Zoran Sulejmanbov - Sudija Izvestitel - kniga II (p.1232)

Prof. d-r Zoran Sulejmanov
sudija na Ustavniot sud na Republika Makedonija
SUDIJA IZVESTITEL

2

ZORAN SULEJMANOV
SUDIJA IZVESTITEL
vtora kniga
Skopje, 2009
3

4

S O D R @ I N A
1. U. br. 144/2006 ............................................................................................ 9
2. U. br. 136/2006 .......................................................................................... 12
3. U. br. 160/2006 .......................................................................................... 28
4. U. br. 152/2006 .......................................................................................... 49
5. U. br. 200/2006 .......................................................................................... 65
6. U. br. 88/2006 ............................................................................................ 73
7. U. br. 176/2006 .......................................................................................... 83
8. U. br. 104/2006 .......................................................................................... 99
9. U. br. 208/2006 ........................................................................................ 107
10. U. br. 192/2006. ..................................................................................... 135
11. U. br. 224/2006 ...................................................................................... 147
12. U. br. 240/2006 ...................................................................................... 155
13. U. br. 8/2007 .......................................................................................... 167
14. U. br. 72/2006. ....................................................................................... 177
15. U. br. 232/2006 ...................................................................................... 201
16. U. br. 32/2007 ........................................................................................ 215
17. U. br. 184/2006 ...................................................................................... 233
18. U. br. 24/2007 ........................................................................................ 243
19. U. br. 64/2007 ........................................................................................ 261
20. U. br. 16/2007 ........................................................................................ 265
21. U. br. 216/2006 ...................................................................................... 297
22. U. br. 48/2007 ........................................................................................ 311
23. U. br. 40/2007 ........................................................................................ 319
24. U. br. 43/1998 ........................................................................................ 341
25. U. br. 48/2006 ........................................................................................ 353
26. U. br. 56/2007 ........................................................................................ 371
27. U. br. 80/2007 ........................................................................................ 383
28. U. br. 72/2007 ........................................................................................ 387
29. U. br. 112/2007 ...................................................................................... 395
30. U. br. 128/2007 ...................................................................................... 401
31. U. br. 120/2007 ...................................................................................... 409
32. U. br. 192/2007 ...................................................................................... 415
33. U. br. 168/2006 ...................................................................................... 419
34. U. br. 160/2007 ...................................................................................... 433
35. U. br. 176/2007 ...................................................................................... 441
36. U. br. 104/2007 ...................................................................................... 445
37. U. br. 152/2007 ...................................................................................... 471
38. U. br. 248/2007 ...................................................................................... 492
39. U. br. 153/2007 ...................................................................................... 503
40. U. br. 231/2007 ...................................................................................... 513
41. U. br. 224/2007 ...................................................................................... 525
42. U. br. 268/2007 ...................................................................................... 529
43. U. br. 239/2007 ...................................................................................... 533
5

44. U. br. 184/2007 ...................................................................................... 537
45. U. br. 243/2007 ...................................................................................... 549
46. U. br. 216/2007 ...................................................................................... 559
47. U. br. 253/2007 ...................................................................................... 577
48. U. br. 88/2007 ........................................................................................ 585
49. U. br. 150/2007 ...................................................................................... 597
50. U. br. 10/2008 ........................................................................................ 609
51. U. br. 168/2007 ...................................................................................... 627
52. U. br. 144/2007 ...................................................................................... 653
53. U. br. 78/2007 ........................................................................................ 667
54. U. br. 237/2007 ...................................................................................... 687
55. U. br. 208/2007 ...................................................................................... 699
56. U. br. 5/2008 .......................................................................................... 719
57. U. br. 55/2008 ........................................................................................ 725
58. U. br. 45/2008 ........................................................................................ 735
59. U. br. 263/2007 ...................................................................................... 745
60. U. br. 136/2008 ...................................................................................... 759
61. U. br. 40/2008 ........................................................................................ 765
62. U. br. 185/2007 ...................................................................................... 783
63. U. br. 15/2008 ........................................................................................ 789
64. U. br. 225/2007 ...................................................................................... 807
65. U. br. 35/2008 ........................................................................................ 819
66. U. br. 200/2007 ...................................................................................... 861
67. U. br. 20/2008 ........................................................................................ 863
68. U. br. 258/2007 ...................................................................................... 873
69. U. br. 70/2008 ........................................................................................ 881
70. U. br. 25/2008 ........................................................................................ 887
71. U. br. 65/2008 ........................................................................................ 901
72. U. br. 75/2008 ........................................................................................ 907
73. U. br. 85/2008 ........................................................................................ 925
74. U. br. 90/2008 ........................................................................................ 931
75. U. br. 95/2008 ........................................................................................ 947
76. U. br. 50/2008 ........................................................................................ 953
77. U. br. 100/2008 ...................................................................................... 965
78. U. br. 140/2008 ...................................................................................... 973
79. U. br. 80/2008 ........................................................................................ 977
80. U. br. 105/2008 ...................................................................................... 987
81. U. br. 120/2008 ...................................................................................... 999
82. U. br. 115/2008 .................................................................................... 1003
83. U. br. 168/2008 .................................................................................... 1011
84. U. br. 145/2008 .................................................................................... 1023
85. U. br. 130/2008 .................................................................................... 1037
86. U. br. 125/2008 .................................................................................... 1047
87. U. br. 110/2008 .................................................................................... 1067
88. U. br. 60/2008 ...................................................................................... 1073
6

89. U. br. 30/2008 ...................................................................................... 1083
90. U. br. 156/2008 .................................................................................... 1099
91. U. br. 135/2008 .................................................................................... 1107
92. U. br. 162/2008 .................................................................................... 1119
93. U. br. 150/2008 .................................................................................... 1127
94. U. br. 212/2008 .................................................................................... 1139
95. U. br. 222/2008 .................................................................................... 1153
96. U. br. 180/2008 .................................................................................... 1159
97. U. br. 204/2008 .................................................................................... 1177
98. U. br. 186/2008 .................................................................................... 1187
99. U. br. 252/2008 .................................................................................... 1199
100. U. br 40/2009 ..................................................................................... 1215
7

8

1. U. br. 144/2006 (18. 10. 2006)
Osporen akt
^len 76 od Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola"
- Bitola.
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelite na inicijativata Akcionerskoto dru{-
tvo "Metalec Bitola" od Bitola, sprotivno na ~l. 606 t. 3 od Zakonot
za trgovskite dru{tva, namesto da go usoglasat stariot, donelo nov
Statut ~ij ~l. 76 ne bil vo soglasnost so odredbite od Zakonot za trgovskite
dru{tva.
Imeno, spored inicijativata, Zakonot utvrdil vo ~l. 363 t. 8
deka pri otpovikuvawe na pove}e od eden ~len na nadzoren odbor, se
pristapuva kon glasawe za otpovikuvawe na site ~lenovi, a izborot se
sproveduval so kumulativno glasawe.
Vo t. 7 od istiot ~len, Zakonot utvrdil obvrska za trgovskite
dru{tva ~len na nadzoren odbor koj bil izbran so kumulativno glasawe,
da mo`e da bide otpovikan samo ako za toa se izjasnile najmalku
90% od akcionerite so pravo na glas pretstaveni od sobranieto.
Od pri~ina {to so ~l. 76 od Statutot ne e postapeno kako se
predviduva vo navedenata odredba od Zakonot, ~l. 76 od Statutot bil
vo nesoglasnost so Zakonot za trgovskite dru{tva, poradi {to se predlaga
da se povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na osporeniot
~len 76 od Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola" od
Bitola.
Sodr`ina na osporeniot ~len od Statutot
3.6. Otpovikuvawe na ~lenovite na Nadzorniot odbor
^len 76
Sobranieto mo`e da gi otpovika site ~lenovi na Nadzorniot
odbor i pred istekot na vremeto za koe {to bile izbrani. Za odlukata
za otpovikuvawe e potrebno mnozinstvo glasovi od akciite so pravo na
glas, pretstaveni na sobranieto.
Ako sobranieto donelo odluka za otpovikuvawe na site ~lenovi
na Nazorniot odbor, na istata sednica se pristapuva kon izbor na novi
~lenovi na Nadzorniot odbor ako sobranieto odlu~i taka i ako na so-
9

anieto na akcionerite, vo pismena forma im se dostavat podatocite
za kandidatite koi {to treba da bidat izbrani.
Odlukata na sobranieto za otpovikuvawe na Nadzorniot odbor,
odnosno na negov ~len vleguva vo sila od denot na donesuvawe.
Prijavata za upis vo trgovskiot registar na izbranite, odnosno
na otpovikanite ~lenovi od Nadzorniot odbor ja podnesuva liceto koe
{to }e bide ovlasteno so odlukata na sobranieto za izbor, odnosno
otpovikuvawe.
Ustavnosudska praktika
Po odnos na ovaa problematika, Sudot ima bogata praktika i vo
mnogu re{enija kako {to se U. br. 281/1995, U. br. 7/2005, U. br. 126/
2005, U. br. 124/2006 i drugi, Sudot izrazil stav deka aktite doneseni
od "akcionerski dru{tva" ne pretstavuvaat propis vo smisla na ~len
110 od Ustavot na Republika Makedonija.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na
drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle-
`en da odlu~uva za baraweto.
Trgnuvaj}i od navedenata ustavna odredba, smetame deka osporeniot
akt Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola" od
Bitola ne pretstavuva propis vo smisla na ~l. 110 od Ustavot na Republika
Makedonija i ne e pogoden za ustavno sudsko ocenuvawe.
Imeno, spored nas, ovoj akt ne e propis zatoa {to ne e donesen
od organ na dr`avnata vlast, nitu od organizacija ili institucija {to
vr{i javni ovlastuvawa dovereni so zakon, tuku e donesen od akcionersko
dru{tvo i ureduva pra{awa od interen karakter na dru-
{tvoto.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i delovni~ki odredbi
smetame deka Ustavniot sud ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto vo
inicijativata, poradi {to se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na zakonitosta na ~l. 76 od Statutot na Akcionerskoto dru-
{tvo "Metalec Bitola" od Bitola.
*
10

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na
18 oktomvri 2006 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na zakonitosta na ~len 76 od Statutot na Akcionerskoto dru-
{tvo "Metalec Bitola" - Bitola.
2. Vinko Kor~ulanin od Bitola, Risto Stojanovski od Skopje i
Slobodan Sekulovski od Bitola na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnesoa inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na zakonitosta na aktot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored podnositelite na inicijativata Akcionerskoto dru{-
tvo "Metalec Bitola" od Bitola, sprotivno na ~len 606 to~ka 3 od Zakonot
za trgovskite dru{tva, namesto da go usoglasi stariot, donelo
nov Statut ~ij ~len 76 ne bil vo soglasnost so odredbite od Zakonot za
trgovskite dru{tva.
Imeno, spored niv, Zakonot vo ~len 363 to~ka 8 utvrdil deka
pri otpovikuvawe na pove}e od eden ~len na nadzoren odbor, se pristapuva
kon glasawe za otpovikuvawe na site ~lenovi, a izborot se
sproveduval so kumulativno glasawe.
Vo to~kata 7 od istiot ~len, Zakonot utvrdil obvrska za trgovskite
dru{tva ~len na nadzoren odbor koj bil izbran so kumulativno
glasawe, da mo`e da bide otpovikan samo ako za toa se izjasnile najmalku
90% od akcionerite so pravo na glas pretstaveni od sobranieto.
Od pri~ina {to so ~len 76 od Statutot, ne e postapeno kako se
predviduva vo navedenata odredba od Zakonot, spored podnositelite na
inicijativata, istiot ne bil vo soglasnost so Zakonot za trgovskite
dru{tva, poradi {to se predlaga da se povede postapka za ocenuvawe na
negovata zakonitost.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 76 od Statutot
na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola" - Bitola sobranieto
mo`e da gi otpovika site ~lenovi na Nadzorniot odbor i pred istekot
na vremeto za koe {to bile izbrani. Za odlukata za otpovikuvawe e potrebno
mnozinstvo glasovi od akciite so pravo na glas, pretstaveni na
sobranieto.
Ako sobranieto donelo odluka za otpovikuvawe na site ~lenovi
na Nazorniot odbor, na istata sednica se pristapuva kon izbor na novi
~lenovi na Nadzorniot odbor ako sobranieto odlu~i taka i ako na
sobranieto na akcionerite, vo pismena forma im se dostavat podatocite
za kandidatite koi {to treba da bidat izbrani.
11

Odlukata na sobranieto za otpovikuvawe na Nadzorniot odbor,
odnosno na negov ~len vleguva vo sila od denot na donesuvaweto.
Prijavata za upis vo trgovskiot registar na izbranite, odnosno
na otpovikanite ~lenovi od Nadzorniot odbor ja podnesuva liceto koe
{to }e bide ovlasteno so odlukata na sobranieto za izbor, odnosno
otpovikuvawe.
4. Soglasno ~len 110 alineja 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so
zakonite.
Soglasno ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva za baraweto.
Trgnuvaj}i od navedenata ustavna odredba, osporeniot akt -
Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola" od Bitola ne
pretstavuva propis vo smisla na ~len 110 od Ustavot na Republika
Makedonija i ne e pogoden za ustavno sudsko ocenuvawe.
Imeno, ovoj akt ne e propis vo smisla na ~len 110 alinea 2 od
Ustavot zatoa {to ne e donesen od organ na dr`avnata vlast, nitu od
organizacija ili institucija {to vr{i javni ovlastuvawa dovereni so
zakon, tuku e donesen od akcionersko dru{tvo i ureduva pra{awa od
interen karakter na dru{tvoto.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i delovni~ki odredbi
Ustavniot sud ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto vo inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, se odlu~i kako vo to~kata 1 od ova
re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
12

2. U. br. 136/2006 (1. 11. 2006)
Osporen akt
^len 180-a vo delot: "za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`itelno
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe" od Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM,"(80/1993, 3/
1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004,
4/2005, 84/2005, 101/2005 i 70/2006)
Pri~ini za osporuvawe
Vo inicijativata, se naveduva deka osporeniot del od osporenata
odredba e diskriminatorski, bidej}i gi sozdaval slednive razliki:
na primer, dvajca vraboteni vo ista firma na isto rabotno mesto so
ista plata, koja e povisoka od postavenata osnovica kako gorna granica,
a koi se razlikuvaat samo spored toa {to edniot pripa|a na Fondot
za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe.
Spored podnositelot na inicijativata, rabotodava~ite imaat interes
da gi zadr`at na rabota ili da gi vrabotat samo onie koi se vo Fondot
od osporenata odredba, zaradi pla}awe na pomal pridones za penzisko
i invalidsko osiguruvawe, so {to se sozdava neednakvost me|u vrabotenite
gra|ani. Podnositelot naveduva deka prethodno ne postoela vakva
diskriminatorska odredba vo ovoj zakon i odredbata se odnesuvala
na site osigurenici podednakvo.
Podnositelot na inicijativata smeta deka na osporenata odredba
ne í e mestoto vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
tuku vo Zakonot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko
osiguruvawe ("SV RM," br. 29/2002, 85/2003, 40/2004 i 113/2005).
Pokraj toa, vo inicijativata se naveduva deka osporenata odredba
e neopredelena, nejasno e od koi pri~ini osnovicata za presmetuvawe
i pla}awe na pridonesot ne mo`e da bide povisoka od tri prose-
~ni plati, kako {to toa bilo predvideno za fizi~kite lica vo ~l. 180
st. 3 od Zakonot, odnosno zo{to ovaa osnovica ne e ista po visina kako
i kaj drugite osigurenici.
Podnositelot na inicijativata smeta deka utvrdenite prava od
socijalno osiguruvawe po ovoj osnov ne se odnesuvaat ednakvo na site
osigurenici, so {to se povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija - vladeeweto na pravoto i humanizmot,
socijalnata pravda i solidarnosta od ~l. 8 st. 1 al. 3 i 8, ednakvo-
13

sta na gra|anite pred Ustavot i zakonite od ~l. 9, ~l. 34, ~l. 35 st. 1 i
~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
Poradi iznesenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot del od ~l. 180-a od Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Sodr`ina na osporenata odredba
^len 180-a
Za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno
finansirano penzisko osiguruvawe, osnovica za osiguruvawe i pla}awe
na pridonesot od plata, odnosno osnovica na osiguruvawe, ne mo`e
da bide povisoka od tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata
objaveni vo tekovniot mesec.
Ustavnosudska praktika
Oddelni odredbi od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
pove}epati bile predmet na ustavnosudska ocena. Imaj}i ja
predvid sodr`inata na osporenata odredba i navodite vo inicijativata,
od bogatata ustavnosudska praktika gi izdvojuvame samo onie primeri
koi se odnesuvaat na visinata na penzijata, odnosno na visinata
na penziskata osnovica.
1. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 46/2002 od 15. 04 2003 godina
ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 28 od Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ( "SV RM," br. 24/2000) i na ~l. 147 i 150 od Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: "Od iznesenata ustavna
odredba, vo vrska so osporenite ~l. 27 i 28 od Zakonot, proizleguva
deka zakonodavecot ima ustaven osnov da go opredeluva nivoto na socijalnata
sigurnost na gra|anite, pa zakonskoto spu{tawe na osnovicata
na najniskata i najvisokata starosna penzija e dvi`ewe na zakonodavecot
vo ramkite na negovite ustavni ovlastuvawa vo ovaa sfera. Pritoa,
so takvite normi e obezbedena ednakvosta me|u gra|anite za idnina,
a neednakvosta koja nastanuva kako posledica na razli~ni pravni
re{enija doneseni vo razli~en vremenski period e delokrug na Parlamentot,
ne na Ustavniot sud (vo pra{awe e odnos zakon - zakon) i e pra-
{awe na izvr{uvawe na zakon, {to isto taka ne e delokrug na Ustavniot
sud."
2. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 194/2004 od 27. 04. 2005
godina ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 23 st. 2 od
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 85/2003).
14

Od obrazlo`enieto na Re{enieto. "Sudot oceni deka zakonodavecot
e ovlasten da gi opredeluva pravata od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe i nivniot obem uslovuvaj}i go usoglasuvaweto na
penziite so op{testveno ekonomskite uslovi vo Republikata, poradi
{to oceni deka ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnosta
na ~l. 23 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe so Ustavot na Republika
Makedonija.
[to se odnesuva do pra{aweto za povreda na steknatite prava
na {to se povikuva podnositelot na inicijativata, Sudot oceni deka
steknatoto pravo na korisnicite na starosna penzija e pravoto na koristeweto
na penzijata, a oscilaciite vo smisla na nejzino smaluvawe i
zgolemuvawe e vsu{nost politika na dr`avata vo zavisnost od ekonomskite
sostojbi vo nea.
Spored toa, pravoto na socijalnoto osiguruvawe, a vo tie ramki
i na penziskoto osiguruvawe e edno od osnovnite ustavni prava na gra-
|anite, poradi {to ovlastuvaweto na dr`avata so zakon da go uredi ova
pravo ima za cel da se sozdadat pravni uslovi za negovo ostvaruvawe."
3. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 132/1996 od 26. 06. 1996 godina
ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 34 st. 2 od Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993,
3/1994 i 14/1995).
Od obrazlo`enieto na re{enieto. "Spored misleweto na Sudot
najniskiot iznos na penzijata e vo funkcija na ostvaruvaweto na ustavnata
garancija za socijalna sigurnost na graganite {to obezbeduva
minimum egzistencija, a {to e popovolno za gra|anite. Otuka proizleguva
i pravoto na zakonodavecot da ja utvrdi i visinata odnosno
osnovicata i procentot za opredeluvawe na najniskata penzija. Sudot,
isto taka, smeta deka najniskiot iznos na penzijata ne e rezultat samo
na vlo`uvawata na osigurenicite vo penziskiot fond, tuku proizleguva
i od ustavnata garancija za socijalna sigurnost, poradi {to oceni
deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za ustavnosta na osporenata
odredba i odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re{enie."
Sporno pravno pra{awe
Pri izgotvuvawe na referatot kako sporno se postavi slednoto
pra{awe:
- Dali so zakonskoto ograni~uvawe na najvisokata osnovica za
presmetuvawe i pla}awe na pridonesot od plata za osigurenicite {to
}e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe
se vr{i diskriminacija na osigurenicite, odnosno vrabotenite
gra|ani i se povreduvaat principite na vladeewe na pravoto, socijalna
pravda i solidarnost?
15

Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 1 i 8 od Ustavot, osnovnite slobodi i prava
na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni
so Ustavot i humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta se temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 9 st. 1 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Spored stavot
2 od ovoj ~len, gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
Soglasno ~l. 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Spored ~l. 35 st. 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno na~eloto
na socijalna pravednost.
Vrz osnova na ovie ustavni odredbi, sistemot na penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe go uredil so Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("SV RM," (80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/
1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i
70/2006).
Spored ~l. 1 od Zakonot, so ovoj zakon se ureduva zadol`itelnoto
penzisko i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite vo raboten
odnos i na fizi~kite lica koi vr{at dejnost, osnovite na kapitalnoto
finansirano penzisko osiguruvawe, kako i posebnite uslovi pod koi
oddelni kategorii na osigurenici gi ostvaruvaat pravata od penziskoto
i ivalidskoto osiguruvawe.
Spored ~l. 2 od Zakonot, sistemot na penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe e sostaven od:
- zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova
na generaciska solidarnost,
- zadol`itelno kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe,
i
- dobrovolno kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe.
Zadol`itelnoto i dobrovolnoto kapitalno finansirano penzisko
osiguruvawe poblisku }e se uredat so posebni zakon.
Spored ~l. 3 od Zakonot, so zadol`itelno penzisko i invalidsko
osiguruvawe po osnov na rabota, a vrz na~eloto na socijalna pravednost
i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu~aj na
starost, namaluvawe ili zagubuvawe na rabotnata sposobnost, smrt i
telesno o{tetuvawe.
Spored ~l. 4 od Zakonot, pravata od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe se steknuvaat i ostvaruvaat vo zavisnost od na~inot, dol-
16

`inata i obemot na vlo`uvaweto na sredstvata za penzisko i invalidsko
osiguruvawe pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.
Vo ~l. 5 od Zakonot, se utvrdeni pravata od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, me|u koi e i pravoto na starosna penzija.
Vo ~l. 11 do 15 od Zakonot, se opredeleni osigurenite lica
opfateni so penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko i invalidsko
osiguruvawe se uredeni vo Glava VII od Zakonot.
Taka, spored ~l. 131 od Zakonot, so zadol`itelno kapitalno
finansirano penzisko osiguruvawe se opfa}aat osigurenicite od ~l.
11, osven individualnite zemjodelci obvrznici na danok od prihod od
zemjodelska dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe
(individualni zemjodelci), 12 i 13 na ovoj zakon, koi prvpat vo
zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe pristapile od 1 januari
2003 godina, osven osigurenicite od Glava IV - Steknuvawe i ostvaruvawe
na pravata na opredeleni kategorii osigurenici pod posebni
uslovi.
Spored ~l. 132 od Zakonot, osigurenicite od ~l. 11, osven individualnite
zemjodelci obvrznici na danok na prihod od zemjodelska
dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe (individualni
zemjodelci), 12 i 13 na ovoj zakon, koi bile opfateni so zadol`itelno
penzisko i invalidsko osiguruvawe do 1. 01. 2003 godina,
mo`at po sopstven izbor da se vklu~at vo zadol`itelno kapitalno finansirano
penzisko osiguruvawe, osven osigurenicite od Glava IV –
Steknuvawe i ostvaruvawe na pravata na opredeleni kategorii osigurenici
pod posebni uslovi.
Spored ~l. 132-a od Zakonot, pridonesot za penzisko i invalidsko
osiguruvawe se raspredeluva i toa 65% za zadol`itelno penzisko
i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost i
35% za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe.
Spored ~l. 132-b od Zakonot, osigurenikot koj zadol`itelno
pla}a pridones za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe
ima individualna smetka i e ~len vo privaten penziski fond
(st. 1).
Penzijata od zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko
osiguruvawe zavisi od akumuliranite pridonesi i ostvareniot prinos
od investiranite akumulirani pridonesi po odbivaweto na tro{ocite
(st 2).
Po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija, od zadol`itelno
penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost,
sredstvata na osigurenikot od individualnata smetka se prenesuvaat
vo posebna institucija ovlastena za isplata na penzii (st. 3).
Osnovaweto i raboteweto na instituciite od st. 3 na ovoj ~len
se ureduva so poseben zakon (st. 4).
17

Spored ~l. 132-v od Zakonot, koga osigurenikot }e ostvari
pravo na invalidska penzija ili semejna penzija od zadol`itelno penzisko
i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost,
privatniot penziski fond gi prenesuva akumuliranite pridonesi
i ostvareniot prinos na Fondot za isplata na invalidskata,
odnosno semejnata penzija.
Spored ~l. 180 st. 1 od Zakonot, osnovica za presmetuvawe i
pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, kako i
za sta`ot na osiguruvawe koj se smeta so zgolemeno trewe, pretstavuva
bruto plata, vo koja se sodr`ani pridonesite i danocite {to se pla-
}aat od platata. Vo natamo{nite stavovi na ovoj ~len e opredeleno
{to pretstavuva osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot,
odnosno osnovicata za osiguruvawe za oddelnite kategorii na osigureni
lica.
Spored st. 10 na ~l. 180, osnovicata za presmetuvawe i pla}awe
na pridonesot, odnosno osnovicata za osiguruvawe, ne mo`e da bide
poniska od 65% od prose~nata neto plata po rabotnik vo Republikata
objavena vo tekovniot mesec.
Spored osporeniot ~l. 180-a, za osigurenicite koi }e pristapat
vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, osnovica
za osiguruvawe i pla}awe na pridonesot od plata, odnosno osnovica
na osiguruvawe, ne mo`e da bide povisoka od tri prose~ni plati
po rabotnik vo Republikata objaveni vo tekovniot mesec.
Vo ~l. 33 od Zakonot, sodr`ani se odredbi koi se odnesuvaat na
visinata na starosnata penzija. Taka spored st. 1 na ovoj ~len, starosnata
penzija za osigurenicite od ~l. 131 na ovoj zakon se utvrduva od
penziskata osnova vo procenti opredeleni zavisno od dol`inata na
penziskiot sta` koja za sekoja godina penziski sta` iznesuva 0,75%
(ma`), odnosno 0,86% (`ena) od penziskata osnova, a za penziski sta`
pokratok od 1 godina, a najmalku {est meseci iznesuva 0,375 % (ma`),
odnosno 0,43% (`ena) od penziskata osnova.
Spored st. 2 na istiot ~len, starosnata penzija za osigurenicite
od ~l. 132 na ovoj zakon se utvrduva od penziskata osnova vo procenti
koi za sekoja godina ispolnet penziski sta` do nivnata uplata na
pridonesot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe
iznesuvaat 2,33% (ma`), odnosno 2,60% (`ena), a za penziski
sta` pokratok od edna godina, a najmalku {est meseci iznesuva 11,65%
(ma`), odnosno 1,30% (`ena), no najmnogu 11,65% (ma`), odnosno
13,00% (`ena) od penziskata osnova. Za sekoja natamo{na godina penziski
sta` ispolnet po nivnata uplata na pridonesot za zadol`itelno
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, penzijata se opredeluva
vo visina od 0,75% (ma`), odnosno 0,86% (`ena), a za penziski sta`
pokratok od edna godina, a najmalku {est meseci iznesuva 0,375%
(ma`), odnosno 0,43% (`ena) od penziskata osnova.
18

Soglasno ~l. 28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("SV RM," br. 24/2000), za
osigurenicite koi ne pristapile vo zadol`itelno kapitalno finansirano
penzisko osiguruvawe, najvisokata penzija ne mo`e da iznesuva
pove}e od 80% do 2015 godina, a po 2015 godina ne pove}e od procentite
utvrdeni vo ~l. 65 st. 1 na ovoj zakon od prose~nata plata ostvarena vo
nestopanstvoto vo Republikata vo predhodnata godina zgolemena za 2,7
pati.
So izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe od mart 2000 godina, otpo~na reformata na penziskiot
sistem preku voveduvawe na trostolben penziski sistem.
Prviot i vtoriot stolb go so~inuvaat zadol`itelnoto penzisko
i invalidsko osiguruvawe, pri {to prviot stolb se temeli vrz generaciska
solidarnost i e tekovno finansiran, odnosno slu`i za obezbeduvawe
na penziite na postojnite penzioneri. Vtoriot stolb e kapitalno
finansiran, odnosno se sostoi od individualni smetki vo koi
vrabotenite osigurenici deponiraat del od nivnite pridonesi koi se
investiraat na pazarot na kapital i akumuliraat kamata, i po penzioniraweto
se koristat kako izvor na penzionerskiot prihod, odnosno
slu`at za obezbeduvawe na penzijata vo idnina. Tretiot stolb pretstavuva
doborovolno penzisko osiguruvawe koe vo celost e kapitalno
finansirano.
Za licata koi }e ostanat osigurani samo vo prviot stolb na penziskiot
sistem, pri presmetkata i isplatata na penziite zakonot predviduva
ograni~uvawe na maksimalniot iznos na penzijata koj iznesuva
2.7 pati po 80% od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto. (~l.
28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i
invalidsko osiguruvawe od mart 2000 godina ("SV RM," br. 24/2000).
Za onie osigurenici koi }e se vklu~at vo dvostolbniot sistem,
penzija }e se ispla}a i od prviot i od vtoriot stolb, pri {to za ovie
osigurenici so osporenata odredba od ~l. 180-a od Zakonot, se voveduva
ograni~uvawe na maksimalnata osnovica za presmetuvawe i pla}awe
na pridonesot koja iznesuva 3 prose~ni plati po rabotnik vo Republikata.
Trgnuvaj}i od toa deka soglasno Ustavot, pravoto na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe na gra|anite, a vo tie ramki i na
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako del od socijalnoto osiguruvawe,
se ureduva so zakon i kolektiven dogovor, pravo e na zakonodavecot
vo ovaa sfera da gi utvrduva vidovite na prava, uslovite za
steknuvawe, visinata, na~inot na steknuvawe i koristewe na pravata i
drugi pra{awa koi se od zna~ewe za ostvaruvawe na socijalnata sigurnost
na gra|anite. Vo taa smisla, pravo na zakonodavecot e da ja utvrdi
i visinata na penziskata osnovica, kako i visinata na najniskata
odnosno najvisokata penzija, vodej}i pri toa smetka zakonskite re{e-
19

nija ednakvo da se odnesuvaat na gra|anite odnosno osigurenicite koi
se nao|aat vo ednakva pravna polo`ba.
Ottuka, spored na{e mislewe, neosnovani se navodite vo incijativata
deka so osporenata odredba e diskriminatorska poradi toa
{to ne se odnesuva na site osigurenici podednakvo, od pri~ina {to
osigurenicite koi }e ostanat osigurani samo vo prviot stolb na penziskiot
sistem i onie koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno
finansirano penzisko osiguruvawe ne se nao|aat vo ednakva pravna
polo`ba.
Zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova
na generaciska solidarnost funkcionira vrz principot na me|ugeneraciska
solidarnost, pri {to licata so povisoki prihodi pla}aat za
licata so poniski prihodi. Imeno, licata koi imale visoki plati i
pla}ale pridones na cel iznos, sepak dobivaat penzija ~ija visina so
zakonot e ograni~ena, a ne penzija koja soodvetstvuva na uplatata. Utvrduvaj}i
ja najvisokata penzija, zakonodavecot se rakovodel tokmu od
na~eloto na socijalnata pravednost so cel penzijata na oddelni osigurenici
da se opredeluva zavisno od realnite finansiski mo`nosti na
Republikata, a ne od nivnata penziska osnova, a pritoa i so vaka opredelenata
penzija na ovaa kategorija gra|ani da ne im se naru{i materijalnata
i socijalnata sigurnost. Spored toa, ne e slu~ajna i opredelbata
na zakonodavecot vo ovoj zakon da go vgradi na~eloto na
socijalnata pravednost kako osnovno na~elo vrz koe se zasnova i
celiot sistem na zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe
(~l. 3 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe).
Vo zadol`itelnoto kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe,
site uplateni pridonesi koi se akumuliraat se vodat na individualna
smetka na ~lenot i mu pripa|aat na ~lenot po ispolnuvaweto
na uslovite za penzionirawe. Na toj na~in i penzijata na ovaa kategorija
na osigurenici e vo neposredna zavisnost so obemot na vlo-
`enite sredstva. Me|utoa, so ogled na toa {to sredstvata se investiraat,
odnosno akumuliraat i sozdavaat prinos koj ne mo`e odnapred da
se opredeli bidej}i zavisi od idni i ~estopati neizvesni nastani, za
ovaa kategorija na osigurenici ne e mo`no odnapred ograni~uvawe na
visinata na penzijata, poradi {to so osporenata odredba od Zakonot se
voveduva ograni~uvawe na najvisokata osnovica, {to indirektno zna~i
limitirawe na penzijata.
Tokmu zaradi obezbeduvawe na ednakvost na gra|anite, postoi
ograni~uvawe za site osigurenici vo penziskiot sistem, so taa razlika
{to za osigurenicite vo ednostolbniot sistem ima ograni~uvawe
na penzijata, dodeka za osigurenicite vo dvostolbniot sistem ima
ograni~uvawe na najvisokata osnovica za pla}awe na pridones, {to
indirektno zna~i i limitirawe na idnata penzija. So vospostavuvaweto
na trostolbniot penziski sistem, }e se dade mo`nost na licata
20

so povisoki plati da pla}aat dopolnitelno, zaradi ostvaruvawe povisioki
idni penzii.
Zna~i zakonskoto limitirawe na osnovicata za presmetuvawe i
pla}awe na pridonesot od plata, odnosno osnovicata na osiguruvawe,
na tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata, se odnesuva za site
gra|ani odnosno osigurenici {to se nao|aat vo ednakva pravna polo-
`ba, odnosno na site osigurenici koi }e pristapat vo zadol`itelno
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe poradi {to, spored
na{e mislewe, ne mo`at da bidat prifateni prigovorite na podnositelot
na inicijativata, deka se vr{elo diskriminacija pome|u osigurenicite.
Poradi navedenite pri~ini, smetame deka ne bi mo`elo da se
postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 180-a od Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe so odredbite od Ustavot na koi se
povikuva podnositelot na inicijativata.
Vrz osnova na navedenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 180-a vo delot: "za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`itelno
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe" od Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," (80/1993, 3/1994, 14/
1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005,
84/2005, 101/2005 i 70/2006).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len
110 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 1 noemvri
2006 godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~len 180-a vo delot: "za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`itelno
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe" od Zakonot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" (80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/
2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i 70/2006).
2. Stamen Filipov na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na odredbata od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 na ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, osporeniot del od osporenata
odredba bil diskriminatorski bidej}i gi sozdaval slednive raz-
21

liki: na primer, dvajca vraboteni vo ista firma, na isto rabotno mesto,
so ista plata, koja e povisoka od postavenata osnovica kako gorna
granica, a koi se razlikuvaat spored toa {to edniot pripa|a na Fondot
za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe.
Spored podnositelot na inicijativata, rabotodava~ite imaat interes
da gi zadr`at na rabota ili da gi vrabotat samo onie koi se vo Fondot
od osporenata odredba, zaradi pla}awe na pomal pridones za penzisko
i invalidsko osiguruvawe, so {to se sozdava neednakvost me|u vrabotenite
gra|ani. Podnositelot naveduva deka prethodno ne postoela vakva
diskriminatorska odredba vo ovoj zakon i odredbata se odnesuvala na
site osigurenici podednakvo.
Podnositelot na inicijativata smeta deka na osporenata odredba
ne i e mestoto vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
tuku vo Zakonot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 29/2002,
85/2003, 40/2004 i 113/2005).
Pokraj toa, vo inicijativata se naveduva deka osporenata odredba
e neopredelena i deka e nejasno od koi pri~ini osnovicata za presmetuvawe
i pla}awe na pridonesot ne mo`e da bide povisoka od tri
prose~ni plati, kako {to toa bilo predvideno za fizi~kite lica vo
~lenot 180 stav 3 od Zakonot, odnosno zo{to ovaa osnovica ne e ista po
visina kako i kaj drugite osigurenici.
Podnositelot na inicijativata smeta deka utvrdenite prava od
socijalno osiguruvawe po ovoj osnov ne se odnesuvaat ednakvo na site
osigurenici, so {to se povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija - vladeeweto na pravoto i humanizmot,
socijalnata pravda i solidarnosta od ~len 8 stav 1 alinei 3 i 8,
ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite od ~len 9, ~lenot 34,
~lenot 35 stav 1 i ~lenot 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
Poradi iznesenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot del od ~len 180-a od Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 180-a od
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, za osigurenicite
koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko
osiguruvawe, osnovica za osiguruvawe i pla}awe na pridonesot od
plata, odnosno osnovica na osiguruvawe, ne mo`e da bide povisoka od
tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata objaveni vo tekovniot
mesec.
3. Spored ~len 8 stav 1 alineja 1 i 8 od Ustavot, osnovnite slobodi
i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo
i utvrdeni so Ustavot i humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta
se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
22

Spored ~len 9 stav 1 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata,
bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i
verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Spored stavot
2 od ovoj ~len, gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
Soglasno ~len 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Spored ~len 35 stav 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za
socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno
na~eloto na socijalna pravednost.
Vrz osnova na ovie ustavni odredbi, sistemot na penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe go uredil so Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
(80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/
2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i 70/2006).
Spored ~len 1 od Zakonot, so ovoj zakon se ureduva zadol`itelnoto
penzisko i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite vo raboten
odnos i na fizi~kite lica koi vr{at dejnost, osnovite na kapitalnoto
finansirano penzisko osiguruvawe, kako i posebnite uslovi
pod koi oddelni kategorii na osigurenici gi ostvaruvaat pravata od
penziskoto i ivalidskoto osiguruvawe.
Spored ~lenot 2 od Zakonot, sistemot na penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe e sostaven od:
- zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova
na generaciska solidarnost;
- zadol`itelno kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe,
i
-dobrovolno kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe.
Zadol`itelnoto i dobrovolnoto kapitalno finansirano penzisko
osiguruvawe poblisku }e se uredat so posebni zakon.
Spored ~len 3 od Zakonot, so zadol`itelno penzisko i invalidsko
osiguruvawe po osnov na rabota, a vrz na~eloto na socijalna
pravednost i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu~aj
na starost, namaluvawe ili zagubuvawe na rabotnata sposobnost, smrt
i telesno o{tetuvawe.
Spored ~lenot 4 od Zakonot, pravata od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe se steknuvaat i ostvaruvaat vo zavisnost od na~inot,
dol`inata i obemot na vlo`uvaweto na sredstvata za penzisko i
invalidsko osiguruvawe pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.
Vo ~lenot 5 od Zakonot, se utvrdeni pravata od penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe, me|u koi e i pravoto na starosna penzija.
Vo ~lenovite 11 do 15 od Zakonot, se opredeleni osigurenite
lica opfateni so penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
23

Osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko i invalidsko
osiguruvawe se uredeni vo Glava VII od Zakonot.
Taka, spored ~len 131 od Zakonot, so zadol`itelno kapitalno
finansirano penzisko osiguruvawe se opfa}aat osigurenicite od ~lenovite
11, osven individualnite zemjodelci obvrznici na danok od
prihod od zemjodelska dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno
zanimawe (individualni zemjodelci), 12 i 13 na ovoj zakon, koi
prvpat vo zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe pristapile
od 1 januari 2003 godina, osven osigurenicite od Glava IV – Steknuvawe
i ostvaruvawe na pravata na opredeleni kategorii osigurenici
pod posebni uslovi.
Spored ~len 132 od Zakonot, osigurenicite od ~lenovite 11,
osven individualnite zemjodelci obvrznici na danok na prihod od zemjodelska
dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe
(individualni zemjodelci), 12 i 13 na ovoj zakon, koi bile opfateni
so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe do 1 januari
2003 godina, mo`at po sopstven izbor da se vklu~at vo zadol`itelno
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, osven osigurenicite od
Glava IV - Steknuvawe i ostvaruvawe na pravata na opredeleni kategorii
osigurenici pod posebni uslovi.
Spored ~len 132-a od Zakonot, pridonesot za penzisko i invalidsko
osiguruvawe se raspredeluva i toa 65% za zadol`itelno penzisko
i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost
i 35% za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe.
Spored ~len 132- b od Zakonot, osigurenikot koj zadol`itelno
pla}a pridones za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe
ima individualna smetka i e ~len vo privaten penziski fond
(stav 1).
Penzijata od zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko
osiguruvawe zavisi od akumuliranite pridonesi i ostvareniot prinos
od investiranite akumulirani pridonesi po odbivaweto na tro{ocite
(stav 2).
Po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija, od zadol`itelno
penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost,
sredstvata na osigurenikot od individualnata smetka se prenesuvaat
vo posebna institucija ovlastena za isplata na penzii (stav 3).
Osnovaweto i raboteweto na instituciite od stav 3 na ovoj
~len se ureduva so poseben zakon (stav 4).
Spored ~len 132-v od Zakonot, koga osigurenikot }e ostvari
pravo na invalidska penzija ili semejna penzija od zadol`itelno penzisko
i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost,
privatniot penziski fond gi prenesuva akumuliranite pridonesi
i ostvareniot prinos na Fondot za isplata na invalidskata, odnosno
semejnata penzija.
24

Spored ~len 180 stav 1 od Zakonot, osnovica za presmetuvawe i
pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, kako i
za sta`ot na osiguruvawe koj se smeta so zgolemeno trewe, pretstavuva
bruto plata, vo koja se sodr`ani pridonesite i danocite {to se pla-
}aat od platata. Vo natamo{nite stavovi na ovoj ~len e opredeleno
{to pretstavuva osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot,
odnosno osnovicata za osiguruvawe za oddelnite kategorii na osigureni
lica.
Spored stavot 10 na ~len 180, osnovicata za presmetuvawe i
pla}awe na pridonesot, odnosno osnovicata za osiguruvawe, ne mo`e
da bide poniska od 65% od prose~nata neto plata po rabotnik vo Republikata
objavena vo tekovniot mesec.
Spored osporeniot ~len, 180-a, za osigurenicite koi }e pristapat
vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe,
osnovica za osiguruvawe i pla}awe na pridonesot od plata, odnosno
osnovica na osiguruvawe, ne mo`e da bide povisoka od tri prose~ni
plati po rabotnik vo Republikata objaveni vo tekovniot mesec.
Vo ~len 33 od Zakonot, sodr`ani se odredbi koi se odnesuvaat
na visinata na starosnata penzija. Taka spored stavot 1 na ovoj ~len,
starosnata penzija za osigurenicite od ~len 131 na ovoj zakon se utvrduva
od penziskata osnova vo procenti opredeleni zavisno od dol`inata
na penziskiot sta` koja za sekoja godina penziski sta` iznesuva
0,75% (ma`), odnosno 0,86% (`ena) od penziskata osnova, a za penziski
sta` pokratok od 1 godina, a najmalku {est meseci iznesuva 0,375 %
(ma`), odnosno 0,43% (`ena) od penziskata osnova.
Spored stavot 2 na istiot ~len, starosnata penzija za osigurenicite
od ~len 132 na ovoj zakon se utvrduva od penziskata osnova vo
procenti koi za sekoja godina ispolnet penziski sta` do nivnata
uplata na pridonesot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko
osiguruvawe iznesuvaat 2,33% (ma`), odnosno 2,60% (`ena), a za
penziski sta` pokratok od edna godina, a najmalku {est meseci iznesuva
1,165 % (ma`), odnosno 1,30% (`ena), no najmnogu 11,65% (ma`),
odnosno 13,00% (`ena) od penziskata osnova. Za sekoja natamo{na godina
penziski sta` ispolnet po nivnata uplata na pridonesot za zadol`itelno
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, penzijata se
opredeluva vo visina od 0,75% (ma`), odnosno 0,86% (`ena), a za penziski
sta` pokratok od edna godina, a najmalku {est meseci iznesuva
0,375% (ma`), odnosno 0,43% (`ena) od penziskata osnova.
Soglasno ~len 28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 24/2000), za osigurenicite koi ne pristapile
vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, najvisokata
penzija ne mo`e da iznesuva pove}e od 80% do 2015 godina, a
po 2015 godina ne pove}e od procentite utvrdeni vo ~len 65 stav 1 na
25

ovoj zakon od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto vo
Republikata vo predhodnata godina zgolemena za 2,7 pati.
4. So izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe od mart 2000 godina, otpo~na reformata na
penziskiot sistem preku voveduvawe na trostolben penziski sistem.
Prviot i vtoriot stolb go so~inuvaat zadol`itelnoto penzisko
i invalidsko osiguruvawe, pri {to prviot stolb se temeli vrz generaciska
solidarnost i e tekovno finansiran, odnosno slu`i za obezbeduvawe
na penziite na postojnite penzioneri. Vtoriot stolb e kapitalno
finansiran, odnosno se sostoi od individualni smetki vo koi
vrabotenite osigurenici deponiraat del od nivnite pridonesi koi se
investiraat na pazarot na kapital i akumuliraat kamata, i po penzioniraweto
se koristat kako izvor na penzionerskiot prihod, odnosno
slu`at za obezbeduvawe na penzijata vo idnina. Tretiot stolb pretstavuva
doborovolno penzisko osiguruvawe koe vo celost e kapitalno
finansirano.
Za licata koi }e ostanat osigurani samo vo prviot stolb na
penziskiot sistem, pri presmetkata i isplatata na penziite zakonot
predviduva ograni~uvawe na maksimalniot iznos na penzijata koj iznesuva
2.7 pati po 80% od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto.
(~len 28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko
i invalidsko osiguruvawe od mart 2000 godina ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 24/2000).
Za onie osigurenici koi }e se vklu~at vo dvostolbniot sistem,
penzija }e se ispla}a i od prviot i od vtoriot stolb, pri {to za ovie
osigurenici so osporenata odredba od ~len 180-a od Zakonot, se voveduva
ograni~uvawe na maksimalnata osnovica za presmetuvawe i pla-
}awe na pridonesot koja iznesuva 3 prose~ni plati po rabotnik vo Republikata.
Trgnuvaj}i od toa deka soglasno Ustavot, pravoto na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe na gra|anite, a vo tie ramki i na
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako del od socijalnoto osiguruvawe,
se ureduva so zakon i kolektiven dogovor, pravo e na zakonodavecot
vo ovaa sfera da gi utvrduva vidovite na prava, uslovite za
steknuvawe, visinata, na~inot na steknuvawe i koristewe na pravata i
drugi pra{awa koi se od zna~ewe za ostvaruvawe na socijalnata sigurnost
na gra|anite. Vo taa smisla, pravo na zakonodavecot e da ja utvrdi
i visinata na penziskata osnovica, kako i visinata na najniskata
odnosno najvisokata penzija, vodej}i pri toa smetka zakonskite re{enija
ednakvo da se odnesuvaat na gra|anite odnosno osigurenicite koi
se nao|aat vo ednakva pravna polo`ba.
Ottuka, spored Sudot, neosnovani se navodite vo incijativata
deka so osporenata odredba e diskriminatorska poradi toa {to ne se
odnesuva na site osigurenici podednakvo, od pri~ina {to osigurenicite
koi }e ostanat osigurani samo vo prviot stolb na penziskiot sis-
26

tem i onie koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano
penzisko osiguruvawe ne se nao|aat vo ednakva pravna polo`ba.
Zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova
na generaciska solidarnost funkcionira vrz principot na me|ugeneraciska
solidarnost, pri {to licata so povisoki prihodi pla}aat za
licata so poniski prihodi. Imeno, licata koi imale visoki plati i
pla}ale pridones na cel iznos, sepak dobivaat penzija ~ija visina so
zakonot e ograni~ena, a ne penzija koja soodvetstvuva na uplatata. Utvrduvaj}i
ja najvisokata penzija, zakonodavecot se rakovodel tokmu od
na~eloto na socijalnata pravednost so cel penzijata na oddelni osigurenici
da se opredeluva zavisno od realnite finansiski mo`nosti
na Republikata, a ne od nivnata penziska osnova, a pritoa i so vaka
opredelenata penzija na ovaa kategorija gra|ani da ne im se naru{i
materijalnata i socijalnata sigurnost. Spored toa, ne e slu~ajna i
opredelbata na zakonodavecot vo ovoj zakon da go vgradi na~eloto na
socijalnata pravednost kako osnovno na~elo vrz koe se zasnova i
celiot sistem na zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe
(~len 3 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe).
Vo zadol`itelnoto kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe,
site uplateni pridonesi koi se akumuliraat se vodat na individualna
smetka na ~lenot i mu pripa|aat na ~lenot po ispolnuvaweto
na uslovite za penzionirawe. Na toj na~in i penzijata na ovaa kategorija
na osigurenici e vo neposredna zavisnost so obemot na vlo-
`enite sredstva. Me|utoa, so ogled na toa {to sredstvata se investiraat,
odnosno akumuliraat i sozdavaat prinos koj ne mo`e odnapred
da se opredeli bidej}i zavisi od idni i ~estopati neizvesni nastani,
za ovaa kategorija na osigurenici ne e mo`no odnapred ograni~uvawe
na visinata na penzijata, poradi {to so osporenata odredba od Zakonot
se voveduva ograni~uvawe na najvisokata osnovica, {to indirektno
zna~i limitirawe na penzijata.
Tokmu zaradi obezbeduvawe na ednakvost na gra|anite, postoi
ograni~uvawe za site osigurenici vo penziskiot sistem, so taa razlika
{to za osigurenicite vo ednostolbniot sistem ima ograni~uvawe
na penzijata, dodeka za osigurenicite vo dvostolbniot sistem ima
ograni~uvawe na najvisokata osnovica za pla}awe na pridones, {to
indirektno zna~i i limitirawe na idnata penzija. So vospostavuvaweto
na trostolbniot penziski sistem, }e se dade mo`nost na licata so
povisoki plati da pla}aat dopolnitelno, zaradi ostvaruvawe povisoki
idni penzii.
Zna~i zakonskoto limitirawe na osnovicata za presmetuvawe i
pla}awe na pridonesot od plata, odnosno osnovicata na osiguruvawe,
na tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata, se odnesuva za site
gra|ani, odnosno osigurenici {to se nao|aat vo ednakva pravna polo-
`ba, odnosno na site osigurenici koi }e pristapat vo zadol`itelno
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe poradi {to, spored
27

Sudot, ne mo`at da bidat prifateni prigovorite na podnositelot na
inicijativata, deka se vr{elo diskriminacija pome|u osigurenicite.
Poradi navedenite pri~ini, pred Sudot ne se postavi pra{aweto
za soglasnosta na ~len 180-a od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe so odredbite od Ustavot na koi se povikuva podnositelot
na inicijativata.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1
od ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot
na Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Vera
Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski
i d-r Zoran Sulejmanov.
28

3. U. br. 160/2006 (8. 11. 2006)
Osporen akt
^len 36-a st. 1 vo delot "i procenetata pazarna vrednost na
imot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata ("SV RM,"br. 28/2002 i
46/2004).
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata, vo pravoto ima pove}e
osnovi za steknuvawe na imot i toa: po osnov na kupoproda`ba, podarok,
razmena, nasleduvawe, dodeluvawe imot so re{enie na nadle`en
organ, spojuvawe, pripojuvawe, gradewe itn. Samo imotot po osnov na
kupoproda`ba se steknuval soglasno pazarnata vrednost, dodeka za navedenite
drugi osnovi za steknuvawe na imot, pazarnata vrednost na
imotot bila irelevantna. Koga se steknuval imot po osnov na gradba
grade`niot materijal se kupuval soglasno pazarnite pravila i, kako
{to se naveduva vo inicijativata, cenite na grade`nite materijali od
Saraj do Lisi~e vo Skopje bile isti, no otkako }e se izgradele objektite
- stan, na primer, vo ^air za 1m 2 bi se prodaval po 500-600 evra, a
vo strogiot centar na gradot zad Ramstor, pazarnata vrednost na stanot
bi iznesuvala 1500 evra za 1m 2 . Toa zna~elo deka vo centarot na
gradot prakti~no bi imale nekolku pati pogolema proceneta pazarna
vrednost na izgraden objekt otkolku na primer vo ^air. Vakva razlika
postoela vo site gradovi na Republika Makedonija.
Podnositelot vo svojata inicijativa naveduva i primer, deka
eden obi~en gra|anin mo`e da izgradi ku}a vo ^air so grade`ni materijali
i rabotna raka so 30.000 evra, i deka ist takov objekt mo`e da se
izgradi vo centarot na gradot od strana, na primer, na nekoj funkcioner
(pratenik, sudija, sudija na Ustaven sud, javen obvinitel itn.)
lica navedeni vo ~l. 34 od osporeniot zakon, a pazarnata vrednost na
toj objekt da se procenil na okolu 150.000 evra. Vo toj slu~aj sekoj ~esen
gra|anin - funkcioner bi proizleglo deka e kradec, bidej}i so
primawata {to gi imal toga{ i primawata na ~lenovite na negovoto
semejstvo ne mo`elo da se pokrie pazarnata vrednost na izgradeniot
objekt kako {to bara osporenata odredba od zakonot. Spored toa, podnositelot
na inicijativata smeta deka so osporeniot del na ~l. 36-a
od Zakonot site izbrani i imenuvani lica se doveduvale vo neramno-
29

pravna polo`ba so drugite gra|ani koi ne bile funkcioneri, bidej}i
kaj niv za odano~uvawe se zemala predvid realnata vrednost na imotot.
Spored toa, delot na osporenata odredba od Zakonot bil vo
sprotivnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija.
Podnositelot na inicijativata, se povikuva i na porane{niot
Zakon na SRM za prijavuvawe i ispituvawe na potekloto na imot.
Imeno, soglasno ~l. 2 st. 1, kako imot vo smisla na toj zakon, se smeta
nedvi`niot imot i imotnite prava, kako i podvi`niot imot od pogolema
vrednost. Spored st. 2 od ovoj ~len, vrednosta na imotot ~ie poteklo
se ispituva se utvrduva spored vrednosta vo momentot na negovoto
steknuvawe. Vakvoto re{enie spored podnositelot na inicijativata
bilo popravedno i poprakti~no, bidej}i ako objektot e izgraden,
upravniot organ bil dol`en da ja utvrdi grade`nata vrednost na
objektot, a dokolku imotot bil kupen toga{ upravniot organ bil dol-
`en da ja utvrdi pazarnata vrednost.
Podnositelot na inicijativata naveduva deka Ustavniot sud
treba da gi {titi funkcionerite od ~len 34 od Zakonot za spre~uvawe
na korupcijata, zo{to sekoj od niv mo`e da bide ocrnet, nepravedno
poni`en so toa {to }e bide poso~en kako ne~esen, korumpiran itn. i
predlaga Sudot da odr`i javna sednica i da se konsultiraat soodvetni
eksperti, grade`en in`ener, ekonomista itn.
Vrz osnova na iznesenoto se bara Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 36-a vo delot "i procenetata
pazarna vrednost na imotot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.
Sodr`ina na osporeniot akt
^len 36-a
1. Ako vo postapkata za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba
ne se doka`e deka imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat
na redovni primawa, {to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e
donese re{enie za odano~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano-
~uvawe razlikata me|u utvrdenite redovni, prijaveni i odano~eni primawa
na liceto i ~lenovite na negovoto semejstvo i procenetata pazarna
vrednost na imotot. Taka utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka
od 70% od razlikata me|u odano~enite i prijavenite primawa,
odnosno pazarnata vrednost na imotot.
2. Dokolku se utvrdi deka imotot e zgolemen vo golemi razmeri,
Upravata za javni prihodi podnesuva krivi~na prijava protiv liceto
do nadle`noto javno obvinitelstvo.
3. Za prezemenite dejstvija od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len
Upravata za javni prihodi ja izvestuva Dr`avnata komisija.
30

Ustavnosudska praktika
Zakonot za spre~uvawe na korupcijata pove}e pati bil predmet
na ocenuvawe pred Ustavniot sud na Republika Makedonija kako, na
primer, vo predmetite: U. br. 57/2005, U. br. 44/2005, U. br. 62/2005, U.
br. 190/2002 i U. br. 21/2006, me|utoa sudska praktika {to pokonkretno
soodvetstuva so predmetnoto pra{awe ne postoi.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija, temelna
vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija e i
vladeeweto na pravoto.
Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Spored ~l. 68 od Ustavot na Republika Makedonija, edno od najzna~ajnite
nadle`nosti na Sobranieto e donesuvawe na zakoni vo site
oblasti na op{testveniot `ivot i ureduvawe na tie odnosi.
Poa|aj}i od vaka utvrdenata nadle`nost na Sobranieto kako
zakonodavno telo, a vo nasoka na ostvaruvawe na temelnite vrednosti
na ustavniot poredok me|u koi e vladeewe na pravoto i po~ituvawe na
osnovnite na~ela kako {to e na~eloto na ednakvost koi vrednosti i
na~ela mo`at da bidat dovedeni vo pra{awe so pojavata na korupcijata
kako op{testveno zlo donesen e Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.
So Zakonot za spre~uvawe na korupcijata se ureduvaat merkite
i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata vo vr{eweto na vlasta,
javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i politikata, merkite i
aktivnostite za spre~uvawe na sudirot na interesi, merkite i aktivnostite
za spre~uvawe na korupcijata pri vr{eweto raboti od javen
interes na pravnite lica svrzana so ostvaruvaweto na javnite ovlastuvawa,
kako i merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata
vo trgovskite dru{tva (~l. 1 st. 1).
Spored st. 2 na ~len 1 od Zakonot, za primena na merkite i
aktivnostite od st. 1 na ovoj ~len se osnova Dr`avna komisija za spre-
~uvawe na korupcijata.
Soglasno ~l. 1-a od Zakonot, pod korupcija, vo smisla na ovoj
zakon se podrazbira iskoristuvawe na funkcijata, javnoto ovlastuvawe,
slu`benata dol`nost i polo`ba za ostvaruvawe na kakva i da bilo
korist za sebe ili za drug.
31

Spored ~l. 2 st. 1 od Zakonot, sekoj e dol`en vo vr{eweto na
funkcijata, javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nosti polo`ba, da
postapuva vo soglasnost so Ustavot i zakonite.
Vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka nikoj ne smee da
ja koristi funkcijata, javnoto ovlastuvawe, slu`benata dol`nost i
polo`ba za izvr{uvawe ili propu{tawe na dejstvija {to spored zakon
ne smee, odnosno mora da go izvr{i, nitu da go podredi izvr{uvaweto
na zakonito dejstvie na svojot li~en interes, nitu na interesot na drugo
lice.
Spored st. 3 od ovoj ~len od Zakonot, nikoj ne mo`e da bide povikan
na odgovornost za korupcija osven vo slu~aite i uslovite predvideni
so ovoj zakon, so Krivi~niot zakonik i drug zakon i vo postapka
propi{ana so zakon.
Vo ~lenot 7 od Zakonot e utvrdeno zna~eweto na izarazite upotrebeni
vo ovoj Zakon.
Taka, spored st. 1 na ovoj ~len od Zakonot, za opredeluvawe na
zna~eweto na izrazite izbran ili imenuvan funkcioner, kako i drugo
slu`beno lice, pravno lice, odgovorno lice vo pravno lice i lice koe
vr{i raboti od javen interes, se primenuvaat odredbite za zna~ewe na
izrazite od Krivi~niot zakonik.
Spored st. 2 na ~l. 7 od Zakonot, pod poimot korist se odrazbira
ostvaruvawe na sekoj vid korist, pogodnost ili prednost za sebe
ili za drug.
Spored sta. 3 na ~l. 7 od Zakonot, pod terminot semejstvo se podrazbira
bra~niot drugar, decata, roditelite, bra}ata i sestrite, posvoitelot
ili posvoenikot so koj liceto od st. 1 na ovoj ~len `ivee vo
semejna zaednica.
Spored ~l. 34 st. 1 od Zakonot izbran ili imenuvan funkcioner,
slu`beno lice i odgovorno lice vo javno pretprijatie ili drugo
pravno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e dol`no da go prijavi
sekoe zgolemuvawe na negoviot imot, odnosno na imotot na ~len na negovoto
semejstvo, kako {to e izgradba na ku}a ili drugi objekti, kupuvawe
na nedvi`nosti, hartii od vrednost, avtomobil ili drugi podvi`ni
predmeti vo vrednost {to nadminuva iznos od dvaeset prose~ni
plati ostvareni vo prethodniot trimese~en period.
Vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka kon prijavata
{to se dostavuva do Dr`avnata komisija i Upravata za javni prihodi
se prilo`uva i dogovor ili drug dokument {to e osnova za raspolagawe
so imotot, kako i dokument za na~inot na izvr{enoto pla}awe.
Soglasno ~l. 35, pak, od Zakonot, anketniot list, izjavata i prijavata
od ~l. 33 i 34 se smetaat za slu`beni ispravi i se ~uvaat kako
slu`bena tajna, osven ako Dr`avnata komisija ne odlu~i poinaku.
Spored osporeniot ~l. 36-a st. 1 od Zakonot, ako vo postapkata
za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba ne se doka`e deka imotot
e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat na redovni primawa, {to se
32

prijaveni i odano~eni, Upravata }e donese re{enie za odano~uvawe
zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata me|u utvrdenite redovni,
prijaveni i odano~eni primawa na liceto i ~lenovite na negovoto
semejstvo i procenetata pazarna vrednost na imotot. Taka utvrdenata
osnovica se odano~uva so stapka od 70% od razlikata me|u odano~enite
i prijavenite primawa, odnosno pazarnata vrednost na
imotot.
Vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka dokolku se utvrdi
deka imotot e zgolemen vo golemi razmeri, Upravata za javni prihodi
podnesuva krivi~na prijava protiv liceto do nadle`noto javno
obvinitelstvo, a spored st. 3 na ovoj ~len, za prezemenite dejstvija od
st. 1 i 2 na ovoj ~len Upravata za javni prihodi ja izvestuva Dr`avnata
komisija.
So navedeniot zakon se sozdavaat uslovi od isklu~uvawe ili
ograni~uvawe na mo`nosta od zloupotreba na slu`benata polo`ba na
licata za li~ni celi, odnosno op{testveniot status {to go ima odredeno
lice vo opredelen period da ne pretstavuva osnova koja }e mu ovozmo`i
u`ivawe na razni pogodnosti za sebe ili za drugi.
Poto~no, so navedeniot zakon vo osnova se utvrdeni merki i
aktivnosti so koi treba da se spre~i iskoristuvaweto na funkcijata,
odnosno vr{eweto na vlasta i doverenite javni ovlastuvawa. Za
realizirawe na ovie celi vo ~l. 33 i 34 od Zakonot e predvidena obvrska
za prijavuvawe na imotnata sostojba na izbran i imenuvan funkcioner,
slu`beni i odgovorni lica kako i obvrska za prijavuvawe na
promeni vo imotnata sostojba na ovie lica vo tekot na traewe na mandatot
i na ~lenovite na nivnite semejstva.
Prijavuvaweto na imotnata sostojba se vr{i vo rok od 30 dena
od denot na izborot, imenuvaweto odnosno po prestanok na funkcijata
so popolnuvawe na anketnite listovi koi se dostavuvaat do Dr`avnata
komisija za spre~uvawe na korupcijata i Upravata za javni prihodi.
Dokolku vo tekot na traeweto na javnata funkcija nastanalo
zgolemuvawe na negoviot imot ili imotot na ~lenovite na negovoto
semejstvo so koi `ivee vo semejna zaednica izbraniot ili imenuvaniot
funkcioner, odnosno licata utvrdeni so zakon dol`ni se da gi prijavat
promenite.
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva i deka edna od
osnovnite obvrski na izbran ili imenuvan funkcioner, slu`beno ili
odgovorno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e obvrskata da go
prijavat svojot imot i imotot na ~lenovite na nivnoto semejstvo so
koi `iveat vo semejna zaednica so cel da se utvrdi imotnata sostojba
na ovie lica na denot na stapuvawe na dol`nosta i se ovozmo`uva nejzino
sledewe do momentot na prestanok na dol`nosta.
Vrz osnova na taka utvrdenata sostojba odnosno, presek na imotnata
sostojba mo`at natamu da se izvlekuvaat relevantni soznanija po
33

odnos na toa dali vo tekot na traeweto, odnosno vr{eweto na dol-
`nosta imotot na odredeno lice nesrazmerno e zgolemen.
Dokolku izbraniot ili imenuvaniot funkcioner i drugi lica
taksativno utvrdeni vo zakonot ne postapat soglasno zakonot, odnosno
ne gi po~ituvaat to~no utvrdenite zakonski obvrski Upravata za javni
prihodi mo`e da povede postapka za ispituvawe na imotnata sostojba
na ovie lica so cel da se utvrdi dali postojat osnovi da se donese re-
{enie za odano~uvawe na imotot koj ne e prijaven ili nesrazmerno
zgolemen vo odnos na redovnite primawa vo vid na plati, dividendi i
drugi prihodi.
Dokolku, pak, Upravata za javni prihodi utvrdi deka imotot e
zgolemen vo golemi razmeri, podnesuva krivi~na prijava do nadle`noto
obvinitelstvo za {to ja izvestuva Dr`avnata komisija za
spre~uvawe na korupcijata.
Vo inicijativata se naveduva i sledniov primer: Ako eden
objekt e izgraden vo mesto nasledeno od roditeli vo strogiot centar
na gradot, a drug objekt na periferijata na gradot, pod pretpostavka
deka za dvata objekti e potro{en ist iznos na sredstva, dvata objekti
bi imale ista grade`na vrednost, me|utoa, ako vrednosta na objektite
se procenuva spored pravilata na pazarot, toga{ vo prviot slu~aj pazarnata
vrednost na imotot bi bila nekolku pati povisoka ili mnogu
povisoka otkolku vo vtoriot slu~aj, pa podnositelot na inicijativata
ja stava poentata na nesoglasnosta na osporenata odredba od ~l. 36-a vo
delot "i procenetata pazarna vrednost," smetaj}i deka toa gra|anite
gi stava vo neramnopravna polo`ba (vo smisla na ~l. 36-a od Zakonot)
i e protiv vladeeweto na pravoto. Imeno, i vo dvata slu~ai licata potro{ile
ist iznos na pari, no od aspekt na osporenata odredba proizleguva
deka toa ne e taka.
Analiziraj}i ja su{tinata na navodite vo inicijativata vo kontekst
na formulacijata na osporeniot del od st. 1 na ~l. 36-a od Zakonot,
mo`e da se dojde do zaklu~ok deka navodite na podnositelot
imaat logika i se izdr`ani. Ova od pri~ini {to, soglasno primerot
{to se dava vo inicijativata, edno lice, na primer, za izgradba na ku}a
koja se nao|a na periferijata na gradot da potro{ilo 50.000 evra,
kolku {to za ist objekt potro{ilo i liceto vo centarot na gradot
(kako grade`na vrednost). Vo slu~aj tie lica da se funkcioneri od ~l.
33 i 34 od Zakonot, po koj povod i bi se ispituvala nivnata imotna
sostojba }e se dojde do zaku~ok deka vo edniot slu~aj pazarnata vrednost
na edniot objekt iznesuva 50.000 evra, dodeka vo drugiot slu~aj
(objektot {to e izgraden vo centarot na gradot), na primer, 300.000
evra. Zna~i, vo vtoriot slu~aj pazarnata vrednost na objektot ne e proporcionalna
so realnata vrednost {to soglasno osporenata odredba od
Zakonot e i pri~ina za poveduvawe postapka za utvrduvawe na imotot
na izvesen funkcioner. Vo ovoj slu~aj mo`e so sigurnost da se konstatira
deka pazarnata vrednost na konkretniot imot ne mo`elo da se
34

zgolemi so redovnite primawa na funkcionerot koi se prijaveni i
odano~eni i vo takva sostojba Upravata za javni prihodi }e donese re-
{enie za odano~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata
me|u utvrdenite redovni, prijaveni i odano~eni primawa na liceto
i ~lenovite na negovoto semejstvo so procenetata pazarna vrednost
na imotot.
Ottuka, site lica od ~l. 34 od Zakonot koi bi se na{le vo vakva
situacija bi bile potencijalno osomni~eni, protiv koi Upravata za
javni prihodi mo`e da podnese krivi~na prijava do nadle`noto javno
obvinitelstvo.
So ovoj primer se poslu`ivme od pri~ina {to tokmu ova e su-
{tina na inicijativata, kako i zaradi dobivawe pojasna slika {to
zna~i razlikata po odnos na realnata, odnosno grade`nata vrednost i
utvrduvaweto na pazarnata vrednost na imotot.
Podnositelot na inicijativata se povikuva i na porane{niot
Zakon za prijavuvawe i ispituvawe poteklo na imotot ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija“ br. 20/1974).
Imeno, vo ~l. 2 st. 1 od navedeniot zakon be{e utvrdeno deka,
kako imot vo smisla na toj zakon se smetat nedvi`niot imot i imotnite
prava, kako i dvi`niot imot od pogolema vrednost, a spored st. 2
na ovoj ~len od Zakonot, vrednosta na imotot ~ie poteklo se ispituva
se utvrduva spored vrednosta vo vremeto na negovoto steknuvawe. Takvoto
re{enie, spored podnositelot na inicijativata bilo popravedno,
bidej}i ako objektot bil izgraden toga{ nadle`niot organ bil dol`en
da ja utvrdi grade`nata vrednost na objektot, a dokolku objektot bil
kupen toga{ nadle`niot organ bil dol`en da ja utvrdi pazarnata
vrednost.
Spored ova stojali{te, formulacijata na osporenata odredba
vo delot: "i procenetata pazarna vrednost" e problemati~na poradi
naru{uvawe na na~eloto na pravnata sigurnost na gra|anite, i zatoa
{to gra|anite gi doveduva vo me|usebna neramnopravnost, odnosno neramnopravnost
na licata navedeni vo ~l. 34 od Zakonot, koi se doveduvaat
vo situacija da platat danok, vo smisla na osporeniot ~len
36-a od Zakonot, poradi {to osnovano mo`e da se postavi pra{aweto
za soglasnosta na osporeniot del od odredbata od ~l. 36-a od Zakonot
za spre~uvawe na korupcijata so vladeeweto na pravoto utvrdeno vo
~l. 8 st. 1 al. 3 kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija i ~l. 9 od Ustavot.
So ogled na iznesenoto smetame deka mo`e da se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od ~l. 36-a vo del "i procenetata
pazarna vrednost na imotot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata
so Ustavot na Republika Makedonija.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razlgeduvawe
i odlu~uvawe i
35

2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.
36-a stav 1 vo delot "i procenetata pazarna vrednost na imot" od Zakonot
za spre~uvawe na korupcijata ("SV RM,"br. 28/2002 i 46/2004).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 8 noemvri
2006 godina, donese
36
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
36-a stav 1 vo delot: "i procenetata pazarna vrednost na imot" od Zakonot
za spre~uvawe na korupcijata ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 28/2002 i 46/2004).
2. Besnik Selmani od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na del od ~lenot 36-a od Zakonot ozna~en vo to~kata
1 od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, vo pravoto imalo pove-
}e osnovi za steknuvawe na imot i toa: po osnov na kupoproda`ba, podarok,
razmena, nasleduvawe, dodeluvawe imot so re{enie na nadle`en
organ, spojuvawe, pripojuvawe, gradewe itn. Samo imotot po osnov na
kupoproda`ba se steknuval soglasno pazarnata vrednost, dodeka za navedenite
drugi osnovi za steknuvawe na imot, pazarnata vrednost na
imotot bila irelevantna. Koga se steknuval imot po osnov na gradba
grade`niot materijal se kupuval soglasno pazarnite pravila i, kako
{to se naveduva vo inicijativata, cenite na grade`nite materijali od
Saraj do Lisi~e vo Skopje bile isti, no otkako }e se izgradele objektite
- stan, na primer, vo ^air za 1m 2 bi se prodaval po 500-600 evra, a
vo strogiot centar na gradot zad Ramstor, pazarnata vrednost na stanot
bi iznesuvala 1500 evra za 1m 2 . Toa zna~elo deka vo centarot na
gradot prakti~no bi imale nekolku pati pogolema proceneta pazarna
vrednost na izgraden objekt otkolku na primer vo ^air. Vakva razlika
postoela vo site gradovi na Republika Makedonija.
Podnositelot vo svojata inicijativa naveduva i primer, deka
eden obi~en gra|anin mo`e da izgradi ku}a vo ^air so grade`ni materijali
i rabotna raka so 30.000 evra, i deka ist takov objekt mo`e da se
izgradi vo centarot na gradot od strana, na primer, na nekoj funkcioner
(pratenik, sudija, sudija na Ustaven sud, javen obvinitel itn.)
lica navedeni vo ~lenot 34 od osporeniot zakon, a pazarnata vrednost
na toj objekt da se proceni na okolu 150.000 evra. Vo toj slu~aj, sekoj
~esen gra|anin - funkcioner bi proizleglo deka e kradec, bidej}i so
primawata {to gi imal toga{ i primawata na ~lenovite na negovoto

semejstvo ne mo`elo da se pokrie pazarnata vrednost na izgradeniot
objekt kako {to bara osporenata odredba od zakonot. Spored toa, podnositelot
na inicijativata smeta deka so osporeniot del na ~lenot
36-a od Zakonot site izbrani i imenuvani lica se doveduvale vo neramnopravna
polo`ba so drugite gra|ani koi ne bile funkcioneri, bidej}i
kaj niv za odano~uvawe se zemala predvid realnata vrednost na
imotot.
Spored toa, delot na osporenata odredba od Zakonot bil vo
sprotivnost so ~lenot 8 stav 1 alineja 3 i ~lenot 9 od Ustavot na Republika
Makedonija.
Podnositelot na inicijativata, se povikuva i na porane{niot
Zakon za prijavuvawe i ispituvawe na potekloto na imot. Imeno, soglasno
~lenot 2 stav 1, kako imot vo smisla na toj zakon, se smetal nedvi`niot
imot i imotnite prava, kako i podvi`niot imot od pogolema
vrednost. Spored stavot 2 od ovoj ~len, vrednosta na imotot ~ie poteklo
se ispituvalo se utvrduvalo spored vrednosta vo momentot na negovoto
steknuvawe. Vakvoto re{enie spored podnositelot na inicijativata
bilo popravedno i poprakti~no, bidej}i ako objektot e izgraden,
upravniot organ bil dol`en da ja utvrdi grade`nata vrednost na
objektot, a dokolku imotot bil kupen toga{ upravniot organ bil
dol`en da ja utvrdi pazarnata vrednost.
Vrz osnova na iznesenoto se bara Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 36-a vo delot "i procenetata
pazarna vrednost na imotot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 36-a od Zakonot,
ako vo postapkata za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba
ne se doka`e deka imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat na
redovni primawa, {to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e donese
re{enie za odano~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata
me|u utvrdenite redovni, prijaveni i odano~eni primawa na
liceto i ~lenovite na negovoto semejstvo i procenetata pazarna vrednost
na imotot. Taka utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka od
70% od razlikata me|u odano~enite i prijavenite primawa, odnosno
pazarnata vrednost na imotot.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija
e i vladeeweto na pravoto.
Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Soglasno ~lenot 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i
drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi
na na~in utvrden so zakon.
37

Spored ~len 68 od Ustavot na Republika Makedonija, edno od
najzna~ajnite nadle`nosti na Sobranieto e donesuvawe na zakoni vo
site oblasti na op{testveniot `ivot i ureduvawe na tie odnosi.
Poa|aj}i od vaka utvrdenata nadle`nost na Sobranieto kako zakonodavno
telo, a vo nasoka na ostvaruvawe na temelnite vrednosti na
ustavniot poredok me|u koi e vladeewe na pravoto i po~ituvawe na
osnovnite na~ela kako {to e na~eloto na ednakvost koi vrednosti i
na~ela mo`at da bidat dovedeni vo pra{awe so pojavata na korupcijata
kako op{testveno zlo donesen e Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.
So Zakonot za spre~uvawe na korupcijata se ureduvaat merkite
i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata vo vr{eweto na vlasta,
javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i politikata, merkite i
aktivnostite za spre~uvawe na sudirot na interesi, merkite i aktivnostite
za spre~uvawe na korupcijata pri vr{eweto raboti od javen
interes na pravnite lica svrzana so ostvaruvaweto na javnite ovlastuvawa,
kako i merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata
vo trgovskite dru{tva (~len 1 stav 1).
Spored stavot 2 na ~lenot 1 od Zakonot, za primena na merkite
i aktivnostite od stav 1 na ovoj ~len se osnova Dr`avna komisija za
spre~uvawe na korupcijata.
Soglasno ~lenot 1-a od Zakonot, pod korupcija, vo smisla na
ovoj zakon se podrazbira iskoristuvawe na funkcijata, javnoto ovlastuvawe,
slu`benata dol`nost i polo`ba za ostvaruvawe na kakva i da
bilo korist za sebe ili za drug.
Spored ~lenot 2 stav 1 od Zakonot, sekoj e dol`en vo vr{eweto
na funkcijata, javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i polo`ba,
da postapuva vo soglasnost so Ustavot i zakonite.
Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka nikoj ne
smee da ja koristi funkcijata, javnoto ovlastuvawe, slu`benata dol`nost
i polo`ba za izvr{uvawe ili propu{tawe na dejstvija {to spored
zakon ne smee, odnosno mora da go izvr{i, nitu da go podredi izvr{uvaweto
na zakonito dejstvie na svojot li~en interes, nitu na interesot
na drugo lice.
Spored stavot 3 od ovoj ~len od Zakonot, nikoj ne mo`e da bide
povikan na odgovornost za korupcija osven vo slu~aite i uslovite predvideni
so ovoj zakon, so Krivi~niot zakonik i drug zakon i vo postapka
propi{ana so zakon.
Vo ~lenot 7 od Zakonot e utvrdeno zna~eweto na izarazite upotrebeni
vo ovoj Zakon.
Taka, spored stavot 1 na ovoj ~len od Zakonot, za opredeluvawe
na zna~eweto na izrazite izbran ili imenuvan funkcioner, kako i
drugo slu`beno lice, pravno lice, odgovorno lice vo pravno lice i
lice koe vr{i raboti od javen interes, se primenuvaat odredbite za
zna~ewe na izrazite od Krivi~niot zakonik.
38

Spored stavot 2 na ~lenot 7 od Zakonot, pod poimot korist se
podrazbira ostvaruvawe na sekoj vid korist, pogodnost ili prednost za
sebe ili za drug.
Spored stavot 3 na ~lenot 7 od Zakonot, pod terminot semejstvo
se podrazbira bra~niot drugar, decata, roditelite, bra}ata i sestrite,
posvoitelot ili posvoenikot so koj liceto od stav 1 na ovoj ~len
`ivee vo semejna zaednica.
Spored ~lenot 34 stav 1 od Zakonot izbran ili imenuvan funkcioner,
slu`beno lice i odgovorno lice vo javno pretprijatie ili
drugo pravno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e dol`no da go
prijavi sekoe zgolemuvawe na negoviot imot, odnosno na imotot na
~len na negovoto semejstvo, kako {to e izgradba na ku}a ili drugi
objekti, kupuvawe na nedvi`nosti, hartii od vrednost, avtomobil ili
drugi podvi`ni predmeti vo vrednost {to nadminuva iznos od dvaeset
prose~ni plati ostvareni vo prethodniot trimese~en period.
Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka kon prijavata
{to se dostavuva do Dr`avnata komisija i Upravata za javni prihodi
se prilo`uva i dogovor ili drug dokument {to e osnova za raspolagawe
so imotot, kako i dokument za na~inot na izvr{enoto pla-
}awe.
Soglasno ~len 35, pak, od Zakonot, anketniot list, izjavata i
prijavata od ~lenovite 33 i 34 se smetaat za slu`beni ispravi i se
~uvaat kako slu`bena tajna, osven ako Dr`avnata komisija ne odlu~i
poinaku.
Spored osporeniot ~len 36-a stav 1 od Zakonot, ako vo postapkata
za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba ne se doka`e deka
imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat na redovni primawa,
{to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e donese re{enie za odano~uvawe
zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata me|u utvrdenite
redovni, prijaveni i odano~eni primawa na liceto i ~lenovite
na negovoto semejstvo i procenetata pazarna vrednost na imotot.
Taka utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka od 70% od razlikata
me|u odano~enite i prijavenite primawa, odnosno pazarnata vrednost
na imotot.
Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka dokolku se
utvrdi deka imotot e zgolemen vo golemi razmeri, Upravata za javni
prihodi podnesuva krivi~na prijava protiv liceto do nadle`noto javno
obvinitelstvo, a spored stavot 3 na ovoj ~len, za prezemenite dejstvija
od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len Upravata za javni prihodi ja izvestuva
Dr`avnata komisija.
So navedeniot zakon se sozdavaat uslovi od isklu~uvawe ili
ograni~uvawe na mo`nosta od zloupotreba na slu`benata polo`ba na
licata za li~ni celi, odnosno op{testveniot status {to go ima odredeno
lice vo opredelen period da ne pretstavuva osnova koja }e mu ovozmo`i
u`ivawe na razni pogodnosti za sebe ili za drugi.
39

Poto~no, so navedeniot zakon vo osnova se utvrdeni merki i
aktivnosti so koi treba da se spre~i iskoristuvaweto na funkcijata,
odnosno vr{eweto na vlasta i doverenite javni ovlastuvawa. Za realizirawe
na ovie celi vo ~lenovite 33 i 34 od Zakonot e predvidena obvrska
za prijavuvawe na imotnata sostojba na izbran i imenuvan funkcioner,
slu`beni i odgovorni lica kako i obvrska za prijavuvawe na
promeni vo imotnata sostojba na ovie lica vo tekot na traewe na mandatot
i na ~lenovite na nivnite semejstva.
Prijavuvaweto na imotnata sostojba se vr{i vo rok od 30 dena
od denot na izborot, imenuvaweto odnosno po prestanok na funkcijata
so popolnuvawe na anketnite listovi koi se dostavuvaat do Dr`avnata
komisija za spre~uvawe na korupcijata i Upravata za javni prihodi.
Dokolku vo tekot na traeweto na javnata funkcija nastanalo
zgolemuvawe na negoviot imot ili imotot na ~lenovite na negovoto
semejstvo so koi `ivee vo semejna zaednica izbraniot ili imenuvaniot
funkcioner, odnosno licata utvrdeni so zakon dol`ni se da gi prijavat
promenite.
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva i deka edna od
osnovnite obvrski na izbran ili imenuvan funkcioner, slu`beno ili
odgovorno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e obvrskata da go
prijavat svojot imot i imotot na ~lenovite na nivnoto semejstvo so
koi `iveat vo semejna zaednica so cel da se utvrdi imotnata sostojba
na ovie lica na denot na stapuvawe na dol`nosta i se ovozmo`uva nejzino
sledewe do momentot na prestanok na dol`nosta.
Vrz osnova na taka utvrdenata sostojba odnosno, presek na imotnata
sostojba mo`at natamu da se izvlekuvaat relevantni soznanija po
odnos na toa dali vo tekot na traeweto, odnosno vr{eweto na dol-
`nosta imotot na odredeno lice nesrazmerno e zgolemen.
Dokolku izbraniot ili imenuvaniot funkcioner i drugi lica
taksativno utvrdeni vo Zakonot ne postapat soglasno zakonot, odnosno
ne gi po~ituvaat to~no utvrdenite zakonski obvrski Upravata za javni
prihodi mo`e da povede postapka za ispituvawe na imotnata sostojba
na ovie lica so cel da se utvrdi dali postojat osnovi da se donese re-
{enie za odano~uvawe na imotot koj ne e prijaven ili nesrazmerno
zgolemen vo odnos na redovnite primawa vo vid na plati, dividendi i
drugi prihodi.
Dokolku, pak, Upravata za javni prihodi utvrdi deka imotot e
zgolemen vo golemi razmeri, podnesuva krivi~na prijava do nadle-
`noto obvinitelstvo za {to ja izvestuva Dr`avnata komisija za spre-
~uvawe na korupcijata.
Na~inot na odano~uvawe na dohodot od gra|anite se ureduva so
Zakonot za personalniot danok na dohod ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 80/1993, 3/1994, 70/1994, 44/2002, 96/2004 i 120/2005).
Vo ~lenot 3 od ovoj zakon e utvrdeno deka dohodot {to podle`i
na odano~uvawe go so~inuvaat slednive vidovi prihodi ostvareni vo
40

zemjata i vo stranstvo: 1) li~ni primawa; 2) prihodi od zemjodelska
dejnost; 3) prihodi od samostojna dejnost; 4) prihodi od imot i imotni
prava; 5) prihodi od avtorski prava i prava od industriska sopstvenost;
6) prihodi od kapital; 7) kapitalni dobivki; 8) dobivki od
igri na sre}a i drugi nagradni igri; i 9) drugi prihodi.
Vo stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka na odano~uvawe
podle`at site prihodi od stav 1 na ovoj ~len {to se ostvareni vo
pari, hartii od vrednost, vo natura ili vo nekoj drug vid.
Od su{tinata na navedenite odredbi od Zakonot proizleguva
deka organot za javni prihodi (Upravata za javni prihodi) vo postapkata
za ispituvawe na imotot ako utvrdi deka edno lice raspolaga so
imot ili sredstva pogolemi od odano~enite, ili tie poteknuvaat od
prihod na koi ne e utvrden danok ili ne e dovolno utvrden, vo toj slu-
~aj donesuva re{enie za utvrduvawe na danok zemaj}i ja kako osnovica
razlikata pome|u vrednosta na imotot i doka`anata visina na
sredstvata za nejzino steknuvawe.
Trgnuvaj}i od su{tinata na ~lenot 94-g od Zakonot za personalniot
danok na dohod, istovremeno sporeduvaj}i ja osporenata odredba
na del od ~lenot 36-a od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, proizleguva
deka vo Zakonot za personalniot danok na imot kako osnovica
za presmetuvawe na danokot se zema razlikata me|u vrednosta na imotot
i doka`anata visina na sredstvata za nejzino steknuvawe, dodeka
vo osporenata odredba od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata kako
osnovica za odano~uvawe se zema razlikata pome|u utvrdenite redovni
prijaveni i dano~eni primawa na liceto i ~lenovite na negovoto semejstvo
i procenetata pazarna vrednost na imotot.
Od navedenoto proizleguva deka re{enijata po odnos na odano-
~uvaweto na neprijaveniot ili nesrazmerno zgolemen imot predvideni
vo Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, osnovata ja imaat vo Zakonot
za personalniot danok so isklu~ok na odredbite od ~lenot 94-g od
Zakonot za personalniot danok na dohod i osporeniot ~len 36-a od Zakonot
za spre~uvawe na korupcijata.
Analiziraj}i go osporeniot del od ~lenot 36-a od Zakonot,
Sudot utvrdi deka ovaa zakonska odredba vo osporeniot del "ni procenetata
pazarna vrednost na imotot" e problemati~na od pri~ina {to
sozdava nesigurnost kaj gra|anite {to e sprotivno na na~eloto na
vladeeweto na pravoto, kako i na~elata na ednakvosta na gra|anite.
Ottuka, proizleguva deka vrednosta na imotot ne se utvrduva
spored vrednosta na vremeto na negovoto steknuvawe, tuku spored
vrednosta na imotot koj {to go ima vo momentot koga se ispituva
imotnata sostojba na licata od ~lenot 34 od Zakonot i toa spored
pravilata na pazarnata vrednost, imeno procenkata na imotot zavisi
od vremeto koga se ispituva imotnata sostojba na licata od ~lenot 34
od Zakonot.
41

Poa|aj}i od iznesenoto, odreden imot }e ima razli~na vrednost
zavisno od vremeto koga se utvrduva vrednosta na negovoto steknuvawe,
odnosno vrednosta na imotot od vremeto na steknuvaweto }e se razlikuva
od pazarnata vrednost vo momentot na procenuvaweto na toj imot.
Koga stanuva zbor za slu~aj koj e naveden vo inicijativata za
izgradba na objekt vo razli~ni delovi na gradot, soglasno osporenata
odredba od Zakonot negovata vrednost bi bila razli~na {to }e zavisi
od toa vo koj del od gradot se nao|a objektot i negovata vrednost }e se
utvrdi spored pravilata na pazarot, a ne spored na primer grade`nata,
odnosno realnata vrednost na objektot, vo vreme na negovoto sozdavawe.
So ogled na navedenoto, spored misleweto na Sudot formulacijata
na osporenata odredba vo delot: "i procenetata pazarna vrednost"
e problemati~na poradi naru{uvawe na na~eloto na pravnata sigurnost
na gra|anite, i zatoa {to gra|anite gi doveduva vo me|usebna neramnopravnost,
odnosno neramnopravnost na licata navedeni vo ~lenot
34 od Zakonot, koi se doveduvaat vo situacija da platat danok, vo
smisla na osporeniot ~len 36-a od Zakonot, poradi {to pred Sudot
osnovano se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot del od
odredbata od ~len 36-a od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata so
vladeeweto na pravoto utvrdeno vo ~lenot 8 stav 1 alineja 3 kako temelna
vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija i ~lenot
9 od Ustavot.
5. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil
Ivanovski, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani,
Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 160/2006 so Nacrt - odluka
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativata
podnesena od Besnik Selmani od Skopje, so Re{enie U. br. 160/
2006 od 8 noemvri 2006 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~lenot 36-a stav 1 vo delot: "i procenetata pazarna vrednost
na imot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 28/2002 i 46/2004).
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot se postavi
pra{aweto za soglasnosta na ~l. 38-a st. 1 vo del od Zakonot ozna~en vo
to~kata 1 od ova re{enie.
2 Donositelot na aktot, Sobranieto na Republika Makedonija,
vo predvideniot rok ne dostavi odgovor po navodite sodr`ani vo re-
{enieto za poveduvawe postapka.
42

3. So ogled na toa {to pravnata i fakti~kata sostojba po predmetot
ne se promeneti se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da go ukine ~l. 36-a stav 1 vo delot "i procenetata pazarna
vrednost na imot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata ("SV
RM,"br. 28/2002 i 46/2004).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 10. 01.
2007 godina, donese
O D L U K A
1. SE UKINUVA ~lenot 36-a stav 1 vo delot: "i procenetata
pazarna vrednost na imot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 28/2002 i 46/2004).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativata
podnesena od Besnik Selmani od Skopje, so Re{enie U. br. 160/
2006 od 8 noemvri 2006 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~lenot 36-a stav 1 vo delot: "i procenetata pazarna vrednost
na imot" od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka, zatoa {to
osnovano se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so Ustavot.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 36-a stav 1 od
Zakonot, ako vo postapkata za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba
ne se doka`e deka imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat
na redovni primawa, {to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e
donese re{enie za odano~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe
razlikata me|u utvrdenite redovni, prijaveni i odano~eni primawa
na liceto i ~lenovite na negovoto semejstvo i procenetata pazarna
vrednost na imotot. Taka utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka
od 70% od razlikata me|u odano~enite i prijavenite primawa, odnosno
pazarnata vrednost na imotot.
5. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija
e i vladeeweto na pravoto.
Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
43

Soglasno ~lenot 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i
drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi
na na~in utvrden so zakon.
Spored ~len 68 od Ustavot na Republika Makedonija, edno od
najzna~ajnite nadle`nosti na Sobranieto e donesuvawe na zakoni vo
site oblasti na op{testveniot `ivot i ureduvawe na tie odnosi.
Poa|aj}i od vaka utvrdenata nadle`nost na Sobranieto kako
zakonodavno telo, a vo nasoka na ostvaruvawe na temelnite vrednosti
na ustavniot poredok me|u koi e vladeeweto na pravoto i po~ituvawe
na osnovnite na~ela kako {to e na~eloto na ednakvost koi vrednosti i
na~ela mo`at da bidat dovedeni vo pra{awe so pojavata na korupcijata
kako op{testveno zlo donesen e Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.
So Zakonot za spre~uvawe na korupcijata se ureduvaat merkite
i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata vo vr{eweto na vlasta,
javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i politikata, merkite i
aktivnostite za spre~uvawe na sudirot na interesi, merkite i aktivnostite
za spre~uvawe na korupcijata pri vr{eweto raboti od javen
interes na pravnite lica svrzana so ostvaruvaweto na javnite ovlastuvawa,
kako i merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata
vo trgovskite dru{tva (~len 1 stav 1).
Spored stavot 2 na ~lenot 1 od Zakonot, za primena na merkite
i aktivnostite od stav 1 na ovoj ~len se osnova Dr`avna komisija za
spre~uvawe na korupcijata.
Soglasno ~lenot 1-a od Zakonot, pod korupcija, vo smisla na
ovoj zakon se podrazbira iskoristuvawe na funkcijata, javnoto ovlastuvawe,
slu`benata dol`nost i polo`ba za ostvaruvawe na kakva i da
bilo korist za sebe ili za drug.
Spored ~lenot 2 stav 1 od Zakonot, sekoj e dol`en vo vr{eweto
na funkcijata, javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i polo`ba,
da postapuva vo soglasnost so Ustavot i zakonite.
Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka nikoj ne
smee da ja koristi funkcijata, javnoto ovlastuvawe, slu`benata dol`nost
i polo`ba za izvr{uvawe ili propu{tawe na dejstvija {to spored
zakon ne smee, odnosno mora da go izvr{i, nitu da go podredi izvr-
{uvaweto na zakonito dejstvie na svojot li~en interes, nitu na interesot
na drugo lice.
Spored stavot 3 od ovoj ~len od Zakonot, nikoj ne mo`e da bide
povikan na odgovornost za korupcija osven vo slu~aite i uslovite predvideni
so ovoj zakon, so Krivi~niot zakonik i drug zakon i vo postapka
propi{ana so zakon.
Vo ~lenot 7 od Zakonot e utvrdeno zna~eweto na izarazite upotrebeni
vo ovoj Zakon.
Taka, spored stavot 1 na ovoj ~len od Zakonot, za opredeluvawe
na zna~eweto na izrazite izbran ili imenuvan funkcioner, kako i
44

drugo slu`beno lice, pravno lice, odgovorno lice vo pravno lice i
lice koe vr{i raboti od javen interes, se primenuvaat odredbite za
zna~ewe na izrazite od Krivi~niot zakonik.
Spored stavot 2 na ~lenot 7 od Zakonot, pod poimot korist se
podraz7bira ostvaruvawe na sekoj vid korist, pogodnost ili prednost
za sebe ili za drug.
Spored stavot 3 na ~lenot 7 od Zakonot, pod terminot semejstvo
se podrazbira bra~niot drugar, decata, roditelite, bra}ata i sestrite,
posvoitelot ili posvoenikot so koj liceto od stav 1 na ovoj ~len `ivee
vo semejna zaednica.
Spored ~lenot 34 stav 1 od Zakonot izbran ili imenuvan funkcioner,
slu`beno lice i odgovorno lice vo javno pretprijatie ili
drugo pravno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e dol`no da go
prijavi sekoe zgolemuvawe na negoviot imot, odnosno na imotot na
~len na negovoto semejstvo, kako {to e izgradba na ku}a ili drugi
objekti, kupuvawe na nedvi`nosti, hartii od vrednost, avtomobil ili
drugi podvi`ni predmeti vo vrednost {to nadminuva iznos od dvaeset
prose~ni plati ostvareni vo prethodniot trimese~en period.
Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka kon prijavata
{to se dostavuva do Dr`avnata komisija i Upravata za javni
prihodi se prilo`uva i dogovor ili drug dokument {to e osnova za raspolagawe
so imotot, kako i dokument za na~inot na izvr{enoto pla-
}awe.
Soglasno ~len 35, pak, od Zakonot, anketniot list, izjavata i
prijavata od ~lenovite 33 i 34 se smetaat za slu`beni ispravi i se
~uvaat kako slu`bena tajna, osven ako Dr`avnata komisija ne odlu~i
poinaku.
Spored osporeniot ~len 36-a stav 1 od Zakonot, ako vo postapkata
za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba ne se doka`e deka
imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat na redovni primawa,
{to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e donese re{enie za odano-
~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata me|u utvrdenite
redovni, prijaveni i odano~eni primawa na liceto i ~lenovite
na negovoto semejstvo i procenetata pazarna vrednost na imotot. Taka
utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka od 70% od razlikata me|u
odano~enite i prijavenite primawa, odnosno pazarnata vrednost na
imotot.
Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka dokolku se
utvrdi deka imotot e zgolemen vo golemi razmeri, Upravata za javni
prihodi podnesuva krivi~na prijava protiv liceto do nadle`noto javno
obvinitelstvo, a spored stavot 3 na ovoj ~len, za prezemenite dejstvija
od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len Upravata za javni prihodi ja izvestuva
Dr`avnata komisija.
So navedeniot zakon se sozdavaat uslovi od isklu~uvawe ili
ograni~uvawe na mo`nosta od zloupotreba na slu`benata polo`ba na
45

licata za li~ni celi, odnosno op{testveniot status {to go ima odredeno
lice vo opredelen period da ne pretstavuva osnova koja }e mu
ovozmo`i u`ivawe na razni pogodnosti za sebe ili za drugi.
Poto~no, so navedeniot zakon vo osnova se utvrdeni merki i
aktivnosti so koi treba da se spre~i iskoristuvaweto na funkcijata,
odnosno vr{eweto na vlasta i doverenite javni ovlastuvawa. Za realizirawe
na ovie celi vo ~lenovite 33 i 34 od Zakonot e predvidena
obvrska za prijavuvawe na imotnata sostojba na izbran i imenuvan funkcioner,
slu`beni i odgovorni lica kako i obvrska za prijavuvawe na
promeni vo imotnata sostojba na ovie lica vo tekot na traewe na mandatot
i na ~lenovite na nivnite semejstva.
Prijavuvaweto na imotnata sostojba se vr{i vo rok od 30 dena
od denot na izborot, imenuvaweto odnosno po prestanok na funkcijata
so popolnuvawe na anketnite listovi koi se dostavuvaat do Dr`avnata
komisija za spre~uvawe na korupcijata i Upravata za javni prihodi.
Dokolku vo tekot na traeweto na javnata funkcija nastanalo
zgolemuvawe na negoviot imot ili imotot na ~lenovite na negovoto
semejstvo so koi `ivee vo semejna zaednica izbraniot ili imenuvaniot
funkcioner, odnosno licata utvrdeni so zakon dol`ni se da gi prijavat
promenite.
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva i deka edna od
osnovnite obvrski na izbran ili imenuvan funkcioner, slu`beno ili
odgovorno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e obvrskata da go
prijavat svojot imot i imotot na ~lenovite na nivnoto semejstvo so
koi `iveat vo semejna zaednica so cel da se utvrdi imotnata sostojba
na ovie lica na denot na stapuvawe na dol`nosta i se ovozmo`uva
nejzino sledewe do momentot na prestanok na dol`nosta.
Vrz osnova na taka utvrdenata sostojba odnosno, presek na
imotnata sostojba mo`at natamu da se izvlekuvaat relevantni
soznanija po odnos na toa dali vo tekot na traeweto, odnosno vr{eweto
na dol`nosta, imotot na odredeno lice nesrazmerno e zgolemen.
Dokolku izbraniot ili imenuvaniot funkcioner i drugi lica
taksativno utvrdeni vo Zakonot ne postapat soglasno zakonot, odnosno
ne gi po~ituvaat to~no utvrdenite zakonski obvrski Upravata za javni
prihodi mo`e da povede postapka za ispituvawe na imotnata sostojba
na ovie lica so cel da se utvrdi dali postojat osnovi da se donese
re{enie za odano~uvawe na imotot koj ne e prijaven ili nesrazmerno
zgolemen vo odnos na redovnite primawa vo vid na plati, dividendi i
drugi prihodi.
Dokolku, pak, Upravata za javni prihodi utvrdi deka imotot e
zgolemen vo golemi razmeri, podnesuva krivi~na prijava do nadle`noto
obvinitelstvo za {to ja izvestuva Dr`avnata komisija za spre-
~uvawe na korupcijata.
Na~inot na odano~uvawe na dohodot od gra|anite se ureduva so
Zakonot za personalniot danok na dohod ("Slu`ben vesnik na
46

Republika Makedonija," br. 80/1993, 3/1994, 70/1994, 44/2002, 96/2004 i
120/2005).
Vo ~lenot 3 od ovoj zakon e utvrdeno deka dohodot {to podle`i
na odano~uvawe go so~inuvaat slednive vidovi prihodi ostvareni vo
zemjata i vo stranstvo: 1) li~ni primawa; 2) prihodi od zemjodelska
dejnost; 3) prihodi od samostojna dejnost; 4) prihodi od imot i imotni
prava; 5) prihodi od avtorski prava i prava od industriska sopstvenost;
6) prihodi od kapital; 7) kapitalni dobivki; 8) dobivki od
igri na sre}a i drugi nagradni igri; i 9) drugi prihodi.
Vo stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka na odano-
~uvawe podle`at site prihodi od stav 1 na ovoj ~len {to se ostvarnei
vo pari, hartii od vrednost, vo natura ili vo nekoj drug vid.
Od su{tinata na navedenite odredbi od Zakonot proizleguva
deka organot za javni prihodi (Upravata za javni prihodi) vo postapkata
za ispituvawe na imotot ako utvrdi deka edno lice raspolaga so
imot ili sredstva pogolemi od odano~enite, ili tie poteknuvaat od
prihod na koi ne e utvrden danok ili ne e dovolno utvrden, vo toj slu-
~aj, donesuva re{enie za utvrduvawe na danok zemaj}i ja kako osnovica
razlikata pome|u vrednosta na imotot i doka`anata visina na sredstvata
za nejzino steknuvawe.
Trgnuvaj}i od su{tinata na ~lenot 94-g od Zakonot za personalniot
danok na dohod, istovremeno sporeduvaj}i ja osporenata odredba
na del od ~lenot 36-a od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, proizleguva
deka vo Zakonot za personalniot danok na imot kako osnovica
za presmetuvawe na danokot se zema razlikata me|u vrednosta na imotot
i doka`anata visina na sredstvata za nejzino steknuvawe, dodeka
vo osporenata odredba od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata kako
osnovica za odano~uvawe se zema razlikata pome|u utvrdenite redovni
prijaveni i dano~eni primawa na liceto i ~lenovite na negovoto
semejstvo i procenetata pazarna vrednost na imotot.
Od navedenoto proizleguva deka re{enijata po odnos na odano-
~uvaweto na neprijaveniot ili nesrazmerno zgolemen imot predvideni
vo Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, osnovata ja imaat vo Zakonot
za personalniot danok so isklu~ok na odredbite od ~lenot 94-g od
Zakonot za personalniot danok na dohod i osporeniot ~len 36-a od Zakonot
za spre~uvawe na korupcijata.
Analiziraj}i go osporeniot del od ~lenot 36-a od Zakonot,
Sudot utvrdi deka ovaa zakonska odredba vo osporeniot del "i procenetata
pazarna vrednost na imotot" sozdava nesigurnost kaj gra|anite
{to e sprotivno na na~eloto na vladeeweto na pravoto, kako i na~elata
na ednakvosta na gra|anite.
Ottuka, proizleguva deka vrednosta na imotot ne se utvrduva
spored vrednosta na vremeto na negovoto steknuvawe, tuku spored vrednosta
na imotot koj {to go ima vo momentot koga se ispituva imotnata
sostojba na licata od ~lenot 34 od Zakonot i toa spored pravi-
47

lata na pazarnata vrednost, imeno procenkata na imotot zavisi od vremeto
koga se ispituva imotnata sostojba na licata od ~lenot 34 od
Zakonot.
Poa|aj}i od iznesenoto, odreden imot }e ima razli~na vrednost
zavisno od vremeto koga se utvrduva vrednosta na negovoto steknuvawe,
odnosno vrednosta na imotot od vremeto na steknuvaweto }e se razlikuva
od pazarnata vrednost vo momentot na procenuvaweto na toj imot.
Koga stanuva zbor za slu~aj koj e naveden vo inicijativata za
izgradba na objekt vo razli~ni delovi na gradot, soglasno osporenata
odredba od Zakonot negovata vrednost bi bila razli~na {to }e zavisi
od toa vo koj del od gradot se nao|a objektot i negovata vrednost }e se
utvrdi spored pravilata na pazarot, a ne spored na primer grade`nata,
odnosno realnata vrednost na objektot, vo vreme na negovoto sozdavawe.
So ogled na navedenoto, Sudot utvrdi deka formulacijata na
osporenata odredba vo delot: "i procenetata pazarna vrednost" ne e vo
soglasnost so na~eloto na pravnata sigurnost na gra|anite, i zatoa
{to gra|anite gi doveduva vo me|usebna neramnopravnost, odnosno neramnopravnost
na licata navedeni vo ~lenot 34 od Zakonot, koi se doveduvaat
vo situacija da platat danok, vo smisla na osporeniot ~len
36-a od Zakonot, {to delot na osporenata odredba ja pravi nesoglasna
so na~eloto na vladeeweto na pravoto utvrdeno vo ~lenot 8 stav 1 alineja
3 kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija
i ~lenot 9 od Ustavot.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i d-r
Zoran Sulejmanov.
48

4. U. br. 152/2006 (8. 11. 2006)
Osporen akt
^lenovite 3, 14, 17, 18, 19, 20, 24, 34, 35, 37, 38, 41, 43, 44, 45, 46,
50, 51, 71, 73 i 83 od Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no
zemji{te vo dr`avna sopstvenost ("SV RM," br. 4/2005).
Pri~ini za osporuvawe i sodr`ina na osporenite odredbi
Spored navodite vo inicijativata osporenite odredbi od Zakonot
ne bile vo soglasnost so drugi zakoni i toa so Zakonot za obligacioni
odnosi, Zakonot za grade`no zemji{te, Zakonot za sopstvenost i
drugi stvarni prava i Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
i nivnata neusoglasenost bila osnova za neustavnost i "nezakonitost"
na osporenite zakonski odredbi.
Spored inicijativata, pokraj toa {to osporeniot Zakon ne bil
vo soglasnost so drugite zakoni vo pravniot poredok, toj sodr`el nepravedni
zakonski re{enija, ne mo`el da se implementira i vo su{tina
se osporuvaat celite za donesuvawe na samiot Zakon za privatizacija i
zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost i predmetot {to
ovoj zakon go ureduval.
Inicijativata podrobno gi sodr`i slednive navodi:
1. Na po~etokot se objasnuva deka "pravoto na koristewe na grade`noto
zemji{te" steknato od fizi~ki i pravni lica od porane{en
period, vo koi spa|aat i op{testveno-pravnite lica osnovani pred
1991 godina (osnoven op{testven segment vo socijalizmot i nositel na
vlasta), bilo vsu{nost "trajno pravo" na tie lica kako edinstveni sopstvenici
na grade`noto zemji{te koe go steknale vo minatoto, pa ne
mo`ela dr`avata da si go prisvojuva zemji{teto i kako takvo da go
dava i naplatuva vo proces na privatizacija ureden so ovoj nov zakon.
Toa zemji{te ima sopstvenici, a toa se korisnicite. Vo ovoj kontekst
so inicijativata se spomenuva ~l. 3 koj se odnesuva na podnesuvawe
barawe za privatizacija.
Nakratko, nemalo potreba od donesuvawe na zakon, a so toa nemalo
potreba i od podnesuvawe barawa na strankite za privatizacija.
So toa voedno generalno se osporuva konceptot, celite i pri~inite na
donesuvawe na zakonot.
49

^len 3
(1) Korisnicite na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost,
za steknuvawe na pravo na sopstvenost, dolgotraen zakup i vremen zakup
se dol`ni da podnesat barawe pod uslovi, na na~in i vo postapka
utvrdeni so ovoj zakon.
(2) Ako korisnicite na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost
za steknuvawe na pravata od stavot (1) na ovoj ~len vo rokovite
opredeleni so ovoj zakon ne podnesat barawe, pravoto se ustanovuva
pod uslovi i na na~in utvrdeni so ovoj zakon.
(3) So steknuvaweto na pravata od stavot (1) na ovoj ~len, vrz
osnova na ovoj zakon prestanuva pravoto na koristewe na grade`noto
zemji{te vo dr`avna sopstvenost na dosega{nite korisnici na grade-
`noto zemji{te.
2. Ponatamu, vo inicijativata se naveduva deka ~l. 14 predviduval
privatizacijata da se vr{i vo ramki na grade`nata parcela spored
urbanisti~ki plan. Pritoa, se objasnuva deka grade`na i katastarska
parcela ne bile isto i ne sekoga{ se poklopuvale vo celost ({to
e nesporno). Pa ottamu {to so ~l. 28 st. 3 al. 3 i 4 od Zakonot se baralo
strankata kon baraweto da prilo`i dokaz - posedoven ili imoten list
i kopie od katastarski plan, toa zna~elo deka }e se privatizirala
katastarska, a ne grade`na parcela kako {to predviduval ~l. 14 od Zakonot
i proizleguvalo deka zakonot edno predviduval, a vo primenata
}e se postapuvalo poinaku. Me|utoa, ottamu {to vo ~l. 28 st. 3 al. 5 se
bara i dokaz - izvod od urbanisti~ki plan koj ja definira grade`nata
parcela, ne e jasno {to saka podnositelot na inicijativata da zaklu~i
so navodot.
Vsu{nost i vo ovoj slu~aj inicijativata se zanimava so me|usebni
odredbi od samiot zakon i sopstveni zaklu~oci na podnositelot
na inicijativata, bez nikakva relacija so Ustav.
^len 14
(1) Grade`noto zemji{te mo`e da se privatizira vo celost ili
vo del.
(2) Grade`noto zemji{te, mo`e da se privatizira vo povr{ina
na steknatoto pravo na koristewe a vo ramkite na grade`nata parcela
~ija povr{ina e definirana so urbanisti~kite planovi, odnosno aktite
{to gi zamenuvaat tie planovi, ako za toa nema pre~ki od pravna
ili fakti~ka priroda, odnosno vo delot za koj takvi pre~ki ne postojat.
(3) Grade`noto zemji{te mo`e da se privatizira vo ramkite na
grade`nata parcela ~ija povr{ina e definirana so urbanisti~kite
planovi, odnosno so aktite {to gi zamenuvaat tie planovi, ako so
aktot vrz osnova na koj e steknato pravoto na koristewe povr{inata
ne e opredelena.
50

(4) Grade`noto zemji{te mo`e da se privatizira vo povr{ina
na zemji{teto pod objektot steknat so pravna osnova, ako so urbanisti~kite
planovi ili aktite {to gi zamenuvaat tie planovi, grade-
`nata parcela ne e definirana.
(5) Grade`noto zemji{te na koe postoi pravo na koristewe, a
ne mo`e da se privatizira zaradi toa {to vleguva vo druga grade`na
parcela, mo`e da se dade vo dolgotraen zakup do realizacija na urbanisti~kiot
plan, odnosno aktite {to go zamenuvaat planot.
3. Potoa, so inicijativata pogre{no se naveduva Glava I, a se
raboti za Glava II to~ka 2 "Uslovi za privatizacija" pri {to se citiraat
podto~kite a) i b) i ~lenovite 16, 17 i 18 od Zakonot. Osporeni
se ~lenovite 17 i 18.
Podnositelot na inicijativata izvr{il sopstvena analiza na
ovie odredbi od Zakonot i me|usebno gi sporeduva.
So ~lenot 16 i 17 se ureduva koi korisnici se oslobodeni od
pla}awe nadomest za privatizacija, a vo ~lenot 18 se ureduva koi se
smeta deka go steknale zemji{teto bez nadomest i treba da go platat.
Spored podnositelot na inicijativata Zakonot so toa ne trebalo
da se zanimava, za{to steknatoto i dodelenoto zemji{te od porane{en
period imalo zakonski osnov od toj period i "dr`avata imala
opravdani pri~ini" {to dodeluvala. Podnositelot na inicijativata
se pra{uva: Zo{to poradi toa denes subjektite da i pla}aat na dr`avata
koga taa zemja trebala da ima tretman na sopstveni~ki imot (na
korisnicite). Subjektite mo`ebi nemale da prifatat odnosi kako korisnici
na dodeleno zemji{te dokolku od "po~etok" znaele deka nekoga{
trebalo nov nadomest da pla}aat, a vpro~em i vo dodeluvaweto od
minatoto imalo op{testven interes.
Voedno, ~l. 24 predviduval rok koga Vladata trebala da go donese
posebniot propis za "visinata na nadomestokot na grade`noto
zemji{te {to e predmet za privatizacija i za na~inot i postapkata za
naplata na nadomestokot." Toj rok istekuval na 25. 01. 2007 godina. Do
denes propisot ne bil donesen.
^lenot 18 vo celost se tolkuva od strana na podnositelot na
inicijativata. Se negira privatizacijata so pla}awe nadomest, vo
to~kite 1, 2 i 3 od stavot 2 na ovoj ~len, kako nepotrebna.
Analizata se vr{i od aspekt na toa deka zakonodavecot pogre-
{il koga so Zakonot ovozmo`il dr`avata da profitira so privatizacijata
so pla}awe. Osobeno ako se imalo predvid deka pri prometot na
izgradenoto zemji{te so objekt, dr`avata zemala danok ne samo za objektot
vo prometot, tuku i za grade`noto zemji{te, pa ottuka korisnikot
na toa zemji{te samata dr`ava zna~i go smetala kako sopstvenik
na grade`noto zemji{te i go odano~uvala.
Imeno, kupuva~ot na ovoj imot (vo koj e vklu~ena i zemjata)
prvo pla}al na prodava~ot, pa na dr`avata za danokot na promet i na
51

kraj, tret pat, treba da plati za privatizacijata na grade`noto
zemji{te.
^len 17
(1) Grade`noto zemji{te, na koe postoi pravo na koristewe na
fizi~ki lica steknato so nadomest, se privatizira od dr`avna sopstvenost
vo sopstvenost na korisnicite na grade`noto zemji{te pri
{to za privatizacijata na grade`noto zemji{te ne se pla}a nadomest,
ako e steknato so nadomest so:
1) javno naddavawe,
2) neposredna spogodba so nadomest,
3) dodeluvawe na zemji{teto od nadle`en organ so nadomest,
4) dodeluvawe na zemji{teto vo zamena za eksproprirana nedvi-
`nost,
5) dodeluvawe na zemji{teto za zamena na odzemeno od vladenie
grade`no zemji{te od porane{en sopstvenik,
6) predimstveno pravo na koristewe na grade`noto zemji{te za
povr{inata na grade`noto zemji{te koja e porane{na sopstvenost na
korisnikot na predimstvenoto pravo i
7) drugi slu~ai koga }e se utvrdi deka pravoto na koristewe e
steknato so nadomest (dooformuvawe na grade`na parcela so nadomest,
predimstveno pravo na gradba so dooformuvawe na grade`na parcela
so nadomest i drugo).
(2) Fizi~kite lica naslednici na licata od stavot (1) na ovoj
~len spored propisite za nasleduvawe, ne pla}aat nadomest za privatizacija
na grade`noto zemji{te.
^len 18
(1) Grade`noto zemji{te, na koe postoi pravo na koristewe na
fizi~ki lica steknato bez nadomest, mo`e da se privatizira od dr`avna
sopstvenost vo sopstvenost na korisnicite na grade`noto zemji-
{te so pla}awe nadomest.
(2) Se smeta deka pravoto na koristewe na zemji{teto od stavot
(1) na ovoj ~len e steknato bez nadomest ako e steknato so:
1) dodeluvawe na grade`no zemji{te na koristewe bez nadomest
koga vo aktot za dodeluvawe na grade`noto zemji{te ne e opredelen
nadomest, odnosno obvrska za pla}awe nadomest,
2) steknuvawe na pravo na sopstvenost na objekt so pravna osnova
pri {to so prenesuvawe na pravoto na sopstvenost na objektot e
preneseno i pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te vo op{testvena,
odnosno dr`avna sopstvenost i
3) predimstveno pravo na koristewe na grade`noto zemji{te za
povr{ina na grade`noto zemji{te koja ne e porane{na sopstvenost na
korisnikot na predimstvenoto pravo, a e steknata bez nadomest kako
dooformuvawe na grade`na parcela.
52

^len 24
(1) Visinata na nadomestot za grade`noto zemji{te {to e predmet
na privatizacija, kako i na~inot i postapkata za naplata na nadomestot
za privatizacija, na predlog na ministerot za finansii gi propi{uva
Vladata na Republika Makedonija so poseben propis.
(2) Visinata na nadomestot za grade`noto zemji{te {to e predmet
na privatizacija se utvrduva vo zavisnost od zonite utvrdeni vo
~lenot 83 od ovoj zakon.
4. Vo ~lenot 20 bilo predvideno so pla}awe da ja privatiziraat
zemjata pravnite lica koi se korisnici na taa zemja po osnov na sopstvenost
na objekt, steknat so pravna osnova, a koj bil porane{na sopstvenost
ili dr`avna sopstvenost ili so prometot na objektot bilo
preneseno i pravoto na koristewe na zemji{teto.
Vo inicijativata se citira i pritoa se analizira i tolkuva
~lenot 20. Se naveduva deka vo prometot subjektite vo kupoproda`nata
cena ja pla}ale i zemjata, i se postavuva pra{awe zo{to da ima privatizacija
so pla}awe na dr`avata. Taa bila profiter vo pravnite odnosi
na pravnite lica. Pravnite lica vo op{testvoto bile investitori
i kako takvi go ureduvale grade`noto zemji{te.
Zatoa dr`avata pri napla}awe na zemji{teto od niv vo procesot
na privatizacija, direktno go marginalizirala ureduvaweto ve}e
storeno od strana i na tovar na pravnite lica so {to bidej}i dr`avata
imala monopol se naru{uvale osnovnite principi na ekvivalentnost
na davawata od ~len 8 od Zakonot za obligacioni odnosi i pazarnite
principi.
Voedno, vo ~lenot 19 od Zakonot bilo uredeno kako da se privatizira
zemji{teto na korisnicite koi se pravni lica i go steknale
zemji{teto na na~in opredelen so ovoj ~len, me|utoa ovoj pristap gi
doveduval vo neednakva polo`ba drugite pravni lica uredeni so ~lenot
20. Poradi toa ~lenovite 19 i 20 od Zakonot bile i nesoglasni so
Ustav i zakon.
^len 19
Grade`noto zemji{te, na koe pravni lica vo privatna sopstvenost
steknale pravo na koristewe, mo`e da se privatizira od dr`avna
sopstvenost vo sopstvenost na korisnicite na grade`noto zemji{te
pri {to ne se pla}a nadomest, ako toa e steknato so nadomest so:
1) javno naddavawe,
2) neposredna spogodba so nadomest,
3) dodeluvawe na zemji{teto od nadle`en organ so nadomest,
4) dodeluvawe na zemji{teto vo zemena za eksproprirano zemji-
{te na pravnoto lice vo privatna sopstvenost,
5) dodeluvawe na zemji{teto za zamena za odzemeno od vladenie
grade`no zemji{te na pravnoto lice vo privatna sopstvenost i
53

6) osnova~ki vlog na fizi~ko lice vo pravno lice vo privatna
sopstvenost vo koj grade`noto zemji{te pretstavuva porane{na sopstvenost,
odnosno pravo na koristewe steknato so nadomest.
^len 20
Grade`noto zemji{te, na koe pravni lica steknale pravo na
koristewe bez nadomest, mo`e da se privatizira od dr`avna sopstvenost
vo sopstvenost na korisnicite na grade`noto zemji{te so nadomest,
ako grade`noto zemji{te se koristi po osnova na:
1) steknato pravo na sopstvenost na objekt so pravna osnova koj
bil porane{na op{testvena, odnosno dr`avna sopstvenost;
2) steknato pravo na sopstvenost na objekt so pravna osnova pri
{to so prenesuvawe na pravoto na sopstvenost na objektot e preneseno
pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te vo op{testvena, odnosno
dr`avna sopstvenost i
3) privatizacija na pravni lica vo op{testvena, odnosno dr`avna
sopstvenost.
5. Bidej}i Vladata ne gi donela podzakonskite propisi za visina
i na~in na pla}awa (~l. 24), i za reonizacija i zonirawe na gradovite
i naselbite vo Republika Makedonija (~l. 83) (ovaa Uredba e donesena
i ceneta od Sudot pri {to ne e povedena postapka U. br. 176/
2005), vo inicijativata se naveduva deka korisnicite ne znaele {to da
pravat i dali im bilo podobro i poisplatlivo da podnesat barawe za
privatizacija ili da sklu~at dogovor za zakup. (Rokot za podnesuvawe
na barawa za privatizacija soglasno ~l. 27 e dve godini od vleguvawe
vo sila na Zakonot - toa e do 25 januari 2007 godina).
Od ovoj aspekt Zakonot vo celina se osporuva kako neprimenliv.
^len 83
(1) Zaradi opredeluvawe na visinata na nadomestot za privatizacija,
zakupnina za dolgotraen zakup i vremen zakup na grade`noto
zemji{te se vr{i reonizacija na zonite na gradovite i naselenite
mesta vo Republika Makedonija.
(2) Reonizacijata se vr{i spored mestopolo`bata i stepenot na
komunalna uredenost na grade`noto zemji{te.
(3) Reonizacijata od stavot (1) na ovoj ~len ja opredeluva Vladata
na Republika Makedonija na predlog na ministerot za transport
i vrski.
6. Spored navodite vo inicijativata ~l. 46 predviduval kratok
rok za podnesuvawe barawe za dolgotraen zakup na grade`noto zemji{te
(do istekot na dve godini od vleguvawe vo sila na zakonot, a
potoa zakupot bez barawe na korisnikot, tuku po slu`bena dol`nost
}e se voveduval od dr`avata).
54

Ottamu {to podzakonskiot propis za visinata na nadomestokot
ne e donesen od Vladata, podnositelot na inicijativata pra{uva kakvi
barawa za privatizacija ili zakup treba da se podnesuvaat bez da se
znaat uslovite. Me|utoa, vedna{ }e ka`eme za Sudot sepak ova se vo
celost fakti~ki pra{awa. Zakonot implicira politika na deluvawe
i implementacija, a fakti~kata primena na normite ne se ustavno pra-
{awe).
Vo inicijativata se naveduva deka postoela "protivzakonitost"
na Zakonot za privatizacija so Zakonot za obligacioni odnosi,
koga od dr`avata se predviduva prisilno nametnat zakupen odnos po
slu`bena dol`nost, a zakupniot odnos treba da e dobrovolen. Protivzakonitost
imalo i vo ~l. 19 od Zakonot za grade`noto zemji{te kade
dolgotrajniot zakup e reguliran kako dobrovolen.
^len 45
Pravo da podnese barawe za steknuvawe pravo na dolgotraen zakup
na grade`no zemji{te imaat korisnicite na grade`noto zemji{te
vo dr`avna sopstvenost.
^len 46
(1) Postapkata za steknuvawe pravo na dolgotraen zakup na
grade`no zemji{te se pokrenuva po barawe na korisnikot na grade`noto
zemji{te ili po slu`bena dol`nost od strana na organot na dr`avnata
uprava nadle`en za upravuvawe so grade`no zemji{te.
(2) Postapkata za steknuvawe pravo na dolgotraen zakup na grade`no
zemji{te se pokrenuva po slu`bena dol`nost ako korisnikot na
grade`noto zemji{te ne podnese barawe za steknuvawe pravo na dolgotraen
zakup, odnosno za privatizacija na grade`noto zemji{te vo rok
od dve godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, ili pak
ako po podneseno barawe za steknuvawe pravo na dolgotraen zakup vo
rok od {est meseca ne pristapi kon sklu~uvawe na dogovor.
7. ^lenovite 34, 41, 44 i 51 spored inicijativata bile sankcija,
odnosno ako ne se barala privatizacija dr`avata nalo`uvala zakup na
grade`noto zemji{te. Tuka spa|ale i ~lenovite 35, 37, 43, 44 i 50 vo
vrska so nametnatiot dolgotraen zakup, i uslovite i dol`inata na
zakupot.
^len 34
(1) Korisnikot na grade`noto zemji{te koe ne e privatizirano
se steknuva so pravo na dolgotraen zakup soglasno so ovoj zakon.
(2) Za pravoto na dolgotraen zakup na grade`noto zemji{te na
koe postoi pravo na koristewe se pla}a zakupnina.
(3) Odredbite od ~lenovite 13, 14 i 15 na ovoj zakon soodvetno
se primenuvaat i vo slu~aj koga na grade`noto zemji{te se steknuva
pravo na dolgotraen zakup.
55

^len 35
(1) Pravoto na dolgotraen zakup se steknuva so dogovor vo
pismena forma, sklu~en me|u Republika Makedonija kako zakupodavec
i korisnikot na grade`noto zemji{te kako zakupec, so koj se ureduvaat
pravata i obvrskite od zakupniot odnos na grade`noto zemji{te.
(2) Koga korisnikot na grade`noto zemji{te nema da stekne
pravo na dolgotraen zakup so dogovor, vo rokot opredelen so ~lenot 46
stav (2) na ovoj zakon, dolgotrajniot zakup se steknuva po sila na ovoj
zakon.
(3) Vo slu~aite od stavot (2) na ovoj ~len dolgotrajniot zakup
se steknuva so re{enie na organot na dr`avnata uprava nadle`en za
upravuvawe so grade`no zemji{te.
^len 37
(1) Koga pravoto na dolgotraen zakup se steknuva po barawe na
korisnikot na grade`noto zemji{te, vremetraeweto na dolgotrajniot
zakup se utvrduva so dogovorot soglasno so baraweto na korisnikot na
grade`noto zemji{te (zakupec).
(2) Koga pravoto na dolgotrajniot zakup se utvrduva po slu`bena
dol`nost vremetraeweto na dolgotrajniot zakup iznesuva deset
godini so mo`nost za prodol`uvawe.
^len 41
Koga grade`noto zemji{te na koe postoi pravo na koristewe na
fizi~ki lica ne se privatizira se utvrduva pravo na dolgotraen zakup
za koe nositelot na pravoto pla}a zakupnina soglasno ovoj zakon.
^len 43
Koga nositelot na pravoto na dolgotraen zakup na grade`no neizgradeno
zemji{te ne ja pla}a zakupninata utvrdena so dogovorot,
odnosno so re{enieto za dolgotraen zakup, a ne e osloboden od obvrskata
za pla}awe zakupnina, so re{enie na organot na dr`avnata uprava
nadle`en za upravuvawe so grade`no zemji{te }e mu prestane pravoto
na dolgotraen zakup pred istekot na dogovoreniot rok, na na~in opredelen
so ovoj zakon.
^len 44
(1) Koga grade`noto zemji{te na koe posti pravo na koristewe
na pravni lica ne se privatizira, se utvrduva pravo na dolgotraen zakup
za koe nositelot na pravoto pla}a zakupnina soglasno so ovoj
zakon.
(2) Koga za grade`noto neizgradeno zemji{te pravnoto lice od
stavot (1) na ovoj ~len ne ja pla}a zakupninata utvrdena so dogovorot,
odnosno so re{enieto za dolgotraen zakup, so re{enie na nadle`en
56

organ }e mu prestane pravoto na dolgotraen zakup pred istekot na
dogovoreniot rok, na na~in opredelen so ovoj zakon.
^len 50
(1) Postapkata za steknuvawe pravo na dolgotraen zakup na
grade`no zemji{te se pokrenuva po slu`bena dol`nost koga fizi~kite,
odnosno pravnite lica ne ja ispolnile obvrskata vo soglasnost so
~lenot 3 stav (1) od ovoj zakon.
(2) Na barawe na organot na dr`avnata uprava nadle`en za
upravuvawe so grade`no zemji{te, organot na dr`avnata uprava nadle-
`en za vodewe na soodvetnata javna kniga za nedvi`nosti dostavuva
podatoci za zemji{teto i korisnikot na grade`noto zemji{te ~ie
zemji{te ne e privatizirano, zaradi pokrenuvawe po slu`bena dol`nost
na postapkata od stavot (1) na ovoj ~len.
(3) Na barawe na organot na dr`avnata uprava nadle`en za
upravuvawee so grade`no zemji{te, organot na dr`avnata uprava nadle`en
za imotno-pravnite raboti gi dava site podatoci od evidencijata
od ~lenot 33 stav (1) na ovoj zakon.
(4) Na barawe na organot na dr`avnata uprava nadle`en za
upravuvawe so grade`no zemji{te, organot na dr`avnata uprava nadle-
`en za javni prihodi dostavuva podatoci za grade`noto zemji{te i korisnikot
na grade`noto zemji{te, zaradi pokrenuvawe na postapkata
od stavot (1) na ovoj ~len.
^len 51
(1) Koga pravoto na dolgotraen zakup na grade`noto zemji{te
se steknuva po slu`bena dol`nost, organot na dr`avnata uprava nadle`en
za upravuvawe so grade`no zemji{te donesuva re{enie vrz osnova
na koe korisnikot na grade`noto zemji{te se steknuva so pravo na
dolgotraen zakup na grade`noto zemji{te (re{enie za dolgotraen
zakup).
(2) Re{enieto za dolgotraen zakup sodr`i:
- podatoci za liceto koe steknuva pravo na dolgotraen zakup na
grade`noto zemji{te (ime i prezime, `iveali{te i edinstven mati~en
broj za fizi~ko lice i naziv, sedi{te i edinstven dano~en broj za
pravno lice),
- podatoci za grade`noto zemji{te predmet na dolgotraen zakup
od soodvetnata javna kniga i namenata na zemji{teto,
- vremetraewe na dolgotrajniot zakup,
- obvrska za pla}awe zakupnina za steknatoto pravo na dolgotraen
zakup,
visina, na~in i rokovi za pla}awe na zakupninata,
- smetka na koja se pla}a zakupninata,
- obvrska za izmena na re{enito vo slu~aj na promena na nositelot
na pravoto na dolgotraen zakup (~len 5 stav (2)) i
57

- izmena na visinata na zakupninata soglasno so posebniot propis
na Vladata na Republika Makedonija od ~lenot 38 na ovoj zakon.
(3) Re{enieto za dolgotraen zakup na grade`no neizgradeno zemji{te
pokraj podatocite od stavot (2) na ovoj ~len, sodr`i i klauzula
za prestanok na pravoto na dolgotraen zakup na grade`no neizgradeno
zemji{te koga zakupecot ne ja pla}a zakupninata i koga zakupecot grade`noto
zemji{te go koristi sprotivno na namenata utvrdena so
re{enieto za dolgotraen zakup.
8. Za ~l. 38 pri~inite za podnesuvawe na inicijativata se naveduva
deka bile isti kako i za ~l. 24 i 83.
^len 38
(1) Visinata na zakupninata za grade`noto zemji{te koe e
predmet na dolgotraen zakup, kako i na~inot i postapkata za naplata
na zakupninata za dolgotrajniot zakup, na predlog na ministerot za
transport i vrski gi propi{uva Vladata na Republika Makedonija so
poseben propis.
(2) Visinata na zakupninata za grade`noto zemji{te koe e
predmet na dolgotraen zakup se utvrduva vo zavisnost od zonite utvrdeni
vo ~lenot 83 na ovoj zakon.
9. Spored inicijativata, Zakonot ne dal privilegii za pravnite
lica kako {to dal za fizi~kite lica, pa postoela neramnopravnost,
ova poradi toa {to vo glava V - "Pravo na vremeno osloboduvawe od
pla}awe nadomest i zakupnina" e pravo samo za fizi~kite lica. Imeno,
i pravnite lica imale ekonomski te{kotii, i imale potreba od
privilegii kako i fizi~kite lica uredeni so Zakonot.
10. ^lenot 71 reguliral odzemawe na pravoto na koristewe na
grade`no zemji{te na koe postoi objekt vo sopstvenost na lica koi go
kupile od prethodni sopstvenici pravni lica koi go gradele. Odzemaweto
go vr{ela nadle`niot organ so re{enie.
Podnositelot na inicijativata naveduva deka "ovoj ~len bil vo
nesoglasnost so drugi ~lenovi (~l. 18 st. 2 t. 2 i ~l. 20 t. 2) od istiot
zakon".
Toa zna~i deka toj gi sprotivstavuva odredbite od ist zakon i
nivnata me|usebna nesoglasnost ja poso~uva kako argument za
"nezakonitost."
Ovoj ~len spored podnositelot na inicijativata bil vo nesoglasnost
i so Zakonot za grade`no zemji{te, {to zna~i deka se osporuva
zakon so zakon.
^len 71
(1) Pravoto na koristewe na grade`noto izgradeno zemji{te vo
dr`avna sopstvenost na koe postojni ili porane{ni pravni lica,
odnosno nivni pravni sledbenici izgradile ili steknale objekt (stanbena
i druga gradba), a koj objekt vo pravniot promet stanal sops-
58

tvenost na treti lica }e se odzeme so re{enie na organot na dr`avnata
uprava nadle`en za imotno-pravnite raboti.
(2) Na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost od stavot
(1) na ovoj ~len, mo`e na sopstvenikot na objektot da se utvrdi pravo
na privatizacija ili pravo na dolgotraen zakup soglasno so ovoj zakon.
11. ^lenot 73 reguliral odzemawe na zemji{te od grade`na izgradena
parcela vo delot koj bil za druga namena i toj del ne se privatiziral.
Ovde se postavuva pra{aweto kako vo ramkite na katastarskata
evidencija }e se delele katastarskite i grade`nite parceli
spored privatiziran i neprivatiziran del.
^lenot 73 bil vo nesoglasnost so ~l. 14 st. 2 od istiot zakon,
{to zna~i deka se osporuvaat odredbi od ist zakon.
^len 73
(1) Grade`noto izgradeno zemji{te na koe postoi pravo na koristewe,
a na koe so urbanisti~kite planovi i aktite {to gi zamenuvaat
tie planovi se zadr`uva postojniot objekt, ne e predmet na privatizacija
vo delot vo koj e predvidena nova gradba.
(2) Pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te od stavot (1)
na ovoj ~len }e se odzeme so re{enie na organot na dr`avnata uprava
nadle`en za imotno-pravnite raboti.
12. Na krajot, so inicijativata, se poso~uva deka na korisnicite
na grade`noto zemji{te nemo`e da im se nametnuva zakonska obvrska
za privatizacija i zakup so ovoj zakon (ovoj zakon ne trebal da se
donese), bidej}i Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava reguliral
odnosi vo del vtori (~l. 167-191) koi trebale da se razre{at
pome|u dr`avata i korisnicite na zemji{teto (pogre{no navedeno vo
inicijativata Del petti).
*
Generalno osporenite odredbi od Zakonot bile vo nesoglasnost
so:
- Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija koja ima
cel da go vospostavi vladeeweto na pravoto opredeleno vo ~l. 8 al. 3,
- Ustavnata opredelba za ednakvost na gra|anite od ~l. 9 od
Ustavot,
- ^lenot 30 i 55 od Ustavot, (ova bez konkretni argumenti za
vrskata na zakonskite i ustavnite normi), i so
- Zakonot za obligacioni odnosi,
- Zakonot za grade`noto zemji{te,
- Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava i
- Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.
Napomena:
- So Re{enie U. br. 215/2005 Sudot ne povel postapka za ~l. 1, 6,
13, 18 st. 2 t. 2, ~l. 28 st. 3 al. 5 i 6 od Zakonot za privatizacija i zakup
na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost.
59

- So Re{enie U. br. 140/2005 Sudot ne povel postapka za ~l. 14
st. 2 i 5 od istiot zakon, a povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 81 od Zakonot i so Odluka na 21. 06. 2006 godina go ukina ovoj
~len.
Voedno, se uka`uva deka inicijativata e dopolneta, osobeno od
aspekt na osporenite normi od Zakonot vrz osnova na koi konkretni
pri~ini, argumenti i navodi tie se vo nesoglasnost so normite na
Ustavot. Me|utoa, dopolnuvaweto e samo delumno povtoruvawe na ve}e
iznesenata sodr`ina na inicijativata.
60
Sporni pravni pra{awa i ustavnosudska praktika
Vo odnos na osporenite odredbi od Zakonot za privatizacija i
zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost, u{te vo po~etokot
na ustavnosudskata analiza se razgrani~i deka ustavnosta na normata
ne mo`e da se dovede vo pra{awe isklu~ivo od pri~ini za ~ija
tema se raboti, dali zakonskoto re{enie e pravilno ili ne, dali normata
bila potrebna ili ne, dali trebala da postoi ili ne vo pravniot
poredok, kako i od aspekt na nejziniot oportunitet. Ocenata na ustavnosta
na normata ne se vpu{ta vo pravnata politika i implementacijata
na Zakonot. Ottuka, ova e staveno vo delot na sporni pravni
pra{awa, no smetame deka vo ovoj kontekst nema dilemi deka so osporuvawe
na celishodnosta i implementacijata na zakonskite re{enija
ne mo`e da se osporuva ustavnosta na zakon. Ovoj stav na Sudot e poznat.
Toj e izrazen vo negovite odluki i re{enija koga pokraj drugite
navodi vo inicijativite se osporuva ustavnosta i zakonitosta na
normite i od aspekt na nivnata celishodnost ili od aspekt na problemi
vo primenata i implementacijata.
Primeri: Re{enie U. br. 201/2000 od 6. 12. 2000 godina (so koe se
otfrla inicijativata poradi res judicata no predmetnoto pra{awe koe
bilo re{avano se odnesuvalo i na ocena na celishodnosta na normata
kako pri~ina za neustavnost), Re{enie U. br. 49/2005 od 2. 11. 2005
godina i Re{enie U. br. 16/2005 od 8. 02. 2006 godina (vo obrazlo`enijata
e izrazen ovoj stav) i drugi predmeti.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok na
Republika Makedonija.
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Soglasno ~l. 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle-

`en da odlu~uva za baraweto, ako za istata rabota ve}e odlu~uval, a
nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe i ako postojat drugi procesni
pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
So inicijativata se osporuvaat odredbite od Zakonot za privatizacija
i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost od
aspekt na nivnata celishodnost vo ureduvaweto na predmetnite pra{awa
vo pravniot poredok i od aspekt na nivnata implementacija i me|usebnata
usoglasenost na zakonskite normi.
Me|utoa, pravo na zakonodavecot e so zakon da gi propi{uva
pra{awata od sferata koja ja ureduva, a celishodnosta i implementacijata
na zakonskite normi ne se pra{awa od ustavnopraven aspekt
{to bi mo`ele da ja dovedat pod somnenie ustavnosta na zakonskite
odredbi. Imeno, Sudot ne ja ocenuva opravdanosta na postoeweto na
zakonskite normi vo pravniot poredok od navedenite aspekti, nitu
ima nadle`nost za toa, bidej}i toa bi bilo negovo kreirawe na zakon,
{to vsu{nost e nadle`nost na zakonodavnata vlast.
Voedno, so Re{enie na Sudot U. br. 215/2005 od 17 i 18. 05. 2006
godina, po podnesena inicijativa na drugo lice ne e povedena postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na odredbi od Zakonot me|u koi i na osporeniot
~l. 18 st. 2 t. 2, i ne e povedena postapka so Re{enie na Sudot U.
br. 140/2005 od 5. 04. 2006 godina za osporeniot ~l. 14 vo st. 2 i 5 od
Zakonot.
Poa|aj}i od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi, a imaj}i
gi predvid pri~inite vo inicijativata so koi se osporuva ustavnosta
na osporenite odredbi od Zakonot, smetame deka inicijativata treba
da se otfrli.
Vrz osnova na iznesenoto se, p r e d l a g a :
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~lenovite 3, 14, 17, 18, 19, 20, 24, 34, 35, 37,
38, 41, 43, 44, 45, 46, 50, 51, 71, 73 i 83 od Zakonot za privatizacija i
zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost ("SV RM" br.
4/2005).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8 noemvri
2006 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenovite 3, 14, 17, 18, 19, 20, 24, 34, 35, 37, 38,
61

41, 43, 44, 45, 46, 50, 51, 71, 73 i 83 od Zakonot za privatizacija i zakup
na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost („Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ br.4/2005).
2. Elizabeta Ocevi} Mandeva od Bitola, na Ustavniot sud na
Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na odredbite od Zakonot ozna~eni vo to~kata
1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata osporenite odredbi od
Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost
sodr`ele nepravedni zakonski re{enija, ne mo`ele da se
implementiraat, bile neusoglaseni so drugi odredbi od Zakonot kako
i so drugi zakoni vo pravniot poredok, i vo su{tina se osporuvaat celite
za donesuvawe na Zakonot i predmetot {to toj go ureduva.
Spored navodite vo inicijativata, osporenite odredbi od Zakonot
bile vo nesoglasnost so Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija
koja imala cel da go vospostavi vladeeweto na pravoto opredeleno
vo ~lenot 8 alineja 3 od Ustavot, so ustavnata opredelba za
ednakvost na gra|anite vo ~lenot 9 od Ustavot, i so ~lenovite 30 i 55
od Ustavot, kako i so Zakonot za obligacionite odnosi, Zakonot za
grade`noto zemji{te, Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava i
Zakonot zaprostorno i urbanisti~ko planirawe.
3. Sudot na sednicata utvrdi Zakonot za privatizacija i zakup
na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost, vo delot na osnovnite
odredbi so ~lenot 1 opredelil deka so ovoj zakon se ureduva privatizacijata,
dolgotrajniot zakup, vremeniot zakup, odzemaweto i prestanuvaweto
na pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te vo dr`avna
sopstvenost, na koe pravo na koristewe imaat fizi~ki i pravni lica.
So ~lenot 3 od ovoj zakon e uredeno deka korisnicite na grade`noto
zemji{te vo dr`avna sopstvenost, za steknuvawe pravo na sopstvenost,
dolgotraen zakup i vremen zakup se dol`ni da podnesat barawe
pod uslovi, na na~in i vo postapka utvrdeni so ovoj zakon. Ako
korisnicite na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost za steknuvaweto
na pravata od ovoj ~len vo rokovite opredeleni so ovoj zakon
ne podnesat barawe, pravoto se ustanovuva pod uslovi i na na~in utvrdeni
so ovoj zakon.
So odredbite od ~lenovite 14, 17, 18, 19 i 20 od Zakonot se uredeni
pra{awata koi se odnesuvaat na na~inot i uslovite za privatizacija
na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost.
Spored ~lenot 24 od Zakonot, visinata na nadomestokot za grade`noto
zemji{te {to e predmet na privatizacija, kako i na~inot i
postapkata za naplata na nadomestot za privatizacija, na predlog na
ministerot za finansii gi propi{uva Vladata na Republika Makedonija
so poseben propis. Visinata na nadomestot za grade`noto zemji-
{te {to e predmet na privatizacija se utvrduva vo zavisnost od zonite
utvrdeni vo ~lenot 83 od ovoj zakon.
62

Dolgotrajniot zakup na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost
e predmet na ureduvawe so osporenite odredbi od ~lenovite
34, 35, 37, 38, 41, 43 i 44 od Zakonot, a posebno postapkata za steknuvawe
pravo na dolgotraen zakup na grade`noto zemji{te e predmet na ureduvawe
so osporenite odredbi od ~lenovite 45, 46, 50 i 51 od Zakonot.
So odredbite od ~lenot 71 i ~lenot 73 od Zakonot se ureduvaat
pra{awa koi se odnesuvaat na odzemaweto i prestanokot na pravoto na
koristewe na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost, a so ~lenot
83 od Zakonot e uredeno pra{aweto za reonizacija i zonirawe na
gradovite i naselenite mesta vo Republika Makedonija.
4. Soglasno ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Spored ~lenot 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Soglasno ~lenot 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e
nadle`en da odlu~uva za baraweto, ako za istata rabota ve}e odlu~uval,
a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe i ako postojat drugi procesni
pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Poa|aj}i od sodr`inata na navodite vo inicijativata Sudot
utvrdi deka so nea se osporuvaat odredbite od Zakonot za privatizacija
i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost od aspekt
na nivnata celishodnost vo ureduvaweto na predmetnite pra{awa
vo pravniot poredok i od aspekt na nivnata implementacija i me|usebnata
usoglasenost na zakonskite normi. Me|utoa, pravo na zakonodavecot
e so zakon da gi propi{uva pra{awata od sferata koja ja
ureduva a celishodnosta i implementacijata na zakonskite normi ne se
pra{awa od ustavnopraven aspekt {to bi mo`ele da ja dovedat pod somnenie
ustavnosta na zakonskite odredbi. Imeno, Sudot ne ja ocenuva
opravdanosta na postoeweto na zakonskite normi vo pravniot poredok
od navedenite aspekti, nitu ima nadle`nost za toa, bidej}i ustavna nadle`nost
na zakonodavnata vlast e vr{eweto na zakonodavnata funkcija.
Voedno, so Re{enie na Sudot U. br. 215/2005 od 17 i 18 maj 2006
godina, po podnesena inicijativa na drugo lice ne e povedena postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na odredbi od Zakonot me|u koi i na osporeniot
~len 18 vo stavot 2 to~ka 2, i ne e povedena postapka so Re{enie
na Sudot U.br.140/2005 od 5 april 2006 godina za osporeniot ~len
14 vo stavot 2 i 5 od Zakonot.
Poa|aj}i od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi a imaj}i
gi predvid pri~inite vo inicijativata so koi se osporuva ustavnosta
na osporenite odredbi od Zakonot, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
63

5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Vera
Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i
d-r Zoran Sulejmanov.
64

5. U. br. 200/2006 (29. 11. 2006)
Osporen akt
^len 142 stav 7 vo delot: "Povikanoto lice" od Zakonot za krivi~nata
postapka ("SV RM," br. 15/1997, 44/2002 i 74/2004).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata so osporenata odredba od ~l.
142 st. 7 se predviduva deka povikanoto lice mo`e prisilno da se dovede
samo so sudska odluka i samo toga{ koga o~igledno odbegnuva da se
javi na uredno dostavena pokana vo koja bilo predupredeno na mo`nosta
od prisilno doveduvawe i toga{ koga svoeto nedoa|awe nema da go
opravda. Liceto koe se javilo na pokanata ili bilo prisilno dovedeno,
a odbilo da dade izvestuvawe ne mo`e povtorno da se povikuva od isti
pri~ini. Spored podnositelot na inicijativata prisilno ne mo`e da
se doveduva koe bilo lice, tuku samo osomni~eno lice. Ova proizleguvalo
do ~l. 12 st. 3 od Ustavot, spored koj od liceto povikano, privedeno
ili li{eno od sloboda ne mo`e da se bara izjava, kako i od vtorata
re~enica na navedeniot zakonski stav, i od st. 8 na istiot ~len od
Zakonot, spored koj, liceto koe e povikano ili prisilno dovedeno }e
se pou~i deka istoto ne e li{eno od sloboda i deka otkako }e dade ili
odbie da dade izvestuvawe mo`e da si odi. Podnositelot na inicijativata
smeta deka ako od povikanoto ili privedenoto lice ne mo`e da se
bara izjava, toga{ negovoto prisilno doveduvawe e izli{no i ustavno
nedopu{teno, posebno ako toa lice ne e nitu osomni~eno.
Podnositelot na inicijativata, isto taka, smeta deka so dadenite
zakonski ovlastuvawa za da mo`e koe bilo povikano, a ne samo
osomni~enoto lice, prisilno da se doveduva, makar i so sudska odluka,
ne se obezbedeni garancii za da se spre~at zloupotrebi na policiskata
i sudskata vlast, kako i nedozvolenite maltretirawa na gra|anite.
Od ovie pri~ini, so osporeniot del od zakonskata odredba se
povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija - osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati
so me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot, vladeeweto na
pravoto i po~ituvaweto na op{to prifatenite normi na me|unarodnoto
pravo od ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 11, ~l. 11 st. 1, ~l. 12 st. 1 i 3, ~l. 27
st. 1, ~l. 51 i ~l. 54 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija.
65

Poradi navedenite pri~ini so inicijativata se predlaga Ustavniot
sud na Republika Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na ~l. 142 st. 7, vo delot: "Povikanoto lice" od Zakonot za
krivi~nata postapka.
66
Sodr`ina na osporenata odredba
^len 142 st. 7 od Zakonot za krivi~na postapka "Povikanoto
lice mo`e prisilno da se dovede samo so sudska odluka i samo toga{
koga o~igledno odbegnuva da se javi na uredno dostavena pokana vo koja
bil predupreden na mo`nosta od prisilno doveduvawe i toga{ koga
svoeto nedoa|awe nema da go opravda. Liceto koe se javilo na pokanata
ili bilo prisilno dovedeno, a odbilo da dade izvestuvawe ne mo`e povtorno
da se povikuva od isti pri~ini."
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud so Re{enie U. br. 211/2004 od 13. 04. 2005 godina
ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 49 st. 7 i 8 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata postapka
("SV RM," br. 74/2004).
Inicijativata bila podnesena od strana na Helsin{kiot komitet
za ~ovekovi prava na Republika Makedonija.
Spored navodite vo inicijativata osporenite odredbi od Zakonot
ne bile soglasni so ~l. 12 st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
zatoa {to so niv se pravela generalna povreda na neprikosnovenosta
na li~nata sloboda.
Od obrazlo`enieto na re{enieto: "Spored misleweto na Sudot
osporenite odredbi od st. 7 i 8 od ~l. 49 od Zakonot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata postapka, koj prisilnoto doveduvawe
na liceto vo organot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
go uslovuvaat so kumulativno ispolnuvawe na dvata uslovi: postoewe
na sudska odluka i postoewe na opredeleni slu~ai i utvrdena postapka,
vsu{nost go dorazrabotuvaat stav 6 od istiot ~len spored koj
zaradi sobirawe na potrebni izvestuvawa, Ministerstvoto za vnatre-
{ni raboti mo`e so pismena pokana da povikuva gra|ani.
Vo ovoj kontekst, Sudot ima{e predvid i deka osporenata odredba
od Zakonot e smestena vo glavata A - prethodna postapka {to uka-
`uva deka ne stanuva zbor za li{uvawe od sloboda, tuku za priveduvawe
na lice na koe prethodno mu bila uredno dostavena pokana i vo
koja bilo predupredeno za mo`nosta od prisilno doveduvawe, a svoeto
nedoa|awe nema da go opravda.
Imaj}i predvid deka Zakonot za krivi~nata postapka gi utvrduva
pravilata so koi se osiguruva nikoj nevin da ne bide osuden, a na vinovnikot
da mu se izre~e krivi~na sankcija, toga{ e nesomneno deka

zakonodavecot mora da predvidi prethodna postapka, vo koja spa|aat i
osporenite odredbi od Zakonot koi vsu{nost pretstavuvaat balans pome|u
za{titata na ~ovekovite prava i slobodi i ovlastuvaweto na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti, vo otkrivaweto na storitelite na
krivi~nite dela.
Od tie pri~ini, Sudot oceni deka ne mo`e osnovano da se postavi
pra{aweto za ustavnosta na osporenite odredbi od Zakonot za
krivi~nata postapka."
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija
odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~l. 112 st. 1 od Ustavot, Ustavniot sud }e ukine ili poni{ti
zakon ako utvrdi deka ne e vo soglasnost so Ustavot. Spored st.
3 na ovoj ~len od Ustavot, odlukite na Ustavniot sud se kone~ni i izvr{ni.
Vo ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija ("SV RM," br. 70/1992) utvrdeno e deka Sudot }e ja otfrli
inicijativata ako za istata rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za
poinakvo odlu~uvawe.
Osporenata odredba od Zakonot za krivi~nata postapka ve}e
bila predmet na ustavnosudska ocena vo predmetot U. br. 211/2004 vo
koj bil osporen ~l. 49 st. 7 i 8 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za krivi~nata postapka ("SV RM," br. 74/2004). So
ovaa odredba vsu{nost se izmenil ~l. 142 od osnovniot tekst na Zakonot
za krivi~nata postapka, ~ij st. 7 vo eden del e osporen so ovaa inicijativa.
Vo obrazlo`enieto na Re{enieto U. br. 211/2004 godina, Sudot
zastanal na stanovi{te deka osporenite odredbi od st. 7 i 8 od ~l. 49
od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata
postapka, koi prisilnoto doveduvawe na liceto vo organot na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti go uslovuvaat so kumulativno ispolnuvawe
na dvata uslovi: postoewe na sudska odluka i postoewe na opredeleni
slu~ai i utvrdena postapka, vsu{nost go dorazrabotuvaat st. 6
od istiot ~len spored koj zaradi sobirawe na potrebni izvestuvawa,
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti mo`e so pismena pokana da
povikuva gra|ani.
Sudot imal predvid i deka osporenata odredba od Zakonot e
smestena vo glavata A - prethodna postapka {to uka`uva deka ne stanuva
zbor za li{uvawe od sloboda, tuku za priveduvawe na lice na koe
prethodno mu bila uredno dostavena pokana i vo koja bilo predu-
67

predeno za mo`nosta od prisilno doveduvawe, a svoeto nedoa|awe nema
da go opravda.
Imaj}i predvid deka Zakonot za krivi~nata postapka gi utvrduva
pravilata so koi se osiguruva nikoj nevin da ne bide osuden, a na
vinovnikot da mu se izre~e krivi~na sankcija, toga{ e nesomneno deka
zakonodavecot mora da predvidi prethodna postapka, vo koja spa|aat i
osporenite odredbi od Zakonot koi vsu{nost pretstavuvaat balans pome|u
za{titata na ~ovekovite prava i slobodi i ovlastuvaweto na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti, vo otkrivaweto na storitelite na
krivi~nite dela.
Od tie pri~ini, Sudot ocenil deka ne mo`e osnovano da se postavi
pra{aweto za ustavnosta na osporenite odredbi od Zakonot za
krivi~nata postapka.
I vo ovaa inicijativa, kako i vo inicijativata po navedeniot
predmet,odredbata od ~l. 142 st. 7 se osporuva od istite pri~ini, odnosno
od aspekt na ~l. 12 od Ustavot. Navodite vo inicijativata spored
na{e mislewe ne se od vlijanie za poinakvo odlu~uvawe na Sudot po
ovaa inicijativa od ona {to ve}e odlu~il so Re{enieto U. br. 211/2004
od 13. 09. 2006 godina.
Imaj}i go predvid navedenoto, smetame deka se ispolneti uslovite
za otfrlawe na inicijativata soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot
na Sudot, poradi {to se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe i
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 142 st. 7 vo delot: "Povikanoto lice"
od Zakonot za krivi~nata postapka ("SV RM," br. 15/1997, 44/2002 i
74/2004).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 2 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na
29 noemvri 2006 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 142 stav 7 vo delot: "Povikanoto lice"
od Zakonot za krivi~nata postapka („Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 15/1997, 44/2002 i 74/2004).
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta na
odredbata od zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
68

Spored navodite vo inicijativata so osporenata odredba od
~len 142 stav 7 se predviduva deka povikanoto lice mo`e prisilno da
se dovede samo so sudska odluka i samo toga{ koga o~igledno odbegnuva
da se javi na uredno dostavena pokana vo koja bil predupreden na mo-
`nosta od prisilno doveduvawe i toga{ koga svoeto nedoa|awe nema da
go opravda. Liceto koe se javilo na pokanata ili bilo prisilno dovedeno,
a odbilo da dade izvestuvawe ne mo`e povtorno da se povikuva od
isti pri~ini. Spored podnositelot na inicijativata prisilno ne
mo`e da se doveduva koe bilo lice, tuku samo osomni~eno lice. Ova
proizleguvalo do ~len 12 stav 3 od Ustavot, spored koj od liceto povikano,
privedeno ili li{eno od sloboda ne mo`e da se bara izjava, kako
i od vtorata re~enica na navedeniot zakonski stav, i od stav 8 na
istiot ~len od Zakonot, spored koj, liceto koe e povikano ili prisilno
dovedeno }e se pou~i deka istoto ne e li{eno od sloboda i deka
otkako }e dade ili odbie da dade izvestuvawe mo`e da si odi. Podnositelot
na inicijativata smeta deka ako od povikanoto ili privedenoto
lice ne mo`e da se bara izjava, toga{ negovoto prisilno doveduvawe
e izli{no i ustavno nedopu{teno, posebno akot toa lice ne e nitu
osomni~eno.
Podnositelot na inicijativata, isto taka smeta deka so dadenite
zakonski ovlastuvawa za da mo`e koe bilo povikano lice, a ne samo
osomni~enoto lice, prisilno da se doveduva, makar i so sudska odluka,
ne se obezbedeni garancii za da se spre~at zloupotrebi na policiskata
i sudskata vlast, kako i nedozvolenite maltretirawa na gra|anite.
Od ovie pri~ini, so osporeniot del od zakonskata odredba se
povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija – osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati
so me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot, vladeeweto na
pravoto i po~ituvaweto na op{to prifatenite normi na me|unarodnoto
pravo od ~len 8 stav 1 alinei 1, 3 i 11, ~lenot 11 stav 1, ~lenot 12
stav 1 i 3, ~lenot 27 stav 1, ~lenot 51 i ~lenot 54 stav 1 od Ustavot na
Republika Makedonija.
Poradi navedenite pri~ini so inicijativata se predlaga Ustavniot
sud na Republika Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na ~eln 142 stav 7, vo delot: "Povikanoto llice" od Zakonot
za krivi~nata postapka.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 142
stav 7 od Zakonot za krivi~na postapka, povikanoto lice mo`e prisilno
da se dovede samo so sudska odluka i samo toga{ koga o~igledno
odbegnuva da se javi na uredno dostavena pokana vo koja bil predupreden
na mo`nosta od prisilno doveduvawe i toga{ koga svoeto nedoa|awe
nema da go opravda. Liceto koe se javilo na pokanata ili bilo
prisilno dovedeno, a odbilo da dade izvestuvawe ne mo`e povtorno da
se povikuva od isti pri~ini.
69

4. Soglasno ~len 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i
so zakonite.
Spored ~len 112 stav 1 od Ustavot, Ustavniot sud }e ukine ili
poni{ti zakon ako utvrdi deka ne e vo soglasnost so Ustavot. Spored
stavot 3 na ovoj ~len od Ustavot, odlukite na Ustavniot sud se kone~ni
i izvr{ni.
Spored ~len 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.
70/1992), Sudot }e ja otfrli inicijativata ako za istata rabota ve}e
odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Osporenata odredba od Zakonot za krivi~nata postapka ve}e
bila predmet na ustavno-sudska ocena vo predmetot U. br. 211/2004 vo
koj bil osporen ~len 49 stav 7 i 8 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za krivi~nata postapka ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 74/2004). So ovaa odredba vsu{nost se izmenil
~lenot 142 od osnovniot tekst na Zakonot za krivi~nata postapka, ~ij
stav 7 vo eden del e osporen so ovaa inicijativa.
Vo obrazlo`enieto na Re{enieto U. br. 211/2004 godina, Sudot
zastanal na stanovi{te deka osporenite odredbi od stavot 7 i 8 od
~len 49 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata
postapka, koi prisilnoto doveduvawe na liceto vo organot na
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti go uslovuvaat so kumulativno
ispolnuvawe na dvata uslovi: postoewe na sudska odluka i postoewe na
opredeleni slu~ai i utvrdena postapka, vsu{nost go dorazrabotuvaat
stav 6 od istiot ~len spored koj zaradi sobirawe na potrebni izvestuvawa,
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti mo`e so pismena pokana
da povikuva gra|ani.
Sudot imal predvid i deka osporenata odredba od Zakonot e
smestena vo glavata A - prethodna postapka {to uka`uva deka ne stanuva
zbor za li{uvawe od sloboda, tuku za priveduvawe na lice na koe
prethodno mu bila uredno dostavena pokana i vo koja bilo predupredeno
za mo`nosta od prisilno doveduvawe, a svoeto nedoa|awe nema da
go opravda.
Imaj}i predvid deka Zakonot za krivi~nata postapka gi utvrduva
pravilata so koi se osiguruva nikoj nevin da ne bide osuden, a na
vinovnikot da mu se izre~e krivi~na sankcija, toga{ e nesomneno deka
zakonodavecot mora da predvidi prethodna postapka, vo koja spa|aat i
osporenite odredbi od Zakonot koi vsu{nost pretstavuvaat balans pome|u
za{titata na ~ovekovite prava i slobodi i ovlastuvaweto na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti, vo otkrivaweto na storitelite na
krivi~nite dela.
70

Od tie pri~ini, Sudot ocenil deka ne mo`e osnovano da se postavi
pra{aweto za ustavnosta na osporenite odredbi od Zakonot za
krivi~nata postapka.
I vo ovaa inicijativa, kako i vo inicijativata po navedeniot
predmet,odredbata od ~len 142 stav 7 se osporuva od istite pri~ini,
odnosno od aspekt na ~lenot 12 od Ustavot. Navodite vo inicijativata
spored misleweto na Sudot, ne se od vlijanie za poinakvo odlu~uvawe
po ovaa inicijativa od ona {to ve}e Sudot odlu~il so Re{enieto U.
br. 211/2004 od 13 i 14 april 2005 godina.
Imaj}i go predvid navedenoto, Sudot utvrdi deka se ispolneti
uslovite za otfrlawe na inicijativata soglasno ~len 28 alineja 2 od
Delovnikot na Sudot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana
Lazarova-Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram
Polo`ani i d-r Zoran Sulejmanov.
71

72

6. U. br. 88/2006 (06. 12. 2006)
Osporen akt
Odluka za donesuvawe na izmena i dopolna na Detalen urbanisti~ki
plan za del od "Centralnot gradsko podra~je" Kumanovo urban
blok pome|u ulicite: ul. "Done Bo`inov," ul. "Oktomvriska revolucija,"
ul. "Pan~e Pe{ev," ul. "Dimitar Vlahov" i ul. "Pionerska" vo
Kumanovo, donesena od Sovetot na op{tina Kumanovo pod br. 07-601/6
od 30. 06. 2004 godina ("Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 13
i 14 od 2004 godina).
Navodi vo inicijativata
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odluka bila
sprotivna na ~l. 11 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.
Imeno, so izmenata na planot bila opfatena i izmena na KP
14806, sopstvenost na Svetislav Anastasovski od Kumanovo. Po odnos
na ovaa konkretna KP povredata na postapkata za donesuvawe na osporenata
odluka se sostoela vo toa {to povr{inata na parcelata, kako i
povr{inata na objektot {to se nao|al na nea ne bile vcrtani so realna
dimenzija, odnosno spored nivnata postojna sostojba. Pokonretno,
celiot objekt bil so dimenzii 18m x 20m, a planerot pri izmenata i dopolnuvaweto
go prestavil objektot so dimenzii 20m x 14m.
Ottamu {to planerot ne izlegol na lice mesto za da ja zabele-
`i realnata sostojba, postapil samovolno i napravil nepopravlivi
gre{ki koga objektot go prika`al so nerealni dimenzii, koga eden del
od objektot go tretiral kako objekt od vremen karakter i koga ne vodel
smetka za pristapot do objektot, {to zna~i deka ne ja po~ituval navedenata
zakonska odredba, koja predvidela postojnata sostojba da e osnova
na planot.
Sodr`ina na aktot
Sovetot na op{tina Kumanovo na sednicata odr`ana na 30. 06.
2004 godina, ja donel osporenata odluka.
Vo ~l. 1 od Odlukata e opredeleno deka se donesuva imena i dopolna
na Detalniot urbanisti~ki plan za del od "Centralnot gradsko
podra~je" - Kumanovo urban blok pome|u ulicite: ul. "Done Bo`inov,"
73

ul. "Oktomvriska revolucija," ul. "Pan~e Pe{ev", ul. "Dimitar Vlahov"
i ul. "Pionerska" vo Kumanovo, spored tehni~ka dokumentacija
br. 49/2002.
Vo ~l. 2 od Odlukata e opredeleno deka nejzin sostaven del se
tekstualniot del so bilansni pokazateli i sintezniot grafi~ki
prikaz.
Vo ~l. 3 od Odlukata e opredelen na~inot na zaverka na Detalniot
urbanisti~ki plan.
Vo ~l. 4 od Odlukata e opredeleno deka Odlukata vleguva vo
sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`beniot glasnik na
op{tina Kumanovo."
Odlukata e zaverena pod broj 07-601/6 od 30. 06. 2004 godina i e
objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 13 i 14 od
2004 godina.
74
Fakti~ka sostojba
Sovetot na op{tina Kumanovo donel Programa za izrabotka na
urbanisti~ki planovi i dokumentacija za grad Kumanovo za 2001 godina,
zavedena pod br. 07-332/1 od 8. 02. 2001 godina.
Stru~nata revizija na Nacrt - izmenata i dopolnuvaweto na
planot e izgotvena od D.O.O "Teplan" - Tetovo vo noemvri 2002 godina.
Odgovor na revizijata e izgotven od "Urban proekt" D.O.O. Kumanovo
vo dekemvri 2002 godina.
Gradona~alnikot na op{tinata Kumanovo so Odluka br. 23-
2507/2 od 3. 12. 2004 godina opredelil organizirawe na javna anketa na
Nacrtot - izmenata i dopolnuvaweto na Detalniot urbanisti~ki plan.
Soop{tenieto za organizirawe na javnata anketa e objaveno vo
vesnikot "Kumanovski vesnik," a javnata anketa bila sprovedena vo
periodot od 4 do 15 dekemvri 2002 godina.
Spored Izve{tajot od sprovedenata javna anketa br. 23-1639/1
od 11. 07. 2003 godina, za konkretniot nacrt - plan bile podneseni 4
prigovori i site bile prifateni.
Izvestuvaweto za postapuvawe po Izve{tajot od sprovedenata
javna anketa, sostaveno od glavniot arhitekt na Kumanovo e so br. 21-
271/1 od 11. 02. 2004 godina.
Ministerstvoto za transport i vrski dalo soglasnost na Predlog
- planot, zavedena pod br. 13-2057 od 21. 06. 2003 godina, po {to Sovetot
na op{tinata ja donel i objavil osporenata odluka.
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 2 st. 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe ("SV RM," br. 4/1996, 28/1997, 18/1999, 53/2001 i 45/2002),
prostornoto i urbanisti~koto planirawe e kontinuiran proces koj se

obezbeduva so izrabotuvawe, donesuvawe i sproveduvawe na prostorni
i urbanisti~ki planovi koi me|usebno se usoglasuvaat.
Spored ~l. 7 od Zakonot, vo zavisnost od prostorot {to e predmet
na planirawe se donesuva, pokraj drugite i generalen i detalen
urbanisti~ki plan.
Spored ~l. 10 st. 1 od Zakonot, generalnite urbanisti~ki planovi
se donesuvaat za podra~ja na naseleno mesto, stopanski kompleks
i za drugi podra~ja predvideni za gradba.
Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, Generalniot urbanisti~ki
plan sodr`i sintezen grafi~ki prikaz na planskite re{enija
vo granicite na urbanoto podra~je so bilansni pokazateli za urbanite
edinici i blokovi i za infrastrukturata. Sintezniot grafi~ki prikaz
sodr`i: granica za urbano podra~je, namena na zemji{teto na urbanite
blokovi, re{enija na generalnite vodovi i objekti na soobra-
}ajna i druga infrastruktura. Bilansnite pokazateli sodr`at: podatoci
za povr{inite i namenite, pokazateli za infrastrukturata i
parametri za ureduvawe na prostorot na urbanite blokovi, soglasno
navedenite standardi i normativi. Generalniot urbanisti~ki plan,
kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen so Prostorniot
plan.
Spored ~l. 11 st. 1 od Zakonot, Detalniot urbanisti~ki plan se
donesuva za oddelni delovi od naselenite mesta i drugi podra~ja za koi
e donesen generalen urbanisti~ki plan.
Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, opfatot na urbaniot
blok za koj se izrabotuva detalen urbanisti~ki plan mo`e da iznesuva
maksimum 30 hektari, a minimalniot opfat zavisi od goleminata na
urbaniot modul opredelen so soobra}ajnici, vodoteci i sli~no, so maksimalno
po~ituvawe na postojnata sostojba, dokolku e vo soglasnost
so Generalniot urbanisti~ki plan.
Spored ~l. 11 st. 3 od Zakonot, detalniot urbanisti~ki plan
sodr`i sintezen grafi~ki prikaz na planskite re{enija vo granicata
na urbanoto podra~je so bilansni pokazateli za urbanite moduli i
infrastrukturata. Sintezniot grafi~ki prikaz sodr`i: granica za
urbanoto podra~je, namena na zemji{teto na urbanite moduli so grade-
`ni parceli, povr{ina za izgradba na objekti opredeleni so grade`ni
linii i maksimalna visina, soobra}ajna mre`a so nivelmansko re{enie,
re{enija na sekundarni vodovi i objekti na infrastruktura. Bilansnite
pokazateli sodr`at: podatoci za povr{inite, pokazateli za
infrastrukturata i parametri za ureduvawe na prostorot na urbanite
moduli, soglasno so soodvetnite standardi i normativi. Detalniot
urbanisti~ki plan, kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen
so Generalniot urbanisti~ki plan.
Spored ~l. 11 st. 4 od Zakonot, dokumentacijata na Detalniot
urbanisti~ki plan za postojnata sostojba i proekciite pretstavuvaat
75

dokumentaciona osnova na planot, koja zaedno so nacrt planot se dostavuva
na stru~na revizija spored ~l. 19 na ovoj Zakon.
Spored ~l. 17 st. 1 od Zakonot, planovite od ~l. 7 od ovoj zakon
se izrabotuvaat kako nacrt i predlog na plan, a spored st. 3 od istiot
~len po nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan se sproveduva javna
anketa. Odluka za javna anketa po nacrt detalniot urbanisti~ki plan
vo op{tinata donesuva gradona~alnikot na op{tinata, po utvrduvawe
na nacrtot na planot od strana na op{tinskata administracija (~l. 17
st. 7).
Spored ~l. 18 od Zakonot, javnata anketa po detalniot urbanisti~ki
plan ja organizira op{tinata i se sproveduva so izlagawe na
planot na javno mesto najmalku 10 dena, vo koj rok zainteresiranite
gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra~je opfateno so planot,
dostavuvaat pismeni zabele{ki na anketni listovi do organizatorot
na anketata. Za vremeto i mestoto kade }e bide izlo`en planot zadol-
`itelno se objavuva soop{tenie vo javnite glasila. Izve{taj za javnata
anketa za detalnite urbanisti~ki planovi so obrazlo`enie za neprifatenite
zabele{ki izrabotuva op{tinata (st. 4).
Spored ~l. 19 od Zakonot, na nacrtot na planovite od ~l. 7 od
ovoj zakon, pred organiziraweto na stru~nata rasprava, odnosno javata
anketa, se vr{i stru~na revizija. Stru~nata revizija na urbanisti-
~kite planovi spored programata od ~l. 13 na ovoj zakon ja vr{i stru-
~na nau~na institucija ili komisija {to ja opredeluva, odnosno formira
ministerot nadle`en za rabotite za ureduvawe na prostorot.
Soglasno ~l. 20 od ovoj zakon, izmenite i dopolnuvawata na
planovite se vr{at po ista postapka propi{ana za nivnoto donesuvawe,
dokolku so ovoj zakon ne e poinaku uredeno.
Spored ~l. 22 st. 6 od ovoj zakon, urbanisti~kite planovi se donesuvaat
po izdavaweto soglasnost na predlogot na planot od Ministerstvoto
nadle`no za rabotite na ureduvawe na prostorot. Spored ~l.
23 st. 1 od Zakonot, so soglasnosta od st. 6 na ~l. 22 od ovoj zakon, se
potvrduva deka planot e izraboten soglasno so odredbite od ovoj zakon
i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon.
2. Ocenuvaj}i ja osporenata odluka po odnos na nejzinata soglasnost
so odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
a vrz osnova na celokupno prilo`enata dokumentacija utvrdivme
deka osporenata odluka Sovetot na op{tinata ja donel vo zakonski
predvidena postapka, so po~ituvawe na site fazi na postapkata za
izmenuvawe i dopolnuvawe na detalniot urbanisti~ki plan.
Pritoa, po odnos na navodot za povreda na ~l. 11 od Zakonot,
storena od strana na planerot na na~in {to pri planiraweto ne izlegol
na lice mesto, ne ja zel predvid realnata, postojna sostojba i dimenziite
na KP 14806 i del od objektot go prika`al kako vremen,
ocenuvame deka se neosnovani.
76

Imeno, planerot e diplomiran in`ener arhitekt koe gi ispolnuva
so zakon propi{anite uslovi za dobivawe ovlastuvawe za vr{ewe
na dejnost planer, i toj spored svoite nadle`nosti ne e donositel na
odlukata za izmena i dopolna na planot, tuku donositel na aktot e Sovetot
na op{tinata. Planerot e lice anga`irano od Sovetot na op{-
tinata vo fazata na izrabotuvawe na planot i vo slu~aj da e storen
bilo kakov propust vo prika`uvaweto na postojnata sostojba, podnositelot
na inicijativata imal mo`nost da podnese svoj prigovor vo
organiziranata i sprovedenata javna anketa, no toa ne go storil.
Od druga strana, od navodite na inicijativata i od prilo`enata
dokumentacija proizleguva deka del od objektot e prika`an kako
vremen, {to zna~i deka istiot sepak e evidentiran kako postoe~ki vo
prika`anata postojnata sostojba, kako osnova na planot. Pritoa dali
Sovetot na op{tinata pogre{no ili pravilno na del od objektot mu
dal karakter na vremen, namesto na traen, legalno izgraden objekt e
fakti~ko pra{awe za koe Sudot ne e nadle`en da odlu~uva, bidej}i
toa vo krajna linija vodi kon re{avawe na individualno, konkretno
imotnopravno pra{awe.
Ottamu, ocenuvame deka Sovetot na op{tinata ne gi povredil
odredbite od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko planirawe i posebno
~l. 11, na koj se poso~uva vo inicijativata koga ja donel osporenata
odluka.
Vrz osnova na iznesenite zakonski odredbi i utvrdenata fakti~ka
i pravna sostojba, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na
Odlukata za donesuvawe na izmena i dopolna na Detalen urbanisti~ki
plan za del od "Centralnot gradsko podra~je" - Kumanovo, urban blok
pome|u ulicite: ul. "Done Bo`inov," ul. "Oktomvriska revolucija,"
ul. "Pan~e Pe{ev," ul. "Dimitar Vlahov" i ul. "Pionerska" vo Kumanovo,
donesena od Sovetot na op{tina Kumanovo pod br. 07-601/6 od 30.
06. 2004 godina ("Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 13 i 14 od
2004 godina).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br.70/1992), na sednicata odr`ana na 6 dekemvri 2006
godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na zakonitosta
na Odlukata za donesuvawe na izmena i dopolna na Detalen urbanis-
77

ti~ki plan za del od "Centralnot gradsko podra~je" - Kumanovo, urban
blok pome|u ulicite: ul. "Done Bo`inov," ul. "Oktomvriska revolucija,"
ul. "Pan~e Pe{ev," ul. "Dimitar Vlahov" i ul. "Pionerska" vo Kumanovo,
donesena od Sovetot na op{tina Kumanovo pod br. 07-601/6 od
30 juni 2004 godina ("Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 13 i
14 od 2004 godina).
2. Milena Petru{evi} od Kumanovo na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na zakonitosta na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ova
re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odluka bila
sprotivna na ~lenot 11 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.
Imeno, so izmenata na planot bila opfatena i izmena na KP
14806, sopstvenost na Svetislav Anastasovski od Kumanovo. Po odnos
na ovaa konkretna KP povredata na postapkata za donesuvawe na osporenata
odluka se sostoela vo toa {to povr{inata na parcelata, kako i
povr{inata na objektot {to se nao|al na nea ne bile vcrtani so realna
dimenzija, odnosno spored nivnata postojna sostojba. Pokonretno,
celiot objekt bil so dimenzii 18 m na 20 m, a planerot pri izmenata i
dopolnuvaweto go prestavil objektot so dimenzii 20 m na 14 m.
Poradi toa {to planerot ne izlegol na lice mesto za da ja zabele`i
realnata sostojba, postapil samovolno i napravil nepopravlivi
gre{ki koga objektot go prika`al so nerealni dimenzii, koga
eden del od objektot go tretiral kako objekt od vremen karakter i koga
ne vodel smetka za pristapot do objektot, {to zna~i deka ne ja po~ituval
navedenata zakonska odredba, koja predvidela postojnata sostojba
da e osnova na planot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina Kumanovo
na sednicata odr`ana na 30 juni 2004 godina, ja donel osporenata
odluka.
Vo ~lenot 1 od Odlukata e opredeleno deka se donesuva imena i
dopolna na Detalniot urbanisti~ki plan za del od "Centralnoto
gradsko podra~je“ - Kumanovo urban blok pome|u ulicite: ul. „Done Bo-
`inov," ul. "Oktomvriska revolucija," ul. "Pan~e Pe{ev," ul. "Dimitar
Vlahov" i ul. "Pionerska" vo Kumanovo, spored tehni~ka dokumentacija
br. 49/2002.
Vo ~lenot 2 od Odlukata e opredeleno deka nejzin sostaven del
se tekstualniot del so bilansni pokazateli i sintezniot grafi~ki
prikaz.
Vo ~lenot 3 od Odlukata e opredelen na~inot na zaverka na
Detalniot urbanisti~ki plan.
Vo ~lenot 4 od Odlukata e opredeleno deka Odlukata vleguva vo
sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`beniot glasnik na
op{tina Kumanovo."
78

Odlukata e zaverena pod broj 07-601/6 od 30 juni 2004 godina i e
objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 13 i 14 od
2004 godina.
4. Sudot, isto taka, na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina
Kumanovo donel Programa za izrabotka na urbanisti~ki planovi i
dokumentacija za grad Kumanovo za 2001 godina, zavedena pod br. 07-
332/1 od 8 fevruari 2001 godina.
Stru~nata revizija na Nacrt-izmenata i dopolnuvaweto na
planot e izgotvena od D.O.O "Teplan" - Tetovo vo noemvri 2002 godina.
Odgovor na revizijata e izgotven od „Urban proekt“ D.O.O.
Kumanovo vo dekemvri 2002 godina.
Gradona~alnikot na op{tinata Kumanovo so Odluka br. 23-
2507/2 od 3 dekemvri 2004 godina opredelil organizirawe na javna
anketa na Nacrtot na izmenata i dopolnuvaweto na Detalniot urbanisti~ki
plan.
Soop{tenieto za organizirawe na javnata anketa e objaveno vo
vesnikot "Kumanovski vesnik," a javnata anketa bila sprovedena vo periodot
od 4 do 15 dekemvri 2002 godina.
Spored Izve{tajot od sprovedenata javna anketa br. 23-1639/1
od 11 juli 2003 godina, za konkretniot Nacrt-plan bile podneseni 4
prigovori i site bile prifateni.
Izvestuvaweto za postapuvawe po Izve{tajot od sprovedenata
javna anketa, sostaveno od glavniot arhitekt na Kumanovo e so br. 21-
271/1 od 11 fevruari 2004 godina.
Ministerstvoto za transport i vrski dalo soglasnost na Predlog-planot,
zavedena pod br. 13-2057 od 21 juni 2003 godina, po {to
Sovetot na op{tinata ja donel i objavil osporenata odluka.
5. Spored ~len 2 stav 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 4/1996,
28/1997, 18/1999, 53/2001 i 45/2002 koj bil vo primena koga e donesena
osporenata odluka), prostornoto i urbanisti~koto planirawe e kontinuiran
proces koj se obezbeduva so izrabotuvawe, donesuvawe i sproveduvawe
na prostorni i urbanisti~ki planovi koi me|usebno se usoglasuvaat.
Spored ~len 7 od Zakonot, vo zavisnost od prostorot {to e
predmet na planirawe se donesuva, pokraj drugite i generalen i detalen
urbanisti~ki plan.
Spored ~len 10 stav 1 od Zakonot, generalnite urbanisti~ki
planovi se donesuvaat za podra~ja na naseleno mesto, stopanski kompleks
i za drugi podra~ja predvideni za gradba.
Spored stav 2 od istiot ~len od Zakonot, generalniot urbanisti~ki
plan sodr`i sintezen grafi~ki prikaz na planskite re{enija
vo granicite na urbanoto podra~je so bilansni pokazateli za urbanite
edinici i blokovi i za infrastrukturata. Sintezniot grafi~ki prikaz
sodr`i: granica za urbano podra~je, namena na zemji{teto na urba-
79

nite blokovi, re{enija na generalnite vodovi i objekti na soobra-
}ajna i druga infrastruktura. Bilansnite pokazateli sodr`at: podatoci
za povr{inite i namenite, pokazateli za infrastrukturata i
parametri za ureduvawe na prostorot na urbanite blokovi, soglasno
navedenite standardi i normativi. Generalniot urbanisti~ki plan,
kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen so Prostorniot
plan.
Spored ~len 11 stav 1 od Zakonot, detalniot urbanisti~ki plan
se donesuva za oddelni delovi od naselenite mesta i drugi podra~ja za
koi e donesen generalen urbanisti~ki plan.
Spored stav 2 od istiot ~len od Zakonot, opfatot na urbaniot
blok za koj se izrabotuva detalen urbanisti~ki plan mo`e da iznesuva
maksimum 30 hektari, a minimalniot opfat zavisi od goleminata na
urbaniot modul opredelen so soobra}ajnici, vodoteci i sli~no, so
maksimalno po~ituvawe na postojnata sostojba, dokolku e vo soglasnost
so generalniot urbanisti~ki plan.
Spored ~len 11 stav 3 od Zakonot, detalniot urbanisti~ki plan
sodr`i sintezen grafi~ki prikaz na planskite re{enija vo granicata
na urbanoto podra~je so bilansni pokazateli za urbanite moduli i
infrastrukturata. Sintezniot grafi~ki prikaz sodr`i: granica za
urbanoto podra~je, namena na zemji{teto na urbanite moduli so grade`ni
parceli, povr{ina za izgradba na objekti opredeleni so grade`ni
linii i maksimalna visina, soobra}ajna mre`a so nivelmansko
re{enie, re{enija na sekundarni vodovi i objekti na infrastruktura.
Bilansnite pokazateli sodr`at: podatoci za povr{inite, pokazateli
za infrastrukturata i parametri za ureduvawe na prostorot na urbanite
moduli, soglasno so soodvetnite standardi i normativi. Detalniot
urbanisti~ki plan, kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen
so generalniot urbanisti~ki plan.
Spored ~len 11 stav 4 od Zakonot, dokumentacijata na detalniot
urbanisti~ki plan za postojnata sostojba i proekciite pretstavuvaat
dokumentaciona osnova na planot, koja zaedno so nacrt - planot se
dostavuva na stru~na revizija spored ~len 19 na ovoj zakon.
Spored ~len 17 stav 1 od Zakonot, planovite od ~len 7 od ovoj
zakon se izrabotuvaat kako nacrt i predlog na plan, a spored stav 3 od
istiot ~len po nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan se sproveduva
javna anketa. Odluka za javna anketa po nacrt detalniot urbanisti~ki
plan vo op{tinata donesuva gradona~alnikot na op{tinata, po utvrduvawe
na nacrtot na planot od strana na op{tinskata administracija
(~len 17 stav 7).
Spored ~len 18 od Zakonot, javnata anketa po detalniot urbanisti~ki
plan ja organizira op{tinata i se sproveduva so izlagawe na
planot na javno mesto najmalku 10 dena, vo koj rok zainteresiranite
gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra~je opfateno so planot,
dostavuvaat pismeni zabele{ki na anketni listovi do organizatorot
80

na anketata. Za vremeto i mestoto kade }e bide izlo`en planot zadol`itelno
se objavuva soop{tenie vo javnite glasila. Izve{taj za javnata
anketa za detalnite urbanisti~ki planovi so obrazlo`enie za
neprifatenite zabele{ki izrabotuva op{tinata (stav 4).
Spored ~len 19 od Zakonot, na nacrtot na planovite od ~len 7
od ovoj zakon, pred organiziraweto na stru~nata rasprava odnosno
javata anketa, se vr{i stru~na revizija. Stru~nata revizija, na urbanisti~kite
planovi spored programata od ~lenot 13 na ovoj zakon ja vr{i
stru~na nau~na institucija ili komisija {to ja opredeluva, odnosno
formira ministerot nadle`en za rabotite za ureduvawe na prostorot.
Soglasno ~len 20 od ovoj zakon, izmenite i dopolnuvawata na
planovite se vr{at po ista postapka propi{ana za nivnoto donesuvawe,
dokolku so ovoj zakon ne e poinaku uredeno.
Spored ~len 22 stav 6 od ovoj zakon, urbanisti~kite planovi se
donesuvaat po izdavaweto soglasnost na predlogot na planot od
Ministerstvoto nadle`no za rabotite na ureduvawe na prostorot.
Spored ~len 23 stav 1 od Zakonot, so soglasnosta od stav 6 na ~len 22 od
ovj zakon, se potvrduva deka planot e izraboten soglasno so: odredbite
od ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon.
6. Ocenuvaj}i ja osporenata odluka po odnos na nejzinata soglasnost
so odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
a vrz osnova na celokupno prilo`enata dokumentacija Sudot utvrdi
deka Sovetot na op{tinata osporenata odluka ja donel vo zakonski
predvidena postapka, so po~ituvawe na site fazi na postapkata za
izmenuvawe i dopolnuvawe na detalniot urbanisti~ki plan.
Pritoa, po odnos na navodot za povreda na ~lenot 11 od Zakonot
storena od strana na planerot na na~in {to pri planiraweto ne izlegol
na lice mesto, ne ja zel predvid realnata, postojna sostojba i dimenziite
na KP 14806 i del od objektot go prika`al kako vremen, Sudot
oceni deka se neosnovani.
Imeno, planerot e diplomiran in`ener arhitekt koj gi ispolnuva
so zakon propi{anite uslovi za dobivawe ovlastuvawe za vr{ewe
na dejnost planer, i toj spored svoite nadle`nosti ne e donositel na
odlukata za izmena i dopolna na planot, tuku donositel na aktot e
Sovetot na op{tinata. Planerot e lice anga`irano od Sovetot na
op{tinata vo fazata na izrabotuvawe na planot i vo slu~aj da e storen
bilo kakov propust vo prika`uvaweto na postojnata sostojba, podnositelot
na inicijativata imal mo`nost da podnese svoj prigovor vo
organiziranata i sprovedenata javna anketa, no toa ne go storil.
Od druga strana, od navodite na inicijativata i od prilo`enata
dokumentacija proizleguva deka del od objektot e prika`an kako
vremen, {to zna~i deka istiot sepak e evidentiran kako postoe~ki vo
prika`anata postojnata sostojba, kako osnova na planot. Pritoa, dali
Sovetot na op{tinata pogre{no ili pravilno na del od objektot mu
dal karakter na vremen, namesto na traen, legalno izgraden objekt e
81

fakti~ko pra{awe za koe Sudot ne e nadle`en da odlu~uva, bidej}i vo
krajna linija toa vodi kon re{avawe na individualno, konkretno
imotnopravno pra{awe.
Ottamu, Sovetot na op{tinata pri donesuvawe na osporenata
odluka ne gi povredil odredbite od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko
planirawe i posebno ~lenot 11, na koj se poso~uva vo inicijativata,
poradi {to pred Sudot ne se postavi pra{aweto za soglasnost
na osporenite odluki so odredbite od ovoj zakon.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od sudiite: d-r Trendafil
Ivanovski, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko
Naumoski, d-r Bajram Polo`ani i d-r Zoran Sulejmanov.
82

7. U. br. 176/2006 (6. 12. 2006)
Ospooren akt
^len 1 vo delot "pravata i obvrskite na rabotodava~ot i nevrabotenoto,
odnosno vrabotenoto invalidno lice," ~l. 15, ~l. 16, ~l. 17,
~l. 18 st. 2, ~l. 21, ~l. 22 i ~l. 23 od Pravilnikot za rabotno osposobuvawe
na invalidni lica, donesen od Upravniot odbor na Agencijata
za vrabotuvawe vo Republika Makedonija ("SV RM," br. 54/2004).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata navedenite
odredbi od pravilnikot ne bile vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l.
51 i ~l. 96 od Ustavot na Republika Makedonija, ~l. 12 st. 4 od Zakonot
za vrabotuvawe na invalidni lica i ~l. 56 st. 1 i 61 st. 2 od Zakonot za
organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava, zatoa {to so
aktite {to gi donesuva Upravniot odbor na Agencijata za vrabotuvawe
ne mo`e za gra|anite i drugite pravni lica da se utvrduvaat prava
i obvrski, nitu da se propi{uva nadle`nost na drugi organi.
Vo ~l. 12 st. 4 od Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica e
predvideno deka rabotnoto osposobuvawe mo`e da se vr{i kaj rabotodava~ot
i kaj drugi rabotodava~i spored posebna programa pod uslovi
i na na~in utvrdeni so akt na Zavodot. Me|utoa, Upravniot odbor na
Agencijata za vrabotuvawe vo Republika Makedonija gi nadminal i
ovie zakonski ovlastuvawa koga na svoja raka izvorno gi utvrdil pravata
i obvrskite na rabotodava~ite i nevrabotenite odnosno vrabotenite
lica.
Sodr`ina na osporenite ~lenovi
Vo ~l. 1 od Pravilnikot za rabotno osposobuvawe na invalidni
lica ("SV RM," br. 54/2004) e predvideno deka so ovoj Pravilnik se
ureduvaat: na~inot i uslovite za rabotno osposobuvawe na nevraboteno
invalidno lice zaradi vrabotuvawe i rabotno osposobuvawe na
vrabotenoto invalidno lice za prakti~na rabota za opredeleni raboti
soglasno potrebite na rabotodava~ot i invalidnoto lice, pravata i
obvrskite na rabotodava~ot i nevrabotenoto odnosno vrabotenoto
invalidno lice (osporen del), izborot na nevrabotenoto invalidno
lice za rabotno osposobuvawe, verifikacija na rabotnata osposobe-
83

nost na invalidnoto lice, evidencijata za rabotno osposobuvawe i
drugi pra{awa od zna~ewe za rabotnoto osposobuvawe.
Vo osporeniot ~l. 15 od Pravilnikot e predvideno deka rabotodava~ot
~ie barawe za dodeluvawe na sredstva od posebniot fond za
rabotno osposobuvawe e re{eno negativno, nema pravo da podnese barawe
za rabotno osposobuvawe na invalidni lica pred istekot na edna
godina smetano od denot na odbivaweto na baraweto.
Vo osporeniot ~l. 16 od Pravilnikot e predvideno deka Centarot
za vrabotuvawe sklu~uva dogovor so sekoe invalidno lice vklu-
~eno vo Programata za rabotno osposobuvawe, so koj poblisku se reguliraat
pravata i obvrskite od rabotnoto osposobuvawe.
Sredstvata koi se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe na nevrabotenoto
invalidno lice iznesuvaat:
- za sekoe nevraboteno invalidno lice, pari~na pomo{ vo mese-
~en iznos od 5.000,00 denari.
- za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj
rabotodava~ot, kako nadomest na tro{oci za grupa od
1 - 5 lica - sredstva vo mese~en iznos od 10.000 denari,
6 - 10 lica - sredstva vo mese~en iznos od 20.000 denari,
nad 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 30.000 denari.
Sredstvata koi se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe na vraboteno
invalidno lice iznesuvaat za sekoe vraboten invalidno lice
pari~na pomo{ vo mese~en iznos od 3.000,00 denari.
- za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj
rabotodava~ot, kako nadomest na tro{oci za grupa od:
- 1 - 5 lica sredstva vo mese~en iznos od 8.000,00 denari.
- 6 - 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 16.000 denari.
nad 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 24.000 denari.
Sredstvata od st. 1 al. 1 i od st. 2 al. 1 od ovoj ~len, Centarot za
vrabotuvawe vrz osnova na dogovor gi ispla}a na invalidnite lica, a
sredstvata od st. 1 al. 2 i st. 2 al. 2 od ovoj ~len Centarot za vrabotuvawe
vrz osnova na dogovor gi ispla}a na `iro-smetka na rabotodava-
~ot za ~ii potrebi se vr{i rabotnoto osposobuvawe na invalidni
lica, odnosno na rabotdavecot kaj kogo rabotnoto osposobuvawe }e se
izveduva.
Vo osporeniot st. 2 na ~l. 18 e predvideno deka rabotodava~ot e
dol`en do Centarot za vrabotuvawe mese~no da dostavuva izvestuvawe
za redovnosta na sekoe invalidno lice koe rabotno se osposobuva.
Vo osporeniot ~l. 21 od Pravilnikot e predvideno deka rabotodava~ot
so nevrabotenoto invalidno lice koe rabotno se osposobilo e
dol`en da zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme vedna{, a najdocna
8 dena po zavr{uvawe na rabotnoto osposobuvawe.
Ako rabotodava~ot od neopravdani pri~ini go prekine rabotnoto
osposobuvawe pred negovoto zavr{uvawe dol`en e na Centarot za
84

vrabotuvawe da mu gi nadomesti sredstvata vo rok od 8 dena od denot na
prekinot na rabotnoto osposobuvawe so zakonska zatezna kamata.
Rabotodava~ot e dol`en da gi vrati primenite sredstva za
invalidno lice so koe po uspe{noto zavr{uvawe na rabotnoto osposobuvawe
ne zasnova odnosno zasnoval raboten odnos na neopredeleno
vreme, a na koe mu prestanal rabotniot odnos ne po vina na invalidnoto
lice, pred istekot na edna godina od denot na zasnovaweto na rabotniot
odnos.
Po zasnovaweto na rabotniot odnos, rabotodava~ot ne mo`e da
go namali brojot na vrabotenite invalidni lica na neopredeleno vreme
vo rok od edna godina, osven vo slu~aite koga rabotniot odnos prestanuva
po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt.
Rabotodava~ot e dol`en da gi vrati primenite sredstva za vrabotenite
invalidni lica koi rabotno se osposobeni ako im prestane
rabotniot odnos pred istekot na edna godina od denot na zasnovawe na
rabotniot odnos, osven po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt.
Vo osporeniot ~l. 22 od Pravilnikot e predvideno deka invalidnoto
lice koe po svoja vina ili volja }e go prekine rabotnoto osposobuvawe
dol`no e na Centarot za vrabotuvawe da mu gi nadomesti
sredstvata vo rok od 8 dena od denot na prekinot na rabotnoto osposobuvawe
so zakonska zatezna kamata i istoto se bri{e od evidencija na
nevraboteni lica i mo`e povtorno da se prijavi po istekot na edna
godina.
Invalidnoto lice koe so uspeh }e go zavr{i rabotnoto osposobuvawe
i zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme i dokolku vo
rok od edna godina od denot na zasnovaweto na rabotniot odnos mu prestane
istiot, po negova volja ili vina dol`en e na Centarot za vrabotuvawe
da mu gi nadomesti sredstvata zaedno so zakonski zatezna
kamata.
Vo osporeniot ~l. 23 od Pravilnikot e predvideno deka baratelot
na sredstvata od Posebniot fond za rabotno osposobuvawe na kogo
mu se dadeni sredstvata, povtorno mo`e da podnese barawe za dodeluvawe
na sredstva po istekot na edna godina od denot na vrabotuvaweto
na invalidnoto lice koe bilo upateno na rabotno osposobuvawe,
osven za rabotno osposobuvawe na ve}e vraboteni invalidni lica.
Sporno pravno pra{awe
Dali so osporenite odredbi od Pravilnikot za rabotno osposobuvawe
na invalidni lica donesen od Upravniot odbor na Agencijata
za vrabotuvawe, a so koj pokonkretno se razrabotuva ostvaruvaweto na
pravata na invalidnite lica (vraboteni ili nevraboteni) za rabotno
osposobuvawe, dodeluvaweto na sredstva na invalidnoto lice ili na
rabotodava~ot od Posebniot fond formiran za taa namena, se dovedu-
85

va vo pra{awe na~eloto na podelba na vlasta utvrdeno so Ustavot i
drugi odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
86
Pravno mislewe
Spored ~l. 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socijalna sigurnost
i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Spored ~l. 35 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na
socijalna pravednost.
Spored st. 2 na navedeniot ~len od Ustavot, Republikata im garantira
pravo na pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota
gra|ani.
Spored st. 3 od navedeniot ~len Republikata im obezbeduva posebna
za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo
op{testveniot `ivot.
Vo nasoka na operacionalizacija na navedenite ustavni odredbi
pokraj drugoto (Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe,
Zakonot za socijalna za{tita i drugi) doneseni se Zakonot za vrabotuvawe
i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost i Zakonot za vrabotuvawe
na invalidni lica.
So Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost
("SV RM," br. 37/1997, 25/2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003 i 37/
2004) se ureduvaat pra{awa na razmena na trudot, pravata i obvrskite
na rabotodava~ot, nevraboteni lica i dr`avata vo vrska so vrabotuvawe
i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost i drugi pra{awa od
zna~ewe za vrabotuvaweto.
Vo ~l. 3 od Zakonot pokraj drugite osnovni zada~i na razmena
na trudot e i obezbeduvawe na posebni uslovi za vrabotuvawe na nevrabotenite
invalidni lica.
Spored ~l. 4 i 5 od navedeniot zakon stru~nite organizaciski,
administrativni i drugi raboti {to se odnesuvaat na vrabotuvaweto i
osiguruvaweto gi vr{i Agencijata za vrabotuvawe kako javna ustanova
koja vr{i dejnost od javen interes.
Spored ~l. 15 st. 1 od navedeniot zakon so obuka, prekvalifikacija
ili dokvalifikacija se ovozmo`uva steknuvawe i dopolnuvawe
na znaeweto na nevrabotenoto i drugi lica zaradi vrabotuvawe.
Obukata prekvalifikacija ili dokvalifikacija se organizira
i vr{i vo Agencijata, odnosno rabotodava~ot, spored posebni programi,
pod uslovi i na na~in utvrdeni so aktot na Agencijata.
Spored ~l. 89 od Zakonot so Agencijata za vrabotuvawe upravuva
Upravniot odbor koj e sostaven od devet ~lena od redot na stru~ni
lica so poznavawe ili iskustvo od oblasta na vrabotuvaweto od koi
pet pretstavnici imenuva Vladata na Republika Makedonija, a po dva

pretstavnika se imenuvaat od organizacijata na rabotodava~ot i organizacijata
na mnozinskiot sindikat za vreme od ~etiri godini so pravo
na povtoren izbor.
Spored ~l. 90, pak, od Zakonot, Upravniot odbro pokraj drugoto,
donesuva statut i drugi akti, upravuva so sredstva na Agencijata, odlu-
~uva za koristewe na sredstva na Agencijata, odlu~uva i za drugi
raboti utvrdeni so Zakon i Statut na Agencijata.
Od navedenoto proizleguva deka Agencijata za vrabotuvawe e
javna ustanova koja vr{i dejnost od javen interes i so nea upravuva
Upraven odbor kako kolektivno telo na upravuvawe so to~no utvrdeni
nadle`nosti me|u koi toj e ovlasten da donesuva akti, a koi se odnesuvaat
na operacionalizacija na pravoto na invalidite utvrdeni so
zakon.
Ottuka, smetame deka ne se osnovani navodite vo inicijativata
deka Upravniot odbor ne e ovlasten da donesuva propisi za izvr{uvawe
na zakonot i deka takvo ovlastuvawe ima samo Agencijata, zatoa
{to Upravniot odbor e telo koe upravuva so Agencijata i ednostavno
se postavuva pra{aweto koj organ bi mo`el da odlu~uva za tie pra{awa,
odnosno kako Agencijata bi mo`elo da gi vr{i svoite nadle`nosti,
ako ne preku organite na upravuvawe i rakovodewe.
So Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica (SV RM," br. 44/
2000, 16/2004, 62/2005 i 113/2005) se ureduvaat posebni uslovi za vrabotuvawe
i rabotewe na invalidni lica: koga samostojno vr{at dejnost
kako trgovec poedinec kaj rabotodava~ ili ima svojstvo na rabotodava~
vo dr`avnata administracija, edinicata na lokalnata samouprava,
javnite pretprijatija, ustanovite, agenciite i fondovite i drugi dr`avni
institucii kako i uslovite za osnovawe i pogodnostite za rabotewe
na trgovskite dru{tva za vrabotuvawe na invalidni lica - za{-
titni dru{tva.
Vo ~l. 2 od navedeniot zakon definiran e poimot invalidno
lice, pri {to invalidno lice se smeta i invalid na trudot so preostanata
ili namalena rabotna sposobnost koe se vodi vo Agencijata za
vrabotuvawe kako i toa koj ja utvrduva invalidnosta kaj licata.
Vo ~l. 4 od navedeniot zakon kako merki za podobruvawe na
uslovite za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica se: dodeluvawe
na nepovratni sredstva za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na nevraboteno
invalidno lice, adaptacija na rabotnoto mesto na koe }e raboti
invalidnoto lice dokolku toa e potrebno i nabavka na oprema
spored kriteriumi i na na~in utvrden so akt na ministerot za trud i
socijalna politika, osloboduvawe od danoci i obezbeduvawe na sredstva
za pridonesi i finansiska podr{ka.
Spored ~l. 6, pak, od Zakonot sredstvata za podobruvawe na
uslovite za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica, oadaptacija na
rabotnoto mesto i nabavka na oprema se obezbeduvaat od posebniot
87

fond za podobruvawe na uslovite za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni
lica.
Vo ~l. 12 od Zakonot vrz osnova na koj e donesen osporeniot
pravilnik e predvideno deka rabotnoto osposobuvawe vo smisla naovoj
zakon e osposobuvawe na invalidnite lica se prakti~na rabota na
opredeleni raboti soglasno so potrebite na rabotodava~ot i invalidnoto
lice.
Nevrabotenoto invalidno lice na rabotno osposobuvawe zaradi
vrabotuvawe kaj rabotodava~ go upatuva Agencijata za vrabotuvawe
na Republika Makedonija.
Vrabotenoto invalidno lice koe ne e osposobeno za vr{ewe na
soodvetni raboti na rabotno osposobuvawe go upatuva rabotodava~ot.
Rabotnoto osposobuvawe mo`e da se vr{i kaj rabotodava~ot i
kaj drug rabotodava~ spored posebni programi pod uslovi i na na~in
utvrdeni so akt na Agencijata.
Vrabotuvaweto na invalidni lica se vr{i od redot na evidentirani
nevraboteni invalidni lica vo Agencijata (~l. 12-a st. 1).
Spored ~l. 15 od Zakonot, zaradi finasirawe na rabotite za podobruvawe
na uslovite za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica,
adaptacija na rabotnoto mesto i nabavka na oprema 10% od vkupnite
ostvareni sredstva od postojaniot proces za vrabotuvawe se izdvojuvaat
na potsmetkata na Agencijata (poseben fond) najdocna do 30 vo
mesecot za prethodniot mesec.
Agencijata e dol`na sredstvata izdvoeni vo Posebniot fond da
gi koristi isklu~ivo za namenite utvrdeni vo st. 1 na ovoj ~len.
Agencijata so korisnikot na sredstvata sklu~uva dogovor za
koristewe na sredstvata.
Od analizata na sodr`inata na navedenite zakonski odredbi
proizleguva deka zakonodavecot utvrdil op{ti ramki, a koi se odnesuvaat
na pravata na invalidnite lica rabotno da se osposobuvaat, a
koi se evidenitrani vo Agencijata za vrabotuvawe, deka ovie lica gi
upatuva Agencijata za vrabotuvawe kaj rabotodava~ot, deka vo Agencijata
za vrabotuvawe so zakon e osnovan poseben fond od ~ii sredstva
10% se isklu~ivo nameneti za finansirawe na podobruvaweto na uslovite
i raboteweto na invalidni lica i adaptacija na rabotnite mesta
pri {to Agencijata so korisnikot na sredstvata sklu~uva dogovor za
koristewe na sredstvata.
So Pravilnikot za rabotno osposobuvawe na invalidni lica se
ureduva rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice za prakti~na
rabota za opredeleni raboti soglasno potrebite na rabotodava~ot i
invalidnoto lice; koi invalidni lica se upatuvaat na rabotno osposobuvawe;
koj gi upatuva ovie lica; koj vr{i ocena na rabotnata sposobnost
zaradi dobivawe na naod, ocena i mislewe za rabotna sposobnost
za rabotnoto mesto za koe se osposobuva liceto.
88

Vo ~l. 6 i 7 od Pravilnikot e utvrdeno koj podnesuva barawe za
osposobuvawe na vraboteno odnosno nevraboteno invalidno lice kako
i toa koi dokumenti se potrebni da bidat dostaveni kon baraweto za
rabotno osposobuvawe.
Vo ~l. 8, 9, 10 i 11 od Pravilnikot e utvrdeno deka rabotnoto
osposobuvawe se vr{i vrz osnova na programa (teoretski i prakti~en
del) izrabotena od rabotodava~ot vo sorabotka so Centarot za vrabotuvawe
i vremetraewe na rabotnoto osposobuvawe koe ne mo`e da bide
pokratko od 1 nitu podolgo od 3 meseci.
Centarot za vrabotuvawe po podnesenoto barawe za rabotno
osposobuvawe vr{i uvid kaj rabotodava~ot koj iska`al potreba za rabotno
osposobuvawe na invalidno lice odnosno kaj drug rabotodava~,
kade se vr{i rabotnoto osposobuvawe, kako i dostavuvawe na mislewe
do Agencijata za vrabotuvawe, a Upravniot odbor odlu~uva za dodeluvawe
na sredstva od Posebniot fond za realizacija na programata za
rabotno osposobuvawe so donesuvawe na re{enie.
Vo ~l. 13 od Pravilnikot e predvideno deka za izveduvawe na
rabotno osposobuvawe na invalidni lica vrz osnova na re{enie na
Upravniot odbor se sklu~uva dogovor pome|u Centarot za vrabotuvawe
i rabotodava~ot koj iska`al potreba za rabotno osposobuvawe, a ako
rabotnoto osposobuvawe ze izvr{i kaj drug rabotodava~ u~esnik vo dogovorot
e i rabotodava~ot kaj kogo rabotnoto osposobuvawe }e se
izveduva.
Vo ~l. 14 od Pravilnikot se utvrdeni elementite na dogovorot
od ~l. 13, a koi se odnesuvaat na: opis na rabotata, osposobuvawe uslovi
pod koi }e se izveduva rabotata, osposobuvaweto, brojot na invalidni
lica koi rabotno }e se osposobuvaat, vremetraeweto na rabotnoto
osposobuvawe, lica obu~uva~i koi }e go sproveduvaat osposobuvaweto,
tro{oci za realizirawe na rabotnoto osposobuvawe, zasnovawe
na raboten odnos na neopredeleno vreme so rabotno osposobenite
invalidni lica i drugi me|usebni prava i obvrski.
Ponatamu, vo osporenite ~lenovi e utvrdena visinata na sredstvata
{to od Posebniot fond se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe
na nevraboteno odnosno vrabotenoto invalidno lice, rok vo koj
rabotodava~ot ne mo`e da podnese barawe za dodeluvawe na sredstva za
rabotno osposobuvwe, sklu~uvawe na posebni dogovori na Centarot so
sekoe invalidno lice vklu~eno vo programata za rabotno osposobuvawe,
obvrska na rabotodava~ot da gi vrati primenite sredstva na licata
koi uspe{no go zavr{ile rabotnoto osposobuvawe a ne gi vrabotil
kako i obvrskata na invalidnoto lice koe po svoja vina }e go prekine
rabotnoto osposobuvawe da gi vrati sredstvata.
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija,
temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija
se vladeeweto na pravoto i podelbata na vlasta na zakonodavna,
izvr{na i sudska.
89

Soglasno ~l. 51 st. 1 od Ustavot, zakonite moraat da bidat vo
soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramki
na Ustavot i zakonite.
Vo ~l. 55 st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite
na dr`avnata uprava ("SV RM," br. 58/2000 i 44/2002), ministerot donesuva
pravilnici, naredbi, upatstva, planovi, programi, re{enija i
drugi vidovi akti za izvr{uvawe na zakonite i drugi propisi, koga za
toa e ovlasten so zakon.
Vo ~l. 56 st. 1 od ovoj zakon e predvideno deka so pravilnik se
utvrduvaat i se razrabotuvaat oddelni odredbi na zakonite i drugi
propisi zaradi nivno izvr{uvawe.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i zakonski odredbi nasprema
celinata na Pravilnikot i negovite osporeni odredbi smetame
deka ne se osnovani navodite vo inicijativata deka so osporenite
odredbi od Pravilnikot se ureduvaat prava i obvrski za gra|aninot i
so toa se doveduva vo pra{awe na~eloto na podelba na vlasta i drugi
odredbi od Ustavot i zakonite. Ova zatoa {to pravata na invalidnite
lica rabotno da se osposobuvaat i pravata na rabotodava~ot da bara
osposobuvawe na invalidni lica koi se vraboteni kaj nego e utvrdeno
so Zakonot za invalidni lica. Od druga strana, ova pravo invalidnite
lica odnosno rabotodavcite da mo`at da go ostvarat, odnosno da gi koristat
sredstva za rabotno osposobuvawe na invalidni lica strogo namenski
so ogled na faktot {to sredstvata se obezbeduvaat od Posebniot
fond osnovan to~no za ovaa namena za {to ovie subjekti sklu~uvaat
posebni dogovori.
Ottuka, spored na{e mislewe so osporenite odredbi iako navidum
mo`e da se dobie vpe~atok deka se utvrduvaat prava i obvrski za
invalidnite lica i rabotodavcite ako ti se gledaat izolirano od celinata
na Zakonot za invalidni lica, vo su{tina se vr{i operacionalizacija
na zakonskite normi za ostvaruvawe na pravoto na invalidnite
lica rabotno da se osposobat. Imeno so niv se doureduva na~inot
na ostvaruvawe na so zakon utvrdenoto pravo za {to vpro~em soglasno
~l. 15 od Zakonot za invalidnite lica licata koi go ostvaruvaat ova
pravo i gi koristat sredstvata od Posebniot fond sklu~uvaat dogovor
so Agencijata, ili poto~no re~eno so osporenite odredbi vo su{tina
se razrabotuvaat elementite od dogovorot sklu~en me|u Agencijata za
vrabotuvawe, invalidnoto lice i rabotodava~ot koj ima potreba od rabotno
osposobuvawe na invalidno lice ili rabotodava~ kaj kogo se
vr{i rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice, poradi {to ne
mo`e da se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so ustavnite i
zakonskite odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
90

So ogled na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta
na ~l. 1 vo delot "pravata i obvrskite na rabotodava~ot i nevrabotenoto
odnosno vrabotenoto invalidno lice," ~l. 15, ~l. 16, ~l. 17,
~l. 18 st. 2, ~l. 21, ~l. 22 i ~l. 23 od Pravilnikot za rabotno osposobuvawe
na invalidni lica, donesen od Upravniot odbor na Agencijata za
vrabotuvawe vo Republika Makedonija ("SV RM," br. 54/2004).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 6 dekemvri 2006 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na ~len 1 vo delot "pravata i obvrskite na rabotodava~ot
i nevrabotenoto odnosno vrabotenoto invalidno lice“, ~len 15, ~len
16, ~len 17, ~len 18 stav 2, ~len 21, ~len 22 i ~len 23 od Pravilnikot za
rabotno osposobuvawe na invalidni lica, donesen od Upravniot odbor
na Agencijata za vrabotuvawe vo Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija“ br. 54/2004).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na ~lenovite ozna~eni vo to~kata 1
od ova re{enie od Pravilnikot za rabotno osposobuvawe na invalidni
lica.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata navedenite
odredbi od pravilnikot ne bile vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja
3 i 4, ~len 51 i ~len 96 od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 12
stav 4 od Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica i ~lenovite 56
stav 1 i 61 stav 2 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na
dr`avnata uprava, zatoa {to so aktite {to gi donesuva Upravniot
odbor na Agencijata za vrabotuvawe ne mo`e za gra|anite i drugite
pravni lica da se utvrduvaat prava i obvrski, nitu da se propi{uva
nadle`nost na drugi organi.
Vo ~len 12 stav 4 od Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica
predvideno e deka rabotnoto osposobuvawe mo`e da se vr{i kaj rabotodava~ot
i kaj drugi rabotodava~i spored posebna programa pod uslovi
i na na~in utvrdeni so akt na Zavodot. Me|utoa, Upravniot odbor na
Agencijata za vrabotuvawe vo Republika Makedonija gi nadminal i
ovie zakonski ovlastuvawa koga na svoja raka izvorno gi utvrdil pra-
91

vata i obvrskite na rabotodava~ite i nevrabotenite odnosno vrabotenite
lica.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Vo ~len 1 od Pravilnikot za
rabotno osposobuvawe na invalidni lica ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ br. 54/2004) e predvideno deka so ovoj Pravilnik se
ureduvaat: na~inot i uslovite za rabotno osposobuvawe na nevraboteno
invalidno lice zaradi vrabotuvawe i rabotno osposobuvawe na vrabotenoto
invalidno lice za prakti~na rabota za opredeleni raboti
soglasno potrebite na rabotodava~ot i invalidnoto lice, pravata i
obvrskite na rabotodava~ot i nevrabotenoto odnosno vrabotenoto
invalidno lice (osporen del), izborot na nevrabotenoto invalidno
lice za rabotno osposobuvawe, verifikacija na rabotnata osposobenost
na invalidnoto lice, evidencijata za rabotno osposobuvawe i
drugi pra{awa od zna~ewe za rabotnoto osposobuvawe.
Vo osporeniot ~len 15 od Pravilnikot e predvideno deka rabotodava~ot
~ie barawe za dodeluvawe na sredstva od posebniot fond za
rabotno osposobuvawe e re{eno negativno, nema pravo da podnese barawe
za rabotno osposobuvawe na invalidni lica pred istekot na edna
godina smetano od denot na odbivaweto na baraweto.
Vo osporeniot ~len 16 od Pravilnikot e predvideno deka Centarot
za vrabotuvawe sklu~uva dogovor so sekoe invalidno lice vklu-
~eno vo Programata za rabotno osposobuvawe, so koj poblisku se reguliraat
pravata i obvrskite od rabotnoto osposobuvawe.
Sredstvata koi se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe na nevrabotenoto
invalidno lice iznesuvaat:
- za sekoe nevraboteno invalidno lice, pari~na pomo{ vo mese-
~en iznos od 5.000,00 denari.
- za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj
rabotodava~ot, kako nadomest na tro{oci za grupa od
1 - 5 lica - sredstva vo mese~en iznos od 10.000 denari,
6 - 10 lica - sredstva vo mese~en iznos od 20.000 denari,
nad 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 30.000 denari.
Sredstvata koi se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe na vraboteno
invalidno lice iznesuvaat za sekoe vraboten invalidno lice
pari~na pomo{ vo mese~en iznos od 30.00,00 denari.
- za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj rabotodava~ot,
kako nadomest na tro{oci za grupa od:
- 1 - 5 lica sredstva vo mese~en iznos od 8.000,00 denari.
- 6 - 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 16.000 denari.
nad 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 24.000 denari.
Sredstvata od stav 1 alineja 1 i od stav 2 alineja 1 od ovoj ~len,
Centarot za vrabotuvawe vrz osnova na dogovor gi ispla}a na invalidnite
lica, a sredstvata od stav 1 alineja 2 i stav 2 alineja 2 od ovoj
~len Centarot za vrabotuvawe vrz osnova na dogovor gi ispla}a na
`iro-smetka na rabotodava~ot za ~ii potrebi se vr{i rabotnoto ospo-
92

sobuvawe na invalidni lica, odnosno na rabotdavecot kaj kogo rabotnoto
osposobuvawe }e se izveduva.
Vo osporeniot stav 2 na ~len 18 e predvideno deka rabotodava-
~ot e dol`en do Centarot za vrabotuvawe mese~no da dostavuva izvestuvawe
za redovnosta na sekoe invalidno lice koe rabotno se osposobuva.
Vo osporeniot ~len 21 od Pravilnikot e predvideno deka rabotodava~ot
so nevrabotenoto invalidno lice koe rabotno se osposobilo
e dol`en da zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme vedna{, a
najdocna 8 dena po zavr{uvawe na rabotnoto osposobuvawe.
Ako rabotodava~ot od neopravdani pri~ini go prekine rabotnoto
osposobuvawe pred negovoto zavr{uvawe dol`en e na Centarot za
vrabotuvawe da mu gi nadomesti sredstvata vo rok od 8 dena od denot na
prekinot na rabotnoto osposobuvawe so zakonska zatezna kamata.
Rabotodava~ot e dol`en da gi vrati primenite sredstva za
invalidno lice so koe po uspe{noto zavr{uvawe na rabotnoto osposobuvawe
ne zasnova odnosno zasnoval raboten odnos na neopredeleno
vreme, a na koe mu prestanal rabotniot odnos ne po vina na invalidnoto
lice, pred istekot na edna godina od denot na zasnovaweto na rabotniot
odnos.
Po zasnovaweto na rabotniot odnos, rabotodava~ot ne mo`e da
go namali brojot na vrabotenite invalidni lica na neopredeleno
vreme vo rok od edna godina, osven vo slu~aite koga rabotniot odnos
prestanuva po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt.
Rabotodava~ot e dol`en da gi vrati primenite sredstva za vrabotenite
invalidni lica koi rabotno se osposobeni ako im prestane
rabotniot odnos pred istekot na edna godina od denot na zasnovawe na
rabotniot odnos, osven po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt.
Vo osporeniot ~len 22 od Pravilnikot e predvideno deka invalidnoto
lice koe po svoja vina ili volja }e go prekine rabotnoto osposobuvawe
dol`no e na Centarot za vrabotuvawe da mu gi nadomesti
sredstvata vo rok od 8 dena od denot na prekinot na rabotnoto osposobuvawe
so zakonska zatezna kamata i istoto se bri{e od evidencija
na nevraboteni lica i mo`e povtorno da se prijavi po istekot na edna
godina.
Invalidnoto lice koe so uspeh }e go zavr{i rabotnoto osposobuvawe
i zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme i dokolku vo
rok od edna godina od denot na zasnovaweto na rabotniot odnos mu prestane
istiot, po negova volja ili vina dol`en e na Centarot za vrabotuvawe
da mu gi nadomesti sredstvata zaedno so zakonski zatezna
kamata.
Vo osporeniot ~len 23 od Pravilnikot e predvideno deka baratelot
na sredstvata od Posebniot fond za rabotno osposobuvawe na
kogo mu se dadeni sredstvata, povtorno mo`e da podnese barawe za dodeluvawe
na sredstva po istekot na edna godina od denot na vrabo-
93

tuvaweto na invalidnoto lice koe bilo upateno na rabotno osposobuvawe,
osven za rabotno osposobuvawe na ve}e vraboteni invalidni
lica.
4. Spored ~len 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Spored ~len 35 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto
na socijalna pravednost.
Spored stav 2 na navedeniot ~len od Ustavot, Republikata im
garantira pravo na pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota
gra|ani.
Spored stav 3 od navedeniot ~len Republikata im obezbeduva
posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo
op{testveniot `ivot.
Vo nasoka na operacionalizacija na navedenite ustavni odredbi,
pokraj drugite doneseni se Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe
vo slu~aj na nevrabotenost i Zakonot za vrabotuvawe na invalidni
lica.
So Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 37/1997, 25/
2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003 i 37/2004) se ureduvaat pra{awa na razmena
na trudot, pravata i obvrskite na rabotodava~ot, nevraboteni
lica i dr`avata vo vrska so vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na
nevrabotenost i drugi pra{awa od zna~ewe za vrabotuvaweto.
Vo ~len 3 od Zakonot pokraj drugite osnovni zada~i na razmena
na trudot e i obezbeduvawe na posebni uslovi za vrabotuvawe na nevrabotenite
invalidni lica.
Spored ~len 4 i 5 od navedeniot zakon stru~nite organizaciski,
administrativni i drugi raboti {to se odnesuvaat na vrabotuvaweto i
osiguruvaweto gi vr{i Agencijata za vrabotuvawe kako javna ustanova
koja vr{i dejnost od javen interes.
Spored ~len 15 stav 1 od navedeniot zakon so obuka, prekvalifikacija
ili dokvalifikacija se ovozmo`uva steknuvawe i dopolnuvawe
na znaeweto na nevrabotenoto i drugi lica zaradi vrabotuvawe.
Obukata prekvalifikacija ili dokvalifikacija se organizira i vr{i
vo Agencijata, odnosno rabotodava~ot, spored posebni programi, pod
uslovi i na na~in utvrdeni so aktot na Agencijata.
Spored ~len 89 od Zakonot so Agencijata za vrabotuvawe upravuva
Upravniot odbor koj e sostaven od devet ~lena od redot na stru-
~ni lica so poznavawe ili iskustvo od oblasta na vrabotuvaweto od
koi pet pretstavnici imenuva Vladata na Republika Makedonija, a po
dva pretstavnika se imenuvaat od organizacijata na rabotodava~ot i
organizacijata na mnozinskiot sindikat za vreme od ~etiri godini so
pravo na povtoren izbor.
94

Spored ~len 90, pak, od Zakonot, Upravniot odbro pokraj drugoto,
donesuva statut i drugi akti, upravuva so sredstva na Agencijata,
odlu~uva za koristewe na sredstva na Agencijata, odlu~uva i za drugi
raboti utvrdeni so Zakon i Statut na Agencijata.
Od navedenoto proizleguva deka Agencijata za vrabotuvawe e
javna ustanova koja vr{i dejnost od javen interes i so nea upravuva
Upraven odbor kako kolektivno telo na upravuvawe so to~no utvrdeni
nadle`nosti me|u koi toj e ovlasten da donesuva akti, a koi se odnesuvaat
na operacionalizacija na pravoto na invalidite utvrdeni so
zakon.
Ottuka, Sudot smeta deka ne se osnovani navodite vo inicijativata
deka Upravniot odbor ne e ovlasten da donesuva propisi za izvr-
{uvawe na zakonot i deka takvo ovlastuvawe ima samo Agencijata, zatoa
{to Upravniot odbor e telo koe upravuva so Agencijata i taa
mo`e da gi vr{i svoite nadle`nosti, samo preku organite na upravuvawe
i rakovodewe.
5. So Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija“ br.44/2000, 16/2004, 62/2005 i 113/2005) se
ureduvaat posebni uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni
lica: koga samostojno vr{at dejnost kako trgovec poedinec kaj rabotodava~
ili ima svojstvo na rabotodava~ vo dr`avnata administracija,
edinicata na lokalnata samouprava, javnite pretprijatija, ustanovite,
agenciite i fondovite i drugi dr`avni institucii kako i uslovite za
osnovawe i pogodnostite za rabotewe na trgovskite dru{tva za vrabotuvawe
na invalidni lica - za{titni dru{tva.
Od analizata na sodr`inata na ~lenovite 4, 6, 12, 12a i 15 od
Zakonot proizleguva deka zakonodavecot utvrdil op{ti ramki, a koi
se odnesuvaat na pravata na invalidnite lica rabotno da se osposobuvaat,
a koi se evidenitrani vo Agencijata za vrabotuvawe, deka ovie
lica gi upatuva Agencijata za vrabotuvawe kaj rabotodava~ot, deka vo
Agencijata za vrabotuvawe so zakon e osnovan poseben fond od ~ii
sredstva 10% se isklu~ivo nameneti za finansirawe na podobruvaweto
na uslovite i raboteweto na invalidni lica i adaptacija na
rabotnite mesta pri {to Agencijata so korisnikot na sredstvata sklu-
~uva dogovor za koristewe na sredstvata.
So Pravilnikot za rabotno osposobuvawe na invalidni lica se
ureduva rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice za prakti~na
rabota za opredeleni raboti soglasno potrebite na rabotodava~ot i
invalidnoto lice; koi invalidni lica se upatuvaat na rabotno osposobuvawe;
koj gi upatuva ovie lica; koj vr{i ocenka na rabotnata sposobnost
zaradi dobivawe na naod, ocenka i mislewe za rabotna sposobnost
za rabotnoto mesto za koe se osposobuva liceto.
Vo ~lenovite 6 i 7 od Pravilnikot e utvrdeno koj podnesuva barawe
za osposobuvawe na vraboteno odnosno nevraboteno invalidno
95

lice kako i toa koi dokumenti se potrebni da bidat dostaveni kon baraweto
za rabotno osposobuvawe.
Vo ~lenovite 8, 9, 10 i 11 od Pravilnikot e utvrdeno deka rabotnoto
osposobuvawe se vr{i vrz osnova na programa (teoretski i
prakti~en del) izrabotena od rabotodava~ot vo sorabotka so Centarot
za vrabotuvawe i vremetraewe na rabotnoto osposobuvawe koe ne
mo`e da bide pokratko od 1 nitu podolgo od 3 meseci.
Centarot za vrabotuvawe po podnesenoto barawe za rabotno
osposobuvawe vr{i uvid kaj rabotodava~ot koj iska`al potreba za
rabotno osposobuvawe na invalidno lice odnosno kaj drug rabotodava~,
kade se vr{i rabotnoto osposobuvawe, kako i dostavuvawe na mislewe
do Agencijata za vrabotuvawe, a Upravniot odbor odlu~uva za dodeluvawe
na sredstva od Posebniot fond za realizacija na programata
za rabotno osposobuvawe so donesuvawe na re{enie.
Vo ~lenot 13 od Pravilnikot e predvideno deka za izveduvawe
na rabotno osposobuvawe na invalidni lica vrz osnova na re{enie na
Upravniot odbor se sklu~uva dogovor pome|u Centarot za vrabotuvawe
i rabotodava~ot koj iska`al potreba za rabotno osposobuvawe, a ako
rabotnoto osposobuvawe ze izvr{i kaj drug rabotodava~ u~esnik vo
dogovorot e i rabotodava~ot kaj kogo rabotnoto osposobuvawe }e se
izveduva.
Vo ~len 14 od Pravilnikot se utvrdeni elementite na dogovorot
od ~len 13, a koi se odnesuvaat na: opis na rabotata, osposobuvawe
uslovi pod koi }e se izveduva rabotata, osposobuvaweto, brojot
na invalidni lica koi rabotno }e se osposobuvaat, vremetraeweto
na rabotnoto osposobuvawe, lica obu~uva~i koi }e go sproveduvaat
osposobuvaweto, tro{oci za realizirawe na rabotnoto osposobuvawe,
zasnovawe na raboten odnos na neopredeleno vreme so rabotno osposobenite
invalidni lica i drugi me|usebni prava i obvrski.
Ponatamu, vo osporenite ~lenovi e utvrdena visinata na sredstvata
{to od Posebniot fond se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe
na nevraboteno odnosno vrabotenoto invalidno lice, rok vo koj rabotodava~ot
ne mo`e da podnese barawe za dodeluvawe na sredstva za rabotno
osposobuvwe, sklu~uvawe na posebni dogovori na Centarot so
sekoe invalidno lice vklu~eno vo programata za rabotno osposobuvawe,
obvrska na rabotodava~ot da gi vrati primenite sredstva na licata
koi uspe{no go zavr{ile rabotnoto osposobuvawe a ne gi vrabotil
kako i obvrskata na invalidnoto lice koe po svoja vina }e go
prekine rabotnoto osposobuvawe da gi vrati sredstvata.
6. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 i 4 od Ustavot na Republika
Makedonija, temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija se vladeeweto na pravoto i podelbata na vlasta na zakonodavna,
izvr{na i sudska.
Soglasno ~len 51 stav 1 od Ustavot, zakonite moraat da bidat vo
soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i zakonite.
96

Spored ~len 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramki
na Ustavot i zakonite.
Vo ~lenot 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 58/2000 i 44/2002), ministerot donesuva pravilnici, naredbi,
upatstva, planovi, programi, re{enija i drugi vidovi akti za izvr{uvawe
na zakonite i drugi propisi, koga za toa e ovlasten so zakon.
Vo ~lenot 56 stav 1 od ovoj zakon e predvideno deka so pravilnik
se utvrduvaat i se razrabotuvaat oddelni odredbi na zakonite i
drugi propisi zaradi nivno izvr{uvawe.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i zakonski odredbi nasprema
celinata na Pravilnikot i negovite osporeni odredbi smetame
deka ne se osnovani navodite vo inicijativata deka so osporenite
odredbi od Pravilnikot se ureduvaat prava i obvrski za gra|aninot i
so toa se doveduva vo pra{awe na~eloto na podelba na vlasta i drugi
odredbi od Ustavot i zakonite. Ova zatoa {to pravata na invalidnite
lica rabotno da se osposobuvaat i pravata na rabotodava~ot da bara
osposobuvawe na invalidni lica koi se vraboteni kaj nego e utvrdeno
so Zakonot za invalidni lica. Od druga strana, ova pravo invalidnite
lica odnosno rabotodava~ite da mo`at da go ostvarat, odnosno da gi
koristat sredstva za rabotno osposobuvawe na invalidni lica strogo
namenski so ogled na faktot {to sredstvata se obezbeduvaat od Posebniot
fond osnovan to~no za ovaa namena za {to ovie subjekti sklu-
~uvaat posebni dogovori.
Ottuka, spored misleweto na Sudot so osporenite odredbi iako
navidum mo`e da se dobie vpe~atok deka se utvrduvaat prava i obvrski
za invalidnite lica i rabotodava~ite ako ti se gledaat izolirano od
celinata na Zakonot za invalidni lica, vo su{tina se vr{i operacionalizacija
na zakonskite normi za ostvaruvawe na pravoto na invalidnite
lica rabotno da se osposobat. Imeno so niv se doureduva na~inot
na ostvaruvawe na so zakon utvrdenoto pravo za {to vpro~em soglasno
~len 15 od Zakonot za invalidnite lica licata koi go ostvaruvaat ova
pravo i gi koristat sredstvata od Posebniot fond sklu~uvaat dogovor
so Agencijata, ili poto~no re~eno so osporenite odredbi vo su{tina
se razrabotuvaat elementite od dogovorot sklu~en me|u Agencijata za
vrabotuvawe, invalidnoto lice i rabotodava~ot koj ima potreba od rabotno
osposobuvawe na invalidno lice ili rabotodava~ kaj kogo se
vr{i rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice, poradi {to ne
mo`e da se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so ustavnite i
zakonskite odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
7. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
97

8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana
Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani
i d-r Zoran Sulejmanov.
98

8. U. br. 104/2006 (13. 12. 2006)
Osporeni odredbi
a) ^len 30 i 31 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 24/
2000) i b) ^len 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM" br. 101/2005)
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite od inicijativata, podnesena vo Sudot na 17. 05.
2006 godina, 1 podnisitelite na inicijativata, vrz osnova na ~l. 8 st. 1
al. 8, ~l. 35 st. 1 i ~l. 50 od Ustavot, baraat Ustavniot sud da gi za-
{titi nivnite prava i baraat "pravednost," bidej}i za razlika od site
ostanati osigurenici, so osporenite odredbi tie bile staveni vo ponepovolna
polo`ba.
Ponatamu, sleduva pojasnuvawe deka podnositelite na inicijativata
bile primeni vo redovite na Policijata na 23. 06. 1976 godina,
a penziski sta` so zgolemeno traewe im se smetal od 1. 01. 1977 godina
i kako takov kontinuirano trael. Na 1. 09. 2006 godina, navr{uvale
40 godini penziski sta` so zgolemeno traewe, koga i steknuvale
pravo na starosna penzija.
Me|utoa, poradi predvideniot uslov na 1. 09. 2000 godina da
imaat 33 godini peziski sta`, koga tie imale po 32 godini i 2 meseci
penziski sta`, im bilo nagovesteno deka nema da mo`at da ostvarat
pravo na starosna penzija na 1. 09, 2006 godina, iako na ovoj datum bi
1
Na 29. 05 2006 godina, vo prostoriite na Sudot, be{e napraven konsulatativen
razgovor so Slave Serafimovski so uka`uvawe deka e potrebno da se
pojasni {to vsu{nost e predmet na osporuvawe. Po toa sleduva dopolnuvaweto na
inicijativata od 12. 06. 2006 godina. Vo septemvri 2006 godina so Slave Serafimovski
u{te edna{ vo prostoriite na Sudot e napraven konsultativen razgovor i mu be{e
pojasneto deka inicijativata i po podnesuvaweto na pojasnuvaweto sî u{te ostanuva
nedovolno jasna po odnos na toa {to e predmet na osporuvawe. Voedno mu be{e
uka`ano deka vo inicijativata ne se vgradeni site izmeni i dopolnuvawa na Zakonot,
vklu~uvaj}i ja i poslednata, a koi se od vlijanie za utvrduvawe na sodr`inata na
oporenite odredbi. So istoto lice vo pove}e navrati na negovo barawe se napraveni i
telefonski razgovori, so istoto uka`uvawe, me|utoa, drugi pojasnuvawa na
inicijativata ne bea podneseni.
99

imale penziski sta` od po 40 godini. Poradi toa, smetaat deka se vo
ponepovolna polo`ba od drugite osigurenici.
Vo dopolnuvaweto na inicijativata, podneseno vo Sudot na 12.
06. 2006 godina, povtorno se pojasnuva deka na 1. 09. 2000 godina tie ne
mo`ele da imaat 33 godini peziski sta`, me|utoa na 1. 09. 2007 godina,
do koga va`ela primenata na osporeniot ~l. 1 od Zakonot, tie bi imale
po 40 godini penziski sta`, a sepak ne }e mo`at da go ostvarat pravoto
na starosna penzija.
Potoa vo dopolnenieto na inicijativata se bara Sudot da napravi
izmena na osporenite odredbi, so predlog tie da glasat: "So navr-
{uvawe na 40 godini raboten sta` za ma`i i 35 godini raboten sta` za
`eni do 1. 09. 2007 godina da mo`e da se ostvari pravo na starosna
penzija."
100
Sodr`ina na osporenite i drugi odredbi
1. Spored osporeniot ~l. 30 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV
RM," br. 24/2000), osigurenicite koi na denot na po~etokot na primenata
na ovoj zakon imale najmalku ispolnet penziski sta` od 35 godini
(ma`), odnosno 30 godini (`ena), pravoto na starosna penzija go steknuvaat
pod uslovite utvrdeni vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996 i 32/1997).
Spored osporeniot ~l. 31 od istiot zakon, osigurenicite koi
rabotat na rabotni mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so
zgolemeno traewe, pravoto na starosna penzija mo`at da go ostvarat i
so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini (`ena) penziski
sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna do 1. 09. 2005 godina.
Spored ~l. 35 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den
od objavuvaweto vo "SV RM" (objaven na 29 mart 2000 godina), no za ~l.
30 i 31 (me|u drugite) e opredeleno deka }e se primenuvaat odlo`eno,
odnosno od 1. 09. 2000 godina.
2. Spored ~l. 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 50/
2001), vo ~l. 30 vo Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 24/2000), po zborot:
"penzija" zborovite: "go steknuvaat pod uslovite utvrdeni vo Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993,
3/1994, 14/1995, 71/1996 i 32/1997) se menuvaat so zborovite: "mo`at da
ostvarat i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini
(`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta."
3. Spored osporeniot ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 101/2005),
vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br.
80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 5/2001, 50/2001,

85/2003, 50/2004 i 4/2005) vo ~l. 30 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV
RM," br. 24/2000) brojot „35" se zamenuva so brojot „33", a brojot „30" se
zamenuva so brojot „28". Spored ~l. 2 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo
sila so denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
(24. 11. 2005 godina).
4. Spored ~l. 19 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za penziskoto i inavlidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 70/
2006), vo ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 101/2005), po zborot: "vozrasta"
to~kata se zamenuva so zapirka i se dodavaat zborovite: „najdocna
do 1 septemvri 2007 godina."
Ustavnosudska praktika
So Re{enie U. br. 204/2001 od 5. 11. 2001 godina, Sudot ne povel
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 30 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("SV RM," br. 24/2000).
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud, me|u drugoto, odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so
Ustavot i so zakonite.
Spored ~l. 15 st. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na zakon, odnosno oddelni negovi odredbi, me|u drugoto sodr`i
ozna~uvawe na zakonot, odnosno oddelni negovi odredbi {to se
osporuvaat, kako i pri~ini za nivnoto osporuvawe.
Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot, Sudot }e ja otfrli inicijativata
ako postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Vo konkretniot slu~aj vo podnesenata inicijativa i dopolnuvaweto
na inicijativata ne se ozna~uva deka sostaven del na osporenite
odredbi se i izmenite i dopolnuvawata napraveni so Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("SV RM," br. 50/2001) koj vlegol vo sila pred podnesuvaweto
na inicijativata i posledno doneseniot Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za penziskoto i inavlidskoto osiguruvawe ("SV
RM," br. 70/2006), koj vlegol vo sila po podnesuvaweto na inicijativata.
Trgnuvaj}i od faktot {to odredbite {to se ozna~uvaat kako
osporeni, od nivnoto prvo pojavuvawe vo pravniot poredok do denes,
bile predmet na pove}e izmeni i dopolnuvawa {to ne se opfa}aat vo
101

inicijativata i nejzinoto dopolnuvawe, smetavme deka e potrebno da ja
utvrdime sodr`inata {to ja imaat vo vreme na nivnata ocena pred
Sudot.
Taka, ~l. 30 i 31 od Zakonot, kako izvorna sodr`ina za prv pat
se pojavuvaat vo pravniot poredok vo 2000 godina so vleguvawe vo sila
na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 24/2000).
Vo niv bilo predvideno deka pravoto na starosna penzija osigurenicite
mo`at da go ostvarat so najmalku ispolnet penziski sta` od
35 godini (ma`), odnosno 30 godini (`ena), a za osigurenicite na koi
sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe, pravoto go
ostvaruvaat i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini
(`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna do 1. 09. 2005
godina. Spored Zakonot navedenite odredbi }e se primenuvaat od 1. 09.
2000 godina.
Vo 2001 godina, ~l. 30 od Zakonot pretrpel izmeni i dopolnuvawa
so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe, ("SV RM," br. 50/2001). Spored ovaa izmena
i dopolnuvawe osigurenicite mo`at da ostvarat starosna penzija so
35, odnosno 30 godini penziski sta`, so dostignuvawe na odredena vozrast,
kako i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini
(`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta.
Vo 2005 godina Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 101/2005), e napravena
izmena na ~l. 30 od Zakonot (24/2000) na na~in {to osigurenicite
mo`at da go ostvarat pravoto na penzija namesto so najmalku 35 godini
ispolnet penziski sta` so 33 godini (ma`), odnosno namesto so 30 godini
penziski sta` so 28 godini (`ena).
Osporeniot ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 101/2005) vo su{tina
ne e samostojna prvna sodr`ina i toj vo negovite izmeni i dopolnuvawa,
vsu{nost, sekoga{ e povrzan so sodr`inata na ~l. 30 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("SV RM," br. 24/2000).
So ~l. 19 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 70/2006) se vr{i dopolnuvawe
na osporeniot ~l. 1 so toa {to po zborot: "vozrasta" se dodavaat
zborovite: "najdocna do 1 septemvri 2007 godina." Me|utoa, zborot vozrast
ne e sodr`ina na ~l. 1 od Zakonot izmenuvawe na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 101/2005) na koj se
povikuva zakonodavecot, tuku vo su{tina e sodr`ina na ~l. 30 od slu-
`benite glasila br. 24/2000 i 50/2001.
Ottamu, sodr`inata na osporenite ~l. 30 i ~l. 1, edinstveno
mo`e da se razleduva kako edna celina, koja glasi:
102

"Osigurenicite koi na denot na po~etokot na primenata na ovoj
zakon (na 1 septemvri 2000 godina) imale najmalku ispolnet penziski
sta` od 33 godini (ma`), odnosno 28 godini (`ena), pravoto na starosna
penzija mo`at da ostvarat i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`),
odnosno 35 godini (`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna
do 1 septemvri 2007 godina."
Sporeduvaj}i ja sodr`inata na osporenite odredbi i nivnoto
ozna~uvawe so brojot na slu`benite glasila vo podnesenata inicijativa
i dopolnuvawe na inicijativata so aktuelnata sodr`ina i ozna~uvawe
na osporenite odredbi, proizleguva deka vo navedenite podnesoci
ne e sodr`ano pravilno sodr`insko i numeri~ko ozna~uvawe na
osporenite odredbi. Na ovoj nedostatok im be{e uka`ano na podnositelite
na inicijativata vo napravenite konsultativni razgovori, no
istiot ne be{e odstranet.
So ogled na faktot {to osporenite odredbi pred i po podnesuvaweto
na inicijativata pretrpele izmeni i dopolnuvawa, koi ne se
opfateni so inicijativata, kako okolnost {to e od su{tinsko zna~ewe
za identifikacija na odredbite {to treba da bidat predmet na
ocena pred Ustavniot sud, ocenuvame deka nema procesni pretpostavki
za natamo{no postapuvawe po inicijativata i istata, soglasno ~l. 28
al. 3 od Delovnikot na Sudot, treba da se otfli.
Vrz osnova na iznesenata fakti~ka i pravna sostojba, proizleguva
deka osporenite akti, onaka kako {to se ozna~eni ne se podobni
za ustavnosudska ocena, od koi pri~ini se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na:
a) ^len 30 i 31 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 24/
2000), i
b) ~len 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM." br. 101/2005).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 3 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 13
dekemvri 2006 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na:
103

a) ~lenot 30 i ~lenot 31 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 24/2000), i
b) ~lenot 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 101/2005)
2. Slave Serafimovski, Blagoj Apostolov i Gligur Bliznakovski,
site od Strumica na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu
podnesoa inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~lenovite od Zakonot ozna~eni vo to~kata 1 a.) od ova re-
{enie, kako i na ~lenot od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 b.) od ova re-
{enie.
Spored navodite od inicijativata, podnesena vo Sudot na 17 maj
2006 godina podnositelite na inicijativata baraat Ustavniot sud, vrz
osnova na ~len 8 stav 1 alineja 8, ~len 35 stav 1 i ~len 50 od Ustavot da
gi za{titi nivnite prava i baraat "pravednost," bidej}i za razlika od
site ostanati osigurenici, so osporenite odredbi tie bile staveni vo
ponepovolna polo`ba.
Ponatamu, sleduva pojasnuvawe deka podnositelite na inicijativata
bile primeni vo redovite na Policijata na 23 juni 1976 godina,
a penziski sta` so zgolemeno traewe im se smetal od 1 januari 1977
godina i kako takov kontinuirano trael. Na 1 septemvri 2006 godina,
navr{uvale 40 godini penziski sta` so zgolemeno traewe, koga i steknuvale
pravo na starosna penzija.
Me|utoa, poradi predvideniot uslov na 1 septemvri 2000 godina
da imaat 33 godini peziski sta`, koga tie imale po 32 godini i 2 meseci
penziski sta`, im bilo nagovesteno deka nema da mo`at da ostvarat
pravo na starosna penzija na 1 septemvri 2006 godina, iako na ovoj
datum bi imale penziski sta` od po 40 godini. Poradi toa, smetaat
deka se vo ponepovolna polo`ba od drugite osigurenici.
Vo dopolnuvaweto na inicijativata, podneseno vo Sudot na 12
juni 2006 godina, povtorno se pojasnuva deka na 1 septemvri 2000 godina
tie ne mo`ele da imaat 33 godini peziski sta`, me|utoa na 1 septemvri
2007 godina, do koga va`ela primenata na osporeniot ~len 1 od Zakonot,
tie bi imale po 40 godini penziski sta`, a sepak ne }e mo`at da go
ostvarat pravoto na starosna penzija.
Potoa vo dopolnenieto na inicijativata se bara Sudot da napravi
izmena na osporenite odredbi, so predlog tie da glasat: "So navr{uvawe
na 40 godini raboten sta` za ma`i i 35 godini raboten sta`
za `eni do 1 septemvri 2007 godina da mo`e da se ostvari pravo na
starosna penzija".
3. Sudot na sednicata utvrdi deka, spored osporeniot ~len 30 od
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe, ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 24/2000), osigurenicite koi na denot na po~etokot na prime-
104

nata na ovoj zakon imale najmalku ispolnet penziski sta` od 35 godini
(ma`) odnosno 30 godini (`ena), pravoto na starosna penzija go steknuvaat
pod uslovite utvrdeni vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 80/1993,
3/1994, 14/1995, 71/1996 i 32/1997).
Spored osporeniot ~len 31 od istiot zakon, osigurenicite koi
rabotat na rabotni mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so
zgolemeno traewe, pravoto na starosna penzija mo`at da go ostvarat i
so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini (`ena) penziski
sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna do 1 septemvri 2005 godina.
Spored ~len 35 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila osmiot
den od objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"(objaven
na 29 mart 2000 godina), no za ~lenovite 30 i 31 (me|u drugite)
e opredeleno deka }e se primenuvaat odlo`eno, odnosno od 1
septemvri 2000 godina.
- Spored ~len 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za penziskoto i invalidskoto isiguruvawe ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 50/2001), vo ~lenot 30 vo Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 24/ 2000),
po zborot: "penzija" zborovite: "go steknuvaat pod uslovite utvrdeni
vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe („Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996 i 32/
1997)" se menuvaat so zborovite: "mo`at da ostvarat i so ispolnuvawe
na 40 godini (ma`) , odnosno 35 godini (`ena) penziski sta`, bez ogled
na vozrasta".
- Spored osporeniot ~len 1 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 101/2005), vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.
80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 5/2001, 50/2001,
85/2003, 50/2004 i 4/2005) vo ~lenot 30 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 24/2000) brojot „35" se
zamenuva so brojot „33", a brojot „30"se zamenuva so brojot „28". Spored
~len 2 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila so denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" (24 noemvri 2005
godina).
- Spored ~len 19 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za penziskoto i inavlidskoto osiguruvawe (Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br.70/2006), vo ~len 1 od Zakonot za izmenuvawe
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br.101/2005), po zborot: "vozrasta"
to~kata se zamenuva so zapirka i se dodavaat zborovite: "najdocna do 1
septemvri 2007 godina".
105

4. Soglasno ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud, me|u drugoto, odlu~uva za soglasnosta na zakonite so
Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori
so Ustavot i so zakonite.
Spored ~len 15 stav 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na zakon, odnosno oddelni negovi odredbi, me|u drugoto
sodr`i ozna~uvawe na zakonot, odnosno oddelni negovi odredbi {to se
osporuvaat, kako i pri~ini za nivnoto osporuvawe.
Spored ~len 28 alineja 3 od Delovnikot, Sudot }e ja otfrli
inicijativata ako postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Vo konkretniot slu~aj vo podnesenata inicijativa i dopolnuvaweto
na inicijativata ne se ozna~uva deka sostaven del na osporenite
odredbi se i izmenite i dopolnuvawata napraveni so Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 50/
2001) koj vlegol vo sila pred podnesuvaweto na inicijativata i posledno
doneseniot Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
penziskoto i inavlidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/2006), koj vlegol vo sila po podnesuvaweto na
inicijativata.
Trgnuvaj}i od faktot {to odredbite {to se ozna~uvaat kako
osporeni, od nivnoto prvo pojavuvawe vo pravniot poredok do denes,
bile predmet na pove}e izmeni i dopolnuvawa {to ne se opfa}aat vo
inicijativata i nejzinoto dopolnuvawe, Sudot ja utvrdi sodr`inata
{to ja imaat vo vreme na nivnata ocenka.
Imeno, ~lenovite 30 i 31 od Zakonot, kako izvorna sodr`ina za
prv pat se pojavuvaat vo pravniot poredok vo 2000 godina so vleguvawe
vo sila na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 24/2000).
Vo niv bilo predvideno deka pravoto na starosna penzija osigurenicite
mo`at da go ostvarat so najmalku ispolnet penziski sta` od
35 godini (ma`) odnosno 30 godini (`ena), a za osigurenicite na koi
sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe, pravoto go
ostvaruvaat i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini
(`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna do 1 septemvri
2005 godina. Spored Zakonot navedenite odredbi }e se primenuvaat od
1 septemvri 2000 godina.
Vo 2001 godina, ~lenot 30 od Zakonot pretrpel izmeni i dopolnuvawa
so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe, ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 50/2001). Spored ovaa izmena i dopolnuvawe osigurenicite
mo`at da ostvarat starosna penzija so 35 odnosno 30 godini
106

penziski sta`, so dostignuvawe na odredena vozrast, kako i so ispolnuvawe
na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini (`ena) penziski sta`,
bez ogled na vozrasta.
Vo 2005 godina Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 101/2005), e napravena izmena na ~lenot 30 od Zakonot za
izmaenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 24/2000, na na~in {to osigurenicite mo`at da go ostvarat pravoto
na penzija namesto so najmalku 35 godini ispolnet penziski sta` so 33
godini (ma`), odnosno namesto so 30 godini penziski sta` so 28 godini
(`ena).
Osporeniot ~len 1 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 101/2005) vo su{tina ne e samostojna prvna sodr`ina i
toj vo negovite izmeni i dopolnuvawa vsu{nost sekoga{ e povrzan so
sodr`inata na ~lenot 30 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 24/2000).
So ~lenot 19 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/2006) se vr{i dopolnuvawe na osporeniot ~len 1 so
toa {to po zborot: "vozrasta" se dodavaat zborovite: „najdocna do 1
septemvri 2007 godina." Me|utoa, zborot vozrast ne e sodr`ina na ~lenot
1 od Zakonot izmenuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 101/2005)
na koj se povikuva zakonodavecot, tuku spored svojata su{tina e sodr-
`ina na ~lenot 30 od slu`benite glasila br. 24/2000 i 50/2001.
Ottamu, sodr`inata na osporenite ~len 30 i ~len 1, edinstveno
mo`e da se razleduva kako edna celina, koja glasi:
"Osigurenicite koi na denot na po~etokot na primenata na ovoj
zakon (na 1 septemvri 2000 godina) imale najmalku ispolnet penziski
sta` od 33 godini (ma`) odnosno 28 godini (`ena), pravoto na starosna
penzija mo`at da ostvarat i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno
35 godini (`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna do
1 septemvri 2007 godina."
Sporeduvaj}i ja sodr`inata na osporenite odredbi i nivnoto
ozna~uvawe so brojot na slu`benite glasila vo podnesenata inicijativa
i dopolnuvawe na inicijativata so aktuelnata sodr`ina i ozna~uvawe
na osporenite odredbi, proizleguva deka vo navedenite podnesoci
ne e sodr`ano pravilno sodr`insko i numeri~ko ozna~uvawe na
osporenite odredbi. Na ovoj nedostatok im be{e uka`ano na podnositelite
na inicijativata vo napravenite konsultativni razgovori, no
istiot ne be{e odstranet.
107

Ottamu, faktot {to osporenite odredbi pred i po podnesuvaweto
na inicijativata pretrpele izmeni i dopolnuvawa, koi ne se
opfateni so inicijativata, pretstavuva okolnost {to e od su{tinsko
zna~ewe za identifikacija na odredbite {to treba da bidat predmet
na ocena pred Ustavniot sud, koja spored Sudot e nedostatok na procesna
pretpostavka za natamo{no postapuvawe po inicijativata, soglasno
~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Sudot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od sudijata d-r Trendafil
Ivanovski, koj go zamenuva pretsedatelot na Sudot, i sudiite:
Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r
Bajram Polo`ani i d-r Zoran Sulejmanov.
108

9. U. br. 208/2006 (27. 12. 2006)
Osporen akt
Odluka za donesuvawe Detalen urbanisti~ki plan za "Vlae 1
UM 5.2." br. 07-5042/2 od 16. 10. 2006 godina, donesena od Sovetot na
op{tina Karpo{, "Slu`ben glasnik na op{tina Karpo{," br. 12 od 18.
10. 2006 godina.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata osporenata odluka ne bila vo
soglasnost so ~l. 17 st. 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
("SV RM," br. 51/2005), od pri~ina {to Sovetot na op{tina
Karpo{, i pokraj toa {to i vo Statutot na op{tinata bilo predvideno
formirawe na particitativno telo, kako {to bara Zakonot vo
navedeniot ~len, Sovetot na op{tina Karpo{ sî u{te ne formiral
takvo telo, so {to na gra|anite im bilo onevozmo`eno da gi prensuvaat
svoite stavovi, predlozi i mislewa pred ~lenovite na Sovetot na
op{tinata, koi donesuvale odluka za usvojuvawe na detaln urbanisti~ki
plan.
Pri donesuvawe na osporenata odluka, spored podnositelot na
inicijativata, ne bil po~ituvan nitu ~l. 24 st. 8 od Zakonot za prostorno
i urbanisti~ko planirawe, bidej}i stru~nata komisija nitu
edno lice koe podnelo anketen list pismeno ne go izvestila za prifa-
}awe, odnosno neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.
Pri donesuvawe na osporenata odluka ne bil po~ituvan nitu ~l.
24 st. 9 od Zakonot, od pri~ina {to i pokraj toa {to nacrtot na planot
so prifatenite zabele{ki od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni,
gradona~alnikot na op{tinata ne sprovel povtorno javna prezentacija
i javna anketa, so {to na gra|anite im bila skratena mo`nosta
i pravoto da gi dadat svoite zbele{ki i predlozi na zna~ajno, spored
podnositelot na inicijativata, izmenet predlog na Detalniot urbanisti~ki
plan.
Podnositelot na inicijativata, isto taka, naveduva deka osporenata
odluka ne bila vo soglasnost so ~l. 44 st. 5 od Pravilnikot za
standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe.
Poradi navedenite pri~ini se predlaga Sudot da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka i
109

istovremeno da donese re{enie za izrekuvawe na vremena merka so koi
}e se zabrani primenata na Odlukata.
Fakti~ka sostojba
Postapkata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za lokalitetot
Vlae 1-UM 5.2 (severen del sprema bul. Ilindenska) e
povedena vo 2002 godina. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ -
Skopje podnel barawe do glavniot arhitekt na grad Skopje pod broj 08-
1716/1 od 9. 12. 2002 godina za poveduvawe inicijativa za donesuvawe na
Detalen urbanisti~ki plan za lokalitetot Vlae 1 (severen del kon
bul. Ilindenska) kade soglasno Generalniot plan na grad Skopje se
predviduva domuvawe.
Glavniot ahitekt na grad Skopje so Izvestie broj 18-A-3306/1
od 17. 01. 2003 godina go izvestil sovetnikot za urbanizam na gradona-
~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje, deka baraweto za poveduvawe
postapkata za izmenuvawe i dopolnuvawe na Detalniot urbanisti~ki
plan za n. Vlae 1 UM 5.2 (severen del sprema bul. Ilindenska) e potrebno
istoto da se dopolni so granica na urbaniot opfat po katastarski
parceli ili soobra}ajnici.
Institutot za urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA
izgotvil Nacrt-plan za detalen urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2
(severen del kon Bul. Ilindenska), od mesec noemvri 2004 godina.
Glavniot arhitekt na grad Skopje dal stru~no mislewe na
Nacrt - planot za detalen urbanisti~ki plan pod broj 18-A-139/1 od 17.
02. 2005 godina.
Ministerstvoto za transport i vrski dadlo stru~no mislewe na
Nacrt - planot pod br. 13-3294 od 14. 04. 2005 godina.
Sovetot na op{tinata Karpo{ - Skopje vo mesec septemvri
2005 godina donel Nacrt - odluka za donesuvawe na detalen urbanisti~ki
plan.
Sovetot na op{tinata Karpo{ - Skopje donel Zaklu~ok pod br.
08-1880/3 od 5. 09. 2005 godina so koj e utvrden tekstot na Nacrt - odlukata
za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan.
Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje donel Odluka
br. 08-4094/1 od 21. 11. 2005 godina za organizirawe Javna prezentacija
i Javna anketa po Nacrtot na odlukata za donesuvawe na detalen urbanisti~ki
plan. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje so pismo
br. 08-4094/2 od 22. 11. 2005 godina dostavil barawe do redakcijata
na vesnikot "Dnevnik" za objavuvawe tekst na soop{tenie za organizirawe
javna prezentacija i javna anketa po Nacrt - odlukata za donesuvawe
na detalen urbanisti~ki plan.
Soop{tenieto za organiziraweto na javnata prezentacija i javnata
anketa e objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na 24. 11. 2005 godina.
110

Celokupniot materijal za sproveduvawe na javnata anketa (tekstualen
del na Odlukata, grafi~ki prilog, anketni listovi i soop-
{tenija za organizirawe na javnata anketa), e dostaven od gradona-
~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje do mesnata zaednica Vlae-1 so
pismo br. 08-4094/3 od 24. 11. 2005 godina. Javnata anketa traewe od 24.
11. 2005 godina do 10. 12. 2005 godina.
So pismo na gradona~alnikot pod br. 08-3905/4, 08-4093/4 i 4094/
4 od 24. 11. 2005 godina izvesteni se komunalnite i javnite pretprijatija
JP Vodovod i kanalizacija, AD Elektrostopanstvo na Makedonija,
AD Telekomunikacii i AD Toplifikacija za denot na odr`uvaweto
na stru~nata konsultacija po Nacrt - odlukata za donesuvawe na detalen
urbanisti~ki plan. Organizirana e stru~na konsultacija po Nacrt
- odlukata za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan vo op{tinata
Karpo{ - Skopje na 30. 11. 2005 godina i e sostaven Zapisnik pod broj
08 -1880/4 od 1. 12. 2005 godina.
Za vreme na javnata prezentacija i javnata anketa po Nacrt -
odlukata dostaveni se 53 pismeni zabele{ki na anketni listovi, za
{to od mesnata zaednica Vlae-1 e sostaven i Zapisnik od 10. 12. 2005
godina.
Mesnata zaednica Vlae-1 celokupniot materija od javnata prezentacija
i javnata nketa go dostavil do gradona~alnikot na op{tinata
Karpo{ - Skopje so pismo br. 03-31 od 11. 12. 2005 godina.
Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje so Odluka broj
08-1091/1 od 27. 02. 2006 godina povtorn organizira javna prezentacija i
javna anketa po Nacrt - odlukata za donesuvawe na detalen urbanisti-
~ki plan, bidej}i se prifateni pove}e od zabele{kite na anketnite
listovi, so {to Nacrt - planot pretrpe zna~ajni promeni.
Vrz osnova na Odlukata za povtorno organizirawe na javna prezentacija
i javna anketa, izgotveno e Soop{tenie za povtorno organizirawe
na javna prezentacija i javna anketa. Soop{tenieto e dostaveno
na objavuvawe do redakcijata na vesnikot "Dnevnik" so pismo br. 08-
1091/2 od 27. 02. 2006 godina, koe e objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na
28. 02. 2006 godina. Vrz osnova na ovaa odluka e izgotven Nacrt - plan
vo mesec fevruari 2006 godina od Institutot za urbanizam, soobra}aj
i ekologija IN-PUMA.
So pismo na gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje
br. 08-1091/3 od 28. 02. 2006 godina celokupniiot materijal za povtornata
javna prezentacija i javna anketa (tekstualen del na Odlukata,
grafi~ki prilog, anketni listovi i soop{tenija), go dostavi do mesnata
zaednica Vlae-1. Rokot za davawe na zabele{ki po Odlukata za
povtorno organizirawe na javna prezentacija i javna anketa, trae{e od
28. 02. 2006 godina do 20. 03. 2006 godina. Za vreme na traeweto na javnata
prezentacija i javnata anketa dostaveni se 7 pismeni zabele{ki,
koi se konstatirani na zapisnik od mesnata zaednica Vlae-1 od 20. 03.
2006 godina.
111

Po zavr{uvaweto na povtornata javna prezentacija i javna
anketa, mesnata zaednica Vlae-1 so pismo br. 03-21 od 21. 03. 2006 godina
celokupniot materijal go dostavi do gradona~alnikot na op{tinata
Karpo{ - Skopje.
Nacrt detalniot urbanisti~ki plan e razgledan od Komisijata
za urbanisti~ko planirawe na Sovetot na op{tinata Karpo{ - Skopje
na sednica odr`ana na 26. 04. 2006 godina i e sostaven Zapisnik broj
13-2224/1 od 26. 04. 2006 godina.
Po sprovedenata javna prezentacija i javna anketa izgotven e
Izve{taj od Komisija potpi{an i od gradona~alnikot na op{tinata
Karpo{ - Skopje pod broj 08-1091/4 od 28. 04. 2006 godina. Gradona~alnikot
na op{tinata Karpo{ dal Izvestuvawe po izve{tajot za sprovedenata
javna prezentacija i javna anketa pod broj 08-1091/5 od 28. 07.
2006 godina. Sovetot na op{tinata Karpo{ - Skopje vo mesec juli 2006
godina donel Odluka za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za
Vlae-1 UM 5.2.
Ministerstvoto za transport i vrski dalo Soglasnost na Predlgot
na detalniot urbanisti~ki plan pod broj 18-14415 od 18. 08. 2006
godina. Sektorot za planirawe i ureduvawe na prostorot na grad Skopje
dal Mislewe po predlog detalniot urbanisti~ki plan pod broj 13-
2041/1 od 4. 09. 2006 godina.
Komisijata za urbanisti~ko planirawe na Sovetot na op{tinata
Karpo{ - Skopje dal Mislewe po predlog odlukata za detalniot
urbanisti~ki plan, za {to e sostaven i Zapisnik br. 13-4531/3 od 25. 09.
2006 godina.
112
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 10 od Ustavot na Republika Makedonija,
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto
na `ivotnata sredina i na prirodata se utvrdeni kako edni
od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto
planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto
i postapkata za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite
i sledeweto na realizacijata na planovite, nadzorot i drugi pra{awa
od oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe se uredeni so
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("SV RM" br. 51/
2005). Vo Glava VI "Preodni i zavr{ni odredbi" na ovoj zakon, vo ~l.
80 e utvrdeno deka postapkata za donesuvawe na urbanisti~kite planovi
zapo~nata pred denot na primenata na ovoj zakon (1. 07. 2005 godina)
}e prodol`i spored odredbata na zakonot koj bil vo sila na denot na
negovoto otpo~nuvawe, dokolku urbanisti~kiot plan ja pominal fazata
na stru~na rasprava ili fazata na javna anketa i javna prezentacija.

So ogled na toa {to vo prethodna postapka utvrdivme deka
urbanisti~kiot plan sî u{te ne ja pominal fazata na javna anketa i
javna prezentacija, soglasno ~l. 8 od Zakonot, analizata na pravnata i
fakti~kata sostojba vo vrska so postapkata za donesuvawe na osporenata
odluka se vr{i vo odnos na noviot Zakon koj e vo primena od 1. 07.
2005 godina.
So ~l. 7 od ovoj Zakon se utvrdeni vidovite planovi koi se donesuvaat
vo zavisnost od prostorot koj e predmet na planirawe, i toa:
prostorni planovi vo koi spa|a prostoren plan na Republika Makedonija
i urbanisti~ki planovi vo koi spa|aat generalen urbanisti~ki
plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki
plan nadvor od naseleno mesto.
So ~l. 17 st. 5 od Zakonot se utvrduva deka za obezbeduvawe na
stru~nost i javnot vo procesot na prostornoto i urbanisti~ko planirawe
sovetot na op{tinata i Sovetot na gradot Skopje formira participativno
telo koe gi prenesuva stavovite, mislewata i potrebite
na gra|anite i pravnite lica, gi sledi sostojbite vo planiraweto preku
davawe inicijativi, nasoki i sugestii za izgotvuvawe na planski
re{enija za soodvetnata op{tina i gradot Skopje. Particitativnoto
telo se sostoi od pretstavnici od sovetot, stru~no lice od op{tinskata
administracija, istaknati stru~ni lica od oblasta na urbanisti~koto
planirawe, pretstavnici od zdru`enija na gra|ani i gra|ani
od podra~jeto na op{tinata. Brojot na pretstavnicite se utvrduva so
statutot na op{tinata i Statutot na gradot Skopje i ne mo`e da bide
pogolem od deset ~lena.
Vo ~l. 22 st. 1 na ovoj zakon se utvrduva deka planovite od ~l. 7
na ovoj zakon se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na plan
i predlog na plan.
Spored ~l. 24 st. 1 na ovoj zakon, po nacrtot na detalniot urbanisti~ki
plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan nadvor
od naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija i javna
anketa. Spored st. 2 na istiot ~len, organiziraweto na javnata prezentacija
i javnata anketa po planovite od st. 1 na ovoj ~len, go vr{i gradona~alnikot
na op{tinata po utvrduvawe na nacrtot na planot od
strana na sovetot. Za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa se
izrabotuva izve{taj (st. 3). Spored st. 4 na ovoj ~len od Zakonot, javnata
prezentacija i javnata anketa od st. 1 na ovoj ~len se sproveduva so
izlagawe na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot na mesnata samouprava.
Javnata anketa trae najmalku 15 rabotni dena, vo koj rok
zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra~je
opfateno so planot mo`at da dostavat zabele{ki, predlozi i mislewa
na anketni listovi. Vo st. 5 na ovoj ~len, se predviduva deka javnata
prezentacija e stru~no prezentirawe na planot i se organizira vo prostorii
i vreme {to }e go opredeli gradona~alnikot na op{tinata.
113

Soglasno ~l. 24 st. 6, pak, od ovoj Zakon, izve{taj od javnata
anketa so obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite zabele{ki
za planovite od st. 1 na ovoj ~len izrabotuva stru~na komisija formirana
od gradona~alnikot na op{tinata koja e sostavena od tri ~lena i
toa: nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice od op{tinskata
administracija nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat nau-
~en i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe.
Spored ~l. 24 st. 7 od Zakonot, izve{tajot od st. 6 na ovoj ~len e
sostaven del na odlukata za donesuvawe na predlogot na planot.
Soglasno ~l. 24 st. 8 od istiot Zakon, vrz osnova na izve{tajot,
komisijata od st. 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go izvesti sekoe
lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe ili neprifa}awe
na negovite zbele{ki ili predlozi.
Spored st. 9 na ~l. 24 od Zakonot, dokolku komisijata od stavot
6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot so prifatenite zabele{ki
od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni (promena na granicata na
urbanisti~kiot opfat, promeni na regulacionite linii, promeni na
namenata na zemji{teto i promena vo pogolem obem na drugi parametri
utvrdeni vo planot), gradona~alnikot na op{tinata za nacrt na
planot so vgradeni zabele{ki vo planot povtorno sproveduva javna
prezentacija i javna anketa.
Spored st. 10 na ~l. 24 od Zakonot, vremeto i mestoto kade {to
}e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija i javnata
anketa, zadol`itelno se objavuva so soop{tenie vo javnite glasila.
Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite, mestopolo`bata
i povr{inata na opfatot na planot, kako i obrazlo`enija na planskite
re{enija.
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot
vo funkcija na obezbeduvawe na ureduvaweto i humanizacijata na
prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na
prirodata kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija, utvrdil precizna regulativa vo vrska so planiraweto na
prostorot, to~no opredeluvaj}i gi planovite za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, nivnata sodr`ina i postapkata za nivno donesuvawe.
Imaj}i ja predvid navedenata zakonska regulativa, kako i uvidot
i analizata na dostavenata dokumentacija za donesuvawe na Odlukata
za donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2 -
op{tina Karpo{, smetame deka op{tinata Karpo{ kako nadle`en
organ za donesuvawe na navedenata odluka, vo eden del gi sprovela zakonski
opredelenite dejstvija vo postapkata za donesuvawe na istata, i
toa:
Nacrt - detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 - UM 5.2. e izraboten
od Instituot za urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA so
teh. br. 239/2003 od mesec noemvri 2004 godina.
114

Soglasno ~l. 21 st. 2 od Zakonot, stru~no mislewe na Nacrt -
planot ima dadeno Ministerstvoto za transport i vrski.
Sovetot na op{tina Karpo{ donel Zaklu~ok br. 08-1880/3 od 5.
09. 2005 godina so koj e utvrden tekstot na Nacrt - odlukata za donesuvawe
na Detalniot urbanisti~ki plan.
Na 21. 11. 2005 godina gradona~alnikot na op{tina Karpo{ donel
Odluka za organizirawe na javna prezentacija i javna anketa po nacrt
planot koja bila javno objavena vo vesnikot "Dnevnik" na 24. 11.
2005 godina.
Javnata anketa i javnata prezentacija traele od 24. 11. 2005 do
10. 12. 2005 godina i vo toj period bile dostaveni 53 pismeni zabele-
{ki od anketni listovi, po koi zbele{ki bile napraveni zna~ajni
promeni vo Nacrt - planot, poradi {to gradona~alnikot na op{tina
Karpo{ so Odluka br. 08-1091/1 od 27. 02. 2006 godina povtorno organizira
javna anketa i javna prezentacija po izmenetiot Nacrt - plan
izraboten od IN-PUMA vo mesec fevruari 2006 godina. Soop{tenieto
za povtorno organizirawe na javna prezentacija i javna anketa
bilo objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na 28. 02. 2006 godina. Javnata
prezentacija i javnata anketa bile odr`ani vo periodot od 28. 02. do
20. 03. 2006 godina i koga bile dostaveni 7 pismeni zabele{ki.
Soglasno ~l. 24 st. 6 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, stru~na komisija gi razgledala anketnite listovi i daden
e izve{taj vo koj oddelno se ima proizneseno po odnos na podnesenite 7
anketni listovi, odnosno decidno e navedeno vo koj del od istite se
prifa}aat odredeni zabele{ki, a vo koj ne. Me|u niv, toj reden broj 3 e
anketniot list na podnositelot na inicijativata \or|i Mitevski koj
delumno e prifaten.
Po zavr{uvaweto na povtornata javna prezentacija i javna
anketa, Mesnata zaednica Vlae 1, celokupniot materijal go dostavila
do Gradona~alnikot na op{tina Karpo{, i po koe e izgotven izve{taj
od Komisijata. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ dal izvestuvawe
po Izve{tajot za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa.
Sovetot na op{tina Karpo{ vo mesec juli 2006 godina donel Odluka
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan Vlae 1 UM 5.2.
Soglasno ~l. 25 st. 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe Ministerstvoto za transport i vrski dalo Soglasnost na
Predlogot na Detalniot urbanisti~ki plan pod br. 18-14415 od 18. 08.
2006 godina, a Sektorot za planirawe i ureduvawe na prostorot na
grad Skopje dal Mislewe po Predlog detalniot urbanisti~ki plan pod
br. 13-2041/1 od 4. 09. 2006 godina.
Me|utoa, od celokupnata dokumentacija {to vo tekot na prethodnata
postapka be{e pribavena od strana na Sudot, se konstatira
deka pri donesuvawe na sega osporenata odluka, odnosno vo postapkata
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za "Vlae 1 - urban modul
5.2" - op{tina Karpo{ - Skopje, ne e dokraj ispo~ituvana zakons-
115

kata regulativa. Imeno, vo konkretniov slu~aj vidno od prilo`enite
dokazi ne prozileguva deka e postapeno vo smisla na ~l. 24 st. 8 od Zakonot
za prostorno i urbanisti~ko planirawe, od pri~ina {to stru-
~nata komisija ne ja ispolnila zakonskata obvrska pismeno da go izvesti
sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa-
}awe odnosno neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.
Ottuka, spored na{e mislewe, osnovano mo`e da se dovede pod
somnenie soglasnosta na osporenata odluka so ~l. 24 st. 8 od Zakonot,
na {to osnovano se uka`uva vo podnesenata inicijativa.
2. [to se odnesuva do navodite vo inicijativata deka Sovetot
na op{tina Karpo{ ne go formiral paricipativnoto telo kako {to
predviduva ~l. 17 st. 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
kako i toa deka osporenata odluka ne bila soglasna so Pravilnikot
za standardi i nomrativi za ureduvawe na prostorot, smetame deka
Sudot ne e nadle`en za primenata na zakonite i za ocenuvawe na soglasnosta
na osporenata odluka so navedeniot pravilnik, poradi slednoto:
Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za
soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot
i zakonite.
Imaj}i ja predvid ovaa odredba od Ustavot, smetame deka Ustavniot
sud ne e nadle`en za primenata na zakonite, nitu pak da odlu-
~uva za me|usebnata soglasnost na propisite od ist praven rang.
Soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva po baraweto.
Imaj}i go vo vid faktot deka so inicijativata podnositelot na
inicijativata naveduva deka Sovetot na op{tina Karpo{ ne postapuval
po ~l. 17 st. 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
ne formiral participativno telo, kako {to predviduva ovoj
~len od Zakonot, kako i toa deka osporenata odluka e od ist praven
rang so navedeniot pravilnik i imaat karakter na propisi i podzakonski
akti so ista pravna sila, smetame deka se ispolneti uslovite inicijativata
vo ovoj del da se otfrli.
3. Smetame za potrebno da uka`eme deka navodot istaknat vo
inicijativata deka osporenata odluka ne bila vo soglasnost so ~l. 24
st. 9 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, ne e osnovan.
Ova od pri~ina {to od prilo`enata pismena dokumentacija nesporno
proizleguva deka sproveduvaweto na povtorna javna anketa i javna prezentacija
e ostavena na procenka na stru~nata komisija, a dotolku pove}e
{to i po istata ocenile deka edna{ izlo`eniot nacrt - plan pretrpel
zna~ajni promeni i poradi {to gradona~alnikot na op{tinata
za nacrtot na planot se vgradeni zabele{ki vi planot povtorno spro-
116

vel javna prezentacija i javna anketa, po koja vsu{nost e donesena i
sega osporenata odluka.
Vrz osnova na iznesenoto p r e d l a g a m e:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za
"Vlae 1 urban modul 5.2" br. 07-5042/2 od 16. 10. 2006 godina, donesena
od Sovetot na op{tina Karpo{, objavena vo "Slu`ben glasnik na op{-
tina Karpo{," br. br. 12 od 18. 10. 2006 godina.
3. Sudot da ja otfrli inicijativata vo delot za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata
odluka po odnos na ~l. 17 st. 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe i za soglasnosta na osporenata odluka so Pravilnikot za
standardi i normativi za planirawe na prostorot ("SV RM," br. 2/2002
i 50/2003).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 27 i 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 27 dekemvri
2006 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za
"Vlae 1 urban modul 5.2" br. 07-5042/2 od 16 oktomvri 2006 godina, donesena
od Sovetot na op{tina Karpo{, objavena vo "Slu`ben glasnik
na op{tina Karpo{," br. 12 od 18 oktomvri 2006 godina.
2. SE OTFRLA inicijativata vo delot za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka po
odnos na ~len 17 stav 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
i za soglasnosta na osporenata odluka so Pravilnikot za standardi
i normativi za planirawe na prostorot ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 2/2002 i 50/2003).
3. SE ZAPIRA izvr{uvaweto na poedine~nite akti i dejstvija
prezemeni vrz osnova na odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ova re-
{enie.
4. \or|i Mitevski od Skopje na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ova
re{enie.
Spored navodite vo inicijativata osporenata odluka ne bila vo
soglasnost so ~len 17 stav 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
117

planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 51/2005),
od pri~ina {to i pokraj toa {to i vo Statutot na op{tinata bilo predvideno
formirawe na particitativno telo, kako {to bara Zakonot
vo navedeniot ~len, Sovetot na op{tina Karpo{ sé u{te ne go formiral
toa telo, so {to na gra|anite im bilo onevozmo`eno da gi
prensuvaat svoite stavovi, predlozi i mislewa pred ~lenovite na
Sovetot na op{tinata, koi donesuvale odluka za usvojuvawe na detalen
urbanisti~ki plan.
Spored podnositelot na inicijativata pri donesuvawe na osporenata
odluka ne bil po~ituvan nitu ~lenot 24 stav 8 od Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe, bidej}i stru~nata komisija nitu
edno lice koe podnelo anketen list pismeno ne go izvestila za prifa-
}awe, odnosno neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.
Pri donesuvawe na osporenata odluka ne bil po~ituvan nitu
~lenot 24 stav 9 od Zakonot, od pri~ina {to spored inicijativata i
pokraj toa {to nacrtot na planot so prifatenite zabele{ki od javnata
anketa pretrpel zna~ajni promeni, gradona~alnikot na op{tinata
ne sprovel povtorno javna prezentacija i javna anketa, so {to na
gra|anite im bila skratena mo`nosta i pravoto da gi dadat svoite zbele{ki
i predlozi, spored podnositelot na inicijativata, na zna~ajno
izmenet predlog na detalniot urbanisti~ki plan.
Podnositelot na inicijativata, isto taka, naveduva deka osporenata
odluka ne bila vo soglasnost so ~len 44 stav 5 od Pravilnikot
za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe.
Poradi navedenite pri~ini se predlaga Sudot da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka
i istovremeno da donese re{enie za izrekuvawe na vremena merka so
koi }e se zabrani primenata na Odlukata.
5. Sudot na sednicata utvrdi deka Odlukata za donesuvawe na
Detalen urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2. Op{tina Karpo{-Skopje
br. 07-5042/2 od 16 oktomvri 2006 godina, donesena od Sovetot na op{-
tina Karpo{ sodr`i 9 (devet) ~lena. Spored ~len 1 od odlukata so
ovaa odluka se donesuva Detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2
Op{tina Karpo{ - Skopje.
Detalniot urbanisti~ki plan e izraboten spored odredbite za
sproveduvawe na Generalniot urbanisti~ki plan na grad Skopje, Zakonot
za prostorno i urbanisti~ko planirawe, barawata vo Programata
za sodr`inata na planot, Pravilnikot za standardi i normativi
za ureduvawe na prostorot i Pravilnikot za pobliska sodr`ina i
na~inot na grafi~ka obrabotka na planovite i za na~inot i postapkata
za donesuvawe na urbanisti~ki planovi.
Spored ~len 2 od ovaa odluka prostorot za koj se donesuva Detalniot
urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2 op{tina Karpo{ - Skopje,
e so povr{ina na urbaniot opfat od P = 2,15 ha.
Ovoj lokalitet e definiran so slednite granici:
118

- na Jug - granicata odi po osovinata na ul. "Franc Pre{ern" i
po ju`nite ivici na KP 74,25 i 74,29.
- na Istok - granicata odi po kejot na rekata Vardar.
- na Sever - granicata odi po osovinata na predvideniot Bul.
"Ilinden" i
- na Zapad - granicata odi po osovinata na ul. "Proleterska."
Vo ~len 3 se predviduva donesuvaweto na Detalniot urbanisti~ki
plan za lokalitet Vlae 1 UM 5.2 op{tina Karpo{ - Skopje, e
izgotven vo dve fazi:
- dokumentaciona osnova za urban opfat od 2,15 ha, i
- planiran razvoj za urban opfat od 2,15 ha.
Podra~jeto na opfatot pretstavuva eden urban modul i vo istiot
se definirani 27 urbanisti~ki parceli.
Vo ramkite na ovoj lokalitet predvideni se nameni, soglasno so
namenite na Generalniot urbanisti~ki plan na grad Skopje od 2002
godina.
Vo ramkite na planot se predvideni slednite nameni:
SK - semejni ku}i - domuvawe
ZZ - za{titno zelenilo
Maksimalnata visina na objektite (visina do goren venec) se
opredeluva od nivoto na trotoar, odnosno soobra}ajnicata ili pristapna
pateka i istata iznesuva N mah. 8,80 m. a na ve}e izgradenite postojni
semejni ku}i se zadr`uva N mah 10.20 m.
So Planot se odredeni:
- oblik i golemina na grade`na parcela (m 2 );
- regulaciona linija;
- grade`na linija koja go definira prostorot vo koj mo`e da se
gradi;
- maksimalna povr{ina za gradba vo koja mo`e da se razvie
osnovata na objektot (m 2 );
- procent na izgradenost (%);
- maksimalna razviena povr{ina na objekt (m 2 );
- koeficient na iskoristenost (K);
-namena na objektot;
- maksimalna visina na objektot (do zavr{niot venec) od nivo
na trotoar, soobra}ajnica ili pristapna pateka;
- parkirawe-gara`irawe na vozilata vo ramkite na parcelite.
Spored ~len 4 od odlukata Detalniot urbanisti~ki plan sodr`i:
planiran razvoj so grafi~ki del, a spored ~len 5 od ovaa odluka
sostaven del na ovaa odluka se i tekstualniot del, grafi~kiot prikaz
na planskite re{enija i bilansnite pokazateli za planskiot opfat.
Vo ~len 6 se predvideni Detalniot urbanisti~ki plan se zaveruva
so pe~at na Sovetot na op{tinata Karpo{ i potpis na pretsedatelot
na Sovetot na op{tinata.
119

Spored ~len 7 od Odlukata Sovetot na op{tinata, vo rok od 30
dena od zavr{uvaweto na celosnata zakonska postpaka za donesuvawe
na Detalniot urbanisti~ki plan, }e obezbedi kompletna dokumentacija
za realizacija na Planot.
Spored ~len 8 od Odlukata Detalniot urbanisti~ki plan so
site negovi delovi se ~uva vo Sektorot za urbanizam - Oddelenie za
prostorno i urbanisti~ko planirawe na op{tinata.
Spored ~len 9 ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot
na objavuvaweto vo „Slu`ben glasnik na op{tina Karpo{“.
6. Vo tekot na prethodnata postapka, Sudot utvrdi deka Postapkata
za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za lokalitetot
Vlae 1 - UM 5.2 (severen del sprema bul. Ilindenska) e pokrenata vo
2002 godina. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{-Skopje podnel barawe
do glavniot arhitekt na grad Skopje pod broj 08-1716/1 od 9 dekemvri
2002 godina za podnesuvawe inicijativa za donesuvawe na Detalen
urbanisti~ki plan za lokalitetot Vlae 1 (severen del sprema bul.
Ilindenska) kade soglasno Generalniot plan na grad Skopje se predviduva
domuvawe.
Glavniot ahitekt na grad Skopje so Izvestie broj 18-A-3306/1
od 17 januari 2003 godina go izvestil Sovetnikot za urbanizam na gradona~alnikot
na op{tinata Karpo{-Skopje, deka baraweto za poveduvawe
postapka za izmenuvawe i dopolnuvawe na Detalniot urbanisti~ki
plan za n. Vlae 1 UM 5.2 (severen del sprema Bul. Ilindenska)
e potrebno istoto da se dopolni so granica na urbaniot opfat po katastarski
parceli ili soobra}ajnici.
Institutot za urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA
izgotvil Nacrt-plan za detalen urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2
(severen del sprema Bul. Ilindenska), od mesec noemvri 2004 godina.
Glavniot arhitekt na grad Skopje dal stru~no mislewe na
Nacrt - planot za detalen urbanisti~ki plan pod broj 18-A-139/1 od 17
fevruari 2005 godina.
Ministerstvoto za transport i vrski dal stru~no mislewe na
Nacrt - planot pod broj 13-3294 od 14 april 2005 godina.
Sovetot na op{tinata Karpo{-Skopje vo septemvri 2005 godina
donel Nacrt - odluka za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan.
Sovetot na op{tinata Karpo{-Skopje donel Zaklu~ok pod broj
08-1880/3 od 5 septemvri 2005 godina so koj e utvrden tekstot na Nacrtodlukata
za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan.
Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{-Skopje donel Odluka
broj 08-4094/1 od 21 noemvri 2005 godina za organizirawe na javna prezentacija
i javna anketa po Nacrtot na odlukata za donesuvawe na detalen
urbanisti~ki plan. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{-Skopje
so pismo broj 08-4094/2 od 22 noemvri 2005 godina dostavil barawe
do redakcijata na vesnikot "Dnevnik" za objavuvawe na tekst na soop-
120

{tenie za organizirawe javna prezentacija i javna anketa po Nacrtodlukata
za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan.
Soop{tenieto za organiziraweto na javnata prezentacija i javnata
anketa e objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na 24 noemvri 2005
godina.
Celokupniot materijal za sproveduvawe na javnata anketa (tekstualen
del na Odlukata, grafi~ki prilog, anketni listovi i soop-
{tenija za organizirawe na javnata anketa), e dostaven od gradona~alnikot
na op{tinata Karpo{-Skopje do mesnata zaednica Vlae-1 so
pismo broj 08-4094/3 od 24 noemvri 2005 godina. Javnata anketa traela
od 24 noemvri 2005 godina do 10 dekemvri 2005 godina.
So pismo na gradona~alnikot pod broj 08-3905/4, 08-4093/4 i
4094/4 od 24 noemvri 2005 godina izvesteni se komunalnite i javnite
pretprijatija JP Vodovod i kanalizacija, AD Elektrostopanstvo na
Makedonija, AD Telekomunikacii i AD Toplifikacija za denot na
odr`uvaweto na stru~nata konsultacija po Nacrt-odlukata za donesuvawe
na detalen urbanisti~ki plan. Organizirana e stru~na konsultacija
po Nacrt-odlukata za donesuvawe na detalen urbanisti~ki
plan vo op{tinata Karpo{-Skopje na 30 noemvri 2005 godina i e sostaven
Zapisnik pod broj 08-1880/4 od 1 dekemvri 2005 godina.
Za vreme na Javnata prezentacija i Javnata anketa po Nacrtodlukata
dostaveni se 53 pismeni zabele{ki na anketni listovi, za
{to od Mesnata zaednica Vlae-1 e sostaven i Zapisnik od 10 dekemvri
2005 godina.
Mesnata zaednica Vlae-1 celokupniot materijal od javnata prezentacija
i javnata anketa go ima dostaveno do gradona~alnikot na
op{tinata Karpo{-Skopje so pismo broj 03-31 od 11 dekemvri 2005
godina.
Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{-Skopje so odluka broj
08-1091/1 od 27 fevruari 2006 godina povtorno organizira javna prezentacija
i javna anketa po Nacrt-odlukata za donesuvawe na detalen
urbanisti~ki plan, bidej}i se prifateni pove}e od zabele{kite na
anketnite listovi, so {to Nacrt-planot pretrpe zna~ajni promeni.
Vrz osnova na Odlukata za povtorno organizirawe na javna
prezentacija i javna anketa, izgotveno e soop{tenie za povtorno organizirawe
na javna prezentacija i javna anketa. Soop{tenieto e dostaveno
na objavuvawe do redakcijata na vesnikot "Dnevnik" so pismo
broj 08-1091/2 od 27 fevruari 2006 godina, koe e objaveno vo vesnikot
"Dnevnik" na 28 fevruari 2006 godina. Vrz osnova na ovaa Odluka
izgotven e Nacrt-plan vo mesec fevruari 2006 godina od Institutot za
urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA.
So pismo na gradona~alnikot na op{tinata Karpo{-Skopje br.
08-1091/3 od 28 fevruari 2006 godina celokupniiot materijal za povtornata
javna prezentacija i javna anketa (tekstualen del na Odlukata,
grafi~ki prilog, anketni listovi i soop{tenija), go dostavi do mes-
121

nata zaednica Vlae-1. Rokot za davawe na zabele{ki po Odlukata za
povtorno organizirawe na javna prezentacija i javna anketa, trae{e od
28 fevruari 2006 godina do 20 mart 2006 godina. Za vreme na traeweto
na javnata prezentacija i javnata anketa dostaveni se 7 pismeni zabele{ki,
koi se konstatirani na Zapisnik od mesnata zaednica Vlae-1 od
20 mart 2006 godina.
Po zavr{uvaweto na povtornata javna prezentacija i javna
anketa, mesnata zaednica Vlae-1 so pismo broj 03-21 od 21 mart 2006 godina
celokupniot materijal go dostavi do gradona~alnikot na op{tinata
Karpo{-Skopje.
Nacrt detalniot urbanisti~ki plan e razgledan od Komisijata
za urbanisti~ko planirawe na Sovetot na op{tinata Karpo{-Skopje
na sednica odr`ana na 26 april 2006 godina i e sostaven Zapisnik broj
13-2224/1 od 26 april 2006 godina.
Po sprovedenata javna prezentacija i javna anketa izgotven e
Izve{taj od Komisija potpi{an i od gradona~alnikot na op{tinata
Karpo{-Skopje pod broj 08-1091/4 od 28 april 2006 godina. Gradona-
~alnikot na op{tinata Karpo{ dal Izvestuvawe po izve{tajot za
sprovedenata javna prezentacija i javna anketa pod broj 08-1091/5 od 28
juli 2006 godina. Sovetot na op{tinata Karpo{-Skopje vo mesec juli
2006 godina donel Odluka za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan
za Vlae-1 UM 5.2.
Ministerstvoto za transport i vrski dalo Soglasnost na predlogot
na detalniot urbanisti~ki plan pod broj 18-14415 od 18 avgust
2006 godina. Sektorot za planirawe i ureduvawe na prostorot na grad
Skopje dal Mislewe po predlog detalniot urbanisti~ki plan pod broj
13-2041/1 od 4 septemvri 2006 godina.
Komisijata za urbanisti~ko planirawe na Sovetot na op{tinata
Karpo{ - Skopje dala Mislewe po predlog odlukata za detalniot
urbanisti~ki plan, za {to e sostaven i Zapisnik broj 13-4531/3
od 25 septemvri 2006 godina.
7. Spored ~len 8 stav 1 alineja 10 od Ustavot na Republika Makedonija,
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i
unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata se utvrdeni kako
edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti-
~koto planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto
i postapkata za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite
i sledeweto na realizacijata na planovite, nadzorot i drugi pra-
{awa od oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe se uredeni
so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 51/2005). Vo Glava VI "Preodni i zavr{ni
odredbi" na ovoj zakon, vo ~len 80 e utvrdeno deka postapkata za
donesuvawe na urbanisti~kite planovi zapo~nata pred denot na pri-
122

menata na ovoj zakon (1 juli 2005 godina) }e prodol`i spored odredbata
na zakonot koj bil vo sila na denot na negovoto otpo~nuvawe,
dokolku urbanisti~kiot plan ja pominal fazata na stru~na rasprava
ili fazata na javna anketa i javna prezentacija.
So ogled na toa{to vo prethodna postapka Sudot utvrdi deka
urbanisti~kiot plan sé u{te ne ja pominal fazata na javna anketa i
javna prezentacija, soglasno ~len 8 od Zakonot, analizata na pravnata
i fakti~kata sostojba vo vrska so postapkata za donesuvawe na osporenata
odluka se vr{i vo odnos na noviot Zakon koj e vo primena od 1
juli 2005 godina.
So ~len 7 od ovoj Zakon se utvrdeni vidovite planovi koi se
donesuvaat vo zavisnost od prostorot koj e predmet na planirawe, i
toa: prostorni planovi vo koi spa|a prostoren plan na Republika Makedonija
i urbanisti~ki planovi vo koi spa|aat generalen urbanisti-
~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i
urbanisti~ki plan nadvor od naseleno mesto.
So ~len 17 stav 5 od Zakonot se utvrduva deka za obezbeduvawe
na stru~nost i javnot vo procesot na prostornoto i urbanisti~ko planirawe
sovetot na op{tinata i Sovetot na gradot Skopje formira
participativno telo koe gi prenesuva stavovite, mislewata i potrebite
na gra|anite i pravnite lica, gi sledi sostojbite vo planiraweto
preku davawe inicijativi, nasoki i sugestii za izgotvuvawe na planski
re{enija za soodvetnata op{tina i gradot Skopje. Particitativnoto
telo se sostoi od pretstavnici od sovetot, stru~no lice od
op{tinskata administracija, istaknati stru~ni lica od oblasta na
urbanisti~koto planirawe, pretstavnici od zdru`enija na gra|ani i
gra|ani od podra~jeto na op{tinata. Brojot na pretstavnicite se utvrduva
so statutot na op{tinata i Statutot na gradot Skopje i ne mo`e
da bide pogolem od deset ~lena.
Vo ~lenot 22 stav 1 na ovoj zakon se utvrduva deka planovite od
~lenot 7 na ovoj zakon se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt
na plan i predlog na plan.
Spored ~len 24 stav 1 na ovoj zakon, po nacrtot na detalniot
urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan
von naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija i javna
anketa. Spored stav 2 na istiot ~len, organiziraweto na javnata prezentacija
i javnata anketa po planovite od stavot 1 na ovoj ~len, go
vr{i gradona~alnikot na op{tinata po utvrduvawe na nacrtot na
planot od strana na sovetot. Za sprovedenata javna prezentacija i
javna anketa se izrabotuva izve{taj (stav 3). Spored stavot 4 na ovoj
~len od Zakonot, javnata prezentacija i javnata anketa od stavot 1 na
ovoj ~len se sproveduva so izlagawe na planot na javno mesto koe se
nao|a vo krugot na mesnata samouprava. Javnata anketa trae najmalku
15 rabotni dena, vo koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni lica od
konkretnoto podra~je opfateno so planot mo`at da dostavat zabele{-
123

ki, predlozi i mislewa na anketni listovi. Vo stavot 5 na ovoj ~len, se
predviduva deka javnata prezentacija e stru~no prezentirawe na planot
i se organizira vo prostorii i vreme {to }e go opredeli gradona~alnikot
na op{tinata.
Soglasno ~len 24 stav 6, pak, od ovoj zakon, izve{taj od javnata
anketa so obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite zabele{ki
za planovite od stavot 1 na ovoj ~len izrabotuva stru~na komisija formirana
od gradona~alnikot na op{tinata koja e sostavena od tri ~lena
i toa: nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice od op{tinskata
administracija nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat
nau~en i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe.
Spored ~len 24 stav 7 od Zakonot, izve{tajot od stavot 6 na ovoj
~len e sostaven del na odlukata za donesuvawe na predlogot na planot.
Soglasno ~len 24 stav 8 od istiot Zakon, vrz osnova na izve-
{tajot, komisijata od stavot 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go
izvesti sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe
ili neprifa}awe na negovite zbele{ki ili predlozi.
Spored stavot 9 na ~lenot 24 od Zakonot, dokolku komisijata od
stavot 6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot so prifatenite
zabele{ki od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni (promena na
granicata na urbanisti~kiot opfat, promeni na regulacionite linii,
promeni na namenata na zemji{teto i promena vo pogolem obem na
drugi parametri utvrdeni vo planot), gradona~alnikot na op{tinata
za nacrt na planot so vgradeni zabele{ki vo planot povtorno sproveduva
javna prezentacija i javna anketa.
Spored stavot 10 na ~lenot 24 od Zakonot, vremeto i mestoto
kade {to }e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija
i javnata anketa, zadol`itelno se objavuva so soop{tenie vo
javnite glasila. Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite,
mestopolo`bata i povr{inata na opfatot na planot, kako i obrazlo`enija
na planskite re{enija.
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot
vo funkcija na obezbeduvawe na ureduvaweto i humanizacijata na
prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na
prirodata kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makekdonija, utvrdil precizna regulativa vo vrska so planiraweto na
prostorot, to~no opredeluvaj}i gi planovite za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, nivnata sodr`ina i postapkata za nivno donesuvawe.
Imaj}i ja predvid navedenata zakonska regulativa, kako i uvidoti
analizata na dostavenata dokumentacija za donesuvawe na Odlukata
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2 -
Op{tina Karpo{, spored Sudot op{tinata Karpo{ kako nadle`en
organ za donesuvawe na navedenata odluka, vo eden del gi sprovela
124

zakonski opredelenite dejstvija vo postapkata za donesuvawe na istata,
i toa:
Nacrt-detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 - UM 5.2. e izraboten
od Instituot za urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA so
teh. br. 239/2003 od mesec noemvri 2004 godina.
Soglasno ~len 21 stav 2 od Zakonot, stru~no mislewe na Nacrtplanot
ima dadeno Ministerstvoto za transport i vrski.
Sovetot na op{tina Karpo{ donel Zaklu~ok br.08-1880/3 od 5
septemvri 2005 godina so koj e utvrden tekstot na Nacrt-odlukata za
donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan.
Na 21 noemvri 2005 godina gradona~alnikot na op{tina Karpo{
donel Odluka za organizirawe na javna prezentacija i javna anketa
po nacrt planot koja bila javno objavena vo vesnikot "Dnevnik" na
24 noemvri 2005 godina.
Javnata anketa i javnata prezentacija traele od 24 noemvri 2005
do 10 dekemvri 2005 godina i vo toj period bile dostaveni 53 pismeni
zabele{ki od anketni listovi, po koi zbele{ki bile napraveni zna~ajni
promeni vo Nacrt-planot, poradi {to Gradona~alnikot na op{-
tina Karpo{ so Odluka br. 08-1091/1 od 27 fevruari 2006 godina povtorno
organizira javna anketa i javna prezentacija po izmenetiot Nacrt
plan izraboten od IN-PUMA vo mesec fevruari 2006 godina.
Soop{tenieto za povtorno organizirawe na javna prezentacija i javna
anketa bilo objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na 28 fevruari 2006 godina.
Javnata prezentacija i javnata anketa bile odr`ani vo periodot
od 28 fevruari do 20 mart 2006 godina i koga bile dostaveni 7 pismeni
zabele{ki.
Soglasno ~len 24 stav 6 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, stru~na komisija gi razgledala anketnite listovi i
daden e izve{taj vo ko pooddelno se ima proizneseno po odnos na podnesenite
7 anketni listovi, odnosno decidno e navedeno vo koj del od
istite se prifa}aat odredeni zabele{ki, a vo koj ne. Me|u niv, toj reden
broj 3 e naketniot list na sega podnositelot na inicijativata
\or|i Mitevski koj anketen list delumno e prifaten.
Po zavr{uvaweto na povtornata javna prezentacija i javna
anketa, mesnata zaednica Vlae 1, celokupniot materijal go dostavila
do gradona~alnikot na op{tina Karpo{, i po koe e izgotven izve{taj
od Komisijata. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ dal izvestuvawe
po Izve{tajot za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa.
Sovetot na op{tina Karpo{ vo mesec juli 2006 godina donel Odluka
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan Vlae 1 UM 5.2.
Soglasno ~len 25 stav 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti-
~ko planirawe Ministerstvoto za transport i vrski dalo Soglasnost
na predlogot na detalniot urbanisti~ki plan pod br.18-14415 od 18
avgust 2006 godina, a Sektorot za planirawe i ureduvawe na prostorot
125

na grad Skopje dal Mislewe po predlog detalniot urbanisti~ki plan
pod br.13-2041/1 od 4 septemvri 2006 godina.
No, vidno od celokupnata dokumentacija {to vo tekot na prethodnata
postapka be{e pribavena od strana na Sudot, se konstatira
deka pri donesuvawe na sega osporenata odluka, odnosno vo postapkata
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za "Vlae 1 - urban modul
5.2" - op{tina Karpo{ - Skopje, ne e dokraj ispo~ituvana zakonskata
regulativa. Imeno, vo konkretniov slu~aj vidno od prilo`enite
dokazi ne prozileguva deka e postapeno vo smisla na ~len 24 stav 8 od
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, od pri~ina {to
stru~nata komisija ne ja ispolnila zakonskata obvrska pismeno da go
izvesti sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za
prifa}awe odnosno neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.
Ottuka, spored Sudot, osnovano mo`e da se dovede pod somnenie
soglasnosta na osporenata odluka so ~len 24 stav 8 od Zakonot, na {to
osnovano se uka`uva vo podnesenata inicijativa.
8. [to se odnesuva do navodite vo inicijativata deka Sovetot
na op{tina Karpo{ ne go formiral paricipativnoto telo kako {to
predviduva ~len 17 stav 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, kako i toa deka osporenata odluka ne bila soglasna so Pravilnikot
za standardi i nomrativi za ureduvawe na prostorot, smetame
deka Sudot ne e nadle`en za primenata na zakonite i za ocenuvawe
na soglasnosta na osporenata odluka so navedeniot Pravilnik, poradi
slednoto:
Soglasno ~len 110 alinei 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na
Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so
Ustavot i zakonite.
Imaj}i ja predvid ovaa odredba od Ustavot, Ustavniot sud ne e
nadle`en za primenata na zakonite, nitu pak da odlu~uva za me|usebnata
soglasnost na propisite od ist praven rang.
Soglasno ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva po baraweto.
Imaj}i go vo vid faktot deka so inicijativata podnositelot na
inicijativata naveduva deka Sovetot na op{tina Karpo{ ne postapuval
po ~len 17 stav 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
ne formiral participativno telo, kako {to predviduva ovoj
~len od Zakonot, kako i toa deka osporenata Odluka e od ist praven
rang so navedeniot pravilnik i imaat karakter na propisi i podzakonski
akti so ista pravna sila, Sudot utvrdi deka se ispolneti uslovite
inicijativata vo ovoj del da se otfrli.
9. Navodot istaknat vo inicijativata deka osporenata odluka
ne bila vo soglasnost so ~len 24 stav 9 od Zakonot za prostorno i urba-
126

nisti~ko planirawe, spored Sudot ne e osnovan. Ova od pri~ina {to
od prilo`enata pismena dokumentacija nesporno proizleguva deka
sproveduvaweto na povtorna javna anketa i javna prezentacija e ostavena
na procenka na stru~nata komisija, a dotolku pove}e {to i po
istata ocenile deka edna{ izlo`eniot nacrt-plan pretrpel zna~ajni
promeni i poradi {to gradona~alnikot na op{tinata za nacrtot na
planot se vgradeni zabele{ki vo planot povtorno sprovel javna prezentacija
i javna anketa, po koja vsu{nost e donesena i sega osporenata
odluka.
10. [to se odnesuva do predlogot istaknat vo inicijativata, za
zapirawe na izvvr{uvaweto na poedine~nite akti i dejstvija {to se
prezemaat vrz osnova na osporenata odluka, Sudot oceni deka se ispolneti
uslovite od ~len 27 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija.
11. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1, 2
i 3 od ova re{enie.
12. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo-
`ani i d-r Zoran Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt - odluka po predmetot U. br. 208/2006
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
208/2006 od 27 dekemvri 2006 godina, povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki
plan za "Vlae 1 Urban modul 5.2" br. 07-5042/2 od 16 oktomvri
2006 godina, donesena od Sovetot na op{tina Karpo{, objavena vo
"Slu`ben glasnik na o{tina Karpo{" br. 12 od 18 oktomvri 2006 godina.
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odluka so Ustavot i
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.
2. Sovetot na op{tina Karpo{, kako donositel na aktot, ne dostavi
odgovor po navodite vo re{enieto za poveduvawe na postapkata za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka.
3. So ogled na toa {to fakti~kata i pravnata sostojba po predmetot
se nepromeneti, se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da ja ukine Odlukata za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki
plan za "Vlae 1 Urban modul 5.2" br. 07-5042/2 od 16 oktomvri
2006 godina, donesena od Sovetot na op{tina Karpo{, objavena vo
"Slu`ben glasnik na op{tina Karpo{" br. 12 od 18 oktomvri 2006 godina,
i
127

3. Sudot da go stavi nadvor od sila Re{enieto za zapirawe od
izvr{uvawe na poedine~nite akti i dejstvija doneseni, odnosno prezemeni
vrz osnova na odlukata ozna~ena vo to~kata 2 od ovoj predlog.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 28 fevruari
2007 godina, donese
128
O D L U K A
1. SE UKINUVA Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki
plan za "Vlae 1 urban modul 5.2" br. 07-5042/2 od 16 oktomvri
2006 godina, donesena od Sovetot na op{tina Karpo{, objavena vo
"Slu`ben glasnik na op{tina Karpo{" br. 12 od 18 oktomvri 2006
godina.
2. SE STAVA NADVOR OD SILA Re{enieto za zapirawe na
izvr{uvaweto na poedine~nite akti i dejstvija doneseni, odnosno prezemeni
vrz osnova na odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ovaa odluka.
3. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
4. Ustavniot sud na Republika Makedonija po inicijativa na
\or|i Mitevski od Skopje, so Re{enie U. br. 208/2006 od 27 dekemvri
2006 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ovaa odluka, zatoa {to osnovano
se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so Ustavot i Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 51/2005).
5. Sudot na sednicata utvrdi deka Odlukata za donesuvawe na
Detalen urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2. op{tina Karpo{ - Skopje
br. 07-5042/2 od 16 oktomvri 2006 godina, donesena od Sovetot na
op{tina Karpo{ sodr`i 9 (devet) ~lena. Spored ~len 1 od odlukata so
ovaa odluka se donesuva Detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2
op{tina Karpo{ - Skopje.
Detalniot urbanisti~ki plan e izraboten spored odredbite za
sproveduvawe na Generalniot urbanisti~ki plan na grad Skopje, Zakonot
za prostorno i urbanisti~ko planirawe, barawata vo Programata
za sodr`inata na planot, Pravilnikot za standardi i normativi za
ureduvawe na prostorot i Pravilnikot za pobliska sodr`ina i na~inot
na grafi~ka obrabotka na planovite i za na~inot i postapkata za
donesuvawe na urbanisti~ki planovi.
Spored ~len 2 od ovaa odluka prostorot za koj se donesuva Detalniot
urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2 op{tina Karpo{ - Skopje,
e so povr{ina na urbaniot opfat od P = 2,15 ha.

