkata<br />
na utvrednite kriteriumi so po~ituvawe kako na prirodata i te`inata<br />
na deloto taka i na li~nosta, minatoto na storitelot, celite na<br />
kaznuvaweto i pravata na `rtvite.<br />
3.3. Diskrecijata od strana na sudskiot ili drug kompnetenten<br />
nezavisnen organ }e se primenuva vo site fazi na postapkata so obezbeduvawe<br />
na celosna odgovornost i samo vo soglasnost so vladeeweto<br />
na pravoto.<br />
3.4. Za da se primenat vonzavodskite merki koi nametnuvaat<br />
obvrski za storitelot, primeneti pred ili namesto formalma postapka<br />
ili sudewe, potrebna e soglasnost na storitelot.<br />
3.5. Odlukata za nametnuvawe na vonzavodska merka e predmet na<br />
razgleduvawe od strana na sudski ili drug kometenten i nezavisen<br />
organ, po barawe na storitelot.<br />
3.6. Storitelot ima pravo da bara ili da se `ali do sudski ili<br />
drug kompetenten nezavisen organ, za pra{awa koi se odnesuvaat na<br />
negovite individualni prava vo pogled na primenata na vonzavodski<br />
merki.<br />
3.7. Soodvetni sredstva treba da bidat obezbedeni za materijalen<br />
nadomest vo odnos na sekoe nepridr`uvawe kon me|unarodno priznatite<br />
~ovekovi prava.<br />
3.8. Vonzavodskite merki ne smeat da vklu~uvaat medicinski i<br />
drugi psiholo{ki eksperimenti ili nepotreben rizik za mo`na<br />
fizi~ka ili psihi~ka povreda na storitelot.<br />
3.9. Vo tekot na celoto primenuvawe na nezatvorskata merka<br />
217
treba da se po~ituva dostoinstvoto na storitelot.<br />
3.10. Vo tekot na primenata na nezatvorskite merki, ne smeat da<br />
bidat ograni~uvani pravata na storitelot pove}e od kolku {to toa e<br />
opredeleno od strana na kompetenten organ.<br />
3.11. Vo tekot na primenuvaweto na nezatvorskata merka treba da<br />
se po~ituva pravoto na privatnost na storitelot kako i na negovoto<br />
semejstvo.<br />
3.12. Dosieto na storitelot }e se ~uva kako doverlivo i }e bide<br />
nedostapno za treti lica. Pristapot kon dosieto imaat samo licata<br />
koi se direktno zainteresirani vo odnos na dispozicijata na odlukata<br />
za deloto na storitelot i drugi ovlasteni lica.<br />
4. Klauzula za specijalnost<br />
4.1. Ovie pravila }e se tolkuvaat kako specijalni pravila vo<br />
odnos na primenata na Standardnite minimalni pravila za postapuvawe<br />
so zatvorenicite, Standardnite minimalni pravila na Obedinetite<br />
nacii za primena na sudskite postapki sprema maloletnicite<br />
(Pekin{ki pravila), Korpusot na principi za za{tita na site lica od<br />
bilo koja forma na pritvorawe ili li{uvawe od sloboda ili bilo koi<br />
drugi insturmenti za ~ovekovite prava i standardi priznati od strana<br />
na me|unarodnata zaednica a koi se odnesuvaat na tretmanot na storitelite<br />
i za{tita na nivnite osnovni ~ovekovi prava.<br />
II. FAZA NA PRETHODNA POSTAPKA<br />
5. Dispozicija vo fazata na prethodna postapka<br />
5.1. Tamu kade {to e kompatibilno so pravniot sistem, policijata,<br />
obivinitelstvoto ili drugi agencii koi vo svoite nadle`nosti<br />
se zanimavaat so slu~aite na kriminalitet treba da imaat ovlastuvawe<br />
da go oslobodat storitelot dokolku smetaat deka ne e neophodno da<br />
se postapuva po slu~ajot zaradi za{tita na op{testvoto, prevencija na<br />
kriminalitetot ili promocijata na po~ituvawe na pravoto i pravata<br />
na `rtvite. Za odlu~uvaweto za soodvetnosta na osloboduvaweto ili<br />
zapo~nuvawe na sudska postapka, treba da se utvrdat cvrsti i jasni kriteriumi<br />
vo ramkite na pravniot sistem. Za polesnite slu~ai obvinitelot<br />
mo`e da odredi soodvetni vonzavodski merki.<br />
6. Izbegnuvawe na pritvorot vo fazata na prethodna postapka<br />
6.1. Pritvorot vo fazata na prethodnata postapka }e se koristi<br />
kako krajno sredstvo vo krivi~nata postapka, zemaj}i ja predvid istra-<br />
`nata postapka za deloto i za{titata na op{testvoto i `rtvata.<br />
6.2. Alternativite na pritvorot vo fazata na prethodnata postapka<br />
}e se primenuva {to e mo`no porano vo tekot na postapkata.<br />
Pritvorot vo fazata na prethodnata postapka nema da trae podolgo<br />
odo{to e potrebno da se ostvarat celite navedeni vo Praviloto 5. 1 i<br />
218
}e se ostvaruva na human na~in i so po~ituvawe na dostoinstvoto na<br />
lu|eto.<br />
6.3. Storitelot ima pravo da se `ali do sudski ili drug kompetenten<br />
nezavisen organ vo slu~aite koga se primenuva pritvorot vo<br />
fazata na prethodnata postapka.<br />
III. FAZA NA SUDEWE I PRESUDUVAWE<br />
7. Izve{taj za socijalnata sostojba<br />
7.1. Dokolku postoi mo`nosta za prou~uvawe na socijalanta<br />
sostojba, sudot mo`e da pobara izve{taj podgotven od strana na kompetentno,<br />
ovlasteno slu`beno lice ili agencija. Izve{tajot treba da<br />
sodr`i podatoci za socijalnata situacija na storitelot, koi se relevantni<br />
za kriminalnoto odnesuvawe na storitelot. Toj izve{taj, isto<br />
taka, treba da sodr`i i preporaki koi se relevantni za presuduvaweto.<br />
Izve{tajot treba da bide vistinit, objektiven i nepristrasen so jasno<br />
razdeluvawe na sekoe mislewe.<br />
8. Dispozicija na presudata<br />
8.1. Sudot imaj}i na raspolagawe spektar na vonzavodski merki<br />
treba istite da gi zeme predvid pri odlu~uvaweto, zemaj}i gi predvid<br />
potrebite za rehabilitacija na storitelot, za{titata na op{testvoto,<br />
i interesite na `rtvata koja treba da bide konsultirana sekoga{<br />
koga toa e potrebno.<br />
8.2. Sudot vo presuduvaweto mo`e da odlu~i na slednive na~ini:<br />
(a) verbalna sankcija, kako {to e prekor i predupreduvawe;<br />
(b) uslovno osloboduvawe<br />
(c) statusni sankcii;<br />
(d) ekonomski sankici kako {to se pari~ni kazni;<br />
(e) konfiskacija ili eksproprijacija;<br />
(f) restitucija ili kompenzacija za `rtvata;<br />
(g) uslovna osuda;<br />
(h) probacija ili sudsko nadgleduvawe;<br />
(i) rabota za zaednicata;<br />
(j) preporaka za posetuvawe na soodveten centar (slu`ba);<br />
(k) doma{en pritvor;<br />
(l) sekoja druga merka na nezatvorski tretman<br />
(m) kombinacija na gorenavedenite merki.<br />
IV. FAZA PO DONESUVAWETO NA OSUDITELNA PRESUDATA<br />
9. Dispozicija po donesuvawe na osuditelnata presudata<br />
9.1. Kompetenten organ }e ima na raspolagawe {irok spektar na<br />
alternativni merki vo fazata po donesuvaweto na osuditelna presuda<br />
219
so cel da se izbegne institucionaliziraweto i da im se pomogne na<br />
storitelite vo pogled na pobrzata reintegracija vo op{testvoto.<br />
9.2. Dispozicijata po donesuvaweto na osuditelnata presuda<br />
mo`e da vklu~uva:<br />
(a) otsustvo i poblisko smestuvawe;<br />
(b) osloboduvawe za rabota i obrazovanie;<br />
(c) razli~ni oblici na otpust;<br />
(d) remisija<br />
(e) pomiluvawe.<br />
9.3. Odlukata vo dispozicijata po donesuvaweto na osuditelna<br />
presuda, osven vo slu~ai na pomiluvawe, }e bide predmet na razgleduvawe<br />
od strana na sudot ili drug kompetenten, nezavisen organ po barawe<br />
na osudenoto lice.<br />
9.4. Sekoja forma na osloboduvawe od institucija i premin na<br />
nezatvorska programa }e bide razgleduvano vo najranata mo`na faza.<br />
V. PRIMENA NA VONZAVODSKITE MERKI<br />
10. Nadgleduvawe<br />
10.1. Celta na nadgleduvaweto e da se namali mo`nosta za povtorno<br />
izvr{uvawe na kaznivo delo i da se pomogne vo reinte-gracijata<br />
na osudenoto lice vo op{testvoto na na~in koj zna~i minimi-zirawe<br />
na mo`nostite za recidivizam.<br />
10.2. Dokolku vonzavodskata merka vklu~uva nadgleduvawe, istoto<br />
}e bide ostvaruvano od strana na kompetenten organ pod uslovi<br />
opredeleni so zakon.<br />
10.3. Vo ramkite na opredelenata vonzavodska merka, najsoodvetniot<br />
oblik na nadgleduvawe }e bide odreden vo sekoj konkreten slu~aj<br />
so cel da mu se pomogne na osudenoto lice. Nadgleduvaweto i tretmanot<br />
treba periodi~no da bide razgleduvano zaradi nivno prisposobuvawe<br />
na konkretniot slu~aj, kako {to e neophodno.<br />
10.4. Na storitelite, koga toa e potrebno, treba da im se obezbedi<br />
psiholo{ka, socijalna i materijalna pomo{ i mo`nost da gi<br />
zajaknat vrskite so zaednicata i reintegracijata vo op{testvoto.<br />
11. Traewe<br />
11.1. Traeweto na vonzavodskata merka ne smee da go nadmine<br />
periodot utvrden od strana na kompetenten organ vo soglasnost so zakonot.<br />
11.2. Mo`e da bide predvideno primenuvaweto na merkata da se<br />
prekine porano od predvidenoto dokolku storitelot reagiral pozitivno<br />
na istata.<br />
12. Uslovi<br />
12.1. Pri opredeluvaweto uslovi koi treba da bidat ostvareni od<br />
220
strana na storitelot, kompetentniot organ treba da gi zeme predvid<br />
kako potrebite na op{testvoto taka i potrebite i pravata na storitelot<br />
i `rtvata.<br />
12.2. Uslovite koi }e se odredat treba da bidat prakti~no sprovodlivi,<br />
precizni i vo pomal broj, kolku {to toa e mo`no, i }e imaat<br />
za cel da se namali mo`nosta storitelot da stane recidivist i da se<br />
zgolemat {ansite na storitelot za socijalna integracija zemja}i gi<br />
predvid i potrebite na `rtvite.<br />
12.3. Na po~etokot na primenuvaweto na vonzavodskite merki,<br />
storitelot treba da dobie objasnuvawe, vo usna i prismena forma, za<br />
uslovite koi se odnesuvaat na merkata, vklu~itelno i pravata i obvrskite<br />
na storitelot.<br />
12.4. Uslovite mo`at da bidat modificirani od strana na kompetenten<br />
organ vrz osnova na odnapred opredeleni odredbi, vo soglasnost<br />
so napredokot napraven od strana na storitelot.<br />
13. Sproveduvawe na tretmanot<br />
13.1. Vo ramkite na dadenata vonzavodska merka, vo opredeleni<br />
slu~ai, }e bidat primenuvani razli~ni metodi kako {to se metodot na<br />
slu~aj, grupna terapija, rezidencijalni programi i specijaliziran<br />
tretman na razli~ni katetorii na storiteli, so cel da se odgovori na<br />
potrebite na storitelite na {to poefektiven na~in.<br />
13.2. Tretmanot treba da bide sproveduvan od strana na profesionalni<br />
lica koi imaat soodvetni kvalifikacii i prakti~no iskustvo.<br />
13.3. Koga }e se odlu~i deka e neophoden tretman, treba da se<br />
napravat usilbi za da se razbere minatoto na storitelot, negovata li-<br />
~nost, sposobnostite, intelegenicijata, vrednostite i, osobeno, uslovite<br />
koi dovele do izvr{uvaweto na deloto.<br />
13.4. Kompetenten organ mo`e da bide vklu~en vo podr{kata na<br />
zaednicata vo pogled na primenata na vonzavodskite merki.<br />
13.5. Koncentracijata na indiviudalnite slu~ai }e se odr`uva vo<br />
zavisnost od prakti~nosta i mo`nosta da se obezbedi primena na<br />
tretmanot.<br />
13.6. Za sekoj storitel, treba da se vodi evidencija od strana na<br />
kompetenten organ.<br />
14. Disciplina i povreda na uslovite<br />
14.1. Povreda na uslovite koi treba da bidat ispolneti od strana<br />
na storitelot mo`at da rezultiraat so modifikacija ili otpovikuvawe<br />
na vonzavodskata merka.<br />
14.2. Modifikacijata ili otpovikuvaweto na vonzavodskata<br />
merka }e bide napraveno od strana na kompetenten organ; ova treba da<br />
bide napraveno po vnimatelno analizirawe na faktite navedeni kako<br />
od slu`benoto lice zadol`eno za nabquduvawe taka i od strana na<br />
221
storitelot.<br />
14.3. Neuspehot na vonzavodskata merka ne smee avtomatski da<br />
vodi kon opredeluvawe na zatvorska merka.<br />
14.4. Vo slu~aj na modifikacija ili otpovikuvawe na vonzavodskata<br />
merka, kompetenten organ }e se obide da odredi soodvetna zamena<br />
so druga vonzavodska merka. Odreduvaweto na zatvor mo`e da se<br />
nametne vo slu~aj na nesoodvetni alternativni merki.<br />
14.5. Ovlastuvaweto da se uapsi i zatvori storitelot koj e staven<br />
pod nabquduvawe vo slu~ai, koga stanuva zbor za povreda na uslovite<br />
na vonzavodskata merka, }e bide opredeleno so zakon.<br />
14.6. Pri modifikacija ili otpovikuvawe na vonzavodskata<br />
merka, storitelot }e ima pravo na `alba do sudot ili drug kompetenten,<br />
nezavisen organ.<br />
VI. PERSONAL<br />
15. Regrutacija<br />
15.1. Vo regrutacijata na personalot ne smee da se pravi diskriminacija<br />
po osnov na rasa, pol, jazik, religija, politi~ko ili drugo<br />
uveruvawe, nacionalno ili socijalno poteklo, sopstvenost, ra|awe<br />
ili drug status. Politikata na vrabotuvawe treba da ja zeme predvid<br />
nacionalnata politka na afirmativna akcija i da ja reflektira<br />
strukturata na storitelite i potrebata od nabquduvawe na istite.<br />
15.2. Licata koi se opredeleni da gi primenuvaat vonzavodskite<br />
merki treba da bidat li~no sposobni, i, sekoga{ koga toa e mo`no, da<br />
imaat soodvetna profesionalna obuka i prakti~no iskustvo. Sekoga{<br />
treba jasno da bide nazna~eno kakvi kvalifikacii se potrebni.<br />
15.3. Za da se obezbedi i odr`uva nivoto na profesionalna obuka<br />
na personalot, potrebno e da se obezbedi soodveten status, adekvatna<br />
plata i beneficii, vo soglasnost so prirodata na rabotata kako i<br />
mo`nosti za profesionalen razvoj i napreduvawe vo karierata.<br />
16. Obuka na personalot<br />
16.1. Celta na obukata treba da bide personalot da dobie jasna<br />
pretstava za svoite dol`nosti i odgovornost vo pogled na rehabilitacijata<br />
na storitelite, obezbeduvaweto na pravata na storitelite<br />
i za{titata na op{testvoto. Obukata treba, isto taka, da obezbeduva<br />
razbirawe na personalot na potrebata za sorabotka i koordinacija so<br />
soodvetnite agencii.<br />
16.2. Pred da zapo~ne so izvr{uvaweto na svoite zada~i, personalot<br />
treba da dobie obuka koja vo sebe vklu~uva instrukcii za prirodata<br />
na vonzavodskite merki, celite na nabquduvaweto i razli~nite<br />
modaliteti za primenuvawe na vonzavodskite merki.<br />
16.3. Po stapuvaweto na dol`nost, personalot treba da go odr`uva<br />
i podobruva svoeto znaewe i profesionalen kapacitet preku<br />
222
posetuvawe na kursevi za obuka ili osve`itelni kursevi. Za ostvaruvaweto<br />
na ovaa cel treba da bidat obezbedeni soodvetni kapaciteti.<br />
VII. VOLONTERI I DRUGI IZVORI NA ZAEDNICATA<br />
17. U~estvo na javnosta<br />
17.1. U~estvoto na javnosta treba da se pottiknuva za{to toa e<br />
najzna~ajniot faktor na podobruvawe na vrskite me|u storitelite vo<br />
odnos na koi se primenuvaat vonzavodski merki, semejstvata i zaednicata.<br />
U~estvoto na javnosta treba da se javuva kako dopolnuvawe na<br />
usilbite na pravosudnata administracija.<br />
17.2. U~estvoto na javnosta treba da se smeta kako mo`nost za<br />
~lenovite na zaednicata da pridonesuvaat vo za{titata na nivnoto<br />
op{testvo.<br />
18. Poddr{ka i sorabotka od javnosta<br />
18.1. Vladinite agencii, privatniot sektor i op{tata javnost<br />
treba da bidat potiknuvani da gi poddr`uvaat volonterskite organizacii<br />
koi gi promoviraat vonzavodskite merki.<br />
18.2. Konferencii, seminari, simpoziumi i drugi aktivnosti<br />
treba redovno da bidat organizirani da ja stimuliraat svesta za potrebata<br />
za u~estvo na javnosta vo primenata na vonzavodskite merki.<br />
18.3. Site formi na mas-mediumi treba da bidat koristeni da<br />
pomognat vo kreiraweto na konstruktiven odnos na javnosta, koj }e<br />
vodi do aktivnosti koi }e zna~at po{iroka primena na vonzavodskiot<br />
tretman i socijalnata integracija na storitelite.<br />
18.4. Treba da se pravat usilbi od sekoj vid za informirawe na<br />
javnosta za zna~eweto na nejzinata uloga vo primenata na vonzavodskite<br />
merki.<br />
19. Volonteri<br />
19.1. Volonterite treba vnimatelno da bidat izbrani vrz osnova<br />
na nivnite sposobnosti i interes za rabotata vo koja sakaat da bidat<br />
vklu~eni. Tie treba da bidat soodvetno obu~eni za specifi~nite zada~i<br />
i treba da imaat podr{ka i sovet kako i mo`nost da se konsultiraat<br />
so kompetentnite dr`avni organi.<br />
19.2. Volonterite treba da gi pottiknuvaat storitelite i nivnite<br />
semejstva da razvivaat dlaboki vrski so zaednicata i da gi pro{iruvaat<br />
svoite kontakti preku obezbeduvawe na soveti ili preku soodvetni<br />
formi na pomo{ vo soglasnost so nivnata sposobnosti i potrebite<br />
na storitelot.<br />
19.3. Volonterite treba da bidat osigurani vo odnos na nesre}i,<br />
povredi i javna odgovornost za vremeto dodeka gi izvr{uvaat svoite<br />
dol`nosti. Tie treba da primaat nadomest za napravenite tro{oci<br />
koi se pojavile vo izvr{uvaweto na nivnata rabota. Tie treba da dobi-<br />
223
vaa javno priznanie za svojata rabota koja zna~i dobro za zaednicata.<br />
VIII. ISTRA@UVAWE, PLANIRAWE, KREIRAWE NA POLITIKATA<br />
I EVALUACIJA<br />
20. Istra`uvawe i planirawe<br />
20.1. Kako su{tinski aspekt na procesot na planirawe, treba da<br />
bidat napraveni usilbi da se vklu~at kako javnite taka i privatnite<br />
tela vo organiziraweto i promoviraweto na istra`uvaweto na nezatvorskiot<br />
tretman na storitelite.<br />
20.2. Istra`uvaweto na problemite so koi se soo~uvaat klientite,<br />
prakti~arite, zaednicata i kreatorite na politikata treba da se<br />
ostvaruva vrz redovna osnova.<br />
20.3. Istra`uvaweto i mehanizmot na informirawe treba da<br />
bidat vgradeni vo sistemot na krivi~noto pravosudstvo zaradi sobirawe<br />
i analiza na podatocite, statistikata i primenata na vonzavodskiot<br />
tretman na storitelite.<br />
21. Kreirawe na politikata i programskiot razvoj<br />
21.1. Programite za vonzavodskite merki treba sistematski da se<br />
planiraat i primenuvaat kako integralen del na sistemot na krivi~nata<br />
pravda vo ramkite na programata za nacionalen razvoj.<br />
21.2. Postojana evaluacija treba da se vr{i od aspekt na primenuvaweto<br />
na vonzavodskite merki i toa, {to e mo`no, na poefektiven<br />
na~in.<br />
21.3. Periodi~ni razgleduvawa treba da se vr{at zaradi procenka<br />
na celite, funkciite i efektite na vonzavodskite merki.<br />
22. Povrzuvawe so relevantnite angencii i aktivnosti<br />
22.1. Soodvetni mehanizmi treba da se razvijat na razli~ni<br />
stepeni za da se ovozmo`i vospostavuvawe na povrzanosta me|u organite<br />
odgovorni za vonzavodskite merki, drugite delovi na sistemot na<br />
krivi~noto pravosudstvo, socijalniot razvoj i agenciite za obezbeduvawe<br />
na blagosostojba, kako vladini taka i nevladini, vo takvi poliwa<br />
kako {to se zdravstvoto, domuvaweto, obrazovanieto, trudot i masmediumite.<br />
224
DEKLARACIJA ZA OSNOVNITE NA^ELA NA PRAVDATA ZA<br />
@RTVITE NA KRIMINALOT I ZLOUPOTREBATA NA<br />
OVLASTUVAWATA<br />
Prepora~ana za usvojuvawe na Sedmiot kongres na Obedinetite nacii<br />
za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite,<br />
odr`an vo Milano od 26 avgust do 6 septemvri 1985 godina, i usvoena od<br />
strana na Generalnoto sobranie so rezolucija 40/34 od 29 noemvri 1985<br />
godina<br />
Naslov na orginalot: Declaration of Basic Principles of Justice for Victims<br />
of Crime and Abuse of Power<br />
A. @RTVI NA KRIMINALOT<br />
1. Pod poimot "`rtvi" se podrazbitat lica koi individualno<br />
ili kako grupi pretrpele {teta, vklu~uvaj}i go i telesnoto i du{evnoto<br />
o{tetuvawe, emocionalnoto stradawe, materijalna zaguba ili<br />
bitno skratuvawe na osnovnite prava, preku storuvawa ili propu{tawa<br />
koi pretstavuvat kr{ewe na krivi~niot zakon va`e~ki vo dr`avite<br />
~lenki, vklu~uvaj}i gi i onie zakoni koi ja zabranuvaat zloupotrebata<br />
na mo}ta.<br />
2. Vo soglasnost so ovaa Deklaracija, liceto mo`e da bide smetano<br />
za `rtva bez ogled dali e identifikuvan storitel, uapsen, obvinet<br />
ili osuden, i bez ogled na srodstvoto me|u storitelot i `rtvata. Poimot<br />
"`rtva", koga toa e primerno, isto taka gi vklu~uva i ~lenovite<br />
na najbliskoto semejstvo na neposrednata `rtva, kako i licata koi<br />
do`iveale stradawe pri pru`awe na pomo{ na `rtvata vo nezgoda ili<br />
pri spre~uvawe na krivi~no delo.<br />
3. Ovie odredbi treba da bidat primenlivi za site, bez bilo<br />
kakva i da e diskriminacija vrz osnova na rasa, boja na ko`a, pol, vozrast,<br />
jazik, vera, nacionalnost, politi~ko ili nekoe drugo uveruvawe,<br />
kultura, imotna ili op{testvena polo`ba, etni~ko i socijalno poteklo<br />
i nemo}.<br />
Pristap kon pravedno postapuvawe<br />
4. So `rtvite treba da se postapuva so so~ustvo i po~ituvawe na<br />
nivnoto dostoinstvo. Tie imaat pravo na pristap do pravosudniot<br />
aparat i pravo na brzo nadomestuvawe za stradaweto na koe bile izlo-<br />
`eni spored odredbite na dr`avnoto zakonodavstvo.<br />
5. Pravosudnite i administrativnite mehanizmi treba da se<br />
225
vospostavat i zajaknat tamu kade {to e potrebno za da na `rtvite im se<br />
ovozmo`i ostvaruvawe nanadomest po pat na to~ni, pravedni i<br />
dostapni slu`beni i neslu`beni postapki. Na `rtvite treba da im se<br />
objasnat pravata na nadomest po pat na takvite mehanizmi.<br />
6. Pravosudnite i administrativnite postapki mora da bidat vo<br />
soglasnost so potrebite na `rtvite, {to }e se ovozmo`i:<br />
a) so informirawe na `rtvite za ulogata i celta na tie postapki,<br />
so tekot i rezultatite kako i so re{avawe na nivnite slu~ai<br />
osobeno koga se vo pra{awe poseriozni zlostori, kako i za na~inite<br />
za doa|awe do takvi informacii;<br />
b) so dopu{tawe stavovite i ~uvstvata na `rtvata da se iznesat i<br />
razgledaat na soodveten stepen na procedura koga se zagrozeni nivnite<br />
osnovni interesi, bez prejudicirawe na obvinetite, i vo soglasnost so<br />
va`e~kiot dr`aven krivi~no praven sistem;<br />
c) so pru`awe na prikladna pomo{ na `rtvite za vreme na zakonskata<br />
postapka;<br />
d) so prezemawe merki da se svedat na najmala mera neugodnostite<br />
na koi se izlo`eni `rtvite, da se za{titi privatnosta koga toa e<br />
potrebno, da im se pru`i sigurnost kako na nivnite semejstva i na svedocite<br />
vo nivna korist, od zastra{uvawe i odmazda;<br />
e) so izbegnuvawe na nepotrebnite odlagawa vo re{avaweto na<br />
slu~aite i izvr{uvaweto na naredbite ili presudite koi se vo interes<br />
na `rtvite;<br />
7. Neslu`benite mehanizmi za re{avawe na sporovi, vklu~uvaj}i<br />
go i posreduvaweto, arbirtra`noto pravo ili praktika, treba da se<br />
koristat koga toa e prikladno so cel za polesno spogoduvawe i ostvaruvawe<br />
na obe{tetuvawe na `rtvata.<br />
Nadomest<br />
8. Prestapnicite ili treti lica odgovorni za nivnoto povedenie,<br />
koga toa e primerno, treba da im pru`at pravedna nadomest na<br />
`rtvite ili na nivnite semejstva. Takvata nadomest treba da go vklu-<br />
~uva vra}aweto na imotot ili pari~en nadomest za pretrpeno stradawe<br />
ili zaguba, i nadomest na tro{ocite na koi e izlo`ena `rtvata<br />
zaradi krivi~noto delo.<br />
9. Vladite bi trebalo da ja revidiraat praktikata, propisite i<br />
zakonite kako, pokraj ostanatite sankcii, bi go zele predvid, i nadomestokot<br />
kako korisna kaznena mo`nost vo krivi~nite slu~ai.<br />
10. Vo slu~aite na nanesuvawe zna~itelna {teta na okolinata,<br />
ako e dosuden, nadomestokot, dokolku e mo`no, bi trebalo da go vklu~i<br />
ispravaweto na nanesenata {teta, rekonstrukcija na infrastrukturata<br />
i op{testvenite objekti, kako i nadomest na tro{ocite za<br />
doveduvawe vo porane{nata sostojba.<br />
11. Vo slu~aite koga javnite slu`benici i drugite lica vr{ej}i<br />
slu`ebni i neslu`beni raboti, gi prekr{at dr`avnite krivi~ni zak-<br />
226
oni, `rtvite treba da dobijat nadomet od dr`avata ~ii slu`benici se<br />
odgovorni za nanesenata {teta. Koga vladata po ~ii nalog do{lo do<br />
krivi~noto delo ili propu{tawe pove}e ne egzistira, dr`avata ili<br />
vladata koja go nasledila toj status treba da im ja nadomesti {tetata<br />
na `rtvite.<br />
Kompenzacija<br />
12. Vo slu~aite koga e mo`en celosen nadomest od strana na storitelot<br />
ili od drugi izvori, dr`avite treba da nastojuvaat da osigurat<br />
finansiska kompenzacija.<br />
a) na `rtvite koi zadobile zna~itelno telesno o{tetuvawe ili<br />
vlo{uvawe na telesnoto ili du{evnoto zdravje poradi seriozno krivi~no<br />
delo;<br />
b) na semejstvata, a posebno na licata koi se zavisni od `rtvite,<br />
koi umrele ili stanale telesno ili du{evno nesposobni poradi krivi~noto<br />
delo.<br />
13. Bi trebalo da se pottiknuva vospostavuvawe, jaknewe i {irewe<br />
na dr`avnite fondovi za pru`awe nadomest na `rtvite. Koga toa<br />
e prikladno treba da se osnovaat i drugi fondovi za ta cel, vklu~uvaj}i<br />
gi i slu~aite koga zemjata, ~ii dr`avjanin e `rtvata, ne e vo<br />
mo`nost na `rtvata da £ obezbedi kompenacija za pretrpenata {teta.<br />
Pomo{<br />
14. @rtvite bi trebalo da primaat nu`na materijalna, medicinska,<br />
psiholo{ka i op{testvena pomo{ od vladinite, dobrovolnite i<br />
op{tetsvenite sredstva.<br />
15. @rtvite treba da se informiraat za dostapnosta na zdravstvenite<br />
i socijalnite slu`bi i druga zna~ajna pomo{ i da im se ovozmo`i<br />
nivno koristewe.<br />
16. Policijata kako i pravosudnite, medicinskite i socijalnite<br />
slu`bi i drugiot personal koj se zanimava so `rtvite, treba da razvijat<br />
~uvstvo za potrebite na `rtvite i da gi osposobat za pru`awe<br />
pravilna i brza pomo{.<br />
17. Kaj pru`aweto na uslugi i pomo{ na `rtvite posebno vnimanie<br />
treba da im se posveti na onie koi imaat specifi~ni potrebi zaradi<br />
samata priroda na nanesenata {teta ili zaradi razni faktori<br />
kako {to se navedenite vo porano izneseniot ~l. 3<br />
V. @RTVI NA ZLOUPOTREBATA NA OVLASTUVAWATA<br />
18. Pod poimot "`rtva" se podrazbiraat lica koi individualno<br />
ili del na grupa pretrpele {teta, vklu~uvaj}i go i telsenoto i du{evno<br />
o{tetuvawe, emocionalno stradaqwe, materijalna zaguba ili bitno<br />
ograni~uvawe na osnovnite prava, preku postapki ili propusti<br />
koi, dodu{a, ne pretstavuvaat kr{ewe na nacionalniot krivi~en za-<br />
227
kon, tuku na me|unarodno prifatenite pravila koi se odnesuvaat na<br />
~ovekovite prava.<br />
19. Zemjite ~lenki bi trebalo da gi razgledaat mo`nostite za<br />
vklu~uvawe vo nacionalniot zakon na pravilata koi zabranuvaat zloupotreba<br />
na mo}ta i im garantiraat nadomest na `rtvite na takvite<br />
zloupotrebi. Takite nadomestoci osobeno bi trebalo da vklu~uvaat<br />
obe{tetuvawe ili kompenzacija, kako i nu`na materijalna, psiholo-<br />
{ka i op{testvena pomo{ i podr{ka.<br />
20. Zemjite ~lenki bi trebalo da gi razgledaat mo`nostite za<br />
sklu~uvawe na multilateralni i me|unarodni dogovori koi se odnesuvaat<br />
na `rtvite taka kako {to e definirano vo ~l. 18.<br />
21. Zemjite ~lenki bi trebalo periodi~no da go revidiraat pozitivnoto<br />
zakonodavstvo i praktikata za da ja osigurat nivnata voedna~enost<br />
so okolnostite koi neprekidno se menuvaat, a potoa bi trebalo<br />
da donesat zakoni {to zabranuvaat dejnosti koi pretstavuvaat seriozna<br />
zloupotreba na politi~kata i ekonomskata mo} i koi gi<br />
definiraat metodite i sredstvata za prevencija na takvite dejnosti i<br />
da gi razvivaat i da gi napravat dostapni soodvetnite prava i nadomestokot<br />
na `rtvite na takvite dela.<br />
228
RAMKOVNA SPOGODBA ZA TRANSFER NA STRANSKI<br />
ZATVORENICI I PREPORAKI ZA TRETMAN NA STRANSKI<br />
ZATVORENICI<br />
Naslov na orginalot: Model Agreement on the Transfer of Foreingn<br />
Prisoners and Recommendation on the Treatment of Foreign Prisoners<br />
Sedmiot kongres na Obedinetite nacii za prevencija na kriminalitetot<br />
i postapuvawe so prestapnicite,<br />
Ja otpovikuva rezolucijata 13 usvoena od strana na {esttiot<br />
kongres na Obedinetite nacii za prevencija na kriminalitetot i<br />
tretmanot na storitelite spored koja dr`avite-~lenki na ON bea dol-<br />
`ni da gi razgledaat pravilata na postapkata vrz osnova na koi bi<br />
mo`el da se sprovede transferot na storitelite,<br />
Priznavaj}i gi te{kotiite na izdr`uvawe na kazna zatvor vo<br />
stranska zemja {to se dol`i na faktori kako {to se razlikite vo<br />
jazikot, kulturata, obi~aite i religijata,<br />
Zemaj}i predvid deka celta na resocijalizacijata na storitelite<br />
mo`e najdobro da se postigne so davawe mo`nost stranskite zatvorenci<br />
da ja izdr`uvaat kaznata vo zemjata ~ii dr`avjani se ili kade {to<br />
imaat postojano `iveali{te,<br />
Uvereni deka usvojuvaweto na postapka za transfer na zatvorencii<br />
na bilateralna ili multilateralna osnova e mnogu prepora~livo,<br />
Imaj}i gi predvid postojnite multilateralni ili bilate-ralni<br />
me|unarodni spogodbi za transfer na stranskite zatvorenici,<br />
1. Ja usvojuva Ramkovnata sogodba za prezemawe na stranski zatvorenici<br />
koja e sodr`ana vo Prilogot I na ovaa rezolucija;<br />
2. Gi odobruva preporakite za tretman na stanskite zatvorenici<br />
sodr`ani vo Prilogiot II podolu;<br />
3. Gi pokanuva dr`avite-~lenki, dokolku nemaat sklu~eno spogodba<br />
so drugi dr`avi -~lenki vo odnos na pra{aweto za transfer na<br />
stranski zatvorenici vo nivnite dr`avi ili dokolku sakaat da izvr-<br />
{at revizija na postojnite spogodbi, da ja zemat vo predvid Rakovnata<br />
spogodba za prevzemawe na stranski zatvorenici;<br />
4. Bara od generalniot sekretear da im pomogne na dr`avite -<br />
~lenki, po nivno barawe, da gi podgotvat spogodbite na prezemawe na<br />
zatvorenici - stranci i da podnesat redovno izve{taj do Komitetot za<br />
prevencija i kotrola na kriminalitetot.<br />
229
P R I L O G<br />
RAMKOVNA SPOGODBA ZA TRANSFER NA STRANSKI<br />
ZATVORENICI<br />
230<br />
PREAMBULA<br />
Stranata __________________ i Stranata _____________________<br />
Izrazuvaat volja za natamo{en razvoj na zaemnata sorabotka vrz<br />
planot na krivi~nata pravda,<br />
Veruvaj}i deka vakvata sorabotka }e im slu`i na celite na pravdata<br />
i resocijalizacijata na osudenite lica,<br />
Zemaj}i predvid deka ovie celi baraat na strancite koi se li{-<br />
eni od sloboda kako rezultat na izvr{uvawe na krivi~no delo da im se<br />
dade mo`nost da ja izdr`uvaat kaznata vo ramkite na svojata sredina,<br />
Uvereni deka ovaa cel mo`e najdobro da se ostvari preku prezemawe<br />
na stranskite zatvorenici vo nivnite sopstveni dr`avi,<br />
Imaj}i predvid, deka celosno po~ituvawe na ~ovekovite prava<br />
kako {to e utvrdeno so univerzalno priznatite principi treba da<br />
bide obezbedeno,<br />
Se soglasija na slednovo;<br />
1. Op{ti principi<br />
1. Resocijalizacijata na storitelite treba da se promovira<br />
preku obezbeduvawe na vra}awe na storitelite koi se osudeni vo stranstvo<br />
vo dr`avata na nivnoto dr`avjanstvo ili dr`avata kade tie<br />
imaat postojano `iveali{te zaradi izdr`uvawe na kaznata i toa vo<br />
najranata mo`na faza. Vo soglasnost so ova, dr`avite treba da ostvaruvaat<br />
najtesna mo`na sorabotka.<br />
2. Prezemaweto na zatvorenici treba da se ostvaruva vrz osnova<br />
na zaemno po~ituvawe na nacionalniot suverenitet i jurisdikcija.<br />
3. Prevzemaweto na zatvorenici treba da se ostvaruva vo slu~ai<br />
na izvr{eni kaznivi dela za koi e predvideno li{uvawe od sloboda vo<br />
zakonodavstvata kako na dr`avata ~ij sud go ima osudeno zatvorenikot<br />
taka vo dr`avata od koja zatvorenikot treba da se prevzeme.<br />
4. Prezemaweto mo`e da se ostvari kako po barawe na dr`avata<br />
vo koja e osudeno liceto taka i po barawe na dr`avata koja saka da go<br />
prevzeme. Zatvorenikot ili ~lenovi na negovoto poblisko semejstvo<br />
mo`at da se obratat do bilo koja od navedenite dr`avi i da go izrazat<br />
svojot interes za prezemawe. Dr`avata do koja se obratil zatvorenikot<br />
ili ~len na negovoto poblisko semejstvo e dol`na da gi izvesti<br />
navedenite lica za odlukata po baraweto.<br />
5. Prevzemaweto mo`e da se ostvari samo vrz osnova na soglasnost<br />
na dvete dr`avi kako i so soglasnost na samiot zatvorenik.<br />
6. Zatvorenikot }e bide celosno informiran za mo`nosta za pre-
zemawe i za pravnite posledici od transferot a posebno za toa dali<br />
postoi mo`nost protiv nego da e zapo~nata postapka za drugi delikti<br />
izvr{eni pred negovoto prezemawe.<br />
7. Na dr`avata koja treba da go prezeme zatvorenikot treba da £<br />
se dade mo`nosta da se uveri vo slobodno dadenata soglasnost na zatvorenikot.<br />
8. Pravilata za prezemawe na zatvorenici }e se primenuvaat<br />
kako na kaznite na li{uvawe od sloboda taka i na sekoja druga kazna<br />
koja opfa}a merki koi vo sebe vklu~uvaat li{uvawe od sloboda zaradi<br />
izvr{uvawe na kaznivo delo.<br />
9. Vo slu~ai zatvorenikot da nema pravna sposobnost za slobodno<br />
formirawe na volja, negoviot praven zastapnik }e odlu~i za davawe<br />
soglasnost vo negovo ime.<br />
2. Drugi uslovi<br />
10. Prezemaweto }e se ostvaruva samo vo slu~ai na kone~na, pravosilna<br />
i izvr{na presuda.<br />
11. Vo vremeto koga e postaveno baraweto za prevzemawe, zatvorenikot,<br />
kako op{to pravilo, }e mora da ima izdr`ano barem {est<br />
meseci od kaznata; prezemaweto, me|utoa, e mo`e da se odobri i vo slu-<br />
~ai na neopredeleni kazni.<br />
12. Odlukata dali da se ostvari prezemawe treba da bide donesena<br />
bez odlagawe.<br />
13. Liceto koe e prezemeno zaradi izdr`uvawe na kazna zatvor<br />
odredena so presuda na dr`avata koja go osudila ne smee povtorno da<br />
bide sudeno za istoto delo od strana na dr`avata koja go prezema.<br />
3. Pravila na postapkata<br />
14. Ovlastenie organi na dr`avata koja go prezema zatvorenikot<br />
treba: (a) da prodol`at so sproveduvaweto na kaznata zatvor vedna{<br />
ili so dobivawe na sudsko ili administrativno odobrenie; ili (b) da<br />
ja zamenat kaznata zatvor so druga sankcija koja so zakonite na zemjata<br />
koja go prezemala zatvorenikot e predvidena kako alternativna za kaznata<br />
zatvor za odnosnoto delo.<br />
15. Vo slu~aj na sproveduvawe na istata kazna, dr`avata - prezema~<br />
e obvrzana so pravnata priroda i traewe na presudata kako {to e<br />
odredena od strana na dr`avata koja go osudila odnosnoto lice. Me-<br />
|utoa, ako ovaa presuda po svojata pravna priroda ili traewe e inkopatibilna<br />
so zakonite na dr`avata - prezema~, istata mo`e da odredi<br />
druga sankcija ili merka predvidena so nejzinite zakoni za odnosnoto<br />
delo.<br />
16. Vo slu~aj na zamena na sankcijata, dr`avata - prezema~ ima<br />
pravo da ja adaptira sankcijata vo odnos na nejzinata priroda ili traewe<br />
sprema svoite zakoni no pritoa zemaj}i ja predvid odredenata<br />
sankcija od strana na dr`avata koja go osudila odnosnoto lice. Sankc-<br />
231
iite koi vklu~uvaat li{uvawe od sloboda ne smeat, me|utoa, da bidat<br />
zameneti so pari~ni kazni.<br />
17. Dr`avata - prezema~ e obvrzana so utvrdenata fakti~ka sostojba<br />
so presudata na dr`avata koja go osudila odnosnoto lice. Ottuka,<br />
edinstveno dr`avata koja go osudila liceto ima pravo na preispituvawe<br />
na presudata.<br />
18. Izdr`aniot del od sankcijata koja vklu~uva li{uvawe od<br />
sloboda vo bilo koja od dogovornite dr`avi pri prezemaweto }e bide<br />
odzemen od vkupno odredenoto li{uvawe od sloboda.<br />
19. Prezemaweto vo nieden slu~aj ne smee da pretstavuva vlo{uvawe<br />
na polo`bata na zatvorenikot.<br />
20. Tro{ocite svrzani so prezemaweto i transportot }e se podnesat<br />
od strana na dr`avata - prezema~, osven ako poinaku ne e dogovoreno<br />
me|u dvete dr`avi.<br />
4. Sproveduvawe i pomiluvawe<br />
21. Sproveduvawe na sankcijata }e se ostvaruva vo soglasnost so<br />
zakonite na dr`avata - prezema~.<br />
22. Za pomiluvawe i amnestija nadle`ni se dvete dr`avi t.e. kako<br />
dr`avata koja go osudila taka i dr`avata koja go prezemala osudenoto<br />
lice.<br />
5. Zavr{ni odredbi<br />
23. Ovaa spogodba }e se primenuva vo odnos na relevantnite sankciite<br />
bez ogled na toa dali vo vremeto na vleguvaweto vo sila na spogodbata<br />
bile so pravno dejstvo.<br />
24. Ovaa spogodba e predmet na ratifikacija. Instrumentite za<br />
ratifikacija }e bidat deponirani vo najkratok mo`en rok od<br />
________.<br />
25. Ovaa spogodba }e stapi vo sila po izminuvaweto na 30 dena od<br />
denot koga se razmeneti instrumetite na ratifikacija.<br />
26. Sekoja od dogovornite strani mo`e da se otka`e od ovaa<br />
spogodba vo pismena forma do _____________. Otka`uvaweto }e stapi<br />
vo sila 6 meseci po denot koga izvestuvaweto za otka`uvaweto }e bide<br />
dostaveno do _______.<br />
Kako svedo{tvo, dolepotpi{anite so polno ovlastuvawe od<br />
svojata vlada, ja potpi{uvaat ovaa spogodba.<br />
P R I L O G II<br />
PREPORAKI ZA POSTAPUVAWE SO STRANSKI<br />
ZATVORENICI<br />
1. Odlukata na zatvorskite vlasti za alokacija na zatvorenikot -<br />
stranec ne smee da zavisi samo od negovata nacionalna pripadnost.<br />
232
2. Zatvorenicite - stranci mora da imaat ednakov pristap kako i<br />
doma{nite zatvorenici do pravoto na obrazovanie, rabota i obuka.<br />
3. Zatvorenicite - stranci, vo princip, treba da imaat ednakov<br />
pristap do alternativnite sankcii kako i do dozvolenite otsustva i<br />
drugi izleguvawa od zatvorot kako i doma{nite zatvorenici.<br />
4. Zatvorenicite - stranci, po doa|aweto vo zatvorot treba da<br />
bidat informirani za zatvorskiot re`im, vklu~itelno i relevantnite<br />
pravila, na jazik koj tie go razbiraat i, po mo`nost, vo pismena<br />
forma.<br />
5. Religioznoto ubeduvawe i obi~aite na zatvorenicite - stranci<br />
mora da bidat po~ituvani.<br />
6. Zatvorenicite - stranci mora da bidat informirani bez odlagawe<br />
za nivnoto pravo da kontaktiraaat so konzularnoto prestavni{tvo<br />
na svojata dr`ava kako i da imaat pristap do drugi relevantni<br />
informacii koi se odnesuvaat na nivniot status. Dokolku zatvorenikot<br />
- stranec bara pomo{ od strana na diplomatsko ili konzularno<br />
prestavni{tvo, istoto treba itno da bide kontaktirano.<br />
7. Zatvorenicite - stranci treba da dobijat soodvetna pomo{ na<br />
jazik koj tie mo`at da go razberat vo slu~ai na medicinska ili druga<br />
programa kako i vo rabotite na ob`aluvawe, specijalno smestuvawe,<br />
specijalni dieti i religiozno ispoveduvawe.<br />
8. Na zatvorencite - stranci treba da im bide ovzmo`en kontakt<br />
so semejstvata i so organizacii vo soodvetni uslovi, ovozmo`uvaj}i gi<br />
uslovite za poseti i korespodencija so soglasnost na samiot zatvorenik.<br />
Me|unarodnite humanitarni organizacii, kako {to e Me|unarodniot<br />
komitet na crvenot krst treba da imaat mo`nost da im pomagaat<br />
na zatvorenicite - stranci.<br />
9. Sklu~uvaweto na bilateralni i multilateralni spogodbi za<br />
nadzor i pomo{ na storitelite na koi im e namalena kaznata ili im e<br />
daden usloven otpust treba da pridonesat i za re{avawe na problemite<br />
so koi se soo~uvaat storitelite - stranci.<br />
233
234
RAMKOVNA SPOGODBA ZA PRENOS NA NADZOROT NA<br />
PRESTAPNICITE KOI SE USLOVNO OSUDENI ILI SE<br />
NAO\AAT NA USLOVEN OTPUST<br />
Usvoena od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii na<br />
68-to plenarno zasedanie od 14 dekemvri 1990 godina<br />
Nalsov na orginalot: Model Treaty on the Transfer of Supervision of<br />
Offenders Conditionally Sentenced or Conditionally Released<br />
Generalnoto sobranie,<br />
Imaj}i go predvid Milanskiot plan za akcija usvoen na Sedmiot<br />
kongres na ON za prevencija na kriminalitetot i tretman na storitelite<br />
na krivi~ni dela odobren od strana na Generalnoto sobranie so<br />
rezolucija 40/32 od 29. 11. 1985 godina,<br />
Imaj}i gi predvid, isto taka Rakovodnite principi za prevencija<br />
na kriminalitetot i krivi~nata pravda vo kontekst na razvojot i<br />
noviot me|unaroden ekonomski poredok i toa, konkretno, Principot<br />
37 vo koj se opredeluva deka ON treba da podgotvat model - instrumenti<br />
koi bi bile soodvetni za upotreba kako me|unarodni i regionalni<br />
konvencii i kako orientacija za nacionalnata legislativa na dr`avite,<br />
Povikuvaj}i se na rezolucijata 13 od Sedmiot kongres za prenos<br />
na funkcijata za nadgleduvawe na osudencite - stranci koi se uslovno<br />
osudeni ili se nao|aat na usloven otpust so koja Komitetot za prevencija<br />
i kontrola na kriminalitetot se bara da go prou~i ova pra-<br />
{awe i da ja razgleda mo`nosta za podgotvuvawe na model - spogodba vo<br />
obaa oblast,<br />
Oddavaj}i priznanie na dragoceniot pridones od strana na vladite,<br />
nevladinite organizacii i individualnite eksperti za podgotvuvaweto<br />
na Ramkovnata spogodba za prenos na nadzorot na storitelite<br />
koi se uslovno osudeni ili se nao|aat na usloven otpust a posebno<br />
Me|unarodniot sostanok na eksperti za ON i Sproveduvaweto na<br />
zakonot koj se oddr`a pod pokrovitelstvo na ON vo Baden, Avstrija od<br />
16-19 novemvri 1987 godina, Me|unarodniot podgotvitelen sostanok za<br />
Osmiot kongres na ON za prevencija na kriminaliteot i tretman na<br />
storitelite na tema: Normite i principite na ON vo pogled na prevencijata<br />
na kriminalitetot i krivi~nata pravda: primena i prioritetite<br />
za natamo{no vospostavuvawe na standardite, i regionalnite<br />
podgotvitelni sostanoci za Osmiot kongres,<br />
Ubeden deka vospostavuvaweto na bilateralni i multilateralni<br />
235
aran`mani za prenos na nadzorot na storitelite koi se uslovno osudeni<br />
ili se nao|aat na usloven otpust vo golema merka }e pridonese za<br />
razvojot na poefektivna me|unarodna sorabotka vo penalnata problematika,<br />
Svesni za potrebata da se po~ituva ~ovekovoto dostoinstvo i<br />
potsetuvaj}i se na pravata na site lica vklu~eni vo krivi~nata postapka<br />
kako {to se utvrdeni vo Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi<br />
prava i Me|unarodnata konvencija za gra|anski i politi~ki prava,<br />
1. Ja usvojuva Ramkovnata spogodba za prenos na nadzorot na<br />
storitelite koi se uslovno osudeni ili se nao|aat na usloven otpust,<br />
sodr`ana vo aneksot na ovaa rezolucija kako ramka koja treba da bide<br />
od korist na dr`avite zainteresirani za pregovarawe i sklu~uvawe na<br />
bilateralni i mulitlateralni spogodbi koi }e imaat za cel podgotvuvawe<br />
na sorabotkata po pra{awata za prevencija na kriminalitetot<br />
i krivi~nata pravda;<br />
2. Gi pokanuva dr`avite-~lenki koi se u{te nemaat vospostaveno<br />
odnosi so drugi dr`avi na nivo na spogodbi vo pogled na problematikata<br />
za prenos na nadzorot na storitelite koi se uslovno osudeni<br />
ili se nao|aat na usloven otpust ili dokolku sakaat da izvr{at<br />
revizija na postojnite vakvi spogodbi, da ja zemaat vo predvid ovaa<br />
Ramkovna spogodba vo takvite svoi usilbi,<br />
3. Gi pottiknuva dr`avite-~lenki da ja zajaknat me|unarodnata<br />
sorabotka vo problematikata na krivi~noto pravosudstvo;<br />
4. Isto taka, gi pottiknuva dr`avite-~lenki, periodni~no, da go<br />
informiraat generalniot sekretar za usilbite koi se pravat za vospostavuvawe<br />
na odnosi so drugi dr`avi na nivo na spogodba vo oblasta<br />
na prenosot na nadzorot na storitelite koi se uslovno osudeni ili se<br />
nao|aat na usloven otpust;<br />
5. Bara od Komitetot za prevencija i kontrola na kriminalitetot<br />
da izvr{i periodi~no razgleduvawe na napredokot {to e napraven<br />
vo ovaa oblast;<br />
6. Bara od generalniot sekretar da im asistira na dr`avite-~lenki,<br />
na nivno brawe, vo podgotvuvaweto na spogodbi za prenos na nadzorot<br />
na storitelite koi se uslovno osudeni ili koi se nao|aat na<br />
usloven otpust i da go izvestuva Komitetot redovno vo ovaa smisla.<br />
PRILOG<br />
RAMKOVNA SPOGODBA ZA PRENOS NA NADZOROT NA<br />
PRESTAPNICITE KOI SE USLOVNO OSUDENI ILI SE<br />
NAO|AAT NA USLOVEN OTPUST<br />
So `elba za natamo{no zajaknuvawe na me|unarodnata sorabotka<br />
i zaemnata pomo{ vo sferata na krivi~noto pravosudstvo a vrz osnova<br />
na principite na po~ituvawe na nacionalniot suverenitet i juris-<br />
236
dikcija i neme{aweto vo vnatre{nite raboti na dr`avite,<br />
Veruvaj}i deka takvata sorabotka treba da pridonese za poefikasno<br />
deluvawe na pravdata, resocijalizacijata na osudenite lica i<br />
interesite na `rtvite na kriminalitetot,<br />
Imaj}i predvid deka prenosot na nadzorot na storitelite koi se<br />
uslovno osudeni ili koi se nao|aat na usloven otpust mo`at da pridonesat<br />
za zgolemuvawe na upotrebata na alternativnite merki namesto<br />
zatvorskite kazni,<br />
Svesni deka nadzorot vo zemjata ~ij dr`avjanin e osudenikot }e<br />
bide poefikasno odo{to vo zemjata kade osudenikot nema nikakvi koreni<br />
a vo pogled na poefektivna i pobrza resocijalizacija na istiot,<br />
Zatoa, ubedeni deka socijalnata rehabilitacija na storitelite i<br />
zgolemenata primena na alternativnite merki }e bidat pove}e<br />
promovirani od strana na se pogolemata primena na funkcijata na nadgleduvawe<br />
na uslovno osudenite i licata koi se nao|aat na usloven<br />
otpust vo zemjite na nivnoto `ivelai{te,<br />
Se soglasija slednovo:<br />
^len 1<br />
Opseg na primena<br />
1. Postojnava spogodba }e se primenuva dokolku spored kone~na<br />
sudska odluka edno lice e proglaseno za vinovno za krivi~no delo i:<br />
(a) uslovno e oslobodeno bez da e izre~ena kazna;<br />
(b) izre~ena e odlo`na kazna koja vklu~uva li{uvawe od sloboda;<br />
(c) izre~ena e kazna ~ie izvr{uvawe e modificirano (uslovna<br />
osuda) ili e uslovno odlo`ena, celosno ili delumno, vo vremeto na<br />
izrekuvaweto na kaznata ili posledovatelno.<br />
2. Dr`avata koja ja donela sudskata odluka (dr`avata - osuduva~)<br />
mo`e da bara od drugata dr`ava (dr`avata kade }e se izdr`uva<br />
kaznata) da ja prezeme odgovornosta za primenuvaweto na uslovite na<br />
sudskata odluka (prenos na nadgleduvawe).<br />
^len 2<br />
Na~ini na komunikacija<br />
Baraweto za prenos na nadzorot treba da bide vo pismena forma.<br />
Baraweto, pridru`nata dokumentacija kako i natamo{nata komunikacija<br />
}e se ostvaruva preku diplomatski kanali me|u Ministerstvata za<br />
pravda ili preku bilo koj drug dr`aven organ za koj }e se postigne<br />
soglasnost od dvete dogovorni strani.<br />
^len 3<br />
Potrebna dokumentacija<br />
1. Baraweto za prenos na nadzorot treba da gi sodr`i site neophodni<br />
informacii za identititetot, dr`avjanstvoto i `iveali{-teto<br />
na osudenoto lice. Baraweto treba da bide pridru`eno so origi-nali<br />
237
ili kopii od sekoja sudska odluka koja se odnesuva na sodr`inata navedena<br />
vo ~lenot 1 na ovaa spogodba i potvrda deka taa odluka e kone~na.<br />
2. Dokumentite koi se podnesuvaat kako potkrepa na baraweto za<br />
prenos na funkcijata na nadzorot treba da bide pridru`eno so prevod<br />
na oficijalniot jazik na dr`avata do koja se podnesuva baraweto ili<br />
na jazik koj e prifatliv za istata.<br />
^len 4<br />
Potvrduvawe i avtentifikacija<br />
Baraweto za prenos na nadzorot i dokumentite koi mu se pridru-<br />
`ni kako i dokumentite i drugite materijali koi zna~at odgovor na<br />
takvoto barawe ne se podlo`ni na potvrduvawe ili utvrduvawe na avtenti~nosta<br />
osven dokolku dogovornite strani ne se dogovorat poinaku.<br />
^len 5<br />
Odlu~uvawe po baraweto<br />
Kompetentni organi na dr`avata do koja e podneseno baraweto za<br />
prenos na nadzorot podrobno }e go razgledaat baraweto od aspekt na<br />
nacionalnoto pravo i vo najkratok rok }e ja izvestat za svojata odluka<br />
dr`avata koja go osudila liceto.<br />
^len 6<br />
Dvojna inkriminiranost<br />
Baraweto za prenos na nadzorot mo`e da se odnesuva samo vo<br />
pogled na dela koi pretstavuvaat krivi~ni dela i spored zakonot na<br />
dr`avata koja {to treba da go prezeme nadzorot.<br />
^len 7<br />
Osnovi za odbivawe na baraweto<br />
Dokolku dr`avata do koja e podneseno go odbie baraweto za<br />
prenos na nadzorot treba da gi nazna~i i pri~inite za odbivaweto na<br />
baraweto na dr`avata-osuduva~ koja go podnela baraweto. Baraweto<br />
mo`e da bide odbieno koga:<br />
(a) Osudenoto lice nema postojano `iveali{te vo dr`avata do<br />
koja e podneseno baraweto;<br />
(b) Deloto e inkriminirano samo sprema voenite zakoni no ne i<br />
sprema redovnoto krivi~no zakonodavstvo;<br />
(c) Deloto e vo vrska so danoci, taksi, carina ili razmenata;<br />
(d) Deloto od strana na dr`avata do koja se podnesuva baraweto<br />
se smeta kako delo so politi~ka priroda;<br />
(e) Dr`avata do koja e podneseno baraweto, ne mo`e, spored<br />
odredbite na nacionalnoto pravo da go ostvari nadzorot ili sproveduvawe<br />
na sankcijata poradi zastaruvawe.<br />
238
^len 8<br />
Polo`bata na osudenoto lice<br />
Bez ogled dali sudeweto e vo tek ili liceto e ve}e osudeno,<br />
istoto ima pravo na dr`avata koja go sudi odnosno go osudila da £ go<br />
istakne svojot interes za prenos na nadzorot i negovata volja da gi<br />
po~ituva uslovite koi bi bile nametnati. Sli~no, takov interes mo`e<br />
da bide istaknat od strana na negoviot zastapnik ili bliski rodnini.<br />
Tamu kade {to e toa soodvetno, dogovornite dr`avi }e go izvestat<br />
storitelot ili negovi bliski rodnini za mo`nostite koi se dadeni so<br />
ovaa spogodba.<br />
^len 9<br />
Pravata na `rtvite<br />
Dr`avata - osuduva~ i dr`avata na koja se vr{i prenosot na funkcijata<br />
na nadgleduvawe treba da obezbedat so prenosot nema da se<br />
na{teti na pravata na `rtvite na odnosnoto delo, posebno nivnite<br />
prava vo pogled na restitucija ili kompenzacija. Vo slu~aj na smrt na<br />
`rtvata, ovaa odredba }e se primenuva na licata koi se izdr`uvani<br />
lica od `rtvata.<br />
^len 10<br />
Posledici vrz dr`avata-osuduva~ od prenosot na nadzorot<br />
So prifa}aweto na edna dr`ava da ja prezeme odgovornosta za<br />
primenuvawe na uslovite na odlukata na dr`avata-osuduva~, prestanuvaat<br />
nadle`nostite na ovaa dr`ava vo pogled na izvr{uvawe na<br />
kaznata.<br />
^len 11<br />
Posledici vo pogled na dr`avata na koja se vr{i prenos na nadzorot<br />
1. Prenosot na funkcijata na nadzorot vrz osnova na spogodbata i<br />
posledovatelnata postapka }e bide sprovedeno vo soglasnost so zakonot<br />
na dr`avata vrz koja se vr{i prenosot. Ovaa dr`ava go ima pravoto<br />
na povlekuvawe.<br />
Ovaa dr`ava mo`e, do neophodniot stepen, da gi adaptira vo soglasnost<br />
so svoeto zakonodavstvo, uslovite ili merkite koi se odredeni,<br />
pod uslov deka takvite uslovi ili merki, spored svojata priroda<br />
ili traewe, se postrogi otkolku onie koi se odredeni od strana na<br />
dr`avata - osuduva~.<br />
2. Dokolku dr`avata vrz koja se vr{i prenosot na nadzorot gi<br />
poni{ti uslovnata osuda ili uslovniot otpust, }e ja sprovede kaznata<br />
vo soglasnost so svojot zakon, no bez nadminuvawe na granicite odredeni<br />
od strana na dr`avata- osuduva~.<br />
239
^len 12<br />
Preispituvawe, pomiluvawe i amnestija<br />
1. Edinstveno dr`avata-osuduva~ ima pravo da odlu~uva za sekoe<br />
barawe za povotorno otvarawe na slu~ajot.<br />
2. Sekoja dogovorna strana ima pravo da odlu~uva za pomiluvawe,<br />
amnestija ili namaluvawe na kaznata vo soglasnost so odredbite na<br />
svojot Ustav i zakoni.<br />
^len 13<br />
Informirawe<br />
1. Dogovornite strani treba postojano zaemno da se informiraat<br />
koga toa e potrebno za site okolnosti koi mo`at da imaat vlijanie vrz<br />
merkite na funkcijata na nadgleduvawe ili izvr{uvaweto vo zemjata<br />
na koja e prenesena ovaa funkcija. Za ovaa cel tie }e gi dostavuvaat<br />
site relevanti odluki vo ovaa smisla.<br />
2. Po istekuvaweto na periodot na nadzorot, dr`avata vrz koja e<br />
izvr{en prenos na ovaa funkcija, na dr`avata - osuduva~ }e i isprati<br />
izve{taj koj se odnesuva na odnesuvaweto na liceto vrz koe e sproveduvana<br />
funkcijata na nadgleduvawe i sproveduvaweto na odredenite<br />
merki.<br />
^len 14<br />
Tro{oci<br />
Funkcijata na nadgleduvawe i tro{ocite na izvr{uvaweto koi<br />
se pojavile vo dr`avata vrz koja e prenesena ovaa funkcija nema da<br />
bidat nadomesteni osven dokolku poinaku ne e dogovoreno me|u dr`avata<br />
- osuduva~ i dr`avata vrz koja e prenesena funkcijat a na nadgleduvawe.<br />
^len 15<br />
Zavr{ni odredbi<br />
1. Ovaa spogodba e predmet na ratifikacija, prifa}awe ili<br />
odobruvawe. Instrumentite na ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe<br />
}e bidat razmeneti najbrzo {to e mo`no.<br />
2. Ovaa spogodba }e stapi vo sila na trinaesetiot den od denot na<br />
koj instrumntite na ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe se razmeneti.<br />
3. Ovaa spogodba }e se primenuva vo odnos na barawata po nejzinoto<br />
vleguvawe vo sila duri i vo slu~ai na dela na storuvawe ili<br />
nestoruvawe koi se slu~ile pred ovaa data.<br />
4. Sekoja dogovorna strana mo`e da ja otpovika ovaa spogodba so<br />
davawe na prismeno izvestuvawe do drugata strana. Vakvoto otpovikuvawe<br />
}e stapi vo sila po istekuvaweto na {est meseci od datumot na<br />
primaweto na izvestuvaweto od drugata strana.<br />
240
Kako svedo{tvo, dolupotpi{anite lica koi se celosno ovlasteni<br />
za toa od svoite vladi, ja potpi{uvaat ovaa spogodba<br />
____________________ __________________________<br />
Vo___________________________na_____________________________<br />
_<br />
i na ______________ jazici (dvata/ site) na koi tekstovite se<br />
ednakvo avtenti~ni.<br />
241
242
HUMANITARNI AKTIVNOSTI NA ME|UNARODNIOT<br />
KOMITET NA CRVENIOT KRST VO KORIST NA<br />
PRITVORENITE LICA<br />
Naslov na orginalot: Humanitarian Activities of the ICRC in Favour of<br />
Detainted Persons<br />
1. CEL NA POSETATA NA PRITVORENICITE<br />
Posetata na Me|unarodniot Komitet na Crveniot Krst (vo natamo{niot<br />
tekst MKCK) na pritvorenite lica e isklu~ivo vrz humanitarna<br />
osnova. Tie ne im obezbeduvaat nikakov specijalen zakonski<br />
status na pritvorenicite.<br />
Delegatite }e gi ispitaat uslovite na pritvor i nivniot tretman.<br />
Tie }e dadat izve{taj za nivnite naodi do kompetentnite vlasti i<br />
}e prepora~aat, ako e potrebno, merki za podobruvawe na `ivotnite<br />
uslovi i/ili nivno razre{uvawe.<br />
MKCK nema da ispra{uva za pri~inite na pritvor ili zatvor<br />
bidej}i toa e nadvor od negoviot mandat. Toj mo`e me|utoa da dostavi<br />
predlozi do vlastite ako zabele`i situaci koi se zagri`uva~ki od humanitaren<br />
aspekt i koi se dol`at na nemawe na osnovni pravni garancii.<br />
2. KATEGORII NA PRITVORENI LICA [TO TREBA DA SE POSETAT<br />
Na MKCK }e mu se dozvoli pristap do site pritvoreni lica od<br />
strana na vlastite. Pristap do site zatvoreni lica bez razlika od koi<br />
pri~ini se tie zatvoreni, bilo da se pod policiski nadzor, istra`en<br />
zatvor, osudeni ili zadr`ani po bilo kakvi administrativni merki.<br />
3. PROCEDURI ZA POSETITE NA MKCK NA LICATA VO PRITVOR<br />
Op{ti uslovi pri posetite na MKCK se slednive:<br />
* Na MKCK }e mu se dozvoli da gi poseti site pritvoreni lica<br />
na mestoto na pritvor bez ograni~uvawe na vreme.<br />
* Na MKCK }e mu se dozvoli pristap do site mesta na pritvor<br />
bilo da se od privremen ili traen karakter, a se pod nadle`nost na<br />
vlastite, i }e mu bide dozvoleno da gi poseti site prostorii.<br />
* Na delegatite na MKCK }e im bide dozvoleno da gi intervjuiraat<br />
zatvorenicite po nivni izbor bez svedoci.<br />
243
* Na delegatite na MKCK }e im bide dozvoleno da gi povtorat<br />
svoite poseti na regularna osnova, brojot na posetite }e zavisi od<br />
misleweto na MKCK.<br />
* Na delegatiote na MKCK }e im se dadat spisoci ili pak samite<br />
tie }e gi sostavat, za site poseteni lica, za da mo`at da gi identifikuvaat<br />
ovie pritvoreni lica i da gi sledat nivnite slu~ai se do nivno<br />
osloboduvawe.<br />
* MKCK mo`e, vo zavisnost od uslovite i konstatiranite potrebi,<br />
da ponudi materijalna pomo{ na posetenite lica. Me|utoa takvite<br />
programi za pomo{ treba prethodno da bidat dostaveni do vlastite<br />
za nivno odobruvawe.<br />
* Nadle`nite vlasti }e im ovozmo`at na pritvorenite lica da<br />
ispra}aat vesti od li~na priroda do svoite rodnini preku MKCK.<br />
* Semejstvata na zatvorenicite ili pritvorenite lica imaat<br />
sloboden pristap do kancelariite na MKCK.<br />
4. ODNESUVAWE NA MKCK ZA VREME NA POSETITE NA<br />
PRITVORENITE LICA<br />
* Bez razlika za koe mesto stanuva zbor, dol`inata na posetata,<br />
brojot na pritvorenite i brojot na delegatite, organiziraweto i sproveduvaweto<br />
na posetite }e bidat prosledeni so voobi~aenata procedura<br />
na MKCK koja go opfa}a slednoto:<br />
* Po pristignuvaweto delegatite }e gi primi Direktorot na mestoto<br />
na pritvor, ili vo negovo otsustvo, lice koe go zamenuva, Toj }e<br />
mu gi dostavi na delegatot site informacii {to }e gi pobara vo vrska<br />
so sostojbata na pritvorenite i mestoto na pritvor. Ova opfa}a interni<br />
propisi kako i spisoci na pritvorni vo toj moment i za onie koi<br />
se prefrleni od ova mesto do drugo vo periodot od prvata poseta do<br />
sega. Delegatite treba da imaat mo`nost da go verifikuvaat spisokot<br />
na pritvorenite lica i koga e potrebno, da go kompletiraat. Oficielnite<br />
registri treba da im se dadat na raspolagawe na delegatite<br />
za konsultacija.<br />
* Delegatite }e gi posetat site mesta vo zatvorot, vo pridru`ba<br />
na opficielno lice kako vodi~ koj }e mo`e da odgovara i na nivnite<br />
pra{awa.<br />
* Na delegatite }e im se dozvoli da zboruvaat slobodno so pritvorenite<br />
po niven izbor, bez svedoci i bez ograni~uvawe na vreme.<br />
Takvite intervjua }e se vr{at na mesta koi }e bidat izbrani od strana<br />
na delegatite. Pokraj identifikuvaweto na pritvorwenoto lice,<br />
celta na takvite razgovori e, da se soberat informacii za nivnite<br />
uslovi na pritvor i tretman, da se razbere prirodata i serioznosta na<br />
nivnite problemi i da se zapi{at site individualni problemi {to<br />
pritvorenite lica mo`at da gi imaat.<br />
* Delegatite (medicinari) imaat pravo da intervjuiraat i preg-<br />
244
ledaat bez svedoci zatvorenici po nivni izbor. Niv }e im se dadat<br />
site potrebni informacii, a posebno }e im bide dozvoleno da gi vidat<br />
medicinskite kartoni na pritvorenite.<br />
* Na krajot na posetata, }e se izvr{i posleden razgovor so<br />
vlastite odgovorni za mestoto na pritvor. Za vreme na ovoj posleden<br />
stadium od sekoja poseta, delegatite }e gi iznesat svoite navodi i predlozi<br />
do vlastite vo usmena forma.<br />
* Na delegatite }e im bide dozvoleno da gi povtorat svoite poseti<br />
na zatvorenicite.<br />
Slednite poseti mo`at da bidat del od procedurata opi{ana pogore.<br />
5. IZVESTUVAWE DO KOMPETENTNITE VLASTI<br />
Po edna ili pove}e poseti na edno ili pove}e mesta na pritvor,<br />
MKCK }e dostavi izve{taj do kompetentnite vlasti. Ovie izve{tai<br />
treba da bidat strogo doverlivi i od strana na MKCK i od strana na<br />
vlastite do koi se dostaveni.<br />
Vo nivnoto objavuvawe MKCK i vladite }e gi spomnat samo imiwata<br />
i mestata na posetata, datumot na posetata i brojot na posetenite<br />
lica.<br />
245
246
MEMORANDUM ZA HUMANITARNITE AKTIVNOSTI NA<br />
ME|UNARODNIOT KOMITET NA CRVENIOT KRST VO IME<br />
NA PRITVORENITE LICA<br />
Naslov na orginalot: Memorandum for Humanitarian Activities of the<br />
ICRC in Favour of Detained Persons<br />
A. VOVED<br />
Me|unarodniot Komitet na Crveniot Krst (vo natamo{niot<br />
tekst MKCK) ima dolgogodi{na tradicija vo pru`awe na svoite uslugi<br />
za da se za{titat i pomognat licata pogodeni od vnatre{ni nemiri<br />
ili tenzii. Ovaa tradicija e potvrdena vo rezoluciite usvoena od me-<br />
|unarodni konferencii na Crveniot krst, vo statutite na dvi`eweto<br />
na Me|unarodniot crven krst i Crvenata polumese~ina i statutite na<br />
MKCK.<br />
Dr`vite nikoga{ ne se posomnevale vo principot na ovaa tradicija.<br />
Aktivnostite na MKCK vo slu~aj na vnatre{ni nemiri ili tenzii<br />
po~naa da se smetaat kako voobi~aeni, a ponuduvaweto na svoite<br />
uslugi od strana na Komitetot vo takvi situacii ne zna~i me{awe vo<br />
vnarte{nite raboti na dr`avata.<br />
Pravoto na MKCK da gi ponudi svoite uslugi ne zna~i i obvrska<br />
na vladite da gi prifatat istite, bidej}i situaciite na vnatre{ni nemiri<br />
i tenzii po definicija ne se opfateni vo @enevskite konvencii<br />
od 12 avgust 1949 godina.<br />
Od Vtorata Svetska Vojna navamu, MKCK ima poseteno, vo situacii<br />
koi ne se opfateni so @enevskite konvencii nad 500.000 lica<br />
zatvoreni od bezbednosni pri~ini vo 95 zemji. Na primer, me|u 1980 i<br />
1985 godina, delegatite na MKCK posetija 12.250 lica vo nad 600 mesta<br />
na pritvor. Tie registriraa i intervjuiraa 'vo ~etiri o~i" okolu<br />
151.000 pritvoreni lica.<br />
Ovie poseti bea izvr{eni vo soglasnost so standardnite proceduri<br />
na MKCK, vklu~uvaj}i ja mo`nosta delegatite na MKCK da<br />
zboruvaat ne samo so pritvorenite lica po nivni izbor i da gi posetuvaat<br />
povtorno redovno licata i mestata {to ve}e gi posetile.<br />
247
B. CEL NA POSETATA NA LICATA VO PRITVOR OD STRANA NA<br />
DELEGATITE NA MKCK<br />
Vo slu~aj na vnatre{ni nemiri i tenzii, tradicionalna zada~a<br />
na MKCK e da gi posetuva mestata na pritvor. Vo dvete situacii izvesni<br />
kategorii na lica se pritvoreni od strana na vlastite: tie mo`at<br />
da bidat borci, civili koi aktivno ili pasivno go podr`uvaat vooru-<br />
`enoto ili nevooru`enoto dvi`ewe na opozicijata, ili lica vme{eni<br />
vo politi~ki aktivnosti koi se sprotivni na politikata na dr`avata.<br />
Toa {to e zaedni~ko za site pritvoreni lica e {to nivnata pri-<br />
~ina, nivnoto dejstvuvawe, pi{anite ili izgovorenite zborovi se<br />
smetaat od strana na vlastite kako sprotivstavuvawe na vospostaveniot<br />
sistem do takov stepen {to tie lica moraat da bidat li{eni od<br />
sloboda. Tie mo`at da bidat osuduvani spored postojnite zakoni ili<br />
po itna postapka spored zakonodavstvoto koe e na sila. Tie mo`at da<br />
bidat zadr`ani pod ograni~eni ili neograni~eni administrativni<br />
merki.<br />
Ovie pritvoreni lica, bez razlika od koja pri~ina se zatvoreni<br />
i staveni vo zatvor imaat pravo na humano odnesuvawe. MKCK koj e nezavisen,<br />
nepristrasen i neutralen so po~it sprema problemite na<br />
vnatre{nite nemiri ili tenzii, ima svoe mesto na dejstvuvawe, proveruva<br />
dali licata koi se li{eni od sloboda se tretirani humano vo<br />
sekoj pogled. Posebno se interesira za materijalnite i psiholo{kite<br />
uslovi i tretmanot na licata vo pritvor.<br />
C. USLOVI ZA POSETITE<br />
Kako {to e spomnato pogore, koga nekoja zemja e pogodena od<br />
vnatre{ni nemiri ili tenzii, MKCK gi nudi svoite uslugi za da ja<br />
izvr{i svojata tradicionalni zada~i da gi poseti pritvorenite lica<br />
koi se na{le tamu kako posledica od nastanata situacija.<br />
Ova barawe za pristap kon pritvorenite lica se odnesuva na<br />
`elbata na MKCK da mu se ovozmo`at izvesni olesnitelni okolnosti<br />
za da ja izvr{i svojata rabota na pritvor.<br />
Ova se {estte uslovi za poseta:<br />
1. Pristap do site lica zatvoreni od bezbednosni pri-~ini<br />
Ova zna~i deka na delegatite na MKCK }e im bide dozvoleno da<br />
imaat vistinski kontakt so site pritvoreni lica za koi imaat dobieno<br />
ovlastuvawe.<br />
2. Pristap na site mesta na pritvor kade {to se ~uvaat ovie<br />
lica.<br />
Ovoj uslov e logi~en redosled na prviot: MKCK saka da ima<br />
pristap do site pritvoreni lica bez razlika kade tie se ~uvaat: zatvori,<br />
logori, policiski stanici, voeni baraki itn. Toa isto taka zna~i<br />
deka MKCK saka da ima pristap do site prostorii na mestata kade<br />
{to }e bidat poseteni od negovite delegati.<br />
248
3. Dozvola da zboruvaat slobodno a ne samo so site pritvoreni<br />
lica.<br />
Razgovor "vo ~etri o~i" e pove}e od uslov: toa e princip na<br />
MKCK za posetite na mestata na pritvor. Delegatite mora da imaat<br />
mo`nost da zboruvaat so pritvorenite lica po nivni izbor, na mestata<br />
po nivni izbor i vo razumni granici bez ograni~uvawe na vreme.<br />
4. Ovlastuvawe za povtoreni poseti<br />
Iskustvoto poka`uva deka edna edinstvena poseta ima malku<br />
pozitivni efekti ako se gleda dolgoro~no i ne ovozmo`uva trajni<br />
za{titni aktivnosti ili konstruktiven dijalog so vlastite zadol-<br />
`eni za pritvor.<br />
5. Vra~uvawe na spisoci od strana na vlastite i/ili ovlastuvawe<br />
da se sostavi takov spisok za vreme na posetata.<br />
So ova mu se ovozmo`uva na MKCK da gi identifikuva licata<br />
{to }e gi poseti so namera da gi sledi nivnite slu~ai se dodeka tie se<br />
vo pritvor,<br />
Vo slu~aj na novi zatvarawa, vlastite treba da go izvestat<br />
MKCK za imiwata na zatvorenite lica i mestata kade {to tie se pritvoreni.<br />
MKCK treba da bide isto taka izvesten za nivniot transfer<br />
i osloboduvawe.<br />
6. Ovlastuvawe da obezbedi materijalna pomo{ na pritvorenite,<br />
ako toa e potrebno.<br />
Site predmeti }e bidat predlo`eni od MKCK kako pomo{ se<br />
dostavuvaat za odobruvawe od strana na vlastite.<br />
Vo sproveduvawe na ovie aktivnosti, MKCK se obvrzuva da<br />
odr`i apsolutna diskrecija na naodite na svoite delegati. Diskrecijata<br />
e politika na MKCK. So toa £ se ovozmo`uva na institucijata da<br />
raboti nezavisno, bez da bide predmet na pritisok od javnoto mislewe,<br />
mediumite ili politi~kite organizacii. MKCK insistira zemjite vo<br />
koi raboti da go po~ituvaat istoto pravilo na diskrecija.<br />
D. SPROVEDUVAWE NA POSETATA<br />
Goleminata na timot na delegatite na MKCK koi go posetuvaat<br />
mestoto na pritvor zavisi od brojot na pritvorenite lica koj mo`e da<br />
bide mal i do nekolku iljadi. Isto taka zavisi od materijalnite uslovi<br />
vo pritvorot. MKCK ponekoga{ se sudira so seriozni higien-ski<br />
uslovi ili problemi so lo{a ishrana koi ne mo`at da bidat re{eni od<br />
strana na vlastite. Vo takvi situacii, timovite na MKCK mo`at da<br />
vklu~at medicinski sestri, sanitaren in`inir ili nutri-cist. Od<br />
druga strana za poseta na nekoe pritvoreno lice vo policiska stanica,<br />
timot na MKCK obi~no se sostoi od pove}e od dva delegati od koi<br />
edniot e doktor.<br />
Postite na mestata na priotvor od strana na MKCK obi~no go<br />
sledat istiot model bez razlika za kakvo mesto stanuva zbor na<br />
249
primer:<br />
1. Prvo intervju so vlastite odgovorni za mestoto na pritvor.<br />
Glavnata cel na prvoto intervju e:<br />
* da se prestavi MKCK kaj vlastite (negovite principi, aktivnosti,<br />
metodi).<br />
* da ja objasni celta na posetata i da ja dostavi do vlastite programata<br />
za posetata.<br />
* da obezbedi administrativni informacii za vr{ewe na posetata<br />
(identitet na vlastite, kapacitet na mestoto na pritvor, broj na<br />
pritvoreni lica, kategorii i spisoci na pritvorenite ako ima)<br />
* da doznae kako se rakovodi so mestoto, glavnite problemi so<br />