Ovoj lokalitet e definiran so slednite granici:
- na jug - granicata odi po osovinata na ul. "Franc Pre{ern" i
po ju`nite ivici na KP 74,25 i 74,29.
- na istok - granicata odi po kejot na rekata Vardar.
- na sever - granicata odi po osovinata na predvideniot Bul.
"Ilinden," i
- na zapad - granicata odi po osovinata na ul. "Proleterska".
Vo ~len 3 se predviduva deka donesuvaweto na Detalniot urbanisti~ki
plan za lokalitet Vlae 1 UM 5.2 op{tina Karpo{ - Skopje, e
izgotven vo dve fazi:
- dokumentaciona osnova za urban opfat od 2,15 ha, i
- planiran razvoj za urban opfat od 2,15 ha.
Podra~jeto na opfatot pretstavuva eden urban modul i vo istiot
se definirani 27 urbanisti~ki parceli.
Vo ramkite na ovoj lokalitet predvideni se nameni, soglasno so
namenite na Generalniot urbanisti~ki plan na grad Skopje od 2002
godina.
Vo ramkite na planot se predvideni slednite nameni:
SK - semejni ku}i - domuvawe
ZZ - za{titno zelenilo
Maksimalnata visina na objektite (visina do goren venec) se
opredeluva od nivoto na trotoar, odnosno soobra}ajnicata ili pristapna
pateka i istata iznesuva N mah. 8,80 m. a na ve}e izgradenite
postojni semejni ku}i se zadr`uva N mah 10.20 m.
So Planot se odredeni:
- oblik i golemina na grade`na parcela (m 2 );
- regulaciona linija;
- grade`na linija koja go definira prostorot vo koj mo`e da se
gradi;
- maksimalna povr{ina za gradba vo koja mo`e da se razvie
osnovata na objektot (m 2 );
- procent na izgradenost (%);
- maksimalna razviena povr{ina na objekt (m 2 );
- koeficient na iskoristenost (K);
-namena na objektot;
- maksimalna visina na objektot (do zavr{niot venec) od nivo
na trotoar, soobra}ajnica ili pristapna pateka;
- parkirawe-gara`irawe na vozilata vo ramkite na parcelite.
Spored ~len 4 od odlukata Detalniot urbanisti~ki plan sodr`i:
planiran razvoj so grafi~ki del, a spored ~len 5 od ovaa odluka
sostaven del na ovaa odluka se i tekstualniot del, grafi~kiot prikaz
na planskite re{enija i bilansnite pokazateli za planskiot opfat.
Vo ~len 6 se predviduva deka Detalniot urbanisti~ki plan se
zaveruva so pe~at na Sovetot na op{tinata Karpo{ i potpis na pretsedatelot
na Sovetot na op{tinata.
129

Spored ~len 7 od Odlukata Sovetot na op{tinata, vo rok od 30
dena od zavr{uvaweto na celosnata zakonska postpaka za donesuvawe
na Detalniot urbanisti~ki plan, }e obezbedi kompletna dokumentacija
za realizacija na Planot.
Spored ~len 8 od Odlukata Detalniot urbanisti~ki plan so
site negovi delovi se ~uva vo Sektorot za urbanizam - Oddelenie za
prostorno i urbanisti~ko planirawe na op{tinata.
Spored ~len 9 ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot
na objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na op{tina Karpo{."
6. Spored ~len 8 stav 1 alineja 10 od Ustavot na Republika
Makedonija, ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i
unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata se utvrdeni kako
edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto
planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto
i postapkata za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite
i sledeweto na realizacijata na planovite, nadzorot i drugi pra-
{awa od oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe se uredeni
so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija“ br. 51/2005). Vo Glava VI "Preodni i zavr{-
ni odredbi" na ovoj zakon, vo ~len 80 e utvrdeno deka postapkata za donesuvawe
na urbanisti~kite planovi zapo~nata pred denot na primenata
na ovoj zakon (1 juli 2005 godina) }e prodol`i spored odredbata
na zakonot koj bil vo sila na denot na negovoto otpo~nuvawe, dokolku
urbanisti~kiot plan ja pominal fazata na stru~na rasprava ili fazata
na javna anketa i javna prezentacija.
So ogled na toa {to vo prethodnata postapka Sudot utvrdi deka
urbanisti~kiot plan sî u{te ne ja pominal fazata na javna anketa i javna
prezentacija, soglasno ~len 8 od Zakonot, analizata na pravnata i
fakti~kata sostojba vo vrska so postapkata za donesuvawe na osporenata
odluka se vr{i vo odnos na noviot Zakon koj e vo primena od 1
juli 2005 godina.
So ~len 7 od ovoj zakon se utvrdeni vidovite planovi koi se donesuvaat
vo zavisnost od prostorot koj e predmet na planirawe, i toa:
prostorni planovi vo koi spa|a prostoren plan na Republika
Makedonija i urbanisti~ki planovi vo koi spa|aat generalen urbanisti~ki
plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i
urbanisti~ki plan nadvor od naseleno mesto.
So ~len 17 stav 5 od Zakonot se utvrduva deka za obezbeduvawe
na stru~nost i javnot vo procesot na prostornoto i urbanisti~ko planirawe
sovetot na op{tinata i Sovetot na gradot Skopje formira
participativno telo koe gi prenesuva stavovite, mislewata i potrebite
na gra|anite i pravnite lica, gi sledi sostojbite vo planiraweto
preku davawe inicijativi, nasoki i sugestii za izgotvuvawe na plan-
130

ski re{enija za soodvetnata op{tina i gradot Skopje. Particitativnoto
telo se sostoi od pretstavnici od sovetot, stru~no lice od op{tinskata
administracija, istaknati stru~ni lica od oblasta na urbanisti~koto
planirawe, pretstavnici od zdru`enija na gra|ani i gra|ani
od podra~jeto na op{tinata. Brojot na pretstavnicite se utvrduva so
statutot na op{tinata i Statutot na gradot Skopje i ne mo`e da bide
pogolem od deset ~lena.
Vo ~lenot 22 stav 1 na ovoj zakon se utvrduva deka planovite od
~lenot 7 na ovoj zakon se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt
na plan i predlog na plan.
Spored ~len 24 stav 1 na ovoj zakon, po nacrtot na detalniot
urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan
von naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija i javna
anketa. Spored stav 2 na istiot ~len, organiziraweto na javnata prezentacija
i javnata anketa po planovite od stavot 1 na ovoj ~len, go vr{i
gradona~alnikot na op{tinata po utvrduvawe na nacrtot na planot od
strana na sovetot. Za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa se
izrabotuva izve{taj (stav 3). Spored stavot 4 na ovoj ~len od Zakonot,
javnata prezentacija i javnata anketa od stavot 1 na ovoj ~len se sproveduva
so izlagawe na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot na
mesnata samouprava. Javnata anketa trae najmalku 15 rabotni dena, vo
koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra-
~je opfateno so planot mo`at da dostavat zabele{ki, predlozi i mislewa
na anketni listovi. Vo stavot 5 na ovoj ~len, se predviduva deka
javnata prezentacija e stru~no prezentirawe na planot i se organizira
vo prostorii i vreme {to }e go opredeli gradona~alnikot na
op{tinata.
Soglasno ~len 24 stav 6, pak, od ovoj zakon, izve{taj od javnata
anketa so obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite zabele{ki
za planovite od stavot 1 na ovoj ~len izrabotuva stru~na komisija formirana
od gradona~alnikot na op{tinata koja e sostavena od tri ~lena
i toa: nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice od op{tinskata
administracija nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat
nau~en i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe.
Spored ~len 24 stav 7 od Zakonot, izve{tajot od stavot 6 na ovoj
~len e sostaven del na odlukata za donesuvawe na predlogot na planot.
Soglasno ~len 24 stav 8 od istiot Zakon, vrz osnova na izve-
{tajot, komisijata od stavot 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go
izvesti sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe
ili neprifa}awe na negovite zbele{ki ili predlozi.
Spored stavot 9 na ~lenot 24 od Zakonot, dokolku komisijata od
stavot 6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot so prifatenite zabele{ki
od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni (promena na granicata
na urbanisti~kiot opfat, promeni na regulacionite linii,
131

promeni na namenata na zemji{teto i promena vo pogolem obem na drugi
parametri utvrdeni vo planot), gradona~alnikot na op{tinata za
nacrtot na planot so vgradenite zabele{ki vo planot povtorno sproveduva
javna prezentacija i javna anketa.
Spored stavot 10 na ~lenot 24 od Zakonot, vremeto i mestoto
kade {to }e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija
i javnata anketa, zadol`itelno se objavuva so soop{tenie vo javnite
glasila. Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite, mestopolo`bata
i povr{inata na opfatot na planot, kako i obrazlo-
`enija na planskite re{enija.
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot
vo funkcija na obezbeduvawe na ureduvaweto i humanizacijata na
prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na
prirodata kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makekdonija, utvrdil precizna regulativa vo vrska so planiraweto na
prostorot, to~no opredeluvaj}i gi planovite za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, nivnata sodr`ina i postapkata za nivno donesuvawe.
Imaj}i ja predvid navedenata zakonska regulativa, kako i uvidot
i analizata na dostavenata dokumentacija za donesuvawe na Odlukata
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2 -
op{tina Karpo{, spored Sudot op{tinata Karpo{ kako nadle`en
organ za donesuvawe na navedenata odluka, vo eden del gi sprovela zakonski
opredelenite dejstvija vo postapkata za donesuvawe na istata, i
toa:
Nacrt-detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 - UM 5.2. e izraboten
od Instituot za urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA so
teh. br. 239/2003 od mesec noemvri 2004 godina.
Soglasno ~len 21 stav 2 od Zakonot, stru~no mislewe na Nacrtplanot
ima dadeno Ministerstvoto za transport i vrski.
Sovetot na op{tina Karpo{ donel Zaklu~ok br.08-1880/3 od 5
septemvri 2005 godina so koj e utvrden tekstot na Nacrt-odlukata za
donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan.
Na 21 noemvri 2005 godina gradona~alnikot na op{tina Karpo{
donel Odluka za organizirawe na javna prezentacija i javna anketa
po nacrt planot koja bila javno objavena vo vesnikot "Dnevnik" na
24 noemvri 2005 godina.
Javnata anketa i javnata prezentacija traele od 24 noemvri 2005
do 10 dekemvri 2005 godina i vo toj period bile dostaveni 53 pismeni
zabele{ki od anketni listovi, po koi zbele{ki bile napraveni zna~ajni
promeni vo Nacrt-planot, poradi {to Gradona~alnikot na op{tina
Karpo{ so Odluka br.08-1091/1 od 27 fevruari 2006 godina povtorno
organizira javna anketa i javna prezentacija po izmenetiot Nacrt
plan izraboten od IN-PUMA vo mesec fevruari 2006 godina. Soop-
{tenieto za povtorno organizirawe na javna prezentacija i javna
anketa bilo objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na 28 fevruari 2006 godi-
132

na. Javnata prezentacija i javnata anketa bile odr`ani vo periodot od
28 fevruari do 20 mart 2006 godina i koga bile dostaveni 7 pismeni
zabele{ki.
Soglasno ~len 24 stav 6 od Zakonot za prostorno i urbanisti-
~ko planirawe, stru~na komisija gi razgledala anketnite listovi i
daden e izve{taj vo koj oddelno se ima proizneseno po odnos na podnesenite
7 anketni listovi, odnosno decidno e navedeno vo koj del od istite
se prifa}aat odredeni zabele{ki, a vo koj ne. Me|u niv, pod reden
broj 3 e na anketniot list na sega podnositelot na inicijativata
\or|i Mitevski, koj anketen list delumno e prifaten.
Po zavr{uvaweto na povtornata javna prezentacija i javna
anketa, mesnata zaednica Vlae 1, celokupniot materijal go dostavila
do gradona~alnikot na op{tina Karpo{, i po koe e izgotven izve{taj
od Komisijata. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ dal izvestuvawe
po Izve{tajot za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa.
Sovetot na op{tina Karpo{ vo mesec juli 2006 godina donel Odluka
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan Vlae 1 UM 5.2.
Soglasno ~len 25 stav 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti-
~ko planirawe Ministerstvoto za transport i vrski dalo Soglasnost
na predlogot na detalniot urbanisti~ki plan pod br. 18-14415 od 18
avgust 2006 godina, a Sektorot za planirawe i ureduvawe na prostorot
na grad Skopje dal Mislewe po predlog detalniot urbanisti~ki plan
pod br. 13-2041/1 od 4 septemvri 2006 godina.
Trgnuvaj}i od celokupnata dokumentacija {to vo tekot na prethodnata
postapka be{e pribavena od strana na Sudot, se konstatira
deka pri donesuvawe na sega osporenata odluka, odnosno vo postapkata
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za "Vlae 1 - urban
modul 5.2" - op{tina Karpo{ - Skopje, ne e dokraj ispo~ituvana zakonskata
regulativa. Imeno, vo konkretniov slu~aj vidno od prilo`enite
dokazi ne prozileguva deka e postapeno vo smisla na ~len 24 stav 8 od
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, od pri~ina {to
stru~nata komisija ne ja ispolnila zakonskata obvrska pismeno da go
izvesti sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za
prifa}awe odnosno neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.
Imaj}i go vo vid faktot {to Sovetot na op{tina Karpo{, vo
postapkata koja prethodela na donesuvawe na osporenata odluka, ne go
izvestila pismeno sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie
za prifa}awe ili neprifa}awe na negovite zabele{ki ili pak
predlozi, Sudot utvrdi deka osporenata Odluka ne e vo soglasnost so
~len 8 stav 1 alineja 10 od Ustavot i ~len 24 stav 8 od Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 i 2
od ovaa odluka.
133

8. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani i d-r Zoran Sulejmanov.
134

10. U. br. 192/2006 (27. 12. 2006)
Osporen akt
Odluka za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan, UAE br.1,
urban blok 1/3 urban modul 2 vo Prilep, donesena od Sovetot na op{-
tina Prilep, br. 07-1451/4 od 3. 08. 2006 godina ("Slu`ben glasnik na
op{tina Prilep" br. 8/2006).
Navodi vo inicijativata
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odluka bila donesena
na kriminalen na~in so {to grubo bil prekr{en Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe.
Imeno, osporenata odluka bila donesena so cel da se udovoli na
sosedot na podnositelot na inicijativata, iako po odnos na negoviot
objekt postoele pravosilna odluka na Vrhovniot sud na Republika Makedonija
i re{enie za urivawe na istiot, a so Detalniot urbanisti~ki
plan na {teta na podnositelot na inicijativata se predviduvalo
objektot da ima forma na bukvata "G", nasproti negovata postojana
pravoliniska i pravoagolna forma.
Poradi neprimenuvaweto, odnosno pogre{noto primenuawe na
~l. 28 st. 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe se povreduvale
i ~l. 24 st. 6, 7, 8 i 9 i ~l. 31 od istiot Zakon.
Vo inicijativata se naveduva i toa deka poradi neprimenuvaweto,
odnosno pogre{nata primena na ~l. 21, 22 i 23 od Pravilnikot za
standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe, vo koi odredbi
bilo predvideno kako treba pri planiraweto da izgleda edna grade`na
parcela do{lo i do povreda na navedeniot Zakon.
Sodr`ina na aktot
Sovetot na op{tina Prilep na sednicata odr`ana na 3. 08. 2006
godina donel Odluka za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za
UAE br.1, urban blok 1/3 urban modul 2 vo Prilep.
Vo ~l. 1 od Odlukata e opredeleno deka se donesuva Detalniot
urbanisti~ki plan za navedeniot Urban modul, kako {to e ozna~eno vo
grafi~kite prilozi sostaven del na ovaa odluka. Potoa, vo ovoj ~len
od odlukata se dadeni granicite na planiraweto.
135

Vo ~l. 2 od Odlukata decidno e opredeleno koi prilozi gi sodr`i
planot.
Vo ~l. 3 od Odlukata e opredelen na~inot na zaverka na Detalniot
urbanisti~ki plan.
Vo ~l. 4 od Odlukata e opredeleno deka Sovetot na op{tina
Prilep, e dol`en vo rok od 30 dena da obezbedi kartirawe na Planot i
kartiranite podlogi da gi dostavi do Dr`avniot zavod za geodetski
raboti na ~uvawe i koristewe, kako podlogi za izdavawe na numeri~ki
podatoci.
Vo ~l. 5 od Odlukata e opredeleno deka Planot }e go sproveduva
nadle`niot organ na op{tina Prilep.
Vo ~l. 6 od Odlukata e opredeleno deka zaveren primerok od
Planot se dostavuva do organot na dr`avnata uprava nadle`en za
vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot.
Vo ~l. 7 od Odlukata e opredeleno deka Odlukata vleguva vo
sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`beniot glasnik na
op{tina Prilep".
Odlukata e zaverena so br. 07-1451/4 od 3. 08. 2006 godina i
objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Prilep" br. 8/ 2006.
136
Fakti~ka sostojba
Sovetot na op{tina Prilep na sednica odr`ana na 22. 11. 2004
godina donel Programa za prostorni i urbanisti~ki planovi za 2005
godina za op{tina Prilep, objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina
Prilep" br. 10/2004.
Nacrtot na Detalniot urbanisti~ki plan za grad Prilep UAE
br. 1 (3) - urban blok 1(3) urban modul 2 vo Prilep, zaveden po teh. br.
12-1/05 e izgotven od strana na "Urbanizam" - DOO-Bitola i "Biro
Plus" - Prilep vo april 2005 godina.
Stru~nata revizija na Nacrt - detalniot urbanisti~ki plan, zavedena
pod teh. br.69/2005 od maj 2005 godina izgotvil IN-Puma, Institut
za urbanizam, soobra}aj i ekologija, DOO Skopje.
Odgovor na izvr{enata revizija e daden od "Urbanizam" - DOO-
Bitola vo juni 2005 godina.
Po povod baranoto stru~no mislewe za Nacrt - planot, Ministerstvoto
za transport i vrski - Sektor za ureduvawe na prostorot vo
Skopje, dalo stru~no mislewe br. 13-7877 od 11. 07. 2005 godina deka po
vgraduvawe na sugestiite i zabele{kite postapkata za usvojuvawe na
planot mo`e da prodol`i.
So Odluka br. 07 2813/15 od 13. 12. 2005 Sovetot na op{tina
Prilep go utvrdil Nacrtot na Detalniot urbanisti~ki plan.
Gradona~alnikot na op{tinata Prilep so Odluka br. 24-427/1
od 20. 12. 2005 godina opredelil organizirawe na javna anketa na Nacrtot
na Detalniot urbanisti~ki plan i toa vo traewe od najmalku 15 ra-

otni dena i so soop{tenie br. 24-777/7 od 20. 12. 2005 godina opredelil
javnata anketa da se sprovede vo periodot od 26 do 31. 12. 2005
godina i od 4 do 17. 01. 2006 godina.
Soop{tenieto za organizirawe na javnata anketa e objaveno vo
vesnikot "Dnevno" na 24. 12. 2005 godina.
Pokanata za organizirawe na stru~na konsultacija po Nacrt -
planot e so br. 18-982/6 od 23. 07. 2003 godina i od nea proizleguva deka
stru~na konsultacija bila zaka`ana za 25. 06. 2003 godina.
Vo anketniot list br. 10, zaveden pod br. 24-182/6-10 od 13. 01.
2006 godina podnel Slavko Jankuloski, podnositel na inicijativata.
Od M.Z. "Mito Haxivasilev" - Skopje izgotven e spisok br. 03-
69 od 30 juni 2003 godina na podneseni anketni listovi i toa 22 na broj.
Ovlasteniot prestavnik na gradona~alnikot na op{tinata
Prilep, sostavil zapisnik od odr`anata javna anketa, zaveden pod br.
09-29/2 od 17. 01. 2006 godina i po odnos na ovoj Nacrt - plan konstatiral
deka nemalo podneseni zabele{ki. Dopolnitelno e utvrdeno deka
podnositelot na zabele{kata bil registriran kako podnositel na zabele{ka
vo postapka po drug plan.
Stru~na komisija, po povod sprovedenata javna anketa i podnesenite
anketni listovi izgotvila izve{taj br. 09-78/2 od 17. 01. 2005
godina od ~ija sodr`ina proizleguva deka sega{niot podnositelot na
inicijativata, bil registruran kako podnositel na zabele{ka po drug
plan i deka negovata zabele{ka ne se prifa}a.
Ministerstvoto za transport i vrski dalo soglasnost na Predlog
- planot, zavedena pod br. 18-7784 od 10. 05. 2006 godina, po {to Sovetot
na op{tinata ja donel i objavil osporenata odluka za donesuvawe
na detalen urbanisti~ki plan.
So dopis br. 09-78/9 od 18. 05. 2006 godina Slavko Jankuloski e
izvesen deka negovata zabele{ka ne e prifatena, koj e primen od podnositelot
na inicijativata na 15. 06. 2006 godina.
Pravno mislewe
Spored ~l. 80 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
("SV RM," br. 51/2005), postapkata za donesuvawe na urbanisti~kite
planovi zapo~nata pred denot na primenata na ovoj zakon, }e
prodol`i spored odredbite na zakonot koj bil vo sila na denot na nivnoto
otpo~nuvawe, dokolku urbanisti~kiot plan ja preminal fazata
na stru~na rasprava ili fazata na javna prezentacija.
Spored ~l. 85 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila so denot na
objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" (30. 06.
2005 godina), a }e se primenuva od 1. 07. 2005 godina.
So ogled na toa {to utvrdivme deka vo vremeto na otpo~nuvaweto
na postapkata za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan javnata
anketa ne bila sprovedena i planot bile sprovedeni fazite:
137

nacrt - plan, revizija i odgovor na revizija, analizata na pravnata i
fakti~kata sostojba navedenite fazi e vr{ena spored Zakonot {to
be{e vo sila, a po odnos na ostanatite fazi od postapkata e vr{ena
spored Zakonot {to sega e vo sila.
Imeno, spored ~l. 17 st. 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti-
~ko planirawe ("SV RM," br. 4/1996, 28/1997, 18/1999, 53/ 2001 i 45/
2002), planovite od ~l. 7 od ovoj zakon se izrabotuvaat kako nacrt i
predlog na plan.
Spored ~l. 19 od istiot zakon, na nacrtot na planovite od ~len
7 od ovoj zakon, pred organiziraweto na stru~nata rasprava odnosno
javata anketa, se vr{i stru~na revizija. Stru~nata revizija na urbanisti~kite
planovi spored programata od ~l. 13 na ovoj zakon ja vr{i
stru~na nau~na institucija ili komisija {to ja opredeluva odnosno
formira ministerot nadle`en za rabotite za ureduvawe na prostorot.
Spored ~l. 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
koj sega e vo sila, prostornoto i urbanisti~koto planirawe e kontinuiran
proces koj se obezbeduva so izrabotuvawe, donesuvawe i sproveduvawe
na prostoren plan i urbanisti~ki planovi so cel da se obezbedi
ureduvawe i harmonicazija na prostorot i unapreduvawe na `ivotnata
sredina i prirodata (st. 1). Prostorniot plan na Republika
Makedonija i urbanisti~kite planovi kontinuirano me|u sebe se usoglasuvaat
i dopolnuvaat (st. 2).
Spored ~l. 7 od Zakonot, vo zavisnost od prostorot {to e predmet
na planirawe, pokraj drugite, se donesuva i detalen urbanisti~ki
plan.
Spored ~l. 11 od Zakonot, detalen urbanisti~ki plan se donesuva
za planski opfat, za koj e donesen generalen urbanisti~ki plan
(st. 1). Detalniot urbanisti~ki plan sodr`i tekstualen i grafi~ki
prikaz na planskite re{enija na opfatot, kako i bilansni pokazateli
za planskiot opfat i za infrastrukturata (st. 2).
Ponatamu, vo st. 3, 4 i 5 od istiot ~len od Zakonot e opredeleno
{to sodr`at grafi~kite prikazi, tekstualniot del na planot i bilansnite
pokazateli.
Spored ~l. 11 st. 7 od Zakonot, detalniot urbanisti~ki plan,
kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen so Generalniot
urbanisti~ki plan.
Spored ~l. 22 od Zakonot, planovite od ~l. 7 od ovoj zakon se
izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na planot i predlog na
plan (st. 1).
Spored ~l. 24 od Zakonot, po nacrtot na detalniot urbanisti-
~ki plan, op{tinata sproveduva javna anketa (st. 1). Organiziraweto
na javnata anketa po planot od stav 1 na ovoj ~len go vr{i gradona-
~alnikot na op{tinata, po utvrduvawe na nacrtot na planot od strana
na sovetot (st. 2). Za sprovedenata javna anketa se izrabotuva izve{taj
(st. 3). Javnata anketa od stav 1 na ovoj ~len se sproveduva so izlagawe
138

na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot na mesnata samouprava,
pri {to javnata anketa trae najmalku 15 rabotni denovi, vo koj rok zainteresiranite
gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra~je opfateno
so planot mo`at da dostavuvaat zabele{ki, predlozi i mislewa
na anketni listovi (st. 4). Izve{taj od javnata anketa so obrazlo-
`eneie od prifatenite i neprifatenite zabele{ki za planovite od
st. 1 na ovoj ~len, izrabotuva stru~na komisija formirana od gradona-
~alnikot na op{tinata, koja e sostavena od tri ~lena, i toa: nositelot
na izrabotka na planot, odgovorno lice na op{tinskata administracija
nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat nau~en i
stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe (st. 6).
Izve{tajot od st. 6 na ovoj ~len e sostaven del na odlukata za donesuvawe
na predlogot na planot (st. 7). Vrz osnova na izve{tajot, komisijata
od st. 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go izvesti sekoe
lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}aweto ili
neprifa}aweto na negovite zabele{ki ili predlozi (st. 8). Dokolku
komisijata od st. 6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot so prifatenite
zabele{ki od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni
(promena na granicata na urbanisti~kiot opfat, promeni na regulacionite
linii, promena na namenata na zemji{teto i promeni vo pogolem
obem na drugi parametri utvrdeni vo planot), gradona~alnikot na
op{tinata za nacrtot na planot so vgradeni zabele{ki vo planot povtorno
organizira javna anketa (st. 9). Vremeto i mestoto kade {to }e
bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata anketa, zadol`itelno
se objavuva so soop{tenie vo javnite glasila, a soop{tenieto zadol`itelno
gi sodr`i podatocite, mestopolo`bata i povr{inata na
op{fatot na planot, kako i obrazlo`enijata na planskite re{enija
(st. 10).
Spored ~l. 25 st. 1 od Zakonot, na planovite od ~l. 7 t. 2 al. 1, 2,
3 i 4 na ovoj zakon, izraboteni vo forma na predlog na plan se izdava
soglasnost od organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite
od oblasta na ureduvawe na prostorot, so koja se potvrduva deka
planovite se izraboteni soglasno so odredbite na ovoj zakon i propisite
doneseni vrz osnova na ovoj zakon (st. 1).
Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, soglasnosta od st. 1 na
ovoj ~len se izdava vo rok od 30 rabotni dena od denot na podnesuvaweto
na baraweto od strana na donositelot na planot, a dokolku
ne se izdade vo opredeleniot rok }e se smeta deka soglasnosta e izdadena.
Misleweto od st. 2 na ovoj ~len se izdava, isto taka, vo rok od 30
dena od denot na podnesuvaweto na baraweto od strana na donositelot
na planot.
Spored st. 3 od istiot ~len od Zakonot, po dobivaweto na soglasnosta
od st. 1 na ovoj ~len, planot se dostavuva do nadle`niot organ
za donesuvawe.
139

Spored ~l. 28 st. 5 od Zakonot, izmeni i dopolnuvawa na planovite
i delovi od planovite od ~l. 7 od ovoj zakon se vr{at po istata
postapka propi{ana za nivnoto donesuvawe.
2. Ocenuvaj}i ja osporenata odluki po odnos na nejzinata soglasnost
so odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
koj bil i koj sega e vo primena, a vrz osnova na celokupno prilo-
`enata dokumentacija utvrdivme deka Sovetot na op{tinata vo postapkite
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan gi sprovel site
predvideni fazi vo postapkata so po~ituvawe na zakonskite odredbi.
Vpro~em podnositelot na inicijativata ostvaril u~estvo vo
sprovedenata javna anketa i prigovaral na isti okolnosti kako vo podnesnata
inicijativa, no Sovetot na op{tinata ne gi prifatil negovite
zabele~ki za {to uredno e izvesten kako {to e opredeleno vo ~l.
24 st. 6, 7, 8 i 9 od Zakonot, {to sega e vo sila.
Spored na{e mislewe ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto
za soglasnost na osporenata odluka so ~l. 28 st. 5 od Zakonot bidej}i
vo ovoj slu~aj ne stanuva zbor za postapka za izmena i dopolnuvawe na
detalen urbanisti~ki plan, tuku za postapka za negovo donesuvawe.
Vrz osnova na iznesenoto proizleguva deka ne mo`e osnovano da
se postavi pra{aweto za soglasnost na oporenata odluka kako po odnos
na odredbite od porane{niot Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
taka i po odnos na odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
koj sega e vo sila.
3. Spored ~l. 110 st. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i
so zakonite.
Imeno, trgnuvaj}i od ocenata na celinata na navodite vo podnesenata
inicijativa, proizleguva deka taa vo najgolem del sodr`i navodi
za re{avawe na individualen imotnopraven spor, za koj Ustavniot
sud, soglasno ~l. 110 od Ustavot ne e nadle`en da odlu~uva.
Ustavniot sud, isto taka, ne e nadle`en da odlu~uva i po odnos
na navodite za nesoglasnost na osporenata odluka so ~l. 21, 22 i 23 od
Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe,
bidej}i i Odlukata i ovoj pravilnik se podzakonski propisi, odnosno
propisi so ista pravna sila.
Vrz osnova na iznesenite zakonski odredbi i utvrdenata fakti~ka
i pravna sostojba, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na
Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan, UAE br.1,
urban blok 1/3 urban modul 2 vo Prilep, donesena od Sovetot na op{-
tina Prilep, pod br. 07-1451/4 od 3. 08. 2006 godina ("Slu`ben glasnik
na op{tina Prilep" br. 8/ 2006).
140

*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br.70/1992), na sednicata odr`ana na 27 dekemvri
2006 godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na zakoni-tosta
na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan, UAE br.1,
urban blok 1/3 urban modul 2 vo Prilep, donesena od Sovetot na op{-
tina Prilep, pod br. 07-1451/4 od 3 avgust 2006 godina ("Slu`ben glasnik
na op{tina Prilep" br. 8/ 2006).
2. Slavko Jankuloski od Prilep na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na zakonitosta na aktot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odluka bila donesena
na "kriminalen na~in" so {to bil grubo prekr{en Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe.
Imeno, osporenata odluka bila donesena so cel da se udovoli na
sosedot na podnositelot na inicijativata, iako po odnos na negoviot
objekt postoele pravosilna odluka na Vrhovniot sud na Republika Makedonija
i re{enie za urivawe na istiot, a so Detalniot urbanisti~ki
plan na {teta na podnositelot na inicijativata se predviduvalo objektot
da ima forma na bukvata "G", nasproti negovata postojana pravoliniska
i pravoagolna forma.
Poradi neprimenuvaweto, odnosno pogre{noto primenuvawe na
~lenot 28 stav 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe se
povreduvale i ~lenovite 24 stav 6, 7, 8 i 9 i ~len 31 od istiot Zakon.
Vo inicijativata, isto taka, se naveduva i toa deka poradi neprimenuvaweto,
odnosno pogre{nata primena na ~lenovite 21, 22 i 23 od
Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe, vo
koi odredbi bilo predvideno kako pri planiraweto treba da izgleda
edna grade`na parcela do{lo i do povreda na navedeniot Zakon.
4. Sudot na sednicata utvrdi Sovetot na op{tina Prilep na sednicata
odr`ana na 3 avgust 2006 godina donel Odluka za donesuvawe
na detalen urbanisti~ki plan za UAE br. 1, urban blok 1/3 urban modul
2 vo Prilep.
Vo ~lenot 1 od Odlukata e opredeleno deka se donesuva detalniot
urbanisti~ki plan za navedeniot Urban modul, kako {to e ozna-
~eno vo grafi~kite prilozi sostaven del na ovaa odluka. Potoa, vo
ovoj ~len od odlukata se dadeni granicite na planiraweto.
Vo ~lenot 2 od Odlukata decidno e opredeleno koi prilozi gi
sodr`i planot.
141

Vo ~lenot 3 od Odlukata e opredelen na~inot na zaverka na detalniot
urbanisti~ki plan.
Vo ~lenot 4 od Odlukata e opredeleno deka Sovetot na op{tina
Prilep, e dol`en vo rok od 30 dena da obezbedi kartirawe na planot i
kartiranite podlogi da gi dostavi do Dr`avniot zavod za geodetski
raboti na ~uvawe i koristewe, kako podlogi za izdavawe na numeri~ki
podatoci.
Vo ~lenot 5 od Odlukata e opredeleno deka planot }e go sproveduva
nadle`niot organ na op{tina Prilep.
Vo ~lenot 6 od Odlukata e opredeleno deka zaveren primerok
od planot se dostavuva do organot na dr`avnata uprava nadle`en za
vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot.
Vo ~lenot 7 od Odlukata e opredeleno deka Odlukata vleguva vo
sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`beniot glasnik na
op{tina Prilep".
Odlukata e zaverena pod broj 07-1451/4 od 3 avgust 2006 godina i
e objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Prilep" br. 8/ 2006.
Od celokupno prilo`enata dokumentacija, Sudot, isto taka,
utvrdi deka Sovetot na op{tina Prilep na sednica odr`ana na 22 noemvri
2004 godina donel Programa za prostorni i urbanisti~ki planovi
za 2005 godina za op{tina Prilep, objavena vo "Slu`ben glasnik
na op{tina Prilep," br. 10/2004.
Nacrtot na Detalniot urbanisti~ki plan za grad Prilep UAE
br.1 (3) - urban blok 1(3) urban modul 2 vo Prilep, zaveden po teh. br.
12-1/05 e izgotven od strana na "Urbanizam" - DOO-Bitola i "Biro
Plus" - Prilep vo april 2005 godina.
Stru~nata revizija na Nacrt - detalniot urbanisti~ki plan,
zavedena pod teh.br.69/2005 od maj 2005 godina izgotvil IN-Puma, Institut
za urbanizam, soobra}aj i ekologija, DOO Skopje.
Odgovor na izvr{enata revizija e daden od "Urbanizam" - DOO-
Bitola vo juni 2005 godina.
Po povod baranoto stru~no mislewe za Nacrt - planot, Ministerstvoto
za transport i vrski - Sektor za ureduvawe na prosto-rot vo
Skopje, dalo stru~no mislewe br.13-7877 od 11 juli 2005 godina deka po
vgraduvawe na sugestiite i zabele{kite postapkata za usvojuvawe na
planot mo`e da prodol`i.
So Odluka br. 07 2813/15 od 13 dekemvri 2005 Sovetot na op{-
tina Prilep go utvrdil Nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan.
Gradona~alnikot na op{tinata Prilep so Odluka br.24-427/1
od 20 dekemvri 2005 godina opredelil organizirawe na javna anketa na
Nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan i toa vo traewe od najmalku
15 rabotni dena i so soop{tenie br. 24-777/7 od 20 dekemvri 2005 godina
opredelil javnata anketa da se sprovede vo periodot od 26 do 31 dekemvri
2005 godina i od 4 do 17 januari 2006 godina.
142

Soop{tenieto za organizirawe na javnata anketa e objaveno vo
vesnikot "Dnevno" na 24 dekemvri 2005 godina.
Pokanata za organizirawe na stru~na konsultacija po Nacrt -
planot e so br.18-982/6 od 23 juni 2003 godina i od nea proizleguva deka
stru~na konsultacija bila zaka`ana za 25 juni 2003 godina.
Vo anketniot list br.10, zaveden pod br.24-182/6-10 od 13 januari
2006 godina podnel Slavko Jankuloski, podnositel na inicijativata.
Od m.z. "Mito Haxivasilev" - Skopje izgotven e spisok br. 03-69
od 30 juni 2003 godina na podneseni anketni listovi i toa 22 na broj.
Ovlasteniot prestavnik na gradona~alnikot na op{tinata
Prilep, sostavil zapisnik od odr`anata javna anketa, zaveden pod br.
09-29/2 od 17 januari 2006 godina i po odnos na ovoj Nacrt-plan konstatiral
deka nemalo podneseni zabele{ki. Dopolnitelno e utvrdeno
deka podnositelot na zabele{kata bil registriran kako podnositel
na zabele{ka vo postapka po drug plan.
Stru~na komisija, po povod sprovedenata javna anketa i podnesenite
anketni listovi izgotvila izve{taj br. 09-78/2 od 17 januari
2005 godina od ~ija sodr`ina proizleguva deka sega{niot podnositel
na inicijativata, bil registruran kako podnositel na zabele{ka po
drug plan i deka negovata zabele{ka ne se prifa}a.
Ministerstvoto za transport i vrski dalo soglasnost na Predlog-planot,
zavedena pod br. 18-7784 od 10 maj 2006 godina, po {to Sovetot
na op{tinata ja donel i objavil osporenata odluka za donesuvawe
na detalen urbanisti~ki plan.
So dopis br. 09-78/9 od 18 maj 2006 godina Slavko Jankuloski e
izvesen deka negovata zabele{ka ne e prifatena, koj e primen od podnositelot
na inicijativata na 15 juni 2006 godina.
5. Spored ~len 80 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 51/2005), postapkata
za donesuvawe na urbanisti~kite planovi zapo~nata pred denot
na primenata na ovoj zakon, }e prodol`i spored odredbite na zakonot
koj bil vo sila na denot na nivnoto otpo~nuvawe, dokolku urbanisti~kiot
plan ja preminal fazata na stru~na rasprava ili fazata na
javna prezentacija.
Spored ~len 85 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila so denot
na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" (30
juni 2005 godina), a }e se primenuva od 1 juli 2005 godina.
So ogled na toa {to Sudot utvrdi deka vo vremeto na otpo~nuvaweto
na postapkata za donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan
javnata anketa ne bila sprovedena i vo postapkata za planirawe bile
sprovedeni samo fazite: nacrt - plan, revizija i odgovor na revizija,
analizata na pravnata i fakti~kata sostojba vo postapkata pred Sudot
be{e napravena po odnos na navedenite fazi spored Zakonot {to be{e
vo sila, a po odnos na ostanatite fazi od postapkata spored Zakonot
{to sega e vo sila.
143

Imeno, spored ~len 17 stav 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.
4/1996, 28/1997, 18/1999, 53/ 2001 i 45/2002) , planovite od ~len 7 od ovoj
zakon se izrabotuvaat kako nacrt i predlog na plan.
Spored ~len 19 od istiot zakon, na nacrtot na planovite od
~len 7 od ovoj zakon, pred organiziraweto na stru~nata rasprava odnosno
javata anketa, se vr{i stru~na revizija. Stru~nata revizija na
urbanisti~kite planovi spored programata od ~lenot 13 na ovoj zakon
ja vr{i stru~na nau~na institucija ili komisija {to ja opredeluva
odnosno formira ministerot nadle`en za rabotite za ureduvawe na
prostorot.
Spored ~len 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
koj sega e vo sila, prostornoto i urbanisti~koto planirawe e
kontinuiran proces koj se obezbeduva so izrabotuvawe, donesuvawe i
sproveduvawe na prostoren plan i urbanisti~ki planovi so cel da se
obezbedi ureduvawe i harmonicazija na prostorot i unapreduvawe na
`ivotnata sredina i prirodata (stav 1). Prostorniot plan na Republika
Makedonija i urbanisti~kite planovi kontinuirano me|u sebe
se usoglasuvaat i dopolnuvaat (stav 2).
Spored ~len 7 od Zakonot, vo zavisnost od prostorot {to e
predmet na planirawe, pokraj drugite, se donesuva i detalen urbanisti~ki
plan.
Spored ~len 11 od Zakonot, detalen urbanisti~ki plan se donesuva
za planski opfat, za koj e donesen generalen urbanisti~ki plan
(stav 1). Detalniot urbanisti~ki plan sodr`i tekstualen i grafi~ki
prikaz na planskite re{enija na opfatot, kako i bilansni pokazateli
za planskiot opfat i za infrastrukturata (stav 2).
Ponatamu, vo stavovite 3, 4 i 5 od istiot ~len od Zakonot e
opredeleno {to sodr`at grafi~kite prikazi, tekstualniot del na
planot i bilansnite pokazateli.
Spored ~len 11 stav 7 od Zakonot, detalniot urbanisti~ki
plan, kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen so Generalniot
urbanisti~ki plan.
Spored ~len 22 od Zakonot, planovite od ~lenot 7 od ovoj zakon
se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na planot i predlog
na plan (stav 1).
Spored ~len 24 od Zakonot, po nacrtot na detalniot urbanisti~ki
plan, op{tinata sproveduva javna anketa (stav 1). Organiziraweto
na javnata anketa po planot od stav 1 na ovoj ~len go vr{i gradona~alnikot
na op{tinata, po utvrduvawe na nacrtot na planot od strana
na sovetot (stav 2). Za sprovedenata javna anketa se izrabotuva
izve{taj (stav 3). Javnata anketa od stav 1 na ovoj ~len se sproveduva so
izlagawe na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot na mesnata
samouprava, pri {to javnata anketa trae najmalku 15 rabotni denovi,
vo koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto
144

podra~je opfateno so planot mo`at da dostavuvaat zabele{ki, predlozi
i mislewa na anketni listovi (stav 4). Izve{taj od javnata anketa
so obrazlo`enie od prifatenite i neprifatenite zabele{ki za planovite
od stavot 1 na ovoj ~len, izrabotuva stru~na komisija formirana
od gradona~alnikot na op{tinata, koja e sostavena od tri ~lena, i
toa: nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice na op{tinskata
administracija nadle`no za urbanisri~ko planirawe i istaknat nau-
~en i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe (stav
6). Izve{tajot od stavot 6 na ovoj ~len e sostaven del na odlukata za
donesuvawe na predlogot na planot (stav 7). Vrz osnova na izve{tajot,
komisijata od stavot 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go izvesti
sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}aweto
ili neprifa}aweto na hegovite zabele{ki ili predlozi (stav 8). Dokolku
komisijata od stavot 6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot
so prifatenite zabele{ki od javnata anketa pretrpel zna~ajni
promeni (promena na granicata na urbanisti~kiot opfat, promeni na
regulacionite linii, promena na namenata na zemji{teto i promeni
vo pogolem obem na drugi parametri utvrdeni vo planot), gradona-
~alnikot na op{tinata za nacrtot na planot so vgradeni zabele{ki vo
planot povtorno organizira javna anketa (stav 9). Vremeto i mestoto
kade {to }e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata anketa,
zadol`itelno se objavuva so soop{tenie vo javnite glasila, a soop{-
tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite, mestopolo`bata i povr-
{inata na op{fatot na planot, kako i obrazlo`enijata na planskite
re{enija( stav 10).
Spored ~len 25 stav 1 od Zakonot, na planovite od ~lenot 7 to-
~ka 2 alineji 1, 2, 3 i 4 na ovoj zakon, izraboteni vo forma na predlog
na plan se izdava soglasnost od organot na dr`avnata uprava nadle`en
za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot, so koja
se potvrduva deka planovite se izraboteni soglasno so odredbite na
ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon (stav 1).
Spored stav 2 od istiot ~len od Zakonot, soglasnosta od stavot
1 na ovoj ~len se izdava vo rok od 30 rabotni dena od denot na podnesuvaweto
na baraweto od strana na donositelot na planot, a dokolku
ne se izdade vo opredeleniot rok }e se smeta deka soglasnosta e izdadena.
Misleweto od stav 2 na ovoj ~len se izdava, isto taka, vo rok od
30 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto od strana na donositelot
na planot.
Spored stav 3 od istiot ~len od Zakonot, po dobivaweto na
soglasnosta od stavot 1 na ovoj ~len, planot se dostavuva do nadle`niot
organ za donesuvawe.
Spored ~len 28 stav 5 od Zakonot, izmeni i dopolnuvawa na
planovite i delovi od planovite od ~lenot 7 od ovoj zakon se vr{at po
istata postapka propi{ana za nivnoto donesuvawe.
145

6. Ocenuvaj}i ja osporenata odluki po odnos na nejzinata soglasnost
so odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
koj bil i koj sega e vo primena, a vrz osnova na celokupno prilo`enata
dokumentacija Sudot utvrdi deka Sovetot na op{tinata vo postapkite
za donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan gi sprovel site predvideni
fazi vo postapkata so po~ituvawe na citiranite zakonski odredbi.
Vpro~em, podnositelot na inicijativata ostvaril u~estvo vo
sprovedenata javna anketa i prigovaral na isti okolnosti kako vo podnesnata
inicijativa, no Sovetot na op{tinata ne gi prifatil negovite
zabele{ki za {to e uredno izvesten, na na~in kako {to e opredeleno
vo ~len 24 stav 6, 7, 8 i 9 od Zakonot, {to sega e vo sila.
Spored Sudot ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto i za
soglasnost na osporenata odluka so ~lenot 28 stav 5 od Zakonot, bidej}i
vo ovoj slu~aj ne stanuva zbor za postapka za izmena i dopolnuvawe
na detalen urbanisti~ki plan, tuku za postapka za negovo donesuvawe.
Ottamu, ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnost
na oporenata odluka kako po odnos na odredbite od porane{niot
Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe, taka i po odnos na
odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko koj sega e vo sila.
7. Spored ~len 110 stav 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i
za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot
i so zakonite.
Imeno, trgnuvaj}i od ocenata na celinata na navodite vo podnesenata
inicijativa, proizleguva deka taa vo najgolem del sodr`i navodi
za re{avawe na individualen imotnopraven spor, za koj Ustavniot
sud, soglasno ~len 110 od Ustavot ne e nadle`en da odlu~uva.
Ustavniot sud, isto taka, ne e nadle`en da odlu~uva i po odnos
na navodite za nesoglasnost na osporenata odluka so ~lenovite 21, 22 i
23 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe,
bidej}i i Odlukata i ovoj pravilnik se podzakonski propisi,
odnosno propisi so ista pravna sila.
8. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
9. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite: d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana
Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani
i d-r Zoran Sulejmanov.
146

11. U. br. 224/2006 (24. 01. 2007)
Barawe so inicijativata
1. Ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za opredeluvawe
na oprema, materijali i uslugi od odbranben i bezbednosen
karakter ("SV RM," br. 34/1998, 5/1999, 80/1999 i 64/2003), donesena od
Vladata na Republika Makedonija.
2. Barawe za za{tita na slobodite i pravata utvrdeni vo ~l. 110
al. 3 od Ustavot, koi se odnesuvaat na zabrana na diskriminacija na
gra|anite po osnov na politip~ka pripadnost i po odnos na slobodata
na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.
Pri~ini za osporuvawe
1. So inicijativata ne se izneseni pri~ini poradi koi se bara
Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na
osporenata odluka.
2. Vo odnos na baraweto za za{tita na slobodite i pravata utvrdeni
vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot, bitno e deka toa e dostaveno do Sudot
na 7. 12. 2006 godina. Na ova barawe prethodela pretstavka i pojasnuvawe
na pretstavkata. Imeno, pretstavka na podnositelot do Sudot e
evidentirana pod R. br. 90/2006 od 24. 11. 2006 godina so cel Sudot da
postapuva po iznesenite navodi, i tie bile pojasneti so pismen podnesok
na 30. 11. 2006 godina.
Spored navodite vo baraweto, na podnositelot mu bile povredeni
slobodite i pravata utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot koi se
odnesuvale na zabrana na diskriminacijata na gra|anite po osnov na
politi~ka pripadnost i po odnos na slobodata na mislata i javnoto
izrazuvawe na mislata. Ovie slobodi i prava na podnositelot mu bile
povredeni so dejstvijata, odnosno deluvaweto na Osnovnoto javno obvinitelstvo
i manlivo vodenata sudska postapka vo celost kako i postapuvaweto
na sudijata od Osnovniot sud vo Skopje vo tekot na postapkata
po konkretniot predmet K. br. 1861/01 kade podnositelot na baraweto
Quben Paunovski bil obvinet deka storil krivi~no delo.
Voedno vo baraweto op{irno se naveduvaat pove}e raboti i dejstvija
od tekot na predmetnata postapka koi se odnesuvale na nezakonito
rabotewe na slu`benite lica i u~esnicite vo postapkata koi
davale nevistiniti izjavi i nestru~ni mislewa, pogre{no i tendenci-
147

ozno utrduvawe na faktite i dokazite, i lo{o vodewe na sudskata postapka
vo celost.
Imeno, se naveduva deka:
- nadle`niot prvostepen sud ne prifatil od odbranata na obvinetiot
pove}e od trieset predlo`eni i pobarani svedoci i slu`beni
dokumenti koi bile su{tinski za predmetot, a ova bilo so dogovor
me|u sudijata i Osnovnoto javno obvinitelstvo;
- obvinenieto nemalo nitu eden osnovan dokaz za storeno krivi~no
delo na podnositelot na baraweto za za{tita na slobodite i
pravata, od {to mo`elo edinstveno da se zaklu~i deka vrz nego se
vr{elo diskriminacija po osnov na politi~ka pripadnost i ne mu se
dozvoluvalo da se brani i da go koristi ustavnoto pravo na sloboda na
uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata;
- vo sudskata postapka se vr{ela pove}egodi{na pogre{na primena
na zakonite i podzakonskite akti i od ovoj aspekt trebalo da se
preispita rabotata na sudijata vo Osnovniot sud Skopje I Skopje;
- vo sudskata postapka se negirale faktite deka vo 2001 godina
se slu~ila vojna i Ministerstvoto za odbrana vo koe podnositelot na
baraweto bil minister, rabotelo soodvetno vo takvi uslovi bez bilo
kakvo kriminogeno odnesuvawe;
- osnovnoto javno obvinitelstvo kontinuirano vo slu~ajot na
podnositelot na baraweto, deluval diskriminatorski kon negovite
prava i slobodi, {to osobeno do{lo do izraz vo zavr{nite zborovi
iska`ani na ro~i{teto odr`ano vo sudot na 5. 12. 2006 godina, spored
koi podnositelot na baraweto bil neosnovano okarakteriziran kako
lice koe ne go po~ituval pravosudniot sistem i pravnata dr`ava, {to
bile grubi nevistini;
- vo baraweto podnositelot op{irono raska`uva sopstveni
vpe~atorci za tekot na konkretnata sudska postapka koi spored nego
bile naso~eni deluvawa na nadle`nite organi protiv negovite prava i
interesi i tie gi smeta za povreda na ustavno utvrdenite slobodi i
prava vo ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija.
148
Pravno mislewe
1. Soglasno ~lenot 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika
Makedonija, Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta
na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i
na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako postojat
drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
So inicijativata se osporuva ustavnosta i zakonitosta na
Odlukata za opredeluvawe na oprema, materijali i uslugi od odbranben
i bezbednosen karakter ("SV RM," br. 34/1998, 5/1999, 80/1999 i 64/

2003), donesena od Vladata na Republika Makedonija vrz osnova na Zakonot
za javni nabavki koj va`e{e vo vreme na donesuvaweto na ovaa
odluka.
Me|utoa, vrz osnova na odredbi od sega va`e~kiot Zakon za javni
nabavki ("SV RM," br. 19/2004 i 109/2005), Vladata na Republika
Makedonija donela nova Odluka za opredeluvawe na oprema, stoki i
uslugi od odbranben i bezbednosen karakter ("SV RM"br. 69/2004) i so
to~kata 3 od ovaa odluka prestanala da va`i osporenata odluka.
So ogled na toa {to osporenata odluka ne e vo pravniot poredok
i so inicijativata bez navedeni pri~ini i argumenti se osporuva
ustavnosta i zakonitosta na ovaa odluka koja prestanala da va`i, smetame
deka vrz osnova na navedenite ustavni i delovni~ki odredbi se
ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata.
2. Spored ~l. 110 al. 3 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to
se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto
izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabrana
na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa, verska,
nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.
Soglasno ~l. 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvie
mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od
Ustavot na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od Ustavniot
sud vo rok od 2 meseca od denot na dostavuvaweto na kone~en ili pravosilen
poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za prezemawe
na dejstvie so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini
od denot na negovoto prezemawe.
So ~l. 52 od Delovnikot na Ustavniot sud e utvrdeno deka vo baraweto
od ~l. 51 e potrebno da se navedat pri~inite poradi koi se bara
za{titata, aktite ili dejstvijata so koi tie se povredeni, faktite i
dokazite vrz koi se zasnova baraweto, kako i drugi podatoci potrebni
za odlu~uvawe na Ustavniot sud.
Od navodite sodr`ani vo baraweto proizleguva deka vo su{tina
baraweto ne se odnesuva na za{tita na slobodite i pravata na {to
baratelot samo na~elno se povikuva, tuku baraweto se odnesuva na
vr{ewe nadzor, ispituvawe i meritorno odlu~uvawe od strana na
Ustavniot sud na Republika Makedonija vo postapka pred nadle`en sud
po konkreten predmet vo koj podnositelot na baraweto e stranka obvineta
za storeno krivi~no delo, pri {to se bara Ustavniot sud da go
kontrolira raboteweto na nadle`niot sud i sudija kako i raboteweto
na nadle`noto javno obvinitelstvo vo konkretniot predmet, da ja ocenuva
zakonitosta na nivnoto rabotewe i da odlu~uva, {to vsu{nost ne
e nadle`nost na Ustavniot sud na Republika Makedonija.
Podnositelot vo baraweto samo deklarativno se povikuva na
za{tita na slobodite i pravata utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot,
149

koi se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto
izrazuvawe na mislata i zabrana na diskriminacija po osnov na
politi~ka pripadnost, bidej}i ne naveduva argumenti za povredata na
tie prava, pri {to treba da se ima predvid deka krivi~nata postapka e
so zakon regulirana i ima so zakon vospostaven red na rabotewe i
odnesuvawe koj va`i za site u~esnici vo postapkata i so zakon utvrdenite
dejstvija vo postapkata ne mo`e da se smetaat za povreda na
slobodi i prava na gra|anite utvrdeni so Ustavot na Republika Makedonija.
So ogled na iznesenoto, a vrz osnova na ~l. 28 al. 1 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija, smetame deka Sudot
ne e nadle`en da odlu~uva po predmetnoto barawe.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za opredeluvawe
na oprema, materijali i uslugi od odbranben i bezbednosen karakter
("SV RM," br. 34/1998, 5/1999, 80/1999 i 64/2003), donesena od Vladata na
Republika Makedonija.
3. Sudot da go otfrli baraweto na Quben Paunovski od Skopje,
za za{tita na slobodite i pravata utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot
na Republika Makedonija.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija ~len 28 alineja 3 i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 24
januari 2007 godina, donese
150
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za opredeluvawe na
oprema, materijali i uslugi od odbranben i bezbednosen karakter
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ broj 34/1998, 5/1999, 80/
1999 i 64/2003), donesena od Vladata na Republika Makedonija.
2. Quben Paunovski od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1
od ova re{enie.
So inicijativata ne se dadeni pri~inite za osporuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na Odlukata.
3. Soglasno ~lenot 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika
Makedonija, Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za sog-

lasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i
na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~lenot 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako
postojat drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
So inicijativata se osporuva ustavnosta i zakonitosta na
Odlukata za opredeluvawe na oprema, materijali i uslugi od odbranben
i bezbednosen karakter ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 34/1998, 5/1999, 80/1999 i 64/2003), donesena od Vladata na Republika
Makedonija vrz osnova na Zakonot za javni nabavki koj va`e-
{e vo vreme na donesuvaweto na ovaa odluka.
Me|utoa, vrz osnova na odredbi od sega va`e~kiot Zakon za javni
nabavki ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 19/2004 i
109/2005), Vladata na Republika Makedonija donela nova Odluka za
opredeluvawe na oprema, stoki i uslugi od odbranben i bezbednosen
karakter ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 69/2004) i
so to~kata 3 od ovaa odluka prestanala da va`i osporenata odluka.
So ogled na toa {to osporenata odluka ne e vo pravniot poredok
i so inicijativata bez navedeni pri~ini i argumenti se osporuva
ustavnosta i zakonitosta na ovaa odluka koja prestanala da va`i, Sudot
oceni deka vrz osnova na navedenite ustavni i delovni~ki odredbi
se ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata.
4. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani,
Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 24
januari 2007 godina, donese
*
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA baraweto na Quben Paunovski od Skopje, za za-
{tita na slobodite i pravata utvrdeni vo ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot
na Republika Makedonija.
2. Quben Paunovski od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese barawe za za{tita na slobodite i pravata utvrdeni
vo ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija.
Spored navodite vo baraweto, na podnositelot mu bile povredeni
slobodite i pravata utvrdeni vo ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot
151

koi se odnesuvale na zabrana na diskriminacijata na gra|anite po
osnov na politi~ka pripadnost i po odnos na slobodata na mislata i
javnoto izrazuvawe na mislata. Ovie slobodi i prava na podnositelot
mu bile povredeni so dejstvijata, odnosno deluvaweto na Osnovnoto javno
obvinitelstvo i nepravilno vodenata sudska postapka vo celost
kako i postapuvaweto na sudijata od Osnovniot sud vo Skopje vo tekot
na postapkata po konkretniot predmet K. br. 1861/01 kade podnositelot
na baraweto Quben Paunovski bil obvinet deka storil krivi~no
delo.
Voedno vo baraweto se naveduvaat pove}e raboti i dejstvija od
tekot na predmetnata postapka koi spored podnositelot pretstavuvale
nezakonito rabotewe na slu`benite lica, u~esnicite vo postapkata
davale nevistiniti izjavi i nestru~ni mislewa, pogre{no i tendenciozno
bile utrduvani faktite i dokazite, i lo{o se vodela sudskata postapka
vo celost.
Od ovie pri~ini podnositelot na baraweto smeta deka mu bile
povredeni slobodite i pravata utvrdeni vo ~lenot 110 alineja 3 od
Ustavot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 110 alineja 3 od
Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija gi {titi slobodite i
pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat na slobodata na
uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto
zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabrana na diskriminacija na gra-
|anite po osnov na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi-
~ka pripadnost.
Soglasno ~lenot 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili
dejstvie mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni vo ~len 110 alineja
3 od Ustavot na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od
Ustavniot sud vo rok od 2 meseca od denot na dostavuvaweto na kone~en
ili pravosilen poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za
prezemawe na dejstvie so koe e storena povredata, no ne podocna od 5
godini od denot na negovoto prezemawe.
So ~lenot 52 od Delovnikot na Ustavniot sud e utvrdeno deka
vo baraweto od ~lenot 51 e potrebno da se navedat pri~inite poradi
koi se bara za{titata, aktite ili dejstvijata so koi tie se povredeni,
faktite i dokazite na koi se zasnova baraweto, kako i drugi podatoci
potrebni za odlu~uvawe na Ustavniot sud.
Od navodite sodr`ani vo baraweto Sudot oceni deka vo su{tina
baraweto ne se odnesuva na za{tita na slobodite i pravata na {to
baratelot samo na~elno se povikuva, tuku baraweto se odnesuva na
vr{ewe nadzor, ispituvawe i meritorno odlu~uvawe od strana na Ustavniot
sud na Republika Makedonija vo postapka pred nadle`en sud po
konkreten predmet vo koj podnositelot na baraweto e stranka obvineta
za storeno krivi~no delo, pri {to se bara Ustavniot sud da go ko-
152

ntrolira raboteweto na nadle`niot sud i sudija kako i raboteweto na
nadle`noto javno obvinitelstvo vo konkretniot predmet, da ja ocenuva
zakonitosta na nivnoto rabotewe i da odlu~uva, {to vsu{nost ne
e nadle`nost na Ustavniot sud na Republika Makedonija.
Podnositelot vo baraweto samo deklarativno se povikuva na
za{tita na slobodite i pravata utvrdeni vo ~lenot 110 alineja 3 od
Ustavot, koi se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata
i javnoto izrazuvawe na mislata i zabrana na diskriminacija po
osnov na politi~ka pripadnost.
Soglasno ~lenot 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud
na Republika Makedonija, toj }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva po baraweto.
So ogled na iznesenoto, a vrz osnova na ~lenot 28 alineja 1 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija, Sudot ne e nadle`en
da odlu~uva po predmetnoto barawe.
4. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani,
Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
153

154

12. U. br. 240/2006 (24. 01. 2006)
Osporen akt
Odluka za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci
na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na
rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi br. 07-6958/4
donesena od Sovetot na op{tinata na 20. 12. 2006 godina i objavena vo
"Slu`beniot glasnik na op{tinata," br. 17/2006.
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata, Sovetot na op{tina
Aerodrom na svojata pedesetiprva sednica odr`ana na 20. 12. 2006 godina,
donese Odluka za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci
na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici
na rabotnite tela na koordinatori na sovetni~ki grupi, a pred toa na
pedesettata sednica na Sovetot na op{tinata odr`ana na 13.12. 2006
godina so mnozinstvo glasovi bila donesena Odlukata za utvrduvawe
na nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici
na rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi. Vo
inicijativata se naveduva deka osporenata odluka ne bila vo soglasnost
so ~l. 45 i 100 od Zakonot za lokalnata samouprava koi predviduvale
deka ~lenovite na sovetot imale pravo na nadomestok za prisustvo
na sednici najmnogu do 30% od prose~nata neto plata vo Republika
Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, kako i pravo na
nadomestok na patni i dnevni tro{oci, spored propisite za dr`avni
slu`benici navedenite odredbi ne predviduvale posebno pravo na nadomestok
na ~lenovite na Sovetot za prisustvo na sednici, u~estvo vo
rabota na rabotnite tela na Sovetot, za izvr{uvawe na zada~ite koi
}e gi doveri Sovetot i sli~no. Zakonot za lokalna samouprava isto
taka ne predvidel posebno pravo na nadomestok na ~lenovite na sovetot
(koordinatori) za u~estvo, organizirawe i rabota na sednici na
rabotnite tela na Sovetot, kako {to bil slu~ajot so ~l. 3 od osporenata
odluka, spored koja na koordinatorite na sovetni~kite grupi
im se utvrduval mese~en nadomestok vo iznos od 1.600,00 denari. Vo
inicijativata ponatamu se naveduva deka osporenata odluka bila donesena
na 13. 12. 2006 godina, a vo ~l. 4 bilo predvidno deka istata
vleguva vo sila so denot na donesuvaweto, a }e se primenuvala od 1. 11.
155

2006 godina, {to bilo sprotivno so ~l. 52 st. 4 od Ustavot na Republika
Makedonija.
Podnositelot na inicijativata (gradona~alnikot na op{tina
Aerodrom), bidej}i smetal deka osporenata odluka ne bila vo soglasnost
so Ustavot i so Zakonot za lokalnata samouprava postapil soglasno
~l. 51 od navedeniot zakon, so Re{enie br. 087-6893/1 od 14. 12. 2006
godina go zaprel objavuvaweto na osporenata odluka, no so potvrduvaweto
na istata od strana na Sovetot, ja objavil odlukata i podnel
inicijativa do Ustavniot sud na Republika Makedonija so koja bara
poni{tuvawe na osporenata odluka.
Sodr`ina na osporeniot akt
ODLUKA
za potvrudvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci na ~lenovite na
Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na rabotnite tela i na
koordinatori na sovetni~ki grupi
^len 1
Na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom im se utvrduva
nadomestok za rabota na sednica na rabotnite tela vo iznos od 25% od
prose~na mese~na neto plata vo Republika Makedonija isplatena vo
poslednite tri meseci, bez ogled na brojot na odr`ani sednici za sekoja
sednica pooddelno.
^len 2
Na ~lenovite na Sovetot im se utvrduva nadomestok za dnevni
tro{oci vo iznos od 750 denari bez ogled na brojot na odr`ani sednici,
za sekoja komisija pooddelno.
^len 3
Na koordinatorite na sovetni~ki grupi za u~estvo, organizirawe
i rabota na sednici na rabotnite tela na Sovetot, im se utvrduva
mese~en nadomestok vo iznos od 1.600 denari.
^len 4
Ovaa odluka stapuva na sila so denot na donesuvaweto, a }e se
primenuva od 1. 11. 2006 godina i }e se objavi vo "Slu`ben glasnik na
op{tina Aerodrom".
156

Pravno mislewe
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 i 9 od Ustavot, vladeeweto na pravoto
i lokalnata samouprava se temelni vrednosti na ustavniot poredok na
Republika Makedonija.
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakonite. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored Amandmanot XVII t. 1 od Ustavot so koj se zamenuva st. 1
na ~l. 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo edinicite na lokalnata
samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat
vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a osobeno vo
oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe, za{-
titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto finansirawe,
komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata
za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo drugi oblasti
utvrdeni so zakon.
Soglasno ~l. 31 od Zakonot za lokalnata samouprava ("SV RM,"
br. 5/2002), organi na op{tinata se sovetot i gradona~alnikot.
Spored ~l. 32 od Zakonot, sovetot e pretstavni~ki organ na gra-
|anite koj odlu~uva vo ramkite na nadle`nostite na op{tinata.
Vo ~l. 45 od Zakonot e utvrdeno deka ~lenovite na sovetot
imaat pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na patnite
i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.
Vo ~l. 50 od Zakonot, se utvrdeni nadle`nostite na gradona~alnikot
me|u koi gradona~alnikot ja kontrolira zakonitosta na propisite
na sovetot.
Soglasno ~l. 51 st. 1 od Zakonot, ako gradona~alnikot smeta
deka propisot na sovetot ne e vo soglasnost so Ustavot i zakonite, dol`en
e vo rok od sedum dena od denot na dostavuvaweto so re{enie da
go zapre negovoto objavuvawe, so koe }e gi obrazlo`i pri~inite za zapiraweto.
Spored st. 2 od ovoj ~len, sovetot e dol`en, vo rok od 15 dena od
denot na objavuvaweto na re{enieto od st. 1 na ovoj ~len, da go razgleda
re{enieto i da odlu~i po nego. Vo st. 3, pak, od ovoj ~len, se predviduva
deka ako sovetot go potvrdi propisot, gradona~alnikot e dol-
`en da go objavi i istovremeno da podnese inicijativa za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporeniot propis
pred Ustavniot sud na Republika Makedonija. Vo st. 4 od ovoj ~len
od Zakonot e utvrdeno deka za inicijativata od st. 3 na ovoj ~len gradona~alnikot
e dol`en da go informira ministerstvoto nadle`no za
vr{ewe na rabotite {to se odnesuvaat na lokalnata samouprava.
Gradona~alnikot na op{tinata so podnesuvaweto na inicijativata
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka i
157

objavuvaweto na istata vo slu`beno glasilo, vsu{nost, postapil soglasno
negovite ovlastuvawa utvrdeni vo ~l. 50 i 51 od Zakonot za lokalnata
samouprava.
Soglasno ~l. 100 od ovoj zakon, do donesuvaweto na zakonot od
~l. 45 na ovoj zakon, ~lenovite na sovetot }e primaat nadomestok za
prisustvo na sednica na sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe,
najmnogu do 30% od prose~nata mese~na neto plata vo Republika Makedonija
isplatena vo poslednite tri meseci, a nadomestocite za patnite
i dnevnite tro{oci }e im se isplatuvaat spored propisite koi se
odnesuvaat na dr`avnite slu`benici.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na citiranite zakonski odredbi
proizleguva deka zakonodavecot opredelil pravo na ~lenovite na sovetot
da primaat nadomestok za prisustvo na sednica i ovoj nadomestok
go ograni~uva so goren limit najmnogu do 30% od prose~nata neto mese~na
plata vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci
i go zadr`uva pravoto na sovetnicite na nadomest na patni i
dnevni tro{oci koi, do donesuvawe na posebniot zakon da im se isplatuvaat
spored propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici.
Ottuka, imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata odluka,
smetame deka istata ne e vo soglasnost so navedenite odredbi od Zakonot
za lokalnata samouprava. Ova od pri~ina {to vo citiranite zakonski
odredbi se predviduva nadomestok za prisustvo na sednica na
sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe, kako i nadomestok za dnevni
tro{oci vrz osnova na propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite
slu`benici, no ne se predviduva nadomestok za rabota na sednica na
rabotni tela bez ogled na odr`ana sednica za sekoja sednica pooddelno,
odnosno ne se predviduva fiksen iznos na nadomestokot za dnevni
tro{oci bez ogled na odr`ana sednica za sekoja komisija pooddelno,
kako i mese~niot nadomestok vo fiksen iznos na koordinatorikte na
sovetni~kite grupi kako {to predviduvaat ~l. 1, 2 i 3 od osporenata
odluka.
Od druga strana, pak, vo ~l. 4 od osporenata odluka e predvideno
deka taa vleguva vo sila so denot na donesuvaweto (20. 12. 2006), a }e se
primenuva od 1. 11. 2006 godina, smetame deka istata ima povratno dejstvo
vo nejzinata primena, poradi {to Odlukata ne e vo soglasnost so
~l. 52 st. 1 i 4 od Ustavot.
Vrz osnova na iznesenoto, smetame deka osnovano se postavuva
pra{aweto na soglasnosta na osporenata odluka so Zakonot za lokalnata
samouprava i Ustavot na Republika Makedonija, poradi {to se p r
e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na
nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sed-
158

nici na rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi br. 07-
6958/4 donesena od Sovetot na op{tinata na 20 dekemvri 2006 godina i
objavena vo Slu`beniot glasnik na op{tinata br. 17/2006, i
3. Sudot da donese re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~ni
akti ili dejstvija {to se doneseni, odnosno prezemeni vrz
osnova na osporenata odluka.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 24 januari 2007
godina, donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na
nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici
na rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi br. 07-
6958/4 donesena od Sovetot na op{tinata na 20 dekemvri 2006 godina i
objavena vo Slu`beniot glasnik na op{tinata br. 17/2006.
2. SE ZAPIRA izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija
doneseni, odnosno prezemeni vrz osnova na odlukata ozna~ena vo
to~kata 1 na ova re{enie.
3. Kiril Todorovski, gradona~alnik na op{tina Aerodrom na
Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata
na Sovetot na op{tina Aerodrom ozna~ena vo to~kata 1 od ova re-
{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, Sovetot na op{tina
Aerodrom na svojata pedesetiprva sednica odr`ana na 20 dekemvri
2006 godina, donese Odluka za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe
na nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici
na rabotnite tela na koordinatori na sovetni~ki grupi, a pred
toa na pedesettata sednica na Sovetot na op{tinata odr`ana na 13
dekemvri 2006 godina so mnozinstvo glasovi bila donesena Odlukata
za utvrduvawe na nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina
Aerodrom za sednici na rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki
grupi. Vo inicijativata se naveduva deka osporenata odluka ne
bila vo soglasnost so ~lenovite 45 i 100 od Zakonot za lokalnata samouprava
koi predviduvale deka ~lenvite na sovetot imale pravo na
nadomestok za prisustvo na sednici najmnogu do 30% od prose~nata
neto plata vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci,
kako i pravo na nadomestok na patni i dnevni tro{oci, spored
propisite za dr`avni slu`benici navedenite odredbi ne predviduvale
159

posebno pravo na nadomestok na ~lenovite na Sovetot za prisustvo na
sednici, u~estvo vo rabota na rabotnite tela na Sovetot, za izvr-
{uvawe na zada~ite koi }e gi doveri Sovetot i sli~no. Zakonot za lokalna
samouprava isto taka ne predvidel posebno pravo na nadomestok
na ~lenovite na sovetot (koordinatori) za u~estvo, organizirawe i rabota
na sednici na rabotnite tela na Sovetot, kako {to bil slu~ajot
so ~lenot 3 od osporenata odluka, spored koja na koordinatorite na sovetni~kite
grupi im se utvrduval mese~en nadomestok vo iznos od
1.600,00 denari. Vo inicijativata ponatamu se naveduva deka osporenata
odluka bila donesena na 13 dekemvri 2006 godina, a vo ~lenot 4
bilo predvidno deka istata vleguva vo sila so denot na donesuvaweto, a
}e se primenuvala od 1 noemvri 2006 godina, {to bilo sprotivno so
~lenot 52 stav 4 od Ustavot na Republika Makedonija.
Podnositelot na inicijativata, bidej}i smetal deka osporenata
odluka ne bila vo soglasnost so Ustavot i so Zakonot za lokalnata
samouprava postapil soglasno ~lenot 51 od navedeniot zakon, so Re{enie
br.087-6893/1 od 14 dekemvri 2006 godina go zaprel objavuvaweto na
osporenata odluka, no so potvrduvaweto na istata od strana na Sovetot,
ja objavil odlukata i podnel inicijativa do Ustavniot sud na Republika
Makedonija so koja bara poni{tuvawe na osporenata odluka.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina Aerodrom
na sednicata odr`ana na 20 dekemvri 2006 godina donel: Odluka
za potvrudvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci na ~lenovite
na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na rabotnite tela i
na koordinatori na sovetni~ki grupi
Spored ~len 1 od ovaa odluka, na ~lenovite na Sovetot na
op{tina Aerodrom im se utvrduva nadomestok za rabota na sednica na
rabotnite tela vo iznos od 25% od prose~na mese~na neto plata vo
Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, bez ogled
na brojot na odr`ani sednici za sekoja sednica pooddelno.
Spored ~len 2 od ovaa odluka, na ~lenovite na Sovetot im se
utvrduva nadomestok za dnevni tro{oci vo iznos od 750 denari bez
ogled na brojot na odr`ani sednici, za sekoja komisija pooddelno, a
spored ~len 3 od ovaa odluka, na koordinatorite na sovetni~ki grupi
za u~estvo, organizirawe i rabota na sednici na rabotnite tela na
Sovetot, im se utvrduva mese~en nadomestok vo iznos od 1.600 denari.
Spored ~len 4 od Odlukata, ovaa odluka stapuva na sila so denot
na donesuvaweto, a }e se primenuva od 1.11.2006 godina i }e se objavi
vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom."
5. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 i 9 od Ustavot, vladeeweto
na pravoto i lokalnata samouprava se temelni vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakonite.
160

Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored Amandmanot XVII to~ka 1 od Ustavot so koj se zamenuva
stavot 1 na ~lenot 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo edinicite
na lokalnata samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici
u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a
osobeno vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe,
za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto
finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata
i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo
drugi oblasti utvrdeni so zakon.
Soglasno ~len 31 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 5/2002), organi na op{tinata
se sovetot i gradona~alnikot.
Spored ~len 32 od Zakonot, sovetot e pretstavni~ki organ na
gra|anite koj odlu~uva vo ramkite na nadle`nostite na op{tinata.
Vo ~lenot 45 od Zakonot e utvrdeno deka ~lenovite na sovetot
imaat pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na patnite
i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.
Vo ~lenot 50 od Zakonot, se utvrdeni nadle`nostite na gradona~alnikot
me|u koi gradona~alnikot ja kontrolira zakonitosta na
propisite na sovetot.
Soglasno ~lenot 51 stav 1 od Zakonot, ako gradona~alnikot
smeta deka propisot na sovetot ne e vo soglasnost so Ustavot i zakonite,
dol`en e vo rok od sedum dena od denot na dostavuvaweto so re-
{enie da go zapre negovoto objavuvawe, so koe }e gi obrazlo`i pri~inite
za zapiraweto.
Spored stavot 2 od ovoj ~len, sovetot e dol`en, vo rok od 15
dena od denot na objavuvaweto na re{enieto od stavot 1 na ovoj ~len,
da go razgleda re{enieto i da odlu~i po nego. Vo stavot 3, pak, od ovoj
~len, se predviduva deka ako sovetot go potvrdi propisot, gradona~alnikot
e dol`en da go objavi i istovremeno da podnese inicijativa
za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na osporeniot propis pred Ustavniot sud na Republika Makedonija. Vo
stavot 4 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka za inicijativata od
stavot 3 na ovoj ~len gradona~alnikot e dol`en da go informira ministerstvoto
nadle`no za vr{ewe na rabotite {to se odnesuvaat na
lokalnata samouprava.
Gradona~alnikot na op{tinata so podnesuvaweto na inicijativata
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka i
objavuvaweto na istata vo slu`beno glasilo, vsu{nost postapil soglasno
negovite ovlastuvawa utvrdeni vo ~lenovite 50 i 51 od Zakonot
za lokalnata samouprava.
Soglasno ~lenot 100 od ovoj zakon, do donesuvaweto na zakonot
od ~lenot 45 na ovoj zakon, ~lenovite na sovetot }e primaat nadomestok
za prisustvo na sednica na sovetot bez ogled na nejzinoto vre-
161

metraewe, najmnogu do 30% od prose~nata mese~na neto plata vo Republika
Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, a nadomestocite
za patnite i dnevnite tro{oci }e im se isplatuvaat spored
propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na citiranite zakonski odredbi
proizleguva deka zakonodavecot opredelil pravo na ~lenovite na sovetot
da primaat nadomestok za prisustvo na sednica i ovoj nadomestok
go ograni~uva so goren limit najmnogu do 30% od prose~nata neto
mese~na plata vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri
meseci i go zadr`uva pravoto na sovetnicite na nadomest na patni i
dnevni tro{oci koi, do donesuvawe na posebniot zakon da im se isplatuvaat
spored propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite slu-
`benici.
Ottuka, imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata Odluka,
Sudot utvrdi deka istata ne e vo soglasnost so navedenite odredbi od
Zakonot za lokalnata samouprava. Ova od pri~ina {to vo citiranite
zakonski odredbi se predviduva nadomestok za prisustvo na sednica na
sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe, kako i nadomestok za dnevni
tro{oci vrz osnova na propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite
slu`benici, no ne se predviduva nadomestok za rabota na sednica na
rabotni tela bez ogled na odr`ana sednica za sekoja sednica pooddelno,
odnosno ne se predviduva fiksen iznos na nadomestokot za
dnevni tro{oci bez ogled na odr`ana sednica za sekoja komisija pooddelno,
kako i mese~niot nadomestok vo fiksen iznos na koordinatorite
na sovetni~kite grupi kako {to predviduvaat ~lenovite 1, 2
i 3 od osporenata odluka.
Od druga strana, pak, vo ~lenot 4 od osporenata odluka e predvideno
deka taa vleguva vo sila so denot na donesuvaweto (20 dekemvri
2006 godina), a }e se primenuva od 1 noemvri 2006 godina, {to
zna~i deka osporenata odluka ima povratno dejstvo vo nejzinata primena,
poradi {to Sudot utvrdi deka istata ne e vo soglasnost so ~lenot
52 stav 1 i 4 od Ustavot.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani,
Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt-odluka po predmetot U. br. 240/2006
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
240/2006 od 24 januari 2007 godina povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci
na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na rabot-
162

nite tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi br. 07-6958/4
donesena od Sovetot na op{tinata na 20. 12. 2006 godina i objavena vo
Slu`beniot glasnik na op{tinata br. 17/2006.
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odluka so Ustavot i
Zakonot za lokalnata samouprava.
2. Donositelot na osporeniot akt vo opredeleniot rok ne dostavi
odgovor na navodite sodr`ani vo re{enieto za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka.
So ogled na nepromenetata fakti~ka i pravna sostojba na rabotite
po predmetot se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja poni{ti Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci
na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na rabotnite
tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi br. 07-6958/4 donesena
od Sovetot na op{tinata na 20. 12. 2006 godina i objavena vo
Slu`beniot glasnik na op{tinata br. 17/2006.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 4
april 2007 godina, donese
O D L U K A
1. SE PONI[TUVA Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za
utvrduvawe na nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom
za sednici na rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki
grupi br. 07-6958/4 donesena od Sovetot na op{tinata na 20 dekemvri
2006 godina i objavena vo Slu`beniot glasnik na op{tinata br. 17/
2006.
2. SE STAVA NADVOR OD SILA Re{enieto za zapirawe na
izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija {to se doneseni,
odnosno prezemeni vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
3. Ovaa odluka }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“.
4. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod podnesena
inicijativa na Kiril Todorovski, gradona~alnik na op{tina Aerodrom
so Re{enie U. br. 240/2006 od 24 januari 2007 godina povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na odlukata ozna~ena
vo to~kata 1 od ovaa odluka. Postapkata be{e povedena zatoa {to pred
163

Sudot osnovano se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata
odluka so Ustavot i Zakonot za lokalnata samouprava.
5. Sudot na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina Aerodrom
na sednicata odr`ana na 20 dekemvri 2006 godina donel: Odluka
za potvrudvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci na ~lenovite
na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na rabotnite tela i
na koordinatori na sovetni~ki grupi.
Spored ~len 1 od ovaa odluka, na ~lenovite na Sovetot na op{-
tina Aerodrom im se utvrduva nadomestok za rabota na sednica na rabotnite
tela vo iznos od 25% od prose~na mese~na neto plata vo Republika
Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, bez ogled na
brojot na odr`ani sednici za sekoja sednica pooddelno.
Spored ~len 2 od Odlukata, na ~lenovite na Sovetot im se utvrduva
nadomestok za dnevni tro{oci vo iznos od 750 denari bez ogled
na brojot na odr`ani sednici, za sekoja komisija pooddelno, a spored
~lenot 3, na koordinatorite na sovetni~ki grupi za u~estvo, organizirawe
i rabota na sednici na rabotnite tela na Sovetot, im se utvrduva
mese~en nadomestok vo iznos od 1.600 denari.
So ~len 4 od Odlukata se utvrduva deka ovaa odluka stapuva na
sila so denot na donesuvaweto, a }e se primenuva od 1 nomvri 2006 godina
i }e se objavi vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom."
5. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 i 9 od Ustavot, vladeeweto
na pravoto i lokalnata samouprava se temelni vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakonite. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored Amandmanot XVII to~ka 1 od Ustavot so koj se zamenuva
stavot 1 na ~lenot 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo edinicite
na lokalnata samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici
u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a
osobeno vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe,
za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto
finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata
i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo
drugi oblasti utvrdeni so zakon.
Soglasno ~len 31 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 5/2002), organi na op{tinata
se sovetot i gradona~alnikot.
Spored ~len 32 od Zakonot, sovetot e pretstavni~ki organ na
gra|anite koj odlu~uva vo ramkite na nadle`nostite na op{tinata.
Vo ~lenot 45 od Zakonot e utvrdeno deka ~lenovite na sovetot
imaat pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na
patnite i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.
164

Vo ~lenot 50 od Zakonot, se utvrdeni nadle`nostite na gradona~alnikot
me|u koi gradona~alnikot ja kontrolira zakonitosta na
propisite na sovetot.
Soglasno ~lenot 51 stav 1 od Zakonot, ako gradona~alnikot
smeta deka propisot na sovetot ne e vo soglasnost so Ustavot i zakonite,
dol`en e vo rok od sedum dena od denot na dostavuvaweto so re-
{enie da go zapre negovoto objavuvawe, so koe }e gi obrazlo`i pri~inite
za zapiraweto.
Spored stavot 2 od ovoj ~len, sovetot e dol`en, vo rok od 15
dena od denot na objavuvaweto na re{enieto od stavot 1 na ovoj ~len,
da go razgleda re{enieto i da odlu~i po nego. Vo stavot 3, pak, od ovoj
~len, se predviduva deka ako sovetot go potvrdi propisot, gradona~alnikot
e dol`en da go objavi i istovremeno da podnese inicijativa za
poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na
osporeniot propis pred Ustavniot sud na Republika Makedonija. Vo
stavot 4 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka za inicijativata od
stavot 3 na ovoj ~len gradona~alnikot e dol`en da go informira ministerstvoto
nadle`no za vr{ewe na rabotite {to se odnesuvaat na lokalnata
samouprava.
Gradona~alnikot na op{tinata so podnesuvaweto na inicijativata
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka i
objavuvaweto na istata vo slu`beno glasilo, vsu{nost postapil soglasno
negovite ovlastuvawa utvrdeni vo ~lenovite 50 i 51 od Zakonot za
lokalnata samouprava.
Soglasno ~lenot 100 od ovoj zakon, do donesuvaweto na zakonot
od ~lenot 45 na ovoj zakon, ~lenovite na sovetot }e primaat nadomestok
za prisustvo na sednica na sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe,
najmnogu do 30% od prose~nata mese~na neto plata vo Republika
Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, a nadomestocite za
patnite i dnevnite tro{oci }e im se isplatuvaat spored propisite
koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na citiranite zakonski odredbi
proizleguva deka zakonodavecot opredelil pravo na ~lenovite na sovetot
da primaat nadomestok za prisustvo na sednica i ovoj nadomestok
go ograni~uva so goren limit najmnogu do 30% od prose~nata neto mese~na
plata vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci
i go zadr`uva pravoto na sovetnicite na nadomest na patni i
dnevni tro{oci koi, do donesuvawe na posebniot zakon da im se isplatuvaat
spored propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici.
Ottuka, imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata odluka, Sudot
oceni deka taa ne e vo soglasnost so navedenite odredbi od Zakonot
za lokalnata samouprava. Ova od pri~ina {to vo citiranite zakonski
odredbi se predviduva nadomestok za prisustvo na sednica na
sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe, kako i nadomestok za dnevni
tro{oci vrz osnova na propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite
165

slu`benici, no ne se predviduva nadomestok za rabota na sednica na
rabotni tela bez ogled na odr`ana sednica za sekoja sednica oddelno,
odnosno ne se predviduva fiksen iznos na nadomestokot za dnevni
tro{oci bez ogled na odr`ana sednica za sekoja komisija oddelno,
kako i mese~niot nadomestok vo fiksen iznos na koordinatorite na
sovetni~kite grupi kako {to predviduvaat ~lenovite 1, 2 i 3 od osporenata
odluka.
Od druga strana, pak, vo ~lenot 4 od osporenata odluka e predvideno
deka taa vleguva vo sila so denot na donesuvaweto (20 dekemvri
2006 godina), a }e se primenuva od 1 noemvri 2006 godina, {to zna~i
deka osporenata odluka ima povratno dejstvo vo nejzinata primena, poradi
{to Sudot utvrdi deka taa ne e vo soglasnost so ~lenot 52 stav 1 i
4 od Ustavot.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo-
`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
166

13. U. br. 8/2007 (31. 01. 2007)
Osporen akt i odredbi
- ^len 206 st. 1, vo delot "ili so drugi propisi zasnovani vrz
zakon,"
- ^len 207 st. 1, vo delot "ili vo propis zasnovan vrz zakon,"
- ^len 207 st. 2, vo delot "ili so propis zasnovan vrz zakon," i
- ^len 263 st. 1 t. 3, vo delot "ili drug propis zasnovan vrz
zakon" od Zakonot za op{tata upravna postapka ("SV RM," br. 38/2005)
Aspekt na osporuvawe
"Navedenite zakonski odredbi, smetam deka ne se vo soglasnost
so Ustavot na Republika Makedonija, zatoa {to nadle`nosta na
organite na dr`avnata uprava ne mo`e da se propi{uva so propis
zasnovan vrz zakon, tuku toa mo`e da se pravi samo so zakon."
Poradi toa, zakonskite odredbi ne bile vo soglasnost so ~len
95 stav 3 od Ustavot.
Osven toa, podnositelot na inicijativata smeta deka so osporenite
zakonski delovi se povreduva ~l. 8 st. 1 al. 3, ~len 51, ... i ~l. 96
od Ustavot na Republika Makedonija.
Zna~i, navedenite zakonski odredbi inicijatorot gi razbira vo
smisla: so podzakonski propis (pokraj so zakon) da mo`e da se opredeluva
- re{enieto za edna upravna rabota da go donesuvaat dva ili pove}e
organi (~l. 206 st. 1) ili eden organ so prethodna soglasnost od
drug organ (~l. 207 st. 1) ili eden organ vo soglasnost so drug organ (~l.
207 st. 2), a ako re{enieto ne e doneseno taka, }e bide poni{teno od
nadle`niot organ po pravoto na nadzor (~l. 263 st. 1 t. 3).
Sodr`ina na odredbite
^lenovite 206 i 207 od Zakonot se sistematizirani vo delot -
prvostepena upravna postapka, poddel - re{enie, i organ {to go donesuva.
Spored ~l. 206 st. 1, "Koga so zakon ili so drugi propisi zasnovani
vrz zakon, e opredeleno za edna rabota da re{avaat dva ili pove}e
organi, sekoj od niv e dol`en da re{i za taa rabota."
Soglasno ~l. 207 st. 1 "Koga so zakon ili vo propis zasnovan vrz
zakon e opredeleno re{enie da donesuva eden organ so prethodna sog-
167

lasnost od drug organ, re{enieto se donesuva otkako drugiot organ dal
soglasnost...."
Spored ~l. 207 st. 2 "Koga so zakon ili so propis zasnovan vrz
zakon e opredeleno re{enie da donesuva eden organ vo soglasnost so
drug organ, organot {to donesuva re{enie go sostavuva i so spisite na
predmetot mu go pra}a na soglasnost na drugiot organ, koj mo`e da dade
soglasnost so potvrda na samoto re{enie ili so poseben akt."
^lenot 263 od Zakonot e sistematiziran vo delot - pravni sredstva,
poddel - osobeni slu~ai na poni{tuvawe na re{enie, i poni{tuvawe
na re{enie po pravoto na nadzor.
Spored taa zakonska odredba, "Re{enieto {to e kone~no vo
upravnata postapka nadle`niot organ }e go poni{ti po pravoto na
nadzor, ako (to~ka 3) re{enieto go donel eden organ bez soglasnost,
potvrda, odobrenie ili mislewe na drug organ, a ova e potrebno spored
zakonot ili drug propis zasnovan vrz zakon."
168
Sporno pravno pra{awe od inicijativata
Mo`e li, spored Ustavot, so podzakonski propis da se opredeluva
- re{enieto za edna upravna rabota da go donesuvaat dva ili pove-
}e organi, ili eden organ so prethodna soglasnost od drug organ, ili
eden organ vo soglasnost so drug organ, kako i mo`e li tie opredeluvawa
vo podzakonskiot propis da bidat osnova za poni{tuvawe na
re{enieto koe ne e doneseno taka? Duri, istite tie pravila od podzakonskiot
propis istovremeno da se sodr`ani vo zakon?
Ustavnosudska praktika
Najnov primer od praktikata na Sudot, koj soodvetstvuva na
postavenoto pra{awe, e Odlukata U br. 111/2006 donesena na prethodnata
sednica (24 januari 2007 god.) so koja e ukinat ~l. 117 st. 2 od
Zakonot za rabotnite odnosi ("SV RM," br. 62/2005), vo delot "soglasno
so akt na Vladata na Republika Makedonija."
Vo obrazlo`enieto na Odlukata, pokraj drugoto, se naveduva -
"ovlastuvaweto na Vladata na Republika Makedonija so svoj akt da go
uredi pra{aweto na prekuvremenata rabota, zna~i pro{iruvawe na
nadle`nosta na Vladata na Republika Makedonija i vo sferata koja
soglasno ~l. 32 st. 5 od Ustavot se ureduva so zakon i so kolektivni
dogovori."
Pravno mislewe
Spored ~l. 95 st. 3 od Ustavot, "Organizacijata i rabotata na
organite na dr`avnata uprava se ureduvaat so zakon {to se donesuva so
dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici."

Soglasno ~l. 96 od Ustavot, "Organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata."
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot "temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija se vladeeweto na pravoto
i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska."
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka samo so zakon,
a toa zna~i samo od strana na Sobranieto na Republika Makedonija i
so toj praven akt (~l. 68 st. 1 al. 2), mo`e da se ureduva organizacijata
i rabotata na organite na dr`avnata uprava, vo koi kategorii vleguvaat
i re{enijata staveni vo nivniot delokrug. Pokraj toa, proizleguva
deka organite na dr`avnata uprava svojata nadle`nost, vklu~uvaj}i
go i donesuvaweto na upravnite re{enija, ja vr{at vrz osnova i
vo ramkite na Ustavot i zakonite.
Takvite ustavni opredelbi se vo funkcija na odvojuvawe na zakonskoto
ureduvawe na odnosite, kako zbir na objektivni pravni pravila
na odnesuvawe, od nivnata primena vo konkretni situacii od strana
na izvr{no-politi~kite i izvr{no-upravnite organi, {to e soglasno
na temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija
- podelba na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska, na
vladeewe na pravoto i, vo kone~na relacija, na osnovnite slobodi i
prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni
so Ustavot.
So ogled na toa {to osporenite zakonski odredbi opredeluvaat
mo`nost so podzakonski propis, a toa zna~i i od izvr{no-politi~kite
kako i od izvr{no-upravnite organi, da se ureduva pra{aweto-koi
upravni organi }e donesuvaat prvostepeni upravni re{enija, kako i
podzakonskiot propis da pretstavuva osnova za poni{tuvawe na upravno
re{enie koe ne e doneseno spored pravilata od podzakonskiot propis,
a koja materija e del od organizacijata, rabotata i nadle`nostite
na organite na dr`avnata uprava, osnovano mo`e da se postavi pra{aweto
dali takvite zakonski opredelbi se vo soglasnost so navedenite
ustavni odredbi.
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica, zaradi razgleduvawe i
odlu~uvawe, i
2. Sudot da odlu~i da povede postapka za ocenuvawe ustavnosta
na osporenite delovi od zakonskite odredbi.
*
Dopolnitelen referat po predmetot U. br. 8/2007
1. Ustavniot sud, na sednicata odr`ana na 31. 01. 2007 godina
pod to~ka I/2, go razgleda predmetot U. br. 8/2007 i po raspravata, zak-
169

lu~i da se odlo`i odlu~uvaweto zaradi obezbeduvawe mislewe od Ministerstvoto
za pravda.
Predmetot U. br. 8/2007 se odnesuva na ustavnosta na ~etiri
odredbi od Zakonot za op{tata upravna postapka ("SV RM," br. 38/
2005) - ~l. 206 st. 1 vo delot "ili so drugi propisi zasnovani vrz zakon,"
~l. 207 st. 1 vo delot "ili vo propis zasnovan vrz zakon," ~l. 207
st. 2 vo delot "ili so propis zasnovan vrz zakon" i ~l. 263 st. 1 t. 3 vo
delot "ili drug propis zasnovan vrz zakon."
2. Misleweto na Ministerstvoto za pravda e primeno na 13. 03.
2007 godina.
3. Od dopolnitelnata analiza na celinata na Zakonot utvrdivme
deka:
- ~len 1: spored ovoj zakon se dol`ni da postapuvaat (1) ministerstvata,
drugite organi na dr`avnata uprava, organizacii utvrdeni
so zakon i drugi dr`avni organi, (2) op{tinite, gradot Skopje i op{-
tinite vo gradot Skopje i (3) pravnite i drugi lica so javni ovlastuvawa.
~lenovite 33-36: (1) koga edna upravna rabota e vo nadle`nost
na dr`avnata uprava, postapkata ja vodi i re{enieto go donesuva funkcionerot
{to rakovodi so organot, odnosno slu`beno lice ovlasteno
od funkcionerot, a kaj kolegijalnite organi re{enieto go donesuva
kolegijalniot organ, so toa {to so poseben zakon ili propis mo`e da
se opredeli ~len na kolegijalniot organ da go donesuva upravnoto re-
{enie; (2) ako za upravnata rabota e nadle`na op{tinata, postapkata
ja vodi op{tinskiot organ na upravata (ili komisija ili drug organ
opredeleni so poseben zakon ili propis), a re{enieto go donesuva nadle`niot
op{tinski organ vrz osnova na pismen izve{taj i predlog-re-
{enie na organot koj ja vodel postapkata; (3) ako za upravnata rabota e
nadle`no pravno lice so javni ovlastuvawa, postapkata ja vodi individualniot
organ odnosno funkcionerot vo pravnoto lice ili slu`beno
lice ovlasteno od nego, a re{enieto go donesuva individualniot organ
ili funkcionerot, so toa {to so poseben zakon ili op{t akt na pravnoto
lice mo`e da se opredeli drug organ ili lice da re{ava za upravnata
rabota.
~len 3: Zakonot predviduva mo`nost vo upravnite oblasti za
koi so zakon e propi{ana posebna postapka, da se postapuva po toj zakon,
so toa {to za ona {to ne e uredeno so posebniot zakon se primenuvaat
odredbite od Zakonot za op{tata upravna postapka.
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka nadle`nosta
za vodeweto na upravnata postapka i za donesuvaweto na upravnoto re-
{enie e opredelena so Zakonot, so toa {to e predvidena mo`nost so
poseben zakon ili propis zasnovan vrz zakon da se opredelat drugi
organi za donesuvawe na upravno re{enie.
4. Imaj}i ja predvid iznesenata konceptualna postavenost na
upravnoprocesnata materija, proizleguva deka smislata na osporenite
170

delovi od ~l. 206, 207 i 263 na Zakonot e razrabotuvawe na takviot
koncept. Imeno, so niv se ureduva postapkata za donesuvawe upravno
re{enie vo situacija koga so poseben zakon ili so drugi propisi zasnovani
vrz zakon e opredeleno (1) dva ili pove}e organi, (2) eden organ
so prethodna soglasnost od drug organ, (3) eden organ vo soglasnost so
drug organ ili (4) eden organ so potvrda, odobrenie ili mislewe na
drug organ, da donesuvaat re{enie.
Taka, ~l. 206 st. 1 opredeluva deka sekoj od pove}eto organi e
dol`en posebno da re{i za upravnata rabota koga so poseben zakon ili
so drugi propisi zasnovani vrz zakon e opredeleno za rabotata da re-
{avaat dva ili pove}e organi. Ponatamu, ~l. 207 st. 1 ja ureduva postapkata
vo situacija koga so poseben zakon ili so propis zasnovan vrz
zakon e opredeleno re{enieto da go donesuva eden organ so prethodna
soglasnost od drug organ - toga{ re{enieto se donesuva otkako drugiot
organ dal soglasnost, pri {to organot {to go donesuva re{enieto e
dol`en vo svoeto re{enie da go navede aktot so koj drugiot organ dal
ili odbil soglasnost odnosno da navede deka vo propi{aniot rok drugiot
organ nitu dal, nitu odbil soglasnost. Potoa, ~l. 207 st. 2 ja opredeluva
postapkata koga so poseben zakon ili so propis zasnovan vrz zakon
e opredeleno re{enieto da go donesuva eden organ vo soglasnost so
drug organ - toga{ organot {to donesuva re{enie go sostavuva i so
spisite na predmetot mu go pra}a na soglasnost na drugiot organ, koj
mo`e da dade soglasnost so potvrda na samoto re{enie ili so poseben
akt, vo koj slu~aj re{enieto e doneseno koga drugiot organ dal soglasnost
a se smeta kako akt na organot {to go donel re{enieto. ^lenot
263 st. 1 t. 3 opredeluva deka nadle`niot organ }e go poni{ti kone~noto
upravno re{enie po pravoto na nadzor ako ne e doneseno spored zakonot
ili drug propis zasnovan vrz zakon, a so koi e opredeleno deka re-
{enieto se donesuva od eden organ so soglasnost, potvrda, odobrenie
ili mislewe na drug organ.
5. Imaj}i go predvid iznesenoto zna~ewe, osporenite delovi od
~l. 206, 207 i 263 na Zakonot imaat osnova vo ~l. 115 st. 2 i 3 na Ustavot
spored koi so zakon, pokraj so Ustavot, mo`e da se utvrdat nadle`nostite
na op{tinata (donesuvawe na propis za toa koi op{tinski organi
}e donesuvaat upravni re{enija) i na op{tinata da i se doveri vr{ewe
na opredeleni raboti (vodewe na upravni postapki vo vrska so pra-
{awa od lokalno zna~ewe). Toa, pak, e konkretno razrabotuvawe na lokalnata
samouprava kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija opredelena vo ~l. 8 st. 1 al. 9 od Ustavot. Pritoa,
ne se doveduvaat vo pra{awe drugite temelni vrednosti na koi upatuva
podnositelot na inicijativata (vladeewe na pravoto; podelba na dr`avnata
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska; osnovnite slobodi i prava
- na{e zabele`uvawe) i nivnata ustavna razrabotka (vo vrska so
vladeeweto na pravoto - ~len 51; vo vrska so podelbata na vlasta - ~l.
95 i 96; vo vrska so osnovnite slobodi i prava - ~l. 50 st. 2), bidej}i (1)
171

0op{tinskiot propis e vo soglasnost so Ustavot i so zakon, (2) se
odnesuva na op{tinski organ koj donesuva upravno re{enie vo vrska so
pra{awe od lokalno zna~ewe, a ne na organ na dr`avnata uprava i (3)
obezbedena e sudska za{tita protiv kone~no upravno re{enie na
op{tinski organ od aspekt na vodenata upravna postapka so ogled deka
ja primenuva postapkata propi{ana so zakon (upraven spor).
6. Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a:
1. predmetot da se iznese na sednica,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
osporenite delovi od zakonskite odredbi.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 4 april 2007 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 206 stav 1 vo delot "ili so drugi propisi zasnovani vrz zakon,"
~len 207 stav 1 vo delot "ili vo propis zasnovan vrz zakon," ~len 207
stav 2 vo delot "ili so propis zasnovan vrz zakon" i ~len 263 stav 1
to~ka 3 vo delot "ili drug propis zasnovan vrz zakon" od Zakonot za
op{tata upravna postapka ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 38/2005).
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na delovite od odredbite na Zakonot ozna~eni vo
to~kata 1 od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, navedenite zakonski
odredbi ne se vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija, zatoa
{to nadle`nosta na organite na dr`avnata uprava ne mo`e da se propi{uva
so propis zasnovan vrz zakon, tuku toa mo`e da se pravi samo so
zakon.
Poradi toa, zakonskite odredbi ne bile vo soglasnost so ~len
95 stav 3 od Ustavot i se povreduval ~len 8 stav 1 alineja 3 i 4, ~lenovite
50, 51 i 96 od Ustavot na Republika Makedonija.
3.1. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~len 1 od Zakonot se
opredeluva deka spored ovoj zakon se dol`ni da postapuvat ministerstvata,
drugite organi na dr`avnata uprava, organizacii utvrdeni
so zakon i drugi dr`avni organi, potoa op{tinite, gradot Skopje i
op{tinite vo gradot Skopje, kako i pravnite i drugi lica so javni
ovlastuvawa.
172

Ponatamu, Sudot utvrdi deka vo ~lenovite 33-36 od Zakonot se
ureduva vodeweto na upravnata postapka i donesuvaweto na re{enieto
spored toa koj organ e nadle`en za upravnata rabota. Taka, koga edna
upravna rabota e vo nadle`nost na dr`avnata uprava, postapkata ja
vodi i re{enieto go donesuva funkcionerot {to rakovodi so organot,
odnosno slu`beno lice ovlasteno od funkcionerot (~len 33 od Zakonot),
a kaj kolegijalnite organi re{enieto go donesuva kolegijalniot
organ, so toa {to so poseben zakon ili propis mo`e da se opredeli
~len na kolegijalniot organ da go donesuva upravnoto re{enie (~len
34 od Zakonot), ako za upravnata rabota e nadle`na op{tinata, postapkata
ja vodi op{tinskiot organ na upravata (ili komisija ili drug
organ opredeleni so poseben zakon ili propis), a re{enieto go donesuva
nadle`niot op{tinski organ vrz osnova na pismen izve{taj i
predlog - re{enie na organot koj ja vodel postapkata (~len 35 od Zakonot),
ako za upravnata rabota e nadle`no pravno lice so javni ovlastuvawa,
postapkata ja vodi individualniot organ odnosno funkcionerot
vo pravnoto lice ili slu`beno lice ovlasteno od nego, a re{enieto go
donesuva individualniot organ ili funkcionerot, so toa {to so poseben
zakon ili op{t akt na pravnoto lice mo`e da se opredeli drug
organ ili lice da re{ava za upravnata rabota (~len 36 od Zakonot).
Sudot, isto taka, utvrdi deka vo ~len 3 od Zakonot se predviduva
mo`nost vo upravnite oblasti za koi so zakon e propi{ana posebna
postapka, da se postapuva po toj zakon, so toa {to za ona {to ne e
uredeno so posebniot zakon se primenuvaat odredbite od Zakonot za
op{tata upravna postapka.
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka nadle`nosta
za vodeweto na upravnata postapka i za donesuvaweto na upravnoto re-
{enie e opredelena so Zakonot, so toa {to e predvidena mo`nost so
poseben zakon ili propis zasnovan vrz zakon da se opredelat drugi
organi za donesuvawe na upravno re{enie.
3.2. Imaj}i ja predvid iznesenata uredenost na upravno-procesnata
materija, Sudot utvrdi deka smislata na osporenite delovi od
~lenovite 206, 207 i 263 na Zakonot e razrabotuvawe na takviot koncept.
Imeno, so niv se ureduva postapkata za donesuvawe upravno re{enie
vo situacija koga so poseben zakon ili so drugi propisi zasnovani
vrz zakon e opredeleno dva ili pove}e organi, eden organ so prethodna
soglasnost od drug organ, eden organ vo soglasnost so drug organ ili
eden organ so potvrda, odobrenie ili mislewe na drug organ, da donesuvaat
re{enie.
Taka, ~lenot 206 stav 1 od Zakonot opredeluva deka sekoj od pove}eto
organi e dol`en posebno da re{i za upravnata rabota koga so
poseben zakon ili so drugi propisi zasnovani vrz zakon e opredeleno
za rabotata da re{avaat dva ili pove}e organi. Ponatamu, ~lenot 207
stav 1 od Zakonot ja ureduva postapkata vo situacija koga so poseben
zakon ili so propis zasnovan vrz zakon e opredeleno re{enieto da go
173

donesuva eden organ so prethodna soglasnost od drug organ - toga{ re-
{enieto se donesuva otkako drugiot organ dal soglasnost, pri {to
organot {to go donesuva re{enieto e dol`en vo svoeto re{enie da go
navede aktot so koj drugiot organ dal ili odbil soglasnost odnosno da
navede deka vo propi{aniot rok drugiot organ nitu dal, nitu odbil
soglasnost. Potoa, ~lenot 207 stav 2 od Zakonot ja opredeluva postapkata
koga so poseben zakon ili so propis zasnovan vrz zakon e opredeleno
re{enieto da go donesuva eden organ vo soglasnost so drug
organ - toga{ organot {to donesuva re{enie go sostavuva i so spisite
na predmetot mu go pra}a na soglasnost na drugiot organ, koj mo`e da
dade soglasnost so potvrda na samoto re{enie ili so poseben akt, vo
koj slu~aj re{enieto e doneseno koga drugiot organ dal soglasnost a se
smeta kako akt na organot {to go donel re{enieto. ^lenot 263 stav 1
to~ka 3 od Zakonot opredeluva deka nadle`niot organ }e go poni{ti
kone~noto upravno re{enie po pravoto na nadzor ako ne e doneseno
spored zakonot ili drug propis zasnovan vrz zakon, a so koi e opredeleno
deka re{enieto se donesuva od eden organ so soglasnost, potvrda,
odobrenie ili mislewe na drug organ.
4. Spored ~len 8 alineja 9 od Ustavot, temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija e i lokalnata samouprava.
Soglasno ~len 115 od Ustavot, op{tinata e samostojna vo vr{eweto
na nadle`nostite utvrdeni so Ustavot i so zakon, a nadzorot nad
zakonitosta na nejzinata rabota go vr{i Republikata (stav 2); Republikata
so zakon mo`e da i doveri vr{ewe na opredeleni raboti na
op{tinata (stav 3).
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka lokalnata samouprava
e temelna vrednost i deka, pokraj so Ustavot, i so zakon
mo`e da se utvrdat nadle`nostite na op{tinata, kako i so zakon da i
se doveri vr{ewe na opredeleni raboti na op{tinata.
So ogled na toa {to so osporenite delovi od ~lenovite 206, 207
i 263 na Zakonot se razrabotuva postapkata za vodewe i donesuvawe na
re{enie vo slu~aite koga so op{tinski propis se opredeleni pove}e
op{tinski organi da donesuvaat upravno re{enie, Sudot utvrdi deka
takvite zakonski odredbi imaat osnova vo navedenite ustavni opredelbi,
poradi {to utvrdi deka nemo`e da se postavi pra{aweto za nivnata
ustavnost.
Pokraj toa, Sudot utvrdi deka ne se doveduvaat vo pra{awe
nitu drugite temelni vrednosti na koi upatuva podnositelot na
inicijativata (vladeewe na pravoto; podelba na dr`avnata vlast na zakonodavna,
izvr{na i sudska; osnovnite slobodi i prava) i nivnata
ustavna razrabotka (vo vrska so vladeeweto na pravoto - ~len 51; vo
vrska so podelbata na vlasta - ~lenovite 95 i 96; vo vrska so osnovnite
slobodi i prava - ~len 50 stav 2), bidej}i op{tinskiot propis e vo soglasnost
so Ustavot i so zakon, op{tinskiot propis se odnesuva na op{-
tinski organ koj donesuva upravno re{enie vo vrska so pra{awe od lo-
174

kalno zna~ewe, a ne na organ na dr`avnata uprava i obezbedena e sudska
za{tita protiv kone~no upravno re{enie na op{tinski organ od
aspekt na vodenata upravna postapka so ogled deka ja primenuva postapkata
propi{ana so zakon (upraven spor).
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani i d-r Zoran Sulejmanov.
175

176

14. U. br. 72/2006 (14. 03. 2007)
Osporen akt
^len 16, ~l. 22-b, st. 1 t. 2, i ~l. 64 od Zakonot za denacionalizacija
("SV RM," br. 20/1998, 31/2000, 43/2000- pre~isten tekst, 42/2003) 2
Pri~ini za osporuvawe 3
Vo inicijativata se naveduva deka osporenite odredbi se sprotivni
na ~l. 2 st. 1, ~l. 8 st. 1 al. 3, 4, 6, 7, 9, 10 i 11, ~l. 9, ~l. 15, ~l. 30
st. 1, 2 i 3, ~l. 33, ~l. 50 st. 2, ~l. 51, ~l. 52 st. 4, ~l. 54 st. 1, ~l. 55, ~l. 57,
~l. 59, ~l. 68 st. 1, al. 3 i 4, ~l. 91 al. 1, ~l. 114 st. 4, ~l. 117 st. 3 od Ustavot
na Republika Makedonija.
Spored podnositelot na inicijativata so osporenite odredbi
od Zakonot za denacionalizacija vo odnos na nedvi`nosta - grade`no
neizgradeno zemji{te, kako predmet na denacionalizacija se vodelo
smetka, odnosno se favorizirale samo baratelite za denacionalizacija,
a na {teta na site ostanati gra|ani - fizi~ki ili pravni lica koi
imaat steknati prava li~no ili po pat na nasleduvawe, za koi platile
nadomest i pretpriema~ki pristapile vo investicionen proces, pa
samo zatoa {to eden del ili celiot imot e predmet na denacionalizacija
se ostaveni da nemaat bilo kakva pravna za{tita.
Spored podnositelot na inicijativata procesot na denacionalizacija
mora da se tretira kako transformacija na op{tetstvenata
sopstvenost vo privatna, so koj na porane{nite sopstvenici i na nivnite
naslednici im se priznava pravo na sopstvenost. No, pritoa, zakonodavecot
ne utvrdil zakonska ramka nitu procedura so primena na
koja }e se za{titat ostanatite u~esnici vo pravniot promet.
Ponatamu podnositelot na inicijativata na nekolku stranici
dava osvrt i svoe tolkuvawe na promenite vo pravniot re`im na grade-
`noto zemji{te nastanati vrz osnova na pove}e propisi donesuvani vo
izminatiot period. Pritoa, vo inicijativata se naglasuva deka gra|a-
2
Vo inicijativata kako osporeni se naveduvaat ~l. 20 st. 1 i 2, ~l. 28 st. 2 i ~l.
72 st. 1 i 2 od pre~isteniot tekst na Zakonot za denacionalizacija ("SV RM," br.
43/2000), no vo referatot se koristime so soodvetnite odredbi od integralniot tekst
na zakonot i negovite izmeni i dopolnuvawa.
3
Vo Referatot e daden samo del od navodite koi poradi nivnata obemnost gi
prilo`uvame vo celost vo prilog na istiot.
177

nite ili pravnite lica na koi spored navedenite propisi op{tinskiot
naroden odbor im daval na koristewe nacionalizirano grade`no
neizgradeno zemji{te zaradi izgradba na zgrada ili drug objekt bile
dol`ni da platat za toa koristewe najmalku tolku kolku {to mu se
pla}alo na porane{niot sopstvenik na ime nadomestok za nacionaliziranoto
zemji{te. Ottuka, spored podnositelot na inicijativata,
pravoto na trajno koristewe na grade`no neizgradeno zemji{te, niz
eden dolg istoriski period go dodeluvale op{tinite ili nadle`nite
ministerstva na dr`avata so pravni akti vo najgolem broj slu~ai so
nadomestok, a vo sekoj slu~aj zaradi izgradba na grade`ni objekti soglasno
toga{ va`e~kite urbanisti~ki planovi i stie ovie prava steknati
preku pravni akti i pravni dela bile uredno evidentirani vo javnite
katastarski knigi. Gra|anite i pravnite lica, poradi pravnata
sigurnost koja im ja garantira Republikata, kako i poradi dolgiot period
na generaciskite i sopstveni~kite promeni nemale i nemaat zakonska
obvrska da proveruvaat dali predmetnoto zemji{te porano, vo
eden drug op{testven sistem so prisilni propisi i merki bilo odzemeno
od nekogo. So Zakonot za denacionalizacija, spored podnositelot
na inicijativat se zadiralo vo taka steknatite prava na gra|anite
i pravnite lica vo interes na baratelite vo procesot na denacionalizacija,
a na {teta na site ostanati gra|ani, pravni lica, Republikata,
lokalnata samouprava, sudovite i povtorno povratno vrz site
gra|ani.
Poa|aj}i od osporenata odredba spored koja zemji{teto se vra-
}a vo sopstvenost vo celost ili vo del vo sostojba vo koja se nao|a na
denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon, podnositelot na inicijativata
uka`uva deka nitu ovoj zakon, nitu vo bilo koj drug zakonski
ili podzakonski akt ne bile predvideni zakonski re{enija, odnosno
zakonska ramka za toa kako treba da se postapuva, odnosno kakov praven
tretman treba da ima zemji{teto koe e ve}e dodeleno na trajno koristewe
na drugi fizi~ki ili pravni lica (so ili bez nadomestok), a
koi vo momentot na vleguvaweto vo sila na zakonot istoto go imaat vo
nepre~eno i mirno vladenie. Vo taa smisla podnositelot vo inicijativata
gi otvora pra{awata za validnosta na grade`nite dozvoli na
investitorite, odnosno sudbinata na zapo~natite grade`ni raboti,
izmenite na urbanisti~kite planovi po podnesuvaweto na barawata za
denacionalizacija, tro{ocite za odr`uvawe na grade`nite objekti vo
slu~aj na zapirawe na grade`nite raboti i nadomestotkot na {tetata
i ispu{tenata korist, kako i pra{aweto dali nadle`nite organi
smeat da izdavaat odobrenija za gradewe na barateli koi se legitimiraat
so katastarska javna kniga, dali edinicite na lokalnata samouprava
smeat da naplatuvaat nadomestok za komunalno ureduvawe na grade`noto
zemji{te itn.).
So osporenata odredba od ~len 64 , zakonodavecot predvidel ni-
{tovnost na pravnite dela i ednostranite izjavi na volja so koi so
178

denot na vleguvawe vo sila na Zakonot se raspolaga so imotot {to e
predmet na denacionalizacija, kako i iskoristuvawe na takviot imot
so {to se sozdavaat obvrski za baratelite, no ne gi sankcioniral,
odnosno ne predvidel ni{tovnost na upravnite i sudskite akti, kako
poedine~ni pravni akti koi se podlo`ni na ni{tavnost, i toa po avtomatizam,
po sila na Zakont iako Ustavot i na{iot praven sistem zabranuvale
avtomatska ni{tovnost na upravnite i sudskite akti, pa
duri i na pravnite dela.
Pravnata nesigurnost i op{tata i javna {teta spored podnositelot
na inicijativata, se u{te pogolemi, bidej}i gra|anite koi se
steknale so pravo na gradba na objekt na toa zemji{te so legitimni
pravni akti - akt za dodeluvawe na zemji{te i odobrenie za gradba
pred vleguvawe vo sila na zakonot, so denot na vleguvawe vo sila na
zakonot trebale da prestanat da raspolagaat i da go iskoristuvaat toa
svoe pravo, bez pri toa da im bide odzemeno pravoto na trajno koristewe
na zemji{teto, poni{teno odobrenieto za gradba i nadomesteni
site tro{oci koi gi imale vo edna zakonita postapka, preku konkretna
zakonska ramka.
Podnositelot na inicijativata smeta deka nedostasuva zakonska
ramka so koja site ovie pra{awa bi bile regulirani i deka so Zakonot
za denacionalizacija i negovite izmeni i dopolnuvawa se sozdaval
ogromen praven haos.
Ponatamu se naveduva deka investitorite, fizi~kite i pravnite
lica se ostaveni na odluka i subjektiven izbor na baratelite od
vakvata diskriminatorska postapka za denacionalizacija vo koja osven
baratelite na denacionalizacija nikoj drug, pa duri nitu dr`avata
nema nikakva pravna za{tita. Poradi osporenite re{enija od Zakonot
vo praktikata se sozdavale i natamu }e se sozdavaat bezbroj sporovi
pred sudovite zaradi re{avawe na sopstveni~kite odnosi.
Podnositelot na inicijativata smeta deka vo ovoj proces Republikata
}e bide o{tetena vo ogromni finansiski razmeri, mnogu
pogolemi otkolku samiot proces na nacionalizacija i eksproprijacija
i realnata {teta na toga{nite sopstvenici.
Podnositelot na inicijativata predlaga pri re{avaweto za
osnovanosta na ovaa inicijativa Sudot da gi ima predvid presudite na
Vrhovniot sud na Republika Makedonija U. br. 2666/03 od 5 noemvri
2004 godina i Uzz. br. 2/2005 od 12 dekemvri 2005 godina.
Podnositelot na inicijativata predlaga poradi iznesenite
pri~ini, Ustavniot sud na Republika Makedonija da gi poni{ti ~l. 20
st. 1 i 2, ~l. 28 st. 2 i ~l. 72 st. 1 i 2 od Zakonot za denacionalizacija
("SV RM," br. 43/2000 - pre~isten tekst).
Podnositelot na inicijativata, isto taka, predlaga do donesuvawe
na kone~na odluka po ovaa inicijativa Ustavniot sud da donese
re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~nite pravni akti
179

ili dejstvija {to se prezemeni vrz osnova na osporenite odredbi od
Zakonot.
180
Sodr`ina na osporenite odredbi:
^len 16
Nedvi`nost se vra}a vo sopstvenost vo celost ili del vo sostojba
vo koja {to se nao|a na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Nedvi`nost se vra}a kako del, koga ne e mo`no celosno vra-
}awe, koga so toa se soglasil baratelot i dokolku e toa vozmo`no, ako
so drug zakon poinaku ne e opredeleno.
^len 22-b
Grade`no zemji{te se vra}a vo sopstvenost:
1) na lice koe na denot na odzemaweto na sopstvenosta vrz grade`noto
zemji{te bilo sopstvenik na gradba izgradena na toa zemji-
{te, a mu e priznaeno pravo na koristewe vrz toa grade`no zemji{te i
2) koga ne e realizirana celta zaradi koja bilo odzemeno grade`no
zemji{te, kako i koga bila realizirana celta zaradi koja bilo
odzemeno grade`no zemji{te, a toa pri podnesuvaweto na baraweto za
denacionalizacija pretstavuva grade`no neizgradeno zemji{te.
^len 64
So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon ne e dozvoleno
raspolagawe so imotot {to e predmet na denacionalizacija, kako i
iskoristuvawe na takov imot so koe se sozdavaat obvrski za baratelot.
Pravnite dela i ednostranite izjavi na volja {to se vo sprotivnost
so stav 1 na ovoj ~len se ni{tovni.
Ustavnosudska praktika
Zakonot za denacionalizacija, odnosno oddelni negovi ~lenovi
vo pove}e navrati bil predmet na ustavnosudska ocena.
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod podnesena
inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta na pogolem broj odredbi so
Odluka U. br. 120/1998 od 10. 03. 1999 godina gi ukina: ~l. 2, ~l. 9 st. 1 t.
5 i ~l. 11 st. 1 vo delot "na denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon"
~l. 22 st. 2, ~l. 23, ~l. 28 st. 1 vo delot "i ako so toa ne se naru{uva grade`no
tehni~kata i tehnolo{kata celina na pretprijatieto" i st. 2,
~l. 29, ~l. 34 st. 2 vo delot " i na niv ne se presmetuva kamata" i ~l. 38
od Zakonot za denacionalizacija ("SV RM," br. 20/1998). Odlukata e
objavena vo "SV RM, " br. 18/1999 godina.
Vo ovaa odluka Sudot izrazil stav deka trgnuvaj}i od gra|anskiot
koncept na Ustavot vo koj osnovnite slobodi i prava na ~ovekot
i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot,

pravnata za{tita na sopstvenosta i po~ituvawe na op{toprifatenite
normi na me|unarodnoto pravo se edni od temelnite vrednosti na ustavniot
poredok, a kako edno od temelnite osnovni prava vo ekonomskata
sfera e pravoto na sopstvenost.
Sodr`inata na pravoto na sopstvenost i negovata garancija e
jasno postavena vo ~l. 30 od Ustavot. Od ovoj ~len, taka i od celinata
na Ustavot nedvosmisleno proizleguva deka noviot ustaven poredok i
op{testvoto se temeli i gradi vrz osnovite na privatnata sopstvenost.
Ottuka, op{testvenata sopstvenost kako temel na porane{niot
ustaven poredok, Ustavot ne ja predviduva i ne ja za{tituva, tuku naprotiv
so Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika
Makedonija se nalaga nejzino transformirawe.
So donesuvawe na Zakon za transformacija na pretprijatijata
so op{testven kapital, Zakonot za transformacija na pretprijatijata
i zadrugite so op{testven kapital i drugi zakoni se ostvaruva procesot
na transformacija na op{testvenata sopstvenost vo drugi oblici
na sopstvenost, glavno vo privatna sopstvenost.
Vo taa smisla denacionalizacijata sfatena kako proces na vra-
}awe vo sopstvenost na imotot, odnosno davawe nadomest za imot odzemen
vo korist na dr`avata, zakonodavecot go tretira vo kontekst na
transformacija, odnosno privatizacija na op{testvenata sopstvenost
za{tituvaj}i gi direkno ili indirekno pravoto na porane{nite sopstvenici,
a samiot na~in, uslovi i postapka na ovoj proces se ureduva
so Zakonot za denacionalizacija.
So ovoj zakon dr`avata, vsu{nost, ja ispolni svojata ustavna
obvrska za priznavawe na pravoto na sopstvenost na porane{nite sopstvenici.
So ogled na navedenoto, a imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenite
odredbi nasproti ~l. 9, 30 i 52 st. 4 od Ustavot, Sudot utvrdi
deka tie ne se vo soglasnost so Ustavot.
Po donesuvawe na Odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija,
zakonodavecot vo 2000 godina izvr{i izmeni i dopolnuvawe
na Zakonot za denacionalizacija.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija po predmetot U. br.
10/2003 od 17. 09. 2003 godina, go ukinal ~l. 22-a st. 1 t. 1 od Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za denacionalizacija vo delot
"ako ja plati razlikata me|u nadomestot {to za odzemenoto zemji{te
mu sleduva opredelen spored ~l. 31 st. 2 od ovoj zakon i vrednosta na
grade`noto zemji{te utvrdena vrz osnova na propisite za opredeluvawe
na vrednosta na grade`noto zemji{te."
Vo obrazlo`enito na odlukata se naveduva deka so uslovuvaweto
za vra}awe na grade`no neizgradeno zemji{te vo sopstvenost so
pla}awe na razlikata vo vrednost me|u odzemeno zemjodelsko zemji-
{te, a sega grade`no neizgradeno zemji{te se doveduvaat vo neednakva
181

polo`ba gra|anite vo zavisnost od toa dali zemjodelskoto zemji{te
im bilo odzemeno ili ne, pred da stane grade`no zemji{te.
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
165/2003 od 9. 09. 2004 godina, ne povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na ~l. 31 st. 2 od Zakonot za denacionalizacija.
Vo ovoj predmet iako bil osporen samo st. 2 na navedeniot ~len,
Sudot go razgleduval ~l. 31 vo celina i izrazil stav deka odredbata od
~len 30 od Ustavot voop{to ne mo`e da se dovede vo korelacija so pra-
{aweto na denacionalizacija, zatoa {to taa se odnesuva za praveden
nadomestok vo slu~aj na eksproprijacija ili ograni~uvawe na sopstvenosta.
Vo slu~aj na denacionalizacija ne stanuva zbor za odzemawe ili
ograni~uvawe na sopstvenosta, tuku naprotiv za vra}awe na sopstvenosta
vrz imot od pri~ina na istoriski promeni na politi~kiot sistem
vo Republika Makedonija.
Vo toj kontekst opredeluvaweto na nadomest za imot koj ne
mo`e fizi~ki da se vrati, spored negovata vrednost vo vremeto na
odzemaweto duri i koga toj ne soodvetstvuva na pretpostavenata pazarna
vrednost na toj imot ne mo`e da se smeta za arbitretno i proizvolno,
tuku e izraz na voljata na zakonodavecot da gi obe{teti porane{nite
sopstvenici duri i koga imotot prestanal da postoi. Ottamu
ovlastuvaweto na Vladata na Republika Makedonija so Uredba da izvr{i
procena i da go utvrdi nadomestokot za denacionalizacija e vo
funkcija na izvr{uvawe na zakonot i proizleguva od ~l. 91 al. 5 od
Ustavot.
4. Ustavniot sud na Republika Makeodnija so Re{enie U. br.
129/2000 od 29. 11. 2000 godina ne povel postapka za ocenuvawe ustavnosta
i zakonitosta na Uredbata za na~inot i postapkata za utvrduvawe
na vrednosta na imotot koj e predmet na denacionalizacija ("SV RM,"
br. 43/2000).
Pri ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na navedenata uredba
Sudot gi imal predvid odredbite od ~l. 30 st. 3 i 4 od Ustavot kako
i celinata na Zakonot za denacionalizacija. Pritoa, Sudot utvrdil
deka vo slu~aj na eksproprijacija ili vo slu~aj na ograni~uvawe na sopstvenosta
na sopstvenikot mu se garantira praveden nadomestok koj
ne mo`e da bide ponizok od pazarnata vrednost. Me|utoa, vo slu~aj na
denacionalizacija zakonodavecot ne se zanimava so odzemawe ili ograni~uvawe
na pravoto na sopstvenost, tuku obratno so nego se opredeluvaat
uslovite i postapkata za vra}awe na imotot koj po razni osnovi
bil odzemen od porane{nite sopstvenici i preminal vo op{testvena,
odnosno dr`avna sopstvenost.
So ogled na toa {to denacionalizacijata prestavuva merka na
dr`avata so koja se vra}a vo sopstvenost odzemeniot imot, a ne se odzema
imotot po osnov na eksproprijacija, ne se ograni~uva pravoto na
sopstvenost i ne mo`e da stane zbor deka so Zakonot za denaciona-
182

lizacija se otstapuva od ustavno garantiranoto pravo na praveden nadomestok.
5. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
48/2003 od 22. 12. 2003 godina, ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na Odlukata br. 1794/17 za donesuvawe na izmeni
i dopolnuvawa na Detalniot urbanisti~ki plan na grad Ki~evo, za Naselba
"Bala Maalo" op{tina Ki~evo, donesena na sednicata odr`ana
na 27. 12.2001 godina na Sovetot na op{tina Ki~evo ("Slu`ben glasnik
na op{tina Ki~evo," br. 9/2001).
Vo inicijativata bilo navedeno deka Islamskata zaednica za
ovoj imot podnela barawe za denacionalizacija pred donesuvaweto na
osporenata odluka, pa zatoa smeta deka donositelot na planot ne mo-
`el da go donese ovoj plan pred da se re{i ova nejzino barawe, odnosno
pred da se ras~istat imotnopravnite odnosi soglasno Zakonot za sopstveni~kite
odnosi, Zakonot za denacionalizacija i Zakonot za eksproprijacija.
Vo Obrazlo`enieto na Re{enieto se naveduva:
Spored misleweto na Sudot vra}aweto na grade`noto neizgradeno
zemji{te vo sopstvenost na porane{nite sopstvenici vo postapka
soglasno Zakonot za denacionalizacija, kako i drugite eventualno
sporni imotnopravni odnosi vo vrska so zemji{teto opfateno so planot,
ne pretstavuvaat pre~ka za urbanisti~ko planirawe na toa zemji-
{te, a vo taa smisla nitu za donesuvawe ili izmenuvawe i dopolnuvawe
na detalni urbanisti~ki planovi. Ova od pri~ini {to prvo, izrabotuvaweto
i donesuvaweto na prostornite i urbanisti~ki planovi spored
~l. 3 od Zakonot, se raboti od javen interes, vtoro, {to grade`noto
zemji{te vo ~l. 2 od Zakonot za grade`noto zemji{te, a soglasno
~l. 56 od Ustavot na Republika Makedonija, e opredeleno kako dobro
od op{t interes za Republikata i u`iva posebna za{tita na na~in i
uslovi utvrdeni so ovoj zakon i deka ureduvaweto na ova zemji{te e
dejnost od javen interes, i treto, {to e u{te pozna~ajno, grade`noto
zemji{te, koe spored ~l. 6 od Zakonot za grade`noto zemji{te mo`e da
bide vo sopstvenost, osven na Republika Makedonija, i na doma{ni i
pravni lica, mo`e da se eksproprira na na~in i pod uslovi opredeleni
so propisite za eksproprijacija (~l. 12 st. 3).
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka vo uslovi
koga grade`noto zemji{te mo`e da bide vo sopstvenost i na drugi pravni
i fizi~ki lica, osven vo sopstvenost na Republika Makedonija, i
koga e otvoren procesot za denacionalizacija so urbanisti~kite planovi
i aktite {to niv gi zamenuvaat se opredeluva samo na~inot i namenite
za koi }e se koristi grade`noto zemji{te {to e opfateno so
ovie akti. Toa, so drugi zborovi zna~i deka so prostornite i urbanisti~ki
planovi doneseni po vleguvaweto vo sila na Zakonot za grade`noto
zemji{te, za razlika od porano, sopstvenosno-pravniot re`im vrz
183

grade`noto zemji{te zate~en pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon
ne se menuva.
So ogled na toa {to postapkite za denacionalizacija i za eksproprijacija
se sosema razli~ni i nezavisni od postapkata za donesuvawe
i izmenuvawe i dopolnuvawe na urbanisti~kite planovi, Sudot
utvrdi deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata
odluka so Ustavot i Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.
nitu od aspekt na navodite vo inicijativata spored koi osporeniot
detalen urbanisti~ki plan nemo`el da bide donesen pred da se
zavr{i postapkata za denacionalizacija i drugite eventualni sopstvenosni-pravni
sporovi vo vrska so KP. br. 1319 i 1320".
6. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 219
od 13. 04. 2004 godina, ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 8, 17 i 31 st. 1 od Zakonot za denacionalizacija ("SV RM," br.
20/1998, 31/2000 i 42/2003).
Vo ovoj predmet, osporeniot ~l. 17 od Zakonot, Ustavniot sud go
analiziral vo korelacija so sega osporeniot ~l. 16 pri {to Sudot
utvrdil deka:
Kako {to ve}e e navedeno, denacionalizacijata pretstavuva merka
na dr`avata, odnosno dobra volja na dr`avata izrezena preku zakonski
akt so koj se vra}a vo sopstvenost nekoj prethodno odzemen imot,
odnosno se vra}a sopstvenosta vo prvobitna sostojba, a dokolku toa ne
e mo`no dr`avata obezbeduva nadomestok. Vo taa smisla, vo Zakonot e
sodr`ano op{toto pravilo deka nedvi`nosta se vra}a vo sopstvenost
vo celost ili vo del vo sostojba vo koja se nao|a na denot na vleguvawe
vo sila na ovoj zakon. Pritoa, vo osporeniot ~l. 17 i vo ~l. 18 od
Zakonot, e napraven isklu~ok od praviloto vo slu~aj koga vrednosta na
nadvi`nosta po odzemaweto e zgolemena ili e namalena.
Vo prviot slu~aj (~l. 17) koj e i osporen, za nedvi`nosta ~ija
vrednost po odzemaweto e zgolemena na baratelot po princip na prioritet
mu se ponuduva: vra}awe vo sopstvenost dokolku ja plati razlikata
za zgolemenata vrednost; vospostavuvaweto na sopstveni~ki del
vo visinata na prvobitnata vrednost, i davawe nadomestok.
Imaj}i gi predvid odredbite od ~l. 9 i 30 od Ustavot, celinata
na Zakonot za denacionalizacija, kako i sodr`inata na osporenata
odredba, Sudot oceni deka i so ovaa odredba se potvrduva faktot deka
dr`avata go vra}a imotot, odnosno nedvi`nosta vo onaa sostojba vo
koja se nao|al vo momentot na odzemaweto.
Ottuka, Sudot oceni deka ne se osnovani navodite na podnositelot
na inicijativata deka porane{niot sopstvenik treba da plati za
svojot imot. Ova, pred sî, imaj}i predvid deka zgolemuvaweto na vrednosta
na nedvi`nosta nastapila po odzemawe na imotot koga porane-
{niot sopstvenik go izgubil pravoto na sopstvenost. Vo taa smisla, so
poinakvoto tolkuvawe na ovaa odredba bi se ovozmo`ilo porane{nite
sopstvenici da se steknat so imot ~ija vrednost e zgolemena iako tie
184

vo momentot na zgolemuvaweto na vrednosta ne bile sopstvenici, tuku
sopstvenik bila dr`avata i vrz osnova na toa neosnovano da se zbogatat."
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 7 od Ustavot na Republika Makedonija
vladeeweto na pravoto i pravnata za{tita na sopstvenost pretstavuvaat
temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 9 st. 2 od Ustavot gra|anite pred Ustavot i zakonite
se ednakvi.
Spored Amandman XXI so koj e zamenet ~l. 15 od Ustavot, se garantira
pravoto na `alba protiv odluki doneseni vo postapka vo prv
stepen pred sud. Spored st. 2, pravoto na `alba ili drug vid na pravna
za{tita protiv poedine~ni pravni akti doneseni vo postapka vo prv
stepen pred organ na dr`avnatata uprava ili organizacija i drug organ
{to vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Soglasno ~l. 30 st. 1 od Ustavot, se garantira pravoto na sopstvenost
i pravoto na nasleduvawe. Spored st. 2 sopstvenosta sozdava
prava i obvrski i treba da slu`i za dobroto na poedinecot i zaednicata.
Spored st. 3 na ovoj ~len od Ustavot, nikomu ne mo`at da mu
bidat odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat
od nea, osven ako se raboti za javen interes utvrden so zakon.
Spored ~l. 50 st. 2 od Ustavot, se garantira sudska za{tita na
zakonitosta na poedine~nite akti na dr`avnata uprava i na drugite
institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.
Spored ~l. 55 od Ustavot, se garantira slobodata na pazarot i
pretpriemni{tvoto. Republikata obezbeduva ednakva pravna polo`ba
na site subjekti na pazarot. Republikata prezemea merki protiv monopolskata
polo`ba i monopolskoto odnesuvawe na pazarot. Slobodata
na pazarot i pretpriemni{tvoto mo`at da se ograni~at so zakon edinstveno
zaradi odbranata na Republikata, za~uvuvaweto na prirodata,
`ivotnata sredina ili zdravjeto na lu|eto.
So donesuvaweto na Ustavot i negovata operacionalizacija so
zakonite so koi zapo~na i se ostvaruva procesot na transformacija
(privatizacija) na op{testvenata sopstvenost, a osobeno so donesuvaweto
na Zakonot za denacionalizacija, na porane{nite sopstvenici i
nivnite naslednici im e priznano pravoto na sopstvenost, odnosno
pravoto na vra}awe vo sopstvenost na odzemeniot imot. So ovoj zakon,
dr`avata vsu{nost ja ispolni svojata ustavna obvrska za priznavawe
na pravoto na sopstvenost na porane{nite sopstvenici na koi so prisilni
propisi vo periodot po osloboduvaweto im be{e odzeman imot
(zemodelsko zemji{te, {umi, pasi{ta, zgradi, sto~en fond, oprema,
inventar i sl).
185

So Zakonot za denacionalizacija se opredeluvaat uslovite i
postapkata za vra}awe na imotot i vidot, uslovite i postapkata za davawe
na nadomestot za imot odzemen vo korist na dr`avata.
Soglasno ~l. 1-a od Zakonot, se vra}a imot odnosno se dava nadomest
za imot na fizi~ki lica i na verski hramovi, manastiri i vakafi
odzemeni od 2 08. 1944 godina: 1) vrz osnova na propisite so koi e
vr{eno op{to odzemawe i ograni~uvawe na sopstvenosta; 2) vrz osnova
na propisite za odzemawe na imot zaradi ostvaruvawe na op{tokorisni
celi, kako i imot ekspropiran zaradi ostvaruvawe na op{tokorisni
celi, odnosno op{t interes, ako ne se ispolneti uslovite za vra-
}awe na imotot spored odredbite za eksproprijacija i 3) bez pravna
osnova.
Spored ~l. 8 od Zakonot, vra}aweto i nadomestot za odzemen
imot se vr{i bez pravo na nadomest na obi~na {teta i nadomest za
ispu{tena korist.
Spored ~l. 9 od Zakonot, ne se vra}a vo sopstvenost poradi postoewe
na javen interes, a se dava nadomest za: 1) imot koj po odzemaweto
spored zakon stanal dobro vo op{ta upotreba i toa: javni plo{-
tadi, ulici, soobra}ajnici, parkovi, javno-soobra}ajni povr{ini i
drugi objekti na komunalna infrastruktura; 2) imot koj se koristi i e
vo funkcija za potrebite na odbranata i bezbednosta na Republika Makedonija;
3) neizgradeno grade`no zemji{te na koe spored urbanisti~kiot
plan e predvidena izgradba na objekti od to~kite 1) i 2) na
ovoj ~len i na drugi objekti od javen interes i 4) imot koj po odzemaweto
se koristi za vr{ewe na dejnosti od javen interes utvrden so
zakon.
Spored ~l. 9-a od Zakonot, ne se vra}a vo sopstvenost, a se dava
nadomest za: 1) imot na koj do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon pravo na sopstvenost steknalo drugo fizi~ko ili pravno lice so
pravno delo ili odluka na nadle`en organ i 2) nacionaliziran sto~en
fond (stada ovci, kozi, krupen dobitok i drug sto~en fond).
Spored ~l. 10 od Zakonot, na~inot i postapkata za utvrduvawe
na vrednosta na imotot vo dr`avna sopstvenost koj e predmet na denacionalizacija,
so propis ja opredeluva Vladata na Republika Makedonija.
Spored ~l. 11 od Zakonot, pravo da podnese barawe za denacionalizacija
ima porane{niot sopstvenik, odnosno licata koi se
negovi naslednici, spored propisite za nasleduvawe (baratel).
Spored ~l. 13 od Zakonot, vo postapkata za denacionalizacija
se primenuvaat odredbite na Zakonot za op{ta upravna postapka dokolku
so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Spored ~l. 14-a od Zakonot, postapkata za denacionalizacija e
itna.
Soglasno ~l. 49 od Zakonot, baraweto mo`e da se podnese vo rok
od pet godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. Po
186

istekot na rokot od st. 1 na ovoj ~len, barawe za vra}awe na imot mo`e
da se podnese samo dokolku vo me|uvreme ne nastapile pravni i fakti-
~ki promeni, a najdocna vo rok od sedum godini od denot na vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon. Spored st. 2 od ovoj ~len, po istekot na rokot
od sedum godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon
mo`e so tu`ba vo parni~na postapka da se bara pla}awe na nadomest, a
vra}awe na imot samo ako nema pravni i fakti~ki pre~ki.
Soglasno ~l. 61 st. 2 od Zakonot, zainteresiranite lica mo`at
svoite prava sprema licata na koi im e vraten imotot ili platen nadomest
spored odredbite od ovoj zakon da gi ostvaruvaat so tu`ba pred
nadle`niot sud vo rok od pet godini po pravosilnosta na re{enieto za
denacionalizacija.
Denacionalizacijata prestavuva merka na dr`avata, izrazena
preku zakonski akt so koja se vra}a vo sopstvenost nekoj prethodno
odzemen imot, odnosno se vra}a pravoto na sopstvenost vo prvobitna
sostojba, pri {to dokolku vra}aweto e nevozmo`no (poradi toa {to na
toj imot vo me|uvreme bil utvrden javen interes ili toj voop{to ne
mo`e da se vrati poradi toa {to prestanal da postoi), dr`avata obezbeduva
nadomest.
Ottuka i Zakonot e sistematiziran taka {to vo posebna Glava
II "Vra}awe vo sopstvenost" gi ureduva pra{awata za toa koj imot e
predmet na vra}awe i pod koi uslovi. Pra{aweto za nadomestokot vo
slu~aj koga ne e mo`no vra}awe e regulirano vo posebna Glava III od
Zakonot so naslov "Nadomest". Dvete osporeni odredbi od ~l. 16 i ~l.
22-b, st. 1 t. 2 se pomesteni vo Glava II za vra}awe vo sopstvenost.
Spored osporenata odredba od ~l. 16, nedvi`nost se vra}a vo sopstvenost
vo celost ili del vo sostojba vo koja {to se nao|a na denot
na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. Spored st. 2, nedvi`nost se vra}a
kako del, koga ne e mo`no celosno vra}awe, koga so toa se soglasil baratelot
i dokolku e toa vozmo`no, ako so drug zakon poinaku ne e
opredeleno.
Osporenata odredba od ~l. 22-b se odnesuva na vra}aweto vo sopstvenost
na grade`no zemji{te. Spored osporenata odredba od st. 1 t.
2, grade`no zemji{te se vra}a vo sopstvenost koga ne e realizirana
celta zaradi koja bilo odzemeno grade`no zemji{te, kako i koga bila
realizirana celta zaradi koja bilo odzemeno grade`no zemji{te, a toa
pri podnesuvaweto na baraweto za denacionalizacija pretstavuva grade`no
neizgradeno zemji{te.
So tretata osporena odredba od ~l. 64 od Zakonot, koja e pomestena
vo delot na preodnite i zavr{nite odredbi predvideno e deka so
denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon ne e dozvoleno raspolagawe
so imotot {to e predmet na denacionalizacija, kako i iskoristuvawe
na takov imot so koe se sozdavaat obvrski za baratelot. Pravnite dela
i ednostranite izjavi na volja {to se vo sprotivnost so st. 1 na ovoj
~len se ni{tovni.
187

Od analizata na navedenite odredbi od Zakonot za denacionalizacija,
vklu~uvaj}i gi i trite osporeni odredbi jasno proizleguva
deka zakonodavecot vo postapkata za denacionalizacija prioritet
dava na naturalnata restitucija, odnosno vra}aweto na imotot na porane{nite
sopstvenici, a samo vo slu~aj na imot koj spored Zakonot ne
se vra}a i koga ne e mo`no imotot da se vrati poradi toa {to prestanal
da postoi, se dava obe{tetuvawe vo vid na nadomest. Spored toa,
osnovniot koncept na zakonot e vra}aweto na imotot na porane{nite
sopstvenici, poradi {to vo zakonot se sodr`ani pove}e odredbi, vklu-
~uvaj}i gi i osporenite, ~ija {to osnovna cel e za{tita na sopstveni~kite
prava na porane{nite sopstvenici, odnosno za{tita na
imotot {to e predmet na denacionalizacija.
Nenavleguvaj}i vo ocena za opravdanosta na vakviot koncept na
zakonot, {to e pravo na zakonodavecot, sepak smetame deka so osporenite
odredbi od Zakonot za denacionalizacija i so nepredviduvawe na
zakonska ramka za za{tita na pravata na ostanatite u~esnici vo pravniot
promet, pred se korisnicite na grade`no zemji{te, gi stavil vo
ponepovolna polo`ba site ostanati u~esnici vo pravniot promet.
Imeno, od analizata na ~lenot 64 proizleguva deka so ovaa
odredba zakonodavecot zabranil sekavo raspolagawe so imot {to e
predmet na denacionalizacija, vklu~itelno i na grade`no neizgradeno
zemji{te, bez pritoa da predvidi pravna ramka za za{tita na fizi~kite
i pravnite lica koi se steknale so pravo na gradba na objekt na takvo
zemji{te vrz osnova na legitimni pravni akti pred vleguvaweto
vo sila na zakonot za denacionalizacija. Toa zna~i deka so denot na
vleguvaweto vo sila na Zakonot za denacionalizacija treba da prestanat
site grade`ni raboti i site raspolagawa so grade`no neizgradeno
zemji{te bez prethodno so zakon da se opredeli natamo{nata pravna
sudbina na ve}e izdadenite grade`ni dozvoli. Ova poradi toa {to
zakonodavecot vo osporeniot ~l. 64 stav 2 predvidel ni{tovnost na
pravnite dela i ednostranite izjavi na volja, no ne predvidel ni{tovnost
na upravnite i sudskite akti kako na primer aktite za dodeluvawe
na zemji{teto na trajno koristewe ili pak odobrenijata za gradba
izdadeni pred vleguvaweto vo sila na Zakonot za denacionalizacija.
So osporenite odredbi, spored na{e mislewe, e naru{ena pravnata
sigurnost na gra|anite, poto~no na onie fizi~ki i pravni lica
koi vo tekot na podolg period vo minatoto na legalen na~in so pravni
akti i so nadomest steknale pravo na trajno koristewe na grade`no
neizgradeno zemji{te zaradi izgradba na grade`ni objekti, i koi vo
najgolem broj na slu~ai ne znaele deka zemji{teto {to nekoga{ im
bilo dodeleno prethodno bilo odzemeno so prisilni propisi, odnosno
deka istoto so vleguvaweto vo sila na Zakonot za denacionalizacija e
predmet na vra}awe. Osporenata odredba od ~l. 16 dovedena vo kontekst
na grade`noto neizgradeno zemji{te (osporena odredba od ~l. 22-b
188

st. 1 t. 2) prakti~no zna~i deka grade`noto neizgradeno zemji{te na
koe e zapo~nata izgradba na objekt so uredna grade`na dozvola treba
da se vrati vo sostojba vo koja {to se nao|a na denot na vleguvaweto vo
sila na ovoj zakon, bez pritoa zakonot da go regulira pra{aweto za za-
{tita na pravata na investitorite i pra{aweto za nadomestokot na
tro{ocite poradi zapiraweto na raspolagaweto so zemji{teto, odnosno
nastanatite {teti. Na ovoj na~in, so osporenite odredbi od Zakonot
za denacionalizacija se zadira vo vaka steknatite prava na gra-
|anite i pravnite lica, isklu~ivo vo interes na baratelite vo postapkata
za denacionalizacija, a na {teta na ostanatite fizi~ki i pravni
lica koi so denot na stapuvaweto vo sila na Zakonot imaat nepre-
~eno i mirno vladenie imot, odnosno zemji{te predmet na denacionalizacija.
Poradi pravnata nesigurnost {to se sozdava so zadirawe vo
steknatite prava, smetame deka osporenite odredbi od Zakonot za denacionalizacija
bi mo`ele da se stavat pod somenie za nivnata soglasnost
so vladeeweto na pravoto {to kako temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija e garantirano so ~l. 8 st. 1 al.
3 od Ustavot.
So ovie osporeni odredbi prakti~no se zabranuva prometot so
grade`noto zemji{te, sprotivno na odrebata od ~l. 8 od Zakonot za
grade`no zemji{te ("SV RM," br. 53/2001 i 97/2001) spored koja prometot
so grade`noto zemji{te e sloboden, pod uslovi utvrdeni so ovoj
ili drug zakon. Poradi ova, osporenite odredbi za zabrana na raspolagawe
so imotot kako i so odredbata za negovo vra}awe vo sostojba vo
koja se nao|a na denot na stapuvaweto vo sila na Zakonot za denacionalizacija
bi mo`ele da se problematiziraat i od aspekt na osnovite
na ekonomskite odnosi utvrdeni so Ustavot, pred se ustavno garantiranata
sloboda na pazarot i pretpriemni{tvoto od ~l. 55 st. 1 od Ustavot
kako i so odredbata od st. 2 od istiot ~len spored koj Republikata
obezbeduva ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot. Vo
ovoj ~len od Ustavot, vo st. 3, precizno se utvrdeni slu~aite koga mo`e
da se ograni~i ustavno garantiranata sloboda na pazarot i pretpriemni{tvoto
(odbrana na Republikata, za~uvuvawe na prirodata, `ivotnata
sredina ili zdravjeto na lu|eto). Od ovaa odredba jasno proizleguva
deka slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto ne mo`at da se
ograni~at zaradi za{tita na imotni prava na drugi lica, kako {to
predvidel zakonodavecot so osporenite odrebi od Zakonot za denacionalizacija,
favoriziraj}i gi isklu~ivo baratelite vo postapkata za
denacionalizacija. Poradi navedenoto, smetame deka osporenite
odredbi od ~l. 16, ~l. 22-b, st. 1 t. 2 i ~l. 64 od Zakonot za denacionalizacija
bi mo`ele mo`at da se dovedat pod somnenie za nivnata
soglasnost i so ~l. 55 od Ustavot.
Vrz osnova na navedenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
189

2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.
16, ~l. 22-b, st. 1 t. 2 i ~l. 64 od Zakonot za denacionalizacija ("SV
RM," br. 20/1998, 31/2000, 43/2000 - pre~isten tekst, 42/2003). 4
3. Sudot da go zapre izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija
doneseni, odnosno prezaemeni vrz osnova na ~lenovite od Zakonot
ozna~en vo to~ka 2.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 14 mart
2007 godina, donese
190
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 16, ~len 22-b, stav 1 to~ka 2 i ~len 64 od Zakonot za denacionalizacija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 20/1998,
31/2000, 42/2003).
2. Op{tina Resen, preku gradona~alnikot Dimitar Buzlevski,
na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za
poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenovite od Zakonot
navedeni vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, osporenite odredbi bile
sprotivni na ~len 2 stav 1, ~len 8 stav 1 alineja 3, 4, 6, 7, 9, 10 i 11, ~len
9, ~len 15, ~len 30 stav 1, 2 i 3, ~len 33, ~len 50 stav 2, ~len 51, ~len 52
stav 4, ~len 54 stav 1, ~len 55, ~len 57, ~len 59, ~len 68 stav 1, alineja 3
i 4, ~len 91 alineja 1, ~len 114 stav 4, ~len 117 stav 3 od Ustavot na
Republika Makedonija.
Spored podnositelot na inicijativata, so osporenite odredbi
od Zakonot za denacionalizacija vo odnos na nedvi`nosta - grade`no
neizgradeno zemji{te kako predmet na denacionalizacija, se vodelo
smetka, odnosno se favorizirale samo baratelite za denacionalizacija,
na {teta na site ostanati gra|ani - fizi~ki ili pravni lica koi
imaat steknati prava li~no ili po pat na nasleduvawe, za koi platile
nadomest i pretpriema~ki pristapile vo investicionen proces, pa
samo zatoa {to eden del ili celiot imot e predmet na denacionalizacija,
bile ostaveni bez kakva i da bilo pravna za{tita.
Spored podnositelot na inicijativata, procesot na denacionalizacija
mora da se tretira kako transformacija na op{testvenata sopstvenost
vo privatna, so koj na porane{nite sopstvenici i na
4
Predlogot be{e povtoren i na Sednicata. Protiv predlogot glasaa site
sudii so toa {to sudiite Ingilizova, Spirovski, Markova i Jusfui ne izustija nitu
eden zbor na Sednicata

nivnite naslednici im se priznava pravo na sopstvenost. No, pritoa,
zakonodavecot ne utvrdil zakonska ramka, nitu procedura so primena
na koja }e se za{titat ostanatite u~esnici vo pravniot promet.
Ponatamu podnositelot na inicijativata na nekolku stranici
dava osvrt i svoe tolkuvawe na promenite vo pravniot re`im na grade`noto
zemji{te nastanati vrz osnova na pove}e propisi donesuvani
vo izminatiot period. Pritoa, vo inicijativata se naglasuva deka gra-
|anite ili pravnite lica na koi spored navedenite propisi op{tinskiot
naroden odbor im daval na koristewe nacionalizirano grade-
`no neizgradeno zemji{te zaradi izgradba na zgrada ili drug objekt
bile dol`ni da platat za toa koristewe najmalku tolku kolku {to mu
se pla}alo na porane{niot sopstvenik na ime nadomestok za nacionaliziranoto
zemji{te. Ottuka, spored podnositelot na inicijativata,
pravoto na trajno koristewe na grade`no neizgradeno zemji{te, niz
eden dolg istoriski period go dodeluvale op{tinite ili nadle`nite
ministerstva na dr`avata so pravni akti, vo najgolem broj na slu~ai so
nadomestok, a vo sekoj slu~aj zaradi izgradba na grade`ni objekti soglasno
toga{ va`e~kite urbanisti~ki planovi i site ovie prava steknati
preku pravni akti i pravni dela bile uredno evidentirani vo
javnite katastarski knigi. Gra|anite i pravnite lica, poradi pravnata
sigurnost koja im ja garantira Republikata kako i poradi dolgiot period
na generaciskite i sopstveni~kite promeni, nemale i nemaat zakonska
obvrska da proveruvaat dali predmetnoto zemji{te porano, vo
eden drug op{testven sistem so prisilni propisi i merki bilo odzemeno
od nekogo. So Zakonot za denacionalizacija, spored podnositelot
na inicijativata, se zadiralo vo taka steknatite prava na gra|anite
i pravnite lica vo interes na baratelite vo procesot na denacionalizacija,
a na {teta na site ostanati gra|ani, pravni lica, Republikata,
lokalnata samouprava i sudovite.
Poa|aj}i od osporenata odredba spored koja zemji{teto se vra-
}a vo sopstvenost vo celost ili vo del vo sostojba vo koja se nao|a na
denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon, podnositelot na inicijativata
uka`uva deka nitu ovoj zakon, nitu vo bilo koj drug zakonski ili
podzakonski akt ne bile predvideni zakonski re{enija, odnosno zakonska
ramka za toa kako treba da se postapuva, odnosno kakov praven
tretman treba da ima zemji{teto koe e ve}e dodeleno na trajno koristewe
na drugi fizi~ki ili pravni lica (so ili bez nadomestok), a koi
vo momentot na vleguvaweto vo sila na zakonot, istoto go imaat vo nepre~eno
i mirno vladenie. Vo taa smisla, podnositelot so inicijativata
gi otvora pra{awata za validnosta na grade`nite dozvoli na
investitorite odnosno sudbinata na zapo~natite grade`ni raboti,
izmenite na urbanisti~kite planovi po podnesuvaweto na barawata za
denacionalizacija, tro{ocite za odr`uvawe na grade`nite objekti vo
slu~aj na zapirawe na grade`nite raboti i nadomestotkot na {tetata
i ispu{tenata korist, kako i pra{awata dali nadle`nite organi
191

smeat da izdavaat odobrenija za gradewe na barateli koi se legitimiraat
so katastarska javna kniga, dali edinicite na lokalnata samouprava
smeat da naplatuvaat nadomestok za komunalno ureduvawe na grade`noto
zemji{te itn.).
So osporenata odredba od ~len 64, zakonodavecot predvidel ni-
{tovnost na pravnite dela i ednostranite izjavi na volja so koi so
denot na vleguvawe vo sila na Zakonot se raspolaga so imotot {to e
predmet na denacionalizacija, kako i iskoristuvawe na takviot imot
so {to se sozdavaat obvrski za baratelite, no ne gi sankcioniral,
odnosno ne predvidel ni{tovnost na upravnite i sudskite akti, kako
poedine~ni pravni akti koi se podlo`ni na ni{tovnost, i toa po avtomatizam,
po sila na Zakonot, iako Ustavot i na{iot praven sistem
zabranuvale avtomatska ni{tovnost na upravnite i sudskite akti, pa
duri i na pravnite dela.
Pravnata nesigurnost i op{tata i javna {teta spored podnositelot
na inicijativata, bile u{te pogolemi, bidej}i gra|anite koi
se steknale so pravo na gradba na objekt na toa zemji{te so legitimni
pravni akti – akt za dodeluvawe na zemji{te i odobrenie za gradba
pred vleguvawe vo sila na zakonot, so denot na vleguvawe vo sila na
zakonot trebale da prestanat da raspolagaat i da go iskoristuvaat toa
svoe pravo, bez pri toa da im bide odzemeno pravoto na trajno koristewe
na zemji{teto, poni{teno odobrenieto za gradba i nadomesteni
site tro{oci koi gi imale vo edna zakonita postapka, preku konkretna
zakonska ramka.
Podnositelot na inicijativata smeta deka nedostasuva zakonska
ramka so koja site ovie pra{awa bi bile regulirani i deka so Zakonot
za denacionalizacija i negovite izmeni i dopolnuvawa se sozdaval
ogromen praven haos.
Ponatamu se naveduva deka investitorite, fizi~kite i pravnite
lica se ostaveni na odluka i subjektiven izbor na baratelite od vakvata
diskriminatorska postapka za denacionalizacija vo koja osven
baratelite na denacionalizacija nikoj drug, pa duri nitu dr`avata,
nema nikakva pravna za{tita. Poradi osporenite re{enija od Zakonot,
vo praktikata se sozdavale i natamu }e se sozdavaat bezbroj sporovi
pred sudovite zaradi re{avawe na sopstveni~kite odnosi.
Podnositelot na inicijativata smeta deka vo ovoj proces Republikata
}e bide o{tetena vo ogromni finansiski razmeri, mnogu pogolemi
otkolku samiot proces na nacionalizacija i eksproprijacija i
realnata {teta na toga{nite sopstvenici.
Podnositelot na inicijativata predlaga pri re{avaweto za
osnovanosta na ovaa inicijativa Sudot da gi ima predvid presudite na
Vrhovniot sud na Republika Makedonija U. br. 2666/03 od 5 noemvri
2004 godina i Uzz. Br. 2/2005 od 12 dekemvri 2005 godina.
Podnositelot na inicijativata predlaga poradi iznesenite
pri~ini, Ustavniot sud na Republika Makedonija da gi poni{ti ~len
192

20 stav 1 i 2, ~len 28 stav 2 i ~len 72 stav 1 i 2 od Zakonot za denacionalizacija
(„Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 43/2000
– pre~isten tekst).
Podnositelot na inicijativata, isto taka, predlaga do donesuvawe
na kone~na odluka po ovaa inicijativa, Ustavniot sud da donese
re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~nite pravni akti
ili dejstvija {to se prezemeni vrz osnova na osporenite odredbi od
Zakonot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 16 od
Zakonot, nedvi`nost se vra}a vo sopstvenost vo celost ili del vo
sostojba vo koja {to se nao|a na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon. Spored stavot 2 na istiot ~len, nedvi`nost se vra}a kako del,
koga ne e mo`no celosno vra}awe, koga so toa se soglasil baratelot i
dokolku e toa vozmo`no, ako so drug zakon poinaku ne e opredeleno.
Sudot, isto taka, utvrdi deka spored osporeniot ~len 22 –b
stav 1 to~ka 2, grade`no zemji{te se vra}a vo sopstvenost koga ne e
realizirana celta zaradi koja bilo odzemeno grade`no zemji{te, kako
i koga bila realizirana celta zaradi koja bilo odzemeno grade`no zemji{te,
a toa pri podnesuvaweto na baraweto za denacionalizacija
pretstavuva grade`no neizgradeno zemji{te.
Spored osporeniot ~len 64 stav 1 od Zakonot, so denot na vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon ne e dozvoleno raspolagawe so imotot
{to e predmet na denacionalizacija, kako i iskoristuvawe na takov
imot so koe se sozdavaat obvrski za baratelot. Spored stavot 2 na ovoj
~len, pravnite dela i ednostranite izjavi na volja {to se vo sprotivnost
so stav 1 na ovoj ~len se ni{tovni.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 i 7 od Ustavot na Republika
Makedonija vladeeweto na pravoto i pravnata za{tita na sopstvenost
pretstavuvaat temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Spored ~len 9 stav 2 od Ustavot gra|anite pred Ustavot i zakonite
se ednakvi.
Spored Amandman XXI so koj e zamenet ~lenot 15 od Ustavot, se
garantira pravoto na `alba protiv odluki doneseni vo postapka vo
prv stepen pred sud. Spored stavot 2, pravoto na `alba ili drug vid na
pravna za{tita protiv poedine~ni pravni akti doneseni vo postapka
vo prv stepen pred organ na dr`avnatata uprava ili organizacija i
drug organ {to vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Soglasno ~lenot 30 stav 1 od Ustavot, se garantira pravoto na
sopstvenost i pravoto na nasleduvawe. Spored stavot 2 sopstvenosta
sozdava prava i obvrski i treba da slu`i za dobroto na poedinecot i
zaednicata. Spored stav 3 na ovoj ~len od Ustavot, nikomu ne mo`at da
mu bidat odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat
od nea, osven ako se raboti za javen interes utvrden so zakon.
193

Spored ~len 50 stav 2 od Ustavot, se garantira sudska za{tita
na zakonitosta na poedine~nite akti na dr`avnata uprava i na drugite
institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.
So donesuvaweto na Ustavot i negovata operacionalizacija so
zakonite so koi zapo~na i se ostvaruva procesot na transformacija
(privatizacija) na op{testvenata sopstvenost, a osobeno so donesuvaweto
na Zakonot za denacionalizacija, na porane{nite sopstvenici i
nivnite naslednici im e priznano pravoto na sopstvenost, odnosno
pravoto na vra}awe vo sopstvenost na odzemeniot imot. So ovoj zakon,
dr`avata vsu{nost ja ispolni svojata ustavna obvrska za priznavawe
na pravoto na sopstvenost na porane{nite sopstvenici na koi so prisilni
propisi vo periodot po osloboduvaweto im be{e odzeman imot
(zemodelsko zemji{te, {umi, pasi{ta, zgradi, sto~en fond, oprema,
inventar i sl).
So Zakonot za denacionalizacija se opredeluvaat uslovite i
postapkata za vra}awe na imotot i vidot, uslovite i postapkata za davawe
na nadomestot za imot odzemen vo korist na dr`avata.
Soglasno ~lenot 1-a od Zakonot, se vra}a imot odnosno se dava
nadomest za imot na fizi~ki lica i na verski hramovi, manastiri i
vakafi odzemeni od 2 avgust 1944 godina: 1) vrz osnova na propisite so
koi e vr{eno op{to odzemawe i ograni~uvawe na sopstvenosta; 2) vrz
osnova na propisite za odzemawe na imot zaradi ostvaruvawe na
op{tokorisni celi, kako i imot ekspropiran zaradi ostvaruvawe na
op{tokorisni celi, odnosno op{t interes, ako ne se ispolneti uslovite
za vra}awe na imotot spored odredbite za eksproprijacija i 3)
bez pravna osnova.
Spored ~len 8 od Zakonot, vra}aweto i nadomestot za odzemen
imot se vr{i bez pravo na nadomest na obi~na {teta i nadomest za
ispu{tena korist.
Spored ~len 9 od Zakonot, ne se vra}a vo sopstvenost poradi
postoewe na javen interes, a se dava nadomest za: 1) imot koj po odzemaweto
spored zakon stanal dobro vo op{ta upotreba i toa: javni plo-
{tadi, ulici, soobra}ajnici, parkovi, javno-soobra}ajni povr{ini i
drugi objekti na komunalna infrastruktura, 2) imot koj se koristi i e
vo funkcija za potrebite na odbranata i bezbednosta na Republika Makedonija,
3) neizgradeno grade`no zemji{te na koe spored urbanisti~kiot
plan e predvidena izgradba na objekti od to~kite 1) i 2) na ovoj
~len i na drugi objekti od javen interes i 4) imot koj po odzemaweto se
koristi za vr{ewe na dejnosti od javen interes utvrden so zakon.
Spored ~len 9-a od Zakonot, ne se vra}a vo sopstvenost, a se
dava nadomest za: 1) imot na koj do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon pravo na sopstvenost steknalo drugo fizi~ko ili pravno lice so
pravno delo ili odluka na nadle`en organ i 2) nacionaliziran sto~en
fond (stada ovci, kozi, krupen dobitok i drug sto~en fond).
194

Spored ~len 10 od Zakonot, na~inot i postapkata za utvrduvawe
na vrednosta na imotot vo dr`avna sopstvenost koj e predmet na denacionalizacija,
so propis gi opredeluva Vladata na Republika Makedonija.
Spored ~len 11 od Zakonot, pravo da podnese barawe za denacionalizacija
ima porane{niot sopstvenik, odnosno licata koi se negovi
naslednici, spored propisite za nasleduvawe (baratel).
Spored ~len 13 od Zakonot, vo postapkata za denacionalizacija
se primenuvaat odredbite na Zakonot za op{ta upravna postapka dokolku
so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Spored ~len 14-a od Zakonot, postapkata za denacionalizacija e
itna.
Soglasno ~len 49 od Zakonot, baraweto mo`e da se podnese vo
rok od pet godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. Po
istekot na rokot od stavot 1 na ovoj ~len, barawe za vra}awe na imot
mo`e da se podnese samo dokolku vo me|uvreme ne nastapile pravni i
fakti~ki promeni, a najdocna vo rok od sedum godini od denot na vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon. Spored stavot 2 od ovoj ~len, po
istekot na rokot od sedum godini od denot na vleguvaweto vo sila na
ovoj zakon mo`e so tu`ba vo parni~na postapka da se bara pla}awe na
nadomest, a vra}awe na imot samo ako nema pravni i fakti~ki pre~ki.
Soglasno ~len 61 stav 2 od Zakonot, zainteresiranite lica mo-
`at svoite prava sprema licata na koi im e vraten imotot ili platen
nadomest spored odredbite od ovoj zakon da gi ostvaruvaat so tu`ba
pred nadle`niot sud vo rok od pet godini po pravosilnosta na re{enieto
za denacionalizacija.
Denacionalizacijata prestavuva merka na dr`avata, izrazena
preku zakonski akt so koja se vra}a vo sopstvenost nekoj prethodno
odzemen imot, odnosno se vra}a pravoto na sopstvenost vo prvobitna
sostojba, pri {to dokolku vra}aweto e nevozmo`no (poradi toa {to na
toj imot vo me|uvreme bil utvrden javen interes ili toj voop{to ne
mo`e da se vrati poradi toa {to prestanal da postoi), dr`avata obezbeduva
nadomest.
Ottuka i Zakonot e sistematiziran taka {to vo posebna Glava
II "Vra}awe vo sopstvenost" gi ureduva pra{awata za toa koj imot e
predmet na vra}awe i pod koi uslovi. Pra{aweto za nadomestokot vo
slu~aj koga ne e mo`no vra}awe e regulirano vo posebna Glava III od
Zakonot so naslov "Nadomest". Dvete osporeni odredbi od ~len 16 i
~len 22-b, stav 1 to~ka 2 se pomesteni vo Glava II za vra}awe vo sopstvenost,
dodeka pak osporenata odredba od ~lenot 64 e sodr`ana vo
delot na preodnite i zavr{nite odredbi na Zakonot.
Navedenite odredbi podnositelot na inicijativata gi osporuva
od gledna to~ka na polo`bata na fizi~kite i pravnite lica koi imaat
steknati prava nad imotot, odnosno grade`no zemji{te koe e predmet
na denacionalizacija i koi, spored navodite vo inicijativata, bile
195

ostaveni bez kakva i da e pravna za{tita bidej}i Zakonot za denacionalizacija
gi favoriziral samo baratelite za denacionalizacija.
Poa|aj}i od samiot koncept na Zakonot za denacionalizacija i
negovata osnovna cel - vra}awe na imotot na porane{nite sopstvenici
na koi so prisilni propisi im bil odzemen toj imot, jasno proizleguva
deka Zakonot za denacionalizacija vsu{nost e donesen vo korist na
porane{nite sopstvenici i nivnite naslednici. Pritoa, osobeno treba
da se ima predvid deka pravoto na sopstvenost na porane{nite sopstvenici
i nivnite naslednici vrz odzemenite imoti e priznato so donesuvawe
na Ustavot na Republika Makedonija. Vakviot stav Ustavniot
sud na Republika Makedonija go ima iska`ano vo Odluka U. br.
120/1998 od 10 mart 1999 godina vo ~ie{to obrazlo`enie e navedeno:
"Vo taa smisla, denacionalizacijata svatena kako proces na vra}aweto
vo sopstvenost na imot, odnosno davawe nadomest za imot odzemen
vo korist na dr`avata, zakonodavecot go tretira vo kontekst na transformacijata,
odnosno privatizacijata na op{testvenata sopstvenost,
za{tituvaj}i gi direktno ili indirektno pravata na porane{nite
sopstvenici, a samiot na~in, uslovi i postapka na ovoj proces gi ureduva
so Zakonot za denacionalizacija." Ova jasno upatuva na toa deka
Zakonot e donesen za porane{nite sopstvenici i nivnite naslednici
pri {to prvenstveno treba da se imaat predvid nivnite imotni prava
i interesi, a ne prvenstveno interesite na dr`avata ili na drugi
subjekti. Porane{nite sopstvenici i korisnicite na imotot spored
toa ne se vo ednakva pravna polo`ba i ne mo`at da bidat podvedeni
pod ednakov re`im pri ureduvaweto na pra{aweto za denacionalizacijata.
Tokmu od ovie pri~ini, Zakonot za denacionalizacija
kako stranki vo postapkata gi opredelil samo baratelot na imotot
(porane{en sopstvenik odnosno, negov naslednik) i javniot pravobranitel
koj gi {titi interesite na dr`avata, a ne i drugi zainteresirani
lica.
Me|utoa, i pokraj faktot {to postapkata za denacionalizacija
e skratena upravna postapka so cel odzemeniot imot da bide vraten na
porane{nite sopstvenici, odnosno nivni naslednici vo {to e mo`no
pokratok rok, zakonodavecot vodej}i se od principot na vladeewe na
pravoto ne ispu{til od vid deka i vo ovaa postapka mo`no e da se javat
odredeni pra{awa, odnosno barawa koi treba da se re{avaat pred sud
poradi {to ne ja isklu~il mo`nosta vo opredeleni slu~ai, bilo vo
tekot na postapkata za denacionalizacija ili po nejzinoto zavr{uvawe
da se vodat sporovi pred sud.
Ottuka, spored Sudot, proizleguva deka celta na zakonodavecot
bila da se vrati imotot na porane{nite sopstvenici, no istovremeno
vodej}i smetka za interesite na drugi zainteresirani lica koi imaat
nekakvo pravo sprema licata na koi im e vraten imotot ili platen
nadomest, na koi im dava mo`nost vo rok od pet godini po pravosilnosta
na re{enieto za denacionalizacija da pokrenat sudska postapka
196

zaradi za{tita na nivnite prava i interesi. So eden zbor, intencijata
na zakonodavecot bila vo skratena postapka da se vospostavi i za{-
titi sopstvenosta koja bila odzemena od dr`avata, a ne i da go za{titi
korisnikot na imotot, koj svoite prava i interesi mo`e da gi ostvaruva
spored drugi odredbi od zakonot za denacionalizacija (~len 61
stav 2 od Zakonot spored koj, zainteresiranite lica mo`at svoite prava
sprema licata na koi im e vraten imot ili platen nadomest spored
odredbite od ovoj zakon da gi ostvaruvaat so tu`ba pred nadle`niot
sud vo rok od pet godini po pravosilnosta na re{enieto za denacionalizacija).
Spored, Sudot smeta deka se neosnovani navodite vo inicijativata
deka Zakonot za denacionalizacija gi favoriziral baratelite
za denacionalizacija, a na {teta na ostanatite gra|ani, odnosno korisnicite
na grade`noto neizgradeno zemji{te. Imaj}i ja predvid celta
na Zakonot za denacionalizacija, sosema jasno proizleguva deka korisnicite
na imotot {to e predmet na denacionalizacija i porane{nite
sopstvenici, odnosno nivnite naslednici na koi im se vra}a imotot vo
postapkata za denacionalizacija ne se nao|aat vo ednakva pravna polo-
`ba. Tokmu od ovie pri~ini Sudot oceni deka osporenite odredbi ne
mo`at da se stavat pod somnenie na ustavnata odredba od ~lenot 9, spored
koja gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi, bidej}i ustavnoto
na~elo za ednakvost na gra|anite go obvrzuva zakonodavecot pri
reguliraweto na opredeleni odnosi tie odnosi da gi uredi pod ednakvi
uslovi {to }e va`at za site gra|ani {to se nao|aat vo takva polo`ba.
Poa|aj}i od celta na zakonot, proizleguva i potrebata site tri
osporeni odredbi da se analiziraat zaedno i vo kontekst na celta
poradi koj e donesen zakonot, bidej}i site tie se vo funkcija na ostvaruvawe
na taa cel na zakonot - vra}awe na odzemeniot imot.
Kako {to be{e prethodno navedeno, denacionalizacijata pretstavuva
merka na dr`avata odnosno dobra volja na dr`avata izrezena
preku zakonski akt so koj se vra}a vo sopstvenost nekoj prethodno
odzemen imot, odnosno se vra}a sopstvenosta, a dokolku toa ne e mo`no
dr`avata obezbeduva nadomestok. Vo taa smisla, vo Zakonot e sodr-
`ano op{toto pravilo (vo osporenata odredba od ~lenot 16) spored
koja nedvi`nosta se vra}a vo sopstvenost vo celost ili del vo sostojba
vo koja{to se nao|a na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon,
odnosno deka nedvi`nosta se vra}a kako del, koga ne e mo`no celosno
vra}awe, ako so toa se soglasil baratelot i dokolku toa e vozmo`no.
Ovaa odredba vsu{nost ima karakter na op{ta odredba za vra}awe vo
sopstvenost na nedvi`en imot. Vra}aweto na sopstvenosta na odzemen
imot vo zavisnost od vidot na imotot {to se vra}a (zemjodelsko zemji-
{te, {umi, {umsko zemji{te, pasi{ta, grade`no zemji{te, stanbeni
zgradi i stanovi, delovni zgradi i delovni prostorii) e uredeno so posebni
odredbi od ovaa Glava, me|u koi e i osporenata odredba od ~len
22-b koja se odnesuva na grade`noto zemji{te, ~ij stav 1 to~ka 2 e ospo-
197

ena so ovaa inicijativa. Ovaa osporena odredba se odnesuva na vra}aweto
vo sopstvenost na grade`no zemji{te koe pri podnesuvawe na baraweto
za denacionalizacija e neizgradeno, bilo poradi toa {to ne
bila realizirana celta zaradi koja bilo odzemeno grade`noto zemji-
{te, ili pak vo slu~aj koga bila realizirana celta zaradi koja bilo
odzemeno zemji{teto, a toa pri podnesuvawe na baraweto za denacionalizacija
pretstavuva grade`no neizgradeno zemji{te (pr. zemji-
{teto bilo odzemeno zaradi izgradba na opredelen objekt, objektot
bil izgraden, no vo me|uvreme e sru{en, nepostoi i zemji{teto e neizgradeno).
Ovaa odredba od Zakonot, podnositelot na inicijativata ja
osporuva od gledna to~ka na korisnicite na zemji{teto koi zapo~nale
so gradba, odnosno dobile grade`ni dozvoli za izgradba vrz zemji{te
koe podocna stanalo predmet na denacionalizacija.
Faktot {to korisnikot na grade`noto neizgradeno zemji{te
trebal da zapo~ne ili zapo~nal so gradba vrz zemji{te koe so stapuvaweto
vo sila na Zakonot za denacionalizacija stanalo predmet na
denacionalizacija, spored misleweto na Sudot, ne e od zna~ewe za ocena
na ustavnosta na osporenata odredba, bidej}i se raboti za fakti~ko
pra{awe povrzano so primenata na zakonot, odnosno povrzano so razre{uvaweto
na konkretni, novonastanati imotno-pravni odnosi, koi
baraat utvrduvawe na fakti~ka sostojba dali i koga zapo~nala gradbata,
dali e so uredna dokumentacija ili ne, dali stanuva zbor za realizacija
na urbanisti~koto planirawe na prostorot za javen interes
ili ne i drugi podatoci i fakti, koi spored Sudot, vo slu~aj na spor,
mo`at da se razre{uvaat so tu`ba pred nadle`niot sud.
Tokmu vo ovaa nasoka Sudot ja tolkuva i tretata osporena odredba,
od osporeniot ~len 64 koja zabranuva sekavo raspolagawe so imotot
{to e predmet na denacionalizacija, kako i iskoristuvawe na takov
imot so koe se sozdavaat obvrski za baratelot i predviduva ni{tovnost
na pravnite dela i ednostranite izjavi na volja sprotivni na
ovaa zabrana. So ovaa odredba, vsu{nost se za{tituva imotot predmet
na denacionalizacija i pravata na porane{nite sopstvenici vrz toj
imot, so {to se ovozmo`uva ostvaruvawe na celta na zakonot, odnosno
vra}awe na imotot na porane{nite sopstvenici. Na ovaa linija e i
tolkuvaweto na Vrhovniot sud na Republika Makedonija koj vo predmetot
U. br. 2666/03 od 5 noemvri 2004 go iska`al sledniov stav: "Po vleguvaweto
vo sila na Zakonot za denacionalizacija ne e dozvolena fakti~ka
i pravna promena na nedvi`nosta. Konkretno ova zna~i deka po
vleguvaweto vo sila na Zakonot za denacionalizacija ne e dozvoleno
so nedvi`nosta {to e predmet na denacionalizacijata da se raspolaga,
ne e dozvolena na nea da se izveduvaat grade`ni raboti i gradat objekti,
da se nadgraduva, dograduva, ru{i i sli~no i ne e dozvoleno da se
izdavaat akti so koi na drugi lica im se dava pravo da prezemaat odredeni
raboti na nedvi`nosta. Dokolku pak, pred stapuvaweto vo sila na
198

Zakonot za denacionalizacija bile izdadeni odredeni akti, kako odobrenija
za gradewe, dograduvawe, nadgraduvawe, prepravawe i sli~no,
istite ne mo`at da bidat osnov za menuvawe na sostojbata na nedvi-
`nosta. Tie, spored misleweto na Sudot, prestanuvaat da va`at. Ova,
voedno e i o~ekuvan i logi~en epilog od aspekt na celta koja trebalo
da se postigne so Zakonot za denacionalizacija. Celta pak na Zakonot
e da se vrati imotot na sopstvenicite, odnosno nivnite naslednici,
koj im bil odzemen poradi pri~inite navedeni vo nego vo sostojba vo
koja se nao|al vo vremeto koga vlegol vo sila".
Mirnoto i nepre~eno vladenie vrz grade`no neizgradeno zemji{te
na korisnikot na toa zemji{te, spored misleweto na Sudot, ne
mo`e da mu konkurira na pravoto na sopstvenost na porane{nite sopstvenici
koe u`iva ustavna garancija i za{tita vo odredbata od ~lenot
30 od Ustavot. Ottuka, i osporenite odredbi od Zakonot za denacionalizacija
se vo funkcija na ostvaruvawe na celta na denacionalizacijata
- vra}aweto na imotot na porane{nite sopstvenici, i tie
voop{to ne mo`at da se dovedat pod somnenie na ~lenot 30 od Ustavot
koj vsu{nost i ja garantira sopstvenosta i koj samo od aspekt na porane{nite
sopstvenici, odnosno nivnite naslednici mo`e da se doveduva
vo kontekst na pra{aweto za denacionalizacija.
Voedno, so odredbite od Glava IV od Zakonot za sopstvenost i
drugi stvarni prava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.
18/2001) se uredeni steknuvaweto, za{titata i prestanokot na pravoto
na sopstvenost. Vo tie ramki, se odredbite za gradewe na zemji{te,
gradewe na tu|o zemji{te, nesovesen graditel i sovesen sopstvenik, sovesen
graditel, a sopstvenikot ne znael za gradbata i drugi pra{awa
povrzani so gradeweto na zemji{te, koi se zakonska ramka pri odlu~uvaweto
na sudovite vo konkretni imotnopravni sporovi na gra|anite
pred sudovite. Ova e nadvor od materijata za denacionalizacijata i
pra{aweto dali Zakonot za denacionalizacija treba da se zanimava so
za{tita na gra|anite koi so dozvola za gradba (sovesni graditeli) treba
da gradat ili ve}e izgradile na denacionalizran imot, nasproti
~lenot od Zakonot za denacionalizacija koj se odnesuva da ne se raspolaga
so toj imot koj e procesuiran ili re{en vo postapkite za denacionalizacija,
e pra{awe koe nema osnova za da se sprotivstavi na konceptot
na denacionalizacijata. Vo ovoj koncept izrazen vo zakonskite
odredbi, zakonodavecot vodel smetka i za pravata na korisnicite
na imotot na dr`avata koj e predmet na denacionalizacija, osobeno
so odredbite za procenuvawe na zgolemena ili namalena vrednost so
pove}egodi{noto tu|o koristewe na imotot pred denacionalizacijata.
Taka, spored ~len 17 od Zakonot za denacionalizacija, za nedvi`nost
~ija vrednost po odzemaweto e zgolemena, na baratelot mu se ponuduva
po sledniov prioritet: 1) vra}awe vo sopstvenost na nedvi`nosta dokolku
baratelot ja plati razlikata za zgolemenata vrednost na nedvi`nosta;
2) vospostavuvawe sopstveni~ki del do visinata na prvobi-
199

tnata vrednost na nedvi`nosta i 3) davawe nadomest. Spored ~len 18 od
Zakonot, nedvi`nosta ~ija vrednost po odzemaweto e namalena, se vra-
}a vo sopstvenost so davawe nadomest za razlika za namalenata vrednost
na nedvi`nost. Vo odnos na zgolemenata ili namalenata vrednost,
dr`avata vr{i procenka i go zadol`uva liceto komu mu go vra}a
imotot da ja plati zgolemenata vrednost na imotot, i obratno, mu se
nadomestuva namalenata vrednost. No ponatamu, dr`avata e taa koja so
pove}egodi{nite korisnici gi razre{uva nivnite investicioni i
drugi raboti so toj imot koj im bil daden na koristewe (zakup). Zna~i,
so inicijativata vo ovoj predmet se zadira vo pra{awa koi ne mo`at
da bidat osnov za ustavnosudsko osporuvawe na odredbi od Zakonot za
denacionalizacija, a voedno stanuva zbor i za primenata na zakonot
{to e nadvor od nadle`nosta na Ustavniot sud.
Poradi navedenoto, Sudot utvrdi deka osporenite odredbi od
~len 16, ~len 22-b, stav 1 to~ka 2 i ~len 64 od Zakonot za denacionalizacija
ne mo`at da se dovedat pod somnenie za nivnata soglasnost so
odredbite od Ustavot na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil
Ivanovski, Liljana Ingilizova – Ristova, Mirjana Lazarova
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani,
Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
200

15. U. br. 232/2006 (21. 03. 2007)
Osporen akt
a) ^len 132 od Zakonot za vr{ewe na notarskite raboti ("SV
RM," br. 59/1996, 25/1998, 6/2002 i 66/2006), i
b) Pravilnikot za notarska tarifa ("SV RM"br. 52/2007).
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata ako se poa|a od toa deka
ministerot za pravda nemal pravo da donesuva podzakonski propisi so
koi se utvrduvale prava i obvrski za gra|anite, soglasno ~l. 61 st. 1 od
Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava,
toga{ toj ili negovoto Ministerstvo ne mo`ele da davaat nitu soglasnost
na notarskata tarifa, koja ja donesuva Komorata na notarite.
Od druga strana, pak, vo Zakonot za vr{ewe na notarskite raboti
ne bile propi{ani nikakvi kriteriumi ili parametri za opredeluvawe
na nadomestokot na tro{ocite vo vr{eweto na slu`benite dejstvija
od delokrugot na notarot, poradi {to podnositelot na inicijativata
smeta deka osporenata odredba od ~l. 132 od Zakonot ne bila
vo soglasnost so odredbite na ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 51, ~l. 91 al. 1 i 5 i ~l.
96 od Ustavot na Republika Makedonija, a so osporeniot Pravilnik se
povreduvale ~l. 55, 56 i 61 od Zakonot za organizacija i rabota na organite
na dr`avnata uprava, kako i Zakonot za vr{ewe na notarskite
raboti.
Poradi iznesenoto se predlaga Ustavniot sud na Republika Makedonija
da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 132 od
Zakonot za vr{ewe na notarskite raboti i na ustavnosta i zakonitosta
na Pravilnikot za notarska tarifa.
Sodr`ina na osporeniot akt
a) Spored osporeniot ~l. 132 od Zakonot, notarot ima pravo na
nagrada za vr{eweto na slu`benite dejstvija od negoviot delokrug vo
soglasnost so notarskata tarifa koja ja donesuva komorata vo soglasnost
so Ministerstvoto za pravda.
201

) Pravilnik za notarska tarifa
Vo ~l. 1 na osporeniot pravilnik e utvrdeno deka nagradata i
nadomestokot na tro{ocite na notarot za vr{ewe na slu`benite dejstvija
se odreduva spored ovaa tarifa.
Vo II Del od osporeniot pravilnik e utvrdeno odreduvaweto na
vrednosta na predmetot na slu`benite dejstvija.
Vo III Del od osporeniot pravilnik se opredeleni notarskite
akti.
Vo IV Del od osporeniot pravilnik se opredeluva potvrduvaweto
na faktite i izjavite, a vo V i VI del osporeniot pravilnik zboruva
za "Izdavawe na izvodi, potvrdi, prepisi i izvadoci," kako i za
"Prezemawe na ispravi, pari i hartii od vrednost," zaradi ~uvawe i
predavawe.
"Davaweto na soveti i drugi raboti," "Tro{ocite," "Dopolnitelnata
nagrada" kako i "Preodnite i zavr{nite odredbi" se
utvrdeni vo delovite VII, VIII, IX i X od osporeniot pravilnik.
202
Ustavno sudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
280/2002 ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot za
vr{ewe na notarskite raboti vo celina, a posebno ~lenovite 2, 42 i
Glava XIII ("SV RM," br. 59/1996, 25/1996 i 6/2002).
Vo obrazlo`enieto na re{enieto po odnos na sega osporeniot
~l. 132 od Zakonot, Sudot nema nikakvi navodi, odnosno pri ocenuvaweto
na celinata na Zakonot ne se osvrnal posebno na ~l. 132 od Zakonot
koj sega se osporuva.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br.
12/2006 od 18. 10. 2006 godina go ukinal ~l. 46 st. 2 od Zakonot za izvr-
{uvawe ("SV RM," br. 35/2005) i Pravilnikot za tarifa za nagrada na
izvr{itelite ("SV RM," br. 117/2005).
Od obrazlo`enieto na Odlukata: "Soglasno ~l. 46 st. 1 od Zakonot,
izvr{itelot za ivr{enite dejstvija ima pravo da naplati nagrada
po tarifa.
Spored osporeniot st. 2 na ovoj ~len od Zakonot, ministerot za
pravda po predlog na Komorata na izvr{iteli ja propi{uva Tarifata
za nagrada na izvr{itelite.
Pravilnikot za Tarifa za nagrada na izvr{itelite e donesen
soglasno osporeniot st. 2 na ~l. 46 od Zakonot za izvr{uvawe i sodr`i
9 ~lena, kako i tri tabeli koi se sostaven del na ovoj pravilnik.
Od analizata na navedenite ustavni odredbi proizleguva deka
so Ustavot to~no i precizno se definirani i utvrdeni nositelite na
zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast i jasno e napravena razlika
vo podelbata na vlasta, pri {to so Ustavot ne e dopu{teno me{awe na
edna vo druga vlast, tuku vlasta e postavena kako struktura na samo-

stojni relativno podeleni vlasti ~ii status, nadle`nosti i odnosi se
utvrdeni i garantirani so Ustavot.
Imaj}i gi vo vid navedenite ustavni i zakonski odredbi vo korelacija
so osporenata zakonska odredba, Sudot utvrdi deka ovlastuvaweto
na ministerot za pravda da ja propi{uva nagradata na izvr{itelite
za izvr{enite dejstvija, nema ustavna osnova.
Vakvata konstatacija se zasnova, pred sî vrz faktot {to Zakonot
za izvr{uvawe ne sodr`i kriteriumi i merila za opredeluvawe na
visinata na nagradata na izvr{itelite za izvr{enite dejstvija. Pri
vakva sostojba proizleguva deka ministerot za pravda pri utvrduvaweto,
odnosno propi{uvaweto na Tarifnikot za nagrada na izvr{itelite
gi utvrdil i kriteriumite za opredeluvawe na visinata na nagradata
za izvr{enite dejstvija.
Ottuka, dadenoto ovlastuvawe so osporenata zakonska odredba,
vo konkretniot slu~aj ministerot za pravda da propi{uva kriteriumi
za opredeluvawe na naplatuvaweto na nagradata za izvr{enite dejstvija
vo procesot na izvr{uvaweto, spored Sudot zna~i navleguvawe na
izvr{nata vo zakonodavnata vlast, {to e sprotivno na ~l. 8 st. 1 al. 3 i
4, ~l. 91 al. 1 i 5 i ~l. 96 od Ustavot na Republika Makedonija. Od ovie
pri~ini Sudot utvrdi deka ~l. 46 st. 2 od Zakonot za izvr{uvawe ne e
vo soglasnost so navedenite odredbi od Ustavot.
Soglasno ~l. 17 st. 1 al. 12 od Zakonot za organizacija i rabota
na organite na dr`avnata uprava ministerstvoto za pravda gi vr{i
rabotite {to se odnesuvaat me|u drugoto i na izvr{nata i upravnata
postapka.
Soglasno ~l. 55 stav 1 od ovoj zakon, ministerot donesuva pravilnici,
naredbi, upatstva, planovi, programi, re{enija i drugi vidovi
akti za izvr{uvawe na zakonite i drugi propisi, koga za toa e ovlasten
so zakon, a spored ~l. 96 st. 1 od Zakonot so pravilnik se utvrduvaat
i se razrabotuvaat oddelni odredbi na zakonite i drugi propisi
zaradi nivno izvr{uvawe.
Vo ~l. 61 st. 1 od Zakonot e utvrdeno deka so aktite koi gi donesuva
ministerot ne mo`e za gra|anite i drugite pravni lica da se utvrduvaat
prava i obvrski, nitu da se propi{uva nadle`nost na drugi
organi.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i zakonski odredbi, a imaj}i
ja predvid sodr`inata na odredbite od osporeniot Pravilnik, ovlastuvaweto
na ministerot za pravda so podzakonski akt da ja propi{uva
nagradata na izvr{itelite za izvr{enite dejstvija, nema ustavna osnova,
od pri~ina {to vo Zakonot za izvr{uvawe ne se sodr`ani kriteriumi
i merila vo odnos na ova pra{awe.
Spored toa, ova ovlastuvawe otstapuva od op{tiot princip na
podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska. Vakvata formulacija
ne mo`e da se smeta kako razrabotka na konkretna zakonska
norma vo funkcija na nejzino izvr{uvawe“.
203

3. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br. 117
/2006 od 1. 11. 2006 godina, go ukina ~l. 24 st. 5, vo delot: "Tarifnikot
go donesuva Komorata na medijatori, po prethodno pribaveno mislewe
od ministerot za pravda" od Zakonot za medijacija ("SV RM," br.
60/2006).
Pritoa Sudot utvrdil deka: "Spored osporeniot st. 5 na ovoj
~len od Zakonot, Tarifnikot go donesuva Komorata na medijatori, po
prethodno pribaveno pozitivno mislewe na ministerot za pravda. Tarifnikot
se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
Od analizata na navedenite ustavni odredbi proizleguva deka
so Ustavot to~no i precizno se definirani i utvrdeni nositelite na
zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast i jasno e napravena razlika
vo podelbata na vlasta, pri {to so Ustavot ne e dopu{teno me{awe na
edna vo druga vlast, tuku vlasta e postavena kako struktura na samostojni
relativno podeleni vlasti ~ii status, nadle`nosti i odnosi se
utvrdeni i garantirani so Ustavot.
Imaj}i gi vo vid navedenite ustavni i zakonski odredbi vo korelacija
so osporeniot del od odredbata na ~l. 24 od Zakonot, spored
Sudot ovlastuvaweto na Komorata na medijacija, po pribaveno mislewe
na ministerot za pravda, da gi opredeluva nagradata i nadomestokot
na tro{ocite na medijatorot vo postapkata za medijacija, nema
ustavna osnova.
Ova, pred sî od pri~ina {to od celinata na Zakonot za medijacija
ne proizleguva deka vo istiot se sodr`ani op{ti kriteriumi i
parametri za opredeluvawe na visinata na tro{ocite za prezemenite
dejstvija na medijatorot vo postapkata za medijacija. Pri vakva sostojba,
se doa|a do konstatacija deka so propi{uvaweto na Tarifnikot,
od strana na Komorata na medijatori, a po pribaveno mislewe na ministerot
za pravda se utvrduvaat i kriteriumite za opredeluvawe na visinata
na nagradata i nadomestokot na tro{ocite na medijatorot, {to
soglasno Ustavot e nadvor od ingerenciite na izvr{nata vlast.
Ottuka, dadenoto ovlastuvawe so osporenata zakonska odredba,
zna~i navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata vlast so {to se
povreduvaat temelnite vrednosti na Ustavot, poradi {to osporenata
odredba ne e vo soglasnost so navedenite odredbi od Ustavot.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna,
izvr{na i sudska, se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Spored ~l. 51 st. 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
204

Ustavot i so zakon, a spored st. 2 na ovoj ~len od Ustavot sekoj e dol-
`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 68 st. 1 al. 2 i 3 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na
zakonite i gi utvrduva javnite dava~ki.
Spored ~l. 91 al. 1 i 5 od Ustavot, Vladata na Republika Makedonija
ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i donesuva
uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite, a spored ~l. 96
od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite od svojata nadle`nost
gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite
i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
So Zakonot za vr{ewe na notarskite raboti se ureduva vr{eweto
na notarskite raboti, se opredeluvaat uslovite i postapkata za
osnovawe na notarijati i za imenuvawe na notari i se utvrduva delokrugot
na rabota na notarijatot.
Vo ~l. 2 od Zakonot e utvrdeno deka notarot, notarskite raboti
gi vr{i slobodno, nezavisno, samostojno, stru~no i nepristrasno vrz
osnova na zakon, drugi propisi i o{ti akti zasnovani vrz zakon.
Spored ~l. 3 st. 1 od Zakonot, notarijatot e samostojna, nezavisna
javna slu`ba vo koja se vr{at raboti od vidot na javni ovlastuvawa
vrz osnova na zakon po barawe na gra|anite, dr`avnite organi, pravnite
lica i drugi zainteresirani institucii.
Vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka notarot ja vr{i
svojata slu`ba kako osnovno zanimawe za vremeto za koe e imenuvan.
Vo Glava ~etirinaesetta "Nagrada za rabota i nadomestok na
tro{ocite" vo podnaslovot "Notarska tarifa" e pomesten osporeniot
~l. 132 od Zakonot, spored koj notarot ima pravo na nagrada za rabotata
i na nadomestok na tro{ocite vo vr{eweto na slu`benite dejstvija
od negoviot delokrug vo soglasnost so notarskata tarifa koja ja
donesuva komorata vo soglasnost so Ministerstvoto za pravda.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka so
Ustavot to~no i precizno se definirani i utvrdeni nositelite na zakonodavnata,
izvr{nata i sudskata vlast i jasno e napravena razlika vo
podelbata na vlasta, pri {to so Ustavot ne e dopu{teno me{awe na
edna vo druga vlast, tuku vlasta e postavena kako struktura na samostojni
relativno podeleni vlasti ~ii status, nadle`nosti i odnosi se
utvrdeni i garantirani so Ustavot.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i zakonski odredbi vo
korelacija so osporenata zakonska odredba, smetame deka ovlastuvaweto
na Notarskata komora, vo soglasnost so Ministerstvoto za
pravda da go opredeluva nadomestokot na tro{ocite vo vr{eweto na
slu`benite dejstvija od negoviot delokrugo, nema ustavna osnova.
Ova, pred se od pri~ina {to od celinata na zakonot, poto~no od
Glava ~etirinaesetta so koja se ureduva pra{aweto na nagradata za rabotata
i nadomestokot na tro{ocite, ne proizleguva deka vo istata se
205

sodr`ani kriteriumi i merila za opredeluvawe na visinata na nadomestokot
na tro{ocite, vo vr{eweto na slu`benite dejstvija, kako i
na nagradata za rabotata na notarot. Pri vakva sostojba, proizleguva
deka Notarskata komora vo soglasnost so Ministerstvoto za pravda
pri utvrduvaweto, odnosno propi{uvaweto na notarskata tarifa gi
utvrdila i kriteriumite za opredeluvawe na visinata na nagradata i
nadomestokot na tro{ocite na notarite, {to soglasno Ustavot e nadvor
od nadle`nostite na izvr{nata vlast.
Ottuka, dadenoto ovlastuvawe so osporenata zakonska odredba
na Notarskata komora vo soglasnost so Ministerstvoto za pravda da gi
propi{uvaat i kriteriumite za opredeluvawe na naplatuvaweto na nagradata
i visinata i nadomestokot na tro{ocite vo vr{eweto na slu-
`benite dejstvija na notarot, spored nas zna~i navleguvawe na izvr-
{nata vo zakonodavnata vlast, {to e sprotivno na navedenite ~lenovi
od Ustavot.
Osporeniot Pravilnik za notarskata tarifa ("SV RM," br.
52/1997) ministerot za pravda go donel soglasno ~l. 140 od Zakonot za
vr{ewe na notarskite raboti spored koj, vo rok od {est meseci od
denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, ministerot }e donese notarska
tarifa koja }e se primenuva se dodeka Glavniot sovet vo soglasnost
so ministerot ne donese nova notarska tarifa.
Soglasno ovlastuvaweto utvrdeno vo osporeniot ~l. 132 od Zakonot,
Sobranieto na notarskata komora na Republika Makedonija na
den 16. 02. 2002 godina donese Pravilnik za notarska tarifa ("SV
RM," br. 26/2002).
Vo preodnite i zavr{nite odredbi na ovoj pravilnik, odnosno
vo ~l. 45 od Pravilnikot e utvrdeno deka so denot na vleguvaweto vo
sila na ovoj pravilnik prestanuva da va`i Pravilnikot za notarska
tarifa ("SV RM," br.52/1997) - koj e osporen so inicijativata.
Soglasno ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat
procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
So ogled na toa {to so donesuvaweto na Pravilnikot za notarska
tarifa soglasno osporeniot ~l. 132 od Zakonot od strana na Sobranieto
na Notarskata komora osporeniot Pravilnik za notarska tarifa
("SV RM," br. 52/1997) prestanal da va`i, soglasno navedenata
odredba od Delovnikot, predlagame inicijativata vo ovoj del da se
otfrli.
Imaj}i go predvid faktot deka spored nas osporeniot ~l. 132 od
Zakonot ne e vo soglasnost so Ustavot poradi argumentite koi gi navedovme
vo referatot, a so ogled na toa {to Pravilnikot za notarska tarifa
donesen od Sobranieto na Notarskata komora i objaven vo "SV
RM," br. 26/2002 svojot osnov go iscrpuva tokmu od osporeniot ~l. 132
od Zakonot, mu predlagame na Sudot po sopstvena inicijativa da pove-
206

de postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na navedeniot
pravilnik.
Imeno, so ovoj pravilnik za notarska tarifa se odreduva nagrada
za rabotata i nadomestok na tro{ocite vo vr{eweto na slu`benite
dejstvija od delokrugot na rabotata na notarot.
Pravilnikot se sostoi od 11 to~ki vo koj se pomesteni 46 ~lena.
Vo prvata to~ka se utvrdeni Op{tite odredbi od Pravilnikot,
vo vtorata to~ka e utvrdeno "Odreduvaweto na vrednosta na predmetot
na slu`benite dejstvija," vo tretata, ~etvrtata i pettata to~ka se uredeni
"Nagradata za notarski akti," "Realizacijata na zalo`noto
pravo" i "Potvrduvaweto na fakti i izjavi."
Vo {estata, sedmata i osmata to~ka od Pravilnikot se uredeni:
"Izdavaweto na izvodi, potvrdi, prepisi i izvadoci," "Nagrada za
prezemawe na ispravi, pari i hartii od vrednost, zaradi ~uvawe i
predavawe" i "Nagradite za drugite raboti." "Tro{ocite," "Dopolnitelnata
nagrada" se uredeni vo to~kata devetta i desetta.
Vo to~kata 11 se predvideni preodnite i zavr{nite odrebi od
Pravilnikot.
Soglasno ~l. 17 st. 1 al. 12 od Zakonot za organizacija i rabota
na organite na dr`avnata uprava ministerstvoto za pravda gi vr{i rabotite
{to, me|u drugoto, se odnesuvaat i na izvr{nata i upravnata
postapka.
Soglasno ~l. 55 st. 1 od ovoj zakon, ministerot donesuva pravilnici,
naredbi, upatstva, planovi, programi, re{enija i drugi vidovi
akti za izvr{uvawe na zakonite i drugi propisi, koga za toa e ovlasten
so zakon, a spored ~l. 96 st. 1 od Zakonot so pravilnik se utvrduvaat
i se razrabotuvaat oddelni odredbi na zakonite i drugi propisi
zaradi nivno izvr{uvawe.
Vo ~l. 61 st. 1 od Zakonot e utvrdeno deka so aktite koi gi donesuva
ministerot ne mo`e za gra|anite i drugite pravni lica da se
utvrduvaat prava i obvrski, nitu da se propi{uva nadle`nost na drugi
organi.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i zakonski odredbi, a imaj}i
ja predvid sodr`inata na odredbata od navedeniot Pravilnik, ovlastuvaweto
na Sobranieto na Notarskata komora so podzakonski akt da
ja propi{uva nagradata za rabotata i na nadomestokot na tro{ocite
vo vr{eweto na slu`benite dejstvija od delokrugot na rabotata na notarot,
nema ustavna osnova od pri~ini {to vo Zakonot za vr{ewe na
notarskite raboti ne se sodr`ani kriteriumi i merila vo odnos na
ova pra{awe.
Spored toa, navedenoto ovlastuvawe na Sobranieto na Notarskata
komora otstapuva od op{tiot princip na podelba na vlasta na
zakonodavna, izvr{na i sudska.
So ogled na iznesenoto se p r e d l a g a
207

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na:
a) ustavnosta na ~len 132 od Zakonot za vr{ewe na notarskite
raboti ("SV RM," br. 59/1996, 25/1998 i 66/2006), i
b) ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za notarska tarifa
donesen od Sobranieto na Notarskata komora na Republika Makedonija
("SV RM," br. 26/2002).
3. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za notarska tarifa
("SV RM," br. 52/2997), donesen od ministerot za pravda.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 21 mart 2007 godina,
donese
208
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na:
a) ustavnosta na ~len 132 od Zakonot za vr{ewe na notarskite
raboti ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 59/1996, 25/
1998 i 66/2006) i
b) ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za notarska tarifa
donesen od Sobranieto na Notarskata komora na Republika Makedonija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 26/2002).
2. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za notarska tarifa
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 52/2997), donesen od
ministerot za pravda.
3. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenot 132 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 a) od
ova re{enie i ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot
ozna~en vo to~kata 2 od ova re{enie.
Ustavniot sud na Republika Makedonija po sopstvena inicijativa
povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na
Pravilnikot ozna~en vo to~kata 1 b) od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata ako se poa|a od toa deka
ministerot za pravda nemal pravo da donesuva podzakonski propisi so
koi se utvrduvale prava i obvrski za gra|anite, soglasno ~len 61 stav 1
od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava,
toga{ toj ili negovoto Ministerstvo ne mo`elo da davaat nitu soglasnost
na notarskata tarifa, koja ja donesuva Komorata na notarite.

Od druga strana, pak, vo Zakonot za vr{ewe na notarskite raboti
ne bile propi{ani nikakvi kriteriumi ili parametri za opredeluvawe
na nadomestokot na tro{ocite vo vr{eweto na slu`benite dejstvija
od delokrugot na notarot, poradi {to podnositelot na inicijativata
smeta deka osporenata odredba od ~len 132 od Zakonot ne
bila vo soglasnost so odredbite na ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 51,
~len 91 alinei 1 i 5 i ~len 96 od Ustavot na Republika Makedonija, a
so osporeniot pravilnik se povreduvale ~lenovite 55, 56 i 61 od Zakonot
za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava, kako i
Zakonot za vr{ewe na notarskite raboti.
Poradi iznesenoto se predlaga Ustavniot sud na Republika Makedonija
da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 132 od
Zakonot za vr{ewe na notarskite raboti i na ustavnosta i zakonitosta
na Pravilnikot za notarska tarifa.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka:
a) Spored osporeniot ~len 132 od Zakonot, notarot ima pravo
na nagrada za vr{eweto na slu`benite dejstvija od negoviot delokrug
vo soglasnost so notarskata tarifa koja ja donesuva komorata vo soglasnost
so Ministerstvoto za pravda.
b) Pravilnikot za notarska tarifa donesen od Sobranieto na
Notarskata komora i objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 26/2002 se odreduva nagrada za rabotata i nadomestok na
tro{ocite vo vr{eweto na slu`benite dejstvija od delokrugot na
rabotata na notarot.
Pravilnikot se sostoi od 11 to~ki vo koj se pomesteni 46 ~lena.
Vo prvata to~ka se utvrdeni Op{tite odredbi od Pravilnikot,
vo vtorata to~ka e utvrdeno "Odreduvaweto na vrednosta na predmetot
na slu`benite dejstvija," vo tretata, ~etvrtata i pettata to~ka se uredeni
"Nagradata za notarski akti," "Realizacijata na zalo`noto
pravo," i "Potvrduvaweto na fakti i izjavi."
Vo {estata, sedmata i osmata to~ka od Pravilnikot se uredeni:
"Izdavaweto na izvodi, potvrdi, prepisi i izvadoci," "Nagrada za prezemawe
na ispravi, pari i hartii od vrednost, zaradi ~uvawe i predavawe“
i "Nagradite za drugite raboti." "Tro{ocite," "Dopolnitelnata
nagrada" se uredeni vo to~kata devetta i desetta.
Vo to~kata 11 se predvideni preodnite i zavr{nite odrebi od
Pravilnikot.
Sudot, isto taka, utvrdi deka osporeniot Pravilnik za notarska
tarifa donesen od ministerot za pravda ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 52/1997) vo ~lenot 1 utvrduva deka nagradata
i nadomestokot na tro{ocite na notarot za vr{ewe na slu`benite dejstvija
se odreduva spored ovaa tarifa.
Vo II Del od osporeniot pravilnik e utvrdeno odreduvaweto na
vrednosta na predmetot na slu`benite dejstvija.
209

Vo III Del od osporeniot pravilnik se opredeleni notarskite
akti.
Vo IV Del od osporeniot pravilnik se opredeluva potvrduvaweto
na faktite i izjavite, a vo V i VI del osporeniot pravilnik zboruva
za "Izdavawe na izvodi, potvrdi, prepisi i izvadoci“, kako i za
"Prezemawe na ispravi, pari i hartii od vrednost," zaradi ~uvawe i
predavawe.
"Davaweto na soveti i drugi raboti," "Tro{ocite," "Dopolnitelnata
nagrada," kako i "Preodnite i zavr{nite odredbi" se utvrdeni
vo delovite VII, VIII, IX i X od osporeniot pravilnik.
4. Spored ~lenot 8 stav 1 alinei 3 i 4 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na
zakonodavna, izvr{na i sudska, se temelni vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi
so Ustavot i so zakon, a spored stavot 2 na ovoj ~len od Ustavot sekoj e
dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~len 68 stav 1 alinei 2 i 3 od Ustavot, Sobranieto na
Republika Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe
na zakonite i gi utvrduva javnite dava~ki.
Spored ~len 91 alinei 1 i 5 od Ustavot, Vladata na Republika
Makedonija ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i donesuva
uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite, a spored
~len 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite od svojata
nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i
zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
So Zakonot za vr{ewe na notarskite raboti se ureduva vr{eweto
na notarskite raboti, se opredeluvaat uslovite i postapkata za
osnovawe na notarijati i za imenuvawe na notari i se utvrduva delokrugot
na rabota na notarijatot.
Vo ~lenot 2 od Zakonot e utvrdeno deka notarot, notarskite raboti
gi vr{i slobodno, nezavisno, samostojno, stru~no i nepristrasno
vrz osnova na zakon, drugi propisi i o{ti akti zasnovani vrz zakon.
Spored ~len 3 stav 1 od Zakonot, notarijatot e samostojna, nezavisna
javna slu`ba vo koja se vr{at raboti od vidot na javni ovlastuvawa
vrz osnova na zakon po barawe na gra|anite, dr`avnite organi,
pravnite lica i drugi zainteresirani institucii.
Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka notarot ja
vr{i svojata slu`ba kako osnovno zanimawe za vremeto za koe e imenuvan.
Vo Glava ~etirinaesetta "Nagrada za rabota i nadomestok na
tro{ocite" vo podnaslovot "Notarska tarifa" e pomesten osporeniot
~len 132 od Zakonot, spored koj notarot ima pravo na nagrada za rabotata
i na nadomestok na tro{ocite vo vr{eweto na slu`benite
210

dejstvija od negoviot delokrug vo soglasnost so notarskata tarifa koja
ja donesuva komorata vo soglasnost so Ministerstvoto za pravda.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka so
Ustavot to~no i precizno se definirani i utvrdeni nositelite na zakonodavnata,
izvr{nata i sudskata vlast i jasno e napravena razlika
vo podelbata na vlasta, pri {to so Ustavot ne e dopu{teno me{awe na
edna vo druga vlast, tuku vlasta e postavena kako struktura na samostojni
relativno podeleni vlasti ~ii status, nadle`nosti i odnosi se
utvrdeni i garantirani so Ustavot.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i zakonski odredbi vo
korelacija so osporenata zakonska odredba, Sudot utvrdi deka ovlastuvaweto
na Notarskata komora, vo soglasnost so Ministerstvoto za
pravda da go opredeluva nadomestokot na tro{ocite vo vr{eweto na
slu`benite dejstvija od negoviot delokrug, nema ustavna osnova.
Ova, pred se od pri~ina {to od celinata na zakonot, poto~no od
Glava ~etirinaesetta so koja se ureduva pra{aweto na nagradata za rabotata
i nadomestokot na tro{ocite, ne proizleguva deka vo istata se
sodr`ani kriteriumi i merila za opredeluvawe na visinata na nadomestokot
na tro{ocite, vo vr{eweto na slu`benite dejstvija, kako i
na nagradata za rabotata na notarot. Pri vakva sostojba, proizleguva
deka Notarskata komora vo soglasnost so Ministerstvoto za pravda
pri utvrduvaweto, odnosno propi{uvaweto na Notarskata tarifa gi
utvrdila i kriteriumite za opredeluvawe na visinata na nagradata i
nadomestokot na tro{ocite na notarite, {to soglasno Ustavot e nadvor
od nadle`nostite na izvr{nata vlast.
Ottuka, dadenoto ovlastuvawe so osporenata zakonska odredba
na Notarskata komora vo soglasnost so Ministerstvoto za pravda da gi
propi{uvaat i kriteriumite za opredeluvawe na naplatuvaweto na nagradata
i visinata i nadomestokot na tro{ocite vo vr{eweto na slu-
`benite dejstvija na notarot, spored Sudot zna~i navleguvawe na izvr-
{nata vo zakonodavnata vlast, {to e sprotivno na navedenite ~lenovi
od Ustavot.
Osporeniot Pravilnik za notarskata tarifa ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 52/1997) ministerot za pravda go donel
soglasno ~lenot 140 od Zakonot za vr{ewe na notarskite raboti
spored koj, vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na
ovoj zakon, ministerot }e donese notarska tarifa koja }e se primenuva
se dodeka Glavniot sovet vo soglasnost so ministerot ne donese nova
notarska tarifa.
Soglasno ovlastuvaweto utvrdeno vo osporeniot ~len 132 od
Zakonot, Sobranieto na notarskata komora na Republika Makedonija
na den 16 fevruari 2002 godina donese Pravilnik za notarska tarifa
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 26/2002).
Vo preodnite i zavr{nite odredbi na ovoj Pravilnik, odnosno
vo ~lenot 45 od Pravilnikot e utvrdeno deka so denot na vleguvaweto
211

vo sila na ovoj pravilnik prestanuva da va`i Pravilnikot za notarska
tarifa ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 52/1997) - koj e
osporen so inicijativata.
Soglasno ~lenot 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud
na Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat
procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
So ogled na toa {to so donesuvaweto na Pravilnikot za notarska
tarifa soglasno osporeniot ~len 132 od Zakonot od strana na Sobranieto
na Notarskata komora osporeniot Pravilnik za notarska tarifa
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 52/1997) prestanal
da va`i, soglasno navedenata odredba od Delovnikot, inicijativata
vo ovoj del ja otfrli.
So ogled na toa {to Sudot izrazi somnevawe za soglasnosta na
osporeniot ~len 132 od Zakonot so Ustavot, a imaj}i go predvid faktot
deka navedeniot Pravilnik svojot osnov go iscrpuva tokmu od osporeniot
~len 132 od Zakonot, pred Sudot osnovano se postavi pra{aweto
za soglasnosta na navedeniot Pravilnik so Ustavot i Zakonot za
vr{ewe na notarskite raboti.
Soglasno ~len 17 stav 1 alineja 12 od Zakonot za organizacija i
rabota na organite na dr`avnata uprava ministerstvoto za pravda gi
vr{i rabotite {to me|u drugoto se odnesuvaat i na izvr{nata i upravnata
postapka.
Soglasno ~len 55 stav 1 od ovoj zakon, ministerot donesuva pravilnici,
naredbi, upatstva, planovi, programi, re{enija i drugi vidovi
akti za izvr{uvawe na zakonite i drugi propisi, koga za toa e ovlasten
so zakon, a spored ~lenot 96 stav 1 od Zakonot so pravilnik se
utvrduvaat i se razrabotuvaat oddelni odredbi na zakonite i drugi
propisi zaradi nivno izvr{uvawe.
Vo ~lenot 61 stav 1 od Zakonot e utvrdeno deka so aktite koi gi
donesuva ministerot ne mo`e za gra|anite i drugite pravni lica da se
utvrduvaat prava i obvrski, nitu da se propi{uva nadle`nost na drugi
organi.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i zakonski odredbi, a imaj}i
ja predvid sodr`inata na odredbite od navedeniot Pravilnik, ovlastuvaweto
na Sobranieto na Notarskata komora so podzakonski akt da
ja propi{uva nagradata za rabotata i na nadomestokot na tro{ocite
vo vr{eweto na slu`benite dejstvija od delokrugot na rabotata na notarot,
nema ustavna osnova od pri~ini {to vo Zakonot za vr{ewe na
notarskite raboti ne se sodr`ani kriteriumi i merila vo odnos na
ova pra{awe.
Spored toa, navedenoto ovlastuvawe na Sobranieto na Notarskata
komora otstapuva od op{tiot princip na podelba na vlasta na
zakonodavna, izvr{na i sudska.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 i 2
od ova re{enie.
212

6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani i d-r Zoran Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt - odluka po predmetot U. br. 232/2006
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
232/2006 od 21 mart 2007 godina, povede postapka za ocenuvawe na:
a) ustavnosta na ~len 132 od Zakonot za vr{ewe na notarskite
raboti ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 59/1996, 25/
1998 i 66/2006) i
b) ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za notarska tarifa
donesen od Sobranieto na Notarskata komora na Republika makedonija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 26/2002).
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata zakonska odredba so
Ustavot, odnosno osporeniot Pravilnik za notarska tarifa so Ustavot
i so zakonot.
2. Donositelot na aktot, Sobranieto na Republika Makedonija
i Ministerstvoto za pravda vo predvideniot rok ne dostavija odgovor
na navodite sodr`ani vo re{enieto za poveduvawe postapka.
3. So ogled na toa {to pravnata i fakti~kata sostojba ne se
promeneti se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe i
2. Sudot da gi ukine ~len 132 od Zakonot za vr{ewe na notarskite
raboti ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 59/1996,
25/1998 i 66/2006) i Pravilnikot za notarska tarifa donesen od Sobranieto
na Notarskata komora na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 26/2002).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 25
mart 2007 godina, donese
O D L U K A
1. SE UKINUVA:
a) ~len 132 od Zakonot za vr{ewe na notarskite raboti ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 59/1996, 25/1998 i 66/2006) i
213

) Pravilnikot za notarska tarifa donesen od Sobranieto na
Notarskata komora na Republika makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 26/2002).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, po povod inicijativata
podnesena od Stamen Filipov od Skkopje, kako i po sopstvena
inicijativa, so Re{enie U. br. 232/2006 od 21 mart 2006 godina, povede
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot 132 od Zakonot za vr{-
ewe na notarskite raboti i ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot
ozna~en vvo to~kata 1 b) od ovaa odluka.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka:
a) Spored osporeniot ~len 132 od Zakonot, notarot ima pravo
na nagrada za vr{eweto na slu`benite dejstvija od negoviot delokrug
vo soglasnost so notarskata tarifa koja ja donesuva komorata vo soglasnost
so Ministerstvoto za pravda.
b) So Pravilnikot za notarska tarifa donesen od Sobranieto
na Notarskata komora se odreduva nagrada za rabotata i nadomestok na
tro{ocite vo vr{eweto na slu`benite dejstvija od delokrugot na rabotata
na notarot.
Pravilnikot se sostoi od 11 to~ki vo koj se pomesteni 46 ~lena.
Vo prvata to~ka se utvrdeni Op{tite odredbi od Pravilnikot,
vo vtorata to~ka e utvrdeno "Odreduvaweto na vrednosta na predmetot
na slu`benite dejstvija“, vo tretata, ~etvrtata i pettata to~ka se uredeni
"Nagradata za notarski akti“, „Realizacijata na zalo`noto
pravo" i "Potvrduvaweto na fakti i izjavi."
Vo {estata, sedmata i osmata to~ka od Pravilnikot se uredeni:
"Izdavaweto na izvodi, potvrdi, prepisi i izvadoci“, "Nagrada za prezemawe
na ispravi, pari i hartii od vrednost, zaradi ~uvawe i predavawe“
i "Nagradite za drugite raboti." "Tro{ocite," "Dopolnitelnata
nagrada" se uredeni vo to~kata devetta i desetta.
Vo to~kata 11 se predvideni preodnite i zavr{nite odrebi od
Pravilnikot.
5. Spored ~lenot 8 stav 1 alinei 3 i 4 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na
zakonodavna, izvr{na i sudska, se temelni vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Spored ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi
so Ustavot i so zakon, a spored stavot 2 na ovoj ~len od Ustavot sekoj e
dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~len 68 stav 1 alinei 2 i 3 od Ustavot, Sobranieto na
Republika Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe
na zakonite i gi utvrduva javnite dava~ki.
214

Spored ~len 91 alinei 1 i 5 od Ustavot, Vladata na Republika
Makedonija ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i donesuva
uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite, a spored
~len 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite od svojata
nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i
zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
So Zakonot za vr{ewe na notarskite raboti se ureduva vr{eweto
na notarskite raboti, se opredeluvaat uslovite i postapkata za
osnovawe na notarijati i za imenuvawe na notari i se utvrduva delokrugot
na rabota na notarijatot.
Vo ~lenot 2 od Zakonot e utvrdeno deka notarot, notarskite
raboti gi vr{i slobodno, nezavisno, samostojno, stru~no i nepristrasno
vrz osnova na zakon, drugi propisi i o{ti akti zasnovani vrz
zakon.
Spored ~len 3 stav 1 od Zakonot, notarijatot e samostojna, nezavisna
javna slu`ba vo koja se vr{at raboti od vidot na javni ovlastuvawa
vrz osnova na zakon po barawe na gra|anite, dr`avnite organi,
pravnite lica i drugi zainteresirani institucii.
Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka notarot ja
vr{i svojata slu`ba kako osnovno zanimawe za vremeto za koe e imenuvan.
Vo Glava ~etirinaesetta "Nagrada za rabota i nadomestok na
tro{ocite" vo podnaslovot "Notarska tarifa" e pomesten osporeniot
~len 132 od Zakonot, spored koj notarot ima pravo na nagrada za rabotata
i na nadomestok na tro{ocite vo vr{eweto na slu`benite dejstvija
od negoviot delokrug vo soglasnost so notarskata tarifa koja ja
donesuva komorata vo soglasnost so Ministerstvoto za pravda.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka so
Ustavot to~no i precizno se definirani i utvrdeni nositelite na zakonodavnata,
izvr{nata i sudskata vlast i jasno e napravena razlika
vo podelbata na vlasta, pri {to so Ustavot ne e dopu{teno me{awe na
edna vo druga vlast, tuku vlasta e postavena kako struktura na samostojni
relativno podeleni vlasti ~ii status, nadle`nosti i odnosi se
utvrdeni i garantirani so Ustavot.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i zakonski odredbi vo
korelacija so osporenata zakonska odredba, Sudot utvrdi deka ovlastuvaweto
na Notarskata komora, vo soglasnost so Ministerstvoto za
pravda da go opredeluva nadomestokot na tro{ocite vo vr{eweto na
slu`benite dejstvija od negoviot delokrug, nema ustavna osnova.
Ova, pred se od pri~ina {to od celinata na Zakonot, poto~no
od ^etirinaesetta glavata so koja se ureduva pra{aweto na nagradata
za rabotata i nadomestokot na tro{ocite, ne proizleguva deka vo istata
se sodr`ani kriteriumi i merila za opredeluvawe na visinata na
nadomestokot na tro{ocite, vo vr{eweto na slu`benite dejstvija,
kako i na nagradata za rabotata na notarot. Pri vakva sostojba, pro-
215

izleguva deka Notarskata komora vo soglasnost so Ministerstvoto za
pravda pri utvrduvaweto, odnosno propi{uvaweto na Notarskata tarifa
gi utvrdila i kriteriumite za opredeluvawe na visinata na nagradata
i nadomestokot na tro{ocite na notarite, {to soglasno Ustavot
e nadvor od nadle`nostite na izvr{nata vlast.
Ottuka, dadenoto ovlastuvawe so osporenata zakonska odredba
na Notarskata komora vo soglasnost so Ministerstvoto za pravda da gi
propi{uvaat i kriteriumite za opredeluvawe na naplatuvaweto na nagradata
i visinata i nadomestokot na tro{ocite vo vr{eweto na slu-
`benite dejstvija na notarot, spored Sudot zna~i navleguvawe na izvr{nata
vo zakonodavnata vlast, {to e sprotivno na navedenite ~lenovi
od Ustavot.
Soglasno ovlastuvaweto utvrdeno vo osporeniot ~len 132 od
Zakonot, Sobranieto na notarskata komora na Republika Makedonija
na den 16 fevruari 2002 godina donese Pravilnik za notarska tarifa
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 26/ 2002).
So ogled na toa {to Sudot utvrdi deka osporeniot ~len 132 od
Zakonot ne e vo soglasnost so Ustavot, a imaj}i go predvid faktot
deka Pravilnikot za notarska tarifa, donesen od Sobranieto na Notarskata
komora na Republika Makedonija, svojot osnov go ima tokmu
vo osporeniot ~len 132 od Zakonot, Sudot oceni deka i navedeniot
Pravilnik ne e vo soglasnost so Ustavot i Zakonot za vr{ewe na notarskite
raboti.
Soglasno ~len 17 stav 1 alineja 12 od Zakonot za organizacija i
rabota na organite na dr`avnata uprava ministerstvoto za pravda gi
vr{i rabotite {to me|u drugoto se odnesuvaat i na izvr{nata i upravnata
postapka.
Soglasno ~len 55 stav 1 od ovoj zakon, ministerot donesuva pravilnici,
naredbi, upatstva, planovi, programi, re{enija i drugi vidovi
akti za izvr{uvawe na zakonite i drugi propisi, koga za toa e ovlasten
so zakon, a spored ~lenot 96 stav 1 od Zakonot so pravilnik se
utvrduvaat i se razrabotuvaat oddelni odredbi na zakonite i drugi
propisi zaradi nivno izvr{uvawe.
Vo ~lenot 61 stav 1 od Zakonot e utvrdeno deka so aktite koi gi
donesuva ministerot ne mo`e za gra|anite i drugite pravni lica da se
utvrduvaat prava i obvrski, nitu da se propi{uva nadle`nost na drugi
organi.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i zakonski odredbi, a imaj}i
ja predvid sodr`inata na odredbite od navedeniot Pravilnik, ovlastuvaweto
na Sobranieto na Notarskata komora so podzakonski akt da
ja propi{uva nagradata za rabotata i na nadomestokot na tro{ocite
vo vr{eweto na slu`benite dejstvija od delokrugot na rabotata na notarot,
nema ustavna osnova od pri~ini {to vo Zakonot za vr{ewe na
notarskite raboti ne se sodr`ani kriteriumi i merila vo odnos na
ova pra{awe.
216

Spored toa, navedenoto ovlastuvawe na Sobranieto na Notarskata
komora otstapuva od op{tiot princip na podelba na vlasta na
zakonodavna, izvr{na i sudska.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil
Ivanovski, Liljana Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska,
Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani i d-r
Zoran Sulejmanov.
217

218

16. U. br. 32/2007 (21. 03. 2007)
Akt {to se osporuva
^len 48 st. 2 vo delot "osven na kozi" od Zakonot za {umite
("SV RM," br. 47/1997, 7/2000 i 89/2004).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
del od ~l. 48 st. 2 od Zakonot "osven za kozi" ne bil vo soglasnost so
~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 51 i ~l. 56 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija.
Ova zatoa {to nema nikakva pravna osnova kozata kako i sekoj
drug dobitok da ne go u`iva isklu~itelnoto pravo da se napasuva na
opredeleni povr{ini. Naprotiv celiot `ivotinski svet, bez nikakov
isklu~ok {to zna~i i kozata soglasno ~l. 56 st. 1 od Ustavot e dobro od
op{t interes za Republika Makedonija i u`iva posebna za{tita.
Sodr`ina na osporeniot ~len
Spored ~l. 1 od Zakonot za {umi, so ovoj zakon se ureduva odgleduvaweto,
koristeweto i za{titata na {umite.
[umite kako prirodno bogatstvo se dobro od op{t interes za
Republikata i u`ivaat posebna za{tita.
Za{titata na {umite vo smisla na ovoj zakon pokraj drugoto e i
za{tita od napasuvawe od dobitok i `eladewe.
Vo ~l. 48 st. 1 od Zakonot e predvideno deka zabraneto e napasuvawe
na dobitok i `eladewe vo {umi.
Vo osporeniot st. 2 na ovoj ~len e predvideno deka po isklu~ok
od st. 1 na ovoj ~len, na opredeleni povr{ini mo`e da se vr{i napasuvawe
na dobitok, osven na kozi i toa: vo {umi vo koi ne se vr{at, odnosno
ne se izvr{eni meliorativni merki, vo koi ne e vo tek prirodna
ili ve{ta~ka obnova i podmladuvawe koi ne se izdvoeni za semenski
nasadi, kako i na neobrasnato {umsko zemji{te.
Pravno mislewe
Spored ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na za-
219

konite so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva za baraweto. Spored al. 3 od istiot ~len od Delovnikot,
Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat procesni pre~ki za
odlu~uvawe po inicijativata.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i delovni~ki odredbi,
sodr`inata na osporeniot del od ~l. 48 st. 2 nasproti navodite sodr`ani
vo inicijativata deka so osporenata odredba mu bilo skrateno pravoto
na kozite da se napasuvaat na odredeni povr{ini vo {umite, smetame
deka navodite vo inicijativata se neargumentirani, i krajno neseriozni
poradi {to postojat procesni pre~ki Sudot da postapuva po
inicijativata.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe ustavnosta na
~len 48 stav 2 vo delot "osven na kozi" od Zakonot za {umite ("SV
RM," br. 47/1997, 7/2000 i 89/2004).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 28 i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 21
mart 2007 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe na posktapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~len 48 stav 2 vo delot "osven za kozi" od
Zakonot za {umi ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 47/
1997, 7/2000 i 89/2004).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 48 stav 2 vo delot "osven za kozi" od Zakonot
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
del od ~lenot 48 stav 2 od Zakonot "osven za kozi" ne bil vo soglasnost
so ~lenovite 8 stav 1 alineja 3, ~len 51 i ~len 56 stav 1 od Ustavot na
Republika Makedonija. Ova zatoa {to nema nikakva pravna osnova
kozata kako i sekoj drug dobitok da ne go u`iva isklu~itelnoto pravo
da se napasuva na opredeleni povr{ini. Naprotiv celiot `ivotinski
svet, bez nikakov isklu~ok {to zna~i i kozata soglasno ~len 56 stav 1
220

od Ustavot e dobro od op{t interes za Republika Makedonija i u`iva
posebna za{tita.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka so Zakonot za {umite se ureduva
odgleduvaweto, koristeweto i za{titata na {umite.
[umite kako prirodno bogatstvo se dobro od op{t interes za
Republikata i u`ivaat posebna za{tita.
Za{titata na {umite vo smisla na ovoj zakon pokraj drugoto e i
za{tita od napasuvawe od dobitok i `eladewe.
Vo ~len 48 stav 1 od Zakonot e predvideno deka zabraneto e napasuvawe
na dobitok i `eladewe vo {umi.
Vo osporeniot stav 2 na ovoj ~len e predvideno deka po isklu-
~ok od stav 1 na ovoj ~len, na opredeleni povr{ini mo`e da se vr{i
napasuvawe na dobitok, i toa: vo {umi vo koi ne se vr{at, odnosno ne
se izvr{eni meliorativni merki, vo koi ne e vo tek prirodna ili ve-
{ta~ka obnova i podmladuvawe koi ne se izdvoeni za semenski nasadi,
kako i na neobrasnato {umsko zemji{te.
4. Spored ~len 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta
na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~lenot 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva za baraweto. Spored alineja 3 od istiot ~len od Delovnikot,
Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat procesni
pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i delovni~ki odredbi,
sodr`inata na osporeniot del od ~len 48 stav 2 nasproti navodite sodr`ani
vo inicijativata deka so osporenata odredba im bilo skrateno
pravoto na kozite da se napasuvaat na odredeni povr{ini vo {umite,
Sudot oceni deka vo inicijativata se neargumentirani i krajno neseriozni,
poradi {to postojat procesni pre~ki Sudot da postapuva po
inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
221

222

17. U. br. 184/2006 (18. 04. 2007)
Osporen akt
Odluka za utvrduvawe na zoni na zelen pojas i opredeluvawe
prostor za izgradba na rekreativni povr{ini, br. 07-4070/7 od 28. 07.
2006 godina, donesena od Sovetot na op{tina Struga ("Slu`ben glasnik
na op{tina Struga," br. 7/2006).
Navodi vo inicijativata
Spored podnositelot na inicijativata, osporenata odluka vo
celost bila vo sprotivnost so na~eloto na vladeewe na pravoto i
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto
na `ivotnata sredina i priordata, kako temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Imeno, Odlukata ne bila zasnovana vrz Zakonot za prostorno i
urbanisti~ko planirawe i ne postoel praven osnov za nejzinoto donesuvawe.
Vo toj propis ne bilo predvideno donesuvawe na odluka za
utvrduvawe na zoni na zelen pojas i opredeluvawe prostor za izgradba
na rekreativni povr{ini, od kade proizleguval zaklu~ok deka Sovetot
na op{tina Struga nemal nadle`nost za donesuvawe na osporenata
odluka. Odlukata ne bila zasnovana na Prostoren plan, na Generalen
urbanisti~lki plan, nitu na Detalen urbanisti~ki plan. Prostorot
opfaten so KP. br. 1142/1 vo KO Vrani{ta i KP. br. 2812/1 vo KO
Struga bil ureden so Urbanisti~ki proekt br. 07-443/43 od 19. 06. 2001
godina za krajbre`no podra~je, sekcija Crni Drim, vo koj bila predvidena
izgradba na objekti. Vo osporenata odluka ne bil spomenuvan
navedeniot proekt, od {to proizleguval zaklu~ok deka istata ne bila
vo soglasnost so toj proekt, so {to se povreduvalo vladeeweto na pravoto
utvrdeno so ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija.
Ponatamu, vo inicijativata se naveduva deka Sovetot na op{-
tina Struga ne bil nadle`en za ureduvaweto na prostorot opfaten so
KP. br. 1142/1 za KO Vrani{ta, bidej}i istiot se protegal pokraj regionalniot
pat Struga - Debar, za ~ie ureduvawe bilo nadle`no Sobranieto
na Republika Makedonija.
Temelnata vrednost utvrdena so ~l. 8 st. 1 al. 10 od Ustavot na
Republika Makedonija, ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i
za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i priordata, bila
povredna so toa {to za donesuvawe na osporenata odluka ne bilo pret-
223

hodno pribaveno mislewe od Republi~kiot zavod za za{tita na prirodnite
retkosti, {to bilo obvrska soglasno ~l. 9 st. 2 od Zakonot za
za{tita na Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto ezero, od kade
proizleguval zaklu~ok deka osnovano mo`elo da se postavi pra{aweto
za soglasnosta na Odlukata so navedeniot propis.
Poradi postoewe na opasnost da bidat doneseni poedine~ni
akti i dejstvija za realizacija na osporenata odluka so koi mo`e da nastanat
te{ko otstranlivi posledici, se predlaga Ustavniot sud, do donesuvaweto
na odluka po podnesenata inicijativa, so re{enie da gi
zapre od izvr{uvawe poedine~nite akti i dejstvija {to se prezemaat
vrz osnova na osporenata odluka.
224
Sodr`ina na osporenata odluka
^len 1
So ovaa odluka se utvrduva zona na zelen pojas i se opredeluva
prostor za izgradba na rekreativni povr{ini, i toa: severoisto~no od
regionalniot pat Struga - Debar na potegot od objektot Fabrika EMO
do spojot so rekata [um i rekata Crni Drim ([umski most) na KP. br.
1142/1 KO Vrani{ta, i prostorot pome|u rekata Crni Drim i regionalniot
pat Struga - Debar na potegot od Avto-servisot DOOEL kompani
"Bonanca" do Mostot Moroi{ki KP br. 2812/1 KO Struga.
^len 2
Op{tinskata administracija da otvori postapka za eksproprijacija
i otstranuvawe na vremenite objekti {to se locirani na katastarskata
parcela navedena vo ~len 1 na ovaa odluka.
^len 3
Da se izraboti detalen urbanisti~ki plan vo delovite kade
{to e utvrdena zonata na zelen pojas za izgradba na rekreativni povr{ini,
kade {to }e bidat postaveni lesna urbana oprema, klupi, korpi
za otpadoci, ~adori za sonce izraboteni od ~eli~ni profili, ponikluvani
i drvo, izgradba na fontana, izgradba na ~e{ma, parking prostor
i hortikulturno i parterno ureduvawe za zasaduvawe alei na cve-
}e, drvoredi, postavuvawe na suvi sanitarni jazli i sl. i Detalen urbanisti~ki
plan na potegot od objektot na Sojuzot na voza~i Struga do
mostot kaj Medicinski centar - Crkva Sv. Petka.
^len 4
Odlukata vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben glasnik na op{tina Struga".
Br. 07-4070/7
SOVET NA OP[TINA STRUGA
28. 07. 2006 godina pretsedatel,
Struga
Sejfula Hani, s.r.

Odlukata e objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Struga"
br. 7 od 01. 08. 2006 godina
Ustavnosudska praktika
1. So Odluka U. br. 215/1998 Ustavniot sud na Republika Makedonija,
pokraj drugite, ja ukina Odlukata za usvojuvawe na izmeni na
del od Osnovniot urbanisti~ki plan za grad Struga.
Od obrazlo`enieto na Odlukata: "Sudot na sednicata utvrdi
deka so Odlukata za usvojuvawe na izmena na del od Osnovniot urbanisti~ki
plan za grad Struga se vr{i prenamena na zelenata povr{ina
(definirana vo Osnovniot urbanisti~ki plan) vo prostor namenet za
gradba na protivpo`aren dom i regionalen punkt za potrebite na "Makedonija
pat".
Spored Odlukata, povr{inata {to se prenamenuva e del od KP.
br. 2823 i istata e definirana vo grafi~kiot del koj e sostaven del na
Odlukata.
Odlukata e donesena vrz osnova na ~l. 22 st. 3 od Zakonot za prostornoto
i urbanisti~koto planirawe spored koj op{tinata donesuva
urbanisti~ki planovi kako {to se: generalniot urbanisti~ki plan,
detalniot urbanisti~ki plan i urbanisti~kata dokumentacija za
naseleno mesto vo op{tinata.
Soglasno ~l. 10 st. 2 od ovoj zakon, generalniot urbanisti~ki
plan sodr`i, me|u drugoto, namena na zemji{teto i funkcionalna
organizacija na podra~jeto opfateno so planot.
So ogled na toa {to so Osnovniot urbanisti~ki plan za grad
Struga ovoj prostor na KP. br. 2823 bil predviden kako zelena povr-
{ina, a so osporenata odluka istiot se prenamenuva za izgradba na
protivpo`aren dom i regionalen punkt za potrebite na "Makedonija
pat," vsu{nost se vr{i izmena na urbanisti~kiot plan bez da se sprovede
postapkata predvidena vo Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, Sudot oceni deka istata e nesoglasna so Zakonot za prostornoto
i urbanisti~koto planirawe i so Zakonot za lokalnata samouprava
od aspekt na postapkata za nejzinoto donesuvawe."
2. So Odluka U. br. 110/2003 Ustavniot sud na Republika Makedonija
ja ukina Odlukata za utvrduvawe na maksimalno dozvolena visina
na objektite vo Ohrid br. 07-408/10 od 22 maj 2003 godina, donesena
od Sovetot na op{tina Ohrid, ("Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid"
br. 3/2003).
Od obrazlo`enieto na Odlukata: "Vrz osnova na iznesenoto,
Sudot utvrdi deka so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
pokraj toa {to se uredeni pra{awata za vidovite i sodr`inata na planovite
i aktite za planirawe na prostorot i postapkata za nivno donesuvawe,
propi{ani se i na~inot i uslovite pod koi pravno ili fizi~ko
lice mo`e da bide ovlasteno za nivna izrabotka. Me|utoa, so za-
225

konot decidno e opredeleno deka pri izrabotkata na planovite, ovlastenoto
lice koe gi izgotvuva planovite, zadol`itelno treba da gi primenuva
standardite i normativite za ureduvawe na prostorot, koi gi
donesuva resorniot minister nadle`en za rabotite na ureduvawe na
prostorot. Ottuka, ovie standardi i normativi koi vrz osnova na zakonskoto
ovlastuvawe se doneseni so Pravilnikot na nadle`niot minister,
ednakvo treba da se primenuvaat od licata koi gi izrabotuvaat
planovite i aktite za planirawe na prostorot.
So ogled na toa, so donesuvaweto na osporenata odluka za utvrduvawe
na maksimalno dozvolena visina na objektite vo Ohrid, spored
Sudot, Sovetot na op{tinata Ohrid prezel nadle`nost za koja
nema zakonsko ovlastuvawe i ureduval pra{awa od domenot na standardite
i normativite za ureduvawe na prostorot, koi ne se negov predmet
na ureduvawe.
Poradi navedenoto Sudot utvrdi deka osporenata odluka ne e vo
soglasnost so odredbite od ~l. 7, ~l. 25 i ~l. 21-a od Zakonot za prostorno
i urbanisti~ko planirawe i se povreduva ustavniot princip na
vladeewe na pravoto, utvrden vo ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot."
3. So Odluka U. br. 141/2001 Ustavniot sud na Republika Makedonija
gi ukina: Odlukata za utvrduvawe op{t interes i opredeluvawe
na lokacijata za izgradba na u~ili{na zgrada vo selo Balindol, donesena
od Sovetot na op{tina Gostivar na 27 dekemvri 1994 godina
("Slu`ben glasnik na op{tina Gostivar" br. 7/1994); Odlukata za
izmena i dopolna na Odlukata za utvrduvawe op{t interes i opredeluvawe
na lokacija za izgradba na u~ili{na zgrada vo selo Balindol,
donesena od Sovetot na op{tina Gostivar na 19 juni 1997 godina ("Slu-
`ben glasnik na op{tina Gostivar" br.7/97), Odlukata za izmena i dopolna
na Odlukata za utvrduvawe op{t interes i opredeluvawe na lokacija
za izgradba na u~ili{na zgrada vo selo Balindol, donesena od Sovetot
na op{tina Gostivar br. 07-215/1 od 28 fevruari 2001 godina; i
Odlukata za na~inot na izgradba vo naselenoto mesto Balindol, donesena
od Sovetot na op{tina Balindol na 12 juni 2001 godina ("Slu-
`ben glasnik na op{tina Gostivar" br. 3/2001).
Od obrazlo`enieto na Odlukata: "Razgleduvaj}i ja Odlukata za
utvrduvawe op{t interes i opredeluvawe na lokacija za izgradba na
u~ili{na zgrada vo selo Balindol vo kontekst na utvrdenata fakti~ka
i pravna sostojba, ne e sporno deka Zakonot za sistemot na prostornoto
i urbanisti~koto planirawe, odnosno negoviot ~l. 54, za naseleni
mesta i nadvor od niv za koi ne e donesen prostoren ili urbanisti~ki
plan dopu{ta{e lokacija za izgradba na javni, op{testveni
objekti da se izdade vrz osnova na poseben akt na Vladata, odnosno na
op{tinata ako objektot e od op{tinsko zna~ewe. Me|utoa, vakviot
op{t akt se donesuva{e po prethodna soglasnost od republi~kiot
organ na upravata nadle`en za rabotite na urbanizmot i zemjodelstvoto.
Vo slu~ajov prethodna soglasnost za donesuvawe na vakviot op{t
226

akt ne e dadena. Spored toa, i pokraj zakonskoto ovlastuvawe sodr`ano
vo odredbata na ~l. 54 od Zakonot op{tinata na vakov na~in da izdade
re{enie za lokacija za gradba na u~ili{na zgrada vo selo Balindol, so
ogled na toa {to nema prethodna soglasnost za donesuvawe na Odlukata,
Sudot oceni deka ovaa odluka ne e vo soglasnost so ~l. 54 od Zakonot
za sistemot na prostornoto i urbanisti~koto planirawe za vreme
na negovoto va`ewe.
Odlukata za izmena i dopolna na Odlukata za utvrduvawe na
op{t interes i opredeluvawe na lokacija za izgradba na u~ili{na
zgrada vo selo Balindol od 19 juni 1997 godina, donesena, isto taka vrz
osnova na ~l. 54 od Zakonot za sistemot na prostornoto i urbanisti-
~koto planirawe i toa po stapuvawe vo sila na Zakonot za prostorno i
urbanisti~ko planirawe. Trgnuvaj}i od sva}aweto na ~l. 54 od Zakonot,
deka toj ne mo`e da bide pravna osnova za izmenuvawe i dopolnuvawe
na urbanisti~ki plan, ili da pretstavuva zamena za urbanisti~ki
plan za naseleno mesto, za koe ne e donesen urbanisti~ki plan, tuku
mo`e da bide osnova samo za opredeluvawe na elementi za utvrduvawe
na uslovi za gradba, odnosno za izdavawe na lokacija za izgradba na
objekti od javen interes, spored misleweto na Sudot, aktot na op{tinata
ne mo`e vo nekoja ponatamo{na postapka da bide menuvan i dopolnuvan."
Sporno pravno pra{awe
Dali osporenata odluka, imaj}i ja predvid nejzinata sodr`ina i
postapkata vo koja e donesena, mo`e da pretstavuva zamena na generalniot
urbanisti~ki plan za krajbre`noto podra~je - sekcija Crn Drim
Struga.
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 10 od Ustavot, vladeeweto na pravoto
i ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto
na `ivotnata sredina i na prirodata se edni od temelnite vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
So ~l. 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, se
predviduva deka so ovoj zakon se ureduvaat uslovite i na~inot na sistemot
na prostornoto i urbanisti~koto planirawe, vidovite i sodr`inata
na planovite, izrabotuvaweto i postapkata za donesuvawe na
planovite, sproveduvaweto na planovite i sledeweto na realizacijata
na planovite, nadzorot i drugi pra{awa od oblasta na prostornoto i
urbanisti~koto planirawe.
227

Spored ~l. 2 st. 1 od ovoj zakon, prostornoto i urbanisti~koto
planirawe e kontinuiran proces koj se obezbeduva so izrabotuvawe,
donesuvawe i sproveduvawe na prostoren plan i urbanisti~ki planovi
so cel da se obezbedi ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i
zatitata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata.
Soglasno ~l. 3 od istiot zakon, izrabotuvaweto, donesuvaweto i
sproveduvaweto na Prostorniot plan na Republika Makedonija i na
urbanisti~kite planovi, se utvrdeni kako raboti od javen interes.
So ~l. 5 od istiot zakon e utvrdeno zna~eweto na oddelni izrazi
upotrebeni vo ovoj zakon, pri {to pod "prostoren plan" se podrazbira
plan za namena i koristewe na prostorot na teritorijata na Republikata,
pod "urbanisti~ki plan" se podrazbira plan za ureduvawe i
koristewe na prostorot vo ramkite na planskiot opfat na grad, selo
ili drugo podra~je utvrdeno vo planot, a pod "uslovi za planirawe na
prostorot" se podrazbira izvod od prostorniot plan vo koj se navedeni
pobliskite uslovi za izrabotka na planovite od ponisko nivo.
Soglasno ~l. 7 od ovoj zakon, vo zavisnost od prostorot koj e
predmet na planiraweto, se donesuvaat slednive planovi: Prostoren
plan na Republika Makedonija i urbanisti~ki planovi, i toa: generalen
urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki
plan za selo i urbanisti~ki plan von naseleno mesto.
Generalen urbanisti~ki plan, soglasno ~l. 10 od istiot zakon,
se donesuva za gradot Skopje i za gradovite koi se sedi{ta na op{tini
utvrdeni so zakon. Generalniot urbanisti~ki plan sodr`i tekstualen
del i grafi~ki prikaz na planskite re{enija, kako i bilansni pokazateli.
Grafi~kite prikazi sodr`at: granica na planskiot opfat koja
pretstavuva granica na gradot, granici na zoni spored namenata na zemji{teto
i op{tiot re`im na gradewe i upotreba, primarna soobra}ajna
mre`a so nivelmansko re{enie, primarni vodovi i gradbi od site
gradski infrastrukturi, granici na urbani podra~ja za detalno planirawe
na prostorot i drugi podatoci potrebni za planskite re{enija.
tekstualniot del na generalniot urbanisti~ki plan sodr`i: cel
i sredstva na planskite re{enija, op{ti i posebni uslovi za prostoren
razvoj, parametri za sproveduvawe na planot, planski uslovi za
detalno planirawe na prostorot, strate{ka procena na vlijanieto vrz
`ivotnata sredina, za{titni merki i drugi podatoci za planskite
re{enija.
Soglasno ~l. 11 st. 1 od povoj zakon, detalen urbanisti~ki plan
se donesuva za planski opfat za koj e donesen generalen urbanisti~ki
plan.
Spored ~l. 22 na ovoj zakon, Urbanisti~kite planovi od ~l. 7 na
ovoj zakon, se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na plan i
kako predlog na plan.
Soglasno ~l. 23 st. 1 od istiot zakon, po nacrtot na generalnite
urbanisti~ki planovi se organizira stru~na rasprava, so u~estvo na
228

pretstavnici na stru~ni i nau~ni institucii od oblasta na urbanisti~koto
planirawe, organite na dr`avnata uprava, instituciui nadle`ni
za za{tita na spomenicite na kulturata, komunalnite pretprijatija,
drugi institucii i lica od podra~jeto opfateno so planot i nevladini
organizacii.
Na generalniot urbanisti~ki plan, detalniot urbanisti~ki
plan, urbanisti~kiot plan za selo i urbanisti~kiot plan nadvor od
naseleno mesto, izraboteni vo forma na predlog na plan, soglasno ~l.
25 st. 1 od ovoj zakon, se izdava soglasnost od organot na dr`avnata
uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto na
prostorot, so koja se potvrduva deka planovite se izraboteni soglasno
so odredbite na ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj
zakon.
So ~l. 26 od istiot zakon e utvrdeno deka Sobranieto na Republika
Makedonija go donesuva Prostorniot plan na Republikata, Sovetot
na gradot Skopje donesuva generalen urbanisti~ki plan na gradot
Skopje, sovetite na op{tinite vo gradot Skopje donesuvaat detalen
urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki
plan von naseleno mesto, sovetite na op{tinite so sedi{te vo grad donesuvaat
generalen urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan,
urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan von naseleno mesto, a
sovetite na op{tinite vo selo donesuvaat urbanisti~ki plan za selo i
urbanisti~ki plan von naseleno mesto.
2. Od analizata na navedenite ustavni i zakonski odredbi, proizleguva
deka ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata
i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata se utvrdeni
kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija,
poradi {to, vo funkcija na operacionalizacija na ovaa opredelba, so
zakon celosno se utvrduva i razrabotuva postapkata za prostornoto i
urbanisti~ko planirawe, koja podrazbira izrabotuvawe, donesuvawe i
sproveduvawe na prostoren plan i na urbanisti~ki planovi.
Od uvidot vo dokumentacijata za donesuvawe na osporenata
odluka, dostavena do Ustavniot sud vo fazata na prethodna postapka,
mo`e da se konstatira deka Sovetot na op{tina Struga, so Odluka br.
07-443/43 od 19. 06. 2001 godina, ima doneseno Generalen urbanisti~ki
plan za krajbre`no podra~je - sekcija Crni Drim Struga. Vidno od grafi~kiot
prikaz na ovoj plan, na prostorot koj e opfaten so planot, se
predviduva zona na zelen pojas so {iro~ina od 20 metri i prostor na
koj e predvideno postoewe na industriski objekti (benzinska pumpa
"Unikat," objekti na ZIK "Stru{ko pole," fabrika "EMO" Ohrid,
PP "Planum" - skladi{te i PP "Proming" - skladi{te).
So ~l. 1 od osporenata odluka donesena od Sovetot na op{tina
Struga na sednicata odr`ana na 28. 07. 2006 godina, se utvrduva zona na
zelen pojas i se opredeluva prostor za izgradba na rekreativni povr-
{ini na prostorot koj so generalniot urbanisti~ki plan predviduva
229

postoewe na zelen pojas i industriski del. Vo ovaa smisla, se nalo-
`uva na op{tinskata administracija da otvori postapka za eksproprijacija
i otstranuvawe na vremenite objekti {to se locirani na navedeniot
prostor (~l. 2), kako i da izraboti detalen urbanisti~ki plan
vo delovite kade {to so odlukata se utvrduva zona na zelen pojas, za
izgradba na rekreativni povr{ini (~l. 3).
Od analizata na ovaa odluka proizleguva deka so ~l. 1 od Odlukata,
se menuva generalniot urbanisti~ki plan za krajbre`noto podra~je
- sekcija Crni Drim Struga, bez da se sporovede zakonski propi-
{anata postapka za donesuvawe, odnosno izmenuvawe na generalen
urbanisti~ki plan.
Faktot {to Odlukata e donesena od Sovetot na op{tina Struga,
koj e nadle`en organ i za donesuvawe na generalniot urbanisti~ki
plan, ne e dovolen argument za opravduvawe na Odlukata, zatoa {to
zakonodavecot, imaj}i go predvid zna~eweto na prostornoto planirawe,
propi{al posebna postapka za donesuvawe na generalnite urbanisti~ki
planovi, koja vo ovoj slu~aj ne bila po~ituvana.
Izvestuvaweto dostaveno od op{tina Struga za toa deka gradona~alnikot
na op{tina Struga ima podneseno inicijativa pred Ustavniot
sud na Republika Makedonija, za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za donesuvawe na Generalniot urbanisti~ki plan
za krajbre`no podra~je - sekcija Crni Drim Struga (koj se menuva so
osporenata odluka), smetame deka ne e od zna~ewe za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na osporenata odluka. Ova od pri~ini {to
Odlukata, so ogled na sodr`inata i postapkata za nejzinoto donesuvawe,
ne mo`e da bide zamena za generalen urbanisti~ki plan. Pritoa, za
ova pra{awe e irelevantno kakva }e bide odlukata na Ustavniot sud
vo odnos na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za donesuvawe na Generalniot
urbanisti~ki plan za krajbre`no podra~je - sekcija Crni
Drim Struga.
Vo ovaa smisla, i navodite vo odgovorite na op{tina Struga,
dostaveni do Ustavniot sud na Republika Makedonija so akt br. 03-0103
od 31. 10. 2006 godina, akt br. 03-460/1 od 07. 03. 2007 godina i akt br. 03-
6103/2 od 15. 03. 2007 godina, deka soglasno osporenata odluka, samo se
otvara postapka za donesuvawe na urbanisti~ki plan, vo koja smisla
op{tinskata administracija otpo~nala postapka za donesuvawe Urbanisti~ki
plan za krajbre`je - sekcija Crn Drim (ne e jasno dali se misli
na generalen ili detalen urbanisti~ki plan), smetame deka ne se od
zna~ewe za ocenkata na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka.
Navodite, pak, vo inicijativata deka so osporenata odluka,
objektite izgradeni vo 1994 godina, pogre{no se prika`uvale kako
vremeni objekti, smetame deka pretstavuvaat pra{awe koe e vo nadle-
`nost na redovnite sudovi, a ne na Ustavniot sud.
Ottuka, smetame deka so vaka donesenata odluka se doveduva vo
pra{awe na~eloto na vladeewe na pravoto i ureduvaweto i humani-
230

zacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina
i na prirodata, poradi {to smetame deka osnovano mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenata odluka so odredbite od
~l. 8 st. 1 al. 3 i 10 od Ustavot na Republika Makedonija, kako i so
odredbite na ~l. 22, 23 i 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe so koi e utvrdena postapkata za donesuvawe na generalen
urbanisti~ki plan.
Vo ovaa smisla, smetame deka se ispolneti i uslovite od ~l. 27
od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija, da se prifati
baraweto vo inicijativata, do donesuvawe na kone~na odluka, Sudot
da donese re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~nite
akti ili dejstvija {to se prezemeni vrz osnova na ovaa odluka.
Ottuka, vrz osnova na napravenata analiza na ustavnite i zakonskite
odredbi, se p r e d l a g a :
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za utvrduvawe na zoni na zelen pojas i opredeluvawe
prostor za izgradba na rekreativni povr{ini, broj 07-4070/7 od
28. 07. 2006 godina, donesena od Sovetot na op{tina Struga ("Slu`ben
glasnik na op{tina Struga," br. 7/2006)
3. Sudot, do donesuvawe na kone~na odluka, da donese re{enie za
zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija {to se
prezemeni vrz osnova na Odlukata od to~ka 2 od ovoj predlog.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 18 april 2007 godina,
donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za utvrduvawe na zoni na zelen pojas i opredeluvawe
prostor za izgradba na rekreativni povr{ini, broj 07-4070/7 od
28 juli 2006 godina, donesena od Sovetot na op{tina Struga ("Slu`ben
glasnik na op{tina Struga" br. 7/2006)
2. SE ZAPIRA izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija
{to se prezemaat vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo to~ka 1 od
ova re{enie.
3. "Proming" DOOEL s. Vrani{ta, preku polnomo{nik advokat
Jovan Kostovski od Ohrid, na Ustavniot sud na Republika Makedonija
231

mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na aktot ozna~en vo to~ka 1 na ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, osporenata odluka vo
celost bila vo sprotivnost so na~eloto na vladeewe na pravoto i ureduvaweto
i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto
na `ivotnata sredina i prirodata, kako temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Imeno, Odlukata ne bila zasnovana vrz Zakonot za prostorno i
urbanisti~ko planirawe i ne postoel praven osnov za nejzinoto donesuvawe.
Vo toj propis ne bilo predvideno donesuvawe na odluka za utvrduvawe
na zoni na zelen pojas i opredeluvawe prostor za izgradba na
rekreativni povr{ini, od kade proizleguval zaklu~ok deka Sovetot
na op{tina Struga nemal nadle`nost za donesuvawe na osporenata
odluka. Odlukata ne bila zasnovana na Prostoren plan, na Generalen
urbanisti~lki plan, nitu na Detalen urbanisti~ki plan. Prostorot
opfaten so KP. br. 1142/1 vo KO Vrani{ta i KP. br. 2812/1 vo KO Struga
bil ureden so Urbanisti~ki proekt br. 07-443/43 od 19. 06. 2001 godina
za krajbre`no podra~je, sekcija Crni Drim, vo koj bila predvidena
izgradba na objekti. Vo osporenata odluka ne bil spomenuvan navedeniot
proekt, od {to proizleguval zaklu~ok deka istata ne bila vo
soglasnost so toj proekt, so {to se povreduvalo vladeeweto na pravoto
utvrdeno so ~len 8 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija.
Ponatamu, vo inicijativata se naveduva deka Sovetot na op{-
tina Struga ne bil nadle`en za ureduvaweto na prostorot opfaten so
KP. br. 1142/1 za KO Vrani{ta, bidej}i istiot se protegal pokraj regionalniot
pat Struga - Debar, za ~ie ureduvawe bilo nadle`no Sobranieto
na Republika Makedonija.
Temelnata vrednost utvrdena so ~len 8 stav 1 alineja 10 od
Ustavot na Republika Makedonija, ureduvaweto i humanizacijata na
prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata,
bila povredna so toa {to za donesuvawe na osporenata odluka
ne bilo prethodno pribaveno mislewe od Republi~kiot zavod za za-
{tita na prirodnite retkosti, {to bilo obvrska soglasno ~len 9 stav
2 od Zakonot za za{tita na Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto
ezero, od kade proizleguval zaklu~ok deka osnovano mo`elo da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na Odlukata so navedeniot propis.
Poradi postoewe na opasnost da bidat doneseni poedine~ni
akti i dejstvija za realizacija na osporenata odluka so koi mo`e da nastanat
te{ko otstranlivi posledici, se predlaga Ustavniot sud, do donesuvaweto
na odluka po podnesenata inicijativa, so re{enie da gi zapre
od izvr{uvawe poedine~nite akti i dejstvija {to se prezemaat vrz
osnova na osporenata odluka.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina Struga,
na sednicata odr`ana na 28. 07. 2006 godina, donel Odluka za utvr-
232

duvawe na zoni na zelen pojas i opredeluvawe prostor za izgradba na
rekreativni povr{ini, zavedena pod broj 07-4070/7.
Spored ~len 1 na ovaa odluka, so ovaa odluka se utvrduva zona na
zelen pojas i se opredeluva prostor za izgradba na rekreativni povr-
{ini, i toa: severoisto~no od regionalniot pat Struga - Debar na potegot
od objektot Fabrika EMO do spojot so rekata [um i rekata
Crni Drim ([umski most) na KP. br. 1142/1 KO Vrani{ta, i prostorot
pome|u rekata Crni Drim i regionalniot pat Struga - Debar na
potegot od Avto-servisot DOOEL kompani "Bonanca" do Mostot Moroi{ki
KP br. 2812/1 KO Struga.
Spored ~len 2 od istata odluka, se zadol`uva op{tinskata
administracija da otvori postapka za eksproprijacija i otstranuvawe
na vremenite objekti {to se locirani na katastarskata parcela navedena
vo ~len 1 na ovaa odluka, a spored ~len 3 od ovaa odluka, se utvrduva
obvrska za izrabotka na detalen urbanisti~ki plan vo delovite
kade {to e utvrdena zonata na zelen pojas za izgradba na rekreativni
povr{ini, kade {to }e bidat postaveni lesna urbana oprema, klupi,
korpi za otpadoci, ~adori za sonce izraboteni od ~eli~ni profili,
ponikluvani i drvo, izgradba na fontana, izgradba na ~e{ma, parking
prostor i hortikulturno i parterno ureduvawe za zasaduvawe alei na
cve}e, drvoredi, postavuvawe na suvi sanitarni jazli i sl. i Detalen
urbanisti~ki plan na potegot od objektot na Sojuzot na voza~i Struga
do mostot kaj Medicinski centar - Crkva Sv. Petka.
Spored ~len 4 od ovaa odluka, Odlukata vleguva vo sila osmiot
den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na op{tina
Struga".
5. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 i 10 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto i ureduvaweto i humanizacijata na
prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na
prirodata se edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
So ~len 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
se predviduva deka so ovoj zakon se ureduvaat uslovite i na~inot na sistemot
na prostornoto i urbanisti~koto planirawe, vidovite i sodr`inata
na planovite, izrabotuvaweto i postapkata za donesuvawe na
planovite, sproveduvaweto na planovite i sledeweto na realizacijata
na planovite, nadzorot i drugi pra{awa od oblasta na prostornoto i
urbanisti~koto planirawe.
Spored ~len 2 stav 1 od ovoj zakon, prostornoto i urbanisti-
~koto planirawe e kontinuiran proces koj se obezbeduva so izrabotuvawe,
donesuvawe i sproveduvawe na prostoren plan i urbanisti~ki
233

planovi so cel da se obezbedi ureduvaweto i humanizacijata na prostorot
i zatitata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata.
Soglasno ~len 3 od istiot zakon, izrabotuvaweto, donesuvaweto
i sproveduvaweto na Prostorniot plan na Republika Makedonija i na
urbanisti~kite planovi, se utvrdeni kako raboti od javen interes.
So ~len 5 od istiot zakon e utvrdeno zna~eweto na oddelni
izrazi upotrebeni vo ovoj zakon, pri {to pod "prostoren plan" se
podrazbira plan za namena i koristewe na prostorot na teritorijata
na Republikata, pod "urbanisti~ki plan" se podrazbira plan za ureduvawe
i koristewe na prostorot vo ramkite na planskiot opfat na
grad, selo ili drugo podra~je utvrdeno vo planot, a pod "uslovi za planirawe
na prostorot" se podrazbira izvod od prostorniot plan vo koj
se navedeni pobliskite uslovi za izrabotka na planovite od ponisko
nivo.
Soglasno ~len 7 od ovoj zakon, vo zavisnost od prostorot koj e
predmet na planiraweto, se donesuvaat slednive planovi: Prostoren
plan na Republika Makedonija i urbanisti~ki planovi, i toa: generalen
urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki
plan za selo i urbanisti~ki plan von naseleno mesto.
Generalen urbanisti~ki plan, soglasno ~len 10 od istiot zakon,
se donesuva za gradot Skopje i za gradovite koi se sedi{ta na op{tini
utvrdeni so zakon. Generalniot urbanisti~ki plan sodr`i tekstualen
del i grafi~ki prikaz na planskite re{enija, kako i bilansni pokazateli.
Grafi~kite prikazi sodr`at: granica na planskiot opfat koja
pretstavuva granica na gradot, granici na zoni spored namenata na zemji{teto
i op{tiot re`im na gradewe i upotreba, primarna soobra-
}ajna mre`a so nivelmansko re{enie, primarni vodovi i gradbi od
site gradski infrastrukturi, granici na urbani podra~ja za detalno
planirawe na prostorot i drugi podatoci potrebni za planskite re-
{enija. Tekstualniot del na generalniot urbanisti~ki plan sodr`i:
cel i sredstva na planskite re{enija, op{ti i posebni uslovi za prostoren
razvoj, parametri za sproveduvawe na planot, planski uslovi za
detalno planirawe na prostorot, strate{ka procena na vlijanieto vrz
`ivotnata sredina, za{titni merki i drugi podatoci za planskite re-
{enija.
Soglasno ~len 11 stav 1 od povoj zakon, detalen urbanisti~ki
plan se donesuva za planski opfat za koj e donesen generalen urbanisti~ki
plan.
Spored ~len 22 na ovoj zakon, Urbanisti~kite planovi od ~len
7 na ovoj zakon, se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na
plan i kako predlog na plan.
Soglasno ~len 23 stav 1 od istiot zakon, po nacrtot na generalnite
urbanisti~ki planovi se organizira stru~na rasprava, so u~estvo
na pretstavnici na stru~ni i nau~ni institucii od oblasta na urbanisti~koto
planirawe, organite na dr`avnata uprava, institucii na-
234

dle`ni za za{tita na spomenicite na kulturata, komunalnite pretprijatija,
drugi institucii i lica od podra~jeto opfateno so planot i
nevladini organizacii.
Na generalniot urbanisti~ki plan, detalniot urbanisti~ki
plan, urbanisti~kiot plan za selo i urbanisti~kiot plan von naseleno
mesto, izraboteni vo forma na predlog na plan, soglasno ~len 25 stav 1
od ovoj zakon, se izdava soglasnost od organot na dr`avnata uprava
nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto na prostorot,
so koja se potvrduva deka planovite se izraboteni soglasno so
odredbite na ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon.
So ~len 26 od istiot zakon e utvrdeno deka Sobranieto na Republika
Makedonija go donesuva Prostorniot plan na Republikata, Sovetot
na gradot Skopje donesuva generalen urbanisti~ki plan na gradot
Skopje, sovetite na op{tinite vo gradot Skopje donesuvaat detalen
urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan
nadvor od naseleno mesto, sovetite na op{tinite so sedi{te vo grad
donesuvaat generalen urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan,
urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan nadvor od naseleno
mesto, a sovetite na op{tinite vo selo donesuvaat urbanisti~ki plan
za selo i urbanisti~ki plan von naseleno mesto.
6. Od analizata na navedenite ustavni i zakonski odredbi, proizleguva
deka ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata
i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata se utvrdeni
kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija,
poradi {to, vo funkcija na operacionalizacija na ovaa opredelba, so
zakon celosno se utvrduva i razrabotuva postapkata za prostornoto i
urbanisti~ko planirawe, koja podrazbira izrabotuvawe, donesuvawe i
sproveduvawe na prostoren plan i na urbanisti~ki planovi.
Od uvidot vo dokumentacijata za donesuvawe na osporenata
odluka, dostavena do Sudot vo fazata na prethodna postapka, mo`e da
se konstatira deka Sovetot na op{tina Struga, so Odluka broj 07-
443/43 od 19. 06. 2001 godina, donel Generalen urbanisti~ki plan za
krajbre`no podra~je - sekcija Crni Drim Struga. Vidno od grafi~kiot
prikaz na ovoj plan, na prostorot koj e opfaten so planot, se predviduva
zona na zelen pojas so {iro~ina od 20 metri i prostor na koj e
predvideno postoewe na industriski objekti (benzinska pumpa "Unikat",
objekti na ZIK "Stru{ko pole," fabrika "EMO" Ohrid, PP
"Planum" - skladi{te i PP "Proming" - skladi{te).
So ~len 1 od osporenata odluka donesena od Sovetot na op{tina
Struga na sednicata odr`ana na 28. 07. 2006 godina, se utvrduva zona
na zelen pojas i se opredeluva prostor za izgradba na rekreativni povr{ini
na prostorot koj so generalniot urbanisti~ki plan predviduva
postoewe na zelen pojas i industriski del. Vo ovaa smisla, se nalo-
`uva na op{tinskata administracija da otvori postapka za eksproprijacija
i otstranuvawe na vremenite objekti {to se locirani na na-
235

vedeniot prostor (~len 2), kako i da izraboti detalen urbanisti~ki
plan vo delovite kade {to so odlukata se utvrduva zona na zelen pojas,
za izgradba na rekreativni povr{ini (~len 3).
Od analizata na ovaa odluka proizleguva deka so ~lenot 1 od
Odlukata, se menuva generalniot urbanisti~ki plan za krajbre`noto
podra~je - sekcija Crni Drim Struga, bez da se sporovede zakonski propi{anata
postapka za donesuvawe, odnosno izmenuvawe na generalen
urbanisti~ki plan.
Faktot {to Odlukata e donesena od Sovetot na op{tina Struga,
koj e nadle`en organ i za donesuvawe na generalniot urbanisti~ki
plan, ne e dovolen argument za opravduvawe na Odlukata, zatoa {to zakonodavecot,
imaj}i go predvid zna~eweto na prostornoto planirawe,
propi{al posebna postapka za donesuvawe na generalnite urbanisti-
~ki planovi, koja vo ovoj slu~aj ne bila po~ituvana.
Izvestuvaweto dostaveno od op{tina Struga za toa deka gradona~alnikot
na op{tina Struga ima podneseno inicijativa pred Ustavniot
sud na Republika Makedonija, za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za donesuvawe na Generalniot urbanisti~ki plan
za krajbre`no podra~je - sekcija Crni Drim Struga (koj se menuva so
osporenata odluka), spored Sudot, ne e od zna~ewe za ocenuvawe na
ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka. Ova od pri~ini {to
Odlukata, so ogled na sodr`inata i postapkata za nejzinoto donesuvawe,
ne mo`e da bide zamena za generalen urbanisti~ki plan. Pritoa,
za ova pra{awe e irelevantno kakva }e bide odlukata na Ustavniot sud
vo odnos na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za donesuvawe na Generalniot
urbanisti~ki plan za krajbre`no podra~je - sekcija Crni
Drim Struga.
Vo ovaa smisla, i navodite vo odgovorite na op{tina Struga,
dostaveni do Ustavniot sud na Republika Makedonija so akt br. 03-0103
od 31. 10. 2006 godina, akt br. 03-460/1 od 07. 03. 2007 godina i akt br. 03-
6103/2 od 15. 03. 2007 godina, deka soglasno osporenata odluka, samo se
otvara postapka za donesuvawe na urbanisti~ki plan, vo koja smisla
op{tinskata administracija otpo~nala postapka za donesuvawe Urbanisti~ki
plan za krajbre`je - sekcija Crn Drim, spored Sudot, ne se od
zna~ewe za ocenkata na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka.
Navodite, pak, vo inicijativata deka so osporenata odluka,
objektite izgradeni vo 1994 godina, pogre{no se prika`uvale kako
vremeni objekti, Sudot oceni deka pretstavuvaat pra{awe koe e vo
nadle`nost na redovnite sudovi, a ne na Ustavniot sud.
Ottuka, spored Sudot, so vaka donesenata odluka se doveduva vo
pra{awe na~eloto na vladeewe na pravoto i ureduvaweto i humanizacijata
na prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina
i na prirodata, poradi {to Sudot oceni deka osnovano mo`e da se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odluka so odredbite
od ~len 8 stav 1 alineja 3 i 10 od Ustavot na Republika Makedonija,
236

kako i so odredbite na ~len 22, 23 i 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe so koi e utvrdena postapkata za donesuvawe na generalen
urbanisti~ki plan.
7. Pri donesuvawe na ova re{enie Sudot oceni deka osnovano
mo`e da se o~ekuva deka so izvr{uvaweto na poedine~nite akti i dejstvija
prezemeni vrz osnova na osporenata odluka mo`e da nastanat
{tetni posledici, poradi {to se ispolneti uslovite od ~len 27 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija, za zapirawe na
nivnoto izvr{uvawe.
8. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 i 2 od
ova re{enie.
9. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi, vo sostav
od pretsedatelot na Sudot Mahmut Jusufi i sudiite: d-r Trendafil
Ivanovski, Liljana Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska,
Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor
Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt - odluka po predmetot U. br. 184/2006
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, po povod inicijativa
podnesena od "Proming" DOOEL s. Vrani{ta, preku polnomo{nik
advokat Jovan Kostovski od Ohrid, so Re{enie U. br. 184/2006
od 18. 04. 2007 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe na zoni na zelen pojas i opredeluvawe
prostor za izgradba na rekreativni povr{ini, br. 07 - 4070/7
od 28. 07. 2006 godina, donesena od Sovetot na op{tina Struga ("Slu-
`ben glasnik na op{tina Struga" br. 7/2006)
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na navedenata odluka so Ustavot na
Republika Makedonija i Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.
2 Donositelot na osporenata odluka vo predvideniot rok ne
dostavi odgovor po navodite sodr`ani vo Re{enieto za poveduvawe postapka.
3. So ogled na toa što pravnata i faktičkata sostojba ne se
promeneti se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da ja ukine Odlukata za utvrduvawe na zoni na zelen
pojas i opredeluvawe prostor za izgradba na rekreativni povr{ini,
br. 07 - 4070/7 od 28. 07. 2006 godina, donesena od Sovetot na op{tina
Struga ("Slu`ben glasnik na op{tina Struga," br. 7/2006)
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~l. 70 od Delovni-
237

kot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("SV RM," br. 70/1992)
na sednicata odr`ana na 6 juni 2007 godina, donese
238
O D L U K A
1. SE UKINUVA Odlukata za utvrduvawe na zoni na zelen
pojas i opredeluvawe prostor za izgradba na rekreativni povr{ini,
broj 07-4070/7 od 28 juli 2006 godina, donesena od Sovetot na op{tina
Struga ("Slu`ben glasnik na op{tina Struga," br. 7/2006)
2. SE STAVA NADVOR OD SILA Re{enieto za zapirawe na
izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija doneseni, odnosno
prezemeni vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ovaa
odluka.
3. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
4. Ustavniot sud na Republika Makedonija, po povod inicijativa
podnesena od "Proming" DOOEL s. Vrani{ta, preku polnomo{nik
advokat Jovan Kostovski od Ohrid, so Re{enie U. br. 184/2006
od 18 april 2007 godina, povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na aktot ozna~en vo to~kata 1 na ovaa odluka, zatoa {to
osnovano se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so odrebite od
Ustavot na Republika Makedonija i Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe.
5. Sudot na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina Struga,
na sednicata odr`ana na 28. juli 2006 godina, donel Odluka za utvrduvawe
na zoni na zelen pojas i opredeluvawe prostor za izgradba na
rekreativni povr{ini, zavedena pod broj 07-4070/7.
Spored ~len 1 na ovaa odluka, so ovaa odluka se utvrduva zona na
zelen pojas i se opredeluva prostor za izgradba na rekreativni povr{ini,
i toa: severoisto~no od regionalniot pat Struga - Debar na
potegot od objektot Fabrika EMO do spojot so rekata [um i rekata
Crni Drim ([umski most) na KP. br. 1142/1 KO Vrani{ta, i prostorot
pome|u rekata Crni Drim i regionalniot pat Struga - Debar na
potegot od Avto-servisot DOOEL kompani "Bonanca" do Mostot Moroi{ki
KP br. 2812/1 KO Struga.
Spored ~len 2 od istata odluka, se zadol`uva op{tinskata
administracija da otvori postapka za eksproprijacija i otstranuvawe
na vremenite objekti {to se locirani na katastarskata parcela navedena
vo ~len 1 na ovaa odluka, a spored ~len 3 od ovaa odluka, se
utvrduva obvrska za izrabotka na detalen urbanisti~ki plan vo delovite
kade {to e utvrdena zonata na zelen pojas za izgradba na rekreativni
povr{ini, kade {to }e bidat postaveni lesna urbana oprema,
klupi, korpi za otpadoci, ~adori za sonce izraboteni od ~eli~ni profili,
ponikluvani i drvo, izgradba na fontana, izgradba na ~e{ma,
parking prostor i hortikulturno i parterno ureduvawe za zasaduvawe

alei na cve}e, drvoredi, postavuvawe na suvi sanitarni jazli i sl. i
Detalen urbanisti~ki plan na potegot od objektot na Sojuzot na
voza~i Struga do mostot kaj Medicinski centar - Crkva Sv. Petka.
Spored ~len 4 od ovaa odluka, Odlukata vleguva vo sila osmiot
den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na op{tina Struga"
6. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 i 10 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto i ureduvaweto i humanizacijata na
prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na
prirodata se edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na
Republika Makedonija.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
So ~len 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 51/2005), se predviduva
deka so ovoj zakon se ureduvaat uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto
i urbanisti~koto planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite,
izrabotuvaweto i postapkata za donesuvawe na planovite,
sproveduvaweto na planovite i sledeweto na realizacijata na planovite,
nadzorot i drugi pra{awa od oblasta na prostornoto i urbanisti~koto
planirawe.
Spored ~len 2 stav 1 od ovoj zakon, prostornoto i urbanisti~koto
planirawe e kontinuiran proces koj se obezbeduva so izrabotuvawe,
donesuvawe i sproveduvawe na prostoren plan i urbanisti~ki
planovi so cel da se obezbedi ureduvaweto i humanizacijata na
prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata.
Soglasno ~len 3 od istiot zakon, izrabotuvaweto, donesuvaweto
i sproveduvaweto na Prostorniot plan na Republika Makedonija i na
urbanisti~kite planovi, se utvrdeni kako raboti od javen interes.
So ~len 5 od istiot zakon e utvrdeno zna~eweto na oddelni
izrazi upotrebeni vo ovoj zakon, pri {to pod "prostoren plan" se
podrazbira plan za namena i koristewe na prostorot na teritorijata
na Republikata, pod "urbanisti~ki plan" se podrazbira plan za ureduvawe
i koristewe na prostorot vo ramkite na planskiot opfat na
grad, selo ili drugo podra~je utvrdeno vo planot, a pod "uslovi za
planirawe na prostorot" se podrazbira izvod od prostorniot plan vo
koj se navedeni pobliskite uslovi za izrabotka na planovite od ponisko
nivo.
Soglasno ~len 7 od ovoj zakon, vo zavisnost od prostorot koj e
predmet na planiraweto, se donesuvaat slednive planovi: Prostoren
plan na Republika Makedonija i urbanisti~ki planovi, i toa: generalen
urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki
plan za selo i urbanisti~ki plan von naseleno mesto.
239

Generalen urbanisti~ki plan, soglasno ~len 10 od istiot zakon,
se donesuva za gradot Skopje i za gradovite koi se sedi{ta na op{tini
utvrdeni so zakon. Generalniot urbanisti~ki plan sodr`i tekstualen
del i grafi~ki prikaz na planskite re{enija, kako i bilansni pokazateli.
Grafi~kite prikazi sodr`at: granica na planskiot opfat koja
pretstavuva granica na gradot, granici na zoni spored namenata na
zemji{teto i op{tiot re`im na gradewe i upotreba, primarna soobra}ajna
mre`a so nivelmansko re{enie, primarni vodovi i gradbi
od site gradski infrastrukturi, granici na urbani podra~ja za detalno
planirawe na prostorot i drugi podatoci potrebni za planskite
re{enija. Tekstualniot del na generalniot urbanisti~ki plan sodr`i:
cel i sredstva na planskite re{enija, op{ti i posebni uslovi za
prostoren razvoj, parametri za sproveduvawe na planot, planski uslovi
za detalno planirawe na prostorot, strate{ka procena na vlijanieto
vrz `ivotnata sredina, za{titni merki i drugi podatoci za planskite
re{enija.
Soglasno ~len 11 stav 1 od ovoj zakon, detalen urbanisti~ki
plan se donesuva za planski opfat za koj e donesen generalen urbanisti~ki
plan.
Spored ~len 22 na ovoj zakon, Urbanisti~kite planovi od ~len
7 na ovoj zakon, se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na
plan i kako predlog na plan.
Soglasno ~len 23 stav 1 od istiot zakon, po nacrtot na generalnite
urbanisti~ki planovi se organizira stru~na rasprava, so u~estvo
na pretstavnici na stru~ni i nau~ni institucii od oblasta na
urbanisti~koto planirawe, organite na dr`avnata uprava, instituciui
nadle`ni za za{tita na spomenicite na kulturata, komunalnite
pretprijatija, drugi institucii i lica od podra~jeto opfateno so
planot i nevladini organizacii.
Na generalniot urbanisti~ki plan, detalniot urbanisti~ki
plan, urbanisti~kiot plan za selo i urbanisti~kiot plan von naseleno
mesto, izraboteni vo forma na predlog na plan, soglasno ~len 25 stav 1
od ovoj zakon, se izdava soglasnost od organot na dr`avnata uprava
nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto na prostorot,
so koja se potvrduva deka planovite se izraboteni soglasno so
odredbite na ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon.
So ~len 26 od istiot zakon e utvrdeno deka Sobranieto na Republika
Makedonija go donesuva Prostorniot plan na Republikata,
Sovetot na gradot Skopje donesuva generalen urbanisti~ki plan na
gradot Skopje, sovetite na op{tinite vo gradot Skopje donesuvaat detalen
urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki
plan nadvor od naseleno mesto, sovetite na op{tinite so sedi{te vo
grad donesuvaat generalen urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki
plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan von naseleno
240

mesto, a sovetite na op{tinite vo selo donesuvaat urbanisti~ki plan
za selo i urbanisti~ki plan von naseleno mesto.
Od analizata na navedenite ustavni i zakonski odredbi, proizleguva
deka ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata
i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata se utvrdeni
kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija,
poradi {to, vo funkcija na operacionalizacija na ovaa opredelba, so
zakon celosno se utvrduva i razrabotuva postapkata za prostornoto i
urbanisti~ko planirawe, koja podrazbira izrabotuvawe, donesuvawe i
sproveduvawe na prostoren plan i na urbanisti~ki planovi.
Od uvidot vo dokumentacijata za donesuvawe na osporenata
odluka, dostavena vo fazata na prethodna postapka, Sudot konstatira
deka Sovetot na op{tina Struga, so Odluka broj 07-443/43 od 19. juni
2001 godina, ima doneseno Generalen urbanisti~ki plan za krajbre`no
podra~je - sekcija Crni Drim Struga. Vidno od grafi~kiot prikaz na
ovoj plan, na prostorot koj e opfaten so planot, se predviduva zona na
zelen pojas so {iro~ina od 20 metri i prostor na koj e predvideno
postoewe na industriski objekti (benzinska pumpa "Unikat," objekti
na ZIK "Stru{ko pole," fabrika "EMO" Ohrid, PP "Planum" -
skladi{te i PP "Proming" - skladi{te).
So ~len 1 od osporenata odluka donesena od Sovetot na op{-
tina Struga na sednicata odr`ana na 28. juli 2006 godina, se utvrduva
zona na zelen pojas i se opredeluva prostor za izgradba na rekreativni
povr{ini na prostorot koj so Generalniot urbanisti~ki plan predviduva
postoewe na zelen pojas i industriski del. Vo ovaa smisla, se
nalo`uva na op{tinskata administracija da otvori postapka za
eksproprijacija i otstranuvawe na vremenite objekti {to se locirani
na navedeniot prostor (~len 2), kako i da izraboti detalen urbanisti~ki
plan vo delovite kade {to so odlukata se utvrduva zona na
zelen pojas, za izgradba na rekreativni povr{ini (~len 3).
Od analizata na ovaa odluka proizleguva deka so ~lenot 1 od
Odlukata, se menuva generalniot urbanisti~ki plan za krajbre`noto
podra~je - sekcija Crni Drim Struga, bez da se sporovede zakonski propi{anata
postapka za donesuvawe, odnosno izmenuvawe na generalen
urbanisti~ki plan.
Faktot {to Odlukata e donesena od Sovetot na op{tina Struga,
koj e nadle`en organ i za donesuvawe na generalniot urbanisti~ki
plan, ne e dovolen argument za opravduvawe na Odlukata, zatoa {to
zakonodavecot, imaj}i go predvid zna~eweto na prostornoto planirawe,
propi{al posebna postapka za donesuvawe na generalnite urbanisti~ki
planovi, koja vo ovoj slu~aj ne bila po~ituvana.
Izvestuvaweto dostaveno od op{tina Struga za toa deka gradona~alnikot
na op{tina Struga ima podneseno inicijativa pred Ustavniot
sud na Republika Makedonija, za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za donesuvawe na Generalniot urbanisti~ki plan
241

za krajbre`no podra~je - sekcija Crni Drim Struga (koj se menuva so
osporenata odluka), spored Sudot, ne e od zna~ewe za ocenuvawe na
ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka. Ova od pri~ini {to
Odlukata, so ogled na sodr`inata i postapkata za nejzinoto donesuvawe,
ne mo`e da bide zamena za generalen urbanisti~ki plan.
Pritoa, za ova pra{awe e irelevantno kakva }e bide odlukata na Ustavniot
sud vo odnos na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za donesuvawe
na Generalniot urbanisti~ki plan za krajbre`no podra~je - sekcija
Crni Drim Struga.
Vo ovaa smisla, i navodite vo odgovorite na op{tina Struga,
dostaveni do Ustavniot sud na Republika Makedonija so akt br. 03-0103
od 31 oktomvri 2006 godina, akt br. 03-460/1 od 07 mart 2007 godina i
akt br. 03-6103/2 od 15 mart 2007 godina, deka soglasno osporenata
odluka, samo se otvara postapka za donesuvawe na urbanisti~ki plan,
vo koja smisla op{tinskata administracija otpo~nala postapka za donesuvawe
Urbanisti~ki plan za krajbre`je - sekcija Crn Drim, spored
Sudot, ne se od zna~ewe za ocenkata na ustavnosta i zakonitosta na
osporenata odluka.
Navodite, pak, vo inicijativata deka so osporenata odluka,
objektite izgradeni vo 1994 godina, pogre{no se prika`uvale kako
vremeni objekti, Sudot oceni deka pretstavuvaat pra{awe koe e vo
nadle`nost na redovnite sudovi, a ne na Ustavniot sud.
Ottuka, spored Sudot, so vaka donesenata odluka se doveduva vo
pra{awe na~eloto na vladeewe na pravoto i ureduvaweto i humanizacijata
na prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata
sredina i na prirodata, poradi {to Sudot oceni deka navedenata
odluka ne e vo soglasnost so odredbite od ~len 8 stav 1 alineja 3 i 10 od
Ustavot na Republika Makedonija, kako i so odredbite na ~len 22, 23 i
25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe so koi e utvrdena
postapkata za donesuvawe na generalen urbanisti~ki plan.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 i 2 od
ovaa odluka.
8. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite: d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
242

18. U. br. 24/2007 (18. 04. 2007)
Osporen akt
1. Odluka za utvrduvawe minimalna i maksimalna granica za
iznesuvawe na smetot po m 2 za doma}instvata, donesena od Komunalnoto
javno pretprijatie "Vodovod" Ko~ani, br. 0202-867 od 28. 11. 2006
godina i
2. Zaklu~ok za davawe soglasnost na Odlukata na Upravniot
odbor na KJP "Vodovod" Ko~ani za utvrduvawe minimalna i maksimalna
granica za iznesuvawe na smetot po m 2 za doma}instvata, donesen od
Sovetot na op{tina Ko~ani, br. 07-2362/1 od 27. 12. 2006 godina
Pri~ini za osporuvawe
Podnositelot na inicijativata smeta deka Odlukata za utvrduvawe
na minimalnata i maksimalnata granica za iznesuvawe na smetot
po m 2 za doma}instvata, donesna od Upravniot odbor na KJP "Vodovod"
Ko~ani bila sprotivna na ~l. 29 al. 6 od Zakonot za komunalni dejnosti,
spored koj iznesuvaweto na smetot kako komunalna usluga se
vr{el po cena od m 2 . Nikade vo ovoj ili vo drug zakon ne bila dadena
mo`nost da se opredeluva minimalna i maksimalna granica kako osnov
za presmetuvawe na nadomestok za komunalnata usluga - iznesuvawe na
smet. So vakvata odluka se povreduval principot na ednakvost na gra-
|anite, zatoa {to edna kategorija na gra|ani }e pla}ale nadomestok za
odr`uvawe na higiena za povr{ini {to gi nemaat (site onie {to imaat
povr{ina pomalku od 80m 2 ), a drugi nemalo da pla}aat za povr{ini
{to fakti~ki gi imaat (site tie {to imaat povr{ina pove}e od 100m 2
stanben prostor i povr{ina pove}e od 120m 2 za dvorno mesto).
So ogled na toa {to Sovetot na op{tina Ko~ani donel Zaklu-
~ok za davawe soglasnost na osporenata odluka koja bila sprotivna na
zakon, podnositelot na inicijativata, vo svojstvo na gradona~alnikot
na op{tina Ko~ani, donel Re{enie za zapirawe na objavuvaweto na navedeniot
zaklu~ok.
Vrz osnova na navedenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika
Makedonija da ja oceni zakonitosta na osporenite odluka i zaklu~ok.
243

244
Sodr`ina na osporenite akti
1. Odluka
Upravniot odbor na KJP Vodovod Ko~ani, na III-ta redovna sednica
odr`ana na 28. 11. 2006 godina, vo soglasnost so ~l. 19 od Statutot
na KJP Vodovod Ko~ani, ~l. 27 od Zakonot za komunalni dejnosti
("SV RM," br. 38/1996, 40/2003 i 49/2006), donese
Odluka za utvrduvawe minimalna i maksimalna granica za iznesuvawe na
smetot po m 2 za doma}instvata
I. Vo odlukata za utvrduvawe edine~ni ceni za iznesuvawe i deponirawe
na smetot po m 2 od 16. 11. 2005 godina, donesena od strana na
Upravniot odbor, to~kata 3 od Odlukata se menuva i glasi:
II. Minimalnata granica za utvrduvawe edine~ni ceni za iznesuvawe
i deponirawe na smetot mo m 2 da iznesuva 85m 2 neto stanbena povr{ina.
Maksimalnata granica za utvrduvawe edine~ni ceni za iznesuvawe
i deponirawe na smetot po m 2 da iznesuva 100m 2 neto stanbena
povr{ina.
Za dvorna povr{ina maksimalnata granica da iznesuva 120m 2 .
III. Za minimalnata i maksimalnata granica za iznesuvawe na
smetotot po m 2 za stanbena neto povr{ina i maksimalnata za iznesuvawe
i deponirawe na smetot za dvorna povr{ina }e se primenuva po
dobivaweto soglasnost od Sovetot na op{tina Ko~ani.
Br. 0202-867
Upraven odbor
28. 11. 2006 godina Pretsedatel
An~e Trifunov
2. Zaklu~ok
Vrz osnova na ~len 11 stav 1 to~ka 5 od Zakonot za javnite pretprijatija
("SV RM," br. 38/1996, 40/2003 i 40/2006), a vo vrska so ~l. 27
od Zakonot za komunalni dejnosti ("SV RM" br. 45/1997, 23/1999, 45/
2002 i 16/2004), Sovetot na op{tina Ko~ani na sednicata odr`ana na
den 27. 12. 2006 godina, donese
Zaklu~ok
za davawe soglasnost na Odlukata na Upravniot odbor na KJP "Vodovod"
Ko~ani za utvrduvawe minimalna i maksimalna granica za iznesuvawe na
smetotot po m 2 za doma}instvata
I
1. Se dava soglasnost na Odlukata na Upravniot odbor na KJP
"Vodovod" Ko~ani za utvrduvawe minimalna i maksimalna granica za

iznesuvawe na smetotot po m 2 za doma}instvata, br. 0202-867 od 28. 11.
2006 godina.
II
Zaklu~okot vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben glasnik na op{tina Ko~ani".
Br. 07-2362/1
Pretsedatel
27. 12. 2006 godina na Sovetot na op{tina Ko~ani
Ko~ani
Beti Kuzmanovska
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Odluka U. br. 222/
2006 ja ukinal Odlukata za promena na cenata za sobirawe i deponirawe
na smet, donesena od Rabotni~kiot sovet na Javnoto pretprijatie za
komunalni, proizvodni i uslu`ni dejnosti "Fortuna" od [tip, broj
0201-375 od 20. 10. 1994 godina.
Od obrazlo`enieto na Odlukata: "Sudot ja ispituva{e celinata
na Odlukata od aspekt na nejzinata soglasnost so odredbite od Zakonot
za komunalni dejnosti, i pokraj toa {to so podnesenata inicijativa
se osporuva zakonitosta na t. 5 i t. 6 od Odlukata. Ova od pri~ina
{to osporenata odluka e donesena vo 1994 godina, zna~i pred donesuvaweto
na Zakonot za komunalni dejnosti koj e donesen vo 1997 godina,
od {to proizleguva deka nitu donositelot na odlukata, Javnoto pretprijatie
"Fortuna" od [tip, nitu pak negoviot praven sledbenik Javnoto
pretprijatie za komunalno proizvodni i uslu`ni raboti "Isar"
od [tip ne ja usoglasile odlukata so odredbite od va`e~kiot Zakon za
komunalni dejnosti. Ova osobeno poradi toa {to Zakonot za komunalni
dejnosti vo ~l. 27 predviduva visinata na cenata i na~inot na
pla}awe na komunalnite uslugi da ja opredeluva upravniot odbor na javnoto
pretprijatie, po prethodna soglasnost na osnova~ot.
Ponatamu, Zakonot za komunalni dejnosti, deponiraweto na
smet kako komunalna dejnost go razgrani~uva kako obrabotka i deponirawe
na komunalen cvrst otpad (selektirawe, sobirawe, transportirawe
i obrabotka na komunalen cvrst otpad od naselenieto i industrijata,
negova recikla`a i prerabotka, deponirawe na uredeni deponii,
kako i odr`uvawe na deponiite - ~l. 3 t. 6 od Zakonot); deponirawe
na industriski otpad i {tetni materii (sobirawe, transportirawe,
obrabotka i deponirawe na otpadot na uredeni deponii, kako i
odr`uvawe na deponiite - ~l. 3 t. 7 od Zakonot) i kako deponirawe
otpadoci {to se sozdavaat so izveduvawe na grade`ni raboti utvrdeni
so zakon koi nemaat svojstvo na komunalen cvrst i tehnolo{ki otpad
(sobirawe, transportirawe, obrabotka i deponirawe na ovie otpadoci
na uredeni deponii, kako i odr`uvawe na deponiite - ~l. 3 t. 7-a od Za-
245

konot), {to ne e slu~aj so osporenata odluka koja se odnesuva na sobirawe
i deponirawe na smet.
Pred Sudot, isto taka, se postavi i pra{aweto dali i na~inot
na koj e opredelena cenata za vr{ewe na ovaa komunalna dejnost vo
osporenata odluka e vo soglasnost so ~l. 29 od Zakonot za komunalni
dejnosti, koj isto taka, predviduva razli~ni merni edinici spored koi
se vr{i pla}aweto, vo zavisnost od toa za kakov vid na otpad stanuva
zbor. Ova osobeno se odnesuva na t. 5 i t. 6 od osporenata odluka vo koi
se utvrdeni fiksni ceni za sobirawe i deponirawe na smet, a ne ceni
spored merni edinici. So vakvoto utvrduvawe na cenata, spored Sudot,
se povreduva principot na ednakvost na gra|anite, bidej}i onie koi
raspolagaat so rabotni prostorii odnosno dvorovi pomali od 100m 2 ,
pla}aat nadomestok za odr`uvawe na higiena za povr{ini {to gi
nemaat.
Poradi navedenite pri~ini, Sudot utvrdi deka celinata na
osporenata odluka za promena na cenata za sobirawe i deponirawe na
smet, donesena od rabotni~kiot sovet na Javnoto pretprijatie za komunalni,
proizvodni i uslu`ni dejnosti "Fortuna" od [tip br. 201-375
od 20. 10. 1994 godina, ne e vo soglasnost so Zakonot za komunalni dejnosti."
2. Ustavniot sud so Odluka U. br. 180/2002 godina gi ukina t. II
st. 1 al. 2 i st. 2 al. 3 i 4 i t. III od Odlukata br. 02-1002, so koja se utvrduvaat
ceni na komunalni uslugi, donesena od Upravniot odbor na
Javnoto pretprijatie "^istota i zelenilo" od Kumanovo, na 17. 06.
2002 godina.
Od obrazlo`enieto na Odlukata: "Trgnuvaj}i od sodr`inata na
navedenite ustavni i zakonski odredbi, a imaj}i ja predvid sodr`inata
na osporenite odredbi od Odlukata, spored koja cenite na komunalnite
uslugi za odr`uvawe na higienata vo gradskite i drugi naselbi,
odnosno za iznesuvawe na smet od pravnite i fizi~kite lica na podra-
~jeto na op{tina Kumanovo se opredeluvaat spored grupirawe na korisnicite
na uslugite po prose~na minimalna i maksimalna povr{ina, a
ne po cena na metar kvadraten za realno izvr{ena komunalna usluga na
iznesuvawe na smetot, spored misleweto na Sudot, so takviot na~in se
povreduva principot na ednakvost na gra|anite so ogled na toa {to
edni pla}aat nadomestok za odr`uvawe na higiena za povr{ini {to gi
nemaat, a drugi ne pla}aat za povr{ini {to gi imaat. Isto taka, na-
~inot na utvrduvawe na nadomestokot za komunalnite uslugi, sodr`an
vo osporenite odredbi ne e vo soglasnost so zakonskata odredba da toj
se vr{i spored merna edinica na metar kvadraten. Pokraj toa, Odlukata
e utvrdeno da vleze vo sila so nejzinoto donesuvawe, a ne so nejzinoto
objavuvawe, so {to se povreduva ustavniot princip za objavuvawe
na propisite pred nivnoto vleguvawe vo sila".
3. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 216/2004 ne povel postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe edi-
246

ne~ni ceni za m 3 voda, donesena od Upravniot odbor na Komunalnoto
javno pretprijatie "Vodovod" - Ko~ani, pod br. 0202-552/1 od 10 dekemvri
2001 godina i Zaklu~okot za davawe soglasnost na Odlukata za utvrduvawe
na cenata za m 3 voda na Komunalnoto javno pretprijatie "Vodovod"
- Ko~ani, donesen od Sovetot na op{tina Ko~ani pod br. 07-41/1
od 4. 03. 2002 godina ("Slu`ben glasnik na op{tina Ko~ani" br. 8/
2002).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: "Spored Sudot od navedenite
zakonski odredbi proizleguva deka komunalnata dejnost - snabduvawe
na naselenieto (pravnite i fizi~kite lica) so voda ja vr{at javni
pretprijatija osnovani od op{tinite, odnosno gradot Skopje posebno
za vr{ewe na taa dejnost, koi {to kako davateli na uslugite se
ovlasteni da ja utvrduvaat i visinata na cenata i na~inot na pla}aweto
na ovaa komunalna usluga i toa po prethodna soglasnost na osnova~ot.
Pritoa, visinata na cenata se utvrduva po navedenata merna
edinica, od eden metar kuben obrabotena i ispora~ana voda.
So ogled na navedenoto i imaj}i predvid deka osporenata odluka
broj 0102-552/1 od 10. 12. 2001 godina e donesena od Upravniot odbor
na Komunalnoto javno pretprijatie "Vodovod" - Ko~ani i deka Sovetot
na op{tinata Ko~ani kako osnova~ na ova javno pretprijatie dal
soglasnost na Odlukata so osporeniot Zaklu~ok broj 07-41/1 od 4. 03.
2002 godina, objaven vo "Slu`ben glasnik na op{tina Ko~ani" br. 8/
2002 od 7. 03. 2002 godina, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra-
{aweto za nivnata ustavnost i zakonitost od aspekt na navodite izneseni
vo inicijativata.
Imeno, postoi zakonski osnov za donesuvawe na osporenite
akti od Upravniot odbor na javnoto pretprijatie i Sovetot na op{-
tinata Ko~ani; cenite utvrdeni vo osporenata odluka stapile vo primena
po dobivawe na soglasnost so osporeniot zaklu~ok na Sovetot na
op{tinata objaven vo slu`benoto glasilo na op{tinata {to zna~i cenite
na javnoto pretprijatie va`at i se vo primena po soglasnosta na
osnova~ot na javnoto pretprijatie; potoa so osporenite akti se vr{i
kategorizacija na ceni za voda po razli~ni korisnici i potro{uva~i
za oddelni nameni (vo doma}instvoto, stopanstvoto i vonstopanstvoto),
a so toa ednakvosta na korisnicite ne e dovedena vo pra{awe bidej}i
toa va`i za onie koi se vo isti uslovi a ne vo razli~ni uslovi spored
koi e i nivnata podelba; so osporenata odluka se utvrduva visinata
na naplatata za voda i ne se raboti za utvrduvawe na javna dava~ka; i
sekako obvrskata za pla}awe nadomestok po utvrdenite ceni za ovoj
vid komunalni uslugi ima normativno-pravna ramka za site korisnici,
me|utoa ocenuvaweto na ednakvata vrednost na zaemnite davawa vo
odnosite pome|u subjektite e fakti~ko pra{awe i ne e vo ramkite na
ustavnosudskata nadle`nost.
Vrz osnova na iznesenoto Sudot utvrdi deka ne mo`e da se dovede
vo pra{awe ustavnosta i zakonitosta na osporenite akti poradi
247

{to nema osnov nitu za donesuvawe na re{enie za zapirawe od izvr{uvawe
na poedine~nite akti i dejstvija vrz osnova na osporenite akti,
soglasno so ~l. 27 od Delovnikot na Ustavniot sud."
248
Sporno pravno pra{awe
Dali opredeluvaweto na minimalna i maksimalna granica za
iznesuvawe na smet po m 2 za doma}instvata, kako kriterium za opredeluvaweto
na cenite za izvr{ena usluga za iznesuvawe i deponirawe na
smet, e vo soglasnost so Zakonot za komunalni dejnosti.
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacinalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Vr{eweto na komunalnite dejnosti e uredeno so Zakonot za komunalni
dejnosti ("SV RM," br. 45/1997, 23/1999, 45/2002 i 16/2004).
Spored ~l. 1 od ovoj zakon, so ovoj zakon se ureduvaat osnovnite
uslovi i na~inot na vr{ewe na komunalnite dejnosti, finansiraweto
na komunalnite dejnosti i drugi pra{awa od zna~ewe za komunalnite
dejnosti.
Soglasno ~l. 2 od Zakonot, vr{eweto na komunalni dejnosti e
od javen interes.
Vo ~l. 3 od Zakonot se utvrdeni vidovite na komunalni dejnosti.
Vo taa smisla, vo to~kata 6 kako komunalna dejnost e utvrdeno
obrabotka i deponirawe na komunalen cvrst otpad, pod {to se podrazbira
selektirawe, sobirawe, transportirawe i obrabotka na komunalen
cvrst otpad od naselenieto i industrijata, negova recikla`a i
prerabotka, deponirawe na uredeni deponii, kako i odr`uvawe na deponiite.
Vo to~kata 8 od istiot ~len, pod odr`uvawe na javna ~istota
vo gradski i drugi naselbi, kako komunalna dejnost, se utvrduva ~istewe
(miewe i metewe) na javni i soobra}ajni povr{ini, odr`uvawe na
pe{a~ki pateki, detski igreali{ta, otvoreni odvodni kanali, kejovi,
kako i ~istewe na snegot vo zimski uslovi.
Spored ~l. 5 od Zakonot, komunalnite dejnosti od ~l. 3 na ovoj
zakon mo`at da gi vr{at doma{ni i stranski fizi~ki i pravni lica,
koi se dol`ni da obezbedat trajno i kvalitetno vr{ewe na komunalnite
dejnosti, kako i odr`uvawe na objektite i opremata na komunalnata
infrastruktura vo funkcionalna sostojba.

Soglasno ~l. 14 od Zakonot, komunalna dejnost mo`e da se vr{i
so osnovawe na javno pretprijatie za komunalna dejnost (vo natamo-
{niot tekst: javno pretprijatie), so davawe koncesija za vr{ewe na
komunalna dejnost na na~in utvrden so zakon (vo natamo{niot tekst:
koncesija) i so dozvola za vr{ewe na komunalna dejnost (vo natamo{-
niot tekst: dozvola).
Spored ~l. 26 st. 1 od Zakonot, sredstva za vr{ewe na komunalni
dejnosti se ostvaruvaat od cenata na komunalnite uslugi.
Spored ~l. 27 od Zakonot, visinata na cenata i na~inot na pla-
}awe na komunalnite uslugi, ja opredeluva upravniot odbor na javnoto
pretprijatie, po prethodna soglasnost na osnova~ot.
Spored ~l. 29 al. 6 od Zakonot, pla}aweto na komunalni uslugi -
odr`uvaweto na higienata vo gradski i drugi naselbi se vr{i vo merna
edinica - denar po metar kvadraten, a spored al. 8 od istiot ~len,
merna edinica za pla}aweto za sobirawe i transportirawe na komunalen
cvrst otpad e denar po metar kvadraten.
2. Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka komunalnata
dejnost - iznesuvawe i deponirawe na smet, mo`at da ja vr{at javni
pretprijatija za komunalni dejnosti osnovani od op{tinite, koi
kako davateli na uslugite, se ovlasteni da ja utvrduvaat i visinata na
cenata i na~inot na pla}aweto na ovaa komunalna usluga i toa po prethodna
soglasnost na osnova~ot.
Od sodr`inata na osporenata odluka donesena na 28. 11. 2006 godina,
mo`e da se konstatira deka upravniot odbor na KJP "Vodovod"
Ko~ani, utvrdil minimalna i maksimalna granica po m 2 kako kriterium
za utvrduvawe edine~ni ceni za komunalnata usluga - iznesuvawe i
deponirawe na smet po m 2 neto stanbena, odnosno dvorna povr{ina.
Pritoa, minimalnata granica za utvrduvawe edine~ni ceni po m 2 za
stanbena povr{ina ja opredelil na 85m 2 , a maksimalnata granica ja
opredelil na 100m 2 . Maksimalnata granica za dvorni povr{ini ja utvrdil
na 120m 2 ( to~ka II na osporenata odluka).
Ottuka, proizleguva deka so osporenata odluka, cenata za sobirawe
i deponirawe na smet za doma}instvata se opredeluva vo zavisnost
od izvr{eno grupirawe na korisnicite na uslugite po prose~na
minimalna i maksimalna stanbena i dvorna povr{ina, a ne po metar
kvadraten za realno izvr{ena komunalna usluga.
So vakviot na~in na utvrduvawe na cenata, smetame deka se povreduva
principot na ednakvost na gra|anite, bidej}i onie koi raspolagaat
so stanbena povr{ina pomala od 85m 2 , }e bidat dovedeni vo
situacija da pla}aat nadomestok za usluga za povr{ini {to gi nemaat,
a onie {to koristat stanbeni povr{ini pogolemi od 100m 2 , odnosno
dvorni povr{ini pogolemi od 120m 2 , }e ja koristat uslugata za celata
povr{ina so koja raspolagaat, a nema da pla}aat za uslugata vo celost.
Takviot na~in na utvrduvawe na nadomestokot za komunalnite
uslugi opredelen so osporenata odluka, smetame deka ne e vo soglas-
249

nost so zakonskata opredelba deka pla}aweto na komunalnata usluga se
vr{i spored merna edinica na metar kvadraten, poradi {to smetame
deka osnovano mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata
odluka so ~l. 29 al. 8 od Zakonot za komunalni dejnosti.
3. Soglasno to~kata III od osporenata odluka, opredeluvaweto
na cenata na komunalnata usluga vo zavisnost od minimalnata i maksimalnata
granica za iznesuvawe na smetot po m 2 za stanbena, odnosno
dvorna povr{ina, }e se primenuva po dobivaweto soglasnost od Sovetot
na op{tina Ko~ani. Ova proizleguva od odredbata na ~l. 27 od
Zakonot za komunalni dejnosti, kade e utvrdeno deka soglasnosta na
odlukata od sovetot na op{tinata, kako osnova~ na javnoto pretprijatie,
e uslov odlukata da proizveduva pravno dejstvo.
Vo ovaa smisla, Sovetot na op{tina Ko~ani na 27. 12. 2006 godina,
go donel osporeniot zaklu~ok, so koj dal soglasnost na osporenata
odluka.
Gradona~alnikot na op{tina Ko~ani, ocenuvaj}i deka Zaklu~okot
na sovetot na op{tinata bil daden na odluka koja e sprotivna na
Zakonot za komunalni dejnosti, vrz osnova na ~l. 51 st. 1 od Zakonot za
lokalnata samouprava, donel Re{enie za zapirawe na objavuvaweto na
Zaklu~okot, broj 08-121/1 od 19. 01. 2007 godina.
Me|utoa, Sovetot na op{tina Ko~ani, po razgleduvawe na ova
re{enie, soglasno ~l. 51 st. 2 od Zakonot za lokalnata samouprava, donel
Zaklu~ok broj 07-241/1 od 02. 02. 2007 godina, so koj go potvrdil donesuvaweto
na Zaklu~okot za davawe soglasnost na Odlukata na Upravniot
odbor na KJP "Vodovod" Ko~ani za utvrduvawe minimalna i maksimalna
granica za iznesuvawe na smetot po m 2 za doma}instavata.
Ovoj zaklu~ok na Sovetot na op{tinata vlegol vo sila osmiot den od
denot na objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na op{tina Ko~ani" (Zaklu~okot
e objaven vo "Slu`ben glasnik na op{tina Ko~ani" od 7. 02.
2007 godina). So toa, smetano od 15. 02. 2007 godina, osporenata odluka
na JKP "Vodovod" Ko~ani po~nuva da proizveduva pravno dejstvo.
So ogled na sodr`inata na osporeniot zaklu~ok na Sovetot na
op{tina Ko~ani, so koj e dadena soglasnost na odlukata za utvrduvawe
minimalna i maksimalna granica za iznesuvawe na smetot po m 2 za doma}instavata,
smetame deka toj sam po sebe ne pretstavuva propis podoben
za ustavno sudska ocena, so ogled deka ne sodr`i op{ti normi na
odnesuvawe i ne ureduva odnosi na subjektite vo pravoto na op{t na-
~in. Me|utoa, faktot {to toj e uslov za proizveduvawe pravno dejstvo
na osporenata odluka, istiot neraskinlivo go povrzuva so va`eweto na
odlukata, poradi {to smetame deka toj samostojno ne mo`e da opstoi,
odnosno, toj ja deli sudbinata na Odlukata.
Ottuka, vrz osnova na napravenata analiza i utvrdenata fakti~ka
i pravna sostojba, se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Ustavniot sud za razgleduvawe
i odlu~uvawe.
250

2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na:
- Odlukata za utvrduvawe minimalna i maksimalna granica za
iznesuvawe na smetot po m 2 za doma}instvata, donesena od KJP "Vodovod"
Ko~ani, br. 0202-867 od 28. 11. 2006 godina i
- Zaklu~okot za davawe soglasnost na Odlukata na Upravniot
odbor na KJP "Vodovod" Ko~ani za utvrduvawe minimalna i maksimalna
granica za iznesuvawe na smetot po m 2 za doma}instvata, donesen
od Sovetot na op{tina Ko~ani, br. 07-2362/1 od 27. 12. 2006 godina.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 18 april 2007 godina,
donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na zakonitosta na
Odlukata za utvrduvawe minimalna i maksimalna granica za iznesuvawe
na smetot po m 2 za doma}instvata, donesena od Komunalnoto
javno pretprijatie "Vodovod" Ko~ani, br. 0202-867 od 28. 11. 2006 godina,
so Zaklu~okot za davawe soglasnost na Odlukata, donesen od Sovetot
na op{tina Ko~ani, br. 07-2362/1 od 27. 12. 2006 godina.
2. Qubomir Janev, gradona~alnik na op{tina Ko~ani, na Ustavniot
sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na zakonitosta na aktite ozna~eni vo to-
~ka 1 na ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, Odlukata za utvrduvawe
na minimalnata i maksimalnata granica za iznesuvawe na smetot po m 2
za doma}instvata, donesna od Upravniot odbor na Komunalnoto javno
pretprijatie "Vodovod" Ko~ani bila sprotivna na ~len 29 alineja 6 od
Zakonot za komunalni dejnosti, spored koj iznesuvaweto na smetot
kako komunalna usluga se vr{el po cena od m 2 . Nikade vo ovoj ili vo
drug zakon ne bila dadena mo`nost da se opredeluva minimalna i maksimalna
granica kako osnov za presmetuvawe na nadomestok za komunalnata
usluga - iznesuvawe na smet. So vakvata odluka se povreduval
principot na ednakvost na gra|anite, zatoa {to edna kategorija na
gra|ani }e pla}ale nadomestok za odr`uvawe na higiena za povr{ini
{to gi nemaat (site onie {to imaat povr{ina pomalku od 80m 2 ), a
drugi nemalo da pla}aat za povr{ini {to fakti~ki gi imaat (site tie
{to imaat povr{ina pove}e od 100m 2 stanben prostor i povr{ina pove}e
od 120m 2 za dvorno mesto).
So ogled na toa {to Sovetot na op{tina Ko~ani donel Zaklu-
~ok za davawe soglasnost na osporenata odluka koja bila sprotivna na
zakon, podnositelot na inicijativata, vo svojstvo na gradona~alnikot
251

na op{tina Ko~ani, donel Re{enie za zapirawe na objavuvaweto na
navedeniot zaklu~ok.
Vrz osnova na navedenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika
Makedonija da ja oceni zakonitosta na osporenite odluka i
zaklu~ok.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Upravniot odbor na Komunalnoto
javno pretprijatie "Vodovod" Ko~ani, na III-ta redovna sednica
odr`ana na 28. 11. 2006 godina, donel Odluka za utvrduvawe minimalna
i maksimalna granica za iznesuvawe na smetot po m 2 za doma}instvata,
br. 0202-867.
Soglasno ovaa odluka, se utvrduva deka minimalnata granica za
utvrduvawe edine~ni ceni za iznesuvawe i deponirawe na smetot po m 2
da iznesuva 85m 2 neto stanbena povr{ina, maksimalnata granica za
utvrduvawe edine~ni ceni za iznesuvawe i deponirawe na smetot po m 2
da iznesuva 100m 2 neto stanbena povr{ina, a za dvorna povr{ina maksimalnata
granica da iznesuva 120m 2 . Minimalnata i maksimalnata
granica za iznesuvawe na smetotot po m 2 za stanbena neto povr{ina i
maksimalnata za iznesuvawe i deponirawe na smetot za dvorna povr{ina
}e se primenuva po dobivaweto soglasnost od Sovetot na op{tina
Ko~ani.
Sovetot na op{tina Ko~ani, na sednicata odr`ana na den 27. 12.
2006 godina, donel Zaklu~ok Br. 07-2362/1, so koj se dava soglasnost na
Odlukata na Upravniot odbor na Komunalnoto javno pretprijatie "Vodovod"
Ko~ani za utvrduvawe minimalna i maksimalna granica za
iznesuvawe na smetotot po m 2 za doma}instvata, br. 0202-867 od 28. 11.
2006 godina. Ovoj zaklu~ok vleguva vo sila osmiot den od denot na
objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na op{tina Ko~ani".
Gradona~alnikot na op{tina Ko~ani, ocenuvaj}i deka Zaklu-
~okot na sovetot na op{tinata bil daden na odluka koja e sprotivna na
Zakonot za komunalni dejnosti, vrz osnova na ~len 51 stav 1 od Zakonot
za lokalnata samouprava, donel Re{enie za zapirawe na objavuvaweto
na Zaklu~okot, br. 08-121/1 od 19. 01. 2007 godina.
Me|utoa, Sovetot na op{tina Ko~ani, po razgleduvawe na ova
re{enie, soglasno ~len 51 stav 2 od Zakonot za lokalnata samouprava,
donel Zaklu~ok broj 07-241/1 od 02. 02. 2007 godina, so koj go potvrdil
donesuvaweto na Zaklu~okot za davawe soglasnost na Odlukata na
Upravniot odbor na Komunalnoto javno pretprijatie "Vodovod" Ko~ani
za utvrduvawe minimalna i maksimalna granica za iznesuvawe na
smetot po m 2 za doma}instavata. Ovoj zaklu~ok na Sovetot na op{tinata
vlegol vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben
glasnik na op{tina Ko~ani" (Zaklu~okot e objaven vo "Slu`ben glasnik
na op{tina Ko~ani" od 7 fevruari 2007 godina). So toa, smetano
od 15 fevruari 2007 godina, osporenata odluka na Komunalnoto javno
pretprijatie "Vodovod" Ko~ani po~nuva da proizveduva pravno
dejstvo.
252

4. Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacinalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred
Ustavot i zakonite se ednakvi.
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Vr{eweto na komunalnite dejnosti e uredeno so Zakonot za
komunalni dejnosti ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.
45/1997, 23/1999, 45/2002 i 16/2004).
Spored ~len 1 od ovoj zakon, so ovoj zakon se ureduvaat osnovnite
uslovi i na~inot na vr{ewe na komunalnite dejnosti, finansiraweto
na komunalnite dejnosti i drugi pra{awa od zna~ewe za komunalnite
dejnosti.
Soglasno ~lenot 2 od Zakonot, vr{eweto na komunalni dejnosti
e od javen interes.
Vo ~lenot 3 od Zakonot se utvrdeni vidovite na komunalni dejnosti.
Vo taa smisla, vo to~kata 6 kako komunalna dejnost e utvrdeno
obrabotka i deponirawe na komunalen cvrst otpad, pod {to se podrazbira
selektirawe, sobirawe, transportirawe i obrabotka na komunalen
cvrst otpad od naselenieto i industrijata, negova recikla`a i
prerabotka, deponirawe na uredeni deponii, kako i odr`uvawe na deponiite.
Vo to~kata 8 od istiot ~len, pod odr`uvawe na javna ~istota
vo gradski i drugi naselbi, kako komunalna dejnost, se utvrduva ~istewe
(miewe i metewe) na javni i soobra}ajni povr{ini, odr`uvawe
na pe{a~ki pateki, detski igreali{ta, otvoreni odvodni kanali, kejovi,
kako i ~istewe na snegot vo zimski uslovi.
Spored ~len 5 od Zakonot, komunalnite dejnosti od ~lenot 3 na
ovoj zakon mo`at da gi vr{at doma{ni i stranski fizi~ki i pravni
lica, koi se dol`ni da obezbedat trajno i kvalitetno vr{ewe na
komunalnite dejnosti, kako i odr`uvawe na objektite i opremata na
komunalnata infrastruktura vo funkcionalna sostojba.
Soglasno ~len 14 od Zakonot, komunalna dejnost mo`e da se
vr{i so osnovawe na javno pretprijatie za komunalna dejnost (vo natamo{niot
tekst: javno pretprijatie), so davawe koncesija za vr{ewe na
komunalna dejnost na na~in utvrden so zakon (vo natamo{niot tekst:
koncesija) i so dozvola za vr{ewe na komunalna dejnost (vo natamo-
{niot tekst: dozvola).
Spored ~len 26 stav 1 od Zakonot, sredstva za vr{ewe na komunalni
dejnosti se ostvaruvaat od cenata na komunalnite uslugi.
Spored ~len 27 od Zakonot, visinata na cenata i na~inot na
pla}awe na komunalnite uslugi, ja opredeluva upravniot odbor na javnoto
pretprijatie, po prethodna soglasnost na osnova~ot.
253

Spored ~len 29 alineja 6 od Zakonot, pla}aweto na komunalni
uslugi - odr`uvaweto na higienata vo gradski i drugi naselbi se vr{i
vo merna edinica - denar po metar kvadraten, a spored alineja 8 od istiot
~len, merna edinica za pla}aweto za sobirawe i transportirawe
na komunalen cvrst otpad e denar po metar kvadraten.
5. Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka komunalnata
dejnost - iznesuvawe i deponirawe na smet, mo`at da ja vr{at javni
pretprijatija za komunalni dejnosti osnovani od op{tinite, koi kako
davateli na uslugite, se ovlasteni da ja utvrduvaat i visinata na cenata
i na~inot na pla}aweto na ovaa komunalna usluga i toa po prethodna
soglasnost na osnova~ot.
Od sodr`inata na osporenata odluka donesena na 28. 11. 2006
godina, mo`e da se konstatira deka upravniot odbor na Komunalnoto
javno pretprijatie "Vodovod" Ko~ani, utvrdil minimalna i maksimalna
granica po m 2 kako kriterium za utvrduvawe edine~ni ceni za
komunalnata usluga - iznesuvawe i deponirawe na smet po m 2 neto
stanbena, odnosno dvorna povr{ina. Pritoa, minimalnata granica za
utvrduvawe edine~ni ceni po m2 za stanbena povr{ina ja opredelil na
85m 2 , a maksimalnata granica ja opredelil na 100m 2 . Maksimalnata
granica za dvorni povr{ini ja utvrdil na 120m 2 .
Ottuka, proizleguva deka so osporenata odluka, cenata za sobirawe
i deponirawe na smet za doma}instvata se opredeluva vo zavisnost
od izvr{eno grupirawe na korisnicite na uslugite po prose~na
minimalna i maksimalna stanbena i dvorna povr{ina, a ne po metar
kvadraten za realno izvr{ena komunalna usluga.
So vakviot na~in na utvrduvawe na cenata, spored Sudot, se povreduva
principot na ednakvost na gra|anite, bidej}i onie koi raspolagaat
so stanbena povr{ina pomala od 85m 2 , }e bidat dovedeni vo situacija
da pla}aat nadomestok za usluga za povr{ini {to gi nemaat, a
onie {to koristat stanbeni povr{ini pogolemi od 100m 2 , odnosno
dvorni povr{ini pogolemi od 120m 2 , }e ja koristat uslugata za celata
povr{ina so koja raspolagaat, a nema da pla}aat za uslugata vo celost.
Takviot na~in na utvrduvawe na nadomestokot za komunalnite
uslugi opredelen so osporenata odluka, ne e vo soglasnost so zakonskata
opredelba deka pla}aweto na komunalnata usluga se vr{i spored
merna edinica na metar kvadraten, poradi {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odluka so ~len 29
alineja 8 od Zakonot za komunalni dejnosti.
6. Soglasno osporenata odluka, opredeluvaweto na cenata na komunalnata
usluga vo zavisnost od minimalnata i maksimalnata granica
za iznesuvawe na smetot po m 2 za stanbena, odnosno dvorna povr{ina,
}e se primenuva po dobivaweto soglasnost od Sovetot na op{tina
Ko~ani. Ova proizleguva od odredbata na ~len 27 od Zakonot za komunalni
dejnosti, kade e utvrdeno deka soglasnosta na odlukata od sove-
254

tot na op{tinata, kako osnova~ na javnoto pretprijatie, e uslov odlukata
da proizveduva pravno dejstvo.
Vo ovaa smisla, Sovetot na op{tina Ko~ani na 27. 12. 2006 godina,
go donel osporeniot zaklu~ok, so koj dal soglasnost na Odlukata
za utvrduvawe minimalna i maksimalna granica za iznesuvawe na
smetotot po m 2 za doma}instvata.
Spored sodr`inata na osporeniot zaklu~ok, proizleguva deka
istiot ne pretstavuva propis podoben za ustavno sudska ocena, so ogled
deka ne sodr`i op{ti normi na odnesuvawe i ne ureduva odnosi na subjektite
vo pravoto na op{t na~in, kako pravni elementi koi go opredeluvaat
propisot.
Me|utoa, faktot {to donesuvaweto i objavuvaweto na zaklu-
~okot e uslov za proizveduvawe pravno dejstvo na osporenata odluka,
istiot go pravi sostaven del na odlukata, poradi {to toj ja deli sudbinata
na istata.
Ottuka, spored Sudot, ocenata na zakonitosta na osporenata
odluka treba da go opfati i osporeniot zaklu~ok.
7. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od ova
re{enie.
8. Ova re{enie, po odnos na Odlukata, Sudot go donese ednoglasno
vo sostav od pretsedatelot na Sudot Mahmut Jusufi i sudiite:
d-r Trendafil Ivanovski, Liljana Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo-
`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov, a po odnos na Zaklu~okot,
re{enieto e doneseno so mnozinstvo glasovi.
*
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt - odluka po predmetot U. br. 24/2007
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
podnesena od Qubomir Janev, gradona~alnik na op{tina Ko~ani, so
Re{enie U. br. 24/2007 od 18. 04. 2007 godina povede postapka za ocenuvawe
na zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe minimalna i maksimalna
granica za iznesuvawe na smetot po m 2 za doma}instvata, donesena
od Komunalnoto javno pretprijatie "Vodovod" Ko~ani, br. 0202-867 od
28. 11. 2006 godina, so Zaklu~okot za davawe soglasnost na Odlukata,
donesen od Sovetot na op{tina Ko~ani, br. 07-2362/1 od 27. 12. 2006 godina.
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na navedenata odluka so Zakonot za
komunalni dejnosti.
2 Donositelot na osporenata odluka vo predvideniot rok ne
dostavi odgovor po navodite sodr`ani vo Re{enieto za poveduvawe
postapka.
3. So ogled na toa {to pravnata i faktičkata sostojba ne se
promeneti se p r e d l a g a
255

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da ja ukine Odlukata za utvrduvawe minimalna i maksimalna
granica za iznesuvawe na smetot po m 2 za doma}instvata, donesena
od Komunalnoto javno pretprijatie "Vodovod" Ko~ani, br. 0202-
867 od 28.11.2006 godina, so Zaklu~okot za davawe soglasnost na Odlukata,
donesen od Sovetot na op{tina Ko~ani, br. 07-2362/1 od 27. 12.
2006 godina.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 6 juni
2007 godina, donese
256
O D L U K A
1. SE UKINUVA Odlukata za utvrduvawe minimalna i maksimalna
granica za iznesuvawe na smetot po m 2 za doma}instvata, donesena
od Komunalnoto javno pretprijatie "Vodovod" Ko~ani, br. 0202-
867 od 28. noemvri 2006 godina, so Zaklu~okot za davawe soglasnost na
Odlukata, donesen od Sovetot na op{tina Ko~ani, br. 07-2362/1 od 27
dekemvri 2006 godina.
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
podnesena od Qubomir Janev, gradona~alnik na op{tina Ko~ani, so
Re{enie U. br. 24/2007 od 18 april 2007 godina povede postapka za
ocenuvawe na zakonitosta na aktite ozna~eni vo to~ka 1 na ovaa
odluka.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka Upravniot odbor na Komunalnoto
javno pretprijatie "Vodovod" Ko~ani, na III-ta redovna sednica
odr`ana na 28 noemvri 2006 godina, donel Odluka za utvrduvawe
minimalna i maksimalna granica za iznesuvawe na smetot po m 2 za
doma}instvata, broj 0202-867.
Soglasno ovaa odluka, se utvrduva deka minimalnata granica za
utvrduvawe edine~ni ceni za iznesuvawe i deponirawe na smetot po m 2
da iznesuva 85m 2 neto stanbena povr{ina, maksimalnata granica za
utvrduvawe edine~ni ceni za iznesuvawe i deponirawe na smetot po m 2
da iznesuva 100m 2 neto stanbena povr{ina, a za dvorna povr{ina
maksimalnata granica da iznesuva 120m 2 . Minimalnata i maksimalnata
granica za iznesuvawe na smetotot po m 2 za stanbena neto povr{ina i
maksimalnata za iznesuvawe i deponirawe na smetot za dvorna povr{ina
}e se primenuva po dobivaweto soglasnost od Sovetot na op{-
tina Ko~ani.

Sovetot na op{tina Ko~ani, na sednicata odr`ana na den 27.
dekemvri 2006 godina, donel Zaklu~ok Br. 07-2362/1, so koj se dava soglasnost
na Odlukata na Upravniot odbor na Komunalnoto javno pretprijatie
"Vodovod" Ko~ani za utvrduvawe minimalna i maksimalna
granica za iznesuvawe na smetotot po m 2 za doma}instvata, br. 0202-867
od 28 noemvri 2006 godina. Ovoj zaklu~ok vleguva vo sila osmiot den od
denot na objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na op{tina Ko~ani."
Gradona~alnikot na op{tina Ko~ani, ocenuvaj}i deka Zaklu-
~okot na sovetot na op{tinata bil daden na odluka koja e sprotivna na
Zakonot za komunalni dejnosti, vrz osnova na ~len 51 stav 1 od Zakonot
za lokalnata samouprava, donel Re{enie za zapirawe na objavuvaweto
na Zaklu~okot, broj 08-121/1 od 19 januari 2007 godina.
Me|utoa, Sovetot na op{tina Ko~ani, po razgleduvawe na ova
re{enie, soglasno ~len 51 stav 2 od Zakonot za lokalnata samouprava,
donel Zaklu~ok broj 07-241/1 od 02 fevruari 2007 godina, so koj go
potvrdil donesuvaweto na Zaklu~okot za davawe soglasnost na Odlukata
na Upravniot odbor na Komunalnoto javno pretprijatie "Vodovod"
Ko~ani za utvrduvawe minimalna i maksimalna granica za iznesuvawe
na smetot po m 2 za doma}instavata. Ovoj zaklu~ok na Sovetot na
op{tinata vlegol vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo
"Slu`ben glasnik na op{tina Ko~ani" (Zaklu~okot e objaven vo "Slu-
`ben glasnik na op{tina Ko~ani" od 7 fevruari 2007 godina). So toa,
smetano od 15 fevruari 2007 godina, osporenata odluka na Komunalnoto
javno pretprijatie "Vodovod" Ko~ani po~nuva da proizveduva
pravno dejstvo.
5. Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata,
bojata na ko`ata, nacinalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i
verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite
pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Vr{eweto na komunalnite dejnosti e uredeno so Zakonot za komunalni
dejnosti ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 45/
1997, 23/1999, 45/2002 i 16/2004).
Spored ~len 1 od ovoj zakon, so ovoj zakon se ureduvaat osnovnite
uslovi i na~inot na vr{ewe na komunalnite dejnosti, finansiraweto
na komunalnite dejnosti i drugi pra{awa od zna~ewe za komunalnite
dejnosti.
Soglasno ~lenot 2 od Zakonot, vr{eweto na komunalni dejnosti
e od javen interes.
Vo ~lenot 3 od Zakonot se utvrdeni vidovite na komunalni dejnosti.
Vo taa smisla, vo to~kata 6 kako komunalna dejnost e utvrdeno
obrabotka i deponirawe na komunalen cvrst otpad, pod {to se pod-
257

azbira selektirawe, sobirawe, transportirawe i obrabotka na komunalen
cvrst otpad od naselenieto i industrijata, negova recikla`a i
prerabotka, deponirawe na uredeni deponii, kako i odr`uvawe na
deponiite. Vo to~kata 8 od istiot ~len, pod odr`uvawe na javna ~istota
vo gradski i drugi naselbi, kako komunalna dejnost, se utvrduva
~istewe (miewe i metewe) na javni i soobra}ajni povr{ini, odr`uvawe
na pe{a~ki pateki, detski igreali{ta, otvoreni odvodni kanali,
kejovi, kako i ~istewe na snegot vo zimski uslovi.
Spored ~len 5 od Zakonot, komunalnite dejnosti od ~lenot 3 na
ovoj zakon mo`at da gi vr{at doma{ni i stranski fizi~ki i pravni
lica, koi se dol`ni da obezbedat trajno i kvalitetno vr{ewe na komunalnite
dejnosti, kako i odr`uvawe na objektite i opremata na komunalnata
infrastruktura vo funkcionalna sostojba.
Soglasno ~len 14 od Zakonot, komunalna dejnost mo`e da se
vr{i so osnovawe na javno pretprijatie za komunalna dejnost, so davawe
koncesija za vr{ewe na komunalna dejnost na na~in utvrden so
zakon i so dozvola za vr{ewe na komunalna dejnost.
Spored ~len 26 stav 1 od Zakonot, sredstva za vr{ewe na komunalni
dejnosti se ostvaruvaat od cenata na komunalnite uslugi.
Spored ~len 27 od Zakonot, visinata na cenata i na~inot na
pla}awe na komunalnite uslugi, ja opredeluva upravniot odbor na javnoto
pretprijatie, po prethodna soglasnost na osnova~ot.
Spored ~len 29 alineja 6 od Zakonot, pla}aweto na komunalni
uslugi - odr`uvaweto na higienata vo gradski i drugi naselbi se vr{i
vo merna edinica - denar po metar kvadraten, a spored alineja 8 od istiot
~len, merna edinica za pla}aweto za sobirawe i transportirawe
na komunalen cvrst otpad e denar po metar kvadraten.
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka komunalnata
dejnost - iznesuvawe i deponirawe na smet, mo`at da ja vr{at javni
pretprijatija za komunalni dejnosti osnovani od op{tinite, koi kako
davateli na uslugite, se ovlasteni da ja utvrduvaat i visinata na
cenata i na~inot na pla}aweto na ovaa komunalna usluga i toa po prethodna
soglasnost na osnova~ot.
Od sodr`inata na osporenata odluka donesena na 28 noemvri
2006 godina, mo`e da se konstatira deka upravniot odbor na Komunalnoto
javno pretprijatie "Vodovod" Ko~ani, utvrdil minimalna i
maksimalna granica po m 2 kako kriterium za utvrduvawe edine~ni ceni
za komunalnata usluga - iznesuvawe i deponirawe na smet po m 2 neto
stanbena, odnosno dvorna povr{ina. Pritoa, minimalnata granica za
utvrduvawe edine~ni ceni po m 2 za stanbena povr{ina ja opredelil na
85m 2 , a maksimalnata granica ja opredelil na 100m 2 . Maksimalnata
granica za dvorni povr{ini ja utvrdil na 120m 2 .
Ottuka, proizleguva deka so osporenata odluka, cenata za sobirawe
i deponirawe na smet za doma}instvata se opredeluva vo zavisnost
od izvr{eno grupirawe na korisnicite na uslugite po prose~na
258

minimalna i maksimalna stanbena i dvorna povr{ina, a ne po metar
kvadraten za realno izvr{ena komunalna usluga.
So vakviot na~in na utvrduvawe na cenata, spored Sudot, se povreduva
principot na ednakvost na gra|anite, bidej}i onie koi raspolagaat
so stanbena povr{ina pomala od 85m 2 , }e bidat dovedeni vo situacija
da pla}aat nadomestok za usluga za povr{ini {to gi nemaat, a
onie {to koristat stanbeni povr{ini pogolemi od 100m 2 , odnosno
dvorni povr{ini pogolemi od 120m 2 , }e ja koristat uslugata za celata
povr{ina so koja raspolagaat, a nema da pla}aat za uslugata vo celost.
Takviot na~in na utvrduvawe na nadomestokot za komunalnite
uslugi opredelen so osporenata odluka, ne e vo soglasnost so zakonskata
opredelba deka pla}aweto na komunalnata usluga se vr{i spored
merna edinica na metar kvadraten, poradi {to Sudot oceni deka
osporenata odluka ne e vo soglasnost so ~len 29 alineja 8 od Zakonot
za komunalni dejnosti.
6. Soglasno osporenata odluka, opredeluvaweto na cenata na
komunalnata usluga vo zavisnost od minimalnata i maksimalnata granica
za iznesuvawe na smetot po m 2 za stanbena, odnosno dvorna povr{ina,
}e se primenuva po dobivaweto soglasnost od Sovetot na op{-
tina Ko~ani. Ova proizleguva od odredbata na ~len 27 od Zakonot za
komunalni dejnosti, kade e utvrdeno deka soglasnosta na odlukata od
sovetot na op{tinata, kako osnova~ na javnoto pretprijatie, e uslov
odlukata da proizveduva pravno dejstvo.
Vo ovaa smisla, Sovetot na op{tina Ko~ani na 27 dekemvri
2006 godina, go donel osporeniot zaklu~ok, so koj dal soglasnost na
Odlukata za utvrduvawe minimalna i maksimalna granica za iznesuvawe
na smetot po m 2 za doma}instvata.
I pokraj toa {to osporeniot zaklu~ok, spored negovata sodr-
`ina, ne pretstavuva propis podoben za ustavno sudska ocena, so ogled
deka ne sodr`i op{ti normi na odnesuvawe i ne ureduva odnosi na subjektite
vo pravoto na op{t na~in, kako pravni elementi koi go opredeluvaat
propisot, faktot {to donesuvaweto i objavuvaweto na zaklu~okot
e uslov za proizveduvawe pravno dejstvo na osporenata odluka,
istiot go pravi sostaven del na odlukata, poradi {to toj ja deli sudbinata
na istata.
Ottuka, spored Sudot, nezakonitosta na osporenata odluka go
opfa}a i osporeniot zaklu~ok.
7. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od
ovaa odluka.
8. Ovaa odluka po odnos na Odlukata, Sudot go donese ednoglasno
vo sostav od pretsedatelot na Sudot Mahmut Jusufi i sudiite:
d-r Trendafil Ivanovski, Liljana Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo-
`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov, a po odnos na Zaklu~okot,
odlukata e donesena so mnozinstvo glasovi.
259

260

19. U. br. 64/2007 (18. 04. 2007)
Osporen akt
Odluka za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci
na koordinatorite na sovetni~ki grupi, br. 07-1836/1, donesena od
Sovetot na op{tina Aerodrom na 15. 03. 2007 godina ("Slu`ben glasnik
na op{tina Aerodrom" br. 23/2007).
Aspekti na osporuvawe
Osporenata odluka ne bila vo soglasnost so ~l. 52 od Ustavot i
so ~l. 45 i 100 od Zakonot za lokalna samouprava ("SV RM," br. 5/2002)
zatoa {to opredeluva deka vleguva vo sila pred da se objavi (~l. 2 od
Odlukata) i {to predviduva nadomestok na koordinatorite na sovetni~ki
grupi koj ne e utvrden vo Zakonot (~l. 1 od Odlukata).
Istovremeno, pobarano e izrekuvawe na privremena merka zaradi
spre~uvawe da nastanat te{ko otstranlivi posledici.
Sodr`ina na osporenata odluka i fakti~ka sostojba
Spored ~l. 1 od Odlukata "na koordinatorite na sovetni~ki
grupi im se utvrduva nadomestok vo iznos od 10% mese~no od prose~na
mese~na neto plata vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite
tri meseci".
Spored ~l. 2 od Odlukata "0ovaa odluka vleguva vo sila na 1
mart, a }e se objavi vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom".
Odlukata e donesena na 15. 03. 2007 godina, a objavena na 22. 03. 2007
godina.
Sporni pravni pra{awa
- dali opredeluvaweto nadomestok na koordinatorite na sovetni~ki
grupi - ~lenovi na op{tinski sovet e vo soglasnost so Zakonot
za lokalna samouprava?
- dali predviduvaweto op{tinski propis da vleze vo sila pred
da se objavi e vo soglasnost so ~l. 52 od Ustavot?
261

262
Ustavnosudska praktika
- za prvoto pra{awe: koordinatorite na sovetni~ki grupi nemaat
pravo na poseben nadomestok vo vrska so rabotata na sovetot na
op{tinata - Odluka U. br. 240/2006 od 28. 03. 2007 godina; Re{enie za
poveduvawe postapka U. br. 146/2006 od 4. 04. 2007 godina.
- za vtoroto pra{awe: vleguvawe vo sila na op{tinski propis
pred da se objavi, ne e vo soglasnost so ~l. 52 od Ustavot - ozna~enata
odluka i re{enie; Odluka U.br.130/2006 od 8 mart 2006 godina.
Pravno mislewe
1. za prvoto pra{awe: Spored ~len 45 od Zakonot za lokalna
samouprava ("SV RM," br. 5/2002) ~lenovite na sovetot imaat pravo na
nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na patni i dnevni
tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.
Soglasno ~l. 100 od Zakonot, koj e sistematiziran vo Glava
"Preodni i zavr{ni odredbi," do donesuvaweto na zakonot od ~l. 45 od
ovoj zakon, ~lenovite na sovetot }e primaat nadomestok za prisustvo
na sednica na sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe, najmnogu do
30% od prose~nata mese~na neto plata vo Republika Makedonija
isplatena vo poslednite tri meseci, a nadomestocite za patnite i dnevnite
tro{oci }e im se isplatuvaat spored propisite koi se odnesuvaat
na dr`avnite slu`benici.
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka ~lenovite na
sovetot, vklu~itelno i koordinatorite na sovetni~ki grupi, imaat
pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i pravo na nadomestok na
patni i dnevni tro{oci, vo visina opredelena so ovoj zakon do donesuvawe
na poseben zakon so koj poblisku }e se opredeli visinata na
ovie nadomestoci, pri {to Zakonot ne predviduva pravo na poseben nadomestok
za ~lenovite na sovetot koi se koordinatori na sovetni~ki
grupi vo vrska so rabotata na sovetot.
Poradi toa, opredeluvaweto so op{tinski propis na pravoto
na poseben nadomestok za koordinatorite na sovetni~ki grupi vo
vrska so rabotata na sovetot ne e vo soglasnost so navedenite zakonski
odredbi, poradi {to treba da se povede postapkata za ocenuvawe na
zakonitosta na ~l. 1 od osporenata odluka.
2. za vtoroto pra{awe: Spored ~l. 52 od Ustavot, zakonite i
drugite propisi se objavuvaat pred da vlezat vo sila (st. 1) i ne mo`at
da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e
popovolno za gra|anite (st. 4).
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka propisite
prvo se donesuvaat, pa objavuvaat i potoa vleguvaat vo sila odnosno
predizvikuvaat pravni posledici. Od prethodnoto pravilo mo`e da
postoi isklu~ok samo dokolku e popovolno za gra|anite.

So ogled na toa {to ~l. 2 od Odlukata predviduva nejzino vleguvawe
vo sila na 1. 03. 2007 godina, a toa zna~i pred da se donese i pred
da se objavi (22. 03. 2007 godina), pri {to nejzinata sodr`ina ne predviduva
povolnosti za gra|anite, tuku za ~lenovite na sovetot, proizleguva
deka takvata odredba ne e vo soglasnost so ozna~enite ustavni
odredbi. Poradi toa, treba da se povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na ~l. 2 od osporenata odluka.
3. za baraweto da se izrekne privremena merka:
Spored ~l. 27 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud mo`e vo tekot na postapkata, do donesuvaweto
na kone~nata odluka, da donese re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto
na poedine~nite akti ili dejstvija {to se prezemeni vrz osnova
na zakon, drug propis ili op{t akt ~ija ustavnost, odnosno zakonitost
ja ocenuva, dokolku so negovoto izvr{uvawe bi mo`ele da nastanat
te{ko otstranlivi posledici.
Smetame deka od izvr{uvawe na Odlukata bi mo`ele da nastanat
te{ko otstranlivi posledici so ogled na slo`enosta na postapkta
za vra}awe na isplateniot pari~en nadomestok, poradi {to se ispolneti
uslovite za zapirawe od izvr{uvawe na poedine~nite akti i
dejstvijata prezemeni vrz osnova na Odlukata.
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata,
3. Sudot da gi zapre od izvr{uvawe poedine~nite akti i dejstvija
prezemeni vrz osnova na Odlukata.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 18 april 2007 godina,
donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci
na koordinatorite na sovetni~ki grupi, br. 07 - 1836/1, donesena
od Sovetot na op{tina Aerodrom na 15 mart 2007 godina ("Slu-
`ben glasnik na op{tina Aerodrom," br. 23/2007).
2. SE ZAPIRA izvr{uvaweto na poedine~nite akti i dejstvija
doneseni, odnosno prezemeni vrz osnova na odlukata ozna~ena vo to~ka
1 od ova re{enie.
3. Kiril Todorovski, gradona~alnik na op{tina Aerodrom, na
Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za po-
263

veduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na odlukata
ozna~ena vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odluka ne bila
vo soglasnost so ~len 52 od Ustavot i so ~lenovite 45 i 100 od Zakonot
za lokalna samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 5/2002) zatoa {to opredeluvala deka vleguva vo sila pred da se objavi
i {to predviduvala nadomestok na koordinatorite na sovetni~ki
grupi koj ne e utvrden vo Zakonot.
Istovremeno, pobarano e izrekuvawe na privremena merka zaradi
spre~uvawe da nastanat te{ko otstranlivi posledici.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 1 od Odlukata "na
koordinatorite na sovetni~ki grupi im se utvrduva nadomestok vo
iznos od 10% mese~no od prose~na mese~na neto plata vo Republika
Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci".
Spored ~len 2 od Odlukata „ovaa odluka stapuva na sila na 1
mart, a }e se objavi vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom." Ponatamu,
Sudot utvrdi deka Odlukata e donesena na 15 mart 2007 godina,
a objavena e na 22 mart 2007 godina.
5. Spored ~len 52 od Ustavot na Republika Makedonija, zakonite
i drugite propisi se objavuvaat pred da vlezat vo sila (stav 1) i
ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga
toa e popovolno za gra|anite (stav 4).
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka propisite
prvo se donesuvaat, pa objavuvaat i potoa vleguvaat vo sila, odnosno
predizvikuvaat pravni posledici. Od prethodnoto pravilo mo`e da
postoi isklu~ok samo dokolku e popovolno za gra|anite.
So ogled na toa {to ~len 2 od Odlukata predviduva nejzino vleguvawe
vo sila na 1 mart 2007 godina, a toa zna~i pred da se donese i
pred da se objavi (22 mart 2007 godina), pri {to nejzinata sodr`ina ne
predviduva povolnosti za gra|anite, tuku za ~lenovite na sovetot, Sudot
oceni deka takvata odredba ne e vo soglasnost so ozna~enite ustavni
odredbi.
6. Spored ~len 45 od Zakonot za lokalna samouprava ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 5/2002) ~lenovite na sovetot
imaat pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na patnite
i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.
Soglasno ~len 100 od Zakonot, koj e sistematiziran vo Glava
"Preodni i zavr{ni odredbi," do donesuvaweto na zakonot od ~lenot
45 od ovoj zakon, ~lenovite na sovetot }e primaat nadomestok za prisustvo
na sednica na sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe, najmnogu
do 30% od prose~nata mese~na neto plata vo Republika Makedonija
isplatena vo poslednite tri meseci, a nadomestocite za patnite i dnevnite
tro{oci }e im se isplatuvaat spored propisite koi se odnesuvaat
na dr`avnite slu`benici.
264

Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka ~lenovite na
sovetot, vklu~itelno i koordinatorite na sovetni~ki grupi, imaat
pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i pravo na nadomestok na
patni i dnevni tro{oci, vo visina opredelena so ovoj zakon do donesuvawe
na poseben zakon so koj poblisku }e se opredeli visinata na ovie
nadomestoci, pri {to Zakonot ne predviduva pravo na poseben nadomestok
za ~lenovite na sovetot koi se koordinatori na sovetni~ki grupi
vo vrska so rabotata na sovetot.
Poradi toa, Sudot oceni deka opredeluvaweto so op{tinski
propis na pravoto na poseben nadomestok za koordinatorite na sovetni~ki
grupi vo vrska so rabotata na sovetot ne e vo soglasnost so navedenite
zakonski odredbi.
7. [to se odnesuva do baraweto za zapirawe od izvr{uvawe na
poedine~nite akti i dejstvija doneseni odnosno prezemeni vrz osnova
na osporenata odluka, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite za toa
opredeleni vo ~len 27 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, poradi {to odlu~i kako vo to~kata 2 od ova re{enie.
8. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
9. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt-odluka po predmetot U br. 64/2007
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U br. 64/
2007 od 18. 04. 2007 godina, povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe
na nadomestoci na koordinatorite na sovetni~ki grupi, br. 07-1836/1,
donesena od Sovetot na op{tina Aerodrom na 15. 03. 2007 godina
("Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom" br. 23/2007).
Postapkata e povedena zatoa {to se postavi pra{aweto za soglasnosta
na Odlukata so ~l. 52 st. 1 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija
i so ~l. 45 i 100 od Zakonot za lokalna samouprava ("SV RM,"
br. 2/2002).
Istovremeno, so Re{enieto se zapreni od izvr{uvawe poedine~nite
akti i dejstvija doneseni odnosno prezemeni vrz osnova na
osporenata odluka, do donesuvawe na kone~na odluka na Sudot.
2. Sovetot na op{tina Aerodrom kako donositel na osporenata
odluka ne dostavi odgovor na navodite sodr`ani vo Re{enieto za poveduvawe
na postapkata.
3. So ogled na toa {to pravnata i fakti~kata sostojba na rabotite
po predmetot ne se promeneti, se p r e d l a g a:
265

1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi razgleduvawe i
odlu~uvawe;
2. Sudot da odlu~i da ja poni{ti Odlukata za potvrduvawe na
Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci na koordinatorite na sovetni~ki
grupi, br. 07-1836/1, donesena od Sovetot na op{tina Aeroedrom
na 15. 03. 2007 godina ("SV RM," br. 23/2007).
3. Sudot da odlu~i da go stavi nadvor od sila Re{enieto za zapirawe
od izvr{uvawe na poedine~nite akti i dejstvija doneseni
odnosno prezemeni vrz osnova na navedenata odluka.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 27.
06. 2007 godina, donese
266
O D L U K A
1. SE PONI[TUVA Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za
utvrduvawe na nadomestoci na koordinatorite na sovetni~ki grupi,
br. 07 -1836/1, donesena od Sovetot na op{tina Aerodrom na 15 mart
2007 godina ("Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom," br. 23/2007).
2. SE STAVA NADVOR OD SILA Re{enieto za zapirawe od
izvr{uvawe na poedine~nite akti i dejstvija doneseni, odnosno prezemeni
vrz osnova na odlukata ozna~ena vo to~ka 1 od ovaa odluka.
3. Ovaa odluka }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija."
4. Ustavniot sud na Republika Makedonija, na inicijativa od
Kiril Todorovski gradona~alnik na op{tina Aerodrom, so Re{enie
U. br. 64/2007 od 18 april 2007 godina povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta i zakonitosta na odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ovaa
odluka, zatoa {to se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so
~len 52 stavovite 1 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija i so ~lenovite
45 i 100 od Zakonot za lokalna samouprava ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija“ br. 5/2002). Istovremeno, Sudot go zapre izvr{uvaweto
na poedine~nite akti i dejstvija doneseni odnosno prezemeni
vrz osnova na osporenata odluka, do donesuvawe na kone~na odluka
od Sudot.
5. Sovetot na op{tina Aerodrom kako donositel na osporenata
odluka ne dostavi odgovor na navodite sodr`ani vo Re{enieto za poveduvawe
na postapkata.
6. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 1 od Odlukata "na
koordinatorite na sovetni~ki grupi im se utvrduva nadomestok vo
iznos od 10% mese~no od prose~na mese~na neto plata vo Republika
Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci".