koi se soo~uvaat vlastite, podobruvawata napraveni od nivna strana<br />
posle prethodnata poseta itn.<br />
2. Poseta na site prostorii na mestoto na pritvor<br />
Vo vtorata faza na posetata, delegatite gi posetuvaat site prostorii<br />
na pritvor, kelii, samici, toaleti, tu{evi, dvorovi, priemni<br />
oddelenija, kujni, rabotilnici, sportski sali i tn. prostorii za<br />
odmor, za verski obredi, kazneni kelii itn. Pri prvata poseta delegatite<br />
baraat da imaat pristap kon site ovie prostorii.<br />
Ovaa generalna poseta glavno se vr{i vo pridru`ba na personal<br />
na zatvorot koj slu`i kako vodi~ i odgovara na pra{awata na delegatite.<br />
3. Razgovor "vo ~etiri o~i" so pritvorenite.<br />
Ovaa treta faza e najva`na. Na delegatite mora da im se dozvoli<br />
da imaat dovolno vreme za da razgovaraat so pritvorenite 'vo ~etiri<br />
o~i" na mesto po nivni izbor. Pritvorenite lica ponekoga{ se registriraat<br />
na mestoto kade {to se poseteni.<br />
* da dobijat pretstava za uslovite na pritvor i tretmanot {to e<br />
opi{an od strana na pritvorenite;<br />
* da gi slu{nat problemite na pritvorenite, dokolku se tie<br />
seriozni, i kakvi podobruvawa bi sakale da imaat;<br />
* da gi zabele`i site individualni problemi na pritvorenite<br />
(semejni, medicinski itn.) ako MKCK e vo mo`nost da pomogne;<br />
* ako e potrebno da im se dade na pritvorenicite mo`nost da se<br />
dopi{uvaat so svoite semejstva preku semejni poraki koi gi dostavuva<br />
MKCK (ovie poraki i nivnite odgovori se dostavuvaat do vlastite na<br />
cenzura).<br />
Razgovorite "vo ~etiri o~i" imaat prednost bidejki im davaat<br />
mo`nost na pritvorenite da zboruvaat slobodno za svoite problemi<br />
ili bilo kakvi drugi pra{awa koi se odnesuvaat na niv.<br />
Informaciite dobieni po sekoe intervju na delegatite im<br />
davaat podobra pretstava za nivnot `ivot i gi dopolnuvaat opservaciite<br />
na samite delegati.<br />
4. Posledno intervju so vlastite koi se odgovorni za mestoto na<br />
pritvor.<br />
250
Ova e poslednata faza od posetata. Delegatite gi informiraat<br />
vlastite za nivniot naod, davaat predlozi i gi zabele`uvaat odgovorite.<br />
Koga davaat predlozi za podobruvawe na uslovite vo pritvorot,<br />
delegatite go zamaat predvid op{tiot standard na `iveewe vo zemjata,<br />
nivoto na razvoj na zemjata, i izvorite koi im se na raspolagawe.<br />
Celta na MKCK ne e da osuduva ili protestira, tuku da gi re{i<br />
problemite so vlastite.<br />
Ponekoga{ vlastite odgovorni a pritvor ne se vo sostojba da gi<br />
sledat predlozite na MKCK za podobruvawe na materijalnite uslovi<br />
vo pritvor, iako smetaat deka tie predlozi se opravdani. Toga{<br />
MKCK mo`e da predlo`i samiot da gi izvr{i tie podobruvawa. Ovaa<br />
pomo{ mo`e da bide vo razli~ni formi: toa mo`e da bide oprema za<br />
slobodni aktivnosti, no mo`e isto taka da ima za cel razre{uvawe na<br />
seriozni higiensko - zdravstveni problemi.<br />
5. Tretman na pritvorenite<br />
Ako za vreme na posetata delegatite na MKCK zabele`at lo{<br />
tretman sprema zatvorenicite ili ako zatvorenicite im ka`at na delegatite<br />
za vreme na razgovorot "vo ~etiri o~i" deka so niv se postapuva<br />
lo{o, na primer dodeka se pod istraga tie otkako }e storat se<br />
{to e mo`no za da ja verificiraat verodostojnosta na naodot na pritvoreniot,<br />
istiot }e go dostavat do vlastite. Vo zavisnost od uslovite,<br />
prvo }e se obratat do licata odgovorni vo zatvorot (pritvorot), ili<br />
direkno }e odat do najvisokite vlasti vo zemjata, sekoga{ so strogo<br />
po~ituvawe na principot na doverlivost.<br />
Celta na ovie prestavuvawa e da se obezbedi ispraven tretman<br />
kon pritvorenite od vremeto koga se zatvoreni ili zarobeni se do<br />
nivnoto osloboduvawe.<br />
6. Otkako }e se izvr{i poseta na pritvor, MKCK dostavuva<br />
izve{taj do najvisokite vlasti vo zemjata. Ovoj izve{taj treba da se<br />
smeta kako strogo doverliv i od MKCK i od vlastite do koi istiot e<br />
ispraten. Toj e napi{an od delegatot {to ja izvr{il postata, potoa<br />
ispraten do glavnata direkcija na MKCK vo @eneva od kade preku<br />
diplomatski kanali se ispra}a do zainteresiranite vladi.<br />
Celta na izve{tajot e da dade objektivna slika za situacijata i<br />
da gi izvesti vlastite kolku {to e mo`no pojasno za sostojbite na<br />
mestoto na pritvor i uslovite na zatvorenicite. Vo izve{tajot stojat<br />
naodite na delegatot, sugestiite {to toj gi ima dadeno na odgovornite<br />
lica za mestata na pritvor, dobienite odgovori, a za raboti koi se<br />
nadvor od kompetencija na nadle`nite vlasti, MKCK dava komentari,<br />
i ako e potrebno, lista na merki za koi MKCK smeta deka vladata treba<br />
da gi porezeme.<br />
[efot na misijata na MKCK vo zemjata kade {to se vr{i posetata,<br />
razgovara za sodr`inata na izve{tajot so najvisokite vlasti so<br />
cel da se postigne pozitiven i konstruktiven dijalog.<br />
7. Pomo{ na semejstvata na pritvorenite lica.<br />
251
I na kraj, vo nekoi situacii MKCK mo`e da predlo`i da im pomogne<br />
na semejstvata. Ova mo`e da bide vo forma na finansiska pomo{<br />
(patni tro{oci od mestoto na `iveewe do mestoto na pritvor za<br />
da mo`e semejstvoto da go poseti pritvorenoto lice) materijalna pomo{<br />
ako zatvorenikot e glava na semejstvoto itn. MKCK mo`e isto<br />
taka da mu obezbedi na pritvorenikot materijalna pomo{ koga istiot<br />
}e bide osloboden, da mu kupi karti za da se vrati doma, ili da mu dade<br />
materijalna pomo{ za prvite nekolku nedeli po negovoto otpu{tawe.<br />
252
II DEL<br />
DOKUMENTI NA SOVETOT NA EVROPA<br />
253
254
PREPORAKA R (87) 3<br />
EVROPSKI ZATVORSKI PRAVILA 75<br />
Usvoena od Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa na 12<br />
februari 1987 na 404 - ta sednica na Zamenicite na ministrite<br />
Naslov na orginalot: Recommendation No. R (87) 3 of the Committe of<br />
Ministers to Member States on the European Prison Rules.<br />
Komitetot na ministrite, vo soglasnost so uslovite od ~len 15 b<br />
na Statutot na Sovetot na Evropa;<br />
Sogleduvaj}i ja va`nosta od sozdavawe na edinstveni na~ela vo<br />
kaznenata politika me|u dr`avite - ~lenki na Sovetot na Evropa;<br />
Zabele`uvaj}i deka i pokraj ostvareniot napredok vo razvojot na<br />
nezatvorskite alternativi za kaznuvawe na prestapnicite, li{uvaweto<br />
od sloboda ostanuva i natamu nu`na sankcija vo sistemot na krivi~noto<br />
pravosudstvo;<br />
Sogleduvaj}i ja va`nata uloga na me|unarodnite pravila vo praktikata<br />
i teorijata na zatvorskite postapuvawa i zatvorskite upravi;<br />
Zabele`uvaj}i me|utoa, zaradi va`nite op{testveni procesi i<br />
primenata vo pogled na zatvorskata procedura i zatvorskaat uprava<br />
deka, bi bilo po`elno da se preispitaat Standardnite minimalni pravila<br />
za postapuvawe so zatvorenicite na Sovetot na Evropa (Rezolucija<br />
(73) 5), so cel da se podr`at i pottiknat ovie razvojni procesi vo<br />
op{testvoto i da se otvorat mo`nosti za idniot napredok,<br />
Na vladite na dr`avite ~lenki im prepora~uva vo svoeto interno<br />
zakonodavstvo i praktika da se pridr`uvaat na principite izneseni<br />
vo tekstot na Evropskite zatvorski pravila dodadeni kon postojnata<br />
Preporaka, dosledno da gi sproveduvaat, so poseben akcent na celta<br />
navedena vo uvodniot del i fundamentalnite principi vo prviot del,<br />
kako i toa ovoj tekst da go napravat dostapen na site zainteresirani<br />
75<br />
Koga e usvoena ovaa Preporaka vo vrska so ~l. 10 (2) so Pravilata za<br />
rabota na sostanocite na zamenicite ministri:<br />
- danskata vlada go zadr`a pravoto da go prifati ili da ne go prifati<br />
38 t. 3 od prilogot kon Preporakata;<br />
- francuskata vlada go zadr`a pravoto da go prifati ili da ne go<br />
prifati Praviloto 54 t. 2 od prilogot kon Preporakata.<br />
The European Prison Rules, Council of Europe Publishing, F-67075, Strasbourg<br />
Cedex, str. 5-27<br />
255
PRILOG KON PREPORAKATA R (87) 3<br />
EVROPSKI ZATVORSKI PRAVILA<br />
REVIDIRANA EVROPSKA VERZIJA NA STANDARDNITE<br />
MINIMALNI PRAVILA ZA POSTAPUVAWE SO<br />
ZATVORENICITE<br />
VOVED<br />
Celta na ovie prvila e:<br />
a) Utvrduvawe na minimum standardi za site aspekti na zatvorskata<br />
administracija bitni za so~uvuvawe na humanite uslovi i pozitivnoto<br />
postapuvawe vo modernite i naprednite sistemi.<br />
b) Pottiknuvawe na zatvorskata administracija kon razvivawe<br />
politika na rabota, na~in na upravuvawe i postapuvawe vo praktikata<br />
vrz osnova na sovremenite na~ela na pravi~nost.<br />
c) Pottiknuvawe kon formirawe na profesionalni stavovi na<br />
zatvorskiot personal {to gi odr`uvaat va`nite op{testveni i moralni<br />
vrednosti na nivnata rabota, sozdavawe uslovi {to }e im ovozmo-<br />
`at vo svojata rabota da dadat maksimalen prodones za dobroto na<br />
op{testvoto voop{to kako i za zatvorenicite za koi se gri`at, i da<br />
postignat sopstvena profesionalna satisfakcija.<br />
d) Da postavat realni osnovni kriteriumi spored koi zatvorskata<br />
administracija i odgovornite lica za vr{ewe nadzor nad uslovite<br />
i na~inot na upravuvawe vo zatvorite mo`at to~no da ja procenat<br />
rabotata i da gi sledat napredokot kon povisokite stan-dardi.<br />
Se naglasuva deka Pravilata ne sozdavaat primerok na oddelen<br />
sistem i deka mnogu evropski zatvorski slu`bi ve}e go dostignale<br />
nivoto na rabota {to stoi povisoko od mnogute normi {to se postaveni<br />
vo niv, dodeka drugite se nastojuva da se postignat. Sekade kade<br />
{to postojat te{kotii ili prakti~ni problemi vo primenata na Pravilata,<br />
Sovetot na Evropa raspolaga so stru~ni ekipi koi vrz osnova<br />
na bogato iskustvo za razli~nite zatvorski administracii vo ramkite<br />
na svoeto podra~je na deluvawe mo`at da dadat pomo{ so svoite<br />
soveti.<br />
Pravilata gi naglasuvaat i propisite za ~ovekovoto dostoinstvo,<br />
obvrskata na zatvorskata uprava za humano i pozitivno postapuvawe,<br />
va`nosta na ulogata na zatvorskiot personal i efikasnost,<br />
moderen na~in na upravuvawe. Tie se definirani so cel personalot na<br />
site nivoa na zatvorskata uprava da se rakovodi od niv i da se pottikne<br />
na opredelen oblik na povedenie. Objasnuvawata {to se dadeni vo<br />
256
vrska so niv 76 treba da ja obezbedat razbirlivosta, prifatlivosta i<br />
fleksibilnosta {to se nu`ni za postignuvawe na najvisoko mo`no<br />
ramni{te nad osnivnite standardi.<br />
I DEL<br />
OSNOVNI NA^ELA<br />
1. Li{uvaweto od sloboda treba da se sprovede vo fizi~ki i moralni<br />
uslovi koi go obezbeduvaat po~ituvaweto na li~noto dostoinstvo<br />
i vo soglasnost so ovie Pravila.<br />
2. Pravilata treba da se primenuvaat nepristrasno. Ne smee da<br />
postoi diskriminacija vrz osnova na rasa, boja na ko`ata, polot, jazikot,<br />
verata, politi~kite i drugi uveruvawa, nacionalnoto ili socijalnoto<br />
poteklo, rodbinskite vrski, ekonomskiot ili nekoj drug status.<br />
Verskite ~uvstva i moralni normi na zatvorenicite mora da se po~ituvaat.<br />
3. Postapuvaweto so zatvorenicite mora da bide takvo {to nema<br />
da go zagrozi nivnoto zdravje i samopo~ituvawe i kolku {to vremetraeweto<br />
na kaznata toa go dopu{ta da go razviva nivnoto ~uvstvo na<br />
odgovornost i da gi pottiknuva stavovite i sposobnostite koi }e im<br />
ovozmo`at da se vklu~at vo op{testvoto so najdobri izgledi za samostoen<br />
`ivot vo soglasnost so zakonot po izdr`anata kazna.<br />
4. Redovniot nadzor nad kaznenite ustanovi i slu`bi treba da go<br />
sproveduvaat kvalifikuvani i iskusni inspektori {to }e gi opredeli<br />
nadle`nata vlast. Nivnata zada~a e posebno vnimanie da mu posvetat<br />
na nadzorot, dali i vo koja mera ovie institucii rabotat vo soglasnost<br />
so postojnite zakoni i propisi, so zada~ite na zatvorskite slu`bi i so<br />
baraweto na ovie Pravila.<br />
5. Za{titata na li~nite prava na zatvorenicite, osobeno so<br />
ogled na zakonitosta na postapkata pri nivno priveduvawe, treba da se<br />
obezbedi so sproveduvawe nadzor vo soglasnost so nacionalnite propisi<br />
od strana na sudskite vlasti i drugite pravni organi nadle`ni za<br />
poseta na zatvorenicite, a koi ne se vo sostav na zatvorskata administracija.<br />
6. (1) Pravilata treba da im bidat dostapni na personalot vo<br />
prevod na slu`beniot jazik na poedine~nata dr`ava.<br />
(2) Pravilata treba da im bidat dostapni i na zatvorenicite, na<br />
slu`beniot i drugite jazici dokolu toa e opravdano i ostvarlivo.<br />
76<br />
Objasnuvawata na Evropskite zatvorski pravila se usvoeni so<br />
istata Preporaka R (87) 3, od 12 fevruari 1987.<br />
257
258<br />
II DEL<br />
UPRAVATA VO ZATVORSKITE SISTEMI<br />
Priem i zapi{uvawe na zatvorenicite vo zatvorskata kartoteka<br />
7. (1) Niedno lice ne smee da se primi vo ustanovata bez pravosilen<br />
nalog za priveduvawe.<br />
(2) Va`nite podrobnosti okolu priemot i zatvoraweto treba<br />
vedna{ da se zabele`at.<br />
8. Sekade kade ima zatvorenici treba da postoi kompleten i<br />
dobro ~uvan dokument so slednite podatoci za sekoj primen zatvorenik:<br />
a) identitetot na zatvorenikot.<br />
b) pri~inite za zatvoraweto i koj go izdal nalogot za zatvorawe.<br />
c) denot i ~asot na zatvoraweto i otpu{taweto.<br />
9. Postapkite za priem treba da bidat prilagodeni na osnivite<br />
na~ela na Pravilata i potrebata da im se pomogne na zatvorenicite da<br />
gi re{at svoite itni li~ni problemi.<br />
10. (1) Po priemot treba vedna{ da se sostavi celosen izve{taj<br />
so va`nite informacii za momentalnata situacija so personalot i<br />
programata za rabota so sekoj zatvorenik vo soglasnost so najdolgo<br />
predvidenoto traewe na zatvorskata kazna i da mu se dostavi na direktorot<br />
kako informacija ili za potvrduvawe na negovata va`nost.<br />
(2) Vo takvite izve{tai sekoga{ mora da bide sodr`an i izve -<br />
{taj na lekarot kako i izve{taite na personalot za zatvorenicite za<br />
koi e zadol`en.<br />
(3) Izve{taite i informaciite za zatvorenikot mora da ostanat<br />
doverlivi, da gi sodr`at najnovite podatoci i da im bidat dostapni na<br />
javno ovlasteni lica.<br />
Razmestuvawe i klasifikacija<br />
11. (1) Pri rasporeduvawe na zatvorenicite vo razli~ni ustanovi<br />
ili sistemi na postapuvawe treba da se vodi gri`a za nivnata polo`ba<br />
koja e opredelena so sudskata odluka ili so zakon (neosuden ili<br />
osuden, prv pat zatvoren ili recidivist, kratka ili dolga vremenska<br />
kazna), potoa za posebnite barawa na postapuvaweto, medicinskite<br />
potrebi, polot i vozrasta.<br />
(2) Ma`ite i `enite, po pravilo, treba da se smestat odvoeno<br />
iako mo`at zaedno da u~estvuvaat vo organiziranite aktivnosti {to<br />
pretstavuvaat del na utvrdenata programa za rabota so zatvorenicite.<br />
(3) Neosudenite zatvorenici, po pravilo, mora da bidat smesteni<br />
odvoeno od osudenite osven ako se soglasat zaedno da se vklu~at vo
organiziranite aktivnosti {to mo`at i za niv da bidat od korist.<br />
(4) Na mladite zatvorenici treba da im se ovozmo`at uslovi koi,<br />
vo ramkite na mo`nostite, }e gi za{titat od {tetnite vlijanija i }e<br />
im go obezbedat potrebnoto vospituvawe soodvetno na nivnata<br />
vozrast.<br />
12. Celta na klasifikacijata i reklasifikacijata na zatvorenicite<br />
treba da bide:<br />
a) Oddeluvawe od ostanatite na onie zatvorenici koi zaradi vidot<br />
na svojata vina i karakterot na li~nosta mo`at od toa da imaat<br />
korist, ili koi mo`at da zapadnat pod lo{o vlijanie.<br />
b) razmestuvawe na osudenicite so cel da im se olesni tretmanot<br />
i vklu~uvaweto vo op{testveniot `ivot vodej}i smetka za zatvorskite<br />
pravila i bezbednosnite barawa.<br />
13. Odvoenite ustanovi ili odvoenite oddelenija na poedini ustanovi<br />
vo ramkite na mo`nostite treba da poslu`at za polesno sproveduvawe<br />
na razli~ni na~ini na postapuvawe i razmestuvawe na specifi~nite<br />
kategorii na zatvorenici.<br />
Smestuvawe<br />
14. (1) Zatvorenicite, po pravilo moraat no}e da bidat smesteni<br />
vo zasebni sobi osven vo onie slu~ai koga se smeta deka smestuvaweto<br />
so drugite zatvorenici ima nekakvi prednosti.<br />
(2) Onamu kade {to postoi, zaedni~koto smestuvawe treba da se<br />
primeni sprema zatvorenici na koi vo takvi uslovi im odgovara<br />
dru`eweto so ostanatite. No}e mora da postoi nadzor vo soglasnost so<br />
karakterot na ustanovata.<br />
15. Smestuvaweto na zatvorenicite, osobeno vo spalnite, mora da<br />
gi zadovoluva zdravstvenite i higienskite potrebi, vo prv red,<br />
klimatskite uslovi i koli~estvoto na vozduhot i razumen obem na<br />
prostor, osvetluvawe, zatopluvawe i provetruvawe.<br />
16. Vo site prostorii vo koi zatvorenicite `iveat ili rabotat:<br />
a) Prozorcite mora da bidat dovolno golemi na zatvorenicite,<br />
pome|u drugoto, da im ovozmo`at ~itawe ili rabota pod prirodno svetlo<br />
vo voobi~aeni uslovi. Tie mora da bidat so takva konstrukcija<br />
{to ovozmo`uva vleguvawe na sve vozduh osven na onie mesta kade {to<br />
postojat soodvetni klimatski uredi. Osven toa prozorcite mora pokraj<br />
site bezbednosti merki so svojata golemina, polo`ba i konstrukcija<br />
kolku {to e mo`no pove}e da nalikuvaat na standardnite prozorci.<br />
b) Ve{ta~koto osvetluvawe mora da gi zadovoluva postoe~kite<br />
tehni~ki standardi.<br />
17. Sanitarnite uredi i na~inot na nivnoto koristewe mora na<br />
259
sekoj zatvorenik da mu ovozmo`uvaat zadovoluvawe na fiziolo{kite<br />
potrebi vo ~isti i pristojni uslovi.<br />
18. Koristeweto na prikladni uredi za kapewe i tu{irawe mora<br />
da mu se ovozmo`i na sekoj zatvorenik pri temperatura {to mu odgovara<br />
na klimatskite uslovi vo vremesko rastojanie {to e potrebno da<br />
se so~uva op{tata higiena spored godi{noto vreme i geografskata<br />
polo`ba, no najmalku edna{ vo tekot na nedelata. Onamu kade {to toa<br />
e mo`no mora da se dopu{ti sloboden pristap do tie uredi vo sekoe<br />
razumno vreme.<br />
19. Site delovi na ustanovata mora propisno da se odr`uvaat i<br />
redovno da se ~istat.<br />
Li~na higiena<br />
20. Od zatvorenicite treba da se bara da ja odr`uvaat li~nata<br />
higiena za {to treba da se obezbedi voda i toaleten pribor {to e nu-<br />
`en za so~uvuvawe na zdravjeto i ~istotata.<br />
21. Od zdravstveni pri~ini i so cel zatvorenicite da go so~uvaat<br />
dobriot izgled i samopo~ituvaweto, treba da im se ovozmo`i odr`uvawe<br />
na kosata, a posebno na ma`ite redovno bir~ewe.<br />
Obleka i postelnina<br />
22. (1) Zatvorenicite na koi ne im e dopu{teno da nosat sopstvena<br />
obleka mora da dobijat obleka koja e soodvetna na klimatskite<br />
uslovi, koja nema da go zagrozi zdravjeto. Taa obleka ne smee na bilo<br />
koj na~in da deluva kon degradirawe ili poni`uvawe.<br />
(2) Celokupnata obleka treba da bide ~ista i vo ispravna sostojba.<br />
Dolnata obleka treba da se menuva i pere tolku ~esto kolku<br />
{to e potrebno za odr`uvawe na higienata.<br />
(3) Koga zatvorenicite }e dobijat dozvola za izleguvawe nadvor<br />
od ustanovata mora da im se dozvoli i nosewe na sopstvena ili druga<br />
obleka {to ne predizikuva vnimanie.<br />
23. Vo tekot na priemot na zatvorenicite vo ustanovata treba da<br />
se obezbedat uslovi nivnata sopstvena obleka da se so~uva vo dobra<br />
sostojba i da bide spremna za koristewe.<br />
24. Na sekoj zatvorenik treba da mu se opredeli poseben krevet i<br />
posebna prikladna postelnina koi treba da se odr`uvaat vo dobra<br />
sostojba i da se menuva ~esto za sekoga{ da bide ~ista.<br />
Ishrana<br />
25. (1) Vo soglasnost so normite {to gi opredelile zdravstvenite<br />
vlasti upravata treba na zatvorenicite vo pravilni vremenski<br />
rastojanija da im obezbedi soodvetno servirani i pripremeni obroci<br />
260
koi so svojot kvalitet i koli~estvo gi zadovoluvaat prehranbenite i<br />
higienskite standardi, a voedno se prilagodeni na vozrasta, zdravjeto,<br />
prirodata na rabotata {to se vr{i i, vo ramkite na mo`nostite, na<br />
nivnite verski i kulturni potrebi.<br />
(2) Vodata za piewe mora da mu bide dostapna na sekoj zatvorenik.<br />
Zdravstveni slu`bi<br />
26. (1) Sekoja ustanova mora da ima na raspolagawe barem eden<br />
lekar od op{ta praktika. Zdravstvenite slu`bi bi morale da bidat<br />
tesno povrzani so zdravstvenata slu`ba na zaednicata ili dr`avata.<br />
Medicinskite uslugi moraat da vklu~uvaat i psihijatriski uslugi za<br />
postavuvawe na dijagnoza, kako i tretman vo slu~aj na du{evna rastroenost<br />
na zatvorenikot.<br />
(2) Bolnite zatvorenici ~ija sostojba nametnuva specijalen tretman<br />
treba da se premestat vo specijalizirani ustanovi ili gra|anski<br />
bolnici. Vo ustanovite koi imaat obezbedeni uslovi za le~ewe, opremata<br />
i farmaceutskite sredstva treba da bidat prikladni za medicinska<br />
gri`a i tretman na bolnite zatvorenici, a mora da postoi i soodveten<br />
stru~en personal.<br />
(3) Stomatolo{kite uslugi mora da mu bidat dostapni na sekoj<br />
zatvorenik.<br />
27. Zatvorenicite ne smeat da bidat izlo`eni nitu na eden eksperiment<br />
{to mo`e da predizvika fizi~ko ili du{evno o{te-tuvawe.<br />
28. (1) Sekade kade {to e izvodlivo mora da se obezbedat uslovi<br />
za poroduvawe vo bolnica nadvor od ustanovata. Sepak, osven vo posebni<br />
slu~ai, vo kaznenite ustanovi mora da postoi neophoden personal i<br />
uslovi za smestuvawe na trudnici i nivna nega po ra|aweto. Ako deteto<br />
se rodi vo zatvor toj podatok ne smee da bide spomnat vo porodilniot<br />
list.<br />
(2) Tamu kade {to na decata im e dopu{teno da ostanat vo ustanovata<br />
zaedno so majkata mora, da se opredeli posebna detska soba vo<br />
koja za niv }e se gri`i stru~en personal i kade tie }e prestojuvaat<br />
dodeka ne se pod nadzor na majkite.<br />
29. Lekarot mora: da go pregleda sekoj zatvorenik {to e mo`no<br />
pobrzo po priemot vo ustanovata, a podocna spored potrebata, osobeno<br />
zaradi otkrivawe na fizi~ki i du{evni rastrojstva i prezemawe na<br />
site merki neophodni za medicinski tretman: da gi izolira zatvorenicite<br />
za koi se somneva deka se bolni od nekoja zarazna bolest: da gi<br />
sogleduva fizi~kite i du{evnite o{tetuvawa koi mo`at da go spre~at<br />
normalnoto vklu~uvawe vo op{testvoto po osloboduvaweto: da odlu-<br />
~at za rabotnite sposobnosti na sekoj zatvorenik.<br />
30. (1) Na lekarot treba da mu se doveri gri`ata za fizi~koto i<br />
261
du{evnoto zdravje na zatvorenikot i vr{eweto na pregledi pod uslovi<br />
i vo vremenski rastojanija vo soglasnost so bolni~kite standardi, i<br />
toa na site zatvorenici {to }e se po`alat deka se bolni ili povredeni<br />
i onie koi imaat poseben tretman.<br />
(2) Lekarot mora da go izvesti direktorot sekoga{ koga }e<br />
sogleda deka fizi~koto ili du{evnoto zdravje na zatvorenikot negativno<br />
vlijae ili bi mo`elo negativno da vlijae na neprekinatiot prestoj<br />
vo zatvorot ili nekoi od zavodskite uslovi.<br />
31. (1) Lekarot i drugite nadle`ni organi mora redovno da vr{at<br />
kontrola i da go sovetuvaat direktorot za:<br />
a) koli~inata, kvalitetot, na~inot na pripremawe i servirawe<br />
na hranata i vodata,<br />
b) higienata na ustanovata i zatvorenicite,<br />
c) sproveduvaweto na zdravstvenite merki, zatopluvaweto, osvetluvaweto<br />
i provetruvaweto na ustanovata.<br />
d) soodvetnosta i ~istotata na zatvorskata obleka i postelnina.<br />
(2) Direktorot mora da gi razgleda izve{taite i mislewata {to<br />
lekarot vo soglasnost so pravilata 30 (2) i 31 (1) }e gi podnese, i koga<br />
toa e vo soglasnost so dadenite preporaki vedna{ }e prezeme ~ekori<br />
za nivno sproveduvawe. Ako tie preporaki ne se vo nadle`nost na<br />
direktorot ili ne se soglasuva so niv, direktorot mora vedna{ da<br />
podnese li~en izve{taj zaedno so misleweto na lekarot do povisokata<br />
vlast.<br />
32. Zdravstvenite slu`bi na ustanovata mora da imaat za cel da<br />
gi otkrivaat i lekuvaat fizi~kite i du{evnite bolesti ili nedostatoci<br />
koi mo`e da go ote`nuvaat vklu~uvaweto na zatvorenikot vo<br />
op{testvoto po izdr`anata kazna. Site potrebni lekarski, hiru{ki i<br />
psihijatriski uslugi, i onie koi se na raspolagawe na sloboda, mora za<br />
taa cel da mu se pru`at i na zatvorenikot.<br />
Disciplina i kaznuvawe<br />
33. Redot i disciplinata treba da se odr`uvaat vo interes na<br />
bezbednosta na ustanovata, propi{aniot na~in na zaedni~ki `ivot i<br />
celite na tretmanot.<br />
34. (1) Zatvorenicite vo nitu edno svojstvo ne smeat da se vrabotuvaat<br />
vo slu`bite na ustanovata.<br />
(2) Ova pravilo me|utoa ne smee da go zagrozi pravilnoto ostvaruvawe<br />
na op{testvenite, vospitnite i sportskite aktivnosti {to<br />
pod nadzor im se dopu{teni na zatvorenicite podeleni vo grupi zaradi<br />
u~estvo vo opredeleni programi.<br />
35. So zakon ili so odredba na nadle`en organ na vlasta treba da<br />
bide opredeleno:<br />
262
a) povedenieto koe pretstavuva disciplinski prekr{ok,<br />
b) vidot i traeweto na kaznite {to mo`at da se izre~at,<br />
c) nadle`niot organ {to mo`e da odredi takva kazna,<br />
d) upatstva i `albeniot organ za `albenata postapka.<br />
36. (1) Zatvorenicite ne smeat da se kaznuvaat osven toga{ ako<br />
toa e vo soglasnost so zakonot i propisite, no nikoga{ dva pati za<br />
isto delo.<br />
(2) Izve{taite za lo{oto povedenie mora vedna{ da se dostavat<br />
do nadle`niot organ koj bez odlagawe treba da donese odluka.<br />
(3) Zatvorenicite ne smeat da se kaznat ako ne se izvesteni za<br />
navodniot prekr{ok i ako ne im e ovozmo`eno da ja iznesat svojata<br />
odbrana.<br />
(4) Tamu kade {to e potrebno i izvodlivo na zatvorenicite treba<br />
da im se dopu{ti odbrana po pat na branitel.<br />
37. Kolektivno kaznuvawe, telesna kazna, kaznata stavawe vo<br />
temna kelija, kako i sekoja svirepa, nehumana i poni`uva~ka kazna<br />
mora celosno da se zabranat kako sankcii za disciplinski prekr{oci.<br />
38. (1) Kaznuvaweto so disciplinsko pritvorawe kako i sekoja<br />
druga kazna {to bi mo`ela da ima sprotiven efekt vrz fizi~koto i<br />
du{evnoto zdravje na zatvorenikot mo`e da se primenuva samo ako<br />
lekar po izvr{eniot pregled dade pismena potvrda deka zatvorenikot<br />
e sposoben da go podnese toj vid kazna.<br />
(2) Kaznata vo nikoj slu~aj ne smee da bide vo sprotivnost ili da<br />
se razlikuva od principite utvrdeni vo praviloto 37.<br />
(3) Lekarot mora sekojdnevno da kontrolira kako zatvorenikot ja<br />
podnesuva takvata kazna i da go izvesti direktorot ako sogleda deka vo<br />
interes na fizi~koto ili du{evnoto zdravje e nu`no da se prekine<br />
ili preina~i izre~enata kazna.<br />
Sredstva za ograni~uvawe na dvi`eweto<br />
39. Upotrebata na sinxiri i prangii mora da se zabrani. Lisici,<br />
luda~ki ko{uli i ostanatite sredstva za ograni~uvawe na dvi`eweto<br />
ne smeat nikoga{ da se upotrebat kako merki na kaznuvawe. Nivnata<br />
upotreba e dopu{tena edinstveno pod slednive okolnosti:<br />
a) Kako merka na pretpazlivost protiv begstvo za vreme na premestuvawe<br />
so toa {to moraat da se otstranat koga zatvorenikot }e dojde<br />
pred sudskite ili administrativnite vlasti i ako tie vlasti ne<br />
opredelat poinaku<br />
b) Od zdravstveni pri~ini po nalog i nadzor na lekar,<br />
c) So naredba na direktorot ako ostanatite metodi na kontrola<br />
se poka`at nedovolni da se za{titi od napad na zatvorenikot i da se<br />
spre~i seriozno o{tetuvawe na imotot. Vo takvi slu~i direktorot<br />
263
mora vedna{ da se konsultira so lekar i da podnese izve{taj do povisokiot<br />
administrativen organ.<br />
40. Oblicite i na~inot na upotreba na sredstvata za ograni~uvawe<br />
na dvi`eweto, navedeni vo prethodnata to~ka, mora da bidat<br />
opre-deleni so zakon ili propis. Takvite sredstva ne smeat da se<br />
prime-nuvaat podolgo od realno potrebnoto vreme.<br />
Informirawe na zatvorenicite za pravata i dol`nostite<br />
i postapkata po `alba<br />
41. (1) Na sekoj pri vleguvaweto vo ustanovata treba da mu se dade<br />
pismena informacija vo vrska so propisite koi va`at za tretmanot na<br />
opredelena kategorija na zatvorenici, za disciplinskite barawa na<br />
ustanovata, za propi{aniot na~in na barawe na informacii i podnesuvawe<br />
na `albi, kako i za site ostanati elementi nu`ni za odr`uvawe<br />
na pravata i dol`nostite na zatvorenicite i prilagoduvawe na<br />
`ivotot vo ustanovata.<br />
(2) Na zatvorenikot mora da mu se dade mo`nost za razgovor ili<br />
za upatuvawe na molba ili poplaka na inspektorot ili na drug organ<br />
nadle`en za nadzor na zatvorot bez prisustvo na direktorot ili na<br />
drugite ~lenovi od zatvorskiot personal. Me|utoa `albite protiv<br />
propi{anite odluki mo`at da se ograni~at na voobi~aenata postapka.<br />
(3) Na sekoj zatvorenik mora da mu se dopu{ti podnesuvawe na<br />
molba ili `alba vo tajnost do centralnata zatvorska uprava, do sudskite<br />
vlasti ili do drugo soodvetno telo.<br />
(4) Sekoja molba ili poplaka upatena do zatvorskite vlasti mora<br />
da se razgleda i re{i bez odlo`uvawe.<br />
Kontakti so nadvore{niot svet<br />
43. (1) Na zatvorenicite mora da im se dopu{ti komunicirawe so<br />
nivnite semejstva i so ogled na tretmanot, bezbednosta i redot so<br />
licata ili pretstavnicite na nadvore{ni organizacii i, {to e mo`no<br />
po~esto, poseti od tie lica.<br />
(2) Za pottiknuvawe na kontkatite so nadvore{niot svet mora da<br />
postoi mo`nost za dobivawe otsustva vo soglasnost so celite na<br />
postavuvawe navedeni vo IV del na ovie Pravila.<br />
44. (1) Zatvorenicite so stransko dr`avjanstvo treba vedna{ da<br />
bidat informirani za nivnoto pravo da baraat kontakt i komunicirawe<br />
so diplomatskite i konzularnite pretstavni{tva na svojata<br />
zemja. Zatvorskata uprava mora vo polna mera da sorabotuva so tie<br />
pretstavnici vo interes na stranskite dr`avjani vo zatvorot koi<br />
mo`at da imaat posebni potrebi.<br />
(2) Na zatvorenicite dr`avjani na zemjata koi nemaat diplo-<br />
264
matsko ili konzularno pretstavni{tvo vo taa zemja, kako i na begalcite<br />
i licata bez dr`avjanstvo treba da im se dozvolat sli~ni olesnuvawa<br />
za komunicirawe so diplomatskite pretstavni{tva na zemjata<br />
koja vodi gri`a za nivnite interesi, ili so nacionalniot ili me|unarodniot<br />
organ ~ija dol`nost e deluvawe vo interes na tie lica.<br />
45. Na zatvorenicite treba da im se dopu{ti redovno da se informira<br />
za nastanite od nadvore{niot svet po pat na vesnici, spisanija<br />
i drugi publikacii, radio ili televiziski emisii, predavawa, ili po<br />
pat na koe bilo sli~no sredstvo pod kontrola na upravata. Treba posebno<br />
da se uredi zadovoluvaweto na potrebite na stranskite dr`avjani<br />
{to imaat te{kotii so jazikot.<br />
Verska i duhovna pomo{<br />
46. Toga{ koga toa e ostvarlivo na sekoj zatvorenik treba da mu<br />
se dopu{ti da gi zadovoli svoite verski, duhovni i moralni potrebi so<br />
pristapuvawe kon obredi i sobiri organizirani vo ustanovata i so<br />
koristewe na seta potrebna sopstvena literatura.<br />
47. (1) Ako vo ustanovata se nao|aat dovolen broj zatvorenici od<br />
ista vera mora da se organizira doa|awe na kvalifikuvan pretstavnik<br />
na taa vera. Ako toa brojot na zatvorenikot go opravduva i okolnostite<br />
go dopu{taat, takvite poseti mora da bidat redovni.<br />
(2) Na kvalifikuvaniot verski pretstavnik opredelen so to~kata<br />
1. mora da mu se dozvoli odr`uvawe na redovni verski obredi i<br />
slu`bi i doverlivi razgovori so zatvorenicite od ista vera vo prikladni<br />
termini.<br />
(3) Nitu na eden zatvorenik ne smee da mu se uskrati kontaktot so<br />
pretstavnikot na bilo koja vera. Dokolku nekoj zatvorenik ne saka da<br />
ja prifati posetata na verskiot pretstavnik, negovata volja mora da se<br />
po~ituva.<br />
^uvawe na imotot na zatvorenicite<br />
48. (1) Site pari, vrednosti i ostanatiot imot {to im pripa|a na<br />
zatvorenicite, a tie spored propisite na ustanovata ne smeat da gi zadr`at<br />
pri vleguvaweto vo ustanovata, mora da se deponiraat na sigurno<br />
mesto. Popi{anite predmeti mora da gi potpi{e zatvoreni-kot.<br />
Mora da se prezemat potrebnite merki za so~uvuvawe na tie predmeti<br />
vo dobra sostojba. Ako se poka`e neophodno uni{tuvaweto na bilo koj<br />
od tie predmeti, toa mora da se zabele`i i da se izvesti zatvorenikot.<br />
(2) Pri otpu{taweto na zatvorenikot od ustanovata takvite<br />
predmeti i pari mora da se vratat osven ako se slu~ilo ovlasteno podigawe<br />
na pari ili ispra}awe na bilo koj del od toj imot nadvor od ustanovata,<br />
ili ako od zdravstveni pri~ini bilo nu`no da se uni{ti del<br />
265
od toj imot zatvorenikot mora da go potpi{e primaweto na predmetite<br />
ili vra}aweto na parite.<br />
(3) Site pari ili imot {to zatvorenikot }e gi primi od nadvor<br />
treba da se tretiraat na ist na~in, osven ako se nameneti ili dozvoleni<br />
za koristewe vo tekot na izdr`uvaweto na kaznata.<br />
(4) Ako zatvorenikot vnese nekoi lekovi, zatvorskiot lekar<br />
mora da odlu~i za nivnata upotreba.<br />
Izvestuvawe za smrt, bolest, premestuvawe i sli~no<br />
49. (1) Za smrt ili seriozna bolest, seriozna povreda na zatvorenikot<br />
ili premestuvawe vo soodvetna ustanova za le~ewe na du{evni<br />
bolesti ili poremetuvawa, direktorot mora vedna{ da go izvesti soprugot<br />
ako zatvorenikot e ven~an odnosno najbliskiot rodnina, i, po<br />
pravilo, sekoe drugo lice koe zatvorenikot porano go oprede-lil.<br />
(2) Zatvorenikot mora vedna{ da bide izvesten za smrtta ili<br />
serizna bolest na nekoj od bliskite rodnini. Vo ovie slu~i i toga{<br />
koga okolnostite toa go dopu{taat, na zatvorenikot treba da mu se<br />
dozvoli da go poseti bolniot rodnina ili da go vidi po~inatiot, so<br />
pridru`ba ili samostojno.<br />
(3) Site zatvorenici mora da imaat pravo vedna{ da go izvestat<br />
svoeto semejstvo za zatvorawe ili premestuvawe vo druga ustanova.<br />
Premestuvawe na zatvorenicite<br />
50. (1) Pri premestuvaweto od edna vo druga ustanova zatvorenicite<br />
mora {to pomalku da bidat izlo`eni na javnosta i za{titeni so<br />
soodvetni merki od navredi, qubopitnosta i publicitetot vo bilo koj<br />
forma.<br />
(2) Mora da se zabrani prevoz na zatvorenicite so vozila {to<br />
nemaat prikladna ventilacija ili osvetluvawe ili na na~in {to }e gi<br />
izlo`i na nepotrebno telesno izma~uvawe ili poni`uvawe.<br />
(3) Prevozot na zatvorenikot mora da se izvr{i na tro{ok na<br />
upravata i vo soglasnost so va`e~kite propisi.<br />
III DEL<br />
Zatvorski personal<br />
51. So ogled na fundamentalnoto zna~ewe na zatvorskiot personal<br />
za pravilno funkcionirawe na zatvorskata uprava i postignuvawe<br />
na organizaciskite i rehabilitaciskite celi, upravata mora apsolutna<br />
prednost da mu pridade na sproveduvaweto na pravilata na personalot.<br />
52. Zatvorskiot personal po pat na obu~uvawe, sovetuvawe i<br />
pozi-tiven odnos na upravata kon niv mora da se pottiknuva kon post-<br />
266
ignuvawe na povisokite humani standardi, kon pogolema efikasnost i<br />
poseriozen odnos sprema svoite dol`nosti.<br />
53. Zatvorskata uprava mora da mu posveti dol`no vnimanie na<br />
informiraweto na javnosta za ulogata na zatvorskiot sistem, kako i<br />
za rabotata na zatvorskiot personal so cel javnosta da ja sfati va`nosta<br />
na nivniot pridones za zaednicata.<br />
54. (1) Zatvorskata uprava mora da sprovede vnimatelna selekcija<br />
pri vrabotuvaweto na noviot personal ili podocne`no postavuvawe<br />
na opredeleni funkcii. Posebno vnimanie mora da mu se posveti na<br />
nivnata ~esnost, humanost, profesionalnite sposobnosti i li~nata<br />
prilagodlivost kon toj vid na rabota.<br />
(2) Personalot, po pravilo, mora da bide vraboten so polno rabotno<br />
vreme kako profesionalen zatvorski personal i da ima status na<br />
civilna slu`ba so opredeleni merki na bezbednost ~ija {to namena e<br />
samo ~uvawe na dobroto povedenie, efikasnosta, dobroto fizi~ko i<br />
du{evno zdravje i soodvetnoto nivo na obrazovanie. Platata na vrabotenite<br />
mora da bide takva da gi privle~e i zadr`i soodvetnite stru-<br />
~waci. Prednostite na vrabotuvaweto i uslovite za rabota mora da<br />
bidat povolni so ogled na baraniot karakter na rabotata.<br />
(3) Koga e potrebno vrabotuvawe na personal so opredeleno<br />
vreme ovie kriteriumi mora da vredat i za niv, vo soglasnost so pravilnikot<br />
za ustanovata.<br />
55. (1) Pri vrabotuvaweto ili po opredelen period na steknuvawe<br />
so prakti~ni iskustva za personalot treba da se organiziraat<br />
kursevi za izu~uvawe na nivnite op{ti i posebni dol`nosti, i teoretski<br />
i prakti~ni testovi, osven ako so ogled na nivnite kvalifikacii<br />
toa ne e potrebno.<br />
(2) Vo tekot na rabotniot vek site ~lenovi na personalot mora<br />
da go odr`uvaat i doka`uvaat svoeto znaewe i profesionalnite<br />
sposob-nosti u~estvuvaj}i na interni kursevi {to upravata mora da gi<br />
organi-zira vo soodvetni intervali.<br />
(3) Za personalot mora da se organizira steknuvawe na pobogato<br />
iskustvo i treninzi na visoko nivo za da na toj na~in se doka`at<br />
nivnite profesionalni sposobnosti.<br />
(4) Opfatot na personalot mora da go vklu~uva i objasnuvaweto<br />
vo vrska so barawata i primenata na Evropskite zatvorski pravila i<br />
Evropskata konvencija za ~ovekovite prava.<br />
56. Od site ~lenovi na personalot vo sekoe vreme mora da se<br />
o~ekuva primerno povedenie i ispolnuvawe na dol`nostite, so cel so<br />
svojot primer trajno da vlijaat na zatvorenicite i da go predizvikaat<br />
nivniot respekt.<br />
267
57. (1) Vo granicite na mo`nostite me|u personalot mora da ima<br />
i dovolen broj specijalisti kako {to se psihijatri, psiholozi, socijalni<br />
rabotnici, nastavnici i instruktori za komunikacii, fizi~ko<br />
vospituvawe i sport.<br />
(2) Ovie i drugi specijalisti mora, po pravilo da bidat vraboteni<br />
so polno rabotno vreme. Toa me|utoa ne smee da gi isklu~i povremenite<br />
i dobrovolni sorabotnici vo situaciite koga nivnata sorabotka<br />
e primerna i korisna.<br />
58. (1) Zatvorskata uprava mora da obezbedi sekoja ustanova vo<br />
sekoj moment da bide pod nadzor na direktorot, negoviot zamenik ili<br />
drugo ovlasteno telo.<br />
(2) Direktorot na ustanovata mora da ima soodvetna kvalifikacija<br />
za taa polo`ba, vklu~uvaj}i go i pozitivniot karakter, rakovodni<br />
sposobnosti, soodvetno profesionalno obrazovanie i iskustvo.<br />
(3) Direktorot na ustanovata mora da bide nazna~en so polno<br />
rabotno vreme i da bide na raspolagawe vo soglasnost so odlukite na<br />
zatvorskata uprava.<br />
(4) Koga dve ili pove}e ustanovi se vo nadle`nost na eden direktor,<br />
toj mora da gi posetuva dovolno ~esto. So sekoja od tie ustanovi<br />
mora da upravuva odgovorno lice.<br />
59. Upravata mora da gi definira oblicite na organizacija i<br />
upravuvawe {to }e gi olesni komunikaciite pome|u razli~nite kategorii<br />
na personalot vo ramkite na ustanovata, so cel da se obezbedi<br />
sorabotka me|u razli~nite slu`bi, osobeno vo pogled na postapuvaweto<br />
i rehabilitacijata na zatvorenicite.<br />
60. (1) Direktorot, negoviot zamenik, kako i pogolemiot del na<br />
ostanatiot personal, mora da znaat da zboruvaat na jazikot na mnozinstvoto<br />
na zatvorskata populacija ili na jazikot {to barem mnozinstvoto<br />
go razbira.<br />
(2) Onamu kade {to e potrebno i ostvarlivo mora da se koristat<br />
uslugite na tolkuva~.<br />
61. (1) Mora da se obezbedi kvalifikuvan i iskusen lekar koj vo<br />
sekoe vreme }e bide spremen da intervenira vo itni slu~ai.<br />
(2) Vo ustanovite vo koi nema postojano vraboten lekar mora da<br />
se obezbedi redovna poseta od lekar ili na ovlasten personal od zdravstvenata<br />
slu`ba.<br />
62. Treba da se pottiknuva vrabotuvaweto na ma{ki i `enski<br />
personal vo ustanovite ili vo delovi na ustanovite vo koi se smesteni<br />
zatvorenicite od sprotiven pol.<br />
63. (1) Personalot na ustanovata ne smee da upotrebuva sila<br />
protiv zatvorenicite, osven vo samoodbrana ili vo slu~aj na obid za<br />
begstvo ili aktiven ili pasiven fizi~ki otpor kon naredbide zasno-<br />
268
vani na zakon ili drug propis. Personalot koj e prisilen da upotrebuva<br />
sila ne smee da ja koristi pove}e odo{to e nu`no potrebno i vo toj<br />
slu~aj vedna{ mora da go izvesti direktorot na ustanovata.<br />
(2) Na personalot treba da mu se pri`i posebna tehni~ka obuka<br />
za da se osposobi za sovladuvawe na agresivnite zatvorenici.<br />
(3) Osven vo posebni okolnosti, personalot koj pri vr{eweto na<br />
svoite dol`nosti doa|a vo neposreden kontakt so zatvorenicite ne<br />
smee da bide vooru`en. Ponatamu personalot vo nikoj slu~aj ne smee da<br />
nosi oru`je, osven ako specijalno e obu~en za negova uptreba.<br />
IV DEL<br />
Celi i na~in na postapuvawe<br />
64. Zatvoraweto zaradi li{uvawe od sloboda samoto po sebe e<br />
kazna. Ottamu uslovite na zatvaraweto i zatvorskiot sistem ne smeat<br />
u{te pove}e da gi vlo{uvaat stradawata {to taa kazna gi predizvikuva,<br />
osvena kako sledovatelna pojava kaj opravdanata izolacija ili<br />
odr`uvaweto na disciplinata.<br />
65. Treba da se prezemat site merki sistemite vo ustanovite da se<br />
definiraat i potvrdat taka {to }e se:<br />
a) obezbedi `ivotnite uslovi da bidat vo soglasnost so ~ovekovoto<br />
dostoinstvo i voobi~aenite op{testveni normi.<br />
b) negativnite posledici na zatvoraweto i razlikite me|u `ivotot<br />
vo zatvor i na sloboda {to doveduvaat do is~eznuvawe na samopo~itta<br />
ili ~uvatvoto na odgovornost na zatvorenicite, da se svedat na<br />
najmala mera.<br />
c) odr`at i zajaknat vrskite so rodninite i nadvore{nata zaednica<br />
koi se vo interes na zatvorenicite i nivnite semejstva.<br />
d) na zatvorenicite }e im se pru`i mo`nost da gi razvivaat sposobnostite<br />
i ve{tinite koi }e ja pouspe{at nivnata nade` za uspe{no<br />
vra}awe vo op{testvoto po osloboduvaweto.<br />
66. Za taa cel mora da bidat pristapni i upotreblivi site prikladni<br />
obrazovni, moralni, duhovni i ostanatite resurisi vo soglasnost<br />
so individualnite potrebi na zatvorenicite. Ottamu tretmanite<br />
bi morale da vklu~at:<br />
a) Duhovna podr{ka i pru`awe mo`nost za korisna rabota, stru-<br />
~no vodewe i ostru~uvawe, obrazovanie, fizi~ko vospituvawe, razvoj<br />
na du{evnite sposobnosti, pru`awe soveti i rekreativni aktivnosti.<br />
b) Prezemawe na potrebni merki za obezbeduvawe ovie aktivnosti<br />
da bidat organizirani taka {to kolku {to toa e mo`no }e gi zgolemat<br />
kontaktite so prilikite koi gi pru`a nadvore{nata zaednica, za<br />
da se zgolemi `elbata za uspe{no vra}awe vo op{testvoto po oslobod-<br />
269
uvaweto.<br />
c) Postapki za vospostavuvawe i sledewe na individualnite programi<br />
na tretmanot i obukata na zatvorenicite po potrebnite konsultacii<br />
me|u personalot koj za toa e zadol`en i zatvorenicite koi bi<br />
trebalo da bidat vklu~eni vo tie programi, dokolku toa e ostvarlivo.<br />
d) Sistemot na komunikaciite i na~inot na upravuvaweto {to }e<br />
go pottiknat primarnite i pozitivni odnosi me|u personalot i zatvorenicite,<br />
{to }e ja zgolemat `elbata za delotvorni principi i programi<br />
za tretman na zatvorenicite.<br />
67. (1) So ogled na toa {to postignuvaweto na ovie celi bara<br />
individualizacija na tretmnot, i, za taa cel, fleksibilen sistem, na<br />
razmestuvawe, zatvorenicite bi trebalo da se smestuvaat vo odvoeni<br />
ustanovi kade {to sekoj od niv mo`e da ima prikladen tretman i<br />
obuka.<br />
(2) Vidot, goleminatata, organizacijata i kapacitetot na ovie<br />
ustanovi ili oddeli treba vo prv red da se opredelat spored karakteristikite<br />
na tretmanot {to treba da se sprovede.<br />
(3) Potrebno e da se obezbedi zatvorenicite da bidat smesteni so<br />
ograni~eni merki na obezbeduvawe i nadzor zaradi so~uvuvawe na nu-<br />
`noto nivo na sigurnosta, i, istovremeno za posvetuvawe pogolemo<br />
vnimanie na nivnite specifi~ni potrebi. Treba da se prezeme se {to<br />
e potrebno zatvorenicite da se smestat vo ustanovi od otvoren vid ili<br />
vo onie koi pru`aat pogolemi mo`nosti za kontakt so nadvore{niot<br />
svet. Vrskite na stranskite dr`avjani so nivnite sonarodnici nadvor<br />
od ustanovata treba da se tretiraat kako isklu~itelno va`ni.<br />
68. Po smestuvaweto vo ustanova i prou~uvaweto na li~nosta na<br />
sekoj poedine~en zatvorenik so opredeleno podolgo vremetraewe na<br />
kaznata mora vedna{ da se izraboti programa na tretman vo adekvatnata<br />
ustanova, imaj}i go vo vid steknatoto znaewe za individualnite<br />
potrebi, sposobnostite i karakterot, a osobeno bliskosta na rodninite.<br />
69. (1) Vo soglasnost so sistemot na zatvorenicite treba da im se<br />
pru`i prilika da u~estvuvaat vo aktivnostite vo ramkite na ustanovata<br />
koi bi mo`ele da go razvijat nivnoto ~uvstvo na odgovornost i samodoverba<br />
kako i da se pottikne nivniot interes za sopstveniot tretman.<br />
(2) Treba da se prezemat merki za razvivawe na metodite so koi<br />
}e se podr`uva sorabotkata so zatvorenicite i nivnoto aktivno u~estvo<br />
vo sproveduvaweto na tretmanot. Za taa cel zatvorenicite treba<br />
da se pottiknuvaat da prezemaat opredelena odgovornost vo odredeni<br />
aktivnosti vo ustanovata, vo ramkite na ograni~uvawata postaveni so<br />
Praviloto 34.<br />
270
70. (1) Pripremaweto na zatvorenicite za otpu{tawe mora da<br />
zapo~ne vedna{ po doa|aweto vo kaznenata ustanova. Ottamu akcentot<br />
na tretmanot mora da bide staven vrz nivnoto neprekinato u~estvuvawe<br />
vo zaednicata, a ne vrz isklu~uvaweto od nea. Op{testvenite slu-<br />
`bi i socijalite rabotnici sekade kade {to toa e mo`no ottamu bi<br />
trebalo da bidat vklu~eni kako pomo{en personal na ustanovata i izvr{uvaweto<br />
na zada~ite na rehabilitacijata na zatvorenicite, a osobeno<br />
na odr`uvaweto i unapreduvaweto na nivniot odnos so semejstvoto,<br />
so drugite lu|e i javnite slu`bi. Treba da se prezemat potrebnite<br />
merki do najvisok stepen da se za{titat vo soglasnost so zakonot<br />
i presudata pravata vrzani za gra|anskiot interes, pravoto na socijalna<br />
sigurnost i drugite op{testveni prava na zatvorenikot.<br />
(2) Programite na tretman bi trebalo da sodr`at i mo`nosti za<br />
izleguvawe od zatvorot koja {to isto taka treba da se dozvoluva do najvisok<br />
stepen vrz osnova na zdravstveni, profesionalni, semejni i drugi<br />
socijalni motivi.<br />
(3) Stranskite dr`avjani ne bi smeelo samo zaradi nivnoto<br />
dr`avjanstvo da bidat li{eni od mo`nosta da dobivaat otsustvo. Ponatamu<br />
treba da se prezeme s¢ za da im se ovozmo`i u~estvuvawe vo zaedni~kite<br />
programski aktivnosti so cel da se ubla`i nivnoto ~uvstvo<br />
na izoliranost.<br />
Rabota<br />
71. (1) Zatvorskata rabota bi trebalo da se sfati kako pozitiven<br />
element vo tretmanot, ostru~uvaweto i upravuvaweto so ustanovata<br />
(2) Od zatvorenicite koi izdr`uvaat kazna mo`e da se bara da<br />
rabotat vo soglasnost so fizi~kite i du{evnite sposobnosti za koi<br />
odlu~uva lekar.<br />
(3) Mora da se organizira korisna rabota, ili, ako e poprikladno,<br />
nekoi drugi celesoobrazni aktivnosti za da zatvorenicite bidat<br />
aktivno vraboteni vo voobi~enoto rabotno vreme.<br />
(4) Vo ramkite na mo`nostite rabotata treba da bide takva da ja<br />
odr`i ili zgolemi sposobnosta na zatvorenicite za normalen `ivot<br />
po otpu{taweto.<br />
(5) Treba da se organizira stru~no osposobuvawe za korisni zanimawa<br />
na zatvorenicite koi od toa mo`at da imaat polza, a osobeno za<br />
mladite zatvorenici.<br />
(6) Vo ramkite na soodvetna stru~na selekcija i vo soglasnost so<br />
administrativnite i disciplinskite odredbi na ustanovata na zatvorenicite<br />
mora da im se ovozmo`i da go izberat vidot na vrabotuvaweto<br />
vo koe sakaat da u~estvuvaat.<br />
72. (1) Organizacijata i metodikata na rabotata vo ustanovata<br />
271
mora {to pove}e da im nalikuva na onie vo zaednicata nadvor od ustanovata<br />
so cel zatvorenicite da se prilagodat na voobi~aenite rabotni<br />
uslovi. Ottamu rabotata mora da soodvetstvuva na sovremenite rabotni<br />
standardi i tehniki, da bide vo soglasnost so modernite sistemi<br />
na rakovodewe i na proizvodnite procesi.<br />
(2) I pokraj toa {to finansiskata dobivka {to se ostvaruva so<br />
proizvodstvoto vo ustanovata mo`e da bide zna~ajna za podobruvaweto<br />
na standardot i unapreduvaweto na kvalitetot i va`nosta na ostru~uvaweto,<br />
interesite na zatvorenicite i nivniot tretman ne smeat da<br />
bidat podredeni kon toa.<br />
73. Na vrabotenite zatvorenici zatvorskata uprava treba da im<br />
obezbedi:<br />
a) Nejzino vr{ewe vo sopstveni prostorii, rabotilnici i gospodarstva,<br />
ili<br />
b) Vo sorabotka so privatni pretprijatija, vnatre ili nadvor od<br />
ustanovata. Vo toj slu~aj polnata voobi~aena plata treba da ja isplatat<br />
licata za koi se raboti vodej}i smetka za rezulatatite na zatvorenicite<br />
vo proizvodniot proces.<br />
74. (1) Merkite za za{tita na bezbednosta i zdravjeto na zatvorenicite<br />
mora da bidat kako i za rabotnicite nadvor od ustanovata<br />
(2) Zatvorenicite mora da se osiguraat od nesre}i na rabota<br />
vklu~uvaj}i ja i profesionalnata bolest pod istite uslovi {to zakonot<br />
gi pru`a na rabotnicite nadvor od ustanovata.<br />
75. (1) Dnevniot i nedelniot maksimum na rabotni ~asovi mora da<br />
bide utvrden spored lokalnite zakoni ili obi~ai koi va`at pri vrabotuvaweto<br />
na slobodnite rabotnici.<br />
(2) Zatvorenicite mora da imaat barem eden den odmor vo nedelata<br />
i dovolno vreme za obrazovanie i ostanatite aktivnosti koi se<br />
del na nivniot tretman i priprema za reintegracija vo op{testvoto.<br />
76. (1) Mora da postoi sistem na pravedno nagraduvawe za rabotata<br />
na zatvorenicite.<br />
(2) Vo ramkite na toj sistem na zatvorenicite treba da im se ovozmo`i<br />
barem del od svojata zarabotuva~ka da go potro{at za kupuvawe<br />
na dozvolenite predmeti za li~na upotreba i del od zarabotuva~kata<br />
da ispratat na svoite semejstva ili da ja potro{at za nekoi drugi dozvoleni<br />
celi.<br />
(3) Sistemot mo`e isto taka da organizira zatvorskata uprava da<br />
isprati del od zarabotuva~kata nadvor od ustanovata za da se formira<br />
fond na za{teda koja im se predava na zatvorenicite po otpu{taweto.<br />
272
Obrazovanie<br />
77. Vo sekoja ustanova mora da bide organizirana opse`na obrazovna<br />
programa za na site zatvorenici da im se pru`i mo`nost za<br />
ostvaruvawe barem na nekoja svoja potreba ili ambicija. Takvite programi<br />
bi trebalo da imaat za cel uspe{na rehabilitacija, podobruvawe<br />
na moralot i povedenieto i nivnoto samopo~ituvawe.<br />
78. Obrazovanieto bi trebalo da se soglada kako sistemska aktivnost<br />
{to kako i trudot mu dava ista polo`ba i osnoven pridones na<br />
tretmanot, a se sproveduva vo voobi~aenoto rabotno vreme i pretstavuva<br />
del na slu`benata programa za individualen tretman.<br />
79. Zatvorskite upravi bi morale da mu posvetat posebno vnimanie<br />
na obrazovanieto na mladite zatvorenici, potoa na stranskite<br />
dr`avjani i na zatvorenicite so posebni kulturni i etni~ki problemi.<br />
80. Treba da se organiziraat specifi~ni programi na kolektivno<br />
obrazovanie za onie zatvorenici koi imaat posebni problemi kako na<br />
primer nepismenost i sli~no.<br />
81. Vo ramkite na ostvarlivoto obrazovanie na zatvorenicite<br />
mora da se:<br />
a) Integrira so nacionalniot obrazoven sistem taka {to }e<br />
mo`e bez te{kotii da se prodol`i po izleguvaweto od zatvorot.<br />
b) Organizira vo obrazovni ustanovi nadvor od zavodot.<br />
82. Sekoja ustanova mora da ima bibilioteka koja e na raspolagawe<br />
na site kategorii zatvorenici, adekvatno snabdena so {irok raspon<br />
na knigi za razonoda i nau~na literatura, a zatvorenicite treba<br />
da se pottiknuvaat {to pove}e da ja koristat. Onamu kade {to e mo`no<br />
zatvorskata biblioteka bi trebalo da bide organizirana vo sorabotka<br />
so javnite bibilioteki.<br />
Fizi~ko vospituvawe, ve`bawe, sport i rekreacija<br />
83. Zatvorskite sistemi mora da go sfatat zna~eweto koe go<br />
imaat pravilno organiziranite aktivnosti za fizi~ko i du{evno<br />
zdravje i vo soglasnost so toa da obezbedat soodvetno ve`bawe i<br />
rekreativni aktivnosti.<br />
84. Zatoa pravilno organiziranata programa za fizi~ko vospituvawe,<br />
sport i ostanatite rekreativni aktivnosti bi trebalo da bidat<br />
sostaven del na programata za tretman i ostru~uvawe. Za taa cel treba<br />
da se obezbedi potreben prostor, uredi i oprema.<br />
85. Zatvorskate upravi mora da obezbedat zatvorenicite koi<br />
u~estvuvaat vo ovie programi da bidat fizi~ki zdravi. Posebno treba<br />
da se obezbedi pod lekarska kontrola fizi~ko vospituvawe i terapija<br />
za onie zatvorenici za koi se potrebni.<br />
273
86. Na sekoj zatvorenik koj ne raboti na otvoren prostor ili ne e<br />
vo ustanova od otvoren vid spored vremenskite priliki treba da mu se<br />
dozvoli barem eden saat vo tekot na denot za pro{etka, ili za soodvetni<br />
ve`bi na otvoren prostor i, dokolku toa e mo`no, za{tita od<br />
nepovolnite vlijanija na vremenskite priliki.<br />
Priprema za otpu{tawe<br />
87. Na site zatvorenici bi trebalo da im se pru`i pomo{ za uspe{no<br />
vra}awe vo op{testvoto, vo semeen `ivot i vrabotuvawe po<br />
otpu{taweto. Za taa cel treba da se sprovedat opredeleni postapki i<br />
potrebni kursevi.<br />
88. Za zatvorenicite na podolgi vremenski kazni treba da se<br />
prezemat potrebni merki {to go ovozmo`uvaat postepenoto vra}awe<br />
vo op{testviot `ivot. Ovaa cel mo`e da se postigne so sproveduvawe<br />
na poseben, predotpusen tretman, organiziran vo istata ili druga soodvetna<br />
ustanova, ili so usloven otpust pod nekakov vid nadzor kombiniran<br />
so konkretna podr{ka od op{testvoto.<br />
89. (1) Zatvorskite upravi bi trebalo tesno da sorabotuvaat so<br />
socijalnite slu`bi koi im pomagaat na biv{ite zatvorenici vo nivnata<br />
rehabilitacija, osobeno vo pogled na semejniot `ivot i vrabotuvaweto.<br />
(2) Treba da se obezbedi pri otpu{taweto od ustanovata zatvorenicite<br />
da dobijat spored potrebite soodvetni dokumenti i da im se<br />
pomogne da pronajdat prikladno smestuvawe i rabota. Treba da se podmirat<br />
i so nu`ni sredstva za po~etok na `ivotot na sloboda i so prikladna<br />
obleka so ogled na uslovite i godi{noto vreme kako i da im se<br />
dadat pari potrebni da stignat do svoite odredi{ta.<br />
(3) Na pretstavnicite na soodvetni socijalni slu`bi bi trebalo<br />
da im se dozvoli pristap vo ustanovata i do zatvorenicite za da dadat<br />
celosen pridones kon programata za otpu{tawe i kon programite na<br />
pomo{ na zatvorenicite po otpu{taweto.<br />
V DEL<br />
Dopolnitelni pravila za posebni kategorii<br />
na zatvorenici<br />
90. Zatvorskite upravi bi trebalo da se dr`at do Pravilata vo<br />
celost vo mera vo koja vo praktikata mo`e da se primeni zaradi dobroto<br />
na onie posebni kategorii zatvorenici za koi podocna se postaveni<br />
posebni pravila.<br />
274
Neosuduvani zatvorenici<br />
91. Ne kr{ej}i gi zakonskite odredbi za za{tita na individualnite<br />
slobodi kaj opredeluvaweto na postapkata na koi treba da se<br />
pridr`uva vo tretmanot na neosudenite zatvorenici, na ovie zatvorenici<br />
koi se smetaat nevini dodeka ne im se doka`e vinata treba da<br />
im se ovozmo`at pogodnosti {to mo`at da proizlezat od Praviloto<br />
90, i ne smee da im se nametnuvaat drugi ograni~uvawa osven onie {to<br />
se neizbe`ni so kaznenata postapka i vo interes na bezbednosta na<br />
ustanovata.<br />
92. (1) Na neosudenite zatvorenici treba da im se dozvoli vedna{<br />
da gi izvestat svoite semejstva za zatvoraweto i komunicirawe so semejstvoto,<br />
prijatelite i licata so koi kontaktot e vo nivni interes.<br />
(2) Treba da im se dozvoli i primawe na poseti vo ~ove~ki<br />
uslovi ograni~eni edinstveno so takvi merki na bezbednost i nadzor<br />
{to se nu`ni za interesite na pravosudnata administracija i bezbednosta<br />
na ustanovata.<br />
(3) Ako nekoj od neosudenite zatvorenici ne sakaat da izvestat<br />
nikogo od navedenite lica zatvorskata uprava ne bi smeela toa da go<br />
stori samovolno, osven ako postojat opravdani pri~ini, kako, na primer,<br />
odredena vozrast, sostojba ili nedostatok.<br />
93. Na neosudenite zatvorenici treba vedna{ po zatvoraweto da<br />
im se ovozmo`i da izberat zakonski zastapnik ako takov im e dostapen,<br />
da primaat poseti od zakonskiot sovetnik so cel za svoja odbrana, da<br />
mu davaat doverlivi podatoci i od nego da primaat soveti i upatstva.<br />
Na nivno barawe treba da im se pru`at site potrebni olesnuvawa za<br />
taa cel. Posebno treba da se dozvoli koristewe na pomo{ od tolkuva~<br />
vo site va`ni kontakti so upravata i pri iznesuvawe na odbrana. Policijata<br />
ili personalot na ustanovata smee da go nadzira, no ne i da gi<br />
prislu{kuva posrednite ili neposrednite razgovori me|u zatvorenikot<br />
i negoviot zakonski sovetnik. Smestuvaweto na neosudenite<br />
zatvorenici mora da se sprovede vo soglasnost so Praviloto 11 (3).<br />
94. Neosudenite zatvorenici treba da se smestat vo oddelni<br />
prostorii, osven ako poradi opredeleni okolnosti toa bi bilo neprifatlivo.<br />
95. (1) Na neosudenite zatvorenici treba da im se dozvoli koristewe<br />
na sopstvena obleka, pod uslov da e ~ista i prikladna.<br />
(2) Na zatvorenicite koi ne sakaat da ja koristat ovaa mo`nost<br />
treba da im se dade soodvetna obleka.<br />
(3) Ako neosudenite zatvorenici nemaat prikladna sopstvena<br />
obleka, treba da im se dade civilna obleka vo dobra sostojba so koja }e<br />
se pojavat vo sudnica ili }e ja koristat pri dozvolenite izleguvawa.<br />
96. Na neosudenite zatvorenici sekoga{ koga e mo`no treba da<br />
275
im se pru`i prilika za rabota, no toa ne smee da se bara od niv. Onie<br />
{to }e se odlu~at za rabota mora da bidat plateni kako i ostanatite<br />
zatvorenici. Dokolku postojat organizirani obrazovni kursevi ili<br />
ostru~uvawe za nekoj zanaet, neosudenite zatvorenici treba da se pottiknat<br />
da se vklu~at vo niv.<br />
97. Na neosudenite zatvorenici treba da im se dozvoli na sopstven<br />
tro{ok ili na tro{ok na treti lica, da nabavat knigi, vesnici,<br />
pi{ani materijali i drugi sredstva koi se del na nivnoto zanimawe,<br />
vo soglasnost so interesite na pravosudnata administracija i bezbednosta<br />
i redot vo ustanovata.<br />
98. Na neosudenite zatvorenici treba da im se dozvoli primawe<br />
na poseti i medicinski uslugi od nivniot li~en lekar ili stomatolog,<br />
ako za toa postojat opravdani pri~ini. Sekoe eventualno uskratuvawe<br />
na ovie prava treba da se obrazlo`i. Zatvorskata uprava ne e dol`na<br />
da gi snosi takvite tro{oci.<br />
Civilni zatvorenici<br />
99. Vo zemjite kade zakonot dozvoluva zatvarawe po nalog na sudot<br />
ili bez vodewe na krivi~na postapka, licata {to se zatvoreni na<br />
toj na~in ne smeat da bidat izlo`eni na pogolemi ograni~uvawa i metodi<br />
na prisilba od realno nu`nite za so~uvuvawe na bezbednosta i redot<br />
vo zatvorot. Nivniot tretman ne smee da bide ponepovolen od tretmanot<br />
na neosudenite zatvorenici, so taa razlika {to mo`at da se<br />
prisilat da vr{at opredelena rabota.<br />
Du{evno bolni i umno rastroeni zatvorenici<br />
100. Licata kaj koi }e se utvrdi du{evna bolest ne bi trebalo da<br />
se dr`at vo zatvor, tuku treba {to pobrzo da se premestat vo soodvetna<br />
ustanova za du{eno bolni.<br />
(2) Specijaliziranite ustanovi ili oddelenija pod lekarska<br />
uprava bi morale da bidat na raspolagawe za posmatrawe i tretman na<br />
zatvorenicite {to se seriozno bolni i od drugite bolesti ili rastrojstva.<br />
(3) Lekarskata ili psihijatriskata slu`ba na kaznenata ustanova<br />
mora da obezbedi psihijatriski tretman na site zatvorenici na koi im<br />
e potreben.<br />
(4) Mora da postoi sorabotka so soodvetnite socijalni slu`bi za<br />
vo slu~aj na potreba da bide obezbedeno prodol`uvawe na psihijatriskiot<br />
tretman i gri`ata po otpu{taweto.<br />
276
II OBJASNUVAWA KON EVROPSKITE ZATVORSKI PRAVILA 77<br />
Naslov na orginalot: Explanatory memorandum relating to the European<br />
Prison Rules<br />
Revidirana evropska verzija na Standardnite minimalni pravila za<br />
postapuivawe so zatvorenicite<br />
UVOD<br />
Me|unarodnata sorabotka na podra~jeto na penalnata politika i<br />
zatvorska problematika ve}e denes ima dolga i zna~ajna istorija. Vo<br />
ramkite na Sovetot na Evropa najva`nite tela so neposredna odgovornost<br />
vrz ovie podr~ja se Evropskiot komitet za problemite na kriminalitetot<br />
(European Committee on Crime Problems - CDPC) i Komitet<br />
za sorabotka vo vrska so zatvorskata problematika (Committe for Cooperation<br />
in Prison Affairs - PC-R-CP). Vo ramkite na statutot na Sovetot<br />
na Evropa i pod uprava na Komitetot na ministrite navedenite<br />
komiteti prestavuvaat tela za me|unarodna sorabotka vo Evropa i ja<br />
garantiraat potrebnata profesionalna i tehni~ka sigurnost vo izvr-<br />
{uvaweto na svoite zada~i. Formalnata i moralnata nadle`nost na<br />
upravite na kaznenite ustanovi vo prv red e odredena od Evropskite<br />
standardni minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite i<br />
Evropskata konvencija za ~ovekovite prava. Novite Evropski zatvorski<br />
pravila se vovedeni za da go garantiraat modernoto i napredno<br />
organizirawe na zatvorskite upravi i idninata na tretmanot.<br />
STATUSOT I VLIJANIETO NA PRAVILATA<br />
Pravilata nemaat status na zadol`itelen akt vo me|unarodnoto<br />
pravo, no sepak se op{to prifateni kako vistinski prakti~en kodeks<br />
na zatvorskata uprava i tretmanot na zatvorenicite. Zgora na toa, nacionalniot<br />
zakonski status na pravilata iako varira od zemja do zemja,<br />
vo sekoj slu~aj ima va`no vlijanie vrz moralot i prakti~nite<br />
standardi spored koi se usoglasuvaat zatvorskite upravi. Niz periodot<br />
vo koj im e priznata me|unarodna vrednost, a toa sega ve}e e<br />
Cedex, str. 29-70.<br />
77<br />
The European Prison Rules, Council of Europe Publishing, F-67075, Strasbourg<br />
277
pove}e od polovina vek, posredno ili neposredno tie deluvaa vrz izdignuvaweto<br />
na standardite i odreduvaweto na minimumot na humani i<br />
dostoinstveni uslovi vo zatvorskite sistemi. Iako na toj na~in nivniot<br />
status se odnesuva na odreduvawe na na~inot na rabotata na zatvorskite<br />
upravi, tie nemaat golemi moralni i politi~ki obvrski kon<br />
zemjite ~lenki {to gi prifatile. Vo ponovata formulacija edna od<br />
najva`nite nameri be{e u{te pove}e da se naglasi dol`nosta na<br />
zatvorskite upravi da se pridr`uvaat kon Pravilata i da go obezbedat<br />
nivnoto najgolemo vlijanie i avtoritet, na {to gi prisiluvaat nacionalnite<br />
inspekcii i krajnite streme`i na Sovetot na Evropa sodr`ani<br />
vo sovetodavnite procesi.<br />
SOVREMENI PRISTAPI KON PROBLEMITE NA KAZNUVAWETO<br />
Se pogolemata zagri`enost zaradi socijalnite i moralnite problemi<br />
vrzani za pra{aweto na javniot red, humanite vrednosti i,<br />
~esto, sprotivstavenite op{testveni interesi i individualnite prava,<br />
predizvikaa potreba za preispituvawe na celite na zatvorskata kazna.<br />
Toa podednakvo se odnesuva na poimot na zatvorskata kazna kako<br />
sredstvo na op{testvena prisilba i na funkcijata na zatvorot vo ramkite<br />
na socijalnite slu`bi. Najva`nata promena vo pristapot kon<br />
tretmanot na zatvorenicite se gleda vo napu{taweto na sistemite vo<br />
prv red naso~eni na opredeluvaweto na stavovite i povedenieto na<br />
zatvorenicite, kako i na usvojuvaweto na modeli zasnovani na pottiknuvawe<br />
na razvojot na op{testvenite sposobnosti i li~nite mo`nosti<br />
koi }e ja pouspe{at negovata resociajlizacija. Zemeno vo celost, no<br />
imaj}i ja vo vid prirodata i serioznosta na krivi~nite prestapi,<br />
napraveno e va`no pomestuvawe od primenata na zatvorskata kazna kon<br />
nezatvorski merki i kon osudenici na pokratki vremenski kazni. Ovie<br />
promeni pridonesoa kon zna~itelno smaluvawe na zatvorskata populacija.<br />
Me|utoa se u{te zagri`uva~kata sostojbata so zatvorskata populacija<br />
e posledica na se poseriozniot i poo~igleden kriminal vo op{-<br />
testvoto, i na neizbe`nata reakcijata na vlastite na javnite nemiri.<br />
Toa predizvikuva golemi problemi vo rabotata na pogolemite zatvorski<br />
sistemi, a so toa i na zgolemuvaweto na zagri`enosta so ogled na<br />
efikasnosta na tretmanot, fizi~kite i moralnite zatvorski standardi,<br />
efikasnosta na upravite kako i na soodvetnata podr{ka na profesionalnite<br />
i li~nite ambicii na personalot.<br />
Na nivo na zatvorskata uprava, izminatite decenii obele`ija<br />
dve naporedni pojavi, od edna strana liberalizacija i emancipacija na<br />
zatvorskite uslovi i tretmani, a od druga se pogolemi te{kotii vo<br />
rabotata na upravite. I dvata procesi se predizvikani ili zasileni<br />
278
so promenliviot karakter na zatvorskata populacija, kako i so zgolemeniot<br />
interes na javnosta i nau~nite istra`uvawa na podra~jeto na<br />
kaznuvaweto. Sovetot na Evropa ja vlo`i svojata energija i zna~itelni<br />
sredstva za razgeduvawe na ovie problemi i pru`awe upatstva<br />
vo forma na rezolucii i preporaki.<br />
EVROPSKI ZATVORSKI PRAVILA (1987)<br />
Vo novite Evropski zatvorski pravila (Preporaka br. R (87)3)<br />
napraveno e pomestuvawe vo prioritetite i va`nostite koi, ne namaluvaj}i<br />
|i vo bilo koja smisla tradicionalnite vrednosti na koi tie<br />
se baziraat, gi uva`uva golemite promeni vo teorijata i praktikata<br />
spomnati vo ovoj uvod.<br />
Najva`noto pomestuvawe do nivo na prioritet se napraveni vo<br />
{est pravila na osnovnite na~ela koi pretstavuvaat osnova na celokupnata<br />
filozofija i moralniot kodeks vrz koi se zasnivaat Pravilata.<br />
Ovie {est na~ela gi sodr`at kriteriumite na humanost,<br />
po~ituvawe na ~ovekovoto dostoinstvo, barawata na op{testvoto i<br />
metodite na rabota na upravata, koi zaedno pretstavuvaat usoglasen i<br />
efikasen temel na upravata na modernite zatvorski sistemi. Na tie<br />
sistemi tie im davaat bitno zna~ewe na moralno op{testveno ureduvawe,<br />
va`ni za dobroto na zatvorenicite, statusot na personalot i<br />
o~ekuvawata na civiliziranoto op{testvo vo sovremenite uslovi.<br />
Novite Pravila stavija poseben akcent vrz resocijalizacijata,<br />
kako {to e re~eno vo Praviloto 3, kako i na individualizacijata na<br />
tretmanot i prilagoduvaweto na sistemot kon tie celi. Priznaena e<br />
isto taka i vrednosta na podobrata organizacija na upravata, koja,<br />
pretstavuvaj}i postojan pritisok vrz op{testvenite sredstva, e od<br />
najva`no zna~ewe za odr`uvawe i zgolemuvawe na efikasnosta i na<br />
standardite na administracijata i za koristeweto na posestrani i<br />
poneophodni tretmani koi postojat vo sovremenite zatvorski sistemi.<br />
Zatvorskata rabota, nau~noto i op{testvenoto obrazovanie se potvrdija<br />
kako fundamentalni aktivnosti vo sekoj pravilno i razvien<br />
sistem koj go sproveduva pozitivniot tretman. Soodvetno zna~ewe i se<br />
dava i na potrebata so cel za resocijalizacija, sekade kade {to e mo-<br />
`no, da se podobri ve`baweto i iskustvoto svojstveno na ovie sistemski<br />
aktivnosti. Za da se zgolemi prioritetnoto zna~ewe na ovie<br />
va`ni elementi i nivnoto vlijanie vrz oblikot na zatvorskiot tretman<br />
predviden so novite Pravila dadeno im e pogolemo zna~ewe vo<br />
pogled na definiraweto i prezentacijata na ispravniot oblik na tretman.<br />
Istoto va`i i za polo`bata i ulogata na zatvorskiot personal<br />
koi se poka`aa bitni za pravilno upravuvawe so zatvorot i ispo-<br />
279
lnuvawe na va`ni profesi-onalni barawa na upravata postaveni so<br />
cel za resocijalizacija. Voop{to zeemno celta im e podigawe na pragot<br />
na postojnite standardi i, so jakneweto na polo`bata na samite<br />
Pravila, da se pottikne natamo{noto podobruvawe na fizi~kite<br />
uslovi vo zatvorite i kvalitetot na upravata i tretmanot.<br />
Na tehni~ki plan, Pravilata se postaveni taka {to nivnata primena<br />
}e bide polesna vo praktikata i vo obu~uvaweto na perso-nalot.<br />
Ottamu Pravilata se postaveni logi~ki i so opredelen redosled koj,<br />
kako {to se o~ekuva, }e gi pojasni i naglasi nivnite celi. Zatoa po<br />
fundamentalnite i nepromenlivite Pravila od op{t vid sleduvaat<br />
poglavijata koi se odnesuvaat na upravuvaweto vo zatvorskite sistemi,<br />
personalot, kako i celite i na~inot na tretmanot, a posle niv dopolnitelnite<br />
pravila za tretmanot i potrebite na posebnite kategorii<br />
na zatvorenici.<br />
Kako {to ve}e e slu~aj so mnogu standardi sodr`ani vo Pravilata<br />
se razbira deka treba da se o~ekuva zatvorskite upravi da rabotat<br />
i da obezbedat sretstva na povisoko ramni{te od onie koi od niv se<br />
baraat. A, {to e u{te pova`no, vo slu~aite kade {to postojat te{kotii<br />
vo primenata se o~ekuva prezemawe na potrebni merki za re{avewe<br />
koi go spre~uvaat zadovoluvaweto na odredbite na Pravilata. Na<br />
podra~jata kade {to postojat postojani te{kotii, zatvorskite upravi<br />
mo`at da pobaraat sovet i podr{ka od organite na Sovetot na Evropa.<br />
Celta na ovie Objasnuvawa e da bidat prakti~en raboten dokument koj<br />
treba da se prou~uva zaedno so Pravilata, i da ovozmo`i poto~na interpretacija<br />
od ona koja bi bila mo`na vrz bara na tekstot na samite<br />
Pravila. Celta im e isto taka da ovozmo`at podobro razbirawe na<br />
Pravilata i zgolemuvawe na interesot za nivnoto vlijanie i prakti~nost<br />
na na~in koj }e gi stimulira natamo{nite podobruvawa vo pogled<br />
na tretmanot i upravata vo zatvorite. Objasnuvawata mo`at da ponudat<br />
i vistinska pomo{ na onie upravi koi sakaat da postavat lokalni<br />
standardi so specifi~ni merki za razlika od onie koi bi bile mo`ni<br />
na me|unarodno nivo. Zatoa postojat i skrateni objasnuvawa od op{t<br />
karakter koi se odnesuvaat na sekoe poglavie na Pravilata, kako i<br />
specifi~ni objasnuvawa od prakti~no zna~ewe za sekoe poedine~no<br />
Pravilo, koe {to mo`e da bide primerno i korisno.<br />
Preispituvaweto na kaznenata politika i zatvorskiot tretman i<br />
upravata na koi taa politika se odnesuva, na po~etokot na ovoj uvod e<br />
najdelotvorno koga se izveduva vo kontekst so humanite vrednosti i<br />
op{testveni merki. Pokraj toa e naso~eno i na pra{aweto na uspehot<br />
i neuspehot na samite zatvorski slu`bi ili zatvorskite kazni kako<br />
rehabilitaciska funkcija. Ovoj princip ima nekoi negativni posledici<br />
za{to vo ovie uslovi te{ko e da se procenat takvi raboti na<br />
280
na~in {to pravilno gi voo~uva slo`enite strani na problemot {to go<br />
priznava soodvetniot udel na op{testvenata odgovornost i gi izbegnuva<br />
{tetnite vlijanija na politikata i na zatvorskiot personal. Vo<br />
toj kontekst novite Pravila, sekade kade {to toa e mo`no, pretstavuvaat<br />
povtorno istaknuvawe na tradicionalnite humani vrednosti i<br />
na pozitivnata uloga na zatvorskite slu`bi naso~eni kon resocijalizacijata.<br />
Site ovie fukcii poadekvatno se proceneti so ogled na moralnite<br />
standardi i kvalitetot na nivnoto izveduvawe, odo{to so ogled<br />
na vistinskite podatoci vrz osnova na koi se ocenuva uspehot ili neuspehot<br />
vo relativno poednostaveni uslovi. Pravilata nudat ramka i<br />
standardi za toa. Kako takvi tie so akcent vrz humanite dimen-zii garantiraat<br />
podobro upravuvawe, pojasno definirawe na celite, poverodostoen<br />
nadzor i me|unarodna sorabotka, pogodni uslovi za unapreduvawe<br />
na zatvorskata uprava i tretmanot vo Evropa, i nov pottik za<br />
nivniot iden napredok.<br />
KOMENTAR<br />
Uvod<br />
Bitni obele`ja na uvodnite to~ki na novite Evropski zatvorski<br />
pravila se navedeni vo op{ti crti vo uvodniot del na ovie Objasnuvawa.<br />
Tie to~ki poprecizno se rezimirani vo uvodniot del na novata<br />
verzija na Pravilata, za zaedno so samiite Pravila da gi istaknat va-<br />
`nite odluki i na~elata {to ja inspirirale evropskata preformacija.<br />
Zatoa odlukite na Pravilata se formirani na na~in da gi opfatat<br />
streme`ite na zatvorskite upravi, na personalot i na zatvorenicite,<br />
vo eden koherenten pristap kon pozitiven realen i sovremen<br />
na~in na upravuvawe i tretman. So ogled deka povtornoto istaknuvawe<br />
na ve}e utvrdniet, kako i na naprednite standardi pridonese koj<br />
jaknewe na Pravilata, vovedeni se i odredbi da se zgolemi nivnoto<br />
vlijanie i da se pottikne sistemskata kontrola na zatvorskite uslovi<br />
i metodi na rabota so koristewe na Pravilata kako osnoven kriterium<br />
za tie va`ni funkcii. Jasno e deka preciznoto definirawe na<br />
ovie kriteriumi vo merlivi koli~ini }e varira od zemja do zamja so<br />
ogled na klimatskite i drugi lokalni uslovi i obi~ai. Ne bi bilo<br />
izvodlivo, pa duri ni prikladno, standardite koi va`at vo lokalni<br />
uslovi da se naveduvaat vo me|unaroden dokument. Me|utoa toa bi<br />
mo`elo da pomogne kon ispravno zatvorsko upravuvawe i vo politikata<br />
na razvoj kaj procenuvaweto na fizi~kite uslovi na zatvaraweto<br />
koi treba da se izrazat na nacionalno ramni{te vo soglasnost so<br />
odredbite na Pravilata, a voedno bi go olesnilo i nadzorot. Vo praktikata<br />
evropskite zatvorski upravi obi~no nosat odredbi koi se zna-<br />
281
~itelno nad minimumot na normite opredeleni so Pravilata, taka<br />
{to novite odluki vo nikoj sklu~aj ne bi mo`ele da se najdat pod<br />
minimumot. Sekade kade {to postoe~kite uslovi }e dojdat pod nivoto<br />
na odredbite na Pravilata }e se smeta deka politikata i postapkata<br />
}e bidat naso~eni kon ispravawe na taa sostojba.<br />
Podatokot spomnat vo uvodot koj se odnesuva na mo`nosta na<br />
Sovetot na Evropa na zatvorskite upravi da im pru`i sovet i podr{ka<br />
vo slu~aj na te{kotii vo sproveduvaweto na odredbite na Pravilata<br />
ili nekoi prakti~ni problemi, ima za cel da ja pottikne sorabotkata<br />
me|u evropksite zatvorski slu`bi vo ramkite na delokrugot na Sovetot.<br />
Vo kontekstot na op{tite programi na Evropskiot komitet za<br />
problemite na kriminalitetot postoi podra~je za ispituvawe na<br />
{irok spektar na globalni problemi, i za odreduvawe na najdelotvoren<br />
pristap kon idniot razvoj. Za zatvorskite upravi e u{te pozna~ajno<br />
toa {to pri Sovetot za penolo{ka sorabotka vo vrska so zatvorskata<br />
problematika postojat funkcii koi mu ovozmo`uvat da ponudi<br />
sovet i tesno da sorabotuva so sekoja zatvorska uprava koja saka da gi<br />
koristi uslugite na Sovetot. Razmenata na podatocite vrzani za<br />
pra{awata na kaznuvaweto so koi rakovodi Upravata za pravni pra-<br />
{awa, pretstavuva sredstvo za brza obrabotka na va`ni pra{awa za<br />
koi zatvorskite upravi bi mo`ele da posakaat da go iskoristat iskustvoto<br />
na drugi evropski sistemi vo vrska so osobenite podra~ja na<br />
te{kotiite ili na posebno aktuelnite interesi. Takvata sorabotka<br />
mo`e da izigra va`na uloga vo podobruvaweto na razbirlivosta na<br />
Evropskite zatvorski pravila za zatvorskiot personal i za javnosta i<br />
nivnata pogolema primena.<br />
Pri ocenuvaweto na primenata na Pravilata vo pogled na politikata,<br />
praktikata, obukata ili nadzorot, sekoga{ bi trebalo da se<br />
imaat na um ~etiri fundamentalni celi koi se izneseni na po~etokot<br />
na ovoj uvod.<br />
282<br />
I DEL<br />
FUNDAMENTALNI PRINCIPI<br />
Od prviot del najva`ni se {est pravila za{to pretstavuvaat temel<br />
na filozofijata i na upravuvaweto vo bilo koj zatvorski sistem<br />
koj se zasniva na principite na humanost, moral, pravda i po~ituvawe<br />
na ~ovekovoto dostoinstvo koi se bitni elementi na modernoto civilizirano<br />
op{testvo. Odstapuvaweto od ovie pravila, ili nivnoto kompromisno<br />
tolkuvawe, ne bi trebalo da se prifati pod bilo koi<br />
uslovi. Nivnata cel e na site ostanati pravila da im poslu`at kako<br />
fundamentalni normi na koi bez rezervi }e im se pridr`uvaat site
zatvorski upravi {to gi prifa}aat Evropskite zatvorski pravila.<br />
1. Praviloto e pro{ireno so referenca za soglasuvawe so Pravilata.<br />
Ne samo {to se naglasuva vrednosta na Pravilata vo pogled na<br />
~ovekovoto dostoinstvo, tuku gi pravi i nadle`ni i prioritetni vo<br />
site onie aspekti na zatvorskata administracija na koi se odnesuvaat.<br />
2. Odredbite na ova pravilo se odnesuvaat na poedinci, osnovite,<br />
i na~inot na `ivot vo slobodnite op{testva. Praktikata poka`uva<br />
deka ograni~uvaweto na vistinskoto religiozno uveruvawe ili moralnite<br />
normi, ponekoga{ mo`e da gi zgolemi te{kotiite. Takvite slu-<br />
~ai mo`at da se re{at na zadovolitelen na~in samo vo ramkite na lokalnite<br />
uslovi i sovremeniot na~in na razmisluvawe. Postojat i takvi<br />
okolnosti vo koi nekoi merki na pozitivna diskriminacija vo korist<br />
na poedinecot ili grupata bi mo`ele da bidat nu`ni. Vo tie slu~ai<br />
treba da se prezeme se za niv da im se pristapi so ~uvstvo na zdrav<br />
razum. Osnoven kriterium na praviloto koe bara po~ituvawe na individuata<br />
i negovoto uveruvawe bi trebalo da e vo soglasnost so takvite<br />
posebni postapki. Tie nikoga{ ne bi smeele da bidat na {teta na ostanatite<br />
poedinci ili grupi.<br />
3. Delot na pravilata koi se odnesuvaat na tretmanot pretstavuvaat<br />
op{t pristap. Tie vo naj{iroka smisla imaat za cel da gi poka`at<br />
site onie merki (rabota, op{testveno vospituvawe, obrazovanie,<br />
profesionalno obu~uvawe, telesno vospituvawe, priprama za<br />
otpu{tawe itn.) potrebi za odr`uvawe na telesnoto i du{evnoto zdravje<br />
na zatvorenicite, resocijalizacijata i podobruvaweto na op{tite<br />
zatvorski uslovi. O~igledno e deka nivoto koe so ovie pristapi mo`e<br />
da se postigne vo praktikata zavisi od prilikite koi gi pru`aat<br />
op{testvenite resursi, vremenskata dol`ina na kaznata i zatvorskite<br />
uslovi. Me|utoa va`no e da se opredeli, kako {to toa go pravi ova<br />
pravilo, kratka i op{ta postavka so koja }e se rakovodi zatvorskata<br />
uprava vo svojata rabota i koja bi prestavuvala op{to merilo a proverka<br />
na odredbite i nivnoto izvr{uvawe. Pravilata za celite na tretmanot<br />
i sistemot se pro{iruvaat vrz osnova na ovie op{ti postavki<br />
i principi.<br />
4. Vrednosta na redovniot nadzor e naglasena so prioritetot koj<br />
mu se dava kako na eden od osnovnite principi. Site zatvorski administracii<br />
bi morale da se gri`at vo ramkite na utvrdenite krite-riumi<br />
da se najdat i barawa koi pretstavuvaat pravila. Na~inot na nadzorot<br />
i negovata polo`ba }e variraat od zemja do zemja. Uspe{nosta na<br />
inspekciskite slu`bi }e bide pogolema dokolku e pogolem stepenot<br />
na nivnata nezavisnost od zatvorskata uprava i redovnoto objavuvawe<br />
na rezultatite na rabotata.<br />
5. Va`nosta na ova Pravilo e o~igledna sama po sebe. Toa se<br />
283
gleda po negovoto vklu~uvawe vo novite Pravila kako edno od osnovnite<br />
principi.<br />
6. Toa e novo pravilo od fundamentalno zna~ewe za uspe{na i<br />
prakti~na primena na Pravilata. Pravilata se posebno zna~ajni za<br />
personalot za da {to podobro ja sfati svojata uloga i da go nadopolni<br />
znaeweto za osnovnite kriteriumi vo zatvorskata uprava.<br />
284<br />
II DEL<br />
UPRAVATA VO ZATVORSKIOT SISTEM<br />
Priem i zapi{uvawe na zatvorenicite vo zatvorskata kartoteka<br />
Pri vodeweto na zatvorskata administracija osobeno se va`ni<br />
formalnostite okolu priemot na zatvorenicite zaradi vospostavuvawe<br />
na zdrava klima i ramnote`a me|u formalnata efikasnost i pozitivniot<br />
stav sprema lu|eto koi neizbe`no se izlo`eni na anksioznost.<br />
Fizi~kite uslovi i seto {to e va`no okolu priemot na zatvorenicite<br />
bi trebalo kolku {to toa e mo`no da se odredi i sprovede<br />
imaj}i go vo vid osnovnovniot princip.<br />
^ove~ko i tolerantno postapuvawe pri priemot vo zatvorskata<br />
ustanova vo golema mera mo`e da pridonese kon moralot i povedenieto<br />
na poedinecot, zatvorenicite i zatvorskiot personal. Kaj zatvorenicite<br />
bi trebalo da se predizvika ~uvstvo deka postapkite koi se sproveduvaat<br />
se va`ni i im se podredeni na poedinecot za polesno da gi<br />
podnesuva problemite na koi }e naide vo zatvorot i eventualnoto premestuvawe<br />
i da gi zadovoli svoite li~ni problemi. Personalot bi<br />
trebalo da ja sfati nu`nosta na ovie postapki za delotvorno i pravilno<br />
upravuvawe so ustanovata i {to podobro ostvaruvawe na svojata<br />
uloga i tretmanot na zatvorenicite. Podocna }e se navratime na nu`nosta<br />
na sfa}aweto na postapkata na priem kako prv ~ekor na celosniot<br />
program za otpu{tawe.<br />
7 i 8. O~igledno e deka pravilata koi se odnesuvaat na priemot i<br />
zapi{uvaweto na zatvorenicite vo kartotekata ne predizvikale nikakvi<br />
posebni te{kotii vo praktikata. Kaj preformuliraweto na Praviloto<br />
7 povtorno e naglaseno deka treba da se vodi smetka za se pogolemata<br />
upotreba na kompjuteri, sega i vo idnina. Kako rezultat na toa,<br />
arhivite pove}e ne bi bile potrebni. Celta i to~nosta na podatocite<br />
koi bi trebalo da se zapi{at i so~uvaat najpove}e }e zavisat od upravniot<br />
sistem na oddelna administracija i tehnologijata na obrabotka<br />
na takvite podatoci. Ottamu kvantitetot na zapi{anite informacii<br />
}e varira, no bi trebalo da se vklu~at i informaciite navedeni vo<br />
Praviloto 8. Upotrebata na kompjuterite go pravi va`no sproveduvaweto<br />
na soodvetna za{tita na privatnosta i tajnosta na li~nite
podatoci vo sistemot. To~noto i pravilnoto vnesuvawe na podrobnostite<br />
za priemot na zatvorenikot vo ustanovata e va`no za so~uvuvawe<br />
na individualnite prava i za{tita od arbitrerna prisilba<br />
koja bi mo`el da ja vr{i zatvorskiot personal. Isto taka e va`no i za<br />
pravilnata istraga po `albite do koi mo`e da dojde za vreme na zapi{uvaweto<br />
ili podocna.<br />
9. Normalniot {ok koj go do`ivuvaat lu|eto koga }e se najdat vo<br />
zatvorska ustanova ~esto e potenciran so li~nite problemi povrzani<br />
so nivnite semejstva, prijatelite ili rabotata, a koi zatvorenicite<br />
bi sakale {to podobro da gi re{at. Pozitivniot stav sprema tie problemi<br />
vo momentot koga se najizrazeni, se smeta za ispraven i relevanten.<br />
Za `al, okolnostite pod koi se vr{i priemot na zatvorenicite<br />
koi ~esto doa|aat od istra`niot zatvor vo golem broj, mo`at<br />
da bidat mnogu nezgodni vo praktikata, osobeno vo pova`ni ustanovi.<br />
Me|utoa so cel za pohumana procedura i pouspe{no upravuvawe so<br />
zatvorot, potrebno e da se aktiviraat site raspolo`ivi sili vo re-<br />
{avaweto na toj problem. Od fundamentalno zna~ewe se: iskusniot<br />
personal, prikladen nadzor nad zatvorenicite i mislewe na specijalisti<br />
koga toa e potrebno. Isto taka ne bi smeelo da se zapostavi<br />
privatnosta i mo`nosta za {to pobrz kontakt so rodninite ili prijatelite,<br />
ako e mo`no po pat na telefon ili dopi{uvawe. Pismenite<br />
informacii za raboti od li~na priroda mo`at da bidat korisni a zatvorenicite,<br />
da se soo~at so svoite sopstveni problemi, i za nao|awe na<br />
soodveten personal za pomo{ na zatvorenicite.<br />
10. Baraweto na ova Pravilo se odnesuva na celosniot proces na<br />
pripremawe na zatvorenicite a otpu{tawe i eventualna resocijalizacija.<br />
Nivoto do koe ovie pripremi }e uspeat zavisi od brojni faktori.<br />
Tie se odnesuvaat na vremenskata dol`ina na kaznata, raspolo`ivite<br />
resursi za pripremawe na individualnite programi, kako i na sposobnosta<br />
na upravniot sistem da gi zabele`i, a`urira i procesira bitnite<br />
podatoci. Stepenot do koj direktorot mo`e li~no da bide vklu-<br />
~en vo nadzorot i odobruvawetio na takvite programi }e zavisi od<br />
okolnostite. Sepak direktorot }e mora sekoga{ da bide izvesten da go<br />
sproveduva op{tiot nadzor na ovoj va`en vid na zatvorskata administracija<br />
i tretman.<br />
Dostapnosta na informaciite za li~nite programi na zatvorenicite,<br />
po pravilo, treba da bide ograni~ena samo na personalot ili<br />
drugi lica koi se ovlasteni od soodvetni avtoriteti kako {to se zatvorskata<br />
uprava ili sudovite.<br />
Vo novata verzija na ova Pravilo vnimanieto e naso~eno na personalot<br />
koj neposredno e nadle`en za gri`ata kon zatvorenicite. So<br />
toa se saka da se naglasi `elbata za postignuvawe na najvisok stepen<br />
285
na vklu~uvawe na celiot personal odgovoren za upravuvawe i tretman<br />
na zatvorenicite. Delot koj se odnesuva na izve{taite na psihijatrite<br />
e ispu{ten ottamu {to se ~ini deka stepenot do koj tie izve{tai se<br />
nu`ni ne zaslu`uvaat takvo istaknuvawe. Vo sekoj slu~aj, upatuvaweto<br />
na osudenoto lice na psihijatar bi trebalo da bide odgovornost na<br />
lekarot ~ii izve{taj se bara.<br />
286<br />
RAZMESTUVAWE I KLASIFIKACIJA<br />
Fundamentalnata opravdanost na moderniot kaznen tretman vo<br />
zatvorskite ustanovi zavisi od diferencijacijata na instituciite,<br />
razvojot na ovie sistemi i validnosta na procesot na klasifikacijata<br />
i razmestuvaweto na zatvorenicite koi se najsoodvetni na individualnite<br />
potrebi. Ottamu e va`no kaj distribucijata na resursite koi<br />
im se dostapni na zatvorskite sistemi i kaj odreduvaweto na na~inot<br />
na tretmanot i obu~uvaweto na personalot, za da im se dade najefikasen<br />
pridones, zatvorskite administracii da pobarat op{ta strategija<br />
so koherentni i sistematski kriteriumi i potreben administrativen<br />
aparat, kako bi mo`ela taa strategija da se sprovede. Pravilata<br />
vo ovoj del pretstavuvaat poednostaven sistem na takvi kriteriumi i<br />
vistinski pokazatel na glavnite kategorii od koi zatvorskite administracii<br />
po pravilo }e o~ekuva da da gi odredi posebnite ili odvoenite<br />
postapki za razmestuvawe ili tretman.<br />
11. Prviot perincip na ova Pravilo e onoj od t. 11. 1 a gi utvrduva<br />
glavnite kriteriumi na koi treba se zadovolat koga zatvorenicite<br />
se izlo`uvaat na opredelen tretman. Delot za posebnite barawa<br />
na tretmanot ne bi trebalo da gi vklu~uva samo potrebite na osposobuvawe<br />
tuku i drugite faktori za koi se zboruva vo Praviloto 12.<br />
Iskustvoto vo poslednite godini nastojuva da gi izmeni porane{nite<br />
razmisluvawa za potrebata od segregacija na nekoi zatvorenici. Modernata<br />
penalna filozofija pove}e ne bara strogo odvojuvawe na mladite<br />
od postarite, ma`ite od `enite i na osudenite od neosudenite<br />
lica.<br />
Ovie pravila se zna~i popustlivi so uveruvawe deka vo takvi<br />
slu~ai bi mo`elo da ima obostrani koristi, ili barem da nema sprotivni<br />
efekti ako se dozvolat nekoi kontakti pome|u razli~nite kategorii<br />
na zatvorenici. Vo nekoi okolnosti zna~i bi mo`ele da imaat<br />
korist od u~estvuvaweto vo zatvorskite aktivnosti so postarite zatvorenici.<br />
Istoto mo`e da se zabele`i i kaj me|usebnoto u~estvu-vawe<br />
na ma`i i `eni vo ista programa koja se odnesuva na nivniot tretman<br />
vo zatvorot. Ovie pravila isto taka mo`e da im pomognat i na<br />
neosudenite zatvorenici na koi rabotata ili nekoe drugo tretmansko
iskustvo ne im e dopu{teno ili im e limitirano, za davawe prilika da<br />
go koristat ona {to i e dostapno na kategorijata na osudenite zatvorenici.<br />
12. Kaj pove}eto zatvorski sistemi osnovnata cel na smestuvaweto<br />
na zatvorenicite vo zatvorska ustanova vo blizinata na nivnite<br />
domovi, {to im odgovara na nivnite potrebi, vo opredeleni slu~ai }e<br />
bide popre~ena so mo`nosta na opasno ili rastroeno povedenie. Ova<br />
Pravilo e preoblikuvano so cel da mu se pru`i pozitivno zna~ewe.<br />
Praviloto go sodr`i i poimot na klasifikacijata kako bi se naglasila<br />
potrebata posebno kriti~ki da se razgledaat slu~aite na onie<br />
zatvorenici na ~ii tretman i razmestuvawe vakvite razgleduvawa bi<br />
deluvale sprotivno. Po`elno e tie da ne bidat neprestano vo ponepovolna<br />
polo`ba zaradi po~etnata klasifikacija i treba da se pottiknuvat<br />
vo uveruvaweto deka i nivnata situacija mo`e da se podobri.<br />
Idealno gledano, nivnata kategorizacija i razmestuvawe ne bi trebalo<br />
da zavisi od procenkata na idnoto povedenie, tuku od posmatranoto<br />
povedenie. Izvesno e deka ponekoga{ }e ima i kompli-cirani<br />
slu~ai za koi zatvorskite upravi nosat polna odgovornost za javniot<br />
interes i sigurnosta na personalot, pri {to nivnite odluki mo`at da<br />
ja zagrozat sigurnosta, duri i toga{ koga o~igledno se naso~eni<br />
protiv dobroto na zatvorenicite. Toa e najva`nata pri~ina za eden<br />
sistematski pregled vo takvite slu~ai i upatuvawe kon povisokiot<br />
avtoritet ako toa se poka`e potrebno.<br />
13. Evidentno e deka najdobrite rezultati na tretmanot }e proizlezat<br />
od posebno opredeleni, i kon celite na tretmanot prilagodeni,<br />
razmestuvawa i raspolo`ivi resursi. Mnogu ~esto slu~aite vo praktikata<br />
zatvorskata administracija ja onevozmo`uvaat vo toa. Praviloto<br />
e va`no za da se naglasi pristapot na koj ovie idei bi trebalo da<br />
se zasnovuvaat.<br />
SMESTUVAWE<br />
Pravilata neposredno se odnesuvaat na osnovnite minimalni<br />
standardi koi {to }e gi garantiraat humanite i pristojni fizi~ki<br />
uslovi za `ivot na zatvorenicite.<br />
Treba da se utvrdat dva vida na generalizacii. Prviot zboruva<br />
deka ova podra~je pretstavuva opredelena te{kotija na zatvorskata<br />
uprava vo sistemot kade {to postoi star ili mo`ebi zastaren na~in<br />
na smestuvawe, i/ili kade {to sre}avame seriozni problemi so zatvorskata<br />
populacija, neprestana prenatrupanost, a so toa i zgolemen<br />
pritisok kon potrebata na re{avawe na smestuvaweto i osnovnite<br />
uslugi. Drugiot se odnesuva na vlijanieto na smestuvaweto na zatvor-<br />
287
skite uslovi i posledicite na rabotata na personalot, tretmanot na<br />
zatvorenicite i moralot. Sepak, se u{te e potrebno da se sproveduvaat<br />
merki za podobruvawe na uslovite vo starite zatvori po pat na podobruvawe<br />
na na~inot na smestuvaweto kako i da se vodi gri`a za niv pri<br />
planiraweto na novite kapaciteti. Vo dvata slu~ai mnozinstvoto na<br />
zatvorskite upravi vo Evropa vlo`uvaat energija i sredstva za postignuvawe<br />
na celite za koi se odgovorni. Vo ramkite na ovie pravila<br />
treba da se utvrdat lokalnite specifi~nosti i upravnata praktika za<br />
da bidat celosni. Koga se raboti za prroblemite na smestuvaweto na<br />
ovie ramni{ta, treba da se imaat na um po{irokite sfa}awa vo vrska<br />
so barawata na upravite, potoa humanata dimenzija na sistemskiot<br />
model i aktivnostite, i po{irokite op{testveni faktori. Smestuvaweto<br />
bi trebalo da se usoglasi so standardite na opredeleni poravila<br />
i da se sproveduva taka {to }e ja kreira sredinata koja }e gi pottiknuva<br />
pozitivnite stavovi na personalot i na zatvorenicite sprema<br />
celite na tretmanot i resocijalizacijata. Bi trebalo da se bide delotvoren<br />
vo praktikata za upravuvaweto i sigurnosta na zatvorot i<br />
prifaliv vo op{testvenite uslovi.<br />
Toa se o~igledno dolgoro~ni pristapi; barawata koi gi postavuvaat<br />
pravilata se od neposreden i rutinski karakter. I ednoto i<br />
drugoto bi trebalo da se smeta kako komplementarno vo humana i progresivna<br />
smisla {to prestavuva va`en faktor vo principite koi go<br />
istaknuvaat zna~eweto na Praviloto 1.<br />
14. Ve}e od porano e poznato deka istoriskite pri~ini i izvr{-<br />
nata praktika sozdavaat problemi vo vrska so barawata na Pravilata.<br />
Zgora na toa opredeleni problemi predizvikuva i smestuvaweto na pove}e<br />
zatvorenici vo edna soba. Ne mo`e da se ne|ira deka zatvorenicite<br />
bi trebalo da se smesuvaat vo oddelni sobi ako tie toa go sakaat.<br />
Iskustvoto isto taka go poka`uva i toa deka nekoi zatvorenici pove}e<br />
sakaat da delat soba, dodeka drugi koi se podlo`ni na stres ili<br />
nakloneti kon samoubistvo, mo`at da imaat korist od toa. Za toa site<br />
zatvorski upravi mora da vodat gri`a, ne samo kako na politi~ki<br />
problem, tuku i vo vrska so individualnoto smestuvawe na operativno<br />
ramni{te. Stavot vo Praviloto 14 za prednostite na zaedni~koto smestuvawe<br />
treba da se primenuva i na koristeweto na prostoriite prilagodeni<br />
za smestuvawe na dva ili pove}e zatvorenici vo kelija ili soba<br />
zaradi nivniot tretman. Vo slu~aite koga sobite se delat od potreba,<br />
ili koga za toa }e re{i zatvorskata uprava treba da se vodi gri`a da<br />
se sprovede soodveten nadzor i da im se dadat adekvatni informacii<br />
na zatvorenicite. Vo nekoi situacii po`elni se posebni sistemi na<br />
no}no komunicirawe. Treba da se vodi soodvetna kartoteka vo vrska so<br />
deleweto na sobite od dvete navedeni pri~ini, kako bi se ovozmo`il<br />
288
edoven i ispraven nadzor {to go sproveduva zatvorskata uprava na<br />
adninistratien i operativen plan.<br />
15. Kako {to ve}e e ka`ano, po`elno e specifikaciite na standardite<br />
da bidat utvrdeni na nacionalno ramni{te, za barawata na<br />
ova pravilo da se ispolnat vo soglasnost so lokalnite uslovi i praktika.<br />
16. Ova e u{te edno pravilo za koe se po`elni lokalni podatoci<br />
i praktika. Toa e modificirano da bide {to porealisti~no vo praktikata<br />
i da ja potvrdi okolnosta deka moderniot razvoj vklu~uva i<br />
voveduvawe na klima uredi i nov vid na smestuvawe.<br />
17. Ova va`no Pravilo ne mo`e{e da se sprovede zaradi neprikladnite<br />
sanitarni uredi vo najgolemiot broj na stari i prenatrupani<br />
zatvorski prostorii. Treba da se znae deka ova e od fundamentalno<br />
zna~ewe za Praviloto 1 ~ie zadovoluvawe bi trebalo da ima prioritet<br />
vo razvojnite planovi na site zatvorski upravi koi go imaat toj<br />
problem.<br />
18. Istite razmisluvawa izrazeni vo vrska so Praviloto 17 va-<br />
`at i za ova Pravilo. Vo toa e vklu~en i onoj del koj se odnesuva na<br />
nivnoto slobodno preformulirawe vo soodvetni priliki kako bi se<br />
sledel razvojniot trend sprema ovoj aspekt na zatvorskiot `ivot vo<br />
koj e mo`no da se pottikne odgovornost i izbor na personal koj bi go<br />
podobril tretmanot i osposobuvaweto na zatvorenicite.<br />
19. Ova Pravilo iako voop{teno prifateno kako temelna odgovornost<br />
za zatvorskaat uprava i kako prioritetno vo rutinskite postapki,<br />
vo opredelneni okolnosti predizvika zgolemuvawe na te{kotite.<br />
Tie se odnesuvaat na odr`uvaweto na resursite, individualnata<br />
odgovornost na zatvorenicite za svoite sobi kako i protesni demonstracii.<br />
Restrikcijata na prethodnoto pravilo za zatvorskoto smestuvawe<br />
e otstraneta za da se sfati na koj na~in op{tiot interes i moral<br />
na zatvorskaat ustanova se zasnivaat i na potrebata ostanatite<br />
delovi na zgradata da se odr`at vo dobri i ~isti uslovi. Personalot<br />
go ima istoto pravo toa da go o~ekuva od rabotnoto i rekreativnoto<br />
smestuvawe, kako i zatvorenicite. Striktnata primena na ova Pravilo<br />
vo site delovi na zatvorot }e mu slu`i na op{tiot interes.<br />
LI^NA HIGIENA<br />
Pottiknuvaweto na zatvorenicite kon odr`uvawe na li~nata higiena<br />
so prikladni merki i sredstva bi trebalo da bide od prioritetna<br />
va`nost i glaven faktor vo tretmanot i osposobuvaweto.<br />
20 i 21. Najva`niot toaleten pribor na koj se misli kaj ovie<br />
pravila bi trebalo da bide besplaten i so izborot i kvalitetot kon-<br />
289
zistenten vo sekojdnevnata praktika. Sekade kade {to toa e mo`no bi<br />
trebalo da bidat na raspolagawe berberski uslugi. Zatvorenicite bi<br />
trebalo da imaat prilika samite da si kupuvaat dopolnitelni toaletni<br />
sredstva po sopstven izbor. Vodata za miewe, kade {to toa e mno-<br />
`no, bi trebalo da bide i topla i ladna.<br />
290<br />
OBLEKA I POSTELNINA<br />
Kvalitetot i higienata na oblekata se od osnovna va`nost a dostoinstvoto<br />
i samopo~ituvaweto na site lu|e. Vsu{nost, toa e aspekt<br />
na zatvorskiot `ivot koj mo`e da stane nesrazmerno va`en za licata<br />
na koi im e smalena mo`nosta na sopstven izbor i koi imaat zgolemeno<br />
~uvstvo na odbojnost zaradi neobi~niot i standardizi-raniot kvalitet<br />
na zatvorskata obleka. Na poedini kategorii zatvorenici, na<br />
primer `eni ili ma`i koi se pod istraga ili osudeni lica, se pove}e<br />
im se dozvoluva da nosat sopstvena obleka. Toa se poka`uva korisno vo<br />
kontekstot na moderniot pristap na resocijalizacijata koj se stremi<br />
kon voobi~aenosta i potrebata da se brani li~nosta na ~ovekot {to<br />
ima nesoborliva va`nost vo postignuvaweto na taa cel. Koga toa ne e<br />
mo`no, zaradi golemite tro{oci na nadzorot i higienata, zatvorskata<br />
uprava e dol`na da ovo`mo`i zadovoluvawe na kvalitetot na higienata<br />
na oblekata i postelninata i da se gri`i za nivnoto redovno<br />
menuvawe.<br />
22. Bez ogled dali oblekata na zatvorenikot e negova sopstvena<br />
ili zatvorska, vo sekojdnevniot zatvorski `ivot upravata bi trebalo<br />
da se gri`i a nivnoto odr`uvawe i perewe. Posebno e va`no zatvorenicite<br />
koi rabotat na otvoreno ili se izlo`eni vo javnosta da ja nosat<br />
od nekoi drugi pri~ini, kako {to e posetuvawe na nadvore{ni obrazovni<br />
ustanovi ili pojavuvawe na sud, ne bi trebalo da bidat oble~eni<br />
vo prepoznatliva zatvorska obleka. Na zatvorenicite, koga toa e<br />
mo`no, bi trebalo da im se dopu{ti za vreme na posetite da nosat soodvetna<br />
civilna obleka, a personalot mora vo sekoj slu~aj, da obezbedi<br />
za tie priliki oblekata da bide ~ista i uredno odr`uvana. Dobriot<br />
izgled na zatvorenikot ednakvo e va`en kako za niv samite, taka i za<br />
onie koi gi posetuvaat. Mora da stane imperativ zatvore-nicite da<br />
bidat ~isto i prikladno oble~eni koga se nadvor, na rabota ili zaradi<br />
obrazovenie. Koga rabotat vnatre vo zatvorot treba isto taka da se<br />
vodi smetka za prikladnosata na oblekata, sekako imaj}i ja vo vid<br />
sigurnosta i prirodata na rabotata.<br />
23. Ova pravilo se odnesuva na oblekata koja zatvorenicite ja<br />
nosat ili ja vnesuvaat vo zatvorot. Pri priemot vo zatvor oblekata<br />
mora da se pregleda, popi{e i, ako toa e potrebno, da se ispere ili
is~isti pred povtorno da se izdade ili da se skladira vo zatvorot. Potrebna<br />
e soodvetna rutinska postapka i gri`a spremenata li~na obleka<br />
da se odr`uva vo ispravna sostojba za da mo`e povtorno da se izdade<br />
vo bilo koe vreme ili pri otpu{taweto.<br />
24. Vidot na krevetite i postelninata koja ja imaat zatvorenicite<br />
}e zavisi od klimata i voobi~aenite lokalni standardi. Za<br />
kvalitetot, ~istotata i odr`uvaweto na postelninata vredi istoto<br />
{to i za oblekata. Krevetite i postelninata mora da bidat vo ispravna<br />
sostojba i redovno rutinski da se kontroloiraat.<br />
HRANA<br />
Naglasuvaweto na va`nosta na hranata za op{toto dobro zdravje<br />
i moralot na zatvorenicite nikoga{ ne e preterano. I hranata i<br />
vodata se osnovi za odr`uvawe na samiot `ivot i neizbe`no se vo<br />
fokusot na vnimanieto na lu|eto koi poradi zlostorstvo se izlo`eni<br />
na monotoniot zatvorski `ivot. Kvalitetot na hranata, serviraweto i<br />
poslu`uvaweto mo`at da bidat glaven faktor pri ocenkata za gri-<br />
`ata i odgovornosta na upravata prema zatvorenicite. Toa e mnogu va-<br />
`no so ogled na nivniot op{t stav sprema celokupniot proces na tretmanot<br />
i osposobuvaweto. Lo{ata hrana, ako pokraj toa e i lo{o<br />
servirana, mo`e da bide pri~ina na seriozni nezadovolstva. Za `al,<br />
uslovite vo mnogu prenatrupani zatvori ili onie so zastaren vid na<br />
prostorii i uredi za podgotvuvawe na hranata go ote`nuvaat serviraweto<br />
i distribuiraweto na hranata na zadovolitelen na~in. Edna od<br />
fundamentalnite stavki vo upravuvaweto na zatvorot e snabduvaweto<br />
na hranata {to bara osobeno vnimanie i ima za cel na zatvorenicite<br />
da im ovozmo`i i dieta, i zemawe obroci vo termini koi {to e mo`no<br />
se pobliski do prose~nite standardi nadvor od zatvorot.<br />
Direktotite na site zatvorski ustanovi treba samite da mu posvetat<br />
posebno vnimanie na ovoj vid na svojaat odgovornost vrzana za<br />
upravuvaweto so zatvorot i da obezbedat snabduvaweto so hrana da<br />
bide usoglaseno so zatvorskite standardi i da ja podobri op{tata<br />
klima na `iveewe vo zatvorite. Sistemot na modernata kujnska oprema<br />
i uredi ovozmo`uvaat zadovoluvawe na potrebite na zatvorenicite na<br />
koi im e potrebna posebna dieta od zdravstveni, kulturni ili religiozni<br />
pri~ini, kako i na onie na koi im e potrebna hrana vo pokratki<br />
intervali i vo nevoobi~aeno vreme. Zatvorskata uprava bi trebalo da<br />
go sledi takviot razvoj vo nadvore{nata zaednica i po pat na obnovuvawe,<br />
obu~uvawe i nadzor, da ovozmo`i zatvorskiot personal koj se<br />
gri`i za nabavuvaweto na hranata da bide kompetenten za odr`uvawe<br />
na baranite standardi.<br />
291
25. Za da se zadovolat barawata na ova Pravilo }e bide potrebno<br />
povrzuvawe so zdravstvenite slu`bi i sorabotka na zatvorskiot,<br />
medicinskiot personal so lokalnata uprava, na voobi~aen na~in.<br />
292<br />
ZDRAVSTVENI SLU@BI<br />
Zatvorskite ustanovi bi trebalo da imaat zdravstveni slu`bi<br />
organizirani spored standardnite koi spored kvalitetot mo`at da se<br />
sporedat so onie vo po{irokata zaednica. Tie se od posebna va`nost<br />
vo zatvorskata sredina za{to na eden isklu~itelen na~in gi odrazuvaat<br />
standardite na ~ove{tvoto, i gri`a karakteristi~na za zatvorskiot<br />
sistem. Vo rakovodeweto so ovie slu`bi profesionalnosta i<br />
efikasnosta bi trebalo da se odr`uvaat na visoko ramni{te po pat na<br />
kriteriumi kako {to se obnovuvawe, razvivawe, obu~uvawe i redoven<br />
nadzor od strana na avtoriteti vo upravata koi ne se neposredno<br />
vklu~eni vo sekojdnevnata rabota na zdravstvenite slu`bi.<br />
So cel za podobruvawe na medicinskite uslugi, isto taka mnogu e<br />
va`no zdravstveniot personal da se osposobi so ogled na nivnata uloga<br />
vo lekuvaweto ili vo neguvaweto. Zatvorskiot lekar treba da prezeme<br />
odgovornost za davawe pomo{ i nadgleduvaweto na obukata na zatvorskiot<br />
personal, i za negova sekojdnevna rabota vo zatvorskite ambulanti<br />
i bolnici. Bi trebalo da se iskoristi prednosta na dostapnite<br />
medicinski resursi za na zatvorenicite da im se ovozmo`i koristewe<br />
na specijalizirani sredstva i da se iskoristi tesnata integracija so<br />
nadvore{nite slu`bi kako podr{ka na op{tiot pristap kon tretmanot.<br />
Zatvorskite lekari imaat dvokratno te{ka odgovornost. Tie se<br />
odgovorni na direktorot na zatvorot za adekvatno izvr{uvawe na svojata<br />
dol`nost. Isto taka imaat direkna obvrska sprema zatvorenicite<br />
koi se nivni pacienti i odgovornost za nivnoto zdravje voop{to. Ne e<br />
lesno sekoga{ da se usoglasat dvete ulogi. Osven toa zatvorskiot zdravstven<br />
personal e ~esto vo fokusot na osporuvanoto sfa}awe na prirodata<br />
na odnosot me|u niv, zatvorskata uprava i zatvorenikot kako<br />
pacient, vo sredina koja e o~igledno od prisilen karakter. Tie raspravi<br />
se odnesuvaat i na pra{aweto na zadol`itelniot ili dobrovolniot<br />
tretman i pravoto na izbor na lekar. Ne e mo`no da se pronajdat<br />
univerzalno prifatlivi odgovori na taka kompliciranoto i<br />
mnogu emotivno pra{awe. Sekoe op{testvo, a vo negovii ramki i zatvorskiot<br />
sistem, mora da se opredelat za svoj sospstven stav. Me|utoa<br />
nekoi principi ne mo`at da se menuvaat i treba da se smetaat za najvisoki<br />
i nepromenlivi. Tie zboruvaat za primarnata odgovornost na<br />
zdravstvenite slu`bici i personalot za zdravjeto na zatvorenicite
koi se vo nivna nadle`nost: za toa deka odlukite i zdravstveniot tretman<br />
mo`at da se sproveduvaat vrz osnova na profesionalen sovet i<br />
isklu~itelno vo interes na zdravjeto i dobroto na bolniot zatvorenik.<br />
Bilo koja izvr{na odluka od strana na zatvorskata uprava koja go<br />
nadminuva ili e vo sprotivnost so misleweto na lekarot treba da mu<br />
se prijavi na povisokite instanci i da se preispita.<br />
26. Ova e osnovno Pravilo vo vrska so zdravstvenite slu`bi vo<br />
penalnite ustanovi. Osnovata vrz koja ovie slu`bi se organizirani }e<br />
se menuvaat spored prirodata i organizacijata na nacionalnite zdravstveni<br />
slu`bi i potrebite na opredeleni ustanovi. Vo ova Pravilo<br />
va`na e kompatibilnosta me|u zatvorskata uprava i op{tite zdravstveni<br />
organizacii vo vrska so fizi~kite sredstva, zdravstveniot personal<br />
ili na~inot na bolni~koto lekuvawe koe mora da se obezbedi.<br />
Ovoj op{t prisatp upravata mora redovno da go nadgleduva i povremeno<br />
da go nadzira zaradi podobar kvalitet i u~inok.<br />
27. Se ~ini deka sekoj od propisite vo ova Pravilo predizvika<br />
golemi te{kotii vo praktikata i zaradi toa ne mo`e generalno da se<br />
primenuva, Me|utoa izgleda deka vo sekoj slu~aj e potreben soodveten<br />
stepen na lekarski sovet. Za polesna primena na ova Pravilo izvr{eni<br />
se nekoi dopolnuvawa so usovr{uvawe na referencite koi mu<br />
davaat odgovrnost na nadle`niot avrtoritet, namesto seta odgovornost<br />
za davaweto soveti i za nadzorot da se prefrli samo na medicinskite<br />
slu`benici. Natamu, onoj del koj se odnesuva na telesnoto vospituvawe<br />
i sportot e izostaven, me|utoa e pomesten vo pravilata za<br />
tretmanot.<br />
Drugiot del na praviloto e va`en element za pravilno upravuvawe<br />
so penalnata ustanova i mu dava izvesna va`nost na raspredelbata<br />
na vlasta i nejzinata odgovornost.<br />
32. Praviloto e dopolneto so stav za slu`bite dostapni od nadvore{nata<br />
zaednica, za potrebata nivnite prednosti podobro da se<br />
iskoristat vo rabotata na zatvorskite zdravstveni slu`bi i rehabilitacijata<br />
na zatvorenicite so ogled na nivnite telsni i psihijatriski<br />
potrebi. Isto taka se odnesuva na prodol`uvaweto na zdravstveniot<br />
tretman koj zapo~nal pred doa|aweto vo zatvorot, ili na lekuvaweto<br />
zapo~nato vo zatvorot, a koe treba da se prodol`i po otpu{taweto.<br />
Posebno treba da se razgleda op{testveno medicinskoto zgri`uvawe<br />
na zavisnicite od drogi.<br />
DISCIPLINA I KAZNUVAWE<br />
Odr`uvaweto na disciplinata i voveduvaweto na kazneni merki<br />
za nejzinoto kr{ewe, pretstavuva edno od naj~uvstvitelnite, a so toa i<br />
293
najva`no pra{awe na zatvorskata uprava. Vo tie raboti e va`no po<br />
pat na humana i realisti~ka politika, visok profesionalen standard<br />
i specifi~no osposobuvawe da se obezbedi adekvatna i ispravna odluka<br />
so koja se sproveduva nu`niot nadzor ili sankcija. Pravedeni i<br />
efikaseni sistemi na kaznuvawe se potrebni za zadovoluvawe na op{-<br />
tite principi i interesi na op{testvoto, na zatvorskiot perso-nal i<br />
na samite zatvorenici. Ispraven nadzor i primerna disciplina, so<br />
ogled na povedenieto na licata i op{testvenite aktivnosti vo zatvorite,<br />
se nu`ni za zadovoluvawe na primarnite celi na tretmanot za vreme<br />
na izdr`uvawe na kaznata. Natamu, op{testvoto ima pravo da o~ekuva<br />
vo zatvorot da vladee disciplina, za{to sigurnata i efikasnata<br />
rabota na personalot, i nivniot udel vo tretmanot, zavisat od toa. Sepak,<br />
disciplinata sama po sebe ne e cel na upravuvawe so zatvorot. Zada~ata<br />
na upravata e da sozdade takva sredina vo koja mo`at da se ispolnat<br />
propi{anite nameri na zatvorot. Va`no e da se obezbedi soodvetna<br />
polo`ba i dostoinstvo na zatvorenikot i pravila na ~esen odnos<br />
(fair play). Ottamu novite pravila opfa}aat rutinski disciplinski postapki,<br />
ne tolku kazneni ili soodvetni vo negativna smisla, kolku<br />
pozitivni so ogled na celta i primenata.<br />
33. Praviloto e pro{ireno za da gi opfati po{irokite i pozitivni<br />
pristapi izneseni vo uvodot na ovoj del od Pravilata.<br />
34. Mo`ebi e nepotrebno da se naglasuva nepobitnosta na prviot<br />
del na ova Pravilo. Sepak negovata priemna e sestrana, a iskustvoto<br />
poka`uva deka e presudno za neospornosta i prifatlivosta na disciplinskite<br />
pravila i postapki. Drugiot del se odnesuva na barawata<br />
sprema zatvorenicite vo pogled na disciplinata. Zada~ata mu e, vo kontekstot<br />
na ova va`no pravilo, da istakne deka striktnoto pridr-<br />
`uvawe na prviot del ne bi smeelo da go spe~i u~estvoto na zatvorenicite<br />
vo dozvolenite aktivnosti vo zatvorot. Vo nekoi od niv na zatvorenicite<br />
mo`e da im se dade prilika za ve`bawe vo rakovodeweto,<br />
na na~in korisen za aktivnostite vo celost, kako i za nivniot individualen<br />
razvoj ili tretman. Takvite aktivnosti mo`at da bidat od<br />
golema korist blagodarenie na tvore~kite pristapi. Sepak va`no e<br />
tie da bidat organizirani i nadgleduvani, kako bi bile {to poblizu<br />
do celite i osnovnite barawa na `ivotot vo zatvorot na koi ova poglavie<br />
na Pravilata glavno se odnesuva.<br />
35. Ova pravilo formira va`na ramka vo koja bi trebalo da<br />
funkcioniraat pravilata za odr`uvawe na disciplinata. So toa e istaknata<br />
va`nosta na zakonskata osnova i op{tite kompetencii na upravniot<br />
avtoritet, i potrebata da se opredelat granicite na kaznuvaweto.<br />
Po pravilo va`en e noviot stav koj pru`a mo`nost za `albena postapka.<br />
Poslednite godini iskustvoto poka`uva deka zaradi nerazdel-<br />
294
nite problemi na sproveduvaweto na praveden i efikasen sistem na<br />
disciplina, posebno vo pretrupanite zatvori i ustanovi vo koi zatvorenicite<br />
mo`at da pominat samo kratko vreme, se potrebni dopolnitelni<br />
sigurnostni merki. Koga nema mo`nosti vrz temelite na op{tata<br />
zakonska postapka da se opredeli kazna za disciplinskiot prestap,<br />
vklu~uvajki ja i stavkata za pravniot zastapnik, na primer, mo`e da se<br />
poka`e za potrebno voveduvaweto na opredeleni mo`nosti za `alba<br />
vo interes na odreduvaweto na sankciite za prestapite koi barat pote{ki<br />
kazni. Ovoj predmet e mnogu slo`en, a vo nekoi aspekti i mnogu<br />
kontroverzen. Se odnesuva na prakti~nite te{kotii i nivnite posledici.<br />
Ottamu praviloto e dadeno so cel da gi pottikne zatvor-skite<br />
upravi za razgleduvawe na sopstveniot sitem na disciplina i nivnata<br />
zakonska podloga, i ustanovite da ja definiraat soodvetna `albena postapka.<br />
Kaj nekoi taa ve}e postoi vo pravniot sistem, dodeka kaj drugi<br />
e rabota na administrativna procenka. Bez ogled kako mu pristapuvame<br />
na problemot, ovoj stav na praviloto bi trebalo da se gleda kako<br />
dopolnuvawe na ve}e postojnata nadle`nost na upravniot avtoritet vo<br />
opredeluvaweto na prestapite i izrekuvaweto na soodvetna kazna.<br />
Kako mnogu va`na podrobnost treba da se spomne deka praviloto<br />
35 (b) treba da se posmatra kako implicitno nepo`elna kazna na neograni~eno<br />
traewe, duri i toga{ koga e podlo`na na revizija.<br />
36. Praviloto utvrduva natamo{ni kriteriumi za sproveduvawe<br />
na disciplinata vo zatvorite. Disciplinskite merki se primenuvani<br />
na{iroko i, osven vo slu~aite koi se spre~eni so prisilba ili so nekoja<br />
postapka, ne predizvikale seriozni te{kotii.<br />
37. Ova pravilo e apsolutno: bilo kakvo odstapuvawe od nego bi<br />
mo`elo da pretstavuva kr{ewe na praviloto 1. i da go naru{i vkupniot<br />
~ove~ki moral i temelite na ovie Pravila.<br />
38. Praviloto 38 bi mo`elo da predizvika niza problemi od prakti~en<br />
karakter. Me|utoa disciplinata i disciplinskite merki, vo<br />
eden ili drug oblik, o~igledno pretstavuvaat mnogu va`ni elementi<br />
vo zatvorite. Principite se definirani vo Pravilata; istovremeno i<br />
profesionalnata sposobnost na ~lenovite na upravata mora da<br />
odgovara na prakti~nata i moralnata ramnote`a vo primenata na ova<br />
Pravilo.<br />
SREDSTVA ZA OGRANI^UVAWE NA DVI@EWETO<br />
Primenata na takvi sredstva vo prisilni uslovi sama po sebe<br />
moralno ne e vo soglasnost so civiliziranoto povedenie. Ottamu treba<br />
da se nadgleduva i da se izbegnuva sekade kade {to e mo`no. Sepak<br />
ima situacii vo koi }e bide nu`na, so pomo{ na posebno izrazena<br />
295
oprema, so cel za spre~uvawe na povredite na zatvorenicite ili personalot,<br />
begstvo ili materijalna {teta. Ovie pravila se propi{ani<br />
da utvrdat do koi dopu{teni granici takvite sredstva mo`at da se<br />
primenuvaat.<br />
39. Praviloto gi propi{uva sredstvata {to mo`at da se upotrebuvaat<br />
vo okolnosti vo koi nivnata upotreba e dopu{tena. Praviloto<br />
isto taka bara jaknewe na medicinskiot nadzor i soznanie deka<br />
mo`at da postojat situacii vo koi takvite sredstva se nu`ni za vreme<br />
na sudskite ili upravnite postapki. Kaj upravnite postapki sankciite<br />
bi trebalo da gi odredi sudot ili nadle`nata upravna vlast.<br />
40. So praviloto pove}e se saka da se obezbedi vrhovnata vlast na<br />
zakonot ili na propisite odo{to diskrecionoto pravo na zatvorskata<br />
uprava.<br />
INFORMIRAWE NA ZATVORENICITE ZA PRAVILATA I<br />
DOL@NOSTITE I NA^INITE NA @ALBA<br />
Dobroto funkcioirawe na zatvorot mo`e da stane u{te podobro<br />
ako postoi soodveten sistem na informirawe i efikasni merki za<br />
brzo i adekvatno zadovoluvawe na molbite ili re{avawe na `albite<br />
na zatvorenicite. Ovie dve funkcii na zatvorot se komplementarni,<br />
za{to dobra informaciska slu`ba mo`e da go smali brojot na molbite<br />
ili `albite. Zatvorskiot personal bi trebalo da se obu~i i na<br />
izdavawe na pismeni informacii na zatvorenicite i na gri`a vo celost<br />
da se iskoristat. Na toj na~in personalot mo`e da pridonese za<br />
sozdavawe op{ta atmosfera i da gi podobri li~nite odnosi vo soglasnost<br />
so svojata uloga vo tretmanot na zatvorenicite.<br />
Zatvorskaat uprava treba da mu dade prioritet na toj aspekt na<br />
svojata odgovornost i da se gri`i za informaciskite sredstva vo zatvorot<br />
kako efikasnosta bi bila {to podobra, a tekovnite potrebi<br />
zadovoleni.<br />
41. Mnogu e va`no osnovnite informacii {to im se nu`ni na<br />
zatvorenicite da se dobijat ve}e pri priemot vo zatvor. Ako ne e<br />
mo`no sekoj zatvorenik da dobie sopstven prira~nik so informacii,<br />
predupreduvaweto treba da se dobie pri priemot ili na toa treba da go<br />
predupredi personalot zadol`en za priem na zatvorenicite vo ustanovata.<br />
Drugiot del na pravilata se odnesuva na potrebata od uka`uvawe<br />
na pomo{ na zatvorenicite dokolku se pojavi problem vo vrska<br />
so razbiraweto na dobienite informacii.<br />
42. To~nite upatstva za podnesuvawe na molbite ili na `albite<br />
do nadle`nite strukturi }e se razlikuvaat spored okolnostite koi<br />
mo`at da bidat od nacionalen ili lokalen karakter. Cvrstite priin-<br />
296
cipi mora da bidat zadovoleni: upatstvoto da e vedna{ dostapno taka<br />
{to site zatvorenici }e go razberat i da funkcionira efikasno i relativno<br />
brzo.<br />
KONTAKT SO NADVORE[NIOT SVET<br />
So filozofijata vrz koja se temeli ova poglavie na Pravilata<br />
pokonkretno se zanimava delot posveten za celite na tretmanot, za<br />
koi takvite kontakti se mnogu va`ni. Za nekoi formi na kontakti<br />
upravata propi{uva posebni uslovi. Zaradi toa, no u{te pove}e za da<br />
se naglasi pozitivnata odgovornost na zatvorskite upravi za jaknewe<br />
na ovie kontakti, nekoi od tie uslovi se sodr`ani vo ovoj del na<br />
Pravilata. Site tie propisi so koi se zanimava ova poglavie bi trebalo<br />
da bidat del na sekojdnevna rutinska rabota na zatvorskata<br />
uprava i glavno oru`je na celokupniot informaciski i komunikaciski<br />
sistem na sekoja kaznena ustanova. Kontaktite so semejstvata i potrebata<br />
za informacii za nastanite vo nadvore{niot svet se va`en<br />
faktor za ostvaruvaweto na celite na modernite i napredni sistemi<br />
koi nastojuvaat da gi namalat posledicite na institucionalizacijata<br />
i da gi zgolemat izgledite za uspe{na resocijalizacija. Me|utoa vo<br />
smisla vo koja tie odluki ovde se izneseni, pove}e se rabota na poefikasen<br />
i poosmislen na~in na upravuvawe i postapuvawe odo{to na<br />
filozofijata.<br />
43. Semejnite poseti na zatvorenicite ili dozvoli i mo`nosti za<br />
napu{tawe na zatvorot bi trebalo da imaat prednost vo programite i<br />
vo sekojdnevnata praktika. Izleguvaweto od zatvorot e mnogu va`na<br />
okolnost za jaknewe na semejnite vrski i polesna integracija na zatvorenikot<br />
vo op{testvoto. Izleguvaweto vlijae i na op{tata atmosfera<br />
i pozitivnite stavovi na zatvorenicite, a bi trebalo da bide ovozmo`enio<br />
vo ustanovite od zatvoren i otvoren vid. Mnogu va`en aspekt<br />
na otpu{taweto od zatvor bi trebalo da se ostvari vo ista sorabotka<br />
so personalot na zatvorot i nadvore{nite slu`bi, za {to podobro da<br />
se razbere negovata cel i da se postigne pogolema efikasnost kako<br />
integralen del na tretmanot. Kolku {to e pove}e mo`no, posetite vo<br />
zatvorot bi trebalo da bidat bez nadzor, ili barem samo vizuelno nadgleduvani.<br />
Tamu kade {to prislu{uvaweto na razgovorite e nu`no,<br />
odobruvaweto bi trebalo da se bara od nadle`niot organ na vlasta.<br />
44. So praviloto se saka da se naglasi se pogolemata potreba od<br />
davawe na soodveten prioritet na barawata na zatvorenicite od stransko<br />
poteklo. Zaradi zgolemenite mo`nosti na patuvawe vo stranstvo<br />
i me|unarodno organiziranite raboti vo drugi zemji, ovaa karakteristika<br />
na zatvorskoto upravuvawe stanuva se pova`na i popotrebna.<br />
297
Specijalnite potrebi na stranskite zatvorenici imaat, so opredelena<br />
naglaska, odraz i na niza drugi pravila. Takvite zatvorenici bi trebalo<br />
da da gi konsultiraat postoe~kite ambasadi i konzularni pretstavnici.<br />
45. Dosega barawata na ovie pravila se mnogu dobro postaveni vo<br />
zatvorskata politika i, voop{to, primenuvani.<br />
298<br />
VERSKA I DUHOVNA POMO[<br />
Ovie pravila se sodr`ani vo koncepcijata na zatvorskaat uprava<br />
koja tradicionalno ja priznava va`nosta na religioznoto u~ewe i negovata<br />
primena vo `ivotot na zatvorenikot, kako i li~nite potrebi<br />
na poedini zatvorenici. Vo zatvorite, i vo zaednicata vo celost, statusot<br />
i ulogata na religijata se nu`ni posledici na pritisokot i<br />
promenata na stavovite vo modernoto op{testvo. Toa se u{te e va`en<br />
vid na sloboda i iskustvo, a imaat utvrdeno sigurno mesto vo sekojdnevniot<br />
zatvorski `ivot. Vo vrska so pravilata, od zatvorskata uprava<br />
vsu{nost se bara ovozmo`uvawe na religioznite obi~ai vo zatvorskata<br />
zaednica, i za zatvorenicite poedine~no, i nivnoto slobodno i<br />
dostoinstveno vr{ewe vo razumni granici koi se opredeleni od resursite<br />
i osnovnata politika na zatvorskata ustanova.<br />
Zatoa ovoj del na pravilata voop{to ne e ispravan, osven Praviloto<br />
47 st. 3 koj posebno e pojasnet.<br />
46. Praviloto ne prestavuva{e nikakov problem vo praktikata,<br />
me|utoa e pro{ireno so literatura koja ne mora sekoga{ da bide vo<br />
vid na knigi.<br />
47. Praviloto e jasno i ne bara natamo{ni objasnuvawa za{to e<br />
nesporno deka zatvorenikot ima sloboda na izbor vo vrska so verskite<br />
prestavnici. Me|utoa bi bilo od korist da se naglasi deka koristeweto<br />
na religijata vo ramkite na ova pravilo treba da se sfati kako<br />
del na onoj kontakt koj zatvorskata uprava bi trebalo da go razviva vo<br />
sorabotka so nadvore{nata zaednica.<br />
^UVAWE NA PREDMETI NA ZATVORENICITE<br />
Imotot na zatvorenicite e prepoznatliv aspekt na negoviot `ivot,<br />
osobeno vo uslovi na zato~eni{tvo koe ja obvrzuva polo`bata i<br />
li~nosta na poedinecot. Toa e vid na li~ni ~uvstva na zatvorenicite<br />
koi upravata i licata mora da gi uva`uvaat koga gi primaat negovite<br />
stvari, kolku i da se tie skromni.<br />
48. Od op{tite na~ela proizleguva deka site propisi od ova<br />
pravilo bi trebalo da se sproveduvaat so vnimanie i razbirawe. Toa e
posebno va`no vo slu~aite na konfiskacija na imotot ili koga se<br />
re{ilo li~nite predmeti koi mu pripa|aat na zatvorenikot da se uni-<br />
{tat. Toa e rabota na zatvorskata uprava vo koja modernata tehnologija<br />
mo`e da go olesni postapuvaweto ili da ovozmo`i imotot da se<br />
personalizira, na primer taka {to zatvorenikot }e dobie kopija od<br />
zapisnikot za negovite predmeti koi ostanuvaat na ~uvawe i gri`a vo<br />
zatvorot. Zatvorenicite sekoga{ treba da se izvestat za odlukasta<br />
deka nivniot imot }e bide odzemen ili uni{ten, i toa da im se obrazlo`i.<br />
Isto taka, zatvorenicite treba da se zapoznaat so lokalnite<br />
propisi za predmetite kako {to se dragocenosti, pari, lekovi i narkotici.<br />
Prirodno e na zatvorenicite da im e jasen na~inot na podnesuvawe<br />
na molbi i `albi vo vrska so imotot, i za toa treba da bidat<br />
zapoznaeni i da se predupredat ve}e pri priemot vo zatvorot.<br />
IZVESTUVAWE ZA SMRT, BOLEST, PREMESTUVAWE I SLI^NO<br />
Site ovie situacii mo`at da bidat potresni za lu|eto vo zatvorot<br />
i ottamu treba da se soo~at so posebno vnimanie i so~uvstvo. Na~inot<br />
na koj tie izvestuvawa bile primeni }e se vidi po reakciite na<br />
zatvorenicite, nivnoto semejstvo i op{testvoto, kako odraz na stepenot<br />
na ispravnost i kvalitetot na gri`ata na zatvorskata uprava za<br />
zatvorenicite. Isto taka ima va`no vlijanie na dr`eweto i ulogata<br />
na zatvorskiot personal.<br />
49. Administrativnite postapki za realizirawe na tie barawa<br />
mo`e da bidat mo{ne opse`ni i skapi. Me|utoa, poradi porano navedenite<br />
pri~ini i efikasnosta, na ovie merki treba da im se dade prednost<br />
vo praktikata i da se ovozmo`i obuka za personalot koj vo niv }e<br />
u~estvuva.<br />
PREMESTUVAWE NA ZATVORENICITE<br />
Zatvorenicite se doveduvat vo zatvor i se otpu{taat od nego, i se<br />
premestuvaat od eden vo drug zatvor, mnogu po~esto odo{to se pretpostavuva.<br />
So ogled na toa mora da postoi propis spored koj tie procesi<br />
}e se ostvaruvaat so soodvetna sigurnost i za javnosta i za personalot,<br />
bez da se zapostavat pritoa dostoinstvoto i razumen stepen na<br />
udobnost na zatvorenicite.<br />
50. Baraweto na ova pravilo treba da se primenuvaat bez ogled<br />
dali premestuvaweto ili prevozot na zatvorenicite go vr{i zatvorskiot<br />
personal ili personalot na nekoja druga slu`ba (policijata, na<br />
primer).<br />
299
300<br />
III DEL<br />
ZATVORSKI PERSONAL<br />
Vo modernite zatvorski sistemi silno e naglasena va`nosta na<br />
rabotata koja ja vr{i personalot na site nivoa obrazovan za upravuvawe<br />
so zatvorot i tretman so zatvorenicite. Natamu se poliberalnata<br />
politika vo sistemot na moderniot zatvor, koja na zatvorenicite im<br />
dozvoluva dru`ewe nadvor od sobite, ima svoi odraz i vrz personalot.<br />
Se bara podobra timska rabota, personalot treba da razviva se pogolemo<br />
razbirawe za celite na tretmanot i svoja posebna uloga vo toa.<br />
Toa dovede do promena vo povedenieto i vo stavovite. Otamu Pravilata<br />
pove}e ja naglasuvaat polo`bata i funkcijata na zatvorskiot personal.<br />
Isto taka nastojuvaat podobro da go povrzat zatvorskiot personal<br />
i nivnata rabota so Pravilata kako edna prakti~na i filozofska<br />
ramka vo koja }e ja razvivaat svojata sopstvena uloga i profesionalizmot.<br />
Regrutiraweto na soodvetni lu|e i nivnoto osposobuvawe i<br />
razvoj do visoki standardi, koe se baraat od personalot vo zatvorskite<br />
slu`bi, treba da bide prioritetna zada~a na zatvorskata uprava.<br />
So postignuvaweto na vakvi celi }e bide polesno ako se poka`e<br />
deka rabotnite ulogi na personalot se opravdani, odgovorni i sledeni<br />
so li~no i profesionalno zadovolstvo. Pokraj vnatre{nata uloga na<br />
samata rabota, postoi i javna slika za zatvorskite slu`bi kako za<br />
op{testveni faktori va`ni za zaednicata.<br />
Toa se kriteriumi na javnoto mislewe koi go opredeluvaat ugledot<br />
na zatvorskite slu`bi, a so toa i baraweto za lu|e so visok kvalitet<br />
koga e vo pra{awe karierata vrz op{testven plan. Zatvorskata<br />
uprava ottamu bi trebalo da ja informira javnosta za nivnata rabota<br />
kako mnogu va`en pridones na op{testvoto.<br />
Tie po{iroki celi bi trebalo da bidat vo soglasniost so kvaliteten<br />
personal koj znae da gi vodi rabotite, kako i so konstruk-tivni<br />
i efikasni odnosi vo stopanstvoto. Pravilata vo ovoj del se odnesuvat<br />
na utvrduvaweto na minimalni standardi za personalot, mnogu opse-<br />
`ni vo site vidovi, i usoglaseni so filozofijata na Pravilata vo<br />
celost, posebno vo odnos na prakti~nata rabota i tretmanot na zatvorenicite.<br />
Mo`nostite za rabota vredni na trudot i odgovornosta za<br />
problemite, sovremeniot zatvor go pravat mesto na koe }e se odviva<br />
sorabotka me|u upravata i personalot vo zaedni~kite streme`i. Pravilata<br />
ja so~inuvaat eti~kata ramka vo koja se ostvaruva sorabotkata i<br />
za prakti~nite celi koi treba da gi opredelat stavovite spored<br />
zada~ite na upravata i rabotnite naviki.<br />
51. Praviloto ja utvrduva mnogu va`nata uloga na personalot
kako primarno sredstvo za upravuvawe i naglasuvawe na prioritetnosta<br />
na upravata me|u Pravilata za personalot.<br />
52. Ova pravilo go svrtuva vnimanieto na iskoristuvawe na<br />
potencijalot na personalot niz najdobra praktika na vodewe na rabotite<br />
na site podra~ja koi pridonesuvaat na nivniot podobar kvalitet,<br />
efikasnosta i na sopstvenite profesionalni potrebi. Osposobuvaweto<br />
na personalot ne smee da se smeta samo kako sredstvo na povisoko<br />
profesionalno zanaewe i sposobnosti. Toa e samo po sebe razbirlivo.<br />
Celta mu e i da gi izdigne ramni{tata na po`rtvuvanosta i profesionalnata<br />
gordost kako sostavni delovi na op{testvenata uloga, so<br />
cel da mu slu`at na dobroto na op{testvoto i da se gri`at za poedincite<br />
vo nepovolni okolnosti, so site frustracii i razo~aru-vawa<br />
koi se neoddelivi od taa dol`nost.<br />
53. Vo krizni vremiwa ne e dovolno da se ponudi aktivirawe na<br />
edna odgovorna slu`ba. Iako e rabota na vnimatelno rasuduvawe vo<br />
koja mera treba da se razviva politikata na izvestuvawe na javnosta,<br />
sepak postoi potreba za me|usebni vrski i opse`ni deluvawa. Treba da<br />
se organiziraat taka da se izraboti dolgotrajna i postojana programa<br />
{to }e garantira dostapnost na osnovnite pozitivni informacii, posebno<br />
koga e korisni i upotreblivi. Isto taka na personalot na razli~ni<br />
nivoa potrebno mu e iskustvo i pomo{ vo ostvaruvaweto na<br />
posebnite zada~i okolu izvestuvaweto na javnosta na na~in koj pridonesuva<br />
za javnoto razbirawe i pomaga vo rabotata na zatvorskite slu-<br />
`bi. Vistinskiot streme` ili potreba ke se menuvaat povremeno i od<br />
mesto do mesto. Sepak glavniot argument na politikata na izvestuvawe,<br />
kolku i da e razli~en vo praktikata, bi trebalo da bidat tokmu<br />
onie koi se navedeni vo ova pravilo. Klu~nite zborovi vo taa politika<br />
se: dover-livost, razbirawe, kreativnost i kontiniutet. Personalot<br />
mo`e kon toa da pridonese, no i mnogu da dobie od uspe{no zavr{enite<br />
zada~i.<br />
54. Normalno e da se o~ekuva deka uslovite od praviloto }e se<br />
po~ituvaat pri vrabotuvaweto na personalot i politikata na selekcija<br />
na zatvorskite upravi. Bi bilo korisno koga gri`ata na personalot,<br />
odgovoren za takvata politika i so rutina so koja tie postapki<br />
se sproveduvaat vo `ivotot, bi se odnesuvala i na pravilata za personalot,<br />
so poseben osvrt na Praviloto 54.<br />
55. Fundamentalna cel na ova pravilo e naglasuvaweto na va`nosta<br />
od zgolemuvaweto i odr`uvaweto na profesionalnite sposobnosti<br />
na personalot vop{to. Uslovite ili barawata na prvite dve<br />
to~ki na ova pravilo ve}e se sor`ani vo pove}eto zatvorski sistemi i<br />
vo nivnite programi za osposobuvawe na kadrite. Voveduvaweto na najnovite<br />
iskustva i tehniki vo postoe~kite sistemi, kako i izmenite vo<br />
301
programite so cel za prilagoduvawe na barawata na rabotata vo zatvorite,<br />
ne bi trebalo da go doveduvaat vo pra{awe noviot na~in na<br />
razmisluvawe i kreativniot razvoj na takvite programi. Bi ja izgubile<br />
svojata vrednost ako ostanat stati~ni i zatoa edna napredna i dinami~na<br />
strategija vo osposobuvaweto }e poslu`i kako stimul za onie<br />
koi osposobuvaat ili se osposobuvani.<br />
Tretata to~ka na praviloto e vovedena za da se pro{iri celta na<br />
osposobuvaweto vrz licata so vklu~uvawe na nadvore{niot faktor,<br />
{to bi trebalo da e natamo{na karakteristika na zatvorskata uprava<br />
ako saka da ja zadr`i svojata va`nost sprema op{testvenite problemi.<br />
Mo`e da vklu~uva u~ewe i obrazovanie na fakulteti i drugi nadvore{ni<br />
ustanovi, razmena na personal od drugi dr`avi i mo`nost ne-<br />
{to da se nau~i za ulogata i rabotata na drugite op{testveni dejnosti.<br />
Vo ~etvrtata to~ka se zboruva za potrebata personalot da se zapoznae<br />
so sodr`inata i filozofijata na Evropskite zatvorski pravila i<br />
Evropskata Konvencija za ~ovekovite prava ~ie vlijanie zapo~na da se<br />
{iri i na zatvorskata uprava. Zapoznavaweto so tie dva va`ni evropski<br />
dokumenti vo obrazovnata programa, osven {to nudi speci-fi~ni<br />
informacii i slu`i kako vodi~ bi trebalo da gi stavi vo po{irok<br />
kontekst kaznenite politiki i op{testveniot kontekst.<br />
56. Vo site situacii kade {to postojat vlast i odgovornost mnogu<br />
va`no e da se poka`at dobri primeri i po~ituvawe kako osnovni motivaciski<br />
okolnosti za postignuvawe na rezultati, i od direktorot i<br />
od negoviot pomo{en personal. Toa e rabota na na~inot na upravuvaweto<br />
i na soodvetniot propis za ostvaruvawe na obrazovnite celi.<br />
57. Edna od karakteristikite na zatvorskoto upravuvawe i ureduvawe<br />
poslednite godini e i pogolemoto vklu~uvawe na stru~waci, postojano<br />
ili povremeno vraboteni, od po{irokata zaednica. Toa se poka`a<br />
korisno i na toa bi trebalo i natamu da se raboti vo soglasnost so<br />
ova pravilo. Bi trebalo da se vnimava na voveduvawe stru~ni slu`bi<br />
bez da se osiroma{i pomalku stru~niot kadar, tuku da se pottikne na<br />
rabota i sorabotka so stru~wacite, kolku {to e mo`no vo granicite<br />
koi nosat odredena korist.<br />
58. Praviloto e pro{ireno so stavot za profesionalnata polo`ba<br />
na zatvorskite direktori. Toa isto taka zboruva deka vo modernite<br />
vremiwa, so podobri sistemi na komunikacija i promenlivi op{testveni<br />
uslovi, pove}e od direktorot na ustanovata ne e potrebno da se<br />
bara da `ivee vo nea ili vo nejzina blizina.<br />
59. Ova e mnogu va`no pravilo, a vo soglasnost so moderniot na-<br />
~in na upravuvawe i se poslo`enite sistemi i rabotna disciplina,<br />
stanuva u{te pova`no. Postojat me|utoa ~isto prakti~ni problemi za<br />
koi }e treba da se pronajdat niza re{enija vo soglasnost so okolnos-<br />
302
tite. Tie glavno mo`at da se sledat niz organizaciskata struktura i<br />
konsultacii, na~inot na upravuvawe i modernata tehnologija.<br />
60. Praviloto zboruva za posebnite te{kotii na zatvorenicite<br />
koi imaat problemi so jazikot.<br />
61. Ova Pravilo malku e izmeneto so cel da se naglasi potrebata<br />
za sposobna zdravtvena slu`ba, dostapna vo sekoe vreme, i deka vo<br />
takvi slu~ai takva pomo{ mo`e da pru`i op{testvena zdravstvena<br />
organizacija. Baraweto za `iveewe vo blizina na ustanovata isto taka<br />
e izostaveno (v. Pravilo 58).<br />
62. Vo noviot tekst na Pravilata e naglaseno deka na sekoj stepen<br />
treba da se vrabotuva personal od dvata pola vo site penalni ustanovi.<br />
Po{irokata zastapenost na dvata pola vo zatvorskiot personal bi<br />
trebalo da pretstavuva voobi~aena karakteristika na sovremenoto<br />
upravuvawe so zatvorot i da ima opredelena prednost vo kontekst na<br />
tretmanot.<br />
63. Praviloto e nezna~itelno naglaseno. So ogled deka e neprikladno<br />
da se vklu~i vo pravilo, po`elno e vo zatvorskite propisi za<br />
obukata, da bide naglaseno deka silata mo`e da se upotrebuva samo vo<br />
isklu~itelni povodi, i vo soglasnost so Pravilata. Se razbira deka vo<br />
specifi~nite zatvorski okolnosti sekoga{ }e ima nekoi situacii<br />
koga primenata na sila }e bide potrebna bez mo`nost za dobivawe na<br />
posebno odobruvawe za takov na~in na re{avawe na urgentnata situacija.<br />
Vo takvite slu~ai mora da se zeme predvid t. 1 na ova Pravilo, a<br />
bi bilo mudro zatvorskata uprava da pobara pismen izve{taj za toa od<br />
direktorot na ustanovata.<br />