Spored ~len 2 od Odlukata "ovaa odluka vleguva na sila na 1
mart, a }e se objavi vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom." Ponatamu,
Sudot utvrdi deka Odlukata e donesena na 15 mart 2007 godina,
a objavena e na 22 mart 2007 godina.
7. Spored ~len 52 od Ustavot na Republika Makedonija, zakonite
i drugite propisi se objavuvaat pred da vlezat vo sila (stav 1) i
ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga
toa e popovolno za gra|anite (stav 4).
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka propisite
prvo se donesuvaat, pa objavuvaat i potoa vleguvaat vo sila, odnosno
predizvikuvaat pravni posledici. Od prethodnoto pravilo mo`e da
postoi isklu~ok samo dokolku e popovolno za gra|anite.
So ogled na toa {to ~len 2 od Odlukata predviduva nejzino vleguvawe
vo sila na 1 mart 2007 godina, a toa zna~i pred da se donese (15
mart 2007 godina) i pred da se objavi (22 mart 2007 godina), pri {to
nejzinata sodr`ina ne predviduva povolnosti za gra|anite, tuku za
~lenovite na sovetot, Sudot utvrdi deka takvata odredba ne e vo soglasnost
so ozna~enite ustavni odredbi.
8. Spored ~len 45 od Zakonot za lokalna samouprava ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 5/2002) ~lenovite na sovetot
imaat pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na patnite
i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.
Soglasno ~len 100 od Zakonot, koj e sistematiziran vo Glava
"Preodni i zavr{ni odredbi“, do donesuvaweto na zakonot od ~lenot
45 od ovoj zakon, ~lenovite na sovetot }e primaat nadomestok za prisustvo
na sednica na sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe, najmnogu
do 30% od prose~nata mese~na neto plata vo Republika Makedonija
isplatena vo poslednite tri meseci, a nadomestocite za patnite
i dnevnite tro{oci }e im se isplatuvaat spored propisite koi se
odnesuvaat na dr`avnite slu`benici.
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka ~lenovite na
sovetot, vklu~itelno i koordinatorite na sovetni~ki grupi, imaat
pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i pravo na nadomestok na
patni i dnevni tro{oci, vo visina opredelena so ovoj zakon do donesuvawe
na poseben zakon so koj poblisku }e se opredeli visinata na
ovie nadomestoci, pri {to Zakonot ne predviduva pravo na poseben nadomestok
za ~lenovite na sovetot koi se koordinatori na sovetni~ki
grupi vo vrska so rabotata na sovetot.
Poradi toa, Sudot utvrdi deka opredeluvaweto so op{tinski
propis pravo na poseben nadomestok za koordinatorite na sovetni~ki
grupi vo vrska so rabotata na sovetot ne e vo soglasnost so navedenite
zakonski odredbi.
9. Imaj}i go predvid ~len 73 od Delovnikot na Sudot, se oceni
deka se ispolneti uslovite za poni{tuvawe na odlukata ozna~ena vo
to~kata 1 od ovaa odluka.
267

10. So ogled na toa {to so donesuvaweto na ovaa odluka prestanuvaat
pri~inite za postoewe vremena merka, Sudot odlu~i kako vo
to~kata 2 od ovaa odluka.
11. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i
2 od ovaa odluka.
12. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
268

20. U. br. 16/2007 (8. 05. 2007)
Osporena odredba
^len 9 od Pravilnikot za kriteriumite za utvrduvawe na organizacionite
edinici vo javnite zdravstveni ustanovi koi ne mo`at da
se izdavaat pod zakup ("SV RM," br. 32/2006 i 4/2007), donesen od ministerot
za zdravstvo.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, so osporenata odredba od
Pravilnikot, podnositelite na inicijativata bile dovedeni vo sostojba
na ustavna neednakvost, im se doveduvala vo pra{awe osnovnata
egzistencija, bile prisileni na nerentabilno rabotewe i bankrot, od
pri~ina {to so prviot bran na privatizacija, koga se privatizirala
primarnata stomatolo{ka zdravstvena za{tita, bile ostaveni da rabotat
vo ramkite na dr`avnoto zdravstvo, no sega trebalo da se privatiziraat.
Pokraj navedenoto, se doveduvala vo pra{awe i adekvatnata
stomatolo{ka preventivna za{tita na decata vo celosna smisla na
zborot, kako naj~uvstvitelna kategorija na naselenie, od pri~ina {to
so osporenata odredba taa za{tita }e ostanela na samo nekolku
stomatolo{ki timovi koi nudele isklu~ivo preventivna stomatolo-
{ka za{tita i toa vo potesna smisla na zborot, {to blago re~eno bilo
nedovolno.
Podnositelite na inicijativata apeliraat i na preispituvawe
na opredeleniot broj od 4.500 deca do 14 godi{na vozrast, kako {to
predvidel osporeniot ~l. 9 od Pravilnikot, a od pri~ina {to apsolutno
bilo nevozmo`no da se pru`i adekvatna stomatolo{ka zdravstvena
za{tita na taka visoko opredelena brojka na pacienti, pri {to
trebalo da se ima predvid i principot na nedelivosta na preventivata
vo stomatologijata. Ovoj navod go potkrepuvaat so poso~uvawe na
napisi na vidni stru~ni lica od oblasta na stomatolo{kata nauka i
praktika.
Inicijativata prodol`uva so citirawe na ~l. 200-k od Zakonot
za zdravstenata za{tita i toa spored sodr`inata {to ja imal spored
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za zdravstvenata
za{tita ("SV RM," br. 10/2004), iako na podnositelite na inicijativata
o~igledno im e poznata i sodr`inata na istata odredba spored
269

slednata izmena i dopolnuvawe na zakonot ("SV RM," br. 84/2005).
Imeno, na krajot od inicijativata se ozna~uvaat prilozite kon inicijativata,
me|u koi i fotokopija od ovaa izmena i dopolnuvawe.
I pokraj takvoto soznanie sepak, po odnos na osporeniot ~l. 9
od Pravilnikot se naveduva deka ne e vo soglasnost so sodr`inata {to
ja imal ~l. 200-k spored Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za zdravstvenata za{tita ("SV RM," br. 10/2004).
Podnositelite na inicijativata naveduvaat deka nivnata konstatacija
za nesoglasnost na osporenata odredba od Pravilnikot so
navedeniot zakon ja temelat vrz ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika
Makedonija i vladeeweto na pravoto kako temelna vrednost na
ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Vo prodol`enie na inicijativata se citiraat ~l. 9 i ~l. 32 st. 1
i 2 od Ustavot na Republika Makedonija, pa se naveduva deka vrz osnova
na site navedeni ustavni i zakonski odredbi, podnositelite na
inicijativata ja smetaat osporenata odredba kako odredba {to go regulira
preodniot re`im i go ureduva na~inot na premin od postojnite
pravni normi kon novite.
Pritoa, za podnositelite na inicijativata ne bilo sporno pravoto
na zakonodavecot da izbira merki i sredstva za realizacija na reformite
vo zdravstvoto i toa na na~in {to nema da se dovedat vo pra-
{awe pravnata sigurnost i ve}e steknatite prava na subjektite na koi
taa se odnesuva, me|utoa smetaat deka zakonodavecot trebal da ima ist
odnos, ist praven pristap pri ureduvaweto i voveduvaweto na reformite
vo zdravstvoto vo site identi~ni ili sli~ni slu~ai, odnosno
pra{awa.
Vrz osnova na seto navedeno, podnositelite na inicijativata
smetaat deka so osporenata odredba od Pravilnikot na stomatolozite
koi obavuvale preventivna stomatolo{ka za{tita im se nametnuvala
sostojba {to ne bila proporcionalna so celite na planiranata reforma.
Ova od pri~ina {to stanuvalo zbor za prekumerno ograni~uvawe
na nivnite slobodi i prava, a i zagrozuvawe na nivnata pravna sigurnost,
ako se ima predvid posledicata {to ovaa kategorija na vraboteni
vo oblasta na zdravstvoto }e ja trpela dokolku bil primenet
osporeniot ~len od Pravilnikot.
Vo dopolnuvaweto na inicijativata, podneseno preku polnomo-
{nikot Simon Petreski, advokat od Prilep, vo golem del se povtoruvaat
navodite od inicijativata. Nov e navodot po odnos na uka-
`uvaweto za sudir pome|u izvr{nata i zakonodavnata vlast, od pri~ina
{to osporeniot pravilnik bil donesen od strana na ministerot za
zdravstvo, koj ja prezel ulogata na zakonodavec i podzakonskiot akt go
postavil nad zakonot i Ustavot.
Vo dopolnuvaweto na inicijativata, isto taka, se naveduva deka
so doslovnata primena na osporeniot ~len od Pravilnikot }e se povredele
i ograni~ele i pravata na pacientite (deca do 14 godini voz-
270

ast), zaradi mo`nosta od nesoodvetna, nestru~na i nedovolna primena
na preventivata i kurativata so ogled na toa {to tie dejnosti na
stomatologijata bile neddelivi.
Sodr`ina na odredbata
Spored ~l. 9 od Pravilnikot, vo javnite zdravstveni ustanovi
ne se izdava pod zakup slu`bata za preventivna stomatolo{ka za{tita
na deca so eden stomatolo{ki tim (doktor na stomatologija i asistent)
za sekoi 4.500 deca do 14 godi{na vozrast.
Ustavnosudska praktika
1. So Re{enie U. br. 57/2004 i U. br. 92/2004 od 14. 07. 2004 godina,
Sudot ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta, me|u drugoto i
za ~l. 200-k od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
zdravstvena za{tita ("SV RM," br. 10/2004).
Sudot na sednicata utvrdil deka, soglasno ~l. 200-k od Zakonot,
objektite i opremata na postojnite javni zdravstveni organizacii i
prostorot i opremata na nivnite delovi vo koi se vr{i farmacevtska
dejnost {to ne se privatizirale spored ovoj zakon, kako i prostorot i
opremata na delovite na javnite zdravstveni organizacii vo koi se
vr{i primarna stomatolo{ka dejnost, mo`at da se izdavaat pod zakup
pod uslov da se osnova privatna zdravstvena ustanova za vr{ewe na soodvetnata
dejnost soglasno so ovoj zakon (st. 1).
Za vr{ewe na dejnosta od stav 1 na ovoj ~len vo javnite zdravstveni
ustanovi pod zakup se izdavaat prostorot i opremata na delovite
koi pretstavuvaat organizaciona, prostorna, tehni~ka i funkcionalna
celina, vo koi se vr{at farmacevtska, odnosno stomatolo{ka
dejnost (vo natamo{niot tekst: organizaciona edinica)- st. 2.
Pod zakup ne mo`at da se izdavaat organizacioni edinici vo
javnite zdravstveni ustanovi {to vr{at stomatolo{ka zdravstvena za-
{tita na deca do 14 godi{na vozrast i itna stomatolo{ka zdravstvena
za{tita (st. 3).
Vo odgovorot na Ministerstvoto, posebno bilo naglaseno deka
situacijata vo Republika Makedonija e takva {to ne se sozdadeni uslovi
za privatizacija na dejnosta na zdravstvenite domovi i medicinskite
centri. Od tie pri~ini se predviduvalo transformacija na prostor
i oprema vo stomatolo{kata dejnost po pat na izdavawe pod zakup,
a ne so proda`ba, a privatizacijata po pat na proda`ba da se vr{i
spored realno procenetata vrednost na prostorot i opremata {to se
sopstvenost na Republika Makedonija i deka procenkata na realnata
vrednost }e ja vr{at specijalizirani agencii registrirani za toa.
Imaj}i go predvid ~l. 9 st. 2 od Ustavot, Sudot ocenil deka so
predviduvaweto na razli~nite na~ini na transformacija na aptekite
271

vo odnos na stomatolo{kite ordinacii ne se povreduva ustavnoto na~elo
na ednakvost. Ova, zatoa {to prirodata na dejnosta na aptekite i
nivnata organizaciska postavenost e dijametralno razli~na vo odnos
na stomatolo{kata zdravstvena dejnost, pa spored toa soglasno e so
Ustavot transformacijata na razli~nite dejnosti da se vr{i na razli~en
na~in i pod razli~ni uslovi.
Vo vrska so pra{aweto dali osporeniot zakon gi utvrduva uslovite
spored koi se vr{i transformacija na javnite apteki i stomatolo{kite
ordinacii, Sudot smetal deka uslovite se utvrdeni.
Imeno, spored Sudot uslovite za privatizacijata zavisat i se
opredeluvaat spored toa: dali aptekata (sopstvenost na Republika Makedonija)
e samostojna; dali aptekata (sopstvenost na Republika Makedonija)
e vo sostav na nekoja zdravstvena organizacija; dali aptekata
(sopstvenost na Republika Makedonija) e pod zakup na objekt koj e vo
sopstvenost na pravno ili fizi~ko lice. Vo vrska so pra{aweto dali
se zapazuva rabotno pravniot status na vrabotenite vo aptekite {to se
privatiziraat ili izdavaat pod zakup, Sudot ocenil deka postojat dve
kategorii na taka nare~eni povlasteni lica i toa: licata koi se vo
raboten odnos na denot koga stapuva vo sila odlukata na Vladata. Tie
spa|aat vo onaa kategorija na koja í se otstapuva 5% besplatno od procenetata
vrednost na aptekata; vo vtorata kategorija spa|aat lica koi
imaat pravo na otkup pod povlasteni uslovi na 20% od procenetata
vrednost na aptekata dokolku:
a) imaat najmalku dve godini raboten sta` pred denot na stapuvaweto
vo sila na odlukata na Vladata;
b) lica koi se penzioneri no imaat najmalku dve godini raboten
sta` vo aptekata i
v) lica koi ne rabotaat pove}e vo taa apteka, no vo nea rabotele
najmalku dve godini, odnosno imaat najmalku dve godini raboten
sta` vo nea.
Spored Sudot, ovie lica se zateknale vo aptekite {to se privatiziraat
i ja koristat povolnosta {to im ja dava Zakonot, poradi {to
i vo ovoj slu~aj ne mo`e da stane zbor za povreda na na~eloto na ednakvosta
zagarantirano so Ustavot.
[to se odnesuva do pra{aweto za privatizacijata na aptekite
po pat na odluka na Vladata, a ne so zakon, Sudot smetal deka odlukata
na Vladata, vo slu~ajov, ne pretstavuva propis donesen vo funkcija na
operacionalizacija na Zakonot, tuku deka so nea samo se utvrduva koi
apteki, objekti ili prostor (sopstvenost na Republika Makedonija) }e
bidat predmet na privatizacija po pat na proda`ba i pri toa odlu~uva
za na~inot na proda`bata (dali tie mo`at da se prodavaat vo celina
kako pravno lice ili delovi, da odlu~i ili da zadol`i nadle`en organ
za na~inot na izbor na agencija ovlastena za procenuvawe na vrednosta
i da odobri privatizacija po pat na proda`ba). Toa, vo su{tina, spored
Sudot, zna~elo deka odlukata na Vladata pretstavuva konkreten
272

poedine~en akt za proda`ba na odredena apteka pod uslovite utvrdeni
vo Zakon, poradi {to Ustavniot sud ne e nadle`en za nejzinoto ocenuvawe.
2. So Re{enie U. br. 206/2004 od 20. 04. 2005 godina, Sudot ne
povel postapka za ocenuvawe na:
a) ustavnosta na ~l. 115-a od Zakonot za zdravstvena za{tita
("SV RM," br. 38/1991, 46/1993, 55/1995 i 10/2004) i
b) ustavnosta i zakonitosta na ~l. 9 od Pravilnikot za na~inot
na pla}aweto na zdravstvenite uslugi vo primarnata stomatolo{ka
zdravstvena za{tita ("SV RM," br. 80/2004).
Spored navodite vo inicijativata na Zdru`enieto na privatnite
doktori po stomatologija osporeniot ~len od Zakonot ne bil vo
soglasnost so ~l. 9, 32 i 55 od Ustavot, zatoa {to so nego se davalo mo-
`nost zdravstveni uslugi kako dopolnitelna dejnost da uka`uvaat
samo odredeni zdravstveni rabotnici-specijalisti vraboteni vo zdravstveni
ustanovi {to vr{at specijalisti~ko - konsultativna i bolni-
~ka za{tita so nad 7 godini rabotno iskustvo... Osporeniot ~l. 9 od
Pravilnikot ne bil vo soglasnost so ~l. 9 i ~l. 55 od Ustavot, zatoa
{to so nego se predvideni posebni popovolni uslovi za na~inot na finansirawe
na privatnite stomatolo{ki ordinacii osnovani vrz osnova
na transformacijata na javnite vo privatni stomatolo{ki ordinacii...
Sudot na sednicata utvrdil deka vo osporeniot ~l. 115-a od Zakonot
za zdravstvena za{tita e predvideno, zdravstvenite rabotnicispecijalisti
vraboteni vo zdravstvena ustanova {to vr{at specijalisti~ko
- konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita so nad sedum
godini rabotno iskustvo vo specijalnosta mo`at da uka`uvat zdravstveni
uslugi kako dopolnitelna dejnost soglasno so licencata za rabota
vo ustanovata kade {to e vraboten ili vo druga zdravstvena ustanova
koja e registrirana za istata dejnost, najmnogu osum ~asa nedelno.
Kriteriumite po odnos na ispolnuvawe na obvrskite na rabotnoto
mesto na zdravstvenite rabotnici od st. 1 na ovoj ~len i na~inot na
vr{ewe na dopolnitelnata dejnost gi propi{uva ministerot za zdravstvo.
Odnosite me|u liceto od st. 1 na ovoj ~len i zdravstvenata ustanova
vo koja se uka`uvaat zdravstvenite uslugi kako dopolnitelna
dejnost se ureduvaat so dogovor.
Imaj}i go predvid ~l. 39 od Ustavot, so koj na sekoj gra|anin mu
se garantira pravo na zdravstvena za{tita, Sudot smetal deka pravo na
dr`avata, odnosno na zakonodavecot e da gi opredeli uslovite, na-
~inot i sredstvata za zadovoluvawe na zdravstvenite potrebi na gra-
|anite, odnosno da ja vrednuva op{testvenata celishodnost na edno ili
drugo re{enie i da sozdade normativni pretpostavki za ostvaruvawe
na ustavno zagarantiranite prava na zdravstvena za{tita, pa vo taa
smisla da go regulira i dopolnitelnoto vr{ewe na zdravstvenata
dejnost. Ova osobeno ako se ima predvid {to se raboti za dejnost od
273

javen interes koja ima svoja specifi~nost i za ~ie ostvaruvawe imaat
interes ne samo gra|anite, tuku i zaednicata vo celina.
Sudot, ponatamu utvrdil deka vo ~l. 9 od Pravilnikot za na~inot
na pla}aweto na zdravstvenite uslugi vo primarnata stomatolo-
{ka zdravstvena za{tita koj e pomesten vo preodni i zavr{ni odredbi,
e predvideno deka: "Na~inot na finansirawe predviden so odredbite
na ovoj pravilnik, a koj se odnesuva za privatnite stomatolo{ki ordinacii
osnovani vrz osnova na transformacijata na javnite vo privatni
stomatolo{ki ordinacii (soglasno ~l. 200-k od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za zdravstvena za{tita ("SV RM,"
br. 10/2004), }e se primenuva po istekot na deset meseci od denot na
dobivaweto na dozvolata za rabota od Ministerstvoto za zdravstvo...
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i zakonski odredbi, kako
i sodr`inata na ~l. 9 od Pravilnikot, Sudot smetal deka posebniot
na~in na finansirawe na privatnite stomatol{ki zdravstveni ordinacii
koi prizlegle kako rezultat na procesot na transformacija na
javnite vo privatni stomatol{ki ordinacii koi bile dol`ni po sila
na zakonot da se transformiraat e odraz na opredelen stepen na socijalna
sigurnost na vrabotenite vo ovie ustanovi.
Imeno, Sudot smetal deka osporenata odredba koja ima preoden
karakter ne pretstavuva izvor na trajna neednakvost me|u vrabotenite
vo zdravstveni ustanovi koi po sopstvena volja osnovale i rabotat vo
privatni stomatol{ki ordinacii i vrabotenite vo zdravstvenite privatni
stomatol{ki ordinacii osnovani vrz osnova na transformacijata
na javnite vo privatni stomatol{ki ordinacii, tuku oblik na
za{tita na odredeni rabotnici vo opredelen period da mo`at da se
prilagodat na noviot re`im i uslovi za rabota.
So ogled na navedenoto, Sudot ocenil deka ne mo`e da se podvede
pod somnenie osporenata odredba od Pravilnikot so ustavnite
odredbi na koi se povikuvaat podnositelite na inicijativata.
Sporno pravno pra{awe
Dali postoi dovolna ustavna i zakonska ramka za razrabotka na
kriteriumite za utvrduvawe na slu`bite za preventivna stomatolo{-
ka za{tita koi ne se izdavaat pod zakup?
Dali takva ramka postoi i za celinata na Pravilnikot?
Dali so podzakonski akt mo`at da se ureduvaat prava i polo`ba
na vrabotenite vo preventivnata zdravstvena za{tita?
Dali so podzakonski akt mo`e da se ureduva pravo na gra|anite
da ostvaruvaat zdravstvena za{tita?
274

Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna,
izvr{na i sudska se edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Spored ~l. 32 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota, sloboden
izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbedenost za vreme na privremena nevrabortenost. Spored st. 2 od
ovoj ~len, sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno
mesto. Spored st. 5 od istiot ~len na Ustavot, ostvaruvaweto na pravata
na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni
dogovori.
Spored ~l. 91 al. 1 od Ustavot na Republika Makedonija, Vladata
na Republika Makedonija ja utvrduva politikata na izvr{uvawe na
zakonite i drugite propisi na Sobranieto i e odgovorna za nivnoto
izvr{uvawe.
Soglasno ~l. 55 st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava ("SV RM," br. 58/2000 i 44/2002), ministerot
me|u drugoto, donesuva pravilnici za izvr{uvawe na zakonite
koga za toa e ovlasten so zakon. Spored ~l. 56 st. 1 od ovoj zakon, so pravilnik
se utvrduvaat i razrabotuvaat oddelni odredbi na zakonite i
drugite propisi zaradi nivno izvr{uvawe, a spored ~l. 61 st. 1 od ovoj
zakon, so aktite {to gi donesuva ministerot ne mo`e za gra|anite i
drugite pravni lica da se utvrduvaat prava i obvrski, nitu da se propi{uva
nadle`nost na drugi organi.
Trgnuvaj}i od analizata na navodite od inicijativata, istovremeno
imaj}i ja predvid vospostavenata ustavnosudska praktika i karakterot
na Pravilnikot, vrz osnova na koj se realizira privatizacijata
i reformata vo zdravstvoto, smetame deka navodite vo inicijativata
se dovolna osnova za vpu{tawe na Sudot vo ocena na soglasnosta, me|u
drugoto, i po odnos na ~l. 8 st. 1 al. 4 i ~l. 9 (od aspekt i na korisnici
na zdravstveni uslugi), ~l. 32 st. 5 i ~l. 34 od Ustavot. Ova pred sî zaradi
karakterot na problematikata {to se tretira vo osporenata
odredba. Spored na{a ocena, vo ovoj slu~aj, zaradi site navedeni pri-
~ini, ne samo osporeniot ~l. 9, tuku i celinata na Pravilnikot treba
da bide predmet na analiza po odnos na negovata ustavnost i zakonitost.
Ponatamu, vo ovoj del od referatot smetame deka e potrebno da
istakneme deka poso~uvaweto na ~l. 200-k i toa spored sodr`inata {to
275

ja imal spored Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
zdravstvenata za{tita ("SV RM," br. 10/2004), a ne spored sega{nata
sodr`ina ne e pre~ka Sudot da se vpu{ti vo ocena na zakonitosta na
osporeniot ~l. 9 od Pravilnikot. Imeno, poso~uvaweto na prethodnata
sodr`ina na ovaa zakonska odredba, spored nas e so cel podnositelite
na inicijativata da go prika`at razli~niot re`im vo reformite
vo zdravstvoto, spored porane{nata i aktuelnata regulativa.
Imeno, spored ~l. 200-k st. 1 od Zakonot za zdravstvenata za{-
tita ("SV RM," br. 38/1991, 46/1993, 55/1995, 10/2004, 84/2005, 111/2005,
65/2006 i 5/2007), delovite od objektite i opremata na postojnite javni
zdravstveni ustanovi vo koi se vr{i primarna zdravstvena za{tita,
stomatolo{ka zdravstvena za{tita i farmacevtska dejnost se transformiraat,
odnosno se privatiziraat po pat na izdavawe pod zakup na
prostor i oprema, pod uslov zakupecot da osnova privatna zdravstvena
ustanova za vr{ewe na soodvetnata dejnost, vo soglasno so ovoj zakon.
Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, za vr{ewe na dejnosta
od st. 1 na ovoj ~len vo javnite zdravstveni ustanovi pod zakup se izdavaat
prostorot i opremata na delovite koi pretstavuvaat organizaciona,
prostorna, tehni~ka i funkcionalna celina, (vo natamo{niot
tekst: organizaciona edinica).
Spored st. 3 od istiot ~len od Zakonot, Vladata na Republika
Makedonija, po predlog na Ministerstvoto za zdravstvo mo`e da donese
odluka po pat na zakup da se transformiraat, odnosno privatiziraat
i drugi delovi od javnite zdravstveni ustavnovi.
Spored st. 4 od istiot ~len od Zakonot, pod zakup ne mo`at da
se izdavaat organizacioni edinici vo javnite zdravstveni ustanovi
{to vr{at itna medicinska pomo{ i doma{no lekuvawe, itna stomatolo{ka
pomo{, preventivna zdravstvena za{tita na predu~ili{ni i
u~ili{ni deca do 18 godini, polivalentna patrona`a, del od slu`bite
na medicina na trudot, preventivna stomatolo{ka za{tita i organizacionite
edinici na Stomatolo{kiot klini~ki centar, spored kriteriumite
koi so op{t akt }e gi utvrdi ministerot za zdravstvo.
Trgnuvaj}i od sodr`inata na ozna~enata odredba od Zakonot,
proizleguva deka vo nea vo st. 1 najnapred se opredeluva koi delovi od
objektite i opremata na primarnata zdravstvena za{tita, stomatolo-
{kata zdravstvena za{tita i farmacevtskata dejnost, kako organizacioni
edinici vo javnite zdravstveni ustanovi, se izdavaat pod zakup.
Pritoa, izdavaweto pod zakup, spored ovaa odredba, se vr{i pod edinstven
uslov zakupecot da osnova privatna zdravstvena ustanova za
vr{ewe na soodvetnata dejnost.
Vo st. 3 od odredbata kako vtor uslov e opredeleno deka delovite
od objektite i opremata treba da pretstavuvaat organizaciona, prostorna,
tehni~ka i funkcionalna celina, odnosno organizaciona
edinica.
276

Vo st. 4 na ~lenot 200-k od Zakonot, koj e osnov za donesuvawe na
Pravilnik za kriteriumite za utvrduvawe na organizacionite edinici
vo javnite zdravstveni ustanovi koi ne mo`at da se izdavaat pod zakup,
vklu~uvaj}i go i osporeniot ~len 9, zakonodavecot opredeluva koi
organizacioni edinici vo javnite zdravstveni ustanovi ne se izdavaat
vo zakup, kako isklu~ok od st. 1 na ~l. 200-k od Zakonot. Tuka spa|aat:
itnata medicinska pomo{ i doma{noto lekuvawe, itnata stomatolo-
{ka pomo{, preventivnata zdravstvena za{tita na predu~ili{ni i
u~ili{ni deca do 18 godini, polivalentnata patrona`a, del od slu`bite
na medicina na trudot, preventivnata stomatolo{ka za{tita i
organizacionite edinici na Stomatolo{kiot klini~ki centar. Vo
prodol`enie na odredbata e predvideno ovlastuvawe za ministerot za
zdravstvo so op{t akt da gi utvrdi kriteriumite za neizdavawe pod
zakup.
Karakteristi~no za st. 4 na ~l. 200-k od Zakonot, e deka pravi
razgrani~uvawe po odnos na vozrast i toa do 18 godini samo po odnos
na preventivnata zdravstvena za{tita na predu~ili{ni i u~ili{ni
deca, od kade proizleguva zaklu~okot deka vozrasta kako kriterium ne
e zastapena po odnos na ostanatite organizacioni edinici {to ne se
izdavaat pod zakup, me|u koi i preventivnata stomatolo{ka za{tita.
Vrz osnova na vaka napravenata analiza proizleguva deka zakonodavecot
se opredelil od celinata na stomatolo{kata zdravstvena
za{tita da ne se izdava pod zakup preventivnata stomatolo{ka za{-
tita, vklu~uvaj}i gi tuka i organizacionite edinici na Stomatolo{kiot
klini~ki centar.
Kako kriterium za izdavawe na stomatolo{kata zdravstvena
za{tita, (bez preventivnata stomatolo{ka za{tita i organizacionite
edinici na Stomatolo{kiot klini~ki centar) vo zakonot e opredeleno
zakupecot da osnova privatna zdravstvena ustanova za vr{ewe
na soodvetnata dejnost, a delovite od objektite i opremata da pretstavuvaat
organizaciona, prostorna, tehni~ka i funkcionalna celina.
Nasproti toa, od sodr`inata na ~l. 200-k st. 4 od Zakonot, kako
i voop{to od analizata na Zakonot vo celina, vo prethodnata postapka
utvrdivme deka ne postojat op{ti kriteriumi i parametri kako {to e
odreden broj na pacienti, nivnata vozrast ili broj na medicinski timovi
vrz osnova na koi }e mo`e da se opredeli koi delovi od objekti
na preventivnata stomatolo{ka za{tita nema da se izdavaat pod zakup,
koi kriteriumi se sre}avaat vo osporeniot 9 od Pravilnikot.
Ottamu, so vakvoto propi{uvawe, od strana na ministerot za
zdravstvo, vo osporeniot ~l. 9 od Pravilnikot izvorno se utvrduvaat
kriteriumite za organizacinite edinici {to ne se izdavaat ili se
izdavaat pod zakup, za {to ne postoi zakonska ramka {to soglasno
Ustavot e nadvor od ingerenciite na izvr{nata vlast. Spored toa ocenuvame
deka stanuva zbor za pre{iroko, nadvor od Ustav i zakon iskoristeno
ovlastuvawe koe, spored nas, zna~i navleguvawe na izvr{nata
277

vo zakonodavnata vlast so {to se povreduvaat podelbata na dr`avnata
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska, poradi {to se postavuva pra-
{awe na soglasnost na osporenata odredba so ~l. 8 st. 1 al. 4 od
Ustavot.
Potoa, kako kriteriumi za neizdavawe na organizacionite edinici
na preventivnata stomatolo{ka za{tita vo osporeniot ~l. 9 od
Pravilnikot e opredelena kategorijata deca i toa samo do 14 godi{na
vozrast, eden stomatolo{ki tim (doktor na stomatologija i asistent)
i brojot od 4.500 deca do navedenata vozrast.
Zna~i, vozrasta na korisnikot na preventivnata stomatolo{ka
za{tita, brojot na timovi i brojot na naselenie se kriteriumite od
koi zavisi dali odredena organizaciona edinica }e mo`e da bide izdadena
pod zakup ili ne, koi kako takvi se utvrdeni so podzakonski akt, a
ne so zakon. Ova ponatamu se reflektira i po odnos na polo`bata na
licata koi vr{at preventivna stomatolo{ka za{tita, od pri~ina {to
vo zavisnost od okolnosta dali }e bidat ispolneti kriteriumite od
~l. 9 od Pravilnikot tie }e ja vr{at dejnosta vo privatna ili pak vo
javna zdravstvena ustanova.
Ottamu, ocenuvame deka stanuva zbor za odredba od podzakonski
akt vo koj se opredeluvaat kriteriumi, od koi zavisi polo`bata na
vrabotenite vo preventivnata stomatolo{ka za{tita {to ne e prifatlivo
od aspekt na ~l. 32 st. 5 od Ustavot, koj opredeluva deka polo-
`bata na vrabotenite se ureduva so zakon i kolektiven dogovor, no ne
i so podzakonski akti.
Voedno, zaradi vaka opredelenite kriteriumi, spored na{a
ocena se sozdava i sostojba na neednakvost na gra|anite na Republika
Makedonija, kako krajni korisnici na preventivnata stomatolo{ka
za{tita. Ova od pri~ina {to vo zavisnost od toa dali vo odredeni sredini
}e bidat ispolneti ili ne predvidenite kriteriumi od ~l. 9 od
Pravilnikot }e zavisi dali gra|anite }e imaat mo`nost da ja ostvarat
ovaa za{tita vo javna ili vo privatna organizaciona edinica, ili pak
}e imaat mo`nost da biraat. Ova u{te pove}e ako se ima predvid konceptot
na Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe vo ~ii odredbi e
opredeleno deka za izvr{uvawe na zdravstvenite uslugi Fondot sklu-
~uva dogovori so zdravstvenite ustanovi, {to zna~i mo`nost za celosno
u~estvo na gra|nite vo tro{ocite na lekuvawe dokolku toa go ostvarat
vo privatna zdravstvena ustanova {to ne sklu~ila dogovor so
Fondot.
Ova od pri~ini {to ~l. 9 od Ustavot na gra|anite im garantira
ednakvost vo pravata bez ogled na nivnata vozrast ili mesto na `iveewe,
{to ne mo`e da se ka`e deka e zapazeno so osporeniot ~l. 9 od
Pravilnikot.
Kone~no i pokraj pove}ekratno ~itawe i analizirawe na osporenata
odredba od Pravilnikot ne uspeavme da dobieme sosema jasna
pretstava koi organizacioni edinici na preventivnata stomatolo{ka
278

za{tita i pod koi uslovi }e se izdavaat, odnosno nema da se izdavaat
pod zakup, {to ne naveduva na zaklu~okot deka stanuva zbor za norma so
nejasna sodr`ina {to ne e vo soglasnost i so vladeeweto na pravoto,
kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija,
utvrdena vo ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot. Ova od pri~ina {to sozdadenata
norma ne treba da bide lesno razbirliva samo za onoj {to ja kreiral,
tuku i za onie {to ja primenuvaat i onie na koi se odnesuva, a vo ovoj
slu~aj toa e edna {iroka populacija na gra|ani davateli i primateli
na zdravsteni uslugi, {to ovde ne e slu~aj.
Analiziraj}i ja ustavnosta i zakonitosta na osporeniot ~l. 9
od Pravilnikot ne mo`evme da ja zapostavime i sodr`inata na ostanatite
odredbi od Pravilnikot. Ova pred sî od pri~ina {to ocenivme
deka i za niv zakonodavecot vo celinata na Zakonot za zdravstvenata
za{tita i posebno vo ~l. 200-k st. 4 ne gi predvidel kako re{ava~ki
kriterium za izdavawe ili pak neizdavawe pod zakup: vozrasta na pacientite,
brojot na naselenieto, brojot na medicinskite timovite i
nivniot sostav, ogranizaciskite elementi kako: rabota vo smeni ili
de`urstva, vraboten voza~ ili pak poseduvawe na vozilo od odreden
vid i taka natamu.
Ponatamu, vo zavisnost od ovie kriteriumi zavisi dali vo privatni
ili javni zdravstveni organizacinite edinici }e se ostvari pravoto
na zdravstvena za{tita na gra|anite i polo`bata na vrabotenite
vo tie edinici.
Potoa, spored na{a ocena postoi istata nepreciznost vo normiraweto
na ostanatite odredbi od Pravilnikot {to se sre}ava kako
i kaj osporeniot ~l. 9.
Ottamu, sumiraj}i ja napravenata analiza smetame deka osporeniot
~l. 9 od Pravilnikot i pravilnikot vo celina mo`at da se podvedat
pod osnovano somnenie po odnos na nivnata soglasnost so ~l. 8 st. 1
al. 3 i 4, ~l. 9, ~l. 32 st. 5 i 91 al. 1 od Ustavot.
Voedno zaradi navleguvaweto vo izvorno utvrduvawe na kriteriumite
od koi zavisi dali odredeni organizacioni edinici }e bidat
ili nema da bidat izdavani pod zakup, ocenuvame deka postoi i osnovano
somnenie za nesoglasnost na osporeniot ~l. 9 od Pravilnikot i
Pravilnikot vo celina so ~l. 55 st. 1, ~l. 56 st. 1 i ~l. 61 st. 1 od Zakonot
za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava. Ova od
pri~ina {to so aktite {to gi donesuva ministerot vo funkcija na izvr{uvawe
i razrabotka na oddelni odredbi od zakonite ne mo`e za gra-
|anite i drugite pravni lica da se utvrduvaat prava i obvrski, {to
ovde ne e slu~aj.
Kone~no, pri izgotvuvaweto na materijalot za sednica go imavme
predid i odgovorot na Ministerstvoto za zdravstvo, no vo nego ne
nao|ame dovolno argumenti za potkrepa na tvrdeweto deka osporenata
odredba od Pravilnikot e vo soglasnost so Ustavot i zakon.
279

Imeno, vo odgovorot na Ministerstvoto se poso~uva na ~l. 200-
l, 200-o, 200-p, 200-r i 200-s od Zakonot za zdravstvenata za{tita kako
mo`ni odredbi vo koi se sodr`ani kriteriumite za izdavawe, odnosno
neizdavawe na zdravstvenite organizacini objekti pod zakup.
Spored ~l. 200-l st. 1 od Zakonot, organizaciona edinica se
izdava pod zakup na eden ili pove}e zdravstveni rabotnici so visoko
obrazovanie koi gi ispolnuvaat uslovite propi{ani so ovoj zakon (vo
natamo{niot tekst: zakupec). Spored st. 2 od istiot ~len od zakonot,
pri izdavaweto pod zakup prioritet imaat zdravstvenite rabotnici od
st. 1 na ovoj ~len koi se rasporedeni na rabotni mesta vo taa organizaciona
edinica najmalku {est meseca pred denot na vleguvaweto vo sila
na ovoj zakon.
Spored ~l. 200-o od Zakonot, na zakupecot i na drugite rabotnici
koi zakupecot so dogovorot za zakup gi prezel im prestanuva rabotniot
odnos vo javnata zdravstvena organizacija od denot opredelen vo
dogovorot za zakup.
Spored ~l. 200-p od Zakonot, organizacionite edinici od ~l.
200-k st. 2 i delovniot prostor od ~l. 200-w st. 1 na ovoj zakon se izdavaat
pod zakup vrz osnova na programa {to ja donesuva javnata zdravstvena
ustanova na koja ministerot za zdravstvo dava soglasnost.
Spored ~l. 200-r st. 1 od Zakonot, vrz osnova na programata od
~l. 200-p na ovoj zakon javnata zdravstvena ustanova raspi{uva konkurs
za izdavawe pod zakup na organizacioni edinici {to vr{at dejnost od
~l. 200-k st. 1 na ovoj zakon i delovniot prostor od ~l. 200-w st. 1 na
ovoj zakon. Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, vrz osnova na sprovedeniot
konkurs javnata zdravstvena ustanova donesuva re{enie za
izdavawe pod zakup. Spored st. 3 od istiot ~len od Zakonot, protiv
re{enieto od st. 2 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do ministerot
za zdravstvo, vo rok od 15 dena od denot na priemot na re{enieto.
Spored ~l. 200-s st. 1 od Zakonot, po kone~nosta na re{enieto
od ~l. 200-r na ovoj zakon zakupecot i javnata zdravstvena ustanova
sklu~uvaat dogovor so koj poblisku se ureduvaat me|usebnite prava i
obvrski. Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, ministerot za zdravstvo
so re{enie vrz osnova na ~l. 92 i 93 od ovoj zakon utvrduva dali se
ispolneti uslovite za osnovawe privatna zdravstvena ustanova i donesuva
re{enie za dozvola za rabota. Spored st. 3 od istiot ~len od zakonot,
zakupecot e dol`en vo rokot opredelen so dogovorot od stavot 1
na ovoj ~len da osnova privatna zdravstvena ustanova od ~l. 200-k st. 1
na ovoj zakon odnosno trgovsko dru{tvo za vr{ewe soodvetni raboti
od ~l. 200-w na ovoj zakon.
Vo spomenatiot ~l. 92 od Zakonot e opredeleno deka, zdravstvena
organizacija mo`at da osnovaat: Republikata, pravnite i fizi~kite
lica. Javna zdravstvena organizacija mo`e da osnova Sobranieto
na Republika Makedonija.
280

Vo ~l. 93 od Zakonot e opredeleno deka, zdravstvena organizacija
mo`e da se osnova i da vr{i zdravstvena dejnost ako se obezbedeni
grade`ni objekti, stru~ni kadri, medicinska oprema, sredstva i drugi
uslovi za vr{ewe na dejnosta, utvrdeni so zakon i propisi doneseni
vrz osnova na zakon. Pobliskite uslovi za osnovawe i po~nuvawe so
rabota, odnosno pro{iruvawe na dejnosta vo odnos na prostorot, opremata
i kadrite gi propi{uva Ministerstvoto za zdravstvo. Dozvolata
za rabota na zdravstvenata ustanova }e i se odzeme za period od {est
meseci i vo slu~aj ako onevozmo`i na zdravstven rabotnik koj ne e vraboten
vo ustanovata da uka`uva zdravstveni uslugi kako dopolnitelna
dejnost. Ako Ministerstvoto za zdravstvo, po pravo na nadzor, utvrdi
deka zdravstvenata ustanova povtorno ovozmo`ila na zdravstven rabotnik
koj ne e vraboten vo ustanovata da uka`uva zdravstveni uslugi
kako dopolnitelna dejnost, dozvolata za rabota na zdravstvenata ustanova
}e i se odzeme za period od edna do pet godini.
Od analizata na navedenite odredbi proizleguva deka vo niv
kako uslovi ili pak kriteriumi se sre}avaat: eden ili pove}e zdravstveni
rabotnici so visoko obrazovanie, prioritet po odnos na zdravstvenite
rabotnici koi se rasporedeni na rabotni mesta vo organizacionata
edinica najmalku {est meseca pred denot na vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon i drugite rabotnici koi zakupecot so dogovorot
za zakup gi prezel, {to donekade, no ne vo celost ja dava prestavata za
toa {to bi prestavuval kriteriumot eden medicinski ili stomatolo{ki
tim utvrden vo Pravilnikot.
Po odnos na ostanatite kriteriumi kako {to se vozrasta na
pacientite i brojnosta na naselenieto vo ovie odredbi od Zakonot ne
se sre}ava poblisko opredeluvawe.
Kone~no navedenite odredbi od Zakonot ne se opredeleni od
strana na zakonodavecot kako osnov za donesuvawe na Pravilnikot,
tuku osnov za donesuvawe na Pravilnikot e samo ~l. 200-k st. 4 od Zakonot.
Ponatamu, vo celinata na zakonskite odredbi ne mo`e da se
sretne poblisko ili bilo kakvo razgrani~uvawe na poimite op{t stomatolog,
odnosno stomatolog specijalist po detska i preventivna ili
pak kurativna stomatologija na koi pak poimi se uka`uva vo odgovorot
na Ministerstvoto. Ovie poimi, kako i vozrasta na deca do 14 godini
delumno se sre}avaat vo Zdravstvenata strategija na Republika Makedonija
2006-2015 godina, donesena vo mart 2006 godina od Ministerstvoto
za zdravstvo.
Vo nea vo to~ka 13 so naslov: "Prioriteti za podobruvawe na
organizacijata na zdravstvenata za{tita" (str. 34), me|u drugoto se
veli deka preventivnata stomatolo{ka za{tita za decata na vozrast
od 0 do 14 godini i ponatamu }e ja sproveduvaat javnite zdravstveni
ustanovi, za {to }e se vospostavi mre`a na ustanovi za prevencija na
oralnoto zdravje, koja }e se pla}a od javni fondovi. Za ovaa cel }e se
281

izraboti plan za prostorni uslovi, oprema, kadar i paket so uslugi. ]e
se izvr{i geografska distribucija na postojnite specijalisti po preventivna
stomatologija, so ogled na toa {to vo momentov se gusto rasporedeni
samo vo pogolemite gradovi. Stomatolozite }e rabotat vo
tim so stomatolo{ka sestra i }e se sprovedat dopolnitelni obuki na
sestrite za preventivna stomatolo{ka za{tita.
Pritoa, strategijata ne mo`e da prestavuva zakonska ramka vrz
osnova na koja so Pravilnik ili drug akt na ministerot bi se vr{ela
razrabotka na zakonski odredbi od pri~ina {to strategijata e akt za
planirani aktivnosti za odreden vremenski period.
Ottamu, vrz osnova na napravenata analiza na ustavnite, zakonskite
odredbi, kako i odredbite na Pravilnikot, rakovodej}i se od
vostanovenata ustavnosudska praktika i dadenata mo`nost od ~lenot
14 od Delovnikot, za problematizirawe na poedini odredbi ili akti
po nao|awe na Sudot, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe i
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na ~l. 9 i celinata na Pravilnikot za kriteriumite za utvrduvawe
na organizacionite edinici vo javnite zdravstveni ustanovi koi
ne mo`at da se izdavaat pod zakup (SV RM," br. 32/2006 i 4/2007), donesen
od ministerot za zdravstvo.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 8 i 9 maj 2007 godina,
donese
282
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Pravilnikot za kriteriumite za utvrduvawe na organizacionite
edinici vo javnite zdravstveni ustanovi koi ne mo`at da se
izdavaat pod zakup ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 32/
2006 i 4/2007), donesen od ministerot za zdravstvo.
2. Cvetanka Peh~eska, Olivera Axioska, Cvetanka Bixoska,
Velika Apostoloska, Karolina Spirkoska, Violeta Angeleska, Mena
Jakimoska, Vesna Pacanoska, Marika Karaxoska i Hristina Traj-
~evska, site od Prilep, li~no i preku polnomo{nik Simon Petreski,
advokat od Prilep na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnesoa
inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~lenot 9 od Pravilnikot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, so osporenata odredba od
Pravilnikot, podnositelite na inicijativata bile dovedeni vo sos-

tojba na ustavna neednakvost, im se doveduvala vo pra{awe osnovnata
egzistencija, bile prisileni na nerentabilno rabotewe i bankrot, od
pri~ina {to so prviot bran na privatizacija, koga se privatizirala
primarnata stomatolo{ka zdravstvena za{tita, bile ostaveni da rabotat
vo ramkite na dr`avnoto zdravstvo, no sega trebalo da se privatiziraat.
Pokraj navedenoto, se doveduvala vo pra{awe i adekvatnata
stomatolo{ka preventivna za{tita na decata vo celosna smisla na
zborot, kako naj~ustvitelna kategorija na naselenie, od pri~ina {to
so osporenata odredba taa za{tita }e ostanela na samo nekolku stomatolo{ki
timovi koi nudele isklu~ivo preventivna stomatolo{ka
za{tita i toa vo potesna smisla na zborot, {to blago re~eno bilo nedovolno.
Podnositelite na inicijativata apeliraat i na preispituvawe
na opredeleniot broj od 4.500 deca do 14 godi{na vozrast, kako {to
predvidel osporeniot ~len 9 od Pravilnikot, od pri~ina {to apsolutno
bilo nevozmo`no da se pru`i adekvatna stomatolo{ka zdravstvena
za{tita na taka visoko opredelena brojka na pacienti, pri
{to trebalo da se ima predvid i principot na nedelivosta na preventivata
vo stomatologijata. Ovoj navod go potkrepuvaat so poso~uvawe
na napisi na vidni stru~ni lica od oblasta na stomatolo{kata nauka i
praktika.
Ponatamu podnositelite na inicijativata naveduvaat deka nivnata
konstatacija za nesoglasnost na osporenata odredba od Pravilnikot
so Zakonot na zdravstvenata za{tita ja temelat na ~len 8 stav 1
alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija i vladeeweto na pravoto
kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Vo prodol`enie na inicijativata se citiraat ~len 9 i ~len 32
stav 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija, pa se naveduva deka vrz
osnova na site navedeni ustavni i zakonski odredbi, podnositelite na
inicijativata ja smetaat osporenata odredba kako odredba {to go regulira
preodniot re`im i go ureduva na~inot na premin od postojnite
pravni normi kon novite.
Pritoa, za podnositelite na inicijativata ne bilo sporno pravoto
na zakonodavecot da izbira merki i sredstva za realizacija na reformite
vo zdravstvoto i toa na na~in {to nema da se dovedat vo pra-
{awe pravnata sigurnost i ve}e steknatite prava na subjektite na koi
taa se odnesuva, me|utoa smetaat deka zakonodavecot trebal da ima ist
odnos, ist praven pristap pri ureduvaweto i voveduvaweto na reformite
vo zdravstvoto vo site identi~ni ili sli~ni slu~ai, odnosno
pra{awa.
Vrz osnova na seto navedeno, podnositelite na inicijativata
smetaat deka so osporenata odredba od Pravilnikot na stomatolozite
koi vr{ele preventivna stomatolo{ka za{tita im se nametnuvala sos-
283

tojba {to ne bila proporcionalna so celite na planiranata reforma.
Ova od pri~ina {to stanuvalo zbor za prekumerno ograni~uvawe na
nivnite slobodi i prava, a i zagrozuvawe na nivnata pravna sigurnost,
ako se ima predvid posledicata {to ovaa kategorija na vraboteni vo
oblasta na zdravstvoto }e ja trpela dokolku bil primenet osporeniot
~len od Pravilnikot.
Vo dopolnuvaweto na inicijativata, podneseno preku polnomo-
{nikot Simon Petreski, advokat od Prilep, vo golem del se povtoruvaat
navodite od inicijativata. Nov e navodot po odnos na uka`uvaweto
za sudir pome|u izvr{nata i zakonodavnata vlast, od pri~ina {to
osporeniot pravilnik bil donesen od strana na ministerot za zdravstvo,
koj ja prezel ulogata na zakonodavec i podzakonskiot akt go postavil
nad zakonot i Ustavot.
Vo dopolnuvaweto na inicijativata, isto taka, se naveduva deka
so doslovnata primena na osporeniot ~len od Pravilnikot }e se povredele
i ograni~ele i pravata na pacientite (deca do 14 godini vozrast),
zaradi mo`nosta od nesoodvetna, nestru~na i nedovolna primena
na preventivata i kurativata so ogled na toa {to tie dejnosti na stomatologijata
bile neddelivi.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored sodr`inata na osporeniot
~len 9 od Pravilnikot, vo javnite zdravstveni ustanovi ne se
izdava pod zakup slu`bata za preventivna stomatolo{ka za{tita na
deca so eden stomatolo{ki tim (doktor na stomatologija i asistent)
za sekoi 4.500 deca do 14 godi{na vozrast.
Sudot na sednicata, isto taka, po sopstveno nao|awe ja utvrdi i
sodr`inata na ostanatite odredbi od Pravilnikot i konstatira deka
so nego se utvrduvaat kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva koi
organizacioni edinici vo javnite zdravstveni ustanovi koi vr{at
itna medicinska pomo{, doma{no lekuvawe, itna stomatolo{ka pomo{,
preventivna zdravstvena za{tita na predu~ili{ni i u~ili{ni
deca do 18 godini, polivalentna patrona`a i delovi od slu`bite na
medicina na trudot ne mo`at da se izdavaat pod zakup. Pritoa, vo ovie
odredbi se sodr`ani kriteriumi kako {to se: vozrasta na pacientite,
brojot na naselenieto, brojot na medicinskite timovite i nivniot
sostav i ogranizaciski elementi kako rabota vo smeni ili de`urstva,
vraboten voza~ ili pak poseduvawe na vozilo od odreden vid i drugi.
Vo zavisnost od ovie kriteriumi zavisi dali vo privatni ili javni
zdravstveni organizacinite edinici }e se ostvari pravoto na zdravstvena
za{tita na gra|anite i polo`bata na vrabotenite vo tie edinici.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 i 4 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na
zakonodavna, izvr{na i sudska se edni od temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
284

Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Spored ~len 32 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbedenost za vreme na privremena nevrabortenost. Spored stav 2
od ovoj ~len, sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno
mesto. Spored stav 5 od istiot ~len na Ustavot, ostvaruvaweto na pravata
na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni
dogovori.
Spored ~len 91 alineja 1 od Ustavot na Republika Makedonija,
Vladata na Republika Makedonija ja utvrduva politikata na izvr-
{uvawe na zakonite i drugite propisi na Sobranieto i e odgovorna za
nivnoto izvr{uvawe.
Soglasno ~len 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 58/2000 i 44/2002), ministerot me|u drugoto, donesuva pravilnici
za izvr{uvawe na zakonite koga za toa e ovlasten so zakon. Spored
~len 56 stav 1 od ovoj zakon, so pravilnik se utvrduvaat i razrabotuvaat
oddelni odredbi na zakonite i drugite propisi zaradi nivno
izvr{uvawe, a spored ~len 61 stav 1 od ovoj zakon, so aktite {to gi donesuva
ministerot ne mo`e za gra|anite i drugite pravni lica da se
utvrduvaat prava i obvrski, nitu da se propi{uva nadle`nost na drugi
organi.
Spored ~len 200-k stav 1 od Zakonot za zdravstvenata za{tita
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 38/1991, 46/1993, 55/
1995, 10/2004, 84/2005, 111/2005, 65/2006 i 5/2007), delovite od objektite
i opremata na postojnite javni zdravstveni ustanovi vo koi se vr{i
primarna zdravstvena za{tita, stomatolo{ka zdravstvena za{tita i
farmacevtska dejnost se transformiraat, odnosno se privatiziraat po
pat na izdavawe pod zakup na prostor i oprema, pod uslov zakupecot da
osnova privatna zdravstvena ustanova za vr{ewe na soodvetnata dejnost,
vo soglasno so ovoj zakon.
Spored stav 2 od istiot ~len od Zakonot, za vr{ewe na dejnosta
od stavot 1 na ovoj ~len vo javnite zdravstveni ustanovi pod zakup se
izdavaat prostorot i opremata na delovite koi pretstavuvaat organizaciona,
prostorna, tehni~ka i funkcionalna celina, (vo natamo{-
niot tekst: organizaciona edinica).
Spored stav 3 od istiot ~len od Zakonot, Vladata na Republika
Makedonija, po predlog na Ministerstvoto za zdravstvo mo`e da donese
odluka po pat na zakup da se transformiraat, odnosno privatiziraat
i drugi delovi od javnite zdravstveni ustavnovi.
285

Spored stav 4 od istiot ~len od Zakonot, pod zakup ne mo`at da
se izdavaat organizacioni edinici vo javnite zdravstveni ustanovi
{to vr{at itna medicinska pomo{ i doma{no lekuvawe, itna stomatolo{ka
pomo{, preventivna zdravstvena za{tita na predu~ili{ni i
u~ili{ni deca do 18 godini, polivalentna patrona`a, del od slu`bite
na medicina na trudot, preventivna stomatolo{ka za{tita i organizacionite
edinici na Stomatolo{kiot klini~ki centar, spored
kriteriumite koi so op{t akt }e gi utvrdi ministerot za zdravstvo.
Trgnuvaj}i od sodr`inata na ozna~enata odredba od Zakonot za
zrdavstvena za{tita, proizleguva deka vo nea vo stavot 1 najnapred se
opredeluva koi delovi od objektite i opremata na primarnata zdravstvena
za{tita, stomatolo{kata zdravstvena za{tita i farmacevtskata
dejnost, kako organizacioni edinici vo javnite zdravstveni
ustanovi, se izdavaat pod zakup. Pritoa, izdavaweto pod zakup, spored
ovaa odredba, se vr{i pod edinstven uslov zakupecot da osnova privatna
zdravstvena ustanova za vr{ewe na soodvetnata dejnost.
Vo stav 3 od odredbata kako vtor uslov e opredeleno deka delovite
od objektite i opremata treba da pretstavuvaat organizaciona,
prostorna, tehni~ka i funkcionalna celina, odnosno organizaciona
edinica.
Vo stavot 4 na ~lenot 200-k od Zakonot, koj e osnov za donesuvawe
na Pravilnik za kriteriumite za utvrduvawe na organizacionite
edinici vo javnite zdravstveni ustanovi koi ne mo`at da se
izdavaat pod zakup, vklu~uvaj}i go i osporeniot ~len 9, zakonodavecot
opredeluva koi organizacioni edinici vo javnite zdravstveni ustanovi
ne se izdavaat vo zakup, kako isklu~ok od stavot 1 na ~lenot 200-k od
Zakonot. Tuka spa|aat: itnata medicinska pomo{ i doma{noto lekuvawe,
itnata stomatolo{ka pomo{, preventivnata zdravstvena za{tita
na predu~ili{ni i u~ili{ni deca do 18 godini, polivalentnata patrona`a,
del od slu`bite na medicina na trudot, preventivnata stomatolo{ka
za{tita i organizacionite edinici na Stomatolo{kiot klini~ki
centar. Vo prodol`enie na odredbata e predvideno ovlastuvawe
za ministerot za zdravstvo so op{t akt da gi utvrdi kriteriumite za
neizdavawe pod zakup.
Karakteristi~no za stavot 4 na ~lenot 200-k od Zakonot, e deka
pravi razgrani~uvawe po odnos na vozrast i toa do 18 godini samo po
odnos na preventivnata zdravstvena za{tita na predu~ili{ni i u~ili{ni
deca, od kade proizleguva zaklu~okot deka vozrasta kako kriterium
ne e zastapena po odnos na ostanatite organizacioni edinici
{to ne se izdavaat pod zakup, me|u koi i preventivnata stomatolo{ka
za{tita.
Vrz osnova na vaka napravenata analiza proizleguva deka zakonodavecot
se opredelil od celinata na stomatolo{kata zdravstvena za-
{tita da ne se izdava pod zakup preventivnata stomatolo{ka za{tita,
286

vklu~uvaj}i gi tuka i organizacionite edinici na Stomatolo{kiot
klini~ki centar.
Kako kriterium za izdavawe na stomatolo{kata zdravstvena za-
{tita, (bez preventivnata stomatolo{ka za{tita i organizacionite
edinici na Stomatolo{kiot klini~ki centar) vo zakonot e opredeleno
zakupecot da osnova privatna zdravstvena ustanova za vr{ewe na
soodvetnata dejnost, a delovite od objektite i opremata da pretstavuvaat
organizaciona, prostorna, tehni~ka i funkcionalna celina.
Nasproti toa, od sodr`inata na ~lenot 200-k stav 4 od Zakonot,
kako i voop{to od analizata na Zakonot vo celina, vo prethodnata postapka
Sudot utvrdi deka ne postojat op{ti kriteriumi i parametri
kako {to se: odreden broj na pacienti, nivnata vozrast ili broj na medicinski
timovi vrz osnova na koi }e mo`e da se opredeli koi delovi
od objekti na preventivnata stomatolo{ka za{tita nema da se izdavaat
pod zakup, koi kriteriumi se sre}avaat vo osporeniot 9 od Pravilnikot.
Ottamu, so vakvoto propi{uvawe, od strana na ministerot za
zdravstvo, vo osporeniot ~len 9 od Pravilnikot izvorno se utvrduvaat
kriteriumite za organizacinite edinici {to ne se izdavaat ili se
izdavaat pod zakup, za {to ne postoi zakonska ramka {to soglasno Ustavot
e nadvor od ingerenciite na izvr{nata vlast. Spored toa stanuva
zbor za pre{iroko, nadvor od Ustav i zakon iskoristeno ovlastuvawe
koe, spored Sudot, zna~i navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata
vlast so {to se povreduvaat podelbata na dr`avnata vlast na
zakonodavna, izvr{na i sudska, poradi {to se postavuva pra{awe na
soglasnost na osporenata odredba so ~len 8 stav 1 alineja 4 od Ustavot.
Potoa, kako kriteriumi za neizadavawe na organizacionite
edinici na preventivnata stomatolo{ka za{tita vo osporeniot ~len 9
od Pravilnikot e opredelena kategorijata deca i toa samo do 14 godi-
{na vozrast, eden stomatolo{ki tim (doktor na stomatologija i asistent)
i brojot od 4.500 deca do navedenata vozrast.
Zna~i, vozrasta na korisnikot na preventivnata stomatolo{ka
za{tita, brojot na timovi i brojot na naselenie se kriteriumite od
koi zavisi dali odredena organizaciona edinica }e mo`e da bide izdadena
pod zakup ili ne, koi kako takvi se utvrdeni so podzakonski akt, a
ne so zakon. Ova ponatamu se reflektira i po odnos na polo`bata na
licata koi vr{at preventivna stomatolo{ka za{tita, od pri~ina {to
vo zavisnost od okolnosta dali }e bidat ispolneti kriteriumite od
~lenot 9 od Pravilnikot tie }e ja vr{at dejnosta vo privatna ili pak
vo javna zdravstvena ustanova.
Ottamu, stanuva zbor za odredba od podzakonski akt vo koja se
opredeluvaat kriteriumi, od koi zavisi polo`bata na vrabotenite vo
preventivnata stomatolo{ka za{tita {to ne e prifatlivo od aspekt
na ~len 32 stav 5 od Ustavot, koj opredeluva deka polo`bata na vra-
287

otenite se ureduva so zakon i kolektiven dogovor, no ne i so podzakonski
akti.
Voedno, zaradi vaka opredelenite kriteriumi, spored ocena na
Sudot se sozdava i sostojba na neednakvost na gra|anite na Republika
Makedonija, kako krajni korisnici na preventivnata stomatolo{ka
za{tita. Ova od pri~ina {to vo zavisnost od toa dali vo odredeni sredini
}e bidat ispolneti ili ne predvidenite kriteriumi od ~lenot 9
od Pravilnikot }e zavisi dali gra|anite }e imaat mo`nost da ja ostvarat
ovaa za{tita vo javna ili vo privatna organizaciona edinica,
ili pak }e imaat mo`nost da biraat. Ova u{te pove}e ako se ima predvid
konceptot na Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe vo ~ii odredbi
e opredeleno deka za izvr{uvawe na zdravstvenite uslugi Fondot
sklu~uva dogovori so zdravstvenite ustanovi, {to zna~i mo`nost za
celosno u~estvo na gra|nite vo tro{ocite na lekuvawe dokolku toa go
ostvarat vo privatna zdravstvena ustanova {to ne sklu~ila dogovor so
Fondot.
Ova od pri~ini {to ~lenot 9 od Ustavot na gra|anite im garantira
ednakvost vo pravata bez ogled na nivnata vozrast ili mesto na
`iveewe, {to ne mo`e da se ka`e deka e zapazeno so osporeniot ~len 9
od Pravilnikot.
Kone~no i pokraj pove}ektarno ~itawe i analizirawe na osporenata
odredba od Pravilnikot ne mo`e da se dobie sosema jasna pretstava
koi organizacioni edinici na preventivnata stomatolo{ka za-
{tita i pod koi uslovi }e se izdavaat, odnosno nema da se izdavaat pod
zakup, {to naveduva na zaklu~okot deka stanuva zbor za norma so nejasna
sodr`ina {to ne e vo soglasnost i so vladeeweto na pravoto,
kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija,
utvrdena vo ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot. Ova od pri~ina {to
sozdadenata norma ne treba da bide lesno razbirliva samo za onoj {to
ja kreiral, tuku i za onie {to ja primenuvaat i onie na koi se odnesuva,
a vo ovoj slu~aj toa e edna {iroka populacija na gra|ani davateli
i primateli na zdravsteni uslugi, {to ovde ne e slu~aj.
Analiziraj}i ja ustavnosta i zakonitosta na osporeniot ~len 9
od Pravilnikot, Sudot vrz osnova na ~len 14 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ne mo`evme da ja zapostavi i sodr`inata
na ostanatite odredbi od Pravilnikot.
Ova pred sî od pri~ina {to Sudot oceni deka i za niv zakonodavecot
vo celinata na Zakonot za zdravstvenata za{tita i posebno
vo ~lenot 200-k stav 4 ne gi predvidel kako re{ava~ki kriterium za
izdavawe ili pak neizdavawe pod zakup: vozrasta na pacientite, brojot
na naselenieto, brojot na medicinskite timovite i nivniot sostav,
ogranizaciskite elementi kako: rabota vo smeni ili de`urstva, vraboten
voza~ ili pak poseduvawe na vozilo od odreden vid i taka natamu.
Ponatamu, vo zavisnost od ovie kriteriumi, spored celinata na Pravilnikot
zavisi dali pravoto na zdravstvena za{tita na gra|anite i
288

polo`bata na vrabotenite vo tie edinici }e se ostvari vo privatni
ili javni zdravstveni organizacinite edinici.
Imeno, od analizata na celinata na Zakonot za zdravstvenata
za{tita proizleguva deka vo nego kako uslovi ili pak kriteriumi se
sre}avaat: eden ili pove}e zdravstveni rabotnici so visoko obrazovanie,
prioritet po odnos na zdravstvenite rabotnici koi se rasporedeni
na rabotni mesta vo organizacionata edinica najmalku {est
meseci pred denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon i drugite rabotnici
koi zakupecot so dogovorot za zakup gi prezel, {to donekade,
no ne vo celost ja dava prestavata za toa {to bi prestavuval kriteriumot
eden medicinski ili stomatolo{ki tim utvrden vo Pravilnikot.
Me|utoa, po odnos na ostanatite kriteriumi kako {to se vozrasta
na pacientite, brojnosta na naselenieto, broj na timovi, organiziranost
vo smeni vo Zakonot ne se sre}ava poblisko opredeluvawe.
Potoa, spored ocena na Sudot postoi istata nepreciznost vo
normiraweto na ostanatite odredbi od Pravilnikot {to se sre}ava
kako i kaj osporeniot ~len 9. Poradi istite pri~ini izneseni po
odnos na osporeniot ~len 9 od Pravilnikot, Sudot isto taka oceni
deka i so celinata na odredbite od Pravilnikot, gra|anite {to se korisnici
na zdravstveni uslugi se doveduvaat vo neednakva polo`ba, a
pravata i polo`bata na vrabotenite vo itnata medicinska pomo{, doma{nto
lekuvawe, itnata stomatolo{ka pomo{, preventivnata zdravstvena
za{tita na predu~ili{ni i u~ili{ni deca do 18 godini, polivalentnata
patrona`a i delovite od slu`bite na medicina na trudot
namesto so zakon i so kolektiven dogovor, vo ovoj slu~aj se uredeni so
podzakonski akti.
Ottamu, sumiraj}i ja napravenata analiza, Sudot oceni deka
pokraj osporeniot ~len 9 od Pravilnikot i pravilnikot vo celina mo-
`at da se podvedat pod osnovano somnenie po odnos na nivnata soglasnost
so ~lenot 8 stav 1 alineja 3 i 4, ~len 9, ~len 32 stav 5 i 91 alineja
1 od Ustavot.
Voedno zaradi navleguvaweto vo izvorno utvrduvawe na kriteriumite
od koi zavisi dali odredeni organizacioni edinici }e bidat
ili nema da bidat izdavani pod zakup, a so toa i kakv i }e bidat
pravata i polo`bata na korisnicite na zdravstvenite uslugi i vrabotenite
vo zdravstvenite ustanovi, postoi i osnovano somnenie za soglasnost
na osporeniot ~len 9 od Pravilnikot i Pravilnikot vo celina
so ~lenovite 55 stav 1, 56 stav 1 i 61 stav 1 od Zakonot za organizacija
i rabota na organite na dr`avnata uprava. Ova od pri~ina
{to so aktite {to gi donesuva ministerot vo funkcija na izvr{uvawe
i razrabotka na oddelni odredbi od zakonite ne mo`e za gra|anite i
drugite pravni lica da se utvrduvaat prava i obvrski, {to ovde ne e
slu~aj.
Poradi seto navedeno, Sudot oceni deka Pravilnikot mo`e da
se dovede pod somnenie po odnos na nejgovata soglasnost so ~lenot 8
289

stav 1 alineja 3 i 4, ~lenot 9 i ~lenot 32 stav 5 od Ustavot na Republika
Makedonija, kako i so ~lenot 55 stav 1, ~lenot 56 stav 1 i ~lenot
61 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata
uprava.
*
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 16/2007, so Nacrt-odluka
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. 16/
2007 od 8 i 9 maj 2007 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na Pravilnikot za kriteriumite za utvrduvawe na organizacionite
edinici vo javnite zdravstveni ustanovi koi ne mo`at da se izdavaat
pod zakup ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 32/
2006 i 4/2007), donesen od ministerot za zdravstvo na Republika Makedonija,
bidej}i osnovano se postavi pra{aweto za negovata soglasnost
~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 9 i ~l. 32 st. 5 od Ustavot na Republika Makedonija,
kako i so ~l. 55 st. 1, ~l. 56 st. 1 i ~l. 61 st. 1 od Zakonot za organizacija
i rabota na organite na dr`avnata uprava.
2. Ministerot za zdavstvo, kako donositel na osporeniot akt, vo
opredeleniot rok ne dostavi odgovor vo vrska so navodite sodr`ani vo
Re{enieto za poveduvawe na postapkata.
3. So ogled na toa {to pravnata i fakti~kata sostojba po predmetot
ne se promeneti se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da go ukine Pravilnikot za kriteriumite za utvrduvawe
na organizacionite edinici vo javnite zdravstveni ustanovi koi ne
mo`at da se izdavaat pod zakup ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 32/2006 i 4/2007), donesen od ministerot za zdravstvo na Republika
Makedonija.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~l. 110 i
112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~l. 70 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 27. 06. 2007 godina,
donese
290
O D L U K A
1. SE UKINUVA Pravilnikot za kriteriumite za utvrduvawe
na organizacionite edinici vo javnite zdravstveni ustanovi koi ne
mo`at da se izdavaat pod zakup ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 32/2006 i 4/2007), donesen od ministerot za zdravstvo na
Republika Makedonija.
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po inicijativa na
Cvetanka Peh~eska, Olivera Axioska, Cvetanka Bixoska, Velika
Apostoloska, Karolina Spirkoska, Violeta Angeleska, Mena Jakimoska,
Vesna Pacanoska, Marika Karaxoska i Hristina Traj~evska, site
od Prilep, podnesena li~no i preku polnomo{nik Simon Petreski,
advokat od Prilep i po sopstvena inicijativa, so Re{enie U. br. 16/
2007 od 8 i 9 maj 2007 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na aktot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka, bidej}i
osnovano se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so ~lenot 8
stav 1 alineja 3 i 4, ~lenot 9 i ~lenot 32 stav 5 od Ustavot na Republika
Makedonija, kako i so ~lenot 55 stav 1, ~lenot 56 stav 1 i ~lenot
61 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata
uprava.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored sodr`inata na osporeniot
~len 9 od Pravilnikot, vo javnite zdravstveni ustanovi ne se
izdava pod zakup slu`bata za preventivna stomatolo{ka za{tita na
deca so eden stomatolo{ki tim (doktor na stomatologija i asistent)
za sekoi 4.500 deca do 14 godi{na vozrast.
Sudot na sednicata, isto taka, po sopstveno nao|awe ja utvrdi i
na ostanatite odredbi od Pravilnikot i konstatira deka so nego se
utvrduvaat kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva koi organizacioni
edinici vo javnite zdravstveni ustanovi koi vr{at itna medicinska
pomo{, doma{no lekuvawe, itna stomatolo{ka pomo{, preventivna
zdravstvena za{tita na predu~ili{ni i u~ili{ni deca do 18
godini, polivalentna patrona`a i delovi od slu`bite na medicina na
trudot ne mo`at da se izdavaat pod zakup. Pritoa, vo ovie odredbi se
sodr`ani kriteriumi kako {to se: vozrasta na pacientite, brojot na
naselenieto, brojot na medicinskite timovite i nivniot sostav i
ogranizaciski elementi kako rabota vo smeni ili de`urstva, vraboten
voza~ ili pak poseduvawe na vozilo od odreden vid i drugi. Vo zavisnost
od ovie kriteriumi zavisi dali vo privatni ili javni zdravstveni
organizacinite edinici }e se ostvari pravoto na zdravstvena za{-
tita na gra|anite i polo`bata na vrabotenite vo tie edinici.
5. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 i 4 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na
zakonodavna, izvr{na i sudska se edni od temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Spored ~len 32 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbedenost za vreme na privremena nevrabortenost. Spored stav 2
291

od ovoj ~len, sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno
mesto. Spored stav 5 od istiot ~len na Ustavot, ostvaruvaweto na
pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so
kolektivni dogovori.
Spored ~len 91 alineja 1 od Ustavot na Republika Makedonija,
Vladata na Republika Makedonija ja utvrduva politikata na izvr{uvawe
na zakonite i drugite propisi na Sobranieto i e odgovorna za nivnoto
izvr{uvawe.
Soglasno ~len 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 58/2000 i 44/2002), ministerot me|u drugoto, donesuva pravilnici
za izvr{uvawe na zakonite koga za toa e ovlasten so zakon. Spored
~len 56 stav 1 od ovoj zakon, so pravilnik se utvrduvaat i razrabotuvaat
oddelni odredbi na zakonite i drugite propisi zaradi nivno
izvr{uvawe, a spored ~len 61 stav 1 od ovoj zakon, so aktite {to gi donesuva
ministerot ne mo`e za gra|anite i drugite pravni lica da se
utvrduvaat prava i obvrski, nitu da se propi{uva nadle`nost na drugi
organi.
Spored ~len 200-k stav 1 od Zakonot za zdravstvenata za{tita
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.38/1991, 46/1993, 55/
1995, 10/2004, 84/2005, 111/2005, 65/2006 i 5/2007), delovite od objektite
i opremata na postojnite javni zdravstveni ustanovi vo koi se vr{i
primarna zdravstvena za{tita, stomatolo{ka zdravstvena za{tita i
farmacevtska dejnost se transformiraat, odnosno se privatiziraat po
pat na izdavawe pod zakup na prostor i oprema, pod uslov zakupecot da
osnova privatna zdravstvena ustanova za vr{ewe na soodvetnata
dejnost, vo soglasno so ovoj zakon.
Spored stav 2 od istiot ~len od Zakonot, za vr{ewe na dejnosta
od stavot 1 na ovoj ~len vo javnite zdravstveni ustanovi pod zakup se
izdavaat prostorot i opremata na delovite koi pretstavuvaat organizaciona,
prostorna, tehni~ka i funkcionalna celina, (vo natamo{-
niot tekst: organizaciona edinica).
Ottamu, vo ovie odredbi najnapred se opredeluva koi delovi od
objektite i opremata na primarnata zdravstvena za{tita, stomatolo{-
kata zdravstvena za{tita i farmacevtskata dejnost, kako organizacioni
edinici vo javnite zdravstveni ustanovi, se izdavaat pod zakup,
pri{to, izdavaweto pod zakup se vr{i pod edinstven uslov zakupecot
da osnova privatna zdravstvena ustanova za vr{ewe na soodvetnata
dejnost.
Spored stav 3 od istiot ~len od Zakonot, Vladata na Republika
Makedonija, po predlog na Ministerstvoto za zdravstvo mo`e da donese
odluka po pat na zakup da se transformiraat, odnosno privatiziraat
i drugi delovi od javnite zdravstveni ustavnovi. Ottamu, vo ovaa
odredba, kako vtor uslov e opredeleno deka delovite od objektite i
292

opremata treba da pretstavuvaat organizaciona, prostorna, tehni~ka i
funkcionalna celina, odnosno organizaciona edinica.
Spored stav 4 od istiot ~len od Zakonot, pod zakup ne mo`at da
se izdavaat organizacioni edinici vo javnite zdravstveni ustanovi
{to vr{at itna medicinska pomo{ i doma{no lekuvawe, itna stomatolo{ka
pomo{, preventivna zdravstvena za{tita na predu~ili{ni i
u~ili{ni deca do 18 godini, polivalentna patrona`a, del od slu`bite
na medicina na trudot, preventivna stomatolo{ka za{tita i organizacionite
edinici na Stomatolo{kiot klini~ki centar, spored kriteriumite
koi so op{t akt }e gi utvrdi ministerot za zdravstvo.
Karakteristi~no za stavot 4 na ~lenot 200-k od Zakonot, e deka
pravi razgrani~uvawe po odnos na vozrast i toa do 18 godini samo po
odnos na preventivnata zdravstvena za{tita na predu~ili{ni i u~ili-
{ni deca, od kade proizleguva zaklu~okot deka vozrasta kako kriterium
ne e zastapena po odnos na ostanatite organizacioni edinici
{to ne se izdavaat pod zakup, me|u koi i preventivnata stomatolo{ka
za{tita.
Vrz osnova na vaka napravenata analiza proizleguva deka zakonodavecot
se opredelil od celinata na stomatolo{kata zdravstvena
za{tita da ne se izdava pod zakup preventivnata stomatolo{ka za-
{tita, vklu~uvaj}i gi tuka i organizacionite edinici na Stomatolo{kiot
klini~ki centar.
Kako kriterium za izdavawe na stomatolo{kata zdravstvena
za{tita, (bez preventivnata stomatolo{ka za{tita i organizacionite
edinici na Stomatolo{kiot klini~ki centar) vo Zakonot e
opredeleno zakupecot da osnova privatna zdravstvena ustanova za
vr{ewe na soodvetnata dejnost, a delovite od objektite i opremata da
pretstavuvaat organizaciona, prostorna, tehni~ka i funkcionalna
celina.
Nasproti toa, od sodr`inata na ~lenot 200-k stav 4 od Zakonot,
kako i voop{to od analizata na Zakonot vo celina, vo prethodnata postapka
Sudot utvrdi deka ne postojat op{ti kriteriumi i parametri
kako {to se: odreden broj na pacienti, nivnata vozrast ili broj na
medicinski timovi vrz osnova na koi }e mo`e da se opredeli koi delovi
od objekti na preventivnata stomatolo{ka za{tita nema da se
izdavaat pod zakup, koi kriteriumi se sre}avaat vo osporeniot ~len 9
od Pravilnikot.
Ottamu, so vakvoto propi{uvawe, od strana na ministerot za
zdravstvo, vo osporeniot ~len 9 od Pravilnikot izvorno se utvrduvaat
kriteriumite za organizacinite edinici {to ne se izdavaat ili se
izdavaat pod zakup, za {to ne postoi zakonska ramka {to soglasno
Ustavot e nadvor od ingerenciite na izvr{nata vlast. Spored toa stanuva
zbor za pre{iroko, nadvor od Ustav i zakon iskoristeno ovlastuvawe
koe, spored Sudot, zna~i navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata
vlast so {to se povreduva principot na podelba na dr`avnata
293

vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska, poradi {to ne e vo soglasnost
so ~len 8 stav 1 alineja 4 od Ustavot.
Potoa, kako kriteriumi za neizadavawe na organizacionite
edinici na preventivnata stomatolo{ka za{tita vo osporeniot ~len 9
od Pravilnikot e opredelena kategorijata deca i toa samo do 14 godi-
{na vozrast, eden stomatolo{ki tim (doktor na stomatologija i asistent)
i brojot od 4.500 deca do navedenata vozrast.
Spored toa, vozrasta na korisnikot na preventivnata stomatolo{ka
za{tita, brojot na timovi i brojot na naselenie se kriteriumite
od koi zavisi dali odredena organizaciona edinica }e mo`e da
bide izdadena pod zakup ili ne, koi kako takvi se utvrdeni so podzakonski
akt, a ne so zakon. Ova ponatamu se reflektira i po odnos na
polo`bata na licata koi vr{at preventivna stomatolo{ka za{tita,
od pri~ina {to vo zavisnost od okolnosta dali }e bidat ispolneti
kriteriumite od ~lenot 9 od Pravilnikot tie }e ja vr{at dejnosta vo
privatna ili pak vo javna zdravstvena ustanova.
Ottamu, stanuva zbor za odredba od podzakonski akt vo koja se
opredeluvaat kriteriumi, od koi zavisi polo`bata na vrabotenite vo
preventivnata stomatolo{ka za{tita {to ne e vo soglasnost so ~lenot
32 stav 5 od Ustavot, koj opredeluva deka polo`bata na vrabotenite
se ureduva so zakon i kolektiven dogovor, no ne i so podzakonski
akti.
Voedno, zaradi vaka opredelenite kriteriumi, spored ocena na
Sudot se sozdava i sostojba na neednakvost na gra|anite na Republika
Makedonija, kako krajni korisnici na preventivnata stomatolo{ka
za{tita. Ova od pri~ina {to vo zavisnost od toa dali vo odredeni sredini
}e bidat ispolneti ili ne predvidenite kriteriumi od ~lenot 9
od Pravilnikot }e zavisi dali gra|anite }e imaat mo`nost da ja
ostvarat ovaa za{tita vo javna ili vo privatna organizaciona edinica,
ili pak }e imaat mo`nost da biraat. Ova u{te pove}e ako se ima
predvid konceptot na Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe vo ~ii
odredbi e opredeleno deka za izvr{uvawe na zdravstvenite uslugi Fondot
sklu~uva dogovori so zdravstvenite ustanovi, {to zna~i mo`nost
za celosno u~estvo na gra|nite vo tro{ocite na lekuvawe dokolku toa
go ostvarat vo privatna zdravstvena ustanova {to ne sklu~ila dogovor
so Fondot.
Ova od pri~ini {to ~lenot 9 od Ustavot na gra|anite im garantira
ednakvost vo pravata bez ogled na nivnata vozrast ili mesto na
`iveewe, {to ne mo`e da se ka`e deka e zapazeno so osporeniot ~len 9
od Pravilnikot.
Vo Pravilnikot ne e sosema jasno utvrdeno koi organizacioni
edinici na preventivnata stomatolo{ka za{tita i pod koi uslovi }e
se izdavaat, odnosno nema da se izdavaat pod zakup, {to naveduva na zaklu~okot
deka stanuva zbor za norma so nejasna sodr`ina {to ne e vo
soglasnost i so vladeeweto na pravoto, kako temelna vrednost na
294

ustavniot poredok na Republika Makedonija, utvrdena vo ~len 8 stav 1
alineja 3 od Ustavot. Ova od pri~ina {to sozdadenata norma ne treba
da bide lesno razbirliva samo za onoj {to ja kreiral, tuku i za onie
{to ja primenuvaat i onie na koi se odnesuva, a vo ovoj slu~aj toa e
edna {iroka populacija na gra|ani davateli i primateli na zdravsteni
uslugi.
Analiziraj}i ja ustavnosta i zakonitosta na osporeniot ~len 9
od Pravilnikot, vrz osnova na ~len 14 od Delovnikot na Ustavniot sud
na Republika Makedonija, Sudot ne mo`e{e da ne ja zeme predvid i sodr`inata
na ostanatite odredbi od Pravilnikot.
Ova, pred se, od pri~ina {to Sudot oceni deka i za niv zakonodavecot
vo celinata na Zakonot za zdravstvenata za{tita i posebno vo
~lenot 200-k stav 4 ne gi predvidel kako re{ava~ki kriterium za izdavawe
ili pak neizdavawe pod zakup: vozrasta na pacientite, brojot na
naselenieto, brojot na medicinskite timovite i nivniot sostav, ogranizaciskite
elementi kako: rabota vo smeni ili de`urstva, vraboten
voza~ ili pak poseduvawe na vozilo od odreden vid i taka natamu.
Ponatamu, vo zavisnost od ovie kriteriumi, spored celinata na Pravilnikot
zavisi dali pravoto na zdravstvena za{tita na gra|anite i
polo`bata na vrabotenite vo tie edinici }e se ostvaruva vo privatni
ili vo javni zdravstveni organizacioni edinici.
Imeno, od analizata na celinata na Zakonot za zdravstvenata
za{tita proizleguva deka vo nego kako uslovi ili pak kriteriumi se
sre}avaat: eden ili pove}e zdravstveni rabotnici so visoko obrazovanie,
prioritet po odnos na zdravstvenite rabotnici koi se rasporedeni
na rabotni mesta vo organizacionata edinica najmalku {est
meseci pred denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon i drugite rabotnici
koi zakupecot so dogovorot za zakup gi prezel, {to donekade,
no ne vo celost ja dava prestavata za toa {to bi prestavuval kriteriumot
eden medicinski ili stomatolo{ki tim utvrden vo Pravilnikot.
Me|utoa, po odnos na ostanatite kriteriumi kako {to se vozrasta na
pacientite, brojnosta na naselenieto, broj na timovi, organiziranost
vo smeni vo Zakonot ne se sre}ava poblisko opredeluvawe.
Potoa, spored ocena na Sudot postoi istata nepreciznost vo
normiraweto na ostanatite odredbi od Pravilnikot {to se sre}ava
kako i kaj osporeniot ~len 9. Poradi istite pri~ini izneseni po
odnos na osporeniot ~len 9 od Pravilnikot, Sudot oceni deka i so celinata
na odredbite od Pravilnikot, gra|anite {to se korisnici na
zdravstveni uslugi se doveduvaat vo neednakva polo`ba, a pravata i polo`bata
na vrabotenite vo itnata medicinska pomo{, doma{nto lekuvawe,
itnata stomatolo{ka pomo{, preventivnata zdravstvena za{tita
na predu~ili{ni i u~ili{ni deca do 18 godini, polivalentnata patrona`a
i delovite od slu`bite na medicina na trudot namesto so
zakon i so kolektiven dogovor, vo ovoj slu~aj se uredeni so podzakonski
akti.
295

Ottamu, sumiraj}i ja napravenata analiza, Sudot oceni deka pokraj
osporeniot ~len 9 od Pravilnikot i Pravilnikot vo celina ne e
vo soglasnost so ~lenot 8 stav 1 alineja 3 i 4, ~len 9, ~len 32 stav 5 i
~len 91 alineja 1 od Ustavot.
Voedno zaradi navleguvaweto vo izvorno utvrduvawe na kriteriumite
od koi zavisi dali odredeni organizacioni edinici }e bidat
ili nema da bidat izdavani pod zakup, a so toa i kakvi }e bidat pravata
i polo`bata na korisnicite na zdravstvenite uslugi i vrabotenite vo
zdravstvenite ustanovi, postoi i nesoglasnost na osporeniot ~len 9 od
Pravilnikot i Pravilnikot vo celina so ~lenovite 55 stav 1, 56 stav 1
i 61 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata
uprava. Ova od pri~ina {to so aktite {to gi donesuva ministerot
vo funkcija na izvr{uvawe i razrabotka na oddelni odredbi od zakonite
ne mo`e za gra|anite i drugite pravni lica da se utvrduvaat prava
i obvrski, {to ovde ne e slu~aj.
Poradi seto navedeno, Sudot oceni deka Pravilnikot ne e vo
soglasnost so ~lenot 8 stav 1 alineja 3 i 4, ~lenot 9 i ~lenot 32 stav 5
od Ustavot na Republika Makedonija, kako i so ~lenot 55 stav 1, ~lenot
56 stav 1 i ~lenot 61 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite: d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
296

21. U. br. 216/2006 (8. 05. 2007)
Osporen akt
^len 61 st. 4, zanimawa vo 7 grupa na slo`enost, Podgrupa 7/1-a
4,12 - 4,33 al. 6 i 7 i Podgrupa 7/2-a 4,70 - 4,80 al. 2 i 4 od Kolektivniot
dogovor za zdravstvenata dejnost na Republika Makedonija, sklu~en
pome|u Ministerstvoto za zdravstvo i Samostojniot sindikat za zdravstvo,
farmacija i socijalna za{tita na Republika Makedonija na 3.
05. 2006 godina ("SV RM," br. 60/2006).
Pri~ini za osporuvawe
Vo inicijativata se naveduva deka spored navedenata odredba od
Kolektivniot dogovor za zdravstvena dejnost na Republika Makedonija
ne bile klasificirani po grupi na slo`enost i nivniot stepen na
slo`enost ne bil utvrden spored stepenot na nivnoto obrazovanie utvrden
kako uslov vo aktot za organizacija i sistematizacija na rabotni
mesta kaj rabotodava~ot (~l. 61 st. 2 od navedeniot Kolektiven dogovor).
Imeno, spored listata na sistematizirani rabotni mesta i brojot
na nivnite izvr{iteli vo Zavodot za zdravstvena za{tita, uslovite
za vr{ewe na rabotite - stru~na podgotovka i poseben ispit, bile
isti i za specijalist farmacevt i za specijalist hemi~ar i tehnolog
(zdravstveni sorabotnici). Me|utoa, ne bile ednakvo rangirani ovie
zanimawa i vo navedeniot kolektiven dogovor. Taka, diplomiran in`ewer,
diplomiran hemi~ar i biohemi~ar imale koeficient 4,28, dodeka
pak, diplomiran farmacevt imal 4,39 koeficient. Toa zna~elo deka
diplomiranite in`eweri, hemi~ari i biohemi~ari vo odnos na diplomiran
farmacevt bile protivustavno diskriminirani, a deka toa bilo
taka, mo`elo da se utvrdi i od Podgrupata 7/2-b 5,27 - 5,85 od Kolektivniot
dogovor, kade {to bilo predvideno za diplomiran farmacevt -
specijalist duri 5,40 koeficient, dodeka diplomiranite in`eweri,
hemi~ari i biohemi~ari (zdravstveni rabotnici) - specijalisti bile
rangirani edna podgrupa podolu, odnosno vo podgrupa 7/2-a, 4,70 - 4,80
so koeficient samo 4,80.
Vo Podgrupa 7/2-a, 4,70-4,80 al. 2 ne bil spomnat magister in`ewer
i biohemi~ar, odnosno ne bile tretirani za "`ivi".
Spored toa, podnositelot na inicijativata smeta deka so osporenite
alinei na ~l. 61 st. 4 od Kolektivniot dogovor za zdravstvenata
297

dejnost se povreduvale ~l. 8 st. 1 al. 3, 9, 32 st. 3, 51 i 54 st. 1 od Ustavot
na Republika Makedonija, ~l. 105 st. 3, 106, 107 i 108 od Zakonot za
zdravstvenata za{tita, poradi {to se bara Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na navedenite alinei
od ~l. 61 st. 4 od Kolektivniot dogovor za zdravstvenata dejnost na Republika
Makedonija.
Sodr`ina na osporeniot akt
Spored ~l. 61 od Kolektivniot dogovor, najniskata plata za
oddelni stepeni na slo`enost se utvrduva taka {to najniskata plata za
najnizok stepen na slo`enost se mno`i so slednite koeficienti za
oddelni stepeni na slo`enost.
Spored st. 2 na ovoj ~len od Kolektivniiot dogovor, kako stepen
na slo`enost utvrden spored stepenot na obrzovanie vo smisla na
ovoj kolektiven dogovor }e se vrednuva stepenot na obrazovanie utvrden
kako uslov vo Aktot za organizacija i sistematizacija na rabotnite
mesta kaj rabotodava~ot.
Spored st. 3 od ovoj ~len, koeficinetite vo sekoja grupa se zgolemuvaat
do koeficientite na slednata grupa, no ne pomalku od 0,05.
Vo st. 4 na ovoj ~len od Kolektivniot dogovor e utvrdeno deka
poedine~nite raboti, odnosno zanimawa se klasificiraat po grupi na
slo`enost me|u koi i osporenite grupi i toa:
Vo "Zanimawa vo VII grupa na slo`enost, Podgrupa VII/1-a 4,12 -
4,33 vo osporenite al. 6 i 7 se utvrdeni koeficientite i toa: za diplomiran
in`ewer 4.28, za diplomiran hemi~ar i biohemi~ar 4.28.
Vo Podgrupa VII/2-a 4.70 - 4.80 al. 2 i 4 za magister (ekonomist,
pravnik, biolog, fizi~ar, pedagot, psiholog, logoped, surdolog, somatoped)
e utvrden koeficient od 4.70, a za zdravstveni sorabotnici so
specijalizacija e utvrden koeficient od 4.80.
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
155/2006 od 29. 11. 2006 godina ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na ~l. 14 al. 9, 16 i 20 vo delot koj se odnesuva na
visoko stru~en medicinski kadar, zdravstveni sorabotnici i drugi samostojni
stru~ni sorabotnici so magisterium i so specijalizacija vo
strukata od Kolektivniot dogovor del za plati, drugi prava po osnov
na plata i nadomestoci na plata na nivo na rabotodavec, sklu~en pome|u
Samostojniot sindikat na Klini~ki centar i drugi zdravstveni
organizacii vo Republika Makedonija i Javnata zdravstvena ustanova -
Univerzitetski klini~ki centar Skopje, pod broj 0101-78 i broj 0101-
5283/1 od 26. 06. 2006 godina.
298

SE OTFRLA inicijativata za ednakvo vrednuvawe vo delot na
osnovnata plata na kategorijata rabotnici so zavr{ena specijalizacija
po medicinska biohemija, vo Kolektivniot dogovor ozna~en vo t. 1
na ova re{enie.
Spored obrazlo`enito na Re{enieto: "Pritoa, so uvid vo Kolektivniot
dogovor za zdravstvenata dejnost na Republika Makedonija,
koj kako poseben kolektiven dogovor na nivo na granka e sklu~en pome-
|u Ministerstvoto za zdravstvo na Republika Makedonija i reprezentativniot
Samostoen sindikat za zdravstvo, farmacija i socijalna za-
{tita na Republika Makedonija, Sudot konstatira deka navedenite rabotni
mesta, odnosno zvawa vo osporeniot kolektiven dogovor se vrednuvani
vo ramkite na grupite na slo`enost i koeficientite utvrdeni
za soodvetnite poedine~ni raboti vo grankoviot kolektiven dogovor,
od kade proizleguva deka rabotnicite vo Javnata zdravstvena ustanova
Univerzitetski klini~ki centar, vo odnos na opredeluvaweto na osnovnata
plata, ne se staveni vo neramnopravna polo`ba vo odnos na drugite
vraboteni vo zdravstvoto.
Ottuka, spored Sudot, razli~noto opredeluvawe na koeficienti
na slo`enost za specijalizacija vo razli~ni struki (medicina,
farmacija, hemija), odnosno razli~nite koeficienti na slo`enost za
specijalizacija na zdravstveni rabotnici i zdravstveni sorabotnici
utvrden vo sistemot na kolektivnoto dogovarawe, se izraz na potrebite,
barawata i karakterot na Javnata zdravstvenata ustanova Univerzitetski
klini~ki centar, {to e vo ramkite na ustavnata i zakonskata
opredelba deka pravoto na plata na rabotnikot se ureduva so zakon i
so kolektivni dogovori. Navodite vo inicijativata deka so razli~nite
koeficienti nezakonski se favorizirala medicinskata i farmacevtskata
struka nasprema drugite struki ne mo`e da pretstavuvaat
osnov za izrazuvawe na somnevawe vo ustavnosta i zakonitosta na osporenite
odredbi, zatoa {to opredeluvaweto na ovie kriteriumi e fakti~ko
pra{awe za koe Sudot ne e nadle`en da odlu~uva.
Poradi navedenoto pred Sudot ne se postavi pra{aweto za soglasnosta
na osporenite odredbi od ~l. 14 od Kolektivniot dogovor so
~l. 9 st. 2, ~l. 32 st. 3 i 5 i ~l. 51 od Ustavot i ~l. 106 st. 1 od Zakonot za
rabotnite odnosi.
Vo odnos na navodite vo inicijativata koi se odnesuvaat na
potrebata od ednakvo vrednuvawe vo delot na osnovnata plata za rabotite
koi gi vr{at specijalisti po medicinska biohemija, koi raboti
mo`ele da gi izvr{uvaat doktori na medicina-specijalisti, diplomirani
farmacevti-specijalisti, diplomirani stomatolozi-specijalisti
i diplomirani hemi~ari-specijalisti, Sudot utvrdi deka se ispolneti
uslovite za otfrlawe na inicijativata vo toj del.
Imeno, so inicijativata se bara opredeluvawe na edinstven koeficient
na slo`enost, odnosno edinstveno vrednuvawe vo delot na
osnovnata plata za rabotnici so zavr{ena specijalizacija po medicin-
299

ska biohemija, koja kako poseben vid na specijalizacija ne se naveduva
za niedno rabotno mesto, odnosno zvawe vo ~l. 14 od Kolektivniot dogovor,
poradi {to i ne se utvrduva koeficient na slo`enost za
istata."
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
6/2007 od 11. 04. 2007 godina ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta vo celina i posebno na ~l. 9 st. 2 i ~l. 14 od Kolektivniot
dogovor del za plati, drugi prava po osnov na plata i nadomestoci
na plata na nivo na rabotodavec (JZU UKCS), sklu~en pome|u
Samostojniot sindikat na Klini~ki centar i drugi zdravstveni
organizacii vo Republika Makedonija (zaedno so Sindikalnata zdravstvena
ustanova Univerzitetski klini~ki centar Skopje) i Upravniot
odbor na Javnata zdravstvena ustanova - Univerzitetski klini~ki
centar Skopje, br. 0101-78 i br. 0101-5283/1 od 26. 06. 2006 godina.
Spored obrazlo`enieto na re{enieto: "Vrz osnova na navedenoto,
spored Sudot, osporenata odredba vo st. 2 na ~l. 9 od Kolektivniot
dogovor e upatna norma za potpisnicite na ovoj Kolektiven dogovor
pri mese~noto presmetuvawe na najniskata plata za najnizok stepen na
slo`enost, vo smisla deka najniskata plata {to tie ja opredeluvaat ne
mo`e da bide poniska od najniskata plata vo dejnosta zdravstvo. Poradi
toa, Sudot oceni deka ne mo`e da se izrazi somnevawe za soglasnosta
na osporenata odredba od Kolektivniot dogovor so ~l. 32 st. 3
i 5 od Ustavot na Republika Makedonija i so ~l. 107 od Zakonot za rabotnite
odnosi.
So osporeniot ~l. 14 od ovoj kolektiven dogovor, se utvrduva
deka najniskata plata za oddelni stepeni na slo`enost se utvrduva
taka {to najniskata plata za najnizok stepen na slo`enost se mno`i
so koeficientite za oddelni stepeni na slo`enost. Kako stepen na
slo`enost utvrden spored stepenot na obrazovanie vo smisla na ovoj
kolektiven dogovor se vrednuva stepenot na obrazovanie utvrden kako
uslov vo aktot za organizacija i sistematizacija na rabotnite mesta
kaj rabotodava~ot. Pritoa, vo ovoj ~len se utvrduvaat poedine~nite
raboti, odnosno zanimawa vo JZU Univerzitetski klini~ki centar i
se klasificiraat vo pet grupi na slo`enost.
Opredeluvaweto na konkretniot koeficient na slo`enost za
sekoe rabotno mesto, spored Sudot, pretstavuva pravo i obvrska na
stranite nadle`ni za sklu~uvawe na Kolektivniot dogovor, koi imaat
zakonska obvrska za me|usebno pregovarawe zaradi ureduvawe na pravata
i obvrskite na dogovornite strani. Preku koeficientite na slo-
`enost se izrazuvaat potrebite, barawata i karakterot na Javnata
zdravstvenata ustanova Univerzitetski klini~ki centar.
300

Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto, e temelna vrednost na ustavniot poredok na
Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 9 st. 2 od Ustavot, gra|anite pred Ustavot i zakonite
se ednakvi.
Spored ~l. 32 st. 2 od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e
dostapno sekoe rabotno mesto. Soglasno st. 3 od istiot ~len, sekoj ima
pravo na soodvetna zarabotuva~ka, a soglasno st. 5, ostavruvawata na
pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i kolektiven
dogovor.
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 54 st. 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot i
gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot.
Spored ~l. 1 od Zakonot za rabotnite odnosi (SV RM," br. 62/
2005), so ovoj zakon se ureduvaat rabotnite odnosi me|u rabotnicite i
rabotodava~ite koi se vospostavuvaat so sklu~uvawe na dogovor za vrabotuvawe.
Rabotniot odnos se ureduva so ovoj i so drug zakon, kolektiven
dogovor i dogovor za vrabotuvawe.
Soglasno ~l. 105 st. 1 od ovoj zakon, rabotnikot ima pravo na zarabotuva~ka
- plata, soglasno so zakon, kolektiven dogovor i dogovorot
za vrabotuvawe. Spored st. 3 na istiot ~len, platata e sostavena od
osnovna plata, del od platata za rabotna uspe{nost i dodatoci, ako so
drug zakon poinaku ne e opredeleno.
Osnovnata plata, soglasno ~l. 106 st. 1 od Zakonot, se opredeluva
zemaj}i gi predvid barawata na rabotnoto mesto za koe rabotnikot
go sklu~il dogovorot za vrabotuvawe. Rabotnata uspe{nost na
rabotnikot, soglasno st. 2 na istiot ~len, se opredeluva zemaj}i gi
predvid doma}inskiot odnos, kvalitetot i obemot na vr{eweto na rabotata,
za koja{to rabotnikot go sklu~il dogovorot za vrabotuvawe, a
dodatocite se opredeluvaat za posebnite uslovi pri rabota, koi proizleguvaat
od rasporedot na rabotnoto vreme i toa za rabota vo smeni,
rabota vo podeleno rabotno vreme, no}na rabota, prodol`ena rabota,
rabota vo nedela, rabota vo praznici opredeleni so zakon i dodatok za
raboten sta`.
Spored ~l. 107 od ovoj zakon, platata na rabotnikot za rabota
so polno rabotno vreme ne mo`e da bide poniska od najniskata plata
utvrdena spored zakon i kolektiven dogovor.
Vo ~l. 108 od Zakonot e utvrdeno deka rabotodava~ot e dol`en
za ednakva rabota so ednakvi barawa na rabotnoto mesto da ispla}a
ednakva plata na rabotnicite bez ogled na polot.
301

Spored st. 2 od ovoj ~len od Zakonot, odredbite na dogovorot za
vrabotuvawe, kolektivniot dogovor, odnosnok op{tiot akt na rabotodava~ot,
koi se vo sprotivnost so st. 1 na ovoj ~len, se ni{tovni.
Soglasno ~l. 203 od istiot zakon, kolektiven dogovor se sklu-
~uva kako op{t na nivo na Republika, poseben na nivo na granka i poedine~en
na nivo na rabotodava~.
Op{tiot kolektiven dogovor, soglasno ~l. 205 od ovoj zakon, se
primenuva neposredno i e zadol`itelen za rabotodava~ite koi se ~lenovi
na zdru`enieto na rabotodava~ite potpisnici na kolektivniot
dogovor ili koi dopolnitelno mu pristapile na zdru`enieto. Kolektivniot
dogovor na nivo na granka se primenuva neposredno i e zadol-
`itelen za rabotodava~ite koi se ~lenovi na zdru`enieto na rabotodava~ite
potpisnici na kolektivniot dogovor ili koi dopolnitelno
mu pristapile na zdru`enieto.
Spored ~l. 206 od istiot zakon, so kolektivnite dogovori se
ureduvaat pravata i obvrskite na dogovornite strani koi go sklu~ile
toj dogovor, a mo`e da sodr`i i pravni pravila so koi se ureduva
sklu~uvaweto, sodr`inata i prestanokot na rabotnite odnosi i drugi
pra{awa od rabotnite odnosi ili vo vrska so rabotnite odnosi. Pravnite
normi sodr`ani vo kolektivniot dogovor se primenuvaat neposredno
i se zadol`itelni za site lica na koi, vo soglasnost so odredbite
na ovoj dogovor, se primenuva kolektivniot dogovor.
Soglasno ~l. 207 od istiot zakon, licata koi spored ovoj zakon
mo`at da bidat strana na kolektivniot dogovor, se dol`ni so dobra
volja da pregovaraat za sklu~uvawe na kolektiven dogovor vo vrska so
pra{awata koi spored ovoj zakon mo`at da bidat predmet na kolektivniot
dogovor.
Spored ~l. 210 od Zakonot, kolektiven dogovor sklu~uvaat rabotodava~ot
ili reprezentativnoto zdru`enie na rabotodava~ite i
reprezentativniot sindikat.
Soglasno ~l. 212 st. 1 od Zakonot za rabotnite odnosi, kako reprezentativen
sindikat za sklu~uvawe kolektiven dogovor kaj rabotodava~ot
se smeta sindikatot vo koj se za~leneti najmalku 33% od rabotnicite
kaj rabotodava~ot ili sindikatot koj e ~len na reprezentativniot
sindikat na povisoko nivo na organizirawe.
Spored ~l. 220 od istiot zakon, poedine~en kolektiven dogovor
za javnite pretprijatija i javnite ustanovi sklu~uvaat osnova~ot ili
organot koj toj }e go ovlasti i reprezentativniot sindikat kaj rabotodava~ot.
Spored ~l. 139 od Zakonot za zdravstvenata za{tita, Ministerstvoto
za zdravstvo na Republika Makedonija i reprezentativniot (samostoen)
sindikat za zdravstvo, farmacija i socijalna za{tita na Republika
Makedonija, a postapuvaj}i soglasno ~l. 269 st. 1 od Zakonot za
rabotni odnosi za usoglasuvawe na postojniot kolektiven dogovor za
zdravstvena dejnost na Republika Makedonija na den 3. 05. 2006 godina,
302

go sklu~ija Kolektivniot dogovor za zdravstvenata dejnost na Republika
Makedonija.
So Kolektivniot dogovor za zdravstvenata dejnost na Republika
Makedonija se ureduvaat pravata i obvrskite na rabotnicite i na
rabotodava~ot od raboten odnos vo zdravstvenata dejnost, kako i obemot
i na~inot na ostvaruvawe na pravata, obvrskite i drugite odredbi
od interes na rabotnicite i rabotodava~ot i postapkata za re{avawe
na me|usebnite sporovi.
So ovoj kolektiven dogovor se ureduvaat i pravni pravila so
koi se ureduvaat odnosite pome|u dogovornite strani vo vrska so rabotni
odnosi i drugi pra{awa od rabotnite odnosi (~l. 1).
Vo delot na Plati (~l. 55, 58 i 59) od Kolektivniot dogovor se
utvrduva deka rabotnikot ima pravo na plata. Platata na rabotnikot
mu se obezbeduva od sredstvata na rabotodava~ot srazmerno na izvr{enata
rabota, spored brojot i vidovite na izvr{enite zdravstveni uslugi
i ostvarenite sredstva od izvr{enite uslugi, kako i pridonesot na
rabotnikot vo sozdavaweto na dobivkata, vo soglasnost so uslovite i
kriteriumite utvrdeni so zakon i ovoj Kolektiven dogovor. Platata
na rabotnikot e sostavena od osnovnata plata, del od plata za rabotnata
uspe{nost i dodatocite, ako so zakon ne e poinaku opredeleno;
platata na rabotnikot za polno rabotno vreme i normalen u~inok,
utvrdeno vrz osnova na slo`enosta na rabotnite zada~i i normalnite
uslovi za rabota, ne mo`e da bide poniska od najniskata plata utvrdena
za oddelni stepeni na slo`enost, utvrdeni so ~l. 61 od ovoj dogovor,
koja ustanovata odnosno rabotodava~ot se dol`ni da ja isplatat
na rabotnikot; najniskata plata za najnizok stepen na slo`enost mese~no
ja utvrduvaat i objavuvaat u~esnicite na ovoj Kolektiven dogovor,
najmalku edna{ kvartalno; pri ureduvaweto na najniskata plata
}e se poa|a osobeno: od tro{ocite na `ivot, od ekonomskite mo`nosti
na stopanstvoto, op{toto nivo na platite vo zemjata, nivoto na produktivnosta,
socijalnite davawa i drugi ekonomski i socijalni faktori.
Spored ~l. 61 od Kolektivniot dogovor, najniskata plata za
oddelni stepeni na slo`enost se utvrduva taka {to najniskata plata za
najnizok stepen na slo`enost se mno`i so slednite koeficienti za
oddelni stepeni na slo`enost.
Spored st. 2 na ovoj ~len od Kolektivniiot dogovor, kako stepen
na slo`enost utvrden spored stepenot na obrzovanie vo smisla na
ovoj kolektiven dogovor }e se vrednuva stepenot na obrazovanie utvrden
kako uslov vo Aktot za organizacija i sistematizacija na rabotnite
mesta kaj rabotodava~ot.
Spored st. 3 od ovoj ~len, koeficinetite vo sekoja grupa se zgolemuvaat
do koeficientite na slednata grupa, no ne pomalku od 0,05.
Vo st. 4 na ovoj ~len od Kolektivniot dogovor e utvrdeno deka
poedine~nite raboti, odnosno zanimawa se klasificiraat po grupi na
slo`enost me|u koi i osporenite grupi i toa:
303

Vo "Zanimawa vo VII grupa na slo`enost, Podgrupa VII/1-a 4,12 -
4,33 vo osporenite al. 6 i 7 se utvrdeni koeficientite i toa: za diplomiran
in`ewer 4.28, za diplomiran hemi~ar i biohemi~ar 4.28.
Vo Podgrupa VII/2-a 4.70 - 4.80 al. 2 i 4 za magister (ekonomist,
pravnik, biolog, fizi~ar, pedagot, psiholog, logoped, surdolog, somatoped)
e utvrden koeficient od 4.70, a za zdravstveni sorabotnici so
specijalizacija e utvrden koeficient od 4.80.
Opredeluvaweto na konkretniot koeficient na slo`enost za
sekoe rabotno mesto, spored na{e mislewe pretstavuva pravo i obvrska
na stranite nadle`ni za sklu~uvawe na Kolektiven dogovor, koi
imaat zakonska obvrska za me|usebno pregovarawe zaradi ureduvawe na
pravata i obvrskite na dogovornite strani.
Od uvidot vo sodr`inata na Kolektivniot dogovor za zdravstvenata
dejnost na Republika Makedonija, koj kako poseben kolektiven
dogovor na nivo na granka e sklu~en pome|u Ministerstvoto za zdravstvo
na Republika Makedonija i reprezentativniot (samostoen) sindikat
za zdravstvo, farmacija i socijalna za{tita na Republika Makedonija,
e konstatirano deka poedine~nite raboti, odnosno zanimawa se
klasificirani i vrednuvani spored grupite na slo`enost i koeficinetite
utvrdeni za soodvetni poedine~ni raboti vo grankoviot kolektiven
dogovor, od kade ne mo`e da proizleguva deka rabotnicite diplomirani
farmacevti se favorizirani, odnosno ne se staveni vo ramnopravna
polo`ba vo odnos na drugite vraboteni vo zdravstvo, kako
{to se hemi~arite, biohemi~arite i in`ewerite.
Spored nas, razli~noto opredeluvawe na koeficineti na slo-
`enost po odnos na poedine~nite raboti odnosno zanimawa kako {to e
utvrdeno so osporenite alinei na ~l. 61 st. 4 od Kolektivniot dogovor
i toa za diplomirani in`eweri, hemi~ari, biohemi~ari i farmacevti,
odnosno diplomiran in`ewer - specijalist, hemi~ari i biohemi~ari
- specijalisti i farmacevt - specijalist, kako i toa deka vo podgrupata
7/2-a, 4,70-4,80 al. 2 voop{to ne bile spomnuvani magister,
in`ewer i biohemi~ar, se izraz na potrebite, barawata i karakterot
na zdravstvenata dejnost, {to e vo ramkite na ustavnata i zakonskata
opredelba deka pravoto na plata na rabotnikot se ureduva so zakon i
so kolektiven dogovor. Navodite vo inicijativata deka so razli~nite
koeficienti protivustavno i nezakonski se diskriminirani in`ewerite,
hemi~arite i biohemi~arite vo odnos na farmacevtite, ne mo-
`at da pretstavuvaat osnov za izrazuvawe na somnevawe vo ustavnosta
i zakonitosta na osporenite odredbi od Kolektivniot dogovor, zatoa
{to opredeluvaweto na ovie kriteriumi e fakti~ko pra{awe koe go
utrduvaat dogovornite strani pri kolektivnoto pregovarawe i za koe
Sudot ne e nadle`en da odlu~uva.
Poradi navedenoto smetame deka ne mo`e da se postavi pra{aweto
za soglasnosta na navedenite odredbi od Kolektivniot dogovor
304

za zdravstvenata dejnost so Ustavot, Zakonot za rabotnite odnosi i Zakonot
za zdravstvenata za{tita.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe i
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na ~l. 61 st. 4, zanimawa vo 7 grupa na slo`enost, Podgrupa
7/1-a 4, 12-4, 33 al. 6 i 7 i Podgrupa 7/2-a 4, 70-4, 80 al. 2 i 4 od Kolektivniot
dogovor za zdravstvenata dejnost na Republika Makedonija,
sklu~en pome|u Ministerstvoto za zdravstvo i Samostojniot sindikat
za zdravstvo, farmacija i socijalna za{tita na Republika Makedonija
na 3. 05. 2006 godina ("SV RM," br. 60/2006).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8 i 9 maj 2007
godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na ~len 61 stav 4, zanimawa vo 7 grupa naslo`enost, Podgrupa
7/1-a 4, 12-4, 33 alinei 6 i 7 i Podgrupa 7/2-a 4, 70-4, 80 alinei 2 i
4 od Kolektivniot dogovor za zdravstvenata dejnost na Republika Makedonija,
sklu~en pome|u Ministerstvoto za zdravstvo i Samostojniot
sindikat za zdravstvo, farmacija i socijalna za{tita na Republika
Makedonija na 3 maj 2006 godina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 60/2006).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na ~lenot od Kolektivniot dogovor
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Vo inicijativata se naveduva deka spored navedenata odredba od
Kolektivniot dogovor za zdravstvena dejnost na Republika Makedonija
ne bile klasificirani po grupi na slo`enost i nivniot stepen
na slo`enost ne bil utvrden spored stepenot na nivnoto obrazovanie
utvrden kako uslov vo aktot za organizacija i sistematizacija na rabotni
mesta kaj rabotodava~ot (~len 61 stav 2 od navedeniot Kolektiven
dogovor).
Imeno, spored listata na sistematizirani rabotni mesta i brojot
na nivnite izvr{iteli vo Zavodot za zdravstvena za{tita, uslovite
za vr{ewe na rabotite - stru~na podgotovka i poseben ispit, bile
isti i za specijalist farmacevt i za specijalist hemi~ar i tehnolog
(zdravstveni sorabotnici). Me|utoa, so takov ist rang ne bile rangi-
305

ani ovie zanimawa i vo navedeniot kolektiven dogovor. Taka, diplomiran
in`ewer, diplomiran hemi~ar i biohemi~ar imale koeficient
4,28, dodeka pak, diplomiran farmacevt imal 4,39 koeficient. Toa
zna~elo deka diplomiranite in`eweri, hemi~ari i biohemi~ari vo
odnos na diplomiran farmacevt bile protivustavno diskriminirani!?
A deka toa bilo taka, mo`elo da se utvrdi i od Podgrupata 7/2-b 5,27 -
5,85 od Kolektivniot dogovor, kade {to bilo predvideno za diplomiran
farmacevt - specijalist duri 5,40 koeficient, dodeka diplomiranite
in`eweri, hemi~ari i biohemi~ari (zdravstveni rabotnici)
- specijalisti bile rangirani edna podgrupa podolu, odnosno vo podgrupa
7/2-a, 4,70 - 4,80 so koeficient samo 4,80.
Vo Podgrupa 7/2-a, 4,70-4,80 alineja 2 ne bil spomnat i magister
in`ewer i biohemi~ar,odnosno ne bile tretirani za "`ivi."
Spored toa, podnositelot na inicijativata smeta deka so osporenite
alinei na ~lenot 61 stav 4 od Kolektivniot dogovor za zdravstvenata
dejnost se povreduvale ~lenovite 8 stav 1 alineja 3, 9, 32 stav
3, 51 i 54 stav 1 od Ustavot na Republika Makedonija, ~lenovite 105
stav 3, 106, 107 i 108 od Zakonot za zdravstvenata za{tita, poradi {to
se bara Ustavniot sud da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na navedenite alinei od ~lenot 61 stav 4 od Kolektivniot
dogovor za zdravstvenata dejnost na Republika Makedonija.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 61
stav 4 od Kolektivniiot dogovor, poedine~nite raboti, odnosno zanimawa
se klasificiraat po grupi na slo`enost me|u koi i osporenite
grupi i toa:
Vo "Zanimawa vo VII grupa na slo`enost, Podgrupa VII/1-a 4,12 -
4,33 vo osporenite alinei 6 i 7 se utvrdeni koeficientite i toa: za diplomiran
in`ewer 4.28, za diplomiran hemi~ar i biohemi~ar 4.28.
Vo Podgrupa VII/2-a 4.70 - 4.80 alinei 2 i 4 za magister (ekonomist,
pravnik, biolog, fizi~ar, pedagot, psiholog, logoped, surdolog,
somatoped) e utvrden koeficient od 4.70, a za zdravstveni sorabotnici
so specijalizacija e utvrden koeficient od 4.80.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto, e temelna vrednost na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 9 stav 2 od Ustavot, gra|anite pred Ustavot i
zakonite se ednakvi.
Spored ~len 32 stav 2 od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi,
mu e dostapno sekoe rabotno mesto. Soglasno stav 3 od istiot ~len, sekoj
ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka, a soglasno stav 5 na ~lenot
32 od Ustavot, ostavruvawata na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba
se ureduvaat so zakon i kolektiven dogovor.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
306

Spored ~lenot 54 stav 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot
i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so
Ustavot.
Spored ~len 1 od Zakonot za rabotnite odnosi ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 62/2005), so ovoj zakon se ureduvaat
rabotnite odnosi me|u rabotnicite i rabotodava~ite koi se vospostavuvaat
so sklu~uvawe na dogovor za vrabotuvawe. Rabotniot odnos se
ureduva so ovoj i so drug zakon, kolektiven dogovor i dogovor za vrabotuvawe.
Soglasno ~len 105 stav 1 od ovoj zakon, rabotnikot ima pravo na
zarabotuva~ka - plata, soglasno so zakon, kolektiven dogovor i dogovorot
za vrabotuvawe. Spored stavot 3 na istiot ~len, platata e sostavena
od osnovna plata, del od platata za rabotna uspe{nost i dodatoci,
ako so drug zakon poinaku ne e opredeleno.
Osnovnata plata, soglasno ~len 106 stav 1 od Zakonot, se opredeluva
zemaj}i gi predvid barawata na rabotnoto mesto za koe rabotnikot
go sklu~il dogovorot za vrabotuvawe. Rabotnata uspe{nost na
rabotnikot, soglasno stav 2 na istiot ~len, se opredeluva zemaj}i gi
predvid doma}inskiot odnos, kvalitetot i obemot na vr{eweto na rabotata,
za koja{to rabotnikot go sklu~il dogovorot za vrabotuvawe, a
dodatocite se opredeluvaat za posebnite uslovi pri rabota, koi proizleguvaat
od rasporedot na rabotnoto vreme i toa za rabota vo smeni,
rabota vo podeleno rabotno vreme, no}na rabota, prodol`ena rabota,
rabota vo nedela, rabota vo praznici opredeleni so zakon i dodatok za
raboten sta`.
Spored ~len 107 od ovoj zakon, platata na rabotnikot za rabota
so polno rabotno vreme ne mo`e da bide poniska od najniskata plata
utvrdena spored zakon i kolektiven dogovor.
Vo ~lenot 108 od Zakonot e utvrdeno deka rabotodava~ot e dol`en
za ednakva rabota so ednakvi barawa na rabotnoto mesto da ispla}a
ednakva plata na rabotnicite bez ogled na polot.
Spored stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot, odredbite na dogovorot
za vrabotuvawe, kolektivniot dogovor, odnosnok op{tiot akt na
rabotodava~ot, koi se vo sprotivnost so stavot 1 na ovoj ~len, se ni-
{tovni.
Soglasno ~len 203 od istiot zakon, kolektiven dogovor se sklu-
~uva kako op{t na nivo na Republika, poseben na nivo na granka i poedine~en
na nivo na rabotodava~.
Op{tiot kolektiven dogovor, soglasno ~len 205 od ovoj zakon,
se primenuva neposredno i e zadol`itelen za rabotodava~ite koi se
~lenovi na zdru`enieto na rabotodava~ite potpisnici na kolektivniot
dogovor ili koi dopolnitelno mu pristapile na zdru`enieto.
Kolektivniot dogovor na nivo na granka se primenuva neposredno i e
zadol`itelen za rabotodava~ite koi se ~lenovi na zdru`enieto na ra-
307

otodava~ite potpisnici na kolektivniot dogovor ili koi dopolnitelno
mu pristapile na zdru`enieto.
Spored ~len 206 od istiot zakon, so kolektivnite dogovori se
ureduvaat pravata i obvrskite na dogovornite strani koi go sklu~ile
toj dogovor, a mo`e da sodr`i i pravni pravila so koi se ureduva sklu-
~uvaweto, sodr`inata i prestanokot na rabotnite odnosi i drugi
pra{awa od rabotnite odnosi ili vo vrska so rabotnite odnosi. Pravnite
normi sodr`ani vo kolektivniot dogovor se primenuvaat neposredno
i se zadol`itelni za site lica na koi, vo soglasnost so odredbite
na ovoj dogovor, se primenuva kolektivniot dogovor.
Soglasno ~len 207 od istiot zakon, licata koi spored ovoj zakon
mo`at da bidat strana na kolektivniot dogovor, se dol`ni so dobra
volja da pregovaraat za sklu~uvawe na kolektiven dogovor vo vrska
so pra{awata koi spored ovoj zakon mo`at da bidat predmet na kolektivniot
dogovor.
Spored ~len 210 od Zakonot, kolektiven dogovor sklu~uvaat rabotodava~ot
ili reprezentativnoto zdru`enie na rabotodava~ite i
reprezentativniot sindikat.
Soglasno ~len 212 stav 1 od Zakonot za rabotnite odnosi, kako
reprezentativen sindikat za sklu~uvawe kolektiven dogovor kaj rabotodava~ot
se smeta sindikatot vo koj se za~leneti najmalku 33% od rabotnicite
kaj rabotodava~ot ili sindikatot koj e ~len na reprezentativniot
sindikat na povisoko nivo na organizirawe.
Spored ~len 220 od istiot zakon, poedine~en kolektiven dogovor
za javnite pretprijatija i javnite ustanovi sklu~uvaat osnova~ot
ili organot koj toj }e go ovlasti i reprezentativniot sindikat kaj rabotodava~ot.
Ministerstvoto za zdravstvo na Republika Makedonija i reprezentativniot
(samostoen) sindikat za zdravstvo, farmacija i socijalna
za{tita na Republika Makedonija, a postapuvaj}i soglasno ~len
269 stav 1 od Zakonot za rabotni odnosi za usoglasuvawe na postojniot
kolektiven dogovor za zdravstvena dejnost na Republika Makedonija na
den 3 maj 2006 godina, go sklu~ija Kolektivniot dogovor za zdravstvenata
dejnost na Republika Makedonija.
So Kolektivniot dogovor za zdravstvenata dejnost na Republika
Makedonija se ureduvaat pravata i obvrskite na rabotnicite i
na rabotodava~ot od raboten odnos vo zdravstvenata dejnost, kako i
obemot i na~inot na ostvaruvawe na pravata, obvrskite i drugite
odredbi od interes na rabotnicite i rabotodava~ot i postapkata za
re{avawe na me|usebnite sporovi.
So ovoj kolektiven dogovor se ureduvaat i pravni pravila so
koi se ureduvaat odnosite pome|u dogovornite strani vo vrska so rabotni
odnosi i drugi pra{awa od rabotnite odnosi (~len 1).
Vo delot na Plati (~lenot 55, 58 i 59) od Kolektivniot dogovor
se utvrduva deka rabotnikot ima pravo na plata. Platata na rabo-
308

tnikot mu se obezbeduva od sredstvata na rabotodava~ot srazmerno na
izvr{enata rabota, spored brojot i vidovite na izvr{enite zdravstveni
uslugi i ostvarenite sredstva od izvr{enite uslugi, kako i
pridonesot na rabotnikot vo sozdavaweto na dobivkata, vo soglasnost
so uslovite i kriteriumite utvrdeni so zakon i ovoj Kolektiven dogovor.
Platata na rabotnikot e sostavena od osnovnata plata, del od
plata za rabotnata uspe{nost i dodatocite, ako so zakon ne e poinaku
opredeleno; platata na rabotnikot za polno rabotno vreme i normalen
u~inok, utvrdeno vrz osnova na slo`enosta na rabotnite zada~i i normalnite
uslovi za rabota, ne mo`e da bide poniska od najniskata plata
utvrdena za oddelni stepeni na slo`enost, utvrdeni so ~lenot 61 od
ovoj dogovor, koja ustanovata odnosno rabotodava~ot se dol`ni da ja
isplatat na rabotnikot; najniskata plata za najnizok stepen na slo-
`enost mese~no ja utvrduvaat i objavuvaat u~esnicite na ovoj Kolektiven
dogovor, najmalku edna{ kvartalno; pri ureduvaweto na najniskata
plata }e se poa|a osobeno: od tro{ocite na `ivot, od ekonomskite
mo`nosti na stopanstvoto, op{toto nivo na platite vo zemjata,
nivoto na produktivnosta, socijalnite davawa i drugi ekonomski
i socijalni faktori.
Spored ~len 61 od Kolektivniot dogovor, najniskata plata za
oddelni stepeni na slo`enost se utvrduva taka {to najniskata plata za
najnizok stepen na slo`enost se mno`i so slednite koeficienti za
oddelni stepeni na slo`enost.
Spored stavot 2 na ovoj ~len od Kolektivniiot dogovor, kako
stepen na slo`enost utvrden spored stepenot na obrzovanie vo smisla
na ovoj kolektiven dogovor }e se vrednuva stepenot na obrazovanie
utvrden kako uslov vo Aktot za organizacija i sistematizacija na
rabotnite mesta kaj rabotodava~ot.
Spored stavot 3 od ovoj ~len, koeficinetite vo sekoja grupa se
zgolemuvaat do koeficientite na slednata grupa, no ne pomalku od
0,05.
Vo stavot 4 na ovoj ~len od Kolektivniot dogovor e utvrdeno
deka poedine~nite raboti, odnosno zanimawa se klasificiraat po grupi
na slo`enost me|u koi i osporenite grupi i toa:
Vo "Zanimawa vo VII grupa na slo`enost, Podgrupa VII/1-a 4,12 -
4,33 vo osporenite alinei 6 i 7 se utvrdeni koeficientite i toa: za diplomiran
in`ewer 4.28, za diplomiran hemi~ar i biohemi~ar 4.28.
Vo Podgrupa VII/2-a 4.70 - 4.80 alinei 2 i 4 za magister (ekonomist,
pravnik, biolog, fizi~ar, pedagot, psiholog, logoped, surdolog,
somatoped) e utvrden koeficient od 4.70, a za zdravstveni sorabotnici
so specijalizacija e utvrden koeficient od 4.80.
Opredeluvaweto na konkretniot koeficient na slo`enost za
sekoe rabotno mesto, spored misleweto na Sudot pretstavuva pravo i
obvrska na stranite nadle`ni za sklu~uvawe na Kolektiven dogovor,
309

koi imaat zakonska obvrska za me|usebno pregovarawe zaradi ureduvawe
na pravata i obvrskite na dogovornite strani.
Od uvidot vo sodr`inata na Kolektivniot dogovor za zdravstvenata
dejnost na Republika Makedonija, koj kako poseben kolektiven
dogovor na nivo na granka e sklu~en pome|u Ministerstvoto za
zdravstvo na Republika Makedonija i reprezentativniot (samostoen)
sindikat za zdravstvo, farmacija i socijalna za{tita na Republika
Makedonija, e konstatirano deka poedine~nite raboti, odnosno
zanimawa se klasificirani i vrednuvani spored grupite na slo`enost
i koeficinetite utvrdeni za soodvetni poedine~ni raboti vo grankoviot
kolektiven dogovor, od kade ne mo`e da proizleguva deka rabotnicite
diplomirani farmacevti se favorizirani, odnosno ne se staveni
vo ramnopravna polo`ba vo odnos na drugite vraboteni vo zdravstvo,
kako {to se hemi~arite, biohemi~arite i in`ewerite.
Spored Sudot, razli~noto opredeluvawe na koeficineti na
slo`enost po odnos na poedine~nite raboti odnosno zanimawa kako
{to e utvrdeno so osporenite alinei na ~lenot 61 stav 4 od Kolektivniot
dogovor i toa za diplomirani in`eweri, hemi~ari, biohemi-
~ari i farmacevti, odnosno diplomiran in`ewer - specijalist, hemi-
~ari i biohemi~ari - specijalisti i farmacevt - specijalist, kako i
toa deka vo podgrupata 7/2-a, 4,70-4,80 alineja 2 voop{to ne bile spomnuvani
magister, in`ewer i biohemi~ar, se izraz na potrebite, barawata
i karakterot na zdravstvenata dejnost, {to e vo ramkite na ustavnata
i zakonskata opredelba deka pravoto na plata na rabotnikot se
ureduva so zakon i so kolektiven dogovor. Navodite vo inicijativata
deka so razli~nite koeficienti protivustavno i nezakonski se diskriminirani
in`ewerite, hemi~arite i biohemi~arite vo odnos na
farmacevtite, ne mo`at da pretstavuvaat osnov za izrazuvawe na somnevawe
vo ustavnosta i zakonitosta na osporenite odredbi od Kolektivniot
dogovor, zatoa {to opredeluvaweto na ovie kriteriumi e fakti~ko
pra{awe koe go utrduvaat dogovornite strani pri kolektivnoto
pregovarawe i za koe Sudot ne e nadle`en da odlu~uva.
Poradi navedenoto Sudot utvrdi deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na navedenite odredbi od Kolektivniot dogovor
za zdravstvenata dejnost so Ustavot, Zakonot za rabotnite odnosi
i Zakonot za zdravstvenata za{tita.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani
i d-r Zoran Sulejmanov.
310

22. U. br. 48/2007 (8. 05. 2007)
Osporen akt
2005).
^len 46 stav 2 od Zakonot za rabotnite odnosi ("SV RM," br. 62/
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporenata
odredba ne bila vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija, zatoa
{to so nea se sozdava neednakvost me|u rabotnicite koi zasnovale
raboten odnos na opredeleno vreme. Imeno, so predviduvaweto na transformacija
na rabotniot odnos od opredeleno vo raboten odnos na neopredeleno
vreme koja se odnesuva samo na rabotnici koi zasnovale raboten
odnos po vleguvaweto vo sila na zakonot i koi zakonot gi zateknal
vo takov raboten odnos se povreduva ustavnoto na~elo na ednakvosta.
Ova zatoa {to godinite pominati vo raboten odnos na opredeleno
vreme koi vo nekoi slu~ai se pove}e od {est pa i osum godini spored
osporenata odredba ne se zemaat predvid za transformacija na rabotniot
odnos od opredelen vo raboten odnos na neopredeleno vreme.
Sodr`ina na osporeniot ~len
Spored ~l. 46 od Zakonot za rabotni odnosi koj e pomesten vo
delot "Dogovor za vrabotuvawe na opredeleno vreme" e predvideno
deka dogovor za vrabotuvawe mo`e da se sklu~i na opredeleno vreme za
vr{ewe na raboti koi po svojata priroda traat opredeleno vreme, so
prekin ili bez prekin do ~etiri godini.
Vo osporeniot st. 2 na navedeniot ~len e predvideno deka rabotniot
odnos zasnovan so dogovor za vrabotuvawe na opredeleno vreme,
se transformira vo raboten odnos na neopredeleno vreme, ako rabotnikot
prodol`i da raboti po istekot na rokot od st. 1 na ovoj ~len,
pod uslovi i na na~in utvrdeni so zakon.
Sporno pravno pra{awe
Dali imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata odredba mo`e
da se prifati deka na licata koi zasnovale raboten odnos na opredeleno
vreme rabotniot odnos im se transformira vo neopredeleno
311

vreme po prethodniot zakon se zasmetuva i vremeto pominato vo raboten
odnos spored prethodno va`e~kiot zakon ili toa ne e slu~aj, odnosno
dali vo slu~aj toj period da ne im se presmetuva ne se doveduva vo
pra{awe na~eloto na ednakvost kako i na~eloto na vladeewe na pravoto.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvena polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Soglasno ~l. 32 st. 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota, sloboden
izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost. Spored st. 2 na
ovoj ~len sekomu pod ednakvi uslovi mu e dostapno sekoe rabotno
mesto.
Spored st. 5 na ~l. 32 od Ustavot ostvaruvaweto na pravoto na
vrabotuvawe i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni
dogovori.
So Zakonot za rabotnite odnosi ("SV RM," br. 62/2005) se ureduvaat
rabotnite odnosi me|u rabotnicite i rabotodava~ite koi se vospostavuvaat
so sklu~uvawe na dogovor za vrabotuvawe (~l. 1 st. 1).
Rabotniot odnos se zasnova za vreme ~ie traewe ne e odnapred
opredeleno (raboten odnos na neopredeleno vreme). No, rabotniot
odnos mo`e da se zasnova i za vreme ~ie traewe e odnapred opredeleno
(raboten odnos na opredeleno vreme).
Spored st. 1 na ~l. 46 od Zakonot za rabotnite odnosi, dogovor
za vrabotuvawe mo`e da se sklu~i na opredeleno vreme za vr{ewe na
raboti koi po svojata priroda traat opredeleno vreme, so prekin ili
bez prekin do ~etiri godini.
Spored st. 2 na navedeniot ~len, rabotniot odnos zasnovan so
dogovor za vrabotuvawe na opredeleno vreme, se transformira vo raboten
odnos na neopredeleno vreme, ako rabotnikot prodol`i da raboti
po istekot na rokot od st. 1 na ovoj ~len, pod uslovi i na na~in utvrdeni
so zakon.
Postapkata na transformacija na rabotniot odnos od opredeleno
vreme vo neopredeleno vreme be{e uredena i so Zakonot za rabotni
odnosi koj va`e{e do vleguvawe vo sila na sega va`e~kiot zakon
pri {to vo prethodniot zakon bea opredeleni slu~aite vo koi mo`e{e
da se zasnova raboten odnos na opredeleno vreme, a be{e opredeleno i
vremetraeweto na rabotniot odnos na opredeleno vreme za sekoj slu~aj
posebno.
312

Imeno, spored st. 2 na ~l. 23 od toj zakon raboten odnos mo`e da
se zasnova za vreme ~ie traewe e odnapred opredeleno osobeno za: 1. sezonski
raboti najdolgo devet meseci vo tekot na edna kalendarska godina,
2. zgolemen obem na rabotata najdolgo {est meseci vo tekot na
edna kalendarska godina, 3. zamena na otsuten rabotnik dodeka trae
otsustvoto od rabota, 4. rabota na opredelen proekt, do zavr{uvawe na
proektot.
So ~l. 2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
rabotnite odnosi e izvr{ena izmena na ~l. 23 od Zakonot na na~in {to
e napu{teno nabrojuvaweto na slu~aite za koi mo`e da se zasnova raboten
odnos na opredeleno vreme, pri {to rabotniot odnos mo`e{e da
se zasnova za vr{ewe na raboti koi po svojata priroda traat opredeleno
vreme so prekin ili bez prekin do tri godini.
Soglasno st. 4 na izmenetiot ~l. 23 rabotniot odnos zasnovan na
opredeleno vreme stanuva raboten odnos na neopredeleno vreme ako
rabotnikot prodol`i da raboti najmalku pet rabotni dena i po istekot
na periodot od tri godini.
Od analizata na ~l. 23 od Zakonot za rabotni odnosi koj va`el
do vleguvawe vo sila na postojniot Zakon za rabotni odnosi, kako i
osporeniot ~l. 46 na sega va`e~kiot zakon proizleguva deka pra{aweto
za transformacija na rabotniot odnos od opredeleno na neopredeleno
vreme po sila na zakonot e regulirano skoro na identi~en na-
~in ili poto~no re~eno transformacijata na rabotniot odnos od opredeleno
na neopredeleno vreme nastapuval po sila na zakonot koga bile
ispolenti uslovite predvideni vo zakonot, odnosno po istekot na rokot
od tri godini i u{te pet rabotni dena, odnosno po istekot na rokot
od ~etiri godini po zasnovawe na rabotniot odnos.
Ottuka, imaj}i go predvid navedenoto smetame deka zakonodavecot
tretiraj}i go rabotniot odnos kako kontinuiran proces vo koj
rabotnikot gi izvr{uva rabotnite zada~i za odnapred opredeleno
vreme i negovo ponatamo{no anga`irawe {to po istekot na dogovoreniot
rok doveduva po sila na zakonot do transformacija na toj raboten
odnos od opredeleno na neopredeleno vreme, ima za cel od edna strana
na rabotodavcite da im sozdade pofleksibilni mo`nosti za zasnovawe
na raboten odnos na opredeleno vreme bez da gi vrzuva za opredeleni
slu~ai utrdeni so zakon, a od druga strana da gi za{titi rabotnicite
od samovolno odnesuvawe na rabotodavcite i da ne dopu{ti rabotniot
odnos na opredeleno vreme da trae neopravdano dolgo.
Vo smisla na navedenoto smetame deka poka~uvaweto na granicata
od 3 na 4 godini kako uslov za transformacija na rabotniot odnos
ne treba da pretstavuva pre~ka, odnosno nemo`nost rabotnikot koj zasnoval
raboten odnos na opredeleno vreme po prethodniot zakon koga
kako uslov bil predviden rok od tri godini, negoviot raboten odnos da
se transformira od opredeleno vo neopredeleno vreme po protek na
313

~etiri godini od momentot na zasnovawe na rabotniot odnos, a ne od
momentot na vleguvawe vo sila na postojniot zakon.
Imeno, spored na{e mislewe osporenata odredba od ~l. 46 st. 2
od Zakonot treba da se tolkuva vo nasoka {to vo predvideniot uslov
odnosno rok od ~etiri godini treba da go opfati i prethodno pominatiot
period {to rabotnikot go pominal na rabotno mesto za koj zasnoval
raboten odnos na opredeleno vreme.
Sekakvo drugo poinakvo tolkuvawe i presmetuvawe na rokot od
~etiri godini smetame deka bi gi dovelo vo pra{awe legitimnite o~ekuvawa
na rabotnikot odnosno pravata koi gi imal do momentot na
vleguvawe vo sila na noviot zakon {to prakti~no bi pretstavuvalo
povreda na pravnata sigurnost na gra|anite kako element na vladeewe
na pravoto.
So ogled na navedenoto, smetame deka osporenata odredba od ~l.
46 st. 2 od Zakonot ne mo`e da bide dovedena pod somnenie vo odnos na
odredbata od Ustavot na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
Ova zatoa {to period od ~etiri godini kako uslov za transformacija
na rabotniot odnos se odnesuva na slu~aite na zasnovawe na raboten
odnos na opredeleno vreme i negova transformacija vo neopredeleno
vreme od momentot na zasnovawe na rabotniot odnos, a ne od momentot
na vleguvawe vo sila na ovoj zakon.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 46
st. 2 od Zakonot za rabotnite odnosi ("SV RM," br. 62/2005).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8 i 9 maj 2007 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe ustavnosta na
~len 46 stav 2 od Zakonot za rabotnite odnosi ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 62/2005).
2. Marija Koteva od Skopje na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 46 stav 2 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1
od ova re{enie.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporenata
odredba ne bila vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija, za-
314

toa {to so nea se sozdava neednakvost me|u rabotnicite koi zasnovale
raboten odnos na opredeleno vreme.
Imeno,. so predviduvaweto na transformacija na rabotniot
odnos od opredeleno vo raboten odnos na neopredeleno vreme koja se
odnesuva samo na rabotnici koi zasnovale raboten odnos po vleguvaweto
vo sila na zakonot i koi zakonot gi zateknal vo takov raboten
odnos se povreduva ustavnoto na~elo na ednakvosta. Ova zatoa {to godinite
pominati vo raboten odnos na opredeleno vreme koi vo nekoi
slu~ai se pove}e od {est pa i osum godini spored osporenata odredba
ne se zemaat predvid za transformacija na rabotniot odnos od opredelen
vo raboten odnos na neopredeleno vreme.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 46 od Zakonot za
rabotni odnosi koj e pomesten vo delot "Dogovor za vrabotuvawe na
opredeleno vreme“ e predvideno deka dogovor za vrabotuvawe mo`e da
se sklu~i na opredeleno vreme za vr{ewe na raboti koi po svojata
priroda traat opredeleno vreme, so prekin ili bez prekin do ~etiri
godini.
Vo osporeniot stav 2 na navedeniot ~len e predvideno deka rabotniot
odnos zasnovan so dogovor za vrabotuvawe na opredeleno vreme,
se transformira vo raboten odnos na neopredeleno vreme, ako rabotnikot
prodol`i da raboti po istekot na rokot od stavot 1 na ovoj
~len, pod uslovi i na na~in utvrdeni so zakon.
4. Soglasno ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata,
bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i
verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvena polo`ba. Gra|anite pred
Ustavot i zakonite se ednakvi.
Soglasno ~len 32 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabaota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost. Spored stavot
2 na ovoj ~len sekomu pod ednakvi uslovi mu e dostapno sekoe rabotno
mesto.
Spored stav 5 na ~len 32 od Ustavot ostvaruvaweto na pravoto
na vrabotuvawe i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni
dogovori.
So Zakonot za rabotnite odnosi ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ br. 62/2005) se ureduvaat rabotnite odnosi me|u rabotnicite
i rabotodava~ite koi se vospostavuvaat so sklu~uvawe na
dogovor za vrabotuvawe (~len 1 stav 1).
Rabotniot odnos se zasnova za vreme ~ie traewe ne e odnapred
opredeleno (raboten odnos na neopredeleno vreme). No, rabotniot
odnos mo`e da se zasnova i za vreme ~ie traewe e odnapred opredeleno
(raboten odnos na opredeleno vreme).
Spored stav 1 na ~len 46 od Zakonot za rabotnite odnosi, dogovor
za vrabotuvawe mo`e da se sklu~i na opredeleno vreme za vr{ewe
315

na raboti koi po svojata priroda traat opredeleno vreme, so prekin
ili bez prekin do ~etiri godini.
Spored stav 2 na navedeniot ~len, rabotniot odnos zasnovan so
dogovor za vrabotuvawe na opredeleno vreme, se transformira vo raboten
odnos na neopredeleno vreme, ako rabotnikot prodol`i da raboti
po istekot na rokot od stavot 1 na ovoj ~len, pod uslovi i na na-
~in utvrdeni so zakon.
Postapkata na transformacija na rabotniot odnos od opredeleno
vreme vo neopredeleno vreme bila uredena i so Zakonot za rabotni
odnosi koj va`el do vleguvawe vo sila na sega va`e~kiot zakon
pri {to vo prethodniot zakon bile opredeleni slu~aite vo koi mo`elo
da se zasnova raboten odnos na opredeleno vreme, a bilo opredeleno
i vremetraeweto na rabotniot odnos na opredeleno vreme za sekoj
slu~aj posebno.
Imeno, spored stav 2 na ~len 23 od toj zakon raboten odnos mo-
`el da se zasnova za vreme ~ie traewe e odnapred opredeleno osobeno
za: 1) sezonski raboti najdolgo devet meseci vo tekot na edna kalendarska
godina; 2) zgolemen obem na rabotata najdolgo {est meseci
vo tekot na edna kalendarska godina; 3) zamena na otsuten rabotnik
dodeka trae otsustvoto od rabota; 4) rabota na opredelen proekt, do
zavr{uvawe na proektot.
So ~len 2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za rabotnite odnosi e izvr{ena izmena na ~len 23 od Zakonot na na~in
{to e napu{teno nabrojuvaweto na slu~aite za koi mo`elo da se zasnova
raboten odnos na opredeleno vreme, pri {to rabotniot odnos
mo`elo da se zasnova za vr{ewe na raboti koi po svojata priroda
traele opredeleno vreme so prekin ili bez prekin do tri godini.
Soglasno stav 4 na izmenetiot ~len 23 rabotniot odnos zasnovan
na opredeleno vreme stanuva raboten odnos na neopredeleno
vreme ako rabotnikot prodol`i da raboti najmalku pet rabotni dena i
po istekot na periodot od tri godini.
Od analizata na ~lenot 23 od Zakonot za rabotni odnosi koj
va`el do vleguvawe vo sila na postojniot Zakon za rabotni odnosi,
kako i osporeniot ~len 46 na sega va`e~kiot zakon proizleguva deka
pra{aweto za transformacija na rabotniot odnos od opredeleno na
neopredeleno vreme po sila na zakonot e regulirano skoro na identi~en
na~in ili poto~no re~eno transformacijata na rabotniot odnos
od opredeleno na neopredeleno vreme nastapuval po sila na zakonot
koga bile ispolenti uslovite predvideni vo zakonot, odnosno po istekot
na rokot od tri godini i u{te pet rabotni dena, odnosno po istekot
na rokot od ~etiri godini po zasnovawe na rabotniot odnos.
Ottuka, imaj}i go predvid navedenoto Sudot smeta deka zakonodavecot
tretiraj}i go rabotniot odnos kako kontinuiran proces vo
koj rabotnikot gi izvr{uva rabotnite zada~i za odnapred opredeleno
vreme i negovo ponatamo{no anga`irawe {to po istekot na dogo-
316

voreniot rok doveduva po sila na zakonot do transformacija na toj raboten
odnos od opredeleno na neopredeleno vreme, ima za cel od edna
strana na rabotodavcite da im sozdade pofleksibilni mo`nosti za zasnovawe
na raboten odnos na opredeleno vreme bez da gi vrzuva za
opredeleni slu~ai utrdeni so zakon, a od druga strana da gi za{titi
rabotnicite od samovolno odnesuvawe na rabotodavcite i da ne dopu{ti
rabotniot odnos na opredeleno vreme da trae neopravdano
dolgo.
Vo smisla na navedenoto Sudot smeta deka poka~uvaweto na granicata
od 3 na 4 godini kako uslov za transformacija na rabotniot
odnos ne treba da pretstavuva pre~ka, odnosno nemo`nost rabotnikot
koj zasnoval raboten odnos na opredeleno vreme po prethodniot zakon
koga kako uslov bil predviden rok od tri godini, negoviot raboten
odnos da se transformira od opredeleno vo neopredeleno vreme po
protek na ~etiri godini od momentot na zasnovawe na rabotniot
odnos, a ne od momentot na vleguvawe vo sila na postojniot zakon.
Ottuka, spored misleweto na Sudot osporenata odredba od ~len
46 stav 2 od Zakonot treba da se tolkuva vo nasoka {to vo predvideniot
uslov odnosno rok od ~etiri godini treba da go opfati i prethodno
pominatiot period {to rabotnikot go pominal na rabotno mesto
za koj zasnoval raboten odnos na opredeleno vreme. Sekakvoto drugo
poinakvo tolkuvawe i presmetuvawe na rokot od ~etiri godini bi
gi dovelo vo pra{awe legitimnite o~ekuvawa na rabotnikot odnosno
pravata koi gi imal do momentot na vleguvawe vo sila na noviot zakon
{to prakti~no bi pretstavuvalo povreda na pravnata sigurnost na
gra|anite kako element na vladeewe na pravoto.
So ogled na navedenoto, Sudot oceni osporenata odredba od
~len 46 stav 2 od Zakonot ne mo`e da bide dovedena pod somnenie vo
odnos na odredbata od Ustavot na koja se povikuva podnositelot na
inicijativata. Ova zatoa {to period od ~etiri godini kako uslov za
transformacija na rabotniot odnos se odnesuva na slu~aite na zasnovawe
na raboten odnos na opredeleno vreme i negova transformacija
vo neopredeleno vreme od momentot na zasnovawe na rabotniot
odnos, a ne od momentot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon.
5. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil
Ivanovski, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski,
d-r Bajram Polo`ani i d-r Zoran Sulejmanov.
317

318

23. U. br. 40/2007 (30. 05. 2007)
Osporen akt
^len 57 st. 2 vo delot "ili stransko" od Zakonot za zdravstveno
osiguruvawe ("SV RM," br. 25/2000, 34/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002, 31/
2003, 84/2005, 37/2006 i 18/2007).
Pri~ini za osporuvawe
Podnositelot na inicijativata smeta deka mo`nosta stransko
fizi~ko lice da bide izbrano za direktor na Fondot za zdravstveno
osiguruvawe ne e vo soglasnost so osnovnata odredba na ~l. 2 st. 1, ~l. 8
st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 29 st. 1, ~l. 32, ~l. 34, ~l. 39 i ~l. 51 od Ustavot na
Republika Makedonija.
Imeno, podnositelot smeta deka Republika Makedonija, kako
suverena i samostojna dr`ava so zakon mo`e da gi utvrduva uslovite za
imenuvawe na direktor na Fondot samo za svoite gra|ani, a ne i za
stranskite fizi~ki lica, {to mo`elo posredno da se zaklu~i i od
odredbite na ~l. 2 st. 2, ~l. 9, ~l. 32, ~l. 34 i ~l. 39 od Ustavot, bidej}i
site ovie odredbi se odnesuvale samo za gra|anite, dr`avjani na Republika
Makedonija, a ne i za strancite.
Osven toa, kako op{ti uslovi za zasnovawe na raboten odnos vo
organite na dr`avnata uprava, soglasno ~l. 9 st. 1 od Zakonot za dr`avnite
slu`benici bilo opredeleno kandidatot da e dr`avjanin na Republika
Makedonija. Vo ovaa smisla, vo inicijativata se upatuva i na Zakonot
za uslovite za zasnovawe raboten odnos so stranski dr`avjani.
Poradi navedenoto, so inicijativata se predlaga, do donesuvawe
na kone~na odluka, Ustavniot sud da donese re{enie za zapirawe na
izvr{uvaweto na poedine~ni akti ili dejstvija {to se prezemeni vrz
osnova na osporeniot zakonski del, bidej}i so negovoto izvr{uvawe bi
mo`ele da nastanat te{ko otstranlivi posledici.
Sodr`ina na osporeniot akt
^len 57
Rabotovodniot organ na Fondot (vo natamo{niot tekst: direktor)
se sostoi od dve lica, koi se podednakvo odgovorni za raboteweto
na Fondot i za obvrskite {to se prezemaat vo pravniot promet.
319

Za direktor na Fondot se imenuva doma{no ili stransko fizi-
~ko lice koe }e ponudi najkvalitetna programa za rabota na Fondot i
koe gi ispolnuva slednive uslovi:
- visoko obrazovanie od oblasta na menaxmentot, ekonomskite
nauki, finansiite, biznis administracijata, menaxment so javnoto
zdravstvo, medicinskite nauki ili pravnite nauki;
- najmalku {est godini rabotno iskustvo od oblasta na finansiite
ili menaxmentot ili od sistemot i organizacijata na zdravstvenata
za{tita i zdravstvenoto osiguruvawe i
- poznavawe na propisite od oblasta na zdravstvenata za{tita i
zdravstvenoto osiguruvawe.
Pri imenuvaweto na direktor na Fondot edno od licata koe se
imenuva za direktor zadol`itelno treba da ima visoko obrazovanie od
oblasta na menaxmentot, ekonomskite nauki, finansiite ili javnata
administracija.
Direktorot na Fondot se imenuva po pat na javen konkurs, za
vreme od ~etiri godini, so mo`nost za u{te eden izbor.
Konkursot od stavot 4 na ovoj ~len se objavuva najmalku vo dva
dnevni vesnici, od koi vo po eden od vesnicite {to se izdavaat na makedonski
jazik i na vesnicite {to se izdavaat na jazikot {to go zboruvaat
najmalku 20% od gra|anite koi zboruvaat slu`bennjazik razli~en
od makedonskiot jazik i vo me|unarodno javno glasilo.
Vo konkursot se opredeluva vremetraeweto na konkursot koe ne
mo`e da bide pokratko od 30 dena.
Direktorot na Fondot, po sprovedeniot konkurs od stavot 4 na
ovoj ~len, na predlog na ministerot za zdravstvo, go imenuva Vladata
na Republika Makedonija.
Po imenuvaweto na direktorot na Fondot se sklu~uva menaxerski
dogovor me|u imenuvanite lica za direktor i Vladata na Republika
Makedonija.
320
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
230/2001, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 36 t. 1
od Zakonot za ugostitelskata i turisti~kata dejnost ("SV RM," br. 23/
1995 i 33/2000).
Inicijativata bila podnesena zatoa {to so osporenata odredba
na ~l. 36 t. 1 od Zakonot, se ograni~uvalo pravoto na rabota, na sloboden
izbor na vrabotuvaweto i dostapnosta na sekoe rabotno mesto pod
ednakvi uslovi na strancite i na licata bez dr`avjanstvo, {to ne bilo
vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3, ~l. 32 st. 1 i 2, ~l. 51 i ~l. 54 st. 1 od
Ustavot.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: "Polo`bata na strancite vo
Republika Makedonija vo pogled na ostvaruvaweto na slobodite i pra-

vata garantirani so Ustavot, a od ~ij spekt se osporuva ~l. 36 t. 1 od
Zakonot, e utvrdena vo ~l. 29 od Ustavot. Taka, tie, soglasno st. 1 na
ovoj ~len od Ustavot u`ivaat slobodi i prava garantirani so Ustavot,
pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unarodni dogovori. Toa, zna~i deka
strancite vo Republika Makedonija gi imaat slobodite i pravata
utvrdeni so Ustavot, osven onie koi spored Ustavot gi imaat samo
dr`avjanite na Republika Makedonija, so toa {to uslovite za nivnoto
ostvaruvawe e predostaveno da se utvrdat so zakon i me|unarodni dogovori.
Od druga strana, pak, toa istovremeno zna~i deka zakonodavecot
ne e obvrzan da propi{uva ednakvi uslovi za ostvaruvawe na oddelni
slobodi i prava za gra|anite - dr`avjani na Republika Makedonija i za
strancite i na toj na~in da gi stavi vo ednakva, odnosno ramnopravna
polo`ba so niv. Ova osobeno ako se ima predvid i ustavnoto na~elo na
ednakvost spored koe samo gra|anite na Republika Makedonija, a ne i
strancite, se ednakvi pred Ustavot i zakonite i samo za niv se odnesuva
zabranata na diskriminacija vo ostvaruvaweto na slobodite i
pravata po osnovite utvrdeni vo ~l. 9 od Ustavot. Ottuka, soglasno vakvoto
ustavno ovlastuvawe zakonodavecot ima pravo i mo`nost so zakon
pravoto na vrabotuvawe vo oddelni oblasti, ili za vr{ewe na
oddelni dejnosti, da go uslovuva so dr`avjanstvoto na Republika Makedonija
i na toj na~in da go ograni~i vrabotuvaweto na strancite i
licata bez dr`avjanstvo, kako {to e i vo konkretniot slu~aj so osporenata
odredba, tie da ne mo`at da bidat turisti~ki vodi~i. Ograni~uvaweto
na mo`nosta za stranec ili lice bez dr`avjanstvo da bide
turisti~ki vodi~, proizleguva od posebniot karakter na rabotite {to
gi vr{i turisti~kiot vodi~, koj spored ~l. 34 od Zakonot, e lice koe
na doma{nite i stranskite turisti stru~no im gi objasnuva prirodnite
ubavini, retkosti, kulturno - istoriski spomenici, umetni~kite
dela, etnografskite i drugite znamenitosti, kako i op{testvenoto
ureduvawe i ekonomskite dostignuvawa na zemjata. Turisti~kiot vodi~
polaga poseben stru~en ispit, a svojstvoto na turisti~ki vodi~ go
doka`uva so posebna legitimacija. Pritoa, baraweto na uslov turisti~kiot
vodi~ da bide dr`avjanin na Republika Makedonija, ne zna~i
ograni~uvawe na pravoto na strancite i licata bez dr`avjanstvo da se
vrabotuvaat vo drugite sferi na op{testvenoto `iveewe. Trgnuvaj}i
od navedenoto, a imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata odredba
na ~l. 36 t. 1 od Zakonot, spored koja za turisti~ki vodi~ se bara uslov
liceto da e dr`avjanin na Republika Makedonija, spored misleweto na
Sudot, so taa odredba ne se povreduvaat ustavnite principi za pravoto
na rabota, na sloboden izbor na vrabotuvaweto i dostapnosta na sekoe
rabotno mesto pod ednakvi uslovi, poradi {to ne go postavi pra-
{aweto za soglasnosta na taa odredba od Zakonot so odredbite na
Ustavot.
321

2. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 70/
2002 ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 6 od Zakonot
za grade`no zemji{te ("SV RM," br. 53/2001 i 97/2001).
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odredba bila necelosna
zatoa {to kako sopstvenici na grade`noto zemji{te ne bile
predvideni i stranskite dr`avjani pod uslov na reciprocitet.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: "Ustavot generalno mu dava
pravo na stranskoto lice da steknuva sopstvenost so toa {to predviduva
uslovite da se utvrdat so zakon.
Formulacijata, uslovite da se utvrdat "so zakon", naveduva na
zaklu~ok deka toa mo`e da se stori so eden, no i so pove}e zakoni.
Vo toj kontekst, Zakonot za sopstvenosno pravni odnosi predvidel
stranskite fizi~ki i pravni lica da steknuvaat pravo na sopstvenost
pod istite uslovi kako i doma{nite pravni i fizi~ki lica,
uslovuvaj}i go toa so zakon ili so me|unaroden dogovor da ne bide poinaku
opredeleno.
Mo`nosta za poinakvo opredeluvawe e sodr`ana vo Zakonot za
nasleduvawe. Ovoj zakon vo ~l. 5 predviduva stranskite dr`avjani vo
Republika Makedonija, da gi imaat istite nasledni prava kako i dr`avjanite
na Republika Makedonija pod uslovi na primena na na~eloto
na reciprocitet.
Imeno, vo ovoj zakon pravoto na nasleduvawe na stranskite
dr`avjani e usloveno so zastapuvawe na principot na reciprocitet.
Imaj}i gi predvid ozna~enite ustavni i zakonski odredbi, Sudot
oceni deka sodr`inata na osporenata odredba od ~l. 6 od Zakonot
za grade`noto zemji{te, spored koja grade`noto zemji{te mo`e da
bide vo sopstvenost na Republika Makedonija i na doma{ni fizi~ki i
pravni lica, pod uslovi utvrdeni so ovoj i drug zakon, e soglasna so
Ustavot na Republika Makedonija."
3. So Re{enie U. br. 160/2001 Ustavniot sud na Republika Makedonija,
ne povel postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 5 al. 1 od Zakonot
za pazarnata inspekcija ("SV RM," 6r. 35/1997, 23/1999).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: "Polo`bata na strancite vo
Republika Makedonija vo pogled na ostvaruvaweto na slobodite i pravata
garantirani so Ustavot, a od ~ij spekt se osporuva ~l. 5 al. 1 od
Zakonot, e utvrdena vo ~l. 29 od Ustavot. Taka, tie, soglasno st. 1 na
ovoj ~len od Ustavot u`ivaat slobodi i prava garantirani so Ustavot,
pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unarodni dogovori. Toa, zna~i deka
strancite vo Republika Makedonija gi imaat slobodite i pravata utvrdeni
so Ustavot, osven onie koi spored Ustavot gi imaat samo dr`avjanite
na Republika Makedonija, so toa {to uslovite za nivnoto ostvaruvawe
e predostaveno da se utvrdat so zakon i me|unarodni dogovori.
Od druga strana, pak, toa istovremeno zna~i deka zakonodavecot
ne e obvrzan da propi{uva ednakvi uslovi za ostvaruvawe na oddelni
slobodi i prava za gra|anite - dr`avjani na Republika Makedonija i za
322

strancite i na toj na~in da gi stavi vo ednakva, odnosno ramnopravna
polo`ba so niv. Ova osobeno ako se ima predvid i ustavnoto na~elo na
ednakvost spored koe samo gra|anite na Republika Makedonija, a ne i
strancite, se ednakvi pred Ustavot i zakonite i samo za niv se odnesuva
zabranata na diskriminacija vo ostvaruvaweto na slobodite i
pravata po osnovite utvrdeni vo ~l. 9 od Ustavot. Ottuka, soglasno vakvoto
ustavno ovlastuvawe zakonodavecot ima pravo i mo`nost so zakon
pravoto na vrabotuvawe vo oddelni oblasti, a vo tie ramki osobeno
vo organite na dr`avnata vlast, da go uslovuva so dr`avjanstvoto
na Republika Makedonija i na toj na~in da go ograni~i vrabotuvaweto
na strancite vo tie organi, kako {to e i vo konkretniot slu~aj so
osporenata odredba. Ograni~uvaweto na pravoto na vrabotuvawe na
strancite vo organite na dr`avnata vlast e sosema opravdano poradi
zna~eweto i karakterot na rabotite {to gi vr{at tie organi. Imeno,
so ogled deka se raboti za izvr{uvawe na raboti povrzani so funkciite
na dr`avata i toa vo site tri nejzini vidovi vlast - zakonodavnata,
izvr{nata i sudskata, sosema logi~no i razbirlivo e deka
vr{eweto na ovie funkcii, odnosno raboti prvenstveno e rezervirano
za dr`avjanite na Republika Makedonija, taka {to vo toj pogled strancite
ne mo`e da se izedna~uvaat so gra|anite - dr`avjani na Republika
Makedonija. Ova i od pri~ini {to i spored ~l. 23 od Ustavot,
pravoto na vr{ewe na javnite funkcii, a kako takvi se i opredeleni
funkcii vo organite na dr`avnata uprava, mo`at da go koristat bez
ograni~uvawe, pod ednakvi uslovi samo gra|anite na Republika Makedonija,
a ne i strancite. Ottuka ne slu~ajno e {to i vo Zakonot za dr`avnite
slu`benici, kako sistemski zakon koj go ureduva vrabotuvaweto
vo site organi na dr`avnata vlast, kako poseben uslov e utvrdeno
i dr`avjanstvoto na Republika Makedonija. Me|utoa, ograni~uvaweto
na pravoto na strancite da se vrabotuvaat vo dr`avnite organi, a vo
konkretniot slu~aj vo Ministerstvoto za ekonomija, vo ~ij sostav e i
Dr`avniot pazaren inspektorat, ne zna~i i suspendirawe na nivnoto
pravo na rabota voop{to, bidej}i so toa ne se isklu~uva mo`nosta tie
ova pravo da go ostvaruvaat vo drugite sferi na op{testvenoto `iveewe.
Poradi navedenoto, Sudot utvrdi deka ne mo`e da se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na osporeniot ~l. 5 al. 1 od Zakonot so odredbite
od Ustavot."
Sporno pravno pra{awe
Dali so opredelbata za direktor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe
da bide imenuvano, pokraj doma{no, i stransko fizi~ko lice
koe gi ispolnuva uslovite utvrdeni so ovoj zakon, zakonodavecot gi
nadminal ustavnite ramki utvrdeni vo ~l. 29 od Ustavot, spored koj
strancite vo Republika Makedonija u`ivaat slobodi i prava garantirani
so Ustavot, pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unarodni dogovori.
323

324
Pravno mislewe
1. Soglasno ~l. 8 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e utvrdeno
kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 29 od Ustavot, strancite vo Republika Makedonija
u`ivaat slobodi i prava garantirani so Ustavot, pod uslovi utvrdeni
so zakon i me|unarodni dogovori.
Soglasno ~l. 39 st. 1 od Ustavot, na sekoj gra|anin mu se garantira
pravoto na zdravstvena za{tita.
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Soglasno ~l. 58 st. 2 od Ustavot, u~estvoto vo upravuvaweto i
odlu~uvaweto vo javnite ustanovi i slu`bi se ureduva so zakon i vrz
principite na stru~nost i kompetentnost.
So Zakonot za zdravstveno osiguruvawe se ureduva zdravstvenoto
osiguruvawe na gra|anite, pravata i obvrskite od zdravstvenoto
osiguruvawe, kako i na~inot na sproveduvawe na zdravstvenoto osiguruvawe.
Soglasno ~l. 2 od ovoj zakon, zdravstvenoto osiguruvawe se ustanovuva
kako zadol`itelno i dobrovolno. Zadol`itelno zdravstveno
osiguruvawe se ustanovuva za site gra|ani na Republika Makedonija
zaradi obezbeduvawe na zdravstveni uslugi i pari~ni nadomestoci vrz
na~elata na seopfatnost, solidarnost, ednakvost i efektivno koristewe
na sredstvata pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon i propisite doneseni
vrz osnova na ovoj zakon. Dobrovolno zdravstveno osiguruvawe
se ustanovuva za obezbeduvawe na zdravstveni uslugi ne se opfateni so
zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Spored ~l. 3 na istiot zakon, zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe
go sproveduva Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija.
Dobrovolno zdravstveno osiguruvawe mo`at da sproveduvaat dru-
{tva za osiguruvawe osnovani spored propisite za osiguruvawe.
Soglasno ~l. 8 na ovoj zakon, so zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe
na osigurenite lica im se obezbeduva pravo na osnovni zdravstveni
uslugi pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon, vo slu~aj na bolest i
povreda nadvor od rabota i vo slu~aj na povreda na rabota i profesionalno
zaboluvawe.
Soglasno ~l. 53 od ovoj zakon, se osnova Fond za zdravstveno
osiguruvawe na Makedonija za sproveduvawe na pravata i obvrskite od
zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe. Fondot vr{i dejnost od javen
interes i vr{i javni ovlastuvawa utvrdeni so ovoj zakon. Fondot
ima svojstvo na pravno lice. Fondot e samostoen vo svojata rabota. Sedi{teto
na Fondot e vo Skopje. Fondot ima statut i edinstvena `iro
smetka.

Nadle`nostite na Fondot se utvrdeni vo ~l. 54 na ovoj zakon.
Taka, se utvrduva deka Fondot gi vr{i slednive raboti:
1) gi sproveduva propisite i politikata na razvojot i unapreduvaweto
na zdravstvenata za{tita vo vrska so zadol`itelnoto
zdravstveno osiguruvawe,
2) so op{ti akti gi ureduva pra{awata za koi e ovlasten so ovoj
zakon,
3) planira i pribira sredstva od zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe,
4) obezbeduva ostvaruvawe na prava od zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe na osigurenite lica, se gri`i za zakonito ostvaruvawe
na nivnite prava i im pru`a stru~na pomo{ pri ostvaruvawata
na nivnite prava i interesi,
5) gi pla}a zdravstvenite uslugi za osigurenite lica na zdravstvenite
ustanovi koi gi obezbeduvaat zdravstvenite uslugi;
6) gi pla}a nadomestocite na plati i drugi pari~ni nadomestoci,
7) so op{t akt gi utvrduva cenite na zdravstvenite uslugi od zadol`itelnoto
zdravstveno osiguruvawe, na koi ministerot za zdravstvo
dava soglasnost,
8) gi utvrduva referentnite ceni za lekovite, medicinskite
pomagala, opremata, protezite, ortopedskite i drugi pomagala i potro{nite
materijali koi se koristat vo zdravstvenata za{tita na osigurenite
lica {to Fondot gi nadomestuva, na koj ministerot za zdravstvo
dava soglasnost,
9) dogovara obezbeduvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite
lica so zdravstvenite ustanovi spored normativi i standardi bazirani
vrz usvoena medicinska doktrina za efikasna i racionalna zdravstvena
za{tita,
10) razviva sopstven informativen sistem so potrebni podatoci
za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe,
11) gi sproveduva me|unarodnite dogovori vo delot na zadol`itelnoto
zdravstveno osiguruvawe,
12) vr{i uvid i kontrola na dogovoreniot obem i vid na obezbedeni
zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo zdravstvenite ustanovi,
13) prezema merki za efikasno, efektivno i ekonomi~no koristewe
na sredstvata od zadol`etelnoto zdravstveno osiguruvawe,
14) odlu~uva za pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe
vo prv stepen, i
15) vr{i i drugi raboti vo vrska so pravata i obvrskite od zadol`itelnoto
zdravstveno osiguruvawe.
So ~l. 55 od ovoj zakon, se utvrduva deka so Fondot upravuva
Upraven odbor. Upravniot odbor se sostoi od sedum ~lena koi gi ime-
325

nuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija za vreme od ~etiri
godini.
Delokrugot na rabotata na Upravniot e utvrdeno vo ~l. 56 od
Zakonot, spored koj Upravniot odbor na Fondot, gi vr{i slednive raboti:
u~estvuva vo utvrduvawe na razvojot na zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe; donesuva statut na Fondot; gi donesuva op{tite
akti predvideni so ovoj zakon; donesuva programa i plan za rabota;
donesuva akti za organizacija i sistematizacija na Fondot; utvrduva
Buxet i zavr{na smetka na Fondot; donesuva programa za investicioni
vlo`uvawa vo zdravstvoto vrz osnova na utvrdeni zdravstveni prioriteti;
usvojuva godi{en izve{taj za raboteweto na Fondot; se gri`i za
ostvaruvawe na zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe; go sledi
ostvaruvaweto na me|unarodnite dogovori i me|udr`avnite spogodbi
od oblasta na zdravstvenoto osiguruvawe; razgleduva pra{awa, izve{-
tai, informacii i drugi materijali vo vrska so sostojbata i problemite
od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe i drugi raboti
od nadle`nost na Fondot; raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor
na Fondot; osnova komisii i drugi rabotni tela i odlu~uva i za
drugi raboti utvrdeni so zakon i statut na Fondot.
So ~l. 57 od Zakonot se utvrduva rabotovodniot organ na Fondot.
Taka, kako novina vnesena so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("SV RM," br. 18/2007)
se utvrduva deka rabotovodniot organ na Fondot - direktor, se sostoi
od dve lica, koi se podednakvo odgovorni za raboteweto na Fondot i za
obvrskite {to se prezemaat vo pravniot promet. Za direktor na Fondot
se imenuva doma{no ili stransko fizi~ko lice koe }e ponudi
najkvalitetna programa za rabota na Fondot i koe gi ispolnuva uslovite
utvrdeni so ovoj ~len, i toa: zavr{eno visoko obrazovanie od
oblasta na menaxmentot, ekonomskite nauki, finansiite, biznis administracijata,
menaxment so javnoto zdravstvo, medicinskite nauki ili
pravnite nauki; najmalku {est godini rabotno iskustvo od oblasta na
finansiite ili menaxmentot ili od sistemot i organizacijata na
zdravstvenata za{tita i zdravstvenoto osiguruvawe i poznavawe na
propisite od oblasta na zdravstvenata za{tita i zdravstvenoto osiguruvawe.
Direktorot na Fondot se imenuva po pat na javen konkurs, za
vreme od ~etiri godini, so mo`nost za u{te eden izbor. Po sprovedeniot
konkurs, direktorot na Fondot, na predlog na ministerot za
zdravstvo, go imenuva Vladata na Republika Makedonija, koja sklu~uva
menaxerski dogovor so imenuvanite lica za direktor.
Soglasno ~l. 58 na istiot zakon, direktorot na Fondot: rakovodi
so rabotata na Fondot; go zastapuva i pretstavuva Fondot; predlaga
op{ti akti; se gri`i za sproveduvawe na odlukite na Upravniot
odbor, propisite i op{tite akti na Fondot i vr{i i drugi raboti
opredeleni so propisite, statutot i op{tite akti na Fondot.
326

Spored ~l. 58-a od ovoj zakon, aktite i finansiskite dokumenti
od nadle`nost na direktorot gi potpi{uvaat dvete lica. Ako aktot
ili finansiskiot dokument e potpi{an samo od ednoto lice se smeta
deka istiot ne e potpi{an. Ako aktot ili finansiskiot dokument ne
se potpi{ani od dvete lica vo rok od pet dena, Upravniot odbor no
Fondot donesuva kone~na odluka po istiot vo narednite tri dena.
Spored ~l. 59 na istiot zakon, Vladata na Republika Makedonija,
na predlog na ministerot za zdravstvo, go razre{uva direktorot na
Fondot i pred rokot za koi bile imenuvani: na negovo barawe; ako
nastane nekoja od pri~inite, poradi koi spored propisite za rabotni
odnosi mu prestanuva rabotniot odnos po sila na zakonot; ako ne postapuva
spored zakonot, statutot i op{tite akti na Fondot ili neopravdano
ne gi sproveduva odlukite na Upravniot odbor ili postapuva
vo sprotivnost so niv; ako so svojata nesovesna i nepravilna rabota mu
predizvika na Fondot zna~itelna {teta ili ako gi zanemaruva, ili ne
gi izvr{uva svoite obvrski i poradi toa nastanat, ili bi mo`ele da
nastanat pote{ki naru{uvawa vo dejnosta na Fondot; ako go popre~uva
ili na drug na~in go onevozmo`uva ostvaruvaweto na pravata i obvrskite
od zdravstvenoto osiguruvawe; ako odlu~i za preraspredelba
ili nenamensko koristewe na sredstvata utvrdeni vo Buxetot na Fondot
bez odluka na Upravniot odbor i ako raboti sprotivno na zakonot.
2. Smetame deka osporenoto zakonsko re{enie koe dava mo`nost,
za direktor na Fondot da bide imenuvano, pokraj doma{no, i
stransko fizi~ko lice koe gi ispolnuva uslovite utvrdeni so ovoj zakon,
e vo soglasnost so ustavnata opredelba utvrdena vo ~l. 29 od Ustavot.
Imeno, polo`bata na strancite vo Republika Makedonija vo
pogled na ostvaruvaweto na slobodite i pravata garantirani so Ustavot,
e utvrdena so odredbata na ~l. 29 od Ustavot, spored koja strancite
vo Republika Makedonija u`ivaat slobodi i prava garantirani so
Ustavot, pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unarodni dogovori.
Toa zna~i deka strancite vo Republika Makedonija gi imaat
slobodite i pravata utvrdeni so Ustavot, osven onie koi spored Ustavot
gi imaat samo dr`avjanite na Republika Makedonija, so toa {to
uslovite za nivnoto ostvaruvawe e ostaveno da se utvrdat so zakon i
me|unarodni dogovori. Vo ovaa smisla, Ustavniot sud (Re{enie U. br.
230/2001, i U. br. 160/2001) ve}e se proiznel deka ustavnoto na~elo na
ednakvost na gra|anite pred Ustavot i zakonite, se odnesuva samo na
gra|anite na Republika Makedonija, a ne i na strancite i samo za niv
se odnesuva zabranata na diskriminacija vo ostvaruvaweto na slobodite
i pravata po osnovite utvrdeni vo ~l. 9 od Ustavot.
Toa istovremeno zna~i deka zakonodavecot ne e obvrzan da propi{uva
ednakvi uslovi za ostvaruvawe na oddelni slobodi i prava za
327

gra|anite - dr`avjani na Republika Makedonija i za strancite i na toj
na~in da gi stavi vo ednakva, odnosno ramnopravna polo`ba so niv.
Me|utoa, soglasno vakvoto ustavno ovlastuvawe, zakonodavecot
ima pravo i mo`nost, vo zavisnost od celite {to saka da gi postigne,
so zakon da opredeli deka vo oddelni oblasti i pod utvrdeni uslovi,
pokraj doma{nite fizi~ki lica, i stranski fizi~ki lica da mo`at da
ostvaruvaat odredeni prava i obvrski. Ova pred sî, trgnuvaj}i od karakterot
na rabotite za koi se predviduva vakvata zakonska mo`nost.
Imeno, za sproveduvawe na pravata i obvrskite od zadol`itelnoto
zdravstveno osiguruvawe, so Zakonot za zdravstveno osiguruvawe
se osnova Fond za zdravstveno osiguruvawe. Fondot vr{i dejnost
od javen interes, vr{i javni ovlastuvawa utvrdeni so ovoj zakon i
ima svojstvo na pravno lice.
Soglasno ~l. 5 od Zakonot za organizacija i rabota na organite
na dr`avnata uprava ("SV RM," br. 58/2000 i 44/2002), organite na dr`avnata
uprava mo`at da se organiziraat kako ministerstva, drugi organi
na dr`avnata uprava (direkcii, agencii, komisii, uprava, biro, slu-
`ba, arhiv, inspektorat i kapetanija) i kako upravni organizacii
(institut i zavod). Ottuka, proizleguva deka Fondot za zdravstveno
osiguruvawe ne pretstavuva organ na dr`avnata uprava, tuku posebno
pravno lice, so prava i obvrski utvrdeni so Zakonot za zdravstveno
osiguruvawe, so koj e i osnovan.
So Zakonot se utvrduva deka so Fondot upravuva Upraven
odbor, kako kolektivno telo so to~no utvrdeni nadle`nosti.
So Zakonot se utvrduva deka rabotovodniot organ na Fondot -
direktor, se sostoi od dve lica, koi se podednakvo odgovorni za rabotata
na Fondot i za obvrskite {to se prezemaat vo pravniot promet.
So Zakonot se vospostavuvaat posebni objektivni kriteriumi {to
treba da gi ispolnuvaat kandidatite za direktor (doma{no ili stransko
fizi~ko lice) po odnos na obrazovanieto i rabotnoto iskustvo.
Nadle`nostite na direktorot na Fondot, isto taka se utvrdeni so ovoj
zakon, pri {to se utvrduva deka, dokolku direktorot nesovesno, nezakonito
ili nepravilno raboti, Vladata na Republika Makedonija mo-
`e da go razre{i od funkcijata i pred rokot za koj bil imenuvan.
Od analizata na odredbite na Ustavot, proizleguva deka izvr{uvaweto
na funkcijata direktor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe
ustavotvorecot ne ja opredelil kako pravo samo za dr`avjanite
na Republika Makedonija (kako {to e toa slu~aj so izvr{uvaweto na
javnite funkcii: pratenik vo Sobranieto na Republika Makedonija,
pretsedatel na Republika Makedonija), poradi {to ostavil uslovite
za izvr{uvawe na ovaa funkcija da se utvrdat so zakon. Pritoa, smetame
deka opredelbata utvrdena vo ~l. 23 od Ustavot spored koja sekoj
gra|anin ima pravo da u~estvuva vo vr{eweto na javni funkcii, ne
treba da se tolkuva kako zabrana, pod opredeleni uslovi utvrdeni so
328

zakon, zakonodavecot da predvidi mo`nost odredeni funkcii da im
bidat dostapni i na stranski fizi~ki lica.
Imaj}i predvid deka zakonodavecot gi utvrdil uslovite potrebni
za izvr{uvawe na funkcijata direktor na Fondot, kako i nadle`nostite,
pravata i obvrskite na direktorot na Fondot, smetame
deka utvrdil normativna ramka za izvr{uvawe na ovaa funkcija, so
{to obezbedil pretpostavki za stru~no i kompetentno izvr{uvawe na
rabotata.
Pritoa, smetame deka e pravo na zakonodavecot, zaradi obezbeduvawe
poefikasno primenuvawe, ostvaruvawe i obezbeduvawe na celite
koi saka da gi postigne so Zakonot, da ponudi re{enie koe bi
bilo vo funkcija na podobruvawe na raboteweto na Fondot i negovata
fiskalna oddr`livost. Vo ovaa smisla smetame deka i re{enieto vo
Zakonot, pokraj doma{no, i stransko fizi~ko lice da mo`e da bide
imenuvano za direktor na Fondot, dokolku gi ispolnuva baranite
uslovi, ima za cel sozdavawe normativni pretpostavki za zajaknuvawe
na rakovodnite strukturi na Fondot, vo smisla na sozdavawe uslovi za
obezbeduvawe pogolem izbor na kandidati za funkcijata, pri {to
akcent e staven na stru~nosta i kompetentnosta na licata koi mo`at
da odgovorat na barawata na ovaa funkcija, bez ogled na nivnoto dr`avjanstvo.
Pri gradeweto na ova mislewe, imavme predvid deka zakonodavecot
utvrdil sli~no re{enie i vo Zakonot za ustanovite ("SV RM,"
br. 32/2005 i 120/2005). Imeno, vo ~l. 46 st. 2 od ovoj zakon e utvrdeno
deka kako kandidat za direktor na ustanova mo`e da se javi doma{no i
stransko fizi~ko lice koe }e ponudi najkvalitetna programa za rabota
na ustanovata i }e dade soodvetna kvalitetna finansiska ili druga
garancija.
So ogled na toa {to so Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe
se utvrduvaat potrebnite uslovi koi treba da gi ispolni liceto za da
bide imenuvano za direktor na Fondot, nezavisno dali stanuva zbor za
doma{no ili stransko fizi~ko lice, odnosno se utvrduvaat uslovite
pod koi stransko fizi~ko lice mo`e da bide imenuvano za direktor na
Fondot, od edna strana, pri {to vo Zakonot se to~no utvrdeni nadle`nostite,
pravata i obvrskite na direktorot na Fondot, od druga strana,
smetame deka odredbata od ~l. 57 od Zakonot pretstavuva operacionalizacija
na ustavnata opredelba iska`ana vo ~l. 29 od Ustavot, spored
koja so zakon se utvrduvaat uslovite pod koi strancite vo Republika
Makedonija gi ostvaruvaat slobodite i pravata. Pritoa, smetame
deka ocenata na celishodnosta na vakvoto re{enie e vo nadle`nost
na zakonodavecot, a ne na Ustavniot sud.
So ogled na navedenoto, smetame deka navodite vo inicijativata
deka so zakonskata mo`nost stransko fizi~ko lice da bide imenuvano
za direktor na Fondot se zagrozuval suverenitetot na Republika
Makedonija, se povreduval principot na vladeewe na pravoto, slo-
329

odite i pravata na gra|anite na Republika Makedonija, pravoto na
rabota, pravoto na socijalna sigurnost i pravoto na zdravstvena za{-
tita, se neosnovani.
Ottuka, smetame deka ne mo`e da se izrazi osnovano somnenie
za soglasnosta na osporenata odredba od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe
so ~l. 2 st. 1, ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 29 st. 1, ~l. 32, ~l. 34, ~l.
39 i ~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
Navodite, pak, vo inicijativata deka mo`nosta za imenuvawe na
stransko fizi~ko lice za direktor na Fondot bila vo sprotivnost so
~l. 9 st. 1 od Zakonot za dr`avnite slu`benici, kade kako op{t uslov
za zasnovawe na raboten odnos vo organite na dr`avnata uprava bilo
opredeleno kandidatot da e dr`avjanin na Republika Makedonija, smetame
deka pretstavuvaat barawe za ocena na me|usebnata soglasnost na
dva zakona, {to gi nadminuva ingerenciite na Ustavniot sud utvrdeni
vo ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, poradi {to istite ne
se predmet na analiza vo ovoj referat.
Od navedenite pri~ini smetame deka ne se ispolneti nitu uslovite
za prifa}awe na posebnoto barawe vo inicijativata, do donesuvawe
na kone~nata odluka, da se donese re{enie za zapirawe na izvr-
{uvaweto na poedine~ni akti ili dejstvija {to se prezemaat vrz osnova
na osporenata zakonska odredba.
So ogled na navedenoto, se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Ustavniot sud za razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 57 st. 2 vo delot "ili stransko" od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe
("SV RM," br. 25/2000, 34/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002, 31/2003,
84/2005, 37/2006 i 18/2007). 5 *
5
Predlogot go promeniv na samata Sednica, zatoa {to sudiite Ivanovski,
Spirovski, Polo`ani i Ingilizova tvrdea deka direktor na Fondot pretstavuva javna
funkcija, za{to izdvojuvaweto sredstva vo Fondot bilo od interes na po{irokata
javnost i za{to direktorot go imenuvala Vladata na Republika Makedonija i ottamu
deka soglasno ~l. 23 od Ustavot, takvata funkcija mo`e da ja vr{i samo graganin
(dr`avjanin) na Republika Makedonija. Predlogot go promeniv vo predlog za poveduvawe
postapka so zabele{ka deka toga{ i ~lenovite na upravnite odbori na javnite
preprijatija i na javnite ustanovi se javni funkcioneri, zatoa {to gi izbira
Vladata na Republika Makedonija, i deka po taa logika javni funkcioneri treba da se
i direktorite na avtotransportnite pretprijatija, bidej}i vr{at rabota vo interes
na po{irokata javnost.
330

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 30 maj 2007 godina,
donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
57 stav 2 vo delot "ili stransko" od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 25/2000, 34/
2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002, 31/2003, 84/2005, 37/2006 i 18/2007).
2. Stamen Filipov, od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbaта ozna~ena vo to~ka 1 na ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, mo`nosta stransko fizi~ko
lice da bide izbrano za direktor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe
ne bila vo soglasnost so osnovnata odredba na ~len 2 stav 1,
~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 9, ~len 29 stav 1, ~len 32, ~len 34, ~len 39 i
~len 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
Imeno, Republika Makedonija, kako suverena i samostojna
dr`ava so zakon mo`ela da gi utvrduva uslovite za imenuvawe na direktor
na Fondot samo za svoite gra|ani, a ne i za stranskite fizi~ki
lica, {to mo`elo posredno da se zaklu~i i od odredbite na ~len 2 stav
2, ~len 9, ~len 32, ~len 34 i ~len 39 od Ustavot, bidej}i site ovie odredbi
se odnesuvale samo za gra|anite, dr`avjani na Republika Makedonija,
a ne i za strancite.
Osven toa, kako op{ti uslovi za zasnovawe na raboten odnos vo
organite na dr`avnata uprava, soglasno ~len 9 stav 1 od Zakonot za
dr`avnite slu`benici bilo opredeleno za kandidatot da e dr`avjanin
na Republika Makedonija. Vo ovaa smisla, vo inicijativata se upatuva
i na Zakonot za uslovite za zasnovawe raboten odnos so stranski dr`avjani.
Poradi navedenoto, so inicijativata se predlaga, do donesuvawe
na kone~na odluka, Ustavniot sud da donese re{enie za zapirawe na
izvr{uvaweto na poedine~ni akti ili dejstvija {to se prezemeni vrz
osnova na osporenata zakonska odredba, bidej}i so nejzino izvr{uvawe
bi mo`ele da nastanat te{ko otstranlivi posledici.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 57 stav 2 od Zakonot
za zdravstvenoto osiguruvawe, za direktor na Fondot za zdravstveno
osiguruvawe se imenuva doma{no ili stransko fizi~ko lice
koe }e ponudi najkvalitetna programa za rabota na Fondot i koe gi
ispolnuva slednive uslovi: - visoko obrazovanie od oblasta na menaxmentot,
ekonomskite nauki, finansiite, biznis administracijata, menaxment
so javnoto zdravstvo, medicinskite nauki ili pravnite nauki;
331

- najmalku {est godini rabotno iskustvo od oblasta na finansiite ili
menaxmentot ili od sistemot i organizacijata na zdravstvenata za{-
tita i zdravstvenoto osiguruvawe i - poznavawe na propisite od oblasta
na zdravstvenata za{tita i zdravstvenoto osiguruvawe.
4. Spored ~len 2 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija
suverenitetot proizleguva od gra|anite i im pripa|a na gra|anite.
Spored ~len 4 stav 1 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
imaat dr`avjanstvo na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 8 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e
utvrdeno kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Soglasno ~len 23 od Ustavot, sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva
vo vr{eweto na javni funkcii.
Spored ~len 29 od Ustavot, strancite vo Republika Makedonija
u`ivaat slobodi i prava garantirani so Ustavot, pod uslovi utvrdeni
so zakon i me|unarodni dogovori.
Soglasno ~len 39 stav 1 od Ustavot, na sekoj gra|anin mu se
garantira pravoto na zdravstvena za{tita.
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Od analizata na navedenite ustavni odredbi proizleguva deka
strancite vo Republika Makedonija gi imaat slobodite i pravata utvrdeni
so Ustavot, osven onie koi spored Ustavot gi imaat samo dr`avjanite
na Republika Makedonija, so toa {to uslovite za nivnoto ostvaruvawe
e ostaveno da se utvrdat so zakon i me|unarodni dogovori. Od
druga strana, pak, toa istovremeno zna~i deka zakonodavecot ne e obvrzan
da propi{uva ednakvi uslovi za ostvaruvawe na oddelni slobodi i
prava za gra|anite -dr`avjani na Republika Makedonija i za strancite
i na toj na~in da gi stavi vo ednakva, odnosno ramnopravna polo`ba so
niv.
Soglasno odredbite na Ustavot, vr{eweto na javni funkcii, so
ogled deka se raboti za izvr{uvawe na raboti povrzani so funkciite
na dr`avata, vo site tri nejzini vidovi vlast - zakonodavna, izvr{na i
sudska, e rezervirano za dr`avjanite na Republika Makedonija, taka
{to vo toj pogled strancite ne mo`e da se izedna~uvaat so gra|anite -
dr`avjani na Republika Makedonija.
So Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe se ureduva zdravstvenoto
osiguruvawe na gra|anite, pravata i obvrskite od zdravstvenoto
osiguruvawe, kako i na~inot na sproveduvawe na zdravstvenoto
osiguruvawe.
Soglasno ~len 2 od ovoj zakon, zdravstvenoto osiguruvawe se
ustanovuva kako zadol`itelno i dobrovolno.
Zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe se ustanovuva za site
gra|ani na Republika Makedonija zaradi obezbeduvawe na zdravstveni
332

uslugi i pari~ni nadomestoci vrz na~elata na seopfatnost, solidarnost,
ednakvost i efektivno koristewe na sredstvata pod uslovi utvrdeni
so ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon. Dobrovolno
zdravstveno osiguruvawe se ustanovuva za obezbeduvawe na
zdravstveni uslugi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Spored ~len 3 na istiot zakon, zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe go sproveduva Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija.
Dobrovolno zdravstveno osiguruvawe mo`at da sproveduvaat
dru{tva za osituruvawe osnovani spored propisite za osiguruvawe.
Soglasno ~len 8 na ovoj zakon, so zadol`itelno zdravstveno
osiguruvawe na osigurenite lica im se obezbeduva pravo na osnovni
zdravstveni uslugi pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon, vo slu~aj na bolest
i povreda nadvor od rabota i vo slu~aj na povreda na rabota i
profesionalno zaboluvawe.
Sredstvata za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, soglasno
~len 37 od istiot zakon, se obezbeduvaat od pridonesi od: bruto
platite i nadomestocite na platite na vrabotenite, penziite i nadomestocite
od penznskoto i invalidskoto osiguruvawe, prihodite na
licata koi samostojno vr{at dejnost; sredstvata za nevrabotenite
lica i sredstvata na drugite obvrznici na pridones; od dopolnitelen
pridones za slu~aj na povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe;
od u~estvo na osigurenicite; od buxetot na Republikata; od kamati i
dividenda; od podaroci, legati i od drugi prihodi.
Soglasno ~len 53 od ovoj zakon, se osnova Fond za zdravstveno
osiguruvawe na Makedonija za sproveduvawe na pravata i obvrskite od
zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe. Fondot vr{i dejnost od javen
interes i vr{i javni ovlastuvawa utvrdeni so ovoj zakon. Fondot
ima svojstvo na pravno lice. Fondot e samostoen vo svojata rabota. Sedi{teto
na Fondot e vo Skopje. Fondot ima statut i edinstvena `iro
smetka.
So ~lenot 55 od ovoj zakon, se utvrduva deka so Fondot upravuva
Upraven odbor. Upravniot odbor se sostoi od sedum ~lena koi gi imenuva
i razre{uva Vladata na Republika Makedonija za vreme od ~etiri
godini.
So ~lenot 57 od Zakonot se utvrduva rabotovodniot organ na
Fondot. Taka, kako novina vnesena so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija“ br. 18/2007) se utvrduva deka rabotovodniot
organ na Fondot - direktor, se sostoi od dve lica, koi se podednakvo
odgovorni za raboteweto na Fondot i za obvrskite {to se prezemaat
vo pravniot promet. Za direktor na Fondot se imenuva doma{no ili
stransko fizi~ko lice koe }e ponudi najkvalitetna programa za rabota
na Fondot i koe gi ispolnuva uslovite utvrdeni so ovoj ~len, i toa:
zavr{eno visoko obrazovanie od oblasta na menaxmentot, ekonomskite
333

nauki, finansiite, biznis administracijata, menaxment so javnoto
zdravstvo, medicinskite nauki ili pravnite nauki; najmalku {est godini
rabotno iskustvo od oblasta na finansiite ili menaxmentot ili
od sistemot i organizacijata na zdravstvenata za{tita i zdravstvenoto
osiguruvawe i poznavawe na propisite od oblasta na zdravstvenata
za{tita i zdravstvenoto osiguruvawe. Direktorot na Fondot
se imenuva po pat na javen konkurs, za vreme od ~etiri godini, so mo`nost
za u{te eden izbor. Po sprovedeniot konkurs, direktorot na Fondot,
na predlog na ministerot za zdravstvo, go imenuva Vladata na Republika
Makedonija, koja sklu~uva menaxerski dogovor so imenuvanite
lica za direktor.
Soglasno ~len 58 na istiot zakon, direktorot na Fondot: rakovodi
so rabotata na Fondot; go zastapuva i pretstavuva Fondot; predlaga
op{ti akti; se gri`i za sproveduvawe na odlukite na Upravniot
odbor, propisite i op{tite akti na Fondot i vr{i i drugi raboti
opredeleni so propisite, statutot i op{tite akti na Fondot.
Spored ~len 62 od ovoj zakon, sredstvata za rabota na Fondot se
obezbeduvaat od pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe
i drugi izvori na sredstva od ~len 37 na ovoj zakon.
Fondot, vrz osnova na na~elata na efikasno, efektivno i ekonomi~no
koristewe na sredstvata, soglasno ~len 63 od istiot zakon, gi
pokriva tro{ocite za: zdravstvenite uslugi opfateni vo osnovniot
paket na zdravstvenite uslugi {to zdravstvenite ustanovi gi pru`aat
na osigurenite lica; lekovi, pomo{ni medicinski materijali koi slu-
`at za primena na lekovite i sanitetski materijal potreben za lekuvawe,
utvrdeni so op{t akt; protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni
i sanitetski spravi i materijali i zabotehni~ki sredstva, utvrdeni
so op{t akt; pari~ni nadomestoci; investicioni vlo`uvawa za
sozdavawe i podobruvawe na uslovite za uka`uvawe na zdravstveni
uslugi na osigurenite lica; vr{eweto na funkcijata na Fondot; del od
merkite i aktivnostite za sproveduvawe na preventivnite i drugi
programi za lekuvawe odredeni bolesti, kako i za hendikepiranite
lica, soglasno so Zakonot za zdravstvenata za{tita i drugi potrebi za
sproveduvawe na zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Od analizata na navedenata zakonska regulativa proizleguva
deka so Zakonot za zdravstveno osiguruvawe se osnova Fond za zdravstveno
osiguruvawe na Makedonija, koj e nadle`en da go sproveduva zadol`itelnoto
zdravstveno osiguruvawe na gra|anite. Fondot vr{i dejnost
od javen interes i vr{i javni ovlastuvawa utvrdeni so ovoj zakon.
Fondot se finansira vo najgolem del od sredstvata na gra|anite pribrani
po osnov na pridonesi ili od Buxetot na Republikata, poradi
{to podle`i na javna odgovornost za upravuvaweto so ovie sredstva.
Vo funkcija na za{tita na javniot interes na gra|anite, zakonodavecot
utvrdil deka ~lenovite na upravniot odbor na Fondot i direkto-
334

ot na Fondot, kako vr{iteli na javna funkcija, gi imenuva i razre-
{uva Vladata na Republika Makedonija.
Ottuka, imaj}i predvid deka Fondot za zdravstveno osiguruvawe
pretstavuva javna institucija osnovana za sproveduvawe na zadol`itelnoto
zdravstveno osiguruvawe, za Sudot e nesporno deka rabotovodnata
funkcijata - direktor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe,
pretstavuva javna funkcija koja po svojot karakter i zna~ewe spa|a vo
grupite na javni funkcii ~ie izvr{uvawe treba da im bide dovereno
na gra|anite-dr`avjani na Republika Makedonija, a ne i na stranski
lica.
Nemo`nosta stransko lice da ja vr{i ovaa funkcija, ne zna~i
suspendirawe na pravoto na rabota za ovaa kategorija na lica, bidej}i
so toa ne se isklu~uva mo`nosta stransko lice da go ostvari pravoto
na rabota, pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unaroden dogovor, no ne
kako nositel na javna funkcija.
Naprotiv, propi{uvaweto mo`nost stransko fizi~ko lice da
ja vr{i navedenata javna funkcija, spored Sudot osnovano mo`e da go
dovede vo pra{awe suverenitetot na Republika Makedonija koj, soglasno
~len 2 stav 1 od Ustavot, proizleguva od gra|anite i im pripa|a na
gra|anite.
Poradi navedenoto, pred Sudot osnovano se postavi pra{aweto
za soglasnosta na osporenata odredba na ~len 57 stav 2 vo delot "ili
stransko" od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe so ~len 2 stav 1,
~len 8 stav 1 alineja 3 i ~len 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
5. Sudot go ima{e predvid posebnoto barawe vo inicijativata,
do donesuvawe na kone~nata odluka, da se donese re{enie za zapirawe
na izvr{uvaweto na poedine~ni akti ili dejstvija {to se prezemaat
vrz osnova na osporenata odredba, no oceni deka ne se ispolneti uslovite
od ~len 57 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija
za prifa}awe na vakvoto barawe.
6. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od ova
re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, Mahmut Jusufi i sudiite: d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova - Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram
Polo`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 40/2007 so Nacrt-odluka
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, po povod inicijativa
podnesena od Stamen Filipov, od Skopje, so Re{enie U. br. 40/2007
od 30. 05. 2007 godina, povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 57 st. 2 vo delot "ili stransko“ od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe
("SV RM," br. 25/2000, 34/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002, 31/2003,
84/2005, 37/2006 i 18/2007).
335

Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na navedeniot zakon so Ustavot na
Republika Makedonija.
2 Sobranieto na Republika Makedonija, kako donositel na
osporeniot zakon, vo predvideniot rok ne dostavi odgovor po navodite
sodr`ani vo Re{enieto za poveduvawe postapka.
3. So ogled na toa {to pravnata i fakti~kata sostojba ne se
promeneti, se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da go ukine ~l. 57 st. 2 vo delot "ili stransko“ od Zakonot
za zdravstvenoto osiguruvawe ("SV RM" br. 25/2000, 34/2000, 96/
2000, 50/2001, 11/2002, 31/2003, 84/2005, 37/2006 i 18/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija“ br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 4 juli
2007 godina, donese
336
O D L U K A
1. SE UKINUVA ~len 57 stav 2 vo delot "ili stransko" od Zakonot
za zdravstvenoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 25/2000, 34/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002, 31/2003, 84/
2005, 37/2006 i 18/2007).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, po povod inicijativa
podnesena od Stamen Filipov, od Skopje, so Re{enie U. br.
40/2007 od 30 maj 2007 godina, povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na delot od odredbata ozna~en vo to~kata 1 na ovaa odluka, zatoa
{to osnovano se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so Ustavot
na Republika Makedonija.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 57 stav 2 od Zakonot
za zdravstvenoto osiguruvawe, za direktor na Fondot za zdravstveno
osiguruvawe se imenuva doma{no ili stransko fizi~ko lice
koe }e ponudi najkvalitetna programa za rabota na Fondot i koe gi
ispolnuva slednive uslovi: - visoko obrazovanie od oblasta na menaxmentot,
ekonomskite nauki, finansiite, biznis administracijata,
menaxment so javnoto zdravstvo, medicinskite nauki ili pravnite nauki;
- najmalku {est godini rabotno iskustvo od oblasta na finansiite
ili menaxmentot ili od sistemot i organizacijata na zdravstvenata
za{tita i zdravstvenoto osiguruvawe i - poznavawe na propisite od
oblasta na zdravstvenata za{tita i zdravstvenoto osiguruvawe.

5. Spored ~len 2 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija
suverenitetot proizleguva od gra|anite i im pripa|a na gra|anite.
Spored ~len 4 stav 1 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
imaat dr`avjanstvo na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 8 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e
utvrdeno kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Soglasno ~len 23 od Ustavot, sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva
vo vr{eweto na javni funkcii.
Spored ~len 29 od Ustavot, strancite vo Republika Makedonija
u`ivaat slobodi i prava garantirani so Ustavot, pod uslovi utvrdeni
so zakon i me|unarodni dogovori.
Soglasno ~len 39 stav 1 od Ustavot, na sekoj gra|anin mu se garantira
pravoto na zdravstvena za{tita.
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Od analizata na navedenite ustavni odredbi proizleguva deka
strancite vo Republika Makedonija gi imaat slobodite i pravata
utvrdeni so Ustavot, osven onie koi spored Ustavot gi imaat samo
dr`avjanite na Republika Makedonija, so toa {to uslovite za nivnoto
ostvaruvawe e ostaveno da se utvrdat so zakon i me|unarodni dogovori.
Od druga strana, pak, toa istovremeno zna~i deka zakonodavecot ne e
obvrzan da propi{uva ednakvi uslovi za ostvaruvawe na oddelni slobodi
i prava za gra|anite -dr`avjani na Republika Makedonija i za
strancite i na toj na~in da gi stavi vo ednakva, odnosno ramnopravna
polo`ba so niv.
Soglasno odredbite na Ustavot, vr{eweto na javni funkcii, so
ogled deka se raboti za izvr{uvawe na raboti povrzani so funkciite
na dr`avata, vo site tri nejzini vidovi vlast - zakonodavna, izvr{na i
sudska, e rezervirano za dr`avjanite na Republika Makedonija, taka
{to vo toj pogled strancite ne mo`at da se izedna~uvaat so gra|anite -
dr`avjani na Republika Makedonija.
So Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe se ureduva zdravstvenoto
osiguruvawe na gra|anite, pravata i obvrskite od zdravstvenoto
osiguruvawe, kako i na~inot na sproveduvawe na zdravstvenoto
osiguruvawe.
Soglasno ~len 2 od ovoj zakon, zdravstvenoto osiguruvawe se
ustanovuva kako zadol`itelno i dobrovolno.
Zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe se ustanovuva za site
gra|ani na Republika Makedonija zaradi obezbeduvawe na zdravstveni
uslugi i pari~ni nadomestoci vrz na~elata na seopfatnost, solidarnost,
ednakvost i efektivno koristewe na sredstvata pod uslovi
utvrdeni so ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon.
Dobrovolno zdravstveno osiguruvawe se ustanovuva za obezbeduvawe na
337

zdravstveni uslugi koi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe.
Spored ~len 3 na istiot zakon, zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe go sproveduva Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija.
Dobrovolno zdravstveno osiguruvawe mo`at da sproveduvaat
dru{tva za osituruvawe osnovani spored propisite za osiguruvawe.
Soglasno ~len 8 na ovoj zakon, so zadol`itelno zdravstveno
osiguruvawe na osigurenite lica im se obezbeduva pravo na osnovni
zdravstveni uslugi pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon, vo slu~aj na bolest
i povreda nadvor od rabota i vo slu~aj na povreda na rabota i
profesionalno zaboluvawe.
Sredstvata za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, soglasno
~len 37 od istiot zakon, se obezbeduvaat od pridonesi od: bruto
platite i nadomestocite na platite na vrabotenite, penziite i nadomestocite
od penznskoto i invalidskoto osiguruvawe, prihodite na
licata koi samostojno vr{at dejnost; sredstvata za nevrabotenite
lica i sredstvata na drugite obvrznici na pridones; od dopolnitelen
pridones za slu~aj na povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe;
od u~estvo na osigurenicite; od buxetot na Republikata; od kamati i
dividenda; od podaroci, legati i od drugi prihodi.
Soglasno ~len 53 od ovoj zakon, se osnova Fond za zdravstveno
osiguruvawe na Makedonija za sproveduvawe na pravata i obvrskite od
zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe. Fondot vr{i dejnost od javen
interes i vr{i javni ovlastuvawa utvrdeni so ovoj zakon. Fondot
ima svojstvo na pravno lice. Fondot e samostoen vo svojata rabota. Sedi{teto
na Fondot e vo Skopje. Fondot ima statut i edinstvena `iro
smetka.
So ~lenot 55 od ovoj zakon, se utvrduva deka so Fondot upravuva
Upraven odbor. Upravniot odbor se sostoi od sedum ~lena koi gi imenuva
i razre{uva Vladata na Republika Makedonija za vreme od ~etiri
godini.
So ~lenot 57 od Zakonot se utvrduva rabotovodniot organ na
Fondot. Taka, kako novina vnesena so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 18/2007) se utvrduva deka rabotovodniot
organ na Fondot - direktor, se sostoi od dve lica, koi se podednakvo
odgovorni za raboteweto na Fondot i za obvrskite {to se prezemaat
vo pravniot promet. Za direktor na Fondot se imenuva doma{no ili
stransko fizi~ko lice koe }e ponudi najkvalitetna programa za rabota
na Fondot i koe gi ispolnuva uslovite utvrdeni so ovoj ~len, i toa:
zavr{eno visoko obrazovanie od oblasta na menaxmentot, ekonomskite
nauki, finansiite, biznis administracijata, menaxment so javnoto
zdravstvo, medicinskite nauki ili pravnite nauki; najmalku {est godini
rabotno iskustvo od oblasta na finansiite ili menaxmentot ili
od sistemot i organizacijata na zdravstvenata za{tita i zdravstve-
338

noto osiguruvawe i poznavawe na propisite od oblasta na zdravstvenata
za{tita i zdravstvenoto osiguruvawe. Direktorot na Fondot
se imenuva po pat na javen konkurs, za vreme od ~etiri godini, so mo`nost
za u{te eden izbor. Po sprovedeniot konkurs, direktorot na
Fondot, na predlog na ministerot za zdravstvo, go imenuva Vladata na
Republika Makedonija, koja sklu~uva menaxerski dogovor so imenuvanite
lica za direktor.
Soglasno ~len 58 na istiot zakon, direktorot na Fondot: rakovodi
so rabotata na Fondot; go zastapuva i pretstavuva Fondot; predlaga
op{ti akti; se gri`i za sproveduvawe na odlukite na Upravniot
odbor, propisite i op{tite akti na Fondot i vr{i i drugi raboti
opredeleni so propisite, statutot i op{tite akti na Fondot.
Spored ~len 62 od ovoj zakon, sredstvata za rabota na Fondot se
obezbeduvaat od pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe
i drugi izvori na sredstva od ~len 37 na ovoj zakon.
Fondot, vrz osnova na na~elata na efikasno, efektivno i ekonomi~no
koristewe na sredstvata, soglasno ~len 63 od istiot zakon, gi
pokriva tro{ocite za: zdravstvenite uslugi opfateni vo osnovniot
paket na zdravstvenite uslugi {to zdravstvenite ustanovi gi pru`aat
na osigurenite lica; lekovi, pomo{ni medicinski materijali koi slu-
`at za primena na lekovite i sanitetski materijal potreben za lekuvawe,
utvrdeni so op{t akt; protezi, ortopedski i drugi pomagala,
pomo{ni i sanitetski spravi i materijali i zabotehni~ki sredstva,
utvrdeni so op{t akt; pari~ni nadomestoci; investicioni vlo`uvawa
za sozdavawe i podobruvawe na uslovite za uka`uvawe na zdravstveni
uslugi na osigurenite lica; vr{eweto na funkcijata na Fondot; del od
merkite i aktivnostite za sproveduvawe na preventivnite i drugi programi
za lekuvawe odredeni bolesti, kako i za hendikepiranite lica,
soglasno so Zakonot za zdravstvenata za{tita i drugi potrebi za sproveduvawe
na zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Od analizata na navedenata zakonska regulativa proizleguva
deka so Zakonot za zdravstveno osiguruvawe se osnova Fond za zdravstveno
osiguruvawe na Makedonija, koj e nadle`en da go sproveduva
zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe na gra|anite. Fondot vr{i
dejnost od javen interes i vr{i javni ovlastuvawa utvrdeni so ovoj zakon.
Fondot se finansira vo najgolem del od sredstvata na gra|anite
pribrani po osnov na pridonesi ili od Buxetot na Republikata, poradi
{to podle`i na javna odgovornost za upravuvaweto so ovie sredstva.
Vo funkcija na za{tita na javniot interes na gra|anite, zakonodavecot
utvrdil deka ~lenovite na upravniot odbor na Fondot i direktorot
na Fondot, kako vr{iteli na javna funkcija, gi imenuva i razre{uva
Vladata na Republika Makedonija.
Ottuka, imaj}i predvid deka Fondot za zdravstveno osiguruvawe
pretstavuva javna institucija osnovana za sproveduvawe na zadol-
`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, za Sudot e nesporno deka raboto-
339

vodnata funkcijata - direktor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe,
pretstavuva javna funkcija koja po svojot karakter i zna~ewe spa|a vo
grupite na javni funkcii ~ie izvr{uvawe se doveruva na gra|anite -
dr`avjani na Republika Makedonija, a ne i na stranski lica.
Nemo`nosta stransko lice da ja vr{i ovaa funkcija, ne zna~i
suspendirawe na pravoto na rabota za ovaa kategorija na lica, bidej}i
so toa ne se isklu~uva mo`nosta stransko lice da go ostvari pravoto
na rabota, pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unaroden dogovor, no ne
kako nositel na javna funkcija.
Naprotiv, propi{uvaweto mo`nost stransko fizi~ko lice da
ja vr{i navedenata javna funkcija, spored Sudot, go doveduva vo pra-
{awe suverenitetot na Republika Makedonija koj, soglasno ~len 2 stav
1 od Ustavot, proizleguva od gra|anite i im pripa|a na gra|anite.
Poradi navedenoto, Sudot oceni deka osporenata odredba na
~len 57 stav 2 vo delot „ili stransko“ od Zakonot za zdravstvenoto
osiguruvawe ne e vo soglasnost so ~len 2 stav 1, ~len 8 stav 1 alineja 3
i ~len 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite: d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,
Branko Naumoski i d-r Bajram Polo`ani.
340

24. U. br. 43/1998 (30. 05. 2007)
Osporen akt
Zakonot za upravnite sporovi ("SL. SFRJ" br. 4/1977 i 36/1977).
Pri~ini za osporuvaweto
Vo inicijativata se naveduva deka Zakonot bil donesen vo 1977
godina od toga{noto Sobranie na SFRJ vrz osnova na Ustavot na SFRJ
i deka ne bil usoglasen so Ustavot na Republika Makedonija, vo smisla
na ~l. 6 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika
Makedonija.
Taka, vo ~l. 1, 2, 3, 5, 6 st. 2, 9 st. 1 t. 3, 10 st. 1 t. 1, 14, 18, 19, 20,
21, 22, 25 st. 3 i 4, 67, 74 st. 1 i 76 st. 3 od osporeniot Zakon, se zboruvalo
za organizaciite na zdru`en trud i drugi samoupravni organizacii
i zaednici, op{testveno-politi~ki zaednici, delovna edinica na
OZT, op{testven pravobranitel na samoupravuvaweto, samoupravnite
prava na rabotnite lu|e, op{testvenata sopstvenost, avtonomnite pokraini,
Vrhovniot voen sud, Sojuzniot sud, Sobranieto na SFRJ, Pretsedatelstvoto
na SFRJ, samoupravniot op{t akt, op{testvenata organizacija,
sojuznite organi i samoupravnite organizacii koi vr{at javni
ovlastuvawa na celata teritorija na SFRJ, voenite organi, sojuznite
organi i sojuznite organizacii i zaednici na zdravstvenoto, penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe na voenite osigurenici, sojuzniot
zakon, pokrainskiot zakon, sojuzniot javen obvinitel, voeniot obvinitel
na JNA, drug sojuzen propis ili op{t akt, vooru`enite sili na
SFRJ, {tabovite i dinarite, odnosno se zboruvalo za institucii i nazivi
koi {to ne postojat vo ustavniot poredok na Republika Makedonija,
pa spored toa ne se vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija.
Ponatamu naveduva deka odredbite od ~l. 9 st. 1 t. 2 i 3 i ~l. 30
st. 1 t. 5 od osporeniot Zakon, spored koi upraven spor ne mo`e da se
vodi protiv akti doneseni vo rabotite za koi spored izre~na odredba
na zakon ne mo`e da se vodi upraven spor; vo raboti za koi neposredno
vrz osnova na ustavnite ovlastuvawa odlu~uva Sobranieto na SFRJ
ili Pretsedatelot na Republikata, odnosno Pretsedatelstvoto na
SFRJ ili soodvetniot organ na republi~kite i avtonomnite pokraini
i spored koi sudot so re{enie }e ja otfrli tu`bata ako utvrdi deka se
raboti za rabota za koja spored izre~na odredba na zakon ne mo`e da se
341

vodi upraven spor, ne bile vo soglasnost so odredbite od ~l. 50 st. 2 i
54 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija.
Podnositelot na inicijativata smeta deka i odredbite od ~l. 19
st. 1 i ~l. 74 st. 2 od osporeniot Zakon ne se vo soglasnost so ~lenovite
15 i 54 od Ustavot, bidej}i predviduvaat deka protiv odlukata donesena
vo upraven spor `alba mo`e da se izjavi samo ako e toa predvideno
so zakonot vo opredeleni predmeti, pri {to `albata ne go odlaga
izvr{uvaweto na re{enieto. Ponatamu naveduva deka odredbite od ~l.
25 st. 3 i 4 od osporeniot Zakon, ne se vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot,
bidej}i vo Republika Makedonija ne postojat vooru`eni sili na SFRJ,
nitu pak {tabovi. Na krajot naveduva deka posebnite odredbi od ~l.
66-76 od osporeniot Zakon ne bile vo soglasnost so ~l. 110 al. 3 od
Ustavot, bidej}i predviduvale po barawata za za{tita na slobodite i
pravata da odlu~uva sudot nadle`en za upravnite sporovi, poradi {to
predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na osporeniot
Zakon i istiot da go ukine ili poni{ti.
342
Sodr`ina na osporenite odredbi
I
Vo odredbite od ~l. 1, 2 st. 2 i 4, 5, 6 st. 2 i 20 st. 2 se upotrebuva
terminot "organizacija na zdru`en trud."
Vo odredbite od ~l. 1, 2 st. 4, 5, 6 st. 2 i 18 st. 1 se upotrebuva terminot
"samoupravni organizacii i zaednici.
Vo odredbite od ~l. 1 i 2 st. 3 i 5, se upotrebuva terminot "op{-
testveno-politi~ki zaednici."
Vo ~l. 2 se upotrebuvaat terminite "samoupravno pravo," "op{-
testven pravobranitel," "samoupravni prava na rabotnite lu|e i op{-
testvenata sopstvenost."
Vo ~l. 3 st. 1, ~l. 9 st. 1, 20 st. 1 i 2 i 22, se upotrebuva terminot
"republiki."
Vo ~l. 3 st. 1, 9 st. 1, 19 st. 2; 20 st. 1 i 2 i 22, se upotrebuva terminot
"avtonomna pokraina."
Vo ~l. 3 st. 1, 18 st. 2, 20 st. 1 i 22, se upotrebuva terminot "Vrhoven
voen sud."
Vo ~l. 3 st. 1, 18 st. 1, 20, 21 st. 3 i 4 i 22, se upotrebuva terminot
"Sojuzen sud."
Vo ~l. 9 st. 1, se upotrebuvaat terminite "Sobranie na SFRJ i
Pretsedatelstvo na SFRJ."
Vo ~l. 10 st. 1, se upotrebuva terminot "samoupraven op{t akt."
Vo ~l. 18, se upotrebuva terminot "sojuzni organi."
Vo ~l. 18 st. 1 se upotrebuva terminot "Socijalisti~ka Federativna
Republika Jugoslavija."
Vo ~l. 18, 20 i 21, se upotrebuvaat terminite "sojuzen zakon" i
"sojuzen propis."

Vo ~l. 18 i 21, se upotrebuva terminot "pokrainski zakon."
Vo ~l. 20 st. 2, se upotrebuvaat terminite "rabotni lu|e i edinstven
jugoslovenski pazar."
Vo ~l. 21 st. 3 se upotrebuvaat terminite "sojuzen javen obvinitel"
i "voen obvinitel na Jugoslovenskata narodna armija," i
Vo ~l. 25 st. 3 i 4, se upotrebuvaat terminite "vooru`eni sili
na SFRJ" i "{tab."
II
Spored ~l. 9 st. 1 t. 2 i 3 od Zakonot za upravnite sporovi,
upraven spor ne mo`e da se vodi protiv akti doneseni vo rabotite za
koi spored izre~na odredba na zakon ne mo`e da se vodi upraven spor i
vo raboti za koi, neposredno vrz osnova na ustavnite ovlastuvawa
odlu~uva Sobranieto na SFRJ ili pretsedatelot na Republikata,
odnosno pretsedatelstvoto na SFRJ ili soodvetniot organ na republikite
i avtonomnite pokraini.
Spored ~l. 30 st. 1 t. 5 od Zakonot, Sudot so re{enie }e ja otfrli
tu`bata ako utvrdi deka se raboti za rabota za koja spored izre~na
odredba na zakon ne mo`e da se vodi upraven spor.
III
Spored ~l. 19 st. 1 od Zakonot za upravnite sporovi, protiv
odlukata donesena vo upraven spor `alba mo`e da se izjavi samo ako e
toa predvideno so zakonot vo opredeleni predmeti.
IV
Vo Glava VI - Posebni odredbi od Zakonot za upravnite sporovi,
e opredelena nadle`nost na sudot za upravnite sporovi da odlu~uva
za barawe za za{tita na slobodite i pravata zagarantirani so Ustavot,
ako takva sloboda ili pravo e povredeno so kone~en poedine~en
akt, a ne e obezbedena druga sudska za{tita i e propi{ana postapkata
po povod vakvoto barawe (~l. 66 - 76 od Zakonot).
Pravno mislewe
I
Zakonot za upravnite sporovi kako republi~ki propis vrz
osnova na ~l. 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika
Makedonija.
Imaj}i go predvid ustavnoto ureduvawe vo vremeto na negovoto
donesuvawe, sosem e jasno postoeweto na institucionalnata i terminolo{kata
neusoglasenost na oddelni odredbi od ovoj Zakon od aspekt
na sega{noto temelno izmeneto ustavno ureduvawe. Ovie institucii,
instituti i termini, koi nemaat osnov vo Ustavot na Republika Make-
343

donija, a koi se odnesuvaat na sojuzni organi i organizacii, samoupravuvaweto
i socijalizmot, se konkretno navedeni na strana 3 i 4 od referatot,
so ozna~uvawe na odredbite od Zakonot vo koi se upotrebeni.
So ogled na toa {to Republika Makedonija, spored ~l. 1 od
Ustavot, e suverena, samostojna, demokratska i socijalna dr`ava, smetame
deka upotrebenata terminologija vo ozna~enite odredbi od Zakonot
za upravnite sporovi ne e vo soglasnost so Ustavot na Republika
Makedonija.
II
Spored ~l. 50 st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija, se garantira
sudska za{tita na zakonitosta na poedine~nite akti na dr`avnata
uprava i na drugite institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.
Spored ~l. 1 od Zakonot za upravnite sporovi, sudovite vo upravnite
sporovi odlu~uvaat za zakonitosta na aktite so koi dr`avnite i
drugi organi i organizacii vo vr{eweto na javni ovlastuvawa re{avaat
za pravata i obvrskite vo poedine~ni upravni raboti, zaradi obezbeduvawe
na sudska za{tita na pravata na gra|anite i drugi lica,
kako i zaradi obezbeduvawe na zakonitosta.
Imaj}i go predvid predmetot na odlu~uvaweto vo upravnite
sporovi - zakonitosta na poedine~nite akti na dr`avnite organi i na
drugi institucii koi vr{at javni ovlastuvawa, smetame deka osnovano
se postavuva pra{aweto za soglasnosta na ~lenovite 9 st. 1 t. 2 i 30 st.
1 t. 5 od Zakonot so ~l. 50 st. 2 od Ustavot, bidej}i ja isklu~uvaat mo-
`nosta za vodewe upraven spor protiv oddelni akti, dokolku toa e predvideno
so poseben zakon.
III
Po odnos na ~l. 19 st. 1 od Zakonot za upravnite sporovi, Ustavniot
sud dva pati odlu~uval, pri {to so re{enie U. br. 36/1993 od 30.
06. 1993 godina ne povel postapka za ocenuvawe soglanosta na ~l. 19 st.
1 od Zakonot so ~l. 15 od Ustavot, nao|aj}i deka re{avaweto vo upraven
spor ne pretstavuva po~etok na nova (sudska) postapka vo koja se
re{ava vo prv stepen, taka {to odlukata na Vrhovniot sud, kako nadle-
`en sud za odlu~uvawe vo upravnite sporovi, gi nema karakteristikite
na prvostepen akt vo smisla na ~l. 15 od Ustavot. So Re{enie U.
br. 6/1998 od 11. 03. 1998 godina, Ustavniot sud ja otfrli inicijativata
za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 19 st. 1 od Zakonot za upravnite sporovi,
bidej}i za istoto ve}e odlu~uval.
Imaj}i ja predvid vakvata sostojba, smetame deka inicijativata
na predlaga~ot vo delot koj se odnesuva na ~l. 19 st. 1 od Zakonot, treba
da se otfrli soglasno ~l. 28 st. 1 al. 2 od Delovnikot.
344

IV
Spored ~l. 50 st. 1 od Ustavot, sekoj gra|anin mo`e da se povika
na za{tita na slobodite i pravata utvrdeni so Ustavot, pred sudovite
i pred Ustavniot sud na Republika Makedonija vo postapka zasnovana
na na~elata na prioritet i itnost.
Soglasno ~l. 110 al. 3 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to
se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto
izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabranata
na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa, verska,
nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.
Vo osporenite odredbi od ~l. 66 - 76 od Zakonot za upravnitesporovi
e predvideno deka za barawe za za{tita na slobodite i pravata
zagarantirani so Ustavot, ako takva sloboda ili pravo e povredno so
kone~en poedine~en akt, a ne e obezbedena druga sudska za{tita, odlu-
~uva sudot nadle`en za upravnite sporovi, so soglasna primena na
odredbite na ovoj zakon (~l. 66) i e opredelena postapkata pred sudot
pri odlu~uvaweto po vakvite barawa. So ogled na toa {to Vrhovniot
sud e nadle`en da odlu~uva za upravnite sporovi, spored osporenite
odredbi Vrhovniot sud na Republika Makedonija e nadle`en da odlu-
~uva i po povod barawa za za{tita na so Ustavot zagarantiranite slobodi
i prava.
Od navedenite ustavni odredbi i sodr`inata na osporenite
odredbi na Zakonot proizleguva deka Ustavot vo ~l. 110 al. 3 predvidel
direktna za{tita na odredeni slobodi i prava pred Ustavniot sud
na Republika Makedonija, a dodeka sudovite vklu~uvaj}i go i Vrhovniot
sud mo`at da odlu~uvaat po barawa za za{tita na slobodite i
pravata, odnosno mo`at i neposredno da gi {titat slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot koi ne se vo nadle`nost na Ustavniot sud na
Republika Makedonija.
So ogled na toa smetame deka osporenite odredbi od Zakonot so
koi e predvidena nadle`nost na Vrhovniot sud da odlu~uva po povod
barawata za za{tita na so Ustav zagarantiani slobodi i prava, a koi
ne se vo nadle`nost na Ustavniot sud, ne se povreduvaat navedenite
ustavni odredbi.
Imaj}i go predvid navedenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~lenovite
1, 2 st. 2 i 4, ~l. 5, 6 st. 2 i ~l. 20 st. 2, vo delovite {to se odnesuvaat
na upotrebeniot termin "organizacija na zdru`en trud," ~l. 1, 2
st. 4, ~l. 5, 6 st. 2 i ~l. 18 st. 1, vo delovite {to se odnesuvaat na upotrebeniot
termin "samoupravni organizacii i zaednici", ~l. 1 i 2 st. 3
i 5, vo delovite {to se odnesuvaat na upotrebeniot termin "op{testveno
- politi~ki zaednici," ~l. 2, vo delovite {to se odnesuvaat na
345

upotrebenite termini "samoupravno pravo," "op{testven pravobranitel,"
"samoupravni prava na rabotnite lu|e i op{testvenata sopstvenost,"
3 st. 1, ~l. 9 st. 1, ~l. 20 st. 1 i 2 i ~l. 22, vo delovite {to se
odnesuvaat na upotrebeniot termin "republika", ~l. 3 st. 1, ~l. 9 st. 1,
~l. 19 st. 2, ~l. 20 st. 1 i 2 i ~l. 22, vo delovite {to se odnesuvaat na
upotrebeniot termin "avtonomna pokraina," ~l. 3 st. 1, ~l. 18 st. 2, ~l.
20 st. 1 i ~l. 22, vo delovite {to se odnesuvaat na upotrebeniot termin
"Vrhoven voen sud," ~l. 3 st. 1, ~l. 18 st. 1, ~l. 20, 21 st. 3 i 4 i ~l. 22, vo
delovite {to se odnesuvaat na upotrebeniot termin "Sojuzen sud," ~l.
9 st. 1 vo delot {to se odnesuva na upotrebenite termini "Sobranie na
SFRJ" i "Pretsedatelstvo na SFRJ," ~l. 10 st. 1, vo delot {to se odnesuva
na upotrebeniot termin "samoupraven op{t akt," ~l. 18, vo delot
{to se odnesuva na upotrebeniot termin "sojuzni organi", ~l. 18 st. 1,
vo delot {to se odnesuva na upotrebeniot termin "Socijalisti~ka Federativna
Republika Jugoslavija," ~l. 18, 20 i 21, vo delovite {to se
odnesuvaat na upotrebenite termini "sojuzen zakon" i "sojuzen propis,"
~l. 18 i 21, vo delovite {to se odnesuvaat na upotrebenite termini
"sojuzen zakon" i "sojuzen propis," ~l. 18 i 21, vo delovite {to se
odnesuvaat na upotrebeniot termin "pokrainski zakon," ~l. 20 st. 2, vo
delot {to se odnesuva na upotrebenite termini "rabotni lu|e" i "edinstven
jugoslovenski pazar," ~l. 21 st. 3, vo delot {to se odnesuva na
upotrebenite termini "sojuzen javen obvinitel" i "voen obvinitel na
Jugoslovenskata narodna armija, ~l. 25 st. 3 i 4, vo delot {to se odnesuva
na upotrebenite termini "vooru`eni sili na SFRJ" i "{tab," ~l.
9 st. 1 t. 2, ~l. 30 st. 1 t. 5 od Zakonot za upravnite sporovi ("SL
SFRJ," br. 4/1977 i 36/1977).
3. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~lenovite
od 66 do 76 od Zakonot za upravnite sporovi.
4. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe ustavnosta na
~l. 19 st. 1 od Zakonot za upravnite sporovi.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 11 i 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 3 juli
2002 godina, donese
346
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe ustavnosta na Zakonot
za upravnite sporovi ("Slu`ben list na SFRJ," br. 4/1977 i 36/
1977).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
ustavnosta na Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.

Spored navodite od inicijativata Zakonot za upravnite sporovi, koj
bil donesen vo 1977 godina od toga{noto Sobranie na SFRJ vrz osnova
na Ustavot na SFRJ, ne bil usoglasen so Ustavot na Republika Makedonija,
vo smislana ~lenot 6 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na
Ustavot na Republika Makedonija.
Taka, vo ~lenovite 1, 2, 3, 5, 6 stav 2, 9 stav 1 to~ka 3, 10 stav 1
to~ka 1, 14, 18, 19, 20, 21, 22, 25 stav 3 i 4, 67, 74 stav 1 i 76 stav 3 od
osporeniot Zakon, se zboruvalo za organizaciite na zdru`en trud i
drugi samoupravni organizacii i zaednici, op{testveno-politi~ki
zaednici, delovna edinica na OZT, op{testven pravobranitel na samoupravuvaweto,
samoupravnite prava na rabotnite lu|e, op{testvenata
sopstvenost, avtonomnite pokraini, Vrhovniot voen sud, Sojuzniot
sud, Sobranieto na SFRJ, Pretsedatelstvoto na SFRJ, samoupravniot
op{t akt, op{testvenata organizacija, sojuznite organi i samoupravnite
organizacii koi vr{at javni ovlastuvawa na celata teritorija na
SFRJ, voenite organi, sojuznite organi i sojuznite organizacii i zaednici
na zdravstvenoto, penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na voenite
osigurenici, sojuzniot zakon, pokrainskiot zakon, sojuzniot javen
obvinitel, voeniot obvinitel na JNA, drug sojuzen propis ili
op{t akt, vooru`enite sili na SFRJ, {tabovite i dinarite, odnosno
se zboruvalo za institucii i nazivi koi {to ne postojat vo ustavniot
poredok na Republika Makedonija, pa spored toa ne se vo soglasnost so
Ustavot na Republika Makedonija.
Ponatamu naveduva deka odredbite od ~lenovite 9 stav 1 to~ka 2
i 3 i ~len 30 stav 1 to~ka 5 od osporeniot Zakon, spored koi upraven
spor ne mo`e da se vodi protiv akti doneseni vo rabotite za koi spored
izre~na odredba na zakon ne mo`e da se vodi upraven spor; vo raboti
za koi neposredno vrz osnova na ustavnite ovlastuvawa odlu~uva
Sobranieto na SFRJ ili Pretsedatelot na Republikata, odnosno
Pretsedatelstvoto na SFRJ ili soodvetniot organ na republi~kite i
avtonomnite pokraini i spored koi sudot so re{enie }e ja otfrli tu-
`bata ako utvrdi deka se raboti za rabota za koja spored izre~na odredba
na zakon ne mo`e da se vodi upraven spor, ne bile vo soglasnost so
odredbite od ~lenovite 50 stav 2 i 54 stav 1 od Ustavot na Republika
Makedonija.
Podnositelot na inicijativata smeta deka i odredbite od ~len
19 stav 1 i ~len 74 stav 2 od osporeniot Zakon ne se vo soglasnost so
~lenovite 15 i 54 od Ustavot, bidej}i predviduvaat deka protiv odlukata
donesena vo upraven spor `alba mo`e da se izjavi samo ako toa e
predvideno so zakonot vo opredeleni predmeti, pri {to `albata ne go
odlaga izvr{uvaweto na re{enieto. Ponatamu naveduva deka odredbite
od ~lenot 25 stav 3 i 4 od osporeniot Zakon, ne se vo soglasnost so
~len 9 od Ustavot, bidej}i vo Republika Makedonija ne postojat vooru`eni
sili na SFRJ, nitu pak {tabovi. Na krajot naveduva deka posebnite
odredbi od ~lenovite 66-76 od osporeniot Zakon ne bile vo
347

soglasnost so ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot, bidej}i predviduvale po
barawata za za{tita na slobodite i pravata da odlu~uva sudot nadle-
`en za upravnite sporovi, poradi {to predlaga Sudot da povede postapka
za ocenuvawe ustavnosta na osporeniot Zakon i istiot da go
ukine ili poni{ti.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Zakonot za upravnite sporovi
e donesen od Sobranieto na Socijalisti~ka Federativna Republika
Jugoslavija vo 1977 godina, a se primenuva kako republi~ki propis vrz
osnova na ~len 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika
Makedonija.
Sodr`inata na Zakonot za upravni sporovi e pomestena vo sedum
dela i toa osnovni odredbi; upraven spor; nadle`nost i pravni
sredstva; postapka; zadol`itelnost na presudite; posebni odredbi i
preodni i zavr{ni odredbi.
4. Ponatamu Sudot utvrdi deka vo odredbite od ~lenovite 1, 2
stav 2 i 4, 5, 6 stav 2 i 20 stav 2 se upotrebuva terminot "organizacija
na zdru`en trud."
Vo odredbite od ~lenovite 1, 2 stav 4, 5, 6 stav 2 i 18 stav 1 se
upotrebuva terminot "samoupravni organizacii i zaednici.
Vo odredbite od ~lenovite 1 i 2 stav 3 i 5, se upotrebuva terminot
"op{testveno-politi~ki zaednici."
Vo ~lenot 2 se upotrebuvaat terminite "samoupravno pravo,"
"op{testven pravobranitel", "samoupravni prava na rabotnite lu|e i
op{testvenata sopstvenost."
Vo ~lenovite 3 stav 1, ~len 9 stav 1, 20 stav 1 i 2 i 22, se upotrebuva
terminot "republiki."
Vo ~lenovite 3 stav 1, 9 stav 1, 19 stav 2, 20 stav 1 i 2 i 22, se
upotrebuva terminot "avtonomna pokraina."
Vo ~lenovite 3 stav 1, 18 stav 2, 20 stav 1 i 22, se upotrebuva
terminot "Vrhoven voen sud."
Vo ~lenovite 3 stav 1, 18 stav 1, 20, 21 stav 3 i 4 i 22, se upotrebuva
terminot "Sojuzen sud."
Vo ~lenot 9 stav 1, se upotrebuvaat terminite "Sobranie na
SFRJ i Pretsedatelstvo na SFRJ."
Vo ~lenot 10 stav 1, se upotrebuva terminot "samoupraven op{t
akt."
Vo ~lenot 18, se upotrebuva terminot "sojuzni organi."
Vo ~lenot 18 stav 1 se upotrebuva terminot "Socijalisti~ka
Federativna Republika Jugoslavija."
Vo ~lenovite 18, 20 i 21, se upotrebuvaat terminite "sojuzen
zakon" i "sojuzen propis."
Vo ~lenovite 18 i 21, se upotrebuva terminot "pokrainski
zakon."
Vo ~lenot 20 stav 2, se upotrebuvaat terminite "rabotni lu|e i
edinstven jugoslovenski pazar."
348

Vo ~lenot 21 stav 3 se upotrebuvaat terminite "sojuzen javen
obvinitel" i "voen obvinitel na Jugoslovenskata narodna armija," i
- Vo ~lenot 25 stav 3 i 4, se upotrebuvaat terminite "vooru`eni
sili na SFRJ" i "{tab."
5. Sudot isto taka utvrdi deka spored ~len 9 stav 1 to~ka 2 i 3
od Zakonot za upravnite sporovi, upraven spor ne mo`e da se vodi protiv
akti doneseni vo rabotite za koi spored izre~na odredba na zakon
ne mo`e da se vodi upraven spor i vo raboti za koi, neposredno vrz
osnova na ustavnite ovlastuvawa odlu~uva Sobranieto na SFRJ ili
Pretsedatelot na Republikata odnosno Pretsedatelstvoto na SFRJ
ili soodvetniot organ na republikite i avtonomnite pokraini.
Spored ~len 30 stav 1 to~ka 5 od Zakonot, Sudot so re{enie }e
ja otfrli tu`bata ako utvrdi deka se raboti za rabota za koja spored
izre~na odredba na zakon ne mo`e da se vodi upraven spor.
6. Ponatamu vo osporeniot ~len 19 stav 1 od Zakonot za upravnite
sporovi protiv odlukata donesena vo upraven spor `alba mo`e da
se izjavi samo ako e toa predvideno so zakonot vo opredelen
7. Voedno Sudot utvrdi deka vo Glava VI - Posebni odredbi od
Zakonot za upravnite sporovi, e opredelena nadle`nost na sudot za
upravnite sporovi da odlu~uva za barawe za za{tita na slobodite i
pravata zagarantirani so Ustavot, ako takva sloboda ili pravo e povredeno
so kone~en poedine~en akt, a ne e obezbedena druga sudska za{-
tita i e propi{ana postapkata po povod vakvoto barawe (~len 66-76 od
Zakonot).
8. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 i 4, temelni vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija se i: vladeeweto na pravoto i
podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.
Spored ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i zakonite, a spored stavot 2 na ovoj ~len, sekoj e dol`en da go
po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~len 50 stav 2 od Ustavot na Republika Makedonija, se
garantira sudska za{tita na zakonitosta na poedine~nite akti na dr`avnata
uprava i na drugite institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, kako i od drugite
krupni promeni {to nastanaa vo pravniot sistem na Republikata {to
se odrazuvaat niz Ustavot na Republika Makedonija, a imaj}i predvid
deka Zakonot za upravni sporovi e donesen vo sosema poinakvi uslovi
i vreme (federativno uredena zaednica, samoupravuvaweto kako vladea~ki
odnos i drugite vrednosti na socijalisti~koto op{testvo) {to e
vo sudir so postojnite temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republikata
kako i faktot {to osporeniot zakon sodr`i su{tinski i
terminolo{ki neusoglasenosti, pred Sudot osnovano se postavi pra-
{aweto za negovata soglasnost so Ustavot.
349

So ogled na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od ova
re{enie.
10. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Todor Xunov i sudiite Bahri Isqami, d-r Nikola Krleski,
Olga Lazova, d-r Stojmen Mihajlovski, d-r Milan Nedkov, d-r Jovan
Proevski, Besim Selimi i d-r Josif Talevski.
*
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt - re{enie po U. br. 43/1998
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
43/1998 od 3 juli 2002 godina povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na Zakonot za upravnite sporovi ("Slu`ben list na SFRJ"
br. 4/1977 i 36/1977).
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot zakon so ~l. 8 st. 1 al.
3 i 4, ~l. 51 st. 1 i ~l. 50 st. 2 od Ustavot i so ~l. 6 od Ustavniot zakon
za sproveduvawe na Ustavot.
Po donesuvawe na re{enieto za poveduvawe na postapka na
osporeniot zakon Sobranieto na Republika Makedonija donese Zakon
za upravni sporovi ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
6/2006).
So ogled na faktot {to osporeniot zakon so donesuvaweto na
navedeniot zakon prestanal da va`i ne postojat procesni pretpostavki
za prodol`uvawe na postapkata poradi {to se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja zapre postapkata za ocenuvawe ustavnosta na Zakonot
za upravni sporovi ("Slu`ben list na SFRJ," br. 4/1977 i
36/1977).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 47 alineja 1 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 30 maj
2007 godina, donese
350
R E [ E N I E
1. SE ZAPIRA postapkata za ocenuvawe ustavnosta na Zakonot
za upravnite sporovi ("Slu`ben list na SFRJ," br. 4/1977 i 36/1977).
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod podnesena
inicijativata na Stamen Filipov od Skopje so Re{enie U. br. 43/1998
od 3 juli 2002 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na zakonot
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie, zatoa {to osnovano se postavi
pra{aweto za negovata soglasnost so ~lenovite 8 stav 1 alinei 3

i 4, ~len 51 stav 1 i ~len 50 stav 2 od Ustavot na Republika Makedonija
i so ~len 6 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 52/1991).
3. Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno ~len 68 od Zakonot
za upravnite sporovi ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.
62/2006) so denot na otpo~nuvaweto na primenata na ovoj zakon prestanuva
da va`i Zakonot za upravnite sporovi ("Slu`ben list na
SFRJ," br. 4/1977 i 36/1977 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“
br. 44/2002).
So ~len 69, pak, od Zakonot e predvideno deka ovoj zakon vleguva
vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," a }e otpo~ne da se primenuva po edna godina
od denot na negovoto vleguvawe vo sila.
Soglasno ~len 47 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Sudot }e ja zapre postapkata ako vo tekot na
istata zakonot, drugiot propis ili op{t akt prestanat da va`at, a ne
nao|a osnovi za ocenuvawe na nivnata ustavnost i zakonitost za vreme
na va`eweto.
So ogled na toa deka osporeniot Zakon za upravnite sporovi
prestanal da va`i so donesuvaweto na Zakonot za upravnite sporovi
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 62/2006) ~ija primena
zapo~na od 28 maj 2007 godina, Sudot ne nao|a osnovi za ocenuvawe na
negovata ustavnost vo vreme na va`eweto i oceni deka se ispolneti
uslovite od ~len 47 stav 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, poradi {to odlu~i kako vo to~kata 1 od ova
re{enie.
4. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
351

352

25. U. br. 48/2006 (20. 06. 2007)
Osporen akt
^len 112 st. 4 i 5, podnaslovot "Tro{oci od izvr{ena kontrola"
i ~l. 198 od Zakonot za hartii od vrednost ("SV RM," br. 95/2005).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, so odredbata od ~l. 112 st. 4
od Zakonot za hartii od vrednost, bilo predvideno deka brokerot ne
trebal da bide osuduvan so pravosilna sudska odluka za krivi~no delo
vo poslednite pet godini pred podnesuvawe barawe za dozvola za rabotewe
na broker, a so st. 5 na ovoj ~len od Zakonot bilo predvideno
deka brokerot ne smeel da bide osuduvan so pravosilna sudska odluka
za storeno krivi~no delo predizvikuvawe ste~aj na pravno lice. So
ogled na toa {to navedenite zakonski odredbi predviduvale po sila na
zakon da nastapat pravni posledici od osuda za storeno krivi~no delo,
{to se sostojat vo gubewe ili ograni~uvawe na prava, a koi ne se izre-
~eni od sud vo ramki na odlu~uvaweto za kaznata, proizleguvalo deka
osporenite odredbi se vo sprotivnost so pove}e odredbi od Ustavot, i
toa so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 13 st. 1, ~l. 14 st. 1, ~l. 32 st. 1 i 2, ~l. 51 i ~l.
54.
Vo odnos na podnaslovot "Tro{oci od izvr{ena kontrola" i
odredbite od ~l. 198 od Zakonot, vo inicijativata se naveduva deka
predviduvale tro{ocite od izvr{enata kontrola kaj ovlasten u~esnik
na pazarot na hartii od vrednost, kaj koj se utvrdeni nepravilnosti i
nezakonito rabotewe, pa|ale na tovar na u~esnikot nad koj bila izr-
{ena kontrolata i deka Komisijata za hartii od vrednost kako vr{itel
na kontrolata donesuvala re{enie za obvrskata za pla}awe na visinata
na tro{ocite koi se odreduvale so tarifnikot na Komisijata.
So ogled na toa {to ne postoela zakonska ramka vrz osnova na
koja so podzakonskiot akt, odnosno so tarifnikot bi se ureduvalo pra-
{aweto na tro{ocite, proizleguvalo deka namesto so zakon vsu{nost
so podzakonski akt mo`ela da se regulira zakonska materija i poradi
toa so osporenata odredba bilo dadeno ovlastuvawe sprotivno na odredbite
od Ustavot, i toa ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 33, ~l. 68 st. 1 al. 3, ~l. 51
i ~l. 91 al. 5.
353

354
Sodr`ina na osporenite zakonski odredbi
Ovlasteni brokeri
^len 112
(1) Uslugite povrzani so izvr{uvaweto na nalozite na klientite,
informiraweto na klientite za kupuvawe ili prodavawe na hartii
od vrednost koe ne pretstavuva investiciono sovetuvawe vo brokerska
ku}a mo`at da gi vr{at samo ovlasteni brokeri (vo natamo{niot
tekst: brokeri).
(2) Brokerot treba da bide polnoleten i da ima polo`eno stru-
~en ispit za rabotewe so hartii od vrednost.
(3) Brokerot mora da ima diploma za zavr{eno najmalku ~etirigodi{no
sredno obrazovanie.
(4) Brokerot ne treba da bide osuduvan so pravosilna sudska
odluka za krivi~no delo vo poslednite pet godini pred podnesuvawe
barawe za dozvola za rabotewe na broker.
(5) Brokerot ne smee da bide osuduvan so pravosilna sudska
odluka za storeno krivi~no delo predizvikuvawe ste~aj na pravno
lice.
(6) Komisijata gi propi{uva na~inot i uslovite za polagawe na
ispitot od stavot (2) na ovoj ~len.
Tro{oci od izvr{ena kontrola
^len 198
(1) Koga kaj ovlasten u~esnik na pazarot na hartii od vrednost
e izvr{ena kontrola soglasno so ovoj zakon i pritoa se utvrdeni
nepravilnosti i nezakonitosti vo raboteweto, tro{ocite od kontrolata
pa|aat na tovar na u~esnikot nad koj se vr{i kontrolata.
(2) Komisijata donesuva re{enie so koe se zadol`uva u~esnikot
na pazarot na hartii od vrednost za pla}awe na tro{ocite od kontrolata.
(3) Tro{ocite od kontrolata se odreduvaat so tarifnikot na
Komisijata.
Ustavnosudska praktika
Iznesena vo Referatot po predmetot na ovoj Sud, U. br. 80/2006.
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija,
temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija
se osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo
me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot, vladeeweto na pravoto i
podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.

Soglasno ~l. 9 st. 2 od Ustavot, gra|anite pred Ustavot i zakonite
se ednakvi.
Spored ~l. 13 st. 1 od Ustavot, liceto obvineto za krivi~no
delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so
pravosilna sudska odluka.
Spored ~l. 14 st. 1 od Ustavot, nikoj ne mo`e da bide kaznet za
delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili drug propis
kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna.
Soglasno ~l. 32 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota, sloboden
izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna obezbednost
za vreme na privremena nevrabotenost, i sekomu, pod ednakvi
uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto.
Spored ~l. 51 st. 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Spored ~l. 54 st. 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot i
gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot.
Zakonot za hartii od vrednost vo ~l. 1 go definiral predmetot
na ureduvawe vo koj e i ureduvaweto na na~inot i uslovite za izdavawe
i trguvawe so hartii od vrednost.
Vo oblasta na pazarot na kapital, so Zakonot e osnovana Komisija
za hartii od vrednost koja pretstavuva samostojno i nezavisno
regulatorno telo, so javni ovlastuvawa utvrdeni so ovoj zakon. Komisijata
go regulira i kontrolira raboteweto so hartii od vrednost na
teritorijata na Republika Makedonija, ima svojstvo na pravno lice, i
se izbira i razre{uva od Sobranieto na Republika Makedonija na predlog
na Vladata na Republika Makedonija.
Kako hartii od vrednost so Zakonot se opredeleni akcii vo
trgovskite dru{tva, obvrznici, instrumenti na pazarot na pari, akcii
i uredi vo investicionite fondovi koi rabotat spored Zakonot za
investicioni fondovi, derivativni finansiski instrumenti, potvrda
za stranska hartija od vrednost i drugi finansiski instrumenti koi
spored Komisijata se smetaat za hartii od vrednost.
Uslugite so hartii od vrednost, spored ~l. 95 od Zakonot, gi
vr{at: brokerska ku}a so dozvola za rabotewe dobiena od Komisijata;
ovlastena banka soglasno so Zakonot za bankite, so dozvola za rabotewe
dobiena od Komisijata; i podru`nica na stranska brokerska ku}a
koja ima dobieno dozvola za rabotewe od Komisijata.
Uslugite so hartii od vrednost mo`at da gi vr{at samo pravnite
lica od navedeniot ~l. 95 na ovoj zakon.
Brokerskata ku}a treba da ima najmalku dve lica vo redoven raboten
odnos koi poseduvaat dozvola za rabotewe na broker ili dozvola
za rabotewe na investicionen sovetnik izdadena od Komisijata.
Soglasno ~l. 112 st. 1 od Zakonot za hartii od vrednost, uslugite
povrzani so izvr{uvaweto na nalozite na klientite, informira-
355

weto na klientite za kupuvawe ili prodavawe na hartii od vrednost
koe ne pretstavuva investiciono sovetuvawe vo brokerska ku}a mo`at
da gi vr{at samo ovlasteni brokeri.
Spored st. 2 i 3 od ovoj ~len od Zakonot, brokerot treba da bide
polnoleten i da ima polo`eno stru~en ispit za rabotewe so hartii od
vrednost i brokerot mora da ima diploma za zavr{eno najmalku ~etirigodi{no
sredno obrazovanie.
So osporenata odredba od st. 4 na ovoj ~len od Zakonot, e predvideno
deka brokerot ne treba da bide osuduvan so pravosilna sudska
odluka za krivi~no delo vo poslednite pet godini pred podnesuvawe
barawe za dozvola za rabotewe na broker, a so osporenata odredba od
st. 5 e predvideno deka brokerot ne smee da bide osuduvan so pravosilna
sudska odluka za storeno krivi~no delo predizvikuvawe ste~aj na
pravno lice.
Od analizata na osporenata odredba od st. 4 na ~l. 112 od Zakonot
proizleguva deka osuduvanosta na liceto vo poslednite pet godini
za koe bilo krivi~no delo i nezavisno od vidot na izre~enata sankcija
od sudot, e pri~ina na liceto koe podnelo barawe za dobivawe
na dozvola za rabotewe na broker voop{to da ne mu se izdade takva dozvola.
Imeno, so osporeniot st. 4 od ~l. 112 od Zakonot ne se dozvoluva
ostvaruvawe na pravo na gra|aninot da vr{i dejnost na broker ako e
voop{to osuduvan vo izminatite pet godini pred podnesuvaweto na
baraweto za dozvola za broker, i ovaa odredba generalno se odnesuva za
site koi se osudeni za storeni krivi~ni dela i na koi im se isre~eni
sankcii, bez ogled na vidot na krivi~noto delo, negovata priroda ili
te`ina i nezavisno od vidot na sankciite i nivnata visina.
So ogled na toa, smetame deka so osporenata odredba od st. 4 se
ograni~uva po sila na zakon pravoto edno lice da vr{i opredelena
dejnost i vo slu~ai koga krivi~noto delo za koe liceto e osudeno ne e
vo nikakva vrska so vr{eweto na ovaa dejnost, pa ottuka formulacijata
na osporenata odredba e nedovolno precizna i jasna i kako takva
ne obezbeduva pravna sigurnost na gra|anite, {to e eden od elementite
na ustavniot princip na vladeeweto na pravoto.
Od analizata na osporenata odredba od st. 5 na ovoj ~len od Zakonot,
proizleguva deka osuduvanosta za storeno krivi~no delo predizvikuvawe
ste~aj na pravno lice bez ogled na vremeto koga liceto bilo
osudeno i nezavisno od vidot na izre~enata sankcija od sudot, e pri~ina
predvidena so zakonot liceto da ne mo`e da bide broker. Toa zna~i
liceto ne mo`e da dobie dozvola za rabotewe na broker ili }e mu prestane
vr{eweto na ovaa dejnost ako istata ve}e ja vr{i, vo zavisnost
od toa koga liceto bilo osudeno so pravosilna sudska odluka.
Za razlika od st. 4, so osporenata odredba od st. 5 na Zakonot, se
ureduva druga situacija, odnosno osuduvanosta ne se opredeluva za
izminat period od pet godini ili drug vremenski period, tuku se tretira
sekoga{, a pak krivi~noto delo se opredeluva deka se odnesuva na
356

predizvikuvawe ste~aj na pravno lice. No, poa|aj}i od odredbite na
Krivi~niot zakonik spored koi za ova krivi~no delo e predvidena kazna
zatvor, koja Sudot mo`e da ja izre~e na osudeniot, no i da opredeli
uslovna osuda za toa, proizleguva deka bez ogled na kvalifikacijata na
storenoto krivi~no delo i vidot na sankcijata, so osporenata odredba
od st. 5 na Zakonot za hartii od vrednost trajno se popre~uva po sila
na zakon pravoto na edno lice da vr{i rabota na broker.
Nakratko so odredbata od st. 4 na ~l. 112 od Zakonot, osuduvanosta
e pre~ka za period od pet godini za vr{ewe na dejnosta broker.
So odredbata od st. 5, osuduvanosta e pri~ina poradi koja ovaa dejnost
ne mo`e da se vr{i voop{to.
So ogled na navedenoto, a imaj}i gi predvid navedenite ustavni
odredbi, kako i sodr`inata na osporenite zakonski odredbi, smetame,
isto taka, deka vo konkretniot slu~aj stanuva zbor za ograni~uvawe na
pravata na gra|anite kako posledica od osuda za krivi~no delo koja nastapuva
po sila na zakon.
Imeno, pri ocenuvawe na ustavnosta na osporenite zakonski
odredbi kako osnoven kriterium go imavme vo vid postoeweto na dvata
principi na kaznenopravniot odnos utvrdeni vo ~l. 13 st. 1 i 14 st. 1 od
Ustavot, a toa se prvo, deka kaznata mo`e da se izre~e samo so sudska
odluka i vtoro, deka za izvr{eno kaznivo delo na storitelot mo`e da
mu se izre~e kazna {to kako takva e utvrdena so zakon ili drug propis.
Toa, so drugi zborovi zna~i deka soglasno navedenite ustavni odredbi
kaznenopravniot odnos se iscrpuva na relacijata kaznivo delo i sudski
izre~enata kazna za storitelot i deka natamo{ni posledici od
negovoto izvr{uvawe, odnosno od osudata za toa delo koi se sostojat vo
ograni~uvawe na pravata na gra|anite ne se dopu{teni, osven ako toa
ne e izre~no utvrdeno so Ustavot.
Ottuka, ako se ima vo vid faktot deka so osporenite zakonski
odredbi se vr{i ograni~uvawe na pravoto za vr{ewe na rabota na broker
na lice koe bilo osuduvano za krivi~no delo, ova ograni~uvawe ne
e posledica {to proizleguva od izvr{uvaweto na izre~enata krivi~na
sankcija, odnosno kazna, tuku pretstavuva dopolnitelna posledica {to
gra|anite ja trpat po osnov na osuduvanosta, a koja nastapuva po sila na
zakon.
So ogled na toa odredbite od st. 4 i 5 od ~l. 112 od Zakonot, se
vo sprotivnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, spored koj kako temelna
vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija e vladeeweto
na pravoto, kako i so ~l. 9 st. 2, 13 st. 1, 14 st. 1, 51 i 54 od Ustavot.
Od ovie pri~ini predlagame za osporenite odredbi od ~lenot
112 st. 4 i st. 5 od Zakonot da se povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta,
kako vo to~kata 2 od predlogot na referatot.
2. Vo delot na odredbite od Zakonot za hartii od vrednost, koi
se odnesuvat na vr{eweto na kontrola na ovlastenite u~esnici na pazarot
na hartii od vrednost, so ~l. 195 e uredeno deka Komisijata vr{i
357

neposredna kontrola na raboteweto na u~esnicite na pazarot na hartii
od vrednost zaradi utvrduvawe na zakonitosta na nivnoto rabotewe.
Odbivaweto ili popre~uvaweto od strana na u~esnikot na pazarot
na hartii od vrednost da postapi soglasno so barawata na Komisijata
utvrdeni vo odredbite na ovoj ~len pri vr{eweto na kontrolata,
e osnova za privremeno ili trajno odzemawe na dozvolata za rabotewe
od strana na Komisijata. Komisijata, isto taka mo`e da vr{i i
posredna kontrola.
So odredbite od ~l. 198 od Zakonot, koi se osporeni so inicijativata
pred ovoj Sud, e predvideno deka koga kaj ovlasten u~esnik na
pazarot na hartii od vrednost e izvr{ena kontrola soglasno so ovoj
zakon i pritoa se utvrdeni nepravilnosti i nezakonitosti vo raboteweto,
tro{ocite od kontrolata pa|aat na tovar na u~esnikot nad koj
se vr{i kontrolata.
Komisijata donesuva re{enie so koe se zadol`uva u~esnikot na
pazarot na hartii od vrednost, za pla}awe na tro{ocite od Kontrolata.
Tro{ocite od kontrolata se odreduvaat so tarifnik na Komisijata.
Soglasno ~l. 3 od Zakonot za op{tata upravna postapka ("SV
RM," br. 38/2005), vo upravnite oblasti za koi so zakon e propi{ana
posebna postapka, se postapuva spored odredbite na toj zakon.
Spored odredbite na ovoj zakon se postapuva po site pra{awa
vo upravnite oblasti {to ne se uredeni so poseben zakon.
Ottuka, Zakonot za op{tata upravna postapka ima supsidijarna
primena.
Vo delot na odredbite od ovoj zakon, koj se odnesuva na "Tro{oci
na postapkata," so ~l. 116 st. 1 e uredeno deka posebnite izdatoci vo
gotovi pari na organot {to ja vodi postapkata, kako {to se: patnite
tro{oci na slu`benite lica, izdatocite za svedoci, ve{taci, tolkuva~i,
uvid, oglasi i sli~no, a koi nastanale so sproveduvaweto na postapkata
po nekoja upravna rabota, po pravilo go podnesuva onoj {to ja
predizvikal postapkata.
Spored st. 2, koga liceto koe u~estvuvalo vo postapkata po svoja
vina ili nesoodvetno odnesuvawe }e predizvika tro{oci za oddelni
dejstvija vo postapkata, dol`no e da gi podnese tie tro{oci.
Spored st. 3, koga postapkata {to e povedena po slu`bena dol`nost
e zavr{ena povolno za strankata, tro{ocite na postapkata gi podnesuva
organot {to ja povel postapkata.
Spored ~l. 120 st. 1 od Zakonot za op{tata upravna postapka, vo
re{enieto so koe se zavr{uva postapkata organot {to go donesuva re-
{enieto opredeluva koj gi podnesuva tro{ocite na postapkata, nivniot
iznos, i na kogo i vo koj rok treba da mu se isplatat.
So ovie i drugi odredbi od Zakonot za op{tata upravna postapka
e regulirana materijata na tro{ocite na postapkata.
358

Vo slu~ajov, so osporenite odredbi od ~l. 198 od Zakonot za hartii
od vrednost (lex specialis) i so odredbite od Zakonot za op{tata
upravna postapka, (lex generalis) celosno e zakonski uredeno pra{aweto
na tro{ocite od kontrolata na u~esnicite na pazarot na hartii od
vrednost, kako vo odnos na toa {to opfa}aat tro{ocite vo postapkata
so {to se definirani i opredeleni ramkite i kriteriumite vo presmetuvaweto
na tro{ocite, taka i vo odnos na subjektite koi ja vr{at
kontrolata, u~esnicite na pazarot na hartii od vrednost, organot {to
go nosi re{enieto za tro{ocite, obvrskata za pla}awe i drugi pra-
{awa.
So ogled na iznesenovo, nemo`e da se prifati navodot vo inicijativata
deka osporenite odredbi od ~l. 198 od Zakonot za hartii od
vrednost bile neustavni, bidej}i ne utvrduvale ramki i kriteriumi za
opredeluvawe na tro{ocite vo postapkata, koi samo so zakon mo`ele
da se utvrduvaat, odnosno tie bile prepu{teni da se ureduvaat so podzakonski
akt, poradi {to posebno se povreduval ustavniot princip na
podelba na vlasta, tuku naprotiv se oceni deka ova pra{awe e celosno
uredeno so zakon, a so predvideniot tarifnik se operacionalizira
izvr{uvaweto na zakonot.
So inicijativata podnositelot, po odnos na osporeniot ~l. 198
od Zakonot, avtomatski, nadvor od kompleksot zakoni vo sistemot na
ureduvawe na pra{awata koi se regulirani so zakonska materija, gi
osporuva odredbite od ovoj ~len bez osnovana argumentacija, pa poradi
toa za ovoj ~len od Zakonot se predlaga Sudot da ne povede posktapka
za ocenuvawe na ustavnosta, kako vo to~kata 3 od predlogot.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
112 st. 4 i st. 5 od Zakonot za hartii od vrednost ("SV RM," br. 95/
2005), i
3. Sudot da ne povede postapka za podnaslovot "Tro{oci od
izvr{ena kontrola" i ~l. 198 od Zakonot ozna~en vo t. 2 od predlogot.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 27 juni 2007 godina,
donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
112 stav 4 i stav 5 od Zakonot za hartii od vrednost ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 95/2005 i 25/2007).
359

2. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
podnaslovot "Tro{oci od izvr{ena kontrola" i ~len 198 od Zakonot
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
3. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 112 stav 4 i stav 5, podnaslovot "Tro{oci od izvr{ena kontrola"
i ~len 198 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, so odredbata od ~lenot 112
stav 4 od Zakonot za hartii od vrednost, bilo predvideno deka brokerot
ne trebalo da bide osuduvan so pravosilna sudska odluka za krivi~no
delo vo poslednite pet godini pred podnesuvawe barawe za dozvola
za rabotewe na broker, a so stavot 5 na ovoj ~len od Zakonot bilo
predvideno deka brokerot ne smeel da bide osuduvan so pravosilna sudska
odluka za storeno krivi~no delo predizvikuvawe ste~aj na pravno
lice. So ogled na toa {to navedenite zakonski odredbi predviduvale
po sila na zakon da nastapat pravni posledici od osuda za storeno krivi~no
delo, {to se sostojat vo gubewe ili ograni~uvawe na prava, a
koi ne bile izre~eni od sud vo ramki na odlu~uvaweto za kaznata, proizleguvalo
deka osporenite odredbi bile vo sprotivnost so pove}e
odredbi od Ustavot, i toa so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 13 stav 1,
~len 14 stav 1, ~len 32 stav 1 i 2, ~len 51 i ~len 54.
So inicijativata vo odnos na podnaslovot "Tro{oci od izvr{ena
kontrola" i odredbite od ~lenot 198 od Zakonot, se naveduva
deka predviduvale tro{ocite od izvr{enata kontrola kaj ovlasten
u~esnik na pazarot na hartii od vrednost da pa|aat na tovar na
u~esnikot nad koj bila izr{ena kontrolata i deka Komisijata za hartii
od vrednost kako vr{itel na kontrolata donesuvala re{enie za
obvrskata za pla}awe na visinata na tro{ocite opredelena so tarifnikot
na Komisijata. So ogled na toa {to ne postoela zakonska ramka
vrz osnova na koja so podzakonskiot akt odnosno so tarifnikot bi
se ureduvalo pra{aweto na tro{ocite, proizleguvalo deka so podzakonskiot
akt }e se regulirala zakonska materija i poradi toa so osporenata
odredba bilo dadeno ovlastuvawe sprotivno na odredbite od
Ustavot, i toa ~len 8 stav 1 alineja 3 i 4, ~len 33, ~len 68 stav 1 alineja
3, ~len 51 i ~len 91 alineja 5 od Ustavot.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka so ~lenot 112 od Zakonot za
hartii od vrednost e predvideno:
"(1) Uslugite povrzani so izvr{uvaweto na nalozite na klientite,
informiraweto na klientite za kupuvawe ili prodavawe na hartii
od vrednost koe ne pretstavuva investiciono sovetuvawe vo brokerska
ku}a mo`at da gi vr{at samo ovlasteni brokeri (vo natamo-
{niot tekst: brokeri).
(2) Brokerot treba da bide polnoleten i da ima polo`eno stru-
~en ispit za rabotewe so hartii od vrednost.
360

(3) Brokerot mora da ima diploma za zavr{eno najmalku ~etirigodi{no
sredno obrazovanie.
(4) Brokerot ne treba da bide osuduvan so pravosilna sudska
odluka za krivi~no delo vo poslednite pet godini pred podnesuvawe
barawe za dozvola za rabotewe na broker.
(5) Brokerot ne smee da bide osuduvan so pravosilna sudska
odluka za storeno krivi~no delo predizvikuvawe ste~aj na pravno
lice.
(6) Komisijata gi propi{uva na~inot i uslovite za polagawe na
ispitot od stavot (2) na ovoj ~len“.
Vo delot od Zakonot, so podnaslov "Tro{oci od izvr{ena kontrola“
so ~lenot 198 e predvideno:
(1) Koga kaj ovlasten u~esnik na pazarot na hartii od vrednost
e izvr{ena kontrola soglasno so ovoj zakon i pritoa se utvrdeni nepravilnosti
i nezakonitosti vo raboteweto, tro{ocite od kontrolata
pa|aat na tovar na u~esnikot nad koj se vr{i kontrolata.
(2) Komisijata donesuva re{enie so koe se zadol`uva u~esnikot
na pazarot na hartii od vrednost za pla}awe na tro{ocite od kontrolata.
(3) Tro{ocite od kontrolata se odreduvaat so tarifnikot na
Komisijata.
5. Spored ~lenot 8 stav 1 alineja 1, 3 i 4 od Ustavot na Republika
Makedonija, temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija se osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati
vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot, vladeeweto na
pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i
sudska.
Soglasno ~lenot 9 stav 2 od Ustavot, gra|anite pred Ustavot i
zakonite se ednakvi.
Spored ~lenot 13 stav 1 od Ustavot, liceto obvineto za krivi-
~no delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena
so pravosilna sudska odluka.
Spored ~lenot 14 stav 1 od Ustavot, nikoj ne mo`e da bide kaznet
za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili
drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna.
Soglasno ~lenot 32 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota, sloboden
izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost, i sekomu, pod ednakvi
uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto.
Spored ~lenot 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija
zakonite mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi
so Ustavot i so zakon.
Spored ~lenot 54 stav 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot
i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so
Ustavot.
361

Zakonot za hartii od vrednost vo ~lenot 1 go definiral predmetot
na ureduvawe vo koj e i ureduvaweto na na~inot i uslovite za
izdavawe i trguvawe so hartii od vrednost.
Vo oblasta na pazarot na kapital, so Zakonot e osnovana Komisija
za hartii od vrednost koja pretstavuva samostojno i nezavisno regulatorno
telo, so javni ovlastuvawa utvrdeni so ovoj zakon. Komisijata
go regulira i kontrolira raboteweto so hartii od vrednost na
teritorijata na Republika Makedonija, ima svojstvo na pravno lice, i
se izbira i razre{uva od Sobranieto na Republika Makedonija na predlog
na Vladata na Republika Makedonija.
Kako hartii od vrednost so Zakonot se opredeleni akcii vo
trgovskite dru{tva, obvrznici, instrumenti na pazarot na pari, akcii
i uredi vo investicionite fondovi koi rabotat spored Zakonot za
investicioni fondovi, derivativni finansiski instrumenti, potvrda
za stranska hartija od vrednost i drugi finansiski instrumenti koi
spored Komisijata se smetaat za hartii od vrednost.
Uslugite so hartii od vrednost, spored ~lenot 95 od Zakonot, gi
vr{at: brokerska ku}a so dozvola za rabotewe dobiena od Komisijata;
ovlastena banka soglasno so Zakonot za bankite, so dozvola za rabotewe
dobiena od Komisijata; i podru`nica na stranska brokerska ku}a
koja ima dobieno dozvola za rabotewe od Komisijata.
Uslugite so hartii od vrednost mo`at da gi vr{at samo pravnite
lica od navedeniot ~len 95 na ovoj zakon.
Brokerskata ku}a treba da ima najmalku dve lica vo redoven raboten
odnos koi poseduvaat dozvola za rabotewe na broker ili dozvola
za rabotewe na investicionen sovetnik izdadena od Komisijata.
Sudot, isto taka utvrdi deka soglasno ~lenot 112 stav 1 od Zakonot
za hartii od vrednost, uslugite povrzani so izvr{uvaweto na nalozite
na klientite, informiraweto na klientite za kupuvawe ili prodavawe
na hartii od vrednost koe ne pretstavuva investiciono sovetuvawe
vo brokerska ku}a mo`at da gi vr{at samo ovlasteni brokeri.
So osporenata odredba od stavot 4 na ovoj ~len od Zakonot, e
predvideno deka brokerot ne treba da bide osuduvan so pravosilna
sudska odluka za krivi~no delo vo poslednite pet godini pred podnesuvawe
barawe za dozvola za rabotewe na broker, a so osporenata
odredba od stavot 5 e predvideno deka brokerot ne smee da bide osuduvan
so pravosilna sudska odluka za storeno krivi~no delo predizvikuvawe
ste~aj na pravno lice.
Od analizata na osporenata odredba od stavot 4 na ~lenot 112
od Zakonot Sudot oceni deka osuduvanosta na liceto vo poslednite pet
godini za koe bilo krivi~no delo i nezavisno od vidot na izre~enata
sankcija od sudot, e pri~ina na liceto koe podnelo barawe za dobivawe
na dozvola za rabotewe na broker voop{to da ne mu se izdade takva
dozvola.
362

Imeno, so osporeniot stav 4 od ~lenot 112 od Zakonot ne se dozvoluva
ostvaruvawe na pravo na gra|aninot da vr{i dejnost na broker
ako e voop{to osuduvan vo izminatite pet godini pred podnesuvaweto
na baraweto za dozvola za broker, i ovaa odredba generalno se odnesuva
za site koi se osudeni za storeni krivi~ni dela i na koi im se
izre~eni sankcii, bez ogled na vidot na krivi~noto delo, negovata
priroda ili te`ina i nezavisno od vidot na sankciite i nivnata
visina.
So ogled na toa, Sudot oceni deka so osporenata odredba od
stavot 4 se ograni~uva po sila na zakon pravoto edno lice da vr{i
opredelena dejnost i vo slu~ai koga krivi~noto delo za koe liceto e
osudeno ne e vo nikakva vrska so vr{eweto na ovaa dejnost, pa ottuka
formulacijata na osporenata odredba e nedovolno precizna i jasna i
kako takva ne obezbeduva pravna sigurnost na gra|anite, {to e eden od
elementite na ustavniot princip na vladeeweto na pravoto.
Spored Sudot od analizata na osporenata odredba od stavot 5 na
ovoj ~len od Zakonot, proizleguva deka osuduvanosta za storeno krivi-
~no delo predizvikuvawe ste~aj na pravno lice bez ogled na vremeto
koga liceto bilo osudeno i nezavisno od vidot na izre~enata sankcija
od sudot, e pri~ina predvidena so zakonot liceto da ne mo`e da bide
broker. Toa zna~i liceto ne mo`e da dobie dozvola za rabotewe na
broker ili }e mu prestane vr{eweto na ovaa dejnost ako istata ve}e ja
vr{i, vo zavisnost od toa koga liceto bilo osudeno so pravosilna sudska
odluka.
Za razlika od stavot 4, so osporenata odredba od stavot 5 na Zakonot,
se ureduva druga situacija, odnosno osuduvanosta ne se opredeluva
za izminat period od pet godini ili drug vremenski period, tuku se
tretira sekoga{, a pak krivi~noto delo se opredeluva deka se odnesuva
na predizvikuvawe ste~aj na pravno lice. No, poa|aj}i od odredbite na
Krivi~niot zakonik spored koi za ova krivi~no delo e predvidena
kazna zatvor koja Sudot mo`e da ja izre~e na osudeniot no i da opredeli
uslovna osuda za toa, proizleguva deka bez ogled na kvalifikacijata
na storenoto krivi~no delo i vidot na sankcijata, so osporenata
odredba od stavot 5 na Zakonot za hartii od vrednost trajno se popre-
~uva po sila na zakon pravoto na edno lice da vr{i rabota na broker.
So odredbata od stavot 4 na ~lenot 112 od Zakonot, osuduvanosta
e pre~ka za period od pet godini za vr{ewe na dejnosta broker, a
so odredbata od stavot 5, osuduvanosta e pri~ina poradi koja ovaa dejnost
ne mo`e da se vr{i voop{to.
So ogled na iznesenoto, a imaj}i gi predvid navedenite ustavni
odredbi, kako i sodr`inata na osporenite zakonski odredbi, pred
Sudot se postavi pra{aweto dali vo konkretniot slu~aj ne stanuva
zbor za ograni~uvawe na pravata na gra|anite kako posledica od osuda
za krivi~no delo koja nastapuva po sila na zakon.
363

Imeno, pri ocenuvawe na ustavnosta na osporenite zakonski
odredbi osnoven kriterium e postoeweto na dvata principi na kaznenopravniot
odnos utvrdeni vo ~lenovite 13 stav 1 i 14 stav 1 od Ustavot,
a toa se prvo, deka kaznata mo`e da se izre~e samo so sudska odluka
i vtoro, deka za izvr{eno kaznivo delo na storitelot mo`e da mu se
izre~e kazna {to kako takva e utvrdena so zakon ili drug propis. Toa,
zna~i deka soglasno navedenite ustavni odredbi kaznenopravniot
odnos se iscrpuva na relacijata kaznivo delo i sudski izre~enata kazna
za storitelot i deka natamo{ni posledici od negovoto izvr{uvawe,
odnosno od osudata za toa delo koi se sostojat vo ograni~uvawe na
pravata na gra|anite ne se dopu{teni, osven ako toa ne e izre~no utvrdeno
so Ustavot.
Ottuka, ako se ima predvid faktot deka so osporenite zakonski
odredbi se vr{i ograni~uvawe na pravoto za vr{ewe na rabota na broker
na lice koe bilo osuduvano za krivi~no delo, ova ograni~uvawe ne
e posledica {to proizleguva od izvr{uvaweto na izre~enata krivi~na
sankcija, odnosno kazna, tuku pretstavuva dopolnitelna posledica {to
gra|anite ja trpat po osnov na osuduvanosta, a koja nastapuva po sila na
zakon.
So ogled na toa za odredbite od stavovite 4 i 5 od ~lenot 112 od
Zakonot, osnovano mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta so
~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, spored koj kako temelna vrednost
na ustavniot poredok na Republika Makedonija e vladeeweto na pravoto,
~lenot 9 stav 2, ~lenot 13 stav 1, ~lenot 14 stav 1 i ~lenot 51.
6. Vo delot na odredbite od Zakonot za hartii od vrednost, koi
se odnesuvat na vr{eweto na kontrola na ovlastenite u~esnici na pazarot
na hartii od vrednost, so ~lenot 195 e uredeno deka Komisijata
vr{i neposredna kontrola na raboteweto na u~esnicite na pazarot na
hartii od vrednost zaradi utvrduvawe na zakonitosta na nivnoto
rabotewe. Odbivaweto ili popre~uvaweto od strana na u~esnikot na
pazarot na hartii od vrednost da postapi soglasno so barawata na
Komisijata utvrdeni vo odredbite na ovoj ~len pri vr{eweto na
kontrolata, e osnova za privremeno ili trajno odzemawe na dozvolata
za rabotewe od strana na Komisijata. Komisijata, isto taka mo`e da
vr{i i posredna kontrola.
So odredbite od ~lenot 198 od Zakonot, koi se osporeni so inicijativata
pred ovoj Sud, e uredeno pra{aweto za tro{ocite od kontrolata.
Soglasno ~lenot 3 od Zakonot za op{tata upravna postapka
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ br. 38/2005), vo upravnite
oblasti za koi so zakon e propi{ana posebna postapka, se postapuva
spored odredbite na toj zakon.
Spored odredbite na ovoj zakon se postapuva po site pra{awa
vo upravnite oblasti {to ne se uredeni so poseben zakon.
364

Ottuka, Zakonot za op{tata upravna postapka ima supsidijarna
primena.
Vo delot na odredbite od ovoj zakon, koj se odnesuva na "Tro-
{oci na postapkata“, so ~lenot 116 stav 1 e uredeno deka posebnite
izdatoci vo gotovi pari na organot {to ja vodi postapkata, kako {to
se: patnite tro{oci na slu`benite lica, izdatocite za svedoci, ve{-
taci, tolkuva~i, uvid, oglasi i sli~no, a koi nastanale so sproveduvaweto
na postapkata po nekoja upravna rabota, po pravilo go podnesuva
onoj {to ja predizvikal postapkata.
Spored stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot, koga liceto koe u~estvuvalo
vo postapkata po svoja vina ili nesoodvetno odnesuvawe }e
predizvika tro{oci za oddelni dejstvija vo postapkata, dol`no e da gi
podnese tie tro{oci, a spored stavot 3, koga postapkata {to e povedena
po slu`bena dol`nost e zavr{ena povolno za strankata, tro{ocite
na postapkata gi podnesuva organot {to ja povel postapkata.
Spored ~lenot 120 stav 1 od Zakonot za op{tata upravna postapka,
vo re{enieto so koe se zavr{uva postapkata organot {to go donesuva
re{enieto opredeluva koj gi podnesuva tro{ocite na postapkata,
nivniot iznos, i na kogo i vo koj rok treba da mu se isplatat.
So ovie i drugi odredbi od Zakonot za op{tata upravna postapka
e regulirana materijata na tro{ocite na postapkata.
Spored Sudot, vo slu~ajov, so osporenite odredbi od ~lenot 198
od Zakonot za hartii od vrednost (Lex specialis) i so odredbite od Zakonot
za op{tata upravna postapka, (Lex generalis) celosno e zakonski
uredeno pra{aweto na tro{ocite od kontrolata na u~esnicite na pazarot
na hartii od vrednost, kako vo odnos na toa {to opfa}aat tro-
{ocite vo postapkata so {to se definirani i opredeleni ramkite i
kriteriumite vo presmetuvaweto na tro{ocite, taka i vo odnos na subjektite
koi ja vr{at kontrolata, u~esnicite na pazarot na hartii od
vrednost, organot {to go nosi re{enieto za tro{ocite, obvrskata za
pla}awe i drugi pra{awa.
So ogled na iznesenovo, spored Sudot nemo`e da se prifati
navodot vo inicijativata deka osporenite odredbi od ~lenot 198 od
Zakonot za hartii od vrednost bile neustavni, bidej}i ne utvrduvale
ramki i kriteriumi za opredeluvawe na tro{ocite vo postapkata, koi
samo so zakon mo`ele da se utvrduvaat, odnosno tie bile prepu{teni
da se ureduvaat so podzakonski akt, poradi {to posebno se povreduval
ustavniot princip na podelba na vlasta, tuku naprotiv se oceni deka
ova pra{awe e celosno uredeno so zakon, a so predvideniot tarifnik
se operacionalizira izvr{uvaweto na zakonot poradi {to pred Sudot
ne se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so Ustavot.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
365

Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov, so mnozinstvo glasovi vo odnos na to~kata 1, a ednoglasno
vo odnos na to~kata 2 od re{enieto.
*
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 48/2006 so Nacrt-odluka
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 48/
2006 od 27. 06. 2007 godina povede postapka za ocenuvawe na ~l. 112 st. 4
i st. 5 od Zakonot za hartii od vrednost ("SV RM," br. 95/2005 i
25/2007).
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot akt so Ustavot na
Republika Makedonija.
2. Donositelot na osporeniot akt vo opredeleniot rok ne dostavi
odgovor na navodite sodr`ani vo Re{enieto za poveduvawe na
postapkata.
3. So ogled na toa {to pravnata i fakti~kata sostojba ne se
promeneti se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da gi ukine ~l. 112 st. 4 i 5 od Zakonot za hartii od vrednost
("SV RM," br. 95/2005 i 25/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 7. 11.
2007 godina, donese
O D L U K A
1. SE UKINUVA ~lenot 112 stav 4 i stav 5 od Zakonot za hartii
od vrednost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 95/
2005 i 25/2007).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod podnesena
inicijativa od Stamen Filipov od Skopje, so Re{enie U. br. 48/2006 od
27 juni 2007 godina, povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 112 stav 4 i stav 5 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka,
zatoa {to osnovano se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so
Ustavot na Republika Makedonija.
366

4. Sudot na sednicata utvrdi deka so ~lenot 112 od Zakonot za
hartii od vrednost e predvideno:
(1) Uslugite povrzani so izvr{uvaweto na nalozite na klientite,
informiraweto na klientite za kupuvawe ili prodavawe na hartii
od vrednost koe ne pretstavuva investiciono sovetuvawe vo brokerska
ku}a mo`at da gi vr{at samo ovlasteni brokeri (vo natamo-
{niot tekst: brokeri).
(2) Brokerot treba da bide polnoleten i da ima polo`eno stru-
~en ispit za rabotewe so hartii od vrednost.
(3) Brokerot mora da ima diploma za zavr{eno najmalku ~etirigodi{no
sredno obrazovanie.
(4) Brokerot ne treba da bide osuduvan so pravosilna sudska
odluka za krivi~no delo vo poslednite pet godini pred podnesuvawe
barawe za dozvola za rabotewe na broker.
(5) Brokerot ne smee da bide osuduvan so pravosilna sudska
odluka za storeno krivi~no delo predizvikuvawe ste~aj na pravno
lice.
(6) Komisijata gi propi{uva na~inot i uslovite za polagawe na
ispitot od stavot (2) na ovoj ~len".
5. Spored ~lenot 8 stav 1 alineja 1, 3 i 4 od Ustavot na Republika
Makedonija, temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija se osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot
priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot, vladeeweto
na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i
sudska.
Soglasno ~lenot 9 stav 2 od Ustavot, gra|anite pred Ustavot i
zakonite se ednakvi.
Spored ~lenot 13 stav 1 od Ustavot, liceto obvineto za krivi-
~no delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena
so pravosilna sudska odluka.
Spored ~lenot 14 stav 1 od Ustavot, nikoj ne mo`e da bide kaznet
za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili
drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna.
Soglasno ~lenot 32 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota, sloboden
izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost, i sekomu, pod ednakvi
uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto.
Spored ~lenot 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija
zakonite mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi
so Ustavot i so zakon.
Spored ~lenot 54 stav 1 od Ustavot, slobodite i pravata na
~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni
so Ustavot.
367

So ~lenot 1 od Zakonot za hartii od vrednost e definiran predmetot
na ureduvawe vo koj e sodr`ano i ureduvaweto na na~inot i
uslovite za izdavawe i trguvawe so hartii od vrednost.
Vo oblasta na pazarot na kapital, so Zakonot e osnovana Komisija
za hartii od vrednost koja pretstavuva samostojno i nezavisno regulatorno
telo, so javni ovlastuvawa utvrdeni so ovoj zakon. Komisijata
go regulira i kontrolira raboteweto so hartii od vrednost na
teritorijata na Republika Makedonija, ima svojstvo na pravno lice, i
se izbira i razre{uva od Sobranieto na Republika Makedonija na predlog
na Vladata na Republika Makedonija.
Kako hartii od vrednost so Zakonot se opredeleni akcii vo
trgovskite dru{tva, obvrznici, instrumenti na pazarot na pari, akcii
i uredi vo investicionite fondovi koi rabotat spored Zakonot za
investicioni fondovi, derivativni finansiski instrumenti, potvrda
za stranska hartija od vrednost i drugi finansiski instrumenti koi
spored Komisijata se smetaat za hartii od vrednost.
Uslugite so hartii od vrednost, spored ~lenot 95 od Zakonot, gi
vr{at: brokerska ku}a so dozvola za rabotewe dobiena od Komisijata;
ovlastena banka soglasno so Zakonot za bankite, so dozvola za
rabotewe dobiena od Komisijata; i podru`nica na stranska brokerska
ku}a koja ima dobieno dozvola za rabotewe od Komisijata.
Uslugite so hartii od vrednost mo`at da gi vr{at samo pravnite
lica od navedeniot ~len 95 na ovoj zakon.
Brokerskata ku}a treba da ima najmalku dve lica vo redoven raboten
odnos koi poseduvaat dozvola za rabotewe na broker ili dozvola
za rabotewe na investicionen sovetnik izdadena od Komisijata.
Sudot, isto taka utvrdi deka soglasno ~lenot 112 stav 1 od Zakonot
za hartii od vrednost, uslugite povrzani so izvr{uvaweto na nalozite
na klientite, informiraweto na klientite za kupuvawe ili
prodavawe na hartii od vrednost koe ne pretstavuva investiciono sovetuvawe
vo brokerska ku}a mo`at da gi vr{at samo ovlasteni
brokeri.
So osporenata odredba od stavot 4 na ovoj ~len od Zakonot, e
predvideno deka brokerot ne treba da bide osuduvan so pravosilna sudska
odluka za krivi~no delo vo poslednite pet godini pred podnesuvawe
barawe za dozvola za rabotewe na broker, a so osporenata odredba
od stavot 5 e predvideno deka brokerot ne smee da bide osuduvan so
pravosilna sudska odluka za storeno krivi~no delo predizvikuvawe
ste~aj na pravno lice.
Od analizata na osporenata odredba od stavot 4 na ~lenot 112
od Zakonot Sudot utvrdi deka osuduvanosta na liceto vo poslednite
pet godini za koe bilo krivi~no delo i nezavisno od vidot na izre-
~enata sankcija od sudot, e pri~ina na liceto koe podnelo barawe za
dobivawe na dozvola za rabotewe na broker voop{to da ne mu se izdade
takva dozvola.
368

Imeno, so osporeniot stav 4 od ~lenot 112 od Zakonot ne se
dozvoluva ostvaruvawe na pravo na gra|aninot da vr{i dejnost na broker
ako e voop{to osuduvan vo izminatite pet godini pred podnesuvaweto
na baraweto za dozvola za broker, i ovaa odredba generalno
se odnesuva za site koi se osudeni za storeni krivi~ni dela i na koi im
se izre~eni sankcii, bez ogled na vidot na krivi~noto delo, negovata
priroda ili te`ina i nezavisno od vidot na sankciite i nivnata
visina.
So ogled na toa, Sudot utvrdi deka so osporenata odredba od
stavot 4 se ograni~uva po sila na zakon pravoto edno lice da vr{i
opredelena dejnost i vo slu~ai koga krivi~noto delo za koe liceto e
osudeno ne e vo nikakva vrska so vr{eweto na ovaa dejnost, pa ottuka
formulacijata na osporenata odredba e nedovolno precizna i jasna i
kako takva ne obezbeduva pravna sigurnost na gra|anite, {to e eden od
elementite na ustavniot princip na vladeeweto na pravoto.
Od analizata na osporenata odredba od stavot 5 na ovoj ~len od
Zakonot, proizleguva deka osuduvanosta za storeno krivi~no delo predizvikuvawe
ste~aj na pravno lice bez ogled na vremeto koga liceto
bilo osudeno i nezavisno od vidot na izre~enata sankcija od sudot, e
pri~ina predvidena so zakonot liceto da ne mo`e da bide broker. Toa
zna~i liceto ne mo`e da dobie dozvola za rabotewe na broker ili }e
mu prestane vr{eweto na ovaa dejnost ako istata ve}e ja vr{i, vo zavisnost
od toa koga liceto bilo osudeno so pravosilna sudska odluka.
Za razlika od stavot 4, so osporenata odredba od stavot 5 na
Zakonot, se ureduva druga situacija, odnosno osuduvanosta ne se opredeluva
za izminat period od pet godini ili drug vremenski period,
tuku se tretira sekoga{, a pak krivi~noto delo se opredeluva deka se
odnesuva na predizvikuvawe ste~aj na pravno lice. No, poa|aj}i od
odredbite na Krivi~niot zakonik spored koi za ova krivi~no delo e
predvidena kazna zatvor koja sudot mo`e da ja izre~e na osudeniot no i
da opredeli uslovna osuda za toa, proizleguva deka bez ogled na kvalifikacijata
na storenoto krivi~no delo i vidot na sankcijata, so
osporenata odredba od stavot 5 na Zakonot za hartii od vrednost
trajno se popre~uva po sila na zakon pravoto na edno lice da vr{i
rabota na broker.
So odredbata od stavot 4 na ~lenot 112 od Zakonot, osuduvanosta
e pre~ka za period od pet godini za vr{ewe na dejnosta broker,
a so odredbata od stavot 5, osuduvanosta e pri~ina poradi koja
ovaa dejnost ne mo`e da se vr{i voop{to.
So ogled na iznesenoto, a imaj}i gi predvid navedenite ustavni
odredbi, kako i sodr`inata na osporenite zakonski odredbi, Sudot
utvrdi deka vo konkretniot slu~aj stanuva zbor za ograni~uvawe na
pravata na gra|anite kako posledica od osuda za krivi~no delo koja
nastapuva po sila na zakon.
369

Imeno, pri ocenuvawe na ustavnosta na osporenite zakonski
odredbi osnoven kriterium e postoeweto na dvata principi na kaznenopravniot
odnos utvrdeni vo ~lenovite 13 stav 1 i 14 stav 1 od
Ustavot, a toa se prvo, deka kaznata mo`e da se izre~e samo so sudska
odluka i vtoro, deka za izvr{eno kaznivo delo na storitelot mo`e da
mu se izre~e kazna {to kako takva e utvrdena so zakon ili drug propis.
Toa, zna~i deka soglasno navedenite ustavni odredbi kaznenopravniot
odnos se iscrpuva na relacijata kaznivo delo i sudski izre~enata kazna
za storitelot i deka natamo{ni posledici od negovoto izvr{uvawe,
odnosno od osudata za toa delo koi se sostojat vo ograni~uvawe na pravata
na gra|anite ne se dopu{teni, osven ako toa ne e izre~no utvrdeno
so Ustavot.
Ottuka, ako se ima predvid faktot deka so osporenite zakonski
odredbi se vr{i ograni~uvawe na pravoto za vr{ewe na rabota na broker
na lice koe bilo osuduvano za krivi~no delo, ova ograni~uvawe ne
e posledica {to proizleguva od izvr{uvaweto na izre~enata krivi~na
sankcija, odnosno kazna, tuku pretstavuva dopolnitelna posledica {to
gra|anite ja trpat po osnov na osuduvanosta, a koja nastapuva po sila na
zakon.
So ogled na toa Sudot utvrdi deka osporenite odredbi od stavovite
4 i 5 od ~lenot 112 od Zakonot, ne se vo soglasnost so ~lenot 8
stav 1 alineja 3 od Ustavot, spored koj kako temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija e vladeeweto na pravoto, ~lenot
9 stav 2, ~lenot 13 stav 1, ~lenot 14 stav 1 i ~lenot 51.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite m-r Mirjana Lazarova
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r
Zoran Sulejmanov.
370

26. U. br. 56/2007 (04. 07. 2007)
Osporen akt
Odluka za kriteriumite i postapkata za raspredelba na finansiski
sredstva na zdru`enijata na gra|anite i fondaciite od Buxetot
na Republika Makedonija ("SV RM," br. 60/2000), donesena od Vladata
na Republika Makedonija.
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata osporenata odluka bila
donesena vrz osnova na ~l. 18 od Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na
Republika Makedonija za 2000 godina, a vo vrska so ~l. 61 st. 4 i 5 od
Zakonot za zdru`enija na gra|anite i fondaciite. Me|utoa, Zakonot
za izvr{uvawe na Buxetot na Republika Makedonija za 2000 godina se
primenuval i se odnesuval samo na 2000 godina, {to zna~i deka ne
mo`el da bide traen osnov i izvor za postoewe i primenuvawe na osporenata
odluka. Vo ~l. 61 st. 4 i 5 od Zakonot za zdru`enija na gra|anite
i fondaciite, isto taka, nemalo ovlastuvawe za Vladata na Republika
Makedonija da mo`e da ja donese osporenata odluka.
Ottamu, Vladata na Republika Makedonija nemala zakonsko
ovlastuvawe so svoj akt da gi utvrduva kriteriumite i postapkata za
raspredelba na finansiski sredstva na zdru`enijata na gra|ani i fondaciite,
bidej}i ovie pra{awa mo`ele da se ureduvaat samo so zakon,
a ne so odluki ili drugi podzakonski akti, kako vo slu~ajot.
Poradi navedenoto, podnositelot na inicijativata smeta deka
so osporenata odluka se povreduvale ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51, ~l. 68 st.
1 al. 2 i 4 i ~l. 91 al. 1 i 5 od Ustavot na Republika Makedonija, kako i
~l. 61 st. 4 i 5 od Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondaciite.
Sodr`ina na osporeniot akt
Vladata na Republika Makedonija, vrz osnova na ~l. 18 od Zakonot
za izvr{uvawe na Buxetot na Republika Makedonija za 2000 godina
("SV RM," br. 86/1999), a vo vrska so ~l. 61 st. 4 i 5 od Zakonot za zdru-
`enija na gra|anite i fondaciite ("SV RM," br. 31/1998), na sednicata
odr`ana na 18. 07. 2000 godina ja donela osporenata odluka.
Vo ~l. 1 od Odlukata e opredeleno deka so nea se utvrduvaat
kriteriumite i postapkata za raspredelba na finansiski sredstva na
371

zdru`enijata na gra|anite i fondaciite od Buxetot na Republika Makedonija
(vo natamo{niot tekst: korisnici).
Vo ~l. 2 od Odlukata e opredeleno deka raspredelbata na finansiskite
sredstva od ~l. 1 od ovaa odluka se vr{i spored Listata na
zdru`enijata na gra|ani i fondaciite koja e sostaven del na ovaa
odluka.
Vo ~l. 3 od Odlukata se dadeni kriteriumite spored koi se
vr{i raspredelbata na finaniskite sredstva, a vo ~l. 4 od Odlukata e
opredeleno deka raspredelbata se sproveduva vrz osnova na javen povik
koj se objavuva vo sredstvata za javno informirawe do 30 septemvri vo
tekovnata godina.
Vo ~l. 5 od Odlukata podrobno e ozna~ena dokumentacijata {to
treba da se dostavi za ostvaruvawe na pravoto na koristewe na navedenite
finansiski sredstva.
Spored ~l. 6 od Odlukata, korisnicite se dol`ni finansiskite
sedstva da gi koristat isklu~ivo za namenata za koja im se dodeleni.
Najdocna 30 dena po realizacijata na proektot, korisnicite se dol`ni
da dostavat soodvetna finansiska dokumentacija za potro{enite sredstva
do Ministerstvoto za finansii.
Spored ~l. 7 od Odlukata, transferot na finansiskite sredstva
do krajnite korisnici }e se realizira soglasno dinamikata za realizacija
na proektot.
Spored ~l. 8 od Odlukata, dokolku korisnikot gi koristi finansiskite
sredstva nenamenski, odnosno ne dostavi izve{taj vo opredeleniot
rok, go gubi pravoto za koristewe na finansiskite sredstva za
narednata godina.
Vo ~l. 9 od Odlukata e opredeleno deka administrativno-tehni-
~kite raboti za raspredelba na sredstvata }e gi vr{i Ministerstvoto
za finansii.
Spored ~l. 10 od Odlukata, istata vleguva vo sila so denot na
objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
Vo prodol`enie na osporenata odluka sleduva Listata na zdru-
`enijata na gra|ani i fondaciite. Od istata mo`e da se utvrdi deka ne
sodr`i poedine~no i poimeni~no utvrduvawe na konkretni zdru`enija
na gra|ani i fondacii, korisnici na sredstva od Buxetot na Republika
Makedonija, tuku gi dava oblastite vo koi takvite zdru`enija i fondacii
se osnovani i deluvaat.
Ustavnosudska praktika
'
Nepoznata. Po odnos na sodr`inata na osporenata odluka (~l. 3
i 5) upatuvame na ustavnosudskata praktika po predmetot U. br.
175/2005.
372

Sporno pravno pra{awe
Dali osporenata odluka sî u{te ima va`e~ki zakonski osnov i
dali so nea se navleguva vo ingerenciite na zakonodavnata vlast?
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna,
izvr{na i sudska, se edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakonite i sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 68 st. 1 al. 2 i 4 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite
i donesuva republi~ki buxet i zavr{na smetka na buxetot.
Spored ~l. 91 al. 1 i 5 od Ustavot, Vladata na Republika Makedonija
ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i drugite
propisi na Sobranieto i e odgovorna za nivnoto izvr{uvawe i donesuva
uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite.
Vo ~l. 18 od Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na Republika
Makedonija za 2000 godina ("SV RM," br. 86/1999 od 31. 12. 1999 godina)
be{e predvideno deka, sredstvata utvrdeni vo razdel 9002 potstavka
443140 Zdru`enija na gra|ani i fondacii, }e se koristat vrz osnova na
odluka na Vladata.
Vo ~l. 61 st. 4 od Zakonot za zdru`enijata na gra|anite i fondaciite
("SV RM," br. 31/1998 i 29/2007) e opredeleno deka zdru-
`enijata na gra|ani i fondaciite mo`at da dobivaat sredstva od Buxetot
na Republikata, buxetite na edinicite na lokalnata samouprava i
Buxetot na Grad Skopje. Spored st. 5 od istiot ~len od Zakonot, sredstvata
od st. 4 na ovoj ~len se dobivaat vrz osnova na prethodno izgotveni
programi (proekti) od zdru`enijata na gra|ani ili fondaciite
koi }e bidat odobreni od Vladata na Republika Makedonija, odnosno
nadle`nite ministerstva, sovetite na edinicite na lokalnata samouprava
i Sovetot na grad Skopje, vo soglasnost so zakon.
Vo konkretniot slu~aj osporenata odluka nesporno pove}e nema
zakonski osnov vo ~l. 18 od Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na Republika
Makedonija za 2000 godina, od pri~ina {to ovoj zakon e od temporalen
karakter i so istekot na 2000 godina, na koja i se odnesuval,
toj prestanal da va`i.
Dokolku vo napravenata analiza se zadr`ime samo na ovoj fakt,
proizleguva osnovanost na navodite vo inicijativata za doveduvawe
pod somnenie na osporenata odluka po odnos na nejzinata soglasnost so
~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot. Imeno, za vladeeweto na pravoto, kako te-
373

melna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija, spored
na{a ocena, ne e prifatlivo egzistirawe na podzakonski akti koi go
izgubile na koj bilo na~in svojot praven osnov.
Me|utoa, imaj}i predvid deka osporenata odluka ima i vtor zakonski
osnov, kako i toa deka Sobranieto na Republika Makedonija za
sekoja kalendarska godina donesuva poseben zakon za izvr{uvawe na
Buxetot za taa godina, toa bi bil mnogu tesen i ednostran pristap kon
konkretnata pravna problematika.
Spored toa, za celosno utvrduvawe na fakti~kata i pravna sostojba
po predmetot be{e neminovno da se utvrdi dali vtoriot zakonski
osnov e pravno va`e~ki i dovolen za osporenata odluka da opstoi
vo pravniot poredok i dali zakonite za izvr{uvawe na Buxetot na Republika
Makedonija za 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006 i 2007 godina
sodr`at nekakvo ovlastuvawe za Vladata na Republika Makedonija so
odluka da go opredeli koristeweto na dodelenite sredstva za zdru-
`enija na gra|ani i fondacii.
Ottamu, ako za prviot zakonski osnov (~l. 18 od Zakonot za izvr{uvawe
na Buxetot na Republika Makedonija za 2000 godina) nesporno
utvrdivme deka e nepostoe~ki osnov za osporenata odluka, toa ne
mo`e da se ka`e i za ~l. 61 st. 4 i 5 od Zakonot za zdru`enijata na gra-
|anite i fonadaciite, kako vtor ozna~en zakonski osnov za donesuvawe
na osporenata odluka. Ovoj zakonski osnov se u{te e pravno va`e~ki, a
dali istiot mo`e da poslu`i kako samostoen i dovolen osnov za opstojuvawe
na osporenata odluka vo pravniot poredok e drugo pra{awe.
Imeno, spored na{a ocena vo ~l. 61 st. 4 i 5 od Zakonot za zdru-
`enijata na gra|anite i fonadaciite ne postoi direktno ovlastuvawe
na Vladata so podzakonski akt da go operacionalizira koristeweto na
sredstvata od Buxetot na Republika Makedonija za konkretna kalendarska
godina nameneti za zdru`enijata na gra|ani i fondacii. Me|utoa
edno e jasno, zdru`enijata na gra|ani i fondaciite vrz osnova na
prethodno izgotveni programi (proekti) mo`at da koristat sredstva
od Buxetot na Republika Makedonija so odobrenie od Vladata na Republika
Makedonija. Zna~i, Vladata na Republika Makedonija po
povod izgotveni programi/proekti na zdru`enijata na gra|ani i fondacii
izgotvuva akt so koj se odobruvaat sredstva za realizacija na
tie programi ili proekti.
[to se odnesuva do okolnosta dali zakonite za izvr{uvawe na
Buxetot na Republika Makedonija za 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006 i
2007 godina sodr`at nekakvo ovlastuvawe za Vladata na Republika Makedonija
so odluka da go opredeli koristeweto na dodelenite sredstva
za zdru`enija na gra|ani i fondacii, od analizata na nivnite odredbi
utvrdivme deka sodr`at, identi~ni (Zakonot za 2001 godina) ili sli~ni
odredbi, kako ~l. 18 od Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na Republika
Makedonija za 2000 godina. Pritoa, edno e sosema sigurno, vo niv
e opredeleno deka sredstvata od Buxetot na Republika Makedonija
374

nameneti za zdru`enijata na gra|anite i fondaciite }e se koristat,
sekoga{ vrz osnova na Odluka na Vladata.
Pri vakva sotojba pred nas se postavi i pra{aweto za karakterot
na osporeniot akt, odnosno {to treba Vladata na Republika Makedonija
so nego vsu{nost da operacionalizira i dali so osporeniot
akt postoi navleguvawe na izvr{nata vlast vo zakonodavnata i go
utvrdivme slednoto:
So osporenata odluka Vladata na Republika Makedonija na
op{t na~in go operacionalizira postapuvaweto na zainteresiranite
subjekti za koristewe na sredstva od Buxetot na Republika Makedonija
{to zna~i deka istata po su{tina e od akt od operativna priroda.
Po odnos na sodr`inata na ~l. 3 i 5 od Odlukata smetame deka ne predviduvaat
bilo kakvi obvrski za mo`nite korisnici na buxetski sredstva,
tuku od niv se bara za u~estvo na javniot povik da prilo`at opredeleni
dokumenti so koi tie raspolagaat, (upatuvame na ustavnosudskata
praktika po predmetot U. br. 175/2005) kako {to, se:
- zdru`enijata na gra|ani i fondacii da dejstvuvaat na teritorijata
na Republika Makedonija,
- da izvr{ile preregistracija soglasno zakonot,
- ocena za na~inot na ostvaruvawe na programite i dejstvuvaweto
na zdru`enijata na gra|ani i fondaciite, soglasno zakonot,
- dosega{no racionalno, efikasno i namensko koristewe na dobienite
sredstva vo ostvaruvaweto i za{titata na ekonomskite, socijalnite,
kulturnite, nau~nite, stru~nite, tehni~kite, humanitarnite,
obrazovnite, sportskite i drugite prava, interesi i uveruvawa.
- da dostavat godi{na programa za aktivnosti,
- da dostavat izgotvena lista na zavr{eni proekti i programi
za izminatata fiskalna godina, finansiski podr`ani od stavkata za
zdru`enija na gra|ani i fondaciite utvrdeni so Buxetot na Republika
Makedonija,
- predlog-proekt za finansirawe za tekovnata fiskalna godina,
- statut i re{enie za registracija od osnovniot sud,
- izve{taj za dobienite sredstva od Ministerstvoto za finansii
vo izminatata fiskalna godina i na~inot na nivnata realizacija i
- soglasnost za sopstvenoto finansisko u~estvo vo realizacija
na predlog-proektot i programite.
Pritoa, konkretnata lista so poimeni~no opredeluvawe na korisnici
na buxetskite sredstva so ozna~uvawe na dodeleniot iznos od
Buxetot na Republika Makedonija e predmet na ureduvawe vo drug nezavisen
akt od osporeniot, koj Vladata na Republika Makedonija go donesuva
sekoja kalendarska godina.
Ottamu, vrz osnova na napravenata analiza i postavenite pra-
{awa ocenuvame deka Vladata na Republika Makedonija mo`ebi pristapila
kon nevoobi~aen no racionalen na~in za odr`uvawe vo pravna
sila na osporenata odluka, odnosno namesto sekoja kalendarska godina
375

da donesuva nova odluka od vakov karakter vrz osnova na zakon za izvr{uvawe
na buxetot za sekoja kalendarska godina, taa se opredelila
osporenata odluka, kako akt od operativna priroda da bide aktot za
operacionalizacija na zakonskoto ovlastuvawe za donesuvawe na
odluka za koristewe na navedenite sredstva od Buxetot na Republika
Makedonija.
Ova mo`ebi e nevobi~aen na~in na postapuvawe, no kako {to
rekovme, racionalen pristap imaj}i go predvid, pred sî, karakterot na
osporeniot akt. Ovde treba da se dodade i direktnoto ustavno ovlastuvawe
na Vladata na Republika Makedonija od ~l. 91 al. 1 i 5 od Ustavot,
spored koe Vladata na Republika Makedonija ja utvrduva politikata
na izvr{uvaweto na zakonite i drugite propisi na Sobranieto i
e odgovorna za nivnoto izvr{uvawe i donesuva uredbi i drugi propisi
za izvr{uvawe na zakonite, a vo konkretniot slu~aj osporenata odluka
e tokmu realizacija na vaka dadenoto ustavno ovlastuvawe.
Ne bi mo`elo da se prifati kako osnovano i tvrdeweto od inicijativata
za povreda na ~l. 8 st. 1 al. 4 i ~l. 68 st. 1 al. 2 i 4 od Ustavot,
odnosno navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata vlast od
pri~ina {to spored seto izneseno osporenata odluka ne sodr`i odredbi
{to bi mo`ele da se karakteriziraat kako zakonsko ureduvawe
ili pak kako donesuvawe na republi~ki buxet. Naprotiv istata ima
karakter na akt donesen vo funkcija na izvr{uvawe na zakonite, vo
ovoj slu~aj zakoni {to se odnesuvaat na izvr{uvaweto na buxetot na
Republika Makedonija za sekoja kalendarska godina i toa smetano od
2000 godina se do denes.
Vrz osnova na iznesenoto ocenuvame deka ne mo`e osnovano da
se postavi pra{aweto za soglasnost na osporenata odluka so ~l. 8 st. 1
al. 3 i 4, ~l. 51, ~l. 68 st. 1 al. 2 i 4 i ~l. 91 al. 1 i 5 od Ustavot na Republika
Makedonija, kako i ~l. 61 st. 4 i 5 od Zakonot za zdru`enijata na
gra|ani i fondaciite, poradi {to se, p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za kriteriumite i postapkata za raspredelba
na finansiski sredstva na zdru`enijata na gra|anite i fondaciite od
Buxetot na Republika Makedonija ("SV RM," br. 60/2000), donesena od
Vladata na Republika Makedonija.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 4 juli 2007 godina,
donese
376

R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na Odlukata za kriteriumite i postapkata za raspredelba
na finansiski sredstva na zdru`enijata na gra|anite i fondaciite od
Buxetot na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 60/2000), donesena od Vladata na Republika Makedonija.
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1
od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata osporenata odluka bila
donesena vrz osnova na ~lenot 18 od Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot
na Republika Makedonija za 2000 godina, a vo vrska so ~len 61 stavovi
4 i 5 od Zakonot za zdru`enija na gra|anite i fondaciite. Me|utoa,
Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na Republika Makedonija za 2000
godina se primenuval i se odnesuval samo na 2000 godina, {to zna~i
deka ne mo`el da bide traen osnov i izvor za postoewe i primenuvawe
na osporenata odluka. Vo ~lenot 61 stavovi 4 i 5 od Zakonot za zdru-
`enija na gra|anite i fondaciite, isto taka, nemalo ovlastuvawe za
Vladata na Republika Makedonija da mo`e da ja donese osporenata
odluka.
Ottamu, Vladata na Republika Makedonija nemala zakonsko
ovlastuvawe so svoj akt da gi utvrduva kriteriumite i postapkata za
raspredelba na finansiski sredstva na zdru`enijata na gra|ani i fondaciite,
bidej}i ovie pra{awa mo`ele da se ureduvaat samo so zakon,
a ne so odluki ili drugi podzakonski akti, kako vo slu~ajot.
Poradi navedenoto, podnositelot na inicijativata smeta deka
so osporenata odluka se povreduvale ~len 8 stav 1 alineja 3 i 4, ~len
51, ~len 68 stav 1 alineja 2 i 4 i ~len 91 alineja 1 i 5 od Ustavot na Republika
Makedonija, kako i ~len 61 stav 4 i 5 od Zakonot za zdru-
`enijata na gra|ani i fondaciite.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Vladata na Republika Makedonija,
vrz osnova na ~len 18 od Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na
Republika Makedonija za 2000 godina ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 86/1999), a vo vrska so ~len 61 stavovi 4 i 5 od Zakonot
za zdru`enija na gra|anite i fondaciite ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 31/1998), na sednicata odr`ana na 18 juli
2000 godina ja donela osporenata odluka.
Vo ~len 1 od Odlukata e opredeleno deka so nea se utvrduvaat
kriteriumite i postapkata za raspredelba na finansiski sredstva na
zdru`enijata na gra|anite i fondaciite od Buxetot na Republika Makedonija
(vo natamo{niot tekst: korisnici).
Vo ~len 2 od Odlukata e opredeleno deka raspredelbata na finansiskite
sredstva od ~len 1 od ovaa odluka se vr{i spored Listata na
377

zdru`enijata na gra|ani i fondaciite koja e sostaven del na ovaa
odluka.
Vo ~lenovite 3 od Odlukata se dadeni kriteriumite spored koi
se vr{i raspredelbata na finaniskite sredstva, a vo ~lenot 4 od Odlukata
e opredeleno deka raspredelbata se sproveduva vrz osnova na javen
povik koj se objavuva vo sredstvata za javno informirawe do 30 septemvri
vo tekovnata godina.
Vo ~lenot 5 od Odlukata podrobno e ozna~ena dokumentacijata
{to treba da se dostavi za ostvaruvawe na pravoto na koristewe na navedenite
finansiski sredstva.
Spored ~lenot 6 od Odlukata, korisnicite se dol`ni finansiskite
sedstva da gi koristat isklu~ivo za namenata za koja im se dodeleni.
Najdocna 30 dena po realizacijata na proektot, korisnicite se
dol`ni da dostavat soodvetna finansiska dokumentacija za potro-
{enite sredstva do Ministerstvoto za finansii.
Spored ~len 7 od Odlukata, transferot na finansiskite sredstva
do krajnite korisnici }e se realizira soglasno dinamikata za realizacija
na proektot.
Spored ~len 8 od Odlukata, dokolku korisnikot gi koristi finansiskite
sredstva nenamenski, odnosno ne dostavi izve{taj vo opredeleniot
rok, go gubi pravoto za koristewe na finansiskite sredstva
za narednata godina.
Vo ~len 9 od Odlukata e opredeleno deka administrativno-tehni~kite
raboti za raspredelba na sredstvata }e gi vr{i Ministerstvoto
za finansii.
Spored ~len 10 od Odlukata, istata vleguva vo sila so denot na
objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
Vo prodol`enie na osporenata odluka sleduva Listata na zdru-
`enijata na gra|ani i fondaciite. Od istata mo`e da se utvrdi deka ne
sodr`i poedine~no i poimeni~no utvrduvawe na konkretni zdru`enija
na gra|ani i fondacii, korisnici na sredstva od Buxetot na Republika
Makedonija, tuku gi dava oblastite vo koi takvite zdru`enija i fondacii
se osnovani i deluvaat.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 i 4 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na
zakonodavna, izvr{na i sudska, se edni od temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakonite i sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~len 68 stav 1 alineja 2 i 4 od Ustavot, Sobranieto na
Republika Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe
na zakonite i donesuva republi~ki buxet i zavr{na smetka na buxetot.
378

Spored ~len 91 alineja 1 i 5 od Ustavot, Vladata na Republika
Makedonija ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i
drugite propisi na Sobranieto i e odgovorna za nivnoto izvr{uvawe i
donesuva uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite.
Vo ~lenot 18 od Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na Republika
Makedonija za 2000 godina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 86/1999 od 31 dekemvri 1999 godina) be{e predvideno deka,
sredstvata utvrdeni vo razdel 9002 potstavka 443140 Zdru`enija na
gra|ani i fondacii, }e se koristat vrz osnova na odluka na Vladata.
Vo ~len 61 stav 4 od Zakonot za zdru`enijata na gra|anite i fonadaciite
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 31/1998 i
29/2007) e opredeleno deka zdru`enijata na gra|ani i fondaciite mo-
`at da dobivaat sredstva od Buxetot na Republikata, buxetite na edinicite
na lokalnata samouprava i Buxetot na Grad Skopje. Spored stav
5 od istiot ~len od Zakonot, sredstvata od stavot 4 na ovoj ~len se dobivaat
vrz osnova na prethodno izgotveni programi (proekti) od zdru-
`enijata na gra|ani ili fondaciite koi }e bidat odobreni od Vladata
na Republika Makedonija, odnosno nadle`nite ministerstva, sovetite
na edinicite na lokalnata samouprava i Sovetot na grad Skopje, vo soglasnost
so zakon.
Vo konkretniot slu~aj osporenata odluka nesporno pove}e nema
zakonski osnov vo ~lenot 18 od Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na
Republika Makedonija za 2000 godina, od pri~ina {to ovoj zakon e od
temporalen karakter i so istekot na 2000 godina, na koja i se odnesuval,
toj prestanal da va`i.
Me|utoa, imaj}i predvid deka osporenata odluka ima i vtor zakonski
osnov, kako i toa deka Sobranieto na Republika Makedonija za
sekoja kalendarska godina donesuva poseben zakon za izvr{uvawe na
Buxetot za taa godina, toa bi bil mnogu tesen i ednostran pristap kon
konkretnata pravna problematika.
Spored toa, za celosno utvrduvawe na fakti~kata i pravna sostojba
po predmetot be{e neminovno Sudot da utvrdi dali vtoriot zakonski
osnov e pravno va`e~ki i dovolen za osporenata odluka da opstoi
vo pravniot poredok i dali zakonite za izvr{uvawe na Buxetot na
Republika Makedonija za 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006 i 2007 godina
sodr`at nekakvo ovlastuvawe za Vladata na Republika Makedonija so
odluka da go opredeli koristeweto na dodelenite sredstva za zdru-
`enija na gra|ani i fondacii.
Ottamu, ako za prviot zakonski osnov (~len 18 od Zakonot za
izvr{uvawe na Buxetot na Republika Makedonija za 2000 godina) se
utvrdi deka e nepostoe~ki osnov za osporenata odluka, toa ne mo`e da
se ka`e i za ~len 61 stav 4 i 5 od Zakonot za zdru`enijata na gra|anite
i fonadaciite, kako vtor ozna~en zakonski osnov za donesuvawe na
osporenata odluka, koj e pravno va`e~ki.
379

Imeno, spored ocena na Sudot, vo ~lenot 61 stav 4 i 5 od Zakonot
za zdru`enijata na gra|anite i fonadaciite ne postoi direktno
ovlastuvawe na Vladata so podzakonski akt da go operacionalizira
koristeweto na sredstvata od Buxetot na Republika Makedonija za
konkretna kalendarska godina nameneti za zdru`enijata na gra|ani i
fondacii. Me|utoa, vrz osnova na ovaa odredba zdru`enijata na gra-
|ani i fondaciite vrz osnova na prethodno izgotveni programi (proekti)
mo`at da koristat sredstva od Buxetot na Republika Makedonija
so odobrenie od Vladata na Republika Makedonija. Zna~i Vladata na
Republika Makedonija po povod izgotveni programi/proekti na zdru-
`enijata na gra|ani i fondacii izgotvuva akt so koj se odobruvaat sredstva
za realizacija na tie programi ili proekti.
Sudot, isto taka, utvrdi deka zakonite za izvr{uvawe na Buxetot
na Republika Makedonija za 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006 i 2007
godina sodr`at ovlastuvawe za Vladata na Republika Makedonija so
odluka da go opredeli koristeweto na dodelenite sredstva za zdru`enija
na gra|ani i fondacii, pri{to oddelnite odredbi sodr`inski se
identi~ni (odredbata od Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na Republika
Makedonija za 2001 godina) ili sli~ni so ~lenot 18 od Zakonot
za izvr{uvawe na Buxetot na Republika Makedonija za 2000 godina.
Pritoa, vo site niv e opredeleno deka sredstata od Buxetot na Republika
Makedonija nameneti za zdru`enijata na gra|anite i fondaciite
}e se koristat, sekoga{ vrz osnova na odluka na Vladata.
Pri vakva sostojba pred Sudot se postavi i pra{aweto za karakterot
na osporeniot akt, odnosno {to treba Vladata na Republika
Makedonija so nego vsu{nost da operacionalizira i dali so osporeniot
akt postoi navleguvawe na izvr{nata vlast vo zakonodavnata i
utvrdi deka so osporenata odluka Vladata na Republika Makedonija na
op{t na~in go operacionalizira postapuvaweto na zainteresiranite
subjekti za koristewe na sredstva od Buxetot na Republika Makedonija,
{to zna~i deka istata po su{tina e akt od operativna priroda. Po
odnos na sodr`inata na ~lenovite 3 i 5 od Odlukata, Sudot oceni deka
ne predviduvaat bilo kakvi obvrski za mo`nite korisnici na buxetski
sredstva, tuku od niv se bara za u~estvo na javniot povik da prilo`at
opredeleni dokumenti so koi tie raspolagaat.
Konkretnata lista so poimeni~no opredeluvawe na korisnici
na buxetskite sredstva so ozna~uvawe na dodeleniot iznos od Buxetot
na Republika Makedonija e predmet na ureduvawe vo drug nezavisen akt
od osporeniot, koj Vladata na Republika Makedonija go donesuva sekoja
kalendarska godina.
Ottamu, vrz osnova na napravenata analiza proizlezguva deka
Vladata na Republika Makedonija pristapila kon nevoobi~aen, no racionalen
na~in za odr`uvawe vo pravna sila na osporenata odluka, bidej}i
namesto vrz osnova na zakon za izvr{uvawe na buxetot za sekoja
kalendarska godina, sekoja kalendarska godina da donesuva nova odlu-
380

ka, od vakov karakter, taa se opredelila osporenata odluka, kako akt
od operativna priroda da bide aktot za operacionalizacija na zakonskoto
ovlastuvawe za donesuvawe na odluka za koristewe na navedenite
sredstva od Buxetot na Republika Makedonija.
Sudot, isto taka go ima{e predvid i direktnoto ustavno ovlastuvawe
na Vladata na Republika Makedonija od ~len 91 alineja 1 i 5 od
Ustavot, spored koe Vladata na Republika Makedonija ja utvrduva politikata
na izvr{uvaweto na zakonite i drugite propisi na Sobranieto
i e odgovorna za nivnoto izvr{uvawe i donesuva uredbi i drugi
propisi za izvr{uvawe na zakonite, a vo konkretniot slu~aj osporenata
odluka e tokmu realizacija na vaka dadenoto ustavno ovlastuvawe.
Ottamu, ne mo`e da se prifati kako osnovano i tvrdeweto od
inicijativata za povreda na ~len 8 stav 1 alineja 4 i ~len 68 stav 1 alineja
2 i 4 od Ustavot, odnosno navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata
vlast od pri~ina {to spored seto izneseno osporenata odluka ne
sodr`i odredbi {to bi mo`ele da se karakterizira kako zakonsko ureduvawe
ili pak kako donesuvawe na republi~ki buxet. Naprotiv istata
ima karakter na akt donesen vo funkcija na izvr{uvawe na zakonite,
vo ovoj slu~aj zakoni {to se odnesuvaat na izvr{uvaweto na buxetot na
Republika Makedonija za sekoja kalendarska godina i toa smetano od
2000 godina se do denes.
Od navedenite pri~ini Sudot oceni deka osporenata odluka e
vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja 3 i 4, ~len 51, ~len 68 stav 1 alineja
2 i 4 i ~len 91 alineja 1 i 5 od Ustavot na Republika Makedonija,
kako i ~len 61 stav 4 i 5 od Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i
fondaciite.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot Mahmut Jusufi i sudiite: d-r Trendafil
Ivanovski, Liljana Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska,
Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani i d-r
Zoran Sulejmanov.
381

382

27. U. br. 80/2007 (4. 07. 2007)
Osporen akt
Odluka za potvrduvawe na Odlukata za dodeluvawe na sredstva
od Buxetot na op{tina Aerodrom za 2007 godina na Mihail Stojanoski,
br. 07-1926/4 od 3. 04. 2007 godina, donesena od Sovetot na op{tina
Aerodrom ("Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom," br. 24/2007).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata osporenata odluka bila donesena
sprotivno na ~l. 50 i 62 od Zakonot za lokalnata samouprava i
~l. 24 od Statutot na op{tinata Aerodrom. Ova od pri~ini {to gradona~alnikot
na op{tinata, spored navedenite odredbi bil nadle`en za
izvr{uvawe na Buxetot na op{tinata, a sovetot na op{tinata fakti-
~ki raspolagal so pari~nite sredstva kako {to smetal za potrebno.
Voedno dodeluvaweto na pari~nite sredstva bilo izvr{eno bez jasno
determinirani kriteriumi za nivno izdvojuvawe, {to ostavalo somnenie
za privelegirawe na odredena grupa gra|ani po odnos na ostanatite.
Poradi tie pri~ini, podnositelot na inicijativata predlaga
Sudot da povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na osporenata
odluka.
Sodr`ina na osporeniot akt
Vrz osnova na ~l. 50 i i 62 od Zakonot za lokalnata samouprava,
~l. 24 od Statutot na op{tinata Aerodrom i Odlukata za izvr{uvawe
na Buxetot na op{tinata Aerodrom za 2007 godina, Sovetot na op{tinata
Aerodrom na 30. 03. 2007 godina donel Odluka za potvrduvawe na
Odlukata za dodeluvawe na sredstva od Buxetot na op{tina Aerodrom
za 2007 godina na Mihail Stojanoski.
Vo ~l. 1 od Odlukata e opredeleno deka so ovaa odluka se dodeluvaat
sredstva od Buxetot na op{tina Aerodrom na Mihail Stojanoski
za operativen tretman vo VMA-Belgrad.
Vo ~l. 2 od Odlukata e opredeleno deka sredstvata vo iznos od
30.000,00 denari se dodeluvaat od Buxetot na op{tina Aerodrom za
2007 godina i }e se izdvojat od Programata AO-Sovet na op{tinata,
potstavka 413110-tekovna rezerva.
383

Vo ~l. 3 od Odlukata e opredeleno deka taa vleguva vo sila so
denot na objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom."
Odlukata e zavedena pod br. 07-1926/4 od 3. 04. 2007 godina i e
objavena vo navedenoto glasilo br. 24 od 22. 03. 2007 godina.
Po donesuvawe na navedenata odluka gradona~alnikot na op{-
tinata, podnel inicijativa do Ustavniot sud na Republika Makedonija
za ocenuvawe na nejzinata zakonitost.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i
so zakonite.
Soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e
nadle`en da odlu~uva za baraweto.
Trgnuvaj}i od sodr`inata na osporenata odluka, spored na{e
mislewe, taa ne e propis vo smisla na ~l. 110 od Ustavot, bidej}i so
nea se dodeluvaat sredstva vo iznos od 30.000,00 denari za potrebi na
to~no definiran subjekt, odnosno za operativen tretman na liceto
Mihail Stojanoski. Vsu{nost osporenata odluka pretstavuva poedine-
~en akt koj ima pravno dejstvo samo za navedeniot, no ne i za drugi neopredeleni
subjekti vo pravoto. So dodeluvaweto na to~no opredeleni
sredstva, na to~no opredelen subjekt za definirana namena, ne mo`e da
se prifati deka osporenata odluka gi zadovoluva kriteriumite na
propis podoben za ustavnosudska ocena.
So ogled na iznesenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na zakonitosta na Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za
dodeluvawe na sredstva od Buxetot na op{tina Aerodrom za 2007 godina
na Mihail Stojanoski, br. 07-1926/4 od 3. 04. 2007 godina, donesena
od sovetot na op{tina Aerodrom ("Slu`ben glasnik na op{tina
Aerodrom" br. 24/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 4
juli 2007 godina, donese
384

R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na zakonitosta na Odluka za potvrduvawe na Odlukata za dodeluvawe
na sredstva od Buxetot na op{tina Aerodrom za 2007 godina na
Mihail Stojanoski, broj 07-1926/4 od 3 april 2007 godina, donesena od
Sovetot na op{tina Aerodrom ("Slu`ben glasnik na op{tina
Aerodrom," br. 24/2007).
2. Kiril Todorovski, gradona~alnik na op{tina Aerodrom vo
Skopje, na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa
za poveduvawe postapka za ocenuvawe na zakonitosta na Odlukata
ozna~ena vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata osporenata odluka bila donesena
sprotivno na ~lenovite 50 i 62 od Zakonot za lokalnata samouprava
i ~lenot 24 od Statutot na op{tinata Aerodrom. Ova od pri~ini
{to gradona~alnikot na op{tinata, spored navedenite odredbi bil
nadle`en za izvr{uvawe na Buxetot na op{tinata, a sovetot na op{-
tinata fakti~ki raspolagal so pari~nite sredstva i dodeluvaweto na
pari~nite sredstva bilo izvr{eno bez jasno determinirani kriteriumi
za nivno izdvojuvawe, {to ostavalo somnenie za privelegirawe na
odredena grupa gra|ani po odnos na ostanatite.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vrz osnova na ~lenovite 50 i
62 od Zakonot za lokalnata samouprava, ~len 24 od Statutot na op{-
tinata Aerodrom i Odlukata za izvr{uvawe na Buxetot na op{tinata
Aerodrom za 2007 godina, Sovetot na op{tinata Aerodrom na 30 mart
2007 godina ja donel osporenata odluka.
Vo ~len 1 od Odlukata e opredeleno deka so ovaa odluka se dodeluvaat
sredstva od Buxetot na op{tina Aerodrom na Mihail Stojanoski
za operativen tretman vo VMA-Belgrad.
Vo ~len 2 od Odlukata e utvrdeno deka sredstvata vo iznos od
30.000,00 denari se dodeluvaat od Buxetot na op{tina Aerodrom za
2007 godina i }e se izdvojat od Programata AO-Sovet na op{tinata,
potstavka 413110-tekovna rezerva.
Spored ~lenot 3, Odlukata stapuva vo sila so denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom," i e zavedena pod br.
07-1926/4 od 3 april 2007 godina.
4. Soglasno ~len 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so
Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako
ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto.
Poa|aj}i od sodr`inata na osporenata odluka, Sudot oceni
deka taa ne e propis vo smisla na ~len 110 od Ustavot, bidej}i so nea se
385

dodeluvaat sredstva vo iznos od 30.000,00 denari za potrebi na to~no
definiran subjekt, odnosno za operativen tretman na liceto Mihail
Stojanoski. Osporenata odluka, vsu{nost, pretstavuva poedine~en akt
koj ima pravno dejstvo samo za navedeniot, no ne i za drugi neopredeleni
subjekti vo pravoto. So dodeluvaweto na to~no opredeleni sredstva,
na opredelen subjekt za definirana namena, ne mo`e da se smeta
deka osporenata odluka gi zadovoluva kriteriumite na propis podoben
za ustavnosudska ocena.
5. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana
Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani i d-r Zoran Sulejmanov.
386

28. U. br. 72/2007 (12. 09. 2007)
Osporen akt
^len 5 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 70/2006).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, so osporenata zakonska
odredba se doveduvale vo neramnopravna polo`ba invalidite na trudot
so preostanata rabotna sposobnost ~ij raboten odnos prestanal poradi
drugi pri~ini od Zakonot za rabotni odnosi, odnosno poradi ekonomski,
tehnolo{ki, strukturalni i drugi promeni. Imeno, so ovaa
zakonska odredba invalidite na trudot so preostanata rabotna sposobnost
~ij raboten odnos prestanal poradi ste~aj bile privilegirani
vo odnos na ista kategorija lica, no so poinakov osnov prestanok na
raboten odnos.
Od ovie pri~ini, osporenata zakonska odredba ne bila vo soglasnost
so ~l. 9 i ~l. 35 od Ustavot na Republika Makedonija.
Sodr`ina na osporeniot ~len
^len 5
Vo ~lenot 61 stav 2 se menuva i glasi:
"Koga na invalid na trudot so preostana rabotna sposobnost mu
prestane rabotniot odnos poradi ste~aj, sredstvata za isplata na pari-
~nite nadomestoci od ~lenot 54 kako pari~en nadomestok do vrabotuvawe
i za pravoto od ~lenot 47 stav 3 na ovoj zakon, gi obezbeduva
Fondot, po prestanok na pravnoto lice."
Po stavot 2 se dodava nov stav 3, koj glasi:
"Po isklu~ok od stavot 2 na ovoj ~len koga ste~ajnata postapka
trae podolgo od dve godini, invalidot na trudot so preostanata rabotna
sposobnost mo`e da ostvari pravo na pari~en nadomestok do vrabotuvawe
na tovar na sredstvata na Fondot.
Stavot 3 koj stanuva stav 4 se menuva i glasi:
"Pravoto na pari~en nadometok od stavovite 2 i 3 na ovoj ~len
se ostvaruva po prestanok na pravoto na pari~en nadomestok vo slu~aj
na nevrabotenost."
Stavot 4 se bri{e.
387

388
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br. 359
/1995 od 14. 05. 1997 godina, go ukina ~l. 7 st. 2 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("SV RM," br. 14/1995), vo delot "najmnogu za vreme od 3 godini od
prestanokot na pravnoto lice".
Od obrazlo`enieto na Odlukata: Spored ~l. 34 od Ustavot, gra-
|anite imaat pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe
utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor a, spored ~l. 35 st. 1 od
Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata
sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna pravednost.
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka so zakon se
opredeluva pravoto na gra|anite na socijalna sigurnost i socijalno
osiguruvawe, po~ituvaj}i go pritoa na~eloto na socijalna pravednost.
So ogled na toa {to so navedenata zakonska odredba se opredeluva
invalidot na trudot so preostanata rabotna sposobnost da ima
pravo na pari~nite nadomestoci najmnogu za vreme od 3 godini, ako mu
prestane rabotniot odnos poradi ste~aj ili likvidacija na pravnoto
lice, Sudot oceni deka takvoto zakonsko re{enie, vo navedeniot del,
ne gi obezbeduva na~elata na socijalna sigurnost i socijalna pravednost
utvrdeni vo iznesenite ustavni odredbi, poradi {to odlu~i kako
vo to~kata 1 od ovaa odluka.
Pravno mislewe
Spored ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija, gra|anite na
Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od
polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo,
politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo-
`ba. Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
Spored ~l. 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i kolektiven dogovor.
Spored ~l. 35 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na
socijalnata pravednost. Republikata im garantira pravo na pomo{ na
nemo}nite i na nesposobnite za rabota gra|ani. Republikata im obezbeduva
posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu-
~uvawe vo op{testveniot `ivot.
Vrz osnova na ovie ustavni opredelbi proizleguva i pravoto na
socijalno osiguruvawe, a vo tie ramki i penziskoto i socijalnoto
osiguruvawe, kako edno od osnovnite prava na gra|anite.
So ~l. 1 na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
se ureduva zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe na ra-

otnicite vo raboten odnos i na fizi~kite lica koi vr{at dejnost,
kako i posebnite uslovi pod koi odddelni kategorii na osigurenici gi
ostvaruvaat pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Spored ~l. 47 od istiot zakon, osigurenikot kaj kogo postoi
preostanata rabotna sposobnost ima pravo na: 1) rabota so skrateno
rabotno vreme; 2) rasporeduvawe odnosno vrabotuvawe na druga soodvetna
rabota i 3) prekvalifikacija ili dokvalifikacija. Individualniot
zemjodelec ne gi ostvaruva pravoto od st. 1 na ovoj ~len. Po
isklu~ok od st. 1 na ovoj ~len fizi~koto lice koe vr{i dejnost ima
pravo samo na prekvalifikacija ili dokvalifikacija i pravo na soodvetno
vrabotuvawe.
Spored ~l. 54 od ovoj zakon, osigurenikot kaj kogo postoi preostanata
rabotna sposobnost ima pravo na nadomestok: 1) na platata od
denot na nastanuvawe na invalidnosta do denot na rasporeduvaweto
ili vrabotuvaweto na druga soodvetna rabota, odnosno do upatuvawe na
prekvalifikacija ili dokvalifikacija; 2) na platata za vreme na prekvalifikacijata
ili dokvalifikacijata, 3) na platata od denot na
zavr{enata prekvalifikacija ili dokvalifikacija do denot na rasporeduvaweto,
odnosno vrabotuvaweto na drugo soodvetno rabotno mesto;
4) na platata poradi rabota so skrateno rabotno vreme i 5) poradi pomala
plata na drugo rabotno mesto.
Trgnuvaj}i od analizata na osporenata zakonska odredba, mo`e
da se konstatira deka so istata vsu{nost se ovozmo`uva ostvaruvawe
pravo na pari~en nadomestok do vrabotuvawe na tovar na sredstvata na
Fondot samo na invalidite na trudot so preostanata rabotna sposobnost
na koi rabotniot odnos im prestanal poradi ste~aj, a ste~ajnata
postapka traela pove}e od dve godini. Ottuka, proizleguva zaklu~okot
deka vakvo pravo steknuvaat samo onie invalidni lica so preostanata
rabotna sposobnost na koi osnov za prestanok na rabotniot odnos e
insolventnosta, odnosno nesposobnosta na pla}awe na pravnoto lice
kade tie bile vraboteni, odnosno otvorawe na pravnoto lice na ste-
~ajna postapka.
Me|utoa, spored na{e mislewe, so osporenata zakonska odredba
se povreduva edno od osnovnite slobodi i prava na ~ovekot predvideni
vo ~len 9 od Ustavot, bidej}i licata so isti status steknuvaat neednakvi
prava na nadomestok, vo zavisnost od osnovot poradi koj na istite
im prestanal rabotniot odnos. Na toj na~in, spored nas, zakonodavecot
so osporenata zakonska odredba vo neramnopravna polo`ba gi doveduva
ostanatite invalidi na trudot so preostanata rabotna sposobonost na
koi rabotniot odnos im prestanal od drugi pri~ini, kako {to e na
primer prestanok na raboten odnos poradi ekonomski, strukturalni,
tehnolo{ki i drugi pri~ini, sprema koi lica, isto taka, stoi ustavnata
obvrska za socijalna sigurnost.
Od ~l. 34 i 35 od Ustavot, proizleguva deka so zakon se opredeluva
pravo na gra|anite na socijalna sigurnost i socijalno osi-
389

guruvawe, po~ituvaj}i go na~eloto na socijalna pravednost, no pritoa
da ne se povredi edno od osnovnite slobodi i prava - pravoto na ednakvost
deklarirano vo ~l. 9 od Ustavot.
Ottamu {to so osporenata zakonska odredba spored nas, se povreduva
principot na ednakvost, smetame deka osnovano mo`e da se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata zakonska odredba so
~l. 9 od Ustavot, poradi {to se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe, i
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
5 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 70/2006). 6
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 12 septemvri 2007
godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 5 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/2006).
2. Danica Stanojkovska od Kriva Palanka na Ustavniot sud na
Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot od Zakonot ozna~en vo to~kata 1
od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, so osporenata zakonska
odredba se doveduvale vo neramnopravna polo`ba invalidite na trudot
so preostanata rabotna sposobnost ~ij raboten odnos prestanal poradi
drugi pri~ini od Zakonot za rabotni odnosi, odnosno poradi ekonomski,
tehnolo{ki, strukturalni i drugi promeni. Imeno, so ovaa zakonska
odredba invalidite na trudot so preostanata rabotna sposobnost
~ij raboten odnos prestanal poradi ste~aj bile privilegirani
vo odnos na ista kategorija lica, no so poinakov osnov prestanok na
raboten odnos.
6
Istiot predlog be{e iznesen i na Sednicata, me|utoa bez kakva i da e rasprava
ne be{e prifaten, tuku mnozinstvoto, od za mene nepoznati pri~ini, glasa{e
protiv mojot predlog, taka {to ne se povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 5 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 70/2006).
390

Od ovie pri~ini, osporenata zakonska odredba ne bila vo soglasnost
so ~len 9 i ~len 35 od Ustavot na Republika Makedonija.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka ~lenot 5 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
predviduva deka vo ~lenot 61 stav 2 se menuva i glasi: Koga na
invalid na trudot so preostana rabotna sposobnost mu prestane rabotniot
odnos poradi ste~aj, sredstvata za isplata na pari~nite nadomestoci
od ~lenot 54 kako pari~en nadomestok do vrabotuvawe i za pravoto
od ~lenot 47 stav 3 na ovoj zakon, gi obezbeduva Fondot, po prestanok
na pravnoto lice. Po stavot 2 se dodava nov stav 3, koj glasi: Po
isklu~ok od stavot 2 na ovoj ~len koga ste~ajnata postapka trae podolgo
od dve godini, invalidot na trudot so preostanata rabotna sposobnost
mo`e da ostvari pravo na pari~en nadomestok do vrabotuvawe na
tovar na sredstvata na Fondot. Stavot 3 koj stanuva stav 4 se menuva i
glasi: Pravoto na pari~en nadometok od stavovite 2 i 3 na ovoj ~len se
ostvaruva po prestanok na pravoto na pari~en nadomestok vo slu~aj na
nevrabotenost i stavot 4 se bri{e.
4. Spored ~lenot 9 od Ustavot na Republika Makedonija, gra-
|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno
od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto
poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata
polo`ba. Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
Spored ~len 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i kolektiven
dogovor.
Spored ~len 35 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto
na socijalnata pravednost. Republikata im garantira pravo na
pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota gra|ani. Republikata
im obezbeduva posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno
vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot.
Vrz osnova na ovie ustavni opredelbi proizleguva i pravoto na
socijalno osiguruvawe, a vo tie ramki i penziskoto i socijalnoto osiguruvawe,
kako edno od osnovnite prava na gra|anite.
So ~lenot 1 na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
se ureduva zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe
na rabotnicite vo raboten odnos i na fizi~kite lica koi vr{at dejnost,
kako i posebnite uslovi pod koi odddelni kategorii na osigurenici
gi ostvaruvaat pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Spored ~lenot 47 od istiot zakon, osigurenikot kaj kogo postoi
preostanata rabotna sposobnost ima pravo na: 1) rabota so skrateno
rabotno vreme; 2) rasporeduvawe odnosno vrabotuvawe na druga soodvetna
rabota i 3) prekvalifikacija ili dokvalifikacija. Individualniot
zemjodelec ne gi ostvaruva pravoto od stav 1 na ovoj ~len. Po
391

isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len fizi~koto lice koe vr{i dejnost ima
pravo samo na prekvalifikacija ili dokvalifikacija i pravo na soodvetno
vrabotuvawe.
Spored ~len 54 od ovoj zakon, osigurenikot kaj kogo postoi preostanata
rabotna sposobnost ima pravo na nadomestok: 1) na platata od
denot na nastanuvawe na invalidnosta do denot na rasporeduvaweto
ili vrabotuvaweto na druga soodvetna rabota, odnosno do upatuvawe na
prekvalifikacija ili dokvalifikacija; 2) na platata za vreme na
prekvalifikacijata ili dokvalifikacijata, 3) na platata od denot na
zavr{enata prekvalifikacija ili dokvalifikacija do denot na rasporeduvaweto,
odnosno vrabotuvaweto na drugo soodvetno rabotno mesto;
4) na platata poradi rabota so skrateno rabotno vreme i 5) poradi
pomala plata na drugo rabotno mesto.
Trgnuvaj}i od analizata na osporenata zakonska odredba, mo`e
da se konstatira deka so istata vsu{nost se ovozmo`uva ostvaruvawe
pravo na pari~en nadomestok do vrabotuvawe na tovar na sredstvata na
Fondot samo na invalidite na trudot so preostanata rabotna sposobnost
na koi rabotniot odnos im prestanal poradi ste~aj, a ste~ajnata
postapka traela pove}e od dve godini. Ottuka, proizleguva zaklu~okot
deka vakvo pravo steknuvaat samo onie invalidni lica so preostanata
rabotna sposobnost na koi osnov za prestanok na rabotniot odnos e
insolventnosta, odnosno nesposobnosta na pla}awe na pravnoto lice
kade tie bile vraboteni, odnosno otvorawe na pravnoto lice na ste~ajna
postapka.
Me|utoa, toa, spored Sudot, ne zna~i deka so opredeluvaweto na
vakvo pravo na socijalno osiguruvawe na odredena grupa na vraboteni
lica, odnosno na invalidi na trudot so preostanata rabotna sposobnost,
istite se doveduvaat vo privilegirana sostojba vo odnos na rabotnicite
na koi rabotniot odnos im prestanal poradi ekonomski, strukturalni
i tehnolo{ki promeni i deka so toa se povreduva pravoto na
ednakvost deklarirano vo ~lenot 9 od Ustavot, a na {to se uka`uva vo
inicijativata.
Imeno, ova od pri~ina {to so osporeniot ~len se kreira socijalnata
politika za odredena grupa na vraboteni, odnosno se sozdava
mo`nost na invalidi na trudot so preostanata rabotna sposobnost na
koi im prestanal rabotniot odnos poradi ste~aj, sredstvata za isplata
na pari~nite nadomestoci, kako pari~en nadomestok do vrabotuvawe i
pari~en nadomestok za vreme na prekvalifikacija ili dokvalifikacija
da gi obezbeduva Fondot, po prestanokot na pravnoto lice, kade
vsu{nost nastapila preostanatata rabotna sposobnost, i kaj istoto
(pravnoto lice kako rabotodava~) nastapila nesposobnost za pla}awe
i istovremeno prestanok na pravniot subjekt. Ottuka, ne mo`e da se
prifati deka poso~enite lica vo inicijativata so koi se vr{i komparacija
(rabotnicite na koi rabotniot odnos im prestanal poradi
ekonomski, strukturalni i tehnolo{ki promeni) se vo ista sostojba so
392

licata koi se opfateni so sega osporenata odredba od Zakonot,
odnosno deka stanuva zbor za ista kategorija na vraboteni lica.
Imeno, spored Sudot, pome|u ovie dve kategorii na lica ima
su{tinska razlika bidej}i kaj ednite (invalidite na trudot so preostanata
rabotna sposobnost) im prestanuva rabotniot odnos poradi
insolventnost na pravniot subjekt kade se vo raboten odnos, odnosno
negova plate`na nesposobnost i prestanok na pravniot subjekt, a dodeka
pak kaj drugite (rabotnicite na koi im prestanal rabotniot
odnos poradi ekonomski, strukturalni i tehnolo{ki promeni) doa|a
do prestanok na raboten odnos poradi ukinuvawe na nekoi rabotni
mesta odnosno reorganizacija na pravniot subjekt, no ne i negov prestanok.
Ottuka, ne mo`e da se prifati deka ovie dve kategorii na vraboteni
se vo ista sostojba, za da mo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijativata
deka so osporenoto zakonsko re{enie se doveduvale vo neednakva
polo`ba ovie lica i se povreduval ~lenot 9 od Ustavot.
Ova dotolku pove}e {to po odnos na poso~enata kategorija na
lica za komparacija vo inicijativata, Zakonot za rabotnite odnosi
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 62/2005) go apsorbira
i ova pra{awe, odnosno gi regulira pravata vo slu~aj na otkaz od delovni
pri~ini.
Poto~no, vo ~lenot 96 stav 1 od Zakonot za rabotnite odnosi se
predviduva deka (1) Rabotodava~ot, pred da go otka`e dogovorot za vrabotuvawe
od delovni pri~ini (tehnolo{ki, ekonomski, organizacioni
i sli~ni promeni), poradi koi prestanuva potrebata od vr{ewe na
opredelena rabota, mo`e na rabotnikot da mu ponudi: 1) vrabotuvawe
kaj drug rabotodva~ bez oglasuvawe, so prezemawe i sklu~uvawe dogovor
za vrabotuvawe za vr{ewe na raboti koi odgovarat na negovata
stru~na podgotovka, odnosno kvalifikacija; 2) stru~no osposobuvawe
(obuka, prekvalifikacija ili dokvalifikacija za rabota kaj istiot
ili kaj drug rabotodva~) ili 3) nov dogovor za vrabotuvawe. (2) Spored
stav 2 na ovoj ~len od Zakonot odredbata od stavot (1) to~ki 1, 2 i 3 na
ovoj ~len ne se odnesuva za vrabotuvawe od trgovsko dru{tvo, odnosno
trgovec poedinec vo dr`aven organ, javno pretprijatie, javna ustanova,
edinica na lokalnata samouprava i gradot Skopje, fondovi, agencii,
zavodi i drugi pravni lica osnovani so zakon.
^lenot 97 od istiot zakon predviduva deka vo slu~aj na otka`uvawe
na dogovorot za vrabotuvawe od delovni pri~ini, rabotodava~ot
e dol`en na rabotnikot da mu isplati ispratnica, i toa:
1) do pet godini pominati vo raboten odnos - vo visina od edna
plata,
2) od pet do deset godini pominati vo raboten odnos - visina od
dve plati,
3) od deset do 15 godini pominati vo raboten odnos - vo visina
od tri plati,
393

4) od 15 do 20 godini pominati vo raboten odnos - vo visina od
~etiri plati,
5) od 20 do 25 godini pominati vo raboten odnos - vo visina od
pet plati, i
6) nad 25 godini pominati vo raboten odnos - vo visina od {est
plati.
Osnovicata za presmetka na ispratninata e prose~nata plata na
rabotnikot vo poslednite {est meseci pred otkazott, no istata da ne
bide pomala od platata vrz osnova na koja se ispla}aat pridonesite za
socijalno i zdravstveno osiguruvawe.
Pod raboten odnos, vo smisla na stavot (1) od ovoj ~len, se smeta
vremeto pominato vo raboten odnos kaj ist rabotodava~ i rabotniot
odnos kaj prethodniot rabotodva~, na koj poradi nastanata statusna
promena, praven sledvenik e posledniot rabotodva~.
Ispratninata se isplatuva so denot na prestanokot na rabotniot
odnos.
Baraweto, odnosno davaweto na soglasnost za otka`uvawe od
pravoto na ispratnina od strana na rabotodava~ot, odnosno rabotnikot
se ni{tovni.
Ottuka, jasno i logi~no proizleguva deka Zakonot za rabotnite
odnosi obezbeduva za{tita na kategorijata na lica na koi im prestanal
rabotniot odnos po osnov na tehnolo{ki i strukturalni promeni,
a deka pak Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe obezbeduva
za{tita na kategorijata invalidi na trudot so namalena odnosno
preostanata rabotna sposobnost.
Soglasno navedenoto, ne mo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijativata
deka so osporenata odredba od Zakonot se povreduval principot
na ednakvost predviden vo ~lenot 9 i ~lenot 35 od Ustavot na
Republika Makedonija.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil
Ivanovski, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski,
d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
394

29. U. br. 112/2007 (26. 09. 2007)
Osporenata odredba
^len 16 st. 2 vo delot: "i toa e kone~no" od Zakonot za notarijatot
("SV RM," br. 55/2007).
Pri~ini za osporuvawe
Podnositelot na inicijativata naveduva deka osporeniot del:
"i toa e kone~no" od ~l. 16 st. 2 od Zakonot go isklu~uval pravoto na
`alba protiv re{enieto na ministerot za pravda za razre{uvawe na
notarot, {to ne bilo vo soglasnost so Amandamanot XXI st. 2 na Ustavot
na Republika Makedonija.
Potoa, podnositelot na inicijativata naveduva deka ista odredba
postoela i vo ~l. 18 st. 2 od Zakonot za vr{ewe na notarskite raboti,
koj porano bil vo sila, me|utoa, Ustavniot sud so Odluka U. br.
106/1998 od 9. 06. 1999 godina, ja ukinal navedenata odredba vo delot: "i
toa e kone~no" kako nesoglasna so ~lenot 15 od Ustavot. Poradi navedenoto
postoela i povreda na ~l. 112 st. 3 od Ustavot, bidej}i Sobranieto
na Republika Makedonija, kako nositel na zakonodavnata vlast
ne ja po~ituvalo i ne ja izvr{ilo Odlukata na Ustavniot sud na Republika
Makedonija.
Ottamu, so osporeniot del na ~l. 16 st. 2 od Zakonot se povreduvale
~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 51 i ~l. 112 st. 3 od Ustavot, kako i Amandamanot
XXI stav 2 na Ustavot na Republika Makedonija.
Sodr`ina na odredbata
Spored ~l. 16 st. 1 od Zakonot notarot }e bide razre{en, ako:
a) prestanat da postojat uslovite za imenuvawe od ~lenot 9 na
ovoj zakon,
b) ne dade sve~ena izjava,
v) se vraboti,
g) so pravosilna sudska odluka mu bide odzemena ili ograni~ena
delovnata sposobnost,
d) trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na slu`bata i
| ) ne go prodol`uva uredno svoeto osiguruvawe od odgovornost
za {teta ili ne pla}a nadomestok za osiguruvawe na Komorata.
395

Spored st. 2 na istiot ~len od Zakonot, re{enie za razre{uvawe
na notarot go nosi ministerot po prethodno pribaveno mislewe od
Komorata i toa e kone~no.
Spored st. 3 na istiot ~len od Zakonot, pred donesuvawe na re-
{enieto od st. 2 na ovoj ~len, na notarot mora da mu bide ovozmo`eno
da se izjasni za pri~inite za razre{uvawe.
Spored st. 4 od ~l. 16 od Zakonot, protiv re{enieto na ministerot
notarot mo`e da povede upraven spor.
396
Ustavnosudska praktika
So Odluka U. br. 106/1998 od 9. 06. 1999 godina, Sudot go ukinal
~l. 18 st. 2 vo delot "i istata e kone~na" od Zakonot za vr{ewe na notarskite
raboti ("SV RM," 59/1996 i 25/1998).
Sudot utvrdil deka vo ~l. 18 od Zakonot se utvrdeni uslovite za
razre{uvawe na notar, a spored osporeniot st. 2 na ovoj ~len odlukata
za razre{uvawe ja donesuva ministerot po prethodno pribaveno mislewe
na komorata i istata e kone~na.
Vo ~l. 15 od Ustavot na Republika Makedonija se garantira pravoto
na `alba protiv poedine~ni pravni akti doneseni vo postapka vo
prv stepen pred sud, upraven organ ili organizacija ili drugi institucii
{to vr{at javni ovlastuvawa.
Razgleduvaj}i ja osporenata zakonska odredba, koja nesomneno
go isklu~uva pravoto na `alba protiv odlukata na ministerot, Ustavniot
sud utvrdi deka odlukata za razre{uvawe na notar ima karakter
na upraven akt koj go donesuva dr`aven organ koga odlu~uva za opredeleni
poedine~ni prava i obvrski utvrdeni so zakon. Trgnuvaj}i od toa,
spored ocenkata na Sudot odlukata na ministerot se pojavuva kako
upraven akt donesen vo prv stepen vo upravna postapka. So ogled na toa
{to osporenata odredba od Zakonot go isklu~uva pravoto na `alba
protiv ovaa odluka na ministerot, Sudot utvrdi deka taa ne e vo soglasnost
so ~l. 15 od Ustavot na Republika Makedonija.
Za formirawe na pravnoto mislewe po konkretnata problematika
se rakovodevme i ustavnosudskata praktika po predmetite: U. br.
153/2006, 154/2006 i 172/2006 vo koi Sudot izgradil stanovi{ta za zna-
~eweto na Amandamanot XXI na Ustavot.
Sporno pravno pra{awe
1. Dali zakonskata opredelba protiv re{enieto za razre{uvawe
na notarot da ne mo`e da se izjavi `alba, odnosno istoto da e kone-
~no go doveduva vo pra{awe ustavno garantiranoto pravo na `alba od
Amandmanot XXI st. 2 na Ustavot.
2. Dali so aktuelnoto zakonsko re{enie se povreduva ~l. 112 st.
3 od Ustavot.

Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e edna od temelnite vredosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored Amandmanot XXI na Ustavot, so koj e zamenet ~l. 15 od
Ustavot, se garantira pravoto na `alba protiv odluki doneseni vo postapka
vo prv stepen pred sud. Pravoto na `alba ili drug vid na pravna
za{tita protiv poedine~nite pravni akti doneseni vo postapka vo prv
stepen pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drugi organ
{to vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Spored ~l. 112 st. 3 od Ustavot, odlukite na Ustavniot sud se
kone~ni i izvr{ni.
Vo ~l. 16 od Zakonot, zakonodavecot gi opredelil uslovite za
razre{uvawe na notarot. Potoa, opredelil re{enieto za razre{uvawe
na notarot da go donese ministerot za pravda, po prethodno pribaveno
mislewe od Komorata, so opredelba deka taka donesenoto re{enie e
kone~no.
Me|utoa, toa ne zna~i deka notarot sprema koj e doneseno re-
{enie za razre{uvawe nema pravo na ponatamo{na za{tita na svoite
prava od pri~ina {to od analizata na st. 4 na ~l. 16 od Zakonot, proizleguva
deka protiv taka donesenoto re{enie mo`e da se vodi upraven
spor, odnosno deka zakonodavecot propi{al sudska postapka za za-
{tita na pravoto na razre{eniot notar. Vaka utvrdenoto pravo ostanalo
nezabele`ano od podnositelot na inicijativata.
Ottamu, opredelbata na zakonodavecot od st. 2 na osporeniot
~l. 16 od Zakonot re{enieto za razre{uvawe na notarot da ima tretman
na kone~no re{enie, ne zna~i sama po sebe nemawe na natamo{ni
sredstva za za{tita na pravoto, ako se ima predvid st. 4 na ~l. 16 od
Zakonot, koj dava pravo za vodewe na upraven spor.
Vpro~em, so Amandmanot XXI na Ustavot, ustavotvorecot se
opredelil pravnata za{tita protiv poedine~nite pravni akti doneseni
vo postapka vo prv stepen pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija
i drugi organ {to vr{i javni ovlastuvawa da se uredi so zakon,
kako {to e ovde slu~aj i ustavno go garantira samo pravoto na
`alba protiv odluki doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud.
Ottuka, spored na{a ocena, so osporeniot del od ~l. 16 st. 2 od
Zakonot, ne se povreduva st. 2 na Amandmanot XXI od Ustavot na Republika
Makedonija i ne mo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijatvata
deka so nego se povreduva temelnata vrednost na ustavniot poredok na
Republika Makedonija - vladeeweto na pravoto predvidena vo ~l. 8 st.
1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija.
397

Po odnos na navodot od inicijativata za povreda na ~l. 112 st. 3
od Ustavot, isto taka, cenime deka e neosnovan. Imeno, preku komparirawe
na sodr`inata na ukinatiot del od ~l. 18 st. 2 od Zakonot za
vr{ewe na notarskite raboti, koj prestanal da va`i, so sodr`inata na
osporeniot del od ~l. 16 st. 2 od Zakonot za notarijatot, utvrdivme
deka sodr`at identi~na formulacija. Me|utoa, vo celinata na navedenite
zakoni se sodr`ani razli~ni zakonski re{enija po odnos na pravoto
na za{tita na pravata na razre{eniot notar, so vospostavenoto
pravo za vodewe na upraven spor vo Zakonot {to sega e vo sila, od kade
ne mo`e da se prifati kako osnovan navodot od inicijativata i za povreda
na navedeniot ~len od Ustavot.
Ottamu, osporeniot del od ~l. 16 st. 2 od Zakonot e vo soglasnost
so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 51 i ~l. 112 st. 3 od Ustavot, kako i Amandamanot
XXI st. 2 na Ustavot na Republika Makedonija.
Vrz osnova na napravenata anliza na ustavnite i zakonskite
odredbi, kako i poso~enata ustavnosudska praktika, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 16 st. 2 vo delot: „i toa e kone~no" od Zakonot za notarijatot ("SV
RM," 55/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br.70/1992), na sednicata odr`ana na 26 septemvri 2007
godina, donese
398
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~lenot 16 stav 2 vo delot: "i toa e kone~no" od Zakonot za notarijatot
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 55/2007).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na delot: "i toa e kone~no" od ~lenot 16 stav 2 od
Zakonot, ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata osporeniot del: "i toa e
kone~no“ od ~lenot 16 stav 2 od Zakonot go isklu~uval pravoto na `alba
protiv re{enieto na ministerot za pravda za razre{uvawe na notarot,
{to ne bilo vo soglasnost so Amandamanot XXI stav 2 na Ustavot
na Republika Makedonija.
Potoa, podnositelot na inicijativata naveduva deka ista odredba
postoela i vo ~lenot 18 stav 2 od Zakonot za vr{ewe na notarskite
raboti, koj porano bil vo sila, me|utoa, Ustavniot sud so Odluka U.