IV DEL<br />
CELI I NA^IN NA TRETMANOT<br />
Porane{nite poglavja na ovoj del so objasnuvawa gi sodr`at<br />
osnovnite propisi za pristap kon tretmanskite zada~i vo vrska so celite<br />
na tertmanot i na~inot na osposobuvawe na kadrite. Pravilata<br />
tuka se odraz na moderniot pristap kon tretmanot blagodarej}i im na<br />
iskustvata od neodamne{noto minato i gi definiraat osnovnite elementi<br />
na kreativni i celishodni re`imi. Vo soglasnost so rezultatite<br />
na istra`uvawata i promenlivata priroda na problemite na postapuvaweto<br />
i resocijalizacijata se menuvaat i pristapot i oblicite<br />
na tretmanot. Toa rezultira{e so zgolemenata tendencija da se sogleda<br />
cela niza na iskustva za tretmanot i specifi~nite obrazovni mo`nosti<br />
pri usvojuvaweto na novite dimenzii vo pogled na celite na<br />
tretmanot. Iskustvoto poka`a deka tretmanot i osposo-buvaweto na<br />
zatvorenicite ne gi davale o~ekuvanite rezultati za{to celite za koi<br />
303
se bore{e ne bea realni. Poznato e deka glavnite predus-lovi za rezultatite<br />
na tretmanot zavisat od `elbata i silata na voljata na samite<br />
zatvorenici i od nivoto na odnosite me|u zatvorskata ustanova i<br />
slobodnoto op{testvo. Najva`na zada~a e sepak zatvorenicite da gi<br />
usvojat svoite pozitivni stavovi i da steknat ve{tina, makar i elementarni,<br />
za da se soo~at so problemite po otpu{taweto i potrebata<br />
aktivno da se vklu~at vo `ivotot. Celta na tretmanot e isto taka i da<br />
se smalat negativnite vlijanija na zatvorskite uslovi na li~nosta i<br />
povedenieto na zatvorenicite taka {to }e im se ovozmo`i kontakt so<br />
semejstvoto i op{testvoto, a vo upravu-vaweto so zatvorot i so sproverduvaweto<br />
na tretmanot da se vklu~at i socijalnite slu`bi. Takviot<br />
pristap postavuva golemi barawa pred upravniot aparat na zatvorskata<br />
ustanova i personalot ~ija dol`nost e gri`a za zatvorenicite.<br />
Upravata mora da obezbedi sredstva, da gi definira organizacionite<br />
ramki i da sozdade soodvetni uslovi vo soglasnost so na~inot na rabotata<br />
i celta na ustanovata. Personalot mora da poka`e doverba i<br />
fleksibilnost vo rabotata so ostanatite slu`bi i da vospostavi<br />
ramnote`a me|u nadzorot i obezbeduvaweto na ustanovata i najprikladni<br />
kontakti so nadvore{nata okolina. Kreativnite i napredni<br />
sistemi koi vo svoite programi gi vklu~uvaat i semejstvoto i op{testvoto,<br />
ne go impliciraat slabeeweto na nu`nata disciplina koja<br />
ima prioritetno zna~ewe vo upravuvaweto so ustanovata. Pobrgu bi<br />
trebalo da se sfati deka takvite sovremeni pristapi i na~ini se<br />
odr`livi edinstveno vo dobro vodeni i ispravno kontrolirani ustanovi.<br />
Podvoenosta na takvite podatoci jasno uka`uva na neodellivosta<br />
na zatvorskite problemi i celi, od te{kotiite vo rakovodeweto so<br />
zatvorot i so zada~ite na personalot. Nema na~ini takvite pove}estrani<br />
problemi da se izbegnat ili ubla`at. Duri i ovie zatvorski pravila,<br />
iako minimalni, ne mo`at da garantiraat postignuvawe na zadadenite<br />
celi. Tie me|utoa nudat cvrsta osnova. Vo ovoj del najnapred<br />
se izneseni niza pravila koi se odnesuvaat na tretmanot voop{to<br />
(pravila 64-70). Potoa sleduvaat pravilata za specifi~nite i glavnite<br />
sferi na zatvorskiot `ivot, rabota, obrazovanie, telesnoto vospituvawe<br />
i podgotovkite za otpu{tawe.<br />
64. Barawata na ova pravilo se fundamentalni i zatoa imaat<br />
opravdan prioritet vo ovoj del. Praviloto jasno gi formulira potrebite<br />
na zatvorskata uprava. Zaedno so pravilata 65 i 66 ova Pravilo<br />
gi utvrduva kriteriumite za pristapot utvrden vo uvodnoto poglavie<br />
na ovoj del na Objasnuvawata.<br />
65. Vo ova Pravilo e staven akcent na osnovnite celi na tretmanot<br />
i osposobuvaweto na zatvorenicite so ogled na odgovornite dol`nosti<br />
na zatvorskata uprava i potrebite na zatvorenicite. Tie gi da-<br />
304
vaat glavnite nasoki za opredelena politika i sistemski model koj }e<br />
mu se sprotivstavi na problemite i }e gi otstrani sudirite me|u funkciite<br />
koi gi imaat zatvorite kako instrumenti na op{testvenata<br />
kontrola i barawata za osposobuvawe na lugeto za kone~no izleguvawe<br />
od zatvorot.<br />
66. Pravilo za specifi~nite sredstva ili na~inite na voveduvawe<br />
na porano opi{anite pristapi. Predvideni se {iroki mo`nosti na<br />
podu~uvawe koi odgovaraat na uslovite vo nadvore{niot svet vo<br />
kontekst na individualiziraniot tretman do mera koja ja dopu{taat<br />
sredstvata i okolnostite na zatvorskata kazna. Posebno se naglasuva<br />
korista od konsultacija so zatvorenicite za nivnite sopstveni obrazovni<br />
programi i op{tiot pristap, {to ovozmo`uva polesna komunikacija<br />
i odnosi me|u zatvorenikot i personalot. Vsu{nost, praviloto<br />
napolno mu e posveteno na baraweto sekakva mo`na prilika za pro{iruvawe<br />
na kontaktite koi zatvorenicite gi imaat so drugite zatvorenici,<br />
personalot i op{testvoto nadvor od zatvorot, so cel da se<br />
ubla`i ona neizbe`no ~uvstvo na izoliranost koe nu`no go sledi<br />
zatvaraweto, i da se neguvaat odnosi koi vodat kon vistinska i prirodna<br />
resocijalizacija po izdr`anata kazna.<br />
67. Prvite dva dela na ova pravilo, voop{to zemeno, mnogu dobro<br />
se vtemeleni vo evropskata zatvorska praktika i uprava: edinstveno gi<br />
sopira nedostigot na sredstva i golemiot broj na zatvorenici. Tretiot<br />
del e vnesen so cel da se istakne va`nosta i avtoritetot na pravilata,<br />
na preporaka na Stru~niot komitet na Sovetot na Evropa koj gi<br />
prou~uva problemite koi se odnesuvaat na opasnite kategorii na<br />
zatvorenici i stranskite zatvorenici. Problemite {to vo tie slu~ai<br />
mo`at da se javat mo`at da stanat u{te pote{ki zaradi ~uvstvoto na<br />
izoliranost nastanato kako rezultat na okolnostite vo slu~ai na<br />
opasnite zatvorenici. O~igledno e deka opasnite zatvorenici imaat<br />
problemi edinstveno vo kontekstot so personalot i drugite zatvorenici,<br />
dodeka stranskite zatvorenici ~esto se optovareni so faktot<br />
deka ne go znaat jazikot, ne ja poznavaat kulturata i obi~no pripa|aat<br />
na razli~ni veri vo odnos na mnozinstvoto. Potrebno e da se prezemat<br />
prakti~ni i pravedni merki za nadminuvawe na ovie te{kotii. Ottamu<br />
zatvorskata uprava }e mora da ja dr`i situacijata pod kontrola,<br />
posebno koga se vo pra{awe takvi kategorii na zatvorenici, i da vodi<br />
gri`a personalot da ima soodvetno znaewe i potrebni informacii.<br />
Praviloto natamu uka`uva na doverbata koja sprema zatvorenicite<br />
ja imaat zatvorskite upravi vo zatvorite od otvoren vid. Vo seto<br />
toa za zatvorskite upravi bitna e obvrskata da gi individaualizira<br />
tretmanite, da go pro{iruva krugot na pogodnostite i da razviva<br />
pozitiven sistem na smestuvawe i premestuvawe na zatvorenicite. Toa<br />
305
se bitni elementi koi se baraaat od upravata i organizacionata struktura<br />
so ideja da se postignat celite na tretmanot i osposobuvaweto<br />
predvideni so ovie Pravila.<br />
68. Podgotovkata na programata za individualen zatvorski tretman<br />
}e bide gri`a na razni ~lenovi na personalot. Tie mora da bidat<br />
zapoznaeni so situacijata na zatvorenicite so ogled na nivnite li~ni<br />
potrebi i sposobnosti, mislewe i stavot sprema sopstvenata kazna<br />
kako i so problemite so eventualnoto premestuvawe. Celosnata primena<br />
na pravilata bara izvesni usilbi osobeno vo pove}eto zatvori.<br />
Zgora na toa, mo`at da se pojavat posebni te{kotii kaj zatvorenicite<br />
osudeni na kratka vremenska kazna od samo nekolku sedmici ili pomala.<br />
Pravilata sepak bi trebalo da se sprovedat duri i toga{ ako opservacijata<br />
i prou~uvaweto mo`at da se izvr{at na relativno sakromno<br />
nivo. Za takviot zatvorenik kako i za personalot i negovata uloga<br />
vo tretmanot mnogu e va`no snimenata sostojba na individu-alnite<br />
potrebi na zatvorenikot da se sprovede i, {to e mo`no pove}e da se<br />
prenese na osnovniot stav sprema tretmanot i osposobuvaweto.<br />
69. Praviloto e staro, no kompatibilno so sovremenoto razmisluvawe<br />
za u~estvuvawe na zatvorenicite vo zatvorskiot sistem. Me|utoa<br />
nedostigot na sredstva, a osobeno nedostigot na kvalifikuvan personal<br />
i rabotni uslovi navistina gi namaluvaat mo`nosta za sproveduvawe<br />
na takviot pristap. Zatvorskata uprava zaedno so personalot<br />
koj se gri`i za zatvorenicite bi trebalo da gi razgledaat na~inite na<br />
koi ova pravilo mo`e najdobro da se sprovede so minimalni finansiski<br />
barawa. Vo pogled na problemite so koi zatvorenicite so dolgogodi{ni<br />
kazni se soo~uvaat po zavr{enata programa na obuka koja im e<br />
na raspolagawe vo ustanovata vo koja ja izdr`uvaat kaznata, treba posebno<br />
da se nastojuva da im se obezbedi u~estvuvawe vo programata na<br />
na~in predviden so ova pravilo. Nekoi od niv vo mnogu }e pridonesat<br />
za sistemot i za sopstvenoto ~uvstvo na korisnost i samopo~ituvawe i<br />
toa vo momentot koga im e potreben pottik da se pripremat za u{te<br />
pogolemi isku{enija. Toa do oprede-len stepen e rabota na na~inot na<br />
razmisluvawe na rakovodstvoto i na nadzornite tela, pa mo`e da bide<br />
onevozmo`eno i so rabota vo koja nema dovolna kreativnost. Vo kontekstot<br />
na moderniot tretman predvidenite mo`nosti so praviloto treba<br />
da se smetaat za eden vid na razvoj.<br />
70. Praviloto glavno e nova i pro{irena formulacija i ima za<br />
cel da gi usoglasi zaklu~ocite na Sovetot na Evropa za zatvorskata<br />
politika za stranskite zatvorenici, kako i seminarite za podgotvuvaweto<br />
na zatvorenicite za otpu{tawe od zatvorot. Ottamu pretstavuva<br />
va`en del na idejata za resocijalizacijata kako primarna cel na<br />
zatvorskiot tretman i osposobuvawe za normalen `ivot. Izleguvawe-<br />
306
to od zatvorot, posebno vo poslednite godini, mnogu dobro e obraboteno,<br />
a pretstavuva va`en aspekt na programite na individualen tretman<br />
vo zatvorot. So ova Pravilo se saka da se ostvari pottiknuvawe za<br />
po{iroko i pokreativno deluvawe. Op{testveniot karakter na tretmanot<br />
i osposobuvaweto posebno e istaknat i gi povrzuva so poimot na<br />
podgotovkite za otpu{tawe, {to, vsu{nost, e i celta na programite od<br />
momentot na izrekuvaweto na kaznata.<br />
RABOTA<br />
Zatvorskata rabota, nasproti najnovite pristapi vo mnogu zatvorski<br />
sistemi i op{testvenite problemi zaradi serioznoto koli~estvo<br />
na nevrabotenost, be{e, i se u{te e, najzna~ajniot element vo tretmanot<br />
na zatvorenicite voop{to. Pravilata gi podrazbiraat rabotite<br />
anga`mani vo zatvorot kako {to se, na primer, raboteweto vo zatvorskite<br />
rabotilnici, domakinstvoto, poledelstvo, kako i rabota vo op{-<br />
testvenata zaednica. Osnovnata vrednost na rabotata e vo stepenot na<br />
iskoristenosta, va`nosta za resocijalizacijata kako i vo potrebata<br />
adekvatno da se iskoristi zatvorskata rabotna sila i vo barawata na<br />
javnoto mislewe zatvorenicite da rabotat vo tekot na izdr`uvaweto<br />
na kaznata. Vo zatvorot sekoga{ mo`e da se najdat nekoi rutinski raboti,<br />
a zada~a na upravata e sekojdnevno da se gri`i za izvr{uvawe na<br />
tie zada~i. Va`no e taa rabota da se izvr{i {to e mo`no poefikasno<br />
i poekonomi~no za zatvorenicite, koga toa e mo`no, da dobijat rabota<br />
koja }e bide {to pobliska na nivnite ulogi vo op{testvoto. Od zatvorenicite<br />
glavno se bara da rabotat vo rabotni uslovi, rabotilnica<br />
ili gradina, ili vo stopanskite zgradi. Rabotata i aktivnostite {to<br />
ja sledat treba da soodvetstvuvaat na rabotnite normativi i organizacija<br />
na rabotata i da bidat izvr{eni spored adekvatnite sovremeni<br />
standardi so ogled na proizvodnite procesi, sistemot na upravuvawe i<br />
kontrola na proizvodstvoto, kvalitetot i pazarot. Osven zadovoluvaweto<br />
na rabotnite normativi i eventualnite dogovorni obvrski, va-<br />
`no e rabotata vo zatvorot da ima i kreativen pridones kon tretmanot<br />
i obukata. Rabotnite programi i koncepciski i organizaciski bi trebalo<br />
da se osmislat i sproveduvaat {to pove}e kako integralen del na<br />
celokupniot sistem, zaedno so ostanatite aktiv-nosti, na primer so<br />
obrazovanieto. Ottamu mnogu va`no e da se ovozmo`i {to pogolemo<br />
rabotno iskustvo i uslovi {to }e bidat kolku e mo`no posli~ni na<br />
onie nadvor od zatvorot i na zatvorenicite da im se ponudi opredelen<br />
izbor i inicijativa vrzana so izvr{uvaweto na zada~ite. Na~inite na<br />
pla}aweto (a mnogu sistemi odat kon nagraduvawe spored nadvore{-<br />
nite merila) bi trebalo da gi odrazuvaat takvite stavovi i da bidat<br />
307
adekvatno primeneti na zatvorenicite, koi, osven {to rabotat, se zanimavaat<br />
i so drugi aktivnosti.<br />
Stepenot do koj se utvrduva platata na zatvorenikot zavisi od<br />
kvalitetot na rabotata ili rabotnoto iskustvo i }e ima vlijanie na<br />
drugite vidovi na tretman. Tolku dolgo dodeka na zatvorenicite im se<br />
pru`a prilika da bidat finansiski odgovorni za svoite semejstva, kon<br />
dolgovite ili, spored nivni izbor, kon ne{to drugo, vo soglasnost so<br />
zatvorskite uslovi, postojat i mo`nosti da se pottiknuva resocijalizacijata.<br />
Rabotata koja se vr{i na toj na~in dava osnov za sistem na<br />
pla}awe koj na zatvorenicite im pru`a prilika da se borat za pogolema<br />
li~na odgovornost i za re{avawe na problemite. Toa e vredno<br />
zatoa {to prestavuva pottik za li~en razvoj i sozdava ~uvstvo za<br />
daleku poodgovorni op{testveni obvrski.<br />
71. Praviloto gi utvrduva osnovnite na~ela spored koi bi trebalo<br />
da se organiziraat i izvr{uvaat zatvorskite raboti. Vo praktikata<br />
tie se op{to prifateni iako mnogu ~esto za nivna celosna primena<br />
nedostasuvaat sredstva, mo`nosti ili rabotni uslovi. Rabotata<br />
vo zatvorot i nadvor od nego natamu mo`e da bide dosadna za{to se<br />
povtoruva i za{to e mnogu te{ka. Treba da se stori se, takvite problemi<br />
da se nadminat, no i da se prifati faktot deka zatvorenicite po<br />
izdr`anata kazna mo`at da naidat na istite problemi pri vrabotuvaweto.<br />
Pri preformuliraweto na ova pravilo dadena mu e pozitivna<br />
uloga na zatvorskata rabota koja e oceneta kako pozitiven faktor za<br />
upravuvaweto so institucijata. Ovoj drug stav proizleguva od iskustvoto<br />
koe poka`uva deka potrebata za rabota i rabotni obvrski ~esto<br />
prestavuva pre~ka za ispolnuvawe na ostanatite zada~i na ustanovata.<br />
Novata formulacija na praviloto ima za cel sozdavawe na<br />
pozitiven stav i istaknuvawe na ulogata na individualnata rabota vo<br />
moderniot sistem na upravuvaweto.<br />
72. Praviloto e mnogu izmeneto za da go naglasi razvivaweto na<br />
rabotnite programi spored standardite na proizvodstvoto i tehni~kite<br />
dostigawa usoglaseni so onie vo sli~na industrija nadvor od<br />
zatvorot. Isto taka e naglasena potrebata za moderen na~in na upravuvawe,<br />
a na rabotata na koja celta i e ostvaruvawe na komercijalna<br />
dobivka se pove}e se gleda so odobruvawe za da se iskoristat pogodnostite<br />
koi mo`at da proizlezat od takviot pristap i so toa da ne se zagrozat<br />
za{titnite merki za sigurnosota na zatvorenicite.<br />
73. Zemeno voop{to postojat dve alternativi na oblici na organizacija<br />
na proizvodnata rabota. Edna mo`nost e zatvorskata uprava<br />
vo celost da da ja organizira rabotata vo sopstveni pogoni, drugata e<br />
organizacijata da se zasniva na dogovori so nadvore{ni pretpriema~i<br />
koi }e upravuvaat so proizvodstvoto vo zatvorskite pogoni ili }e gi<br />
308
vrabotat zatvorenicite vo nadvore{ni pogoni. I edniot i drugiot<br />
pristap imaaat svoi prednosti, pa ottamu vo praktikata }e se odbere<br />
onoj koj podobro im odgovara na obi~aite ili na postoe~kite uslovi.<br />
Celta na Praviloto e da se obezbedi zatvorskiot trud, koj e iznajman<br />
na nadvore{ni firmi po pat na dogovor, vo nitu edna smisla da ne bide<br />
eksploatiran.<br />
74. Praviloto ima za cel vo konteks na rabotnite uslovi da gi<br />
za{tite zatvorenicite od zagrozuvawe na zdravjeto i povredi pri rabota.<br />
Po`elno bi bilo zatvorskata uprava da obezbedi soodvetna kontrola<br />
na rabotnite uslovi vo zatvorite i propisite koi gi opredeluvaat<br />
individualnite prava na zatvorenicite vo pogled na zdravjeto<br />
i povredite pri rabotata da gi opredeli soodveten avtoritet dovolno<br />
stru~en i kompetenten od oblasta na toa podra~je.<br />
75. Celta na ova, kako i na prethodnoto, pravilo e da gi {titi<br />
pravata na zatvorenicite da ja spre~i eksploatacijata i da im dozvoli<br />
u~estvo vo ostanatite sistemski aktivnosti va`ni za nivniot tretman<br />
i obuka.<br />
76. Ova pravilo ja sfa}a va`nosta i vrednosta na adekvaten i<br />
praveden sistem na pla}awe vo kontekst na tretmanot. Vo samoto<br />
pravilo ne e ka`ano ni{to za potrebata za razvivawe na sistemot na<br />
pla}awe spored nivoto koe se primenuva vo slobodnoto op{testvo za<br />
sli~na rabota, za{to toa na ova mesto bi bilo prebrzano. Me|utoa vo<br />
brojni zemji vrz ovoj plan e napraven zna~itelen napredok koj treba i<br />
natamu da se pottiknuva. Kakov i da e sistemot na nagraduvaweto i<br />
uslovite pod koi zatvorenicite imaat mo`nost za naplata i sloboda<br />
na tro{eweto na zarabotenite pari bi pomognalo ako se primenuvaat<br />
sistemski pristapi na li~na finansiska odgovornost koi se opi{ani<br />
vo uvodnoto poglavie na ovoj del na Objasnuvawata.<br />
OBRAZOVANIE<br />
Op{toto i stru~no obrazovanie ve}e podolgo vreme ima va`na<br />
uloga vo zatvorskiot vospiten sistem. Sepak se slu~ija zna~ajni promeni<br />
vo prirodata i namenata na obrazovniot sistem. Vo op{tiot nacrt<br />
na penalniot tretman se pojavi svrtuvawe od reformskiot i disciplinski<br />
pristap kon na~inot koj pove}e se zanimava so zabogatuvawe<br />
na li~noto iskustvo so jaknewe na li~nosta i op{testvenata korisnost<br />
kako i so zgolemuvaweto na izgledite za resocijalizacija. Poslednive<br />
godini ovie pristapi pove}e se razvija i dobija po{iroki razmeri<br />
na primena vo zatvorskiot sitem kako odgovor na op{testvenite<br />
barawa i kako pottik vrzan za problemot na nevrabotenosta vo op{-<br />
testvoto voop{to i negovite posledice na zatvorskite rabotni pro-<br />
309
grami. Ova dovede i do korisno pomrdnuvawe vo potesnata sorabotka<br />
vo ramkite na sistemot me|u odgovornite za vospituvaweto vo zatvorot<br />
i direktorite na drugite podra~ja.<br />
Ottamu koncepciski obrazovanieto, zaradi svojot pridones vo<br />
individualnite vospitni programi i kako motivaciski faktor za podobra<br />
sorabotka vo upravuvaweto, ima pova`na uloga vo zatvorskiot<br />
tretman otkolku {to go ima{e porano. Sigurno e deka pottiknuvaweto<br />
kon obrazovanie }e prodol`i, i zatoa e nu`no taa promena da najde<br />
svoe mesto vo novata verzija na pravilata.<br />
77. Praviloto ja utvrduva novata i se pogolema uloga koja obrazovanieto<br />
mora da ja ima vo moderniot zatvorski tretman i vo li~noto<br />
vospitno iskustvo na zatvorenikot. Celite na takviot obrazoven tretman<br />
neposredno se povrzani so osnovnata cel na zatvorskoto vospituvawe<br />
i so li~nite i op{testveniote potrebi na poedinecot. Celta<br />
mu e opfa}awe na obrazovnite programi vo ramkite na vospitniot<br />
sistem.<br />
78. Iskustvoto poka`a deka mo`e da se javat te{kotii kaj vklu-<br />
~uvaweto na zatvorenicite vo najdobrite programi, definirani so nivnite<br />
individualni potrebi, ako zatvorskata uprava ne se gri`i za<br />
odnosot na rabotata i obrazovanieto kako bitni elementi na zatvorskata<br />
politika. Iako e nu`no rabotnite aktivnosti da se podkrepuvaat,<br />
va`no e zatvorenicite koi se vklu~eni vo specijalnite obrazovni<br />
programi vo soglasnost so potrebite, da ne bidat nepravedno kazneti<br />
so uskratuvawe na pla}awe. Toa e rabota na procenka na upravata,<br />
me|utoa osnoven princip e vo definicijata na pravilata da se izedna~i<br />
statusot na obrazovanieto i rabotata vo zatvorot.<br />
79. Va`no e da se naglasi deka na tie kategorii na zatvorenici da<br />
im se posveti posebno vnimanie i, ako e potrebno, da im se dade<br />
prioritet. Praviloto uka`uva na posebnite te{kotii koi mo`e da se<br />
javat na jazi~en plan ili nekoi drugi te{kotii koga se saka ne{to da<br />
se nau~i od voobi~aenata programa, ili kako mladite zatvorenici koi<br />
imaat posebni potrebi za osnovno obrazovanie, za opredeleni ve{tini<br />
ili za specijalno vospituvawe.<br />
Vo programata na sekoja ustanova prioritetno mesto ima dovr{-<br />
uvaweto na {koluvaweto. Osnovite na pismenosta i smetaweto se<br />
mnogu va`ni za soo~uvaweto so sekojdnevniet barawa na `ivotot vo<br />
nadvore{niot svet, pa i vo samiot zatvor. Frustraciite i napnatostite<br />
koi mo`t da gi optovaruvaat poedincite tokmu zaradi nesposobnosta<br />
vo tie ve{tini ili inhibiciite pri obukata mo`at da se ubla-<br />
`at preku metodski moderno podu~uvawe. Za golem del na zatvorskata<br />
populacija ovoj oblik na pomo{ treba da se pottiknuva. Toa e del na<br />
zatvorskata edukacija za koja e mnogu va`na sorabotkata so obrazov-<br />
310
niot kadar, zaradi mo`nosta od povrat ako postignatite uspesi ne se<br />
potpiraat so postojani i povolni priliki po izleguvaweto od zatvorot.<br />
81. Praviloto prestavuva op{ta primena na vtorata od spomnatite<br />
to~ki na komentarot na Praviloto 80. Toa se odnesuva na op{-<br />
tiot princip na promenlivosta, pove}e kako rabota na politikata<br />
odo{to na individualnite potrebi. Vtoriot del na praviloto, me|utoa,<br />
se odnesuva na individualnite programi i ja naglasuva prdnosta<br />
koja mo`e da ja ima porane{noto obrazovanie, koga toa e prikladno za<br />
poedini slu~ai ili koga mo`e da se iskoristi. Postoi pozitivna tendencija<br />
takvite priliki da se iskoristat za{to e o~igledno deka mo-<br />
`at da vlijaat na zgolemuvaweto na izgledite za uspe{na resocijalizacija.<br />
Sli~no kako i nadvore{nite, takvite programi baraat tesna<br />
sorabotka me|u zatvorskite upravi i drugi pretstavnici. Na toa bi<br />
trebalo da se gleda kako na del na op{tata postapka na integracijata<br />
na zatvorenicite vo op{testvenata zaednica.<br />
82. Se pogolemata uloga na edukacijata vo zatvorot predizvika<br />
potreba za formirawe na zatvorski biblioteki. I pokraj operativnite<br />
ograni~uvawa, zatvorenicite sepak treba da se pottiknat da gi<br />
koris-tat bibliotekite i da imaat knigi vo sobite i zaedni~kite<br />
spalni. Celta na modernata zatvorska edukacija e celosna sorabotka<br />
so nadvore{nite biblioteki za da na zatvorenicite im se ovozmo`i<br />
pristap kon se pogolem broj na knigi i dugi publikacii od podra~jeto<br />
na beletristikata ili ideolo{kiot, nau~niiot i umetni~kiot spektar.<br />
Vo soodvetni ustanovi nu`no e isto taka da se razgleda mo`nosta<br />
od voveduvawe na moderna tehnologija i koristewe na stru~ni biblioteki<br />
za da se iskoristi potencijalot na knigite i drugiot prira-<br />
~en materijal do koj mo`e da se dojde za obrazovniot program i rekreacija.<br />
I na zatvorenicite bi trebalo da im se dade prilika da rabotat<br />
vo zatvorskite biblioteki.<br />
FIZI^KO VOSPITUVAWE, VE@BAWE, SPORT I REKREACIJA<br />
Novite pravila vo ova poglavie zboruvaat deka fizi~koto vospituvawe,<br />
spektarot na sportskite aktivnosti i rekreacijata vo modernite<br />
zatvorski sistemi stanale glavna aktivnost i deka se od golema<br />
va`nost za op{toto zdravje na zatvorenicite. Tie se od posebna va`nost<br />
i za zatvorskata uprava vo slu~aite na golemi i prenatrupani<br />
zatvori kade {to treba da se smali napnatosta i na zatvorenicite da<br />
im se dopu{ti zdravo olesnuvawe, osobeno toga{ koga nema drugi mo`nosti<br />
za toa. Ovoj del na zatvorskiot sistem zaedno so rabotata i op{-<br />
311
toto obrazovanie stana temelen za planot i nacrtot na opse`nata<br />
obrazovna politika i sekojdnevniot zatvorski `ivot. Od nekoga{niot<br />
opredelen minimum na vreme za ve`bawe, dene{nite programi za<br />
teleseno vospituvawe, sport i rekreacija tolku napreduvale {to prvobitnite<br />
barawa za sekojdnevno ve`bawe vo odnos na niv se, vsu{nost,<br />
mnogu primitivni. So tek na vreme site ovie programi prerasnaa vo<br />
profesionalni i specijalizirani programi. Toa bi trebalo da bide<br />
prepoznatlivo vo na~inot na upravuvaweto so institucijata i davaweto<br />
na nekoi prioriteti. Ova e u{te edno podra~je na koe celta im<br />
e sorabotka so op{testvenata zaednica nadvor i vo zatvorot koga toa e<br />
zabele`itelno i koga za toa se pru`a prilika.<br />
83. Praviloto postavuva pistap {to go odrazuva prioritetnoto<br />
zna~ewe na ovoj vid na zatvorski `ivot. Mo`e da se smeta i za fundamentalen<br />
pridones kon op{tiot standard na `ivotot i vospituvawe vo<br />
modernite zatvori. Na personalot koj gi organizira i sozdava tie<br />
programi vo zatvorite bi trebalo da mu se dade podr{ka i da se<br />
pottikne kon razvivawe na svoite profesionalni sposobnoisti i polo`ba<br />
za{to programite stanuvaat se poslo`eni i posestrani vo svojata<br />
krajna namera.<br />
84. Va`no e upravata i personalot koi se zanimavat so fizi~koto<br />
vospituvawe da gi sfatat ovie programi kako integralen del na<br />
op{tata vospitna politika. Mnogu od toa {to vo zatvorskiot `ivot e<br />
vredno za vospituvaweto na poedinecot }e bide izgubeno ako takvite<br />
programi se ostvaruvaat odvoeno od ostanatite bitni komplementarni<br />
aktivnosti. Praktikata vo sekoj slu~aj postavuva barawe za najtesna<br />
sorabotka vo ramkite na upravniot aparat ako se saka da se postigne<br />
optimalno koristewe na resursite.<br />
85. Ova pravilo ja istaknuva obvrskata da se vodi gri`a za<br />
zdravjeto i sigurnosta na zatvorenicite. Isto taka taa gi naveduva<br />
profesionalnite ve{tini koi personalot zadol`en za fizi~koto<br />
vospituvawe mora da gi ponudi kako pomo{ na zdravstvenite slu`bi i<br />
na podra~jeto na remedijalnata terapija. Toa e drugiot vid koj bara<br />
tesna sorabotka me|u zatvorskite slu`bi za dobroto na zatvorenicite<br />
i pocelosno koristewe na site sredstva od op{t interes.<br />
86. Iako ova pravilo stanuva izli{no vo sovremenite uslovi, toa<br />
sepak pretsrtavuva va`en element i zaslu`uva ostanuvawe vo Novite<br />
Pravila kako osnovna garancija za zatvorenicite. Jasno e deka podobro<br />
e da se misli za pogolemi mo`nosti za ve`bawe i di{ewe na sve`<br />
vozduh vo ramkite na po{irok re`im na telesni aktivnosti. Me|utoa<br />
taa osnovna gri`a se u{te e potrebna, posebno vo uslovite koi gi<br />
nao|ame vo nekoi zatvori, za poedinci koi privremeno se vo pritvor<br />
ili za zatvorenici koi ne u~estvuvat vo drugite aktivnosti a sakaat da<br />
312
ve`baat.<br />
PODGOTOVKA ZA OTPU[TAWE<br />
Posebni programi sostaveni za podgotvuvawe na zatvorenicite<br />
za otpu{tawe od zatvorot se pove}e stanuvaat voobi~aeni vo praktikata<br />
vo napredniot zatvorski sistem. Toa se odnesuva na ona {to vo<br />
nacrtot stoi, kako specifi~no, slo`eno vospitno iskustvo, osobeno<br />
koncentrirano vo zadniot del na izdr`uvaweto na kaznata. Posebno<br />
vredno i va`no e zatvorenicite da se zapoznat so najnovite informacii<br />
i ve{tini i da im se pomogne da ja vratat samodoverbata toga{<br />
koga natalo`enata anksioznost mo`e da im zadava te{kotii. Me|utoa<br />
ona {to e bitno za procesot na resocijalizacijata e okolnosta deka<br />
podgotvuvaweto za otpu{tawe spored individualnite potrebi i vospitnite<br />
programi vo teorijata i praktikata treba da zapo~ne od samiot<br />
moment na zatvaraweto. Zatvorskata procedura od priemot vo zatvorot<br />
do otpu{taweto, potoa tretmanot i vospitnite programi, zanimavaweto<br />
so li~nite problemi na zatvorenicite, kako i op{tata ideja za<br />
ustanovite od toj vid, bi trebalo da imaat zaedni~ka cel, a taa e<br />
vklu~uvawe vo op{testvenata zaednica.<br />
Slednite pravila ka`uvaat deka podgotvuvaweto za otpu{tawe<br />
podrazbira dve po{iroki podra~ja. Toa se relevantnoto i dopolnitelnoto<br />
vospitno iskustvo i posebnite prakti~ni programi za vistinskiot<br />
proces na resocijalizacija po pu{taweto na sloboda.<br />
87. Stavovite za potrebata na kontinuitet i za podgotvuvaweto<br />
za otpu{tawe ve}e se izre~eni. Za poedini zatvorenici mo`e da se sostavat<br />
programi za rabota, obrazovanie i u~estvo vo sportskite i<br />
nekoi drugi aktivnosti vo zaednicata. Na ovie mo`nosti ve}e e uka-<br />
`ano vo porane{nite poglavija na Objasnuvawata. Za zatvorenicite<br />
osudeni na pokratka vremenska kazna ili onie koi se samo nakratko<br />
pritvoreni, mo`nostite mo`at da bidat stesneti. Sepak podgotovkite<br />
se va`ni duri i toga{ koga se sostojat od davawe na osnovni soveti,<br />
instrukcii ili pomo{ na tehni~ko nivo ili vo li~niot `ivot (na<br />
primer, problemite vrzani za rabotata, semejstvoto i sl.).<br />
88. Na~inite na podgotvuvawe na zatvorenicite so podolgi vremenski<br />
kazni o~igledno se poslo`eni, taka {to za niv treba da se primenuvaat<br />
op{tite na~ela navedeni vo uvodniot del. Takviot zatvorenik<br />
bi trebalo da ima posebna podgotovka so seta korist koja mo`e<br />
da ja ima od edno pocelosno vospituvawe. Ova mo`e da gi vklu~i posebnite<br />
mo`nosti vo op{testvoto ili vo zatvorot, a i ednoto i drugoto<br />
mo`e da se kombiniraat so nekoi specijalizirani kursevi na krajot na<br />
izdr`uvaweto na kaznata. Poslednovo se poka`alo osobeno korisno vo<br />
313
praktikata za{to slu`i kako dragoceno sredstvo za vospostavuvawe na<br />
pozitivni odnosi me|u personalot i zatvorenicite, a seto toa i pomaga<br />
na op{tata atmosfera vo zatvorot.<br />
89. Praviloto uka`uva na potrebata od sorabotka so op{testvenite<br />
slu`bi i dobrovolnite rabotnici koi rabotaat vo zatvorite, a i<br />
so zatvorenicite po nivnoto otpu{tawe. Vo praviloto isto taka se<br />
insistira na prikladni programi koi bi im odgovarale na poedine~nite<br />
potrebi na zatvorenicite vrezani za nivnoto prakti~no vra}awe<br />
vo op{testvoto.<br />
Po`elno e na iskusniot, posebno obu~en personal da mu se<br />
dodeluvaat {to pove}e takvi dol`nosti koi }e gi vr{i vo sorabotka<br />
so specijaliziraniot personal vo ramkite na zatvorot i od op{testvenite<br />
slu`bi. Dokolku toa go dopu{taat rabotnite uslovi, trajnoto<br />
anga`irawe na taa funkcija ima golemi prednosti. Me|utoa site ~lenovi<br />
na zatvorskata uprava treba da se osposobuvaat za u~estvo vo<br />
podgotvuvaweto na zatvorenikot za otpu{tawe. Ova treba da se sproveduva<br />
vo tesna sorabotka so stru~wacite vo i nadvor od zatvor-skite<br />
ustanovi.<br />
Te{kotiite koi gi sre}avame na toa podra~je nastanuvaat glavno<br />
zaradi nedostigot na sredstva ili na samiot tretman. Drugi problemi<br />
nastanuvaat zaradi administrativnata struktura na op{testvenite<br />
slu`bi. Bi trebalo da se stori se, takvite problemi da se otstranat<br />
preku upravuvawe ili potesna sorabotka. Preformuliraweto na ova<br />
pravilo uka`uva na toa deka re{enijata za ovie problemi ne mo`at da<br />
mu se pripi{at samo na kompetencijata na zatvorskata administracija.<br />
V DEL<br />
DOPOLNITELNI PRAVILA ZA POSEBNI KATEGORII NA<br />
ZATVORENICI<br />
Pravilata vo celost se sostaveni so cel da se dobijat niza standardi<br />
za dobroto na site zatvorenici. Stepenot do koj mnogu od baranite<br />
pravila mo`at efikasno da se primenuvaat zavisi od situacijata<br />
na poedini zatvorenici i nivniot li~en status opredelen so zakon.<br />
Ottamu ona {to mu odgovara na zatvorenikot na podolga vremenska<br />
kazna mo`e celosno da bide neprikladno ili neprakti~no koga se raboti<br />
za civilen zatvorenik ili na nekoj koj e osuden na kratka kazna.<br />
Zatvorenicite so du{evni rastrojstva, isto taka imaat posebni potrebi.<br />
Sepak odredbite na Pravilata treba voop{teno da se primenuvaat<br />
sekoga{ koga toa e mo`no i po`elno za da zatvorenicite imaat<br />
314
nekakva korist od toa. Pravilata od ovoj del bi trebalo dopolnitelno<br />
da se primenuvaat kaj specijalnite kategorii na zatvorenici na koi se<br />
odnesuvaat.<br />
90. Ova novo pravilo go potvrduva principot za primenata na ona<br />
{to gore e navedeno.<br />
NEOSUDUVANI ZATVORENICI<br />
Vo ovie pravila pod poimot neosuduvani zatvorenici se podrazbiraat<br />
lica pritvoreni poradi krivi~na tu`ba protiv niv, no koi se<br />
u{te ne se osudeni ili ne im e izre~ena zatvorska kazna.<br />
91. Praviloto pomaga da se obezbedi polo`bata na takvite zatvorenici<br />
i da se zgolemat mo`nostite za koristewe na pravilata kako<br />
celina se dotoga{ dodeka toa e prikladno i prakti~no.<br />
92. Ova pravilo e pro{ireno so cel da se pojasnat propisite i da<br />
se zgolemi nivnata prakti~na primena, vodej}i sekako smetka za statusot<br />
na zatvorenicite na koi propisite se odnesuvaat. Vo praktikata<br />
zatvorskata administracija }e se soo~i so mnogu te{ki re{enija vrzani<br />
za nu`nite ograni~uvawa i nadzorot. Najgolema gri`a na zatvorskata<br />
uprava }e £ pretstavuva odgovornosta za odr`uvawe na redot i<br />
disciplinata, a istovremeno i na pravdata i ednakvosta koi se odnesuvaat<br />
na zatvorenicite. Pravilata se gri`at za toa i gi davaat osnovnite<br />
kriteriumi so koi takvite odluki treba da se nosat spored<br />
poedine~ni slu~ai.<br />
93. Re~enicata site va`ni kontakti so upravata i za svoja odbrana<br />
treba da se sfati kako kontakti so zatvorskata uprava, pravnite sovetnici<br />
ili sudskite organi. Praviloto e pro{ireno samo vo tehni~ka<br />
smisla, a ne i vo nekoja fizi~ka smisla.<br />
94. Ova e u{te edno pravilo kaj koe se isprepletuvat prakti~nite<br />
barawa steknati so iskustvo i noviot na~in na razmisluvawe za<br />
da se uka`e na zna~ajnite promeni vo odnos na porane{nata sostojba.<br />
Jasno e deka rizikot od samoubistva i, voop{to, pri~inite vrzani za<br />
sigurnosta na zatvorenicite ponekoga{ mo`at da sozdadat situacija<br />
koja nu`no }e bara edna soba da se podeli na pove}e zatvorenici.<br />
95. Praviloto e izmeneto samo zaradi mo`nite tehni~ki podobruvawa<br />
vo samata formulacija.<br />
96. Ova pravilo e dopolneto za da se voo~at prakti~nite problemi<br />
koi ponekoga{ nastanuvaat koga na neosudenite zatvorenici im<br />
se dava rabota. Toa e pozitivno oceneto i zaradi korista koe stru~noto<br />
obrazovanie go ima za neosudenite zatvorenici ili kako dopolnitelna<br />
aktivnost pri zatvaraweto ili za li~en razvoj.<br />
97. Vo praktikata obi~no nema problemi vrzani so ova pravilo i<br />
315
toa sestrano se primenuva vo Evropa. Negovata va`nost i vrednost<br />
samo ja zacvrstuva taa odredba vo prakti~nata primena vo site moderni<br />
evropski sistemi so racionalna i vistinska garancija. Samata zatvorska<br />
uprava bi morala da go pottiknuva tvore~kiot pristap na vrabotuvaweto<br />
na personalot na site nivoa za{to na toj na~in mo`e mnogu<br />
da stori za podobruvawe ponekoga{ na te{kite i neprikladni uslovi<br />
na ovaa kategorija na zatvorenici.<br />
98. Nekoi nedostatoci postojat vo prakti~nata primena na ova<br />
pravilo. Toa e va`en simbol na pravniot i li~niot status na zatvorenikot<br />
koj se u{te ne e osuden, a bi trebalo na nego i da se odnesuva.<br />
Praviloto e izmeneto so cel za pro{iruvawe na negovata primena i za<br />
da se istakne osnovniot princip za postapuvawe so neosuduvani zatvorenici.<br />
316<br />
CIVILNI ZATVORENICI<br />
99. Zboruvaj}i voop{teno ova Pravilo se primenuva vo celost<br />
me|utoa predizvikuva pomali te{kotii i pokraj minornite varijacii<br />
vo negovoto tolkuvawe. Izmeneto e donekade samo vo tehni~ka smisla.<br />
Du{evno bolni i umno rastroeni zatvorenici<br />
100. Pomalata tehni~ka promena na ova pravilo uka`uva deka<br />
ispolnuvaweto na negovite odredbi ne e sosema vo delokrugot ili nadle`nosta<br />
na zatvorskata uprava. Praviloto ne e celosno primeneto vo<br />
praktikata zaradi razli~nite programi vo razli~nite zemji, zaradi<br />
nedostig na sredstva i problemite vrzani za pravite definicii. Me|utoa<br />
zatvorskite upravi bi morale da se pridr`uvaat do prviot del na<br />
praviloto i da rabotat na toa da gi zadovolat i preostanatite dva<br />
dela. Se pojavuvaat posebni te{kotii vrzani za moralnata i medicinskata<br />
priroda na problemot pri vodeweto i vospituvaweto na ovaa<br />
kategorija na zatvorenici, i ne postoi op{t konsensus na mislewa.<br />
Praviloto e definirano ne zatoa da istakne nekoj poseben pristap,<br />
tuku da gi utvrdi osnovnite na~ela nu`ni za da prevladeat humanosta i<br />
pravdata. Site zatvorski rakovodstva mora da znaat deka }e bide potrebna<br />
gri`a za nastanatite problemi i da im dadat opredelen prioritet<br />
za da se odgovori na barawata na pravilata. Site ~lenovi na<br />
personalot koi neposredno }e bidat vklu~eni vo tretmanot na ovaa<br />
kategorija na zatvorenici mora da bidat osobeno stru~ni i iskusni.<br />
Toa e posebno zna~ajnio vo ustanovite kade {to nema dovolno raspolo-<br />
`ivi sredstva za zadovoluvawe na potrebite na takvite zatvorenici, a<br />
da bidat vo soglasnost so odgovornosta na zatvorskata uprava. Ova
podra~je e od golema va`nost i pretstavuva te{kotija kaj donesuvaweto<br />
na upravni odluki koi }e obezbedat problemite voop{o kako i kaj<br />
individualnite slu~ai da bidat pod neprekinat medicinski i administrativen<br />
nadzor. Prodol`uvaweto na psihijatriskoto lekuvawe po<br />
otpu{taweto od zatvorot ima golema va`nost.<br />
317
318
III ISTORISKI RAZVOJ I SMISLA NA EVROPSKITE<br />
PRAVILA<br />
Nalov na orginalot: The Historical Background, Philosophy and<br />
Developmant of the European Prison Rules 78<br />
A. ISTORIJAT I RAZVOJ NA PRAVILATA<br />
Se pogolemiot akcent kon me|unarodnata sorabotka na podra~jeto<br />
na penologijata i kriminologijata i se pogolemite mo`nosti za takva<br />
sorabotka koi proizleguvaat od razvojot na trensportnite mo`nosti<br />
i komunikaciski sredstva imaat tendencija da ja stavat vo senka<br />
istoriskata pozadina na toj proces. Ve}e nad eden vek prakti~arite<br />
nastojuvaat da rabotat zaedno vo interes na napredokot, dodeka me|unarodnata<br />
razmena na idei i iskustva, barem vrz inetelektualen plan,<br />
postoi mnogu podolgo. Razvojot na Standardnite minimalni pravila za<br />
postapuvawe so zatvorenicite e va`en element na ovie dvi`ewa.<br />
Zaedno so drugite aspekti na zatvorskite upravi, kako i so brojni<br />
drugi socijalni i politi~ki vrski kon toa podra~je, utvrduvaweto<br />
na standardite koi bi trebalo da go reguliraat tretmanot na lu|eto vo<br />
zatvorskite ustanovi mora da gi sledat promenite, moralnite i materijalnite<br />
uslovi vo koi standardite se primenuvaat. Zgora na toa,<br />
zatvorskite upravi se dol`ni da pomagaat i nastojuvaat da ja potiknat<br />
podr{kata kon pohumani i ponapredni pristapi koi se baziraat na<br />
najvisokite reaalno mo`ni standardi. Me|utoa, vlijanieto na pravilata<br />
seriozno }e bide naru{eno ako tie samite i na~inot na nivnoto<br />
sproveduvawe ne bide vo celost vo soglasnost so moralot, so intelektualnite<br />
i prakti~nite kriteriumi koi soodvetstvuvaat na socijalnata<br />
politika i koi vredat vo konkretnite politi~ki uslovi. Toa e izvesen<br />
pokazatel na iskustvata i na racionalnoto sfa}awe na realnosta<br />
na surovite uslovi. Ovaa fundamentalna polo`ba e postignata i unapredena<br />
so pozitivni ideali i so deluvawe na me|unarodnite tela koi<br />
pove}e od polovina vek nastojuvaat da go izrazat svoeto viduvawe na<br />
78<br />
Tekst koj Evropskiot komitet za problemite na kriminaliteto go<br />
razgleduva{e na 34 plenarna sednica (22-26 april 1985)<br />
The European Prison Rules, Council of Europe Publishing, F-67075, Strasbourg<br />
Cedex, str. 71-90.<br />
319
kaznenata politika i nejzinite celi vo oblik na standardnite minimalni<br />
pravila. Vo tekot na toj period op{testveniot `ivot vo Evropa<br />
be{e naru{en so vojnata, so ekonomski krizi i so fundamentalnite<br />
promeni na op{testvenite stavovi. Na naru{uvawata predizvikani so<br />
vojnata im se pridodadeni napnatosti predizvikani so migracijata na<br />
naselenieto, ekonomskiot pritisok me|u zemjite i od selskite i od<br />
urbanite sredini. Tie masovni op{testveni dvi`ewa se prosledeni so<br />
procesot na destabilizacijata na semejstvoto, so ekonomskite neednakvosti<br />
i so svrtuvaweto kon moralnite i verskite vrednosti. Paradoksalno<br />
e {to se pogolemata op{ta blagosostojba koja pokraj problemite<br />
na nevrabotenosta e rezultat na tehnolo{kiot napredok, e prosledena<br />
so paralelniot porast na kriminalitetot i asocijalnoto povedenie<br />
od edna, kako i so pozitivnite vlijanija koi se stremat kon<br />
moralnite vlijanija i kodeksot na op{testvenata etika ~ii koreni se<br />
vo visokite i humanite idei, od druga strana. Vo toj kontekst se pojavija<br />
promeni vo oblastite na kriminalnite aktivnosti, a o~igleden e<br />
razvojot na ambiciite kaj mladinata i prepoznatlivite kulturni malcinstva.<br />
Se pogolemite op{ti standardi i o~ekuvawa i dadoa edna<br />
nova dimenzija na teorijata na kaznuvaweto i promenata vo op{testvenata<br />
struktura na zatvorskata populacija niz ovie i drugi faktori,<br />
kako {to se predlagawe na alternativi, razvoj na obrazovnite metodi<br />
i s¢ podobrata pokrienost. Kazneniot tretman i pravilata {to ja<br />
podr`uvaat prakti~nata uprava vo zatvorskite sistemi se izlo`eni na<br />
posledicitena site onie istoriski pokreti i trendovi. Vo ovoj<br />
dokument mora da se osvrneme na istoriskiot razvoj na Pravilata vo<br />
kontekst na me|unarodnata sorabotka, vo vrska so pozadinata na<br />
promenite i va`nite reakcii na niv.<br />
Pravilata svoite najva`ni koreni gi imaat vo rabotata na me|unarodnite<br />
pokreti za formata na kaznenata politika ~ie vlijanie<br />
zapo~na da se zabele`uva kon krajot na minatiot i po~etokot na ovoj<br />
vek. Me|unarodnite sobiri posveteni na penolo{kite temi odr`ani<br />
vo London (1872), Stokholm (1878), Rim (1885), Sent Petersburg (1890),<br />
Pariz (1895), Brisel (1900), Budimpe{ta (1950) i Ve{ington (1910). Vo<br />
svojot moderen izraz i osobeno kako pristap koj se temeli na konceptot<br />
na regulativnite uslovi dadeni so eden kodeks na minimal-nite<br />
standardi, mo`e da se vidi deka eden jasen pristap na reformite na<br />
kaznenata politika i zatvorskiet upravi bil prisaten vo aktivnostite<br />
na Megunarodnite komisii za kazni i kazneni ustanovi (IPPC) vo<br />
periodot od 1929-1933. Navistina taa rabota gi pottiknaa razmisluvawata<br />
vo razli~ni zemji, no toa be{e prviot zna~aen ~ekor na me-<br />
|unarodno nivo. Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so<br />
zatvorenicite koi gi sostavi i revidira IPPC, Sobranieto na Ligata<br />
320
na narodite im prepora~a na vladite na svojata 15 redovna sednica vo<br />
1934. Na svojata 16 redovna sednica od 1935 Sobranieto na Ligata na<br />
narodite usvoi rezolucija spored generalniot sekretar mora da bara<br />
od vladite koi gi prifatile Pravilata da im go dadat sevkupniot<br />
publicitet po pat na slu`benite publikacii i na drugi na~ini. Od<br />
toa nivnite novi formulacii se razvile, se razbira vo soglasnost so<br />
potrebite i zabele{kite, me|utoa op{tiot oblik i pristap kakov {to<br />
go vtemelila Ligata na narodite ostanaa nepromeneti. Naglasen e<br />
prekti~niot aspekt na Pravilata za{to namerata im be{e da gi smeta<br />
prikladni a sekoj sistem na kazneni ustanovi, za site pravni, op{testveni<br />
i ekonomski uslovi. Niv ne im be{e cel da slu`at kako model za<br />
odreduvawe na zatvorskite uslovi, tuku da utvrdat minimum na standardi<br />
koi se temelat na humanisti~ki i pozitivni op{testveni principi.<br />
Pravilata na Ligata na narodite se odnesuvaa na kategorizacija,<br />
rasporeduvawe i razdeluvawe na zatvorenicite, potoa na tretman voop{to,<br />
fizi~ki standardi, zatvorski re`im, disciplina, personal,<br />
kako i na merki i postapki po otpu{taweto. {to se odnesuva na dene-<br />
{nite mislewa za {ireweto na podra~jeto na primenata na Pravilata<br />
zanimlivo e deka orginalnata verzija na Pravilata na Ligata na narodite<br />
insistira{e vrz toa vo zemjite kade pri zato~uvaweto na zatvorenicite<br />
vo zatvorska ustanova ne se vode{e smetka za niv, sepak treba<br />
da se pridr`uva kon osnovnite idei vrz koi tie se zasnovaat, kolku<br />
{to toa e mo`no<br />
Vo me|unarodni ramki situacijata so Pravilata ostana na toa se<br />
do zavr{uvaweto na Vtorata Svetska Vojna. Kako posledica na vojnata<br />
koja vo Evropa dovede do vtemeluvawe na Sovetot na Evropa i do povtorno<br />
izrazenite streme`i za poliberalna i ponapredna kriminal-na<br />
politika, vo globalni razmeri se pojavi istorisko politi~ka preorientacija<br />
i op{testvena obnova. Vo toj kontekst Obedinetite nacii<br />
go naso~ija vnimanieto vrz problemite na so~uvuvawe na op{testveniot<br />
red i vrz ~ovekovite prava. Ottamu obedinetite nacii, vo ramkite<br />
na {irokiot opseg na takvite aktivnosti, vo 1949 godina formiraa<br />
organ sostaven od me|unarodni penolozi, koj prepora~a revizija na<br />
Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite.<br />
Nacrtot na pravilata na Obedinetite nacii go odob-rija site regionalni<br />
grupi vo ramkite na Organizavijata na Obedine-tite nacii, a<br />
potem bea i usvoeni na Prviot kongres na Obedinetite nacii za<br />
prevencija na kriminalitetot i postapuvawe so prestapni-cite so rezolucijata<br />
od 30 avgust 1955 godina. Ovie pravila gi objavi Socijalnata<br />
komisija na Ekonomsko-socijalniot sovet, so dogovor, na generalniot<br />
sekretar na ON da mu se podnesuvaat izve{tai za postig-natiot na-<br />
321
predok vo intervali od tri godini. Pravilata na Obedine-tite nacii<br />
ja osovremenija i razvija orginalnata verzija na Ligata na narodite.<br />
Tie me|utoa se nekako pomalku ambiciozni od orginalnata verzija,<br />
davaj}i mu naglaska na prifa}aweto na Pravilata od strana na sovremeniot<br />
na~in na razmisluvawe, pozitivnite na~ela i praktika. Iako<br />
na toj na~in pove}e eksperimentiraa so pra{awata na filozofi-jata,<br />
postoe{e jasno i pozitivno sfa}awe na razvojniot karakret na kaznenata<br />
praktika. Od toga{ sledovatelnite kongresi na Obedinetite<br />
nacii im davaa istaknato mesto na Pravilata i na nivnata upotreba,<br />
so cel da se pottikne nivnata primena i vklu~uvawe vo ostanatite<br />
podra~ja na so~uvuvawe na osnovnite na~ela koi se baziraat na fundamentalnata<br />
filozofija na Pravilata i na idealite sodr`ani vo<br />
Op{tata deklaracija za ~ovekovite prava i drugite dokumenti na Obedinetite<br />
nacii. Na {estiot kongres na ON vo Karakas, 1980, posebno<br />
vnimanie im e posveteno na polo`bata i primenata na Pravilata vo<br />
zemjite ~lenki. Me|utoa dodeka vrednosta i ugledot na Pravilata<br />
povtorno se potvrdija, izrazena e zagri`enost za stepenot na nivnoto<br />
efikasno primenuvawe. Natamu, iako se dadeni sugestii vrzani so<br />
po`elnosta na modernata revizija na tekstot, tie ne povlekoa zna~ajna<br />
podr{ka. Stavot na Sovetot na Evropa vo ovie aspekti na Pravilata e<br />
opi{an vo eden formalen izve{taj koj se odnesuva na podolu navedeniot<br />
tekst. Vrz temelite na podgotvitelnite trudovi za Sedmiot kongres<br />
na ON, 1985, se ~ini deka povtorno }e bidat na dneven red, so<br />
naglaska na merkite koi bi mo`ele da se prezemat, a da se podobri<br />
sproveduvaweto na Pravilata i regionalnata sorabotka. Standardnite<br />
minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite sekoga{<br />
imale va`no mesto vo ramkite na raboteweto na Svetot na Evropa na<br />
podra~jeto na kaznenata politika. Vo soglasnost so svojot statut Sovetot<br />
na Evropa go podr`uva i pomaga napredokot vo o{testvenata sfera<br />
sledej}i gi svoite ideali i na~ela vo ramkite na zaedni~kite evropski<br />
tradicii. Vo ramkite na taa idejna ramka Sovetot na Evropa gi<br />
prou~uva i nastojuva da gi ubla`i problemite koi proizleguvaat od<br />
kriminalnoto i asocijalnoto povedenie. Za da se obezbedi formalniot<br />
avtoritet i efikasni resursi za ovaa rabota, Komitetot na ministrite<br />
usvoi Rezolucija (56) 13 vo 1956. Nejzinata osnovna cel be{e da<br />
se unapredi sorabotkata me|u Sovetot na Evropa i Obedinetite nacii.<br />
Kako rezultat na toa vo 1957 godina e vtemelen Evropskiot komitet za<br />
problemite na kriminalitetot (CDPC) so op{ta odgovornost vo rakovodeweto<br />
so aktivnostite na Sovetot na Evropa na toa podra~je. Vo<br />
1968 godina CDPC e povikan da go usvoi tekstot na Pravilata na Obedinetite<br />
nacii koi se odnesuvaat na potrebite na sovremenata kaznena<br />
politika kako i da se pomogne vo nastojuvawata okolu negovata efik-<br />
322
asna primena vo Evropa. Podocna sledej}i ja rabotata na grupa stu-<br />
~waci na podra~jeto na kaznenata problematika Komitetot na ministrite<br />
vo 1973 godina ja usvoi Rezolucijata 73 (5) koja go sodr`i<br />
tekstot na Evropskata verzija na Standardnite mini-malni pravila za<br />
postapuvawe so zatvorenicite. Rezolucijata poseben akcent stavi na<br />
vrednosta na zaedni~kite principi koi se odnesuvaat na kaznenata<br />
politika i sovremeniot razvoj na kazneniot tretman. Rezolucijata<br />
osobeno im prepora~a na vladite na zemjite ~lenki vo zakonodavstvoto<br />
i praktikata da se pridr`uvaat do principite sodr`ani vo Pravilata<br />
kako i na generalniot sekretar na Sovetot na Evropa da podnesuva<br />
petogodi{ni izve{tai za postignatiot napredok vo sproveduvaweto<br />
na Pravilata. Drugata inicijativa se odnesuva na dvogodi{ni sostanoci<br />
na direktorite na zatvoprskite upravi vo zemjite ~lenki. Na tie<br />
sostanoci Sovetot im ja dade primarnata odgovornost za olesnuvawe<br />
na sproveduvaweto i primenata na Evrop-skite standardni minimalni<br />
pravila vo soglasnost so minimalnite pravila vo ramkite na {irokata<br />
tendencija na ubla`uvawe na sankciite koi proizlegoa od podra~jeto<br />
na kaznenata politika. Prviot petgodi{en pregled e podnesen<br />
1978 godina i toga{ e iskoristena prilikata da se osnova Istra`en<br />
komitet (Sekrect committee) na stru~waci ~ija {to zada~a e da izvestuva<br />
za sproveduvaweto na Pravilata vo evropskite zatvorski sistemi,<br />
kako i da prou~uva i da dava izve{tai po pra{awata na idnata<br />
revizija i nadzorot nad Pravilata. Ovoj Komitet podnese izve{taj vo<br />
1980 godina. Negovite zaklu~oci gi prifati CDPC, podocna gi usvoi<br />
Komitetot na ministrite, a se prezentirani vo formalen izve{taj vi<br />
ime na Sovetit na Evropa na Kongresot na ON vo Karakas vo 1980 godina.<br />
Tie zaklu~oci podrobno se opi{ani vo natamo{niot tekst. Ovde e<br />
me|utoa va`no, kako del na istoriskiot razvoj na dejnostite na Sovetot<br />
na Evropa vrzani so operativnata efikasnost na Pravilata, nakratko<br />
da se opi{e ulogata i odgovornosta na Komitetot za sorabotka<br />
vo vrska so zatvorskata problematika (PC-R-CP). Komitetot za sorabotka<br />
vo vrska so zatvorskata problematika e vtemelen vrz osnovnata<br />
idea iznesena vo izve{tajot na Istra`niot Komitet za, kako {to poka`a<br />
iskustvoto, prakti~nata primena na Pravilata da go zbogati celokupniot<br />
kaznen proces ako se posmatra vo kontekstot na sevkupnata<br />
filozofija i praktika. Ottamu na Komitetot za sorabotka vo vrska so<br />
zatvorskata problematika mu e staveno za cel da ja zagatnuva politikata<br />
i interesot na Sovetot na Evropa so ogled na negovite Pravila<br />
vo ramkite na {irokiot opseg na odgovornost. Na toj na~in negovite<br />
ulogi imaat koreni vo osnovnata ideja da go sledi i pottiknuva razvojot<br />
na modernite metodi vo kazneniot tretman, da slu`i kako centralna<br />
baza na podatocite i izve{taite, da bide kompetentna za<br />
323
pru`awe na soveti na zemjite ~lenki vo vrska so pra{awata vrzani za<br />
specifi~nata kaznena problematika, da gi podgotvuva i organizira<br />
sostanocite na direktorite na zatvorskite upravi, kako i da gi objavuva<br />
izve{taite i redovnite informacii za zatvorskata problematika.<br />
Vo ramkite na taa opse`na zada~a PC-R-CP bi trebala da go<br />
pottiknuva napredokot i vo nivnata primena da gi podobri Pravilata<br />
kako i redovno da go izvestuva CDPC za toa. Vo soglasnost so svoite<br />
odgovornosti za Pravilata PC-R-CP go iznese vtoriot petogodi{en<br />
prikaz vo 1983 godina prosleduvaj}i go so pokani upateni do zatvorskite<br />
upravi na brojni zemji ~lenki da ja prika`at sostojbata vrzana<br />
za sproveduvaweto na opredeleni Pravila ili da go pottiknat napredokot<br />
na poedini podra~ja spored rezultaite na izneseniot pregled.<br />
Tie specifi~ni pokani, iako samite po sebe umereni bea prvite {to<br />
bilo koga se postaveni na megunarodno ramni{te vo vrska so primenata<br />
na Pravilata. Odzivot na zainteresiranite zemji ~lenki poka-<br />
`a deka se saka da se sorabotuva, {to kaj PC-R-CP predizvika uveruvawe<br />
deka na toj na~in mo`e sigurno da se smeta na podr{kata na<br />
evropskite zatvorski upravi vo izdignuvaweto na nivoto na sproveduvaweto<br />
na pravilata kako i deka negovata podr{ka i iskustvo mo`at<br />
da koristat kaj voveduvaweto na novi merki ~ija {to cel e da se zgolemi<br />
efikasnosta na Pravilata vo nivnata prakti~na primena. Pokraj<br />
specijaliziranite podra~ja na deluvawe so koi se zanimavaat CDPC i<br />
PC-R-CP vo ramkite na organite Sovetot na Evropa interes za Pravilata<br />
poka`a i Parlamentarnoto sobranie. Vo Preporakata 914 (1981)<br />
za op{testvenata polo`ba na zatvorenicite, Parlamentarnoto sobranie<br />
na Sovetot na Evropa vo kontekst na opse`nata i naprednata filozofija<br />
vo vrska so zatvorskata politika se soglasi so predlozite<br />
koi ve}e gi dade CDPC, deka pravilata treba da se korigiraat za da se<br />
usoglasat so sovremenite trendovi, kako i nivnoto podra~je na nivnata<br />
primena treba da se pro{iri. CDPC po negoviot prikaz za sproveduvaweto<br />
na PC-R-CP Pravilata go upati vo ramkite na svojata<br />
odgovornost da gi prezeme i zada~ite da sostavi nova verzija na Pravilata.<br />
Ova pretstavuva sledna etapa na nivniot istoriski razvoj vo<br />
Evropa, zaedno so usilbite na PC-R-CP da go pottikne negovoto efikasno<br />
sproveduvawe. PC-R-CP e svesen za razvojot vo drugite regioni<br />
{to se odnesuva do sproveduvaweto na Pravilata na ON ili pojavata<br />
na doma{ni ili nacionalni pravila kako sredstva za zgolemuvawe na<br />
standardot ili podobruvawe na rabotata na zatvorskata uprava i<br />
tretmanot. Nastojuvaweto minimalnite standardi da se kodificiraat<br />
pretstavuva ~ekor kon utvrduvaweto na prakti~nite sili i moralnite<br />
kriteriumi na megunarodno prifatlivite pravila kako sredstva za<br />
ostvaruvawe na human i pozitiven tretman. Se ~ini deka predlozite<br />
324
koi imaat za cel prifa}awe na Pravilata bazirano na prakti~noto<br />
ostvaruvawe na minimalnite standardi, isto taka nudat realen i uverliv<br />
patokaz za natamo{na rabota. Postoeweto vo globalni razmeri<br />
na edinstven dogovoren kontekst na minimalni standardi, potoa napredokot<br />
koj se postignuva vo Evropa, kako i prakti~niot i teoretskiot<br />
razvoj na novite pristapi kon kaznenata politika vo drugite<br />
regioni vo svetot ilustriraat kakov potencijal imaat Pravilata za<br />
podobruvawe na zatvorskite uslovi i tretmanot. Vo nekoi zemji e<br />
prisutna jasna tendencija moralnata sila i avtoritetot na Pravilata<br />
da se iskoristat za podobruvawe na zatvorskite uslovi i tretmanot.<br />
Prisuten e eden temelen zamav od razli~en intenzitet vo poedini regioni<br />
~ie jaknewe e mnogu va`no. Me|utoa poslabata priroda vo istoriskiot<br />
razvoj so koja dosega se zanimava{e ovoj dokument treba da se<br />
pronajdat vo onie aspekti na Pravilata koi se odnesuvaat na modernata<br />
definicija na celta i na sporenite pra{awa na mo`nostite za<br />
nivno sproveduvawe i podra~ja na primena. Pravilata me|utoa poka`uvaat<br />
deka od po~etokot, pred okolu peesetina godini, ne se slu~ilo<br />
ni{to {to bi gi naru{ilo nivnite vistinski vrednosti. Natamu,<br />
postojat mnogu pri~ini da se priznae va`nosta na vlijanijata koi<br />
Pravilata gi izvr{ile vrz kaznenata politika vo onie zemji koi gi<br />
prifa}aat temelnite postavki. Razvojot na Pravilata sega mora da<br />
prodol`i, ako ne se saka da stagniraat spored tvore~kata i celishodnata<br />
idnina koja }e go zgolemi nivnoto vlijanie i statusot vo<br />
zatvorskata uprava.<br />
V. PRAVILATA VO PRAKTIKATA<br />
1. Polo`ba na pravilata<br />
Vo rezoluciite, spored koi Standardnite minimalni pravila za<br />
postapuvawe so zatvorenicite se sprovedeni vo delo pri Obedinetite<br />
nacii i vo Evropa, jasno e izrazeno deka nemaat zadol`itelna zakonska<br />
sila vo megunarodnoto pravo. Tie me|utoa so~inuvaat kodeks na<br />
standardi i praktika koj se temeli na op{tata soglasnost na site onie<br />
zemji koi gi usvoile Pravilata kako rabota na politikata ili zakonskata<br />
regulativa. Nivniot prividno lo{ zakonski status, posebno<br />
koga toa se odnesuva na mo`nostite na sproveduvaweto ili na pravata<br />
na onie ~ii zatvorski uslovi Pravilata bi trebalo da gi reguliraat<br />
ima i prednosti i nedostatoci. Nedostatocite se o~igledni. Ne postojat<br />
garantirani formalni temeli za `albena postapka spored koi<br />
zatvorenicite bi mo`ele da insistiraat na minimumot na standardi<br />
vo sproveduvaweto na nivniot tretman vo zatvorskata ustanova. Isto<br />
taka ne postojat ni mehanizmi ni mo`nosti, osven vo onie zemji kade<br />
325
{to so svrstuvaweto na Pravilata vo nacionalnoto zakonodavstvo e<br />
postignata nivniot zadol`itelen karakter, poedincite ili organizaciite<br />
da se povikaat na niv kako bi se obezbedilo odr`uvawe na minimumot<br />
na standardite koi se sodr`ani vo nego. Od druga strana so<br />
davaweto na Pravilata na status na preporaki zna~itelno se zgolemuva<br />
nivnata prifatlivost za pogolemiot broj zemji vo koi socijalnite<br />
i ekonom-skite uslovi mo`at da variraat vo golemi rasponi. Natamu<br />
doslednata fleksibilnost na Pravilata gi zgolemuva mo`nostite za<br />
nivnata prakti~na primena vo zatvorskite sistemi koi se zainteresirani<br />
za toa. Rezoluciite na ON i na Sovetot na Evropa ovozmo`ija<br />
nadzor nad nivnoto sproveduvawe kako bi se obezbedilo na me|unarodno<br />
nivo da se odr`i nivnata moralna polo`ba i redovno da se<br />
ocenuva vrednosta.<br />
Vo svojot izve{taj za Pravilata vo periodot 1978-1980, Izvr{-<br />
niot komitet na Sovetot na Evropa zazede stav koj {to podocna go<br />
usvoi i Evropskiot komitet za problemite na kriminalitetot, deka e<br />
vo soglasnost so op{tiot koncept na Pravilata toa {to se nameneti<br />
na rakovodnite avtoriteti koi imaat odgovornost za obezbeduvawe na<br />
minimumot na standadite vo tretmanot i upravuvaweto a ne za davawe<br />
na prava na poedincite. Sepak taa polo`ba mo`e do opredelen stepen<br />
da varira me|u zemjite so ogled na mestoto koe Pravilata go imaat vo<br />
nacionalniot zakon i propisiste. Efektite na Pravilata vo ramkite<br />
na zakonskite posatapki koi proizleguvaat od primenata na Evropskata<br />
konvencija za ~ovekovite prava podrobno se razraboteni vo natamo{niot<br />
tekst.<br />
Statusot na Pravilata vo nacionalniot zakon zna~itelno varira<br />
od zemja do zemja dotolku {to vo nekoi slu~ai se vneseni vo nacionalnoto<br />
zatvorsko zakonodavstvo, a vo drugi pak, izri~no e opredeleno<br />
dali pravilata se primenuvaat delumi~no ili voop{to ne se primenuvaat.<br />
Tamu kade {to ne se vneseni vo zakonodavstvoto tie sepak mo`at<br />
da se odrazat vo celost ili delumi~no. Ottamu Princi-pite i barawata<br />
na Pravilata mo`at da bidat opravdani vo ramkite na zakonot<br />
ili propisite iako praviloto ne e naposredno navedeno. {to se odnesuva<br />
na prigovorite ili barawata vo nekoi zamji zatvorenicite mo`at<br />
da se povikaat na samite Pravila. Vo drugi, potpiraweto na niv mo`e<br />
da varira vo zavisnost od toa dali vo slu~aj na sudir mo`at da se navedat,<br />
no sepak se podredeni na nacionalnoto zakonodavstvo, do toklku<br />
da nemaat nikakva zakonaska mo}. Vo pove}eto zemji se prifatlivi na<br />
ovie na~ini ili posredno stanale del na propisite inspirirani so<br />
originalnata formulacija na Pravilata. Nacional-nite inspekciski<br />
slu`bi na nekoi zemji bele`at isto taka nepridr-`uvawe kon Pravilata<br />
vo svoite izve{atai za nedostatocite vo zatvor-skite sistemi pa<br />
326
ottamu se ~ini deka bi bila dobrodojdena tenden-cijata za davawe avtoritet<br />
na Pravilata so ogled na minimalnite standardi so cel za<br />
inspekcija. Odgovornite avtoriteti za obezbedu-vawe na nivnata primena<br />
vo zemjite ~lenki na Sovetot na Evropa variraa spored va`e~kite<br />
konstitucionalni i administrativni propi-si. Ottamu odredbite<br />
na Pravilata vo sekoja zemja ~lenka na Sovetot na Evropa nao|aat<br />
nekoj zakonski ili prakti~en na~in da se izrazi nivnoto prakti~no<br />
zna~ewe za op{toto nivo na zatvorskata uprava so ogled na standardite<br />
na tretmanot, kako i fizi~ki i moralni standardi koi dominiraat<br />
vo zatvorskite ustanovi.<br />
Vo {irokiot spektar na me|unarodnoto pravo i praktikata,<br />
doktrinata na Pravilata se odrazuva vo dokumentite kako {to se Me-<br />
|unarodnite dogovori na Obedinetite nacii za gra|anskite i politi~kite<br />
prava, Konvencijata na ILO za prisilnata rabota, Vienskite<br />
konvencii za diplomatski odnosi, Konvenciite na Sovetot na Evropa<br />
za premestuvawe na zatvorenicite, kako i golemiot broj bilateralni<br />
konvencii za transfer. Me|utoa za posebniot porast na ugledot, zaslugata<br />
mu pripa|a osobeno na Evropskata konvencija za ~ovekovite prava<br />
koja edinstveno ima zakonska mo`nost i mo`nost na prisilba za<br />
pridr`uvawe kon nejzinite odredbi. Golem broj odredbi na Evropskata<br />
konvencija za ~ovekovite prava vo sr`ta se osobeno ~uvstvitelni<br />
na polo`bata na zatvorenicite i na ispolnuvaweto na barawata postaveni<br />
so Pravilata. Vo spektarot na celokupnata niza na prava i<br />
osnovni slobodi garantirani so Konvencijata, treba da se pronajdat<br />
onie koi se primenuvaat na zatvorite i zatvorenicite koi mo`at<br />
posebno da bidat povredeni so postapkite i uslovite koi se zabraneti<br />
so konvencijata. Ottamu ne iznenaduva {to brojot na molbite koi zatvorenicite<br />
gi upatuvaat do Evropskata komisija za ~ovekovi prava e<br />
neproporcionalno golem vo odnos na ostanatata populacija. Iako toa<br />
nema status na ovlastena interpretacija na Konvencijata ili odlukite<br />
na Komisijata nitu odlukite Evropskiot sud za ~ovekovi prava,<br />
Direktoriumot za ~ovekovi prava vo 1981 godina objavi izve{taj koj se<br />
odnesuva na uslovite na apseweto i Evropakata konvencija. Tamu e<br />
istaknato deka iako sudot i Komisijata ne se nadle`ni za ispituvawe<br />
na uslovite na apseweto osven ako tie uslovi vklu~uvaat kr{ewe na<br />
pravata garantirani so Konvencijata, i ako vo nea nema nikakvi<br />
posebni odredbi za tretman na zatvorenicite, iskustvoto poka`uva<br />
deka duri i pokraj takvata definicija Komisijata ~esto ima prilika<br />
da gi prou~uva uslovite na apseweto. Kako rezultat na toa, denes<br />
postoi zbirka na obi~ajno pravo koe se zanimava so ovoj predmet, a na<br />
Pravilata im e priznaena zaslugata za sozdavawe na vistinski kodeks<br />
za tretman na zatvorenicite". Me|utoa argumentite zasnovani na<br />
327
odredbite na Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so<br />
zatvorenicite, vo slu~aite vrzani za ~ovekovite prava obi~no se poka-<br />
`aa neuspe{ni. Voop{to se smeta deka okolnostite pri zatvoraweto<br />
koi vo celost ne gi zadovoluvaat standardite opredeleni so Pravilata,<br />
ne predizvikuvaat nu`no nehumani i degradira~ki tretmani koi ja<br />
kr{at Konvencijata. Ova stojali{te e vo soglasnost so ve}e opi{aniot<br />
fakt deka iako primenata na Pravilata ne e ragulirana so zakon,<br />
osven vo propi{aniot kontekst na nacionalnoto pravosudstvo, nivnata<br />
moralna polo`ba i vlijanie kako prakti~ni kodeks imaat s¢<br />
pogolema va`nost.<br />
328<br />
2. Vlijanie na pravilata<br />
Ovoj dokument dosega potvrdi deka va`nosta na Pravilata pove-<br />
}e le`i vo nivnoto vlijanie na postignuvawe na standardnite zatvorski<br />
upravi odo{to na podra~jeto na zakonskata primena, vo nacionalni<br />
ili me|unacionalni razmeri. Vo Evropa so tekot na vremeto Pravilata<br />
stanaa simbol i pottik za podobruvawe na op{tite standardi i<br />
sproveduvawe na humana i napredna humana politika i tretman. Nema<br />
somnenie deka vo evropskite zatvorski sistemi razbirlivite i moralni<br />
upatstva na Pravilata vlijaat na modernite standardi na upravuvaweto,<br />
vrz razvojot na programite na modernizacija na zatvorskite<br />
kapaciteti, sredstvata i celite na sistemskite strategii, kako i na<br />
definiraweto na ulogata i obu~uvaweto na personalot na site nivoa.<br />
Nivnata primena se o~ekuva isto taka vo svojstvo na merila vo sostavite<br />
koi se odnesuvaat na uslovite na `ivotot vo zatvorite. So<br />
ogled na li~nata polo`ba na zatvorenikot, Pravilata gi odrazuvaat<br />
moralnite normi koi gi inspiriraat zatvorskite postapki, primenata<br />
na osnovnite ~ove~ki prava, disciplinskite postapki, kako i postapkite<br />
za podnesuvawe `albi i molbi. Nakratko, rabotite koi se bitni<br />
za odr`uvawe na civilizirani standardi i moralno prifatlivi principi<br />
vo upravuvaweto so zatvorskite sistemi i za tretmanot na<br />
zatvore-nicite. Osven vo neposredni okolnosti na zatvorskata rutina<br />
i sekoj-dnevniot `ivot, moralniot avtoritet na Pravilata i sankciite<br />
koi od niv proizleguvat se odrazuvaat i vo javnite i politi~kite<br />
razmeri, kako i vo va`nata nadzorna uloga na formalnite avtoriteti<br />
kako na primer "Les Jungers de l-Application des Peines" vo nekoi zemji<br />
ili "Ombudsman" ili nacionalni inspektori vo drugi. Site ovie vlijatelni<br />
i ugledni ustanovi vo svojata rabota ja koristat mudrosta i<br />
avtoritetot na Pravilata vo kontekstot na svoite op{ti odgovornosti<br />
za pravdata i ~esnosta i, od vreme na vreme, vo posebni okolnosti<br />
ili vo li~ni aspekti na rabotite koi se vo nivna nadle`nost.
Vo nekoi delovi na svetot se o~igledni razvojnite procesi, i se<br />
pogolemite raspravi vo drugite vo vrska so upotrebata na Pravilata<br />
ili modificirani kodeksi koi neposredno proizleguvaat od niv so<br />
cel za sozdavawe realen i efikasen kodeks na normi po pat na akreditacija<br />
ili so administrativna postapka. Sredi{en argument na ovoj<br />
pristap e vo toa deka ispravnata kaznena politika mora da vklu~i i<br />
soodveten kodeks na standardi koi ke go obezbedat predvideniot minimum<br />
na zatvorski uslovi i dinami~na vrska me|u strategiite za<br />
sistem, upravata i tretman vo soglasnost so Pravilata. Takviot pristap<br />
vklu~uva ne samo primerna disciplina vo zatvorskata uprava vo<br />
pogled na pridr`uvaweto na postavenite standardi, tuku bara i nivno<br />
moralno i politi~ko prifa}awe.<br />
Od filozofski aspekt, Pravilata treba{e da se prilagodat na<br />
zna~itelniot razvoj na idei i praktika vo povoeniot period koj izgleda<br />
deka e zabrzan vo zadnata decenija. Gledano vo celina Pravilata<br />
uspe{no go izdr`aa predizvikot na promenite i novoto vreme. Sovremenite<br />
okolnosti i noviot na~in na razmisluvawe gi razbudija ve}e<br />
postoe~kite sprotivnosti me|u celite i samata cel na zatvaraweto.<br />
Izmenetiot koncept na resocijalizacijata, od tretman baziran na<br />
procesite na diferencijacija, klasifikacija i rasporeduvawe kon<br />
prikladni individualni programi na obu~uvawe i obrazovanie im se<br />
sprotivstavija ograni~uvawata koi proizleguvaat od samiot karakter<br />
na zatvorskata praktika koja e od prisilen karakter. Primenata na<br />
zatvorskata kazna so cel za za{tita na op{testvoto i obele`uvawe na<br />
negovoto nesoglasuvawe so kriminalnite povedenija, ja spre~uva, kako<br />
kaznena merka, iskoristuvaweto na op{testvoto kako posrednik vo<br />
kone~nata resocijalizacija na prestapnikot. Celta i zada~ata na Pravilata<br />
e da go pottiknat i zasilat ovoj pristap kako i preku svojot<br />
pridones da gi podobrat zatvorskite uslovi i kvalitetot na zatvorskiot<br />
sistem, da pomognat da se izmenat, ili barem da se smalat negativnite<br />
aspekti na zatvoraweto kako va`no dopolnuvawe na pozitivnite<br />
programi na tretman. Dodeka, od edna strana, e o~igledno te{ko<br />
da se oceni indirektnoto vlijanie na Pravilata na ovoj sredi{en<br />
aspekt na zatvorskata uprava, od druga strana, nema somnenie deka<br />
mnogu pove}e od bilo koj drug me|unaroden zbir na zatvorski standardi,<br />
tie se vredni kako pokazatel na celite i praktikata. Zaradi site<br />
neopredelenosti, ne e mo`no da se oceni ova vlianie. Me|utoa pove-<br />
}eto od onie koi se zanimavaat so zatvorskata problematika ja priznaa<br />
vrednosta na Pravilata vo toj pogled i spremno go potvrdija nivniot<br />
pozitiven efekt. Duri i onie koi gi kritikuvaat niv samite kako i<br />
nivnoto nivo na sproveduvawe, spremno go istaknuvaat toa zna~ewe.<br />
Cinicite, {to e prirodno i neizbe`no, bi mo`ele da uka`at na<br />
329
istoriskata nemo} na javnata uprava, osobeno na podra~jeto na zatvorskata<br />
problematika, da gi ostvari svoite ambicii vo praktikata, kako<br />
i na periodi~noto javuvawe na krizni intervali koi gi zagrozu-vaat<br />
najvisokite ideali. Isto taka vistina e deka Pravilata tamu kade {to<br />
im nedostasuva zakonska osnova i mo`nost za prisilba, ne uspevaat da<br />
se prilagodat na predizvicite na prakti~nite problemi, na finansiskite<br />
ograni~uvawa i nezna~itelniot prioritet. Mo`e da se kritikuvaat<br />
i od stanovi{te deka vo nekoi pra{awa se neopredeleni ili preoptereteni,<br />
kako bi se obezbedilo zadovoluvawe na nivnite normi vo<br />
praktikata. Ne mo`e da se odre~e deka Pravilata na ON, a vo pomala<br />
mera i Pravilata na Sovetot na Evropa, kako i odredbite postaveni so<br />
cel za nivna podr{ka se karakteriziraat so ovie nedostatoci. Toa vo<br />
oblik na prenesuvawe na frustracii ne bi smeelo da dovede do op{t<br />
pesimizam ili obezvrednuvawe na vlijanieto koe Pravilata go izvr{-<br />
ija, nitu do negirawe na nivnata simboli~na va`nost za pottiknuvawe<br />
na zatvorskite upravi i personalot vo nivnoto nastojuvawe za postignuvawe<br />
na povisoki standardi. Toa e primarna obvrska na naprednite<br />
i humani sistemi. Zatvorskite upravi denes bi bile nezamislivi bez<br />
ovie Pravila. Tie pretstavuvaat najva-`en me|unaroden dokument na<br />
podra~jeto na zatvorskata problematika.<br />
S. IDNINATA NA STANDARDNITE MINIMALNI PRAVILA ZA<br />
POSTAPUVAWE SO ZATVORENICITE VO EVROPA<br />
Va`no e primerno da se razgleduvaa idninata na Pravilata vo<br />
Evropa od dva {iroko me|usebno povrzani aspekti, a toa se revizijata<br />
i primenata. Prikladno e me|utoa na prvo mesto da mu se posveti<br />
vnimanie na istoriskiot i na sovremeniot kontekst vo koj idnite razvojni<br />
procesi treba da se razgleduvaat i podr`uvaat. Poslednite decenii<br />
vo koi Pravilata steknaa zrelost vo praktikata, penolozite i<br />
prakti~arite bi se soglasile so tvrdeweto deka vo sferata na zatvorskata<br />
problematika mislewata ~esto se razminuvaa. Povtorno se analizira<br />
sevkupniot karakter na zatvaraweto. Prvo so ogled na ideite i<br />
vlianieto na onie segmenti na javnoto mislewe koi imaat mo} da go<br />
pottiknat sproveduvaweto na naprednite promeni. Drugo, spored<br />
zakanuva~kata pozadina na javnite i politi~kite stavovi koi se ramnodu{ni<br />
ili duri i neprijatelski, kako i spored nepovolnite rezultati<br />
na istra`uvawata. Bezdnata me|u teorijata i praktikata, sozdadena<br />
najmnogu poradi nerealnite o~ekuvawa koi gi optovaruvaat zatvorskite<br />
upravi, predizvika gubewe na doverbata i obezvredija mnogu<br />
od pozitivnite aspekti na kazneniot tretman. Se ~ini deka e mal<br />
brojot na onie koi se sigurni deka zatvaraweto e biten element na<br />
330
krivi~noto pravosudstvo i socijalnata politika ili periferno<br />
sredstvo za sobirawe na nere{enite problemi. Sigurno e deka mal e<br />
brojot na onie koi sega veruvaat vo sposobnosta na pravosudniot sistem<br />
da stori ne{to pove}e od odr`uvaweto na hroni~niot kriminalitet<br />
na donekade prifatlivo ramni{te. Paradoksalno e deka zatvorite<br />
i zatvorskite upravi se u{te se smetaat najodgovorni za taa cel, vo<br />
situacii koga drugite socijalni slu`bi se nedorasnati na svoite<br />
zada~i. Toa e kako da e sozdaden moralen i organizaciski vakum. Ova<br />
zaedno so rezultatite na istra`uvawata koi poka`uvaat deka kaznenite<br />
tretmani mnogu malku variraat vo svoite sposobnosti za podobruvawe,<br />
dovede do istaknuvawe na potrebata za normalizacija na `ivotot i<br />
aktivnostite vo zatvorite - tn. 'reality prisons". Zagovornicite na<br />
toj pristap isto taka smetaat deka toa mo`e da bide va`no za smaluvawe<br />
na pogubnite efekti za zatvorenicite, {to dosega be{e nedovolno<br />
sfateno i ostanuva da se ispita vo sistemati~ni i objektivni<br />
uslovi. Vo penologijata kako i vo drugi podra~ja nesporno e deka postoi<br />
nesopirliv prodor na znaewa, idei i novi soznanija koi gi potisnuvaat<br />
ili barem ja smaluvaat granicata na neznaeweto i na predrasudite.<br />
Vo prisustvo na ovaa nova penologija, zatvorskite upravi<br />
mora da pominat pove}e pragovi na teorijata i na praktikata. Pru-<br />
`ajki ~uvstvitelna i napredna ramka na moralni ograni~uvawa,<br />
Pravilata }e bidat potrebni da obezbedat osnovnite vrednosti i eti-<br />
~ki barawa da gi opredelat ovie razvojni procesi. Ottamu mo`eme da<br />
o~ekuvame deka nivnata va`nost i zna~ewe }e se zgolemat. Pravilata<br />
imaat uloga da go sledat napredokot i da gi inspiriraat idnite<br />
zatvorski upravi.<br />
Od nastanuvaweto na Pravilata prisutni se kontinuirani promeni<br />
i napredok koi se pottiknati i oblikuvani so ovie faktori. Se<br />
poka`a deka tie uspe{no gi sledat promenite vo stavovite sprema<br />
pri~inite i karakterot na kriminalitetot i voop{to sprema sprotivnite<br />
metodologii na tretmanot i negovite celi. So ogled deka na Pravilata<br />
im e priznaena fundamentalna sila na moralni vrednosti i<br />
realnost na nivnite aspiracii, mo`e da se o~ekuva deka prikladno<br />
preformulirani }e go zadr`at nivnoto vlijanie i vo idnina. A koi }e<br />
bidat glavnite trendovi vo idnina?<br />
Mo`eme da o~ekuvame deka i natamu }e postoi tendencija deka<br />
kaznenite i rehabilitaciskite celi }e se posmatraat vo po{irok<br />
op{testven kontekst, kako i deka razvojot na konzistentna i realisti~na<br />
teorija na zatvoraweto mo`ebi }e ja zasili intelektualnata<br />
osnova koja mo`e da go podr`i toj proces. Dalekuse`noto sogleduvawe<br />
na Pravilata mora da bide vo soglasnost so toa. }e dojde do zna~itelen<br />
napredok na podra~jeto na upravuvaweto i tehnologijata, do revalo-<br />
331
izacija na tehnikata, kako i do novi poslo`eni operativni modeli i<br />
oprema so koi upravuvaat kompjuteri. So cel adekvatno se primenuvaat<br />
Pravilata i da pretstavuvaat moralen primer, mora da se prilagodat<br />
na tie kriteriumi. Polo`bata i pravata na zatvorenicite }e stanat<br />
u{te pozabele`itelna karakteristika na penalnite raspravi. Vo<br />
idnina isto taka }e se odrazi i porastot na javnata i politi~kata ~uvstvitelnost<br />
na op{testvenite problemi i kriminalitetot, kako i na<br />
vrskata na tie problemi so ekonomskite uslovi. Nasproti predizvicite<br />
na iskustvoto i raspravite, sigurno e deka ne e dovolno na<br />
zatvaraweto da se gleda edinstveno kako na simbol na op{testvena<br />
osuda i mehanizam za zastra{uvawe. Preformulacijata na Pravilata<br />
vo eden vistinski i progresiven kontekst so ogromen pridones na<br />
Evropskiot komitet za problemite na kriminalot, }e veti pocelishodna<br />
i pooptimisti~ka idnina.<br />
Isto taka e prisutno pra{aweto na `elbata i prakti~nite posledici<br />
na pro{ituvaweto na primenata na Pravilata (ili nekoi od<br />
niv) na drugi podra~ja na op{testvenata kontrola koi se odnesuvaat na<br />
zatvorot ili nekoi drugi formi na prisilba (na primer, vo po{iroka<br />
smisla, na policiski apsewa i takvi vonzavodski alternativi kako<br />
uslovni kazni ili izdr`uvawe na kaznata so rabota vo op{testveni<br />
slu`bi). Ova otvori nekoi novi mo`nosti, me|utoa tie se u{te ne se<br />
prou~uvani i ne se odnesuvaat na uslovite za zatvaraweto ili na<br />
zatvorskite upravi kako takvi.<br />
Tekstot na revidiranite Pravila za zatvorskata uprava }e pretstavuva<br />
signifikanten razvoj na postoe~kata formulacii i }e gi<br />
vklu~i novite pravila koi ke vodat smetaka za promenite i napredokot<br />
vo praktikata. Vo toj tekst }e se odrazi rabotata i izve{taite<br />
na Evropskiot komitet za problemite na kriminalot i negovite<br />
pomo{ni organi. Natamu }e se vodi gri`a za merkite i specifi~nite<br />
predlozi koi mu se ponudeni na PC-R-CP kako reakcija na novite<br />
barawa upateni na evropskite zatvorski administracii. Zna~i revidiranite<br />
Pravila }e se najdat vo kontekst na op{ta uloga na Evropskiot<br />
komitet za problemite na kriminalitetot vo soglasnost so zakonodavstvoto<br />
vo Evropa, penolo{kite istra`uvawa i so prou~uvaweto<br />
na delinkvencijata i op{testvenite promeni, na prirodata na kriminalitetot<br />
i na javniot stav sprema kriminalitetot i zatvorot. Specifi~ni<br />
studii se zanimavaaat so posebnite aspekti na zatvorot i<br />
postapuvaweto so prestapnicite, vklu~uvajki ja rabotata i na: vonzavodskite<br />
alternativi na zatvorot, personalot, na mladite i vozrasnite<br />
prestapnici, gri`ata po otpu{taweto od zatvor, zatvorskata rabota,<br />
`enskite zatvorenici, a od neodamna i na stranskite zatvorenici,<br />
na istra`nite postapki vo zatvorot, opasnite zatvorenici,<br />
332
zatvorskiot sistem, napu{taweto na zatvorot i zatvorskata uprava.<br />
Revidiranite pravila vo idnina mo`at da prestavuvaat va`no i kone~no<br />
sredstvo koe }e predupreduva na rezultatite na toa golemo podra~je<br />
na korpusot na znaewa i iskustva na evropskite zatvorski administracii.<br />
Pokraj filozofskiot pridones na ovoj trud kon Pravilata,<br />
vo idnina bi trebalo da se o~ekuva pove}e disciplina pri nivnata<br />
primena. Bi trebalo isato taka, pove}e da se potpira na Pravilata so<br />
uveruvawe deka tie }e odrazuvaat porealis-ti~ni, posmisleni i poprogresivni<br />
pristapi vo idnite zatvorski administraciii, voop{to,<br />
sprema penalnata filozofija.<br />
REVIZIJA<br />
Na sobirot vo Strazbur vo 1984, Evropskiot komitet za problemite<br />
na kriminalitetot go zadol`i PC-R-CP da gi podgotvi revidiranite<br />
Evropski standardni minimalni pravila so objasnuvawa. Osnovata za<br />
revizijata go so~inuva{e izve{tajot na Istra`niot komitet (1978-80)<br />
a informaciite se dobivani od petogodi{nite statistiki od 1978 do<br />
1983 godina, i od stavovite na zemjite ~lenki za posebnite predlozi za<br />
revizija, koi se formirani vo tekot na sostavuvaweto na ovie podatoci.<br />
Kako posledica na toa se pojavija natamo{ni opse`ni kriteriumi<br />
so op{ta podr{ka na Evropskiot komitet za problemite na kriminalitetot<br />
i direktorite na zatvorskite upravi.<br />
Op{to mislewe e deka revidiranite Pravila treba da bidat vo<br />
soglasnost so op{testvena klima vo Evropa, so razvojot na novite<br />
penalni merki i promenlivite metodi na rabota na zatvorskite upravi<br />
i tretman na zatvorenicite. Kaj definiraweto na Pravilata bi<br />
trebalo da se vnimava {to e mo`no pove}e da se povrzani so sega{nite<br />
i verojatnite idni standardi vo evropskite zatvori zemaj}i gi vo vid<br />
prepoznatlivite programi i na~ini na rabota, kako i ekonomskite i<br />
politi~kite faktori koi bi mo`ele da gi predizbvikaat ili suzbijat.<br />
{to se odnesuva na podrodnostite na poedini pravila, osven gorenavedenite<br />
informacii, revidiranite Pravila }e gi zemat predvid i izve-<br />
{taite i studiite {to gi predlaga Sovetot na Evropa; najnovite trudovi<br />
i iskustva na drugite me|unarodni organizacii kako i dostigawata<br />
vo zemjite kade {to ovie pravila naizgled dobivaat va`nost i<br />
sila; idejata i prakti~nite efekti na Konvencijata za ~ovekovite<br />
prava, Deklaracijata protiv ma~ewe i sli~ni me|unarodni dokumenti.<br />
Revidiranite Pravila }e ja opfa}aat i va`nosta na ulogata i vlijanieto<br />
na personalot vo zatvorskata uprava i tretmanot na prestapnicite,<br />
i na toj na~in, kolku {to e toa mo`no i prikladno, }e gi zadovolat<br />
zakonskite barawa vrzani so nivnata rabota za da se pousap-<br />
333
e{i nivnoto razbirawe i da se podobri tretmanot na zatvorenicite.<br />
Od praven i tehni~ki aspekt za nivnoto prakti~no deluvawe<br />
mnogu e va`no sodr`inata i terminologijata na Pravilata da bidat<br />
kompatibilni so svojot status koj ja stava odgovornosta vrz zatvorskata<br />
uprava, pove}e odo{to direktno da gi deli individualnite prava<br />
na zatvorenicite, a koi normalno se opravdani vo postoe~kite pravni<br />
i vo konstitucionalnite forumi. Naglaseno e me|utoa deka vo postignu-vaweto<br />
na toa ne bi trebalo da se zapostavi za{titata na zatvorenicite<br />
i nivnite op{ti interesi. Vo tekstualniot razvoj na novite<br />
Pravila predvideno e da bidat preuredeni kako bi se dobil logi~en<br />
sled na rabotite koi }e bidat postaveni taka {to podobro }e gi<br />
povrzuvaat srodnite podra~ja na zatvorskiot tretman i upravuvaweto.<br />
Ova, kako {to se o~ekuva, }e go zgolemi naglasokot i }e sozdade koherentna<br />
ramka za definirawe na politikata i za praktikata. So cel<br />
Pravilata {to podobro da se pretstavat i da se vklopat vo modernite<br />
ramki na rabota, niv }e gi sledi Memorandum so objasnuvawa. Toj }e<br />
ponudi nasoki za prakti~na upotreba na Pravilata vo sovremeni uslovi<br />
za zatvorskata administracija {to pove}e da raboti vo soglasnost<br />
so standardite koi gi obezbeduvaat Pravilata, kako i da im se olesni<br />
rabotata i da se zasili nivnoto deluvawe vo praktikata.<br />
Vo revidiraniot tekst od pri~ini koi porano gi spomnavme,<br />
nekoi od pravilata koi ne se formulirani kako takvi, tuku se opi-<br />
{ani spored svojot karakter, }e se najdat vo uvidot ili vo Memorandumot<br />
so objasnuvawata. Isto taka }e ima i novi Pravila koi }e bidat<br />
dodadeni kon op{tata revizija na postoe~kiot tekst i koi }e ja moderniziraat<br />
idejnata osnova na Pravilata i }e ja potvrdat nivnata relevantnost<br />
vo sega{nata i idnata rabota. Osven izve{taite koi se<br />
odensuvaat na Personalot, postoi predlog da se napravat izmeni vo<br />
formuliraweto na postoe~kite pravila i da se pro{irat onie koi se<br />
nao|aat vo sostav na Memorandumot so objasnuvawata, potpirajki se<br />
glavno na rabotata na Sovetot na Evropa po objavuvaweto vo 1973 na<br />
sega{niot tekst na Pravilata. Isklu~ok od ovoj op{t pristap koj se<br />
odnesuva na perso-nalot e opravdan so negovata celosna vrednost i<br />
naglasuvawe {to e i po`elno, za vo kontekstot na revidiranite<br />
Pravila da se sfati va`nata uloga na personalot. Nekoi drugi novi<br />
pravila ili to~ki vo Memorandumot so objasnuvawata se zamisleni so<br />
cel da ja zacvrsti nivnata primena. Na primer, }e bidat predlo`eni<br />
to~ki ili pravila koi se odnesuvaat na dostapnosta na Pravilata na<br />
zatvorenicite i na zatvorskiot personal, kako i na nivnata primena<br />
vo upravuvaweto so zatvorot i vo odlu~uvaweto. Tie isto taka }e gi<br />
iznesat i najnovite dostignuvawa vo teorijata i praktikata koi }e se<br />
javat vo Sovetot na Evropa, a se odnesuvaat na celite na resocijaliz-<br />
334
acijata, podobriot kontakt so nadvore{niot svet, slo`enite podgotovki<br />
za otpu{tawe od zatvor, modernite metodi na upravuvawe, planiraweto,<br />
ulogata na zatvorskiot personal, uslovite na smestuvaweto,<br />
rabotata vo zatvorot i obrazovanieto, postapuvaweto so posebi kategorii<br />
na zatvorenici i va`nosta na javnoto mislewe. Tekstot na revidiranite<br />
i novite Pravila i Memorandumot so Objasnuvawata }e se<br />
potpira zaradi svojata definicija na slednovo:<br />
1. Rezoluciite ili preporakite na Komitetot na Ministrite:<br />
- Rezolucija (66) 26 za polo`bata, selekcijata i obu~avaweto<br />
na zatvorskiot personal;<br />
- Rezolucija (68) 24 za polo`bata, izborot i obu~uvaweto<br />
na rakovodnite kadri vo penalnite ustanovi;<br />
- Rezolucija (73) 17 za tretmanot na vozrasnite prestapnici<br />
osudeni na kratka vremenska kazna;<br />
- Rezolucija (75) 25 za zatvorskata rabota;<br />
- Rezolucija (76) 2 za tretmanot na osudeni na podolgi<br />
vremenski kazni;<br />
- Rezolucija (78) 62 za maloletni~ka delinkvenci<br />
- Preporaka br. R (80)11 za pritvoreni lica koi ~ekaat na<br />
presuda;<br />
- Preporaka br. R (82)16 za zatvorskoto otsustvo;<br />
- Preporaka br. R (82) 17 za zatvatawe i postapuvawe so<br />
opasni zatvorenici;<br />
- Preporaka br. R (84) 12 za stranski zatvorenici.<br />
2. Izve{tai na Sovetot na Evropa za:<br />
- `enskiot kriminal (1980);<br />
- upravuvaweto so zatvorenicite (1983);<br />
- stranskite zatvorenici (Preporaka br. R (84) 12/ (1985)).<br />
3. Evropski seminari, vklu~uvaj}i gi osobeno onie za podgotovkite<br />
za otpu{tawe i zatvorsko obrazovanie, {to momentno e predmet<br />
na prou~uvawe na Izvr{niot komitet.<br />
Isto taka e izvesni deka }e se gri`i i za noviot naslov na revidiranite<br />
Pravila koj u{te podobro }e ja opi{e ulogata i polo`bata<br />
na Pravilata i }e go zacvrsti nivniot evropski identitet.<br />
VOVEDUVAWE NA PRAVILATA VO EVROPSKITE ZATVORI<br />
Vo Dokumentot PC-R-CP (85) }e najdeme pro{iren osvrt na sega{-<br />
nata sostojba vo koja se sproveduvaat Pravilata vo evropskite zatvorski<br />
slu`bi, so uka`uvawe na problemite koi bi mo`ele da i bidat<br />
pre~ka na celosnata ili delumnata primena na Pravilata. Tie nedostatoci<br />
vo golema mera bi mo`ele da im se prepi{at na problemite<br />
okolu sredstvata koi nastanuvaat zaradi nedostatnosta na nasledeniot<br />
335
prostor {to gi vklu~uva prostoriite vo koi ~esto se nao|aat golem<br />
broj na zatvorenici, osudeni na podolga ili pokratka vremenska kazna,<br />
a koi datiraat u{te od 19 vek ili duri i od porane{nite periodi. Ovoj<br />
problem postoi, i natamu se vlo{uva so pretrupuvaweto na zatvorite<br />
i poradi postojanite te{kotii okolu finansiraweto na odr`uvaweto<br />
ili preureduvaweto na zatvorite. Dokolku Pravilata imaat vlijanie<br />
na utvrduvawe na prioritetite kaj dodeluvaweto na sredstvata na zatvorskiot<br />
sistem, dotolku na zatvor-skata uprava }e £ bide polesno da<br />
go smali natamo{noto vlo{uvawe na sostojbata, kako i, eventualno, i<br />
da gi podobri uslovite koi ne mo`ele da gi zadovolat standardite {to<br />
formalno se istaknati vo Pravilata. Me|utoa nekoi od tie problemi<br />
se vrzani so na~inot na upravuvaweto, tredicionalniot na~in na rabotewe<br />
i slabostite vo polo`bata i mo`nostite na primenata na Pravilata,<br />
i toa zaradi nekoi ograni-~uvawa vo koristeweto, ili zaradi<br />
lingvisti~ki ili proceduralni pri~ini. Zaradi seto toa novata verzija<br />
}e nastojuva da go modernizira jazikot i da ja pojasni namenata za<br />
na podobar na~in se sfatat priro-data i nekoi obvrski koi Pravilata<br />
i gi postavuvaat na zatvorskata administracija i na upravuva~kiot<br />
aparat. Pravilata imaat za zada~a da uka`at na potrebata od primena<br />
i olesnuvawe na koristeweto, kako merilo za site podra~ja na zatvorskata<br />
uprava, vklu~uvaj}i go vo ovoj kontekst na~inot na raboteweto,<br />
planiraweto i razvojot, sistemot i na~inot na rakovodewe so zatvorot.<br />
Na nacionalnata kontrola se gleda kako na va`na i mnogu zna~ajna<br />
organizaciska postapka so cel da se postigne najgolemo sovpa|awe<br />
so Pravilata. Za toa kako toa }e bide organizirano, za izborot na metodologijata,<br />
polo`bata i nadzorot, se re{ava na nacionalno nivo.<br />
Potrebata za nadzor i kontrola na nacionalno nivo, koe treba da se<br />
izvede vo duhot na Pravilata bi mo`ela u{te pove}e da se zajakne so<br />
megunaroden dogovor vo ramkite na evropskite rezolucii ili preporaki.<br />
Takviot instrument bi mo`el da vodi smetka i za ulogite na<br />
Sovetot na Evropa kako sostaven del na nacionalnite resursi na toa<br />
podra~je. Kako {to ponapred ve}e e ka`ano, Sovetot na Evropa na po~etokot<br />
ima{e namera voveduvaweto na Pravilata vo Evropa da se<br />
vr{i po pat na redovni sostanoci na direktorite na zatvorskite upravi.<br />
Me|utoa vo praktikata se poka`a deka potrebata okolu posvetuvawe<br />
na raspolo`ivoto vreme na sosta-noci i insistiraweto na<br />
re{avaweto na problemite, kako i faktot deka sostanocite se odr-<br />
`uvaa sekoja vtora godina, ne be{e zadovoli-telna osnova za izvr{uvawe<br />
na takvata zada~a. I toa be{e edna od pri~inite koi dovedoa<br />
do osnovaweto na Komitetot za sorabotka vo zatvorskata problematika.<br />
Mandatot koj vo 1981 godina Komitetot na ministrite mu go dade<br />
336
na PC-R-CP za nego zna~e{e dol`nost da ovozmo`i sproveduvawe na<br />
Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite i<br />
da predlo`i kako da se podobri nivnata primena vo Evropa, imaj}i ja<br />
vo vid nivnata idna revizija. Ovoj Komitet za izvr{uvawe na tie<br />
dol`nosti direktno mu e odgovoren na Evropskiot komitet za problemite<br />
na kriminalot. Od porano iznesenoto o~igledno e deka PC-R-CP<br />
ja izvr{i ve}e drugata petogodi{na revizija. Vo tekot na sogleduvaweto<br />
na polo`bata na Pravilata vo Evropa, PC-R-CP zapo~na da vlijae<br />
na pojasnuvawe i podobruvawe na primenata na Pravilata. Se ~ini<br />
deka vo idnina najgolemi mo`nosti za eden efikasen napredok na ovoj<br />
proces le`i vo toa vo soglasnost i so podr{ka na zatvorskite administracii<br />
na zemjite ~lenki da jakne ulogata na PC-R-CP. Samiot PC-R-<br />
CP se gri`i za svojata uloga i na~inot kako na najdobar na~in da se<br />
izvr{i zada~ata vo idnina, kako na nacionalno taka i na me|unarodno<br />
ramni{te. Postoi i deluvawe na nacionalnata kontrola, za koja stana<br />
zbor porano, i PC-R-CP se pogri`i vo idnina site neuspesi okolu primenata<br />
na Pravilata {to }e gi voo~at nacionalnite inspektori da se<br />
se prijavat na PC-R-CP za da se otkrijat problemati~nite pra{awa i<br />
da se pronajdat re{enija. }e bide od pomo{ ako zatvorskite administracii<br />
mu se posvetat na tie problemi posistemati~no. Paralelno so<br />
toa, PC-R-CP isto taka potvrdi deka zatvorenicite, vo prin-cip, bi<br />
trebalo da imaat pravo na pravni sovetnici i sudovi, za da mo`at da se<br />
`alat protiv odlukite na centralnata uprava koja ima pravo da go<br />
prekr{i praviloto vtkaeno vo pravosudniot sistem ili vo zatvorskite<br />
odredbi. Od seto toa, spored misleweto na PC-R-CP, sleduva deka<br />
e mnogu va`no zatvorenicite da bidat informirani za svojata polo`ba<br />
i da znaat koj e odgovoren za donesuvawe na kone~nata odluka, kako i<br />
da gi izbegnat te{kotiite koi ne gi dopu{ta Evropskata konvencija za<br />
~ovekovite prava. Iako se toa dve postapki - kontrola i apelaciono<br />
sudewe - razdvoeni spored svoeto deluvawe, i iako se razli~ni, tie zaedno<br />
konceptualno pretstavuvaat korisni na~ini za podobruvawe na<br />
polo`bata na Pravilata i ja pouspe{uvaat nivnata primena. Vo ovoj<br />
kontekst e predlo`eno zatvorenicite ili nivnite zdru`enija deka<br />
treba da imaat pravo na `alba do PC-R-CP vo slu~aite koga se prekr{eni<br />
pravilata. PC-R-CP smeta deka toa bi bilo nedopu{teno, neprikladno<br />
na negovite zada~i i inkopatibilno so statusot na Pravilata.<br />
PC-R-CP isto taka smeta deaka Standardnite minimalni pravila<br />
za postapuvawe so zatvorenicite kako takvi ne bi bilo mo`no da se<br />
dodadat na Evropskata konvencija za ~ovekovite prava za{to toa i te<br />
kako bi mo`elo da vlijae na politi~kata i konstitucionalnata<br />
prifatlivost na pravoto na individualna peticija.<br />
So Rezolucijata (73) 5 na Komitetot na ministrite ovozmo`i<br />
337
sistem na petogodi{no izvestuvawe na generlalniot sekretar na Sovetot<br />
na Evropa za sproveduvaweto na Pravilata. Na toj na~in e<br />
napu{ten porane{niot sitem na izvestuvawe kako i izve{taite predvideni<br />
vo ramkite na drugite evropski rezolucii. Me|utoa vo ovoj<br />
slu~aj Komitetot za sorabotka vo zatvorskata problematika, smetaj}i<br />
deka redovnite osvrti na primenata se nu`ni za doka`uvawe na negovata<br />
odgovornost za Pravilata, be{e vo sostojba da go kompletira<br />
vtoriot izve{taj vo 1983 godina so pomo{ na korisna i dobrovolna<br />
sorabotka na zatvorskite upravi na site zemji ~lenki. Taka nadziraj}i<br />
ja priemnata na Pravilata po pat na ova procedura za redovno izvestuvawe<br />
kako najprifatliv sistem, Komitetot zaklu~i deka u{te podobri<br />
rezultati mo`e da se postignat so skratuvawe na intervalite me|u<br />
izve{taite od pet na tri godini. Me|utoa isto taka e zaklu~eno, iako<br />
toa bi bilo povolno od gledi{te na sledeweto na primenata, deka toj<br />
sistem ne mo`e da se prepora~i zaradi administrativnite tro{oci<br />
koi dopolnitelno }e gi optovarat zatvorskite upravi. O~igledno e<br />
deka nadzorot nad sproveduvaweto na delikatnoto podra~je za me|unarodnoto<br />
ramni{te na sorabotka, kako i deka procedurite na izvestuvawe<br />
i pottiknuvawe na pogolema primena na Pravilata vo rabotata i<br />
formalnite obvrski na PC-R-CP, mo`at da se razvijat samo vrz temel<br />
na soglasnost i odnosi koi PC-R-CP gi ima so zatvorskata uprava.<br />
Me|utoa sega{niot napredok predizvika uveruvawe deka e mo`no na<br />
ovoj na~in da se podobri primenata na Pravilata, kako i deka PC-R-CP<br />
mo`e da pomogne da se zadovolat streme`ite na Komitetot na ministrite<br />
vrzani so Pravilata, kako i ambiciite na Evropskiot komitet<br />
za problemite na kriminalot, vo nivnite usilbi da razvijat vredna<br />
edinstvena evropska penalna filozofija.<br />
338<br />
ZAKLU^OK<br />
Iako evropaksta verzija na Pravilata postoi vo praktikata samo<br />
ne{to pove}e od edna decenija taa zad sebe ima avtoritet i moralni<br />
vrednosti koi ve}e peesetina godini go inspiriraat konceptot na<br />
megunarodno prifateniot kodeks na standardi za tretman na zatvorenici.<br />
Natamu, Evropskite pravila go podr`uvaat i se po{irokoto<br />
prifa}awe na tvore~kite i napredni zatvorski programi kako i eden<br />
op{t pristap koj proizleguva od statutot na Sovetot na Evropa koj<br />
garantira humanost, ~ove~ko dostoinstvo i eti~ki socijalni celi vo<br />
evropskata penalna politika. Kon seto toa pridonesuva i sistemot i<br />
rabotata na Evropskiot komitet za problemite na kriminalitetot i<br />
PC-R-CP po pat spored koj odlukite na Komitetot na ministrite se<br />
objavuvaat i se sproveduvaat vo delo. Cvrstoto veruvawe vo va`nosta i
prakti~nata vrednost na Pravilata koe vladee vo ramkite na Sovetot<br />
na Evropa dovede do razvoj na novi mo`nosti za zgolemuvawe na nivnoto<br />
vlijanie. Sepak nedostatocite na Pravilata koi se poka`uvaat<br />
vo praktikata, promenlivata situacija vo pogled na te{kotiite koi gi<br />
imaat zatvorenicite, razvojot na politikata, funkcioniraweto i<br />
strukturata na zatvorskiot `ivot i uprava, seto toa zaedno gi<br />
podr`uva o~ekuvawata deka revizijata na Pravilata, vo soglasnost so<br />
neodamne{nite prou~uvawa na zatvorskata problematika od strana na<br />
Sovetot na Evropa i rezoluciite koi proizlegoa od toa ke bidat<br />
vreden ~ekor napred. Zgora na toa, vistinskite i prividni nedostatoci<br />
vo zatvorskata uprava koi gi pottiknuvaat zatvorenicite da baraat<br />
za{tita na svoite prava, mo`at da se ubla`at so poefikasna<br />
priemna na Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite<br />
vo modernata verzija koja go opfa}a ovoj va`en prakti~en<br />
i moralen aspekt na zatvorskiot `ivot. Stav na Sovetot na Evropa e<br />
deka novata verzija }e ja zgolemi prakti~nata primena i vlijanieto na<br />
Pravilata vo zemjite ~lenki. Se o~ekuva deka revidiranite pravila<br />
inspirirani so novoto iskustvo i so na~inot na razmisluvawe zaedno<br />
so Objasnuvawata koi gi sledat }e mu dadat nov pottik na kazneniot<br />
tretman i }e gi zajaknat temelite za upravuvawe so zatvorskite ustanovi<br />
so poefikasna struktura na standardi i vrednosti.<br />
IV SOVPA\AWE NA EVROPSKITE PRAVILA I<br />
STANDARDNITE MINIMALNI PRAVILA ZA<br />
POSTAPUVAWE SO ZATVORENICITE<br />
Evropski zatvorski pravila<br />
Standardni minimalni pravila<br />
Uvoden del<br />
I Temelni principi<br />
1 5 (3) prva re~enica<br />
2 5 (1), 5 (2)<br />
3 58, 59, 66<br />
4 56 (1)<br />
5 56 (2)<br />
6 novo pravilo NP<br />
II Uprava<br />
7 6 (1) prva i vtora re~enica<br />
8 6 (2)<br />
9 5 (3) vtora re~enica<br />
339
340<br />
10 67 (2) +3<br />
11 7 + 85<br />
12 68<br />
13 69<br />
14 8<br />
15 9<br />
16 10<br />
17 11<br />
18 12<br />
19 13<br />
20 14<br />
21 15<br />
22 16<br />
23 17<br />
24 18<br />
25 19<br />
26 21<br />
27 22<br />
28 23<br />
29 24<br />
30 25<br />
31 26<br />
32 63<br />
33 27 (1)<br />
34 28<br />
35 29<br />
36 30<br />
37 27 (2) + 31<br />
38 32<br />
39 33<br />
40 34<br />
41 35<br />
42 36<br />
43 37 + NP<br />
44 38<br />
45 39<br />
46 41<br />
47 42<br />
48 43<br />
49 44<br />
50 45
III Zatvorski personal<br />
51 NP<br />
52 NP<br />
53 NP + 46 (2)<br />
54 46<br />
55 47 + NP<br />
56 48<br />
57 49<br />
58 50<br />
59 51<br />
60 52<br />
61 53<br />
62 54<br />
63 55<br />
IV Celi i re`im na tretmanot<br />
64 58<br />
66 NP + 80<br />
66 60 (1) + 2 + 67 (1) + 4<br />
67 64<br />
68 70<br />
69 71<br />
70 62 + NP<br />
71 72<br />
72 73<br />
73 74<br />
74 75<br />
75 76<br />
76 77<br />
77 NP + 79<br />
78 NP<br />
79 78 (1)<br />
80 NP<br />
81 78 (2)<br />
82 40<br />
83 NP<br />
84 NP<br />
85 NP<br />
86 20<br />
87 NP<br />
88 61<br />
89 81<br />
341
V Posebni kategorii na zatvorenici<br />
90 NP + 4 (2)<br />
91 84 (2)<br />
92 92 + NP<br />
93 93<br />
94 86<br />
95 88<br />
96 89<br />
97 90<br />
98 91<br />
99 94<br />
100 82 + 83<br />
Zabele{ka<br />
Standardni minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite:<br />
94 pravila.<br />
Evropski zatvorski pravila: 100 pravila<br />
9 pravila od Standardnite minimalni praviila za postapuvawe<br />
so zatvorenicite se izostaveni<br />
15 novi pravila se dodadeni kaj Evropskite zatvorski pravila.<br />
Sekoe postoe~ko pravilo na nekoj na~in e podobreno: mnogu so<br />
dopolnenija, a nekoi samo tehni~ki.<br />
342
EVROPSKA KONVENCIJA ZA ZA[TITA OD MA^EWE I<br />
NE^OVE^KO ILI PONI@UVA^KO POSTAPUVAWE I<br />
KAZNUVAWE<br />
Naslov na orginalot: European Convention for the Prevention of Torture<br />
and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment, Strasburg, 26. 11.<br />
1987, European Treati Series, 126<br />
Dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa, potpisni~ki na ovaa Konvencija,<br />
Imaj}i gi predvid odredbite na Konvencijata za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovni slobodi;<br />
Potsetuvajki deka spored ~lenot 3 od taa Konvencija, 'nikoj ne<br />
mo`e da bide izlo`en na ma~ewe i ne~ove~ko ili poni`uva~ko postapuvawe<br />
i kaznuvawe";<br />
Konstatiraj}i deka licata koi se smetaat za `rtvi na povredite<br />
na ~lenot 3 mo`at da se povikaat na mehanizmot naveden vo taa Konvencija;<br />
Uvereni deka za{titata na licata li{eni od sloboda od ma~ewe<br />
i ne~ove~ko ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe bi mo`ela<br />
da bide zasilena so nesudski sredstva od preventiven karakter, preku<br />
poseti na zatvorenicite;<br />
Se soglasija za slednoto<br />
G l a v a I<br />
^len 1<br />
Se formira Evropski komitet za za{tita od ma~ewe i ne~ove~ko<br />
ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe (vo natamo{niot tekst<br />
"Komitet"). Preku poseti, Komitetot vr{i uvid vo postapuvaweto so<br />
licata li{eni od sloboda so cel, dokolku e potrebno da ja zasili nivnata<br />
za{tita od ma~ewe i ne~ove~ko ili poni`uva~ko postapuvawe<br />
ili kaznuvawe.<br />
^len 2<br />
Sekoja strana odobruva poseti, soglasno ovaa Konvencija, na mestata<br />
{to se pod nejzina jurisdikcija kade licata se li{eni od sloboda<br />
od strana na vlastite.<br />
343
^len 3<br />
So primenata na ovaa Konvencija, Komitetot i nadle`nite vlasti<br />
na Stranata vo pra{awe me|usebno sorabotuvaat.<br />
G l a v a II<br />
^len 4<br />
1 Brojot na ~lenovite na Komitetot e ednakov na brojot na Stranite.<br />
2 ^lenovite na Komitetot se izbiraat me|u li~nosti so visok<br />
moral, poznati po svojata kompetentnost vo oblasta na ~ovekovite<br />
prava ili li~nosti koi imaat profesionalno iskustvo vo oblastite<br />
{to se predmet na ovaa Konvencija.<br />
3 Vo Komitetot ne mo`e da ~lenuva pove}e od eden dr`avjanin na<br />
ista dr`ava.<br />
4 ^lenovite u~estvuvaat vo rabotata na Komitetot vo li~no svojsatvo,<br />
tie se nezavisni i nepristrasni vo vr{eweto na svoite ovlastuvawa<br />
i se podgotveni efikasno da gi ispolnuvaat svoite funkcii.<br />
^len 5<br />
1 ^lenovite na Komitetot gi izbira Komitetot na ministrite<br />
na Sovetot na Evropa so apsolutno mnozinstvo glasovi od listata na<br />
imiwa izgotvena od biroto na Sovetodavnoto sobranie na Sovetot na<br />
Evropa; nacionalnata delegacija vo Sovetodavnoto sobranie na sekoja<br />
Strana predlaga trojca kandidati od koi najmalku dvajca se nejzini<br />
dr`avjani.<br />
2 Istata postapka se primenuva i pri popolnuvawe na ispraznetite<br />
mesta.<br />
3 ^lenovite na Komitetot se izbiraat za vremetraewe od ~etiri<br />
godini. Tie mo`at da bidat povtorno izbrani samo u{te edna{. Sepak,<br />
koga se raboti za ~lenovi imenuvani pri prviot izbor, funkciite na<br />
trojca ~lenovi prestanuvaat po istek na dve godini. ^lenovite ~ii<br />
funkcii prestanuvaat po zavr{uvaweto na po~etniot period od dve<br />
godini se opredeluvaat so `drepka {to ja sproveduva generalniot sekretar<br />
na Sovetot na Evropa vedna{ po zavr{uvaweto na prviot izbor.<br />
^len 6<br />
1 Komitetot rasprava zad zatvorena vrata. Kvorumot go ~ini<br />
mnozinstvoto na negovite ~lenovi. Odlukite na Komitetot se donesuvaat<br />
so mnozinstvo glasovi na prisutnite ~lenovi, osven vo slu~ai<br />
koga se primenuvaat odredbite od ~len 10, stav 2.<br />
2 Komitetot donesuva svoj delovnik.<br />
3 Sekretarijatot na Komitetot go obezbeduva generalniot sekretar<br />
na Sovetot na Evropa.<br />
344
G l a v a III<br />
^len 7<br />
1 Komitetot organizira poseti na mestata navedeni vo ~len 2.<br />
Osven povremeni poseti, Komitetot mo`e da organizira sakava druga<br />
poseta koja{to, spored negovo mislewe, ja baraat okolnostite.<br />
2 Posetite, po pravilo, gi vr{at najmalku dvajca ~lenovi na<br />
Komitetot. Ako oceni deka e potrebno, Komitetot mo`e da pobara<br />
pomo{ od eksperti i preveduva~i.<br />
^len 8<br />
1 Komitetot ja izvestuva vladata na Stranata vo pra{awe za<br />
svojata namera da izvr{i poseta. Po takvoto izvestuvawe, Komitetot e<br />
ovlasten da gi poseti mestata navedeni vo ~len 2 vo bilo koe vreme.<br />
2 Sekoja Strana e dol`na na Komitetot, zaradi izvr{uvawe na<br />
negovata zada~a, da mu ovozmo`i:<br />
a) pristap na nejzijata teritorija i dvi`ewe bez nikakvi ograni-<br />
~uvawa;<br />
b) dobivawe sekakvi podatoci za mestata kade {to se nao|aat<br />
licata li{eni od sloboda;<br />
c) poseta, po sopstvena `elba, na site mesta vo koi se nao|aat licata<br />
li{eni od sloboda, {to podrazbira i pravo na nepre~eno<br />
dvi`ewe vo vnatre{nosta na tie mesta;<br />
d) dobivawe sekakvi podatoci so koi Stranata raspolaga {to mu<br />
se potrebni na Komitetot za izvr{uvawe na negovata zada~a. Pri<br />
baraweto na tie podatoci, Komitetot vodi smetka za pravnite propisi<br />
i profesionalnata etika {to se primenuvaat vo odnosnata zemja.<br />
3 Komitetot mo`e da razgovara so licata li{eni od sloboda bez<br />
prisustvo na svedok<br />
4 Komitetot mo`e slobodno da stapi vo kontakt so sekoe lice za<br />
koe smeta deka }e mu dade korisni podatoci.<br />
5 Dokolku e potrebno, Komitetot na lice-mesto im gi soop{tuva<br />
zabele{kite na nadle`nite organi na Stranata vo pra{awe.<br />
^len 9<br />
1 Vo isklu~itelni okolnosti, nadle`nite organi na stranata vo<br />
pra{awe mo`at da go odbijat baraweto na Komitetot za poseta vo vreme<br />
{to toj go predvidel ili na opredeleno mesto {to Komitetot ima<br />
namera da go poseti. Takvoto odbivawe mo`e da bide samo od pri~ini<br />
na nacionalna odbrana ili javna bezbednost ili poradi seriozni neredi<br />
vo mestata vo koi licata se li{eni od sloboda, poradi zdravstvena<br />
sostojba na opredeleno lice ili poradi itno soslu{uvawe vo vrska so<br />
te{ko krivi~no delo.<br />
2 Pri takvi odbivawa, Komitetot i Stranata vedna{ se konsultiraat<br />
so cel da ja razjasnat situacijata i da postignat spogodba a<br />
345
merkite {to }e mu ovozmo`at na Komitetot da gi izvr{uva svoite funkcii<br />
{to e mo`no pobrgu. Takvite merki mo`at da opfatat prefrlawe<br />
na drugo mesto na sekoe lice koe {to Komitetot ima namera da go<br />
poseti. Vo o~ekuvawe na ostvaruvaweto na posetata, Stranata }e mu<br />
dostavi na Komitetot podatoci za sekoe lice vo pra{awe.<br />
^len 10<br />
1 Po sekoja poseta, Komitetot podgotvuva izve{taj za utvrdenite<br />
fakti, vodejki pritoa smetka za site zabele{ki {to eventualno }e gi<br />
dostavi zainteresiranata Strana. Komitetot i go dostavuva na Stranata<br />
svojot izve{taj koj gi sodr`i preporakite {to toj gi smeta za<br />
potrebni. Komitetot mo`e da se konsultira so Stranata so cel, i<br />
dokolku toa e potrebno, da dade sugestii za podobruvawe na za{titata<br />
na licata li{eni od sloboda.<br />
2 Dokolku Stranata ne sorabotuva ili dokolku odbie da ja podobri<br />
polo`bata vrz osnova na preporakite na Komitetot, so dvotretinsko<br />
mnozinstvo na svoite ~lenovi i otkako }e i bide dadena mo`nost<br />
na Stranata da se proiznese, Komitetot mo`e da odlu~i da dade javna<br />
izjava vo vrska so toa pra{awe.<br />
^len 11<br />
1 Informaciite {to Komitetot gi dobil vo tekot na opredelena<br />
poseta, negoviot izve{taj, kako i negovite konsultacii so Stranata vo<br />
pra{awe se doverlivi.<br />
2 Komitetot go objavuva svojot izve{taj, kako i sekakov komentar<br />
na Stranata vo pra{awe, ako taa toa go pobara.<br />
3 Sepak nitu eden podatok od li~na priroda ne mo`e da bide<br />
objaven bez izri~na soglasnost na zainteresiranoto lice<br />
^len 12<br />
Sekoja godina, Komitetot mu dostavuva na Komitetot na ministrite,<br />
vodejki pritoa smetka za propisite na doverlivost predvideni<br />
vo ~lenot 11, op{t izve{taj za svoite aktivnosti, koj {to potoa mu se<br />
dostavuva na Sovetodavnoto sobranie i se objavuva.<br />
^len 13<br />
^lenovite na Komitetot, ekspertite i drugite lica koi mu pomagaat,<br />
vo tekot na nivniot mandat i po negoviot istek podle`at na obvrskata<br />
da ja ~uvaat tajnosta na faktite ili podatocite do koi do{le<br />
pri izvr{uvaweto na nivnite funkcii.<br />
^len 14<br />
1 Imiwata na licata koi mu pomagaat na Komitetot se naveduvaat<br />
vo izvestuvaweto od ~len 8, stav 1.<br />
2 Ekspertite rabotat spored upatstvata i nadle`nostite na<br />
346
Komitetot. Tie treba da raspolagaat so znaewa i iskustvo od oblasta<br />
{to e predmet na ovaa Konvencija, a se dol`ni da gi po~ituvaat istite<br />
obvrski za nezavisnost, nepristrasnost, i podgotvenost kako i ~lenovite<br />
na Komitetot.<br />
3 Po isklu~ok, opredelena Strana mo`e da izjavi deka nekoj ekspert<br />
ili drugo lice koe {to mu pomaga na Komitetot ne mo`e da<br />
prisustvuva pri posetata na mesto {to e pod nejzina jurisdikcija.<br />
G l a v a IV<br />
^len 15<br />
Sekoja Strana mu gi dostavuva na Komitetot imeto i adresata na<br />
nadle`niot organ koj e ovlasten da gi primi izvestuvawata upateni do<br />
negovata vlada, kako i imeto i adresata na sekoj slu`benik za vrska<br />
{to mo`e da go nazna~i.<br />
^len 16<br />
Komitetot, negovite ~lenovi i ekspertite navedeni vo ~lenot 7,<br />
stav 2, gi u`ivaat privilegiite i imunitetite navedeni vo aneksot na<br />
ovaa Konvencija<br />
^len 17<br />
1 So ovaa Konvencija ne se povredubvaat odredbite od vnatre{-<br />
noto pravo ili me|unarodnite spogodbi so koi se obezbeduva pogolema<br />
za{tita na licata li{eni od sloboda.<br />
2 Nitu edna odredba na ovaa Konvencija ne mo`e da se tolkuva<br />
kako ograni~uvawe ili ukinuvawe na nadle`nostite na organite na<br />
Evropskata konvencija za ~ovekovite prava ili na obvrskite prezemeni<br />
od Stranite vrz osnova na taa Konvencija.<br />
3 Komitetot nema da gi posetuva mestata {to prestavnicite ili<br />
delegatite na Za{titni~kite sili ili na Me|unarodnito Komitet na<br />
Crveniot Krst redovno gi posetuvaat vrz osnova na @enevskite konvencii<br />
od 12 avgust 1949 i Dopolnitelnite protokoli od 8 juni 1977<br />
godina.<br />
G l a v a V<br />
^len 18<br />
Ovaa Konvencija mo`at da ja potpi{at dr`avite ~lenki na Sovetot<br />
na Evropa. Taa e predmet na ratifikacija, prifa}awe i odobruvawe.<br />
Instrumentite za ratifikacija, prifa}awe i odobruvawe se<br />
deponiraat kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.<br />
^len 19<br />
1 Ovaa Konvencija stapuva na sila prviot den vo mesecot po istekot<br />
na periodot od tri meseci od datumot na koj sedum dr`avi ~lenki<br />
na Sovetot na Evropa }e dadat soglasnost za po~ituvawe na Konve-<br />
347
ncijata spored odredbite od ~lenot 18.<br />
2 Za sekoja dr`ava ~lenka koja potoa }e dade soglasnost za po~ituvawe<br />
na Konvencijata, istata stapuva na sila prviot den od mesecot<br />
po istekot na periodot od tri meseci od datumot na deponiraweto na<br />
instrumentot za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe.<br />
^len 20<br />
1 Vo momentot na potpi{uvaweto ili momentot na predavaweto<br />
na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe<br />
sekoja dr`ava mo`e da ja (gi) navede teritiorijata ili teritoriite na<br />
koi ovaa Konvencija }e se primenuva.<br />
2 Vo sekoj drug moment potoa, sekoj dr`ava mo`e so izjava dostavena<br />
do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, da ja pro{iri<br />
primenata na ovaa Konvencija na sekoja druga teritorija navedena vo<br />
izjavata. Konvencijata stapuva na sila po odnos na taa teritorija<br />
prviot den od mesecot po istekot na periodot od tri meseca od datumot<br />
na priemot na izjavata od generalniot sekretar.<br />
3 Sekoja izjava dadena vrz osnova na dvata prethodni stava mo`e<br />
da bide povle~ena, po odnos na sekoja teritorija navedena vo nea, so<br />
oficielno izvestuvawe upateno do generalniot sekretar. Povlekuvaweto<br />
stapuva vo dejstvo prviot den vo mesecot po istekot na periodot<br />
od tri meseci po datumot na priemot na izvestuvaweto od generalniot<br />
sekretar.<br />
^len 21<br />
Odredbite na ovaa Konvencija ne podle`at na nikakvi rezervi.<br />
^len 22<br />
1 Sekoja strana mo`e, vo sekoj moment, da ja otka`e ovaa Konvencija<br />
so oficielno izvestuvawe upateno do generalniot sekretar na<br />
Sovetot na Evropa.<br />
2 Otka`uvaweto stapuva na sila prviot den od mesecot po<br />
istekot na periodot od dvanaeset meseci po datumot na priemot na<br />
izvestuvaweto od generalniot sekretar.<br />
^len 23<br />
Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa gi izvestuva dr`avite<br />
~lenki na Sovetot na Evropa za:<br />
a) sekoe potpi{uvawe;<br />
b) predavaweto na sekoj instrument za ratifikacija, prifa}awe<br />
ili odobruvawe;<br />
c) sekoj datum na stapuvawe na sila na ovaa Konvencija soglasno<br />
nejzinite ~lenovi 19 i 20;<br />
d) sekoj drug akt, izvestuvawe ili soop{tenie vo vrska so Konvencijata,<br />
osven za merkite navedeni vo ~lenovite 8 i 10.<br />
348
Kako potvrda na ova, dolupotpi{anite, propisno ovlasteni za<br />
taa cel, ja potpi{uvaat ovaa Konvencija.<br />
Vo Strazbur, 26 noemvri 1987, na francuski i angliski jazik, so<br />
toa {to obata teksta se ednakvo verodostojni, vo eden edinstven primerok<br />
{to }e bide deponiran vo arhivite na Sovetot na Evropa. Generalniot<br />
sekretar na Sovetot na Evropa }e im dosatvi zavereni kopii<br />
na site dr`avi ~lenki na Sovetot na Evropa.<br />
PRILOG<br />
Privilegii i imuniteti (~len 16)<br />
1 Za celite na ovoj Prilog, vo listata ~lenovi na Komitetot se<br />
opfateni ekspertite navedeni vo ~len 7, stav 2.<br />
2 Vo tekot na vr{eweto na nivnite funkcii, kako i pri patuvawa<br />
zaradi vr{ewe na tie funkcii, ~lenovite na Komitetot gi u`ivaat<br />
slednive privilegii i imuniteti:<br />
a) imunitet od apsewe ili pritvorawe i plenidba na nivnite li-<br />
~ni raboti, a po odnos izgovorenite i napi{ani zborovi i site akti<br />
{to gi izvr{uvaat vo oficielno svojstvo - imunitet od sekakopv vid<br />
sudsko gonewe.<br />
b) osloboduvawe od sekakvo ograni~uvawe na nivnata sloboda na<br />
dvi`ewe: izleguvawe i vra}awe od nivnata zemja na `iveewe i vleguvawe<br />
vo, i izleguvawe od zemjata vo koja gi vr{at svoite funkcii, kako<br />
i od site formalnosti za prijavuvawe na stranci, vo zemjite {to gi<br />
posetuvaat ili niz koi pominuvaat pri vr{eweto na nivnite funkcii<br />
3 Vo tekot na patuvaweto zaradi izvr{uvawe na nivnite funkcii,<br />
na ~lenovite na Komitetot, vo odnos na carinskite formalnosti<br />
i kontrolata na devizite, im se odobruvaat:<br />
a) od nivnata vlada, istite olesnuvawa koi{to im se priznavaat<br />
na visokite funkcioneri koi prestojuvaat vo stranstvo vo privremena<br />
oficielna misija;<br />
b) od vladite na drugite Strani, istite olesnuvawa koi {to im<br />
se priznavaat na pretstavnicite na stranski vladi vo privremena<br />
oficielna misija.<br />
4. Dokumentite i ispravite na Komitetot se nepovredlivi, dokolku<br />
se odnesuvaat na aktivnostite na Komitetot.<br />
Slu`benata prepiska i drugite slu`beni soop{tenija na Komitetot<br />
ne mo`at da bidat zadr`uvani ili cenzurirani.<br />
5 So cel, na ~lenovite na Komitetot da im se obezbedat celosna<br />
sloboda na izrazuvawe i celosna nezavisnost vo izvr{uvaweto na<br />
nivnite funkcii, nivniot imunitet od sudsko gonewe zaradi izgovoreni<br />
ili pi{ani zborovi ili sekakvi akti {to gi napravile vo izvr{uvaweto<br />
na nivnite funkcii, prodol`uva duri i po prestanokot na<br />
nivniot mandat.<br />
6 Privilegiite i imunitetite im se odobruvaat na ~lenovite na<br />
Komitetot, ne zaradi nivna li~na korist, no so cel da se obezbedi so-<br />
349
sema nezavisno izvr{uvawe na nivnite funkcii. Edinstveno Komitetot<br />
ima pravo da gi odzeme imunitetite; toj ne samo {to ima pravo,<br />
tuku ima i obvrska da mu go odzeme imunitetot na nekoj svoj ~len vo<br />
site slu~ai koga, po negovo mislewe, imunitetot bi bil pre~ka,<br />
pravdata da bide izvr{ena i koga imunitetot mo`e da bide odzemen<br />
bez da £ se nanese {teta na celta za koja e odobren.<br />
350
PROTOKOL br. 1<br />
KON EVROPSKATA KONVENCIJA ZA ZA[TITA OD MA^EWE<br />
I NE^OVE^KO ILI PONI@UVA^KO POSTAPUVAWE I<br />
KAZNUVAWE<br />
Naslov na orginalot: Protokol No. 1 to the European Convention for the<br />
Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment,<br />
Strasburg, 411. 1993, European Treaty Series, 151<br />
Dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa, potpisni~ki na ovoj<br />
Protokol kon Evropskata konvencija za za{tita od ma~ewe i ne~ove~ko<br />
ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe, potpi{ana vo<br />
Strazbur na 26 noemvri 1987 godina (vo natamo{niot tekst "Konvencija"),<br />
Ocenuvaj}i deka e potrebno na dr`avite koi ne se ~lenki na Sovetot<br />
na Evropa da im se ovozmo`i, na pokana na Komitetot na Ministrite,<br />
da £ se priklu~at na Konvencijata,<br />
Se soglasija na slednoto:<br />
^len 1<br />
Stav 1 od ~len 5 na Konvencijata se dopolnuva so sledniot stav:<br />
"Vo slu~aj na izbor na ~len na Komitetot kako pretstvanik na<br />
dr`avata koja ne e ~lenka na Sovetot na Evropa, Biroto na Sovetodavnoto<br />
sobranie go povikuva parlamentot na odnosnata dr`ava da predlo`i<br />
trojca kandidati, od koi najmalku dvajca se nejzini dr`avjani.<br />
Komitetot na Ministrite go vr{i izborot po konsultacii so zainteresiranata<br />
strana<br />
^len 2<br />
^lenot 12 na Konvencijata glasi:<br />
"Sekoja godina, Komitetot mu dostavuva na Komitetot na Ministrite,<br />
vodej}i pritoa smetka za pravilata na doverlivost predvideni<br />
vo ~lenot 11, op{t izve{taj za svoite aktivnosti, koj im se upatuva na<br />
Sovetodavnoto sobranie, kako i na sekoja dr`ava ne~lenka na Sovetot<br />
na Evropa potpisni~ka na Konvencijata, i se objavuva".<br />
^len 3<br />
Tekstot na ~lenot 18 od Konvencijata stanuva stav 1 na istiot<br />
~len i se dopolnuva so sledniot stav 2:<br />
2 "Komitetot na Ministrite na Sovetot na Evropa mo`e da ja po-<br />
351
kani sekoja dr`ava {to ne e ~lenka na Sovetot na Evropa da i se priklu~i<br />
na Konvencijata"<br />
^len 4<br />
Vo stav 2 od ~lenot 19 na Konvencijata, zborot "~len" se bri{e, a<br />
zborovite "ili za odobruvawe", se zamenuvaat so "za odobruvawe ili<br />
priklu~uvawe".<br />
^len 5<br />
Vo stav 1 od ~lenot 20 na Konvencijata, zborovite "ili odobruvawe"<br />
se zamenuvaat so "za odobruvawe ili priklu~uvawe".<br />
^len 6<br />
Vovednata re~enica od ~lenot 23 na Konvencijata glasi:<br />
"Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e gi izvesti site<br />
dr`avi ~lenki i sekoja dr`ava {to ne e ~lenka na Sovetot na Evropa -<br />
Strana na Konvencijata za:"<br />
Pod bukvata b od ~lenot 23 na Konvencijata, zborovite "ili za<br />
odobruvawe", se zamenuvaat so "za odobruvawe ili priklu~uvawe".<br />
^len 7<br />
1 Ovoj protokol e otvoren za potpi{uvawe za dr`avite ~lenki<br />
na Sovetot na Evropa potpisni~ki na Konvencijata, koi mo`at da ja<br />
izrazat svojata soglasnost da se obvrzat so:<br />
a) potpi{uvawe bez rezerva pri ratifikacija, prifa}awe ili<br />
odobruvawe; ili<br />
b) potpi{uvawe pod rezerva pri ratifikacijata, prifa}awe ili<br />
odobruvawe, prosledeno so ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe.<br />
2 Instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe se<br />
deponiraat kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.<br />
^len 8<br />
Ovoj Protokol stapuva na sila prviot den od mesecot po istekot<br />
na periodot od tri meseci od datumot na koj site Strani vo Konvencijata<br />
}e izrazat soglasnost da bidat obvrzani so Protokolot, soglasno<br />
so odredbite na ~lenot 7.<br />
^len 9<br />
Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa gi izvestuva<br />
dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa za:<br />
a) sekoe potpi{uvawe;<br />
b) deponiraweto na sekoj instrument za ratifikacija, prifa-<br />
}awe ili odobruvawe;<br />
c) datumot na stapuvawe na sila na ovoj Protokol, soglasno so<br />
~lenot 8;<br />
352
d) sekoj drug akt, izvestuvawe ili soop{tenie vo vrska so ovoj<br />
Protokol.<br />
Kako potvrda na ova, dolupotpi{anite, propisno ovlasteni za<br />
taa cel, go potpi{aa ovoj Protokol.<br />
Vo Strazbur, 4 noemvri 1993, na francuski i na angliski jazik, so<br />
toa {to obata teksta se ednakvo verodostojni, vo eden edinstven primerok<br />
{to }e bide deponiran vo arhivot na Sovetot na Evropa. Generalniot<br />
sekretar na Sovetot na Evropa }e im dostavi zavereni kopii na<br />
site dr`avi ~lenki na Sovetot na Evropa.<br />
353
354
PROTOKOL br. 2<br />
KON EVROPSKATA KONVENCIJA ZA ZA[TITA OD MA^EWE<br />
I NE^OVE^KO ILI PONI@UVA^KO POSTAPUVAWE I<br />
KAZNUVAWE<br />
Naslov na orginalot: Protokol No. 2 to the European Convention for the<br />
Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment,. Strasbourg,<br />
European Treaty Series, 152<br />
Dr`avite potopisni~ki na ovoj Protokol kon Evropskata Konvencija<br />
za za{tita od ma~ewe i ne~ove~ko ili poni`uva~ko postapuvawe<br />
i kaznuvawe, potpi{ana vo Strazbur na 26 noemvri 1987 (vo natamo{niot<br />
tekst: Konvencija),<br />
Uvereni vo potrebata da im se ovozmo`i na ~lenovite na Evropskiot<br />
komitet za za{tita od ma~ewe i ne~ove~ko ili poni`uva~ko<br />
postapuvawe i kaznuvawe (vo natamo{niot tekst: "Komitet") da bidat<br />
povtorno izbrani;<br />
Cenej}i ja, osven toa, potrebata od garantirawe na uredno obnovuvawe<br />
na ~lenovite na Komitetot,<br />
Se soglasija za slednoto:<br />
^len 1<br />
1. Vtorata re~enica od stav 3 na ~lenot 5 od Konvencijata glasi:<br />
"Tie mo`at da bidat izbrani dva pati".<br />
2. ^lenot 5 od Konvencijata se dopolnuva so slednite stavovi 4 i<br />
5:<br />
4 "So cel, vo ramkite na mo`noto, da se obezbedi obnovuvawe na<br />
polovinata na Komitetot na sekoi dve godini, Komitetot na Ministrite<br />
mo`e, pred da pristapi kon sekoj natamo{en izbor, da odlu~i,<br />
eden ili pove}e mandati na ~lenovite koi treba da se izberat da bidat<br />
ne na ~etiri godini, no, sepak, nivnoto vremetraewe da ne bide podolgo<br />
od {est ili pokratko od dve godini."<br />
5 "Vo slu~aj koga e potrebno da se utvrdat pove}e mandati i koga<br />
Komitetot na Ministrite go primenuva prethodniot stav, raspredelbata<br />
na mandatite ja vr{i so `drepka generalniot sekretar na Sovetot<br />
na Evropa, vedna{ po izborot."<br />
^len 2<br />
1 Ovoj Protokol e otvoren za potpi{uvawe od dr`avite potpisni~ki<br />
na Konvencijata ili onie koi £ se priklu~uvaat, koi mo`at da ja<br />
355
dadat svojata soglasnost da se obvrzat so:<br />
a) potpi{uvawe bez rezerva pri ratifikacija, prifa}awe ili<br />
odobruvawe: ili<br />
b) potpi{uvawe so rezerva pri ratifikacija, prifa}awe ili<br />
odobruvawe, prosledeno so ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe.<br />
2 Instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe se<br />
deponiraat kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.<br />
^len 3<br />
Ovoj Protokol stapuva na sila prviot den od mesecot po istekot<br />
na periodot od tri meseci od datumot na koj site Strani vo Konvencijata<br />
}e izrazat soglasnost da se obvrzat so Protokolot, soglasno so<br />
odredbite od ~len 2.<br />
^len 4<br />
Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e gi izvesti dr`avite<br />
~lenki na Sovetot na Evropa i dr`avite {to ne se ~lenki - Strani<br />
na Konvencijata za:<br />
a) sekoe potpi{uvawe;<br />
b) deponirawe na sekakov instrument za ratifikacija, prifa-<br />
}awe ili odobruvawe;<br />
c) datumot na stapuvaweto na sila na ovoj protokol, soglasno so<br />
~len 3;<br />
d) sekakov drug akt, izvestuvawe ili soop{tenie vo vrska so ovoj<br />
Protokol.<br />
Kako potvrda na ova, dolupotpi{anite, propisno ovlasteni za<br />
taa cel, go potpi{aa ovoj Protokol.<br />
Vo Strazbur, 4 noemvri 1993, na francuski i na angliski jazik, so<br />
toa {to obata teksta se ednakvo verodostojni, vo eden edinstven primerok<br />
koj }e bide deponiran vo arhivite na Sovetot na Evropa. Generalniot<br />
sekretar na Sovetot na Evropa }e im dostavi zavereni kopii<br />
na site dr`avi ~lenki na Sovetot na Evropa.<br />
356
REZOLUCIJA (62) 2<br />
IZBORNI, GRA\ANSKI I SOCIJALNI PRAVA NA<br />
ZATVORENICITE - PREPORAKA 195<br />
Usvoena od Zamenicite na ministrite na 1 februari 1962 godina<br />
Naslov na orginalot: Resolution (62) 2, Electoral, Civil and Rights of<br />
Prisoners – Recommendation 195<br />
Komitetot na ministri,<br />
Zemaj}i ja predvid preporakata br. 195 na Sovetodavnoto sobranie<br />
na Sovetot na Evropa za penalna reforma;<br />
Zemaj}i ja predvid rezolucijata usvoena vo Pariz na 6 juni od<br />
1961 godina od strana na Ministrite koi zemaa u~estvo na Konferencijata<br />
na evropskite ministri za pravda;<br />
Zemaj}i ja predvid potrebata vo zemjite-~lenki na Sovetot na<br />
Evropa da se promovira zatvorski sistem koj istovremeno }e go {titi<br />
op{testvoto no i ~ove~koto dostoinstvo;<br />
Zemaj}i predvid deka Standardnite minimalni pravila za postapuvawe<br />
so zatvorenicite", usvoeni na 30 avgust 1955 godina od strana<br />
na Kongresot na Obedinetite nacii za spre~uvawe na kriminalitetot<br />
i postapuvawe so prestapnicite, }e bidat, na ovoj na~in, dopolneti<br />
preku zaedni~ka spogodba za definirawe na granicite na re`imot na<br />
zatvorot i granicite na ograni~uvawe na negovite prava kako individua;<br />
Se prepora~uva do vladite na dr`avite-~lenki na Sovetot na<br />
Evropa da gi primenuvaat slednive odredbi pod uslov tie da se vo soglasnost<br />
so nivnite ustavni principi i me|unarodni obvrski:<br />
A. OP[TI PRINCIPI<br />
1. Pravilata {to se sodr`ani vo ovaa rezolucija go definiraat<br />
efektot {to li{uvaweto od sloboda go ima vrz izbornite, gra|anskite<br />
i socijalnite prava na zatvorenikot, koj e vo pritvor ili e<br />
ve}e osuden, vo smisla dali }e gi u`iva vo celost ovie prava, isto kako<br />
da e na sloboda. Ovie odredbi konstituiraat primeri za primenuvawe<br />
na minimum zaedni~ki pravila.<br />
2. Vo slu~aj, vo opredelena dr`ava, nekoe lice da e li{eno od<br />
pravata navedeni vo to~ka 1, po`elno e ovie pravila da bidat zemeni<br />
predvid so cel relevantnata legislativa da bide modificirana.<br />
Vo slu~aj na otsustvo na bilo kakov nacionalen zakon vo vrska so<br />
357
ova pra{awe, ovie pravila }e se smetaat kako izraz na evropskata pravna<br />
svest vo odnos na ova pra{awe.<br />
3. Ovie pravila se zasnovani vrz principot, spored koj samiot<br />
fakt na li{uvawe od sloboda nema vlijanie vrz u`ivaweto na ovie<br />
prava, no deka istoto mo`e da bide ograni~eno koga toa ne e kompatibilno<br />
so celite na li{uvaweto od sloboda ili odr`uvaweto na redot<br />
i bezbednosta vo zatvorot.<br />
4. Pod nikoi uslovi, pravilata sodr`ani vo ovaa rezolucija ne<br />
smeat da bidat tolkuvani kako ograni~uvawe ili derogirawe na pravata<br />
i slobodite utvrdeni vo Konvencijata za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovnite slobodi i pridru`niot protokol na ovaa konvencija.<br />
B. IZBORNI PRAVA<br />
5. Dokolku zakonot dozvoluva glasawe bez li~no prisustvo i neposredno<br />
glasawe vo utvrdenite mesta za glasawe, na zatvorenikot }e<br />
mu bide dozvoleno da glasa, osven ako istiot ne bil li{en od pravato<br />
na glas so zakon ili so sudska odluka.<br />
6. Na zatvorenikot na koj mu e dozvoleno da glasa treba da mu<br />
bide obezbedeno da se informira za situacijata so cel da mo`e da go<br />
ostvari svoeto izborno pravo.<br />
V. GRA\ANSKI PRAVA<br />
7. (a) Osven vo slu~aite navedeni, podolu, pod to~ka 8, samiot<br />
fakt na li{uvawe od sloboda ne zna~i li{uvawe na zatvorenikot od<br />
ostvaruvawe na svoite gra|anskite prava, li~no ili preku zastapnik<br />
koj }e deluva vo negovo ime i korist;<br />
(b) dokolku zatvorenikot ne mo`e da gi ostvaruva svoite prava<br />
vo zatvorot, toj ima pravo da bide zastapuvan.<br />
8. Zatvorskata administracija mo`e da mu zabrani na zatvorenikot<br />
da gi ostvaruva svoite gra|anski prava:<br />
(a) dokolku ostvaruvaweto na takvite prava e inkopatibilno so<br />
celite na li{uvaweto od sloboda ili tretmanot na storitelot;<br />
(b) dokolku, vo slu~aj na lice koe e osudeno, ostvaruvaweto na<br />
takvite prava mo`e da bide odlo`eno, bez nikakva {teta za negovite<br />
interesi, se do negovoto osloboduvawe.<br />
G. SOCIJALNI PRAVA<br />
9. Dokolku zatvorenikot ima pobarano ostvaruvawe na svoeto<br />
pravo na beneficii od socijalno osiguruvawe pred li{uvaweto od<br />
sloboda, takvoto barawe ne smee da bide anulirano samo zaradi faktot<br />
na li{uvawe od sloboda.<br />
358
10. Zatvorenikot, kolku {to e toa mo`no, }e gi za~uva pravata na<br />
site beneficii od socijalnoto osiguruvawe za vreme na traeweto na<br />
zatvorskata kazna; vo ovaa smisla treba da bidat prezemeni site potrebni<br />
pravni dejstvija.<br />
11. Osven vo slu~aj na penzija na koja zatvorenikot ima pravo<br />
bidej}i pridonesite za istata se ispla}ani od nego samiot, ispla-<br />
}aweto na beneficii na zatvorenikot mo`e da bide suspendirano ili<br />
namaleno vo tekot na izdr`uvawe na zatvorskata kazna, no, semejnite<br />
dodatoci nameneti za zavisni lica od zatvorenikot }e prodol`at da<br />
bidat ispla}ani direktno do korisnicite, so ili bez soglasnost na<br />
zatvorenikot.<br />
D. ZA[TITA NA PRAVATA<br />
12. Zatvorenikot ima pravo, vo sekoe vreme, da {titi nekoe svoe<br />
pravno dejstvie. Kako tu`itel toj ima pravo da prodol`i so postapka<br />
koja trae i vo vremeto na izdr`uvaweto na zatvorskata kazna, dokolku<br />
baranoto dejstvie ne mo`e da bide odlo`eno do negovoto osloboduvawe.<br />
13. Zatvorenikot mo`e da zapo~ne nova postapka dokolku takvoto<br />
dejstvie ne mo`e da bide odlo`eno do negovoto osloboduvawe i e kompatibilno<br />
so celite na li{uvaweto od sloboda ili tretmanot na storitelot.<br />
14. Zatvorenikot nema pravo da se pojavuva pred nadle`en sud za<br />
vreme na izdr`uvawe na zatvorskata kazna, osven dokolku so zakon ili<br />
od sudot ne se bara negovoto prisustvo.<br />
15. Vo gra|anska ili upravna postapka vo koja zatvorenikot e u~esnik,<br />
vo soglasnost so pravilata koi se ovde utvredeni, ima pravo da<br />
komunicira usno ili pismeno so lice koe e opolnomo{teno da gi {titi<br />
negovite interesi.<br />
16. Vo soglasnost so specijalnite pravila so koi se regulira pra-<br />
{aweto na komunikacija so advokati, posetite i korespodencijata koja<br />
zatovrekiot ja dobiva, mo`e da bide proveruvana od strana na nadle`en<br />
organ.<br />
17. Zatvorenikot ima pravo da ispra}a itni pismeni barawa do<br />
vladinite resori ili sli~ni tela so cel da gi za{titi sopstvenite<br />
interesi. Celokupnata korespodencija od takvite resori ili tela }e<br />
bide dostavuvana do adresantot bez nikakvo odlagawe.<br />
359
360
REZOLUCIJA (66) 25<br />
KRATKOTRAEN TRETMAN NA MALOLETNI PRESTAPNICI<br />
POMLADI OD 21-na GODINA<br />
Usvoena od Zamenicite na ministrite na 30 april 1966 godina<br />
Nalov na orginalot: Resolution (66) 25, Short-Term Treatment of<br />
Yung offenders of Less Than 21 Years.<br />
Komitetot na ministrite,<br />
Imaj}i ja predvid va`nosta na razvivawe na efikasni merki<br />
protiv kriminalitetot manifestiran od strana na mladata populacija;<br />
Pozdravuvaj}i gi usilbite na vladite za efikasno popravawe na<br />
maloletnite prestapnici pod 21 godi{na vozrast bez primena na kazni,<br />
vklu~uvaj}i i li{uvawe od sloboda kade {to e mo`no i li{uvawe<br />
od sloboda;<br />
Prifa}aj}i go faktot deka i pokraj toa {to odredeni maloletni<br />
prestapnici treba da se li{at od sloboda so cel da im se obezbedi<br />
adekvaten tretman ili da im se izre~e kaznena merka sodvetna na krivi~noto<br />
delo;<br />
Komitetot na ministrite e na mislewe deka za opredeleni maloletni<br />
prestapnici e potreben kratkotraen tretman ili deka za re{avawe<br />
na odredeni krivi~ni dela e potrebno samo kratkotrajno li{uvawe<br />
od sloboda;<br />
Komitetot na ministrite priznava deka mo`at da se pojavat seriozni<br />
nedostatoci koga na maloletnite prestapnici im se izrekuva<br />
kratkotrajna kaznena merka, pritvorawe ili li{uvawe od sloboda vo<br />
institucii nameneti za vozrasni prestapnici,<br />
Komitetot na ministrite prepora~uva:<br />
(a) Vo soodvetni priliki i mo`nosti da se koristat metodite na<br />
kratkotraen institucionalen tretman na maloletni prestapnici<br />
pove}e odo{to metodite na dolgotraen tretman;<br />
(b) Treba da se osnovaat specijalen vid institucii za takvite<br />
prestapnici koi }e ovozmo`uvaat pozitiven i soodveten tretman za<br />
niv, imaj}i ja predvid nivnata polo`ba i vozrast.<br />
361
362
REZOLUCIJA (66) 26<br />
POLO@BA, VRABOTUVAWE I OBUKA NA ZATVORSKIOT<br />
PERSONAL<br />
Usvoena od Zamenicite na ministrite na 30 april 1966 godina<br />
Naslov na orginalot: Resolution (66) 26, Status, Recruitment and<br />
Training of Prison Staff<br />
Komitetot na ministrite,<br />
Imaj}i gi predvid to~kite 1 i 2 od Preporakata 195 (od 1959<br />
godina) na Sovetodavnoto sobranie;<br />
Komitetot na ministrite ja prifa}a tezata deka glavna cel na<br />
centrealnata zatvorska uprava ne e samo da obezbedi sigurno izdr`uvawe<br />
na kaznata vo nivnata institucija, tuku isto taka da ja unapredi i<br />
nivnata socijalna readaptacija;<br />
Imaj}i go predvid faktot deka odredbite za sozdavawe efikasen<br />
zatvorski re`im bara vrabotuvawe na soodvetno kvalifikuvan zatvorski<br />
personal,<br />
I Na vladite im prepora~uva da ja prilagodat polo`bata na zatvorskiot<br />
personal srazmerno so prirodata na nivnata op{testvena<br />
funkcija;<br />
II Na vladite im prepora~uva zatvorskiot personal da go izbiraat,<br />
obu~uvaat i vrabotuvaat soglasno so prifatenite principi;<br />
III Gi povikuva vladite na dr`avite - ~lenki da mu podnesuvaat<br />
izve{tai na generalniot sekretar na Sovetot na Evropa na sekoi pet<br />
godini, vo koi }e go informiraat za prezemenite merki vo vrska so<br />
unapreduvaweto na polo`bata, izbiraweto i obu~uvaweto na zatvorskiot<br />
personal.<br />
363
364
REZOLUCIJA (68) 24<br />
POLO@BA, SELEKCIJA I OBUKA NA RAKOVODNIOT KADAR<br />
NA KAZNENIOT ESTABLI{MENT<br />
Usvoena od Zamenicite na ministrite na 20 septemvri 1968<br />
Naslov na orginalot: Resolution (68) 24 Status, Selection and<br />
Training of Governing Grades of Staff of Penal Establishments<br />
Komitetot na ministri,<br />
Vodej}i smetka deka, nezavisno, od razvojot na alternativnite<br />
merki na zatvorskata kazna, se u{te e neophodno opredeleni kategorii<br />
na prestapnici da se podveduvaat pod institucionalen tretman;<br />
Zemaj}i predvid deka postoi potreba da se organizira takviot<br />
institucionalen tretman na na~in koj najmnogu }e ja obezbedi resocijalizacijata<br />
na storitelite i za{tita na op{testvoto;<br />
Zemaj}i go predvid zna~eweto {to go imaat funkciite ostvaruvani<br />
od strana na rakovodniot kadar na zatvorite kako rezultat na<br />
moderniot razvoj vo tretmanot i sozdavaweto na korekciona timska<br />
rabota, vklu~itelno i specijalisti vo opredelena oblast;<br />
Insistiraj}i na toa deka polo`bata, selekcijata i obukata na<br />
takviot kadar treba povtornio da se razgleda so cel da se obezbedi pomo{<br />
na personalot vo ostvaruvaweto na svoite dol`nosti vo rakovodeweto<br />
i koordiniraweto na usilbite na korekcioniot tim vo tretmanot<br />
na storitelite;<br />
Vodej}i smetka za interesot na Sovetot na Evropa vo vospostavuvaweto<br />
na unificirani principi vrz planot na kaznenata politika;<br />
Se prepora~uva do vladite na dr`avite - ~lenki da prezemat<br />
akcii za obezbeduvawe na visok kvalitet na rakovodniot kadar vo kazneniot<br />
establi{ment<br />
1. So cel da se regrutira dovolen broj na kvalitetni kadri, polo-<br />
`bata na rakovodniot kadar mora da bide podobrena so po{iroko<br />
priznanie na zna~eweto na rakovodnite funkcii koi imaat posebno<br />
op{testveno zna~ewe i koi se ostvaruvaat vo specifi~no te{ki<br />
uslovi. Ova treba da se reflektira vo kvalifikaciite koi }e se baraat<br />
od kadarot i platite koi {to }e bidat isplatuvani.<br />
2. Procesot na selekcija treba da bide razgledan za da se obezbedi<br />
onie koi se primeni da gi imaat baranite kvalifikacii<br />
3. Razvojnite potrebi na rabotata baraat pointenzivna inicijativa<br />
i vnatre{na, prakti~na obuka. Ottuka, treba posebno vnimanie<br />
da se obrati na pra{aweto za obezbeduvawe {koli za obuka koi }e<br />
365
idat rakovodeni od strana na centralnata administracija, tamu kade<br />
istite ne postojat, so obezbeduvawe na pomo{ od strana na univerzitetite<br />
i drugite nadvore{ni tela.<br />
4. Potrebata za rakovoden kadar za izvr{uvawe na funkcijata na<br />
nadzor, vklu~itelno i liderstvo i pottiknuvawe, posebno vo periodi<br />
na tranzicija, e o~igledna. Metodite na nadzor treba periodi~no da<br />
bidat razgleduvani. Obukata na kadarot odgovoren za takviot nadzor<br />
treba da bide obezbedena, osobeno koga se planira primena na novi<br />
metodi. Vo takva situacija treba da se obezbedi celosna konsultacija<br />
me|u zatvorskata uprava i nejziniot rakovoden kadar;<br />
Se prepora~uva vladite na dr`avite-~lenki da go prou~at<br />
pra{a-weto na zgolemenata upotreba na specijalisti i konsekventnata<br />
potreba za obezbeduvawe na celosna sorabotka me|u rakovodniot<br />
kadar i drugite lica koi se odgovorni vo procesot na tretman vo instituciite<br />
za korekcija.<br />
Se prepora~uva vladite na dr`avite-~lenki da ja potiknuvaat<br />
diseminacijata na izve{tajot za polo`bata, selekcijata i obukata na<br />
rakovodniot kadar na site nivoa od strana na nivnata administracija;<br />
Se povikuvaat vladite na dr`avite-~lenki da ispra}aat izve{-<br />
tai na period od tri godini do generalniot sekretar na Sovetot na<br />
Evropa so koi }e se davaat informacii za ~ekorite koi se prezemeni<br />
za podobruvawe na polo`bata, selekcijata i obukata na rakovodniot<br />
kadari na nivniot kaznen establi{ment.<br />
366
REZOLUCIJA (73) 6<br />
KAZNENI ASPEKTI NA ZLOUPOTREBATA NA DROGA<br />
Usvoena od strana na Komitetot na ministrite na 19 januari<br />
1973 godina, na 217-ta sednica na zamenicite-ministri<br />
Nasalov na orginalot: Rseolution (73) 6, Penal Aspects of Drug<br />
Abuse<br />
Komitetot na ministri,<br />
Zemaj}i ja predvid celta na Sovetot na Evropa za ostvaruvawe na<br />
pogolemo edinstvo me|u sopstvenite ~lenki;<br />
Zemaj}i go predvid zgolemuvaweto na zloupotrebata na drogata<br />
vo Evropa kako i vo drugite delovi od svetot;<br />
Uva`uvaj}i go faktot na kompleksonost na problemot na zloupotrebata<br />
na drogata i dinami~niot predizvik vo odnos na javnoto zdravje<br />
i socijalnata blagosostojba kako i toa deka prirodata, srazmerot i<br />
sredstvata za efikasno spravuvawe so ovoj problem se mnogu neodredeni<br />
i baraat natamo{no prodlabo~eno prou~uvawe;<br />
Sakaj}i da se koordiniraat i zajaknat usilbite, vo ramkite na<br />
postojnite me|unarodni konvencii, koi }e bidat prezemani od strana<br />
na dr`avite-~lenki vo nivnata borba protiv vakvata zloupotreba;<br />
Istaknuvaj}i ja potrebata ovie usilbi da bidat rakovodeni od<br />
strana na edna koherentna i kompleksna politika;<br />
Ubedeni deka vakvata politika mora da bide primenata vo interdisciplinarni<br />
ramki vo smisla na ovlastuvawa i sredstva potrebni za<br />
preventivna akcija kako i akcija za namaluvawe na storenata {teta i<br />
soodvetna primena na kaznenoto pravo kako nu`en element vo ovoj<br />
pristap;<br />
Zemaj}i ja predvid po`elnosta na primenuvaweto i obezbeduvaweto<br />
na odredbi koi }e bidat sodr`ani vo ramkite na me|unarodnite<br />
pravni istrumenti koi }e bidat podgotvuvani pod pokrovitelstvo na<br />
Obedinetite nacii;<br />
I. Se prepora~uva do vladite na dr`avite-~lenki na Sovetot na<br />
Evropa da gi primenuvaat slednive principi:<br />
A. VO ODNOS NA OP[TATA POLITIKA<br />
1. Glavna cel treba da bide minimizacijata na ~ove~koto stradawe<br />
preku obezbeduvawe na sorabotka na javnosta, za{tita na ranlivite<br />
grupi, pomagawe na zavisnicite i potisnuvawe na trgovijata so droga.<br />
367
2. Kaznenite merki protiv zloupotrebata na drogata treba da se<br />
vooblikuvaat kako del od nacionalniot odgovor koj, isto taka, vklu-<br />
~uva preventivni i rehabilaticioni elementi i koj ja zema vo predvid<br />
op{tata politika na socijalniot razvoj. Takviot pristap treba da<br />
vodi kon formulirawe na nacionalna programa so koja }e bidat postaveni<br />
kratkoro~ni i dolgoro~ni celi i usvojuvawe na soodvetni<br />
aktivnosti i programi koi }e obezbeduvaat koordinirano planirawe i<br />
izvr{uvawe na takvata programa.<br />
3. Na nacionalnite organi vo ~ija nadle`nost e kontrolata na<br />
zloupotrebata na drogata i konsekvencite vo odnos na nacionalnoto<br />
zdravje i socijalnite problemi treba da im bide obezbedeno:<br />
(a) pristap do ekspertski soznanija za kaznenite i nekaznenite<br />
merki na reakcija;<br />
(b) vrski so zdravstvenite, obrazovnite, socijalnite, sudskite i<br />
kaznenite ustanovi i organi vo kreiraweto na efikasna rakcija i za{-<br />
tita na zaednicata, osobeno, vo odnos na mladite lu|e;<br />
(c) adekvatni sredstva za prezemawe na inicijativa i obezbeduvawe<br />
na navremena i srazmerna reakcija kako i ovlastuvawa za fleksibilna<br />
reakcija na administracijata vrz osnova na soodvetno<br />
zakonodav-stvo;<br />
(d) pristap do instituciite za istra`uvawe i sledewe na pojavata.<br />
4. Site mo`ni ~ekori treba da bidat prezemani zaradi razvivawe<br />
na neophodnite uslugi za identifikacija, dijagnoza, tretman i rehabilitacija<br />
kako i obrazovanie i socijalna reintegracija na zasegnatite<br />
poedinci, posebno, na onie koi spa|aat vo grupata na mladite. Ovie<br />
uslugi treba, kolku {to e toa mo`no, da bidat zasnovani i da se realiziraat<br />
kako integralen sistem koj }e raspolaga so kadri i znaewe od<br />
razli~ni disciplini.<br />
B. VO ODNOS NA ZAKONSKATA REGULATIVA<br />
1. Primarna uloga na pravoto vo ovaa oblast treba da bide reguliraweto<br />
na proizvodstvoto, prerabotkata i distribucijata na drogata,<br />
definiraweto i inkriminiraweto na aktivnostite koi mo`at da<br />
zna~at pottik za zloupotreba na drogata.<br />
2. Predmet na ustavno ograni~uvawe, vo soglasnost so ona {to go<br />
dozvoluvaat me|unarodno prezemenite obvrski, zakonodavstvoto treba<br />
da im ovozmo`uva na nacionalnite vlasti:<br />