. 106/1998 od 9 juni 1999 godina ja ukinal navedenata odredba vo delot:
"i toa e kone~no," kako nesoglasna so ~lenot 15 od Ustavot. Poradi
navedenoto postoela i povreda na ~lenot 112 stav 3 od Ustavot, bidej}i
Sobranieto na Republika Makedonija, kako nositel na zakonodavnata
vlast ne ja po~ituvalo i ne ja izvr{ilo Odlukata na Ustavniot sud na
Republika Makedonija.
Ottamu, so osporeniot del na ~lenot 16 stav 2 od Zakonot se povreduvale
~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 51 i ~len 112 stav 3 od Ustavot,
kako i Amandamanot XXI stav 2 na Ustavot na Republika Makedonija.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka, spored ~lenot 16 stav 1 od
Zakonot notarot }e bide razre{en, ako:
a) prestanat da postojat uslovite za imenuvawe od ~lenot 9 na
ovoj zakon;
b) ne dade sve~ena izjava;
v) se vraboti;
g) so pravosilna sudska odluka mu bide odzemena ili ograni~ena
delovnata sposobnost;
d) trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na slu`bata i
| ) ne go prodol`uva uredno svoeto osiguruvawe od odgovornost
za {teta ili ne pla}a nadomestok za osiguruvawe na Komorata.
Spored stavot 2 na istiot ~len od Zakonot, re{enieto za razre-
{uvawe na notarot go nosi ministerot po prethodno pribaveno mislewe
od Komorata i toa e kone~no.
4. Spored ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija
vladeeweto na pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Spored ~lenot 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored Amandmanot XXI na Ustavot, so koj e zamenet ~lenot 15
od Ustavot, se garantira pravoto na `alba protiv odluki doneseni vo
postapka vo prv stepen pred sud. Pravoto na `alba ili drug vid na pravna
za{tita protiv poedine~nite pravni akti doneseni vo postapka vo
prv stepen pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drugi
organ {to vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Spored ~lenot 112 stav 3 od Ustavot, odlukite na Ustavniot sud
se kone~ni i izvr{ni.
Vo ~lenot 16 od Zakonot, zakonodavecot gi opredelil uslovite
za razre{uvawe na notarot. Potoa opredelil re{enieto za razre{uvawe
na notarot da go donese ministerot za pravda, po prethodno pribaveno
mislewe od Komorata, so opredelba deka taka donesenoto re{enie
e kone~no.
Me|utoa, toa ne zna~i deka notarot sprema koj e doneseno re{enie
za razre{uvawe nema pravo na ponatamo{na za{tita na svoite
prava od pri~ina {to od analizata na stavot 4 na ~lenot 16 od Zako-
399

not, proizleguva deka protiv taka donesenoto re{enie mo`e da se vodi
upraven spor, odnosno deka zakonodavecot propi{al sudska postapka
za za{tita na pravoto na razre{eniot notar. Vaka utvrdenoto pravo
ostanalo nezabele`ano od podnositelot na inicijativata.
Ottamu, opredelbata na zakonodavecot od stavot 2 na osporeniot
~len 16 od Zakonot re{enieto za razre{uvawe na notarot da ima
tretman na kone~no re{enie, ne zna~i sama po sebe nemawe na natamo-
{ni sredstva za za{tita na pravoto, ako se ima predvid stavot 4 na
~lenot 16 od Zakonot, koj dava pravo za vodewe na upraven spor.
Vpro~em, so Amandmanot XXI na Ustavot, ustavotvorecot se
opredelil pravnata za{tita protiv poedine~nite pravni akti doneseni
vo postapka vo prv stepen pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija
i drugi organ {to vr{i javni ovlastuvawa da se uredi so zakon,
kako {to e ovde slu~aj i ustavno go garantira samo pravoto na
`alba protiv odluki doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud.
Ottuka, spored ocena na Sudot, so osporeniot del od ~lenot 16
stav 2 od Zakonot, ne se povreduva stavot 2 na Amandmanot XXI od
Ustavot na Republika Makedonija i ne mo`e da se prifati tvrdeweto
vo inicijatvata deka so nego se povreduva temelnata vrednost na
ustavniot poredok na Republika Makedonija - vladeeweto na pravoto
predvidena vo ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika
Makedonija.
Sudot, isto taka, oceni deka navodot od inicijativata za povreda
na ~lenot 112 stav 3 od Ustavot e neosnovan. Imeno, preku komparirawe
na sodr`inata na ukinatiot del od ~lenot 18 stav 2 od Zakonot
za vr{ewe na notarskite raboti, koj prestanal da va`i, so sodr`inata
na osporeniot del od ~lenot 16 stav 2 od Zakonot za notarijatot, utvrdivme
deka sodr`at identi~na formulacija. Me|utoa vo celinata na
navedenite zakoni se sodr`ani razli~ni zakonski re{enija po odnos
na pravoto na za{tita na pravata na razre{eniot notar, so vospostavenoto
pravo za vodewe na upraven spor vo Zakonot {to sega e vo
sila, od kade ne mo`e da se prifati kako osnovan navodot od inicijativata
i za povreda na navedeniot ~len od Ustavot.
Ottamu, osporeniot del od ~lenot 16 stav 2 od Zakonot e vo soglasnost
so ~lenot 8 stav 1 alineja 3, ~lenot 51 i ~lenot 112 stav 3 od
Ustavot, kako i Amandamanot XXI stav 2 na Ustavot na Republika
Makedonija.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite: d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana
Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani,
Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
400

30. U. br. 128/2007 (26. 09. 2007)
Osporen akt
^len 22 st. 4 vo delot "dokolku bide zaverena kaj notar" od Zakonot
za medijacija ("SV RM," 60/2006 i 22/2007).
Sodr`ina na osporeniot akt:
^len 22
(1) Spogodbata postignata vo postapkata za medijacija vo pismena
forma ja izgotvuvaat stranite vo postapkata, ili po nivno barawe
ja izgotvuva medijatorot, a ja potpi{uvaat stranite.
(2) Pred da ja potpi{at spogodbata od stavot (1) na ovoj ~len, na
stranite im se ostava razumen rok za prifa}awe na spogodbata.
(3) Spogodbata od stavot (1) na ovoj ~len potpi{ana od stranite
ja zaveruva medijatorot so svoj potpis.
(4) Spogodbata sklu~ena vo postapkata za medijacija ima sila
na izvr{na isprava, dokolku bide zaverena kaj notar.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, nemalo ustavna osnova i razumno
opravduvawe“ za zaverka kaj notar na spogodbite {to se sklu~uvale
vo postapka za medijacija, kako {to ureduval st. 4 na ~l. 22 od Zakonot
za medijacija. Ova poradi toa {to spogodbata sklu~ena vo postapka
na medijacija ne bila privatna isprava za da se zaveruvala kaj
notar, tuku bila javna isprava sostavena od nadle`en medijator i zaverena
od nego, pa poradi toa dopolnitelnata zaverka kaj notar bila
nepotrebna.
Od ovie pri~ini osporeniot del od ~l. 22 st. 4 od Zakonot za
medijacija bil vo nesoglasnost so ~lenot 8 stav 1 alineja 3 i ~lenot 51
od Ustavot na Republika Makedonija, koi se odnesuvaat na vladeeweto
na pravoto i vo Republika Makedonija zakonite moraat da bidat vo
soglasnost so Ustavot.
401

Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 1 od Zakonot za medijacija, so ovoj zakon se ureduvaat
principite na medijacijata, kako alternativen na~in na re{avawe
na sporovi, uslovite za medijator, postapkata na medijacija i organiziraweto
na medijatorite.
Ovoj zakon se primenuva vo gra|anski, trgovski, rabotni, potro{uva~ki
i drugi sporni odnosi me|u fizi~ki i pravni lica vo soglasnost
so zakon, bez ogled dali medijacijata se vodi vrz osnova na dogovor
postignat me|u stranite pred ili po zapo~nuvaweto na sporot,
vrz osnova na zakonska obvrska ili po upatstvo ili preporaka na sud,
arbitra`en sovet ili drug organ, osven koa so zakon poinaku ne e propi{ano.
Ovoj zakon ne se odnesuva na kolektivnite rabotni sporovi,
krivi~ni raboti, upravni raboti, kako nitu na slu~ai vo koi sudijata
ili arbiterot, vo tekot na sudskata ili arbitra`nata postapka, nastojuva
da go olesni mireweto, so isklu~ok na medijacijata {to se sproveduva
vo sud.
Soglasno ~l. 2 od ovoj zakon, medijacijata e vonsudska postapka
za re{avawe na sporovi vrz slobodno izrazena volja na stranite so
pomo{ na treto neutralno lice - medijator, koe nema pravo da nametne
re{enie na sporot.
Spored odredbite i konceptot na Zakonot vo celina, celta na
medijacijata ne e da se utvrdi koja od stranite e vo pravo, tuku da se
pronajde prifatlivo re{enie od zaedni~ki interes za dvete strani i
da se vospostavat objektivni merila za re{avawe na sprotivstavenite
interesi.
Postapkata za medijacija zavr{uva so sklu~uvawe na pismena
spogodba za re{avawe na sporot me|u stranite, so pismena izjava na
medijatorot deka ne se opravdani natamo{nite obidi za medijacija, so
pismena izjava od stranite do medijatorot deka postapkata za medijacija
e zavr{ena i so pismena izjava na koja bilo od stranite na postapkata
do drugite strani i medijatorot, dokolku istiot e imenuvan
deka postapkata za medijacija e zavr{ena. Postapkata zavr{uva vo rok
od 60 dena od denot na zapo~nuvawe bez ogled na nejziniot ishod, osven
koga stranite poinaku }e se soglasat so medijatorot.
402

Spored odredbata od osporeniot st. 4 od ~l. 22 od Zakonot, e
uredeno deka spogodbata sklu~ena vo postapka za medijacija ima sila
na izvr{na isprava, dokolku bide zaverena kaj notar.
Toa zna~i so zakon e opredeleno deka spogodbata klu~ena vo postapka
za medijacija }e dobie kvalifikacija na javna i izvr{na isprava
ako taa e zaverena kaj notar.
Imeno, zakonodavecot ne prepu{til spogodbite sklu~eni vo postapka
za medijacija nastanati so anga`man na treto lice - medijator,
so koi se razre{eni odredeni sporovi i konflikti pome|u stranite vo
sporot od opredeleni oblasti vo pravoto, da egzistiraat bez verifikacija
so notarska zaverka koja spogodbata sledovatelno na toa ja pravi
da bide javna i izvr{na isprava, a koja nema takov kvalitativ samo
so potpisot na stranite i na medijatorot vo nejzinoto sklu~uvawe.
Imeno, so zakon e opredeleno svojstvoto na medijatorot da bide
vo ramki na lice koe pomaga na stranite da postignat spogodba, bez
pravo da nametne re{enie na sporot, ova vo soglasnot so principite
na medijacijata, i medijatorot vrz osnova na negovata uloga vo pravoto,
opredelena so zakon, nema ist praven rang so notarot i negovite javni
ovlastuvawa odredeni so zakon. Ispravite potpi{ani od medijatorot
nemaat karakter na javna i izvr{na isprava bez zaverka na notar.
Soglasno odredbite od Zakonot za notarijatot ("SV RM,"
55/2007), notarite sostavuvaat ispravi za pravni raboti i izjavi, slu-
`beno zaveruvaat i potvrduvaat privatni ispravi, primaat na ~uvawe
ispravi, pari, hartii od vrednost zaradi nivno predavawe na drugi
lica ili na nadle`ni organi i vr{ewe na raboti po barawe na sudovite
ili drugite organi i tela.
Voedno, notarskiot akt za pravni raboti soglasno Zakonot
mo`e da ima svojstvo na izvr{na isprava ako vo notarskiot akt e utvrdena
opredelena obvrska za ~inewe za koja strankite mo`at da se dogovorat
i ako sodr`i izjava na obvrznikot za toa deka vrz osnova na toj
akt mo`e po pristignuvawe na obvrskata neposredno da sprovede prisilno
izvr{uvawe.
Od ~l. 43 od Zakonot za notarijatot, proizleguva deka notarskiot
akt e izvr{na isprava i isto pravno dejstvo ima privatnata isprava
so takva sodr`ina {to ja potvrdil odnosno zaveril notar.
Spored ~l. 45 st. 5 od ovoj zakon, potvrdenata privatna isprava
od strana na notarot, koga taa e vo soglasnost so zakon, ima va`nost na
javna isprava.
Vrz osnova na iznesenoto ne mo`e da se prifati navodot vo
inicijativata deka spogodbata sklu~ena vo postapka za medijacija i
bez zaverka kaj notar imala avtomatski svojstvo na javna izvr{na isprava,
pa poradi toa osporeniot del od ~l. 22 st. 4 od Zakonot za medijacijata
ne bil vo soglasnost so Ustavot od aspekt na principot na
vladeewe na pravoto.
403

Imeno, tokmu sprotivno na navodot vo inicijativata, so osporenata
odredba od Zakonot, sledovatelno so regulativata i na drugite
zakoni vo pravniot poredok e vospostaven usoglasen praven sistem po
odnos na statusot na ispravata odnosno spogodbata sklu~ena vo postapka
za medijacija, koja steknuva status i elementi na verodostojno
pravno delo po zaverkata od notar, koj ima takva javna funkcija i
ovlastuvawa utvrdeni so zakon.
Od ovie pri~ini smetame deka ne mo`e da se postavi pra{aweto
na ustavnosta na osporenata odredba od Zakonot za medijacijata.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 22 st. 4 vo delot "dokolku bide zaverena kaj notar" od Zakonot za
medijacija ("SV RM," 60/2006 i 22/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 26 septemvri 2007
godina, donese
404
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 22 stav 4 vo delot "dokolku bide zaverena kaj notar" od Zakonot
za medijacija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ br. 60/2006
i 22/2007).
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na del od ~lenot 22 stav 4 od Zakonot ozna~en vo
to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, nemalo ustavna osnova i
opravduvawe za zaverka kaj notar na spogodbite {to se sklu~uvale vo
postapka za medijacija, kako {to ureduval stavot 4 na ~lenot 22 od Zakonot
za medijacija. Ova poradi toa {to spogodbata sklu~ena vo postapka
na medijacija ne bila privatna isprava za da se zaveruvala kaj
notar, tuku bila javna isprava sostavena od nadle`en medijator i zaverena
od nego, pa poradi toa dopolnitelnata zaverka kaj notar bila
nepotrebna.
Od ovie pri~ini osporeniot del od ~lenot 22 stav 4 od Zakonot
za medijacija bil vo nesoglasnost so ~lenot 8 stav 1 alineja 3 i ~lenot
51 od Ustavot na Republika Makedonija, koi se odnesuvaat na vladeeweto
na pravoto i vo Republika Makedonija zakonite moraat da
bidat vo soglasnost so Ustavot.

3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 22 stavovi 1, 2
i 3 od Zakonot, spogodbata postignata vo postapkata za medijacija vo
pismena forma ja izgotvuvaat stranite vo postapkata, ili po nivno barawe
ja izgotvuva medijatorot, a ja potpi{uvaat stranite. Pred da ja
potpi{at spogodbata na stranite im se ostava razumen rok za prifa-
}awe na spogodbata, a spogodbata potpi{ana od stranite ja zaveruva
medijatorot so svoj potpis.
Spored stavot 4 od ovoj ~len od Zakonot, spogodbata sklu~ena
vo postapkata za medijacija ima sila na izvr{na isprava, dokolku bide
zaverena kaj notar.
4. Spored ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Soglasno ~lenot 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~lenot 1 od Zakonot za medijacija, so ovoj zakon se
ureduvaat principite na medijacijata, kako alternativen na~in na re-
{avawe na sporovi, uslovite za medijator, postapkata na medijacija i
organiziraweto na medijatorite.
Ovoj zakon se primenuva vo gra|anski, trgovski, rabotni, potro{uva~ki
i drugi sporni odnosi me|u fizi~ki i pravni lica vo soglasnost
so zakon, bez ogled dali medijacijata se vodi vrz osnova na dogovor
postignat me|u stranite pred ili po zapo~nuvaweto na sporot,
vrz osnova na zakonska obvrska ili po upatstvo ili preporaka na sud,
arbitra`en sovet ili drug organ, osven koa so zakon poinaku ne e
propi{ano.
Ovoj zakon ne se odnesuva na kolektivnite rabotni sporovi,
krivi~ni raboti, upravni raboti, kako nitu na slu~ai vo koi sudijata
ili arbiterot, vo tekot na sudskata ili arbitra`nata postapka, nastojuva
da go olesni mireweto, so isklu~ok na medijacijata {to se
sproveduva vo sud.
Soglasno ~lenot 2 od ovoj zakon, medijacijata e vonsudska postapka
za re{avawe na sporovi vrz slobodno izrazena volja na stranite
so pomo{ na treto neutralno lice - medijator, koe nema pravo da nametne
re{enie na sporot.
Spored odredbite i konceptot na Zakonot vo celina, celta na
medijacijata ne e da se utvrdi koja od stranite e vo pravo, tuku da se
pronajde prifatlivo re{enie od zaedni~ki interes za dvete strani i
da se vospostavat objektivni merila za re{avawe na sprotivstavenite
interesi.
Postapkata za medijacija zavr{uva so sklu~uvawe na pismena
spogodba za re{avawe na sporot me|u stranite, so pismena izjava na
medijatorot deka ne se opravdani natamo{nite obidi za medijacija, so
405

pismena izjava od stranite do medijatorot deka postapkata za medijacija
e zavr{ena i so pismena izjava na koja bilo od stranite na postapkata
do drugite strani i medijatorot, dokolku istiot e imenuvan deka
postapkata za medijacija e zavr{ena. Postapkata zavr{uva vo rok od 60
dena od denot na zapo~nuvawe bez ogled na nejziniot ishod, osven koga
stranite poinaku }e se soglasat so medijatorot.
Spored odredbata od osporeniot stav 4 od ~lenot 22 od Zakonot,
e uredeno deka spogodbata sklu~ena vo postapka za medijacija ima sila
na izvr{na isprava, dokolku bide zaverena kaj notar.
Spored Sudot toa zna~i deka so zakon e opredeleno spogodbata
sklu~ena vo postapka za medijacija da dobie kvalifikacija na javna i
izvr{na isprava ako taa e zaverena kaj notar.
Imeno, zakonodavecot ne prepu{til spogodbite sklu~eni vo postapka
za medijacija nastanati so anga`man na treto lice - medijator,
so koi se razre{eni odredeni sporovi i konflikti pome|u stranite vo
sporot od opredeleni oblasti vo pravoto, da egzistiraat bez verifikacija
so notarska zaverka koja spogodbata sledovatelno na toa ja pravi
da bide javna i izvr{na isprava, a koja nema takov kvalitativ samo
so potpisot na stranite i na medijatorot vo nejzinoto sklu~uvawe.
Imeno, so zakon e opredeleno svojstvoto na medijatorot da bide
vo ramki na lice koe pomaga na stranite da postignat spogodba, bez
pravo da nametne re{enie na sporot, ova vo soglasnot so principite
na medijacijata, i medijatorot vrz osnova na negovata uloga vo pravoto,
opredelena so zakon, nema ist praven rang so notarot i negovite javni
ovlastuvawa odredeni so zakon. Ispravite potpi{ani od medijatorot
nemaat karakter na javna i izvr{na isprava bez zaverka na notar.
Soglasno odredbite od Zakonot za notarijatot ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 55/2007), notarite sostavuvaat ispravi
za pravni raboti i izjavi, slu`beno zaveruvaat i potvrduvaat
privatni ispravi, primaat na ~uvawe ispravi, pari, hartii od vrednost
zaradi nivno predavawe na drugi lica ili na nadle`ni organi i
vr{ewe na raboti po barawe na sudovite ili drugite organi i tela.
Voedno, notarskiot akt za pravni raboti soglasno Zakonot
mo`e da ima svojstvo na izvr{na isprava ako vo notarskiot akt e utvrdena
opredelena obvrska za ~inewe za koja strankite mo`at da se dogovorat
i ako sodr`i izjava na obvrznikot za toa deka vrz osnova na toj
akt mo`e po pristignuvawe na obvrskata neposredno da sprovede prisilno
izvr{uvawe.
Od ~lenot 43 od Zakonot za notarijatot, proizleguva deka notarskiot
akt e izvr{na isprava i isto pravno dejstvo ima privatnata
isprava so takva sodr`ina {to ja potvrdil notar.
Spored ~lenot 45 stav 5 od ovoj zakon, potvrdenata privatna
isprava od strana na notarot, koga taa e vo soglasnost so zakon, ima
va`nost na javna isprava.
406

Vrz osnova na pogoreiznesenoto Sudot oceni deka ne mo`e da se
prifati navodot vo inicijativata deka spogodbata sklu~ena vo postapka
za medijacija i bez zaverka kaj notar imala avtomatski svojstvo
na javna izvr{na isprava, pa poradi toa osporeniot del od ~lenot 22
stav 4 od Zakonot za medijacijata ne bil vo soglasnost so Ustavot od
aspekt na principot na vladeewe na pravoto.
Imeno, tokmu sprotivno na navodot vo inicijativata, so osporeata
odredba od Zakonot, sledovatelno so regulativata i na drugite
zakoni vo pravniot poredok e vospostaven usoglasen praven sistem po
odnos na statusot na ispravata odnosno spogodbata sklu~ena vo postapka
za medijacija, koja steknuva status i elementi na verodostojno
pravno delo po zaverkata i potvrdata od notar, koj ima takva javna funkcija
i ovlastuvawa utvrdeni so zakon.
Od ovie pri~ini Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra-
{aweto na ustavnosta na osporenata odredba od Zakonot za medijacijata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo-
`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
407

408

31. U. br. 120/2007 (26. 09. 2007)
Osporen akt
Odluka za potvrduvawe na Odlukata za izmena i dopolnuvawe na
Odlukata za izvr{uvawe na Buxetot na op{tina Aerodrom za 2007 godina,
br. 07-2942/12 od 14 maj 2007 godina, objavena vo "Slu`ben glasnik
na op{tina Aerodrom," br. 25/2007 od 14 maj 2007 godina.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, so osporenata odluka bil
izmenet ~l. 17 od Odlukata za izvr{uvawe na Buxetot na op{tina
Aerodrom, a koja odluka bila izglasana bez za toa da imalo prethodno
podgotvena i dostavena predlog odluka i obrazlo`enie za nejzino donesuvawe.
Po odnos na donesuvaweto na ovaa odluka isto taka nadle`nata
Komisija za buxet, finansirawe i ekonomski razvoj nemala odr`ano
sostanok.
Poradi navedenoto, podnositelot na inicijativata smeta deka
osporenata odluka bila vo sprotivnost so ~l. 50 st. 1 t. 2 od Zakonot za
lokalnata samouprava i ~l. 23 st. 5 od Zakonot za finansirawe na edinicite
na lokalnata samouprava ("SV RM," br. 61/2004) poradi {to se
predlaga osporenata odluka da se poni{ti i istovremeno da se donese
i vremena merka za zapirawe na izvr{uvawe na dejstvijata prezemeni
so istata.
Sodr`ina na osporeniot akt
Vrz osnova na ~l. 36 st. 1 t. 2 od Zakonot za lokalna samouprava
("SV RM," 5/2002), ~l. 23 st. 5 od Zakonot za finansirawe na edinicite
na lokalnata samouprava ("SV RM" 61/2004 i 96/2004) i ~l. 24 od Statutot
na op{tina Aerodrom ("Slu`ben glasnik na grad Skopje,"
7/2005), Sovetot na op{tina Aerodrom na {eeset i prvata sednica
odr`ana na 10. 05. 2007 godina, donese
409

O D L U K A
za potvrduvawe na Odlukata za izmena i dopolnuvawe na Odlukata za
izvr{uvawe na Buxetot na op{tina Aerodrom za 2007 godina
^len 1
So ovaa Odluka se potvrduva Odlukata za izmena i dopolnuvawe
na Odlukata za izvr{uvawe na Buxetot na op{tina Aerodrom za 2007
godina, broj 07-2559/2 od 27. 04. 2007 godina.
^len 2
Ovaa Odluka vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom."
Broj 07-2942/12
Pretsedtel na Sovet na
14 maj 2007 godina op{tina Aerodrom
Skopje
Jugoslav Ziberoski s.r.
410
Pravno mislewe
Spored ~l. 36 od Zakonot za lokalna samouprava, vo nadle`nost
na sovetot na op{tinata e donesuvaweto na buxetot na op{tinata i
godi{na smetka na op{tinata, koi soglasno ~l. 48 st. 3 od ovoj zakon gi
potpi{uva pretsedatelot na sovetot i gi dostavuva na gradona~alnikot
zaradi objavuvawe.
Soglasno ~l. 50 st. 1 t. 3 od ovoj Zakon, vo nadle`nost na gradona~alnikot
e da gi objavuva propisite na sovetot vo slu`benoto glasilo
na op{tinata.
Soglasno odredbite od t. 7 na ~l. 50 st. 1 t. 7 od ovoj Zakon, gradona~alnikot
go predlaga i godi{niot buxet i godi{nata smetka na
buxetot na op{tinata, a spored t. 8 od istiot ~len od Zakonot, gradona~alnikot
go izvr{uva buxetot na op{tinata.
Spored ~l. 50 st. 2 od istiot Zakon gradona~alnikot mo`e da
ovlasti rakovoden slu`benik na op{tinata da ja vodi postapkata i da
re{ava vo upravni raboti, kako i da potpi{uva akti.
Vo delot na odredbite od Zakonot za lokalnata samouprava koi
se odnesuvaat na organite za vr{ewe na nadzor vo st. 3 od ~l. 70 e predvideno
deka kontrola na materijalnoto i finansiskoto rabotewe na
op{tinata vr{i Ministerstvoto za finansii.
Spored ~l. 51 od ovoj Zakon, ako gradona~alnikot smeta deka
propisot ne e vo soglasnost so Ustavot ili zakonite, dol`en e vo rok
od 7 dena od denot na dostavuvaweto, so re{enie da go zapre negovoto
objavuvawe, so koe }e gi obrazlo`i pri~inite za zapiraweto, a sovetot
e dol`en vo rok od 15 dena od denot na objavuvaweto na re{enieto,
istoto da go razgleda i da odlu~i po nego. Ako sovetot go potvrdi propisot,
gradona~alnikot e dol`en da go objavi i istovremeno da podne-

se inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na osporeniot propis pred Ustavniot sud na Republika
Makedonija.
Od uvidot vo spisite pri utvrduvaweto na fakti~kata sotojba
proizleguva deka Sovetot na op{tinata Aerodrom na sednicata odr-
`ana na 27. 12. 2006 godina donel Odluka za izvr{uvawe na Buxetot na
op{tina Aerodrom za 2007 godina, br. 07-7229/1 od 28. 12. 2006 godina.
Na sednicata odr`ana na 25. 04. 2007 godina, Sovetot na op{tina
Aerodrom donel Odluka za izmeni i dopolnuvawe na Odlukata za
izvr{uvawe na Buxetot na op{tina Aerodrom za 2007 godina br. 07-
2559/3 od 27. 04. 2007 godina, so koja e izmenet ~l. 17 od Odlukata za
izvr{uvawe na Buxetot na op{tinata taka {to za sredstvata utvrdeni
vo programa D - Gradona~alnik, potprograma DO - Gradona~alnik za
sredstvata utvrdeni vo buxetot na op{tinata na potstavkata 464990 -
drugi transferi odlu~uva gradona~alnikot, no najmnogu do iznos od
5.000,00 denari.
Gradona~alnikot na op{tina Aerodrom donel re{enie br. 08-
2890/2 od 30. 04. 2007 godina, so koe go zaprel objavuvaweto na Odlukata
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Odlukata za izvr{uvawe na Buxetot
na op{tina Aerodrom za 2007 godina.
Sovetot na op{tina Aerodrom, na sednicata odr`ana na 10 maj
2007 godina ja donel sega osporenata odluka za potvrduvawe na Odlukata
za izmena i dopolnuvawe na Odlukata za izvr{uvawe na Buxetot
na op{tina Aerodrom za 2007 godina br. 07-2942/12 od 14. 05. 2007 godina,
koja soglasno ~l. 51 st. 3 od Zakonot za lokalnata samouprava, gradona~alnikot
na op{tina Aerodrom ja objavil vo "Slu`beniot glasnik
na op{tina Aerodrom" br. 25/2007 od 14. 05. 2007 godina.
Imeno, spored na{e mislewe, zasnovano vrz sodr`inata na
navedenite zakonski odredbi i utvrdenata fakti~ka sostojba, so donesuvawe
na osporenata odluka ne se povredeni odredbite od Zakonot za
lokalnata samouprava na koi se uka`uva vo inicijativata. Ova od pri-
~ina {to od uvidot vo zapisnikot za odr`ana sednica na Sovetot na
op{tina Aerodrom na den 25. 04. 2007 godina kako to~ki na dneven red
bile staveni i to~kite predlo`eni od gradona~alnikot, me|u koi e i
Predlog Odlukata za izmenuvawe i dopolnuvawe na Odlukata za
izvr{uvawe na Buxetot na op{tinata za 2007 godina, {to zna~i deka
ne e povreden ~l. 50 st. 1 t. 7 od Zakonot, bidej}i istata po predlog na
gradona~alnikot na Sovetot na op{tina Aerodrom go donesuva vo ~ija
nadle`nost, soglasno ~l. 36 st. 1 t. 2 od Zakonot, e buxetot na op{-
tinata i godi{nata smetka na op{tinata.
Od analizata na citiranite odredbi od Zakonot za lokalna samouprava
jasno proizleguva deka Sovetot na op{tinata go donesuva, a
gradona~alnikot go izvr{uva buxetot na op{tinata. Ottuka, ne mo`e
da se prifati tvrdeweto vo inicijativata deka so osporenata odluka
411

se povreduvaat odredbite od Zakonot za lokalna samouprava i zatoa se
p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot, i
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na
Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za izmena i dopolnuvawe na
Odlukata za izvr{uvawe na Buxetot na op{tina Aerodrom za 2007 godina,
br. 07-2942/12 od 14. 05. 2007 godina, objavena vo "Slu`ben
glasnik na op{tina Aerodrom," br. 25/2007 od 14. 05. 2007 godina.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 26 septemvri
2007 godina, donese
412
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na zakonitosta
na Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za izmena i dopolnuvawe na
Odlukata za izvr{uvawe na Buxetot na op{tina Aerodrom za 2007 godina,
broj 07-2942/12 od 14 maj 2007 godina, objavena vo "Slu`ben glasnik
na op{tina Aerodrom," br. 25/2007 od 14 maj 2007 godina.
2. Kiril Todorovski - gradona~alnik na op{tina Aerodrom -
Skopje na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa
za poveduvawe postapka za ocenuvawe na zakonitosta na aktot
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, so osporenata odluka bil
izmenet ~lenot 17 od Odlukata za izvr{uvawe na Buxetot na op{tina
Aerodrom, a koja odluka bila izglasana bez da za toa imalo prethodno
podgotvena i dostavena predlog odluka i obrazlo`enie za nejzino donesuvawe.
Po odnos na donesuvaweto na ovaa odluka isto taka nadle`nata
Komisija za buxet, finansirawe i ekonomski razvoj nemala odr`ano
sostanok.
Poradi navedenoto, podnositelot na inicijativata smeta deka
osporenata odluka bila vo sprotivnost so ~len 50 stav 1 to~ka 2 od Zakonot
za lokalnata samouprava i ~len 23 stav 5 od Zakonot za finansirawe
na edinicite na lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 61/2004) poradi {to se predlaga osporenata
odluka da se poni{ti i istovremeno da se donese i vremena merka za
zapirawe na izvr{uvawe na dejstvijata prezemeni so istata.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina Aerodrom,
na {eeset i prvata sednica odr`ana na 10 maj 2007 godina, donel
Odluka za potvrduvawe na Odlukata za izmena i dopolnuvawe na Odlukata
za izvr{uvawe na Buxetot na op{tina Aerodrom za 2007 godina.

Spored ~lenot 1 od Odlukata, so ovaa Odluka se potvrduva
Odlukata za izmena i dopolnuvawe na Odlukata za izvr{uvawe na
Buxetot na op{tina Aerodrom za 2007 godina, broj 07-2559/2 od 27
april 2007 godina. Vo ~lenot 2 opredeleno e odlukata da vleze vo sila
osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na op{tina
Aerodrom."
4. Spored ~lenot 36 od Zakonot za lokalnata samouprava, vo nadle`nost
na sovetot na op{tinata e donesuvaweto na buxetot na op{-
tinata i godi{na smetka na op{tinata, koi soglasno ~len 48 stav 3 od
ovoj zakon gi potpi{uva pretsedatelot na sovetot i gi dostavuva na
gradona~alnikot zaradi objavuvawe.
Soglasno ~lenot 50 stav 1 to~ka 3 od ovoj zakon, vo nadle`nost
na gradona~alnikot e da gi objavuva propisite na sovetot vo slu`benoto
glasilo na op{tinata.
Isto taka, soglasno odredbite od ~lenot 50 stav 1 to~ka 7 od
ovoj Zakon, gradona~alnikot go predlaga godi{niot buxet i godi{nata
smetka na buxetot na op{tinata, a spored to~kata 8 od istiot ~len od
Zakonot, gradona~alnikot go izvr{uva buxetot na op{tinata.
Spored ~len 50 stav 2 od istiot Zakon gradona~alnikot mo`e da
ovlasti rakovoden slu`benik na op{tinata da ja vodi postapkata i da
re{ava vo upravni raboti, kako i da potpi{uva akti.
Vo delot na odredbite od Zakonot za lokalnata samouprava koi
se odnesuvaat na organite za vr{ewe na nadzor vo stavot 3 od ~lenot 70
e predvideno deka kontrola na materijalnoto i finansiskotto rabotewe
na op{tinata vr{i Ministerstvoto za finansii.
Od uvidot vo spisite pri utvrduvaweto na fakti~kata sotojba
proizleguva deka Sovetot na op{tinata Aerodrom na sednicata odr-
`ana na 27 dekemvri 2006 godina donel Odluka za izvr{uvawe na Buxetot
na op{tina Aerodrom za 2007 godina, broj 07-7229/1 od 28 dekemvri
2006 godina.
Na sednicata odr`ana na 25 april 2007 godina, Sovetot na op{-
tina Aerodrom donel Odluka za izmeni i dopolnuvawe na Odlukata za
izvr{uvawe na Buxetot na op{tina Aerodrom za 2007 godina br. 07-
2559/3 od 27 april 2007 godina, so koja e izmenet ~lenot 17 od Odlukata
za izvr{uvawe na Buxetot na op{tinata taka {to za sredstvata utvrdeni
vo programa D - Gradona~alnik, potprograma DO - Gradona~alnik
za sredstvata utvrdeni vo buxetot na op{tinata na potstavkata 464990
- drugi transferi odlu~uva gradona~alnikot, no najmnogu do iznos od
5.000,00 denari.
Spored Sudot bazirano na sodr`inata na navedenite zakonski
odredbi i utvrdenata fakti~ka sostojba, so donesuvawe na osporenata
Odluka ne se povredeni odredbite od Zakonot za lokalnata samouprava
na koi se uka`uva vo inicijativata. Ova od pri~ina {to od uvidot vo
zapisnikot za odr`ana sednica na Sovetot na op{tina Aerodrom na
den 25 april 2007 godina kako to~ki na dneven red bile staveni i
413

to~kite predlo`eni od gradona~alnikot, me|u koi e i Predlog
Odlukata za izmenuvawe i dopolnuvawe na Odlukata za izvr{uvawe na
Buxetot na op{tinata za 2007 godina, {to zna~i deka ne e povreden
~len 50 stav 1 to~ka 7 od Zakonot, bidej}i istata po predlog na
gradona~alnikot na Sovetot na op{tina Aerodrom ja donesuva buxetot
na op{tinata i godi{nata smetka na op{tinata.
Od analizata na citiranite odredbi od Zakonot za lokalnata
samouprava jasno proizleguva deka Sovetot na op{tinata go donesuva,
a gradona~alnikot go izvr{uva buxetot na op{tinata. Ottuka, ne
mo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijativata deka so osporenata
odluka se povreduvaat odredbite od Zakonot za lokalnata samouprava,
poradi {to pred sudot se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata
odluka so ~len 50 stav 1 to~ka 2 od Zakonot za lokalnata samouprava
i ~len 23 stav 5 od Zakonot za finansirawe na edinicite na
lokalnata samouprava.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, m-r Mirjana
Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani,
Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
414

32. U. br. 192/2007 (22. 19.2007)
Osporen akt
Odluka za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestok
na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na Sovetot,
broj 07-5676/2 od 3. 09. 2007 godina ("Slu`ben glasnik na op{tina
Aerodrom," 30/2007) donesena od Sovetot na op{tina Aerodrom.
Sodr`ina na osporeniot akt
Vo ~l. 1 od osporenata odluka e utvrdeno deka so nea se potvrduva
Odlukata za nadomestok na ~lenovite na Sovetot na op{tina
Aerodrom za sednici na Sovetot, br. 07-4759/1 od 16. 04. 2007 godina, a
vo ~l. 2 od osporenata odluka e opredeleno deka se utvrduva nadomestokot
na ~lenovite na Sovetot na op{tinata za sednici na Sovetot.
Spored ~l. 3 od Odlukata, na ~lenovite na Sovetot na op{tina
Aerodrom im se utvrduva nadomestok vo iznos od 30% od prose~na mese~na
neto plata vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite
tri meseci za sekoja sednica, bez ogled na nejzinoto vremetraewe.
So ~l. 4 i 5 od Odlukata e utvrdeno deka so nejzinoto stapuvawe
vo sila prestanuva da va`i Odlukata broj 07-1798/1 od 20. 03. 2007 godina,
i deka Odlukata stapuva vo sila so denot na objavuvaweto vo
"Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom."
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata Sovetot na op{tina Aerodrom
na prethodnata sednica pred donesuvawe na osporenata odluka, ja
donel Odlukata za utvrduvawe na nadomest na Sovetot za sednica, me|utoa
taa kako predlo`ena to~ka na dneven red prakti~no bila razgledana
i donesena na sednicata so u{te tri drugi odluki za koi Sovetot
ne dostavil predlog za zaedni~ka rasprava, i na toj na~in ne bilo postapeno
vo soglasnost so Delovnikot na op{tinata (~l. 81 st. 2).
So ogled na toa {to na sednicata na Sovetot na op{tinata ne
se rabotelo spored odredbite od Delovnikot, a od druga strana osporenata
odluka go ureduvala nadomestokot na ~lenovite na Sovetot na
op{tinata za sednici, sprotivno na ~l. 45 i 100 od Zakonot za lokalnata
samouprava, so inicijativata se predlaga Sudot da povede postapka
za ocenuvawe na zakonitosta na osporenata odluka.
415

Pravno mislewe
Spored ~l. 45 od Zakonot za lokalnata samouprava ("SV RM,"
br. 5/2002) ~lenovite na Sovetot imaat pravo na nadomestok za prisustvo
na sednica i nadomestoci na patni i dnevni tro{oci vo ramki
utvrdeni so zakon.
Soglasno ~l. 100 od Zakonot koj e predviden vo Glavata XV
"Preodni i zavr{ni odredbi," do donesuvaweto na zakonot od ~l. 45 na
ovoj zakon, ~lenovite na sovetot }e primaat nadomestok za prisustvo
na sednica na sovetot bez ogled na nejzinoto vremettraewe, najmnogu
do 30% od prose~nata mese~na neto plata vo Republika Makedonija
isplatena vo poslednite tri meseci, a nadomestocite za patnite i dnevnite
tro{oci }e im se isplatuvaat spored propisite koi se odnesuvaat
na dr`avnite slu`benici.
So ogled na toa {to so osporenata odluka napolno vo soglasnost
so citiranite odredbi od Zakonot za lokalnata samouprava e uredeno
pra{aweto za nadomestok na ~lenovite na Sovetot za sednici,
odnosno Sovetot vo osporenata odluka vo celost ja prifatil zakonskata
norma kako vo odnos na visinata na nadomestokot za prisustvo na
sednica na sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe, taka i vo odnos
na pravnoto dejstvo na Odlukata po denot na objavuvaweto i vleguvaweto
vo sila, smetame deka vrz osnova na navodite vo inicijativata ne
mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za zakonitosta na osporenata
odluka. Od aspekt na raboteweto na Sovetot na op{tinata, Sudot ne e
nadle`en da ocenuva dali toa bilo vo soglasnost so aktite na op{tinata,
nitu so ovie navodi vo inicijativata mo`e da se dovede vo pra{awe
zakonitosta na osporenata odluka.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na
Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestok na
~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na Sovetot,
broj 07-5676/2 od 3. 09. 2007 godina ("Slu`ben glasnik na op{tina
Aerodrom," br. 30/2007) donesena od Sovetot na op{tina Aerodrom.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 24 oktomvri 2007 godina,
donese
416

R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na zakonitosta
na Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestok
na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na Sovetot,
br. 07-5676/2 od 3 septemvri 2007 godina ("Slu`ben glasnik na op{tina
Aerodrom," br. 30/2007) donesena od Sovetot na op{tina Aerodrom.
2. Kiril Todorovski, gradona~alnik na op{tina Aerodrom vo
Skopje, na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa
za poveduvawe postapka za ocenuvawe na zakonitosta na aktot
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata Sovetot na op{tinata Aerodrom
na prethodnata sednica pred donesuvawe na osporenata Odluka, ja
donel Odlukata za utvrduvawe na nadomest na Sovetot za sednica, me-
|utoa taa kako predlo`ena to~ka na dneven red prakti~no bila razgledana
i donesena na sednicata so u{te tri drugi odluki za koi Sovetot
ne dostavil predlog za zaedni~ka rasprava, i na toj na~in ne bilo
postapeno vo soglasnost so Delovnikot na op{tinata Aerodrom (~len
81 stav 2).
So ogled na toa {to na sednicata na Sovetot na op{tinata ne
se rabotelo spored odredbite od Delovnikot, a od druga strana osporenata
odluka go ureduvala nadomestokot na ~lenovite na Sovetot na
op{tinata za sednici, sprotivno na ~lenovite 45 i 100 od Zakonot za
lokalnata samouprava, so inicijativata se predlaga Sudot da povede
postapka za ocenuvawe na zakonitosta na osporenata odluka.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka so ~lenot 1 od osporenata
odluka se potvrduva Odlukata za nadomestok na ~lenovite na Sovetot
na op{tina Aerodrom za sednici na Sovetot, broj 07-4759/1 od 16 avgust
2007 godina, a vo ~lenot 2 e opredeleno deka se utvrduva nadomestokot
na ~lenovite na Sovetot na op{tinata za sednici na Sovetot.
Spored ~lenot 3 od Odlukata, na ~lenovite na Sovetot na op{-
tina Aerodrom im se utvrduva nadomestok vo iznos od 30% od prose~na
mese~na neto plata vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite
tri meseci za sekoja sednica, bez ogled na nejzinoto vremetraewe.
So ~lenovite 4 i 5 od Odlukata e utvrdeno deka so nejzinoto
stapuvawe vo sila prestanuva da va`i Odlukata broj 07-1798/1 od 20
mart 2007 godina, i deka Odlukata stapuva vo sila so denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom."
4. Spored ~lenot 45 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 5/2002) ~lenovite na Sovetot
imaat pravo na nadomestok za prisustvo na sednica i nadomestoci
na patni i dnevni tro{oci vo ramki utvrdeni so zakon.
Soglasno ~lenot 100 od Zakonot koj e predviden vo Glavata XV
"Preodni i zavr{ni odredbi," do donesuvaweto na zakonot od ~lenot
45 na ovoj zakon, ~lenovite na sovetot }e primaat nadomestok za pri-
417

sustvo na sednica na sovetot bez ogled na nejzinoto vremettraewe, najmnogu
do 30% od prose~nata mese~na neto plata vo Republika Makedonija
isplatena vo poslednite tri meseci, a nadomestocite za patnite i
dnevnite tro{oci }e im se isplatuvaat spored propisite koi se odnesuvaat
na dr`avnite slu`benici.
So ogled na toa {to so osporenata odluka napolno vo soglasnost
so citiranite odredbi od Zakonot za lokalnata samouprava e
uredeno pra{aweto za nadomestok na ~lenovite na Sovetot za sednici,
odnosno Sovetot vo osporenata odluka vo celost ja prifatil zakonskata
norma kako vo odnos na visinata na nadomestokot za prisustvo
na sednica na sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe, taka i vo
odnos na pravnoto dejstvo na Odlukata po denot na objavuvaweto i vleguvaweto
vo sila, smetame deka vrz osnova na navodite vo inicijativata
nemo`e osnovano da se postavi pra{aweto za zakonitosta na
osporenata odluka. Od aspekt na raboteweto na Sovetot na op{tinata,
Sudot ne e nadle`en da go ocenuva dali toa bilo vo soglasnost so
aktite na op{tinata, nitu so ovie navodi vo inicijativata mo`e da se
dovede vo pra{awe zakonitosta na osporenata odluka.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo-
`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
418

33. U. br. 168/2006 (7. 11. 2007)
Osporena odredba
^len 185, st. 1, vo delot: "direktorot na Upravata" od Zakonot
za izvr{uvawe na sankciite ("SV RM," 2/2006)
Sodr`ina na osporenata odredba
^len 185
Protiv re{enieto za izre~ena disciplinska kazna, kako i protiv
re{enieto od ~lenot 184 na ovoj zakon so koe e odlu~eno za nadomestuvawe
na {tetata, osudenoto lice ima pravo na `alba vo rok od tri
dena do direktorot na Upravata. (osporen stav)
(1) @albata na osudenoto lice ne go zadr`uva izvr{uvaweto na
re{enieto.
(2) Postapkata za re{avawe po `albata e itna.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata osporenata odredba vo osporeniot
del ne e vo soglasnost so na~eloto na dvostepenost vo odlu~uvaweto,
zagarantirano so Amandmanot XXI od Ustavot na Republika
Makedonija, bidej}i po `albata na osudenoto lice protiv re{enieto
za izre~enata disciplinska kazna re{avalo istoto lice - direktorot
na Upravata, vo prv i vo vtor stepen.
Spored podnositelot na inicijativata, smislata na navedenata
ustavna odredba bila da se obezbedi dvostepenost vo odlu~uvaweto, so
toa {to po `albata }e odlu~uval drug, povisok organ od organot {to
odlu~uval vo prv stepen, vo {to se sostoelo devolutivnoto dejstvo na
`albata, pa poradi toa osporenata odredba ne bila vo duhot na ustavnata
intencija i garancija na na~eloto na dvostepenost vo odlu~uvaweto,
odnosno vo vtor stepen da odlu~uva drug organ koj ne u~estvuval
vo donesuvaweeto na prvostepenoto re{enie. Spored navodite vo
inicijativata, ova voedno pretstavuvalo povreda i na temelnata vrednost
na ustavniot poredok na Republika Makedonija - vladeeweto na
pravoto.
Poradi navedenoto, podnositelot na inicijativata smeta deka
zakonskata odredba vo osporeniot del e sprotivna na ~l. 8 st. 1 al. 3,
419

~l. 51 i Amandmanot XXI od Ustavot na Republika Makedonija i predlaga
Sudot da povede postsapka za ocenuvawe na nejzinata ustavnost.
420
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 160/2003 od 17. 12. 2003 godina,
ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 90 st. 2 od Zakonot
za socijalna za{tita ("SV RM," br. 50/1997, 16/2000 i 17/2003), so
koja se predviduva po `albata protiv re{enieto na centarot re{ava
ministerot za trud i socijalna politika.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. "Od navedenite zakonski
odredbi proizleguva deka centarot za socijalna rabota e javna ustanova
so opredeleni javni ovlastuvawa, me|u koi kako javno ovlastuvawe
e utvrdeno i re{avaweto za pravata od socijalna za{tita. Ponatamu,
od ovie odredbi proizleguva i toa deka organ nadle`en za vr{ewe
nadzor nad zakonitosta na rabotata na centarot za socijalna rabota,
kako i na drugite ustanovi za socijalna za{tita, e Ministerstvoto za
trud i socijalna politika.
Od navedenoto vo odnos na osnovaweto, statusot i nadle`nostite
na centarot za socijalna rabota, od edna strana, i postavenosta
na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, od druga strana,
mo`e da se konstatira deka interpretiraj}i ja su{tinata na osporenata
zakonska odredba, podnositelot na inicijativata izveduva pogre{en
zaklu~ok deka vo postapkata za ostvaruvawe na pravata na gra-
|anite od oblasta na socijalnata za{tita vo prv i vtor stepen odlu-
~uva ist organ.
Imeno, razgleduvaj}i ja osporenata zakonska odredba vo kontekst
na navedenite i drugite odredbi od Zakonot za socijalna za{tita,
spored Sudot jasno proizleguva deka po `albata izjavena protiv re{enieto
na centarot za socijalna rabota re{ava drug organ koj {to ne
u~estvuval vo odlu~uvaweto vo prv stepen, a toa e organot na upravata
nadle`en za soodvetnata upravna oblast, koj istovremeno vr{i i nadzor
nad zakonitosta na rabotata na centarot. Vakvoto zakonsko re{enie
ne samo {to e vo soglasnost so baraweto vo ~l. 15 od Ustavot za devolutivnoto
dejstvo na `albata voop{to, tuku toa korespondira i so
st. 2 na ~l. 229 od Zakonot za op{tata upravna postapka, koj {to soglasno
~l. 5 st. 1 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot kako sojuzen
propis na porane{nata SFRJ e prezemen kako republi~ki."
2. Ustavniot sud so Odluka U. br. 162/1995 od 13. 09. 1995 godina
go ukina ~l. 21 od Zakonot za Upravata za javni prihodi ("SV RM " br.
80/1993). Ukinatata odredba predviduvala protiv re{enieto na dano-
~nite inspektori `alba da mo`e da se izjavi do direktorot na Upravata
za javni prihodi.
Od obrazlo`enieto na Odlukata. "Od ozna~enite ustavni odredbi
proizleguva deka so garantiraweto na pravoto na `alba vsu{nost

treba da se obezbedi dvostepenost vo odlu~uvaweto, odnsono da se obezbedi
vo vtorostepenata postapka po `albata protiv poedine~nite
pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen, da odlu~uva organ koj
ne u~estvuval vo odlu~uvaweto vo prv stepen.
So ogled na toa {to vo ~l. 21 od ozna~eniot zakon e predvideno
i vo prv i vo vtor stepen da se odlu~uva vo ramkite na ist organ, odnosno
vo ramkite na Upravata za javni prihodi, Sudot oceni deka vakviot
na~in na odlu~uvawe pretstavuva samo eden vid kontrola, a ne i odlu-
~uvawe na vtorostepen organ po `alba, vo smisla na ~l. 15 od Ustavot."
3. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 30/2005 od 9. 11. 2005 godina,
ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 18 st. 5 i ~l. 19 st.
2 od Zakonot za za{tita na li~nite podatoci ("SV RM," br. 7/2005).
Spored ovoj ~len od Zakonot za za{tita na li~nite podatoci
`albata protiv re{enieto od st. 3 na ovoj ~len, se podnesuva do direktorot
na Direkcijata.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. "Sudot oceni deka vo konkretniot
slu~aj principot na dvostepenost, odnosno garantiranoto pravo
na `alba e obezbedno. Imeno, spored Sudot, opredeleniot devolutiven
karakter na `albata i ovlastuvaweto {to zakonodavecot vo osporenite
odredbi mu go dal na direktorot kako funkcioner koj rakovodi
so Direkcijata da odlu~uva po `alba protiv re{enieto na Komisijata
predvideno so ~l. 18 st. 1 i 2 od Zakonot, spored misleweto na Sudot ne
go povreduva principot na dvostepenost i toa e pra{awe koe zakonodavecot
go ureduva soglasno karakterot, statusot i specifikite kako
na organot koj go donel prvostepeniot akt taka i karakterot, specifikite
i sodr`inata na materijalnoto pravo i postapkata za ostvaruvawe
na toa pravo kako {to go uredil so ovoj zakon.
Zakonodavecot poradi specifi~nosta i statusot na Direkcijata
nemo`ej}i pravoto na `alba da go ostvari nadvor od Direkcijata
pred drug organ a najmalku organ koj go kontrolira samata Direkcija i
opredeluvaj}i go direktorot kako organ koj }e odlu~uva po `albata,
soglasno ~l. 18 st. 5 i ~l. 19 st. 3 od Zakonot kako i predviduvaj}i i
sudska za{tita protiv re{enieto na direktorot na Direkcijata, spored
ocenata na Sudot ne go povredil ~l. 15 od Ustavot na Republika
Makedonija."
4. Ustavniot sud so Odluka U. br. 202/1996 od 14. 05. 1997 godina,
go ukina ~l. 141 st. 1 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("SV RM," br. 80/19093). Ukinatata zakonska odredba predviduvala
protiv re{enieto doneseno vo prv stepen na fondot, odnosno
kaj rabotodavecot, osigurenikot, korisnikot na penzija ili ~lenot na
semejstvoto da ima pravo na `alba do vtorostepeniot organ na fondot
odnosno kaj rabotodavecot vo rok od 15 dena od denot na priemot na
re{enieto.
Od obrazlo`enieto na Odlukata. "So ogled na toa {to so ~l.
141 stav 1 od Zakonot se predviduva ist organ (Fondot) da re{ava vo
421

prv i vo vtor stepen za ostvaruvawe na pravo od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, a ne po `alba za toa da odlu~uva organ koj ne u~estvuval
vo odlu~uvaweto vo prv stepen, Sudot oceni deka osporenata zakonska
odredba ne e vo soglasnost so navedeniot ~l. 15 od Ustavot."
5. Ustavniot sud so Re{enie u. br. 73/2002 od 12. 09. 2002 godina,
ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta na ~l. 71 st.
1 i ~l. 84 st. 2 od Zakonot za pravata na voenite invalidi na ~lenovite
na nivnite semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci
("SV RM," br. 13/1996).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. "Imaj}i go predvid iznesenoto,
kako i odredbata od ~l. 15 od Ustavot, Sudot smeta deka so
predviduvaweto deka po `albite protiv re{enijata na Upravata za
pra{awa na borcite i voenite invalidi koja re{ava vo prv stepen a
koja e vo sostav na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, da
odlu~uva Ministerstvoto za trud i socijalna politika e vo duhot na
ustavnata intencija za garancija na na~eloto na dvostepenost vo odlu-
~uvaweto, odnosno vo vtor stepen da odlu~uva drug organ na upravata
koj ne u~estvuva vo donesuvaweto na prvostepenoto re{enie, poradi
{to oceni deka osporenata odredba ne e vo nesoglasnost so Ustavot."
6. Ustavniot sud so Odluka U. br. 161/2002 od 8. 04. 2003 godina
go ukina ~l. 93 st. 2 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("SV RM,"
br. 44/1995, 24/1996, 34/1996, 35/1997, 82/1999 i 29/2002).
Ukinatata odredba predviduvala protiv re{enieto za odbivawe
na nostrifikacijata, odnosno ekvivalencijata, mo`e da se izjavi
`alba do ministerot.
Od obrazlo`enieto na Odlukata. "Imaj}i go predvid navedenoto,
Sudot smeta deka so osporenata odredba od Zakonot ne se obezbeduva
na~eloto na dvostepenost vo odlu~uvaweto po `alba vo smisla na
~l. 15 od Ustavot, bidej}i Komisijata za nostrifikacija i ekvivalencija
na sveditelstvata steknati vo stranstvo nema status na dr`aven
organ na upravata so ogled na na~inot na koj taa e formirana od {to
proizleguva deka fakti~ki vo prv i vo vtor stepen odlu~uva eden ist
organ.
Spored toa, Sudot oceni deka zakonskata odredba ne e vo duhot
na ustavnata intencija i garancija na na~eloto na dvostepenost vo
odlu~uvaweto odnosno vo vtor stepen da odlu~uva drug organ koj ne
u~estvuval vo donesuvawe na prvostepenoto re{enie, poradi {to taa
ne e vo soglasnost so ~l. 15 od Ustavot."
7. Ustavniot sud so Odluka U. br. 93/1994 od 29. 03. 1995 godina
go ukina ~l. 218 st. 2 od Zakonot za organite na upravata (" SV SRM,"
br. 40/1990).
Na sednicata Sudot utvrdi deka so st. 1 na ~l. 218 od Zakonot e
predvideno rabotnikot da ima pravo na prigovor protiv sekoe re-
{enie so koe se odlu~uva za negovite prava i dol`nosti vo vrska so rabotniot
odnos vo rok od 15 dena od denot na priemot na re{enieto, do-
422

kolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno. Spored st. 2 na ovoj ~len
od Zakonot, organot {to go donel re{enieto protiv koe e podnesen
prigovor e dol`en da gi razgleda navodite vo prigovorot i da donese
re{enie. Sudot, isto taka, utvrdi deka soglasno st. 3 na ovoj ~len od
Zakonot, re{enieto {to se donesuva po povod podneseniot prigovor e
kone~no.
Od obrazlo`enieto na Odlukata. "Od navedenite odredbi proizleguva
deka gra|anite imaat pravo na sudska za{tita odnosno pravo
na `alba protiv poedine~nite pravni akti doneseni, me|u drugite, i
od upravnite organi, pri {to Ustavot ne predviduva isklu~ok od ova
pravilo, odnosno mo`nost so zakon da se predvidi poinakvo re{enie
vo smisla po pravniot lek da odlu~uva organot {to go donel re{enieto
protiv koe e podnesen prigovorot.
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot oceni deka smislata na ~l. 15 i
~l. 50 st. 2 od Ustavot, po `albite na poedine~nite pravni akti na
site gra|ani na Republikata, pa i na rabotnicite vo organite na upravata
e da se obezbedi dvostepenost vo odlu~uvaweto, odnosno mo`nost
za odlu~uvawe od strana na drug organ koj ne u~estvuva vo prvostepenata
postapka."
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok na
Republika Makedonija.
Spored Amandman XXI na Ustavot, se garantira pravoto na `alba
protiv odluki doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud. Spored
st. 2 na ovoj Amandman, pravoto na `alba ili drug vid na pravna za{-
tita protiv poedine~ni pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen
pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to
vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 1 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite ("SV RM,"
br. 2/2006), so ovoj zakon se ureduva izvr{uvaweto na sankciite, a
spored ~l. 7 st. 1 od Zakonot, sankciite gi izvr{uvaat organite opredeleni
so ovoj zakon.
Nadle`nite organi za izvr{uvawe na sankciite se uredeni vo
poseben del od Zakonot, a toa se Upravata za izvr{uvawe na sankciite,
Kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi i sudijata za izvr{uvawe
na sankciite.
Spored ~l. 8 od Zakonot, rabotite na izvr{uvaweto na sankciite
se vo nadle`nost na Upravata za izvr{uvawe na sankciite. So
rabotite na izvr{uvaweto na sankciite rakovodi direktorot na Upra-
423

vata (st. 2), a spored st. 3 na ovoj ~len, organizacijata i delokrugot na
rabotite {to se izvr{uvaat vo Upravata se opredeluvaat so ovoj
zakon.
Spored ~l. 14 od Zakonot, Upravata go organizira, sporveduva i
vr{i nadzor na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, maloletni~kiot zatvor,
alternativnite merki op{tokorisna rabota i ku}en zatvor, za{-
titniot nadzor izre~en so odluka za uslovna osuda ili za usloven
otpust, kako i vospitnata merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom.
Spored st. 2 na ovoj ~len, upravata e organ vo sostav na Ministerstvoto
za pravda so svojstvo na pravno lice.
Spored ~l. 15 st. 1 od Zakonot, so Upravata rakovodi direktor.
Spored st. 2 na ovoj ~len, direktorot na Upravata go imenuva i razre-
{uva Vladata na Republika Makedonija po predlog na ministerot za
pravda.
Spored st. 3 na istiot ~len, direktorot se imenuva za vreme od
pet godini so pravo na povtoren izbor.
Spored st. 4 na ovoj ~len, za direktor na Upravata mo`e da bide
imenuvano lice koe ima visoka {kolska podgotovka VII-1 stepen i rabotno
iskustvo od najmalku pet godini vo oblasta na izvr{uvaweto na
sankciite ili srodni raboti.
Spored ~l. 16 od Zakonot, Direktorot ja pretstavuva Upravata,
odgovoren e za zakonito i pravilno izvr{uvawe na rabotite od oblasta
na izvr{uvaweto na sankciite vo Republikata i za svojata rabota
odgovara pred Vladata na Republika Makedonija i ministerot za
pravda.
Vo delot na odredbite koi se odnesuvaat na kazneno-popravnite
i vospitno-popravnite ustanovi, Zakonot go uredil i rakovodeweto so
ovie ustanovi. Pa taka, spored ~l. 33 od Zakonot, so rabotata na ustanovata
rakovodi direktor. Spored st. 2 na ovoj ~len od Zakonot, direktorot
na ustanovata e li~no odgovoren za zakonito, pravilno i navremeno
izvr{uvawe na funkcijata na ustanovata.
Spored ~l. 34 od Zakonot, Direktor na ustanova i negov zamenik
imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija po predlog na
Ministerot za pravda. Spored st. 2 na ovoj ~len, za direktor na ustanova
i negov zamenik mo`e da bide imenuvano lice koe ima zavr{eno visoko
obrazovanie VII - 1 stepen i rabotno iskustvo od najmalku pet godini
vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite ili na srodni raboti.
Disciplinskata odgovornost na osudenite lica e uredena so
posebna Glava XI od Zakonot.
Spored ~l. 176 od Zakonot, redot i disciplinata se odr`uvaat
vo interes na bezbednosta na ustanovata, za da se ovozmo`i zaedni~ki
`ivot na osudenite lica i za postignuvawe na celite na tretmanot (st.
1). Osudenite lica se dol`ni da se pridr`uvaat na odredbite na ovoj
zakon i na ku}niot red, da gi ispolnuvaat obvrskite od programata za
tretman i da se pridr`uvaat na naredbite na slu`benite lica (st. 2).
424

Spored ~l. 177 st. 1 t. 1 od Zakonot, disciplinskite povredi mo-
`at da bidat pote{ki i polesni.
Spored ~l. 177 st. 1 t. 2 od Zakonot, pote{ki disciplinski povredi
se:
- neispolnuvawe na naredba na slu`beno lice so {to bi se predizvikale
pogolemi naru{uvawa vo rabotata na ustanovata,
- fizi~ki napad na slu`beno ili drugo osudeno lice,
- vnesuvawe ili izgotvuvawe na predmeti {to mo`at da se koristat
za napad, begstvo ili za vr{ewe na krivi~no delo,
- begstvo od izdr`uvawe na kaznata zatvor,
- zloupotreba na dodelenite pogodnosti,
- vnesuvawe ili izrabotka na alhoholni pijalaci i narkoti~ni
sredstva, nivno u`ivawe ili rasturawe,
- namerna povreda na propisite za za{tita pri rabota, za{tita
od po`ar, eksplozija ili drugi prirodni nesre}i,
- predizvikuvawe na pogolema materijalna {teta, ako bila predizvikana
namerno ili od golemo nevnimanie,
- zanimavawe so preprodavawe,
- pozajmuvawe na pari i me|usebno zadol`uvawe za lihvarska
kamata,
- prisiluvawe, vr{ewe na psihi~ki pritisok i fizi~ki oblik
na pritisok nad drugi osudeni lica i pottiknuvawe kon toa i
- povtoruvawe na polesni povredi.
Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, polesnite povredi na
disciplinata se utvrduvaat so ku}niot red na ustanovata.
Vo ~l. 178 od Zakonot se sodr`ani vidovite na disciplinski
kazni, (opomena, javna opomena, odzemawe na del od nadomestokot za rabota
vo visina od 20%, ograni~uvawe na dodeluvawe na pogodnosti do
tri meseci, ako osudeniot gi zloupotrebil dadenite pogodnosti i upatuvawe
vo samica od tri do 15 dena so ili bez pravo na rabota.
Spored ~l. 179 od Zakonot, disciplinskite kazni gi izrekuva
direktorot na ustanovata ili lice koe go zamenuva (st. 1). Vo disciplinskata
postapka osudenoto lice mora da bide soslu{ano i negovata
izjava proverena (st. 2). Pri izrekuvaweto na disciplinskata kazna }e
se zeme predvid povedenieto na osudenoto lice i dali porano bilo
disciplinski kaznuvano (st. 3). Pred izdr`uvaweto na disciplinskata
kazna za upatuvawe vo samica }e se pribavi mislewe od lekarot za
zdravstvenata sostojba na osudenoto lice (st. 4).
Spored ~l. 183 od Zakonot, direktorot na ustanovata mo`e da go
zapre izvr{uvaweto na disciplinskata kazna ako utvrdi deka so dotoga{noto
izvr{uvawe na kaznata e postignata celta na disciplinskoto
kaznuvawe.
Spored osporeniot ~l. 185 od Zakonot, protiv re{enieto za
izre~enata disciplinska kazna, kako i protiv re{enieto od ~l. 184 na
ovoj zakon so koe e odlu~eno za nadomestuvawe na {tetata, osudenoto
425

lice ima pravo na `alba vo rok od tri dena do direktorot na Upravata
(st. 1). @albata na osudenoto lice ne go zadr`uva izvr{uvaweto na kaznata
(st. 2). Postapkata za re{avawe po `albata e itna (st. 3).
Od navedenite odredbi od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite
proizleguva deka vo Zakonot to~no se opredeleni organite zadol`eni
za izvr{uvawe na sankciite (Upravata za izvr{uvawe na sankciite
kako organ vo sostav na Ministerstvoto za pravda, kazneno-popravnite
ustanovi i sudijata za izvr{uvawe na sankciite). Pritoa, vo zakonot
jasno se razgrani~eni i nadle`nostite na ovie organi vo izvr{uvaweto
na sankciite. Pa taka, vo delot na disciplinskata odgovornost
na osudenite lica, izrekuvaweto na disciplinskite kazni so zakonot e
staveno vo nadle`nost na direktorot na kazneno-popravnata ustanova.
Od osporenata odredba na ~l. 185 st. 1 od Zakonot, isto taka jasno
proizleguva deka za odlu~uvawe po `alba protiv re{enieto za
izre~ena disciplinska kazna, e nadle`en direktorot na Upravata za
izvr{uvawe na sankcii.
Ottuka proizleguva deka podnositelot na inicijativata vsu{-
nost osporenata odredba od ~l. 185 st. 1 pogre{no ja interpretira,
odnosno direktorot na ustanovata go poistovetuva so direktorot na
Upravata koi vsu{nost se dve razli~ni lica, odnosno dva razli~ni
organi.
Direktorot na upravata rakovodi so Upravata za izvr{uvawe
na sankciite koja soglasno odredbite od ~l. 77 od Zakonot, go vr{i
stru~no-instruktorskiot nadzor vrz rabotata na ustanovite i kako
takov organ taa vsu{nost pretstavuva povisok organ vo odnos na kazneno-popravnata
ustanova, pa sledstveno na toa i direktorot na Upravata
se javuva kako povisok, odnosno nadzoren organ vo odnos na direktorot
na ustanovata (kazneno-popravnata ili vospitno-popravnata
ustanova). Od ovie odredbi jasno proizleguva deka so na~inot na koj e
regulirano pravoto na `alba protiv re{enieto za izrekuvawe na disciplinska
merka protiv osudenoto lice sosema e zapazeno devolutivnoto
dejstvo na `albata, odnosno deka po `albata odlu~uva drug povisok
organ koj ne u~estvuval vo donesuvaweto na prvostepenoto
re{enie.
Ottamu, spored na{e mislewe, sosema se neargumentirani navodite
vo inicijativata deka so osporenata odredba ne bilo obezbedeno
na~eloto na dvostepenost po `alba i deka vo prv i vo vtor stepen odlu-
~uval eden ist organ - direktorot na Upravata.
Poradi navedenite pri~ini, smetame deka ne postojat osnovi za
somnevawe vo soglasnost na odredbata od ~l. 185 st. 1 vo delot: "direktorot
na Upravata" od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite so odredbata
od Amandmanot XXI i na~eloto na vladeewe na pravoto od ~l. 8
st. 1 al. 3 od Ustavot.
Vrz osnova na seto navedeno se p r e d l a g a:
426

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 185, st. 1, vo delot: "direktorot na Upravata“ od Zakonot za izvr{uvawe
na sankciite ("SV RM," 2/2006).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 7 noemvri
2007 godina donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 185, stav 1, vo delot: "direktorot na Upravata" od Zakonot za
izvr{uvawe na sankciite ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
2/2006)
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na del od osporenite odredbi od Zakonot ozna~en
vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata odredbata vo osporeniot del
ne bila vo soglasnost so na~eloto na dvostepenost vo odlu~uvaweto,
zagarantirano so Amandmanot XXI od Ustavot na Republika Makedonija,
bidej}i po `albata na osudenoto lice protiv re{enieto za izre-
~enata disciplinska kazna re{avalo istoto lice - direktorot na
Upravata.
Spored podnositelot na inicijativata, smislata na navedenata
ustavna odredba bila da se obezbedi dvostepenost vo odlu~uvaweto, so
toa {to po `albata }e odlu~uval drug, povisok organ od organot {to
odlu~uval vo prv stepen, vo {to se sostoelo devolutivnoto dejstvo na
`albata, pa poradi toa osporenata odredba ne bila vo duhot na ustavnata
intencija i garancija na na~eloto na dvostepenost vo odlu~uvaweto,
odnosno vo vtor stepen da odlu~uva drug organ koj ne u~estvuval
vo donesuvaweto na prvosstepenoto re{enie. Spored navodite vo inicijativata,
ova voedno pretstavuvalo povreda i na temelnata vrednost
na ustavniot poredok na Republika Makedonija - vladeeweto na
pravoto.
Poradi navedenoto, podnositelot na inicijativata smeta deka
zakonskata odredba vo osporeniot del e sprotivna na ~len 8 stav 1
alineja 3, ~len 51 i Amandmanot XXI od Ustavot na Republika Makedonija
i predlaga Sudot da povede postsapka za ocenuvawe na nejzinata
ustavnost.
427

3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 185 stav 1 od
Zakonot, protiv re{enieto za izre~ena disciplinska kazna, kako i
protiv re{enieto od ~lenot 184 na ovoj zakon so koe e odlu~eno za
nadomestuvawe na {tetata, osudenoto lice ima pravo na `alba vo rok
od tri dena do direktorot na Upravata.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makdonija,
vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Spored Amandman XXI na Ustavot, se garantira pravoto na `alba
protiv odluki doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud. Spored
stavot 2 na ovoj Amandman, pravoto na `alba ili drug vid na pravna
za{tita protiv poedine~ni pravni akti doneseni vo postapka vo prv
stepen pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ
{to vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~len 1 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite, so ovoj
zakon se ureduva izvr{uvaweto na sankciite, a spored ~len 7 stav 1 od
Zakonot, sankciite gi izvr{uvaat organite opredeleni so ovoj zakon.
Nadle`nite organi za izvr{uvawe na sankciite se uredeni vo
poseben del od Zakonot, a toa se Upravata za izvr{uvawe na sankciite,
kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi i sudijata za izvr{uvawe
na sankciite.
Spored ~len 8 od Zakonot, rabotite na izvr{uvaweto na sankciite
se vo nadle`nost na Upravata za izvr{uvawe na sankciite. So
rabotite na izvr{uvaweto na sankciite rakovodi direktorot na Upravata
(stav 2), a spored stavot 3 na ovoj ~len, organizacijata i delokrugot
na rabotite {to se izvr{uvaat vo Upravata se opredeluvaat so
ovoj zakon.
Spored ~len 14 od Zakonot, Upravata go organizira, sproveduva
i vr{i nadzor na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, maloletni~kiot
zatvor, alternativnite merki op{tokorisna rabota i ku}en zatvor, za-
{titniot nadzor izre~en so odluka za uslovna osuda ili za usloven
otpust, kako i vospitnata merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom.
Spored stavot 2 na ovoj ~len, upravata e organ vo sostav na Ministerstvoto
za pravda so svojstvo na pravno lice.
Spored ~len 15 stav 1 od Zakonot, so Upravata rakovodi direktor.
Spored stavot 2 na ovoj ~len, direktorot na Upravata go imenuva
i razre{uva Vladata na Republika Makedonija po predlog na ministerot
za pravda.
Spored stavot 3 na istiot ~len, direktorot se imenuva za vreme
od pet godini so pravo na povtoren izbor.
Spored stvot 4 na ovoj ~len, za direktor na Upravata mo`e da
bide imenuvano lice koe ima visoka {kolska podgotovka VII-1 stepen i
428

abotno iskustvo od najmalku pet godini vo oblasta na izvr{uvaweto
na sankciite ili srodni raboti.
Spored ~len 16 od Zakonot, Direktorot ja pretstavuva Upravata
e odgovoren za zakonito i pravilno izvr{uvawe na rabotite od
oblasta na izvr{uvaweto na sankciite vo Republikata i za svojata rabota
odgovara pred Vladata na Republika Makedonija i ministerot za
pravda.
Vo delot na odredbite koi se odnesuvaat na kazneno-popravnite
i vospitno-popravnite ustanovi, Zakonot go uredil i rakovodeweto so
ovie ustanovi. Pa taka, spored ~len 33 od Zakonot, so rabotata na ustanovata
rakovodi direktor. Spored stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot,
direktorot na ustanovata e li~no odgovoren za zakonito, pravilno i
navremeno izvr{uvawe na funkcijata na ustanovata.
Spored ~len 34 od Zakonot, direktor na ustanova i negov zamenik
imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija po predlog
na Ministerot za pravda. Spored stavot 2 na ovoj ~len, za direktor na
ustanova i negov zamenik mo`e da bide imenuvano lice koe ima zavr-
{eno visoko obrazovanie VII - 1 stepen i rabotno iskustvo od najmalku
pet godini vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite ili na srodni
raboti.
Disciplinskata odgovornost na osudenite lica e uredena so posebna
Glava XI od Zakonot.
Spored ~len 176 od Zakonot, redot i disciplinata se odr`uvaat
vo interes na bezbednosta na ustanovata, za da se ovozmo`i zaedni~ki
`ivot na osudenite lica i za postignuvawe na celite na tretmanot
(stav 1). Osudenite lica se dol`ni da se pridr`uvaat na odredbite na
ovoj zakon i na ku}niot red, da gi ispolnuvaat obvrskite od programata
za tretman i da se pridr`uvaat na naredbite na slu`benite lica
(stav 2).
Spored ~len 177 stav 1 to~ka 1 od Zakonot, disciplinskite povredi
mo`at da bidat pote{ki i polesni.
Spored ~len 177 stav 1 to~ka 2 od Zakonot, pote{ki disciplinski
povredi se:
- neispolnuvawe na naredba na slu`beno lice so {to bi se predizvikale
pogolemi naru{uvawa vo rabotata na ustanovata,
- fizi~ki napad na slu`beno ili drugo osudeno lice,
- vnesuvawe ili izgotvuvawe na predmeti {to mo`at da se koristat
za napad, begstvo ili za vr{ewe na krivi~no delo,
- begstvo od izdr`uvawe na kaznata zatvor,
- zloupotreba na dodelenite pogodnosti,
- vnesuvawe ili izrabotka na alhoholni pijalaci i narkoti~ni
sredstva, nivno u`ivawe ili rasturawe,
- namerna povreda na propisite za za{tita pri rabota, za{tita
od po`ar, eksplozija ili drugi prirodni nesre}i,
429

- predizvikuvawe na pogolema materijalna {teta, ako bila predizvikana
namerno ili od golemo nevnimanie,
- zanimavawe so preprodavawe,
- pozajmuvawe na pari i me|usebno zadol`uvawe za lihvarska
kamata,
- prisiluvawe, vr{ewe na psihi~ki pritisok i fizi~ki oblik
na pritisok nad drugi osudeni lica i pottiknuvawe kon toa i
- povtoruvawe na polesni povredi.
Spored stav 2 od istiot ~len od Zakonot, polesnite povredi na
disciplinata se utvrduvaat so ku}niot red na ustanovata.
Vo ~lenot 178 od Zakonot se sodr`ani vidovite na disciplinski
kazni, (opomena, javna opomena, odzemawe na del od nadomestokot
za rabota vo visina od 20%, ograni~uvawe na dodeluvawe na pogodnosti
do tri meseci, ako osudeniot gi zloupotrebil dadenite pogodnosti
i upatuvawe vo samica od tri do 15 dena so ili bez pravo na rabota.
Spored ~len 179 od Zakonot, disciplinskite kazni gi izrekuva
direktorot na ustanovata ili lice koe go zamenuva (stav 1). Vo disciplinskata
postapka osudenoto lice mora da bide soslu{ano i negovata
izjava proverena (stav 2). Pri izrekuvaweto na disciplinskata kazna
}e se zeme predvid povedenieto na osudenoto lice i dali porano bilo
disciplinski kaznuvano (stav 3). Pred izdr`uvaweto na disciplinskata
kazna za upatuvawe vo samica }e se pribavi mislewe od lekarot
za zdravstvenata sostojba na osudenoto lice (stav 4).
Spored ~len 183 od Zakonot, direktorot na ustanovata mo`e da
go zapre izvr{uvaweto na disciplinskata kazna ako utvrdi deka so dotoga{noto
izvr{uvawe na kaznata e postignata celta na disciplinskoto
kaznuvawe.
Spored osporeniot ~len 185 od Zakonot, protiv re{enieto za
izre~enata disciplinska kazna, kako i protiv re{enieto od ~len 184
na ovoj zakon so koe e odlu~eno za nadomestuvawe na {tetata, osudenoto
lice ima pravo na `alba vo rok od tri dena do direktorot na
Upravata (stav 1). @albata na osudenoto lice ne go zadr`uva izvr{uvaweto
na kaznata (stav 2). Postapkata za re{avawe po `albata e itna
(stav 3).
Od navedenite odredbi od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite
proizleguva deka vo Zakonot to~no se opredeleni organite zadol`eni
za izvr{uvawe na sankciite (Upravata za izvr{uvawe na sankciite
kako organ vo sostav na Ministerstvoto za pravda, kazneno-popravnite
ustanovi i sudijata za izvr{uvawe na sankciite). Pritoa, vo zakonot
jasno se razgrani~eni i nadle`nostite na ovie organi vo izvr{uvaweto
na sankciite. Imeno, vo delot na disciplinskata odgovornost na
osudenite lica, izrekuvaweto na disciplinskite kazni so zakonot e
staveno vo nadle`nost na direktorot na kazneno-popravnata ustanova.
430

Od osporenata odredba na ~lenot 185 stav 1 od Zakonot, isto
taka jasno proizleguva deka za odlu~uvawe po `alba protiv re{enieto
za izre~ena disciplinska kazna, e nadle`en direktorot na Upravata za
izvr{uvawe na sankcii.
Ottuka, proizleguva deka podnositelot na inicijativata vsu-
{nost osporenata odredba od ~lenot 185 stav 1 pogre{no ja interpretira,
odnosno go poistovetuva direktorot na ustanovata, so direktorot
na Upravata koi vsu{nost se dve razli~ni lica, odnosno dva razli~ni
organi.
Direktorot na upravata rakovodi so Upravata za izvr{uvawe
na sankciite koja soglasno odredbite od ~lenot 77 od Zakonot, go vr{i
stru~no-instruktorskiot nadzor vrz rabotata na ustanovite i kako
takov organ taa vsu{nost pretstavuva povisok organ vo odnos na
kazneno-popravnata ustanova, pa sledstveno na toa i direktorot na
Upravata se javuva kako povisok, odnosno nadzoren organ vo odnos na
direktorot na ustanovata (kazneno-popravnata ili vospitno-popravnata
ustanova). Od ovie odredbi jasno proizleguva deka so na~inot na
koj e regulirano pravoto na `alba protiv re{enieto za izrekuvawe na
disciplinska merka protiv osudenoto lice sosema e zapazeno devolutivnoto
dejstvo na `albata, odnosno deka po `albata odlu~uva drug povisok
organ koj ne u~estvuval vo donesuvaweto na prvostepenoto
re{enie.
Spored toa, za Ustavniot sud sosema se neargumentirani navodite
vo inicijativata deka so osporenata odredba ne bilo obezbedeno
na~eloto na dvostepenost po `alba i deka vo prv i vo vtor stepen
odlu~uval eden ist organ - direktorot na Upravata.
Poradi navedenite pri~ini, Sudot utvrdi deka ne mo`e da se
postavi pra{aweto za soglasnosta na odredbata od ~lenot 185 stav 1 vo
delot: "direktorot na Upravata" od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite
so odredbata od Amandmanot XXI i na~eloto na vladeewe na
pravoto od ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: m-r Mirjana Lazarova
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i
d-r Zoran Sulejmanov.
431

432

34. U. br. 160/2007 (7. 11. 2007)
Osporen akt
Odluka za potvrduvawe na Odlukata za anga`irawe na advokat
za za{tita na Sovetot i sovetnicite, broj 07-17/2 od 03. 07. 2007 godina,
donesena od Sovetot na op{tina Aerodrom ("Slu`ben glasnik na op{-
tina Aerodrom," br. 27/2007 od 03. 07. 2007 godina).
Pri~ini za osporuvawe
Podnositelot na inicijativata smeta deka Sovetot na op{-
tinata Aerodrom nemal zakonska nadle`nost za donesuvawe na osporenata
odluka za anga`irawe na advokat za za{tita na Sovetot i sovetnicite,
poradi {to Odlukata bila sprotivna na ~lenot 36 od Zakonot
za lokalnata samouprava, ~l. 136 st. 1 i 2 od Delovnikot za rabota na
Sovetot na op{tina Aerodrom i ~l. 24 t. 37 i 38 od Statutot na op{tina
Aerodrom.
^lenot 2 od osporenata odluka bil vo sprotivnost so ~l. 19 od
Zakonot za advokaturata, zatoa {to predviduval advokatot da ima pravo
na nagrada vo pau{alen iznos, namesto spored Tarifata za nagrada
i nadomestok na tro{ocite za rabota na advokatite, kako {to predviduval
Zakonot.
^lenot 3 od osporenata odluka bil sprotiven na ~l. 48 st. 3 i
~l. 50 od Zakonot za lokalnata samouprava, zatoa {to predviduval dogovorot
za anga`irawe na advokatot da go potpi{e pretsedatelot na
Sovetot, namesto gradona~alnikot.
Sodr`ina na osporeniot akt
Sovetot na op{tina Aerodrom, na sednicata odr`ana na den 29.
06. 2007 godina, vrz osnova na ~l. 51 st. 2 i 3 i ~l. 36 od Zakonot za lokalnata
samouprava, a vo soglasnost so ~l. 24 t. 37 i t. 38 od Statutot
na op{tina Aerodrom i ~l. 136 st. 1 i 2 od Delovnikot za rabota na
Sovetot, donel Odluka za potvrduvawe na Odlukata za anga`irawe na
advokat za za{tita na Sovetot i sovetnicite, zavedena pod broj 07-17/2
od 3. 07. 2007 godina.
Spored ~l. 1 od ovaa odluka, so ovaa odluka se potvrduva Odlukata
za anga`irawe na advokat za za{tita na Sovetot i sovetnicite,
433

oj 07-3893/6 od 20. 06. 2007 godina, donesena na {eeset i ~etvrtata
sednica.
Spored ~l. 2 od istata odluka, za davawe stru~na pravna pomo{
i uslugi na zastapuvawe za potrebite na tekovnoto rabotewe na Sovetot
na op{tina Aerodrom, se anga`ira stru~no lice advokat.
Soglasno ~l. 3 od istata odluka, so anga`iraniot advokat da se
sklu~i dogovor na delo, vo koj }e se definira i opredeli vidot i obemot
na uslugite. Cenata za istite }e iznesuva 15.000 denari mese~no, za
period od {est meseci. Istite }e se isplatat od sredstvata na Buxetot
na op{tinata Aerodrom, od stavkata za rabota na Sovetot.
Spored ~l. 4 od ovaa odluka, dogovorot vo ime na Sovetot na
op{tina Aerodrom da go potpi{e Pretsedatelot na Sovetot.
Soglasno ~l. 5 od ovaa odluka, sostaven del na ovaa odluka e Dogovorot
na delo, sklu~en so anga`iraniot advokat.
Spored ~l. 6 od istata odluka, ovaa Odluka vleguva vo sila
osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na op{tina
Aerodrom."
434
Fakti~ka sostojba
Sovetot na op{tina Aerodrom, na sednicata odr`ana na 15. 06.
2007 godina, donel Odluka za anga`irawe na advokat za za{tita na
Sovetot i sovetnicite, zavedena pod broj 07-3893/6 od 20. 06. 2007
godina.
Soglasno ~l. 51 st. 1 od Zakonot za lokalnata samouprava, gradona~alnikot
na op{tina Aerodrom, so Re{enie br. 08-4126/1 od 20. 06.
2007 godina, ja zaprel od objavuvawe navedenata odluka.
Sovetot na op{tina Veles, soglasno ~l. 51 st. 2 i 3 od Zakonot
za lokalnata samouprava, na sednicata odr`ana na 29. 06. 2007 godina
donel Odluka za potvrduvawe na Odlukata za anga`irawe na advokat za
za{tita na Sovetot i sovetnicite, zavedena pod broj 07-17/2 od 3. 07.
2007 godina.
Gradona~alnikot na op{tina Aerodrom, soglasno ~l. 50 st. 1 t.
3 od Zakonot za lokalnata samouprava, donel Re{enie za objavuvawe na
Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za anga`irawe na advokat za
za{tita na Sovetot i sovetnicite, broj 08-17/3 od 3. 07. 2007 godina i ja
objavil Odlukata vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom," br.
27/2007 od 3. 07. 2007 godina i istovremeno podnel inicijativa pred
Ustavniot sud na Republika Makedonija, za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na zakonitosta na osporenata odluka.
Ustavnosudska praktika
1. So Re{enie U. br. 90/2007 od 26. 07. 2007 godina, Ustavniot
sud na Republika Makedonija ja otfrli inicijativata za poveduvawe

postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za
davawe soglasnost za koristewe na del od parking prostor vo OOU
"Bla`e Koneski" Veles, donesena od Sovetot na op{tina Veles
("Slu`ben glasnik na op{tina Veles," br. 6 od 18. 04. 2007 godina).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. "So osporenata odluka, Sovetot
na op{tina Veles dava soglasnost za koristewe na del od parking
prostorot na osnovnoto op{tinsko u~ili{te "Bla`e Koneski"
Veles, vo periodot na leten raspust, na Trgovskoto dru{tvo za vrabotuvawe
na invalidni lica za proizvodstvo, trgovija i uslugi "LEOV
- KOM" DOOEL Veles, pri {to se utvrduva deka obligacioniot odnos
me|u dvete navedeni strani }e se uredi dopolnitelno, po davaweto na
ovaa soglasnost. Od inicijativata i pismenoto pojasnuvawe na donositelot
na aktot, proizleguva deka soglasnosta se odnesuva za prenamena
na del od dvorot na u~ili{teto vo letna terasa na delovniot objekt
"Glamur," vo sopstvenost na navedenoto trgovsko dru{tvo.
Od sodr`inata na ovaa odluka proizleguva deka Odlukata ima
karakter na poedine~en, konkreten akt koj ima pravno dejstvo samo za
stranite {to se naveduvaat vo Odlukata, a ne i za drugi neopredeleni
subjekti vo pravoto, pri {to soglasnosta dadena so odlukata pretstavuva
osnova za ureduvawe na pravata i obvrskite na dvete strani dopolnitelno,
so dogovor. Ottuka, Sudot oceni deka ne mo`e da se vpu{ti
vo analiza na osnovanosta na navodite vo inicijativata, od pri~ina
{to se raboti za poedine~en, konkreten akt za koj Sudot ne e nadle`en
da odlu~uva, poradi {to se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 1 od Delovnikot
na Ustavniot sud za otfrlawe na inicijativata."
2. So Re{enie U. br. 134/2006 od 18. 10. 2006 godina, Ustavniot
sud na Republika Makedonija, ja otfrlil inicijativata za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za sostojbite
vo Javnoto pretprijatie "Isar" - [tip, br. 0701-1664/1 od 24.
05. 2006, donesena od sovetot na op{tina [tip ("Slu`ben glasnik na
op{tina [tip" br. 9/2006).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. "Osporenata odluka, iako e
donesena od Sovetot na op{tina [tip, ne pretstavuva propis vo smisla
na ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, so ogled na toa {to
ne sodr`i nikakvi pravni normi so koi na op{t na~in se reguliraat
opredeleni pra{awa ili odnosi za neopredelen broj subjekti, tuku so
nea se konstatiraat odredeni sostojbi vo konkretno javno pretprijatie
vo op{tinata, predizvikani so nesproveduvawe postapka za izbor
na direktor, {to spored Sudot, na Odlukata i dava karakter na konkreten,
poedine~en akt, a ne na propis podoben za ustavnosudska ocena.
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
14/2007 od 11. 04. 2007 godina, ja otfrlil inicijativata za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Re{enieto za
davawe soglasnost na Odlukata za nabavka na avtobusi i oprema so kre-
435

ditno zadol`uvawe, br. 07-3387/1 doneseno od Sovetot na grad Skopje
na 11. 12. 2006 godina.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. "So ogled na navedenoto, Sudot
oceni deka davaweto soglasnost od strana na osnova~ot treba da se
sfati kako integralen del na procesot na delovnoto rabotewe i kreditno
zadol`uvawe na javnoto pretprijatie, odnosno u~estvo na osnova~ot
vo kreiraweto i donesuvaweto na aktot za koj se dava soglasnost,
ili poto~no re~eno soglasnosta na osnova~ot treba da se sfti kako
instrument so koj se potvrduva deka odlukata za nabavka i kreditno zadol`uvawe
e donesena vo zakonita postapka i duri po dadenata soglasnost
taa stanuva polnova`na.
Ottuka, imaj}i gi predvid navedenite zakonski odredbi, sodr-
`inata na osporenoto re{enie kako i navodite vo inicijativata, Sudot
oceni deka osporenoto Re{enie so koe Sovetot na grad Skopje dal
soglasnost na Odlukata za nabavka na avtobusi i oprema so kreditno
zadol`uvawe ne prestavuva propis podoben za ustavno sudska ocena.
Imeno, osporenoto re{enie pretstavuva poedine~en odnosno konkreten
deloven akt (donesen od Sovetot na gradot Skopje) za prezemawe
odredeni dejstvija vo tekot na postapkata odnosno davawe na soglasnost
za donesuvawe na Odluka za nabavka na avtobusi i oprema so kreditno
zadol`enie od strana na Upravniot odbor na Javnoto soobra}ajno
pretprijtie "Skopje" od Skopje, ~ija pak zakonitost, mo`e da se
osporuva, no vo druga postapka i pred drug organ odnosno sud, a ne pred
Ustavniot sud na Republika Makedonija."
4. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
158/2006 od 28. 09. 2006 godina, ja otfrlil inicijativata za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za
davawe na koristewe na nedvi`na stvar br. 19-2832/11 od 7. 07. 2006
godina ("SV RM," br. 79/2006) donesena od Vladata na Republika
Makedonija.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. "Trgnuvaj}i od sodr`inata
na osporenata odluka, spored Sudot taa ne e propis vo smisla na ~len
110 od Ustavot bidej}i so nea se dava na koristewe to~no utvrden objekt.
Osporenata odluka, vsu{nost, pretstavuva poedine~en akt koj ima
pravno dejstvo samo za eden subjekt, a ne i za drugite u~esnici vo
pravniot promet, odnosno ne deluva vrz neopredelen broj subjekti. So
davaweto na koristewe na to~no opredelena nedvi`nost na op{tinata
^air, fakti~ki dejstvoto na osporenata odluka se iscrpuva."
Sporno pravno pra{awe
Dali osporenata odluka so koja se potvrduva Odlukata za anga-
`irawe na advokat za za{tita na Sovetot i sovetnicite, ima karakter
na propis podoben za ustavnosudska ocena.
436

Pravno mislewe
Spored ~l. 110 al. 2 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud odlu~uva za soglasnosta na propisite i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle-
`en da odlu~uva za baraweto.
Poa|aj}i od pravnite elementi {to go opredeluvaat propisot,
a spored koi toj treba da sodr`i op{ti normi na odnesuvawe, da ureduva
odnosi na subjektite vo pravoto na op{t na~in i da utvrduva prava
i obvrski na neopredelen broj na subjekti vo pravoto, smetame deka
osporenata odluka nema karakter na propis vo smisla na iznesenata
ustavna odredba, poradi {to ne e podobna za ustavnosudska ocena.
Imeno, so osporenata odluka, sovetot na op{tina Aerodrom ja
potvrduva prethodno donesenata odluka za anga`irawe na advokat za
za{tita na Sovetot i sovetnicite, pri {to se utvrduva deka vidot i
obemot na uslugite za koi }e se anga`ira liceto, }e bidat definirani
so dogovor za delo, koj vo imeto na Sovetot na op{tinata, }e go sklu~i
pretsedatelot na sovetot.
Od sodr`inata na ovaa odluka proizleguva deka odlukata ima
karakter na poedine~en, konkreten akt so koj se ureduva raboteweto na
sovetot, pri {to pravata i obvrskite koi }e proizlezat so realizacijata
na ovaa odluka, }e bidat utvrdeni dopolnitelno, so dogovor na
delo, od {to proizleguva deka Odlukata }e ima pravno dejstvo samo za
stranite {to }e sklu~at dogovor, a ne i za drugi neopredeleni subjekti
vo pravoto. Ottuka, smetame deka Sudot ne mo`e da se vpu{ti vo analiza
na osnovanosta na navodite vo inicijativata, od pri~ina {to se
raboti za poedine~en, konkreten akt za koj Sudot ne e nadle`en da
odlu~uva, poradi {to se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 1 od Delovnikot
na Ustavniot sud za otfrlawe na inicijativata.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Ustavniot sud za razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za potvrduvawe na
Odlukata za anga`irawe na advokat za za{tita na Sovetot i sovetnicite,
br. 07-17/2 od 03. 07. 2007 godina, donesena od Sovetot na Op{tina
Aerodrom (Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom," br. 27/2007 od 03.
07. 2007 godina).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
437

vesnik na Republika Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana
na 17 septemvri 2008 godina, donese
438
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 4 stav 2 od Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za komunalnite taksi ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija, br. 92/2007).
2. Kiril Todorovski, gradona~alnik na op{tina Aerodrom, na
Ustavniiot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za
poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot ozna~en
vo to~kata 1 od ova re{enie.
Podnositelot na inicijativata najnapred uka`uva deka "soglasno
~len 10 stav 1 to~ka 4 alineja 6 od Zakonot za gradot Skopje (Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 55/2004), gradot Skopje e
nadle`en za izgradba i odr`uvawe na javnoto osvetluvawe na magistralnite
i sobirnite ulici na podra~jeto na gradot Skopje" i deka "vo
~len 15 stav 1 to~ka 4 alineja 4 od istiot zakon e predvideno deka op{-
tinite vo gradot Skopje se nadle`ni za izgradba i odr`uvawe na javno
osvetluvawe na stanbeni i servisni ulici na podra~jeto na op{tinata."
Ponatamu, se naveduva deka "vrz osnova na taa nadle`nost, na edinicite
na lokalnata samouprava im se prefrlani sredstva po osnov na
taksa za uli~no osvetluvawe ..."
So drugi zborovi, podnositelot na inicijativata trgnuva od
stojali{te deka trgovskoto dru{tvo za distribucija na elektri~na
energija (ESM-EVN, n.z.) na op{tinite im prefrlal sredstva od taksa
za uli~no osvetluvawe, za izgradba i odr`uvawe na javno osvetluvawe
na stanbeni i servisni ulici na podra~jeto na op{tinata.
Pri takva sostojba, podnositelot na inicijativata smeta deka
osporenite zakonski odredbi zna~ele propi{uvawe obvrska za op{tinite
vo gradot Skopje koja ima retroaktivno dejstvo, a toa ne bilo vo
soglasnost so ~len 52 od Ustavot na Republika Makedoniuja.
Imaj}i gi predvid iznesenite aspekti na osporuvawe, Sudot
oceni deka se osporuva samo ~len 4 stav 2 od Zakonot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za komunalnite taksi, a ne site odredbi od toj
zakon.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~len 4 stav 2 od Zakonot se
opredeluva deka "Obvrskite {to proizleguvaat od dol`ni~ko-doveritelskite
odnosi me|u gradot Skopje i trgovskoto dru{tvo od ~lenot 20
tarifen broj 10 stav 3 na ovoj zakon (ESM-EVN, n.z.) nastanati po
osnov na neplatena elektri~na energija za osvetluvawe na magistralnite
i sobirnite ulici na podra~jeto na gradot Skopje }e gi nadomestat
op{tinite vo gradot Skopje od prihodot po osnov na taksa za uli-
~no osvetluvawe prefrleni na smetka na op{tinite vo gradot Skopje

vo periodot od 1 juli 2005 do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon."
Od iznesenata zakonska odredba, spored misleweto na Sudot,
proizleguva deka sredstva za tro{ocite za uli~no osvetluvawe na magistralni
i sobirni ulici vo gradot Skopje, koi neosnovano se uplatuvani
na op{tinite vo gradot Skopje od 1 juli 2005 godina do vleguvaweto
vo sila na Zakonot, toa e 1 avgust 2007 godina, }e se nadomestat od
op{tinite vo Gradot so ogled deka se neosnovano uplatuvani tamu, a ne
deka se voveduva obvrska za op{tinite vo Gradot koja obvrska e na gradot
Skopje i koja ima retroaktivno dejstvo, kako {to se interpretira
zakonskata odredba so inicijativata.
4. So ogled na toa {to ~lenot 4 stav 2 od Zakonot nema takvo
zna~ewe kakvo {to mu se dava vo inicijativata, toj ~len ne mo`e da se
ocenuva od iniciraniot aspekt, pa nema procesni pretpostavki za
postapuvawe po inicijativata, poradi {to Sudot odlu~i soglasno ~len
28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija.
5. Vrz osnova na iznesenoto, se odlu~i kako vo to~kata 1 od ova
re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail
Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski,
Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
439

440

35. U. br. 176/2007 (7. 11. 2007)
Osporen akt
Pravilnikot za sistematizacija na rabotnite mesta na Ministerstvoto
za transport i vrski na Republika Makedonija.
Pri~ini za osporuvawe
Vo inicijativata se naveduva deka so javnite oglasi za popolnuvawe
na slobodni rabotni mesta za pove}e dr`avni slu`benici so razli~ni
zvawa objaven vo nekolku dnevni vesnici na koi bil prijaven i
podnositelot na inicijativata, bil predviden i poseben uslov "predvideno
rabotno iskustvo za sekoe rabotno mesto {to treba da go ispolnuva
kandidatot koj konkurira na soodvetnite rabotni mesta, a koj bil
predviden vo sega osporeniot Pravilnik za sistematizacija." Ottuka,
so poso~enite javni oglasi zasnovani vrz osporeniot pravilnik spored
podnositelot na inicijativata bila vospostavena napolno obratna i
nelogi~na situacija odnosno: "od onoj od kogo se o~ekuva da dade najmnogu,
a za toa e najmnogu nagraden, se bara najmalku iskustvo i znaewe,
a od onoj koj e so pomal rang vo dr`avnata hierarhija i e pomalku nagraden,
se o~ekuva pogolemo znaewe i iskustvo."
Od navedenite pri~ini se predlaga poni{tuvawe na Pravilnikot
za sistematizacija na rabotnite mesta vo Ministerstvoto za transport
i vrski, kako i na javniot oglas br. 13/2007 vrz osnova na koj bilo
realizirano vrabotuvawe na neiskusen dr`aven sovetnik.
Sodr`ina na osporeniot akt
Osporeniot Pravilnik sodr`i IV Glavi vo koi: I Glava sodr`i
~lenovi so koi se reguliraat Osnovnite odredbi; II Glava sodr`i odredbi
za sistematizacijata na rabotnite mesta po organizacioni oblici;
III Glava sodr`i odredbi za opisot na rabotnite mesta vo Ministerstvoto
za transport i vrski; i IV Glava gi sodr`i zavr{nite odredbi.
441

442
Pravno mislewe
Spored ~l. 110 al. 2 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud odlu~uva za soglasnosta na propisite i kolektivnite dogovori
so Ustavot i so zakonite.
Spored ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makekdonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva za baraweto.
Poa|aj}i od pravnite elementi {to go opreeluvaat propisot, a
spored koj toj treba da sodr`i op{ti normi na odnesuvawe, da ureduva
odnosi na subjektite vo pravoto na op{t na~in i za neopredelen broj
subjekti vo pravoto, smetame deka osporeniot akt nema karakter na
propis vo smisla na iznesenata ustavna odredba, poradi {to ne e podoben
za ustavno sudska ocena.
Imeno, osporeniot pravilnik ima karakter na interen akt so
koj se opredeluvaat rabotnite mesta na dr`avnata administracija, se
utvrduvaat uslovite potrebni za izvr{uvawe na ovie rabotni mesta i
se utvrduvaat opisot na rabotite i zada~ite koi se izvr{uvaat na nekoi
rabotni mesta, so {to se ovozmo`uva ostvaruvawe na rabotite od
nadle`nost na Ministerstvoto za transport i vrski kako del od izvr-
{nata vlast na Republika Makedonija.
So ogled na faktot {to osporeniot pravilnik nema karakter
na propis vo smisla na ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija,
tuku pretstavuva interen akt, spored na{e mislewe, Ustavniot sud ne
e nadle`en za ocenuvawe na negovata soglasnsot so Ustavot i so zakonot,
poradi {to se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija za otfrlawe na inicijativata.
So ogled na navedenoto, p r e d l a g a m e:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za sistematizacija
na rabotnite mesta na Ministerstvoto za transport i vrski na
Republika Makedonija.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 1 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 7
noemvri 2007 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za sistematizacija

na rabotnite mesta na Ministerstvoto za transport i vrski na Republika
Makedonija br. 01-22785 od 28 dekemvri 2006 godina.
2. M-r Ordan~o Pecov od Negotino na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonotista na aktot ozna~en vo to~kata 1
od ova re{enie.
Vo inicijativata se naveduva deka so javnite oglasi za popolnuvawe
na slobodni rabotni mesta za pove}e dr`avni slu`benici so
razli~ni zvawa objaveni vo nekolku dnevni vesnici na koi bil prijaven
i podnositelot na inicijativata, bil predviden i poseben uslov
"predvideno rabotno iskustvo za sekoe rabotno mesto {to treba da go
ispolnuva kandidatot koj konkurira na soodvetnite rabotni mesta, a
koj bil predviden vo sega osporeniot Pravilnik za sistematizacija."
Ottuka, so poso~enite javni oglasi zasnovani vrz osporeniot Pravilnik
spored podnositelot na inicijativata bila vospostavena napolno
obratna i nelogi~na situacija odnosno: "od onoj od kogo se o~ekuva da
dade najmnogu a za toa e najmnogu nagraden, se bara najmalku iskustvo i
znaewe, a od onoj koj e so pomal rang vo dr`avnata hierarhija i e pomalku
nagraden, se o~ekuva pogolemo znaewe i iskustvo."
Od navedenite pri~ini se predlaga poni{tuvawe na Pravilnikot
za sistematizacija na rabotnite mesta vo Ministerstvoto za
transport i vrski, kako i na javniot oglas br. 13/2007 vrz osnova na koj
bilo realizirano vrabotuvawe na neiskusen dr`aven sovetnik.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka osporeniot Pravilnik
sodr`i IV Glavi vo koi: I Glava sodr`i ~lenovi so koi se reguliraat
Osnovnite odredbi; II Glava sodr`i odredbi za sistematizacijata na
rabotnite mesta po organizacioni oblici; III Glava sodr`i odredbi za
opisot na rabotnite mesta vo Ministerstvoto za transport i vrski; i
IV Glava gi sodr`i zavr{nite odredbi.
4. Spored ~len 110 alineja 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na propisite i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makekdonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva za baraweto.
Poa|aj}i od pravnite elementi {to go opreeluvaat propisot, a
spored koj toj treba da sodr`i op{ti normi na odnesuvawe, da ureduva
odnosi na subjektite vo pravoto na op{t na~in i za neopredelen broj
subjekti vo pravoto, smetame deka osporeniot akt nema karakter na
propis vo smisla na iznesenata ustavna odredba, poradi {to ne e podoben
za ustavno sudska ocena.
Imeno, osporeniot pravilnik ima karakter na interen akt so
koj se opredeluvaat rabotnite mesta na dr`avnata administracija, se
utvrduvaat uslovite potrebni za izvr{uvawe na ovie rabotni mesta i
se utvrduvaat opisot na rabotite i zada~ite koi se izvr{uvaat na ne-
443

koi rabotni mesta, so {to se ovozmo`uva ostvaruvawe na rabotite od
nadle`nost na Ministerstvoto za transport i vrski kako del od izvr{nata
vlast na Republika Makedonija.
So ogled na faktot {to osporeniot pravilnik nema karakter
na propis vo smisla na ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija,
tuku pretstavuva interen akt, spored Sudot, Ustavniot sud ne e nadle`en
za ocenuvawe na negovata soglasnsot so Ustavot i so zakonot,
poradi {to se ispolneti uslovite od ~len 28 alineja 1 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija za otfrlawe na inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite m-r Mirjana Lazarova Trajkovska,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
444

36. U. br. 104/2007 (14. 11. 2007)
Osporen akt
^len 5 st. 4, ~l. 6 st. 4 i 5, ~l. 16 st. 3 i 4, ~l. 22 st. 2 i 3, ~l. 56
st. 2 vtora re~enica i st. 4 vtora re~enica od Zakonot za danocite na
imot ("SV RM," br. 61/2004 i 92/2007)
Navodi vo inicijativata
Podnositelot na inicijativata smeta deka ovlastuvaweto utvrdeno
vo osporeniot ~l. 5 st. 4 od Zakonot, spored koe Vladata na Republika
Makedonija, na predlog na ministerot za finansii, ja propi{uva
metodologijata za utvrduvawe na pazarnata vrednost na nedvi`niot
imot koj pretstavuva osnova za danok na imot, nemalo ustavna osnova,
zatoa {to Zakonot za danocite na imot ne sodr`el nikakvi kriteriumi
i merila za propi{uvawe na metodologijata za utvrduvawe na
pazarnata vrednost na nedvi`niot imot. Pri takva sostojba, proizleguvalo
deka Vladata, pri propi{uvaweto na metodologijata, gi utvrduvala
i kriteriumite i merilata za utvrduvawe na pazarnata vrednost
na nedvi`niot imot, {to zna~elo navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata
vlast, {to bilo sprotivno na ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 33, ~l.
51, ~l. 68 st. 1 al. 2 i 3 i ~l. 91 al. 1 i 5 od Ustavot na Republika Makedonija.
Spored ~l. 6 st. 4 i 5, ~l. 16 st. 3 i 4, ~l. 22 st. 2 i 3 od Zakonot,
visinata na dano~nite stapki so odluka ja utvrduval sovetot na op{-
tinata, sovetot na op{tinite vo gradot Skopje i sovetot na grad Skopje,
me|utoa, za da se implementirale ovie zakonski odredbi vo Zakonot
za danocite na imot, isto taka ne bile utvrdeni pobliski kriteriumi
i merila za opredeluvaweto na visinata na navedenite dano~ni
stapki, so {to isto taka, se povreduvale napred navedenite ustavni
odredbi na {teta na gra|anite - dano~ni obvrznici. Vo navedenite zakonski
odredbi bile opredelweni samo rasponite, koi mo`at da se
zgolemuvaat duri do pet pati, bez nikakvi kriteriumi i merila.
So osporenite odredbi na ~l. 56 st. 2 i 4 od Zakonot, spored koi
visinata na nadomestokot na slu`benoto lice na op{tinskata administracija
za sekoe izleguvawe vo vrska so popisot i proda`bata i visinata
na nadomestokot na procenuva~ite i na svedocite vo postapkata
za prisilna naplata gi opredeluval gradona~alnikot na op{tinata,
gradona~alnikot na op{tinite vo gradot Skopje, odnosno gradona~al-
445

nikot na grad Skopje, isto taka se povreduvale napred navedenite ustavni
odredbi na {teta na dano~nite obvrznici, zatoa {to visinata na
navedenite tro{oci mo`ela da se opredeluva vrz osnova na zakon, a ne
vrz osnova na podzakonski akt na gradona~alnikot na op{tinata.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenite
odredbi od Zakonot za danocite na imot.
Sodr`ina na osporenite odredbi
^len 5
Osnova na danokot na imot pretstavuva pazarnata vrednost na
nedvi`niot imot.
Za utvrduvawe na pazarnata vrednost na nedvi`niot imot, sovetot
na op{tinata, sovetot na op{tinite vo gradot Skopje i Sovetot na
gradot Skopje formiraat komisija.
Pazarnata vrednost od stavot 1 na ovoj ~len se utvrduva spored
Metodologijata za utvrduvawe na pazarnata vrednost na nedvi`niot
imot.
Metodologijata za utvrduvawe na pazarnata vrednost na nedvi`niot
imot od stavot 3 na ovoj ~len ja propi{uva Vladata na Republika
Makedonija, na predlog na ministerot za finansii.
Kontrola i revizija na utvrduvaweto na pazarnata vrednost od
komisijata od stav 2 na ovoj ~len, vr{i Ministerstvoto za finansii.
^len 6
Stapkite na danokot na imot od ~len 3 na ovoj zakon se proporcionalni
i iznesuvaat od 0,10% do 0,20%.
Stapkite na danokot na imot mo`at da se utvrduvaat spored vidot
na imotot.
Stapkite na danok na imot za zemjodelsko zemji{te koe ne se
koristi za zemjodelsko proizvodstvo mo`at da se zgolemat od tri do
pet pati vo odnos na stapkite propi{ani vo stavot 1 na ovoj ~len.
Visinata na stapkite od stavovite 1 i 3 na ovoj ~len so odluka
ja utvrduva sovetot na op{tinata.
Visinata na stapkite od stavovite 1 i 3 na ovoj ~len so odluka
ja utvrduva sovetot na op{tinite vo gradot Skopje i Sovetot na gradot
Skopje soglasno so Zakonot za gradot Skopje.
^len 16
Stapkite na danokot na nasledstvo i podarok se proporcionalni
i razli~ni vo zavisnost od nasledniot red.
Danokot na nasledstvo i podarok za obvrznik od vtor nasleden
red se presmetuva po stapka od 2% do 3%, a za obvrznik od tret nas-
446

leden red ili obvrznik koj ne e vo srodstvo so ostavitelot, danokot se
presmetuva po stapka od 4% do 5%.
Visinata na stapkite od stavot 2 na ovoj ~len so odluka ja utvrduva
sovetot na op{tinata.
Visinata na stapkite od stavot 2 na ovoj ~len so odluka ja utvrduva
sovetot na op{tinite vo gradot Skopje i Sovetot na gradot Skopje
soglasno so Zakonot za gradot Skopje.
^len 22
Stapkite na danokot na promet na nedvi`nosti se proporcionalni
i iznesuvaat od 2% do 4%.
Visinata na stapkite od stavot 1 na ovoj ~len so odluka ja utvrduva
sovetot na op{tinata.
Visinata na stapkite od stavot 1 na ovoj ~len so odluka ja utvrduva
sovetot na op{tinite vo gradot Skopje i Sovetot na gradot Skopje
soglasno so Zakonot za gradot Skopje.
^len 56
Tro{ocite vo postapkata za prisilna naplata pa|aat na tovar
na dano~niot obvrznik, i toa:
- 4% od iznosot na glavniot dolg i kamata pri vr{ewe na popisot
i
- 5% od iznosot na glavniot dolg i kamata pri vr{ewe na proda`bata.
Pokraj tro{ocite od stavot 1 na ovoj ~len, dano~niot obvrznik
gi podnesuva i tro{ocite za sekoe izleguvawe na slu`benoto lice na
op{tinskata administracija, administracijata na op{tinite vo gradot
Skopje i administracijata na gradot Skopje vo vrska so popisot i
proda`bata. Iznosot na ovie tro{oci go opredeluva gradona~alnikot
na op{tinata, gradona~alnikot na op{tinite vo gradot Skopje i gradona~alnikot
na gradot Skopje.
Drugite tro{oci (tro{oci za ~uvawe i prevoz na predmeti i
sli~no), gi podnesuva dano~niot obvrznik vo vistinskiot iznos.
Na procenuva~ite i na svedocite im sleduva nadomestok od ~as
na tovar na dano~niot obvrznik. Visinata na nadomestokot go opredeluva
gradona~alnikot na op{tinata, gradona~alnikot na op{tinite
vo gradot Skopje i gradona~alnikot na gradot Skopje.
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
92/2006, me|u drugoto, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~len 131 stav 4 od Zakonot za dano~na postapka ("SV RM," br.
13/2006).
447

Spored podnositelot na inicijativata, ovlastuvaweto utvrdeno
vo ~l. 131 st. 4 od Zakonot za dano~na postapka, Vladata na Republika
Makedonija so tarifa da ja opredeli visinata na tro{ocite za prisilna
naplata nemalo ustavna osnova, so ogled deka Zakonot za dano~na
postapka ne sodr`el dovolno precizni parametri za utvrduvawe na visinata
na tro{ocite za prisilna naplata, nitu pak kriteriumi za toa
{to se podrazbira pod poimot "prisilna naplata." Utvrduvaweto na
kriteriumi i merila za opredeluvaweto na visinata na tro{ocite za
prisilna naplata pretstavuvalo zakonska materija. Dadenoto ovlastuvawe
ne bi mo`elo da bide nitu vo funkcija na utvrduvawe i razrabotka
na oddelni zakonski odredbi zaradi nivno izvr{uvawe i vodelo
kon utvrduvawe na prava i obvrski za gra|anite i pravanite lica so
podzakonski akt, {to ne bilo dozvoleno, poradi {to, osnovano mo`elo
da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~l. 131 st. 4 od
Zakonot za dano~na postapka so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 33, ~l. 51, ~l. 68
st. 1 al. 3 i ~l. 91 al. 5 od Ustavot na Republika Makedonija.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Od analizata na navedenite
zakonski odredbi, Zakonot vo celina i obralo`enieto za donesuvawe
na Zakonot, proizleguva deka celta na donesuvaweto na ovoj zakon e sozdavawe
edinstvena osnova za dano~no pravo i dano~na postapka, so
{to }e se nadmine dosega{nata spora i neefikasna upravna dano~na
postapka kako posledica na uredenosta na dano~nata materija vo pove-
}e zakoni.
Zakonot ja ureduva vo celina dano~nata postapka, pri {to vo
posebna glava ja ureduva postapkata za prisilna naplata na dano~nite
pobaruvawa.
Postapkata za prisilna naplata ja sproveduva Upravata za javni
prihodi. Dejstvijata koi gi prezemaat slu`benicite na Upravata za javni
prihodi ovlasteni da ja sproveduvaat prisilnata naplata-dano~ni
izvr{iteli, se to~no utvrdeni vo Zakonot, i toa: popis na dvi`ni
stvari i popis na nedvi`nosti vo funkcija na obezbeduvawe (zalog) na
dano~noto pobaruvawe vo korist na Republika Makedonija kako dano-
~en doveritel, kako i popis, procena, zaplenuvawe i proda`ba na dvi-
`ni predmeti i na nedvi`nosti vo funkcija na prisilna naplata.
Vo postapkata za prisilna naplata, pokraj dano~nite izvr{iteli,
mo`at da u~estvuvaat i drugi lica vo svojstvo na svedoci pri popis
na dvi`ni stvari ili pri zaplenuvawe na nedvi`nosti koi ne se zapi-
{ani vo soodveten registar, kako i vo svojstvo na stru~no lice-procenitel.
Tro{ocite {to dano~nite izvr{iteli i drugite lica gi imaat
vo postapkata za prisilna naplata (izleguvawe na lice mesto, tro{oci
za ~uvawe, prevoz i sl.), pa|aat na tovar na dol`nikot vo prisilnata
naplata, a nivnata visina, soglasno osporenata odredba od Zakonot,
ja opredeluva Vladata na Republika Makedonija so tarifa.
448

Tro{ocite za prisilna naplata na danok pretstavuvaat sporedni
dano~ni dava~ki koi podle`at na obvrska za pla}awe isto kako i
danocite.
Navodite vo inicijativata deka Zakonot ne sodr`i kriteriumi
za toa {to se podrazbira pod poimot tro{oci za prisilna naplata,
Sudot oceni deka se neosnovani. Ova od pri~ina {to Zakonot, soglasno
~l. 3 st. 4 upatuva deka vo odnos na postapkite uredeni so ovoj zakon,
se primenuvaat odredbite od drugi zakoni po pra{awa {to poinaku
ne se uredeni so ovoj zakon. Vo ovaa smisla, spored Sudot, treba da
se ima predvid Zakonot za op{tata upravna postapka ("SV RM," br. 38/
2005), koj e Lex generalis vo odnos na site upravni postapki, vo koi spa|a
i dano~nata postapka. Ottuka, pri analizata na poimot tro{oci za
prisilna naplata, treba da se ima vo vid ~l. 116 st. 1 od Zakonot za
op{tata upravna postapka, so koj se utvrduva deka posebnite izdatoci
vo gotovi pari na organot {to ja vodi postapkata, kako {to se: patnite
tro{oci na slu`benite lica, izdatocite za svedoci, ve{taci, tolkuva~i,
uvid, oglasi i sli~no, a koi nastanale so sproveduvawe na postapkata
po nekoja upravna rabota, po pravilo gi podnesuva onoj {to ja
predizvikal celata postapka.
Imaj}i predvid deka Zakonot za dano~nata postapka vo celost
gi utvrduva dejstvijata koi gi prezemaat dano~nite izvr{iteli, svedocite
i ovlastenite lica vo postapkata za prisilna naplata, kako i faktot
deka vidot na tro{ocite vo upravnata postapka se utvrdeni so Zakonot
za op{tata upravna postapka, spored Sudot pretstavuva dovolna
zakonska ramka koja opredeluva {to se podrazbira pod tro{oci za
prisilna naplata, odnosno deka toa se tro{ocite na slu`benite lica,
izdatocite za svedoci, ve{taci, tolkuva~i, uvid, oglasi i sli~no predizvikani
pri sporoveduvaweto na zakonski utvrdenite dejstvija za
prisilna naplata. Poradi toa, Sudot oceni deka ne mo`e da se prifatat
navodite vo inicijativata deka Zakonot ne sodr`i kriteriumi za
toa {to se podrazbira pod poimot tro{oci za prisilna naplata, so
{to se povreduvale ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija.
Tro{ocite za prisilna naplata proizleguvaat od dejstvija koi
slu`benite lica gi prezemaat ne po barawe na dano~niot obvrznik,
odnosno ne vo funkcija na ostvaruvawe na odredeno ustavno i zakonsko
garanitirano pravo na dano~niot obvrznik, tuku vo funkcija na ostvaruvawe
na ustavno i zakonski utvrdena obvrska na dano~niot obvrznik,
koja toj dobrovolno ne ja namiril vo zakonski utvrdeniot rok, a od ~ie
izvr{uvawe zavisi obezbeduvaweto na finansiski sredstva za ostvaruvawe
na funkciite na dr`avata utvrdeni so Ustavot i so zakon, koi
gi vr{at nejzinite organi i institucii.
Imaj}i go predvid zna~eweto na ostvaruvaweto na danokot i
drugite javni dava~ki za funkcioniraweto na dr`avata, od edna strana,
kako i mestoto i ulogata na Vladata vo organizacijata na dr`av-
449

nata vlast, koja kako nositel na izvr{nata vlast e samostojna i nezavisna
vo utvrduvaweto na politikata na izvr{uvaweto na zakonite i
drugite propisi na Sobranieto, vo donesuvaweto na propisi za izvr-
{uvawe na zakonite i vo vr{ewe na drugite raboti vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite, od druga strana, Sudot oceni deka ovlastuvaweto
na Vladata, so tarifa da ja opredeli visinata na tro{ocite
za prisilna naplata, ima svoja ustavna osnova vo ~l. 33 i 91 od Ustavot.
Ova osobeno zatoa {to tro{ocite napraveni vo postapkata za
prisilna naplata pretstavuvaat nadomestok na stvarnite tro{oci
{to slu`benite lica na organot, po uka`ana potreba, gi napravile vo
postapkata na realizirawe na javna dava~ka utvrdena so zakon i sami
po sebe ne pretstavuvaat javna dava~ka, poradi {to, spored Sudot,
utvrduvaweto na nivnata visina od strana na Vladata e vo funkcija na
operacionalizacija na Zakonot.
Ottuka, Sudot oceni deka ovlastuvaweto na Vladata utvrdeno
so osporeniot ~l. 131 st. 4 od Zakonot, ne mo`e da se dovede pod somnevawe
od aspekt na ustavno utvrdenata polo`ba i uloga na Vladata na
Republika Makedonija, taa kako nositel na izvr{nata vlast da donesuva
uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite, poradi {to ne
go postavi pra{aweto za soglasnosta na ovaa odredba so Ustavot.
2. So Odluka U. br. 179/1999, Ustavniot sud na Republika Makedonija,
go ukina ~l. 3 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za akcizite
("SV RM," br. 78/1993, 70/1994, 14/1995, 42/1995, 71/1996, 5/1997, 36/1997,
7/1998, 63/1998, 39/1999, 43/1999).
Od obrazlo`enieto na Odlukata: Sudot na sednicata utvrdi
deka spored Zakonot za akcizite, akcizata se voveduva kako poseben
vid na danok na promet na opredeleni proizvodi, a stapkite na akcizata
se utvrduvaat vo Tarifata na akcizite koja e sostaven del na
Zakonot.
So Zakonot za akcizite odnosno so Tarifata do juli 1999 godina
akcizata bila utvrdena vo procentualen iznos.
Vo Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za akcizite ("SV RM,"
br. 39/1999) vo Tarifata na akcizite tarifen broj 1 st. 1, 2, 3 i 7 (motoren
benzin, dizel gorivo, maslo za gorewe - ekstralesno i maslo za
gorewe - mazut. akcizata na naftenite derivati e utvrdena vo fiksen
iznos.
Vo Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za akcizite ("SV RM,"
br. 43/1999) vo ~l. 2 e predvideno deka ~l. 10 se menuva i glasi:
"Akciza se pla}a vo opredelen iznos po litar za slednive derivati
na nafta: motoren benzin, dizel gorivo i maslo za gorewe ekstra
lesno (EL). Akcizata vo opredelen iznos na maslo za gorewe - mazut se
pla}a po kilogram.
Akcizata od st. 1 na ovoj ~len se utvrduva kako razlika me|u
izleznata rafineriska cena i proizvodnata rafineriskata cena.
450

Proizvodna rafineriska cena od st. 2 na ovoj ~len e cenata na
pragot na rafinerijata za sekoj derivat utovaren vo prevozno sredstvo,
definirana soglasno so Metodologijata za formirawe na cenite
na oddelni vidovi energija ("SV RM," br. 43/1998).
Izlezna rafineriska cena za sekoj derivat, od st. 2 na ovoj
~len, e proizvodnata rafineriska cena za sekoj derivat plus akcizata.
Izleznata rafineriska cena ja utvrduva Vladata na Republika Makedonija.
Za derivatite na nafta koi ne se navedeni vo st. 1 na ovoj ~len
akciza se pla}a na osnovica proda`na cena koja vo sebe ne sodr`i
akciza.
Vo osporeniot ~l. 3 e predvideno deka po ~l. 10 se dodava nov
~l. 10 a koj glasi:
"Vladata na Republika Makedonija ja utvrduva akcizata na naftenite
derivati od ~l. 10 st. 1 na ovoj zakon periodi~no, pri {to propi{anata
akciza vo Tarifen broj 1 za odddelni nafteni derivati od t.
1, 2, 3, i 7 pretstavuva prose~en iznos na akcizata vo dano~niot period
na godi{no nivo".
Od iznesenoto proizleguva deka so Zakonot, visinata na akcizata
e utvrdena na godi{no nivo, a Vladata e ovlastena periodi~no da
intervenira vo visinata na akcizata na naftenite derivati vo tekot
na eden opredelen period za da se postignat prose~ni iznosi na godi-
{no nivo.
Spored toa, nesporno e deka iznosite na akcizite koi se pla-
}aat na oddelni nafteni derivati po litar so izmenite na zakonot ne
se fiksno opredeleni, tuku tie }e variraat od proizvodnata rafineriskata
cena, a propi{anite iznosi na akcizata koj e utvrden od 1
juli 1999 godina vo fiksen iznos vsu{nost }e pretstavuva prose~en
iznos na akcizata vo dano~niot period na godi{no nivo.
So ogled na iznesenoto, a imaj}i go predvid na~eloto na op{-
tost i zakonistost spored koi sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi
javni dava~ki na na~in utvrden so zakon, Sudot smeta deka javnite dava~ki,
me|u koi se i danocite kako i utvrduvawe na nivnite bitni
elementi (obvrznik, osnovica, stapka, olesnuvawa i osloboduvawa) e
vo nadle`nost na Sobranieto.
Trgnuvaj}i od analizata na sodr`inata na navedenite ustavni i
zakonski odredbi nesporno e deka akcizata e javna dava~ka i deka
javnite dava~ki mo`e da gi utvrdi samo Sobranieto na Republika Makedonija,
a ne i Vladata na Republika Makedonija, poradi {to Sudot
oceni deka osporeniot ~l. 3 od Zakonot ne e vo soglasnost so Ustavot.
3. So Odluka U br. 35/2000, Ustavniot sud na Republika Makedonija
gi ukina ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za akcizite
("SV RM," br. 9/2000) i ~l. 2 st. 4 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot
za akcizite vo delot "izleznata rafineriska cena ja utvrduva Vladata
na Republika Makedonija" ("SV RM," br. 43/1999).
451

Od obrazlo`enieto na Odlukata: Imaj}i gi predvid navedenite
odredbi proizleguva deka akcizata e javna dava~ka koja ja utvrduva Sobranieto.
Utvrduvaweto, odnosno voveduvaweto na javnite dava~ki,
kako i utvrduvaweto na nivnite bitni elementi (obvrznik, osnovica,
stapka, olesnuvawe i osloboduvawe) treba da bidat utvrdeni so zakon
od strana na Sobranieto. Spored toa dano~nite obvrski mora da bidat
utvrdeni jasno i razbirlivo za dano~niot obvrznik, a utvrduvaweto na
dano~nata obvrska opfa}a ne samo voveduvawe na javnata dava~ka, tuku
utvrduvawe i na elementite na javnata dava~ka me|u koi elementi
spa|a i visinata na dano~nata stapka.
So ogled na toa {to visinata na stapkata na javnata dava~ka
odnosno na akcizata vo konkretniot slu~aj ne e utvrdena so Zakon,
tuku toa e dopu{teno da go pravi Vladata vrz osnova na prose~niot
iznos na akcizata Sudot smeta deka na Vladata í se preneseni ovlastuvawa
koi se vo isklu~uva nadle`nost na Sobranieto.
Pritoa, Sudot smeta deka Vladata mo`e da predviduva mehanizmi
odnosno da mu predlaga na Sobranieto instrumenti za t.n. uprose-
~uvawe na visinata na akcizata me|utoa samoto utvrduvawe na akcizata
treba da go napravi zakonodavnoto telo, odnosno Sobranieto. Od
odredbata na ~l. 2 st. 4 proizleguva deka Vladata ja utvrduva izleznata
rafineriska cena koja sodr`i proizvodna rafineriska cena plus
akciza. Vo drugite stavovi na ~l. 2 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot
za akcizite ("SV RM," br. 43/1999), regulirano e {to pretstavuva
proizvodna rafineriska cena, a toa e cenata na pragot na rafinerijata
za sekoj derivat utovaren vo prevozno sredstvo, a {to pretstavuva
izlezna rafineriska cena, a toa e proizvodna rafineriska cena plus
akciza.
So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj vo Zakonot akcizata
kako javna dava~ka ne e utvrdena vo fiksen iznos, tuku taa pretstavuva
prose~en iznos na akciza vo dano~niot period na godi{no nivo, odnosno
taa varira vo oddelni dano~ni periodi, Sudot smeta deka Vladata
ja utvrduva akcizata periodi~no, {to ne e vo soglasnost so Ustavot.
Od druga strana, pak, imaj}i predvid deka vo osporeniot ~l. 1 od
Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za akcizi ("SV RM," br. 9/2000) ne e
navedeno koj ja utvrduva akcizata periodi~no, Sudot oceni deka navedenata
odredba i od toj aspekt e nejasna i neprimenliva i e vo sprotivnost
so ~l. 33 i 68 od Ustavot na Republika Makedonija.
4. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
187/2001, ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 6 st. 1 i 2,
~l. 9, ~l. 21 st. 1 al. 3 i ~l. 22 st. 1 al. 3 od Zakonot za odr`uvawe na javnata
~istota, sobirawe i transportirawe na komunalniot cvrst i
tehnolo{ki otpad ("SV RM," br. 37/1998). Spored navodite vo inicijativata,
na~inot za namiruvawe na korisnicite na uslugite predvideni
vo osporeniot zakon ne mo`el da se ureduva so propis na op{tinata,
odnosno gradot Skopje, tuku toa mo`elo da se pravi isklu~ivo so zakon
452

kako {to bilo propi{ano so ~l. 33, ~l. 68 st. 1 al. 3, ~l. 114 st. 4 i ~l.
117 st. 3 od Ustavot.
Od obrzalo`enieto na Re{enieto: Imaj}i predvid deka vo Republika
Makedonija ima mnogu op{tini koi se razli~ni po povr{ina,
po broj na `iteli i po urbana uredenost, o~igledno e deka so zakon ne
mo`e na edinstven na~in da se predvidi na~inot i postapkata na odr-
`uvaweto na javnata ~istota, pa poradi toa zakonodavecot so zakon
opredelil deka op{tinite, odnosno gradot Skopje so svoj propis }e go
uredat ova pra{awe vo soglasnost so specifi~nostite na sekoja od
niv.
Vo soglasnost so na~inot utvrden vo propisot na op{tinata,
odnosno gradot Skopje, davatelot na uslugata vr{i organizirano i
kontinuirano sobirawe i transportirawe na komunalniot cvrst i tehnolo{ki
otpad, a korisnicite na uslugite se dol`ni da se pridr`uvaat
kon obvrskite utvrdeni so istiot propis.
Vrz osnova na iznesenoto Sudot oceni deka so osporenite odredbi
6 i 9 od Zakonot, odnosno so propisot na op{tinata i na gradot
Skopje, ne se voveduva javna dava~ka za korisnicite na uslugite, tuku
deka so nego samo se ureduva na~inot i postapkata na odr`uvaweto na
javnata ~istota, poradi {to ne mo`e da se postavi pra{aweto za nivnata
soglasnost so ~l. 33 i 68 st. 1 al. 3, nitu pak so ~l. 114 i 117 od
Ustavot.
Sporno pravno pra{awe
- Dali ovlastuvaweto na Vladata da propi{e metodologija za
utvrduvawe na pazarnata vrednost na nedvi`niot imot, kako dano~na
osnova za danok na imot utvrdena so Zakonot za danocite na imot, bez
kriteriumi i merila utvrdeni vo zakon, zna~i naru{uvawe na principot
na vladeewe na pravoto i podelba na vlasta na zakonodavna,
izvr{na i sudska.
- Dali ovlastuvaweto na sovetot na op{tinata so odluka da ja
opredeli konkretnata visina na dano~nata stapka za danok na imot, vo
ramkite utvrdeni so Zakonot za danocite na imot, zna~i povreda na
ustavnite odredbi, na {teta na gra|anite - dano~ni obvrznici.
- Dali tro{ocite koi gi podnesuva dano~niot obvrznik za sekoe
izleguvawe na dano~niot izvr{itel vo vrska so popisot i proda`bata,
kako i nadomestokot koj im sleduva od ~as na procenuva~ite i svedocite
anga`irani vo postapkata za prisilno izvr{uvawe na dano~niot
dolg, pretstavuvaat javna dava~ka ~ija visina treba da bide utvrdena so
zakon.
453

Pravno mislewe
1. Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na pravoto
i podelbata na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska se temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi
javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na
na~in utvrden so zakon.
Soglasno ~l. 68 st. 1 al. 3 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija gi utvrduva javnite dava~ki.
Spored ~l. 88 od Ustavot, Vladata na Republika Makedonija e
nositel na izvr{nata vlast, koja svoite prava i dol`nosti gi vr{i vrz
osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 91 od Ustavot, Vladata na Republika Makedonija, pokraj
drugoto, ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i
drugite propisi na Sobranieto i e odgovorna za nivnoto izvr{uvawe,
donesuva uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite, utvrduva
na~ela za vnatre{nata organizacija i za rabotata na ministerstvata i
drugite organi na upravata, ja naso~uva i vr{i nadzor nad nivnata rabota
i vr{i i drugi raboti utvrdeni so Ustavot i so zakon.
So Zakonot za danocite na imot se ureduva na~inot na odano~uvaweto
na slednive vidovi danoci na imot: danok na imot; danok na
nasledstvo i podarok i danok na promet na nedvi`nosti.
Vo Glava 1 "Danok na imot" (~l. 3 do ~l. 9 od Zakonot), se utvrduva
koj se javuva kako dano~en obvrznik na danok na imot, se utvrduva
dano~nata osnova, dano~nite stapki, se opredeluva momentot na nastanuvawe
na dano~nata obvrska i se utvrduvaat dano~nite osloboduvawa
i olesnuvawa.
Taka, spored ~l. 3 od Zakonot, danok na imot se pla}a na nedvi-
`en imot, osven za onoj imot koj e osloboden od pla}awe na danok spored
ovoj zakon.
Spored ~l. 5 od Zakonot, osnova na danok na imot pretstavuva
pazarnata vrednost na nedvi`niot imot.
Definicijata na poimot - pazarna vrednost na nedvi`en imot
za potrebite na ovoj zakon e utvrdena vo ~l. 2 t. 7 od Zakonot, taka {to
pod ovoj poim se podrazbira vrednosta na imotot koja mo`e da se postigne
vo slobodniot promet vo momentot na nastanuvawe na dano~nata
obvrska.
Pazarnata vrednost na nedvi`niot imot, soglasno st. 3 na ~l. 5
od Zakonot, se utvrduva spored Metodologijata za utvrduvawe na pazarnata
vrednost na nedvi`niot imot. Soglasno osporeniot st. 4 na ovoj
~len, Metodologijata za utvrduvawe na pazarnata vrednost na nedvi`niot
imot ja propi{uva Vladata na Republika Makedonija na predlog
na ministerot za finansii.
454

Soglasno st. 2 na ~l. 5, za utvrduvawe na pazarnata vrednost na
nedvi`niot imot, sovetot na op{tinata, sovetot na op{tinite vo gradot
Skopje i sovetot na gradot Skopje formiraat komisija. Kontrola
i revizija na utvrduvaweto na pazarnata vrednost od strana na ovaa
komisija, soglasno st. 5 na istiot ~len, vr{i Ministerstvoto za finansii.
Ponatamu, vo Zakonot se utvrduva deka pazarnata vrednost na
nasledeniot, odnosno na podarok primeniot imot, pretstavuva osnova
na danokot na nasledstvo i podarok (~l. 13 od Zakonot). I ovaa pazarna
vrednost se utvrduva spored Metodologijata od ~l. 5 st. 4 na ovoj zakon
(~l. 14).
Soglasno ~l. 21 od Zakonot, osnova na danokot na promet na nedvi`nosti
e pazarnata vrednost na nedvi`nosta vo momentot na nastanuvawe
na obvrskata i istata se utvrduva spored Metodologijata od ~l.
5 st. 4 na ovoj zakon.
Od analizata na navedenite ustavni odredbi proizleguva deka
ustavno pravo e na zakonodavecot, so zakon da gi utvrduva danocite i
drugite javni dava~ki, pri {to treba da gi utvrdi nivnite bitni elementi
(obvrznik, osnovica, stapka, olesnuvawe i osloboduvawe), so
{to }e ovozmo`i dano~nata obvrska da bide utvrdena jasno i razbirlivo
za dano~niot obvrznik.
Vo ovaa smisla e donesen Zakonot za danocite na imot, so koj zakonodavecot
kako danoci na imot gi opredelil danokot na imot, danokot
na nasledstvo i podarok i danokot na promet na nedvi`nosti, kako
i gi uredil pra{awata vo vrska so na~inot na odano~uvaweto, kako
{to se predmetot na odano~uvaweto, dano~nata osnova, dano~nite
osloboduvawa, dano~nite stapki, vremeto na nastanuvawe na dano~niot
dolg, na~inot na utvrduvawe i naplatata, registarot na nedvi`en i podvi`en
imot, odlagaweto na izvr{uvaweto, postapkata i na~inot za
obezbeduvawe na pla}awe na dano~en dolg, odnosno dano~na obvrska,
prisilnata naplata i dr.
Kako dano~na osnova za presmetka na danocite na imot, zakonodavecot
ja opredelil pazarnata vrednost na nedvi`nosta, odnosno pazarnata
vrednost na nasledeniot, odnosno na podarok primeniot imot.
Pritoa, opredelil deka pazarnata vrednost na nedvi`niot imot }e se
opredeluva spored metodologija koja, na predlog na ministerot za finansii,
}e ja propi{e Vladata na Republika Makedonija, a koe ovlastuvawe
se osporuva so ovaa inicijativa.
Razgleduvaj}i ja osporenata zakonska odredba vo kontekst na navedenite
i drugite odredbi na Zakonot za danocite na imot, a pritoa
imaj}i gi predvid pri~inite poradi koi se osporuva nejzinata ustavnost,
smetame deka so nea ne se povreduva principot na vladeeweto na
pravoto i podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska, kako
{to se naveduva vo inicijativata.
455

Ova od pri~ina {to danokot na imot, kako javna dava~ka, e utvrden
so zakon, a so zakon e utvrdena i dano~nata osnova - pazarnata vrednost
na nedvi`nosta vo momentot na nastanuvawe na dano~nata obvrska,
kako eden od bitnite elementi pri voveduvawe na javna dava~ka,
od {to proizleguva deka dano~nata obvrska e utvrdena jasno i razbirlivo
za dano~niot obvrznik.
Pri vakva sostojba, propi{uvaweto na metodologija za utvrduvawe
na pazarnata vrednost na nedvi`niot imot od strana na Vladata e
vo funkcija na operacionalizacija na Zakonot, odnosno zna~i razrabotuvawe
i konkretizacija na dano~nata osnova utvrdena so ~l. 5 st. 1,
~l. 13 i ~l. 21 st. 1 od Zakonot, zaradi nejzina primena.
Ova osobeno zatoa {to od navedenite ustavni i zakonski odredbi
proizleguva deka Vladata na Republika Makedonija, vo sistemot
na organizacijata na dr`avnata vlast, zasnovana vrz principot na podelbata
na vlasta, e definirana kako nositel na izvr{nata vlast, i
kako takva taa e samostojna i nezavisna vo utvrduvaweto na politikata
na izvr{uvaweto na zakonite i drugite propisi na Sobranieto, vo donesuvaweto
na propisi za izvr{uvawe na zakonite i vo vr{ewe na drugite
raboti, {to gi vr{i vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.
Ottuka, imaj}i go predvid zna~eweto na ostvaruvaweto na danokot
i drugite javni dava~ki za funkcioniraweto na dr`avata, od
edna strana, kako i mestoto i ulogata na Vladata vo organizacijata na
dr`avnata vlast, od druga strana, smetame deka ovlastuvaweto na Vladata,
da ja propi{e metodologijata za utvrduvawe na pazarnata vrednost
na nedvi`niot imot, ima svoja ustavna osnova vo ~l. 33 i 91 od
Ustavot i ne zna~i navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata vlast.
Poradi navedenoto, smetame deka navodite vo inicijativata
deka osporeniot ~l. 5 st. 4 od Zakonot bil sporotiven na ~l. 8 st. 1 al.
3 i 4, ~l. 33, ~l. 51, ~l. 68 st. 1 al. 2 i 3 i ~l. 91 al. 1 i 5 od Ustavot na
Republika Makedonija, se neosnovani.
2. Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 9 od Ustavot, lokalnata samouprava e
utvrdena kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Spored ~l. 114 st. 4 i ~l. 117 st. 3 od Ustavot, op{tinite odnosno
gradot Skopje se finansiraat od sopstveni izvori na prihodi
opredeleni so zakon i so sredstva od Republikata.
Soglasno Amandman XVII na Ustavot so koj se zamenuvaat stavot
1 na ~l. 115 i st. 2 na ~l. 117 od Ustavot, vo edinicite na lokalnata samouprava,
odnosno vo gradot Skopje kako posebna edinica na lokalna
samouprava, gra|anite neposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat vo
odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a osobeno vo oblastite
na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe, za{titata na
okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto finansirawe, komunalnite
dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata za{ti-
456

ta, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo drugi oblasti utvrdeni
so zakon.
Vo Zakonot za lokalnata samouprava ("SV RM," br. 5/2002), vo
~l. 11 koj se odnesuva na finansirawe na op{tinite, se utvrduva deka
op{tinata se finansira od sopstveni izvori na prihodi i od drugi
izvori na finansirawe (st. 1). Sopstveni izvori na prihodi na op{tinata
se lokalnite danoci, nadomestoci i taksi utvrdeni so zakon (st.
2). Op{tinata, vo ramkite opredeleni so zakon, ja utvrduva visinata
na stapkite na danocite i visinata na nadomestocite i taksite utvrduva
(st. 3). Finansiraweto na op{tinata se ureduva so zakon (st. 8).
Spored ~l. 24 od Zakonot za gradot Skopje ("SV RM," br. 55/
2004), sopstveni izvori na prihodi na gradot Skopje i op{tinite vo
gradot Skopje, pome|u drugite, se i lokalnite danoci (danok na imot,
danok na promet na nedvi`nosti, danok na nasledstvo i podarok i
drugi lokalni danoci utvrdeni so zakon).
So ~l. 4 od Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata
samouprava ("SV RM," br. 61/2004), pokraj drugite, kako sopstveni
izvori na prihodi na op{tinata se utvrdeni lokalnite danoci utvrdeni
so zakon, i toa: danok na imot, danok na nasledstvo i podarok utvrden
so zakon, danok na promet na nedvi`nosti i drugi lokalni danoci
utvrdeni so zakon.
Stapkite na danokot na imot se utvrdeni so ~l. 6 od Zakonot za
danocite na imot. Tie se utvrdeni kako proporcionalni i iznesuvaat
od 0,10% do 0,20% (st. 1). Stapkite na danokot na imot mo`at da se utvrduvaat
spored vidot na imotot (st. 2). Stapkite na danok na imot za
zemjodelsko zemji{te koe ne se koristi za zemjodelsko proizvodstvo
mo`at da se zgolemat od tri do pet pati vo odnos na stapkite propi{ani
vo st. 1 na ovoj ~len (st. 3). Soglasno osporenite st. 4 i 5 na ovoj
~len, visinata na stapkite od st. 1 i 3 na ovoj ~len so odluka ja utvrduva
sovetot na op{tinata, sovetot na op{tinite vo gradot Skopje i
Sovetot na gradot Skopje soglasno so Zakonot za gradot Skopje.
Dano~nite stapki na nasledstvo i podarok se utvrduvaat so ~l.
16 od Zakonot, kako proporcionalni i razli~ni vo zavisnost od nasledniot
red (st. 1). Danokot na nasledstvo i podarok za obvrznik od vtor
nasleden red se presmetuva po stapka od 2% do 3%, a za obvrznik od
tret nasleden red ili obvrznik koj ne e vo srodstvo so ostavitelot,
danokot se presmetuva po stapka od 4% do 5% (st. 2). Soglasno osporenite
st. 3 i 4 na ovoj ~len, visinata na stapkite od st. 2 na ovoj ~len
so odluka ja utvrduva sovetot na op{tinata, sovetot na op{tinite vo
gradot Skopje i Sovetot na gradot Skopje soglasno so Zakonot za gradot
Skopje.
Soglasno ~l. 22 st. 1 od Zakonot, stapkite na danokot na promet
na nedvi`nosti se proporcionalni i iznesuvaat od 2% do 4%. Soglasno
osporenite st. 2 i 3 na ovoj ~len, visinata na stapkite od st. 1 na
ovoj ~len so odluka ja utvrduva sovetot na op{tinata, sovetot na op{-
457

tinite vo gradot Skopje i Sovetot na gradot Skopje soglasno so Zakonot
za gradot Skopje.
Vo Tretiot del od Zakonot, vo koj se ureduva utvrduvaweto i naplatata
na danocite na imot, se utvrduva deka utvrduvaweto i naplatata
na danocite na imot vr{i op{tinskata administracija, administracijata
na op{tinite vo gradot Skopje i administracijata na gradot
Skopje na podra~jeto na op{tinata kade se nao|a imotot (~l. 26 st. 1).
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i zakonski odredbi, kako i
celokupnoto normativno ureduvawe na danokot na imot so Zakonot za
danocite na imot, a imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenite odredbi
i pri~inite poradi koi istite se osporuvaat, smetame deka tie ne
mo`e da bidat dovedeni pod somnenie od ustaven aspekt.
Ova od pri~ina {to Ustavot go garantira pravoto na gra|anite
na lokalna samouprava, izdigaj}i go na nivo na temelna vrednost na
ustavniot poredok. Vo ramkite na ostvaruvaweto na ova ustavno pravo,
gra|anite neposredno i preku pretstavnici (sovetot na op{tinata)
u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, me|u koi
i za pra{awa na lokalnoto finansirawe.
Spored navedenata zakonska regulativa, danocite na imot se
prihodi na op{tinata i nivnoto utvrduvawe i naplata go vr{i op{-
tinskata administracija. Pritoa, zakonodavecot, osven {to gi utvrdil
danocite na imot, gi utvrdil i dano~nite stapki za presmetka na dano~nata
obvrska, i toa kako proporcionalni, pri {to go opredelil rasponot
na stapkite vo koj sovetot na op{tinata e ovlasten da ja utvrdi
konkretnata visina na dano~nata stapka za sekoja op{tina. Ova osobeno
zatoa {to vo Republika Makedonija ima mnogu op{tini koi se
razli~ni po povr{ina, po broj na `iteli i po urbana uredenost, poradi
{to smetame deka e opravdano visinata na danokot na imot, vo zakonski
utvrdeni ramki, da ja opredeluva sovetot na op{tinata, odnosno
sovetot na gradot Skopje so svoj propis, vo soglasnost so specifi-
~nostite na sekoja od niv. Na ovoj na~in zakonodavecot obezbedil lokalnata
vlast da stekne odredena nezavisnost od centralnata vlast vo
finansiska smisla, rakovodej}i se od principite na ekonomi~nost,
efikasnost i efektivnost, {to e vo funkcija na obezbeduvawe na procesot
na decentralizacija na vlasta vo Republika Makedonija.
Poradi navedenoto, smetame deka navodite vo inicijativata
deka otsustvoto vo Zakonot na pobliski kriteriumi i merila za opredeluvawe
na visinata na dano~nite stapki {to gi opredeluva op{tinskata
administracija, zna~elo povreda na ustavnite principi na {teta
na gra|anite - dano~ni obvrznici, se neosnovani.
3. ^lenot 56 od Zakonot se nao|a vo glavata koja ja ureduva prisilnata
naplata na dano~niot dolg, pari~nite kazni i kamatite koi
dano~niot obvrznik ne gi platil dobrovolno vo propi{aniot rok.
Taka, so ovoj ~len se utvrduva deka tro{ocite vo postapkata za prisilna
naplata pa|aat na tovar na dano~niot obvrznik i toa 4% od izno-
458

sot na glavniot dolg i kamata pri vr{ewe na popisot i 5% od iznosot
na glavniot dolg i kamata pri vr{ewe na proda`bata. Pokraj ovie
tro{oci, dano~niot obvrznik gi podnesuva i tro{ocite za sekoe izleguvawe
na slu`benoto lice na op{tinskata administracija, administracijata
na op{tinite vo gradot Skopje i administracijata na gradot
Skopje vo vrska so popisot i proda`bata. Iznosot na ovie tro{oci go
opredeluva gradona~alnikot na op{tinata, gradona~alnikot na op{-
tinite vo gradot Skopje i gradona~alnikot na gradot Skopje. Drugite
tro{oci (tro{oci za ~uvawe i prevoz na predmeti i sli~no), gi podnesuva
dano~niot obvrznik vo vistinskiot iznos. Na procenuva~ite i na
svedocite im sleduva nadomestok od ~as na tovar na dano~niot obvrznik.
Visinata na nadomestokot go opredeluva gradona~alnikot na
op{tinata, gradona~alnikot na op{tinite vo gradot Skopje i gradona-
~alnikot na gradot Skopje.
Od analizata na navedenite zakonski odredbi, kako i od celinata
na Zakonot, proizleguva deka postapkata za prisilna naplata na
dano~niot dolg vo celost e uredena so ovoj zakon, pri {to postapkata
za prisilna naplata ja sproveduva ovlasteno slu`beno lice vo op{tinskata
administracija, administracijata na op{tinite vo gradot Skopje
i aministracijata na gradot Skopje - dano~en izvr{itel. Prisilnata
naplata od imotot na dano~niot obvrznik se sostoi od popis so
procena i proda`ba na imotot po pat na javno naddavawe. Popisot na
imotot obi~no se vr{i vo prisustvo na dano~niot obvrznik, a ako toj
ne e prisuten, popisot se vr{i vo prisustvo na dvajca svedoci. Pri popisot
dano~niot izvr{itel vr{i i procena na imotot, a vo slu~aj na
potreba, dano~niot izvr{itel mo`e da povika i drugo lice za procenitel.
Procenitel mo`e da bide povikan i po barawe na dano~niot
obvrznik.
Tro{ocite vo postapkata za prisilna naplata pa|aat na tovar
na dano~niot obvrznik, pri {to zakonodavecot ovie tro{oci gi utvrduva
vo odreden procent od iznosot na glavniot dolg, vo zavisnost od
toa dali se raboti za popis ili za proda`ba.
Me|utoa, zakonodavecot opredelil deka dano~niot obvrznik gi
podnesuva i tro{ocite za sekoe izleguvawe na dano~niot izvr{itel
vo vrska so popisot i proda`bata, {to za podnositelot na inicijativata
ne e sporno, no opredelil deka iznosot na ovie tro{oci go
opredeluva soodvetniot gradona~alnik na op{tinata, {to za podnositelot
na inicijativata zna~elo otstapuvawe od sistemot na podelba
na vlasta, bidej}i iznosot na ovie tro{oci mo`el da se utvrdi so zakon,
no ne i so podzakonski akt donesen od strana na gradona~alnikot.
Od istite pri~ini, za podnositelot na inicijativata e sporno i ovlastuvaweto
na gradona~alnikot da ja opredeluva visinata na nadomestokot
koj im sleduva od ~as na procenuva~ite i svedocite anga`irani
vo postapkata za prisilno izvr{uvawe na dano~niot dolg.
459

Smetame deka vakvite navodi vo inicijativata se neosnovani.
Ova od pri~ina {to tro{ocite za prisilna naplata na danok pretstavuvaat
sporedni dano~ni dava~ki koi podle`at na obvrska za pla-
}awe isto kako i danocite. Poradi toa, tro{ocite za prisilna naplata
se prihod na op{tinata i zakonodavecot gi utvrdil vo to~en iznos.
Tro{ocite, pak, za sekoe izleguvawe na slu`benoto lice na
op{tinskata administracija vo vrska so popisot i proda`bata na imotot,
odnosno tro{ocite za anga`irawe na procenitel ili svedok, pretstavuvaat
stvarni tro{oci {to slu`benite lica na organot, odnosno
procenitelot ili svedokot po uka`ana potreba, gi napravile vo postapkata
na realizirawe na dano~nata obvrska utvrdena so zakon (patni
tro{oci na slu`benite lica, izdatoci za svedoci, ve{taci, uvid, oglasi
i sli~no) i sami po sebe ne pretstavuvaat javna dava~ka, poradi {to,
smetame deka utvrduvaweto na nivnata visina od strana na gradona~alnikot
na op{tinata e vo funkcija na operacionalizacija na Zakonot.
Ottuka, smetame deka ovlastuvawata na gradona~alnikot utvrdeni
so osporenite ~l. 56 st. 2 vtorata re~enica i st. 4 vtorata re~enica
od Zakonot, ne mo`e da se dovedat pod somnevawe od aspekt na
podelba na vlasta, kako {to se naveduva vo inicijativata, poradi {to
smetame deka nema osnovi za da se postavi pra{aweto za soglasnosta
na ovie odredbi so Ustavot.
Vrz osnova na napravenata analiza, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 5 st. 4, ~l. 6 st. 4 i 5, ~l. 16 st. 3 i 4, ~l. 22 st. 2 i 3, ~l. 56 st. 2 vtora
re~enica i st. 4 vtora re~enica od Zakonot za danocite na imot ("SV
RM br. 61/2004 i 92/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 14 noemvri 2007
godina, donese
460
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 5 stav 4, ~len 6 stav 4 i 5, ~len 16 stav 3 i 4, ~len 22 stav 2 i 3,
~len 56 stav 2 vtora re~enica i stav 4 vtora re~enica od Zakonot za
danocite na imot ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 61/
2004 i 92/2007).
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenu-

vawe na ustavnosta na odredbite od Zakonot ozna~en vo to~ka 1 na ova
re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, ovlastuvaweto utvrdeno vo
osporeniot ~len 5 stav 4 od Zakonot, spored koe Vladata na Republika
Makedonija, na predlog na ministerot za finansii, ja propi{uva metodologijata
za utvrduvawe na pazarnata vrednost na nedvi`niot imot
koj pretstavuva osnova za danok na imot, nemalo ustavna osnova, zatoa
{to Zakonot za danocite na imot ne sodr`el nikakvi kriteriumi i
merila za propi{uvawe na metodologijata za utvrduvawe na pazarnata
vrednost na nedvi`niot imot. Pri takva sostojba, proizleguvalo deka
Vladata, pri propi{uvaweto na metodologijata, gi utvrduvala i kriteriumite
i merilata za utvrduvawe na pazarnata vrednost na nedvi-
`niot imot, {to zna~elo navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata
vlast, {to bilo sprotivno na ~len 8 stav 1 alinei 3 i 4, ~len 33, ~len
51, ~len 68 stav 1 alinei 2 i 3 i ~len 91 alinei 1 i 5 od Ustavot na Republika
Makedonija.
Spored ~len 6 stav 4 i 5, ~len 16 stav 3 i 4, ~len 22 stav 2 i 3 od
Zakonot, visinata na dano~nite stapki so odluka ja utvrduval sovetot
na op{tinata, sovetot na op{tinite vo gradot Skopje i sovetot na
grad Skopje, me|utoa, za da se implementirale ovie zakonski odredbi
vo Zakonot za danocite na imot, isto taka, ne bile utvrdeni pobliski
kriteriumi i merila za opredeluvaweto na visinata na navedenite dano~ni
stapki, so {to, isto taka, se povreduvale napred navedenite
ustavni odredbi na {teta na gra|anite - dano~ni obvrznici. Vo navedenite
zakonski odredbi bile opredeleni samo rasponite, koi mo`at
da se zgolemuvaat duri do pet pati, bez nikakvi kriteriumi i merila.
So osporenite odredbi na ~len 56 stav 2 i 4 od Zakonot, spored
koi visinata na nadomestokot na slu`benoto lice na op{tinskata
administracija za sekoe izleguvawe vo vrska so popisot i proda`bata
i visinata na nadomestokot na procenuva~ite i na svedocite vo postapkata
za prisilna naplata gi opredeluval gradona~alnikot na op{tinata,
gradona~alnikot na op{tinite vo gradot Skopje, odnosno gradona~alnikot
na grad Skopje, isto taka se povreduvale napred navedenite
ustavni odredbi na {teta na dano~nite obvrznici, zatoa {to visinata
na navedenite tro{oci mo`ela da se opredeluva vrz osnova na zakon, a
ne vrz osnova na podzakonski akt na gradona~alnikot na op{tinata.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenite
odredbi od Zakonot za danocite na imot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno ~len 5 stav 4 od Zakonot
za danocite, metodologijata za utvrduvawe na pazarnata vrednost
na nedvi`niot imot od stavot 3 na ovoj ~len ja propi{uva Vladata na
Republika Makedonija, na predlog na ministerot za finansii.
Soglasno ~len 6 stav 4 od ovoj zakon, visinata na stapkite od
stavovite 1 i 3 na ovoj ~len so odluka ja utvrduva sovetot na op{t-
461

inata, a soglasno stav 5 od istiot ~len, visinata na stapkite od stavovite
1 i 3 na ovoj ~len so odluka ja utvrduva sovetot na op{tinite vo
gradot Skopje i Sovetot na gradot Skopje soglasno so Zakonot za gradot
Skopje.
Spored ~len 16 stav 3 od istiot zakon, visinata na stapkite od
stavot 2 na ovoj ~len so odluka ja utvrduva sovetot na op{tinata, a
spored stav 4 na istiot ~len, visinata na stapkite od stavot 2 na ovoj
~len so odluka ja utvrduva sovetot na op{tinite vo gradot Skopje i
Sovetot na gradot Skopje soglasno so Zakonot za gradot Skopje.
Soglasno ~len 22 stav 2 od Zakonot, visinata na stapkite od
stavot 1 na ovoj ~len so odluka ja utvrduva sovetot na op{tinata, a spored
stav 3 na istiot ~len, visinata na stapkite od stavot 1 na ovoj ~len
so odluka ja utvrduva sovetot na op{tinite vo gradot Skopje i Sovetot
na gradot Skopje soglasno so Zakonot za gradot Skopje.
Soglasno ~len 56 stav 2 od ovoj zakon, pokraj tro{ocite od stavot
1 na ovoj ~len, dano~niot obvrznik gi podnesuva i tro{ocite za
sekoe izleguvawe na slu`benoto lice na op{tinskata administracija,
administracijata na op{tinite vo gradot Skopje i administracijata
na gradot Skopje vo vrska so popisot i proda`bata. Iznosot na ovie
tro{oci go opredeluva gradona~alnikot na op{tinata, gradona~alnikot
na op{tinite vo gradot Skopje i gradona~alnikot na gradot Skopje.
Soglasno stav 4 na istiot ~len, na procenuva~ite i na svedocite
im sleduva nadomestok od ~as na tovar na dano~niot obvrznik. Visinata
na nadomestokot go opredeluva gradona~alnikot na op{tinata,
gradona~alnikot na op{tinite vo gradot Skopje i gradona~alnikot na
gradot Skopje.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto i podelbata na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska se
temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi
javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na
na~in utvrden so zakon.
Soglasno ~len 68 stav 1 alineja 3 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija gi utvrduva javnite dava~ki.
Spored ~len 88 od Ustavot, Vladata na Republika Makedonija e
nositel na izvr{nata vlast, koja svoite prava i dol`nosti gi vr{i vrz
osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.
Spored ~len 91 od Ustavot, Vladata na Republika Makedonija,
pokraj drugoto, ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i
drugite propisi na Sobranieto i e odgovorna za nivnoto izvr{uvawe,
donesuva uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite, utvrduva
na~ela za vnatre{nata organizacija i za rabotata na ministerstvata i
drugite organi na upravata, ja naso~uva i vr{i nadzor nad nivnata rabota
i vr{i i drugi raboti utvrdeni so Ustavot i so zakon.
462

So Zakonot za danocite na imot se ureduva na~inot na odano-
~uvaweto na slednive vidovi danoci na imot: danok na imot; danok na
nasledstvo i podarok i danok na promet na nedvi`nosti.
Vo glavata 1. Danok na imot (~len 3 do ~len 9 od Zakonot), se
utvrduva koj se javuva kako dano~en obvrznik na danok na imot, se utvrduva
dano~nata osnova, dano~nite stapki, se opredeluva momentot na
nastanuvawe na dano~nata obvrska i se utvrduvaat dano~nite osloboduvawa
i olesnuvawa. Taka, spored ~len 3 od Zakonot, danok na imot
se pla}a na nedvi`en imot, osven za onoj imot koj e osloboden od pla-
}awe na danok spored ovoj zakon. Spored ~len 5 od Zakonot, osnova na
danok na imot pretstavuva pazarnata vrednost na nedvi`niot imot. Definicijata
na poimot - pazarna vrednost na nedvi`en imot za potrebite
na ovoj zakon e utvrdena vo ~len 2 to~ka 7 od Zakonot, taka {to
pod ovoj poim se podrazbira vrednosta na imotot koja mo`e da se postigne
vo slobodniot promet vo momentot na nastanuvawe na dano~nata
obvrska.
Pazarnata vrednost na nedvi`niot imot, soglasno stavot 3 na
~lenot 5 od Zakonot, se utvrduva spored Metodologijata za utvrduvawe
na pazarnata vrednost na nedvi`niot imot. Soglasno osporeniot stav
4 na ovoj ~len, Metodologijata za utvrduvawe na pazarnata vrednost na
nedvi`niot imot ja propi{uva Vladata na Republika Makedonija na
predlog na ministerot za finansii.
Soglasno stavot 2 na ~lenot 5 od Zakonot, za utvrduvawe na pazarnata
vrednost na nedvi`niot imot, sovetot na op{tinata, sovetot
na op{tinite vo gradot Skopje i Sovetot na gradot Skopje formiraat
komisija. Kontrola i revizija na utvrduvaweto na pazarnata vrednost
od strana na ovaa komisija, soglasno stav 5 na istiot ~len, vr{i Ministerstvoto
za finansii.
Ponatamu, vo Zakonot se utvrduva deka pazarnata vrednost na
nasledeniot, odnosno na podarok primeniot imot, pretstavuva osnova
na danokot na nasledstvo i podarok ( ~len 13 od Zakonot). I ovaa pazarna
vrednost se utvrduva spored Metodologijata od ~len 5 stav 4 na
ovoj zakon (~len 14).
Soglasno ~len 21 od Zakonot, osnova na danokot na promet na
nedvi`nosti e pazarnata vrednost na nedvi`nosta vo momentot na nastanuvawe
na obvrskata i istata se utvrduva spored Metodologijata od
~lenot 5 stav 4 na ovoj zakon.
Od analizata na navedenite ustavni odredbi proizleguva deka
ustavno pravo e na zakonodavecot, so zakon da gi utvrduva danocite i
drugite javni dava~ki, pri {to treba da gi utvrdi nivnite bitni elementi
(obvrznik, osnovica, stapka, olesnuvawe i osloboduvawe), so
{to }e ovozmo`i dano~nata obvrska da bide utvrdena jasno i razbirlivo
za dano~niot obvrznik.
Vo ovaa smisla e donesen Zakonot za danocite na imot, so koj zakonodavecot
kako danoci na imot gi opredelil danokot na imot, da-
463

nokot na nasledstvo i podarok i danokot na promet na nedvi`nosti,
kako i gi uredil pra{awata vo vrska so na~inot na odano~uvaweto,
kako {to se predmetot na odano~uvaweto, dano~nata osnova, dano~nite
osloboduvawa, dano~nite stapki, vremeto na nastanuvawe na dano~niot
dolg, na~inot na utvrduvawe i naplatata, registarot na nedvi`en i podvi`en
imot, odlagaweto na izvr{uvaweto, postapkata i na~inot za
obezbeduvawe na pla}awe na dano~en dolg, odnosno dano~na obvrska,
prisilnata naplata i drugo.
Kako dano~na osnova za presmetka na danocite na imot, zakonodavecot
ja opredelil pazarnata vrednost na nedvi`nosta, odnosno pazarnata
vrednost na nasledeniot, odnosno na podarok primeniot imot.
Pritoa, opredelil deka pazarnata vrednost na nedvi`niot imot }e se
opredeluva spored Metodologija koja, na predlog na ministerot za finansii,
}e ja propi{e Vladata na Republika Makedonija, a koe ovlastuvawe
se osporuva so ovaa inicijativa.
Razgleduvaj}i ja osporenata zakonska odredba vo kontekst na navedenite
i drugite odredbi na Zakonot za danocite na imot, a pritoa
imaj}i gi predvid pri~inite poradi koi se osporuva nejzinata ustavnost,
Sudot oceni deka so nea ne se povreduva principot na vladeeweto
na pravoto i podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska,
kako {to se naveduva vo inicijativata. Ova od pri~ina {to danokot
na imot, kako javna dava~ka, e utvrden so zakon, a so zakon e utvrdena
i dano~nata osnova - pazarnata vrednost na nedvi`nosta vo momentot
na nastanuvawe na dano~nata obvrska, kako eden od bitnite
elementi pri voveduvawe na javna dava~ka, od {to proizleguva deka
dano~nata obvrska e utvrdena jasno i razbirlivo za dano~niot
obvrznik.
Pri vakva sostojba, propi{uvaweto na metodologija za utvrduvawe
na pazarnata vrednost na nedvi`niot imot od strana na Vladata e
vo funkcija na operacionalizacija na Zakonot, odnosno zna~i razrabotuvawe
i konkretizacija na dano~nata osnova utvrdena so ~len 5 stav
1, ~len 13 i ~len 21 stav 1 od Zakonot, zaradi nejzina primena.
Ova osobeno zatoa {to od navedenite ustavni i zakonski odredbi
proizleguva deka Vladata na Republika Makedonija, vo sistemot
na organizacijata na dr`avnata vlast, zasnovana vrz principot na podelbata
na vlasta, e definirana kako nositel na izvr{nata vlast, i
kako takva taa e samostojna i nezavisna vo utvrduvaweto na politikata
na izvr{uvaweto na zakonite i drugite propisi na Sobranieto, vo donesuvaweto
na propisi za izvr{uvawe na zakonite i vo vr{ewe na drugite
raboti, {to gi vr{i vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.
Ottuka, imaj}i go predvid zna~eweto na ostvaruvaweto na danokot
i drugite javni dava~ki za funkcioniraweto na dr`avata, od edna
strana, kako i mestoto i ulogata na Vladata vo organizacijata na dr`avnata
vlast, od druga strana, spored Sudot, ovlastuvaweto na Vladata,
464

da ja propi{e metodologijata za utvrduvawe na pazarnata vrednost na
nedvi`niot imot, ima svoja ustavna osnova vo ~lenovite 33 i 91 od
Ustavot i ne zna~i navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata vlast.
Poradi navedenoto, Sudot oceni deka navodite vo inicijativata
deka osporeniot ~len 5 stav 4 od Zakonot bil sporotiven na ~len
8 stav 1 alineite 3 i 4, ~len 33, ~len 51, ~len 68 stav 1 alineite 2 i 3 i
~len 91 alinite 1 i 5 od Ustavot na Republika Makedonija, se neosnovani.
5. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 9 od Ustavot, lokalnata samouprava
e utvrdena kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Spored ~lenot 114 stav 4 i ~lenot 117 stav 3 od Ustavot,
op{tinite odnosno gradot Skopje se finansiraat od sopstveni izvori
na prihodi opredeleni so zakon i so sredstva od Republikata.
Soglasno Amandman XVII na Ustavot so koj se zamenuvaat stavot
1 na ~lenot 115 i stavot 2 na ~lenot 117 od Ustavot, vo edinicite na
lokalnata samouprava, odnosno vo gradot Skopje kako posebna edinica
na lokalna samouprava, gra|anite neposredno i preku pretstavnici
u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a osobeno
vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe,
za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto
finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata
i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo
drugi oblasti utvrdeni so zakon.
Vo Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ br. 5/2002), vo ~lenot 11 koj se odnesuva na finansirawe
na op{tinite, se utvrduva deka op{tinata se finansira od
sopstveni izvori na prihodi i od drugi izvori na finansirawe (stav
1). Sopstveni izvori na prihodi na op{tinata se lokalnite danoci,
nadomestoci i taksi utvrdeni so zakon (stav 2). Op{tinata, vo ramkite
opredeleni so zakon, ja utvrduva visinata na stapkite na danocite i
visinata na nadomestocite i taksite od stavot 2 na ovoj ~len. Finansiraweto
na op{tinata se ureduva so zakon (stav 8).
Spored ~len 24 od Zakonot za gradot Skopje ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 55/2004), sopstveni izvori na prihodi
na gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje, pome|u drugite, se i
lokalnite danoci (danok na imot, danok na promet na nedvi`nosti, danok
na nasledstvo i podarok i drugi lokalni danoci utvrdeni so
zakon).
So ~len 4 od Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata
samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 61/
2004), pokraj drugite, kako sopstveni izvori na prihodi na op{tinata
se utvrdeni lokalnite danoci utvrdeni so zakon, i toa: danok na imot,
danok na nasledstvo i podarok utvrden so zakon, danok na promet na
nedvi`nosti i drugi lokalni danoci utvrdeni so zakon.
465

Stapkite na danokot na imot se utvrdeni so ~len 6 od Zakonot
za danocite na imot. Tie se utvrdeni kako proporcionalni i iznesuvaat
od 0,10% do 0,20% (stav 1). Stapkite na danokot na imot mo`at
da se utvrduvaat spored vidot na imotot (stav 2). Stapkite na danok na
imot za zemjodelsko zemji{te koe ne se koristi za zemjodelsko proizvodstvo
mo`at da se zgolemat od tri do pet pati vo odnos na stapkite
propi{ani vo stavot 1 na ovoj ~len (stav 3). Soglasno osporenite stav
4 i 5 na ovoj ~len, visinata na stapkite od stavovite 1 i 3 na ovoj ~len
so odluka ja utvrduva sovetot na op{tinata, sovetot na op{tinite vo
gradot Skopje i Sovetot na gradot Skopje soglasno so Zakonot za gradot
Skopje.
Dano~nite stapki na nasledstvo i podarok se utvrduvaat so
~len 16 od Zakonot, kako proporcionalni i razli~ni vo zavisnost od
nasledniot red (stav 1). Danokot na nasledstvo i podarok za obvrznik
od vtor nasleden red se presmetuva po stapka od 2% do 3%, a za obvrznik
od tret nasleden red ili obvrznik koj ne e vo srodstvo so ostavitelot,
danokot se presmetuva po stapka od 4% do 5% (stav 2). Soglasno
osporenite stav 3 i 4 na ovoj ~len, visinata na stapkite od stavot 2 na
ovoj ~len so odluka ja utvrduva sovetot na op{tinata, sovetot na op{-
tinite vo gradot Skopje i Sovetot na gradot Skopje soglasno so Zakonot
za gradot Skopje.
Soglasno ~len 22 stav 1 od Zakonot, stapkite na danokot na promet
na nedvi`nosti se proporcionalni i iznesuvaat od 2% do 4%.
Soglasno osporenite stav 2 i 3 na ovoj ~len, visinata na stapkite od
stavot 1 na ovoj ~len so odluka ja utvrduva sovetot na op{tinata, sovetot
na op{tinite vo gradot Skopje i Sovetot na gradot Skopje soglasno
so Zakonot za gradot Skopje.
Vo Tretiot del od Zakonot, vo koj se ureduva utvrduvaweto i naplatata
na danocite na imot, se utvrduva deka utvrduvaweto i naplatata
na danocite na imot vr{i op{tinskata administracija, administracijata
na op{tinite vo gradot Skopje i administracijata na
gradot Skopje na podra~jeto na op{tinata kade se nao|a imotot (~len
26 stav 1).
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i zakonski odredbi, kako i
celokupnoto normativno ureduvawe na danokot na imot so Zakonot za
danocite na imot, a imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenite odredbi
i pri~inite poradi koi istite se osporuvaat, Sudot oceni deka tie
ne mo`e da bidat dovedeni pod somnenie od ustaven aspekt. Ova od pri-
~ina {to Ustavot go garantira pravoto na gra|anite na lokalna samouprava,
izdigaj}i go na nivo na temelna vrednost na ustavniot poredok.
Vo ramkite na ostvaruvaweto na ova ustavno pravo, gra|anite neposredno
i preku pretstavnici (sovetot na op{tinata) u~estvuvaat vo odlu-
~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, me|u koi i za pra{awa na
lokalnoto finansirawe.
466

Spored navedenata zakonska regulativa, danocite na imot se
prihodi na op{tinata i nivnoto utvrduvawe i naplata go vr{i op{tinskata
administracija. Pritoa, zakonodavecot, osven {to gi utvrdil
danocite na imot, gi utvrdil i dano~nite stapki za presmetka na dano~nata
obvrska, i toa kako proporcionalni, pri {to go opredelil rasponot
na stapkite vo koj sovetot na op{tinata e ovlasten da ja utvrdi
konkretnata visina na dano~nata stapka za sekoja op{tina. Ova osobeno
zatoa {to vo Republika Makedonija ima mnogu op{tini koi se
razli~ni po povr{ina, po broj na `iteli i po urbana uredenost, poradi
{to e opravdano visinata na danokot na imot, vo zakonski utvrdeni
ramki, da ja opredeluva sovetot na op{tinata, odnosno sovetot na gradot
Skopje so svoj propis, vo soglasnost so specifi~nostite na sekoja
od niv. Na ovoj na~in zakonodavecot obezbedil lokalnata vlast da stekne
odredena nezavisnost od centralnata vlast vo finansiska smisla,
rakovodej}i se od principite na ekonomi~nost, efikasnost i efektivnost,
{to e vo funkcija na obezbeduvawe na procesot na decentralizacija
na vlasta vo Republika Makedonija.
Poradi navedenoto, Sudot oceni deka navodite vo inicijativata
deka otsustvoto vo Zakonot na pobliski kriteriumi i merila za
opredeluvawe na visinata na dano~nite stapki {to gi opredeluva
op{tinskata administracija, zna~elo povreda na ustavnite principi
na {teta na gra|anite - dano~ni obvrznici, se neosnovani.
6. ^lenot 56 od Zakonot se nao|a vo glavata koja ja ureduva prisilnata
naplata na dano~niot dolg, pari~nite kazni i kamatite koi dano~niot
obvrznik ne gi platil dobrovolno vo propi{aniot rok. Taka,
so ovoj ~len se utvrduva deka tro{ocite vo postapkata za prisilna naplata
pa|aat na tovar na dano~niot obvrznik i toa 4% od iznosot na
glavniot dolg i kamata pri vr{ewe na popisot i 5% od iznosot na
glavniot dolg i kamata pri vr{ewe na proda`bata. Pokraj ovie tro-
{oci, dano~niot obvrznik gi podnesuva i tro{ocite za sekoe izleguvawe
na slu`benoto lice na op{tinskata administracija, administracijata
na op{tinite vo gradot Skopje i administracijata na gradot
Skopje vo vrska so popisot i proda`bata. Iznosot na ovie tro{oci go
opredeluva gradona~alnikot na op{tinata, gradona~alnikot na op{-
tinite vo gradot Skopje i gradona~alnikot na gradot Skopje. Drugite
tro{oci (tro{oci za ~uvawe i prevoz na predmeti i sli~no), gi podnesuva
dano~niot obvrznik vo vistinskiot iznos. Na procenuva~ite i
na svedocite im sleduva nadomestok od ~as na tovar na dano~niot obvrznik.
Visinata na nadomestokot go opredeluva gradona~alnikot na
op{tinata, gradona~alnikot na op{tinite vo gradot Skopje i gradona~alnikot
na gradot Skopje.
Od analizata na navedenite zakonski odredbi, kako i od celinata
na Zakonot, proizleguva deka postapkata za prisilna naplata na
dano~niot dolg vo celost e uredena so ovoj zakon, pri {to postapkata
za prisilna naplata ja sproveduva ovlasteno slu`beno lice vo op{t-
467

inskata administracija, administracijata na op{tinite vo gradot
Skopje i aministracijata na gradot Skopje - dano~en izvr{itel. Prisilnata
naplata od imotot na dano~niot obvrznik se sostoi od popis so
procena i proda`ba na imotot po pat na javno naddavawe. Popisot na
imotot obi~no se vr{i vo prisustvo na dano~niot obvrznik, a ako toj
ne e prisuten, popisot se vr{i vo prisustvo na dvajca svedoci. Pri popisot
dano~niot izvr{itel vr{i i procena na imotot, a vo slu~aj na
potreba, dano~niot izvr{itel mo`e da povika i drugo lice za procenitel.
Procenitel mo`e da bide povikan i po barawe na dano~niot
obvrznik.
Tro{ocite vo postapkata za prisilna naplata pa|aat na tovar
na dano~niot obvrznik, pri {to zakonodavecot ovie tro{oci gi utvrduva
vo odreden procent od iznosot na glavniot dolg, vo zavisnost od
toa dali se raboti za popis ili za proda`ba.
Zakonodavecot opredelil deka dano~niot obvrznik gi podnesuva
i tro{ocite za sekoe izleguvawe na dano~niot izvr{itel vo
vrska so popisot i proda`bata, {to za podnositelot na inicijativata
ne e sporno, no opredelil deka iznosot na ovie tro{oci go opredeluva
soodvetniot gradona~alnik na op{tinata, {to za podnositelot na
inicijativata zna~elo otstapuvawe od sistemot na podelba na vlasta,
bidej}i iznosot na ovie tro{oci mo`el da se utvrdi so zakon, no ne i
so podzakonski akt donesen od strana na gradona~alnikot. Od istite
pri~ini, za podnositelot na inicijativata e sporno i ovlastuvaweto
na gradona~alnikot da ja opredeluva visinata na nadomestokot koj im
sleduva od ~as na procenuva~ite i svedocite anga`irani vo postapkata
za prisilno izvr{uvawe na dano~niot dolg.
Spored Sudot, vakvite navodi vo inicijativata se neosnovani.
Ova od pri~ina {to tro{ocite za prisilna naplata na danok pretstavuvaat
sporedni dano~ni dava~ki koi podle`at na obvrska za pla-
}awe isto kako i danocite. Poradi toa, tro{ocite za prisilna naplata
se prihod na op{tinata i zakonodavecot gi utvrdil vo to~en iznos.
Tro{ocite, pak, za sekoe izleguvawe na slu`benoto lice na
op{tinskata administracija vo vrska so popisot i proda`bata na imotot,
odnosno tro{ocite za anga`irawe na procenitel ili svedok,
pretstavuvaat stvarni tro{oci {to slu`benite lica na organot,
odnosno procenitelot ili svedokot po uka`ana potreba, gi napravile
vo postapkata na realizirawe na dano~nata obvrska utvrdena so zakon
(patni tro{oci na slu`benite lica, izdatoci za svedoci, ve{taci,
uvid, oglasi i sli~no) i sami po sebe ne pretstavuvaat javna dava~ka,
poradi {to, spored Sudot, utvrduvaweto na nivnata visina od strana
na gradona~alnikot na op{tinata e vo funkcija na operacionalizacija
na Zakonot.
Ottuka, Sudot oceni deka ovlastuvawata na gradona~alnikot
utvrdeni so osporenite ~len 56 stav 2 vtorata re~enica i stav 4 vtorata
re~enica od Zakonot, ne mo`e da se dovedat pod somnevawe od
468

aspekt na podelba na vlasta, kako {to se naveduva vo inicijativata,
poradi {to ne go postavi pra{aweto za soglasnosta na ovie odredbi so
Ustavot.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
469

470

37. U. br. 152/2007 (5. 12. 2007)
Osporen akt
^len 132 al. 7 vo delot: "osven proizvoditelite na elektri~na
energija" i ~l. 157 st. 2 vo delot " vo soglasnost so kriteriumite koi
gi propi{uva Vladata na Republika Makedonija na predlog na ministerot
za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo" od Zakonot za vodite
("SV RM," br. 4/1998, 19/2000, 42/2005 i 46/2006).
Pri~ini za osporuvawe
Podnositelot na inicijativata smeta deka proizvoditelite na
elektri~na energija, so osporeniot ~l. 132 st. 1 al. 7 od Zakonot, neosnovano
bile izzemeni od obvrskata da pla}aat nadomestok za vodite
kako javna dava~ka, poradi {to so osporenata odredba se povreduvale
~l. 8 st. 1 al. 3 i 7, kako ~l. 33, 55 i 56 od Ustavot na Republika Makedonija.
Podnositelot na inicijativata, isto taka, smeta deka ovlastuvaweto
na Vladata, na predlog na ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo
i vodostopanstvo, da gi propi{e kriteriumite za opredeluvawe
na nadomestokot za koncesija, utvrdeno vo ~l. 157 st. 2 od Zakonot, nemalo
ustavna osnova, zatoa {to kriteriumite za visinata na nadomestokot
za koristewe na voda mo`elo da gi propi{uva samo Sobranieto
na Republika Makedonija, kako nositel na zakonodavnata vlast, a ne i
Vladata so podzakonski akt, koja e samo nositel na izvr{nata vlast, so
{to se povreduvalo ustavnoto na~elo na podelba na dr`avnata vlast na
zakonodavna, izvr{na i sudska.
Osven toa, vo uslovi koga Zakonot za vodite ne sodr`el nikakvi
parametri - kriteriumi vrz osnova na koi Vladata bi mo`ela da gi
propi{e kriteriumite za visinata na nadomestokot za koncesija, proizleguvalo
deka navedenoto ovlastuvawe na Vladata ne bilo vo funkcija
na razrabotka na zakonskata odredba zaradi nejzino izvr{uvawe,
tuku vodelo kon utvrduvawe na prava i obvrski na gra|anite i pravnite
lica so podzakonski akt i ostavalo mo`nost za arbitrernost i
me{awe na izvr{nata vo zakonodavnata vlast. Spored toa, so osporenata
odredba se povreduvale ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51, ~l. 68 st. 1 al.
2 i 3, ~l. 88 i ~l. 91 al. 1 i 5 od Ustavot na Republika Makedonija.
471

Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika
Makedonija, da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenite
odredbi od Zakonot za vodite.
Sodr`ina na osporenite odredbi
^len 132
Nadomestok za vodite pla}aat:
- vrabotenite vo dr`avnite organi i javnite slu`bi 7 0,2% od
platata. Presmetuvaweto i uplatuvaweto go vr{i isplatuva~ot pri
isplatata na platata;
- lica koi se zanimavaat so slobodni zanimawa (lekari, stomatolozi,
advokati, novinari, notari, patentni in`eneri, slobodni umetnici,
smetkovoditeli, revizori, ste~ajni upravnici i drugi lica koi
samostojno vr{at dejnost), 0,20% od osnovicata na koja pla}aat personalen
danok od dohod. Presmetuvaweto i uplatuvaweto go vr{i
Upravata za javni prihodi;
- pravnite lica koi proizveduvaat elektri~na energija pla}aat
nadomestok za upotrebena ili iskoristena voda za sekoj proizveden
kilovat ~as i toa:
- hidroelektri~nite centrali 1,0% od proizvodnata cena;
- termoelektri~nite centrali 0,5% od prizvodnata cena;
- presmetuvaweto i uplatuvaweto na nadomestokot za upotrebena
ili iskoristena voda od pravnite lica od alineja 3 na ovoj ~len
go vr{at proizvodstvenite pretprijatija sekoj 25-ti vo mesecot za
izminatiot mesec soglasno so obrazec propi{an od strana na Ministerstvoto
za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;
- pravnite ili fizi~kite lica koi koristat voda od vodosnabditelen
sistem (javen ili sopstven), osven proizvoditelite na
elektri~na energija (osporen del), za sekoj upotreben ili iskoristen
metar kuben voda pla}aat po 2,0% od utvrdenata cena na vodata od davatelot
na uslugata za snabduvawe so voda. Presmetuvaweto na nadomestokot,
za korisnicite od javen vodosnabditelen sistem, go vr{i
pravnoto lice koe stopanisuva so vodosnabditelniot sistem, go naplatuva
pri naplatata na cenata na izvr{enata usluga za snabduvawe so
voda, go prika`uva odvoeno vo smetkata za izvr{ena usluga, a e dol`no
da go uplatuva najdocna do 20 vo mesecot za prethodniot mesec, na
soodvetnata uplatna smetka. Presmetuvaweto za korisnicite od sopstven
vodosnabditelen sistem, go vr{i pravnoto ili fizi~koto lice
(korisnikot) koe e dol`no da go uplatuva nadomestokot na soodvetna
uplatna smetka, najdocna do 5 vo mesecot za prethodniot mesec;
- pravnite ili fizi~kite lica koi koristat voda od javen ili
sopstven vodosnabditelen sistem za komercijalni celi (proizvodstvo
7
Ovoj del od odredbata e ukinat so Odluka U. br. 58/2006.
472

na pivo, sokovi, pakuvawe na voda i sl.), pla}aat po 0,5% od proda`nata
cena na proizvodot. Presmetuvaweto go vr{i pravnoto ili fizi-
~koto lice koe koristi voda za komercijalni celi, pri pu{taweto na
proizvodot vo slobodno pravniot promet, go prika`uva odvoeno vo fakturata,
a e dol`no da go uplatuva na soodvetna uplatna smetka, najdocna
do 5 vo mesecot za prethodniot mesec;
- doma}instvata, za sekoj upotreben metar kuben voda od javen
vodosnabditelen sistem, pla}aat po 2,0% od utvrdenata cena na vodata
od davatelot na uslugata za snbduvawe so voda. Presmetuvaweto go
vr{i pravnoto lice koe stopanisuva so vodosnabditelniot sistem, go
naplatuva pri naplatata na cenata na izvr{enata usluga za snabduvawe
so voda, go prika`uva odvoeno vo smetkata za izvr{ena usluga, a go
uplatuva na soodvetnata uplatna smetka, najdocna do 20 vo mesecot za
prethodniot mesec;
- pravnite ili fizi~kite lica koi koristat voda od javen ili
sopstven vodosnabditelen sistem na geotermalni vodi, za toplinska
energija, pla}aat po 2,0% od utvrdenata cena na vodata za eden metar
kuben iskoristena voda. Presmetuvaweto go vr{i nositelot na dozvolata
za koristewe na geotermalnata voda, koj e dol`en da go uplatuva
nadomestokot na soodvetnata uplatna smetka, najdocna do 20 vo
mesecot za prethodniot mesec;
- pravnite i fizi~kite lica, imateli na ribnici, pla}aat nadomestok
za koristewe na voda, vo visina od 3,0% po kilogram od proda`nata
cena na ribata. Nadomestokot go presmetuva pravnoto ili
fizi~koto lice, imatel na ribnik, go prika`uva odvoeno vo fakturata
ili smetkata za proda`ba na ribata, pri pu{taweto vo slobodno
pravniot promet, a e dol`no da go uplatuva na soodvetnata uplatna
smetka, najdocna do 5 vo mesecot za prethodniot mesec i
- pravnite i fizi~kite lica koi se zanimavaat so miewe i separirawe
na pesok, kamen, ~akal i drugo, pla}aat nadomestok za upotrebena
ili iskoristena voda po 2% od cenata na eden metar kuben separiran
pesok, kamen ili ~akal. Nadomestokot go presmetuva pravnoto
ili fizi~koto lice koe mie i separira pesok, kamen i ~akal, go prika`uva
odvoeno vo fakturata ili smetkata, pri pu{taweto vo slobodno
pravniot promet, a e dol`no da go uplatuva na soodvetnata uplatna
smetka, najdocna do 5 vo mesecot za prethodniot mesec.
^len 157
Koncesionerot za koristewe na vodata pla}a nadomestok.
Visinata na nadomestokot za koncesija se oporedeluva so dogovorot
za koncesija vo soglasnost so kriteriumite koi gi propi{uva
Vladata na Republika Makedonija na predlog na ministerot za zemjodelstvo,
{umarstvo i vodostopanstvo.(osporen del)
473

474
Ustavnosudska praktika
1. So Odluka U. br. 58/2006 (koja podnositelot na inicijativata
predlaga da se ima predvid pri razgleduvaweto i na ovaa inicijativa),
Ustavniot sud na Republika Makedonija go ukina ~l. 132 al. 1 vo delot
"vo dr`avnite organi i javnite slu`bi," od Zakonot za vodite ("SV
RM," br. 4/1998, 19/2000, 42/2005 i 46/2006).
Od obrazlo`enieto na Odlukata: Od analizata na navedenite
ustavni i zakonski odredbi proizleguva deka za{titata i unapreduvaweto
na `ivotnata sredina i na prirodata, kako temelna vrednost na
ustavniot poredok na Republika Makedonija, pretstavuva zna~ajna zada~a
na dr`avata i po{iroko na op{testvoto. Toa podrazbira deka za-
{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata e gri-
`a ne samo na dr`avata, tuku i na site gra|ani, pretprijatijata, ustanovite
i organite na lokalnata samouprava. Site ovie subjekti se dol-
`ni da obezbedat uslovi za za~uvaweto na prirodnite i so rabota sozdadeni
vrednosti na ~ovekovata sredina i da gi otstranuvaat {tetnite
posledici i dejstvija {to gi zagrozuvaat tie vrednosti ili go doveduvaat
vo opasnost `ivotot i zdravjeto na lu|eto.
Vodite, vodotecite i ezerata kako dobra od op{t interes na Republika
Makedonija, se vo dr`avna sopstvenost i u`ivaat posebna za-
{tita utvrdena so Zakonot za vodite.
Vo funkcija na operacionalizacija na zalo`bata za posebna za-
{tita na vodite, so Zakonot za vodite e formiran Fond za vodite.
Ovoj Fond ima svojstvo na pravno lice, a so Zakonot se utvrdeni negovite
nadle`nosti, kako i izvorite na sredstva za negovo finansirawe.
Spored ~len 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i
drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javni rashodi
utvrdeni so zakon.
Smislata i sodr`inata na ovaa ustavna odredba e utvrduvaweto
op{ta obvrska na site subjekti, a ne samo na gra|anite, za obezbeduvawe
finansiski sredstva za funkciite na dr`avata utvrdeni so Ustavot
i so zakon, a koi gi vr{at nejzinite organi i institucii.
Zakonodavecot, soglasno ~l. 68 st. 1 al. 3 od Ustavot, vo funkcija
na obezbeduvawe na uslovi za za{tita na vodite, utvrdil nadomestoci
za koristewe na vodite, za nivnata za{tita od zagaduvawe i za
vadewe na pesok, ~akal i kamen, davaj}i im na ovie nadomestoci karakter
na javna dava~ka.
So ~l. 132 od Zakonot, zakonodavecot poblisku gi opredelil subjektite
koi se obvrznici za pla}awe na nadomestokot za vodi, kako i
visinata i na~inot na pla}awe na ovaa javna dava~ka.
Pritoa, so ~l. 132 al. 1 od Zakonot, kako obvrznici za pla}awe
na nadomestokot za vodite, zakonodavecot gi opredelil vrabotenite vo
dr`avnite organi i javnite slu`bi, zadol`uvaj}i gi za mese~no pla-
}awe na nadomestokot, vo opredelen procent od platata.

Od analizata na ovaa zakonska odredba, proizleguva deka rabotniot
odnos vo dr`avnite organi i javnite slu`bi, e osnov za opredeluvaweto
na ovie gra|ani za obvrznici za pla}awe na nadomestokot,
{to za Sudot ne e sporno. Me|utoa, od drugite odredbi na ~lenot 132,
kako i od celinata na Zakonot, proizleguva deka drugite vraboteni
gra|ani nemaat obvrska da pla}aat nadomestok za vodite po osnov na
raboten odnos.
Vo takov slu~aj, Sudot oceni deka so vakvoto zakonsko re{enie
se doveduvaat vo neramnopravna polo`ba pred zakonot gra|anite vo zavisnost
od toa kade se vraboteni - vo javniot ili vo privatniot sektor.
Ova od pri~ina {to i vrabotenite vo dr`avnite organi i javni slu-
`bi, isto kako i vrabotenite vo drug sektor, ostvaruvaat plata (od
koja se presmetuva visinata na nadomestokot za vodite), no za ednite
toa pretstavuva osnov za pla}awe nadomestok za vodite, a za drugite
toa ne e slu~aj.
Ottuka, Sudot oceni deka ~len 132 alineja 1 vo delot "vo dr`avnite
organi i javnite slu`bi“ od Zakonot za vodite ne e vo soglasnost
so ~l. 9 st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija.
2. So Re{enie U. br. 58/2006, Ustavniot sud na Republika Makedonija,
me|u drugoto, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 131 i ~l. 132 al. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 i 9 od Zakonot za vodite.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Vidno od obrazlo`enieto za
donesuvawe na Zakonot za vodite, pri opredeluvaweto na drugite subjekti
koi se obvrznici za pla}awe na nadomestokot za vodi, zakonodavecot
se rakovodel od na~eloto "korisnikot pla}a" i "zagaduva~ot
pla}a" promovirani so Ramkovnata direktiva za vodi. Po~ituvaweto
na ova na~elo pri utvrduvaweto na nadomestocite i obvrznicite za nivnoto
pla}awe, spored Sudot, ne go doveduva vo pra{awe na~eloto deka
Republikata garantira sloboda na pazarot i pretpriemni{tvoto i
deka obezbeduva ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot
utvrden vo ~l. 55 od Ustavot.
Vo ovaa smisla Sudot oceni deka zakonodavecot, koga vo ~l. 132
al. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 i 9 od Zakonot za vodite, gi utvrdil kako obvrznici
za pla}awe na nadomestokot za vodite licata koi se zanimavaat so slobodni
zanimawa (lekari, stomatolozi, advokati, novinari, notari, patentni
in`eneri, slobodni umetnici, smetkovoditeli, revizori, ste-
~ajni upravnici i drugi lica koi samostojno vr{at dejnost), pravnite
lica koi proizveduvaat elektri~na energija; pravnite ili fizi~kite
lica koi koristat voda od vodosnabditelen sistem (javen ili sopstven),
osven proizvoditelite na elektri~na energija; pravnite ili
fizi~kite lica koi koristat voda od javen ili sopstven vodosnabditelen
sistem za komercijalni celi (proizvodstvo na pivo, sokovi,
pakuvawe na voda i sl.); doma}instvata; pravnite ili fizi~kite lica
koi koristat voda od javen ili sopstven vodosnabditelen sistem na
geotermalni vodi, za toplinska energija; pravnite i fizi~kite lica,
475

imateli na ribnici, i pravnite i fizi~kite lica koi se zanimavaat so
miewe i separirawe na pesok, kamen, ~akal i drugo, se pridr`uval do
principot "korisnikot pla}a" i so toa ne gi dovel vo neednakva polo-
`ba subjektite koi se korisnici na vodite, odnosno ne go povredil ~l.
55 st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija. Ova ottamu {to spored
Sudot, celta na zakonodavecot so ovaa odredba e da se obezbedat sredstva
za za{tita na vodite kako dobro od op{t interes od site korisnici
na vodata, {to e vo funkcija na za~uvuvawe na prirodata, `ivotnata
sredina i zdravjeto na lu|eto, a ne da se dovedat vo neednakva polo`ba
subjektite koi se korisnici na vodite.
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
92/2006, me|u drugoto, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 131 st. 4 od Zakonot za dano~na postapka ("SV RM," br. 13/2006).
Spored podnositelot na inicijativata, ovlastuvaweto utvrdeno
vo ~l. 131 st. 4 od Zakonot za dano~na postapka, Vladata na Republika
Makedonija so tarifa da ja opredeli visinata na tro{ocite za prisilna
naplata nemalo ustavna osnova, so ogled deka Zakonot za dano~na
postapka ne sodr`el dovolno precizni parametri za utvrduvawe na visinata
na tro{ocite za prisilna naplata, nitu pak kriteriumi za toa
{to se podrazbira pod poimot "prisilna naplata." Utvrduvaweto na
kriteriumi i merila za opredeluvaweto na visinata na tro{ocite za
prisilna naplata pretstavuvalo zakonska materija. Dadenoto ovlastuvawe
ne bi mo`elo da bide nitu vo funkcija na utvrduvawe i razrabotka
na oddelni zakonski odredbi zaradi nivno izvr{uvawe i vodelo
kon utvrduvawe na prava i obvrski za gra|anite i pravanite lica so
podzakonski akt, {to ne bilo dozvoleno , poradi {to, osnovano mo`elo
da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~l. 131 st. 4
od Zakonot za dano~na postapka so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 33, ~l. 51, ~l.
68 st. 1 al. 3 i ~l. 91 al. 5 od Ustavot na Republika Makedonija.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Od analizata na navedenite
zakonski odredbi, Zakonot vo celina i obralo`enieto za donesuvawe
na Zakonot, proizleguva deka celta na donesuvaweto na ovoj zakon e sozdavawe
edinstvena osnova za dano~no pravo i dano~na postapka, so
{to }e se nadmine dosega{nata spora i neefikasna upravna dano~na
postapka kako posledica na uredenosta na dano~nata materija vo pove}e
zakoni.
Zakonot ja ureduva vo celina dano~nata postapka, pri {to vo
posebna glava ja ureduva postapkata za prisilna naplata na dano~nite
pobaruvawa.
Postapkata za prisilna naplata ja sproveduva Upravata za javni
prihodi. Dejstvijata koi gi prezemaat slu`benicite na Upravata za
javni prihodi ovlasteni da ja sproveduvaat prisilnata naplata - dano~ni
izvr{iteli, se to~no utvrdeni vo Zakonot, i toa: popis na dvi-
`ni stvari i popis na nedvi`nosti vo funkcija na obezbeduvawe
(zalog) na dano~noto pobaruvawe vo korist na Republika Makedonija
476

kako dano~en doveritel, kako i popis, procena, zaplenuvawe i proda-
`ba na dvi`ni predmeti i na nedvi`nosti vo funkcija na prisilna
naplata.
Vo postapkata za prisilna naplata, pokraj dano~nite izvr{iteli,
mo`at da u~estvuvaat i drugi lica vo svojstvo na svedoci pri popis
na dvi`ni stvari ili pri zaplenuvawe na nedvi`nosti koi ne se
zapi{ani vo soodveten registar, kako i vo svojstvo na stru~no liceprocenitel.
Tro{ocite {to dano~nite izvr{iteli i drugite lica gi imaat
vo postapkata za prisilna naplata (izleguvawe na lice mesto, tro-
{oci za ~uvawe, prevoz i sl.), pa|aat na tovar na dol`nikot vo prisilnata
naplata, a nivnata visina, soglasno osporenata odredba od Zakonot,
ja opredeluva Vladata na Republika Makedonija so tarifa.
Tro{ocite za prisilna naplata na danok pretstavuvaat sporedni
dano~ni dava~ki koi podle`at na obvrska za pla}awe isto kako
i danocite.
Navodite vo inicijativata deka Zakonot ne sodr`i kriteriumi
za toa {to se podrazbira pod poimot tro{oci za prisilna naplata,
Sudot oceni deka se neosnovani. Ova od pri~ina {to Zakonot, soglasno
~l. 3 st. 4 upatuva deka vo odnos na postapkite uredeni so ovoj zakon,
se primenuvaat odredbite od drugi zakoni po pra{awa {to poinaku
ne se uredeni so ovoj zakon. Vo ovaa smisla, spored Sudot, treba
da se ima predvid Zakonot za op{tata upravna postapka ("SV RM," br.
38/2005), koj e lex generalis vo odnos na site upravni postapki, vo koi
spa|a i dano~nata postapka. Ottuka, pri analizata na poimot tro{oci
za prisilna naplata, treba da se ima vo vid ~l. 116 st. 1 od Zakonot za
op{tata upravna postapka, so koj se utvrduva deka posebnite izdatoci
vo gotovi pari na organot {to ja vodi postapkata, kako {to se: patnite
tro{oci na slu`benite lica, izdatocite za svedoci, ve{taci, tolkuva-
~i, uvid, oglasi i sli~no, a koi nastanale so sproveduvawe na postapkata
po nekoja upravna rabota, po pravilo gi podnesuva onoj {to ja
predizvikal celata postapka.
Imaj}i predvid deka Zakonot za dano~nata postapka vo celost
gi utvrduva dejstvijata koi gi prezemaat dano~nite izvr{iteli, svedocite
i ovlastenite lica vo postapkata za prisilna naplata, kako i
faktot deka vidot na tro{ocite vo upravnata postapka se utvrdeni so
Zakonot za op{tata upravna postapka, spored Sudot pretstavuva dovolna
zakonska ramka koja opredeluva {to se podrazbira pod tro{oci
za prisilna naplata, odnosno deka toa se tro{ocite na slu`benite
lica, izdatocite za svedoci, ve{taci, tolkuva~i, uvid, oglasi i sli~no
predizvikani pri sporoveduvaweto na zakonski utvrdenite dejstvija za
prisilna naplata. Poradi toa, Sudot oceni deka ne mo`e da se prifatat
navodite vo inicijativata deka Zakonot ne sodr`i kriteriumi
za toa {to se podrazbira pod poimot tro{oci za prisilna naplata, so
477

{to se povreduvale ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija.
Tro{ocite za prisilna naplata proizleguvaat od dejstvija koi
slu`benite lica gi prezemaat ne po barawe na dano~niot obvrznik,
odnosno ne vo funkcija na ostvaruvawe na odredeno ustavno i zakonsko
garanitirano pravo na dano~niot obvrznik, tuku vo funkcija na ostvaruvawe
na ustavno i zakonski utvrdena obvrska na dano~niot obvrznik,
koja toj dobrovolno ne ja namiril vo zakonski utvrdeniot rok, a od ~ie
izvr{uvawe zavisi obezbeduvaweto na finansiski sredstva za ostvaruvawe
na funkciite na dr`avata utvrdeni so Ustavot i so zakon, koi gi
vr{at nejzinite organi i institucii.
Imaj}i go predvid zna~eweto na ostvaruvaweto na danokot i
drugite javni dava~ki za funkcioniraweto na dr`avata, od edna strana,
kako i mestoto i ulogata na Vladata vo organizacijata na dr`avnata
vlast, koja kako nositel na izvr{nata vlast e samostojna i nezavisna
vo utvrduvaweto na politikata na izvr{uvaweto na zakonite i
drugite propisi na Sobranieto, vo donesuvaweto na propisi za izvr-
{uvawe na zakonite i vo vr{ewe na drugite raboti vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite, od druga strana, Sudot oceni deka ovlastuvaweto
na Vladata, so tarifa da ja opredeli visinata na tro{ocite
za prisilna naplata, ima svoja ustavna osnova vo ~l. 33 i 91 od Ustavot.
Ova osobeno zatoa {to tro{ocite napraveni vo postapkata za
prisilna naplata pretstavuvaat nadomestok na stvarnite tro{oci
{to slu`benite lica na organot, po uka`ana potreba, gi napravile vo
postapkata na realizirawe na javna dava~ka utvrdena so zakon i sami
po sebe ne pretstavuvaat javna dava~ka, poradi {to, spored Sudot, utvrduvaweto
na nivnata visina od strana na Vladata e vo funkcija na
operacionalizacija na Zakonot.
Ottuka, Sudot oceni deka ovlastuvaweto na Vladata utvrdeno
so osporeniot ~l. 131 st. 4 od Zakonot, ne mo`e da se dovede pod somnevawe
od aspekt na ustavno utvrdenata polo`ba i uloga na Vladata na
Republika Makedonija, taa kako nositel na izvr{nata vlast da donesuva
uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite, poradi {to ne
go postavi pra{aweto za soglasnosta na ovaa odredba so Ustavot.
Sporno pravno pra{awe
Dali ovlastuvaweto na Vladata, na predlog na ministerot za
zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, da gi propi{e kriteriumite
za opredeluvawe na nadomestokot za koncesija, utvrdeno vo ~l.
157 st. 2 od Zakonot za vodite, zna~i navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata
vlast, odnosno povreda na ustavnoto na~elo na podelba na
dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.
478

Pravno mislewe
1. Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na pravoto
i podelbata na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska, se edni od temelnite
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 56 st. 1 od Ustavot, site prirodni bogatstva na Republikata,
rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata vo op{ta upotreba
kako i predmetite i objektite od osobeno kulturno i istorisko
zna~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t interes za Republikata
i u`ivaat posebna za{tita. Spored st. 3 od ovoj ~len, so zakon se ureduvaat
na~inot i uslovite pod koi opredeleni dobra od op{t interes
za Republikata mo`at da se otstapat na koristewe.
Spored ~l. 88 od Ustavot, Vladata na Republika Makedonija e
nositel na izvr{nata vlast, koja svoite prava i dol`nosti gi vr{i vrz
osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 91 od Ustavot, Vladata na Republika Makedonija, pokraj
drugoto, ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i
drugite propisi na Sobranieto i e odgovorna za nivnoto izvr{uvawe,
donesuva uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite, utvrduva
na~ela za vnatre{nata organizacija i za rabotata na ministerstvata i
drugite organi na upravata, ja naso~uva i vr{i nadzor nad nivnata rabota
i vr{i i drugi raboti utvrdeni so Ustavot i so zakon.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka Ustavot go regulira
pra{aweto na tretmanot na prirodnite bogatstva, dobrata vo
op{ta upotreba i odnosite na dr`avata kon ovie vrednosti koi mo`at
da se otstapat na koristewe na na~in i uslovi utvrdeni so zakon, odnosno
zakonodavecot ima pravo da go uredi na~inot i uslovite pod koi
opredeleni dobra od op{t interes za Republikata se otstapuvaat na
koristewe.
Vo ovaa smisla, imaj}i predvid deka vodite vo Republika Makedonija
pretstavuvaat prirodno bogatstvo i dobro od op{t interes, poradi
{to podle`at na poseben re`im na koristewe, donesen e Zakonot
za vodite, so koj se ureduvaat uslovite i na~inot na upotreba i koristewe
na vodite, za{titata od {tetni dejstva na vodite, za{tita na
vodite od iscrpuvawe i zagaduvawe, upravuvawe so vodite, izvorite i
na~inot na finansirawe na vodostopanskite dejnosti, uslovi i na~ini
na vr{ewe na vodostopanskata dejnost, davawe na vodata na koristewe
so odobrenie (koncesija), me|udr`avnite vodi i drugi pra{awa od zna-
~ewe za obezbeduvawe na edinstven re`im na vodite vo Republika Makedonija.
Spored ~l. 2 od ovoj zakon, vodite, vodotecite i ezerata kako
dobra od op{t interes na Republika Makedonija u`ivaat posebna za-
{tita utvrdena so ovoj zakon i se vo dr`avna sopstvenost.
Vo Zakonot, vo glavata VI, se ureduva pra{aweto za koncesija za
koristewe na vodite. Taka, so ~l. 152 od Zakonot se ureduva deka vo-
479

data vo vodotecite i ezerata mo`e da se dade na koristewe so koncesija
(odobrenie) na opredeleno vreme na doma{no i stransko pravno i
fizi~ko lice na na~in i uslovi opredeleni so ovoj zakon i Zakonot za
koncesii.
Soglasno ~l. 155 st. 1 od ovoj zakon, koncesijata za koristewe na
vodite ja dava Vladata na Republika Makedonija vrz osnova na javen
konkurs, organiziran i sproveden spored uslovite utvrdeni so ovoj zakon
i Zakonot za koncesii. Spored st. 2 na istiot ~len, po isklu~ok od
st. 1 na ovoj ~len, koncesija za koristewe na vodata mo`e da se dade i
po pat na neposredna spogodba so doma{ni i stranski pravni lica koi{to
vlo`uvaat sredstva za izgradba na hidroenergetski objekti vrz
osnova na dogovor so Vladata na Republika Makedonija.
Spored ~l. 155-b od ovoj zakon, Vladata na Republika Makedonija,
na predlog na ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,
donesuva odluka za dodeluvawe na koncesija, so koja osobeno
se opredeluva: namenata za koja se dodeluva koncesijata, korisnikot
na koncesijata (koncesionerot), na~inot i re`imot na koristewe
na vodata, vremetraeweto na koncesijata i osnovata za odreduvawe
na visinata na nadomestokot. Me|usebnite prava i obvrski na
Vladata na Republika Makedonija i koncesionerot se ureduvaat so dogovor
za koncesija, koj se sklu~uva vrz osnova na odlukata za dodeluvawe
na koncesija donesena od Vladata na Republika Makedonija. So
dogovorot za koncesija vo soglasnost so odlukata za koncesija, pokraj
drugoto, se utvrduvaat: namenata za koja se dodeluva koncesijata, posebnite
uslovi koi treba da gi ispolnuva koncesionerot za vreme na
kortisteweto na koncesijata, vremetraeweto na koncesijata, visinata
na nadomestokot za koncesija, uslovite i na~inot na pla}awe na nadomestokot.
Soglasno ~l. 157 od Zakonot, koncesionerot za koristewe na vodata
pla}a nadomestok. Spored osporeniot st. 2 na ovoj ~len, visinata
na nadomestokot za koncesija se opredeluva so dogovorot za koncesija
vo soglasnost so kriteriumite koi gi propi{uva Vladata na Republika
Makedonija na predlog na ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo
i vodostopanstvo.
Spored ~l. 12 od Zakonot za koncesii ("SV RM," br. 25/2002 i
24/2003), za dodelenata koncesija se pla}a nadomestok vo visina i na
na~in utvrden so posebniot zakon (st. 1). Nadomestokot od st. 1 na ovoj
~len, nivnoto presmetuvawe i na~inot na pla}awe }e bidat predvideni
vo javniot povik za dostavuvawe na ponudi za dodeluvawe koncesija i
utvrdeni vo koncesiskiot dogovor soglasno so posebniot zakon i propisite
doneseni vo soglasnost so toj zakon (st. 2). Sredstvata ostvareni
od nadomestokot za koncesija se uplatuvaat vo Buxetot na Republika
Makedonija, a ako koncedent e op{tinata ili gradot Skopje, vo
buxetot na op{tinata, odnosno vo Buxetot na gradot Skopje (st. 3).
480

Razgleduvaj}i ja osporenata zakonska odredba vo kontekst na navedenite
i drugite odredbi na Zakonot za vodite, a pritoa imaj}i gi
predvid pri~inite poradi koi se osporuva nejzinata ustavnost, smetame
deka so nea ne se povreduva principot na vladeeweto na pravoto i
podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska, kako {to se naveduva
vo inicijativata.
Ova osobeno zatoa {to od analizata na navedenite zakonski
odredbi, kako i od celinata na Zakonot, proizleguva deka zakonodavecot
gi opredelil dejnostite za ~ie vr{ewe vodata kako prirodno
bogatstvo, mo`e da se dade na koristewe so koncesija (proizvodstvo
na elektri~na energija, odgleduvawe na ribi vo ribnici i kafezi,
ezerski soobra}aj i turisti~ki soobra}aj), gi utvrdil uslovite pod
koi na koncesionerite mo`e da im bide dadena koncesija na vodite (da
ne ja zagrozuvaat javnata bezbednost, da ne gi uni{tuvaat - zagrozuvaat
prirodnite ubavini, da ne vr{at {tetni dejstvija vrz kvalitetot na
vodata, da ja za{tituvaat i unapreduvaat `ivotnata sredina i prirodata,
da ne go spre~uvaat istekot na golemite vodi i da ne predizvikuvaat
{teti - poplavi na krajbre`noto zemji{te, da ne gi zagrozuvaat
prethodno steknatite prava na korisnicite, da ne gi zagrozuvaat
i uni{tuvaat kulturno-istoriskite spomenici i da ne go zagrozuvaat
prioritetot na koristewe na vodite utvrden so ovoj zakon), go opredelil
najdolgoto vreme na koe mo`e da se dodeli koncesija, kako i go
opredelil na~inot na davawe na koncesija - preku sporoveduvawe javen
konkurs spored uslovite utvrdeni so Zakonot za vodite i Zakonot za
koncesii. Zakonodavecot, isto taka, ja opredelil Vladata na Republika
Makedonija kako davatel na koncesija na vodite vo vodotecite i
ezerata, poradi {to i prepu{til, vo ramkite na zakonskata regulativa,
da ja sproveduva postapkata po javniot konkurs, da donesuva odluka
za dodeluvawe na koncesija i da go sklu~uva dogovorot za koncesija.
Visinata na nadomestokot za koncesijata pretstavuva eden od
elementite na dogovorot za koncesija. Taka, zakonodavecot propi{al
deka visinata na nadomestokot za koncesija se opredeluva vo soglasnost
so kriteriumite koi gi propi{uva Vladata, na predlog na ministerot
za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.
Imaj}i predvid deka sredstvata ostvareni od nadomestokot za
koncesija se uplatuvaat vo Buxetot na Republika Makedonija, od edna
strana, kako i mestoto i ulogata na Vladata vo organizacijata na dr`avnata
vlast, koja kako nositel na izvr{nata vlast e samostojna i nezavisna
vo utvrduvaweto na politikata na izvr{uvaweto na zakonite i
drugite propisi na Sobranieto, vo donesuvaweto na propisi za izvr-
{uvawe na zakonite i vo vr{ewe na drugite raboti vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite, od druga strana, smetame deka ovlastuvaweto
na Vladata, na predlog na ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo
i vodostopanstvo, da gi propi{uva kriteriumite za opredeluvawe
481

na visinata na nadomestokot za koncesija, ima svoja ustavna osnova vo
~l. 91 od Ustavot.
Vo potkrepa na ovoj stav, smetame deka treba da se ima predvid
~l. 4 st. 1 t. a) i b) od Zakonot za koncesii, spored koi so koncesijata,
koncedentot na koncesionerot mu otstapuva dobra od op{t interes
ili objekti, postrojki, instalacii ili drug imot vo sopstvenost na
koncedentot, zaradi vr{ewe na koncesiskata dejnost za smetka i rizik
na koncesionerot, za opredelen koncesiski period; odnosno mu otstapuva
dobra od op{t interes so obvrska koncesionerot da izvr{i celosna
ili delumna izgradba na novi ili rekonstrukcija, konzervacija,
ureduvawe ili unapreduvawe na postojnite objekti, postrojki, instalacii
ili drugi sredstva neophodni za vr{ewe na koncesiskata dejnost,
kako i da ja vr{i koncesiskata dejnost so takvite objekti, postrojki,
instalacii ili drugi sredstva, za smetka i rizik na koncesionerot,
za opredelen koncesiski period
Od navedenata regulativa, proizleguva deka nadomestokot za
koncesija nema karakter na osnoven element koj ja definira koncesijata
i opravdanosta za nejzino dodeluvawe, iako e nesporno deka zakonodavecot
predvidel postoewe na vakov nadomestok ~ija visina se
utvrduva vo dogovorot za koncesija. Poradi toa, smetame deka propi-
{uvaweto na kriteriumi za utvrduvawe na visinata na nadomestokot
od strana na Vladata, kako nositel na izvr{nata vlast i vo isto vreme
davatel na koncesijata za koristewe na vodite, e vo funkcija na razrabotka
na zakonskata odredba od ~l. 157 st. 1 od Zakonot, so koja e utvrdena
obvrskata za pla}awe nadomestok za koristewe na vodata, zaradi
nejzina primena.
Osven toa, smetame deka vakvoto ovlastuvawe za Vladata ne
mo`e da se smeta deka vodi kon utvrduvawe na prava i obvrski za gra-
|anite i pravnite lica so podzakonski akt i ostavawe mo`nost za
arbitrernost i me{awe na izvr{nata i zakonodavnata vlast, kako {to
se naveduva vo inicijativata, od pri~ina {to obvrskata za pla}awe nadomestok
za koncesija e utvrdena so Zakonot za vodite, a propi-
{uvaweto kriteriumi za opredeluvawe na nejzinata visina e vo funkcija
na operacionalizacija na ovaa zakonska odredba, poradi {to vakvite
navodi vo inicijativata se neosnovani.
Poradi navedenoto, smetame deka ovlastuvaweto na Vladata,
utvrdeno vo osporeniot ~l. 157 st. 2 od Zakonot, ne zna~i navleguvawe
na izvr{nata vo zakonodavnata vlast, kako {to se naveduva vo inicijativata,
odnosno ne pretstavuva povreda na ustavnoto na~elo na podelba
na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.
2. Soglasno ~l. 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija
odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so
zakonite.
482

Spored ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija ("SV RM," br. 70/1992), Sudot }e ja otfrli inicijativata
ako za istata rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo
odlu~uvawe.
So ogled na toa {to osporeniot ~l. 132 al. 7 od Zakonot za vodite
bil predmet na ocena pred Ustavniot sud na Republika Makedonija,
pri {to so Re{enie U. br. 58/2006, Sudot ne povel postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 132 al. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 i 9 od Zakonot za vodite,
smetame deka se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 2 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija za otfrlawe na inicijativata
vo ovoj del.
Imeno, spored obrazlo`enieto na Re{enieto na Sudot, zakonodavecot,
koga vo ~l. 132 al. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 i 9 od Zakonot za vodite, gi
utvrdil kako obvrznici za pla}awe na nadomestokot za vodite licata
koi se zanimavaat so slobodni zanimawa (lekari, stomatolozi, advokati,
novinari, notari, patentni in`eneri, slobodni umetnici, smetkovoditeli,
revizori, ste~ajni upravnici i drugi lica koi samostojno
vr{at dejnost), pravnite lica koi proizveduvaat elektri~na energija;
pravnite ili fizi~kite lica koi koristat voda od vodosnabditelen
sistem (javen ili sopstven), osven proizvoditelite na elektri~na
energija; pravnite ili fizi~kite lica koi koristat voda od javen ili
sopstven vodosnabditelen sistem za komercijalni celi (proizvodstvo
na pivo, sokovi, pakuvawe na voda i sl.); doma}instvata; pravnite ili
fizi~kite lica koi koristat voda od javen ili sopstven vodosnabditelen
sistem na geotermalni vodi, za toplinska energija; pravnite
i fizi~kite lica, imateli na ribnici, i pravnite i fizi~kite lica
koi se zanimavaat so miewe i separirawe na pesok, kamen, ~akal i drugo,
se pridr`uval do principot "korisnikot pla}a“ i so toa ne gi dovel
vo neednakva polo`ba subjektite koi se korisnici na vodite, odnosno
ne go povredil ~l. 55 st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija.
Ova ottamu {to spored Sudot, celta na zakonodavecot so ovaa odredba
e da se obezbedat sredstva za za{tita na vodite kako dobro od op{t
interes od site korisnici na vodata, {to e vo funkcija na za~uvuvawe
na prirodata, `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, a ne da se
dovedat vo neednakva polo`ba subjektite koi se korisnici na vodite.
Osven toa, smetame za potrebno da naglasime deka podnositelot
na inicijativata pogre{no smeta deka proizvoditelite na elektri~na
energija, so osporeniot ~l. 132 st. 1 al. 7 od Zakonot, neosnovano bile
izzemeni od obvrskata da pla}aat nadomestok za vodite kako javna dava~ka.
Ova od pri~ina {to obvrskata za pla}awe nadomestok za vodite
za proizvoditelite na elektri~na energija e utvrdena so al. 3 od istiot
~len, a {to podnositelot na inicijativata ne go imal predvid.
Poradi toa {to za istata rabota ve}e odlu~uval, a ne postojat
osnovi za poinakvo odlu~uvawe, smetame deka se ispolneti uslovite od
~l. 28 al. 2 na Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija
483

za otfrlawe na inicijativata vo odnos na baraweto za ocenuvaweto na
ustavnosta na ~l. 132 al. 7 vo delot: "osven proizvoditelite na elektri~na
energija" od Zakonot za vodite.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Ustavniot sud za razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 157 st. 2 vo delot " vo soglasnost so kriteriumite koi gi propi{uva
Vladata na Republika Makedonija na predlog na ministerot za
zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo“ od Zakonot za vodite ("SV
RM," br. 4/1998, 19/2000, 42/2005 i 46/2006).
3. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 132 al. 7 vo delot: "osven proizvoditelite
na elektri~na energija" od Zakonot ozna~en vo t. 2 na ovoj
predlog.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 28 alineja 2 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija“ br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 5
dekemvri 2007 godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 157 stav 2 vo delot "vo soglasnost so kriteriumite koi gi propi-
{uva Vladata na Republika Makedonija na predlog na ministerot za
zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo" od Zakonot za vodite
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ br. 4/1998, 19/2000, 42/
2005 i 46/2006).
2. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 132 alineja 7 vo delot: "osven proizvoditelite
na elektri~na energija" od Zakonot ozna~en vo to~kata 1
na ova re{enie.
3. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbite na Zakonot ozna~en vo to~kite 1 i 2
na ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, proizvoditelite na elektri~na
energija, so osporeniot ~len 132 stav 1 alineja 7 od Zakonot, neosnovano
bile izzemeni od obvrskata da pla}aat nadomestok za vodite
kako javna dava~ka, poradi {to so osporenata odredba se povreduvale
~len 8 stav 1 alineite 3 i 7, kako i ~lenovite 33, 55 i 56 od Ustavot na
Republika Makedonija.
484

Podnositelot na inicijativata, isto taka, smeta deka ovlastuvaweto
na Vladata, na predlog na ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo
i vodostopanstvo, da gi propi{e kriteriumite za opredeluvawe
na nadomestokot za koncesija, utvrdeno vo ~len 157 stav 2 od Zakonot,
nemalo ustavna osnova, zatoa {to kriteriumite za visinata na nadomestokot
za koristewe na voda mo`elo da gi propi{uva samo Sobranieto
na Republika Makedonija, kako nositel na zakonodavnata vlast, a ne i
Vladata so podzakonski akt, koja e samo nositel na izvr{nata vlast, so
{to se povreduvalo ustavnoto na~elo na podelba na dr`avnata vlast na
zakonodavna, izvr{na i sudska.
Osven toa, vo uslovi koga Zakonot za vodite ne sodr`el nikakvi
parametri - kriteriumi vrz osnova na koi Vladata bi mo`ela da
gi propi{e kriteriumite za visinata na nadomestokot za koncesija,
proizleguvalo deka navedenoto ovlastuvawe na Vladata ne bilo vo funkcija
na razrabotka na zakonskata odredba zaradi nejzino izvr{uvawe,
tuku vodelo kon utvrduvawe na prava i obvrski na gra|anite i
pravnite lica so podzakonski akt i ostavalo mo`nost za arbitrernost
i me{awe na izvr{nata vo zakonodavnata vlast. Spored toa, so osprenata
odredba se povreduvale ~len 8 stav 1 alineite 3 i 4, ~len 51, ~len
68 stav 1 alineite 2 i 3, ~len 88 i ~len 91 alineite 1 i 5 od Ustavot na
Republika Makedonija.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika
Makedonija, da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenite
odredbi od Zakonot za vodite.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno ~len 132 alineja 7 od
Zakonot za vodite, nadomestok za vodite pla}aat pravnite ili fizi-
~kite lica koi koristat voda od vodosnabditelen sistem (javen ili sopstven),
osven proizvoditelite na elektri~na energija, za sekoj upotreben
ili iskoristen metar kuben voda pla}aat po 2,0% od utvrdenata
cena na vodata od davatelot na uslugata za snabduvawe so voda. Presmetuvaweto
na nadomestokot, za korisnicite od javen vodosnabditelen
sistem, go vr{i pravnoto lice koe stopanisuva so vodosnabditelniot
sistem, go naplatuva pri naplatata na cenata na izvr{enata usluga za
snabduvawe so voda, go prika`uva odvoeno vo smetkata za izvr{ena
usluga, a e dol`no da go uplatuva najdocna do 20 vo mesecot za prethodniot
mesec, na soodvetnata uplatna smetka. Presmetuvaweto za korisnicite
od sopstven vodosnabditelen sistem, go vr{i pravnoto ili
fizi~koto lice (korisnikot) koe e dol`no da go uplatuva nadomestokot
na soodvetna uplatna smetka, najdocna do 5 vo mesecot za prethodniot
mesec.
Soglasno ~len 157 stav 1 od ovoj zakon, koncesionerot za koristewe
na vodata pla}a nadomestok. Spored stav 2 na istiot ~len, visinata
na nadomestokot za koncesija se oporedeluva so dogovorot za
koncesija vo soglasnost so kriteriumite koi gi propi{uva Vladata na
485

Republika Makedonija na predlog na ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo
i vodostopanstvo.
5. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto i podelbata na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska, se
edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 56 stav 1 od Ustavot, site prirodni bogatstva na
Republikata, rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata vo op{ta
upotreba kako i predmetite i objektite od osobeno kulturno i istorisko
zna~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t interes za Republikata
i u`ivaat posebna za{tita. Spored stavot 3 od ovoj ~len, so zakon
se ureduvaat na~inot i uslovite pod koi opredeleni dobra od op{t
interes za Republikata mo`at da se otstapat na koristewe.
Spored ~len 88 od Ustavot, Vladata na Republika Makedonija e
nositel na izvr{nata vlast, koja svoite prava i dol`nosti gi vr{i vrz
osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.
Spored ~len 91 od Ustavot, Vladata na Republika Makedonija,
pokraj drugoto, ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i
drugite propisi na Sobranieto i e odgovorna za nivnoto izvr{uvawe,
donesuva uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite, utvrduva
na~ela za vnatre{nata organizacija i za rabotata na ministerstvata i
drugite organi na upravata, ja naso~uva i vr{i nadzor nad nivnata
rabota i vr{i i drugi raboti utvrdeni so Ustavot i so zakon.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka Ustavot go regulira
pra{aweto na tretmanot na prirodnite bogatstva, dobrata vo
op{ta upotreba i odnosite na dr`avata kon ovie vrednosti koi mo`at
da se otstapat na koristewe na na~in i uslovi utvrdeni so zakon, odnosno
zakonodavecot ima pravo da go uredi na~inot i uslovite pod koi
opredeleni dobra od op{t interes za Republikata se otstapuvaat na
koristewe.
Vo ovaa smisla, imaj}i predvid deka vodite vo Republika Makedonija
pretstavuvaat prirodno bogatstvo i dobro od op{t interes,
poradi {to podle`at na poseben re`im na koristewe, donesen e
Zakonot za vodite, so koj se ureduvaat uslovite i na~inot na upotreba
i koristewe na vodite, za{titata od {tetni dejstva na vodite, za{tita
na vodite od iscrpuvawe i zagaduvawe, upravuvawe so vodite, izvorite
i na~inot na finansirawe na vodostopanskite dejnosti, uslovi i na-
~ini na vr{ewe na vodostopanskata dejnost, davawe na vodata na koristewe
so odobrenie (koncesija), me|udr`avnite vodi i drugi pra{awa
od zna~ewe za obezbeduvawe na edinstven re`im na vodite vo Republika
Makedonija.
Spored ~lenot 2 od ovoj zakon, vodite, vodotecite i ezerata
kako dobra od op{t interes na Republika Makedonija u`ivaat posebna
za{tita utvrdena so ovoj zakon i se vo dr`avna sopstvenost.
486

Vo Zakonot, vo Glava VI, se ureduva pra{aweto za koncesija za
koristewe na vodite. Taka, so ~lenot 152 od Zakonot se ureduva deka
vodata vo vodotecite i ezerata mo`e da se dade na koristewe so koncesija
(odobrenie) na opredeleno vreme na doma{no i stransko pravno
i fizi~ko lice na na~in i uslovi opredeleni so ovoj zakon i Zakonot
za koncesii.
Soglasno ~len 155 stav 1 od ovoj zakon, koncesijata za koristewe
na vodite ja dava Vladata na Republika Makedonija vrz osnova na
javen konkurs, organiziran i sproveden spored uslovite utvrdeni so
ovoj zakon i Zakonot za koncesii. Spored stavot 2 na istiot ~len, po
isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, koncesija za koristewe na vodata
mo`e da se dade i po pat na neposredna spogodba so doma{ni i stranski
pravni lica koi{to vlo`uvaat sredstva za izgradba na hidroenergetski
objekti vrz osnova na dogovor so Vladata na Republika Makedonija.
Spored ~len 155-b od ovoj zakon, Vladata na Republika Makedonija,
na predlog na ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,
donesuva odluka za dodeluvawe na koncesija, so koja osobeno
se opredeluva: namenata za koja se dodeluva koncesijata, korisnikot na
koncesijata (koncesionerot), na~inot i re`imot na koristewe na vodata,
vremetraeweto na koncesijata i osnovata za odreduvawe na visinata
na nadomestokot. Me|usebnite prava i obvrski na Vladata na Republika
Makedonija i koncesionerot se ureduvaat so dogovor za koncesija,
koj se sklu~uva vrz osnova na odlukata za dodeluvawe na koncesija
donesena od Vladata na Republika Makedonija. So dogovorot za koncesija
vo soglasnost so odlukata za koncesija, pokraj drugoto, se utvrduvaat:
namenata za koja se dodeluva koncesijata, posebnite uslovi koi
treba da gi ispolnuva koncesionerot za vreme na kortisteweto na koncesijata,
vremetraeweto na koncesijata, visinata na nadomestokot za
koncesija, uslovite i na~inot na pla}awe na nadomestokot.
Soglasno ~len 157 od Zakonot, koncesionerot za koristewe na
vodata pla}a nadomestok. Spored osporeniot stav 2 na ovoj ~len, visinata
na nadomestokot za koncesija se opredeluva so dogovorot za koncesija
vo soglasnost so kriteriumite koi gi propi{uva Vladata na
Republika Makedonija na predlog na ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo
i vodostopanstvo.
Spored ~len 12 od Zakonot za koncesii ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 25/2002 i 24/2003), za dodelenata koncesija
se pla}a nadomestok vo visina i na na~in utvrden so posebniot zakon
(stav 1). Nadomestokot od stav 1 na ovoj ~len, nivnoto presmetuvawe i
na~inot na pla}awe }e bidat predvideni vo javniot povik za dostavuvawe
na ponudi za dodeluvawe koncesija i utvrdeni vo koncesiskiot dogovor
soglasno so posebniot zakon i propisite doneseni vo soglasnost
so toj zakon (stav 2). Sredstvata ostvareni od nadomestokot za koncesija
se uplatuvaat vo Buxetot na Republika Makedonija, a ako konce-
487

dent e op{tinata ili gradot Skopje, vo buxetot na op{tinata, odnosno
vo Buxetot na gradot Skopje (stav 3).
Razgleduvaj}i ja osporenata zakonska odredba vo kontekst na
navedenite i drugite odredbi na Zakonot za vodite, a pritoa imaj}i gi
predvid pri~inite poradi koi se osporuva nejzinata ustavnost, Sudot
oceni deka so nea ne se povreduva principot na vladeeweto na pravoto
i podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska, kako {to se naveduva
vo inicijativata.
Ova osobeno zatoa {to od analizata na navedenite zakonski
odredbi, kako i od celinata na Zakonot, proizleguva deka zakonodavecot
gi opredelil dejnostite za ~ie vr{ewe vodata kako prirodno
bogatstvo, mo`e da se dade na koristewe so koncesija (proizvodstvo na
elektri~na energija, odgleduvawe na ribi vo ribnici i kafezi, ezerski
soobra}aj i turisti~ki soobra}aj), gi utvrdil uslovite pod koi na
koncesionerite mo`e da im bide dadena koncesija na vodite (da ne ja
zagrozuvaat javnata bezbednost, da ne gi uni{tuvaat-zagrozuvaat prirodnite
ubavini, da ne vr{at {tetni dejstvija vrz kvalitetot na vodata,
da ja za{tituvaat i unapreduvaat `ivotnata sredina i prirodata, da
ne go spre~uvaat istekot na golemite vodi i da ne predizvikuvaat {teti
- poplavi na krajbre`noto zemji{te, da ne gi zagrozuvaat prethodno
steknatite prava na korisnicite, da ne gi zagrozuvaat i uni{tuvaat
kulturno - istoriskite spomenici i da ne go zagrozuvaat prioritetot
na koristewe na vodite utvrden so ovoj zakon), go opredelil najdolgoto
vreme na koe mo`e da se dodeli koncesija, kako i go opredelil na-
~inot na davawe na koncesija - preku sporoveduvawe javen konkurs spored
uslovite utvrdeni so Zakonot za vodite i Zakonot za koncesii.
Zakonodavecot, isto taka, ja opredelil Vladata na Republika Makedonija
kako davatel na koncesija na vodite vo vodotecite i ezerata, poradi
{to i prepu{til, vo ramkite na zakonskata regulativa, da ja sproveduva
postapkata po javniot konkurs, da donesuva odluka za dodeluvawe
na koncesija i da go sklu~uva dogovorot za koncesija.
Visinata na nadomestokot za koncesijata pretstavuva eden od
elementite na dogovorot za koncesija. Taka, zakonodavecot propi{al
deka visinata na nadomestokot za koncesija se opredeluva vo soglasnost
so kriteriumite koi gi propi{uva Vladata, na predlog na ministerot
za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.
Imaj}i predvid deka sredstvata ostvareni od nadomestokot za
koncesija se uplatuvaat vo Buxetot na Republika Makedonija, od edna
strana, kako i mestoto i ulogata na Vladata vo organizacijata na dr`avnata
vlast, koja kako nositel na izvr{nata vlast e samostojna i nezavisna
vo utvrduvaweto na politikata na izvr{uvaweto na zakonite i
drugite propisi na Sobranieto, vo donesuvaweto na propisi za izvr{uvawe
na zakonite i vo vr{ewe na drugite raboti vrz osnova i vo
ramkite na Ustavot i zakonite, od druga strana, spored Sudot, ovlastuvaweto
na Vladata, na predlog na ministerot za zemjodelstvo, {um-
488

arstvo i vodostopanstvo, da gi propi{uva kriteriumite za opredeluvawe
na visinata na nadomestokot za koncesija, ima svoja ustavna
osnova vo ~len 91 od Ustavot.
Vo potkrepa na ovoj stav, Sudot go ima{e predvid ~len 4 stav 1
to~ka a) i b) od Zakonot za koncesii, spored koi so koncesijata, koncedentot
na koncesionerot mu otstapuva dobra od op{t interes ili
objekti, postrojki, instalacii ili drug imot vo sopstvenost na koncedentot,
zaradi vr{ewe na koncesiskata dejnost za smetka i rizik na
koncesionerot, za opredelen koncesiski period; odnosno mu otstapuva
dobra od op{t interes so obvrska koncesionerot da izvr{i celosna
ili delumna izgradba na novi ili rekonstrukcija, konzervacija, ureduvawe
ili unapreduvawe na postojnite objekti, postrojki, instalacii
ili drugi sredstva neophodni za vr{ewe na koncesiskata dejnost, kako
i da ja vr{i koncesiskata dejnost so takvite objekti, postrojki, instalacii
ili drugi sredstva, za smetka i rizik na koncesionerot, za opredelen
koncesiski period.
Od navedenata regulativa proizleguva deka nadomestokot za koncesija
nema karakter na osnoven element koj ja definira koncesijata
i opravdanosta za nejzino dodeluvawe, iako e nesporno deka zakonodavecot
predvidel postoewe na vakov nadomestok ~ija visina se utvrduva
vo dogovorot za koncesija. Poradi toa, Sudot oceni deka propi-
{uvaweto na kriteriumi za utvrduvawe na visinata na nadomestokot
od strana na Vladata, kako nositel na izvr{nata vlast i vo isto vreme
davatel na koncesijata za koristewe na vodite, e vo funkcija na razrabotka
na zakonskata odredba od ~len 157 stav 1 od Zakonot, so koja e
utvrdena obvrskata za pla}awe nadomestok za koristewe na vodata,
zaradi nejzina primena.
Osven toa, spored Sudot, vakvoto ovlastuvawe na Vladata ne
mo`e da se smeta deka vodi kon utvrduvawe na prava i obvrski za gra-
|anite i pravnite lica so podzakonski akt i ostavawe mo`nost za
arbitrernost i me{awe na izvr{nata i zakonodavnata vlast, kako {to
se naveduva vo inicijativata, od pri~ina {to obvrskata za pla}awe nadomestok
za koncesija e utvrdena so Zakonot za vodite, a propi{uvaweto
kriteriumi za opredeluvawe na nejzinata visina e vo funkcija na
operacionalizacija na ovaa zakonska odredba, poradi {to vakvite navodi
vo inicijativata se neosnovani.
Poradi navedenoto, Sudot oceni deka ovlastuvaweto na
Vladata, utvrdeno vo osporeniot ~len 157 stav 2 od Zakonot, ne zna~i
navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata vlast, kako {to se naveduva
vo inicijativata, odnosno ne pretstavuva povreda na ustavnoto na-
~elo na podelba na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska,
poradi {to ne go postavi pra{aweto za soglasnosta na ovaa odredba so
~len 8 stav 1 alineite 3 i 4, ~len 51, ~len 68 stav 1 alineite 2 i 3, ~len
88 i ~len 91 alineite 1 i 5 od Ustavot.
489

6. Soglasno ~len 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i
so zakonite.
Spored ~len 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako za istata
rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
So ogled na toa {to osporeniot ~len 132 alineja 7 od Zakonot
za vodite bil predmet na ocena pred Ustavniot sud na Republika Makedonija,
pri {to so Re{enie U. br. 58/2006, Sudot ne povel postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 132 alineite 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 i 9 od
Zakonot za vodite, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite od ~len 28
alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija za
otfrlawe na inicijativata vo ovoj del.
Imeno, spored obrazlo`enieto na Re{enieto na Sudot, zakonodavecot,
koga vo ~lenot 132 alinite 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 i 9 od Zakonot za
vodite, gi utvrdil kako obvrznici za pla}awe na nadomestokot za vodite,
licata koi se zanimavaat so slobodni zanimawa (lekari, stomatolozi,
advokati, novinari, notari, patentni in`eneri, slobodni
umetnici, smetkovoditeli, revizori, ste~ajni upravnici i drugi lica
koi samostojno vr{at dejnost), pravnite lica koi proizveduvaat elektri~na
energija; pravnite ili fizi~kite lica koi koristat voda od
vodosnabditelen sistem (javen ili sopstven), osven proizvoditelite
na elektri~na energija; pravnite ili fizi~kite lica koi koristat
voda od javen ili sopstven vodosnabditelen sistem za komercijalni
celi (proizvodstvo na pivo, sokovi, pakuvawe na voda i sl.); doma-
}instvata; pravnite ili fizi~kite lica koi koristat voda od javen
ili sopstven vodosnabditelen sistem na geotermalni vodi, za toplinska
energija; pravnite i fizi~kite lica, imateli na ribnici, i
pravnite i fizi~kite lica koi se zanimavaat so miewe i separirawe
na pesok, kamen, ~akal i drugo, se pridr`uval do principot "korisnikot
pla}a“ i so toa ne gi dovel vo neednakva polo`ba subjektite koi
se korisnici na vodite, odnosno ne go povredil ~len 55 stav 2 od Ustavot
na Republika Makedonija. Ova ottamu {to spored Sudot, celta na
zakonodavecot so ovaa odredba e da se obezbedat sredstva za za{tita na
vodite kako dobro od op{t interes od site korisnici na vodata, {to e
vo funkcija na za~uvuvawe na prirodata, `ivotnata sredina i zdravjeto
na lu|eto, a ne da se dovedat vo neednakva polo`ba subjektite koi
se korisnici na vodite.
Pokraj toa, Sudot utvrdi deka podnositelot na inicijativata
pogre{no smeta deka proizvoditelite na elektri~na energija, so osporeniot
~len 132 stav 1 alineja 7 od Zakonot, neosnovano bile izzemeni
od obvrskata da pla}aat nadomestok za vodite kako javna dava~ka. Ova
od pri~ina {to obvrskata za pla}awe nadomestok za vodite za proiz-
490

voditelite na elektri~na energija e utvrdena so alinejata 3 od istiot
~len, a {to podnositelot na inicijativata ne go imal predvid.
Poradi toa {to za istata rabota ve}e odlu~uval, a ne postojat
osnovi za poinakvo odlu~uvawe, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite
od ~len 28 alineja 2 na Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija za otfrlawe na inicijativata vo odnos na baraweto za
ocenuvaweto na ustavnosta na ~len 132 alineja 7 vo delot: "osven proizvoditelite
na elektri~na energija" od Zakonot za vodite.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Ristova,
m-r Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski,
Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
491

492

38. U. br. 248/2007 (26. 12. 2007)
Osporen akt
Zakonot za danocite na imot ("SV RM," br. 61/2004 i 92/2007), i
Metodologija za utvrduvawe na pazarnata vrednost na nedvi`niot
imot ("SV RM," br. 50/2005).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata Zakonot za danocite na imot,
soglasno ~l. 98, vlegol vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," odnosno na 21 septemvri
2004 godina, a se primenuval od denot na konstituiraweto na sovetite
na op{tinite i na gradot Skopje i izborot na gradona~alnicite na
op{tinite i gradona~alnikot na gradot Skopje. Metodologijata koja
bila donesena od Vladata na Republika Makedonija, soglasno ~l. 23,
vlegla vo sila so denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" odnosno na 27 juni 2005 godina, a se primenuvala od
1 juli 2005 godina.
So ogled na toa {to so Zakonot se ureduval na~inot na odano~uvaweto
na imotot, a so Metodologijata se utvrduvala pazarnata vrednost
na nedvi`niot imot kako osnova za presmetuvawe na danokot na
imot, i tie se odnesuvale za celokupniot imot od porane{en do sega-
{en period, toa zna~elo deka osporeniot Zakon i Metodologija imale
retroaktivno dejstvo i go regulirale danokot, sprotivno na ~l. 52 st. 4
od Ustavot.
Spored navodite vo inicijativata, pred donesuvaweto i vleguvaweto
vo sila na osporeniot Zakon i osporenata Metodologija, imotot
na gra|anite ve}e bil procenet i imal osnova na koja se donesuvale
re{enijata za pla}awe na danokot sekoja godina, pa vrz osnova na
noviot Zakon i Metodologija, toj ist imot na gra|anite neosnovano
bil predmet na novo presmetuvawe i odano~uvawe so iznosi koi bile
mnogukratno zgolemeni, i prakti~no so toa Zakonot i Metodologijata
bile retroaktivno primenuvani od nadle`nite organi na lokalnata
samouprava.
Od ovie pri~ini, osporeniot Zakon i osporenata Metodologija,
pokraj nesoglasnosta so ~l. 52 st. 4 od Ustavot bile vo nesoglasnost
i so ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot koj se odnesuval na vladeewe na
493

pravoto, i so ~l. 33 od Ustavot spored koj danokot se pla}a na na~in
utvrden so zakon.
NAPOMENA:
Inicijativata e jasna i precizna vo odnos na aktite koi se
osporuvaat i odredbi od Ustavot za koi se smeta deka tie akti se vo
sprotivnost, kako i argumentite za osporuvawe.
Ottuka, ne treba da zavede upotrebeniot termin vo predmetnata
inicijativa na Zdru`enieto na penzioniranite rabotnici od organite
za vnatre{ni raboti, deka se bara poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta "vo delot na primenata" na osporenite akti, nitu
Sudot vo ovoj referat pristapuva od aspekt na primenata, {to ne e negova
nadle`nost.
494
Sodr`ina na osporenite akti
- So Zakonot za danocite na imot se ureduva na~inot na odano-
~uvaweto na slednive vidovi danoci na imot: 1. Danokot na imot (~l. 3
do ~l. 9); 2. Danokot na nasledstvo i podarok (~l. 10 do ~l. 18) i 3. Danokot
na promet na nedvi`nosti (~l. 19 do ~l. 25).
So ostanatite odredbi od Zakonot, se ureduva "utvrduvaweto i
naplatata na danocite na imot" (nadle`ni organi za utvrduvawe i naplata,
re{enija za danok, obvrznici na danokot, registar na nedvi`en
i podvi`en imot, odlagawe na izvr{uvawe, postapka i na~in za obezbeduvawe
na pla}awe na dano~en dolg, odnosno dano~na obvrska, `alba,
prisilna naplata, javna proda`ba, kamata za nenavremeno platen danok,
garancija, vra}awe na pove}e ili na pogre{no uplaten danok,
otpis na dano~ni obvrski, zastarenost), potoa, se ureduva "nadzorot" i
se sodr`ani „prekr{o~nite odredbi„ i „preodnite i zavr{ni
odredbi“.
Spored ~l. 96 od Zakonot, so denot na primenata na ovoj zakon
prestanuva da va`i Zakonot za danocite na imot ("SV RM," br. 80/1993,
3/1994, 7/1996, 54/2000 i 24/2003).
Spored ~l. 97 od Zakonot, postapkite za utvrduvawe i naplata
na danocite na imot {to ne se zavr{eni do otpo~nuvawe na primenata
na ovoj zakon, }e se zavr{at spored propisite {to va`ele do otpo~nuvaweto
na primenata na ovoj zakon.
- So Metodologijata za utvrduvawe na pazarnata vrednost na nedvi`niot
imot se utvrduva pazarnata vrednost na nedvi`niot imot,
kako osnova za presmetuvawe na danokot na imot, danokot na nasledstvo
i podarok i danokot na promet na nedvi`nosti.
Spored ~l. 2 od Metodologijata, pazarnata vrednost na imotot
koja mo`e da se postigne vo slobodniot promet vo momentot na nastanuvawe
na dano~nata obvrska se utvrduva na vidovite nedvi`en imot
koi se podrobno navedeni vo ovoj ~len (zgradi, zemji{ta i drugi grade`ni
objekti).

So ostanatite odredbi od Metodologijata se ureduva pooddelno
presmetuvaweto na pazarnata vrednost po vidovite na imot.
Sporno pravno pra{awe
- [to e povratno dejstvo na zakonot (propisot)?
So ~l. 52 st. 4 od Ustavot e predvideno deka zakonite i drugite
propisi ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu-
~ai koga toa e popovolno za gra|anite.
Nesporno e za Sudot deka zakon (ili drug propis) ureduva izvesen
praven re`im po vleguvawe vo sila na zakonot (propisot).
Toa nesporno e ka`ano i vo stavot na Sudot vo predmetot U. br.
234/2006, kade so re{enie od 12. 09. 2007 godina ne e povedena postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na odredbi od Zakonot za danokot na dobivka,
tokmu od aspekt na povratnoto dejstvo na Zakonot pri {to Sudot
utvrdil deka Zakonot ne bil vo sprotivnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot,
ne ureduval praven re`im koj bi va`el retroaktivno, a drugo e pra{aweto
kako Zakonot vo praksa se primenuval, imaj}i predvid deka ocena
na primenata ne e vo nadle`nost na Ustavniot sud.
So inicijativata koja e predmet na ovoj referat, vo osnova se
problematizira samo edno pra{awe, a toa e dali osporenite Zakon i
Metodologija imaat povratno dejstvo sprotivno na ~l. 52 st. 4 od Ustavot
i sprotivno na ustavniot princip na vladeewe na pravoto.
Bitno e {to predmetniot Zakon ne regulira povratno dejstvo
na primena za odnosi nastanati pred vleguvaweto vo sila na Zakonot,
nitu Metodologijata ureduva povratno dejstvo.
Predmetnite materii vo Zakonot i Metodologijata se praven
re`im za idni odnosi.
Ova proizleguva od odredbite na nivnata regulativa, od obrazlo`enieto
na Predlog - Zakonot, i od odgovorot na Ministerstvoto za
finansii.
Ottuka i pravnoto mislewe }e se gradi vo nasoka na iznesenoto.
- Poprecizno, kako sporno se ima{e slednovo pra{awe za odgovor
vo pravnoto mislewe:
"Dali za imotot od porane{en period za koj ve}e bil utvrden
osnovot na danokot na imot vrz osnova na Zakonot za danocite na imot
("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 71/1996, 54/2000 i 24/2003) i se donesuvale
re{enija za utvrduvawe na danokot na imot sekoja godina za obvrznicite
po ve}e opredelenata dano~na osnova, sega so vleguvaweto vo sila
i primena na Zakonot za danocite na imot ("SV RM," br. 61/2004 i 92/
2007) i Metodologijata od 2005 godina, vo pravniot poredok pokraj
nivnata primena za idnite imoti za koi treba da se utvrduva dano~nata
osnova, se propisi koi retroaktivno }e se primenuvaat i za imotite
sprema koi ve}e bile utvrdeni dano~nite osnovi, i na toj na~in }e se
495

sozdava situacija za eden imot da se dimenzioniraat vo razli~no vreme
razli~ni dano~ni osnovi na danok na imot.
(Edna e dano~nata osnova. Toa e pazarnata vrednost na imotot
vo vreme na utvrduvaweto spored zakonot koj va`el vo toa vreme. Drugo
se godi{nite dano~ni re{enija za obvrznicite. Tie se temelat na
dano~nata osnova na imotot).
Dali osporenite propisi reguliraat vra}awe i novo utvrduvawe
na dano~nata osnova za imotite koi imaat svoja dano~na osnova?"
Odgovorot e deka toa ne se predviduva vo osporenite Zakon i
Metodologija.
496
Pravno mislewe
1. Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok na
Republika Makedonija.
Spored ~l. 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi
javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na
na~in utvrden so zakon.
So ~l. 52 st. 4 od Ustavot e utvrdeno deka zakonite i drugite
propisi ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu-
~ai koga toa e popovolno za gra|anite.
2. Vo Zakonot za danocite na imot vo ~l. 1 e opredeleno deka
predmet na ureduvawe e na~inot na odano~uvaweto na slednive vidovi
danoci na imot: danok na imot, danok na nasledstvo i podarok i danok
na promet na nedvi`nosti.
Vo delot na odredbite od Zakonot, koi se odnesuvaaat za "danokot
na imot," so ~l. 3 e uredeno deka danokot na imot se pla}a na nedvi`en
imot, osven za onoj imot koj e osloboden od pla}awe na danok
spored ovoj zakon.
So ~l. 5 st. 1 od Zakonot e uredeno deka osnova na danokot na
imot pretstavuva pazarnata vrednost na nedvi`niot imot.
Spored st. 2 od ovoj ~len od Zakonot, za utvrduvawe na pazarnata
vrednost na nedvi`niot imot, sovetot na op{tinata, sovetot na
op{tinite na gradot Skopje i Sovetot na gradot Skopje formiraat
komisija.
Spored st. 3, pazarnata vrednost od st. 1 na ovoj ~len od Zakonot
se utvrduva spored Metodologijata za utvrduvawe na pazarnata vrednost
na nedvi`niot imot.
So st. 4 e opredeleno deka Metodologijata za utvrduvawe na pazarnata
vrednost na nedvi`niot imot od st. 3 na ovoj ~len od Zakonot,
ja propi{uva Vladata na Republika Makedonija, na predlog na ministerot
za finansii.
Spored ~l. 7 od Zakonot, dano~na obvrska za danokot na imot
nastanuva so denot na steknuvaweto na imotot, izdavaweto na odobre-

nie za upotreba na nedvi`niot imot od nadle`en organ ili od denot na
otpo~nuvawe na koristeweto na imotot na obvrznikot na danokot.
So ~l. 96 od Zakonot e opredeleno deka so denot na primenata
na ovoj zakon prestanuva da va`i Zakonot za danocite na imot ("SV
RM," br. 80/1993, 3/1994, 71/1996, 54/2000 i 24/2003).
Spored ~l. 98 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den
od denot na objavuvaweto vo "SV RM," a }e se primenuva od denot na
konstituiraweto na sovetite na op{tinite i na gradot Skopje i izborot
na gradona~alnicite na op{tinite i gradona~alnikot na gradot
Skopje po sproveduvawe na prvite naredni lokalni izbori soglasno so
Zakonot za lokalnite izbori.
Vladata na Republika Makedonija, vrz osnova na ~l. 5 st. 4 od
Zakonot za danocite na imot, ja donela Metodologijata za utvrduvawe
na pazarnata vrednost na nedvi`niot imot, so koja se utvrduva pazarnata
vrednost na nedvi`niot imot, kako osnova za presmetuvawe na
danokot na imot, danokot na nasledstvo i podarok i danokot na promet
na nedvi`nosti.
Spored ~l. 23 od Metodologijata, taa vleguva vo sila so denot
na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," a }e
se primenuva od 1. 07. 2005 godina.
So Zakonot za danocite na imot i so Metodologijata za utvrduvawe
na pazarnata vrednost na nedvi`niot imot, ne se regulira povratno
dejstvo na odredbite so koi se ureduva predmetnata materija, i
jasno e uredeno deka tie po nivnoto vleguvawe vo sila i primena va`at
za idni odnosi na utvrduvawe na dano~nata osnovica na imoti za koi
taa ne e utvrdena i koi se pojavuvaat kako iden predmet na danok za koj
}e se utvrduva osnovicata.
Imeno, ne e regulirano za porane{ni imoti so ve}e utvrdeni
dano~ni osnovi da se vr{i novo utvrduvawe na dano~na osnova.
Metodot na presmetuvawe na dano~nata osnovica {to e utvrden
so navedeniot Zakon i operacionaliziran so Metodologijata, pretstavuva
pazarnata vrednost na nedvi`niot imot vo momentot koga taa se
presmetuva samo vo vreme na nastanuvaweto na dano~nata obvrska.
Dokolku bi bilo poinaku, vo smisla taa dano~na osnova koja e
vrzana so pazarnata vrednost, da se menuva so idni promeni na pazarnata
vrednost na imotot, toa bi zna~elo osnovicata postojano i nepregledno
da se menuva i dvi`i ne samo po istekot na dano~nata godina,
tuku i vo pokratki vremenski periodi (razli~ni dvi`ewa i vo denovite
i mesecite bidej}i pazarnata vrednost varira od politi~ki,
socioekonomski, demografski i drugi sostojbi koi imaat odraz na pazarot
na nedvi`nosti).
Poa|aj}i od iznesenava ustavno sudska analiza, a imaj}i gi predvid
navodite vo inicijativata, ne mo`e da se postavi pra{aweto za
soglasnosta na osporenite Zakon i Metodologija so Ustavot, od aspekt
na ~l. 52 st. 4 od Ustavot, a so toa i so ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, odno-
497

sno nemo`e od ovoj aspekt ustavno da se problematiziraat bidej}i ne
reguliraat povratno dejstvo na normite, a so toa ne se povreduva i
principot na vladeeweto na pravoto. Pritoa, treba da se ima predvid
deka ne e vo nadle`nost na Sudot ocenata na primenata i implementacija
na osporenite akti od nadle`nite organi, na {to vo del se
poso~uva vo navodite vo inicijativata.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
Zakonot za danocite na imot ("SV RM," br. 61/2004 i 92/2007), i Metodologija
za utvrduvawe na pazarnata vrednost na nedvi`niot imot
("SV RM," br. 50/2005).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 26 dekemvri 2007
godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
Zakonot za danocite na imot ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 61/2004 i 92/2007) i Metodologijata za utvrduvawe na pazarnata
vrednost na nedvi`niot imot ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 50/2005).
2. Zdru`enieto na penzioniranite rabotnici od organite za
vnatre{ni raboti na Republika Makedonija - Skopje podnese inicijativa
za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot
za danocite na imot i Metodologijata za utvrduvawe na pazarnata
vrednost na nedvi`niot imot, ozna~eni vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata osporeniot Zakon, soglasno
~lenot 98, vlegol vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," odnosno na 21 septemvri
2004 godina, a se primenuval od denot na konstituiraweto na sovetite
na op{tinite i na gradot Skopje i izborot na gradona~alnicite na
op{tinite i gradona~alnikot na gradot Skopje. Osporenata Metodologija
koja bila donesena od Vladata na Republika Makedonija, soglasno
~lenot 23, vlegla vo sila so denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," odnosno na 27 juni 2005 godina, a se
primenuvala od 1 juli 2005 godina.
498

So ogled na toa {to so Zakonot se ureduval na~inot na odano~uvaweto
na imotot, a so Metodologijata se utvrduvala pazarnata
vrednost na nedvi`niot imot kako osnova za presmetuvawe na danokot
na imot, i tie se odnesuvale za celokupniot imot od porane{en do sega{en
period, toa zna~elo deka osporeniot zakon i Metodologija
imale retroaktivno dejstvo i go regulirale danokot, sprotivno na ~lenot
52 stav 4 od Ustavot.
Spored navodite vo inicijativata, pred donesuvaweto i vleguvaweto
vo sila na osporeniot Zakon i osporenata Metodologija, imotot
na gra|anite ve}e bil procenet i imal osnova na koja se donesuvale
re{enijata za pla}awe na danokot sekoja godina, pa neosnovano vrz
osnova na noviot Zakon i Metodologija, toj ist imot na gra|anite bil
predmet na novo presmetuvawe i odano~uvawe so iznosi koi bile mnogukratno
zgolemeni, i prakti~no so toa Zakonot i Metodologijata
bile i retroaktivno primenuvani od nadle`nite organi na lokalnata
samouprava.
Od ovie pri~ini, osporeniot Zakon i osporenata Metodologija,
ne bile vo soglasnost so ~lenot 52 stav 4 i so ~lenot 8 stav 1 alineja
3 od Ustavot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka so Zakonot za danocite na
imot se ureduva na~inot na odano~uvaweto na slednive vidovi danoci
na imot: 1. Danokot na imot (~len 3 do ~len 9), 2. Danokot na nasledstvo
i podarok (~len 10 do ~len 18) i, 3. Danokot na promet na nedvi-
`nosti (~len 19 do ~len 25).
So ostanatite odredbi od Zakonot, se ureduva "utvrduvaweto i
naplatata na danocite na imot" (nadle`ni organi za utvrduvawe i naplata,
re{enija za danok, obvrznici na danokot, registar na nedvi`en
i podvi`en imot, odlagawe na izvr{uvawe, postapka i na~in za obezbeduvawe
na pla}awe na dano~en dolg, odnosno dano~na obvrska, `alba,
prisilna naplata, javna proda`ba, kamata za nenavremeno platen danok,
garancija, vra}awe na pove}e ili na pogre{no uplaten danok,
otpis na dano~ni obvrski, zastarenost), potoa, se ureduva "nadzorot" i
se sodr`ani "prekr{o~nite odredbi" i "preodnite i zavr{ni odredbi
Spored ~lenot 96 od Zakonot, so denot na primenata na ovoj
zakon prestanuva da va`i Zakonot za danocite na imot ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 80/1993, 3/1994, 7/1996, 54/2000 i
24/2003).
Spored ~lenot 97 od Zakonot, postapkite za utvrduvawe i naplata
na danocite na imot {to ne se zavr{eni do otpo~nuvawe na primenata
na ovoj zakon, }e se zavr{at spored propisite {to va`ele do
otpo~nuvaweto na primenata na ovoj zakon.
499

Sudot, isto taka utvrdi deka so Metodologijata za utvrduvawe
na pazarnata vrednost na nedvi`niot imot se utvrduva pazarnata vrednost
na nedvi`niot imot, kako osnova za presmetuvawe na danokot na
imot, danokot na nasledstvo i podarok i danokot na promet na nedvi`nosti.
Spored ~lenot 2 od Metodologijata, pazarnata vrednost na
imotot koja mo`e da se postigne vo slobodniot promet vo momentot na
nastanuvawe na dano~nata obvrska se utvrduva na vidovite nedvi`en
imot koi se podrobno navedeni vo ovoj ~len (zgradi, zemji{ta i drugi
grade`ni objekti).
So ostanatite odredbi od Metodologijata pooddelno se ureduva
presmetuvaweto na pazarnata vrednost po vidovite na imot.
4. Soglasno ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Spored ~lenot 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i
drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi
na na~in utvrden so zakon.
So ~lenot 52 stav 4 od Ustavot e utvrdeno deka zakonite i drugite
propisi ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok,
vo slu~ai koga toa e popovolno za gra|anite.
Vo Zakonot za danocite na imot vo ~lenot 1 e opredeleno deka
predmet na ureduvawe e na~inot na odano~uvaweto na slednive vidovi
danoci na imot: danok na imot, danok na nasledstvo i podarok i danok
na promet na nedvi`nosti.
Vo delot na odredbite od Zakonot, koi se odnesuvaaat za "danokot
na imot," so ~lenot 3 e uredeno deka danokot na imot se pla}a na
nedvi`en imot, osven za onoj imot koj e osloboden od pla}awe na danok
spored ovoj zakon.
So ~lenot 5 stav 1 od Zakonot e uredeno deka osnova na danokot
na imot pretstavuva pazarnata vrednost na nedvi`niot imot.
Spored stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot, za utvrduvawe na pazarnata
vrednost na nedvi`niot imot, sovetot na op{tinata, sovetot na
op{tinite na gradot Skopje i Sovetot na gradot Skopje formiraat
komisija.
Spored stavot 3, pazarnata vrednost od stavot 1 na ovoj ~len od
Zakonot se utvrduva spored Metodologijata za utvrduvawe na pazarnata
vrednost na nedvi`niot imot.
So stavot 4 e opredeleno deka Metodologijata za utvrduvawe na
pazarnata vrednost na nedvi`niot imot od stavot 3 na ovoj ~len od
Zakonot, ja propi{uva Vladata na Republika Makedonija, na predlog
na ministerot za finansii.
500

Spored ~lenot 7 od Zakonot, dano~na obvrska za danokot na
imot nastanuva so denot na steknuvaweto na imotot, izdavaweto na
odobrenie za upotreba na nedvi`niot imot od nadle`en organ ili od
denot na otpo~nuvawe na koristeweto na imotot na obvrznikot na
danokot.
So ~lenot 96 od Zakonot e opredeleno deka so denot na primenata
na ovoj zakon prestanuva da va`i Zakonot za danocite na imot
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 80/1993, 3/1994, 71/
1996, 54/2000 i 24/2003).
Spored ~lenot 98 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila osmiot
den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
a }e se primenuva od denot na konstituiraweto na sovetite na
op{tinite i na gradot Skopje i izborot na gradona~alnicite na op{-
tinite i gradona~alnikot na gradot Skopje po sproveduvawe na prvite
naredni lokalni izbori soglasno so Zakonot za lokalnite izbori.
Vladata na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenot 5 stav 4
od Zakonot za danocite na imot, ja donela Metodologijata za utvrduvawe
na pazarnata vrednost na nedvi`niot imot, so koja se utvrduva pazarnata
vrednost na nedvi`niot imot, kako osnova za presmetuvawe na
danokot na imot, danokot na nasledstvo i podarok i danokot na promet
na nedvi`nosti.
Spored ~lenot 23 od Metodologijata, taa vleguva vo sila so denot
na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," a
}e se primenuva od 1 juli 2005 godina.
Spored Ustavniot Sud so Zakonot za danocite na imot i so Metodologijata
za utvrduvawe na pazarnata vrednost na nedvi`niot imot,
ne se regulira povratno dejstvo na odredbite so koi se ureduva predmetnata
materija, i jasno e uredeno deka tie po nivnoto vleguvawe vo
sila i primena va`at za idni odnosi na utvrduvawe na dano~nata osnovica
na imoti za koi taa ne e utvrdena i koi se pojavuvaat kako iden
predmet na danok za koj }e se utvrduva osnovicata. Imeno, ne e
regulirano za porane{ni imoti so ve}e utvrdeni dano~ni osnovi da se
vr{i novo utvrduvawe na dano~na osnova.
Metodot na presmetuvawe na dano~nata osnovica {to e utvrden
so navedeniot Zakon i operacionaliziran so Metodologijata, pretstavuva
pazarnata vrednost na nedvi`niot imot vo momentot koga taa se
presmetuva samo vo vreme na nastanuvaweto na dano~nata obvrska.
Sudot oceni deka dokolku bi bilo poinaku, vo smisla dano~nata
osnova koja e vrzana so pazarnata vrednost, da se menuva so idni promeni
na pazarnata vrednost na imotot, toa bi zna~elo osnovicata postojano
i nepregledno da se menuva i dvi`i ne samo po istekot na dano~nata
godina, tuku i vo pokratki vremenski periodi (razli~ni dvi-
501

`ewa i vo denovite i mesecite bidej}i pazarnata vrednost varira od
politi~ki, socioekonomski, demografski i drugi sostojbi koi imaat
odraz na pazarot na nedvi`nosti).
Poa|aj}i od iznesenava ustavno sudska analiza, a imaj}i gi predvid
navodite vo inicijativata, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenite Zakon i Metodologija so
Ustavot, od aspekt na ~lenot 52 stav 4 od Ustavot, a so toa i so ~lenot
8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, odnosno nemo`e od ovoj aspekt ustavno da
se problematiziraat bidej}i ne reguliraat povratno dejstvo na normite,
a so toa ne se povreduva i principot na vladeeweto na pravoto.
Pritoa, treba da se ima predvid deka ne e vo nadle`nost na Sudot
ocenkata na primenata i implementacija na osporenite akti od nadle`nite
organi, na {to vo del se poso~uva vo navodite vo inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Ristova,
m-r Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski,
Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
502

39. U. br. 153/2007 (26. 12. 2007)
Osporeni odredbi
^len 157 od Zakonot za parni~nata postapka ("SV RM," br. 79/
2005) i ~l. 14 od Zakonot za javnoto pravobranitelstvo ("SV RM," br.
47/1997).
Pri~ini za osporuvawe
Podnositelot na inicijativata vo inicijativata i pojasnuvaweto
na inicijativata naveduva deka osporenite odredbi bile vo sprotivnost
so ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 9 st. 2 od Ustavot.
Imeno, vo Zakonot za javnoto pravobranitelstvo bila predvidena
nagrada isklu~ivo samo za javniot pravobranitel, no ne i za negovite
zamenici i stru~ni sorabotnici koga zastapuvale vo postapkite
pred sudovite. Sepak sudovite dosuduvale nagrada za zastapuvawe od
strana na zamenici i stru~ni sorabotnici.
Od druga strana aktuelniot Zakon za parni~nata postapka predviduval
odredbite za tro{oci vo postapkata da se odnesuvaat i na
strankite zastapuvani od javnoto pravobranitelstvo {to zna~elo deka
Zakonot za javnoto pravobranitelstvo kako specijalen zakon ne gi pokrival
takvite tro{oci za razlika od Zakonot za parni~nata postapka
od kade proizleguvala nesoglasnost na dvata zakoni vo pogled na ova
pra{awe za tro{ocite.
Ponatamu vo inicijativata se uka`uva deka advokatite ne primale
plata, hranarina, regres i pridonesi za penzisko i invalidsko
osiguruvawe i niv gi ostvaruvale od naplatenite tro{oci. Za razlika
od toa Javniot pravobranitel i ostanatite primale plata od sredstvata
{to gra|anite gi pla}ale. Ottamu, gra|anite se doveduvale vo
sostojba da platat dva pati za ista rabota, edna{ preku odano~uvaweto,
a vtoriot pat preku zadol`uvaweto za pla}awe na tro{oci vo
postapkata, {to zna~elo deka ne se po~ituva praviloto no bis in idem.
Isto taka, spored podnositelot na inicijativata, vo slu~aite
koga javniot pravobranitel baral tro{oci vo postapkata trebalo da
ne im se isplatuva celata dnevnica, zatoa {to tro{ocite gi pla}ale
strankite kako nagrada za nivnata rabota i u~estvo vo parnicata.
Bidej}i na dosudenite tro{oci na ime nagrada Javniot pravobranitel
ne pla}al nikakvi danoci i dava~ki, {to ne bilo slu~aj so
advokatite, podnositelot na inicijativata smeta deka so zakonskite
503

odredbi ne smeele sporedbeno da se utvrduvaat tro{ocite vo postapkata,
odnosno spored Tarifnikot na advokatite. Ova zatoa {to advokatite
obavuvale privatna praktika {to nemala dopirni to~ki so
organizacijata i na~inot na rabota na Javnoto pravobranitelstvo.
Potoa trebalo da se ima predvid deka advokataurata e nezavisna
javna slu`ba, a Javnoto pravobranitelstvo e dr`aven organ koj ne
raboti komercijalno, od kade i ne mo`el da ostvaruva ekonomski profit
na {teta na gra|anite koi preku danocite ja finansirale i taa
slu`ba.
Kako posledna pri~ina za osporuvawe na zakonskite odredbi vo
inicijativata se naveduva deka vo praktikata istite se koristele kako
sredstvo za prinuda na strankite vo pravec da ne zapo~nuvaat vodewe
na parni~na postapka ili pak da se otka`at od zapo~nata postapka, a
Javnoto pravobranitelstvo gi odolgovlekuvalo parnicite so cel da gi
zgolemi tro{ocite.
Vrz osnova na seto izneseno, podnositelot na inicijativata
smeta deka so osporenite odredbi se doveduvalo vo pra{awe vladeeweto
na pravoto i ednakvata polo`ba na gra|anite, bidej}i odredbite
imale za cel preku niv da se vr{i pritisok vrz strankite koi ne gi
zastapuva Javnoto pravobranitelstvo. Od druga strana se sozdavala
neednakva polo`ba pome|u advokatite i ostanataite dr`avni zastapnici,
bidej}i prvite dobivale samo nagrada, a drugite pokraj plata
napla}ale i nagrada. Potoa na strankite {to gi zastapuvalo pravobranitelstvoto
im bila ovozmo`ena besplatna pravna pomo{ i pravo na
nagrada za razlika od ostanatite. Kone~no po odnos na vaka naplatenite
tro{oci bilo predvideno da odat vo Buxetot na Republika Makedonija,
kako op{ta stavka, bez da se utvrdi nivnata namena {to go
opravduvala stavot na podnositelot na inicijativata deka osporenite
odredbi bile so cel da vr{at pritisok vrz strankite da se otka`uvaat
od barawata.
Ottamu, spored podnositelot na inicijativata osporenite
odredbi trebale da se proglasat za neustavni, odnosno da se ukinat i da
se zapre praktikata na dosuduvawe na tro{oci na strana na Javnoto
pravobranitelstvo od ednostavna pri~ina {to istite primale plata,
odnosno nagradata i tro{ocite im bile pokrieni od strana na dano~nite
obvrznici ili tie nemale tro{oci za deloven prostor, prevoz i
sli~no. Na ovoj na~in }e se ovozmo`elo ednakva polo`ba pred zakonot
i sudovite i }e se ukinela etatisti~kata opredelba za prinuda so
pomo{ na tro{ocite vo postapkata sprema sopstvenite gra|ani. Voedno,
podnositelot na inicijativata konstatira deka bi bilo najdobro
ovoj organ (Javnoto pravobranitelstvo) da raboti vo istite komercijalni
uslovi kako ostanatite zastapnici i advokatite so koja cel
trebalo da se privatizira ili da se ukinele odredbite za dosuduvawe
na tro{ocite spored Tarifnikot na advokatite, koj bil ist za sprotivni
i razli~ni organizacioni strukturi.
504

Vo pojasnuvaweto na inicijativata, podnositelot na inicijativata
u{te edna{ naveduva deka osporenite zakonski odredbi i odredbite
od Zakonot za dr`avnoto pravobranitelstvo {to sega e vo sila
bile vo sprotivnost so vladeeweto na pravoto, no i so pravnata sigurnost
na gra|anite, ednakvosta na gra|anite pred sudovite, kako i so
organizacijata i pozicioniraweto na advokaturata vo sistemot.
Potoa se povtoruvaat pogolemiot del od pri~inite za osporuvawe
na odredbite, a kako sosema novi pri~ini se naveduva deka strankata
vo postapkata mo`ela da plati samo stvarno napraveni tro{oci,
no ne i nagrada za zastapuvawe vo smisla na komercijalna nagrada i
ekonomska aktivnost na dr`avata, odnosno dava~kata mo`ela da bide
fiskalna, no ne i delovna nagrada, pri{to protivustavno bilo sporeduvaweto
na javnoto pravobranitelstvo i advokaturata.
Sodr`ina na odredbite
Spored ~l. 157 od Zakonot za parni~nata postapka, odredbite za
tro{ocite se primenuvaat i na strankite koi gi zastapuva javnoto pravobranitelstvo.
Vo toj slu~aj tro{ocite na postapkata go opfa}aat i
iznosot {to na strankata bi i se priznal na ime nagrada na advokat.
Spored ~lenot 14 od Zakonot za javnoto pravobranitelstvo, koj
prestanal da va`i po podnesuvaweto na inicijativata i spored ~lenot
17 od Zakonot za dr`avnoto pravobranitelstvo, koj sega e vo sila, tro-
{ocite za zastapuvawe od strana na dr`avniot pravobranitel se opredeluvaat
spored Tarifata za nagrada i nadomestok na tro{ocite za
rabota na advokatite (st. 1). Sredstvata naplateni na ime tro{oci za
zastapuvawe se prihod na Buxetot na Republika Makedonija (st. 2).
Zakonot za dr`avnoto pravobranitelstvo e donesen na 12 juli
2007 godina, a vleze vo sila na 20 juli 2007 godina.
Ustavnosudska praktika
So Re{enie U. br. 212/97 od 1. 07. 1998 godina, Sudot, me|u drugoto,
ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na na ~l. 6 i ~l. 138
od Zakonot za vr{ewe na notarskite raboti ("SV RM," br. 59/1996 i
25/1998).
^lenovite 6 i 138 od Zakonot podnositelot na inicijativata gi
osporuval zatoa {to so niv se sozdavala monopolska polo`ba na notarite
vo odnos na advokatite vo zastapuvaweto na stranki pred sudovite
i drugi organi.
Sudot utvrdil deka spored ~l. 6 st. 1 od Zakonot notarot e ovlasten
da gi zastapuva strankite vo nespornite raboti pred sudovite i
drugite organi, ako tie raboti se vo neposredna vrska so ispravata
{to toj ja sostavil, a soglasno st. 2 na ovoj ~len, vo slu~aite od st. 1
notarot ima prava i dol`nosti kako advokat. Vo ~l. 138 od Zakonot e
505

predvideno deka ako notarot ja zastapuva strankata kako polnomo{nik
pred sudot ili drug organ, ima pravo na nagrada i nadomestok na tro-
{ocite spored tarifata za nagrada i nadomestok na tro{ocite za
rabota na advokatite i toa vo slu~aite koga notarot e ovlasten da gi
zastapuva strankite pred sudot.
Vo ~l. 53 od Ustavot advokaturata e definirana kako samostojna
nezavisna javna slu`ba {to obezbeduva pravna pomo{ i vr{i javni
ovlastuvawa vo soglasnost so zakon. Spored misleweto na Sudot, ozna-
~enata odredba od Ustavot ne ja pretpostavuva advokaturata kako isklu~iv
ili zadol`itelen oblik na davawe pravna pomo{ na gra|anite
vo ostvaruvawe na nivnite prava i interesi pred sudovite ili drugi
organi. Gra|anite se slobodni sami da odlu~at dali tie prava i
interesi }e gi za{tituvaat sami ili so pomo{ na pravni stru~waci,
osven vo opredeleni slu~ai vo krivi~nata postapka koga e predvidena
primena na institutot zadol`itelen branitel.
Toa zna~i deka osporenata odredba koja predviduva mo`nost, no
ne i obvrska vo opredeleni slu~ai strankite pred sudovite i drugi
organi da gi zastapuva notar, ne gi doveduva gra|anite vo polo`ba da
ne mo`at da gi ostvaruvaat sopstvenite interesi na na~in koj tie smetaat
deka za niv e najpogoden, vklu~itelno da izberat i advokat ili
pred tie organi da se pojavat bez posredstvo i pomo{ na praven zastapnik.
Od druga strana, pravoto na notarot od osporenata odredba da
se javuva kako zastapnik na strankite, no vo strogo opredeleni slu~ai,
ne gi doveduva vo pra{awe ovlastuvawata na advokatite nitu im odzema
del od rabotite koi i natamu mo`e da gi vr{at ako strankite pobaraat
pravna pomo{ od niv. Vo toj kontekst, osporeniot ~len 6 od Zakonot
e istovremeno i ograni~uvawe na notarot vo soglasnost so generalnata
zabrana od ~l. 32 od Zakonot notarot da raboti kako advokat,
a pravoto na zastapuvawe vo nespornite raboti kako isklu~ok,
proizleguva od prirodata na notarskite raboti ~ija finalizacija vo
opredeleni slu~ai e povrzana so akti na sudovite i drugi organi. Poradi
tie pri~ini, Sudot ocenil deka ne mo`e da se postavi pr{aweto
za soglasnosta na ~len 6 od Zakonot so Ustavot. Isto taka, so ogled na
toa {to ~l. 138 od Zakonot e logi~na posledica na ~l. 6 propi{uvaj}i
pravo na nagrada na notarot za zastapni{tvoto vo sklad so standardite
na advokaturata, Sudot smetal deka ne mo`e da se postavi pra{aweto i
za negovata soglasnost so Ustavot.
506
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Spored ~l. 9 st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija, gra|anite
pred Ustavot i zakonite se ednakvi.

Spored ~l. 53 od Ustavot, advokaturata e samostojna i nezavisna
javna slu`ba {to obezbeduva pravna pomo{ i vr{i javni ovlastuvawa
vo soglasnost so zakon.
Spored ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i
zakonite.
Spored ~l. 5 od Zakonot za dr`avnoto pravobranitelstvo,
Dr`avniot pravobranitel i dr`avnite pravobraniteli gi {titat
imotnite prava i interesi na Republika Makedonija i na dr`avnite
organi osnovani so zakon pred sudovite i drugite organi vo zemjata i
stranstvo.
Spored ~l. 72 st. 2 od Zakonot za parni~nata postapka, zakonskiot
zastapnik se opredeluva so zakon ili so akt na nadle`en organ.
Razgleduvaj}i ja sodr`inata na citiranite ustavni i zakonski
odredbi od aspekt na navodite vo inicijativata nesporno e deka advokaturata
e samostojna i nezavisna javna slu`ba koja vo postapkata pred
sudovite ima pozicija na zastapnik na interesite na strankata {to ja
zastapuva. Od druga strana koga dr`avata ili nejzinite organi imaat
potreba od zastapuvawe pred sud, niv, po pravilo, gi zastapuva dr`avnoto
pravobranitelstvo, kako dr`aven organ koj prezema merki i
pravni sredstva zaradi pravna za{tita na imotnite prava i interesi
na Republika Makedonija.
Od seto navedeno proizleguva deka stanuva zbor za koncepciski
razli~ni zastapnici, no istite vo propi{anite zakonski postapki
mo`at vo su{tina da izvr{uvaat isti funkcii.
Ottamu, spored na{a ocena, razumno i pravno logi~o e zakonskoto
re{enie tro{ocite za zastapuvawe od strana na dr`avniot pravobranitel
da se opredeluvaat spored Tarifata za nagrada i nadomestok
na tro{ocite za rabota na advokatite. Voedno, so vaka predvideniot
na~in se ovozmo`uva gra|anite koi za protivnik imaat
stranka {to ja zastapuva dr`avnoto praboranitelstvo da pla}aat tro-
{oci za zastapuvawe pod isti uslovi i visina kako da imaat za protivnik
stranka {to ja zastapuva advokat, nitu pomalku, nitu pove}e.
Po odnos na pra{aweto dali so vakite zakonski re{enija na
gra|anite im se nametnuva obvrska dva pati da pla}aat za edna ista
rabota (pla}aweto na danocite i pla}aweto na tro{ocite za zastapuvawe
od strana na dr`avniot pravobranitel), isto taka, cenime
deka neosnovano se pokrenuva so inicijativata.
Imeno, soglasno ~l. 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok
i drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite
rashodi na na~in utvrden so zakon. Ottamu, pla}aweto na danocite e
postaveno kako kontinuiran obvrzuva~ki proces za dano~en obvrznik i
ne e povrzan so okolnosta dali nekoj nekoga{ vodel ili }e vodi kakov
507

ilo spor. Pla}aweto na tro{ocite vo parni~nata postapka na ime
nagrada za zastapuvawe od strana na dr`aven pravobranitel e proces
{to isklu~ivo e povrzan so vodewe na konkreten spor.
Zna~i stanuva zbor za dva razli~ni po osnov i su{tina na~ini
na pribirawe na sredstva vo Buxetot na Republika Makedonija.
Pritoa, faktot {to parite sobrani po dvata osnova zavr{uvaat vo
eden ist buxet ne mo`e da zna~i nitu samo po sebe, nitu vo soglasnost
so site drugi okolnosti deka gra|anite, spored osporenite zakonski
odredbi, dva pati pla}aat za edna ista rabota.
Ottamu, spored na{a ocena, vaka postavenite zakonski odredbi
spored koi tro{ocite za zastapuvawe od strana na dr`avniot pravobranitel
se opredeluvaat spored Tarifata za nagrada i nadomestok na
tro{ocite za rabota na advokatite se vo pravec na vladeewe na pravoto,
kako razumno pravno re{enie i vodat kon ostaruvawe na ednakvata
polo`ba na gra|anite pred zakon, vo slu~ajot Zakonot za parni-
~nata postapka so {to ne se doveduva vo pra{awe advokaturata kako
samostojna i nezavisna javna slu`ba.
Ottamu, osporenite zakonski odredbi se vo soglasnost so ~l. 8
st. 1 al. 3, ~l. 9 st. 2 i ~l. 53 od Ustavot.
So inicijativata se pokrenuvaat i drugi pra{awa koi spored
svojot karakter ne spa|aat vo domenot na ustavno-sudski pra{awa tuku
vo domenot na primenata ili se fakti~ki po svojata priroda (primena
na odredbite, tro{ewe na pribranite sredstva, isplata na nagradata
na dr`avnite pravobraniteli i drugo, za koja namena se tro{at vaka
pribranite sredstva), za kakov vid na pra{awa Ustavniot sud, soglasno
~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot ne e nadle`en da odlu~uva.
Soglasno ~l. 20 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako postojat
procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Imaj}i predvid deka so vleguvawe vo sila na Zakonot za dr`avnoto
pravobranitelstvo, prestanal da va`i osporeniot ~l. 14 od Zakonot
za javnoto pravobranitelstvo, utvrdivme deka postojat procesni
pre~ki za odlu~uvawe po odnos na ovaa odredba od inicijativata, poradi
{to se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot
sud za otfrlawe na inicijativata vo toj del.
Vrz osnova na napravenata analiza, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot, zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 157 od Zakonot za parni~nata postapka ("SV RM," br. 79/2005) i ~l.
17 od Zakonot za Dr`avnoto pravobranitelstvo ("SV RM," br. 87/2007)
508

3. Sudot da ja otrfli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 14 od Zakonot za javnoto pravobranitelstvo
("SV RM," br. 47/1997). 8 *
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alinei 1 i 3 i 71
od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na
26 dekemvri 2007 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenot 157 od Zakonot za parni~nata postapka
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 79/2005), ~lenot 14 od
Zakonot za javnoto pravobranitelstvo ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 47/1997) i ~lenot 17 od Zakonot za Dr`avnoto pravobranitelstvo
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 87/2007).
2. Toni Petrovski od Gostivar, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbite od zakonite ozna~eni vo to~kata 1 od
ova re{enie.
Podnositelot na inicijativata vo inicijativata i pojasnuvaweto
na inicijativata naveduva deka osporenite odredbi bile vo sprotivnost
so ~lenot 8 stav 1 alineja 3 i ~lenot 9 stav 2 od Ustavot.
Imeno, vo Zakonot za javnoto pravobranitelstvo bila predvidena
nagrada isklu~ivo samo za javniot pravobranitel, no ne i za negovite
zamenici i stru~ni sorabotnici koga zastapuvale vo postapkite
pred sudovite. Sepak sudovite dosuduvale nagrada za zastapuvawe od
strana na zamenici i stru~ni sorabotnici.
Od druga strana, aktuelniot Zakon za parni~nata postapka predviduval
odredbite za tro{oci vo postapkata da se odnesuvaat i na
strankite zastapuvani od javnoto pravobranitelstvo {to zna~elo deka
Zakonot za javnoto pravobranitelstvo kako specijalen zakon ne gi pokrival
takvite tro{oci za razlika od Zakonot za parni~nata postapka
od kade proizleguvala nesoglasnost na dvata zakoni vo pogled na ova
pra{awe za tro{ocite.
Ponatamu vo inicijativata se uka`uva deka advokatite ne primale
plata, hranarina, regres i pridonesi za penzisko i invalidsko
osiguruvawe i niv gi ostvaruvale od naplatenite tro{oci. Za razlika
od toa Javniot pravobranitel i ostanatite primale plata od sredstvata
{to gra|anite gi pla}ale. Ottamu, gra|anite se doveduvale vo so-
8
Pod vlijanie na diskusijata od samata sednica go promeniv predlogot Sudot
da ja otfrli inicijativata po osnov na site osporeni odredbi od referatot.
509

stojba da platat dva pati za ista rabota, edna{ preku odano~uvaweto, a
vtoriot pat preku zadol`uvaweto za pla}awe na tro{oci vo postapkata,
{to zna~elo deka ne se po~ituva praviloto no bis in idem.
Isto taka, spored podnositelot na inicijativata, vo slu~aite
koga javniot pravobranitel baral tro{oci vo postapkata trebalo da
ne im se isplatuva celata dnevnica, zatoa {to tro{ocite gi pla}ale
strankite kako nagrada za nivnata rabota i u~estvo vo parnicata.
Bidej}i na dosudenite tro{oci na ime nagrada Javniot pravobranitel
ne pla}al nikakvi danoci i dava~ki, {to ne bilo slu~aj so
advokatite, podnositelot na inicijativata smeta deka so zakonskite
odredbi ne smeele sporedbeno da se utvrduvaat tro{ocite vo postapkata,
odnosno spored Tarifnikot na advokatite. Ova zatoa {to advokatite
obavuvale privatna praktika {to nemala dopirni to~ki so
organizacijata i na~inot na rabota na Javnoto pravobranitelstvo.
Potoa trebalo da se ima predvid deka advokataurata e nezavisna
javna slu`ba, a Javnoto pravobranitelstvo e dr`aven organ koj ne
raboti komercijalno, od kade i ne mo`el da ostvaruva ekonomski profit
na {teta na gra|anite koi preku danocite ja finansirale i taa
slu`ba.
Kako posledna pri~ina za osporuvawe na zakonskite odredbi vo
inicijativata se naveduva deka vo praktikata istite se koristele kako
sredstvo za prinuda na strankite vo nasoka da ne zapo~nuvaat vodewe
na parni~na postapka ili pak da se otka`at od zapo~nata postapka, a
Javnoto pravobranitelstvo gi odolgovlekuvalo parnicite so cel da gi
zgolemi tro{ocite.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka, spored ~lenot 157 od Zakonot
za parni~nata postapka, odredbite za tro{ocite se primenuvaat i na
strankite koi gi zastapuva javnoto pravobranitelstvo. Vo toj slu~aj
tro{ocite na postapkata go opfa}aat i iznosot {to na strankata bi i
se priznal na ime nagrada na advokat.
Spored ~lenot 14 od Zakonot za javnoto pravobranitelstvo, koj
prestanal da va`i po podnesuvaweto na inicijativata i spored ~lenot
17 od Zakonot za dr`avnoto pravobranitelstvo, koj sega e vo sila, tro-
{ocite za zastapuvawe od strana na dr`avniot pravobranitel se opredeluvaat
spored Tarifata za nagrada i nadomestok na tro{ocite za
rabota na advokatite (stav 1). Sredstvata naplateni na ime tro{oci za
zastapuvawe se prihod na Buxetot na Republika Makedonija (stav 2).
Zakonot za dr`avnoto pravobranitelstvo e donesen na 12 juli
2007 godina, a vleze vo sila na 20 juli 2007 godina.
4. Soglasno ~len 110 alinei 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so
Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~lenot 28 alineite 1 i 3 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijati-
510

vata ako ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto i ako postojat procesni
pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Vo konkretniot slu~aj, so inicijativata i dopolnuvaweto na
inicijativata se pokrenuvaat pra{awa koi spored svojot karakter ne
spa|aat vo domenot na ustavnosudski pra{awa, tuku vo domenot na primenata
ili se fakti~ki po svojata priroda (primena na odredbite,
tro{ewe na pribranite sredstva, isplata na nagradata na dr`avnite
pravobraniteli i drugo, za koja namena se tro{at vaka pribranite sredstva),
kako i pra{aweto za nesoglasnost na odredbi od dva razli~ni
zakoni za kakov vid na pra{awa Ustavniot sud, soglasno ~len 110
alinei 1 i 2 od Ustavot ne e nadle`en da odlu~uva.
Ottamu, po odnos na osporeniot ~len 157 od Zakonot za parni~nata
postapka i ~lenot 17 od Zakonot za Dr`avnoto pravobranitelstvo
se ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata soglasno
~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud.
Imaj}i predvid deka so vleguvawe vo sila na Zakonot za dr`avnoto
pravobranitelstvo, prestanal da va`i osporeniot ~len 14 od Zakonot
za javnoto pravobranitelstvo, Sudot utvrdi deka postojat procesni
pre~ki za odlu~uvawe po odnos na ovaa odredba od inicijativata,
poradi {to se ispolneti uslovite od ~len 28 alineja 3 od Delovnikot
na Ustavniot sud za otfrlawe na inicijativata vo toj del.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie so mnozinstvo glasovi Sudot go donese vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Liljana
Ingilizova-Ristova, m-r Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
511

512

40. U. br. 231/2007 (26. 12. 2007)
Osporen akt
Odluka za utvrduvawe nadomestok za upotreba na grade`no zemji{te
- gradska renta, donesena od Sovetot na op{tina Gostivar pod
br. 07-620/1 od 13. 10. 2003 godina.
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata, vrz osnova na osporenata
odluka, op{tinata Gostivar redovno go zadol`uvala i mu uplatuvala
iznosi na ime gradska renta, konkretno administrativen i deloven
prostor koe nivnoto dru{tvo go koristi vo Gostivar, kako sopstvenici
na porane{niot praven subjekt porane{en Goteks.
Imeno, podnositelot na inicijativata naveduva deka so odlukata
bila utvrdena visinata, rokovite na pla}aweto i na~inot na presmetuvawe
na nadomestokot. Nadomostokot go pla}al neposredniot korisnik
na zemji{teto, a kako neposreden korisnik se smetal nositelot
na pravo na koristewena nedvi`nosti i nivniot sopstvenik.
Pritoa, vo ~l. 13 od Zakonot za komunalni dejnosti me|u drugoto
bilo utvrdeno deka izgradbata i odr`uvaweto na objektite na komunalnata
infrastruktura se finansira od nadomestok za upotreba na
grade`no zemji{te vo visina od 50% od vkupno pribavenite sredstva
od ovaa osnova; no navedenata odredba ne mo`elo da bide osnov za voveduvawe
na nadomestok za upotreba na grade`noto zemji{te, bidej}i
istata bila norma so koja se utvrduvala deka izgradbata i odr`uvaweto
na objektite na komunalnata infrastruktura se finansirale
od nadomestokot za upotreba na grade`noto zemji{te koj vo toa vreme
soglasno Zakonot za grade`no zemji{te go utvrduvalo sobranieto t.e.
Sovetot na op{tinata.
Spored inicijativata, porane{niot Zakon za grade`no zemji{-
te od 2001 godina, predvidel deka grade`noto zemji{te mo`elo da bide
vo sopstvenost ili pak za nego da se pla}a zakup, no noviot Zakon ne
sodr`el odredba za grade`no zemji{te i ne bilo uredeno nadomestokot
za upotreba na grade`noto zemji{te, iako transformacijata na
grade`noto zemji{te ne bila zavr{ena.
Poradi navedenite pri~ini so inicijativata se predlaga Sudot
da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata
odluka i istata do bide ukinata.
513

514
Sodr`ina na osporenata odredba
So ova Odluka se utvrduva visinata, na~inot na nadomestokot
za upotreba na grade`no zemji{te, na~inot na naplatata i upotrebata
na sredstvata na podra~jeto na op{tina Gostivar.
Ustavnosudska praktika
Ustavniot Sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
193/2002 od 26 mart 2003 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe nadomestok za upotreba
na grade`no zemji{te na teritorijata na op{tina Veles, donesena
od Sovetot na op{tina Veles na 26 maj 2000 godina i na 25 april
2001 godina.
Od obrazlo`enieto na re{enieto: Zakonot za grade`noto zemji{te
koj prestana da va`i sodr`e{e posebni glavi koi se odnesuvaa
na ureduvaweto i na upotrebata na grade`noto zemji{te. Taka vo delot
od ovoj zakon koj se odnesuva{e na upotrebata na grade`noto zemji{te
odnosno vo ~l. 44 be{e utvrdeno deka sobranieto odnosno sovetot na
op{tinata mo`e da utvrdi nadomestok za upotreba na grade`noto zemji{te
spored obemot i stepenot na opremenosta so komunalni objekti
i instalacii. So odluka se utvrduva visinata, rokovite na pla}aweto
i na~inot na presmetuvaweto na nadomestokot. Nadomestokot go pla}a
neposredniot korisnik na zemji{teto, a kako neposreden korisnik se
smeta nositelot na pravoto na koristewe na nedvi`nosti i nivniot
sopstvenik.
Ottuka proizleguva deka nadomestokot za upotreba na grade`noto
zemji{te kako javna dava~ka be{e utvrdena so Zakonot za grade-
`noto zemji{te.
Zakonot za grade`noto zemji{te od 2001 godina koncepciski e
postaven na sosema poinakvi osnovi od prethodniot zakon. Imeno, za
razlika od porane{niot zakon spored koj grade`noto zemji{te edinstveno
be{e na Republikata, spored postojniot zakon grade`noto zemji{te
mo`e da bide vo sopstvenost na Republika Makedonija i na doma{ni
fizi~ki i pravni lica pod uslovi utvrdeni so ovoj i drug zakon.
Nositelot na pravoto na sopstvenost na grade`noto zemji{te
mo`e zemji{teto da go otu|i i dade pod dolgotraen i kratkotraen zakup.
Grade`noto zemji{te vo sopstvenost na Republika Makedonija
mo`e da se otu|i, da se dade pod koncesija i pod zakup.
Vrz osnova na iznesenoto, proizleguva deka spored postojniot
Zakon za grade`no zemji{te, grade`noto zemji{te mo`e da bide vo sopstvenost
ili pak za nego da se pla}a zakup. Ottuka, ovoj zakon sodr`i
odredbi za ureduvaweto na grade`noto zemji{te, me|utoa ne sodr`i
odredbi za upotreba na grade`noto zemji{te. Imeno, ako se ima predvid
deka spored Zakonot, grade`noto zemji{te e vo sopstvenost ili,

pak, za nego se pla}a zakup, nadomestokot za upotreba na grade`noto
zemji{te kako javna dava~ka ne e ureden so ovoj zakon.
Trgnuvaj}i od faktot deka nadomestokot za upotreba na
grade`noto zemji{te kako javna dava~ka ne e utvrdena so zakon, Sudot
smeta deka osnovano mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na
osporenata odluka so ~lenot 33 od Ustavot.
Sporno pravno pra{awe
Pri izgotvuvaweto na referatot kako sporno se postavi slednovo
pravno pra{awe: Dali sovetite na op{tinite mo`at da
donesuvaat odluki za utvrduvawe nadomestok za upotreba na grade`no
zemji{te, soglasno postojniot Zakon za grade`noto zemji{te?
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~l. 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi
javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na
na~in utvrden so zakon.
Spored ~l. 17 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 52/1995), koj soglasno ~l. 96 st. 2
od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 5/2002) prodol`uva da se primenuva do usoglasuvaweto
na posebnite zakoni so koi se ureduvaat pra{awata od nadle`nost na
op{tinite, edinicite na lokalnata samouprava samostojno donesuvaat
programa za ureduvawe na grade`noto zemji{te, vr{at raboti na ureduvawe
i upotreba na grade`noto zemji{te vo soglasnost so zakon i
utvrduvaat zoni i sobiraat zemji{na taksa vo soglasnost so zakon.
Od navedenoto proizleguva deka edinicite na lokalnata samouprava
vr{at raboti na ureduvawe i upotreba na grade`noto zemji{te
i utvrduvaat zoni i sobiraat zemji{na taksa vo soglasnost so zakon.
So Zakonot za komunalni dejnosti ("SV RM," br. 45/1997 godina),
vo ~l. 1 se ureduvaat osnovnite uslovi i na~inot na vr{ewe na
komunalnite dejnosti, finansiraweto na komunalnite dejnosti i drugi
pra{awa od zna~ewe za komunalnite dejnosti.
Vo ~l. 5 od Zakonot za komunalni dejnosti, propi{ana e obvrska
na doma{nite i stranskite fizi~ki i pravni lica koi vr{at komunalni
dejnosti od ~l. 3 od ovoj Zakon, dol`ni se da obezbedat trajno i
kvalitetno vr{ewe na komunalnite dejnosti, kako i odr`uvawe na
objektite i opremata na komunalnata infrastruktura vo funkcionalna
sostojba.
515

Ponatamu, vo ~l. 7 od navedeniot Zakon, op{tinata odnosno
grad Skopje e dol`en da donese odluka za komunalen red i prezeme merki
za nejzino sproveduvawe. Pod komunalen red vo smisla na st. 1 od
ovoj ~len se podrazbira poblisku ureduvawe na odnosite i na~inot na
vr{ewe na komunalnite dejnosti me|u korisnicite i davatelite na
uslugite.
Vo ~l. 8 od Zakonot se odredeni koi se objekti na komunalna
infrastruktura, a vo ~l. 10 st. 3 se utvrdeni objektite na komunalnata
infrastruktura koi slu`at za zaedni~ka komunalna potro{uva~ka,
dodeka vo ~l. 13 od Zakonot se propi{ani izvorite na finansirawa na
odr`uvaweto na objektite na komunalnata infrastruktura.
Zakonot za grade`noto zemji{te ("SV RM," br. 10/1979, 18/1989,
21/1991 i "SV RM," br. 71/1996 i 18/1999) koj prestana da va`i
sodr`e{e posebni glavi koi se odnesuvaa na ureduvaweto i na upotrebata
na grade`noto zemji{te.
Taka vo delot od ovoj zakon koj se odnesuva{e na upotrebata na
grade`noto zemji{te, odnosno vo ~l. 44 be{e utvrdeno deka sobranieto,
odnosno sovetot na op{tinata mo`e da utvrdi nadomestok za
upotreba na grade`noto zemji{te spored obemot i stepenot na opremenosta
so komunalni objekti i instalacii. So odluka se utvrduva visinata,
rokovite na pla}aweto i na~inot na presmetuvaweto na nadomestokot.
Nadomestokot go pla}a neposredniot korisnik na zemji{teto, a
kako neposreden korisnik se smeta nositelot na pravoto na koristewe
na nedvi`nosti i nivniot sopstvenik.
Ottuka, proizleguva deka nadomestokot za upotreba na gradenoto
zemji{te kako javna dava~ka be{e utvrdena so Zakonot za grade-
`noto zemji{te.
Zakonot za grade`noto zemji{te od 2001 godina koncepciski e
postaven na sosema poinakvi osnovi od prethodniot zakon. Imeno, za
razlika od porane{niot zakon spored koj grade`noto zemji{te edinstveno
be{e na Republikata, spored postojniot zakon grade`noto
zemji{te mo`e da bide vo sopstvenost na Republika Makedonija i na
doma{ni fizi~ki i pravni lica pod uslovi utvrdeni so ovoj i drug
zakon. Nositelot na pravoto na sopstvenost na grade`noto zemji{te
mo`e zemji{teto da go otu|i i dade pod dolgotraen i kratkotraen
zakup. Grade`noto zemji{te vo sopstvenost na Republika Makedonija
mo`e da se otu|i, da se dade pod koncesija i pod zakup.
Vrz osnova na iznesenoto proizleguva deka spored postojniot
Zakon za grade`no zemji{te, grade`noto zemji{te mo`e da bide vo sopstvenost
ili pak za nego da se pla}a zakup. Ottuka, ovoj zakon ne
slu~ajno sodr`i odredbi za ureduvaweto na grade`noto zemji{te,
me|utoa ne sodr`i odredbi za upotreba na grade`noto zemji{te.
Imeno, ako se ima predvid deka spored Zakonot, grade`noto zemji{te
e vo sopstvenost ili, pak, za nego se pla}a zakup, nadomestokot za upo-
516

treba na grade`noto zemji{te kako javna dava~ka ne e ureden so ovoj
zakon.
Trgnuvaj}i od faktot deka nadomestokot za upotreba na grade`noto
zemji`te kako javna dava~ka ne e utvrdena so zakon, smetame deka
osnovano mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata
odluka so ~l. 33 od Ustavot.
Vrz osnova na navedenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za utvrduvawe nadomestok za upotreba na grade`no
zemji{te-gradska renta, donesena od Sovetot na op{tina Gostivar
pod br. 07-620/1 od 13. 10. 2003 godina.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 26 dekemvri 2007
godina, donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonistosta
na Odlukata za utvrduvawe nadomestok za upotreba na grade-
`no zemji{te-gradska renta, donesena od Sovetot na op{tina Gostivar
pod br. 07-620/1 od 13. 10. 2003 godina.
2. EKSIM - KOMERC DOO Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonistosta na odlukata ozna~ena vo to-
~kata 1 od ova re{enie. Spored podnositelot na inicijativata, vrz
osnova na osporenata odluka, op{tinata Gostivar redovno gi zadol-
`uvalo i im uplatuvalo iznosi na ime gradska renta, konkretno administrativen
i deloven prostor koe nivnoto dru{tvo go koristi vo
Gostivar, kako sopstvenici na porane{niot praven subjekt porane{en
Goteks. Ponatamu se naveduva deka so Odlukata bila utvrdena visinata,
rokovite na pla}aweto i na~inot na presmetuvawe na nadomestokot.
Nadomostokot go pla}al neposredniot korisnik na zemji{teto,
a kako neposreden korisnik se smetal nositelot na pravoto na koristewe
na nedvi`nosta i nivniot sopstvenik.
Vo ~len 13 od Zakonot za komunalni dejnosti, me|u drugoto,
bilo utvrdeno deka izgradbata i odr`uvaweto na objektite na komunalnata
infrastruktura se finansira od nadomestok za upotreba na
grade`no zemji{te vo visina od 50% od vkupno pribavenite sredstva
od ovaa osnova; no navedenata odredba ne mo`elo da bide osnov za voveduvawe
na nadomestok za upotreba na grade`noto zemji{te, bidej}i
517

istata bila norma so koja se utvrduvala deka izgradbata i odr`uvaweto
na objektite na komunalnata infrastruktura se finansirale od
nadomestokot za upotreba na grade`noto zemji{te koj vo toa vreme soglasno
Zakonot za grade`no zemji{te go utvrduvalo sobranieto t.e.
Sovetot na op{tinata.
Spored inicijativata, porane{niot Zakon za grade`no zemji{-
te od 2001 godina, predvidel deka grade`noto zemji{te mo`elo da bide
vo sopstvenost ili pak za nego da se pla}a zakup, no noviot Zakon ne
sodr`el odredba za grade`no zemji{te i ne bilo uredeno nadomestokot
za upotreba na grade`noto zemji{te, iako transformacijata na
grade`noto zemji{te ne bila zavr{ena.
Poradi navedenite pri~ini so inicijativata se predlaga Sudot
da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata
odluka i istata do bide ukinata.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka so osporenata Odluka se
utvrduva visinata, na~inot na nadomestokot za upotreba na grade`no
zemji{te, na~inot na naplatata i upotrebata na sredstvata na podra-
~jeto na op{tina Gostivar.
4. Soglasno ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i zakonite.
Soglasno ~len 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i
drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi
na na~in utvrden so zakon.
Spored ~len 17 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 52/1995), koj soglasno ~len 96
stav 2 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 5/2002) prodol`uva da se primenuva do usoglasuvaweto
na posebnite zakoni so koi se ureduvaat pra{awata od nadle-
`nost na op{tinite, edinicite na lokalnata samouprava samostojno
donesuvaat programa za ureduvawe na grade`noto zemji{te, vr{at raboti
na ureduvawe i upotreba na grade`noto zemji{te vo soglasnost so
zakon i utvrduvaat zoni i sobiraat zemji{na taksa vo soglasnost so
zakon.
Od navedenoto proizleguva deka edinicite na lokalnata samouprava
vr{at raboti na ureduvawe i upotreba na grade`noto zemji{te
i utvrduvaat zoni i sobiraat zemji{na taksa vo soglasnost so zakon.
So Zakonot za komunalni dejnosti ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ broj 45/1997, 23/1999, 45/2002 i 16/2004 godina), vo
~len 1 se ureduvaat osnovnite uslovi i na~inot na vr{ewe na komunalnite
dejnosti, finansiraweto na komunalnite dejnosti i drugi pra{awa
od zna~ewe za komunalnite dejnosti.
Vo ~len 5 od Zakonot, propi{ana e obvrska na doma{nite i
stranskite fizi~ki i pravni lica koi vr{at komunalni dejnosti od
518

~len 3 od ovoj zakon, dol`ni se da obezbedat trajno i kvalitetno vr{ewe
na komunalnite dejnosti, kako i odr`uvawe na objektite i opremata
na komunalnata infrastruktura vo funkcionalna sostojba.
Ponatamu, vo ~len 7 od navedeniot Zakon, op{tinata odnosno
grad Skopje e dol`en da donese odluka za komunalen red i prezeme merki
za nejzino sproveduvawe. Pod komunalen red vo smisla na stav 1 od
ovoj ~len se podrazbira poblisku ureduvawe na odnosite i na~inot na
vr{ewe na komunalnite dejnosti me|u korisnicite i davatelite na
uslugite.
Vo ~len 8 od Zakonot se odredeni koi se objekti na komunalna
infrastruktura, a vo ~len 10 stav 3 se utvrdeni objektite na komunalnata
infrastruktura koi slu`at za zaedni~ka komunalna potro{uva~ka,
dodeka vo ~len 13 od Zakonot se propi{ani izvorite na finansirawa
na odr`uvaweto na objektite na komunalnata infrastruktura.
Zakonot za grade`noto zemji{te ("Slu`ben vesnik na SRM" br.
10/1979, 18/1989, 21/1991 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 71/1996 i 18/1999) koj prestana da va`i sodr`e{e posebni glavi koi
se odnesuvaa na ureduvaweto i na upotrebata na grade`noto zemji{te.
Taka vo delot od ovoj zakon koj se odnesuva{e na upotrebata na
grade`noto zemji{te odnosno vo ~lenot 44 be{e utvrdeno deka sobranieto,
odnosno Sovetot na op{tinata mo`e da utvrdi nadomestok za
upotreba na grade`noto zemji{te spored obemot i stepenot na opremenosta
so komunalni objekti i instalacii. So odluka se utvrduva visinata,
rokovite na pla}aweto i na~inot na presmetuvaweto na nadomestokot.
Nadomestokot go pla}a neposredniot korisnik na zemji{teto, a
kako neposreden korisnik se smeta nositelot na pravoto na koristewe
na nedvi`nosti i nivniot sopstvenik.
Ottuka, proizleguva deka nadomestokot za upotreba na grade`noto
zemji{te kako javna dava~ka be{e utvrdena so Zakonot za
grade`noto zemji{te.
Zakonot za grade`noto zemji{te od 2001 godina koncepciski e
postaven na sosema poinakvi osnovi od prethodniot zakon. Imeno, za
razlika od porane{niot zakon spored koj grade`noto zemji{te edinstveno
be{e na Republikata, spored postojniot zakon grade`noto zemji-
{te mo`e da bide vo sopstvenost na Republika Makedonija i na doma{-
ni fizi~ki i pravni lica pod uslovi utvrdeni so ovoj i drug zakon. Nositelot
na pravoto na sopstvenost na grade`noto zemji{te mo`e zemji{teto
da go otu|i i dade pod dolgotraen i kratkotraen zakup. Grade`noto
zemji{te vo sopstvenost na Republika Makedonija mo`e da se
otu|i, da se dade pod koncesija i pod zakup.
Vrz osnova na iznesenoto proizleguva deka spored postojniot
Zakon za grade`no zemji{te, grade`noto zemji{te mo`e da bide vo sopstvenost
ili pak za nego da se pla}a zakup. Ottuka, ovoj zakon ne
slu~ajno sodr`i odredbi za ureduvaweto na grade`noto zemji{te,
519

me|utoa ne sodr`i odredbi za upotreba na grade`noto zemji{te.
Imeno, ako se ima predvid deka spored Zakonot, grade`noto zemji{te
e vo sopstvenost ili, pak, za nego se pla}a zakup, nadomestokot za upotreba
na grade`noto zemji{te kako javna dava~ka ne e ureden so ovoj
zakon.
Trgnuvaj}i od faktot deka nadomestokot za upotreba na grade`noto
zemji{te kako javna dava~ka ne e utvrden so zakon, pred sudot
osnovano se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odluka so
~lenot 33 od Ustavot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot ednoglasno go donese vo sostav od pretsedatelot
na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Liljana Ingilizova-Ristova,
m-r Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko
Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt-odluka po predmetot U. br. 231/2007
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
podneseno od EKSIM KOMERC DOO od Skopje, so Re{enie U. br.
231/2007 od 26 dekemvri 2007 godina povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta i zakonistosta na Odlukata za utvrduvawe nadomestok za
upotreba na grade`no zemji{te-gradska renta, donesena od Sovetot na
op{tina Gostivar pod br. 07-620/1 od 13.10.2003 godina.
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na navedenoto re{enie so Ustavot.
2. Donositelot na osporeniot akt vo predvideniot rok ne dostavi
odgovor po navodite sodr`ani vo Re{enieto za poveduvawe
postapka.
3. So ogled na toa {to pravnata i fakti~kata sostojba ne se
promeneti, se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da ja ukine Odlukata za utvrduvawe nadomestok za upotreba
na grade`no zemji{te-gradska renta, donesena od Sovetot na
op{tina Gostivar pod br. 07-620/1 od 13. 10. 2003 godina
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana 5. 05. 2008
2008 godina, donese
520

O D L U K A
1. SE UKINUVA Odlukata za utvrduvawe nadomestok za upotreba
na grade`no zemji{te-gradska renta, donesena od Sovetot na op{-
tina Gostivar pod br. 07-620/1 od 13. 10. 2003 godina.
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
podneseno od EKSIM - KOMERC DOO od Skopje, so Re{enie U. br.
231/2007 od 26 dekemvri 2007 godina povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta i zakonistosta na odlukata ozna~ena vo to~kata 1 na ovaa
odluka, zatoa {to osnovano se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost
so Ustavot i Zakonot za grade`no zemji{te.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka so osporenata Odluka se utvrduva
visinata, na~inot na nadomestokot za upotreba na grade`no zemji{te,
na~inot na naplatata i upotrebata na sredstvata na podra~jeto
na op{tina Gostivar.
5. Soglasno ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~len 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i
drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi
na na~in utvrden so zakon.
Spored ~len 17 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 52/1995), koj soglasno ~len 96
stav 2 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 5/2002) prodol`uva da se primenuva do usoglasuvaweto
na posebnite zakoni so koi se ureduvaat pra{awata od nadle`nost
na op{tinite, edinicite na lokalnata samouprava samostojno donesuvaat
programa za ureduvawe na grade`noto zemji{te, vr{at raboti
na ureduvawe i upotreba na grade`noto zemji{te vo soglasnost so
zakon i utvrduvaat zoni i sobiraat zemji{na taksa vo soglasnost so
zakon.
Od navedenoto proizleguva deka edinicite na lokalnata samouprava
vr{at raboti na ureduvawe i upotreba na grade`noto zemji{te
i utvrduvaat zoni i sobiraat zemji{na taksa vo soglasnost so zakon.
So Zakonot za komunalni dejnosti ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 45/1997, 23/1999, 45/2002 i 16/2004 godina), vo
~len 1 se ureduvaat osnovnite uslovi i na~inot na vr{ewe na komunalnite
dejnosti, finansiraweto na komunalnite dejnosti i drugi pra-
{awa od zna~ewe za komunalnite dejnosti.
Vo ~len 5 od Zakonot, propi{ana e obvrska na doma{nite i
stranskite fizi~ki i pravni lica koi vr{at komunalni dejnosti od
~len 3 od ovoj zakon, dol`ni se da obezbedat trajno i kvalitetno vr{e-
521

we na komunalnite dejnosti, kako i odr`uvawe na objektite i opremata
na komunalnata infrastruktura vo funkcionalna sostojba.
Ponatamu, vo ~len 7 od navedeniot Zakon, op{tinata odnosno
grad Skopje e dol`en da donese odluka za komunalen red i prezeme
merki za nejzino sproveduvawe. Pod komunalen red vo smisla na stav 1
od ovoj ~len se podrazbira poblisku ureduvawe na odnosite i na~inot
na vr{ewe na komunalnite dejnosti me|u korisnicite i davatelite na
uslugite.
Vo ~len 8 od Zakonot se odredeni koi se objekti na komunalna
infrastruktura, a vo ~len 10 stav 3 se utvrdeni objektite na komunalnata
infrastruktura koi slu`at za zaedni~ka komunalna potro{uva~ka,
dodeka vo ~len 13 od Zakonot se propi{ani izvorite na finansirawa
na odr`uvaweto na objektite na komunalnata infrastruktura.
Zakonot za grade`noto zemji{te ("Slu`ben vesnik na SRM" br.
10/1979, 18/1989, 21/1991 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“
broj 71/1996 i 18/1999) koj prestana da va`i sodr`e{e posebni glavi
koi se odnesuvaa na ureduvaweto i na upotrebata na grade`noto zemji-
{te.
Taka vo delot od ovoj zakon koj se odnesuva{e na upotrebata na
grade`noto zemji{te odnosno vo ~lenot 44 be{e utvrdeno deka sobranieto
odnosno sovetot na op{tinata mo`e da utvrdi nadomestok za
upotreba na grade`noto zemji{te spored obemot i stepenot na opremenosta
so komunalni objekti i instalacii. So odluka se utvrduva visinata,
rokovite na pla}aweto i na~inot na presmetuvaweto na nadomestokot.
Nadomestokot go pla}a neposredniot korisnik na zemji{teto, a
kako neposreden korisnik se smeta nositelot na pravoto na koristewe
na nedvi`nosti i nivniot sopstvenik.
Ottuka proizleguva deka nadomestokot za upotreba na grade`noto
zemji{te kako javna dava~ka be{e utvrdena so Zakonot za grade-
`noto zemji{te.
Zakonot za grade`noto zemji{te od 2001 godina koncepciski e
postaven na sosema poinakvi osnovi od prethodniot zakon. Imeno, za
razlika od porane{niot zakon spored koj grade`noto zemji{te edinstveno
be{e na Republikata, spored postojniot zakon grade`noto
zemji{te mo`e da bide vo sopstvenost na Republika Makedonija i na
doma{ni fizi~ki i pravni lica pod uslovi utvrdeni so ovoj i drug
zakon. Nositelot na pravoto na sopstvenost na grade`noto zemji{te
mo`e zemji{teto da go otu|i ili da go dade pod dolgotraen i kratkotraen
zakup. Grade`noto zemji{te vo sopstvenost na Republika Makedonija
mo`e da se otu|i, da se dade pod koncesija i pod zakup.
Vrz osnova na iznesenoto proizleguva deka spored postojniot
Zakon za grade`no zemji{te, grade`noto zemji{te mo`e da bide vo
sopstvenost ili pak za nego da se pla}a zakup. Ottuka, ovoj zakon ne
slu~ajno sodr`i odredbi za ureduvaweto na grade`noto zemji{te,
me|utoa ne sodr`i odredbi za upotreba na grade`noto zemji{te.
522

Imeno, ako se ima predvid deka spored Zakonot, grade`noto zemji{te
e vo sopstvenost ili, pak, za nego se pla}a zakup, nadomestokot za upotreba
na grade`noto zemji{te kako javna dava~ka ne e ureden so ovoj
zakon.
Trgnuvaj}i od faktot deka nadomestokot za upotreba na grade-
`noto zemji{te kako javna dava~ka ne e utvrden so zakon, Sudot oceni
deka osporenata odluka ne e vo soglasnost so ~lenot 33 od Ustavot i
Zakonot za grade`no zemji{te.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Liljana Ingilizova - Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
523

524

41. U. br. 224/2007 (6. 02. 2008)
Osporen akt i odredba
^len 1 vo delot "na Republika Makedonija" od Zakonot za za{-
tita od bu~ava vo `ivotnata sredina ("SV RM,"br. 79/2007).
Sodr`ina na osporenata odredba
So ovoj zakon se ureduvaat pravata i obvrskite na Republika
Makedonija, na op{tinata, na gradot Skopje, na op{tinite vo gradot
Skopje, kako i pravata i dol`nostite na pravnite i fizi~kite lica vo
odnos na upravuvaweto so bu~ava vo `ivotnata sredina i za{titata od
bu~avata vo `ivotnata sredina.
Aspekt na osporuvawe
"Republika Makedonija, kako dr`ava i teritorija, ne mo`e da
bide konkreten subjekt vo upravuvaweto so bu~avata vo `ivotnata
sredina, tuku toa mo`e da bide nekoj od nejzinite organi ili site
nejzini organi, kako {to se: Sobranieto na Republika Makedonija,
Vladata na Republika Makedonija ili organite na dr`avnata uprava."
Poradi toa, osporeniot del od zakonskata odredba ne bil vo soglasnost
so ~l. 1, ~l. 8 st. 1 al. 3 i so ~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
Smetame deka odredbata od Zakonot se osporuva poradi nepreciznost
(ne poradi, na primer, nenadle`nost na Republika Makedonija).
Sporno pravno pra{awe od inicijativata
- dali osporeniot del od zakonskata odredba e vo nesoglasnost
so navedenite ustavni odredbi poradi toa {to poblisku ne gi opredeluva
organite na Republika Makedonija koi imaat prava i obvrski vo
odnos na upravuvaweto so bu~avata vo `ivotnata sredina i za{titata
od bu~avata vo `ivotnata sredina?
525

Pravno mislewe
Osporenata zakonska odredba e sistematizirana vo Poglavje I
posveteno na Op{tite odredbi. Pritoa, taa odredba poblisku e razrabotena
vo toa poglavje i vo drugite poglavja na Zakonot, taka {to e
opredeleno deka sproveduvaweto na utvrdenata za{tita od bu~ava ja
vr{at, pokraj drugite, i organite na dr`avnata uprava (~l. 6); deka
izrabotkata, donesuvaweto, koristeweto i ~uvaweto na strate{kite
karti za bu~ava od glavnite pati{ta, glavnite `elezni~ki prugi,
glavnite aerodromi e vo nadle`nost na organot na dr`avnata uprava
od oblasta na `ivotnata sredina (~l. 15 st. 2 al. 2), a Vladata na Republika
Makedonija gi utvrduva so svoj propis glavnite pati{ta, glavnite
`elezni~ki prugi i glavnite aerodromi za koi treba da se podgotvuvaat
strate{ki karti za bu~ava (~l. 16); vrz osnova na strate-
{kite karti za bu~ava, ministerot za `ivotna sredina donesuva
akcioni planovi za bu~ava vo `ivotnata sredina (~l. 17 st. 2 al. 2), pri
{to organite na dr`avnata uprava mo`at da prezemat soodvetni merki
za za{tita od bu~ava (~l. 19 st. 2). Na organot na dr`avnata uprava za
`ivotna sredina mu se opredeleni nadle`nosti i vo Poglavjeto VIII. -
Monitoring za bu~avata (vospostavuvawe na dr`avna mre`a za
monitoring - ~l. 26), Poglavjeto IX. -Informativen sistem
(vospostavuvawe i upravuvawe so edinstven informativen sistem za
sostojbata so bu~avata (~l. 33 st. 1), XI. -Finansiraweto (rabotite od
delokrug na organot na dr`avnata uprava za `ivotna sredina se finansira
od Buxetot na Republika Makedonija - ~len 43 stav 1), XII. -
Nadzor (nadzorot nad primenata na ovoj zakon i propisite doneseni
vrz osnova na nego gi vr{i organot na dr`avna uprava za `ivotna sredina
- ~l. 45 st. 1).
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka pravata i
obvrskite na Republika Makedonija vo odnos na upravuvaweto so bu-
~avata vo `ivotnata sredina i za{titata od bu~ava vo `ivotnata sredina
se precizno razraboteni vo Zakonot, soglasno ustavnite ovlastuvawa
na Vladata na Republika Makedonija i na organite na dr`avnata
uprava opredeleni vo ~l. 91, 95, 96 od Ustavot na Republika Makedonija.
Imaj}i ja predvid celinata na Zakonot, proizleguva deka ~l. 1
vo delot "na Republika Makedonija," od Zakonot ne e vo nesoglasnost
so ustavnite odredbi navedeni vo inicijativata.
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 1 vo delot "na Republika Makedonija" od Zakonot za za{tita od
bu~ava vo `ivotnata sredina ("SV RM," br. 79/2007).
526

*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 6 fevruari 2008
godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 1 vo delot "na Republika Makedonija" od Zakonot za za{tita od
bu~ava vo `ivotnata sredina ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 79/2007).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na delot od odredbata na Zakonot ozna~en vo to~kata
1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, Republika Makedonija, kako
dr`ava i teritorija, ne mo`e da bide konkreten subjekt vo upravuvaweto
so bu~avata vo `ivotnata sredina, tuku toa mo`e da bide nekoj od
nejzinite organi ili site nejzini organi, kako {to se: Sobranieto na
Republika Makedonija, Vladata na Republika Makedonija ili organite
na dr`avnata uprava“. Poradi toa, osporeniot del od zakonskata
odredba ne bil vo soglasnost so ~len 1, ~len 8 stav 1 alineja 3 i so ~len
51 od Ustavot na Republika Makedonija.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka osporenata zakonska odredba
e sistematizirana vo Poglavje I posveteno na Op{tite odredbi. Pritoa,
taa odredba poblisku e razrabotena vo toa poglavje i vo drugite
poglavja na Zakonot taka {to e opredeleno deka sproveduvaweto na
utvrdenata za{tita od bu~ava ja vr{at, pokraj drugite, i organite na
dr`avnata uprava (~len 6); deka izrabotkata, donesuvaweto, koristeweto
i ~uvaweto na strate{kite karti za bu~ava od glavnite pati{ta,
glavnite `elezni~ki prugi, glavnite aerodromi e vo nadle`nost na
organot na dr`avnata uprava od oblasta na `ivotnata sredina (~len 15
stav 2 alineja 2), a Vladata na Republika Makedonija gi utvrduva so
svoj propis glavnite pati{ta, glavnite `elezni~ki prugi i glavnite
aerodromi za koi treba da se podgotvuvaat strate{ki karti za bu~ava
(~len 16); vrz osnova na strate{kite karti za bu~ava, ministerot za
`ivotna sredina donesuva akcioni planovi za bu~ava vo `ivotnata
sredina (~len 17 stav 2 alineja 2), pri {to organite na dr`avnata
uprava mo`at da prezemat soodvetni merki za za{tita od bu~ava (~len
19 stav 2). Na organot na dr`avnata uprava za `ivotna sredina mu se
opredeleni nadle`nosti i vo Poglavjeto VIII.-Monitoring za bu~avata
(vospostavuvawe na dr`avna mre`a za monitoring - ~len 26),
Poglavjeto IX. - Informativen sistem (vospostavuvawe i upravuvawe
527

so edinstven informativen sistem za sostojbata so bu~avata (~len 33
stav 1), XI. -Finansiraweto (rabotite od delokrug na organot na
dr`avnata uprava za `ivotna sredina se finansira od Buxetot na
Republika Makedonija - ~len 43 stav 1), XII. -Nadzor (nadzorot nad
primenata na ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na nego gi
vr{i organot na dr`avna uprava za `ivotna sredina - ~len 45 stav 1).
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka pravata i
obvrskite na Republika Makedonija vo odnos na upravuvaweto so
bu~avata vo `ivotnata sredina i za{titata od bu~ava vo `ivotnata
sredina se precizno razraboteni vo Zakonot, soglasno ustavnite ovlastuvawa
na Vladata na Republika Makedonija i na organite na dr`avnata
uprava opredeleni vo ~lenovite 91, 95, 96 od Ustavot na Republika
Makedonija.
Imaj}i ja predvid celinata na Zakonot, Sudot utvrdi deka ~lenot
1 vo delot "na Republika Makedonija" od Zakonot ne e vo nesoglasnost
so Ustavot na Republika Makedonija.
4. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Risto
528

42. U. br. 268/2007 (6. 02. 2007)
Osporen akt
Odluka br. 306-1-03 od 28. 12. 2000 godina, donesena od Upravniot
odbor na Zdru`enieto za za{tita na avtorski muzi~ki prava -
ZAMP.
Pri~ini za osporuvawe
Osporenata odluka bila vo sprotivnost so ~l. 146 od Zakonot za
avtorsko pravo i srodnite prava, zatoa {to za nea ne bila dadena soglasnost
od Ministerstvoto za kultura, nitu pak istata bila objavena
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
Sodr`ina na osporenata odluka
Ovaa odluka Upravniot odbor na ZAMP ja donel na sednicata
odr`ana na 20 dekemvri 2000 godina vrz osnova na Zakonot za za{tita
na avtorskite prava i srodnite prava i ~l. 38 al. 5 od Statutot na
ZAMP.
So ovaa odluka se utvrduva minimumot za nadomest na muzikata
za orkestri za svadbi, zabavi i sli~no za iskoristuvawe na avtorski
muzi~ki dela vo visina od 1.520,00 denari vo Skopje, a vo drugite
gradovi niz Republikata minimumot iznesuva 950,00 denari.
Odlukata vleguva vo sila so denot na donesuvaweto.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot na Republika
Makedonija i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat drugi
procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Trgnuvaj}i od toa deka visinata na nadomestokot za muzikata za
orkestri za svadbi, zabavi i sli~no za iskoristuvawe na avtorskite
muzi~ki dela celosno e regulirana so noviot Pravilnik so Tarifa za
koristewe na avtorski i muzi~ki dela donesen vrz osnova na ~l. 167 st.
529

2 od Zakonot za avtorsko pravo i sordnite prava, a objaven vo "Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 31/2007, proizleguva deka
osporenata odluka ne e pove}e vo sila, odnosno istata prestanala da
va`i.
Ottamu, vo konkretniot slu~aj postojat procesni pre~ki za
odlu~uvawe po inicijativata vo smisla na ~l. 28 al. 3 od Delovnikot
poradi {to Sudot istata treba da ja otfrli.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na zakonitosta na Odlukata br. 306-1-03 od 28 dekemvri 2000
godina, donesena od Upravniot odbor na Zdru`enieto za za{tita na
avtorski muzi~ki prava - ZAMP.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 3 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 6
fevruari 2008 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na zakonitosta na Odlukata br.306-1-03 od 28 dekemvri 2000 godina,
donesena od Upravniot odbor na Zdru`enieto za za{tita na
avtorski muzi~ki prava - ZAMP.
2. Zoran Veli~kovski od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na zakonitosta na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ova
re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odluka bila vo
sprotivnost so ~len 146 od Zakonot za avtorsko pravo i srodnite prava,
zatoa {to za nea ne bila dadena soglasnost od Ministerstvoto za
kultura, nitu pak istata bila objavena vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija."
3. Sudot na sednicata utvrdi deka osporenata odluka Upravniot
odbor na ZAMP ja donel na sednicata odr`ana na 20 dekemvri 2000
godina vrz osnova na Zakonot za za{tita na avtorskite prava i srodnite
prava i ~len 38 alineja 5 od Statutot na ZAMP.
So ovaa odluka se utvrduva minimumot za nadomest na muzikata
za orkestri za svadbi, zabavi i sli~no za iskoristuvawe na avtorski
muzi~ki dela vo visina od 1.520,00 denari vo Skopje, a vo drugite gradovi
niz Republikata minimumot iznesuva 950,00 denari.
530

Odlukata vleguva vo sila so denot na donesuvaweto.
Sudot, isto taka, utvrdi deka so Pravilnikot so Tarifa za koristewe
na avtorski muzi~ki dela donesen vrz osnova na ~len 167 stav 2
od Zakonot za avtorsko pravo i srodnite prava, a objaven vo "Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija“ br.31/2007) vo celost e regulirana
visinata na nadomestokot za muzikata za orkestri za svadbi, zabavi i
sli~no za iskoristuvawe na avtorskite muzi~ki dela, odnosno utvrden
e na~inot na koj taa se opredeluva.
4. Soglasno ~len 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
na Republika Makedonija i za soglasnosta na drugite propisi i na
kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat
procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Trgnuvaj}i od toa deka visinata na nadomestokot za muzikata za
orkestri za svadbi, zabavi i sli~no za iskoristuvawe na avtorskite
muzi~ki dela celosno e regulirana so noviot Pravilnik so Tarifa za
koristewe na avtorski i muzi~ki dela donesen vrz osnova na ~len 167
stav 2 od Zakonot za avtorsko pravo i sordnite prava, a objaven vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 31/2007, Sudot utvrdi
dekka osporenata odluka ne e pove}e del od pravniot poredok na Republikata,
zatoa {to istata prestanala da va`i, so vleguvaweto vo sila
na ovoj pravilnik. Poradi toa, vo konkretniot slu~aj postojat procesni
pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata vo smisla na ~len 28 alineja
3 od Delovnikot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Ristova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
531

532

43. U. br. 239/2007 (6. 02. 2008)
Osporen akt i odredba
^len 7 st. 1 vo delot "osven, ako vo soglasnost so zakon, za oddelni
odredbi koi se odnesuvaat na dano~na obvrska e propi{ano da
imaat povratno dejstvo," od Zakonot za dano~na postapka ("SV RM, "
br. 13/2006).
Sodr`ina na osporenata odredba
^lenot 7 st. 1 od Zakonot e sistematiziran vo Glava vtora
posvetena na "Na~elata na dano~nata postapka," pri {to so nego se
opredeluva deka "Dano~nata obvrska se utvrduva vrz osnova na zakonite
koi bile vo sila vo vreme na nejzinoto nastanuvawe, osven, ako vo
soglasnost so zakon, za oddelni odredbi koi se odnesuvaat na dano~na
obvrska e propi{ano da imaat povratno dejstvo."
Aspekti na osporuvawe
- pravata inicijativa: So osporeniot del od zakonskata odredba
"se ovozmo`uva retroaktivna primena na zakonot sprotivno na
ustavnoto na~elo za zabrana na povratno dejstvo na zakonite, so {to se
vnesuva pravna nesigurnost vo dano~nata sfera, kako i mo`nost za
arbitrernost i zloupotrebi. Ova osobeno {to samata primena na ovaa
zakonska odredba toa nedvosmisleno go potvrduva“. Poradi toa, osporeniot
del od zakonskata odredba ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al.
3 i 4, ~l. 51 i ~l. 52 st. 1, 2, 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija.
Se predlaga poni{tuvawe na osporeniot del od zakonskata odredba i,
prethodno, izrekuvawe na privremena merka.
- vtorata inicijativa: So osporeniot del od ~l. 7 st. 1 na Zakonot
"prakti~no se ovozmo`uva arbitrernost, kako vo izborot na
dano~nata stapka so koja }e bide odano~en dano~niot obvrznik, taka i
vo izborot na toa koi odredbi koi se odnesuvaat na dano~nite obvrski
mo`e da imaat povratno dejstvo." Toa, pak, ne bilo vo soglasnost so ~l.
8 st. 1 al. 1 i 3, ~l. 9 st. 1 i 2, ~l. 13 st. 1, ~l. 51 st. 1 i 2 i so ~l. 52 st. 4
od Ustavot na Republika Makedonija. Se predlaga poni{tuvawe na navedeniot
del od zakonskata odredba i, prethodno, voveduvawe na privremena
merka.
533

Spored toa, podnesitelot na inicijativata smetaat deka osporeniot
del od ~l. 7 st. 1 na Zakonot zna~i ovozmo`uvawe povratno dejstvo
na zakonskite odredbi koi se ponepovolni za gra|anite - dano~ni
obvrznici.
Sporno pravno pra{awe
- dali osporeniot del od zakonskata odredba predviduva povratno
dejstvo na zakonskite odredbi koi se ponepovolni za gra|anite?
534
Ustavnosudska praktika
So Re{enie U. br. 237/2006 od 19. 09. 2007 godina, doneseno po
povod inicijativata na Sa{o Vrbovski od Bitola, Sudot odlu~i da ne
povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 7 st. 1 vo delot
"osven, ako vo soglasnost so zakon, za oddelni odredbi koi se odnesuvaat
na dano~na obvrska e propi{ano da imaat povratno dejstvo,"
zatoa {to oceni deka ovaa odredba dopu{ta povratno dejstvo na zakonite
dokolku toa e popovolno za gra|anite. Poradi toa, Sudot oceni
deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na navedeniot
del od zakonskata odredba so ~l. 52 st. 4 od Ustavot na Republika Makedonija.
Pravno mislewe
Spored ~l. 110 al. 1 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot.
Soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija ("SV RM," br. 70/1992) Ustavniot sud }e ja otfrli
inicijativata ako za istata rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za
poinakvo odlu~uvawe.
So ogled na toa {to osporeniot del od ~l. 7 st. 1 na Zakonot
ve}e bil predmet na odlu~uvawe, koga Sudot oceni deka odredbata dopu{ta
povratno dejstvo na zakonite vo situacija ako toa e popovolno
za gra|anite (Re{enie U. br. 237/2006 od 19 septemvri 2007 godina), a
sega nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe, proizleguva deka ovie inicijativi
treba da se otfrlat soglasno navedenata odredba od Delovnikot
na Sudot.
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da gi otfrli inicijativite za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 7 st. 1 vo delot "osven, ako vo
soglasnost so zakon, za oddelni odredbi koi se odnesuvaat na dano~na
obvrska e propi{ano da imaat povratno dejstvo," od Zakonot za da-

no~na postapka ("SV RM," br. 13/2006).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 2 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na
6 fevruari 2008 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLAAT inicijativite za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~len 7 stav 1 vo delot "osven, ako vo soglasnost
so zakon, za oddelni odredbi koi se odnesuvaat na dano~na obvrska
e propi{ano da imaat povratno dejstvo“ od Zakonot za dano~na
postapka ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 13/2006).
2. Pan~e Neftenov - advokat od Skopje i Stojan Bel~ev od Skopje,
na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnesoa inicijativi
za poveduvawe na postapka za ocenuvawe na ustavnosta na delot od
odredbata na Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo prvata inicijativa, so osporeniot del od
zakonskata odredba "se ovozmo`uva retroaktivna primena na Zakonot
sprotivno na ustavnoto na~elo za zabrana na povratno dejstvo na zakonite,
so {to se vnesuva pravna nesigurnost vo dano~nata sfera, kako i
mo`nost za arbitrernost i zloupotrebi. Ova osobeno {to samata primena
na ovaa zakonska odredba toa nedvosmisleno go potvrduva." Poradi
toa, osporeniot del od zakonskata odredba ne bil vo soglasnost so
~len 8 stav 1 alineite 3 i 4, ~len 51 i ~len 52 stavovite 1, 2, 3 i 4 od
Ustavot na Republika Makedonija.
Spored navodite vo vtorata inicijativa, so osporeniot del od
~len 7 stav 1 na Zakonot „prakti~no se ovozmo`uva arbitrernost, kako
vo izborot na dano~nata stapka so koja }e bide odano~en dano~niot
obvrznik, taka i vo izborot na toa koi odredbi koi se odnesuvaat na
dano~nite obvrski mo`e da imaat povratno dejstvo“. Toa, pak, ne bilo
vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineite 1 i 3, ~len 9 stavovite 1 i 2,
~len 13 stav 1, ~len 51 stavovite 1 i 2 i so ~len 52 stav 4 od Ustavot na
Republika Makedonija.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka ~lenot 7 stav 1 od Zakonot e
sistematiziran vo Glava vtora posvetena na "Na~elata na dano~nata
postapka“, pri {to so nego se opredeluva deka "Dano~nata obvrska se
utvrduva vrz osnova na zakonite koi bile vo sila vo vreme na nejzinoto
nastanuvawe, osven, ako vo soglasnost so zakon, za oddelni odredbi koi
se odnesuvaat na dano~na obvrska e propi{ano da imaat povratno
dejstvo."
Sudot isto taka utvrdi deka so Re{enie U. br. 237/2006 od 19
septemvri 2007 godina, odlu~i da ne povede postapka za ocenuvawe na
535

ustavnosta na ~len 7 stav 1 vo delot "osven, ako vo soglasnost so zakon,
za oddelni odredbi koi se odnesuvaat na dano~na obvrska e propi{ano
da imaat povratno dejstvo," zatoa {to oceni deka ovaa odredba dopu{-
ta povratno dejstvo na zakonite dokolku toa e popovolno za gra|anite,
{to e soglasno so ~len 52 stav 4 od Ustavot na Republika Makedonija.
4. Spored ~len 110 alineja 1 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta
na zakonite so Ustavot.
Soglasno ~len 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 70/1992) Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako za istata
rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
So ogled na toa {to osporeniot del od ~len 7 stav 1 na Zakonot
ve}e bil predmet na odlu~uvawe, koga Sudot oceni deka odredbata dopu{ta
povratno dejstvo na zakonite vo situacija ako toa e popovolno
za gra|anite (Re{enie U. br. 237/2006 od 19 septemvri 2007 godina), a
sega nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe, Sudot utvrdi deka ovie
inicijativi treba da se otfrlat soglasno navedenata odredba od Delovnikot
na Sudot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Ristova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
536