(a) navremeno da gi stavaat pod kontrola novite vidovi na droga;<br />
(b) da nametnuvaat restrikcii na proizvodstvoto i distribucijata<br />
na opredelni vidovi na droga;<br />
(c) da go reguliraat bezbednoto ~uvawe na droga;<br />
(d) da se ovozmo`i stavawe na specijalni ograni~uvawa za lekarsko<br />
prepi{uvawe na selektirani drogi;<br />
368
(e) da ja zgolemuvaat ili namaluvaat, kako {to toa go baraat okolnosite,<br />
strogosta na restrikciite vo odnos na dostapnosta na drogite;<br />
3. Supstanciite vo odnos na koi e vospostavena kontrola treba da<br />
bidat poedine~no specificirani vo zakonot.<br />
4. Kaznenoto pravo treba da obezbeduva strogi kazni za profesionalnite<br />
trgovci so droga.<br />
5. Zakonot treba da bide taka postaven da dozvoluva mo`nosti na<br />
tretman i rehabilitacija vo ramkite ili nadvor od kaznenite institucii<br />
kako i mo`nost za postpenalen tretman.<br />
C. VO POGLED NA POLICISKATA I CARINSKATA<br />
ADMINISTRACIJA<br />
1. Ulogata na izvr{nite organi treba da bide koordinirana so<br />
celite na op{tata politika kako {to se opi{ani pogore. Za ovaa cel<br />
pripadnicite na ovie organi treba da dobijat adekvatna obuka kako i<br />
da se razvie tesna sorabota me|u niv i drugite organizacii na zaednicata.<br />
2. Na nacionalno nivo e potrebno prezemawe na efikasni merki<br />
zaradi obezbeduvawe na celosna koordinacija na preventivnata i represivnata<br />
akcija protiv nedozvoelnata trgovija, termin koj se koristi<br />
vo me|unarodnite instrumenti. Dokolku se u{te ne e storeno toa, dr`avite-~lenki<br />
treba da vospostavat centralna agencija so koja }e sorabotuvaat<br />
site agencii zadol`eni za izvr{uvawe vo pogled na sobiraweto<br />
i distribucijata na informacii za nedozvolenata trgovija i<br />
trgovci.<br />
3. Personalot anga`iran vo izvr{uvaweto treba da bide obezbeden<br />
so site potrebni sredstva za izvr{uvawe so cel da se prezema navremena<br />
i efikasna akcija.<br />
D. VO POGLED NA PRAVOSUDNATA AKCIJA<br />
1. Po`elno e javnite obviniteli i sudii da imaat pristap do relevantni<br />
informacii za li~nosta i minatoto na storitelite na kaznivi<br />
dela.<br />
2. Vo zavisnost od nacionalnite uslovi, treba da bide razgledana<br />
mo`nosta javnite obviniteli i sudii da imaat pravo da ja prekinuvaat<br />
postapkata vo pogled na licata-zavisnici od droga a koi }e se soglasat<br />
da se podvedat na tretman i sledewe na nivnata sostojba po zavr{-<br />
uvawe na tretmanot ili vo odnos na koi e odreden tretman so administrativna<br />
ili sudska odluka.<br />
3. Dokolku alternativnite metodi se nesoodvetni, zavisnicite<br />
od droga a osobeno onie polesnite, prvostoritelite ili storitelite<br />
na kaznivi dela koi nemaat kriminalna kariera ne treba da bidat<br />
369
osuduvani na kazna zatvor.<br />
e. VO POGLED NA ZATVOROT<br />
Dokolku lice koe e zavisnik od droga e osudeno na kazna zatvor,<br />
istoto treba da se rasporedi vo institucija koja {to ima mo`nosti za<br />
tretman i rehabilitacija na zavisnici od droga.<br />
f. VO POGLED NA INFORMIRAWETO I OBUKATA<br />
Policijata, obvinitelite, sudiite, zatvorskata administracija,<br />
slu`benite lica za odreduvawe na probacija i drugi koi se zadol`eni<br />
za sproveduvawe na kazneniot zakon(ik) treba da imaaat pristap do<br />
informacii za razli~nite aspekti na zloupotreba na drogata i, tamu<br />
kade toa e soodvetno, da dobivaat specijalna obuka vo ovaa oblast.<br />
G. VO POGLED NA DOKUMENTACIJATA I ISTRA@UVAWETO<br />
1. Sobiraweto na informacii i statisti~ki podatoci koi se<br />
odnesuvaat na zloupotrebata na drogata i nejzinoto vlijanie vrz zdravjeto<br />
kako i svrzanite socijalni problemi treba da bide pottiknuvano<br />
na toj na~in {to }e se obezbedi nacionalna i me|unarodna analiza na<br />
podatocite.<br />
2. Treba da se pottiknuva istra`uvaweto vo vrska so site aspekti<br />
na zloupotrebata na drogata a posebno istra`uvawe na vlijanieto na<br />
kaznenata legislativa vo ovaa nasoka.<br />
3. Vo legislativata treba da bidat predvideni posebni odredbi<br />
za istra`uvaweto na zloupotrebata na kontroliranite drogi.<br />
H. VO POGLED NA ME|UNARODNATA SORABOTKA<br />
Me|u dr`avite-~lenki na Sovetot na Evropa treba da bide vospostavena<br />
tesna sorabotka vo pogled na slednive oblasti:<br />
(a) vo pogled na informiraweto: kako dopolnuvawe na informaciite<br />
koi se dobivaat vo soglasnost so prezemenite obvrski so me|unarodnite<br />
dogovori, dr`avite-~lenki treba da obezbedat me|u-sebna<br />
razmena i pod pokrovitelstvo na Sovetot na Evropa vo pogled na informacii<br />
za legislativata koja se podgotvuva, za administrativnite<br />
merki koi se prezemaat, za metodite na tretman koi se upotrebuvaat<br />
ili se ispituvaat, za merkite na prevencija i obrazovanie na javnosta,<br />
za rezultatite od istra`uvawata koi se napraveni i za prakti~noto<br />
iskustvo vo ovaa oblast.<br />
(b) vo pogled na pravnata akcija: dr`avie-~lenki treba da razvijat<br />
natamo{na sorabotka i pomo{ koe e ve}e ovozmo`eno preku konvenciite<br />
koi se doneseni vo ramkite na Sovetot na Evropa.<br />
370
(c) vo pogled na izvr{nite organi: centralnite agencii treba<br />
me|usebno tesno da sorabotuvaat i istite da sorabotuvaat so kompetentnite<br />
me|uvladini i me|unarodni organizacii. Osobeno, i natamu<br />
treba da se razviva sorabotkata koja ve}e egzistira vo ramkite na<br />
INTERPOL. Drugite nacionalni organi treba, isto taka, da imaat<br />
aktivna uloga vo represijata na nedozvolenata trgovija i da bidat<br />
vklu~eni, do stepenot koj e mo`en, vo ovoj sistem na me|unarodna sorabotka.<br />
II. Se pokanuvaat vladite na dr`avite-~lenki da go informiraat<br />
generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, koga toa e soodvetno, no<br />
najmnogu na period od dve godini, za ~ekorite {to se prezemaat vo<br />
pogled na ostvaruvaweto na ovaa rezolucija.<br />
371
372
REZOLUCIJA (73) 17<br />
KRATKOTRAEN TRETMAN NA VOZRASNI PRESTAPNICI<br />
Usvoena od strana na Komitetot na ministrite na 13 april 1973<br />
na 220-ot sostanok na zamenicite na ministrite<br />
Naslov na orginalot: Resolution (73) 17, Short-Term Treatment of<br />
Adult Offenders<br />
Komitetot na ministri,<br />
Vodej}i smetka za interesite na dr`avite-~lenki na Sovetot na<br />
Evropa vo pogled na vospostavuvawe na zaedni~ki principi vo oblasta<br />
na kriminalnata politika;<br />
Vodej}i smetka, deka, i pokraj usilbite {to se napraveni od strana<br />
na dr`avite-~lenki za namaluvawe na upotrebata na kratko-trajnite<br />
zatvorski kazni, zatvorite vo nekoi zemji se u{te se polni so golem<br />
broj na zatvorenici koi izdr`uvaat kazna zatvor od {est i<br />
pomalku meseci;<br />
Vodej}i smetka deka e te{ko, od edna strana, da se primenuvaat<br />
takvi zatvorski metodi na tretman koi se taka postaveni za efikasno<br />
vr{at prevencija na recidivizmot, a od druga strana, zgolemuvaweto<br />
na finansiskite tro{oci vo gradeweto i odr`uvaweto na golem broj<br />
na penalni institucii;<br />
Vodej}i smetka deka razli~nite napraveni studii vo dr`avite-<br />
~lenki koi imale za cel da se predvidat trendovite vo kriminalitetot,<br />
poka`uvaat deka, iako, institucionalnite sankcii vkupno se namaluvaat,<br />
sepak, brojot na storitelite koi dobivaat kratkotrajni kazni<br />
na li{uvawe od sloboda se zgolemuvaat paralelno so zgoleme-niot rizik<br />
za prekr{uvawe na zakonot vo tehnolo{ki naprednite op{testva;<br />
U{te pove}e, vodej}i smetka deka bazi~nite koncepti vo oblasta<br />
na penalnite pra{awa se mnogu porazvieni vo sporedba so minatiot<br />
vek a osobeno poslednive godini i deka se javuva kako neophodno:<br />
- da se promoviraat metodi na tretman koi vklu~uvaat pomalku<br />
segregacija i socijalno `igosuvawe na poedinecot;<br />
- da se pottikne koristeweto na metodi na socijalna gri`a tamu<br />
kade opredeleni formi na devijantno odnesuvawe mo`at da bidat tretirani<br />
bez upotreba na penalni merki;<br />
Zemaj}i predvid deka razvojot na osnovniot koncept treba da<br />
bide reflektiran vo edna nova orientacija na krivi~nata pravda sprema<br />
socijalna a pomalku sprema kaznena akcija i deka postoi potreba za<br />
ograni~uvawe na ulogata na tradicionalniot zatvor ~ija efikasnost,<br />
373
posebno {to se odnesuva do kratkotrajnite zatvorski kazni, e stavena<br />
pod znak na pra{awe;<br />
A. SE PREPORA^UVA DO vLADITE NA DR@AVITE ^LENKI<br />
1. da se prezemat site mo`ni ~ekori za ograni~uvawe na zatvorskite<br />
kazni za storitelite na polesni dela ili za poedinci koi ne se<br />
smetaat za opasni po op{testvoto;<br />
2. da se upotrebuva, vo slu~ai koga izrekuvaweto na zatvorska<br />
kazna e neizbe`no, periodot na pritvor, za pravewe na procenka na li-<br />
~nosta i `ivotnite okolnosti na storitelot dokolku istoto ne e napraveno<br />
prethodno. Rezultatite treba da bidat upotrebuvani za osvetluvawe<br />
na te{kotiite {to storitelot gi ima vo socijalnite kontakti<br />
kako i nivno koristewe vo opredeluvaweto na soodveten tretman na<br />
storitelot {to e glavnata cel na sekoja penalna merka vo site slu~ai<br />
kade tretmanot e korisen i prakti~en, vklu~itelno i postpenalniot<br />
tretman;<br />
3. da se razgledaat mo`nostite dadeni so probacijata so kratkotrajna<br />
priroda pod uslov:<br />
- relativnata kratkotrajnost na periodot na sudewe da bide<br />
iskoristen za intenziven tretman {to zna~i ograni~uvawe na brojot<br />
na storitelite koi }e mu bidat dovereni na eden specijaliziran slu`benik<br />
za probacija i, ako e mo`no, nivno selektirawe vrz osnova na<br />
nekoj stepen koj }e zna~i usoglasuvawe na negovata li~nost i li~nosta<br />
na licata koi se staveni pod negova nadle`nost;<br />
- iako takviot tretman ve}e se koristi vo nekoi dr`avi vrz eksperimentalna<br />
osnova, sepak, istiot treba da se upotrebuva na mal broj<br />
na storiteli vodej}i smetka za specifi~nostite na krimina-litetot<br />
vo razli~ni dr`avi ~lenki;<br />
4. da se promoviraat na legislativno ili administrativno nivo<br />
vnimatelno utvrdeni merki, koi }e bidat na polovina pat od zatvorsko<br />
kaznuvawe i celosna sloboda preku {to }e se trasira patot do novi<br />
formi na penalen tretman. So ogled na toa deka celta na ovie merki e<br />
da se obezbedi storitelot da ne se tretira ve}e kako otfrlen tuku, naprotiv,<br />
da se koristi so pomo{ i socijalno obrazovanie, tie treba da<br />
impliciraat, od edna strana, sorabotka na zaednicata a, od druga strana,<br />
u~estvo na storitelot vo opredeluvaweto i ostvaruvaweto na negoviot<br />
tretman. Tie mo`at da imaat razli~ni formi, posebno ili kombinirani,<br />
vklu~itelno i ograni~uvawe na slobodata, pari~ni kazni,<br />
socijalno nabquduvawe od razli~en vid, suspenzija na izvesni gra-<br />
|anski prava;<br />
B. Se povikuvaat vladite na dr`avite ~lenki da go izvestat generalniot<br />
sekretar na sovetot na evropa na period od pet godini za aktivnostite<br />
{to se prezemaat vo postapuvaweto po ovie preporaki<br />
374
REZOLUCIJA (75) 25<br />
RABOTNO ANGA@IRAWE VO ZATVOR<br />
Usvoena od Komitetot na ministrite na 18 septemvri 1975<br />
godina na 248-to sobranie na Zamenicite ministri<br />
Naslov na orginalot: Resolution (75) 25, Prison Labour<br />
Komitetot na ministrite,<br />
Komitetot na ministrite svesen za vrednosta na rabotnoto anga-<br />
`irawe kako zna~aen i relevanten element na obu~uvawe i rehabilitacija<br />
na zatvorenicite i kako va`en del na funkcionalnoto upravuvawe<br />
na kaznenata institucijata;<br />
Imaj}i gi predvid ograni~uvawata {to proizleguvat od kompleksnosta<br />
na zatvorskiot sistem poradi toa {to e involviran humanitarniot<br />
faktor i organizacionite strukturi na kaznenite institucii;<br />
Imaj}i go predvid faktot deka treba da se dade pogolem akcent<br />
na razvivaweto na ulogata na rabotnoto anga`irawe vo kazneniot<br />
sistem,<br />
I. Komitetot na ministrite im prepora~uva na vladite na dr`avite<br />
- ~lenki:<br />
1. da mu dadat definirana polo`ba, uloga i prioritet na zatvorskoto<br />
rabotno anga`irawe;<br />
2. da obezbedat soodvetni pari~ni sredstva potrebni za finansirawe<br />
na rabotni programi vo soglasnost so potrebite na instituciite;<br />
3. vo celost da se iskoristuvaat adekvatni i moderni sistemi za<br />
upravuvawe, tehniki i proizvodni procesi;<br />
4. da gi prisposobat uslovite za rabota, celite na nejzinoto<br />
vr{ewe i nagraduvaweto imaj}i ja vo vid specifi~nata priroda na<br />
rabotata vo zatvor so nadvore{nite standardi;<br />
5. da go uvidat zna~eweto na rabotata i nejzinite implikacii vo<br />
rakovodeweto na site nivoa koga personalot dobro e selektiran i obu-<br />
~en;<br />
6. da gi koordiniraat sistemite za raspredelba na trudot so drugite<br />
aspekti na upravuvaweto vo kazneniot sistem.<br />
II. Gi povikuva vladite na dr`avite ~lenki, na sekoi pet godini<br />
da go informiraat generalniot sekretar na Sovetot na Evropa za<br />
prezemenite ~ekori vo primenata na ovaa rezolucija.<br />
375
376
REZOLUCIJA (76) 2<br />
TRETMAN NA ZATVORENICI OSUDENI NA PODOLGA<br />
VREMENSKA KAZNA<br />
Usvoena od Komitetot na ministrite na 17 februari 1976<br />
godina na 254-ta sednica na Zamenicite ministri<br />
Naslov na orginalot: Resolution (76) 2, Treatment of Long-term<br />
Prisoners<br />
Komitetot na ministrite,<br />
Imaj}i go vo vid faktot deka izvr{iteli na te{ki krivi~ni<br />
dela, ili recidivcisti koi postojano vr{at te{ki krivi~ni dela,<br />
deka vo momentot se osudeni na dolgotrajno izdr`uvawe na kazna;<br />
Imaj}i go vo vid faktot deka primenata na dolgotrajnata kazna<br />
mo`e da ima sprotivno vlijanie vrz zatvorenikot i negovoto semejstvo;<br />
Imaj}i go vo vid faktot deka primenata na dolgotrajnata kazna i<br />
odredbata za adekvaten proces na rehabilitacija e te{ka zada~a kako<br />
za institucijata taka i za nejziniot personal;<br />
Imaj}i go vo vid faktot deka zaradi postojeweto na brojni drugi<br />
zada~i, op{testvoto ne e sekoga{ podgotveno da im posveti potrebno<br />
vnimanie i finansiski sredstva za primenata na dolgotrajno kaznuvawe;<br />
Zemaj}i ja predvid rezolucijata (73) 5 za Standardnite minimalni<br />
pravila za postapuvawe so na zatvorenicite,<br />
I. Komitetot na ministri im prepora~uva na vladite na dr`avite<br />
~lenki:<br />
1. da sproveduvaat kaznena politika so koja {to dolgotrajnite<br />
kazni }e se izrekuvaat samo ako se neophodni za za{tita na op{testvoto;<br />
2. da prevzemaat neophodni zakonski i administrativni merki so<br />
cel da se podobri tretmanot za vreme na izvr{uvaweto na takvite kazni;<br />
3. da primenuvat zasileni bezbednosni merki samo na onie mesta<br />
kade {to se pritvoreni vistinski opasnite zatvorenici;<br />
4. da ovozmo`uvaat uslovi za adekvatna rabota vo zatvorot, a vo<br />
isto vreme i da obezbedat adekvaten sistem na nagraduvawe;<br />
5. isto taka da go pottiknuvaat obrazovanieto i stru~noto osposobuvawe<br />
so sozdavawe na adekvaten sistem na nagraduvawe;<br />
6. da go pottiknuvaat ~uvstvoto na odgovornost kaj zatvorenikot<br />
377
so postojano voveduvawe na sistemi za u~estvo na site poliwa.<br />
7. da gi zasilat kontaktite na zatvorenicite so nadvore{nata<br />
sredina, posebno so obezbeduvawe rabota nadvor od institucijata;<br />
8. na zatvorenicite da im se dozvoli vreme na odsustvo od zatvorot,<br />
no koe ke bide integralen del na programite na tretman a ne osloboduvawe<br />
od zatvorot;<br />
9. da garantiraat deka slu~aite na site zatvorenici }e bidat<br />
razgleduvani kolku {to e mo`no pobrzo za da se vidi dali postojat<br />
mo`nosti za uslovno osloboduvawe;<br />
10. na zatvorenikot da mu se garantira uslovno osloboduvawe soglasno<br />
statutarnite barawa vo relacija so vremeto pominato vo zatvorot,<br />
dokolku se sozdadat povolni prognozi: samata generalna prevencija<br />
ne treba da go opravda odbivaweto na uslovnoto osloboduvawe;<br />
11. principite koi {to se primenuvaat za dolgotrajnite kazni da<br />
se primenuvaat i za do`ivotniot zatvor;<br />
12. na zatvorenicite da im se dade mo`nost za revizija na do`ivotnite<br />
kazni, kako {to e opredeleno vo to~ka 9, a ako istoto ne e<br />
storeno pred toa, po izminati osum ili ~etirinaeset godini izdr`uvawe<br />
na kazna i toa da se povtoruva vo ednakvi vremenski intervali;<br />
13. da se unapredi obukata na zatvorskiot personal od site klasi<br />
i da se obrne posebno vnimanie na specifi~nite problemi so koi {to<br />
se soo~uvaat dolgotrajno osudenite zatvorenici i da obezbedat adekvaten<br />
personal koj }e pru`i mo`nost za pogolemo razbirawe, li~ni kontakti<br />
i kontinuitet vo tretmanot na zatvorenicite;<br />
14. da se potpomognat istra`uva~ki studii od strana na multidisciplinarni<br />
timovi vklu~uvaj}i, me|u drugoto psihijatri i psiholozi<br />
za vlijanieto na dolgotrajnite kazni vrz li~nosta na zatvorenikot<br />
zemaj}i go predvid vlijanieto na razli~nite zatvorski uslovi;<br />
15. da se prezemaat site neophodni merki so koi }e se obezbedi<br />
podobro razbirawe od strana na po{irokata javnost za specifi~nite<br />
problemi so koi {to se soo~uvaat dolgotrajno osudenite zatvorenici,<br />
na toj na~in sozdavaj}i klima pogodna za nivna rehabilitacija.<br />
II. Komitetot na ministrite gi povikuva dr`avite ~lenki, na<br />
sekoi izminati pet godini da go informiraat generalniot sekretar na<br />
Sovetot na Evropa za ~ekorite {to gi prezele vo primenata na ovaa<br />
rezolucija.<br />
378
REZOLUCIJA (78) 41<br />
EDUKACIJA ZA ^OVEKOVITE PRAVA<br />
Naslov na orginalot: Teaching of Human Rights<br />
Komitetot na ministri,<br />
Zemaj}i ja predvid celta na Sovetot na Evropa za ostvaruvawe na<br />
pogolemo ednistvo me|u sopstvenite ~lenki kako i toa deka najzna-<br />
~ajniot metod toa da se postigne e oddr`uvaweto na ponatamo{nata<br />
realizacija na ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi;<br />
U{te pove}e, zemaj}i predvid deka afiramcijata na ~ovekovite<br />
prava e mnogu zna~ajno i navistina neophodno sredstvo za obezbeduvawe<br />
na za{tita na ~ovekovite prava i toa na {to e mo`no poefikasen<br />
na~in;<br />
Zemaj}i predvid deka vo ramkite na Sovetot na Evropa se razgleduvaat<br />
razli~ni predlozi koi vetuvaat promocija na obrazo-vanieto<br />
i informiraweto vo oblasta na ~ovekovite prava;<br />
Stoej}i na stavot deka site poedinci treba, {to pobrzo, da<br />
stanat svesni za ~ovekovite prava i svoite dol`nosti vo ovaa nasoka i,<br />
soglasno so ova, deka e neophodno afirmirawe na tie ~ovekovi prava i<br />
fundamentalni slobodi, koi se karakteristika na edno vistinski demokratsko<br />
op{testvo.<br />
Prepora~uva do vladite na dr`avite-~lenki:<br />
(a) da gi prezemat site soodvetni merki vo ramkite na svojot<br />
obrazoven sistem za da se obezbedi edukacija za ~ovekovite prava i<br />
fundamentalnite slobodi vo ramkite na obrazovniot proces, inicijalno<br />
i prakti~no na site nivoa na obrazovanie;<br />
(b) da gi pokanat univezitetite i drugite avtoriteti da go pottiknuvaat<br />
prou~uvaweto na me|unarodnata i nacionalnata za{tita na<br />
~ovekovite prava vo ramkite na fakultativnite ili zadol`itelnite<br />
obrazovni programi vo razli~ni disciplini na univerzitetsko nivo;<br />
(c) da se promovira obrazovanieto za za{itata na ~ovekovite<br />
prava i relevantnite institucii za za{tita na soodveten na~in, kako<br />
del od procesot na obuka na pripadnicite na civilnite i voenite<br />
organi.<br />
379
380
REZOLUCIJA (78) 62<br />
MALOLETNI^KATA DELINKVENCIJA I SOCIJALNITE<br />
PROMENI<br />
Usvoena od strana na Komitetot na ministrite na 20-ti noemvri 1978<br />
godina na 296-ot sostanok na zamenicite na ministrite<br />
Naslov na orginalot: Resolution (78) 62 Juvenile Delinquency and Social<br />
Change<br />
Komitetot na Ministri,<br />
Imaj}i go predvid interesot na dr`avite-~lenki na Sovetot na<br />
Evropa za vospostavuvawe na unificirani principi za za{tita na<br />
mladite lu|e i kriminalnata politkika koja se odnesuva na niv;<br />
Imaj}i go predvid faktot na zna~ajni promeni koi se slu~uvaat<br />
vo modernoto op{testvo, svrzani posebno za tehnolo{kiot progres,<br />
urbanizacijata i razvojot na masmediumite;<br />
Vodej}i smetka za faktot deka tie promeni imaat golemo vlijanie<br />
i vrz me|u~ove~kite odnosi, posebno, vo ramkite na semejstvoto, i<br />
deka, ponekoga{, imaat povratno dejstvo vrz li~niot i socijalniot<br />
razvoj na mladite lu|e;<br />
Vodej}i smetka deka vladite }e dobijat mnogu so prezemawe na<br />
merki so koi }e se iskoristat pozitivnite aspekti na socijalnite promeni<br />
a istovremeno da se ograni~at nivnite nesakani posledici;<br />
Imaj}i go predvid faktot deka socijalnata integracija na mladite<br />
lu|e ne e prvostepena zada~a na sudstvoto no istoto e vklu~eno vo<br />
ramkite na socijalnata politika i nejziniot razvoj;<br />
Smetaj}i deka slednive ~ekori se soodvetni za vlijanie vo<br />
korist na procesot na socijalizacijata na maloletnicite:<br />
- podobruvawe na uslovite za `iveewe i pridru`nite uslovi za<br />
semejstvata so deca, osobeno vo golemite zgradi, preku obezbeduvawe<br />
na adekvatno stambeno re{enie koe }e obezbedi uslovi za najdobar mo-<br />
`en razvoj na mladite lu|e;<br />
- obezbeduvawe na mo`nosti site adolescenti da se steknuvaat so<br />
znaewa i ve{tini koi }e korespondiraat so nivnite interesi i sposobnosti;<br />
- Prevzemawe na ~ekori so koi na mladite lu|e }e im se obezbedi<br />
kontakt so delovniot svet i }e se obezbedi izbegnuvawe na dolgata<br />
nevrabotenost na mladite lu|e;<br />
- Zgolemuvawe na finansiskata i socijalna pomo{ za semejstavata<br />
so deca, osobeno za onie najnepriviligiranite; garantirawe na<br />
381
sigur-nosta i gri`ata za decata;<br />
- Preispituvawe na {kolskiot sistem so cel da se obezbedi<br />
istiot da odgovara na potrebite na sekoj u~enik i barawata na<br />
modernoto `iveewe i obezbeduvawe na rano otkrivawe na psiholo{ki<br />
i socijalni te{kotii me|u mladite lu|e za da istite prodol`at da se<br />
obrazovaat vo ramkite na redovniot sistem;<br />
- Poddr`uvawe na mladinskite asocijacii i organizacii za<br />
sport i iskoristuvawe na slobodnoto vreme preku {to se pomaga integracijata<br />
na ~lenovite na ovie organizacii vo op{testvoto;<br />
- Pottiknuvawe na masmediumite da poka`uvaat pogolem i pokonstruktiven<br />
interes vo problemite na mladite no, ne preku istaknuvawe<br />
na stereotipite i predrasudite vo ovaa smisla;<br />
Na vladite na dr`avite-~lenki im se prepora~uva da gi zemat<br />
predvid pozitivnite implikacii od socijalnite merki {to pogore se<br />
spomnati za prevencijata na maloletni~kata delikvencija i socijalnata<br />
integracija na mladite i da ja zeme predvid mo`nosta za prezemawe<br />
na slednive merki vo oblasta na kriminalnata politika:<br />
a) obezbeduvawe na fundametalnite prava na mladite lu|e preku<br />
nivna participacija vo site sudski i administrativni postapki i<br />
merki koi se odnesuvaat na niv;<br />
b) preispituvawe na sankciite i drugite merki kako i zgolemuvawe<br />
na nivniot obrazoven i socijalizira~ki moment;<br />
c) namaluvawe na brojot na sankciite i drugite merki koi sodr`at<br />
ograni~uvawe na slobodata i razvivawe na alternativni meto-di<br />
na tretman;<br />
d) ukinuvawe na golemi institucii za izolacija i nivna zaemena<br />
so pomali institucii poddr`uvani od strana na zaednicata;<br />
e) davawe na golemo zna~ewe na pomo{ta za mladite lu|e vo<br />
period na institucionalni tretmani i osobeno vo period na tranzicija<br />
od institucionalen tretman na sloboda;<br />
f) preispituvawe na zakonite za prekr{oci so cel da se obezbedi<br />
poefektivna pomo{ za mladite lu|e koi vleguvaat vo rizi~ni<br />
grupi zaradi izbegnuvawe na nivna marginalizacija;<br />
g) razvivawe na formi na u~estvo na zaednicata vo primenuvaweto<br />
na merkite koi za svoja cel gi imaat mladite lu|e koi pripa-<br />
|aat na rizi~nite grupi;<br />
h) obezbeduvawe pristapnost na mladite lu|e od rizi~nite grupi<br />
do uslugite nameneti za mladite lu|e, voop{to;<br />
i) koordinirawe na aktivnostite na site tela ~ija {to funkcija<br />
e pomagawe i asistirawe na mladi lu|e (socijalni, obrzovni institucii,<br />
policija, sudovi itn.)<br />
j) vklu~uvawe na semejstvata i volonteri vo rabotata na profesionalnite<br />
timovi;<br />
k) razvivawe na obuka i informirawe na zainteresiranite lica<br />
koi se zainteresirani vo razvivaweto na servisi i institucii koi se<br />
382
odgovorni za mladite lu|e koi se nao|aat vo rizi~nite grupi ili mladi<br />
delikventi so cel da se modificira represivniot pristap;<br />
Se prepora~uva vladite na dr`avite-~lenki da go promoviraat<br />
istra`uvaweto vo poleto na socijalnata politika, osobeno za vlijanieto<br />
na preventivnite merki za socijalizacijata na semejstvata i<br />
mladite lu|e kako i za sredstvata na razvivawe na socijalnata solidarnost;<br />
Od vladite se bara:<br />
1. da obezbedat ovaa rezolucija, zaedno so interpretativniot izve{taj<br />
da dobie {iroka cirkulacija vo ramkite na relevantnite tela i<br />
oddeli;<br />
2. na period od pet godini, da ispra}aat izve{taj do generalniot<br />
sekretar na Sovetot na Evropa za akcijata {to e prevzemena vo pogled<br />
na ovie preporaki.<br />
383
384
PREPORAKA Br. R. (80) 11<br />
PRITVORENI LICA KOI O^EKUVAAT SUDSKA ODLUKA<br />
Usvoena od Komitetot na ministrite na 27 juli 1980 godina na 321-to<br />
zasedanie na Zamenicite na ministrite<br />
Naslov na orginalot: Recommendation No. R (80) 11 Custody Pending<br />
Trial<br />
Komitetot na ministri, vo soglasnost so uslovite na ~len 15. b<br />
od Statutot na Sovetot na Evropa,<br />
Imaj}i ja predvid rezolucijata (65) 11 za vra}awe vo pritvor i<br />
rezolucijata (73) 5 za Standardnite pravila za postapuvawe so zatvorenicite;<br />
Smetaj}i deka e po`elno preporakite sodr`ani vo ovie rezolucii<br />
da se adaptiraat spored momentalnite dvi`ewa na poleto na kriminalitetot<br />
i krivi~nata postapka;<br />
Smetaj}i deka e po`elno od humanitarni i socijalni pri~ini da<br />
se namali pritvorot na minimum, kompatibilno so interesite na pravdata;<br />
Smetaj}i deka e po`elno na evropsko nivo da se donesat opredeleni<br />
standardi koi ke se primenuvaat sprema lica {to ~ekaat sudewe;<br />
Sogleduvaj}i go zna~eweto od obezbeduvawe na sredstva potrebni<br />
za doveduvawe pred sud vo {to pokratko vreme na lica obvineti za<br />
krivi~no delo;<br />
Imaj}i gi na um odredbite na Konvencijata za za{tita na pravata<br />
na ~ovekot i osnovnite slobodi potpi{ana vo Rim na 4 noemvri 1950<br />
godina, i Zakonot za parnica na Evropskata komisija i Sudot za ~ove~kite<br />
prava vo vrska so niv;<br />
Zemaj}i ja predvid rezolucijata br. 1 usvosna od strana na<br />
Konfe-rencijata na evropskite ministri za pravda vo Viena vo maj<br />
1974 godina,<br />
Komitetot na ministri im prepora~uva na vladite na dr`avite -<br />
~lenki nivnite zakoni i nivnata primena vo praktikata za predmeti<br />
vo vrska so pritvor vo o~ekuvawe na sudewe da se vodat spored slednite<br />
principi.<br />
I OP[TI PRINCIPI<br />
1. Pretpostavka e deka liceto e nevino pred da se doka`e vinata,<br />
niedno lice obvineto za krivi~no delo nema da se stavi vo pritvor vo<br />
385
o~ekuvawe na sudewe, osven ako toa izri~no ne go barat okolnostite.<br />
Spored toa na merkata pritvor }e se gleda kako na edna isklu~itelna<br />
merka i taa nikoga{ nema da bide prisilna nitu pak }e se koristi od<br />
kazneni pri~ini.<br />
II PRINCIPI [TO }E SE PRIMENUVAAT ZA DONESUVAWE NA<br />
ODLUKA VO SLU^AJNA PRITVOR VO O^EKUVAWE NA SUDEWE<br />
2. Lice obvineto za krivi~no delo li{eno od sloboda vedna{ }e<br />
se dovede pred sudija ili drugo lice ovlasteno so zakon da vr{i sudska<br />
vlast (vo natamo{niot tekst sudska nadle`nost).<br />
Koga liceto za koe stanuva zbor e dovedeno pred sudska nadle`nost,<br />
vo vrska so pritvorot bez odlagawe }e se donese sudska odluka.<br />
3. Nalog za pritvor mo`e da se izdade samo ako postoi osnovano<br />
somnenie deka liceto za koe stanuva zbor ima izvr{eno potvrdeno<br />
krivi~no delo i deka postojat osnovani pri~ini kako i deka postojat<br />
edna ili pove}e od ovie osnovi:<br />
- opasnost od is~eznuvawe<br />
- opasnost od spre~uvawe na vr{ewe na sudeweto<br />
- opasnost od izvr{uvawe na u{te poseriozno delo<br />
4. Duri i koga ne mo`at da se navedat gorenavedenenite osnovi,<br />
pritvorot mo`e da se opravda kaj isklu~itelni slu~ai, posebno kaj<br />
seriozno te{ki krivi~ni dela.<br />
5. Pri razgleduvawe dali treba da se izdade nalog za pritvor,<br />
sudot }e gi zeme predvid okolnostite za sekoj slu~aj poedine~no,<br />
posebno relevantni mo`e da bidat nekoi od slednive faktori:<br />
- prirodata i serioznosta na potvrdeno krivi~no delo,<br />
- cvrstinata na dokazite za liceto koe go izvr{ilo krivi~noto<br />
delo,<br />
- mo`nata kazna {to bi ja dobilo vo slu~aj na donesuvawe na<br />
presuda,<br />
- karakterot, negovoto minato i li~niot i op{testveniot status<br />
na liceto koe e vo pra{awe a posebno negovite vrski vo op{testvoto,<br />
- odnesuvaweto na liceto za koe stanuva zbor, posebno kako toa gi<br />
ispolnuvalo obvrskite {to mu bile postavuvani vo tekot na porane-<br />
{ni krivi~ni postapki.<br />
6. Treba da se razmisluva za razvoj na slu`bi predvideni za sobirawe<br />
na informacii {to }e im koristat na sudskite organi vo vrska<br />
so li~niot i op{testveniot status na liceto za koe stanuva zbor.<br />
7. Nema da se izdade nalog za pritvor ako li{uvaweto od sloboda<br />
e vo sprotivnost so prirodata na potvrdenoto krivi~no delo i kaznata<br />
{to ja nosi toa delo.<br />
8. Koga e izdaden nalog za pritvor, vo odlukata treba precizno da<br />
stoi predmetot na obvinenie i pri~inite za donesuvawe na takva<br />
odluka. Za toa liceto treba vedna{ da bide izvesteno i da mu se dade<br />
386
kopija od nalogot.<br />
9. Kako i da e, vo soglasnost so gore spomenatite principi, ako e<br />
ve}e izdaden nalog za pritvor, sudskite organi treba da ja razgleduvaat<br />
mo`nosta kako da se izbegne pritvorot so zamena na alternativni<br />
merki kakvi {to se spomnati vo princip 15.<br />
10. Na liceto za koe stanuva zbor }e mu se ovozmo`i praven zastapnik<br />
pred sudskite organi vo slu~ai koga se predviduva ili ima<br />
izgledi za pritvor<br />
Ako ve}e e izdaden nalog za pritvor, na liceto vedna{ }e mu se<br />
dodeli pravna pomo{ ako nema dovolno sredstva za taa cel.<br />
11. Na sekoe lice protiv koe e izdaden nalog za pritvor }e mu se<br />
dade mo`nost za `alba protiv odlukata i da bara osloboduvawe.<br />
12. Liceto protiv koe e izdaden nalog za pritvor }e bide izvesteno<br />
za negovite prava, posebno za pravoto na praven zastapnik,<br />
pravoto da bara pravna pomo{ i pravoto na `alba i da bara osloboduvawe.<br />
13. Pritvorot nema da prodol`i i pokraj toa {to se bara vo<br />
vrska so celite dadeni vo princip 3, nitu pak }e prodol`i ako vremeto<br />
pominato vo pritvor e podolgo od kaznata {to treba da ja izdr`i<br />
za toa krivi~no delo vo slu~aj koga liceto e proglaseno za vinovno.<br />
14. Dodeka liceto e vo pritvor treba da se vr{i nadzor na kratki<br />
vremenski intervali {to gi odreduva zakonot ili sudot. Toga{ treba<br />
da se sledat promenite {to nastanuvaat dodeka liceto e vo pritvor.<br />
III PRINCIPI ZA PRIMENA NA ALTERNATIVNI MERKI<br />
15. Koga se vr{i ispituvawe dali mo`e da se izbegne merkata<br />
pritvor, sudskite organi treba da gi razgleduvaat site postojni alternativni<br />
merki, vo koi mo`at da se vklu~at slednive:<br />
- vetuvawe na liceto za koe stanuva zbor deka }e se pojavi pred<br />
sudskite organi koga }e bide povikano i deka nema da pre~i vo ostvaruvaweto<br />
na pravdata<br />
- barawe da prestojuva na odredena adresa (na primer, ku}en pritvor,<br />
pod kaucija ili vo dom za maloletnici, itn.) pod uslovi {to }e gi<br />
oporedeli sudskiot organ.<br />
- ograni~uvawe na vleguvawe ili napu{tawe na opredeleno mesto<br />
ili oblast bez ovlastuvawe,<br />
- nalog za povremeno davawe izve{taj na opredeleni organi (na<br />
primer, na sudot, policijata, itn.)<br />
- odzemawe na paso{ ili drugi dokumenti za identifikacija,<br />
- davawe na kaucija ili druga forma na sigurnost vo vrska so<br />
liceto za koe stanuva zbor, zamaj}i ja vo vid negovata materijalnata<br />
sostojba.<br />
- davawe na garancija za sigurnost,<br />
- supervizija i pomo{ od strana na agencija imenuvana od sudski<br />
387
organ<br />
Takvite merki }e mu bidat dadeni vo pismena forma i }e mu se<br />
objasnat na liceto za koe stanuva zbor i istoto }e bide predupredeno<br />
deka mo`e da bide pritvoreno ako gi prekr{i ili ne se pridr`uva kon<br />
niv.<br />
Liceto na koe mu e izre~ena alternativna merka, vo zavisnost od<br />
merkata, ima pravo da gi koristi privilegiite koi se zacrtani vo<br />
sega{nava preporaka, koi va`at kako i za licata staveni vo pritvor.<br />
IV PRINCIPI [TO ]E SE PRIMENUVAAT ZA VREME NA<br />
ISTRAGATA I VO TEKOT NA SUDEWETO<br />
16. Istragata po obvinenieto protiv lice zadr`ano vo pritvor i<br />
postapkata do samoto sudewe }e se vodat {to e mo`no poekspeditivno<br />
so cel do minimum da se reducira vremeto na pritvorot. Treba da se<br />
vlo`uvaat sekakvi usilbi da postignuvawe na taa cel.<br />
Pri vodewe na istragata i doveduvawe na liceto pred sudot,<br />
organite odgovorni a taa rabota }e im dadat prednost na licata {to se<br />
vo pritvor.<br />
17. Vremeto pominato vo pritvor }e se odzeme od dol`inata na<br />
kaznata.<br />
18. Treba da se razmisluva za pravewe na plan ili razvojna {ema<br />
za pari~na kompenzacija za vremeto {to liceto go pominalo vo pritvor,<br />
a ne bilo osudeno.<br />
388
PREPORAKA br. R (82) 16<br />
PU[TAWE OD ZATVOR NA OTSUSTVO<br />
Usvoena od Komitetot na Ministrite na 24 septemvri 1982 godina na<br />
350-ta sednica na Zamenicite na ministrite<br />
Naslov na orginalot: Recommendation No. R (82) 16 Prison Leave<br />
Komitetot na ministri, vo soglasnost so uslovite dadeni vo ~len<br />
15. b od Statutot na Sovetot na Evropa;<br />
Smetaj}i deka vo interes na dr`avite ~lenki na Sovetot na<br />
Evropa e da se utvrdat op{ti principi na kriminalnata politika;<br />
Smetaj}i deka otsustvoto od zatvor pridonesuva zatvorite da<br />
stanat pohumani i kon podobruvawe na zatvorskite uslovi;<br />
Smetaj}i deka otsustvoto od zatvor e eden od na~inite za<br />
olesnuvawe na op{testvenata reintegracija na zatvorenikot;<br />
Zemaj}i go predvid iskustvoto vrz ovoj plan,<br />
Komitetot na ministrite na vladite na dr`avite ~lenki im prepora~uva:<br />
1. na zatvorenicite da im se ovozmo`uva otsustvo od zatvorot<br />
{to e mo`no pove}e bilo od medicinska, obrazovna, rabotna, semejna<br />
ili bilo koja druga osnova;<br />
2. pri dozvoluvaweto na otsustvo da se zeme vo predvid slednoto:<br />
- prirodata i serioznosta na krivi~noto delo, dol`inata na<br />
izre~enata kazna i vremeto na izdr`anata kazna.<br />
- li~nosta i odnesuvaweto na zatvorenikot i, ako postoi, rizikot<br />
za op{testvoto.<br />
- okolnostite vo semejstvoto i op{testvoto koi mo`ebi se izmenile<br />
za vreme na negovoto izdr`uvawe na kaznata,<br />
- celta na otsustvoto, negovoto traewe, rokot i uslovite;<br />
3. da mu se dozvoluva otsustvo {to e mo`no po~esto zemaj}i gi<br />
predvid gorenavedenite okolnosti;<br />
4. da mu se dava otsustvo ne samo na zatvorenicite od otvoren vid<br />
na zatvori tuku i na zatvorenicite od zatvoren vid na zatvori, pod<br />
uslov toa da ne e vo sprotivnost so javnata bezbednost;<br />
5. Pri davawe otsustvo od zatvor tamu kade {to e mo`no treba da<br />
se prezemat site merki na pretpazlivost, posebno za stranskite zatvorenici<br />
~ii semejstva ne `iveat vo zemjata kade {to liceto e zatvoreno.<br />
6. da se prezemat site merki na pretpazlivost pri davawe na otsustvo<br />
posebno na lica bezdomnici ili na lica koi se vo lo{i semejni<br />
389
odnosi;<br />
7. da se razgleduva mo`nosta da im se dava otsustvo na lica {to<br />
se prekr{iteli na 'bezbednosni merki" i koi se zatvoreni na nekoe<br />
drugo mesto {to ne e zatvor.<br />
8. da se odbie davawe na otsustvo od zatvor kako disciplinska<br />
merka samo vo slu~ai ako se zagrozuva sistemot;<br />
9. na zatvorenikot da mu se objasni kolku {to e mo`no podobro<br />
pri~inata za odbivawe da mu se dade otsustvo od zatvorot;<br />
10. da se sozdadat uslovi negovoto barawe za dobivawe otsustvo<br />
od zatvor da se razgleduva povtorno;<br />
11. da se vr{at konsultacii ne samo so upravata na zatvorot tuku<br />
i so drugi agencii i lica i da se bara nivna sorabotka i pridones za<br />
podobruvawe na funkcioniraweto na sistemot;<br />
12. da se bara podr{ka od celiot zatvorski personal<br />
13. da se obezbeduvaat potrebni sredstva za efikasno funkcionirawe<br />
na sistemot;<br />
14. odblisku da se nadgleduva i procenuva kontinuiranoto funkcionirawe<br />
i razvoj na sekoj sistem {to se primenuva za otsustvo od<br />
zatvor;<br />
15. postojano da se informira javnosta za celite, rabotata i<br />
rezultatite od takviot sistem.<br />
390
PREPORAKA br. R (82) 17<br />
ZATVORAWE I POSTAPUVAWE SO OPASNI ZATVORENICI<br />
Usvoena od Komitetot na ministrite na 24 septemvri 1982 godina na<br />
350-to sobranie na zamenicite na ministrite<br />
Naslov na orginalot: Recommendation No. R (82) 17, Custody and<br />
Traetment of Dangerous Prispners<br />
Komitetot na ministri vo soglasnost so uslovite na ~len 15. b od<br />
Statutot na Sovetot na Evropa;<br />
Imaj}i go vo vid faktot deka postoi opredelen broj na opasni<br />
zatvorenici vo populacijata na zatvorenici;<br />
Komitetot na ministri svesen za potrebata za za{tita na javnata<br />
bezbednost i obezbeduvawe red vo zatvorot i negovo dobro funkcionirawe;<br />
Komitetot na ministri smetaj}i deka treba i za opasnite zatvorenici<br />
da se obezbedi sodveten tretman;<br />
Imaj}i ja predvid Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava<br />
i osnovni slobodi, rezolucijata (73) 5 za Standarnite minimalni pravila<br />
za postapuvawe so zatvorenicite i rezolucija (76) 2 posebno za<br />
tretman na zatvorenici so dolgotrajni kazni,<br />
Komitetot na ministri im prepora~uva na dr`avite ~lenki:<br />
1. dokolku e mo`no da gi primenuvaat voobi~aenite zatvorski<br />
propisi i za opasnite zatvorenici;<br />
2. da primenuvaat bezbednosni merki samo vo mera kolku {to e<br />
potrebno;<br />
3. da primenuvaat bezbednosni merki na na~in so koj }e se po~ituvaat<br />
~ovekovoto dostoinstvo i prava;<br />
4. da se obezbedi deka so bezbednosnite merki se zemaat predvid<br />
razli~ni barawa za razli~ni vidovi na opasnosti;<br />
5. da se predvidat mo`ni sprotivni efekti od primena na zasileni<br />
bezbednosni merki,<br />
6. da se posveti pogolemo vnimanie na zdravstvenite problemi<br />
{to mo`e da se pojavat kako razultat na zasileni bezbednosni merki;<br />
7. da se obezbedi obrazovanie, stru~no osposobuvawe, rabota i<br />
slobodni i drugi aktivnosti vo mera koja {to ja dozvoluvaat bezbednosnite<br />
merki;<br />
8. da se vospostavi sistem na postojana kontrola so koj ke se vidi<br />
dali zasilenite bezbednosni merki i nivoto na bezbednost {to se<br />
primenuva ne go nadminuva ona {to se bara;<br />
391
9. da se vidi, ako ve}e postojat sektori so zasileni bezbednosni<br />
merki, dali tie imaat soodvetni uslovi, personal i neophodni objekti;<br />
10. da se obezbedi soodvetna obuka i informiranost za celokupniot<br />
personal {to raboti vo strog zatvor i tretman na opasni zatvorenici.<br />
392
PREPORAKA BROJ R (84) 11<br />
INFORMIRAWE VO ODNOS NA KONVENCIJATA ZA<br />
TRANSFER NA OSUDENI LICA<br />
Usvoena od Komitetot na ministrite na 21 juni 1984 godina<br />
Naslov na orginalot: Information About theConvention on teh<br />
Transfer of Sentenced Persons<br />
Komitetot na ministri, vo soglasnost so uslovite vo ~len 15 b od<br />
Statutot na Sovetot na Evropa,<br />
Imaj}i ja predvid Konvencijata za transfer na osudeni lica od<br />
21 mart 1983 godina;<br />
So `elba da im pomogne na dr`avite-potpisni~ki da gi ispolnat<br />
prezemenite obvrski, vo soglasnost so ~lenot 4.1 od Konvencijata vo<br />
pogled na obezbeduvaweto na licata vo odnos na koi konvencijata<br />
mo`e da se primenuva, so inforamcii za nejzinata su{tina;<br />
Zemaj}i vo predvid deka e su{tinsko ovie informacii da bidat<br />
obezbedeni na jazikot koj osudenoto lice go razbira;<br />
Ubedeni deka standardniot tekst }e bide od golema pomo{ za<br />
dr`avite-potpisni~ki vo odnos na prevodot a vo funkcija na potrebnoto<br />
informirawe za su{tinata na konvencijata vo odnos na potencijanite<br />
osudeni lica za transfer;<br />
1. Im se prepora~uva na vladite na dr`avite-~lenki da obezbedat<br />
oficijalen prevod na standardniot tekst koj e daden vo aneksot na<br />
ovaa preporaka na oficijalniot jazik ili jazici, zemaj}i gi predvid<br />
site rezervi ili deklaracii vo odnos na konvencijata za koi potencijalnite<br />
osudeni lica za transfer treba da bidat svesni i da go<br />
deponiraat prevodot kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa,<br />
istovremeno so deponiraweto na ratifikacijata, prifa}aweto ili<br />
odobruvaweto na konvencijata;<br />
2. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa treba prevodot da<br />
go dostavi do sekoja od dr`avite-potpisni~ki zaradi upotreba od<br />
strana na nivnite zatvorski vlasti;<br />
3. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa treba da ja dostavi<br />
ovaa preporaka do vladite na dr`avite koi ne se ~lenki na Sovetot na<br />
Evropa no koi u~estvuvale vo elaboracijata na konvencijata i do<br />
vladite na dr`avite koi se pokaneti da ja prifatat ovaa konvencija.<br />
393
P R I L O G<br />
STANDARDEN TEKST ZA OBEZBEDUVAWE NA INFORMACII ZA<br />
KONVENCIJATA ZA TRANSFER NA OSUDENI LICA<br />
Konvencijata za transfer na osudeni lica ovozmo`uva, pod opredeleni<br />
uslovi, licata na koi im e izre~ena zatvorska kazna vo dr`ava<br />
a ne se nejzini dr`avjani da bidat preneseni vo dr`avata na svoeto<br />
dr`avjanstvo za da ja izd`uvaat ovaa kazna. Podolu e dadeno kratko<br />
objasnuvawe na uslovite. Ovoj dokument ne prestavuva op{iren opis na<br />
ovaa konvencija. Zatoa, dokolku sakate da dobiete po{iroki informacii<br />
za va{iot mo`en transfer i da prodol`ite da ja izdr`uvate kaznata<br />
vo svojata dr`ava, (dr`avata-prezema~) treba da se obratite do<br />
zatvorskite vlasti ili drug soodveten nadle`en organ vo zemjata koja<br />
treba da Ve prezeme za podetalni informacii, na primer da obezbedi<br />
da dobiete kopija na Konvencijata kako i dvete dr`avi da ja razgledaat<br />
mo`nosta za Va{iot transfer. Isto taka, mo`ete da se obratite za<br />
inforamcii do konzularnoto prestavni{to na dr`avata koja treba da<br />
Ve prezeme.<br />
KOJ TREBA DA DADE SOGLASNOST ZA TRANSFEROT?<br />
A.) Transferot bara:<br />
a) soglasnost na liceto na koe toj transfer se odnesuva ili<br />
tamu kade {to e potrebno, soglasnost na negoviot praven zastapnik;<br />
b) soglasnost na dr`avata koja {to go osudila liceto; i<br />
c) soglasnost na dr`avata vo koja se bara da bide preneseno<br />
liceto.<br />
KOJ MO@E DA SE KORISTI SO MO@NOST ZA TRANSFER?<br />
Za da mo`ete da bidete preneseni mora da bidat ispolneti slednive<br />
uslovi:<br />
a) ako ste dr`avjanin na dr`avata kade barate da bidete transferirani<br />
(dr`avata-prezema~);<br />
b) ako sudskata presuda so koja ste osudeni e kone~na;<br />
c) dokolku, kako generalno pravilo, e ostanato u{te najmalku<br />
{est meseci od kaznata za izdr`uvawe iako vo isklu~itelni okolnosti<br />
ovoj period mo`e da bide i pokratok; i<br />
d) dokolku deloto za koe ste osudeni e krivi~no delo sprema<br />
zakonot na dr`avata-prezema~ t.e. dr`avata vo koja treba da bidete<br />
preneseni.<br />
394
KAKVA KAZNA TREBA DA SE IZDR@UVA PO TRANSFEROT?<br />
- Vo dr`avi kade se koristi postapka na kontinuitet vo izvr{uvaweto:<br />
Maksimalnata kazna koja }e se izdr`uva }e bide delot od originalnata<br />
kazna koj e ostanat po presmetuvaweto na sekoe namalu-vawe<br />
na kaznata od strana na dr`avata koja go osudila liceto (dr`avata -<br />
osuduva~) i toa do denot na transferot. Dokolku kaznata koja bila<br />
odredena od dr`avata-osuduva~ bila podolga ili od poinakva priroda<br />
otkolku kaznata koja }e bide nametnata za istoto delo od strana na<br />
dr`avata-prevzema~, istata }e mora da bide adaptirana sprema najbliskiot<br />
ekvivalent na kaznata od dr`avata-osuduva~ a koj ekviva-lent<br />
e predviden so zakonot na dr`avata-prezema~ no pritoa ne smee da<br />
bide podolga ili pote{ka kazna od originalnata kazna.<br />
- Vo slu~aj na dr`avi kade se koristi postapka na konverzija na<br />
kaznata:<br />
Ne postoi mo`nost pred samiot transfer da bide potvrdena preciznata<br />
priroda i dol`ina na kaznata koja treba da se izdr`uva vo<br />
dr`avata-prezema~ bidej}i originalnata kazna }e mora da bide pretvorena<br />
od strana na sud (kompetenten organ) vo dr`avata-prezema~ po<br />
izvr{uvaweto na transferot vo kazna koja }e bide nametnata za izdr-<br />
`uvawe vo odnos na prezemenoto osudeno lice a vo zavisnost od toa<br />
kakva kazna bi dobilo toa lice koga deloto bi go imal izvr{eno vo<br />
dr`avata-prezema~. Me|utoa, sepak, }e mo`e da dobiete nekakva prestava<br />
za prirodata i dol`inata na kaznata vo koja originalnata kazna<br />
bi bila pretvorena vo dr`avata-prezema~ so cel da se re{ite dali bi<br />
barale transfer. Kaznata koja }e se dobie so konverzija vo soglasnost<br />
so uslovite na konverzija na kaznite nema da bide pote{ka ili podolga<br />
od originalnata kazna, nema da bide predmet na nikakov minimum<br />
koj zakonot na dr`avata-prezema~ mo`e da go predviduva, kako i toa<br />
deka }e bide zemen vo predvid periodot {to e pominat vo izdr`uvawe<br />
na kaznata pred izvr{uvawe na transferot.<br />
Dokolku bidete preneseni, va{ata kazna }e se izvr{uva vo soglasnost<br />
so zakonot i drugite pravila koi se primenuvaat vo dr`a-vataprezema~.<br />
OBVINUVAWE VO ODNOS NA DRUGI DELA<br />
Ve molime, vodete smetka deka dokolku bidete preneseni nadle`nite<br />
organi na dr`avata-prezema~ imaat pravo da ve obvinat, da Ve<br />
osudat ili da ve zatvorat i za drugo delo, nezavisno od ona za koe ja<br />
otslu`uvate va{ata sega{na kazna.<br />
395
POMILUVAWE, AMNESTIJA, NAMALUVAWE NA KAZNATA<br />
Transferot ne zna~i gubewe na pravoto na pomiluvawe, amnestija<br />
ili namaluvawe na kaznata koe mo`e da vi bide dadeno od strana i<br />
na dr`avata-osuduva~ i na dr`avata-prezema~.<br />
396<br />
PREISPITUVAWE NA ORIGINALNATA PRESUDA<br />
Dokolku se otkrieni novi fakti po va{iot transfer koi prestavuvaat<br />
osnov za preispituvawe na originalnata presuda donesena od<br />
strana na dr`avata-osuduva~, dr`avata-prezema~ ima pravo da odlu~i<br />
za pokrenuvawe na postapka na preispituvawe na presudata.<br />
PREKINUVAWE NA KAZNATA<br />
Dokolku, od bilo koja pri~ina, kaznata koja bila prvi~no odredena<br />
od strana na dr`avata-osuduva~ prestane da se primenuva vo dr`avata-osuduva~,<br />
dr`avata-prezema~ po dobivaweto na ovaa informacija,<br />
}e ve oslobodi od natamo{no slu`ewe na kaznata. Sli~no, koga kaznata<br />
koja se izdr`uvala vo dr`avata-prezema~ prestane da bide primenliva<br />
vo ovaa dr`ava, isto taka, ne postoi potreba za natamo{no izdr-<br />
`uvawe na prvi~nata kazna koja e odredena od strana na dr`avata-osuduva~<br />
vklu~itelno i ako povtorno se vratite vo taa dr`ava.<br />
NEKOI INFORMACII ZA POSTAPKATA<br />
Va{iot interes za transfer mo`e da go izrazite pred nadle`nite<br />
organi ili na dr`avata-osuduva~ ili na dr`avata-prezema~.<br />
Dokolku dr`avata-osuduva~ e spremna da ja razgleda mo`nosta za<br />
Va{ transfer, istata }e i dostavi na dr`avata-prezema~ informacii<br />
za Vas, za faktite relevantni za osudata i kaznata kako i za prirodata<br />
i dol`inata na kaznata. Dokolku dr`avata-prezema~ e spremna da ja<br />
razgleda mo`nosta za Va{ transfer, taa }e odgovori so davawe na<br />
inforamcii za prirodata i traeweto na kaznata koja bi se izdr`uvala<br />
po izvr{uvaweto na transferot (ova se primenuva vo odnos na dr`avite<br />
koi se koristat so postapka za kontinuitet vo izvr{uvaweto),<br />
odnosno, indikacii za toa kako va{ata kazna bi se pretvorila po Va-<br />
{iot transfer (ova se primenuva vo odnos na dr`avi koi se koristat<br />
so postapka za konverzija na kaznata), zaedno so informacii za uslovite<br />
koi se odnesuvaat na namaluvawe na kaznata, usloven otpust itn,<br />
sprema zakonodavstvoto na dr`avata-prezema~.<br />
Dokolku se utvrdi soglasnost na dvete dr`avi za Va{ transfer,<br />
}e se bara Va{a soglasnost za transferot, otkako }e gi dobiete i razgledate<br />
informaciite obezbedeni od strana na dr`avat-prezema~.
PREPORAKA br. R (84) 12<br />
STRANSKI ZATVORENICI<br />
Usvoena od Komitetot na ministri na 21 juni 1984 godina na<br />
374-to sobranie na Zamenici ministri<br />
Naslov na orginalot: Recommendation No. (84) 12, Foreign Prisoners<br />
Komitetot na ministri vo soglasnost so uslovite dadeni vo ~len<br />
15. b od Statutot na Sovetot na Evropa;<br />
Imaj}i go vo vid golemiot broj na stranski zatvorenici li{eni<br />
od sloboda vo kaznenite zavodi vo dr`avite ~lenki;<br />
Priznavaj}i gi pote{kotiite so koi ovie zatvorenici mo`e da<br />
se soo~at, so faktorite kako {to se stranski jazik, kultura obi~aii i<br />
religija;<br />
So `elba da im se olesni sekakva mo`na izolacija na ovie zatvorenici<br />
i da go podobri nivniot tretman vo uslovi na smeneta `ivotna<br />
sredina;<br />
Imaj}i go predvid faktot deka takviot tretman treba da gi zeme<br />
vo vid specifi~nite potrebi na stranskite zatvorenici i da im se<br />
obezbedat podednakvi mo`nosti {to va`at za drugite zatvorenici;<br />
Po`elno e da se vospostavat opredeleni standardi na evropsko<br />
nivo;<br />
Imaj}i ja predvid rezolucijata (73) 5 za Standardnite minimalni<br />
pravila za postapuvawe so zatvorenicite i rezolucijata (75) 3 za<br />
zakonski i administrativen aspekt na kriminalitetot me|u doseleni<br />
rabotnici;<br />
Komitetot na ministrite im prepora~uva na vladite na dr`avite<br />
-~lenki vo primenata na zakonite i praktikata da se vodat spored<br />
principite prilo`eni vo ovaa preporaka.<br />
P R I L O G<br />
Predvideni se slednite principi {to treba da se primenuvaat<br />
na stranskite zatvorenici, {to }e re~e zatvorenici od poinakva narodnost<br />
koi na smetka na faktorite kako {to se jazikot, obi~aite, kulturnoto<br />
nasledstvo ili religija mo`e da se soo~at so specifi~ni problemi.<br />
Koga se vo pra{awe zatvorenici koi o~ekuvaat postapka na sudewe<br />
ili ekstradicija, ovie principi }e se primenuvaat, vo sekoj slu-<br />
~aj, samo ako ne se vo sprotivnost na celite na nivnoto zadr`uvawe vo<br />
397
zatvor.<br />
Pri primena na ovie principi treba da se vodi smetka za barawata<br />
na zatvorskata uprava, vklu~uvaj}i ja i bezbednosta vo zatvorot i<br />
sredstvata {to se na raspolagawe.<br />
Ovie principi treba da se primenuvaat na toj na~in {to preku<br />
tretmanot na stranski zatvorenici }e se dojde do nivno prilagoduvawe<br />
vo novata sredina. Za ovaa cel mo`ebi }e bide potrebno da se usvojat<br />
posebni merki vo vrska so opredeleni kategorii na stranski zatvorenici,<br />
zemaj}i gi vo vid faktorite kako {to se nacionalnost, jazik,<br />
religiozno uveruvawe i obi~aite, kulturnoto nasledstvo, dol`inata<br />
na presudata, potrebata od proteruvawe. Site usilbi {to }e se vr{at<br />
treba da se naso~eni kon obezbeduvawe na tretman na stranski zatvorenici<br />
za da ne se ~uvstvuvaat zapostaveni.<br />
I SMESTUVAWE VO ZATVORSKI USTANOVI<br />
1. Smestuvaweto na stranski zatvorenik vo zatvorska ustanova ne<br />
treba da se vr{i smo vrz osnova na negovata nacionalnost. Ako negovoto<br />
smestuvawe vo zatvorskaat ustanova mu ja olesnuva negovata sostojba<br />
na izolacija i go podobruva negoviot tretman toa mo`e da se vr{i<br />
spored negovite specifi~ni potrebi, posebno vo vrska so negovata<br />
komunikacija so lica od ista nacionalnost, jazik, religija i kultura.<br />
Ovaa mo`nost treba da se predviduva posebno koga nacionalniot<br />
kaznen sistem vodi smetka za `elbite na zatvorenicite koga tie se<br />
smestuvaat vo zatvorski ustanovi.<br />
II TRETMAN VO ZATVOROT<br />
a) Merki za namaluvawe na osamenosta i naviknuvawe na novata<br />
sredina.<br />
2. Za namaluvawe na ~uvstvoto na osamenost, na stranskiot zatvorenik<br />
treba da mu se dozvoli da komunicira so drugi zatvorenici {to<br />
se od ista nacionalna pripadnost, jazik, religija ili kultura, na primer<br />
so toa {to }e im se dozvoli da rabotat, zaedno da go pominuvaat<br />
slobodnoto vreme ili zaedno da ve`baat.<br />
3. Treba da se vlo`at usilbi na stranskiot zatvorenik da mu se<br />
dade da ~ita literatura na negoviot maj~in jazik. Za taa cel zatvorite<br />
mo`e da pobaraat pomo{ od konzularnite pretstavnici i soodvetni<br />
privatni organizacii.<br />
4. Ako stranskiot dr`avjanin ima izgledi da ostane vo zemjata<br />
kade {to e zatvoren i saka da se asimilira so kulturata na taa zemja,<br />
zatvorskite vlasti treba da mu pomognat da mo`e toa da go stori.<br />
5. Stranskite zatvorenici treba da imat ist tretman kako i<br />
nacionalnite zatvorenici vo obrazovanieto i stru~noto osposobuvawe.<br />
398
So cel stranskite zatvorenici da mo`at da gi posetuvaat kursevite<br />
predvideni za podobruvawe na obrazovnite i stru~nite kvalifikacii,<br />
treba da se iznajduvaat mo`nosti za nivno vklu~uvawe<br />
Posetite i drugite kontakti so nadvore{niot svet treba da se<br />
organiziraat taka {to da odgovaraat na posebnite potrebi na stranskite<br />
zatvorenici<br />
7. Na obi~nite stranski zatvorenici treba da im se dozvoli zatvorsko<br />
otsustvo i drugi otsustva so dozvola spored istite princi-pi<br />
kakvi {to se primenuvaat za nacionalnite zatvorenici. Predviduvaweto<br />
na rizik deka stranskiot zatvorenik mo`e da ja napu{ti zemjata<br />
i da ja izbegne kaznata treba da se vr{i spored zaslugite na sekoj<br />
zatvorenik poedine~no.<br />
b) Merki za nadminuvawe na jazi~nite barieri<br />
8. Vedna{ po zatvoraweto stranskiot dr`avjanin treba da bide<br />
izbesten na jazik {to go razbira za glavnite karakteristiki na re`imot<br />
vo zatvorot, uslovite za obuka i obrazovanie i od mo`nosta, ako<br />
posti, da bara pomo{ od preveduva~. Ovie informacii treba da mu se<br />
dostavat napismeno, a ako toa ne e mo`no, po usmen pat.<br />
9. Na stranski zatvorenik koj ne go znae jazikot na dr`avata vo<br />
koja {to e zatvoren treba da mu se obezbedi prevod ili interpretacija<br />
na kaznata, pravoto na `alba, i za sekoja odluka donesena za vreme<br />
dodeka e vo zatvor.<br />
10. So cel na stranskiot zatvorenik da mu se obezbedi u~ewe na<br />
jazikot {to se zboruva vo zatvorot, treba da se sozdadat uslovi za<br />
ve`bawe na istiot.<br />
c) Merki za specijalnite barawa<br />
11. Treba da se respektiraat religioznite opredelbi i obi~ai na<br />
stranskite zatvorenici. Dokolku e prakti~no, na stranskite zatvorenici<br />
treba da im se ovozmo`at tie barawa.<br />
12. Treba isto taka da se vodi smetka za problemite {to }e<br />
proizlezat od razlikata vo kulturite.<br />
d) Merki za olesnuvawe na uslovite vo zatvorot<br />
13. Za stranskite zatvorenici {to ne gi u`ivaat site prava {to<br />
gi u`ivaat nacionalnite zatvorenici i ~ii uslovi vo zatvorot glavno<br />
se pote{ki, treba da se prezemat merki za da se nadminat ovie razliki<br />
399
III. POMO{ OD KONZULARNI PRETSTAVNICI<br />
Stranskite zatvorenici treba da se informiraat bez odlagawe<br />
za nivnite prava da baraat kontakti so nivnite konzularni pretstavnici,<br />
mo`nosta za pomo{ {to mo`e da im ja pru`at ovie prestavnici<br />
ili bilo kakvi dejstvija {to mo`e da gi prezemat ovie prestavnici<br />
zemaj}i gi vo obzir postojnite konzularni dogovori. Ako stranskiot<br />
zatvorenik saka da dobie pomo{ od diplomatsko ili konzularno pretstavni{tvo,<br />
vklu~itelno i negovoto proteruvawe, prestavni{tvoto<br />
vedna{ }e bide izvesteno za negovata `elba.<br />
15. Konzularnite pretstavnici {to e mo`no najbrzo }e im pomognat<br />
na nivnite zatvoreni dr`avjani, osobeno preku nivno redovno<br />
posetuvawe.<br />
16. Vo ramkite na nivnite dol`nosti konzularnite pretstavnici<br />
}e ponudat sekakva mo`na pomo{ za pobrzo premestuvawe na stranskite<br />
zatvorenici vo soglasnost so va`e~kite propisi i spogodbi na<br />
zemjata vo koja se zatvoreni. Tie posebno }e ponudat pomo{ vo vrska so<br />
sreduvaweto na odnosite so semejstvata na zatvorenicite, vo olesnuvawe<br />
na posetite i kontaktite so ~lenovite na nivnite semejstva.<br />
17. Konzularnite pretstavnici }e vlo`uvaat sekakvi usilbi vo<br />
soglasnost so postojnite zatvorski propisi vo obezbeduvawe na literatura<br />
i materijal za ~itawe, za da na stranskite zatvorenici im se<br />
pomogne da odr`uvaat kontakti so nivnite zemji.<br />
18. Konzularnite pretstavni{tva treba da ja razgledaat mo`nosta<br />
od izdavawe na bro{uri za nivnite zatvoreni dr`avjani. Vo ovie<br />
bro{uri treba da se vnesat informacii za lokacijata i telefonskiot<br />
broj na najbliskiot konzulat i da go informitaar zatvorenikot za<br />
mo`nostite za pomo{ {to konzulatot mo`e da im ja pru`i, kako {to e<br />
poseta na zatvorenikot, davawe na informacii kako {to e nivna odbrana,<br />
nabavuvawe na literatura i vesnici za ~itawe i predlozi za<br />
mo`na repatrijacija (vra}awe vo tatkovinata), posebno vo pogled na<br />
transfer na zatvorenikot so primena na postojnite megunarodni dogovori.<br />
So ovie bro{uri stranskite zatvorenici treba da bidat snabduvani<br />
vo najkratok mo`en rok od nivnoto zatvorawe.<br />
IV. POMO[ OD DOBROTVORNI ZDRU@ENIJA<br />
19. Zatvorskata uprava i dobrotvornite zdru`enija {to rabotat<br />
na pru`awe pomo{ i olesnuvawe na `ivotot vo novite uslovi na stranskite<br />
zatvorenici, treba so zaemna sorabotka da obrnuvaat poseb-no<br />
vnimanie na stranskite zatvorenici i nivnite specifi~ni proble-mi.<br />
Zdru`enijata na zatvorenicite vo tatkovinata }e sorabotuvaat so<br />
konzularnite pretstavni{tva na taa zemja.<br />
20. Na dobrotvornite zdru`enija treba da im se ovozmo`uva da se<br />
zdobivaat so informacii za stranskite zatvorenici vo vrska so pomo-<br />
400
{ta {to mo`e da im se ponudi. Zatvorskata uprava treba da ovozmo`i<br />
takvite informacii da im stanat pristapni na stranskite zatvorenici.<br />
21. Treba da se olesnuvaat kontaktite pome|u dobrotvornite<br />
zdru`enija i stranskite zatvorenici.<br />
22. Vo pogled na usoglasuvaweto na adekvatna pomo{ na stranskite<br />
zatvorenici, zatvorskata uprava ke im pru`i potrebni mo`nosti<br />
od sekakov vid na zdru`enijata za poseti i korespondencija, pod<br />
uslov i zatvorenikot da dade soglasnost so toa. Vo slu~ai na ograni~en<br />
broj na poseti, treba da se razmisluva za takvite slu~ai i da se prodol`i<br />
vremeto na poseta kako i za pogolema fleksibilnost kaj restrikciite<br />
za primawe i pu{tawe na pisma.<br />
23. Vo vrska so olesnuvawe na kontaktite pome|u zdru`enijata i<br />
stranskite zatvorenici, kompetentnite organi vo sekoja zemja treba da<br />
imenuvaat dobrotvorno nacionalno zdru`enie za kontakti so site dobrotvorni<br />
zdru`enija koi {to ja imaat odgovornosta za resocijalizacija<br />
na zatvorenici koi }e rabotat na nivna teritorija. Vo momentot<br />
na primawe na osudenoto stransko lice vo zatvorot, rakovodniot<br />
organ na zatvorot }e go izvesti zatvorenikot za adresite na<br />
dobrotvornite zdru`enija kako i za diplomatskoto ili konzularnoto<br />
pretstavni{tvo.<br />
24. Organizacijata na volonteri za pomo{ na stranski zatvorenici<br />
treba da se potpomaga i pro{iruva. Volonterite }e rabotat pod<br />
nadzor na zatvorskata uprava ili na konzularnite pretstavni{tva ili<br />
zdru`enija. Dokolku toa e mo`no na ovie volonteri treba da im se<br />
pru`aat istite mo`nosti kako i na onie za koi se odnesuva paragraf<br />
22.<br />
V. OBUKA I KORISTEWE NA ZATVORESKIOT PERSONAL<br />
25. Obukata na zatvorskite slu`benici i drugi kategorii na<br />
zatvorski personal treba da se podr`uva i da se vklopi vo normalnata<br />
programa za obuka za rabota so stranski zatvorenici. Op{to zemeno so<br />
takvata obuka treba da se bara podobro razbirawe na pote{kotiite i<br />
kulturnata pozadina na stranskite zatvorenici za da se spre~at predrasudite<br />
od `elbata za buntovi.<br />
26. Treba da se razmisluva za pove}e personal, za pointenzivna<br />
rabota so zatvorenicite i nivno osposobuvawe so pospecijalizirana<br />
obuka, na primer izu~uvawe na jazik ili osobeni pote{kotii {to se<br />
pojavuvaat vo vrska so odredena grupa na stranski zatvorenici.<br />
401
VI. VODEWE NA STATISTIKA<br />
27. Treba da se razmisluva za vodewe na rutinska statistika {to<br />
}e ovozmo`i pravilna klasifikacija na stranski zatvorenici vo zavisnost<br />
od faktorite {to imaat prakti~no zna~ewe za upravata. Vo<br />
ovoj kontekst treba da se ima na um deka e po`elno da se izvr{i pravilna<br />
klasifikacija na stranskite zatvorenici spored nivnata nacionalna<br />
pripadnost, dol`inata na izdr`uvaweto na kaznata, glavnoto<br />
krivi~no delo, mestoto na `iveewe vo zemjata i mo`nosta a proteruvawe.<br />
Dokolku e mo`no treba da se sobiraat poeni vo tekot na celata<br />
godina, kako i sekojdnevna statistika na odnesuvaweto.<br />
28. Isto taka treba da se vodi povremena statistika za odnesuvaweto<br />
{to ne e mo`no da se vr{i po pat na rutinska statistika.<br />
VII. PROTERUVAWE I REPATRIJACIJA<br />
29. So cel da se obezbedi poadekvaten zatvorski tretman treba da<br />
se donesuvaat odluki za proteruvawe {to mo`e pobrzo, bez predrasudi<br />
dali zatvorenikot ima pravo na `alba protiv odlukata zemaj}i gi vo<br />
predvid li~nite vrski na stranskiot zatvorenik i efektite od negovoto<br />
vra}awe vo tatkovinata.<br />
30. Od aspekt na prednostite za op{testveno readaptirawe na<br />
zatvorenicite, nadle`nite vlasti na zemjata kade {to zatvorenikot ja<br />
izdr`uva kaznata, bez ogled na bilo kakva odluka donesena za proteruvawe<br />
na zatvorenikot, treba da ja razgledaat mo`nosta za repatrijacija<br />
na zatvorenikot soglasno so postojnite me|unarodni spogodbi.<br />
402
PREPORAKA br. R (89) 12<br />
OBRAZOVANIE VO ZATVOR<br />
Usvoena od Komitetot na ministrite na 13 oktomvri 1989<br />
godina na 429-ta sednica na Zamenicite ministri<br />
Prison<br />
Naslov na orginalot: Recommendation No. R (89) 12, Education in<br />
Komitetot na ministri vrz osnova na uslovite dadeni vo ~len 15.<br />
b od Statutot na Sovetot na Evoropa,<br />
Smetaj}i deka pravoto na obrazovanie e fundamentalno;<br />
Vodej}i smetka za va`nosta na obrazovanieto za razvojot na<br />
poedi-necot i op{testvoto;<br />
Posebno sogleduvaj}i deka visok procent na zatvorenici imaat<br />
mnogu malku uspe{no obrazovno iskustvo i spored toa imaat pogolema<br />
potreba od obrazovanie.<br />
Smetaj}i deka obrazovanieto vo zatvor pomaga da se humanizirat<br />
zatvorenicite i da im e podobrat uslovite vo zatvorot;<br />
Smetaj}i deka obrazovanieto vo zatvor e va`en faktor vo olesnuvaweto<br />
na vra}aweto na zatvorenikot vo op{testvoto;<br />
Sogleduvaj}i deka vo prakti~nata primena na opredeleni prava i<br />
merki, a so ogled na slednive preporaki mo`e da se vidi razlikata<br />
me|u strogo tretiranite zatvorenici i onie zadr`ani vo pritvor;<br />
Imaj}i ja predvid Preporakata br. R (87) 3 na Evropskite zatvorski<br />
pravila i Prepoprakata br. R (81) 17 za politikata za obrazovanie<br />
na vozrasnite,<br />
Im prepora~uva na vladite na dr`avite-~lenki da ja primenuvaat<br />
politikata koja go predlaga slednoto:<br />
1. Site zatvorenici treba da imaat ednakov pristap kon obrazovanieto<br />
koe {to e predvideno so nastavnite predmeti, stru~no osposobuvawe,<br />
kreativni i kulturni aktivnosti, fizi~ko vospitanie i sportovi,<br />
op{testveno obrazovanie i dostapni biblioteki;<br />
2. Obrazovanieto na zatvorenicite treba da bide ednakvo kako<br />
{to e predvideno za sli~ni grupi od ista vozrast nadvor od zatvorot, a<br />
spektarot na obrazovnite mo`nosti na zatvorenicite da bide {to e<br />
mo`no pogolem;<br />
3. Obrazovanieto vo zatvorot treba da ima za cel razvoj na celokupnata<br />
li~nost vodej}i smetka za negoviot op{testven, ekonomski i<br />
kulturen kontekst;<br />
403
4. Site onie {to se vklu~eni vo administracijata na zatvorskiot<br />
sistem i upravata na zatvorot treba da go podr`uvat i olesnuvaat<br />
obrazovanieto kolku {to e mo`no pove}e;<br />
5. Obrazovanieto ne treba da ima ponizok status od rabotata vo<br />
ramkite na zatvorskiot re`im a zatvorenicite ne smeeat da gubat<br />
finansiski ili na bilo koj drug na~in so toa {to zemaat u~estvo vo<br />
obrazovniot proces;<br />
6. Treba da se vlo`uvaat site usilbi zatvorenicite da se<br />
pottiknat da zemat aktivno u~estvo vo site aspekti na obrazovanieto;<br />
7. Treba da se obezbedat razvojni programi na zatvorskiot edukativen<br />
kadar da mu se ovozmo`i da primenuva metodi za obrazovanie na<br />
vozrasnite vo zatvorite.<br />
8. Posebno vnimenie treba da mu se posveti na onie zatvorenici<br />
so opredeleni pote{kotii, a osobeno so problemi vo ~itaweto i pi-<br />
{uvaweto.<br />
9. Stru~noto obrazovanie treba da se stremi kon po{irtok<br />
razvoj na poedinecot, no i da bide ~uvstvitelno za trendovite na pazarot<br />
na trudot.<br />
10. Zatvorenicite treba da imaat sloboden pristap kon dobro<br />
opremeni bioblioteki najmalku edna{ nedelno;<br />
11. Kaj zatvorenicite treba postojano da se istaknuva i pottiknuva<br />
fizi~koto obrazovanie i sportot;<br />
12. Zna~ajna uloga treba da im se posveti na kreativnite i<br />
kulturnite aktivnosti na zatvorenicite za{to tie aktivnosti imaat<br />
poseben potencijal {to }e im ovozmo`i na zatvorenicite da se<br />
razvivaat i samoizrazuvaat;<br />
13. Op{testvenoto obrazovanie treba da sodr`i prakti~ni<br />
elementi {to }e mu ovozmo`at na zatvorenikot da se spravi so `ivotot<br />
vo zatvorski uslovi so cel da se olesni negovoto vra}awe vo<br />
op{testvoto;<br />
14. Sekoga{ koga e mo`no na zatvorenikot treba da mu se<br />
dopu{ti da zeme u~estvo vo obrazovniot proces nadvor od zatvorot;<br />
15. Ako obrazovniot proces se vr{i vo ramkite na zatvorot,<br />
nadvore{nata sredina treba da bide vklu~ena {to e mo`no pove}e.<br />
16. Po izleguvaweto od zatvor na zatvorenicite treba da im se<br />
ovozmo`i da prodol`at so nivnoto obrazovanie;<br />
17. Treba da se obezbedat pari~ni sredstva, oprema i obrazoven<br />
kadar so {to }e se sozdadat uslovi zatvorenicite da dobijat soodvetno<br />
obrazovanie.<br />
404
PREPORAKA br. R (93) 6<br />
ZATVORSKI I KRIMINOLO[KI ASPEKTI NA KONTROLA<br />
NA ZARAZNI BOLESTI VKLU^ITELNO I SIDA-ta I SLI^NI<br />
ZDRAVSTVENI PROBLEMI VO ZATVOR<br />
Usvoena od Komitetot na ministri na 18 oktomvri 1993 godina<br />
na 500-to zasedanie na Zamenicite ministri<br />
Naslov na orginalot: Recommendation No. (93) 6, Prison and<br />
Criminological Aspekts of the Control of Transmissible Diseases Including<br />
AIDS and Related Health Rroblems in Prison<br />
Komitetot na ministri, vrz osnova na uslovite dadeni vo ~len 15.<br />
b od Statutot na Sovetot na Evropa,<br />
Komitetot na ministri smeta deka e od interes za dr`avite<br />
~lenki na Sovetot na Evropa da se postigne pogolemo edinstvo me|u<br />
negovite ~lenki i deka toa edinstvo pretstavuva sledewe na celta kon<br />
zdru`eni aktivnosti kako vrz planot na zdravstvenata gri`a vo<br />
zatvorot taka i na poleto na kriminalnata politika;<br />
Komitetot na ministri svesen za zgolemeniot predizvik prezentiran<br />
na zatvorskite organi za odgovornosta za razvivawe na preventivni<br />
merki i medicinska, psiholo{ka i socijalna za{tita za lica<br />
zarazeni od HIV.<br />
Uveren vo potrebata za osnivawe na evropska strategija za borba<br />
protiv zarazeni od HIV vo zatvorite.<br />
Zemaj}i ja vo vid konstatacijata od sovetuvaweto od 1987 godina<br />
za prevencija i kontrola na SIDA-ta vo zatvorite kako i specijalnata<br />
programa za SIDA-ta na Svetskata zdravstvena organizacija;<br />
Povikuvaj}i se na Preporakata br. R (87) 25 vo vrska so op{tata<br />
evropska politika za op{to zdravje i borba protiv sindromot na<br />
nedostatok na imunitet (AIDS).<br />
Povikuvaj}i se na zaklu~ocite usvoeni na Osmata Konferencija<br />
na direktorite na zatvorskata administracija (Strazbur, 2-5 juni 1987<br />
godina) za zaraznite bolesti vo zatvorite, posebno za SIDA-ta;<br />
Povikuvaj}i se na zaklu~ocite doneseni na 16-ta Konferencija<br />
na Evropskite ministri za pravda (Lisabon 21-23 juni 1988 godina) za<br />
krivi~no pravo i kriminolo{ki pra{awa postavuvani vo vrska so<br />
{ireweto na zaraznite bolesti, vklu~uvaj}i ja i SIDA-ta;<br />
Pozdravuvaj}i ja Preporakata 1080 (1988) od Parlamentarnoto<br />
sobranie na Sovetot na Evropa na koordinirana evropska politika za<br />
op{to zdravje i za spre~uvawe na {ireweto na SIDA vo zatvorite;<br />
405
Osvrnuvaj}i se na Preporakata br. R (89) 14 za eti~ki problemi<br />
so HIV infekcija kako i gri`ata za zdravje i op{testveno re{avawe;<br />
Svesen za osnovnite prava na zatvorenicite, posebno pravoto na<br />
zdravstvena za{tita ekvivalentna na onaa {to im se pru`a vo op{testvoto<br />
na site gra|ani.<br />
Vo vrska so ova povikuvaj}i se na Konvencijata za za{tita na<br />
pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi na Evropskata socijalna povelba.<br />
Komitetot na ministrite se povikuva na svojata Rezolucija br. R<br />
(87) za Evropskite zatvorski pravila koi {to se od golema pomo{ za<br />
garantiranite minimalni standardi na ~ove~nost i dostoinstvo vo<br />
zatvorite;<br />
Komitetot na ministrite imaj}i go predvid faktot deka so cel<br />
da se zadovolat eti~kite potrebi i potrebite da se bide efikasen,<br />
preventivnata i zdravstvenata gri`a treba da se postavi na dobrovolna<br />
sorabotka na zatvorskata populacija;<br />
Komitetot na ministrite im prepora~uva na vladite na dr`avite-~lenki:<br />
- da se vidi dali principite i odredbite koi {to se dadeni vo<br />
prilogot na rezolucijata i koi {to se podgotveni vo svetlinata na<br />
dene{noto poznavawe prakti~no se primenuvaat vo nacionalnite i<br />
regionalnite zdravstveni zatvorski politiki sozdadeni za borba protiv<br />
HIV infekcijata i drugi lesno prenoslivi bolesti;<br />
- da obezbedi {to e mo`no pogolemo {irewe na ovaa preporaka<br />
posvetuvaj}i im pogolemo vnimanie na licata i odgovornite tela za<br />
primenuvawe na zdravstvenata politika vo zatvorite a istovremeno i<br />
do site pravni slu`benici i tela koi {to se zanimavaat so kriminalnata<br />
politika i odnosnite kriminolo{ki aspekti za kontrola na<br />
lesno prenoslivite bolesti.<br />
406<br />
PRILOG NA PREPORAKATA Br. R (93) 6<br />
I. ZATVORSKI ASPEKTI<br />
A. Op{ti principi<br />
1. Vo sekoja dr`ava treba da se kreira jasna politika za borba<br />
protiv HIV/AIDS vo zatvorite.<br />
Takvata politika treba da se razviva vo bliska sorabotka so nacionalnite<br />
zdravstveni ustanovi i taa treba da bide vklu~ena vo po{irokata<br />
politika za borba protiv lesno prenoslivite bolesti vo zatvorite.<br />
Treba da se pronajdat na~ini i sredstva za prevrencija od HIV<br />
/AIDS.<br />
Zdravstvenoto obrazovanie i informirawe treba da bide integralen<br />
del na zatvorskata politika za site zatvorenici i za person-
alot.<br />
2. Sistematskiot medicinski pregled izvr{en pri priemot vo<br />
zatvor treba da vklu~uva merki koi }e gi otkrijat bolestite koi {to<br />
mo`at da nastanat vklu~uvaj}i gi izle~ivite i infektivnite bolesti,<br />
a posebno tuberkolozata. Pregledot isto taka dava mo`nost a obezbeduvawe<br />
na zdravstveno prosvetuvawe i na zatvorenicite da im dade<br />
pogolemo ~uvstvo na odgovornost za nivnoto sopstveno zdravje.<br />
3. Na zatvorenicite treba da im se ovozmo`i dobrovolen HIV/<br />
AIDS test, zaedno so sovetuvawe pred i posle vr{eweto na testot.<br />
Zdravstveniot personal pod odgovornost na lekar, na zatvorenicite<br />
treba da im gi obrazlo`i posledicite pred izvr{uvaweto na testot i<br />
da gi informiraat za dobienite rezultati so celosna doverlivost<br />
osven ako toj odbie da dobie takva informacija.<br />
Vo dene{no vreme prisilnoto testirawe na zatvorenici treba da<br />
se zabrani za{to toa mo`e da bide samo neefikasno i mo`e da primi<br />
diskriminatorski i neeti~ki oblik.<br />
4. Na zatvorenicite treba da im se ovozmo`i ednakov medicinski<br />
i psiholo{ki tretman kako i na site drugi ~lenovi na zaednicata vo<br />
site fazi na HIV/AIDS infekcijata. Voop{to, tie treba da imaat<br />
pristap do site zdravstveni uslugi {to im se davaat na drugite luge vo<br />
op{testvoto.<br />
Sorabotkata so nacionalnite ili regionalnite sistemi za zdravstvena<br />
za{tita im ja olesnuva medicinskata gri`a na seropozitivnite<br />
zatvorenici i zatvorenicite koi {to se zaboleni od SIDA kako i<br />
nivnoto sledewe pri priemot vo zatvorot i po nivnoto otpu{tawe.<br />
5. Medicinskata gri`a, psiholo{kata podr{ka i socijalnata<br />
slu`ba treba da bidat organizirani za zatvorenicite za da im se<br />
olesni nivnoto integrirawe po otpu{taweto.<br />
6. Treba da se pravat posebni usilbi za polesno {irewe na informiranosta<br />
me|u zatvorskiot personal i zatvorenicite za da se obezbedi<br />
svest za na~inite na {ireweto na HIV virusot kako i za higienskite<br />
pravila i preventivni merki koi {to treba da se primenat za da<br />
se namali rizikot od zaraza za vreme na pritvorot i po otpu{taweto.<br />
Zdravstvenite i zatvorskite vlasti treba da im davaat<br />
informacii i dokolku e mo`no da vr{at individaulno sovetuvawe vo<br />
vrska so nivnoto rizi~no odnesuvawe.<br />
Informacijata na zatvorenicite treba da im se dade na jazik koj<br />
tie mo`at da go razberat ili, ako e potrebno, treba da se zeme predvid<br />
nivnoto op{testveno poteklo.<br />
7. Vo interes na spre~uvaweto na {ireweto na HIV virusot,<br />
zatvorskite i zdravstvenite vlasti na zatvorenicite treba da im ovozmo`at<br />
lesna dostapnost do prezervativi za vreme na pritvorot, pred<br />
nivnoto privremeno ili krajno otpu{tawe. Sekoja dr`ava treba da<br />
ima pravo slobodno da go izbere na~inot na izvr{uvawe na ovaa zada-<br />
~a: medicinska slu`ba, proda`ba vo kantina ili vo bilo kakov drug<br />
407
na~in pogoden za izvr{uvawe na zada~ata, vo zavisnost od vidot na<br />
zatvorskata populacija i na~inot na upravuvawe so zatvorskata<br />
institucija.<br />
8. Informacijata za zdravstvenata sostojba na zatvorenicite e<br />
od doverliva prioroda.<br />
Takvata informacija lekarot mo`e da im ja prezentira samo na<br />
drugite ~lenovi na medicinskiot tim i vo isklu~itelni slu~ai na<br />
upravnite organi na zatvorot, ako takvata informacija e va`na za natamo{niot<br />
tretman i gri`a na zatvorenikot so cel da se proveri zdravstvenata<br />
sostojba na zatvorskiot personal, a so posvetuvawe na dostojno<br />
vnimanie na medicinskata etika i pravnite odredbi. Normalno,<br />
ova seto treba da se slu~i samo so dozvola na liceto za koe stanuva<br />
zbor. Za otkrivawe na takvata informacija treba da se po~ituvaat<br />
istite principi koi se primenuvaat vo po{irokata zaednica.<br />
Serolo{kiot HIV/AIDS status voop{teno ne se smeta za<br />
potrebna informacija.<br />
9. Ne treba da se vr{i podelba, izoliranost i ograni~uvawe na<br />
mo`nosatite za izbor na profesii, zanimawe so sportski i drugi slobodni<br />
aktivnosti na seropozitivnite lica od strana na op{testvenata<br />
zaednica, istiot stav treba da se ima i za seropozitivnite zatvorenici.<br />
Ako zatvorenicite se obidat da izvr{at seksualno nasilstvo nad<br />
drugi zatvorenici ili voop{to ako se obidat da im nanesat {teta na<br />
drugite zatvorenici ili na zatvorskiot personal, prezemenite disciplinski<br />
merki ili stavaweto na zatvorenicite pod strog nadzor mo-<br />
`at da bidat opravdani nezavisno od HIV statusot.<br />
10. Sanitarnite uredi koi se vo soglasnost so standardite na<br />
po{irokata zaednica treba da im se dostapni na zatvorenicite vo site<br />
sektori na zatvorot.<br />
11. Na zatvorenicite i na zatvorskiot personal treba da im se<br />
stavat na raspolagawe site neophodni sredstva so koi {to zatvorenicite<br />
}e mo`at da se pridr`uvaat na higienskite pravila na zatvorot.<br />
12. Licata so seropozitiven HIV naod treba da imaat mo`nost za<br />
postojan medicinski nadzor i sovetuvawe za vreme na nivniot pritvor,<br />
a posebno koga }e im bide prezentiran rezultatot od testiraweto.<br />
Medicinskite slu`bi vo zatvorite treba da osiguraat medicinski<br />
i psiholo{ki nadzor nad zatvorenicite i ovie zatvorenici po<br />
nivnoto osloboduvawe da gi pottiknat za da gi koristat ovie uslugi.<br />
13. Zatvorenicite inficirani so HIV virusot ne treba da bidat<br />
isklu~eni od mo`nostite da bidat prifa}ani vo instituciite od<br />
poluotvoren vid ili centar ili bilo koj drug vid na otvoren ili<br />
zatvor so poniski merki na bezbednost.<br />
14. Na zatvorenicite koi {to navlegle vo krajna faza na bolesta<br />
treba da im se dade mo`nost za porano osloboduvawe i da im se dade<br />
mo`nost za soodveten tretman po osloboduvaweto.<br />
408
15. Za da se nadminat potencijalnite lesno prenoslivi bolesti<br />
HIV/AIDS i site mo`ni zdravstveni problemi na zatvorenicite na<br />
zatvorskiot zdravstven sistem treba da mu se ovozmo`i lesna dostapnost<br />
do finansiskite i humanitarnite izvori.<br />
16. Na licata li{eni od sloboda ne smee da se vr{i medicinsko<br />
istra`uvawe, osven ako od istra`uvaweto se o~ekuva zna~ajna korist<br />
po nivnoto zdravje.<br />
Eti~kite principi {to se vo vrska so istra`uvawa koi se vr{at<br />
nad ~ove~ki su{testva mora strogo da se primenuvaat, a vo vrska so<br />
dadenata soglasnost i doverlivost. Site istra`uva~ki studii treba da<br />
bidat odobruvani od strana na Komitetot za eti~ki pra{awa ili<br />
alternativna postapka so koja {to }e se garantira primenata na ovie<br />
principi.<br />
Istra`uvawata za prevencijata, tretman i spre~uvawe na lesno<br />
prenoslivi bolesti kaj zatvorskata populacija treba da se pottiknuvaat<br />
pod uslov ako takvite istra`uvawa dadat podatoci, a koi ne<br />
mo`at da bidat dostapni od istra`uvawata do po{irokata zaednica.<br />
Zatvorenicite treba da imaat ednakov pristap do rezultatite od<br />
klini~kite istra`uvawa koi {to se vr{at so cel za tretman na site<br />
bolesti, a koi {to se vo vrska so HIV/AIDS na ednakov na~in kako i<br />
drugite lica vo po{irokata zaednica.<br />
Epidemiolo{ki monitoring na HIV/AIDS, vklu~uvaj}i go i<br />
anonimnoto rendgensko snimawe mo`e da se vr{at samo vo slu~aj ako<br />
takvite metodi se koristat me|u populacijata i ako primenata na takvite<br />
metodi kaj zatvorskata populacija ima golema verojatnost da<br />
dade rezultati korisni i za zatvorenicite.<br />
Zatvorenicite treba da bidat navremeno informirani za postoeweto<br />
na bilo kakvi epidemiolo{ki istra`uvawa koi {to }e se<br />
vr{at vo zatvorot.<br />
Objavuvaweto i razmenata na informaciite za rezultatite od<br />
izvr{enite istra`uva~ki studii mora da obezbedat apsolutna doverlivost<br />
za identitetot na zatvorenicite koi {to u~estvuvale vo takvite<br />
istra`uva~ki studii.<br />
B. Specifi~ni merki<br />
17. Zatvorskite organi treba kolku {to e mo`no poskoro da<br />
usvojat preventivni merki za da go spre~at nezakonskoto vnesuvawe na<br />
opojni drogi i inekcii vo zatvorot. Kako i da e, takvite merki ne<br />
smeeat da mu na{tetat na trendot kon pobliska integracija na zatvorite<br />
vo nivnata ekonomska i socijalna sredina.<br />
18. Za{titnite merki baraat voveduvawe i razvoj na programi za<br />
zdravstveno prosvetuvawe so cel da se namalat rizicite, vklu~uvaj}i<br />
gi i odredbite za informirawe za potrebata od dezinfekcija na<br />
opremata za davawe na inekcii ili taa da se koristi samo edna{.<br />
409
Dezinfekcionite sredstva treba da im bidat lesno dostapni na<br />
zatvorenicite ne samo poradi za{tita od lesno prenoslivi bolesti,<br />
tuku isto taka i tie da mo`at da gi po~ituvaat higienskite pravila.<br />
19. Zdravstvenata gri`a i socijalnite programi treba da treba<br />
da se razvivaat so edinstvena cel da gi podgotvuvaat zatvorenicite<br />
zavis-ni od droga za osloboduvawe i za adaptirawe na uslovi za rano<br />
oslobo-duvawe, usloveni so soodveten tretman (domovi, centri za<br />
zgri`uvawe, bolnici, vonbolni~ki ustanovi, terapeutski centri).<br />
20. Sudovite i drugite kompetentni organi }e koristat pove}e<br />
vonzavodski merki so cel da gi pottiknuvaat u`ivatelite na droga da<br />
baraat tretman vo zdravstveni ili op{testveni ustanovi.<br />
U`ivatelite na droga treba da se ubeduvaat da sledat takvi programi<br />
na tretman.<br />
21. Na zatvorenicite i nivnite semejstva, bra~ni drugari ili<br />
bra~ni partneri na koi im e dozvolena poseta bez nadzor treba da im<br />
se nudat informacii, soveti i podr{ka vo vrska so HIV/AIDS.<br />
Na zatvorenicite i nivnite partneri treba da im se nudat<br />
preventivni i kontraceptivni sredstva vo soglasnost so zakonot {to e<br />
vo sila vo odnosnata dr`ava.<br />
22. Za `enite zatvoreni~ki treba da se usvojat edukativni programi<br />
prilagodeni za specifi~ni potrebi.<br />
Bremeni seropozitivni zatvoreni~ki mora da dobijat nega i<br />
pomo{ ista kakva {to im se pru`a na `enite nadvor od zatvorot. Tie<br />
treba da se informiraat {to e mo`no pove}e za mo`nite rizici od<br />
infekcija na nerodenoto dete i, ako nacionalniot zakon toa go dozvoluva,<br />
da imaat izbor za dobrovolno prekinuvawe na bremenosta.<br />
Novorodenoto seropozitivno bebe od `ena zatvoreni~ka treba<br />
da ostane so majkata ako taa toa go saka vo soglasnost so zatvorskite<br />
odredbi. Na deteto treba da mu se ovozmo`i soodveten specijalisti~ki<br />
medicinski tretman.<br />
23. Zdravstvenite edukativni programi treba da se adaptiraat<br />
spored potrebite na zatvorenicite, posebno za mladite zatvorenici,<br />
za izbegnuvawe kontakti so zarazni bolesti, vklu~uvaj}i ja i HIV/<br />
AIDS.<br />
24. Na stranskite dr`avjani zaboleni od HIV/AIDS treba da im<br />
se dadat istite informacii, soveti i zdravstvena za{tita kako i na<br />
drugite zatvorenici.<br />
25. Zarazenosta od HIV/AIDS ne treba da go spre~uva transferot<br />
na baza na bilateralni dogovori ili Konvencijata na Sovetot na<br />
Evropa za transfer na osudeni lica.<br />
Medicinski izve{taj {to }e bide za{titen so lekarska doverlivost<br />
za osudenoto lice sprema koe se vr{i transfer do negovata<br />
zemja treba direktno da se isprati od zatvorot od zemjata vo koja e<br />
izvr{eno sudeweto do zemjata vo koja ke se izdr`uva kaznata.<br />
26. Organizacijata za prenesuvawe na stranski dr`avjani zara-<br />
410
zeni od HIV/AIDS mo`e da se odlo`i od humanitarni pri~ini ako<br />
zatvore-nicite seriozno ili te{ko se zaboleni.<br />
II. KRIMINALISTI^KI ASPEKTI<br />
27. Prioritetot {to se dava za kontrola na prenosliva bolest<br />
vklu~itelno i na HIV/AIDS, e voved na preventivni merki i informacii<br />
predvideni za razvivawe na svesnosta i ~uvstvoto za odgovornost<br />
me|u lu|eto.<br />
28. Treba da se predvidat sankcii vo kontekst na postojnite krivi~ni<br />
dela pri prenesuvawe na zarazni bolesti HIV/AIDS a instituciite<br />
za vodewe na krivi~na postapka treba da se smetaat kako posledna<br />
instanca.<br />
29. Takvite krivi~ni postapki treba da se cel na sankcionirawe<br />
na onie koi i pokraj informaciite i svesta za kampawite {to se<br />
vr{at za spre~uvawe na {ireweto na HIV/AIDS sepak gi zagrozuvaat<br />
`ivotite na lu|eto, fizi~kiot integritet ili zdravjeto na drugite.<br />
30. Licata {to se zanimavaat so zdravstvena za{tita ili lekarite<br />
koi gi kr{at normite i praktikata predvideni za spre~uvawe na<br />
{irewe na zarazni bolesti, ili koi ne gi izvr{uvaat nivnite dol`nosti<br />
vo tretiraweto na poedinci zaboleni od HIV/AIDS treba da<br />
podle`at na disciplinska odgovornost a ako treba }e bidat premet i<br />
na krivi~niot zakon {to e vo sila.<br />
411
412
KONVENCIJA ZA TRANSFER NA OSUDENI LICA<br />
Naslov na orginalot: Convention on the Transfer of Sentenced Persons,<br />
Strasbourg, 21. 3. 1983<br />
Dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa i dr`avite potpisni~ki<br />
na ovaa Konvensija,<br />
Smetaj}i deka Sovetot na Evropa ima za cel da ostvari potesna<br />
sorabotka me|u svoite ~lenovi,<br />
Vo `elba u{te pove}e da se razvie me|unarodnata sorabotka vo<br />
oblasta na krivi~noto zakonodavstvo,<br />
Smetajki deka ovaa sorabotka treba da bide vo slu`ba na poefikasno<br />
pravosudstvo i da ovozmo`i resocijalizacija na osudenite<br />
lica,<br />
Smetaj}i deka ovie celi sodr`at barawe na stranskite lica koi<br />
se li{eni od slovoda zaradi storeno krivi~no delo, da im se ovozmo`i<br />
izdr`uvawe na kaznata vo sredinata od koja poteknuvaat,<br />
Smetaj}i deka toa mo`e najdobro da se postigne so nivniot<br />
transfer vo zemjata na potekloto,<br />
Se dogovorija za slednoto:<br />
^len 1<br />
Definicii<br />
Soglasno ovaa Konvencija, izrazot:<br />
a. "Kazna" ozna~uva kazna ili merka na li{uvawe od sloboda zaradi<br />
izvr{eno krivi~no delo vo ograni~eno ili neograni~eno traewe,<br />
koja ja izrekol sudija,<br />
b. "Presuda" ozna~uva sudska odluka so koja se izrekuva kaznata,<br />
c. "Dr`ava na izrekuvawe na kaznata" ozna~uva dr`ava vo koja<br />
liceto, koe mo`e da bide prefrleno ili ve}e e prefrleno, e kazneto.<br />
d. "Dr`ava na izdr`uvawe na kaznata" ozna~uva dr`ava vo koja<br />
osudenoto lice mo`e da bide prefrleno, ili ve}e e prefrleno, za da ja<br />
izdr`i kaznata.<br />
^len 2<br />
Op{ti principi<br />
1. Stranite se obvrzuvaat pod uslovi koi gi sodr`i ovaa Konvencija<br />
deka maksimalno ke sorabotuvaat me|u sebe po pra{awata vrzani<br />
za transferot na osudenite lica.<br />
2. Liceto osudeno na teritorijata na edna Strana mo`e vo sogla-<br />
413
snost so odredbite na ovaa Konvencija, da se prefrli na terito-rijata<br />
na nekoja druga Strana zaradi izdr`uvawe na kaznata. Za taa cel, toa<br />
mo`e da bide bilo kaj dr`avata {to ja izrekla kaznata ili vo onaa vo<br />
koja kaznata treba da se izdr`i, da izrazi `elba da bide prefrleno<br />
vrz osnova na ovaa Konvencija.<br />
3. Transfer mo`e da bara bilo koja dr`ava na izrekuvaweto ili<br />
dr`ava na izvr{uvaweto na kaznata.<br />
^len 3<br />
Uslovi na trenasferot<br />
1. Vrz osnova na ovaa Konvencija do transfer mo`e da dojde samo<br />
pod slednive uslovi:<br />
a. osudenoto lice mora da bide dr`avjanin na zemjata vo koja<br />
kaznata treba da bide izdr`ana,<br />
b. presudata mora da bide pravosilna,<br />
c. preostanatiot del od kaznata koja osudenoto lice treba da ja<br />
izdr`i mora da bide vo traewe od najmalku {est meseci od denot koga<br />
e primeno baraweto za negoviot trensfer ili vo neograni~eno traewe.<br />
d. koga zaradi vozrasta, mentalnata ili fizi~kata sostojba edna<br />
od dr`avite smeta deka toa e neophodno, osudenoto lice ili negoviot<br />
pretstavnik mora da dadat soglasnost za trensferot.<br />
e. Storuvawata ili nestoruvawata zaradi koi do{lo do kaznuvawe<br />
spored pravoto na dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata mora da<br />
se smetaat za krivi~ni dela, ili toa bi bile vo slu~aj da se slu~ile na<br />
nejzina teritorija.<br />
f. Dr`avata na izrekuvaweto na kaznata ili dr`avata na izdr`uvaweto<br />
na kaznata mora da se dogovorat za transferot.<br />
2. Vo isklu~itelni slu~ai Stranite mo`e da se dogovorat za<br />
transferot i vo slu~aj koga kaznata koja osudenoto lice treba da ja<br />
izdr`i, e pomala od predvidenata vo stav 1.c.<br />
3. Pri potpi{uvaweto ili polagaweto na ratifikacionite instrumenti<br />
za prifa}aweto sekoja dr`ava na odobruvaweto ili pristapuvaweto<br />
mo`e da mu upati izjava na generalniot sekretat na Sovetot<br />
na Evropa i da ja nazna~i svojata namera deka vo odnosite so drugite<br />
dr`avi }e ja isklu~i primenata na edna od postapkite od stav 9.1 a i b.<br />
4. Sekoja dr`ava mo`e sekoga{ vo izjavata upatena do generalniot<br />
sekretar na Sovetot na Evropa samata da go odredi terminot<br />
"dr`av-janin" vo soglasnost so ovaa Konvencija.<br />
^len 4<br />
Obvrska za dostavuvawe na informacii<br />
1. Sekoe osudeno lice sprema koe mo`e da se primeni ovaa Konvencija<br />
mora da bide zapoznaeno so nejzinata sodr`ina od strana na<br />
dr`avata na izrekuvaweto na kaznata.<br />
414
2. Vo slu~aj osudenoto lice kaj dr`avata na izrekuvaweto na kaznata<br />
da izrazilo `elba da bide prefrleno vrz osnova na ovaa Konvencija,<br />
taa za toa mora da ja izvesti dr`avata na izdr`uvaweto na<br />
kaznata vedna{ po pravosilnosta na presudata.<br />
3. Informaciite mora da sodr`at:<br />
a. imeto, datumot i mestoto na ra|awe<br />
b. vo slu~aj na potreba, negovata adresa vo dr`avata na izdr`uvaweto<br />
na kaznata,<br />
c. da se navedat faktite koi dovele do kaznuvaweto,<br />
d. prirodata, traeweto i vremeto na po~etokot na kaznata.<br />
4. Vo slu~aj koga osudenoto lice kaj dr`avata na izdr`uvawe na<br />
kaznata izrazilo `elba da bide prefrleno vrz osnova na ovaa Konvencija,<br />
dr`avata na izrekuvaweto na kaznata na nejzino barawe }e £ gi<br />
dostavi site informacii sodr`ani vo gore navedeniot stav 3.<br />
5. Osudenoto lice mora da bide pismeno izvesteno za seto {to<br />
vrz osnova na primenata na prethodnite stavovi go prezemaat dr`avata<br />
na izrekuvaweto na kaznata ili dr`avata na izvr{uvaweto na<br />
kaznata kako i za sekoja odluka koja }e ja donese ednata ili drugata<br />
dr`ava a koja se odnesuva na trensverot.<br />
^len 5<br />
Barawa i odgovori<br />
1. Barawata i odgovorite vrzani za transferot mora da se dostavuvaat<br />
vo pismena forma.<br />
2. Ovie barawa mora da gi upati Ministerstvoto za pravda na<br />
dr`avata molitel na Ministerstvoto na pravda na zamolenata dr`ava.<br />
Odgovorite mora da se dostavat po istiot pat.<br />
3. Sekoja strana mo`e, vo izjavata upatena do generalniot sekretar<br />
na Sovetot na Evropa, da ja nazna~i svojata namera deka }e koristi<br />
drugi vrski.<br />
4. Zamolenata dr`ava mora, {to pobrgu, da ja izvesti dr`avata<br />
molitel za svojata odluka dali go prifa}a ili go odbiva baraweto za<br />
transfer.<br />
^len 6<br />
Dokazni materijali<br />
1. Dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata na barawe na dr`avata<br />
na izrekuvaweto na kaznata mora da i dostavi:<br />
a. dokument ili izjava od koja se gleda deka osudenoto lice e<br />
nejzin dr`avjanin,<br />
b. prepis na zakonskite odredbi na dr`avata na izdr`uvawe na<br />
kaznata od koi proizleguva deka storuvawata ili propu{tawata koi<br />
dovele do kaznuvaweto vo dr`avata na izvr{uvaweto na kaznata vrz<br />
osnova na nejzinoto pravo zna~at krivi~no delo i deka toa bi bile<br />
koga bi se slu~ile na nejzina teritorija.<br />
415
c. izjava so informacii od ~l. 9.2<br />
2. Dokolku e pobaran transfer, dr`avata na izrekuvaweto na kaznata<br />
na dr`avata na izvr{uvaweto na kaznata treba da £ dostavi dokumentite<br />
koi sleduvaat, osven vo slu~aj ednata ili drugata dr`ava ve}e<br />
da nazna~ila deka nema da se soglasi so transferot:<br />
a. zaveren prepis na presudata kako i zakonskite odredbi koi se<br />
primeneti.<br />
b. ozna~uvawe na dol`inata na ve}e izre~enata kazna, vklu~uvaj}i<br />
go i izvestuvaweto za privremeniot pritvor, oprostuvaweto na<br />
kaznata, kako i sekoj drug dokument vrzan za izdr`uvaweto na kaznata,<br />
c. potvrda za soglasnosta za transferot kako {to e sodr`ano vo<br />
~len 3.1.d., i<br />
d. sekoga{ koga toa e potrebno, izve{taj na lekarot ili na socijalniot<br />
rabotnik za osudenoto lice, informacija za negoviot tretman<br />
vo dr`avata na izrekuvaweto na kaznata i preporaka za natamo{nata<br />
postapka vo dr`avata na izdr`uvawe na kaznata.<br />
3. Dr`avata na izrekuvawe na kaznata kako i dr`avata na izdr`uvaweto<br />
na kaznata mo`at bilo ednata bilo drugata da pobaraat da<br />
dobijat bilo kakov dokument ili izjava od gore navedeniot stav 1 i 2<br />
pred podnesuvawe na baraweto za transfer ili odlukata za prifa}awe<br />
ili odbivawe na transferot.<br />
^len 7<br />
Soglasnost i proverka<br />
1. Dr`avata na izrekuvaweto na kaznata }e postapi taka {to liceto<br />
koe treba da ja dade svojaat soglasnost za transfer vrz osnova na<br />
~len. 3.1.d. toa da go stori dobrovolno, vo celost svesno za zakonskite<br />
posledici koi od toa proizleguvaat. Natamo{nata postapka po toa<br />
pra{awe }e se vodi vo soglasnost so zakonot na dr`avata na izrekuvawe<br />
na kaznata.<br />
2. Dr`avata na izrekuvaweto na kaznata mora da ovozmo`i<br />
dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata so posredstvo na konzul ili nekoj<br />
drug funkcioner koj e opredelen vo dogovorot so nego, da proveri<br />
deka soglasnosta e dadena pod uslovite navedeni vo prethodniot stav.<br />
^len 8<br />
Posledici od transferot za dr`avata na izrekuvawe na kaznata<br />
1. Prezemaweto na osudenoto lice od strana na dr`avata na izdr-<br />
`uvawe na kaznata podrazbira zapirawe na izdr`uvaweto na kaznata<br />
vo dr`avata koja kaznata ja izrekla.<br />
2. Vo dr`avata na izrekuvawe na kaznata, kaznata pove}e ne mo`e<br />
da se izdr`uva koga dr`avata vo koja kaznata se izdr`uva smeta deka<br />
taa e zavr{ena.<br />
416
^len 9<br />
Posledici od transferot za dr`avata na izdr`uvawe na kaznata<br />
1. Nadle`nite organi na dr`avata na izdr`uvawe na kaznata<br />
mora:<br />
a. bilo vedna{ da prodol`at so izdr`uvawe na kaznata vrz<br />
osnova na sudska ili administrativna odluka pod uslovite navedeni vo<br />
~len 10,<br />
b. bilo po pat na sudska ili adminitsrativna postapka kaznata da<br />
ja preto~at vo odluka na ovaa dr`ava, zamenuvaj}i ja na toj na~in sankcijata<br />
izre~ena vo dr`avata na izrekuvawe na kaznata so sankcija koja<br />
za toa delo ja predviduva zakonodavstvoto na dr`avata na izdr`uvaweto<br />
na kaznata pod uslovite navedeni vo ~len 11.<br />
2. Dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata dokolku toa od nea se<br />
bara mora na dr`avata na izrekuvawe na kaznata pred transferot na<br />
osudenoto lice da ja nazna~i postapkata koja {to taa }e ja sledi.<br />
3. Izdr`uvaweto na kaznata mu podle`i na zakonot na dr`avata<br />
na izdr`uvawe na kaznata i samo taa e merodavna za prezemawe na site<br />
soodvetni merki.<br />
4. Sekoja dr`ava ~ie{to vnatre{no pravo ovozmo`uva koristewe<br />
na edna od postapkite od ~len 1, zaradi izvr{uvawe na merkite izre-<br />
~eni na teritorijata na nekoja druga Strana nad lica koi so ogled na<br />
nivnoto mentalno zdravje se proglaseni za krivi~no neodgovorni za<br />
storenoto krivi~no delo, a spremna e na sebe da gi prezeme tie lica<br />
zaradi natamo{na postapka vo izjavata upatena do generalniot sekretar<br />
na Sovetot na Evropa mo`e da nazna~i postapka koja }e ja sledi vo<br />
ovie slu~ai.<br />
^len 10<br />
Natamo{no izdr`uvawe na kaznata<br />
1. Vo slu~aj na natamo{no izdr`uvawe na kaznata dr`avata na<br />
izdr`uvaweto na kaznata ja obvrzuva pravnata priroda i dol`inata na<br />
izre~enata kazna.<br />
2. Me|utoa dokolku prirodata ili dol`inata na ovaa sankcija se<br />
nespoivi so zakonodavstvoto na dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata,<br />
ili dokolku zakonodavstvoto na ovaa dr`ava toa go bara, dr`avata na<br />
izdr`uvaweto na kaznata mo`e, po pat na administrativna ili sudska<br />
odluka, da ja prilagodi ovaa sankcija na kaznata ili merkata za koja<br />
krivi~nite dela od ist vid gi predviduva nejziniot sopstven zakon.<br />
Spored svojata su{tina ili traewe ne mo`e da bide postroga od<br />
kaznata izre~ena vo dr`avata na izrekuvaweto na kaznata nitu da go<br />
prejde maksimumot {to go predviduva zakonot na dr`avata na izdr`uvaweto<br />
na kaznata.<br />
417
^len11<br />
Izmena na kaznata<br />
1. Vo slu~aj na izmena na kaznata se primenuva postapka predvidena<br />
so zakonodavstvoto na dr`avata na izdr`uvawe na kaznata. Pri<br />
izmenata nadle`niot organ }e se:<br />
a. rakovodi so utvrdenite fakti vo mera vo koja tie izri~no ili<br />
molkum se sodr`ani vo presudata koja ja donesuva dr`avata na izrekuvawe<br />
na kaznata,<br />
b. ne mo`e da ja zameni kaznata li{uvawe od sloboda so pari~na<br />
kazna,<br />
c. vo celost }e go otfrli ona vreme koe osudenoto lice go pominalo<br />
vo zatvorot, i<br />
d. nema da mu ja zaostri krivi~nata odgovornost na osudenoto<br />
lice i nema da ja obvrzuva minimalnata sankcija koja za toa ili pove}e<br />
storeni krivi~ni dela, eventualno gi predviduva dr`avata na izdr`uvaweto<br />
na kaznata.<br />
3. Koga po transferot na osudenoto lice dojde do izmena dr`avata<br />
na izdr`uvaweto na kaznata }e go zadr`i ova lice vo pritvor ili<br />
}e prezeme nekoi drugi merki za da se obezbedi negovoto prisustvo vo<br />
dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata se do istekot na sudskata<br />
postapka.<br />
^len 12<br />
Pomiluvawe, amnestija, ubla`uvawe na kaznata<br />
1. Sekoja strana mo`e da odobri pomiluvawe, amnestija ili ubla-<br />
`uvawe na kaznata vo soglasnost so Ustavot ili drugi zakonski regulativi.<br />
^len 13<br />
Revizija na presudata<br />
Samo dr`avata na izrekuvaweo na kaznata ima pravo da odlu~i za<br />
revizija na presudata.<br />
^len 14<br />
Prestanuvawe na izdr`uvaweto na kaznata<br />
Dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata mora da go zapre nejzinoto<br />
izdr`uvawe {tom dr`avata na izrekuvaweto na kaznata ja izvesti za<br />
odlukata ili merkata so koja kaznata prestanuva da bide izvr{na.<br />
^len 15<br />
Izvestuvawa koe se odnesuvaat na izdr`uvaweto na kaznata<br />
Dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata na dr`avata na izrekuvaweto<br />
na kaznata }e i gi dostavi site informacii koi se odnesuvaat na<br />
izdr`uvaweto na kaznata:<br />
a. koga smeta deka izdr`uvaweto na kaznata isteknalo,<br />
418
. ako osudenoto lice izbega pred istekot na kaznata, ili<br />
c. ako dr`avata na izrekuvaweto na kaznata od nea pobara specijalen<br />
izve{taj.<br />
^len 16<br />
Tranzit<br />
1. Edna strana treba, vo soglasnost so svoeto zakonodavstvo da £<br />
odobri tranzit na druga preku svojata teritorija dokolku toa go pobara<br />
nekoja druga strana koja i samata se dogovorila so nekoja druga strana<br />
ili treta zemja za transfer na osudenoto lice kon ili od nejzinata<br />
teritorija.<br />
2. Edna strana mo`e da odbie da odobri trenzit:<br />
a. ako osudenoto lice e nejzin dr`avjanin, ili<br />
b. ako deloto koe e predmet na kaznuvawe, ne e kaznivo spored nejzinoto<br />
zakonodavstvo.<br />
3. Baraweto za tranzit kako i odgovorite moraat da bidat<br />
dostaveni na na~in naveden vo odredbata na ~len 5. 2 i 3.<br />
4. Stranata mo`e da odobri tranzit na osudeno lice preku svojata<br />
teritorija koj go upatila nekoja treta zemja dokolku istata se<br />
dogovorila so nekoja druga Strana za transferot kon ili od nejzinata<br />
teri-torija.<br />
5. Stranata od koja e pobaran tranzit mo`e da go zadr`i osudenoto<br />
lice vo pritvor samo toku kolku {to e potrebno za da se izvr{i<br />
tranzitot preku nejzinata teritorija.<br />
^len 17<br />
Jazici i tro{oci<br />
1. Informaciite od ~len 4 stav 2-4, mora da se redigovaat na<br />
jazikot na Stranata na koja i se dostavuvaat ili na eden od oficielnite<br />
jazici na Sovetot na Evropa.<br />
2. Osven vo slu~aj na podolu navedeniot stav 3, prevod na baraweto<br />
za transfer ili na drug dokazen materijal ne e potreben.<br />
3. Sekoja dr`ava vo momentot na potpi{uvaweto ili polo`uvaweto<br />
na ratifikacionite instrumenti za prifa}awe, odobruvawe<br />
ili pristapuvawe, vo notifikacijata upatena do generalniot sekretar<br />
na Sovetot na Evropa mo`e da pobara barawata za transfer i dokazniot<br />
materijal da bidat prevedeni na nejziniot jazik, na eden od oficielnite<br />
jazici na Sovetot na Evropa ili na jazikot {to }e se navede.<br />
Vo taa prilika mo`e da izrazi spremnost da gi prifati prevodite na<br />
sekoj drug jazik pokraj oficielniot ili oficielnite jazici na<br />
Sovetot na Evropa.<br />
4. So isklu~ok na ~len 6. 2. a, dokumentite koi se ispra}aat vo<br />
soglasnost so primenata na ovaa Konvencija ne mora da bidat zavereni.<br />
5. Tro{ocite koi nastanuvaat so primena na ova Konvencija gi<br />
snosi dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata, osven tro{ocite koi isk-<br />
419
lu~ivo nastanale na teritorijata na dr`avata na izrekuvaweto na kaznata.<br />
^len 18<br />
Potpi{uvawe i stapuvawe na sila<br />
1. Ovaa Konvencija e spremna za potpi{uvawe od dr`avite -<br />
~len-ki na Sovetot na Evropa i dr`avite koi toa ne se, a u~estvuvale<br />
vo nejzinata izrabotka. Podle`i na ratifikacija za prifa}awe ili<br />
odobru-vawe. Ratifikacionite instrumenti za prifa}awe ili odobruvawe<br />
}e bidat deponirani kaj generalniot sekretar na Sovetot na<br />
Evropa.<br />
2. Ovaa Konvencija stapuva na sila tri meseci od denot koga tri<br />
dr`avi - ~lenki na Sovetot na Evropa }e ja dadat svojata soglasnost za<br />
pristapuvawe kon Konvencijata vo soglasnost so odredbiet od stav 1.<br />
3. Za sekoja dr`ava potpisni~ka koja dopolnitelno bi ja dala svojata<br />
soglasnost da £ pristapi na Konvencijata, taa stapuva na sila tri<br />
meseci od denot na polo`uvaweto na ratifikacionite instrumenti za<br />
prifa}awe ili odobruvawe.<br />
^len 19<br />
Pristapuvawe na dr`avite koi ne se ~lenki na Sovetot na Evropa<br />
1. Po stapuvaweto na sila na ovaa Konvencija, odborot na ministrite<br />
na Sovetot na Evropa po konsultacijata so zemjite dogovoreni~}i<br />
mo`e da ja povika sekoja dr`ava koja ne e ~lenka na Sovetot a ne<br />
se naveduva vo ~len 18. 1, da pristapi kon Konvencijata so odluka na<br />
mnozinstvoto predvideno so ~len 20. d. od Statutot na Sovetot na<br />
Evropa i ednoglasno od strana na pretstavnicita na zemjite dogovoreni~ki<br />
koi imaat pravo da zasedavaat vo odborot.<br />
2. Za sekoja dr`ava koja i pristapuva na Konvencijata, istata<br />
stapuva na sila tri meseci od denot na polo`uvaweto na instrumentite<br />
za pristapuvawe kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.<br />
^len 20<br />
Teritorijalna primena<br />
1. Sekoja dr`ava mo`e vo monetot na potpi{uvaweto ili polo-<br />
`uvaweto na ratifikacionite instrumenti za prifa}awe ili pristapuvawe<br />
da opredeli teritorija ili teritorii na koi }e se primenuva<br />
ovaa Konvencija.<br />
2. Vo natamo{nata postapka sekoja dr`ava mo`e sekoga{ vo notifikacijata<br />
upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa da<br />
ja pro{iri primenata na ovaa Konvencija na sekoja teritorija navedena<br />
vo notifikacijata. Vo slu~ajot na dadena teritorija Konvencijata<br />
stapuva na sila tri meseci od denot koga generalniot sekretar ja primil<br />
izjavata.<br />
3. Sekoja izjava dadena vo soglasnost so dvata prethodni stava<br />
420
mo`e da se povle~e koga se raboti za teritorija navedena vo ovaa izjava<br />
so notifikacija upatena do generalniot sekretar. Povlekuvaweto<br />
stapuva na sila tri meseci od denot koga generalniot sekretar ja primil<br />
notifikacijata.<br />
^len 21<br />
Vremenska primena<br />
Ovaa Konvencija }e se primenuva na izvr{uvaweto na site kazni<br />
koi se izre~eni bilo pred ili po nejzinoto stapuvawe na sila.<br />
^len 22<br />
Vrski so drugi konvencii i spogodbi<br />
1. Ovaa Konvencija ne e vo sprotivnost so pravata i obvrskite<br />
koi proizleguvaat od dogovorite za ekstradicija i drugite me|unarodni<br />
dogovori za sorabotka vo oblasta na krivi~noto zakonodavstvo<br />
koi predviduvaat transfer na uapsenite lica zaradi soo~uvawe i svedo~ewe.<br />
2. Koga dve ili pove}e Strani ve}e sklu~ile ili }e sklu~at dogovor<br />
za transfer na osudeni lica, ili koga ve}e vospostavile ili }e<br />
vospostavat na nekoj drug na~in osnosi vrz toj plan, ke mo`at da ja<br />
primenat navedenata spogodba, dogovor ili anga`man namesto ovaa<br />
Konvencija.<br />
3. Ova Konvencija ne e vo sprotivnost so pravoto na dr`avite<br />
koi se Strani na Evropskata konvencija za me|unarodnata va`nost na<br />
krivi~nite presudi, me|u sebe da potpi{at bilateralni ili multilatelarni<br />
spogodbi koi se odnesuvaat na pra{awata regulirani so ovaa<br />
Konvencija, za da gi dopolnat nejzinite odredbi ili da ja olesnat<br />
primenata na principiti od koi poa|a.<br />
4. Dokolku baraweto za transfer spa|a vo delokrugot na primenata<br />
na ovaa Konvencija i Evropskata konvencija za me|unarod-nata<br />
va`nost na krivi~nite presudi ili nekoj drug dogovor za trans-fer na<br />
osudenite lica, Dr`avata moliitel pri podnesuvaweto na bara-weto<br />
mora precizno da navede vrz osnova na koj instrument go formu-lirala<br />
baraweto.<br />
^len 23<br />
Spogodbeno re{enie<br />
Evropskiot komitet za pra{awata na kriminalot }e ja sledi<br />
primenata na ovaa Konvencija i koga toa e potrebno }e ovozmo`i spogodbeno<br />
re{avawe na sekoja te{kotija koja }e se javi pri primenata.<br />
^len 24<br />
Otka`uvawe<br />
1. Sekoja Strana mo`e vo sekoj moment da ja otka`e ovaa Konvencija<br />
po pat na notifikacija upatena do generalniot sekretar na Sovetot<br />
na Evropa<br />
421
2. Otka`uvaweto stapuva na sila tri meseci od denot koga generalniot<br />
sekretar ja primil notifikacijata.<br />
3. Sepak, ovaa Konvencija i natamu }e se primenuva na izvr{uvaweto<br />
na kaznata nad lica ~ii transfer e izvr{en vo soglasnost so<br />
spomnatata Konvencija a pred otka`uvaweto da stapi na sila.<br />
^len 25<br />
Notifikacii<br />
Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e gi izvesti<br />
dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa, dr`avite koi toa ne se, me|utoa<br />
koi u~estvuvale vo izrabotkata na ovaa Konvencija, kako i sekoja<br />
dr`ava koja £ pristapila za:<br />
a. sekoe potpi{uvawe,<br />
b. polagawe na ratifikacioniot instrument za prifa}awe, odobruvawe<br />
ili pristapuvawe,<br />
c. sekoja data na stapuvawe na sila na ovaa Konvencija vo soglasnost<br />
so ~len 18. 2 i 3, 19. 2 i 20. 2 i 3.<br />
d. sekoj drug dokument, izjava, notifikacija ili poraka vrzana za<br />
ovaa Konvencija.<br />
Vo taa smisla opolnomo{tenite ja potpi{uvaat ovaa Konvencija.<br />
Raboteno vo Strazbur na den 21 mart 1983 godina vo eden edinstven<br />
primerok so istovetna va`nost na francuski i angliski jazik<br />
koj }e bide deponiran vo arhivot na Sovetot na Evropa. Generalniot<br />
sekretar }e dostavi zaveren prepis od istiot do sekoja dr`ava-~lenka<br />
na Sovetot na Evropa, na dr`avite koi ne se ~lenki, a u~estvuvale vo<br />
izrabotkata na ovaa Konvencija, kako i na sekoja dr`ava povikana da £<br />
pristapi.<br />
422
NACRT DOPOLNITELEN PROTOKOL KON KONVENCIJATA<br />
ZA TRENSFER NA OSUDENI LICA<br />
PREDGOVOR<br />
1. Komitetot na eksperti za primenata na Evropskata konvencija<br />
na poleto na kaznuvaweto (PC-OC) odr`a sostanok vo Strazbur na 5-7<br />
dekemvri 1994 godina i gi razgleda opredelenite te{kotii so koi se<br />
soo~uvaat dr`avite vo primenata na Konvencijata za transfer na osudenite<br />
lica (112). Za taa cel se sozdade pra{alnik koj e ispraten do<br />
site ~lenki na Komitetot.<br />
2. Na triesetiot sostanok (odr`an vo Strazbur na 1-3 februari<br />
1995 godina) PC-OC, po razgleduvaweto na odgovorite na pra{alnikiot,<br />
otvori diskusija za pra{aweto na opravdanosta za podgotvuvawe<br />
na dopolnitelniot protokol kon Konvencijata za transfer na<br />
osudeni lica pod uslov toa da se primenuva bez ogled na soglasnosta na<br />
osudenoto lice i vo dvata slu~ai koga toa lice ja napu{tilo dr`avata<br />
koja go osudenila za da se vrati vo svojata dr`ava i koga osudata ja<br />
vklu~uva naredbata za proteruvawe ili deportacija ili na drug na~in<br />
e naredeno kako posledica na donesenata odluka.<br />
3. Komitetot e svesen deka postojat praznini koi treba da se<br />
nadminat. Bea razgledani dva na~ini na deluvawe. Prviot na~in koj<br />
{to be{e razgledan e da se prepora~a na vladite da prezemat aktivnosti<br />
so cel i vo na{eto doma{no zakonodavstvo da se ovozmo`i primena<br />
na stranski kazneni odredbi vo takvi priliki. Vtoriot na~in na<br />
deluvawe koj {to be{e razgledan e podgotvuvawe na protokol kon<br />
Konvencijata za transfer na osudeni lica.<br />
4. Nacrtot na dopolnitelniot protokol na Konvencijata za<br />
transfer na osudeni lica be{e podgotven od sekretarijatot, najnapred<br />
razgledan od PC-OC (vo dekemvri 1995 godina) a potoa podnesen na<br />
Komitetot na negoviot 32-i sostanok (odr`an vo Strazbur na 5-7 fevruari<br />
1996 godina). Vo taa prilika Komitetot go usvoi nacrtot so amandmani<br />
i donese re{enie da go podnese do Komitetot za pra{awa na<br />
kriminalitetot (CDPC).<br />
5. Komitetot donese re{enie da mu doveri na Sekretarijatot<br />
a. da go podgotvat nacrt eksplinatoren memorandum kon Nacrt<br />
dopolnitelniot protokol, i<br />
b. na Biroto za razgleduvawe na nacrtot so cel da se podnese do<br />
CDPC na narednata plenarna sednica (1996).<br />
6. Na negovata sednica na 15 maj 1996 godina Biroto povtorno go<br />
423
azgleda Nacrt dopolniteklniot protokol i dodade amandmani. Nacrtot,<br />
revidiran od Biroto potoa e reproduciran.<br />
7. Isto taka, Biroto go ispita eksplinatorniot izve{taj podgotven<br />
od strana na Sekretarijatot i go odobri zaedno so amandmanite.<br />
Potoa Biroto re{i do CDPC da podnese Nacrt eksplinatoren memorandum<br />
kako {to e objasneto ponatamu.<br />
NACRT DOPOLNITELEN PROTOKOL KON KONVENCIJATA<br />
ZA TRANSFER NA OSUDENI LICA<br />
Dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa, potpisni~ki na ovoj<br />
Protokol,<br />
So `elba da se olesni primenata na Konvencijata za transfer na<br />
osudeni lica otvorena za potpis vo Strazbur na 21 mart 1983 godina<br />
(vo natamo{niot tekst Konvencija) i, posebno, sledej}i gi poznatite<br />
celi za sproveduvawe na pravdata i socijalna rehabilitacija na osudenite<br />
lica;<br />
Svesni deka mnogu dr`avi nemo`at da gi ekstradiraat svoite sogra|ani;<br />
Smetaj}i za po`elno deka treba da se dopolni Konvencijata vo<br />
opredeleni aspekti,<br />
se soglasija so slednoto:<br />
^len 1<br />
Definicii<br />
Zborovite i izrazite koristeni vo ovoj Protokol }e bidat objasneti<br />
po zna~ewe vo ramkite na ovaa Konvencija.<br />
^len 2<br />
Lica koi ja napu{tile zemjata {to im sudi<br />
1. Koga lice, od edna dr`ava - strana, koe e predmet na sudewe<br />
nameneto kako predmet za izvr{uvawe na krajna presuda, e dadeno na<br />
teritorijata na druga strana dobrovolno vleguva na teritorijata na<br />
prvata dr`ava - strana pred da ja odle`i kaznata, zemjata {to mu sudi<br />
mo`e da pobara od drugata strana da go prezeme izvr{uvaweto na<br />
kaznata.<br />
2. Po barawe na dr`avata {to mu sudi, drugata dr`ava - strana<br />
mo`e, pred da stignat dokumentite so baraweto, ili pred da se donese<br />
odluka vo vrska so baraweto, da go stavi liceto vo pritvor, ili da<br />
prezeme merki so koi {to }e se obezbedi deka osudenoto lice ostanuva<br />
na nejzina teritorija ~ekaj}i odluka po baraweto. Kon baraweto za<br />
uslovna kazna }e se koristi informacijata dadena vo stav 3 od ~len 4<br />
od ovaa Konvencija. Kaznenata pozicija na osudenoto lice nema da<br />
bide ote`nata kako rezultat na vremeto pominato vo pritvor.<br />
3. Ne treba da se bara soglasnost za transfer na izvr{uvawe na<br />
424
presuda. Drugite propisi na Konvencijata }e se primenuvaat po analogija<br />
vo granici {to se kompatibilni so propisite na ovoj Protokol.<br />
^len 3<br />
Proterani osudeni lica<br />
1. Otkako e dostaveno barawe od dr`avata {to go sudi, drugata<br />
dr`ava - strana mo`e da dade soglasnost na dodeluvawe so soglasnost<br />
na osudenoto lice poinaku odo{to e dadeno vo stav 1 d. ~len 3. od Konvencijata,<br />
kade e donesena presuda za liceto na koe mu se sudi, ili e<br />
izdaden izvr{en nalog konsekventen na presudata, vklu~uva nalog za<br />
proteruvawe ili deportacija ili nekoja druga merka kako rezultat na<br />
toa da ne e mo`no prisustvo na teritorijata vo dr`avata {to mu sudela<br />
na lice {to edna{ bilo oslobodeno od zatvor.<br />
2. Drugata dr`ava - strana nema da dade svoja soglasnost za<br />
primena na stav 1 bez da go zeme predvid misleweto na osudenoto lice.<br />
3. So cel da se primeni ovoj ~len, dr`avata {to mu sudi }e £ isprati<br />
na drugata dr`ava - strana deklaracija so mislewe na osudenoto<br />
lice kako negovo mislewe za predlo`en transfer.<br />
4. Protiv sekoe lice koe bilo predadeno spored odredbite na<br />
ovoj ~len nema da se vodi postapka, da se osuduva ili pritvora vo vrska<br />
so izvr{uvawe na presduda ili nalog za pritvor, za bilo koe krivi~no<br />
delo izvr{eno pred negovoto predavawe podrugo od ona za koe bila<br />
izre~ena presuda so stapuvawe vo sila, nitu na toa lice od bilo koi<br />
pri~ini }e mu se ograni~i negovata li~na sloboda, so isklu~ok kako<br />
vo slednive slu~ai:<br />
a. ako bide podneseno barawe za ovlastuvawe od vlastite na dr`avata<br />
- strana koja mu sudi pridru`eno so relevantni dokumenti i<br />
praven dokaz za bilo kakva izjava {to ja dalo osudenoto lice vo vrska<br />
so storenoto krivi~no delo. Ovlastuvaweto }e se dade koga za krivi~noto<br />
delo za koe e podneseno barawe bi bilo predmet na ekstradicija<br />
spored zakonot na dr`avata {to mu sudi ili koga e isklu~ena ekstradicija<br />
samo poradi goleminata na kaznata;<br />
b. koga osudenoto lice imalo mo`nost da ja napu{ti teritorijata<br />
na dr`avata {to terba da ja izvr{i kaznata, a toa ne go napravi vo<br />
rok od 45 dena od negovoto osloboduvawe ili ako liceto se vratilo na<br />
taa teritorija otkako edna{ ja napu{tilo.<br />
5. Sekoja dr`ava mo`e za vreme na potpi{uvawe ili pak pri<br />
deponirawe na nejzinite instrumenti za ratifikacija, priem, odobruvawe<br />
ili pristap, po pat na deklaracija adresirana do generalniot<br />
sekretar na Sovetot na Evropa, da izjavi deka go zadr`uva pravoto<br />
deka nema da izvr{uva kazni pod uslovi opi{ani vo ovoj ~len.<br />
^len 4<br />
Potpis i stapuvawe vo sila<br />
1. Ovoj Protokol }e bide otvoren za potpi{uvawe od strana na<br />
425
dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa koi {to ja potpi{ale ovaa<br />
Konvencija, kako i dr`avite koi ne se ~lenki a u~estvuvale vo izrabotkata<br />
na Konvencijata. Protokolot }e bide predmet na ratifikacija,<br />
usvojuvawe ili odobruvawe. Instrumentite za ratifikacija, usvojuvawe<br />
ili odobruvawe }e se dostavat do generalniot sekretar na Sovetot<br />
na Evropa.<br />
2. Protokolot }e stapi vo sila na denot od mesecot koga istekuva<br />
vremeto od tri meseci po deponiraweto na tretiot instrument za<br />
ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe.<br />
3. Vo pogled na dr`avata potpisni~ka koja {to go deponira<br />
svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe, Protokolot<br />
}e stapi vo sila na prviot den od mesecot po istekuvawe na<br />
vremeto od tri meseci po denot na deponiraweto.<br />
^len 5<br />
Pristap<br />
1. Sekoja dr`ava koja ne e ~lenka, a pristapila kon Konvencijata<br />
mo`e da pristapi i kon ovoj Protokol otkako e stapen vo sila.<br />
2. Vo vrska so sekoja dr`ava {to pristapila, Protokolot }e<br />
stapi vo sila na prviot den od mesecot po istekuvaweto na vremeto od<br />
3 meseci po denot na deponiraweto na instrumentite za pristap.<br />
^len 6<br />
Teritorijalna primena<br />
1. Sekoja dr`ava mo`e za vreme na potpi{uvaweto ili koga go<br />
deponira svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe odobruvawe<br />
ili pristap, da ja opredeli teritorijata ili teritoriite na koi }e se<br />
primenuva ovoj Protokol.<br />
2. Sekoja dr`ava so izjava adresirana do generalniot sekretar na<br />
Sovetot na Evropa mo`e podocna da ja pro{iri primenata na ovoj<br />
Protokol vo bilo koja teritorija opredelena vo izjavata. Vo vrska so<br />
takvata teritorija Protokolot }e stapi vo sila na prviot den od<br />
mesecot po istekot na trite meseci od denot na priemot na takva<br />
izjava od generalniot sekretar.<br />
3. Sekoja izjava vo soglasnost so prethodnite stavovi, vo pogled<br />
na teritorijata opredelena so takvata izjava, mo`e da se povle~e so<br />
pismeno izvestuvawe adresirano do generalniot sekretar. Povlekuvaweto<br />
}e stapi vo sila na prviot den vo mesecot po istekot na vremeto<br />
od tri meseci po denot na priemot na takvata izjava od generalniot<br />
sekretar.<br />
^len 7<br />
Privremena primena<br />
Ovoj Protokol }e se primenuva za izvr{uvawe na presudi izre-<br />
~eni bilo pred ili po negovoto stapuvawe vo sila<br />
426
^len 8<br />
Otka`uvawe<br />
1. Sekoja dr`ava dogovorna strana mo`e da se otka`e od ovoj<br />
Protokol so dostavuvawe na izvestuvawe adresirano do generalnito<br />
sekretar na Sovetot na Evropa.<br />
2. Takvoto izvestuvawe }e stapi na sila prviot den od mesecot po<br />
istekuvawe na vremeto od tri meseci od denot na priem na izvestuvaweto<br />
od strana na generalniot sekretar.<br />
3. Vo sekoj slu~aj ovoj Protokol }e prodol`i da se primenuva za<br />
izvr{uvawe na presudi za lica koi {to bile predadeni vo soglasnost<br />
so odredbite i od Konvencijata i Protokolot pred datata na koja<br />
takvoto otka`uvawe stapilo vo sila.<br />
4. Samoto otka`uvawe od Konvencijata zna~i i avtomatsko<br />
otka`u-vawe od ovoj Protokol.<br />
^len 9<br />
Izvestuvawe<br />
Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e gi izvesti dr`avite<br />
- ~lenki na Sovetot na Evropa i sekoja dr`ava koja {to pristapila<br />
kon ovoj Protokol ako:<br />
a. go potpi{ala Protokolot,<br />
b. go deponirala instrument, za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe<br />
ili pristapuvawe,<br />
c. ima bilo koja data za stapuvawe vo sila na ovoj Protokol vo<br />
soglasnost so ~lenovite,<br />
d. bilo kakov drug akt, izjava, izvestuvawe ili dopiska vo vrska<br />
so Protokolot.<br />
Kako potvrda na ova, dolupotpi{anite, spored regularno ovlastuvawe<br />
za ovaa namena, go imaat potpi{ano Protokolot.<br />
427
428
NACRT INTERPRETATIVEN IZVE[TAJ NA NACRT<br />
DOPOLNITELNIOT PROTOKOL NA KONVENCIJATA ZA<br />
TRANSFER NA OSUDENI LICA<br />
UVOD<br />
1. Po ovlastuvawe na Evropskiot komitet za problemi na kriminalot<br />
(CDPC), Komitetot na eksperti za primena na Evropskata konvencija<br />
na poleto na kaznuvaweto (PC-OC) e ovlasten da go ispituva funkcioniraweto<br />
i primenata na konvenciite na Sovetot na Evropa i<br />
dogovorite vo sferata na krivi~noto pravo vo vrska so nivnoto<br />
prilagoduvawe i podobruvawe na nivnata prakti~na primena, tamu<br />
kade {to e potrebno.<br />
2. Vo ramkite na svojata zada~a PC-OC naide na opredeleni te{-<br />
kotii so koi {to se sretnuvaat dr`avite vo primenata na Konvencijata<br />
za transfer na osudeni lica (112). Komitetot isto taka naide na<br />
situacii {to se na granica so Konvencijata za transfer na osudeni<br />
lica, a se u{te ne se vklu~eni vo ramkite na Konvencijata.<br />
3. Po studiraweto na drugi razli~ni na~ini, PC-OC se slo`i<br />
deka vistinski odgovor e eden dopolnitelen Protokol na Konvencijata.<br />
Spored toa Komitetot odobri Nacrt dopolnitelen protokol na<br />
svojata 32 sednica (februari 1996).<br />
4. Nacrt dopolnitelniot protokol go ispituva{e i odobri CDPC<br />
na svojata 45-ta plenarna sednica (januari, 1996) i go podnese do<br />
Komitetot na ministrite.<br />
5. Na... sostanok na nivnite zamenici vo... Komiteotot na ministrite<br />
go usvoi sledniot pridru`en Protokol. Na... sostanok na nivnite<br />
zamenici vo... Komitetot na ministrite donese re{enie da go<br />
podnese na potpi{uvawe na...<br />
OP[TI MISLEWA<br />
6. Celta na Pridru`niot Protokol e da obezbedi primenlivi<br />
pravila za transfer na izvr{uvawe na kazni vo dva razli~ni slu~ai,<br />
glavno:<br />
a. koga osudenoto lice ja napu{tilo dr`avata koja go osudenila<br />
za da zamine vo svojata mati~na dr`ava, za da se onevozmo`i dr`avata<br />
koja go osudenila da ja izvr{i donesenata presuda i<br />
b. koga osudenoto lice e proterano kako posledica na presudata.<br />
7. ^lenot 2 se primenuva pri prvospomenatiot salu~aj a ~lenot 3<br />
429
pri vtorospomenatiot slu~aj.<br />
KOMENTARI VO VRSKA SO ^LENOVITE NA KONVENCIJATA<br />
^len 1<br />
Definicii<br />
8. Ako zborovite i izrazite koristeni vo Protokolot se tolkuvaat<br />
na ist na~in kako i vo Konvencijata ovoj ~len ovozmo`uva sozdavawe<br />
na korisna vrska me|u Protokolot i Konvencijata na koj na~in se<br />
dobiva edinstveno tolkuvawe na dvete.<br />
^len 2<br />
Lica koi {to ja napu{tile dr`avata koja {to gi osudila<br />
9. Sostojbata {to e razgleduvana vo ovoj ~len e koga dr`avjanin<br />
na dr`avata A e osuden vo dr`avata B i po svoja volja se vra}a vo<br />
dr`avata A. Tipi~no e ova da ogovara na slu~ai koga osudenoto lice<br />
bega (primer od zatvor) od teritorijata na dr`avata koja {to go<br />
osudila na teritorijata na svojata mati~na dr`ava so cel ga go izbegne<br />
izvr{uvaweto na kaznata.<br />
10. Vakvite slu~ai ne mo`at da se re{at so postojnite formi na<br />
me|unarodna sorabotka. Posledicata e takva {to protiv liceto se<br />
vodi sudska postapka vo dr`avata A i eventualno mu se sudi ili mu e<br />
izre~ena kazna po vtor pat za isto delo, ili ostanuva nekazneto i na<br />
toj na~in }e bide naru{ena pravi~nosta.<br />
11. Sekako vo mnogu od vakvite slu~ai ekstradicijata od<br />
dr`avata A nema da bide mo`na, za{to mnogu dr`avi ne sakaat da gi<br />
ekstradiraat svoite dr`avjani. Komitetot se otka`a od idejata da<br />
podgotvi instrumenti koi }e ovozmo`uvat ekstradirawe na dr`avjani<br />
vo opredeleni slu~ai bidejki tie prifatija deka vo mnogu dr`avi ekstradicijata<br />
na svoite dr`avjani }e rezultira so kr{ewe na osnovnite<br />
principi na zakonite.<br />
12. Zgora na toa, vo site vakvi slu~ai me|usebnata pomo{ nema da<br />
bide od golema korist za{to celta na obezbeduvaweto na liceto koe ja<br />
izdr`uva kaznata nema da se postigne.<br />
13. Pod uslovite {to se dadeni so Konvencijata za me|unarodna<br />
validnost na presudite dr`avata A mo`e da ja izvr{i presudata<br />
donesena od dr`avata B. Kako i da e, ovaa Konvencija koja e na sila,<br />
po~ituvana od mal broj na dr`avi i ovaa sostojba izgleda deka nema da<br />
se izmeni vo bliska idnina. Komitetot prifati deka vo teoretska<br />
smisla najdobar ~ekor {to treba da se prezeme e da se usvojat novi<br />
instrumenti na stapuvawe na sila na stranski presudi. Iako, imaj}i gi<br />
vo vid te{kotiite so koi se soo~uvaat vo primenata na Konvencijata<br />
za megunarodnata va`nost }e bide edinstvena zada~a, a uspehot }e<br />
ostane nesiguren.<br />
14. Konvencijata ne mo`e da se primeni za{to osudenoto lice ne<br />
430
e prisutno vo dr`avata koja go osudenila i zatoa ova go onevozmo`uva<br />
vistinskiot trensfer.<br />
15. Konvencijata za transfer na osudenite lica vo golema mera<br />
zasnovana vrz humanitarna osnova koja {to ne se primenuva pri<br />
okolnosti koi {to se razgleduvaat. Soglasuvaweto na osudenoto lice<br />
sekoga{ e va`na karakteristika na Konvencijata. Pod uslov pravnite<br />
posledici da ne zavisat od soglasnosta na osudenoto lice ne mo`at da<br />
bidat tolkuvani kako oddeluvawe od filozofijata vrz koja se bazira<br />
Konvencijata.<br />
16. Kako i da e, Komitetot e na mislewe deka od prakti~na gledna<br />
to~ka strukturata na Konvencijata ne mo`e da se iskoristi da dade<br />
odgovor na site problemati~ni situacii koi se opi{ani pogore. Sekako<br />
re{enieto mo`e da se bazira vrz bezuslovna pretpostavka deka<br />
liceto po sopstvena `elba zaminuva od dr`avata B vo dr`avata A ako<br />
se dade soglasnost, ako ne se predade najmalku da ja izdr`i kaznata vo<br />
dr`avata A. Zatoa komitetot predlo`i re{enie za te{kotiite so<br />
predlog za donesuvawe na Pridru`en Protokol kon Konvencijata za<br />
transfer na osudeni lica.<br />
17. ^lenot 2 ima za cel osudenoto lice:<br />
a. da ne ja izbegne kaznata koga }e zamine od dr`avata koja go<br />
osudila vo negovata mati~na dr`ava i<br />
b. da se izbegne na licata da im se sudi dva pati za isto delo.<br />
18. ^lenot 2 ne dava nikakva direktna obvrska. Toj postavuva<br />
ramka vo koja dr`avite koi se vklu~eni mo`at ako sakaat da sorabotuvaat<br />
i im ovozmo`uva postapki za ostvaruvawe na istata.<br />
19. Da se "prezeme izvr{uvaweto na kaznata, vo soglasnost so<br />
baraweto spored ~len 2 zna~i deka odredbite na Konvencijata nezavisno<br />
od stav 1. d. od ~lenot 3 }e se primenuvaat. Posebno }e se<br />
primenuvaat ~lenovite 8 - 11 od Konvecijata.<br />
20. Stavot 2 se odnesuva na aktivnostite {to treba da se<br />
prezemat od dr`avata koja {to treba da ja izvr{i kaznata po barawe<br />
na dr`avata koja sudi i pred da pristignat dokumentite koi {to go<br />
pridru`uvaat baraweto ili pred donesuvaweto na re{enieto toa<br />
barawe da go pritvori osudenoto lice da gi prezeme site neophodni<br />
merki osudenoto lice da ostane na nejzina teritorija ~ekaj}i re{enie,<br />
na barawe.<br />
21. Zgora na toa, ovoj stav podrobno ja izlo`uva celta na pravnite<br />
merki koi {to dr`avata koja mu sudela treba da ja vklu~i vo baraweto<br />
informacijata spomnata vo stav 3 i 4 od Konvencijata t.e.<br />
imeto, datata i mestoto na ra|awe na osudenoto lice, negovata adresa<br />
na `iveewe, ako ja ima vo dr`avata, kratko objasnuvawe na faktite<br />
vrz {to se bazira presudata i na kraj, prirodata, traeweto i datata<br />
koga e zapo~nato izdr`uvaweto na kaznata. Ovie informacii od<br />
dr`avata {to osuduva treba da bidat isprateni {to e mo`no pobrzo.<br />
22. Poslednata re~enica od stav 2 gi sodr`i izrazite od ~len 11<br />
431
stav 1. d. od Konvencijata. Toa zna~i deka, koga liceto e privremeno<br />
pritvoreno spored ovoj stav, vremeto koe {to e pominato vo pritvor<br />
mora da se odzeme vo slu~ajot ili od presudata koja {to e izmeneta od<br />
dr`avata izvr{itel. Ovaa obvrska isto taka se odnesuva i vo dr`avata<br />
koja {to mu sudi, ako treba da ja primeni ili da prodol`i so<br />
primenata na kaznata.<br />
23. Stavot 3 predviduva deka za prenesuvawe na izvr{uvaweto<br />
nema da se bara soglasnost na osudenoto lice. Drugite odredbi od Konvencijata<br />
}e se primenuvaat po analogija se dodeka se kompatibilni so<br />
odredbite na ovoj Protokol. Ova zna~i deka so primenata na Protokolot<br />
i Konvencijata pravilata se primenuvaat vo soglasnost so praviloto<br />
"lex specialis derogat generalis"<br />
24. Bidej}i ~lenot 2 be{e usvoen pod pretpostavka deka e dadena<br />
soglasnost na osudenoto lice da ostane na teritirijata na dr`avata A<br />
sostavuva~ite nemale predvid da ovozmo`at primena na principot na<br />
specijalen slu~aj.<br />
25. Priznavaj}i deka Konvencijata raboti vrz baza na troen<br />
dogovor, t.e. pome|u dr`avata {to sudi, dr`avata {to ja izvr{uva presudata<br />
i osudenoto lice, Komitetot bara{e da se napravi u{te edna<br />
dopolnitelna odredba za Konvencijata da raboti vrz principot na<br />
dvoen dogovor, imeno dogovor me|u dr`avata {to sudi i dr`avata {to<br />
ja izvr{uva presudata, kade vo nikoj slu~aj liceto {to e vo pra{awe<br />
nemalo drug izbor da ja napu{ti ili da ne ja napu{ti dr`avata {to go<br />
sudi. Taka vo slu~aj kade liceto, kako posledica na izre~ena kazna,<br />
be{e proterano od zemjata {to mu sudi.<br />
26. O~igledno e deka transfer spored ovoj ~len }e se izvr{i<br />
otkako site prava na `alba protiv proteruvawe ili nalog za deportacija<br />
ili drugi merki koi {to se odnesuvaat na stav 1 se iscrpeni.<br />
27. Komitetot smeta deka toa ne £ slu`i na krajnite celi na<br />
pravdata nitu na rehabilitacijata na osudenoto lice, da se dr`i<br />
liceto vo dr`avata A koga e sigurno deka, otkako edna{ e pu{teno na<br />
sloboda toa nema da ostane vo taa dr`ava.<br />
28. Sprotivno, takviot transfer na liceto mo`e da slu`i za<br />
celite na rehabilitacija bez da ja ko~i krajnata cel na pravdata.<br />
29. Situacijata opi{ana vo ovoj ~len e takva kade, ili vo presudata<br />
e vklu~en nalog za proteruvawe, ili liceto bilo na drug na~in<br />
proterano kako posledica na donesuvawe na presuda. Izrazite "da se<br />
protera" i "da se deportira" se koristat so cel da se upotrebi razli-<br />
~na terminologija {to se koristi vo ovaa granka od edna zemja vo<br />
druga. Nivnoto zna~ewe vo ovoj protokol e takvo {to zan~i vklu~uvawe<br />
na merki kako nivni rezultat, prisustvoto na liceto {to e vo<br />
pra{awe na teritorijata na edna dr`ava stanuva nevozmo`no vo<br />
opredeleno vreme. Tuka se vklu~uva nalog za proteruvawe od strana na<br />
rakovod-stvoto.<br />
30. Zatoa {to transferot spored odredbite na ovoj ~len ne bara<br />
432
nitu pretpostavuva soglasnost od osudenoto lice, Komitetot smeta<br />
deka pravata i interesite na liceto bi trebalo za se za{titat na drug<br />
na~in. Spored toa odredbite {to se odnesuvaat na takvo lice korisnosta<br />
od principot na specijalen slu~aj, kako i baraweto mislewe od<br />
liceto treba da se ispituvaat i da se zemat predvid pred da se donese<br />
bilo kakva odluka.<br />
31. Sekako deka stavovite 2 i 3 baraat respektivno da se zeme vo<br />
vid misleweto na osudenoto lice za negoviot predlo`en transfer, za<br />
taa namena, deka toa e vklu~eno vo formalnata deklaracija adresirana<br />
od dr`avata {to mu sudi do dr`avata {to treba da ja izvr{i kaznata.<br />
Ottamu sleduva deka odredbite na Konvencijata za verifikacija na<br />
soglasuvawe (~l. 7) treba da se primenuva mutatis mutandis koga se<br />
zema misleweto na liceto.<br />
32. Misleweto na osudenoto lice mo`e da bide posebno relevantno<br />
koga takvoto lice ima pove}e od edno dr`avjanstvo, ili saka na<br />
drug na~in da bide deportirano vo druga, a ne vo svojata mati~na zemja.<br />
33. Zgora na toa, vospostavenata procedura ne e procedura na<br />
avtomatski trensfer vo soglasnost na dve involvirani strani. Taa<br />
bara dopolnuvawe na soglasnosta na dr`avita za transfer i<br />
soglasnost na osudenoto lice.<br />
34. Treba da se potsetime deka lica mo`e da se proteraat samo<br />
ako se predmet na odredbite dadeni vo ~len 1 od Protokolot br. 7 od<br />
Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot.<br />
35. Vo stav 4 se dadeni odredbi za principot na specijalen slu~aj<br />
(v. ~l. 14 od Evropskata konvencija za ekstradicija). Toa glavno se<br />
odnesuva na odredbite od ~len 5 (12) od Nacrtot na Evropskata op{irna<br />
konvencija za me|unarodna sorabotka za krivi~ni predmeti. Vo<br />
su{tina taa na sekoe lice prefrleno spored odredbite od ~len 3 mu<br />
garantira imunitet protiv gonewe - i sekako protiv sudewe ili pritvorawe<br />
- za bilo koe krivi~no delo izvr{eno pred negovoto povlekuvawe,<br />
drugo krivi~no delo, a ne za toa za koe e donesena izvr{nata<br />
presuda. Takov imunitet prestanuva:<br />
a. koga se sudat lica {to se vklu~eni vo dr`avnata vlast;<br />
b. koga liceto imalo mo`nost legalno da ja napu{ti teritorijata<br />
na dr`avata {to jas izvr{uva kaznata, a toa ne go storilo vo<br />
rok od 45 dena od negovoto pu{tawe;<br />
c. koga liceto samovolno se vratilo vo dr`avata {to ja izvr{uva<br />
kaznata otkako edna{ ja napu{tilo.<br />
36. Izrazot "kone~no osloboduvawe od vina" zna~i deka slobodata<br />
na liceto ne e ve}e predmet na nikakvi restrikcii {to poteknuvaat<br />
direktno ili indirektno od sudeweto. Konsekventno, koga na primer,<br />
liceto e uslovno oslobodeno od zatvor, toa lice ne e zasekoga{<br />
oslobodeno od vina.<br />
37. Stavot 5 ovozmo`uva da se vr{i revizija spored ~len 3.<br />
Pri~inata e taa {to opredelen broj na dr`avi }e baraat golemi prom-<br />
433
eni vo nivnite nacionalni zakoni so cel da ja ovozmo`at primenata na<br />
ovoj ~len.<br />
^len 4 do 10<br />
Zavr{ni klauzuli<br />
38. ^lenovite 4 do 10 se zasnovani spored "Modelot na zavr{ni<br />
klauzuli za konvenciite i dogovorite sklu~eni vo Sovetot na Evropa<br />
{to bea odobreni od strana na Komitetot na ministri na 315-ot<br />
sostanok na nivnite zamenici vo februari 1980 godina i zavr{nite<br />
klauzuli na Konvencijata. Za ovie ~lenovi ne se potrebni specijalni<br />
komentari.<br />
434
EVROPSKA KONVENCIJA ZA NADZOR NA USLOVNO<br />
OSUDENI ILI USLOVNO OTPU[TENI LICA<br />
Usvoena vo Strazbur na 30 noemvri 1964,stapila na sila na 22<br />
avgust 1975 godina.<br />
Naslov na orginalot: European Convention on the supervision of<br />
Conditionally Sentenced or Conditionelly Released Offenders<br />
UVOD<br />
Dr`avite-~lenki na Sovetot na Evropa potpisni~ki na ovaa<br />
Konvencija,<br />
Smetaj}i deka cel na Sovetot na Evropa e da ostvari potesno<br />
povrzuvawe me|u svoite ~lenovi,<br />
Potvrduvaj}i ja svojata volja da sorabotuvaat vo borbata protiv<br />
kriminalitetot,<br />
Smetaj}i deka za taa cel treba, za sekoja odluka {to }e ja donese<br />
nekoja od niv, da obezbedat na teritorijata na drugite od edna strana<br />
resocijalizacija na uslovno osudenite ili uslovno oslobodenite<br />
delinkventi, a od druga strana izvr{uvawe na kaznata, vo slu~aj koga<br />
ne se zadovoleni propi{anite uslovi,<br />
Se dogovorija za slednovo:<br />
I DEL<br />
OSNOVNI NA^ELA<br />
^len 1<br />
1. Stranite dogovoreni~ki se obvrzuvaat da davaat edna na druga,<br />
vo soglasnost so slednive odredbi, me|usebna pomo{ neophodna za resocijalizacija<br />
na delinkventite od ~len 2. Ovaa pomo{ se sostoi vo<br />
nadzor na delinkventite koj se vr{i, od edna strana, po pat na merki<br />
{to mo`at da pottiknat promena vo nivnoto odnesuvawe i nivna resocijalizacija,<br />
a od druga strana, po pat na kontrola na nivnoto odnesuvawe<br />
za da se ovozmo`i, ako treba, ili izrekuvawe na kaznata ili<br />
nejzino izvr{uvawe.<br />
2. Stranite dogovoreni~ki }e ja izvr{at, vo soglasnost so slednite<br />
odredbi, kaznata ili merkata na bezbednost li{uvawe od sloboda<br />
{to e izre~ena protiv delinkventot, a ~ija {to primena bila zaprena.<br />
435
^len 2<br />
1. Vo smisla na ovaa konvencija, izrazot: "delinkvent" go ozna~uva<br />
sekoe lice protiv koe, na teritorijata na ednata od stranite dogovoreni~ki,<br />
e donesena:<br />
a) sudska odluka so koja se oglasuva za vinovno so uslovno zapirawe<br />
na izrekuvaweto na kaznata,<br />
b) kazna li{uvawe od sloboda, uslovno izre~ena ili ~ie izvr{uvawe<br />
e uslovno zapreno, vo celost ili delumno, bilo vo momentot na<br />
izrekuvaweto na kaznata ili podocna.<br />
2. Vo slednive ~lenovi, izrazot: "presuda" se odnesuva na odlukite<br />
{to se doneseni kako vrz osnova na stav a) taka i na stav b) od gorenavedeniot<br />
stav 1.<br />
^len 3<br />
Odlukite navedeni vo ~len 2 treba da bidat kone~ni i izvr{ni.<br />
^len 4<br />
Krivi~noto delo poradi koe se podnesuva baraweto od ~len 5<br />
treba da bide kaznivo i spored zakonot na dr`avata molitelka i spored<br />
zakonot na zamolenata dr`ava.<br />
^len 5<br />
1. Dr`avata {to ja izrekla presudata mo`e da pobara od dr`avata<br />
na ~ija teritorija se naselil delinikventot:<br />
a) da obezbedi samo nadzor vo soglasnost so delot II;<br />
b) da obezbedi nadzor i eventualno da pristapi kon izvr{uvawe<br />
vo soglasnost so del II i III;<br />
c) da obezbedi polna primena na presudata vo soglasnost so odredbite<br />
na del IV.<br />
2. Zamolenata dr`ava treba pod uslovite {to gi predviduva ovaa<br />
konvencija, da go zadovoli ova barawe.<br />
3. Ako dr`avata molitelka podnela edno od barawata od gorenavedeniot<br />
stav 1 i ako spored misleweto na zamolenata dr`ava, a podobro,<br />
vo posebni slu~ai, da koristi edna od drugite mo`nosti {to se<br />
predvideni vo ovoj stav, zamolenata dr`ava mo`e da odbie da go zadovoli<br />
ova barawe, izrazuvaj}i svoja gotovnost da zadovoli nekoe drugo<br />
barawe koe }e se navede.<br />
^len 6<br />
Po barawe na dr`avata {to ja izrekla presudata, nadzor, izvr{uvawe<br />
ili celosna primena od prethodniot ~len obezbeduva dr`avata<br />
na ~ija teritorija se nastanil delinkventot.<br />
436
^len 7<br />
1. Nadzor, izvr{uvawe ili celosna primena }e se odbie:<br />
a) ako tie, po misleweto na zamolenata dr`ava, se takvi {to da<br />
mo`at da go zagrozat nejziniot suverenitet, bezbednosta, osnovnite<br />
na~ela na nejziniot javen poredok ili nekoi drugi nejzini su{tinski<br />
interesi;<br />
b) ako presudata na koja se odnesuva baraweto od ~len 5 se zasnova<br />
vrz dela {to se pravosilno osudeni vo zamolenata dr`ava,<br />
c) ako spored ocenkata na zamolenata dr`ava, deloto poradi koe<br />
e izre~ena presudata se politi~ko krivi~no delo ili delo povrzano so<br />
takvo krivi~no delo, ili delo koe se sostoi samo vo povreda na voenite<br />
dol`nosti;<br />
d) ako do{lo do zastaruvawe na kaznata spored zakonot na<br />
dr`avata molitel ili zamolenata dr`ava,<br />
e) ako storitelot na krivi~noto delo e amnestiran ili pomiluvan<br />
vo dr`avata molitelka ili vo zamolenata dr`ava.<br />
2. Nadzor, izvr{uvawe ili celosna primena mo`e da se odbie:<br />
a) ako nadle`nite organi na zamolenata dr`ava odlu~ile da ne<br />
pokrenuvaat krivi~no gonewe ili da go zaprat krivi~noto gonewe vo<br />
pogled na istite dela;<br />
b) ako protiv delata poradi koi e podneseno barawe e povedeno<br />
krivi~no gonewe vo zamolenata dr`ava;<br />
c) ako presudata na koja se odnesuva baraweto e izre~ena vo<br />
otsustvo;<br />
d) ako zamolenata dr`ava smeta deka presudata {to i e iznesena<br />
ne e vo soglasnost so na~elata {to vladeat vo primenata na nejziniot<br />
krivi~en zakon, pred se ako, poradi godinite na zastarenost, storitelot<br />
na krivi~noto delo ne bi mo`el da bide osuden vo zamolenata<br />
dr`ava.<br />
3. Vo pogled na fiskalnite krivi~ni dela, do nadzor ili izvr{uvawe<br />
doa|a vo uslovite {to gi predviduva ovaa konvencija samo ako e<br />
taka odlu~eno me|u stranite dogovoreni~ki za sekoe krivi~no delo<br />
ili za sekoj vid krivi~ni dela.<br />
^len 8<br />
Vo mera vo koja toa e potrebno, a dr`avata molitelka i zamolenata<br />
dr`ava me|usebno se izvestuvaat za sekoja okolnost {to mo`e da<br />
go zagrozi izvr{uvaweto na merkite na nadzor na teritorirajata na<br />
zamolenata dr`ava ili izvr{uvaweto na presudata vo taa dr`ava.<br />
437
^len 9<br />
Zamolenata dr`ava bez odlagawe ja izvestuva dr`avata za sekoja<br />
odluka po povod nejzinoto barawe.<br />
Sekoe celosno ili delumno odbivawe, zamolenata dr`ava }e go<br />
obrazlo`i.<br />
II DEL<br />
ZA NADZOROT<br />
^len 10<br />
Dr`avata molitelka ja izvestuva zamolenata dr`ava za uslovite<br />
na koi podle`i delinkventot i, ako treba, za merkite na nadzor kon<br />
koi treba da se pridr`uva za vreme na proveruvaweto.<br />
^len 11<br />
1. Zamolenata strana go zadovoluva baraweto na dr`avata molitelka<br />
i, ako e potrebno, gi prisposobuva spored svoeto zakonodavstvo<br />
propi{anite merki na nadzor.<br />
2. Vo nikoj slu~aj merkite na nadzor {to gi preimenuva zamolenata<br />
dr`ava ne mo`at, po svojata priroda i svoeto traewe, da bidat<br />
postrogi od merkite {to gi propi{ala dr`avata molitelka.<br />
^len 12<br />
Koga zamolenata dr`ava }e prifati da obezbedi nadzor }e postapi<br />
na sledniot na~in:<br />
1) vedna{ }e ja izvesti dr`avata molitelka za priemot na koj<br />
nai{lo nejzinoto barawe;<br />
2) }e stapi vo kontakt so organite ili so telata {to, na nejzinata<br />
teritorija, se ovlasteni da vr{at nadzor i da gi pomagaat<br />
delinkven-tite;<br />
3) }e ja izvesti dr`avata molitelka za site merki {to se doneseni<br />
i za nivnoto sproveduvawe.<br />
^len 13<br />
Ako zainteresiranoto lice e izlo`eno na otpovik na odlukata<br />
za uslovno zapirawe od ~len 2, bilo poradi krivi~no gonewe ili kazna<br />
za novo krivi~no delo, ili poradi nepridr`uvawe kon propi{anite<br />
uslovi, zamolenata dr`ava po slu`bena dol`nost i bez odlagawe gi<br />
ispra}a neophodnite izvestuvawa na dr`avata molitelka.<br />
^len 14<br />
Vedna{ po istekot na traeweto na nadzorot, po barawe na dr`avata<br />
molitelka, zamolenata dr`ava }e i gi dostavuva site neophodni<br />
438
izvestuvawa.<br />
^len 15<br />
Samo dr`avata molitelka e nadle`na da oceni, imaj}i gi predvid<br />
izvestuvawata i mislewata dostaveni od strana na zamolenata<br />
dr`ava, dali delinkventot gi zadovolil ili ne gi zadovolil propi{-<br />
anite uslovi i vrz osnova na takvata ocenka da prezeme natamo{ni ~ekori<br />
{to gi predviduva nejzinoto zakonodavstvo.<br />
Ja izvestuva zamolenata dr`ava za svojata odluka.<br />
III DEL<br />
ZA IZVR[UVAWETO NA PRESUDITE<br />
^len 16<br />
Po otpovikuvaweto na uslovnoto zapirawe na presudata od<br />
strana na dr`avata molitelka, a na barawe od taa dr`ava, zamolenata<br />
dr`ava }e bide nadle`na za izvr{uvawe na presudata.<br />
^len 17<br />
Do izvr{uvawe doa|a vo soglasnost so primenata na zakonot na<br />
zamolenata dr`ava, po proverkata na verodostojnosta na baraweto za<br />
izvr{uvawe i na negovata soglasnost so uslovite {to gi utvrduva ovaa<br />
konvencija.<br />
^len 18<br />
Zamolenata dr`ava na dr`avata molitelka navremeno i go upatuva<br />
dokumentot so koj se potvrduva izvr{uvaweto na kaznata.<br />
^len 19<br />
Zamolenata dr`ava }e ja zameni, ako treba, kaznata izre~ena vo<br />
dr`avata molitelka so kazna ili merka {to ja predviduva nejziniot<br />
sopstven zakon za sli~no krivi~no delo. Ova kazna ili merka }e £<br />
odgovara, {to e mo`no pove}e, po svojata priroda, na kaznata {to e<br />
izre~ena vo odlukata {to treba da se izvr{i. Taa ne mo`e da ja<br />
nadmine maksimalnata kazna {to ja predviduva zakonot na zamolenata<br />
dr`ava, nitu po svojata priroda ili traewe da ja zaostri kaznata {to e<br />
izre~ena vo dr`avata molitelka.<br />
^len 20<br />
Dr`avata molitelka pove}e ne mo`e da prezeme ni edna pobarana<br />
merka na izvr{uvawe osven ako e izvestena za odbivaweto ili za<br />
nemo`nosta na izvr{uvawe od strana na zamolenata dr`ava.<br />
439
^len 21<br />
Zamolenata dr`ava }e bide nadle`na za uslovno osloboduvawe.<br />
Pravo na pomiluvawe mo`e da vr{i i dr`avata molitelka i zamolenata<br />
dr`ava.<br />
IV DEL<br />
OTSTAPUVAWE NA PRAVOTO VO KORIST NA ZAMOLENATA<br />
DR@AVA<br />
^len 22<br />
Dr`avata molitelka £ ja dostavuva na zamolenata dr`ava presudata<br />
~ie izvr{uvawe se bara vo celost.<br />
^len 23<br />
1. Zamolenata dr`ava }e ja prisposobi izre~enata kazna ili<br />
merka kon svoeto krivi~no zakonodavstvo, kako kaznata da bila izre~ena<br />
za isto krivi~no delo izvr{eno na nejzinata teritorija.<br />
2. Kaznata propi{ana vo zamolenata dr`ava ne mo`e da bide<br />
postroga od kaznata {to ja izrekla dr`avata molitelka.<br />
^len 24<br />
Zamolenata dr`ava obezbeduva polna primena na vaka prisposobenata<br />
presuda, kako da stanuva zbor za presuda {to ja izrekle nejzinite<br />
sudovi.<br />
^len 25<br />
Prifa}aweto od strana na zamolenata dr`ava na baraweto izlo-<br />
`eno vo soglasnost so del IV go gasne pravoto na izvre{uvawe na presudata<br />
vo dr`avata molitelka.<br />
V DEL<br />
ZAEDNI^KI ODREDBI<br />
^len 26<br />
1. Sekoe barawe predvideno vo ~len 5 se sostavuva vo pismena forma.<br />
Vo nego se naveduvaat:<br />
(a) nazivot na organot od koj poteknuva baraweto;<br />
(b) predmetot na baraweto;<br />
(c) identitetot na delinkventot i mestoto na `iveali{teto vo<br />
zamolenata dr`ava.<br />
2. Kon baraweto za nadzor se prilaga orginal ili zaveren prepis<br />
na odlukata {to gi sodr`i pri~inite poradi koi se bara nadzor i<br />
odluka vo koja se propi{uvaat merkite na koi podle`i delinkventot.<br />
Treba da se potvrdi izvr{niot karakter na odlukata i na merkata na<br />
440
nadzor {to se naredeni. Vo nego se preciziraat, {to e mo`no pove}e,<br />
okolnostite na krivi~noto delo poradi koe e donsena odlukata za<br />
nadzor, vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, negovata<br />
pravna kvalifikacija i, ako treba traeweto na kaznata {to treba<br />
da se izdr`i. Baraweto gi sodr`i site izvestuvawa za prirodata i<br />
traeweto na merkite na nadzor ~ija primena se bara vklu~uvaj}i go i<br />
povikuvaweto na zakonskite odredbi {to se primenuvaat so neophodnite<br />
podatoci za li~nosta na delinkventot i negovoto odnesuvawe vo<br />
dr`avata molitelka pred i po izrekuvaweto na odlukata za nadzor.<br />
3. Kon baraweto za izvr{uvawe se prilaga orginal ili zaveren<br />
prepis na odlukata so koja se konstatira otpovikuvaweto na uslovnoto<br />
zapirawe na kaznata ili nejzinoto izvr{uvawe, kako i odlukata za<br />
propi{anata kazna. Izvr{niot karakter na ovie dve odluki se potvrduva<br />
vo formite {to gi propi{uva zakonot na dr`avata {to gi donela.<br />
Ako odlukata {to treba da se izvr{i zamenila nekoja porane{na<br />
odluka ili ne sodr`i opis na deloto, }e se prilo`i zaveren prepis na<br />
odlukata {to go sodr`i toj opis.<br />
4. Kon baraweto za celosna primena na kaznata se prilaga dokumentot<br />
od gorenavedeniot stav.<br />
^len 27<br />
1. Baraweto mu go upatuva ministerstvoto za pravda na dr`avata<br />
molitelka na ministerstvoto za pravda na zamolenata dr`ava. Odgovorot<br />
se dostavuva po istiot pat.<br />
2. Site soop{tenija neophodni zaradi primena na ovaa konvencija<br />
se razmenuvaat, bilo na na~inot koj e nazna~en vo stav 1 na ovoj<br />
~len ili neposredno me|u organite na stranite dogovoreni~ki.<br />
3. Vo itni slu~ai, soop{tenijata od stav 2 na ovoj ~len mo`at da<br />
se dostavuvaat so posredstvo na Me|unarodnata organizacija na kriminalisti~kata<br />
policija (INTERPOL) .<br />
4. Sekoja strana dogovoreni~ka mo`e, vo izjavata upatena do generalniot<br />
sekretar na Sovetot na Evropa, da izvesti za svojata namera<br />
deka otstapuva od pravilata za dostavuvawe {to se navedeni vo stav 1 i<br />
2 na ovoj ~len.<br />
^len 28<br />
Ako zamolenata dr`ava smeta deka izvestuvawata {to gi dostavila<br />
dr`avata molitelka ne se dovolni za da mo`e da ja primeni ovaa<br />
konvencija, taa bara dopolnitelni izvestuvawa. Mo`e da go utvrdi<br />
rokot za dobivawe na ovie izvestuvawa.<br />
441
^len 29<br />
1. Po isklu~ok na odredbite od stav 2 na ovoj ~len, ne se bara<br />
prevod na baraweto i prilogot, kako i na site drugi dokumenti {to se<br />
odnesuvaat na primenata na ovaa Konvencija.<br />
2. Sekoja strana dogovoreni~ka mo`e, vo momentot na potpi{uvaweto<br />
ili deponiraweto na svojot instrumenti za ratifikacija, prifa}awe<br />
ili pristapuvawe, vo izjavata upatena do generalniot sekretar<br />
na Sovetot na Evropa, da go zadr`i pravoto da bara, kon barawata<br />
i prilozite da £ se dostavi bilo prevod na nejziniot jazik ili<br />
prevod na koj i da e od oficielnite jazici na Sovetot na Evropa ili<br />
na eden od onie jazici {to se nazna~eni. Drugite strani dogovoreni~ki<br />
mo`aat da go koristat pravoto na reciprocitet.<br />
3. Ovoj ~len ne dopira vo odredbite {to se odnesuvaat na preveduvaweto<br />
na barawata i prilozite {to se sodr`ani vo va`e~kite<br />
spogodbi ili aran`mani ili do koi treba da dojde me|u dve ili pove}e<br />
strani dogovoreni~ki.<br />
^len 30<br />
Spisite i dokumentite {to se dostavuvaat vo soglasnost so primenata<br />
na ovaa Konvencija se oslobodeni od sekoja formalnost i legalizacija.<br />
^len 31<br />
Zamolenata dr`ava e ovlastena da gi naplati, po barawe na<br />
dr`avata molitelka, tro{ocite na krivi~noto gonewe i sudewe vo taa<br />
dr`ava.<br />
Ako pristapi kon taa naplata, na dr`avata molitelka mora da i<br />
gi nadomesti samo nagradite na ve{tacite {to gi naplatila.<br />
^len 32<br />
Tro{ocite na nadzor i izvr{uvawe vo zamolenata dr`ava nema<br />
da se refundiraat.<br />
VI DEL<br />
ZAVR[NI OREDBI<br />
^len 33<br />
Ovaa Konvencija ne dopira vo policiskite propisi {to se odnesuvaat<br />
na stranci.<br />
^len 34<br />
1. Ovaa Konvencija e otvorena za potpi{uvawe na dr`avite -~lenki<br />
na Sovetot na Evropa. Taa }e bide ratifikuvana ili prifatena.<br />
442
Instrumentite za ratifikacija i prifa}awe }e bidat deponirani kaj<br />
generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.<br />
2. Konvencijata }e vleze vo sila po istekot na tri meseci od<br />
denot na deponiraweto na tretiot instrument za ratifikacijata ili<br />
prifa}aweto.<br />
3. Taa }e vleze vo sila vo pogled na sekoja dr`ava potpisni~ka<br />
{to }e ja ratifikuva ili prifati podocna, po istekot na tri meseci<br />
od denot na deponiraweto na nejziniot instrument za ratifikacija<br />
ili prifa}awe.<br />
^len 35<br />
1. Po vleguvaweto vo sila na ova Konvencija, Komitetot na ministrite<br />
na Sovetot na Evropa mo`e da ja povika sekoja dr`ava koja ne<br />
e ~len na Sovetot da pristapi kon ovaa Konvencija.<br />
2. Pristapuvaweto }e se izvr{i so deponirawe, kaj generalniot<br />
sekretar na Sovetot na Evropa, na instrumentite za pristapuvawe koj<br />
}e vleze vo sila po istekot na tri meseci od denot na negovoto deponirawe.<br />
^len 36<br />
1. Sekoja strana dogovoreni~ka mo`e, vo momentot na potpi{uvaweto<br />
ili deklariraweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe<br />
ili pristapuvawe da ja opredeli teritorijata ili teritoriite<br />
na koi }e se primenuva ovaa Konvencija.<br />
2. Sekoja strana dogovoreni~ka mo`e, vo momentot na deponiraweto<br />
na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe<br />
ili vo sekoj drug moment podocna, da ja pro{iri primenata na<br />
ovaa konvencija, vo izjavata upatena do generalniot sekretar na Sovetot<br />
na Evropa, na sekoja druga teritorija nazna~ena vo izjavata, a ~ii<br />
me|unarodni odnosi gi vodi ili za koi e ovlastena da dogovara.<br />
3. Sekoja izjava dadena vrz osnova na prethodniot stav mo`e da se<br />
povle~e, vo pogled na sekoja teritorija koja e nazna~ena vo izjavata,<br />
pod uslovite {to se predvideni vo ~len 39 na ovaa Konvencija.<br />
^len 37<br />
1. Ovaa Konvencija ne dopira vo obvrskite sodr`ani vo odredbite<br />
na sekoja druga me|unarodna konvencija od bilateralen ili multilateralen<br />
karakter, me|u dve ili pove}e strani dogovoreni~ki, go<br />
regulira ili }e go regulira ekstradicijata ili drugite formi na<br />