44. U. br. 184/2007 (6. 02. 2007)
Osporen akt
^len 12 st. 10 i ~l. 13-v st. 1 t. 4 od Zakonot za Dr`aven pazaren
inspektorat ("SV RM," br. 24/2007 i 81/2007).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata so osporeniot ~l. 12 st. 10 od
Zakonot bilo predvideno deka na ~lenovite na ispitnata komisija
{to vr{ele proverka na znaeweto na inspektorite za vr{ewe na inspekciskiot
nadzor, im sleduval nadomestok {to go opredeluval ministerot.
So ogled na toa {to vo Zakonot nemalo merila i kriteriumi
za opredeluvawe na visinata na nadomestokot, osporenata zakonska
odredba, vsu{nost, davala ovlastuvawe na ministerot so podzakonski
akt da gi ureduva ovie pra{awa koi se zakonska materija, pa poradi
toa odredbata bila neustavna, odnosno ne bila vo soglasnost so ~l. 8
st. 1 al. 3 i 4, ~l. 91 al. 1 i 5 i ~l. 96 od Ustavot na Republika Makedonija.
So inicijativata, isto taka se naveduva deka so osporeniot ~l.
13-v st. 1 t. 4 od Zakonot bilo predvideno deka ~lenot na prekr{o~nata
komisija mo`el da se razre{i ako e osuden so pravosilna sudska
presuda za krivi~no delo. So ogled na toa {to so navedenata zakonska
odredba se predviduvalo kako pravna posledica od osudata da se razre{i
~lenot na Komisijata po sila na zakonot, a ne kako zabrana odnosno
kazna {to ja izrekol nadle`niot sud vo svojata presuda, proizleguvalo
deka odredbata ne bila vo soglasnost so pove}e odredbi od
Ustavot, i toa so: ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 9, ~l. 13 st. 1, ~l. 14 st. 1, ~l. 23,
~l. 32 st. 1 i 2, ~l. 51, ~l, 54 st. 1 i 2, amandmanot 25 so koj se zamenuva
~l. 98 od Ustavot.
Sodr`ina na osporenite odredbi od Zakonot
Zakonot za Dr`aven pazaren inspektorat, vo ~lenot 12 stav 10
predvidel: "Na ~lenovite na Ispitnata komisija im sleduva nadomestok
{to go opredeluva ministerot."
So ~lenot 13-v stav 1 to~ka 4 od Zakonot e predvideno: "^len na
Komisija mo`e da se razre{i: 4) ako e osuden so pravosilna sudska presuda
za krivi~no delo"
537

Ustavnosudska praktika
So Re{enie U. br. 91/2007 od 26. 09. 2007 godina, Sudot ne povel
postapka po inicijativata na podnositelot Stamen Filipov od Skopje,
za ocenuvawe na ustavnosta na pove}e odredbi od Zakonot za vozduhoplovstvo.
Spored navodite vo inicijativata site osporeni zakonski
odredbi bile neustavni bidej}i nemale kriteriumi i merila za
opredeluvawe na visinata na nadomestocite i tro{ocite od osporenite
odredbi, {to vsu{nost bilo zakonska materija, a so odredbite
se davalo ovlastuvawe nadomestocite i tro{ocite da gi propi{uva
Vladata na Republika Makedonija so podzakonski akt, so {to se ovozmo`uvalo
me{awe na ingerenciite na izvr{nata i zakonodavnata
vlast sprotivno na normite na Ustavot.
Za site osporeni odredbi Sudot ocenil deka vo ramkite na Zakonot
za vozduhoplovstvo i Zakonot za op{tata upravna postapka, e zakonski
regulirano i zaokru`eno pra{aweto za nadomestocite i tro-
{ocite od aspekt na merilata i kriteriumite, bidej}i osporenite
odredbi ne mo`at izolirano da se razgleduvaat nadvor od kompleksot
na zakonskite odredbi.
Posebno za nas e va`en stavot na Sudot za osporeniot ~l. 137 od
Zakonot za vozduhoplovstvo, spored koj "Stru~nata sposobnost (~l. 4 t.
73) se proveruva preku polagawe na ispit i istiot go sproveduvaat
ovlasteni ispituva~i od listata na vozduhoplovni stru~waci. Listata
na vozduhoplovni stru~waci na po~etokot na sekoja kalendarska godina
ja propi{uva direktorot na Agencijata, vrz osnova na kriteriumi
{to gi propi{uva Ministerstvoto za transport i vrski. Kandidatite
za polagawe na ispit za stru~na sposobnost na personalot na vozduhoplovstvoto
i drugiot stru~en personal pla}aat nadomestok. Na ovlastenite
ispituva~i im sleduva nadomestok. Visinata na nadomestocite
od st. 4 i 5 na ovoj ~len gi propi{uva Vladata na Republika Makedonija,
na predlog na Agencijata.
Spored Sudot, so Zakonot za vozduhoplovstvo se definira deka
"stru~na sposobnost“ ne e steknuvawe na stepen na stru~na podgotovka,
tuku podrazbira nivo na znaewe i sposobnost za vr{ewe na posebni
stru~ni raboti vo vozdu{niot soobra}aj. Za toa nivo se davaat razli~ni
vidovi uverenija so va`nost za opredeleno vreme, {to podrazbira
nivno prodol`uvawe, obnovuvawe, promena i suspendirawe, a toa e vo
domenot na upravnata postapka.
Zakonot za op{tata upravna postapka so ~l. 116 st. 1, 119 i 121,
go uredil precizno pra{aweto za pla}aweto na tro{ocite na postapkata.
Vo tie ramki neosporno spa|a i nadomestokot na ovlastenite
ispituva~i - vozduhoplovni stru~waci, kako del od tro{ocite nastanati
vo upravnata postapka. Nemo`e nadomestokot na ispituva~ite da
se gleda nadvor od tro{ocite na postapkata za ispituvawe na stru~na-
538

ta sposobnost na klientite, a tie tro{oci imaat kriteriumi i rami
vo odredbite od Zakonot za op{tata upravna postapka.
- Vo odnos na pra{aweto za "pravnite posledici", ustavnosudskata
praksa e poznata.
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna,
izvr{na i sudska se temelni vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 68 st. 1 al. 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni, a spored ~l. 91 al. 1 i 5 Vladata na Republika
Makedonija ja utvrduva politikata na izvr{uvawe na zakonite i
donesuva uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite.
So ~l. 1 od Zakonot za Dr`aven pazaren inspektorat e opredeleno
deka predmet na ureduvawe na ovoj zakon se na~elata, nadle`nosta,
organizacijata na pazarnata inspekcija i postapkite na inspekciskiot
nadzor.
Spored ~l. 2, cel na ovoj zakon e organizirawe na efikasen sistem
na inspekciski nadzor nad ekonomskite aktivnosti koi se vr{at
na teritorijata na Republika Makedonija, a spored ~l. 3 na ovoj zakon,
rabotite na pazarnata inspekcija gi vr{i Dr`avniot pazaren inspektorat,
kako organ vo sostav na ministerstvoto nadle`no za rabotite
od oblasta na ekonomijata, i Inspektoratot ima stvojstvo na pravno
lice.
Spored ~l. 4 od Zakonot, vo postapkata na inspekciskiot nadzor
se primenuva Zakonot za op{ta upravna postapka, ako so ovoj zakon
poinaku ne e uredeno.
So ~l. 12 od Zakonot se opredeleni organizacijata i uslovite
koi treba da gi ispolnuva inspektorot za vr{ewe na nadle`nostite.
Spored odredbite na ovoj ~len, inspektorot treba da ima visoka stru-
~na podgotovka i najmalku tri godini rabotno iskustvo vo strukata, a
na sekoi tri godini se vr{i proverka na znaeweto na inspektorot spored
postapka i na~in za proverka na znaeweto i programa za sproveduvawe
na ispitot koi gi propi{uva ministerot na predlog na direktorot
na Inspektoratot.
Ispitot za proverka na znaeweto go sproveduva Komisija za
proverka na stru~nite znaewa na inspektorot, koja ja formira ministerot,
i broi pet ~lena so mandat od tri godini.
Vo st. 7, 8 i 9 od ovoj ~len od Zakonot se utvrdeni uslovite, sostavot
i organizacijata na Ispitnata komisija.
539

So osporeniot st. 10 od ovoj ~len od Zakonot e opredeleno deka
na ~lenovite na Ispitnata komisija im sleduva nadomestok {to go
opredeluva ministerot.
Imaj}i go predvid ~l. 4 od Zakonot, spored koj postapkata na
inspekciskiot nadzor e upravna postapka, a soglasno odredbite od Zakonot
za op{ta upravna postapka vo Glava IX, so koi se precizno uredeni
tro{ocite na postapkata, proizleguva deka pra{aweto na tro{ocite
na postapkata na inspekciskiot nadzor e kompleksno uredeno
pra{awe so navedenite zakoni (za razlika od podnositelot na inicijativata
koj odredbite od eden zakon izolirano gi razgleduva nadvor od
nivnata me|usebna sistemska povrzanost, osobno koga stanuva zbor za
procesen zakon koj lex generalis ja propi{uva materijata na upravnata
postapka koja va`i za brojni materijalni zakoni).
Imeno, proverkata na stru~nata sposobnost na inspektorite ne
e steknuvawe na stepen na stru~na podgotovka tuku podrazbira proverka
na nivo na znaewe i sposobnost na licata za vr{ewe na inspekciskiot
nadzor na ekonomskite aktivnosti, i za toa inspektorite dobivaat
soodvetna ocenka. Ispitnata komisija za vr{ewe na ispituvaweto
ima poseben anga`man i ispituva~ite imaat tro{oci za svoeto
deluvawe vo tekot na sproveduvaweto na ispituvaweto.
Ovie tro{oci se predizvikani vo upravnata postapka na Dr`avniot
pazaren inspektorat, pa ottuka kriteriumite za tro{ocite koi
se regulirani vo Zakonot za op{tata upravna postapka, se ramka vo
koja ministerot }e mo`e da se dvi`i pri opredeluvaweto na nadomestokot
za ~lenovite na ispitnata komisija.
Vrz osnova na iznesenava ustavnosudska analiza od aspekt na navodite
vo inicijativata, nemo`e da se postavi pra{aweto na soglasnosta
na osporeniot ~l. 12 st. 10 od Zakonot za Dr`avniot inspektorat
so Ustavot.
2. So ~l. 13-a, 13-b i 13-v od Zakonot, se uredeni uslovite, organizacijata
i na~inot na rabota na prekr{o~nite komisii, koi se
nadle`ni za vodewe na prekr{o~na postapka za prekr{oci od oddelni
oblasti i za oddelni podra~ja vo Republika Makedonija, vo soglasnost
so nadle`nosta na apelacionite sudovi opredelena so Zakonot za sudovite.
Spored ~l. 8 st. 3 od Zakonot, prekr{o~nata komisija na Inspektoratot
e sostavena od slu`beni lica ovlasteni od ministerot.
So osporenata odredba od ~l. 13-v st. 1 t. 4 od Zakonot, e opredeleno
deka ~len na Komisija mo`e da se razre{i ako e osuden so pravosilna
sudska presuda za krivi~no delo.
Od analizata na osporenata odredba proizleguva deka osuduvanosta
na liceto vo tekot na vr{eweto na rabotite i zada~ite kako
~len na prekr{o~nata komisija na Dr`avniot pazaren inspektorat, e
pri~ina za negovo razre{uvawe od dol`nosta ~len na komisijata.
Osporenata odredba od Zakonot generalno se odnesuva za navedenite
540

lica vo slu~aj koga se osudeni za storeni krivi~ni dela i na koi im se
izre~eni sankcii, bez ogled na vidot na krivi~noto delo, negovata
priroda ili te`ina i nezavisno od vidot na sankciite i nivnata
visina.
So ogled na toa, smetame deka so osporenata odredba od Zakonot,
se ograni~uva po sila na zakon pravoto na edno lice da vr{i opredelena
dejnost i vo slu~ai koga krivi~noto delo za koe liceto e osudeno
ne e vo nikakva vrska so vr{eweto na ova dejnost, pa ottuka formulacijata
na osporenata odredba e nedovolno precizna i jasna i kako
takva ne obezbeduva pravna sigurnost na gra|anite, {to e eden od elementite
na ustavniot princip na vladeeweto na pravoto.
Pri ocenuvaweto na ustavnosta na osporenata odredba od ~l. 13-
v st. 1 t. 4 od Zakonot osnoven kriterium e postoeweto na dvata
principi na kaznenopravniot odnos utvrden vo ~l. 13 st. 1 i 14 st. 1 od
Ustavot, a toa se prvo, deka kaznata mo`e da se izre~e samo so sudska
odluka, i vtoro, deka za izvr{eno kaznivo delo na storitelot mo`e da
mu se izre~e kazna {to kako takva e utvrdena so zakon ili drug propis.
So ogled na iznesenoto za odredbata od ~lenot 13-v st. 1 t. 4 od
Zakonot osnovano mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta so ~l.
8 st. 1 al. 3 od Ustavot, spored koj kako temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija e vladeeweto na pravoto, ~l. 9 st. 2,
~l. 13 st. 1, ~l. 14 st. 1 i ~l. 51 od Ustavot.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.
13-v st. 1 t. 4 od Zakonot za Dr`aven pazaren inspektorat ("SV RM,"
br. 24/2007 i 81/2007), 9 i
3. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 12 st. 10 od Zakonot ozna~en vo t. 2 od ovoj predlog. 10
*
Izvestuvawe kon predmetot U. br. 184/2007
Na sednicata na Ustavniot sud na Republika Makedonija odr`ana
na 6 fevruari 2008 godina pod to~ka I/2 se odlu~uva{e po predmetot
U. br. 184/2007 na sudijata d-r Zoran Sulejmanov i dr`avniot sovetnik
Olivera Filipovska.
9
Na Sednicata na Ustavniot sud od 6. 01. 2007 godina, po odnos na ovoj predlog
ne be{e donesena odluka, zatoa {to od 5 sudii koi prisustvuvaa na sednicata 4 (sudiite:
Spirovski, Naumovski, Ivanovski i Sulejmanov glasaa za predlogot), a samo
Ingilizova-Ristova be{e protiv.
10
Na Sednicata na Ustavniot sud od 6. 01. 2007 godina, ovoj predlog be{e
prifaten ednoglasno.
541

Po izvestuvaweto i vodenata rasprava Sudot donese Re{enie
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 12 stav 10 od Zakonot za Dr`aven pazaren inspektorat ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 24/2007 i 81/2007).
Poradi nedobieno mnozinstvo, Sudot, zaklu~i glasaweto po
predmetot samo vo odnos na ~len 13-v stav 1 to~ka 4 od Zakonot, da se
odlo`i za edna od narednite sednici na Sudot, koga }e se sozdadat
uslovi za toa.
So ogled na navedenoto, predlagame predmetot da bide postaven
na dneven red kako bi mo`elo da se odlu~i i za ~len 13-v stav 1 to~ka 4
od Zakonot za Dr`aven pazaren inspektorat („Slu`ben vesnik na
Republika Makkedonija“ br.24/2007 i 81/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicite odr`ani na 6 fevruari 2008 godina
i 17 septemvri 2008 godina, donese
542
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot
13-v stav 1 to~ka 4 od Zakonot za Dr`aven pazaren inspektorat
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 24/2007 i 81/2007).
2. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 12 stav 10 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
3. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 12 stav 10 i ~len 13-v stav 1 to~ka 4 od Zakonot
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata so osporeniot ~len 12 stav 10
od Zakonot bilo predvideno deka na ~lenovite na Ispitnata komisija
{to vr{ele proverka na znaeweto na inspektorite za vr{ewe na inspekciskiot
nadzor, im sleduval nadomestok {to go opredeluval ministerot.
So ogled na toa {to vo Zakonot nemalo merila i kriteriumi za
opredeluvawe na visinata na nadomestokot, osporenata zakonska odredba
vsu{nost davala ovlastuvawe na ministerot so podzakonski akt da
gi ureduva ovie pra{awa koi se zakonska materija, pa poradi toa odredbata
bila neustavna, odnosno ne bila vo soglasnost so ~lenot 8 stav 1
alinei 3 i 4, ~lenot 91 alinei 1 i 5 i ~lenot 96 od Ustavot na Republika
Makedonija.
So inicijativata, isto taka se naveduva deka so osporeniot
~len 13-v stav 1 to~ka 4 od Zakonot bilo predvideno deka ~lenot na
prekr{o~nata komisija mo`el da se razre{i ako e osuden so pravosilna
sudska presuda za krivi~no delo. So ogled na toa {to so navede-

nata zakonska odredba se predviduvalo kako pravna posledica od osudata
da se razre{i ~lenot na Komisijata po sila na zakonot, a ne kako
zabrana odnosno kazna {to ja izrekol nadle`niot sud vo svojata presuda,
proizleguvalo deka odredbata ne bila vo soglasnost so pove}e
odredbi od Ustavot, i toa so: ~lenot 8 stav 1 alinei 3 i 4, ~len 9, ~len
13 stav 1, ~len 14 stav 1, ~len 23, ~len 32 stav 1 i 2, ~len 51, ~len 54 stav
1 i 2, amandmanot 25 so koj se zamenuva ~lenot 98 od Ustavot.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 12 stav 10 od
Zakonot za dr`aven pazaren inspektorat, na ~lenovite na Ispitnata
komisija im sleduva nadomestok {to go opredeluva ministerot.
Spored ~lenot 13-v stav 1 to~ka 4 od ovoj zakon, ~len na Komisija
mo`e da se razre{i ako e osuden so pravosilna sudska presuda za
krivi~no delo.
5. Spored ~lenot 8 stav 1 alinei 3 i 4 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na
zakonodavna, izvr{na i sudska se temelni vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Soglasno ~lenot 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~lenot 68 stav 1 alineja 2 od Ustavot, Sobranieto na
Republika Makedonija donesuva zakoni, a spored ~lenot 91 alinei 1 i 5
Vladata na Republika Makedonija ja utvrduva politikata na izvr{uvawe
na zakonite i donesuva uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na
zakonite.
So ~lenovite 13-a, 13-b i 13-v od Zakonot za dr`aven pazaren
inspektorat, se uredeni uslovite, organizacijata i na~inot na rabota
na prekr{o~nite komisii, koi se nadle`ni za vodewe na prekr{o~na
postapka za prekr{oci od oddelni oblasti i za oddelni podra~ja vo
Republika Makedonija, vo soglasnost so nadle`nosta na apelacionite
sudovi opredelena so Zakonot za sudovite.
Spored ~lenot 8 stav 3 od Zakonot, prekr{o~nata komisija na
Inspektoratot e sostavena od slu`beni lica ovlasteni od ministerot.
So osporenata odredba od ~lenot 13-v stav 1 to~ka 4 od Zakonot,
e opredeleno deka ~len na Komisija mo`e da se razre{i ako e osuden
so pravosilna sudska presuda za krivi~no delo.
Od analizata na osporenata odredba Sudot oceni deka osuduvanosta
na liceto vo tekot na vr{eweto na rabotite i zada~ite kako
~len na prekr{o~nata komisija na Dr`avniot pazaren inspektorat, e
pri~ina za negovo razre{uvawe od dol`nosta ~len na komisijata. Osporenata
odredba od Zakonot generalno se odnesuva za navedenite lica
vo slu~aj koga se osudeni za storeni krivi~ni dela i na koi im se izre-
~eni sankcii, bez ogled na vidot na krivi~noto delo, negovata priroda
ili te`ina i nezavisno od vidot na sankciite i nivnata visina.
543

So ogled na toa, spored Sudot so osporenata odredba od Zakonot,
se ograni~uva po sila na zakon pravoto na edno lice da vr{i opredelena
dejnost i vo slu~ai koga krivi~noto delo za koe liceto e osudeno
ne e vo nikakva vrska so vr{eweto na ovaa dejnost, pa ottuka formulacijata
na osporenata odredba e nedovolno precizna i jasna i kako
takva ne obezbeduva pravna sigurnost na gra|anite, {to e eden od elementite
na ustavniot princip na vladeeweto na pravoto.
Pri ocenuvaweto na ustavnosta na osporenata odredba od ~lenot
13-v stav 1 to~ka 4 od Zakonot osnoven kriterium e postoeweto na
dvata principa na kaznenopravniot odnos utvrden vo ~lenovite 13 stav
1 i 14 stav 1 od Ustavot, a toa se prvo, deka kaznata mo`e da se izre~e
samo so sudska odluka, i vtoro, deka za izvr{eno kaznivo delo na storitelot
mo`e da mu se izre~e kazna {to kako takva e utvrdena so zakon
ili drug propis.
So ogled na iznesenoto Sudot oceni deka za odredbata od ~lenot
13-v stav 1 to~ka 4 od Zakonot osnovano mo`e da se postavi pra{aweto
za soglasnosta so ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, spored koj
kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija
e vladeeweto na pravoto, ~lenot 9 stav 2, ~lenot 13 stav 1, ~lenot 14
stav 1 i ~lenot 51 od Ustavot.
6. Spored ~lenot 1 od Zakonot za Dr`aven pazaren inspektorat
predmet na ureduvawe na ovoj zakon se na~elata, nadle`nosta, organizacijata
na pazarnata inspekcija i postapkite na inspekciskiot nadzor.
Spored ~lenot 2, cel na ovoj zakon e organizirawe na efikasen
sistem na inspekciski nadzor nad ekonomskite aktivnosti koi se
vr{at na teritorijata na Republika Makedonija, a spored ~lenot 3 na
ovoj zakon, rabotite na pazarnata inspekcija gi vr{i Dr`avniot pazaren
inspektorat, kako organ vo sostav na ministerstvoto nadle`no za
rabotite od oblasta na ekonomijata, i Inspektoratot ima stvojstvo na
pravno lice.
Spored ~lenot 4 od Zakonot, vo postapkata na inspekciskiot
nadzor se primenuva Zakonot za op{ta upravna postapka, ako so ovoj
zakon poinaku ne e uredeno.
So ~lenot 12 od Zakonot se opredeleni organizacijata i uslovite
koi treba da gi ispolnuva inspektorot za vr{ewe na nadle`nostite.
Spored odredbite na ovoj ~len, inspektorot treba da ima visoka
stru~na podgotovka i najmalku tri godini rabotno iskustvo vo strukata,
a na sekoi tri godini se vr{i proverka na znaeweto na inspektorot
spored postapka i na~in za proverka na znaeweto i programa za sproveduvawe
na ispitot koi gi propi{uva ministerot na predlog na direktorot
na Inspektoratot.
Ispitot za proverka na znaeweto go sproveduva Komisija za
proverka na stru~nite znaewa na inspektorot, koja ja formira ministerot,
i broi pet ~lena so mandat od tri godini.
544

Vo stavovite 7, 8 i 9 od ovoj ~len od Zakonot se utvrdeni uslovite,
sostavot i organizacijata na Ispitnata komisija.
So osporeniot stav 10 od ovoj ~len od Zakonot e opredeleno
deka na ~lenovite na Ispitnata komisija im sleduva nadomestok {to
go opredeluva ministerot.
Imaj}i go predvid ~lenot 4 od Zakonot, spored koj postapkata
na inspekciskiot nadzor e upravna postapka, a so odredbite od Zakonot
za op{ta upravna postapka vo Glava IX, se precizno uredeni tro-
{ocite na postapkata, nesporno e deka pra{aweto na tro{ocite na
postapkata na inspekciskiot nadzor e kompleksno uredeno pra{awe so
navedenite zakoni.
Imeno, proverkata na stru~nata sposobnost na inspektorite ne
e steknuvawe na stepen na stru~na podgotovka tuku podrazbira proverka
na nivo na znaewe i sposobnost na licata za vr{ewe na inspekciskiot
nadzor na ekonomskite aktivnosti, i za toa inspektorite dobivaat
soodvetna ocenka. Ispitnata komisija za vr{ewe na ispituvaweto
ima poseben anga`man i ispituva~ite imaat tro{oci za svoeto deluvawe
vo tekot na sproveduvaweto na ispituvaweto.
Ovie tro{oci se predizvikani vo upravnata postapka na Dr`avniot
pazaren inspektorat, pa ottuka kriteriumite za tro{ocite koi
se regulirani vo Zakonot za op{tata upravna postapka, se ramka vo
koja ministerot }e mo`e da se dvi`i pri opredeluvaweto na nadomestokot
za ~lenovite na ispitnata komisija.
Vrz osnova na iznesenava ustavnosudska analiza od aspekt na navodite
vo inicijativata, Sudot oceni deka nemo`e da se postavi pra-
{aweto na soglasnosta na osporeniot ~len 12 stav 10 od Zakonot za
Dr`avniot inspektorat so Ustavot.
6. Vrz osnova na pogoreiznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kite
1 i 2 od ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail Darli{ta, Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski
i d-r Zoran Sulejmanov. Vo odnos na to~kata 1 Sudot go donese
re{enieto so mnozinstvo glasovi.
*
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 184/2007 so Nacrt - odluka
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
184/2007 od 6 fevruari i 17 septemvri 2008 godina, povede postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot 13-v stav 1 to~ka 4 od Zakonot za
Dr`aven pazaren inspektorat ("SV RM," br. 24/2007 i 81/2007), poradi
toa {to pred Sudot osnovano se postavi pra{aweto za soglasnosta so
Ustavot.
2. Donositelot na osporeniot akt, Sobranieto na Republika
Makedonija, vo opredeleniot rok ne dostavi odgovor po navodite vo
545

Re{enieto za poveduvawe na postapka.
3. So ogled na nepromenetata pravna i fakti~ka sostojba, se
predlaga
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da go ukine ~lenot 13-v stav 1 to~ka 4 od Zakonot za
Dr`aven pazaren inspektorat ("SV RM," br. 24/2007 i 81/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 20
noemvri 2008 godina, donese
546
O D L U K A
1. SE UKINUVA ~lenot 13-v stav 1 to~ka 4 od Zakonot za
Dr`aven pazaren inspektorat ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 24/2007 i 81/2007).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na
objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
podnesena od Stamen Filipov od Skopje, so Re{enie U. br. 184/2007 od
6 fevruari i 17 septemvri 2008 godina povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbata od Zakonot ozna~ena vo to~kata 1 od ovaa
odluka, zatoa {to osnovano se postavi pra{aweto za nejzinata
soglasnost so Ustavot.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 13-v stav 1
to~ka 4 od Zakonot za Dr`aven pazaren inspektorat ~len na Komisija
mo`e da se razre{i ako e osuden so pravosilna sudska presuda za
krivi~no delo.
5. Spored ~lenot 8 stav 1 alinei 3 i 4 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na
zakonodavna, izvr{na i sudska se temelni vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Soglasno ~lenot 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~lenot 68 stav 1 alineja 2 od Ustavot, Sobranieto na
Republika Makedonija donesuva zakoni, a spored ~lenot 91 alinei 1 i 5
Vladata na Republika Makedonija ja utvrduva politikata na izvr-
{uvawe na zakonite i donesuva uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe
na zakonite.
So ~lenovite 13-a, 13-b i 13-v od Zakonot za Dr`aven pazaren
inspektorat, se uredeni uslovite, organizacijata i na~inot na rabota

na prekr{o~nite komisii, koi se nadle`ni za vodewe na prekr{o~na
postapka za prekr{oci od oddelni oblasti i za oddelni podra~ja vo
Republika Makedonija, vo soglasnost so nadle`nosta na apelacionite
sudovi opredelena so Zakonot za sudovite.
Spored ~lenot 8 stav 3 od Zakonot, prekr{o~nata komisija na
Inspektoratot e sostavena od slu`beni lica ovlasteni od ministerot.
So osporenata odredba od ~lenot 13-v stav 1 to~ka 4 od Zakonot,
e opredeleno deka ~len na Komisija mo`e da se razre{i ako e osuden
so pravosilna sudska presuda za krivi~no delo.
Od analizata na osporenata odredba Sudot oceni deka osuduvanosta
na liceto vo tekot na vr{eweto na rabotite i zada~ite kako
~len na prekr{o~nata komisija na Dr`avniot pazaren inspektorat, e
pri~ina za negovo razre{uvawe od dol`nosta ~len na komisijata.
Osporenata odredba od Zakonot generalno se odnesuva za navedenite
lica vo slu~aj koga se osudeni za storeni krivi~ni dela i na koi im se
izre~eni sankcii, bez ogled na vidot na krivi~noto delo, negovata
priroda ili te`ina i nezavisno od vidot na sankciite i nivnata
visina.
Spored Sudot so osporenata odredba od Zakonot se ograni~uva
po sila na zakon pravoto na edno lice da vr{i opredelena dejnost i vo
slu~ai koga krivi~noto delo za koe liceto e osudeno ne e vo nikakva
vrska so vr{eweto na ovaa dejnost, pa ottuka formulacijata na osporenata
odredba e nedovolno precizna i jasna i kako takva ne obezbeduva
pravna sigurnost na gra|anite, {to e eden od elementite na ustavniot
princip na vladeeweto na pravoto.
Pri ocenuvaweto na ustavnosta na osporenata odredba od ~lenot
13-v stav 1 to~ka 4 od Zakonot osnoven kriterium e postoeweto na
dvata principa na kazneno-pravniot odnos utvrden vo ~lenovite 13
stav 1 i 14 stav 1 od Ustavot, a toa se prvo, deka kaznata mo`e da se
izre~e samo so sudska odluka, i vtoro, deka za izvr{eno kaznivo delo
na storitelot mo`e da mu se izre~e kazna {to kako takva e utvrdena so
zakon ili drug propis.
So ogled na iznesenoto, Sudot utvrdi deka odredbata od ~lenot
13-v stav 1 to~ka 4 od Zakonot ne e vo soglasnost so ~lenot 8 stav 1
alinei 3 i 4, ~lenot 9 stav 2, ~lenot 13 stav 1, ~lenot 14 stav 1 i ~lenot
51 od Ustavot.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
547

548

45. U.br. 243/2007 (6. 02. 2007)
Akt {to se osporuva
^len 36 st. 1 t. 13 vo delot "i narodniot pravobranitel" i ~l.
50 st. 1 t. 14 vo delot "dokolku poinaku ne e opredeleno so zakon" od
Zakonot za lokalnata samouprava ("SV RM," br. 5/2002).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata delot od
odredbata od ~l. 36 st. 1 t. 13 "i narodniot pravobranitel" ne bil vo
soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 9 i ~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija,
zatoa {to vo odredbata od ~l. 77 od Ustavot na Republika
Makedonija i Amandman XI na Ustavot na Republika Makedonija ne
bilo predvideno - propi{ano narodniot pravobranitel da postapuva
po godi{niot izve{taj za javna bezbednost na podra~jeto na op{tinata,
a koj bil usvoen od sovetot na op{tinata. Vpro~em, takvata obvrska
na edinicata na lokalnata samouprava ne bila predvidena nitu so
odredbi od ~l. od 114 do 117 od Ustavot i Amandman XVI i XVII od
Ustavot na Republika Makedonija.
Delot od zakonskata odredba na ~l. 50 st. 1 t. 14 od Zakonot
"dokolku poinaku ne e opredeleno so zakon" ne bil vo soglasnost so ~l.
8 st. 1 al. 3 i 5 i ~l. 50 od Ustavot, zatoa {to vnesuval zbrka, nedorazbirawe
koj e toj drug zakon so koj bilo predvideno gradona~alnikot da
ne odlu~uva za vrabotuvaweto, pravata, dol`nostite i odgovornostite
na vrabotenite vo op{tinskata administracija. Ottuka, spored podnositelot
osporeniot del na navedenata odredba, celata odredba ja pravela
nejasna, neprecizna, dvosmislena i neobrazlo`ena so {to vo praktikata
mo`elo da dojde i do nepravilna i nezakonska primena na celata
odredba na ~l. 50 st. 1 t. 14.
Sodr`ina na osporenite ~lenovi
Vo ~l. 36 od Zakonot za lokalnata samouprava ("SV RM," br.
5/2002) pokraj drugite nadle`nosti na sovetot na ediniciata na lokalnata
samouprava vo t. 13 e utvrdeno deka Sovetot na edinicata na lokalnata
samouprava "go razlgeduva i usvojuva godi{niot izve{taj za javnata
bezbednost na podra~jeto na op{tinata, koj go dostavuva do ministerot
za vnatre{ni raboti i narodniot pravobranitel (osporen del).
549

Vo ~l. 50 od navedeniot zakon se utvrdeni nadle`nostite na
gradona~alnikot na op{tinata, pritoa vo t. 14 e predvideno deka gradona~alnikot
odlu~uva za vrabotuvaweto, pravata, dol`nostite i
odgovornostite na vrabotenite vo op{tinskata administracija dokolku
poinaku ne e opredeleno so zakon (osporen del).
Sporni pravni pra{awa
- dali predvidenata obvrska na sovetot na edinicata na lokalnata
samouprava da go dostavi izve{tajot za javnata bezbednost na
podra~jeto na op{tinata do narodniot pravobranitel e vo ramkite na
nadle`nostite na op{tinata utvrdeni so Ustavot na Republika Makedonija,
odnosno dali taka predvidenata obvrska na sovetot zna~i pro-
{iruvawe na nadle`nosta na narodniot pravobranitel i negova obvrska
za postapuvawe po izve{tajot.
- dali so predviduvaweto na supsidijarna primena na Zakonot
za lokalnata samouprava vo odnos na pravata na gradona~alnikot da
odlu~uva za vrabotuvaweto, pravata i odgovornostite na vrabotenite
vo op{tinskata administracija se doveduvaat vo pra{awe temelnite
vrednosti na ustavniot poredok utvrdeni vo ~l. 8 st. 1 al. 3 i 9.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 9 od Ustavot, lokalnata samouprava e temelna
vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Vo funkcija na razrabotka na lokalnata samouprava kako temelna
vrednost, Ustavot sodr`i posebna Glava V "Lokalna samouprava,"
vo koja se sodr`ani odredbi za lokalnata samouprava, odnosno principot
na demokratska lokalna samouprava, na koj na~in na gra|anite im
se ovozmo`uva neposredno ili preku izbrani pretstavni~ki organ da
odlu~uvaat za rabotata od lokalno zna~ewe vo edinicite na lokalnata
samouprava.
Vo ~l. 114 st. 1 i 2 od Ustavot e utvrdeno deka na gra|anite im
se garantira pravoto na lokalna samouprava, a edinici na lokalnata
samouprava se op{tinite. Soglasno Amandman XVI t. 1 so koj e zamenet
st. 5 na ~l. 114, lokalnata samouprava se ureduva so zakon koj se donesuva
so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici,
pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici
koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.
Zakonite za lokalno finansirawe, lokalni izbori, op{tinskite
granici i za gradot Skopje, se donesuvaat so mnozinstvo glasovi
od prisutnite pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od
prisutnite pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo
vo Republika Makedonija.
550

Soglasno Amandmanot XVII so t. 1, so koj e zamenet stavot 1 na
~l. 115 od Ustavot, vo edinicite na lokalnata samouprava gra|anite
neposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra-
{awa od lokalno zna~ewe, a osobeno vo oblastite na javnite slu`bi,
urbanizmot i ruralnoto planirawe, za{tita na okolinata, lokalniot
ekonomski razvoj, lokalnoto finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata,
sportot, socijalnata i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata
za{tita i vo drugi oblasti utvrdeni so zakon.
Vrz osnova na navedenite ustavni odredbi so Zakonot za lokalna
samouprava se ureduvaat nadle`nosti na op{tinata, neposredno
u~estvo na gra|ani vo odlu~uvaweto, organizacijata i rabotata na
organite na op{tinata, op{tinskata administracija, aktite na organite,
imotot na op{tinata, nadzorot nad rabotata na organite na op{-
tinata... i drugi pra{awa od zna~ewe za lokalnata samouprava (~l. 1).
Soglasno ~l. 31, 32 st. 1 i ~l. 36 od navedeniot zakon sovetot na
op{tinata kako pretstavni~ki organ na gra|anite koj odlu~uva vo ramkite
na nadle`nostite na op{tinata, pokraj drugoto go razgleduva i
usvojuva godi{niot izve{taj za javnata bezbednost na podra~jeto na
op{tinata, koj go dostavuva do ministerot za vnatre{ni raboti i narodniot
pravobranitel.
Imaj}i go predvid navedenoto, smetame deka osporenata odredba
od Zakonot spored koja sovetot na edinicata na lokalna samouprava
usvoeniot izve{taj za javnata bezbednost na podra~jeto na op{-
tinata go dostavuva i do javniot pravobranitel ne mo`e da bide dovedeno
pod somnenie vo odnos na navedenite ustavni odredbi. Spored
Amandman XI t. 2 so koj se dopolnuva st. 2 na ~l. 77 od Ustavot narodniot
pravobranitel gi {titi ustavnite i zakonskite prava na gra|anite
{to im se povredeni od organite na dr`avnata uprava i od drugi
organi i organizacii {to imaat javni ovlastuvawa. Narodniot pravobranitel
posvetuva osobeno vnimanie za za{tita na na~eloto na nediskriminacija,
soodvetna i pravi~na zastapenost na pripadnicite na
zaednicite vo organite na dr`avnata vlast, organite na edinicite na
lokalnata samouprava i vo javnite ustanovi i slu`bi.
Spored st. 4 na ~l. 77 od Ustavot, uslovite za izbor i razre{uvawe,
nadle`nosta i na~inot na rabotata na narodniot pravobranitel
se ureduva so zakon.
Spored ~l. 2 od Zakonot za narodniot pravobranitel ("SV RM,"
br. 60/2003) narodniot pravobranitel e organ na Republika Makedonija
koj gi {titi ustavnite i zakonskit e prava na gra|anite i na site
drugi lica koga im se povredeni so akti, dejstvija i prepu{tawe na dejstvija
od organite na dr`avnata uprava i od drugi organi i organizacii
{to imaat javni ovlastuvawa i koj prezema dejstvija i merki za za-
{tita na na~elata na nediskriminacija i soodvetna i pravi~na zastapenost
na pripadnicite na zaednicite vo organite na dr`avnata vlast,
551

organite na edinicite na lokalnata samouprava i javnite ustanovi i
slu`bi.
Spored ~l. 11 od Zakonot, Narodniot pravobranitel vo vr{eweto
na rabotite od svojata nadle`nost prezema dejstvija i merki za
koi e ovlasten so ovoj zakon zaradi za{tita na ustavnite i zakonskite
prava na gra|anite ili za{tita na na~elata na nediskriminacija i soodvetna
i pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat na site zaednici
koga se povredeni od organite od ~l. 2 na ovoj zakon.
Vo ~l. 32 od Zakonot e uredeno koi dejstvija mo`e da gi prezeme
Narodniot pravobranitel koga }e konstatira deka se povredeni ustavnite
i zakonskite prava na podnositelot na pretstavkata od organite
od ~l. 2 na Zakonot.
Trgnuvaj}i od analizata na navedenite odredbi od Zakonot, proizleguva
deka vo niv se razrabotuvaat slu~aite na mo`ni dejstvija {to
gi prezema Narodniot pravobranitel koga }e pokrene postapka po prestavka,
odnosno slu~aite na dejstvija {to toj mo`e da bara da se prezemat
koga }e konstatira povreda na ustavnite i zakonskite prava na podnositelot
na prestavkata, koga }e konstatira deka se povredeni na-
~elata na nediskriminacija i soodvetna i pravi~na zastapenost na
pripadnicite na zaednicata ili se storeni drugi nepravilnosti.
Vo ~l. 33 st. 1 od Zakonot e uredeno koi dejstvija mo`e Narodniot
pravobranitel da bara da se prezemat koga }e konstatira deka se
povredeni ustavnite i zakonskite prava na podnositelot na pretstavkata
od organite na dr`avnata uprava i od drugi organi i organizacii
{to imaat javni ovlastuvawa ili deka se povredeni na~elata na
nediskriminacija i soodvetna i pravi~na zastapenost na pripadnicite
na zaednicata vo organite na dr`avnata vlast, organite na edinicite
na lokalnata samouprava i javnite ustanovi i slu`bi ili pak se napraveni
drugi nepravilnosti i dokolku oceni deka izvr{uvaweto na
upravniot akt }e proizvede nenadomestliva {teta za pravoto na zainteresiranoto
lice.
Imaj}i go predvid navedenoto vo odnos na sodr`inata na osporeniot
del od Zakonot za lokalna samouprava spored koj sovetot na
ediniciata na lokalnata samouprava usvoeniot izve{taj za javnata
bezbednost na podra~jeto na op{tinata go dostavuva i do narodniot
pravobranitel, smetame deka navodite vo inicijativata se neosnovani.
Imeno, spored na{e mislewe vo konkretniov slu~aj ne mo`e da
stane zbor za pro{iruvawe na nadle`nosta na narodniot pravobranitel,
tuku naprotiv, podneseniot izve{taj za javnata bezbednost na podra~jeto
na op{tinata e vo nasoka na dosledno ostvaruvawe na nadle`nosta
na narodniot tpravobranitel koj vrz osnova na podneseniot
izve{taj mo`e da prezema odredeni dejstvija vo funkcija na ostvaruvawe
na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot.
552

2. Vo ~l. 8 st. 1 al. 3 i 9 od Ustavot, kako temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija se utvrdeni principot i
postapka na vladeewe na pravoto i lokalnata samouprava.
Soglasno ~l. 57 od Zakonot za lokalna samouprava e izvr{uvawe
na rabotite od nadle`nost na organite na op{tinata se organizira
op{tinska administracija ~ii delokrug i na~in na izvr{uvawe na zada~ite
gi utvrduva sovetot vrz osnova na predlog na gradona~alnikot.
Soglasno ~l. 58 od navedeniot zakon, za vrabotuvaweto, pravata
i dol`nostite, sistem na plati i nadomestoci na plati, odgovornostite,
ocenuvaweto i prestanok na rabotniot odnos na vrabotenite koi
imaat status na dr`avni slu`benici }e se primenuvaat odredbite od
Zakonot za dr`avnite slu`benici, a za vrabotenite vo op{tinskata
administracija koi nemaat status na dr`avni slu`benici }e se primenuvaat
odredbite od rabotnoto zakonodavstvo.
Vo ~l. 50 od Zakonot, pokraj drugite nadle`nosti na gradona~alnikot
na op{tinata e predvideno deka toj odlu~uva za vrabotuvaweto,
pravata, dol`nostite i odgovornostite na vvrabotenite vo op{tinskata
administracija, dokolku poinaku ne e opredeleno so zakon.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni odredbi, odredbite od
Zakonot za lokalna samouprava vo koi e predvidena primena na Zakonot
za dr`avni slu`benici na vrabotenite vo op{tinskata administracija
koi imaat status na dr`avni slu`benici i primena na rabotnoto
zakonodavstvo za vrabotenite koi nemaat status na dr`avni slu-
`benici, nasprema sodr`inata na osporeniot del na ~l. 50 t. 14 vo
delot "dokolku poinaku ne e opredeleno so zakon" vo vrska so pra{aweto
za vrabotuvaweto, pravata i obvrskite na navedenite vraboteni,
smetame deka navodite vo inicijativata se neosnovani. Imeno, spored
na{e mislewe, vo konkretniov slu~aj stanuva zbor na primena na na~eloto
na supsidijarnost koe e zastapeno odnosno predvideno vo golem
broj na zakoni i negovoto predviduvawe ne mo`e da pretstavuva dovolen
osnov za izrekuvawe na somne` od ustavno praven aspekt.
Ottuka, smetame deka odredbata spored koja gradona~alnikot
odlu~uva za vrabotuvaweto, pravata, dol`nostite i odgovornostite na
vrabotenite vo op{tinskata administracija, dokolku poinaku ne e
opredeleno so zakon, ne e neprimenliva i nejasna, a dali vo praksata
mo`e da dojde do nejzina nepravilna primena e pra{awe koe izleguva
nadvor od ustavno pravna ocenka.
Dokolku, pak, Sudot smeta deka so osporeniot del od ~l. 50 t. 14
se ograni~uva nadle`nosta na gradona~alnikot na op{tinatata, toga{
nesomneno treba da se izrazi somnenie i vo odnos na ~l. 58 st. 2 i 3 od
Zakonot za lokalnata samouprava.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
553

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ~l. 36 st. 1 t. 13
vo delot "i narodniot pravobranitel" i ~l. 50 st. 1 t. 14 vo delot
"dokolku poinaku ne e opredeleno so zakon" od Zakonot za lokalnata
samouprava ("SV RM," br. 5/2002).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 6 fevruari 2008 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 36 stav 1 to~ka 13 vo delot "i narodniot pravobranitel" i ~len
50 stav 1 to~ka 14 vo delot "dokolku poinaku ne e opredeleno so zakon"
od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 5/2002).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenovite ozna~eni vo to~kata 1 od ova re{enie
od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ br. 5/2002).
Spored navodite na podnositelot na inicijativata delot od
odredbata od ~len 36 stav 1 to~ka 13 "i narodniot pravobranitel" ne
bil vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja 3 i 9 i ~len 51 od Ustavot na
Republika Makedonija, zatoa {to vo odredbata od ~len 77 od Ustavot
na Republika Makedonija i Amandman XI na Ustavot na Republika Makedonija
ne bilo predvideno - propi{ano narodniot pravobranitel da
postapuva po godi{niot izve{taj za javna bezbednost na podra~jeto na
op{tinata, a koj bil usvoen od sovetot na op{tinata. Vpro~em, takvata
obvrska na edinicata na lokalnata samouprava ne bila predvidena
nitu so odredbi od ~lenovite od 114 do 117 od Ustavot i Amandman
XVI i XVII od Ustavot na Republika Makedonija.
Delot od zakonskata odredba na ~len 50 stav 1 to~ka 14 od Zakonot
"dokolku poinaku ne e opredeleno so zakon" ne bil vo soglasnost
so ~len 8 stav 1 alineja 3 i 5 i ~len 50 od Ustavot, zatoa {to vnesuval
zbrka, nedorazbirawe koj e toj drug zakon so koj bilo predvideno gradona~alnikot
da ne odlu~uva za vrabotuvaweto, pravata, dol`nostite
i odgovornostite na vrabotenite vo op{tinskata administracija.
Ottuka, spored podnositelot osporeniot del na navedenata odredba,
celata odredba ja pravela nejasna, neprecizna, dvosmislena i neobrazlo`ena
so {to vo praktikata mo`elo da dojde i do nepravilna i nezakonska
primena na celata odredba na ~len 50 stav 1 to~ka 14.
554

3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~lenot 36 od Zakonot za
lokalnata samouprava pokraj drugite nadle`nosti na sovetot na
ediniciata na lokalnata samouprava vo to~ka 13 e utvrdeno deka Sovetot
na edinicata na lokalnata samouprava "go razlgeduva i usvojuva
godi{niot izve{taj za javnata bezbednost na podra~jeto na op{tinata,
koj go dostavuva do ministerot za vnatre{ni raboti i narodniot pravobranitel"
(osporen del).
4. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 9 od Ustavot, lokalnata
samouprava e temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Vo funkcija na razrabotka na lokalnata samouprava kako temelna
vrednost, Ustavot sodr`i posebna Glava V "Lokalna samouprava,"
vo koja se sodr`ani odredbi za lokalnata samouprava, odnosno principot
na demokratska lokalna samouprava, na koj na~in na gra|anite
im se ovozmo`uva neposredno ili preku izbran pretstavni~ki organ da
odlu~uvaat za rabotata od lokalno zna~ewe vo edinicite na lokalnata
samouprava.
Vo ~lenot 114 stav 1 i 2 od Ustavot e utvrdeno deka na gra|anite
im se garantira pravoto na lokalna samouprava, a edinici na lokalnata
samouprava se op{tinite. Soglasno Amandman XVI to~ka 1 so koj
e zamenet stavot 5 na ~len 114, lokalnata samouprava se ureduva so zakon
koj se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot
broj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot
broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo
Republika Makedonija.
Vrz osnova na navedenite ustavni odredbi so Zakonot za lokalna
samouprava se ureduvaat nadle`nosti na op{tinata, neposredno
u~estvo na gra|ani vo odlu~uvaweto, organizacijata i rabotata na organite
na op{tinata, op{tinskata administracija, aktite na organite,
imotot na op{tinata, nadzorot nad rabotata na organite na op{tinata
... i drugi pra{awa od zna~ewe za lokalnata samouprava (~len 1).
Soglasno ~lenovite 31, 32 stav 1 i ~len 36 od navedeniot zakon
sovetot na op{tinata kako pretstavni~ki organ na gra|anite koj odlu-
~uva vo ramkite na nadle`nostite na op{tinata, pokraj drugoto go
razgleduva i usvojuva godi{niot izve{taj za javnata bezbednost na
podra~jeto na op{tinata, koj go dostavuva do ministerot za vnatre{ni
raboti i do narodniot pravobranitel.
Imaj}i go predvid navedenoto, Sudot oceni deka osporenata
odredba od Zakonot spored koja sovetot na edinicata na lokalna samouprava
usvoeniot izve{taj za javnata bezbednost na podra~jeto na op{-
tinata go dostavuva i do javniot pravobranitel ne mo`e da bide dovedeno
pod somnenie vo odnos na navedenite ustavni odredbi. Spored
Amandman XI to~ka 2 so koj se dopolnuva stav 2 na ~len 77 od Ustavot
narodniot pravobranitel gi {titi ustavnite i zakonskite prava na
gra|anite {to im se povredeni od organite na dr`avnata uprava i od
555

drugi organi i organizacii {to imaat javni ovlastuvawa. Narodniot
pravobranitel posvetuva osobeno vnimanie za za{tita na na~eloto na
nediskriminacija, soodvetna i pravi~na zastapenost na pripadnicite
na zaednicite vo organite na dr`avnata vlast, organite na edinicite
na lokalnata samouprava i vo javnite ustanovi i slu`bi.
Spored stav 4 na ~len 77 od Ustavot, uslovite za izbor i razre-
{uvawe, nadle`nosta i na~inot na rabotata na narodniot pravobranitel
se ureduva so zakon.
Spored ~len 2 od Zakonot za narodniot pravobranitel ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 60/2003) narodniot pravobranitel
e organ na Republika Makedonija koj gi {titi ustavnite i
zakonskite prava na gra|anite i na site drugi lica koga im se povredeni
so akti, dejstvija i prepu{tawe na dejstvija od organite na dr`avnata
uprava i od drugi organi i organizacii {to imaat javni ovlastuvawa
i koj prezema dejstvija i merki za za{tita na na~elata na nediskriminacija
i soodvetna i pravi~na zastapenost na pripadnicite na
zaednicite vo organite na dr`avnata vlast, organite na edinicite na
lokalnata samouprava i javnite ustanovi i slu`bi.
Spored ~lenot 11 od Zakonot, Narodniot pravobranitel vo
vr{eweto na rabotite od svojata nadle`nost prezema dejstvija i merki
za koi e ovlasten so ovoj zakon zaradi za{tita na ustavnite i zakonskite
prava na gra|anite ili za{tita na na~elata na nediskriminacija
i soodvetna i pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat na site
zaednici koga se povredeni od organite od ~lenot 2 na ovoj zakon.
Vo ~lenot 32 od Zakonot e uredeno koi dejstvija mo`e da gi prezeme
Narodniot pravobranitel koga }e konstatira deka se povredeni
ustavnite i zakonskite prava na podnositelot na pretstavkata od organite
od ~lenot 2 na Zakonot.
Trgnuvaj}i od analizata na navedenite odredbi od Zakonot,
proizleguva deka vo niv se razrabotuvaat slu~aite na mo`ni dejstvija
{to gi prezema Narodniot pravobranitel koga }e pokrene postapka po
pretstavka, odnosno slu~aite na dejstvija {to toj mo`e da bara da se
prezemat koga }e konstatira povreda na ustavnite i zakonskite prava
na podnositelot na prestavkata, koga }e konstatira deka se povredeni
na~elata na nediskriminacija i soodvetna i pravi~na zastapenost na
pripadnicite na zaednicata ili se storeni drugi nepravilnosti.
Vo ~lenot 33 stav 1 od Zakonot e uredeno koi dejstvija mo`e Narodniot
pravobranitel da bara da se prezemat koga }e konstatira deka
se povredeni ustavnite i zakonskite prava na podnositelot na pretstavkata
od organite na dr`avnata uprava i od drugi organi i organizacii
{to imaat javni ovlastuvawa ili deka se povredeni na~elata na
nediskriminacija i soodvetna i pravi~na zastapenost na pripadnicite
na zaednicata vo organite na dr`avnata vlast, organite na edinicite
na lokalnata samouprava i javnite ustanovi i slu`bi ili pak se napraveni
drugi nepravilnosti i dokolku oceni deka izvr{u­vaweto na
556

upravniot akt }e proizvede nenadomestliva {teta za pravoto na zainteresiranoto
lice.
Imaj}i go predvid navedenoto vo odnos na sodr`inata na osporeniot
del od Zakonot za lokalna samouprava spored koj sovetot na
ediniciata na lokalnata samouprava usvoeniot izve{taj za javnata
bezbednost na podra~jeto na op{tinata go dostavuva i do Narodniot
pravobranitel, Sudot oceni deka navodite vo inicijativata se neosnovani.
Imeno, spored misleweto na Sudot vo konkretniov slu~aj ne
mo`e da stane zbor za pro{iruvawe na nadle`nosta na narodniot pravobranitel,
tuku naprotiv, podneseniot izve{taj za javnata bezbednost
na podra~jeto na op{tinata e vo nasoka na dosledno ostvaruvawe na
nadle`nosta na narodniot pravobranitel koj vrz osnova na podneseniot
izve{taj mo`e da prezema odredeni dejstvija vo funkcija na
ostvaruvawe na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot.
So ogled na iznesenoto Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot del na ~len 36 stav 1 to~ka 13
od Zakonot so ustavnite odredbi na koi se povikuva podnositelot na
inicijativata.
5. Sudot, ponatamu utvrdi deka vo ~lenot 50 od Zakonot za lokalnata
samouprava se utvrdeni nadle`nostite na gradona~alnikot na
op{tinata, pritoa vo to~kata 14 e predvideno deka gradona~alnikot
odlu~uva za vrabotuvaweto, pravata, dol`nostite i odgovornostite na
vrabotenite vo op{tinskata administracija dokolku poinaku ne e
opredeleno so zakon (osporen del).
Vo ~lenot 8 stav 1 alineja 3 i 9 od Ustavot, kako temelni vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija se utvrdeni principite
na vladeeweto na pravoto i lokalnata samouprava.
Soglasno ~len 57 od Zakonot za lokalnata samouprava, za izvr-
{uvawe na rabotite od nadle`nost na organite na op{tinata se organizira
op{tinska administracija ~ii delokrug i na~in na izvr{uvawe
na zada~ite gi utvrduva sovetot vrz osnova na predlog na gradona~alnikot.
Soglasno ~len 58 od navedeniot zakon, za vrabotuvaweto, pravata
i dol`nostite, sistemot na plati i nadomestoci na plati, odgovornostite,
ocenuvaweto i prestanokot na rabotniot odnos na vrabotenite
koi imaat status na dr`avni slu`benici }e se primenuvaat
odredbite od Zakonot za dr`avnite slu`benici, a za vrabotenite vo
op{tinskata administracija koi nemaat status na dr`avni slu`benici
}e se primenuvaat odredbite od rabotnoto zakonodavstvo.
Vo ~lenot 50 od Zakonot, pokraj drugite nadle`nosti na gradona~alnikot
na op{tinata e predvideno deka toj odlu~uva za vrabotuvaweto,
pravata, dol`nostite i odgovornostite na vvrabotenite vo
op{tinskata administracija, dokolku poinaku ne e opredeleno so
zakon.
557

Imaj}i gi predvid navedenite ustavni odredbi, odredbite od
Zakonot za lokalnata samouprava vo koi e predvidena primena na Zakonot
za dr`avnite slu`benici na vrabotenite vo op{tinskata administracija
koi imaat status na dr`avni slu`benici i primena na rabotnoto
zakonodavstvo za vrabotenite koi nemaat status na dr`avni slu-
`benici, nasprema sodr`inata na osporeniot del na ~len 50 to~ka 14
vo delot "dokolku poinaku ne e opredeleno so zakon" vo vrska so pra{-
aweto za vrabotuvaweto, pravata i obvrskite na navedenite vraboteni,
navodite vo inicijativata se neosnovani. Imeno, spored Sudot, vo
konkretniov slu~aj stanuva zbor na primena na na~eloto na supsidijarnost
koe e zastapeno odnosno predvideno vo golem broj na zakoni i
negovoto predviduvawe ne mo`e da pretstavuva dovolen osnov za
izrekuvawe na somne` od ustavno praven aspekt.
Spored Sudot odredbata spored koja gradona~alnikot odlu~uva
za vrabotuvaweto, pravata, dol`nostite i odgovornostite na
vrabotenite vo op{tinskata administracija, dokolku poinaku ne e
opredeleno so zakon, ne e neprimenliva i nejasna, a dali vo praksata
mo`e da dojde do nejzina nepravilna primena e pra{awe koe izleguva
nadvor od ustavno pravna ocenka.
So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot del od odredbata od ~len 50
stav 1 to~ka 14 od Zakonot za lokalnata samouprava so navedenite
ustavni odredbi.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Ristova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
558

46. U. br. 216/2007 (13. 08. 2008)
Osporen akt
^len 154 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000,
50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006 i 153/2007). 11
Pri~ini za osporuvawe
Podnositelot na inicijativata smeta deka steknuvaweto na
pravoto na penzija i nejzinoto koristewe ne mo`ele da se razdvojat,
odnosno deka starosnata penzija e steknato pravo i nikoj, pod nikakvi
uslovi, bidej}i takvi uslovi ne postojat vo Ustavot, ne mo`el da mu ja
ograni~i isplatata na penzijata na penzionerot dokolku zasnova
raboten odnos ili dodeka vr{i dejnost nezavisno od traeweto na rabotnoto
vreme, vo procenti navedeni vo osporenata odredba, pau{alno,
bez nikakva potkrepa. Poradi toa, so osporenata odredba od Zakonot
se povreduvala odredbata od ~l. 54 od Ustavot spored koja slobodata
i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo
slu~ai utvrdeni vo Ustavot, se povreduvalo ustavnoto na~elo na ednakvost
na gra|anite pred Ustavot i zakonite spored koi akti slobodite i
pravata na ~ovekot i gra|aninot se priznati i garantirani so me|unarodniot
pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava; se povreduvalo
pravoto na sopstvenost i nejzinata za{tita, zatoa {to so neisplatuvawe
na penzijata na penzionerot mu se odzemale bez nikakov ustaven
osnov del od negovite sredstva; se povreduvalo pravoto na rabota, sloboden
izbor na rabotata i dostapnost sekomu sekoe rabotno mesto pod
ednakvi uslovi i se povreduvalo pravoto na soodvetna zarabotuva~ka
{to se zaslu`uva so rabota.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenata
odredba i da ja ukine.
11
Vo inicijativata se naveduva deka se osporuva ~l. 154 od Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("SV RM," br. 70/2006), no utvrdivme deka vsu{nost se osporuva ~l. 154 od Zakonot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, koj e izmenet so ~l. 12 od Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("SV RM," br. 70/2006), poradi {to vo referatot se dava analiza na ovoj ~len.
559

Sodr`ina na osporenata odredba
^len 154
Na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka
vr{i dejnost so polno rabotno vreme vo Republika Makedonija ili raboti
vo stranstvo, mu se isplatuva 30% od penzijata.
Na korisnik na penzija od stavot 1 na ovoj ~len koj raboti polovina
od polnoto rabotno vreme, mu se isplatuva 50% od penzijata, a za
rabota pomalku od polovina od polnoto rabotno vreme, mu se isplatuva
70% od penzijata.
Dokolku korisnik na invalidska, odnosno semejna penzija ne se
javi na zadol`itelen kontrolen pregled mu se zapira isplatata na penzijata.
Dokolku korisnikot na penzija ne se javi na zadol`itelen
kontrolen pregled poradi opravdani pri~ini (bolni~ko lekuvawe vo
zemjata ili stranstvo), nema da se zapre isplatata na penzijata do zavr{uvaweto
na lekuvaweto, odnosno javuvaweto na zadol`itelen kontrolen
pregled. 12
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
10/1997, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 154 od
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br.
80/1993,3/1994, 14/1995, 71/1996).
Inicijativata bila podnesena, zatoa {to, spored podnositelot,
osporenata odredba ne bila vo soglasnost so ~l. 59 st. 2 od Ustavot na
Republika Makedonija i so ~l. 4 i 6 st. 1 od istiot zakon, zatoa {to so
nego bilo predvideno zapirawe na penzijata ako korisnikot e vo raboten
odnos ili vr{i dejnost, so {to li~nite i materijalnite prava
steknati i ostvareni vo zavisnost od dol`inata i obemot na vlo`enite
sredstva se namaluvale, iako istite bile neotu|ivi i ne mo`ele
da se namaluvaat so zakon ili so drug propis.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Vo osporeniot ~l. 154 e predvideno
deka na korisnik na penzija dodeka e vo raboten odnos ili dodeka
vr{i dejnost vo Republikata ili vo stranstvo mu se zapira isplatata
na penzija.
Spored osnovnite odredbi na Ustavot Republika Makedonija,
pokraj drugoto, e i socijalna dr`ava, a kako edna od temelnite vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija e i humanizmot,
socijalnata pravda i solidarnosta.
12
Stavot 3 na ovoj ~len e dopolnet so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe objaven vo "SV RM,"br. 153/
2007, odnosno ne bil sodr`ina na ~l. 154 {to se osporuva so inicijativata.
560

So cel da se ostvarat ovie ustavni pretpostavki vo ~l. 34 od
Ustavot se garantira pravoto na gra|anite na socijalna sigurnost i socijalno
osiguruvawe. Ovie prava na gra|anite se utvrduvaat so zakon i
so kolektiven dogovor. Spored ~l. 35 stav 1 od Ustavot Republikata se
gri`i za socijalnata za{tita i socijalnita sigurnost na gra|anite soglasno
so na~eloto na socijalna pravednost.
Spored toa so Ustavot samo se garantiraat prava na gra|anite
na socijalna sigurnost, socijalna za{tita i socijalno osiguruvawe,
pri {to e predvideno ovie prava da se utvrdat so zakon i so kolektivni
dogovori.
Toa zna~i deka za ostvaruvawe na ovie ustavno garantirani prava
Republikata treba da obezbedi normativni i finansiski pretpostavki.
Kako del od socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost e i socijalnoto
osiguruvawe koe go opfa}a i penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe.
Penziskoto osiguruvawe se opredeluva vo slu~aj na starost i
opfa}a ostvaruvawe pred se pravo na li~na penzija i toa po prestanokot
na rabotniot odnos odnosno po prestanok na vr{ewe na dejnost
ili primawe na pari~en nadomestok kaj nevrabotnite ako gi ispolnile
uslovite za penzija predvideni so Zakonot.
Spored toa kako uslov za ostvaruvawe na pravoto na li~na penzija
e prestanok na rabotniot odnos odnosno prestanok na drugite
osnovi za ostvaruvawe na sredstva za `ivot i toa osiguruvawe pretstavuva
vsu{nost obezbeduvawe na socijalna sigurnost na gra|anite po
prestanokot na rabotniot odnos ili po prestanokot na vr{ewe dejnost
ili na drug so zakon predviden na~in za obezbeduvawe sredstva za
`ivot.
Spored misleweto na Sudot zaradi obezbeduvawe na na~eloto
na socijalnata pravednost ne postoi ustavna pre~ka so zakon da se
predvidi na licata koi na drug na~in ja obezbeduvaat svojata socijalna
sigurnost, po steknuvaweto pravo na li~na penzija, a ne so koristewe
na penzijata, privremeno da im miruva koristeweto na penzijata. Pritoa,
so privremenoto ograni~uvawe na pravoto na koristewe na penzijata,
ne se zadira vo ve}e steknatite prava, {to zna~i deka tie nitu
se otu|uvaat nitu se odzemaat, tuku, kako {to predvidel i samiot zakon
vo ~l. 6 st. 3 privremeno se ograni~uva nivnoto koristewe vo slu~ai
predvideni so zakon, kako {to vpro~em e predviden i sporniot slu~aj.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
237/2005, ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 154 st. 1 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994 - ispravka, 14/1995,
71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005. 84/2005
i 101/2005).
561

Inicijativata bila podnesena zatoa {to spored podnositelot
Ramizi Veseq, so osporenata odredba od Zakonot se ograni~uvalo ostvaruvaweto
na edno steknato pravo na gra|aninot po osnov na raboten
odnos od porane{en period za primawe na penzija za koja bile ispolneti
uslovite vrz osnova na vlo`uvawata na sredstva vo penziskiot
fond vo tekot na traeweto na rabotniot odnos. Osporenata zakonska
odredba poradi toa bila vo nesoglasnost so ~l. 54 od Ustavot na Republika
Makedonija, spored koj slobodite i pravata na ~ovekot i gra-
|aninot mo`ele da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot,
no konkretno vo slu~ajov ograni~uvaweto vo osporenata zakonska
odredba ne bilo predvideno so Ustavot. Voedno, so osporenata odredba
od Zakonot se povreduvale ustavnite opredelbi koi se odnesuvale na
ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite, na pravoto na sopstvenost,
pravoto na rabota i pravoto na soodvetna zarabotuva~ka, pravoto
na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Sudot na sednicata utvrdi
deka spored ~l. 154 st. 1 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, na korisnikot na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili
dodeka vr{i dejnost vo Republikata ili vo stranstvo mu se zapira isplatata
na penzija.
Sudot, isto taka, utvrdi deka so Re{enie U. br. 10/1997 od 26. 02.
1997 godina ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na navedenata
odredba od ~l. 154 od Zakonot, so obrazlo`enie deka zaradi obezbeduvawe
na na~eloto na socijalna pravednost opredeleno vo ~l. 35 st.
1 od Ustavot, ne postoi ustavna pre~ka so zakon da se predvidi na licata
koi na drug na~in ja obezbeduvaat svojata socijalna sigurnost po
steknuvaweto na pravo na li~na penzija, privremeno da im miruva koristeweto
na penzijata. So privremenoto zapirawe na isplatata na penzija
ne se zadira vo ve}e steknatite prava, {to zna~i deka tie nitu se
ottu|uvaat, nitu se odzemaat, tuku kako {to predvidel i samiot zakon
vo ~l. 6 st. 3, privremeno se ograni~uva nivnoto koristewe vo slu~ai
predvideni so zakon, kako {to e predvideno i vo navedeniot slu~aj so
osporenata zakonska odredba.
Spored ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija ("SV RM," br. 70/1992), Ustavniot sud }e ja otfrli
inicijativata ako za istata rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za
poinakvo odlu~uvawe.
So ogled na toa {to Sudot so Re{enie U.br. 10/1997 od 26. 02.
1997 godina ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na odredbata
od st. 1 na ~l. 154 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
od pri~ini {to ne se povreduvale ustavnite odredbi koi se
562

odnesuvale na pravata na gra|anite utvrdeni so Ustavot, a na koi se povikuva
i podnositelot vo inicijativata po ovoj predmet, Sudot oceni
deka inicijativata treba da se otfrli soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija.
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
194/2004, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 23 st. 2
od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 85/2003).
Spored navodite vo inicijativata, so predviduvaweto usoglasuvaweto
na penziite da se vr{i so 40% namesto so 80% spored indeksot
na dvi`eweto na tro{ocite na `ivotot, se menuval dosega{niot iznos
na indeksacija na usoglasuvawe {to }e vlijaelo na visinata na penzijata,
zatoa {to taka se priznaval samo 50% od porastot na tro{ocite na
`ivot, poradi {to trebalo da se o~ekuva i namaluvawe na iznosot na
penziite, a so toa i namaluvawe na postignatoto nivo na standardot
{to bilo sprotivno na ~l. 34 od Ustavot na Republika Makedonija.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Od iznesenoto proizleguva
deka zakonodavecot koristej}i go institutot "preodno re{enie", a rakovoden
od ekonomskite uslovi vo Republikata i finansiskata solventnost
na Fondot za obezbeduvawe na dolgoro~na i redovna isplata na
penziite, se odlu~il za primena na kombinacija na razli~ni parametri
pri usoglasuvaweto na penziite.
Na takov na~in, zakonodavecot se opredelil da ja odr`uva vrednosta
na penzijata vo ramkite na mo`nite sredstva i da obezbeduva nejzino
unapreduvawe vo odr`liv i stabilen penziski sistem, {to spored
nego e edinstveno mo`no re{enie koe e kompatibilno na penziskiot
sistem.
Spored toa, Sudot oceni deka zakonodavecot e ovlasten da gi
opredeluva pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i nivniot
obem uslovuvaj}i go usoglasuvaweto na penziite so op{testveno
ekonomskite uslovi vo Republikata, poradi {to oceni deka ne mo`e
osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 23 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe so Ustavot na Republika Makedonija.
[to se odnesuva do pra{aweto za povreda na steknatite prava
na {to se povikuva podnositelot na inicijativata, Sudot oceni deka
steknatoto pravo na korisnicite na starosna penzija e pravoto na
koristeweto na penzijata, a oscilaciite vo smisla na nejzino smaluvawe
i zgolemuvawe e vsu{nost politika na dr`avata vo zavisnost od
ekonomskite sostojbi vo nea.
Spored toa, pravoto na socijalnoto osiguruvawe, a vo tie ramki
i na penziskoto osiguruvawe e edno od osnovnite ustavni prava na gra-
|anite, poradi {to ovlastuvaweto na dr`avata so zakon da go uredi ova
pravo ima za cel da se sozdadat pravni uslovi za negovo ostvaruvawe.
563

Vo taa smisla so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
e opredeleno zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe,
a steknuvaweto i ostvaruvaweto na pravata od ovoj vid na osiguruvawe
se vr{i vo zavisnost od dol`inata i obemot na vlo`uvaweto
na sredstvata za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe pod uslovite
utvrdeni so zakon.
4. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
46/2002, ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 28 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("SV RM," br. 24/2000) i na ~l. 147 i 150 od Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM, br. 80/1993).
Inicijativata bila podnesena zatoa {to so osporenite odredbi
se povreduval osnovniot princip za nediskriminacija na gra|anite
pred Ustavot i zakonite, {to so Ustavot ne bila predvidena mo`nost
za ograni~uvawe ili isklu~uvawe na pravoto na gra|aninot da ja prima
zarabotenata plata i {to se povreduvalo ustavnoto pravo na gra|anite
na socijalna sigurnost, poradi {to osporenite zakonski odredbi ne
bile vo soglasnost so ~lenovite 9, 34, 35 i 54 od Ustavot.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Spored ~l. 34 od Ustavot,"gra|anite
imaat pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe
utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor."
Od iznesenata ustavna odredba, vo vrska so osporenite ~l. 27 i
28 od Zakonot, proizleguva deka zakonodavecot ima ustaven osnov da go
opredeluva nivoto na socijalnata sigurnost na gra|anite, pa zakonskoto
spu{tawe na osnovicata na najniskata i najvisokata starosna penzija
e dvi`ewe na zakonodavecot vo ramkite na negovite ustavni
ovlastuvawa vo ovaa sfera. Pritoa, so takvite normi e obezbedena
ednakvosta me|u gra|anite za idnina, a neednakvosta koja nastanuva
kako posledica na razli~ni pravni re{enija doneseni vo razli~en
vremenski period e delokrug na Parlamentot, ne na Ustavniot sud (vo
pra{awe e odnos zakon - zakon) i e pra{awe na izvr{uvawe na zakon,
{to isto taka ne e delokrug na Ustavniot sud.
Sporno pravno pra{awe
- Dali so zakonskoto re{enie spored koe, na penzioner, dodeka
e vo raboten odnos, mu se namaluva isplatata na penzijata za odreden
procent poradi toa {to ostvaruva sredstva za egzistencija na drug na-
~in (so novo rabotno anga`irawe, za koe e zadol`itelno osiguran po
osnov na penzisko i inavalidsko osiguruvawe), se povreduva na~eloto
na socijalna pravednost utvrdeno so ~len 8 stav 1 alineja 8 od Ustavot.
564

Pravno mislewe
1. Spored osnovnite odredbi na Ustavot, Republika Makedonija,
pokraj drugoto, e i socijalna dr`ava, a kako temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija se utvrdeni humanizmot,
socijalnata pravda i solidarnosta.
So cel da se ostvarat ovie ustavni pretpostavki, vo ~len 34 od
Ustavot se garantira pravoto na gra|anite na socijalna sigurnost i
socijalno osiguruvawe koi se utvrduvaat so zakon i so kolektiven
dogovor.
Spored ~l. 35 st. 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata
za{tita i socijalnita sigurnost na gra|anite soglasno so na-
~eloto na socijalna pravednost.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka Ustavot go
proklamira i utvrduva op{tiot princip na pravoto na gra|anite na
socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe koe e prepu{teno na ureduvawe
so zakon i kolektiven dogovor. Ustavot, isto taka ja proklamira
gri`ata na Republikata za socijalna za{tita i socijalna sigurnost
na gra|anite, koja se ostvaruva vrz osnova na na~eloto na socijalna
pravednost. Spored toa, proklamacijata na tie ustavni principi
proizleguva od socijalniot karakter na dr`avata, a vidovite na pravata
od socijalnoto osiguruvawe, na~inot, postapkata i uslovite za
ostvaruvaweto na ovie prava na gra|anite se rezervirani za zakonodavnata
vlast koja gi ureduva relevantnite odnosi od zna~ewe za ostvaruvawe
na socijalnata sigurnost na gra|anite.
Penziskoto i invalidskoto osiguruvawe kako element na pravoto
na socijalnoto osiguruvawe e predmet na ureduvawe so Zakonot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
So ovoj zakon se ureduva zadol`itelnoto penzisko i invalidsko
osiguruvawe na rabotnicite vo raboten odnos i na fizi~kite lica koi
vr{at dejnost, osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko
osiguruvawe, kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii na
osigurenici gi ostvaruvaat pravata od penziskoto i ivalidskoto osiguruvawe
(~l. 1).
Soglasno ~l. 3 na ovoj zakon, so zadol`itelno penzisko i invalidsko
osiguruvawe po osnova na rabota, a vrz na~eloto na socijalna
pravednost i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu~aj
na starost, op{ta nesposobnost za rabota ili profesionalna nesposobnost
za rabota, smrt i telesno o{tetuvawe.
Pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe se utvrdeni vo
~l. 5 od Zakonot, i toa:
1) pravo na starosna penzija,
2) pravo na invalidska penzija,
3) profesionalna rehabilitacija i prava na soodvetni pari~ni
nadomestoci,
565

4) pravo na semejna penzija,
5) pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe,
6) pravo na najnizok iznos na penzija.
Pravoto na semejna penzija i pravoto na invalidska penzija se
li~ni prava koi osigurenikot gi steknuva po osnov na rabota, vrz na-
~eloto na socijalna pravednost i generaciska solidarnost
Uslov za ostvaruvawe na ovie prava e prestanok na rabotniot
odnos poradi navr{uvawe na odredena vozrast na osigurenikot, uslovena
so ostvaruvawe na minimalen raboten sta` (starosna penzija),
odnosno op{ta nesposobnost za rabota na osigurenikot ili namalena,
odnosno preostanata rabotna sposobnost. Taka, penziskoto osiguruvawe
vo navedenite slu~ai pretstavuva vsu{nost obezbeduvawe na socijalna
sigurnost na gra|anite po prestanokot na rabotniot odnos ili
po prestanokot na vr{ewe dejnost ili na drug so zakon predviden na-
~in za obezbeduvawe sredstva za `ivot.
So ~len 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 70/2006), listata
na osigurenici so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe,
utvrdena vo ~l. 11 od Zakonot, e dopolneta so nova t. 13,
spored koja kon licata koi se zadol`itelno osigurani po osnov na penzisko
i inavalidsko osiguruvawe, se dodadeni i rabotnicite vo raboten
odnos ili fizi~kite lica koi vr{at dejnost, po ostvaruvawe
pravo na starosna ili invalidska penzija po osnov na namalena, odnosno
preostanata rabotna sposobnost. So navedenoto dopolnuvawe na
Zakonot, sozdaden e praven osnov vo krugot na osigurenicite so zadol-
`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe, po osnov na raboten
odnos, da se vklu~at i korisnicite na starosna ili invalidska penzija
po osnov na namalena, odnosno preostanata rabotna sposobnost, dokolku
stapat vo raboten odnos ili vr{at dejnost.
So ~l. 3 od ovoj zakon, Zakonot za penziskoto i inavalidskoto
osiguruvawe e dopolnet so nov ~l. 33-a, so koj se utvrduvaat uslovite
pod koi ovaa kategortija osigurenici steknuvaat pravo na penzija koja
zavisi od dol`inata na rabotnoto anga`irawe, koja penzija se dodava
na posledniot mese~en iznos na penzijata pred prestanokot na rabotniot
odnos zasnovan kako korisnik na penzija.
So ~l. 12 od navedeniot Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, izmenet e ~l. 154
od Zakonot, taka {to namesto dotoga{noto re{enie spored koe na korisnik
na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i dejnost vo
Republikata ili vo stranstvo mu se zapira isplatata na penzija, zakonodavecot
utvrdil novo re{enie, spored koe na korisnik na penzija,
dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i dejnost so polno rabotno
vreme vo Republika Makedonija ili raboti vo stranstvo, mu se isplatuva
30% od penzijata; ako raboti polovina od polnoto rabotno vreme,
mu se isplatuva 50% od penzijata, a za rabota pomalku od polovina od
566

polnoto rabotno vreme, mu se isplatuva 70% od penzijata, koe zakonsko
re{enie se osporuva so inicijativata. So Zakonot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("SV RM," br. 153/2007, ovoj ~len e dopolnet so nov st. 3, spored koj dokolku
korisnik na invalidska, odnosno semejna penzija ne se javi na zadol`itelen
kontrolen pregled mu se zapira isplatata na penzijata.
Dokolku korisnikot na penzija ne se javi na zadol`itelen kontrolen
pregled poradi opravdani pri~ini (bolni~ko lekuvawe vo zemjata ili
stranstvo), nema da se zapre isplatata na penzijata do zavr{uvaweto
na lekuvaweto, odnosno javuvaweto na zadol`itelen kontrolen
pregled.
Smetame deka zakonskoto re{enie spored koe, na penzioner, dodeka
e vo raboten odnos, mu se namaluva isplatata na penzijata za odreden
procent poradi toa {to ostvaruva sredstva za egzistencija na drug
na~in (so novo rabotno anga`irawe, za koe e zadol`itelno osiguran
po osnov na penzisko i inavalidsko osiguruvawe), ne se povreduva na-
~eloto na socijalna pravednost utvrdeno so ~l. 8 st. 1 al. 8 od Ustavot.
Ova od pri~ina {to smetame deka ne postoi ustavna pre~ka
korisnicite na penzija da ja obezbeduvaat svojata socijalna sigurnost
i na drug na~in, odnosno so novo rabotno anga`irawe da ostvaruvaat
soodvetni prihodi, {to vpro~em zakonodavecot normativno go uredil
so navedenata izmena na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Ottuka, navodite vo inicijativata deka so navedenoto zakonsko
re{enie se povreduvalo pravoto na rabota, sloboda na izbor na
rabotata i dostapnost na sekoe rabotno mesto pod ednakvi uslovi,
smetame deka se neosnovani.
Od druga strana, faktot {to Ustavot zboruva deka pravoto na
socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe {to go garantira Ustavot
na gra|anite, se utvrduva so zakon i so kolektiven dogovor, smetame
deka ne zna~i deka edna{ steknatoto pravo na socijalna sigurnost
i socijalno osiguruvawe ne mo`e da pretrpi promeni vo pravec na negovo
miruvawe, ograni~uvawe ili celosno gubewe, pod odredeni uslovi
i okolnosti utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor. Vo ovaa smisla,
smetame deka treba da se ima predvid deka Ustavniot sud na Republika
Makedonija, so Re{enie U. br. 10/1997, ocenil deka so privremenoto
ograni~uvawe na pravoto na koristewe na penzijata, utvrdeno vo
~l. 154 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV
RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996), pred negovata izmena koja
sega se osporuva, so koj bilo predvideno privremeno da se zapira isplatata
na penzijata ako korisnikot e vo raboten odnos ili vr{i dejnost,
ne se zadira vo ve}e steknatite prava, {to zna~i deka tie nitu se
otu|uvaat nitu se odzemaat, tuku, kako {to predvidel i samiot zakon
vo ~l. 6 st. 3, privremeno se ograni~uva nivnoto koristewe vo slu~ai
predvideni so zakon, poradi {to Sudot ne povel postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na navedenoto zakonsko re{enie.
567

Vo ovaa smisla, i so vremenoto ograni~uvawe na koristewe na
polniot iznos na penzijata vo slu~aj koga korisnikot na penzijata }e
zasnova raboten odnos, odnosno }e vr{i dejnost od koja }e ostvaruva
dopolnitelen prihod, kako re{enie utvrdeno vo postojniot ~l. 154 od
Zakonot ~ija sodr`ina se osporuva so inicijativata, isto taka smetame
deka ne se zadira vo ve}e steknatoto pravo na penzija, odnosno ne
se vr{i otu|uvawe ili odzemawe na steknatoto pravo na penzija, tuku
se ograni~uva negovoto koristewe vo slu~ai i pod uslovi utvrdeni so
zakon, pri {to ne se doveduva vo pra{awe socijalnata sigurnost na
gra|aninot i ne se povreduva na~eloto na socijalna pravednost. Ova
osobeno zatoa {to so navedenoto re{enie, zakonodavecot, od edna
strana, na penzionerot, za vreme na negovoto novo rabotno anga`irawe,
mu garantira isplata na del od penzijata, koja e li~no i materijalno
pravo steknato vo sistemot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
so koe se obezbeduva socijalna sigurnost, a od druga strana mu
ovozmo`uva normativni pretpostavki za steknuvawe na dopolnitelen
prihod so novo rabotno anga`irawe, so {to }e se podobri materijalnata
polo`ba i socijalnata sigurnost na penzionerot, i toa i za vremeto
na ostvaruvaweto na prihodot, no i dopolnitelno, so zgolemuvaweto
na visinata na penzijata po odreden period na rabota. Poradi
toa, smetame deka re{enieto vo Zakonot spored koe isplatata na polniot
iznos na penzijata vo odredeni uslovi se ograni~uva, ne izleguva
od ustavnite ramki spored koi zakonodavecot ja ureduva sferata na penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe, vodej}i smetka za socijalnata
sigurnost i za socijalnata pravda na osigurenicite, kako i za obezbeduvawe
na odr`liv i stabilen penziski sistem koj se zasnova na na-
~eloto na socijalna pravednost i generaciska solidarnost.
[to se odnesuva do pra{aweto za povreda na starosnata penzija
kako steknato pravo na {to se povikuva podnositelot na inicijativata,
smetame deka pravoto na koristeweto na penzijata kako steknato
pravo na korisnicite na starosna penzija, ne se povreduva so
osporenoto zakonsko re{enie, a namalenata isplata na penzijata poradi
toa {to korisnikot povtorno zasnoval raboten odnos ili vr{i
druga dejnost so koja ostvaruva prihod i ja podobruva svojata socijalna
sigurnost, e vo funkcija na obezbeduvawe na odr`liv i stabilen penziski
sistem koj se gradi vo soglasnost so ekonomskite uslovi vo Republikata,
a koj se zasnova na na~eloto na socijalna pravednost i generaciska
solidarnost, poradi {to smetame deka ne mo`e osnovano da se
postavi pra{aweto za soglasnosta na navedenoto zakonsko re{enie so
Ustavot na Republika Makedonija.
Vo odnos na opredeluvaweto na visinata na penzijata koja se
ostvaruva vo navedenite slu~ai, izrazena vo procenti vo odnos na polniot
iznos na penzijata utvrdena pred novoto vrabotuvawe, odnosno
vr{ewe dejnost, smetame deka stanuva zbor za legitimno pravo na zakonodavecot
da ja opredeli istata, vodej}i smetka za celishodnosta na
568

e{enieto vo ramkite na op{testveno ekonomskite uslovi vo Republikata
i Ustavniot sud ne e nadle`en da ja ceni opravdanosta na
navedenata visina, poradi {to navodite vo inicijativata deka
procentite se utvrdeni volunataristi~ki, bez nau~ni i stru~ni istra`uvawa
i argumenti, smetame deka se neosnovani.
Navodite vo inicijativata deka so osporenata odredba od Zakonot
se povreduval ~len 54 od Ustavot spored koj slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni
vo Ustavot, smetame deka se neosnovani.
Imeno, soglasno ~l. 54 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot
i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni vo
Ustavot, a toa e za vreme na voena i vonredna sostojba. Ograni~uvaweto
na slobodite i pravata ne mo`e da bide diskriminatorsko po
osnov na pol, rasa, boja na ko`a, jazik, vera, nacionalnoto i socijalno
poteklo, imotnata i op{testenata polo`ba. Ograni~uvaweto na slobodite
i pravata ne mo`e da se odnesuva na pravoto na `ivot, zabranata
na ma~ewe, na ne~ove~ko i poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe,
na pravnata odredenost na kaznivite dela i kaznite, kako i na
slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata, javnoto izrazuvawe na
mislata i veroispovesta.
Od analizata na osporenata zakonska odredba proizleguva deka
istata voop{to ne se zanimava so ograni~uvawe ili gubewe na pravata
od penzisko i invalidsko osiguruvawe spored polot, rasata, bojata na
ko`ata, jazikot, verata, nacionalnoto i socijalno poteklo, imotnata i
op{testenata polo`ba, nitu pak pravoto na socijalna sigurnost i socijalno
osiguruvawe spa|aat vo korpusot na slobodi i prava ~ie ograni~uvawe
e ustavno zabraneto. Steknuvaweto i koristeweto na penzijata,
kako edna od formite preku koi se obezbeduva pravoto na socijalna
sigurnost na gra|anite, spa|a vo korpusot na prava koi proizleguvaat
od sferata na rabotnite odnosi, koi mo`at da bidat ograni-
~eni ili da se izgubat, no spored okolnosti i uslovi utvrdeni so Ustav
ili so zakon i so kolektiven dogovor. Ustavot mu dal pravo na zakonodavecot,
pokraj drugoto, da ja uredi procedurata vo koja se ostvaruvaat
pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe, a vo tie ramki i procedurata
za prestanok ili ograni~uvawe na tie prava. Toa zna~i deka
so zakon i so kolektivni dogovori se opredeluva postapkata na ostvaruvawe,
ograni~uvawe i gubewe na pravata od ovaa oblast. Ottuka,
smetame deka osporenata zakonska odredba ne go povreduva ~l. 54 od
Ustavot, kade e predviden ustaven mehanizam za za{tita na ustavno
garantiranite osnovni slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Ustavniot sud za razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 154 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV
569

RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/
2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i 70/2006).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 13 fevruari 2008
godina, donese
570
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 154 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija“ br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/
1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005,
101/2005, 70/2006 i 153/2007).
2. Veseq Ramizi od Kumanovo, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbata od Zakonot ozna~en vo to~ka 1 na ova
re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, steknuvaweto na pravoto
na penzija i nejzinoto koristewe ne mo`elo da se razdvojat, odnosno
starosnata penzija bila steknato pravo i nikoj, pod nikakvi uslovi,
bidej}i takvi uslovi ne postojat vo Ustavot, ne mo`el da mu ja ograni~i
isplatata na penzijata na penzionerot dokolku zasnova raboten
odnos ili dodeka vr{i dejnost nezavisno od traeweto na rabotnoto
vreme, vo procenti navedeni vo osporenata odredba, pau{alno, bez nikakva
potkrepa. Poradi toa, so osporenata odredba od Zakonot se povreduvala
odredbata od ~len 54 od Ustavot spored koja slobodata i pravata
na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai
utvrdeni vo Ustavot, se povreduvalo ustavnoto na~elo na ednakvost na
gra|anite pred Ustavot i zakonite spored koi akti slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot se priznati i garantirani so me|unarodniot
pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava; se povreduvalo
pravoto na sopstvenost i nejzinata za{tita zatoa {to so neisplatuvawe
na penzijata na penzionerot mu se odzemale bez nikakov ustaven
osnov del od negovite sredstva; se povreduvalo pravoto na rabota, sloboden
izbor na rabotata i dostapnost sekomu na sekoe rabotno mesto
pod ednakvi uslovi i se povreduvalo pravoto na soodvetna zarabotuva~ka
{to se zaslu`uvalo so rabota.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenata
odredba i da ja ukine.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 154 stav 1 od Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, na korisnik na pen-

zija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i dejnost so polno rabotno
vreme vo Republika Makedonija ili raboti vo stranstvo, mu se isplatuva
30% od penzijata.
Soglasno stavot 2 na ovoj ~len, na korisnik na penzija od stavot
1 na ovoj ~len koj raboti polovina od polnoto rabotno vreme, mu se
isplatuva 50% od penzijata, a za rabota pomalku od polovina od polnoto
rabotno vreme, mu se isplatuva 70% od penzijata.
Spored stav 3 na istiot ~len, dokolku korisnik na invalidska,
odnosno semejna penzija ne se javi na zadol`itelen kontrolen pregled
mu se zapira isplatata na penzijata. Dokolku korisnikot na penzija ne
se javi na zadol`itelen kontrolen pregled poradi opravdani pri~ini
(bolni~ko lekuvawe vo zemjata ili stranstvo), nema da se zapre isplatata
na penzijata do zavr{uvaweto na lekuvaweto, odnosno javuvaweto
na zadol`itelen kontrolen pregled.
4. Spored osnovnite odredbi na Ustavot, Republika Makedonija,
pokraj drugoto, e i socijalna dr`ava, a kako temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija se utvrdeni humanizmot,
socijalnata pravda i solidarnosta.
So cel da se ostvarat ovie ustavni pretpostavki, vo ~len 34 od
Ustavot se garantira pravoto na gra|anite na socijalna sigurnost i socijalno
osiguruvawe koi se utvrduvaat so zakon i so kolektiven
dogovor.
Spored ~len 35 stav 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata
za{tita i socijalnita sigurnost na gra|anite soglasno so na-
~eloto na socijalna pravednost.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka Ustavot go
proklamira i utvrduva op{tiot princip na pravoto na gra|anite na
socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe koe e prepu{teno na ureduvawe
so zakon i kolektiven dogovor. Ustavot, isto taka ja proklamira
gri`ata na Republikata za socijalna za{tita i socijalna sigurnost
na gra|anite, koja se ostvaruva vrz osnova na na~eloto na socijalna
pravednost. Spored toa, proklamacijata na tie ustavni principi
proizleguva od socijalniot karakter na dr`avata, a vidovite na pravata
od socijalnoto osiguruvawe, na~inot, postapkata i uslovite za ostvaruvaweto
na ovie prava na gra|anite se rezervirani za zakonodavnata
vlast koja gi ureduva relevantnite odnosi od zna~ewe za ostvaruvawe
na socijalnata sigurnost na gra|anite.
Penziskoto i invalidskoto osiguruvawe kako element na pravoto
na socijalnoto osiguruvawe e predmet na ureduvawe so Zakonot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
So ovoj zakon se ureduva zadol`itelnoto penzisko i invalidsko
osiguruvawe na rabotnicite vo raboten odnos i na fizi~kite lica koi
vr{at dejnost, osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe,
kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii na osigu-
571

enici gi ostvaruvaat pravata od penziskoto i ivalidskoto osiguruvawe
(~len 1).
Soglasno ~lenot 3 na ovoj zakon, so zadol`itelno penzisko i
invalidsko osiguruvawe po osnova na rabota, a vrz na~eloto na
socijalna pravednost i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava
vo slu~aj na starost, op{ta nesposobnost za rabota ili profesionalna
nesposobnost za rabota, smrt i telesno o{tetuvawe.
Pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe se utvrdeni vo
~len 5 od Zakonot, i toa:
1) pravo na starosna penzija,
2) pravo na invalidska penzija,
3) profesionalna rehabilitacija i prava na soodvetni pari~ni
nadomestoci,
4) pravo na semejna penzija,
5) pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe,
6) pravo na najnizok iznos na penzija.
Pravoto na starosna penzija i pravoto na invalidska penzija se
li~ni prava koi osigurenikot gi steknuva po osnov na rabota, vrz na-
~eloto na socijalna pravednost i generaciska solidarnost
Uslov za ostvaruvawe na ovie prava e prestanok na rabotniot
odnos poradi navr{uvawe na odredena vozrast na osigurenikot, uslovena
so ostvaruvawe na minimalen raboten sta`, odnosno op{ta nesposobnost
za rabota na osigurenikot ili namalena, odnosno preostanata
rabotna sposobnost. Taka, penziskoto osiguruvawe vo navedenite slu-
~ai pretstavuva vsu{nost obezbeduvawe na socijalna sigurnost na gra-
|anite po prestanokot na rabotniot odnos ili po prestanokot na
vr{ewe dejnost ili na drug so zakon predviden na~in za obezbeduvawe
sredstva za `ivot.
So ~len 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/2006), listata na osigurenici so zadol`itelno
penzisko i invalidsko osiguruvawe, utvrdena vo ~len 11 od Zakonot,
e dopolneta so nova to~ka 13, spored koja kon licata koi se zadol`itelno
osigurani po osnov na penzisko i inavalidsko osiguruvawe,
se dodadeni i rabotnicite vo raboten odnos ili fizi~kite lica koi
vr{at dejnost, po ostvaruvawe pravo na starosna ili invalidska penzija
po osnov na namalena, odnosno preostanata rabotna sposobnost. So
navedenoto dopolnuvawe na Zakonot, sozdaden e praven osnov vo krugot
na osigurenicite so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe,
po osnov na raboten odnos, da se vklu~at i korisnicite na starosna ili
invalidska penzija po osnov na namalena, odnosno preostanata rabotna
sposobnost, dokolku stapat vo raboten odnos ili vr{at dejnost.
So ~len 3 od ovoj zakon, Zakonot za penziskoto i inavalidskoto
osiguruvawe e dopolnet so nov ~len 33-a, so koj se utvrduvaat uslovite
pod koi ovaa kategortija osigurenici steknuvaat pravo na penzija koja
572

zavisi od dol`inata na rabotnoto anga`irawe, koja penzija se dodava
na posledniot mese~en iznos na penzijata pred prestanokot na rabotniot
odnos zasnovan kako korisnik na penzija.
So ~len 12 od navedeniot Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, izmenet e ~lenot
154 od Zakonot, taka {to namesto dotoga{noto re{enie spored
koe na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i
dejnost vo Republikata ili vo stranstvo mu se zapira isplatata na penzija,
zakonodavecot utvrdil novo re{enie, spored koe na korisnik na
penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i dejnost so polno
rabotno vreme vo Republika Makedonija ili raboti vo stranstvo, mu
se isplatuva 30% od penzijata; ako raboti polovina od polnoto rabotno
vreme, mu se isplatuva 50% od penzijata, a za rabota pomalku od polovina
od polnoto rabotno vreme, mu se isplatuva 70% od penzijata,
koe zakonsko re{enie se osporuva so inicijativata. So Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 153/
2007, ovoj ~len e dopolnet so nov stav 3, spored koj dokolku korisnik
na invalidska, odnosno semejna penzija ne se javi na zadol`itelen kontrolen
pregled mu se zapira isplatata na penzijata. Dokolku korisnikot
na penzija ne se javi na zadol`itelen kontrolen pregled poradi
opravdani pri~ini (bolni~ko lekuvawe vo zemjata ili stranstvo),
nema da se zapre isplatata na penzijata do zavr{uvaweto na lekuvaweto,
odnosno javuvaweto na zadol`itelen kontrolen pregled.
Spored Sudot, zakonskoto re{enie spored koe, na penzioner,
dodeka e vo raboten odnos, mu se namaluva isplatata na penzijata za
odreden procent poradi toa {to ostvaruva sredstva za egzistencija na
drug na~in (so novo rabotno anga`irawe, za koe e zadol`itelno osiguran
po osnov na penzisko i inavalidsko osiguruvawe), ne se povreduva
na~eloto na socijalna pravednost utvrdeno so ~len 8 stav 1 alineja 8
od Ustavot.
Ova od pri~ina {to ne postoi ustavna pre~ka korisnicite na
penzija da ja obezbeduvaat svojata socijalna sigurnost i na drug na~in,
odnosno so novo rabotno anga`irawe da ostvaruvaat soodvetni prihodi,
{to vpro~em zakonodavecot normativno go uredil so navedenata
izmena na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Ottuka,
navodite vo inicijativata deka so navedenoto zakonsko re{enie se povreduvalo
pravoto na rabota, sloboda na izbor na rabotata i dostapnost
na sekoe rabotno mesto pod ednakvi uslovi, Sudot oceni deka se
neosnovani.
Od druga strana, faktot {to pravoto na socijalna sigurnost i
socijalno osiguruvawe {to go garantira Ustavot na gra|anite, se utvrduva
so zakon i so kolektiven dogovor, spored Sudot, ne zna~i deka
edna{ steknatoto pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe
ne mo`e da pretrpi promeni vo pravec na negovo miruvawe, ograni-
573

~uvawe ili celosno gubewe, pod odredeni uslovi i okolnosti utvrdeni
so zakon i so kolektiven dogovor. Vo ovaa smisla, treba da se ima predvid
deka Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. 10/
1997, ocenil deka so privremenoto ograni~uvawe na pravoto na koristewe
na penzijata, utvrdeno vo ~len 154 od Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 80/1993,3/1994, 14/1995, 71/1996), pred negovata izmena koja sega
se osporuva, so koj bilo predvideno privremeno da se zapira isplatata
na penzijata ako korisnikot e vo raboten odnos ili vr{i dejnost, ne se
zadira vo ve}e steknatite prava, {to zna~i deka tie nitu se otu|uvaat
nitu se odzemaat, tuku, kako {to predvidel i samiot zakon vo ~len 6
stav 3, privremeno se ograni~uva nivnoto koristewe vo slu~ai predvideni
so zakon, poradi {to Sudot ne povel postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na navedenoto zakonsko re{enie.
Vo ovaa smisla, i so vremenoto ograni~uvawe na koristewe na
polniot iznos na penzijata vo slu~aj koga korisnikot na penzijata }e
zasnova raboten odnos, odnosno }e vr{i dejnost od koja }e ostvaruva
dopolnitelen prihod, kako re{enie utvrdeno vo postojniot ~len 154
od Zakonot ~ija sodr`ina se osporuva so inicijativata, Sudot, isto
taka, oceni deka ne se zadira vo ve}e steknatoto pravo na penzija,
odnosno ne se vr{i otu|uvawe ili odzemawe na steknatoto pravo na
penzija, tuku se ograni~uva negovoto koristewe vo slu~ai i pod uslovi
utvrdeni so zakon, pri {to ne se doveduva vo pra{awe socijalnata
sigurnost na gra|aninot i ne se povreduva na~eloto na socijalna pravednost.
Ova osobeno zatoa {to so navedenoto re{enie, zakonodavecot,
od edna strana, na penzionerot, za vreme na negovoto novo rabotno
anga`irawe, mu garantira isplata na del od penzijata, koja e li~no i
materijalno pravo steknato vo sistemot na penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe so koe se obezbeduva socijalna sigurnost, a od druga strana
mu ovozmo`uva normativni pretpostavki za steknuvawe na dopolnitelen
prihod so novo rabotno anga`irawe, so {to }e se podobri materijalnata
polo`ba i socijalnata sigurnost na penzionerot, i toa i za
vremeto na ostvaruvaweto na prihodot, no i dopolnitelno, so zgolemuvaweto
na visinata na penzijata po odreden period na rabota. Poradi
toa, spored Sudot, re{enieto vo Zakonot spored koe isplatata na polniot
iznos na penzijata vo odredeni uslovi se ograni~uva, ne izleguva
od ustavnite ramki spored koi zakonodavecot ja ureduva sferata na penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe, vodej}i smetka za socijalnata
sigurnost i za socijalnata pravda na osigurenicite, kako i za obezbeduvawe
na odr`liv i stabilen penziski sistem koj se zasnova na na-
~eloto na socijalna pravednost i generaciska solidarnost.
[to se odnesuva do pra{aweto za povreda na starosnata penzija
kako steknato pravo na {to se povikuva podnositelot na inicijativata,
Sudot oceni deka pravoto na koristeweto na penzijata kako steknato
pravo na korisnicite na starosna penzija, ne se povreduva so
574

osporenoto zakonsko re{enie, a namalenata isplata na penzijata poradi
toa {to korisnikot povtorno zasnoval raboten odnos ili vr{i druga
dejnost so koja ostvaruva prihod i ja podobruva svojata socijalna
sigurnost, e vo funkcija na obezbeduvawe na odr`liv i stabilen penziski
sistem koj se gradi vo soglasnost so ekonomskite uslovi vo Republikata,
a koj se zasnova na na~eloto na socijalna pravednost i generaciska
solidarnost, poradi {to Sudot ne go postavi pra{aweto za
soglasnosta na navedenoto zakonsko re{enie so Ustavot na Republika
Makedonija.
Vo odnos na opredeluvaweto na visinata na penzijata koja se
ostvaruva vo navedenite slu~ai, izrazena vo procenti vo odnos na polniot
iznos na penzijata utvrdena pred novoto vrabotuvawe, odnosno
vr{ewe dejnost, Sudot oceni deka stanuva zbor za legitimno pravo na
zakonodavecot da ja opredeli istata, vodej}i smetka za celishodnosta
na re{enieto vo ramkite na op{testveno ekonomskite uslovi vo Republikata
i Ustavniot sud ne e nadle`en da ja ceni opravdanosta na navedenata
visina, poradi {to navodite vo inicijativata deka procentite
se utvrdeni volunataristi~ki, bez nau~ni i stru~ni istra`uvawa i
argumenti, spored Sudot, se neosnovani.
Navodite vo inicijativata deka so osporenata odredba od Zakonot
se povreduval ~len 54 od Ustavot spored koj slobodite i pravata na
~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni
vo Ustavot, Sudot gi oceni kako neosnovani.
Imeno, soglasno ~len 54 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot
i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni vo
Ustavot, a toa e za vreme na voena i vonredna sostojba. Ograni~uvaweto
na slobodite i pravata ne mo`e da bide diskriminatorsko po osnov
na pol, rasa, boja na ko`a, jazik, vera, nacionalnoto i socijalno poteklo,
imotnata i op{testenata polo`ba. Ograni~uvaweto na slobodite
i pravata ne mo`e da se odnesuva na pravoto na `ivot, zabranata na ma-
~ewe, na ne~ove~ko i poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe, na pravnata
odredenost na kaznivite dela i kaznite, kako i na slobodata na
uveruvaweto, sovesta, mislata, javnoto izrazuvawe na mislata i veroispovesta.
Od analizata na osporenata zakonska odredba proizleguva deka
istata voop{to ne se zanimava so ograni~uvawe ili gubewe na pravata
od penzisko i invalidsko osiguruvawe spored polot, rasata, bojata na
ko`ata, jazikot, verata, nacionalnoto i socijalno poteklo, imotnata i
op{testenata polo`ba, nitu pak pravoto na socijalna sigurnost i socijalno
osiguruvawe spa|aat vo korpusot na slobodi i prava ~ie ograni-
~uvawe e ustavno zabraneto. Steknuvaweto i koristeweto na penzijata,
kako edna od formite preku koi se obezbeduva pravoto na socijalna
sigurnost na gra|anite, spa|a vo korpusot na prava koi proizleguvaat
od sferata na rabotnite odnosi, koi mo`at da bidat ograni~eni ili da
se izgubat, no spored okolnosti i uslovi utvrdeni so Ustav ili so
575

zakon i so kolektiven dogovor. Ustavot mu dal pravo na zakonodavecot,
pokraj drugoto, da ja uredi procedurata vo koja se ostvaruvaat pravata
od penzisko i invalidsko osiguruvawe, a vo tie ramki i procedurata za
prestanok ili ograni~uvawe na tie prava. Toa zna~i deka so zakon i so
kolektivni dogovori se opredeluva postapkata na ostvaruvawe, ograni~uvawe
i gubewe na pravata od ovaa oblast. Ottuka, Sudot oceni
deka osporenata zakonska odredba ne go povreduva ~lenot 54 od Ustavot,
kade e predviden ustaven mehanizam za za{tita na ustavno garantiranite
osnovni slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot, poradi {to
ne go postavi pra{aweto za soglasnosta na navedenoto zakonsko re{enie
so Ustavot na Republika Makedonija.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski i d-r Zoran Sulejmanov.
576

47. U. br. 253/2007 (13. 02. 2008)
Osporen akt
Pravilnik za utvrduvawe na plata, dodatoci na plata i nadomestoci
na opredeleni tro{oci na lica na slu`ba vo stranstvo i upateni
vo mirovni i humanitarni operacii nadvor od Republika Makedonija,
broj 01-5589/1 od 29 oktomvri 2007 godina, donesen od ministerot
za odbrana.
Pri~ini za osporuvawe
Podnositelot na inicijativata smeta deka ministerot za
odbrana nemal zakonsko ovlastuvawe da go donese osporeniot pravilnik.
Imeno, Pravilnikot bil donesen vrz osnova na ~l. 55 od Zakonot
za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava, spored
koj ministerot donesuva pravilnici i drugi vidovi akti za izvr{uvawe
na zakonite i drugite propisi samo koga za toa izre~no e ovlasten
so zakon, me|utoa vo postojnite zakoni vo Republika Makedonija, a
u{te pomalku vo ovoj zakon, ne postoelo vakvo ovlastuvawe za ministerot.
Ponatamu, se naveduva deka ureduvaweto na platite na vrabotenite
vo Ministerstvoto za odbrana so navedeniot pravilnik bilo vo
sprotivnost so odredbite na Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika
Makedonija, kade bilo propi{ano (~l. 186, 187 i 188) deka voenite
pretstavnici vo stranstvo, voenite i civilnite lica i profesionalnite
vojnici koi vr{at dol`nost vo voeni pretstavni{tva i voeni
misii vo stranstvo ili u~estvuvaat vo humanitarni operacii i
mirivni misii nadvor od teritorijata na Republika Makedonija,
imaat pravo na plata soglasno so propisite za plata i nadomestocite
na plata na vrabotenite vo diplomatsko konzularnite pretstavni{tva
na Republika Makedonija vo stranstvo. Toa bi zna~elo deka ovie lica
pravoto na plata mo`at da go ostvaruvaat isklu~ivo i samo vo soglasnost
so Uredbata za na~inot i postapkata za utvrduvawe na plata, dodatoci
na plata i nadomestocite na opredeleni tro{oci vo diplomatsko
konzularnite pretstavni{tva na Republika Makedonija, donesena od
strana na Vladata na Republika Makedonija ("SV RM," br. 22/2007).
Osven toa, ovoj pravilnik bil vo sprotivnost i so ~l. 52 st. 1 od
Ustavot, zatoa {to namesto da bide objaven vo Slu`ben vesnik na Re-
577

publika Makedonija“, {to bilo obvrska soglasno ~len 3 stav 1 to~ka 4
od Zakonot za objavuvawe na zakonite i drugite propisi i akti, vo preodnite
i zavr{nite odredbi na Pravilnikot bilo propi{ano deka
vleguva vo sila so denot na donesuvaweto, a }e se primenuva od 1 septemvri
2007 godina.
Vrz osnova na navedenoto, podnositelot na inicijativata smeta
deka osporeniot pravilnik ne bil vo soglasnost so odredbite na Ustavot,
Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava,
Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija i Zakonot
za objavuvawe na zakonite i drugite propisi i akti, poradi {to predlaga
Ustavniot sud na Republika Makedonija da povede postapka za
ocenuvawe na ustvanosta i zakonitosta na Pravilnikot i istiot da go
poni{ti ili ukine.
578
Sodr`ina na osporeniot akt
Vrz osnova na ~len 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota
na organite na dr`avnata uprava ministerot za odbrana donel
Pravilnik za utvrduvawe na plata, dodatoci na plata i nadomestocite
na opredeleni tro{oci na lica na slu`ba vo stranstvo i upateni vo
mirovni i humanitarni operacii nadvor od Republika Makedonija,
broj 01-5589/1 od 29.10.2007 godina.
Pravilnikot sodr`i 51 ~lenovi, rasporedeni vo slednive tematski
celini: osnovni odredbi; plata na licata na slu`ba vo stranstvo;
dodatoci na plata; nadomestoci na tro{oci; plata, dodatoci i
nadomestoci na plati na u~esnici vo mirovni i humanitarni operacii
nadvor od Republika Makedonija i preodni i zavr{ni odredbi.
Vo delot na Osnovnite odredbi (~l. 1 do ~l. 3) se opredeluva
deka so ovoj pravilnik se ureduva na~inot i postapkata za utvrduvawe
na plata, dodatoci na plata i nadomestoci na opredeleni tro{oci na
vrabotenite vo Ministerstvoto za odbrana upateni na slu`ba vo stranstvo
i vo mirovni i humanitarni operacii nadvor od Republika
Makedonija.
Vo delot - Plata na licata na slu`ba vo stranstvo (~l. 5 do ~l.
10) se opredeluvaat parametrite za utvrduvawe na neto plata, se opredeluvaat
koeficientite za licata na slu`ba vo stranstvo vo zavisnost
od ~inot i stepenot na obrazovanie, kako element od koj zavisi utvrduvaweto
na platata.
Vo delot - Dodatoci na plata (~l. 11 do 15) se opredeluva visinata
na dodatokot za plata koj se ostvaruva za pridru`ba na nevraboten
bra~en drugar, dodatokot za vr{ewe zada~i vo ote`nati uslovi
za rabota i dodatokot za vr{ewe dol`nost.
Vo delot - Nadomestoci na tro{oci (~l. 16 do 38) se opredeluvaat
uslovite i na~inot na ostvaruvawe na posebnite nadomestoci (za
tro{oci za iznajmuvawe na stan, za {koluvawe na deca, za prevoz do i

od rabota; za odvoen `ivot od semejstvoto, za drugi nadomestoci
utvrdeni so zakonskite propisi ili drugi op{ti akti (mobilen telefon,
reprezentacija, prenos na posmrtni ostanki, zdravstveno osiguruvawe,
ureduvawe na soba za dneven prestoj, pravo na nadomestok na tro-
{oci za avionski prevoz za godi{en odmor i bankarska provizija).
Vo delot - Plata, dodatoci i nadomestoci na plati na u~esnici
vo mirovni i humanitarni operacii nadvor od Republika Makedonija
(~l. 39 do 48) se utvrduvaat osnovnata plata preku koeficientite spored
~in, odnosno stepen na obrazovanie, dodatocite na plata zaradi
vr{ewe zada~i vo ote`nati uslovi za prestoj i rabota, nadomestocite
na plata poradi odvoen `ivot i drugi nadomestoci, kako {to se pari~na
nagrada i pravo na reprezentacija za u~esnikot so najvisok ~in.
Vo preodnite i zavr{nite odredbi (~l. 49 do 51) se opredeluva
deka tro{ocite za drugi nadomestoci na licata na slu`ba vo stranstvo
i na u~esnicite vo mirovni i humanitarni operacii se ispla}aat
vo visina i na~in predviden so zakon i drugi propisi, deka so denot na
primenata na ovoj pravilnik prestanuva da va`i Pravilnikot koj dotoga{
ja ureduval ovaa oblast i se opredeluva vleguvaweto vo sila na
ovoj pravilnik, odnosno deka ovoj pravilnik vleguva vo sila so denot
na donesuvaweto, a }e se primenuva smetano od 1 septemvri 2007
godina.
Ustavnosudska praktika
1. So Re{enie U. br. 198/2006, Ustavniot sud na Republika Makedonija,
ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za utvrduvawe na osnovite
i koeficientite na platite, dodatocite i nadomestocite na voenite
pretstavnici na Republika Makedonija vo stranstvo i na drugi
voeni i civilni lica na slu`ba vo stranstvo, broj 01-4135/1 od 21. 06.
2002 godina, broj 01-2761/1 od 14. 04. 2003 godina, broj 01-2761/3 od 27. 05.
2003 godina, broj 01-2761/4 od 24. 07. 2003 godina, broj 01-5114/1 od 13. 10.
21005 godina, broj 01-4069/1 od 25. 07. 2006 godina i broj 01-4069/3 od 22.
08. 2006 godina, donesen od ministerot za odbrana na Republika Makedonija.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Trgnuvajki od sodr`inata na
osporeniot pravilnik vo celina, Sudot oceni deka so ovoj pravilnik
samo se doureduvaat odredeni pra{awa koi se odnesuvaat na vrabotenite
vo Ministerstvoto za odbrana dodeka izvr{uvaat slu`ba vo stranstvo,
{to na ovoj pravilnik mu dava karakter na interen akt na
Ministerstvoto za odbrana i ne pretstavuva propis donesen od ministerot
za odbrana za vr{ewe na javni ovlastuvawa utvrdeni so zakon.
So ogled na faktot {to osporeniot pravilnik nema karakter
na propis vo smisla na ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija,
tuku pretstavuva interen akt, Sudot utvrdi deka ne e nadle`en za
579

ocenuvawe na negovata soglasnost so Ustavot i so zakon, poradi {to se
ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud za
otfrlawe na inicijativata.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
101/2001, ja otfrli inicijativata za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta
na Pravilnikot za platite i nadomestocite na platite vo Ministerstvoto
za odbrana broj 01-1041/2 od 24. 04. 2000 godina (pre~isten
tekst).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Sudot na sednicata utvrdi
deka so osporeniot pravilnik se ureduva pra{aweto za platite i nadomestocite
na plati vo Ministerstvoto za odbrana.
Spored ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so
Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori
so Ustavot i so zakonite.
So ogled na toa {to osporeniot pravilnik ne e propis vo smisla
na ozna~enata ustavna odredba, tuku akt so koj se ureduvaat pra{awa
od sferata na rabotnite odnosi vo Ministerstvoto za odbrana,
Sudot oceni deka ne e nadle`en da odlu~uva za negovata ustavnost i zakonitost
poradi {to odlu~i kako vo to~kata 1 na ova re{enie.
3. So Re{enie U. br. 228/2000, Ustavniot sud na Republika Makedonija,
ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za finansiskoto i materijalnototo
rabotewe vo Ministerstvoto za odbrana, donesen od ministerot
za odbrana, br. 01-720/02 od 7. 05. 1999 godina.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Sudot na sednicata utvrdi
deka so osporeniot pravilnik se reguliraat pra{awata od oblasta na
finansiskoto i materijalnoto rabotewe na Ministerstvoto za odbrana,
i toa: sredstva i izvori na sredstva; izgotvuvawe predlog presmetki
i finansiski plan; kontrola na finansiskite i materijalnite dokumenti;
platniot promet; presmetkata i isplatata na plati i nadomestoci
na plati i drugi nadomestoci; smetkovodstvoto; popis na sredstvata
i izvorite na sredstvata; amortizacija i revalorizacija na sredstvata;
presmetki, izve{tai i analizi; delokrug na rabota i odgovornost
za finansisko i materijalno rabotewe i drugi raboti od oblasta
na finansiskoto i materijalnoto rabotewe.
Spored ~l. 17 st. 1 t. 14 od Zakonot za odbrana i ~l. 7 st. 11 od
Zakonot za smetkovodstvo, ministerot za odbrana ima obvrska da go
organizira i sproveduva materijalnoto i finansiskoto rabotewe vo
Armijata, kako i da gi propi{e formata i na~inot na vodewe na delovnite
knigi vo edinicite, ustanovite i organizaciite na Armijata i
formata i na~inot na vodewe na materijalna evidencija za sredstvata
na vooru`uvawe i voenata oprema na odbranata.
Soglasno ~l. 3 st. 1 t. 4 od Zakonot za objavuvawe na zakonite i
drugite propisi i akti vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija",
580

vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" se objavuvaat pravilnicite,
naredbite, upatstvata, re{enijata i drugite akti za koi so zakon
se ovlasteni da gi donesuvaat ministrite koi rakovodat so ministerstvata,
kako i funkcionerite koi rakovodat so drugite organi na
upravata i organizacii utvrdeni so zakon, kako i drugi akti za koi tie
}e odlu~at da se objavat vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
Od tekstot na preodnite i zavr{nite odredbi na osporeniot
pravilnik vidno e deka ovoj pravilnik vleguva vo sila so denot na negovoto
donesuvawe od {to proizleguva deka ministerot za odbrana
odlu~il, Pravilnikot da ne se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija", tuku da stapi vo sila so denot na negovoto donesuvawe
od pri~ina {to toa e interen akt na ministerstvoto.
Trgnuvajki od sodr`inata na osporeniot pravilnik vo celina,
smetame deka so ovoj pravilnik samo se doureduvaat odredeni pra{awa
koi se odnesuvaat isklu~ivo na internite odnosi vo Ministerstvoto
za odbrana od oblasta na finansiskoto i materijalnoto rabotewe. Vsu-
{nost, ovoj pravilnik e interen akt na Ministerstvoto za odbrana i
ne pretstavuva propis donesen od ministerot za odbrana za vr{ewe na
javni ovlastuvawa utvrdeni so zakon.
So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka osporeniot pravilnik
ne e propis za koj Ustavniot sud e nadle`en da ja ceni negovata
ustavnost i zakonitost, poradi {to soglasno ~l. 28 st. 1 al. 1 Delovnikot
na Ustavniot sud odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re{enie.
Sporno pravno pra{awe
Dali osporeniot pravilnik ima karakter na propis podoben za
ustavnosudska ocena.
Pravno mislewe
Spored ~len 110 alineja 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na propisite i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle-
`en da odlu~uva za baraweto.
Poa|aj}i od pravnite elementi {to go opredeluvaat propisot,
a spored koi toj treba da sodr`i op{ti normi na odnesuvawe, da ureduva
odnosi na subjektite vo pravoto na op{t na~in i za neopredelen
broj na subjekti vo pravoto, smetame deka osporeniot akt nema karakter
na propis vo smisla na iznesenata ustavna odredba, poradi {to ne
e podoben za ustavnosudska ocena.
581

Imeno, trgnuvaj}i od sodr`inata na osporeniot pravilnik vo
celina, smetame deka so ovoj pravilnik samo se doureduvaat odredeni
pra{awa koi se odnesuvaat na vrabotenite vo Ministerstvoto za
odbrana dodeka izvr{uvaat slu`ba vo stranstvo, {to na ovoj pravilnik
mu dava karakter na interen akt na Ministerstvoto za odbrana i
ne pretstavuva propis donesen od ministerot za odbrana za vr{ewe na
javni ovlastuvawa utvrdeni so zakon.
So ogled na faktot {to osporeniot pravilnik nema karakter
na propis vo smisla na ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija,
tuku pretstavuva interen akt, smetame deka Sudot ne e nadle`en za
ocenuvawe na negovata soglasnost so Ustavot i so zakonot, poradi {to
se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud
za otfrlawe na inicijativata.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Ustavniot sud za razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za utvrduvawe
na plata, dodatoci na plata i nadomestocite na opredeleni tro{oci
na lica na slu`ba vo stranstvo i upateni vo mirovni i humanitarni
operacii nadvor od Republika Makedonija, br. 01-5589/1 od 29. 10. 2007
godina, donesen od ministerot za odbrana.
*
Poradi toa {to podnesitelot na inicijativata ja povle~e inicijativata
be{e izgotvena slednava:
582
Informacija po predmetot U. br. 253/2007
Tunxaj Hasanbegovi}, na 29. 11. 2007 godina na Ustavniot sud na
Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za utvrduvawe
na plata, dodatoci na plata i nadomestoci na opredeleni tro{oci
na lica na slu`ba vo stranstvo i upateni vo mirovni i humanitarni
operacii nadvor od Republika Makedonija, broj 01-5589/1 od 29 oktomvri
2007 godina, donesen od ministerot za odbrana.
Podnositelot na inicijativata, so svoj akt od 5. 01. 2008 godina,
go izvesti Sudot deka ja povlekuva dostavenata inicijativa.
So ogled na navedenoto, smetame deka se ispolneti uslovite za
administrativno zavr{uvawe na predmetot soglasno ~l. 16 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija, poradi {to se p r e
d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da donese zaklu~ok za administrativno zavr{uvawe na
predmetot poradi povlekuvawe na inicijativata.

*
Z A P I S N I K
od sednicata na Ustavniot sud na Republika Makedonija
odr`ana na 13 fevruari 2008 godina
Na sednicata so koja rakovode{e pretsedatelot na Sudot d-r
Trendafil Ivanovski, prisustvuvaa sudiite: Liljana Ingilizova Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski i d-r Zoran Sulejmanov.
Na sednicata se odlu~uva{e po predmetot U. br. 253/2007 na
sudijata - izvestitel d-r Zoran Sulejmanov i Sowa Danova, dr`aven
sovetnik.
Po izvestuvaweto na sudijata izvestitel, Sudot ednoglasno
donese
Z A K L U ^ O K
Soglasno ~len 16 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, predmetot da se zavr{i po administrativen pat, poradi
toa {to podnositelot na inicijativata go izvesti Sudot deka ja povlekuva
dostavenata inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Pravilnikot za utvrduvawe na plata, dodatoci na plata i nadomestoci
na opredeleni tro{oci na lica na slu`ba vo stranstvo i upateni
vo mirovni i humanitarni operacii nadvor od Republika Makedonija,
br. 01-5589/1 od 29 oktomvri 2007 godina, donesen od ministerot za
odbrana.
583

584

48. U. br. 88/2007 (13. 02. 2008)
Osporen akt
^len 84 od Zakonot za rabotnite odnosi (SV RM," br. 62/2005).
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata osporenata odredba od
~len 88 od Zakonot bila sprotivna na osnovnite slobodi i prava na
~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so
Ustavot.
Imeno, rabotniot odnos, soglasno Zakonot za rabotnite odnosi
bil dogovoren odnos pome|u rabotodava~ot i rabotnikot i ne mo`elo
edna od stranite vo dogovorot so zakon da bide ovlasten da ja kaznuva
drugata dogovorna strana i toa so pari~na kazna, poradi neizvr{uvawe
ili nesoodvetno izvr{uvawe na dogovornite obvrski, a seto toa rabotodava~ot
go pravel bez kakva bilo postapka za utvrduvawe na vina i
odgovornost i bez zakonski opredelen organ koj vo ime na rabotodava~ot
ja izrekuva kaznata.
Osporenata odluka bila i sprotivna na ~l. 14 i 15 od Ustavot
od pri~ini {to kaznivoto delo trebalo da bide utvrdeno so zakon i
trebalo da se garantira pravoto na `alba. Od osporenata odredba od
zakonot ne proizleguvalo deka rabotnikot ima pravo na `alba.
Poradi iznesenoto se bara Ustavniot sud na Republika Makedonija
da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot ~len
84 od Zakonot za rabotnite odnosi.
Sodr`ina na osporeniot ~l. 84 od Zakonot
Vo zavisnost od stepenot na odgovornosta na rabotnikot, uslovite
pod koi e napravena povredata na rabotnite obvrski i na rabotniot
red i disciplina, porane{nata rabota i odnesuvawe na rabotnikot,
te`inata na povredata i nejzinite posledici, rabotodava~ot
mo`e na rabotnikot, namesto otka`uvawe na dogovorot za vrabotuvawe
da mu izre~e pari~na kazna, koja ne mo`e da bide pogolema od 15%
od poslednata isplatena mese~na plata na rabotnikot, vo traewe od
eden do {est meseci.
585

Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 150/
2005 od 7. 12. 2005 godina ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~len 1 stav 2 vo delot "i dogovorot za vrabotuvawe", ~l. 71 st. 3
vo delot "pravilata za rabotniot red i disciplina i dogovorot za vrabotuvawe",
~l. 72 vo delot "i akt na rabotodava~ot", ~l. 81 st. 1 vo
delot "akt na rabotodava~ot i dogovorot za vrabotuvawe so otkazen
rok" i st. 2 vo delot "i so pravilata na rabotodava~ot za rabotniot
red i disciplina", i ~l. 82 st. 1 vo delot "pravilata za rabotniot red i
disciplina i dogovorot za vrabotuvawe" od Zakonot za rabotni odnosi
("SV RM," br. 62/2005).
Od obrazlo`enieto na re{enieto: Vo ~l. 82 od Zakonot e regulirano
pra{aweto koga mo`e rabotodava~ot na rabotnikot da mu go
otka`e dogovorot za vrabotuvawe bez otkazen rok vo slu~ai na kr{ewe
na rabotniot red i disciplina ili neispolnuvawe na rabotnite obvrski
utvrdeni so ovoj ili drug zakon, kolektiven dogovor, pravilata za
rabotniot red i disciplina i dogovorot za vrabotuvawe, osobeno ako
storile raboti koi se nabroeni vo alineite vo ovoj stav od ~l. 82 od
Zakonot. Osporeniot del koj se odnesuva na "pravilata za rabotniot
red i disciplina i dogovorot za vrabotuvawe" isto taka i vo ovoj slu-
~aj ne mo`e da se problematizira od aspekt na soglasnosta so ~l. 32 st.
5 od Ustavot, bidej}i odredbata sodr`i zakonsko ovlastuvawe so ovie
akti da se utvrdat konkretni elementi vo odnos na kr{eweto na rabotniot
red i disciplina, pokraj nabroenite vo zakonot, {to bi dovele
rabotodava~ot na rabotnikot da mu go otka`e dogovorot za vrabotuvawe
bez otkazen rok, me|utoa vo osnova samiot Zakon ve}e ja ima
propi{ano obvrskata na ovie akti da bidat vo soglasnost so opredelenite
prava i obvrski od rabotniot odnos vo zakonot. Ottuka, i so
ovaa odredba, Zakonot ne dozvoluva neograni~eni ovlastuvawa na rabotodava~ot,
a pra{aweto dali tie akti se vo ramki na zakon odnosno
kolektiven dogovor e fakti~ko pra{awe.
Vsu{nost, so dogovorot za vrabotuvawe, so pravilata za rabotniot
red i disciplina i so aktite na rabotodava~ot se ureduvaat interni
i konkretni pra{awa od procesot na rabotata, a ne pra{awa od
koi zavisi polo`bata na vrabotenite, odnosno tie ne pretstavuvaat
propisi so koi pokraj so zakon i kolektiven dogovor bi se ureduvalo
ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba. Voedno
obezbeduvaweto na procesot na rabota ne e samo obvrska, tuku i odgovornost
na rabotodava~ot od pove}e aspekti so cel da se obezbedat kvalitetni
uslugi ili, pak, kvaliteten (tehni~ko-tehnolo{ki) proizvodstven
proces, soglasno standardite propi{ani za vr{eweto na rabotnite
zada~i."
586

Pravno mislewe
Ustavot na Republika Makedonija vo delot na odredbite koi se
odnesuvaat na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot gi
utvrdil ekonomskite, socijalnite i kulturni prava.
Vo ovoj del od Ustavot, so ~l. 32 st. 1 e opredeleno deka sekoj
ima pravo na rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri
raboteweto i materijalna obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost.
Spored st. 2 i st. 3 od ovoj ~len od Ustavot, sekomu, pod ednakvi
uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto i sekoj vraboten ima pravo
na soodvetna zarabotuva~ka.
Vo st. 4 e opredeleno deka sekoj vraboten ima pravo na platen
dneven, nedelen i godi{en odmor i od ovie prava vrabotenite ne
mo`at da se otka`at.
So st. 5 od ovoj ~len od Ustavot e utvrdeno deka ostvaruvaweto
na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i
so kolektiven dogovor.
Vo delot na odredbite na Ustavot koi se odnesuvaat na garanciite
na osnovnite slobodi i prava, so ~l. 51 e utvrdeno deka vo Republika
Makedonija zakonite moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a
site drugi propisi so Ustavot i so zakon.
Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 55 st. 1 od Ustavot, slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto
e edna od osnovite na ekonomskite odnosi vo Republikata.
So odredbite od ~l. 57 i ~l. 58 od Ustavot e opredeleno deka
Republikata go pottiknuva ekonomskiot napredok a sopstvenosta i
trudot se osnova za upravuvawe i u~estvo vo odlu~uvaweto.
Poa|aj}i od iznesenive ustavni opredelbi za pazarnoto stopanstvo
i polo`bata na sopstvenosta vo organiziraweto na trudot i kapitalot,
proizleguva deka vo op{testveno-ekonomskiot sistem na Republikata
rabotniot odnos gi izgubil elementite od porane{niot sistem
na dobrovolen odnos me|u rabotnikot i organizacijata odnosno rabotodava~ot
zaradi vr{ewe na raboti i zada~i so sredstvata vo op{testvena
sopstvenost i pretstavuva dogovoren odnos me|u rabotnikot i
rabotodava~ot zaradi vr{ewe na opredeleni raboti i vrz osnova na
dogovorniot - obligacionen odnos me|u rabotnikot i rabotodava~ot
nastanuvaat prava i obvrski od momentot na sklu~uvaweto na dogovorot.
Zakonot za rabotnite odnosi opredelil deka rabotnite odnosi
me|u rabotnicite i rabotodava~ite se vospostavuvaat so sklu~uvawe
na dogovor za vrabotuvawe i deka rabotniot odnos se ureduva so ovoj i
so drug zakon, kolektiven dogovor i dogovorot za vrabotuvawe.
Soglasno ~l. 3, ovoj zakon gi ureduva i rabotnite odnosi na
rabotnicite vraboteni vo organite na dr`avnata vlast, organite na
587

edinicite na lokalnata samouprava, ustanovite, javnite pretprijatija,
zavodite, fondovite, organizaciite i drugi pravni i fizi~ki lica
koi vrabotuvaat rabotnici, dokolku so drug zakon poinaku ne e opredeleno.
Rabotniot odnos mo`e da prestane samo na na~in i pod uslovi
utvrdeni so zakon i kolektiven dogovor.
Vo rabotniot odnos sekoja od stranite e dol`na da gi ispolnuva
propi{anite i dogovorenite prava, obvrski i odgovornosti.
Vo ~l. 12 st. 1 od Zakonot e opredeleno deka pri sklu~uvaweto i
prestanuvaweto na dogovorot za vrabotuvawe i vo vremetraeweto na
rabotniot odnos rabotodava~ot i rabotnikot se dol`ni da gi po~ituvaat
odredbite na ovoj i drugi zakoni, me|unarodnite dogovori {to ja
obvrzuvaat Republika Makedonija i drugite propisi, kolektivnite
dogovori i aktite na rabotodava~ot.
Spored st. 2 na ovoj ~len od Zakonot, so dogovorot za vrabotuvawe,
odnosno so kolektiven dogovor ne mo`e da se opredelat pomali
prava od pravata utvrdeni so zakon, a ako sodr`at takvi odredbi, se
smetaat za ni{tovni i se primenuvaat soodvetni odredbi od zakon.
Vo st. 3 e opredeleno deka so dogovorot za vrabotuvawe, odnosno
so kolektiven dogovor mo`e da se odredat pravata, koi za rabotnicite
se popovolni, otkolku {to gi opredeluva ovoj zakon.
Spored st. 4 na ovoj ~len od Zakonot, pravata od raboten odnos
utvrdeni so Ustavot, zakon i kolektiven dogovor ne mo`at da se odzemaat
ili organi~at so akti i dejstvija na rabotodava~ot.
Zakonot za rabotni odnosi vo ~l. 13 go opredelil (definiral)
dogovorot za vrabotuvawe deka so nego se zasniva raboten odnos.
Spored st. 2 na ovoj ~len od Zakonot pravata, obvrskite i odgovornostite
vrz osnova na vr{eweto na rabotata od rabotniot odnos i
vklu~uvawe vo zadol`itelnoto socijalno osiguruvawe vrz osnova na
rabotniot odnos, zapo~nuvaat da se ostvaruvaat so denot na stapuvaweto
na rabotnikot na rabota, dogovoreni vo dogovorot za vrabotuvawe.
Spored Sudot, od analizata na iznesenite zakonski odredbi
proizleguva deka predmet na ureduvawe na Zakonot se prava i obvrski
od raboten odnos. Dogovorot koj se sklu~uva pome|u rabotodava~ot i
rabotnikot za rabotniot odnos, ima karakter na pravna rabota pome|u
stranite na dogovorot koj vrz osnova na Zakonot e limitiran vo odnos
na toa da nema pomali prava i obvrski od onie utvrdeni so zakonot, no
se dopu{ta dogovorno zgolemuvawe na pravata na rabotnicite od rabotniot
odnos.
Ottuka, so zakonot se propi{uvaat a so dogovorot konkretno se
ureduvaat vo soglasnost so zakonot, pravata od raboten odnos.
Imaj}i gi predvid iznesenite ustavni i zakonski odredbi proizleguva
deka vo osnova konceptot na Zakonot za rabotni odnosi gi postavil
vo ovie ramki elementite na rabotniot odnos, kako vo odnos na
588

pravata i obvrskite koi se utvrduvaat so zakon taka i vo odnos na nivnoto
ostvaruvawe koe se ureduva so zakon i so kolektiven dogovor.
Vo ~l. 81 od Zakonot se utvrdeni slu~aite koga rabotodava~ot
mo`e da mu go otka`e dogovorot za vrabotuvawe na rabotnikot poradi
kr{ewe na rabotniot red i disciplina ili neispolnuvawe na obvrskite
utvrdeni so zakon, kolektiven dogovor, akt na rabotodava~ot i
dogovor za vrabotuvawe so otkazen rok.
Zakonot za rabotni odnosi vo Glava VII so naslov "Otka`uvawe
na dogovorot za vrabotuvawe so otkaz od strana na rabotnikot i rabotodava~ot"
vo podnaslovot „Otka`uvawe na dogovorot za vrabotuvawe
poradi kr{ewe na rabotniot red i disciplina ili rabotnite obvrski
so otkazen rok" e pomesten i osporenata odredba od ~l. 84 od Zakonot
spored koja, vo zavisnost od stepenot na odgovornosta na rabotnikot,
uslovite pod koi e napravena povredata na rabotnite obvrski i na
rabotniot red i disciplina, porane{nata rabota i odnesuvawe na rabotnikot,
te`inata na povredata i nejzinite posledici, rabotodava~ot
mo`e na rabotnikot namesto otka`uvawe na dogovorot za vrabotuvawe
da mu izre~e pari~na kazna, koja ne mo`e da bide pogolema od 15% od
poslednata isplatena mese~na plata na rabotnikot, vo traewe od eden
do {est meseci.
Poa|aj}i od navodite vo inicijativata, analizata na osporenata
zakonska odredba kako i ~lenot 81 od Zakonot proizleguva deka
vo odnos na ~l. 81 posebno e uredeno pra{aweto koga rabotodava~ot
mo`e da go otka`e dogovorot za vrabotuvawe na rabotnikot poradi
kr{ewe na rabotniot red i disciplina ili neispolnuvawe na obvrskite
utvrdeni so zakon, kolektiven dogovor, akt na rabotodava~ot i
dogovorot za vrabotuvawe so otkazen rok, osobeno ako ne gi po~ituva
rabotite nabrojani vo ovoj ~len od Zakonot.
Vo ovoj kontekst so osporenata odredba od ~l. 84 od Zakonot e
predvidena mo`nost za izrekuvawe na pari~na kazana, no samo kako zamena
na otkazot od strana na rabotodava~ot.
Do vakva zamena mo`e da dojde zavisno od stepenot na odgovornost
na rabotnikot, uslovite pod koi e napravena povredata na rabotnite
obvrski, porane{nata rabota i odnesuvaweto na rabotnikot,
kako i te`inata na povredata i nejzinite posledici. Site ovie elementi
se zemaat kako olesnitelni okolnosti, koi ja ovozmo`uvaat zamenata
na otkazot so pari~na kazna.
So drugi zborovi, soglasno Zakonot za rabotnite odnosi, rabotodava~ot
vo slu~aj na kr{ewe na rabotnata disciplina ili neispolnuvawe
na obvrskite utvrdeni so zakon, kolektiven dogovor i dogovor
za rabota, najprvo treba da donese odluka za otka`uvawe na dogovorot
za vrabotuvawe, pa duri toga{ taka donesenata odluka da ja zameni
so pari~na kazna. Zna~i, pari~nata kazna vo konkretniot slu~aj ne
se izrekuva kako samostojna merka, tuku pretstavuva edna olesnitelna
okolnost za rabotnikot, namesto da mu prestane rabotniot odnos da
589

mo`e i natamu da raboti, no za kr{eweto na rabotniot red i disciplina
... sepak se kaznuva soglasno ~len 84 od Zakonot.
Spored ~l. 85 od Zakonot, odlukata za otka`uvawe na dogovorot
za vrabotuvawe, odnosno odlukata za izrekuvawe na pari~na kazna zadol`itelno
se dava vo pismena forma, so obrazlo`enie na osnovot i
pri~inata za otka`uvawe na dogovorot za vrabotuvawe, odnosno pri~inata
za izrekuvawe na pari~nata kazna so pravna pouka.
Nadle`niot organ za izrekuvawe na otkaz na dogovorot za vrabotuvawe
i na pari~nata kazna Zakonot za rabotnite odnosi vo ~l. 86
go predviduva rabotodava~ot i od nego ovlasten rabotnik.
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot
vo ovie odredbi ja predvidel postapkata za izrekuvawe na pari~na
kazna i pravoto na rabotnikot da se `ali vo slu~aj koga ne se soglasuva
so odlukata na rabotodava~ot.
Ottuka, neosnovani se navodite vo inicijativata deka vo zakonot
ne bilo opredeleno koj organ ja vodi postapkata za izrekuvawe na
pari~na kazna i deka rabotnikot nema pravo na prigovor (`alba kako
{to se naveduva vo inicijativata), poradi {to ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od ~l. 84 so ~l. 14 i
15 od Ustavot.
Vrz osnova na iznesenoto smetame deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od ~len 84 od Zakonot
so Ustavot, poradi {to se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe i
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 84 od Zakonot za rabotnite odnosi ("SV RM,"br. 62/2005).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 13 fevruari 2008
godina, donese
590
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~lenot 84 od Zakonot za rabotnite odnosi ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 62/2005).
2. Branko Mu{karski od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenot 84 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata osporenata odredba od
~len 88 od Zakonot bila sprotivna na osnovnite slobodi i prava na ~o-

vekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so
Ustavot.
Imeno, rabotniot odnos, soglasno Zakonot za rabotnite odnosi
bil dogovoren odnos pome|u rabotodava~ot i rabotnikot i ne mo`elo
edna od stranite vo dogovorot so zakon da bide ovlasten da ja kaznuva
drugata dogovorna strana i toa so pari~na kazna, poradi neizvr{uvawe
ili nesoodvetno izvvr{uvawe na dogovornite obvrski, a seto toa rabotodava~ot
go pravel bez bilo kakva postapka za utvrduvawe na vina i
odgovornost i bez zakonski opredelen organ koj vo ime na rabotodava-
~ot ja izrekuva kaznata.
Osporenata odluka bila i sprotivna na ~lenot 14 i 15 od Ustavot
od pri~ini {to kaznivoto delo trebalo da bide utvrdeno so zakon
i trebalo da se garantira pravoto na `alba. Od osporenata odredba od
zakonot ne proizleguvalo deka rabotnikot ima pravo na `alba.
Poradi iznesenoto se bara Ustavniot sud na Republika Makedonija
da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot ~len
84 od Zakonot za rabotnite odnosi.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 84 od
Zakonot, vo zavisnost od stepenot na odgovornosta na rabotnikot,
uslovite pod koi e napravena povredata na rabotnite obvrski i na rabotniot
red i disciplina, porane{nata rabota i odnesuvawe na rabotnikot,
te`inata na povredata i nejzinite posledici, rabotodava~ot
mo`e na rabotnikot, namesto otka`uvawe na dogovorot za vrabotuvawe
da mu izre~e pari~na kazna, koja ne mo`e da bide pogolema od 15%
od poslednata isplatena mese~na plata na rabotnikot, vo traewe od
eden do {est meseci.
4. Ustavot na Republika Makedonija vo delot na odredbite koi
se odnesuvaat na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot gi
utvrdil ekonomskite, socijalnite i kulturni prava.
Vo ovoj del od Ustavot, so ~lenot 32 stav 1 e opredeleno deka sekoj
ima pravo na rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri
raboteweto i materijalna obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost.
Spored stavot 2 i stavot 3 od ovoj ~len od Ustavot, sekomu, pod
ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto i sekoj vraboten
ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka.
Vo stavot 4 e opredeleno deka sekoj vraboten ima pravo na platen
dneven, nedelen i godi{en odmor i od ovie prava vrabotenite ne
mo`at da se otka`at.
So stavot 5 od ovoj ~len od Ustavot e utvrdeno deka ostvaruvaweto
na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon
i so kolektiven dogovor.
Vo delot na odredbite na Ustavot koi se odnesuvaat na garanciite
na osnovnite slobodi i prava, so ~lenot 51 e utvrdeno deka vo
591

Republika Makedonija zakonite moraat da bidat vo soglasnost so
Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i so zakon.
Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~lenot 55 stav 1 od Ustavot, slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto
e edna od osnovite na ekonomskite odnosi vo Republikata.
So odredbite od ~lenot 57 i ~lenot 58 od Ustavot e opredeleno
deka Republikata go pottiknuva ekonomskiot napredok a sopstvenosta
i trudot se osnova za upravuvawe i u~estvo vo odlu~uvaweto.
Poa|aj}i od iznesenite ustavni opredelbi za pazarnoto stopanstvo
i polo`bata na sopstvenosta vo organiziraweto na trudot i kapitalot,
proizleguva deka vo op{testveno-ekonomskiot sistem na Republikata
rabotniot odnos gi izgubil elementite od porane{niot sistem
na dobrovolen odnos me|u rabotnikot i organizacijata odnosno rabotodava~ot
zaradi vr{ewe na raboti i zada~i so sredstvata vo op{testvena
sopstvenost i pretstavuva dogovoren odnos me|u rabotnikot i
rabotodava~ot zaradi vr{ewe na opredeleni raboti i vrz osnova na
dogovorniot - obligacionen odnos me|u rabotnikot i rabotodava~ot
nastanuvaat prava i obvrski od momentot na sklu~uvaweto na dogovorot.
Zakonot za rabotnite odnosi opredelil deka rabotnite odnosi
me|u rabotnicite i rabotodava~ite se vospostavuvaat so sklu~uvawe
na dogovor za vrabotuvawe i deka rabotniot odnos se ureduva so ovoj i
so drug zakon, kolektiven dogovor i dogovorot za vrabotuvawe.
Soglasno ~lenot 3, ovoj zakon gi ureduva i rabotnite odnosi na
rabotnicite vraboteni vo organite na dr`avnata vlast, organite na
edinicite na lokalnata samouprava, ustanovite, javnite pretprijatija,
zavodite, fondovite, organizaciite i drugi pravni i fizi~ki lica
koi vrabotuvaat rabotnici, dokolku so drug zakon poinaku ne e opredeleno.
Rabotniot odnos mo`e da prestane samo na na~in i pod uslovi
utvrdeni so zakon i kolektiven dogovor.
Vo rabotniot odnos sekoja od stranite e dol`na da gi ispolnuva
propi{anite i dogovorenite prava, obvrski i odgovornosti.
Vo ~lenot 12 stav 1 od Zakonot e opredeleno deka pri sklu~uvaweto
i prestanuvaweto na dogovorot za vrabotuvawe i vo vremetraeweto
na rabotniot odnos rabotodava~ot i rabotnikot se dol`ni da gi
po~ituvaat odredbite na ovoj i drugi zakoni, me|unarodnite dogovori
{to ja obvrzuvaat Republika Makedonija i drugite propisi, kolektivnite
dogovori i aktite na rabotodava~ot.
Spored stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot, so dogovorot za vrabotuvawe,
odnosno so kolektiven dogovor ne mo`e da se opredelat pomali
prava od pravata utvrdeni so zakon, a ako sodr`at takvi odredbi,
se smetaat za ni{tovni i se primenuvaat soodvetni odredbi od zakon.
592

Vo stavot 3 e opredeleno deka so dogovorot za vrabotuvawe,
odnosno so kolektiven dogovor mo`e da se odredat pravata, koi za rabotnicite
se popovolni, otkolku {to gi opredeluva ovoj zakon.
Spored stavot 4 na ovoj ~len od Zakonot, pravata od raboten
odnos utvrdeni so Ustavot, zakon i kolektiven dogovor ne mo`at da se
odzemaat ili organi~at so akti i dejstvija na rabotodava~ot.
Zakonot za rabotni odnosi vo ~lenot 13 go opredelil (definiral)
dogovorot za vrabotuvawe deka so nego se zasniva raboten odnos.
Spored stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot pravata, obvrskite i
odgovornostite vrz osnova na vr{eweto na rabotata od rabotniot
odnos i vklu~uvawe vo zadol`itelnoto socijalno osiguruvawe vrz
osnova na rabotniot odnos, zapo~nuvaat da se ostvaruvaat so denot na
stapuvaweto na rabotnikot na rabota, dogovoreni vo dogovorot za vrabotuvawe.
Spored Sudot, od analizata na iznesenite zakonski odredbi
proizleguva deka predmet na ureduvawe na Zakonot se prava i obvrski
od raboten odnos. Dogovorot koj se sklu~uva pome|u rabotodava~ot i
rabotnikot za rabotniot odnos, ima karakter na pravna rabota pome|u
stranite na dogovorot koj vrz osnova na Zakonot e limitiran vo odnos
na toa da nema pomali prava i obvrski od onie utvrdeni so zakonot, no
se dopu{ta dogovorno zgolemuvawe na pravata na rabotnicite od rabotniot
odnos.
Ottuka, so zakonot se propi{uvaat a so dogovorot konkretno se
ureduvaat vo soglasnost so zakonot, pravata od raboten odnos.
Imaj}i gi predvid iznesenite ustavni i zakonski odredbi proizleguva
deka vo osnova konceptot na Zakonot za rabotnite odnosi gi
postavil vo ovie ramki elementite na rabotniot odnos, kako vo odnos
na pravata i obvrskite koi se utvrduvaat so zakon taka i vo odnos na
nivnoto ostvaruvawe koe se ureduva so zakon i so kolektiven dogovor.
Vo ~lenot 81 od Zakonot se utvrdeni slu~aite koga rabotodava-
~ot mo`e da mu go otka`e dogovorot za vrabotuvawe na rabotnikot
poradi kr{ewe na rabotniot red i disciplina ili neispolnuvawe na
obvrskite utvrdeni so zakon, kolektiven dogovor, akt na rabotodava-
~ot i dogovor za vrabotuvawe so otkazen rok.
Zakonot za rabotni odnosi vo Glavata VII so naslov: "Otka`uvawe
na dogovorot za vrabotuvawe so otkaz od strana na rabotnikot i
rabotodava~ot“ vo podnaslovot "Otka`uvawe na dogovorot za vrabotuvawe
poradi kr{ewe na rabotniot red i disciplina ili rabotnite
obvrski so otkazen rok" e pomestena i osporenata odredba od ~lenot
84 od Zakonot spored koja, vo zavisnost od stepenot na odgovornosta na
rabotnikot, uslovite pod koi e napravena povredata na rabotnite obvrski
i na rabotniot red i disciplina, porane{nata rabota i odnesuvawe
na rabotnikot, te`inata na povredata i nejzinite posledici, rabotodava~ot
mo`e na rabotnikot namesto otka`uvawe na dogovorot za
vrabotuvawe da mu izre~e pari~na kazna, koja ne mo`e da bide pogole-
593

ma od 15% od poslednata isplatena mese~na plata na rabotnikot, vo
traewe od eden do {est meseca.
Poa|aj}i od navodite vo inicijativata, analizata na osporenata
zakonska odredba kako i ~lenot 81 od Zakonot proizleguva deka vo
odnos na ~lenot 81 posebno e uredeno pra{aweto koga rabotodava~ot
mo`e da go otka`e dogovorot za vrabotuvawe na rabotnikot poradi
kr{ewe na rabotniot red i disciplina ili neispolnuvawe na obvrskite
utvrdeni so zakon, kolektiven dogovor, akt na rabotodava~ot i
dogovorot za vrabotuvawe so otkazen rok, osobeno ako ne gi po~ituva
rabotite nabrojani vo ovoj ~len od Zakonot.
Vo ovoj kontekst so osporenata odredba od ~len 84 od Zakonot e
predvidena mo`nost za izrekuvawe na pari~na kazana, no samo kako zamena
na otkazot od strana na rabotodava~ot.
Do vakva zamena mo`e da dojde zavisno od stepenot na odgovornost
na rabotnikot, uslovite pod koi e napravena povredata na rabotnite
obvrski, porane{nata rabota i odnesuvaweto na rabotnikot, kako
i te`inata na povredata i nejzinite posledici. Site ovie elementi se
zemaat kako olesnitelni okolnosti, koi ja ovozmo`uvaat zamenata na
otkazot so pari~na kazna.
So drugi zborovi, soglasno Zakonot za rabotnite odnosi, rabotodava~ot
vo slu~aj na kr{ewe na rabotnata disciplina ili neispolnuvawe
na obvrskite utvrdeni so zakon, kolektiven dogovor i dogovor
za rabota, najprvo treba da donese odluka za otka`uvawe na dogovorot
za vrabotuvawe, pa duri toga{ taka donesenata odluka da ja zameni so
pari~na kazna. Zna~i, pari~nata kazna vo konkretniot slu~aj ne se
izrekuva kako samostojna merka tuku pretstavuva edna olesnitelna
okolnost za rabotnikot, namesto da mu prestane rabotniot odnos da
mo`e i ponatamu da raboti, no za kr{eweto na rabotniot red i disciplina
... sepak se kaznuva soglasno ~len 84 od Zakonot.
Spored ~lenot 85 od Zakonot, odlukata za otka`uvawe na dogovorot
za vrabotuvawe, odnosno odlukata za izrekuvawe na pari~na
kazna zadol`itelno se dava vo pismena forma, so obrazlo`enie na
osnovot i pri~inata za otka`uvawe na dogovorot za vrabotuvawe,
odnosno pri~inata za izrekuvawe na pari~nata kazna so pravna pouka.
Nadle`niot organ za izrekuvawe na otkaz na dogovorot za vrabotuvawe
i na pari~nata kazna Zakonot za rabotnite odnosi vo ~lenot
86 go predviduva rabotodava~ot i od nego ovlasten rabotnik.
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot
vo ovie odredbi ja predvidel postapkata za izrekuvawe na pari~na
kazna i pravoto na rabotnikot da se `ali vo slu~aj koga ne se soglasuva
so odlukata na rabotodava~ot.
Ottuka, Sudot utvrdi deka se neosnovani navodite vo inicijativata
deka vo zakonot ne bilo opredeleno koj organ ja vodi postapkata
za izrekuvawe na pari~na kazna i deka rabotnikot nema pravo na
prigovor (`alba kako {to se naveduva vo inicijativata), poradi {to
594

ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba
od ~len 84 so ~lenot 14 i 15 od Ustavot.
Vrz osnova na iznesenoto Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od ~len 84 od Zakonot
so Ustavot.
595

596

49. U. br. 150/2007 (27. 02. 2007)
Osporen akt
^lenovite 8 st. 4, 13 st. 2 i 34 od Zakonot za prekr{ocite protiv
javniot red i mir ("SV RM," br. 68/2007).
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata osporenata odredba od
~l. 8 st. 4 od Zakonot ne bila vo soglasnost so Ustavot poradi toa {to
vo koj slu~aj i pod koi uslovi e naru{en mirot mo`elo da go utvrdi
Sobranieto na Republika Makedonija, kako nositel na zakonodavnata
vlast so zakon, a ne so podzakonski propis na Vladata na Republika
Makedonija so {to se povreduval ~lenot 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 51, 61 st. 1,
68 st. 1 al. 2, 88 i 99 al. 1 i 5 od Ustavot.
Soglasno ~l. 13 st. 2 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot
red i mir, ako slu`benoto lice od st. 1 na ovoj ~len e policiski slu-
`benik na storitelot }e mu se izre~e globa vo iznos od 600 do 900 evra
vo denarska protivvrednost.
Ako se sporedi ovoj stav so st. 1 od istiot ~len, }e se utvrdi
razlika vo pravnata za{tita pome|u slu`benoto lice na dr`aven
organ ili druga institucija koja vr{i javni ovlastuvawa vo vr{ewe na
slu`bata, od edna strana, i ako toa slu`beno lice e policiski slu`benik,
od druga strana, Taka {to, policiskiot slu`benik, vo odnos na
drugoto slu`beno lice od st. 1 na ovoj ~len, se za{tituval so postroga
i povisoka prekr{o~na kazna. So toa zakonodavecot napravil razlika,
neednakov tretman na gra|anite na Republika Makedonija vo slobodite
i pravata po odnos na op{testvenata polo`ba.
So takvata zakonska odredba se povreduval ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9
i ~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
Osporenata odredba od ~l. 34 od Zakonot bila pau{alna i ne
jasna, zatoa {to ne se znaelo to~no za koi prekr{oci od ovoj zakon se
raboti. Poradi toa vo praktikata ovaa odredba mo`ela da se zloupotrebuva
ili pak primenuva isklu~ivo na {teta na roditelot ili staratelot
~ie dete, odnosno {titenik poradi zanemareno gri`ewe vr{i
prekr{oci od ovoj Zakon. Te{ko ili nevozmo`no bilo da se utvrdi
{to podrazbirame pod poimot "zanemareno gri`ewe." Spored toa, so
ovaa zakonska odredba se povreduval ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 14 st. 1 i ~l. 51
od Ustavot na Republika Makedonija.
597

Vrz osnova na iznesenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 8 st. 4, ~l. 13 st. 2 i ~l. 34 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot
red i mir.
Sodr`ina na osporenite zakonski odredbi
^len 8 stav 4
Vladata na Republika Makedonija }e donese podzakonski propis
so koj }e utvrdi vo koj slu~aj i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en
mirot od stavot 1 na ovoj ~len.
^len 13 stav 2
Ako slu`benoto lice od stavot 1 na ovoj ~len e policiski slu-
`benik na storitelot }e mu se izre~e globa vo iznos od 600 do 900 evra
vo denarska protivvrednost.
^len 34
Roditel ili staratel ~ie dete, odnosno {titenik poradi zanemareno
gri`ewe vr{i prekr{oci od ovoj zakon }e mu se izre~e globa
vo iznos od 600 do 800 evra vo denarska protivvrednost.
Ustavnosudska praktika
Noviot Zakon za prekr{ocite protiv javniot red i mir ne bil
predmet na ocenuvawe pred Ustavniot sud na Republika Makedonija
dodeka pak, stariot Zakon za prekr{ocite protiv javniiot red i mir
("SV RM," br. 25/1972, 30/1972, 29/1983, 34/1983, 8/1984, 51/1988, 19/1990 i
26/1993) nekolku pati bil predmet na ocenuvawe pred Ustavniot sud na
Republika Makedonija, no odredbite koi bea osporeni nemaat direktna
vrska so predmetnite osporeni odredbi od noviot zakon.
Celinata na stariot zakon Sudot ja ocenil i so Re{enie U. br.
147/2005 ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot za
prekr{ocite protiv javniot red i mir vo celina, ~l. 20 vo delovite:
"nacionalnostite" i "ili istakne zname ili grb koj ne gi sodr`i obele`jata
propi{ani so Ustav" i ~l. 20-a od Zakonot za prekr{ocite
protiv javniot red i mir ("SV RM," br. 25/1972, 30/1972, 29/1983,
34/1983, 8/1984, 51/1988, 19/1990 i 26/1993).
Me|utoa, zakonot bil osporen zatoa {to sodr`el su{tinski i
terminolo{ki neusoglasenosti so Ustavot na Republika Makedonija,
{to zna~i deka, sepak ne mo`e da poslu`i kako ustavnosudska
praktika.
598

Pravno mislewe
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na pravoto
i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska se
utvrdeni kako temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon, a vo st. 2 od ovoj ~len od Ustavot e utvrdeno deka sekoj e
dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 61 st. 1 od Ustavot Sobranieto na Republika Makedonija
e pretstavni~ki organ na gra|anite i nositel na zakonodavnata
vlast na Republikata.
Spored ~l. 68 st. 1 al. 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite.
Spored ~l. 88 od Ustavot, Vladata na Republika Makedonija e
nositel na izvr{nata vlast. Svoite prava i dol`nosti Vladata gi
vr{i vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.
Vo ~l. 91 al. 1 od Ustavot e utvrdeno deka Vladata na Republika
Makedonija ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i
drugite propisi na Sobranieto i e odgovorna za nivnoto izvr{uvawe,
a vo al. 5 od ovoj ~len od Ustavot e utvrdeno deka Vladata na Republika
Makedonija donesuva uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite.
So Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i mir se utvrduvaat
prekr{ocite protiv javniot red i mir, prek{o~nite sankcii,
nadle`niot prekr{o~en organ za izrekuvawe na prekr{o~ni sankcii,
posebnite prek{o~ni merki za povreda na javniot red i mir, kako i
postapkata za prireduvawe na ognomet, fakelijada ili sli~ni priredbi.
Vo ~l. 2 od Zakonot e utvrdeno deka prekr{ok protiv javniot
redi mir vr{i sekoj koj so svoeto odnesuvawe ili postapka go naru-
{uva mirot, rabotata ili voobi~aeniot na~in na `iveewe gi omalova-
`uva, poni`uva i navreduva gra|anite, na javno mesto ja zagrozuva nivnata
bezbednost ili sozdava nesigurnost, go onevozmo`uva nepre~enoto
dvi`ewe na gra|anite na javni mesta ili go naru{uva ostvaruvaweto
na nivnite prava i obvrski, ja popre~uva rabotata i izvr{uvaweto
na nadle`nostite na dr`avnite organi i drugi institucii koi
vr{at javni ovlastuvawa, ili vr{eweto na dejnostite na pravnite
lica ili na drug na~in go naru{uva javniot red i mir.
Razgleduvaj}i ja osporenata odredba od ~l. 8 st. 4 od Zakonot,
proizleguva deka Vladata na Republika Makedonija kako nositel na
izvr{nata vlast so Zakon e ovlastena da donese podzakonski propis so
koj }e utvrdi vo koj slu~aj i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en
mirot od stavot 1 na ~lenot 8 od Zakonot.
599

Trgnuvaj}i od citiranite ustavni i zakonski odredbi, a vo kontekst
na navodite vo inicijativata smetame deka prekr{ocite protiv
javniot red i mir, a osobeno koga se naru{uva mirot na drugi so peewe,
koristewe na muzi~ki instrumenti, radio i televiziski aparati i drugi
tehni~ki uredi, kako i so mehani~ki izvori na vreva, vklu~uvaj}i go
tuka i periodot na naru{uvaweto na javniot red i mir se utvrdeni vo
Zakonot, pokonkretno vo st. 1 na ~l. 8, a so osporeniot st. 4 od ~l. 8 od
Zakonot, Vladata e ovlastena da donese podzakonski propis vo funkcija
na implementacija na st. 1 na ~l. 8 od Zakonot.
Spored toa, vo konkretniot slu~aj ne stanuva zbor za materija
koja soglasno Ustavot e vo nadle`nost na Sobranieto na Republika
Makedonija, tuku podzakonski propis so koj se operacionalizira zakonska
odredba zaradi nejzino izvr{uvawe koja soglasno ~l. 91 od Ustavot
e vo nadle`nost na Vladata na Republika Makedonija.
Navodite vo vrska so osporeniot ~l. 13 st. 2 od Zakonot policiski
slu`benik vo odnos na drugite slu`beni lica se za{tituval so
postroga i so povisoka prekr{o~na kazna smetame deka ne se osnovani
od pri~ini {to toa e pra{awe na celishodnost na zakonodavecot kakvi
prekr{o~ni kazni }e utvrdi po odnos na odredeni prekr{o~ni dela.
Imeno, so Zakonot za policija ("SV RM," br. 114/2006) se ureduvaat
policiskite raboti, organizacijata na policiskite raboti, policiskite
ovlastuvawa i pravata i obvrskite {to proizleguvaat od
rabotniot odnos na policiskite slu`benici vo Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti, {to ne se uredeni so Zakonot za vnatre{ni raboti.
Vo ~l. 2 od ovoj Zakon e utvrdeno deka policijata e del od Ministerstvoto
vo koj se vr{at policiski raboti preku policiski slu`benici,
a vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot e opredeleno deka policiski
slu`benik e ovlasteno slu`beno lice soglasno so odredbite od Zakonot
za vnatre{ni raboti, uniformiran i neuniformiran pripadnik
na policijata so policiski ovlastuvawa, koj gi vr{i policiskite raboti
vo soglasnost so zakon.
Imaj}i go predvid faktot deka osnovna funkcija na policijata
(~l. 3 od Zakonot) e za{titata i po~ituvaweto na osnovnite slobodi i
prava na ~ovekot i gra|aninot garantirani so Ustavot na Republika
Makedonija, zakonite i ratifikuvanite me|unarodni dogovori, za{titata
na pravniot poredok, spre~uvawe i otkrivawe na kaznivi dela,
prezemawe merki za gonewe na storitelite na tie dela, kako i odr`uvawe
na javniot red i mir vo op{testvoto, {to zna~i deka zakonodavecot
posebna te`ina im pridaval na policiskite raboti, pa ottuka i
predvidel postroga kazna vrz licata koi omalova`uvat ili navreduvaat
policiski slu`benik vo odnos na drugite slu`beni lica.
Ottuka kaj izrekuvaweto na globata za prekr{o~no delo utvrdeno
vo osporeniot ~l. 13 st. 2 od Zakonot ne mo`e da se postavi
pra{aweto na soglasnosta na osporeniot st. 2 na ~l. 13 od Zakonot so
600

~l. 9 od Ustavot, zatoa {to ovie lica ne se nao|aat vo ista pravna
polo`ba.
So inicijativata se osporuva i ~l. 34 od Zakonot, zatoa {to
istata bila nejasna i neprecizna.
Navodite na podnositelot na inicijativata smetame deka se neosnovani
od pri~ini {to so Zakonot za prekr{ocite protiv javniot
red i mir (~l. 2) e utvrdeno {to zna~i prekr{ok, kako i koj organ e
nadle`en za izrekuvawe na prekr{o~nite sankcii.
Taka, vo ~l. 35 od Zakonot e utvrdeno deka za prekr{ocite utvrdeni
so ovoj zakon vo slu~aj koga storitelite se maloletnici, prekr{o~nata
postapka ja vodi i prekr{o~nata sankcija ja izrekuva nadle-
`niot sud.
Vo ~l. 36 st. 1 od Zakonot e utvrdeno deka za prekr{ocite predvideni
so odredbite od ~l. 4, 5, 6, 7, 8, 10 st. 1, 11 st. 1, 16, 20, 22, 24, 25,
26, 27, 28 st. 1, 29, 30 st. 1, 31 i 32 na ovoj Zakon prekr{o~nata postapka
ja vodi komisija na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
Vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka komisijata od
st. 1 na ovoj ~len e sostavena od dva ~lena i pretsedatel na komisijata,
a vo st. 3 na ovoj ~len od Zakonot e opredeleno deka ~lenovite na komisijata
imaat zavr{eno visoko obrazovanie i rabotno iskustvo od najmalku
~etiri godini na predmetnata materija, a pretsedatelot na komisijata
e diplomiran pravnik so polo`en pravosuden ispit i rabotno
iskustvo od najmalku {est godini na predmetnata materija.
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka za izrekuvawe
na prekr{o~na sankcija vo slu~aj koga storitel na prekr{okot
e maloletno lice, nadle`en organ e Sudot, {to zna~i deka vo sudska
postapka se utvrduva koga postoi zanemareno gri`ewe na roditel,
odnosno {titenik, {to bi ozna~uvalo, otsustvo na roditelska gri`a
{to }e rezultira so vr{ewe na prekr{oci utvrdeni so ovoj Zakon od
strana na deteto.
Spored toa, imaj}i go predvid iznesenoto smetame deka navodite
na podnositelot na inicijativata za nepreciznost na osporenata
odredba od ~l. 34 od Zakonot se neosnovani, poradi {to smetame deka
ne mo`e da se postavi pra{aweto na soglasnosta na osporenata odredba
od ~l. 34 od Zakonot so Ustavot.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe i
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 8 st. 4, 13 st. 2 i 34 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i
mir ("SV RM," br. 68/2007). 13
13
Na Sednicata od 27. 02. 2008, na koja prisustvuvaa samo 5 sudii, Sudot
nema{e odluka po odnos na predlogot Sudot da ne povede postapka za ~l. 8
st. 4 i ~l. 34 od Zakonot. Za predlogot glasaa sudiite: B. Naumovski, V. Ma-
601

602
*
Izvestuvawe kon predmetot U. br. 150/2007
Na sednicata na Ustavniot sud na Republika Makedonija odr`ana
na 27 fevruari 2008 godina pod to~ka I/2 i povtorno staven na dneven
red na XIV-ta sednica na Sudot odr`ana na 9 april 2008 godina se
odlu~uva{e po predmetot U. br. 150/2007 na sudijata d-r Zoran Sulejmanov
i dr`avniot sovetnik Safet Kadrii.
Po izvestuvaweto i vodenata rasprava Sudot donese Re{enie
1. DA NE SE POVEDE postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 13 st. 2 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i mir ("SV
RM," br. 68/2007).
Poradi nedobieno mnozinstvo, Sudot zaklu~i glasaweto po predmetot
vo odnos na ~l. 8 st. 4 i ~l. 34 od Zakonot, da se odlo`i za edna
od narednite sednici na Sudot, koga }e se sozdadat uslovi za toa.
So ogled na navedenoto, predlagame predmetot da bide postaven
na dneven red kako bi mo`elo da se odlu~i i za navedenite ~lenovi od
Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i mir.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 17 septemvri 2008
godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~lenovite 8 stav 4, 13 stav 2 i 34 od Zakonot za prekr{ocite protiv
javniot red i mir ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 68/
2007).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenovite 8 stav 4, 13 stav 2 i 34 od Zakonot
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
rkova, T. Ivanovski i Z. Sulejmanov. Protiv predlogot glasa{e samo sudijata
I. Spirovski.
Referatot povtorno be{e postaven na dneven red na Sednicata od 9.
04. 2008 godina zaradi glasawe po odnos na ~lenovite za koi ne be{e donesena
odluka. Na Sednicata bea prisutni site {est sudii (Ivanovski, Ingilizova,
Markova, Spirovski, Naumovski i Sulejmanov) no do glasawe ne dojde poradi
nekorektniot odnos na Ingilizova i Spirovski, po {to morav da go povle~am
Reveratot do kompletiraweto na sostavot na Ustavniot sud so preostanatite
trojca sudii. Protiv takviot zaklu~ok na Sudot glasa{e samo Spirovski.

Spored podnositelot na inicijativata osporenata odredba od
~len 8 stav 4 od Zakonot ne bila vo soglasnost so Ustavot poradi toa
{to vo koj slu~aj i pod koi uslovi e naru{en mirot mo`elo da go utvrdi
Sobranieto na Republika Makeodnija, kako nositel na zakonodavnata
vlast so zakon, a ne so podzakonski propis na Vladata na Republika
Makedonija so {to se povredil ~lenot 8 stav 1 alineja 3 i 4, ~lenovite
51, 61 stav 1, 68 stav 1 alineja 2, 88 i 99 alinei 1 i 5 od Ustavot.
Soglasno ~len 13 stav 2 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot
red i mir, ako slu`benoto lice od stavot 1 na ovoj ~len e policiski
slu`benik na storitelot }e mu se izre~e globa vo iznos od 600 do
900 evra vo denarska protivvrednost.
Podnositelot na inicijativata osporeniot stav 2 go sporeduva
so stavot 1 od istiot ~len i smeta deka postoi razlika vo pravnata
za{tita pome|u slu`benoto lice na dr`aven organ ili druga institucija
koja vr{i javni ovlastuvawa vo vr{ewe na slu`bata, od edna strana,
i ako toa slu`beno lice e policiski slu`benik, od druga strana,
taka {to, policiskiot slu`benik, vo odnos na drugoto slu`beno lice
od stavot 1 na ovoj ~len, se za{tituval so postroga i povisoka prekr{o~na
kazna. So toa zakonodavecot napravil razlika, neednakov tretman
na gra|anite na Republika Makedonija vo slobodite i pravata po
odnos na op{testvenata polo`ba.
So takvata zakonska odredba se povreduval ~len 8 stav 1 alineja
3, ~len 9 i ~len 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
Osporenata odredba od ~len 34 od Zakonot bila pau{alna i ne
jasna, zatoa {to ne se znaelo to~no za koi prekr{oci od ovoj zakon se
raboti. Poradi {to vo praktikata ovaa odredba mo`ela da se zloupotrebuva
ili pak primenuva isklu~ivo na {teta na roditelot ili
staratelot ~ie dete, odnosno {titenik poradi zanemareno gri`ewe
vr{i prekr{oci od ovoj Zakon. Te{ko ili nevozmo`no bilo da se utvrdi
{to se podrazbiralo pod poimot "zanemareno gri`ewe."
Soglasno na toa, so ovaa zakonska odredba se povreduval ~len 8
stav 1 alineja 3, ~len 14 stav 1 i ~len 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
Vrz osnova na iznesenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 8 stav 4, ~len 13 stav 2 i ~len 34 od Zakonot za prekr{ocite protiv
javniot red i mir.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 8 stav
4 od Zakonot, Vladata na Republika Makedonija }e donese podzakonski
propis so koj }e utvrdi vo koj slu~aj i pod koi uslovi se smeta deka e
naru{en mirot od stavot 1 na ovoj ~len.
Spored osporeniot ~len 13 stav 2 od Zakonot, ako slu`benoto
lice od stavot 1 na ovoj ~len e policiski slu`benik na storitelot }e
mu se izre~e globa vo iznos od 600 do 900 evra vo denarska protivvrednost.
603

Spored osporeniot ~len 34 od Zakonot, roditel ili staratel
~ie dete, odnosno {titenik poradi zanemareno gri`ewe vr{i prekr-
{oci od ovoj zakon }e mu se izre~e globa vo iznos od 600 do 800 evra vo
denarska protivvrednost.
4. Soglasno ~len 8 stav 1 alinei 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i
sudska se utvrdeni kako temelni vrednosti na ustavniot poredok na
Republika Makedonija.
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon, a vo stavot 2 od ovoj ~len od Ustavot e utvrdeno deka
sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~len 61 stav 1 od Ustavot Sobranieto na Republika
Makedonija e pretstavni~ki organ na gra|anite i nositel na zakonodavnata
vlast na Republikata.
Spored ~len 68 stav 1 alineja 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na
zakonite.
Spored ~lenot 88 od Ustavot, Vladata na Republika Makedonija
e nositel na izvr{nata vlast. Svoite prava i dol`nosti Vladata gi
vr{i vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.
Vo ~lenot 91 alineja 1 od Ustavot e utvrdeno deka Vladata na
Republika Makedonija ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite
i drugite propisi na Sobranieto i e odgovorna za nivnoto izvr{uvawe,
a vo alineja 5 od ovoj ~len od Ustavot e utvrdeno deka Vladata
na Republika Makedonija donesuva uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe
na zakonite.
So Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i mir se utvrduvaat
prekr{ocite protiv javniot red i mir, prek{o~nite sankcii, nadle`niot
prekr{o~en organ za izrekuvawe na prekr{o~ni sankcii,
posebnite prek{o~ni merki za povreda na javniot red i mir, kako i
postapkata za prireduvawe na ognomet, fakelijada ili sli~ni
priredbi.
Vo ~lenot 2 od Zakonot e utvrdeno deka prekr{ok protiv javniot
redi mir vr{i sekoj koj so svoeto odnesuvawe ili postapka go naru-
{uva mirot, rabotata ili voobi~aeniot na~in na `iveewe gi omalova-
`uva, poni`uva i navreduva gra|anite, na javno mesto ja zagrozuva nivnata
bezbednost ili sozdava nesigurnost, go onevozmo`uva nepre~enoto
dvi`ewe na gra|anite na javni mesta ili go naru{uva ostvaruvaweto
na nivnite prava i obvrski, ja popre~uva rabotata i izvr{uvaweto
na nadle`nostite na dr`avnite organi i drugi institucii koi
vr{at javni ovlastuvawa, ili vr{eweto na dejnostite na pravnite
lica ili na drug na~in go naru{uva javniot red i mir.
Razgleduvaj}i ja osporenata odredba od ~len 8 stav 4 od Zakonot,
proizleguva deka Vladata na Republika Makedonija kako nosi-
604

tel na izvr{nata vlast so Zakon e ovlastena da donese podzakonski
propis so koj }e utvrdi vo koj slu~aj i pod koi uslovi se smeta deka e
naru{en mirot od stavot 1 na ~lenot 8 od Zakonot.
Trgnuvaj}i od citiranite ustavni i zakonski odredbi, a vo kontekst
na navodite vo inicijativata Sudot smeta deka prekr{ocite
protiv javniot red i mir, a osobeno koga se naru{uva mirot na drugi so
peewe, koristewe na muzi~ki instrumenti, radio i televiziski aparati
i drugi tehni~ki uredi, kako i so mehani~ki izvori na vreva,
vklu~uvaj}i go tuka i periodot na naru{uvaweto na javniot red i mir
se utvrdeni vo Zakonot, pokonkretno vo stavot 1 na ~lenot 8, a so
osporeniot stav 4 od ~lenot 8 od Zakonot, Vladata e ovlastena da
donese podzakonski propis vo funkcija na imlementacija na stavot 1
na ~lenot 8 od Zakonot.
Spored toa, vo konkretniot slu~aj ne stanuva zbor za materija
koja soglasno Ustavot e vo nadle`nost na Sobranieto na Republika
Makedonija, tuku podzakonski propis so koj se operacionalizira zakonska
odredba zaradi nejzino izvr{uvawe koja soglasno ~lenot 91 od
Ustavot e vo nadle`nost na Vladata na Republika Makedonija.
Po odnos na navodite vo vrska so osporeniot ~len 13 stav 2 od
Zakonot policiski slu`benik vo odnos na drugite slu`beni lica se
za{tituval so postroga i so povisoka prekr{o~na kazna Sudot smeta
deka ne se osnovani od pri~ina {to toa e pra{awe na celishodnost na
zakonodavecot kakvi prekr{o~ni kazni }e utvrdi po odnos na odredeni
prekr{o~ni dela.
Imeno, so Zakonot za policija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 114/2006) se ureduvaat policiskite raboti, organizacijata
na policiskite raboti, policiskite ovlastuvawa i pravata i
obvrskite {to proizleguvaat od rabotniot odnos na policiskite slu-
`benici vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, {to ne se uredeni
so Zakonot za vnatre{ni raboti.
Vo ~lenot 2 od ovoj Zakon e utvrdeno deka policijata e del od
Ministerstvoto vo koj se vr{at policiski raboti preku policiski
slu`benici, a vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e opredeleno deka
policiski slu`benik e ovlasteno slu`beno lice soglasno so odredbite
od Zakonot za vnatre{ni raboti, uniformiran i neuniformiran
pripadnik na policijata so policiski ovlastuvawa, koj gi vr{i policiskite
raboti vo soglasnost so zakon.
Imaj}i go predvid faktot deka osnovna funkcija na policijata
(~len 3 od Zakonot) e za{titata i po~ituvaweto na osnovnite slobodi
i prava na ~ovekot i gra|aninot garantirani so Ustavot na Republika
Makedonija, zakonite i ratifikuvanite me|unarodni dogovori, za{titata
na pravniot poredok, spre~uvawe i otkrivawe na kaznivi dela,
prezemawe merki za gonewe na storitelite na tie dela, kako i odr`uvawe
na javniot red i mir vo op{testvoto, {to zna~i deka zakonodavecot
posebna te`ina im pridaval na policiskite raboti, pa ottuka i
605

predvidel postroga kazna vrz licata koi omalova`uvat ili navreduvaat
policiski slu`benik vo odnos na drugite slu`beni lica.
Ottuka razlikata vo izrekuvaweto na globata za prekr{o~no
delo utvrdeno vo osporeniot ~len 13 stav 2 od Zakonot ne zna~i neednakvost
me|u gra|anite, odnosno ne mo`e da se postavi pra{aweto na
soglasnosta na osporeniot stav 2 na ~lenot 13 od Zakonot so ~lenot 9
od Ustavot, zatoa {to ovie lica ne se nao|aat vo ista pravna polo`ba.
So inicijativata se osporuva i ~lenot 34 od Zakonot, zatoa {to
istata bila nejasna i neprecizna.
Navodite na podnositelot na inicijativata spored Sudot ne se
osnovani od pri~ina {to so Zakonot za prekr{ocite protiv javniot
red i mir (~len 2) e utvrdeno {to zna~i prekr{ok, kako i koj organ e
nadle`en za izrekuvawe na prekr{o~nite sankcii.
Taka, vo ~lenot 35 od Zakonot e utvrdeno deka za prekr{ocite
utvrdeni so ovoj zakon vo slu~aj koga storitelite se maloletnici, prekr{o~nata
postapka ja vodi i prekr{o~nata sankcija ja izrekuva nadle`niot
sud.
Vo ~lenot 36 stav 1 od Zakonot e utvrdeno deka za prekr{ocite
predvideni so odredbite od ~lenovite 4, 5, 6, 7, 8, 10 stav 1, 11 stav 1, 16,
20, 22, 24, 25, 26, 27, 28 stav 1, 29, 30 stav 1, 31 i 32 na ovoj Zakon
prekr{o~nata postapka ja vodi komisija na Ministerstvoto za vnatre-
{ni raboti.
Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka komisijata
od stavot 1 na ovoj ~len e sostavena od dva ~lena i pretsedatel na komisijata,
a vo stavot 3 na ovoj ~len od Zakonot e opredeleno deka ~lenovite
na komisijata imaat zavr{eno visoko obrazovanie i rabotno
iskustvo od najmalku ~etiri godini na predmetnata materija, a pretsedatelot
na komisijata e diplomiran pravnik so polo`en pravosuden
ispit i rabotno iskustvo od najmalku {est godini na predmetnata
materija.
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka za izrekuvawe
na prekr{o~na sankcija vo slu~aj koga storitel na prekr{okot e
maloletno lice, nadle`en organ e Sudot, {to zna~i deka vo sudska postapka
se utvrduva koga postoi zanemareno gri`ewe na roditel, odnosno
{titenik, {to bi ozna~uvalo, otsustvo na roditelska gri`a {to
}e rezultira so vr{ewe na prekr{oci utvrdeni so ovoj Zakon od strana
na deteto.
Spored toa, imaj}i go predvid iznesenoto Sudot utvrdi deka
navodite na podnositelot na inicijativata za nepreciznost na osporenata
odredba od ~lenot 34 od Zakonot se neosnovani, poradi {to ne go
postavi pra{aweto na soglasnosta na osporenata odredba od ~lenot 34
od Zakonot so Ustavot.
5. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
606

6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail
Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski,
Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
*
607

608

50. U. br. 10/2008 (27. 02. 2008)
Osporena odredba
Krivi~noto delo Nesovesno rabotewe vo slu`bata od ~l. 353-v
od Krivi~niot zakonik ("SV RM," br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/ 2003,
19/2004, 81/2005, 60/2006, 73/2006 i 7/2008)
Sodr`ina na osporenata odredba
Nesovesno rabotewe vo slu`bata
^len 353-v
(1) Slu`beno lice ili odgovorno lice vo javno pretprijatie
ili javna ustanova koe so povreda na zakonskite propisi za sudir na
interesite ili za sovesno postapuvawe pri vr{eweto na diskreciono
ovlastuvawe, so propu{tawe na dol`en nadzor ili na drug na~in o~igledno
nesovesno postapuva vo vr{eweto na svoite ovlastuvawa i dol-
`nosti i so toa }e pribavi za sebe ili za drug nekakva korist ili na
drug }e mu nanese {teta, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri
godini.
(2) Ako storitelot na deloto od stav 1 pribavi pogolema imotna
korist ili predizvika pogolema imotna {teta ili pote{ko gi
povredi pravata na drug, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet
godini.
(3) Ako storitelot na deloto od stav 1 pribavi zna~itelna imotna
korist ili nanese zna~itelna {teta, }e se kazni so zatvor od edna
do deset godini.
(4) So kaznata od stavovite 1, 2 i 3 }e se kazni i odgovorno lice,
odgovorno lice vo stransko pravno lice koe ima pretstavni{tvo vo
Republika Makedonija ili lice koe vr{i raboti od javen interes, ako
deloto e storeno vo vr{ewe na negovoto posebno ovlastuvawe ili dol-
`nost, opredeleno so zakon.
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata, zakonskata formulacija
"ili na drug na~in o~igledno nesovesno postapuva vo vr{eweto na svoite
ovlastuvawa i dol`nosti" kako eden od na~inite na izvr{uvaweto
na deloto sozdavala pravna nesigurnost za gra|anite i site lica od
izvr{itelskiot krug i ovozmo`uvala diskreciono pravo na javniot
obvinitel pri nejzinata primena da iskonstruira nastan i razli~no da
609

ja tolkuva i primenuva od slu~aj do slu~aj, koj mo`e da bide i zloupotreben
sprotivno na celite na Ustavot i Krivi~niot zakonik.
Spored podnositelot na inicijativata vakvata nepreciznost na
blanketnata norma go pravela krivi~noto delo nepodobno za primena,
bidej}i samo konkretni, to~no opredeleni krivi~nopravni dejstvija
povrzani so svojstvoto i raboteweto na izvr{itelite mo`ele da bidat
sankciionirani, a ne i neutvrdeni dejstvija, osobeno ako za odredeni
dejstvija na mo`nite izvr{iteli imalo opravdana ekonomska, moralna
ili druga pri~ina. Vakvata odredba bi mo`ela da se primeni samo vo
precizno propi{ani i utvrdeni zakonski slu~ai na propu{tawe na
dol`en nadzor, koga liceto od izvr{itelskiot krug rabotnite zada~i
{to trebalo da gi izvr{i o~igledno ne gi izvr{ilo, a vo konkretniot
slu~aj osporenata odredba ne sodr`ela precizen i deciden opis na takvite
mo`ni `ivotni situacii. Nepreciznosta na osporenata zakonska
odredba i relativiziraweto na dejstvijata na izvr{uvawe na ova krivi~no
delo ostavale prostor skoro sekoe dejstvie da mo`e da bide nesovesno
rabotewe.
So toa, spored podnositelot na inicijativata, bile povredeni
temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija -
osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto
pravo i utvrdeni so Ustavot i vladeeweto na pravoto od ~l.
8 st. 1 al. 1 i 3, ~l. 11 st. 1, ~l. 12 st. 1 i 2, ~l. 14, ~l. 51 i ~l. 54 st. 1 i 4
od Ustavot na Republika Makedonija.
Poradi navedenite pri~ini, so inicijativata se predlaga Ustavniot
sud da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 353-v
Nesovesno rabotewe vo slu`bata od Krivi~niot zakonik, a do donesuvaweto
na kone~na odluka Sudot da donese re{enie za zapirawe na
izvr{uvaweto na poedine~nite akti i dejstvija {to se prezemeni vrz
osnova na osporenite zakonski odredbi, bidej}i so nivnoto izvr{uvawe
mo`ele da nastanat te{ko otstranlivi posledici.
610
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
169/2002 od 19. 02. 2003 godina, ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta
na Zakonot za amnestija ("SV RM," br. 18/2002).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Trgnuvaj}i od analiza ta na
ustavnite odredbi i poedine~nata analiza na odredbite od osporeniot
Zakon, kaj Sudot se postavija pove}e pra{awa za soglasnosta na
Zakonot so odredbite na Ustavot, pa od ovaa pri~ina Sudot ja ocenuva{e
ustavnosta i na odredbite od Zakonot {to ne bea posebno osporeni
vo inicijativata, vrz osnova na ovlastuvaweto od ~l. 14 st. 2 od
Delovnikot na Ustavniot sud.
Vo obid da se dade odgovor na navodot od inicijativata deka vo
osporeniot Zakon bilo nu`no opredeluvawe na po~etniot period po

odnos na podgotvuvaweto na krivi~nite dela vo vrska so konfliktot,
za Sudot pojdovna osnova be{e sodr`inata na ~l. 18 st. 3 od Krivi~niot
zakonik, kade poblisku se opredeleni odnesuvawata - deluvawata
{to mo`at da se smetaat kako podgotovka na krivi~no delo. Vo ovaa
odredba kako podgotovka za izvr{uvawe na krivi~no delo se navedeni:
nabavuvawe ili prisposobuvawe na sredstva za izvr{uvawe na krivi~noto
delo, otstranuvawe na pre~kite za izvr{uvawe na krivi~noto
delo, dogovarawe, planirawe ili organizirawe so drugi izvr{iteli
na krivi~ni dela, kako i drugi dejstvija so koi se sozdavaat uslovi za
neposredno izvr{uvawe na krivi~noto delo, a koi ne pretstavuvaat
dejstvo na izvr{uvawe.
Od izlo`eniot karakter na mo`nite aktivnosti naso~eni kon
izvr{uvawe na konkretno krivi~no delo, spored odredbata od Krivi~niot
zakonik, spored Sudot, stanuva zbor za fakti~ko pra{awe dali
odredeno odnesuvawe, spored vremenskiot period koga se slu~uvalo i
drugi pokazateli, mo`e da se smeta kako dejstvie na podgotovka na krivi~no
delo, pa od izlo`eniot aspekt ne mo`e da se smeta deka se povreduva
~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot.
Po odnos na ova sporno pra{awe be{e izneseno i sprotivno
stanovi{te, a vo pravec deka vo Zakonot bilo neminovno ozna~uvaweto
na po~etniot period na podgotovka na krivi~nite dela, bidej}i so
vakvata nepreciznost e mo`no so aktot na amnestija da bidat opfateni
i lica podgotvuva~i na krivi~ni dela {to datiraat od neopredeleno
dolg period vo minatoto, a za nastani {to ne bi mo`ele da se povrzat
so nastanatiot konfliktot.
Spored misleweto na Sudot vo osporeniot Zakon ne bilo
neminovno definirawe na pove}e pati upotrebeniot poim "konflikt",
na koe ne{to se insistira vo inicijativata, bidej}i stanuva
zbor za op{to poznat poim, pa ne e storena povreda na ~l. 8 st. 1 al. 3
od Ustavot. Od druga strana dali opredelen zakon }e sodr`i definicija
na upotrebenite poimi ili ne, e ostaveno na ocenka na zakonodavecot
koj treba da gi po~ituva ustavnite odredbi.
Inaku, vo inicijativata se stava akcentot po odnos na sodr`inata
na ~l. 1 i ~l. 4 od Zakonot i najmnogu se uka`uva na nesoglasnosta
na sodr`inata na ovie odredbi so spomenatite ustavni odredbi.
Od sodr`inata na ~l. 1 od Zakonot, proizleguva deka nema poedine~no
nabrojuvawe na krivi~nite dela za koi se dava amnestija preku:
osloboduvawe od gonewe, zapirawe na krivi~nite postapki, potpolno
osloboduvawe od izdr`uvaweto na kaznata zatvor, bri{ewe na osudata,
ukinuvawe na pravnite posledici na osudata, odnosno vo ~l. 4 ne
se navedeni krivi~nite dela za koi nema da se podnese krivi~na prijava,
osven {to vo dvete odredbi e opredeleno deka se raboti za storeni
ili podgotvuvani krivi~ni dela vo vrska so konfliktot vo 2001
godina.
611

Spored misleweto na Sudot, dokolku se ima vo predid deka vo
~l. 1 st. 4 od Zakonot, e predviden isklu~ok vo primenata na amnestijata
za storitelite na krivi~nite dela za koi e nadle`en Me|unarodniot
tribunal, vo ~l. 2 ima decidno nabrojuvawe na krivi~nite dela
za koi se odnesuva amnestijata, vo ~l. 3 st. 2 e sodr`an vtoriot isklu~ok
vo primenata na amnestijata za storitelite na krivi~nite dela
protiv ~ove~nosta i me|unarodnoto pravo i delata vo vrska so neovlastenoto
proizvodstvo i pu{tawe vo promet na narkoti~ni drogi i
drugi krivi~ni dela, proizleguva deka mo`e da se opredeli za koi se
krivi~ni dela se davaat predvidenite pogodnosti na amnestijata.
U{te pove~e {to ne sekoe krivi~no delo mo`e da ima karakter na
krivi~no delo storeno ili podgotvuvano vo vrska so konfliktot od
2001 godina.
Pritoa, se ima{e vo predvid faktot deka krugot na licata
opfateni so amnestijata se opredeluva preku pove}e elementi: vidot
na krivi~nite dela, potoa vremenskiot period na storuvawe na delata,
vidot i visinata na izre~enite kazni i drugi elementi, a site navedeni
elementi ne moraat da bidat sodr`ani vo aktot za amnestija za da
se opredeli krugot na amnestiranite lica. Ottuka, spored Sudot, ne se
povreduva vladeewe na pravoto kako temelna vrednost na ustavniot
poredok.
Po odnos na ova sporno pra{awe, be{e izneseno i vtoro stanovi{te
vo obratna nasoka od prvo izlo`enoto. Imeno, spored ova stanovi{te
pove}e momenti bi mo`ele da uka`at na povreda na principot
na vladeewe na pravoto preku zloupotreba na neopredelenosta
na krivi~nite dela, kako od strana na licata na koi se odnesuva amnestijata,
taka i od strana na nadle`nite organi za primena na Zakonot.
Toa se: okolnosta {to Krivi~niot zakonik sodr`i ogromen broj na
krivi~ni dela, a ne sekoe krivi~no delo mo`e da sodr`i elementi na
krivi~no delo napraveno ili podgotvuvano vo vrska so vooru`eniot
konflikt od 2001 godina, pa neophodno bilo konkretno ozna~uvawe na
krivi~nite dela. Potoa, do donesuvaweto na ovoj Zakonik vo primena
bea sojuzni krivi~ni propisi prevzemeni kako republi~ki, {to
pretstavuva ogromen broj na mo`ni krivi~ni dela storeni vo vrska so
nastanatiot konflikt, kako i okolnosta {to sekoj zasegnat so aktot za
amnestija bi mo`el da se povika deka deloto go napravil vo vrska so
konfliktot. Nadle`nite organi za primena na Zakonot nemaat to~na
nasoka za koj vid na krivi~ni dela se opredeluva celosno osloboduvawe
od gonewe, zapirawe na postapkite ili osloboduvawe od izdr-
`uvaweto na kaznata i drugite predvideni povolnosti.
Ova stanovi{te se temele{e vrz okolnosta deka krugot na
amnestiranite lica, se opredeluva so samiot akt, pome|u drugoto i so
opredeluvaweto na vidot na krivi~nite dela, potoa vremenskiot
period na storuvawe na delata, vidot i visinata na izre~enite kazni i
taka natamu. Toa bi zna~elo deka spored ova stanovi{te vo osporeniot
612

Zakon otsustvuvaat dovolen broj na pokazateli za opredeluvawe na
krugot na licata na koi se odnesuva aktot za amnestija“.
2. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 138/2007 od 19. 12. 2007 godina,
ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 353 st. 5 od
Krivi~niot zakonik ("SV RM," br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/2003,
19/2004, 81/2005, 60/2006 i 73/2006).
Poa|aj}i od definicijata na poimot "slu`beno lice" vo Krivi~niot
zakonik, vo obrazlo`enieto na Re{enieto se naveduva deka:
Pri vaka {iroka opredelba na poimot slu`beno lice, zakonodavecot
ocenil deka slu`benite lica koi rabotat so sredstva od Buxetot ili
drugi fondovi ili sredstva na dr`avata ili koi sproveduvaat postapka
za javni nabavki, imaat posebna odgovornost kon doverenite sredstva
i nezakonitoto postapuvawe so ovie sredstva gi tangira site gra-
|ani vo Republikata, odnosno pretstavuva povreda na postapkata za
javni nabavki koja zaradi posebnata specifika e uredena so poseben
zakon, poradi {to ocenil deka, imaj}i gi predvid celite na kaznuvaweto
utvrdeni so ~l. 32 od ovoj zakonik, potrebna e posebna za{tita od
vakov vid krivi~ni dela, koja se izrazuva preku utvrduvawe po vid i
visina na pote{ki sankcii za storitelite na ova krivi~no delo. Zna-
~i, zaostrenite sankcii vo st. 5 na ~l. 353 od Zakonikot, ne se poradi
formata na sopstvenosta, kako {to se naveduva vo inicijativata, tuku
se odraz na posebnata odgovornost na slu`benoto lice za zakonito postapuvawe
so doverenite buxetski sredstva ili drugi sredstva na dr`avata.
Pritoa, treba da se ima predvid deka stanuva zbor za sredstva
{to se obezbedeni od gra|anite, preku uplata na danoci i drugi javni
dava~ki, od koi se ostvaruvaat brojni so Ustav i so zakon garantirani
prava na gra|anite (socijalni, zdravstveni, obrazovni i dr.), poradi
{to nezakonitoto postapuvawe so ovie sredstva povlekuva posledici
po ostvaruvaweto na ovie prava na gra|anite.
Ottuka, proizleguva deka utvrduvaweto na zloupotrebata na
slu`benata polo`ba i ovlastuvawe za slu`benite lica koi rabotat so
sredstva od Buxetot ili drugi fondovi ili sredstva na dr`avata ili
koi sproveduvaat postapka za javni nabavki, kako pote`ok oblik na
krivi~noto delo - zloupotrebata na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe
i soodvetno na toa, propi{uvaweto na povisoka kazna zatvor za
storitelot na vakvoto krivi~no delo vo odnos na kaznata za storitelot
na osnovniot oblik na ova krivi~no delo, utvrdeni vo osporeniot
st. 5 od ~l. 353 od Zakonikot, e vo ramkite na ustavnoto ovlastuvawe
na zakonodavecot da gi opredeli krivi~nite dela, vidovite na
kazni i nivnata visina, vodej}i smetka za na~eloto na zakonitost vo
kaznenoto pravo, poradi {to Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za toa deka so osporenata odredba se povreduvale vladeeweto
na pravoto i pravnata za{tita na sopstvenosta, kako temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija, garantirani
so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 6 od Ustavot.
613

3. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 239/2001 od 17. 04. 2002
godina ne povel postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 166, 167, 168,
169 i 170 st. 1 vo delot "drug propis" od Krivi~niot zakonik ("SV
RM," br. 37/1996, 80/1999 i 4/2002).
Spored navodite vo inicijativata osporeniot del od navedenite
odredbi od Krivi~niot zakonik ne bile vo soglasnost so odredbite
na ~l. 8 st. 1 al. 3, 32 st. 5, 34, 51 i 98 stav 2 od Ustavot na Republika
Makedonija zatoa {to spored ovie ustavni odredbi izvori na pravoto
bile edinstveno Ustavot, zakonite i kolektivnite dogovori i deka sudovite
vo slu~aj na povreda na navedenite odredbi od Krivi~niot zakonik
mo`ele da sudat samo vrz osnova na Ustavot, zakonite i me|unarodnite
dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot na {to
upatuval i ~l. 98 st. 2 od Ustavot.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Vo kontekst na navedenoto
zna~aen e ~l. 7 od Krivi~niot zakonik vo koj e utvrdeno deka krivi~no
delo e protivpravno delo {to so zakon e opredeleno kako krivi~no
delo i ~ii obele`ja se opredeleni so zakon.
Pritoa, samiot fakt {to pri formuliraweto, odnosno opredeluvaweto
na bitieto na oddelni krivi~ni dela, kako {to e slu~ajot i
za konkretnite krivi~ni dela utvrdeni vo osporenite ~lenovi, kaznivosta
e utvrdena i vo odnos na nepo~ituvaweto, odnosno nepridr`uvaweto
osven kon zakon i kon drug propis, spored misleweto na Sudot e
irelevanten i ne e od vlijanie za neustavnosta na ovie odredbi od ovoj
zakonik. Ova osobeno od pri~ini {to vo konkretniot slu~aj e bitno
deka krivi~nite dela i nivnite obele`ja se utvrdeni so zakon, so {to
vo celost e ispo~ituvano, odnosno zapazeno ustavnoto na~elo na zakonitost
vo opredeluvaweto na krivi~nite dela, pri{to zakonodavecot
e sosema sloboden, odnosno so ni{to ne e ograni~en vo toa“.
4. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 174/2000 od 31. 01. 2001 godina
ne povel postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 341 st. 2, vo delot
{to glasi: "ili so op{ta" od Krivi~niot zakonik ("SV RM," br.
37/1996 i 80/1999).
Spored navodite vo inicijativata osporeniot del od odredbata
na st. 2 na ~l. 341 od Krivi~niot zakonik vo delot "ili so op{ta"
(pokana), ne bil vo soglasnost so ~l. 8 al. 3 i so ~l. 51 od Ustavot na
Republika Makedonija. Kako pri~ina za nesoglasnost so navedenite
ustavni odredbi podnositelot naveduva deka osporeniot del od stavot
2 na ~l. 341 od Krivi~niot zakonik sozdaval pravna nesigurnost kaj
gra|anite - voeni obvrznici zatoa {to tie mo`ele i da neznaat (da ne
dopre do niv) za op{tata pokana, a i pokraj toa da bidat storiteli na
krivi~noto delo i za toa delo da im bide izre~ena predvidenata kazna
i toa po principot na objektivna odgovornost.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Krivi~noto delo predvideno
so ~l. 341 od Krivi~niot zakonik "neodzivawe na poziv i odbegnuvawe
na voena slu`ba" po svoeto bitie podrazbira bez opravdani pri-
614

~ini neodzivawe na pokana i odbegnuvawe na voena slu`ba, kriewe zaradi
odbegnuvawe na voenite obvrski, napu{tawe na zemjata i ostanuvawe
vo stranstvo so cel da se odbegne voveduvawe na voenata evidencija,
lekarski pregled, regrutirawe, slu`ewe na voeniot rok, soop{-
tuvawe na voen raspored ili u~estvo na voena ve`ba, povikuvawe i
pottiknuvawe na pove}e lica za neizvr{uvawe na voenata obvrska.
Ovie dela, vo zavisnost od kriminalno.-politi~kata ocenka za nivnata
te`ina, se propi{ani kako osnovni ili pote{ki dela. So ova krivi-
~no delo vsu{nost e krivi~no pravno za{titeno ustavnoto pravo i
dol`nost na gra|anite na odbrana na Republikata.
Dejstvieto na storuvawe na krivi~noto delo se javuva vo pove}e
oblici definirani vo odredbata na ~l. 341 od Zakonot, me|u koi i dejstvieto
na storuvawe na deloto od st. 2 {to se sostoi vo kriewe za da
se odbegne izvr{uvawe na obvrskata od st. 1, {to zna~i deka krieweto
e so namera da se odbegne voena obvrska za ~ie izvr{uvawe gra|aninot
e povikan so poedine~na ili op{ta pokana od {to proizleguva deka
gra|aninot - voeniot obvrznik znael za obvrskata i svesno se krie so
namera da ja odbegne obvrskata {to pretstavuva kvalifikativen element
na deloto {to e sankcionirano. Pritoa, spored misleweto na
Sudot ne e od bitno zna~ewe kako do{ol da znae za svojata obvrska,
dali preku poedine~na pokana ili op{ta pokana za ~ie izvr{uvawe
gra|aninot e povikan.
Isto taka, Sudot smeta deka na osporeniot del od odredbata na
st. 2 od ~l. 341 od Zakonot ne mo`e da i se prigovori i poradi toa {to
i Zakonot za odbrana kako oblik na povikuvawe na gra|anite - voeni
obvrznici ja predviduva op{tata pokana. Imeno, zakonodavecot trgnuvaj}i
od zna~eweto na odbranata na zemjata i sostojbite koi mo`at da
nastanat vo vrska so odbranata, op{tata pokana ja predviduva so cel
ostvaruvawe na ustavnite prava i dol`nosti vo odbranata na zemjata.
Spored misleweto na Sudot izostavuvaweto na op{tata pokana
od st. 1 na ~l. 341 od Zakonot pri negovoto izmenuvawe, ne mo`e da se
prifati kako argument za nesoglasnost na st. 2 od ovoj ~len so temelnata
vrednost vladeewe na pravoto utvrdena vo ~l. 8 od Ustavot i so
~l. 51 od Ustavot zatoa {to so ovaa odredba e inkriminiran drug
oblik na dejstvie na krivi~noto delo“.
Sporno pravno pra{awe
Pri izgotvuvaweto na referatot kako sporno se postavi slednovo
pravno pra{awe:
- Dali so alternativnoto propi{uvawe na dejstvieto na izvr-
{uvawe na krivi~noto delo, odnosno so upotrebata na op{tata formulacija
"ili na drug na~in" vo opisot na dejstvieto na izvr{uvawe, se
povreduva na~eloto na vladeewe na pravoto i pravnata sigurnost na
gra|anite?
615

616
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
osnovnite slobodi i prava na gra|aninot priznati vo me|unarodnoto
pravo i utvrdeni so Ustavot i vladeeweto na pravoto, se temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 14 st. 1 od Ustavot, nikoj ne mo`e da bide kaznet za
delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili so drug
propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna.
Spored ~l. 51 st. 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakonite.
Soglasno Amandman XXV od Ustavot, sudskata vlast ja vr{at
sudovite. Sudovite se samostojni i nezavisni. Sudovite sudat vrz osnova
na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo
soglasnost so Ustavot.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka na~eloto na
zakonitost vo Republika Makedonija, podignato na rang na ustavno na-
~elo. Vo kaznenoto pravo ova na~elo se iska`uva preku principot za
zakonska opredelenost na kaznivite dela i na kaznite i slu`i kako
garant za pravata i slobodite na gra|anite od edna strana i kako garant
za ostvaruvaweto na kaznenata politika na zemjata, vgradena vo
nejzinite kazneni zakoni, od druga strana.
Na~eloto na zakonitost vo kaznenoto pravo gi sodr`i slednite
elementi: dr`avata da gi proglasi kako kaznivi dela povedenijata na
~ovekot so koi se povreduvaat ili zagrozuvaat individualnite slobodi
i prava, dr`avata da gi opredeli na krajno precizen na~in bitijata na
kaznivite dela, za sekoe kaznivo delo da propi{e soodvetna kazna {to
e nu`na i pravedna i precizno da gi odredi granicite na kaznata i na
drugite sankcii, dr`avata striktno da gi opredeli ovlastuvawata na
sudot i na drugite organi vo primenata na kazneno-pravnite normi, nikoj
da ne mo`e da bide kaznet za delo {to pred da e storeno ne bilo so
zakon propi{ano kako kaznivo delo, odnosno kon nikoj da ne mo`e da
bide izre~ena kazna {to ne e predvidena so zakon.
Pritoa, vidovite na kazni i nivnata visina so Ustavot ne se
opredeleni, tuku e prepu{teno tie da se opredelat so zakon, vodej}i
pritoa smetka za ~l. 54 st. 4 od Ustavot spored koj ograni~uvaweto na
slobodite i pravata ne mo`e da se odnesuva na pravnata odredenost na
kaznivite dela i kaznite.
Vo ovaa smisla, so Krivi~niot zakonik se utvrduvaat osnovnite
na~ela i op{ti instituti od materijalno praven karakter, so koi se
opredeluva op{tiot poim na krivi~noto delo, se definiraat pretpostavkite
i uslovite na krivi~nata odgovornost i se utvrduvaat osnovite
za nivnoto isklu~uvawe, se utvrduva sistem na sankcii i poblisku

se odreduvaat uslovite za primena na sankciite, kako i se propi{uvaat
konkretnite krivi~nite dela i sankciite koi mo`at da se izre-
~at za sekoe krivi~no delo.
So ~l. 1 od Krivi~niot zakonik, se utvrduva deka na nikogo ne
mo`e da mu bide izre~ena kazna ili druga krivi~na sankcija za delo,
koe, pred da bide storeno, ne bilo so zakon opredeleno kako krivi~no
delo i za koe ne bila propi{ana kazna so zakon.
Spored ~l. 4 od istiot zakonik, krivi~ni sankcii se: kazni,
alternativni merki, merki na bezbednost i vospitni merki.
Spored ~l. 32 od Krivi~niot zakonik, pokraj ostvaruvawe na
pravdata, celi na kaznuvaweto se: spre~uvawe na storitelot da vr{i
krivi~ni dela i negovo prevospituvawe i vospitno da se vlijae vrz
drugite da ne vr{at krivi~ni dela.
^lenot 353-v od Krivi~niot zakonik, koj e osporen so inicijativata,
e sistematiziran vo Posebniot del od Zakonikot, vo koj se
propi{uvaat konkretnite krivi~ni dela i sankciite koi mo`at da se
izre~at za sekoe krivi~no delo, vo glavata triesetta, vo koja se propi{uvaat
krivi~nite dela protiv slu`benata dol`nost. Vo osporeniot
~l. 353-v e sankcionirano nesovesnoto rabotewe vo slu`bata.
Osnovniot oblik na deloto i site negovi elementi, vklu~uvaj}i
go i dejstvieto na izvr{uvawe e propi{an vo st. 1 od ovoj ~len, spored
koj slu`beno lice ili odgovorno lice vo javno pretprijatie ili javna
ustanova koe so povreda na zakonskite propisi za sudir na interesite
ili za sovesno postapuvawe pri vr{eweto na diskreciono ovlastuvawe,
so propu{tawe na dol`en nadzor ili na drug na~in o~igledno
nesovesno postapuva vo vr{eweto na svoite ovlastuvawa i dol`nosti
i so toa }e pribavi za sebe ili za drug nekakva korist ili na drug }e
mu nanese {teta, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini.
Vo st. 2 i 3 sankcionirani se pote{kite odnosno kvalificiranite
oblici na ova delo koi se sostojat vo pribavuvawe na pogolema
imotna korist ili predizvikuvawe pogolema imotna {teta ili pote-
{ka povreda na pravata na drug (st. 2) za {to e predvidena pote{ka
kazna (zatvor od {est meseci do pet godini). Vo st. 3 pote{kiot oblik
na deloto se sostoi vo pribavuvawe zna~itelna imotna korist ili nanesuvawe
na zna~itelna {teta, za {to propi{anata kazna e zatvor od
edna do deset godini.
Vo st. 4 na osporeniot ~len od Zakonot e predvidena krivi~no
pravna odgovornost za delata od prethodnite stavovi za odgovorno
lice, odgovorno lice vo stransko pravno lice koe ima pretstavni{tvo
vo Republika Makedonija ili lice koe vr{i raboti od javen interes,
ako deloto e storeno vo vr{ewe na negovoto posebno ovlastuvawe ili
dol`nost, opredeleno so zakon.
Iako so inicijativata se osporuva ~l. 353-v od Krivi~niot zakonik
vo celost, vo su{tina navodite se odnesuvaat na na~inot na koj
zakonodavecot go propi{al dejstvieto na izvr{uvawe na krivi~noto
617

delo nesovesno rabotewe vo slu`bata. Imeno za podnositelot na inicijativata
problemati~no e utvrduvaweto na kaznena odgovornost i
koga liceto od izvr{itelskiot krug deloto }e go stori na drug na~in.
Za podnositelot vakvata norma bila neprecizna, neopredelena i ostavala
prostor za diskrecija i razli~no tolkuvawe i primenuvawe vo
praktikata, pa i do zloupotrebi {to bilo sprotivno na pravnata sigurnost
na gra|anite i na~eloto na vladeewe na pravoto.
Poa|aj}i od analizata na sodr`inata na osporeniot ~len, a od
aspekt na ovie navodi vo inicijativata, proizleguva deka vo ovoj ~len
zakonodavecot se opredelil za alternativno odreduvawe na dejstvieto
na ova krivi~no delo. Imeno od opisot na bitieto na deloto (st. 1)
proizleguva deka ova delo mo`e da se izvr{i so: 1) povreda na zakonskite
propisi za sudir na interesite ili za sovesno postapuvawe pri
vr{eweto na diskreciono ovlastuvawe, 2) so propu{tawe na dol`en
nadzor ili 3) so o~igledno nesovesno postapuvawe na drug na~in.
Kaj ovoj posledniot na~in na izvr{uvawe na deloto stanuva
zbor vsu{nost za svesno nepravilno vr{ewe na slu`bata koe mo`e da
se manifestira na razli~ni na~ini odnosno so postapuvawe sprotivno
na zakonskite propisi za rabotewe vo slu`bata, nepridr`uvawe na
tehni~kite i drugite pravila pri raboteweto, neprezemawe na soodvetni
merki za efikasno obavuvawe na slu`bata, propu{tawe na slu`beni
dol`nosti i sli~no. Od samiot opis na deloto me|utoa proizleguva
deka ne sekoe nesovesno vr{ewe na slu`bata pretstavuva krivi~no
delo, kako {to smeta podnositelot na inicijativata. Imeno, samiot
zakon utvrduva opredelen kvalifikativ, odnosno stepen na nesovesnost
koj mora da bide ispolnet za da postoi krivi~no-pravna odgovornost.
Imeno, Zakonikot bara takvoto nesovesno postapuvawe vo vr{eweto
na slu`benite ovlastuvawa i dol`nosti da bide o~igledno. Toa
prakti~no zna~i deka sekoe nesovesno vr{ewe na slu`bata seu{te ne
zna~i krivi~no delo, tuku samo ona odnesuvawe koe spored okolnostite
na slu~ajot, mo`e da se smeta za o~igledno nesovesno postapuvawe
na slu`benoto lice. Ottuka za opredeluvawe na ovoj oblik na dejstvieto
na krivi~noto delo nesovesno rabotewe vo slu`bata od zna~ewe e
opredeluvaweto na toa {to se podrazbira pod poimot "o~igledno,"
{to e isto taka zna~ajno i za razgrani~uvawe na ova delo od nesovesnoto
postapuvawe za koe postoi disciplinska odgovornost. Odreduvaweto
na ovoj poim pak e zada~a na sudot, koj vo sekoj konkreten slu~aj,
so ogled na site objektivni i subjektivni okolnosti na deloto procenuva
dali stanuva zbor za o~igledno nesovesno postapuvawe na slu-
`benoto lice 14 .
14
Во постарата судска практика на судовите во поранешната СФРЈ (со оглед на тоа
што вакво дело беше предвидено во член 182 од КЗ на СФРЈ) се сретнуваат повеќе критериуми
за утврдување на поимот "очигледно несовесно постапување"). Така на пр. во пресудата
на Врховниот суд на Хрватска Кж-2194/54 се констатира дека за очигледно неуредно по-
618

Pokraj toa, kaj ova krivi~no delo zakonski kriminalizirano ne
e samo dejstvieto na izvr{uvawe. Pokraj dejstvieto (storuvawe, propu{tawe)
za postoeweto na deloto potrebno e da nastapi i opredelena
posledica koja se sostoi vo pribavuvawe za sebesi ili za drug na nekakva
korist ili nanesuvawe na {teta (obi~na, pogolema ili zna~itelna
korist odnosno {teta ili pote{ka povreda na pravata na drug).
Zna~i stanuva zbor za slo`eno delo, so kombiniran zakonski opis
opredelen preku pove}e oblici (dejnosten i posledi~en opis).
Ottuka proizleguva deka zakonodavecot, iako pravnotehni~ki
go propi{al dejstvieto na izvr{uvawe taka {to toa opfa}a, pokraj
izre~no i precizno opredelenite, i dejstvija koi se nedefinirani, sepak
na precizen na~in opredelil koga }e se smeta deka e izvr{eno
krivi~noto delo nesovesno rabotewe vo slu`bata, poradi {to za nas
se neprifatlivi navodite vo inicijativata deka odredbata bila neprecizna,
nepodobna za primena i deka ovozmo`uvala diskreciono pravo
na javniot obvinitel vo nejzinata primena.
Argumentite za razli~no tolkuvawe i primena na osporenata
odredba od slu~aj do slu~aj istaknati vo inicijativata, spored na{e
mislewe se neprifatlivi, od pri~ina {to primenata na odredbite od
Posebniot del na Krivi~niot zakonik vo konkretni slu~ai sekoga{ e
fakti~ko pra{awe, odnosno ocena na sudot koj ja vodi krivi~nata postapka
e dali vo konkretniot slu~aj se ostvareni zakonskite elementi
na krivi~noto delo za koe se tovari obinetiot od {to }e zavisi i negovata
krivi~na odgovornost. Za primenata na odredbata, od ustaven
aspekt e zna~ajno dali taa gi sodr`i jasno i precizno site elementi
vrz osnova na koi mo`e da se utvrdi kazneno-pravnata odgovornost na
storitelot za negovoto protivpravno povedenie. Ova osobeno se odnesuva
na dejstvieto na izvr{uvaweto koe, soglasno na~eloto na zakonitost,
mora da bide utvrdeno vo zakonskiot opis. So toa se obezbeduva
samo povedenie {to e soodvetno so zakonskiot opis da mo`e da se
podvede pod taa odredba i da se smeta za krivi~no delo. Izborot na
zakonodavnopravnata tehnika pri utvrduvawe na opisot na dejstvieto
стапување потребно е неуредноста јасно и изразито, по својот интензитет или на друг начин,
да ја надминува обичната неуредност, односно дека не станува збор за неуредност која може
да му се случи на секое просечно лице во неговото работење“. Врховниот суд на Словенија
(пресуда Кж-941/55) го врзува поимот на "очигледна" неуредност за такво "занемарување на
должноста кое за секој што ја познава таа служба е воочливо на прв поглед, односно очигледно."
Во пресудата на Врховниот суд на Хрватска Кж-746/57 произлегува дека за очигледно
неуредно постапување потребно е да се работи за грубо постапување на службеното лице
(грубо кршење на службената должност) односно дека за остварување на очигледноста е "потребна
извесна трајност, дури и систематичност во неуредноста". Во пресудата на овој суд се
истакнува дека за оцена на "очигледноста" е потребно да се опфати целокупното дејствување
на сторителот во неговото работење, а не да се издвојуваат одделните негови дејствија. (Коментар
на Кривичниот закон на СФРЈ, 1978, издание на Савремена администрација).
619

na izvr{uvawe pak, e pra{awe za {to odlu~uva zakonodavecot, a ne
Ustavniot sud. Vpro~em, vakov kombiniran opis na zakonskite bitija
se sretnuva vo golem broj na drugi krivi~ni dela predvideni vo Krivi~niot
zakonik. 15
Ottuka, spored na{eto mislewe, vo osporenata odredba od ~l.
353-v od Krivi~niot zakonik nesomneno se sodr`ani osnovnite elementi
na krivi~noto delo nesovesno rabotewe vo slu`bata (storitelot
na deloto, dejstvieto na izvr{uvawe, posledicata i kaznata) poradi
{to smetame deka ne bi mo`elo osnovano da se postavi pra{aweto za
nejzinata soglasnost so na~eloto na vladeewe na pravoto na {to se
povikuva podnositelot na inicijativata .
Vrz osnova na seto navedeno se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe;
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na podnaslovot:
"Nesovesno rabotewe vo slu`bata" i na ~l. 353-v od Krivi~niot zakonik
("SV RM," br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/2003, 19/2004, 81/2005, 60/
2006, 73/2006 i 7/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 27 fevruari 2008
godina, donese
620
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
podnaslovot: "Nesovesno rabotewe vo slu`bata" i na ~lenot 353-v od
Krivi~niot zakonik ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ br.
37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/2003, 19/2004, 81/2005, 60/2006, 73/2006 i 7/
2008).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbata od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 na
ova re{enie. Spored navodite vo inicijativata, zakonskata formulacija
"ili na drug na~in o~igledno nesovesno postapuva vo vr{eweto
na svoite ovlastuvawa i dol`nosti“ kako eden od na~inite na izvr-
{uvaweto na deloto sozdavala pravna nesigurnost za gra|anite i site
15
Пр. противправно лишување од слобода (чл. 140), повреда на тајноста на писмата
(чл. 147) неовластено снимање (член 152); спречување или смеќавање јавен собир (чл. 155);
повреда на авторско право (чл. 157); спречување на избори и гласање (чл. 158), повреда на
избирачко право (чл. 159); уништување на изборни исправи (чл. 164); промена на семејна состојба
(чл. 199); пренесување заразна болест (чл. 205) и многу други.

lica od izvr{itelskiot krug i ovozmo`uvala diskreciono pravo na
javniot obvinitel pri nejzinata primena da iskonstruira nastan i razli~no
da ja tolkuva i primenuva od slu~aj do slu~aj, koj mo`el da bide
i zloupotreben sprotivno na celite na Ustavot i Krivi~niot zakonik.
Spored podnositelot na inicijativata, vakvata nepreciznost
na blanketnata norma go pravela krivi~noto delo nepodobno za primena,
bidej}i samo konkretni, to~no opredeleni krivi~nopravni dejstvija
povrzani so svojstvoto i raboteweto na izvr{itelite mo`ele da
bidat sankcionirani, a ne i neutvrdeni dejstvija, osobeno ako za odredeni
dejstvija na mo`nite izvr{iteli imalo opravdana ekonomska,
moralna ili druga pri~ina. Vakvata odredba bi mo`ela da se primeni
samo vo precizno propi{ani i utvrdeni zakonski slu~ai na propu{tawe
na dol`en nadzor, koga liceto od izvr{itelskiot krug rabotnite
zada~i {to trebalo da gi izvr{i o~igledno ne gi izvr{ilo, a vo konkretniot
slu~aj osporenata odredba ne sodr`ela precizen i deciden
opis na takvite mo`ni `ivotni situacii. Nepreciznosta na osporenata
zakonska odredba i relativiziraweto na dejstvijata na izvr{uvawe
na ova krivi~no delo ostavale prostor re~isi sekoe dejstvie da
mo`e da bide nesovesno rabotewe.
So toa, spored podnositelot na inicijativata, bile povredeni
temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija -
osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto
pravo i utvrdeni so Ustavot i vladeeweto na pravoto od
~len 8 stav 1 alinei 1 i 3, ~len 11 stav 1, ~len 12 stav 1 i 2, ~len 14,
~len 51 i ~len 54 stavovite 1 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija.
Poradi navedenite pri~ini, so inicijativata se predlaga Ustavniot
sud da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot
353-v Nesovesno rabotewe vo slu`bata od Krivi~niot zakonik, a do donesuvaweto
na kone~na odluka Sudot da donese re{enie za zapirawe na
izvr{uvaweto na poedine~nite akti i dejstvija {to se prezemeni vrz
osnova na osporenite zakonski odredbi, bidej}i so nivnoto izvr-
{uvawe mo`ele da nastanat te{ko otstranlivi posledici.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno ~len 353-v od Krivi~niot
zakonik, slu`beno lice ili odgovorno lice vo javno pretprijatie
ili javna ustanova koe so povreda na zakonskite propisi za sudir
na interesite ili za sovesno postapuvawe pri vr{eweto na diskreciono
ovlastuvawe, so propu{tawe na dol`en nadzor ili na drug
na~in o~igledno nesovesno postapuva vo vr{eweto na svoite ovlastuvawa
i dol`nosti i so toa }e pribavi za sebe ili za drug nekakva korist
ili na drug }e mu nanese {teta, }e se kazni so zatvor od tri meseci
do tri godini.
Soglasno stavot 2 na ovoj ~len od Zakonikot, ako storitelot na
deloto od stav 1 pribavi pogolema imotna korist ili predizvika pogolema
imotna {teta ili pote{ko gi povredi pravata na drug, }e se
kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.
621

Spored stavot 3 na istiot ~len od Zakonikot, ako storitelot na
deloto od stav 1 pribavi zna~itelna imotna korist ili nanese zna-
~itelna {teta, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini.
Sudot, isto taka, utvrdi deka spored stavot 4 od osporeniot
~len 353-v od Zakonikot, so kaznata od stavovite 1, 2 i 3 }e se kazni i
odgovorno lice, odgovorno lice vo stransko pravno lice koe ima pretstavni{tvo
vo Republika Makedonija ili lice koe vr{i raboti od javen
interes, ako deloto e storeno vo vr{ewe na negovoto posebno ovlastuvawe
ili dol`nost, opredeleno so zakon.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineite 1 i 3 od Ustavot na Republika
Makedonija, osnovnite slobodi i prava na gra|aninot priznati vo
me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot i vladeeweto na pravoto,
se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 14 stav 1 od Ustavot, nikoj ne mo`e da bide kaznet
za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili so
drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna.
Spored ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi
so Ustavot i so zakonite.
Soglasno Amandman XXV od Ustavot, sudskata vlast ja vr{at
sudovite. Sudovite se samostojni i nezavisni. Sudovite sudat vrz
osnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani
vo soglasnost so Ustavot.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka na~eloto na
zakonitost vo Republika Makedonija e podignato na rang na ustavno
na~elo. Vo kaznenoto pravo ova na~elo se iska`uva preku principot
za zakonska opredelenost na kaznivite dela i na kaznite i slu`i kako
garant za pravata i slobodite na gra|anite od edna strana i kako garant
za ostvaruvaweto na kaznenata politika na zemjata, vgradena vo
nejzinite kazneni zakoni, od druga strana.
Na~eloto na zakonitost vo kaznenoto pravo gi sodr`i slednite
elementi: dr`avata da gi proglasi kako kaznivi dela povedenijata na
~ovekot so koi se povreduvaat ili zagrozuvaat individualnite slobodi
i prava, dr`avata da gi opredeli na krajno precizen na~in bitijata na
kaznivite dela, za sekoe kaznivo delo da propi{e soodvetna kazna {to
e nu`na i pravedna i precizno da gi odredi granicite na kaznata i na
drugite sankcii, dr`avata striktno da gi opredeli ovlastuvawata na
sudot i na drugite organi vo primenata na kaznenopravnite normi,
nikoj da ne mo`e da bide kaznet za delo {to pred da e storeno ne bilo
so zakon propi{ano kako kaznivo delo, odnosno kon nikoj da ne mo`e
da bide izre~ena kazna {to ne e predvidena so zakon.
Pritoa, vidovite na kazni i nivnata visina so Ustavot ne se
opredeleni tuku e prepu{teno tie da se opredelat so zakon, vodej}i
pritoa smetka za ~len 54 stav 4 od Ustavot spored koj ograni~uvaweto
622

na slobodite i pravata ne mo`e da se odnesuva na pravnata odredenost
na kaznivite dela i kaznite.
Vo ovaa smisla, so Krivi~niot zakonik se utvrduvaat osnovnite
na~ela i op{ti instituti od materijalno praven karakter, so koi se
opredeluva op{tiot poim na krivi~noto delo, se definiraat
pretpostavkite i uslovite na krivi~nata odgovornost i se utvrduvaat
osnovite za nivnoto isklu~uvawe, se utvrduva sistem na sankcii i poblisku
se odreduvaat uslovite za primena na sankciite, kako i se propi{uvaat
konkretnite krivi~nite dela i sankciite koi mo`at da se
izre~at za sekoe krivi~no delo.
So ~len 1 od Krivi~niot zakonik, se utvrduva deka na nikogo ne
mo`e da mu bide izre~ena kazna ili druga krivi~na sankcija za delo,
koe, pred da bide storeno, ne bilo so zakon opredeleno kako krivi~no
delo i za koe ne bila propi{ana kazna so zakon.
Spored ~len 4 od istiot zakonik, krivi~ni sankcii se: kazni,
alternativni merki, merki na bezbednost i vospitni merki.
Spored ~lenot 32 od Krivi~niot zakonik, pokraj ostvaruvawe
na pravdata, celi na kaznuvaweto se: spre~uvawe na storitelot da
vr{i krivi~ni dela i negovo prevospituvawe i vospitno da se vlijae
vrz drugite da ne vr{at krivi~ni dela.
^lenot 353-v od Krivi~niot zakonik, koj e osporen so inicijativata,
e sistematiziran vo Posebniot del od Zakonikot, vo koj se
propi{uvaat konkretnite krivi~ni dela i sankciite koi mo`at da se
izre~at za sekoe krivi~no delo, vo glavata triesetta, vo koja se propi-
{uvaat krivi~nite dela protiv slu`benata dol`nost. Vo osporeniot
~len 353-v e sankcionirano nesovesnoto rabotewe vo slu`bata.
Osnovniot oblik na deloto i site negovi elementi, vklu~uvaj}i
go i dejstvieto na izvr{uvawe e propi{an vo stavot 1 od ovoj ~len,
spored koj slu`beno lice ili odgovorno lice vo javno pretprijatie
ili javna ustanova koe so povreda na zakonskite propisi za sudir na
interesite ili za sovesno postapuvawe pri vr{eweto na diskreciono
ovlastuvawe, so propu{tawe na dol`en nadzor ili na drug na~in o~igledno
nesovesno postapuva vo vr{eweto na svoite ovlastuvawa i dol-
`nosti i so toa }e pribavi za sebe ili za drug nekakva korist ili na
drug }e mu nanese {teta, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini.
Vo stavovite 2 i 3 od ovoj ~len od Zakonot sankcionirani se pote{kite
odnosno kvalificiranite oblici na ova delo koi se sostojat
vo pribavuvawe na pogolema imotna korist ili predizvikuvawe pogolema
imotna {teta ili pote{ka povreda na pravata na drug (stav 2) za
{to e predvidena pote{ka kazna (zatvor od {est meseci do pet godini).
Vo stavot 3 pote{kiot oblik na deloto se sostoi vo pribavuvawe
zna~itelna imotna korist ili nanesuvawe na zna~itelna {teta, za {to
propi{anata kazna e zatvor od edna do deset godini.
623

Vo stavot 4 na osporeniot ~len od Zakonot e predvidena krivi-
~no pravna odgovornost za delata od prethodnite stavovi za odgovorno
lice, odgovorno lice vo stransko pravno lice koe ima pretstavni{tvo
vo Republika Makedonija ili lice koe vr{i raboti od javen interes,
ako deloto e storeno vo vr{ewe na negovoto posebno ovlastuvawe ili
dol`nost, opredeleno so zakon.
Iako so inicijativata se osporuva ~lenot 353-v od Krivi~niot
zakonik vo celost, vo su{tina navodite se odnesuvaat na na~inot na
koj zakonodavecot go propi{al dejstvieto na izvr{uvawe na krivi~noto
delo nesovesno rabotewe vo slu`bata. Imeno za podnositelot
na inicijativata problemati~no e utvrduvaweto na kaznena odgovornost
i koga liceto od izvr{itelskiot krug deloto }e go stori na drug
na~in.
Poa|aj}i od analizata na sodr`inata na osporeniot ~len, a od
aspekt na ovie navodi vo inicijativata, proizleguva deka vo ovoj ~len
zakonodavecot se opredelil za alternativno odreduvawe na dejstvieto
na ova krivi~no delo. Imeno od opisot na bitieto na deloto (stav 1)
proizleguva deka ova delo mo`e da se izvr{i so: 1) povreda na zakonskite
propisi za sudir na interesite ili za sovesno postapuvawe pri
vr{eweto na diskreciono ovlastuvawe, 2) so propu{tawe na dol`en
nadzor ili 3) so o~igledno nesovesno postapuvawe na drug na~in.
Posledniot na~in na izvr{uvawe na deloto se sostoi vo svesno
nepravilno vr{ewe na slu`bata koe mo`e da se manifestira na razli~ni
na~ini odnosno so postapuvawe sprotivno na zakonskite propisi
za rabotewe vo slu`bata, nepridr`uvawe na tehni~kite i drugite
pravila pri raboteweto, neprezemawe na soodvetni merki za efikasno
obavuvawe na slu`bata, propu{tawe na slu`beni dol`nosti i sli~no.
Od samiot opis na deloto me|utoa proizleguva deka ne sekoe nesovesno
vr{ewe na slu`bata pretstavuva krivi~no delo, kako {to smeta podnositelot
na inicijativata. Imeno, samiot zakon utvrduva opredelen
kvalifikativ, odnosno stepen na nesovesnost koj mora da bide ispolnet
za da postoi krivi~no-pravna odgovornost. Imeno, Zakonikot
bara takvoto nesovesno postapuvawe vo vr{eweto na slu`benite ovlastuvawa
i dol`nosti da bide o~igledno. Toa prakti~no zna~i deka sekoe
nesovesno vr{ewe na slu`bata seu{te ne zna~i krivi~no delo,
tuku samo ona odnesuvawe koe spored okolnostite na slu~ajot, mo`e da
se smeta za o~igledno nesovesno postapuvawe na slu`benoto lice.
Ottuka za opredeluvawe na ovoj oblik na dejstvieto na krivi~noto
delo nesovesno rabotewe vo slu`bata od zna~ewe e opredeluvaweto na
toa {to se podrazbira pod poimot "o~igledno," {to e isto taka
zna~ajno i za razgrani~uvawe na ova delo od nesovesnoto postapuvawe
za koe postoi disciplinska odgovornost. Odreduvaweto na ovoj poim
pak e zada~a na sudot, koj vo sekoj konkreten slu~aj, so ogled na site
objektivni i subjektivni okolnosti na deloto procenuva dali stanuva
zbor za o~igledno nesovesno postapuvawe na slu`benoto lice.
624

Pokraj toa, kaj ova krivi~no delo zakonski kriminalizirano ne
e samo dejstvieto na izvr{uvawe. Pokraj dejstvieto (storuvawe,
propu{tawe) za postoeweto na deloto potrebno e da nastapi i opredelena
posledica koja se sostoi vo pribavuvawe za sebesi ili za drug na
nekakva korist ili nanesuvawe na {teta (obi~na, pogolema ili zna-
~itelna korist odnosno {teta ili pote{ka povreda na pravata na
drug). Zna~i stanuva zbor za slo`eno delo, so kombiniran zakonski
opis opredelen preku pove}e oblici (dejnosten i posledi~en opis).
Ottuka proizleguva deka zakonodavecot, iako pravno-tehni~ki
go propi{al dejstvieto na izvr{uvawe taka {to toa opfa}a, pokraj
izre~no i precizno opredelenite, i dejstvija koi se nedefinirani, sepak
na precizen na~in opredelil koga }e se smeta deka e izvr{eno
krivi~noto delo nesovesno rabotewe vo slu`bata, poradi {to za Sudot
se neprifatlivi navodite vo inicijativata deka odredbata bila
neprecizna, nepodobna za primena i deka ovozmo`uvala diskreciono
pravo na javniot obvinitel vo nejzinata primena.
Argumentite za razli~no tolkuvawe i primena na osporenata
odredba od slu~aj do slu~aj istaknati vo inicijativata, za Sudot se neprifatlivi,
od pri~ina {to primenata na odredbite od Posebniot del
na Krivi~niot zakonik vo konkretni slu~ai sekoga{ e fakti~ko
pra{awe, odnosno ocenka na sudot koj ja vodi krivi~nata postapka e
dali vo konkretniot slu~aj se ostvareni zakonskite elementi na krivi~noto
delo za koe se tovari obinetiot od {to }e zavisi i negovata
krivi~na odgovornost. Spored misleweto na Sudot, za primenata na
odredbata, od ustaven aspekt e zna~ajno dali taa gi sodr`i jasno i
precizno site elementi vrz osnova na koi mo`e da se utvrdi kaznenopravnata
odgovornost na storitelot za negovoto protivpravno povedenie.
Ova osobeno se odnesuva na dejstvieto na izvr{uvaweto koe,
soglasno na~eloto na zakonitost, mora da bide utvrdeno vo zakonskiot
opis. So toa se obezbeduva samo povedenie {to e soodvetno so zakonskiot
opis da mo`e da se podvede pod taa odredba i da se smeta za krivi~no
delo. Izborot na zakonodavno-pravnata tehnika pri utvrduvawe
na opisot na dejstvieto na izvr{uvawe pak, e pra{awe za {to odlu~uva
zakonodavecot, a ne Ustavniot sud. Vpro~em, vakov kombiniran opis na
zakonskite bitija se sretnuva vo golem broj na drugi krivi~ni dela
predvideni vo Krivi~niot zakonik (pr. protivpravno li{uvawe od
sloboda - ~len 140; povreda na tajnosta na pismata - ~len 147; neovlasteno
snimawe - ~len 152; spre~uvawe ili sme}avawe javen sobir -
~len 155; povreda na avtorsko pravo - ~len 157; spre~uvawe na izbori i
glasawe - ~len 158; povreda na izbira~ko pravo - ~len 159; uni{tuvawe
na izborni ispravi - ~len 164; promena na semejna sostojba - ~len 199;
prenesuvawe zarazna bolest - ~len 205 i mnogu drugi).
Ottuka spored Sudot, vo osporenata odredba od ~lenot 353-v od
Krivi~niot zakonik nesomneno se sodr`ani osnovnite elementi na
krivi~noto delo nesovesno rabotewe vo slu`bata (storitelot na del-
625

oto, dejstvieto na izvr{uvawe, posledicata i kaznata) poradi {to Sudot
utvrdi deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost
so odredbite od Ustavot na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Vera Markova, Branko Naumoski,
Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
626

51. U. br. 168/2007 (5. 03. 2008)
Osporen akt
Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za komunalnite
taksi ("SV RM," br. 92/2007).
Sodr`ina na Zakonot
^len 1
Vo Zakonot za komunalnite taksi ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 61/2004 i 64/2005), naslovot pred ~lenot 18 "Kazneni
odredbi" se menuva i glasi: "Prekr{o~ni odredbi".
^len 2
^lenot 18 se menuva i glasi:
(1) Globa vo iznos od 2.000 do 3.000 evra vo denarska protivvrednost
za storen prekr{ok }e mu se izre~e na pravnoto lice, ako:
1) ne go plati utvrdeniot iznos na taksata vo propi{aniot rok
(~lenovite 11 stav 2 i 13 stav 3) i
2) ne podnese prijava do op{tinskata administracija, do
administracijata na op{tinite vo gradot Skopje i do administracijata
na gradot Skopje, za nastanatata taksena obvrska (~lenovite 12
stav 1 i 13 stav 1).
(2) Globa vo iznos od 500 do 1.000 evra vo denarska protivvrednost
za storen prekr{ok }e mu se izre~e na odgovornoto lice vo pravnoto
lice za prekr{ocite od stavot 1 na ovoj ~len.
(3) Globa vo iznos od 200 do 500 evra vo denarska protivvrednost
za storen prekr{ok }e mu se izre~e na lice koe samostojno vr{i
dejnost za prekr{ocite od stavot 1 na ovoj ~len.
(4) Globa vo iznos od 200 do 500 evra vo denarska protivvrednost
za storen prekr{ok }e mu se izre~e na gra|aninot za prekr{ocite
od stav 1 na ovoj ~len.
^len 3
Vo ~lenot 20 tarifen broj 10 stavot 1 se zamenuva so dva novi
stava 1 i 2, koi glasat:
(1) Za koristewe i odr`uvawe na javno osvetluvawe se pla}a
komunalna taksa spored tipot na potro{uva~ite, i toa:
- 0,4 KV (doma}instva) po 25 KW/h,
627

- 0,4 KV (objekti na trgovski dru{tva i zanaet~ii) po 50 KW/h,
- 10 KV po 100 KW/h,
- 35 KV po 150 KW/h,
- 110 KV po 300 KW/h
po cena za javno osvetluvawe za sekoe broilo za merewe na elektri~na
energija.
(2) Uplatata na sredstvata od stav 1 na ovoj tarifen broj za
op{tinite vo gradot Skopje na ~ie podra~je e izvr{ena naplata i gradot
Skopje se vr{i spored nadle`nosta za odr`uvawe na javnoto osvetluvawe
vo opredelen procentualen soodnos utvrden so Zakonot za gradot
Skopje.
Stavot 2 stanuva stav 3.
^len 4
Do utvrduvawe na procentualniot soodnos vo Zakonot za gradot
Skopje, uplatata na sredstvata od ~lenot 20 tarifen broj 10 stav 1 na
ovoj zakon }e se vr{i vo sledniov procentualen soodnos:
% za op{tinata % za gradot Skopje
Aerodrom 60% 40%
Butel 70% 30%
Gazi Baba 75% 25%
\or~e Petrov 75% 25%
Karpo{ 60% 40%
Kisela Voda 70% 30%
Saraj 85% 15%
Centar 40% 60%
^air 70% 30%
[uto Orizari 90% 10%
Obvrskite {to proizleguvaat od dol`ni~ko-doveritelskite
odnosi me|u gradot Skopje i trgovskoto dru{tvo od ~lenot 20 tarifen
broj 10 stav 3 na ovoj zakon (ESM-EVN, n.z.) nastanati po osnov na neplatena
elektri~na energija za osvetluvawe na magistralnite i sobirnite
ulici na podra~jeto na gradot Skopje }e gi nadomestat op{tinite
vo gradot Skopje od prihodot po osnov na taksa za uli~no osvetluvawe
prefrleni na smetka na op{tinite vo gradot Skopje vo periodot od 1
juli 2005 do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 5
Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" (toa e 1 avgust 2007 godina).
628

Aspekti na osporuvawe
Podnositelot na inicijativata najnapred uka`uva deka "soglasno
~l. 10 st. 1 t. 4 al. 6 (treba 7, n.z.) od Zakonot za gradot Skopje
("SV RM," br. 55/2004), gradot Skopje e nadle`en za izgradba i odr`uvawe
na javnoto osvetluvawe na magistralnite i sobirnite ulici na
podra~jeto na gradot Skopje" i deka "vo ~l. 15 st. 1 t. 4 al. 4 od istiot
zakon e predvideno deka op{tinite vo gradot Skopje se nadle`ni za
izgradba i odr`uvawe na javno osvetluvawe na stanbeni i servisni
ulici na podra~jeto na op{tinata. Ponatamu, se naveduva deka "vrz
osnova na taa nadle`nost, na edinicite na lokalnata samouprava im se
prefrlani sredstva po osnov na taksa za uli~no osvetluvawe ..."
So drugi zborovi, podnositelot na inicijativata trgnuva od
stojali{te deka trgovskoto dru{tvo za distribucija na elektri~na
energija (ESM-EVN, n.z.) na op{tinite im prefrlalo sredstva od taksa
za uli~no osvetluvawe, za izgradba i odr`uvawe na javno osvetluvawe
na stanbeni i servisni ulici na podra~jeto na op{tinata.
Pri takvo stojali{te, podnositelot na inicijativata smeta
deka predviduvaweto vo osporeniot zakon "obvrskite {to proizleguvaat
od dol`ni~ko-doveritelskite odnosi me|u gradot Skopje i
trgovskoto dru{tvo ... (ESM-EVN, n.z.) nastanati po osnov na neplatena
elektri~na energija za osvetluvawe na magistralnite i sobirnite ulici
na podra~jeto na gradot Skopje da gi nadomestat op{tinite vo gradot
Skopje od prihodot po osnov na taksa za uli~no osvetluvawe prefrleni
na smetka na op{tinite vo gradot Skopje vo periodot od 1 juli
2005 godina do denot na vleguvaweto vo sila na Zakonot" zna~i propi-
{uvawe obvrska za op{tinite vo gradot Skopje koja ima retroaktivno
dejstvo, a toa ne bilo vo soglasnost so ~l. 52 od Ustavot na Republika
Makedonija.
Imaj}i gi predvid iznesenite aspekti na osporuvawe, proizleguva
deka se osporuva samo ~l. 4 st. 2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za komunalnite taksi, a ne site odredbi od toj
zakon.
Mislewe na Ministerstvoto za finansii
Trgovskoto dru{tvo nadle`no za distribucija na elektri~na
energija (ESM-EVN, n.z.) ja naplatuvalo taksata za javno osvetluvawe
od imatelite na broiloto i ja uplatuvalo samo na op{tinite vo gradot
Skopje vo periodot od 1 juli 2005 godina do vleguvaweto vo sila na
izmenite na Zakonot, a pri~ina za toa bil faktot {to zakonot ne utvrdil
soodnos za raspredelba na sredstvata sobrani po ovoj osnov me|u
gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje, nitu pak opredelil kriteriumi
vrz osnova na koi bi se vr{ela ovaa raspredelba.
629

So ogled na toa {to deka site sredstva od taksata za javno osvetluvawe
se uplatuvani vo op{tinite vo gradot Skopje, a ne samo sredstvata
nameneti za op{tinite, zakonodavecot opredelil od tie sredstva
da se podmirat tro{ocite za javno osvetluvawe na magistralnite
i sobirnite ulici na podra~jeto na gradot Skopje, pri {to toa e privremeno
re{enie za razre{uvawe na me|usebnite odnosi pome|u gradot
Skopje i negovite op{tini, a trajnoto re{enie e sodr`ano vo opredeluvaweto
na procentualniot soodnos pome|u gradot i op{tinite vo
gradot. Ottuka, osporenata zakonska odredba (~l. 4 st. 2) ne nametnuva
posebna obvrska za op{tinite vo gradot Skopje koja ima retroaktivno
dejstvo, poradi {to ne treba da se povede postapka.
630
Pravno mislewe
Imaj}i ja predvid sodr`inata na ~l. 4 st. 2 od osporeniot zakon,
kako i navodite vo dopisot na Ministerstvoto za finansii, proizleguva
deka navedenata zakonska odredba nema takvo zna~ewe kakvo {to
se iznesuva vo inicijativata - obvrska za op{tinite vo gradot Skopje
koja ima retroaktivno dejstvo, tuku nadomestuvawe na tro{ocite za
uli~no osvetluvawe na magistralni i sobirni ulici vo gradot Skopje
od sredstvata koi neosnovano se uplatuvani na op{tinite. Poradi toa,
osporenata zakonska odredba ne mo`e da se ocenuva od iniciraniot
aspekt, pa inicijativata treba da se otfrli poradi nemawe procesni
pretpostavki soglasno ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Sudot.
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da odlu~i da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 4 st. 2 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za komunalnite taksi ("SV RM," br.
92/2007). 16 *
Izvestuvawe po predmetot U. br. 168/2007
Ustavniot sud na Republika Makedonija, na sednicata od 5 mart
2008 godina pod to~ka I/2, rasprava{e po predmetot U. br. 168/ 2007, pri
{to zaklu~i "glasaweto po predmetot da se odlo`i za edna od narednite
sednici na Sudot, koga }e se sozdadat uslovi za toa."
Pri~ina za takviot zaklu~ok na Sudot be{e "nedobieno mnozinstvo
po predlogot da se otfrli inicijativata za poveduvawe posta-
16
Na Sednicata od 5. 03. 2008, na koja prisustvuvaa 6 sudii, Sudot nema{e
odluka po ovoj predlog. Za predlogot glasaa sudiite: B. Naumovski, T.
Ivanovski i Z. Sulejmanov. Protiv predlogot bea sudiitye: I. Spirovski, L.
Ingilizova-Ristova i V. Markova

pka za ocenuvawe na ~l. 4 st. 2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za komunalnite taksi ("SV RM," br. 92/2007). Protiv
predlogot da se otfrli inicijativata glasaa sudiite Liljana Ingilizova-Ristova
i Igor Spirovski.
Imaj}i predvid deka se sozdadeni uslovi za glasawe po predmetot
so izborot na Ismail Darli{ta za sudija na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, se predlaga predmetot U. br. 168/2007 da se stavi
na dneven red za narednata sednica.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na
17 septemvri 2008 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 4 stav 2 od Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za komunalnite taksi ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 92/2007).
2. Kiril Todorovski, gradona~alnik na op{tina Aerodrom, na
Ustavniiot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za
poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot ozna~en
vo to~kata 1 od ova re{enie.
Podnositelot na inicijativata najnapred uka`uva deka "soglasno
~len 10 stav 1 to~ka 4 alineja 6 od Zakonot za gradot Skopje ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 55/2004), gradot Skopje e
nadle`en za izgradba i odr`uvawe na javnoto osvetluvawe na magistralnite
i sobirnite ulici na podra~jeto na gradot Skopje" i deka "vo
~len 15 stav 1 to~ka 4 alineja 4 od istiot zakon e predvideno deka
op{tinite vo gradot Skopje se nadle`ni za izgradba i odr`uvawe na
javno osvetluvawe na stanbeni i servisni ulici na podra~jeto na
op{tinata." Ponatamu, se naveduva deka "vrz osnova na taa nadle`nost,
na edinicite na lokalnata samouprava im se prefrlani sredstva po
osnov na taksa za uli~no osvetluvawe ..."
So drugi zborovi, podnositelot na inicijativata trgnuva od
stojali{te deka trgovskoto dru{tvo za distribucija na elektri~na
energija (ESM-EVN, n.z.) na op{tinite im prefrlal sredstva od taksa
za uli~no osvetluvawe, za izgradba i odr`uvawe na javno osvetluvawe
na stanbeni i servisni ulici na podra~jeto na op{tinata.
Pri takva sostojba, podnositelot na inicijativata smeta deka
osporenite zakonski odredbi zna~ele propi{uvawe obvrska za op{tinite
vo gradot Skopje koja ima retroaktivno dejstvo, a toa ne bilo vo
soglasnost so ~len 52 od Ustavot na Republika Makedoniuja.
631

Imaj}i gi predvid iznesenite aspekti na osporuvawe, Sudot
oceni deka se osporuva samo ~len 4 stav 2 od Zakonot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za komunalnite taksi, a ne site odredbi od toj
zakon.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~len 4 stav 2 od Zakonot se
opredeluva deka "Obvrskite {to proizleguvaat od dol`ni~ko-doveritelskite
odnosi me|u gradot Skopje i trgovskoto dru{tvo od ~lenot
20 tarifen broj 10 stav 3 na ovoj zakon (ESM-EVN, n.z.) nastanati po
osnov na neplatena elektri~na energija za osvetluvawe na magistralnite
i sobirnite ulici na podra~jeto na gradot Skopje }e gi nadomestat
op{tinite vo gradot Skopje od prihodot po osnov na taksa za
uli~no osvetluvawe prefrleni na smetka na op{tinite vo gradot Skopje
vo periodot od 1 juli 2005 do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon."
Od iznesenata zakonska odredba, spored misleweto na Sudot,
proizleguva deka sredstva za tro{ocite za uli~no osvetluvawe na magistralni
i sobirni ulici vo gradot Skopje, koi neosnovano se uplatuvani
na op{tinite vo gradot Skopje od 1 juli 2005 godina do vleguvaweto
vo sila na Zakonot, toa e 1 avgust 2007 godina, }e se nadomestat od
op{tinite vo Gradot so ogled deka se neosnovano uplatuvani tamu, a ne
deka se voveduva obvrska za op{tinite vo Gradot koja obvrska e na
gradot Skopje i koja ima retroaktivno dejstvo, kako {to se interpretira
zakonskata odredba so inicijativata.
4. So ogled na toa {to ~lenot 4 stav 2 od Zakonot nema takvo
zna~ewe kakvo {to mu se dava vo inicijativata, toj ~len ne mo`e da se
ocenuva od iniciraniot aspekt, pa nema procesni pretpostavki za
postapuvawe po inicijativata, poradi {to Sudot odlu~i soglasno ~len
28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija.
5. Vrz osnova na iznesenoto, se odlu~i kako vo to~kata 1 od ova
re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail
Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski,
Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
632

52. U. br. 144/2007 (5. 03. 2007)
Akt {to se osporuva
^l. 247 st. 1 al. 6 i 7 vo delot "ne postari od 10 i ne postari od
15 godini", ~l. 248 st. 1 i 2, ~l. 251 st. 2, ~l. 261, ~l. 266 st. 1 al. 1 i ~l.
267 st. 1 al. 1 vo delot (tehni~ki fakultet soobra}ajna nasoka, policiska
akademija, praven fakultet ili pedago{ki fakultet), ~l. 270 st. 2
i 283, 284 i 285 od Zakonot za bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata
("SV RM," br. 54/2007).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inivijativata ~l. 247 st. 1
al. 6 ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 51 i ~l. 55 od Ustavot,
zatoa {to predvidenoto zakonsko re{enie bez jasno definirawe {to
se smeta kako rabotni i pomo{ni prostorii, dava mo`nost za najrazni
zloupotrebi od strana na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti koe
kako diskreciono ovlastuvawe za utvrduvawe na fakti vo smisla na
toa dali se ispolneti uslovite od ~l. 247 za da izdade licenca za avto-
{kolata, mo`e najrazli~no da go tolkuva zakonot i na odredeni pravni
ili fizi~ki lica da izdade licenca, a na nekoi ne.
Ponatamu, podnositelot naveduva deka vo uslovi koga avto{kolata
ima soodvetno opredelena prostorija (u~ilnica) i soodvetno ureden
prostor za priem na kandidati za voza~i i za rabota na stru~niot
rakovoditel na avto{kolata, potrebata od pomo{ni i rabotni prostorii
ne mo`e da se nametne kako zakonska obvrska, tuku samata avto-
{kola vo zavisnost od obemot na rabotata }e si opredeluva dali ima
potreba od drugi pomo{ni i rabotni prostorii osven onie koi se zakonska
obvrska od ~l. 247 st. 1 al. 3 i 4 {to e vo red zaradi nepre~eno
funkcionirawe na avto{kolata.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
~l. 247 st. 1 al. 7 vo delot "ne postari od 10 godini" i "ne postari od 15
godini" ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 7, ~l. 51 i ~l. 55 od
Ustavot, zatoa {to so ograni~uvawe na starosnata granica na vozilata
se jakne monopolskata polo`ba i odnesuvawe na pazarot na odredeni
subjekti poradi {to navedeniot uslov pretstavuva nesoodvetno nametnato
zakonsko re{enie.
Imeno, spored podnositelot najgolem broj od postojnite avto-
{koli ne gi ispolnuvaat baranite uslovi vo pogled na starosnata gra-
633

nica na vozilata, a site analizi poka`uvaat deka mnogu e mal i re~isi
zanemarliv brojot na soobra}ajnite nezgodi predizvikani so vozila na
avto {kolite, {to zna~i starosnata granica nema nikakvo vlijanie
vrz bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata.
Spored podnositelot na inicijativata ne treba da postoi nikakva
zakonska pre~ka edno tehni~ko ispravno vozilo od kategorijata
"B" postaro od 10 godini ili za ostanatite kategorii postari od 15
godini za koe ne postoi nikakvo ograni~uvawe da se registrira i koristi
vo soobra}ajot soglasno ~l. 326, 328, 357 i 358 od Zakonot, da ne
mo`e da se koristat za osposobuvawe na kandidati za voza~i, osobeno
ako se ima predvid faktot {to kandidatite za voza~i voziloto go
upravuvaat pod nadzor.
Ponatamu, podnositelot naveduva deka zakonodavecot nema napraveno
soodvetna analiza za toa kolkav e brojot na kandidati koi se
osposobuvaat za voza~i od kategorijata C, D i E i dali vo zavisnost od
obemot na rabotatata kaj avto{kolite bi postoel interes svoite tehni~ki
ispravni vozila za `al postari od 15 godini da gi zameni so
novi.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
~l. 248 st. 1 i 2 od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l.
9 i ~l. 44 od Ustavot. Ova zatoa {to vo su{tina so navedenoto zakonsko
re{enie zakonodavecot gi uslovuva avto{kolite da vrabotuvaat
kadar koj vo Republika Makedonija e deficitaren, a imaj}i predvid
deka i za formirawe i po~etok so rabota na ispitnite centri se bara
kadar od ist profil se doveduva vo pra{awe opstojuvaweto na avto-
{kolite, bidej}i ovie kadri se pomalku }e bidat zainteresirani za
predava~i vo avto{kolite otkolku za pretsedateli i ~lenovi na ispitni
komisii.
Potrebata od vrabotuvawe na stru~en kadar treba da bide ostavena
na li~en izbor na osnova~ot na avto-{kolata vo zavisnost od svoite
potrebi. Obrazovanieto vo smisla na sredno, vi{o ili visoko ne
treba da bide faktor od koj }e zavisi raboteweto na avto-{kolite.
Ottuka spored podnositelot so osporenite odredbi se doveduva
vo pra{awe na~eloto na ednakvost, odnosno na gra|anite so zakon im
se ograni~uvaat rabotnite mesta i ustavno zagarantiranoto pravo na
sloboden izbor na rabota.
- Podnositelot na inicijativata od istite pri~ini gi osporuva
i ~l. 266 st. 1 al. 1 i ~l. 267 st. 1 al. 1 vo delot (tehni~ki fakultet soobra}ajna
nasoka, policiska akademija, praven ili pedago{ki fakultet)
so koj se vr{i ograni~uvawe na obrazovanieto. Imeno poa|aj}i
od faktot {to vo avto{kolite se vr{i sproveduvawe na osposobuvawe
na kandidati za voza~i od soodvetni kategorii vo odnos na obrazovanieto
na licata koi ja sproveduvaat obukata na kandidati za voza~i na
preden plan treba da bide specijalno obrazovanie za zanimawe voza~instruktor,
a ne kadar od opredeleni fakulteti.
634

- Spored podnositelot na inicijativata osporenite ~l. 251 st. 2
i 270 st. 2 od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l.
51 i ~l. 55 od Ustavot zatoa {to so zakonsko re{enie Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti vo soglasnost so Ministerstvoto za obrazovanie
i nauka da gi izgotvuva probnite testovi i testovite za polagawe na
teoretski del od voza~kiot ispit se sozdavala monopolska polo`ba na
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti bez pritoa da se dade mo`nost i
na drugi pravni i fizi~ki lica so prethodna soglasnost na Ministerstvoto
za obrazovanie i nauka da mo`e da gi izgotvuva testovite.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata so osporeniot
~l. 261 od Zakonot zakonodavecot gi stava vo neramnopravna polo`ba
gra|anite na Republika Makedonija, a so toa i subjektite od
oblasta na soobra}ajot, bidej}i na edni im go uskratuva so Ustav zagarantiranoto
pravo na sloboden izbor pri ostvaruvawe na pravoto so
steknuvawe na obrazovanie od ovaa oblast, pogotovo koga so Ustav e
dozvoleno ostvaruvawe i funkcionirawe na visoko obrazovni institucii-privatni
fakulteti i drugi obrazovni subjekti. Od druga strana,
pak, gi favorizira poedini subjekti, po za nas nepoznat osnov,
odnosno go inicira monopoliziraweto na odredeni subjekti, odnosno
sozdavaweto na monopol vo ovaa oblast {to e sprotivno na Ustavot i
pretstavuva grubo kr{ewe na odredeni prava na edni nasprema favorizirawe
na drugi gra|ani i pravni subjekti.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporenite
~l. 283, 284 i 285 od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3,
~l. 9, ~l. 44 i ~l. 32 st. 1 od Ustavot. Ova zatoa {to so zakonsko re{enie
voza~-instruktor na sekoi ~etiri godini da vr{i proverka na
stru~nost kako i predvidena sankcija na odzemawe na licencata sozdava
pravna nesigurnost kaj gra|anite. Specijalisti~ko obrazovanie
steknato soglasno so programa za polagawe na voza~-instruktor ne
mo`e da bide od pri~ini navedeni vo ~len 284 od osporeniot zakon.
Ottuka, spored podnositelot dr`avata treba da se gri`i za
ednakov tretman na svoite gra|ani so najrazli~ni profili na obrazovanie,
zvawa i tituli. Me|utoa taa ne mo`e da predvidi samo voza~ite
instruktori da go obnovuvaat svoeto znaewe i sru~nost, a toa da ne
va`i za ostanatite profili i zanimawa kako {to se lekari, sudii,
advokati, in`eneri i drugo.
Prethodnoto zakonsko re{enie predviduva{e proverka na stru-
~nost na voza~ite-instruktori od strana na avto-{kolite, {to be{e
sosema vo red bidej}i istite se najzasegnati da imaat kvaliteten stru-
~en kadar za osposobuvawe na kandidatite za voza~i.
Sodr`ina na osporenite odredbi
Vo ~l. 247 st. 1 al. 6 i 7 od Zakonot, pokraj drugite uslovi, {to
treba da gi ispolni avto-{kolata zaradi osposobuvawe na kandidati e
635

predvideno: - "da ima drugi rabotni i pomo{ni prostorii koi ovozmo-
`uvaat nepre~eno osposobuvawe na kandidati za voza~i, vo sopstvenost
na avto {kolata ili pod zakup", - da ima najmalku dve vozila od
kategorijata "B" ne postari od 10 godini, a za ostanatite kategorii po
edno sopstveno vozilo ili vozilo pod zakup, ne postari od 15 godini.
Vo ~l. 248 st. 1 od Zakonot e predvideno deka stru~en rakovoditel
od ~l. 247 st. 1 al. 1 na ovoj zakon mo`e da bide lice koe: - ima
zavr{eno visoko obrazovanie, ima rabotno iskustvo od najmalku tri
godini na raboti povrzani so obrazovanie, odnosno osposobuvawe na
kandidati za voza~i i poseduva voza~ka dozvola za instruktor za onie
kategorii vozila za koi vo avto {kolata se osposobuvaat kandidati za
voza~i.
Vo osporeniot st. 2 na navedeniot ~len e predvideno deka predava~
od ~l. 247 st. 1 al. 1 na ovoj zakon mo`e da bide lice koe: ima zavr{eno
visoko obrazovanie (tehni~ki fakultet, policiska akademija,
praven ili pedago{ki fakultet), ima rabotno iskustvo od najmalku
tri godini na raboti povrzani so obrazovanie odnosno osposobuvawe
na kandiati za voza~i i poseduva voza~ka dozvola od kategorijata "B".
Vo osporeniot ~l. 251 st. 2 od Zakonot e predvideno deka "proverkata
od st. 1 na ovoj ~len se sproveduva pismeno na prethodno izgotven
proben test od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo soglasnost
so Ministerstvoto za obrazovanie i nauka.
Vo osporeniot ~l. 270 st. 2 od Zakonot e predvideno deka teoretskiot
del od voza~kiot ispit od stavot 1 na ovoj ~len se polaga pismeno,
na prethodno izgotven test od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
vo soglasnost so Ministerstvoto za obrazovanie i nauka.
Vo osporeniot ~l. 261 od Zakonot e predvideno deka:
(1) Rabotite na organizirawe i sproveduvawe na voza~ki ispit
za kandidatite za voza~i i proverka na stru~nosta na voza~i-instruktori,
gi vr{at ispitni centri vo soglasnost so organizacijata na soodvetnite
organizacioni edinici na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
soglasno so zakon.
(2) Pravno lice mo`e da vr{i organizirawe i sproveduvawe na
voza~kiot ispit za kandidati za voza~i i proverka na stru~nosta na
voza~ite instruktori, samo ako dobie licenca za ispiten centar od
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
(3) Licencata od st. 2 na ovoj ~len Ministerstvoto za vnatre-
{ni raboti ja izdava dokolku pravnoto lice gi ispolnuva uslovite od
~l. 263 st. 1 na ovoj zakon.
(4) Pravnoto lkice od st. 2 na ovoj ~len se ovlastuva isklu~ivo
za organizirawe i sproveduvawe na voza~kiot ispit i proverka na
znaewe na voza~ite instruktori za vremenski period od deset godini.
(5) Ispitniot centar od st. 1 na ovoj ~len mo`e da organizira i
sproveduva voza~ki ispit za kandidati za voza~ i proverkata na stru-
~nosta na voza~ite-instruktori i vo podru`nica, nadvor od mestoto na
636

negovoto sedi{te, dokolku gi ispolnuva uslovite utvrdeni so ovoj
zakon.
Vo osporeniot ~l. 266 st. 1 al. 1 e predvideno deka pretsedatel
na ispitna komisija od ~l. 265 st. 1 na ovoj zakon mo`e da bide lice koe
pokraj op{tite uslovi za zasnovawe na raboten odnos gi ispolnuva
pokraj drugoto "i da ima zavr{eno visoko obrazovanie (tehni~ki fakultet-soobra}ajna
nasoka, policiska akademija, praven ili pedago{ki
fakultet) - osporen del.
Vo osporeniot ~l. 267 st. 1 al. 1 e predvideno deka ispituva~ po
nastavna programa soobra}ajni pravila i propisi (teoretski del)
mo`e da bide lice koe pokraj op{tite uslovi za zasnovawe na raboten
odnos ima zavr{eno visoko obrazovanie (tehni~ki fakultet-soobra}ajna
nasoka, policiska akademija, praven ili pedago{ki fakultet).
Vo osporeniot ~l. 283 od Zakonot e predvideno:
(1) Voza~ot instruktor po dobivaweto na dozvolata za voza~
instruktor od ~l. 278 na ovoj zakon e dol`en da se podlo`i na proverka
na stru~nosta zaradi dobivawe licenca za osposobuvawe na kandidati
za voza~i.
(2) Po sproveduvawe na proverkata od st. 1 na ovoj ~len na koja
voza~ot-instruktor poka`al zadovolitelni rezulatit, dobiva licenca
za osposobuvawe na kandidati za voza~i od Ministerstvoto za vnatre-
{ni raboti.
(3) Proverkata na stru~nosta od st. 1 na ovoj ~len ja sproveduva
komisija formirana od ovlasten ispiten centar.
(4) Komisijata od st. 3 na ovoj ~len e sostavena od pretsedatel i
dva ~lena, od koi pretsedatelot e pretstavnik od Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti, a ~lenovite na komisijata se pretstavnici od Ministerstvoto
za obrazovanie i nauka i ovlasteniot ispiten centar.
(5) Komisijata od st. 3 na ovoj ~len proverkata na stru~nosta na
voza~ot-instruktor ja sproveduva soglasno so programa utvrdena od
ministerot za obrazovanie i nauka.
Vo osporeniot ~l. 284 od Zakonot e predvideno deka:
(1) Viza~ot-instruktor e dol`en da se podlo`i na proverka na
stru~nosta, na sekoi ~etiri godini.
(2) Proverkata na stru~nota od st. 1 na ovoj ~len ja vr{i komisijata
od ~l. 283 st. 4 na ovoj zakon.
(3) Voza~ot-instruktor koj pri proverkata na stru~nosta ne
poka`e zadovolitelni rezultati }e se upati na povtorna proverka vo
rok od 30 dena od denot na dobivaweto na rezultatite od prvata proverka.
(4) Vo periodot do sproveduvawe na povtornata proverka voza-
~ot-instruktor nema pravo da vr{i osposobuvawe na kandidati za
voza~.
(5) Na voza~ot-instruktor koj nema da se podlo`i na proverka
na stru~nosta, kako i voza~ot-instruktor koj i po vtorata proverka na
637

stru~nosta ne poka`e zadovolitelni rezultati mu se odzema licencata
za osposobuvawe na kandidati za voza~ i istiot nema pravo da vr{i
osposobuvawe na kandidati za voza~i.
(6) Re{enieto za odzemawe na licencata od st. 5 na ovoj ~len go
doensuva ministerot za vnatre{ni raboti.
(7) Re{enieto od st. 6 na ovoj ~len e kone~no i protiv nego
mo`e da se povede upraven spor pred nadle`en sud.
Vo osporeniot ~l. 285 od Zakonot e predvideno deka:
(1) Tro{ocite za proverka na stru~nosta na voza~ot-instruktor
soglasno so ~l. 283 st. 1 i 284 st. 1 na ovoj zakon se na tovar na
avto{kolata vo koja voza~ot-instruktor e vraboten, vo ramkite na
potrebnite realni tro{oci za proerka na sttru~nosta na voza~ot-instruktor.
(2) Visinata na tro{ocite za proverka na stru~nosta na voza-
~ot-instruktor ja utvrduva ministerot za vnatre{ni raboti, na predlog
na ispitniot centar.
(3) Kako potrebni realni tro{oci za proverka na stru~nosta
na voza~ot-instruktor, se smetaat:
- tro{oci za izdavawe na licenca,
- nadomestok za ~lenovite na komisijata od ~l. 283 st. 3 na ovoj
zakon i
- drugi tro{oci vo vrska so sproveduvaweto na proverkata na
stru~nosta na voza~ot-instruktor.
638
Sporno pravno pra{awe
1. Dali predviduvaweto na uslovot "drugi rabotni i pomo{ni
prostorii" za rabota na avto{kolata bez definirawe na zna~eweto na
ovie poimi ne ostava prostor za diskreciono postapuvawe na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti vo odnos na davaweto na licenca za rabota
na avto{kolite.
2. Dali so ograni~uvawe na starosnata granica na vozilata so
koi se vr{i obuka na kandidatite za voza~i ne se doveduva vo pra{awe
slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto.
3. Dali odredbite od ~l. 248 st. 1 i 2, ~l. 266 st. 1 al. 1 i 267 st. 1
al. 1 od Zakonot mo`at da bidat dovedeni pod somnenie so ogled na faktot
{to so niv e utvrden stepenot i vidot na obrazovanieto za odredeni
rabotni mesta {to gi obavuvaat vrabotenite vo avto{kolite.
4. Dali so davaweto na ovlastuvawe na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti vo soglasnost so Ministerstvoto za obrazovanie i
nauka da gi izgotvuva probnite i ispitnite testovi, Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti e staveno vo popovolna polo`ba vo odnos na drugite
pravni lica.
5. Dali so formiraweto na ispitnite centri koi isklu~ivo go
organizirat i sproveduvaat voza~kiot ispit tie se staveni vo popovo-

lna polo`ba odnosno monopolska polo`ba vo odnos na drugite pravni
lica od oblasta na soobra}ajot koi prethodno go organizirale i sproveduvale
voza~kiot ispit.
6. Dali so predviduvaweto na obvrskata voza~ite instruktori
da podle`at na proverka na stru~nosta pred ispitnite centri, a ne
pred avto{kolite kako {to bilo predvideno prethodno se doveduva vo
pra{awe na~eloto na vladeewe na pravoto i pravnata sigurnost na
gra|anite.
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot kako temelna vrednost na
ustavniot poredok e utvrden principot na vladeewe na pravoto.
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakonite.
So ~l. 55 st. 1 od Ustavot, se garantira slobodata na pazarot i
pretpriemni{tvoto, a spored st. 2 na ovoj ~len Republikata obezbeduva
ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot. Republikata
prezema merki protiv monopolskata polo`ba i monoposkoto odnesuvawe
na pazarot.
So Zakonot za bezbednost na soobra}ajot na pati{tata ("SV
RM, " br. 54/2007) vo ~l. 245 i 250 se ureduvaat pra{awata koi se odnesuvaat
na uslovite za osnovawe i rabota na avto{kolata. Imeno vo ~l.
247 st. 1 al. 6, pokraj drugoto e predvideno deka zaradi osposobuvawe
na kandidatite za voza~i avto{kolata treba "da ima drugi rabotni i
pomo{ni prostorii" koi ovozmo`uvaat nepre~eno osposobuvawe na
kandidatite za voza~i vo sopstvenost na avto{kolata ili pod zakup.
Vo ~l. 2 st. 1 od navedeniot zakon e utvrdeno zna~eweto na oddelnite
izrazi upotrebni vo ovoj zakon, a vo st. 2 na ovoj ~len e predvideno
deka izrazite {to se upotrebuvaat vo ovoj zakon ~ie zna~ewe ne
e definirano vo st. 1 na ovoj ~len imaat zna~ewe utvrdeno so drug
zakon.
Vo ~l. 2 od Zakonot za domuvawe ("SV RM," br. 21/1998, 48/ 2000,
39/2003, 96/2004, 120/2005 i 13/2007) utvrdeno e zna~eweto na izrazite
stanbena zgrada, stan, pomo{ni stanbeni prostorii (podrum, gara`i),
zaedni~ki prostorii vo stanbena zgrada (skali, hodnici, tavani, peralni,
su{ari, zasolni{ta) zaedni~ki delovi i uredi na stanbenata
zgrada.
So cel da se utvrdi dali za navedenite izrazi e utvrdeno nivnoto
zna~ewe vo drugi zakoni izvr{en e uvid vo Zakonot za gradewe,
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, Zakonot za premer i
katastar, Zakonot za `ivotna sredina, Zakonot za sopstvenost i drugi
stvarni prava, Zakonot za obligacionite odnosi, Zakonot za ste~aj i
639

Zakonot za izvr{uvawe, pri {to e utvrdeno deka navedenite zakoni ne
gi definiraat poimite drugi rabotni i pomo{ni prostorii.
So ogled na navedenoto, a imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata
odredba spored koja kako uslov za vr{ewe na dejnosta obuka na
kandidati od strana na avto-{kolite, e potrebno pokraj soodvetno
opremena prostorija (u~ilnica) ureden prostor za priem na kandidati
i za rabota na stru~niot rakovoditel i soobra}aen avtodrom-sopstven
ili pod zakup, avto{kolata "da ima i drugi rabotni i pomo{ni prostorii"
~ie zna~ewe ne e opredeleno nitu so Zakonot za bebednost na
soobra}ajot na pati{tata, nitu so navedenite zakoni, smetame deka so
osnov mo`e da se postavi pra{aweto dali vaka predvideniot uslov ne
ostava prostor Ministerstvoto za vnatre{ni raboti od slu~aj do slu-
~aj da ceni i da opredeluva koi se tie drugi rabotni i pomo{ni prostorii,
odnosno da odlu~i dali odredena avto{kola gi ispolnuva uslovite
vrz osnova na {to se izdava licenca za rabota, na koj na~in se doveduva
vo pra{awe na~eloto na vladeewe na pravoto i pravnata sigurnost
na gra|anite.
2. [to se odnesuva do osporenata odredba od ~l. 247 st. 1 al. 7 od
Zakonot, spored koja avto{kolata mo`e da vr{i dejnost na obuka na
kandidati za voza~i so vozila koi ne se postari od 10 odnosno 15 godini,
smetame deka ne e vo soglasnost so na~eloto na sloboda na pazarot
i pretpriemni{tvoto.
Ova zatoa {to imaj}i ja predvid odredbata od ~l. 55 od Ustavot,
spored na{e mislewe zakonodavecot mo`e da gi opredeli uslovite za
obavuvawe na opredelena dejnost, me|u koi mo`e da gi predvidi i tehni~ko
eksploatacionite uslovi na motornite vozila koi u~estvuvaat
vo soobra}ajot, a so cel obezbeduvawe na odreden stepen na bezbednost
vo soobra}ajot.
Vo odredbite od ~l. 357 i 358 od Zakonot e predvideno deka zaradi
proveruvawe na tehni~kata ispravnost na motornite i priklu-
~nite vozila so koi se vr{i javen prevoz na patnici, na vozila za prva
pomo{, prevoz na opasni materii, vozila za iznajmuvawe i vozilata na
avto{kolite koi vr{at obuka na kandidati za voza~i, tehni~ki pregled
se vr{i na sekoi 6 meseci (vonreden tehni~ki pregled) so {to
spored na{e mislewe vakvata obvrska ima za cel u~esnicite vo soobra}ajot
koi pointenzivno u~estvuvaat vo soobra}ajot da vozat tehni-
~ki ispravni vozila so {to obezbeduva odreden stepen na bezbednost
vo soobra}ajot.
Me|utoa, ako vaka predvidenata zasilena kontrola na tehni~ka
ispravnost na vozilata se odnesuva na gorenavedenite u~esnici vo soobra}ajot
me|u koi se i avto{kolite so osnov se postavuva pra{aweto
koja bila celta na zakonodavecot predvideniot uslov za gornata starosna
granica na vozilata da se odnesuva samo za vozilata na avto{kolite,
a ne i za drugi u~esnici vo soobra}ajot.
640

Spored na{e mislewe predvideniot uslov vo su{tina zna~i
ograni~uvawe na mo`nosta za vr{ewe na dejnosta obuka na kandidati
za voza~i na pravnite subjekti koi ja obavuvaat ovaa dejnost so vozila
postari od 10 odnosno od 15 godini na koj na~in se sozdava mo`nost od
monopolsko odnesuvawe na pazarot na subjektite koi se vo mo`nost da
poseduvaat odnosno iznajmuvaat vozila ~ija starosna granica e pod
predvideniot maksimum {to e vo sprotivnost so odredbite od ~lenot
55 od Ustavot, spored koja Republikata prezema merki protiv monopolskoto
odnesuvawe na pazarot.
3. [to se odnesuva do navodite od inicijativata so koi se osporuvaat
~l. 248 st. 1, 266 st. 1 al. 1 i 267 st. 1 al. 1, a koi se osporuvaat od
istite pri~ini kako i pri~inite navedeni vo inicijativata po predmetot
U. br. 130/2007, a za koi Ustavniot sud ne najde osnov za poveduvawe
na postapka za ocenuvawe na nivnata ustavnost, smetame deka
soglasno ~l. 28 od Delovnikot na Ustavniot sud, inicijativata treba
da se otfrli.
3.1. Imaj}i gi predvid odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9 i ~l. 44
od Ustavot, sodr`inata na osporeniot ~l. 248 st. 2 od Zakonot vo koj se
utvrdeni uslovite {to treba da gi ispolnuva liceto predava~ na
avto{kolata, nasprema navodite vo inicijativata, smetame deka pravo
e na zakonodavecot da gi utvrdi posebnite uslovi za izvr{uvawe na
odredeni zada~i za odredeni rabotni mesta i da go utvrdi stepenot na
obrazovanieto i rabotnoto iskustvo, poradi {to ne mo`e da se postavi
pra{aweto za negovata soglasnost so Ustavot.
4. Trgnuvaj}i od sodr`inata na odredbite na ~l. 68 st. 1 al. 2, ~l.
95 i ~l. 96 od Ustavot kako i oddelni odredbi od Zakonot za organizacija
i rabota na organite na dr`avnata uprava i Zakonot za vnatre-
{ni raboti proizleguva deka Ministerstvoto za vnatre{ni raboti e
organ na dr`avnata uprava koj rabotite od svojata nadle`nost gi izvr{uva
vo ramkite na Ustavot i zakonite.
Vo toj kontekst pokraj navedenite zakoni, so Zakonot za bezbednost
na soobra}ajot na pati{tata, odnosno vo pove}e negovi odredbi
se predvideni odredeni ingerencii na Ministerstvoto za vnatre-
{ni raboti me|u koi e i reguliraweto i kontrolata na soobra}ajot na
pati{tata i drugi raboti povrzani so bezbednosta na soobra}ajot na
pati{tata.
So ogled na navedenoto smetame deka so osporenite odredbi od
~l. 251 st. 2 i 270 st. 2 vo koj e predvidena proverka za toa dali kandidatot
poseduva potrebno znaewe od pravilata za soobra}ajot na
pati{tata za da mo`e da otpo~ne so prakti~no upravuvawe so voziloto
(proben test), odnosno polagawe na teoretski del od voza~kiot ispit
na posebni testovi koi gi izgotvuva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
vo soglasnost so Ministerstvoto za obrazovanie i nauka,
nasproti navodite sodr`ani vo inicijativata deka so navedenite odredbi
ne se sozdava monopolska polo`ba na Ministerstvoto za vnat-
641

e{ni raboti vo odnos na drugite subjekti na pazarot i ne mo`at da
bidat dovedeni pod somnenie vo odnos na na~eloto na sloboda na pazarot
i pretpriemni{tvoto i drugite odredbi od Ustavot na koi se povikuva
podnositelot na inicijativata.
Ova ottamu {to Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ne nastapuva
na pazarot kako subjekt so cel da ostvari prihod tuku kako
organ na vlasta, a so cel probnite testovi i testovite od teoretskiot
del od ispitot izgotveni od negova strana, a vo soglasnost so Ministerstvoto
za obrazovanie i nauka da bidat voedna~eni za site kandidati
za voza~i.
5. So Zakonot za bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata odnosno
vo ~l. 261, 262 i 263 e uredeno pra{aweto na organizirawe i sproveduvawe
na voza~ki ispit za kandidati za voza~i i proverka na stru-
~nosta na voza~ite-instruktori od strana na ispitnite centri koi se
organiziraat vo soglasnost so organizacijata na soodvetnite organizacioni
edinici na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
Ispitnite centri mo`at da organiziraat i sproveduvaat voza-
~ki ispiti na kandidati za voza~i i proverka na stru~nosta na voza~i
instruktori po dobivawe na licenca dokolku gi ispolnuvaat so zakon
predvidenite uslovi i koi uslovi se odnesuvaat na tehni~ka i kadrovska
opredelenost na pravnite lica koi na javen konkurs pretendiraat
da ja obavuvaat ovaa dejnost odnosno usluga.
Imaj}i gi predvid odredbite od Ustavot spored koi Sobranieto
na Republikata kako nositel na zakonodavnata vlast donesuva zakoni
vo site oblasti na op{testveniot `ivot, {to zna~i, me|u drugoto, da
gi uredi i pra{awata i odnosite povrazni so bezbednosta na soobra}ajot
na pati{tata, smetame deka pravo e na zakonodavecot vo ovaa
oblast da gi uredi i pra{awata koi se odnesuvaat na toa koj }e go organizira
i sproveduva voza~kiot ispit i ispitot na proverka na stru~nosta
na voza~ite-instruktori, poradi {to ne mo`e da se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na ~l. 261 od Zakonot so ustavnite odredbi na
koi se povikuva podnositelot na inicijativata.
Pritoa, dali zakonodavecot }e se odlu~i voza~kiot ispit i
proverka na stru~nosta na voza~ot instruktor da go sproveduva Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti preku sopstveni komisii, dali preku
avto{kolata so u~estvo na ~len vo komisijata od strana na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti kako {to toa be{e slu~aj do sega i za
{to vo su{tina podnositelot na inicijativata se zalaga, ili toj ispit
i proverka da gi sproveduvaat ispitnite centri kako {to so osporeniot
~len e predvideno e pra{awe na celishodnost, a ne pra{awe koe
mo`e da se opservira od ustavno praven aspekt.
[to se odnesuva do navodite od inicijativata so koi se osporuvaat
~l. 283 st. 1 i 284 st. 1 od Zakonot, a koi navodi skoro se identi-
~ni so navodite od inicijativata po predmetot U. br. 130/2007 vo koj
Ustavniot sud na Republika Makedonija ocenil deka nema osnovi za
642

izrazuvawe na somne` i odlu~il da ne povede postapka, smetale deka
soglasno ~l. 28 od Delovnikot na Ustavniot sud inicijativata po
odnos na navedenite ~lenovi treba da se otfrli.
Voedno, smetame deka inicijativata treba da se otfrli i po
odnos na ~l. 285 od Zakonot od pri~ini {to vo inicijativata ne se navedeni
pri~ini za negovata nesoglasnost so Ustavot (vidno od samata
inicijativa st. 8).
6. Imaj}i gi predvid odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 44 i
~l. 32 od Ustavot, sodr`inata na ~l. 283 st. 2, 3, 4 i 5 i ~l. 284 st. 2, 3, 4,
5, 6 i 7 od Zakonot vo koj e uredeno pra{aweto na sproveduvawe na postapka
za dobivawe na licenca za osposobuvawe na kandidati za voza~i
kako i proverka na stru~nosta na voza~ite i instruktorite po istek na
opredelen vremenski period, mo`nosta za odzemawe na licencata od
strana na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti kako i pravoto na sudska
za{tita protiv re{enie za odzemawe na licencata nasprema navodite
od inicijativata deka so navedenite ~lenovi se sozdava pravna nesigurnost
kaj gra|anite, kako i toa deka Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti ne mo`e da go odzeme specijalisti~koto obrazovanie, smetame
deka ne se osnovani.
Imeno, smetame deka pravo e na zakonodavecot da gi uredi pra-
{awata na posebnite postapki koi se odnesuvaat na dobivawe na licenca
za osposobuvawe na kandidati za voza~i, na proverka na stru~nosta
na licata koi vr{at obuka na kandidati za voza~i, da go uredi pra{aweto
na sostavot na komisiite koi sproveduvaat proverka na stru-
~nosta, mo`nosta za odzemawe na licenca od strana na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti koe ja izdalo licencata kako i pravoto na voza~ot-instruktor
na kogo mu e odzemena licencata da povede upraven
spor.
[to se odnesuva do navodite vo inicijativata deka proverkata
na stru~nosta na voza~ot-instruktor treba da se sproveduva vo avto-
{kolata kade ova lice e vraboteno, a ne pred ispiten centar smetame
deka e pra{awe na celishodnost, a ne pra{awe koe mo`e da se podvede
i ocenuva od ustavno praven aspekt.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
247 st. 1 al. 6 i 7 od Zakonot za bezbednosta na soobra}ajot na pati{-
tata ("SV RM," br. 54/2007). 17
17
Na Sednicata od 5. 03. 2008, na koja prisustvuvaa 6 sudii, Sudot nema{e
odluka po odnos na predlogot za poveduvawe postapka po odnos na ~l. 247
st. 1 al. 7. Za predlogot glasaa sudiite: B. Naumovski, T. Ivanovski i Z. Sulejmanov.
Protiv predlogot glasaa sudiite: I. Spirovski, L. Ingiliziva- Ri-
643

3. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l.
248 st. 2, 251 st. 2, ~l. 261, 270 st. 2, ~l. 283 st. 2, 3, 4 i 5, ~l. 284 stavovite
2, 3, 4, 5, 6 i 7 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od predlogot. 18
4. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe ustavnosta na
~l. 248 st. 1, ~l. 266 st. 1 al. 1, ~l. 267 st. 1 al. 1, 283 st. 1, ~l. 284 st. 1 i
285 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od predlogot. 19
*
Izvestuvawe kon predmetot U. br. 144/2007
Na sednicata na Ustavniot sud na Republika Makedonija odr`ana
na 5 mart 2008 godina pod to~ka I/1 se odlu~uva{e po predmetot U.
br. 144/2007 na sudijata d-r Zoran Sulejmanov i dr`avniot sovetnik
Zdravka Bojaxievska.
Po izvestuvaweto i vodenata rasprava Sudot donese Re{enie
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
247 stav 1 alineja 6 od Zakonot za bezbednosta na soobra}ajot na pati-
{tata ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 54/ 2007).
2. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 248 stav 2, 251 stav 2, ~len 261, 270 stav 2, ~len 283 stav 2, 3, 4 i 5,
~len 284 stavovite 2, 3, 4, 5, 6 i 7 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
re{enieto.
3. SE OTFRLA inicijativata za ocenuvawe ustavnosta na ~len
248 stav 1, ~len 266 stav 1 alineja 1, ~len 267 stav 1 alineja 1, 283 stav
1, ~len 284 stav 1 i 285 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od re{enieto.
Poradi nedobieno mnozinstvo, Sudot, zaklu~i glasaweto po
predmetot samo vo odnos na ~len 247 stav 1 alineja 7, da se odlo`i za
edna od narednite sednici na Sudot, koga }e se sozdadat uslovi za toa.
So ogled na navedenoto, predlagame predmetot da bide postaven
na dneven red kako bi mo`elo da se odlu~i i za ~len 247 stav 1 alinjea
7 od Zakonot za bezbednost na soobra}ajot na pati{tata. 20
*
stova i V. Markova. Predlogot vo odnos na ~l. 247 st. al. 1 site sudii be{e
prifaten ednoglasno.
18
Na Sednicata na Ustavniot sud od 5. 03. 2008 godina, ovoj predlog be{e
prifaten ednoglasno.
19
Na Sednicata na Ustavniot sud od 5. 03. 2008 godina, ovoj predlog be{e
prifaten ednoglasno.
20
Na Sednicata od 17. 09. 2008, na koja prisustvuvaa 7 sudii, Sudot nema{e
odluka po odnos na predlogot za poveduvawe postapka po odnos na ~l. 247
st. 1 al. 7. Za predlogot glasaa sudiite: B. Naumovski, T. Ivanovski i Z. Sulejmanov
i I. Darli{ta. Protiv predlogot glasaa sudiite: I. Spirovski, L.
Ingiliziva- Ristova i V. Markova.
644

Odlu~uvawe po referat po predmetot U. br. 144/ 2007
Ustavniot sud na Republika Makedonija na sednicata odr`ana
na 5 mart 2008 godina pod to~ka I/1 i sednicata odr`ana na 17 septemvri
pod to~ka I/7 odlu~uva{e po predmetot U. br. 144/2007 na sudijata
d-r Zoran Sulejmanov i dr`avniot sovetnik Zdravka Bojaxievska.
Po izvestuvaweto i vodeweto rasprava na sednicata odr`ana na
5 mart 2008 godina Sudot donese Re{enie
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.
247 st. 1 al. 6 od Zakonot za bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 54/2007).
2. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l.
248 st. 2, 251 st. 2, ~l. 261, 270 st. 2, ~l. 283 st. 2, 3, 4 i 5, ~l. 284 st. 2, 3, 4,
5, 6 i 7 od Zakonot ozna~en vo t. 1 od re{enieto.
3. SE OTFRLA inicijativata za ocenuvawe ustavnosta na ~l.
248 st. 1, ~l. 266 st. 1 al. 1, ~l. 267 st. 1 al. 1, 283 st. 1, ~l. 284 st. 1 i 285
od Zakonot ozna~en vo t. 1 od re{enieto.
Na 17. 09. 2008 godina predlogot be{e povtorno staven na glasawe
pri {to ne be{e dobieno potrebnoto mnozinstvo za predlogot od
referatot.
So ogled na navedenoto, a imaj}i go predvid faktot {to Ustavniot
sud e vo poln sostav, predlagame predmetot da bide staven na dneven
red kako bi mo`elo da se odlu~i i za ~l. 247 st. 1 al. 7 od Zakonot
za bezbednost na soobra}ajot na pati{tata ("SV RM," br. 54/2007, 86/
2008 i 106/2008-ispravka).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 2 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 5
mart 2008 i 22 oktomvri 2008 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
247 stav 1 alineja 6 vo delot "ne postari od 10 godini" i "ne postari od
15 godini" i alineja 7 od Zakonot za bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 54/2007, 86/
2008 i 106/2008-ispravka).
2. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe ustavnosta na
~len 248 stav 2, 251 stav 2, ~len 261, 270 stav 2, ~len 283 stav 2, 3, 4 i 5,
~len 284 stavovite 2, 3, 4, 5, 6 i 7 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
ova re{enie.
3. SE OTFRLA inicijativata za ocenuvawe ustavnosta na ~len
248 stav 1, ~len 266 stav 1 alineja 1, ~len 267 stav 1 alineja 1, 283 stav
645

1, ~len 284 stav 1 i ~len 285 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
re{enieto.
4. Trgovsko dru{tvo za transport, turizam i trgovija "Omega
Adem" DOOEL eksport-import - Gostivar pretstavuvano od upravitelot
Adem Ismani od Gostivar, na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenovite ozna~eni vo to~kite 1, 2 i 3 od Zakonot za
bezbednost na soobra}ajot na pati{tata ozna~en vo to~kata 1 od ova
re{enie.
Spored navodite na podnosiotelot na inicijativata ~len 247
stav 1 alineja 6 ne bila vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 51
i ~len 55 od Ustavot, zatoa {to predvidenoto zakonsko re{enie bez
jasno definirawe {to se smeta kako rabotni i pomo{ni prostorii,
dava mo`nost za najrazli~ni zloupotrebi od strana na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti koe kako diskreciono ovlastuvawe za utvrduvawe
na fakti vo smisla na toa dali se ispolneti uslovite od ~len 247
za da izdade licenca za avto{kolata, mo`e najrazli~no da go tolkuva
zakonot i na odredeni pravni ili fizi~ki lica da mu izdade licenca,
a na nekoi ne. Ponatamu, podnositelot naveduva deka vo uslovi koga
avto{kolata ima soodvetno opredelena prostorija (u~ilnica) i soodvetno
ureden prostor za priem na kandidati za voza~i i za rabota na
stru~niot rakovoditel na avto{kolata, potrebata od pomo{ni i rabotni
prostorii ne mo`ela da se nametne kako zakonska obvrska, tuku
samata avto{kola vo zavisnost od obemot na rabotata }e si opredeluvala
dali ima potreba od drugi pomo{ni i rabotni prostorii osven
onie koi se zakonska obvrska od ~len 247 stav 1 alinei 3 i 4, zaradi
nepre~eno funkcionirawe na avto{kolata.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
~len 247 stav 1 alineja 7 vo delot "ne postari od 10 godini" i "ne
postari od 15 godini" ne bil vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alinei 3 i
7, ~len 51 i ~len 55 od Ustavot, zatoa {to so ograni~uvaweto na starosnata
granica na vozilata se jakne monopolskata polo`ba i odnesuvawe
na pazarot na odredeni subjekti poradi {to navedeniot uslov
pretstavuval nesoodvetno nametnato zakonsko re{enie. Imeno, spored
podnositelot najgolem broj od postojnite avto{koli ne gi ispolnuvale
baranite uslovi vo pogled na starosnata granica na vozilata, a site
analizi poka`uvale deka mnogu e mal i re~isi zanemarliv brojot na
soobra}ajnite nezgodi predizvikani so vozila na avto {kolite, {to
zna~i starosnata granica nemala nikakvo vlijanie vrz bezbednosta na
soobra}ajot na pati{tata.
Spored podnositelot na inicijativata ne trebalo da postoi
nikakva zakonska pre~ka edno tehni~ko ispravno vozilo od kategorijata
"B" postaro od 10 godini ili za ostanatite kategorii postari
od 15 godini za koe ne postoi nikakvo ograni~uvawe da se registrira i
koristi vo soobra}ajot soglasno ~lenovite 326, 328, 357 i 358 od Zako-
646

not, da ne mo`elo da se koristat za osposobuvawe na kandidati za
voza~i, osobeno ako se imalo predvid faktot {to kandidatite za voza-
~i voziloto go upravuvale pod nadzor. Ponatamu, podnositelot naveduva
deka zakonodavecot nemal napraveno soodvetna analiza za toa
kolkav e brojot na kandidati koi se osposobuvaat za voza~i od kategorijata
C, D i E i dali vo zavisnost od obemot na rabotatata kaj
avto{kolite bi postoel interes svoite tehni~ki ispravni vozila postari
od 15 godini da gi zameni so novi.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
~len 248 stavovi 1 i 2 od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~len 8 stav 1
alineja 3, ~len 9 i ~len 44 od Ustavot. Ova zatoa {to vo su{tina so
navedenoto zakonsko re{enie zakonodavecot gi uslovuval avto{kolite
da vrabotuvaat kadar koj vo Republika Makedonija bil deficitaren,
a imaj}i predvid deka za formirawe i po~etok so rabota na ispitnite
centri se baral kadar od ist profil se doveduvalo vo pra{awe
opstojuvaweto na avto{kolite, bidej}i tie kadri se pomalku }e bile
zainteresirani za predava~i vo avto{kolite otkolku za pretsedateli
i ~lenovi na ispitnite komisii. Potrebata od vrabotuvawe na stru~en
kadar trebalo da bide ostavena na li~en izbor na osnova~ot na avto-
{kolata vo zavisnost od svoite potrebi. Obrazovanieto vo smisla na
sredno, vi{o ili visoko ne trebalo da bide faktor od koj }e zavisi raboteweto
na avto{kolite. Ottuka, spored podnositelot so osporenite
odredbi se doveduvalo vo pra{awe na~eloto na ednakvost, odnosno na
gra|anite so zakon im se ograni~uvale rabotnite mesta i ustavno
zagarantiranoto pravo na sloboden izbor na rabota.
Podnositelot na inicijativata od istite pri~ini gi osporuva
i ~lenovite 266 stav 1 alineja 1 i ~len 267 stav 1 alineja 1 vo delot (tehni~ki
fakultet soobra}ajna nasoka, policiska akademija, praven ili
pedago{ki fakultet) so koj se vr{i ograni~uvawe na obrazovanieto.
Imeno poa|aj}i od faktot {to vo avto-{kolite se vr{elo sproveduvawe
na osposobuvawe na kandidati za voza~i od soodvetni kategorii vo
odnos na obrazovanieto na licata koi ja sproveduvaat obukata na kandidati
za voza~i na preden plan trebalo da bide specijalnoto obrazovanie
za zanimawe voza~-instruktor, a ne kadar od opredeleni fakulteti.
Spored podnositelot na inicijativata osporenite ~lenovi 251
stav 2 i 270 stav 2 od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~len 8 stav 1
alineja 3, ~len 9, ~len 51 i ~len 55 od Ustavot zatoa {to so zakonsko
re{enie Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo soglasnost so Ministerstvoto
za obrazovanie i nauka da gi izgotvuva probnite testovi i
testovite za polagawe na teoretskiot del od voza~kiot ispit se sozdavala
monopolska polo`ba na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
bez pritoa da bide dadena mo`nost i na drugite pravni i fizi~ki lica
so prethodna soglasnost na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka da
mo`at da gi izgotvuvaat testovite.
647

Spored navodite na podnositelot na inicijativata so osporeniot
~len 261 od Zakonot, zakonodavecot gi staval vo neramnopravna
polo`ba gra|anite na Republika Makedonija, a so toa i subjektite od
oblasta na soobra}ajot, bidej}i na edni im go uskratuval so Ustav zagarantiranoto
pravo na sloboden izbor pri ostvaruvaweto na pravoto
so steknuvawe na obrazovanie od ovaa oblast, pogotovo koga so Ustav e
dozvoleno ostvaruvawe i funkcionirawe na visoko obrazovni institucii
- privatni fakulteti i drugi obrazovni subjekti. Od druga strana,
pak, zakonodavecot gi favoriziral oddelni subjekti, po nepoznat
osnov, odnosno go iniciral monopoliziraweto na odredeni subjekti,
odnosno sozdaval monopol vo ovaa oblast, {to bilo sprotivno na Ustavot
i pretstavuvalo grubo kr{ewe na odredeni prava na edni nasprema
favorizirawe na drugi gra|ani i pravni subjekti.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporenite
~lenovi 283, 284 i 285 od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~len 8 stav 1
alineja 3, ~len 9, ~len 44 i ~len 32 stav 1 od Ustavot. Ova zatoa {to so
zakonsko re{enie voza~-instruktor na sekoi ~etiri godini da vr{i
proverka na stru~nost kako i predvidenata sankcija za odzemawe na
licencata sozdavalo pravna nesigurnost kaj gra|anite. Specijalisti~ko
obrazovanie steknato soglasno so programa za polagawe na
voza~-instruktor ne mo`elo da bide odzemeno pri~ini navedeni vo
~len 284 od osporeniot zakon.
Spored podnositelot na inicijativata dr`avata trebalo da se
gri`i za ednakov tretman na svoite gra|ani so najrazli~ni profili na
obrazovanie, zvawa i tituli. Me|utoa, taa ne mo`ela da predvidi samo
voza~ite instruktori da go obnovuvaat svoeto znaewe i stru~nost, a
toa da ne va`i za ostanatite profili i zanimawa kako {to se lekari,
sudii, advokati, in`eneri i drugo.
5. Sudot na sednicata utvrdi deka vo osporeniot ~len 247 stav 1
alineite 6 i 7 od Zakonot, pokraj drugite uslovi {to treba da gi ispolni
avto{kolata zaradi oposobuvawe na kandidati potrebno e "da
ima drugi rabotni i pomo{ni prostorii koi ovozmo`uvaat nepre~eno
osposobuvawe na kandidati za voza~i vo sopstvenost na avto{kolata
ili pod zakup" i "da ima najmalku dve vozila od kategorijata "B" ne
postari od 10 godini, a za ostanatite kategorii po edno sopstveno vozilo
ili vozilo pod zakup, ne postari od 15 godini."
Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot kako temelna vrednost
na ustavniot poredok e utvrden principot na vladeewe na pravoto.
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakoni.
Co ~len 55 stav 1 od Ustavot, se garantira slobodata na pazarot
i pretpriemni{tvoto, a spored stavot 2 na ovoj ~len Republikata obezbeduva
ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot. Repub-
648

likata prezema merki protiv monopolskata polo`ba i monopolskoto
odnesuvawe na pazarot.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi i sodr`inata na ~len
247 stav 1 alineja 6 od Zakonot, spored koja kako uslov za vr{ewe na
dejnosta obuka na kandidati od strana na avto-{kolite, e potrebno
pokraj soodvetno opremena prostorija (u~ilnica) ureden prostor za
priem na kandidati i za rabota na stru~niot rakovoditel i soobra}aen
avtodrom-sopstven ili pod zakup, avto{kolata "da ima i drugi rabotni
i pomo{ni prostorii" ~ie zna~ewe ne e opredeleno nitu so Zakonot za
bebednost na soobra}ajot na pati{tata, nitu so drugi zakoni, Sudot
oceni deka so osnov mo`e da se postavi pra{aweto dali vaka predvideniot
uslov ne ostava prostor Ministerstvoto za vnatre{ni raboti od
slu~aj do slu~aj da ceni i da opredeluva koi se tie drugi rabotni i pomo{ni
prostorii, odnosno da odlu~i dali odredena avto{kola gi ispolnuva
uslovite vrz osnova na {to se izdava licenca za rabota, na koj
na~in se doveduva vo pra{awe na~eloto na vladeewe na pravoto i
pravnata sigurnost na gra|anite.
Po odnos na osporenata odredba od ~len 247 stav 1 alineja 7 od
Zakonot, spored koja avto{kolata mo`e da obavuva dejnost na obuka na
kandidati za voza~i so vozila koi ne se postari od 10 odnosno 15 godini,
Sudot oceni deka so osnov mo`e da se postavi pra{aweto za nejzinata
soglasnost so na~eloto na sloboda na pazarot i pretpriemni-
{tvoto.
Spored misleweto na Sudot imaj}i ja predvid odredbata od
~len 55 od Ustavot, zakonodavecot mo`e da gi opredeli uslovite za
obavuvawe na opredelena dejnost, me|u koi mo`e da gi predvidi i tehni~ko
eksploatacionite uslovi na motornite vozila koi u~estvuvaat
vo soobra}ajot, a so cel obezbeduvawe na odreden stepen na bezbednost
vo soobra}ajot.
Vo odredbite od ~lenovite 357 i 358 od Zakonot e predvideno
deka zaradi proveruvawe na tehni~kata ispravnost na motornite i
priklu~nite vozila so koi se vr{i javen prevoz na patnici, na vozila
za prva pomo{, prevoz na opasni materii, vozila za iznajmuvawe i vozilata
na avto{kolite koi vr{at obuka na kandidati za voza~i, tehni~ki
pregled se vr{i na sekoi 6 meseci (vonreden tehni~ki pregled)
so {to spored misleweto na Sudot vakvata obvrska ima za cel u~esnicite
vo soobra}ajot koi pointenzivno u~estvuvaat vo soobra}ajot da
vozat tehni~ki ispravni vozila so {to se obezbeduva odreden stepen
na bezbednost vo soobra}ajot.
Me|utoa, ako vaka predvidenata zasilena kontrola na tehni~ka
ispravnost na vozilata se odnesuva na gorenavedenite u~esnici vo soobra}ajot
me|u koi se i avto{kolite so osnov se postavuva pra{aweto
koja bila celta na zakonodavecot predvideniot uslov za gornata starosna
granica na vozilata da se odnesuva samo za vozilata na avto-
{kolite, a ne i za drugi u~esnici vo soobra}ajot.
649

Spored misleweto na Sudot predvideniot uslov vo su{tina zna-
~i ograni~uvawe na mo`nosta za vr{ewe na dejnosta obuka na kandidati
za voza~i na pravnite subjekti koi ja obavuvaat ovaa dejnost so
vozila postari od 10 odnosno od 15 godini na koj na~in se sozdava mo`nost
od monopolsko odnesuvawe na subjektite na pazarot koi se vo mo-
`nost da poseduvaat odnosno iznajmuvaat vozila ~ija starosna granica
e pod predvideniot maksimum {to e vo sprotivnost so odredbite od
~lenot 55 od Ustavot, spored koja Republikata prezema merki protiv
monopolskoto odnesuvawe na pazarot.
6. Sudot ponatamu utvrdi deka vo ~lenot 248 stav 1 od Zakonot e
predvideno deka stru~en rakovoditel od ~lenot 247 stav 1 alineja 1 na
ovoj zakon mo`e da bide lice koe: - ima zavr{eno visoko obrazovanie,
ima rabotno iskustvo od najmalku tri godini na raboti povrzani so
obrazovanie, odnosno osposobuvawe na kandidati za voza~i i poseduva
voza~ka dozvola za instruktor za onie kategorii vozila za koi vo avto
{kolata se osposobuvaat kandidati za voza~i.
Vo osporeniot stav 2 na navedeniot ~len e predvideno deka predava~
od ~lenot 247 stav 1 alineja 1 na ovoj zakon mo`e da bide lice
koe: ima zavr{eno visoko obrazovanie (tehni~ki fakultet, policiska
akademija, praven ili pedago{ki fakultet), ima rabotno iskustvo od
najmalku tri godini na raboti povrzani so obrazovanie odnosno osposobuvawe
na kandidati za voza~i i poseduva voza~ka dozvola od kategorijata
"B".
Imaj}i gi predvid odredbite od ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 9 i
~len 44 od Ustavot, sodr`inata na osporeniot ~len 248 stav 2 od
Zakonot vo koj se utvrdeni uslovite {to treba da gi ispolnuva liceto
predava~ na avto{kolata, nasprema navodite vo inicijativata, Sudot
oceni deka pravo e na zakonodavecot da gi utvrdi posebnite uslovi za
izvr{uvawe na odredeni zada~i za odredeni rabotni mesta i da go utvrdi
stepenot na obrazovanieto i rabotnoto iskustvo, poradi {to ne
mo`e da se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so Ustavot.
7. Sudot isto taka utvrdi deka vo osporeniot ~len 251 stav 2 od
Zakonot e predvideno deka "proverkata od stavot 1 na ovoj ~len se
sproveduva pismeno na prethodno izgotven proben test od Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti vo soglasnost so Ministerstvoto za obrazovanie
i nauka.
Vo osporeniot ~len 270 stav 2 od Zakonot e predvideno teoretskiot
del od voza~kiot ispit od stavot 1 na ovoj ~len se polaga pismeno,
na prethodno izgotven test od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo
soglasnost so Ministerstvoto za obrazovanie i nauka.
Trgnuvaj}i od sodr`inata na odredbite na ~len 68 stav 1 alineja
2, ~len 95 i ~len 96 od Ustavot kako i oddelni odredbi od Zakonot za
organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava i Zakonot za
vnatre{ni raboti proizleguva deka Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti e organ na dr`avnata uprava koj rabotite od svojata nadle`-
650

nost gi izvr{uva vo ramkite na Ustavot i zakonite. Vo toj kontekst
pokraj navedenite zakoni, so Zakonot za bezbednost na soobra}ajot na
pati{tata odnosno vo pove}e negovi odredbi se predvideni odredeni
ingerencii na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti me|u koi e i reguliraweto
i kontrolata na soobra}ajot na pati{tata i drugi raboti
povrzani so bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata.
So ogled na navedenoto Sudot oceni deka so osporenite odredbi
od ~lenovite 251 stav 2 i 270 stav 2 vo koj e predvidena proverka za toa
dali kandidatot poseduva potrebno znaewe od pravilata za soobra-
}ajot na pati{tata za da mo`e da otpo~ne so prakti~no upravuvawe so
voziloto (proben test) odnosno polagawe na teoretski del od voza~kiot
ispit na posebni testovi koi gi izgotvuva Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti vo soglasnost so Ministerstvoto za obrazovanie i
nauka, nasprema navodite sodr`ani vo inicijativata deka so navedenite
odredbi ne se sozdava monopolska polo`ba na Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti vo odnos na drugite subjekti na pazarot i ne mo`at
da bidat dovedeni pod somnenie vo odnos na na~eloto na sloboda na
pazarot i pretpriemni{tvoto i drugite odredbi od Ustavot na koi se
povikuva podnositelot na inicijativata.
Ova ottamu {to Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ne nastapuva
na pazarot kako subjekt so cel da ostvari prihod tuku kako
organ na vlasta, a so cel probnite testovi i testovite od teoretskiot
del od ispitot izgotveni od negova strana, a vo soglasnost so Ministerstvoto
za obrazovanie i nauka da bidat voedna~eni za site kandidati
za voza~i.
8. Ponatamu, Sudot utvrdi deka so Zakonot za bezbednosta na
soobra}ajot na pati{tata odnosno vo osporeniot ~len 261 kako i
~lenovite 262 i 263 od Zakonot, e uredeno pra{aweto na organizirawe
i sproveduvawe na voza~ki ispit za kandidati za voza~i i proverka na
stru~nosta na voza~ite-instruktori od strana na ispitnite centri koi
se organiziraat vo soglasnost so organizacijata na soodvetnite organizacioni
edinici na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
Ispitnite centri mo`at da organiziraat i sproveduvaat voza-
~ki ispiti na kandidati za voza~i i proverka na stru~nosta na voza~i
instruktori po dobivawe na licenca dokolku gi ispolnuvaat so zakon
predvidenite uslovi i koi uslovi se odnesuvaat na tehni~ka i kadrovska
opredelenost na pravnite lica koi na javen konkurs pretendiraat
da ja obavuvaat ovaa dejnost odnosno usluga.
Imaj}i gi predvid odredbite od Ustavot spored koi Sobranieto
na Republikata kako nositel na zakonodavnata vlast donesuva zakoni
vo site oblasti na op{testveniot `ivot, {to zna~i, me|u drugoto, da
gi uredi i pra{awata i odnosite povrazni so bezbednosta na soobra-
}ajot na pati{tata, Sudot oceni deka pravo e na zakonodavecot vo ovaa
oblast da gi uredi i pra{awata koi se odnesuvaat na toa koj }e go organizira
i sproveduva voza~kiot ispit i ispitot na proverka na stru~-
651

nosta na voza~ite-instruktori, poradi {to ne go postavi pra{aweto
za soglasnosta na ~len 261 od Zakonot so ustavnite odredbi na koi se
povikuva podnositelot na inicijativata.
Pritoa, dali zakonodavecot }e se odlu~i voza~kiot ispit i
proverka na stru~nosta na voza~ot instruktor da go sproveduva Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti preku sopstveni komisii, dali preku
avto{kolata so u~estvo na ~len vo komisijata od strana na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti kako {to toa be{e slu~aj do sega i za {to
vo su{tina podnositelot na inicijativata se zalaga, ili toj ispit i
proverka da gi sproveduvaat ispitnite centri kako {to so osporeniot
~len e predvideno e pra{awe na celishodnost, a ne pra{awe koe mo`e
da se ocenuva od ustavno praven aspekt.
9. Sudot isto taka utvrdi deka vo osporeniot ~len 283 stav 2 od
Zakonot e predvideno deka po sproveduvawe na proverkata od stavot 1
na ovoj ~len na koja voza~ot-instruktor poka`al zadovolitelni rezulatit,
dobiva licenca za osposobuvawe na kandidati za voza~i od Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti. Ponatamu, vo stavot 3 e predvideno
deka proverkata na stru~nosta od stavot 1 na ovoj ~len ja sproveduva
komisija formirana od ovlasten ispiten centar. Spored stavot 4 na
navedeniot ~len komisijata od stavot 3 na ovoj ~len e sostavena od pretsedatel
i dva ~lena, od koi pretsedatelot e pretstavnik od Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti, a ~lenovite na komisijata se pretstavnici
od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i ovlasteniot ispiten
centar, a spored stav 5 od istiot ~len komisijata od stavot 3 na ovoj
~len proverkata na stru~nosta na voza~ot-instruktor ja sproveduva
soglasno so programa utvrdena od ministerot za obrazovanie i nauka.
Vo osporeniot ~len 284 stav 2 od Zakonot e predvideno deka:
proverkata na stru~nota od stavot 1 na ovoj ~len ja vr{i komisijata od
~lenot 283 stav 4 na ovoj zakon. Spored stavot 3 na ovoj ~len voza~otinstruktor
koj pri proverkata na stru~nosta ne poka`e zadovolitelni
rezultati }e se upati na povtorna proverka vo rok od 30 dena od denot
na dobivaweto na rezultatite od prvata proverka. Vo stavot 4 pak na
ovoj ~len e predvideno deka vo periodot do sproveduvawe na povtornata
proverka voza~ot-instruktor nema pravo da vr{i osposobuvawe
na kandidati za voza~. Spored stav 5 pak na voza~ot-instruktor koj
nema da se podlo`i na proverka na stru~nosta, kako i voza~ot-instruktor
koj i po vtorata proverka na stru~nosta ne poka`e zadovolitelni
rezultati mu se odzema licencata za ostposobuvawe na kandidati
za voza~ i istiot nema pravo da vr{i osposobuvawe na kandidati
za voza~i. Vo stavot 6 od istiot ~len e predvideno deka re{enieto za
odzemawe na licencata od stavot 5 na ovoj ~len go doensuva ministerot
za vnatre{ni raboti, a spored stavot 7, re{enieto od stavot 6 na ovoj
~len e kone~no i protiv nego mo`e da se povede upraven spor pred nadle`en
sud.
652

Imaj}i gi predvid odredbite od ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 9,
~len 32 i ~len 44 i ~len 32 od Ustavot, sodr`inata na ~len 283 stavovite
2, 3, 4 i 5 i ~len 284 stavovite 2, 3, 4, 5, 6 i 7 od Zakonot vo koj e
uredeno pra{aweto na sproveduvawe na postapka za dobivawe na licenca
za osposobuvawe na kandidati za voza~i kako i proverka na stru~nosta
na voza~ite i instruktorite po istek na opredelen vremenski
period, mo`nosta za odzemawe na licencata od strana na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti kako i pravoto na sudska za{tita protiv
re{enie za odzemawe na licencata nasprema navodite od inicijativata
deka so navedenite ~lenovi se sozdava pravna nesigurnost kaj gra|anite,
kako i toa deka Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ne mo`e da
go odzeme specijalisti~koto obrazovanie, Sudot oceni deka ne se
osnovani.
Spored Sudot smeta deka pravo e na zakonodavecot da gi uredi
pra{awata na posebnite postapki koi se odnesuvaat na dobivawe na
licenca za osposobuvawe na kandidati za voza~i, na proverka na stru-
~nosta na licata koi vr{at obuka na kandidati za voza~i, da go uredi
pra{aweto na sostavot na komisiite koi sproveduvaat proverka na
stru~nosta, mo`nosta za odzemawe na licenca od strana na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti koe ja izdalo licencata kako i pravoto na
voza~ot-instruktor na kogo mu e odzemena licencata da povede upraven
spor.
Po odnos na navodite vo inicijativata deka proverkata na stru-
~nosta na voza~ot-instruktor treba da se sproveduva vo avto{kolata
kade ova lice e vraboteno, a ne pred ispiten centar Sudot oceni deka e
pra{awe na celishodnost, a ne pra{awe koe mo`e da se podvede i
ocenuva od ustavno praven aspekt.
10. Vo odnos na navodite od inicijativata so koi se osporuvaat
~lenovote 248 stav 1, 266 stav 1 alineja 1, 267 stav 1 alineja 1, 283 stav 1
i 284 stav 1 a koi se osporuvaat od istite pri~ini kako i pri~inite
navedeni vo inicijativata po predmetot U. br. 130/2007, a za koi Ustavniot
sud ne najde osnov za poveduvawe postapka za ocenuvawe na nivnata
ustavnost, Sudot oceni deka soglasno ~len 28 od Delovnikot na
Ustavniot sud, inicijativata treba da se otfrli.
Voedno, Sudot oceni deka inicijativata treba da se otfrli i
po odnos na ~len 285 od Zakonot, zatoa {to vo inicijativata ne se navedeni
pri~ini za negovata nesoglasnost so Ustavot.
11. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kite 1, 2
i 3 od ova re{enie.
12. Re{enieto od to~kata 1 vo odnos na ~len 247 stav 1 alineja 6,
to~kite 2 i 3 e doneseno vo sostav od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil
Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova - Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
13. Re{enieto po to~kata 1 vo odnos na ~len 247 stav 1 alineja 7
e doneseno vo sostav od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanov-
653

ski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski,
d-r Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt-odluka po predmetot U. br. 144/2007
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija na sednicite od 5
mart i 22 oktomvri 2008 godina so Re{enie U. br. 144/2007 povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 247 st. 1 al. 6 i al. 7 vo delot
"ne postari od 10 godini" i "ne postari od 15 godini" od Zakonot za
bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 54/2007, 86/2008 i 106/2008-ispravka).
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot so osnov se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot akt so Ustavot.
2. Donositelot na osporeniot akt vo predvideniot rok ne dostavi
odgovor na navodite od re{enieto za poveduvawe na postapka.
So ogled na faktot {to pravnata i fakti~kata sostojba na rabotite
po predmetot ne se promeneti se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da go ukine ~l. 247 st. 1 al. 6 i al. 7 vo delot "ne postari
od 10 godini" i "ne postari od 15 godini" od Zakonot za bezbednosta
na soobra}ajot na pati{tata ("SV RM," br. 54/2007, 86/2008 i
106/2008-ispravka).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~l. 110 i
112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~l. 70 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("SV RM," br. 70/1992) na sednicata
odr`ana na 14 januari 2009 godina, donese
654
O D L U K A
1. SE UKINUVA ~len 247 stav 1 alineja 6 i alineja 7 vo delot
"ne postari od 10 godini" i "ne postari od 15 godini" od Zakonot za
bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 54/2007, 86/2008 i 106/2008-ispravka).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo so denot na objavuvawe
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod podnesenai
inicijativi na Trgovskoto dru{tvo za transport, turizam i trgovija
"Omega Adem" DOOEL eksport-import od Gostivar I Zdru`enie na
avto {koli i instruktori od Strumica so Re{enie U. br. 144/2007 od 5
mart i 22 oktomvri 2008 godina povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na ~len 247 stav 1 alineja 6 i osporeniot del od alineja 7 od
Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka.

Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so Ustavot.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka vo osporeniot ~len 247 stav 1
alineite 6 i 7 od Zakonot, pokraj drugite uslovi {to treba da gi ispolni
avto{kolata zaradi osposobuvawe na kandidati potrebno e "da
ima drugi rabotni i pomo{ni prostorii koi ovozmo`uvaat nepre~eno
osposobuvawe na kandidati za voza~i vo sopstvenost na avto{kolata
ili pod zakup" i "da ima najmalku dve vozila od kategorijata "B" ne
postari od 10 godini, a za ostanatite kategorii po edno sopstveno
vozilo ili vozilo pod zakup, ne postari od 15 godini."
5. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot kako temelna vrednost
na ustavniot poredok e utvrden principot na vladeewe na pravoto.
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon.
So ~len 55 stav 1 od Ustavot, se garantira slobodata na pazarot
i pretpriemni{tvoto, a spored stavot 2 na ovoj ~len Republikata obezbeduva
ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot. Republikata
prezema merki protiv monopolskata polo`ba i monoposkoto
odnesuvawe na pazarot.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi i sodr`inata na ~len
247 stav 1 alineja 6 od Zakonot, spored koja kako uslov za vr{ewe na
dejnosta obuka na kandidati od strana na avto-{kolite, e potrebno
pokraj soodvetno opremena prostorija (u~ilnica) ureden prostor za
priem na kandidati i za rabota na stru~niot rakovoditel i soobra}aen
avtodrom-sopstven ili pod zakup, avto{kolata "da ima i drugi rabotni
i pomo{ni prostorii" ~ie zna~ewe ne e opredeleno nitu so Zakonot za
bebednost na soobra}ajot na pati{tata, nitu so drugi zakoni, Sudot
oceni deka predvideniot uslov ostava prostor Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti od slu~aj do slu~aj da ceni i da opredeluva koi se tie
drugi rabotni i pomo{ni prostorii, odnosno da odlu~i dali odredena
avto{kola gi ispolnuva uslovite vrz osnova na {to se izdava licenca
za rabota, na koj na~in se doveduva vo pra{awe na~eloto na vladeeweto
na pravoto i pravnata sigurnost na gra|anite.
Vrz osnova na navedenoto Sudot oceni deka ~len 247 stav 1
alineja 6 od Zakonot ne e vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja 3 od
Ustavot.
Vo vrska so osporenata odredba od ~len 247 stav 1 alineja 7 od
Zakonot, spored koja avto{kolata mo`e da obavuva dejnost na obuka na
kandidati za voza~i so vozila koi ne se postari od 10 odnosno 15 godini,
Sudot oceni deka taa ne e vo soglasnost so na~eloto na sloboda na
pazarot i pretpriemni{tvoto.
Imeno spored Sudot, predvideniot uslov vo su{tina zna~i
ograni~uvawe na mo`nosta za vr{ewe na dejnosta obuka na kandidati
655

za voza~i na pravnite subjekti koi ja obavuvaat ovaa dejnost so vozila
postari od 10, odnosno od 15 godini na koj na~in se sozdava mo`nost od
monopolsko odnesuvawe na subjektite na pazarot koi se vo mo`nost da
poseduvaat odnosno iznajmuvaat vozila ~ija starosna granica e pod
predvideniot maksimum {to e vo sprotivnost so odredbite od ~lenot
55 od Ustavot, spored koja Republikata prezema merki protiv monopolskoto
odnesuvawe na pazarot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
6. Ovaa odluka Sudot ja donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
656

53. U. br. 78/2007 (12. 03. 2008)
Osporen akt i odredbi
^len 12 al. 7 i 9, ~l. 12-a, ~l. 18 st. 3 i 4, ~l. 35 t. 5, i ~l. 36 od
Zakonot za advokaturata ("SV RM," br. 59/2002, 60/2006 i 29/ 2007)
Sodr`ina na osporenite odredbi
^lenot 12 od Zakonot e sistamatiziran vo delot posveten na
"uslovite za vr{ewe na advokatskata dejnost", pri {to so nego se
opredeluva deka "vo Imenikot na advokatite mo`e da se zapi{e lice
koe gi ispolnuva op{tite uslovi za zasnovawe na raboten odnos vo
organite na dr`avnata uprava, koe u`iva ugled i e dostojno za vr{ewe
na advokatskata dejnost i da gi ispolnuva slednive uslovi: ... (al. 7) da
ima polo`eno advokatski ispit; ... (al. 9) da ne e vo raboten odnos.
- ^lenot 12-a od Zakonot e isto taka sistematiziran vo delot
posveten na "uslovite za vr{ewe na advokatskata dejnost," pri{to so
nego se opredeluva deka "advokatskiot ispit predviden vo ~l. 12 st. 1
al. 7 se sproveduva dva pati vo godinata" (st. 1), deka "advokatskiot
ispit se sproveduva vo Advokatskata komora na Republika Makedonija
pred komisija sostavena od pet advokati" (st. 2), deka "pretsedatelot
na Upravniot odbor na Advokatskata komora na Republika Makedonija
ne mo`e da bide pretsedatel na Komisijata od stavot 2 na ovoj ~len"
(st. 3), deka "brojot na predmetite, nastavnite programi i ocenuvaweto
na ispitot se utvrduva so akt na Upravniot odbor na Advokatskata komora
na Republika Makedonija" (st. 4) i deka "pri opredeluvaweto na
sodr`inata na advokatskiot ispit, ne smee da bide opfatena sodr-
`inata na pravosudniot ispit, za da se izbegne povtornoto polagawe
na pravnata materija koja bila opfatena so pravosudniot ispit" (st.
5).
- ^lenot 18 od Zakonot e sistematiziran vo delot posveten na
"prava i dol`nosti na advokatite" i so osporenite st. 3 i 4 se opredeluva
deka "na sekoj podnesok ili isprava sostavena vo advokatska kancelarija,
advokatot e dol`en da stavi {tembil na advokati, odnosno
{tembil na advokatsko dru{tvo, advokatska marki~ka, izdadena od nadle`en
dr`aven organ, predvidena so poseben zakon i komorska marki~ka
utvrdena so akt na Advokatskata komora na Republika Makedonija
i izdadena od Advokatskata komora na Republika Makedonija" (st.
3) i deka "pri zastapuvawe pred sud i drugi organi advokatot e dol`en
657

na sudot da mu predade soodvetna advokatska i komorska marki~ka za
toa zastapuvawe" (st. 4).
- ^lenot 35 od Zakonot e sistematiziran vo delot posveten na
statusot na Advokatskata komora, pri {to so nego se opredeluva deka
"Advokatskata komora na Republika Makedonija se finansira od (t. 5)
komorska marki~ka," (i od komorska ~lenarina, komorski upisen vlog,
podaroci i fondacii, zakupnina, kako i od drugi prihodi).
- ^lenot 36 od Zakonot e isto taka sistematiziran vo delot posveten
na statusot na Advokatskata komora i so nego se opredeluva deka
"visinata na komorskiot upisen vlog i na komorskata ~lenarina, gi
utvrduva so odluka Upravniot odbor na Advokatskata komora na Republika
Makedonija i gi objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija."
658
Aspekti na osporuvawe
- predviduvaweto vo ~l. 12 al. 7 i ~l. 12-a od Zakonot advokatski
ispit kako uslov za zapi{uvawe vo Imenikot na advokatite {to go
sproveduva Advokatskata komora na Republika Makedonija, zna~elo
povtoruvawe na polagaweto na pravnata materija opfatena so pravosudniot
ispit i so toa stavawe na licata - kandidati za advokati vo ponepovolna
polo`ba od licata - kandidati za vrabotuvawe vo dr`avnata
uprava, sudstvoto i javnoto obvinitelstvo, poradi {to navedenite
zakonski odredbi go povreduvale ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 32 st. 1 i 2
i ~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
- predviduvaweto uslov vo ~l. 12 al. 9 od Zakonot liceto {to
bara zapi{uvawe vo Imenikot na advokatite da ne e vo raboten odnos,
vo situacija koga takov uslov ne bil predviden vo Ustavot na Republika
Makedonija i ne bil predviden za vrabotuvawe vo organite na
dr`avnata uprava, ne bilo vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 32
st. 1 i 2 i so ~l. 51, 53 i 54 od Ustavot na Republika Makedonija.
- predviduvaweto obvrska vo ~l. 18 st. 3 i 4 od Zakonot na sekoj
podnesok ili isprava sostavena od advokat da se stava, pokraj drugoto,
advokatska marki~ka, vo situacija koga taa dopolnitelno treba da se
predvidi so poseben zakon i da se izdade od nadle`en dr`aven organ,
{to ne bilo napraveno, ne bilo vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 9
i 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
- predviduvaweto vo ~l. 35 t. 5 od Zakonot Advokatskata komora
na Republika Makedonija da se finansira i od komorska marki~ka, vo
situacija koga toj nadomestok advokatot go pla}al vo ramkite na komorskata
~lenarina, zna~elo dvojno opteretuvawe na advokatite po
ist osnov i neosnovan dopolnitelen prihod na Advokatskata komora
na Republika Makedonija, poradi {to takvata zakonska odredba go povreduvala
~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 9 i 51 od Ustavot na Republika Makedonija.

- predviduvaweto vo ~l. 36 od Zakonot Upravniot odbor na
Advokatskata komora na Republika Makedonija da ja utvrduva visinata
na komorskiot upisen vlog i na komorskata ~lenarina, vo situacija
koga nema nikakvi zakonski ograni~uvawa za toa, nitu pravila i kriteriumi
za utvrduvawe na visinata na tie dava~ki, mo`elo da predizvika
ograni~uvawe na slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto preku
previsoka cena, sozdavawe monopolska polo`ba i onevozmo`uvawe
sloboden izbor na ovaa dejnost, kako i neednakvost odnosno diskriminacija
na posiroma{nite, seto toa osobeno pri postoewe obvrska za
pla}awe advokatska marki~ka i komorska marki~ka, poradi {to osporenata
zakonska odredba go povreduvala ~l. 1 st. 1, ~l. 8 st. 1 al. 1, 3, 7 i
8, ~l. 9, ~l. 32 st. 1 i 2, ~l. 51, ~l. 53 i ~l. 54 st. 1 od Ustavot na Republika
Makedonija.
I. za ~l. 12 al. 7, ~l. 12-a, ~l. 18 st. 3 i 4 i ~l. 36
Fakti~ka sostojba
^len 12 al. 7 (za advokatskiot ispit kako uslov za zapi{uvawe
vo Imenikot na advokatite), ~l. 12-a (za polagaweto na advokatskiot
ispit), ~l. 18 st. 3 i 4 (za postoeweto advokatska marki~ka) i ~l. 36 (za
visinata na komorskiot upisen vlog i na komorskata ~lenarina) od
Zakonot za advokaturata bea predmet na ocenuvawe pred Ustavniot sud
od iniciranite aspekti.
Pritoa, za ~l. 12 al. 7 od Zakonot, Sudot donese Re{enie U. br.
31/2007 od 12 i 26 septemvri 2007 godina so koe ne povede postapka zatoa
{to oceni deka e pravo na zakonodavecot da gi opredeluva uslovite
za vr{ewe na advokatskata dejnost.
Vo odnos na ~l. 12-a stavovite 1, 2, 3 i 5 od Zakonot, Sudot so
istoto Re{enie (U. br. 31/2007 od 12 i 26 septemvri 2007 godina) odlu-
~i da ne povede postapka zatoa {to oceni deka zakonskoto ureduvawe
na polagaweto advokatski ispit ima osnova vo ~l. 53 od Ustavot.
Za ~l. 12-a st. 4 od Zakonot, Sudot donese Odluka U. br. 31/2007
od 9. 01. 2008 godina, so koja ja ukina taa zakonska odredba zatoa {to
oceni deka spored ~l. 53 od Ustavot so zakon mora da se uredat obemot,
sodr`inata i ocenuvaweto pri polagawe na advokatskiot ispit, a ne
so akt na Upravniot odbor na Advokatskata komora na Republika Makedonija.
Za ~l. 18 st. 3 i 4 od Zakonot, Sudot donese Re{enie za nepoveduvawe
postapka (U. br. 31/2007 od 12 i 26 septemvri 2007 godina), zatoa
{to oceni deka takvite odredbi se vo funkcija na naplata na danok,
poradi {to imaat osnova vo Ustavot.
Vo odnos na ~l. 36 od Zakonot, Sudot donese Re{enie za nepoveduvawe
postapka (U. br. 51/2003 od 15 april 2003 godina), zatoa {to
oceni deka visinata na komorskiot upisen vlog i na komorskata ~lena-
659

ina se del od samostojnosta i nezavisnosta na advokaturata kako javna
slu`ba, pa opredeluvaweto na nivnata visina od Upravniot odbor na
Advokatskata komora na Republika Makedonija ima osnova vo Ustavot.
Pravno mislewe
Spored ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so
Ustavot.
Spored ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako za
istata rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
So ogled na toa {to ~l. 12 al. 7, ~l. 12-a, ~l. 18 st. 3 i 4 i ~l. 36
od Zakonot bea predmet na odlu~uvawe pred Ustavniot sud, a sega nema
osnovi za poinakvo odlu~uvawe, inicijativata treba da se otfrli vo
toj del soglasno iznesenata odredba od Delovnikot na Sudot.
II. za ~len 12 alineja 9 i ~len 35 to~ka 5
Sporni pravni pra{awa
- dali predviduvaweto uslov vo ~l. 12 al. 9 od Zakonot liceto
{to bara zapi{uvawe vo Imenikot na advokatite da ne e vo raboten
odnos, e vo nesoglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 32 st. 1 i 2 i so ~l.
51, 53 i 54 od Ustavot?
- dali predviduvaweto vo ~l. 35 t. 5 od Zakonot Advokatskata
komora na Republika Makedonija da se finansira i od komorska marki~ka,
vo situacija koga se pla}a i komorska ~lenarina, e vo nesoglasnost
so ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 9 i 51 od ustavot?
Pravno mislewe
Spored ~l. 53 od Ustavot "advokaturata e samostojna i nezavisna
javna slu`ba {to obezbeduva pravna pomo{ i vr{i javni ovlastuvawa
vo soglasnost so zakon."
Od iznesenata ustavna odredba proizleguva deka samostojnosta
i nezavisnosta na advokaturata kako javna slu`ba poblisku se opredeluva
so zakon. Vo taa smisla, zakonodavecot ima ustavna osnova da gi
utvrdi uslovite pod koi mo`e da se stekne statusot advokat, kako i da
gi opredeli izvorite na finansiraweto na Advokatskata komora na
Republika Makedonija kako organizacija na advokatite ostavaj}i razrabotkata
na oddelnite izvori na finansiraweto da se izvr{i so akt
na Komorata zaradi ostvaruvawe na nejzinata samostojnost i nezavisnost.
660

So ogled na toa {to ~l. 12 al. 9 od Zakonot opredeluva uslov za
steknuvawe status advokat i {to ~l. 35 t. 5 od Zakonot opredeluva
Advokatskata komora na Republika Makedonija da se finansira, pokraj
drugoto, i od komorska marki~ka koja ne e sodr`ana vo drugite
izvori na finansirawe, proizleguva deka ne mo`e da se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na ozna~enite zakonski odredbi so odredbite
od Ustavot navedeni vo inicijativata.
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a:
1. predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe;
2. Sudot da odlu~i da:
- ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 12 al. 9 i
~l. 35 t. 5 od Zakonot za advokaturata (SV RM," br. 59/2002, 60/2006 i
29/2007) i
- da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 12 al. 7, ~l. 12-a, ~l. 18 st. 3 i 4 i na ~l. 36 od
ozna~eniot zakon.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 28 alinei 2 i 3 i ~len 71
od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na
13 mart 2008 godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 12 alineja 9 i ~len 35 to~ka 5 od Zakonot za advokaturata ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija“ br. 59/2002, 60/2006 i 29/2007).
2. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 12 alineja 7, ~len 12-a, ~len 18 stavovite
3 i 4 i na ~len 36 od zakonot ozna~en vo to~ka 1 od ova re{enie.
3. Svetlana Atanasovska od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na odredbite od Zakonot ozna~eni vo to~kite
1 i 2 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, predviduvaweto vo ~len 12
alineja 7 i ~len 12-a od Zakonot advokatski ispit kako uslov za zapi-
{uvawe vo Imenikot na advokatite {to go sproveduva Advokatskata
komora na Republika Makedonija, zna~elo povtoruvawe na polagaweto
na pravnata materija opfatena so pravosudniot ispit i so toa stavawe
na licata - kandidati za advokati vo ponepovolna polo`ba od licata -
kandidati za vrabotuvawe vo dr`avnata uprava, sudstvoto i javnoto
obvinitelstvo, poradi {to navedenite zakonski odredbi go povreduvale
~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 9, ~len 32 stavovite 1 i 2 i ~len 51
661

od Ustavot na Republika Makedonija. Predviduvaweto uslov vo ~len
12 alineja 9 od Zakonot liceto {to bara zapi{uvawe vo Imenikot na
advokatite da ne e vo raboten odnos, vo situacija koga takov uslov ne
bil predviden vo Ustavot na Republika Makedonija i ne bil predviden
za vrabotuvawe vo organite na dr`avnata uprava, ne bilo vo soglasnost
so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 9, ~len 32 stavovite 1 i 2 i so ~lenovite
51, 53 i 54 od Ustavot na Republika Makedonija. Isto taka, predviduvaweto
obvrska vo ~len 18 stavovite 3 i 4 od Zakonot na sekoj
podnesok ili isprava sostavena od advokat da se stava, pokraj drugoto,
advokatska marki~ka, vo situacija koga taa dopolnitelno treba da se
predvidi so poseben zakon i da se izdade od nadle`en dr`aven organ,
{to ne bilo napraveno, ne bilo vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja 3
i ~lenovite 9 i 51 od Ustavot na Republika Makedonija. Predviduvaweto
vo ~len 35 to~ka 5 od Zakonot Advokatskata komora na Republika
Makedonija da se finansira i od komorska marki~ka, vo situacija koga
toj nadomestok advokatot go pla}al vo ramkite na komorskata
~lenarina, zna~elo dvojno opteretuvawe na advokatite po ist osnov i
neosnovan dopolnitelen prihod na Advokatskata komora na Republika
Makedonija, poradi {to takvata zakonska odredba go povreduvala ~len
8 stav 1 alineja 3 i ~lenovite 9 i 51 od Ustavot na Republika
Makedonija. Vo inicijativata se naveduva i toa deka predviduvaweto
vo ~len 36 od Zakonot Upravniot odbor na Advokatskata komora na
Republika Makedonija da ja utvrduva visinata na komorskiot upisen
vlog i na komorskata ~lenarina, vo situacija koga nema nikakvi
zakonski ograni~uvawa za toa, nitu pravila i kriteriumi za
utvrduvawe na visinata na tie dava~ki, mo`elo da predizvika ograni-
~uvawe na slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto preku previsoka
cena, sozdavawe monopolska polo`ba i onevozmo`uvawe sloboden
izbor na ovaa dejnost, kako i neednakvost odnosno diskriminacija na
posiroma{nite, seto toa osobeno pri postoewe obvrska za pla}awe
advokatska marki~ka i komorska marki~ka, poradi {to osporenata zakonska
odredba go povreduvala ~len 1 stav 1, ~len 8 stav 1 alinei 1, 3, 7
i 8, ~len 9, ~len 32 stavovite 1 i 2, ~len 51, ~len 53 i ~len 54 stav 1 od
Ustavot na Republika Makedonija.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka ~lenot 12 alineja 9 od Zakonot
za advokaturata e sistamatiziran vo delot posveten na "uslovite
za vr{ewe na advokatskata dejnost," pri {to so nego se opredeluva
deka "vo Imenikot na advokatite mo`e da se zapi{e lice koe gi
ispolnuva op{tite uslovi za zasnovawe na raboten odnos vo organite
na dr`avnata uprava, koe u`iva ugled i e dostojno za vr{ewe na advokatskata
dejnost i da gi ispolnuva slednive uslovi:... da ne e vo raboten
odnos."
Vo odnos na ~lenot 35 to~ka 5 od Zakonot, Sudot utvrdi deka
taa odredba e sistematizirana vo delot posveten na statusot na Advokatskata
komora, pri {to so nego se opredeluva deka "Advokatskata
662

komora na Republika Makedonija se finansira od komorska marki~ka,"
(i od komorska ~lenarina, komorski upisen vlog, podaroci i fondacii,
zakupnina, kako i od drugi prihodi).
Spored ~len 53 od Ustavot "advokaturata e samostojna i nezavisna
javna slu`ba {to obezbeduva pravna pomo{ i vr{i javni ovlastuvawa
vo soglasnost so zakon."
Od iznesenata ustavna odredba proizleguva deka samostojnosta
i nezavisnosta na advokaturata kako javna slu`ba poblisku se opredeluva
so zakon. Vo taa smisla, zakonodavecot ima ustavna osnova da gi
utvrdi uslovite pod koi mo`e da se stekne statusot advokat, kako i da
gi opredeli izvorite na finansiraweto na Advokatskata komora na
Republika Makedonija kako organizacija na advokatite ostavaj}i razrabotkata
na oddelnite izvori na finansiraweto da se izvr{i so akt
na Komorata zaradi ostvaruvawe na nejzinata samostojnost i nezavisnost.
So ogled na toa {to ~len 12 alineja 9 od Zakonot opredeluva
uslov za steknuvawe status advokat i {to ~len 35 to~ka 5 od Zakonot
opredeluva Advokatskata komora na Republika Makedonija da se finansira,
pokraj drugoto, i od komorska marki~ka koja ne e sodr`ana vo
drugite izvori na finansirawe, Sudot utvrdi deka takvite zakonski
odredbi imaat osnova vo navedenata ustavna odredba, poradi {to ne
mo`e da se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so odredbite od
Ustavot navedeni vo inicijativata.
5. Sudot isto taka utvrdi deka ~lenot 12 alineja 7 od Zakonot
opredeluva polo`en advokatski ispit kako uslov za vr{ewe na advokatskata
dejnost. Potoa, ~lenot 12-a od Zakonot, sistematiziran vo
delot posveten na "uslovite za vr{ewe na advokatskata dejnost,"
opredeluva deka "advokatskiot ispit predviden vo ~lenot 12 stav 1
alineja 7 se sproveduva dva pati vo godinata" (stav 1), deka "advokatskiot
ispit se sproveduva vo Advokatskata komora na Republika Makedonija
pred komisija sostavena od pet advokati" (stav 2), deka
"pretsedatelot na Upravniot odbor na Advokatskata komora na Republika
Makedonija ne mo`e da bide pretsedatel na Komisijata od stavot
2 na ovoj ~len" (stav 3), deka "brojot na predmetite, nastavnite
programi i ocenuvaweto na ispitot se utvrduva so akt na Upravniot
odbor na Advokatskata komora na Republika Makedonija“ (stav 4) i
deka "pri opredeluvaweto na sodr`inata na advokatskiot ispit, ne
smee da bide opfatena sodr`inata na pravosudniot ispit, za da se
izbegne povtornoto polagawe na pravnata materija koja bila opfatena
so pravosudniot ispit" (stav 5). Ponatamu, ~lenot 18 od Zakonot e sistematiziran
vo delot posveten na "prava i dol`nosti na advokatite"
i so osporenite stavovi 3 i 4 se opredeluva deka "na sekoj podnesok ili
isprava sostavena vo advokatska kancelarija, advokatot e dol`en da
stavi {tembil na advokati, odnosno {tembil na advokatsko dru{tvo,
advokatska marki~ka, izdadena od nadle`en dr`aven organ, predvidena
663

so poseben zakon i komorska marki~ka utvrdena so akt na
Advokatskata komora na Republika Makedonija i izdadena od Advokatskata
komora na Republika Makedonija" (stav 3) i deka "pri zastapuvawe
pred sud i drugi organi advokatot e dol`en na sudot da mu predade
soodvetna advokatska i komorska marki~ka za toa zastapuvawe"
(stav 4). ^lenot 36 od Zakonot e sistematiziran vo delot posveten na
statusot na Advokatskata komora i so nego se opredeluva deka "visinata
na komorskiot upisen vlog i na komorskata ~lenarina, gi utvrduva
so odluka Upravniot odbor na Advokatskata komora na Republika
Makedonija i gi objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija.
Pokraj toa, Sudot utvrdi deka za ~len 12-a stav 4 od Zakonot,
Ustavniot sud na Republika Makedonija donese Odluka U. br. 31/2007
od 9 januari 2008 godina so koja ja ukina taa zakonska odredba zatoa
{to oceni deka spored ~len 53 od Ustavot so zakon mora da se uredat
obemot, sodr`inata i ocenuvaweto pri polagawe na advokatskiot
ispit, a ne so akt na Upravniot odbor na Advokatskata komora na Republika
Makedonija. Potoa, za ~len 12 alineja 7 od Zakonot, Sudot donese
Re{enie U. br. 31/2007 od 12 i 26 septemvri 2007 godina so koe ne
povede postapka zatoa {to oceni deka e pravo na zakonodavecot da gi
opredeluva uslovite za vr{ewe na advokatskata dejnost. Vo odnos na
~len 12-a stavovite 1, 2, 3 i 5 od Zakonot, Sudot so istoto Re{enie (U.
br. 31/2007 od 12 i 26 septemvri 2007 godina) odlu~i da ne povede postapka
zatoa {to oceni deka zakonskoto ureduvawe na polagaweto advokatski
ispit ima osnova vo ~len 53 od Ustavot. Isto taka, za ~lenot 18
stavovite 3 i 4 od Zakonot, Sudot donese Re{enie za nepoveduvawe
postapka (U. br. 31/2007 od 12 i 26 septemvri 2007 godina) zatoa {to
oceni deka takvite odredbi se vo funkcija na naplata na danok, poradi
{to imaat osnova vo Ustavot. Vo odnos na ~len 36 od Zakonot, Sudot
donese Re{enie za nepoveduvawe postapka (U. br. 51/2003 od 15 april
2003 godina) zatoa {to oceni deka visinata na komorskiot upisen vlog
i na komorskata ~lenarina se del od samostojnosta i nezavisnosta na
advokaturata kako javna slu`ba, pa opredeluvaweto na nivnata visina
od Upravniot odbor na Advokatskata komora na Republika Makedonija
ima osnova vo Ustavot.
Spored ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot.
Spored ~len 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata "ako za istata
rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe" (alineja
2) i "ako postojat drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po
inicijativata" (alineja 3).
So ogled na toa {to so Odlukata U. br. 31/2007 od 9 januari 2008
godina e ukinat ~lenot 12-a stav 4 od Zakonot, pri {to taa odredba ne
664

e del od pravniot poredok na Republika Makedonija od denot na objavuvaweto
na navedenata odluka na Sudot vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," proizleguva deka nema procesni pretpostavki za
postapuvawe po toj del od inicijativata soglasno ~len 28 alineja 3 od
Delovnikot na Sudot.
Pokraj toa, so ogled deka ~lenot 12 alineja 7, ~lenot 12-a stavovite
1, 2, 3 i 5, ~lenot 18 stavovite 3 i 4 i ~lenot 36 od Zakonot bea
predmet na odlu~uvawe pred Ustavniot sud, a sega nema osnovi za poinakvo
odlu~uvawe, proizleguva deka se ispolneti uslovite za otfrlawe
na toj del od inicijativata soglasno ~len 28 alineja 2 od Delovnikot
na Sudot.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
665

666

54. U. br. 237/2007 (12. 03. 2008)
Osporen akt
Odluka za opredeluvawe na licata na koi nema da se vr{i dodeluvawe
pod zakup deloven prostor so koj stopanisuva JP SSDP na RM,
donesena od Upravniot odbor na JP za stopanisuvawe so stanben i deloven
prostor na Republika Makedonija, br. 02-16538/34 od 22. 12. 2006
godina i br. 02-1077/9 od 23. 01. 2008 godina. 21
Pri~ini za osporuvawe
Podnositelot na inicijativata smeta deka so osporenata odluka
se vr{elo ograni~uvawe i diskriminacija na pravata na vrabotenite
i nivnite semejstva i rodnini, da koristat delovni prostorii so
koi stopanisuva Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i
deloven prostor na Republika Makedonija, vo odnos na ostanatite gra-
|ani, samo poradi faktot {to nekoj blizok rodnina bil vraboten vo
Pretprijatieto, {to bilo vo sprotivnost so ustavnata garancija za
ednakvost na gra|anite pred Ustavot i zakonite, utvrdena vo ~l. 9 od
Ustavot, kako i so opredelbata od ~l. 54 od Ustavot deka slobodite i
pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai
utvrdeni so Ustavot. Vakvata odluka bila vo sprotivnost i so ~l. 1 i 2
od Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava, spored koi site ~ove~ki
bitija se ra|aat slobodni i ednakvi vo dostoinstvoto i pravata
i treba da gi u`ivaat site prava i slobodi izneseni vo ovaa deklaracija
bez bilo kakvi ograni~uvawa vo pogled na rasata, bojata, polot,
jazikot, veroispovesta, politi~koto ili drgo uveruvawe, nacionalno
ili socijalno poteklo, imotna sostojba ili bilo {to drugo.
21
Podnositelot na inicijativata, prvi~no ja ospori Odlukata za
opredeluvawe na licata na koi nema da se vr{i dodeluvawe pod zakup deloven
prostor so koj stopanisuva JP SSDP na RM, br. 02-16538/34 od 22. 12. 2006 godina,
no potoa dostavi dopolnenie so koe baraweto za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na Odlukata go pro{iri i kon izmenite na Odlukata, doneseni
so Odlukata za izmenuvawe na Odlukata za opredeluvawe na licata na koi
nema da se vr{i dodeluvawe pod zakup deloven prostor so koj stopanisuva JP
SSDP na RM, br. 02-16538/34 od 22. 12. 2006 godina, broj 02-1077/9 od 23. 01.
2008 godina, koja izmena e napravena dopolnitelno, po podnesuvawe na prvata
inicijativa.
667

Ponatamu, se naveduva deka raskinuvaweto na dogovorite za zakup
od strana na Javnoto pretprijatie, vrz osnova na osporenata odluka,
a vo slu~aj koga ne postoele uslovi za raskinuvawe na dogovorite za
zakup predvideni vo dogovorot i Zakonot za obligacionite odnosi,
zna~ele povredna na odredbite od ~l. 4 od Zakonot za obligacionite
odnosi, kade bilo predvideno deka u~esnicite vo obligacioniot odnos
se ramnopravni.
Poradi navedenoto se predlaga do donesuvawe na kone~na odluka,
Ustavniot sud na Republika Makedonija da donese re{enie za zapirawe
na izvr{uvaweto na osporenata odluka.
Sodr`ina na osporeniot akt
O D L U K A
za opredeluvawe na licata na koi nema da se vr{i dodeluvawe pod zakup
deloven prostor so koj stopanisuva JP SSDP na RM
^len 1
Deloven prostor so koj stopanisuva Javnoto pretprijatie a koj
e vo sopstvenost na Republika Makedonija i deloven prostor koj e vo
sopstvenost na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven
prostor na Republika Makedonija, nema da se dodeluva po bilo
koj osnov na slednite lica:
- vraboteni vo JPSSDP na RM
- ~lenovi na Upraven odbor
- ~lenovi na Nadzoren odbor
Deloven prostor nema da se dodeluva i na ~lenovite na semejstvata
na licata od stav 1 na ovoj ~len i toa bra~niot drugar, decata i
roditelite.
^len 2
Na licata od ~len 1 od ovaa odluka koi imaat sklu~eno dogovori
za zakup na deloven prostor, sklu~enite dogovori da se raskinat.
^len 3
Ovaa odluka stapuva na sila so nejzinoto donesuvawe.
Ustavnosudska praktika
1. So Odluka U. br. 176/2003 Ustavniot sud na Republika Makedonija
gi ukina Zaklu~ocite na Vladata na Republika Makedonija za
isplata na nadomestokot za odvoen `ivot od semejstvoto, za prevoz do i
od rabota i za zakupninata na stanovi na vrabotenite vo organite na
dr`avnata uprava, doneseni na sednicite odr`ani na 13 januari 2003 i
17 fevruari 2003 godina.
668

Vo obrazlo`enieto na Odlukata, pome|u drugoto se naveduva:
Imaj}i gi predvid navedenite zakonski odredbi, od edna strana, kako i
sodr`inata na ozna~enite zaklu~oci na Vladata na Republika Makedonija,
od druga strana, nesomneno proizleguva deka so ovie zaklu~oci
Vladata na Republika Makedonija odlu~uvala vo vrska so ostvaruvaweto
na prava od raboten odnos na vrabotenite vo dr`avnite organi
i vo javnite ustanovi koi se korisnici i edinki - korisnici na sredstvata
od Buxetot na Republika Makedonija, a koi se ve}e utvrdeni so
zakon. Ottuka, zaklu~ocite na Vladata na Republika Makedonija, i pokraj
toa {to ne sodr`at formalnopravni elementi na propis poradi
{to i ne se objaveni vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija",
po svojata sodr`ina i dejstvo spored misleweto na Sudot pretstavuvaat
propis i se podobni za ustavno sudska ocena. Ova dotolku pove}e
{to tie sî u{te opstojuvaat vo pravniot poredok na Republika Makedonija,
odnosno se primenuvaat.
Imeno, od sodr`inata na Zaklu~ocite na Vladata na Republika
Makedonija jasno proizleguva deka so niv samo se utvrduva na koi lica
nema, a na koi }e im se isplatuva nadomestok za odvoen `ivot, nadomestok
za zakupnina na stan, kako i do koja visina }e se isplatuva nadomestokot
za prevoz do i od rabotno mesto na vrabotenite vo oddelni
ministerstva i javni ustanovi. Toa od druga strana zna~i deka so ovie
zaklu~oci ne se vr{i doureduvawe, odnosno konkretno razrabotuvawe
na niedna zakonska odredba za nejzino izvr{uvawe, tuku Vladata na Republika
Makedonija fakti~ki se vpu{tila vo ureduvawe na pra{awa
koi po svojot karakter spored ~l. 32 st. 5 od Ustavot mo`at da bidat
predmet na ureduvawe samo na zakon i kolektiven dogovor, a ne i na
drugi propisi, kakvi {to se po sodr`ina i ovie zaklu~oci.
So ogled na toa {to vo konkretniot slu~aj Vladata na Republika
Makedonija so ozna~enite zaklu~oci uredila pra{awa {to se
zakonska materija i koi kako takvi spa|aat vo nadle`nost na zakonodavnata
vlast, Sudot oceni deka tie ne se vo soglasnost so Ustavot
na Republika Makedonija. Ova od pri~ini {to soglasno ustavnata pozicija
na Vladata na Republika Makedonija, kako nositel na izvr{nata
vlast, taa vo ramkite na nejzinite prava i dol`nosti utvrdeni so
Ustav i zakonite ne mo`e so svoj propis izvorno da ureduva odnosi i
pra{awa {to se zakonska materija, a u{te pomalku so svoj propis da
uredi odnosi i pra{awa {to se ve}e uredeni so zakon i pritoa da se
menuvaat ili suspendiraat oddelni zakonski re{enija vo pogled na subjektite,
uslovite i obemot na pravata utvrdeni vo tie zakonski
odredbi, kako {to e slu~aj so ovie zaklu~oci na Vladata na Republika
Makedonija.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
36/2006, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Zaklu~ocite na Vladata na Republika Makedonija za postapuvawe
po Dogovorot za pra{awa na sukcesija po osnov na pravo i obvrski na
669

dr`avite naslednici na porane{na SFRJ, doneseni na sednicata na 16.
11. 2004 godina.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Navodite vo inicijativata
deka so donesenite zaklu~oci Vladata odlu~uvala vo vrska so ostvaruvawe
i koristewe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
koi se ve}e utvrdeni so zakon i me|unaroden dogovor, Sudot oceni
deka se neosnovani, od pri~ina {to so Zaklu~ocite samo se opredeluva
tehnikata na postapuvawe na nadle`niot organ vo Republika Makedonija
vo funkcija na ostvaruvawe na steknato pravo od oblasta na
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, {to kako obvrska za Republika
Makedonija proizleguva od Dogovorot za pra{awa za sukcesija.
Pritoa, kako osnov za isplata na penzijata, Fondot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe gi prifa}a prethodno donesenite re{enija
za ostvaruvawe na pravo na penzija na korisnicite, soglasno so propisite
za voenite osigurenici, poradi {to navodite vo inicijativata
deka isplatata na penzijata, sprotivno na ~len 140 od Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe, }e se vr{i bez donesuvawe na re-
{enie, a samo po barawe na strankata, se neosnovani.
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
69/2002 ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na Odlukata za bri{ewe na stasanite, a ne naplatenite
pobaruvawa po osnov na koristewe na deloven prostor so koj stopanisuva
Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor
na Republika Makedonija, br. 02-972/4 od 21. 02. 2002 godina, donesena
od Upravniot odbor na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so
stanben i deloven prostor na Republika Makedonija.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Od odredbite na osporenata
Odluka proizleguva deka se bri{at od smetkovodstvenata evidencija
stasanite, a ne naplatenite pobaruvawa po osnov na koristewe na
delovni prostori so koi stopanisuva Javnoto pretprijatie, za periodot
od 1. 01. 2001 godina od strana na pravni lica korisnici na finansiski
sredstva od Buxetot na Republika Makedonija, zdru`enija, asocijacii
i organizacii koi vo osnova se bavat so dejnost od op{t
interes.
Ovaa Odluka ima soglasnost so Odluka na Vladata na Republika
Makedonija br. 23-248/1 od 29. 01. 2002 godina, objavena vo "Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 19/2002.
Vrz osnova na pogorenavedenoto a imaj}i ja vo predvid sodr`inata
na osporenata Odluka na Upravniot odbor na Javnoto pretprijatie
donesena po prethodna soglasnost so Odluka na Vladata na Republika
Makedonija, Sudot utvrdi deka osporenata Odluka e akt na raspolagawe
na Republikata, preku Javnoto pretprijatie, vo domenot na
stopanisuvaweto so imotot odnosno delovniot prostor koj e vo sopstvenost
na Republikata. Osporenata Odluka ne pretstavuva propis vo
smisla na ~l. 110 od Ustavot, bidej}i ima ednokratno dejstvo a toa e da
670

se eliminira pla}aweto na stasanite a nenaplateni pobaruvawa za
odreden period po osnov na koristewe na delovniot prostor so koj stopanisuva
Javnoto pretprijatie i se odnesuva na to~no opredeleni
korisnici na toj prostor, a ne ureduva odnosi na op{t na~in i za neopredeleni
subjekti, i taa ne e objavena vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija." So osporenata odluka se odlu~uva za pra{awa od
obligaciono-pravni odnosi od dogovori za zakup na delovni prostori
me|u Republikata kako sopstvenik i zakupodava~ i korisnicite na toj
imot kako zakupci, odnosno ne se odnesuva za pra{awa od javno-pravno
zna~ewe, poradi {to Ustavniot sud ne e nadle`en da odlu~uva po nea.
Sporno pravno pra{awe
- Dali osporenata odluka po svojot karakter pretstavuva propis
podoben za ustavno sudska ocenka.
- Dali so osporenata odluka Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe
so stanben i deloven prostor na Republika Makedonija propi-
{uva prava i obvrski za gra|anite, so {to ja prezema ulogata na zakonodavec,
odnosno go povreduva na~eloto na podelba na vlasta na zakonodavna,
izvr{na i sudska.
Pravno mislewe
1. Vo ~l. 8 od Ustavot na Republika Makedonija kako temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se utvrdeni
principot na vladeeweto na pravoto, kako i podelbata na dr`avnata
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.
Spored ~l. 9 st. 2 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi pred Ustavot i zakonite.
Soglasno ~l. 51 st. 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
So Zakonot za stopanisuvawe so stanbeniot i delovniot
prostor na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 2/1994), osnovano e Javno pretprijatie za stopanisuvawe
so stanbeniot i delovniot prostor na Republika Makedonija (~l.
1 st. 2).
Spored ~l. 2 na istiot zakon, Javnoto pretprijatie e pravno
lice so prava, obvrski i odgovornosti utvrdeni so ovoj zakon.
Soglasno ~l. 5 na ovoj zakon, dejnosta na Javnoto pretprijatie
se rabotite koi se odnesuvaat na stopanisuvaweto so stanbeniot i delovniot
prostor na Republika Makedonija, i toa osobeno:
- investiciono i tekovno odr`uvawe na stanbeniot i delovniot
prostor,
671

- podobruvawe na uslovite na stanuvaweto vo postojnite stanbeni
zgradi i stanovi,
- utvrduvawe na visinata na zakupot, odnosno sklu~uvawe na dogovori
za zakup na stanben i deloven prostor,
- proda`ba na stanben i deloven prostor na Republika Makedonija,
- vodewe edinstvena evidencija na stanbeniot i delovniot prostor
so koj stopanisuva,
- opredeluvawe na delot od zakupninata {to ostanuva na koristewe
na stanarite za stanbenite i delovnite prostorii na Republikata,
- organizirawe, izgradba na stanben i deloven prostor ~ii investitor
e RM,
- proda`ba na stanben i deloven prostor i
- vr{i i drugi raboti {to }e mu gi doveri Republikata (subvencionirawe
na zakupnina i sli~no za {to }e se sklu~i dogovor).
Pokraj rabotite od st. 1 na ovoj ~len javnoto pretprijati go
ureduva grade`noto zemji{te dovereno od edinicata na lokalnata samouprava.
Za promena na dejnosta na javnoto pretprijatie soglasnost
dava Sobranieto na RM.
Soglasno ~l. 7 od ovoj zakon, organi na Javnoto pretprijatie se
upravniot odbor i direktorot.
Spored ~l. 11 na ovoj zakon, Javnoto pretprijatie donesuva statut.
So statutot na javnoto pretprijatie poblisku se utvrduvaat na~inot
na vodeweto i organizacijata na javnoto pretprijatie. Statutot na
javnoto pretprijatie go donesuva upravniot odbor na javnoto pretprijatie
vo rok od 30 dena od negovoto konstituirawe.
Osporenata odluka e doneseno vrz osnova na ~l. 27 od Statutot
na Javnoto pretprijatie. So ovaa odluka, Upravniot odbor gi opredelil
licata na koi nema da se vr{i dodeluvawe pod zakup deloven prostor
so koj stopanisuva Javnoto pretprijatie (vrabotenite vo Javnoto
pretprijtie, ~lenovite na Upravniot odbor i ~lenovite na Nadzorniot
odbor, kako i ~lenovite na semejstvata na ovie lica, i toa bra~niot
drugar, decata i roditelite), poradi {to opredelil sklu~enite
dogovori za zakup na deloven prostor so ovie lica, da se raskinat.
So inicijativata se osporuva Odlukata od aspekt na toa deka so
istata se doveduvaat vo neramnopravna polo`ba gra|anite pred Ustavot
i zakonot, samo poradi faktot {to blizok rodnina e vraboten vo
Javnoto pretprijatie, kako i od aspekt na toa deka raskinuvaweto na
dogovorite za zakup, bez takvi uslovi za raskinuvawe da bile utvrdeni
vo samite dogovori, zna~ele povreda na ~lenot 4 od Zakonot za obligacionite
odnosi kade bilo utvrdeno deka u~esnicite vo obligacionite
odnosi se ramnopravni.
Pri analizata na osporenata odluka od aspekt na navodite vo
inicijativata, pred nas se postavi pra{aweto dali so osporenata
672

odluka se ureduvaat pra{awa od interno zna~ewe za rabotata na pretprijatieto,
ili istata ima karakter na propis podoben za ustavno
sudska ocena, kako i se postavi pra{aweto dali upravniot odbor na
ova javno pretprijatie imal zakonski osnov so svoj akt da gi opredeli
korisnicite na deloven prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija,
so koj stopanisuva pretprijatieto, vo smisla da isklu~i odredena
kategorija na gra|ani od mo`nosta da koristat vakov deloven prostor.
Vo odnos na karakterot na aktot, smetame deka so toa {to so
osporenata odluka se propi{uva koi lica }e bidat izzemeni od mo`nosta
da koristat deloven prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija,
osporenata odluka izleguva od ramkite na akt so koj samo se
ureduva raboteweto na pretprijatieto i istata dobiva normativen
karakter, odnosno karakter na propis so koj se ureduvaat pra{awa od
imotnopraven karakter za po{iroka grupa gra|ani (pokraj vrabotenite
vo pretprijatieto i ~lenovite vo organite na pretprijatieto,
zabranata za koristewe deloven prostor vo sopstvenost na Republika
Makedonija se odnesuva i na nivnite bra~ni drugari, deca i roditeli)
poradi {to, smetame deka osporenata odluka pretstavuva propis vo
smisla na ~l. 110 od Ustavot, koj podle`i na ustavnosudska ocena.
Vo odnos na pra{aweto dali upravniot odbor na ova javno pretprijatie
imal zakonski osnov so svoj akt da gi opredeli korisnicite
na deloven prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija, vo smisla
da isklu~i odredena kategorija na gra|ani od mo`nosta da koristat vakov
deloven prostor, smetame deka prvenstveno treba da se ima predvid
sodr`inata na Zakonot za stopanisuvawe so stanbeniot i delovniot
prostor na Republika Makedonija, so koj se osnova ova javno pretprijatie
i se utvrduvaat negovite nadle`nosti. Od analizata na ovoj
zakon mo`e da se konstatira deka Zakonot nema odredbi so koi se
opredeluva krugot na lica koi mo`at da bidat korisnici na deloven
prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija, nitu pak postojat
odredbi so koi se ovlastuva upravniot odbor na pretprijatieto da gi
opredeluva ovie lica, so cel da se spre~i sudirot na interesi i mo`nosta
za zloupotreba na slu`benata polo`ba na vrabotenite vo pretprijatieto
i ~lenovite na organite na upravuvawe so ova pretprijatie.
Ottuka, proizleguva deka ovoj zakon ne pretstavuva osnov za donesuvawe
na osporenata odluka.
Od druga strana, so Zakonot za spre~uvawe sudir na interesi
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 70/2007), se definira
sudirot na interesi, postapuvaweto vo slu~aj na sudir na interesi,
merkite za spre~uvawe na sudirot na interesi vo vr{eweto na vlasta i
vo dovereni javni ovlastuvawa od strana na slu`beni lica {to vr{at
javni ovlastuvawa. Spored ~l. 2 na ovoj zakon, celta na ovoj zakon e da
se obezbedi spre~uvawe na zloupotrebata na vlasta i doverenite javni
ovlastuvawa na slu`benoto lice za ostvaruvawe na li~ni ili kori-
673

stoqubivi celi i da se obezbedi spre~uvawe na mo`nosta privatniot
interes na slu`benoto lice da dojde vo sudir so javniot interes. Od
analizata na ovoj zakon, proizleguva deka nitu ovoj zakon ne sodr`i
odredbi i merki so koi vrabotenite vo javno pretprijatie koe vr{i
javni ovlastuvawa ili licata koi ~lenuvaat vo organite na upravuvawe
vo toa pretprijatie, samo poradi statusot na vraboteni vo toa
pretprijatie, odnosno ~lenovi vo organ na upravuvawe, da mo`at da
bidat onevozmo`eni vo ostvaruvaweto na odredeni prava povrzani so
nivni imotno-pravni odnosi, odnosno vo konkretniot slu~aj, da im
bide zabraneto da koristat deloven prostor vo sopstvenost na Republika
Makedonija. Ottuka, smetame deka nitu ovoj zakon ne mo`e da pretstavuva
zakonska ramka i praven osnov za donesuvawe na osporenata
odluka.
Vo Krivi~niot zakonik ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/2003, 19/2004, 81/2005, 60/2006 i
73/2006), vo posebna glava se propi{ani krivi~ni dela protiv slu`benata
dol`nost, vo koja smisla kako krivi~ni dela se propi{ani i
zloupotrebata na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe (~l. 353), nesovesnoto
rabotewe vo slu`bata (~l. 353-v), primaweto potkup (~l.
357), davaweto potkup (~l. 358), protivzakonitoto posreduvawe (~l.
359). Ottuka, smetame deka zakonodavecot, imaj}i ja predvid mo`nata
zloupotreba na slu`benata dol`nost i posledicite od toa, so propi-
{uvaweto na krivi~nite dela vo ovaa oblast, prezemal merki za sankcionirawe
na nesoodvetnoto odnesuvawe, vklu~itelno i vo slu~aite
koga nadle`nite organi i slu`beni lica vo Javnoto pretprijatie za
stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika Makedonija
odlu~uvaat za dodeluvawe pod zakup na deloven prostor vo sopstvenost
na Republika Makedonija.
Poradi navedenoto, smetame deka se neosnovani navodite na donositelot
na osporenata odluka (iska`ani vo dostaveniot odgovor na
inicijativata) deka odlukata bila vo funkcija na spre~uvawe na diskriminacija
na gra|anite, zatoa {to so nea se spre~uvalo ~len na organot
na upravuvawe, odnosno na nadzorniot odbor i polo`bata na vraboten
vo Javnoto pretprijatie koe odlu~uva za izdavawe pod zakup na
deloven prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija, da bidat dovedeni
vo popovolna polo`ba vo odnos na ostanatite gra|ani vo pogled
na izdavaweto na delovniot prostor, se spre~uval sudirot na interesi
i mo`nosta za zloupotreba na slu`benata dol`nost. So ogled deka vo
postojnata zakonska regulatuva nema praven osnov za toa Javnoto
pretprijatie za stopanisuvawe so stanbeniot i delovniot prostor na
Republika Makedonija so svoj akt da opredeli koi lica ne mo`at da
bidat korisnici na deloven prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija,
proizleguva deka, so donesuvaweto na vakvata odluka, Javnoto
pretprijatie prezemalo uloga na zakonodavec, poradi {to smetame
674

deka osnovano mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata
odluka so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 i ~l. 51 od Ustavot.
Vo odnos na navodite vo inicijativata za toa deka so osporenata
odluka se nalo`uva raskinuvawe na prethodno sklu~enite dogovori
za zakup bez takvi uslovi za raskinuvawe da bile utvrdeni vo samite
dogovori, {to zna~elo povreda na ~l. 4 od Zakonot za obligacionite
odnosi, smetame deka stanuva zbor za pravno pra{awe za koe se nadle-
`ni redovnite sudovi, a ne Ustavniot sud na Republika Makedonija,
poradi {to nema osnov za ustavnosudska analiza na ova pra{awe.
Poradi toa, smetame deka se ispolneti uslovite od ~l. 27 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija, do donesuvawe na
kone~na odluka, da se donese re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na
osporenata odluka.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Ustavniot sud za razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za opredeluvawe na licata na koi nema da se vr{i
dodeluvawe pod zakup deloven prostor so koj stopanisuva JP SSDP na
RM, donesena od Upravniot odbor na JP za stopanisuvawe so stanben i
deloven prostor na Republika Makedonija, br. 02-16538/34 od 22. 12.
2006 godina, i br. 02-1077/9 od 23. 01. 2008 godina.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 13 mart 2008 godina,
donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za opredeluvawe na licata na koi nema da se vr{i
dodeluvawe pod zakup deloven prostor so koj stopanisuva JP SSDP na
RM, donesena od Upravniot odbor na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe
so stanben i deloven prostor na Republika Makedonija, br. 02-
16538/34 od 22. 12. 2006 godina i broj 02-1077/9 od 23. 01. 2008 godina.
2. SE ZAPIRA izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija
{to se prezemaat vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od
ova re{enie.
3. Elizabeta Denkovska od Kumanovo, preku advokat Mom~ilo
Docevski od Kumanovo, na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu
podnese inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na
Odlukata ozna~ena vo to~ka 1 na ova re{enie.
675

Spored podnositelot na inicijativata, so osporenata odluka se
vr{elo ograni~uvawe i diskriminacija na pravata na vrabotenite i
nivnite semejstva i rodnini, da koristat delovni prostorii so koi
stopanisuva Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i
deloven prostor na Republika Makedonija, vo odnos na ostanatite gra-
|ani, samo poradi faktot {to nekoj blizok rodnina bil vraboten vo
pretprijatieto, {to bilo vo sprotivnost so ustavnata garancija za
ednakvost na gra|anite pred Ustavot i zakonite, utvrdena vo ~len 9 od
Ustavot, kako i so opredelbata od ~len 54 od Ustavot deka slobodite i
pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai
utvrdeni so Ustavot. Vakvata odluka bila vo sprotivnost i so ~len 1 i
2 od Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava, spored koi site
~ove~ki bitija se ra|aat slobodni i ednakvi vo dostoinstvoto i pravata
i treba da gi u`ivaat site prava i slobodi izneseni vo ovaa deklaracija
bez bilo kakvi ograni~uvawa vo pogled na rasata, bojata, polot,
jazikot, veroispovesta, politi~koto ili drgo uveruvawe, nacionalno
ili socijalno poteklo, imotna sostojba ili bilo {to drugo.
Ponatamu, se naveduva deka raskinuvaweto na dogovorite za zakup
od strana na Javnoto pretprijatie, vrz osnova na osporenata odluka,
a vo slu~aj koga ne postoele uslovi za raskinuvawe na dogovorite za
zakup predvideni vo dogovorot i Zakonot za obligacionite odnosi,
zna~ele povredna na odredbite od ~len 4 od Zakonot za obligacionite
odnosi, kade bilo predvideno deka u~esnicite vo obligacioniot odnos
se ramnopravni.
Poradi navedenoto se predlaga do donesuvawe na kone~na
odluka, Ustavniot sud na Republika Makedonija da donese re{enie za
zapirawe na izvr{uvaweto na osporenata odluka.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka Upravniot odbor na Javnoto
pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika
Makedonija, na sednicite odr`ani na 22 dekemvri 2006 godina i
na 23 januari 2008 godina, donel Odluka za opredeluvawe na licata na
koi nema da se vr{i dodeluvawe pod zakup deloven prostor so koj stopanisuva
JP SSDP na RM, br. 02-16538/34 od 22 dekemvri 2006 godina i
br. 02-1077/9 od 23 januari 2008 godina.
Spored ~len 1 stav 1 na ovaa odluka, deloven prostor so koj stopanisuva
Javnoto pretprijatie a koj e vo sopstvenost na Republika Makedonija
i deloven prostor koj e vo sopstvenost na Javnoto pretprijatie
za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika
Makedonija, nema da se dodeluva po bilo koj osnov na slednite lica:
vraboteni vo JPSSDP na RM, ~lenovi na Upraven odbor i ~lenovi na
Nadzoren odbor. Spored stav 2 na istiot ~len, deloven prostor nema da
se dodeluva i na ~lenovite na semejstvata na licata od stav 1 na ovoj
~len i toa bra~niot drugar, decata i roditelite.
676

Soglasno ~len 2 na Odlukata, na licata od ~len 1 od ovaa odluka
koi imaat sklu~eno dogovori za zakup na deloven prostor, sklu~enite
dogovori da se raskinat.
Spored ~len 3 na Odlukata, ovaa odluka stapuva na sila so nejzinoto
donesuvawe.
5. Vo ~lenot 8 od Ustavot na Republika Makedonija kako temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se utvrdeni
principot na vladeeweto na pravoto, kako i podelbata na dr`avnata
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.
Spored ~lenot 9 stav 2 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi pred Ustavot i zakonite.
Soglasno ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija
zakonite moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi
so Ustavot i so zakon.
So Zakonot za stopanisuvawe so stanbeniot i delovniot prostor
na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 2/1994), osnovano e Javno pretprijatie za stopanisuvawe
so stanbeniot i delovniot prostor na Republika Makedonija
(~len 1 stav 2).
Spored ~len 2 na istiot zakon, Javnoto pretprijatie e pravno
lice so prava, obvrski i odgovornosti utvrdeni so ovoj zakon.
Soglasno ~len 5 na ovoj zakon, dejnosta na Javnoto pretprijatie
se rabotite koi se odnesuvaat na stopanisuvaweto so stanbeniot i delovniot
prostor na Republika Makedonija, i toa osobeno: investiciono
i tekovno odr`uvawe na stanbeniot i delovniot prostor; podobruvawe
na uslovite na stanuvaweto vo postojnite stanbeni zgradi i stanovi;
utvrduvawe na visinata na zakupot, odnosno sklu~uvawe na dogovori za
zakup na stanben i deloven prostor; proda`ba na stanben i deloven
prostor na Republika Makedonija; vodewe edinstvena evidencija na
stanbeniot i delovniot prostor so koj stopanisuva; opredeluvawe na
delot od zakupninata {to ostanuva na koristewe na stanarite za stanbenite
i delovnite prostorii na Republikata; organizirawe, izgradba
na stanben i deloven prostor ~ii investitor e Republika Makedonija;
proda`ba na stanben i deloven prostor i vr{i i drugi raboti {to }e
mu gi doveri Republikata (subvencionirawe na zakupnina i sli~no za
{to }e se sklu~i dogovor). Pokraj navedenite raboti, javnoto
pretprijati go ureduva grade`noto zemji{te dovereno od edinicata na
lokalnata samouprava. Za promena na dejnosta na javnoto pretprijatie
soglasnost dava Sobranieto na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 7 od ovoj zakon, organi na Javnoto pretprijatie
se upravniot odbor i direktorot.
Spored ~len 11 na ovoj zakon, javnoto pretprijatie donesuva
statut. So statutot na javnoto pretprijatie poblisku se utvrduvaat na-
~inot na vodeweto i organizacijata na javnoto pretprijatie. Statutot
677

na javnoto pretprijatie go donesuva upravniot odbor na javnoto pretprijatie
vo rok od 30 dena od negovoto konstituirawe.
Osporenata odluka e doneseno vrz osnova na ~len 27 od Statutot
na javnoto pretprijatie. So ovaa odluka, Upravniot odbor gi
opredelil licata na koi nema da se vr{i dodeluvawe pod zakup deloven
prostor so koj stopanisuva javnoto pretprijatie (vrabotenite vo
javnoto pretprijtie, ~lenovite na Upravniot odbor i ~lenovite na
Nadzorniot odbor, kako i ~lenovite na semejstvata na ovie lica, i toa
bra~niot drugar, decata i roditelite), poradi {to opredelil sklu~enite
dogovori za zakup na deloven prostor so ovie lica, da se raskinat.
So inicijativata se osporuva Odlukata od aspekt na toa deka so
istata se doveduvaat vo neramnopravna polo`ba gra|anite pred Ustavot
i zakonot, samo poradi faktot {to blizok rodnina e vraboten vo
Javnoto pretprijatie, kako i od aspekt na toa deka raskinuvaweto na
dogovorite za zakup, bez takvi uslovi za raskinuvawe da bile utvrdeni
vo samite dogovori, zna~ele povreda na ~lenot 4 od Zakonot za obligacionite
odnosi kade bilo utvrdeno deka u~esnicite vo obligacionite
odnosi se ramnopravni.
Pri analizata na osporenata odluka od aspekt na navodite vo
inicijativata, pred Sudot se postavi pra{aweto dali so osporenata
odluka se ureduvaat pra{awa od interno zna~ewe za rabotata na pretprijatieto,
ili istata ima karakter na propis podoben za ustavno sudska
ocena, kako i se postavi pra{aweto dali upravniot odbor na ova
javno pretprijatie imal zakonski osnov so svoj akt da gi opredeli korisnicite
na deloven prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija,
so koj stopanisuva pretprijatieto, vo smisla da isklu~i odredena
kategorija na gra|ani od mo`nosta da koristat vakov deloven prostor.
Vo odnos na karakterot na aktot, spored Sudot, so toa {to so
osporenata odluka se propi{uva koi lica }e bidat izzemeni od mo`nosta
da koristat deloven prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija,
osporenata odluka izleguva od ramkite na akt so koj samo se
ureduva raboteweto na pretprijatieto i istata dobiva normativen karakter,
odnosno karakter na propis so koj se ureduvaat pra{awa od
imotnopraven karakter za po{iroka grupa gra|ani (pokraj vrabotenite
vo pretprijatieto i ~lenovite vo organite na pretprijatieto,
zabranata za koristewe deloven prostor vo sopstvenost na Republika
Makedonija se odnesuva i na nivnite bra~ni drugari, deca i roditeli)
poradi {to, Sudot oceni deka osporenata odluka pretstavuva propis
vo smisla na ~len 110 od Ustavot, koj podle`i na ustavnosudska ocena.
Vo odnos na pra{aweto dali upravniot odbor na ova javno pretprijatie
imal zakonski osnov so svoj akt da gi opredeli korisnicite
na deloven prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija, vo smisla
da isklu~i odredena kategorija na gra|ani od mo`nosta da koristat
vakov deloven prostor, Sudot prvenstveno ja ima{e predvid sodr`inata
na Zakonot za stopanisuvawe so stanbeniot i delovniot pros-
678

tor na Republika Makedonija, so koj se osnova ova javno pretprijatie i
se utvrduvaat negovite nadle`nosti. Od analizata na ovoj zakon mo`e
da se konstatira deka Zakonot nema odredbi so koi se opredeluva
krugot na lica koi mo`at da bidat korisnici na deloven prostor vo
sopstvenost na Republika Makedonija, nitu pak postojat odredbi so
koi se ovlastuva upravniot odbor na pretprijatieto da gi opredeluva
ovie lica, so cel da se spre~i sudirot na interesi i mo`nosta za zloupotreba
na slu`benata polo`ba na vrabotenite vo pretprijatieto i
~lenovite na organite na upravuvawe so ova pretprijatie. Ottuka,
proizleguva deka ovoj zakon ne pretstavuva osnov za donesuvawe na
osporenata odluka.
Od druga strana, so Zakonot za spre~uvawe sudir na interesi
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 70/2007), se definira
sudirot na interesi, postapuvaweto vo slu~aj na sudir na interesi,
merkite za spre~uvawe na sudirot na interesi vo vr{eweto na vlasta i
vo dovereni javni ovlastuvawa od strana na slu`beni lica {to vr{at
javni ovlastuvawa. Spored ~len 2 na ovoj zakon, celta na ovoj zakon e
da se obezbedi spre~uvawe na zloupotrebata na vlasta i doverenite
javni ovlastuvawa na slu`benoto lice za ostvaruvawe na li~ni ili
koristoqubivi celi i da se obezbedi spre~uvawe na mo`nosta privatniot
interes na slu`benoto lice da dojde vo sudir so javniot interes.
Vo Zakonot vo posebni glavi se razrabotuva postapuvaweto vo slu-
~aj na postoewe na sudir na interesi, izzemaweto kako merka za spre-
~uvawe na sudirot na interesi, kako i se utvrduvaat merkite koi mu se
izrekuvaat na slu`beno lice vo slu~aj na postapuvawe sprotivno od
propi{anoto so ovoj zakon.
Od analizata na ovoj zakon, proizleguva deka zakonodavecot
utvrdil pravila na odnesuvawe koga postoi sudir na interesi vo vr{eweto
na vlasta i doverenite javni ovlastuvawa, koi pravila nesomneno
se odnesuvaat i na slu`benite lica vo Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe
so stanben i deloven prostor na Republika Makedonija, koga
sproveduvaat postapka za dodeluvawe deloven porostor vo sopstvenost
na Republika Makedonija. Pritoa, zakonodavecot ne gi isklu~il ovie
lica od mo`nosta da u~estvuvaat vo postapkite za dodeluvawe deloven
prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija, tuku samo propi{al
na~in na nivno postapuvawe vo dadena situacija, od kade proizleguva
deka osporenata odluka, so koja se isklu~uvaat vrabotenite vo javnoto
pretprijatie i ~lenovite vo organite na upravuvawe vo toa pretprijatie,
samo poradi statusot na vraboteni vo toa pretprijatie, odnosno
~lenovi vo organ na upravuvawe, da koristat deloven prostor vo sopstvenost
na Republika Makedonija, gi nadminuva ramkite na Zakonot
za spre~uvawe na sudir na interesi, poradi {to osnovano mo`e da se
postavi pra{aweto za soglasnosta na Odlukata so ovoj zakon.
Vo Krivi~niot zakonik ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/2003, 19/2004, 81/2005, 60/
679

2006 i 73/2006), vo posebna glava se propi{ani krivi~ni dela protiv
slu`benata dol`nost, vo koja smisla kako krivi~ni dela se propi{ani
i zloupotrebata na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe (~len 353),
nesovesnoto rabotewe vo slu`bata (~len 353-v), primaweto potkup
(~len 357), davaweto potkup (~len 358), protivzakonitoto posreduvawe
(~len 359). Ottuka, spored Sudot, zakonodavecot, imaj}i ja predvid mo-
`nata zloupotreba na slu`benata dol`nost i posledicite od toa, so
propi{uvaweto na krivi~nite dela vo ovaa oblast, prezemal merki za
sankcionirawe na nesoodvetnoto odnesuvawe, koi merki se protegaat i
na slu~aite koga nadle`nite organi i slu`beni lica vo Javnoto pretprijatie
za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika
Makedonija odlu~uvaat za dodeluvawe pod zakup na deloven prostor vo
sopstvenost na Republika Makedonija.
Poradi navedenoto, Sudot oceni deka se neosnovani navodite
na donositelot na osporenata odluka (iska`ani vo dostaveniot odgovor
na inicijativata) deka Odlukata bila vo funkcija na spre~uvawe
na diskriminacija na gra|anite, zatoa {to so nea se spre~uvalo ~len
na organot na upravuvawe, odnosno na nadzorniot odbor i polo`bata
na vraboten vo Javnoto pretprijatie koe odlu~uva za izdavawe pod zakup
na deloven prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija, da
bidat dovedeni vo popovolna polo`ba vo odnos na ostanatite gra|ani
vo pogled na izdavaweto na delovniot prostor, se spre~uval sudirot na
interesi i mo`nosta za zloupotreba na slu`benata dol`nost. So ogled
deka vo postojnata zakonska regulatuva nema praven osnov za toa Javnoto
pretprijatie za stopanisuvawe so stanbeniot i delovniot prostor
na Republika Makedonija so svoj akt da opredeli koi lica ne mo-
`at da bidat korisnici na deloven prostor vo sopstvenost na Republika
Makedonija, proizleguva deka, so donesuvaweto na vakvata
odluka, Javnoto pretprijatie prezemalo uloga na zakonodavec, poradi
{to pred Sudot osnovano se postavi pra{aweto za soglasnosta na
osporenata odluka so ~len 8 stav 1 alineite 3 i 4 i ~len 51 od Ustavot,
so Zakonot za stopanisuvawe so stanbeniot i delovniot prostor na Republika
Makedonija i so Zakonot za spre~uvawe sudir na interesi.
6. Vo odnos na navodite vo inicijativata za toa deka so osporenata
odluka se nalo`uva raskinuvawe na prethodno sklu~enite dogovori
za zakup bez takvi uslovi za raskinuvawe da bile utvrdeni vo samite
dogovori, {to zna~elo povreda na ~lenot 4 od Zakonot za obligacionite
odnosi, Sudot oceni deka stanuva zbor za pravno pra{awe za
koe se nadle`ni redovnite sudovi, a ne Ustavniot sud na Republika
Makedonija, poradi {to nema osnov za ustavnosudska analiza na ova
pra{awe.
7. Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka se ispolneti
uslovite od ~len 27 stav 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, za prifa}awe na baraweto za zapirawe na izvr{uva-
680

weto na poedine~nite akti ili dejstvija {to se prezemaat vrz osnova
na osporenata odluka.
8. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
9. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt - odluka po predmetot U. br. 237/2007
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
podnesena od Elizabeta Denkovska od Kumanovo, preku advokat Mom-
~ilo Docevski od Kumanovo, so Re{enie U. br. 237/2007 od 13 mart 2008
godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na
Odlukata za opredeluvawe na licata na koi nema da se vr{i dodeluvawe
pod zakup deloven prostor so koj stopanisuva JP SSDP na RM,
donesena od Upravniot odbor na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe
so stanben i deloven prostor na Republika Makedonija, br. 02 -
16538/34 od 22. 12. 2006 godina i br. 02-1077/9 od 23. 01. 2008 godina.
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na navedenata odluka so Ustavot i
zakon.
2. Donositelot na osporeniot akt vo predvideniot rok ne dostavi
odgovor po navodite sodr`ani vo Re{enieto za poveduvawe postapka.
3. So ogled na toa {to pravnata i fakti~kata sostojba ne se
promeneti, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe.
2. Sudot da ja poni{ti Odlukata za opredeluvawe na licata na
koi nema da se vr{i dodeluvawe pod zakup deloven prostor so koj stopanisuva
JP SSDP na RM, donesena od Upravniot odbor na Javnoto
pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika
Makedonija, br. 02 - 16538/34 od 22.12.2006 godina i broj 02-
1077/9 od 23. 01. 2008 godina.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 7 maj
2008 godina, donese
681

O D L U K A
1. SE PONI[TUVA Odlukata za opredeluvawe na licata na
koi nema da se vr{i dodeluvawe pod zakup deloven prostor so koj
stopanisuva JP SSDP na RM, donesena od Upravniot odbor na Javnoto
pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na
Republika Makedonija, broj 02-16538/34 od 22.12.2006 godina i broj 02-
1077/9 od 23.01.2008 godina.
2. Ovaa odluka }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija".
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
podnesena od Elizabeta Denkovska od Kumanovo, preku advokat Mom-
~ilo Docevski od Kumanovo, so Re{enie U. br. 237/2007 od 13 mart 2008
godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na
Odlukata za opredeluvawe na licata na koi nema da se vr{i dodeluvawe
pod zakup deloven prostor so koj stopanisuva JP SSDP na RM,
donesena od Upravniot odbor na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe
so stanben i deloven prostor na Republika Makedonija, broj 02-
16538/34 od 22. 12. 2006 godina i broj 02-1077/9 od 23.01.2008 godina, zatoa
{to pred Sudot osnovano se postavi pra{aweto za soglasnosta na
navedenata odluka so Ustavot i so zakon.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka Upravniot odbor na Javnoto
pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika
Makedonija, na sednicite odr`ani na 22 dekemvri 2006 godina
i na 23 januari 2008 godina, donel Odluka za opredeluvawe na licata
na koi nema da se vr{i dodeluvawe pod zakup deloven prostor so koj
stopanisuva JP SSDP na RM, br. 02-16538/34 od 22 dekemvri 2006 godina
i br. 02-1077/9 od 23 januari 2008 godina.
Spored ~len 1 stav 1 na ovaa odluka, deloven prostor so koj stopanisuva
Javnoto pretprijatie, a koj e vo sopstvenost na Republika
Makedonija i deloven prostor koj e vo sopstvenost na Javnoto pretprijatie
za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika
Makedonija, nema da se dodeluva po bilo koj osnov na slednite lica:
vraboteni vo JPSSDP na RM, ~lenovi na Upraven odbor i ~lenovi na
Nadzoren odbor. Spored stav 2 na istiot ~len, deloven prostor nema da
se dodeluva i na ~lenovite na semejstvata na licata od stav 1 na ovoj
~len i toa bra~niot drugar, decata i roditelite.
Soglasno ~len 2 na Odlukata, na licata od ~len 1 od ovaa odluka
koi imaat sklu~eno dogovori za zakup na deloven prostor, sklu~enite
dogovori da se raskinat.
Spored ~len 3 na Odlukata, ovaa odluka stapuva na sila so nejzinoto
donesuvawe.
5. Vo ~lenot 8 od Ustavot na Republika Makedonija kako temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se utv-
682

deni principot na vladeeweto na pravoto, kako i podelbata na dr`avnata
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.
Spored ~lenot 9 stav 2 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi pred Ustavot i zakonite.
Soglasno ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija
zakonite moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi
so Ustavot i so zakon.
So Zakonot za stopanisuvawe so stanbeniot i delovniot prostor
na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija, broj 2/1994), osnovano e Javno pretprijatie za stopanisuvawe
so stanbeniot i delovniot prostor na Republika Makedonija
(~len 1 stav 2).
Spored ~len 2 na istiot zakon, Javnoto pretprijatie e pravno
lice so prava, obvrski i odgovornosti utvrdeni so ovoj zakon.
Soglasno ~len 5 na ovoj zakon, dejnosta na Javnoto pretprijatie
se rabotite koi se odnesuvaat na stopanisuvaweto so stanbeniot i delovniot
prostor na Republika Makedonija, i toa osobeno: investiciono
i tekovno odr`uvawe na stanbeniot i delovniot prostor; podobruvawe
na uslovite na stanuvaweto vo postojnite stanbeni zgradi i stanovi;
utvrduvawe na visinata na zakupot, odnosno sklu~uvawe na dogovori
za zakup na stanben i deloven prostor; proda`ba na stanben i deloven
prostor na Republika Makedonija; vodewe edinstvena evidencija
na stanbeniot i delovniot prostor so koj stopanisuva; opredeluvawe
na delot od zakupninata {to ostanuva na koristewe na stanarite za
stanbenite i delovnite prostorii na Republikata; organizirawe, izgradba
na stanben i deloven prostor ~ii investitor e Republika Makedonija;
proda`ba na stanben i deloven prostor i vr{i i drugi raboti
{to }e mu gi doveri Republikata (subvencionirawe na zakupnina i
sli~no za {to }e se sklu~i dogovor). Pokraj navedenite raboti, javnoto
pretprijati go ureduva grade`noto zemji{te dovereno od edinicata
na lokalnata samouprava. Za promena na dejnosta na javnoto pretprijatie
soglasnost dava Sobranieto na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 7 od ovoj zakon, organi na Javnoto pretprijatie
se upravniot odbor i direktorot.
Spored ~len 11 na ovoj zakon, javnoto pretprijatie donesuva
statut. So statutot na javnoto pretprijatie poblisku se utvrduvaat na-
~inot na vodeweto i organizacijata na javnoto pretprijatie. Statutot
na javnoto pretprijatie go donesuva upravniot odbor na javnoto pretprijatie
vo rok od 30 dena od negovoto konstituirawe.
Osporenata odluka e doneseno vrz osnova na ~len 27 od Statutot
na javnoto pretprijatie. So ovaa odluka, Upravniot odbor gi opredelil
licata na koi nema da se vr{i dodeluvawe pod zakup deloven
prostor so koj stopanisuva javnoto pretprijatie ( vrabotenite vo javnoto
pretprijtie, ~lenovite na Upravniot odbor i ~lenovite na Nadzorniot
odbor, kako i ~lenovite na semejstvata na ovie lica, i toa bra-
683

~niot drugar, decata i roditelite), poradi {to opredelil sklu~enite
dogovori za zakup na deloven prostor so ovie lica, da se raskinat.
Pri analizata na osporenata odluka od aspekt na navodite vo
inicijativata, pred Sudot se postavi pra{aweto dali so osporenata
odluka se ureduvaat pra{awa od interno zna~ewe za rabotata na pretprijatieto
ili istata ima karakter na propis podoben za ustavno sudska
ocena, kako i se postavi pra{aweto dali upravniot odbor na ova
javno pretprijatie imal zakonski osnov so svoj akt da gi opredeli korisnicite
na deloven prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija,
so koj stopanisuva pretprijatieto, vo smisla da isklu~i odredena
kategorija na gra|ani od mo`nosta da koristat vakov deloven prostor.
Vo odnos na karakterot na aktot, spored Sudot, so toa {to so
osporenata odluka se propi{uva koi lica }e bidat izzemeni od mo`nosta
da koristat deloven prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija,
osporenata odluka izleguva od ramkite na akt so koj samo se
ureduva raboteweto na pretprijatieto i istata dobiva normativen
karakter, odnosno karakter na propis so koj se ureduvaat pra{awa od
imotnopraven karakter za po{iroka grupa gra|ani (pokraj vrabotenite
vo pretprijatieto i ~lenovite vo organite na pretprijatieto, zabranata
za koristewe deloven prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija
se odnesuva i na nivnite bra~ni drugari, deca i roditeli)
poradi {to, Sudot oceni deka osporenata odluka pretstavuva propis
vo smisla na ~len 110 od Ustavot, koj podle`i na ustavnosudska ocena.
Vo odnos na pra{aweto dali upravniot odbor na ova javno pretprijatie
imal zakonski osnov so svoj akt da gi opredeli korisnicite
na deloven prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija, vo smisla
da isklu~i odredena kategorija na gra|ani od mo`nosta da koristat vakov
deloven prostor, Sudot prvenstveno ja ima{e predvid sodr`inata
na Zakonot za stopanisuvawe so stanbeniot i delovniot prostor na Republika
Makedonija, so koj se osnova ova javno pretprijatie i se utvrduvaat
negovite nadle`nosti. Od analizata na ovoj zakon mo`e da se
konstatira deka Zakonot nema odredbi so koi se opredeluva krugot na
lica koi mo`at da bidat korisnici na deloven prostor vo sopstvenost
na Republika Makedonija, nitu pak postojat odredbi so koi se ovlastuva
upravniot odbor na pretprijatieto da gi opredeluva ovie lica, so
cel da se spre~i sudirot na interesi i mo`nosta za zloupotreba na
slu`benata polo`ba na vrabotenite vo pretprijatieto i ~lenovite na
organite na upravuvawe so ova pretprijatie. Ottuka, proizleguva deka
ovoj zakon ne pretstavuva osnov za donesuvawe na osporenata odluka.
Od druga strana, so Zakonot za spre~uvawe sudir na interesi
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija." br. 70/2007), se definira
sudirot na interesi, postapuvaweto vo slu~aj na sudir na interesi,
merkite za spre~uvawe na sudirot na interesi vo vr{eweto na vlasta i
vo dovereni javni ovlastuvawa od strana na slu`beni lica {to vr{at
javni ovlastuvawa. Spored ~len 2 na ovoj zakon, celta na ovoj zakon e
684

da se obezbedi spre~uvawe na zloupotrebata na vlasta i doverenite
javni ovlastuvawa na slu`benoto lice za ostvaruvawe na li~ni ili koristoqubivi
celi i da se obezbedi spre~uvawe na mo`nosta privatniot
interes na slu`benoto lice da dojde vo sudir so javniot interes.
Vo Zakonot vo posebni glavi se razrabotuva postapuvaweto vo slu~aj
na postoewe na sudir na interesi, izzemaweto kako merka za spre~uvawe
na sudirot na interesi, kako i se utvrduvaat merkite koi mu se
izrekuvaat na slu`beno lice vo slu~aj na postapuvawe sprotivno od
propi{anoto so ovoj zakon.
Od analizata na ovoj zakon, proizleguva deka zakonodavecot
utvrdil pravila na odnesuvawe koga postoi sudir na interesi vo vr{eweto
na vlasta i doverenite javni ovlastuvawa, koi pravila nesomneno
se odnesuvaat i na slu`benite lica vo Javnoto pretprijatie za
stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika Makedonija,
koga sproveduvaat postapka za dodeluvawe deloven porostor vo sopstvenost
na Republika Makedonija. Pritoa, zakonodavecot ne gi isklu-
~il ovie lica od mo`nosta da u~estvuvaat vo postapkite za dodeluvawe
deloven prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija, tuku samo
propi{al na~in na nivno postapuvawe vo dadena situacija, od kade
proizleguva deka osporenata odluka, so koja se isklu~uvaat vrabotenite
vo javnoto pretprijatie i ~lenovite vo organite na upravuvawe
vo toa pretprijatie, samo poradi statusot na vraboteni vo toa pretprijatie,
odnosno ~lenovi vo organ na upravuvawe, da koristat deloven
prostor vo sopstvenost na Republika Makedonija, gi nadminuva ramkite
na Zakonot za spre~uvawe na sudir na interesi, poradi {to Sudot
oceni deka Odlukata ne e vo soglasnost so ovoj zakon.
Vo Krivi~niot zakonik ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/2003, 19/2004, 81/2005, 60/
2006 i 73/2006), vo posebna glava se propi{ani krivi~ni dela protiv
slu`benata dol`nost, vo koja smisla kako krivi~ni dela se propi{ani
i zloupotrebata na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe (~len 353), nesovesnoto
rabotewe vo slu`bata (~len 353-v), primaweto potkup (~len
357), davaweto potkup (~len 358), protivzakonitoto posreduvawe (~len
359). Ottuka, spored Sudot, zakonodavecot, imaj}i ja predvid mo`nata
zloupotreba na slu`benata dol`nost i posledicite od toa, so propi{uvaweto
na krivi~nite dela vo ovaa oblast, prezemal merki za sankcionirawe
na nesoodvetnoto odnesuvawe, koi merki se protegaat i na
slu~aite koga nadle`nite organi i slu`beni lica vo Javnoto pretprijatie
za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika
Makedonija odlu~uvaat za dodeluvawe pod zakup na deloven prostor vo
sopstvenost na Republika Makedonija.
So ogled deka vo postojnata zakonska regulatuva nema praven
osnov za toa Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanbeniot i
delovniot prostor na Republika Makedonija so svoj akt da opredeli
koi lica ne mo`at da bidat korisnici na deloven prostor vo sop-
685

stvenost na Republika Makedonija, proizleguva deka, so donesuvaweto
na vakvata odluka, Javnoto pretprijatie prezemalo uloga na zakonodavec,
poradi {to Sudot oceni deka osporenata odluka ne e vo soglasnost
so ~len 8 stav 1 alineite 3 i 4 i ~len 51 od Ustavot, so Zakonot za stopanisuvawe
so stanbeniot i delovniot prostor na Republika Makedonija
i so Zakonot za spre~uvawe sudir na interesi.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
686

55. U. br. 208/2007 (19. 03. 2008)
Osporen akt
- ^len 11 stav 1 to~ka 13 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/
1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005,
70/2006 i 153/2007).
- Odluka na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe so
koja se uskratuvalo pravoto na izbor na osigurenikot koj steknal uslovi
za semejna i starosna penzija (odlukata ne e identifikuvana) 22
Pri~ini za osporuvawe
Podnositelot na inicijativata smeta deka osporenata odredba
od Zakonot ne bila vo soglasnost so ustavnoto na~elo na ednakvost
me|u osigurenicite, zatoa {to korisnicite na semejna penzija ne bile
opfateni vo krugot na osigurenici od zadol`itelnoto penzisko i
inavalidsko osiguruvawe.
Odlukata na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe
(koja ne e identifikuvana) se osporuva zatoa {to so istata se uskratuvalo
pravoto na izbor na osigurenikot koj steknal uslovi za semejna
i starosna penzija.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporenata
odredba.
22
Vo inicijativata se naveduva deka se osporuva ~l. 11 st. 1 t. 13 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("SV RM," br. 70/2006), no utvrdivme deka vsu{nost se osporuva
~l. 11 st. 1 t. 13 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, koj e
dopolnet so ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 70/2006), poradi {to vo
referatot se dava analiza na ovoj ~len.
687

Sodr`ina na osporenata odredba
^len 11
Osigurenici so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe
se:
1) rabotnicite vo raboten odnos vo pretprijatie i drugo pravno
lice koe vr{i stopanska dejnost, ustanova, drugo pravno lice koe
vr{i dejnost na javna slu`ba, dr`aven organ i organ na edinicite na
lokalnata samouprava i vo doma{no i stransko fizi~ko i pravno lice
(vo natamo{niot tekst: rabotodavec);
2) licata na slu`ba vo postojaniot sostav na Armijata na Republika
Makedonija (vojnici po dogovor, pomladi oficeri, oficeri i
gra|anski lica na slu`ba vo Armijata);
3) izbranite ili imenuvanite nositeli na javna i druga funkcija,
ako za vr{eweto na funkcijata primaat plata, odnosno ostvaruvaat
nadomestok na plata za vr{ewe na taa funkcija;
4) dr`avjanite na Republika Makedonija koi na teritorijata
na Republika Makedonija se vraboteni kaj stranski i me|unarodni
organi, organizacii i ustanovi, kaj stranski diplomatski i konzularni
pretstavni{tva ili se vo li~na slu`ba na stranski dr`avjani, ako
so me|unaroden dogovor ne e poinaku opredeleno;
5) dr`avjanite na Republika Makedonija vraboteni vo stranstvo,
ako za toa vreme ne se zadol`itelno osigurani kaj stranski nositel
na osiguruvaweto;
6) dr`avjanite na Republika Makedonija vraboteni kaj stranski
rabotodavec vo dr`ava vo koja se zadol`itelno osigurani, no vo
koja pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, {to kako prava
se utvrdeni so ovoj zakon, ne mo`at da gi ostvaruvaat ili ne mo`at
da gi koristat nadvor od taa dr`ava;
7) fizi~kite lica koi vr{at dejnost;
8) individualnite zemjodelci-obvrznici na danok od prihod od
zemjodelska dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe
(individualni zemjodelci);
9) nevraboteni lica koi primaat pari~en nadomestok najmnogu
do navr{uvawe na 15 godini penziski sta`;
10) invalidite na trudot za vreme na ~ekawe za upatuvawe i za
vreme na profesionalna rehabilitacija i soodvetno vrabotuvawe;
11) samostojnite umetnici koi so takov status se zdobile spored
kriteriumite, vo soodvetna postapka i so soodveten akt na ministerot
za kultura i
12) profesionalni sportisti koi imaat sklu~eno dogovor za
vrabotuvaqwe so profesionalen sportski klub;
13) rabotnicite vo raboten odnos ili fizi~kite lica koi
vr{at dejnost, po ostvaruvawe pravo na starosna ili invalidska penz-
688

ija po osnov na namalena, odnosno profesionalna nesposobnost za
rabota. (osporen del)
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
47/2005, ja otfrlil inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na Zakonot za zdravstveno osiguruvawe ("SV RM"
br. 25/2000, 34/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002 i 31/2003).
Spored navodite vo inicijativata Zakonot bil nesoglasen so
Ustavot zatoa {to ne sodr`el odredba so koja bi se predviduvalo zdravstvenata
za{tita na site penzioneri koi privremeno prestojuvaat nadvor
od postojanoto mesto na `iveewe, kade {to koristat i zdravstveni
uslugi, da ne im se napla}a za istite, nezavisno {to nivniot
mati~en lekar ne se nao|a vo mestoto na nivnoto prestojuvawe.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Soglasno ~l. 110 od Ustavot
na Republika Makedonija, Ustavniot sud, me|u drugoto, odlu~uva za soglasnosta
na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i
na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat
procesni pre~ki za odlu~uvawe.
So ogled na toa {to podnositelot na inicijativata go osporuva
Zakonot zatoa {to ne sodr`i odredba kakva {to toj smeta deka treba
da bide sodr`ana, Sudot oceni deka postojat procesni pre~ki za odlu-
~uvawe.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br
209/2006, ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na Zakonot za izvr{uvawe ("SV RM," br. 35/2005, 50/
2006 i 129/2006).
So inicijativata, Zakonot za izvr{uvawe se osporuval vo celina
poradi toa {to vo nego ne bila predvidena dvostepenost na postapkite.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Od iznesenite ustavni i zakonski
normi proizleguva deka Ustavniot sud na Republika Makedonija
vo ramki na svoite ustavno opredeleni nadle`nosti odlu~uva za
ustavnosta i zakonitosta na propisite {to se vo pravniot poredok, a
vo tie ramki mo`e da ja ocenuva ustavnosta na odredbite od Zakonot za
izvr{uvawe koi se predvideni i sodr`ani vo Zakonot, no nema nadle-
`nost da odlu~uva za toa {to ovoj zakon ne sodr`el, a trabalo da sodr`i,
na {to vpro~em i se odnesuva baraweto vo predmetnata inicijativa.
Poa|aj}i od inicijativata so koja se osporuva ustavnosta na
Zakonot za izvr{uvawe od aspekt deka ne predviduva odredbi kakvi
Zakonot spored podnositelot na inicijativata trebalo da gi sodr`i,
689

pa poradi toa toj bil sprotiven na Ustavot, a imaj}i gi predvid navedenite
ustavni i delovni~ki odredbi, Sudot oceni deka se ispolneti
uslovite za otfrlawe na inicijativata.
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
3/2006, ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na Zakonot za parni~na postapka ("SV RM, " br. 79/2005).
So inicijativata se osporuval Zakonot zatoa {to ne predvidel
pravo na `alba protiv vtorostepenata presuda so koja predmetnata
rabota bila meritorno odlu~ena od vtorostepeniot sud, pa poradi toa
strankata koja bila nezadovolna od vtorostepenata presuda avtomatski
bila stavena vo situacija da ne mo`e da izjavi `alba i da gi za{-
titi svoite pravni interesi so redoven praven lek.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Od iznesenite ustavni i zakonski
normi proizleguva deka Ustavniot sud na Republika Makedonija
vo ramki na svoite ustavno opredeleni nadle`nosti odlu~uva za
ustavnosta i zakonitosta na propisite {to se vo pravniot poredok, a
vo tie ramki mo`e da ja ocenuva ustavnosta na odredbite od Zakonot za
parnicnata postapka koi se predvideni i sodr`ani vo Zakonot, no
nema nadle`nost da odlu~uva za toa {to ovoj zakon ne sodr`el, a trabalo
da sodr`i, na {to vpro~em i se odnesuva baraweto vo predmetnata
inicijativa.
Poa|aj}i od inicijativata so koja se osporuva ustavnosta na Zakonot
za parni~na postapka od aspekt deka ne predviduva odredbi kakvi
zakonot spored podnositelot na inicijativata trebalo da gi sodr`i,
pa poradi toa toj bil sprotiven na Ustavot, a imaj}i gi predvid
navedenite ustavni i delovni~ki odredbi, Sudot oceni deka se ispolneti
uslovite za otfrlawe na inicijativata.
4. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
202/2006 ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 70 st. 1 t. 1 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 31/1994, 14/1995, 71/1996,
32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/
2005 i 70/2006).
Spored podnositelot na inicijativata osporenata odredba od
Zakonot ne bila vo soglasnost so ~l. 40 i 50 od Ustavot na Republika
Makedonija od pri~ini {to vonbra~niot drugar ne bil naveden pokraj
drugite lica navedeni vo osporeniot ~l. 70 od Zakonot koi imaat pravo
na ostvaruvawe na pravoto na semejna penzija, so {to vrz vonbra~niot
drugar se vr{ela diskriminacija vo pogled na ostvaruvawe
na semejna penzija.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: So inicijativata se bara
osporeniot ~l. 70 st. 1 t. 1 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe da se dopolni na toj na~in {to pokraj bra~niot drugar,
pravo na semejna penzija da ostvari i vonbra~niot drugar.
690

Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi, osporenata
odredba od Zakonot, kako i od faktot deka so inicijativata ne
se osporuva ~l. 70 st. 1 t. 1 od Zakonot, poradi negovata sodr`ina, tuku
se osporuva poradi sodr`ina {to ja nema i se bara istata da se dopolni
taka, kako {to smeta podnositelot na inicijativata za {to Ustavniot
sud ne e nadle`en. Vo konkretniot slu~aj stanuva zbor za barawe
za ocenka na ustavnost na pra{awa koi ne se sodr`ani vo osporenata
odredba. Ocenuvaweto na pra{awa koi ne se sodr`ani vo odredbata,
odnosno ocenuvawe dali odredbata treba da sodr`i ne{to {to spored
podnositelot trebalo da sodr`i izleguva nadvor od nadle`nostite na
Sudot.
Pravno mislewe
1. Soglasno ~l. 110 al. 1 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot.
Soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle-
`en da odlu~uva za baraweto.
So Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se ureduva
zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite
vo raboten odnos i na fizi~kite lica koi vr{at dejnost, osnovite na
kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe, kako i posebnite
uslovi pod koi oddelni kategorii na osigurenici gi ostvaruvaat pravata
od penziskoto i ivalidskoto osiguruvawe (~l. 1).
Soglasno ~l. 3 na ovoj zakon, so zadol`itelno penzisko i invalidsko
osiguruvawe po osnova na rabota, a vrz na~eloto na socijalna
pravednost i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu~aj
na starost, op{ta nesposobnost za rabota ili profesionalna nesposobnost
za rabota, smrt i telesno o{tetuvawe.
Pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, soglasno
~l. 4 na ovoj zakon, se steknuvaat i ostvaruvaat vo zavisnost od na~inot,
dol`inata i obemot na vlo`uveweto na sredstvata za penzisko i
invalidsko osiguruvawe pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.
Pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe se utvrdeni vo
~l. 5 od Zakonot, i toa:
1) pravo na starosna penzija;
2) pravo na invalidska penzija;
3) profesionalna rehabilitacija i prava na soodvetni pari~ni
nadomestoci;
4) pravo na semejna penzija;
5) pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe;
6) pravo na najnizok iznos na penzija.
Osigurenicite so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe
se utvrdeni so ~l. 11 od Zakonot, i toa:
691

1) rabotnicite vo raboten odnos vo pretprijatie i drugo pravno
lice koe vr{i stopanska dejnost, ustanova, drugo pravno lice koe
vr{i dejnost na javna slu`ba, dr`aven organ i organ na edinicite na
lokalnata samouprava i vo doma{no i stransko fizi~ko i pravno lice
(vo natamo{niot tekst: rabotodavec);
2) licata na slu`ba vo postojaniot sostav na Armijata na Republika
Makedonija (vojnici po dogovor, pomladi oficeri, oficeri i
gra|anski lica na slu`ba vo Armijata);
3) izbranite ili imenuvanite nositeli na javna i druga funkcija,
ako za vr{eweto na funkcijata primaat plata, odnosno ostvaruvaat
nadomestok na plata za vr{ewe na taa funkcija,
4) dr`avjanite na Republika Makedonija koi na teritorijata
na Republika Makedonija se vraboteni kaj stranski i me|unarodni
organi, organizacii i ustanovi, kaj stranski diplomatski i konzularni
pretstavni{tva ili se vo li~na slu`ba na stranski dr`avjani, ako
so me|unaroden dogovor ne e poinaku opredeleno;
5) dr`avjanite na Republika Makedonija vraboteni vo stranstvo,
ako za toa vreme ne se zadol`itelno osigurani kaj stranski nositel
na osiguruvaweto;
6) dr`avjanite na Republika Makedonija vraboteni kaj stranski
rabotodavec vo dr`ava vo koja se zadol`itelno osigurani, no vo
koja pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, {to kako prava
se utvrdeni so ovoj zakon, ne mo`at da gi ostvaruvaat ili ne mo`at
da gi koristat nadvor od taa dr`ava;
7) fizi~kite lica koi vr{at dejnost;
8) individualnite zemjodelci-obvrznici na danok od prihod od
zemjodelska dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe
(individualni zemjodelci);
9) nevraboteni lica koi primaat pari~en nadomestok najmnogu
do navr{uvawe na 15 godini penziski sta`;
10) invalidite na trudot za vreme na ~ekawe za upatuvawe i za
vreme na profesionalna rehabilitacija i soodvetno vrabotuvawe;
11) samostojnite umetnici koi so takov status se zdobile spored
kriteriumite, vo soodvetna postapka i so soodveten akt na ministerot
za kultura i
12) profesionalni sportisti koi imaat sklu~eno dogovor za
vrabotuvawe so profesionalen sportski klub.
So ~len 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penziskoto i inavalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 70/2006),
koja odredba se osporuva so inicijativata, ~l. 11 od Zakonot e dopolnet
so nova t. 13, so koja kon licata koi se zadol`itelno osigurani po
osnov na penzisko i inavalidsko osiguruvawe, se dodadeni i rabotnicite
vo raboten odnos ili fizi~kite lica koi vr{at dejnost, po
ostvaruvawe pravo na starosna ili invalidska penzija po osnov na namalena,
odnosno preostanata rabotna sposobnost (soglasno izmenite
692

na Zakonot objaveni vo "SV RM," br. 153/2007, preostanata rabotna
sposobnost se zamenuva so terminot "profesionalna nesposobnost za
rabota"). So navedenoto dopolnuvawe na Zakonot, sozdaden e praven
osnov vo krugot na osigurenicite da se vklu~at i korisnicite na starosna
ili invalidska penzija po osnov na namalena, odnosno preostanata
rabotna sposobnost (profesionalna nesposobnost za rabota),
ako stapat vo raboten odnos ili da vr{at dejnost kako osigurenici so
zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe.
Semejnata penzija, kako pravo od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, se ureduva so odredbite od ~l. 70 do ~l. 81 od Zakonot,
pri{to se utvrduvaat mo`nite korisnici na ova pravo, uslovite pod
koi se steknuva ova pravo, kako i visinata na semejnata penzija. Od
analizata na navedenite odredbi proizleguva deka semejnata penzija e
uslovena so smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija i
pretstavuva izvedeno pravo od starosna ili invalidska penzija, za razlika
od starosnata ili invalidskata penzija koi se li~ni penzii na
osigurenikot, ostvareni po osnov na starost i navr{en penziski sta`.
Vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, od negovoto
donesuvawe vo 1993 godina, pa se do poslednite negovi izmeni i
dopolnuvawa vo 2007 godina, korisnicite na semejna penzija ne se
opredeleni vo krugot na osigurenici opfateni so zadol`itelno penzisko
i inavalidsko osiguruvawe.
Spored navodite vo inicijativata, proizleguva deka so inicijativata
vsu{nost se bara ~l. 11 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe da se dopolni so odredba so koja i kategorijata
korisnici na semejna penzija bi bile opredeleni kako osigurenici
opfateni so zadol`itelnoto penzisko i inavalidsko osiguruvawe.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi,
osporenata odredba od Zakonot, kako i od faktot deka so inicijativata
ne se osporuva ~l. 11 t. 13 od Zakonot poradi negovata postojna
sodr`ina, tuku se osporuva poradi sodr`ina {to ja nema i vsu{nost se
bara zakonskata odredba da se dopolni taka kako {to smeta podnositelot
na inicijtivata, {to e pra{awe vo nadle`nost na zakonodavecot
a ne na Ustavniot sud, smetame deka se ispolneti uslovite od ~l.
28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija, za
otfrlawe na inicijativata vo ovoj del.
2. Po odnos na navodite vo inicijativata so koi se osporuva neidentifikuvana
odluka na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe,
zatoa {to so nea se uskratuvalo pravoto na izbor na osigurenikot
koj steknal uslovi za semejna i starosna penzija, vo fazata na
prethodna postapka po inicijativata, pobaravme od Fondot za penziskoto
i inavalidskoto osiguruvawe na Makedonija da dostavi do Ustavniot
sud na Republika Makedonija izvestuvawe za toa dali odluka so
soodvetna sodr`ina e donesena od strana na Fondot i dokolku e donesena,
da bide dostavena do Sudot.
693

So ogled deka od strana na Fondot za penziskoto i inavalidskoto
osiguruvawe na Makedonija, so akt br. 02-378/4 od 6 fevruari
2008 godina i so akt br. 10-2315/1 od 20 fevruari 2008 godina, dobieno e
izvestuvawe spored koe Fondot nema doneseno odluka ili drug akt so
soodvetna sodr`ina za uskratuvawe na pravoto na izbor na penzija,
proizleguva deka akt kako {to se naveduva vo inicijativata ne postoi,
poradi {to smetame deka postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe,
poradi {to se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija, za otfrlawe na inicijativata
vo ovoj del.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Ustavniot sud za razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na:
- ustavnosta na ~l. 11 st. 1 t. 13 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/
1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i
70/2006) i
- ustavnosta i zakonitosta na Odluka na Fondot za penzisko i
invalidsko osiguruvawe so koja se uskratuvalo pravoto na izbor na
osigurenikot koj steknal uslovi za semejna i starosna penzija.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineite 1 i 3 i ~len 71
od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na
19 mart 2008 godina, donese
694
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za ocenuvawe na:
- ustavnosta na ~len 11 stav 1 to~ka 13 od Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/
2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i 70/2006) i
- ustavnosta i zakonitosta na Odluka na Fondot za penzisko i
invalidsko osiguruvawe so koja se uskratuvalo pravoto na izbor na
osigurenikot koj steknal uslovi za semejna i starosna penzija.
2. Eliza [ulevska od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na aktite ozna~eni vo to~ka 1 na ova
re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, osporenata odredba od
Zakonot ne bila vo soglasnost so ustavnoto na~elo na ednakvost me|u
osigurenicite, zatoa {to korisnicite na semejna penzija ne bile

opfateni vo krugot na osigurenici od zadol`itelnoto penzisko i inavalidsko
osiguruvawe.
Odlukata na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe
(koja ne e identifikuvana) se osporuva zatoa {to so istata se
uskratuvalo pravoto na izbor na osigurenikot koj steknal uslovi za
semejna i starosna penzija.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
osporenata odredba.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno ~len 11 to~ka 13 od
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, vo kategorijata
osigurenici so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe se
opredeleni rabotnicite vo raboten odnos ili fizi~kite lica koi
vr{at dejnost, po ostvaruvawe pravo na starosna ili invalidska
penzija po osnov na namalena, odnosno profesionalna nesposobnost za
rabota.
4. Soglasno ~len 110 alineja 1 od Ustavot, Ustavniot sud na
Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot.
Soglasno ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e
nadle`en da odlu~uva za baraweto.
So Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se ureduva
zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite
vo raboten odnos i na fizi~kite lica koi vr{at dejnost, osnovite
na kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe, kako i posebnite
uslovi pod koi oddelni kategorii na osigurenici gi ostvaruvaat
pravata od penziskoto i ivalidskoto osiguruvawe (~len 1).
Soglasno ~lenot 3 na ovoj zakon, so zadol`itelno penzisko i
invalidsko osiguruvawe po osnova na rabota, a vrz na~eloto na
socijalna pravednost i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava
vo slu~aj na starost, op{ta nesposobnost za rabota ili profesionalna
nesposobnost za rabota, smrt i telesno o{tetuvawe.
Pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, soglasno
~len 4 na ovoj zakon, se steknuvaat i ostvaruvaat vo zavisnost od
na~inot, dol`inata i obemot na vlo`uveweto na sredstvata za
penzisko i invalidsko osiguruvawe pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.
Pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe se utvrdeni vo
~len 5 od Zakonot, i toa:
1) pravo na starosna penzija,
2) pravo na invalidska penzija,
3) profesionalna rehabilitacija i prava na soodvetni pari~ni
nadomestoci,
4) pravo na semejna penzija,
5) pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe, i
6) pravo na najnizok iznos na penzija.
695

Osigurenicite so zadol`itelno penzisko i invalidsko osigurvawe
se utvrdeni so ~len 11 od Zakonot, i toa:
1) rabotnicite vo raboten odnos vo pretprijatie i drugo pravno
lice koe vr{i stopanska dejnost, ustanova, drugo pravno lice koe
vr{i dejnost na javna slu`ba, dr`aven organ i organ na edinicite na
lokalnata samouprava i vo doma{no i stransko fizi~ko i pravno lice
(vo natamo{niot tekst: rabotodavec);
2) licata na slu`ba vo postojaniot sostav na Armijata na Republika
Makedonija (vojnici po dogovor, pomladi oficeri, oficeri i
gra|anski lica na slu`ba vo Armijata);
3) izbranite ili imenuvanite nositeli na javna i druga funkcija,
ako za vr{eweto na funkcijata primaat plata, odnosno ostvaruvaat
nadomestok na plata za vr{ewe na taa funkcija,
4) dr`avjanite na Republika Makedonija koi na teritorijata
na Republika Makedonija se vraboteni kaj stranski i me|unarodni
organi, organizacii i ustanovi, kaj stranski diplomatski i konzularni
pretstavni{tva ili se vo li~na slu`ba na stranski dr`avjani, ako
so me|unaroden dogovor ne e poinaku opredeleno;
5) dr`avjanite na Republika Makedonija vraboteni vo stranstvo,
ako za toa vreme ne se zadol`itelno osigurani kaj stranski nositel
na osiguruvaweto;
6) dr`avjanite na Republika Makedonija vraboteni kaj stranski
rabotodavec vo dr`ava vo koja se zadol`itelno osigurani, no vo
koja pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, {to kako prava
se utvrdeni so ovoj zakon, ne mo`at da gi ostvaruvaat ili ne mo`at
da gi koristat nadvor od taa dr`ava;
7) fizi~kite lica koi vr{at dejnost;
8) individualnite zemjodelci-obvrznici na danok od prihod od
zemjodelska dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe
(individualni zemjodelci);
9) nevraboteni lica koi primaat pari~en nadomestok najmnogu
do navr{uvawe na 15 godini penziski sta`;
10) invalidite na trudot za vreme na ~ekawe za upatuvawe i za
vreme na profesionalna rehabilitacija i soodvetno vrabotuvawe;
11) samostojnite umetnici koi so takov status se zdobile spored
kriteriumite, vo soodvetna postapka i so soodveten akt na ministerot
za kultura i
12) profesionalni sportisti koi imaat sklu~eno dogovor za
vrabotuvawe so profesionalen sportski klub.
So ~len 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penziskoto i inavalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/2006), koja odredba se osporuva so inicijativata,
~lenot 11 od Zakonot e dopolnet so nova to~ka 13, so koja kon
licata koi se zadol`itelno osigurani po osnov na penzisko i inavalidsko
osiguruvawe, se dodadeni i rabotnicite vo raboten odnos ili
696

fizi~kite lica koi vr{at dejnost, po ostvaruvawe pravo na starosna
ili invalidska penzija po osnov na namalena, odnosno preostanata rabotna
sposobnost (soglasno izmenite na Zakonot objaveni vo "Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija“ br.153/2007, preostanata rabotna
sposobnost se zamenuva so terminot "profesionalna nesposobnost za
rabota"). So navedenoto dopolnuvawe na Zakonot, sozdaden e praven
osnov vo krugot na osigurenicite da se vklu~at i korisnicite na starosna
ili invalidska penzija po osnov na namalena, odnosno preostanata
rabotna sposobnost (profesionalna nesposobnost za rabota), ako
stapat vo raboten odnos ili da vr{at dejnost kako osigurenici so zadol`itelno
penzisko i invalidsko osiguruvawe.
Semejnata penzija, kako pravo od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, se ureduva so odredbite od ~len 70 do ~len 81 od Zakonot,
pri {to se utvrduvaat mo`nite korisnici na ova pravo, uslovite pod
koi se steknuva ova pravo, kako i visinata na semejnata penzija. Od
analizata na navedenite odredbi proizleguva deka semejnata penzija e
uslovena so smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija i
pretstavuva izvedeno pravo od starosna ili invalidska penzija, za razlika
od starosnata ili invalidskata penzija koi se li~ni penzii na
osigurenikot, ostvareni po osnov na starost i navr{en penziski sta`.
Vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, od negovoto
donesuvawe vo 1993 godina, pa se do poslednite negovi izmeni i
dopolnuvawa vo 2007 godina, korisnicite na semejna penzija ne se
opredeleni vo krugot na osigurenici opfateni so zadol`itelno penzisko
i inavalidsko osiguruvawe.
Spored navodite vo inicijativata, proizleguva deka so inicijativata
vsu{nost se bara ~lenot 11 od Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe da se dopolni so odredba so koja i kategorijata
korisnici na semejna penzija bi bile opredeleni kako osigurenici
opfateni so zadol`itelnoto penzisko i inavalidsko osiguruvawe.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi, osporenata
odredba od Zakonot, kako i od faktot deka so inicijativata ne
se osporuva ~lenot 11 to~ka 13 od Zakonot poradi negovata postojna
sodr`ina, tuku se osporuva poradi sodr`ina {to ja nema i vsu{nost se
bara zakonskata odredba da se dopolni taka kako {to smeta podnositelot
na inicijtivata, {to e pra{awe vo nadle`nost na zakonodavecot
a ne na Ustavniot sud, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite
od ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija,
za otfrlawe na inicijativata vo ovoj del.
5. Po odnos na navodite vo inicijativata so koi se osporuva neidentifikuvana
odluka na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe,
zatoa {to so nea se uskratuvalo pravoto na izbor na osigurenikot
koj steknal uslovi za semejna i starosna penzija, Fondot za penziskoto
i inavalidskoto osiguruvawe na Makedonija, so akt br. 02-378/
697

4 od 6 fevruari 2008 godina i so akt br. 10-2315/1 od 20 fevruari 2008
godina, go izvesti Ustavniot sud na Republika Makedonija deka Fondot
nema doneseno odluka ili drug akt so soodvetna sodr`ina za uskratuvawe
na pravoto na izbor na penzija, kako {to se osporuva so inicijativata.
So ogled na toa {to ne postoi akt kako {to se naveduva vo inicijativata,
Sudot oceni deka postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe,
poradi {to se ispolneti uslovite od ~len 28 alineja 3 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija, za otfrlawe na inicijativata
vo ovoj del.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
698

56. U. br. 5/2008 (26. 03. 2007)
Osporen akt
Odluka za donesuvawe na izmeni i dopolnuvawa na Detalen urbanisti~ki
plan za Centralno gradsko podra~je na Grad Skopje "Mal
Ring," B1, B2, B3, B4, B5 i B6 - Skopje br. 08-2014/9 donesena od Sovetot
na Op{tina Centar - Skopje na 9 oktomvri 2007 godina.
Sodr`ina na osporeniot akt
Vrz osnova na ~l. 15 st. 1 t. 1 al. 3 i ~l.26 od Statutot na op{tinata
Centar - Skopje ("Slu`ben glasnik na op{tina Centar," br.
1/2006), a vo vrska so ~l. 22 st. 1 i ~l. 26 st. 5 al. 2 od Zakonot za prostorno
i urbanisti~ko planirawe ("SV RM," br. 51/2005), Sovetot na
op{tinata Centar - Skopje, na 75-ta sednica odr`ana na 9. 10. 2007 godina,
donese
O D L U K A
za donesuvawe na izmeni i dopolnuvawa na Detalen
urbanisti~ki plan za Centralno gradsko podra~je na Grad
Skopje "Mal Ring" B1, B2, B3, B4, B5 i B6 - Skopje
^len 1
So ovaa Odluka se donesuvaat izmeni i dopolnuvawa na Detalniot
urbanisti~ki plan za Centralno ggradsko podra~je na Grad Skopje
"Mal Ring" B1, B2, B3, B4, B5 i B6 - Skopje, soglasno Generalniot
urbanisti~ki plan na Grad Skopje ("Slu`ben glasnik na grad Skopje"
br. 8/2002), Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("SV
RM," br. 51/2005), Pravilnikot za pobliskata sodr`ina razmer i na~in
na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi ("SV RM," br. 78/
2006) i Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe
(SV RM," br. 78/2006).
^len 2
Prostorot za koj so ovaa Odluka se donesuvaat izmeni i dopolnuvawe
na Detalen urbanisti~ki plan za Centralno gradsko podra~je
na Grad Skopje "Mal Ring" B1, B2, B3, B4, B5 i B6 - Skopje, e so povr{ina
od 54,00 ha, i e vo ramkite na slednite granici:
- na sever Bulevarot "Goce Del~ev,"
- na istok Bulevar "Vojvoda Vasil Axilarski,"
699

- na jug Bulevarot "Dame Gruev,"
- na zapad Bulevar "Dame Gruev" i Bulevar "VMRO."
Vo ~l. 3 od osporenata odluka se utvrdeni granicite na opfatot
od ~l. 2 od odlukata.
^len 4
Izmenite i dopolnuvaweto na Detalniot urbanisti~ki plan se
zaveruvaat so pe~at na op{tina Centar i potpis na pretsedatelot na
Sovetot na op{tinata vo sedum primeroci od koi:
- eden se ~uva vo arhivata na op{tina Centar,
- eden se ~uva vo Sektorot za urbanizam, komunalni raboti i
za{tita na `ivotnata sredina,
- eden se dostavuva do nadle`niot dr`aven arhiv,
- eden se dostavuva do organot na dr`avnata uprava nadle`en za
vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot,
- eden se dostavuva do Dr`avniot zavod za geodetski raboti,
- eden se dostavuva do Dr`avniot inspektorat za grade`ni{tvo
i urbanizam,
- sedmiot primerok se islo`uva kaj donesuva~ot na planot zaradi
dostapnost na javnosta.
^len 5
Sektorot za urbanizam, komunalni raboti i za{tita na `ivotnata
sredina vo op{tina Centar vo rok od 30 dena od donesuvaweto na
izmenite i dopolnuvawata na Detalniot urbanisti~ki plan, }e obezbedi
kompletna dokumentacija za negovo realizirawe (kartirawe na
planot na hamer ili astralon).
^len 6
Odlukata za izmeni i dopolnuvawa na Detalniot urbanisti~ki
plan za Centralno gradsko podra~je na Grad Skopje "Mal Ring" B1, B2,
B3, B4, B5 i B6 - Skopje, so site nejzini delovi se ~uva i za nejzina
realizacija se gri`i Sektorot za urbanizam, komunalni raboti i zatita
na `ivotnata sredina vo op{tina Centar - Skopje.
^len 7
Ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben glasnik na op{tina Centar - Skopje."
Br. 07-2014/8
SOVET NA OP[TINA CENTAR
09. 10. 2007 godina PRETSEDATEL
S k o p j e
Vladimir Zdravev
700

Pri~ini za osporuvawe
Procedurata za donesuvawe na izmenite i dopolnuvawata na
DUP za Centralno gradsko podra~je na Grad Skopje - Mal Ring bila
vodena sprotivno na odredbite na GUP za Skopje, bez involviranost
na stru~nata javnost, bez postapkata da se temelela na ekspertiza za
potrebata, prirodata i obemot na izmenite i bez da se ispolnela obvrskata
od Generalniot urbanisti~ki plan da se sprovede javen anonimen
konkurs od koj bi proizleguvale re{enijata na Detalniot urbansti~ki
plan, zna~i sprotivno na procedurata za donesuvawe koja specijalno
za ovoj planski opfat e utvrdena vo Generalniot urbanisti~ki
plan na Grad Skopje. Poradi toa, izmenite i dopolnuvawata na
Detalniot urbanisti~ki plan-Centralno gradsko podra~je na Grad
Skopje - Mal Ring bile sprotivni na Generalniot urbanisti~ki plan
na Grad Skopje i go kr{ele ~len 11 stav 7 od Zakonot za prostorno i
urbanisti~ko planirawe spored koj Detalniot urbanisti~ki plan,
kako plan od ponisko nivo, mora da bide usoglasen so Generalniot
urbanisti~ki plan."
Vo Za{titno konzervatorskite osnovi (ZKO - Centralno gradsko
podra~je na Grad Skopje - Mal Ring Konzervatorski centar Skopje
01-41/4 od 28. 02. 2007 godina) za kulturno nasledstvo vo planskiot
opfat na Mal Ring vo Skopje bil utvrden statusot na spomenik na kulturata
na urbana celina Centralno gradsko podra~je 2 za 17. 05 ha od
povr{inata na planskiot opfat na 4 objekti status na spomenici na
kulturata od golemo zna~ewe i prv stepen na za{tita i za 36 objekti
status na spomenici na kulturata kako zna~ajno kulturno nasledstvo i
vtor stepen na za{tita (ZKO, 5.2.1., 5.2.2.). Vo poglavjeto „5.4.2. poedine~ni
za{titeni dobra" se definiral re`imot na za{tita na poedine~nite
objekti koj bil zadol`itelen za izgotvuva~ot i donositelot
na detalniot urbanisti~ki plan. Za objektite za koi bila utvrdena
za{tita od vtor stepen se predviduval "za~uvuvawe na postojnata sostojba
i mo`nost za adaptacija na enterierot, raboti na revitalizacija“.
Vo poglavjeto 5.5. od ZKO "Posebni merki za za{tita" eksplicitno
bilo uredeno deka proglasenite kulturni dobra so re`im na
za{tita od vtor stepen vo planot moralo da ja za~uvaat izvornata
sostojba odnosno so planski odredbi da se obezbedelo "za~uvuvawe na
postojniot gabarit i viso~ina."
Vo Izmenite i dopolnuvawata na Detalniot urbanisti~ki plan
centralno gradsko podra~je na Grad Skopje - Mal Ring bile utvrdeni
uslovi za izgradba odnosno nadgradba na objektite 11.1 (trgovski centar),
1.3.1, 1.3.2., 1.3.3. (Stokovna ku}a Na-Ma), 1.3.4. (Metropol), 2.2.2.,
2.2.3., 2.2.12. i 3.1.1. (Sobranie na Republika Makedonija) {to bilo vo
direktna sprotivnost so Za{titno konzervatorskite osnovi. Osporenite
izmeni voop{to ne sodr`ele "detalni parametri za za{tita
(...) spored za{titno konzervatorskite osnovi“ za nitu eden spomenik
701

na kulturata vo opfatot so {to prakti~no planski go ureduvale uni{-
tuvaweto na kulturnoto nasledstvo. Spored toa, osporenite izmeni
bile sprotivni na ~l. 11 st. 6 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
i bile sprotivni na ~l. 70 st. 1 i ~l. 72 st. 1 od Zakonot za za{tita na
kulturnoto nasledstvo ("SV RM," br. 20/2004).
Donesuva~ot na osporenite izmeni, faktot {to planot bil
sprotiven na za{titno konzervatorskite osnovi, saka da go relativizira
so mislewe od Ministerstvoto za kultura - Uprava za za{tita na
kulturnoto nasledstvo, no toa mislewe bilo pravno ni{tovno bidej}i
so mislewe spored zakonot ne mo`elo da se smetna ili ukinat za{titno
konzervatorskite osnovi.
Vo osporenite izmeni ne se presmetuval zadol`itelniot broj
parking mesta za nitu eden objekt za koj se predviduvala gradba ili nadgradba,
nitu imalo grafi~ki prilog za nivnata prostorna dispozicija,
organizacija i soobra}ajni vlezovi. Vo planot samo se citirale
odredbi od pravilnikot, bez da se primenat na nitu eden objekt vo planskiot
opfat {to bilo sprotivno na odredbite od Pravilnikot i od
~l. 31 st. 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe vo koj
se odreduvalo deka pri izrabotuvawe na urbanisti~kite planovi zadol`itelno
se primenuvaat standardite i normativite od navedeniot
Pravilnik.
Poradi toa, najgolem broj od parcelite za koi so osporenite
izmeni se predviduvala nadgradba ili novogradba bile sprotivni na
zakonot zatoa {to spored ~len 53 stav 2 i 3 ne mo`elo da se utvrdi
povr{ina za gradewe vo urbanisti~ki plan, a da ne se obezbedi so istiot
plan potrebniot broj parking mesta vo ramki na istata grade`na
parcela. Takvi povr{ini za gradewe se 11.1 (trgovski centar), 1.3.1.,
1.3.2., 1.3.3., 1.3.4., 3.1.1. (Republi~ko Sobranie), 4.5.17., 4.4.2., 5.3.1.,
5.3.16., {to zaedno ~inat pove}e od 50.000 m 2 novoizggradena povr{ina.
Za ovaa povr{ina spored navedeniot Pravilnik za standardi i normativi
za urbanisti~ko planirawe, donositelot moral so planska odredba
vo istiot plan da obezbedi najmalku 1250 parking mesta vo istite
grade`ni parceli kade predvidel gradba, a toj ne predvidel nitu edno
parking mesto.
Vo osporeniot plan bile predvideni podzemni parkirali{ta
(namena "G") na parcelata 1.1.5. (P = 16442 m 2 ) na celata povr{ina na
parkot "@ena Borec" i na parcelata 3.1.2. (P = 2455 m 2 ) na celata
povr{ina na parkot kaj Sobranieto na Republika Makedonija {to
bilo sprotivno na ~len 22 to~ka 4 od Pravilnikot za standardi i normativi
za urbanisti~ko planirawe, kade se zabranuva formirawe grade`na
parcela so namena "G" na smetka na grade`no zemji{te so izvedena
ili planirana namena "D" - zelenilo i rekreacija. Planskoto re-
{enie bilo vo sprotivnost i so ~l. 81 st. 2 od istiot Pravilnik, vo koj
se zabranuvalo so urbanisti~ki plan da se prenamenuva vo druga nemena
povr{ina izvedena so parkovska namena.
702

Trgnuvaj}i od gorenavedenoto, se predlaga Ustavniot sud da gi
ukine Izmenite i dopolnuvawata na Detalniot urbanisti~ki plan za
centralnoto gradsko podra~je - Mal Ring, zatoa {to gi povreduval temelnite
vrednosto na ustavniot poredok na Republika Makedonija od
~l. 8 al. 3 i 10 od Ustavot na Republika Makedonija za vladeeweto na
pravoto i za ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i osobeno ~l.
56 od Ustavot na Republika Makedonija so koj se garantira za{tita na
objektite koi se osobeno kulturno nasledstvo i ~l. 11 st. 6 i 7 od Zakonot
za prostorno i urbanisti~ko planirawe, ~l. 70 st. 1 i 72 st. 1 od
Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo, ~l. 53 st. 2 i 3, ~l. 55 st.
2, ~l. 22 t. 4 i ~l. 81 st. 2 od Pravilnikot za standardi i normativi za
urbanisti~ko planirawe.
Fakti~ka sostojba
Vo tekot na prethodnata postapka e utvrdena slednata fakti-
~ka sostojba:
Izmenite i dopolnuvawata na Detalniot urbanisti~ki plan za
centralno gradsko podra~je na grad Skopje "Mal Ring" B1, B2, B3, B4,
B5 i B6 - op{tina Centar se izraboteni od DOO "IN-PUMA" – Skopje
so teh. br. 58/2006 od juni 2007 godina. Za nacrt planot dostavena e
stru~na revizija od Dru{tvoto za planirawe, proektirawe i in`enering
"Prostor" DOO Kumanovo so tehni~ki br. 15/2007 od mart 2007
godina.
Soglasno Odlukata za utvrduvawe na Nacrtot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Detalen urbanisti~ki plan, Gradona~alnikot na op{-
tina Centar na 12 juli 2007 godina donese Re{enie br. 08-1468 za javna
prezentacija i javna anketa. Soop{tenieto za organizirawe na javnata
prezentacija i javnata anketa e objaveno na javnoto glasilo "Dnevnik"
i traela 15 rabotni dena.
Nacrt-planot bil izlo`en na javno mesto vo Urbana zaednica
"Bote Boteski" - Skopje Gradski trgovski centar kula 2/3.
Po sprovedenata javna prezentacija i javna anketa izgotven e
Izve{taj od Komisija formirana od Gradona~alnikot na op{tinata
zaveden pod br. 104/18 od 24 avgust 2007 godina.
Komisijata za urbanisti~ko planirawe na op{tinata so Izvestuvawe
br. 27-104/19 od 24. 08. 2007 godina za postapuvawe po izve{taj
od Javna anketa, del od zabele{kite vo anketnite listovi koi bile vo
soglasnost so zakonskata regulativa gi prifatila, a del ne. Za site
prifateni i neprifateni zabele{ki komisijata sostavila izve{taj i
pismeno gi izvestila site fizi~ki i pravni lica koi imaat podneseno
anketni listovi so obrazlo`enie za prifa}awe ili neprifa}awe na
nivnite zabele{ki i predlozi.
Ministerstvoto za transport i vrski po nacrt-izmenite i dopolnuvawata
na predmetniot plan dalo mislewe br. 16-7910/3 od 28 juni
703

2007 godina vo koe se naveduva deka: "Nacrt planot e izraboten soglasno
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe naveduvaj}i
odredeni zabele{ki i sugestii“. Po vgraduvaweto na sugestiite i zabele{kite
od Stru~nata revizija, misleweto od Upravata za za{tita
na kulturnoto nasledstvo i stru~noto mislewe na Ministerstvoto za
transport i vrski mo`e da prodol`i postapkata soglasno zakonskata
regulativa navedena vo pismoto na Ministerstvoto za transport i vrski
br. 13-10090 od 18 juni 2005 godina.
Ministerstvoto za kultura - Uprava za za{tita na kulturnoto
nasledstvo donese Re{enie br. 08-398/3 od 2. 03. 2007 godina, za odobruvawe
na za{titno-konzervatorskite osnovi za kulturnoto nasledstvo
vo granicite na opfatot na Detalniot urbanisti~ki plan "Mal
Ring", op{tina Centar, Skopje.
Isto taka, Ministerstvoto za kultura, Upravata za za{tita na
kulturnoto nasledstvo dalo Mislewe po Detalniot plan br. 08-398/7
od 26. 06. 2007 godina vo koe naveduva deka izrabotuva~ot na planot neophodno
e da gi vgradi za{titno-konzervatorskite osnovi za kulturnoto
nasledstvo na podra~jeto na opfatot na DUP "Mal Ring" (br.
07-41/5 od 28. 02. 2007 godina) odobreni so Re{enie br. 08-398/3 od 2. 03.
2007 godina od Upravata koi se odnesuvaat na Detalniot urbanisti~ki
plan za centralno gradsko podra~je na grad Skopje i toa za: B1, B2, B3,
B4, B5 i B6, osven za del od blokot B1.1; B1.3; B3.1 i B4.3.
Ministerstvoto za transport i vrski - dr`aven inspektorat za
grade`ni{tvo i urbanizam sostavil zapisnik za izvr{en nadzor br.
35-02-883/-N1 od 7. 12. 2007 godina i dal Mislewe vo koe se naveduva
deka "Postapkata za izrabotka, donesuvawe i usvojuvawe na Detalniot
urbanisti~ki plan Centralno gradsko podra~je na grad Skopje "Mal
Ring" B1, B2, B3, B4, B5 i B6 e vo soglasnost so Zakonot za prostorno i
urbanisti~ko planirawe.
704
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 119/
2003 ne povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na Odlukata za
donesuvawe Detalen urbanisti~ki plan na centralnoto gradsko podra-
~je na Skopje (Golem ring - ju`en del) br. 07-684/1 od 4. 07. 2001 godina,
na Sovetot na op{tina Centar - Skopje ("Slu`ben glasnik na grad
Skopje" br. 12/2001).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Po odnos na ovoj del od postapkata
za koj i se odnesuva inicijativata, Sudot oceni deka taa bila
sprovedena soglasno so odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe. Ova poradi toa {to od spisite koi se odnesuvaat na
postapkata za donesuvawe na planot za predmetnoto podra~je se gleda
deka pokraj drugite dejstvija prezemeni vo postapkata soglasno so zakon,
Sovetot na op{tinata Centar - Skopje go utvrdil Nacrt-planot na

sednica koja ja odr`al na 30 avgust 2000 godina i nesporno Nacrt-planot
bil izlo`en na javen uvid vo Mesnata zaednica "Mir~e A cev" -
Skopje, vo periodot od 26 septemvri do 9 oktomvri 2000 godina, {to
vsu{nost se dvete osnovni pra{awa poradi koi so inicijativata se
osporuva Odlukata za donesuvawe na planot“.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 10 od Ustavot na Republika Makedonija,
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto
na `ivotnata sredina i na prirodata se utvrdeni kako edni od
temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto
planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto
i postapkata za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite
i sledeweto na realizacijata na planovite, nadzorot i drugi pra-
{awa od oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe se uredeni
so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("SV RM," br.
51/2005). Vo Glava VI "Preodni i zavr{ni odredbi" na ovoj zakon, vo
~l. 80 e utvrdeno deka postapkata za donesuvawe na urbanisti~kite
planovi zapo~nata pred denot na primenata na ovoj zakon (1 juli 2005
godina) }e prodol`i spored odredbata na zakonot koj bil vo sila na
denot na negovoto otpo~nuvawe, dokolku urbanisti~kiot plan ja pominal
fazata na stru~na rasprava ili fazata na javna anketa i javna prezentacija.
So ogled na toa {to postapkata za donesuvaweto na osporenata
Odluka po~nala po vleguvaweto vo sila na noviot Zakon za prostorno
i urbanisti~ko planirawe od 2005 godina, analizata na pravnata i
fakti~kata sostojba se vr{i vo odnos na noviot zakon.
So ~l. 7 od ovoj Zakon se utvrdeni vidovite planovi koi se donesuvaat
vo zavisnost od prostorot koj e predmet na planirawe, i toa:
prostorni planovi vo koi spa|a prostoren plan na Republika Makedonija
i urbanisti~ki planovi vo koi spa|aat generalen urbanisti~ki
plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki
plan nadvor od naseleno mesto.
So ~l. 17 st. 5 od Zakonot se utvrduva deka za obezbeduvawe na
stru~nost i javnot vo procesot na prostornoto i urbanisti~ko planirawe
sovetot na op{tinata i Sovetot na gradot Skopje formira participativno
telo koe gi prenesuva stavovite, mislewata i potrebite
na gra|anite i pravnite lica, gi sledi sostojbite vo planiraweto preku
davawe inicijativi, nasoki i sugestii za izgotvuvawe na planski
re{enija za soodvetnata op{tina i gradot Skopje. Particitativnoto
telo se sostoi od pretstavnici od sovetot, stru~no lice od op{tinskata
administracija, istaknati stru~ni lica od oblasta na urbanisti~koto
planirawe, pretstavnici od zdru`enija na gra|ani i gra|ani
705

od podra~jeto na op{tinata. Brojot na pretstavnicite se utvrduva so
statutot na op{tinata i Statutot na gradot Skopje i ne mo`e da bide
pogolem od deset ~lena.
Vo ~l. 22 st. 1 na ovoj zakon se utvrduva deka planovite od ~l. 7
na ovoj zakon se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na plan
i predlog na plan.
Spored ~l. 24 st. 1 na ovoj zakon, po nacrtot na detalniot urbanisti~ki
plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan von
naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija i javna anketa.
Spored st. 2 na istiot ~len, organiziraweto na javnata prezentacija
i javnata anketa po planovite od st. 1 na ovoj ~len, go vr{i gradona~alnikot
na op{tinata po utvrduvawe na nacrtot na planot od
strana na sovetot. Za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa se
izrabotuva izve{taj (st. 3). Spored st. 4 na ovoj ~len od Zakonot,
javnata prezentacija i javnata anketa od st. 1 na ovoj ~len se sproveduva
so izlagawe na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot na
mesnata samouprava. Javnata anketa trae najmalku 15 rabotni dena, vo
koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra~je
opfateno so planot mo`at da dostavat zabele{ki, predlozi i
mislewa na anketni listovi. Vo st. 5 na ovoj ~len, se predviduva deka
javnata prezentacija e stru~no prezentirawe na planot i se organizira
vo prostorii i vreme {to }e go opredeli gradona~alnikot na
op{tinata.
Soglasno ~l. 24 st. 6, pak, od ovoj zakon, izve{taj od javnata anketa
so obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite zabele{ki za
planovite od st. 1 na ovoj ~len izrabotuva stru~na komisija formirana
od gradona~alnikot na op{tinata koja e sostavena od tri ~lena i
toa: nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice od op{tinskata
administracija nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat nau~en
i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe.
Spored ~l. 24 st. 7 od Zakonot, izve{tajot od st. 6 na ovoj ~len e
sostaven del na odlukata za donesuvawe na predlogot na planot.
Soglasno ~l. 24 st. 8 od istiot Zakon, vrz osnova na izve{tajot,
komisijata od st. 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go izvesti sekoe
lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe ili neprifa}awe
na negovite zbele{ki ili predlozi.
Spored st. 9 na ~l. 24 od Zakonot, dokolku komisijata od stavot
6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot so prifatenite zabele{ki
od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni (promena na granicata na
urbanisti~kiot opfat, promeni na regulacionite linii, promeni na
namenata na zemji{teto i promena vo pogolem obem na drugi
parametri utvrdeni vo planot), gradona~alnikot na op{tinata za
nacrt na planot so vgradeni zabele{ki vo planot povtorno sproveduva
javna prezentacija i javna anketa.
706

Spored st. 10 na ~l. 24 od Zakonot, vremeto i mestoto kade {to
}e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija i javnata
anketa, zadol`itelno se objavuva so soop{tenie vo javnite glasila.
Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite, mestopolo`bata
i povr{inata na opfatot na planot, kako i obrazlo`enija na planskite
re{enija.
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot
vo funkcija na obezbeduvawe na ureduvaweto i humanizacijata na
prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na
prirodata kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makekdonija, utvrdil precizna regulativa vo vrska so planiraweto na
prostorot, to~no opredeluvaj}i gi planovite za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, nivnata sodr`ina i postapkata za nivno donesuvawe.
Imaj}i ja predvid navedenata zakonska regulativa, kako i uvidot
i analizata na dostavenata dokumentacija za donesuvawe na osporenata
Odluka vo delot {to se osporuva so inicijativata, smetame
deka op{tina Centar kako organ za donesuvawe na navedenata odluka,
vo delovite koi se osporuvaat so inicijativata gi sprovela zakonski
opredelenite dejstvija vo postapkata za donesuvawe na istata.
Imeno, vo inicijativata se naveduva deka postapkata za donesuvawe
na osporenata Odluka, mora da se temeli na ekspertiza vo koja
bi se uka`uvalo na potrebata za izmenite na planot i dokolku ekspertizata
utvrdi potreba za promeni vo urbanisti~kiot koncept vo toj
slu~aj bila obvrska na donositelot (op{tinata) da sprovede dr`aven i
me|unaroden javen anonimen konkurs od koj bi proizleguvale prostornite
re{enija na Detalniot urbanisti~ki plan, kako i toa deka
osporeniot plan ne bil vo soglasnost so Pravilnikot za normativi i
standardi za urbanisti~ko planirawe.
Vo odnos na ovie navodi uka`uvame na faktot deka takva obvrska
ne proizleguva od Zakonot za prosotrno i urbanisti~ko planirwe
vo koj konkretno e definirana postpkata na donesuvawe na detalnite
urbanisti~ki planovi.
Poa|aj}i od toa deka pra{aweto za usoglasenosta na Detalniot
so Generalniot urbanisti~ki plan e nadle`nost na ocenka na Ministerstvoto
za transport i vrski i vo ramki na dadenata soglasnost vo
konkretniot slu~aj za donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan,
Ministerstvoto ja cenelo usoglasenosta na dvata plana vo ramki na
svojata nadle`nost pri {to vo vreme na izadavaweto, soglasnosta nitu
ja povleklo nitu ja izmenilo odnosno taa postoi, i imaj}i vo predvid
deka pokraj toa {to Sudot ne e nadle`en da ja ceni soglasnosta na poniskiot
so povisokiot urbanisti~ki plan ne e nadle`en da ja ceni i
soglasnosta na Detalniot urbanisti~ki plan so Pravilnicite navedeni
vo inicijativata, smetame deka inicijativata vo ovoj del sogl-
707

asno ~lenot 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija treba da se otfrli.
Navodite so koi podnositelot na inicijativata smeta deka
osporenite izmeni na predmetniiot Detalen urbanisti~ki plan voop{to
ne sodr`ele "detalni parametri za za{tita spored za{titno
konzervatorski osnovi“ za nitu eden spomenik na kulturata vo
opfatot poradi {to i osporenite izmeni smeta deka se sprotivni na
~l. 11 st. 6 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe i sprotivni
na ~l. 70 st. 1 i 72 st. 1 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo
("SV RM," br. 20/2004), se neosnovani poradi slednoto:
Soglasno ~l. 11 st. 6 od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko
planirawe, detalnite urbanisti~ki planovi vo koi postojat spomeni~ni
celini i gradbi od kulturno i istorisko zna~ewe, treba da sodr`at
detalni parametri za za{tita, kako i detalni parametri za
arhitektonskite elementi (fasadni elementi, upotreba na materijali,
boi i sli~no) spored za{titno konzervatorskite osnovi.
Spored ~l. 70 st. 1 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nalsedstvo,
so prostoren i urbanisti~ki plan ne mo`at da se promenat za-
{titno-pravniot status i re`imot na za{tita, nitu granicite na za-
{titenoto dobro i na negovata kontaktna zona, utvrdeni so aktot za
za{tita.
Spored st. 4 na ovoj ~len od Zakonot, akt za za{tita na nedvi-
`no dobro koe so prostoren i urbanisti~ki plan e predvideno da dobie
status na za{titeno dobro, mo`e da se donese ako re`imot na za-
{tita i granicite na kontaktnata zona na dobroto ne se vo sprotivnost
so planot. Ako aktot za za{tita ne bide donesen vo rok od edna
godina od denot na donesuvaweto na planot, donositelot na planot
mo`e da vr{i izmena na platno i da utvrdi drug re`im na ureduvawe i
koristewe na prostorot na koj se nao|a takvoto dobro, a vo st. 6 na ovoj
~len od Zakonot e utvrdeno deka za{titno-konzervatorskite osnovi gi
odobruva i zaveruva upravata.
Soglasno ~l. 72 st. 1 na ovoj zakon, pri izrabotkata na nacrtot
na prostoren i urbanisti~ki plan, izrabotuva~ot na planot e dol`en
da gi po~ituva za{titno-konzervatorskite osnovi od ~l. 71 na ovoj
zakon.
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka vo vrska so
odnosot pome|u planovite i aktite za za{tita e opredelen i rokot vo
koj treba da bide donesen aktot za za{tita na nedvi`noto dobro, koj
ako ne se donesuva vo rok od edna godina od denot na donesuvaweto na
planot, donositelot na planot mo`e da izvr{i izmena na planot i da
utvrdi drug re`im na ureduvawe i koristewe na prostorot na koj se
nao|a takvoto dobro.
Vo ~l. 75 st. 1 od Zakonot e utvrdeno deka zaradi ocena na doslednata
primena na za{titno-konzervatorskite uslovi, upravata dava
708

za{titno-konzervatorska soglasnost na proektnata i druga tehni~ka
dokumentacija za nedvi`noto kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe.
Spored st. 2 na ~l. 75 od Zakonot, zaradi ocena na doslednata
primena na za{titno-konzervatorskite uslovi, Upravata dava za{titno-konzervatorsko
mislewe na proektnata i druga tehni~ka dokumentacija
za za{titeni nedvi`ni dobra so status poinakov od onoj od st. 1
na ovoj ~len.
Vo inicijativata se naveduva deka osporenite izmeni na planot
se sprotivni na za{titno-konzervatorskite osnovi.
Od utvrdenata fakti~ka sostojba proizleguva deka Upravata za
za{tita na kulturnoto nasledstvo soglasno ~l. 76 st. 1 od Zakonot za
za{tita na kulturnoto nalsedstvo so Re{enie br. 08-398/3 od 2. 03. 2007
godina gi odobruval za{titno-konzervatorskite osnovi za kulturnoto
nasledstvo vo granicite na opfatot na Detalniot urbanisti~ki plan
"Mal Ring," op{tina Centar - Skopje (br. 07-41/5 od 28. 02. 2007 godina),
izraboteni od nadle`nata ustanova za za{tita na kulturnoto
nasledsto, Nau~na ustanova Konzervatorski centar - Skopje.
Ottuka, neosnovani se navodite vo inicijativata deka osporenata
odluka za izmenuvawe i dopolnuvawe na detalniot urbanisti~ki
plan "Mal Ring" op{tina Centar ne se vo soglasnost so za{titnokonzervatorskite
osnovi.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica za razgleduvawe i odlu-
~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za donesuvawe na izmeni i dopolnuvawa na Detalniot
urbanisti~ki plan za Centralno gradsko podra~je na grad
Skopje "Mal Ring" br. B1, B2, B3, B4, B5 i B6 - Skopje, i
3. Sudot da ja otfrli inicijativata vo delot {to se odnesuva na
ocenuvaweto na Odlukata za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki
plan vo odnos na Generalniot urbanisti~ki plan, kako i ocenuvaweto
na osporenata Odluka so Pravilnikot za standardi i normativi za
urbanisti~ko planirawe.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 26 mart 2008 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na Odlukata za donesuvawe na izmeni i dopolnuvawa na
709

Detalniot urbanisti~ki plan za Centralno gradsko podra~je na grad
Skopje "Mal Ring" br. B1, B2, B3, B4, B5 i B6 - Skopje, i
2. SE OTFRLA inicijativata vo delot {to se odnesuva na ocenuvaweto
na Odlukata za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan
vo odnos na Generalniot urbanisti~ki plan, kako i ocenuvaweto na
osporenata Odluka so Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko
planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
70/2006 i 140/2007)
3. Miroslav Gr~ev od Skopje na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ova
re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata procedurata za donesuvawe
na izmenite i dopolnuvawata na Detalniot urbanisti~ki plan za
Centralno gradsko podra~je na Grad Skopje - Mal Ring bila vodena
sprotivno na odredbite na Generalniot urbanisti~ki plan za Skopje,
bez involviranost na stru~nata javnost, bez postapkata da se temelela
na ekspertiza za potrebata, prirodata i obemot na izmenite i bez da se
ispolnela obvrskata od Generalniot urbanisti~ki plan da se sprovede
javen anonimen konkurs od koj bi proizleguvale re{enijata na Detalniot
urbanisti~ki plan, zna~i sprotivno na procedurata za donesuvawe
koja specijalno za ovoj planski opfat e utvrdena vo Generalniot
urbanisti~ki plan na Grad Skopje. Poradi toa, izmenite i dopolnuvawata
na Detalniot urbanisti~ki plan - Centralno gradsko podra-
~je na Grad Skopje - Mal Ring bile sprotivni na Generalniot urbanisti~ki
plan na Grad Skopje i go kr{ele ~len 11 stav 7 od Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe spored koj Detalniot urbanisti-
~ki plan, kako plan od ponisko nivo, mora da bide usoglasen so Generalniot
urbanisti~ki plan.
Vo inicijativata ponatamu se naveduva deka izmenite na predmetniot
plan voop{to ne sodr`ele "detalni parametri za za{tita
spored za{titno konzervatorski osnovi“ za nitu eden spomenik na kulturata
vo opfatot pa poradi toa osporenite izmeni bile sprotivni
na ~len 11 stav 6 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe i
sprotivni na ~len 70 stav 1 i ~len 72 stav 1 od Zakonot za za{tita na
kulturnoto nasledstvo. Isto taka, se naveduva deka Detalniot urbanisti~ki
plan ne bil vo soglasnot so odredbite od ~len 53 stavovi 2 i 3
od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 78/2006) i toa vo pogled
na zadol`itelnata sodr`ina na urbanisti~kite planovi so neophoden
broj parking mesta za sekoja grade`na parcela.
Trgnuvaj}i od gorenavedenoto, se predlaga Ustavniot sud da gi
ukine Izmenite i dopolnuvawata na Detalniot urbanisti~ki plan za
centralnoto gradsko podra~je - Mal Ring, zatoa {to so niv se povreduvale
temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Make-
710

donija od ~len 8 alineja 3 i 10 od Ustavot na Republika Makedonija za
vladeeweto na pravoto i za ureduvaweto i humanizacijata na prostorot
i osobeno ~len 56 od Ustavot na Republika Makedonija so koj se
garantira za{tita na objektite koi se osobeno kulturno nasledstvo i
~lenot 11 stavovi 6 i 7 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,
~lenovite 70 stav 1 i 72 stav 1 od Zakonot za za{tita na kulturnoto
nasledstvo, ~lenovite 53 stavovi 2 i 3, 55 stav 2, 22 to~ka 4 i 81
stav 2 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina Centar -
Skopje, na 79-ta sednica odr`ana na 9 oktomvri 2007 godina, donese
Odluka za donesuvawe na izmeni i dopolnuvawa na Detalniot urbanisti~ki
plan za Centralno gradsko podra~je na Grad Skopje "Mal Ring"
B1, B2, B3, B4, B5 i B6 - Skopje.
Vo ~lenot 1 od osporenata Odluka e utvrdeno deka so nea se donesuvaat
izmeni i dopolnuvawa na Detalniot urbanisti~ki plan za
Centralno gradsko podra~je na Grad Skopje "Mal Ring" B1, B2, B3, B4,
B5 i B6 - Skopje, soglasno Generalniot urbanisti~ki plan na Grad
Skopje ("Slu`ben glasnik na grad Skopje," br. 8/2002), Zakonot za prostorno
i urbanisti~ko planirawe, Pravilnikot za pobliskata sodr-
`ina razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 78/2006) i Pravilnikot
za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 78/2006). Spored ~len 2 od
osporenata Odluka, prostorot za koj so ovaa Odluka se donesuvaat
izmeni i dopolnuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za Centralno
gradsko podra~je na Grad Skopje "Mal Ring" B1, B2, B3, B4, B5 i B6 -
Skopje, e so povr{ina od 54,00 ha, i e vo ramkite na slednite granici:
na sever Bulevarot "Goce Del~ev," na istok Bulevar „Vojvoda Vasil
Axilarski," na jug Bulevarot "Dame Gruev," na zapad Bulevar "Dame
Gruev" i Bulevar "VMRO."
Vo ~lenot 3 od osporenata odluka se utvrdeni granicite na
opfatot od ~len 2 od Odlukata. Spored ~len 4 od osporenata Odluka,
izmenite i dopolnuvaweto na Detalniot urbanisti~ki plan se zaveruvaat
so pe~at na op{tina Centar i potpis na pretsedatelot na Sovetot
na op{tinata vo sedum primeroci. Vo ~len 5 od osporenata Odluka
e utvrdeno deka Sektorot za urbanizam, komunalni raboti i za{tita
na `ivotnata sredina vo op{tina Centar vo rok od 30 dena od donesuvaweto
na izmenite i dopolnuvawata na Detalniot urbanisti~ki
plan, }e obezbedi kompletna dokumentacija za negovo realizirawe
(kartirawe na planot na hamer ili astralon). Spored ~len 6 od Odlukata,
Odlukata za izmeni i dopolnuvawa na Detalniot urbanisti~ki
plan za Centralno gradsko podra~je na Grad Skopje „Mal Ring“ B1, B2,
B3, B4, B5 i B6 - Skopje, so site nejzini delovi se ~uva i za nejzina realizacija
se gri`i Sektorot za urbanizam, komunalni raboti i za{ti-
711

ta na `ivotnata sredina vo op{tina Centar - Skopje, a vo ~len 7 od
Odlukata e utvrdeno deka ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od
denot na objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na op{tina Centar -
Skopje."
5. Sudot utvrdi deka izmenite i dopolnuvawata na Detalniot
urbanisti~ki plan za centralno gradsko podra~je na grad Skopje "Mal
Ring" B1, B2, B3, B4, B5 i B6 - op{tina Centar se izraboteni od DOO
"IN-PUMA" - Skopje so teh. br. 58/2006 od juni 2007 godina. Za nacrt
planot dostavena e stru~na revizija od Dru{tvoto za planirawe,
proektirawe i in`enering "Prostor" DOO Kumanovo so tehni~ki br.
15/2007 od mart 2007 godina.
Soglasno Odlukata za utvrduvawe na Nacrtot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan, Gradona~alnikot na
op{tina Centar na 12 juli 2007 godina donese Re{enie br. 08-1468 za
javna prezentacija i javna anketa. Soop{tenieto za organizirawe na
javnata prezentacija i javnata anketa e objaveno na javnoto glasilo
"Dnevnik" i traela 15 rabotni dena.
Nacrt-planot bil izlo`en na javno mesto vo Urbana zaednica
"Bote Boteski" - Skopje Gradski trgovski centar kula 2/3.
Po sprovedenata javna prezentacija i javna anketa izgotven e
Izve{taj od Komisija formirana od Gradona~alnikot na op{tinata
zaveden pod br. 104/18 od 24 avgust 2007 godina.
Komisijata za urbanisti~ko planirawe na op{tinata so Izvestuvawe
br. 27-104/19 od 24 avgust 2007 godina za postapuvawe po izve{-
tajot od Javnata anketa, del od zabele{kite vo anketnite listovi koi
bile vo soglasnost so zakonskata regulativa gi prifatila, a del ne. Za
site prifateni i neprifateni zabele{ki komisijata sostavila
izve{taj i pismeno gi izvestila site fizi~ki i pravni lica koi imaat
podneseno anketni listovi so obrazlo`enie za prifa}awe ili
neprifa}awe na nivnite zabele{ki i predlozi.
Ministerstvoto za transport i vrski po nacrt-izmenite i dopolnuvawata
na predmetniot plan dalo mislewe br. 16-7910/3 od 28 juni
2007 godina vo koe se naveduva deka: „Nacrt planot e izraboten soglasno
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe naveduvaj}i odredeni
zabele{ki i sugestii“. Po vgraduvaweto na sugestiite i zabele{kite
od Stru~nata revizija, misleweto od Upravata za za{tita na
kulturnoto nasledstvo i stru~noto mislewe na Ministerstvoto za transport
i vrski mo`e da prodol`i postapkata soglasno zakonskata regulativa
navedena vo pismoto na Ministerstvoto za transport i vrski
br. 13-10090 od 18 juni 2005 godina.
Ministerstvoto za kultura - Uprava za za{tita na kulturnoto
nasledstvo donelo Re{enie br. 08-398/3 od 2 mart 2007 godina, za odobruvawe
na za{titno-konzervatorskite osnovi za kulturnoto nasledstvo
vo granicite na opfatot na Detalniot urbanisti~ki plan "Mal
Ring," op{tina Centar, Skopje.
712

Ministerstvoto za kultura, Upravata za za{tita na kulturnoto
nasledstvo, isto taka, dalo Mislewe po Detalniot plan br. 08-398/7 od
26 juni 2007 godina vo koe naveduva deka izrabotuva~ot na planot
neophodno e da gi vgradi za{titno-konzervatorskite osnovi za kulturnoto
nasledstvo na podra~jeto na opfatot na DUP "Mal Ring" (br. 07-
41/5 od 28 fevruari 2007 godina) odobreni so Re{enie br. 08-398/3 od 2
mart 2007 godina od Upravata koi se odnesuvaat na Detalniot urbanisti~ki
plan za centralno gradsko podra~je na grad Skopje i toa za: B1,
B2, B3, B4, B5 i B6, osven za del od blokot B1.1; B1.3; B3.1 i B4.3.
Ministerstvoto za transport i vrski - dr`aven inspektorat za
grade`ni{tvo i urbanizam sostavil zapisnik za izvr{en nadzor br.
35-02-883/-N1 od 7 dekemvri 2007 godina i dal Mislewe vo koe se naveduva
deka "Postapkata za izrabotka, donesuvawe i usvojuvawe na Detalniot
urbanisti~ki plan Centralno gradsko podra~je na grad Skopje
"Mal Ring" B1, B2, B3, B4, B5 i B6 e vo soglasnost so Zakonot za prostorno
i urbanisti~ko planirawe."
6. Spored ~len 8 stav 1 alineja 10 od Ustavot na Republika Makedonija,
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i
unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata se utvrdeni kako
edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti-
~koto planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto
i postapkata za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite
i sledeweto na realizacijata na planovite, nadzorot i drugi
pra{awa od oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe se uredeni
so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 51/2005). Vo Glava VI "Preodni i
zavr{ni odredbi" na ovoj zakon, vo ~len 80 e utvrdeno deka postapkata
za donesuvawe na urbanisti~kite planovi zapo~nata pred denot na
primenata na ovoj zakon (1 juli 2005 godina) }e prodol`i spored odredbata
na zakonot koj bil vo sila na denot na negovoto otpo~nuvawe,
dokolku urbanisti~kiot plan ja pominal fazata na stru~na rasprava
ili fazata na javna anketa i javna prezentacija.
So ogled na toa {to postapkata za donesuvaweto na osporenata
Odluka po~nala po vleguvaweto vo sila na noviot Zakon za prostorno
i urbanisti~ko planirawe od 2005 godina, analizata na pravnata i
fakti~kata sostojba se vr{i vo odnos na noviot zakon.
So ~len 7 od ovoj zakon se utvrdeni vidovite planovi koi se donesuvaat
vo zavisnost od prostorot koj e predmet na planirawe, i toa:
prostorni planovi vo koi spa|a prostoren plan na Republika Makedonija
i urbanisti~ki planovi vo koi spa|aat generalen urbanisti~ki
plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki
plan nadvor od naseleno mesto.
713

So ~len 17 stav 5 od Zakonot se utvrduva deka za obezbeduvawe
na stru~nost i javnot vo procesot na prostornoto i urbanisti~ko planirawe
sovetot na op{tinata i Sovetot na gradot Skopje formira
participativno telo koe gi prenesuva stavovite, mislewata i potrebite
na gra|anite i pravnite lica, gi sledi sostojbite vo planiraweto
preku davawe inicijativi, nasoki i sugestii za izgotvuvawe na planski
re{enija za soodvetnata op{tina i gradot Skopje. Particitativnoto
telo se sostoi od pretstavnici od sovetot, stru~no lice od op{-
tinskata administracija, istaknati stru~ni lica od oblasta na urbanisti~koto
planirawe, pretstavnici od zdru`enija na gra|ani i gra|ani
od podra~jeto na op{tinata. Brojot na pretstavnicite se utvrduva
so statutot na op{tinata i Statutot na gradot Skopje i ne mo`e da
bide pogolem od deset ~lena.
Vo ~lenot 22 stav 1 na ovoj zakon se utvrduva deka planovite od
~lenot 7 na ovoj zakon se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt
na plan i predlog na plan.
Spored ~len 24 stav 1 na ovoj zakon, po nacrtot na detalniot
urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan
nadvor naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija i
javna anketa. Spored stav 2 na istiot ~len, organiziraweto na javnata
prezentacija i javnata anketa po planovite od stavot 1 na ovoj ~len, go
vr{i gradona~alnikot na op{tinata po utvrduvawe na nacrtot na planot
od strana na sovetot. Za sprovedenata javna prezentacija i javna
anketa se izrabotuva izve{taj (stav 3). Spored stavot 4 na ovoj ~len od
Zakonot, javnata prezentacija i javnata anketa od stavot 1 na ovoj ~len
se sproveduva so izlagawe na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot
na mesnata samouprava. Javnata anketa trae najmalku 15 rabotni
dena, vo koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto
podra~je opfateno so planot mo`at da dostavat zabele{ki, predlozi
i mislewa na anketni listovi. Vo stavot 5 na ovoj ~len, se predviduva
deka javnata prezentacija e stru~no prezentirawe na planot i
se organizira vo prostorii i vreme {to }e go opredeli gradona-
~alnikot na op{tinata.
Soglasno, pak ~len 24 stav 6, pak, od ovoj zakon, izve{taj od
javnata anketa so obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite zabele{ki
za planovite od stavot 1 na ovoj ~len izrabotuva stru~na komisija
formirana od gradona~alnikot na op{tinata koja e sostavena od
tri ~lena i toa: nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice od
op{tinskata administracija nadle`no za urbanisti~ko planirawe i
istaknat nau~en i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe.
Spored ~len 24 stav 7 od Zakonot, izve{tajot od stavot 6 na ovoj
~len e sostaven del na odlukata za donesuvawe na predlogot na planot.
Soglasno ~len 24 stav 8 od istiot Zakon, vrz osnova na izve-
{tajot, komisijata od stavot 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go
714

izvesti sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe
ili neprifa}awe na negovite zbele{ki ili predlozi.
Spored stavot 9 na ~lenot 24 od Zakonot, dokolku komisijata od
stavot 6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot so prifatenite zabele{ki
od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni (promena na granicata
na urbanisti~kiot opfat, promeni na regulacionite linii,
promeni na namenata na zemji{teto i promena vo pogolem obem na
drugi parametri utvrdeni vo planot), gradona~alnikot na op{tinata
za nacrt na planot so vgradeni zabele{ki vo planot povtorno sproveduva
javna prezentacija i javna anketa.
Spored stavot 10 na ~lenot 24 od Zakonot, vremeto i mestoto
kade {to }e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija
i javnata anketa, zadol`itelno se objavuva so soop{tenie vo javnite
glasila. Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite, mestopolo`bata
i povr{inata na opfatot na planot, kako i obrazlo-
`enija na planskite re{enija.
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot
vo funkcija na obezbeduvawe na ureduvaweto i humanizacijata na
prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na
prirodata kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija, utvrdil precizna regulativa vo vrska so planiraweto na
prostorot, to~no opredeluvaj}i gi planovite za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, nivnata sodr`ina i postapkata za nivno donesuvawe.
Trgnuvaj}i od navedenata zakonska regulativa, kako i uvidot i
analizata na dostavenata dokumentacija za donesuvawe na osporenata
Odluka vo delot {to se osporuva so inicijativata, Sudot utvrdi deka
op{tina Centar kako organ za donesuvawe na navedenata odluka, vo delovite
koi se osporuvaat so inicijativata gi sprovela zakonski opredelenite
dejstvija vo postapkata za donesuvawe na istata.
Vo inicijativata se naveduva deka osporeniot plan ne bil vo
soglasnost so Generalniot urbanisti~ki plan, kako i Pravilnikot za
normativi i standardi za urbanisti~ko planirawe.
Poa|aj}i od toa deka pra{aweto za usoglasenosta na Detalniot
so Generalniot urbanisti~ki plan e nadle`nost na ocenka na Ministerstvoto
za transport i vrski i vo ramki na dadenata soglasnost vo
konkretniot slu~aj za donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan,
Ministerstvoto ja cenelo usoglasenosta na dvata plana vo ramki na
svojata nadle`nost pri {to vo vreme na izdavaweto, soglasnosta nitu
ja povleklo nitu ja izmenilo odnosno taa postoi, i imaj}i vo predvid
deka pokraj toa {to Sudot ne e nadle`en da ja ceni soglasnosta na poniskiot
so povisokiot urbanisti~ki plan ne e nadle`en da ja ceni i
soglasnosta na Detalniot urbanisti~ki plan so Pravilnikot naveden
vo inicijativata, poradi {to inicijativata vo ovoj del soglasno ~lenot
28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija,
Sudot ja otfrli.
715

Navodite so koi podnositelot na inicijativata smeta deka osporenite
izmeni na predmetniot Detalen urbanisti~ki plan voop{to
ne sodr`ele „detalni parametri za za{tita spored za{titno konzervatorski
osnovi“ za nitu eden spomenik na kulturata vo opfatot
poradi {to i osporenite izmeni smeta deka se sprotivni na ~len 11
stav 6 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe i sprotivni
na ~lenovite 70 stav 1 i 72 stav 1 od Zakonot za za{tita na kulturnoto
nasledstvo ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 20/2004),
se neosnovani poradi slednoto:
Soglasno ~len 11 stav 6 od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko
planirawe, detalnite urbanisti~ki planovi vo koi postojat
spomeni~ni celini i gradbi od kulturno i istorisko zna~ewe, treba
da sodr`at detalni parametri za za{tita, kako i detalni parametri za
arhitektonskite elementi (fasadni elementi, upotreba na materijali,
boi i sli~no) spored za{titno konzervatorskite osnovi.
Spored ~l. 70 st. 1 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nalsedstvo,
so prostoren i urbanisti~ki plan ne mo`at da se promenat
za{titnopravniot status i re`imot na za{tita, nitu granicite na
za{titenoto dobro i na negovata kontaktna zona, utvrdeni so aktot za
za{tita.
Spored stavot 4 na ovoj ~len od Zakonot, akt za za{tita na nedvi`no
dobro koe so prostoren i urbanisti~ki plan e predvideno da
dobie status na za{titeno dobro, mo`e da se donese ako re`imot na za-
{tita i granicite na kontaktnata zona na dobroto ne se vo sprotivnost
so planot. Ako aktot za za{tita ne bide donesen vo rok od edna
godina od denot na donesuvaweto na planot, donositelot na planot
mo`e da vr{i izmena na planot i da utvrdi drug re`im na ureduvawe i
koristewe na prostorot na koj se nao|a takvoto dobro, a vo stavot 6 na
ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka za{titno - konzervatorskite
osnovi gi odobruva i zaveruva Upravata.
Soglasno ~len 72 stav 1 na ovoj zakon, pri izrabotkata na nacrtot
na prostoren i urbanisti~ki plan, izrabotuva~ot na planot e
dol`en da gi po~ituva za{titno-konzervatorskite osnovi od ~lenot 71
na ovoj zakon.
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka vo vrska so
odnosot pome|u planovite i aktite za za{tita e opredelen i rokot vo
koj treba da bide donesen aktot za za{tita na nedvi`noto dobro, koj
ako ne se donesuva vo rok od edna godina od denot na donesuvaweto na
planot, donositelot na planot mo`e da izvr{i izmena na planot i da
utvrdi drug re`im na ureduvawe i koristewe na prostorot na koj se
nao|a takvoto dobro.
Vo ~lenot 75 stav 1 od Zakonot e utvrdeno deka zaradi ocena na
doslednata primena na za{titno-konzervatorskite uslovi, upravata
dava za{titno-konzervatorska soglasnost na proektnata i druga tehni-
716

~ka dokumentacija za nedvi`noto kulturno nasledstvo od osobeno
zna~ewe.
Spored stavot 2 na ~lenot 75 od Zakonot, zaradi ocena na doslednata
primena na za{titno-konzervatorskite uslovi, Upravata dava
za{titnokonzervatorsko mislewe na proektnata i druga tehni~ka
dokumentacija za za{titeni nedvi`ni dobra so status poinakov od
onoj od stavot 1 na ovoj ~len.
Vo inicijativata se naveduva deka osporenite izmeni na planot
se sprotivni na za{titno-konzervatorskite osnovi.
Od utvrdenata fakti~ka sostojba proizleguva deka Upravata za
za{tita na kulturnoto nasledstvo soglasno ~lenot 76 stav 1 od Zakonot
za za{tita na kulturnoto nalsedstvo so Re{enie br. 08-398/3 od 2
mart 2007 godina gi odobruvala za{titno - konzervatorskite osnovi za
kulturnoto nasledstvo vo granicite na opfatot na Detalniot urbanisti~ki
plan "Mal Ring," op{tina Centar - Skopje (br. 07-41/5 od 28 fevruari
2007 godina), izraboteni od nadle`nata ustanova za za{tita na
kulturnoto nasledsto, Nau~na ustanova Konzervatorski centar -
Skopje.
Ottuka, Sudot utvrdi deka neosnovani se navodite vo inicijativata
deka osporenata Odluka za izmenuvawe i dopolnuvawe na Detalniot
urbanisti~ki plan "Mal Ring" op{tina Centar ne e vo soglasnost
so za{titno-konzervatorskite osnovi, poradi {to ne mo`e da se
postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so Ustavot, so Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe i so Zakonot za za{tita na
kulturnoto nasledstvo.
7. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
717

718

57. U. br. 55/2008 (2. 04. 2008)
Osporen akt
^len 102 od Zakonot za obligacioni odnosi ("SV RM," br.
18/2001, 4/2002 i 5/2003).
Pri~ini za osporuvawe
Vo prvi~no podnesenata inicijativa podnositelot naveduva
deka osporeniot ~l. 102 od Zakonot za obligacioni odnosi e vo sprotivnost
so ~l. 81 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija
t.e. so ~l. 24 od Zakonot za osnovite na postapkata pred Ustavniot
sud na Republika Makedonija i pravnoto dejstvo na negovite
odluki, koj prestanal da va`i. Ova tvrdewe go temeli vrz presudata na
Vrhovniot sud na Republika Makedonija donesena na 15. 12. 2007 godina,
pod br. GZZ. 15/2007 godina, vo koja ovoj sud se povikuval na ~l. 24
od ozna~eniot zakon, a ovoj ~len bil identi~en so ~l. 81 od Delovnikot
na Sudot. Spored podnositelot na inicijativata od ovaa presuda na
Vrhovniot sud, mo`elo da se zaklu~i deka dokolku opredelen zakon
ili drug propis bil predmet na ocenuvawe pred Ustavniot sud i Sudot
go ukine toj propis, toga{ sekoj ~ie pravo bilo povredno so toj akt
imal pravo samo vo rok od 6 meseci da bara od nadle`niot organ da se
otstranat posledicite od toj akt, a dodeka toj akt ne bil ocenuvan od
Ustavniot sud, toga{ va`el i se primenuval ~l. 102 od Zakonot za
obligacioni odnosi spored koj ne postoela zastarenost za otstranuvawe
na posledicite.
So ogled na toa {to ovie dva ~lena (~l. 102 od Zakonot za obligacioni
odnosi i ~l. 81 od Delovnikot, koj za razlika od zakonskoto
re{enie propi{uval "prekluziven rok i so protek na istiot zainteresiranite
strani go gubat pravoto za otstranuvawe na posledicite od
primena na dogovorite“) bile vo me|usebna kolizija i predizvikuvale
golemi problemi vo pravniot sistem, vo prvi~nata inicijativa podnositelot
predlaga bri{ewe ili usoglasuvawe na ~len 102 od Zakonot za
obligacioni odnosi so Ustavot i so drugite zakoni na Republika Makedonija.
Vo dopolnuvaweto na inicijativata, po ~ie dobivawe e formiran
ovoj predmet, se naveduva deka osporeniot ~l. 102 od Zakonot "e vo
sprotivnost, odnosno totalno e derogiran so ~l. 81 od Delovnikot na
Ustavniot sud ..." i deka "vo po{iroka smisla ~l. 102 od Zakonot e vo
719

sprotivnost so ~l. 8 al. 1 i 3, ~l. 9, ~l. 51, ~l. 98 i ~l. 110 al. 2 od Ustavot
na Republika Makedonija“. Podnositelot na inicijativata vo nejzinoto
dopolnuvawe namesto da gi iznese pri~inite poradi koi osporeniot
~len smeta deka e vo sprotivnost so navedenite ~lenovi od Ustavot,
povtorno se osvrnuva na istiot zaklu~ok iznesen vo prvi~nata
inicijativa, a koj {to na sopstvenoto tolkuvawe na ~l. 102 od Zakonot
i na presudata na Vrhovniot sud na Republika Makedonija i drugata
dokumentacija prilo`ena kon inicijativata.
Od uvidot vo prilo`enata dokumentacija, spored nas, proizleguva
deka neposreden povod i pri~ina za podnesuvawe na ovaa inicijativa
se presudite na nadle`nite sudovi doneseni vo sporot koj podnositelot
go vodel protiv Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so
stanben i deloven prostor - Skopje za utvrduvawe na dvata dogovori za
zdru`uvawe na sredstva za dodeluvawe na deloven prostor pod zakup za
ni{tovni. Zaradi neposreden uvid i zapoznavawe so tekot i rezultatot
na ovoj spor, vo prilog na referatot se dostavuva Presudata na
Vrhovniot sud na Republika Makedonija pod GZZ. br. 15/2007 od 9. 10.
2007 godina.
720
Sodr`ina na osporeniot ~len od Zakonot
Vo osporeniot ~len 102 od Zakonot koj e nasloven kako "Neograni~eno
istaknuvawe na ni{tavnost" se utvrduva "Pravoto na istaknuvawe
na ni{tavnost ne se gasi."
Pravno mislewe
Spored ~l. 110 al. 1 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot.
Spored ~l. 28 al. 1 i 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijatiata ako ne e nadle`en
da odlu~uva za baraweto i ako postojat drugi procesni pre~ki za odlu-
~uvawe po inicijativata.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi, kako i
od sodr`inata na inicijativata so koja ~l. 102 od Zakonot za obligacioni
odnosi vo su{tina se osporuva od aspekt na negovata neusoglasenost
so ~l. 81 od Delovnikot na Ustavniot sud i od aspekt na primenata
na ~l. 24 od Zakonot za osnovite na postapkata pred Ustavniot sud
i za pravnoto dejstvo na negovite odluki od strana na sudovite koi
odlu~usvale vo sporot na podnositelot na inicijativata, smetame deka
za vaka postavenoto barawe vo inicijativata Sudot spored ~l. 110 od
Ustavot ne e nadle`en da odlu~uva i poradi toa taa treba da se otfrli
soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot.
So ogled na faktot {to vo inicijativata, ili poto~no vo nejzinoto
dopolnuvawe, se sodr`ani samo ~lenovi od Ustavot, a ne i konk-

etni i jasni pri~ini i argumenti poradi koi osporenata zakonska
odredba e vo nesoglasnost so sekoj od navedenite ~lenovi na Ustavot,
spored nas, inicijativata treba isto taka da se otfrli i poradi postoewe
na drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe vo smisla na ~l. 28 al. 3
od Delovnikot.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe i
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 102 od Zakonot za obligacioni odnosi
("SV RM," br. 18/2001, 4/2002 i 5/2003).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 28 alineja 1 i 3 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 2
april 2008 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 102 od Zakonot za obligacionite odnosi
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 18/2001, 4/2002 i
5/2003).
2. Qup~o Kotevski od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 102 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova
re{enie.
Spored navodite vo inicijtivata osporeniot ~len 102 od Zakonot
za obligacionite odnosi bil vo sprotivnost so ~len 81 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija t.e. so ~len 24 od Zakonot
za osnovite na postapkata pred Ustavniot sud na Republika Makedonija
i pravnoto dejstvo na negovite odluki, koj prestanal da va`i.
Ova tvrdewe go temeli na presudata na Vrhovniot sud na Republika
Makedonija donesena na 15 dekemvri 2007 godina pod br. GZZ. 15/2007
godina, vo koja toj sud se povikuval na ~len 24 od ozna~eniot zakon, koj
pak bil identi~en so ~len 81 od Delovnikot na Sudot. Spored podnositelot
na inicijativata od ovaa presuda na Vrhovniot sud, mo`elo da se
zaklu~i deka dokolku opredelen zakon ili drug propis bil predmet na
ocenuvawe pred Ustavniot sud i Sudot go ukine toj propis, toga{ sekoj
~ie pravo bilo povredno so toj akt imal pravo samo vo rok od 6 meseci
da bara od nadle`niot organ da se otstranat posledicite od toj akt, a
dodeka toj akt ne bil ocenuvan od Ustavniot sud, toga{ va`el i se primenuval
~len 102 od Zakonot za obligacionite odnosi spored koj ne
postoela zastarenost za otstranuvawe na posledicite.
721

So ogled na toa {to ~len 102 od Zakonot za obligacionite
odnosi i ~len 81 od Delovnikot, bile vo me|usebna kolizija i predizvikuvale
golemi problemi vo pravniot sistem, vo inicijativata podnositelot
predlaga bri{ewe ili usoglasuvawe na ~len 102 od Zakonot
za obligacionite odnosi so Ustavot i so drugite zakoni na Republika
Makedonija.
Generalniot sekretar na Ustavniot sud na Republika Makedonija,
so pismo R. br. 20/2008 od 28 fevruari 2008 godina od podnositelot
pobaral inicijativata da ja dopolni vo smisla da gi precizira
odredbite od Ustavot so koi smeta deka osporeniot ~len od Zakonot ne
e vo soglasnost, kako i da gi navede pri~inite za toa.
Vo dopolnuvaweto na inicijativata, se naveduva deka osporeniot
~len 102 od Zakonot "e vo sprotivnost, odnosno totalno e derogiran
so ~len 81 od Delovnikot na Ustavniot sud ..." i deka "vo po{iroka
smisla ~lenot 102 od Zakonot e vo sprotivnost so ~lenovite 8 alineja
1 i 3, ~len 9, ~len 51, ~len 98 i ~len 110 alineja 2 od Ustavot na Republika
Makedonija“. Podnositelot na inicijativata vo nejzinoto dopolnuvawe
namesto da gi iznese pri~inite poradi koi osporeniot
~len smeta deka e vo sprotivnost so navedenite ~lenovi od Ustavot, toj
povtorno se osvrnuva na istiot zaklu~ok iznesen vo prvi~nata inicijativa,
a koj go temeli na sopstvenoto tolkuvawe na ~len 102 od Zakonot
vis a vis presudata na Vrhovniot sud na Republika Makedonija i
drugata dokumentacija prilo`ena kon inicijativata.
Od uvidot vo prilo`enata dokumentacija, spored Sudot, proizleguva
deka neposreden povod i pri~ina za podnesuvawe na ovaa inicijtiva
se presudite na nadle`nite sudovi doneseni vo sporot koj podnositelot
go vodel protiv Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so
stanben i deloven prostor na Republika Makedonija za utvrduvawe na
dvata dogovora za zdru`uvawe na sredstva za dodeluvawe na deloven
prostor pod zakup za ni{tovni.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno osporeniot ~len 102
od Zakonot za obligacionite odnosi pravoto na istaknuvawe na ni{-
tavnosta ne se gasi.
4. Spored ~len 110 alineja 1 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot.
Spored ~len 28 alineja 1 i 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijatiata ako ne e nadle`en
da odlu~uva za baraweto i ako postojat drugi procesni pre~ki
za odlu~uvawe po inicijativata.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi, kako i
od sodr`inata na inicijativata so koja ~lenot 102 od Zakonot za obligacioni
odnosi vo su{tina se osporuva od aspekt na negovata neusoglasenost
so ~lenot 81 od Delovnikot na Ustavniot sud i od aspekt na
primenata na ~len 24 od Zakonot za osnovite na postapkata pred Ustavniot
sud i za pravnoto dejstvo na negovite odluki od strana na sudo-
722

vite koi odlu~uvale vo sporot na podnositelot na inicijativata, Sudot
utvrdi deka spored ~len 110 od Ustavot za vaka postavenoto barawe
vo inicijativata ne e nadle`en da odlu~uva i poradi toa soglasno ~len
28 alineja 1 od Delovnikot, odlu~i istata da ja otfrli.
Isto taka, so ogled na faktot {to vo inicijativata, ili poto-
~no vo nejzinoto dopolnuvawe, se sodr`ani samo ~lenovi od Ustavot, a
ne i konkretni i jasni pri~ini i argumenti poradi koi osporenata zakonska
odredba e vo nesoglasnost so sekoj od navedenite ~lenovi na
Ustavot, Sudot odlu~i inicijativata da ja otfrli i poradi postoewe
na drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe vo smisla na ~len 28 alineja 3
od Delovnikot.
5. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
723

724

58. U. br. 45/2008 (9. 04. 2008)
Osporen akt
^len 114 od Zakonot za srednoto obrazovanie ("SV RM," br.
44/1995, 24/1996, 34/1996, 35/1997, 82/1999, 29/2002, 40/2003, 67/2004, 55/
2005, 113/2005 i 35/2006). * Pri~ini za osporuvawe
So osporenata zakonska odredba, na u~esnicite im se nametnuvala
takva zakonska regulativa so koja na nekolku meseci pred zavr-
{uvaweto na {kolskata godina da podgotvat i polagaat dr`avna matura,
so {to ne se vodelo smetka za zabrana na retroaktivno va`ewe na
zakonite.
Spored navodite vo inicijativata so osporenata odredba od Zakonot
se povreduval ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot, odnosno temelnite
vrednosti na ustavniot poredok - vladeeweto na pravoto i podelbata
na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska. Imeno, vakvata
odredba vo Zakonot, decidno naveduvala za koja u~ebna godina }e se
primenuva (2006/2007) {to samo po sebe podrazbiralo i promena na nastavni~kite
planovi i programi za taa u~ebna godina. Spored podnositelot
na inicijativata, osporenata odredba bi trebalo da se odnesuva
na generacijata koja se zapi{uvala vo 2006/2007 godina, a ne na
prethodno zapi{anite generacii.
Vo inicijativata, isto taka, se uka`uva i na odlukata na 16-ta
sednica na Vladata na Republika Makedonija odr`ana na 21 noemvri
2006 godina so koja bilo odlu~eno da ne se polaga dr`avna matura vo
u~ebnata 2006/2007 i slednata 2007/2008 godina.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da ja poni{ti
osporenata odredba i da donese vremena merka so koja da se nalo`i nesproveduvawe
na osporeniot ~len od Zakonot.
Sodr`ina na osporeniot ~len od Zakonot
^len 114
Odredbite od ~lenovite 33 stav 3, 35, 37, 38 stavovi 1, 2 i 3 i 39
stav 2 na ovoj zakon, koi se odnesuvaat na dr`avnata matura, u~ili{nata
matura i zavr{niot ispit }e se primenuvaat od u~ebnata
2007/2008 godina“.
725

Ustavnosudska praktika
1) Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br.
31/2005 od 15 juni 2005 godina go ukina ~l. 55 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za srednoto obrazovanie (SV RM," br.
67/2004).
Od obrazlo`enieto na Odlukata: So ~l. 55 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za srednoto obrazovanie, ~l. 114 se
menuva i glasi: "Odredbite od ~l. 26 st. 2, 27, 28, 29 st. 1, 2 i 3 i 30 st. 2
na ovoj zakon, koi se odnesuvaat na dr`avnata matura, u~ili{nata matura
i zavr{niot ispit }e se primenuvaat od vleguvaweto vo sila na
novite planovi i programi".
^lenovite 26 st. 2, 27, 28, 29 st. 1, 2 i 3 i 30 st. 2, na koi se
odnesuva osporeniot ~len, se odredbi od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za srednoto obrazovanie so koi vsu{nost vo ~l.
33 se dodava nov st. 2, a postojniot st. 2 se menuva; ~l. 35 se menuva vo
celina; vo ~l. 37 pred zborot "matura" se dodava zborot "u~ili{na";
~l. 38 se menuva vo celina; vo ~l. 39 po zborot "zanimawa" se dodavaat
zborovite "odnosno obrazovni profili" i se dodava nov stav 2.
O~igledno e deka od pravnotehni~ki aspekt, osporeniot ~len e
nejasen i sozdava dilemi za koi odredbi od Zakonot vsu{nost stanuva
zbor {to sozdava pravna nesigurnost sprotivno na ustavniot princip
za vladeewe na pravoto.
Isto taka, osporeniot ~len ja uslovuva primenata na odredbite
koi se odnesuvaat na dr`avnata matura, u~ili{nata matura i zavr{-
niot ispit od vleguvaweto vo sila na novite planovi i programi, {to
zna~i deka nivnoto donesuvawe zavisi od voljata na ministerot, taka
{to i primenata na zakonot vo ovoj del zavisi od voljata na izvr{nata
vlast. So drugi zborovi ova zna~i deka vremeto na po~etokot na primenata
na Zakonot bi zaviselo od voljata na izvr{nata vlast odnosno
od koga taa }e donese novi planovi i programi.
Pritoa, spored Sudot ostanuva nejasno {to podrazbira zakonodavecot
pod poimot "novi planovi i programi", odnosno dali pod poimot
novi planovi i programi se misli na nastavni planovi i programi
po koi u~enicite }e ja zapo~nat i }e ja sledat nastavata vo srednoto
obrazovanie ili pak se misli na planovi i programi za polagawe na zavr{niot
ispit (matura), dotolku pove}e {to Zakonot upotrebuva termini:
nastavni planovi, nastavni predmeti, programi, ispitni programi
i sli~no.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na osporeniot ~len i dilemite
{to proizleguvaat od nejzinata nepreciznost, Sudot oceni deka celiot
~len sozdava pravna nesigurnost poradi {to ne vo soglasnost so ustavniot
princip na vladeewe na pravoto, kako i so ustavniot princip
na podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska.
726

2) So Re{enie U. br. 44/2006 od 17 i 18 maj 2006 godina, Ustavniot
sud na Republika Makedonija ne povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 38 st. 2 vo delot: "i so poseben propis {to go donesuva
ministerot" od Zakonot za srednoto obrazovanie.
Vo obrazlo`enieto na re{enieto me|u drugoto, se naveduva: Od
analizata na navedenite ustavni i zakonski odredbi nesomneno proizleguva
deka, poa|aj}i od ustavnite garancii za obezbeduvawe na pravoto
na obrazovanie na sekogo pod ednakvi uslovi, zakonodavecot so
Zakonot za srednoto obrazovanie jasno opredelil deka srednoto obrazovanie
vo Republika Makedonija se ostvaruva vo javni i privatni sredni
u~ili{ta, utvrdil edinstveni uslovi za osnovawe na srednite u~ili{ta,
gi opredelil vidovite na sredno obrazovanie i gi utvrdil vidovite
na zavr{ni ispiti {to se polagaat vo sekoj vid na sredno obrazovanie.
Ispitnite programi za polagawe na zavr{nite ispiti {to se
polagaat vo sekoj vid na sredno obrazovanie (dr`avna matura, u~ili{na
matura, zavr{en ispit i me|unarodna matura), zakonodavecot
opredelil deka gi donesuva ministerot nadle`en za vr{ewe na rabotite
od oblasta na obrazovanieto, na predlog na Biroto za razvoj na
obrazovanieto.
Zakonodavecot go ovlastil ministerot, na predlog na Dr`avniot
maturski odbor, da donese i Koncepcija za dr`avna matura, u~ili{na
matura i zavr{en ispit vo javnoto sredno obrazovanie, kako i
so poseben propis da go uredi na~inot na polagaweto i ocenuvaweto na
rezultatite na u~enicite na zavr{nite ispiti.
Spored Sudot, ovlastuvaweto na ministerot nadle`en za vr{ewe
na rabotite od oblasta na obrazovanieto, da donese poseben propis
so koj na edinstven na~in }e se uredi na~inot na polagaweto i ocenuvaweto
na rezultatite na u~enicite na zavr{nite ispiti vo srednoto
obrazovanie, e vo funkcija na razrabotka na odredbite vo Zakonot za
srednoto obrazovanie zaradi nivno izvr{uvawe vo zakonski utvrdenite
ramki, {to e soglasno na ~l. 55 st. 1 od Zakonot za organizacija i
rabota na organite na dr`avnata uprava.
Imeno, polagaweto na zavr{nite ispiti vo srednoto obrazovanie
e pravo i dol`nost na u~enicite utvrdeno so Zakonot. So Zakonot
se utvrdeni vidovite na zavr{niot ispit vo zavisnost od vidot na
srednoto obrazovanie i ispitnite programi za polagawe na zavr{nite
ispiti vo sekoj vid na sredno obrazovanie. Ovlastuvaweto so podzakonski
akt da se uredi na~inot, postapkata, organizacijata, sostavot na
organite koi }e go sproveduvaat ispitot i drugi pra{awa od zna~ewe
za sproveduvawe na ispitot, spored Sudot pretstavuva samo dorazrabotuvawe
na odredbite na Zakonot za polagawe na zavr{niot ispit, vo
funkcija na nivno izvr{uvawe i ne zna~i ovlastuvawe koe navleguva
vo zakonodavnata vlast, poradi {to i ne se povreduva ustavniot pri-
727

ncip na vladeewe na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna,
izvr{na i sudska.
Vidot na propisite i drugite akti koi e ovlasten da gi donesuva
ministerot vo ramkite na organiziraweto i obezbeduvaweto zakonito
i efikasno vr{ewe na rabotite i zada~ite na ministerstvoto so
koe rakovodi, se opredeluva soglasno odredbite na ~len 56 od Zakonot
za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava, kade e utvrdeno
deka so pravilnik se utvrduvaat i razrabotuvaat oddelni odredbi
na zakonite i drugite propisi zaradi nivno izvr{uvawe, so naredba se
nareduva ili zabranuva postapuvawe vo opredelena situacija koja ima
op{to zna~ewe za izvr{uvawe na zakonite i drugite propisi, so upatstvo
se propi{uva na~inot na postapuvawe vo izvr{uvaweto na oddelni
odredbi na zakonite i drugite propisi, a so plan i programa se
utvrduvaat i se razrabotuvaat oddelni pra{awa za izvr{uvawe na zakonite
i drugite propisi za koi e potrebno utvrduvawe na rokovi i dinamika
na nivno izvr{uvawe. Vo ramkite na ovaa zakonska odredba se
opredeluva i vidot na propisot koj ministerot nadle`en za vr{ewe na
rabotite vo oblasta na obrazovanieto }e go donese za na~inot na polagaweto
i ocenuvaweto na rezultatite na u~enicite na zavr{nite
ispiti vo srednoto obrazovanie.
Ottuka, Sudot oceni deka faktot {to vo osporenata odredba od
Zakonot za srednoto obrazovanie ne e preciziran vidot na propisot
{to }e go donese ministerot za na~inot na polagaweto i ocenuvaweto
na rezultatite na u~enicite na zavr{nite ispiti vo srednoto obrazovanie
(pravilnik, upatstvo, re{enie), tuku toa e ostaveno na dispozicija
na ministerot vo ramkite na nadle`nostite utvrdeni so Zakonot
za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava, odredbata
na zakonot ne ja pravi nejasna, nepotpolna i nerazbirliva, kako
{to se naveduva vo inicijativata, poradi {to so istata ne se povreduva
temelnata vrednosta na ustavniot poredok - vladeewe na pravoto.
Vrz osnova na navedenoto, nesporno e deka posebniot propis za
na~inot na polagaweto i ocenuvaweto na rezultatite na u~enicite na
zavr{nite ispiti vo srednoto obrazovanie, za ~ie donesuvawe e ovlasten
ministerot za obrazovanie i nauka, e podzakonski akt vo funkcija
na razrabotka na odredbite na Zakonot za srednoto obrazovanie, zaradi
nivno izvr{uvawe, poradi {to Sudot utvrdi deka ne mo`e da se dovede
pod somnenie deka vakviot akt ima karakter na poseben propis vo
smisla na ~l. 126 od Ustavot, kako {to naveduva podnositelot vo inicijativata.
Imeno, soglasno navedeniot ~len od Ustavot, pri postoewe na
voena ili vonredna sostojba, Vladata vo soglasnost so Ustavot i so zakon
donesuva uredbi so zakonska sila. Vakvoto ovlastuvawe na Vladata
trae do zavr{uvaweto na voenata ili vonrednata sostojba, za {to odlu-
~uva Sobranieto. Posebniot propis za na~inot na polagaweto i ocenuvaweto
na rezultatite na u~enicite na zavr{nite ispiti vo sred-
728

noto obrazovanie, pak, soglasno Zakonot za srednoto obrazovanie, go
donesuva ministerot koj rakovodi so Ministerstvoto za obrazovanie i
nauka, koe pak e organ na dr`avnata uprava osnovan za vr{ewe na rabotite
od oblasta na vospitanieto i obrazovanieto od site vidovi i stepeni,
od {to nesomneno proizleguva nespojlivosta na karakterot na
ovoj propis so karakterot na uredba so zakonska sila koja ja donesuva
Vladata vo situacija na voena ili vonredna sostojba.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na pravoto i
podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska, se
edni od temelnite vrednosti na ustavniiot poredok na Republika
Makedonija.
Spored ~l. 44 od Ustavot, sekoj ima pravo na obrazovanie. Obrazovanieto
e dostapno na sekogo pod ednakvi uslovi. Osnovnoto obrazovanie
e zadol`itelno i besplatno.
Spored ~l. 45 od Ustavot, gra|anite imaat pravo, pod uslovi
utvrdeni so zakon, da osnovaat privatni obrazovni ustanovi vo site
stepeni na obrazovanieto, osven vo osnovnoto obrazovanie.
Organizacijata, funkcioniraweto i upravuvaweto vo srednoto
obrazovanie vo Republika Makedonija, kako del od sistemot na vospitanieto
i obrazovanieto, se ureduva so Zakonot za srednoto obrazovanie.
Spored ~l. 2 na ovoj zakon, srednoto obrazovanie se ostvaruva
vo sredni u~ili{ta koi se organiziraat kako javni sredni u~ili{ta
(sredno op{tinsko u~ili{te, odnosno sredno u~ili{te na gradot Skopje
i dr`avno sredno u~ili{te) i privatni u~ili{ta.
Spored ~l. 21 od Zakonot, so nastavnite planovi i nastavnite
predmeti se ureduvaat celite, nastavnite podra~ja, temi i sodr`ini,
obrazovnite standardi i profilot na nastavnikot {to ja realizira
nastavata.
Obrazovnite standardi na predlog na Dr`avniot ispiten centar,
gi donesuva ministerot. Programite se izrabotuvaat spored model
na programi koj go donesuva ministerot na predlog na biroto za razvoj
na obrazovanieto. Vo modelot se utvrduva i fleksibilnosta vo realizacija
na nastavnite podra~ja i temi.
Soglasno ~l. 22 st. 1 od Zakonot, planovite i programite za javnite
u~ili{ta gi izrabotuva Biroto za razvoj na obrazovanieto, a gi
donesuva ministerot.
Soglasno ~l. 32 od Zakonot, srednoto obrazovanie se ostvaruva
preku planovi i programi za: gimnazisko obrazovanie, stru~no obrazovanie,
sredno umetni~ko obrazovanie i sredno obrazovanie za u~enici
so posebni obrazovni potrebi.
729

Spored ~l. 33 od Zakonot, u~enicite vo gimnaziskoto obrazovanie
polagaat dr`avna matura ili u~ili{na matura. Vo gimnaziskoto
obrazovanie mo`e da se realizira i programa za me|unrodna matura,
koja e so ista va`nost kako i gimnaziskoto obrazovanie.
Po zavr{uvawe na javnoto stru~no obrazovanie, so ~etirigodi{no
traewe, u~enicite soglasno ~l. 35 st. 2 od Zakonot, polagaat
dr`avna matura ili zavr{en ispit, a po zavr{uvaweto na javnoto stru~no
obrazovanie so trigodi{no traewe u~enicite, soglasno ~l. 35 st.
3 od Zakonot, polagaat zavr{en ispit.
U~enicite koi ja zavr{ile poslednata godina vo javnoto umetni~ko
obrazovanie, soglasno ~l. 37 od Zakonot, polagaat u~ili{na
matura spored utvrdeni programi.
Vo zavisnost od sledeweto na soobrazenite programi za soodvetni
zanimawa, odnosno obrazovni profili vo srednoto obrazovanie za
u~enici so posebni obrazovni potrebi, soglasno ~l. 39 od Zakonot,
u~enicite so posebni obrazovni pottrebi mo`at da polagaat dr`avna
matura ili zavr{en ispit.
Soglasno ~l. 38 st. 1 od Zakonot, ispitnite prorami za polagawe
na ispitite vo dr`avna matura, u~ili{na matura, zavr{en ispit i
me|unarodna matura gi donesuva ministerot, na predlog na Biroto za
razvoj na obrazovanieto.
Spored st. 2 na ~l. 38 od istiot zakon, na~inot na polagaweto i
ocenuvaweto na rezultatite na u~enicite na ispitite vo dr`avnata
matura, u~ili{nata matura i zavr{niot ispit }e se uredat so Koncepcija
za dr`avna matura, u~ili{na matura i zavr{en ispit vo javnoto
sredno obrazovanie i so poseben propis, {to gi donesuva ministerot
nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na obrazovanieto.
Poa|aj}i od ustavnite garancii za obezbeduvawe na pravoto na
obrazovanie na sekogo pod ednakvi uslovi predvideni vo citiranite
normi, smetame deka zakonodavecot so Zakonot za srednoto obrazovanie
decidno opredelil deka srednoto obrazovanie vo Republika Makedonija
se ostvaruva vo javni i privatni sredni u~ili{ta i istovremeno
utvrdil edinstveni uslovi za osnovawe na srednite u~ili{ta so jasno
opredeluvawe na vidovite na sredno obrazovanie, kako i vidovite
na zavr{ni ispiti {to se polagaat vo sekoj vid na sredno obrazovanie.
Imeno, od analizata na celinata na Zakonot za srednoto obrazovanie,
spored na{e mislewe, jasno proizleguva deka zakonodavecot
opredelil ispitnite programi za polagawe na zavr{nite ispiti {to
se polagaat za sekoj vid na sredno obrazovanie (dr`avna matura, u~ili-
{na matura, zavr{en ispit i me|unarodna matura) da gi donesuva ministerot
nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na obrazovanieto, a
na predlogg na Biroto za razvoj na obrazovanieto.
Samiot akt na polagawe na zavr{nite ipsiti vo srednoto obrazovanie,
smetame deka vsu{nost e pravo i dol`nost na u~enicite od
srednite u~ili{ta utvrdeno so Zakonot so koj se vr{i proverka na
730

steknatoto znaewe na u~enicite. So Zakonot se utvrdeni vidovite na
zavr{niot ispit vo zavisnost od vidot na srednoto obrazovanie i
ispitnite programi za polagawe na zavr{nite ispiti vo sekoj vid na
sredno obrazovanie.
Okolnosta na koja se uka`uva vo inicijativata deka vo konkursot
za zapi{uvawe na u~enicite vo dr`avnite sredni u~ili{ta vo
u~ebnata 2004/2005 godina ne bilo navedeno deka u~enicite na krajot
na svoeto {koluvawe treba da polagaat dr`avna matura i deka so istata
se nametnuvala takva zakonska regulativa so koja se zadol`uvale
u~enicite na samo nekolku meseci pred zavr{uvaweto na {kolskata
godina da polagaat dr`avna matura, spored na{e mislewe, ne mo`e da
ja dovede pod somnenie soglasnosta na osporenata zakonska odredba so
Ustavot na Republika Makedonija, odnosno so principot na vladeewe
na pravoto nitu so podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr-
{na i sudska.
Imeno, so osporenata zakonska odredba koja e donesena so Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sredno obrazovanie
vo 2005 godina, ne se povreduva ~l. 52 st. 4 od Ustavot, i ne mo`e da se
prifati deka zakonskata odredba ima povratno dejstvo, odnosno retroaktivno
va`ewe na pravoto, kako {to se tvrdi vo inicijativata, od
pri~ina {to vakvata odredba gi obvrzuva samo generaciite koj {to po
nejzinoto donesuvawe }e treba da polagaat zavr{en ispit, {to zna~i
nejzinata va`nost e za vo idnina, odnosno po nejzinoto vleguvawe vo
sila. Ova dotolku pove}e, {to zakonodavecot, ostavil i podolg period
(duri 3 godini) po donesuvaweto na ovoj Zakon, da u~enicite polagaat
zavr{en ispit, {to zna~i deka istite ve}e 3 godini porano pred polagaweto
znaele za nivnata obvrska za polagawe na dr`avnata matura, a
ne samo nekolku meseci pred polagaweto, kako {to se naveduva vo inicijativata.
So Pravilnikot za na~inot na polagaweto i ocenuvaweto na
rezultatite na u~enicite na ispitite vo dr`avna matura vo gimnaziskoto
i vo srednoto ostru~no obrazovanie ("SV RM," br. 140/2007)
kako podzakonski akt samo se ureduvaat na~inot na polagaweto i ocenuvaweto
na rezultatite na u~enicite na ispitite vo dr`avnata matura
vo gimnaziskoto i vo srednoto stru~no obrazovanie. Ottuka, ovoj
propis za na~inot na polagaweto i ocenuvaweto na rezultatite na u~enicite
na zavr{nite ispiti vo srednoto obrazovanie, za ~ie donesuvawe
e ovlasten ministerot za obrazovanie i nauka, e podzakonski akt
koj e vo funkcija na razrabotka na odredbite na Zakonot za sredno
obrazovanie, zaradi nivno izvr{uvawe. Od ova jasno proizleguva deka
osnovot i obvrskite za polagawe na maturata e sodr`an vo Zakonot za
sredno obrazovanie, a na~inot na polagaweto e reguliran so podzakonski
akt, koj e donesen od ministerot koj rakovodi so Ministerstvoto
za obrazvoanie i nauka, koj organ na dr`avnata uprava e osnovan za
731

vr{ewe na rabotite od oblasta na vospitanieto i obrazovanieto od
site vidovi i stepeni.
Ponatamu, spored na{e mislewe so voveduvaweteo na dr`avnata
matura, u~ili{nata matura i zavr{niot ispit ne se naru{uva nitu
edno pravo na u~enicite vo srednoto obrazovanie, bidej}i istoto e so
cel postignuvawe dnakvost na site u~enici vo srednite u~ili{ta bez
ogled na nivniot dosega{en postignat uspeh. Istovremeno, na toj na-
~in se vr{i celosna proverka i kontrola na celokupnoto steknato
znaewe na site u~enici za vreme na nivnoto educirawe vo tekot na sredno{kolskoto
obrazovanie. Istoto bi pretstavuvalo i uslov, odnosno
osnov za prodol`uvawe na nivnoto obrazovanie na visokoobrazovnite
ustanovi. Ova od pir~ina {to spored odredbite od Zakonot za visokoto
obrazovanie polo`enata dr`avna matura pretstavuva uslov za zapi-
{uvawe na visokoobrazovna ustanova.
Soglasno navedenata ustavnosudska analiza, spored na{e mislewe
ne mo`e da se dovede pod somnenie soglasnosta na ~l. 114 od Zakonot
za srednoto obrazovanie so ~lenovite 8 st. 1 al. 3 i 4 i 52 st. 4 od
Ustavot na Republika Makedonija.
Po odnos na istaknatiot predlog za donesuvawe na vremena merka
za zapirawe od izvr{uvawe na site dejstvija prezmeni vrz osnova na
osporeniot ~l. od Zakonot, smetame deka vo konkretniov slu~aj poradi
napred navedenata ustavnosudska analiza, ne se ispolneti uslovite za
primena na ~l. 27 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija.
Poradi navedenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 114 od Zakonot za srednoto obrazovanie ("SV RM," br. 44/1995, 24/
1996, 34/1996, 35/1997, 82/1999, 29/2002, 40/2003, 67/2004, 55/2005, 113/ 2005
i 35/2006).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 9 april 2008 godina,
donese
732
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 114 od Zakonot za srednoto obrazovanie ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 44/1995, 24/1996, 34/1996, 35/1997, 82/1999,
29/2002, 40/2003, 67/2004, 55/2005, 113/2005 i 35/2006).
2. Mihael Mladenovski od Skopje na Ustavniot sud na Republi-

ka Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenot od Zakonot ozna~en vo to~ka 1 od ova
re{enie.
So osporenata zakonska odredba, na u~enicite im se nametnuvala
takva zakonska regulativa so koja na nekolku meseci pred zavr-
{uvaweto na {kolskata godina da podgotvat i polagaat dr`avna matura,
so {to ne se vodelo smetka za zabrana na retroaktivno va`ewe na
zakonite.
Spored navodite vo inicijativata so osporenata odredba od
Zakonot se povreduval ~len 8 stav 1 alinei 3 i 4 od Ustavot, odnosno
temelnite vrednosti na ustavniot poredok - vladeeweto na pravoto i
podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvvr{na i sudska. Imeno,
vakvata odredba vo Zakonot, decidno naveduvala za koja u~ebna godina
}e se primenuva (2006/2007) {to samo po sebe podrazbiralo i promena
na nastavni~kite planovi i programi za taa u~ebna godina. Spored
podnositelot na inicijativata, osporenata odredba bi trebalo da
se odnesuva na generacijata koja se zapi{uvala vo 2006/2007 godina, a
ne na prethodno zapi{anite generacii.
Vo inicijativata, isto taka, se uka`uva i na odlukata na 16-ta
sednica na Vladata na Republika Makedonija odr`ana na 21 noemvri
2006 godina so koja bilo odlu~eno da ne se polaga dr`avna matura vo
u~ebnata 2006/2007 i slednata 2007/1008 godina.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da ja poni{ti
osporenata odredba i da donese vremena merka so koja da se nalo`i nesproveduvawe
na osporeniot ~len od Zakonot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 114 od Zakonot
za srednoto obrazovanie odredbite od ~lenovite 33 stav 3, 35, 37, 38
stavovi 1, 2 i 3 i 39 stav 2 na ovoj zakon, koi se odnesuvaat na dr`avnata
matura, u~ili{nata matura i zavr{niot ispit }e se primenuvaat
od u~ebnata 2007/2008 godina.
4. Spored ~len 8 stav 1 alinei 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i
sudska, se edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Spored ~len 44 od Ustavot, sekoj ima pravo na obrazovanie.
Obrazovanieto e dostapno na sekogo pod ednakvi uslovi. Osnovnoto
obrazovanie e zadol`itelno i besplatno.
Spored ~len 45 od Ustavot, gra|anite imaat pravo, pod uslovi
utvrdeni so zakon, da osnovaat privatni obrazovni ustanovi vo site
stepeni na obrazovanieto, osven vo osnovnoto obrazovanie.
Organizacijata, funkcioniraweto i upravuvaweto vo srednoto
obrazovanie vo Republika Makedonija, kako del od sistmeot na vospitanieto
i obrazovanieto, se ureduva so Zakonot za srednoto obrazovanie.
Spored ~lenot 2 na ovoj zakon, srednoto obrazovanie se ost-
733

varuva vo sredni u~ili{ta koi se organiziraat kako javni sredni
u~ili{ta (sredno op{tinsko u~ili{te, odnosno sredno u~ili{te na
gradot Skopje i dr`avno sredno u~ili{te) i privatni u~ili{ta.
Spored ~len 21 od Zakonot, so nastavnite planovi i nastavnite
predmeti se ureduvaat celite, nastavnite podra~ja, temi i sodr`ini,
obrazovnite standardi i profilot na nastavnikot {to ja realizira
nastavata.
Obrazovnite standardi na predlog na Dr`avniot ispiten centar,
gi donesuva ministerot. Programite se izrabotuvaat spored model
na programi koj go donesuva ministerot na predlog na biroto za
razvoj na obrazovanieto. Vo modelot se utvrduva i fleksibilnosta vo
realizacija na nastavnite podra~ja i temi.
Soglasno ~len 22 stav 1 od Zakonot, planovite i programite za
javnite u~ili{ta gi izrabotuva Biroto za razvoj na obrazovanieto, a
gi donesuva ministerot.
Soglasno ~len 32 od Zakonot, srednoto obrazovanie se ostvaruva
preku planovi i programi za: gimnazisko obrazovanie, stru~no
obrazovanie, sredno umetni~ko obrazovanie i sredno obrazovanie za
u~enici so posebni obrazovni potrebi.
Spored ~lenot 33 od Zakonot, u~enicite vo gimnaziskoto obrazovanie
polagaat dr`avna matura ili u~ili{na matura. Vo gimnaziskoto
obrazovanie mo`e da se realizira i programa za me|unrodna
matura, koja e so ista va`nost kako i gimnaziskoto obrazovanie.
Po zavr{uvawe na javnoto stru~no obrazovanie, so ~etirigodi{no
traewe, u~enicite soglasno ~len 35 stav 2 od Zakonot, polagaat
dr`avna matura ili zavr{en ispit, a po zavr{uvaweto na javnoto
stru~no obrazovanie so trigodi{no traewe u~enicite, soglasno ~len
35 stav 3 od Zakonot, polagaat zavr{en ispit.
U~enicite koi ja zavr{ile poslednata godina vo javnoto umetni~ko
obrazovanie, soglasno ~len 37 od Zakonot, polagaat u~ili{na
matura spored utvrdeni programi.
Vo zavisnost od sledeweto na soobrazenite programi za soodvetni
zanimawa, odnosno obrazovni profili vo srednoto obrazovanie
za u~enici so posebni obrazovni potrebi, soglasno ~len 39 od Zakonot,
u~enicite so posebni obrazovni pottrebi mo`at da polagaat dr`avna
matura ili zavr{en ispit.
Soglasno ~len 38 stav 1 od Zakonot, ispitnite prorami za polagawe
na ispitite vo dr`avna matura, u~ili{na matura, zavr{en ispit
i me|unarodna matura gi donesuva ministerot, na predlog na Biroto za
razvoj na obrazovanieto.
Spored stav 2 na ~len 38 od istiot zakon, na~inot na polagaweto
i ocenuvaweto na rezultatite na u~enicite na ispitite vo dr`avnata
matura, u~ili{nata matura i zavr{niot ispit }e se uredat so
Koncepcija za dr`avna matura, u~ili{na matura i zavr{en ispit vo
javnoto sredno obrazovanie i so poseben propis, {to gi donesuva
734

ministerot nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na obrazovanieto.
Poa|aj}i od ustavnite garancii za obezbeduvawe na pravoto na
obrazovanie na sekogo pod ednakvi uslovi predvideni vo citiranite
normi, spored Sudot zakonodavecot so Zakonot za srednoto obrazovanie
decidno opredelil deka srednoto obrazovanie vo Republika
Makedonija se ostvaruva vo javni i privatni sredni u~ili{ta i istovremeno
utvrdil edinstveniuslovi za osnovawe na srednite u~ili{ta
so jasno opredeluvawe na vidovite na sredno obrazovanie, kako i vidovite
na zavr{ni ispiti {to se polagaat vo sekoj vid na sredno obrazovanie.
Imeno, od analizata na celinata na Zakonot za srednoto obrazovanie,
spored Sudot, jasno proizleguva deka zakonodavecot opredelil
ispitnite programi za polagawe na zavr{nite ispiti {to se polagaat
za sekoj vid na sredno obrazovanie (dr`avna matura, u~ili{na
matura, zavr{en ispit i me|unarodna matura) da gi donesuva ministerot
nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na obrazovanieto, a
na predlogg na Biroto za razvoj na obrazovanieto.
Samiot ~in na polagawe na zavr{nite ipsiti vo srednoto obrazovanie,
vsu{nost e pravo i dol`nost na u~enicite od srednite u~ili{ta
utvrdeno so Zakonot so koj se vr{i proverka na steknatoto
znaewe na u~enicite. So Zakonot se utvrdeni vidovite na zavr{niot
ispit vo zavisnost od vidot na srednoto obrazovanie i ispitnite programi
za polagawe na zavr{nite ispiti vo sekoj vid na sredno obrazovanie.
Okolnosta na koja se uka`uva vo inicijativata deka vo konkursot
za zapi{uvawe na u~enicite vo dr`avnite sredni u~ili{ta vo
u~ebnata 2004/2005 godina ne bilo navedeno deka u~enicite na krajot
na svoeto {koluvawe treba da polagaat dr`avna matura i deka so istata
se nametnuvala takva zakonska regulativa so koja se zadol`uvale
u~enicite na samo nekolku meseci pred zavr{uvaweto na {kolskata
godina da polagaat dr`avna matura, spored Sudot, ne mo`e da ja dovede
pod somnenie soglasnosta na osporenata zakonska odredba so Ustavot
na Republika Makedonija, odnosno so principot na vladeewe na pravoto
nitu so podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i
sudska.
Imeno, so osporenata zakonska odredba koja e donesena so Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sredno obrazovanie vo
2005 godina, ne se povreduva ~lenot 52 stav 4 od Ustavot, i ne mo`e da
se prifati deka zakonskata odredba ima povratno dejstvo, odnosno retroaktivno
va`ewe na pravoto, kako {to se tvrdi vo inicijativata, od
pri~ina {to vakvata odredba gi obvrzuva samo generaciite koj {to po
nejzinoto donesuvawe }e treba da polagaat zavr{en ispit, {to zna~i
nejzinata va`nost e za vo idnina, odnosno po nejzinoto vleguvawe vo
sila. Ova dotolku pove}e, {to zakonodavecot, ostavil i podolg period
735

(duri 3 godini) po donesuvaweto na ovoj Zakon, da u~enicite polagaat
zavr{en ispit, {to zna~i deka istite ve}e 3 godini porano pred polagaweto
znaele za nivnata obvrska za polagawe na dr`avnata matura, a
ne samo nekolku meseci pred polagaweto, kako {to se naveduva vo inicijativata.
So Pravilnikot za na~inot na polagaweto i ocenuvaweto na
rezultatite na u~enicite na ispitite vo dr`avna matura vo gimnaziskoto
i vo srednoto ostru~no obrazovanie ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 140/2007) kako podzakonski akt samo se ureduvaat
na~inot na polagaweto i ocenuvaweto na rezultatite na u~enicite
na ispitite vo dr`avnata matura vo gimnaziskoto i vo srednoto
stru~no obrazovanie. Ottuka, ovoj propis za na~inot na polagaweto i
ocenuvaweto na rezultatite na u~enicite na zavr{nite ispiti vo srednoto
obrazovanie, za ~ie donesuvawe e ovlasten ministerot za obrazovanie
i nauka, e podzakonski akt koj e vo funkcija na razrabotka na
odredbite na Zakonot za sredno obrazovanie, zaradi nivno izvr{uvawe.
Od ova jasno proizleguva deka osnovot i obvrskite za polagawe
na maturata e sodr`an vo Zakonot za sredno obrazovanie, a na~inot na
polagaweto e reguliran so podzakonski akt, koj e donesen od ministerot
koj rakovodi so Ministerstvoto za obrazvoanie i nauka, koj
organ na dr`avnata uprava e osnovan za vr{ewe na rabotite od oblasta
na vospitanieto i obrazovanieto od site vidovi i stepeni.
Ponatamu, spored Sudot so voveduvaweteo na dr`avnata matura,
u~ili{nata matura i zavr{niot ispit ne se naru{uva nitu edno pravo
na u~enicite vo srednoto obrazovanie, bidej}i istoto e so cel
postignuvawe dnakvost na site u~enici vo srednite u~ili{ta bez
ogled na nivniot dosega{en postignat uspeh. Istovremeno, na toj na-
~in se vr{i celosna proverka i kontrola na celokupnoto steknato
znaewe na site u~enici za vreme na nivnoto educirawe vo tekot na
sredno{kolskoto obrazovanie. Istoto bi pretstavuvalo i uslov, odnosno
osnov za prodol`uvawe na nivnoto obrazovanie na visokoobrazovnite
ustanovi. Ova od pir~ina {to spored odredbite od Zakonot za
visokoto obrazovanie polo`enata dr`avna matura pretstavuva uslov
za zapi{uvawe na visokoobrazovna ustanova.
Soglasno navedenata ustavnosudska analiza, spored Sudot ne
mo`e da se dovede pod somnenie soglasnosta na ~lenot 114 od Zakonot
za srednoto obrazovanie so ~lenovite 8 stav 1 alinei 3 i 4 i 52 stav 4
od Ustavot na Republika Makedonija.
Po odnos na istaknatiot predlog za donesuvawe na vremena merka
za zapirawe od izvr{uvawe na site dejstvija prezmeni vrz osnova na
osporeniot ~len od Zakonot, Sudot oceni deka vo konkretniov slu~aj
poradi napred navedenata ustavnosudska analiza, ne se ispolneti uslovite
za primena na ~lenot 27 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
736

ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski
i d-r Zoran Sulejmanov.
737

738

59. U. br. 263/2007 (9. 04. 2008)
Osporeni akti
Osnovnen Zakon za iskoristuvaweto na selskostopanskoto zemji{te
("Slu`ben list na FNRJ" br. 43/1959 i 53/1962 i "Slu`ben list
na SFRJ" br. 10/1965 - pre~isten tekst, br. 25/1965 i 12/1967) i
^len 47 od Zakonot za izmeni i dopolnenija na Osnovniot Zakon
za iskoristuvawe na selskostopansko zemji{te ("Slu`ben list na
SFRJ" br. 12/1967).
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata osporeniot Zakon bil
donesen vo 1959 godina vo periodot na federativno uredena zaednica,
vo ~ij sostav bila i Socijalisti~ka Republika Makedonija. Nejziniot
ustaven poredok se zasnoval vrz sosema poinakvi politi~ki i ekonomski
osnovi od sega{nite, od kade osporeniot zakon ne soodvetstvuval
na ustavniot poredok vospostaven so Ustavot na Republika Makedonija.
Pokraj ovoj fakt, sudovite se u{te vo svoite presudi go primenuvale
osporeniot Zakon i osporeniot ~l. 47 od Zakonot za izmeni i
dopolnenija na Osnovniot Zakon za iskoristuvawe na selskostopansko
zemji{te ("Slu`ben list na SFRJ," br. 12/1967). Toa mo`elo da se vidi
i od presudata na Osnovniot sud Berovo P. br. 84/2004 od 21 oktomvri
2004, potvrdena so presuda na Apelacioniot sud [tip G`. br. 1492/2005
od 20 septemvri 2005 godina koi se prilagaat kon inicijativata. Potoa
se uka`uva na sodr`inata na ~l. 112 st. 1 i 156 od Zakonot za sopstvenost
i drugi stvarni prava, spored koi odredbi pravoto na podnesuvawe
na tu`ba za povrat na individualno opredelena stvar od
dr`atelot ne zastaruvalo.
Ottamu, osporeniot Zakon i posebno osporenata odredba gi povreduvale
~l. 8 st. 1 al. 3 i 6, ~l. 30 i ~l. 51 od Ustavot na Republika
Makedonija, kako i ~l. 6 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot
na Republika Makedonija.
Sodr`ina na aktite:
Osnovniot Zakon za iskoristuvaweto na selskostopanskoto zemji{te
bil donesen vo 1959 godina i za vreme na svoeto postoewe vo
739

pravniot poredok pretrpel izmeni i dopolnuvawa vo 1962, 1965 i 1967
godina.
Vo osporeniot ~l. 47 od Zakonot za izmeni i dopolnenija na
Osnovniot Zakon za iskoristuvawe na selskostopansko zemji{te od
1967 godina, bilo predvideno deka: "Zemji{te na koe postoi pravo na
sopstvenost a koe sopstvenikot ne go obrabotuval nitu za toa zemji{te
pla}al obvrski sprema op{testvenata zaednica - deset ili pove}e godini
do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, tuku za toa vreme
zemji{teto go koristela bez dogovor so sopstvenikot na rabotnata
organizacija ili op{testveno - politi~kata zaednica preminuva vo
op{testvena sopstvenost ako sopstvenikot na zemji{teto za toa vreme
ne podnel tu`ba za priznavawe na svoeto pravo na sosptvenost na toa
zemji{te ili tu`ba za nadomestok za koristewe na zemji{teto."
740
Ustavnosudska praktika
So re{enie U. br. 25/1994 od 6 april 1994 godina Sudot ja
otflil inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 47 od Osnovniot zakon za izmeni i dopolnenija na Zakonot
za iskoristuvawe na selskostopanskoto zemji{te ("Slu`ben list na
SFRJ" br. 12/1967).
Imeno, Sudot utvrdil deka Osnovniot zakon za iskoristuvawe
na selskostopanskoto zemji{te bil sojuzen zakon, donesen vo 1959 godina,
a menuvan i dopolnuvan vo 1962, 1965 i 1967 godina. So Ustavniot
zakon za sproveduvawe na Ustavot na SR Makedonija od 1974 godina
bilo predvideno do donesuvaweto na soodveten republi~ki zakon, toj
zakon da se primenuva kako republi~ki. Ozna~eniot zakon kako republi~ki
se primenuval do 1976 godina, koga e donesen Zakonot za za{-
tita i koristewe na zemjodelskoto zemji{te ("Slu`ben vesnik na
SRM" br. 40/1976). Spored toa, Sudot utvrdil deka od 1976 godina ozna-
~eniot zakon ne va`i na teritorijata na Republika Makedonija. So
ogled na toa {to ozna~eniot zakon prestanal da va`i, odnosno da se
primenuva vo Republika Makedonija od 1976 godina, pred podnesuvaweto
na inicijativata, Sudot ocenil deka ne postojat procesni pretpostavki
za ocenuvawe na negovata ustavnost.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na
zakonite so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako postojat
drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.

Vo konkretniot slu~aj osporeniot Osnoven Zakon za iskoristuvaweto
na selskostopanskoto zemji{te ne e del od pravniot poredok na
Republika Makedonija.
Imeno, vo ~l. 16 t. 7 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na
Ustavot na Socijalisti~ka Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Socijalisti~ka Republika Makedonija," br. 7/1974) bilo predvideno
do donesuvawe na soodveten republi~ki zakon Osnovniot Zakon za
iskoristuvaweto na selskostopanskoto zemji{te da se primenuva kako
republi~ki zakon. Vo slu~ajot toj soodveten zakon e Zakonot za koristewe
na zemjodelskoto zemji{te ("Slu`ben vesnik na Socijalisti~ka
Republika Makedonija br. 40/1976 godina), koj vlegol vo sila na 16
dekemvri 1976 godina.
Od analizata na odredbite na navedeniot zakon proizleguva
deka vo nego ne e sodr`ana izre~na odredba za prestanok na va`ewe na
Osnovniot zakon za iskoristuvawe na selskostopanskoto zemji{te.
Me|utoa, sporeduvaj}i ja sodr`inata na dvata navedeni zakoni, osobeno
nivnite op{ti odredbi, proizleguva deka se odnesuvaat na ista pravna
problematika, od kade ocenuvame deka so vleguvawe vo sila na Zakonot
za koristewe na zemjodelskoto zemji{te, odnosno od 16 dekemvri
1976 godina osporeniot osnoven zakon, a zaedno so nego i osporenata
odredba pove}e ne se del od pravniot poredok na Republika Makedonija.
Slobodni sme da napomeneme deka odsustvoto na izre~na odredba
za prestanok na va`ewe na osporeniot zakon dovela do toa istiot
sî u{te da bide evidentiran vo registarot na pravni propisi kako va-
`e~ki. Za vakvoto evidentirawe pridonel i faktot {to Re{enieto na
Sudot U. br. 25/1994 od 6 april 1994 godina bilo dostaveno samo na podnositelot
na inicijativata i ne e objaveno vo soodvetnoto slu`beno
glasilo (napraven uvid vo predmetot).
Isto taka, od izrekata na navedenoto re{enie proizleguva deka
Sudot konstatiral prestanok na va`ewe samo po odnos na osporenata
odredba, iako vo obrazlo`enieto konstatital prestanok na va`ewe na
celiot Zakon.
Ottamu, iako po odnos na osporeniot ~l. 47 od Zakonot istovremeno
postojat dva osnova za otfrlawe na inicijativata (~l. 28 al. 2 i 3
od Delovnikot) smetame deka vo ovoj slu~aj e dovolno inicijativata po
odnos na osporeniot Zakon, a zaedno so nego i osporenata odredba da se
otfrli, soglasno ~l. 28 al. 3 od Delovnikot, od pri~ina {to tie ne se
del od pravniot poredok na Republika Makedonija i kako takvi ne
mo`at da bidat predmet na ustavnosudska ocena {to pretstavuva procesna
pre~ka za postapuvawe na Sudot.
Kone~no, iako predlagame otfrlawe na inicijativata smetame
deka Sudot treba da ja razgleda mo`nosta za donesuvawe na re{enie za
objavuvawe na re{enieto vo "Slu`ben vesnik na Republika Make-
741

donija" kako bi se evidentiral prestanokot na va`ewe od strana na
nadle`nite institucii i zainte-resiranite lica.
Vrz osnova na napravenata analiza, imaj}i ja predvid iznesenata
ustavno sudska praktika i nesporniot fakt deka osporenite akti
prestanale da va`at, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe
2. Sudot da ja otfli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na:
- Osnovniot Zakon za iskoristuvaweto na selskostopanskoto
zemji{te ("Slu`ben list na FNRJ," br. 43/1959 i 53/1962 i "Slu`ben
list na SFRJ," br. 10/1965 - pre~isten tekst, br. 25/1965 i 12/1967), i
- posebno osporeniot ~l. 47 od Zakonot za izmeni i dopolnenija
na Osnovniot Zakon za iskoristuvawe na selskostopansko zemji{te
("Slu`ben list na SFRJ," br. 12/1967).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 3, 71 i 78
stav 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata
odr`ana na 9 april 2008 godina, donese
742
R E [ E N I E
1. SE OTRFLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na Osnovniot Zakon za iskoristuvaweto na selskostopanskoto
zemji{te ("Slu`ben list na FNRJ," br. 43/1959 i 53/1962 i
"Slu`ben list na SFRJ," br. 10/1965 - pre~isten tekst, br. 25/1965 i
12/1967).
2. Ova Re{enie da se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija".
3. Branko Skednerovski od Kumanovo na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot, ozna~en vo to~kata 1 od ova re-
{enie.
Spored podnositelot na inicijativata osporeniot Zakon bil
donesen vo 1959 godina vo periodot na federativno uredena zaednica,
vo ~ij sostav bila i Socijalisti~ka Republika Makedonija. Nejziniot
ustaven poredok se zasnoval na sosema poinakvi politi~ki i ekonomski
osnovi od sega{nite, od kade osporeniot zakon ne soodvetstvuval
na ustavniot poredok vospostaven so Ustavot na Republika Makedonija.
Pokraj ovoj fakt, sudovite se u{te vo svoite presudi go primenuvale
osporeniot Zakon i osporeniot ~len 47 od Zakonot za izmeni i
dopolnenija na Osnovniot Zakon za iskoristuvawe na selskostopansko
zemji{te ("Slu`ben list na SFRJ," br. 12/1967). Toa mo`elo da se vidi

i od presudata na Osnovniot sud Berovo P. br. 84/2004 od 21 oktomvri
2004, potvrdena so presuda na Apela-cioniot sud [tip G`.br.1492/2005
od 20 septemvri 2005 godina {to se prilagaat kon inicijativata.
Potoa se uka`uva na sodr`inata na ~lenovite 112 stav 1 i 156 od Zakonot
za sopstvenost i drugi stvarni prava, spored koi odredbi pravoto
na podnesuvawe na tu`ba za povrat na individualno opredelena
stvar od dr`atelot ne zastaruvalo.
Ottamu, osporeniot Zakon i posebno osporenata odredba gi povreduvale
~len 8 stav 1 alinei 3 i 6, ~len 30 i ~len 51 od Ustavot na Republika
Makedonija, kako i ~len 6 od Ustavniot zakon za sproveduvawe
na Ustavot na Republika Makedonija.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka, Osnovniot Zakon za iskoristuvaweto
na selskostopanskoto zemji{te bil donesen vo 1959 godina i
za vreme na svoeto postoewe vo pravniot poredok pretrpel izmeni i
dopolnuvawa vo 1962, 1965 i 1967 godina.
Vo posebno osporeniot ~len 47 od Zakonot za izmeni i dopolnenija
na Osnovniot Zakon za iskoristuvawe na selskostopansko zemji{te
od 1967 godina, bilo predvideno deka: "Zemji{te na koe postoi
pravo na sopstvenost a koe sopstvenikot ne go obrabotuval nitu za toa
zemji{te pla}al obvrski sprema op{testvenata zaednica - deset ili
pove}e godini do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, tuku za
toa vreme zemji{teto go koristela bez dogovor so sopstvenikot na rabotnata
organizacija ili op{testveno-politi~kata zaednica preminuva
vo op{testvena sopstvenost ako sopstvenikot na zemji{teto za toa
vreme ne podnel tu`ba za priznavawe na svoeto pravo na sopstvenost
na toa zemji{te ili tu`ba za nadomestok za koristewe na zemji{teto."
5. Soglasno ~lenot 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika
Makedonija, Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta
na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i
na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~lenot 28 alinea 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako
postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Vo konkretniot slu~aj osporeniot Osnoven Zakon za iskoristuvaweto
na selskostopanskoto zemji{te ne e del od pravniot poredok
na Republika Makedonija.
Imeno, vo ~lenot 16 to~ka 7 od Ustavniot zakon za sproveduvawe
na Ustavot na Socijalisti~ka Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Socijalisti~ka Republika Makedonija," br. 7/1974) bilo
predvideno do donesuvawe na soodveten republi~ki zakon Osnovniot
Zakon za iskoristuvaweto na selskostopanskoto zemji{te da se primenuva
kako republi~ki zakon. Vo slu~ajot toj soodveten zakon e Zakonot
za koristewe na zemjodelskoto zemji{te ("Slu`ben vesnik na
Socijalisti~ka Republika Makedonija br. 40/1976 godina), koj vlegol
vo sila na 16 dekemvri 1976 godina.
743

Od analizata na odredbite na navedeniot zakon proizleguva
deka vo nego ne e sodr`ana izri~na odredba za prestanok na va`ewe na
sega osporeniot Osnoven zakon za iskoristuvawe na selskostopanskoto
zemji{te. Me|utoa, sporeduvaj}i ja sodr`inata na dvata navedeni
zakoni, osobeno nivnite op{ti odredbi, proizleguva deka se odnesuvaat
na ista pravna problematika, od kade so vleguvawe vo sila na Zakonot
za koristewe na zemjodelskoto zemji{te, odnosno od 16 dekemvri
1976 godina, osporeniot osnoven zakon, a zaedno so nego i posebno
osporenata odredba pove}e ne se del od pravniot poredok na Republika
Makedonija.
Spored toa, prestanokot na va`ewe na osporeniot zakon prestavuva
procesna pre~ka za odlu~uvawe na Sudot za ustavnosta na Zakonot
i posebno osporenata odredba i kako takvi ne mo`at da bidat predmet
na ustavnosudska ocena, soglasno ~len 28 alineja 3 od Delovnikot.
Sudot na sednicata, isto taka, utvrdi deka otsustvoto na izre-
~na odredba za prestanok na va`ewe na osporeniot zakon dovela do toa
istiot se u{te da bide evidentiran vo registarot na pravni propisi
kako va`e~ki.
Poradi vaka utvrdeniot nesporen fakt Sudot oceni deka, soglasno
~len 78 stav 3 od Delovnikot, se ispolneti uslovite za objavuvawe
na donesenoto re{enie vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
a so cel evidentirawe na prestanokot na va`ewe od strana na
nadle`nite institucii i zainteresiranite lica.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
744

60. U. br. 136/2007 (16. 04. 2008)
Osporen akt
1. ^len 29 i ~l. 56 st. 1 t. 32 (odnosno 33) od Zakonot za deviznoto
rabotewe ("SV RM," br. 34/2001, 49/2001, 103/2001 i 51/2003).
2. To~ka 3 st. 1 od Odlukata za uslovite i visinata na iznosot
na efektivni stranski pari i ~ekovi koi mo`e da se vnesuvaat ili
iznesuvaat od Republika Makedonija ("SV RM," br. 77/2002, 13/2003 i
65/2003).
Sodr`ina na osporenite akti
^len 29
Vladata na Republika Makedonija gi propi{uva uslovite i visinata
na iznosot na efektivni stranski pari i ~ekovi koi mo`at da
se vnesuvaat vo Republika Makedonija ili iznesuvaat od Republika
Makedonija.
Narodnata banka na Republika Makedonija gi propi{uva uslovite
i visinata na iznosot na efektivni doma{ni pari i ~ekovi i monetarno
zlato koi mo`at da se vnesuvaat ili iznesuvaat od Republika
Makedonija.
Narodnata banka na Republika Makedonija gi propi{uva uslovite
pod koi ovlastenite banki mo`at da vnesuvaat ili iznesuvaat od
Republika Makedonija efektivni stranski pari od ili na nivnite
smetki vo stranstvo.
Rezidentite i nerezidentite pri preminot na dr`avnata granica
dol`ni se iznosot na efektivni doma{ni i stranski pari, ~ekovi i
monetarno zlato koi gi vnesuvaat ili iznesuvaat nad iznosite utvrdeni
so aktite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, zadol`itelno da go prijavat
kaj nadle`nite carinski organi.
^len 56 stav 1 to~ka 32
So pari~ni kazni od 250.000 do 300.000 denari }e se kazni za
prekr{ok pravnoto lice, rezident ili nerezident, ako vnesuva ili
iznesuva efektivni doma{ni i stranski pari, ~ekovi i monetarno zlato
sprotivno na uslovite utvrdeni od Vladata na Republika Makedonija
(~len 29).
Vo inicijativata vo odnos na osporeniot ~l. 56 st. 1 t. 32 vo zagrada
se naveduva: "(odnosno to~kata 33) zatoa {to podnositelot smeta
745

deka so izmenite na zakonot t. 32 stanala 33, {to spored nas ne e to~no.
Zna~i predmet na ocenuvawe vo ovoj referat }e bide ~l. 56 st. 1 t. 32.
Odluka
za uslovite i visinata na iznosot na efektivni stranski pari i
~ekovi koi mo`e da se vnesuvaat ili iznesuvaat od Republika
Makedonija.
1. Rezidentite mo`at slobodno da iznesuvaat od Republika
Makedonija efektivni stranski pari i ~ekovi vo iznos od 2.000 evra.
Rezidentite vo Republika Makedonija mo`e slobodno da vnesuvaat
efektivni stranski pari vo visina od 10.000 evra, a nad 10.000
evra vnesuvaweto se vr{i soglasno odredbite od Zakonot za spre~uvawe
perewe pari.
2. Rezidentite se dol`ni pri patuvawe vo stranstvo iznosot na
efektivni stranski pari i ~ekovi od 2.000 do 4.000 evra da go prijavat
na carinskite organi pri izleguvawe od Republika Makedonija.
Efektivnite stranski pari od stav 1 na ovaa to~ka, rezidentite
gi iznesuvaat vrz osnova na potvrda od ovlastena banka ili menuva~nica
za kupenite stranski pari ili vrz osnova na potvrda od banka za podignati
devizi od evizna smetka ili devizna {tedna kni{ka.
Potvrdata od stav 2 na ovoj ~len va`i do prvoto preo|awe na
granicata, a najdocna 90 dena od denot na izdavaweto.
Efektivnite stranski pari od stav 1 na ovaa to~ka, rezidentite
pri slu`beno patuvawe vo stranstvo gi iznesuvaat vo visina na iznosot
sodr`an vo naloggot za izvr{uvawe na doznaka vo stranstvo (obrazec
1450), utvrden vrz osnova na Odlukata za patuvawe vo stranstvo, vo
koja se nazna~eni: zemjata vo koja se patuva, celta na patuvaweto, kolku
lica patuvaat i vremeto na prestoj vo stranstvo, kako i visinata na
potrebnite sredstva za prestoj na slu`beniot pat.
Iznesuvaweto na efektivni stranski pari nad 4.000 evra e zabraneto.
3. Nerezidentite mo`at slobodno da vnesuvaat ili iznesuvaat
vo i od Republika Makedonija efektivni stranski pari i ~ekovi vo
iznos od 2000 evra.
Nerezidentite se dol`ni pri vleguvaweto vo Republika Makedonija
da go prijavat na carinskite organi iznosot na efektivni stranski
pari nad 2000 evra koj go vnesuvaat. Iznosot koj go iznesuvaat nerezidentite
ne mo`e da bide pogolem od prijaveniot iznos pri vleguvaweto
vo Republika Makedonija.
Pri vleguvaweto vo Republika Makedonija, nerezidentite od
carinskite organi zadol`itelno dobivaat pismena potvrda za iznosot
na efektivni stranski pari koi gi vnesuvaat vo Republika Make-
746

donija, koja se dol`ni da ja dadat na uvid na carinskite organi pri
izleguvaweto od Republika Makedonija.
4. So vleguvaweto vo sila na ovaa odluka prestanuva da va`i
Odlukata za vnesuvawe ili iznesuvawe na efektivni stranski pari vo
i od Republika Makedonija ("SV RM," br. 70/2002) i Odlukata za iznesuvawe
i vnesuvawe na efektivni denari vo patni~kiot promet so
stranstvo ("SV RM," br. 40/1993).
5. Ovaa odluka vleguva vo sila naredniot den od denot na
objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," a }e po~ne
da se primenuva od 15 oktomvri 2002 godina.
Ustavnosudska praktika
Vo vrska so ovoj predmet pobliska sudska praksa ne najdovme.
Nekoi odredbi od Zakonot za deviznoto rabotewe nekolku pati
bile predmet na ocenuvawe pred Ustavniot sud na Republika Makedonija
kako {to se: Re{enieto U. br. 89/2000 od 12 juli 2000 godina,
Odluka U. br. 42/1996 od 10 juli 1996 godina, Odluka U. br. 138/2002 od
23 april 2003 godina, so koja bil ukinat Zakonot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za deviznoto rabotewe ("SV RM," br. 54/2002).
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i
so zakonite.
So Zakonot za deviznoto rabotewe se regulirat tekovnite i kapitalnite
transakcii i nivna realizacija vo vid na pla}awa i transferi
me|u rezidenti i nerezidenti, me|u rezidenti ako rabotat so
stranski plate`ni sredstva ili ako predmet na raboteweto se stranskite
plate`ni sredstva i ednostran prenos na sredstva od i vo Republika
Makedonija, koi ne pretstavuvaat transakcii me`u rezidenti i
nerezidenti, kako i devizniot nadzor i kontrola.
So ~l. 2 od Zakonot e uredeno zna~eweto na poimite upotrebeni
vo ovoj zakon. Taka, so stavot 2 to~kite 1 - 6 od ovoj ~len od Zakonot e
utvrdeno deka rezidenti se trgovski dru{tva, trgovci poedinci i drugi
pravni lica so sedi{te vo Republika Makedonija i nivni pretstavni{tva
vo stranstvo, osven nivni podru`nici vo stranstvo, podru-
`nici na stranski dru{tva zapi{ani vo trgovski registar vo Republika
Makedonija, fizi~ki lica koi samostojno vr{at dejnost kako zanimawe
so postojano mesto na `iveewe vo Republika Makekdonija, i
koi ne se tretiraat za trgovci spored Zakonot za trgovski dru{tva,
fizi~ki lica so postojano mesto na`iveewe vo Republika Makedonija,
fizi~ki lica koi privremeno prestojuvaat vo Republika Makedonija
747

vrz osnova na va`e~ka viza za prestoj, odnosno rabotna viza vo traewe
od najmalku 6 meseci i diplomatski, konzularni i drugi pretstavni-
{tva vo Republika Makedonija vo stranstvo koi se finansiraat od Buxetot
na Republika Makedonija, kako i vrabotenite vo tie pretstavni-
{tva i ~lenovite na nivnite potesni semejstva. Nerezidenti se site
drugi lica koi ne se definirani kako rezidenti soglasno ovoj zakon.
Spored ~lenot 2 stav 3 od Zakonot, nerezidenti se site drugi
lica koi ne se definirani kako rezidenti.
Vo ovoj ~len od Zakonot, isto taka e definirano {to pretstavuva
ednostran transfer na sredstva. Pritoa, vo Zakonot pod ednostran
transfer na sredstva se podrazbira prenos na sredstva od stranstvo
vo Republika Makedonija i od Republika Makedonija vo stranstvo,
koi ne se rezultat na tekovni ili kapitalni transakcii me|u rezidenti
i nerezidenti. Kako ednostrani transferi se smetaat li~ni
transferi na sredstva i fizi~ki transferi na sredstva. Pod fizi~ki
transfer na sredstva se podrazbira prenos na plate`ni sredstva, monetarno
zlato i hartii od vrednost od Republika Makedonija i vo Republika
Makedonija.
Osporeniot ~l. 29 od Zakonot go ureduva pra{aweto na vnesuvaweto
i iznesuvaweto na efektivni pari, ~ekovi i monetarno zlato.
Imeno, vo st. 1 na ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka Vladata
na Republika Makedonija gi propi{uva uslovite i visinata na iznosot
na efektivni stranski pari i ~ekovi koi mo`at da se vnesuvaat vo Republika
Makedonija ili iznesuvaat od Republika Makedonija.
Narodnata banka na Republika Makedonija gi propi{uva uslovite
i visinata na iznosot na efektivni doma{ni pari i ~ekovi i monetarno
zlato koi mo`at da se vnesuvaat ili iznesuvaat od Republika
Makedonija.
Narodnata banka na Republika Makedonija gi propi{uva uslovite
pod koi ovlastenite banki mo`at da vnesuvaat ili iznesuvaat od
Republika Makedonija efektivni stranski pari od ili na nivnite
smetki vo stranstvo.
Rezidentite i nerezidentite pri preminot na dr`avnata granica
dol`ni se iznosot na efektivni doma{ni i stranski pari, ~ekovi i
monetarno zlato koi gi vnesuvaat ili iznesuvaat nad iznosite utvrdeni
so aktite od st. 1 i 2 na ovoj ~len, zadol`itelno da go prijavat kaj
nadle`nite carinski organi.
Vo inicijativata se naveduva deka so osporenite zakonski odredbi
se odreduvale obele`jata na prekr{okot od strana na Vladata na
Republika Makedonija i Narodnata banka na Republika Makedonija i
deka prekr{okot mo`elo da se opredeluva samo so zakon, a ne i so podzakonski
akt.
Vo ovaa smisla vsu{nost se osporuva ~l. 56 st. 1 t. 32 koj se nao|a
vo delot: "Preodni i zavr{ni odredbi" koja to~ka se povikuva i na
748

~l. 29 od Zakonot, pa poradi toa podnositelot na inicijativata gi
vrzuva i gi osporuva ovie dva ~lena.
So Zakonot za prekr{ocite ("SV RM," br. 62/2006) se opredeluvaat
op{tite uslovi za propi{uvawe na prekr{ocite i prekr{o-
~nite sankcii, op{tite uslovi za utvrduvawe naprekr{o~nata odgovornost,
za izrekuvaweto i izvr{uvaweto na prekr{o~nite sankcii i se
propi{uva prekr{o~nata postapka {to ja vodat sudovite, odnosno vrz
osnova na ovoj i drug zakon organite na dr`avnata uprava ili organizaciite
i drugi organi {to vr{at javni ovlastuvawa nadle`ni za
izrekuvawe na prekr{o~ni sankcii.
Spored ~l. 5 od ovoj zakon prekr{okot e definiran kako protivpravno
delo koe so zakon e opredeleno kako prekr{ok, ~iii obele`ja
se opredeleni so zakon i za koe e predvidena prekr{o~na sankcija.
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Spored ~l. 60 od Ustavot, Narodnata banka na Republika Makedonija
e emisiona banka (st. 1). Narodnata banka na Republika Makedonija
e samostojna i odgovorna za stabilnosta na valutata, za monetarnata
politika i za op{tata likvidnost na pla}awata vo Republikata
i kon stranstvo (st. 2). Organizacijata i rabotata na Narodnata
banka se ureduvaat so zakon (st. 3).
Vo III del od Ustavot koj se odnesuva na "Organizacijata na dr`avnata
vlast," so ~l. 61 e opredeleno deka Sobranieto na Republika
Makedonija e nositel na zakonodavnata vlast na Republikata.
Vo ~l. 68 od Ustavot se utvrdeni nadle`nostite na Sobranieto
na Republika Makedonija, vo koi e i donesuvaweto na zakoni i donesuvaweto
na republi~kiot buxet i zavr{nata smetka na buxetot.
Spored ~l. 88 od Ustavot, Vladata na Republika Makedonija e
nositel na izvr{nata vlast i svoite prava i dol`nosti Vladata gi
vr{i vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.
Vo ~l. 91 od Ustavot se utvrdeni nadle`nostite na Vladata na
Republika Makedonija, vo koi, me|u drugoto e opredeleno deka ja utvrduva
politikata na izvr{uvaweto na zakonite i drugite propisi na
Sobranieto i e odgovorna za nivnoto izvr{uvawe, predlaga zakoni, republi~ki
buxet i drugi propisi {to gi donesuva Sobranieto.
So Zakonot za Narodnata banka na Republika Makedonija ("SV
RM," br. 3/2002, 51/2003, 85/2003, 40/2004, 61/2005 i 129/2006) se ureduva
raboteweto i organizacijata na Narodnata banka na Republika Makedonija.
Vo ~l. 3 od ovoj zakon e utvrdeno deka osnovna cel na Narodnata
banka e odr`uvawe na cenovnata stabilnost, a vo st. 2 na ovoj ~len od
Zakonot e utvrdeno deka Narodnata banka ja poddr`uva ekonomskata
politika na zemjata i finansiskata stabilnost na zemjata, bez da se
749

zagrozi ostvaruvaweto na osnovnata cel, po~ituvaj}i gi na~elata na
pazarnata ekonomija.
Spored ~l. 4 od Zakonot, Narodnata banka e nezavisna vo ostvaruvawe
na funkciite dovereni so ovoj i drug zakon.
Pri ostvaruvawe na funkciite Narodna banka i ~lenovite na
organite nadle`ni za donesuvawe na odluki ne baraat i ne dobivaat
instrukcii od organite na dr`avnata vlast i organite na dr`avnata
uprava.
^lenot 5 od Zakonot utvrduva deka Narodnata banka e pravno
lice, vo celosna dr`avna sopstvenost, so finansiska i administrativna
samostojnost.
Vo ~l. 24 od Zakonot e utvrdeno deka Narodnata banka vr{i nadzor
na deviznoto rabotewe na bankite i menuva~kite raboti na menuva~nicite.
Spored st. 2 na ovoj ~len od Zakonot, Narodnata banka vr{i posreden
nadzor i na drugite rezidenti, soglasno so Zakonot za deviznoto
rabotewe.
Spored st. 3 na ovoj ~len, dokolku preku nadzorot se utvrdat nezakonitosti
i nepravilnosti vo raboteweto na subjektite od st. 1 i 2
na ovoj ~len, Narodnata banka prezema merki soglasno ovoj i drug
zakon.
Od navedenite ustavni i zakonski odredbi proizleguva deka Narodnata
banka na Republika Makedonija e nezavisna vo ostvaruvaweto
na doverenite zakonski funkcii kako banka vo celosna dr`avna sopstvenost
so finansiska i administrativna samostojnost i vr{i, me|u
drugoto, i nadzor na deviznoto rabotewe i vo tie ramki e ovlastena so
zakon da gi propi{uva uslovite i visinata na iznosot na efektivni
doma{ni pari i ~ekovi i monetarno zlato koi mo`at da se vnesuvaat
ili iznesuvaat od Republika Makedonija.
Spored ~l. 4 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija
("SV RM," br. 59/2000, 12/2003, 55/2005, 37/2006 , 115/2007 i 19/2008) vo
ramkite na pravata i dol`nostite utvrdeni so Ustavot i so zakon,
Vladata ja utvrduva ekonomskata i razvojnata politika na dr`avata,
utvrduva merki za nejzino ostvaruvawe i mu predlaga merki na Sobranieto
za ostvaruvawe na politikata {to se od negova nadle`nost, ja
utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i drugi propisi na
Sobranieto, go sledi nivnoto izvr{uvawe i vr{i drugi raboti utvrdeni
so zakon.
Trgnuvaj}i od analizata na sodr`inata na navedenite ustavni i
zakonski odredbi proizleguva deka Sobranieto na Republika Makedonija
so osporenata odredba od ~l. 29 od Zakonot ja ovlastilo Vladata
na Republika Makedonija da gi propi{e uslovite i visinata na iznosot
na efektivni stranski pari i ~ekovi koi mo`at da se vnesuvaat vo
Republika Makedonija ili iznesuvaat od Republika Makedonija, odnosno
Narodnata banka na Republika Makedonija da gi propi{e uslovite
750

i visinata na iznosot na efektivni doma{ni pari i ~ekovi i monetarno
zlato koi mo`at da se vnesuvaat ili iznesuvaat od Republika Makedonija,
{to e vo soglasnost so ustavniot princip na vladeeweto na
pravoto i ustavnata postavenost na Sobranieto, Vladata i Narodnata
banka, kako nezavisni, so posebni nadle`nosti, me|usebno koordinirani
organi.
Imeno, imaj}i predvid deka uslovite za izrekuvawe na prekr-
{okot so koj se kaznuva pravnoto lice, rezident ili nerezident koj
vnesuva ili iznesuva efektivni doma{ni stranski pari, ~ekovi i monetarno
zlato se utvrdeni vo osporeniot ~l. 29 od Zakonot za deviznoto
rabotewe, smetame deka obele`jata na prekr{okot se utvrdeni so
zakon, a ne so podzakonski akt, kako {to se naveduva vo inicijativata,
poradi {to ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenite
~l. 29 i 56 st. 1 t. 32 od Zakonot so principot na vladeeweto na
pravoto utvrdeno vo ~l. 8 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija.
2. Vo odnos na osporenata Odluka za uslovite i visinata na
iznosot na efektivni stranski pari i ~ekovi koi mo`e da se vnesuvaat
ili iznesuvaat od Republika Makedonija, vo inicijativata se naveduva
deka istata e sprotivna na Ustavot i ~l. 4 od Zakonot za prekr{ocite,
me|utoa podnositelot ne naveduva nikakvi argumenti i pri~ini zo{to
navedenata odluka bi bila sprotivna na Ustavot i zakonot.
So ogled na toa {to vo inicijativata ne se navedeni pri~inite
poradi koi se osporuva navedenata Odluka, predlagame Sudot soglasno
~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija
inicijativata vo ovoj del poradi procesni pre~ki po odlu~uvawe po
nea da ja otfrli.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe i
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 29 i 56 st. 1 t. 32 od Zakonot za deviznoto rabotewe ("SV RM," br.
34/2001, 49/2001, 103/2001 i 51/2003), i
3. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za uslovite i visinata
na iznosot na efektivni stranski pari i ~ekovi koi mo`e da se
vnesuvaat ili iznesuvaat od Republika Makedonija ("SV RM," br.
77/2002, 13/2003 i 65/2003).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 16 april 2008 godina,
donese
751

752
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~lenovite 29 i 56 stav 1 to~ka 32 od Zakonot za devizno rabotewe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 34/2001, 49/2001, 103/
2001 i 51/2003).
2. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za uslovite i visinata
na iznosot na efektivni stranski pari i ~ekovi koi mo`e da se vnesuvaat
ili iznesuvaat od Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 77/2002, 13/2003 i 65/2003).
3. Atanasovski Nikol~o, advokat od Del~evo na Ustavniot sud
na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenovite 29 i 56 stav 1 to~ka 32
od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie, kako i ocenuvawe na
ustavnosta i zakonitosta na Uredbata ozna~ena vo to~kata 2 od ova
re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata osporenite odredbi od
Zakonot bile sprotivni na principot na vladeeweto na pravoto kako
temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija utvrdeni
vo ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
od pri~ini {to obele`jata na prekr{okot mo`elo da se opredelat
samo so zakon, a ne i so podzakonski akt, kako {to bilo utvrdeno vo
osporenite zakonski odredbi spored koi Narodnata banka na Republika
Makedonija i Vladata na Republika Makedonija bile ovlasteni so
podzakonski akt da gi preciziraat obele`jata na prekr{okot.
Vo vrska so osporenata Odluka, vo inicijativata ne se naveduvaat
argumenti, osven toa deka taa bila sprotivna na Ustavot i na ~lenot
4 od Zakonot za prekr{ocite.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 29 od
Zakonot, Vladata na Republika Makedonija gi propi{uva uslovite i
visinata na iznosot na efektivni stranski pari i ~ekovi koi mo`at
da se vnesuvaat vo Republika Makedonija ili iznesuvaat od Republika
Makedonija.
Narodnata banka na Republika Makedonija gi propi{uva uslovite
i visinata na iznosot na efektivni doma{ni pari i ~ekovi i monetarno
zlato koi mo`at da se vnesuvaat ili iznesuvaat od Republika
Makedonija.
Narodnata banka na Republika Makedonija gi propi{uva uslovite
pod koi ovlastenite banki mo`at da vnesuvaat ili iznesuvaat od
Republika Makedonija efektivni stranski pari od ili na nivnite
smetki vo stranstvo.
Rezidentite i nerezidentite pri preminot na dr`avnata granica
dol`ni se iznosot na efektivni doma{ni i stranski pari, ~ekovi
i monetarno zlato koi gi vnesuvaat ili iznesuvaat nad iznosite utv-

deni so aktite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, zadol`itelno da go
prijavat kaj nadle`nite carinski organi.
Spored osporeniot ~len 56 stav 1 to~ka 32 od Zakonot so pari-
~ni kazni od 250.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok pravnoto
lice, rezident ili nerezident, ako vnesuva ili iznesuva efektivni
doma{ni i stranski pari, ~ekovi i monetarno zlato sprotivno
na uslovite utvrdeni od Vladata na Republika Makedonija (~len 29).
Sudot na sednicata, isto taka, utvrdi deka so Odlukata za uslovite
i visinata na iznosot na efektivni stranski pari i ~ekovi koi
mo`e da se vnesuvaat ili iznesuvaat od Republika Makedonija se ureduva:
1) Rezidentite mo`at slobodno da iznesuvaat od Republika Makedonija
efektivni stranski pari i ~ekovi vo iznos od 2.000 evra.
Rezidentite vo Republika Makedonija mo`e slobodno da vnesuvaat
efektivni stranski pari vo visina od 10.000 evra, a nad 10.000
evra vnesuvaweto se vr{i soglasno odredbite od Zakonot za spre~uvawe
perewe pari.
2) Rezidentite se dol`ni pri patuvawe vo stranstvo iznosot na
efektivni stranski pari i ~ekovi od 2.000 do 4.000 evra da go prijavat
na carinskite organi pri izleguvawe od Republika Makedonija.
Efektivnite stranski pari od stav 1 na ovaa to~ka, rezidentite
gi iznesuvaat vrz osnova na potvrda od ovlastena banka ili menuva~nica
za kupenite stranski pari ili vrz osnova na potvrda od banka
za podignati devizi od devizna smetka ili devizna {tedna kni{ka.
Potvrdata od stav 2 na ovoj ~len va`i do prvoto preo|awe na
granicata, a najdocna 90 dena od denot na izdavaweto.
Efektivnite stranski pari od stav 1 na ovaa to~ka, rezidentite
pri slu`beno patuvawe vo stranstvo gi iznesuvaat vo visina na iznosot
sodr`an vo nalogot za izvr{uvawe na doznaka vo stranstvo (obrazec
1450), utvrden vrz osnova na Odlukata za patuvawe vo stranstvo, vo
koja se nazna~eni: zemjata vo koja se patuva, celta na patuvaweto, kolku
lica patuvaat i vremeto na prestoj vo stranstvo, kako i visinata na
potrebnite sredstva za prestoj na slu`beniot pat.
Iznesuvaweto na efektivni stranski pari nad 4.000 evra e zabraneto.
3) Nerezidentite mo`at slobodno da vnesuvaat ili iznesuvaat
vo i od Republika Makedonija efektivni stranski pari i ~ekovi vo
iznos od 2000 evra.
Nerezidentite se dol`ni pri vleguvaweto vo Republika Makedonija
da go prijavat na carinskite organi iznosot na efektivni stranski
pari nad 2000 evra koj go vnesuvaat. Iznosot koj go iznesuvaat nerezidentite
ne mo`e da bide pogolem od prijaveniot iznos pri vleguvaweto
vo Republika Makedonija.
Pri vleguvaweto vo Republika Makedonija, nerezidentite od
carinskite organi zadol`itelno dobivaat pismena potvrda za iznosot
753

na efektivni stranski pari koi gi vnesuvaat vo Republika Makedonija,
koja se dol`ni da ja dadat na uvid na carinskite organi pri izleguvaweto
od Republika Makedonija.
4) So vleguvaweto vo sila na ovaa odluka prestanuva da va`i
Odlukata za vnesuvawe ili iznesuvawe na efektivni stranski pari vo
i od Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 70/2002) i Odlukata za iznesuvawe i vnesuvawe na efektivni
denari vo patni~kiot promet so stranstvo ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 40/1993).
5) Ovaa odluka vleguva vo sila naredniot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," a }e po~ne da
se primenuva od 15 oktomvri 2002 godina.
5. Soglasno ~len 110 alinei 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na
Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot
i so zakonite.
So Zakonot za deviznoto rabotewe se regulirat tekovnite i kapitalnite
transakcii i nivna realizacija vo vid na pla}awa i transferi
me|u rezidenti i nerezidenti, me|u rezidenti ako rabotat so
stranski plate`ni sredstva ili ako predmet na raboteweto se stranskite
plate`ni sredstva i ednostran prenos na sredstva od i vo Republika
Makedonija, koi ne pretstavuvaat transakcii me|u rezidenti i
nerezidenti, kako i devizniot nadzor i kontrola.
So ~lenot 2 od Zakonot e uredeno zna~eweto na poimite upotrebeni
vo ovoj zakon. Taka, so stavot 2 to~kite 1 - 6 od ovoj ~len od Zakonot
e utvrdeno deka rezidenti se trgovski dru{tva, trgovci poedinci
i drugi pravni lica so sedi{te vo Republika Makedonija i nivni pretstavni{tva
vo stranstvo, osven nivni podru`nici vo stranstvo, podru`nici
na stranski dru{tva zapi{ani vo trgovski registar vo Republika
Makedonija, fizi~ki lica koi samostojno vr{at dejnost kako zanimawe
so postojano mesto na `iveewe vo Republika Makedonija, i
koi ne se tretiraat za trgovci spored Zakonot za trgovski dru{tva,
fizi~ki lica so postojano mesto na `iveewe vo Republika Makedonija,
fizi~ki lica koi privremeno prestojuvaat vo Republika Makedonija
vrz osnova na va`e~ka viza za prestoj, odnosno rabotna viza vo
traewe od najmalku 6 meseci i diplomatski, konzularni i drugi pretstavni{tva
vo Republika Makedonija vo stranstvo koi se finansiraat
od Buxetot na Republika Makedonija, kako i vrabotenite vo tie pretstavni{tva
i ~lenovite na nivnite potesni semejstva. Nerezidenti se
site drugi lica koi ne se definirani kako rezidenti soglasno ovoj
zakon.
Spored ~lenot 2 stav 3 od Zakonot, nerezidenti se site drugi
lica koi ne se definirani kako rezidenti.
Vo ovoj ~len od Zakonot, isto taka e definirano {to pretstavuva
ednostran transfer na sredstva. Pritoa, vo Zakonot pod ednost-
754

an transfer na sredstva se podrazbira prenos na sredstva od stranstvo
vo Republika Makedonija i od Republika Makedonija vo stranstvo,
koi ne se rezultat na tekovni ili kapitalni transakcii me|u rezidenti
i nerezidenti. Kako ednostrani transferi se smetaat li~ni transferi
na sredstva i fizi~ki transferi na sredstva. Pod fizi~ki transfer
na sredstva se podrazbira prenos na plate`ni sredstva, monetarno
zlato i hartii od vrednost od Republika Makedonija i vo Republika
Makedonija.
So ~lenot 29 od Zakonot se ureduva pra{aweto na vnesuvaweto
i iznesuvaweto na efektivni pari, ~ekovi i monetarno zlato.
Vo inicijativata se naveduva deka so osporenite zakonski odredbi
se odreduvale obele`jata na prekr{okot od strana na Vladata na
Republika Makedonija i Narodnata banka na Republika Makedonija i
deka prekr{okot mo`elo da se opredeluva samo so zakon, a ne i so podzakonski
akt.
Vo ovaa smisla vsu{nost se osporuva ~lenot 56 stav 1 to~ka 32
koj se nao|a vo delot: "Preodni i zavr{ni odredbi" koja to~ka se povikuva
i na ~lenot 29 od Zakonot, pa poradi toa podnositelot na inicijativata
gi vrzuva i gi osporuva ovie dva ~lena.
So Zakonot za prkr{ocite ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 62/2006) se opredeluvaat op{tite uslovi za propi{uvawe
na prekr{ocite i prekr{o~nite sankcii, op{tite uslovi za utvrduvawe
na prekr{o~nata odgovornost, za izrekuvaweto i izvr{uvaweto
na prekr{o~nite sankcii i se propi{uva prekr{o~nata postapka
{to ja vodat sudovite, odnosno vrz osnova na ovoj i drug zakon organite
na dr`avnata uprava ili organizaciite i drugi organi {to vr{at javni
ovlastuvawa nadle`ni za izrekuvawe na prekr{o~ni sankcii.
Spored ~lenot 5 od ovoj zakon prekr{okot e definiran kako
protivpravno delo koe so zakon e opredeleno kako prekr{ok, ~ii obele`ja
se opredeleni so zakon i za koe e predvidena prekr{o~na sankcija.
Spored ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Spored ~lenot 60 od Ustavot, Narodnata banka na Republika
Makedonija e emisiona banka (stav 1). Narodnata banka na Republika
Makedonija e samostojna i odgovorna za stabilnosta na valutata, za monetarnata
politika i za op{tata likvidnost na pla}awata vo Republikata
i kon stranstvo (stav 2). Organizacijata i rabotata na Narodnata
banka se ureduvaat so zakon (stav 3).
Vo III del od Ustavot koj se odnesuva na "Organizacijata na dr`avnata
vlast," so ~lenot 61 e opredeleno deka Sobranieto na Republika
Makedonija e nositel na zakonodavnata vlast na Republikata.
755

Vo ~lenot 68 od Ustavot se utvrdeni nadle`nostite na Sobranieto
na Republika Makedonija, vo koi e i donesuvaweto na zakoni i
donesuvaweto na republi~kiot buxet i zavr{nata smetka na buxetot.
Spored ~lenot 88 od Ustavot, Vladata na Republika Makedonija
e nositel na izvr{nata vlast i svoite prava i dol`nosti Vladata gi
vr{i vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.
Vo ~lenot 91 od Ustavot se utvrdeni nadle`nostite na Vladata
na Republika Makedonija, vo koi, me|u drugoto e opredeleno deka ja
utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i drugite propisi
na Sobranieto i e odgovorna za nivnoto izvr{uvawe, predlaga zakoni,
republi~ki buxet i drugi propisi {to gi donesuva Sobranieto.
So Zakonot za Narodnata banka na Republika Makedonija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ br. 3/2002, 51/2003, 85/
2003, 40/2004, 61/2005 i 129/2006) se ureduva raboteweto i organizacijata
na Narodnata banka na Republika Makedonija.
Vo ~lenot 3 od ovoj zakon e utvrdeno deka osnovna cel na Narodnata
banka e odr`uvawe na cenovnata stabilnost, a vo stavot 2 na ovoj
~len od Zakonot e utvrdeno deka Narodnata banka ja poddr`uva ekonomskata
politika na zemjata i finansiskata stabilnost na zemjata, bez
da se zagrozi ostvaruvaweto na osnovnata cel, po~ituvaj}i gi na~elata
na pazarnata ekonomija.
Spored ~lenot 4 od Zakonot, Narodnata banka e nezavisna vo
ostvaruvawe na funkciite dovereni so ovoj i drug zakon.
Pri ostvaruvawe na funkciite Narodna banka i ~lenovite na
organite nadle`ni za donesuvawe na odluki ne baraat i ne dobivaat
instrukcii od organite na dr`avnata vlast i organite na dr`avnata
uprava.
^lenot 5 od Zakonot utvrduva deka Narodnata banka e pravno
lice, vo celosna dr`avna sopstvenost, so finansiska i administrativna
samostojnost.
Vo ~lenot 24 od Zakonot e utvrdeno deka Narodnata banka vr{i
nadzor na deviznoto rabotewe na bankite i menuva~kite raboti na
menuva~nicite.
Spored stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot, Narodnata banka vr{i
posreden nadzor i na drugite rezidenti, soglasno so Zakonot za deviznoto
rabotewe.
Spored stavot 3 na ovoj ~len, dokolku preku nadzorot se utvrdat
nezakonitosti i nepravilnosti vo raboteweto na subjektite od stavovite
1 i 2 na ovoj ~len, Narodnata banka prezema merki soglasno ovoj i
drug zakon.
Od navedenite ustavni i zakonski odredbi proizleguva deka
Narodnata banka na Republika Makedonija e nezavisna vo ostvaruvaweto
na doverenite zakonski funkcii kako banka vo celosna dr`avna
sopstvenost so finansiska i administrativna samostojnost i vr{i,
me|u drugoto, i nadzor na deviznoto rabotewe i vo tie ramki e ovla-
756

stena so zakon da gi propi{uva uslovite i visinata na iznosot na efektivni
doma{ni pari i ~ekovi i monetarno zlato koi mo`at da se vnesuvaat
ili iznesuvaat od Republika Makedonija.
Spored ~lenot 4 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 59/2000, 12/2003,
55/2005, 37/2006 , 115/2007 i 19/2008) vo ramkite na pravata i dol`nostite
utvrdeni so Ustavot i so zakon, Vladata ja utvrduva ekonomskata i
razvojnata politika na dr`avata, utvrduva merki za nejzino ostvaruvawe
i mu predlaga merki na Sobranieto za ostvaruvawe na politikata
{to se od negova nadle`nost, ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto
na zakonite i drugi propisi na Sobranieto, go sledi nivnoto izvr{uvawe
i vr{i drugi raboti utvrdeni so zakon.
Trgnuvaj}i od analizata na sodr`inata na navedenite ustavni i
zakonski odredbi proizleguva deka Sobranieto na Republika Makedonija
so osporenata odredba od ~len 29 od Zakonot ja ovlastilo Vladata
na Republika Makedonija da gi propi{e uslovite i visinata na iznosot
na efektivni stranski pari i ~ekovi koi mo`at da se vnesuvaat vo
Republika Makedonija ili iznesuvaat od Republika Makedonija,
odnosno Narodnata banka na Republika Makedonija da gi propi{e
uslovite i visinata na iznosot na efektivni doma{ni pari i ~ekovi i
monetarno zlato koi mo`at da se vnesuvaat ili iznesuvaat od Republika
Makedonija, {to e vo soglasnost so ustavniot princip na vladeeweto
na pravoto i ustavnata postavenost na Sobranieto, Vladata i
Narodnata banka, kako nezavisni, so posebni nadle`nosti, me|usebno
koordinirani organi.
Imeno, imaj}i predvid deka uslovite za izrekuvawe na prekr-
{okot so koj se kaznuva pravnoto lice, rezident ili nerezident koj
vnesuva ili iznesuva efektivni doma{ni stranski pari, ~ekovi i monetarno
zlato se utvrdeni vo osporeniot ~len 29 od Zakonot za deviznoto
rabotewe, zna~i deka obele`jata na prekr{okot se utvrdeni so
zakon, a ne so podzakonski akt, kako {to se naveduva vo inicijativata,
poradi {to ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenite
~lenovi 29 i 56 stav 1 to~ka 32 od Zakonot so principot na
vladeeweto na pravoto utvrdeno vo ~lenot 8 alineja 3 od Ustavot na
Republika Makedonija.
6. Vo odnos na osporenata Odluka za uslovite i visinata na
iznosot na efektivni stranski pari i ~ekovi koi mo`e da se vnesuvaat
ili iznesuvaat od Republika Makedonija, vo inicijativata se naveduva
deka istata e sprotivna na Ustavot i ~lenot 4 od Zakonot za prekr-
{ocite, me|utoa podnositelot ne naveduva nikakvi argumenti i pri~ini
zo{to navedenata odluka bi bila sprotivna na Ustavot i zakonot.
So ogled na toa {to vo inicijativata ne se navedeni pri~inite
poradi koi se osporuva navedenata Odluka, Sudot soglasno ~lenot 28
alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija
757

inicijativata vo ovoj del poradi procesni pre~ki po odlu~uvawe po
nea ja otfrli.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 i 2
od ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
758

61. U. br. 40/2008 (23. 04. 2008)
Osporen akt
Odluka za odlo`uvawe zaminuvawe vo penzija na pretsedatelot
na Sudskiot sovet na Republika Makedonija br. 07-2137/1 od 24. 12. 2007
godina, donesena od Sudskiot sovet na Republika Makedonija.
Pri~ini za osporuvawe
Vo inicijativata podnositelkata najprvo se povikuva na ~l. 50
st. 1 od Ustavot, kako i na ~l. 112 st. 2 od Ustavot, za potoa samata da
konstatira deka osporenata odluka ne bila op{t akt, me|utoa so ogled
na toa {to bila od pogolemo zna~ewe i imala po{iroko vlijanie za javnosta,
osobeno za sudskata bran{a, istata ja napa|a po dva osnova.
Kako pri~ini poradi koja se osporuva predmetnata odluka vo
inicijativata se naveduva deka so nejzinoto donesuvawe Sudskiot sovet
na Republika Makedonija se stavil nad Ustavot i zakonite, zatoa
{to toj so nea odlu~uval za pra{awe {to ne e utvrdeno kako negova nadle`nost
vo ~l. 31 od Zakonot za Sudskiot sovet i zatoa {to nitu vo
ovoj, a ni vo Zakonot za sudovite, ne se predviduvalo prodol`uvawe na
rabotniot odnos na pretsedatelot na Sudskiot sovet po istekot na mandatot
dokolku gi ispolni uslovite za starosna penzija, za {to fakti-
~ki se odlu~ilo so osporenata odluka.
Ponatamu, vo inicijativata se naveduva deka so ovaa odluka se
vr{ela diskriminacija na sudiite vo Republika Makedonija, so prekr{uvawe
na pravoto na ednakvost vo ostvaruvaweto na pravata od raboten
odnos i od penziskoto osiguruvawe, so ogled na toa {to so nea na
pretsedatelot na Sudskiot sovet mu se obezbeduvalo zaminuvawe vo penzija
so 65 godini, namesto so 64 godini `ivot, a toa zna~elo i ostvaruvawe
na povisoka penzija.
Spored navodite vo inicijativata, diskriminacijata na sudiite
vo Republika Makedonija {to bila napravena so donesuvaweto na
osporenata odluka bila o~igledna zatoa {to na site sudii koi zaminale
vo penzija poradi ispolnuvawe na zakonskite uslovi ne im bila dadena
mo`nost da go koristat pravoto na prodol`uvwe na rabotniot
odnos, kakvo {to pravo mu bilo utvrdeno vo osporenata odluka na pretsedatelot
na Sudskiot sovet.
Od navedenite pri~ini vo inicijativata se predlaga Ustavniot
sud "da utvrdi deka osporenata odluka ima po{iroko vlijanie vo op{-
759

testvoto i deka istata e donesena sprotivno na Ustavot i zakonite ... i
kako takva da ja poni{ti so svoja odluka".
So ogled na implikaciite {to ve}e gi predizvikala ovaa odluka,
vo inicijativata se predlaga "Sudot da donese vremena merka, odnosno
da se stavi von sila osporenata odluka do donesuvawe na kone~na
odluka od strana na Ustavniot sud na Republika Makedonija."
760
Sodr`ina na osporenata odluka
Sudskiot sovet na Republika Makedonija na sednicata odr`ana
na den 13. 12. 2007 godina donese
O D L U K A
Za odlo`uvawe zaminuvawe vo penzija na Pretsedatelot na Sudskiot sovet na
Republika Makedonija
Se odlo`uva zaminuvaweto vo penzija na Pretsedatelot na Sudskiot
sovet na Republika Makedonija do navr{uvawe 65 godini vozrast.
SUDSKI SOVET NA
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Zamenik pretsedatel
Vasil Gr~ev
Ustavnosudska praktika
Od ustavnosudskata praktika nema ist vakov predmet, no kako
najbliski, odnosno najsrodni se predmetite vo koi Sudot odlu~uval za
ustavnosta i zakonitosta na akti vo vrska so imenuvawe i razre-
{uvawe ili za prestanok na mandat na opredeleni nositeli na javni
funkcii, kako {to se direktori i ~lenovi na organi na upravuvawe na
javni pretprijatija i ustanovi, agencii, ~lenovi na soveti na op{tini,
~lenovi na Vladata i dr. Takvi predmeti od ustavno sudska praktika
ima pove}e, no nie }e navedeme samo nekolku i toa:
1. So Re{enie U. br. 73/1976 od 17. 04. 1996 godina, Sudot ja otfrli
inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na Odlukata za izbor na Vlada na Republika Makedonija,
donesena od Sobranieto na Republika Makedonija na 23 fevruari
1996 godina.
Vo obrazlo`enieto na ova re{enie, me|udrugoto, se naveduva:
Trgnuvaj}i od sodr`inata na osporenata odluka za izbor na Vlada na
Republika Makedonija, mo`e da se konstatira deka taa ne sodr`i nikakvi
op{ti pravni normi, tuku go sodr`i poimeni~no sostavot na
Vladata, izbran od Sobranieto na Republikata. Spored toa, Sudot oce-

ni deka osporenata odluka ne pretstavuva propis, tuku taa pretstavuva
akt za konkreten izbor na Vlada na Republika Maedonija, koj izbor e
ovlasteno da go vr{i Sobranieto na Republikata.
Poradi toa, Sudot oceni deka ne e nadle`en da ja ocenuva ustavnosta
i zakonitosta na osporenata odluka.
So ogled na toa {to Ustavniot sud oceni deka Odlukata za
izbor na Vladata ne e propis podoben za ustavnosudska ocena, ne se
vpu{ti vo ocenka dali postapkata za izbor na Vladata e sprovedena vo
soglasnost so Ustavot na Republika Makdonija i dali pravilno se primeneti
odredbite od ~l. 94 st. 3 od Ustavot na Republika Makedonija.
2. So Re{enie U. br. 152/1999 od 28. 11. 1999 godina, Sudot ja
otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na nekolku odluki za imenuvawe i razre{uvawe na
direktor i ~lenovi na upravni odbori vo javni pretprijatija i fondovi,
doneseni od Sovetot na op{tina Gevgelija.
Spored obrazlo`enieto na Re{enieto pri~ini za otfrlawe na
ovaa inicijativa e {to so ogled na sodr`inata na site navedeni odluki
tie nemale karakter na propisi vo smisla na ~l. 110 od Ustavot i ne
se podobni za ustavno sudska ocena.
3. So Re{enie U. br. 48/1998 od 6. 05. 1998, Sudot ja otfrli inicijativata
za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Re{enieto za razre{uvawe na predsedava~ot na Sovetot na
op{tina Dolneni i Re{enieto za prestanok na mandatot na ~len na
Sovet na op{tina Dolneni.
Spored obrazlo`enieto na ova re{enie, Sudot vo ovoj slu~aj
izrazil stav deka navedenite osporeni re{enija po svojata sodr`ina
pretstavuvale poedine~ni akti za koi soglasno ~l. 110 od Ustavot ne e
nadle`en da odlu~uva.
4. Sudot so Re{enie U. br. 171/1999 od 29. 09. 1999 godina ja otfrlil
inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na Odlukata za izmenuvawe na Odlukata za imenuvawe
pretsedatel, ~lenovi na Dr`avnata izborna komisija, sekretar i nivni
zamenici, donesena od Sobranieto na Republika Makedonija ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 59/1999).
Spored t. 2 ova re{enie }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija".
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Na sednicata Sudot utvrdi
deka osporenata odluka pretstavuva poedine~en akt za imenuvawe na
odredeni lica za izvr{uvawe na funkcijata pretsedatel odnosno ~len
i nivni zamenici vo Dr`avnata izborna komisija, a ne propis ili drug
vid na op{t akt so koj na op{t normativen na~in bi se utvrduvale pravila
na odnesuvawe ili opredeleni odnosi.
Soglasno ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija Ustavniot
sud na Republika Makedonija e nadle`en da odlu~uva za soglasnosta
na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na kolektivnite dogovori i
761

drugite propisi so Ustavot i zakonite, kako i da vr{i drugi raboti
utvrdeni vo toj ~len od Ustavot, no ne i da ja ocenuva ustavnosta i zakonitosta
na poedine~nite akti, nezavisno od toa koj gi donesuva.
So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka ne e nadle`en da ja
ocenuva zakonitosta na osporenata odluka, poradi {to odlu~i kako vo
t. 1 od ova re{enie. Vo soglasnost so toa, baraweto na podnositelite
na inicijativata da se zapre izvr{uvaweto na osporenata odluka e bezpredmetno.
Nezavisno od procesnite pre~ki da odlu~uva za zakonitosta na
osporenata odluka, Ustavniot sud na Republika Makedonija, vo soglasnost
so svojata ustavna polo`ba na organ na Republikata koj ja {titi
ustavnosta i zakonitosta, razgleduvaj}i ja osporenata odluka oceni
deka taa ima seriozni implikacii na konzistentnoto ostvaruvawe na
ustavnosta i zakonitosta, odnosno na principite na pravnata dr`ava i
vladeeweto na pravoto vo Republika Makedonija. Spored misleweto
na Sudot osporenata odluka ne e vo soglasnost so ~l. 32 st. 1 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izbor na pratenici vo
Sobranieto na Republika Makedonija zatoa {to so nea se vr{i zamena
na postojnite ~lenovi na Dr`avnata izborna komisija od redot na sudiite,
{to so ozna~eniot ~len od Zakonot pravno e nedopu{teno. Okolnosta
{to osporenata odluka e donesena od Sobranieto na Republika
Makedonija, odnosno od istiot organ {to go donesuva i zakonot zasegnuva
vo temelot na principot na pravnata dr`ava, imeno, deka vlasta e
obvrzana so pravoto {to samata go propi{uva, kako i vo principot na
vladeeweto na pravoto spored koj sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot
i zakonite koi va`at ednakvo za sekogo, a {to se obezbeduva preku
sudstvoto. Toa {to vo konkretniot slu~aj i vo ovoj moment ne mo`e da
se vospostavi ustavnosudska kontrola na ovoj vid akti na Sobranieto
na Republika Makedonija kako eden od najefikasnite instrumenti na
kontrola na pravnite akti na javnata vlast, ne navleguvaj}i vo pra-
{aweto za nadle`nosta na redovnite sudovi, ne e pri~ina Ustavniot
sud da go negira postoeweto na ovoj temelen ustavnopraven problem
{to se otvora po povod na osporenata odluka.
5. Sudot so Re{enie U. br. 215/1998 od 24. 03. 1999 godina ja
otfrlil inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na
akti (re{enija) so koi se vr{i imenuvawa na pretsedateli i ~lenovi
na upravni odbori na razni op{tinski fondovi, zatoa {to ocenil
deka tie se poedine~ni akti i kako takvi ne spa|aat vo domenot na
nadle`nosta na Sudot.
Spored Sudot, faktot {to ovie akti bile doneseni vo postapka
sprotivna na zakon (bez kvorum) ne bilo odlu~uva~ko, zatoa {to tie po
svojata priroda i koga bi bile doneseni vo legitimna postapka, Sudot
ne bi bil nadle`en za odlu~uvawe na nivnata ustavnost i zakonitost.
762

6. So Re{enie U. br. 65/2003 od 7. 05. 2003, Sudot me|udrugoto, ja
otfrlil inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na
Odlukata za razre{uvawe na pretsedatel na Sovet na op{tina Novo
selo i Odlukata za verifikacija na mandat na ~len na Sovetot na
istata op{tina, donesena na 10 mart 2003.
Vo odnos na navedenite dva akti Sudot utvrdil deka tie ne
sodr`at op{ti pravila za odnesuvawe na neopredelen broj subjekti i
neopredeleno vreme, tuku se konkretni akti poradi {to Sudot ne e
nadle`en da postapuva po niv.
7. So Re{enie U. br. 23/2006 od 31. 05. 2006 e otfrlena inicijativata
za poveduvawe postapka za ocenuvawe na zakonitosta na Re{enieto
br. 17-6025/1 od 2. 12. 2002 za razre{uvawe od dol`nosta pretsedatel
i ~lenovi na Upravniot odbor na Agencijata za potiknuvawe
na razvojot na zemjodelstvoto, doneseno od Vladata na Republika
Makedonija.
Vo obrazlo`enieto na Re{enieto se naveduva: Trgnuvaj}i od
pravnite elementi koi go opredeluvaat propisot, a spored koi toj treba
da sodr`i op{ti normi na odnesuvawe, da ureduva odnosi na subjektite
vo pravoto na op{t na~in i da utvrduva prava i obvrski na neopredelen
krug na subjekti vo pravoto, Sudot oceni deka vo konkreniov
slu~aj osporenoto re{enie nema karakter na propis vo smisla
na navedenata ustavna odredba, poradi {to istoto ne mo`e da bide
predmet na ustavnosudska ocena.
Imeno, od sodr`inata na osporenoto re{enie proizleguva
deka so nego se vr{i poimeni~no razre{uvawe od dol`nost na pretsedatel
i ~lenovi na Upraven odbor na Agencijata za pottiknuvawe na
razvojot na zemjodelstvoto - Bitola, od {to proizleguva deka po svojata
forma i sodr`ina pretstavuva poedine~en akt i nema karakter na
propis vo smisla na ~l. 110 od Ustavot. So osporeniot akt ne se ureduvaat
odnosi pome|u neopredelen broj na subjekti na op{t na~in, poradi
{to ne se ispolneti uslovite Ustavniot sud da se vpu{ta vo
analiza na osnovanosta na navodite vo inicijativata."
8. Sudot so Re{enie U. br. 250/2007 od 26. 12. 2007 godina ja otfrlil
inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na nekolku
re{enija i edna odluka za imenuvawe i razre{uvawe na ~lenovi na
u~ili{niot odbor na OU "Rade Kratovče" Ko~ani.
Za site osporeni re{enija i odlukata Sudot utvrdil deka ne se
propisi, tuku se poedine~ni, odnosno konkretni akti za koi ne e nadle`en
da ja ocenuva nivnata zakonitost.
9. Sudot so Re{enie U. br. 78/2006 od 24. 05. 2006 godina ja otfrlil
inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na Odlukata za izmenuvawe na Odlukata za razre-
{uvawe, izbor i imenuvawe na ~lenovi na Upravniot odbor na MRTV,
donesena od Sobranieto na Republika Makedonija.
763

Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Imeno, od sodr`inata na
osporenata odluka proizleguva deka so nea se vr{i poimeni~no razre{uvawe
na prethodno imenuvani i imenuvawe na novi ~lenovi na
Upravniot odbor na Makedonskata radiotelevizija, od {to proizleguva
deka odlukata, po svojata forma i sodr`ina pretstavuva poedine~en
akt so koj ne se ureduvaat odnosi pome|u neopredelen broj na subjekti
na op{t na~in, poradi {to ne se ispolneti uslovite Ustavniot
sud da se vpu{ta vo analiza na osnovanosta na navodite vo inicijativata.
So ogled deka Odlukata nema karakter na propis vo smisla na
~l. 110 od Ustavot, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite od ~l. 28
al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija za otfrlawe
na inicijativata.
10. Sudot so Re{enie U. br. 4/2006 ja otfrlil inicijativata za
poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na
Odlukata br. 08/458 donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod
na sednicata odr`ana na 9. 11. 2005 godina ("Slu`ben glasnik na
op{tina Makedonski Brod," br. 2/2005).
So osporenata odluka Sovetot na op{tinata odlu~il za odzemawe
na mandatot na dvajca ~lenovi na Sovetot poradi toa {to ne prisustvuvale
na ~etiri sednici na Sovetot.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Poa|aj}i od pravnite elementi
koi go opredeluvaat propisot toj treba da sodr`i op{ti normi na
odnesuvawe, da ureduva odnosi na subjektite vo pravoto na op{t na~in
i da utvrduva prava i obvrski na neopredelen krug na subjekti vo pravoto.
Vo slu~ajov osporenata odluka nema karakter na propis vo smisla
na ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija i ne mo`e da bide
predmet na ustavnosudska ocena.
Imeno, od sodr`inata na osporenata odluka proizleguva deka
so nea ne se reguliraat nikakvi odnosi, tuku poimenično se naveduvaat
~lenovite na Sovetot (dvajca ~lenovi) na koi im e odzemen mandatot
i po svojot karakter i sodr`ina pretstavuva poedine~en akt, so
koj ne se ureduvaat odnosi pome|u neopredelen broj na subjekti na
op{t na~in, istiot ne e propis i nema osnova za meritorna ocena na
osporenata odluka.
11. Sudot so Re{enie U. br. 127/2004 od 3. 11. 2004 godina ja otfrli
inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na Odlukata za izbor na Vladata na Republika Makedonija br. 07-
2394/1 od 2. 06. 2004 godina, objavena vo "SV RM," br. 35 od 7 juni 2004
godina.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Sudot na sednicata utvrdi
deka so Odlukata za izbor na Vladata na Republika Makedonija br. 07-
2394/1 od 2. 06. 2004 godina, objavena vo "SV RM, " br. 35 od 7. 06. 2004
godina za pretsedatel na Vladata na Republika Makedonija e izbran
Hari Kostov, a me|u ministrite poimeni~no navedeni koi }e rakovo-
764

dat so oddelnite ministerstva, e izbran Siqan Avramovski za minister
koj }e rakovodi so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Vo to~kata
4 od ovaa odluka e navedeno deka istata vleguva vo sila so denot
na donesuvaweto, a }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
Soglasno ~l. 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija
odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i kolektivni dogovori so Ustavot i zakonite.
Soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija ("SV RM," br. 70/1992), Ustavniot sud }e ja otfrli
inicijativata ako ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto.
Trgnuvaj}i od pravnite elementi koi go opredeluvaat propisot,
a spored koi toj treba da sodr`i op{ti normi na odnesuvawe, da ureduva
odnosi na subjektite vo pravoto na op{t na~in i da utvrduva prava
i obvrski na neopredelen krug na subjekti vo pravoto, Sudot utvrdi
deka vo konkretniov slu~aj osporenata odluka ima karakter na poedine~en
akt, odnosno nema karakter na propis vo smisla na ustavnata
odredba poradi {to i istata ne mo`e da bide predmet na ustavnosudska
ocena.
Imeno, od sodr`inata na osporenata odluka proizleguva deka
so nea ne se reguliraat nikakvi odnosi, tuku poimeni~no se naveduvaat
izbranite od Sobranieto na Republika Makedonija ~lenovi na Vladata
na Republika Makedonija, {to, spored Sudot, e pravo na Sobranieto
na Republika Makedonija, a soglasno ~l. 68 st. 1 t. 13 od Ustavot na Republika
Makedonija.
Sudot oceni deka osporenata odluka po svojot karakter i sodr-
`ina pretstavuva poedine~en akt, so koj ne se ureduvaat odnosi pome|u
neopredelen broj na subjekti na op{t na~in, istiot ne e propis.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i kolektivnite dogovori so Ustavot i so
zakonite.
Spored ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle-
`en da odlu~uva po baraweto.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi, kako i
od sodr`inata na osporenata odluka, spored nas, proizleguva deka taa,
nezavisno {to nosi naziv voobi~aen za normativnite akti, e poedine-
~en, odnosno konkreten akt, zatoa {to so nea Sudskiot sovet na Republika
Makedonija odlu~il za odlo`uvawe na zaminuvawe vo penzija na
aktuelniot pretsedatel na Sudskiot sovet do navr{uvawe na 65 godini
vozrast, a ne ureduva na op{t na~in opredeleni odnosi, nitu utvrduva
765

prava i obvrski na neopredelen broj na subjekti vo pravoto, {to e
karakteristi~no za sekoj vid na propis.
Ottamu, so ogled na toa {to osporenata odluka ne sodr`i odredbi
od normativen karakter i ne pretstavuva op{t praven akt, odnosno
propis vo smisla na ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, tuku
e poedine~en, konkreten akt, smetame deka Sudot ne e nadle`en da ja
ocenuva nejzinata soglasnost so Ustavot i so zakonite, poradi {to
inicijativata treba da ja otfrli soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot.
Vo vrska so predlogot vo inicijativata za donesuvawe na vremena
merka, odnosno Sudot da ja stavi osporenata odluka von sila, smetame
deka ovoj predlog e bespredmeten so ogled na toa {to vo konkretniot
slu~aj se predlaga otfrlawe na inicijativata.
Soglasno navedenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na Odlukata za odlo`uvawe zaminuvawe vo penzija na
pretsedatelot na Sudskiot sovet na Republika Makedonija br. 07-
2137/1 od 24 dekemvri 2007 godina, donesena od Sudskiot sovet na Republika
Makedonija. 23 *
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 1 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na
7 maj 2008 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe na postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za odlo`uvawe zaminuvawe
vo penzija na pretsedatelot na Sudskiot sovet na Republika
Makedonija br.07-2137/1 od 24 dekemvri 2007 godina, donesena od Sudskiot
sovet na Republika Makedonija.
2. Ana Ko~ova od Skopje na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ova
re{enie.
23
Na Sednicata od 23. 04. 2008 godina ne be{e prisutna samo Ingilizova
- Ristova. Prisutnite sudii: Markova, Naumovski, Sulejmanov i pretsedatelot
Ivanovski glasaa za predlogot od Referatot. Protiv glasa{e samo
Spirovski koj tvrde{e deka ovde se raboti za op{t akt za koj Sudot treba da
povede postapka.
766

Vo inicijativata podnositelot na inicijativata najprvo se povikuva
na ~len 50 stav 1 od Ustavot, kako i na ~len 112 stav 2 od Ustavot,
za potoa samata da konstatira deka osporenata odluka ne bila
op{t akt, me|utoa so ogled na toa {to bila od pogolemo zna~ewe i
imala po{iroko vlijanie za javnosta, osobeno za sudskata bran{a, istata
ja napa|a po dva osnovi. Kako pri~ini poradi koi se osporuva predmetnata
odluka se naveduva deka so nejzinoto donesuvawe Sudskiot
sovet na Republika Makedonija se stavil nad Ustavot i zakonite, zatoa
{to toj so nea odlu~uval za pra{awe {to ne e utvrdeno kako negova nadle`nost
vo ~len 31 od Zakonot za Sudskiot sovet i zatoa {to nitu vo
ovoj, a ni vo Zakonot za sudovite, ne se predviduvalo prodol`uvawe na
rabotniot odnos na pretsedatelot na Sudskiot sovet po istekot na
mandatot dokolku gi ispolni uslovite za starosna penzija, za {to fakti~ki
se odlu~ilo so osporenata odluka.
Ponatamu, vo inicijativata se naveduva deka so ovaa odluka se
vr{ela diskriminacija na sudiite vo Republika Makedonija, so prekr{uvawe
na pravoto na ednakvost vo ostvaruvaweto na pravata od raboten
odnos i od penziskoto osiguruvawe, so ogled na toa {to so nea na
pretsedatelot na Sudskiot sovet mu se obezbeduvalo zaminuvawe vo
penzija so 65 godini, namesto so 64 godini `ivot, a toa zna~elo i ostvaruvawe
na povisoka penzija.
Spored navodite vo inicijativata, diskriminacijata na sudiite
vo Republika Makedonija {to bila napravena so donesuvaweto na osporenata
odluka bila o~igledna, zatoa {to na site sudii koi zaminale
vo penzija poradi ispolnuvawe na zakonskite uslovi ne im bila dadena
mo`nost da go koristat pravoto na prodol`uvwe na rabotniot odnos,
kakvo {to pravo mu bilo utvrdeno vo osporenata odluka na pretsedatelot
na Sudskiot sovet.
Od navedenite pri~ini vo inicijativata se predlaga Ustavniot
sud da utvrdi deka osporenata odluka ima po{iroko vlijanie vo op{testvoto
i deka istata e donesena sprotivno na Ustavot i zakonite i
kako takva da ja poni{ti. Isto taka, a so ogled na implikaciite {to
ve}e gi predizvikala ovaa odluka, se predlaga Sudot do donesuvawe na
kone~na odluka, da donese vremena merka, odnosno da ja stavi von sila
osporenata odluka.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka osporenata odluka Sudskiot
sovet na Republika Makedonija ja donel na sednicata odr`ana na den
13. 12. 2007 godina i so ova odluka se odlo`uva zaminuvaweto vo penzija
na pretsedatelot na Sudskiot sovet na Republika Makedonija do
navr{uvawe 65 godini vozrast.
4. Soglasno ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i kolektivnite dogovori so Ustavot i so
zakonite.
767

Spored ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva po baraweto.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi, kako i
od sodr`inata na osporenata odluka, proizleguva a nezavisno od
nejziniot naziv {to e voobi~aen za odlukite kako poseben na normativni
akti, proizleguva deka ovaa odluka e poedine~en, odnosno konkreten
akt, zatoa {to so nea Sudskiot sovet na Republika Makedonija
odlu~il za odlo`uvawe na zaminuvawe vo penzija na aktuelniot pretsedatel
na Sudskiot sovet do navr{uvawe na 65 godini vozrast, a ne
ureduva opredeleni odnosi na op{t na~in i na neopredelen broj subjekti
na pravoto, {to e karakteristi~no za sekoj vid na propis.
Trgnuvaj}i od toa {to osporenata odluka ne sodr`i odredbi od
normativen karakter i ne pretstavuva op{t praven akt, odnosno propis
vo smisla na ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija, tuku e
poedine~en, konkreten akt, Sudot utvrdi deka e nadle`en da ja ocenuva
nejzinata soglasnost so Ustavot i so zakonite, poradi {to vo konkretniot
slu~aj se ispolneti uslovite za primena na ~len 28 alineja 1
od Delovnikot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
768

62. U. br. 185/2007 (7. 05. 2008)
Osporen akt
1. ^len 24 st. 1 od Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no
zemji{te vo dr`avna sopstvenost ("SV RM," br. 4/2005 i 13/2007) i
2. Uredba za visina na nadomest za privatizacija na grade`noto
zemji{te {to se privatizira, na~inot i postapkata za naplata na nadomestot
za privatizacija na grade`no zemji{te ("SV RM," br. 87/2007).
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata od odredbite na ~l. 8 st.
1 al. 3 i 4, 51, 68 st. 1 al. 2 i 91 al. 1 i 5 od Ustavot na Rpublika Makedonija,
kako i od ~l. 35 i 36 st. 2 od Zakonot za Vladata na Republika
Makedonija proizleguvalo deka Vladata na Republika Makedonija
kako nositel na izvr{nata vlast, so zakon mo`ela da ovlasti da go
ureduva izvr{uvaweto na zakonite, odnosno da donesuva akati za izvr-
{uvawe na zakonite i deka so tie akti mo`elo samo da se utvrduvaat i
razrabotuvaat oddelni odredbi od zakonite zaradi nivno izvr{uvawe,
a ne da se utvrduvaat prava i obvrski na gra|anite i pravnite lica,
kako vo slu~ajot. Ova od pri~ina {to pravata i obvrskite na gra|anite
i pravnite lica, kako i nadle`nostite na organite na dr`avnata vlast
soglasno Ustavot, mo`elo da se utvrduvaat so zakon, a ne so podzakonski
akt.
Osporenata uredba za visina na nadomest za privatizacija na
grade`noto zemji{te {to se privatizira, na~inot i postapkata za naplata
na nadomestot za privatizacija na grade`no zemji{te bila donesena
na sednica na Vladata na Republika Makedonija odr`ana na 1 juli
2007 godina, vrz osnova na osporeniot ~l. 24 st. 1 od Zakonot za privatizacija
i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost.
So osporenata uredba se povreduvale napred navedenite ustavni
i zakonski odredbi od ve}e navedenite pri~ini.
No, so istata Uredba se povreduval i ~l. 24 st. 1 od Zakonot za
privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost,
pokraj ve}e navedenoto, i zatoa {to bila istata donesena bez predlog
na ministerot za finansii, a {to bilo uslov za nejzino donesuvawe.
Vrz osnova na iznesenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.
24 st. 1 od Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo
769

dr`avna sopstvenost i ustavnosta i zakonitosta na Uredbata za visina
nadomest za privatizacija na grade`noto zemji{te {to se privatizira,
na~inot i postapkata za naplata na nadomestot za privatizacija
na grade`no zemji{te.
770
Sodr`ina na osporenite akti
^len 24 stav 1
Visinata na nadomestot za grade`no zemji{te {to e predmet na
privatizacija, kako i na~inot i postapkata za naplata na nadomestot
za privatizacija, na predlog na ministerot za finansii gi propi{uva
Vladata na Republika Makedonija so poseben propis.
Uredba za visina na nadomest za privatizacija na grade`noto zemji{te {to
se privatizira, na~inot i postapkata za naplata na nadomestot za
privatizacija na grade`no zemji{te
^len 1
So ovaa uredba se ureduva visinata, kako i na~inot i postapkata
za naplata na nadomestot za privatizacija na grade`no zemji{te.
^len 2
Za privatizacija na grade`noto zemji{te se napla}a nadomest
vo visina utvrdena vo Pregledot za visina na nadomestot za privatizacija
na grade`noto zemji{te, koj e daden vo prilog i e sostaven del na
ovaa uredba.
Visinata na nadomestot za privatizacija na grade`no zemjite
se pla}a vo denarska vrednost po m2 spored mestopolo`bata na zemji{-
teto opredelena so Uredbata za opredeluvawe na reonizacija na zoni
na gradovite i naselenite mesta vo Republika Makedonija.
^len 3
Fizi~kite i pravni lica korisnici na grade`no zemji{te soglasno
Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dravna
sopstvenost, nadomestot za privatizacija na grade`noto zemji{te
mo`e da go pla}aat vo denari ili so obvrznici izdadeni od strana na
Republika Makedonija za isplata na deponirani devizni vlogovi na
gra|anite po koi garant e Republika Makedonija, kako i so obvrznici
od denacionalizacija.
^len 4
Nadomestot za privatizacija se pla}a posle pravosilnosta na
re{enieto za privatizacija na grade`noto zemji|te na trezorska smetka
100 0000000630 95 / banka na prima~ot e Narodna Banka na Republika
Makedonija, uplatna smetka 840-6228, prihodna smetka 733127, cel

na doznaka Buxet na republika Makedonija, privatizacija na grade`no
zemji|te sopstvenost na Republika Makedonija.
^len 5
Pla}aweto na nadomestot za privatizacija na grade`noto zemji{te
mo`e da se vr{i vo celost ili na rati.
Visinata na nadomestot za privatizacija na grade`noto zemji-
{te koj se pla}a vo celost vo denari, se namaluva za 35% od visinata
utvrdena vo Pregledot od ~len 2 na ovaa uredba.
^len 6
Nadomestot za privatizacija na gra`noto zemji{te mo`e da se
pla}a na rati samo ako visinata na nadomestot e nad 180.000,00 denari
za fizi~ki lica, za apravni lica nad 1.800.000,00 denari.
Nadomestot za privatizacija na grade`noto zemji{te moo`e da
se pla}a najmnogu na 10 ednakvi rati, najdocna do 31 dekemvri za tekovnata
godina.
^len 7
Ovaa uredba vleguva vo silka naredniot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
152/2006 od 8 noemvri 2006 godina ja otfrli inicijativata za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenovite 3, 14, 17, 18, 19,
20, 24, 34, 35, 37, 38, 41, 43, 44, 45, 46, 50, 51, 71, 73 i 83 od Zakonot za
privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost
("SV RM," br. 4/2005).
Spored navodite vo inicijativata osporenite odredbi od Zakonot
za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost
sodr`ele nepravedni zakonski re{enija, ne mo`ele da se implementiraat,
bile neusoglaseni so drugi odredbi od Zakonot kako i so
drugi zakoni vo pravniot poredok, i vo su{tina se osporuvaat celite
za donesuvawe na Zakonot i predmetot {to toj go ureduva.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: "Poa|aj}i od sodr`inata na
navodite vo inicijativata, Sudot utvrdi deka so nea se osporuvaat
odredbite od Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te
vo dr`avna sopstvenost od aspekt na nivnata celishodnost vo ureduvaweto
na predmetnite pra{awa vo pravniot poredok i od aspekt na nivnata
implementacija i me|usebnata usoglasenost na zakonskite normi.
Me|utoa, pravo na zakonodavecot e so zakon da gi propi{uva pra{awata
od sferata koja ja ureduva, a celishodnosta i implementacijata
na zakonskite normi ne se pra{awa od ustavnopraven aspekt {to bi
771

mo`ele da ja dovedat pod somnenie ustavnosta na zakonskite odredbi.
Imeno, Sudot ne ja ocenuva opravdanosta na postoeweto na zakonskite
normi vo pravniot poredok od navedenite aspekti, nitu ima nadle`nost
za toa, bidej}i ustavna nadle`nost na zakonodavnata vlast e vr{-
eweto na zakonodavnata funkcija“.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
223/2006 od 2 maj 2007 godina ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~len 57 stav 6 od Zakonot za zdravjeto na rastenijata ("SV
RM," br. 29/2005).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Imeno, spored Sudot, vakvoto
ovlastuvawe koe proizleguva od osporenata odredba vo Zakonot,
ima osnova vo odredbite od Zakonot za zdravjeto na rastenijata, bidej}i
vo oddelni odredbi se sodr`ani kriteriumi i parametri za opredeluvawe
na visinata na posebniot nadomestok, vidot i koli~estvoto
na rastenijata, kako i visinata i na~inot na pla}awe na tro{ocite za
testirawe na rastenijata, za tehni~ka obuka za dobivawe ovlastuvawe.
Ottuka, Sudot oceni deka ovlastuvaweto vo ~l. 57 st. 6 od Zakonot pretstavuva
zakonska osnova Vladata na Republika Makedonija da donese
svoj akt odnosno Odluka za utvrduvawe na visinata na nadomestokot,
poradi {to ne mo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijativata deka vo
konkretniov slu~aj stanuva zbor za me{awe na izvr{nata so zakonodavnata
vlast. Imeno, Vladata kako nositel na izvr{nata vlast rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{i vo ramkite na Ustavot i zakonot,
me|u koi e i donesuvawe na propisi za izvr{uvawe na zakonite, kako
{to predviduva ~l. 91 od Ustavot, {to zna~i deka ovlastuvaweto vo
osporenata zakonska odredba Vladata da donesuva Odluka za opredeluvawe
na visinata na nadomestokot, pretstavuva samo operacionalizacija
na Zakonot“.
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
176/2005 od 28 juni 2006 godina ne povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta i zakonitosta na Uredbata za opredeluvawe na reonizacija
na zoni na gradovite i naselenite mesta vo Republika Makedonija
("SV RM," br. 56/2005).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Imaj}i gi predvid iznesenite
zakonski odredbi i sodr`inata na osporenata uredba, a vo kontekst
na navodite vo inicijativata, Sudot utvrdi deka op{tinite kako
edinici na lokalnata samouprava soglasno ~l. 22 od Zakonot za lokalnata
samouprava i Zakonot za grade`noto zemji{te se nadle`ni da go
ureduvaat grade`noto zemji{te soglasno Programata za ureduvawe na
grade`noto zemji{te koja ja donesuvaat edinicite na lokalnata samouprava,
soglasno stepenot na uredenost na grade`noto zemji{te, koj soglasno
~l. 42 st. 4 od Zakonot za grade`no zemji{te poblisku go propi-
{uva ministerot koj rakovodi so Ministerstvoto za transport i
vrski.
772

Spored toa, ne se to~ni navodite vo inicijativata deka Vladata
so uredba gi ovlastuva op{tinite da gi opredeluvaat zonite, od pri~ini
{to op{tinite soglasno navedenite zakonski odredbi imaat ovlastuvawe
da gi opredeluvaat zonite, a {to se odnesuva do Vladata na Republika
Makedonija, spored Sudot, taa so osporenata Uredba na nivo
na dr`avata soglasno ~l. 83 od Zakonot za privatizacija i zakup na
grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost zaradi opredeluvawe na visinata
na nadomestokot za privatizacija, zakupnina za dolgotraen zakup
i vremen zakup na grade`noto zemji{te vr{i reonizacija na zonite
na gradovite i naselenite mesta vo Republika Makedonija, pri {to
gi koristi zonite utvrdeni prethodno od op{tinite.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna,
izvr{na i sudska, se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Spored ~l. 51 od Ustavot vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 68 st. 1 al. 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite.
Spored ~l. 91 al. 1 i 5 od Ustavot, Vladata na Republika Makedonija
ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i donesuva
uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite.
^lenot 1 od Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te
vo dr`avna sopstvenost utvrduva deka so ovoj zakon se ureduva
privatizacijata, dolgotrajniot zakup, vremeniot zakup, odzemaweto i
prestanuvaweto na pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te vo
dr`avna sopstvenost, na koe pravo na koristewe imaat fizi~ki i pravni
lica.
Vo ~l. 2 od ovoj zakon e opredeleno zna~eweto na oddelni izrazi
upotrebeni vo zakonot. Taka, grade`no zemji{te e grade`noto
izgradeno i grade`no neizgradeno zemji{te, opredeleno kako takvo so
Zakonot za grade`noto zemji{te.
Grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost e zemji{te na koe
pravo na sopstvenost ima Republika Makedonija. Privatizacija na
grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost e steknuvawe na pravo na
privatna sopstvenost na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost
na koe pravo na koristewe imaat fizi~ki i pravni lica. Korisnici na
grade`no zemji{te se: fizi~ki i pravni lica koi pravoto na koristewe
na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost go steknale so pravna
osnova. Dolgotraen zakup e stvarno pravo koe se vostanovuva me|u
Republika Makedonija kako zakupodava~ i korisnikot na grade`noto
773

zemji{te kako zakupec, na na~in opredelen so ovoj zakon. Vremen zakup
e zakupen odnos koj se vostanovuva me|u Republika Makedonija kako zakupodava~
i korisnikot vo ~ie fakti~ko vladenie e grade`noto zemji{te,
kako zakupec, na na~in opredelen so ovoj zakon.
Vo Glava II od ovoj zakon so naslov "Privatizacija na grade`no
zemji{te vo dr`avna sopstvenost", se sodr`ani ~etiri potto~ki i toa:
1) Na~in na privatizacija, 2) Uslovi za privatizacija, 3) Nadomest za
privatizacija na grade`no zemji{te i 4) Postapka za privatizacija na
grade`noto zemji{te. Vo ovaa glava spa|a i osporenata odredba od ~l.
24 st. 1 koja predviduva deka visinata na nadomestokot za grade`noto
zemji{te {to e predmet na privatizacija, kako i na~inot i postapkata
za naplata na nadomestot za privatizacija, na predlog na ministerot
za finansii gi propi{uva Vladata na Republika Makedonija so poseben
propis.
Spored st. 2 od ovoj ~len od Zakonot, visinata na nadomestot za
grade`noto zemji{te {to e predmet na privatizacija se utvrduva vo
zavisnost od zonite utvrdeni vo ~l. 83 od ovoj zakon.
Razgleduvaj}i ja osporenata zakonska odredba vo kontekst na
navedenite i drugite odredbi od Zakonot za privatizacija i zakup na
grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost, a pritoa imaj}i gi predvid
pri~inite poradi koi se osporuva nejzinata ustavnost, smetame deka so
nea ne se povreduva principot na vladeeweto na pravoto i podelba na
vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska, kako {to se naveduva vo inicijativata.
Ova osobeno zatoa {to od analizata na navedenite zakonski
odredbi, kako i Zakonot vo celina proizlegua deka zakonodavecot vo
st. 2 na ~l. 24 od Zakonot opredelil deka visinata na nadomestot za
grade`noto zemji{te {to e predmet na privatizacija se utvrduva vo
zavisnost od zonite utvrdeni vo ~l. 83 od ovoj zakon.
Vo ~l. 26 od Zakonot koj e sodr`an vo ~etvrtata potto~ka od
vtorata glava (Postapka za privatizacija na grade`noto zemji{te) e
predvideno deka postapkata za privatizacija na grade`noto zemji{te
se pokrenuva po barawe na korisnikot na grade`noto zemji{te.
Baraweto za privatizacija od ~l. 26 na ovoj zakon mo`e da se
podnese vo rok od dve godini od denot na vleguvawe vo sila na ovoj
zakon (~l. 27).
Spored ~l. 83 od Zakonot, zaradi opredeluvawe na visinata na
nadomestot za privatizacija, zakupnina za dolgotraen zakup i vremen
zakup na grade`noto zemji{te se vr{i reonizacija na zonite na gradovite
i naselenite mesta vo Republika Makedonija.
Spored st. 2 na ovoj ~len od Zakonot, reonizacijata se vr{i
spored mestopolo`bata i stepenot na komunalna uredenost na grad-
`noto zemji{te. Vo st. 3 na ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka reonizacijata
od st. 1 na ovoj ~len ja opredeluva Vladata na Republika
Makedoniija na predlog na ministerot za transport i vrski.
774

Od analizata na navedenite odredbi od Zakonot, kako i osporenata
zakonska odredba proizleguva deka so ovlastuvaweto na Vladata
na Republika Makedonija utvrdeno vo ~l. 24 st. 1 od Zakonot ne se utvrduvaat
prava i obvrski na gra|anite i pravnite lica, kako {to se naveduva
vo inicijativata od pri~ina {to na~inot na privatizacijata i
uslovite za privatizacija, kako i toa deka visinata na nadomestot za
grade`no zemji{te {to e predmet na privatizacija se utvrdeni vo samiot
zakon, a ovlastuvaweto na Vladata na Republika Makedonija so
svoj propis da ja propi{uva visinata na nadomestot e soglasno nejzinoto
mesto i uloga vo organizacijata na dr`avnata vlast, koja kako
nositel na izvr{nata vlast e samostojna i nezavisna vo utvrduvaweto
na politikata na utvrduvawe i izvr{uvawe na zakonite i drugite propisi
na Sobranieto, vo donesuvaweto na propisi za izvr{uvawe na zakonite
i vo vr{ewe na drugite raboti vrz osnova i vo ramkite na
Ustavot i zakonite i ima svoja ustavna osnova vo ~l. 91 od Ustavot.
Ottuka, vakvoto ovlastuvawe na Vladata ne mo`e da se smeta
deka vodi kon utvrduvawe na prava i obvrski za gra|anite i pravnite
lica so podzakonski akt od pri~ina {to uslovite i na~inot na privatizacijata
na grade`noto zemji{te se utvrdeni vo Zakonot za privatizacija
i zakup na grade`noto zemji{te, a propi{uvaweto na visinata
na nadomstot za grade`noto zemji{te {to e predmet na privatizacija
e vo funkcija na operacionalizacija na osporenata zakonska odredba
od ~l. 24 st. 1, poradi {to ne mo`e da se postavi pra{aweto na soglasnosta
na osporenata odredba od ~l. 24 st. 1 od Zakonot so Ustavot.
2. Po odnos na osporenata Uredba za visina na nadomestot za
privatizacija na grade`noto zemji{te {to se privatizira, na~inot i
postapkata za naplata na nadomestot za privatizacija na grade`no zemji{te,
smetame deka so ogled na toa {to od ustavnosudskata analiza
na osporeniot ~l. 24 st. 1 od Zakonot (vo koj osporenata uredba go ima
svojot osnov) proizleguva deka toj ne e sprotiven na Ustavot, a imaj}i
go predvid faktot deka vo inicijativata nema drugi navodi za osporuvawe
na ovaa Uredba, tuku samo tie navedeni za osporeniot ~l. 24 st. 1
od Zakonot, smetame deka i vo slu~ajov poradi isti pri~ini nemo`e da
se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba so Ustavot
i Zakonot. Vo vrska so navodot vo inicijativata deka osporenata
uredba bila donesena bez predlog na ministerot za finansii, a {to
bilo uslov za nejzino donesuvawe, smetame, isto taka, deka e neosnovan
od pri~ini {to vo misleweto na Vladata na Republika Makedonija se
naveduva deka Vladata osporenata uredba ja ima doneseno na predlog na
ministerot za finansii.
So ogled na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe;
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na:
775

- ustavnosta na ~l. 24 st. 1 od Zakonot za privatizacija i zakup
na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost ("SV RM," br. 4/2003 i
72/2007) i
- ustavnosta i zakonitosta na Uredbata za visina na nadomest za
privatizacija na grade`no zemji{te {to se privatizira, na~inot i postapkata
za naplata na nadomestot za privatizacija na grade`no
zemji{te ("SV RM," br. 87/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 7 maj 2008 godina,
donese
776
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na:
a) ustavnosta na ~len 24 stav 1 od Zakonot za privatizacija i
zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 4/2003 i 72/2007) i
b) ustavnosta i zakonitosta na Uredbata za visina na nadomest
za privatizacija na grade`no zemji{te {to se privatizira, na~inot i
postapkata za naplata na nadomestot za privatizacija na grade`no zemji{te
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 87/2007 i 26/
2008).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenot 24 stav 1 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1
pod a) od ova re{enie, kako i ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Uredbata ozna~ena vo to~kata 1 pod b) od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata od odredbite na ~lenovite
8 stav 1 alinei 3 i 4, 51, 68 stav 1 alineja 2 i 91 alinei 1 i 5 od
Ustavot na Rpublika Makedonija, kako i od ~lenovite 35 i 36 stav 2 od
Zakonot za Vladata na Republika Makedonija proizleguvalo deka Vladata
na Republika Makedonija kako nositel na izvr{nata vlast, so zakon
mo`ela da ovlasti da go ureduva izvr{uvaweto na zakonite, odnosno
da donesuva akti za izvr{uvawe na zakonite i deka so tie akti mo`elo
samo da se utvrduvaat i raazrabotuvaat oddelni odredbi od zakonite
zaradi nivno izvr{uvawe, a ne da se utvrduvaat prava i obvrski
na gra|anite i pravnite lica, kako vo slu~ajot. Ova od pri~ina {to
pravata i obvrskite na gra|anite i pravnite lica, kako i nadle`nostite
na organite na dr`avnata vlast soglasno Ustavot, mo`elo da se
utvrduvaat so zakon, a ne so podzakonski akt.
Osporenata uredba za visina na nadomest za privatizacija na
grade`noto zemji{te {to se privatizira, na~inot i postapkata za nap-

lata na nadomestot za privatizacija na grade`no zemji{te bila donesena
na sednica na Vladata na Republika Makedonija odr`ana na 1 juli
2007 godina, vrz osnova na osporeniot ~len 24 stav 1 od Zakonot za privatizacija
i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost.
So osporenata uredba se povreduvale napred navedenite ustavni
i zakonski odredbi od ve}e navedenite pri~ini.
Vo inicijativata ponatamu se naveduva deka so istata Uredba se
povreduval i ~lenot 24 stav 1 od Zakonot za privatizacija i zakup na
grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost, pokraj ve}e navedenoto, i
zatoa {to bila istata donesena bez predlog na ministerot za finansii,
a {to bilo uslov za nejzino donesuvawe.
Vrz osnova na iznesenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 24 stav 1 od Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te
vo dr`avna sopstvenost i ustavnosta i zakonitosta na Uredbata
za visina nadomest za privatizacija na grade`noto zemji{te {to se
privatizira, na~inot i postapkata za naplata na nadomestot za privatizacija
na grade`no zemji{te.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 24
stav 1 od Zakonot, Visinata na nadomestot za grade`no zemji{te {to e
predmet na privatizacija, kako i na~inot i postapkata za naplata na
nadomestot za privatizacija, na predlog na ministerot za finansii gi
propi{uva Vladata na Republika Makedonija so poseben propis.
Sudot na sednica, isto taka, utvredi deka so osporenata Uredba
za visina na nadomest za privatizacija na grade`noto zemji{te {to se
privatizira, na~inot i postapkata za naplata na nadomestot za privatizacija
na grade`no zemji{te se ureduva visinata, kako i na~inot i postapkata
za naplata na nadomestot za privatizacija na grade`no
zemji{te.
Spored ~len 2 od osporenata Uredba za privatizacija na grade-
`noto zemji{te se napla}a nadomest vo visina utvrdena vo Pregledot
za visina na nadomestot za privatizacija na grade`noto zemji{te, koj
e daden vo prilog i e sostaven del na ovaa uredba.
Visinata na nadomestot za privatizacija na grade`no zemji{te
se pla}a vo denarska vrednost po m 2 spored mestopolo`bata na zemji{-
teto opredelena so Uredbata za opredeluvawe na reonizacija na zoni
na gradovite i naselenite mesta vo Republika Makedonija.
Spored ~len 3 od osporenata Uredba fizi~kite i pravni lica
korisnici na grade`no zemji{te soglasno Zakonot za privatizacija i
zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost, nadomestot za
privatizacija na grade`noto zemji{te mo`e da go pla}aat vo denari
ili so obvrznici izdadeni od strana na Republika Makedonija za isplata
na deponirani devizni vlogovi na gra|anite po koi garant e Republika
Makedonija, kako i so obvrznici od denacionalizacija.
777

Spored ~len 4 od uredbata, nadomestot za privatizacija se pla-
}a posle pravosilnosta na re{enieto za privatizacija na grade`noto
zemji{te na trezorska smetka 100000000063095 / banka na prima~ot e
Narodna Banka na Republika Makedonija, uplatna smetka 840-6228,
prihodna smetka 733127, cel na doznaka Buxet na Republika Makedonija,
privatizacija na grade`no zemji{te sopstvenost na Republika
Makedonija.
Spored ~len 5 od Uredbata pla}aweto na nadomestot za privatizacija
na grade`noto zemji{te mo`e da se vr{i vo celost ili na
rati.
Visinata na nadomestot za privatizacija na grade`noto zemji-
{te koj se pla}a vo celost vo denari, se namaluva za 35% od visinata
utvrdena vo Pregledot od ~len 2 na ovaa uredba.
Spored ~len 6 od Uredbata nadomestot za privatizacija na gra-
`noto zemji{te mo`e da se pla}a na rati samo ako visinata na nadomestot
e nad 180.000,00 denari za fizi~ki lica, a za apravni lica nad
1.800.000,00 denari.
Nadomestot za privatizacija na grade`noto zemji{te mo`e da
se pla}a najmnogu na 10 ednakvi rati, najdocna do 31 dekemvri za tekovnata
godina.
Spored ~len 7 od Uredbata ovaa uredba vleguva vo sila naredniot
den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija."
Pregledot za visinata na nadomestot za privatizacija na grade`noto
zemji{te e sostaven del na ovaa Uredba.
4. Spored ~len 8 stav 1 alinei 3 i 4 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na
zakonodavna, izvr{na i sudska, se temelni vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Spored ~len 51 od Ustavot vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~len 68 stav 1 alineja 2 od Ustavot, Sobranieto na Republika
Makedonija donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na
zakonite.
Spored ~len 91 alinei 1 i 5 od Ustavot, Vladata na Republika
Makedonija ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i donesuva
uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite.
^lenot 1 od Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te
vo dr`avna sopstvenost utvrduva deka so ovoj zakon se ureduva
privatizacijata, dolgotrajniot zakup, vremeniot zakup, odzemaweto i
prestanuvaweto na pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te vo
dr`avna sopstvenost, na koe pravo na koristewe imaat fizi~ki i pravni
lica.
778

Vo ~lenot 2 od ovoj zakon e opredeleno zna~eweto na oddelni
izrazi upotrebeni vo zakonot. Taka, grade`no zemji{te e grade`noto
izgradeno i grade`no neizgradeno zemji{te, opredeleno kako takvo so
Zakonot za grade`noto zemji{te.
Grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost e zemji{te na koe
pravo na sopstvenost ima Republika Makedonija. Privatizacija na
grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost e steknuvawe na pravo na
privatna sopstvenost na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost
na koe pravo na koristewe imaat fizi~ki i pravni lica. Korisnici na
grade`no zemji{te se: fizi~ki i pravni lica koi pravoto na koristewe
na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost go steknale so pravna
osnova. Dolgotraen zakup e stvarno pravo koe se vostanovuva me|u
Republika Makedonija kako zakupodava~ i korisnikot na grade`noto
zemji{te kako zakupec, na na~in opredelen so ovoj zakon. Vremen zakup
e zakupen odnos koj se vostanovuva me|u Republika Makedonija kako zakupodava~
i korisnikot vo ~ie fakti~ko vladenie e grade`noto zemji-
{te, kako zakupec, na na~in opredelen so ovoj zakon.
Vo Glava II od ovoj zakon so naslov "Privatizacija na grade`no
zemji{te vo dr`avna sopstvenost," se sodr`ani ~etiri potto~ki i toa:
1) Na~in na privatizacija, 2) Uslovi za privatizacija, 3) Nadomest za
privatizacija na grade`no zemji{te i 4) Postapka za privatizacija na
grade`noto zemji{te. Vo ovaa glava spa|a i osporenata odredba od
~len 24 stav 1 koja predviduva deka visinata na nadomestokot za grade-
`noto zemji{te {to e predmet na privatizacija, kako i na~inot i postapkata
za naplata na nadomestot za privatizacija, na predlog na ministerot
za finansii gi propi{uva Vladata na Republika Makedonija
so poseben propis.
Spored stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot, visinata na nadomestot
za grade`noto zemji{te {to e predmet na privatizacija se utvrduva
vo zavisnost od zonite utvrdeni vo ~lenot 83 od ovoj zakon.
Razgleduvaj}i ja osporenata zakonska odredba vo kontekst na navedenite
i drugite odredbi od Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no
zemji{te vo dr`avna sopstvenost, a pritoa imaj}i gi predvid
pri~inite poradi koi se osporuva nejzinata ustavnost, Sudot smeta
deka so nea ne se povreduva principot na vladeeweto na pravoto i podelba
na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska, kako {to se naveduva
vo inicijativata.
Ova osobeno zatoa {to od analizata na navedenite zakonski
odredbi, kako i Zakonot vo celina proizlegua deka zakonodavecot vo
stavot 2 na ~lenot 24 od Zakonot opredelil deka visinata na nadomestot
za grade`noto zemji{te {to e predmet na privatizacija se
utvrduva vo zavisnost od zonite utvrdeni vo ~lenot 83 od ovoj zakon.
Vo ~lenot 26 od Zakonot koj e sodr`an vo ~etvrtata potto~ka
od vtorata glava (Postapka za privatizacija na grade`noto zemji{te)
779

e predvideno deka postapkata za privatizacija na grade`noto zemji-
{te se pokrenuva po barawe na korisnikot na grade`noto zemji{te.
Baraweto za privatizacija od ~lenot 26 na ovoj zakon mo`e da
se podnese vo rok od dve godini od denot na vleguvawe vo sila na ovoj
zakon (~len 27).
Spored ~lenot 83 od Zakonot, zaradi opredeluvawe na visinata
na nadomestot za privatizacija, zakupnina za dolgotraen zakup i vremen
zakup na grade`noto zemji{te se vr{i reonizacija na zonite na
gradovite i naselenite mesta vo Republika Makedonija.
Spored stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot, reonizacijata se vr{i
spored mestopolo`bata i stepenot na komunalna uredenost na grade-
`noto zemji{te. Vo stavot 3 na ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka
reonizacijata od stav 1 na ovoj člen ja opredeluva Vladata na Republika
Makedoniija na predlog na ministerot za transport i vrski.
Od analizata na navedenite odredbi od Zakonot, kako i osporenata
zakonska odredba proizleguva deka so ovlastuvaweto na Vladata
na Republika Makedonija utvrdeno vo ~lenot 24 stav 1 od Zakonot ne se
utvrduvaat prava i obvrski na gra|anite i pravnite lica, kako {to se
naveduva vo inicijativata od pri~ina {to na~inot na privatizacijata
i uslovite za privatizacija, kako i toa deka visinata na nadomestot za
grade`no zemji{te {to e predmet na privatizacija se utvrdeni vo samiot
zakon, a ovlastuvaweto na Vladata na Republika Makedonija so
svoj propis da ja propi{uva visinata na nadomestot e soglasno nejzinoto
mesto i uloga vo organizacijata na dr`avnata vlast, koja kako
nositel na izvr{nata vlast e samostojna i nezavisna vo utvrduvaweto
na politikata na utvrduvawe i izvr{uvawe na zakonite i drugite propisi
na Sobranieto, vo donesuvaweto na propisi za izvr{uvawe na
zakonite i vo vr{ewe na drugite raboti vrz osnova i vo ramkite na
Ustavot i zakonite i ima svoja ustavna osnova vo ~lenot 91 od Ustavot.
Ottuka, vakvoto ovlastuvawe na Vladata ne mo`e da se smeta
deka vodi kon utvrduvawe na prava i obvrski za gra|anite i pravnite
lica so podzakonski akt od pri~ina {to uslovite i na~inot na privatizacijata
na grade`noto zemji{te se utvrdeni vo Zakonot za privatizacija
i zakup na grade`noto zemji{te, a propi{uvaweto na visinata
na nadomstot za grade`noto zemji{te {to e predmet na privatizacija
e vo funkcija na operacionalizacija na osporenata zakonska odredba
od ~len 24 stav 1, poradi {to Sudot utvrdi deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto na soglasnosta na osporenata odredba od ~len 24 stav 1 od
Zakonot so Ustavot.
5. Po odnos na osporenata Uredba za visina na nadomestot za
privatizacija na grade`noto zemji{te {to se privatizira, na~inot i
postapkata za naplata na nadomestot za privatizacija na grade`no
zemji{te, Sudot smeta deka so ogled na toa {to od ustavno sudskata
analiza na osporeniot ~len 24 stav 1 od Zakonot (vo koj osporenata
uredba go ima svojot osnov) proizleguva deka toj ne e sprotiven na
780

Ustavot, a imaj}i go predvid faktot deka vo inicijativata nema drugi
navodi za osporuvawe na ovaa Uredba, tuku samo tie navedeni za osporeniot
~len 24 stav 1 od Zakonot, Sudot utvrdi deka i vo slu~ajov poradi
isti pri~ini nemo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na
osporenata odredba so Ustavot i Zakonot. Vo vrska so navodot vo inicijativata
deka osporenata uredba bila donesena bez predlog na ministerot
za finansii, a {to bilo uslov za nejzino donesuvawe, Sudot,
isto taka, utvrdi deka e neosnovan od pri~ini {to vo misleweto na
Vladata na Republika Makedonija se naveduva deka Vladata osporenata
uredba ja ima doneseno na predlog na ministerot za finansii.
6. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
781

782

63. U. br. 15/2008 (14. 05. 2008)
Akt {to se osporuva
^len 52 od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe ("SV RM," br.
25/2000, 34/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002, 3/2003, 84/2005, 37/2006 i
18/2007).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
~l. 52 od Zakonot ne bil vo soglasnost so ~l. 39 od Ustavot, zatoa {to
so nego se skratuvale pravata na osigurenicite na zdravstvena za{tita,
pri{to obvrskata za navremeno pla}awe na pridonesot za zadol-
`itelno zdravstveno osiguruvawe vo Fondot ostanuval i natamu {to
bilo sprotivno i na na~eloto na ramnopravnost i ednakvost na dvete
strani. Ottuka, spored podnositelot se postavuvalo pra{aweto koja
bila smislata da se pla}a za ne{to, za {to ne e dadeno ni{to. Taka za
povtorno da se vospostavat skratenite prava od zdravstvena za{tita
potrebno bilo da se namirat site pristignati, a ne uplateni obvrski.
Osporenata odredba doveduvala do toa na osigurenicite od zadol`itelnoto
zdravstveno osiguruvawe koi nemale plateno zdravstvena
za{tita vo poslednite 60 dena da im se skratat pravata na zdravstvena
za{tita, odnosno na osigurenikot nema da mu se izdavale zdravstveni
kartoni, a so toa nemal pravo na lekuvawe na koj na~in se doveduva
vo opasnost zdravjeto.
Podnositelot na inicijativata na 24 april 2008 godina dostavil
dopolnuvawe na inicijativata vo smisla na toa {to osporeniot
~l. 52 od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe ne bil vo korelacija so
~l. 2 st. 2 od istiot zakon, a posebno so na~elolto na seopfatnost i
ednakvost, zatoa {to zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe se vospostavuvalo
za site gra|ani na Republika Makedonija so cel zaradi
obezbeduvawe na zdravstveni uslugi i pari~ni nadomestoci i toa vrz
na~eloto na seopfatnost, solidarnost, ednakvost i efektivno koristewe
na sredstvata.
Na 30 april 2008 godina so pismen podnesok inicijativata na
Blagica Veskovska ja poddr`uvaat u{te 14 gra|ani od Prilep.
783

784
Sodr`ina na osporeniot ~len
Spored ~l. 52 od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe za osigurenici
za koi Fondot }e utvrdi deka pridonesot ne e redovno uplatuvan
ili uplatata zadocnila pove}e od 60 dena, pravata od zadol`itelno
zdravstveno osiguruvawe na osigurenite lica se uskratuvaat, osven
pravata na itna medicinska pomo{.
Uskratenite prava od stav 1 na ovoj ~len povtorno se vospostavuvaat
so denot na namiruvaweto na site pristignati, a ne uplateni
obvrski.
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
171/2001 od 14 noemvri 2001 godina ne povel postapka za ocenuvawe
ustavnosta na ~l. 52 od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe.
Vo obrazlo`enieto na re{enito se naveduva deka trgnuvaj}i od
ustavnite odredbi na ~l. 34, 35 i 39 od Ustavot, kako i od karakterot na
Republika Makedonija kako socijalna dr`ava {to ima za cel vospostavuvawe
na socijalna za{tita i pravda, Republikata obezbeduva zdravstvena
za{tita {to ima osnova i vo temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija - humanizmot, socijalnata pravda i
solidarnosta. Pritoa, Ustavot samo utvrdil pravo na socijalno osiguruvawe
i go garantiral pravoto na zdravstvena za{tita, a uslovite,
na~inot i obemot na pravata prepu{til da se uredat so zakon.
Ostvaruvaweto na pravata od zdravstvena za{tita neposredno e
povrzano so pla}awe na pridones za zdravstveno osiguruvawe {to proizleguva
od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe vospostaveno so
zakon. Ottuka i proizleguva deka vo zdravstvenoto osiguruvawe e vospostaven
princip na zaemnost pome|u pravata na osigurenicite i pla-
}aweto na pridones za zdravstveno osiguruvawe. Ova od pri~ini {to
zakonska obvrska e da se obezbedat sredstva za ostvaruvawe na ustavnata
garancija za pravoto na zdravstvena za{tita preku uplata na pridones
za zdravstveno osiguruvawe vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe.
Spored toa, principot na solidarnost i zaemnost vospostaven so Zakonot
se sostoi vo razli~nite vlo`uvawa na osigurenicite vo Fondot
za zdravstveno osiguruvawe, a ne i vo izedna~uvawe na pravata na osigurenicite
bez ogled dali se ispolneti obvrskite za pla}awe na pridonesot.
So osporenata odredba od Zakonot ne se naru{uva ednakvosta
na gra|anite, zatoa {to za osigurenite lica se ednakvi i pravata no i
obvrskite za pla}awe na pridones. Naprotiv, ednakvosta na gra|anite
bi bila naru{ena so stavot naveden vo inicijativata redovno da se
obezbeduva zdravstvena za{tita i na onie koi ne pla}aat. So toa tie
bi bile privilegirani vo odnos na onie osigurenici koi redovno go

pla}aat pridonesot. Ako toa e dozvoleno i natamu }e se zgolemuva brojot
na onie koi ne pla}aat pridones, a toa }e se dovede do raspa|awe na
zdravstvenoto osiguruvawe.
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot smeta deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba so Ustavot, poradi
{to odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re{enie.
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 66/
2004 od 16 juni 2004 godina ne povel postapka za ocenuvawe ustavnosta
na ~l. 15 t. 1 od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe vo koj bilo predvideno
deka osigurenicite mo`at da go ostvarat pravoto na nadomestok
na plata ako go ispolnat, pokraj drugoto i uslovot pridonesot za
zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe redovno da e uplatuvan ili so
zadocnuvawe od najmalku 60 dena.
Vo obrazlo`enieto na navedenoto re{enie Sudot go imal predvid
i ~l. 52 od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe pri toa me|u drugoto
izrazi stav deka ostvaruvaweto na pravata od zadol`itelnoto
zdravstveno osiguruvawe e usloven so redovno pla}awe na pridonesot
za zadol`itelno zdravstven osiguruvawe so tolerancija na zadocnuvaweto
od najmalku 60 dena, pri {to ovoj uslov proizleguva od zadol`itelnosta
na zdravstvenoto osiguruvawe na onie gra|ani opfateni so
~l. 5 od Zakonot i e vo soglasnost so na~eloto na solidarnost i ednakvost
vrz osnova na koi se zasnova zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Ustavniot sud na Republika Makedonija po predmetot U. br.
204/2006 od 13. 12. 2006 godina ja otfrli inicijativata za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 52 st. 1 i 2 od Zakonot za
zdravstveno osiguruvawe so ogled na toa {to Ustavniot sud na Republika
Makedonija po predmetot U. br. 177/2001 ja ocenuval osporenata
odredba pri {to ne na{ol osnov za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na nejzinata ustavnost, a vo predmetnata inicijativa ne bile
navedeni novi pri~ini i argumenti koi bi mo`ele da pretstavuvaat
osnov za poinakvo odlu~uvawe.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud odlu~uva za
soglasnosta na zakonite so Ustavot, i za soglasnosta na drugite propisi
i kolektivni dogovori so Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija Sudot }e ja otfrli inicijativata ako za istata rabota
ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata odredba, navodite
vo inicijativata, kako i faktot {to Ustavniot sud na Republika Makedonija
po predmetot U. br. 171/2001 ja ocenuval ustavnosta na osporenata
odredba pri {to ne na{ol osnov za poveduvawe na postapka za
785

ocenuvawe na nejzinata ustavnost, a po predmetot U. br. 204/2006 ja
otfrlil inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na istata zakonska
odredba, a vo predmetnata inicijativa ne se naveduvaat novi osnovi
koi bi mo`ele da dovedat do poinakvo odlu~uvawe, smetame deka inicijativata
treba da se otfrli i ottamu se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe ustavnosta na
~l. 52 od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe ("SV RM," br. 25/2000, 34/
2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002, 3/2003, 84/2005, 37/2006 i 18/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 2 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 14
maj 2008 godina, donese
786
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe na postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~len 52 od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 25/2000, 34/2000,
96/2000, 50/2001, 11/2002, 3/2003, 84/2005, 37/2006 i 18/2007).
2. Blagica Veskovska od Prilep na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 52 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
ova re{enie. Inicijativata so poseben podnesok ja podr`aa: Sowa
Orov~anec, Dragan Milo{eski, Sowa Petreska, Ilija Pavloski, Magdalena
Kraqevska, Olga Trajkoska, Zdravko Kuzmanoski, Kiril Sevedkoski,
Slobodanka Ogwanoska, @arko Kazanxiski, Simon Simonoski,
Biljana [utiroska i drugi.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
~len 52 od Zakonot ne bil vo soglasnost so ~len 39 od Ustavot, zatoa
{to so nego se skratuvale pravata na osigurenicite na zdravstvena za-
{tita, pri {to obvrskata za navremeno pla}awe na pridonesot za zadol`itelno
zdravstveno osiguruvawe vo Fondot ostanuval i ponatamu
{to bilo sprotivno i na na~eloto na ramnopravnost i ednakvost na
dvete strani. Ottuka, spored podnositelot se postavuvalo pra{aweto
koja bila smislata da se pla}a za ne{to, za {to ne e dadeno ni{to.
Taka za povtorno da se vospostavat uskratenite prava od zdravstvena
za{tita potrebno bilo da se namirat site pristignati, a ne uplateni
obvrski.
Osporenata odredba doveduvala do toa na osigurenicite od zadol`itelnoto
zdravstveno osiguruvawe koi nemale plateno zdravstvena
za{tita vo poslednite 60 dena da im se skratat pravata na zdravstvena

za{tita, odnosno na osigurenikot nemalo da mu se izdavaat zdravstveni
kartoni, a so toa nemal pravo na lekuvawe na koj na~in se doveduvalo
vo opasnost zdravjeto.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 52 od Zakonot za
zdravstveno osiguruvawe za osigurenici za koi Fondot }e utvrdi deka
pridonesot ne e redovno uplatuvan ili uplatata zadocnila pove}e od
60 dena, pravata od zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe na osigurenite
lica se uskratuvaat, osven pravata na itna medicinska pomo{.
Uskratenite prava od stav 1 na ovoj ~len povtorno se vospostavuvaat
so denot na namiruvaweto na site pristignati, a ne uplateni
obvrski.
Vo natamo{nata postapka e utvrdeno deka, Ustavniot sud na Republika
Makedonija so Re{enie U. br. 171/2001 od 14 noemvri 2001
godina ne povel postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~len 52 od Zakonot
za zdravstveno osiguruvawe.
Vo obrazlo`enieto na re{enito se naveduva deka trgnuvaj}i od
ustavnite odredbi na ~lenovite 34, 35 i 39 od Ustavot, kako i od karakterot
na Republika Makedonija kako socijalna dr`ava {to ima za cel
vospostavuvawe na socijalna za{tita i pravda, Republikata obezbeduva
zdravstvena za{tita {to ima osnova i vo temelnite vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija - humanizmot, socijalnata
pravda i solidarnosta. Pritoa, Ustavot samo utvrdil pravo na socijalno
osiguruvawe i go garantiral pravoto na zdravstvena za{tita, a
uslovite, na~inot i obemot na pravata prepu{til da se uredat so
zakon.
Ostvaruvaweto na pravata od zdravstvena za{tita neposredno e
povrzano so pla}awe na pridones za zdravstveno osiguruvawe {to proizleguva
od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe vospostaveno so
zakon. Ottuka proizleguva deka vo zdravstvenoto osiguruvawe e vospostaven
princip na vzaemnost pome|u pravata na osigurenicite i pla}aweto
na pridones za zdravstveno osiguruvawe. Ova od pri~ini {to zakonska
obvrska e da se obezbedat sredstva za ostvaruvawe na ustavnata
garancija za pravoto na zdravstvena za{tita preku uplata na pridones
za zdravstveno osiguruvawe vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe.
Spored toa principot na solidarnost i zaemnost vospostaven so Zakonot
se sostoi vo razli~nite vlo`uvawa na osigurenicite vo Fondot
za zdravstveno osiguruvawe, a ne i vo izedna~uvawe na pravata na osigurenicite
bez ogled dali se ispolneti obvrskite za pla}awe na pridonesot.
So osporenata odredba od Zakonot ne se naru{uva ednakvosta
na gra|anite zatoa {to za osigurenite lica se ednakvi i pravata no i
obvrskite za pla}awe na pridones. Naprotiv, ednakvosta na gra|anite
bi bila naru{ena so stavot naveden vo inicijativata redovno da se
obezbeduva zdravstvena za{tita i na onie koi ne pla}aat. So toa tie
bi bile privilegirani vo odnos na onie osigurenici koi redovno go
787

pla}aat pridonesot. Ako toa e dozvoleno i natamu }e se zgolemuva brojot
na onie koi ne pla}aat pridones, a toa bi mo`elo da dovede do raspa|awe
na zdravstvenoto osiguruvawe.
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba so Ustavot,
poradi {to odlu~il kako vo to~kata 1 od ova re{enie.
Ustavniot sud na Republika Makedonija, isto taka postapuvaj}i
po predmetot U. br. 204/2006 od 13 dekemvri 2006 godina ja otfrlil
inicijativata za poveduvawe na postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~len 52 stavovite 1 i 2 od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe so
ogled na toa {to Ustavniot sud na Republika Makedonija po predmetot
U. br. 171/2001 ja ocenuval osporenata odredba pri {to ne na{ol osnov
za poveduvawe na postapka za ocenuvawe na nejzinata ustavnost, a vo
predmetnata inicijativa ne bile navedeni novi pri~ini i argumenti
koi bi mo`ele da pretstavuvaat osnov za poinakvo odlu~uvawe.
4. Soglasno ~len 110 alinei 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud
odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot, i za soglasnosta na
drugite propisi i kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~len 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija Sudot }e ja otfrli inicijativata ako za istata
rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata odredba, navodite
vo inicijativata, kako i faktot {to Ustavniot sud na Republika Makedonija
po predmetot U. br. 171/2001 ja ocenuval ustavnosta na osporenata
odredba pri {to ne na{ol osnov za poveduvawe na postapka za
ocenuvawe na nejzinata ustavnost, a po predmetot U. br. 204/2006 ja
otfrlil inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na istata zakonska
odredba, a vo predmetnata inicijativa ne se naveduvaat novi osnovi
koi bi mo`ele da dovedat do poinakvo odlu~uvawe, Sudot oceni deka se
ispolneti uslovite od ~len 28 alineja 2 od Delovnikot za otfrlawe na
inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
788

64. U. br. 225/2007 (21. 05. 2008)
Osporen akt
^len 49 al. 6 i ~l. 64 al. 5 od Zakonot za nadvore{ni raboti
("SV RM," br. 46/2006).
Pri~ini za osporuvawe
So osporenite odredbi od Zakonot za nadvore{ni raboti, se
vr{elo ograni~uvawe na pravata na gra|anite bez da se ima ustavna
osnova za toa. Vo osporenite zakonski odredbi, isto taka, ne bile konkretno
navedeni krivi~nite dela, nitu izre~enite kazni za niv, {to
liceto go pravi nedostojno za vr{ewe na funkcijata generalen konzul,
odnosno za rabota vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Ovoj nedostatok
na osporenite zakonski odredbi, spored podnositelot na inicijativata,
dozvoluval celosna diskrecija pri odlu~uvaweto za ova
pra{awe, so {to poedinecot ne bil za{titen od samovolno popre~uvawe
da ja vr{i funkcijata generalen konzul, odnosno rabotewe vo
Ministerstvoto, duri i vo slu~ai koga krivi~noto delo ne bilo vo nikakva
vrska so navedenata funkcija. Poradi toa ovie delovi od formulacijata
na osporenite odredbi ne bile dovolno precizni i jasni i ne
obezbeduvale pravna sigurnost na gra|anite.
Sodr`ina na osporenite ~lenovi od Zakonot
^len 49
Za generalen konzul mo`e da bide imenuvano lice koe gi ispolnuva
slednive uslovi:
- da e dr`avjanin samo na Republika Makedonija,
- da ima zavr{eno visoko obrazovanie,
- aktivno da vladee dva stranski jazika, od koi zadol`itelno
eden od jazicite vo slu`bena upotreba vo Organizacijata na Obedinetite
nacii. Dokolku slu`beniot jazik na zemjata na priemot na razli-
~en od jazicite vo slu`bena upotreba vo Organizacijata na Obedinetite
nacii, da ima osnovni poznavawa od nego,
- da ima steknato visoko diplomatsko zvawe,
- da ima zdravstvena i psihofizi~ka sposobnost,
- da ne e osuduvan za krivi~ni dela za koi e predvidena kazna
zatvor od najmalku {est meseca, za krivi~no delo vo vrska so slu`-
789

enata dol`nost, ili za drugo krivi~no delo {to go pravi nedostoen
za generalen konzul i
- da ima soodveten bezbednosen sertifikat.
^len 64
Raboten odnos vo Ministerstvoto mo`e da zasnova lice koe pokraj
op{tite uslovi, utvrdeni vo Zakonot za dr`avnite slu`benici,
gi ispolnuva i slednive posebni uslovi:
- za lice koe se vrabotuva kako stru~en ili rakovoden dr`aven
slu`benik, aktivno da vladee dva stranski jazika, od koi zadol`itelno
eden od oficijalnite jazici na Organizacijata na Obedinetite nacii
(OON),
- za lice koe se vrabotuva kako stru~no-administrativen dr`aven
slu`benik, aktivno da vladee eden od oficijalnite jazici na
OON,
- da ima zdravstvena i psihofizi~ka sposobnost,
- da ima osnovna informati~ka osposobenost,
- da ne e osuduvano za krivi~ni dela za koi e predvidena kazna
zatvor od najmalku {est meseca, za krivi~no delo vo vrska so slu`benata
dol`nost, ili za drugo krivi~no delo {to go pravi nedostoen za
rabota vo Ministerstvoto i
- da ima soodveten bezbednosen sertifikat.
790
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br. 80/
2006 od 7. 11. 2007 godina go ukina ~l. 36 st. 1 al. 6 od Zakonot za nadvore{ni
raboti ("SV RM," br. 46/2006).
Vo obrazlo`enieto na Odlukata, me|u drugoto, se naveduva: Vo
konkretniot slu~aj, osven {to se vr{i ograni~uvawe na pravata na
gra|anite bez da se ima ustavna osnova za toa, vo osporenata zakonska
odredba ne se konkretno navedeni krivi~nite dela, nitu izre~enata
kazna za niv, {to liceto go pravat nedostojno za vr{ewe na funkcijata
ambasador. Ovoj nedostatok na osporenata zakonska odredba,
spored Sudot, dozvoluva celosna diskrecija pri odlu~uvaweto za ova
pra{awe, pri {to poedinecot ne e za{titen od samovolno popre~uvawe
da ja vr{i funkcijata - ambasador duri i vo slu~ai koga krivi~noto
delo ne e vo nikakva vrska so ovaa funkcija. Zatoa, spored Sudot
ovoj del od formulacijata na osporenata zakonska odredba e nedovolno
precizna i jasna i ne obezbeduva pravna sigurnost na gra|anite.
Imaj}i vo vid deka so osporenata zakonska odredba ograni~uvaweto
na dostapnosta na ambasadorskata funkcija, nastapuva kako pravna
posledica od osuda po sila na zakonot, a ne kako individualizirana
kazna (zabrana) {to ja izrekuva sud vo ramkite na vidovite kazni,
odnosno sankcii, Sudot oceni deka istata ne e vo soglasnost so ~l. 8 st.

1 al. 1, 3 i 4, ~l. 9, ~l. 13 st. 1, ~l. 14 st. 1, ~l. 23, ~l. 25 i ~l. 51, a vo vrska
so ~l. 54 od Ustavot.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 4 od Ustavot, temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija se osnovnite slobodi i
prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni
so Ustavot, vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.
Soglasno ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
So odredbata od ~l. 13 st. 1 od Ustavot e opredeleno deka liceto
obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata
vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka.
So ~l. 14 st. 1 od Ustavot e opredeleno deka nikoj ne mo`e da
bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon
ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena
kazna.
Spored ~l. 23 od Ustavot, sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva
vo vr{eweto na javni funkcii.
Spored ~l. 25 od Ustavot na sekoj gra|anin mu se garantira po~ituvawe
i za{tita na privatnosta na negoviot li~en i semeen `ivot,
na dostoinstvoto i ugledot.
Spored ~l. 51 od Ustavot vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 54 st. 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot i
gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot.
Od analizata na navedenite ustavni odredbi kako i sodr`inata
na osporenite zakonski odredbi smetame deka vo konkretniov slu~aj
stanuva zbor za ograni~uvawe na pravata na gra|anite kako posledica
od osuda za krivi~no delo koja nastapuva po sila na zakon.
Trgnuvaj}i od ovie pri~ini, pri ocenuvawe na ustavnosta na
osporeniot del od zakonskite odredbi kako osnoven kriterium smetame
deka e postoeweto na dvata principi na kaznenopravniot odnos utvrdeni
vo ~l. 13 st. 1 i 14 st. 1 od Ustavot, a toa se prvo, deka kaznata
mo`e da se izre~e samo so sudska odluka i vtoro, deka za izvr{eno kaznivo
delo na storitelot mo`e da mu se izre~e kazna {to kako takva e
utvrdena so zakon ili drug propis. So drugi zborovi, toa zna~i deka
soglasno navedenite ustavni odredbi kaznenopravniot odnos se iscrpuva
na relacijata kaznivo delo i sudski izre~enata kazna za storite-
791

lot i deka natamo{ni posledici od negovoto izvr{uvawe odnosno od
osudata za toa delo koi se sostojat vo ograni~uvawe na pravata na gra-
|anite ne se dopu{teni, osven ako toa ne e izre~no utvrdeno so
Ustavot.
Pritoa, ako se ima vo vid faktot deka so osporeniot del od zakonskite
odredbi se vr{i ograni~uvawe na pravoto za generalen konzul
da bide imenuvan, odnosno za zasnovawe na raboten odnos vo Ministerstvoto
za nadvore{ni raboti da bide imenuvano, odnosno vraboteno
lice koe bilo osuduvano za krivi~no delo za koe e predvidena kazna
zatvor od najmalku {est meseci, za krivi~no delo vo vrska so slu`benata
dol`nost ili za drugo krivi~no delo koe go pravi nedostoen za
generalen konzul, odnosno za rabota vo Ministerstvoto, spored na{e
mislewe, ova ograni~uvawe ne e posledica {to proizleguva od izvr-
{uvaweto na izre~enata krivi~na sankcija, odnosno kazna, tuku pretstavuva
dopolnitelna posledica {to gra|anite ja trpat po osnov na osuduvanost,a
koja nastapuva po sila na zakon.
So ogled na toa {to vo slu~ajov proizleguva deka so osporeniot
del od zakonskite odredbi, po sila na zakonot, a ne kako kazna (zabrana)
{to ja izrekuva sudot vo ramkite na vidovite na krivi~nite sankcii,
liceto ne mo`e da vr{i odredena funkcija, odnosno rabota (generalen
konzul vraboten vo Ministerstvoto za nadvvore{ni raboti),
toga{ se doveduva vo pra{awe soglasnosta na osporenite delovi od zakonskite
odredbi na ~l. 49 i 64 od Zakonot za nadvore{ni raboti, so
oddelni ustavni principi.
Imeno, vo konkretniov slu~aj, osven {to se vr{i ograni~uvawe
na pravata na gra|anite, bez da se ima ustavna osnova za toa, spored
na{e mislewe vo osporenite delovi na zakonskite odredbi ne se konkretno
navedeni krivi~nite dela, nitu izre~enata kazna za niv, {to
liceto go pravat nedostojno za vr{ewe na funkcijata generalen konzul,
odnosno vrabotuvawe vo Ministerstvoto. Ovoj nedostatok vo osporenite
zakonski odredbi, spored nas, dozvoluva celosna diskrecija pri
odlu~uvaweto za ovie pra{awa, pri {to poedinecot ne e za{titen od
samovolno posreduvawe da ja vr{i funkcijata - odnosno rabotata duri
i vo slu~ai koga krivi~noto delo ne e vo nekakva vrska so ovaa funkcija,
odnosno rabota, zatoa smetame deka ovoj del od formulacijata na
osporenite zakonski odredbi ne e dovolno precizen i jasen i ne obezbeduva
pravna sigurnost na gra|anite, so {to se doveduva vo pra{awe
nivnata soglasnost so ~l. 8 st. 1 t. 1, 3 i 4 od Ustavot.
Imaj}i go vo vid faktot deka so osporenite zakonski odredbi
ograni~uvaweto na dostapnosta na funkcijata generalen konzul, kako
i rabotata vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, nastapuva kako
pravna posledica od osuda po sila na zakonot, a ne kako individualizirana
kazna {to ja izrekuva sud vo ramkite na vidovite na kazni, odnosno
sankcii, smetame deka so istite se doveduva vo pra{awe nivnata
792

soglasnost so ~l. 13 st. 1, 14 st. 1, 23, 25 i 51, a vo vrska so ~l. 54 od
Ustavot.
Soglasno navedenata ustavnosudska analiza, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 49
al. 6 i 64 al. 5 od Zakonot za nadvore{ni raboti ("SV RM," br. 46/
2006).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 21 maj 2008 godina,
donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
49 alineja 6 i ~len 64 alineja 5 od Zakonot za nadvore{ni raboti
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 46/2006).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenovite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, so osporenite odredbi od
Zakonot za nadvore{ni raboti, se vr{elo ograni~uvawe na pravata na
gra|anite bez da se ima ustavna osnova za toa. Isto taka, vo osporenite
zakonski odredbi ne bile konkretno navedeni krivi~nite dela, nitu
izre~enite kazni za niv, {to liceto go pravi nedostojno za vr{ewe na
funkcijata generalen konzul, odnosno za rabota vo Ministerstvoto za
nadvore{ni raboti. Ovoj nedostatok na osporenite zakonski odredbi,
spored podnositelot na inicijativata, dozvoluval celosna diskrecija
pri odlu~uvaweto za ova pra{awe, so {to poedinecot ne bil za{titen
od samovolno popre~uvawe da ja vr{i funkcijata generalen konzul,
odnosno rabotewe vo Ministerstvoto, duri i vo slu~ai koga krivi~noto
delo ne bilo vo nikakva vrska so navedenata funkcija. Poradi
toa, ovie delovi od formulacijata na osporenite odredbbi ne bile
dovolno proecizni i jasni i ne obezbeduvale pravna sigurnost na gra-
|anite.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 49 od Zakonot za
nadvore{ni raboti, za generalen konzul mo`e da bide imenuvano lice
koe gi ispolnuva slednive uslovi:
- da e dr`avjanin samo na Republika Makedonija,
- da ima zavr{eno visoko obrazovanie,
793

- aktivno da vladee dva stranski jazika, od koi zadol`itelno
eden od jazicite vo slu`bena upotreba vo Organizacijata na Obedinetite
nacii. Dokolku slu`beniot jazik na zemjata na priemot e razli~en
od jazicite vo slu`bena upotreba vo Organizacijata na Obedinetite
nacii, da ima osnovni poznavawa od nego,
- da ima steknato visoko diplomatsko zvawe,
- da ima zdravstvena i psihofizi~ka sposobnost,
- da ne e osuduvan za krivi~ni dela za koi e predvidena kazna
zatvor od najmalku {est meseca, za krivi~no delo vo vrska so slu`benata
dol`nost, ili za drugo krivi~no delo {to go pravi nedostoen
za generalen konzul i
- da ima soodveten bezbednosen sertifikat.
Vo ~lenot 64 od istiot zakon e predvideno deka raboten odnos
vo Ministerstvoto mo`e da zasnova lice koe pokraj op{tite uslovi,
utvrdeni vo Zakonot za dr`avnite slu`benici, gi ispolnuva i slednive
posebni uslovi:
- za lice koe se vrabotuva kako stru~en ili rakovoden dr`aven
slu`benik, aktivno da vladee dva stranski jazika, od koi zadol`itelno
eden od oficijalnite jazici na Organizacijata na Obedinetite nacii
(OON),
- za lice koe se vrabotuva kako stru~no-administrativen dr`aven
slu`benik, aktivno da vladee eden od oficijalnite jazici na
OON,
- da ima zdravstvena i psihofizi~ka sposobnost,
- da ima osnovna informati~ka osposobenost,
- da ne e osuduvano za krivi~ni dela za koi e predvidena kazna
zatvor od najmalku {est meseca, za krivi~no delo vo vrska so
slu`benata dol`nost, ili za drugo krivi~no delo {to go pravi nedostoen
za rabota vo Ministerstvoto i
- da ima soodveten bezbednosen sertifikat.
4. Soglasno ~lenot 8 stav 1 alinei 1, 3 i 4 od Ustavot, temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se osnovnite
slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto
pravo i utvrdeni so Ustavot, vladeeweto na pravoto i podelbata na
dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.
Soglasno ~lenot 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i
verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite
pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
So odredbata od ~lenot 13 stav 1 od Ustavot e opredeleno deka
liceto obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata
vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka.
So ~lenot 14 stav 1 od Ustavot e opredeleno deka nikoj ne mo`e
da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so za-
794

kon ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena
kazna.
Spored ~lenot 23 od Ustavot, sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva
vo vr{eweto na javni funkcii.
Spored ~len 25 od Ustavot na sekoj gra|anin mu se garantira po-
~ituvawe i za{tita na privatnosta na negoviot li~en i semeen `ivot,
na dostoinstvoto i ugledot.
Spored ~lenot 51 od Ustavot vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~len 54 stav 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot
i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so
Ustavot.
Od analizata na navedenite ustavni odredbi kako i sodr`inata
na osporenite zakonski odredbi Sudot oceni deka vo konkretniov slu-
~aj stanuva zbor za ograni~uvawe na pravata na gra|anite kako posledica
od osuda za krivi~no delo koja nastapuva po sila na zakon.
Trgnuvaj}i od ovie pri~ini, pri ocenuvawe na ustavnosta na
osporeniot del od zakonskite odredbi kako osnoven kriterium e postoeweto
na dvata principi na kazneno-pravniot odnos utvrdeni vo
~lenovite 13 stav 1 i 14 stav 1 od Ustavot, a toa se prvo, deka kaznata
mo`e da se izre~e samo so sudska odluka i vtoro, deka za izvr{eno kaznivo
delo na storitelot mo`e da mu se izre~e kazna {to kako takva e
utvrdena so zakon ili drug propis. So drugi zborovi, toa zna~i deka
soglasno navedenite ustavni odredbi kazneno-pravniot odnos se iscrpuva
na relacijata kaznivo delo i sudski izre~enata kazna za storitelot
i deka natamo{ni posledici od negovoto izvr{uvawe odnosno od
osudata za toa delo koi se sostojat vo ograni~uvawe na pravata na
gra|anite ne se dopu{teni, osven ako toa ne e izre~no utvrdeno so
Ustavot.
Pritoa, ako se ima vo vid faktot deka so osporeniot del od zakonskite
odredbi se vr{i ograni~uvawe na pravoto za generalen konzul
da bide imenuvan, odnosno za zasnovawe na raboten odnos vo Ministerstvoto
za nadvore{ni raboti da bide imenuvano, odnosno vraboteno
lice koe bilo osuduvano za krivi~no delo za koe e predvidena kazna
zatvor od najmalku {est meseci, za krivi~no delo vo vrska so slu`benata
dol`nost ili za drugo krivi~no delo koe go pravi nedostoen za
generalen konzul, odnosno za rabota vo Ministerstvoto, spored Sudot,
ova ograni~uvawe ne e posledica {to proizleguva od izvr{uvaweto na
izre~enata krivi~na sankcija, odnosno kazna, tuku pretstavuva dopolnitelna
posledica {to gra|anite ja trpat po osnov na osuduvanosta, a
koja nastapuva po sila na zakon.
So ogled na toa {to vo slu~ajov proizleguva deka so osporeniot
del od zakonskite odredbi, po sila na zakonot, a ne kako kazna (zabrana)
{to ja izrekuva sudot vo ramkite na vidovite na krivi~nite san-
795

kcii, liceto ne mo`e da vr{i odredena funkcija, odnosno rabota (generalen
konzul ili vraboten vo Ministerstvoto za nadvvore{ni raboti),
toga{ se doveduva vo pra{awe soglasnosta na osporenite delovi
od zakonskite odredbi na ~lenovite 49 i 64 od Zakonot za nadvore{ni
raboti, so oddelni ustavni principi.
Imeno, vo konkretniov slu~aj, osven {to se vr{i ograni~uvawe
na pravata na gra|anite, bez da se ima ustavna osnova za toa, spored
Sudot vo osporenite delovi na zakonskite odredbi ne se konkretno navedeni
krivi~nite dela, nitu izre~enata kazna za niv, {to liceto go
pravat nedostojno za vr{ewe na funkcijata generalen konzul, odnosno
vrabotuvawe vo Ministerstvoto. Ovoj nedostatok vo osporenite zakonski
odredbi, spored Sudot, dozvoluva celosna diskrecija pri odlu~uvaweto
za ovie pra{awa, pri {to poedinecot ne e za{titen od samovolno
posreduvawe da ja vr{i funkcijata - odnosno rabotata duri i vo
slu~ai koga krivi~noto delo ne e vo nekakva vrska.
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka ovoj del od
formulacijata na osporenite zakonski odredbi ne e dovolno precizen
i jasen i ne obezbeduva pravna sigurnost na gra|anite, so {to se mo`e
da se dovede vo pra{awe nivnata soglasnost so ~lenot 8 stav 1 to~ki 1,
3 i 4 od Ustavot.
Imaj}i go vo vid faktot deka so osporenite zakonski odredbi
ograni~uvaweto na dostapnosta na funkcijata generalen konzul, kako
i vraboten vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, nastapuva kako
pravna posledica od osuda po sila na zakonot, a ne kako individualizirana
kazna {to ja izrekuva sud vo ramkite na vidovite na kazni, odnosno
sankcii, pred Sudot se postavi pra{aweto za nivnata soglanost so
~lenovite 13 stav 1, 14 stav 1, 23, 25 i 51, a vo vrska so ~len 54 od
Ustavot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski
i d-r Zoran Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 225/2007, so Nacrt-odluka
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
225/2007 od 21 maj 2008 godina, povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~len 49 alineja 6 i ~len 64 alineja 5 od Zakonot za nadvore-
{ni raboti ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 46/2006),
bidej}i pred Sudot osnovano se postavi pra{aweto na nivnata soglasnost
so ~lenovite 13 stav 1, 14 stav 1, 23, 25 i 51, a vo vrska so ~len 54
od Ustavot.
796

2. Donositelot na aktot, Sobranieto na Republika Makedonija,
vo opredeleniot rok od Sudot, ne dostavi odgovor po navodite vo re-
{enieto.
3. So ogled na toa {to pravnata i fakti~kata sostojba po predmetot
ne se promeneti, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da go ukine ~len 49 alineja 6 i ~len 64 alineja 5 od Zakonot
za nadvore{ni raboti ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 46/2006).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija („Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 10. 09.
2008 godina, donese
O D L U K A
1. SE UKINUVA ~len 49 alineja 6 i ~len 64 alineja 5 od Zakonot
za nadvore{ni raboti ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br.46/2006).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod podnesenata
inicijativa na Stamen Filipov od Skopje povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenovite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa
odluka, bidej}i osnovano se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost
so ~lenovite 13 stav 1, 14 stav 1, 23, 25 i 51, a vo vrska so ~len 54 od
Ustavot.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 49 od Zakonot za
nadvore{ni raboti, za generalen konzul mo`e da bide imenuvano lice
koe gi ispolnuva slednive uslovi:
- da e dr`avjanin samo na Republika Makedonija,
- da ima zavr{eno visoko obrazovanie,
- aktivno da vladee dva stranski jazika, od koi zadol`itelno
eden od jazicite vo slu`bena upotreba vo Organizacijata na Obedinetite
nacii. Dokolku slu`beniot jazik na zemjata na priemot e razli-
~en od jazicite vo slu`bena upotreba vo Organizacijata na Obedinetite
nacii, da ima osnovni poznavawa od nego,
- da ima steknato visoko diplomatsko zvawe,
- da ima zdravstvena i psihofizi~ka sposobnost,
- da ne e osuduvan za krivi~ni dela za koi e predvidena kazna
zatvor od najmalku {est meseca, za krivi~no delo vo vrska so slu`benata
dol`nost, ili za drugo krivi~no delo {to go pravi nedostoen
797

za generalen konzul i
- da ima soodveten bezbednosen sertifikat.
Vo ~lenot 64 od istiot zakon e predvideno deka raboten odnos
vo Ministerstvoto mo`e da zasnova lice koe pokraj op{tite uslovi,
utvrdeni vo Zakonot za dr`avnite slu`benici, gi ispolnuva i slednive
posebni uslovi:
- za lice koe se vrabotuva kako stru~en ili rakovoden dr`aven
slu`benik, aktivno da vladee dva stranski jazika, od koi zadol`itelno
eden od oficijalnite jazici na Organizacijata na Obedinetite
nacii (OON),
- za lice koe se vrabotuva kako stru~no - administrativen dr`aven
slu`benik, aktivno da vladee eden od oficijalnite jazici na
OON,
- da ima zdravstvena i psihofizi~ka sposobnost,
- da ima osnovna informati~ka osposobenost,
- da ne e osuduvano za krivi~ni dela za koi e predvidena kazna
zatvor od najmalku {est meseca, za krivi~no delo vo vrska so slu`benata
dol`nost, ili za drugo krivi~no delo {to go pravi nedostoen
za rabota vo Ministerstvoto i
- da ima soodveten bezbednosen sertifikat.
5. Soglasno ~lenot 8 stav 1 alinei 1, 3 i 4 od Ustavot, temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se osnovnite
slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto
pravo i utvrdeni so Ustavot, vladeeweto na pravoto i podelbata na
dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.
Soglasno ~lenot 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata,
bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i
verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite
pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
So odredbata od ~lenot 13 stav 1 od Ustavot e opredeleno deka
liceto obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata
vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka.
So ~lenot 14 stav 1 od Ustavot e opredeleno deka nikoj ne mo`e
da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so
zakon ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena
kazna.
Spored ~lenot 23 od Ustavot, sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva
vo vr{eweto na javni funkcii.
Spored ~len 25 od Ustavot na sekoj gra|anin mu se garantira po-
~ituvawe i za{tita na privatnosta na negoviot li~en i semeen `ivot,
na dostoinstvoto i ugledot.
Spored ~lenot 51 od Ustavot vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
798

Spored ~len 54 stav 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot
i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so
Ustavot.
Od analizata na navedenite ustavni odredbi kako i sodr`inata
na osporenite zakonski odredbi Sudot oceni deka vo konkretniov slu-
~aj stanuva zbor za ograni~uvawe na pravata na gra|anite kako posledica
od osuda za krivi~no delo koja nastapuva po sila na zakon.
Trgnuvaj}i od ovie pri~ini, pri ocenuvawe na ustavnosta na
osporeniot del od zakonskite odredbi kako osnoven kriterium e postoeweto
na dvata principi na kazneno-pravniot odnos utvrdeni vo
~lenovite 13 stav 1 i 14 stav 1 od Ustavot, a toa se prvo, deka kaznata
mo`e da se izre~e samo so sudska odluka i vtoro, deka za izvr{eno kaznivo
delo na storitelot mo`e da mu se izre~e kazna {to kako takva e
utvrdena so zakon ili drug propis. So drugi zborovi, toa zna~i deka
soglasno navedenite ustavni odredbi kazneno-pravniot odnos se iscrpuva
na relacijata kaznivo delo i sudski izre~enata kazna za storitelot
i deka natamo{ni posledici od negovoto izvr{uvawe odnosno od
osudata za toa delo koi se sostojat vo ograni~uvawe na pravata na gra-
|anite ne se dopu{teni, osven ako toa ne e izre~no utvrdeno so
Ustavot.
Pritoa, ako se ima vo vid faktot deka so osporeniot del od zakonskite
odredbi se vr{i ograni~uvawe na pravoto za generalen konzul
da bide imenuvan, odnosno za zasnovawe na raboten odnos vo Ministerstvoto
za nadvore{ni raboti da bide imenuvano, odnosno vraboteno
lice koe bilo osuduvano za krivi~no delo za koe e predvidena kazna
zatvor od najmalku {est meseci, za krivi~no delo vo vrska so slu`benata
dol`nost ili za drugo krivi~no delo koe go pravi nedostoen za
generalen konzul, odnosno za rabota vo Ministerstvoto, spored Sudot,
ova ograni~uvawe ne e posledica {to proizleguva od izvr{uvaweto na
izre~enata krivi~na sankcija, odnosno kazna, tuku pretstavuva dopolnitelna
posledica {to gra|anite ja trpat po osnov na osuduvanosta, a
koja nastapuva po sila na zakon.
So ogled na toa {to vo slu~ajov proizleguva deka so osporeniot
del od zakonskite odredbi, po sila na zakonot, a ne kako kazna (zabrana)
{to ja izrekuva sudot vo ramkite na vidovite na krivi~nite sankcii,
liceto ne mo`e da vr{i odredena funkcija, odnosno rabota
(generalen konzul ili vraboten vo Ministerstvoto za nadvvore{ni
raboti), toga{ spored Sudot osporenite delovi od zakonskite odredbi
na ~lenovite 49 i 64 od Zakonot za nadvore{ni raboti, ne se vo soglasnost
so oddelni ustavni principi.
Imeno, vo konkretniov slu~aj, osven {to se vr{i ograni~uvawe
na pravata na gra|anite, bez da se ima ustavna osnova za toa, spored Sudot
vo osporenite delovi na zakonskite odredbi ne se konkretno navedeni
krivi~nite dela, nitu izre~enata kazna za niv, {to liceto go
pravat nedostojno za vr{ewe na funkcijata generalen konzul, odnosno
799

vrabotuvawe vo Ministerstvoto. Ovoj nedostatok vo osporenite zakonski
odredbi, spored Sudot, dozvoluva celosna diskrecija pri odlu-
~uvaweto za ovie pra{awa, pri {to poedinecot ne e za{titen od samovolno
posreduvawe da ja vr{i funkcijata - odnosno rabotata duri i
vo slu~ai koga krivi~noto delo ne e vo nekakva vrska.
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka ovoj del od formulacijata
na osporenite zakonski odredbi ne e dovolno precizen i jasen
i ne obezbeduva pravna sigurnost na gra|anite, so {to istite ne se vo
soglasnost so ~lenot 8 stav 1 to~ki 1, 3 i 4 od Ustavot.
Imaj}i go vo vid faktot deka so osporenite zakonski odredbi
ograni~uvaweto na dostapnosta na funkcijata generalen konzul, kako
i na vraboten vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, nastapuva
kako pravna posledica od osuda po sila na zakonot, a ne kako
individualizirana kazna {to ja izrekuva sud vo ramkite na vidovite
na kazni, odnosno sankcii, Sudot oceni deka osporenite ~lenovi od
Zakonot ne se vo soglasnost so ~lenovite 13 stav 1, 14 stav 1, 23, 25 i 51,
a vo vrska so ~len 54 od Ustavot.
*
Sudot ne ja donese ovaa odluka, tuku, po predlog na sudijata
izvestitel se pristapi kon donesuvawe Re{enie za zapirawe na postapkata
*
Izvestuvawe kon predmetot U. br. 225/2007
Od pri~ina {to po donesuvaweto na Re{enie za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 49 al. 6 i ~l. 64 al. 5 od Zakonot
za nadvore{ni raboti ("SV RM," br. 46/2006), Sobranieto na Republika
Makedonija donese Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za nadvore{ni raboti ("SV RM," br. 107/2008) so koi osporenata
al. 6 od ~l. 49 ja izbri{a, a ~l. 64 st. 5 go izmeni, Ve izvestuvamme deka
Sudot soglasno ~l. 47 st. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, postapkata treba da ja zapre.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 47 stav 1 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 10. 09. 2008
godina, donese
R E [ E N I E
1. SE ZAPIRA postapkata za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
49 alineja 6 i ~len 64 alineja 5 od Zakonot za nadvore{ni raboti
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ br. 46/2006).
800

2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
225/2007 od 21 maj 2008 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~lenovite od Zakonot ozna~eni vo to~ka 1 od ova re{enie,
zatoa {to osnovano se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so
~lenovite 13 stav 1, 14 stav 1, 23, 25 i 51, a vo vrska so ~len 54 od
Ustavot.
3. Na sednicata Sudot utvrdi deka po poveduvawe na postapkata,
Sobranieto na Republika Makedonija donese Zakon za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za nadvore{ni raboti ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija“ br. 107/2008) so koj osporenata alineja 6 od
~lenot 49 se bri{e, odnosno prestana da va`i, a osporenata alineja 5
od stavot 1 na ~lenot 64 od Zakonot vo celost e izmenet.
Poradi toa, Sudot utvrdi deka nema procesni pretpostavki za
natamo{no vodewe na postapkata za ocenuvawe na nivnata ustavnost.
4. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail Darli{ta, Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski
i d-r Zoran Sulejmanov. 24 *
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 225/2007, so Nacrt-odluka
i nacrt-re{enie
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
225/2007 od 21. 05. 2008 godina, povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 49 al. 6 i ~l. 64 al. 5 od Zakonot za nadvore{ni raboti
("SV RM," br. 46/2006), bidej}i pred Sudot osnovano se postavi pra{aweto
na nivnata soglasnost so ~l. 13 st. 1, 14 st. 1, 23, 25 i 51, a vo vrska
so ~l. 54 od Ustavot.
2. Donositelot na aktot, Sobranieto na Republika Makedonija,
vo opredeleniot rok od Sudot, ne dostavi odgovor po navodite vo re{-
enieto, me|utoa na 27. 08. 2008 godina donese Zakon za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za nadvore{ni raboti (objaven vo "SV RM,"
br. 107/2008) koj vleze vo sila istiot den od objavuvaweto vo "SV RM" -
29. 08. 2008 godina. So ovoj zakon osporeniot ~l. 49 st. 1 al. 6 od Zakonot
za nadvore{ni raboti, za koj bila povedena postapka, se bri{e.
3. So ogled na navedenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
24
Ovoj predlog go povlekov od Sednicata od pri~ina {to se ispostavi
deka postoi gre{ka vo Zakonot za izmenuvawe i dopolnbuvawe na Zakonot za
nadvore{ni raboti vo enumeracijata na ~l. 64 st. 1 al. 5.
801

2. Sudot da go ukine ~l. 49 al. 6 i ~l. 64 al. 5 od Zakonot za nadvore{ni
raboti ("SV RM," br. 46/2006), i
3. Sudot da ja zapre postapkata za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 49 st. 1 al. 6 od istiot zakon.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija vrz osnova na ~l. 110 i
112 od ustavot na Republika Makedonija i ~l. 70 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("SV RM," br. 70/1992) na sednicata
odr`ana na 8. 10. 2008 godina, donese
802
O D L U K A
1. SE UKINUVA ~len 64 alineja 5 od Zakonot za nadvore{ni
raboti ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 46/2006).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod podnesenata
inicijativa na Stamen Filipov od Skopje povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenovite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa
odluka, bidej}i osnovano se postavi pra{aweto za negovata soglasnost
so ~lenovite 13 stav 1, 14 stav 1, 23, 25 i 51, a vo vrska so ~len 54 od
Ustavot.
Vo ~lenot 64 od Zakonot za nadvore{ni raboti e predvideno
deka raboten odnos vo Ministerstvoto mo`e da zasnova lice koe pokraj
op{tite uslovi, utvrdeni vo Zakonot za dr`avnite slu`benici, gi
ispolnuva i slednive posebni uslovi:
- za lice koe se vrabotuva kako stru~en ili rakovoden dr`aven
slu`benik, aktivno da vladee dva stranski jazika, od koi zadol`itelno
eden od oficijalnite jazici na Organizacijata na Obedinetite
nacii (OON),
- za lice koe se vrabotuva kako stru~no-administrativen dr`aven
slu`benik, aktivno da vladee eden od oficijalnite jazici na
OON,
- da ima zdravstvena i psihofizi~ka sposobnost,
- da ima osnovna informati~ka osposobenost,
- da ne e osuduvano za krivi~ni dela za koi e predvidena kazna
zatvor od najmalku {est meseca, za krivi~no delo vo vrska so slu`benata
dol`nost, ili za drugo krivi~no delo {to go pravi nedostoen
za rabota vo Ministerstvoto i
- da ima soodveten bezbednosen sertifikat.
5. Soglasno ~lenot 8 stav 1 alinei 1, 3 i 4 od Ustavot, temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se osnovnite
slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto
pravo i utvrdeni so Ustavot, vladeeweto na pravoto i podelbata na
dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.