me|usebno davawe na pomo{ vo krivi~nite predmeti.<br />
2. Stranite dogovoreni~ki mo`at da sklu~uvaat me|u sebe bilateralni<br />
ili multilateralni spogodbi {to se odnesuvaat na pra{a-<br />
443
wata regulirani so ovaa Konvencija samo so cel da gi dopolnat nejzinite<br />
odredbi ili da ja olesnat primenata na na~elata {to se sodr`ani<br />
vo nea.<br />
3. Me|utoa, ako dve ili pove}e strani dogovoreni~ki gi utvrdile<br />
ili bi gi utvrdile svoite odnosi vrz osnova na edinstveno zakonodavstvo<br />
ili poseben re`im, tie }e mo`at da gi reguliraat svoite zaedni~ki<br />
odnosi vo taa oblast trgnuvaj}i isklu~itelno od ovie sistemi<br />
bez ogled na odredbite od ovaa Konvencija.<br />
Stranite dogovoreni~ki {to bi ja isklu~ile od svoite zaedni-<br />
~ki odnosi primenata na ovaa Konvencija, vo soglasnost so odredbite<br />
na ovoj stav, za taa cel }e mu upatat soop{tenie na generalniot sekretar<br />
na Sovetot na Evropa.<br />
^len 38<br />
1. Sekoja strana dogovoreni~ka mo`e, vo momentot na potpi{uvaweto<br />
ili deponiraweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa-<br />
}awe ili pristapuvawe da izjavi deka koristi edna ili pove}e rezervi<br />
{to se nao|aat vo prilog na ovaa Konvencija.<br />
2. Sekoja strana dogovoreni~ka vo celost ili delumno mo`e da ja<br />
povle~e rezervata izrazena vrz osnova na prethodniot stav, po pat na<br />
izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, a koja }e<br />
vleze vo sila na denot na nejziniot priem.<br />
3. Stranata dogovoreni~ka {to izrazila rezerva vo pogled na<br />
nekoja odredba od ovaa konvencija ne mo`e da bara nejzina primena od<br />
druga strana; me|utoa, taa mo`e, ako rezervata e delumna ili uslovna,<br />
da bara primena na ovaa odredba vo mera vo koja taa ja prifatila.<br />
4. Sekoja strana dogovoreni~ka mo`e, vo momentot na potpi{uvaweto<br />
na ovaa Konvencija ili deponiraweto na svojot instrument za<br />
ratifikacija, prifa}awe ili potpi{uvawe, da mu soop{ti na<br />
generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, deka ratifikacijata, prifa}aweto<br />
ili pristapuvaweto gi smeta kako svoja obvrska, vo soglasnost<br />
so me|unarodnoto pravo, vo svojot interen poredok da gi<br />
prezeme site neophodni merki za sproveduvawe na ovaa Konvencija.<br />
^len 39<br />
1. Ovaa Konvencija ostanuva vo sila vo neograni~eno traewe.<br />
2. Sekoja strana dogovoreni~ka mo`e vo pogleda na samata nea da<br />
ja otka`e ovaa Konvencija so upatuvawe soop{tenie do generalniot<br />
sekretar na Sovetot na Evropa.<br />
3. Otka`uvaweto }e vleze vo sila po istekot na {est meseci od<br />
denot na priemot na soop{tenieto od strana na generalniot sekretar<br />
na Sovetot na Evropa.<br />
444
^len 40<br />
Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e im soop{ti na<br />
dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa i na sekoja dr`ava koja pristapila<br />
kon ovaa Konvencija:<br />
(a) sekoe potpi{uvawe;<br />
(b) deponiraweto na instrumentot za ratifikacija, prifa}awe<br />
ili pristapuvawe;<br />
(c) sekoj datum na vleguvaweto na ovaa Konvencija vo sila vo<br />
soglasnost na nejziniot ~len 34;<br />
(d) Priemot na sekoe soop{tenie ili izjava vo soglasnost so<br />
primenata na stav 4 od ~len 27, stav 2 od ~len 29, stav 3 od ~len 37 i<br />
stav 4 od ~len 38;<br />
(e) priemot na sekoja izjava vo soglasnost so odredbite na stav 2 i<br />
3 na ~l. 36;<br />
(f) sekoja rezerva izrazena vo soglasnost so primenata na<br />
odredbite na stav 1 ~len 38<br />
(g) povlekuvaweto na sekoja rezerva do koe do{lo vo soglasnost<br />
so odredbite na stav 2 ~len 38<br />
(h) priemot na sekoe soop{tenie vo soglasnost so primenata na<br />
odredbite na ~len 39 i datumot koga otka`uvaweto vleglo vo sila.<br />
Potvrduvaj}i go navedenoto potpisnicite, propisno ovlasteni za<br />
taa cel, ja potpi{aa ovaa Konvencija.<br />
Raboteno vo Strazbur na 30 noemvri 1964 godina na francuski i<br />
angkliski jazik, so toa {to obata teksta se verodostojni, samo vo eden<br />
primerok koj }e bide deponiran vo arhivot na Sovetot na Evropa.<br />
Generalniot sekratar na Sovetot na Evropa }e £ dostavi eden negov<br />
zaveren prepis na sekoja dr`ava potpisni~ka na ovaa Konvencija i na<br />
sekoja dr`ava {to i pristapila.<br />
445
446
APPENDIX<br />
447
448
DO@IVOTEN ZATVOR<br />
VOVED<br />
OON go poka`uva svojot interes za uslovite i tretmanot na<br />
zatvorenicite ve}e so godini. Me|utoa, samo vo posledno vreme vnimanieto<br />
e fokusirano poblisku do problematikata na do`ivotniot zatvor.<br />
Prviot kongres na OON za prevencija na kriminalitetot i tretmanot<br />
na storitelite koj se odr`a vo @eneva od 22 avgust - 3 septemvri<br />
1995 godina gi usvoi Standardnite minimalni pravila za tretman na<br />
zatvorenicite. 79 Praviloto 60 (1) stipulira deka re`imite na kaznenite<br />
institucii treba da gi minimiziraat site razliki me|u zatvorskiot<br />
`ivot i `ivotot na sloboda so {to }e se zgolemi po~ituvaweto<br />
na ~ove~koto dostoinstvo na zatvorenicite. Ovaa zagri`enost<br />
dovede do pojava na pove}e me|unarodni instrumenti za podobruvawe<br />
na efikasnosta na krivi~noto pravosudstvo za za{tita na<br />
pravata na storitelite i `rtvite. 80<br />
Od {estiot kongres na ON za prevencija na kriminalitetot i<br />
tretmanot na storitelite, 81 koj se odr`a vo Karakas od 25 avgust - 5 septemvri<br />
1980 godina, ON go ima zgolemeno svoeto vnimanie kon<br />
kaznenata politika za do`ivotnite zatvorenici i naglasi nekoi od<br />
problemite koi se specifi~ni za do`ivotnata kazna zatvor. Na {estiot<br />
kongres, potkomitetot koj ja razgledal to~kata 6 od dnevniot red<br />
pod naslov "Deinstitualizacija na korekcijata i nejzinite implikacii<br />
za do`ivotnite zatvorenici" utvrduvaj}i deka do`ivotniot<br />
zatvor osobeno `ivotot vo zatvorot ne im slu`i na sakanite celi,<br />
osven, dokolku ne se obezbedi prezemawe na soodvetni merki takvite<br />
zatvorenici da bidat resocijalizirani vo opredelena faza. 82<br />
Osmiot kongres na ON za prevencija na kriminalitetot i tretman<br />
na storitelite, odr`an vo Havana od 27 avgust - 7 septemvri 1990<br />
79<br />
Vidi Human rights: A compilation of International instruments (United<br />
Nations publication, Sales No. E. 88 XIV.1) sect.G.<br />
80<br />
Vidi Compendium of United Standards and Norms in Crime Prevention and<br />
Criminal Justice (United Nations publications, Sales No. E. 92 IV.1)<br />
81<br />
Vidi Deinstitutionalization of corrections and its implications for the residual<br />
prisoner: working paper prepared by the secreteriat (A/CONF. 87/7)<br />
82<br />
Sixth United Nations Congress on the Prevention of Crime and the Treatment<br />
of Offenders (United Nations publications, Sales No. E.81 IV 4) para. 192.<br />
449
ara{e od Komitetot za prevencija i kontrola na kriminalitetot da<br />
ja istra`i pravnata pozicija vo odnos na pravata i obvrskite na zatvorenicite<br />
osudeni na do`ivoten zatvor vo razli~ni sistemi zaradi<br />
ocenuvawe na nivnata soodvetnost za usloven otpust. Osmiot kongres,<br />
isto taka, pobara od Komitetot da posveti posebno vnimanie na ocenuvaweto<br />
na postapkite i odlu~uvaweto vo slu~aite na do`ivoten<br />
zatvor kako i da ja istra`i potrebata za do`ivoten zatvor. 83 Vo 1992<br />
godina, Komitetot be{e zamenet so Komisija za prevencija na kriminalitetot<br />
i krivi~na pravda. (Ekonomsko-socijalniot sovet so Rezolucija<br />
1992/1 od 06.02.1992 go raspu{ti Komitetot za prevencija na kriminalitetot<br />
i vostanovi Komisija za prevencija na kriminalitetot i<br />
krivi~na pravda, po barawe na Generalnoto sobranie so negovata<br />
rezolucija 46/152 od 18.12.1991).<br />
Po preporaka na novoformiranata Komisija za prevencija na<br />
kriminalitetot i krivi~na pravda, Sovetot usvoi rezolucija br.<br />
1992/22 od 30.07.1992. Vo delot 6 od ovaa Rezolucija, Sovetot opredeluva<br />
tri prioriteti koi treba da bidat rakovodno na~elo vo rabotata<br />
na Komisijata vo pogled na razvojot na podrobna programa na ON za<br />
prevencija na kriminalitetot za periodot od 1992-1996 godina. Eden<br />
od prioritetite e efikasnosta, pravi~nosta i podobruvawe na rakovodeweto<br />
i administriraweto na krivi~noto pravosudstvo i povrzanite<br />
sistemi so dol`no naglasuvawe na jakneweto na nacionalnite<br />
kapaciteti vo zemjite vo razvoj vo pogled na redovnoto sobirawe,<br />
analiza i koristewe na podatocite za ocenuvawe i primena na soodvetni<br />
politiki. Isto taka, vo delot 6 od ovaa rezolucija, Sovetot opredeli<br />
Sekretarijatot da im stoi na raspolagawe na dr`avite-~lenki vo<br />
pogled na davawe soveti i obuka. Ovaa publikacija e podgot-vena kako<br />
odgovor na spomenatite barawa i preporaki.<br />
Specijalno priznanie im dol`ime na g-n Nikolas Mekxorx i [in<br />
Erat, ~lenovi na Dru{tvoto na Kvekerite, za nivniot pridones vo<br />
izrabotuvaweto na ovaa studija. Neprocenlivata, su{tinska i finansiska<br />
pomo{ obezbedena od ova dru{tvo e, isto taka, za golema po~it.<br />
Dol`na blagodarnost upatuvame i do Dirk Van Caj Smit, Dekan na Pravniot<br />
fakultet na Univerzitetot vo Kejp Taun, za negovite konstruktivni<br />
komentari i sugestii.<br />
* *<br />
*<br />
1. Izrazot "do`ivoten zatvor" ima razli~no zna~ewe vo pove}e<br />
zemji. Dr`avite izrekuvaat do`ivoten zatvor za razli~ni krivi~ni<br />
dela. I dr`avite koi {to gi osloboduvaat osudenite lica od do`i-<br />
83<br />
United Nations publications, Sales, No. E.91.IV.2 cnap I, sect. C20.<br />
450
voten zatvor toa go pravat na razli~ni na~ini. Iako vo opredeleni<br />
dr`avi stepenot na zakonskata opredelenost e povrzana so do`ivotnoto<br />
zatvarawe, voop{to, ovie kazni spored svojata priroda se neopredeleni.<br />
84 Samo vo isklu~itelni slu~ai, samiot do`ivoten zatvor zna~i<br />
deka liceto e prisileno da go pomine ostatokot od svojot `ivot<br />
zatvoren.<br />
2. Do`ivotnoto zatvarawe e od posebno zna~ewe, za{to naj~easto<br />
e najsurovata sankcija vo dr`avite kade {to smrtnata kazna ne se<br />
praktikuva. Ova mnogu ubavo e ilustrirano vo najnovite izmeni vo Centralna<br />
i Isto~na Evropa. Na primer, koga smrtnata kazna be{e<br />
ukinata vo krivi~niot zakon na porane{nata ^ekoslova~ka, istata<br />
be{e zameneta so kaznata do`ivoten zatvor na 1 juli 1990 godina. Na<br />
drugi mesta demokratizacijata predizvika diskusii za apsolutnoto<br />
koristewe na sankciite kako {to se smrtnata kazna i do`ivotniot<br />
zatvor.<br />
3. Prirodata i ~uvstvitelnosta na krivi~nite dela povrzani so<br />
do`ivotnata kazna im gi smaluva {ansite na zatvorenicite za poprogresivni<br />
usilbi vrz planot na kaznenata politika. Zgora na toa,<br />
licata koi {to izdr`uvaat do`ivotna kazna vo pove}eto slu~ai }e<br />
bidat poslednata kategorija na zatvorenici za osloboduvawe, na<br />
nivnite potrebi od strana na zatvorskata uprava }e se gleda ponekoga{<br />
kako na ne tolku itni vo odnos na ostanatite zatvorenici. Kako i<br />
da e, tie imaat golemi i itni potrebi, na primer, za normalizacija,<br />
otvorenost i odgovornost predvideni so Standardnite minimalni<br />
pravila za postapuvawe so zatvorenicite (posebno Pravilata 37-39 za<br />
kontakti so nadvore{niot svet). Presudata za do`ivoten zatvor mo`e<br />
isto taka da bide iskoristena kako forma na neopredeleno preventivno<br />
li{uvawe od sloboda za za{tita na op{testvoto od "opasnite"<br />
ili nepopravlivite kriminalci.<br />
4. Do`ivotniot zatvor i dolgoro~niot zatvor im sozdavaat nesporedlivi<br />
problemi na onie koi {to gi izdr`uvaat takvite kazni:<br />
socijalna izolacija celosna zavisnost, gubewe na orientacija za<br />
vreme, prodol`ena seksualna apstinencija, osamenost i gubewe na odgovornosta<br />
kombinirawa so celosno disciplinirawe i rutinizirawe<br />
na `ivotot. Sepak, do`ivotno osudenite lica imaat specifi~ni potrebi<br />
koi {to rezultiraat od neodredenata priroda na nivnite osudi i<br />
razli~nosta na problemite {to se vkoreneti vo prirodata na nivnoto<br />
kriminalno odnesuvawe. Somnevawata vo toa {to treba da se proceni,<br />
koga treba da se izvr{i procenkata i koj ke gi proceno osudenite lica<br />
na do`ivoten zatvor sozdavaat fundamentalni problemi ne samo za<br />
84<br />
Opredeleni dr`avi kako na primer Kipar, opredeluvaat dolgoro-<br />
~no utvrdeni kazni koi se odnesuvaat kako kaznata "do`ivoten zatvor". Za<br />
celite na ovaa diskusija, vo sekoj slu~aj do`ivoten zatvor zna~i neopredelena<br />
do`ivotna kazna.<br />
451
zatvorenicite tuku i za zatvorskata uprava. Licata osudeni na do`ivoten<br />
zatvor isto taka se edinstveni vo misleweto {to pretstavuvaat<br />
vo krivi~nopravniot sistem - lica koi {to bile osudeni za<br />
mnogu seriozni dela i ~ii presudi se izraz na posebni i op{ti zastra{uvawa<br />
kako i posebna grupa na povtorno zatvorawe. Tie treba da se<br />
prepoznaat kako posebna grupa na dolgoro~no kazneti zatvore-nici i<br />
so niv treba soodvetno da se postapuva.<br />
5. Programite za procenka na pogodnosta za osloboduvawe na zatvorenicite<br />
se va`ni za efikasno vodewe na dolgoro~nite presudi.<br />
Do`ivotnite presudi, kako i da e, ~esto se pod somnenie na arbitra`no<br />
procenitelni postapki {to ne gi sledat op{to prifatenite<br />
pravni normi. Kako rezultat na toa, do`ivotno osudenite lica glavno<br />
ne znaat koga }e bidat oslobodeni, na koj na~in }e bidat oslobodeni i<br />
dali voop{to }e bidat oslobodeni.<br />
1. Do`ivotniot zatvor vo praktikata<br />
6. Izrekuvaweto na kaznata do`ivoten zatvor vo mnogu se<br />
razlikuva. Negovata primena ne e svojstvo na nitu edna opredelena<br />
kultura. Nitu edna dr`ava, kako {to se Brazil, Kolumbija, Norve{ka,<br />
Portugalija i {panija, vo posleno vreme ne ja zamenija do`ivotnata<br />
ili neopredelenata kazna so kazna od opredelen rok. 85 Glavno, kako i<br />
da e, do`ivotnata kazna se u{te se zadr`uva.<br />
7. Krivi~nite dela za koi se kaznuva so do`ivotna kazna se od<br />
tri vida. Najprvin ima krivi~ni dela za koi se kaznuva so zadol`itelna<br />
do`ivotna kazna: vo mnogu zemji {to ja imaat ukinato smrtnata<br />
kazna, avtomatski se izrekuva do`ivotna kazna za krivi~no delo<br />
ubistvo ako se raboti za povtprnik. Potoa postojat do`ivotni kazni<br />
{to se izrekuvaat po mislewe na sudskite vlasti za dela za koi ne se<br />
izrekuva do`ivotna kazna. Taka na primer, vo najgolemiot dela na<br />
evropski zemji za deloto ubistvo na ~ovek se izrekuva mo`na do`ivotna<br />
kazna: vo sekoj slu~aj nitu vo edna evropska zemja toa ne e<br />
mandatna kazna. Donesuvaweto na odlukata se ostava na sudot spored<br />
negovo mislewe, koj ja opredeluva kaznata spored posebnite okolnosti<br />
za sekoj slu~aj posebno. Najposle, postoi do`ivoten zatvor {to se<br />
izrekuva kako zamena za smrtnata kazna. 86<br />
8. Do`ivotnite kazni se izrekuvaat na razli~ni na~ini. Vo<br />
85<br />
So ~l. 5 od Ustavot na Brazil od 1988 godina i ~l. 34 od Ustavot na<br />
Kolumbija od 1991 se zabranuva do`ivotnoto zatvarawe. ^lenot 30&1 od Ustavot<br />
na Portugalija go ukina do`ivotniot zatvor vo ovaa zemja. Do`ivotnoto<br />
osuduvawe be{e ukinato vo Norve{ka vo juni 1981 i prestabna da postoi vo<br />
{panija kon stredinata na 1980 godina.<br />
86<br />
Na primer, vo {ri Lanka ima dve kategorii na do`ivotno osudeni<br />
lica: do`ivotno osudeni i osudeni na smrt so zamena so do`ivoten zatvor.<br />
452
slu~ai kade kaznata na do`ivoten zatvor e odredena nejzinata primena<br />
sledi direktno od presudata za vinata, za ubistvo, na primer. Vo<br />
slu~ai kade se primenuva misleweto na sudstvoto, postojat golemi<br />
razliki vo postapkata. Na primer vo Francija, Germanija, Italija i<br />
Japonija, zavr{nata presuda im se ostava na grupa sudii. Vo Irska,<br />
{vajcarija i Obedinetoto Kralstvo na Velika Britanija i Severna<br />
Irska, samo eden sudija mo`e da izre~e do`ivotna kazna. Vo Avstrija<br />
do`ivotnata kazna mo`e da ja izre~e samo porota.<br />
9. Za izrekuvawe na do`ivoten zatvor glavno e potrebno da e<br />
storeno te{ko krivi~no delo. 87 Od licata osudeni na do`ivoten<br />
zatvor vo Anglija i Vels 80% od osudenicite se osudeni za ubistvo,<br />
8% za krvoprolevawe i drugi krivi~ni dela so smrtni posledici i<br />
12% za drugi krivi~ni dela (na primer, siluvawe, kra`bi, podmetnuvawe<br />
na po`ar ili seksualni krivi~ni dela). Na drugi mesta procentot<br />
na do`ivotno osudenite lica za ubistvo e duri i povisok. Vo<br />
porane{nata Zapadna Germanija od site osudeni lica 98, 4% otpa|aat<br />
na do`ivotno osudeni lica za ubistvo.<br />
10. Podrobnoto istra`uvawe napraveno vo ministerstvoto za<br />
vnatre{ni raboti na Anglija poka`a deka toa se glavno ma`i, mladi i<br />
ne`eneti lica i deka 80% od niv porano bile osuduvani. Edno ponovo<br />
kanadsko istra`uvawe na 495 osudeni lica na do`ivoten zatvor, poka`a<br />
sli~ni rezultati: koga pristignuvale vo institucijata samo 29%<br />
bile `eneti, 85% bile prethodno osuduvani, za 72% nemalo podatoci<br />
za nasilni~ko odnesuvawe za vreme na zatvorskiot `ivot i 62% nemale<br />
zavr{eno pove}e od sedmo oddelenie osnovno u~ili{te. Istra`uvaweto<br />
poka`a deka 90% od do`ivotno zatvorenite lica i pripa|aat<br />
na grupata koja sociolozite ja narekuvaat neprivilegirana klasa.<br />
11. Vremeto koe {to osudenite lica mo`e da o~ekuvaat deka }e go<br />
pominat vo zatvor mnogu zavisi od konkretnata dr`ava. Pravnite sistemi<br />
glavno postavuvaat minimalen period na vreme koe liceto osudeno<br />
na kaznaat do`ivoten zatvor mora da go pomine pred da razmisluva<br />
za svoeto osloboduvawe. Kanadskiot krivi~en zakon, na primer, ovozmo`uva<br />
mninimalna kazna od 10 godini zatvor za ubistvo od vtor<br />
stepen i minimum od 25 godini zatvor za ubistvo od prv stepen pred da<br />
se pristapi kon razgleduvawe na uslovnoto osloboduvawe. Sli~ni<br />
minimalni periodi na zatvarawe se primenuvaat i na drugi mesta.<br />
Osudenoto lice vo {ri Lanka mo`e da bide dostojno za uslovno osloboduvawe<br />
po izdr`ani {est godini. Vo Japonija, Republika Koreja i<br />
87<br />
Ne e samo krivi~noto delo ubistvo pri~ina za izrekuvawe na kaznata<br />
do`ivoten zatvor. Vo nekoi pravni sistemi so do`ivotno zatvarawe se<br />
kaznivi, na primer, prenesuvaweto ili poseduvawe na oru`je i nezakonskoto<br />
poseduvawe na opredeleni koli~ini na droga<br />
453
Ju`na Afrika 88 periodot e 10 godini. Vo Avstrija i Germanija za do`ivotno<br />
osudenoto lice ne mo`e da se razgleduva negovoto osloboduvawe<br />
pred istekot na 15 godini. Toa vremetraewe vo porane{nata<br />
^ekoslova~ka iznesuva{e 20 godini. 89 Kako i da e, vo nekoi dr`avi<br />
ovoj period mo`e da se prodol`i kako kazna protiv obid za begstvo,<br />
prekr{uvawe na uslovnoto osloboduvawe ili drugi krivi~-ni dela<br />
storeni vo zatvorot. Ova isto taka mo`e da bide skrateno so pomiluvawe<br />
ili so posebno prostuvawe.<br />
12. Vo opredeleni pravni sistemi nekoi do`ivotno osudeni lica<br />
mo`at da o~ekuvaat da bidat zatvoreni do krajot na nivniot `ivot. Vo<br />
SAD na primer e presmetano deka ima okolu 10.000 do`ivotno osudeni<br />
lica bez mo`nost za nivno uslovno osloboduvawe. 90<br />
Na evropskiot kontinent glavno mo`e da se predvidi prose~nata<br />
dol`ina na do`ivotniot zatvor. Vo Francija prose~no iznesuva 17-18<br />
godini, dodeka vo Italija iznesuva 21 godina. Do`ivotno osudenoto<br />
lice vo Avstrija normalno izdr`uva 18-20 godini.<br />
2. Do`ivoten zatvor i kaznena politika<br />
13. Problemite {to se pojavuvaat pri dolgoro~no gubewe na slobodata<br />
pobuduvaaat o~igledni emocii vo vrska so serioznata pri-roda<br />
na storenoto delo kade najgolemiot broj na zatvorenici do`ivot-no<br />
osudeni se okriveni za nivno izvr{uvawe. Do`ivotniot zatvor isto<br />
kako i smrtnata kazna naj~esto naiduva na javno odobruvawe kaj javnoto<br />
mislewe za{to na niv se gleda kako demonstrirawe na cvrsta dopolnitelna<br />
zakonska naredba.<br />
88<br />
Za op{ti informacii okolu do`ivotniot zatvor vo Ju`na Afrika<br />
pogledni vo knigata na D. Van Zyl Smith, Ju`no Afri~ka praktika vo krivi~niot<br />
zakon (Durban Butteworth, 1992) str. 378-381.<br />
89<br />
Periodite se predvideni so statut. Alternativno, takvite periodi<br />
mo`at da bidat predmet na pravna konvencija ili izvr{na odluka. Spored<br />
'tarifniot sistem" vo Anglija po izdr`uvaweto na kaznata, sudijata pismeno<br />
se konsultira soministerot za vnatre{ni raboti preku vrhovniot sudija na<br />
Anglija za prevideniot minimalen period {to osudenoto lice treba da go<br />
pomine vo zatvor za da se efektuira serioznosta na krivi~noto delo. Ova e<br />
poznato kako "tarifa". Prvoto formalno razgleduvawe na rizi~nite aspekti<br />
od odborot za uslovno osloboduvawe e fiksiran na 17 godini po zapo~nuvaweto<br />
na izdr`uvaweto na kaznata na osudeniot ili tri godini pred istekot<br />
na kaznata, a nekoga{ i porano.<br />
90<br />
Correctional Law Reporter, Septemvri 1991. Za natamo{noto razgleduvawe<br />
na `ivotot bez uslovno osuduvawe pogledni vo knigata na D. Cheatwood,<br />
@ivot bez uslovno osuduvawe, negoviot sega{en status i istra`uva~kio plan.<br />
Zlostorstvio i delinkvencija, 34 izdanie, br. 7 (januari, 1988 godina), str. 43-<br />
59.<br />
454
14. Kako krajni kazneni sankcii, legaliziraweto i na do`ivotniot<br />
zatvor i na smrtnata kazna imaat namera da sledat isti pati{ta.<br />
Vo zemjite kade e ukinata smrtnata kazna, korisno }e bide da se izvr{i<br />
podroben pregled na vidovite krivi~ni dela za koi mo`e da se<br />
izre~e do`ivotna kazna, imaj}i gi na um bezbednosnite merki {to se<br />
me|unarodno prifateni vo zamena na smrtnata kazna. Sovetot za ekonomski<br />
i socijalni pra{awa so rezolucijata 1984/50 od 25 maj 1984<br />
godina, odobri bezbednosni merki {to }e ja garantiraat za{titata na<br />
pravata na onie {to se soo~uvaat so smrtna kazna. Onie bezbednosni<br />
merki {to so aneks se dodadeni kon taa rezolucija, uka`uvaat deka<br />
smrtnata kazna mo`e da se izre~e samo toga{ koga liceto {to e obvineto<br />
se bazira na jasni i uverlivi dokazi i samo za najseriozni krivi~ni<br />
dela, namerni krivi~ni dela so smrtonosni ili drugi krajno te{-<br />
ki posledici. Vo zemjite kade smrtnata kazna ve}e ne postoi, bi mo-<br />
`ele da se primenuvaat sli~ni razmisluvawa za do`ivotniot zatvor.<br />
15. Eden od vode~kite principi na osudenite zatvorenici sodr-<br />
`ani vo Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite<br />
e toj deka osuduvaweto na zatvort mo`e samo da go za{titi<br />
op{testvoto "ako vremeto pominato vo zatvor e iskoristeno da obezbedi<br />
kolku {to e toa mo`no da po negovoto vra}awe vo op{testvoto,<br />
storitelot na deloto ne samo {to saka tuku i mo`e da vodi samostoen<br />
`ivot i da se vladee spored zakonite (Pravilo 58). Vo ovie ramki<br />
mo`e da se vidi deka eden zatvorenik ne se smeta za opasen po op{testvoto,<br />
prodol`eniot prestoj vo zatvorot po opredelen period {to<br />
se smeta za potreben od pravni pri~ini, vklu~uvaj}i adekvatno mislewe<br />
za serioznosta na deloto i `rtvite, mo`at da bidat pod znak na<br />
pra{awe i moraat da bidat predmet na posebno prodol-`eno nadgleduvawe.<br />
16. Vo praktikata, do`ivotnoto zatvarawe retko postoi bez eventualna<br />
mo`nost za osloboduvawe. Spored politikata na Sovetot na<br />
Evropa, politikata na spre~uvawe na kriminalot koja {to go opfa}a<br />
do`ivotnoto zatvarawe duri iako toj ne e pove}e opasen po op{testvoto,<br />
nema da e vo soglasnost nitu so modernite principi za postapuvawe<br />
so zatvorenicite za vreme na izdr`uvaweto na kaznata, ni so<br />
idejata za reintegracija vo op{testvoto. 91 Spored toa Sovetot na<br />
Evropa prepora~a deka samo razmisluvaweto za op{tata za{tita nema<br />
da go opravda odbivaweto na uslovnoto osloboduvawe (rezolucija (76)2<br />
za postapuvawe so dolgotrajno osudenilica usvoena od Komitetot na<br />
ministrite na Sovetot na Evropa na 17 fevruari 1976 godina. Spored<br />
91<br />
Na sekoj koj e li{en od sloboda so zatvatawe ili pritvor }e mu bide<br />
ovozmo`eno da pokrene postapka so koja zaakonitosta na negovoto pritvorawe<br />
brzo }e bide re{eno od strana na sud i }e bide izdadena naredba za osloboduvawe<br />
ako pritvaraweto ne e zakonsko" (Obedineti Nacii, serija dogovori,<br />
izd. 213, br, 2889, str. 226).<br />
455
toj pristap celta na rakovodeweto so do`ivotno osudenite leca e nivno<br />
bezbedno vra}ae vo op{testvoto otkako tie edna{ izdr`ale dovolen<br />
period vo zatvor za da ja odbele`at serioznosta na nivnite dela.<br />
Zainteresiranite dr`avi bi mo`ele da opredelat dovolno dolg minimalen<br />
period na izdr`uvawe na kaznata {to bi gi zadovolil barawata<br />
na generalnata prevencija. Otkako edna{ }e se zadovolat ovie<br />
barawa, vnimanieto treba da se naso~i kon razvivawe na kriteriumi<br />
{to }e se koristat za donesuvawe na odluki za sekoe idno zadr`uvawe<br />
na zatvorenikot.<br />
17. Priznati se nearbitra`ni sudski proceduri kako detencija<br />
od strana na Evropskiot Sud za ~ovekovite prava. Evropskiot Sud<br />
najde deka vo Obedinetoto Kralstvo momentalnite proceduri za osloboduvawe<br />
na zatvorenici osudeni na neograni~en do`ivoten zatvor,<br />
onie zatvorenici osudeni za dela poinakvi od ubistvoto, bile nezakonski<br />
spored ~len 5 stav 4 92 od Konvencijata za za{tita na pravata na<br />
~ovekot i osnovnite slobodi. Evropskiot sud smeta deka neograni~eniot<br />
do`ivotren zatvor se sostoi od dva elementi; period smetan kako<br />
potreben za nadomest i zapla{uvawe i period koga mentalnata nestabilnost<br />
i opasnost na zatvorenikot i odlukata za osloboduvawe na<br />
zatvorenikot mo`e da se nadgleduvaat, vo zavisnost od rizikot na<br />
opasnosta po javnosta. Faktorite na mentalnata stabilnost i opasnost<br />
mo`e da se popravat so tekot na vremeto na koj na~in mo`e da se<br />
pojavat novi momenti za zakonitosta na detencijata. Na toj na~in zakonitosta<br />
na kontinuirana detencija treba da ja re{ava nezavisen<br />
tribunal ili sud na razumen vremenski period. 93<br />
18. Po ukinuvaweto na smrtnata kazna vo Zapadna Germanija se<br />
otvori diskusija dali do`ivotniot zatvor e vo soglasnost so Ustavot,<br />
posebno so ustavniot princip na ~ovekovoto dostoinstvo. Se misle{e<br />
deka celosnoto zatvarawe pretstavuva celosno li{uvawe od skloboda<br />
{to e garantirano so osnovniot zakon: do`ivotnoto zatvarawe go<br />
92<br />
Na sekoj koj e li{en od sloboda so zatvarawe ili so pritvor }e mu<br />
bide ovozmo`eno da se pokrene postapka so koja zakonitosta na negovoto pritvorawe<br />
brzo }e bide re{eno od sud i }e bide izdadena naredba za osloboduvawe<br />
ako pritvoraweto ne e zakonsko. (ON, serija dogovori, izd. 213, br.<br />
2889, str. 226).<br />
93<br />
Slu~ajot {to se odnesuva{e na aktot od krivi~noto pravo od 1991<br />
godina vo Obedinetoto Kralstvo poka`a deka odborot za uslovna kazna usvoi<br />
sudska procedura pri nivnoto razmisluvawe za uslovno osloboduvawe na zatvorenicite<br />
za neopredelen do`ivoten zatvor. Za diskusija vo vrska so vlijanieto<br />
na ovie zakonski promeni, kako i za ulogata na sudovite vo obezbeduvawe<br />
na proceduralna pravi~nost za osloboduvawe na zatvorenici {to<br />
izdr`uvaat neograni~en do`ivoten zatvor vidi: Lorg Vindel{man, Do`ivoten<br />
zatvor: zakon, praktika i odluki za osloboduvawe, 1989-1993. Pregled na<br />
krivi~niot zakon, septemvri, 1993, str. 644-659.<br />
456
kr{i ~ovekovoto dostoinstvo za{to licata re~isi go gubat dostoinstvoto<br />
i go gubat nepovredlivoto pravo na privaten `ivot, do`ivotnoto<br />
zatva-rawe e vo sprotivnost so principot na ednakvost pred<br />
zakonot, kako zakanuva~ka kazna protiv "ubistvo" i krvoprolevawe<br />
bea kvantitativno razli~ni po zan~ewe (prvite neopredeleni, a vtorite<br />
opredeleni), dodeka 'intenzitetot na delinkvencija i opasnosta na<br />
storitelot ~esto ne odgovara na taa razlika. Vo 1977 godina Ustavniot<br />
sud re{i deka osudata na do`ivoten zatvor za ubistvo e ustavna ako se<br />
po~ituvaat nekoi osnovni principi kako {to se zakonskite odredbi za<br />
adekvatna procedura za osloboduvawe na do`ivotno osudenite lica.<br />
19. Do`ivotniot zatvor primenet vo slu~aj na maloletni prestapnici<br />
vedna{ korespondira so Konvencijata za pravata na deteto<br />
(Declaration on the Rights of the Child), usvoena i proklamirana so<br />
rezolucija na Generalnoto sobranie na ON 44/25 od 20 noemvri 1959.<br />
^len 37 stav (a) od Konvencijata glasi: (Dr`vite ~lenki se obvrzuvaat)<br />
niedno dete da ne bide podlo`eno na ma~ewe ili na druga svirepa,<br />
nehumana ili poni`uva~ka postapka ili kaznuvawe. Ni smrtna<br />
kazna, nitu do`ivoten zatvor bez mo`nost za osloboduvawe nema da<br />
bidat dosudeni za prekr{oci koi }e gi izvr{at lica pod 18 godini<br />
vozrast". Iako mo`nosta za osloboduvawe ne e isklu~ena taa ostanuva<br />
kako izvor za zagri`enost za{to vo mnogu dr`avi, vklu~uvaj}i gi i<br />
dr`avite na Zapadna Evropa 94 , do`ivotniot zatvor mo`e da bide<br />
izre~en i sprema deca pod osumnaeset godi{na vozrast.<br />
3. Efekti na do`ivotnoto zatvarawe<br />
20. Za da se razberat potencijalnite efekti na do`ivotnoto zatvarawe<br />
va`no e da se razgledaat potencijalnite posledici na do`ivotnoto<br />
zatvarawe so cel da se razberat vlijanijata na kaznenata politika<br />
vo taa oblast. Za da se razberat nekoi psiholo{ki i sociolo{ki<br />
problemi na neopredelenoto dolgoro~no izdr`uvawe na kazna potrebno<br />
e da se zgolemi razbiraweto na kompleksnosta na problemite<br />
vklu~eni vo do`ivotnoto zatvarawe. Istra`uvaweto na sociopsiholo{kite<br />
aspekti na posledicite od zatvaraweto se zgolemi. Iako ne<br />
postoi soglasnost vo nau~nata literatura za "bolkite od zatvaraweto"<br />
i nivnite posledici, ednoglasno e misleweto deka postojat izvesni<br />
posledici na dolgoro~noto zatvarawe.<br />
A. Psiholo{ki posledici<br />
21. Istra`uvawata na posledicite na dolgotrajnoto zatvarawe<br />
glavno se fokusirani na pretpostavenite psiholo{ki {teti vrz zatvorenikot.<br />
Rezultatite se vidlivi. Osnovniot problem {to se odne-<br />
94<br />
Na primer Belgija, Francija, Italija i Obedinetoto Kralstvo.<br />
457
suva na dolgotrajno osudenite lica e neodredenosta na nivnoto izdr`uvawe<br />
na kaznata - dali, koga i kako }e se zdobijat so sloboda.<br />
22. Istra`uvaweto napraveno vrz do`ivotno zatvoreni `eni<br />
otkri deka tie ~esto ~uvstvuvaat deka nivnite `ivoti vo zatvorot se<br />
karakteriziraat so nesigurnost. Tie nitu znaat, nitu ~uvstvuvaat u{te<br />
kolku dolgo }e ostanat vo zatvor. Bilo kakva pretstava za osloboduvaweto<br />
e nejasna. Nivniot najgolem strav e deka tie bi mo`ele da<br />
bidat zaboraveni otkako tie {to ja narekuvaat "bezli~na ma{inerija"<br />
vo ~ii {to race e re{enieto. Tie znaat deka nivnoto odnesuvawe e<br />
predmet na postojana ocenka, no ne e jasno {to se o~ekuva od niv ili so<br />
koi kriteriumi se ocenuva nivnoto odnesuvawe.<br />
23. Nesigurnosta za tekot po koj }e prodol`at nivnite `ivoti<br />
doveduva do brojni psiholo{ki posledici vrz do`ivotno osudenite<br />
lica. Iako tie mo`ebi ja znaat prose~nata presudatie ne mo`at da<br />
smetaat na osloboduvawe se dodeka ne bidat navistina oslobodeni. Na<br />
do`ivotnite osudenici ovaa nesigurnost mnogu im te`i, za{to na toj<br />
na~in idninata na nivnite `ivoti, od moment vo moment, e vo postojan<br />
rizik: tie nikoga{ nema da doznaat deka tie samite se osudile dolgotrajno<br />
da bidat zatvoreni poradi nivnoto momentalno skr{nu-vawe.<br />
Kako rezultat na toa, do`ivotno osudenite lica nemaat vistin-ska<br />
pretstava za nivnite vremenski granici. Ranoto mobilizirawe na<br />
personalot i zatvorenicite bara jasni i specijalno formirani proceduri<br />
za ocenka na podobnost za osloboduvawe na koj na~in ovie<br />
vremenski granici treba da se vospostavat.<br />
24. Dodeka istra`uvawata otkrivaat verojatni psiholo{ki posledici<br />
od dolgotrajnoto zatvarawe va`no e da ne se voop{tuva kako<br />
"sekoja individua koja {to izdr`uva prodol`ena kazna rea|ira vo<br />
ovaa situacija na karakteristi~en na~in". Kako i da e, ona {to mora<br />
da se priznae e deka nedostigot na patokaz na do`ivotnoto zatvarawe<br />
mo`e samo da ima negativni posledici vrz medntalnoto zdravje na<br />
zatvorenikot.<br />
B. Socijalni posledici<br />
25. Bidej}i zatvoraweto go vklu~uva skratuvaweto na osnovnite<br />
prava, gubeweto na pravoto na sloboda e mnogu o~igledno. Dolgoro~noto<br />
gubewe na ovie prava mo`e da dovede do op{ti {tetni sociolo-<br />
{ki posledici: otu|uvawe, desocijalizacija, gubewe na li~na odgovornost,<br />
potraga po identitetot i op{ta zavisnost od kaznenata<br />
institucija. Ovie posledici se sostaven del na samoto zatvarawe voop{to,<br />
no tie mo`at da se zgolemat kako rezultat na na~inot na koi<br />
do`ivotnite kazni se izrekuvaat. Obidot da se razbere na~inot na<br />
manifestiraweto na posledicite i da se postavi pra{aweto za{to<br />
tie mo`at da bidat tolku {tetni sprema li~nosta na zatvorenikot, e<br />
da se postavi osnovnoto pra{awe za filozofijata na do`ivotniot<br />
458
zatvor.<br />
26. Izolacijata od op{testvoto obi~no e neizbe`en rezultat na<br />
dolgotrajnoto zatvorawe. Prestapnicite po izoliraweto od nivnata<br />
socijalna sredina imaat tendencija da gi izgubat vrskite so nadvore{-<br />
niot svet. Gubeweto na vrskite so semejstvoto i prijatelite mo`ebi e<br />
najserioznoto li{uvawe predizvikano od dolgotrajnoto zatvorawe.<br />
Bidejki normalniot na~in na socijalno komunicirawe `estoko e prekinat<br />
za neopredeleno vreme naskoro vrskite so nadvore{niot svet se<br />
zategnati.<br />
27. Dolgotrajnoto zatvorawe ~esto e baven proces na socijalna<br />
deformacija. Mnogu vidovi na socijalna stimulacija obi~no se otsutni.<br />
No ve}e napravenata studija se poka`a deka poradi nivnata okolina<br />
dolgotrajno zatvorenite lica se `alat na pove}e problemi odo-<br />
{to novodojdenite osudenici. Negativnite reakcii na nivnata sredina<br />
navistina se golemi kako {to se pominuva podolgo vreme vo zatvorskata<br />
sredina. Ako do`ivotnoto zatvarawe nema za cel socijalno<br />
da deformira, toga{ treba da se prifatat metodite na socijalna stimulacija<br />
kako del od procesot na reintegracijata. Mo`nosta za<br />
rabotno osposobuvawe, mo`nostite za obrazovanie i rekreativnite<br />
programi mo`at da obezbedat takvi stimulacii.<br />
28. Istra`uvaweto napraveno so do`ivotno osudenite `eni poka`a<br />
deka tie ~uvstvuvaat zgolemena nemo`nost da odr`uvaat bliski<br />
vrski so nivnite semejstva i prijateli i se bespomo{ni da im obezbedat<br />
podr{ka na nivnite semejstva koga e najpotrebno. Za mnogu od<br />
`enite, procesot na gubeweto na doverbata vo sebe e po~nat duri i<br />
pred zatvaraweto, no `ivotot vnatre slu`i samo kako da ja vlo{i i zasili<br />
sostojbata na uni{tuvawe. Nivniot strav od psiholo{ko propa|awe<br />
se fokusira vrz sociolo{kite faktori kako {to se prepla-<br />
{enost od institucionalizacija, gubewe na identitetot i nemo`nost<br />
da razmisluvaat za idninata po zatvaraweto. Dopolnitelen problem so<br />
koj ovie `eni moraat da se soo~at e deka nivnata kazna mo`e da gi<br />
li{i od mo`nosta da imaat deca.<br />
29. Gubeweto na odgovornosta kaj do`ivotno zatvorenite lica<br />
rezultira so nivno stanuvawe zavisni, {to go ~ini te`ok sekoj obid za<br />
nivna rehabilitacija i reintegracija vo op{testvoto. Zaedni~ka poplaka<br />
na site zatvorenici e deka tie se dehumanizairani od celiot<br />
kaznen proces. Ova mo`e da se izmeni so ~uvstvitelno rakovodewe,<br />
dobro obu~en personal, humani uslovi i promena na stavovite {to se<br />
o~ekuva od zatvorskite rabotnici i od zatvorenicite.<br />
30. Negativniot "mehanizam na povlekuvawe" ~esto e rezultat na<br />
prodol`enoto zatvarawe. Do`ivotno zatvorenite lica glavno se povlekuvaat<br />
vo sebe so pomiruvawe, fenomen {to e opi{an kako<br />
"pomiruvawe so sudbinata" ili "posebno emotivno povlekuvawe".<br />
31. Vo posledno vreme Zembl (Zamble) i Porporino (Porporino)<br />
gi pro{irija nivnite otkritija na gore spomnatata studija. Tie velat<br />
459
deka zatvorenicite pove}e se povlekuvaat vo tn. "dlaboko smrznuvawe<br />
na ~uvstvata" odo{to da poka`uvaat nekoj vidliv znak na promena na<br />
odnesuvaweto i ne stradaat od vlo`uvawe na nivnoto fizi~ko i mentalno<br />
zdravje. Odnesuvaweto na zatvorenicite pred zatvaraweto se<br />
povlekuva dodeka tie ne bidat vo mo`nost da se vklopat vo kazneniot<br />
sistem. Se vide deka golem del od slobodnoto vreme dolgotrajno osudenite<br />
lica go minuvaat vo kelii vo tekot na kaznata pove}e odo{to<br />
vo po~etokot na kaznata. Najgolema pri~ina za ovaa promena e izborot<br />
na aktivnostite {to mo`at podobro da se izvr{uvaat vo kelii, kako<br />
na primer, ~itawe ili glaedawe televizija. Taka, mo`e da se ka`e,<br />
deka me|u populacijata na dolgotrajno osudenite lica "efikasnosta na<br />
povlekuvaweto e pogolema vo zatvorot odo{to vo zaednicata".<br />
32. Drug zaedni~ki predlog e deka do`ivotno zatvorenite lica se<br />
model na zatvorenici koi imaat vreme da se naviknat na zatvorskata<br />
okolina. Eden avtor veli: "Paradoksalno e deka najdobro prilagodeni<br />
zatvorenici se onie koi {to izdr`uvaat najdolgi kazni, ~ii {to momentalni<br />
krivi~ni dela se naju`asni, koi gra|anite gi ocenuvaat kako<br />
mnogu rizi~ni i za koi javnoto mislewe nema tolerancija za ubla`uvawe<br />
na kaznata. Ova se demonstrira so misleweto deka tie nemaat nikakvi<br />
problemi so adaptirawe vo okolinata na zatvorskata institucija.<br />
Kako {to odamna e poznato onie koi se dolgoro~no osudeni minuvaat<br />
niz proces na prizonizacija. Kolku e pogolema kaznata tolku e<br />
pogolemo vlijanieto na prizonizacijata.<br />
33. Dodeka posledicite od prizonizacijata na dolgotrajno osudenite<br />
lica mo`e da bide po`elna za zatvorskata administracija na<br />
toj na~in {to institucionaliziranite lica imaat tendencija da sozdadat<br />
pomalku problemi na rakovodstvoto odo{to onie koi ne se institucionalizirani,<br />
ovie posledici gi oslabuvaat glavnite sili na<br />
zatvorot: reintegracijata na prestapnikot vo op{testvoto. Prizonizacijata<br />
gi li{uva licata od mo`nosta da se soo~at so iskustvata i<br />
vlijanijata nadvor od zatvorot.<br />
4. Tretman na do`ivotno osudeni lica<br />
34. Gore spomnatoto istra`uvawe poka`a deka kaj do`ivotno<br />
osudenite lica mo`e da se pojavi desocijalizacija i institucionalizacija.<br />
Kaznenite organi priznavaat deka takvite posledici se vo<br />
sprotivnost so celite na zatvaraweto i voveduvaat strukturni programi<br />
{to }e gi namalat nekoi od {tetnite rezultati na dolgo-ro~noto<br />
zatvarawe. Strukturnite programi bi mo`ele da bidat tret-manski<br />
organizirani.<br />
35. Vrednosta na tretmanskite programi vo zatvorite e prifatena<br />
od me|unarodnata zaednica od 1955 godina koga Prviot kongres gi<br />
usvoi Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite.<br />
Spored Praviolata 65 i 66, ovoj tretman treba da go pottikne<br />
460
samopo~ituvaweto kaj zatvorenicite i da go razvie nivnoto ~uvstvo za<br />
odgovornost, koristej}i gi site raspolo`ivi sredstva 'vklu~uvaj}i gi<br />
obrazovanieto, rabotnoto naso~uvawe i osposobuvawe, socijalnata<br />
terapija, soveti za vrabotuvawe, fizi~ki razvoj i jaknewe na moralniot<br />
karakter vo soglasnost so potrebite na sekoj zatvorenik". Namenskiot<br />
tretman ima nekolku celi i razli~ni formi. Tretmanskite programi<br />
po svojata priroda mo`e da bidat obrazovni, kvalifikacioni i<br />
rekreativni ili mo`e da postojat specijalni programi {to se zanimavaat<br />
so problemi na mentalnoto zdravje.<br />
36. Sovetot na Evropa na{iroko go interpretira{e 'tretmanot"<br />
koj gi vklu~uva site potrebni merki za da se odr`i i podobri fizi~koto<br />
i mentalnoto zdravje na zatvorenicite kako i cela grupa na<br />
aktivnosti da ja podobrat i pottiknat socijalnata rehabilitacija, da<br />
im dadat mo`nost na zatvorenicite da se zdobijat so odgovornsot da<br />
`iveat op{testveno odgovoren `ivot i da prestanat da vr`at krivi-<br />
~nii dela. Preduslov na tretmanski programi obi~no e doznava-weto<br />
na datata na osloboduvawe: dati na osloboduvawe se celi kon koi tretmanskite<br />
programi mo`at da vodat. Faktot deka do`ivotno osudenite<br />
lica glavno nemaat takvi o~ekuvawa po pristignuvawe vo zatvor mo`e<br />
da ima sprotivni efekti vrz tretmanskite usilbi. Od tie pri~ini<br />
najdobro e tretmanskite programi da se isplaniraat dobro i da zapo~nat<br />
{to e mo`no porano.<br />
37. Zna~eweto na "tretmanot" e kontroverzno. Brojni sociolo-<br />
{ki nau~ni istra`uvawa go podr`uvaat misleweto deka zatvoraweto<br />
vo ime na tretman navistina vklu~uva podolgo zatvarawe i taka ovozmo`uva<br />
ponizok stepen na zakonska za{tita odo{to regularna zatvorska<br />
kazna. Zatoa tretmanot ne treba da bide koristen kako suptilno<br />
sredstvo za prisiluvawa {to imaat za posledica natamno{no<br />
kaznuvawena prestap-nicite koi se do`ivotno li{eni od sloboda.<br />
Metisen (Mathiesen) gi opi{uva dolgotrajno osudenite lica koi se<br />
soo~ile so personalot za tretman glavno {to imaat posebna i neograni~ena<br />
vlast. Tretmanskite programi ne treba da se primenuvaat kako<br />
forma na kontrola ili zapla{uvawe. Tie sekoga{ treba da bidat<br />
vistinski izbor.<br />
B. Specifi~ni tretmanski programi<br />
Celta na programite za postapuvawe {to se koncentriraat na<br />
individualnata li~nost na zatvorenikot najdobro se sproveduva ako<br />
programata se stremi kon posebnite problemi so odnesuvaweto. Ovie<br />
temi mo`at da bidat problemi vo odnesuvaweto {to kumulirale pri<br />
izvr{uvaweto na krivi~noto delo ili problemi so koi {to se soo~il<br />
prestapnikot vo kaznenata institucija. Taka specifi~nite tretmanski<br />
programi imaat dvojna funkcija: na zatvorenikot mu davaat mo`nost<br />
za samoanalizirawe so {to toj }e mo`e da se soo~i so prethodni-<br />
461
te ili sega{nite problemi so {to tie }e mu ovozmo`at na zatvorskiot<br />
perso-nal da gi razbere podrobnostite za takvoto nivno odnesuvawe.<br />
39. Programite za postapuvawe mo`at da bidat efikasni ako<br />
licata {to izdr`uvaat do`ivotna kazna se motivirani i gi prifa-<br />
}aat. Kako {to emotivnata labilnost mo`e da kulminira na po~etokot<br />
na izdr`uvaweto na kaznata, a toa e momentot koga zatvorenicite<br />
najdobro go prifa}aat tretmanot. O~igledno toa ne e sekoga{ slu~aj,<br />
no ja podvlekuva potrebata za iten pristap kon programite za tretman.<br />
Tretmanite isto taka ne treba da se voop{tuvaat za{to zatvorenicite<br />
imaat specifi~ni potrebi {to zavisat od nivnata vozrast, dol`ina na<br />
izdr`anata kazna, nivnite kontakti so nadvore{niot svet i nivnite<br />
individualni razliki. Spored toa, iako mo`e da postoi zaedni~ki<br />
pristap kon problemite po grupi na zatvorenicite osudeni na do`ivoten<br />
zatvor, tretmanot treba da bide taka osmislen da odgovara na<br />
individualnite potrebi.<br />
40. Vo otsustvo na strukturalni programi za tretman, dolgotrajno<br />
osudenite lica se ostaveni sami na sebe da pronajdat na~in da se<br />
soo~at so nivnite kazni. Ova {tetno vlijae ne samo na zatvorenikot<br />
tuku i na zatvorskite upravi i se razviva vo situacijata 'tie" i 'nie".<br />
Programi za tretman na odnesuvaweto mora da bidat baranata motivacija<br />
kon pozitivno adaptirawe na zatvorenikot kako psihi~ki taka<br />
i socijalno na zatvorskata zaednica. Iako programite ne treba da ja<br />
imaat za cel samo promenata na samoto odnesuvawe, varijabla {to<br />
niko-ga{ ne mo`e da se vrednuva tie mo`e da otvorat i popozitiven<br />
dijalog me|u zatvorskiot personal i zatvorenikot vospostavuvaj}i<br />
cvrsta osnova za li~en razvoj na zatvorenicite {to ja izdr`uvaat<br />
kaznata do`ivoten zatvor. Pod poimot 'pozitivni promeni" se podrazbira<br />
pri-fa}awe na osuda, bezuslovno prifa}awe na odgovornosta,<br />
vklopuvawe vo zatvorskata sredina.<br />
41. Obedinetite Nacii ja prifatija osnovnata va`nost na obrazovanieto<br />
vo tretmanot na storitelite (vidi vo rezolucijata na Generalnoto<br />
sobranie 45/111 od 14 oktomvri 1990 godina i rezolu-cijata na<br />
Ekonomskiot i socijalniot Sovet 1990/20 i 1990/24 od 24 maj 1990<br />
godina). Obrazovanieto mo`e da se podigne od fizi~ko obrazovanie na<br />
nivo na akademski studii. Ako do`ivotno osudenoto lice se premesti<br />
od eden vo drug zatvor negovoto obrazovanie mo`e da izgubi vo<br />
kontinuitetot. Zatoa e va`no da se razvijat tretmanski programi {to<br />
}e obezbedat postojana gri`a. Na dolgotrajno zatvore-nite lica treba<br />
da im se ovozmo`i prodol`uvawe na obrazovanieto bez ogled na<br />
menuvaweto na mestoto kade {to tie treba da prestojuvaat dodeka ja<br />
izdr`uvaat kaznata.<br />
42. Do`ivotno osudenite lica ne treba da se isklu~uvaat od<br />
zatvorskata industrija koja {to igra golema uloga vo popravnata<br />
institucija. Na rabotata vo zatvorot koja {to se smeta{e za disciplinska<br />
merka sega pove}e se gleda kako na pozitiven element vo se-<br />
462
kojdnevnata rabota na zatvorenikot. Listata na potencijalnite "rabotni<br />
zada~i" ne treba da se ograni~uva. Mo`e da se ovozmo`at rabotni<br />
mesta kako na primer slu`benici, pomo{nici za za{tita na zdravjeto,<br />
instruktori po razni ve{tini i rakovoditeli na rabotil-nici. Prirodata<br />
na nivnata presuda ne treba da im ja smaluva mo`nosta na do`ivotnite<br />
osudeni lica da gi razvivaat rabotnite naviki ili da se<br />
zdobijat so pristoen `ivot, obrazovanie i op{tes-tveni ve{tini.<br />
C. Otvoreni ustanovi i kontakti so nadvore{niot svet<br />
43. Op{testvenata izolacija {to e rezultat na zatvaraweto ne<br />
mo`e da se namali samo preku tretmanskite programi vo kaznenata<br />
institucija, Najo~iglednoto sredstvo za spre~uvawe na sekakvi kontakti<br />
so op{testvoto najdobro e da se spre~at sekakvi socijalni vrski<br />
koi tie mo`ebi gi odr`uvale pred zatvaraweto ili da se vostanovat<br />
novi kolku {to e mo`no pobrzo. 95 Obedinetite Nacii ja priznaa potrebata<br />
na zatvorenicite za kontakti so nadvore{naat sredina. Spored<br />
Praviloto 37 od Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so<br />
zatvorenicite "na zatvorenicite }e im se ovozmo`i pod opredeleno<br />
potrebno nadgleduvawe da komuniciraat so svoeto semejstvo i prijateli<br />
so dobra reputacija vo opredeleni intervali, so dopi{uvawe ili<br />
so primawe na poseti" Ova pravilo e od posebno zna~ewe za do`ivotnite<br />
zatvorenici za{to kolku podolgo trae zatvaraweto, tolku se<br />
pozategnati nivnite osnosi so nadvore{niot svet.<br />
44. Vo oddelni studii napraveni za dolgoro~no i do`ivotno zatvorenite<br />
lica prekinuvaweto na vrskite so nadvore{niot svet na zatvorenicite<br />
se gleda kako na najgolem problem so koj tie treba da se<br />
soo~at. Vo edno istra`uvawe Sapsford (Sapsford) otkri deka licata<br />
koi se zatvoreni na nekolku godini primaat pomal broj na pisma i<br />
poseti od novodojdenite zatvorenici; polovinata od lu|eto koi gi<br />
intervjuiral mnogu zavisele od kontaktite so nadvore{niot svet za da<br />
ostanat pri svest i da im dadat nekoja mala {ansa nekoga{ povtorno da<br />
`iveeat normalen `ivot. Razvojot na komunikaciite so nadvore{niot<br />
svet mo`e da bide od krucijalno zna~ewe za spasuvawe na mentalnoto<br />
zdravje na do`ivotnite zatvorenici.<br />
45. Neizbe`nosta od namaluvawe na kontaktite so semejstvoto i<br />
prijatelite mo`e mnogu da se odnesuva na strogiot re`im na kaznenata<br />
institucija. Otvorenata kaznena institucija }e vklu~i mo`nosti za<br />
otsustvo, ~esti poseti, telefonirawe, osloboduvawe od rabotni obvrski<br />
i drugi dnevni osloboduvawa Dinkel i Van Zil Smit (Dunkel and<br />
95<br />
Postojat brojni inicijativi so edinsatvena cel za vospostavuvawe<br />
kontakti so zaednicata nadvor od zatvorot i do`ivotno osudenite lica. Kako<br />
primer se navedeni Grupata za kontakti so do`ivotno osudenite lica od Kanada<br />
i Organizacijata na do`ivotno osudenite lica od Obedinetoto Kralstvo.<br />
463
Van Zyl Smit) zaklu~ija deka namaluvaweto na strogite re`imi vo zatvorite<br />
vodi kon pootvoreni zatvori, a toa e edinstveno pozitivno.<br />
46. Rizikot {to go nosat "opasnite" dolgotrajno zatvoreni lica<br />
staveni vo otvoren zatvor mo`at da bidat preterani i ne treba da<br />
bidat prisiluva~ki kriteriumi vo kaznenite politiki {to bi rezultiralo<br />
so odbivawe na pro{iruvaweto na kontaktite na do`ivotno<br />
osudenite lica so nadvore{niot svet. Postoi potreba od podobro razbirawe<br />
na realnite rizici koi {to do`ivotno osudenite lica zatvoreni<br />
vo zatvor od otvoren vid e predmet na podrobno razgle-duvawe<br />
vo delot 5.B.<br />
5. Ocenuvawe na mo`nostite za uslovno osloboduvawe<br />
47. Ako za predmet na razgleduvawe za osloboduvawe e neopredeleno<br />
dolgotrajno zatvareno lice, toga{ dobro formulirani odluki<br />
za osloboduvawe mo`at da se donesat samo ako postojat nezavisni,<br />
nepristrasni postapki za procenka. Na ovie proceduri im se potrebni<br />
minimalni za{titni merki za da se izbegne li~na ili politi~ka manipulacija<br />
so do`ivotno osudenite lica. Taka mora da se pokrene edno<br />
pra{awe koj bi imal najdobra mo`nost da gi proceni zatvore-nicite<br />
na nediskriminira~ki, objektiven i vistinski na~in. Va`nite kriteriumi<br />
za programite za ocenuvawe treba da se razbirlivi ne samo za<br />
onie koi se vklu~eni vo donesuvawerto na odlukata, tuku i za samite<br />
zatvorenici i za naj{irokata javnost.<br />
48. Direktnite efekti od jasnite procenuva~ki proceduri se tie<br />
so koi }e im se obezbeduvaat na do`ivotno osudenite lica mo`nosti za<br />
sozdavawe na strukturi so koi tie }e sozdadat vremenski perspektivi.<br />
Kaj do`ivotno osudenite lica sozdavaweto na vremenski granici ima<br />
dve razli~ni celi: prvo, taa im pomaga na zatvorenicite da go razvijat<br />
~uvstvoto za vrednost i vtoro, taa gi koristi pozitivniite vrednosti<br />
kako most kon idninata, pottiknuvawe da predviduvaat i streme`ot<br />
kon opredeleni celi.<br />
49. Procedurite za procenka na pogodnosta za osloboduvawe na<br />
do`ivotno osudeni lica glavno se razgleduvaat otkako liceto }e<br />
izdr`i opredelen broj godini. Sovetot na Evropa vo svojot op{iren<br />
izve{taj za odnesuvaweto kon dolgotrajno osudenite lica, izjavi deka<br />
bi bilo po`elno da se izvr{i proverka na razvojot na li~nosta na<br />
zatvorenikot porano, ova istra`uvawe bi trebalo da se napravi po<br />
izdr`ani 8-12 godini zatvor. Toga{, ako rezultatot e negativen ova<br />
istra`uvawe treba da se povtori po opredelen, ne taka dolg interval.<br />
96 50. Ranoto procenuvawe e od vitalno zna~ewe za{to dava vistin-<br />
96<br />
Pogledni vo rezolucijata (76) 2 za odnesuvaweto so dolgoro~no osudenite<br />
lica usvoena od Komitetot na Ministrite na Sovetot na Evropa.<br />
464
ski pristap za idninata na do`ivotno osudenoto lice niz kazneniot<br />
sistem. Bilo koja porocenka zapo~nata vo mnogu podocne`na faza }e<br />
ima za rizik ignorirawe na po~etnite efekti od kaznata koja {to<br />
dovela do razvoj na dolgotrajno osudenoto lice. Idealno e da se po~ne<br />
so procenkata vedna{ {tom do`ivotno osudenoto lice e dovedeno vo<br />
popravnata institucija, i pred osloboduvaweto }e ima realisti~no i<br />
studiozno da se razgleduva. Toga{ mo`nosta za osloboduvawe mo`e da<br />
se reazgleduva po ispolnuvawe na opredeleni uslovi postaveni so<br />
zakon vrz osnova na dobro napraveni i vistinski izve{tai od procenkata.<br />
51. Vistinskata procenka na odnesuvaweto i razvojot na do`ivotno<br />
osudenite lica najpove}e se pravi od personalot koj postojano<br />
komunicira so niv. Glavnite ulogi vo po~etnite izve{tai za procenkite<br />
se od zatvorskiot personal, psihijatri, socijalni rabotnici i<br />
nadzornicite. Bidejki donesuvaweto na odluka za uslovno osloboduvawe<br />
na do`ivotno osudenite lica skoro vo celost ~esto se bazira vrz<br />
izve{taite za izvr{enite procenki va`no e tie da bidat {to e mo`no<br />
poobjektivni. Personalot koj e vo blizok kontakt so zatvore-nicite<br />
ne sekoga{ e vo dobra mo`nost da napravi nezavisna procenka. Glavno<br />
malkumina od personalot pominale obuka za rabota so osude-nite lica.<br />
52. Drugi zaedni~ki problemi koi {to nenadejno se pojavuvaat vo<br />
donesuvawetona odlukata za uslovno osloboduvawe na do`ivotno osudenite<br />
lica e nedostigot na komunikacija me|u procenitelite i organot<br />
kaj koj se site prava na odlu~uvawe za osloboduvaweto, ne postoi<br />
u~estvo na zatvorenicite ili pretstavuvawe, donesuvawe na odluki za<br />
osloboduvawe zad zatvoreni vrati i politi~ki motivirani vtorostepeni<br />
organi. Jasnoto razgrani~uvawe na odlu~uvaweto }e sozdade<br />
osnova vrz koja mo`e da se dojde do nezavisnost. Zatvorskiot personal,<br />
psiholozite i drugite koi se vklu~eni vo po~etnite izve{tai so ocenka,<br />
ne treba da ja imaat ulogata na "sudii". toa e uloga na odborite za<br />
uslovno osloboduvawe ili na nekoi drugi kompetentni organi.<br />
53. Vo zapadno evtropskite zemji egzistiraat dva osnovni problemi<br />
koi {to vlijaat na objektivnosta na procenkata na podob-nosta<br />
za osloboduvawe na do`ivotno osudenite lica: "prvo do`ivotno<br />
osudenite lica mo`at da smetaat deka nivniot prestoj vo zatvor e prodol`en<br />
ne samo poradi nivnoto odnesuvawe, tuku i poradi politi~kiot<br />
pritisok" koj {to e `estok vrz kriminalcite; i vtoro odlukite<br />
za osloboduvawe ~esto se vo zavisnost od analizite na opasnosta vo<br />
idnina na do`ivotniot zatvorenik, a toa e opasnost do`ivotno osudenoto<br />
lice povtorno da stori seriozno krivi~no delo. Drugi faktori<br />
koi {to vlijaat na procenkata na do`ivotno osudenite lica ja vklu~uva<br />
procenkata kako {to e zakanata kon samite sebe i drugite dodeka<br />
se vo zatvorot, relevanten kon alkohol i drogi, rea|irawe na tretmanskite<br />
programi, procenka na rehabilitacijata, momentalnite kontakti<br />
nadvor od zatvorot, planovi za idni kontakti i predviduvawe na<br />
465
odnesuvaweto ako e reintegriran vo op{testvoto.<br />
B. Ocenuvawe na rizikot<br />
54. Ocenuvaweto na rizikot mo`e da bide mnogu va`en faktor<br />
pri procenuvaweto na podobnosta za osloboduvawe na do`ivotno<br />
osudenoto lice, ako se misli deka za{titata na op{testvoto vo potesna<br />
smisla e glavnata cel na zatvoraweto. No, ~ovekovite prava i interesi<br />
na `rtvata, treba da se zemat vo predvid pri procenkata. Vo<br />
nekoi dr`avi, razgleduvaweto na interesite na `rtvata isto taka se<br />
bara pri sozdavaweto na takvi ocenki.<br />
55. Predviduvaweto na 'opasnosta" vo idnina e glavnata pri~ina<br />
za nesoodvetnosta vo procenuvawata na podobnosta za osloboduvaweto<br />
na zatvorenikot. Odlukata da se oslobodi zatvorenikot mo`e da<br />
zavisi od toa dali odborot za uslovno osloboduvawe smeta ili ne<br />
smeta deka zatvorenikot e "opasen" bidej}i "opasnosta" e fokusna<br />
to~ka za donesuvaweto na odlukata. Pretpostavkata vo konceptot na<br />
'opasnosta" e razbiraweto na storitelot i negovite porane{ni dela i<br />
vo veruvaweto deka tie mislewa 'opasni" imaat golema mo`nost da se<br />
vklu~at vo idno kriminalno odnesuvawe od poseriozna priroda.<br />
Istra`uvaweto glavno utvrdi deka 'postojat jasni i uverlivi dokazi<br />
za nemo`nosta na psihijatrite ili bilo koj drug bezgre{no da ja predvidat<br />
"opasnosta". Vo op{irniot pregled na odnosnoto istra`uvawe,<br />
be{e zaklu~eno deka precizno predviduvawe na 'opasnosta" ne e<br />
mo`no.<br />
56. Istra`uvawata napraveni vo SAD i vo drugite dr`avi otkrija<br />
dokazi deka onie zatvorenici koi se proceneti kako "opasni" se<br />
na najniskoto skalilio me|u `estokite prestapnici posebno ubijcite.<br />
Taka iako predviduvaweto na 'opasnosta" vo praktikata e potrebno vo<br />
sekoja programa za procenka, te{ko e da se opravduva dr`eweto na<br />
zatvorenicite vo zatvor samo poradi predviduvaweto deka tie se<br />
"opasni". Ova e podr`ano so rezultatite na mnogu stru~waci deka<br />
dolgoro~no zatvorednite lica glavno ne pretstavuvaat golem problem<br />
na bezbednosta i kontroliraweto i deka tie pretstavuvaat mala<br />
zakana za zaednicata koga eventualno bi bile oslobodeni. Procedurata<br />
za procenuvawe mora da gi zeme predvid nesigurnosta i promenlivosta<br />
na razlikata od opasnost.<br />
57. Nekoi empiriski istra`uvawa poka`uvaat relativno nizok<br />
stepen na vra}awe na onie koi bile oslobodeni od do`ivoten zatvor.<br />
Vo istra`uvaweto napraveno od vkupniot broj na do`ivotni osudenici<br />
oslobodeni od Obedinetoto Kralstvo me|u 1972 i 1987 godina, se<br />
zaklu~i deka golemo mnozinstvo na oslobodeni do`ivotno osudeni<br />
lica ne bea povtorno osudeni za krivi~ni dela od bilo koj vid vo<br />
prvite nekolku godini po nivnoto osloboduvawe. Od 1.045 do`ivotno<br />
osudeni lica koi se oslobodeni po 15 godi{en nadzor, 11 (1,0%) bea<br />
466
sledstveno osudeni za ubistvo i 27 (2. 6%) bea osudeni za drugi<br />
seriozni krivi~ni dela kako {to se siluvawe, kra`bi, nasilni~ki<br />
razbojni{tva ili podmetnuvawe na po`ar, {to }e re~e deka odnosot na<br />
vra}awe za izvr{eno krivi~no delo be{e 3,6%. Stapkata na recidivizmot<br />
vo Kanada se poka`a deka e na sli~no nivo. Kaznenata administracija<br />
mo`bi saka da pribere statisti~ki podatoci od ovoj vid za<br />
povtorno da se razgleda vistinskata stapka na recidivizam na onie<br />
koi {to bile oslobodeni od izdr`uvawe na do`ivoten zatvor.<br />
C. Pritisoci od javnosta i politi~ki pritisoci<br />
58. Procenkata na neopredeleno dolgoro~no zatvoreni lica ne se<br />
primenuva vo svetot nezavisno od pritisocite na javnosta i politi~kite<br />
pritisoci. Javnoto mislewe najdobro mo`e da se izmeri vo kontekstot<br />
na mediumskite izve{tai. Mediumite mo`e da imaat tendencija<br />
da gi Pogledni vo rezolucijata (76) 2 za odnesuvaweto so dolgoro~no<br />
osudenite lica usvoena od Komitetot na Ministrite na Sovetot na<br />
Evropa. "demoniziraat" opredeleni zatvorenici bilo kolektivno ili<br />
individualno {to rezultira so negativno javno mislewe. Ako politi~arite<br />
se tie koi {to se vo pozicija da istaknat deka odlukite za<br />
osloboduvawe na dolgoro~no osudenite lica {to se bazirani vrz<br />
osnova na standardizirani procesi koi go imaat javnoto mislewe za<br />
storitelite na krivi~ni dela i deka aktivno vklu~enite `rtvi i nivnite<br />
semejstva ovie odluki ke bidat pomalku otvoreni za neoprav-dana<br />
kritika.<br />
6. Proceduri za osloboduvawe<br />
A. Procedura pred osloboduvawe<br />
59. Vo procedurata pred osloboduvaweto se razgleduva zakonskoto<br />
i prakti~noto opravduvawe za osloboduvawe na zatvorenici, vklu-<br />
~uvaj}i gi i do`ivotno osudenite lica. Ovie proceduri se primenuvaat<br />
skoro vo site evropski dr`avi. Iako tie glavno vklu~uvaat ~lenovi<br />
od sudstvoto, kone~nata odluka ja donesuva pretsedatelot na dr`avata<br />
ili vladin minister. Ranoto osloboduvawe ili kako ~esto se<br />
narekuva uslovno osloboduvawe ili pomiluvawe, vo mnogu se razlikuva<br />
od dr`ava vo dr`ava. Vo nekoi dr`avi zatvorenicite imaat pravo<br />
da se razgleduva nivnoto rano osloboduvawe, dodeka vo drugi dr`avi<br />
ranoto osloboduvawe se smeta za posebna privilegija dadena od vladata.<br />
Procedurata za ranoto osloboduvawe mo`e da se inicira od kaznenite<br />
vlasti, na barawe od izvr{nite organi ili po pat na peticija<br />
ili molba od samite zatvorenici.<br />
60. Postojnata procenka za uslovnoto osloboduvawe se razlikuva.<br />
Pregledite mo`at da bidat napraveni nedelno ili godi{no; zatvorenikot<br />
mo`e no i ne mora da bide informiran za odlukite, izve{ta-<br />
467
ite mo`at da bidat podneseni vo pismena ili usmena forma; i osnovata<br />
za odbivawe retko mu se dava na osudenoto lice.<br />
61. Se pojavuva edna zgolemena tendencija na zatvorenicite da im<br />
se dozvoli da bidat vklu~eni vo procesot na donesuvaweto na odlukata<br />
za nivnoto osloboduvawe. Iako na zatvorenicite ne im e dozvoleno da<br />
prisustvuvaat na soslu{uvawata li~no, niv mo`e da im se prezentira<br />
nivniot slu~aj od prestavnik ili vo pismena forma. Reprezentiraweto<br />
e osnovno pravo vo sudskite postapki i e va`no za fer procenki.<br />
Efikasna reprezentacija bara poznavawe na s¢ {to e zapi{ano ili<br />
re~eno.<br />
62. Zna~eweto na regularna, nepristrasna i opse`na ocenka za<br />
uslovno osloboduvawe na do`ivotno zatvoreno lice be{e naglasuvana<br />
niz celava publikacija. Za da se vr{i ocenka spored opredeleni osnovni<br />
nasoki treba da se zeme predvid slednoto:<br />
(a) to~nata data za osloboduvawe treba da se opredeli {to e<br />
mo`no pobrzo,<br />
(b) vo procedurata za osloboduvawe treba da se vklu~at i licata<br />
osudeni na do`ivoten zatvor,<br />
(c) procedurata za osloboduvawe treba da bide predmet na `alba<br />
vo slu~aj ako po osloboduvaweto postojano se odbiva.<br />
(d) izve{taite {to gi davaat zatvorskite vlasti treba da bidat<br />
vo pismena forma (usmenata prezentacija mo`e da poslu`i za li~na<br />
manipulacija).<br />
Tretman po osloboduvawe<br />
63. Procedurite pred i po osloboduvaweto mo`e da se sretnat<br />
pod terminot "ku}i na polovina pat". Ovie poluzatvorski institucii<br />
mo`e da igraat zna~ajna uloga vo poslednite etapi na reintegracija vo<br />
op{testvoto na licata osudeni na do`ivoten zatvor. Tie dobivaat vo<br />
zna~ewe vo op{tite diskusii za procedurite na osloboduvawe.<br />
64. Nikoja procedura na osloboduvawe ne mo`e da garantira deka<br />
oslobodeniot zatvorenik nema povtorno da izvr{i zlostor. Do`ivotno<br />
osudenite zatvorenici {to se oslobodeni se ~esto predmet na<br />
uslovu-vawa i dozvoli. Bilo kakvo nepo~ituvawe na uslovite mo`e da<br />
rezultira so povtorno vra}awe vo zatvor. Slu`benicite {to vr{at<br />
nadzor nad uslovno oslobodenite zatvorenici spored toa igraat zna~ajna<br />
uloga vo po~etnata etapa na uslovno oslobodenite zatvorenici na<br />
do`ivoten zatvor. Va`no e procedurite na vra}awe vo zatvor da se<br />
vr{at spored zakonot, poradi toa {to re{enie za vra}awe na lice vo<br />
zatvor najdirektno vlijae na negovata sloboda. Na lice soo~eno so<br />
opasnosta da bide vrateno vo zatvor treba da mu se dade mo`nost da go<br />
prezentira negoviot slu~aj.<br />
65. Vremeto za koe zatvorenikot koj bil osuden na do`ivoten<br />
zatvor e nadgleduvan po osloboduvaweto se razlikuva od zemja do zemja.<br />
468
Statutarniot vremenski period deluva vo najgolemiot broj na zakonodavstva<br />
iako ponekoga{ vkladite go rezerviraat pravoto da gi vratat<br />
takvite lu|e vo bilo koe vreme vo ostanatiot del od nivniot `ivot za<br />
kr{ewe na uslovite.<br />
66. Vremeto po osloboduvaweto ne treba da se gleda samo kako<br />
sredstvo na natamo{no nadgleduvawe na prestapnicite koi bile osudeni<br />
na do`ivoten zatvor, tuku treba isto taka da im pru`i pomo{<br />
{to nudi adekvatna socijalna podr{ka na site porane{ni do`ivotni<br />
zatvorenici. Ako oslobodenite do`ivotni zatvorenici treba 'da po-<br />
~nat odnovo", toga{ nivnite socijalni vreski i gri`ata potoa se od<br />
o~igledno zna~ewe. (Zna~eweto na socijalnite vrski i gri`ata potoa,<br />
se dadeni vo Pravilata 79-81 od Standardnite minimalni pravila za<br />
postapuvawe so zatvorenicite).<br />
7. Zaklu~oci<br />
Posebnite problemi so koi se soo~uvaat do`ivotno osudenite<br />
zatvorenici vlijaat ne samo na zatvorenicite tuku i na celokupniot<br />
sistem na korekcija. Od studiite mo`e da se zaklu~i deka zatvorenicite<br />
osudeni na do`ivoten zatvor stradat od psihi~ki i socijalni<br />
problemi koi {to mo`e da predizvikaat desocijalizacija i zavisnost<br />
{to se {tetni po zdravjeto na zatvorenikot a spored toa i za celokupnoto<br />
op{testvo i dali i koga }e se odbie osloboduvawe.<br />
68. Re{enie za mnogu od ovie problemi mo`e da se najde vo<br />
programite za specijalen tretman kade {to mo`e da bide vklu~eno<br />
fizi~koto vospituvawe, akademski studii, polo`bata vo zatvorskata<br />
industrija ili pogolemi kontakti so nadvore{niot svet. Ovie programi<br />
slu`at ne samo da gi motiviraat zatvorenicite no isto taka kako<br />
na~in da im se dozvoli da se soo~at so prethodnite i sega{nite<br />
problemi. U{te pove}e zatvorskiot personal pridonesuva so toa {to<br />
ima drugi sredstva za smetawe na razvojot na sekoj zatvorenik poedine~no.<br />
69. Internacionalni instrumenti za zatvorawe i pravata na<br />
~ovekot predlagaat li{uvaweto od sloboda da mo`e da bide opravdano<br />
samo ako se pridru`eni so pregled na proceduri so ocenki {to se<br />
primenuvaat vo ramkite na op{to prifatenite sudski standardi. Neodreden<br />
do`ivoten zatvor ne mo`e da se dozvoli da ja otvori vratata<br />
na samovolno zatvorawe. Pravi~ni, bez predrasudi programi za ocenuvawe<br />
nudat mo`na proverka na istoto.<br />
70. Toa ne e samo od humaniterani pri~ini deka treba da se<br />
primenuvaat nesamovolni proceduri na ocenuvawe na programi za podgotovka<br />
na zatvotrenicite za eventualno osloboduvawe. Cenata na<br />
efektite od zatvaraweto e sekoga{ glavna gri`a na tvorcite na kaznenata<br />
politika. Da se zatvori lice na do`ivoten zatvor bez mo`nost<br />
da bide osloboden ne samo {to gi ignorira dvete od celite na zatva-<br />
469
aweto (rehabilitacijata i reintegracijata vo op{testvoto) no isto<br />
taka sozdava te`ok finansiski problem na onie {to pla}aat porez.<br />
71. Vo pogled na pra{awata pokrenati vo ovaa publikacija slednite<br />
preliminarni gledi{ta mo`e da bidat predmet na nata-mo{na<br />
diskusija vo ramkite na nacionalnoto zakonodavstvo i praktika od<br />
sekoja zemja.<br />
Op{ti razmisluvawa<br />
Mo`e da se razmisluva za slednoto:<br />
(a) Vospostavuvawe na kaznena politika {to:<br />
1. garantira deka do`ivoten zatvor se izrekuva samo koga navistina<br />
e potrebno da se za{titi op{testvoto i da garantira pravi~nost<br />
i vo dr`avite kade smrtnata kazna e ukinata samo za prestapnici koi<br />
izvr{ile najte{ko krivi~no delo.<br />
2. garantira deka do`ivoten zatvor bez mo`nost za osloboduvawe<br />
ne se izrekuva na maloletnici pod 18 godi{na vozrast<br />
3. garantira deka bilo koe lice osudeno na do`ivoten zatvor ima<br />
pravo na `alba do povisok sud i da bara pomiluvawe ili promena na<br />
kaznata,<br />
4. obezbedi mo`nosti za osloboduvawe od do`ivoten zatvor spored<br />
nacionalnite zakoni i spored misleweto na `rtvite ili nivnite<br />
najbliski, da dade garancija deka specijalni bezbednosni merki se primenuvaat<br />
samo vo onie slu~ai kade se dr`at samo navistina opasni<br />
zatvorenici.<br />
(b) da gi prezeme site potrebni ~ekori za da obezbedi podobro<br />
razbirawe na javnoto mislewe za posebnite uslovi i problemi na do`ivotno<br />
osudenite lica i da sozdade op{testvena klima vo soglasnost<br />
so nivnoto odnesuvawe.<br />
(c) da usvoi i primeni pravila i propisi so koi {to se vospostavuvaat<br />
proceduri i programi za obu~uvawe i tretman na do`ivotno<br />
osudenite lica koi se fokusiraat na procenkata i proceduri za<br />
donesuvawe na odluka koi }e se koristat vo odreduvaweto na nivnata<br />
podobnost za osloboduvawe.<br />
(d) da gi prezemat site potrebni pravni i administrativni merki<br />
so cel da promovira vistinski tretman i obu~uvawe za vreme na<br />
izdr`uvaweto na do`ivotnata kazna.<br />
(e) da garantira deka nacionalnite buxetski politiki se svrtuvaat<br />
kon problemot na neadekvatni na~ini za korektivna ocenka i<br />
procedura za donesuvawe na odluki.<br />
470
Uslovi za obu~uvawe i tretman<br />
^ekori {to treba da se prezemat:<br />
(a) da se obezbedi deka realnite uslovi na do`ivotno osudenite<br />
lica se vo soglasnost so ~ove~koto dostoinstvo i se obezbedeni minimalnite<br />
zatvorski standardi za site zatvorenici vo soglasnost so<br />
Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite.<br />
(b) da ovozmo`i procenka na li~nosta na sekoj zatvorenik i potrebite<br />
na sekoe do`ivotno zatvoreno lice {to e mo`no poskoro po<br />
prifa}aweto po mislewe da vovede soodvetno izborno obu~uvawe i<br />
kurativni programi,<br />
(c) da usvoi proceduri za vospostavuvawe, primena i revidirawe<br />
na individualizirani programi za do`ivotno osudenite lica so<br />
posebno naglasuvawe na slednoto:<br />
1. obu~uvawe ili tretmanski programi {to gi imaat vo predvid<br />
promenite vo odnesuvaweto na li~nosta, Me|u li~nite odnosi i motivacijata<br />
{to se odnesuvaat na rabotnite i obrazovnite celi.<br />
2. vospitno-stru~ni programi so cel da im ovozmo`at na do`ivotno<br />
osudenite lica da gi zapoznat ili o`iveat svoite mo`-nosti.<br />
(d) da dadat mo`nosti za rabota so nagraduvawe, u~ewe i religiozni,<br />
kulturni, sportski i drugi slobodni aktivnosti, da se iskoristat<br />
vo soglasnost so individualnata tretmanska potreba na sekoe<br />
do`ivotno osudeno lice,<br />
(e) da go pottiknat ~uvstvoto za odgovornost kaj do`ivotno osudenoto<br />
lice so negovoto poaktivno u~estvo vo site aspekti na zatvorskiot<br />
`ivot.<br />
(f) da im dadat na do`ivotno osudenite lica mo`nosti za komunikacija<br />
i vrski so op{testvoto nadvor od zatvorot i posebno da im<br />
dozvolat da primaat ~esti poseti od nivnite rodnini i drugi lica {to<br />
}e gi razvijat najdobrite interesi kaj zatvorenicite i nivnite semejstva,<br />
agencii za pomo{, socijalni rabotnici i dobrovolci koi }e mu<br />
pomagaat na personalot vo odr`uvaweto i razvivaweto na ovie merki,<br />
(g) da gi zajaknat kontaktite so op{testvoto nadvor od zatvorot<br />
so sozdavawe na uslovi vo koi }e mo`at da zemat u~estvo i do`ivotno<br />
zatvorenite lica vo obrazovni programi i rabota nadvor od kaznenata<br />
institucija, mo`e da se dobijat periodi na otsustvo zaradi medicinski,<br />
obrazovni, semejni i op{testveni pri~ini i mo`at da zemat u~estvo<br />
vo aktivnosti nadvor kako integralen del na nivnata obuka i<br />
tretmanska programa, pod nadzor kade {to e potrebno.<br />
Personal<br />
Soodvetnoto rasporeduvawe na personalot mo`e da se pottikne:<br />
(a) so razvivawe i iskoristuvawe na sistemot na komunikacija i<br />
ve{tina na vodewe na sistemot na {to go pottiknuva pozitivniot<br />
odnos me|u zatvorskiot personal i do`ivotno osudenite lica taka {to<br />
471
}e se podobruvaat mo`nostite za efikasno obu~uvawe i tretmanski<br />
programi<br />
(b) da ovozmo`i obu~uvawe na zatvorskiot personal za problemi<br />
na do`ivotno osudeni lica,<br />
(c) da garantira deka pravniot personal i ve{tacite kako i<br />
drugi medicinski ili psihijatriski personal koj e vklu~en i site drugi<br />
zainteresirani lica imaat udel vo sovetuvaweto i obu~uvaweto na<br />
do`ivotno osudenite lica.<br />
Procedura na pravewe na pregledi<br />
Procedurata na revidirawe mo`e da se zajaknuva so merki:<br />
(a) da vospostavi i odr`uva postojano izvestuvawe i procedura za<br />
vr{ewe pregledi za pravilno ocenuvawe na napreduvaweto vo obu~uvaweto<br />
i tretmanskite programi i odnesuvaweto na do`ivotno osudenite<br />
lica so posebno naglasuvawe na slednoto:<br />
1. postojana procenka na podobnosta i napreduvaweto vo site obu-<br />
~uvawa i tretmanskite programi, imajki ja vo vid zaedni~kata odgovornost<br />
na zatvorskata administracija i na do`ivotno osudenite lica<br />
za ovie programi,<br />
2. postojana procenka na odnesuvaweto i napreduvaweto na do`ivotno<br />
osudenite lica napraveni od ~lenovite na personalot koj imaat<br />
postojani kontakti so niv,<br />
3. periodi~ni izve{tai za sekoe do`ivotno osudeno lice {to se<br />
fokusira vo menuvaweto na odnesuvaweto i stavovite na zatvorenicite<br />
prethodno i za nivniot potencijal za osloboduvawe,<br />
4. mo`nosta da se promeni odlukata od neopredeleno vo opredeleno<br />
vreme po izminat minimalen opredelen period.<br />
(b) da se osniva telo koe }e pravi pregledi na napredokot na<br />
sekoe do`ivotno osudeno lice vo opredeleni vremenski intervali i,<br />
ako e mo`no, }e prepora~a ili }e dozvoli osloboduvawe ili }e dade<br />
pomiluvawe.<br />
(c) se garantira deka po predmetot za serioznata priroda na<br />
krivi~noto delo i odnesuvaweto na zatvorenikot, do`ivotno osudeno<br />
lice se vodi evidencija i kade {to toa soodvetstvuva treba da se<br />
opredeli krajnata data na osloboduvaweto ili uslovno osloboduvawe<br />
{to e mo`no pobrzo. Razmisluvaweto samo za generalnata prevencija<br />
ne treba da go opravda odbivaweto na osloboduvawe.<br />
(d) da garantira zadol`itelno pretstavuvawe na mislewata, ~uvstvata<br />
i gri`ite na `rtvite ili nivnite semejstva za procedurata na<br />
procenka,<br />
(e) da gi pottiknat do`ivotno osudenite lica {to e mo`no<br />
pobrzo da zemat u~estvo vo procesot na procenuvawe,<br />
1. so nivno informirawe za sodr`inata na programite i celite<br />
na procenkata, a so cel na zatvorenicite da im se dade mo`nost da<br />
pridonesuvaat kon niv,<br />
472
2. so nivno izvestuvawe za pri~inite za site odluki i preporaki<br />
{to se odnesuvaat na procenkata na nivnoto odnesuvawe i mo`nostite<br />
za osloboduvawe,<br />
3. so vospostavuvawe na soodvetni proceduri {to }e im ovozmo`at<br />
pravo na `alba na takvata odluka i preporaki do kompetentnite<br />
sudski ili drugi vlasti i vo site slu~ai koga vo interes na pravdata<br />
se bara taka, so pru`awe na efikasna pravna pomo{ na nivno barawe,<br />
bez niven nadomestok, ako tie ne poseduvaat dovolno sredstva da platat<br />
za takvata usluga.<br />
Osloboduvawe na zatvorenici<br />
Mo`e da se razmisli za slednoto:<br />
(a) podgotvuvawe i izvr{uvawe na programi za porano osloboduvawe<br />
za sekoe do`ivotno osudeno lice komu vremeto za osloboduvawe<br />
mu se dobli`uva so naglasuvawe na reintegracija vo op{testvoto,<br />
so poseben osvrt na negovoto semejstvo, op{testvena sredina i vrabotuvaweto,<br />
(b) ovozmo`uvawe pomo{ po osloboduvaweto so naglasuvawe na<br />
posebnata socijalna podr{ka za site porane{ni do`ivotno osudeni<br />
lica ako se pojavi takva potreba, so cel da im go olesnat vra}aweto vo<br />
normalen `ivot. Ova mo`e da se postigne so namaluvawe na policiskata<br />
i sudskata kontrola nad uslovno oslobodenito zatvorenik.<br />
Istra`uvawe<br />
(a) Posledicite od osloboduvaweto na do`ivotno osudenite lica<br />
vrz javnosta, nivnite `rtvi i, vo slu~aj na smrt ili postojan invaliditet<br />
na `rtvata ili nekoj ~len na semejstvoto na `rtvata,<br />
(b) Posebno naglasuvawe na toa so koe se soo~ile do`ivotno<br />
osudenite lica i efektite od takvata presuda vrz nivnaat li~nost i<br />
psiholo{ki razvoj,<br />
(c) Efekti od tretmanot i programite za obu~uvawe, programite<br />
za porano osloboduvawe i po osloboduvawe, poslobodni uslovi i rano<br />
ili uslovno osloboduvawe vo natamo{niot `ivot na do`ivotno osudenoto<br />
lice,<br />
(d) Empirika osnova na kaznenata cel {to slu`i kako legitimacija<br />
na do`ivotniot zatvor,<br />
(e) Do`ivoten zatvor i negovoto vlijanie vrz ~ovekovite prava<br />
garantirani so ustavi i nadle`nosti na ustavnite sudovi.<br />
473
Change language