Soglasno ~lenot 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i
verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite
pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
So odredbata od ~lenot 13 stav 1 od Ustavot e opredeleno deka
liceto obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata
vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka.
So ~lenot 14 stav 1 od Ustavot e opredeleno deka nikoj ne mo`e
da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so
zakon ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena
kazna.
Spored ~lenot 23 od Ustavot, sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva
vo vr{eweto na javni funkcii.
Spored ~len 25 od Ustavot na sekoj gra|anin mu se garantira po-
~ituvawe i za{tita na privatnosta na negoviot li~en i semeen `ivot,
na dostoinstvoto i ugledot.
Spored ~lenot 51 od Ustavot vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~len 54 stav 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot
i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so
Ustavot.
Od analizata na navedenite ustavni odredbi kako i sodr`inata
na osporenata zakonska odredba Sudot oceni deka vo konkretniov slu-
~aj stanuva zbor za ograni~uvawe na pravata na gra|anite kako posledica
od osuda za krivi~no delo koja nastapuva po sila na zakon.
Trgnuvaj}i od ovie pri~ini, pri ocenuvawe na ustavnosta na
osporeniot del od zakonska odredba kako osnoven kriterium e postoeweto
na dvata principi na kazneno-pravniot odnos utvrdeni vo ~lenovite
13 stav 1 i 14 stav 1 od Ustavot, a toa se prvo, deka kaznata mo`e
da se izre~e samo so sudska odluka i vtoro, deka za izvr{eno kaznivo
delo na storitelot mo`e da mu se izre~e kazna {to kako takva e utvrdena
so zakon ili drug propis. So drugi zborovi, toa zna~i deka soglasno
navedenite ustavni odredbi kazneno-pravniot odnos se iscrpuva
na relacijata kaznivo delo i sudski izre~enata kazna za storitelot i
deka natamo{ni posledici od negovoto izvr{uvawe odnosno od osudata
za toa delo koi se sostojat vo ograni~uvawe na pravata na gra|anite ne
se dopu{teni, osven ako toa ne e izre~no utvrdeno so Ustavot.
Pritoa, ako se ima vo vid faktot deka so osporeniot del od zakonskata
odredba se vr{i ograni~uvawe na pravoto za zasnovawe na
raboten odnos vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti da bide imenuvano,
odnosno vraboteno lice koe bilo osuduvano za krivi~no delo
za koe e predvidena kazna zatvor od najmalku {est meseci, za krivi~no
delo vo vrska so slu`benata dol`nost ili za drugo krivi~no delo koe
803

go pravi nedostoen za rabota vo Ministerstvoto, spored Sudot, ova
ograni~uvawe ne e posledica {to proizleguva od izvr{uvaweto na
izre~enata krivi~na sankcija, odnosno kazna, tuku pretstavuva dopolnitelna
posledica {to gra|anite ja trpat po osnov na osuduvanosta, a
koja nastapuva po sila na zakon.
So ogled na toa {to vo slu~ajov proizleguva deka so osporeniot
del od zakonska odredba, po sila na zakonot, a ne kako kazna (zabrana)
{to ja izrekuva sudot vo ramkite na vidovite na krivi~nite sankcii,
liceto ne mo`e da vr{i odredena rabota vraboten vo Ministerstvoto
za nadvvore{ni raboti), toga{ spored Sudot osporeniot del od
zakonskata odredba na ~len 64 od Zakonot za nadvore{ni raboti, ne e
vo soglasnost so oddelni ustavni principi.
Imeno, vo konkretniov slu~aj, osven {to se vr{i ograni~uvawe
na pravata na gra|anite, bez da se ima ustavna osnova za toa, spored
Sudot vo osporeniot del na zakonskata odredba ne se konkretno navedeni
krivi~nite dela, nitu izre~enata kazna za niv, {to liceto go
pravat nedostojno za vrabotuvawe vo Ministerstvoto. Ovoj nedostatok
vo osporenata zakonska odredba, spored Sudot, dozvoluva celosna diskrecija
pri odlu~uvaweto za ovie pra{awa, pri {to poedinecot ne e
za{titen od samovolno posreduvawe da ja vr{i rabotata duri i vo slu-
~ai koga krivi~noto delo ne e vo nekakva vrska.
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka ovoj del od formulacijata
na osporenata zakonska odredba ne e dovolno precizen i jasen
i ne obezbeduva pravna sigurnost na gra|anite, so {to istata ne e vo
soglasnost so ~lenot 8 stav 1 to~ki 1, 3 i 4 od Ustavot.
Imaj}i go vo vid faktot deka so osporenata zakonska odredba
ograni~uvaweto na dostapnosta na vraboten vo Ministerstvoto za nadvore{ni
raboti, nastapuva kako pravna posledica od osuda po sila na
zakonot, a ne kako individualizirana kazna {to ja izrekuva sud vo ramkite
na vidovite na kazni, odnosno sankcii, Sudot oceni deka osporeniot
~len od Zakonot ne e vo soglasnost so ~lenovite 13 stav 1, 14 stav
1, 23, 25 i 51, a vo vrska so ~len 54 od Ustavot.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail Darli{ta, Liljana
Ingilizova - Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski
i d-r Zoran Sulejmanov.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 47 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8. 10. 2008 godina,
donese
804

R E [ E N I E
1. SE ZAPIRA postapkata za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
49 stav 1 alineja 6 od Zakonot za nadvore{ni raboti ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 46/2006).
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
podnesena od Stamen Filipov od Skopje so Re{enie U. br. 225/2007 od
21 maj 2008 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot
49 stav 1 alineja 6 od Zakonot za nadvore{ni raboti ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 46/2006) zatoa {to osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na navedenata odredba od Zakonot
so ~lenovite 13 stav 1, 14 stav 1, 23, 25 i 51, a vo vrska so ~len 54 od
Ustavot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka po poveduvaweto na postapkata
za ocenuvawe na ustavnosta na osporenata odredba, Sobranieto na
Republika Makedonija na 27 avgust 2008 godina donese Zakon za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za nadvore{ni raboti (objaven vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 107/2008) koj vleze vo
sila na 29 avgust 2008 godina.
Vo ~lenot 15 od ovoj Zakon, se predviduva deka ~len 49 stav 1
alineja 6 od Zakonot, se bri{e.
So toa osporeniot del od odredbata na ~len 49 stav 1 od Zakonot
za nadvore{ni raboti ne e pove}e del od pravniot poredok na Republika
Makedonija.
4. Spored ~len 110 alineja 1 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot.
Soglasno ~len 47 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja zapre postapkata ako vo tekot na postapkata
Zakonot, drugiot propis ili op{t akt prestanale da va`at, a
ne nao|a osnovi za ocenuvawe na nivnata ustavnost odnosno ustavnot i
zakonitost vo vreme na va`eweto.
So ogled na toa {to so vleguvaweto vo isla na noviot Zakon za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za nadvore{ni raboti osporeniot
del na odredbata na ~len 49 stav 1 od Zakonot prestanale da va`i
vo tekot na postapkata za ocenuvawe na nejzinata ustavnost i pove}e
ne e vo pravniot poredok na Republika Makedonija, Sudot oceni deka
se ispolneti uslovite od ~lenot 47 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija za zapirawe na postapkata, poradi {to odlu~i
kako vo to~kata 1 od ova re{enie.
5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail Darli{ta, Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski
i d-r Zoran Sulejmanov.
805

806

65. U. br. 35/2008 (21. 05. 2008)
Osporeni odredbi
^len 26 st. 2 i ~l. 27 st. 1 od Kolektivniot dogovor na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija ("SV RM," br.
8/1998, 11/1998, 12/2000, 2/2003, 3/2004 i 16/2006).
Pri~ini za osporuvawe
Podnositelite na inicijativata po citirawe na osporeniot ~l.
26 od Kolektivniot dogovor naveduvaat deka pra{aweto na zakonitost
na st. 2 na ovaa odredba osnovano se postavuvalo po izostavuvawe na
poimot "organizaciona edinica na Ministerstvoto" (sektor ili oddelenie)
koj bil sodr`an vo st. 1 na istata odredba, od kade proizleguvalo
deka rabotnikot mo`el da bide rasporeden na sekoe rabotno
mesto vo Ministerstvoto zavisno samo od stepenot na stru~nata podgotovka,
a ne i rabotnoto mesto da odgovara na stepenot na stru~nata
podgotovka, iako navedeniot uslov bil sodr`an vo ~l. 56 st. 1 od Zakonot
za vnatre{ni raboti.
Ponatamu, vo inicijativata se naveduva deka ustavnosta i zakonitosta
na osporeniot ~l. 26 st. 2 od Kolektivniot dogovor se doveduvala
vo pra{awe ako se imal predvid ~l. 27 st. 1 od Kolektivniot dogovor,
spored koj rasporeduvaweto na rabotnicite vo slu~aite od ~l.
26 na Kolektivniot dogovor se vr{elo na rabotni mesta vo ista ili
druga organizaciona edinica (sektor ili oddelenie) na Ministerstvoto
bez zapazuvawe na uslovot rabotnoto mesto da odgovara na stru~nata
podgotovka na rabotnikot, sodr`an vo ~l. 56 st. 1 od Zakonot za
vnatre{nite raboti.
Spored toa potrebata od ocena na ustavnosta i zakonitosta na
dvete odredbi dobivala na ja~ina ako se imalo predvid deka vo daden
period vo Ministerstvoto, vrz osnova na javen oglas, bile primeni
kadri so 6-ti i 7-mi stepen na obrazovanie so razli~na stru~na podgotovka
(elektro, soobra}ajni in`eneri i drugi profili) za izvr{uvawe
na rabotite vo Ministerstvoto.
Sodr`ina na odredbite
Spored ~l. 1 od Kolektivniot dogovor na Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti, so ovoj kolektiven dogovor se ureduvaat pravata i
807

obvrskite na rabotnicite vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i
rabotadava~ot, kako dogovorni strani na ovoj dogovor, kako i se ureduva
sklu~uvaweto, sodr`inata i prestanuvaweto na rabotnite odnosi i
drugi pra{awa od rabotnite odnosi ili vo vrska so rabotnite odnosi.
Spored ~l. 26 st. 1 od dogovorot, rabotnikot raboti na rabotno
mesto vo organizaciona edinica na Ministerstvoto za koe zasnoval
raboten odnos.
Spored osporeniot st. 2 na ~l. 26 od dogovorot, rabotnikot vo
tekot na rabotniot odnos mo`e da bide rasporeden na sekoe rabotno
mesto utvrdeno so aktot na sistematizacija na rabotnite mesta, koe
odgovara na negoviot stepen na stru~na podgotovka vo slednite slu~ai:
1. Poradi poefikasno izvr{uvawe na funkcijata na Ministerstvoto,
a osobeno ako:
- so znaeweto i steknatata rabotna sposobnost }e se ostvaruvaat
podobri rezultati vo rabotata na drugo rabotno mesto, ili
- so znaeweto i steknatata rabotna sposobnost na dotoga{noto
rabotno mesto ne poka`uva potrebni i o~ekuvani rezultati vo rabotata,
ili
- toa zna~i podobruvawe na organizacijata na rabotata vo ramkite
na ista ili srodna po prirodata na delokrugot organizaciona
edinica;
2. Ako na rabotnoto mesto na koe dotoga{ rabotel e namalen
obemot na rabotite, istoto se ukinuva ili izmenuva vo aktot za sistematizacija
na rabotnite mesta vo Ministerstvoto;
3. Zamena na otsuten rabotnik dodeka trae otsustvoto;
4. Ako rabotnoto mesto na koe se rasporeduva e slobodno ili
uprazneto i ako uslovite za rabota se soodvetni na prethodnoto rabotno
mesto;
5. Po polo`uvawe na stru~en ispit za pripravnici.
Kako isklu~ok od st. 2 na ovoj ~len, a vo slu~aite na t. 1 al. 1 i
t. 4 od istiot stav, rabotnikot mo`e da se rasporedi na rabotno mesto
so eden stepen povisoka stru~na podgotovka od stru~nata podgotovka
{to ja poseduva rabotnikot, dokolku istiot se ceni deka se steknal so
potrebna rabotna sposobnost za izvr{uvawe na utvrdenite rabotni
zada~i (st. 3).
Vo re{enieto za rasporeduvawe treba da se obrazlo`at pri~inite
poradi koi e izvr{eno rasporeduvaweto na rabotnikot (st. 4).
Prigovorot protiv re{enieto za rasporeduvawe vo slu~aite na
t. 1 i 3 od st. 2 na ovoj ~len ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto.
Spored ~l. 27 st. 1 od Dogovorot, rasporeduvaweto na rabotnicite
vo slu~aite od ~l. 26 na ovoj dogovor se vr{i na rabotni mesta vo
ista ili druga organizaciona edinica na Ministerstvoto.
Ako rasporeduvaweto se vr{i vo organizaciona edinica oddale~ena
pove}e od 50 km, od sedi{teto na organizacionata edinica vo
koja rabotnikot dotoga{ rabotel, osven vo slu~aite od ~l. 28 na ovoj
808

dogovor, rabotnikot ima pravo na obezbeduvawe soodvetno smetuvawe
i ishrana, ili nadomest na tro{oci za prevoz (st. 2).
Dokolku na rabotnikot ne mo`e da mu se obezbedi soodvetno
smestuvawe vo slu`ben objekt ili stan na Ministerstvoto, istiot ima
pravo na nadomest na tro{oci za zakup na soodvetnen stan. Rabotnik so
semejstvo, do obezbeduvawe na soodvetno smestuvawe odnosno nadomestuvawe
na tro{ocite za zakup na stan, ima pravo na nadomest za odvoen
`ivot (st. 3).
Ishranata od st. 2 na ovoj ~len se obezbeduva po prilo`eni smetki,
a najmnogu vo visina na tri mese~ni iznosi na obezbedenite sredstva
za ishrana na vrabotenite vo Ministerstvoto (st. 4).
Ako rasporeduvaweto e izvr{eno vo organizaciona edinica
oddale~ena ne pove}e od 50 km. od sedi{teto na organizacionata edinica
vo koja rabotnikot dotoga{ rabotel, Ministerstvoto e dol`no
na rabotnikot da mu obezbedi prevoz (st. 5).
Konkretnite prava spored ovoj ~len rabotnikot gi ostvaruva od
denot na stapuvawe na rabota na rabotno mesto na koe se rasporeduva
(st. 6).
Ustavnosudska praktika
1. So Re{enie U. br. 114/1998 od 16. 09. 1998 godina, Sudot ne povel
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 56 st. 2 od Zakonot za
vnatre{ni raboti ("SV RM," br. 19/1995, 55/1997).
Sudot na sednicata utvrdil deka vo osporeniot st. 2 na ~l. 56 od
Zakonot e utvrdeno deka `albata protiv re{enieto od st. 1 na ovoj
~len ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: So ogled na toa {to rabotnicite
vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti imaat razli~ni rabotni
dol`nosti, razli~na priroda na rabota i razli~na priroda na nivno
vr{ewe, a koi razli~nosti odnosno specifi~nosti proizleguvaat
od posebniot vid, slo`enost i zna~ewe na rabotite {to se vo nadle-
`nost na ova Ministerstvo, proizleguva deka i rabotnicite na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti vo ovoj pogled se nao|aat vo posebna
odnosno poinakva i razli~na polo`ba od rabotnicite ne samo vo pretprijatijata
i drugite pravni lica, no i od rabotnicite vo drugite
organi na upravata. Vakvata nivna polo`ba, spored misleweto na Sudot,
mo`e da bide osnova za utvrduvawe na posebni prava, obvrski i
odgovornosti od rabotniot odnos na ovie rabotnici, kako i osnov za
poinakvo ureduvawe na na~inot i uslovite za ostvaruvawe na ovie prava,
obvrski i odgovornosti.
Trgnuvaj}i od napred navedenoto, a pri toa imaj}i go predvid
faktot deka osporenata odredba ima osnov i vo ~l. 32 st. 5 od Ustavot,
bidej}i so nea vo su{tina se ureduva eden segment od na~inot na ostvaruvaweto
odnosno za{titata na pravata od rabotniot odnos na rabo-
809

tnicite vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Sudot utvrdi deka ne
mo`e da se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so ustavnoto na-
~elo na ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot. Ova i od pri~ini {to
od osporenata odredba proizleguva deka rabotnicite vo Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti, kako i drugite rabotnici imaat pravo na
`alba protiv re{enieto za rasporeduvawe, dodeka samo utvrduvaweto
deka `albata ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto, spored misleweto
na Sudot ne bi mo`elo da se prifati kako element odnosno kriterium
za neramnopravnost odnosno neednakvost na ovie rabotnici so
drugite.
Imaj}i go predvid navedenoto, kako i posebnata priroda i karakterot
na rabotite {to gi vr{at rabotnicite na Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti, a trgnuvaj}i od faktot deka vo konkretniot slu~aj
se osporuva odredba od Zakonot za vnatre{ni raboti spored koja
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti donesuva akti vo postapka {to,
soglasno ~l. 32 st. 5 od Ustavot, so zakon e utvrdena za ostvaruvawe
odnosno za{tita na pravata na rabotnicite {to proizleguvaat od nivniot
raboten odnos, a ne se raboti za donesuvawe na upravni akti vo
upravna postapka, Sudot oceni deka pra{aweto za soglasnosta na osporenata
odredba ne samo {to ne mo`e da se postavi vo odnos na ~lenot
15 od Ustavot, no ova pra{awe nemo`e da se postavi ni vo odnos na
odredbata na ~l. 50 st. 1 od Ustavot, spored koja na sekoj gra|anin mu se
garantira sudska za{tita na negovite slobodi i prava vo slu~aj koga
tie se povredeni ili zagrozeni. Ova od pri~ini {to so osporenata
odredba vo su{tina ne se uskratuva odnosno ne se ograni~uva nitu sudskata
za{tita na pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnicite
vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koja soglasno Zakonot za rabotnite
odnosi i Zakonot za sudovite se ostvaruva vo postapka pred
osnovnite sudovi, vo koja postapka fakti~ki se odlu~uva za zakonitosta
na aktite {to Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, kako rabotodavec
gi donesuva vo vrska so ovie pra{awa.
2. So Re{enie U. br. 222/1999 od 16. 02. 2000 godina, Sudot ne povel
postapka za ocenuvawe na zakonitosta na ~l. 26 st. 3 od Kolektivniot
dogovor na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ("SV RM,"
br. 8/1998).
Sudot utvrdil deka soglasno osporenata odredba, rabotnik
mo`e da se rasporedi na rabotno mesto so eden stepen povisoka stru-
~na podgotovka od stru~nata podgotovka {to ja poseduva rabotnikot,
dokolku za istiot se oceni deka, se steknal so potrebna rabotna sposobnost
za izvr{uvawe na utvrdenite rabotni zada~i. Pritoa, osporenata
odredba mo`e da se primenuva kako isklu~ok od stavot 2 na
istiot ~len, a vo slu~aite na t. 1 al. 1 i t. 4 od istiot stav, odnosno
poradi poefikasno izvr{uvawe na funkcijata na Ministerstvoto, a
osobeno ako so znaeweto i steknatata rabotna sposobnost }e se ostvaruvaat
podobri rezultati vo rabotata na drugo rabotno mesto, i ako
810

abotnoto mesto na koe se rasporeduva e slobodno ili uprazneto i ako
uslovite za rabota se soodvetni na prethodnoto rabotno mesto.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Od navedenoto proizleguva
deka pra{awata vo vrska so pravata, obvrskite i odgovornostite {to
proizleguvaat od raboten odnos se ureduvaat so zakon i so kolektivni
dogovori. Zakonodavecot osven {to gi uredil na op{t na~in so Zakonot
za rabotnite odnosi, za oddelni kategorii vraboteni gi uredil i
posebno, odnosno na poseben na~in, vo zavisnost od specifi~nostite i
posebnostite na rabotite za oddelni dejnosti.
Taka, iako generalnata odredba od ~l. 27 st. 2 od Zakonot za rabotnite
odnosi predviduva rasporeduvawe na rabotnik na sekoe rabotno
mesto koe odgovara na negoviot stepen na stru~na podgotovka, Zakonot
za organite na upravata (~l. 200) predviduva mo`nost rabotnik (vo
organite na upravata) da se rasporedi na raboti i zada~i koi odgovaraat
na rabotnata sposobnost steknata so rabota.
So osporenata odredba od Kolektivniot dogovor na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti se predviduvaat pogolemi prava na rabotnikot
- rasporeduvawe na rabotno mesto so eden stepen povisoka stru-
~na podgotovka od stru~nata podgotovka koja ja poseduva rabotnikot.
Pritoa, mora da bide ispolnet i uslovot (predviden i so zakonot) - dokolku
za istiot se oceni deka se steknal so potrebna rabotna sposobnost
za izvr{uvawe na utvrdenite rabotni zada~i. Predviduvaweto
na slu~aite koga mo`e ovoj isklu~ok da se primeni, dopolnitelno go
potvrduva ekskluzivitetot na negovata primena, a koe e vo funkcija na
poefikasno izvr{uvawe na funkcijata na Ministerstvoto.
3. So Re{enie 203/2006 od 31. 01. 2007 godina, Sudot ne povel
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na:
- Kolektivniot dogovor na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
("SV RM," br. 8/1998, 12/2000, 2/2003, 3/2004), i
- Kolektivniot dogovor za izmenuvawe i dopolnuvawe na Kolektivniot
dogovor na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ("SV RM,"
br. 16/2006).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Spored toa, za Sudot ne e
prifatlivo tvrdeweto vo inicijativata deka ovoj kolektiven dogovor
prestanal da va`i po sila na Zakonot, zatoa {to bil usoglasen eden
den po istekot na utvrdeniot rok od {est meseci, koj rok spored
podnositelot na inicijativata istekol na 5. 02. 2006 godina, poradi
{to i ne go postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenite kolektivni
dogovori so ~l. 269 od Zakonot za rabotnite odnosi, vo odnos na
koi vo inicijativata se osporuva nivnata zakonitost.
[to se odnesuva, pak, do navodite vo inicijativata deka Kolektivniot
dogovor za izmenuvawe i dopolnuvawe na Kolektivniot dogovor
na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ne bil vo soglasnost i so
~l. 52 od Ustavot, zatoa {to spored ~l. 79 ovoj kolektiven dogovor vleguval
vo sila so denot na sklu~uvaweto, a ne po negovoto objavuvawe,
811

Sudot utvrdi deka i ovie navodi se neosnovani od pri~ina {to kolektivnite
dogovori ne pretstavuvaat propisi na koi se odnesuva ustavnata
obvrska za objavuvawe na zakonite i drugite propisi pred da vlezat
vo sila, utvrdena vo ~l. 52 st. 1 od Ustavot.
Imeno, spored Sudot propisi vo smisla na ~l. 52 od Ustavot se
smetaat zakonite i drugite propisi koi gi donesuvaat organite na
dr`avnata vlast, vklu~uvaj}i gi tuka uslovno i organite na edinicite
na lokalnata samouprava, vo ramkite na vr{ewe na nivnite so Ustav i
zakon utvrdeni prava i dol`nosti. Isto taka, propisi vo smisla na ~l.
52 od Ustavot se smetaat i op{tite akti, odnosno propisi {to gi donesuvaat
organizaciite i instituciite vo vr{ewe na javnite ovlastuvawa
{to im se dovereni so zakon. Ottuka, ako se ima predvid deka
kolektivnite dogovori se sklu~uvat me|u licata koi spored Zakonot
za rabotnite odnosi mo`at da bidat strani na kolektivniot dogovor i
se dol`ni so dobra volja da pregovaraat vo vrska so pra{awata koi
spored ovoj zakon mo`at da bidat predmet na dogovarawe (dogovorni
strani), proizleguva deka kolektivnite dogovori spored nivnata pravna
priroda ne se propisi vo smisla na ~l. 52 od Ustavot, tuku se dvostrani
op{ti pravni akti, koi kako nov oblik na ureduvawe na rabotnite
odnosi imaat posebno mesto i zna~ewe vo ovaa sfera, ~ie
sklu~uvawe, sodr`ina, primena, va`ewe, objavuvawe i drugo se ureduva
so zakon.
812
Sporno pravno pra{awe
Dali so osporenite odredbi od Kolektivniot dogovor se predviduva
rasporeduvaweto na rabotnicite vo Ministestvoto da se vr{i
pod poinakvi uslovi od onie {to se utvrdeni vo ~l. 56 st. 1 od Zakonot
za vnatre{ni raboti?
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na
drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~l. 56 st. 1 od Zakonot za vnatre{ni raboti ("SV RM,"
br. 19/1995, 55/1997, 38/2002, 33/2003, 19/2004 i 51/2005), rabotnik so re-
{enie mo`e da bide rasporeden vo organizaciona edinica nadvor od
sedi{teto na organizacionata edinica na Ministerstvoto vo koja dotoga{
rabotel, na rabotno mesto koe odgovara na negovata stru~na
podgotovka zaradi:
- nemawe na rabotnici so soodvetna stru~na podgotovka i rabotna
sposobnost za konkretnite raboti i zada~i;
- stru~na pomo{ vo izvr{uvaweto na rabotnite i zada~ite na
organizacionata edinica i

- poefikasno izvr{uvawe na funkcijata na Ministerstvoto.
Poa|aj}i od nadle`nosta, vidot, slo`enosta i zna~eweto na rabotite
{to se vo nadle`nost na ova na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti opredelena vo Zakonot za vnatre{ni raboti, kako i vo odredbite
od Zakonot za policijata i Zakonot za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava, proizleguva deka rabotnicite vo Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti imaat razli~ni rabotni dol`nosti,
razli~na priroda na rabota i razli~na priroda na nivno vr{ewe. Pri
vakava sostojba i pri sostojba koga Ministerstvoto gi vr{i rabotite
na celata teritorijata na Republika Makedonija, pod odredeni uslovi,
se javuva potreba od rasporeduvawe na rabotnicite na rabotni mesta
razli~ni po lokacija od onie na koi dotoga{ rabotele, po pravilo na
rabotno mesto koe odgovara na nivnata stru~na podgotovka, kako {to
opredelil ~lenot 56 stav 1 od Zakonot za vnatre{ni raboti.
Trgnuvaj}i od analizata na navodite od inicijativata proizleguva
deka nezakonitosta na osporenite odredbi podnositelot na inicijativata
ja sogleduva vo toa {to vo niv ne bilo predvideno rasporeduvaweto
da se vr{i vo organizacionite edinici na Ministerstvoto i
takvoto rasporeduvawe da bide napraveno na rabotno mesto {to odgovara
na stepenot na stru~nata podgotovka na rabotnikot, kako {to
predvidela navedenata zakonska odredba.
Spored na{a ocena, vo konkretniot slu~aj podnositelot na inicijativata
pogre{no i parcijalno gi tolkuva osporenite odredbi.
Imeno, od sodr`inata na celinata na citiranite odredbi od Kolektivniot
dogovor proizleguva deka rasporeduvaweto na rabotnicite vo
Ministerstvoto se vr{i na rabotno mesto koe odgovara na stepen na
stru~na podgotovka na rabotnikot (~l. 26 st. 2) vo ista ili druga organizaciona
edinica na Ministerstvoto (~l. 27 st. 1). Ova osobeno i ako
se ima previd deka ~l. 27 od Dogovorot se povikuva na slu~aite od
prethodniot ~l. 26, {to zna~i deka dvete odredbi treba da se gledaat
kako edna celina koja gi zapazuva dvata navedeni uslovi.
So ogled na toa {to osporenite odredbi ja po~ituvaat zakonskata
opredelba za rasporeduvawe na rabotno mesto koe odgovara na
stepen na stru~na podgotovka na rabotnikot i toa vo ista ili druga
organizaciona edinica na Ministerstvoto, cenime deka nesonovani se
navodite za povreda na ~l. 56 st. 1 od Zakonot za vnatre{ni raboti.
Po odnos na navodite od inicijativata za priem na kadri so 6-
ti i 7-mi stepen na obrazovanie so razli~na stru~na podgotovka (elektro,
soobra}ajni in`eneri i drugi profili) za izvr{uvawe na rabotite
vo Ministerstvoto, cenime deka ne mo`at da se stavat vo relacija
so osporenite odredbi, bidej}i ne se odnesuvaat na rasporeduvawe,
tuku na vrabotuvawe, koe ne e pra{awe na ureduvawe so osporenite
odredbi.
Kone~no i pokraj faktot {to so inicijativata se bara ocenuvawe
i na ustavnosta na odredbite vo nea nema navodi vo nasoka na povre-
813

da na ustavnite odredbi od koi pri~ini so refetot ne se vr{i analiza
na ustavnosta na odredbite.
Ottamu, spored na{e mislewe osporenite odredbi od Kolektivniot
dogovor se vo soglasnost so ~l. 56 st. 1 od Zakonot za vnatre-
{ni raboti.
Vrz osnova na napravenata naliza na zakonskata odredba, analizata
na osporenite odrebi, rakovodej}i se od navodite vo inicijativata,
se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe:
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na
~l. 26 st. 2 i ~l. 27 st. 1 od Kolektivniot dogovor na Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti na Republika Makedonija ("SV RM," br. 8/1998,
11/1998, 12/2000, 2/2003, 3/2004 i 16/2006).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 21 maj 2008 godina,
donese
814
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na zakonitosta
na ~lenot 26 stav 2 i ~lenot 27 stav 1 od Kolektivniot dogovor na
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 8/1998, 11/1998, 12/2000,
2/2003, 3/2004 i 16/2006).
2. Marjan~o Angelovski od Kumanovo na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na zakonitosta na ~lenot 26 stav 2 i ~lenot 27 stav 1 od
Kolektivniot dogovor, ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Podnositelot na inicijativata po citirawe na osporeniot
~len 26 od Kolektivniot dogovor naveduva deka pra{aweto na zakonitost
na stavot 2 na ovaa odredba osnovano se postavuvalo po izostavawe
na poimot "organizaciona edinica na Ministerstvoto" (sektor
ili oddelenie) koj bil sodr`an vo stavot 1 na istata odredba, od kade
proizleguvalo deka rabotnikot mo`el da bide rasporeden na sekoe
rabotno mesto vo Ministerstvoto zavisno samo od stepenot na
stru~nata podgotovka, a ne i rabotnoto mesto da odgovara na stepenot
na stru~nata podgotovka, iako navedeniot uslov bil sodr`an vo ~lenot
56 stav 1 id Zakonot za vnatre{ni raboti.
Ponatamu, vo inicijativata se naveduva deka ustavnosta i zakonitosta
na osporeniot ~len 26 stav 2 od Kolektivniot dogovor se doveduvala
vo pra{awe ako se imal predvid ~lenot 27 stav 1 od Kolekti-

vniot dogovor, spored koj rasporeduvaweto na rabotnicite vo slu~aite
od ~lenot 26 na Kolektivniot dogovor se vr{elo na rabotni mesta vo
ista ili druga organizaciona edinica (sektor ili oddelenie) na Ministerstvoto
bez zapazuvawe na uslovot rabotnoto mesto da odgovara
na stru~nata podgotovka na rabotnikot, sodr`an vo ~lenot 56 stav 1 od
Zakonot za vnatre{nite raboti.
Spored toa, potrebata od ocena na ustavnosta i zakonitosta na
dvete odredbi dobivala na ja~ina ako se imalo predvid deka vo daden
period vo Ministerstvoto, vrz osnova na javen oglas, bile primeni
kadri so VI-ti i VII-mi stepen na obrazovanie so razli~na stru~na podgotovka
(elektro, soobra}ajni in`eneri i drugi profili) za izvr-
{uvawe na rabotite vo Ministerstvoto.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka, spored ~lenot 1 od Kolektivniot
dogovor na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, so ovoj kolektiven
dogovor se ureduvaat pravata i obvrskite na rabotnicite vo
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i rabotadava~ot, kako dogovorni
strani na ovoj dogovor, kako i se ureduva sklu~uvaweto, sodr`inata i
prestanuvaweto na rabotnite odnosi i drugi pra{awa od rabotnite
odnosi ili vo vrska so rabotnite odnosi.
Spored ~len 26 stav 1 od Kolektivniot dogovor, rabotnikot
raboti na rabotno mesto vo organizaciona edinica na Ministerstvoto
za koe zasnoval raboten odnos.
Spored osporeniot stav 2 na ~lenot 26 od ovoj dogovor, rabotnikot
vo tekot na rabotniot odnos mo`e da bide rasporeden na sekoe rabotno
mesto utvrdeno so aktot na sistematizacija na rabotnite mesta,
koe odgovara na negoviot stepen na stru~na podgotovka vo slednite
slu~ai:
1) Poradi poefikasno izvr{uvawe na funkcijata na Ministerstvoto,
a osobeno ako:
- so znaeweto i steknatata rabotna sposobnost }e se ostvaruvaat
podobri rezultati vo rabotata na drugo rabotno mesto, ili
- so znaeweto i steknatata rabotna sposobnost na dotoga{noto
rabotno mesto ne poka`uva potrebni i o~ekuvani rezultati vo rabotata,
ili
- toa zna~i podobruvawe na organizacijata na rabotata vo ramkite
na ista ili srodna po prirodata na delokrugot organizaciona
edinica;
2) Ako na rabotnoto mesto na koe dotoga{ rabotel e namalen
obemot na rabotite, istoto se ukinuva ili izmenuva vo aktot za sistematizacija
na rabotnite mesta vo Ministerstvoto;
3) Zamena na otsuten rabotnik dodeka trae otsustvoto;
4) Ako rabotnoto mesto na koe se rasporeduva e slobodno ili
uprazneto i ako uslovite za rabota se soodvetni na prethodnoto rabotno
mesto;
5) Po polo`uvawe na stru~en ispit za pripravnici.
815

Kako isklu~ok od stav 2 na ovoj ~len, a vo slu~aite na to~kata 1
alineja 1 i to~ka 4 od istiot stav, rabotnikot mo`e da se rasporedi na
rabotno mesto so eden stepen povisoka stru~na podgotovka od stru-
~nata podgotovka {to ja poseduva rabotnikot, dokolku istiot se ceni
deka se steknal so potrebna rabotna sposobnost za izvr{uvawe na
utvrdenite rabotni zada~i (stav 3).
Spored ~len 27 stav 1 od Kolektivniot dogovor, rasporeduvaweto
na rabotnicite vo slu~aite od ~len 26 na ovoj dogovor se vr{i na
rabotni mesta vo ista ili druga organizaciona edinica na Ministerstvoto.
4. Soglasno ~lenot 110 alineja 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so
zakonite.
Soglasno ~len 56 stav 1 od Zakonot za vnatre{ni raboti ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 19/1995, 55/1997, 38/2002, 33/
2003, 19/2004 i 51/2005), rabotnik so re{enie mo`e da bide rasporeden
vo organizaciona edinica nadvor od sedi{teto na organizacionata
edinica na Ministerstvoto vo koja dotoga{ rabotel, na rabotno mesto
koe odgovara na negovata stru~na podgotovka zaradi:
- nemawe na rabotnici so soodvetna stru~na podgotovka i rabotna
sposobnost za konkretnite raboti i zada~i;
- stru~na pomo{ vo izvr{uvaweto na rabotnite i zada~ite na
organizacionata edinica i
- poefikasno izvr{uvawe na funkcijata na Ministerstvoto.
Poa|aj}i od nadle`nosta, vidot, slo`enosta i zna~eweto na rabotite
{to se vo nadle`nost na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
opredelena vo Zakonot za vnatre{ni raboti, kako i vo odredbite od
Zakonot za policijata i Zakonot za organizacija i rabota na organite
na dr`avnata uprava, proizleguva deka rabotnicite vo Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti imaat razli~ni rabotni dol`nosti, razli~na
priroda na rabota i razli~na priroda na nivno vr{ewe. Pri vakava
sostojba i pri sostojba koga Ministerstvoto gi vr{i rabotite na
celata teritorijata na Republika Makedonija, pod odredeni uslovi, se
javuva potreba od rasporeduvawe na rabotnicite na rabotni mesta
razli~ni po lokacija od onie na koi dotoga{ rabotele, po pravilo na
rabotno mesto koe odgovara na nivnata stru~na podgotovka, kako {to
opredelil ~lenot 56 stav 1 od Zakonot za vnatre{ni raboti.
Trgnuvaj}i od analizata na navodite od inicijativata proizleguva
deka nezakonitosta na osporenite odredbi podnositelot na inicijativata
ja sogleduva vo toa {to vo niv ne bilo predvideno rasporeduvaweto
da se vr{i vo organizacionite edinici na Ministerstvoto i
takvoto rasporeduvawe da bide napraveno na rabotno mesto {to odgovara
na stepenot na stru~nata podgotovka na rabotnikot, kako {to
predvidela navedenata zakonska odredba.
816

Spored ocena na Sudot, vo konkretniot slu~aj podnositelot na
inicijativata pogre{no i parcijalno gi tolkuva osporenite odredbi.
Imeno, od sodr`inata na celinata na citiranite odredbi od Kolektivniot
dogovor proizleguva deka rasporeduvaweto na rabotnicite vo
Ministerstvoto se vr{i na rabotno mesto koe odgovara na stepen na
stru~na podgotovka na rabotnikot (~len 26 stav 2) vo ista ili druga
organizaciona edinica na Ministerstvoto (~len 27 stav 1). Ova osobeno
i ako se ima previd deka ~lenot 27 od Kolektivniot dogovor se
povikuva na slu~aite od prethodniot ~len 26, {to zna~i deka dvete
odredbi treba da se gledaat kako edna celina koja gi zapazuva dvata
navedeni uslovi.
So ogled na toa {to osporenite odredbi ja po~ituvaat zakonskata
opredelba za rasporeduvawe na rabotno mesto koe odgovara na
stepen na stru~na podgotovka na rabotnikot i toa vo ista ili druga
organizaciona edinica na Ministerstvoto, proizleguva deka nesonovani
se navodite za povreda na ~lenot 56 stav 1 od Zakonot za vnatre-
{ni raboti.
Po odnos na navodite od inicijativata za priem na kadri so VIti
i VII-mi stepen na obrazovanie so razli~na stru~na podgotovka
(elektro, soobra}ajni in`eneri i drugi profili) za izvr{uvawe na
rabotite vo Ministerstvoto, Sudot oceni deka ne mo`at da se stavat
vo relacija so osporenite odredbi, bidej}i ne se odnesuvaat na rasporeduvawe,
tuku na vrabotuvawe, koe ne e pra{awe na ureduvawe so
osporenite odredbi.
Kone~no i pokraj faktot {to so inicijativata se bara ocenuvawe
i na ustavnosta na odredbite vo nea nema navodi vo nasoka na povreda
na ustavnite odredbi od koi pri~ini Sudot ne se vpu{ti vo analiza
na ustavnosta na odredbite.
Trgnuvaj}i od iznesenoto Sudot oceni deka osporenite odredbi
od Kolektivniot dogovor se vo soglasnost so ~lenot 56 stav 1 od Zakonot
za vnatre{ni raboti.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
817

818

66. U. br. 200/2007 (28. 05. 2008)
Akti {to se osporuvaat
^len 3 st. 1 t. 3 od Zakonot za eksproprijacija („SV RM," br.
33/1995, 20/1998, 40/1999 i 31/2003),
^len 1 i 2 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija
("SV RM," br. 46/2005).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata Verka Arsovska,
osporeniot ~l. 3 st. 1 t. 3 od Zakonot ne bil vo soglasnost so ustavnoto
na~elo na ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot, so ~l. 30 od
Ustavot so koj se garantira pravoto na sopstvenost kako i so Zakonot
za sopstvenost i drugi stvarni prava. Ova zatoa {to, imaj}i predvid
deka eksproprijacijata pretstavuva prisilna merka na dr`avata so
koja se odzema ili ograni~uva pravoto na sopstvenost i pravata koi
proizleguvaat od nea, potrebite na pravnite i fizi~kite lica za izgradba
na objekti i izveduvawe na drugi raboti od javen interes povlekuvaat
ekonomski interes za fizi~kite i pravnite lica, a ne javen interes
kako {to stoi vo Zakonot za eksproprijacija. Ovie pravni i fizi~ki
lica imaat mo`nost sprotivno na Zakonot za sopstvenost i drugi
stvarni prava da se steknat so imot bez praven osnov, odnosno po osnov
na eksproprijacija da odzemaat ne~ij imot i tie da stanat edinstveni
sopstvenici kako {to e vo konkretniov slu~aj. Od ovde proizleguvalo
deka i ako sopstvenikot soglasno Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni
prava ima pravo svojata stvar da ja dr`i celosno, da ja koristi i da
raspolaga so nea po svoja volja, dokolku nekoe fizi~ko ili pravno
lice podnese predlog za eksproprijacija pred sî poradi ekonomski
interes, a ne javen interes kako {to stoi vo Zakonot za eksproprijacija,
po osnov na eksproprijacija imotot od eden sopstvenik preminuva
na drug, a bez praven osnov, bidej}i soglasno Zakonot za sopstvenost i
drugi stvarni prava sopstvenosta mo`e da se stekne samo po osnov na
zakon, vrz osnova na pravna rabota i so nasleduvawe, no ne postoi i
praven osnov za steknuvawe na sopstvenost po osnov na eksproprijacija.
Poradi toa, podnositelot na inicijativata smeta deka ~l. 3 st.
1 t. 3 od navedeniot zakon bil sprotiven i so Zakonot za sopstvenost i
drugi stvarni prava, bidej}i dokolku odredeno fizi~ko ili pravno
819

lice projavi ekonomski interes od odreden imot na koj drugo lice ima
pravo na sopstvenost, Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava
predvidel sklu~uvawe na dogovori za zakup, posluga {to zna~i deka
ima na~in za nadminuvawe na ekonomskiot interes za steknuvawe na
odreden imot.
Posebna pri~ina i povod za podnesuvawe na inicijativa bila
{to na podnositelot na inicijativata na nezakonski na~in i bil odzemen
nedvi`en imot od strana na pravno lice koe go iskoristuva nejziniot
nedvi`en imot za da stekne imotna korist - eksproprijacija na
termomineralna voda t.n. Dobra Voda, a ne za postignuvawe na javen
interes.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata Miroslav
Gr~ev, ~l. 1 i 2 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija
ne bil vo soglasnost so ~l. 8 i 30 od Ustavot.
Vo osporeniot ~l. 1 so koj se vr{i dopolnuvawe na Zakonot za
eksproprijacija taksativno se nabrojani site vidovi objekti za ~ija
izgradba se utvrduva javen interes, pri {to osnoven kriterium za
opredeluvawe na javniot interes za izgradba na objekti e deka toa treba
da bidat objekti za op{ta upotreba koi gi koristi op{testvenata
zaednica i mu slu`at na op{toto dobro. Objektite koi se izzemeni od
~l. 2 od Zakonot za eksproprijacija se objekti ~ija {to gradba se vr{i
za zadovoluvawe na poedine~niot interes, odnosno za zgolemuvawe na
individualnoto bogatstvo na fizi~kite i pravnite lica koi gi
gradata, a toa se stanbenite, delovnite i stopanskite objekti. Me|utoa
vo osporeniot ~l. 1 kako javen interes se proglasuva izgradbata tokmu
na stanbenite, delovnite i stopanskite objekti so {to se prekr{uva
Ustavot, bidej}i se obesmisluva Zakonot za eksproprijacija koj stanuva
neselektiven, odnosno se odnesuva na site vidovi objekti voop-
{to, pa poradi toa eksproprijacijata na privatniot sopstvenik koja
spored Ustavot mo`e da se upotrebi samo vo polza na op{toto dobro,
mo`e samo da se upotrebuva i za objekti koi de fakto mu slu`at samo na
individualniot komercijalen interes.
Proglasuvaweto na stanbeni, delovni i stopanski objekti za
objekti od javen interes iako tie fakti~ki toa ne se, ja povreduvaat
temelnata ustavna vrednost za vladeewe na pravoto, a bidej}i izenda-
~uvaweto na javniot i privatniot interes de jure gi ukinuva i dvete
kategorii, ovoj ~len implicitno go naru{uva i ureduvaweto i humanizacijata
na prostorot kako temelni vrednosti na ustavniot poredok.
Vo ~l. 2 od osporeniot zakon se razraboteni mehanizmite na
eksproprijacija za ostvaruvawe na predimstveno pravo na gradba na sopstvenicite
na delovi od grade`ni parceli koi poedine~no ili zaedno
imaat pove}e od 50% od grade`noto zemji{te vo privatna sopstvenost,
{to vo situacii koga dr`avata poseduva 50% od zemji{teto obezbeduva
da se vr{i eksproprijacija vo polza na "mnozinski" sopstvenik na
820

25% od vkupnata povr{ina na zemji{teto, a za ostvaruvawe na li~en
interes.
So osporeniot ~l. 2 od Zakonot se naru{uva so Ustav garantiranoto
pravo na sopstvenost, zatoa {to privatnata sopstvenost se eksproprira
vo polza na privaten sopstvenik so {to se zgolemuva negovoto
individualno bogatstvo. Sopstvenikot na zemji{teto so ovoj
~len ostanuva bez bilo kakva za{tita, za{to sekoja interesna grupa
sosedi koi }e obezbedat mnozinska povr{ina mo`at da ja odzemat od
sosedot "malcinskata" zemja i toa so pomo{ na dr`avata.
Sodr`ina na osporenite ~lenovi
1. Spored ~l. 3 od Zakonot za eksproprijacija, eksproprijacijata
mo`e da se vr{i za:
1. Dr`avata za svoi potrebi, za potrebite na javnite pretprijatija
osnovani od dr`avata, javnite fondovi, obrazovanieto, vospitanieto,
naukata, kulturata, zdravstvoto, socijalnata za{tita i sportot
koga dejnosta se vr{i kako javna (dr`avna) slu`ba.
2. Op{tinata i gradot Skopje za potrebite na edinicite na
lokalnata samouprava i za potrebite na javnite pretprijatija i fondovite
osnovani od op{tinite, odnosno od gradot Skopje.
3. Za potrebite na pravni i fizi~ki lica za izgradba na objekti
i izveduvawe na drugi raboti od javen interes, predviden vo ~l. 2
od ovoj zakon. (osporen).
2. Spored ~l. 1 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija
("SV RM," br. 46/2005) vo Zakonot za eksproprijacija ("SV
RM," br. 33/1995, 20/1998, 40/1999 i 31/2003) vo ~l. 2 st. 1 po al. 15 se dodava
nova alineja koja glasi "izgradba na stanbeni, delovni i stopanski
objekti predvideni za gradewe so detalni urbanisti~ki planovi,
zaradi steknuvawe na predimstveno pravo na gradba na neizgradeno
grade`no zemji{te."
Vo ~l. 2 od Zakonot e predvideno deka po ~l. 45 se dodavaat 13
novi ~lenovi: 45-a, 45-b, 45-v, 45-g, 45-d, 45-|, 45-`, 45-z, 45-i, 45-j i 45-k.
^len 45-a
(1) Predimstveno pravo na gradba e pravo so koe pod uslovi, na
na~in i vo postapka utvrdeni so ovoj zakon, se steknuva sopstvenikot
na grade`no neizgradeno zemji{te da gradi stanbeni, delovni ili
stopanski objekti predvideni za gradewe na toa zemji{te so detalni
urbanisti~ki planovi.
(2) Steknuvaweto na pravoto od stavot 1 na ovoj ~len e vo op{t
interes.
(3) Predimstvenoto pravo na gradba mo`e da go steknuvaat
doma{ni fizi~ki i pravni lica, vklu~uvaj}i ja i dr`avata.
821

^len 45-b
(1) Predimstvenoto pravo na gradba od ~lenot 45-a na ovoj
zakon, mo`e da se steknuva samo koga grade`noto neizgradeno zemji{te
{to ja so~inuva grade`nata parcela ima pove}e sopstvenici, odnosno
sosopstvenici (vo ponatamo{niot tekst: sopstvenici) me|u koi ne
mo`e da se postigne dogovor za zaedni~ka gradba na objektite od ~lenot
45-a stav 1 na ovoj zakon.
(2) Predimstvenoto pravo na gradba od stavot 1 na ovoj ~len,
mo`e da se steknuva samo koga sopstvenosta na sopstvenicite na grade`noto
neizgradeno zemji{te ja so~inuva grade`nata parcela najmalku
50% (poedine~no ili zaedno).
^len 45-v
(1) Po isklu~ok od ~lenot 45-6 stav 2 na ovoj zakon, koga sopstvenosta
na dr`avata na grade`noto neizgradeno zemji{te ne nadminuva
50% od sopstvenosta na vkupnata povr{ina na grade`nata parcela
i dr`avata nema interes za zaedni~ka izgradba na objektot, predimstveno
pravo na gradba na celata grade`na parcela }e steknat i sopstvenicite
na grade`no neizgradeno zemji{te koi nemaat 50% sopstvenost
od vkupnata povr{ina na grade`nata parcela, no imaat 50%
od privatnata sopstvenost na grade`noto neizgradeno zemji{te {to ja
so~inuva grade`nata parcela.
(2) Predimstvenoto pravo na gradba od stavot 1 na ovoj ~len,
mo`e da se stekne koga postoi soglasnost za zaedni~ka gradba od strana
na sopstvenicite {to imaat mnozinstvo na privatna sopstvenost na
grade`noto neizgradeno zemji{te {to ja so~inuva grade`nata parcela,
pri {to vo povr{inata na grade`nata parcela ne se zasmetuva
povr{inata na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost ako dr`avata
ne u~estvuva vo zaedni~ka gradba na objektot.
^len 45-g
(1) Vladata na Republika Makedonija so poseben propis opredeluva
dali dr`avata }e pristapi kon zaedni~ka gradba na objektite
od ~lenot 45-a stav 1 na ovoj zakon.
(2) Koga Vladata na Republika Makedonija }e odlu~i da pristapi
kon zaedni~ka gradba, }e go opredeli i nadle`niot organ za realizacija
na gradbata.
^len 45-d
(1) Koga me|u sopstvenicite na grade`noto neizgradeno zemji{te
ne mo`e da se postigne soglasnost za zaedni~ka gradba, za steknuvaweto
na predimstvenoto pravo na gradba odlu~uva nadle`en sud,
spored pravilata na vonprocesnata postapka.
(2) Postapkata za steknuvawe na predimstvenoto pravo na gradba
na grade`noto neizgradeno zemji{te mo`e da se pokrene samo na
822

predlog na sopstvenicite na grade`noto neizgradeno zemji{te koi soglasno
so ~lenovite 45-b i 45-v na ovoj zakon, imaat mnozinstvo na sopstvenost
na zemji{teto.
^len 45-|
(1) Sudot pred da pristapi kon odlu~uvawe, }e gi zadol`i sopstvenicite
na grade`noto neizgradeno zemji{te ~ija sopstvenost ja
so~inuva grade`nata parcela vo opredelen rok da postignat dogovor za
zaedni~ka gradba.
(2) Rokot od stavot 1 na ovoj ~len ne mo`e da bide podolg od
{est meseca.
(3) Dogovorot za zaedni~ka gradba treba da e sostaven vo pismena
forma i zaveren kaj notar.
^len 45-e
(1) Sopstvenicite na grade`noto neizgradeno zemji{te koi vo
rokot {to go opredelil sudot nema da pristapat kon sklu~uvawe dogovor
za zaedni~ka gradba, se dol`ni pismeno da gi obrazlo`at pri~inite
zaradi koi ne sklu~ile dogovor za zaedni~ka gradba i da gi dostavat
do sudot.
(2) Sopstvenicite na grade`noto neizgradeno zemji{te, {to ne
gi opravdale pri~inite poradi koi ne postignale dogovor za zaedni~ka
gradba, ne steknuvaat predimstveno pravo na gradba.
^len 45-`
Koga vo rokot {to go opredelil sudot ne se sklu~i dogovor za
zaedni~ka gradba, sudot so odlukata }e gi opredeli sopstvenicite na
zemji{teto koi se steknuvaat so predimstvenoto pravo na gradba, vodej}i
smetka za principot na pravi~nost.
^len 45-z
Zaradi ostvaruvawe - realizacija na predimstvenoto pravo na
gradba i izgradba na stanbeni, delovni i stopanski objekti predvideni
za gradewe so detalni urbanisti~ki planovi, grade`noto neizgradeno
zemji{te, sopstvenost na sopstvenicite koi ne se steknale so
predimstveno pravo na gradba, }e se eksproprira vo sopstvenost na sopstvenicite
na grade`noto neizgradeno zemji{te koi se steknale so
predimstvenoto pravo na gradba.
^len 45-y
Na porane{nite sopstvenici od ~lenot 45-z na ovoj zakon, od
koi e eksproprirano grade`noto neizgradeno zemji{te, im pripa|a pari~en
nadomest ne pomal od pazarnata vrednost za grade`noto
neizgradeno zemji{te {to se eksproprira.
823

^len 45-i
(1) Postapkata za eksproprijacija na grade`noto neizgradeno
zemji{te vo slu~aite od ~lenot 45-z na ovoj zakon, se pokrenuva na predlog
na sopstvenicite koi vrz osnova na pravosilna sudska odluka se
steknale so predimstveno pravo na gradba.
(2) Predlogot za eksproprijacija gi sodr`i dokazite od ~lenot
15 to~ki 1, 2 i 5 na ovoj zakon i pravosilnata sudska odluka za steknuvawe
na predimstveno pravo na gradba.
(3) Dokazot od ~lenot 15 to~ka 5 na ovoj zakon, }e se smeta kako
ponuda za pari~en nadomest za grade`noto neizgradeno zemji{te za
koe se predlaga eksproprijacija.
^len 45-j
Noviot sopstvenik na grade`noto neizgradeno zemji{te, ne
mo`e da otpo~ne so gradba i ne mo`e da vleze vo vladenie na ekspropriranoto
zemji{te za izgradba na stanbeni, delovni i stopanski objekti,
dodeka na porane{niot sopstvenik od koj e eksproprirano grade-
`noto neizgradeno zemji{te, ne mu plati pari~en nadomestot, odnosno
dodeka ne dostavi dokaz deka opredeleniot nadomest (so spogodba ili
sudska odluka) e deponiran na posebna smetka nameneta za isplata za
ekspropriranata nedvi`nost.
^len 45-k
Pravosilnoto re{enie so koe se poni{tuva pravosilnoto re-
{enie za eksproprijacija, e osnova da se bara poni{tuvawe na odlukata
na sudot so koja e steknato predimstvenoto pravo na gradba.
824
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 5/
2006 od 20. 12. 2006 godina ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija
("SV RM," br. 45/2005).
Vo ovoj predmet, predmet na ocenuvawe bile ~l. 1 i 2, odnosno
~l. 45-a, 45-b, 45-v, 45-g, 45-d, 45-|, 45-e, 45-`, 45-z, 45-y, 45-i, 45-j i 45-k
od Zakonot.
Vo obrazlo`enieto na re{enieto pokraj drugoto se naveduva
deka odredbite na osporeniot zakon, spored koj krajnata cel e odzemawe,
odnosno eksproprijacija na grade`noto neizgradeno zemji{te se
odnesuvat za odzemawe na grade`no neizgradeno zemji{te isklu~ivo
koga toa zemji{te ima dva i pove}e sopstvenici (a ne eden sopstvenik)
i koga zemji{teto na pove}e sopstvenici so~inuva edna grade`na parcela
na koja spored detalnite urbanisti~ki planovi e predvidena izgradba
na stopanski, a me|u sopstvenicite ne mo`e da se postigne dogovor
za zaedni~ka gradba na toj objekt. Ottuka jasno proizleguva deka za

izgradba na objekti od strana na sopstvenicite na grade`noto neizgradeno
zemji{te koi se edinstveni sopstvenici odlu~uvaat samite
tie ne zavisat od voljata na drug, {to ne e slu~aj koga na toa zemji{te
se sopstvenici dvajca ili pove}e. Ili, so drugi zborovi, vo prviot slu-
~aj oravoto na koristewe na sopstvenotto grade`no neizgradeno zemji-
{te za izgradba na objeketi ne zavisi i ne e usloveno so voljnata na
drug, za razlika od vtoriot slu~aj, odnosno situacija koga sopstvenicite
na grade`no neizgradeno zemji{te {to so~inuvaat edna grade`na
parcela za koristewe na sopstvenoto zemji{te za izgradba na objekti
ne zaviselo od nivnata me|usebna volja.
Trgnuvaj}i od pravnata i fakti~kata sostojba vo koja se nao|aat
sopstvenicite na delovi od grade`noto zemji{te {to so~inuvaat edna
grade`na parcela, a so cel da im se ovozmo`i pravo na sopstvenost na
ova zemji{te da go iskoristat po sopstvena volja vo slu~aj koga vo toa
se spre~eni poradi nemo`nost da se postigne dogovor za zaedni~ka gradba
na objekti so drugite sopstvenici odnosno sosopstvenici zakonodavecot
vo niven interes, a vo interes na celata zaednica, odnosno
dr`ava go predvidel steknuvawe na predimstveno pravo na gradba.
Komparativen pregled na zakonskite re{enija za eksproprijacija vo
oddelni biv{i jugoslovenski republiki
- Zakonot za eksproprijacija na Republika Crna Gora ("Slu`ben
list na RCG," br. 55/2000 i 12/2002)
Spored ~l. 1 od Zakonot za eksproprijacija eksproprijacija e
li{uvawe ili ograni~uvawe na pravoto na sopstvenost na nedvi`nost
koga toa go bara javniot interes, so nadomestok spored pazarnata vrednost
na nedvi`nosta.
Javniot interes za eksproprijacija na nedvi`nosta se utvrduva
so zakon ili vrz osnova na zakon.
Spored ~l. 7 od navedeniot zakon, eksproprijacijata mo`e da se
vr{i za potrebite na dr`avata, dr`avnite fondovi i javnite pretprijatija,
ako so zakon ne e poinaku opredeleno.
Ako javniot interes za eksproprijacija na nedvi`nosta ne e
utvrden so poseben zakon, javniot interes mo`e da go utvrdi i Vladata
na Republika Crna Gora, vrz osnova na poseben elaborat, vo soglasnost
so zakon (~l. 14 st. 1).
Predlogot za utvrduvawe na javniot interes za eksproprijacija
go podnesuva liceto koe spored odredbite na ovoj zakon mo`e da bide
korisnik na eksproprijacija (~l. 14 st. 2).
So aktot za utvrduvawe na javniot interes, vo soglasnost so
ovoj ~len, Vladata }e go odredi i korisnikot na eksproprijacijata.
- Zakon za eksproprijacija na Republika Srbija („Slu`ben
glasnik br. 53/1995, "Slu`ben list SRJ," br. 16/2001 i "Slu`ben glasnik
na RS," br. 23/2001).
825

Spored ~l. 1 od navedeniot zakon nedvi`nost mo`e da se eksproprira
ili sopstvenosta na nea mo`e da se ograni~i, samo so pravi-
~na nadoknata koja ne mo`e da bide ponisika od pazarnata cena na nedvi`nosta,
ako toa go bara op{tiot interes utvrden na osnova na
zakon.
Op{tiot interes ze eksproprijacija na nedvi`nost se utvrduva
so zakon ili odluka na Vladata na Republika Srbija vo soglasnost so
ovoj zakon (~l. 2).
Spored ~l. 8 od Zakonot, eksproprijacija mo`e da se vr{i za
potrebite na federacijata, Republikata, gradot, op{tinata, op{testveni
i dr`avni fondovi i javni pretprijatija ako so zakon ne e poinaku
odredeno.
Spored ~l. 20 od Zakonot, Vladata na Republika Srbija mo`e da
go utvrdi op{tiot interes ako eksproprijacijata na nedvi`nosta e neophodna
za izgradba na objekti vo oblastite: obrazovanie, zdravstvo,
socijalna za{tita, kultura, vodostopanstvo, sport, soobra}ajna energetska
i komunalna infrastruktura, objekti za potrebite na dr`avnite
organi i organite na teritorijalnite avtonomii i lokalnata samouprava,
objekti za potrebite na odbranata na zemjata, obezbeduvawe
za{tita na `ivotnata sredina i za{tita od elementarni nepogodi, za
eksploatacija na rudni bogatstva, kako i za izgradba na stanovi so koi
se re{avaat stanbenite potrebi na socijalno zagrozeni lica.
Predlog za utvrduvawe na op{tiot interes za eksproprijacija
mo`e da podnese lice koe spored odredbite na ovoj zakon mo`e da bide
korisnik na eksproprijacijata (~l. 20 st. 3).
- Zakon za eksproprijacija na Republika Hrvatska
Spored ~l. 1 od navedeniot zakon nedvi`nosta mo`e da se eksproprira,
ako so poseben zakon ne e poinaku odredeno, koga e toa pottrebno
zaradi izgradba na objekti i izveduvawe raboti vo interes na
Republika Hrvatska i koga }e se oceni deka koristeweto na nedvi`nosta
za koja postoi namera za eksproprijacija, so novata namena }e se
postigne pogolema korist od onaa koja se postignuvala so koristewe
na taa nedvi`nost na dosega{niot na~in. Nedvi`nosta mo`e da se eksproprira
zaradi izveduvawe na raboti ili izgradba na objekti od
stopanska infrastruktura (soobra}ajna, telekomunikaciska, vodostopanska)
zdravstveno obrazovni i kulturni objekti, industriski, energetski,
soobra}ajni i telekomunikaciski objekti, objekti za potrebite
na hrvatskite sudovi, vojska i plicija kako i za istra`uvawe i
eksploatacija na rudno i drugo bogatstvo.
Eksproprijacija mo`e da se sprovede i vo korist na fizi~ki i
pravni lica (~l. 2).
Predlog za eksproprijacija mo`e da podnese korisnikot na eksproprijacija
otkako spored odredbite na ovoj ili poseben zakon e utvrden
javen interes na Republika Hrvatska za izgradba na objekti ili
izveduvawe na raboti (~l. 17).
826

Spored ~l. 20 od Zakonot, so predlogot za eksproprijacija, pokraj
drugoto, mora da se podnese dokaz deka korisnikot na eksprorijacijata
prethodno so sopstvenikot na nedvi`nost se obidel spogodbeno
da go re{at pra{aweto za steknuvawe na pravoto na sopstvenost na
odredena nevi`nost (pismena ponuda, javni oglasi i drugo).
Vo pi{aniot materijal na advokatot Ismet Veli}, a po povod
na noviot Zakon za eksproprijacija na Federacijata Bosna i Hercegovina
i Zakonot ze eksproprijacija na Republika Srpska "Odzemawe
ili ograni~uvawe na pravoto na sopstvenost po pat na eksproprijacija"
se naveduva:
Predmetnite zakoni propi{uvale deka eksproprijacijata pretstavuva
odzemawe ili ograni~uvawe na pravoto na sopstvenost na nedvi`nost
so nadomestok, pri {to Zakonot na Republika Srpska, nadomestokot
go definira kako pravi~en nadomest, koj ne mo`e da bide
ponizok od pazarnata vrednost, dodeka vo Zakonot na Federacijata
BiH e opredeleno deka nadoknadata se opredeluva spored pazarnata
vrednost na nedvi`nosta.
Pretpostavka za eskprorpijacija e postoewe na prethodno utvrden
op{t interes, a izgradbata na objekti, odnosno izveduvawe na raboti
mora da bide vo soglasnost so planskite dokumenti za prostorno
ureduvawe (~l. 5).
Eksproprijacija mo`e da se vr{i za potrebite na Republika
Srpska i edinicite na lokalnata samouprava. Ovie korisnici ponatamu
se ovlasteni ekspropriranata nedvi`nost da ja prenesat na investitorite
zaradi izgradba, dodeka pak vo soglasnost so Zakonot za federacijata,
eksprorprijacijata mo`e da se vr{i za potrebite na kantonite,
gradovite, op{tinite, javnite pretprijatija i ustanovi (~l. 6).
Ponatamu vo ovoj materijal se istaknuva deka soglasno ~l. 14-20
od Zakonot na federacijata odnosno ~l. 14-22, Zakonot na Republika
Srpska e propi{ana postapka za utvrduvawe na op{t interes od nadle-
`en organ (Vlada).
Vo materijalot se naveduva i toa deka novina vo navedenite zakoni
e toa {to vo postapkata za eksproprijacija pokraj drugi dokumetni,
odnosno uslov e predlaga~ot na eksproprijacijata da mora da
dostavi i dokaz deka prethodno so sopstvenikot na nedvi`nosta se obidel
spogodbeno da go re{i pra{aweto za steknuvawe na pravo na sopstvenost
na taa nedvi`nost.
Sporno pravno pra{awe
Dali so osporenata odredba se ovozmo`uva pod izgovor na postoewe
na javen interes fizi~kite i pravnite lica da steknat pravo na
sopstvenost na nedvi`nost po pat na eksproprijacija na {teta na
sopstvenicite na ekspropriranoto dobro.
827

Pravno mislewe
Spored ~l. 30 st. 1 od Ustavot se garantira pravoto na sopstvenost
i pravoto na nasleduvawe. Spored stavot 2, sopstvenosta sozdava
prava i obvrski i treba da slu`i za doborot na poedinecot i na zaednicata,
spored st. 3, nikomu ne mo`e da mu bide odzemena ili ograni-
~ena sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat od nea, osven koga se
raboti za javen interes utvrden so zakon, a spored st. 4 od ovoj ~len na
Ustavot vo slu~aj na eksproprijacija na sopstvenikot ili vo slu~aj na
ograni~uvawe na sopstvenosta se garantira praveden nadomest koj ne
mo`e da bide ponizok od pazarnata vrednost.
Spored ~l. 1 od Zakonot za eksproprijacija ("SV SRM," br. 46/
1989 i 36/1991) so ovoj zakon se ureduva eksprprijacijata, ograni~uvaweto
na pravoto na sopstvenost vrz nedvi`nostite, odzemaweto i
ograni~uvaweto na pravoto na nedvi`nost vo op{testvena sopstvenost,
kako i osnovite i merilata za pravi~niot nadomest.
Spored ~l. 3 od Zakonot, so eksprprijacijata nedvi`nosta pominuva
vo op{testvena sopstvenost.
Spored ~l. 9 od Zakonot, nedvi`nosta mo`e da se eksproprira
koga na na~in opredelen so ovoj zakon e utvrden op{t interes za izgradba
na objekti, odnosno za izveduvawe na drugi raboti.
Spored ~l. 10 od Zakonot, eksproprijacijata na nedvi`nosta se
vr{i vo korist i za potrebite na Republikata, op{tinite, mesnite zaednici,
pretprijatijata, OZT i drugi pravni lica (korisnici na eksproprijacijata).
Vo gradovite i naselbite od gradski karakter i vo drugite podra~ja
predvideni za stanbena i za druga kompleksna izgraba, eksproprijacijata
mo`e da se vr{i samo vo korist na Republikata.
So donesuvawe na Zakonot za eksproprijacija ("SV RM," br. 33/
1995, 20/1998, 40/1999, 45/2000, 31/2003, 46/2005 i 10/2008) prestanal da
va`i gorenavedeniot zakon.
Spored ~l. 1 od postojniot Zakon za eksproprijacija so ovoj zakon
se ureduva eksproprijacija na sopstvenost i pravata koi proizleguvaat
od nea na zamji{te, zgradi i drugi objekti (nedvi`nosti) zaradi
izgradba na objekti i izveduvawe na drugi raboti od javen interes,
utvrduvawe na javniot interes i opredeluvaweto na pravedniot nadomestok
za eksproprirawe nedvi`nosti.
Vo ~l. 2 od Zakonot e utvrdeno deka pod javen interes e ureduvaweto,
racionalnoto koristewe i humanizacija na prostorot i za{tita
i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata so izgradba na
objekti i izveduvawe na raboti predvideni so aktite za planirawe na
prostorot i toa:
1. Izgradba na `elezni~ki prugi, pati{ta, mostovi, aerodromi
i pridru`ni objekti i postrojki,
828

2. izgradba na centrali za proizvodstvo na elektri~na energija,
objekti, postroj}i i vodovi {to se nameneti za prenos i distribucija
na taa energija,
3. izgradba na objekti i postroj}i za po{tenski, telefonski i
telegrafski soobra}aj, postroj}i za radio i televiziski vrski i infrastrukturni
sistemi,
4. izgradba na objekti za odbrana i civilna za{tita,
5. izgradba na grani~ni premini,
6. izgradba na objekti i postroj}i za istra`uvawe i ekspoloatacija
na rudni i drugi prirodni bogatstva,
7. izgradba na vodostopanski objekti i postroj}i,
8. izgradba na ulici, plo{tadi, parking placevi, katna gara`a,
parkovi i skverovi,
9. izgradba na deponii, pre~ititelni stanici i drugi objekti za
za{tita na prordnata i `ivotnata sredina,
10. izgradba na gasovodi, naftovodi i drugi vodovi,
11. izgradba na vodovod, kanalizacija, toplifikacija, grobi{ta
i drugi komunalni objekti,
12. izgradba na objekti za obrazovanie, vospitanie, naukata,
kulturata, zdravstveoto, socijalnata za{tita i sportot koga dejnosta
se vr{i kako javna slu`ba,
13. izgradba na naselbi pri golemi prirodni nepogodi (zemjotres,
poplavi, po`ari, lizgawe na zemji{te) i preseluvawe na naselbi
(potopuvawe, ekolo{ki pri~ini i izgradba na kompleksni objekti).
14. izgradba na objekti za diplomatsko-konzularni pretstavni{tva
i ambasadorski kompleksi ili rezidencii, me|unarodni organizacii
i me|unarodni pretstavni{tva,
15. izgradba na slu`beni objekti za dr`avni organi,
16. izgradba na stanbeni, delovni i stopanski objekti predvideni
za gradewe so detalni urbanisti~ki planovi zaradi steknuvawe
na predimstveno pravo na neizgradeno grade`no zemji{te,
17. izgradba na objekti i izveduvawe na raboti vo tehnolo{ko
industriksi razvojni zoni.
Utvrduvaweto na javniot interes za eksproprijacija na nedvi`nosti
od osobeno kulturno i istorisko zna~ewe opredeleni so zakon se
vr{i pod uslovi i na na~in utvrdeni so poseben zakon.
Vo ~l. 3 od Zakonot e predvideno deka eksproprijacija mo`e da
se vr{i za:
1. Dr`avata za svoi potrebi, za potrebite na javnite pretprijatija
osnovani od dr`avata, javnite fondovi, obrazovanieto, vospitanieto,
naukata, kulturata, zdravstvoto, socijalnata za{tita i sportot
koga dejnosta se vr{i kako javna (dr`avna) slu`ba.
2. Op{tinata i gradot Skopje za potrebite na edinicite na lokalnata
samouprava i za potrebite na javnite pretprijatija i fonodvi
osnovani od op{tinata odnosno gradot Skopje,
829

3. Za potrebite na pravni i fizi~ki lica za izgradba na objekti
i izvvr{uvawe na drugi raboti od javen interes, predvideni vo ~l.
2 na ovoj zakon (osporen stav).
Soglasno ~l. 13 od Zakonot, predlogot za eksproprijacija go podnesuva
korisnikot na eksprorpijacijata do Upravata za imotno pravni
raboti (organ za eksproprijacija).
Vo ~l. 14, 15, 16, 17 i 18 od Zakonot e utvrdeno {to treba da sodr`i
predlogot za eksproprijacija, koi dokumenti se podnesuvaat, {to
e dol`en da prezema organ za eksproprijacija po podnesuvawe na predlogot
za eksproprijacija i donesuvawe na re{enie za eksproprijacija.
Dokolku sopstvenikot na nedvi`nosta i predlaga~ot na eksprorpijacija
na zaka`anata rasprava po predlogot za eksprorpijacija se spogodat
za nadomestot raspravata mo`e da zavr{i so poramnuvawe koe go
zamenuva re{enieto za eksproprijacija. Ako, pak, ne se postigne spogodba,
organot za eksproprijacija vo zavisnost od faktite i okolnostite
utvrdeni vo postapkata }e donese re{enie po predlogot za eksproprijacija
protiv koe re{enie mo`e da se izjavi `alba koja go odlaga
izvr{uvaweto na re{enieto.
Spored Ustavot na Republika Makedonija koj po svojata su{-
tina i karakter e gra|anski Ustav, osnovnite slobodi i prava na ~ovekot
i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrden so Ustavot,
pravnata za{tita na sopstvenosta i po~ituvaweto na op{to prifatenite
normi na me|unarodnoto pravo se edni od temelnite vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija. Na ovie osnovi
kako edno od osnovnite prava na ~ovekot i gra|aninot vo sferata na
ekonomskite slobodi i prava e pravoto na sopstvenost.
Ustavot na Republika Makedonija ne gi definira i utvrduva
vidovite na sopstvenost, me|utoa poa|aj}i od celovitosta na Ustavot,
a posebno na lociranosta na sopstvenosta vo oddelot na osnovnite ~ovekovi
prava i slobodi Ustavot vo su{tina se opredelil za privatna
sopstvenost kako osnoven oblik na sopstvenost vo Republika Makedonija.
Spored toa, imaj}i go predvid navedenoto, nasproti sodr`inata
na osporenite odredbi spored koja eksproprijacijata kako prisilna
merka koja ja sproveduva dr`avata, mo`e da se izvr{i i za potrebite
na fizi~ki i pravni lica, spored na{e mislewe, so osnov bi mo`elo
da se postavi pra{aweto dali so nea ne se doveduva vo pra{awe pravoto
na sopstvenost vo interes na ovie lica koi baraat odredena nedvi`nost
da se eksproprira. Ili, poto~no re~eno spored na{e mislewe, so
osporenata odredba se ovozmo`uva pod zakrilata na op{t javen interes
sekoga{ i vo sekoj slu~aj odredena nedvi`nost da bide odzemena vo
korist na ekonomski mo}nite korisnici, a interesot na nositelot na
pravoto na sopstvenost da bide majoriziran, na koj na~in se doveduva
vo pra{awe so Ustavo zagarantiranoto pravo na sopstvenost.
830

[to se odnesuva do navodite na podnositelot na inicijativata
deka soporeniot ~l. 3 st. 1 t. 3 ne bil vo soglasnost so Zakonot za sopstvenost
i drugi stvarni prava, soglasno nadle`nosta na Ustavniot sud
na Republika Makedonija utvrdena vo ~l. 110 od Ustavot na Republika
Makedonija Ustavniot sud ne e nadle`en da ja ceni me|usebnata soglasnost
na zakonite.
Vo vrska so podnesenata inicijativa na Miroslav Gr~ev za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 1 i 2 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot
za eksproprijacija, a imaj}i go predvid faktot {to Ustavniot sud
na Republika Makedonija po predmetot U. br. 5/2006 so Re{enie od 20
dekemvri 2006 godina ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na
osporenite ~lenovi odnosno na Zakonot, kako i navodite od predmetnata
inicijativa koi ne sodr`at novi osnovi za poinakvo odlu~uvawe
smetame deka se ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 3 st.
1 t. 3 od Zakonot za eksproprijacija (SV RM," br. 33/1995, 20/1998, 40/
1999 i 31/2003),
3. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe ustavnosta na
~l. 1 i 2 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija
("SV RM," br. 46/2005).
*
REFERAT ZA PODGOTVITELNA SEDNICA
I
Verka Arsovska od Probi{tip i Miroslav Gr~ev od Skopje na
Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnesoa inicijativi za
poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 3 st. 1 t. 3 od
Zakonot za eksproprijacija ("SV RM," br. 33/1995, 20/1998, 40/1999 i
31/2003) i ~l. 1 i 2 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija
("SV RM," br. 46/2005).
Spored navodite na podnositelot na inicijativata Verka Arsovska
osporeniot ~l. 3 st. 1 t. 3 od Zakonot ne bil vo soglasnost so
ustavnoto na~elo na ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot, so ~l. 30
od Ustavot so koj se garantira pravoto na sopstvenost kako i so Zakonot
za sopstvenost i drugi stvarni prava. Ova zatoa {to imaj}i predvid
deka eksproprijacijata pretstavuva prisilna merka na dr`avata so
koja se odzema ili ograni~uva pravoto na sopstvenost i pravata koi
proizleguvaat od nea, potrebite na pravnite i fizi~kite lica za izgradba
`na objekti i izveduvawe na drugi raboti od javen interes
povlekuvaat ekonomski interes za fuzi~kite i pravnite lica, a ne
javen interes kako {to stoi vo Zakonot za eksproprijacija. Ovie
831

pravni i fizi~ki lica imaat mo`nost sprotivno na Zakonot za sopstvenost
i drugi stvarni prava da se steknat so imot bez praven osnov,
odnosno po osnov na eksproprijacija da odzemaat ne~ij imot i tie da
stanat edinstveni sopstvenici kako {to e vo konkretniov slu~aj.
Ottamu proizleguvalo deka i ako sopstvenikot soglasno Zakonot za
sopstvenost i drugi stvarni prava ima pravo svojata stvar da ja dr`i
celosno, da ja koristi i da raspolaga so nea po svoja volja, dokolku
nekoe fizi~ko ili pravno lice podnese predlog za eksproprijacija
pred se poradi ekonomski interes, a ne javen interes kako {to stoi vo
Zakonot za eksproprijacija, po osnov na eksproprijacija imotot od
eden sopstvenik preminuva na drug, a bez praven osnov, bidej}i soglasno
Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava sopstvenosta mo`e da
se stekne samo po osnov na zakon, vrz osnova na pravna rabota i so
nasleduvawe, no ne postoi i praven osnov za steknuvawe na sopstvenost
po osnov na eksproprijacija.
Poradi toa podnositelot smeta deka ~l. 3 st. 1 t. 3 od navedeniot
zakon bil sprotiven i so Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni
prava, bidej}i dokolku odredeno fizi~ko ili pravno lice projavi ekonomski
interes od odreden imot na koj drugo lice ima pravo na sopstvenost,
Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava predvidel sklu-
~uvawe na dogovori za zakup, posluga {to zna~i deka ima na~in za nadminuvawe
na ekonomskiot interes za steknuvawe na odreden imot.
Posebna pri~ina i povod za podnesuvawe na inicijativa bila
{to na podnositelkata na nezakonski na~in i bil odzemen nedvi`en
imot od strana na pravno lice koe go iskoristuva nejziniot nedvi`en
imot za da stekne imotna korist - eksproprijacija na termomineralna
voda t.n. Dobra Voda, a ne za postignuvawe na javen interes.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata Miroslav
Gr~ev, ~l. 1 i 2 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija
ne bil vo soglasnost so ~l. 8 i 30 od Ustavot.
Vo osporeniot ~l. 1 so koj se vr{i dopolnuvawe na Zakonot za
eksproprijacija taksativno se nabrojani site vidovi na objekti za ~ija
izgradba se utvrduva javen interes, pri {to osnoven kriterium za
opredeluvawe na javniot interes za izgradba na objekti e deka toa
treba da bidat objekti za op{ta upotreba koi gi koristi op{testvenata
zaednica i mu slu`at na op{toto dobro. Objektite koi se izzemeni
od ~l. 2 od Zakonot za eksproprijacija se objekti ~ija {to gradba se
vr{i za zadovoluvawe na poedine~niot interes odnosno za zgolemuvawe
na individualnoto bogatstvo na fizi~kite i pravnite lica koi gi
gradata, a toa se stanbenite, delovnite i stopanskite objekti. Me|utoa
vo osporeniot ~l. 1 kako javen interes se proglasuva izgradbata tokmu
na stanbenite, delovnite i stopanskite objekti so {to se prekr{uva
Ustavot bidej}i se obezmisluva Zakonot za eksproprijacija koj stanuva
neselektiven, odnosno se odnesuva na site vidovi objekti voop{to, pa
poradi toa eksproprijacijata na privatniot sopstvenik koja spored
832

Ustavot mo`e da se upotrebi samo vo polza na op{toto dobro, samo
mo`e da se upotrebuva i za objekti koi defakto mu slu`at samo na individualniot
komercijalen interes.
Proglasuvaweto na stanbeni, delovni i stopanski objekti za
objekti od javen interes iako tie fakti~ki toa ne se, ja povreduvaat
temelnata ustavna vrednost za vladeewe na pravoto, a bidej}i izenda-
~uvaweto na javniot i privatniot interes de iure gi ukinuva i dvete
kategorii, ovoj ~len implicitno go naru{uva i ureduvaweto i humanizacijata
na prostorot kako temelni vrednosti na ustavniot poredok.
Vo ~l. 2 od osporeniot zakon se razraboteni mehanizmite na
eksproprijacija za ostvaruvawe na predimstveno pravo na gradba na
sopstvenicite na delovi od grade`ni parceli koi poedine~no ili zaedno
imaat pove}e od 50% od grade`noto zemji{te vo privatna sopstvenost,
{to vo situacii koga dr`avata poseduva 50% od zemji{tete
obezbeduva da se vr{i eksproprijacija vo polza na "mnozinski" sopstvenik
na 25% od vkupnata povr{ina na zemji{teto, a za ostvaruvawe
na li~en interes.
So osporeniot ~l. 2 od Zakonot se naru{uva so Ustav garantiranoto
pravo na sopstvenost, zatoa {to privatnata sopstvenost se eksproprira
vo polza na privaten sopstvenik so {to se zgolemuva negovoto
individualno bogatstvo. Sopstvenikot na zemji{teto so ovoj
~len ostanuva bez bilo kakva za{tita zo{to sekoja interesna grupa na
sosedi koi }e obezbedat mnozinska povr{ina mo`at da ja odzemat od
sosedot "malcinskata" zemja i toa so pomo{ na dr`avata.
II
Spored ~l. 3 od Zakonot za eksproprijacija, eksproprijacijata
mo`e da se vr{i za:
1. Dr`avata za svoi potrebi, za potrebite na javnite pretprijatija
osnovani od dr`avata, javnite fondovi, obrazovanieto, vospitanieto,
naukata, kulturata, zdravstvoto, socijalnata za{tita i sportot
koga dejnosta se vr{i kako javna (dr`avna) slu`ba.
2. Op{tinata i gradot Skopje za potrebite na edinicite na lokalnata
samouprava i za potrebite na javnite pretprijatija i fondovite
osnovani od op{tinite, odnosno od gradot Skopje.
3. Za potrebite na pravni i fizi~ki lica za izgradba na objekti
i izveduvawe na drugi raboti od javen interes, predviden vo ~len 2
od ovoj zakon. (osporen).
2. Spored ~l. 1 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija
("SV RM," br. 46/2005) vo Zakonot za eksproprijacija
("SV RM," br. 33/1995, 20/1998, 40/1999 i 31/2003) vo ~l. 2 st. 1 po al. 15
se dodava nova alineja koja glasi "izgradba na stanbeni, delovni i stopanski
objekti predvideni za gradewe so detalni urbanisti~ki
833

planovi, zaradi steknuvawe na predimstveno pravo na gradba na neizgradeno
grade`no zemji{te“.
Vo ~l. 2 od Zakonot e predvideno deka po ~l. 45 se dodavaat 13
novi ~l.: 45-a, 45-b, 45-v, 45-g, 45-d, 45-|, 45-`, 45-z, 45-i, 45-j i 45-k.
Spored ~l. 45-a e predvideno:
(1) Predimstveno pravo na gradba e pravo so koe pod uslovi, na
na~in i vo postapka utvrdeni so ovoj zakon, se steknuva sopstvenikot
na grade`no neizgradeno zemji{te da gradi stanbeni, delovni ili stopanski
objekti predvideni za gradewe na toa zemji{te so detalni urbanisti~ki
planovi.
(2) Steknuvaweto na pravoto od stavot 1 na ovoj ~len e vo op{t
interes.
(3) Predimstvenoto pravo na gradba mo`e da go steknuvaat
doma{ni fizi~ki i pravni lica, vklu~uvaj}i ja i dr`avata.
Spored ~l. 45-b e predvideno:
(1) Predimstvenoto pravo na gradba od ~lenot 45-a na ovoj zakon,
mo`e da se steknuva samo koga grade`noto neizgradeno zemji{te
{to ja so~inuva grade`nata parcela ima pove}e sopstvenici, odnosno
sosopstvenici (vo ponatamo{niot tekst: sopstvenici) me|u koi ne
mo`e da se postigne dogovor za zaedni~ka gradba na objektite od ~lenot
45-a stav 1 na ovoj zakon.
(2) Predimstvenoto pravo na gradba od stavot 1 na ovoj ~len,
mo`e da se steknuva samo koga sopstvenosta na sopstvenicite na grade-
`noto neizgradeno zemji{te ja so~inuva grade`nata parcela najmalku
50% (poedine~no ili zaedno).
Vo ~l. 45-v e predvideno:
(1) Po isklu~ok od ~lenot 45-b stav 2 na ovoj zakon, koga sopstvenosta
na dr`avata na grade`noto neizgradeno zemji{te ne nadminuva
50% od sopstvenosta na vkupnata povr{ina na grade`nata parcela i
dr`avata nema interes za zaedni~ka izgradba na objektot, predimstveno
pravo na gradba na celata grade`na parcela }e steknat i sopstvenicite
na grade`no neizgradeno zemji{te koi nemaat 50% sopstvenost
od vkupnata povr{ina na grade`nata parcela, no imaat 50% od
privatnata sopstvenost na grade`noto neizgradeno zemji{te {to ja
so~inuva grade`nata parcela.
(2) Predimstvenoto pravo na gradba od stavot 1 na ovoj ~len,
mo`e da se stekne koga postoi soglasnost za zaedni~ka gradba od strana
na sopstvenicite {to imaat mnozinstvo na privatna sopstvenost na
grade`noto neizgradeno zemji{te {to ja so~inuva grade`nata parcela,
pri {to vo povr{inata na grade`nata parcela ne se zasmetuva
povr{inata na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost ako dr`avata
ne u~estvuva vo zaedni~ka gradba na objektot.
Vo ~len 45-g e predvideno:
834

(1) Vladata na Republika Makedonija so poseben propis opredeluva
dali dr`avata }e pristapi kon zaedni~ka gradba na objektite od
~lenot 45-a stav 1 na ovoj zakon.
(2) Koga Vladata na Republika Makedonija }e odlu~i da pristapi
kon zaedni~ka gradba, }e go opredeli i nadle`niot organ za realizacija
na gradbata.
Vo ~len 45-d e predvideno:
(1) Koga me|u sopstvenicite na grade`noto neizgradeno zemji-
{te ne mo`e da se postigne soglasnost za zaedni~ka gradba, za steknuvaweto
na predimstvenoto pravo na gradba odlu~uva nadle`en sud,
spored pravilata na vonprocesnata postapka.
(2) Postapkata za steknuvawe na predimstvenoto pravo na gradba
na grade`noto neizgradeno zemji{te mo`e da se pokrene samo na
predlog na sopstvenicite na grade`noto neizgradeno zemji{te koi
soglasno so ~lenovite 45-6 i 45-v na ovoj zakon, imaat mnozinstvo na
sopstvenost na zemji{teto.
Vo ~l. 45-| e predvideno:
(1) Sudot pred da pristapi kon odlu~uvawe, }e gi zadol`i sopstvenicite
na grade`noto neizgradeno zemji{te ~ija sopstvenost ja so-
~inuva grade`nata parcela vo opredelen rok da postignat dogovor za
zaedni~ka gradba.
(2) Rokot od stavot 1 na ovoj ~len ne mo`e da bide podolg od
{est meseca.
(3) Dogovorot za zaedni~ka gradba treba da e sostaven vo pismena
forma i zaveren kaj notar.
Vo ~l. 45-e e predvideno:
(1) Sopstvenicite na grade`noto neizgradeno zemji{te koi vo
rokot {to go opredelil sudot nema da u1087 pristapat kon sklu~uvawe
dogovor za zaedni~ka gradba, se dol`ni pismeno da gi obrazlo`at pri-
~inite zaradi koi ne sklu~ile dogovor za zaedni~ka gradba i da gi
dostavat do sudot.
(2) Sopstvenicite na grade`noto neizgradeno zemji{te, {to ne
gi opravdale pri~inite poradi koi ne postignale dogovor za zaedni~ka
gradba, ne steknuvaat predimstveno pravo na gradba.
Vo ~l. 45-` e predvideno:
Koga vo rokot {to go opredelil sudot ne se sklu~i dogovor za
zaedni~ka gradba, sudot so odlukata }e gi opredeli sopstvenicite na
zemji{teto koi se steknuvaat so predimstvenoto pravo na gradba, vodej}i
smetka za principot na pravi~nost.
Vo ~l. 45-z e predvideno:
Zaradi ostvaruvawe - realizacija na predimstvenoto pravo na
gradba i izgradba na stanbeni, delovni i stopanski objekti predvideni
za gradewe so detalni urbanisti~ki planovi, grade`noto neizgradeno
zemji{te, sopstvenost na sopstvenicite koi ne se steknale so predimstveno
pravo na gradba, }e se eksproprira vo sopstvenost na sopstveni-
835

cite na grade`noto neizgradeno zemji{te koi se steknale so predimstvenoto
pravo na gradba.
Vo ~l. 45-y e predvideno:
Na porane{nite sopstvenici od ~lenot 45-z na ovoj zakon, od
koi e eksproprirano grade`noto neizgradeno zemji{te, im pripa|a
pari~en nadomest ne pomal od pazarnata vrednost za grade`noto neizgradeno
zemji{te {to se eksproprira.
Vo ~l. 45-i e predvideno:
(1) Postapkata za eksproprijacija na grade`noto neizgradeno
zemji{te vo slu~aite od ~lenot 45-z na ovoj zakon, se pokrenuva na
predlog na sopstvenicite koi vrz osnova na pravosilna sudska odluka
se steknale so predimstveno pravo na gradba.
(2) Predlogot za eksproprijacija gi sodr`i dokazite od ~lenot
15 to~ki 1, 2 i 5 na ovoj zakon i pravosilnata sudska odluka za steknuvawe
na predimstveno pravo na gradba.
(3) Dokazot od ~lenot 15 to~ka 5 na ovoj zakon, }e se smeta kako
ponuda za pari~en nadomest za grade`noto neizgradeno zemji{te za
koe se predlaga eksproprijacija.
Vo ~l. 45-j e predvideno:
Noviot sopstvenik na grade`noto neizgradeno zemji{te, ne
mo`e da otpo~ne so gradba i ne mo`e da vleze vo vladenie na ekspropriranoto
zemji{te za izgradba na stanbeni, delovni i stopanski objekti,
dodeka na porane{niot sopstvenik od koj e eksproprirano grade-
`noto neizgradeno zemji{te, ne mu plati pari~en nadomestot, odnosno
dodeka ne dostavi dokaz deka opredeleniot nadomest (so spogodba ili
sudska odluka) e deponiran na posebna smetka nameneta za isplata za
ekspropriranata nedvi`nost.
Vo ~l. 45-k e predvideno:
Pravosilnoto re{enie so koe se poni{tuva pravosilnoto re-
{enie za eksproprijacija, e osnova da se bara poni{tuvawe na odlukata
na sudot so koja e steknato predimstvenoto pravo na gradba.
836
III
Spored ~l. 8 st. 1 al. 6, 7 i 10 od Ustavot na Republika Makedonija,
temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija
se pravnata za{tita na sopstvenosta; slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto
i ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata
i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata.
So ~l. 30 od Ustavot se garantira pravoto na sopstvenost i pravoto
na nasleduvawe. Sopstvenosta sozdava prava i obvrski i treba da
slu`i za dobro na poedinecot i zaednicata. Nikomu ne mo`at da mu
bidat odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat
od nea, osven koga se raboti za javen interes utvrden so zakon.
Vo slu~aj na eksproprijacija na sopstvenosta ili vo slu~aj na ograni-

~uvawe na sopstvenosta se garantira praveden nadomest koj ne mo`e da
bide ponizok od pazarnata vrednost.
Spored ~l. 51 od Ustavot, zakonite moraat da bidat vo soglasnost
so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i so zakonite.
Vo delot na Ustavot koj se odnesuva na osnovite na ekonomskite
odnosi, vo ~l. 55 e opredeleno deka se garantira slobodata na pazarot i
pretpriemni{tvoto i ednakvosta na subjektite na pazarot, pri {to
dr`avata e dol`na da prezema merki protiv monopolskoto odnesuvawe
na pazarot.
Spored ~l. 56 st. 1 od Ustavot, site prirodni bogatstva na Republikata,
rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata vo op{ta upotreba,
kako i predmetite i objektite od osobeno kulturno i istorisko
zna~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t interes na Republikata
i u`ivaat posebna za{tita.
IV
Vo raspravata {to se vode{e po ovoj predmet na sednicata
odr`ana vo Ustavniot sud na Republika Makedonija na 28 maj 2008
godina, se postavija opredeleni sporni pravni pra{awa za koi se
o~ekuva na podgotvitelnata sednica da se dobijat odgovori. Stanuva
zbor za slednite pravni pra{awa:
1. Dali so osporenite odredbi od Zakonot za eksproprijacija ne
se menuva pravnata priroda na eksproprijacijata kako praven instrument.
2. Dali samo deklariraweto deka objektite i dejnostite utvrdeni
vo ~l. 2 od Zakonot za eksproprijacija se od javen interes se dovolno
precizni i jasni za da se sprovede eksproprijacija, odnosno da se
odzeme pravoto na sopstvenost i toa da se prenese na drugo fizi~ko
ili pravno lice.
3. Dali postoi vistinski balans i dali toj mo`e da se vospostavi
do eden razumen stepen me|u javniot interes odnosno legitimnata
cel {to treba da se postigne so ekproprijacijata i pravoto na poedinecot
na kogo mu se ograni~uva sopstvenosta.
4. Dali eksproprijacijata kako prisilna merka so koja se odzema
sopstvenosta ne treba da se predvidi kako krajna merka samo dokolku
se iscrpat site drugi pravni instrumenti utvrdeni vo pozitivnite
propisi.
5. Dali mo`e da se prifati deka se {to e predvideno vo urbanisti~kiot
plan e od javen interes.
6. Dali izgradbata na stanbeni, delovni i stopanski objekti
predvideni za gradewe so detalnite urbanisti~ki planovi zaradi steknuvawe
na predimstveno pravo na gradba na neizgradeno grade`no zamji{te
mo`e da ima smisla i zna~ewe na javen interes za da mo`e da se
opravda odzemaweto na sopstvenost.
837

*
Predlog za odlu~uvawe po odr`ana podgotvitelna sednica po
predmetot U. br. 200/2007
Ustavniot sud na Republika Makedonija na 9. 10. 2008 godina,
odr`a podgotvitelna sednica po predmetot U. br. 200/2007 vo koj predmet
na ocenuvawe na ustavnosta be{e ~l. 3 st. 1 t. 3 od Zakonot za eksproprijacija
("SV RM," br. 33/1995, 20/1998, 40/1999 i 31/2003) i ~l. 1 i
2 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija ("SV RM,"
br. 46/2005).
Vo osporeniot ~l. 3 st. 1 t. 3 od Zakonot za eksproprijacija e
predvideno deka eksproprijacija mo`e da se vr{i "za potrebite na
pravni i fizi~ki lica za izgradba i izveduvawe na drugi raboti od
javen interes, predvideni vo ~l. 2 od ovoj zakon.
Vo ~l. 1 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija
("SV RM," br. 46/2005) e predvideno deka vo Zakonot za eksproprijacija
("SV RM," br. 33/1995, 20/1998, 40/1999 i 31/2003) vo ~l. 2 st. 1 po
al. 15 se dodava nova alinea koja glasi: "izgradba na stanbeni, delovni
i stopanski objekti predvideni za gradewe so detalni urbanisti~ki
planovi, zaradi steknuvawe na predimstveno pravo na gradba na neizgradeno
grade`no zemji{te.
Vo ~l. 2 od navedeniot zakon e predvideno deka po ~l. 45 od Zakonot
se dodavaat 13 novi ~lena 45-a, 45-b, 45-v, 45-g, 45-d, 45-|, 45-e, 45-`,
45-z, 45-y, 45-i, 45-j i 45-k.
Spored ~lenot 45-a od Zakonot "predimstveno pravo na gradba e
pravo so koe pod uslovi, na na~in i vo postapka utvrdeni so ovoj zakon,
se steknuva sopstvenikot na grade`no neizgradeno zemji{te da gradi
stanbeni, delovni ili stopanski objekti predvideni za gradewe na toa
zemji{te so detalni urbanisti~ki planovi.
Steknuvaweto na pravoto od stavot 1 na ovoj ~len e vo op{t
interes. Predimstvenoto pravo na gradba mo`e da go steknuvaat doma-
{ni fizi~ki i pravni lica, vklu~uvaj}i ja i dr`avata.
Vo ostanatite navedeni ~lenovi se ureduvaat na~inot, uslovite
i postapkata za steknuvawe na predimstvenoto pravo na gradba, za ~ie
steknuvawe po predlog na sopstvenicite na neizgradeno grade`no
zemji{te koi imaat mnozinstvo na sopstvenost na toa zemji{te odlu-
~uva nadle`en sud spored pravilata na vonprocesnata postapka."
Spored navodite na podnositelot na inicijativata Verka Arsovska
osporeniot ~l. 3 st. 1 t. 3 od Zakonot ne bil vo soglasnost so ustavnoto
na~elo na ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot, so ~l. 30 od
Ustavot so koj se garantira pravoto na sopstvenost kako i so Zakonot
za sopstvenost i drugi stvarni prava. Ova zatoa {to imaj}i predvid
838

deka eksproprijacijata pretstavuva prisilna merka na dr`avata so
koja se odzema ili ograni~uva pravoto na sopstvenost i pravata koi
proizleguvaat od nea, potrebite na pravnite i fizi~kite lica za izgradba
na objekti i izveduvawe na drugi raboti od javen interes povlekuvaat
ekonomski interes za fuzi~kite i pravnite lica, a ne javen
interes kako {to stoi vo Zakonot za eksproprijacija. Ovie pravni i
fizi~ki lica imaat mo`nost sprotivno na Zakonot za sopstvenost i
drugi stvarni prava da se steknat so imot bez praven osnov, odnosno po
osnov na eksproprijacija da odzemaat ne~ij imot i tie da stanat edinstveni
sopstvenici kako {to e vo konkretniov slu~aj. Od ovde proizleguvalo
deka i ako sopstvenikot soglasno Zakonot za sopstvenost i
drugi stvarni prava ima pravo svojata stvar da ja dr`i celosno, da ja
koristi i da raspolaga so nea po svoja volja, dokolku nekoe fizi~ko
ili pravno lice podnese predlog za eksproprijacija pred se poradi
ekonomski interes, a ne javen interes kako {to stoi vo Zakonot za eksproprijacija,
po osnov na eksproprijacija imotot od eden sopstvenik
preminuva na drug, a bez praven osnov, bidej}i soglasno Zakonot za sopstvenost
i drugi stvarni prava sopstvenosta mo`e da se stekne samo
po osnov na zakon, vrz osnova na pravna rabota i so nasleduvawe, no ne
postoi i praven osnov za steknuvawe na sopstvenost po osnov na eksproprijacija.
Poradi toa podnositelot smeta deka ~l. 3 st. 1 t. 3 od navedeniot
zakon bil sprotiven i so Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni
prava, bidej}i dokolku odredeno fizi~ko ili pravno lice projavi ekonomski
interes za odreden imot na koj drugo lice ima pravo na sopstvenost,
Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava predvidel sklu-
~uvawe na dogovori za zakup, posluga {to zna~i deka ima na~in za nadminuvawe
na ekonomskiot interes za steknuvawe na odreden imot.
Posebna pri~ina i povod za podnesuvawe na inicijativa bila
{to na podnositelkata na nezakonski na~in i bil odzemen nedvi`en
imot od strana na pravno lice koe go iskoristuva nejziniot nedvi`en
imot za da stekne imotna korist - eksproprijacija na termomineralna
voda t.n. Dobra Voda, a ne za postignuvawe na javen interes.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata Miroslav
Gr~ev ~l. 1 i 2 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija
ne bil vo soglasnost so ~l. 8 i 30 od Ustavot.
Vo osporeniot ~l. 1 so koj se vr{i dopolnuvawe na ~l. 2 od Zakonot
za eksproprijacija taksativno se nabrojani site vidovi na objekti
za ~ija izgradba se utvrduva javen interes, pri {to osnoven kriterium
za opredeluvawe na javniot interes za izgradba na objekti e deka
toa treba da bidat objekti za op{ta upotreba koi gi koristi op{testvenata
zaednica i mu slu`at na op{toto dobro. Objektite koi se izze-
839

meni od ~l. 2 od Zakonot za eksproprijacija se objekti ~ija {to gradba
se vr{i za zadovoluvawe na poedine~niot interes odnosno za zgolemuvawe
na individualnoto bogatstvo na fizi~kite i pravnite lica koi
gi gradata, a toa se stanbenite, delovnite i stopanskite objekti. Me|utoa,
vo osporeniot ~l. 1 kako javen interes se proglasuva izgradbata
tokmu na stanbenite, delovnite i stopanskite objekti so {to se prekr{uva
Ustavot bidej}i se obezmisluva Zakonot za eksproprijacija koj
stanuva neselektiven, odnosno se odnesuva na site vidovi objekti voop{to,
pa poradi toa eksproprijacijata na privatniot sopstvenik koja
spored Ustavot mo`e da se upotrebi samo vo polza na op{toto dobro,
samo mo`e da se upotrebuva i za objekti koi defakto mu slu`at samo
na individualniot komercijalen interes.
Proglasuvaweto na stanbeni, delovni i stopanski objekti za
objekti od javen interes iako tie fakti~ki toa ne se, ja povreduvaat
temelnata ustavna vrednost za vladeewe na pravoto, a bidej}i izenda-
~uvaweto na javniot i privatniot interes de iure gi ukinuva i dvete
kategorii, ovoj ~len implicitno go naru{uva i ureduvaweto i humanizacijata
na prostorot kako temelna vrednost na ustavniot poredok.
Vo ~l. 2 od osporeniot zakon se razraboteni mehanizmite na
eksproprijacija za ostvaruvawe na predimstveno pravo na gradba na sopstvenicite
na delovi od grade`ni parceli koi poedine~no ili zaedno
imaat pove}e od 50% od grade`noto zemji{te vo privatna sopstvenost,
{to vo situacii koga dr`avata poseduva 50% od zemji{tete obezbeduva
da se vr{i eksproprijacija vo polza na "mnozinski" sopstvenik
na 25% od vkupnata povr{ina na zemji{teto, a za ostvaruvawe na
li~en interes.
So osporeniot ~l. 2 od Zakonot se naru{uva so Ustav garantiranoto
pravo na sopstvenost, zatoa {to privatnata sopstvenost se eksproprira
vo polza na privaten sopstvenik so {to se zgolemuva negovoto
individualno bogatstvo. Sopstvenikot na zemji{teto so ovoj
~len ostanuva bez bilo kakva za{tita, za{to sekoja interesna grupa na
sosedi koi }e obezbedat mnozinska povr{ina mo`at da ja odzemat od
sosedot "malcinskata" zemja i toa so pomo{ na dr`avata.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenite ~lenovi kako i navodite
vo inicijativite vo Referatot za podgotvitelnata sednica bea
postaveni slednite pravni pra{awa:
Dali osporenite odredbi od Zakonot za ekspropijacija ne se
menuva pravnata priroda na eksproprijacijata kako praven instrument.
2. Dali samo deklariraweto deka objektite i dejnostite utvrdeni
vo ~len 2 od Zakonot za eksproprijacija se od javen interes se
dovolno precizni i jasni za da se sprovede eksproprijacija, odnosno da
840

se odzeme pravoto na sopstvenost i toa da se prenese na drugo fizi~ko
ili pravno lice.
3. Dali postoi vistinski balans i dali toj mo`e da se vospostavi
do eden razumen stepen me|u javniot interes odnosno legitimnata
cel {to treba da se postigne so ekproprijacijata i pravoto na
poedinecot na kogo mu se ograni~uva sopstvenosta.
4. Dali eksproprijacijata kako prisilna merka so koja se odzema
sopstvenosta ne treba da se predvidi kako krajna merka samo dokolku
se iscrpat site drugi pravni instrumenti utvrdeni vo pozitivnite
propisi.
5. Dali mo`e da se prifati deka se {to e predvideno vo urbanisti~kiot
plan e od javen interes.
6. Dali izgradbata na stanbeni, delovni i stopanski objekti
predvideni za gradewe so detalnite urbanisti~ki planovi zaradi steknuvawe
na predimstveno pravo na gradba na neizgradeno grade`no
zamji{te mo`e da ima smisla i zna~ewe na javen interes za da mo`e da
se opravda odzemaweto na sopstvenost.
Za podgotvitelnata sednica bea pokaneti:
Podnositelot na inicijativata Verka Arsovska od Probi{tip
i Miroslav Gr~ev od Skopje,
Pretstavnik na Sobranieto na Republika Makedonija, kako donositel
na aktot,
Pretstavnik na Vladata na Republika Makedonija, kako predlaga~na
Zakonot,
Pretstavnik na Ministerstvoto za finansii - Skopje,
Pretstavnik na Upravata za imotno pravni raboti vo Ministerstvoto
za finansii,
Prof. d-r Bor~e Davitkovski - Praven fakultet Skopje,
Prof. d-r Rodna @ivkovska - Praven fakultet Skopje.
Prof. d-r Gordana Siljanovska - Praven fakultet Skopje,
Prof. d-r Gale Galev - Praven fakultet Skopje,
Prof. d-r Arsen Janevski - Praven fakultet Skopje,
d-r Dragan Tumanovski - Fakultet za pravni nauki pri Evropskiot
univerzitet Skopje,
Prof. d-r Stojmen Mihajlovski - Fakultet za pravni nauki pri
Univezitetot FON - Skopje,
Pretstavnik na Pravniot fakultet pri Univerzitetot na Jugoisto~na
Evropa - Tetovo,
Pretstavnik na Pravniot fakultet na Dr`avniot univerzitet
vo Tetovo,
G-din Ranko Maksimovski - Skopje,
G-din Vangel Gaga~ev i
841

Pretstavnik na Zdru`enieto na pravnicite na Republika Makedonija
- Skopje.
Na podgotvitelnata sednica pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil
Ivanovski konstatira deka na sednicata prisustvuvaat sudiite
d-r Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r
Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov, a od pokanetite na sednicata
prisustvuvaat prof. Miroslav Gr~ev podnositel na inicijativata, Vesna
Veselinova advokat od Probi{tip polnomo{nik na podnositelot
Verka Arsovska, Kosta Doj~inovski i Valentina Dimitrovska pretstavnici
na Upravata za imotno pravni raboti pri Ministerstvoto za
finansii prof. d-r Bor~e Davitkovski, prof. d-r Rodna @ivkovska,
prof. d-r Gale Galev, Ranko Maksimovski sudija vo penzija, Vangel Gaga~ev
sudija vo penzija. Ali Salihi - generalen sekretar na Dr`avniot
univerzitet vo Tetovo i Liljana Cekova izvr{en direktor na Zdru`enieto
na pravnici na Republika Makedonija.
Otkako pretsedatelot na Sudot konstatira deka se ispoloneti
uslovite za odr`uvawe na podgotvitelna sednica uvodno izlagawe po
predmetot podnese sudijata izvestitel d-r Zoran Sulejmanov.
Po izlagaweto na sudijata izvestitel pretsedatelot na Sudot
gi povika podnositelite na inicijativata da go iznesat svoeto mislewe.
Prof. Miroslav Gr~ev gi obrazlo`i navodite vo inicijativata
pri {to istakna deka ostvaruvaweto na javniot interes e edinstvenoto
ustavno ograni~uvawe na pravoto na sopstvenost, a praven instrument
za toa ograni~uvawe e eksproprijacijata. Eksproprijacija se vr{i zaradi
izgradba na objekti od javen interes. Pritoa, site vidovi na objekti,
a posebno objektite od individualen komercijalen interes vo nikoj
slu~aj ne se op{ti dobra i vo takvi slu~ai eksproprijacijata ja menuva
svojata pravna priroda i se deformira vo sredstva so koe poedinecot
ja odzema sopstvenosta od poedinci.
Nabrojuvaweto na vidovite objekti vo ~l. 2 od Zakonot be{e
dovolna formulacija vo uslovi na postoewe na op{testvenata sopstvenost
i sopstveni~kata transformacija vo zemjata, no denes vo uslovi
koga postojat golem broj situacii kako fizi~kite i pravnite lica so
kupuvawe na grade`no zemji{te, koncesija, ili dolgotraen zakup se
steknuvaat so pravo da gradat objekti za koe e utvrden javniot interes,
a se od o~igledno komercijalen interes neophodno e doprecizirawe na
Zakonot.
Advokatkata Vesna Veselinovska kako polnomo{nik na podnositelot
Verka Arsova, pokraj drugoto, navede deka eksproprijacijata
kako merka na dr`avata vo Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni
842

prava ne e predvidena kako eden od na~inite na steknuvawe na pravoto
na sopstvenost, pa spored toa dokolku se dozvoli odzemawe na sopstvenosta
od edno lice i da se dade na drugo se doveduva vo pra{awe pravoto
na sopstvenost zatoa {to pri nepostoewe na postrogi merki za
utvrduvawe na javniot interes, ograni~uvaweto }e se svede na ~ist
ekonomski, a ne javen interes.
Pretstavnikot na Upravata za imotno pravni raboti Kosta Doj-
~inovski istakna deka soglasno Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni
prava, sopstvenosta mo`e da se stekne i so odluka na nadle`en
organ. Ottuka re{enieto za eksproprijacija e osnov za steknuvawe na
pravo na sopstvenost {to zna~i ne mo`e da re~eme deka vo konkretniov
slu~aj stanuva zbor za steknuvawe na pravo na sopstvenost
bez osnov.
Vo prethodniot sistem eksproprijacijata se vr{e{e vo korist
na dr`avata i javnite pretprijatija, i sega {to se javuva, subjekti koi
bea dr`avni se transformira vo akcionerski dru{tva - trgovski {to
samo po sebe normalno doveduva do toa ekonomskiot i javniot interes
da koincidiraat.
Diskreciono pravo e na zakonodavecot da go utvrdi javniot
interes koj mo`e da bide utvrden so pove}e zakoni.
Zakonot za ekproprijacija, Zakonot za prostorno i urbanisti-
~ko planirawe i drugi.
Ponatamu, Zakonot za eksproprijacija ne utvrduva direkno deka
izgradbata na stanbeni objekti e javen interes, tuku predimstveno pravo
na gradewe e javen interes vo funkcija na za{tita na sopstvenosta,
odnosno mnozinstvoto sopstvenici koi sakaat da gradat ja ograni~uvaat
sopstvenosta na drugi sopstvenici (malcinski).
Profesorot Bor~e Davitkovski vo svoeto izlagawe pokraj drugoto,
istakna deka problemot kaj eksprorpijacijata e sudirot me|u
privatnoto i javnoto pravo. Imeno, od edna strana Ustavot go garantira
pravoto na sopstvenost na privatnoto pravo, a od druga strana e
pravoto na dr`avata vo ime na javen interes upravno pravno da ja ograni~i
sopstvenosta.
So izmenite na Zakonot za eksproprijacija se saka ona {to
bilo utvrdeno generalno vo prvi~niot Zakon od 1995 godina soglasno
Ustavot da se izmeni vo smisla privatniot interes da dominira vo ime
na javniot interes, odnosno ednoto privatno pravo preku eksproprijacija
da go ograni~i drugiot privaten interes na koj na~in se izigruva
institutot eksproprijacija so {to se doa|a do neramnopravnost na
gra|anite.
843

Ne slu~ajno e ka`ano deka javniot interes ne mora da bide utvrden
samo vo Zakonot za eksproprijacija, tuku i vo drugi zakoni kako na
primer so Zakonot za gradewe.
No, kaj urbanisti~kite planovi, planot kako akt e od javen interes,
no ne i sopstvenosta. Spored toa vo Zakonot za eksproprijacija
ne mu e mestoto da go ureduva pra{aweto na dominanten, pogolem ili
pomal sopstvenik.
Ova pra{awe trebalo da se uredi so drugi propisi, odnosno da
se ispitaat site mo`nosti za usoglasuvawe ili okrupnuvawe na parcelite
odnosno sopstvenosta, pa duri potoa da se eksproprira. Zakonot
za eksproprijacija generalno go regulira upravno pravnoto ograni~uvawe
na sopstvenosta vo ime na javniot interes, a preku specijalnite
zakoni da se utvrdi javniot interes.
Spored toa javniot interes kako faza vo postapkata za ekspropijacija
ne e adekvatno implementiran. Vo Zakonot za eksproprijacija
na koj na~in se ovozmo`uva vo ime na javniot interes, da se naru-
{i pravoto na sopstvenost, odnosno sopstvenosta da bide prenesena na
drug sopstvenik. Ottuka, spored profesorot Davitkovski krajno bilo
vreme ne so provetruvawe na Zakonot za eksproprijacija, tuku so kompletno
nov zakon za eksprorpijacija na edni realni osnovi da se uredi
eksproprijacijata kako {to toa e predvideno vo Ustavot.
Profesor d-r Rodna @ivkovska istakna deka Zakonot za eksproprijacija
od 1995 godina e donesen vo edna konstelacija na odnosi
koga va`e{e Zakonot za osnovnite sopstvenosno pravni odnosi koga
imavme dve dimenzii.
Od edna strana be{e pravoto na sopstvenost, a od druga strana
be{e op{testvenata sopstvenost. Op{testvenata sopstvenost ne be{e
monopol vrz parite, a pravoto na sopstvenost be{e vlast vrz parite.
Vo tie uslovi 100% odgovara{e donesuvawe na vakov zakon za eksproprijacija.
Ako op{testvenata sopstvenost ne be{e monopol vrz parite
toa zna~i deka nie }e ja odzemevme privatnata sopstvenost vo korist
na op{testvenata, i ne{to {to e razvlasteno }e stane{e vlast. Vo tie
uslovi nie go upotrebuvavme poimot pravo na sopstvenost za da ja ozna-
~ime privatnata sopstvenost, a op{testvenata sopstvenost ja ozna~uvavme
kako op{testvena. Nie toga{ nemavme termini na sopstvenosta
vo smisla kakva {to denes postoi, a toa osobeno po donesuvawe na Zakonot
za sopstvenost i drugi stvarni prava.
Ottuka, fakt e deka Zakonot za eksproprijacija se sudri so ~l.
30 od Ustavot. Vie go za{tituvate pravoto na sopstvenost no edna rabota
treba da se ras~isti i da ne se me{a privatnata sopstvenost so
pravo na sopstvenost.
844

Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava ne misli deka pod
pravo na sopstvenost treba da se podrazbere samo privatnata sopstvenost.
Pravoto na sopstvenost e generi~ki poim i toj se odnesuva na
dr`avna, privata i op{testvena.
Zakonot za eksproprijacija zboruva za odzemawe i ograni~uvawe
na pravoto na sopstvenost, a site ovde velime deka se misli na privatnata
sopstvenost {to zna~i terminolo{ki ne odgovara, od koi pri-
~ini treba da se izvr{at promeni i da se znae deka pod pravo na sopstvenost
se podrazbiraat generi~ki site vidovi na sopstvenost.
Sopstvenosta se steknuva vrz osnova na zakon, po pat na pravno
delo, nasleduvawe i vrz osnova na odluka od dr`aven organ. Vrz osnova
na zakon pravo na sopstvenost mo`e da nastane po pat na specifikacija,
vrz osnova na gradewe po pat na okupacija i drugi na~ini predvideni
so zakon. Tie na~ini predvideni so zakon se Zakonot za eksproprijacija,
Zakonot za denacionalizacija, Zakonot za transformacija
na pretprijatijata so op{testven kapital. Me|utoa vrz osnova na
ovie zakoni se steknuva privatna sopstvenost.
Od 2001 godina od koga go imame Zakonot za sopstvenost i drugi
stvarni prava koj zboruva za oblicite na sopstvenosta koga mo`elo da
odzememe privatna sopstvenost i taa da stane dr`avna se postavuva
pra{aweto {to ostanuva od pravnata priroda na poimot eksproprijacija.
ostanuva samo javniot interes zaradi toa {to i vo edniot i vo
drugiot slu~aj imame monopol vrz stvarta.
Pra{aweto na eksproprijacija vo korist na drugi fizi~ki i
pravni lica e prisutno i pri odzemaweto na pravoto na sopstvenost ne
e dovolno samo postoewe na javen interes potrebno e i soglasnost od
fizi~kite i pravnite lica.
Ponatamu, vo svojata diskusija profesor Rodna @ivkovska se
osvrna na pra{aweto za razlikata za stvarite koi se vo op{ta upotreba
koi stvari i dobra se od op{t interes koi soglasno Ustavot (~l.
56) i Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava (~l. 16) mo`at isklu~ivo
da bidat vo dr`avna sopstvenost i vo takov slu~aj sekoga{
mora da ima eksprorpijacija i titular e dr`avata, a stvarite od javen
interes mo`at da bidat vo site oblici na pravoto na sopstvenost.
Po odnos na pra{aweto na pravoto na prvenstveno gradewe istakna
deka treba da se pravi razlika me|u pravoto na prvenstveno kupuvawe
kako obligaciono pravo i pravoto na prvenstveno gradewe koe
proizleguva od sopstvenosta na zemji{teto. Pravoto na prvenstveno
gradewe proizleguva od sopstvenosta na zemji{teto. Pravoto na prvenstveno
gradewe svoeto mesto treba da si najde vo Zakonot za gradewe,
a ne vo Zakonot za eksproprijacija. Kako mo`e da zboruvame za odzema-
845

we na sopstvenosta, a prethodno da ne ka`eme {to e pravo na prvenstveno
gradewe.
Spored toa so odzemaweto na sopstvenosta poradi prvenstveno
pravo na gradewe, odnosno odzemawe na sopstvenosta od odredeni lica
koe ima del od sopstvenosta na zemji{teto i dodeluvawe na toa zemji-
{te na drug, koe odzemawee se povrzuva so objekti koi se stanbeni, delovni
ili stopanski, a ne toa dali tie objekti se od javen interes se
doveduva vo pra{awe pravoto na taa sopstvenost. Ova zatoa {to odredena
kategorija na lica sopstvenici koi ekonomski ne se toga{ vo sostojba
da gradat, go iskoristuva drugo lice i se javuva kako predlaga~ na
eksproprijacija i toj steknuva sopstvenost, a ne onoj koj {to e sopstvenik
na zemji{teto.
Za da se pristapi kon eksproprijacija treba da se iscrpat site
instrumenti na dogovornoto pravo kako {to toa e predvideno vo Slovenija,
Hrvatska i Srbija, a ne vedna{ da se odi so eksproprijacija.
Profesor Gale Galev vo svojata diskusija pokraj drugoto, istakna
deka vo pravnata teorija i vo objektivnoto pravo od rimsko vreme
do denes se upotrebuvaat nekolku izrazi - termini koi ~esto pati se
prepletuvaat me|u sebe i vo odredeni to~ki pravat iskaz na ista sodr`ina.
Edni od terminot e op{ti dobra, dobro vo op{ta upotreba i dobro
od op{t interes.
Vo elaboracija na terminot dobro od op{t interes se navleguva
i vo privatnata i vo javnata sfera. Zna~i, mo`e ne{to da bide od op{t
interes na sopstvenost si ostanuva vo privatnata sfera (kulturno istoriska
zbirka) pri {to toa dobro ima poseben re`im vo pogled na koristeweto
i upravuvaweto. Pra{aweto na terminot javen interes e derivat
na pra{aweto privaten interes, tamu kade imame privaten interes,
nasproti nego se javuva op{tiot (javen) interes pri {to ne postoi
nekoja demarkaciona linija da gi ozna~ime rabotite, taka {to na edna
strana da e staven samo privatniot interes, a pritoa da nema javen interes.
Tamu kade }e se pojavi pra{aweto na javniot interes da se navleze
vo sferata na privatniot interes }e se dojde so nekoj imperativ od
strana na dr`avata {to vo konkretnivo slu~aj toa se pravi soglasno
~l. 30 od Ustavot.
Vo ostvaruvaweto na toa navleguvawe vo privatniot interes
Ustavot veli: mo`e da dojde do eksproprijacija samo vo slu~aj na utvrden
javen interes vo zakon.
Spored toa Ustavot najmalku mislel deka javniot interes }e se
utvrdi vo Zakonot za eksproprijacija, zatoa {to prvo veli javen interes
utrvrden vo zakon, pa potoa zboruva za toa deka mo`e da se eksproprira.
Zakonot za eksproprijacija pove}e ili pomalku e tehnika preku
846

koja }e se ostvari javniot interes, a javniot interes mora da bide utvrden
vo specijalni zakoni.
Spored toa ne e dovolno da se ka`e ima javen interes, mora da
ka`eme vo {to se ostvaruva, od {to se sostoi i koja e pri~inata {to
}e ni dozvoli da se navleze vo privatnata sfera.
Dokolku toa ne se napraveni }e se izgubi smislata na eksproprijacijata
kako prirodna, nu`na i korisna merka. Krajno e vreme pra-
{aweto na eksproprijacija da se zatvori zaradi javen zaedni~ki interes
i vo sektorskite zakoni da se uredi pra{aweto do kade mo`e da se
navleze vo privatnota sfera so dobra elaboracija preto~ena vo norma.
Ranko Maksimovski istakna deka pravoto na sopstvenost kako
sveto pravo i negovoto ograni~uvawe treba da se gleda ne samo vo
odnos na Ustavot tuku i vo odnos na Evvropskata konvencija za za{tita
na ~ovekovite prava i slobodi.
Zakonot za eksproprijacija se vpu{til vo ureduvawe na materija
vo slu~aite koga sosopstvenicite koj grade`noto zemji{te ne se soglasni
da gradat, odnosno mnozinstvoto saka da gradi, me|utoa poradi
faktoto {to drugite sopstvenici ne se soglasuvaat Zakonot preku
predimstveno pravo na gradewe koe se podiga na stepen na javen interes
se odzema sopstvenosta {to ne e vo red.
Pra{aweto na pravo na gradewe, dogradba i nadgradba treba da
se uredi so drugi zakoni i na drug na~in, a ne so eksproprijacija.
Vangel Gaga~ev - So novite op{testveno ekonomski odnosi koga
dr`avata ja poddr`uva privatnata inicijativa i pretpriemni{tvoto,
a so cel da se izgradat odredeni objekti od javen interes nu`no se nametnuva
potrebata od eksproprijacija vo korist na fizi~ki i pravni
lica.
Me|utoa, javniot interes mora da se uredi vo sektorskite zakoni
i za sekoj konkreten slu~aj, a ne voop{teno. Pra{aweto na prvenstvenoto
pravo na gradewe e imotno pra{awe odnosno toa se odnesuva
me|u sopstvenicite koi treba toa pra{awe da go re{at soglasno Zakonot
za vonparni~nata postapka, a ne so Zakonot za eksproprijacija.
Liljana Cekova - ^lenot 3 st. 3 od Zakonot za eksproprijacija
koj upatuva na ~l. 2 od navedeniot zakon ne e dovolno jasen i precizen.
Osnovnoto pra{awe odnosno osnovata za utvrduvawe na javniot interes
treba da bide Ustavot, a vo konkretnite zakoni da se preciziraat
elementite na javniot interes. Predimstvenoto pravo na gradewe e
pra{awe koe treba da se uredi so Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni
prava, a ne so Zakonot za eksproprijacija.
Na sednicata sudijata Branko Naumoski postavi pra{awe na sudijata
vo penzija Vangel Gaga~ev vo smisla na toa dali odredbata od ~l.
3 st. 1 t. 3 od Zakonot dava jasna slika za toa {to e javen interes.
847

Vangel Gaga~ev vo odgovor na pra{aweto istakna deka toj se
soglasuva deka sodr`inata na ~l. 3 st. 1 t. 3 ne e dovolno jasna i precizna.
Ova zatoa {to eksproprijacija mo`e da se izvr{i i za potrebite
na fizi~kite i pravnite lica pri {to tie potrebi mora da se vo javen
interes, a ne individualen. Ovde prenaglaseni se potrebite, a ne javniot
interes.
Imaj}i gi predvid iznesenite mislewa i stavovi od strana na
u~esnicite na podgotvitelnata sednica, smetame deka pri~inite za somnevawe
za toa dali osporenite odredbi od Zakonot za eksproprijacija
{to gi iznesovme vo prvi~niot referat se potvrduvaat, poradi
{to se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ~l. 3 st. 1 t. 3 od Zakonot
za eksproprijacija ("SV RM," br. 33/1995, 20/1998, 40/1999 i 31/
2003) i ~l. 1 i 2 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija
("SV RM," br. 46/2005).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 17 dekemvri 2008
godina, donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
3 stav 1 to~ka 3 od Zakonot za eksproprijacija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija“ br. 33/1995, 20/1998, 40/1999 i 31/2003) i ~len 1
i 2 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija“ br. 46/2005).
2. Verka Arsovska od Probi{tip i Miroslav Gr~ev od Skopje
na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnesoa inicijativi za
poveduvawe na postapka za ocenuvawe na ustavnosta na navedenite ~lenovi
od Zakonot za eksproprijacija ozna~en vo to~kata 1 od ova re{-
enie.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata Verka Arsovska
osporeniot ~len 3 stav 1 to~ka 3 od Zakonot ne bil vo soglasnost
so ustavnoto na~elo na ednakvost utvrdeno vo ~len 9 od Ustavot, so
~len 30 od Ustavot so koj se garantira pravoto na sopstvenost kako i
so Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava. Ova zatoa {to imaj}i
predvid deka eksproprijacijata pretstavuva prisilna merka na dr`avata
so koja se odzema ili ograni~uva pravoto na sopstvenost i pravata
848

koi proizleguvaat od nea, potrebite na pravnite i fizi~kite lica za
izgradba na objekti i izveduvawe na drugi raboti od javen interes
povlekuvaat ekonomski interes za fuzi~kite i pravnite lica, a ne
javen interes kako {to stoi vo Zakonot za eksproprijacija. Ovie pravni
i fizi~ki lica imaat mo`nost sprotivno na Zakonot za sopstvenost
i drugi stvarni prava da se steknat so imot bez praven osnov,
odnosno po osnov na eksproprijacija da odzemaat ne~ij imot i tie da
stanat edinstveni sopstvenici kako {to e vo konkretniov slu~aj. Od
ovde proizleguvalo deka i ako sopstvenikot soglasno Zakonot za sopstvenost
i drugi stvarni prava ima pravo svojata stvar da ja dr`i celosno,
da ja koristi i da raspolaga so nea po svoja volja, dokolku nekoe
fizi~ko ili pravno lice podnese predlog za eksproprijacija pred se
poradi ekonomski interes, a ne javen interes kako {to stoi vo Zakonot
za eksproprijacija, po osnov na eksproprijacija imotot od eden
sopstvenik preminuva na drug, a bez praven osnov, bidej}i soglasno
Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava sopstvenosta mo`e da se
stekne samo po osnov na zakon, vrz osnova na pravna rabota i so
nasleduvawe, no ne postoi i praven osnov za steknuvawe na sopstvenost
po osnov na eksproprijacija.
Poradi toa podnositelot smeta deka ~len 3 stav 1 to~ka 3 od navedeniot
zakon bil sprotiven i so Zakonot za sopstvenost i drugi
stvarni prava, bidej}i dokolku odredeno fizi~ko ili pravno lice
projavi ekonomski interes od odreden imot na koj drugo lice ima pravo
na sopstvenost, Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava predvidel
sklu~uvawe na dogovori za zakup, posluga {to zna~i deka ima
na~in za nadminuvawe na ekonomskiot interes za steknuvawe na odreden
imot.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata Miroslav
Gr~ev ~len 1 i 2 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija
ne bil vo soglasnost so ~len 8 i 30 od Ustavot.
Vo osporeniot ~len 1 so koj se vr{i dopolnuvawe na Zakonot za
eksproprijacija taksativno se nabrojani site vidovi na objekti za ~ija
izgradba se utvrduva javen interes, pri {to osnoven kriterium za
opredeluvawe na javniot interes za izgradba na objekti e deka toa treba
da bidat objekti za op{ta upotreba koi gi koristi op{testvenata
zaednica i mu slu`at na op{toto dobro. Objektite koi se izzemeni od
~len 2 od Zakonot za eksproprijacija se objekti ~ija {to gradba se
vr{i za zadovoluvawe na poedine~niot interes odnosno za zgolemuvawe
na individualnoto bogatstvo na fizi~kite i pravnite lica koi gi
gradata, a toa se stanbenite, delovnite i stopanskite objekti. Me|utoa
vo osporeniot ~len 1 kako javen interes se proglasuva izgradbata tokmu
na stanbenite, delovnite i stopanskite objekti so {to se prekr-
{uva Ustavot bidej}i se obezmisluva Zakonot za eksproprijacija koj
stanuva neselektiven, odnosno se odnesuva na site vidovi objekti voop{to,
pa poradi toa eksproprijacijata na privatniot sopstvenik koja
849

spored Ustavot mo`e da se upotrebi samo vo polza na op{toto dobro,
samo mo`e da se upotrebuva i za objekti koi defakto mu slu`at samo
na individualniot komercijalen interes.
Proglasuvaweto na stanbeni, delovni i stopanski objekti za
objekti od javen interes iako tie fakti~ki toa ne se, ja povreduvaat
temelnata ustavna vrednost za vladeewe na pravoto, a bidej}i izenda-
~uvaweto na javniot i privatniot interes de jure gi ukinuva i dvete
kategorii, ovoj ~len implicitno go naru{uva i ureduvaweto i humanizacijata
na prostorot kako temelni vrednosti na ustavniot poredok.
Vo ~len 2 od osporeniot zakon se razraboteni mehanizmite na
eksproprijacija za ostvaruvawe na predimstveno pravo na gradba na sopstvenicite
na delovi od grade`ni parceli koi poedine~no ili zaedno
imaat pove}e od 50% od grade`noto zemji{te vo privatna sopstvenost,
{to vo situacii koga dr`avata poseduva 50% od zemji{tete obezbeduva
da se vr{i eksproprijacija vo polza na "mnozinski" sopstvenik na
25% od vkupnata povr{ina na zemji{teto,a za ostvaruvawe na li~en
interes.
So osporeniot ~len 2 od Zakonot se naru{uva so Ustav garantiranoto
pravo na sopstvenost, zatoa {to privatnata sopstvenost se eksproprira
vo polza na privaten sopstvenik so {to se zgolemuva negovoto
individualno bogatstvo. Sopstvenikot na zemji{teto so ovoj
~len ostanuva bez bilo kakva za{tita zo{to sekoja interesna grupa na
sosedi koi }e obezbedat mnozinska povr{ina mo`at da ja odzemat od
sosedot "malcinskata" zemja i toa so pomo{ na dr`avata.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 3 od Zakonot za
eksproprijacija, eksproprijacijata mo`e da se vr{i za:
1. Dr`avata za svoi potrebi, za potrebite na javnite pretprijatija
osnovani od dr`avata, javnite fondovi, obrazovanieto, vospitanieto,
naukata, kulturata, zdravstvoto, socijalnata za{tita i sportot
koga dejnosta se vr{i kako javna (dr`avna) slu`ba,
2. Op{tinata i gradot Skopje za potrebite na edinicite na
lokalnata samouprava i za potrebite na javnite pretprijatija i fondovite
osnovani od op{tinite, odnosno od gradot Skopje.
3. Za potrebite na pravni i fizi~ki lica za izgradba na objekti
i izveduvawe na drugi raboti od javen interes, predviden vo ~len 2
od ovoj zakon (osporen).
Spored ~len 1 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 46/2005) vo
Zakonot za eksproprijacija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 33/1995, 20/1998, 40/1999 i 31/2003) vo ~lenot 2 stav 1 po alinejata
15 se dodava nova alineja koja glasi "izgradba na stanbeni, delovni
i stopanski objekti predvideni za gradewe so detalni urbanisti~ki
planovi, zaradi steknuvawe na predimstveno pravo na gradba na neizgradeno
grade`no zemji{te."
850

Vo ~lenot 2 od Zakonot e predvideno deka po ~len 45 se dodavaat
13 novi ~lena: 45-a, 45-6, 45-v, 45-g, 45-d, 45-|, 45-`, 45-z, 45-i, 45-j i
45-k.
Spored ~lenot 45-a od Zakonot "predimstveno pravo na gradba e
pravo so koe pod uslovi, na na~in i vo postapka utvrdeni so ovoj zakon,
se steknuva sopstvenikot na grade`no neizgradeno zemji{te da gradi
stanbeni, delovni ili stopanski objekti predvideni za gradewe na toa
zemji{te so detalni urbanisti~ki planovi.
Steknuvaweto na pravoto od stavot 1 na ovoj ~len e vo op{t
interes. Predimstvenoto pravo na gradba mo`e da go steknuvaat doma{ni
fizi~ki i pravni lica, vklu~uvaj}i ja i dr`avata.
Vo ostanatite navedeni ~lenovi se ureduvaat na~inot, uslovite
i postapkata za steknuvawe na predimstvenoto pravo na gradba, za ~ie
steknuvawe po predlog na sopstvenicite na neizgradeno grade`no zemji{te
koi imaat mnozinstvo na sopstvenost na toa zemji{te odlu~uva
nadle`en sud spored pravilata na vonprocesnata postapka
4. Spored ~lenot 8 stav 1 alineja 6, 7 i 10 od Ustavot, temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se pravnata
za{tita na sopstvenosta; slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto i
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto
na `ivotnata sredina i na prirodata.
So ~lenot 30 od Ustavot se garantira pravoto na sopstvenost i
pravoto na nasleduvawe. Sopstvenosta sozdava prava i obvrski i treba
da slu`i za dobro na poedinecot i zaednicata. Nikomu ne mo`at da mu
bidat odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat
od nea, osven koga se raboti za javen interes utvrden so zakon. Vo
slu~aj na eksproprijacija na sopstvenosta ili vo slu~aj na ograni~uvawe
na sopstvenosta se garantira praveden nadomest koj ne mo`e da
bide ponizok od pazarnata vrednost.
Spored ~lenot 51 od Ustavot, zakonite moraat da bidat vo soglasnost
so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i so zakonite.
Spored ~lenot 56 stav 1 od Ustavot, site prirodni bogatstva na
Republikata, rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata vo op{ta
upotreba, kako i predmetite i objektite od osobeno kulturno i istorisko
zna~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t interes na Republikata
i u`ivaat posebna za{tita.
Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 18/2001), vo ~lenot 5 utvrdil deka pravoto
na sopstvenost i drugite stvarni prava se ostvaruvaat vrz osnova na
slobodna dispozicija so nu`ni ograni~uvawa predvideni vo Ustavot i
zakonite.
So odredbata od ~lenot 16 na ovoj zakon e opredeleno deka site
prirodni bogatstva, rastitelniot i `ivotinskiot svet, stvarite vo
op{ta upotreba, grade`noto zemji{te, {umite i zemjodelskoto zemji{te,
pasi{tata i vodite, kako i stvarite i objektite od osobeno kul-
851

turno i istorisko zna~ewe opredeleni so zakon se stvari (dobra) od
op{t interes za Republikata. Spored stavot 2, stvarite koi vrz osnova
na Ustavot ili so posebni zakoni se proglaseni za stvari od op{t
interes za Republikata mo`at da bidat predmet na pravoto na sopstvenost
na dr`avata odnosno na fizi~ki i pravni lica.
Zakonot za grade`noto zemji{te ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ br. 53/2001) vo ~lenot 1 opredelil deka so ovoj zakon se
ureduvaat pravata i obvrskite vo pogled na grade`noto zemji{te i
ureduvaweto na toa zemji{te.
Soglasno ~lenot 2 od ovoj zakon, grade`noto zemji{te e dobro
od op{t interes za Republikata i u`iva posebna za{tita na na~in i
uslovi utvrdeni so ovoj zakon. Ureduvaweto na grade`noto zemji{te e
dejnost od javen interes.
Spored ~lenot 5, isto taka, od ovoj zakon, sopstvenosta vrz grade`noto
zemji{te sozdava prava i obvrski i slu`i za dobroto na sopstvenikot
i na zaednicata.
Ponatamu, so Zakonot za grade`noto zemji{te posebno e utvrdeno
deka ova zemji{te mo`e da bide vo sopstvenost na dr`avata i vo
sopstvenost na fizi~ki i pravni lica, deka nositelot na pravoto na
sopstvenost na ova zemji{te, mo`e zemji{teto da go otu|i i dade pod
dolgotraen i kratkotraen zakup, deka na grade`noto zemji{te mo`e da
se zasnova i hipoteka i deka grade`noto zemji{te mo`e da se
eksproprira na na~in i pod uslovi opredeleni so propisite za eksproprijacija
(~len 12).
Soglasno ~len 42 od Zakonot za grade`noto zemji{te pod ureduvawe
na grade`no zemji{te vo smisla na ovoj zakon se podrazbira izgradba
na objekti na infrastrukturata zaradi obezbeduvawe na nepre-
~en pristap do grade`nata parcela od javen pat, postavuvawe na vodovodna,
kanalizaciona, elektri~na, PTT i druga instalacija so priklu-
~oci do grade`nata parcela.
Ureduvaweto na grade`noto zemji{te, koe spored ovoj zakon e
dejnost od javen interes, vo ramkite na podra~jeto utvrdeno so generalen
i detalen urbanisti~ki plan go vr{at op{tinite, odnosno gradot
Skopje vrz osnova na soodvetna programa, ~ija sodr`ina e utvrdena vo
~lenot 45 od Zakonot za grade`noto zemji{te.
Osven ureduvaweto na grade`noto zemji{te, soglasno Zakonot
za lokalnata samouprava, vo nadle`nost na op{tinite spa|a i urbanisti~koto
(urbano i ruralno) planirawe, izdavaweto na odobrenie za
gradewe na objekti od lokalno zna~ewe utvrdeni so zakon, kako i ureduvaweto
na prostorot voop{to.
Prostornoto i urbanisti~koto planirawe na prostorot pak, se
vr{i soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija“ br. 51/2005) so koj se ureduvaat
uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~ko plan-
852

irawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto i postapkata
za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite i dr.
Izrabotuvaweto, donesuvaweto i sproveduvaweto na prostorniot
plan na Republika Makedonija i na urbanisti~kite planovi vo ~lenot
3 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe se utvrdeni
kako raboti od javen interes.
Pra{awata vo vrska so eksproprijacijata na sopstvenosta i
pravata koi proizleguvaat od nea na zemji{te, zgradi i drugi objekti
(nedvi`nosti) zaradi izgradba na objekti i izveduvawe drugi raboti
od javen interes, utvrduvawe na javniot interes i opredeluvaweto na
pravedniot nadomest za ekspropriranite nedvi`nosti se uredeni so
Zakonot za eksproprijacija.
Od navedenite odredbi proizleguva deka soglasno ~len 56 od
Ustavot, zemji{teto, pa ottuka i grade`noto neizgradeno zemji{te
kako dobro od op{t interes u`iva posebna za{tita i se koristi na
na~in i pod uslovi utvrdeni so zakon, {to zna~i deka i grade`noto
zemji{te i pravata koi proizleguvaat od nego mo`e da bide predmet na
eksproprijacija so koja prestanuva pravoto na sopstvenost i drugite
prava, a za ostvaruvawe na javniot interes koj soglasno ~len 30 stav 3 e
edinstveniot ustavno praven instrument za ograni~uvawe na pravoto
na sopstvenost.
Pritoa so ogled na faktot {to nitu vo ~len 30 nitu vo bilo koj
drug ~len od Ustavot ne e definirano {to se podrazbira pod terminot
"javen interes" i vrz osnova na koi kriteriumi toj se utvrduva so zakon,
Sudot smeta deka i pokraj diskrecionoto pravo na zakonodavecot
da go utvrdi javniot interes, toa diskreciono pravo mora da se protega
do odreden stepen, odnosno da ne bide bez razumna osnova. Poto~no re-
~eno ne e dovolno vo Zakonot za eksproprijacija da se ka`e deka postoi
samo javen interes i da se nabrojat vidovite na objektite za ~ija
{to izgradba se vr{i eksproprijacija, tuku nu`no e potrebno da se
utvrdi vo {to se ostvaruva javniot interes, od {to se sostoi i koja e
taa razumna pri~ina {to ja nametnuva potrebata preku eksproprijacija
da se navleze vo privatnata svera. Vo sprotivno so nepo~ituvawe
na navedenite elementi, Sudot smeta deka eksproprijacijata kako edna
krajna, nu`na i korisna merka }e ja izgubi smislata.
Ponatamu, imaj}i predvid deka ureduvaweto na grade`noto zemji{te
koe se realizira preku donesuvawe na urbanisti~kite planovi e
dejnost od javen interes, za Sudot e neprifatlivo stanovi{teto deka
se {to e opfateno vo urbanisti~kiot plan e od javen interes i deka so
samoto planirawe na odredeni objekti i nivno vnesuvawe vo urbanisti~kiot
plan, a za potrebite na fizi~kite i pravnite lica treba da
dobie karakter na objekt od javen interes i deka toa e dovolen osnov da
se sprovede eksproprijacija na koj na~in }e se ograni~i pravoto na sopstvenost.
853

Spored Sudot taksativnoto nabrojuvawe na vidovite na objekti
za ~ija {to izgradba vo ~len 2 od Zakonot se utvrduva javen interes
be{e dovolno vo uslovi na sopstveni~ka transformacija, no sega vo
uslovi koga postojat i drugi pravni instrumenti kako {to se kupuvawe
na grade`no zemji{te, koncesija ili dolgotraen zakup, eksproprijacijata
treba da bide posledniot praven instrument za ograni~uvawe na
pravoto na sopstvenost. Vo sprotivno na mestoto na javniot interes
kako ustavno ograni~uvawe na sopstvenosta }e nastapi komercijalniot
interes na nositelite na pravoto na gradba odnosno potrebite na fizi~kite
i pravnite lica za izgradba na stanbeni i delovni objekti }e se
digne na stepen na javen interes.
Vo vrska so pra{aweto na pravoto na prvenstveno gradewe
Sudot smeta deka treba da se pravi razlika me|u pravoto na prvenstveno
kupuvawe kako obligaciono pravo i pravoto na prvenstveno gradewe
koe proizleguva od sopstvenosta na zemji{teto.
Spored toa so odzemaweto na sopstvenosta poradi prvenstveno
pravo na gradewe, odnosno odzemawe na sopstvenosta od odredeni lica
koe ima del od sopstvenosta na zemji{teto i dodeluvawe na toa zemji-
{te na drug, koe odzemawe se povrzuva so objekti koi se stanbeni, delovni
ili stopanski, a ne toa dali tie objekti se od javen interes se doveduva
vo pra{awe pravoto na taa sopstvenost. Ova zatoa {to odredena
kategorija na lica sopstvenici koi ekonomski ne se vo sostojba da
gradat, go iskoristuva drugo lice i se javuva kako predlaga~ na eksproprijacija
i toj steknuva sopstvenost, a ne onoj koj {to e sopstvenik na
zemji{teto.
Za da se pristapi kon eksproprijacija treba da se iscrpat site
instrumenti na dogovornoto pravo kako {to toa e predvideno vo pove-
}e zemji, a ne vedna{ da se odi so eksproprijacija kako {to toa e predvideno
vo Zakonot za eksproprijacija.
So ogled na navedenoto, Sudot smeta deka vakviot na~in na
ureduvawe na pra{aweto za ograni~uvawe na pravoto na sopstvenost a
zaradi prvenstvenoto pravo na gradewe ne pretstavuva razumna i proporcionalna
merka za ostvaruvawe na celite od javen interes.
Spored toa, imaj}i go predvid navedenoto, nasprema sodr`inata
na osporenite odredbi spored koja eksproprijacijata kako prisilna
merka koja ja sproveduva dr`avata, mo`e da se izvr{i i za potrebite
na fizi~ki i pravni lica za izgradba na stanbeni, delovni i stopanski
objekti zaradi steknuvawe na predimstvenoto pravo na gradba, spored
misleweto na Sudot so osnov se potavuva pra{aweto dali so niv ne se
doveduva vo pra{awe pravoto na sopstvenost vo interes na ovie lica
koi baraat odredena nedvi`nost da se eksproprira. Ili, poto~no re~eno
spored Sudot, so osporenite odredbi se ovozmo`uva pod zakrilata
na op{tjaven interes sekoga{ i vo sekoj slu~aj odredena nedvi`nost da
bide odzemena vo korist na ekonomski mo}nite korisnici, a interesot
na nositelot na pravoto na sopstvenost da bide minoriziran, na koj
854

na~in se doveduva vo pra{awe zagarantiranoto so Ustav pravo na sopstvenost.
5. So ogled na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov. Po odnos na ~len 3 stav 1 to~ka 3 od Zakonot re{enieto e
doneseno so mnozinstvo glasovi.
*
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt-odluka po predmetot U. br. 200/2007
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
200/2007 od 17. 12. 2008 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 3 st. 1 t. 3 od Zakonot za eksproprijacija ("SV RM" br. 33/
1995, 20/1998, 40/1999 i 31/2003) i ~l. 1 i 2 od Zakonot za dopolnuvawe
na Zakonot za eksproprijacija ("SV RM," br. 46/2005).
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot so osnov se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenite ~lenovi so Ustavot.
2. Donositelot na zakonot i po protek na predvideniot rok za
davawe na odgovor po odnos na navodite od re{enieto za poveduvawe na
postapka ne dostavi odgovor.
3. So ogled na toa {to fakti~kata i pravnata sostojba na rabotite
po predmetot ne se promeneti se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da go poni{ti ~l. 3 st. 1 t. 3 od Zakonot za eksproprijacija
("SV RM," br. 33/1995, 20/1998, 40/1999 i 31/2003) i ~l. 1 i 2 od
Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija ("SV RM," br.
46/2005).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 11. 02.
2009 godina, donese
O D L U K A
1. SE UKINUVA ~len 3 stav 1 to~ka 3 od Zakonot za eksproprijacija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 33/1995,
20/1998, 40/1999 i 31/2003) i ~lenovite 1 i 2 od Zakonot za dopolnuvawe
855

na Zakonot za eksproprijacija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“
br. 46/2005). 25
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na
objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod podneseni
inicijativi na Verka Arsovska od Probi{tip i Miroslav Gr~ev od
Skopje so Re{enie U. br. 200/2007 od 17 dekemvri 2008, povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na navedenite ~lenovi od Zakonot za
eksproprijacija ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka.
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot so osnov se postavi
pra{aweto za nivnata soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 3 od Zakonot za
eksproprijacija, eksproprijacijata mo`e da se vr{i za:
1) Dr`avata za svoi potrebi, za potrebite na javnite pretprijatija
osnovani od dr`avata, javnite fondovi, obrazovanieto, vospitanieto,
naukata, kulturata, zdravstvoto, socijalnata za{tita i sportot
koga dejnosta se vr{i kako javna (dr`avna) slu`ba,
2) Op{tinata i gradot Skopje za potrebite na edinicite na
lokalnata samouprava i za potrebite na javnite pretprijatija i fondovite
osnovani od op{tinite, odnosno od gradot Skopje.
3) Za potrebite na pravni i fizi~ki lica za izgradba na objekti
i izveduvawe na drugi raboti od javen interes, predviden vo ~len 2
od ovoj zakon (osporen).
Spored ~len 1 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 46/2005) vo
Zakonot za eksproprijacija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 33/1995, 20/1998, 40/1999 i 31/2003) vo ~lenot 2 stav 1 po alinejata
15 se dodava nova alineja koja glasi "izgradba na stanbeni, delovni
i stopanski objekti predvideni za gradewe so detalni urbanisti~ki
planovi, zaradi steknuvawe na predimstveno pravo na gradba na neizgradeno
grade`no zemji{te."
Vo ~lenot 2 od Zakonot e predvideno deka po ~len 45 se dodavaat
13 novi ~lena: 45-a, 45-b, 45-v, 45-g, 45-d, 45-|, 45-e, 45-`, 45-z, 45-y,
45-i, 45-j i 45-k.
Spored ~lenot 45-a od Zakonot, predimstveno pravo na gradba e
pravo so koe pod uslovi, na na~in i vo postapka utvrdeni so ovoj zakon,
se steknuva sopstvenikot na grade`no neizgradeno zemji{te da gradi
stanbeni, delovni ili stopanski objekti predvideni za gradewe na toa
zemji{te so detalni urbanisti~ki planovi.
25
Na samata Sednica Trendafil Ivanovski predlo`i ukinuvawe namesto
poni{tuvawe. Za poni{tuvawe na osporenite ~lenovi glasaa samo
Ismail Darli{ta i Zoran Sulejmnov.
856

Steknuvaweto na pravoto od stavot 1 na ovoj ~len e vo op{t
interes. Predimstvenoto pravo na gradba mo`e da go steknuvaat doma-
{ni fizi~ki i pravni lica, vklu~uvaj}i ja i dr`avata.
Vo ostanatite navedeni ~lenovi se ureduvaat na~inot, uslovite
i postapkata za steknuvawe na predimstvenoto pravo na gradba, za ~ie
steknuvawe po predlog na sopstvenicite na neizgradeno grade`no zemji{te
koi imaat mnozinstvo na sopstvenost na toa zemji{te odlu~uva
nadle`en sud spored pravilata na vonprocesnata postapka
5. Spored ~lenot 8 stav 1 alineite 6, 7 i 10 od Ustavot, temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se pravnata
za{tita na sopstvenosta, slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto i
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto
na `ivotnata sredina i na prirodata.
So ~lenot 30 od Ustavot se garantira pravoto na sopstvenost i
pravoto na nasleduvawe. Sopstvenosta sozdava prava i obvrski i treba
da slu`i za dobro na poedinecot i zaednicata. Nikomu ne mo`at da mu
bidat odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat
od nea, osven koga se raboti za javen interes utvrden so zakon.
Vo slu~aj na eksproprijacija na sopstvenosta ili vo slu~aj na ograni-
~uvawe na sopstvenosta se garantira praveden nadomest koj ne mo`e da
bide ponizok od pazarnata vrednost.
Spored ~lenot 51 od Ustavot, zakonite moraat da bidat vo soglasnost
so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i so zakonite.
Spored ~lenot 56 stav 1 od Ustavot, site prirodni bogatstva na
Republikata, rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata vo op{ta
upotreba, kako i predmetite i objektite od osobeno kulturno i istorisko
zna~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t interes na Republikata
i u`ivaat posebna za{tita.
Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 18/2001), vo ~lenot 5 utvrdil deka pravoto
na sopstvenost i drugite stvarni prava se ostvaruvaat vrz osnova na
slobodna dispozicija so nu`ni ograni~uvawa predvideni vo Ustavot i
zakonite.
So odredbata od ~lenot 16 na ovoj zakon e opredeleno deka site
prirodni bogatstva, rastitelniot i `ivotinskiot svet, stvarite vo
op{ta upotreba, grade`noto zemji{te, {umite i zemjodelskoto zemji-
{te, pasi{tata i vodite, kako i stvarite i objektite od osobeno kulturno
i istorisko zna~ewe opredeleni so zakon se stvari (dobra) od
op{t interes za Republikata. Spored stavot 2, stvarite koi vrz osnova
na Ustavot ili so posebni zakoni se proglaseni za stvari od op{t
interes za Republikata mo`at da bidat predmet na pravoto na sopstvenost
na dr`avata odnosno na fizi~ki i pravni lica.
Zakonot za grade`noto zemji{te ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 82/2008) vo ~lenot 1 opredeluva deka so ovoj za-
857

kon se ureduvaat pravata i obvrskite vo pogled na grade`noto zemji-
{te i ureduvaweto na toa zemji{te.
Soglasno ~lenot 2 od ovoj zakon, grade`noto zemji{te e dobro
od op{t interes za Republikata i u`iva posebna za{tita na na~in i
uslovi utvrdeni so ovoj zakon. Ureduvaweto na grade`noto zemji{te e
dejnost od javen interes.
Spored ~lenot 5, isto taka, od ovoj zakon, sopstvenosta vrz grade`noto
zemji{te sozdava prava i obvrski i slu`i za dobroto na sopstvenikot
i na zaednicata.
Ponatamu, so Zakonot za grade`noto zemji{te posebno e utvrdeno
deka ova zemji{te mo`e da bide vo sopstvenost na dr`avata i vo
sopstvenost na doma{ni i stranski fizi~ki i pravni lica, deka
nositelot na pravoto na sopstvenost na ova zemji{te, mo`e zemji{teto
da go otu|i i dade pod dolgotraen i kratkotraen zakup, deka na grade`noto
zemji{te mo`e da se zasnova i hipoteka i deka grade`noto zemji{te
mo`e da se eksproprira na na~in i pod uslovi opredeleni so
propisite za eksproprijacija.
Soglasno ~len 45 od Zakonot za grade`noto zemji{te pod ureduvawe
na grade`no zemji{te vo smisla na ovoj zakon se podrazbira izgradba
na objekti na komunalna infrastrukturata zaradi obezbeduvawe
na nepre~en pristap do grade`nata parcela od javen pat, postavuvawe
na vodovodna, kanalizaciona, elektri~na, PTT i druga instalacija so
priklu~oci do grade`nata parcela.
Ureduvaweto na grade`noto zemji{te, koe spored ovoj zakon e
dejnost od javen interes, go vr{at op{tinite vrz osnova na soodvetna
programa, ~ija sodr`ina e utvrdena vo ~lenot 46 od Zakonot za
grade`noto zemji{te.
Osven ureduvaweto na grade`noto zemji{te, soglasno Zakonot
za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,
br. 5/2002), vo nadle`nost na op{tinite spa|a i urbanisti~koto (urbano
i ruralno) planirawe, izdavaweto na odobrenie za gradewe na objekti
od lokalno zna~ewe utvrdeni so zakon, kako i ureduvaweto na prostorot
voop{to.
Prostornoto i urbanisti~koto planirawe na prostorot pak, se
vr{i soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 51/2005) so koj se ureduvaat
uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~ko planirawe,
vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto i postapkata
za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite i dr.
Izrabotuvaweto, donesuvaweto i sproveduvaweto na prostorniot
plan na Republika Makedonija i na urbanisti~kite planovi vo
~lenot 3 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe se utvrdeni
kako raboti od javen interes.
Pra{awata vo vrska so eksproprijacijata na sopstvenosta i
pravata koi proizleguvaat od nea na zemji{te, zgradi i drugi objekti
858

(nedvi`nosti) zaradi izgradba na objekti i izveduvawe drugi raboti
od javen interes, utvrduvawe na javniot interes i opredeluvaweto na
pravedniot nadomest za ekspropriranite nedvi`nosti se uredeni so
Zakonot za eksproprijacija.
Od navedenite odredbi proizleguva deka soglasno ~len 56 od
Ustavot, zemji{teto, pa ottuka i grade`noto neizgradeno zemji{te
kako dobro od op{t interes u`iva posebna za{tita i se koristi na
na~in i pod uslovi utvrdeni so zakon, {to zna~i deka i grade`noto
zemji{te i pravata koi proizleguvaat od nego mo`e da bide predmet na
eksproprijacija so koja prestanuva pravoto na sopstvenost i drugite
prava, a za ostvaruvawe na javniot interes koj soglasno ~len 30 stav 3 e
edinstveniot ustavno praven instrument za ograni~uvawe na pravoto
na sopstvenost.
Pritoa, so ogled na faktot {to nitu vo ~len 30 nitu vo bilo
koj drug ~len od Ustavot ne e definirano {to se podrazbira pod terminot
"javen interes" i vrz osnova na koi kriteriumi toj se utvrduva
so zakon, Sudot smeta deka i pokraj diskrecionoto pravo na zakonodavecot
da go utvrdi javniot interes, toa diskreciono pravo mora da se
protega do odreden stepen, odnosno da ne bide bez razumna osnova.
Imeno ne e dovolno vo Zakonot za eksproprijacija da se ka`e deka postoi
samo javen interes i da se nabrojat vidovite na objektite za ~ija
{to izgradba se vr{i eksproprijacija, tuku nu`no e potrebno da se
utvrdi vo {to se ostvaruva javniot interes, od {to se sostoi i koja e
taa razumna pri~ina {to ja nametnuva potrebata preku eksproprijacija
da se navleze vo privatnata sfera. Vo sprotivno so nepo~ituvawe
na navedenite elementi, Sudot oceni deka eksproprijacijata
kako edna krajna, nu`na i korisna merka }e ja izgubi smislata.
Ponatamu, imaj}i predvid deka ureduvaweto na grade`noto zemji{te
koe se realizira preku donesuvawe na urbanisti~kite planovi e
dejnost od javen interes, za Sudot e neprifatlivo stanovi{teto deka
se {to e opfateno vo urbanisti~kiot plan e od javen interes i deka so
samoto planirawe na odredeni objekti i nivno vnesuvawe vo urbanisti~kiot
plan, a za potrebite na fizi~kite i pravnite lica treba da
dobie karakter na objekt od javen interes i deka toa e dovolen osnov da
se sprovede eksproprijacija na koj na~in }e se ograni~i pravoto na
sopstvenost.
Spored Sudot taksativnoto nabrojuvawe na vidovite na objekti
za ~ija {to izgradba vo ~len 2 od Zakonot se utvrduva javen interes
be{e dovolno vo uslovi na sopstveni~ka transformacija, no sega vo
uslovi koga postojat i drugi pravni instrumenti kako {to se kupuvawe
na grade`no zemji{te, koncesija ili dolgotraen zakup, eksproprijacijata
treba da bide posledniot praven instrument za ograni~uvawe na
pravoto na sopstvenost. Vo sprotivno na mestoto na javniot interes
kako ustavno ograni~uvawe na sopstvenosta }e nastapi komercijalniot
interes na nositelite na pravoto na gradba odnosno potrebite na
859

fizi~kite i pravnite lica za izgradba na stanbeni i delovni objekti
}e se digne na stepen na javen interes.
6. Vo vrska so pra{aweto na pravoto na predimstveno gradewe
Sudot smeta deka treba da se pravi razlika me|u pravoto na prvenstveno
kupuvawe kako obligaciono pravo i pravoto na prvenstveno gradewe
koe proizleguva od sopstvenosta na zemji{teto. Spored toa so
odzemaweto na sopstvenosta poradi prvenstveno pravo na gradewe,
odnosno odzemawe na sopstvenosta od odredeni lica koe ima del od
sopstvenosta na zemji{teto i dodeluvawe na toa zemji{te na drug, koe
odzemawe se povrzuva so objekti koi se stanbeni, delovni ili stopanski,
a ne toa dali tie objekti se od javen interes se doveduva vo pra-
{awe pravoto na taa sopstvenost. Ova zatoa {to odredena kategorija
na lica sopstvenici koi ekonomski ne se vo sostojba da gradat, se iskoristuva
drugo lice koe se javuva kako predlaga~ na eksproprijacija i
toj se steknuva so predimstveno pravo, a ne onoj koj {to e sopstvenik
na zemji{teto.
Za da se pristapi kon eksproprijacija, spored misleweto na
Sudot treba da se iscrpat site instrumenti na dogovornoto pravo kako
{to toa e predvideno vo pove}e zemji, a ne vedna{ da se odi so eksproprijacija
kako {to toa e predvideno vo konkretniov slu~aj.
So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka vakviot na~in na
ureduvawe na pra{aweto za ograni~uvawe na pravoto na sopstvenost, a
zaradi predimstveno pravo na gradewe ne pretstavuva razumna i proporcionalna
merka za ostvaruvawe na celite od javen interes.
Spored toa, imaj}i go predvid navedenoto, nasprema sodr`inata
na osporenite odredbi spored koja eksproprijacijata kako prisilna
merka koja ja sproveduva dr`avata, mo`e da se izvr{i i za potrebite
na fizi~ki i pravni lica za izgradba na stanbeni, delovni i stopanski
objekti zaradi steknuvawe na predimstvenoto pravo na gradba, go vo
pra{awe pravoto na sopstvenost vo interes na ovie lica koi baraat
odredena nedvi`nost da se eksproprira. Spored toa, Sudot oceni deka,
so osporenite odredbi se ovozmo`uva pod zakrilata na op{t-javen
interes sekoga{ i vo sekoj slu~aj odredena nedvi`nost da bide
odzemena vo korist na ekonomski mo}nite korisnici, a interesot na
nositelot na pravoto na sopstvenost da bide minoriziran, na koj na~in
se doveduva vo pra{awe zagarantiranoto so Ustav pravo na
sopstvenost.
Trgnuvaj}i od napred navedenoto, Sudot oceni deka osporenata
odredba na ~len 3 stav 1 to~ka 3 od Zakonot za eksproprijacija i ~lenovite
1 i 2 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija
ne se vo soglasnost so navedenite odredbi od Ustavot.
7. So ogled na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
8. Ova Odluka Sudot ja donese so mozinstvo vo sostav od pretsedatelot
na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a
860

Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova
i d-r Zoran Sulejmanov.
861

862

67. U. br. 20/2008 (28. 05. 2008)
Osporen akt
Odluka za utvrduvawe na visinata na pari~en nadomestok, koj
po osnov na participirawe vo doizgradba na sekundarnata fekalna kanalizacija
bi pretstavuval obvrska na `itelite na Dolno Lisi~e, broj
07-233/1 od 10 januari 2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina
Aerodrom ("Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom," br. 1/2008).
Sodr`ina na osporenata odluka
So ~l. 1 od osporenata odluka e opredeleno deka predmet na
Odlukata e utvrduvawe na visinata i na~inot na naplata na pari~en
nadomestok koj po osnov na participirawe vo doizgradba na sekundarnata
fekalna kanalizacija bi pretstavuvalo obvrska na `itelite na
Dolno Lisi~e.
So ~l. 2 od Odlukata, se zadol`uva gradona~alnikot na op{-
tina Aerodrom da gi prezeme site aktivnosti potrebni za sproveduvawe
na Odlukata, i za taa cel da formira komisija so pretstavnici od
op{tinskata administracija, Sovetot i Gradona~alnikot na op{tina
Aerodrom.
So odredbite od ~l. 3 i 4 od Odlukata e opredeleno deka navedenata
komisija mo`e da sorabotuva so gradot Skopje za ostvaruvawe
na zaedni~kite interesi, i deka participiraweto za predmetnata nemana
se voveduva kako obvrska za sekoj obvrznik za period od 6 meseci vo
iznos od 500 evra vo denarska protivvrednost po sreden kurs na Narodnata
banka na Republika Makedonija.
Spored ~l. 5 od Odlukata, obvrznici se site `iteli na Dolno
Lisi~e, kako i site gra|ani koi ne se `iteli na ovie mesta, a imaat sopstveni
stanbeni i delovni objekti vo naselenoto mesto.
So ~l. 6 od Odlukata e opredeleno deka uplatata na nadomestokot
od strana na gra|anite }e se vr{i ednokratno ili na 6 ednakvi
mese~ni rati na namenska `iro-smetka za participirawe otvorena vo
Ministerstvoto za finansii - Sektor Trezor.
Spored ~l. 7 od Odlukata, visinata na nadomestokot }e se namali
vo zavisnost od obezbeduvaweto na drugi sredstva po razni osnovi.
Razlikata do vistinskite tro{oci potrebni za zavr{uvawe na izgradbata,
da se obezbedi od sredstva koi bi se barale od site relevantni
863

institucii na dr`avata, kako i od drugi subjekti koi doniraat sredstva
za vakov vid proekti.
Spored ~l. 8, nadzorot za namenskoto tro{ewe na sredstvata }e
go vr{i nadzoren odbor imenuvan od Sovetot na op{tinata Aerodrom.
Vo ~l. 9 od Odlukata e opredeleno deka gra|anite koi nema da
go koristat pravoto na pla}awe na rati, pri priklu~uvawe na sekundarnata
fekalna kanalizacija se dol`ni celiot iznos da go uplatat
vedna{.
Spored ~l. 10 od Odlukata, JP "Vodovod i kanalizacija" so pismena
soglasnost na op{tinata Aerodrom }e go vr{i nadzorot nad priklu~uvaweto
na instalaciite, a op{tinskata administracija se zadol-
`uva da ja prezeme tehni~kata pomo{ vo realizacijata na proektot
(izbor na izveduva~, nadzor i kontrola, tehni~ki priem i sl.).
Spored ~l. 11 dinamikata na izvr{uvawe na ovaa odluka }e zavisi
od sozdadenite pravni i tehni~ki uslovi i prilivot na sredstvata
uplateni od gra|anite i po drugi osnovi za {to }e odlu~uva Komisijata
od ~l. 2 na ovaa odluka.
Spored ~l. 12, uplatenite sredstva od strana na `itelite po
osnov na participirawe vo doizgradbata na sekundarnata fekalna kanalizacija
vo Dolno Lisi~e, }e bide zasmetan pri regulirawe na nadomestokot
za ureduvawe na grade`noto zemji{te (komunalii).
So ~l. 13 e opredeleno deka ovaa odluka vleguva vo sila so
denot na objavuvawe vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom."
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata Ustavot na Republika Makedonija
i zakonite ne davale osnov, sovet na op{tina da voveduva za
gra|anite pari~en nadomestok, odnosno da voveduva danok ili drug vid
javna dava~ka za finansirawe na opredeleni op{tinski interesi i
celi kako {to se vo slu~ajov so osporenata odluka za navedenite instalacii.
Od ovie pri~ini osporenata odluka ne bila vo soglasnost so pove}e
odredbi od Ustavot, i toa ~l. 8 st. 1 al. 3 koj se odnesuva na vladeewe
na pravoto, ~l. 9 koj se odnesuva za ednakvosta na gra|anite pred
Ustavot i zakonite, ~l. 33 spored koj sekoj e dol`en da pla}a danok i
drugi javni dava~ki, ~l. 68 st. 1 al. 3 spored koj Sobranieto na Republika
Makekdonija gi utvrduva javnite dava~ki, i ~l. 114 st. 4 spored
koj lokalnata samouprava se ureduva so zakon. Osporenata odluka ne
bila vo soglasnost so ~l. 36 t. 15 od Zakonot za lokalnata samouprava
spored koja lokalnata samouprava vr{i i drugi raboti utvrdeni so
zakon, kako i so ~l. 15 od Zakonot za grad Skopje koj se odnesuva na nadle`nostite
na op{tinite vo gradot Skopje.
864

Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna,
izvr{na i sudska, se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Spored ~l. 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi
javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na
na~in utvrden so zakon.
So ~l. 68 od Ustavot se opredeleni nadle`nostite na Sobranieto
na Republika Makedonija, spored koi toa donesuva zakoni i gi
utvrduva javnite dava~ki.
Zakonot za lokalnata samouprava ("SV RM, br. 5/2002) vo ~l. 36
gi opredelil nadle`nostite na sovetot na op{tinata, a Zakonot za
gradot Skopje ("SV RM," br. 55/2004) vo ~l. 15 gi opredelil nadle`nostite
na op{tinite vo gradot Skopje, me|utoa so niv ne se utvrdeni
nadle`nosti edinicite na lokalnata samouprava so svoi akti da utvrduvaat
javni dava~ki nitu se dadeni zakonski ovlastuvawa za toa.
So ogled na toa {to osporenata odluka e donesena od Sovetot
na op{tina Aerodrom i so nea vrz osnova na ~l. 15 od Zakonot za grad
Skopje i ~l. 36 od Zakonot za lokalnata samouprava se utvrduva javna
dava~ka za opredelenata namena utvrdena vo Odlukata, proizleguva
deka za Odlukata osnovano mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta
so navedenite odredbi od Ustavot i zakonite. Ova ne samo poradi
toa {to javna dava~ka se utvrduva so zakon, tuku i poradi toa {to so
zakon se ureduvaat vidot, visinata, olesnuvawata, osloboduvawata i
drugite elementi na javnata dava~ka, za {to ne postoel osnov vo Ustavot
i zakonite za nivno propi{uvawe so osporenata odluka so koja se
utvrduva javnata dava~ka za gra|anite vo Dolno Lisi~e vo op{tinata
Aerodrom.
Poradi iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za utvrduvawe na visinata na pari~en nadomestok,
koj po osnov na participirawe vo doizgradba na sekundarnata fekalna
kanalizacija bi pretstavuval obvrska na `itelite na Dolno Lisi~e,
br. 07-233/1 od 10 januari 2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina
Aerodrom ("Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom," br. 1/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 27 i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 28 maj 2008
godina, donese
865

866
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za utvrduvawe na visinata na pari~en nadomestok,
koj po osnov na participirawe vo doizgradba na sekundarnata fekalna
kanalizacija bi pretstavuval obvrska na `itelite na Dolno Lisi~e,
br. 07-233/1 od 10 januari 2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina
Aerodrom ("Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom," br. 1/2008).
2. SE ZAPIRA izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija
{to se prezemeni vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od
ova re{enie.
3. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1
od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata Ustavot na Republika Makedonija
i zakonite ne davale osnov, sovet na op{tina da voveduva za gra-
|anite pari~en nadomestok, odnosno da voveduva danok ili drug vid javna
dava~ka za finansirawe na opredeleni op{tinski interesi i celi
kako {to se vo slu~ajov so osporenata odluka za navedenite instalacii.
Od ovie pri~ini osporenata odluka ne bila vo soglasnost so pove-
}e odredbi od Ustavot, i toa ~lenot 8 stav 1 alineja 3 koj se odnesuval
na vladeeweto na pravoto, ~lenot 9 koj se odnesuval za ednakvosta na
gra|anite pred Ustavot i zakonite, ~lenot 33 spored koj sekoj e dol`en
da pla}a danok i drugi javni dava~ki, ~lenot 68 stav 1 alineja 3 spored
koj Sobranieto na Republika Makekdonija gi utvrduva javnite dava~ki,
i ~len 114 stav 4 spored koj lokalnata samouprava se ureduvala so
zakon. osporenata odluka ne bila vo soglasnost i so ~lenot 36 to~ka 15
od Zakonot za lokalnata samouprava, kako i so ~lenot 15 od Zakonot za
grad Skopje.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka so ~lenot 1 od osporenata
odluka e opredeleno deka predmet na Odlukata e utvrduvawe na visinata
i na~inot na naplata na pari~en nadomestok koj po osnov na participirawe
vo doizgradba na sekundarnata fekalna kanaliacija bi
pretstavuval obvrska na `itelite na Dolno Lisi~e.
So ~lenot 2 od Odlukata, se zadol`uva gradona~alnikot na
op{tina Aerodrom da gi prezeme site aktivnosti potrebni za sproveduvawe
na Odlukata, i za taa cel da formira komisija so pretstavnici
od op{tinskata administracija, Sovetot i Gradona~alnikot na op{tina
Aerodrom.
So odredbite od ~lenovite 3 i 4 od Odlukata e opredeleno deka
navedenata komisija mo`e da sorabotuva so Gradot Skopje za ostvaruvawe
na zaedni~kite interesi, i deka participiraweto za predmetnata

nemana se voveduva kako obvrska za sekoj obvrznik za period od 6 meseci
vo iznos od 500 evra vo denarska protivvrednost po sreden kurs na
Narodnata banka na Republika Makedonija.
Spored ~lenot 5 od Odlukata, obvrznici se site `iteli na Dolno
Lisi~e, kako i site gra|ani koi ne se `iteli na ovie mesta, a imaat
sopstveni stanbeni i delovni objekti vo naselenoto mesto.
So ~lenot 6 od Odlukata e opredeleno deka uplatata na nadomestokot
od strana na gra|anite }e se vr{i ednokratno ili na 6 ednakvi
mese~ni rati na namenska `iro-smetka za participirawe otvorena
vo Ministerstvoto za finansii - Sektor Trezor.
Spored ~lenot 7 od Odlukata, visinata na nadomestokot }e se
namali vo zavisnost od obezbeduvaweto na drugi sredstva po razni
osnovi. Razlikata do vistinskite tro{oci potrebni za zavr{uvawe na
izgradbata, da se obezbedi od sredstva koi bi se barale od site relevantni
institucii na dr`avata, kako i od drugi subjekti koi doniraat
sredstva za vakov vid proekti.
Spored ~lenot 8, nadzorot za namenskoto tro{ewe na sredstvata
}e go vr{i nadzoren odbor imenuvan od Sovetot na op{tinata
Aerodrom.
Vo ~lenot 9 od Odlukata e opredeleno deka gra|anite koi nema
da go koristat pravoto na pla}awe na rati, pri priklu~uvawe na sekundarnata
fekalna kanalizacija se dol`ni celiot iznos da go uplatat
vedna{.
Spored ~lenot 10 od Odlukata, JP "Vodovod i kanalizacija“ so
pismena soglasnost na op{tinata Aerodrom }e go vr{i nadzorot nad
priklu~uvaweto na instalaciite, a op{tinskata administracija se zadol`uva
da ja prezeme tehni~kata pomo{ vo realizacijata na proektot
(izbor na izveduva~, nadzor i kontrola, tehni~ki priem i sl.).
Spored ~lenot 11 dinamikata na izvr{uvawe na ovaa odluka }e
zavisi od sozdadenite pravni i tehni~ki uslovi i prilivot na sredstvata
uplateni od gra|anite i po drugi osnovi za {to }e odlu~uva Komisijata
od ~len 2 na ovaa odluka.
Spored ~lenot 12, uplatenite sredstva od strana na `itelite
po osnov na participirawe vo doizgradbata na sekundarnata fekalna
kanalizacija vo Dolno Lisi~e, }e bide zasmetan pri regulirawe na nadomestokot
za ureduvawe na grade`noto zemji{te (komunalii).
So ~lenot 13 e opredeleno deka ovaa odluka stapuva vo sila so
denot na objavuvawe vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom."
5. Spored ~lenot 8 stav 1 alinei 3 i 4 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na
zakonodavna, izvr{na i sudska, se temelni vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Spored ~lenot 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i
drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi
na na~in utvrden so zakon.
867

So ~lenot 68 od Ustavot se opredeleni nadle`nostite na Sobranieto
na Republika Makedonija, spored koi toa donesuva zakoni i
gi utvrduva javnite dava~ki.
Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija, br. 5/2002) vo ~lenot 36 gi opredelil nadle`nostite
na sovetot na op{tinata, a Zakonot za gradot Skopje ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija“ br. 55/2004) vo ~lenot 15 gi opredelil
nadle`nostite na op{tinite vo gradot Skopje, me|utoa so niv ne
se utvrdeni nadle`nosti vrz osnova na koi edinicite na lokalnata samouprava
so svoi akti da utvrduvaat javni dava~ki, nitu se dadeni zakonski
ovlastuvawa za toa.
So ogled na toa {to osporenata odluka e donesena od Sovetot
na op{tina Aerodrom i so nea, vrz osnova na ~lenot 15 od Zakonot za
grad Skopje i ~lenot 36 od Zakonot za lokalnata samouprava, se utvrduva
javna dava~ka za opredelenata namena utvrdena vo Odlukata, Sudot
utvrdi deka za Odlukata osnovano mo`e da se postavi pra{aweto
za soglasnosta so navedenite odredbi od Ustavot i zakonite. Ova ne
samo poradi toa {to javna dava~ka se utvrduva so zakon, tuku i poradi
toa {to so zakon se ureduvaat vidot, visinata, olesnuvawata, osloboduvawata
i drugite elementi na javnata dava~ka, za {to ne postoel
osnov vo Ustavot i zakonite za nivno propi{uvawe so osporenata
odluka so koja se utvrduva javnata dava~ka za gra|anite vo Dolno Lisi~e
vo op{tinata Aerodrom.
Sudot, isto taka oceni deka se nastanati uslovi, soglasno ~lenot
27 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija, do
kone~noto odlu~uvawe da go zapre izvr{uvaweto na poedine~nite akti
ili dejstvija {to se prezemeni vrz osnova na osporenata odluka.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt-odluka po predmetot U.br.20/2008
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 20/
2008 od 28 maj 2008 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe na visinata na pari~en nadomestok,
koj po osnov na participirawe vo doizgradba na sekundarnata
fekalna kanalizacija bi pretstavuval obvrska na `itelite na Dolno
Lisi~e, broj 07-233/1 od 10 januari 2008 godina, donesena od Sovetot na
op{tina Aerodrom ("Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom," br.
1/2008).
868

So Re{enieto, isto taka, se zapre izvr{uvaweto na poedine~nite
akti ili dejstvija {to se prezemeni vrz osnova na osporenata
odluka.
Postapkata be{e povedena bidej}i osnovano se postavi pra{aweto
za soglasnosta na osporenata Odluka so Ustav i zakon.
2. Sovetot na op{tinata Aerodrom, kako donositel na osporenata
odluka, vo opredeleniot rok ne dostavi odgovor na navodite vo
Re{enieto.
3. So ogled na toa {to pravnata i fakti~kata sostojba po
predmetot ne se promeneti se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja poni{ti Odlukata za utvrduvawe na visinata na
pari~en nadomestok, koj po osnov na participirawe vo doizgradba na
sekundarnata fekalna kanalizacija bi pretstavuval obvrska na `itelite
na Dolno Lisi~e, broj 07-233/1 od 10 januari 2008 godina, donesena
od Sovetot na op{tina Aerodrom ("Slu`ben glasnik na op{tina
Aerodrom," br. 1/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 24. 09.
2008 godina, donese
O D L U K A
1. SE PONI[TUVA Odlukata za utvrduvawe na visinata na
pari~en nadomestok, koj po osnov na participirawe vo doizgradba na
sekundarnata fekalna kanalizacija bi pretstavuval obvrska na `itelite
na Dolno Lisi~e, broj 07-233/1 od 10 januari 2008 godina, donesena
od Sovetot na op{tina Aerodrom („Slu`ben glasnik na op{tina
Aerodrom, br. 1/2008).
2. SE STAVA NADVOR OD SILA Re{enieto za zapirawe na
izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija {to se prezemeni
vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ova re{enie.
3. Ovaa odluka }e se objavi vo „Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija."
4. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
podnesena od Stamen Filipov od Skopje, so Re{enie U. br. 20/2008 od
28 maj 2008 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ovaa odluka, zatoa {to
osnovano se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so Ustav i
zakon.
869

5. Sudot na sednicata utvrdi deka so ~lenot 1 od osporenata
odluka e opredeleno deka predmet na Odlukata e utvrduvawe na visinata
i na~inot na naplata na pari~en nadomestok koj po osnov na participirawe
vo doizgradba na sekundarnata fekalna kanaliacija bi pretstavuval
obvrska na `itelite na Dolno Lisi~e.
So ~lenot 2 od Odlukata, se zadol`uva gradona~alnikot na
op{tina Aerodrom da gi prezeme site aktivnosti potrebni za sproveduvawe
na Odlukata, i za taa cel da formira komisija so pretstavnici
od op{tinskata administracija, Sovetot i Gradona~alnikot na op{tina
Aerodrom.
So odredbite od ~lenovite 3 i 4 od Odlukata e opredeleno deka
navedenata komisija mo`e da sorabotuva so Gradot Skopje za ostvaruvawe
na zaedni~kite interesi, i deka participiraweto za predmetnata
nemana se voveduva kako obvrska za sekoj obvrznik za period od 6 meseci
vo iznos od 500 evra vo denarska protivvrednost po sreden kurs na
Narodnata banka na Republika Makedonija.
Spored ~lenot 5 od Odlukata, obvrznici se site `iteli na Dolno
Lisi~e, kako i site gra|ani koi ne se `iteli na ovie mesta, a imaat
sopstveni stanbeni i delovni objekti vo naselenoto mesto.
So ~lenot 6 od Odlukata e opredeleno deka uplatata na nadomestokot
od strana na gra|anite }e se vr{i ednokratno ili na 6 ednakvi
mese~ni rati na namenska `iro - smetka za participirawe otvorena
vo Ministerstvoto za finansii - Sektor Trezor.
Spored ~lenot 7 od Odlukata, visinata na nadomestokot }e se
namali vo zavisnost od obezbeduvaweto na drugi sredstva po razni
osnovi. Razlikata do vistinskite tro{oci potrebni za zavr{uvawe na
izgradbata, da se obezbedi od sredstva koi bi se barale od site relevantni
institucii na dr`avata, kako i od drugi subjekti koi doniraat
sredstva za vakov vid proekti.
Spored ~lenot 8, nadzorot za namenskoto tro{ewe na sredstvata
}e go vr{i nadzoren odbor imenuvan od Sovetot na op{tinata
Aerodrom.
Vo ~lenot 9 od Odlukata e opredeleno deka gra|anite koi nema
da go koristat pravoto na pla}awe na rati, pri priklu~uvawe na sekundarnata
fekalna kanalizacija se dol`ni celiot iznos da go uplatat
vedna{.
Spored ~lenot 10 od Odlukata, JP "Vodovod i kanalizacija" so
pismena soglasnost na op{tinata Aerodrom }e go vr{i nadzorot nad
priklu~uvaweto na instalaciite, a op{tinskata administracija se
zadol`uva da ja prezeme tehni~kata pomo{ vo realizacijata na proektot
(izbor na izveduva~, nadzor i kontrola, tehni~ki priem i sl.).
Spored ~lenot 11 dinamikata na izvr{uvawe na ovaa odluka }e
zavisi od sozdadenite pravni i tehni~ki uslovi i prilivot na sredstvata
uplateni od gra|anite i po drugi osnovi za {to }e odlu~uva Komisijata
od ~len 2 na ovaa odluka.
870

Spored ~lenot 12, uplatenite sredstva od strana na `itelite
po osnov na participirawe vo doizgradbata na sekundarnata fekalna
kanalizacija vo Dolno Lisi~e, }e bide zasmetan pri regulirawe na nadomestokot
za ureduvawe na grade`noto zemji{te (komunalii).
So ~lenot 13 e opredeleno deka ovaa odluka stapuva vo sila so
denot na objavuvawe vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom."
6. Spored ~lenot 8 stav 1 alinei 3 i 4 od Ustavot na Republika
Makedonija, vladeeweto na pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na
zakonodavna, izvr{na i sudska, se temelni vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Spored ~lenot 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i
drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi
na na~in utvrden so zakon.
So ~lenot 68 od Ustavot se opredeleni nadle`nostite na Sobranieto
na Republika Makedonija, spored koi toa donesuva zakoni i gi
utvrduva javnite dava~ki.
Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 5/2002) vo ~lenot 36 gi opredelil nadle`nostite
na sovetot na op{tinata, a Zakonot za gradot Skopje
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 55/2004) vo ~lenot 15
gi opredelil nadle`nostite na op{tinite vo gradot Skopje, me|utoa
so niv ne se utvrdeni nadle`nosti vrz osnova na koi edinicite na lokalnata
samouprava so svoi akti utvrduvaat javni dava~ki, nitu se dadeni
zakonski ovlastuvawa za toa.
So ogled na toa {to osporenata odluka e donesena od Sovetot
na op{tina Aerodrom i so nea, vrz osnova na ~lenot 15 od Zakonot za
grad Skopje i ~lenot 36 od Zakonot za lokalnata samouprava, se utvrduva
javna dava~ka za opredelenata namena utvrdena vo Odlukata, Sudot
utvrdi deka Odlukata ne e vo soglasnost so navedenite odredbi od
Ustavot i zakonite. Ova ne samo poradi toa {to javna dava~ka se utvrduva
so zakon, tuku i poradi toa {to so zakon se ureduvaat vidot, visinata,
olesnuvawata, osloboduvawata i drugite elementi na javnata dava~ka,
za {to ne postoel osnov vo Ustavot i zakonite za nivno propi-
{uvawe so osporenata Odluka so koja se utvrduva javnata dava~ka za
gra|anite vo Dolno Lisi~e vo op{tinata Aerodrom.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
8. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail Darli{ta, Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski
i d-r Zoran Sulejmanov.
871

872

68. U. br. 258/2007 (28. 05. 2008)
Akt {to se osporuva
Poglavje 17 od Upatstvoto za primena na Zakonot za danokot na
dodadena vrednost, br. 08-9289/1 od 19 juni 2000 godina, doneseno od
ministerot za finansii.
Sodr`ina na osporeniot akt
Vrz osnova na ~l. 160 od Zakonot za organite na upravata ("SV
SRM," br. 40/1990 i "SV RM," br. 63/1994 i 63/1998) i ~l. 64 od Zakonot
za danokot na dodadena vrednost, ministerot za finansii go donel
Upatstvoto za primena na Zakonot za danokot na dodadena vrednost
(DDVU), koe ima 121 poglavja.
Poglavje 17
Otu|uvawe na delovniot potfat (stopanska dejnost)
(1) Slu~ajot na prenos na celokupniot imot (delovniot potfat)
ili na del od imotot (del od delovniot potfat) vo smisla na ~len 5 od
ZDDV koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV postoi, koga se prenesuvaat
bitnite osnovi na delovniot potfat, raboteweto, ili na del
od nego sprema drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska
dejnost (otu|uvawe na delovniot potfat). Ova va`i i vo slu~ai, koga
steknuva~ot stanuva dano~en obvrznik vrz osnova na samiot prenos ili
koga istiot go prodol`uva vr{eweto na stopanskata dejnost, eventualno
vo nepromeneta forma. Koi se bitnite osnovi na delovniot potfat
zavisi od fakti~kata situacija vo momentot na prenosot. Isto
taka, i oddelen imot mo`e da pretstavuva bitna osnova na delovnoto
rabotewe.
(2) Kaj proizvoditelite, delovite od imotot zaedno so ma{inite
i drugata oprema koja slu`i za proizvodstvo, po pravilo pretstavuvaat
bitni osnovi na stopanskata dejnost. Slu~ajot na otu|uvawe
na delovniot potfat mo`e da nastapi i koga zakupenite dobra se otu-
|uvaat po prestanok na zakupot. Pri prenos na imotot kako sostaven
del na delovniot potfat ili na del od nego, so ili bez nadomestok,
mo`e da se pretpostavi postoewe na slu~aj na otu|uvawe na delovniot
potfat duri i koga od otu|uvaweto se isklu~uvaat odredeni nebitni
dobra. Pri vnesuvaweto na deloven potfat ili na del od nego vo odredeno
dru{tvo, daden e slu~ajot na otu|uvawe na delovniot potfat duri
873

i koga odredeni bitni ekonomski dobra ne se prenesuvaat so odredeno
materijalizirano dejstvo, tuku istite se iznajmuvaat ili davaat pod zakup
sprema dru{tvoto.
Primer 1:
A raboti kako grade`en izveduva~ vo svoe ime. Toj poseduva
pove}e neizgradeni i izgradeni zemji{ta, vozila, grade`ni ma{ini i
magacini za grade`ni materijali koi gi koristi za celi na negovata
stopanska dejnost. A go vlo`uva svojot deloven potfat vo dru{tvo so
ograni~ena odgovornost, kade {to sodru`nici stanuvaat liceto A i
negoviot sin B. Delot od neizgradenite imoti koi ne se potrebni za
delovniot potfat, A gi dava pod zakup na d.o.o., dodeka drugiot del
prodol`uva da go koristi kako li~en imot.
Slu~ajot na otu|uvawe delovn potfat koj ne podle`i na odredbite
od ZDDV postoi, koga A }e gi prenese na dru{tvoto bitnite
osnovi koi se neophodni za ostvaruvawe na negoviot deloven potfat.
Davaweto pod zakup na poedine~ni bitni ekonomski dobra na
dru{tvoto ne e {tetno. Isto taka, nema da se smeta za {tetno zemaweto
ekonomski dobra koi se nebitni za prodol`uvawe so vr{eweto
na delovniot potfat i nivno prenesuvawe vo li~niot imot na A.
(3) Dokolku sostaven del od bitnite osnovi na delovniot potfat
ili na del od nego pretstavuvaat dobra koi ne se sposobni za steknuvawe
sopstvenost vrz niv, na primer prava na koristewe ili konsumacija
vrz stvari, pobaruvawa, slu`benosti, delovni odnosi itn., dano~niot
obvrznik e dol`en da gi prenese ovie prava na steknuva~ot,
dokolku istite se neophodni za prodol`uvawe na delovniot potfat.
Ako delovniot potfat se vr{i vo zakupeni prostorii, zakupodavnoto
pravo se vbrojuva kon bitnite osnovi. Otu|uva~ot mora ova zakupodavno
pravo da go prenese na steknuva~ot na toj na~in, {to istiot }e
mo`e da gi koristi zakupenite prostorii vo neizmeneta sostojba.
Primer 2:
A vr{i iznajmuvawe na vozila vo iznajmeni prostorii. Toj e
ovlasten za koristewe na logoto na Avis. Pokraj toa, toj raspolaga so
kartoteka na klienti. Kancelariskata oprema, vklu~uvaj}i ja i kompjuterskata
oprema e zemena na lizing od firma za lizing. A sklu~il dogovori
za vrabotuvawe na sorabotnici. Za celi na privlekuvawe novi
klienti, za nego rabotat dvajca samostojni zastapnici. A go otu|uva
iznajmuvaweto vozila na B, koj prodol`uva so vr{ewe na istata dejnost.
Otu|uvawe na delovniot potfat postoi vo momentot, koga A gi
prenesuva na bitnite osnovi na rabotewe na negoviot deloven potfat.
Vo zavisnost od slu~ajot, bitni osnovi mo`e da bidat i neprenoslivi
prava na koristewe na dobra. Tuka se vbrojuva, na primer, ovlastuvaweto
za koristewe na logoto, vodeweto kartoteka i pravata na
zakup.
874

Prenosot na imot vo pove}e dejstvija se smeta za otu|uvawe na
delovniot potfat samo vo slu~aj, koga poedine~nite dejstvija se vo
ekonomska povrzanost i ako postoi volja za steknuvawe na deloven
potfat.
(4) Del od deloven potfat postoi, koga istiot e ekonomski samostoen
i istiot se vodi odvoeno, nezavisno od drugite delovni potfati.
Otu|eniot del od delovniot potfat mora da pretstavuva organizam
koj e sposoben samostojno da opstojuva.
Primer 3:
Liceto A vr{i proizvodstvo na ~evli vo iznajmeni prostorii.
Me|u drugoto, toj proizveduva i ko`ni proizvodi (ko`ena ta{na,
ko`ena obleka) vo sopstveni prostorii. Za proizvodstvoto na ~evli
toj vrabotuva svoj direktor, koj samostojno go vodi proizvodstvoto, distribucijata
i knigovodstvoto .
Ma{inite koi slu`at za proizvodstvo na ~elvi se steknati
pred tri godini. A go otu|uva proizvodstvoto na ~evli na liceto B koj,
vo soglasnost na zakupodavecot, prodol`uva so zakupot.
Mo`e da se pretpostavi postoewe na slu~aj na na otu|uvawe na
deloven potfat koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV, dokolku A gi
otu|i bitnite osnovi na negoviot deloven potfat. Proizvdostvoto na
~evli pretstavuva del od delovniot potfat, bidej}i istoto se vr{i samostojno
i odvoeno od ostanatite delovni aktivnosti. Kon bitnite
osnovi na delovniot potfat se vbrojuva i pravoto na zakup. Pritoa,
ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV
vo pogled na ma{inite steknati pred tri godini, ne se vr{i po povod
otu|uvawe na del od pretprijatieto. B prodol`uva namesto A so period
na ispravka (vo vrska so toa, vidi poglavje 93 stav 4 DDVU).
Vo slu~aj na otu|uvawe poedine~ni ekonomski dobra ne postoi
otu|uvawe na del od delovniot potfat.
(5) Ako kaj odreden prenos bez nadomestok ne se ispolneti uslovite
na otu|uvawe na delovniot potfat, sepak, mo`e da se raboti za
slu~aj na promet na dobra ili na uslugi bez nadomestok koi podle`at
na odano~uvawe so danok na dodadena vrednost (~l. 3 st. 3, i ~l. 6 st. 3
od ZDDV).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata osporeniot del od Upatstvoto
bil vo nesoglasnost so ~l. 51 st. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
bidej}i ne bilo vo soglasnost so ~l. 5 od Zakonot za danok na
dodadena vrednost i upatuvalo na primena koja bila nadvor od zakonskata
opredelba.
875

Imeno, so osporenoto poglavej od Upatstvoto, ministerstvoto
vo uloga na zakonodaven organ go pro{irilo zna~eweto na ~l. 5 od Zakonot,
so toa {to upatuvalo na toa pravnite subjekti da pla}aat sredstva
na DDV ili kamati na neplaten DDV, ako ottu|at sredstvo za rabota
so koe steknuva~ot prodol`uval da ja vr{i dejnosta i sozdaval
dohod isto kako prethodniot sopstvenik. Ova so ~l. 5 od Zakonot ne
bilo predvideno. Vo praksa, ova se primenuvalo na toj na~in {to ovlastenite
slu`beni lica ne priznavale kako del od imot celina na ma-
{ini za vr{ewe na dejnosta i celi grade`ni objekti vo koi se vr{i
dejnosta i na toj na~in so Upatstvoto se isklu~uva zborot "del od
imot" sodr`an vo ~l. 5 od Zakonot. Od ovie pri~ini ministerstvoto
navleglo vo ingerenciite na zakonodavnata vlast, i se predlaga Sudot
da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot del od
Upatstvoto.
876
Sporno pravno pra{awe
Zakonodavecot so zakon utvrduva prava i obvrski i mo`e da
upati so podzakonski akt da se douredi na~inot na nivnoto izvr{uvawe.
So podzakonskiot akt, vrz osnova na toa posebno zakonsko ovlastuvawe,
se operacionalizira izvr{uvaweto na zakonskite normi.
Zna~i, vo takov slu~aj postoi zakon i posebno zakonsko ovlastuvawe
za donesuvawe na podzakonski akt za konkretniot zakon. Ustavniot
sud vo brojni predmeti ja cenel ustavnosta na zakonite i soglasnosta
na podzakonskite akti so Ustav i zakon.
Me|utoa, vo slu~aj koga zakonot ne sodr`i posebno zakonsko
ovlastuvawe za donesuvawe na podzakonski akt za doureduvawe na na~inot
na izvr{uvaweto na normite od toj zakon, proizleguva deka podzakonskite
akti nemaat osnov vo zakonot, tie se rabotni nasoki za slu`benite
lica i kako takvi se akti koi nemaat karakter na propis, a nitu
se objavuvaat vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
Vo slu~ajov, osporenoto Upatstvo nema posebno zakonsko ovlastuvawe
za donesuvawe vo Zakonot za danokot na dodadena vrednost, i
ministerot za finansii go donel vrz osnova na op{ti odredbi od Zakonot
za organite na upravata od 1990 godina (koj va`el vo vreme na donesuvawe
na ZDDV), i vrz osnova na op{ta odredba od ~l. 64 od ZDDV.
Upatstvoto ne e objaveno nitu vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija."
Toa e rabotna nasoka za slu`benite lica vo primenata na Zakonot,
no edinstveno zakonot i stavovivite vo odlukite na povisokite
organi koi odlu~uvaat vo upravnata postapka po predmetnata materija
vsu{nost imaat pravna nasoka. Upatstvoto ne mo`e da se smeta kako
del od pravniot poredok. Ottuka, za spornoto pravno pra{awe dali
osporenoto Upatstvo e propis podoben za ustavnosudska ocenka, }e se
smeta deka toa ne e propis vo smisla na ~l. 110 od Ustavot na Repu-

lika Makedonija, i vo ramki na toa e i pravnoto mislewe vo ovoj
referat.
Pravno mislewe
Spored ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Vrz osnova na ~l. 160 od Zakonot za organite na upravata ("SV
SRM," br. 40/1990 i "SV RM," br. 63/1994 i 63/1998) koj va`el vo vreme
na donesuvaweto na osporenoto upatstvo, bilo predvideno deka ministerot
so upatstvo mo`el da go propi{e na~inot na postapuvaweto vo
izvr{uvaweto na oddelni odredbi na zakonite i drugite propisi i
op{ti akti, a so ~l. 64 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost e
predvideno deka pobliskite propisi za izvr{uvawe na ovoj zakon }e se
donesat vo rok od 60 dena od denot na vleguvaweto vi sila na ovoj
zakon.
Osporenoto upatstvo se zasnova vrz ovie op{ti odredbi od navedenite
zakoni, kako osnova na koja e doneseno.
Imeno, ministerot za finansii go donel osporenoto upatstvo
bez posebno zakonsko ovlastuvawe.
Zakonot za danokot na dodadena vrednost nema posebna norma so
koja se dava ovlastuvawe na ministerot so podzakonski akt da go propi{e
na~inot na postapuvaweto vo izvr{uvaweto na odredbite od toj
zakon.
Bez posebno zakonsko ovlastuvawe ministerot za finansii go
donel osporenoto upatstvo koe ne e objaveno vo "Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," i se odnesuva na slu`benite lica vo primenata
na Zakonot za danokot na dodadena vrednost.
So ogled na toa {to osporenoto upatstvo e doneseno od ministerot
kako akt so koj se davaat rabotni nasoki na slu`benite lica vo
primenata na Zakonot za danokot na dodadena vrednost, toa ne e del od
pravniot poredok i ne e objaveno vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," {to zna~i ne pretstavuva propis vo smisla na ~l. 110 od
Ustavot na Republika Makedonija, za Ustavniot sud da mo`e da ja
ocenuva negovata soglasnost so Ustav i zakon.
Vrz osnova na iznesenoto, smetame deka inicijativata treba da
se otfrli poradi nenadle`nost na Sudot da odlu~uva soglasno ~lenot
28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija.
Poradi pogoreiznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na Poglavje 17 od Upatstvoto za primena na
877

Zakonot za danokot na dodadena vrednost, br. 08-9289/1 od 19 juni 2000
godina, doneseno od ministerot za finansii.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na
28 maj 2008 godina, donese
878
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na Poglavje 17 od Upatstvoto za primena na Zakonot
za danokot na dodadena vrednost, broj 08-9289/1 od 19 juni 2000 godina,
doneseno od ministerot za finansii.
2. Dru{tvo za uslugi, proizvodstvo, transport i trgovija "Knigovoditel"
DOOEL od [tip, na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na aktot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata osporeniot del od Upatstvoto
bil vo nesoglasnost so ~lenot 51 stavovite 1 i 2 od Ustavot na Republika
Makedonija, bidej}i ne bilo vo soglasnost so ~lenot 5 od Zakonot
za danok na dodadena vrednost i upatuvalo na primena koja bila
nadvor od zakonskata opredelba. Imeno, so osporenoto poglavje od
Upatstvoto, ministerstvoto vo uloga na zakonodaven organ go pro{irilo
zna~eweto na ~lenot 5 od Zakonot, so toa {to upatuvalo pravnite
subjekti da pla}aat sredstva na DDV ili kamati na neplaten DDV, ako
ottu|at sredstvo za rabota so koe steknuva~ot prodol`uval da ja vr{i
dejnosta i sozdaval dohod isto kako prethodniot sopstvenik. Ova so
~lenot 5 od Zakonot ne bilo predvideno i vo praksa, se primenuvalo na
toj na~in {to ovlastenite slu`beni lica ne priznavale kako del od
imot celina na ma{ini za vr{ewe na dejnosta i celi grade`ni objekti
vo koi se vr{ela dejnosta. Od ovie pri~ini ministerstvoto navleglo
vo ingerenciite na zakonodavnata vlast, i se predlaga Sudot da povede
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot del od Upatstvoto.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vrz osnova na ~len 160 od Zakonot
za organite na upravata ("Slu`ben vesnik na SRM," br. 40/1990 i
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 63/1994 i 63/1998) i
~len 64 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost, ministerot za finansii
go donel Upatstvoto za primena na Zakonot za danokot na dodadena
vrednost (DDVU), koe ima 121 poglavje.
Poglavjeto 17 od ova Upatstvo se odnesuva na ottu|uvawe na deloven
potfat (stopanska dejnost).
4. Spored ~lenot 110 alinei 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasno-

sta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na
kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~lenot 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud
na Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e
nadle`en da odlu~uva za baraweto.
Vrz osnova na ~lenot 160 od Zakonot za organite na upravata
koj va`el vo vreme na donesuvaweto na osporenoto upatstvo, bilo
predvideno deka ministerot so upatstvo mo`el da go propi{e na~inot
na postapuvaweto vo izvr{uvaweto na oddelni odredbi na zakonite i
drugite propisi i op{ti akti, a so ~lenot 64 od Zakonot za danokot na
dodadena vrednost e predvideno deka pobliskite propisi za izvr-
{uvawe na ovoj zakon }e se donesat vo rok od 60 dena od denot na vleguvaweto
vi sila na ovoj zakon.
Sudot oceni deka osporenoto upatstvo se zasniva na ovie op{ti
odredbi od navedenite zakoni, kako osnova na koja e doneseno.
Zakonot za danokot na dodadena vrednost nema posebna norma so
koja se dava ovlastuvawe na ministerot so podzakonski akt da go propi{e
na~inot na postapuvaweto vo izvr{uvaweto na odredbite od toj
zakon. Bez posebno zakonsko ovlastuvawe ministerot za finansii go
donel osporenoto upatstvo koe ne e objaveno vo "Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," i se odnesuva na slu`benite lica vo primenata
na Zakonot za danokot na dodadena vrednost.
So ogled na toa {to osporenoto upatstvo e doneseno od ministerot
kako akt so koj se davaat rabotni nasoki na slu`benite lica vo
primenata na Zakonot za danokot na dodadena vrednost, toa ne e del od
pravniot poredok i ne e objaveno vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“, {to zna~i ne pretstavuva propis vo smisla na ~lenot 110
od Ustavot na Republika Makedonija, za da mo`e Ustavniot sud da ja
ceni negovata soglasnost so Ustavot i zakonot.
Poradi toa Sudot oceni deka ne e nadle`en da odlu~uva po
inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r
Zoran Sulejmanov.
879

880

69. U. br. 70/2008 (18. 06. 2008)
Osporen akt
^len 7-b i ~l. 9 od Zakonot za proda`ba na stanovi vo op{testvena
sopstvenost ("SV RM," br. 36/1990, 62/1992, 7/1998 i 24/ 2003), i
Odluka za evidentirawe na stanovi kako dr`avna sopstvenost
("SV RM," br. 94/2001) donesena od Vladata na Republika Makedonija.
Sodr`ina na osporenite akti
Zakon za proda`ba na stanovi vo op{testvena sopstvenost
^len 7-b
Stanovite izgradeni so zdru`eni sredstva po bilo koj osnov, a
koi se zavedeni na porane{ni pretprijatija ili ustanovi, kako i stanovite
na pretprijatijata koi se likvidirani, privatizirani ili se vo
ste~aji delovite od zaedni~kite prostorii adaptirani vo stanben
prostor, se dr`avna sopstvenost.
So stanovite od stavot 1 na ovoj ~len, upravuva Javnoto pretprijatie
za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika
Makedonija.
Vladata na Republika Makedonija gi evidentira stanovite i
licata {to gi koristat stanovite od stavot 1 na ovoj ~len.
^len 9
Sredstvata ostvareni od proda`ba na stanovite se prihod na
Buxetot na Republika Makedonija. 26
- Odlukata za evidentirawe na stanovi kako dr`avna sopstvenost,
prestanala da va`i so Odluka od 9 juni 2003 godina na Vladata na
Republika Makedonija.
26
Treba da se ima predvid deka vsu{nost so izmenite i dopolnuvawata
na Zakonot vo "SV RM," br. 24/2003, se dodade noviot ~l. 7-b koj e citiran, i se
izmeni ~l. 9, koj e, isto taka, citiran, a prethodno glasel "Namenata na sredstvata
ostvareni od proda`ba na stanovite ja utvrduva Vladata na Republika
Makedonija"
881

Pri~ini za osporuvawe
So inicijativata, osporenite odredbi od Zakonot i osporenata
odluka ne bile vo soglasnost so ~l. 30 od Ustavot, bidej}i na sopstvenicite
na stanovite i na nivnite pravni sledbenici im se odzemaat
pravoto na sopstvenost i pravoto na praveden nadomest vo slu~aj
na odzemawe na sopstvenosta.
Ustavnosudska praktika
So Re{enie U. br. 5/2003 od 2 juli 2003 godina, Ustavniot sud na
Republika Makedonija ja otfrlil inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na Odlukata za evidentirawe na stanovi kako
dr`avna sopstvenost ("SV RM," br. 94/2001).
So inicijativata bilo navedeno deka so Odlukata se ograni~uvala
sopstvenosta i pravata koi proizleguvale od nea, {to ne bilo vo
soglasnost so ~l. 30 od Ustavot i so ~l. 6 i 8 od Zakonot za sopstvenost
i drugi stvarni prava.
Sudot, vo obrazlo`enieto na Re{enieto, utvrdil deka so ~l. 7-b
od Zakonot za proda`ba na stanovi vo op{testvena sopstvenost bilo
opredeleno koj imot kako dr`avna sopstvenost bil predmet na upravuvawe
i na evidentirawe, a osporenata odluka se odnesuvala za evidencija
na toj imot, no taa prestanala da va`i so Odluka na Vladata na
Republika Makedonija od 9 juni 2003 godina za prestanuvawe na va`nosta
na Odlukata za evidentirawe na stanovi kako dr`avna sopstvenost.
Poradi toa, Sudot soglasno ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ja otfrlil inicijativata poradi
postoewe na procesni pre~ki za odlu~uvawe.
Zna~i, Odlukata ne e vo pravniot poredok, a so Re{enieto na
Sudot voedno bilo konstatirano deka ~l. 7-b od Zakonot se odnesuval
na imotot vo dr`avna sopstvenost koj bil kako takov predmet na evidentirawe
so osporenata odluka.
Ottuka, ako se ima predvid deka Sudot re{aval za osporenata
odluka, a go tretiral i ~l. 7-b od Zakonot vo svoeto re{enie, vo pravnoto
mislewe vo ovoj referat nema da se postavi kako sporna ustavnosta
na ~l. 7-b i 9 od Zakonot. Ova osobeno {to predmet na ureduvawe
vo osnovata na Zakonot e op{testvenata sopstvenost na stanovite, koi
se imot ~ie ureduvawe po pat na proda`ba go reguliral samiot zakon, a
vo tie ramki gi utvrdil i stanovite vo dr`avna sopstvenost na op{testvenite
pretprijatija koi prestanale da postojat. So ~l. 9 od Zakonot,
bilo propi{ano deka sredstvata ostvareni od proda`bata na tie
stanovi se prihod na Buxetot na Republika Makedonija, {to e sekako
vo soglasnost so zakonskite re{enija vo celina.
882

Pravno mislewe
Spored ~l. 8 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e temelna
vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
So ~l. 30 st. 1 od Ustavot, se garantira pravoto na sopstvenost i
pravoto na nasleduvawe.
Zakonot za proda`ba na stanovi vo op{testvena sopstvenost gi
ureduva uslovite, na~inot i postapkata za proda`ba na stanovite vo
op{testvena sospstvenost.
Spored osporenite odredbi od ~l. 7-b i ~l. 9 od ovoj zakon, kako
dr`avna sopstvenost pretstavuvaat stanovite izgradeni so zdru`eni
sredstva i zavedeni na op{testveni pretprijatija koi prestanale da
postojat (porane{ni, likvidirani, privatizirani, pod ste~aj itn.),
potoa so ovie stanovi vo dr`avna sopstvenost upravuva Javnoto pretprijatie
za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika
Makedonija i Vladata gi evidentira, {to zna~i so Zakonot ve}e ima
opredelen titular od koj nositelite na stanarsko pravo mo`at da gi
kupat stanovite, a sredstvata se prihod na Buxetot na Republika Makedonija.
So osporenite odredbi od Zakonot se uredeni imotni odnosi
koi proizleguvaat od op{testvenata sopstvenost, so cel proda`ba na
stanovite i steknuvawe na pravo na sopstvenost na nositelite na stanarsko
pravo pri {to dr`avata ne raspolaga so imot na koj postoi
pravo sopstvenost na pravni i fizi~ki lica.
So ogled na toa, smetame deka ne mo`e da se postavi pra{aweto
na ustavnosta na osporenite odredbi od Zakonot, od pri~inite izneseni
vo inicijativata.
Vo odnos na osporenata odluka, Sudot so Re{enie U. br. 5/2003
od 2 juli 2003 godina utvrdil deka taa ne e vo pravniot poredok i prestanala
so Odluka na Vladata na Republika Makedonija od 9 juli 2003
godina, za prestanuvawe na va`nosta na Odlukata za evidentirawe na
stanovi kako dr`avna sopstvenost, poradi {to podnesenata inicijativa
vo toj predmet, ja otfrlil.
Soglasno ~l. 28 al. 2 i 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako za
istata ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe i ako
postojat drugi procesni pre~ki za odluluvawe po inicijativata.
So ogled na toa, vo slu~ajov za osporenata odluka se nastapeni
uslovite za otfrlawe na inicijativata.
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a :
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 7-b i ~l. 9 od Zakonot za proda`ba na stanovi vo op{testvena sopstvenost
("SV RM," br. 36/1990, 62/1992, 7/1998 i 24/2003).
883

3. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na Odlukata za evidentirawe na stanovi kako
dr`avna sopstvenost ("SV RM," br. 94/2001) donesena od Vladata na
Republika Makedonija.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alinei 2 i 3 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 18
juni 2008 godina, donese
884
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 7-b i ~len 9 od Zakonot za proda`ba na stanovi vo op{testvena
sopstvenost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 36/1990,
62/1992, 7/1998 i 24/2003).
2. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na Odlukata za evidentirawe na stanovi kako dr`avna
sopstvenost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 94/
2001) donesena od Vladata na Republika Makedonija.
3. Petar Bari{i} od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na aktite ozna~eni vo to~kite 1 i 2 od ova
re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, osporenite odredbi od Zakonot
i osporenata odluka ne bile vo soglasnost so ~lenot 30 od Ustavot,
bidej}i na sopstvenicite na stanovite i na nivnite pravni sledbenici
im se odzemale pravoto na sopstvenost i pravoto na praveden nadomest
vo slu~aj na odzemawe na sopstvenosta.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka Zakonot za proda`ba na stanovi
vo op{testvena sopstvenost predvidel vo ~len 7-b deka stanovite
izgradeni so zdru`eni sredstva po bilo koj osnov, a koi se zavedeni na
porane{ni pretprijatija ili ustanovi, kako i stanovite na pretprijatijata
koi se likvidirani, privatizirani ili se vo ste~ai delovite od
zaedni~kite prostorii adaptirani vo stanben prostor, se dr`avna sopstvenost.
So stanovite od stavot 1 na ovoj ~len, upravuva Javnoto pretprijatie
za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika
Makedonija.
Vladata na Republika Makedonija gi evidentira stanovite i
licata {to gi koristat stanovite od stavot 1 na ovoj ~len.
So ~lenot 9 od Zakonot e predvideno deka sredstvata ostvareni
od proda`ba na stanovite se prihod na Buxetot na Republika Makedonija.

5. Spored ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
So ~lenot 30 stav 1 od Ustavot, se garantira pravoto na sopstvenost
i pravoto na nasleduvawe.
Zakonot za proda`ba na stanovi vo op{testvena sopstvenost gi
ureduva uslovite, na~inot i postapkata za proda`ba na stanovite vo
op{testvena sospstvenost.
Spored osporenite odredbi od ~lenot 7-b i ~lenot 9 od ovoj zakon,
kako dr`avna sopstvenost pretstavuvaat stanovite izgradeni so
zdru`eni sredstva i zavedeni na op{testveni pretprijatija koi prestanale
da postojat (porane{ni, likvidirani, privatizirani, pod ste-
~aj itn.), potoa so ovie stanovi vo dr`avna sopstvenost upravuva Javnoto
pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na
Republika Makedonija i Vladata gi evidentira, {to zna~i so Zakonot
ve}e ima opredelen titular od koj nositelite na stanarsko pravo mo-
`at da gi kupat stanovite, a sredstvata se prihod na Buxetot na Republika
Makedonija.
So osporenite odredbi od Zakonot se uredeni imotni odnosi
koi proizleguvaat od op{testvenata sopstvenost, so cel proda`ba na
stanovite i steknuvawe na pravo na sopstvenost na nositelite na stanarsko
pravo pri {to dr`avata ne raspolaga so imot na koj postoi pravo
na sopstvenost na pravni i fizi~ki lica.
So ogled na toa, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto
na ustavnosta na osporenite odredbi od Zakonot, od pri~inite
izneseni vo inicijativata.
6. Vo odnos na osporenata Odluka, Sudot so Re{enie U. br. 5/
2003 od 2 juli 2003 godina utvrdil deka taa ne e vo pravniot poredok i
prestanala so Odluka na Vladata na Republika Makedonija od 9 juli
2003 godina, za prestanuvawe na va`nosta na Odlukata za evidentirawe
na stanovi kako dr`avna sopstvenost, poradi {to podnesenata
inicijativa vo toj predmet, ja otfrlil.
Soglasno ~lenot 28 alinei 2 i 3 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata
ako za istata ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu-
~uvawe i ako postojat drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
So ogled na toa, vo slu~ajov za osporenata odluka se nastapeni
uslovite za otfrlawe na inicijativata.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
885

886

70. U. br. 25/2008 (18. 06. 2008)
Akt {to se osporuva
^len 33-a od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 70/2006).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata so osporeniot
~len se povreduval ~l. 9 st. 2, ~l. 50 st. 1, ~l. 51 i ~l. 54 st. 3 od
Ustavot na Republika Makedonija. Ova zatoa {to spored prethodniot
Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe po prestanok na vrabotuvaweto
rabotniot sta` se voveduval vo rabotnata kni{ka makar da
bil i eden mesec i toj sta` se smetal pri presmetuvawe na vkupniot
sta` za odreduvawe na visinata na starosnata penzija.
So osporenite izmeni na Zakonot odnosno so ~l. 33-a za vrabotenite
penzioneri so polno rabotno vreme se priznava raboten sta`
kako penziski samo vo slu~aj ako ima raboteno nad 3 godini. Na drugite
vraboteni ne penzioneri se priznava makar i eden mesec raboten
sta` i istiot se vnesuva vo rabotnata kni{ka na koj na~in se vr{i
diskriminacija me|u ovie kategorii na lica.
Ponatamu spored podnositelot so osporeniot ~len }e bile
o{teteni mnogu penzioneri koi nemaat maksimalen sta` 40, odnosno
35 godini, a osobeno kaj visokoto obrazovanie koi studiraat 5-6 godini
i kaj postarite generacii i onie koi bile na otslu`uvawe na voeniot
rok. Ovie osigurenici nemaat mo`nost da go dostignat maksimalniot
limit na raboten sta`.
Neustavnosta na osporenata odredba i nejzinata apsurdnost i
nelogi~nost go poka`uva i ~l. 17, odnosno ~l. 193-b st. 2 od Zakonot
spored koj osigurenicite od st. 1 na ovoj ~len (toa se osigurenici utvrdeni
vo ~l. 11, 12 i 13) koj se so nad 40, odnosno 35 godini penziski sta`
po 1 septemvri 2007 godina, penziska osnovica im se utvrduva vo procent
od dopolnitelni 1,8% za sekoja godina.
Ottuka, edni osigurenici se obe{teteni koi se vraboteni so
polno rabotno vreme i sakaat da go nagolemat rabotniot sta`, a osigurenicite
od ~l. 33-a se diskriminirani so limit od 3 godini i samo 1%
poka~uvawe za godina.
887

888
Sodr`ina na osporeniot ~len
Na korisnik na penzija koj rabotel kako osigurenik spored ~lenot
11 stav 1 to~ka 13 na ovoj zakon, pove}e od tri godini, za godinite
navr{eni po ovoj period se presmetuva penzija vo visina od 1% za
sekoja godina pominata na rabota, od penziska osnovica opredelena od
platite bez revalorizacija. Pri utvrduvawe na penziskata osnovica
vo vrska so rabotnoto vreme se primenuvaat odredbite od ~len 23 na
ovoj zakon.
Noviot iznos na penzija od stavot 1 na ovoj ~len se dodava na
posledniot mese~en iznos na penzija pred prestanok na rabotniot
odnos, zasnovan kako korisnik na penzija. Pravoto na noviot iznos na
penzija opredeleno spored ovoj ~len pripa|a prviot den na naredniot
mesec po podnesuvawe na baraweto."
Sporno pravno pra{awe
Dali so posebniot na~in na zasmetuvawe na rabotniot sta` (po
tri godini) i vrednuvawe na toj sta` rabotnicite koi ostvarile pravo
na penzija i povtorno zasnovale raboten odnos, ovie rabotnici ne se
dovedeni vo neednakva polo`ba vo odnos na rabotnicite koi poradi ne
ispolnuvawe na uslovot vozrast ne zaminale vo penzija i drugite rabotnici.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija e vladeeweto na pravoto.
Spored ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija, gra|anite se
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Imaj}i ja predvid navedenata ustavna odredba od ~l. 9 proizleguva
deka pri ureduvawe na odredeni odnosi Ustavot go obvrzuva zakonodavecot
tie odnosi da va`at za site gra|ani pod ednakvi uslovi {to
se nao|aat vo takva polo`ba.
Imeno, pravoto na ednakvost koe Ustavot go izrazuva preku garancijata
deka gra|anite se ednakvi e edno od najzna~anite prava i kako
takvo pretstavuva i temelna vrednost na ustavniot poredok i po svojata
su{tina go negira diskriminacijata, privlegiite, povlastuvawata
od sekakov vid i po site osnovi.
Principot site se ednakvi pred zakonot posebno go obvrzuva
zakonodavecot so zabrana vo zakonite da vnesuva odredbi so koi se pravi
razlika me|u lu|eto.

Spored ~l. 35 st. 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalna
za{tita i socijalna sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na
socijalna pravednost.
Penziskoto i invalidskoto osiguruvawe kako element na socijalno
osiguruvawe e predmet na ureduvawe so Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/
1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005,
101/2005, 70/2006 i 153/2007).
So ovoj zakon se ureduva zadol`itelno penzisko i invalidsko
osiguruvawe na rabotnicite vo raboten odnos i na fizi~ki lica koi
vr{at dejnost, osnovite na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe
kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii na osigurenici
gi ostvaruvaat pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe
(~l. 1).
Pravata na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se utvrdeni
vo ~l. 5 od Zakonot pri {to uslov za ostvaruvawe na ovie prava e prestanok
na rabotniot odnos poradi navr{uvawe na odreena vozrast na
osigurenikot, usloveno so ostvaruvawe na minimalen raboten sta`,
odnosno op{ta nesposobnost za rabota na osigurenikot ili namalena
odnosno preostanata rabotna sposobnost. Taka penziskoto osiguruvawe
vo navedenite slu~ai pretstavuva vsu{nost obezbeduvawe na
socijalna sigurnost na gra|anite po prestanok na rabotniot odnos ili
po prestanok na vr{eweto na dejnosta ili na drug so zakon predviden
na~in za obezbeduvawe na sredstva za `ivot.
So Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 70/2006) listata na
osigurenici so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe utvrdeni
vo ~l. 11 od Zakonot e dopolnet so nova to~ka 13 spored koja kon
licata koi se zadol`itelno osigurani po osnov na penzisko i invalidsko
osiguruvae se dodadeni i rabotnicite vo raboten odnos ili fizi~kite
lica koi vr{t dejnost, po ostvaruvawe pravo na starosna ili
invalidska penzija po osnov na namalena, odnosno preostanata rabotna
sposobnost.
So navedenoto dopolnuvawe na Zakonot e sozdaden praven osnov
vo krugot na osigurenici so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe
po osnov na raboten odnos da se vklu~at i korisnicite na
starosna ili invalidksa penzija po osnov na namalena odnosno preostanata
rabotna sposobnost dokolku stapat vo raboten odnos ili
vr{at dejnost.
So ~l. 3 od navedeniot Zakon, Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe e dopolnet so nov ~l. 33-a (osporen) so koj se utvrduvaat
uslovite pod koi ovaa kategorija osigurenici steknuvaat pravo
na penzija koja zavisi od dol`inata na rabotnoto anga`irawe odnosno
istata se zasmetuva duri po 3 godini od rabotnata anga`iranost na
osigurenikot, odnosno za prvite tri godini ne se zasmetuva rabotniot
889

sta`, a po navr{uvawe na trite godini za sekoj naredno se zasmetuva
1% od penziskata osnovica opredelena od platite bez revalorizacija
i taka presmetanata penzija se dodava na posledniot mese~en iznos na
penzijata pred prestanok na rabotniot odnos.
So ~l. 12, pak, od navedeniot zakon e izmenet ~l. 154 od Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, spored koj na korisnikot
na penzija dodeka e vo raboten odnos ili vr{i dejnost so polno rabotno
vreme, so polovina od polnoto rabotno vreme ili so pomalku od
polovinata na rabotnoto vreme mu se isplatuva 30%, 50% i 70% od
penzijata.
Od analizata na navedenite zakonski odredbi proizleguva deka
vo krugot na osigurenici od zado`itelno penzisko i invalidsko
osigguruvawe po osnov na raboten odnos se vku~eni i korisnicite na
starosna ili invalidska penzija po osnov na namalena, odnosno preostanata
rabotna sposobnost dokolku stapi vo raboten odnos odnosno
dejnost pri {to vo zavisnost od dol`inata na rabotnoto vreme za koi
se anga`irani na ovie lica im se isplatuva eden del od penzijata
(30%, 50% ili 70%), odnosno se ograni~uva ve}e steknatoto pravo na
penzija, koe ograni~uvawe e vo funkcija na obezbeduvawe na odr`liv i
stabilen penziski sistem koj se gradi vo soglasnost so ekonomskite
uslovi vo Republikata, a koj se zasniva na na~eloto na socijalna pravednost
i generaciska solidarnost.
Ponatamu od analizata na osporenata odredba 33-a od Zakonot
proizleguva deka korisnik na penzija koj povtorno bil vklu~en vo rabotniot
proces po penzioniraweto, pri presmetuvawe na novata penzija
vo penziskiot sta` ne mu se zasmetuvaat prvite tri godini, tuku godinite
navr{eni po toj period i za sekoja godina po tretata godina mu se
zasmetuva 1% od penziskata osnova bez valorizacija.
Trgnuvaj}i od navedenoto od koe jasno proizleguva deka ne postoi
ustavna pre~ka korisnicite na penzija da ja obezbeduvaat svojata
socijalna sigurnost i na drug na~in odnosno so novo rabotno anga`irawe
da ostvaruvaat soodvetni prihodi za koe zadol`itelno se osigurani,
{to bi zna~elo i ostvaruvawe na pogolema penzija koja mo`e da
se dvi`i do zakonski utvrdeniot maksimum, so osnov se postavuva pra-
{aweto dali zakonodavecot vo ramkite na svoite ovlastuvawa pri dimenzionirawe
na pravata na korisnicite na penzija koi povtorno
rabotno se anga`irani ovaa kategorija na osigurenici ne gi stavil vo
neednakva polo`ba vo odnos na drugite osigurenici koi se zadol`itelno
osigurani po osnov na raboten odnos i za koi vo sta` na osiguruvawe
pri utvrduvawe na penzijata im se zasmetuva za seto vreme na rabotno
anga`irawe za koe osigurenikot primal plata vo godinata koja
plata se valorizira so odreden procent (~l. 32).
Spored na{e mislewe so poseben na~in na presmetuvawe i vrednuvawe
na novata penzija na korisnicite na penzija, a koi povtorno rabotno
se anga`irani i tie soglasno Zakonot se osigurenici koi zado-
890

l`itelno se osigurani i pla}aat pridones za penzisko i invalidsko
osiguruvawe se doveduvaat vo pra{awe na~eloto na socijalna pravednost
i na~eloto na ednakvost utvrdeno vo Ustavot.
[to se odnesuva do navodite vo inicijativata deka osporeniot
~len ne bil vo soglasnost so ~l. 193-b od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe spored koj se favorizirale rabotnici koi
imale 40 godini sta` bez nikakov limit na ograni~uvawe na godinite
na raboten sta` i za edna godina dobivale 1,8% od penziskata osnova,
soglasno nadle`nosta na Ustavniot sud utvrdena vo ~l. 110 od Ustavot
na Republika Makedonija, Ustavniot sud ne e nadle`en da ja ocenuva
me|usebnata soglasnost na zakonite, pa ottamu ne e nadle`en da ocenuva
dali postoi neusoglasenost, apsurdnost i nelogi~nost me|u osporeniot
~l. 33-a i ~l. 193-b od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 33-a
od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 70/2006).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 18 juni 2008 godina,
donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
33-a od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996,
32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/
2005, 70/2006 i 153/2007).
2. Blagoja Petreski od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 33-a od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
ova re{enie.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata so osporeniot
~len se povreduval ~len 9 stav 2, ~len 50 stav 1, ~len 51 i ~len 54
stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija. Ova, zatoa {to, spored
prethodniot Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe posle prestanok
na vrabotuvaweto rabotniot sta` se voveduval vo rabotnata
kni{ka makar da bil i eden mesec i toj sta` se smetal pri presmetuvawe
na vkupniot sta` za odreduvawe na visinata na starosnata
891

penzija. So osporenite izmeni na Zakonot odnosno so ~len 33-a za vrabotenite
penzioneri so polno rabotno vreme se priznaval raboten
sta` kako penziski samo vo slu~ai ako imalo raboteno nad 3 godini.
Na drugite vraboteni nepenzioneri se priznavalo makar i eden mesec
raboten sta` i istiot se vnesuval vo rabotnata kni{ka na koj na~in se
vr{lo diskriminacija me|u ovie kategorii na lica.
Ponatamu, spored podnositelot, so osporeniot ~len }e bile
o{teteni mnogu penzioneri koi nemale maksimalen sta` 40 odnosno 35
godini, a osobeno kaj visokoto obrazovanie koi studirale 5-6 godini i
kaj postarite generacii i onie koi bile na otslu`uvawe na voeniot
rok. Ovie osigurenici nemale mo`nost da go dostignat maksimalniot
limit na raboten sta`. Neustavnosta na osporenata odredba i nejzinata
apsurdnost i nelogi~nost go poka`uval i ~len 17 odnosno 193-b stav
2 od Zakonot spored koj osigurenicite od stav 1 na ovoj ~len (toa se
osigurenici utvrdeni vo ~lenovite 11, 12 i 13) koj se so nad 40, odnosno
35 godini penziski sta` po 1 septemvri 2007 godina, penziska osnovica
im se utvrduvale vo procent od dopolnitelni 1,8% za sekoja godina.
Ottuka edni osigurenici bile obe{teteni koi se vraboteni
bile polno rabotno vreme i sakaat da go nagolemat rabotniot sta`, a
osigurenicite od ~len 33-a bile diskriminirani so limit od 3 godini
i samo 1% poka~uvawe za godina.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 33-a
od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na korisnik na
penzija koj rabotel kako osigurenik spored ~lenot 11 stav 1 to~ka 13
na ovoj zakon, pove}e od tri godini, za godinite navr{eni po ovoj period
se presmetuva penzija vo visina od 1% za sekoja godina pominata na
rabota, od penziska osnovica opredelena od platite bez revalorizacija.
Pri utvrduvawe na penziskata osnovica vo vrska so rabotnoto
vreme se primenuvaat odredbite od ~len 23 na ovoj zakon.
Noviot iznos na penzija od stavot 1 na ovoj ~len se dodava na posledniot
mese~en iznos na penzija pred prestanok na rabotniot odnos,
zasnovan kako korisnik na penzija. Pravoto na noviot iznos na penzija
opredeleno spored ovoj ~len pripa|a prviot den na naredniot mesec po
podnesuvawe na baraweto.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot temelna vrednost
na ustavniot poredok na Republika Makedonija e vladeeweto na pravoto.
Spored ~len 9 od Ustavot na Republika Makedonija, gra|anite
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Imaj}i ja predvid navedenata ustavna odredba od ~len 9 proizleguva
deka pri ureduvawe na odredeni odnosi Ustavot go obvrzuva zakonodavecot
tie odnosi da va`at za site gra|ani pod ednakvi uslovi
892

{to se nao|aat vo takva polo`ba. Imeno, pravoto na ednakvost koe
Ustavot go izrazuva preku garancijata deka gra|anite se ednakvi e edno
od najzna~anite prava i kako takvo pretstavuva i temelna vrednost na
ustavniot poredok i po svojata su{tina gi negira diskriminacijata,
privlegiite, povlastuvawata od sekakov vid i po site osnovi.
Principot site se ednakvi pred zakonot posebno go obvrzuva
zakonodavecot so zabrana vo zakonite da vnesuva odredbi so koi se pravi
razlika me|u lu|eto.
Spored ~len 35 stav 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalna
za{tita i socijalna sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto
na socijalna pravednost.
Penziskoto i invalidskoto osiguruvawe kako element na socijalno
osiguruvawe e predmet na ureduvawe so Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe so koj zakon se ureduva zadol`itelno penzisko
i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite vo raboten odnos i na
fizi~ki lica koi vr{at dejnost, osnovite na kapitalno finansirano
penzisko osiguruvawe kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii
na osigurenici gi ostvaruvaat pravata od penzisko i invalidsko
osiguruvawe (~len 1).
Pravata na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se utvrdeni
vo ~lenot 5 od Zakonot pri {to uslov za ostvaruvawe na ovie prava e
prestanok na rabotniot odnos poradi navr{uvawe na odredena vozrast
na osigurenikot, usloveno so ostvaruvawe na minimalen raboten sta`,
odnosno op{ta nesposobnost za rabota na osigurenikot ili namalena
odnosno preostanata rabotna sposobnost. Taka penziskoto osiguruvawe
vo navedenite slu~ai pretstavuva vsu{nost obezbeduvawe na socijalna
sigurnost na gra|anite po prestanok na rabotniot odnos ili
po prestanok na vr{eweto na dejnosta ili na drug so zakon predviden
na~in za obezbeduvawe na sredstva za `ivot.
So Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 70/2006) listata na osigurenici so zadol`itelno penzisko
i invalidsko osiguruvawe utvrdeni vo ~len 11 od Zakonot e dopolnet
so nova to~ka 13 spored koja kon licata koi se zadol`itelno
osigurani po osnov na penzisko i invalidsko osiguruvae se dodadeni i
rabotnicite vo raboten odnos ili fizi~kite lica koi vr{t dejnost,
po ostvaruvawe pravo na starosna ili invalidska penzija po osnov na
namalena, odnosno preostanata rabotna sposobnost.
So navedenoto dopolnuvawe na Zakonot e sozdaden praven osnov
vo krugot na osigurenici so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe
po osnov na raboten odnos da se vklu~at i korisnicite na
starosna ili invalidksa penzija po osnov na namalena odnosno preostanata
rabotna sposobnost dokolku stapat vo raboten odnos ili vr{at
dejnost.
893

So ~len 3 od navedeniot Zakon, Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe e dopolnet so nov ~len 33-a (osporen) so koj se
utvrduvaat uslovite pod koi ovaa kategorija osigurenici steknuvaat
pravo na penzija koja zavisi od dol`inata na rabotnoto anga`irawe
odnosno istata se zsmetuva duri po 3 godini od rabotnata anga`iranost
na osigurenikot, odnosno za prvite tri godini ne se zasmetuva
rabotniot sta`, a po navr{uvawe na trite godini za sekoj naredno se
zasmetuva 1% od penziskata osnovica opredelena od platite bez
revaloririzacija i taka presmetanata penzija se dodava na posledniot
mese~en iznos na penzijata pred prestanok na rabotniot odnos.
So ~len 12, pak, od navedeniot zakon e izmenet ~lenot 154 od Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, spored koj na korisnikot
na penzija dodeka e vo raboten odnos ili vr{i dejnost so polno
rabotno vreme, so polovina od polnoto rabotno vreme ili so pomalku
od polovinata na rabotnoto vreme mu se isplatuva 30%, 50% i 70% od
penzijata.
Od analizata na navedenite zakonski odredbi proizleguva deka
vo krugot na osigurenici od zado`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe
po osnov na raboten odnos se vku~eni i korisnicite na starosna
ili invalidska penzija po osnov na namalena odnosno preostanata
rabotna sposobnost dokolku stapi vo raboten odnos odnosno dejnost
pri{to vo zavisnost od dol`inata na rabotnoto vreme za koi se anga-
`irani na ovie lica im se isplatuva eden del od penzijata (30%, 50%
ili 70%) odnosno se ograni~uva ve}e steknatoto pravo na penzija, koe
ograni~uvawe e vo funkcija na obezbeduvawe na odr`liv i stabilen
penziski sistem koj se gradi vo soglasnost so ekonomskite uslovi vo
Republikata, a koj se zasniva na na~eloto na socijalna pravednost i generaciska
solidarnost.
Ponatamu od analizata na osporenata odredba 33-a od Zakonot
proizleguva deka korisnik na penzija koj povtorno bil vklu~en vo rabotniot
proces po penzioniraweto, pri presmetuvawe na novata penzija
vo penziskiot sta` ne mu se zasmetuvaat prvite tri godini, tuku
godinite navr{eni po toj period i za sekoja godina po tretata godina
mu se zasmetuva 1% od penziskata osnova bez valorizacija.
Trgnuvaj}i od navedenoto od koe jasno proizleguva deka ne postoi
ustavna pre~ka korisnicite na penzija da ja obezbeduvaat svojata
socijalna sigurnost i na drug na~in odnosno so novo rabotno anga`irawe
da ostvaruvaat soodvetni prihodi za koe zadol`itelno se osigurani,
{to bi zna~elo i ostvaruvawe na pogolema penzija koja mo`e da
se dvi`i do zakonski utvrdeniot maksimum, pred Sudot osnovano se postavi
pra{aweto dali zakonodavecot vo ramkite na svoite ovlastuvawa
pri dimenzionirawe na pravata na korisnicite na penzija koi
povtorno rabotno se anga`irani ovaa kategorija na osiggurenici ne gi
stavil vo neednakva polo`ba vo odnos na drugite osigurenici koi se
zadol`itelno osigurani po osnov na raboten odnos i za koi vo sta` na
894

osiguruvawe pri utvrduvawe na penzijata im se zasmetuva za seto vreme
na rabotno anga`irawe za koe osigurenikot primal plata vo godinata
koja plata se valorizira so odreden procent.
Spored misleweto na Sudot so posebniot na~in na presmetuvawe
i vrednuvawe na novata penzija na korisnicite na penzija, a koi
povtorno rabotno se anga`irani i tie soglasno Zakonot se osigurenici
koi zadol`itelno se osigurani i pla}aat pridones za penzisko i
invalidsko osiguruvawe se doveduvaat vo pra{awe na~eloto na socijalna
pravednost i na~eloto na ednakvost utvrdeni vo Ustavot.
5. [to se odnesuva do navodite vo inicijativata deka osporeniot
~len ne bil vo soglasnost so ~lenot 193-b od Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe spored koj se favorizirale rabotnici
koi imale 40 godini sta` bez nikakov limit na ograni~uvawe na godinite
na raboten sta` i za edna godina dobivale 1,8% od penziskata
osnova, soglasno nadle`nosta na Ustavniot sud utvrdena vo ~len 110 od
Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot sud ne e nadle`en da ja
ocenuva me|usebnata soglasnost na zakonite, pa ottamu ne e nadle`en
da ocenuva dali postoi neusoglasenost, apsurdnost i nelogi~nost me|u
osporeniot ~len 33-a i ~len 193-b od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor
Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt - odluka po U. br. 25/2008
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 25/
2008 od 18 juni 2008 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~len 33-a od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija““ br. 80/1993, 3/1994, 14/
1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005,
84/2005, 101/2005, 70/2006 i 153/2007).
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot so osnov se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~len 33-a od navedeniot
zakon so Ustavot.
2. Donositelot na osporeniot zakon vo predvideniot rok ne
dostavi odgovor na navodite sodr`ani vo re{enieto za poveduvawe na
postapka.
3. So ogled na nepromenetata fakti~ka i pravna sostojba na
rabotite po predmetot se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
895

2. Sudot da go poni{ti ~len 33-a od Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/
2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006 i 153/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 10. 09.
2008 godina, donese
O D L U K A
1. SE PONI[TUVA ~len 33-a od Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/
2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006 i 153/2007).
2. Ovaa odluka }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija."
3. Po povod podnesena inicijativa na Blagoja Petreski od Skopje
Ustavniot sud na Republika Makedonija povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 33-a od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
Postapkata be{e povedena zatoa {to osnovano se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na osporeniot ~len so Ustavot.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 33-a
od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na korisnik na
penzija koj rabotel kako osigurenik spored ~lenot 11 stav 1 to~ka 13
na ovoj zakon, pove}e od tri godini, za godinite navr{eni po ovoj period
se presmetuva penzija vo visina od 1% za sekoja godina pominata na
rabota, od penziska osnovica opredelena od platite bez revalorizacija.
Pri utvrduvawe na penziskata osnovica vo vrska so rabotnoto
vreme se primenuvaat odredbite od ~len 23 na ovoj zakon.
Noviot iznos na penzija od stavot 1 na ovoj ~len se dodava na posledniot
mese~en iznos na penzija pred prestanok na rabotniot odnos,
zasnovan kako korisnik na penzija. Pravoto na noviot iznos na penzija
opredeleno spored ovoj ~len pripa|a prviot den na naredniot mesec po
podnesuvawe na baraweto.
5. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot temelna vrednost
na ustavniot poredok na Republika Makedonija e vladeeweto na pravoto.
Spored ~len 9 od Ustavot na Republika Makedonija, gra|anite
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
896

uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Imaj}i ja predvid navedenata ustavna odredba od ~len 9 proizleguva
deka pri ureduvawe na odredeni odnosi Ustavot go obvrzuva zakonodavecot
tie odnosi da va`at za site gra|ani pod ednakvi uslovi
{to se nao|aat vo takva polo`ba. Imeno, pravoto na ednakvost koe
Ustavot go izrazuva preku garancijata deka gra|anite se ednakvi e edno
od najzna~anite prava i kako takvo pretstavuva i temelna vrednost na
ustavniot poredok i po svojata su{tina gi negira diskriminacijata,
privelegiite, povlastuvawata od sekakov vid i po site osnovi.
Principot site se ednakvi pred zakonot posebno go obvrzuva
zakonodavecot so zabrana vo zakonite da vnesuva odredbi so koi se pravi
razlika me|u lu|eto.
Spored ~len 35 stav 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalna
za{tita i socijalna sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto
na socijalna pravednost.
Penziskoto i invalidskoto osiguruvawe kako element na socijalno
osiguruvawe e predmet na ureduvawe so Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe so koj zakon se ureduva zadol`itelno penzisko
i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite vo raboten odnos i na
fizi~ki lica koi vr{at dejnost, osnovite na kapitalno finansirano
penzisko osiguruvawe, kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii
na osigurenici gi ostvaruvaat pravata od penzisko i invalidsko
osiguruvawe (~len 1).
Pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se utvrdeni
vo ~lenot 5 od Zakonot pri {to uslov za ostvaruvawe na ovie prava e
prestanok na rabotniot odnos poradi navr{uvawe na odredena vozrast
na osigurenikot, usloveno so ostvaruvawe na minimalen raboten sta`,
odnosno op{ta nesposobnost za rabota na osigurenikot ili namalena
odnosno preostanata rabotna sposobnost. Taka penziskoto osigguruvawe
vo navedenite slu~ai pretstavuva vsu{nost obezbeduvawe na socijalna
sigurnost na gra|anite po prestanok na rabotniot odnos ili
po prestanok na vr{eweto na dejnosta ili na drug so zakon predviden
na~in za obezbeduvawe na sredstva za `ivot.
So Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ br. 70/2006) listata na osigurenici so zadol`itelno penzisko
i invalidsko osiguruvawe utvrdeni vo ~len 11 od Zakonot e dopolnet
so nova to~ka 13 spored koja kon licata koi se zadol`itelno
osigurani po osnov na penzisko i invalidsko osiguruvae se dodadeni i
rabotnicite vo raboten odnos ili fizi~kite lica koi vr{t dejnost,
po ostvaruvawe pravo na starosna ili invalidska penzija po osnov na
namalena, odnosno preostanata rabotna sposobnost.
So navedenoto dopolnuvawe na Zakonot e sozdaden praven osnov
vo krugot na osigurenici so zadol`itelno penzisko i invalidsko osi-
897

guruvawe po osnov na raboten odnos da se vklu~at i korisnicite na
starosna ili invalidksa penzija po osnov na namalena odnosno preostanata
rabotna sposobnost dokolku stapat vo raboten odnos ili
vr{at dejnost.
So ~len 3 od navedeniot Zakon, Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe e dopolnet so nov ~len 33-a (osporen) so koj se
utvrduvaat uslovite pod koi ovaa kategorija osigurenici steknuvaat
pravo na penzija koja zavisi od dol`inata na rabotnoto anga`irawe
odnosno istata se zsmetuva duri po 3 godini od rabotnata anga`iranost
na osigurenikot, odnosno za prvite tri godini ne se zasmetuva rabotniot
sta`, a po navr{uvawe na trite godini za sekoja naredna godina
se zasmetuva 1% od penziskata osnovica opredelena od platite
bez revalirizacija i taka presmetanata penzija se dodava na posledniot
mese~en iznos na penzijata pred prestanok na rabotniot odnos.
So ~len 12, pak, od navedeniot zakon e izmenet ~lenot 154 od Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, spored koj na korisnikot
na penzija dodeka e vo raboten odnos ili vr{i dejnost so polno
rabotno vreme, so polovina od polnoto rabotno vreme ili so pomalku
od polovinata na rabotnoto vreme mu se isplatuva 30%, 50% i 70% od
penzijata.
Od analizata na navedenite zakonski odredbi proizleguva deka
vo krugot na osigurenici od zado`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe
po osnov na raboten odnos se vku~eni i korisnicite na
starosna ili invalidska penzija po osnov na namalena odnosno preostanata
rabotna sposobnost dokolku stapi vo raboten odnos odnosno
dejnost pri {to vo zavisnost od dol`inata na rabotnoto vreme za koi
se anga`irani na ovie lica im se isplatuva eden del od penzijata
(30%, 50% ili 70%) odnosno se ograni~uva ve}e steknatoto pravo na
penzija, koe ograni~uvawe e vo funkcija na obezbeduvawe na odr`liv i
stabilen penziski sistem koj se gradi vo soglasnost so ekonomskite
uslovi vo Republikata, a koj se zasniva na na~eloto na socijalna pravednost
i generaciska solidarnost.
Ponatamu od analizata na osporenata odredba od ~l. 33-a od Zakonot
proizleguva deka korisnik na penzija koj povtorno bil vklu~en
vo rabotniot proces po penzioniraweto, pri presmetuvawe na novata
penzija vo penziskiot sta` ne mu se zasmetuvaat prvite tri godini,
tuku godinite navr{eni po toj period i za sekoja godina po tretata
godina mu se zasmetuva 1% od penziskata osnova bez valorizacija.
Trgnuvaj}i od navedenoto od koe jasno proizleguva deka ne postoi
ustavna pre~ka korisnicite na penzija da ja obezbeduvaat svojata
socijalna sigurnost i na drug na~in odnosno so novo rabotno anga-
`irawe da ostvaruvaat soodvetni prihodi za koe zadol`itelno se osigurani,
{to bi zna~elo i ostvaruvawe na pogolema penzija koja mo`e
da se dvi`i do zakonski utvrdeniot maksimum, Sudot oceni deka zakonodavecot
vo ramkite na svoite ovlastuvawa pri dimenzionirawe na
898

pravata na korisnicite na penzija koi povtorno rabotno se anga-
`irani ovaa kategorija na osigurenici gi stavil vo neednakva
ponepovolna polo`ba vo odnos na drugite osigurenici koi se zadol`itelno
osigurani po osnov na raboten odnos i za koi vo sta` na osiguruvawe
pri utvrduvawe na penzijata im se zasmetuva za seto vreme na
rabotno anga`irawe za koe osigurenikot primal plata vo godinata
koja plata se valorizira so odreden procent .
Spored misleweto na Sudot so posebniot na~in na presmetuvawe
i vrednuvawe na novata penzija na korisnicite na penzija, a koi
povtorno rabotno se anga`irani i tie soglasno Zakonot se osigurenici
koi zadol`itelno se osigurani i pla}aat pridones za penzisko i
invalidsko osiguruvawe se doveduvaat vo pra{awe na~eloto na socijalna
pravednost i na~eloto na ednakvost utvrdeni vo Ustavot.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski
i d-r Zoran Sulejmanov.
899

900

71. U. br. 65/2008 (25. 06. 2008)
Osporen akt
^len 266 st. 1 al. 1 i ~l. 267 st. 1 al. 1 od Zakonot za bezbednost
na soobra}ajot na pati{tata ("SV RM," br. 54/2007).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporenite
~lenovi od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot na Republika
Makedonija. Ova zatoa {to zakonodavecot ne predvidel preoden
re`im vo koj postojniot kadar vo avto{kolite koi bile so vi{o obrazovanie
ne bile vo mo`nost da se steknat so visoko obrazovanie. Pritoa,
zakonodavecot prethodno imal doneseno soodvetni re{enija so
koi bilo predvideno preoden re`im na grupa na gra|ani na koi im
ovozmo`il svoeto vi{o obrazovanie da go dooformat so soodvetno visoko
obrazovanie i toa bilo napraveno vo soglasnost so Ustavot.
Spored toa, podnositeloot smeta deka poa|aj}i od na~eloto na
ednakvost na gra|anite pred Ustavot na Republika Makedonija na zakonodavecot
izri~no mu se zabranuva da donesuva razli~ni re{enija za
ist problem.
Ponatamu, podnositelot na inicijativata naveduva deka vo januari
2008 godina podnel inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta na
navedenite ~lenovi vo odnos na ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija.
Ustavniot sud na Republika Makedonija ne ja prifatil inicijativata
so obrazlo`enie deka Sudot ja ocenuval ustavnosta na ~l. 266 st.
1 al. 1 i ~l. 267 st. 1 al. 1 od Zakonot za bezbednosta na soobra}ajot na
pati{tata pri {to gi imal predvid argumentite izneseni vo baraweto
koe go otfrlil poradi nemawe na osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Me|utoa, podnositelot od odgovorot dobien od Sudot ne znael
koi negovi argumenti bile zemeni predvid pri ocenuvawe na osporenite
~lenovi, a osobeno imaj}i predvid deka vo predmetot U. br.
130/2007 Ustavniot sud vo svoeto re{enie se povikuva na ~l. 8, 32, 51,
55 i 58 od Ustavot, a go nemal predvid ~l. 9 od Ustavot. Tokmu poradi
toa sega toj povtorno bara Sudot po odnos na navedenite osporeni ~lenovi
da se proiznese za nivnata soglasnost so ~l. 9 od Ustavot.
901

Sodr`ina na osporenite ~lenovi
Vo osporeniot ~l. 266 st. 1 al. 1 od Zakonot e predvideno deka
pretsedatel na ispitna komisija od ~l. 265 st. 1 na ovoj zakon mo`e da
bide lice koe pokraj op{tite uslovi za zasnovawe na raboten odnos go
ispolnuva i posebniot uslov da ima zavr{eno visoko obrazovanie (tehni~ki
fakultet - soobra}ajna nasoka, policiska akademija, praven ili
pedago{ki fakultet).
Vo osporeniot ~l. 267 st. 1 al. 1 od Zakonot e predvideno deka
ispituva~ po nastavna programa soobra}ajni pravila i propisi (teoretski
del) mo`e da bide lice koe pokraj op{tite uslovi za zasnovawe
na raboten odnos da ima zavr{en o visoko obrazovanie (tehni~ki fakultet
- sosobra}ajna nasoka, policiska akademija, praven ili pedago-
{ki fakultet).
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 130/
2007 od 21. 11. 2007 godina, ne povedel postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 266 st. 1 al. 1 i ~l. 267 st. 1 al. 1 od Zakonot za bezbednost
na soobra}ajot na pati{tata.
Vo obrazlo`enieto na re{enieto se naveduva deka Sudot imaj-
}i gi predvid odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 44, ~l. 32 st. 1 i ~l.
68 st. 1 al. 2 od Ustavot na Republika Makedonija ocenil deka pravo e
na zakonodavecot pri utvrduvawe na posebnite uslovi za zasnovawe na
raboten odnos za izvr{uvawe na odredeni zada~i da go utvrdi stepenot
i vidot na obrazovanie, odnosno da utvrdi dali za vr{ewe na odredeni
raboti }e bide opredelen samo stepenot na obrazovanie bez ogled na
vidot na obrazovanie, ili }e opredeli pove}e vidovi na obrazovanie
od odreden stepen kako {to toa e napraveno vo konkretniot slu~aj.
Vo odnos na navodite na podnositelite na inicijativite po istiot
predmet U. br. 130/2007, deka zakonodavecot ne predvidel rok vo
koj postojniot kadar koj ne go ispolnuval uslovot vo pogled na stepenot
na obrazovanieto i vo toj rok bi se steknal so soodveten stepen na
obrazovanie, sudot posebno se osvrnal na tie navodi i izrazil stav
deka zakonodavecot e toj koj ceni dali e nu`no so predviduvaweto na
novi uslovi, odnosno novi re{enija da predvidi i preoden re`im vo
koj }e ovozmo`i licata koi ne go ispolnuvaat uslovot vo pogled na
stepenot na obrazovanieto da go dooformat svoeto obrazovanie, poradi
{to i od ovoj aspekt osporenite ~lenovi ne bile dovedeni pod somnenie
vo odnos na ustavnite odredbi na koi se povikuva podnositelot
me|u koi e i ~l. 9 od Ustavot.
902

Pravno mislewe
Spored ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud na Republika Makedonija, pokraj drugoto odlu~uva za soglasnosta
na zakonite so Ustavot.
Soglasno ~l. 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`na
da odlu~uva za baraweto i ako postojat drugi procesni pre~ki
za odlu~uvawe po inicijativata.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i delovni~ki odredbi,
sodr`inata na osporenite ~lenovi vo odnos na navodite od inicijativata
kako i navedenata ustavno sudska praktika, smetame deka navodite
vo inicijativata ne se osnovani i ne se to~ni. Ova zatoa {to pri
ocena na navedenite ~lenovi Sudot go izrazil svojot stav i po odnos na
pra{aweto deka pravo e na zakonodavecot da go uredi pra{aweto na
preodniot re`im.
So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj po predmetnata inicijativa
vo su{tina podnositelot na inicijativata gi osporuva navedenite
~lenovi od pri~ina {to tie, a i Zakonot vo celina ne sodr`el
odredba koja go regulira preodniot re`im na vrabotenite vo avto{kolite
koi spored noviot re`im ne go izpolnuvale uslovot vo pogled na
stepenot na obrazovanie, odnosno se bara ukinuvawe na odredba koja
fakti~ki ne postoi, smetame deka soglasno ~l. 110 od Ustavot i ~l. 28
od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija postojat
osnovi za otfrlawe na inicijativata, poradi {to se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe i
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 266 st. 1 al. 1 i ~l. 267 st. 1 al. 1 od Zakonot za bezbednosta na soobra}aj
na pati{tata ("SV RM," br. 54/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 i 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 25 juni
2008 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe na postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~len 266 stav 1 alniea 1 i ~len 267 stav 1
alinea 1 od Zakonot za bezbednost na soobra}ajot na pati{tata ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 54/2007).
2. Pano Argiev od Kavadarci na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za oce-
903

nuvawe na ustavnosta na ~lenovite 266 stav 1 alineja 1 i 267 stav 1 alineja
1 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporenite
~lenovi od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~len 9 od Ustavot na Republika
Makedonija. Ova zatoa {to zakonodavecot ne predvidel preoden
re`im vo koj postojniot kadar vo avto{kolite koi bile so vi{o
obrazovanie ne bile vo mo`nost da se steknat so visoko obrazovanie.
Pritoa zakonodavecot prethodno imal doneseno soodvetni re{enija so
koi bilo predvideno preoden re`im na grupa na gra|ani na koi im ovozmo`il
svoeto vi{o obrazovanie da go dooformat so soodvetno visoko
obrazovanie i toa bilo napraveno vo soglasnost so Ustavot.
Spored toa, podnositeloot smeta deka poa|aj}i od na~eloto na
ednakvost na gra|anite pred Ustavot na Republika Makedonija na zakonodavecot
izri~no mu se zabranuva da nosi razli~ni re{enija za ist
problem.
Ponatamu, podnositelot na inicijativata naveduva deka vo januari
2008 godina podnel inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta na navedenite
~lenovi vo odnos na ~len 9 od Ustavot na Republika Makedonija.
Ustavniot sud na Republika Makedonija ne ja prifatil inicijativata
so obrazlo`enie deka Sudot ja ocenuval ustavnosta na ~lenovite
266 stav 1 alinea 1 i ~len 267 stav 1 alinea 1 od Zakonot za bezbednosta
na soobra}ajot na pati{tata pri {to gi imal predvid argumentite
izneseni vo baraweto koe go otfrlil poradi nemawe na osnovi
za poinakvo odlu~uvawe.
Me|utoa, podnositelot od odgovorot dobien od Sudot ne znael
koi negovi argumenti bile zemeni vo predvid pri ocenuvawe na osporenite
~lenovi, a osobeno imaj}i predvid deka vo predmetot U. br.
130/2007 Ustavniot sud vo svoeto re{enie se povikuva na ~lenovite 8,
32, 51, 55 i 58 od Ustavot, a ne go imal predvid ~len 9 od Ustavot.
Tokmu poradi toa sega toj povtorno bara Sudot po odnos na navedenite
osporeni ~lenovi da se proiznese za nivnata soglasnost so ~len 9 od
Ustavot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo osporeniot ~len 266 stav 1
alinea 1 od Zakonot e predvideno deka pretsedatel na ispitna komisija
od ~len 265 stav 1 na ovoj zakon mo`e da bide lice koe preku op{tite
uslovi za zasnovawe na raboten odnos go ispolnuva i posebniot
uslov da ima zavr{eno visoko obrazovanie (tehni~ki fakultet - soobra}ajna
nasoka, policiska akademija, pravn ili pedago{ki fakultet).
Vo osporeniot ~len 267 stav 1 alinea 1 od Zakonot e predvideno
deka ispituva~ po nastavna programa soobra}ajni pravila i propisi
(teoretski del) mo`e da bide lice koe pokraj op{tite uslovi za zasnovawe
na raboten odnos da ima zavr{en o visoko obrazovanie (tehni~ki
fakultet - sosobra}ajna nasoka, policiska akademija, pravn ili
pedago{ki fakultet).
904

4. Ponatamu Sudot utvrdi deka po predmetot U. br. 130/2007 od
21 noemvri 2007 godina, ne povedel postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~len 266 stav 1 alinea 1 i ~len 267 stav 1 alinea 1 od Zakonot za
bezbednost na soobra}ajot na pati{tata.
Vo obrazlo`enieto na re{enieto se naveduva deka Sudot imaj}i
gi predvid odredbite od ~len 8 stav 1 alinea 3, ~len 9, ~len 44, ~len
32 stav 1 i ~len 68 stav 1 alinea 2 od Ustavot na Republika Makedonija
ocenil deka pravo e na zakonodavecot pri utvrduvawe na posebnite
uslovi za zasnovawe na raboten odnos za izvr{uvawe na odredeni zada~i
da go utvrdi stepenot i vidot na obrazovanie, odnosno da utvrdi
dali za vr{ewe na odredeni raboti }e bide opredelen samo stepenot
na obrazovanie bez ogled na vidot na obrazovanie, ili }e opredeli pove}e
vidovi na obrazovanie od odreden stepen kako {to toa e napraveno
vo konkretniot slu~aj.
Vo odnos na navodite na podnositelite na inicijativite po istiot
predmet U. br. 130/2007, deka zakonodavecot ne predvidel rok vo
koj postojniot kadar koj ne go ispolnuval uslovot vo pogled na stepenot
na obrazovanieto i vo toj rok bi se steknal so soodveten stepen na
obrazovanie, sudot posebno se osvrnal na tie navodi i izrazil stav
deka zakonodavecot e toj koj ceni dali e nu`no so predviduvaweto na
novi uslovi, odnosno novi re{enija da predvidi i preoden re`im vo
koj }e ovozmo`i licata koi ne go ispolnuvaat uslovot vo pogled na
stepenot na obrazovanieto da go dooformat svoeto obrazovanie, poradi
{to i od ovoj aspekt osporenite ~lenovi ne bile dovedeni pod somnenie
vo odnos na ustavnite odredbi na koi se povikuva podnositelot
me|u koi e i ~len 9 od Ustavot.
5. Spored ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud na Republika Makedonija, pokraj drugoto odlu~uva za soglasnosta
na zakonite so Ustavot.
Soglasno ~len 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`na
da odlu~uva za baraweto i ako postojat drugi procesni pre~ki
za odlu~uvawe po inicijativata.
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i delovni~ki odredbi,
sodr`inata na osporenite ~lenovi vo odnos na navodite od inicijativata
kako i navedenata ustavno sudska praktika, Sudot smeta deka navodite
vo inicijativata ne se osnovani i ne se to~ni. Ova zatoa {to
pri ocenka na navedenite ~lenovi Sudot go izrazil svojot stav i po
odnos na pra{aweto deka pravo e na zakonodavecot da go uredi pra-
{aweto na preodniot re`im.
So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj po predmetnata inicijativa
vo su{tina podnositelot na inicijativata gi osporuva navedenite
~lenovi od pri~ina {to tie, a i Zakonot vo celina ne sodr`el
odredba koja go regulira preodniot re`im na vrabotenite vo avto{kolite
koi spored noviot re`im ne go ispolnuvale uslovot vo pogled na
905

stepenot na obrazovanie, odnosno se bara ukinuvawe na odredba koja
fakti~ki ne postoi, Sudot smeta deka soglasno ~len 110 od Ustavot i
~len 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija postojat
osnovi za otfrlawe na inicijativata.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
906

72. U. br. 75/2008 (2. 07. 2008)
Osporeni odredbi
^len 5 st. 1, ~l. 5 st. 3 vo delot: "ili koj go sozdal i vo ~ija sopstvenost
ili vladenie se nao|a," ~l. 7 st. 4 i ~l. 35 st. 8 vo delot: "kriteriumite,
uslovite i" od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo
("SV RM," br. 20/2004 i 115/2007).
Pri~ini za osporuvawe
Po citirawe na ~l. 5 st. 1 od Zakonot, podnositelot na inicijativata
naveduva deka osporenata odredba nemala osnov vo Ustavot,
zatoa {to takva formulacija ne postoela vo odredbite na ~l. 8 i ~l. 56
od Ustavot. Stored toa, kulturnoto nasledstvo ne mo`elo da bide temelna
vrednost na Republika Makedonija, kako {to na primer bila pravnata
za{tita na sopstvenosta od ~l. 8 st. 1 al. 6 od Ustavot, bidej}i
Ustavot na preden plan ja istaknuval privatnata sopstvenost vo
nejziniot individualen vid (~l. 30), vo odnos na kulturnoto nasledstvo.
Spored toa, odredbata gi povreduvala ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 51 i ~l.
56 od Ustavot.
Po odnos na delot od ~l. 5 st. 3 od Zakonot, podnositelot na
inicijativata naveduva deka gi povreduval temelnite vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija - osnovnite slobodi i
prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni
vo Ustavot, vladeeweto na pravoto i pravnata za{tita na sopstvenosta
od ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 6 od Ustavot, ~l. 30, ~l. 51 i ~l. 54 od
Ustavot na {teta na liceto koe go sozdalo kulturnoto nasledstvo i vo
~ija sopstvenost ili vladenie se nao|a. Vo prilog na vakvata teza,
podnositelot na inicijativata uka`uva na sodr`inata na ~l. 8 st. 1 i
~l. 143 od Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava i ~l. 10 st. 4 t.
1 i 2 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo.
Podnositelot na inicijativata, za osporeniot ~l. 7 st. 4 od Zakonot,
naveduva deka sopstvenicite i drugite imateli na kulturno nasledstvo
ne mo`ele da bidat subjekti na za{tita, kako {to bilo predvideno
vo odredbata, zatoa {to kulturnoto nasledstvo e dobro od op{t
interes za Republikata i taa so nejzinite institucii i organi go garantira
za{tituvaweto, unapreduvaweto i zbogatuvaweto na istoriskoto
i umetni~koto bogatstvo, a ne sopstvenicite i drugite imateli na
kulturnoto nasledstvo. Potoa, podnositelot na inicijativata go citi-
907

a ~l. 56 st. 3 (pogre{no ozna~en kako st. 4) od Ustavot i naveduva deka,
ostvaruvaweto na za{titata na kulturnoto nasledstvo e dol`nost i
odgovornost na dr`avata i nejzinite organi i javnite slu`bi, edinicite
na lokalnata samouprava i nivnite organi i javni slu`bi i pravnite
i fizi~kite lica, opredeleni za vr{ewe na rabotite na za{tita
na kulturnoto nasledstvo soglasno so predmetniot zakon, a ne na sopstvenicite
i drugite imateli na kulturnoto nasledstvo, kako {to
bilo opredeleno vo osporeniot ~l. 7 st. 4 od Zakonot.
[to se odnesuva do delot: "kriteriumite, uslovite i" od ~l. 35
st. 8 od Zakonot, podnositelot na inicijativata naveduva deka kriteriumi
i uslovi mo`ele da se propi{uvaat samo so zakon, a ne so podzakonski
akt, kako {to bilo predvideno vo osporeniot del, osobeno {to
vo Zakonot nemalo ramka i parametri kon koi trebalo da se pridr`uva
ministerot pri donesuvawe na podzakonskiot propis. Ottamu, so
osporeniot del od ~l. 35 st. 8 od Zakonot se povreduvale ~l. 8 st. 1 al. 3
i 4, ~l. 51, ~l. 68 st. 1 al. 2 i ~l. 96 od Ustavot na Republika Makedonija.
908
Sodr`ina na odredbite
Spored osporeniot ~l. 5 st. 1 od Zakonot, kulturnoto nasledstvo
e temelna vrednost na Republika Makedonija {to se za{tituva vo
sekakvi okolnosti.
Spored ~l. 5 st. 3 od Zakonot, kulturnoto nasledstvo se za{tituva
spored negovite vrednosti, zna~ewe i stepen na zagrozenost, bez
ogled na vremeto, mestoto i na~inot na sozdavaweto ili koj go sozdal i
vo ~ija sopstvenost ili vladenie se nao|a, kako i bez ogled dali e od
svetoven ili religiozen karakter i na koja konfesija pripa|a ili
dali e registrirano. Odredbata se osporuva vo delot: "ili koj go sozdal
i vo ~ija sopstvenost ili vladenie se nao|a."
Spored osporeniot ~l. 7 st. 4 od Zakonot, sopstvenicite i drugite
imateli na kulturnoto nasledstvo se odgovorni za odr`uvaweto,
~uvaweto, po~ituvaweto i pravilnoto koristewe na kulturnoto nasledstvo
i imaat prava i dol`nosti utvrdeni so ovoj i drug zakon.
Spored ~l. 35 st. 8 od Zakonot, ministerot za kultura gi propi-
{uva kriteriumite, uslovite i na~inot na vr{ewe na valorizacija,
kategorizacija i revalorizacija, sodr`inata na elaboratite i na~inot
na obezbeduvawe na revizijata. Odredbata se osporuva vo delot:
"kriteriumite, uslovite i."
Sporni pravni pra{awa
Dali so osporenite odredbi i delovi od odredbi se doveduva vo
pra{awe pravnata za{tita na sopstveosta, od ~l. 8 st. 1 al. 6 od Ustavot?

Dali na sopstvenicite ili imatelite na dobra so karakter na
kulturno nasledstvo, so osporenite odredbi im se nametnuvaat obvrski
{to spored Ustavot se nale`nost na dr`avata?
Dali Vo Zakonot postoi dovolna zakonska ramka i kriteriumi
za donesuvawe na soodvetniot podzakonski akt od strana na ministerot
za kultura?
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 4 od Ustavot, temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija se osnovnite slobodi i
prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni
so Ustavot, vladeeweto na pravoto, pravnata za{tita na sopstvenosta
i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.
Spored ~l. 30 od Ustavot, se garantira pravoto na sopstvenost i
pravoto na nasleduvawe (st. 1). Sopstvenosta sozdava prava i obvrski i
treba da slu`i za dobro na poedinecot i na zaednicata (st. 2). Nikomu
ne mo`at da mu bidat odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta i pravata
koi proizleguvaat od nea, osven koga se raboti za javen interes utvrden
so zakon (st. 3).
Spored ~l. 51 od Ustavot vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 54 st. 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot i
gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot.
Spored ~l. 56 st. 1 od Ustavot, site prirodni bogatstva na Republikata,
rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata vo op{ta upotreba,
kako i predmetite i objektite od osobeno kulturno i istorisko
zna~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t interes na Republikata
i u`ivaat posebna za{tita. Spored Amandmanot IX na Ustavot, so koj e
zamenet st. 2 na ~l. 56, Republikata garantira za{tita, unapreduvawe i
zbogatuvawe na istoriskoto i umetni~koto bogatstvo na Makedonija i
na site zaednici vo nea kako i na dobrata koi go so~inuvaat bez ogled
na nivniot praven re`im.
- Trgnuvaj}i od sodr`inata na osporeniot ~l. 5 st. 1 od Zakonot,
proizleguva deka kulturnoto nasledstvo e temelna vrednost na Republika
Makedonija {to se za{tituva vo sekakvi okolnosti. Vo prodol-
`enie na odredbata (st. 2) e opredeleno deka za{titata na kulturnoto
nasledstvo e od javen interes i se ostvaruva zadol`itelno na celata
teritorija na Republika Makedonija. Pritoa, ~l. 2 od Zakonot opredelil
deka kulturno nasledstvo vo smisla na ovoj zakon se materijalni i
nematerijalni dobra koi {to, kako izraz ili svedo{tvo na ~ovekovoto
tvore{tvo vo minatoto i sega{nosta ili kako zaedni~ki dela na ~ove-
909

kot i prirodata, poradi svoite arheolo{ki, etnolo{ki, istoriski,
umetni~ki, arhitektonski, urbanisti~ki, ambientalni, tehni~ki, sociolo{ki
i drugi nau~ni ili kulturni vrednosti, svojstva, sodr`ini
ili funkcii, imaat kulturno i istorisko zna~ewe i zaradi nivnata za-
{tita i koristewe se nao|aat pod praven re`im soglasno so ovoj i drug
zakon.
Ottamu, materijalnite i nematerijalni dobra so posebno kulturno
i istorisko zna~ewe ili so eden zbor kulturnoto nasledstvo, spored
osporenata odredba od ~l. 5 st. 1 od Zakonot e opredeleno kako
temelna vrednost na Republika Makedonija {to se za{tituva vo sekakvi
okolnosti. Toa {to za{titata na sopstvenosta e temelna vrednost
na ustavniot poredok na Republika Makedonija (~l. 8 st. 1 al. 6 od
Ustavot), odnosno okolnosta {to ~l. 8 od Ustavot ne go utvrduva kulturnoto
nasledstvo kako temelna vrednost na ustavniot poredok ne
zna~i samo po sebe deka ne postojat drugi vrednosti {to treba da bidat
posebno za{titeni i tretirani i toa, vo ovoj slu~aj, ne kako temelni
vrednosti na ustavniot poredok - ureduvawe, tuku kako temelni vrednosti
na Republika Makedonija - dr`avata. Zna~i stanuva zbor za dve
temelni vrednosti: na ustavniot poredok na Republikata i na samata
Repubika.
Spored toa, cenime deka za{titata na kulturnoto nasledstvo
opredelena kako temelna vrednost na Republika Makedonija vrz osnova
na osporeniot ~l. 5 st. 1 od Zakonot ne go povreduva ~l. 8 st. 1 al. 6
od Ustavot, odnosno za{titata na sopstvenosta, osobeno {to i dobrata
{to se opredeleni kako kulturno nasledstvo se ne~ija sopstvenost,
vklu~uvaj}i ja i privatnata, individualna i kako takvi ja u`ivaat pravnata
za{tita na sopstvenosta. Vpro~em, kulturnoto nasledstvo so koe
raspolaga edna dr`ava i neminovno bara da bide izdignato na rang na
temelna vrednost i sekoga{ podle`i na za{tita zaradi negovo za~uvuvawe,
promovirawe i prenesuvawe na idnite generacii.
Od druga strana imaj}i predvid deka osporenata odredba ne go
razgrani~uva kulturnoto nasledstvo spored vidot na sopstvenost i ne
i dava primat na privatnata, nasproti drugite vidovi sopstvenost, cenime
deka ne mo`e da se prifati kako osnovan navodot za poveda na ~l.
30 od Ustavot.
Isto taka, imaj}i ja predvid sodr`inata na citiranite zakonski
odredbi i posebno sodr`inata na ~l. 5 st. 2 od Zakonot, spored koj
za{titata na kulturnoto nasledstvo e od javen interes i se ostvaruva
zadol`itelno na celata teritorija na Republika Makedonija, cenime
deka osporeniot ~l. 5 st. 1 od Zakonot e vo soglasnost so ~l. 30 od Ustavot.
Imeno vo st. 2 i 3 na ovaa odredba e opredeleno deka sopstvenosta
sozdava prava i obvrski i treba da slu`i za dobro na poedinecot i na
zaednicata i nikomu ne mo`at da mu bidat odzemeni ili ograni~eni
sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat od nea, osven koga se raboti
za javen interes utvrden so zakon, kako {to e vo konkretniot slu~aj.
910

Po odnos na mo`nata povreda na ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 51 i ~l. 56
od Ustavot, vo inicijativata ne se sodr`ani posebni pri~ini za osporuvawe.
- Trgnuvaj}i od sodr`inata na ~l. 5 st. 3 od Zakonot, vklu~uvaj}i
go i osporeniot del, proizleguva deka odredbata ne pravi razlika
po odnos na toa koj go sozdal, koj e sopstvenikot ili vo ~ie vladenie se
nao|a predmet {to ima karakter na kulturno nasledstvo, kako {to naveduva
podnositelot na inicijativata. Naprotiv, kulturnoto nasledstvo
se za{tituva spored negovite vrednosti, zna~ewe i stepen na zagrozenost,
bez ogled na vremeto, mestoto i na~inot na sozdavaweto, koj
go sozdal, koj e sopstvenik, koj vladee so dobroto, dali ima svetoven
ili religiozen karakter, na koja konfesija pripa|a ili dali e registrirano.
Ottamu, cenime deka vo ovoj slu~aj podnositelot na inicijativata
pogre{no go tolkuva osporeniot del i kako da ja nema predvid
celinata na odredbata, koja akcentot go stava na vrednosta, zna~eweto
i stepenot na zagrozenost kako faktori od zna~ewe za za{tita na sopstvenosta,
no ne go akcentira vidot na sopstvenost ili pak drugi okolnosti.
Vrz osnova na navedenoto smetam deka osporeniot del od ~l. 5
st. 3 od Zakonot vo nikoj slu~aj ne mo`e da se karakterizira kako odredba
{to odi na {teta na liceto koe go sozdalo kulturnoto nasledstvo
i vo ~ija sopstvenost ili vladenie toa se nao|a, kako {to smeta podnositelot
na inicijativata. Spored toa, nesnovani se navodite za povreda
na ~l. 8 st. 1 al. 6 i ~l. 30 od Ustavot.
Po odnos na mo`nata povreda na ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3, ~l. 51 i ~l.
54 od Ustavot vo inicijativata ne se navedeni pri~ini za osporuvawe.
- Trgnuvaj}i od izoliranata analiza na osporeniot ~l. 7 st. 4 od
Zakonot, bez da se ima predvid celinata na ~l. 7, kako i celinata na
Zakonot, proizleguva deka samo sopstvenicite i drugite imateli na
kulturnoto nasledstvo se odgovorni za odr`uvaweto, ~uvaweto, po~ituvaweto
i pravilnoto koristewe na kulturnoto nasledstvo i imaat
prava i dol`nosti utvrdeni so ovoj i drug zakon. No od analizata na
celinata na Zakonot i posebno sodr`inata na ~l. 7 se doa|a do poinakov
zaklu~ok.
Imeno, kako subjekti na za{titata, spored celinata na ~l. 7 od
Zakonot se opredeleni pokraj sopstvenicite i imatelite na kulturnoto
nasledstvo (osporeniot st. 4), dr`avata i nejzinite organi i javni
slu`bi koi imaat prvenstvena dol`nost i odgovornost za ostavuvawe
na za{titata (st. 1). Potoa, edinicite na lokalnata samouprava i nivnite
organi i javni slu`bi se odgovorni za ostvaruvaweto na za{titata
vo ramkite na nivnite nadle`nosti utvrdeni so ovoj i so drug zakon
(st. 2), a pravnite i fizi~kite lica, opredeleni za vr{ewe raboti
na za{titata na kulturnoto nasledstvo soglasno so ovoj zakon se odgovorni
za ostvaruvawe na za{titata vo ramkite na doverenite ovlastuvawa
(st. 3). Kone~no spored st. 4 na ovaa odredba od Zakonot, gri`ata
911

za kulturnoto nasledstvo i negovoto po~ituvawe e dol`nost na sekoj
gra|anin.
Ottamu, ne samo sopstvenicite i imatelite na kulturnoto nasledstvo
tuku i dr`avata, nejzinite organi i javni slu`bi, edinicite
na lokalnata samouprava, pravnite i fizi~ki lica koi vr{at direktni
raboti za za{tita na kulturnoto nasledstvo i sekoj gra|anin so ~l.
7 od Zakonot se opfateni kako subjekti na za{tita na kulturnoto nasledstvo
i toa sekoj so svoi zakonski opredeleni prava i dol`nosti, so
obvrska za sproveduvawe i izvr{uvawe na posebni merki na za{tita.
Pritoa od zna~ewe e podatokot na Ministerstvoto za kultura i
Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo spored koj najgolemiot
del od nedvi`noto kulturno nasledstvo, okolu 59% e vo privatna sopstvenost,
okolu 18% e vo sopstvenost na verskite zaednici e, a okolu
23% od vkupno evidentiranoto kulturno nasledstvo e vo dr`avna sopstvenost.
Ottamu, privatnite sopstvenici kaj koi se nao|a pogolemiot
del od kulturnoto nasledstvo, vpro~em i kako sekoj drug sopstvenik
imaat dol`nost da go ~uvaat i odr`uvaat kulturnoto nasledstvo i toa
spored propi{ani merki na za{tita, kako dobri doma}ini, a koga }e
im bidat predizvikani vonredni tro{oci, zaradi izvr{uvawe na odredena
merka na za{tita, imatelot na kulturnoto nasledstvo, soglasno
~l. 30 st. 4 od Ustavot ima pravo na nadomestok na vonrednite tro{oci,
opredeleni vo ~l. 124 od Zakonot. Isto taka, imatelot na kulturnoto
nasledstvo ima pravo i na pravi~en nadomestok, od dr`avata, poradi
trpeweto na ograni~uvawata {to proizleguvaat od posebniot re-
`im na za{tita na kulturnoto nasledstvo vo negova sopstvenost ili
vladenie, soglasno ~l. 125 od Zakonot. Spored toa osporenata odredba
e del od sistemot na merki {to gi izvr{uvaat sopstvenicite i imatelite
na kulturnoto nasledstvo, kako edni od subjektite na za{titata, se
so cel odr`uvawe, ~uvawe, po~ituvawe i pravilno koristewe na kulturnoto
nasledstvo.
Imaj}i go predvid seto navedeno cenime deka e neosnovan navodot
vo inicijativata vo nasoka deka sopstvenicite i imatelite na kulturnoto
nasledstvo ne mo`at da bidat subjekti na za{tita, kako {to
prediduva osporenata odredba, zatoa {to Republikata so nejzinite
organi i institucii e taa koja go garantira za{tituvaweto, unapreduvaweto
i zbogatuvaweto na istoriskoto i kulturnoto nasledstvo. Imeno,
odgovornosta za odr`uvaweto, ~uva-weto, po~ituvaweto i pravilnoto
koristewe na kulturnoto nasledstvo od strana na sopstvenicite
i drugite imateli na kulturnoto nasledstvo, spored osporeniot ~l. 7
st. 4 od Zakonot ne e ekvivalent na za{titata, unapreduvaweto i zbogatuvaweto
na kulturnoto nasledstvo kako izvorni ustavni garancii na
Repubikata, spored Amandmanot IX na Ustavot, bidej}i takvata garancija
se odnesuva bez ogled na pravniot re`im. Vpro~em za da takvata
garancija se operacionalizira svoj pridones treba da imaat site subje-
912

kti, me|u koi i sopstvenicite i drugite imateli na kulturnoto nasledstvo.
Vrz osnova na navedenoto smetame deka osporeniot ~l. 7 st. 4 od
Zakonot e vo soglasnost so ~l. 56 i Amandmanot IX na Ustavot.
- Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 4 od Ustavot, podelbata na dr`avnata
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska e edna od temelnite vrednosti
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 68 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija, Sobranieto
na Republika Makedonija, me|u drugoto, go donesuva i izmenuva
Ustavot i donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite.
Spored ~l. 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni pred Vladata.
^lenot 35 st. 8 od Zakonot se osporuva vo delot: "kriteriumite,
uslovite i“ od pri~ina {to spored podnositelot na inicijativata
smeta deka vo Zakonot ne postoele ramka i parametri vrz osnova na
koi ministerot za kultura trebal da se pridr`uva pri donesuvaweto
na podzakonskiot akt.
Na{ata analiza na zakonskite odredbi go poka`a sprotivnoto.
Imeno, spored ~l. 11 t. 4 od Zakonot, "valorizacija" e stru~na i nau~na
procena na vrednostite i svojstvata na dobrata spored utvrdeni kriteriumi,
vo funkcija na nivno stavawe pod za{tita i podveduvawe pod
soodveten re`im na za{tita. Spored t. 6 od istiot ~len od Zakonot,
"kategorizacija" e opredeluvawe na stepenot na zna~ewe na kulturnoto
nasledstvo vo javen interes, vo funkcija na propi{uvawe soodveten
re`im na za{tita, utvrduvawe na prioritetite vo za{titata, razgrani~uvawe
na nadle`nostite i primena na ratifikuvanite me|unarodni
dogovori. Spored t. 5, "revalorizacija" e stru~no i nau~no preocenuvawe
na vrednostite i svojstvata na kulturnoto nasledstvo, vo
funkcija na potvrduvawe, pro{iruvawe, zasiluvawe ili namaluvawe
na dejstvoto na za{titata, vklu~uvaj}i i nejzino izzemawe ili prestanuvawe.
Potoa, ~l. 28 od Zakonot opredeluva {to prestavuva kulturno
nasledstvo od isklu~itelno zna~ewe i kulturno nasledstvo od osobeno
zna~ewe.
Vo ~l. 34 st. 1 t. 1 i 2 od Zakonot e opredeleno deka, za{titna
evidencija spored odredbite na ovoj zakon se vodi za: kulturnoto nasledstvo
i dobrata za koi osnovano se pretpostavuva deka pretstavuvaat
kulturno nasledstvo i dvi`nite dobra ~ija zemja na potekloto e Republika
Makedonija, a se nao|aat vo stranstvo po koja bilo osnova i bez
ogled koga se odneseni, dokolku pretstavuvaat interes od gledna to~ka
na nivnata restitucija vo zemjata (disperzirano kulturno nasledstvo)
i dvi`nite dobra koi se del od kulturnoto nasledstvo na druga dr`ava,
913

a se nao|aat na teritorijata na Republikata (stransko kulturno nasledstvo).
Spored st. 2 na istiot ~len od Zakonot, za navedenite dobra
se vodi osnovna, mati~na i centralna evidencija, kako i dopolnitelni
i posebni evidencii utvrdeni so ovoj i drug zakon i so me|unarodni
dogovori. Ponatamu odredbata ureduva, koj ja vodi evidencijata spored
nejziniot vid, so opredelba (st. 6) deka soodvetni subjekti vr{at revizija
na navedenite vidovi evidencii.
Ponatamu, vo ~l. 35 od Zakonot, me|u drugoto e opredeleno {to
prestavuva predmet na valorizacija i predmet na revalorizacija, koi
lica, institucii i vo kakvi slu~ai izrabotuvaat elaborat za valorizacija,
odnosno elaborat za revalorizacija.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na navedenite zakonski odredbi
vo kontekst na osporeniot del od ~l. 35 st. 8 od Zakonot proizleguva
deka e neosnovan navodot od inicijativata deka vo konkretniot slu~aj
ne postoele ramka i parametri vrz osnova na koi ministerot za kultura
trebal da se pridr`uva pri donesuvaweto na podzakonskiot akt.
Imeno, definiraweto na poimite valorizacija, kategorizacija i ravalorizacija,
kako segmenti na stru~nata i nau~na procena na vrednosta
na kulturnoto nasledstvo, potoa opredeluvaweto na doma{noto,
disperziranoto i stransko kulturno nasledstvo, definiraweto na vidovite
na evidencija i subjektite {to ja vodat evidencijata, kako i definiraweto
na vidovite elaborati i subjektite {to gi izgotvuvaat
elaboratite, potoa podelbata na kulturnoto nasledstvo na nasledstvo
od isklu~itelno i osobeno zna~ewe, spored na{a ocena, se dovolna zakonska
ramka i parametar za vrz osnova na niv ministerot za kultura
da go donese soodvetniot podzakonski akt. Pritoa, treba da se ima predvid
i toa {to pokonkretno opredeluvawe na drugi pokazateli i parametri
{to bi gi sodr`ele valorizacija, kategorizacija, revalorizacija,
sodr`inata na elaboratite i na~inot na obezbeduvawe na revizijata
prakti~no i ne e vozmo`no zaradi mno{tvoto na vidovi kulturno
nasledstvo i karakteristikite na sekoe edno dobro so takov karakter.
Ottamu, ovlastuvaweto na ministerot za kultura, vrz osnova na
osporeniot del od ~l. 35 st. 8 od Zakonot, da gi propi{e kriteriumite,
uslovite i na~inot na vr{ewe na valorizacija, kategorizacija i revalorizacija,
sodr`inata na elaboratite i na~inot na obezbeduvawe na
revizijata e vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 4, ~l. 68 st. 1 al. 1 i 2 i ~l. 96
od Ustavot.
Vrz osnova na seto navedeno proizleguva deka osporeniot ~len
5 st. 1, ~l. 5 st. 3 vo delot: "ili koj go sozdal i vo ~ija sopstvenost ili
vladenie se nao|a," ~l. 7 st. 4 i ~l. 35 st. 8 vo delot: "kriteriumite,
uslovite i" od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo se vo soglasnost
so odredbite od Ustavot na koi se povikuva podnositelot na
inicijativata, od koi pri~ini se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe i
914

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na:
~l. 5 st. 1, ~l. 5 st. 3 vo delot: "ili koj go sozdal i vo ~ija sopstvenost
ili vladenie se nao|a," ~l. 7 st. 4 i ~l. 35 st. 8 vo delot: "kriteriumite,
uslovite i" od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo ("SV
RM," br. 20/2004 i 115/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 2 juli 2008
godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na:
- ^len 5 stav 1,
- ^len 5 stav 3 vo delot: „ili koj go sozdal i vo ~ija sopstvenost
ili vladenie se nao|a“,
- ^len 7 stav 4 i
- ^len 35 stav 8 vo delot: „kriteriumite, uslovite i“ od Zakonot
za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ br.20/2004 i 115/2007).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbi i delovi od odredbi od Zakonot za za{-
tita na kulturnoto nasledstvo ozna~eni vo to~kata 1 od ova re{enie.
Imeno, po citirawe na ~lenot 5 stav 1 od Zakonot, podnositelot na
inicijativata naveduva deka osporenata odredba nemala osnov vo Ustavot,
zatoa {to takva formulacija ne postoela vo odredbite na ~lenot
8 i ~lenot 56 od Ustavot. Stored toa, kulturnoto nasledstvo ne mo`elo
da bide temelna vrednost na Republika Makedonija, kako {to na
primer bila pravnata za{tita na sopstvenosta od ~lenot 8 stav 1
alineja 6 od Ustavot, bidej}i Ustavot na preden plan ja istaknuval
privatnata sopstvenost vo nejziniot individualen vid (~len 30), vo
odnos na kulturnoto nasledstvo. Spored toa, odredbata gi povreduvala
~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 51 i ~len 56 od Ustavot.
Po odnos na delot od ~lenot 5 stav 3 od Zakonot, podnositelot
na inicijativata naveduva deka gi povreduval temelnite vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija - osnovnite slobodi i
prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni
vo Ustavot, vladeeweto na pravoto i pravnata za{tita na sopstvenosta
od ~len 8 stav 1 alinei 1, 3 i 6 od Ustavot, ~len 30, ~len 51 i
~len 54 od Ustavot na {teta na liceto koe go sozdalo kulturnoto nasledstvo
i vo ~ija sopstvenost ili vladenie se nao|a. Vo prilog na vakvata
teza, podnositelot na inicijativata uka`uva na sodr`inata na
915

~len 8 stav 1 i ~len 143 od Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava
i ~len 10 stav 4 to~ki 1 i 2 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo.
Podnositelot na inicijativata, za osporeniot ~len 7 stav 4 od
Zakonot, naveduva deka sopstvenicite i drugite imateli na kulturno
nasledstvo ne mo`ele da bidat subjekti na za{tita, kako {to bilo
predvideno vo odredbata, zatoa {to kulturnoto nasledstvo e dobro od
op{t interes za Republikata i taa so nejzinite institucii i organi go
garantira za{tituvaweto, unapreduvaweto i zbogatuvaweto na istoriskoto
i umetni~koto bogatstvo, a ne sopstvenicite i drugite imateli
na kulturnoto nasledstvo. Potoa, podnositelot na inicijativata go
citira ~lenot 56 stav 3 (pogre{no ozna~en kako stav 4) od Ustavot i
naveduva deka, ostvaruvaweto na za{titata na kulturnoto nasledstvo e
dol`nost i odgovornost na dr`avata i nejzinite organi i javnite slu-
`bi, edinicite na lokalnata samouprava i nivnite organi i javni slu-
`bi i pravnite i fizi~kite lica, opredeleni za vr{ewe na rabotite
na za{tita na kulturnoto nasledstvo soglasno so predmetniot zakon, a
ne na sopstvenicite i drugite imateli na kulturnoto nasledstvo, kako
{to bilo opredeleno vo osporeniot ~len 7 stav 4 od Zakonot.
Po odnos delot: „kriteriumite, uslovite i“ od ~lenot 35 stav 8
od Zakonot, podnositelot na inicijativata naveduva deka kriteriumi
i uslovi mo`ele da se propi{uvaat samo so zakon, a ne so podzakonski
akt, kako {to bilo predvideno vo osporeniot del, osobeno {to vo
Zakonot nemalo ramka i parametri kon koi trebalo da se pridr`uva
ministerot pri donesuvawe na podzakonskiot propis. Ottamu, so
osporeniot del od ~lenot 35 stav 8 od Zakonot se povreduvale ~len 8
stav 1 alinea 3 i 4, ~len 51, ~len 68 stav 1 alinea 2 i ~len 96 od Ustavot
na Republika Makedonija.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka, spored sodr`inata na osporeniot
~len 5 stav 1 od Zakonot, kulturnoto nasledstvo e temelna vrednost
na Republika Makedonija {to se za{tituva vo sekakvi okolnosti.
Spored ~len 5 stav 3 od Zakonot, kulturnoto nasledstvo se za{-
tituva spored negovite vrednosti, zna~ewe i stepen na zagrozenost, bez
ogled na vremeto, mestoto i na~inot na sozdavaweto ili koj go sozdal i
vo ~ija sopstvenost ili vladenie se nao|a, kako i bez ogled dali e od
svetoven ili religiozen karakter i na koja konfesija pripa|a ili
dali e registrirano. Odredbata se osporuva vo delot: "ili koj go sozdal
i vo ~ija sopstvenost ili vladenie se nao|a."
Spored osporeniot ~len 7 stav 4 od Zakonot, sopstvenicite i
drugite imateli na kulturnoto nasledstvo se odgovorni za odr`uvaweto,
~uvaweto, po~ituvaweto i pravilnoto koristewe na kulturnoto
nasledstvo i imaat prava i dol`nosti utvrdeni so ovoj i drug zakon.
Spored ~lenot 35 stav 8 od Zakonot, ministerot za kultura gi
propi{uva kriteriumite, uslovite i na~inot na vr{ewe na valorizacija,
kategorizacija i revalorizacija, sodr`inata na elaboratite i
916

na~inot na obezbeduvawe na revizijata. Odredbata se osporuva vo
delot: "kriteriumite, uslovite i."
4. Spored ~lenot 8 stav 1 alinei 1, 3, 4 i 6 od Ustavot, temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se osnovnite
slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto
pravo i utvrdeni so Ustavot, vladeeweto na pravoto, podelbata na
dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska i pravnata za{tita
na sopstvenosta.
Spored ~lenot 30 od Ustavot, se garantira pravoto na sopstvenost
i pravoto na nasleduvawe (stav 1). Sopstvenosta sozdava prava i
obvrski i treba da slu`i za dobro na poedinecot i na zaednicata (stav
2). Nikomu ne mo`at da mu bidat odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta
i pravata koi proizleguvaat od nea, osven koga se raboti za javen
interes utvrden so zakon (stav 3).
Spored ~lenot 51 od Ustavot vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~len 54 stav 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot
i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so
Ustavot.
Spored ~lenot 56 stav 1 od Ustavot, site prirodni bogatstva na
Republikata, rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata vo op{ta
upotreba, kako i predmetite i objektite od osobeno kulturno i istorisko
zna~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t interes na Republikata
i u`ivaat posebna za{tita. Spored Amandmanot IX na Ustavot,
so koj e zamenet stavot 2 na ~lenot 56 od Ustavot Republikata
garantira za{tita, unapreduvawe i zbogatuvawe na istoriskoto i
umetni~koto bogatstvo na Makedonija i na site zaednici vo nea kako i
na dobrata koi go so~inuvaat bez ogled na nivniot praven re`im.
a) Trgnuvaj}i od sodr`inata na osporeniot ~len 5 stav 1 od Zakonot,
proizleguva deka kulturnoto nasledstvo e temelna vrednost na
Republika Makedonija {to se za{tituva vo sekakvi okolnosti. Vo
prodol`enie na odredbata (stav 2) e opredeleno deka za{titata na
kulturnoto nasledstvo e od javen interes i se ostvaruva zadol`itelno
na celata teritorija na Republika Makedonija. Pritoa, ~lenot 2 od
Zakonot opredelil deka kulturno nasledstvo vo smisla na ovoj zakon
se materijalni i nematerijalni dobra koi {to, kako izraz ili svedo-
{tvo na ~ovekovoto tvore{tvo vo minatoto i sega{nosta ili kako zaedni~ki
dela na ~ovekot i prirodata, poradi svoite arheolo{ki, etnolo{ki,
istoriski, umetni~ki, arhitektonski, urbanisti~ki, ambientalni,
tehni~ki, sociolo{ki i drugi nau~ni ili kulturni vrednosti,
svojstva, sodr`ini ili funkcii, imaat kulturno i istorisko zna~ewe
i zaradi nivnata za{tita i koristewe se nao|aat pod praven re`im soglasno
so ovoj i drug zakon.
917

Ottamu, materijalnite i nematerijalni dobra so posebno kulturno
i istorisko zna~ewe ili so eden zbor kulturnoto nasledstvo,
spored osporenata odredba od ~lenot 5 stav 1 od Zakonot e opredeleno
kako temelna vrednost na Republika Makedonija {to se za{tituva vo
sekakvi okolnosti. Toa {to za{titata na sopstvenosta e temelna vrednost
na ustavniot poredok na Republika Makedonija (~len 8 stav 1 alineja
6 od Ustavot), odnosno okolnosta {to ~lenot 8 od Ustavot posebno
ne go utvrduva kulturnoto nasledstvo kako temelna vrednost na ustavniot
poredok ne zna~i samo po sebe deka ne postojat drugi vrednosti
{to treba da bidat posebno za{titeni i tretirani i toa, vo ovoj slu-
~aj, ne kako temelni vrednosti na ustavniot poredok - ureduvawe, tuku
kako temelni vrednosti na Republika Makedonija - dr`avata. Zna~i
stanuva zbor za dve temelni vrednosti: na ustavniot poredok na Republikata
i na samata Repubika.
Spored toa, za{titata na kulturnoto nasledstvo opredelena
kako temelna vrednost na Republika Makedonija vrz osnova na osporeniot
~len 5 stav 1 od Zakonot ne go povreduva ~lenot 8 stav 1 alineja 6
od Ustavot, odnosno za{titata na sopstvenosta, osobeno {to i dobrata
{to se opredeleni kako kulturno nasledstvo se ne~ija sopstvenost,
vklu~uvaj}i ja i privatnata, individualna i kako takvi ja u`ivaat pravnata
za{tita na sopstvenosta. Vpro~em, kulturnoto nasledstvo so koe
raspolaga edna dr`ava i neminovno bara da bide izdignato na rang na
temelna vrednost i sekoga{ podle`i na za{tita zaradi negovo za~uvuvawe,
promovirawe i prenesuvawe na idnite generacii.
Od druga strana imaj}i predvid deka osporenata odredba ne go
razgrani~uva kulturnoto nasledstvo spored vidot na sopstvenost i ne
i dava primat na privatnata, nasproti drugite vidovi sopstvenost,
proizleguva deka ne mo`e da se prifati kako osnovan navodot za povreda
na ~lenot 30 od Ustavot.
Isto taka, imaj}i ja predvid sodr`inata na citiranite zakonski
odredbi i posebno sodr`inata na ~lenot 5 stav 2 od Zakonot, spored
koj za{titata na kulturnoto nasledstvo e od javen interes i se ostvaruva
zadol`itelno na celata teritorija na Republika Makedonija,
Sudot oceni deka osporeniot ~len 5 stav 1 od Zakonot e vo soglasnost
so ~lenot 30 od Ustavot. Imeno vo stavovite 2 i 3 na ovaa odredba e
opredeleno deka sopstvenosta sozdava prava i obvrski i treba da slu-
`i za dobro na poedinecot i na zaednicata i nikomu ne mo`at da mu bidat
odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat
od nea, osven koga se raboti za javen interes utvrden so zakon,
kako {to e vo konkretniot slu~aj.
Po odnos na mo`nata povreda na ~lenot 8 stav 1 alineja 3, ~lenot
51 i ~lenot 56 od Ustavot, vo inicijativata ne se sodr`ani posebni
pri~ini za osporuvawe.
b) Trgnuvaj}i od sodr`inata na ~lenot 5 stav 3 od Zakonot,
vklu~uvaj}i go i osporeniot del, proizleguva deka odredbata ne pravi
918

azlika po odnos na toa koj go sozdal, koj e sopstvenikot ili vo ~ie
vladenie se nao|a predmet {to ima karakter na kulturno nasledstvo,
kako {to naveduva podnositelot na inicijativata. Naprotiv, kulturnoto
nasledstvo se za{tituva spored negovite vrednosti, zna~ewe i
stepen na zagrozenost, bez ogled na vremeto, mestoto i na~inot na
sozdavaweto, koj go sozdal, koj e sopstvenik, koj vladee so dobroto,
dali ima svetoven ili religiozen karakter, na koja konfesija pripa|a
ili dali e registrirano. Ottamu, vo ovoj slu~aj podnositelot na
inicijativata pogre{no go tolkuva osporeniot del i kako da ja nema
predvid celinata na odredbata, koja akcentot go stava na vrednosta,
zna~eweto i stepenot na zagrozenost kako faktori od zna~ewe za za{-
tita na sopstvenosta, no ne go akcentira vidot na sopstvenost ili pak
drugi okolnosti.
Vrz osnova na navedenoto proizleguva deka osporeniot del od
~lenot 5 stav 3 od Zakonot vo nikoj slu~aj ne mo`e da se okarakterizira
kako odredba {to odi na {teta na liceto koe go sozdalo kulturnoto
nasledstvo i vo ~ija sopstvenost ili vladenie toa se nao|a, kako
{to smeta podnositelot na inicijativata. Spored toa, nesnovani se
navodite za povreda na ~lenot 8 stav 1 alinea 6 i ~lenot 30 od Ustavot.
Po odnos na mo`nata povreda na ~lenot 8 stav 1 alineja 1 i 3,
~lenot 51 i ~lenot 54 od Ustavot vo inicijativata ne se navedeni pri-
~ini za osporuvawe.
v) Trgnuvaj}i od izoliranata analiza na osporeniot ~len 7 stav
4 od Zakonot, bez da se ima predvid celinata na ~lenot 7, kako i
celinata na Zakonot, proizleguva deka samo sopstvenicite i drugite
imateli na kulturnoto nasledstvo se odgovorni za odr`uvaweto,
~uvaweto, po~ituvaweto i pravilnoto koristewe na kulturnoto
nasledstvo i imaat prava i dol`nosti utvrdeni so ovoj i drug zakon.
No od analizata na celinata na Zakonot i posebno sodr`inata na
~lenot 7 se doa|a do poinakov zaklu~ok.
Imeno, kako subjekti na za{titata, spored celinata na ~lenot 7
od Zakonot se opredeleni pokraj sopstvenicite i imatelite na kulturnoto
nasledstvo (osporeniot stav 4), dr`avata i nejzinite organi i
javni slu`bi koi imaat prvenstvena dol`nost i odgovornost za ostavuvawe
na za{titata (stav 1). Potoa, edinicite na lokalnata samouprava
i nivnite organi i javni slu`bi se odgovorni za ostvaruvaweto na
za{titata vo ramkite na nivnite nadle`nosti utvrdeni so ovoj i so
drug zakon (stav 2), a pravnite i fizi~kite lica, opredeleni za vr{ewe
raboti na za{titata na kulturnoto nasledstvo soglasno so ovoj zakon
se odgovorni za ostvaruvawe na za{titata vo ramkite na doverenite
ovlastuvawa (stav 3). Kone~no spored stavot 4 na ovaa odredba od Zakonot,
gri`ata za kulturnoto nasledstvo i negovoto po~ituvawe e dol-
`nost na sekoj gra|anin.
Ottamu, ne samo sopstvenicite i imatelite na kulturnoto nasledstvo
tuku i dr`avata, nejzinite organi i javni slu`bi, edinicite
919

na lokalnata samouprava, pravnite i fizi~ki lica koi vr{at direktni
raboti za za{tita na kulturnoto nasledstvo i sekoj gra|anin so
~lenot 7 od Zakonot se opfateni kako subjekti na za{tita na kulturnoto
nasledstvo i toa sekoj so svoi zakonski opredeleni prava i dol-
`nosti, so obvrska za sproveduvawe i izvr{uvawe na posebni merki na
za{tita.
Pritoa od zna~ewe e podatokot na Ministerstvoto za kultura i
Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo spored koj najgolemiot
del od nedvi`noto kulturno nasledstvo, okolu 59% e vo privatna sopstvenost,
okolu 18% e vo sopstvenost na verskite zaednici, a okolu
23% od vkupno evidentiranoto kulturno nasledstvo e vo dr`avna sopstvenost.
Ottamu, privatnite sopstvenici kaj koi se nao|a pogolemiot
del od kulturnoto nasledstvo, vpro~em i kako sekoj drug sopstvenik
imaat dol`nost da go ~uvaat i odr`uvaat kulturnoto nasledstvo i toa
spored propi{ani merki na za{tita, kako dobri doma}ini, a koga }e
im bidat predizvikani vonredni tro{oci, zaradi izvr{uvawe na odredena
merka na za{tita, imatelot na kulturnoto nasledstvo, soglasno
~lenot 30 stav 4 od Ustavot ima pravo na nadomestok na vonrednite
tro{oci, opredeleni vo ~lenot 124 od Zakonot. Isto taka, imatelot na
kulturnoto nasledstvo ima pravo i na pravi~en nadomestok, od dr`avata,
poradi trpeweto na ograni-~uvawata {to proizleguvaat od posebniot
re`im na za{tita na kulturnoto nasledstvo vo negova sopstvenost
ili vladenie, soglasno ~len 125 od Zakonot. Spored toa osporenata
odredba e del od sistemot na merki {to gi izvr{uvaat sopstvenicite
i imatelite na kulturnoto nasledstvo, kako edni od subjektite
na za{titata, se so cel odr`uvawe, ~uvawe, po~ituvawe i pravilno
koristewe na kulturnoto nasledstvo.
Imaj}i go predvid seto navedeno proizleguva deka e neosnovan
navodot vo inicijativata vo nasoka deka sopstvenicite i imatelite na
kulturnoto nasledstvo ne mo`at da bidat subjekti na za{tita, kako
{to prediduva osporenata odredba, zatoa {to Repu-blikata so nejzinite
organi i institucii e taa koja go garantira za{tituvaweto, unapreduvaweto
i zbogatuvaweto na istoriskoto i kulturnoto nasledstvo.
Imeno, odgovornosta za odr`uvaweto, ~uva-weto, po~ituvaweto i pravilnoto
koristewe na kulturnoto nasle-dstvo od strana na sopstvenicite
i drugite imateli na kulturnoto nasledstvo, spored osporeniot
~len 7 stav 4 od Zakonot ne e ekvivalent na za{titata, unapreduvaweto
i zbogatuvaweto na kulturnoto nasledstvo kako izvorni ustavni
garancii na Repubikata, spored Amandmanot IX na Ustavot, bidej}i
takvata garancija se odnesuva bez ogled na pravniot re`im. Vpro~em
za da takvata garancija se operacionalizira svoj pridones treba da
imaat site subjekti, me|u koi i sopstvenicite i drugite imateli na kulturnoto
nasledstvo.
920

Vrz osnova na navedenoto Sudot oceni deka osporeniot ~len 7
stav 4 od Zakonot e vo soglasnost so ~lenot 56 i Amandmanot IX na Ustavot.
g) Soglasno ~lenot 8 stav 1 alineja 4 od Ustavot, podelbata na
dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska e edna od temelnite
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 68 alinei 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Sobranieto na Republika Makedonija, me|u drugoto, go donesuva i
izmenuva Ustavot i donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na
zakonite.
Spored ~lenot 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava
rabotite od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo
ramkite na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni pred
Vladata.
^lenot 35 stav 8 od Zakonot se osporuva vo delot: "kriteriumite,
uslovite i" od pri~ina {to spored podnositelot na inicijativata
smeta deka vo Zakonot ne postoele ramka i parametri vrz osnova
na koi ministerot za kultura trebal da se pridr`uva pri donesuvaweto
na podzakonskiot akt.
Napravenata analiza na zakonskite odredbi go poka`a sprotivnoto.
Imeno, spored ~len 11 to~ka 4 od Zakonot, "valorizacija" e stru-
~na i nau~na procena na vrednostite i svojstvata na dobrata spored
utvrdeni kriteriumi, vo funkcija na nivno stavawe pod za{tita i
podveduvawe pod soodveten re`im na za{tita. Spored to~kata 6 od
istiot ~len od Zakonot, "kategorizacija" e opredeluvawe na stepenot
na zna~ewe na kulturnoto nasledstvo vo javen interes, vo funkcija na
propi{uvawe soodveten re`im na za{tita, utvrduvawe na prioritetite
vo za{titata, razgrani~uvawe na nadle`nostite i primena na ratifikuvanite
me|unarodni dogovori. Spored to~kata 5, "revalorizacija"
e stru~no i nau~no preocenuvawe na vrednostite i svojstvata na
kulturnoto nasledstvo, vo funkcija na potvrduvawe, pro{iruvawe,
zasiluvawe ili namaluvawe na dejstvoto na za{titata, vklu~uvaj}i i
nejzino izzemawe ili prestanuvawe. Potoa ~lenot 28 od Zakonot opredeluva
{to prestavuva kulturno nasledstvo od isklu~itelno zna~ewe i
kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe.
Vo ~lenot 34 stav 1 to~ki 1 i 2 od Zakonot e opredeleno deka,
za{titna evidencija spored odredbite na ovoj zakon se vodi za: kulturnoto
nasledstvo i dobrata za koi osnovano se pretpostavuva deka pretstavuvaat
kulturno nasledstvo i dvi`nite dobra ~ija zemja na potekloto
e Republika Makedonija, a se nao|aat vo stranstvo po koja bilo
osnova i bez ogled koga se odneseni, dokolku pretstavuvaat interes od
gledna to~ka na nivnata restitucija vo zemjata (disperzirano kulturno
nasledstvo) i dvi`nite dobra koi se del od kulturnoto nasledstvo
na druga dr`ava, a se nao|aat na teritorijata na Republikata (stransko
kulturno nasledstvo). Spored stavot 2 na istiot ~len od Zakonot, za
921

navedenite dobra se vodi osnovna, mati~na i centralna evidencija,
kako i dopolnitelni i posebni evidencii utvrdeni so ovoj i drug zakon
i so me|unarodni dogovori. Ponatamu odredbata ureduva koj ja vodi
evidencijata spored nejziniot vid, so opredelba (stav 6) deka soodvetni
subjekti vr{at revizija na navedenite vidovi evidencii.
Vo ~lenot 35 od Zakonot, me|u drugoto, e opredeleno {to prestavuva
predmet na valorizacija i predmet na revalorizacija, koi
lica, institucii i vo kakvi slu~ai izrabotuvaat elaborat za valorizacija,
odnosno elaborat za revalorizacija.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na navedenite zakonski odredbi
vo kontekst na osporeniot del od ~lenot 35 stav 8 od Zakonot proizleguva
deka e neosnovan navodot od inicijativata deka vo konkretniot
slu~aj ne postoele ramka i parametri vrz osnova na koi ministerot
za kultura trebal da se pridr`uva pri donesuvaweto na podzakonskiot
akt. Imeno, definiraweto na poimite valorizacija, kategorizacija
i ravalorizacija, kako segmenti na stru~nata i nau~na procena na
vrednosta na kulturnoto nasledstvo, potoa opredeluvaweto na doma{-
noto, disperziranoto i stransko kulturno nasledstvo, definiraweto
na vidovite na evidencija i subjektite {to ja vodat evidencijata, kako
i definiraweto na vidovite elaborati i subjektite {to gi izgotvuvaat
elaboratite, potoa podelbata na kulturnoto nasledstvo na nasledstvo
od isklu~itelno i osobeno zna~ewe, spored ocena na Sudot, se
dovolna zakonska ramka i parametar za da vrz osnova na niv ministerot
za kultura go donese soodvetniot podzakonski akt. Pritoa, treba
da se ima predvid i toa {to pokonkretno opredeluvawe na drugi pokazateli
i parametri {to bi gi sodr`ele valorizacija, kategorizacija,
revalorizacija, sodr`inata na elaboratite i na~inot na obezbeduvawe
na revizijata prakti~no i ne e vozmo`no zaradi mno{tvoto na vidovi
kulturno nasledstvo i karakteristikite na sekoe edno dobro so takov
karakter.
Ottamu, ovlastuvaweto na ministerot za kultura, vrz osnova na
osporeniot del od ~len 35 stav 8 od Zakonot, da gi propi{e kriteriumite,
uslovite i na~inot na vr{ewe na valorizacija, kategorizacija
i revalorizacija, sodr`inata na elaboratite i na~inot na obezbeduvawe
na revizijata e vo soglasnost so ~lenot 8 stav 1 alineja 4,
~len 68 stav 1 alinei 1 i 2 i ~len 96 od Ustavot.
Trgnuvaj}i od napred navedenoto, spored Sudot proizleguva
deka osporeniot ~len 5 stav 1, ~len 5 stav 3 vo delot: "ili koj go sozdal
i vo ~ija sopstvenost ili vladenie se nao|a“, ~len 7 stav 4 i ~len 35
stav 8 vo delot: "kriteriumite, uslovite i“ od Zakonot za za{tita na
kulturnoto nasledstvo se vo soglasnost so odredbite od Ustavot na koi
se povikuva podnositelot na inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
922

6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski i d-r Zoran Sulejmanov.
923

924

73. U. br. 85/2008 (2. 07. 2008)
Barawe so inicijativata
Ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukite br. 07-
307/1 od 11. 02. 2008 i br. 07-714/1 od 30. 03. 2008 godina za izbor na
sudii na Osnoven sud Gostivar doneseni od Sudskiot Sovet na Republika
Makedonija.
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata, iako na konkursot za
izbor na sudii vo Osnoven sud vo Gostivar podnele prijava okolu 32
u~esnici od Makedonskata nacionalnost i okolu 15 u~esnici od Albanskata
nacionalnost, Sudot za albanskite sudii vedna{ i bez pre~ki
odlu~uval spored spisokot koj bil daden od vladea~kata partija DPA
koja bila vo koalicija so VMRO.
Podnositelot na inicijativata naveduva deka, isto taka, za makedoncite
bil dostaven spisok od VMRO-Gostivar samo za trojca kandidati.
Pritoa, ovie tri ~lenovi bile staveni na glasawe dodeka drugite
ednostavno bile otfrleni pri glasaweto i so primena na badinteroviot
princip ne gi dobile potrebnite glasovi taka {to Sudskiot
sovet vrz osnova na toa go poni{til prviot i raspi{al vtor konkurs.
Spored inicijativata, ako edno lice bilo staveno na glasawe i
ne dobilo potreben broj na glasovi, toga{ nemalo povtorno pravo na
izbor, bidej}i od postoe~kite 32 kandidati trebalo da se prodol`i so
izborot od ostanatite, a ne da se poni{ti konkursot, {to bilo
sportivno na Zakonot za sudovi i Zakonot za sudski sovet, odnosno pozitivnite
zakonski propisi.
Poradi navedenite pri~ini so inicijativata se predlaga Sudot
da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenite
odluki.
Sodr`ina na osporenite akti:
I. Vrz osnova na Amandman XXIX na Ustavot na Republika Makedonija
("SV RM," br. 107/2005), ~l. 41 od Zakonot za sudovite ("SV
RM," br. 58/2006) i ~l. 42 od Zakonot za Sudskiot sovet na Republika
Makedonija ("SV RM," br. 60/2006), Sudskiot sovet na Republika Makedonija
na sednicata odr`ana na 06. 02. 2008 godina, donese:
925

O D L U K A
ZA IZBOR NA SUDII NA OSNOVNIOT SUD GOSTIVAR
I. Za SUDII NA Osnoven sud Gostivar se izbrani:
1.Afrim Jakupi - stru~en sorabotnik vo Osnoven sud Gostivar;
2. Jetmir Hamzai - sorabotnik za pravni raboti AD "MAK";
3. Sejfula Osmani - stru~en sorabotnik vo Osnoven sud Gostivar;
4. Agim Mislimi - advokat;
5. Besim Rexepi - advokat;
6. Rafis Idrizi - vi{ sovetnik vo SVR Gostivar i
7. Sebaedin Dauti - inspektor vo SVR Gostivar.
II. Ovaa odluka vleguva vo sila so denot na donesuvaweto, a }e se
objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
O b r a z l o ` e n i e
Sudskiot sovet na Republika Makedonija objavi oglas za izbor
na 10 (deset) sudii na Osnovniot sud Gostivar ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 140/2007 od 21. 11. 2007 godina).
Sudskiot sovet na Republika Makedonija postapkata za izbor
na sudii na Osnovniot sud Gostivar ja sprovede soglasno Zakonot za
Sudskiot sovet na Republika Makedonija i Delovnikot za rabota na
Sudskiot sovet na Republika Makedonija. Po sprovedenata postapka
na sednicata odr`ana na den 26. 02. 2008 godina, soglasno ~len 26 od
Delovnikot, Sovetot izvr{i izbor od listata na prijavenite kandidati,
po {to donese Odluka za izbor na sudii na Osnovniot sud - Gostivar
kako vo izrekata na ovaa Odluka.
Br. 07-307/1
SUDSKI SOVET
11. 02. 2008 godina NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
S K O P J E
PRETSEDATEL,
Be}ir Iseni
II. Vrz osnova na Amandman XXIX na Ustavot na Republika Makedonija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 107/2005),
~len 41 od Zakonot za sudovite ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 58/2006) i ~len 42 od Zakonot za Sudskiot sovet na Republika
Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 60/
2006), Sudskiot sovet na Republika Makedonija na sednicata odr`ana
na 31. 03. 2008 godina, donese:
926

O D L U K A
ZA IZBOR NA SUDII NA OSNOVNIOT SUD GOSTIVAR
I. Za sudii na Osnovniot sud vo Gostivar se izbrani:
1. ]irko Mihajloski, advokat od Gostivar, i
2. Vesna Poposka, advokat od Gostivar.
II. Ovaa odluka vleguva vo sila so denot na donesuvaweto, a }e se
objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
Br. 07-714/1
SUDSKI SOVET
31. 03. 2008 godina NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
S K O P J E
PRETSEDATEL,
Be}ir Iseni
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot Sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
158/2007 od 7. 11. 2007 godina ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na
ustavnosta i zakonitosta na Odlukata br. 04-693 od 5. 01. 2007 godina i
Odlukata br. 04-686 od 5. 01. 2007 godina, doneseni od Nastavno-nau~niot
sovet na Stomatolo{kiot fakultet vo Skopje.
Od obrazlo`enieto na re{enieto: Osporenite Odluki po svojot
karakter i sodr`ina pretstavuvaat konkretni, poedine~ni akti,
istite ne se propis i nema osnova za meritorna ocena na osporenite
akti. Ottuka, Sudot smeta deka Sudot ne mo`e da se vpu{ti vo analiza
na osnovanosta na navodite istaknati vo inicijativata."
2. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 93/2005 od 22. 06 2005 godina
ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na
Odlukata za izbor na kandidat po objaven oglas br. 0104-37/5 od 27. 04.
2005 godina donesena od direktorot na Zatvor [tip so otvoreno oddelenie
vo Strumica - [tip.
Vo obrazlo`enieto na Re{enieto Sudot navel: "Poa|aj}i od
ocenata deka osporenata odluka nema karakter na propis, a istovremeno
Sudot ne e nadle`en da ja preispituva primenata na propisite od
strana na dr`avnite organi, soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na
Ustavniot sud, Sudot inicijativata ja otfrli."
3. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 73/1996, od 17. 04. 1996 godina
ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na
Odlukata za izbor na Vladata na Republika Makedonija, donesena od
Sobranieto na Republika Makedonija na 23. 02. 1996 godina ("SV RM,"
br. 10/1996).
Vo obrazlo`enieto na Re{enieto Sudot navel: "So ogled na toa
{to Ustavniot sud oceni deka Odlukata za izbor na Vladata ne e propis
podoben za ustavnosudska ocena, ne se vpu{ti vo ocenka dali posta-
927

pkata za izbor na Vladata e sprovedena vo soglasnost so Ustavot na
Republika Makdonija i dali pravilno se primeneti odredbite od ~l.
94 st. 3 od Ustavot na Republika Makedonija."
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva za baraweto.
Od nazivot i sodr`inata na osporenite odluki nesporno proizleguva
deka se poedine~ni akti so koi se izbiraat sudii na Osnovniot
sud vo Gostivar, a ne se propisi so koi na op{t na~in se ureduvaat
opredeleni odnosi, odnosno pra{awa na neopredelen broj na subjekti
vo pravoto, {to e karakteristi~no za sekoj vid na propis.
So ogled na toa {to osporenite odluki ne se propis vo smisla
na ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, tuku se poedine~ni,
odnosno konkretni akti, smetame deka Sudot ne e nadle`en da ja ocenuva
nivnata soglasnost so Ustavot i Zakonot.
Vrz osnova na navedenoto se p r e d l a g a m e
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da gi otfrli inicijativite za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za izbor na sudii
na Osnoven sud Gostivar br. 07-307/1 od 11. 02. 2008 godina, i Odlukata
za izbor na sudii na Osnovniot sud Gostivar br. 07-714/1 od 30. 03. 2008
godina, i dvete doneseni od Sudskiot Sovet na Republika Makedonija.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 1 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 02
juli 2008 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za izbor na sudii na
Osnoven sud Gostivar br. 07-307/1 od 11. 02. 2008 godina, i Odlukata za
izbor na sudii na Osnovniot sud Gostivar br. 07-714/1 od 30. 03. 2008
godina, i dvete doneseni od Sudskiot Sovet na Republika Makedonija.
928

2. Milko Jovanovski od Gostivar, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonistosta na aktite ozna~eni vo to~kata
1 od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, iako na konkursot za
izbor na sudii vo Osnoven sud vo Gostivar podnele prijava okolu 32
u~esnici od Makedonskata nacionalnost i okolu 15 u~esnici od Albanskata
nacionalnost, Sudot za albanskite sudii vedna{ i bez pre~ki
odlu~uval spored spisokot koj bil daden od vladea~kata partija DPA
koja bila vo koalicija so VMRO.
Podnositelot na inicijativata naveduva deka, isto taka, za
makedoncite bil dostaven spisok od VMRO - Gostivar samo za trojca
kandidati. Pritoa, ovie tri ~lenovi bile staveni na glasawe i dodeka
drugite ednostavno bile otfrleni pri glasaweto i so primena na badinter
ne gi dobile potrebnite glasovi taka {to Sudskiot sovet vrz
osnova na toa go poni{ti prviot i raspi{al vtor konkurs.
Spored inicijativata, ako edno lice bilo staveno na glasawe i
ne dobilo potreben broj na glasovi, toga{ nemalo povtorno pravo na
izbor, bidej}i od postoe~kite 32 kandidati trebalo da se prodol`i so
izborot od ostanatite, a ne da se poni{ti konkursot, {to bilo sprotivno
na Zakonot za sudovi i Zakonot za sudski sovet, odnosno pozitivnite
zakonski propisi.
Poradi navedenite pri~ini se predlaga Sudot da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenite odluki.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Sudskiot Sovet na Republika
Makedonija na sednicata odr`ana na 6 fevruari 2008 godina donese
Odluka za izbor na sudii na Osnovniot sud Gostivar. Vo to~kata 1 od
osporenata odluka e utvrdeno deka za sudii na Osnoven sud Gostivar se
izbrani: Afrim Jakupi - stru~en sorabotnik vo Osnoven sud Gostivar;
Jetmir Hamzai-sorabotnik za pravni raboti AD "MAK": Sejfula
Osmani-stru~en sorabotnik vo Osnoven sud Gostivar, Agim Mislimiadvokat;
Besim Rexepi-advokat, Rafis Idrizi-vi{ sovetnik vo SVR
Gostivar i Sebaedin Dauti-inspektor vo SVR Gostivar, a vo to~kata 2
od osporenata odluka e utvrdeno deka taa vleguva vo sila so denot na
donesuvaweto, a }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
Sudot na sednicata, isto taka, utvrdi deka Sudskiot Sovet na
Republika Makedonija na sednicata odr`ana na 31 mart 2008 godina donese
Odluka za izbor na sudii na Osnovniot sud Gostivar. Vo to~kata 1
od osporenata odluka e utvrdeno deka za sudii na Osnoven sud Gostivar
se izbrani: ]irko Mihajloski, advokat od Gostivar, i Vesna Poposka,
advokat od Gostivar, a vo to~kata 2 od osporenata odluka e utvrdeno
deka taa vleguva vo sila so denot na donesuvaweto, a }e se objavi vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
929

4. Soglasno ~len 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta
na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva za baraweto.
Od nazivot i sodr`inata na osporenite odluki nesporno proizleguva
deka se poedine~ni akti so koi se izbiraat sudii na Osnovniot
sud vo Gostivar, a ne se propisi so koi na op{t na~in se ureduvaat
opredeleni odnosi, odnosno pra{awa na neopredelen broj na subjekti
vo pravoto, {to e karakteristi~no za sekoj vid na propis.
So ogled na toa {to osporenite odluki ne se propis vo smisla
na ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija, tuku se poedine~ni,
odnosno konkretni akti, Sudot oceni deka ne e nadle`en da ja ocenuva
nivnata soglasnost so Ustavot i Zakonot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot ednoglasno go donese vo sostav od pretsedatelot
na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Liljana Ingilizova
- Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski i d-r Zoran
Sulejmanov.
930

74. U. br. 90/2008 (9. 07. 2008)
Osporen akt
^len 381 i 411 od Zakonot za krivi~nata postapka ("SV RM,"
br. 15/1997, 44/2002 i 74/2004) 27
Navodi vo inicijativata
Podnositelot na inicijativata smeta deka osporenite odredbi
od Zakonot za krivi~nata postapka (ZKP) bile vo sprotivnost so ~l. 9
i 15 od Ustavot.
Imeno, podnositelot uka`uva deka vo sudskata praktika postoele
tri vida na krivi~ni presudi: osuditelna, osloboditelna i odbivatelna.
Osuditelna presuda postoela koga liceto bilo oglaseno za vinovno
za krivi~no delo i mu bila izre~ena krivi~na sankcija. Osloboditelna
- koga liceto bilo oslobodeno od obvinenie bidej}i toa {to
go prezel ne bilo krivi~no delo ili ako postoele okolnosti koi ja
isklu~uvaat negovata odgovornost ili ako ne se doka`elo deka go storil
deloto za koe bil obvinet. Odbivatelna - dokolku postapuval nenadle`en
sud, go gonel neovlasten tu`itel, tu`itelot se otka`al od
gonewe, nemalo odobrenie za gonewe od dr`aven organ ili liceto za
toa delo ve}e bilo osudeno (ve}e bilo sudeno pa oslobodeno, amnestirano,
pomiluvano, goneweto zastarelo ili sli~no). Koga od ovie tri
vida na presudi liceto dobielo osloboditelna ili odbivatelna presuda,
vo praksata ne se slu~ilo protiv takvite presudi toa lice da se
`ali zatoa {to bilo logi~no od presudata da bide zadovolno. No tu`itelot,
bez ogled dali toa bil javniot obvinitel, o{teteniot kako
tu`itel ili privatniot tu`itel, mo`el da izjavi `alba, a sudot spored
ovlastuvawata {to gi imal spored ZKP, mo`el da donese pome|u
drugite i presuda so koja `albata na tu`itelot }e ja uva`i, obvinetoto
lice }e go oglasi za vinovno i }e go osudi na krivi~na sankcija.
27
So inicijativata se osporuvaat ~l. 407 i ~l. 437 od pre~isteniot
tekst na Zakonot za krivi~nata postapka ("SV RM," br. 15/2005), no utvrdivme
deka stanuva zbor za ~l. 381 i ~l. 411 od integralniot tekst na Zakonot za
krivi~nata postapka, poradi {to vo referatot se dava analiza na ovie ~lenovi.
931

Vo takov s~lu~aj, spored podnositelot na inicijativata, se postavuvalo
pra{aweto: {to vo ovie slu~ai mo`elo da se prezeme koga liceto
koe bilo osudeno so presuda na povisokiot sud, bilo staveno pred svr-
{en ~in, odnosno koga presudata stanala pravosilna? ZKP predviduval
pravo na `alba na odlukata na vtorostepeniot sud koga vtorostepeniot
sud preina~il osloboditelna presuda na prvostepeniot sud, no
ne predvidel pravo na `alba koga preina~il odbivatelna vo osuditelna
presuda (~l. 381 st. 3 od ZKP). Liceto {to na ovoj na~in bilo osudeno,
na koe mu bile odzemeni ili ograni~eni gra|anskite prava, a ne
mo`elo da koristi pravo na `alba bidej}i ZKP toa ne go predvidel,
se svrtuvalo kon edinstvenoto pravno sredstvo {to mu preostanuvalo,
a toa bilo baraweto za vonredno preispituvawe na pravosilnata presuda
po koe trebalo da odlu~uva Vrhovniot sud. Me|utoa, ZKP, sprema
nekoi obvineti i ponatamu ostanuval "ma}ea" bidej}i baraweto za vonredno
preispituvawe na pravosilnata presuda ne mo`elo da se podnese
dokolku ne se koristel redoven praven lek - `alba. Isklu~ok od ova
bilo deka e dozvoleno podnesuvawe na vakvo barawe i vo slu~aj dokolku
liceto ne izjavilo `alba, a vtorostepeniot sud prvostepenata osloboditelna
presuda ili osuditelna presuda po koja bila izre~ena krivi~na
sankcija sudska opomena ili uslovna osuda ili kazna - pari~na
kazna, ja preina~il vo kazna zatvor ili maloletni~ki zatvor.
Toa zna~elo samo edno: licata protiv koi bilo odbieno obvinenieto
pa so vtorostepena odluka bila preina~ena takvata presuda vo
osuditelna presuda, nemale pravo na vonredno preispituvawe na pravosilnite
presudi. Ovie lica izlezot go barale kaj Javniot obvinitel
na Republika Makedonija, so molba pred Vrhovniot sud da podnesel
Barawe za za{tita na zakonitosta vo interes na pravdata. No, i pokraj
site `elbi, Javniot obvinitel na Republika Makedonija ne }e mo`el
toa da go stori bidej}i toj treba da bara da se za{titi zakonot, a vsu{-
nost za ovie lica bi baral sudot da postapi nadvor od zakonot, zatoa
{to ZKP ne predviduval takva pravda.
Vo osporenite ~lenovi ne bilo predvideno pravoto na `alba vo
prethodno navedenite primeri, {to sozdavalo pravna nesigurnost na
gra|anite vo pravniot sistem, poradi {to, spored podnositelot na
inicijativata, ne samo osporenite odredbi, tuku i ZKP vo celina bil
sprotiven na proklamiranite ustavni na~ela za ednakvost na gra|anite
pred Ustavot i zakonite i ustavno zagarantiranoto pravo na `alba.
So ogled deka vo konkretniot slu~aj odlukite na vtorostepeniot sud
imale karakter na prvostepena odluka (bidej}i ne bile ob`aleni), ne
davaweto pravo na `alba na istite, spored podnositelot, bilo povreda
na ~l. 9 i 15 od Ustavot.
932

Poradi navedenoto, se bara od Ustavniot sud na Republika Makedonija
da gi proglasi za protivustavni osporenite odredbi i da gi
poni{ti, posebno naglasuvaj}i deka zakonodavecot po pravilo, i pri
poslednite izmeni na ZKP, se oglu{uval za poprecizno normirawe na
pravoto na `alba vo napred navedenite situacii.
Sodr`ina na osporenite odredbite
^len 381
(1) Protiv presudata na vtorostepeniot sud e dozvolena `alba
do sudot koj odlu~uva vo tret stepen samo vo slednive slu~ai ako:
1) vtorostepeniot sud izrekol kazna zatvor do`ivotno, ili ako
ja potvrdil presudata na prvostepeniot sud so koja e izre~ena takva
kazna;
2) vtorostepeniot sud vrz osnova na odr`aniot pretres ja utvrdil
fakti~kata sostojba poinaku otkolku prvostepeniot sud i vrz
taka utvrdenata fakti~ka sostojba ja zasnoval svojata presuda i
3) vtorostepeniot sud ja preina~il presudata na prvostepeniot
sud so koja optu`eniot e osloboden od obvinenieto i izrekol presuda
so koja optu`eniot se oglasuva za vinoven.
(2) Za `albata protiv vtorostepenata presuda re{ava sudot od
tret stepen vo sednica na sovetot soglasno so odredbite {to va`at za
postapkata vo vtor stepen. Pred ovoj sud ne mo`e da se odr`i pretres.
(3) Odredbite na ~len 397 od ovoj zakon }e se primenat i vrz soobvinetiot
koj nemal pravo da izjavi `alba protiv vtorostepenata
presuda.
^len 411
(1) Liceto koe pravosilno e osudeno na kazna zatvor ili maloletni~ki
zatvor mo`e da podnese barawe za vonredno preispituvawe
na pravosilna presuda poradi povreda na zakonot vo slu~aite predvideni
so ovoj zakon.
(2) Barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda se
podnesuva vo rok od 30 dena od denot koga obvinetiot ja primil pravosilnata
presuda.
(3) Osudeniot {to ne koristel redoven praven lek protiv presudata
ne mo`e da podnese barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna
presuda osven ako so presudata na vtorostepeniot sud namesto
osloboduvawe od kazna, sudska opomena, uslovna osuda ili pari~na kazna
e izre~ena kazna zatvor, odnosno namesto vospitna merka - kazna maloletni~ki
zatvor.
933

(4) Barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda
ne mo`e da se podnese protiv presuda na Vrhovniot sud na Republika
Makedonija.
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
3/2006 ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na Zakonot za parni~na postapka ("SV RM, " br. 79/2005).
Inicijativata bila podnesena zatoa {to Zakonot ne predvidel
pravo na `alba protiv vtorostepenata presuda so koja predmetnata rabota
bila meritorno odlu~ena od vtorostepeniot sud, pa poradi toa
strankata koja bila nezadovolna od vtorostepenata presuda avtomatski
bila stavena vo situacija da ne mo`e da izjavi `alba i da gi za{-
titi svoite pravni interesi so redoven praven lek.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Od iznesenite ustavni i zakonski
normi proizleguva deka Ustavniot sud na Republika Makedonija
vo ramki na svoite ustavno opredeleni nadle`nosti odlu~uva za ustavnosta
i zakonitosta na propisite {to se vo pravniot poredok, a vo tie
ramki mo`e da ja ocenuva ustavnosta na odredbite od Zakonot za parni~nata
postapka koi se predvideni i sodr`ani vo Zakonot, no nema
nadle`nost da odlu~uva za toa {to ovoj zakon ne sodr`el, a trabalo da
sodr`i, na {to vpro~em i se odnesuva baraweto vo predmetnata inicijativa.
Poa|ajci od inicijativata so koja se osporuva ustavnosta na
Zakonot za parni~na postapka od aspekt deka ne predviduva odredbi
kakvi zakonot spored podnositelot na inicijativata trebalo da gi sodr`i,
pa poradi toa toj bil sprotiven na Ustavot, a imaj}i gi predvid
navedenite ustavni i delovni~ki odredbi, Sudot oceni deka se ispolneti
uslovite za otfrlawe na inicijativata.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
60/2004 ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 368 st. 2 i 3 i 390 st. 1 od Zakonot za parni~nata
postapka ("SV RM," br. 33/1998 i 44/2002), kako i na ~l. 403 od Zakonot
za krivi~nata postapka ("SV RM," br. 15/1997 i 44/2002 i 74/2004).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Podnositelite na inicijativata,
isto taka, gi osporuvaat ~l. 403 od Zakonot za krivi~nata postapka
i ~l. 390 st. 1 od Zakonot za parni~nata postapka, poradi toa {to
bile vo sprotivnost so Ustavot zatoa {to im go uskratuvale pravoto
na gra|anite i tie da mo`at da podnesat barawe za za{tita na zakonitosta.
934

So ogled na toa {to podnositelite na inicijativata gi osporuvaat
zakonite zatoa {to ne sodr`at odredbi kakvi {to tie smetaat
deka treba da sodr`at, Sudot oceni deka ne e nadle`en da odlu~uva za
ustavnosta na osporenite odredbi od zakonot zatoa {to ne gi regulirale
pra{awata na toj na~in kako {to smetaat podnositelite na inicijativata,
poradi {to Sudot oceni deka postojat procesni pre~ki za
odlu~uvawe po ovie navodi vo inicijativata.
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
11/2003, pokraj drugoto, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na: ~l. 411 st. 1 do 4 od Zakonot za krivi~nata postapka ("SV RM," br.
15/1997 i 44/2002).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Spored podnositelot na inicijativata
osporenite ~l. 411 st. 1 do 4, 413 i 414 st. 1, 3 i 4 od Zakonot
ne bile vo soglasnost so Ustavot, bidej}i na o{teteniot ne mu bilo
dozvoleno da podnese barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna
presuda, a isto taka ne bilo predvideno da se podnese vakov vonreden
lek koga postapkata bila zavr{ena so re{enie, a ne so presuda.
Po ocena na Sudot, vakvata pravna polo`ba proizleguva od karakterot
na ovoj vonreden lek i pravnata cel {to bi trebala da se
postigne so negovoto podnesuvawe. Imeno, ovoj vonreden lek, spored
~l. 411 st. 1 od Zakonot e rezerviran samo za obvinetiot od pri~ina
{to e povrzan so izre~ena kazna zatvor ili maloletni~ki zatvor, a so
cel osudenoto lice da bara preispituvawe na presudata kako bi se otstranile
mo`nite povredi na zakonot storeni na negova {teta. Toa
zna~i deka vakov vonreden lek ne mo`e da podnese ni javniot obvinitel
ni o{teteniot. Toa {to e predvideno vakov vonreden lek da se
podnese za preispituvawe na pravosilna presuda, no ne i za pravosilno
re{enie, proizleguva od faktot {to osudata na kazna zatvor i na maloletni~ki
zatvor se izrekuva edinstveno vo forma na presuda.
Isto taka, treba da se naglasi deka baraweto za vonredno preispituvawe
na pravosilnata presuda e vovedeno zaradi zasiluvawe na
pravata na gra|anite, me|utoa kako takov ovoj vonreden lek mo`e da go
koristi samo obvinetiot, no ne i o{teteniot, o{teteniot kako tu`itel,
privatniot tu`itel i javniot obvinitel. Nasproti ovoj vonreden
lek, obvinitelot mo`e da go koristi baraweto za za{tita na zakonitosta,
koga zakonot e povreden na {teta ili vo korist na site gorenavedeni
lica.
Vo sekoj slu~aj, spored odredbite na Zakonot, dokolku nekoj od
spomenatite vonredni lekovi bide usvoen i dojde do ukinuvawe na
pravosilnata odluka, vo novata postapka site navedeni lica ja zazemaat
istata prava polo`ba {to ja imale kako pred ukinuvaweto na
odlukata.
935

Zaedni~ko za navodite od inicijativata po odnos na site vonredni
pravni lekovi predmet na ovaa ustavnosudska ocena e deka podnositelot
na inicijativata poso~uva na otsustvo na odredeni zakonski
re{enija i naveduva {to bi trebalo da sodr`at osporenite odredbi
spored negovata zamisla. Po odnos na ovie navodi, se trgna od okolnosta
{to vo nadle`nost na Ustavniot sud, spored ~l. 110 od Ustavot, ne
spa|a ocenka na ustavnost i zakonitost na odredbi ili delovi od odredbi
{to bi trebalo da bidat sodr`ani vo osporenite akti, tuku ocenuvawe
ustavnost i zakonitost na odredbi {to se sodr`ani vo aktite
predmet na ustavno - sudska ocenka. Ova od pri~ini {to Sudot nema
pozitivna normativna dejnost i takvata dejnost pripa|a vo nadle`nost
na Sobranieto na Republika Makedonija.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto
pretstavuva temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 13 st. 1 od Ustavot, liceto obvineto za kaznivo delo
}e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so pravosilna
sudska odluka.
Soglasno Amandman XXI so koj e zamenet ~l. 15 na Ustavot, se
garantira pravoto na `alba protiv odluki doneseni vo postapka vo
prv stepen pred sud. Pravoto na `alba ili drug vid na pravna za{tita
protiv poedine~ni pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen
pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to
vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Spored ~l. 51 st. 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka posebna garancija
za ostvaruvawe na li~nite gra|anski i politi~ki slobodi i prava
utvrdeni so Ustavot pretstavuva pravoto na gra|aninot na `alba
protiv poedine~ite pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen
pred sudovite. Koristej}i go ova pravo, gra|anite ne samo {to imaat
mo`nost da gi za{titat svoite prava i interesi, tuku preku pravoto
na `alba se postignuva i otstranuvawe na nezakonitostite vo raboteweto
na sudovite, so {to se pridonesuva za jaknewe na zakonitosta.
Ottuka, pravoto na `alba ja ima svojata osnova vo opravdanata pretpostavka
deka prvostepenata odluka ne mora sekoga{ da bide zakonita
i spravedliva i poradi toa po `albata odlu~uva sekoga{ povisok sud
so {to se proklamira i dvostepenost vo odlu~uvaweto kako edna od
936

garanciite za ostvaruvawe na pravata i vrz zakon zasnovanite interesi.
So Zakonot za krivi~nata postapka se utvrduvaat pravilata so
koi se osiguruva nikoj nevin da ne bide osuden, a na vinovnikot da mu
se izre~e krivi~na sankcija pod uslovite {to gi predviduva Krivi~niot
zakonik i vrz osnova na zakonito sprovedenata postapka.
Spored ~l. 340 st. 1 na ovoj zakon, so presudata obvinenieto se
odbiva ili obvinetiot se osloboduva od obvinenieto ili se oglasuva
za vinoven.
Vo ~l. 350 st. 1 od ovoj zakon, se utvrduva deka protiv presudata
donesena vo prv stepen ovlastenite lica mo`at da izjavat `alba vo
rok od 15 dena od denot na dostavuvaweto na prepisot na presudata.
Soglasno ~l. 351 st. 1 na istiot zakon, `alba mo`at da izjavat
strankite, branitelot, zakonskiot zastapnik na obvinetiot i o{teteniot.
Od navedenata zakonska regulativa i Zakonot vo celina, proizleguva
deka `albata na presuda na prvostepen sud e redoven praven lek,
koj ima suspenzivno i devolutivno dejstvo i so koj se napa|aat site vidovi
prvostepeni presudi. Krugot na lica koi mo`at da izjavat `alba e
{iroko postaven, odnosno `alba mo`at da izjavat strankite (ovlasteniot
tu`itel i obvinetiot), branitelot, zakonskiot zastapnik na
obvinetiot i o{teteniot, vo korist na obvinetiot i negoviot bra~en
drugar odnosno vonbra~en drugar, rodnina po krv vo prava linija, posvoitel,
posvoenik, brat, sestra i hranitel. Vlo`uvaweto na `alba
pretstavuva pravo, a ne dol`nost, poradi {to strankite mo`at da se
odre~at ili otka`at od toa pravo, {to zna~i deka podnesuvaweto na
`albata zavisi od dispozicijata na strankata. Vo ovaa smisla, samo od
dispozicijata na obvinetiot zavisi dali }e izjavi `alba protiv osloboditelna
ili odbivatelna presuda (kako {to vpro~em i se naveduva vo
inicijativata), imaj}i predvid deka Zakonot mu go dozvoluva ova
pravo, vo soglasnost so ustavnata garancija za pravoto na `alba protiv
odluki doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud.
Soglasno ~l. 372 st. 1 od Zakonot, vtorostepeniot sud mo`e vo
sednica na sovetot ili vrz osnova na odr`an pretres da ja otfrli `albata
kako nenavremena ili kako nedozvolena, ili da ja odbie `albata
kako neosnovana i da ja potvrdi presudata na sudot od prv stepen, ili
da ja ukine ovaa presuda i predmetot da go upati do prvostepeniot sud
na povtorno sudewe i odluka, ili da ja preina~i prvostepenata
presuda.
Soglasno osporeniot ~l. 381 od Zakonot, protiv presudata na
vtorostepeniot sud e dozvolena `alba do sudot koj odlu~uva vo tret
stepen samo vo slednive slu~ai ako:
937

1) vtorostepeniot sud izrekol kazna zatvor do`ivotno, ili ako
ja potvrdil presudata na prvostepeniot sud so koja e izre~ena takva
kazna;
2) vtorostepeniot sud vrz osnova na odr`aniot pretres ja utvrdil
fakti~kata sostojba poinaku otkolku prvostepeniot sud i vrz
taka utvrdenata fakti~ka sostojba ja zasnoval svojata presuda i
3) vtorostepeniot sud ja preina~il presudata na prvostepeniot
sud so koja optu`eniot e osloboden od obvinenieto i izrekol presuda
so koja optu`eniot se oglasuva za vinoven.
Od navedenata zakonska regulativa proizleguva deka zakonodavecot
go usvoil, iako samo vo odredeni slu~ai, odnosno vo ograni~en
obem, sistemot na tristepenost na redovnata kaznena postapka, odnosno
ocenil deka e celishodno, vo odredeni slu~ai, da ima pozasilena
kontrola i pogolemi garancii za pravilnosta na sudskata odluka,
preku mo`nost za podnesuvawe `alba na presuda na vtorostepen sud do
sudot koj odlu~uva vo tret stepen, kako vtor vid redoven praven lek,
koj ustavno ne e garantiran, tuku ocenata za negovata celishodnost e
prepu{tena na zakonodavecot.
Imaj}i go predvid navedenoto, navodite vo inicijativata deka
pravo na `alba ne bilo predvideno za slu~aite koga vtorostepeniot
sud ja preina~il prvostepenata presuda so koja bilo odbieno obvinenieto
i izrekol osuditelna presuda, prakti~no pretstavuvaat barawe
za dopolnuvawe na ~l. 381 od Zakonot so u{te eden slu~aj koj predviduva
mo`nost za tristepenost na redovnata kaznena postapka, odnosno
pretstavuva barawe za dopolnuvawe na Zakonot so novi re{enija, {to
spa|a vo domenot na zakonodavnata vlast i ne e predmet na ocena od
strana na Ustavniot sud.
Vo ista nasoka se osporuva i ~l. 411 od Zakonot, so koj se utvrduvaat
slu~aite koga mo`e da se podnese barawe za vonredno preispituvawe
na pravosilna presuda. Imeno, podnositelot na inicijativata
smeta deka otsustvoto na mo`nost za izjavuvawe `alba protiv presuda
na vtorostepen sud vo slu~aj koga vtorostepeniot sud ja preina~il
prvostepenata presuda so koja bilo odbieno obvinenieto i izrekol
osuditelna presuda, ponatamu doveduva do nemo`nost da se koristi
vonredniot praven lek - barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna
presuda, koj mo`el da se koristi samo dokolku prethodno e iskoristen
redovniot praven lek - `alba, poradi {to smeta deka vakvite
zakonski re{enija zna~at povreda na ustavnoto na~elo na ednakvost na
gra|anite pred Ustavot i zakonite i povreda na ustavnoto pravo na
`alba.
Vo ovaa smisla, uka`uvame deka Ustavniot sud na Republika
Makedonija, so Re{enie U. br. 11/2003, pokraj drugoto, ne povel posta-
938

pka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 411 od Zakonot za krivi~nata postapka
("SV RM," br. 15/1997 i 44/2002), koj bil osporen poradi toa {to
na o{teteniot ne mu bilo dozvoleno da podnese barawe za vonredno
preispituvawe na pravosilna presuda, a isto taka ne bilo predvideno
da se podnese vakov vonreden lek koga postapkata bila zavr{ena so re-
{enie, a ne so presuda. Vo ova re{enie, Sudot izrazil stav deka vakvata
pravna polo`ba proizleguva od karakterot na ovoj vonreden lek i
pravnata cel {to bi trebala da se postigne so negovoto podnesuvawe.
Imeno, ovoj vonreden lek, spored ~l. 411 st. 1 od Zakonot e rezerviran
samo za obvinetiot od pri~ina {to e povrzan so izre~ena kazna zatvor
ili maloletni~ki zatvor, a so cel osudenoto lice da bara preispituvawe
na presudata kako bi se otstranile mo`nite povredi na zakonot
storeni na negova {teta. Toa zna~i deka vakov vonreden lek ne
mo`e da podnese ni javniot obvinitel ni o{teteniot. Toa {to e predvideno
vakov vonreden lek da se podnese za preispituvawe na pravosilna
presuda, no ne i za pravosilno re{enie, proizleguva od faktot
{to osudata na kazna zatvor i na maloletni~ki zatvor se izrekuva edinstveno
vo forma na presuda. Isto taka, treba da se naglasi deka baraweto
za vonredno preispituvawe na pravosilnata presuda e vovedeno
zaradi zasiluvawe na pravata na gra|anite, me|utoa kako takov ovoj
vonreden lek mo`e da go koristi samo obvinetiot, no ne i o{teteniot,
o{teteniot kako tu`itel, privatniot tu`itel i javniot obvinitel.
Nasproti ovoj vonreden lek, obvinitelot mo`e da go koristi baraweto
za za{tita na zakonitosta, koga zakonot e povreden na {teta ili
vo korist na site gore navedeni lica. Vo sekoj slu~aj, spored odredbite
na Zakonot, dokolku nekoj od spomenatite vonredni lekovi bide usvoen
i dojde do ukinuvawe na pravosilnata odluka, vo novata postapka site
navedeni lica ja zazemaat istata prava polo`ba {to ja imale kako
pred ukinuvaweto na odlukata.
Soglasno ~l. 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija
odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i zakonite.
Toa zna~i deka Ustavniot sud ne e nadle`en da ja ceni ustavnosta i zakonitosta
na odredbi ili delovi od odredbi {to bi trebalo da bidat
sodr`ani vo osporenite akti, tuku vo negova nadle`nost e ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na odredbite {to se sodr`ani vo aktite
predmet na ustavno - sudska ocenka. Ova od pri~ini {to Sudot nema
pozitivna normativna dejnost i takvata dejnost pripa|a vo nadle`nost
na Sobranieto na Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 28 al. 1 i 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne
939

e nadle`en da odlu~uva za baraweto ili ako za istata rabota ve}e
odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Trgnuvaj}i od faktot {to so inicijativata se poso~uva na otsustvo
na odredeni zakonski re{enija vo delot na podnesuvawe `alba na
presuda na vtorostepen sud i vo delot na baraweto za vonredno preispituvawe
na pravosilna presuda kako vonreden praven lek, pri {to se
uka`uva na toa {to bi trebalo da sodr`at osporenite odredbi spored
zamislata na podnositelot, smetame deka se ispolneti uslovite od ~l.
28 al. 1 i 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija
za otfrlawe na inicijativata.
Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a :
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 381 i ~l. 411 od Zakonot za krivi~nata postapka ("SV RM," br.
15/1997, 44/2002 i 74/2004).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineite 1 i 2 i ~len 71
od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na
9 juli 2008 godina, donese
940
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 381 i ~len 411 od Zakonot za krivi~nata postapka ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija“ br. 15/1997, 44/2002 i 74/2004).
2. Pan~e Dokuzov, advokat od [tip, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na odredbite od Zakonot ozna~en vo to~ka 1
na ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, osporenite odredbi od
Zakonot za krivi~nata postapka (ZKP) bile vo sprotivnost so ~lenovite
9 i 15 od Ustavot.
Imeno, podnositelot uka`uva deka vo sudskata praksa postoele
tri vida na krivi~ni presudi: osuditelna, osloboditelna i odbivatelna.
Osuditelna presuda postoela koga liceto bilo oglaseno za vinovno
za krivi~no delo i mu bila izre~ena krivi~na sankcija. Osloboditelna
- koga liceto bilo oslobodeno od obvinenie bidej}i toa {to
go prezel ne bilo krivi~no delo ili ako postoele okolnosti koi ja
isklu~uvaat negovata odgovornost ili ako ne se doka`elo deka go storil
deloto za koe bil obvinet. Odbivatelna - dokolku postapuval nenadle`en
sud, go gonel neovlasten tu`itel, tu`itelot se otka`al od

gonewe, nemalo odobrenie za gonewe od dr`aven organ ili liceto za
toa delo ve}e bilo osudeno (ve}e bilo sudeno pa oslobodeno, amnestirano,
pomiluvano, goneweto zastarelo ili sli~no). Koga od ovie tri
vida na presudi liceto dobielo osloboditelna ili odbivatelna presuda,
vo praksata ne se slu~ilo protiv takvite presudi toa lice da se
`ali zatoa {to bilo logi~no od presudata da bide zadovolno. No tu`itelot,
bez ogled dali toa bil javniot obvinitel, o{teteniot kako
tu`itel ili privatniot tu`itel, mo`el da izjavi `alba, a sudot spored
ovlastuvawata {to gi imal spored ZKP, mo`el da donese pome|u
drugite i presuda so koja `albata na tu`itelot }e ja uva`i, obvinetoto
lice }e go oglasi za vinovno i }e go osudi na krivi~na sankcija.
Vo takov s~lu~aj, spored podnositelot na inicijativata, se postavuvalo
pra{aweto: {to vo ovie slu~ai mo`elo da se prezeme koga liceto
koe bilo osudeno so presuda na povisokiot sud, bilo staveno pred svr-
{en ~in, odnosno koga presudata stanala pravosilna? ZKP predviduval
pravo na `alba na odlukata na vtorostepeniot sud koga vtorostepeniot
sud preina~il osloboditelna presuda na prvostepeniot sud, no
ne predvidel pravo na `alba koga preina~il odbivatelna vo osuditelna
presuda (~len 381 stav 3 od ZKP). Liceto {to na ovoj na~in bilo
osudeno, na koe mu bile odzemeni ili ograni~eni gra|anskite prava, a
ne mo`elo da koristi pravo na `alba bidej}i ZKP toa ne go predvidel,
se svrtuvalo kon edinstvenoto pravno sredstvo {to mu preostanuvalo,
a toa bilo baraweto za vonredno preispituvawe na pravosilnata
presuda po koe trebalo da odlu~uva Vrhovniot sud. Me|utoa, ZKP,
sprema nekoi obvineti i ponatamu ostanuval "ma}ea," bidej}i baraweto
za vonredno preispituvawe na pravosilnata presuda ne mo`elo
da se podnese dokolku ne se koristel redoven praven lek - `alba. Isklu~ok
od ova bilo deka e dozvoleno podnesuvawe na vakvo barawe i vo
slu~aj dokolku liceto ne izjavilo `alba, a vtorostepeniot sud prvostepenata
osloboditelna presuda ili osuditelna presuda po koja bila
izre~ena krivi~na sankcija sudska opomena ili uslovna osuda ili kazna
- pari~na kazna, ja preina~il vo kazna zatvor ili maloletni~ki
zatvor.
Toa zna~elo samo edno: licata protiv koi bilo odbieno obvinenieto
pa so vtorostepena odluka bila preina~ena takvata presuda vo
osuditelna presuda, nemale pravo na vonredno preispituvawe na pravosilnite
presudi. Ovie lica izlezot go barale kaj Javniot obvinitel
na Republika Makedonija, so molba pred Vrhovniot sud da podnesel
Barawe za za{tita na zakonitosta vo interes na pravdata. No, i pokraj
site `elbi, Javniot obvinitel na Republika Makedonija ne }e mo`el
toa da go stori bidej}i toj treba da bara da se za{titi zakonot, a vsu-
{nost za ovie lica bi baral sudot da postapi nadvor od zakonot, zatoa
{to ZKP ne predviduval takva pravda.
Vo osporenite ~lenovi ne bilo predvideno pravoto na `alba vo
prethodno navedenite primeri, {to sozdavalo pravna nesigurnost na
941

gra|anite vo pravniot sistem, poradi {to, spored podnositelot na
inicijativata, ne samo osporenite odredbi, tuku i ZKP vo celina bil
sprotiven na proklamiranite ustavni na~ela za ednakvost na gra|anite
pred Ustavot i zakonite i ustavno zagarantiranoto pravo na `alba.
So ogled deka vo konkretniot slu~aj odlukite na vtorostepeniot sud
imale karakter na prvostepena odluka (bidej}i ne bile ob`aleni), ne
davaweto pravo na `alba na istite, spored podnositelot, bilo povreda
na ~len 9 i ~len 15 od Ustavot.
Poradi navedenoto, se bara od Ustavniot sud na Republika Makedonija
da gi proglasi za protivustavni osporenite odredbi i da gi poni{ti,
posebno naglasuvaj}i deka zakonodavecot po pravilo, i pri poslednite
izmeni na ZKP, se oglu{uval za poprecizno normirawe na
pravoto na `alba vo napred navedenite situacii.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno ~len 381 stav 1 od
Zakonot za krivi~nata postapka, protiv presudata na vtorostepeniot
sud e dozvolena `alba do sudot koj odlu~uva vo tret stepen samo vo slednive
slu~ai ako: 1) vtorostepeniot sud izrekol kazna zatvor do`ivotno,
ili ako ja potvrdil presudata na prvostepeniot sud so koja e izre-
~ena takva kazna; 2) vtorostepeniot sud vrz osnova na odr`aniot pretres
ja utvrdil fakti~kata sostojba poinaku otkolku prvostepeniot sud
i vrz taka utvrdenata fakti~ka sostojba ja zasnoval svojata presuda i
3) vtorostepeniot sud ja preina~il presudata na prvostepeniot sud so
koja optu`eniot e osloboden od obvinenieto i izrekol presuda so koja
optu`eniot se oglasuva za vinoven. Spored stav 2 na istiot ~len, za
`albata protiv vtorostepenata presuda re{ava sudot od tret stepen
vo sednica na sovetot soglasno so odredbite {to va`at za postapkata
vo vtor stepen. Pred ovoj sud ne mo`e da se odr`i pretres. Spored stav
3 na ovoj ~len, odredbite na ~len 397 od ovoj zakon }e se primenat i vrz
soobvinetiot koj nemal pravo da izjavi `alba protiv vtorostepenata
presuda.
Spored ~len 411 stav 1 od istiot zakon, liceto koe pravosilno e
osudeno na kazna zatvor ili maloletni~ki zatvor mo`e da podnese barawe
za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda poradi povreda
na zakonot vo slu~aite predvideni so ovoj zakon. Soglasno stav 2 na
ovoj ~len, barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda se
podnesuva vo rok od 30 dena od denot koga obvinetiot ja primil pravosilnata
presuda. Spored stav 3 na istiot ~len, osudeniot {to ne koristel
redoven praven lek protiv presudata ne mo`e da podnese barawe
za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda osven ako so presudata
na vtorostepeniot sud namesto osloboduvawe od kazna, sudska
opomena, uslovna osuda ili pari~na kazna e izre~ena kazna zatvor,
odnosno namesto vospitna merka - kazna maloletni~ki zatvor. Soglasno
stav 4 na ovoj ~len, barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna
presuda ne mo`e da se podnese protiv presuda na Vrhovniot sud na
Republika Makedonija.
942

4. Soglasno ~len 8 stav 1 alinea 3 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto pretstavuva temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Spored ~len 13 stav 1 od Ustavot, liceto obvineto za kaznivo
delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so
pravosilna sudska odluka.
Soglasno Amandman XXI so koj e zamenet ~len 15 na Ustavot, se
garantira pravoto na `alba protiv odluki doneseni vo postapka vo
prv stepen pred sud. Pravoto na `alba ili drug vid na pravna za{tita
protiv poedine~ni pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen
pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to
vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Spored ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi
so Ustavot i so zakon.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka posebna garancija
za ostvaruvawe na li~nite gra|anski i politi~ki slobodi i prava
utvrdeni so Ustavot pretstavuva pravoto na gra|aninot na `alba protiv
poedine~ite pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred
sudovite. Koristejki go ova pravo, gra|anite ne samo {to imaat mo`nost
da gi za{titat svoite prava i interesi, tuku preku pravoto na
`alba se postignuva i otstranuvawe na nezakonitostite vo raboteweto
na sudovite, so {to se pridonesuva za jaknewe na zakonitosta.
Ottuka, pravoto na `alba ja ima svojata osnova vo opravdanata pretpostavka
deka prvostepenata odluka ne mora sekoga{ da bide zakonita
i spravedliva i poradi toa po `albata odlu~uva sekoga{ povisok sud
so {to se proklamira i dvostepenost vo odlu~uvaweto kako edna od garanciite
za ostvaruvawe na pravata i vrz zakon zasnovanite interesi.
So Zakonot za krivi~nata postapka se utvrduvaat pravilata so
koi se osiguruva nikoj nevin da ne bide osuden, a na vinovnikot da mu
se izre~e krivi~na sankcija pod uslovite {to gi predviduva Krivi~niot
zakonik i vrz osnova na zakonito sprovedenata postapka.
Spored ~len 340 stav 1 na ovoj zakon, so presudata obvinenieto
se odbiva ili obvinetiot se osloboduva od obvinenieto ili se oglasuva
za vinoven.
Vo ~len 350 stav 1 od ovoj zakon, se utvrduva deka protiv presudata
donesena vo prv stepen ovlastenite lica mo`at da izjavat `alba
vo rok od 15 dena od denot na dostavuvaweto na prepisot na presudata.
Soglasno ~len 351 stav 1 na istiot zakon, `alba mo`at da
izjavat strankite, branitelot, zakonskiot zastapnik na obvinetiot i
o{teteniot.
Od navedenata zakonska regulativa i Zakonot vo celina, proizleguva
deka `albata na presuda na prvostepen sud e redoven praven lek,
koj ima suspenzivno i devolutivno dejstvo i so koj se napa|aat site
vidovi prvostepeni presudi. Krugot na lica koi mo`at da izjavat
943

`alba e {iroko postaven, odnosno `alba mo`at da izjavat strankite
(ovlasteniot tu`itel i obvinetiot), branitelot, zakonskiot zastapnik
na obvinetiot i o{teteniot, vo korist na obvinetiot i negoviot
bra~en drugar odnosno vonbra~en drugar, rodnina po krv vo prava linija,
posvoitel, posvoenik, brat, sestra i hranitel. Vlo`uvaweto na
`alba pretstavuva pravo, a ne dol`nost, poradi {to strankite mo`at
da se odre~at ili otka`at od toa pravo, {to zna~i deka podnesuvaweto
na `albata zavisi od dispozicijata na strankata. Vo ovaa smisla, samo
od dispozicijata na obvinetiot zavisi dali }e izjavi `alba protiv
osloboditelna ili odbivatelna presuda (kako {to vpro~em i se naveduva
vo inicijativata), imaj}i predvid deka Zakonot mu go dozvoluva
ova pravo, vo soglasnost so ustavnata garancija za pravoto na `alba
protiv odluki doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud.
Soglasno ~len 372 stav 1 od Zakonot, vtorostepeniot sud mo`e
vo sednica na sovetot ili vrz osnova na odr`an pretres da ja otfrli
`albata kako nenavremena ili kako nedozvolena, ili da ja odbie `albata
kako neosnovana i da ja potvrdi presudata na sudot od prv stepen,
ili da ja ukine ovaa presuda i predmetot da go upati do prvostepeniot
sud na povtorno sudewe i odluka, ili da ja preina~i prvostepenata
presuda.
Soglasno osporeniot ~len 381 od Zakonot, protiv presudata na
vtorostepeniot sud e dozvolena `alba do sudot koj odlu~uva vo tret
stepen samo vo slednive slu~ai ako:
1) vtorostepeniot sud izrekol kazna zatvor do`ivotno, ili ako
ja potvrdil presudata na prvostepeniot sud so koja e izre~ena takva
kazna;
2) vtorostepeniot sud vrz osnova na odr`aniot pretres ja utvrdil
fakti~kata sostojba poinaku otkolku prvostepeniot sud i vrz taka
utvrdenata fakti~ka sostojba ja zasnoval svojata presuda i
3) vtorostepeniot sud ja preina~il presudata na prvostepeniot
sud so koja optu`eniot e osloboden od obvinenieto i izrekol presuda
so koja optu`eniot se oglasuva za vinoven.
Od navedenata zakonska regulativa proizleguva deka zakonodavecot
go usvoil, iako samo vo odredeni slu~ai, odnosno vo ograni~en
obem, sistemot na tristepenost na redovnata kaznena postapka, odnosno
ocenil deka e celishodno, vo odredeni slu~ai, da ima pozasilena
kontrola i pogolemi garancii za pravilnosta na sudskata odluka, preku
mo`nost za podnesuvawe `alba na presuda na vtorostepen sud do
sudot koj odlu~uva vo tret stepen, kako vtor vid redoven praven lek,
koj ustavno ne e garantiran, tuku ocenata za negovata celishodnost e
prepu{tena na zakonodavecot.
Imaj}i go predvid navedenoto, navodite vo inicijativata deka
pravo na `alba ne bilo predvideno za slu~aite koga vtorostepeniot
sud ja preina~il prvostepenata presuda so koja bilo odbieno obvinenieto
i izrekol osuditelna presuda, prakti~no pretstavuvaat barawe
944

za dopolnuvawe na ~len 381 od Zakonot so u{te eden slu~aj koj predviduva
mo`nost za tristepenost na redovnata kaznena postapka, odnosno
pretstavuva barawe za dopolnuvawe na Zakonot so novi re{enija,
{to spa|a vo domenot na zakonodavnata vlast i ne e predmet na ocena
od strana na Ustavniot sud.
Vo ista nasoka se osporuva i ~len 411 od Zakonot, so koj se utvrduvaat
slu~aite koga mo`e da se podnese barawe za vonredno preispituvawe
na pravosilna presuda. Imeno, podnositelot na inicijativata
smeta deka otsustvoto na mo`nost za izjavuvawe `alba protiv presuda
na vtorostepen sud vo slu~aj koga vtorostepeniot sud ja preina~il
prvostepenata presuda so koja bilo odbieno obvinenieto i izrekol
osuditelna presuda, ponatamu doveduva do nemo`nost da se koristi
vonredniot praven lek - barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna
presuda, koj mo`el da se koristi samo dokolku prethodno e iskoristen
redovniot praven lek - `alba, poradi {to smeta deka vakvite
zakonski re{enija zna~at povreda na ustavnoto na~elo na ednakvost na
gra|anite pred Ustavot i zakonite i povreda na ustavnoto pravo na
`alba.
Vo ovaa smisla, Sudot ima{e predvid deka so Re{enie U. br. 11/
2003, pokraj drugoto, Sudot ne povel postapka za ocenuvawe ustavnosta
na ~lenot 411 od Zakonot za krivi~nata postapka ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 15/1997 i 44/2002), koj bil osporen poradi
toa {to na o{teteniot ne mu bilo dozvoleno da podnese barawe za vonredno
preispituvawe na pravosilna presuda, a isto taka ne bilo predvideno
da se podnese vakov vonreden lek koga postapkata bila zavr-
{ena so re{enie, a ne so presuda. Vo ova re{enie, Sudot izrazil stav
deka vakvata pravna polo`ba proizleguva od karakterot na ovoj vonreden
lek i pravnata cel {to bi trebala da se postigne so negovoto podnesuvawe.
Imeno, ovoj vonreden lek, spored ~lenot 411 stav 1 od Zakonot
e rezerviran samo za obvinetiot od pri~ina {to e povrzan so izre-
~ena kazna zatvor ili maloletni~ki zatvor, a so cel osudenoto lice da
bara preispituvawe na presudata kako bi se otstranile mo`nite
povredi na zakonot storeni na negova {teta. Toa zna~i deka vakov vonreden
lek ne mo`e da podnese ni javniot obvinitel ni o{teteniot. Toa
{to e predvideno vakov vonreden lek da se podnese za preispituvawe
na pravosilna presuda, no ne i za pravosilno re{enie, proizleguva od
faktot {to osudata na kazna zatvor i na maloletni~ki zatvor se izrekuva
edinstveno vo forma na presuda. Isto taka, treba da se naglasi
deka baraweto za vonredno preispituvawe na pravosilnata presuda e
vovedeno zaradi zasiluvawe na pravata na gra|anite, me|utoa kako takov
ovoj vonreden lek mo`e da go koristi samo obvinetiot, no ne i
o{teteniot, o{teteniot kako tu`itel, privatniot tu`itel i javniot
obvinitel. Nasproti ovoj vonreden lek, obvinitelot mo`e da go koristi
baraweto za za{tita na zakonitosta, koga zakonot e povreden na
{teta ili vo korist na site gore navedeni lica. Vo sekoj slu~aj, spored
945

odredbite na Zakonot, dokolku nekoj od spomenatite vonredni lekovi
bide usvoen i dojde do ukinuvawe na pravosilnata odluka, vo novata postapka
site navedeni lica ja zazemaat istata prava polo`ba {to ja
imale kako pred ukinuvaweto na odlukata.
Soglasno ~len 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija
odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i zakonite.
Toa zna~i deka Ustavniot sud ne e nadle`en da ja ceni ustavnosta
i zakonitosta na odredbi ili delovi od odredbi {to bi trebalo da
bidat sodr`ani vo osporenite akti, tuku vo negova nadle`nost e ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na odredbite {to se sodr`ani vo
aktite predmet na ustavno - sudska ocenka. Ova od pri~ini {to Sudot
nema pozitivna normativna dejnost i takvata dejnost pripa|a vo nadle-
`nost na Sobranieto na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 28 alineite 1 i 2 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata
ako ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto ili ako za istata rabota
ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Trgnuvaj}i od faktot {to so inicijativata se poso~uva na otsustvo
na odredeni zakonski re{enija vo delot na podnesuvawe `alba na
presuda na vtorostepen sud i vo delot na baraweto za vonredno preispituvawe
na pravosilna presuda kako vonreden praven lek, pri {to
se uka`uva na toa {to bi trebalo da sodr`at osporenite odredbi spored
zamislata na podnositelot, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite
od ~len 28 alineite 1 i 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija za otfrlawe na inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
946

75. U. br. 95/2008 (9. 07. 2008)
Akt {to se osporuva
^len 174 od Zakonot za bankite ("SV RM," br. 67/2007). 28
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata povod za podnesuvawe na
predmetnata inicijativa bilo donesenoto re{enie na guvernerot na
Narodna banka na Republika Makedonija za otvarawe na likvidaciona
postapka za Makedonska banka vrz osnova na Zakonot za banki koj bil
protivustaven od pri~ina {to protiv re{enieto na guvernerot ne
bilo dopu{teno `alba.
Protivustavnosta na predmetniot zakon mo`ela da se potvrdi
so komparacija na prethodniot Zakon za banki i noviot Zakon za banki.
Imeno, vo prethodniot Zakon za banki vo delot na odredbite za
ste~ajna i likvidaciona postapka na banka protiv odlukata na guvernerot
na Narodna banka bilo dopu{tena `abla kako redoven praven
lek {to ne e slu~aj so postojniot zakon, na koj na~in se doveduvalo vo
pra{awe zagarantiranoto pravo na `alba.
Spored podnositelot, takvata negova konstatacija proizleguvala
i od ~l. 174 od Zakonot za banki so koj se ureduva procedurata na
donesuvawe na re{enija protiv koi ne e e dopu{tena `alba.
Ottuka, spored podnositelot, so Zakonot za banki se doveduvale
vo pra{awe temelnite vrednosti utvrdeni vo ~l. 8 od Ustavot na Republika
Makedonija kako i ~l. 15 od Ustavot .
Ponatamu podnositelot smeta deka so navedenkiot zakon se povreduvale
~l. 6 i 13 od Evropskata konvencija za ~ovekovi prava.
Sodr`ina na osporeniot ~len
Soglasno Zakonot za banki guvernerot na Narodna banka na Republika
Makedonija donesuva re{enie za voveduvawe na administraci
(~l. 139 st. 1), re{enie za ukinuvawe na dozvolata za osnovawe i rabotewe
na bankata ili dozvolata za statusni promeni, re{enie za ispo-
28
Od sodr`inata na podnesenata inicijativa mo`e da se zaklu~i deka
iako podnositelot uka`uva deka Zakonot vo celina ne bil vo soglasnost so
~l. 15 od Ustavot, vo su{tina se osporuva ~l. 174 od Zakonot.
947

lnuvawe na uslovite za otvorawe na ste~ajnata postapka (~l. 157 st. 1)
i re{enie za utvrduvawe na uslovite za sproveduvawe na likvidaciona
postapka (~l. 170).
Vo ~len 174, pak, od Zakonot e predvideno deka protiv re{enijata
na guvernerot doneseni vrz osnova na ovoj zakon ne e dozvolena
`alba i istite se kone~ni vo upravna postapka, pri {to soglasno ~l.
175 od istiot zakon, protiv re{enijata na guvernerot mo`e da se povede
upraven spor.
Sporno pravno pra{awe
Dali so nepredviduvaweto na pravoto na `alba protiv re{enijata
na guvernerot na Narodna banka na Republika Makedonija se doveduva
vo pra{awe na~eloto na vladeewe na pravoto i pravnata za{tita
na gra|anite ako za tie re{enija e obezbedena sudska za{tita pred
upraven sud?
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 228/
2007 od 26. 03. 2008 godina, pokraj drugoto, ne povel postapka za ocenuvawe
ustavnosta na ~l. 174 od Zakonot za banki.
Vo obrazlo`enieto na re{enito se naveduva deka so Amandmanot
XXI so koj e zamenet ~l. 15 od Ustavot, garancijata na pravoto na
`alba se odnesuva samo na odluka donesena vo prv stepen pred sud, a
pravo na `alba protiv poedine~ni pravni akti doneseni vo postapka
vo prv stepen pred organ na dr`avna uprava ili organizacija i drugi
organi {to vr{at javni ovlastuvawa na opredelen na~in e relativizirano
odnosno ne e ve}e ustavna garancija kako {to toa be{e porano,
tuku e prepu{teno toa da se uredi so zakon.
Pravno mislewe
Spored Amandman XXI so koj e zamenet ~l. 15 od Ustavot na
Republika Makedonija se garantira pravoto na `alba protiv odlukite
doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud.
Pravoto na `alba ili drug vid na pravna za{tita protiv poedine~nite
pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred organ
na dr`avnata uprava ili organizacija i drugi organi {to vr{at javni
ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Spored ~l. 50 st. 2 od Ustavot se garantira sudska za{tita na
zakonitost na poedine~nite akti na dr`avnata uprava i na drugite
institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.
948

Od navedenoto proizleguva deka so Amandman XXI so koj e zamenet
~l. 15 od Ustavot garancijata na pravoto na `alba se odnesuva
samo na odluka donesena vo prv stepen pred sud, a pravoto na `alba
protiv poedine~nite pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen
pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to
vr{at javni ovlastuvawa na opredelen na~in e relativiziran, odnosno
ne e ve}e ustavna garancija kako {to toa be{e porano, tuku toa e prepu{teno
da se uredi so zakon.
Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud odlu~uva za
soglasnosta na zakonite so Ustavot, i za soglasnosta na drugite propisi
i kolektivni dogovori so Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija Sudot }e ja otfrli inicijativata ako za istata rabota
ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Imaj}i gi predvid sodr`inata na navedenite ustavni i delovni-
~ki odredbi, navodite vo inicijativata, spored koi zakonot vo celina
ne bil vo soglasnost so ~l. 15 od Ustavot, zatoa {to vo nego ne bilo
predvideno pravoto na `alba protiv re{enijata, na guvernerot na Narodna
banka na Republika Makedonija, odnosno ~l. 174 od Zakonot so
koj se isklu~uva pravo na `alba protiv re{enijata na guvernerot na
Narodna banka na Republika Makedonija, kako i faktot {to Ustavniot
sud na Republika Makedonija po predmetot U. br. 228/2007 ja ocenuval
ustavnosta na odredba od ~l. 174 od Zakonot za banki, a vo predmetnata
inicijativa ne se naveduvaat novi osnovi koi bi mo`elo da
dovedat do poinakvo odlu~uvawe, smetame deka se ispolneti uslovite
od ~l. 28 al. 2 od Delovnikot za otfrlawe na inicijativata, i se p r e d
l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe ustavnosta na
~len 174 od Zakonot za banki.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 2 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na
9. juli 2008, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 174 od Zakonot za bankite ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," br. 67/2007).
2. Blage Milo{evski, pretsedatel na Humanitarnata asocijacija
na gra|ani "Nova Nade`" od Skopje na Ustavniot sud na Republika
949

Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~len 174 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 vo ova
re{enie.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata, povod za podnesuvawe
na predmetnata inicijativa bilo donesenoto re{enie na
guvernerot na Narodna banka na Republika Makedonija za otvarawe na
likvidaciona postapka za Makedonska banka vrz osnova na Zakonot za
banki koj bil protivustaven od pri~ina {to protiv re{enieto na
guvernerot ne bilo dopu{teno `alba. Protivustavnosta na predmetniot
zakon mo`ela da se potvrdi so komparacija na prethodniot Zakon
za banki i noviot Zakon za banki. Imeno, vo prethodniot Zakon za banki
vo delot na odredbite za ste~ajna i likvidaciona postapka na banka
protiv odlukite na guvernerot na Narodna banka bilo dopu{tena `abla
kako redoven praven lek {to ne e slu~aj so postojniot zakon, na koj
na~in se doveduvalo vo pra{awe zagarantiranoto pravo na `alba.
Spored podnositelot, takvata negova konstatacija proizleguvala
i od ~len 174 od Zakonot za banki so koj se ureduva procedurata na
donesuvawe na re{enija protiv koi ne e e dopu{tena `alba. Ottuka,
spored podnositelot, so Zakonot za banki se doveduvale vo pra{awe
temelnite vrednosti utvrdeni vo ~len 8 od Ustavot na Republika Makedonija
kako i ~len 15 od Ustavot .
Ponatamu, podnositelot smeta deka so navedenkiot zakon se povreduvale
~lenovite 6 i 13 od Evropskata konvencija za ~ovekovi
prava.
Od sodr`inata na podnesenata inicijativa mo`e da se zaklu~i
deka iako podnositelot uka`uva deka Zakonot vo celina ne bil vo soglasnost
so ~len 15 od Ustavot, vo su{tina se osporuva ~len 174 od
Zakonot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno Zakonot za banki guvernerot
na Narodna banka na Republika Makedonija donesuva re{enie
za voveduvawe na administracija (~len 139 stav 1), re{enie za ukinuvawe
na dozvolata za osnovawe i rabotewe na bankata ili dozvolata
za statusni promeni, re{enie za ispolnuvawe na uslovite za otvorawe
na ste~ajnata postapka (~len 157 stav 1) i re{enie za utvrduvawe na
uslovite za sproveduvawe na likvidaciona postapka (~len 170).
Vo ~len 174, od Zakonot e predvideno deka protiv re{enijata
na guvernerot doneseni vrz osnova na ovoj zakon ne e dozvolena `alba i
istite se kone~ni vo upravna postapka, pri {to soglasno ~len 175 od
istiot zakon, protiv re{enijata na guvernerot mo`e da se povede
upraven spor.
4. Ponatamu,Sudot utvrdi deka po predmetot U. br. 228/2007 od
26 mart 2,008 godina ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 174 od Zakonot za bankite.
Vo obrazlo`enieto na re{enieto se naveduva deka so Amandmanot
XXI so koj e zamenet ~len 15 od Ustavot, garancijata na pravoto na
950

`alba se odnesuva samo na odluka donesena vo prv stepen pred sud, a
pravo na `alba protiv poedine~ni pravni akti doneseni vo postapka
vo prv stepen pred organ na dr`avna uprava ili organizacija i drugi
organi {to vr{at javni ovlastuvawa na opredelen na~in e relativizirano
odnosno ne e ve}e ustavna garancija kako {to toa be{e porano,
tuku e prepu{teno toa da se uredi so zakon.
5. Spored Amandman XXI so koj e zamenet ~len 15 od Ustavot na
Republika Makedonija se garantira pravoto na `alba protiv odlukite
doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud.
Pravoto na `alba ili drug vid na pravna za{tita protiv poedine~nite
pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred organ
na dr`avnata uprava ili organizacija i drugi organi {to vr{at javni
ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Spored ~len 50 stav 2 od Ustavot se garantira sudska za{tita
na zakonitost na poedine~nite akti na dr`avnata uprava i na drugite
institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.
Od navedenoto proizleguva deka so Amandman XXI so koj e zamenet
~len 15 od Ustavot garancijata na pravoto na `alba se odnesuva
samo na odluka donesena vo prv stepen pred sud, a pravoto na `alba
protiv poedine~nite pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen
pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to
vr{at javni ovlastuvawa na opredelen na~in e relativiziran, odnosno
ne e ve}e ustavna garancija kako {to toa be{e porano, tuku toa e prepu{teno
da se uredi so zakon.
Soglasno ~len 110 alinei 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud odlu-
~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot, i za soglasnosta na drugite
propisi i kolektivni dogovori so Ustavot i so zakonite.
Soglasno ~len 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija Sudot }e ja otfrli inicijativata ako za istata
rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na navedenite ustavni i delovni-
~ki odredbi, navodite vo inicijativata, spored koi zakonot vo celina
ne bil vo soglasnost so ~len 15 od Ustavot, zatoa {to vo nego ne bilo
predvideno pravoto na `alba protiv re{enijata ,na guvernerot na Narodna
banka na Republika Makedonija, odnosno ~len 174 od Zakonot so
koj se isklu~uva pravo na `alba protiv re{enijata na guvernerot na
Narodna banka na Republika Makedonija, kako i faktot {to Ustavniot
sud na Republika Makedonija po predmetot U. br. 228/2007 ja ocenuval
ustavnosta na odredba od ~len 174 od Zakonot za banki, a vo predmetnata
inicijativa ne se naveduvaat novi osnovi koi bi mo`ele da
dovedat do poinakvo odlu~uvawe, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite
od ~len 28 alineja 2 od Delovnikot za otfrlawe na inicijativata.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
951

7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Liljana Ingilizova - Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r Zoran
Sulejmanov.
952

76. U. br. 50/2008 (10. 09. 2008)
Akt {to se osporuva
^len 11 st. 3, ~l. 13 st. 2 i ~l. 18 st. 2 od Zakonot za politi~kite
partii ("SV RM," br. 76/2004, 5/2007, 8/2007 i 5/2008).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata Stamen Filipov
osporenite ~lenovi od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~l. 8 st.
1 al. 5, ~l. 20 st. 1 i 2, ~l. 51 st. 2 i ~l. 112 st. 3 od Ustavot. Ova zatoa
{to ako se imalo predvid deka ~lenstvoto vo politi~kata partija e
podatok od li~en karakter i negovata tajnost e vo zavisnost od voljata
na li~nosta, so osporenite odredbi politi~kata pripadnost ve}e nema
da bide tajna, pa mo`e da se pretpostavi {to bi zna~elo za eden dr`aven
slu`benik, biznismen ili mlad ~ovek koj o~ekuva vrabotuvawe javno
da se deklarira za opoziciona partija. Ottuka, spored podnositelot
so osporenite odredbi slobodnoto zdru`uvawe na gra|anite vo politi~ki
partii e naru{eno zaradi javnosta na evidentiraweto na ~lenstvoto
kaj notar {to logi~no }e predizvika strav i nesigurnost kaj
gra|anite od revan{izam od aktuelnata vlast, finansiskata neednakvost
pri slobodnoto politi~ko izrazuvawe {to zna~i trajna neednakvost.
Ponatamu, podnositelot smeta deka Sobranieto na Republika
Makedonija kako nositel na zakonodavnata vlast so sega osporenite
zakonski odredbi povtorno gi vovelo odredbite od ~l. 1 st. 3 i ~l. 2 st.
2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za politi~kite
partii ("SV RM," br. 5/2007) koi Ustavniot sud na Republika Makedonija
so Odluka U. br. 23/2007 od 2 maj 2007 gi ukinal so {to se povreduval
~l. 8 st. 1 al. 3 i 5, ~l. 9, ~l. 18, ~l. 20 st. 1 i 2, ~l. 25, ~l. 51 i ~l.
112 st. 3 od Ustavot na Republika Makedonija.
Voedno, podnositelot na inicijativata mu predlaga na Ustavniot
sud na Republika Makedonija do kone~no odlu~uvawe po inicijativata
da donese re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine-
~nite akti ili dejstvija {to se doneseni, odnosno prezemeni vrz osnova
na osporenite odredbi.
Inicijativata potpi{ana od Sa{ko Pan~ev, Aleksandar Kolevski,
Adela Zewilovska i Nadica Andova e so identi~en tekst kako i
inicijativata na Stamen Filipov so isklu~ok na eden del, a toa e deka
953

tie kako studenti i nevraboteni gra|ani na Makedonija nikako ne bi
mo`ele nivnata politi~ka opredelba statusno da ja reguliraat od pri-
~ina {to istata e uslovena so materijalni sredstva koi gi nemale, a
duri i da gi imale so ogled na toa {to bile od mali mesta, javnoto deklarirawe
samo bi im {tetelo na nivnoto eventualno vrabotuvawe.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata Van~o [ehtanski
so izmenite i dopolnuvaweto na Zakonot za politi~kite partii,
zakonodavecot grubo go povredil Ustavot vo delot na slobodite i
pravata na gra|anite utvrdeni vo ~l. 9, ~l. 18 st. 1 i 2 i ~l. 20 st. 1 i 2.
Ova zatoa {to izvr{enite izmeni na Zakonot se krajno kontradiktorni,
nejasni i neustavni za politi~kite subjekti i gra|anite. Imeno,
iako so Odluka na Ustavniot sud od 2 maj 2005 godina bil ukinat ~l. 1
st. 3, ~l. 2 st. 2 i ~l. 13 st. 3 od Zakonot za politi~kite partii na samo
dva dena pred istekot na rokot za sobirawe na 1000 potpisi, neramnopravno
se tretiraat politi~kite subjekti koi imaa rok od 45 za sobirawe
na potpisi, a istiot bil zapren na 43-tiot den so odluka na Ustavniot
sud, pa taka im bilo onevozmo`eno da ja prodol`at postapkata
do posledniot den. So izmenite i dopolnuvaweto na Zakonot od 15. 01.
2008 godina politi~kite subjekti, a so toa i gra|anite se stavale vo
neramnopravna polo`ba, pa onie na koi im bilo uskrateno pravoto na
sobirawe na potpisi za 45 dena, sega toa }e treba da go pravat kaj notar
so pari~en nadomest, ili poto~no re~eno primenata na osporenata
odredba od ~l. 11 st. 3 od Zakonot zna~i deka za edna partija rokot od
45 dena nema da va`i, za drugi }e bide 43 dena, a za onie koi za 43 dena
ne sobrale potpisi i ako va`i ist zakon }e mora da se izlo`at na finansiski
tro{oci od 200.000 na koj na~in se doveduva vo pra{awe ~l. 9
od Ustavot.
So samiot fakt {to edna politi~ka partija e pozicija, a druga
pozicija, gra|anite zaradi strav od javno legitimirawe pred slu`beno
lice bi predizvikalo ~uvstvo na podredenost i represija vrz nivniot
ponatamo{en status vo op{testvoto kako i reperkusii vrz nivnite
najbliski, o~ekuvano i realno }e imaat strav od javnoto politi~ko deklarirawe.
So predvidenite odredbi za javno izrazuvawe na politi~ka pripadnost,
direktno se kr{i ~l. 18 st. 1 i 2 i ~l. 20 st. 1 i 2 od Ustavot
zatoa {to ~lenuvaweto vo politi~ki partii i evidetnost na li~nosta
go gubi karakterot na tajnost.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata Vladimir
Golubovski Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za politi~ki
partii ("SV RM," br. 5/2008) bil sprotiven na Ustavot na Republika
Makedonija, zatoa {to odredbite so koi se vr{i izmenuvawe na
Zakonot za politi~ki partii gi doveduva vo neednakva polo`ba
politi~kite partii odnosno gra|anite koi se ~lenovi na partii. Ova
od toa {to Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br.
23/2007 gi ukinal odredbite od Zakonot a ne gi poni{til, na koj na~in
954

se sozdavala situacija prakti~no pred ist zakon politi~kite partii i
gra|anite da bidat dovedeni vo neednakva polo`ba, zatoa {to partiite
koi pripa|aat na aktuelnata vladea~ka koalicija i onie koi pripa|aat
na blokot opozicija koi kako koalicija ja pretstavuvaa prethodnata
vlast se preregistriraa spored ukinati odredbi besplatno so poedine-
~no dadeni potpisi pred slu`beno lice na Ministerstvoto za pravda,
a ostanatite sega so Zakonot se obvrzani toa da pravat pred notar so
pari~en nadomestok od 200.000 denari.
So ogled na toa spored podnositelot se nametnuvala potreba od
preispituvawe na ustavnost na ~len 12 stav 3 od preodnite i zavr{ni
odredbi od Zakonot za politi~ki partii koj direktno ja generira neednakvata
polo`ba na site politi~ki partii. Poni{tuvaweto na ovaa
odredba sama po sebe }e ja ispravela nelogi~nata situacija i }e se
ovozmo`elo site prethodno registrirani partii da bidat preregistrirani
bez ogled na imotnata polo`ba. Dokolku ovaa odredba ne bide
poni{tena }e ostanel fakt deka zakonodavecot ne vodel smetka za na-
~eloto na ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot.
Ponatamu podnositelot naveduva deka so odredbite od zakonot
spored koi se predviduva poedine~na zaverka na izjavite za osnovawe
na politi~ka partija pred notar spored koi vo su{tina javno se izrazuva
politi~kata pripadnost se povreduval ~l. 18 st. 1 i 2 i ~l. 20 st. 1 i
2 od Ustavot.
Voedno, podnositelot kako sporno go postavuva pra{aweto
zo{to koga ve}e seedno zaverenite izjavi }e bidat deponirani povtorno
vo sudot kako i spored prethodniot zakon koja bila smislata na zakonodavecot
od predvidenoto restriktivno re{enie, osven ako ne e vo
pra{awe reducirawe na politi~kata karta vo Republikata.
Sodr`ina na osporenite ~lenovi
So Zakonot za izmenuvawe i do polnuvawe na Zakonot za politi~kite
partii vo ~l. 11 po st. 2 se dodava nov st. 3 koj glasi:
"Politi~kata partija e dol`na pred istekot na sekoi ~etiri
godini od denot na registracijata da dostavi do osnovniot sud od ~len
17 stav 2 na ovoj zakon poedine~no dadeni potpisi zavereni pred notar
so broj na potpisi potrebni za osnovawe na politi~kata partija"
(osporen ~len).
So osporeniot ~l. 13 st. 2 od Zakonot e predvideno deka "potpisite
za osnovawe na politi~kata partija se davaat so izjava pred
notar."
Osporeniot ~l. 18 st. 2 al. 3 se menuva i glasi "izjava za
osnovawe."
955

Sporno pravno pra{awe
Dali so predvidenata obvrska licete koe se javuva kako osnova~
na politi~ka partija svojata izjava za osnovawe na politi~ka partija
da ja zaveri kaj notar se doveduva vo pra{awe slobodata na zdru`uvawe
utvrdena vo ~l. 20 od Ustavot, garancijata na sigurnosta i tajnosta na
li~nite podatoci utvrdena vo ~l. 18 st. 1 od Ustavot kako i na~eloto
na ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot?
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br. 23/
2007 od 2 maj 2008 godina, pokraj drugoto, go ukinal ~l. 2 st. 2 od Zakonot
za politi~kite partii vo koj bilo predvideno deka potpisite za
osnovawe na politi~ka partija se davaat pred slu`beno lice na Ministerot
za pravda spored mestoto na `iveewe na osnovanata politi~ka
partija.
Vo obrazlo`enieto se naveduva deka vmetnuvaweto na obvrskata
za davaweto na potpisi pred Ministerstvoto za pravda gi doveduva
gra|anite vo polo`ba da ja deklariraat svojata partiska opredelba
pred institucija na izvr{na vlast {to mo`e da ima efekt na odvra}awe
i obeshrabruvawe na gra|anite javno da podr`at odredena politi~ka
partija.
Za Sudot e nesporno deka zakonodavecot ima pravo, ako smeta za
potrebno da obezbedi proverka na verodojstojnosta na podatocite {to
gi davaat gra|anite kako osnova~i na politi~ka partija, no toa mo`e
da go obezbedi preku organ koj e nezavisen od zakonodavnata i izvr{-
nata vlast na koj na~in }e se izbegne kakvo i da e odvra}awe na gra|anite
slobodno da podr`at politi~ka partija.
Imaj}i go predvid navedenoto Sudot ocenil deka utvrdeniot
na~in na proveruvawe na verodostojnosta na potpisite ne bil vo soglasnost
so ~l. 20 od Ustavot.
Pravno mislewe
Spored ~l. 20 st. 1 od Ustavot, na gra|anite im se garantira slobodata
na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite politi~ki,
ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa.
Spored st. 2, gra|anite mo`at slobodno da osnovaat zdru`enija
na gra|ani i politi~ki partii da pristapuvaat kon niv i od niv da
istapuvaat.
Soglasno ~l. 18 st. 1 od Ustavot, se garantira sigurnosta i tajnosta
na li~nite podatoci.
956

Imaj}i ja predvid koncepcijata na Ustavot koja za svoja osnova
go ima ~ovekot i gra|aninot i garantiraweto na negovite slobodi i
prava utvrdenata grupa na politi~ki slobodi i prava paralelno so nivnata
posebna garancija na najop{t na~in se izrazuva preku garantiraweto
na slobodata na gra|anite na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i
za{tita na nivnite politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi
prava, odnosno preku garantiraweto na pravoto tie slobodno da osnovaat
zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii da pristapuvaat kon
niv i da istapuvaat.
Slobodata na politi~ko zdru`uvawe kako osnovno pravo se ostvaruva
neposredno vrz osnova na Ustavot, pri {to bez somnenie vo
ramkite na op{toto ustavno ovlastuvawe na Sobranieto da donesuva
zakoni e sodr`ano ovlastuvaweto so zakon da gi uredi pra{awata koi
se relevantni za ostvaruvawe na ovaa sloboda.
Vo ovaa smisla Zakonot za politi~kite partii ne se vpu{ta vo
ureduvaweto na su{tinata na ostvaruvaweto na ovaa sloboda nitu vo
sodr`inata na nejzinoto ograni~uvawe, tuku gi utvrduva kriteriumite
koi se odnesuvaat na osnovawe, registrirawe i na~inot i uslovite za
prestanok na politi~kite partii.
Imaj}i go predvid navedenoto smetame deka zakonskata obvrska
osnova~ot svojata izjava za osnovawe na politi~ka partija da ja zaveri
kaj notar nema za cel ograni~uvawe na ostvaruvawe na slobodata na
politi~ko zdru`uvawe i dejstvuvawe, tuku proverka na verodostojnost
na podatocite na liceto koe dava izjava za osnovawe na politi~ka partija
pred nezavisna javna slu`ba koja raboti vrz osnova na zakon po
barawe na gra|anite, dr`avnite organi pravnite lica i drugi zainteresirani
institucii.
So ogled na navedenoto smetame deka ne mo`e da se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na osporenite odredbi od Zakonot so ~l. 20 od
Ustavot.
- [to se odnesuva do navodite od inicijativata deka so osporenite
odredbi so koi e utvrdena obvrskata osnova~ot da ja zaveri svojata
izjava pred notar se povreduvalo na~eloto na za{tita na tajnosta na
podatocite smetame deka se neosnovani.
Ova ottamu {to Zakonot za politi~kite partii voop{to ne go
ureduva pra{aweto na tajnosta na podatocite povrzano so ~lenovite
vo politi~kata partija, nitu so pra{aweto za nivno objavuvawe, ~uvawe
i za{tita, zatoa {to ova pra{awe e uredeno so Zakonot za za{tita
na li~nite podatoci. Predmet na ureduvawe na Zakonot za politi~kite
partii e na~inot, uslovite i postapkata za osnovawe, registrirawe
i prestanok na politi~kata partija pri {to eden od elementita na
postapka e dostavuvawe na brojot na osnova~ite pred sudot za registracija
koi svoite potpisi gi dostavuvaat pred notar pri {to ovie podatoci
ne mo`at da se koristat za drugi celi. Ova osobeno {to se ima
predvid faktot {to soglasno Zakonot za za{tita na li~nite podatoci
957

(~l. 2 i ~l. 8) obrabotkata na posebnite kategorii na li~ni podatoci
me|u koi e i podatokot so koj se otkriva politi~koto uveruvawe e
zabraneto osven vo to~no utvrdeni slu~ai.
Spored toa ne treba da se sozdava osnov za somnevawe kaj gra|anite
deka nivnite li~ni podatoci }e bidat iskoristeni za celi nadvor
od postapkata za registracija na politi~ka partija.
- [to se odnesuva do navodite od inicijativata deka Ustavniot
sud treba da ja preispita svojata Odluka U. br. 23/2007 so koja go ukinal
~len 12 stav 3 od Zakonot za politi~kkite partii i ovoj ~len treba
da go poni{ti, smetame deka se neosnovani. Ova ottamu {to navedenata
odredba prestanala da va`i so denot na objavuvaweto vo Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija, a Ustavniot sud nema nadle`nost
za vra}awe vo pravniot poredok na zakoni, odredbi od zakoni ili
drugi propisi koi podle`at na ustavnosudska ocena {to gi ukinal ili
poni{til.
Imeno, imaj}i ja predvid ustavnata odredba od ~l. 112 od Ustavot
na Republika Makedonija kako i odredbata od ~l. 28 od Delovnikot
na Ustavniot sud, a koi se odnesuvaat na vidot na odlukite na Ustavniot
sud i negovata nadle`nost, smetame deka ne postojat ustavni
osnovi za preispituvawe na ukinata odredba, poradi {to inicijativata
po odnos na ovie navodi treba da se otfrli.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 11 st. 3, ~l. 13 st. 2 i ~l. 18 st. 2 od Zakonot za politi~kite partii
("SV RM," br. 76/2004, 5/2007, 8/2007 i 5/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 10
septemvri 2008 godina, donese
958
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 11 stav 3 i ~len 13 stav 2 i ~len 18 stav 2 od Zakonot za politi~kite
partii ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 76/2004,
5/ 2007, 8/2007 i 5/2008).
2. SE OTFRLA inicijativata za preispituvawe na Odlukata U.
br. 23/2007, donesena od Ustavniot sud na Republika Makedonija na 2
maj 2007 godina.
3. Stamen Filipov od Skopje, Sa{ko Pan~ev od Radovi{, Aleksandar
Konevski od Del~evo, Adela Zewilovska od Skopje, Nadica

Andova od Kavadarci, Vladimir Golubovski pretsedatel na Vnatre-
{no makedonsko revolucionerna organizacija - Demokratska partija
(VMRO-DP) i Van~o [ehtanski pretsedatel na Trajno makedonsko
radikalno obedinuvawe (TMRO) od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnesoa inicijativi za poveduvawe na postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenovite 11 stav 3, 13 stav 1 i 18 stav 2
od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie, kako i za preispituvawe
na Odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.
23/2007 donesena na 2 maj 2007 godina.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata na Stamen
Filipov osporenite ~lenovi od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~len
8 stav 1 alineja 5, ~len 20 stav 1 i 2, ~len 51 stav 2 i ~len 112 stav 3 od
Ustavot. Ova zatoa {to ako se imalo predvid deka ~lenstvoto vo politi~kata
partija e podatok od li~en karakter i negovata tajnost e vo
zavisnost od voljata na li~nosta, so osporenite odredbi politi~kata
pripadnost ve}e nemalo da bide tajna, pa mo`elo da se pretpostavi
{to bi zna~elo za eden dr`aven slu`benik, biznismen ili mlad ~ovek
koj o~ekuva vrabotuvawe javno da se deklarira za opoziciona partija.
Ottuka, spored podnositelot so osporenite odredbi slobodnoto zdru-
`uvawe na gra|anite vo politi~ki partii e naru{eno zaradi javnosta
na evidentiraweto na ~lenstvoto kaj notar {to logi~no }e predizvikalo
strav i nesigurnost kaj gra|anite od revan{izam od aktuelnata
vlast, finansiskata neednakvost pri slobodnoto politi~ko izrazuvawe
{to zna~i trajna neednakvost.
Ponatamu, podnositelot smeta deka Sobranieto na Republika
Makedonija kako nositel na zakonodavnata vlast so sega osporenite
zakonski odredbi povtorno gi vovelo odredbite od ~len 1 stav 3 i ~len
2 stav 2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za politi~kite
partii ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 5/
2007) koi Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br.
23/2007 od 2 maj 2007 gi ukinal so {to se povreduval ~len 8 stav 1 alinei
3 i 5, ~len 9, ~len 18, ~len 20 stav 1 i 2, ~len 25, ~len 51 i ~len 112
stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija.
Voedno, podnositelot na inicijativata mu predlaga na Ustavniot
sud na Republika Makedonija do kone~no odlu~uvawe po inicijativata
da donese re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~nite
akti ili dejstvija {to se doneseni, odnosno prezemeni vrz osnova na
osporenite odredbi.
Inicijativata potpi{ana od Sa{ko Pan~ev, Aleksandar Kolevski,
Adela Zewilovska i Nadica Andova e so identi~en tekst kako i
inicijativata na Stamen Filipov so isklu~ok na eden del, a toa e deka
tie kako studenti i nevraboteni gra|ani na Makedonija nikako ne bi
mo`ele nivnata politi~ka opredelba statusno da ja reguliraat od pri-
~ina {to istata e uslovena so materijalni sredstva koi gi nemale, a
959

duri i da gi imale so ogled na toa {to bile od mali mesta, javnoto
deklarirawe samo bi im {tetelo na nivnoto eventualno vrabotuvawe.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata Van~o [ehtanski
so izmenite i dopolnuvaweto na Zakonot za politi~kite partii,
zakonodavecot grubo go povredil Ustavot vo delot na slobodite i
pravata na gra|anite utvrdeni vo ~len 9, ~len 18 stav 1 i 2 i ~len 20
stav 1 i 2. Ova zatoa {to izvr{enite izmeni na Zakonot bile krajno
kontradiktorni, nejasni i neustavni za politi~kite subjekti i gra|anite.
Imeno, iako so Odluka na Ustavniot sud od 2 maj 2005 godina bil
ukinat ~len 1 stav 3, ~len 2 stav 2 i ~len 13 stav 3 od Zakonot za politi~kite
partii na samo dva dena pred istekot na rokot za sobirawe na
1000 potpisi, neramnopravno se tretirale politi~kite subjekti koi
imale rok od 45 za sobirawe na potpisi, a istiot bil zapren na 43-tiot
den so Odluka na Ustavniot sud, pa taka im bilo onevozmo`eno da ja
prodol`at postapkata do posledniot den. So izmenite i dopolnuvaweto
na Zakonot od 15 januari 2008 godina politi~kite subjekti, a so toa
i gra|anite se stavale vo neramnopravna polo`ba, pa onie na koi im
bilo uskrateno pravoto na sobirawe na potpisi za 45 dena, sega toa }e
trebalo da go pravat kaj notar so pari~en nadomest, ili poto~no re~eno
primenata na osporenata odredba od ~len 11 stav 3 od Zakonot zna-
~elo deka za edna partija rokot od 45 dena nema da va`i, za drugi }e
bide 43 dena, a za onie koi za 43 dena ne sobrale potpisi i ako va`i ist
zakon }e moralo da se izlo`at na finansiski tro{oci od 200.000 na
koj na~in se doveduval vo pra{awe ~len 9 od Ustavot.
So samiot fakt {to edna politi~ka partija e pozicija, a druga
pozicija, gra|anite zaradi strav od javno legitimirawe pred slu`beno
lice bi predizvikalo ~uvstvo na podredenost i represija vrz nivniot
natamo{en status vo op{testvoto kako i reperkusii vrz nivnite najbliski,
o~ekuvano i realno }e imaat strav od javnoto politi~ko deklarirawe.
So predvidenite odredbi za javno izrazuvawe na politi~ka pripadnost,
direktno se kradel ~len 18 stav 1 i 2 i ~len 20 stav 1 i 2 od
Ustavot zatoa {to ~lenuvaweto vo politi~ki partii i evidentiraweto
na li~nosta go gubi karakterot na tajnost.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata Vladimir
Golubovski Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za politi~ki
partii ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 5/2008)
bil sprotiven na Ustavot na Republika Makedonija, zatoa {to odredbite
so koi se vr{i izmenuvawe na Zakonot za politi~ki partii gi doveduval
vo neednakva polo`ba politi~kite partii odnosno gra|anite
koi se ~lenovi na partii. Ova od toa {to Ustavniot sud na Republika
Makedonija so Odluka U. br. 23/2007 gi ukinal odredbite od Zakonot a
ne gi poni{til, na koj na~in se sozdavala situacija prakti~no pred ist
zakon politi~kite partii i gra|anite da bidat dovedeni vo neednakva
polo`ba, zatoa {to partiite koi pripa|aat na aktuelnata vladea~ka
960

koalicija i onie koi pripa|aat na blokot opozicija koi kako koalicija
ja pretstavuvale prethodnata vlast se preregistrirale spored
ukinati odredbi besplatno so poedine~no dadeni potpisi pred slu`beno
lice na Ministerstvoto za pravda, a ostanatite sega so Zakonot
se obvrzani toa da pravat pred notar so pari~en nadomestok od 200.000
denari.
So ogled na toa spored podnositelot se nametnuvala potreba od
preispituvawe na ustavnost na ~len 12 stav 3 od preodnite i zavr{ni
odredbi od Zakonot za politi~ki partii ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 5/2007) koj direktno ja generiral neednakvata
polo`ba na site politi~ki partii. Poni{tuvaweto na ovaa odredba
sama po sebe }e ja ispravel nelogi~nata situacija i }e se ovozmo`elo
site prethodno registrirani partii da bidat preregistrirani bez
ogled na imotnata polo`ba. Dokolku ovaa odredba ne bide poni{tena
}e ostanel fakt deka zakonodavecot ne vodel smetka za na~eloto na
ednakvost utvrdeno vo ~len 9 od Ustavot.
Ponatamu podnositelot naveduva deka so odredbite od zakonot
spored koi se predviduva poedine~na zaverka na izjavite za osnovawe
na politi~ka partija pred notar spored koi vo su{tina javno se izrazuva
politi~kata pripadnost se povreduval ~len 18 stavovite 1 i 2 i
~len 20 stavovit e 1 i 2 od Ustavot.
Voedno, podnositelot kako sporno go postavuva pra{aweto
zo{to koga ve}e seedno zaverenite izjavi }e bidat deponirani povtorno
vo sudot kako i spored prethodniot zakon koja bila smislata na zakonodavecot
od predvidenoto restriktivno re{enie, osven ako ne e vo
pra{awe reducirawe na politi~kata karta vo Republikata.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka so Zakonot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za politi~kite partii ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 5/2008) vo ~lenot 11 po stav 2 se dodava nov
stav 3 koj glasi:
"Politi~kata partija e dol`na pred istekot na sekoi ~etiri
godini od denot na registracijata da dostavi do osnovniot sud od ~len
17 stav 2 na ovoj zakon poedine~no dadeni potpisi zavereni pred notar
so broj na potpisi potrebni za osnovawe na politi~kata partija."
(osporen ~len).
Vo osporeniot ~len 13 stav 2 od Zakonot e predvideno deka
"potpisite za osnovawe na politi~kata partija se davaat so izjava
pred notar."
Vo osporeniot ~len 18 stav 2 alineja 3 se menuva i glasi "izjava
za osnovawe."
5. Spored ~len 20 stav 1 od Ustavot, na gra|anite im se garantira
slobodata na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite
politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa.
961

Spored stavot 2, gra|anite mo`at slobodno da osnovaat zdru-
`enija na gra|ani i politi~ki partii da pristapuvaat kon niv i od niv
da istapuvaat.
Soglasno ~len 18 stav 1 od Ustavot, se garantira sigurnosta i
tajnosta na li~nite podatoci.
Imaj}i ja predvid koncepcijata na Ustavot koja za svoja osnova
go ima ~ovekot i gra|aninot i garantiraweto na negovite slobodi i
prava utvrdenata grupa na politi~ki slobodi i prava paralelno so
nivnata posebna garancija na najop{t na~in se izrazuva preku garantiraweto
na slobodata na gra|anite na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe
i za{tita na nivnite politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni
i drugi prava odnosno preku garantiraweto na pravoto tie slobodno
da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii da pristapuvaat
kon niv i da istapuvaat.
Slobodata na politi~ko zdru`uvawe kako osnovno pravo se ostvaruva
neposredno vrz osnova na Ustavot, pri {to bez somnenie vo
ramkite na op{toto ustavno ovlastuvawe na Sobranieto da donesuva
zakoni e sodr`ano ovlastuvaweto so zakon da gi uredi pra{awata koi
se relevantni za ostvaruvawe na ovaa sloboda.
Vo ovaa smisla Zakonot za politi~kite partii ne se vpu{ta vo
ureduvaweto na su{tinata na ostvaruvaweto na ovaa sloboda nitu vo
sodr`inata na nejzinoto ograni~uvawe, tuku gi utvrduva kriteriumite
koi se odnesuvaat na osnovawe, registrirawe i na~inot i uslovite za
prestanok na politi~kite partii.
Imaj}i go predvid navedenoto smetame deka zakonskata obvrska
osnova~ot svojata izjava za osnovawe na politi~ka partija da ja zaveri
kaj notar nema za cel ograni~uvawe na ostvaruvawe na slobodata na
politi~ko zdru`uvawe i dejstvuvawe, tuku proverka na verodostojnost
na podatocite na liceto koe dava izjava za osnovawe na politi~ka partija
pred nezavisna javna slu`ba koja raboti vrz osnova na zakon po
barawe na gra|anite, dr`avnite organi pravnite lica i drugi zainteresirani
institucii.
So ogled na navedenoto Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenite odredbi od Zakonot so ~len
20 od Ustavot.
Sudot isto taka oceni deka ne se osnovani navodite od inicijativata
deka so osporenite odredbi so koi e utvrdena obvrskata osnova~ot
da ja zaveri svojata izjava pred notar se povreduvalo na~eloto na
za{tita na tajnosta na podatocite.
Ova ottamu {to Zakonot za politi~kite partii voop{to ne go
ureduva pra{aweto na tajnosta na podatocite povrzano so ~lenovite
vo politi~kata partija, nitu so pra{aweto sza nivno objavuvawe, ~uvawe
i za{tita, zatoa {to ova pra{awe e uredeno so Zakonot za za{tita
na li~nite podatoci. Predmet na ureduvawe na Zakonot za politi~kite
partii e na~inot, uslovite i postapkata za osnovawe, registrira-
962

we i prestanok na politi~kata partija pti {to eden od elementita na
postapka e dostavuvawe na brojot na osnova~ite pred sudot za registracija
koi svoite potpisi gi dostavuvaat pred notar pri {to ovie podatoci
ne mo`at da se koristat za drugi celi. Ova osobeno {to se ima
predvid faktot {to soglasno Zakonot za za{tita na li~nite podatoci
(~len 2 i ~len 8) obrabotkata na posebnite kategorii na li~ni podatoci
me|u koi e i podatokot so koj se otkriva politi~koto uveruvawe e
zabraneto osven vo to~no utvrdeni slu~ai.
Spored toa ne treba da se sozdava osnov za somnevawe kaj gra|anite
deka nivnite li~ni podatoci }e bidat iskoristeni za celi nadvor
od postapkata za registracija na politi~ka partija.
6. [to se odnesuva do navodite od inicijativata deka Ustavniot
sud treba da ja preispita svojata Odluka U. br. 23/2007 so koja go ukinal
~len 12 stav 3 od Zakonot za politi~kkite partii i ovoj ~len treba
da go poni{ti, smetame deka se neosnovani. Toa, ottamu {to navedenata
odredba prestanala da va`i so denot na objavuvaweto vo Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija, a Ustavniot sud nema nadle`nost
za vra}awe vo pravniot poredok na zakoni, odredbi od zakoni ili
drugi propisi koi podle`at na ustavnosudska ocenka {to gi ukinal
ili poni{til.
Imeno, imaj}i ja predvid ustavnata odredba od ~len 112 od Ustavot
na Republika Makedonija kako i odredbata od ~len 28 od Delovnikot
na Ustavniot sud, a koi se odnesuvaat na vidot na odlukite na
Ustavniot sud i negovata nadle`nost, Sudot oceni deka ne postojat
ustavni osnovi za preispituvawe na ukinata odredba.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 i 2
od ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail Darli{ta, Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski
i d-r Zoran Sulejmanov.
963

964

77. U. br. 100/2008 (10. 09. 2008)
Predmet na baraweto
Za{tita na slobodite i pravata od ~len 110 al. 3 od Ustavot
{to se odnesuvaat na zabrana na diskriminacija i vladeewe na pravoto
vv. so Presuda P. br. 132/07 donesena od Osnovniot sud Del~evo
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo baraweto na Bla`e Angelovski od Del~evo,
sudijata Du{ko Simov od Osnovniot sud Del~evo, sprotivno na temelnite
vrednosti na Ustavot i vladeeweto na pravoto, ne po~ituvaj}i ja
pravosilnata presuda potvrdena i vo vtor stepen koja stanala izvr{na
na 29. 01.2007 godina, go otfrlil kako neosnovano tu`benoto barawe
P. br. 132/07 podneseno vrz osnova na pravosilnata presuda i vrz osnova
na ~l. 102 st. 2 od Zakonot za rabotnite odnosi, so {to presudil diskriminatorski
sprotivno na ~l. 102 st. 2 i 4 od Zakonot za rabotnite
odnosi i sprotivno na ~l. 407 st. 1 od Zakonot za parni~nata postapka.
Sudskiot sovet na Republika Makedonija tvrdel deka ne mo`e
da se me{a vo odlukata na sudijata koj bil sloboden vo odlu~uvaweto.
Diskriminatorskata presuda ja potvrdil i Apelacioniot sud vo [tip,
bez rasprava, so ednostavno prepi{uvawe na obrazlo`enieto na prvostepenata
presuda, bez po~ituvawe na faktite dostaveni so tu`bata i
so podnesocite dostaveni do Sudot.
Ponatamu, vo baraweto se naveduva deka vladeeweto na pravoto,
kako edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija podrazbiralo ednakvost na gra|anite pred zakonot, a so
Ustavot na gra|anite im se garantirala sudska za{tita za zakonito rabotewe
na site dr`avni institucii, kako i na sudovite. Slobodata i
slobodnoto odlu~uvawe vo sovremenoto op{testvo bilo ograni~eno so
pravni normi, koi se neograni~eni se dodeka ne gi prekr{uvaat vospostavenite
pravni normi, t.e. dodeka se vo ramkite na zakonitoto odnesuvawe
i odlu~uvawe. Pravoto na slobodno odlu~uvawe vo donesuvaweto
sudski odluki od strana na sudiite, ne podrazbiralo potpolna sloboda
na odlu~uvawe, tuku naprotiv, odlukata trebalo da bide vo zavisnost
od propi{anite i prifateni normi na odnesuvawe, a toa podrazbiralo
po~ituvawe na zakonot i zakonitost na odlukite ili ustavno
ka`ano, vladeewe na pravoto bez diskriminacija. Edna od najeksploatiranite
kategorii vo pravoto bila vistinata i koga edna postapka
965

ila zavr{ena i nastapila pravosilnost, pove}e nikoj ne mo`el da se
somneva vo taa pravna vistina.
Poradi navedenoto, podnositelot na baraweto, kako nevraboten
invalid so 40% telesno o{tetuvawe, nezakonito otpu{ten od
rabota od strana na Privatna firma za vrabotuvawe na invalidi
"Alpin - Kom" Del~evo, bara za{tita na pravata i slobodite na ~ovekot
i za{tita od diskriminacija na Osnovniot sud vo Del~evo vo
odnos na negovata socijalna pripadnost, poradi nepravilna primena
na materijalnoto pravo, poradi {to bara Ustavniot sud da donese
odluka za da se otstrani diskriminatorskoto odnesuvawe na sudot
izrazeno so presudata P. br. 132/07 i da se po~ituva zakonot.
966
Fakti~ka sostojba
Podnositelot na baraweto za za{tita na slobodite i pravata,
Bla`e An|elovski, do Osnovniot sud Del~evo podnel tu`ba za isplata
na plata za periodot 01. 06. 2006 godina do 31. 12. 2006 godina, povikuvaj}i
se na pravosilna sudska presuda P. br. 392/06 na Osnovniot sud
Del~evo i G`. br. 1732/06 na Apelacioniot sud [tip.
Osnovniot sud Del~evo, so presuda P. br. 132/2007 donesena na
08. 10. 2007 godina, go odbil tu`benoto barawe na tu`itelot vo celost,
kako neosnovano.
So presuda na Apelacioniot sud vo [tip, RO@. br. 17/2008, donesena
na 14. 02. 2008 godina, `albata na podnositelot e odbiena kako
neosnovana i Presudata na Osnovniot sud Del~evo, P. br. 132/2007, e
potvrdena.
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. 80/
2005 go otfrli baraweto na Violeta [akleva od [tip za ocenuvawe
na zakonitosta na poedine~ni akti na sudovi i upravni organi.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: So ogled na toa, Ustavniot
sud ne odlu~uva za primenata na zakonite i drugite propisi od strana
na nadle`nite organi, nitu ima nadle`nost na instanciono povisok
sud da ja ocenuva zakonitosta na postapkite i odlukite na sudovite i
drugite organi po konkretni predmeti na gra|anite.
Spored ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva po baraweto.
Poa|aj}i od ozna~enata ustavna odredba i od sodr`inata na podnesenoto
barawe Sudot utvrdi deka ne e nadle`en da odlu~uva po baraweto,
poradi {to odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re{enie.“
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. 53/
2005 go otfrli baraweto na Boris Mladenovski i Todor @abev, dvaj-

cata od Veles za za{tita na slobodite i pravata, utvrdeni vo ~l. 110
al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija.
Od obrzalo`enieto na Re{enieto: Trgnuvaj}i od korpusot na
slobodite i pravata {to gi {titi Ustavniot sud na Republika Makedonija,
vrz osnova na utvrdenata nadle`nost vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot,
proizleguva deka Sudot vo postapkata za za{tita na slobodite i pravata
ne e nadle`en da {titi pravo na sudska za{tita, nitu pravo od
raboten odnos. Od druga strana, pak, podnositelite na baraweto nitu
vo eden moment ne naveduvaat deka ovie prava im bile povredeni po
osnov na diskriminacija zaradi nivnata polova, rasna, verska, nacionalna,
socijalna i politi~ka pripadnost. Vpro~em, takvo ne{to ne
proizleguva nitu od prilo`enata dokumentacija.
Spored toa, Sudot oceni deka vo konkretniot slu~aj baraweto
na podnositelite vo su{tina ne se odnesuva na za{tita od diskriminacija
po osnov na nivnata socijalna i politi~ka pripadnost, tuku za
ispituvawe na zakonitosta na rabotata i aktite (re{enija i drugi
odluki) na sudovite koi {to postapuvale po nivnite barawa, odnosno
predlozi vo procesnata i vo krivi~nata postapka, za {to Ustavniot
sud na Republika Makedonija ne e nadle`en da odlu~uva.
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. 83/
2007 go otfrli baraweto na Cenka Ivanova od Radovi{, za za{tita na
slobodite i pravata od ~l. 110 al. 3 od Ustavot, {to se odnesuvaat na
zabrana na diskriminacija na gra|anite po osnov na socijalna pripadnost.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Isto taka, vo baraweto nema
navodi za toa deka so osporenite re{enija na nadle`nite sudovi doneseni
po tu`bata za nadomest za diskriminacija e izvr{ena diskriminacija
na podnositelkata po osnov na socijalna pripadnost, tuku samo
se uka`uva deka sudovite pogre{no postapile so toa {to go primenile
Zakonot za rabotnite odnosi, namesto direktno da go primenat Ustavot
kako najvisok akt.
Spored toa, Sudot oceni deka vo konkretniot slu~aj navodite
na podnositelkata za za{tita od diskriminacija po osnov na socijalna
pripadnost slu`at samo kako povod i opravduvawe za toa Ustavniot
sud da se postavi vo pozicija na instanciono nadreden arbiter i da
presudi vo konkretnata rabota, odnosno, da se vpu{ti vo ocena na zakonitosta
na rabotata na sudovite koi postapuvale po nejzinite barawa,
za {to Ustavniot sud na Republika Makedonija ne e nadle`en da
odlu~uva.
Poradi navedenoto, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite od
~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija
za otfrlawe na baraweto.
967

968
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija me|u drugoto odlu~uva za soglasnosta
na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i
na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite. Ustavniot sud gi
{titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat
na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na
mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabrana na diskriminacija
na gra|anite po osnov na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna
i politi~ka pripadnost.
Spored ~l. 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvo
mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni so ~l. 110 al. 3 od Ustavot
na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od Ustavniot sud
vo rok od 2 meseci od denot na dostavuvaweto na kone~en ili pravosilen
poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za prezemawe
dejstvo so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini od denot
na negovoto prezemawe. Vo baraweto, spored ~len 52 od Delovnikot,
potrebno e da se navedat pri~inite poradi koi se bara za{tita, aktite
ili dejstvata so koi tie se povredeni, faktite i dokazite vrz koi se
zasnova baraweto, kako i drugi podatoci potrebni za odlu~uvaweto na
Ustavniot sud.
So ogled na navedenoto, Ustavniot sud nema nadle`nost da
odlu~uva za primenata na zakonite i drugite propisi od strana na nadle`nite
organi, nitu ima nadle`nost na instanciono povisok sud da ja
ocenuva zakonitosta na postapkite i odlukite na sudovite i drugite
organi po konkretni predmeti na gra|anite.
Spored ~l. 28 al. 1 i 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e
nadle`en da odlu~uva po baraweto ili ako postojat drugi procesni
pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Vidno od dostavenoto barawe za za{tita na slobodata i pravoto
za zabrana na diskriminacija i vladeewe na pravoto, podneseno od
podnositelot Bla`e Angelovski, vo istoto nema navodi za toa deka so
donesuvaweto na osporenata presuda P. br. 132/07, Osnovniot sud Del-
~evo izvr{il diskriminacija na podnositelot na baraweto po osnov
na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.
Podatokot iznesen vo baraweto za toa deka podnositelot na baraweto
bil nevraboten invalid so 40% telesno o{tetuvawe, sam po sebe ne e
dovolen argument za toa deka sudot izvr{il diskriminacija na podnositelot
po osnov na socijalna pripadnost. Naprotiv, od navodite vo
baraweto proizleguva deka istite prakti~no pretstavuvaat barawe za
toa Ustavniot sud da se postavi vo pozicija na instanciono nadreden
arbiter i da se vpu{ti vo ocena na zakonitosta na rabotata na sudot

koj postapuval vo ovoj predmet, za {to Ustavniot sud na Republika
Makedonija ne e nadle`en da odlu~uva.
Poradi navedenoto, smetame deka se ispolneti uslovite od ~l.
28 al. 1 i 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija
za otfrlawe na baraweto, i ottamu se predlaga:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Ustavniot sud za razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da go otfrli baraweto na Bla`e Angelovski od Del-
~evo, za za{tita na slobodite i pravata od ~l. 110 al. 3 od Ustavot {to
se odnesuvaat na zabrana na diskriminacija i vladeewe na pravoto.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineite 1 i 3 i ~len 71
od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na
10 septemvri 2008 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA baraweto na Bla`e Angelovski od Del~evo, za
za{tita na slobodite i pravata od ~len 110 alineja 3 od Ustavot {to
se odnesuvaat na zabrana na diskriminacija, povredeni so presuda P.
br. 132/07 donesena od Osnovniot sud Del~evo.
2. Bla`e Angelovski od Del~evo, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese barawe za za{tita na slobodite i pravata
od ~len 110 alineja 3 od Ustavot {to se odnesuvaat na zabrana na diskriminacija
i vladeewe na pravoto, povredeni so presuda P. br. 132/07
donesena od Osnovniot sud Del~evo.
Spored navodite vo baraweto, sudijata Du{ko Simov od Osnovniot
sud Del~evo, sprotivno na temelnite vrednosti na Ustavot i vladeeweto
na pravoto, nepo~ituvaj}i ja pravosilnata presuda potvrdena
i vo vtor stepen koja stanala izvr{na na 29. 01. 2007 godina, go otfrlil
kako neosnovano tu`benoto barawe P. br. 132/07 podneseno vrz
osnova na pravosilnata presuda i vrz osnova na ~len 102 stav 2 od Zakonot
za rabotnite odnosi, so {to presudil diskriminatorski sprotivno
na ~len 102 stav 2 i 4 od Zakonot za rabotnite odnosi i sprotivno
na ~len 407 stav 1 od Zakonot za parni~nata postapka.
Sudskiot sovet na Republika Makedonija tvrdel deka ne mo`e
da se me{a vo odlukata na sudijata koj bil sloboden vo odlu~uvaweto.
Diskriminatorskata presuda ja potvrdil i Apelacioniot sud vo [tip,
bez rasprava, so ednostavno prepi{uvawe na obrazlo`enieto na prvostepenata
presuda, bez po~ituvawe na faktite dostaveni so tu`bata i
so podnesocite dostaveni do Sudot.
Ponatamu, vo baraweto se naveduva deka vladeeweto na pravoto,
kako edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
969

Makedonija podrazbiralo ednakvost na gra|anite pred zakonot, a so
Ustavot na gra|anite im se garantirala sudska za{tita za zakonito
rabotewe na site dr`avni institucii, kako i na sudovite. Slobodata i
slobodnoto odlu~uvawe vo sovremenoto op{testvo bilo ograni~eno so
pravni normi, koi se neograni~eni se dodeka ne gi prekr{uvaat vospostavenite
pravni normi, t.e. dodeka se vo ramkite na zakonitoto
odnesuvawe i odlu~uvawe. Pravoto na slobodno odlu~uvawe vo donesuvaweto
sudski odluki od strana na sudiite, ne podrazbiralo potpolna
sloboda na odlu~uvawe, tuku naprotiv, odlukata trebalo da bide vo
zavisnost od propi{anite i prifateni normi na odnesuvawe, a toa
podrazbiralo po~ituvawe na zakonot i zakonitost na odlukite ili
ustavno ka`ano, vladeewe na pravoto bez diskriminacija. Edna od najeksploatiranite
kategorii vo pravoto bila vistinata i koga edna
postapka bila zavr{ena i nastapila pravosilnost, pove}e nikoj ne
mo`el da se somneva vo taa pravna vistina.
Poradi navedenoto, podnositelot na baraweto, kako nevraboten
invalid so 40% telesno o{tetuvawe, nezakonito otpu{ten od
rabota od strana na Privatna firma za vrabotuvawe na invalidi
"Alpin - Kom" Del~evo, bara za{tita na pravata i slobodite na ~ovekot
i za{tita od diskriminacija na Osnovniot sud vo Del~evo vo
odnos na negovata socijalna pripadnost, poradi nepravilna primena
na materijalnoto pravo, poradi {to bara Ustavniot sud da donese
odluka za da se otstrani diskriminatorskoto odnesuvawe na sudot
izrazeno so presudata P. br. 132/07 i da se po~ituva zakonot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka podnositelot na baraweto za
za{tita na slobodite i pravata, Bla`e Angelovski, do Osnovniot sud
Del~evo podnel tu`ba za isplata na plata za periodot 01. 06. 2006
godina do 31. 12. 2006 godina, povikuvaj}i se na pravosilna sudska presuda
P. br. 392/06 na Osnovniot sud Del~evo i G`. br. 1732/06 na Apelacioniot
sud [tip.
Osnovniot sud Del~evo, so presuda P. br 132/2007 donesena na
08. 10. 2007 godina, go odbil tu`benoto barawe na tu`itelot vo celost,
kako neosnovano.
So presuda na Apelacioniot sud vo [tip, RO@. br. 17/2008, donesena
na 14. 02. 2008 godina, `albata na podnositelot e odbiena kako
neosnovana i Presudata na Osnovniot sud Del~evo, P. br 132/2007, e
potvrdena.
4. Soglasno ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija, me|u drugoto, odlu~uva
za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na drugite
propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite. Ustavniot
sud gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se
odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto
izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i
970

zabrana na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa, verska,
nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.
Spored ~len 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvo
mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni so ~len 110 alineja 3
od Ustavot na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od Ustavniot
sud vo rok od 2 meseci od denot na dostavuvaweto na kone~en ili
pravosilen poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za prezemawe
dejstvo so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini od
denot na negovoto prezemawe. Vo baraweto, spored ~len 52 od Delovnikot,
potrebno e da se navedat pri~inite poradi koi se bara za{-
tita, aktite ili dejstvata so koi tie se povredeni, faktite i dokazite
na koi se zasnova baraweto, kako i drugi podatoci potrebni za odlu~uvaweto
na Ustavniot sud.
So ogled na navedenoto, Ustavniot sud nema nadle`nost da
odlu~uva za primenata na zakonite i drugite propisi od strana na nadle`nite
organi, nitu ima nadle`nost na instanciono povisok sud da ja
ocenuva zakonitosta na postapkite i odlukite na sudovite i drugite
organi po konkretni predmeti na gra|anite.
Spored ~lenot 28 alineite 1 i 3 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata
ako ne e nadle`en da odlu~uva po baraweto ili ako postojat drugi
procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Trgnuvaj}i od faktot deka vo dostavenoto barawe za za{tita na
slobodata i pravoto za zabrana na diskriminacija i vladeewe na pravoto,
podneseno od podnositelot Bla`e Angelovski, vo istoto nema
navodi za toa deka so donesuvaweto na osporenata presuda P. br. 132/07,
Osnovniot sud Del~evo izvr{il diskriminacija na podnositelot na
baraweto po osnov na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi~ka
pripadnost. Podatokot iznesen vo baraweto za toa deka podnositelot
na baraweto bil nevraboten invalid so 40% telesno o{tetuvawe,
sam po sebe ne e dovolen argument za toa deka sudot izvr{il diskriminacija
na podnositelot po osnov na socijalna pripadnost. Naprotiv,
od navodite vo baraweto proizleguva deka istite prakti~no
pretstavuvaat barawe za toa Ustavniot sud da se postavi vo pozicija na
instanciono nadreden arbiter i da se vpu{ti vo ocena na zakonitosta
na rabotata na sudot koj postapuval vo ovoj predmet, za {to Ustavniot
sud na Republika Makedonija ne e nadle`en da odlu~uva.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Ismail Darli{ta, Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski i d-r Zoran
Sulejmanov.
971

972

78. U. br. 140/2008 (17. 09. 2008)
Osporen akt i odredba
To~kata 7 od Rabotnata edinica –"Mehanizacija i odr`uvawe
na krugot na Fabrikata," predvidena vo Pravilnikot za vnatre{na
organizacija na raboteweto i sistematizacija na rabotnite mesta vo
Fabrikata za {e}er "4-ti Noemvri“ AD Bitola, br. 0101-2387/1, donesen
od Upravniot odbor na Fabrikata na 31 avgust 2007 godina.
Aspekt na osporuvawe
Opredeluvaweto vo osporenata odredba rabotnoto mesto - in`ener
za mehanizacija i odr`uvawe na krugot na Fabrikata da go vr{i
lice - diplomiran tehnolog, iako takvoto obrazovanie ne opfa}a
znaewa za vozila i nivnata mehanika, nitu za odr`uvawe na prostor
okolu industriski objekti, zna~elo zloupotreba na toa obrazovanie i
doveduvawe na podnositelot na inicijativata vo polo`ba da ne mo`e
stru~no i kvalitetno da gi izvr{i tie zada~i, poradi {to osporenata
odredba ne bila vo soglasnost so Ustavot i so zakon.
Fakti~ka sostojba
Pravilnikot ja opredeluva vnatre{nata organizacija na Fabrikata
(I. Proizvodno-tehni~ki sektor, ~ii delovi se rabotni edinici:
"Tehni~ka uprava," "Laboratorija," "Elektro - slu`ba," "Mehanizacija
i odr`uvawe na krugot na Fabrikata“, "Sirovara i varnica,"
"Rafinerija," i „Energana," i II. Sektor za ekonomsko, finansisko,
komercijalno, pravno ..... rabotewe).
Osporenata t. 7 e sistematizirana kako del od Proizvodno-tehni~kiot
sektor i kako del od rabotnata edinica "Mehanizacija i
odr`uvawe na krugot na fabrikata“, pri {to odredbata predviduva
rabotnoto mesto - in`ener za mehanizacija i odr`uvawe na krugot da
go vr{i lice - diplomiran tehnolog.
Prethodno pravno pra{awe
Dali Ustavniot sud na Republika Makedoija e nadle`en da ja
ocenuva ustavnosta i zakonitosta na aktite na trgovskite dru{tva so
navedenata sodr`ina?
973

974
Ustavnosudska praktika
Poznata (na primer, Re{enie U. 99/2007 od 6 juni 2007 godina).
Pravno mislewe
Spored ~l. 110 st. 1 al. 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na
drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.
Od iznesenata ustavna odredba proizleguva deka Ustavniot sud
na Republika Makedonija e nadle`en da odlu~uva za ustavnosta i zakonitosta
na podzakonskite propisi i kolektivnite dogovori.
So ogled na toa {to osporeniot pravilnik ureduva pra{awa za
vnatre{na organizacija na raboteweto i sistematizacija na rabotnite
mesta vo Fabrikata za {e}er "4-ti Noemvri" AD Bitola, a ne prava i
obvrski na gra|anite vo opredeleni op{testveni sferi, odnosno Pravilnikot
nema eksterno zna~ewe, smetame deka Pravilnikot ne pretstavuva
propis vo smisla na ~l. 110 st. 1 al. 2 od Ustavot na Republika
Makedonija, poradi {to Ustavniot sud na Republika Makedonija ne e
nadle`en da postapuva po inicijativata.
Poradi toa, inicijativata treba da se otfrli soglasno ~l. 28
st. 1 al. 1 od Delovnikot na Sudot.
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na t. 7 od Rabotnata edinica - "Mehanizacija i odr`uvawe
na krugot na Fabrikata," predvidena vo Pravilnikot za vnatre{na
organizacija na raboteweto i sistematizacija na rabotnite mesta vo
Fabrikata za {e}er "4-ti Noemvri" AD Bitola, br. 0101-2387/1, donesen
od Upravniot odbor na Fabrikata na 31 avgust 2007 godina.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 alineja
3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr-
`ana na 17 septemvri 2008 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na to~kata 7 od Rabotnata edinica –
"Mehanizacija i odr`uvawe na krugot na Fabrikata", predvidena vo
Pravilnikot za vnatre{na organizacija na raboteweto i sistematizacija
na rabotnite mesta vo Fabrikata za {e}er "4-ti Noemvri“ AD

Bitola, br. 0101-2387/1, donesen od Upravniot odbor na Fabrikata na
31 avgust 2007 godina.
2. Petar Kostovski od Bitola, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na odredbata od Pravilnikot ozna-
~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata, opredeluvaweto vo osporenata
odredba rabotnoto mesto - in`ener za mehanizacija i odr`uvawe
na krugot na Fabrikata da go vr{i lice - diplomiran tehnolog, iako
takvoto obrazovanie ne opfa}a znaewa za vozila i nivnata mehanika,
nitu za odr`uvawe na prostor okolu industriski objekti, zna~elo zloupotreba
na toa obrazovanie i doveduvawe na podnositelot na inicijativata
vo polo`ba da ne mo`e stru~no i kvalitetno da gi izvr{i tie
zada~i, poradi {to osporenata odredba ne bila vo soglasnost so Ustavot
na Republika Makedonija i so zakon.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Pravilnikot ja opredeluva
vnatre{nata organizacija na Fabrikata (I. Proizvodno-tehni~ki
sektor, ~ii delovi se rabotni edinici: "Tehni~ka uprava," "Laboratorija,"
"Elektro - slu`ba," "Mehanizacija i odr`uvawe na krugot na
Fabrikata," "Sirovara i varnica," "Rafinerija," i "Energana," i II.
Sektor za ekonomsko, finansisko, komercijalno, pravno ..... rabotewe).
Osporenata to~ka 7 e sistematizirana kako del od Proizvodnotehni~kiot
sektor i kako del od rabotnata edinica "Mehanizacija i
odr`uvawe na krugot na Fabrikata“, pri {to odredbata predviduva
rabotnoto mesto - in`ener za mehanizacija i odr`uvawe na krugot da
go vr{i lice - diplomiran tehnolog.
4. Spored ~len 110 stav 1 alineja 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so
zakonite.
Od iznesenata ustavna odredba proizleguva deka Ustavniot sud
na Republika Makedonija e nadle`en da odlu~uva za ustavnosta i zakonitosta
na podzakonskite propisi i kolektivnite dogovori.
So ogled na toa {to osporeniot pravilnik ureduva pra{awa za
vnatre{na organizacija na raboteweto i sistematizacija na rabotnite
mesta vo Fabrikata za {e}er "4-ti noemvri" AD Bitola, a ne prava i
obvrski na gra|anite vo opredeleni op{testveni sferi, odnosno Pravilnikot
nema eksterno zna~ewe, Sudot oceni deka Pravilnikot ne
pretstavuva propis vo smisla na ~len 110 stav 1 alineja 2 od Ustavot
na Republika Makedonija, poradi {to Ustavniot sud na Republika
Makedonija ne e nadle`en da postapuva po inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail Darli{ta, Liljana
975

Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski
i d-r Zoran Sulejmanov.
976

79. U. br. 80/2008 (1. 10. 2008)
Osporen akt
^len 117 st. 1 vo delot: "ili deka storil krivi~no delo povrzano
so steknuvaweto na diplomata" i ~l. 138 st. 2 vo delot: "i ako storil
krivi~no delo vo vrska so vr{eweto visokoobrazovna dejnost" od
Zakonot za visokoto obrazovanie ("SV RM," br. 35/2008).
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata, so ogled na toa {to so
osporenite zakonski delovi po sila na zakonot, a ne kako konkretna
kazna (zabrana) {to ja izrekuva sudot vo ramkite na vidovite na krivi~nite
sankcii, bez da se navedat konkretno i krivi~nite dela protiv
slu`benata dol`nost za koi liceto bilo obvineto i mu bila izre-
~ena merka zabrana za vr{ewe na dejnost ili dejnosti na liceto {to
mu se odzemala diplomata, odnosno na liceto {to mu prestanuva
rabotniot odnos, osporenite delovi na ~l. 117 st. 1 i ~l. 138 st. 2 od
Zakonot za visokoto obrazovanie ne bile vo soglasnost so odredbite
na ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 13 st. 1, 14 st. 1, 32 st. 1 i 2, 44 st. 1 i 2, 51, 54 st. 1
i 112 st. 3 od Ustavot na Republika Makedonija.
Vrz osnova na iznesenoto, mu predlaga na Ustavniot sud na Republika
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 117 st. 1, vo delot : "ili deka storil krivi~no delo povrzano so
steknuvaweto na diplomata" i ~l. 138 st. 2 vo delot: "i ako storil krivi~no
delo vo vrska so vr{eweto visokoobrazovna dejnost" od Zakonot
za visokoto obrazovanie.
Sodr`ina na osporenite odredbi od Zakonot
^len 117 st. 1 Na student koj se steknal so diploma, soglasno so
ovoj zakon, mo`e da mu se odzeme izdadenata diploma, odnosno steknatiot
stru~en ili nau~en naziv ako se utvrdi deka ne gi ispolnuval
uslovite za dobivawe status na student na soodvetnata visokoobrazovna
ustanova, deka se zdobil so stru~en ili nau~en naziv sprotivno
na uslovite za steknuvawe na stru~en, odnosno nau~en naziv utvrdeni
so statutot na visokoobrazovnata ustanova ili deka storil krivi~no
delo povrzano so steknuvaweto na diplomata.
977

^len 138 stav 2
Na liceto izbrano vo nastavno-nau~no, nastavno i sorabotni~ko
zvawe mo`e da mu prestane rabotniot odnos i pred istekot na vremeto
za koe e izbrano, pod uslovite i postapkata uredeni so statutot,
ako se utvrdi deka podolgo vreme ne gi ispolnuva obvrskite od stavot 1
na ovoj ~len, ako gi popre~uva zakonskite i statutarnite aktivnosti
na visokoobrazovnata ustanova ili gi popre~uva drugite ~lenovi vo
ostvaruvaweto na nivnite prava i izvr{uvaweto na dol`nostite vo
visokoobrazovnata ustanova, ako prestanale da postojat osnovnite
uslovi vrz osnova na koi e izvr{en izborot i ako storil krivi~no
delo vo vrska so vr{eweto visokoobrazovna dejnost.
978
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br. 185/
2001 od 26 dekemvri 2001 godina go ukina ~len 146 stav 2 vo delot "i
ako storil krivi~no delo vo vrska so vr{eweto visokoobrazovna dejnost"
od Zakonot za visokoto obrazovanie ("SV RM," br. 64/2000).
Od obrazlo`enieto na Odlukata: So ogled na toa {to vo konkretniov
slu~aj so osporenata odredba po sila na zakonot, a ne kako
kazna (zabrana) {to ja izrekuva sudot vo ramki na vidovite na krivi-
~nite sankcii, bez da se navedat krivi~nite dela protiv slu`benata
dol`nost za koi liceto e obvineto i mu e izre~ena merka zabrana za
vr{ewe na dejnost ili dejnosti na liceto mu prestanuva rabotniot
odnos Sudot oceni deka osporeniot ~l. 146 st. 2 od Zakonot ne e vo soglasnost
so Ustavot, poradi {to odlu~i kako vo to~kata 1 od ovaa
odluka."
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e
utvrdeno kako temelna vrednost na Ustavniot sud na Republika Makedonija.
Spored ~l. 13 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija liceto
obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina
ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka, a soglasno ~l. 14 st. 1 od
Ustavot nikoj ne mo`e da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno
ne bilo utvrdeno so zakon ili so drug propis kako kaznivo delo i za
koe ne bila predvidena kazna.
Soglasno ~l. 32 st. 1 i 2 od Ustavot sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe i dostapnost na sekoe rabotno mesto
pod ednakvi uslovi.
Spored ~l. 44 st. 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na obrazovanie, a
vo st. 2 na ovoj ~len od Ustavot e utvrdeno deka obrazovanieto e dostapno
na sekogo pod ednakvi uslovi.

Vo ~l. 54 st. 1 od Ustavot e predvideno deka slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni
so Ustavot.
Trgnuvaj}i od iznesenoto pri ocenuvawe na ustavnosta na osporenata
odredba, smetame deka kako prevenstven kriterium na ustavnosta
treba da se odredbite od ~l. 13 i 14 na Ustavot koi, me|u drugoto,
utvrduvaat dva principi na kazneno-pravniot odnos, a toa se, prvo,
deka za izvr{enoto kaznivo delo na storitelot mo`e da mu se izre~e
kazna {to kako takva e utvrdena so zakon ili drug propis i vtoro, deka
kaznata mo`e da se izre~e samo so sudska odluka. Toa, zna~i deka kaznenopravniot
odnos se iscrpuva na relacijata kaznivo delo i sudski
izre~ena kazna za negoviot storitel i deka natamo{ni posledici od
negovoto izvr{uvawe odnosno od osudata za toa delo koi se sostojat vo
ograni~uvawe na pravata na gra|anite ne se dopu{teni, osven ako toa
ne e izre~no utvrdeno so Ustavot, soglasno ~l. 54 st. 1 od Ustavot.
So ogled na toa {to vo konkretnite slu~ai so osporenite
odredbi od delovite na ~l. 117 st. 1 i 138 st. 2 po sila na Zakonot, a ne
kako kazna (zabrana) {to ja izrekuva sudot vo ramki na vidovite na
krivi~nite sankcii bez da se navedat krivi~nite dela {to se povrzani
so steknuvaweto na diplomata za koi studentot e obvinet i mu e izre-
~ena merka odzemawe na izdadenata diploma, odnosno bez da se navedat
krivi~nite dela protiv slu`benata dol`nost za koi liceto e obvineto
i mu e izre~ena merka zabrana za vr{ewe na dejnost ili dejnosti
na liceto mu prestanuva rabotniot odnos, smetame deka osporenite delovi
na ~l. 117 st. 1 i 138 st. 2 od Zakonot ne se vo soglasnost so
Ustavot.
Vo rubrikata: "Ustavnosudska praktika" e navedena Odlukata
na Ustavniot sud na Republika Makedonija so koja e ukinat ~l. 46 st. 2
vo del od porane{en Zakon za viskoto obrazovanie ("SV RM," br.
64/2000), me|utoa ista sodr`ina koja sudot ve}e ja ukinal e prenesena i
vo noviot zakon koj e predmet na ovaa inicijativa.
Vrz osnova na iznesenoto p r e d l a g a m e
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.
117 st. 1 vo delot: "ili deka storil krivi~no delo povrzano so steknuvaweto
na diplomata" i ~l. 138 st. 2 vo delot: "i ako storil krivi~no
delo vo vrska so vr{eweto visokoobrazovna dejnost" od Zakonot za visokoto
obrazovanie ("SV RM," br. 35/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 1 oktomvri 2008 godina,
donese
979

980
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
117 stav 1 vo delot: "ili deka storil krivi~no delo povrzano so
steknuvaweto na diplomata" i ~len 138 stav 2 vo delot: "i ako storil
krivi~no delo vo vrska so vr{eweto visokoobrazovna dejnost" od Zakonot
za visokoto obrazovanie ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 35/2008).
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republikka
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na delovite od ~lenovite 117 stav 1 i 138 stav 2 od
Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata so ogled na toa {to so
osporenite zakonski delovi po sila na zakonot, a ne kako konkretna
kazna (zabrana) {to ja izrekuva sudot vo ramkite na vidovite na krivi~nite
sankcii, bez da se navedat konkretno i krivi~nite dela protiv
slu`benata dol`nost za koi liceto bilo obvineto i mu bila izre~ena
merka zabrana za vr{ewe na dejnost ili dejnosti na liceto {to mu se
odzemala diplomata, odnosno na liceto {to mu prestanuva rabotniot
odnos, osporenite delovi na ~lenot 117 stav 1 i ~lenot 138 stav 2 od
Zakonot za visokoto obrazovanie ne bile vo soglasnost so odredbite
na ~len 8 stav 1 alineja 3, ~lenovite 13 stav 1, 14 stav 1, 32 stav 1 i 2, 44
stavovi 1 i 2, 51, 54 stav 1 i 112 stav 3 od Ustavot na Republika
Makedonija.
Vrz osnova na iznesenoto, podnositelot na inicijativata predlaga
Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 117
stav 1, vo delot: "ili deka storil krivi~no delo povrzano so steknuvaweto
na diplomata" i ~len 138 stav 2 vodelot: "i ako storil krivi~no
delo vo vrska so vr{eweto visokoobrazovna dejnost" od Zakonot za
visokoto obrazovanie.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 117 stav 1 od
Zakonot, na student koj se steknal so diploma, soglasno so ovoj zakon,
mo`e da mu se odzede izdadenata diploma, odnosno steknatiot stru~en
ili nau~en naziv ako se utvrdi deka ne gi ispolnuval uslovite za dobivawe
status na student na soodvetnata visokoobrazovna ustanova, deka
se zdobil so stru~en ili nau~en naziv sprotivno na uslovvite za steknuvawe
na stru~en, odnosno nau~en naziv utvrdeni so statutot na visokoobbrazovnata
ustanova ili deka storil krivi~no delo povrzano so
steknuvaweto na diplomata.
Spored ~len 138 stav 2 od Zakonot, na liceto izbrano vo nastavno-nau~no,
nastavno i sorabotni~ko zvawe mo`e da mu prestane rabotniot
odnos i pred istekot na vremeto za koe e izbrano, pod uslovite i
postapkata uredeni so statutot, ako se utvrdi deka podolgo vreme ne gi
ispolnuva obvrskite od stavot 1 na ovoj ~len, ako gi popre~uva zakonskite
i statutarnite aktivnosti na visokoobrazovnata ustanova ili gi

popre~uva drugite ~lenovi vo ostvaruvaweto na nivnite prava i izvr-
{uvaweto na dol`nostite vo visokoobrazovnata ustanova, ako prestanale
da postojat osnovnite uslovi vrz osnova na koi e izvr{en izborot
i ako storil krivi~no delo vo vrska so vr{eweto visokoobrazovna
dejnost.
4. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na
prpavoto e utvrdeno kako temelna vrednost na ustavniot poredok na
Republika Makedonija.
Spored ~len 13 stav 1 od Ustavot na Republika Makedonija liceto
obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata
vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka, a soglasno ~len 14
stav 1 od Ustavot nikoj ne mo`e da bide kaznet za delo koe pred da bide
storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili so drug propis kako kaznivo
delo i za koe ne bila predvidena kazna.
Soglasno ~len 32 stav 1 i 2 od Ustavot sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe i dostapnost na sekoe rabotno
mesto pod ednakvi uslovi.
Spored ~len 44 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na obrazovanie,
a vo stavot 2 na ovoj ~len od Ustavot e utvrdeno deka obrazovanieto
e dostapno na sekogo pod ednakvi uslovi.
Vo ~len 54 stav 1 od Ustavot e predvideno deka slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai
utvrdeni so Ustavot.
Trgnuvaj}i od iznesenoto pri ocenuvawe na ustavnosta na osporenata
odredba, Sudot oceni deka kako prevenstven kriterium na ustavnosta
treba da se odredbite od ~len 13 i 14 na Ustavot koi, me|u
drugoto, utvrduvaat dva principi na kazneno-pravniot odnos, a toa se,
prvo, deka za izvr{enoto kaznivo delo na storitelot mo`e da mu se
izre~e kazna {to kako takva e utvrdena so zakon ili drug propis i vtoro,
deka kaznata mo`e da se izre~e samo so sudska odluka. Toa, zna~i
deka kazneno pravniot odnos se iscrpuva na relacijata kaznivo delo i
sudski izre~ena kazna za negoviot storitel i deka natamo{ni posledici
od negovoto izvr{uvawe odnosno od osudata za toa delo koi se sostojat
vo ograni~uvawe na pravata na gra|anite ne se dopu{teni, osven
ako toa ne e izre~no utvrdeno so Ustavot, soglasno ~len 54 stav 1 od
Ustavot.
So ogled na toa {to vo konkretnite slu~aevi so osporenite delovi
na odredbite od ~lenovite 117 stav 1 i 138 stav 2 po sila na Zakonot,
a ne kako kazna (zabrana) {to ja izrekuva sudot vo ramki na vidovite
na krivi~nite sankcii bez da se navedat krivi~nite dela {to se
povvrzani so steknuvaweto na diplomata za koi studentot e obvinet i
mu e izre~ena merka odzemawe na izdadenata diploma, odnosno bez da se
navedat krivi~nite dela protiv slu`benata dol`nost za koi liceto e
obvineto i mu e izre~ena merka zabrana za vr{ewe na dejnost ili dejnosti
na liceto mu prestanuva rabotniot odnos, Sudot smeta deka
981

osporenite delovi na ~lenovite 117 stav 1 i 138 stav 2 od Zakonot ne se
vo soglasnost so Ustavot.
Sudot go ima{e predvid faktot deka so Odluka U. br. 185/2001
od 26 dekemvri 2001 godina Ustavniot sud na Republika Makedonija go
ukinal ~lenot 46 stav 2 vo del od porane{en Zakon za viskoto obrazovanie
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 64/2000),
me|utoa ista sodr`ina koja sudot ve}e ja ukinal e prenesena i vo noviot
zakon koj e predmet na ovaa inicijativa.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail Darli{ta, Liljana
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski
i d-r Zoran Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt - odluka po predmetot U. br. 80/2008
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 80/
2008 od 1. 10. 2008 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 117 st. 1 vo delot: "ili deka storil krivi~no delo povrzano so
steknuvaweto na diplomata," i ~l. 138 st. 2 vo delot: "i ako storil
krivi~no delo vo vrska so vr{eweto visokoobrazovna dejnost" od Zakonot
za visokoto obrazovanie ("SV RM," br. 35/2008).
Postapkata be{e povedena zatoa {to osnovano se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na osporenite delovi na ~l. 117 st. 1 i 138 st. 2
od Zakonot za visokoto obrazovanie so Ustavot.
2. Donositelot na osporeniot akt ne dostavi odgovor na navodite
sodr`ani vo re{enieto za poveduvawe postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na osporenite delovi na navedenite ~lenovi od Zakonot.
3. So ogled na toa {to fakti~kata i pravnata sostojba na rabotite
po predmetot se nepromeneti se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe i
2. Sudot da go ukine ~l. 117 st. 1 vo delot: "ili deka storil krivi~no
delo povrzano so steknuvaweto na diplomata" i ~l. 138 st. 2 vo
delot: "i ako storil krivi~no delo vo vrska so vr{eweto visokoobrazovna
dejnost" od Zakonot za visokoto obrazovanie ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 35/2008).
*
982

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 3 dekemvri 2008
godina, donese
O D L U K A
1. SE UKINUVA ~len 117 stav 1 vo delot: "ili deka storil
krivi~no delo povrzano so steknuvaweto na diplomata" i ~len 138 stav
2 vo delot: "i ako storil krivi~no delo vo vrska so vr{eweto visokoobrazovna
dejnost" od Zakonot za visokoto obrazovanie ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija, br. 35/2008).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Po povod podnesena inicijativa na Stamen Filipov od Skopje
Ustavniot sud na Republika Makedonija povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na navedenite delovi na ~lenovite od Zakonot
ozna~eni vo to~kata 1 od ovaa odluka.
Postapkata be{e povedena zatoa {to osnovano se postavi pra-
{aweto za soglasnosta na osporenite delovi na ~lenovite 117 stav 1 i
138 stav 2 od Zakonot so Ustavot.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 117 stav 1 od
Zakonot, na student koj se steknal so diploma, soglasno so ovoj zakon,
mo`e da mu se odzede izdadenata diploma, odnosno steknatiot stru~en
ili nau~en naziv ako se utvrdi deka ne gi ispolnuval uslovite za dobivawe
status na student na soodvetnata visokoobrazovna ustanova, deka
se zdobil so stru~en ili nau~en naziv sprotivno na uslovite za steknuvawe
na stru~en, odnosno nau~en naziv utvrdeni so statutot na visokoobrazovnata
ustanova ili deka storil krivi~no delo povrzano so
steknuvaweto na diplomata.
Spored ~len 138 stav 2 od Zakonot, na liceto izbrano vo nastavno-nau~no,
nastavno i sorabotni~ko zvawe mo`e da mu prestane rabotniot
odnos i pred istekot na vremeto za koe e izbrano, pod uslovite i
postapkata uredeni so statutot, ako se utvrdi deka podolgo vreme ne gi
ispolnuva obvrskite od stavot 1 na ovoj ~len, ako gi popre~uva zakonskite
i statutarnite aktivnosti na visokoobrazovnata ustanova ili
gi popre~uva drugite ~lenovi vo ostvaruvaweto na nivnite prava i
izvr{uvaweto na dol`nostite vo visokoobrazovnata ustanova, ako
prestanale da postojat osnovnite uslovi vrz osnova na koi e izvr{en
izborot i ako storil krivi~no delo vo vvrska so vr{eweto na visokoobrazovna
dejnost.
5. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto e utvrdeno kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
983

Spored ~len 13 stav 1 od Ustavot na Republika Makedonija liceto
obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata
vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka, a soglasno ~len 14
stav 1 od Ustavot nikoj ne mo`e da bide kaznet za delo koe pred da bide
storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili so drug propis kako kaznivo
delo i za koe ne bila predvidena kazna.
Soglasno ~len 32 stavovite 1 i 2 od Ustavot sekoj ima pravo na
rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe i dostapnost na sekoe rabotno
mesto pod ednakvi uslovi.
Spored ~len 44 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na obrazovanie,
a vo stavot 2 na ovoj ~len od Ustavot e utvrdeno deka obrazovanieto
e dostapno na sekogo pod ednakvi uslovi.
Vo ~len 54 stav 1 od Ustavot e predvideno deka slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai
utvrdeni so Ustavot.
Trgnuvaj}i od iznesenoto pri ocenuvawe na ustavnosta na osporenata
odredba, Sudot oceni deka kako prvenstven kriterium na ustavnosta
treba da bidat odredbite od ~len 13 i 14 na Ustavot koi, me|u
drugoto, utvrduvaat dva principi na kazneno-pravniot odnos, a toa se,
prvo, deka za izvr{enoto kaznivo delo na storitelot mo`e da mu se
izre~e kazna {to kako takva e utvrdena so zakon ili drug propis i vtoro,
deka kaznata mo`e da se izre~e samo so sudska odluka. Toa, zna~i
deka kazneno pravniot odnos se iscrpuva na relacijata kaznivo delo i
sudski izre~ena kazna za negoviot storitel i deka natamo{ni posledici
od negovoto izvr{uvawe odnosno od osudata za toa delo koi se
sostojat vo ograni~uvawe na pravata na gra|anite ne se dopu{teni,
osven ako toa ne e izre~no utvrdeno so Ustavot, soglasno ~len 54 stav 1
od Ustavot.
So ogled na toa {to vo konkretnite slu~aevi so osporenite
delovi na odredbite od ~lenovite 117 stav 1 i 138 stav 2 po sila na
Zakonot, a ne kako kazna (zabrana) {to ja izrekuva sudot vo ramki na
vidovite na krivi~nite sankcii bez da se navedat krivi~nite dela {to
se povrzani so steknuvaweto na diplomata za koi studentot e obvinet i
mu e izre~ena merka odzemawe na izdadenata diploma, odnosno bez da se
navedat krivi~nite dela protiv slu`benata dol`nost za koi liceto e
obvineto i mu e izre~ena merka zabrana za vr{ewe na dejnost ili dejnosti
na liceto mu prestanuva rabotniot odnos. Sudot oceni deka
osporenite delovi na ~lenovite 117 stav 1 i 138 stav 2 od Zakonot ne se
vo soglasnost so Ustavot.
Sudot go ima{e predvid faktot deka so Odluka U. br. 185/2001
od 26 dekemvri 2001 godina Ustavniot sud na Republika Makedonija go
ukinal ~lenot 46 stav 2 vo del od porane{en Zakon za visokoto
obrazovanie ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 64/2000),
me|utoa ista sodr`ina koja Sudot ve}e ja ukinal e prenesena i vo noviot
zakon koj e predmet na ovaa inicijativa.
984

6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
985

986

80. U. br. 105/2008 (1. 10. 2008)
Osporen akt
Buxet na op{tina Kavadarci za 2008 godina, br. 07-907/1, donesen
od Sovetot na op{tinata na 31 mart 2008 godina ("Slu`ben
glasnik na op{tina Kavadarci," br. 51/2008)
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata osporeniot buxet bil
donesen vo postapka sprotivna na Zakonot za lokalnata samouprava,
Zakonot za buxeti, Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata
samouprava i Delovnikot na op{tina Kavadarci.
Soglasno ~l. 50 st. 1 t. 7 od Zakonot za lokalnata samouprava,
gradona~alnikot na op{tinata bil nadle`en da go predlaga godi{-
niot buxet na op{tinata, no so ogled na toa {to gradona~alnikot na
op{tinata kako ovlasten predlaga~ go povlekol Predlog-buxetot za
2008 godina od dnevniot red, zna~elo deka propisot bil donesen od neovlsten
predlaga~.
Imeno, spored ~l. 50 st. 1 t. 7 od Zakonot za lokalnata samouprava,
gradona~alnikot na op{tinata e nadle`en da go predlaga godi{-
niot buxet i godi{nata smetka na buxetot na op{tinata.
Soglasno negovite nadle`nosti, gradona~alnikot na op{tinata
go dostavi Predlog-Buxetot za 2008 godina na op{tina Kavadarci
do Pretsedatelot na Sovetot na sednicata na Sovetot, odr`ana na 31
mart 2008 godina, no soglasno ~l. 145 st. 2 od Delovnikot na Sovetot na
op{tina Kavadarci, go povlekol od raspravata Predlog-Buxetot poradi
toa {to, na samata sednica grupa sovetnici podnele 54 amandmani,
bez blagovremeno dostavuvawe do predlaga~ot i bez pretresuvawe od
mati~nata komisija za finansii i buxet, {to bilo sprotivno na ~l.
148 i 149 od Delovnikot na Sovetot na op{tina Kavadarci.
Me|utoa, i pokraj povlekuvaweto, ~lenovite na Sovetot prodol`ile
so raspravata i go donele osporeniot buxet.
Poradi navedenoto osporeniot buxet bil vo sprotivnost so ~l.
51 st. 1 od Ustavot kako i napred navedenite zakonski odredbi.
Gradona~alnikot na op{tinata soglasno ~l. 50 st. 1 t. 2 i ~l. 51
st. 1 od Zakonot za lokalnata samouprava, donese Re{enie za zapirawe
na objavuvaweto na Buxetot na op{tina Kavadarci za 2008 godina br.
07-1048/1 od 8 april 2008 godina.
987

Na povtornata sednica na Sovetot na op{tina Kavadarci odr-
`ana na 22. 04. 2008 godina, Sovetot go potvrdil Buxetot, poradi {to
gradona~alnikot na op{tinata soglasno ~l. 51 st. 3 od Zakonot za lokalnata
samouprava podnel inicijativa pred Ustavniot sud na Republika
Makedonija za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na Buxetot na op{tina Kavadarci za 2008 godina i bara
Sudot da go ukine ili poni{ti osporeniot propis.
988
Sodr`ina na osporeniot akt
BUXET
na op{tina Kavadarci za 2008 godina
I. OP[T DEL
^len 1
Buxetot na op{tina Kavadarci za 2008 godina se sostoi od:
Vkupni prihodi 388.628.135 denari:
- Dano~ni prihodi 59.785.000
- Nedano~ni prihodi 22.100.000
- Kapitalni prihodi 35.075.823
- Transferi i donacii 53.041.331
- Prihodi od samofinansirawe 30.140.498
- Prihodi od donacii 13.106.858
- Prihodi od dotacii 175.378.625
Vkupni rashodi 388.628.135 denari po slednive Programi:
- Program A - Sovet na op{tina 41.926.543
- Program D - Gradona~alnik 1.550.257
- Program E - Op{tinska administracija 39.051.202
- Program G - Lokalen ekonomski razvoj 14.225.038
- Program F - Urbanisti~ko planirawe i
ureduvawe na prostor vo ruralni
podra~ja 5.540.928
- Program J - Komunalni dejnosti
(izgradba i odr`uvawe) 72.920.606
- Program K - Kultura 8.105.370
- Program N - Obrazovanie (osnovno i sredno) 168.508.996
- Program M - Socijalana za{tita (gradinki) 29.091.695
- Program W - Protiv po`arna za{tita 7.707.500
^len 2
Prihodite po izvori i vidovi na prihodi i rashodite po osnovni
nameni se utvrdeni vo bilansot na prihodite i bilansot na rashodite
na op{tina Kavadarci za 2008 godina i toa kako sleduva:

^len 3
Buxetot na op{tina Kavadarci za 2008 godina vleguva vo sila
so denot na donesuvaweto, a }e se primenuva od 1.04.2008 godina.
Br.07-907/1 SOVET NA OP[TINA KAVADARCI
31.03.2008 godina Pretsedatel,
K a v a d a r c i
Ratko Grkov
Fakti~ka sostojba
Sovetot na op{tina Kavadarci na sednicata odr`ana na 31. 03.
2008 godina go donel Buxetot na op{tina Kavadarci za 2008 godina br.
07-907/1 od 31 mart 2008 godina.
Soglasno ~l. 51 st. 1 od Zakonot za lokalnata samouprava, gradona~alnikot
na op{tina Kavadarci, so Re{enie br. 08-1048/2 od 08.
04. 2008 godina, ja zaprel od objavuvawe navedenata odluka.
Sovetot na op{tina Kavadarci, na sednicata odr`ana na 22. 04.
2008 godina, donel Odluka za potvrduvawe na Odlukata za izvr{uvawe
na Buxetot na Op{tina Kavadarci za 2008 godina, br. 07-1125/2 od 22.
04. 2008 godina. Poradi toa, gradona~alnikot na Op{tina Kavadarci,
soglasno ~l. 50 st. 1 t. 3 od Zakonot za lokalnata samouprava, podnel
inicijativa pred Ustavniot sud na Republika Makedonija, za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporeniot
buxet.
Ustavnosudska praktika
1. So Re{enie U. br. 116/2008, Ustavniot sud na Republika Makedonija,
ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za izmena i dopolnuvawe na Odlukata za odr`uvawe na
proleten i esenski pana|ur vo grad Kavadarci br. 01-1695 od 17. 04.
1987 godina, broj 07-1125/5 od 22 april 2008 godina ("Slu`ben glasnik
na Op{tina Kavadarci," br. 52/2008).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Vo odnos na pokrenatoto
sporno pra{awe za toa dali Odlukata bila donesena vrz osnova na
gra|anska inicijativa ili toa ne bilo slu~aj, Sudot oceni deka prvenstveno
treba da se ima predvid deka za baraweto na du}anxiite, Sovetot
na Op{tina Kavadarci raspraval na sednicata odr`ana na den 22.
04. 2008 godina i ja donel osporenata odluka. Toa zna~i deka podnesokot
na gra|anite bil razgledan koga e donesuvana osporenata odluka,
{to e vo funkcija na realizacija na ustavno garantiranoto pravo na
gra|anite neposredno i preku izbranite pretstavnici, da u~estvuvaat
i odlu~uvaat po pra{awa od lokalno zna~ewe.
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka osporenata odluka
e donesena vo ramkite na nadle`nostite na Sovetot na Op{tina Kav-
989

adarci, utvrdeni so zakon, poradi {to so donesuvaweto na istata ne se
povredeni ~l. 51 od Ustavot i ~l. 26 od Zakonot za lokalnata samouprava.
Vo odnos na navodite vo inicijativata deka pri donesuvaweto
na osporenata odluka ne bile ispo~ituvani odredbite od Statutot na
Op{tinata koi se odnesuvale na ureduvaweto na postapkata vo slu~aj
na podnesena gra|anska inicijativa za opredeleno pra{awe, Sudot
oceni deka stanuva zbor za barawe na ocena na soglasnosta na osporenata
odluka so odredbi od Statutot na op{tinata, odnosno za ocena
na me|usebnata soglasnost na propisi - podzakonski akti koi se doneseni
od sovetot na op{tinata i koi imaat ista pravna sila, za {to
Ustavniot sud ne e nadle`en da odlu~uva.
990
Pravno mislewe
1. Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 9 od Ustavot, lokalnata samouprava e
utvrdena kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Spored ~l. 114 st. 1 od Ustavot, na gra|anite im se garantira
pravoto na lokalna samouprava, a spored st. 2 na istiot ~len, edinici
na lokalnata samouprava se op{tinite.
Vo Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 5/2002), se ureduvaat nadle`nostite na
op{tinata; neposrednoto u~estvo na gra|anite vo odlu~uvaweto;
organizacijata i rabotata na organite na op{tinata; op{tinskata
administracija; aktite na organite; imot - sopstvenost na op{tinata;
nadzorot nad rabotata na organite na op{tinata; raspu{taweto na
sovetot na op{tinata; mehanizmite na sorabotka me|u op{tinite i
Vladata na Republika Makedonija; mesnata samouprava; za{titata na
lokalnata samouprava; utvrduvawe na slu`beni jazici vo op{tinite i
drugi pra{awa od zna~ewe za lokalnata samouprava.
Spored ~l. 31 od Zakonot, organi na op{tinata se sovetot i
gradona~alnikot.
Nadle`nostite na sovetot se utvrdeni so ~l. 36 od Zakonot, pri
{to soglasno t. 2 na ovoj ~len, vo nadle`nost na Sovetot e da go donesuva
buxetot na op{tinata i godi{na smetka na op{tinata.
Nadle`nostite na gradona~alnikot se utvrdeni vo ~l. 50 od
Zakonot, pri {to soglasno st. 1 t. 6 od ovoj ~len, gradona~alnikot inicira
i predlaga donesuvawe na propisi od nadle`nost na sovetot,
spored t. 7 na istiot ~len, toj go predlaga godi{niot buxet i godi-
{nata smetka na buxetot na op{tinata, a spored t. 8 od ovoj ~len,
gradona~alnikot go izvr{uva buxetot na op{tinata.
Spored ~l. 75 st. 1 t. 4 od ovoj zakon, sovetot se raspu{ta ako ne
go donese buxetot i godi{nata smetka na buxetot do 31 mart vo tekovnata
godina. Spored st. 2 na ovoj ~len, za nastanuvaweto na eden od

uslovite za raspu{tawe na sovetot, utvrdeni vo st. 1 na ovoj ~len, gradona~alnikot
e dol`en vedna{ da go izvesti ministerstvoto nadle`no
za vr{ewe na rabotite od oblasta na lokalnata samouprava. Soglasno
~l. 77 st. 1 od ovoj zakon, do izborot na nov sovet, rabotite na sovetot
gi vr{i gradona~alnikot na op{tinata.
Spored ~l. 14 st. 3 od Zakonot za buxetite ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 64/2005, 4/2008 i 103/2008), gradona~alnikot
e odgovoren za podgotvuvawe na buxetot na op{tinata i za negovoto
dostavuvawe do sovetot na op{tinata.
Soglasno ~l. 31 od ovoj zakon, sodr`inata i postapkata za donesuvawe
na buxetite na op{tinite e propi{ana so zakon.
So Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 61/2004 i 96/2004
i 67/2007), me|u drugoto, se ureduva sodr`inata na buxetot na
op{tinata i postapkata za donesuvawe na buxetot na op{tinata. Taka,
spored ~l. 22 st. 1 na ovoj zakon, Buxetot na op{tinata se izgotvuva,
donesuva i izvr{uva vo soglasnost so Zakonot za buxetite, ako so ovoj
zakon poinaku ne e uredeno.
Od analiza na navedenata zakonska regulativa proizleguva deka
gradona~alnikot na op{tinata e ovlasten predlaga~ na buxetot na
op{tinata, deka sovetot na op{tinata e nadle`en organ za donesuvawe
na buxetot na op{tinata.
Vo soglasnost so navedenata zakonska regulativa, vidno od dostavenata
dokumentacija, gradona~alnikot na op{tina Kavadarci predlo`il
do Sovetot na Op{tina Kavadarci predlog-Buxet na Op{tina
Kavadarci za 2008 godina i deka ovoj predlog bil staven na dnevniot
red na sednicata na Sovetot zaka`ana za 31 mart 2008 godina.
Od zapisnikot od 50-tata Sednica na Sovetot na Op{tina Kavadarci
odr`ana na den 31. 03. 2008 godina (br. 07-907 od 31. 03. 2008
godina), mo`e da se konstatira deka dnevniot red za ovaa sednica bil
usvoen, po {to bila otvorena rasprava po prvata to~ka na dnevniot
red - Predlog-buxet na Op{tina Kavadarci za 2008 godina. Po nesoglasuvawata
na gradona~alnikot so Sovetot okolu prifa}aweto na odredeni
amanmani na Predlog-buxetot, gradona~alnikot dostavil pismen
dopis do pretsedatelot na Sovetot deka gi povlekuva to~kite od dnevniot
red, me|u koi se predlog-Buxetot na Op{tina Kavadarci za 2008
godina i Predlog-odlukata za izvr{uvawe na Buxetot na Op{tina Kavadarci
za 2008 godina, po {to toj, zaedno so slu`bite, ja napu{til Golemata
sala za sostanoci vo koja se odr`uvala sednicata na Sovetot.
Sednicata na Sovetot prodol`ila, pri {to Predlog-buxetot na
op{tina Kavadarci za 2008 godina, so usvoenite amandmani, bil usvoen
ednoglasno od strana na prisutnite sovetnici. Potoa, Sovetot ja
usvoil i Predlog-odlukata za izvr{uvawe na Buxetot na Op{tina Kavadarci
za 2008 godina, so amandmanot podnesen na ~lenot 8.
991

Pri vakva situacija, gradona~alnikot na op{tinata donel Re{-
enie za zapirawe na objavuvaweto na Buxetot na Op{tina Kavadarci
za 2008 godina, br. 08-1048/2 od 08. 04. 2008 godina. Spored obrazlo`enieto
na navedenoto re{enie so povlekuvaweto na Predlog-buxetot
od sednicata na Sovetot, vrz osnova na ~l. 145 st. 2 od Delovnikot
na Sovetot na Op{tina Kavadarci, nemalo to~ka na Dneven red Predlog-buxet,
odnosno nemalo nitu rasprava, nitu sednica, odnosno nemalo
donesuvawe na Buxet.
Trgnuvaj}i od nadle`nosta na Ustavniot sud na Republika Makedonija
utvrdena vo ~l. 110 od Ustavot, spored koja Ustavniot sud na
Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so
Ustavot i so zakonite, smetame deka Ustavniot sud ne e nadle`en da
odlu~uva za toa dali osporeniot buxet bil donesen vo postapka sprotivna
na odredbite na Delovnikot na Op{tina Kavadarci. Za ocena na
ustavnosta i zakonitosta na ovoj buxet, od aspekt na postapkata za negovo
donesuvawe, smetame deka e od zna~ewe dali istiot e donesen od
strana na nadle`nite organi utvrdeni vo zakon. Vo ovaa smisla, smetame
deka faktot {to predlog-buxetot, dostaven od gradona~alnikot
na o{tinata, bil staven na dneven red na sednica na Sovetot na
Op{tina Kavadarci, koj dneven red bil usvoen i po koj po~nala
rasprava, pri {to se usvoeni Buxetot na op{tinata za 2008 godina i
Odlukata za izvr{uvawe na toj buxet, zna~i deka osporeniot buxet bil
predlo`en i donesen od nadle`nite organi utvrdeni so zakon. Na
zakonitosta na postapkata za donesuvawe na osporeniot buxet smetame
deka ne vlijae povlekuvaweto na to~kite od dnevniot red, na koe se
povikuva podnositelot na inicijativata, kako negovo delovni~ko
pravo, zatoa {to dnevniot red bil usvoen, a povlekuvaweto na to~kite
e izvr{eno vo faza na amandmanska rasprava po Predlog-buxetot na
op{tinata za 2008 godina i toa od pri~ina na nesoglasuvawe na
gradona~alnikot kako ovlasten predlaga~, so podnesenite amandmani.
Ova od pri~ina {to ne e sporno deka gradona~alnikot e ovlasten
predlaga~ na buxetot, no nadle`en organ za negovo usvojuvawe e
sovetot na op{tinata, i toa na javna sednica na koja se rasprava za
buxetot, {to bilo storeno vo konkretniot slu~aj. Od dostaveniot
zapisnik mo`e da se konstatira deka Predlog-Buxetot na op{tina
Kavadarci za 2008 godina so sostaven del od predlog Amandmanite koi
im bea dostaveni na sovetnicite, sovetnicite go usvoija ednoglasno
Buxetot.
Vrz osnova na iznesenoto smetame deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot buxet so ~l. 51 od Ustavot i
~l. 50 st. 1 t. 7 od Zakonot za lokalnata samouprava, poradi {to se predlaga
1. Predmetot da se iznese na sednica na Ustavniot sud za razgleduvawe
i odlu~uvawe.
992

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Buxetot na Op{tina Kavadarci za 2008 godina, br. 07-
907/1 od 31. 03. 2008 godina.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 1 oktomvri 2008
godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na Buxetot na op{tina Kavadarci za 2008 godina, br. 07-
907/1 od 31 mart 2008 godina ("Slu`ben glasnik na op{tina Kavadarci,"
br. 51/2008).
2. Pan~o Minov, gradona~alnik na op{tina Kavadarci na Ustavniot
sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Buxetot na
op{tinata ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata osporeniot buxet bil
donesen vo postapka sprotivna na Zakonot za lokalnata samouprava,
Zakonot za buxeti, Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata
samouprava i Delovnikot na op{tina Kavadarci.
Soglasno ~lenot 50 stav 1 to~ka 7 od Zakonot za lokalnata samouprava,
gradona~alnikot na op{tinata bil nadle`en da go predlaga
godi{niot buxet na op{tinata, no so ogled na toa {to gradona~alnikot
na op{tinata kako ovlasten predlaga~ go povlekol Predlog-buxetot
za 2008 godina od dnevniot red, zna~elo deka propisot bil donesen
od neovlsten predlaga~.
Imeno, spored ~len 50 stav 1 to~ka 7 od Zakonot za lokalnata
samouprava, gradona~alnikot na op{tinata e nadle`en da go predlaga
godi{niiot buxet i godi{nata smetka na buxetot na op{tinata.
Soglasno negovite nadle`nosti, gradona~alnikot na op{tinata
go dostavil Predlog-Buxetot za 2008 godina na op{tina Kavadarci
do Pretsedatelot na Sovetot na sednicata na Sovetot, odr`ana na 31
mart 2008 godina, no soglasno ~len 145 stav 2 od Delovnikot na Sovetot
na op{tina Kavadarci, go povlekol od raspravata Predlog-Buxetot
poradi toa {to, na samata sednica grupa sovetnici podnele 54 amandmani,
bez blagovremeno dostavuvawe do predlaga~ot i bez pretresuvawe
od mati~nata komisija za finansii i buxet, {to bilo sprotivno
na ~lenovite 148 i 149 od Delovnikot na Sovetot na op{tina Kavadarci.
Me|utoa, i pokraj povlekuvaweto, ~lenovite na Sovetot prodol`ile
so raspravata i go donele osporeniot buxet.
993

Poradi navedenoto osporeniot buxet bil vo sprotivnost so
~lenot 51 stav 1 od Ustavot kako i napred navedenite zakonski odredbi.
Gradona~alnikot na op{tinata soglasno ~lenot 50 stav 1 to~ka
2 i ~len 51 stav 1 od Zakonot za lokalnata samouprava, donel Re{enie
za zapirawe na objavuvaweto na Buxetot na op{tina Kavadarci za 2008
godina br. 07-1048/1 od 8 april 2008 godina.
Na povtornata sednica na Sovetot na op{tina Kavadarci odr-
`ana na 22 april 2008 godina, Sovetot go potvrdil Buxetot, poradi
{to gradona~alnikot na op{tinata soglasno ~lenot 51 stav 3 od Zakonot
za lokalnata samouprava podnel inicijativa pred Ustavniot sud na
Republika Makedonija za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na Buxetot na op{tina Kavadarci za 2008 godina
i bara Sudot da go ukine ili poni{ti osporeniot propis.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Buxetot na op{tina Kavadarci
za 2008 godina e donesen na sednicata na Sovetot odr`ana na 31
mart 2008 godina.
Vo ~lenot 1 od osporeniot Buxet e utvrdeno deka Buxetot na
op{tina Kavadarci za 2008 godina se sostoi od:
Vkupni prihodi 388.628.135 denari:
- Dano~ni prihodi 59.785.000
- Nedano~ni prihodi 22.100.000
- Kapitalni prihodi 35.075.823
- Transferi i donacii 53.041.331
- Prihodi od samofinansirawe 30.140.498
- Prihodi od donacii 13.106.858
- Prihodi od dotacii 175.378.625
Vkupni rashodi 388.628.135 denari po slednive Programi:
- Program A - Sovet na op{tina 41.926.543
- Program D - Gradona~alnik 1.550.257
- Program E - Op{tinska administracija 39.051.202
- Program G - Lokalen ekonomski razvoj 14.225.038
- Program F - Urbanisti~ko planirawe i
ureduvawe na prostor vo ruralni
podra~ja 5.540.928
- Program J - Komunalni dejnosti
(izgradba i odr`uvawe) 72.920.606
- Program K - Kultura 8.105.370
- Program N - Obrazovanie (osnovno i sredno) 168.508.996
- Program M - Socijalana za{tita (gradinki) 29.091.695
- Program W - Protiv po`arna za{tita 7.707.500
Spored ~len 2 od osporeniot Buxet, prihodite po izvori i
vidovi na prihodi i rashodite po osnovni nameni se utvrdeni vo bila-
994

nsot na prihodite i bilansot na rashodite na op{tina Kavadarci za
2008 godina, a spored ~lenot 3 od osporeniot Buxet, Buxetot na op{-
tina Kavadarci za 2008 godina vleguva vo sila so denot na donesuvaweto,
a }e se primenuva od 1.04.2008 godina.
4. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 9 od Ustavot, lokalnata samouprava
e utvrdena kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Spored ~lenot 114 stav 1 od Ustavot, na gra|anite im se garantira
pravoto na lokalna samouprava, a spored stav 2 na istiot ~len,
edinici na lokalnata samouprava se op{tinite.
Vo Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 5/2002), se ureduvaat nadle`nostite na op{tinata;
neposrednoto u~estvo na gra|anite vo odlu~uvaweto; organizacijata
i rabotata na organite na op{tinata; op{tinskata administracija;
aktite na organite; imot - sopstvenost na op{tinata; nadzorot nad
rabotata na organite na op{tinata; raspu{taweto na sovetot na op{tinata;
mehanizmite na sorabotka me|u op{tinite i Vladata na Republika
Makedonija; mesnata samouprava; za{titata na lokalnata samouprava;
utvrduvawe na slu`beni jazici vo op{tinite i drugi pra{awa
od zna~ewe za lokalnata samouprava.
Spored ~len 31 od Zakonot, organi na op{tinata se sovetot i
gradona~alnikot.
Nadle`nostite na sovetot se utvrdeni so ~len 36 od Zakonot,
pri {to soglasno to~kata 2 na ovoj ~len, vo nadle`nost na Sovetot e
da go donesuva buxetot na op{tinata i godi{na smetka na op{tinata.
Nadle`nostite na gradona~alnikot se utvrdeni vo ~len 50 od
Zakonot, pri {to soglasno stav 1 to~ka 6 od ovoj ~len, gradona~alnikot
inicira i predlaga donesuvawe na propisi od nadle`nost na sovetot,
spored to~ka 7 na istiot ~len, toj go predlaga godi{niot buxet
i godi{nata smetka na buxetot na op{tinata, a spored to~ka 8 od ovoj
~len, gradona~alnikot go izvr{uva buxetot na op{tinata.
Spored ~len 75 stav 1 to~ka 4 od ovoj zakon, sovetot se raspu{ta
ako ne go donese buxetot i godi{nata smetka na buxetot do 31 mart vo
tekovnata godina. Spored stav 2 na ovoj ~len, za nastanuvaweto na eden
od uslovite za raspu{tawe na sovetot, utvrdeni vo stav 1 na ovoj ~len,
gradona~alnikot e dol`en vedna{ da go izvesti ministerstvoto nadle-
`no za vr{ewe na rabotite od oblasta na lokalnata samouprava. Soglasno
~len 77 stav 1 od ovoj zakon, do izborot na nov sovet, rabotite na
sovetot gi vr{i gradona~alnikot na op{tinata.
Spored ~len 14 stav 3 od Zakonot za buxetite ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija“ br. 64/2005, 4/2008 i 103/2008), gradona~alnikot
e odgovoren za podgotvuvawe na buxetot na op{tinata i za negovoto
dostavuvawe do sovetot na op{tinata.
Soglasno ~len 31 od ovoj zakon, sodr`inata i postapkata za
donesuvawe na buxetite na op{tinite e propi{ana so zakon.
995

So Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 61/2004 i 96/
2004 i 67/2007), me|u drugoto, se ureduva sodr`inata na buxetot na
op{tinata i postapkata za donesuvawe na buxetot na op{tinata . Taka,
spored ~len 22 stav 1 na ovoj zakon, Buxetot na op{tinata se izgotvuva,
donesuva i izvr{uva vo soglasnost so Zakonot za buxetite, ako so ovoj
zakon poinaku ne e uredeno.
Od analiza na navedenata zakonska regulativa proizleguva deka
gradona~alnikot na op{tinata e ovlasten predlaga~ na buxetot na
op{tinata, deka sovetot na op{tinata e nadle`en organ za donesuvawe
na buxetot na op{tinata.
Vo soglasnost so navedenata zakonska regulativa, vidno od dostavenata
dokumentacija, gradona~alnikot na op{tina Kavadarci predlo`il
do Sovetot na op{tina Kavadarci predlog-Buxet na op{tina
Kavadarci za 2008 godina i deka ovoj predlog bil staven na dnevniot
red na sednicata na Sovetot zaka`ana za 31 mart 2008 godina.
Od zapisnikot od 50-tata Sednica na Sovetot na op{tina Kavadarci
odr`ana na den 31 mart 2008 godina (br. 07-907 od 31.03.2008
godina), mo`e da se konstatira deka dnevniot red za ovaa sednica bil
usvoen, po {to bila otvorena rasprava po prvata to~ka na dnevniot
red - Predlog-buxet na op{tina Kavadarci za 2008 godina. Po nesoglasuvawata
na gradona~alnikot so Sovetot okolu prifa}aweto na
odredeni amandmani na Predlog-buxetot, gradona~alnikot dostavil
pismen dopis do pretsedatelot na Sovetot deka gi povlekuva to~kite
od dnevniot red, me|u koi se predlog-Buxetot na op{tina Kavadarci za
2008 godina i Predlog-odlukata za izvr{uvawe na Buxetot na op{tina
Kavadarci za 2008 godina, po {to toj, zaedno so slu`bite, ja napu{til
Golemata sala za sostanoci vo koja se odr`uvala sednicata na Sovetot.
Sednicata na Sovetot prodol`ila, pri {to Predlog-buxetot na
op{tina Kavadarci za 2008 godina, so usvoenite amandmani, bil usvoen
ednoglasno od strana na prisutnite sovetnici. Potoa, Sovetot ja
usvoil i Predlog-odlukata za izvr{uvawe na Buxetot na op{tina
Kavadarci za 2008 godina, so amandmanot podnesen na ~lenot 8.
Pri vakva situacija, gradona~alnikot na op{tinata donel Re{-
enie za zapirawe na objavuvaweto na Buxetot na op{tina Kavadarci za
2008 godina, br. 08-1048/2 od 08 april 2008 godina. Spored obrazlo`enieto
na navedenoto re{enie so povlekuvaweto na Predlog-buxetot
od sednicata na Sovetot, vrz osnova na ~len 145 stav 2 od Delovnikot
na Sovetot na op{tina Kavadarci, nemalo to~ka na Dneven red Predlog-buxet,
odnosno nemalo nitu rasprava, nitu sednica, odnosno nemalo
donesuvawe na Buxet.
Trgnuvaj}i od nadle`nosta na Ustavniot sud na Republika
Makedonija utvrdena vo ~len 110 od Ustavot, spored koja Ustavniot sud
na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so
996

Ustavot i so zakonite, Sudot oceni deka Ustavniot sud ne e nadle`en
da odlu~uva za toa dali osporeniot buxet bil donesen vo postapka
sprotivna na odredbite na Delovnikot na op{tina Kavadarci. Za
ocena na ustavnosta i zakonitosta na ovoj buxet, od aspekt na postapkata
za negovo donesuvawe, Sudot smeta deka e od zna~ewe dali istiot
e donesen od strana na nadle`nite organi utvrdeni vo zakon. Vo ovaa
smisla, faktot {to predlog-buxetot, dostaven od gradona~alnikot na
O{tinata, bil staven na dneven red na sednica na Sovetot na op{tina
Kavadarci, koj dneven red bil usvoen i po koj po~nala rasprava, pri
{to se usvoeni Buxetot na op{tinata za 2008 godina i Odlukata za
izvr{uvawe na toj buxet, zna~i deka osporeniot buxet bil predlo`en
i donesen od nadle`nite organi utvrdeni so zakon. Na zakonitosta na
postapkata za donesuvawe na osporeniot buxet Sudot smeta deka ne
vlijae povlekuvaweto na to~kite od dnevniot red, na koe se povikuva
podnositelot na inicijativata, kako negovo delovni~ko pravo, zatoa
{to dnevniot red bil usvoen, a povlekuvaweto na to~kite e izvr{eno
vo faza na amandmanska rasprava po Predlog-buxetot na op{tinata za
2008 godina i toa od pri~ina na nesoglasuvawe na gradona~alnikot
kako ovlasten predlaga~, so podnesenite amandmani. Ova od pri~ina
{to ne e sporno deka gradona~alnikot e ovlasten predlaga~ na buxetot,
no nadle`en organ za negovo usvojuvawe e sovetot na op{tinata, i
toa na javna sednica na koja se rasprava za buxetot, {to bilo storeno
vo konkretniot slu~aj. Od dostaveniot zapisnik mo`e da se konstatira
deka Predlog-Buxetot na op{tina Kavadarci za 2008 godina so sostaven
del od predlog Amandmanite koi im bea dostaveni na sovetnicite,
sovetnicite go usvoija ednoglasno Buxetot.
Vrz osnova na iznesenoto Sudot utvrdi deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot buxet so ~lenot 51 od
Ustavot i ~lenot 50 stav 1 to~ka 7 od Zakonot za lokalnata samouprava.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail
Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski,
Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.
997

998

81. U. br. 120/2008 (15. 10. 2008)
Barawe so inicijativata
Ocenna na ustavnosta i zakonistosta na:
- Odlukata za odobruvawe na ednokratna pari~na pomo{ br. 07-
239/8 (za liceto Ilija [arkoski od Obr{ani),
- Odlukata za odobruvawe na ednokratna pari~na pomo{ br. 07-
239/10 (za liceto Lade Eftinxioski od Obr{ani),
- Odlukata za odobruvawe na ednokratna pari~na pomo{ br. 07-
239/11 (za liceto Trajan ^agaroski od Krivoga{tani),
- Odlukata za odobruvawe na ednokratna pari~na pomo{ br. 07-
239/12 (za liceto Kiril Najdoski od Kru{eani), i
- Odlukata za odobruvawe na ednokratna pari~na pomo{ br. 07-
239/13 (za liceto Vaso Miceski od Godivle).
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata, ovie akti bile neustavni
i nezakoniti. Spored, podnositelot na inicijativata iako Sovetot
na op{tinata znael deka vo Buxetot na Op{tinata za 2008 nemalo
sredstva za ednokratna pomo{ na finansiski zagrozeni lica i semejstva,
sepak donel odluki koi ne bi mo`elo da se realiziraat.
Spored nego, vo ~l. 47 od Zakonot za socijalna za{tita ("SV
RM," br. 21/2006) decidno bilo ka`ano deka baratelite na ednokratna
pomo{ trebalo da se upatat vo Centarot za socijalna rabota, koj imal
pravo da odlu~uva posogledanite okolnosti, da ja utvrdel potrebata i
da dodelel ednokratna pari~na pomo{.
Poradi navedenite pri~ini, se predlaga Sudot da povede postapka
za ocenuvawe na zakonitosta na osporenite odluki.
Sodr`ina na osporenite odredbi
Sodr`inata na site osporeni odluki e identi~na kako navedenata
odluka za site lica i toa: Ilija [arkoski, Lade Eftinxioski,
Trajan ^agaroski, Kiril Najdoski i Vaso Misecki.
Vrz osnova na ~l. 36 st. 1 t. 15 od Zakonot za lokalna samouprava
("SV RM," br. 5/2002) i ~l. 20 st. 1 t. 44 od Statutot na op{tina Krivoga{tani
("SV RM", br. 5/2003), Sovetot na op{tina Krivoga{tani
donese
999

O D L U K A
Za odobruvawe na ednokratna pari~na pomo{
^len 1
So ovaa Odluka se odobruva ednokratna pari~na pomo{ na
liceto Ilija [arkoski od n.m. Obr{ani.
^len 2
Sredstvata koi se odobreni da mu se isplatat na baratelot
Ilija [arkoski se vo visina od 3000 denari.
^len 3
Za isplatata na odobrenite sredstva, kako ednokratna pari~na
pomo{ }e se donese posebno Re{enie.
^len 4
Ovaa odluka vleguva vo sila so denot na objavuvaweto vo
"Slu`ben glasnik na O{tina Krivoga{tani."
Pretsedatel na Sovet
na Op{tina Krivoga{tani
Toni Likoski
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija
odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva za baraweto.
Od nazivot i sodr`inata na osporenite odluki nesporno proizleguva
deka tie se poedine~ni akti so koi se vr{i odobruvawe na ednokratna
pari~na pomo{ na lica koi so Barawa za finansiska pomo{ se
obratija do op{tina Krivoga{tani, a ne se propisi so koi na op{t na-
~in se ureduvaat opredeleni odnosi, odnosno pra{awa ili se utvrduavaat
prava i obvrski na neopredelen broj na subjekti vo pravoto, {to e
karakteristi~no za sekoj vid na propis.
So ogled na toa {to osporenite odluki ne se propisi vo smisla
na ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, tuku se poedine~ni,
odnosno konkretni akti, smetame deka Sudot ne e nadle`en da ja ocenuva
nivnata soglasnost so odredbite na ~l. 47 od Zakonot za socijalna
za{tita ("SV RM," br. 50/97, 16/2000, 17/2003, 65/2004, 62/2005, 111/2005
i 21/2006).
Vrz osnova na navedenoto se predlaga
1000

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na: Odlukata za odobruvawe na
ednokratna pari~na pomo{ br. 07-239/8, Odlukata za odobruvawe na
ednokratna pari~na pomo{ br. 07-239/10, Odlukata za odobruvawe na
ednokratna pari~na pomo{ br. 07-239/11, Odlukata za odobruvawe na
ednokratna pari~na pomo{ br. 07-239/12 i Odlukata za odobruvawe na
ednokratna pari~na pomo{ br. 07-239/13.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na
~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1
i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992) na
sednicata odr`ana na 15 oktomvri 2008 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na: Odlukata za odobruvawe na
ednokratna pari~na pomo{ br. 07-239/8 za liceto Ilija [arkoski od
Obr{ani, Odlukata za odobruvawe na ednokratna pari~na pomo{ br.
07-239/10 za liceto Lade Eftinxioski od Obr{ani, Odlukata za odobruvawe
na ednokratna pari~na pomo{ br. 07-239/11 (za liceto Trajan
^agaroski od Krivoga{tani, Odlukata za odobruvawe na ednokratna
pari~na pomo{ br. 07-239/12 za liceto Kiril Najdoski od Kru{eani) i
Odlukata za odobruvawe na ednokratna pari~na pomo{ br. 07-239/13 za
liceto Vaso Miceski od Godivle, doneseni od Sovetot na op{tinata
Krivoga{tani na 16 april 2008 godina.
2. Goran Karavilovski - gradona~alnik na op{tina Krivoga{tani
na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese
inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na odlukite ozna~eni vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata, ovie akti bile
neustavni i nezakoniti.
Imeno, podnositelot na inicijativata naveduva deka iako
Sovetot na Op{tinata znael deka vo Buxetot na op{tinata za
2008 nemalo sredstva za ednokratna pomo{ na finansiski zagrozeni
lica i semejstva, sepak donel odluki koi ne bi mo`elo da se
realiziraat. Spored nego, vo ~lenot 47 od Zakonot za socijalna
za{tita ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 21/2006)
decidno bilo ka`ano deka baratelite na ednokratna pomo{ trebalo da
se upatat vo Centarot za socijalna rabota, koj imal pravo da odlu~uva
po sogledanite okolnosti, da ja utvrdel potrebata i da dodelel ednokratna
pari~na pomo{.
1001

Poradi navedenite pri~ini, so inicijativata se predlaga Sudot
da povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na osporenite
odluki.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo site osporeni odluki
poimeni~no se utvrdeni licata na koi im e dodeleno ednokratna
pari~na pomo{ od strana na pretsedatelot na sovetot na
op{tina Krivoga{tani.
4. Soglasno ~lenot 110 alinei 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot
sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite
so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite
dogovori so Ustavot i so zakonite.
Spored ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en
da odlu~uva za baraweto.
Od nazivot i sodr`inata na osporenite odluki nesporno proizleguva
deka tie se poedine~ni akti so koi se vr{i odobruvawe na ednokratna
pari~na pomo{ na lica koi so barawa za finansiska pomo{ se
obratile do Op{tina Krivoga{tani, a ne se propisi so koi na op{t
na~in se ureduvaat opredeleni odnosi, odnosno pra{awa ili se utvrduavaat
odnosi na neopredelen broj na subjekti vo pravoto, {to e karakteristi~no
za sekoj vid na propis.
So ogled na toa {to osporenite odluki ne se propisi vo smisla
na ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija, tuku se poedine~ni,
odnosno konkretni akti, Sudot oceni deka ne e nadle`en da ja ocenuva
nivnata soglasnost so odredbite na ~len 47 od Zakonot za socijalna
za{tita ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" - pre~isten
tekst - br. 50/97, br. 16/2000, br. 17/2003, br. 65/2004, br. 62/2005, br.
111/2005 i br. 21/2006 godina ).
5. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata
1 od ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot
na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-
Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
1002

U. br. 115/2008 (29. 10. 2008)
Akt {to se osporuva
Glava VII-a "Poednostaven dano~en re`im za trgovskite dru{-
tva i ~l. 20 od Zakonot za dobivka ("SV RM," br. 160/2007).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelite na inicijativite odredbite
od Glava VII-a od Zakonot i ~l. 20 ne bile vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al.
3 i 7, ~l. 35 st. 1, ~l. 52 st. 4 i ~l. 55 st. 2 od Ustavot. Ova zatoa {to so
navedeniot zakon se voveduval nov danok, danok na vkupen prihod
nasprema danokot na dodadena vrednost {to pretstavuva dvojno odano-
~uvawe samo za opredeleni stopanski subjekti samo poradi faktot
{to tie vo fiskalnata godina ne ostvarile vkupen prihod od 3.000.000.
So odano~uvaweto od 1,5% na vkupniot prihod stopanskite subjekti
i pokraj toa {to go platile danokot na dodadena vrednost po
vtor pat se odano~uvaat kako kompenzacija za namaluvawe na stapkata
na danok na dobivka na koj na~in drugite stopanski subjekti se staveni
vo isklu~itelno popovolna polo`ba i ako ostvaruvaat nesrazmerno
pogolema dobivka od o{tetenite so ovoj zakon.
Imeno, so voveduvaweto na danok na vkupniot prihod stopanskite
subjekti se zadol`uvaat da platat danok i na materijalnite rashodi
na koj na~in ti se obespraveni vo odnos na drugite stopanski
subjekti.
Ponatamu vo inicijativata se naveduva deka sprotivno na ~l. 52
st. 4 od Ustavot, Upravata za javni prihodi soglasno navedeniot zakon
izgotvila i dostavila re{enija do stopanskite subjekti za dano~no
optovaruvawe na vkupniiot prihod za 2007 godina.
So ogled na iznesenite navodi podnositelite baraat Ustavniot
sud da ja poni{ti Glava VII-a od navedeniot zakon.
1003

Sodr`ina na osporenata odredba od Glava VII-a i ~l. 20 od Zakonot
VII-a Poednostaven dano~en re`im za trgovski dru{tva
^len 38-b
Trgovskite dru{tva, od ~lenot 38-v od ovoj zakon, pla}aat godi-
{en danok na vkupen prihod vo soglasnost so odredbite od ovaa glava,
namesto da pla}aat danok na dobivka.
Trgovski dru{tva koi pla}aat godi{en danok na vkupen prihod
^len 38-v
Trgovskite dru{tva presmetuvaat i pla}aat godi{en danok na
vkupen prihod pod uslov:
1) da izvr{uvaat stopanska dejnost, osven bankarska, finansiska,
osiguritelna i dejnost od oblasta na igrite na sre}a i zabavnite
igri i
2) vkupniot prihod ostvaren vo poslednite tri godini od bilo
koj izvor da ne nadminuva iznos od 3.000.000 denari na godi{no nivo.
Presmetuvawe na godi{en danok na vkupen prihod
^len 38-g
Godi{niot danok na vkupen prihod se presmetuva vrz osnova na
ostvareniot vkupen prihod po site osnovi, vo prethodnata kalendarska
godina.
Danokot na vkupen prihod, se presmetuva vo visina od 1,5% od
iznosot na ostvareniot vkupen prihod iska`an vo Bilansot na uspeh vo
Godi{nata smetka za prethodnata kalendarska godina.
Registrirawe na trgovski dru{tva za godi{en danok na vkupen prihod
^len 38-d
Upravata za javni prihodi, trgovskite dru{tva koi danokot go
pla}aat vo soglasnost so odredbite na ~len 38-g od ovoj zakon gi evidentira
vo registar na trgovski dru{tva za godi{en danok na vkupen
prihod.
Registriraweto go vr{i Upravata za javni prihodi, vrz osnova
na podneseno barawe na obrazec RDO-VP.
Baraweto od stav 2 na ovoj ~len se dostavuva do Upravata za javni
prihodi - Regionalna direkcija kon koja trgovskoto dru{tvo pripa-
|a, najdocna do krajot na fevruari vo godinata {to sledi po godinata
za koja {to danokot na vkupen prihod se utvrduva.
Upravata za javni prihodi, na trgovskoto dru{tvo mu izdava
re{enie za iznosot na utvrdeniot danok na vkupen prihod najdocna do
31 mart vo godinata {to sledi po godinata za koja danokot se utvrduva.
Trgovskite dru{tva, se dol`ni danokot da go platat vo rok od
30 dena po dobivaweto na re{enieto.
Ministerot za finansii ja propi{uva formata i sodr`inata
na obrazecot RDO-VP.
1004

Bri{ewe od registarot
^len 38-|
Trgovskite dru{tva se bri{at od registarot od ~len 38-d od
ovoj zakon, ako:
1) upravata za javni prihodi pri pregledot na godi{nite smetki
i rabotnite knigi na trgovskoto dru{tvo, utvrdi deka istoto ne gi
ispolnilo uslovite od ~len 38-v od ovoj zakon, odnosno dokolku ostvareniot
vkupen prihod od prethodnata godina e za pove}e od 10% pogolem
od maksimalno utvrdeniot.
Vo slu~aj od stav 1 to~ka 1 od ovoj ~len trgovskoto dru{tvo e
dol`no da plati danok na dobivka vo iznosot na ostvarenata dobivka,
na na~in utvrden so odredbite od ovoj zakon, a plateniot danok na vkupen
prihod }e se smeta kako akontacija na danokot na dobivka;
2) upravata za javni prihodi utvrdi deka se raboti za povrzani
subjekti koi {to ostvaruvaat zna~aen me|useben promet, po ceni koi
se razlikuvaat od cenite koi {to se vospostaveni so nezavisni subjekti,
so cel da se postigne namaleno pla}awe na danokot od ovoj zakon i
3) upravata za javni prihodi utvrdi deka trgovskoto dru{tvo
prezema obvrski i iska`uva rashodi povrzani so raboteweto na so
nego povrzanoto lice.
Vodewe na smetkovodstvena evidencija i upotreba na fiskalna aparatura
^len 38-e
Trgovskite dru{tva koi pla}aat godi{en danok na vkupen prihod
vodat poednostavena smetkovodstvena evidencija propi{ana so
zakon.
Trgovskite dru{tva koi pla}aat godi{en danok na vkupen prihod
i koi vr{at promet na dobra ili uslugi vo gotovo, dol`ni se da go
evidentiraat prometot preku odobren fiskalen sistem na oprema za
registrirawe na gotovinski pla}awa.
^len 20
Odredbite od Glavata VII-a Poednostaven dano~en re`im za
trgovskite dru{tva od ovoj zakon }e se odnesuvaat i za 2007 godina.
Ustavno sudska praktika
- Ustavniot sud na Republika Makedoni ja so Odluka U. br. 51/
2008 od 17 septemvri 2008 godina go poni{ti ~l. 20 od Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danok na dobivka ("SV RM,"
br. 122/2008) so ogled na faktot {to so osporenata odredba se predviduva
povratno dejstvie na zakonot {to ne e popovolno za gra|anite.
- Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 51/
2008 od 25 juni 2008 godina ne povede postapka za ocenuvawe na ustav-
1005

nosta na odredbi od Glava VII-a „Poednostaven dano~en re`im za trgovskite
dru{tva (~l. 10 do 16) od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za danok na dobivka ("SV RM," br. 160/2007).
Vo obrazlo`enieto na re{enieto se naveduva deka od navedenata
zakonska regulativa proizleguva deka zakonodavecot se opredelil
za razli~en re`im na dano~no optovaruvawe na pravnite lica - dano~ni
obvrznici, i toa vo zavisnost od vkupniot prihod koj go ostvaruvaat.
Taka, pomalite subjekti koi ostvaruvaat vkupen prihod do
3.000.000 denari na godi{no nivo, gi zadol`il da pla}aat danok na vkupen
prihod po stapka od 1,5%, a subjektite koi ostvaruvaat vkupen prihod
nad 3.000,000 denari na godi{no nivo gi zadol`il da pla}aat danok
na dobivka po stapka od 10%.
Sudot oceni deka vakvata opredelba na zakonodavecot za
voveduvawe na razli~no dano~no optovaruvawe na razli~ni pravni
subjekti ne e vo nesoglasnost so ustavnite opredelbi na koi se povikuva
podnositelot na inicijativata.
Imeno, Zakonot, i vo odnos na dvata vidovi danok, jasno gi utvrduva
dano~nite obvrznici, dano~nata osnova, dano~nata stapka i na-
~inot na presmetuvawe na danokot, pri {to, nesporno e deka so osporenite
zakonski odredbi, dano~nite obvrznici ne se dovedeni vo situacija
na dvojno odano~uvawe, zatoa {to zakonodavecot precizno i jasno
gi podelil dano~nite obvrznici i danocite koi tie se dol`ni da gi
pla}aat. Voveduvaweto na razli~en danok za pomalite subjekti - trgovski
dru{tva od danokot na koj podle`at pogolemite trgovski dru{tva,
{to podrazbira razli~na dano~na osnova, razli~na dano~na stapka i
razli~en na~in na presmetuvawe na danokot, e legitimno pravo na
zakonodavecot i pretstavuva izraz na dano~nata politika na dr`avata,
pri {to od ustavno praven aspekt od zna~ewe e deka site pravni subjekti
vo ista pravna situacija imaat ista dano~na obvrska, {to gi pravi
ednakvi pred Ustavot i zakonot. Podelbata na dano~nite obvrznici
vo zavisnost od ostvareniot prihod i voveduvawe na razli~ni danoci
za ovie posebni kategorii dano~ni obvrznici, ne zna~i naru{uvawe na
principot na ednakvata pravna polo`ba na subjektite na pazarot.
Ottuka, sporedbata na pravnite posledici od danokot na dobivka i
danokot na vkupen prihod, vo smisla deka danokot na dobivka koj gi
zemal predvid vkupnite rashodi, bil popovolen od danokot na vkupen
prihod koj ne gi zemal predvid vkupnite rashodi pri presmetkata na
dano~nata obvrska, poradi {to pogolemite trgovski dru{tva bile staveni
vo privilegirana polo`ba, kako {to se naveduva vo inicijativata,
se nesoodvetni i ne mo`e da bidat osnova za izrazuvawe na somnevawe
deka so osporenite zakonski odredbi ne bila obezbedena ednakva
pravna polo`ba na dano~nite obvrznici.
Poradi navedenoto, Sudot oceni deka osporenite odredbi od
Glava VII-a (~len 10 do ~len 16) od Zakonot ne zna~at naru{uvawe na
1006

ednakvata pravna polo`ba na site subjekti na pazarot, poradi {to ne
go postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so ~l. 55 st. 2 od Ustavot.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za
soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot
i so zakonite.
Spored ~l. 28 al. 2 i 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako za
istata rabota odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe, i ako
postojat drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi, sodr-
`inata na osporenite ~lenovi, navodite vo inicijativata kako i faktot
{to Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br. 51/
2008 ("SV RM," br. 122/2008) go poni{til ~l. 20 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za dobivka i koj ne e vo pravniot
poredok, a so Re{enie U. br. 51/2008 od 25 juni 2008 godina ne povel
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na Glava VII-a od navedeniot zakon,
smetame deka se ispolneti uslovite od ~l. 28 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija za otfrlawe na inicijativata,
poradi {to se predlaga
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta
na Glava VII-a "Poednostaven dano~en re`im za trgovskite dru{tva i
~l. 20 od Zakonot za dobivka ("SV RN," br. 160/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineite 2 i 3 i ~len 71
od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na
29 oktomvri 2008 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLAAT inicijativite za ocenuvawe na ustavnosta na
Glava VII-a Poednostaven dano~en re`im za trgovskite dru{tva (~len
10 do 16) i ~len 20 od Zakonot za dobivka ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ br. 160/2007).
2. Vladimir Ognenovski i Violeta Ilievska od Bitola i Mladen
Veselinov od [tip na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu
podnesoa inicijativi za poveduvawe na postapka za ocenuvawe na ust-
1007

avnosta na Zakonot za dobivka vo delot ozna~en vo to~ka 1 od ova re-
{enie.
Spored navodite na podnositelite na inicijativite odredbite
od Glava VII-a od Zakonot i ~len 20 ne bile vo soglasnost so ~len 8
stav 1 alinei 3 i 7, ~len 35 stav 1, ~len 52 stav 4 i ~len 55 stav 2 od
Ustavot, zatoa {to so niv se voveduval nov danok, danok na vkupen prihod
nasprema danokot na dodadena vrednost {to pretstavuvalo dvojno
odano~uvawe za opredeleni stopanski subjekti poradi faktot {to tie
vo fiskalnata godina ne ostvarile vkupen prihod od 3.000.000.
So odano~uvaweto od 1,5% na vkupniot prihod stopanskite subjekti
i pokraj toa {to go platile danokot na dodadena vrednost po
vtor pat se odano~uvale kako kompenzacija za namaluvawe na stapkata
na danok na dobivka na koj na~in drugite stopanski subjekti bile staveni
vo isklu~itelno popovolna polo`ba i ako ostvaruvale nesrazmerno
pogolema dobivka od o{tetenite so ovoj zakon.
Imeno, so voveduvaweto na danok na vkupniot prihod stopanskite
subjekti se zadol`uvale da platat danok i na materijalnite rashodi
na koj na~in ti se obespraveni vo odnos na drugite stopanski
subjekti.
Ponatamu vo inicijativite se naveduva deka sprotivno na ~len
52 stav 4 od Ustavot, Upravata za javni prihodi soglasno navedeniot
zakon izgotvila i dostavila re{enija do stopanskite subjekti za dano-
~no optovaruvawe na vkupniot prihod za 2007 godina.
So ogled na iznesenite navodi podnositelite baraat Ustavniot
sud da ja poni{ti Glava VII-a od navedeniot zakon.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka so ~lenovite 10 do 16 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dobivka,
glavata VII-a od Zakonot e izmeneta, taka {to istata dobila naziv Poednostaven
dano~en re`im za trgovski dru{tva (~len 10).
Spored ~len 11, so koj e zamenet ~lenot 38-b od Zakonot, trgovskite
dru{tva od ~lenot 38-v od ovoj zakon, pla}aat godi{en danok na
vkupen prihod vo soglasnost so odredbite od ovaa glava, namesto da
pla}aat danok na dobivka.
Soglasno ~len 12, so koj e zamenet ~lenot 38-b od Zakonot, trgovskite
dru{tva presmetuvaat i pla}aat godi{en danok na vkupen prihod
pod uslov: 1) da izvr{uvaat stopanska dejnost, osven bankarska, finansiska,
osiguritelna i dejnost od oblasta na igrite na sre}a i zabavnite
igri i 2) vkupniot prihod ostvaren vo poslednite tri godini od
bilo koj izvor da ne nadminuva iznos od 3.000.000 denari na godi{no
nivo.
Spored ~len 13, so koj e zamenet ~lenot 38-g od Zakonot, godi-
{niot danok na vkupen prihod se presmetuva vrz osnova na ostvareniot
vkupen prihod po site osnovi, vo prethodnata kalendarska godina.
Danokot na vkupen prihod, se presmetuva vo visina od 1,5% od iznosot
1008

na ostvareniot vkupen prihod iska`an vo bilansot na uspeh vo godi-
{nata smetka za prethodnata kalendarska godina.
Soglasno ~len 14, so koj e zamenet ~lenot 38-d od Zakonot,
Upravata za javni prihodi, trgovskite dru{tva koi danokot go pla}aat
vo soglasnost so odredbite na ~len 38-g od ovoj zakon gi evidentira vo
registar na trgovski dru{tva za godi{en danok na vkupen prihod.
Registriraweto go vr{i Upravata za javni prihodi, vrz osnova na podneseno
barawe na obrazec RDO-VP. Baraweto od stav 2 na ovoj ~len se
dostavuva do Upravata za javni prihodi- Regionalna direkcija kon koja
trgovskoto dru{tvo pripa|a, najdocna do krajot na fevruari vo godinata
{to sledi po godinata za koja {to danokot na vkupen prihod se
utvrduva. Upravata za javni prihodi, na trgovskoto dru{tvo mu izdava
re{enie za iznosot na utvrdeniot danok na vkupen prihod najdocna do
31 mart vo godinata {to sledi po godinata za koja danokot se utvrduva.
Trgovskite dru{tva, se dol`ni danokot da go platat vo rok od 30 dena
po dobivaweto na re{enieto. Ministerot za finansii ja propi{uva
formata i sodr`inata na obrazecot RDO-VP.
Soglasno ~len 15, so koj e zamenet ~lenot 38-| od Zakonot, trgovskite
dru{tva se bri{at od registarot od ~len 38-d od ovoj zakon,
ako:
1) Upravata za javni prihodi pri pregledot na godi{nite smetki
i rabotnite knigi na trgovskoto dru{tvo, utvrdi deka istoto ne gi
ispolnilo uslovite od ~len 38-v od ovoj zakon, odnosno dokolku ostvareniot
vkupen prihod od prethodnata godina e za pove}e od 10% pogolem
od maksimalno utvrdeniot. Vo toj slu~aj trgovskoto dru{tvo e
dol`no da plati danok na dobivka vo iznosot na ostvarenata dobivka,
na na~in utvrden so odredbite od ovoj zakon, a plateniot danok na vkupen
prihod }e se smeta kako akontacija na danokot na dobivka;
2) Upravata za javni prihodi utvrdi deka se raboti za povrzani
subjekti koi {to ostvaruvaat zna~aen me|useben promet, po ceni koi
se razlikuvaat od cenite koi {to se vospostaveni so nezavisni subjekti,
so cel da se postigne namaleno pla}awe na danokot od ovoj zakon i
3) Upravata za javni prihodi utvrdi deka trgovskoto dru{tvo
prezema obvrski i iska`uva rashodi povrzani so raboteweto na so
nego povrzanoto lice.
Spored ~len 16, so koj e zamenet ~lenot 38-e od Zakonot, trgovskite
dru{tva koi pla}aat godi{en danok na vkupen prihod vodat poednostavena
smetkovodstvena evidencija propi{ana so zakon. Trgovskite
dru{tva koi pla}aat godi{en danok na vkupen prihod i koi
vr{at promet na dobra ili uslugi vo gotovo, dol`ni se da go evidentiraat
prometot preku odobren fiskalen sistem na oprema za registrirawe
na gotovinski pla}awa.
Soglasno ~len 20 od ovoj zakon, odredbite od Glavata VII-a
Poednostaven dano~en re`im za trgovskite dru{tva od ovoj zakon }e
se odnesuvaat i za 2007 godina.
1009

4. Soglasno ~len 110 alinei 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so
Ustavot i so zakonite.
Spored ~len 28 alineja 2 i 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako
za istata rabota odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe, i
ako postojat drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi, sodr-
`inata na osporenite ~lenovi, navodite vo inicijativata kako i faktot
{to Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br. 51/
2008 ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 122/2008) go poni{til
~len 20 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
dobivka koj ne e vo pravniot poredok, a so Re{enie U. br. 51/2008 od 25
juni 2008 godina ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na Glava
VII-a (~len 10 do ~len 16) od navedeniot zakon, Sudot oceni deka se
ispolneti uslovite od ~len 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija i odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re{enie.
5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
1010

83. U. br. 168/2008 (5.11.2008)
Osporen akt
^len 32 stav 13, vo delot "i kriteriumite" od Zakonot za gradewe
("SV RM," br. 51/2005 i 82/2008).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata delot od osporenata odredba
"i kriteriumite" ne bil vo soglasnost so ustavnata odredba na ~l. 96
od Ustavot, bidej}i kriteriumite mo`ele da se propi{uvaat samo so
Ustavot i zakonite, a ne i so podzakonski akt, kako {to bilo predvideno
so osporeniot zakonski del. Osporeniot del od zakonskata odredba
na bil vo soglasnost i so ~l. 61 st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota
na organite na dr`avnata uprava, a dotolku pove}e {to vo Zakonot
za gradewe ne bile predvidenni elementite, parametrite za opredeluvawe
na kriteriumite za izdavawe, prodol`uvawe i odzemawe na ovlastuvawata
od ~lenot 32 od Zakonot za gradewe.
Od navedenoto, podnositelot na inicijativata smeta deka so
osporeniot zakonski del se povreduval ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 51, ~l. 95 st.
3 i ~l. 96 od Ustavot na Republika Makedonija.
Sodr`ina na osporeniot ~len od Zakonot
^len 32
(1) Rabotite na izrabotka na proektna dokumentacija kako odgovoren
proektant, na revizija na proektna dokumentacija i na naddzor
nad izveduvaweto na gradbite mo`e da gi vr{i fizi~ko lice so ovlastuvawe
za vr{ewe na ovie raboti, izdadeno od Komorata. Za gradbi od
prva i vtora kategorija utvrdeni vo ~lenot 50 na ovoj zakon se dobiva
ovlastuvawe A, a za gradbi od treta, ~etvrta i petta kategorija ovlastuvawe
B.
(2) So baraweto za dobivawe na ovlastuvawe A za izrabotka na
proektna dokumentacija potrebno e da se dostavi:
- dokaz deka ima zavr{eno visoko obrazovanie od soodvetnata
struka,
- dokaz deka ima najmalku pet godini rabotno iskustvo vo vr{eweto
na izrabotka na proektna dokumentacija od soodvetnata oblast i
1011

- referentna lista za izvr{enite raboti na izrabotka na proektna
dokumentacija.
(3) So baraweto za dobivawe na ovlastuvawe B za izrabotka na
proektna dokumentacija pottrebno e da se dostavi:
- dokaz deka ima zavr{eno visoko obrazovanie od soodvetnata
struka,
- dokaz deka ima najmalku dve godini rabotno iskustvo vo vr{eweto
na izrabotka na proektna dokumentacija od soodvetnata oblast i
- referentna lista za u~estvo vo vr{ewe na raboti za izrabotka
na proektna dokumentacija.
(4) So baraweto za dobivawe na ovlastuvawe A za revizija na
proektna dokumentacija potrebno e da se dostavi:
- dokaz deka ima zavr{eno visoko obrazovanie od soodvetnata
struka,
- dokaz deka ima najmalku sedum godini rabotno iskustvo vo
vr{eweto na revizija na proektna dokumentacija od soodvetnata
oblast i
- referentna lista za izvr{ena revizija na proektna dokumentacija
od soodvetnata oblast.
(5) So baraweto za dobivawe na ovlastuvawe B za revizija na
proektna dokumentacija potrebno e da se dostavi:
- dokaz deka ima zavr{eno visoko obrazovanie od soodvetnata
struka,
- dokaz deka ima najmalku ~etiri godini rabotno iskustvo vo
vr{eweto na revizija na proektna dokumentacija od soodvetnata
oblast i
- referentna lista za u~estvo vo vr{ewe na raboti na revizija
na proektna dokumentacija od soodvetnata oblast.
(6) So baraweto za dobivawe na ovlastuvawe A za vr{ewe na
nadzor nad izveduvaweto na ggradbi potrebno e da se dostavi:
- dokaz deka ima zavr{eno visoko obrazovanie od soodvetnata
struka,
- dokaz deka ima najmalku sedum godini rabotno iskustvo vo
vr{eweto na nadzor nad izveduvawe na gradbi i
- referentna lista za izvr{eni raboti na nadzor od soodvetnata
oblast.
(7) So baraweto za dobivawe na ovlastuvawe B za vr{ewe na
nadzor nad izveduvaweto na gradbi potrebno e da se dostavi:
- dokaz deka ima zavr{eno visoko obrazovanie od soodvetnata
struka,
- dokaz deka ima najmalku ~etiri godini rabotno iskustvo vo
vr{ewe na raboti na nadzor od soodvetnata oblast i
- referentna lista za u~estvo vo vr{ewe na nadzor od soodvetnata
oblast.
1012

(8) Za izdavawe na ovlastuvawata od stavot (1) na ovoj ~len se
pla}a nadomestok, soglasno so cenovnikot za javni uslugi od ~lenot 95
stav (1) to~ka 7 na ovoj zakon.
(9) Sredstvata ostvareni od nadomestokot za dobivawe na
ovlastuvawata na ovoj ~len se prihod na Komorata na ovlasteni arhitekti
i ovlasteni in`eneri i istite se uplatuvaat na smetka na Komorata
na ovlasteni arhitekti i ovlasteni in`eneri.
(10) Za izdadenite ovlastuvawa od stavot (1) na ovoj ~len Komorata
na ovlasteni arhitekti i ovlasteni in`eneri vodi registar.
(11) Ovlastuvawa od ovoj ~len se izdavaat za perio od pet godini
so mo`nost za nivno prodol`uvawe.
(12) Ovlastuvawata od stavot (1) na ovoj ~len mo`e da se odzemat
dokolku se utvrdi deka liceto ne gi ispolnilo nekoi od propi-
{anite uslovi za nivno dobivawe.
(13) Na~inot i kriteriumite za izdavawe, prodol`uvawe i
odzemawe na ovlastuvawata od ovoj ~len, formata i sodr`inata na
obrazecot na ovlastuvawata, na~inot na vodeweto na registarot, gi
propi{uva ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava
nadle`en za rabotite od oblasta na ureduvaweto na prostorot.
Ustavnosudska praktika
1) Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br. 155/
2005 od 22 mart 2006 godina gi ukina ~l. 14 st. 2 vo delot: "Visinata na
nadomestokot ja utvrduva ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata
uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto
na prostorot", ~l. 22 st. 4 vo delot: "Visinata na nadomestokot ja
utvrduva ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en
za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto na prostorot",
~l. 32 st. 5 vo delot: "i visinata na nadomestokot za dobivawe
na ovlastuvawe od stavot (4) na ovoj ~len" i ~l. 48 st. 4 vo delot: "i na-
~inot na presmetuvawe i visinata na nadomestokot za rabota na komisijata"
od Zakonot za gradewe ("SV RM," br. 51/2005).
Od obrazlo`enieto na odlukata: Od analizata na celinata na
odredbite od Zakonot za gradewe, kako i od analizata na osporenite
odredbi spored Sudot proizleguva deka zakonodavecot predvidel ovlastuvawe
za ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava
nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto na prostorot
da gi opredeluva visinata na: nadomestokot za dobivawe na licenca
za upravitel na gradba, nadomestokot za dobivawe na licenca za
izveduva~ na gradbi i nadomestokot za dobivawe na ovlastuvawe za
vr{ewe na rabotite od ~l. 32 st. 1 od Zakonot, kako i za propi{uvawe
na na~inot na presmetuvawe i visinata na nadomestokot za rabota na
komisijata za nostrifikacija. Me|utoa, vo celinata na Zakonot, kako
i vo osporenite zakonski odredbi nedostasuvaat kriteriumi vrz osno-
1013

va na koi nadle`niot minister bi ja opredeluval visinata na ~etirite
vidovi nadomestoci.
Spored Sudot, so ostavenata mo`nost, bez konkretna zakonska
ramka da se opredeluva visinata na nadomestocite za: dobivawe na dvata
vidovi licenca, za dobivawe na ovlastuvawe ili pak za rabota na
komisijata za nostrifikacija se ostava prostor za me{awe na izvr-
{nata vo zakonodavnata vlast, koi, pak, vo sistemot na podelbata na
vlasta se jasno razgrani~eni. Voedno vakviot nedostatok na osporenite
odredbi ostava i mo`nost za arbitrernost.
Ottuka, spored Sudot ovlastuvaweto {to proizleguva od ospornite
odredbi nema ustavna osnova so ogled na toa {to Zakonot za gradewe
ne sodr`i nikakvi parametri za utvrduvawe na visinata na nadomestocite,
poradi {to oceni deka osporenite delovi na zakonskite
odredbi ne se vo soglasnost so principot za podelbata na dr`avnata
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska, kako temelna vrednost na ustavniot
poredok na Republika Makedonija od ~l. 8 st. 1 al. 4 od Ustavot.
Kone~no, dadenoto zakonsko ovlastuvawe na nadle`niot minister
da ja utvrdi visinata na navedenite nadomestoci bez postoewe na
zakonska ramka, spored Sudot ne e vo funkcija na utvrduvawe i razrabotka
na oddelni zakonski odredbi zaradi nivno izvr{uvawe, kako
{to e predvideno vo ~l. 56 st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava i vodi kon utvrduvawe na prava i obvrski
za gra|anite i pravnite lica vo podzakonski akt, {to ne e dozvoleno
spored ~l. 61 st. 1 od istiot zakon.
Od istite pri~ini osporenite delovi od odredbite ne se vo soglasnost
i so ostanatite odredbi od Ustavot na koi se povikuva podnositelot
na inicijativata.
2) Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
156/2005 od 14 mart 2007 godina, ne povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta na ~l. 80 st. 3 od Zakonot za gradewe ("SV RM," br. 51/2005).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Od analizata na navedenite
odredbi proizleguva deka organot na dr`avnata uprava nadle`en za
vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto na prostorot, kako i
gradona~alnikot na op{tinata, odnosno gradona~alnicite na op{tinite,
po barawe na graditelot, kako u~esnik vo izgradbata prezemaat
odredeni dejstvija odnosno sproveduvaat odredeni postapki so cel gradbata
da se stavi vo upotreba, odnosno da se dobie odobrenie za upotreba.
Postapkata za izdavawe na odobrenie za upotreba, ovie organi ja
sproveduvaat soglasno Zakonot za op{tata upravna postapka.
Od pri~ina {to upravnata postapka e zapo~nata i se vodi po
barawe na strankata (graditelot), zakonodavecot opredeluva toj, graditelot
sam da gi nadomesti tro{ocite za izvr{uvawe na tehni~kiot
priem na gradbata.
Visinata na tro{ocite za tehni~kiot priem na gradbata so svoj
akt ja propi{uva Vladata na Republika Makedonija, a po predlog na
1014

ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za
vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto na prostorot.
Soglasno ~l. 3 od Zakonot za op{tata upravna postapka ("SV
RM," br. 38/2005) vo upravnite oblasti za koi so zakon e propi{ana
posebna postapka, se postapuva spored odredbite na toj zakon.
Spored odredbite od ovoj zakon se postapuva po site pra{awa
vo upravnite oblasti {to ne se uredeni so poseben zakon.
Ottuka, Zakonot za op{tata upravna postapka ima supsidijarna
primena.
Vo delot na osporenata odredba na ~l. 80 od Zakonot za gradewe,
koj e smesten vo potto~kata "Odobrenie za upotreba na del ili delovi
od gradba," e ureden subjektot koj ima obvrska da gi nadomesti tro{ocite
za izvr{uvawe na tehni~ki priem, a koi vsu{nost nastanuvaat po
sproveduvawe na postapkata po nekoja upravna rabota. Ottuka, i
intencijata na zakonodavecot da istite gi podmiruva onoj koj {to ja
predizvikal postapkata.
Imeno, soglasno ~l. 116 od Zakonot za op{tata upravna postapka,
koj se odnesuva na „Tro{oci na postapkata“ posebnite izdatoci vo
gotovi pari na organot {to ja vodi postapkata, kako {to se: patnite
tro{oci na slu`benite lica, izdatocite za svedoci, ve{taci, tolkuva-
~i, uvid, oglasi i sli~no, a koi nastanale po sproveduvawe na postapkata
po nekoja upravna rabota, po pravilo gi podnesuva onoj {to ja
predizvikal celata postapka.
Spored st. 2 na citiraniot ~len, koga liceto koe u~estvuvalo
vo postapkata po svoja vina ili nesoodvetno odnesuvawe }e predizvika
tro{oci za oddelni dejstvija vo postapkata dol`no e da gi podnese tie
tro{oci.
Spored ~l. 120 st. 1 od Zakonot za op{tata upravna postapka, vo
re{enieto so koe se zavr{uva postapkata organot {to go donesuva
re{enieto opredeluva koj gi podnesuva tro{ocite, nivniot iznos i na
kogo i vo koj rok treba da mu se isplatat.
So ovie i drugi odredbi od Zakonot za op{tata upravna postapka
e regulirana materijata za tro{ocite na postapkata.
Vo slu~ajov, so odredbite od Zakonot za gradewe (lex specialis)
celosno e zakonski uredeno pra{aweto na tro{ocite vo postapkata za
dobivawe na odobrenie za upotreba na gradbata, a posebno vo odnos na
toa {to ja opredeluva visinata na tro{ocite konkretno za tehni~kiot
priem, a koe e vo zavisnost od kategorizacijata na gradbite, decidno
definirani vo ~lenot 50 od Zakonot za gradeweto, so {to se
definirani odnosno opredeleni op{tite kriteriumi za opredeluvawe
na visinata na tro{ocite.
Imeno, ovlastuvaweto vo Zakonot, Vladata da ja propi{uva
visinata na tro{ocite za tehni~ki priem na gradbata, a po predlog na
ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za
vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvaweto na prostorot ne e vo
1015

sprotivnost so ustavnite normi. Ottuka, imaj}i go vo vid faktot deka
vo Zakonot se sodr`ani kriteriumi i merila po koj Vladata mo`e da
ja propi{e visinata na tro{ocite za tehni~ki priem, ne mo`e da se
prifati tvrdeweto vo inicijativata deka so osporenata zakonska
odredba se povreduva temelniot princip na podelba na vlasta na zakonodavna,
izvr{na i sudska. Ova od pri~ina {to od analizata na citiranite
zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot dava ramka,
odnosno op{ti kriteriumi vrz osnova na koi mo`e da se opredelat visinata
na tro{ocite na tehni~kiot priem na gradbata, a toa se posebno
dadeni kategorii na gradbata podeleni spored nivniot vid na
visokogradbi, niskogradbi i hidrogradbi, so decidno opredeluvawe na
nivnata speicifi~nost, namena, slo`enost na konstruktuvniot sistem
i tehni~ko-tehnolo{kite uslovi, a se so cel gradbata da se stavi vo
upotreba, odnosno da dobie odobrenie za gradba. Ottuka ovlastuvaweto
na Vladata dadeno vo opredelenata zakonska odredba e vo funkcija na
operacionalizacija na zakonot, a ne navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata
vlast, kako {to se tvrdi vo inicijativata.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na iznesenite zakonski odredbi,
kako i Zakonot vo celina, spored Sudot, ne mo`e da se prifati tvrdeweto
vo inicijativata deka Zakonot ne sodr`i kriteriumi za opredeluvawe
na visinata na tro{ocite za tehni~ki priem na gradba, od
{to proizleguva deka osporenata odredba na ~l. 80 st. 3 od Zakonot za
gradewe e vo soglasnost so Ustavot.
1016
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija vladeeweto
na pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok
na Republika Makedonija.
Spored ~l. 95 st. 3 od Ustavot, organizacijata i rabotata na
organite na dr`avnata uprava se ureduvaat so zakon {to se donesuva so
dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.
Spored ~l. 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.
Soglasno ~l. 55 st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite
na dr`avnata uprava, ministerot me|u drugoto, donesuva pravilnici
za izvr{uvawe na zakonite koga za toa e ovlasten so zakon. Spored
~l. 56 st. 1 od ovoj zakon, so pravilnik se utvrduvaat i razrabotuvaat
oddelni odredbi na zakonite i drugite propisi zaradi nivno izvr{uvawe,
a spored ~l. 61 st. 1 od ovoj zakon, so aktite koi gi donesuva
ministerot ne mo`e za gra|anite i drugite pravni lica da se utvrduvaat
prava i obvrski, nitu da se propi{uva nadle`nost na drugi
organi.

Od analizata na celinata na Zakonot za gradewe proizleguva
deka zakonodavecot predvidel ovlastuvawe za ministerot koj rakovodi
so organot za dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na
ureduvaweto na prostorot da gi propi{uva na~inot i kriteriumite za
izdavawe, prodol`uvawe i odzemawe na ovlastuvawata od ~l. 32 na Zakonot
za gradewe, kako i formata i sodr`inata na obrazecot na ovlastuvawata
i na~inot na vodeweto na registarot.
Imeno, vakvoto ovlastuvawe vo Zakonot ministerot koj rakovodi
so organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od
oblasta na ureduvaweto na prostorot da propi{uva na~in i kriteriumi
za izdavawe, prodol`uvawe i odzemawe na ovlastuvawata definiran
vo st. 1 na ~l. 32 od Zakonot za gradewe, spored na{e mislewe, ne e
vo sprotivnost so ustavnite normi. Ova od pri~ina {to vo Zakonot,
poto~no vo celinata na ~l. 32 (koj po uka`uvawata na Ustavniot sud na
Republika Makedonija vo Odluka U. br. 155/2005 od 22 mart 2006 godina
vo celost e izmenet) se sodr`ani kriteriumite, kako i na~inot za
izdavawe, prodol`uvawe i odzemawe na ovlastuvawe A i B za izrabotka
na proektna dokumentacija za ovlastuvawe A i B za revizija na proektna
dokumentacija, kako i za ovlastuvawe A i B za vr{ewe na nadzor
nad izveduvaweto na gradbi.
Od analizata na celinata na ~l. 32 od Zakonot za gradewe, koj
{to e sodr`an vo Glava III so naslov "U~esnici vo izgradbata" i vo
potto~ka 7 "Ovlastuvawa," jasno proizleguva deka zakonodavecot gi
opredeluva op{tite kriteriumi vrz osnova na koi mo`e da se dobie
ovlastuvawe za vr{ewe na rabotite na izrabotka na proektna dokumentacija
i na nadzor nad izveduvaweto na gradbite, a koe se izdava od
Komorata, odnosno za gradbi od prva i vtora kategorija utvrdeni vo
~l. 50 na ovoj zakon se dobiva ovlastuvawe A, a za gradbi od treta, ~etvrta
i petta kategorija ovlastuvawe B.
Ottuka, ne mo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijativata
deka so osporeniot del od zakonskata odredba na ~l. 32 st. 13 "i kriteriumite"
se povreduva temelniot princip na vladeeweto na pravoto,
nitu temelniot princip na podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na
i sudska, bidej}i ovlastuvaweto na ministerot dadeno vo opredelenata
zakonska odredba e vo funkcija na operacionalizacija na zakonot, a ne
navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata vlast. Imeno, kriteriumite
za izdavwe na ovlastuvawata za rabotite na izrabotka na proektna
dokumentacija kako odgovoren proektant, na revizija na proektna
dokumentacija i na nadzor nad izveduvaweto na grade`nite raboti,
spored nas, se propi{ani na op{t na~in vo samata odredba i toa od st.
2 do st. 7 od ~l. 32 na Zakonot, a nivnoto transponirawe vo podzakonski
propis, spored na{e mislewe, ne zna~i utvrduvawe na prava i obvrski
sprema gra|anite koi proizleguvaat od podzakonski akt, kako {to
se tvrdi vo inicijativata, tuku samo dorazrabotka na Zakonot.
1017

Imaj}i go predvid navedenoto, kako i Zakonot vo celina, smetame
deka ne mo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijativata deka Zakonot
ne sodr`i kriteriumi za izdavawe na ovlastuvawe za rabotite na
izrabotka na proektna dokumentacija, za revizija nad istata i na nadzor
nad izveduvaweto na grade`nite raboti, od {to proizleguva deka
osporeniot del od zakonskata odredba e vo soglasnost so Ustavot na
Republika Makedonija, poradi {to se predl a ga
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 32 st. 13, vo delot "i kriteriumite" od Zakonot za gradewe ("SV
RM," br. 51/2005 i 82/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 5 noemvri 2008 godina,
donese
1018
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 32 stav 13, vo delot: "i kriteriumite" od Zakonot za gradewe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 51/2005 i 82/2008).
2 Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~lenot od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova
re{enie.
Spored navodite vo inicijativata delot od osporenata odredba
"i kriteriumite" ne bil vo soglasnost so ustavnata odredba na ~lenot
96 od Ustavot, bidej}i kriteriumite mo`ele da se propi{uvaat samo
so Ustavot i zakonite, a ne i so podzakonski akt, kako {to bilo predvideno
so osporeniot zakonski del. Osporeniot del od zakonskata
odredba na bil vo soglasnost i so ~len 61 stav 1 od Zakonot za organizacija
i rabota na organite na dr`avnata uprava, a dotolku pove}e {to
vo Zakonot za gradewe ne bile predvidenni elementite, parametrite
za opredeluvawe na kriteriumite za izdavawe, prodol`uvawe i odzemawe
na ovlastuvawata od ~lenot 32 od Zakonot za gradewe.
Od navedenoto, podnositelot na inicijativata smeta deka so
osporeniot zakonski del se povreduval ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 51,
~len 95 stav 3 i ~len 96 od Ustavot na Republika Makedonija.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~lenot 32 od Zakonot za
gradewe e predvideno deka: "(1) Rabotite na izrabotka na proektna
dokumentacija kako odgovoren proektant, na revizija na proektna
dokumentacija i na naddzor nad izveduvaweto na gradbite mo`e da gi

vr{i fizi~ko lice so ovlastuvawe za vr{ewe na ovie raboti, izdadeno
od Komorata. Za gradbi od prva i vtora kategorija utvrdeni vo ~lenot
50 na ovoj zakon se dobiva ovlastuvawe A, a za gradbi od treta,
~etvrta i petta kategorija ovlastuvawe B.
(2) So baraweto za dobivawe na ovlastuvawe A za izrabotka na
proektna dokumentacija potrebno e da se dostavi:
- dokaz deka ima zavr{eno visoko obrazovanie od soodvetnata
struka,
- dokaz deka ima najmalku pet godini rabotno iskustvo vo vr{eweto
na izrabotka na proektna dokumentacija od soodvetnata oblast i
- referentna lista za izvr{enite raboti na izrabotka na proektna
dokumentacija.
(3) So baraweto za dobivawe na ovlastuvawe B za izrabotka na
proektna dokumentacija potrebno e da se dostavi:
- dokaz deka ima zavr{eno visoko obrazovanie od soodvetnata
struka,
- dokaz deka ima najmalku dve godini rabotno iskustvo vo vr{eweto
na izrabotka na proektna dokumentacija od soodvetnata oblast i
- referentna lista za u~estvo vo vr{ewe na raboti za izrabotka
na proektna dokumentacija.
(4) So baraweto za dobivawe na ovlastuvawe A za revizija na
proektna dokumentacija potrebno e da se dostavi:
- dokaz deka ima zavr{eno visoko obrazovanie od soodvetnata
struka,
- dokaz deka ima najmalku sedum godini rabotno iskustvo vo
vr{eweto na revizija na proektna dokumentacija od soodvetnata
oblast i
- referentna lista za izvr{ena revizija na proektna dokumentacija
od soodvetnata oblast.
(5) So baraweto za dobivawe na ovlastuvawe B za revizija na
proektna dokumentacija potrebno e da se dostavi:
- dokaz deka ima zavr{eno visoko obrazovanie od soodvetnata
struka,
- dokaz deka ima najmalku ~etiri godini rabotno iskustvo vo
vr{eweto na revizija na proektna dokumentacija od soodvetnata
oblast i
- referentna lista za u~estvo vo vr{ewe na raboti na revizija
na proektna dokumentacija od soodvetnata oblast.
(6) So baraweto za dobivawe na ovlastuvawe A za vr{ewe na
nadzor nad izveduvaweto na gradbi potrebno e da se dostavi:
- dokaz deka ima zavr{eno visoko obrazovanie od soodvetnata
struka,
- dokaz deka ima najmalku sedum godini rabotno iskustvo vo
vr{eweto na nadzor nad izveduvawe na gradbi i
1019

- referentna lista za izvr{eni raboti na nadzor od soodvetnata
oblast.
(7) So baraweto za dobivawe na ovlastuvawe B za vr{ewe na
nadzor nad izveduvaweto na gradbi potrebno e da se dostavi:
- dokaz deka ima zavr{eno visoko obrazovanie od soodvetnata
struka,
- dokaz deka ima najmalku ~etiri godini rabotno iskustvo vo
vr{ewe na raboti na nadzor od soodvetnata oblast i
- referentna lista za u~estvo vo vr{ewe na nadzor od soodvetnata
oblast.
(8) Za izdavawe na ovlastuvawata od stavot (1) na ovoj ~len se
pla}a nadomestok, soglasno so cenovnikot za javni uslugi od ~lenot 95
stav (1) to~ka 7 na ovoj zakon.
(9) Sredstvata ostvareni od nadomestokot za dobivawe na ovlastuvawata
na ovoj ~len se prihod na Komorata na ovlasteni arhitekti i
ovlasteni in`eneri i istite se uplatuvaat na smetka na Komorata na
ovlasteni arhitekti i ovlasteni in`eneri.
(10) Za izdadenite ovlastuvawa od stavot (1) na ovoj ~len Komorata
na ovlasteni arhitekti i ovlasteni in`eneri vodi registar.
(11) Ovlastuvawa od ovoj ~len se izdavaat za period od pet godini
so mo`nost za nivno prodol`uvawe.
(12) Ovlastuvawata od stavot (1) na ovoj ~len mo`e da se odzemat
dokolku se utvrdi deka liceto ne gi ispolnilo nekoi od propi{anite
uslovi za nivno dobivawe.
(13) Na~inot i kriteriumite za izdavawe, prodol`uvawe i
odzemawe na ovlastuvawata od ovoj ~len, formata i sodr`inata na
obrazecot na ovlastuvawata, na~inot na vodeweto na registarot, gi
propi{uva ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava
nadle`en za rabotite od oblasta na ureduvaweto na prostorot.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija
vladeeweto na pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 95 stav 3 od Ustavot, organizacijata i rabotata na
organite na dr`avnata uprava se ureduvaat so zakon {to se donesuva so
dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.
Spored ~len 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na
Vladata.
Soglasno ~len 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava, ministerot me|u drugoto, donesuva pravilnici
za izvr{uvawe na zakonite koga za toa e ovlasten so zakon.
Spored ~len 56 stav 1 od ovoj zakon, so pravilnik se utvrduvaat i razrabotuvaat
oddelni odredbi na zakonite i drugite propisi zaradi nivno
izvr{uvawe, a spored ~len 61 stav 1 od ovoj zakon, so aktite koi gi
1020

donesuva ministerot ne mo`e za gra|anite i drugite pravni lica da se
utvrduvaat prava i obvrski, nitu da se propi{uva nadle`nost na drugi
organi.
Od analizata na celinata na Zakonot za gradewe proizleguva
deka zakonodavecot predvidel ovlastuvawe za ministerot koj rakovodi
so organot za dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na
ureduvaweto na prostorot da gi propi{uva na~inot i kriteriumite za
izdavawe, prodol`uvawe i odzemawe na ovlastuvawata od ~lenot 32 na
Zakonot za gradewe, kako i formata i sodr`inata na obrazecot na
ovlastuvawata i na~inot na vodeweto na registarot.
Imeno, vakvoto ovlastuvawe vo Zakonot ministerot koj rakovodi
so organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od
oblasta na ureduvaweto na prostorot da propi{uva na~in i kriteriumi
za izdavawe, prodol`uvawe i odzemawe na ovlastuvawata definiran
vo stavot 1 na ~len 32 od Zakonot za gradewe, spored Sudot, ne e
vo sprotivnost so ustavnite normi. Ova od pri~ina {to vo Zakonot,
poto~no vo celinata na ~lenot 32 (koj po ukinuvaweto od Ustavniot
sud na Republika Makedonija vo Odluka U. br. 155/2005 od 22 mart 2006
godina vo celost e izmenet) se sodr`ani kriteriumite, kako i na~inot
za izdavawe, prodol`uvawe i odzemawe na ovlastuvawe A i B za izrabotka
na proektna dokumentacija za ovlastuvawe A i B za revizija na
proektna dokumentacija, kako i za ovlastuvawe A i B za vr{ewe na
nadzor nad izveduvaweto na gradbi.
Od analizata na celinata na ~lenot 32 od Zakonot za gradewe,
koj {to e sodr`an vo Glava III so naslov "U~esnici vo izgradbata" i vo
potto~ka 7 "Ovlastuvawa," jasno proizleguva deka zakonodavecot gi
opredeluva op{tite kriteriumi vrz osnova na koi mo`e da se dobie
ovlastuvawe za vr{ewe na rabotite na izrabotka na proektna dokumentacija
i na nadzor nad izveduvaweto na gradbite, a koe se izdava od
Komorata, odnosno za gradbi od prva i vtora kategorija utvrdeni vo
~lenot 50 na ovoj zakon se dobiva ovlastuvawe A, a za gradbi od treta,
~etvrta i petta kategorija ovlastuvawe B.
Trgnuvaj}i od navedenoto ne mo`e da se prifati tvrdeweto vo
inicijativata deka so osporeniot del od zakonskata odredba na ~lenot
32 stav 13 "i kriteriumite" se povreduva temelniot princip na vladeeweto
na pravoto, nitu temelniot princip na podelba na vlasta na
zakonodavna, izvr{na i sudska, bidej}i ovlastuvaweto na ministerot
dadeno vo opredelenata zakonska odredba e vo funkcija na operacionalizacija
na zakonot, a ne navleguvawe na izvr{nata vo zakonodavnata
vlast. Imeno, kriteriumite za izdavwe na ovlastuvawata za rabotite
na izrabotka na proektna dokumentacija kako odgovoren proektant,
na revizija na proektna dokumentacija i na nadzor nad izveduvaweto
na grade`nite raboti, spored Sudot, se propi{ani na op{t na-
~in vo samata odredba i toa od stav 2 do stav 7 od ~lenot 32 na Zakonot,
a nivnoto transponirawe vo podzakonski propis, spored Sudot, ne zna-
1021

~i utvrduvawe na prava i obvrski sprema gra|anite koi proizleguvaat
od podzakonski akt, kako {to se tvrdi vo inicijativata, tuku samo
dorazrabotka na Zakonot.
Imaj}i go predvid navedenoto, kako i Zakonot vo celina, ne
mo`e da se prifati tvrdeweto vo inicijativata deka Zakonot ne sodr`i
kriteriumi za izdavawe na ovlastuvawe za rabotite na izrabotka
na proektna dokumentacija, za revizija nad istata i na nadzor nad
izveduvaweto na grade`nite raboti, od {to proizleguva deka osporeniot
del od zakonskata odredba e vo soglasnost so Ustavot na Republika
Makedonija.
5. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od ova
re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
1022

84. U. br. 145/2008 (12. 11. 2008)
Osporeni akti
1. Delot: "a }e se primenuva od 1 Januari 2007 godina" od ~l. 16
od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za edno{alterskiot
sistem i za vodewe na trgovskiot registar na drugi pravni lica
"SV RM," br. 13/2007),
2. Delot: "a }e se primenuva od 1 januari 2006 godina“ od ~l. 6 od
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dodadena
vrednost ("SV RM," br. 33/2006) i
3. Delot: "a }e se primenuva od 1 januari 2003 godina" od ~lenot
4 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na
dobivka ("SV RM," br. 51/2003)
Navodi vo inicijativite
Podnositelot na inicijativite vo tri posebni podnesoci, osporuva
del od ~l. 16 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za edno{alterskiot sistem i za vodewe na trgovskiot registar na drugi
pravni lica, del od ~l. 6 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za danokot na dodadena vrednost i del od ~l. 4 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dobivka koi
kako delovi od zavr{ni odredbi se odnesuvaat na periodot na primena
na samite zakoni.
Trgnuvaj}i od sodr`inata na ~l. 52 st. 4 od Ustavot, podnositelot
na inicijativata smeta deka retroaktivnata primena na sekoj od
zakonite, odnosno nivnoto povratno dejstvo pravi osporenite delovi
da ne se vo soglasnost so navedeniot ~len od Ustavot i predlaga nivno
ukinuvawe.
Sodr`ina na odredbite
- Spored ~l. 16 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za edno{alterskiot sistem i za vodewe na trgovskiot registar na
drugi pravni lica, ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na
objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," a }e se
primenuva od 1 januari 2007 godina.
Odredbata se osporuva vo delot: "a }e se primenuva od 1 januari
2007 godina."
1023

- Spored ~l. 6 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za dodadena vrednost, ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od
denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
a }e se primenuva od 1 januari 2006 godina.
Odredbata se osporuva vo delot: "a }e se primenuva od 1 januari
2006 godina."
- Spored ~l. 4 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za danokot na dobivka, ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den
od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
a }e se primenuva od 1 januari 2003 godina.
Odredbata se osporuva vo delot: "a }e se primenuva od 1 januari
2003 godina."
1024
Ustavnosudska praktika
Vo slu~aite koga Sudot utvrdil deka retoaktivnata primena na
osporenite akti ne e ponepovolna za gra|anite doneseni se re{enija za
nepoveduvawe na postapka za ocenuvawe na ustavnosta, odnosno ustavnosta
i zakonitosta. Toa e primer so predmetite U. br. 71/1996, 81/1999
i drugi.
Vo slu~aite koga Sudot utvrdil deka so retroaktivnata primena
na osporenite akti gra|anite se doveduvaat vo ponepovolna polo`ba
doneseni se interventni odluki, me|u koi:
- Odluka U. br. 133/2006 od 7 fevruari 2007 godina, so koja
Sudot go ukinal ~l. 57 vo delot "a }e se primenuva od 1 januari 2005
godina“ od Zakonot za za{tita na konkurencijata ("SV RM," br. 4/2005
i 70/2006), poradi o~igledna retroaktivna primena.
- Odluka U. br. 154/2001 od 16 januari 2002 godina, so koja Sudot
go ukinal ~l. 5 vo delot "a }e se primenuva od 1 juli 2001 godina" od
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za vrabotuvaweto i
osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("SV RM," br. 50/2001). Imeno,
imaj}i go predvid st. 4 na ~l. 52 od Ustavot, spored koj zakonite samo
po isklu~ok, i toa vo slu~aite koga toa e popovolno za gra|anite,
mo`at da imaat povratno dejstvo, kako i sodr`inata na Zakonot vo
celina, Sudot utvrdil deka novite pari~ni kazni {to se predvideni za
prekr{ocite utvrdeni so ovoj zakon se povisoki i kako takvi se ponepovolni
od prethodnite za subjektite (rabotodavecite i odgovornoto
lice vo Zavodot za vrabotuvawe) na koi se odnesuvaat kaznenite odredbi.
Poradi toa, Sudot ocenil ~l. 5 vo delot "a }e se primenuva od 1
juli 2001 godina" od Zakonot ne e vo soglasnost so na~eloto za zabrana
na povratnoto dejstvo na zakonite utvrdeno vo ~l. 52 st. 4 od Ustavot.
Upatuvame i na ustavnosudskata praktika po predmetite U. br.
139/2007 i 172/2007 vo koi Sudot utvrdil deka osporenite akti vo
vreme na nivnata ocena na ustavnost i zakonitost se iscrpele vo primenata.

Sporno pravno pra{awe
Dali so osporenite delovi od sekoj od oddelnite zakoni se predviduva
povratno dejstvo na zakonite {to e ponepovolno za gra|anite?
Fakti~ka sostojba i pravno mislewe
Spored ~l. 52 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija, zakonite
i drugite propisi se objavuvaat pred da vlezat vo sila. Zakonite
i drugite propisi se objavuvaat vo "SV RM" najdocna vo rok od sedum
dena od nivnoto donesuvawe (st. 2). Zakonite vleguvaat vo sila najdocna
osmiot den od denot na objavuvaweto, a po isklu~ok {to go utvrduva
Sobranieto, so denot na objavuvaweto (st. 3). Zakonite i drugite
propisi ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu-
~ai koga toa e popovolno za gra|anite (st. 4).
So cel da utvrdime dali stanuva zbor za povratno dejstvo na zakonite
{to e ponepovolno za gra|anite pristapivme kon analiza na sekoj
oddelen zakon vo koj se sodr`ani osporenite delovi. Voedno napravivme
analiza i na zakonskite tekstovi {to bile vo sila pred i po donesuvaweto
na predmetnite zakoni.
Ocena na ustavnosta na osporeniot del od ~len 16 od Zakonot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za edno{alterskiot sistem i za vodewe na
trgovskiot registar na drugi pravni lica i analiza na sodr`inata na
celinata na Zakonot
Predmetniot Zakon ima 16 ~lenovi, vlegol vo sila na 13 fevruari
2007 godina, a so oporeniot del od ~l. 16 od Zakonot e predvideno
da se primenuva od 1 januari 2007 godina.
Vo ~lenovite 1 do 9 napraveni se izmeni i dopolnuvawa na oddelni
odredbi od osnovniot tekst na Zakonot koi nemaat praven efekt
vrz pravata na gra|anite, bidej}i zna~at tekstualno podobruvawe po
odnos na zna~eweto na izrazite na Zakonot, na~inot na postapuvawe na
nadle`nite organi i licata vraboteni vo niv vo vodeweto i organizacijata
na edno{alterskiot sistem, trgovskiot registar i registarot
na drugi pravni lica.
So ~l. 11 do 14 od Zakonot napraveni se izmeni i dopolnuvawa
na odredbite od osnovniot tekst na Zakonot po odnos na prekr{o~nite
sankcii i toa so zgolemuvawe na visinata na globata za storen konkreten
prekr{ok, a so ~l. 15 predvideno e bri{ewe na ~l. 68 st. 7 od
Zakonot.
So sledniot Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
edno{alterskiot sistem i za vodewe na trgovskiot registar na drugi
pravni lica ("SV RM," br. 150/2007), me|u drugoto, od Zakonot {to e
predmet na analiza, ~l. 3 i ~l. 8 delumno se izmeneti, ~l. 4 celosno e
1025

izmenet, ~l. 12 e izbri{an, a ostanatite odredbi ostanale nepromeneti.
Ottamu, imaj}i go predvid navedenoto, kako i sodr`inata na
odredbite od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
edno{alterskiot sistem i za vodewe na trgovskiot registar na drugi
pravni lica "SV RM," br. 13/2007), so koj ne se napraveni izmeni i dopolnuvawa
na predmetnite odredbi cenime deka od aspekt na soglasnost
so ~l. 52 st. 2 od Ustavot predmet na analiza mo`at da bidat samo
~l. 11, 13 i 14 od Zakonot vo koi e opredelen nov iznos na globa za storen
prekr{ok.
Trgnuvaj}i od okolnosta {to so osporeniot del od ~l. 16 od Zakonot
e predvidena primena na Zakonot od 1 januari 2007 godina, koj
pak vlegol vo sila na 13 fevruari 2007 godina nesporno e deka so nego
e predvideno retroaktivno va`ewe na Zakonot. Ponatamu, sporeduvaj-
}i ja visinata na predvidenite pari~ni kazni od Zakonot {to bil vo
sila do nastanatata izmena so novopredvidenite i sî u{te aktuelni
globi za mo`nite prekr{oci proizleguva deka taka predvidenite globi
se povisoki i kako takvi se ponepovolni od prethodnite za subjektite
na koi se odnesuvaat novopredvidenite prekr{o~ni sankcii.
Vrz osnova na vaka napravenata analiza proizleguva deka osporeniot
del od Zakonot ima retraktivno dejstvo koe e ponepovolno za
gra|anite od kade smetame deka delot: "a }e se primenuva od 1 januari
2007 godina." od ~l. 16 od Zakonot mo`e da se stavi pod osnovano somnenie
po odnos na negovata soglasnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot.
Ocena na ustavnosta na osporeniot del od ~lenot 6 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dodadena vrednost i analiza na
sodr`inata na celinata na Zakonot
Navedeniot Zakon ima 6 ~lenovi, vlegol vo sila na 28 mart 2006
godina, a so oporeniot del od ~l. 6 od Zakonot e predvideno da se
primenuva od 1 januari 2006 godina.
So ~l. 1 od Zakonot e napravena izmena na ~lenot 24 to~ka 3
potto~ka b) i so nego ne se ureduvaat direktno prava i obvrski na
gra|anite, bidej}i prestavuva vrzana norma koja upatuva na primenata
na druga odredba od Zakonot (~l. 27 st. 1, ~l. 27-a i ~l. 27-v).
So ~l. 2 od Zakonot e napravena izmena na postojniot ~l. 25 i so
nea se ureduva pravoto na vra}awe na danokot na dodadena vrednost za
lica koi nemaat postojano `iveali{te ili privremen prestoj vo Republika
Makedonija.
So ~l. 3 od Zakonot se pravi usoglasuvawe na sodr`inata na ~l.
26 st. 4 so predmetnite izmeni i dopolnuvawa.
So ~l. 4 se menuva sodr`inata na ~l. 27 od Zakonot. So novata
sodr`ina na ~l. 27 e uredeno koi dobra i pod koi uslovi pri vr{ewe na
uvoz se osloboduvaat od danokot na dodadena vrednost.
1026

^lenot 5 od Zakonot gi sodr`i novite ~l. 27-a, 27-b i ~l. 27-v od
Zakonot. Pritoa, ~l. 27-a od Zakonot go ureduva osloboduvaweto na
pla}aweto na danokot na dodadena vrednost spored namenata na dobrata.
^lenot 27-b od Zakonot go ureduva osloboduvaweto od pla}awe na
danok na dodadena vrednost pri uvoz spored svojstvata na licata, spored
vidot na organot ili ustanovata, spored karakterot na dobroto i
sli~no. ^lenot 27-v od Zakonot go ureduva osloboduvaweto od pla}awe
na danok na dodadena vrednost na dobra koi privremeno se uvezuvaat so
celosno osloboduvawe od pla}awe na carina.
Kompariraj}i ja sodr`inata na navedenite odredbi so dotoga-
{nata sodr`ina na Zakonot proizleguva deka so niv zakonodavecot ne
predviduva pomali prava ili pogolemi obrvski za subjektite na koi se
odnesuvaat, tuku zadr`uvaj}i gi vo celost prethodnite zakonski re{enija,
so izmenata i dopolnuvaweto predvidel novi dano~ni osloboduvawa
{to vo celina dava pokonkretno, podetalno normirawe, a pritoa
povtorno ostanuvaj}i na terenot na uslovite za osloboduvawe od danokot
na dodadena vrednost.
Ottamu, po{irokiot i pokonkreten opfat na dobrata {to se
osloboduvaat od danokot na dodadena vrednost, odnosno licata koi se
osloboduvaat ili ne podle`at na ovoj danok, spored na{e mislewe dozvoluva
predviduvawe na retroaktivna primena so predmetniot Zakon,
bidej}i vo ovoj slu~aj toa e popovolno za gra|anite. Od druga strana
vakvoto normirawe, spored obrazlo`enieto na Predlog - zakonot proizleglo
i zaradi potrebata od usoglasuvawe so osloboduvawata predvideni
vo Carinskiot zakon.
So natamo{nite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot, objaveni vo
"SV RM," br. 101/2006, 114/2007 i 103/2008 ne se napraveni izmeni i dopolnuvawa
na navedenite odredbi.
Vrz osnova na iznesenoto, a imaj}i ja predvid celinata na odredbite
od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot
na dodadena vrednost ("SV RM," br. 33/2006), smetame deka osporeniot
~l. 6 od Zakonot e vo soglasnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot.
Ocena na ustavnosta na osporeniot del od ~lenot 4 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dobivka i naliza na sodr`inata na
Zakonot
Navedeniot Zakon ima 4 ~lenovi, vlegol vo sila na 31 juli 2003
godina, a so oporeniot del od ~l. 4 od Zakonot e predvideno da se primenuva
od 1 januari 2003 godina.
So ~l. 1 od Zakonot se vr{i izmena na postojniot ~l. 31 i se
ureduvaat uslovite za namaluvawe na dano~nata osnovica za iznosot na
investiciite vo dvi`en i nedvi`en imot do i nad 100.000 evra.
1027

Vo ~l. 2 od Zakonot e opredeleno deka po ~l. 36-b se dodava nov
~l. 36-b, spored ~ija sodr`ina, od pla}aweto na danokot na dobivka se
osloboduva Narodnata banka na Republika Makedonija.
Vo ~l. 3 od Zakonot e predvideno deka po ~l. 50 se dodava nov ~l.
50-a, spored ~ija sodr`ina odredbata od ~l. 31 od ovoj zakon za namaluvawe
na dano~nata osnovica po osnov na investicii }e se primenuva
do 31 dekemvri 2005 godina.
Razgleduvaj}i go ~l. 3 od Zakonot kako edna celina so ~l. 1 i
osporeniot ~l. 4 od Zakonot proizleguva deka namaluvaweto na dano~nata
osnovica po osnov na investicii va`elo vo periodot od 1 januari
2003 godina do 31 dekemvri 2005 godina, od kade vakvoto namaluvawe,
poradi protekot na vreme, pove}e ne va`i i se iscrpelo vo primenata.
Od ovie pri~ini so ~l. 3 od Zakonot vo ovoj moment ne ureduva prava i
obvrski na gra|anite poradi {to i ne mo`e da se ceni vo kontekst na
retroaktivna primena na osporeniot del od Zakonot ili nivnata mo`na
nepovolnost za gra|anite.
[to se odnesuva do ~l. 2 od Zakonot koj predviduva osloboduvawe
na Narodnata banka na Republika Makedonija od pla}aweto na
danok na dobivka smetame deka e odredba so koja za prv pat se predviduva
osloboduvawe na emisionata banka, kako ustavna kategorija, od
predvidenite dava~ki i vo nea ne e sodr`ano retroaktivno optovaruvawe,
{to ne e ponepovolno za gra|anite. Voedno vakvoto zakonsko
re{enie, spored obrazlo`enieto na Predlog - zakonot proizleglo
od odredbite na Zakonot za Narodnata banka na Republika Makedonija.
Vrz osnova na iznesenoto, a imaj}i ja predvid celinata na odredbite
od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot
na dobivka ("SV RM," br. 51/2003), cenime deka osporeniot ~l. 4 od
Zakonot e vo soglasnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot.
Vrz osnova na napravenata analiza, imaj}i ja predvid iznesenata
ustavnosudska praktika, se predlaga:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zardi razgleduvawe
i odlu~uvawe
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
delot: "a }e se primenuva od 1 Januari 2007 godina," od ~l. 16 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za edno{alterskiot sistem
i za vodewe na trgovskiot registar na drugi pravni lica "SV RM,"
br. 13/2007),
3. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
delot: "a }e se primenuva od 1 januari 2006 godina“ od ~l. 6 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dodadena
vrednost ("SV RM," br. 33/2006) i delot: "a }e se primenuva od 1 januari
2003 godina," od ~l. 4 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za danokot na dobivka ("SV RM," br. 51/2003).
*
1028

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992) na sednica odr`ana na 12 noemvri 2008 godina,
donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na delot:
"a }e se primenuva od 1 Januari 2007 godina" od ~lenot 16 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za edno{alterskiot
sistem i za vodewe na trgovskiot registar na drugi pravni lica
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 13/2007).
2. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
delot: "a }e se primenuva od 1 januari 2006 godina" od ~lenot 6 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dodadena
vrednost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ br. 33/2006) i
delot: "a }e se primenuva od 1 januari 2003 godina," od ~lenot 4 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dobivka
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 51/2003).
3. \or|i Pavlov od Kavadarci na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese tri posebni inicijativi za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na delovi od odredbi od zakonite,
ozna~eni vo to~kata 1 od ova re{enie.
Podnositelot na inicijativite vo tri posebni podnesoci, osporuva
del od ~lenot 16 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za edno{alterskiot sistem i za vodewe na trgovskiot registar na
drugi pravni lica, del od ~lenot 6 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za danokot na dodadena vrednost i del od ~lenot 4
od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dobivka
koi kako delovi od zavr{ni odredbi se odnesuvaat na periodot
na primena na samite zakoni. Imeno, trgnuvaj}i od sodr`inata na ~lenot
52 stav 4 od Ustavot, podnositelot na inicijativata smeta deka
retroaktivnata primena na sekoj od zakonite, odnosno nivnoto povratno
dejstvo pravi osporenite delovi da ne se vo soglasnost so navedeniot
~len od Ustavot i predlaga nivno ukinuvawe.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka, spored ~lenot 16 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za edno{alterskiot sistem i
za vodewe na trgovskiot registar na drugi pravni lica, ovoj zakon vleguva
vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," a }e se primenuva od 1 januari 2007 godina.
Odredbata se osporuva vo delot: "a }e se primenuva od 1 januari 2007
godina."
Spored ~lenot 6 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za dodadena vrednost, ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od
1029

denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
a }e se primenuva od 1 januari 2006 godina. Odredbata se osporuva vo
delot: "a }e se primenuva od 1 januari 2006 godina."
Spored ~lenot 4 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za danokot na dobivka, ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den
od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
a }e se primenuva od 1 januari 2003 godina. Odredbata se osporuva
vo delot: "a }e se primenuva od 1 januari 2003 godina."
5. Spored ~lenot 52 stav 1 od Ustavot na Republika Makedonija,
zakonite i drugite propisi se objavuvaat pred da vlezat vo sila. Zakonite
i drugite propisi se objavuvaat vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" najdocna vo rok od sedum dena od nivnoto donesuvawe
(stav 2). Zakonite vleguvaat vo sila najdocna osmiot den od denot na
objavuvaweto, a po isklu~ok {to go utvrduva Sobranieto, so denot na
objavuvaweto (stav 3). Zakonite i drugite propisi ne mo`at da imaat
povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e popovolno za
gra|anite (stav 4).
Zakonot za edno{alterskiot sistem i za vodewe na trgovskiot
registar na drugi pravni lica ima 16 ~lenovi, vlegol vo sila na 13 fevruari
2007 godina, a so oporeniot del od ~lenot 16 od Zakonot e predvideno
da se primenuva od 1 januari 2007 godina.
Vo ~lenovite 1 do 9 od Zakonot napraveni se izmeni i dopolnuvawa
na oddelni odredbi od osnovniot tekst na Zakonot koi nemaat
praven efekt vrz pravata na gra|anite, bidej}i zna~at tekstualno podobruvawe
po odnos na zna~eweto na izrazite na Zakonot, na~inot na
postapuvawe na nadle`nite organi i licata vraboteni vo niv vo vodeweto
i organizacijata na edno{alterskiot sistem, trgovskiot registar
i registarot na drugi pravni lica.
So ~lenovite 11 do 14 od Zakonot napraveni se izmeni i dopolnuvawa
na odredbite od osnovniot tekst na Zakonot po odnos na prekr{o~nite
sankcii i toa so zgolemuvawe na visinata na globata za storen
konkreten prekr{ok, a so ~lenot 15 predvideno e bri{ewe na ~lenot
68 stav 7 od Zakonot.
So sledniot Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
edno{alterskiot sistem i za vodewe na trgovskiot registar na drugi
pravni lica ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 150/
2007), me|u drugoto, od Zakonot {to e predmet na analiza, ~lenot 3 i
~lenot 8 delumno se izmeneti, ~lenot 4 celosno e izmenet, ~lenot 12 e
izbri{an, a ostanatite odredbi ostanale nepromeneti.
Imaj}i go predvid navedenoto, kako i sodr`inata na odredbite
od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za edno-
{alterskiot sistem i za vodewe na trgovskiot registar na drugi pravni
lica "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 13/2007), so
koj ne se napraveni izmeni i dopolnuvawa na predmetnite odredbi
Sudot oceni deka od aspekt na soglasnost so ~lenot 52 stav 2 od
1030

Ustavot predmet na analiza mo`at da bidat samo ~lenovite 11, 13 i 14
od Zakonot vo koi e opredelen nov iznos na globa za storen prekr{ok.
Trgnuvaj}i od okolnosta {to so osporeniot del od ~lenot 16 od
Zakonot e predvidena primena na Zakonot od 1 januari 2007 godina, koj
pak vlegol vo sila na 13 fevruari 2007 godina nesporno e deka so nego
e predvideno retroaktivno va`ewe na Zakonot. Ponatamu, sporeduvaj-
}i ja visinata na predvidenite pari~ni kazni od Zakonot {to bil vo
sila do nastanatata izmena so novopredvidenite i sî u{te aktuelni
globi za mo`nite prekr{oci proizleguva deka taka predvidenite globi
se povisoki i kako takvi se ponepovolni od porane{nite za subjektite
na koi se odnesuvaat novopredvidenite prekr{o~ni sankcii.
Vrz osnova na napred navedenoto osporeniot del od Zakonot
ima retraktivno dejstvo koe e ponepovolno za gra|anite poradi {to
Sudot oceni deka delot: "a }e se primenuva od 1 januari 2007 godina."
od ~lenot 16 od Zakonot mo`e da se stavi pod somnenie po odnos na
negovata soglasnost so ~lenot 52 stav 4 od Ustavot.
6. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot
na dodadena vrednost ima 6 ~lenovi, vlegol vo sila na 28 mart 2006
godina, a so osporeniot del od ~lenot 6 od Zakonot e predvideno da se
primenuva od 1 januari 2006 godina.
So ~lenot 1 od Zakonot e napravena izmena na ~lenot 24 to~ka 3
potto~ka b) i so nego ne se ureduvaat direktno prava i obvrski na gra-
|anite, bidej}i prestavuva vrzana norma koja upatuva na primenata na
druga odredba od Zakonot (~len 27 stav 1, ~len 27-a i ~len 27-v).
So ~lenot 2 od Zakonot e napravena izmena na postojniot ~len
25 i so nea se ureduva pravoto na vra}awe na danokot na dodadena vrednost
za lica koi nemaat postojano `iveali{te ili privremen prestoj
vo Republika Makedonija.
So ~lenot 3 od Zakonot se pravi usoglasuvawe na sodr`inata na
~lenot 26 stav 4 so predmetnite izmeni i dopolnuvawa.
So ~lenot 4 se menuva sodr`inata na ~lenot 27 od Zakonot. So
novata sodr`ina na ~lenot 27 e uredeno koi dobra i pod koi uslovi pri
vr{ewe na uvoz se osloboduvaat od danokot na dodadena vrednost.
^lenot 5 od Zakonot gi sodr`i novite ~lenovite 27-a, 27-b i 27-
v od Zakonot. Pritoa, ~lenot 27-a od Zakonot go ureduva osloboduvaweto
na pla}aweto na danokot na dodadena vrednost spored namenata
na dobrata. ^lenot 27-b od Zakonot go ureduva osloboduvaweto od pla-
}awe na danok na dodadena vrednost pri uvoz spored svojstvata na licata,
spored vidot na organot ili ustanovata, spored karakterot na
dobroto i sli~no. ^lenot 27-v od Zakonot go ureduva osloboduvaweto
od pla}awe na danok na dodadena vrednost na dobra koi privremeno se
uvezuvaat so celosno osloboduvawe od pla}awe na carina.
Kompariraj}i ja sodr`inata na navedenite odredbi so dotoga-
{nata sodr`ina na Zakonot proizleguva deka so niv zakonodavecot ne
predviduva pomali prava ili pogolemi obrvski za subjektite na koi se
1031

odnesuvaat tuku zadr`uvaj}i gi vo celost prethodnite zakonski re{enija,
so izmenata i dopolnuvaweto predvidel novi dano~ni osloboduvawa
{to vo celina dava pokonkretno, podetalno normirawe, a pritoa
povtorno ostanuvaj}i na terenot na uslovite za osloboduvawe od danokot
na dodadena vrednost.
Ottamu, po{irokiot i pokonkreten opfat na dobrata {to se
osloboduvaat od danokot na dodadena vrednost, odnosno licata koi se
osloboduvaat ili ne podle`at na ovoj danok, spored ocena na Sudot
dozvoluva predviduvawe na retroaktivna primena so predmetniot Zakon,
bidej}i vo ovoj slu~aj toa e popovolno za gra|anite. Od druga strana
vakvoto normirawe proizleglo i zaradi potrebata od usoglasuvawe
so osloboduvawata predvideni vo Carinskiot zakon.
Natamo{nite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot, objaveni vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 101/2006, 114/2007 i
103/2008 ne predviduvaat izmeni i dopolnuvawa na navedenite odredbi.
Vrz osnova na iznesenoto, a imaj}i ja predvid celinata na odredbite
od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot
na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.
33/2006), Sudot oceni deka osporeniot ~len 6 od Zakonot e vo soglasnost
so ~lenot 52 stav 4 od Ustavot.
7. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot
na dobivka ima 4 ~lenovi, vlegol vo sila na 31 juli 2003 godina, a so
oporeniot del od ~lenot 4 od Zakonot e predvideno da se primenuva od
1 januari 2003 godina.
So ~lenot 1 od Zakonot se vr{i izmena na postojniot ~len 31 i
se ureduvaat uslovite za namaluvawe na dano~nata osnovica za iznosot
na investiciite vo dvi`en i nedvi`en imot do i nad 100.000 evra.
Vo ~lenot 2 od Zakonot e opredeleno deka po ~lenot 36-b se dodava
nov ~len 36-v, spored ~ija sodr`ina, od pla}aweto na danokot na
dobivka se osloboduva Narodnata banka na Republika Makedonija.
Vo ~lenot 3 od Zakonot e predvideno deka po ~lenot 50 se dodava
nov ~len 50-a, spored ~ija sodr`ina odredbata od ~lenot 31 od ovoj
zakon za namaluvawe na dano~nata osnovica po osnov na investicii }e
se primenuva do 31 dekemvri 2005 godina.
Razgleduvaj}i go ~lenot 3 od Zakonot kako edna celina so ~lenot
1 i osporeniot ~len 4 od Zakonot proizleguva deka namaluvaweto
na dano~nata osnovica po osnov na investicii va`elo vo periodot od 1
januari 2003 godina do 31 dekemvri 2005 godina, od kade vakvoto namaluvawe,
poradi protekot na vreme, pove}e ne va`i i se iscrpelo vo
primenata. Od ovie pri~ini ~lenot 3 od Zakonot vo ovoj moment ne
ureduva prava i obvrski na gra|anite poradi {to i ne mo`e da se ceni
vo kontekst na retroaktivna primena na osporeniot del od Zakonot
ili nivnata mo`na nepovolnost za gra|anite.
Po odnos na ~lenot 2 od Zakonot koj predviduva osloboduvawe
na Narodnata banka na Republika Makedonija od pla}aweto na danok
1032

na dobivka Sudot oceni deka e odredba so koja za prv pat se predviduva
osloboduvawe na emisionata banka, kako ustavna kategorija, od predvidenite
dava~ki i vo nea ne e sodr`ano retroaktivno optovaruvawe,
{to ne e ponepovolno za gra|anite. Voedno vakvoto zakonsko re{enie,
proizleglo od odredbite na Zakonot za Narodnata banka na Republika
Makedonija.
Trgnuvaj}i od navedenoto, a imaj}i ja predvid celinata na odredbite
od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot
na dobivka ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 51/2003),
Sudot oceni deka osporeniot ~len 4 od Zakonot e vo soglasnost so ~lenot
52 stav 4 od Ustavot.
8. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
9. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 145/2008 so Nacrt-odluka
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
na \or|i Pavlov od Kavadarci so re{enie U. br. 145/2008 od 12 noemvri
2008 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na delot:
"a }e se primenuva od 1 Januari 2007 godina" od ~l. 16 od Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za edno{alterskiot sistem i za
vodewe na trgovskiot registar na drugi pravni lica "SV RM," br. 13/
2007), bidej}i osnovano se postavi pra{aweto za negova soglasnost so
~l. 52 st. 4 od Ustavot.
2. Donositelot na osporeniot akt vo predvideniot rok ne dostavi
odgovor na navodite od re{enieto za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta.
3. So ogled na toa {to fakti~kata i pravnata sostojba po predmetot
ne se promeneti, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe i
2. Sudot da go ukine delot: "a }e se primenuva od 1 Januari 2007
godina" od ~l. 16 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za edno{alterskiot sistem i za vodewe na trgovskiot registar na
drugi pravni lica "SV RM," br. 13/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
1033

na Republika Makedonija“" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 20
januari 2009 godina, donese
1034
O D L U K A
1. SE UKINUVA delot: "a }e se primenuva od 1 januari 2007
godina" od ~lenot 16 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za edno{alterskiot sistem i za vodewe na trgovskiot registar na
drugi pravni lica "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
13/2007).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, po povod inicijativa
na \or|i Pavlov od Kavadarci, so Re{enie U. br. 145/2008 od 12 noemvri
2008 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na delot
od ~len 16 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka, bidej}i
osnovano se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so ~lenot 52
stav 4 od Ustavot.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka, spored ~lenot 16 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za edno{alterskiot sistem i
za vodewe na trgovskiot registar na drugi pravni lica, ovoj zakon vleguva
vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija," a }e se primenuva od 1 januari 2007 godina.
Odredbata se osporuva vo delot: "a }e se primenuva od 1 januari 2007
godina."
5. Spored ~lenot 52 stav 1 od Ustavot na Republika Makedonija,
zakonite i drugite propisi se objavuvaat pred da vlezat vo sila. Zakonite
i drugite propisi se objavuvaat vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" najdocna vo rok od sedum dena od denot na nivnoto donesuvawe
(stav 2). Zakonite vleguvaat vo sila najdocna osmiot den od denot
na objavuvaweto, a po isklu~ok {to go utvrduva Sobranieto, so denot
na objavuvaweto (stav 3). Zakonite i drugite propisi ne mo`at da
imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e popovolno
za gra|anite (stav 4).
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za edno{alterskiot
sistem i za vodewe na trgovskiot registar na drugi pravni
lica vlegol vo sila na 13 fevruari 2007 godina, a so osporeniot del od
~lenot 16 od Zakonot e predvideno da se primenuva od 1 januari 2007
godina.
So ~lenovite 11 do 14 od Zakonot se napraveni izmeni i dopolnuvawa
na odredbite od osnovniot tekst na Zakonot po odnos na prekr-
{o~nite sankcii i toa so zgolemuvawe na visinata na globata za storen
konkreten prekr{ok.
So sledniot Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
edno{alterskiot sistem i za vodewe na trgovskiot registar na drugi

pravni lica ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 150/
2007), me|u drugoto, od Zakonot {to e predmet na analiza ~lenot 12 e
izbri{an.
Trgnuvaj}i od okolnosta {to so osporeniot del od ~lenot 16 od
Zakonot e predvidena primena na Zakonot od 1 januari 2007 godina, koj
pak vlegol vo sila na 13 fevruari 2007 godina nesporno e deka so nego
e predvideno retroaktivno va`ewe na Zakonot. Ponatamu, sporeduvaj}i
ja visinata na predvidenite pari~ni kazni od Zakonot {to bil
vo sila do nastanatata izmena so novopredvidenite i seu{te aktuelni
globi za mo`nite prekr{oci proizle-guva deka taka predvidenite
globi se povisoki i kako takvi se ponepovolni od porane{nite,
napred navedenite, za subjektite na koi se odnesuvaat novopredvidenite
prekr{o~ni sankcii.
6. Vrz osnova na vaka napravenata analiza Sudot oceni deka
osporeniot del od ~lenot 16 od Zakonot ne e vo soglasnost so ~lenot 52
stav 4 od Ustavot.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
9. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretse-datelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski,
d-r Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
1035

1036

85. U. br. 130/2008 (20. 11. 2008)
Akt {to se osporuva
^len 14 st. 3 vo delot "sprotivno na va`e~kiot urbanisti~ki
plan ili sprotivno na odredbite na ovoj zakon i Zakonot za gradewe,"
st. 4 prvata re~enica vo delot "samo za gradbi koi }e se gradat po donesuvawe
na planot," vtorata re~enica vo delot "legalno" i stav 5 od Zakonot
za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("SV RM," br. 51/2005,
137/2007 i 24/2008 - pre~isten tekst).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot osporenite delovi na ~l. 14
st. 3, 4 i 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ne bile
vo soglasnost so odredbata od ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija,
zatoa {to so niv gra|anite na Republika Makedonija koi poseduvale
divo izgradeni objekti se oddeleni od ostanatite gra|ani kako
posebna grupa i pokraj toa {to vo vremeto koga tie objekti bile izgradeni
sprotivno na va`e~kite propisi, toa ne bilo krivi~no delo, tuku
naprotiv, neoficijalno takvata gradba bila pre}utno stimulirana od
dr`avata so samoto toa {to od aspekt na socijalnata politika ne bila
reagirana soglasno so va`e~kite propisi.
Su{tinata na problemati~nite stavovi od zakonot e vo toa {to
gi diferencira gra|anite na dve posebni grupi (gra|ani koi poseduvaat
nelegalno izgradeni objekti i ostanati gra|ani). U{te poproblemati~no
e toa {to gra|anite koi poseduvaat nelegalno izgradeni objekti
nemaat ednakov tretman pred Zakonot, odnosno so primenata na
del od stav 3 i 4 i celiot stav 5 na ~len 14 od Zakonot, nemaat ist tretman
site gra|ani na Republika Makedonija koi poseduvaat nelegalno
izgradeni objekti.
Imeno, gra|anite koi poseduvaat nelegalno izgradeni objekti,
a ~ii objekti se nao|aat vo urbanite zoni za koi postoi interes za donesuvawe
na novi urbanisti~ki planovi ili izmena na starite planovi
}e bidat tretirani na eden na~in, a onie koi poseduvaat nelegalno izgradeni
objekti vo zoni za koi ne postoi interes za donesuvawe na novi
urbanisti~ki planovi ili izmena na starite }e bidat tretirani na
drug na~in.
Za pojasnuvawe na navedenoto podnositelot se poslu`uva so
primer.
1037

Vo naselba Crni~e vo Skopje po osovinata na ul. "Bansko" naselbata
e podelena na dve urbani zoni. Od levata strana e donesen Detalen
urbanisti~ki plan pred stapuvawe vo sila na Zakonot za prostorno
i urbanisti~ko planirwe ("SV RM," br. 51/2005, 137/2007 i 24/
2008) i vo toj plan nelegalno izgradenite objekti i pokraj toa {to vo
dokumentacionata osnova objektite postojat na niv ne im e daden status
koj bi trebalo da im se dade so sproveduvawe na odredbata od ~len
14 stavovite 3, 4 i 5 od pri~ina {to toj zakon vo toj moment voop{to
ne bil doneseni i ne bil vo sila.
Vo momentot vo izgotvuvawe e drugiot del od Detalniot urbanisti~ki
plan za naselbata Crni~e od drugata strana na ul. "Bansko."
Bidej}i soglasno zakonskite opredelbi od ~len 14 stav 3 "vo dokumentacionata
osnova na planot na a`urirana geodetska podloga se evidentiraat
site gradbi koi do po~etokot na izrabotkata na urbanisti~kiot
plan se izgradeni ili po~nale da se gradat sprotivno na va`e~kiot
urbanisti~ki plan ili sprotivno na odredbite na ovoj zakon i
Zakonot za gradewe, objektie }e bidat vneseni ({to bilo praveno soglasno
so prethodniot zakon i do stapuvawe na sila na ovoj zakon vo delot
na planot na dokumentacionata osnova no bez grubo definirawe na
objektite). Dokolku se prodol`i so sproveduvawe na zakonskite odredbi
ponatamu vo osporeniot ~l. 14 st. 4 "vo planskite re{enija na urbanisti~kite
planovi so planski odredbi se ureduvaat uslovite za gradewe
samo za gradbi koi }e se gradat po donesuvaweto na planot. Za
legalno izgradenite objekti na ~ie {to mesto so planot ne se predviduvaat
uslovi za gradewe na novi gradbi ili za dogradba i nadgradba
na starite, ne se predviduvaat uslovi za gradewe, tuku gradbite samo se
potvrduvaat kako postojni, vedna{ doa|a do grubo diferencirawe,
{to, pak gra|anite koi poseduvaat nelegalno izgradeni objekti gi doveduva
vo neramnopravna polo`ba so gra|anitei koi poseduvaat nelegalno
izgradeni objekti od drugata strana na ul. "Bansko" na samo 10
metri edni od drugi za koi Detalniot urbanisti~ki plan e donesen porano
i za koi ne postoi interes od negovo dopolnuvawe ili menuvwe vo
najmalku slednite 10 godini.
Gorniot zaklu~ok se potvrduva i so primenata na ~l. 14 st. 5, koj
pokraj toa {to obespravuva edna grupa na gra|ani, tuku i krajno stupidno
onevozmo`uva kompletno kvalitetno planirawe na prostorot od
site aspekti (so planot koj treba da bide izraboten kako nov za toa
podra~je).
Ponatamu, spored podnositelot na inicijativata dokolku se
prodol`i so sproveduvawe na osporenite odredbi, toa ne samo {to }e
predizvika neramnopravno tretirawe na gra|anite na Republika Makedonija,
tuku }e go uspori i onevozmo`i donesuvaweto na kvalitetni
planski re{enija {to }e predizvika u{te pogolemi problemi vo sferata
na prostornoto i urbanisti~koto planirawe. Re{avaweto na problemot
so nelegalno izgradenite objekti treba da bide tretirano so
1038

poseben zakonski proekt koj taa kategorija na objekti }e ja regulira
na soodveten na~in so celosni i brzi re{enija, a ne so parcijalni i hibridni
evidentirawa bez ponatamo{na mo`nost za re{avawe na istiot
problem.
Vo momentot se` se sveduva na toa dali postoi ili ne postoi
interes od izgotvuvawe na nov ili izmena na stariot plan {to vo najmala
raka e komplicirawe na postojniot problem, a ne negovo re{avawe.
Sodr`ina na osporenite ~lenovi
Spored ~l. 14 st. 3 od Zakonot "vo dokumentacionata osnova na
planot na a`urirana geodetska podloga se evidentiraat site gradbi
koi do po~etokot na izrabotkata na urbanisti~kiot plan se izgradeni
ili po~nale da se gradat sprotivno na va`e~kiot urbanisti~ki plan
ili sprotivno na odredbite na ovoj zakon i Zakonot za gradewe (osporen
del).
Vo osporeniot st. 4 na ~l. 14 od Zakonot e predvideno deka: vo
planskite re{enija na urbanisti~kite planovi so planski odredbi se
ureduvaat uslovite za gradewe samo za gradbi koi }e se gradat po donesuvawe
na planot (osporen del) za "legalno" (osporen del) izgradenite
gradbi na ~ie {to mesto so planot ne se predviduvaat uslovi za gradewe
na novi gradbi ili za dogradba i nadgradba na starite, ne se predviduvaat
uslovi za gradewe, tuku gradbite samo se potvrduvaat kako
postojni.
Vo osporeniot st. 5 na ~l. 14 od Zakonot e predvideno: "Vo
planskite re{enija na urbanisti~kite planovi ne mo`e da se utvrduvaat
uslovi za gradewe so koi se vr{i vklopuvawe na planot na
gradbi koi do po~etokot ili za vreme na izrabotkata na urbanisti~kiot
plan bile izgradeni ili po~nati da se gradat sprotivno na
odredbite na ovoj zakon i na Zakonot za gradewe."
Sporno pravno pra{awe
Dali so osporenite odredbi od Zakonot se ovozmo`uva pri planirawe
na prostorot da bidat evidentirani i vneseni vo urbanisti~i
plan objekti koi bile izgradeni sprotivno na urbanisti~kiot plan
ili sprotivno na Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto planirawe
i sprotivno na Zakonot za gradewe na koj na~in se povreduva na-
~eloto na ednakvost me|u gra|anite koi izgradile objekti pred donesuvawe
na nov urbanisti~ki plan i pred donesuvawe na postojniot Zakonot
za prostornoto i urbanisti~koto planirawe.
1039

1040
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 i 10 od Ustavot na Republika Makedonija,
pokraj drugite temelni vrednosti na pravoto i ureduvaweto i humanizacijata
na prostorot i za{titata i ureduvaweto na `ivotnata
sredina i na prirodata .
Spored ~l. 9 od Ustavot gra|anite na Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvena polo`ba.
Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
So Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko planirawe se ureduvaat
uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti-
~koto planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto
i postapkata za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite
i sledeweto na realizacijata na planovite i nadzor i drugi pra-
{awa od oblasta na prostornoto i urbanisti~koto planirawe. So
prostornoto i urbanisti~koto planirawe kako kontinuiran proces se
odreduvaat osnovnite na~ela so koi me|u drugoto, treba da se obezbedi
racionalno ureduvawe i koristewe na prostorot, ramnomeren prostoren
razvoj, za{tita i unapareduvawe na `ivotnata sredina i prirodata
i drugo.
Vo ~l. 5 od navedeniot zakon vo koj e utvrdeno zna~eweto na
oddelni izrazi e predvideno deka a`urirani geodetski podlogi se katastarski
planovi {to se vo primena vo soodveten razmer so prikaz na
postojnata sostojba na zemji{teto, katastarskite parceli, gradbi i
podatoci za instalacii (podzemni, nadzemni i vozdu{ni) so nivelacioni
koti na terenot.
Vo delot II "Planirawe na prostorot" od Zakonot, odnosno vo
~l. od 7 do 14 se utvrdeni vo zavisnost od prostorot {to e predmet na
planiraweto, vidovite i sodr`inata na urbanisti~kite planovi. (prostoren
plan na Republika Makedonija i urbanisti~ki planovi - kako
{to se generalen urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan vo naseleno
mesto).
Vo ~l. 14 st. 1 od Zakonot e predvideno deka "site postojni nadzemni
i pozemni gradbi vo ramkite na planskiot opfat se evidentiraat
na a`urirana geodetska podloga vo dokumentacionata osnova na
planot.
Spored st. 2 na navedeniot ~len od Zakonot "vo dokumentacionata
osnova se obele`uvaat site za{titeni dobra koi {to imaat status
na kulturno nasledstvo spored za{titno konzervatorski osnovi.
Spored ~l. 14 st. 3 od Zakonot "vo dokumentacionata osnova na
planot na a`urirana geodetska podloga se evidentiraat site gradbi
koi do po~etokot na izrabotkata na urbanisti~kiot plan se izgradeni
ili po~nale da se gradat sprotivno na va`e~kiot urbanisti~ki plan

ili sprotivno na odredbite na ovoj zakon i Zakonot za gradewe (osporen
del).
Vo osporeniot stav 4 na ~len 14 od Zakonot e predvideno deka:
vo planskite re{enija na urbanisti~kite planovi so planski odredbi
se ureduvaat uslovite za gradewe samo za gradbi koi }e se gradat po
donesuvawe na planot (osporen del) za "legalno" (osporen del) izgradenite
gradbi na ~ie {to mesto so planot ne se predviduvaat uslovi
za gradewe na novi gradbi ili za dogradba i nadgradba na starite, ne se
predviduvaat uslovi za gradewe, tuku gradbite samo se potvrduvaat
kako postojni.
Vo osporeniot st. 5 na ~l. 14 od Zakonot e predvideno deke: "Vo
planskite re{enija na urbanisti~kite planovi ne mo`e da se utvrduvaat
uslovi za gradewe so koi se vr{i vslikuvawe na planaot na
gradbi koi do po~etokot ili za vreme na izrabotkata na urbanisti~kite
planovi bile igradeni ili po~nati da se gradat sprotivno na
odredbite na ovoj zakon i na Zakonot za gradewe.
So Zakonot za gradewe ("SV RM," br. 51/2005 i 82/2008) so ovoj
zakon se ureduva gradeweto, osvnovnite barawa na gradbata, pravoto i
obvrskite na u~esnicite vo izgradbata, proektnta dokumentacija, gradili{teto,
upotrebata, odr`uvaweto, zdru`uvaweto vo komora i drugi
pra{awa od zna~ewe za gradeweto.
Spored ~l. 49 st. 1 od Zakonot, izveduvaweto na gradba od ~len
50 na ovoj zakon mo`e da zapo~ne po izdavawe na odobrenie za gradewe
koe e pravosilno vo upravnata postapka.
Spored st. 2 na ~l. 49 od Zakonot, gradewe na gradbi od st. 1 na
ovoj ~len bez odobrenie za gradewe se zabranuva.
Delovite od gradbata izgradeni sprotivno na zavereniot proekt
i odobrenito za gradewe se osnov za ni{tovnost na odobrenieto za
gradewe (st. 3).
Nadle`niot organ {to go izdal odobrenieto za gradba donesuva
akt za ni{tovnost vrz osnova na akt od nadle`en inspektor, koj se dostavuva
do organot nadle`en za vodewe na javnata kniga za zapi{uvawe
na pravoto na nedvi`nosti (st. 4).
Spored ~l. 121 st. 1 al. 1 i 2 od navedeniot zakon, grade`niot
inspektorat odnosno ovlasten grade`en inspektor so re{enie }e mu
naredi na investitorot otstranuvawe na gradbata, odnosno na nejzin
del ako: se gradi ili e izgradeno bez odobrenie za gradba od ~l. 50 na
ovoj zakon, se gradi ili e izgradeno bez zaveren osnoven proekt za gradba
od ~l. 62 na ovoj zakon.
Od navedenite odredbi od Zakonot za gradewe proizleguva deka
gradeweto na objekt bez odobrenie e zabraneto dejstvie i izgradeniot
objekt treba da se sru{i bez ogled dali toj objekt se gradi vo momentot
na vr{eweto na nadzorot od strana na ovlasteno lice ili ve}e e izgraden,
{to zna~i dosledno sproveduvawe i po~ituvawe na propisite za
gradewe na grade`ni objekti.
1041

Spored toa, a imaj}i go predvid navedenoto pri postoewe na
jasni zakonski normi koi go ureduvaat pra{aweto na sudbinata na
objektite izgradeni bez odobrenie so osnov se postavuva pra{aweto
dali so osporeniot ~l. 14 st. 3, 4 i 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe ne se suspendira primenata na Zakonot za gradewe,
ili poto~no re~eno se postavuva pra{aweto dali so osporenite odredbi
od Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto planirawe se ovozmo`uva
so urbanisti~kiot plan na indirekten na~in da se legaliziraat
objekti izgradeni bez odobrenie na koj na~in se doveduva vo pra-
{awe na~eloto na vladeeweto na pravoto, ureduvaweto i humanizacijata
na prostorot i na~eloto na ednakvost.
Spored na{e mislewe, a imaj}i gi predvid navodite vo inicijativata,
kako i sodr`inata na celinata na ~l. 14, a posebno st. 1 i 2 od
Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto planirawe vo koj e uredeno
pra{aweto na evidetirawe na site postojni nadzemni i podzemni objekti
na a`urirani geodetski podlogi logi~no se postavuva pra{aweto
koja bila celta na zakonodavecot so osporenite st. 3, 4 i 5 na ~lenot 14
povtorno da se navra}a i da go ureduva pra{aweto za objektite igradeni
bez odobrenie {to bilo sprotivno na urbanisti~kiot plan koj
va`el vo vremeto na nivnoto gradewe, Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto
planirawe i Zakonot za gradewe, odnosno da vr{i nivno
evidentirawe na a`urirani geodetski podlogi.
Pritoa, faktot {to a`uriraweto na geodetskite podlogi }e se
vr{i samo vo slu~aite i za prostorot za koj se nosi nov urbanisti~ki
plan po vleguvawe vo sila na Zakonot, a ne na site objekti koi bile
izgradeni bez odobrenie, spored na{e mislewe zna~i selektivno evidentirawe
na t.n. "divi objekti."
So ogled na navedenoto, a imaj}i gi predvid navedenite ustavni
odredbi sodr`inata na Zakonot za gradewe, sodr`inata na osporenite
st. 3, 4 i 5 na ~l. 14 od Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto planirawe,
nasprema navodite vo inicijativata, smetame deka so osnov se
postavuva pra{aweto za nivnata soglasnost so ustavnite na~ela: na
vladeeweto na pravoto, ureduvaweto i humanizacija na prostorot i
na~eloto na ednakvost.
Spored na{e mislewe iako podnositelot na inicijativata
osporuva delovi na st. 3 i 4 i celiot st. 5 na ~l. 14 od Zakonot, dokolku
Sudot prifati deka postoi osnov za poveduvawe na postapka za
osporenite ~lenovi istite treba vo celina da bidat otstraneti od
pravniot poredeok.
Pritoa, sekako, treba da go imame predvid faktot deka spored
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe evidencijata na site
objekti bez ogled dali se izgradeni so ili bez odobrenie na a`urirani
geodetski podlogi i ponatamu }e se sproveduva, (st. 1 i 2), a pra{aweto
na t.n. divi gradbi }e ja deli sudbinata od Zakonot za gradewe.
1042

So ogled na iznesenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
14 st. 3, 4 i 5 od Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto planirawe
("SV RM," br. 51/2005, 137/2007 i 24/2008 - pre~isten tekst). 29
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 20 noemvri 2008 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 14 stav 3 vo delot "sprotivno na va`e~kiot urbanisti~ki plan
ili sprotivno na odredbite na ovoj zakon i Zakonot za gradewe," stav 4
prvata re~enica vo delot "samo za gradbi koi }e se gradat po donesuvawe
na planot," vtorata re~enica vo delot "legalno" i stav 5 od
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 51/2005, 137/2007 i 24/2008 - pre~isten
tekst).
2. Qubi{a Jovanovski od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na navedenite stavovi na ~len 14 od Zakonot
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite na podnositelot osporenite delovi na ~len 14
stavovite 3, 4 i 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
ne bile vo soglasnost so odredbata od ~len 9 od Ustavot na Republika
Makedonija, zatoa {to so niv gra|anite na Republika Makedonija koi
poseduvale divo izgradeni objekti se oddeleni od ostanatite gra|ani
kako posebna grupa i pokraj toa {to vo vremeto koga tie objekti bile
izgradeni sprotivno na va`e~kite propisi, toa ne bilo krivi~no
delo, tuku naprotiv, neoficijalno takvata gradba bila pre}utno stimulirana
od dr`avata so samoto toa {to od aspekt na socijalnata politika
ne bilo reagirano soglasno so va`e~kite propisi.
Su{tinata na problemati~nite stavovi od Zakonot bila vo toa
{to gi diferencirale gra|anite na dve posebni grupi (gra|ani koi poseduvaat
nelegalno izgradeni objekti i ostanati gra|ani). U{te
poproblemati~no bilo toa {to gra|anite koi poseduvale nelegalno
izgradeni objekti nemale ednakov tretman pred Zakonot, odnosno so
29
Po "raspravata" na Sednicata vo koi ~etvorica Sudii se pobvika na
misleweto na Vladata, site 8 sudii, osven mene, glasaa protiv mojot predlog.
1043

primenata na del od stav 3 i 4 i celiot stav 5 na ~len 14 od Zakonot,
nemale ist tretman site gra|ani na Republika Makedonija koi
poseduvale nelegalno izgradeni objekti. Imeno, gra|anite koi poseduvale
nelegalno izgradeni objekti, a ~ii objekti se nao|ale vo urbanite
zoni za koi postoel interes za donesuvawe na novi urbanisti~ki planovi
ili izmena na starite planovi }e bile tretirani na eden na~in, a
onie koi poseduvale nelegalno izgradeni objekti vo zoni za koi ne
postoel interes za donesuvawe na novi urbanisti~ki planovi ili
izmena na starite }e bile tretirani na drug na~in.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 14
stav 3 od Zakonot, vo dokumentacionata osnova na planot na a`urirana
geodetska podloga se evidentiraat site gradbi koi do po~etokot na
izrabotkata na urbanisti~kiot plan se izgradeni ili po~nale da se
gradat sprotivno na va`e~kiot urbanisti~ki plan ili sprotivno na
odredbite na ovoj zakon i Zakonot za gradewe (osporen del).
Vo osporeniot stav 4 na ~len 14 od Zakonot e predvideno deka:
"vo planskite re{enija na urbanisti~kite planovi so planski odredbi
se ureduvaat uslovite za gradewe samo za gradbi koi }e se gradat po
donesuvawe na planot" (osporen del) za "legalno" (osporen del) "izgradenite
gradbi na ~ie {to mesto so planot ne se predviduvaat uslovi
za gradewe na novi gradbi ili za dogradba i nadgradba na starite, ne se
predviduvaat uslovi za gradewe, tuku gradbite samo se potvrduvaat
kako postojni."
Vo osporeniot stav 5 na ~len 14 od Zakonot e predvideno deka:
"Vo planskite re{enija na urbanisti~kite planovi ne mo`e da se utvrduvaat
uslovi za gradewe so koi se vr{i vklopuvawe na planot na gradbi
koi do po~etokot ili za vreme na izrabotkata na urbanisti~kiot
plan bile izgradeni ili po~nati da se gradat sprotivno na odredbite
na ovoj zakon i na Zakonot za gradewe.
4. Soglasno ~len 8 stav 1 alineite 3 i 10 od Ustavot na Republika
Makedonija, pokraj drugite temelni vrednosti na pravoto i
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i ureduvaweto
na `ivotnata sredina i na prirodata .
Spored ~len 9 od Ustavot gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvena polo`ba.
Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
So Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko planirawe se ureduvaat
uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto
planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto i postapkata
za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite i
sledeweto na realizacijata na planovite i nadzor i drugi pra{awa od
oblasta na prostornoto i urbanisti~koto planirawe. So prostornoto
i urbanisti~koto planirawe kako kontinuiran proces se odreduvaat
1044

osnovnite na~ela so koi me|u drugoto, treba da se obezbedi racionalno
ureduvawe i koristewe na prostorot, ramnomeren prostoren razvoj, za-
{tita i unpareduvawe na `ivotnata sredina i prirodata i drugo.
Vo ~len 5 od navedeniot zakon vo koj e utvrdeno zna~eweto na
oddelni izrazi e predvideno deka a`urirani geodetski podlogi se
katastarski planovi {to se vo primena vo soodveten razmer so prikaz
na postojnata sostojba na zemji{teto, katastarskite parceli, gradbi i
podatoci za instalacii (podzemni, nadzemni i vozdu{ni) so nivelacioni
koti na terenot.
Vo delot II "Planirawe na prostorot" od Zakonot, odnosno vo
~lenovite od 7 do 14 se utvrdeni vo zavisnost od prostorot {to e
predmet na planiraweto, vidovite i sodr`inata na urbanisti~kite
planovi. (prostoren plan na Republika Makedonija i urbanisti~ki
planovi - kako {to se generalen urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki
plan vo naseleno mesto).
Vo ~lenot 14 stav 1 od Zakonot e predvideno deka "site postojni
nadzemni i pozemni gradbi vo ramkite na planskiot opfat se evidentiraat
na a`urirana geodetska podloga vo dokumentacionata osnova
na planot.
Spored stavot 2 na navedeniot ~len od Zakonot "vo dokumentacionata
osnova se obele`uvaat site za{titeni dobra koi {to imaat
status na kulturno nasledstvo spored za{titno konzervatorski
osnovi.
So Zakonot za gradewe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 51/2005 i 82/2008) se ureduva gradeweto, osvnovnite barawa
na gradbata, pravoto i obvrskite na u~esnicite vo izgradbata, proektnata
dokumentacija, gradili{teto, upotrebata, odr`uvaweto, zdru`uvaweto
vo komora i drugi pra{awa od zna~ewe za gradeweto.
Spored ~len 49 stav 1 od Zakonot, izveduvaweto na gradba od
~len 50 na ovoj zakon mo`e da zapo~ne po izdavawe na odobrenie za
gradewe koe e pravosilno vo upravnata postapka.
Spored stav 2 na ~len 49 od Zakonot, gradewe na gradbi od stavot
1 na ovoj ~len bez odobrenie za gradewe se zabranuva.
Spored ~len 121 stav 1 alineite 1 i 2 od navedeniot zakon,
grade`niot inspektorat odnosno ovlasten grade`en inspektor so re-
{enie }e mu naredi na investitorot otstranuvawe na gradbata odnosno
na nejzin del ako: se gradi ili e izgradeno bez odobrenie za gradba od
~lenot 50 na ovoj zakon, se gradi ili e izgradeno bez zaveren osnoven
proekt za gradba od ~len 62 na ovoj zakon.
Od navedenite odredbi od Zakonot za gradewe proizleguva deka
gradeweto na objekt bez odobrenie e zabraneto dejstvie i izgradeniot
objekt treba da se sru{i bez ogled dali toj objekt se gradi vo momentot
na vr{eweto na nadzorot od strana na ovlasteno lice ili ve}e e izgraden,
{to zna~i dosledno sproveduvawe i po~ituvawe na propisite za
gradewe na grade`ni objekti.
1045

Imaj}i go predvid navedenoto proizleuva deka pra{aweto na
sudbinata na objektite izgradeni bez odobrenie e uredeno so Zakonot
za gradewe, a spored osporenite odredbi od Zakonot za prostornoto i
urbanisti~ko planirawe vo su{tina se vr{i nivno evidentirawe na
a`urirani geodetski podlogi pri planirawe na prostorot so detalni
urbanisti~ki planovi.
Spored toa, a imaj}i gi predvid navodite vo inicijativata kako
i sodr`inata na osporenite delovi na stavovite 3, 4 i 5 na ~len 14 od
Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko planirawe, Sudot oceni deka
ne se osnovani navodite od inicijativata deka so niv se povreduvalo
na~eloto na ednakvost. Ova ottamu {to vo konkretniov slu~aj voop-
{to ne stanuva zbor za legalizacija na objekti koi bile izgradeni bez
odobrenie, tuku samo za nivno evidentirawe na a`urirani geodetski
podlogi.
Pritoa, poa|aj}i od faktot {to planiraweto na prostorot na
teritorijata na Republika Makedonija e porces koj se vr{i etapno
odnosno ne e mo`no vo eden ist moment da se donesuvaat detalni urbanisti~ki
planovi i objekti izgradeni bez odobrenie da bidat evidentirani,
Sudot oceni deka toa ne zna~i deka so postapno evidentirawe
na t.n. "divi objekti" tie selektivno }e se legaliziraat, zatoa {to vo
su{tina spored zakonot nema legalizirawe na objekti izgradeni bez
odobrenie.
So ogled na navedenoto Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenite delovi od stavovite 3, 4 i 5 na
~len 14 od Zakonot so na~eloto na vladeewe na pravoto, ureduvaweto i
humanizacijata na prostorot i na~eloto na ednakvost.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
1046

86. U.br. 125/2008 (17. 12. 2008)
Osporeni akti
a) delot: „Ba{kimi" sodr`an vo Uvodot, naslovot, ~l. 1, ~l. 7
st. 1, ~l. 10 i ~l. 140 od Statutot na Osnovnoto u~ili{te "Ba{kimi" -
Gostivar br. 0101-33/1 od 6. 02. 2008 godina,
b) Re{enieto za davawe soglasnost na Statutot na Osnovnoto
u~ili{te „Ba{kimi" - Gostivar br. 10-7/6-1 od 29. 02. 2008 godina,
doneseno od ministerot za obrazovanie i nauka i
v) Zaklu~ok za davawe soglasnost br. 07-47/1 od 8. 05. 2008 godina
na Sovetot na op{tina Gostivar.
Navodi vo inicijativata
Vo inicijativata najnapred se dava kratok prikaz na sodr`inata
na osporenite akti, a potoa se citiraat:
- Amandmanot V na Ustavot, ~l. 8 st. 1 al. 1, 2 i 3, ~l. 9, ~l. 51,
~l. 54 st. 1 i ~l. 96 od Ustavot;
- ^len 1, ~l. 7 st. 1, 3 i 4, ~l. 20, ~l. 21 st. 1 i 3, ~l. 22 st. 1 t. 8,
~l. 62 st. 1, 2, 4, 5 i 6 od Zakonot za lokalnata samouprava;
- ^len 1 st. 1 i 2, ~l. 2 st. 1 t. 6,7, 8 i 13, ~l. 9 st. 1, 3 i 9, ~l. 13,
~l. 32 st. 1, 3 i 4 i ~l. 33 st. 3 od Zakonot za ustanovite;
- ^len 15, ~l. 82 i ~l. 103 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie
i
- ^len 55 st. 1 i ~l. 57 st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota
na organite na dr`avnata uprava.
Vrz osnova na sodr`inata na citiranite odredbi, podnositelite
na inicijativata naveduvaat deka, op{tinite, javnite ustanovi i
ministerstvoto za obrazovanie i nauka, kako i samiot minister za
obrazovanie i nauka go ostvaruvle svojot praven legitimitet vo izvr-
{uvawe na svoite nadle`nosti, kako i legitimitetot vo donesuvawe
na soodvetnite propisi vo vr{eweto na rabotite od svojata nadle`nost
bile dol`ni da go po~ituvaat Ustavot i zakonskite propisi.
Pritoa, ne retko se slu~uvalo propisite na javnata ustanova da moraat
da bidat predmet na razgleduvawe i davawe soodvetna soglasnost od
strana na osnova~ot, odnosno nadle`noto ministerstvo, koe ne{to
bilo i pokazatel na odredena hierarhiska podredenost i nadredenost
pome|u osnova~ot, soodvetnoto ministerstvo i organite na ustanovata.
1047

Me|utoa, podnositelite na inicijativata, pra{uvaat dali so
osporenite akti ne se povreduvale odredbite od navedenite zakoni,
odnosno dali ne bile pre~ekoreni dadenite ovlastuvawa i nadle`nosti
i dali so toa ne bile napraveni su{testveni povredi na odredbite
od Ustavot. Ottamu, potrebno bilo da napomenat deka vo citira-nite
odredbi nemalo utvrdeno i predvideno nikakvi ekstra privilegii za
osnova~ot, edinicite na lokalnata samouprava, organite na upravuvawe
vo javnite ustanovi, organite na dr`avnata uprava i ministrite
koi na nedvosmislen na~in bi uka`ale na eventulana mo`nost istite
da prezemaat dejstvija i da donesuvaat propisi i pravni akti nadvor od
ramkite na ovlastuvawata i nadle`nostite, {to pak istovremeno bi
zna~elo vidna povreda na osnovnite na~ela i principi na ustavnoto
ureduvawe na Republika Makedonija.
Koga ve}e bilo nesporno deka pedago{kata dokumentacija se
vodi i izdava na makedonski jazik so upotreba na kirilskoto pismo, i
deka za u~enicite pripadnici na zaednicite koi nastavata ja sledat na
jazik razli~en od makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo i na
jazikot i pismoto na koj se izveduva nastavata, podnositelite na inicijativata
pra{uvaat kako bilo vozmo`no vo pedago{kata evidencija
da stoi naziv (ime) "Ba{kimi" koe ne bilo vo soglasnost so makedonskiot
jazik i kirilsko pismo na koj {to se vodi i izdava istata.
So preimenuvaweto na OU "Bratstvo-Edinstvo" - Gostivar vo
OU "Ba{kimi" isklu~ivo na albanski jazik i negovoto latinsko pismo,
a ne najprvo na makedonski jazik i kirilsko pismo, {to vo prevod
bi zna~elo "Edinstvo," pove}e od evidentno bilo deka Sovetot na
op{tina Gostivar, organot na upravuvawe na u~ili{teto i mninisterot
za obrazovanie i nauka protivpravno izvr{ile povreda pred sî na
Amandmanot V na Ustavot, kako i na ~l. 8, 9, 51, 54 i 96 od Ustavot. Toa
go storile na na~in {to go suspendirale makedonskiot jazik i negovoto
kirilsko pismo od nivnata prakti~na primena i upotreba, bez ogled
na toa {to imeto "Ba{kimi" bilo napi{ano i na kirilsko pismo, bidej}i
imeto ~itano na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo nemalo
apsolutno nikakvo zna~ewe. Kako rezultat na toa osporenite akti
apsolutno ne mo`ele kako takvi da se odr`at vo pravna sila i da proizveduvaat
pravni dejstva.
Spored podnositelite na inicijativata so osporenite akti voop{to
ne se davala mo`nost site gra|ani bez ogled na nivnata nacionalna
pripadnost da si obezbedat dostojno i aktivno mesto i uloga vo
op{testveniot `ivot vo Republika Makedonija. Naru{uvaweto na na-
~eloto na slobodnoto izrazuvawe na nacionalnata pripadnost, koe
{to bilo napraveno so osporenite akti, prestavuvalo naru{uvawe na
zna~eweto {to go ima ova na~elo ne samo od aspekt {to ja priznavala
slobodata na nacionalnata opredelenost kako izraz na slobodnata
vojla na ~ovekot, osloboden od hipotekata na svoeto ra|awe vo pogled
na nacionalnata pripadnost, tuku i od aspekt na negovata prakti~na
1048

primena vo sekoja pove}enacionalna zednica i sredina, kako {to vo
konkretniot slu~aj bil gradot Gostivar. Preku ova na~elo Ustavot na
Republika Makedonija im ja garantiral na site gra|ani na Makedonija
slobodata na izrazuvaweto na pripadnosta na eden narod, odnosno nacionalnosta,
slobodata na izrazuvaweto na nacionalnata kultura i
slobodata na upotreba na svojot jazik i pismo.
Spored podnositelite na inicijativata, isto taka, bilo nesomneno
deka so osporenite akti flagrantno bil prekr{en principot na
vladeewe na pravoto, koj podrazbiral pravna sostojba vo koja site akti
na dr`avnite organi da moraat da bidat zasnovani na propisite sodr`ani
vo najvisokiot praven akt na dr`avata - ustavot i podveduvawe
na site organi na vlasta i poedincite pod ustavot i zakonot, odnosno
pot~inetost na pravniot poredok.
Pri vakva sostojba se postavuvalo i pra{aweto dali gra|anite
na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno
od svoeto nacionalno poteklo. Spored niv, sigurno ne se. Imeno, so
osporenite akti ne samo {to doa|alo do favorizirawe na gra|anite od
albansko nacionalno poteklo i nivno stavawe vo nadredena polo`ba
vo odnos na makedonskiot narod i gra|anite od druga nacionalnost
{to `iveat vo Republika Makedonija, tuku se vr{ela i gruba povreda
na ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite.
Ponatamu, podnositelite na inicijativata naveduvaat deka, donositelite
na osporenite akti bile dol`ni pri donesuvawe na aktite
da se rakovodat od ustavnite garancii na osnovnite slobodi i prava
koi {to se ogleduvale vo imperativnite odredbi na Ustavot vo smisla
deka zakonite moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi
propisi so Ustavot i zakon, no i obvrskata na sekoj da gi po~ituva Ustavot
i zakonite. Ponatamu, odredbite na Ustavot predviduvale ograni-
~uvawe na slobodite i pravata samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot. No
Ustavot, isto taka zabranuval diskriminatorski odnos vo ograni~uvaweto
na slobodite i pravata po osnov na pol, rasa, boja na ko`a, jazik,
vera, nacionalno i socijalno poteklo, imot ili op{testvena polo`ba,
so {to i na ovoj na~in go obezbeduval i za{tituval, u{te edna{, principot
na ramnopravnost i ednakvost na ~ovekot i gra|aninot.
Podnositelite na inicijativata, vo ~l. 96 od Ustavot sogleduvaat
tri zna~ajni principi na rabota na organite na dr`avnata uprava:
samostojnost, ustavnost i zakonitost i odgovornost. Toa zna~elo
deka organite na dr`avnata uprava rabotite od svojata nadle`nost gi
vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite, a za
svojata rabota se odgovorni na Vladata, pa poa|aj}i od navedenoto,
spored podnositelite na inicijativata, osporenenoto re{enie za davawe
soglasnost na Statutot, doneseno od nadle`niot minister ne
bilo vo soglasnost, nitu vo duhot na odredbite od Ustavot navedeni vo
inicijativata.
1049

Vrz osnova na seto navedeno, podnositelite na inicijativata
predlagaat Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na osporenite akti a potoa istite da gi poni{ti ili ukine.
Isto taka, se predlaga i donesuvawe na re{enie za zapirawe na izvr-
{uvaweto na site poedine~ni akti i dejstvija {to se prezemaat vrz
osnova na osporenite akti, poradi mo`nost od nastanuvawe na te{ko
otstranlivi posledici.
1050
Sodr`ina na aktite
Vrz osnova na ~l. 97 st. 1 al. 1 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie
{to bil vo sila vo vreme na donesuvawe na osporeniot akt, U~ili{niot
odbor na osnovnoto u~ili{te "Ba{kimi" - Gostivar, op{tina
Gostivar na sednicata odr`ana na 7. 06. 2006 godina, go donel Statut
na navedenoto osnovno u~ili{te, ~ii delovi se predmet na osporuvawe.
Na 18. 01. 2008 godina op{tinata Gostivar ispratila izvestuvawe
br. 14-114/1 od istiot datum do O.U. "Bratstvo - Edinstvo" od Gostivar
deka na odr`anata sednica od 27. 12. 2007 godina Sovetot na op{-
tina Gostivar donel odluka za promena na sega{noto ime na u~ili{-
teto vo novo ime "Ba{kimi."
Zborot "Ba{kimi" e sodr`an vo Uvodot, naslovot, ~l. 1, ~l. 7
st. 1 (go ureduva nazivot na u~ili{teto), ~l. 10 (gi ureduva pe~atot i
{tembilot) i ~l. 140 od Statutot na Osnovnoto u~ili{te, koj nosi br.
0101-33/1 od 6. 02. 2008 godina.
Spored ~l. 140 od Statutot, so denot na vleguvawe vo sila na
ovoj statut prestanuva da va`i Statutot na Osnovnoto U~ili{te
"BA[KIMI" Gostivar br. 0101-97/1 od 29. 02. 1996 godina.
Direktorot na osnovnoto u~ili{te so dopis br. 0101-34/1 od 6.
02. 2008 godina, vaka izmenetiot statut, zaedno so izvestuvaweto br. 14-
114/1 od 18. 01. 2008 godina gi dostavil do Ministertvoto za obrazovanie
i nauka.
Vrz osnova na ~l. 55 st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava i ~l. 103 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie
ministerot za obrazovanie i nauka go donel osporenoto re{enie
za davawe na soglasnost na Statutot na Osnovnoto u~ili{te "Ba{-
kimi" - Gostivar. Re{enieto e zavedeno pod br. 10-7/6-1 od 29. 02. 2008
godina.
Vrz osnova na ~l. 9 st. 8 od Zakonot za ustanovite, ~l. 15 st. 1 od
Zakonot za osnovnoto obrazovanie i ~l. 144 od Delovnikot za rabota
na Sovetot na op{tina Gostivar, Sovetot na op{tinata Gostivar na
sednicata odr`ana na 8. 05. 2008 godina go donel osporeniot zaklu~ok
za davawe soglasnost, zaveden pod br.07-47/1 od istiot datum. Vo ~l. 1
od Zaklu~okot e opredeleno deka se dava soglasnost na Odlukata na
u~ili{niot odbor na osnovnoto u~ili{te "Bratstvo Edinstvo" br.

0306-97/1 (bez datum) za izmena na imeto na osnovnoto u~ili{te od
Bratstvo Edinstvo vo "Ba{kimi" Gostivar.
Spored ~l. 2 na Zaklu~okot so vleguvawe vo sila na ovoj zaklu-
~ok prestanuva da va`nosta na Zaklu~okot br. 07-137/1 od 27. 12. 2007
godina.
Sporni pravni pra{awa
Dali Statutot, soglasnosta i Re{enieto za davawe na soglasnost
se akti podobni za ustavnosudska ocena?
Dali so promena na imeto na u~ili{teto od "Bratstvo Edinstvo"
vo "Ba{kimi" i soglasnosta so taka napravenata promena na Ministerstvoto
za obrazovanie i nauka i op{tinata Gostivar se zapazuva
opredelbata od Amanadmanot V na Ustavot i zakonskite odredbi {to
ja ureduvaat upotrebata na makedonskiot jazik i kirilsko pismo kako
slu`ben jazik na celata teritorija na dr`avata?
Ustavnosudska praktika
Vrz osnova na pra{awata {to proizleguvaat od inicijativata
ustavnosudskata praktika ja podelivme na nekolku posebni dela.
Ustavnosudska praktika za karakterot na aktite predmet na ocena (statut,
soglasnost, re{enie za davawe soglasnost)
1. So Odluka U. br. 199/1994 od 21. 06. 1995 godina Sudot gi ukinal
~l. 4, 35 i 60 od Statutot na Kliniki pri Medicinskiot fakultet
vo Skopje, donesen od Upravniot odbor na Kliniki na 30. 09. 1994
godina.
Od obrazlo`enieto: Spored ocena na Sudot, so Zakonot za zdravstvena
za{tita e opredelen karakterot na statutite na javnite zdravstveni
organizacii kako vrzani akti, ~ie vleguvawe vo sila i proizveduvawe
pravni posledici e usloveno so donesuvawe akt na Sobranieto
na Republika Makedonija so koj se dava soglasnost na tie statuti. Od
tie pri~ini Sudot smeta deka ne se vo soglasnost so Zakonot, onie
odredbi od Statutot so koi se ureduva poinakov na~in na negovoto
vleguvawe vo sila. So ogled na toa {to osporeniot ~l. 60 od Statutot
predviduva samo objavuvaweto da bide uslov za negovoto vleguvawe vo
sila, a ne i davaweto soglasnost od strana na Sobranieto na Republika
Makedonija, Sudot oceni deka taa odredba ne e vo soglasnost so ~l. 136
od navedeniot zakon.
2. So Re{enie U. br. 14/2007 od 11. 04. 2007 godina, Sudot ja otfrlil
inicijativata za poveduvawe na postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na Re{enieto za davawe soglasnost na Odlukata za
1051

nabavka na avtobusi i oprema so kreditno zadol`uvawe, br. 07-3387/1
doneseno od Sovetot na grad Skopje na 11. 12. 2006 godina.
Od obrazlo`enieto: "So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka
davaweto soglasnost od strana na osnova~ot treba da se sfati kako
integralen del na procesot na delovnoto rabotewe i kreditno zadol-
`uvawe na javnoto pretprijatie, odnosno u~estvo na osnova~ot vo kreiraweto
i donesuvaweto na aktot za koj se dava soglasnost, ili poto~no
re~eno soglasnosta na osnova~ot treba da se sfati kako instrument
so koj se potvrduva deka odlukata za nabavka i kreditno zadol`uvawe e
donesena vo zakonita postapka i duri po dadenata soglasnost taa stanuva
polnova`na.
Ottuka, imaj}i gi predvid navedenite zakonski odredbi, sodr-
`inata na osporenoto re{enie kako i navodite vo inicijativata,
Sudot oceni deka osporenoto Re{enie so koe Sovetot na grad Skopje
dal soglasnost na Odlukata za nabavka na avtobusi i oprema so kreditno
zadol`uvawe ne prestavuva propis podoben za ustavnosudska ocena.
Imeno, osporenoto re{enie pretstavuva poedine~en odnosno konkreten
deloven akt (donesen od Sovetot na gradot Skopje) za prezemawe
odredeni dejstvija vo tekot na postapkata odnosno davawe soglasnost
za donesuvawe Odluka za nabavka na avtobusi i oprema so kreditno
zadol`enie od strana na Upravniot odbor na Javnoto soobra}ajno
pretprijtie "Skopje" od Skopje, ~ija pak zakonitost, mo`e da se osporuva,
no vo druga postapka i pred drug organ odnosno sud, a ne pred
Ustavniot sud na Republika Makedonija.
3. So Re{enie U. br. 39/2007 od 30. 05. 2007 godina, Sudot ja otfrli
inicijativata za ocenuvawe zakonitosta na ~l. 23 st. 2 i ~l. 26A st.
2 od Statutarnata odluka za izmenuvawe i dopolnuvawe na Statutot na
Komunalnoto javno pretprijatie "Vodovod" Ko~ani, doneseno od Upravniot
odbor na Javnoto pretprijatie na 26. 01. 2007 godina, so Zaklu-
~okot za davawe soglasnost na Statutarnata odluka za izmena i dopolnuvawe
na Statutot na Komunalnoto javno pretprijatie "Vodovod"
Ko~ani, donesen od Sovetot na op{tina Ko~ani br. 07-234/1 na 2. 02.
2007 godina.
Sudot utvrdil deka Zaklu~okot ne pretstavuva propis podoben
za ustavnosudska ocena. Ova zatoa {to aktot za davawe soglasnost vo
su{tina pretstavuva instrument so koj se potvrduva deka aktot za koj
se dava soglasnost e donesen vo postapka predvidena so zakon i duri po
dadenata soglasnost toj stanuva polnova`en.
4. So Odluka U. br. 24/2007 od 6. 07. 2007 (najnova praktika) godina,
Sudot ja ukina Odlukata za utvrduvawe minimalna i maksimalna
granica za iznesuvawe na smetot po m 2 za doma}instvata, donesena od
Komunalnoto javno pretprijatie "Vodovod" Ko~ani, br. 0202-867 od 28.
11. 2006 godina, so Zaklu~okot za davawe soglasnost na Odlukata, donesen
od Sovetot na op{tina Ko~ani, br. 07-2362/1 od 27. 12. 2006 godina.
1052

Od obrazlo`enieto: I pokraj toa {to osporeniot zaklu~ok,
spored negovata sodr`ina, ne pretstavuva propis podoben za ustavnosudska
ocena, so ogled deka ne sodr`i op{ti normi na odnesuvawe i ne
ureduva odnosi na subjektite vo pravoto na op{t na~in, kako pravni
elementi koi go opredeluvaat propisot, faktot {to donesuvaweto i
objavuvaweto na zaklu~okot e uslov za proizveduvawe pravno dejstvo
na osporenata odluka, istiot go pravi sostaven del na odlukata, poradi
{to toj ja deli sudbinata na istata. Ottuka, spored Sudot, nezakonitosta
na osporenata odluka go opfa}a i osporeniot zaklu~ok.
Praktika vo vrska so promena na imiwata na ulici, naseleni mesta
1. So Odluka U. br. 176/1991 od 3. 12. 1992 godina, Sudot ja poni-
{til Odlukata za upotreba na imiwata (toponimite) na naselenite
mesta na teritorijata na op{tina Debar, donesena od Sobranieto na
op{tinata Debar na 18. 09. 1991 godina.
Sudot na sednicata utvrdil deka vo Odlukata e predvideno nazivite
na naselenite mesta na podra~jeto na op{tinata Debar da se
upotrebuvaat i na jazicite na narodnostite.
Od obrazlo`enieto: Od navedenite ustavni odredbi (~l. 7 st. 1,
~l. 114 st. 5 i ~l. 116) proizleguva deka vo Republika Makedonija slu-
`ben jazik e makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo i deka vo
edinicite na lokalnata samouprava, pokraj makedonskiot jazik i negovoto
kirilsko pismo, vo slu`bena upotreba e i jazikot i pismoto na
nacionalnostite na na~in, odnosno pod uslovi i na na~in utvrdeni so
zakon. Spored toa, na~inot odnosno uslovite i na~inot na slu`benata
upotreba na jazikot i pismoto na nacionalnostite e pra{awe koe se
ureduva so zakon vo soglasnost so Ustavot, {to zna~i deka op{tinata
nema ustavno ovlastuvawe da go ureduva ova pra{awe.
Od iznesenite ustavni odredbi, isto taka, proizleguva deka i
podra~jata na op{tinite, a vo tie ramki i nivnite nazivi, kako i nazivite
na naselenite mesta {to vleguvaat vo sostav na sekoja op{tina
se opredeluvaat so zakon, odnosno vo postapka propi{ana so zakon i
deka op{tinata ne e ovlastena da gi ureduva so svoi op{ti akti nitu
ovie pra{awa. Sudot utvrdi deka zakonite predvideni vo navedenite
ustavni odredbi ne se doneseni i deka vo primena e Zakonot za podra~jata
na op{tinite vo Socijalisti~ka Republika Makedonija ("SV
SRM," br. 2/1965, 18/1965 i 16/1977), vo koj se opredeleni podra~jata na
op{tinite, sedi{tata na sobranijata na op{tinite i nazivite na naselenite
mesta vo sostav na sekoja op{tina.
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka nazivite na
naselenite mesta utvrdeni vo izvoren oblik vo zakonot mo`at da se
menuvaat samo po postapka propi{ana so zakon, vo koja sobranieto na
op{tinata e samo eden od u~esnicite, poradi {to Sudot oceni deka
1053

Sobranieto na Op{tinata Debar nemalo ni zakonsko ovlastuvawe za
donesuvawe na osporenata odluka.“
2. So Odluka U. br. 132/1993 od 23. 02. 1994 godina, Sudot gi poni{til:
1) Odlukata za menuvawe na nazivite na oddelni ulici vo Gostivar
br. 08-173/1 donesena od Sobranieto na op{tina Gostivar na 27.
05. 1993 godina; 2) Re{enieto za preimenuvawe na ulicite, bulevarite,
plo{tadite i mostovite na podra~jeto na grad Skopje, br. 08-2235/1 doneseno
od Sobranieto na grad Skopje na 8. 07. 1993 godina; i 3) Odlukata
za promena na imiwata na nekoi ulici vo gradot Ki~evo br. 08-
85/12 donesena od Sobranieto na op{tina Ki~evo na 6. 04. 1993 godina.
Vo obrazlo`enieto na ovaa odluka me|u drugoto e navedeno i
slednoto: Spored ustavniot koncept, op{tinata i gradot Skopje kako
edinici na lokalna samouprava ne se nadle`ni za normativno ureduvawe
na pra{awata koi se odnesuvaat na imenuvawe na nazivite na ulicite,
plo{tadite, bulevarite, mostovite i drugo. Od druga strana
izvornata nadle`nost na op{tinite i gradot Skopje, pokraj toa {to se
utvrduva so Ustavot vo drugi oblasti mo`e da se utvrdi so zakon (~l.
115 st. 1 i 117 st. 2). Republikata, isto taka so zakon mo`e da im doveri
vr{ewe na opredeleni raboti od svojata nadle`nost (~l. 115 st. 3 i 117
st. 5). Republikata, me|utoa, dosega so zakon ne im ima dovereno nadle-
`nost na edinicite na lokalnata samouprava.
Spored izlo`enoto so odredbite na Ustavot koi se odnesuvaat
na lokalnata samouprava (~l. 114-117) ne e predvidena nadle`nost ili
ovlastuvawe so statutite na op{tinite i na gradot Skopje ili so delovnicite
kako op{ti akti, da mo`at da se utvrdat nadle`nosti po
bilo koe pra{awe, spored toa i za opredeluvawe na nazivite na ulicite,
plo{tadite, bulevarite, mostovite i drugo. Op{tite akti doneseni
od porane{nite op{testveno-politi~ki zaednici, na op{tinite
i gradot Skopje, a koi pove}e kako takvi ne postojat, ne se i ne mo`at
da bidat praven osnov za utvrduvawe na nadle`nost ili ovlastuvawe
po bilo koe pra{awe pa spored toa i za menuvawe na nazivite na ulicite,
plo{tadite, bulevarite, mostovite i drugo.
3. Skoro identi~ni so predmetniot slu~aj se slu~aite vo koi
Ustavniot sud interveniral vo vrska so:
- izmena na imiwa na 57 ulici (U. br. 145/1996) napravena od
Sobranieto na op{tina Prilep,
- izmena na imiwa na 59 ulici (U. br. 130/1997) napravena od
Sobranieto na op{tina Prilep i
- izmena na imiwa na 50 ulici, 6 naselbi, 4 mostovi i eden
plo{tad, (U. br. 153/2002) napravena od Sovetot na op{tina Debar.
1054

Praktika za jazikot {to se koristi pri vodeweto i izdavaweto na
pedago{kata dokumentacija
So Odluka U. br. 355/1995 i U. br. 356/1995 od 20. 03. 1996 godina
Sudot go ukinal ~l. 73 st. 2 od Zakonot za srednoto obrazovanie ("SV
RM," br. 44/1995) vo delot {to glasi: "a pedago{kata evidencija samo
na jazikot na koj se izveduva nastavata".
Na sednicata Sudot utvrdil deka spored st. 1 na ~l. 73 od Zakonot
pedago{kata evidencija i dokumentacija vo srednite u~ili{ta se
vodi i izdava na makedonski jazik so upotreba na kirilskoto pismo.
Spored st. 2 na ~l. 73 od Zakonot za u~enicite koi nastavata ja sledat
na jazicite na nacionalnostite, pedago{kata dokumentacija se vodi i
izdava na makedonski jazik so upotreba na kirilskoto pismo i na jazikot
i pismoto na nacionalnostite, a pedago{kata evidencija na jazikot
i pismoto na koj se izveduva nastavata.
Od obrazlo`enieto na odlukata: Od navedenata ustavna odredba
(~l. 7 od Ustavot) proizleguva deka vo Republika Makedonija slu`ben
jazik e makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo i toa na celata
teritorija na Republika Makedonija. Pritoa, Ustavot pravi razlika
me|u "slu`ben jazik" i kako takov go utvrdil makedonskiot jazik i
negovoto kirilsko pismo i "slu`bena upotreba na jazikot" pri {to
predviduva vo edinicite na lokalnata samouprava vo koi kako mnozinstvo
`iveat pripadnici na nacionalnostite, slu`bena upotreba na nivniot
jazik i pismo, pokraj makedonskiot jazik i negovoto kirilsko
pismo i toa na na~in utvrden so zakon, a koga pripadnicite na nacionalnostite
pretstavuvaat zna~itelen broj, slu`benata upotreba na nivniot
jazik i pismo so zakon da se uredi ne samo na~inot, tuku i uslovite
za upotreba.
Opredeluvaj}i ja sodr`inata na pedago{kata dokumentacija
koja opfa}a glavna kniga na u~enicite kako dokument od trajno zna~ewe
i vrz osnova na koja ponatamu se izdavaat i svidetelstva, u~eni~ka
kni{ka i uverenie za stru~no osposobuvawe, uverenie za rabotno osposobuvawe
i prevednica, kako javni ispravi Zakonot opredelil deka vo
slu`benata upotreba za vodewe na pedago{kata dokumentacija pokraj
makedonskiot jazik i kirilskoto pismo }e bide i jazikot na nacionalnostite.
Me|utoa, za pedago{kata evidencija koja e osnova za vodewe
na pedago{kata dokumentacija i koi me|usebno se povrzani i zavisni,
zakonot ja isklu~il upotrebata na makedonskiot jazik i kirilskoto
pismo i predvidel pedago{kata evidencija da se vodi samo na jazikot
na nacionalnostite.
Spored misleweto na Sudot poa|aj}i od sodr`inata na ~l. 74 od
Zakonot vo koj pedago{kata evidencija vo srednoto u~ili{te opfa}a
dnevnik za rabota vo srednoto u~ili{te, dnevnik na paralelkata, zapisnici
od odr`anite ispiti kako i site drugi planirawa vo vospitnoobrazovnata
rabota pretstavuva slu`benoadministrativna rabota
1055

koja po svojata su{tina zna~i registrirawe na opredeleni nastavni
sodr`ini, odnosno registrirawe na izveduvaweto na nastavata i
ocenuvaweto na u~enicite po predmetite i kako takva taa ponatamu
pretstavuva izvor na pedago{kata dokumentacija kako osnova za izdavawe
na soodvetni javni ispravi. [to zna~i deka pedago{kata evidencija
i pedago{kata dokumentacija se nerazdelni sodr`ini na slu`benoadministrativnata
rabota na u~ili{tata kako javni institucii,
poradi {to postoi i zadol`itelna obvrska za upotreba na makedonskiot
jazik i kirilskoto pismo i pri vodeweto na pedago{kata dokumentacija
i pri vodeweto na pedago{kata evidencija.
So ogled na toa {to vo ~l. 73 st. 2 vo ozna~eniot del od Zakonot
e predvideno pedago{kata evidencija da se vodi samo na jazikot i pismoto
na koj se izveduva nastavata, Sudot oceni deka toj ne e vo soglasnost
so ~l. 7 od Ustavot na Republika Makedonija.
1056
Pravno mislewe
Spored Amandmanot V t. 1 na Ustavot na Republika Makedonija,
na celata teritorija vo Republika Makedonija i vo nejzinite me|unarodni
odnosi slu`ben jazik e makedonskiot jazik i negovoto kirilsko
pismo.
Drug jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite, isto
taka, e slu`ben jazik i negovoto pismo, kako {to e opredeleno so ovoj
~len.
Li~nite dokumenti na gra|anite koi zboruvaat slu`ben jazik
razli~en od makedonskiot jazik, se izdavaat na makedonski jazik i
negovoto pismo, kako i na toj jazik i negovoto pismo vo soglasnost so
zakon.
Koj bilo gra|anin koj `ivee vo edinicite na lokalnata samouprava
vo koja najmalku 20% od gra|anite zboruvaat slu`ben jazik razli~en
od makedonskiot jazik, vo komunikacijata so podra~nite edinici
na ministerstvata, mo`e da upotrebi koj bilo od slu`benite jazici
i negovoto pismo. Podra~nite edinici nadle`ni za tie edinici na lokalna
samouprava odgovaraat na makedonski jazik i negovoto kirilsko
pismo, kako i na slu`beniot jazik i pismo {to go upotrebuva gra|aninot.
Sekoj gra|anin vo komunikacija so ministerstvata mo`e da upotrebuva
eden od slu`benite jazici i negovoto pismo, a ministerstvata
odgovaraat na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo, kako i na
slu`beniot jazik i pismoto {to go upotrebuva gra|aninot.
Vo organite na dr`avnata vlast vo Republika Makedonija slu-
`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik, mo`e da se koristi vo soglasnost
so zakon.
Vo edinicite na lokalnata samouprava jazikot i pismoto {to
go koristat najmalku 20% od gra|anite e slu`ben jazik, pokraj makedonskiot
jazik i negovoto kirilsko pismo. Za upotrebata na jazicite i

pismata na koi zboruvaat pomalku od 20% od gra|anite vo edinicite
na lokalnata samouprava, odlu~uvaat organite na edinicite na lokalnata
samouprava.
Spored t. 2 na Amandmanot, so ovoj amandman se zamenuva ~lenot
7 od Ustavot na Republika Makedonija.
Spored ~l. 8 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e edna od
temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Trgnuvaj}i od sodr`inata na citiranite odredbi od Ustavot
proizleguva deka vo Republika Makedonija slu`ben jazik e makedonskiot
jazik i negovoto kirilsko pismo i toa na celata teritorija na
Republika Makedonija i vo nejzinite me|unarodni odnosi. Ustavot
poznava i drug jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite, koj
isto taka e slu`ben jazik zaedno so negovoto pismo, koj se upotrebuva
na na~in razraboten vo Amandmanot V na Ustavot, drugite ustavni
odredbi i soodvetnite zakoni. Voedno, Ustavot se temeli na vladeeweto
na pravoto, kako edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok
i na ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite nezavisno od
polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo,
politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata
polo`ba, kako eden od osnovnite negovi principi.
^lenot 12 st. 1 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("SV RM,"
br. 44/1995, 24/1996, 34/1996, 35/1997, 82/1999, 29/2002, 40/2003, 42/2003,
63/2004, 82/2004, 55/2005, 81/2005, 113/2005, 35/2006, 70/2006-ukinat i
51/2007), koj be{e vo sila vo vreme na donesuvawe na osporenite akti,
opredeluva deka osnovnoto u~ili{te ima pe~at. Vo sredinata na pe~atot
e grbot na Republika Makedonija, a od stranata imeto na Republika
Makedonija i imeto i mestoto na u~ili{teto (st. 2).
Spored ~l. 15 od Zakonot, osnovnoto u~ili{te kako javna ustanova
osnova op{tinata. Sovetot na op{tinata donesuva odluka za
osnovawe na osnovno u~ili{te, po prethodno pribaveno mislewe od
Vladata na Republika Makedonija.
Vo glavata od Zakonot so naslov: VI. PEDAGO[KA EVIDEN-
CIJA I DOKUMENTACIJA bea sodr`ani, me|u drugite ~l. 81, 82 i
83.
Spored ~l. 81 od Zakonot, pedago{kata dokumentacija vo smisla
na ovoj zakon opfa}a: glavna kniga na u~enicite, svidetelstvo, u~eni~ka
kni{ka i prevednica. Glavnata kniga za u~enicite e dokument od
trajna vrednost.
Spored ~l. 82 od Zakonot, pedago{kata dokumentacija se vodi i
izdava na makedonski jazik so upotreba na kirilskoto pismo. Za u~e-
1057

nicite, pripadnici na zaednicite koi nastavata ja sledat na jazik razli~en
od makedonskiot jazik, pedago{kata dokumentacija se vodi i
izdava na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo i na jazikot i
pismoto na koj se izveduva nastavata. Vo osnovnoto u~ili{te se vodi
pedago{ka evidencija.
Spored ~l. 83 od Zakonot, svidetelstvoto, u~eni~kata kni{ka i
prevednicata se javni ispravi. Javnite ispravi se izdavaat vo eden
primerok. Vo slu~aj izdadeniot dokument da se izgubi ili uni{ti,
osnovnoto u~ili{te izdava vtor dokument.
Soglasnost na statutot na osnovnoto u~ili{te dava Ministerstvoto,
soglasno ~l. 103 od Zakonot.
Ovoj zakon prestana da va`i na 27. 08. 2008 godina.
Trgnuvaj}i od analizata na citiranite zakonski odredbi proizleguva
deka osnovnoto u~ili{te kako javna ustanova go osnova op{tinata,
toa ima ime, ima pe~at vo koj, me|u drugoto, e sodr`ano i imeto
na u~ili{teto, a pedago{kata dokumentacija se vodi i izdava na makedonski
jazik so upotreba na kirilskoto pismo, kako i na drug, razli~en
jazik i pismo od makedonskiot jazik, koga i na takov jazik se
izveduva nastavata. Soglasnost na statutot na u~ili{teto dava nadle-
`noto ministerstvo.
Vo ~l. 22 od Zakonot za lokalnata samouprava ("SV RM," br.
5/2002), e opredelena listata na nadle`nosti na op{tinite, me|u koi,
spored t. 8 pripa|a obrazovanie - osnovawe, finansirawe i administrirawe
na osnovni i sredni u~ili{ta, vo sorabotka so centralnata
vlast, vo soglasnost so zakon, organizirawe na prevoz i ishrana na
u~enici i nivno smestuvawe vo u~eni~ki domovi.
Vo ~l. 41 od Zakonot e uredena rabotata na sednicite na sovetot.
Imeno, sovetot mo`e da raboti ako na sednicata prisustvuvaat
mnozinstvo od vkupniot broj ~lenovi na sovetot (st. 1). Sovetot odlu-
~uva so mnozinstvo glasovi od prisutnite ~lenovi, ako so zakon i so
statutot poinaku ne e opredeleno (st. 2). Propisite koi se odnesuvaat
na kulturata, upotrebata na jazicite i pismata na koi zboruvaat pomalku
od 20% od gra|anite vo op{tinata, utvrduvaweto i upotrebata na
grbot i znameto na op{tinata, se usvojuvaat so mnozinstvo glasovi od
prisutnite ~lenovi na sovetot, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi
od prisutnite ~lenovi na sovetot koi pripa|aat na zaednicite koi
ne se mnozinsko naselenie vo op{tinata (st. 4). Na sednicata na sovetot
po pravilo, se glasa javno (st. 5). Za sekoja sednica na sovetot se
vodi zapisnik (st. 6).
Vo konkretniot slu~aj po odnos na osporeniot Zaklu~ok, vrz
osnova na prilo`eniot Zapisnik za odr`ana 40-ta sednica na Sovetot
na op{tina Gostivar na 8. 05. 2008 godina se utvrdi deka, pra{aweto za
davawe na soglasnost na ime na osnovno u~ili{te bilo postaveno kako
4-ta to~ka na dnevniot red. Sednicata zapo~nala so 29 prisutni sovetnici
od vkupno 31 kolku {to broi Sovetot na op{tinata. Po konkret-
1058

noto pra{awe e odr`ana rasprava, 24 sovetnici glasale za predlogot,
dvajca glasale protiv po {to e konstatirano deka predlogot e usvoen.
Spored etni~kata struktura Sovetot ima 22 Albanci, 5 Makedonci i 4
Turci.
Vo ~l. 9 od Zakonot za ustanovite („SV RM" br. 32/2005 i 120/
2005), e opredeleno deka, nazivot na ustanovata ja sodr`i oznakata
"ustanova" i drugi oznaki koi upatuvaat na vidot i karakterot na dejnosta
i nejzinoto sedi{te. Nazivot na javnata ustanova (nacionalna)
go sodr`i grbot i imeto na Republika Makedonija (st. 2). Nazivot na
javna ustanova na op{tinata ili na gradot Skopje go sodr`i imeto na
Republika Makedonija i imeto na op{tinata odnosno gradot Skopje
(st. 3). Ustanovata mo`e da go izmeni nazivot na ustanovata samo vo soglasnost
so osnova~ot (st. 8).
Vo ~l. 13 od Zakonot se uredeni pra{awata po odnos na pe~atot
i drugite obele`ja na ustanovite. Spored st. 1 od ovoj ~len od Zakonot
ustanovata ima pe~at, a spored st. 2 pe~atot go sodr`i nazivot i sedi-
{teto na ustanovata. Vo sredinata na pe~atot na javnata ustanova e
sodr`an i grbot na Republika Makedonija (st. 3). Formata i sodr`inata
na pe~atot, izgledot na znacite, drugite obele`ja kako i na~inot
na nivnoto koristewe, se utvrduvaat so statutot na ustanovata (st. 4).
Spored ~l. 32 st. 1 od Zakonot, so naslov: "Akti na ustanovata,"
ustanovata ima statut. So statutot osobeno se ureduva: organizacijata
i na~inot na vr{ewe na dejnosta, nazivot, sedi{teto, upravuvaweto,
rabotovodeweto, kontrolata, pravata i obvrskite na korisnicite na
javnata usluga i drugi pra{awa od zna~ewe za izvr{uvawe na dejnosta
i raboteweto na ustanovata vo soglasnost so zakon i aktot za osnovawe
(st. 2). Donesuvaweto na statutot na javnata ustanova kako i negovoto
izmenuvawe go vr{i organot na upravuvawe na javnata ustanova vo soglasnost
so zakon (st. 4). Na statutot na javnata ustanova soglasnost
dava osnova~ot ili organ opredelen od osnova~ot (st. 5).
Od analizata na citiranite odredbi zakonski odredbi proizleguva
deka op{tinata osnova osnovno u~ili{te kako javna ustanova vo
koja se vr{i javna usluga od javen interes vo oblasta na obrazovanieto.
Edni od osnovnite belezi na u~ili{teto se i negovoto ime i naziv.
Op{tiot akt za izveduvaweto na dejnosta i raboteweto na u~ili{teto
e statutot za kogo soglasnost dava Ministerstvoto za obrazovanie i
osnova~ot, vo konkretniot slu~aj op{tinata Gostivar. Dobivaweto na
vaka predvidenata soglasnosta se odnesuva i na izmenite i dopolnuvawata
na osnovniot akt na rabotewe. Pritoa, soglasnosta e
aktot so koj se potvrduva deka statutot ili negovite izmeni i dopolnuvawa
se doneseni vo postapka predvidena so zakon i duri po dadenata
soglasnost konkretniot akt stanuva polnova`en. Isto taka, proizleguva
deka imeto i nazivot na ustanovata, odnosno u~ili{teto e element
koj e prisuten ne samo vo statutot, tuku i vo pe~atot na ustanovata
i so samoto toa i vo aktite {to osnovno - obrazovnata ustanova
1059

{to gi vodi ili izdava vo tekot na ostvaruvawe na osnovno obrazovniot
proces. Isto taka, imeto na osnovnoto u~ili{te kako negovo
osnovno obele`je se javuva i na pedago{kata dokumentacija i pedago{-
kata evidencija.
Imaj}i ja predvid sodr`inata na ~l. 81, ~l. 82 i ~l. 83 od Zakonot
za osnovnoto obrazovanie, {to be{e vo sila vo vreme na donesuvawe
na osporenite akti, proizleguva deka pedago{kata dokumentacija,
se vodi i izdava na makedonski jazik so upotreba na kirilskoto
pismo. Za u~enicite, pripadnici na zaednicite koi nastavata ja sledat
na jazik razli~en od makedonskiot jazik, pedago{kata dokumentacija
se vodi i izdava na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo i na
jazikot i pismoto na koj se izveduva nastavata.
Vo tekot na prethodnata postapka utvrdivme deka vo vreme na
donesuvawe na osporenite akti i sega vo sila e i Zakonot za upotreba
na makedonskiot jazik ("SV RM," br. 5/1998 i 89/2008).
Spored ~l. 2 st. 2 od Zakonot, upotrebata na makedonskiot jazik,
kako slu`ben jazik e pravo i dol`nost na gra|anite na Republikata.
Spored ~l. 5 al. 1, 2, 5 i 6 od Zakonot, makedonskiot jazik, pokraj
upotrebata vo organite na dr`avnata vlast, vo organite na edinicite
na lokalnata samouprava i gradot Skopje, me|u drugoto se upotrebuva
i vo:
trgovskite dru{tva, pretprijatijata, ustanovite i drugite
pravni lica registrirani vo Republikata;
nazivite, reklamite i plakatite na pravnite lica;
obele`uvaweto na javnite mesta;
natpisite vo sredstvata za javen prevoz i vo javnite objekti;
Spored ~l. 6 al. 1 i 3 od Zakonot, za{titata, unapreduvaweto i
zbogatuvaweto na makedonskiot jazik opfa}aat, me|u drugoto, osobeno
naglasena gri`a za upotreba na makedonskiot jazik vo procesot na
obrazovanieto i vospitanieto i izbegnuvawe upotreba na stranski
izrazi i zamenki, odnosno, po mo`nost, nivno zamenuvawe so soodvetni
poimi od makedonskata leksika.
Vrz osnova na analizata na Amandmanot V na Ustavot odredbite
od Zakonot za upotreba na makedonskiot jazik, a vo kontekst na prethodno
napravenata analiza na ustavnite i zakonskite odredbi proizleguva
deka osnovnoto u~ili{te e pravno lice koe se identifikuva,
me|u drugoto i so svoe ime, naziv vo koj e sodr`ano i imeto, koi mora
da bidat ozna~eni na makedonski jazik i kirilsko pismo kako slu`ben
jazik na celata teritorija na Republika Makedonija i na drug jazik
{to go zboruvaat najmalku 20% gra|ani i toa kako slu`ben jazik samo
vo slu~aite koga nastavata vo u~ili{tata se odviva i na toj drug jazik.
Opredeluvaj}i ja sodr`inata na statutot na osnovnoto u~ili-
{te kako op{t akt za izvr{uvawe na dejnosta i rabotewe na u~ili{-
teto vo koj e opredeleno imeto na u~ili{teto, ponatamu kako akt na
koj se baziraat pedago{kata dokumentacija i pedago{kata evidencija,
1060

kako dokumenti so trajno zna~ewe ili so karakter na javni ispravi
{to trajno cirkuliraat vo pravniot poredok i za koi e predvideno
spored ustavnite i zakonskite normi upotreba na makedonskiot jazik i
kirilsko pismo i jazik na pripadnicite na zaednicite koga toa e potrebno,
cenime deka so osporenite akti ne se isklu~uva upotrebata na
makedonskiot jazik so toa {to izrazot: "Ba{kimi" e opedelen kako
novo ime za konkretnoto osnovno u~ili{te.
Ova od pri~ini {to op{tiot izraz: "Ba{kimi" odbran i potvrden
kako ime na osnovnoto u~ili{te go zapazuva kriteriumot za upotreba
na kirilskoto pismo.
Ottamu, cenime deka osporenite delovi od Statutot, a so niv i
dadenata soglasnost na ministerot za obrazovanie i nauka, kako i zaklu~ok
za davawe soglasnost na Sovetot na op{tina Gostivar, kako akti
{to treba da ja potvrdat zakonitosta na postapkata na napravenite
izmeni na Statusot i zakonitosta na promenata na imeto ne bi mo`ele
da se stavat pod somnenie po odnos na nivnata soglasnost so ~l. 8 st. 1
al. 3 i ~l. 9 od Ustavot.
Ottamu, celokupnata analiza na osporenite akti razgleduvani
od aspekt na citiranata ustavna i zakonska regulativa poka`a deka ne
mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so Amandmanot
V na Ustavot, ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9 i ~l. 96 od Ustavot, so ~l. 2
st. 2, ~l. 5 al. 1, 2, 5 i 6 i ~l. 6 al. 1 i 3 od Zakonot za upotrebata na
makedonskiot jazik.
Isto taka, cenime deka ne e napravena povreda na odredbite od
Zakonot za lokalnata samouprava i Zakonot za ustanovite koga od
strana na nadle`noto ministerstvo i op{tinata Gostivar se dadeni
baranite soglasnosti, bidej}i navedenite organi postapile na na~in
predviden vo zakonskata regulativa.
Imaj}i predvid deka osporenite akti se doneseni vrz osnova na
odredbi od Zakonot za osnovnoto obrazovanie koj prestana da va`i po
podnesuvawe na inicijativata, smetame deka postojat procesni pre~ki
za vpu{tawe vo analiza na ocenuvawe na zakonitosta na osporenite
akti po odnos na navedeniot zakon.
Vo me|uvreme vlegoa vo sila Zakonot za osnovnoto obrazovanie
("SV RM," br. 103/2008) i Zakon za upotreba na jazik {to go zboruvaat
najmalku 20% od gra|anite vo Republika Makedonija i vo edinicite na
lokalnata samouprava ("SV RM," br. 101/2008) ~ii odredbi za oddelna
problematika identi~no, a za drugi i pokonkretno gi ureduva pra{awata
{to se pokrenuvaat vo inicijativata.
Imeno, vo ~l. 3 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie, koj sega e
vo sila se opredeleni celite na osnovnoto obrazovanie i vospitanie,
me|u koi: razvivawe na pismenosta i sposobnostite na u~enicite za
razbirawe, informirawe i izrazuvawe na makedonski jazik i negovoto
kirilsko pismo (al. 3) i razvivawe na pismenosta i sposobnostite na
u~enicite za razbirawe, informirawe i izrazuvawe, pokraj na makedo-
1061

nski jazik i negovoto kirilsko pismo, i na jazik i pismo na pripadnicite
na zaednicite koi zboruvaat jazik razli~en od makedonskiot
jazik (al. 4).
Spored ~l. 12 st. 1 od Zakonot, dejnosta na osnovnoto u~ili{te
e od javen interes, a spored st. 2 osnovnoto u~ili{te ima svojstvo na
pravno lice i se zapi{uva vo Centralniot registar na Republika
Makedonija.
Vo ~l. 14 st. 1 od Zakonot e opredeleno deka imeto na osnovnoto
u~ili{te e napi{ano na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo.
Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, vo osnovnite u~ili{ta vo koi
nastavata se izveduva i na drug jazik i pismo razli~en od makedonskiot
jazik, imeto na u~ili{teto e napi{ano na makedonski jazik i negovoto
kirilsko pismo i na jazikot i pismoto na koe se izveduva nastavata.
Vo ~l. 16 st. 2 od Zakonot e opredeleno deka, op{tinskoto osnovno
u~ili{te se osnova od op{tinata, a spored st. 3 dr`avnoto osnovno
u~ili{te se osnova od Vladata na Republika Makedonija (vo natamo{niot
tekst: Vladata). Vo st. 4 od odredbata e opredeleno deka sovetot
na op{tinata donesuva odluka za osnovawe na osnovno u~ili{te,
po prethodno pribaveno pozitivno mislewe od Vladata.
So aktot za osnovawe na u~ili{teto, spored ~l. 19 al. 1 od Zakonot,
me|u drugoto se utvrduva i imeto i sedi{teto na osnovnoto u~ili{te.
Vo ~l. 21 st. 1 od Zakonot e opredeleno deka osnovnoto u~ili-
{te ima statut. Spored st. 2 na istiot ~len od Zakonot, so statutot
osobeno se ureduvaat: organizacijata i vr{eweto na vospitno-obrazovnata
dejnost, nazivot, sedi{teto, upravuvaweto i rakovodeweto, pravata
i obvrskite na u~enicite, pravata i obvrskite na vrabotenite i
drugi pra{awa od zna~ewe za rabota na osnovnoto u~ili{te. Statutot
na osnovnoto u~ili{te go donesuva u~ili{niot odbor (st. 3). Na statutot
na osnovnoto u~ili{te soglasnost dava Ministerstvoto (st. 4).
Vo glavata so naslov: VIII. PEDAGO[KA DOKUMENTACIJA
I EVIDENCIJA, me|u drugite se sodr`ani ~l. 98, 99, 100 i 101 od
Zakonot {to sega e vo sila, koi po odnos na pra{aweto na uporebata
na makedonskiot jazik i pismo i upotrebata na drug jazik razli~en od
makedonskiot jazik i pismo se identi~ni so ~l. 81, 82 i 83 od Zakonot
{to prestana da va`i.
Imeno, spored ~l. 100 od Zakonot {to sega e vo sila, pedago{-
kata dokumentacija od ~l. 100 st. 1 na ovoj zakon se vodi i izdava na
makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo. Za u~enicite od pripadnicite
na zaednicite koi nastavata ja ostvaruvaat na jazik i pismo
razli~en od makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, pedago{-
kata dokumentacija od st. 1 na ovoj ~len se vodi i izdava na makedonski
jazik i negovoto kirilsko pismo i na jazikot i pismoto na koj{to se
izveduva nastavata.
1062

Ponatamu, spored ~l. 2 st. 1 od Zakon za upotreba na jazik {to
go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite vo Republika Makedonija i vo
edinicite na lokalnata samouprava ("SV RM," br. 101/2008), vo organite
na dr`avnata vlast vo Republika Makedonija mo`e da se koristi
i slu`beniot jazik razli~en od makedonskiot jazik vo soglasnost so
ovoj zakon. Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, jazikot {to go zboruvaat
najmalku 20% od gra|anite vo Republika Makedonija se upotrebuva,
me|u drugoto vo obrazovanieto i naukata.
Spored ~l. 50 od Zakonot, pedago{kata dokumentacija vo osnovnite
u~ili{ta se vodi i izdava na makedonski jazik so upotreba na kirilskoto
pismo (st. 1). Za u~enicite, pripadnici na zaednicite koi nastavata
ja sledat na jazik razli~en od makedonskiot jazik, pedago{kata
dokumentacija se vodi i izdava na makedonski jazik i negovoto kirilsko
pismo i na jazikot i pismoto na koj se izveduva nastavata (st. 2).
Trgnuvaj}i od analizata na navedenite zakonski odredbi proizleguva
deka osporenite akti ne bi mo`ele da bidat staveni pod somnenie
i po odnos na nivnata soglasnost so sega va`e~kata regulativa
{to go ureduva imeto na u~ili{teto i jazikot na koj se vodi i izdava
pedago{kata dokumentacija.
Po odnos na osporenata soglasnost i re{enieto za davawe na
soglasnost cenime deka treba da ja delat istata pravna sudbina so osporenite
delovi na statutot bidej}i dobivaweto na soodvetnite soglasnosti
e uslov za proizveduvawe pravno dejstvo na osporeniot statut,
od kade soglasnostite se negov sostaven del.
Vrz osnova na celokupnata analiza na citiranite ustavni i zakonski
odredbi, analizata na osporenite akti, kako i iznesenata ustavno
sudska praktika, cenime deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za
soglasnost na osporenite akti so Amandmanot V na Ustavot, ~l. 8 st. 1
al. 3, ~l. 9 i ~l. 96 od Ustavot, so ~l. 2 st. 2, ~l. 5 al. 1, 2, 5 i 6 i ~l. 6 al.
1 i 3 od Zakonot za upotrebata na makedonskiot jazik, so ~l. 14 i ~l.
100 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie, kako i so ~l. 50 od Zakon za
upotreba na jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite vo Republika
Makedonija i vo edinicite na lokalnata samouprava.
Poradi navedenite pri~ini se, p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na:
a) delot: "Ba{kimi" sodr`an vo Uvodot, naslovot, ~l. 1, ~l. 7
st. 1, ~l. 10 i ~l. 140 od Statutot na Osnovnoto u~ili{te "Ba{kimi" -
Gostivar br. 0101-33/1 od 6. 02. 2008 godina,
b) Re{enieto za davawe soglasnost na Statutot na Osnovnoto
u~ili{te "Ba{kimi" - Gostivar br. 10-7/6-1 od 29. 02. 2008 godina, doneseno
od ministerot za obrazovanie i nauka i
1063

v) Zaklu~ok za davawe soglasnost br. 07-47/1 od 8. 05. 2008 godina
na Sovetot na op{tina Gostivar.
*
Do pretsedatelot, sudiite, generalniot sekretar
i dr`avnite sovetnici na
Ustavniot sud na Republika Makedonija
IZVESTUVAWE ZA IZZEMAWE OD SVOJSTVOTO SUDIJA
IZVESTITEL PO PREDMETOT U. BR. 125/2008
Na Sednicata na Sudot od 17. 12. 2008 godina vo raspravata po
predmetot U. br. 125/2008, me|u drugite, zedoa u~estvo i sudiite Igor
Spirovski i Liljana-Ingilizova Ristova. Tie istaknaa deka vo
referatot nedostasuvalo ekspertsko mislewe od Institutot za
makedonski jazik za toa dali postoi makedonski zbor "ba{kimi" i ako
postoi {to zna~i istiot. Na navedenite sudii u{te na samata Sednica
im objasniv deka imam 56 godini, deka dobro go poznavam makedonskiot
jazik i deka ne sum nedoveten da baram mislewe od nadle`en organ za
takov notoren fakt. Patem re~eno, notorni fakti vo pravoto ne se
doka`uvaat.
Vo eden moment be{e prekinata raspravata po ovaa to~ka i na
pauzata za pojadok ({to zna~i nadvor od Sednicata), pretsedatelot na
sudot Trendafil Ivanovski posaka so sudiite da se dogovori za
ishodot na ovoj predmet. Vo taa nasoka pobara poddr{ka od sudiite
Spirovski i Ingilizova za toa nivnoto mislewe da go postavel kako
predlog na Sednicata i otkako istoto }e se usvoelo da se odlo`i sednicata.
Takva soglasnost vedna{ mu be{e dadena. Samo jas se
sprotivstaviv so izjava deka vo toj slu~aj }e mora da bara nov sudija
izvestitel po ovoj predmet. Na toa Ivanovski mi vozvrati se zakana
deka jas toa nema da mo`am da go storam, za{to seto ona za {to Sudot
}e dogovorel (pa makar i na vakvi neformalni sredbi i od neprincipielni
koalicii m.z.) jas sum moral da go izvr{am.
Vo prodol`enie na sednicata pretsedatelot vedna{ go stavi na
glasawe ve}e dogovoreniot predlog: "Predmetot da se odlo`i do
dobivaweto eskspertsko mislewe od Institutot za makedonski jazik za
toa dali postoi makedonski zbor "ba{kimi" i ako postoi {to zna~i
istiot. Predlogot be{e izglasan so 6 glasovi za i 3 glasa protiv.
Protiv predlogot glasaa Ismail Darli{ta, d-r Gzime Starova i
Zoran Sulejmanov.
Vedna{ potoa izjaviv deka se izemam od navedeniot predmet i
smetam deka }e bide najdobro na istata Sednica da se izbere nov sudija
izvestitel. Pritoa, naglasiv deka insistiraweto na Sudot od oficielen
organ da baram takvo mislewe e nepristoen, nemoralen i bizaren i
ottamu ne go prifa}am.
1064

Na ova, pretsedatelot na Sudot smeta{e deka ne treba ni{to da
odgovori, nitu mojata izjava ja vnese vo zapisnik. Toj, kako ni{to da ne
sum ka`al, ednostavno prejde na slednata to~ka od dnevniot red.
So ogled na ignorantskiot odnos od pretsedatelot na Sudot kon
moeto izzemawe (izbegnuvaweto istoto da se konstatira vo zapisnik
od Sednicata na Sudot), moeto izzemawe od svojstvoto sudija izvestitel
po predmetot U. br. 125/2008, prisilen sum da go prilo`am vo pismena
forma. Navedenoto go pravam soglasno ~l. 17 st. 4 od Delovnikot
na Ustavniot sud kade decidno e navedeno: "Ako na sudijata mu e dodelen
vo rabota predmet, a toj ili Ustavniot sud smeta deka postojat
opravdani pri~ini toj da ne ja vodi prethodnata postapka, predmetot
mu se dodeluva na drug sudija spored opredeleniot red.
Skopje, 18. 12. 2008
Sudija
d-r Zoran Sulejmanov
1065

1066

87. U. br. 110/2008 (17. 12. 2008)
Osporen akt i odredba
^len 42 st. 8 od Zakonot za prekr{ocite ("SV RM," br.62/2006).
Sodr`ina na odredbata i fakti~ka sostojba
a) Zakonot za prekr{ocite ima ~etiri dela: Osnovni odredbi
(~lenovite 1 i 2); Del prvi nasloven "Materijalno-pravni odredbi" i
posveten na: (1) poimite prekr{ok i prekr{o~na odgovornost; (2) vidovite
prekr{o~ni sankcii na-polnoletni storiteli, maloletni lica,
vospitni merki, pravni lica, posebni prekr{o~ni merki; (3) zastarenosta;
(4) zna~eweto na izrazite; (5) evidencija na prekr{o~ni sankcii
(~lenovite 3 - 45); Del vtori nasloven „Postapka za poramnuvawe i
posreduvae“ (~lenovite 46 - 52) i Del treti nasloven "Prekr{o~na
postapka" (~lenovite 53-156).
^lenot 42 od Zakonot e sistematiziran vo Delot prvi, glava
posvetena na Zastarenost. Vo st. 1 od toj ~len se opredeluva deka:
"Prekr{o~nata postapka na mo`e da se povede nitu da se vodi ako pomine
edna godina od denot koga e storen prekr{okot."
Vo osporeniot st. 8 od istiot ~len se opredeluva deka: "So zakon
so koj se propi{uva prekr{ok, mo`e za oddelni prekr{oci da se
opredelat rokovi na zastarenost podolgi od rokovite od st. 1 na ovoj
~len, no ne podolgi od pet godini."
b) Od iznesenoto, pokraj drugoto, proizleguva deka ~l. 42 od
Zakonot e materijalnopravna odredba za prekr{ocite; deka se odnesuva
na zastaruvawe i, poblisku, na zastaruvawe da se povede i vodi
prekr{o~na postapka; deka op{to pravilo e da ne mo`e da se povede,
nitu da se vodi, prekr{o~na postapka ako pomine edna godina od nastanuvaweto
na prekr{okot (st. 1); deka, po isklu~ok, so poseben zakon i
za oddelni prekr{oci mo`e da se opredelat podolgi rokovi za zastarenost
otkolku edna godina, no ne podolgi od pet godini (st. 8).
Aspekti na osporuvawe na ~len 42 stav 8
a) - „.... vakva odredba mo`e da se predviduva samo so Ustavot na
Republika Makedonija, a ne so zakon, {to e donesen so prosto mnozinstvo
glasovi od vkupniot broj pratenici...," ".... zakonodavecot sam
bez ustavna osnova si opredeluva kakov zakon mo`e da donesuva, so {to
1067

se povreduva temelnata vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija - vladeewe na pravoto od ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 51 od Ustavot
na Republika Makedonija.
- "... so Krivi~niot zakonik (~l. 107 st. 1 t. 6) e predvideno deka
krivi~noto gonewe ne mo`e da se prezeme koga }e pominat dve godini
od izvr{uvaweto na krivi~noto delo.... Spored toa, .... za prekr{ok e
predviden mnogu podolg rok na zastarenost na poveduvawe i vodewe na
prekr{o~nata postapka, duri pet godini, otkolku {to se predviduva za
krivi~no gonewe, iako treba da bide obratno. Bidej}i, po redot na ne-
{tata, krivi~noto delo mora da se tretira postrogo vo odnos na prekr-
{okot."
b) Spored toa, ~l. 42 st. 8 od Zakonot se osporuva od dve pri~ini:
Sobranieto na Republika Makedonija nema ustaven osnov so zakon,
osobeno donesen so prosto mnozinstvo, da opredeluva sodr`ina na
drugi zakoni; opredeluvaweto - poveduvawe i vodewe na prekr{o~na
postapka za oddelni prekr{oci da mo`e so poseben zakon da se predvidi
so rok do pet godini od nastanuvaweto, vo situacija koga za krivi~no
gonewe na krivi~ni dela za koi e predvidena kazna zatvor do
edna godina ili pari~na kazna e opredelen rok od dve godini, ne obezbeduva
da vladee pravoto so ogled deka krivi~no delo mora da se tretira
postrogo otkolku prekr{ok.
So drugi zborovi, spored inicijativata postoi samo hierarhija
me|u pravni akti (Ustav-zakon), ne i me|u pravni normi vo ramkite na
praven akt (op{ti normi - konkretni normi-isklu~oci), kako i hierarhija
me|u kaznivi dela (krivi~ni dela - prekr{oci), ne i isklu~oci
me|u niv.
Sporni pravni pra{awa
- dali Sobranieto na Republika Makedonija ima ustaven osnov
da ja ureduva materijata vo vrska so prekr{ocite, vklu~itelno i isklu~okot
od op{toto pravilo, so poseben zakon i za oddelni prekr{oci
poveduvaweto i vodeweto na prekr{o~nite postapki da mo`e da trae
pove}e od edna godina, no ne pove}e od pet godini?
- dali opredeluvaweto - poveduvawe i vodewe na prekr{o~na
postapka za oddelni prekr{oci da mo`e da se predvidi so rok do pet
godini, vo situacija koga za krivi~no gonewe za krivi~ni dela do edna
godina ili pari~na kazna e opredelen rok od dve godini, obezbeduva da
vladee pravoto?
Ustavnosudska praktika
Ureduvaweto na rokot za zastarenost e zakonska materija - U.
br. 63/2002 od 23 april 2003 godina, str. 3 to~ka 6.
1068

Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija e
vladeeweto na pravoto.
Soglasno ~l. 14 st. 1 od Ustavot, nikoj ne mo`e da bide kaznet za
delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili so drug
propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna.
Od iznesenite ustavni odredbi, pokraj drugoto, proizleguva
deka vladeeweto na pravoto e osnovna vrednost na ustavniot poredok
na Republika Makedonija i deka so zakon se utvrduvaat kaznivite dela
i se opredeluva kaznata za storitelite na tie dela.
Spored toa, zakonodavecot ima ustavno ovlastuvawe so zakon da
ja uredi materijata vo vrska so prekr{ocite so ogled deka se tie vid
na kaznivi dela, a vo tie ramki so zakon da go opredeli rokot za poveduvawe
i vodewe na prekr{o~na postapka i isklu~ocite od toj rok vo
zavisnost od nivnata opravdanost spored op{testvenite odnosi i procenkata
za razvojot na tie odnosi.
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 42 st. 8 od Zakonot za prekr{ocite ("SV RM," br. 62/2006).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 17 dekemvri 2008
godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 42 stav 8 od Zakonot za prekr{ocite ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 62/2006).
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbata od zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata: "...vakva odredba mo`e da se
predviduva samo so Ustavot na Republika Makedonija, a ne so zakon,
{to e donesen so prosto mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici...,"
„.... zakonodavecot sam bez ustavna osnova si opredeluva kakov
zakon mo`e da donesuva, so {to se povreduva temelnata vrednost na
ustavniot poredok na Republika Makedonija - vladeewe na pravoto od
1069

~len 8 stav 1 alineja 3 i ~len 51 od Ustavot na Republika Makedonija."
Inicijatorot naveduva deka „... so Krivi~niot zakonik (~len 107 stav 1
to~ka 6) e predvideno deka krivi~noto gonewe ne mo`e da se prezeme
koga }e pominat dve godini od izvr{uvaweto na krivi~noto delo....
Spored toa, .... za prekr{ok e predviden mnogu podolg rok na zastarenost
na poveduvawe i vodewe na prekr{o~nata postapka, duri pet godini,
otkolku {to se predviduva za krivi~no gonewe, iako treba da
bide obratno. Bidej}i, po redot na ne{tata, krivi~noto delo mora da
se tretira postrogo vo odnos na prekr{okot."
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Zakonot za prekr{ocite ima
~etiri dela: Osnovni odredbi (~lenovite 1 i 2); Del prvi nasloven
"Materijalno-pravni odredbi" i posveten na: (1) poimite prekr{ok i
prekr{o~na odgovornost; (2) vidovite prekr{o~ni sankcii na polnoletni
storiteli, maloletni lica, vospitni merki, pravni lica, posebni
prekr{o~ni merki; (3) zastarenosta; (4) zna~eweto na izrazite; (5)
evidencija na prekr{o~ni sankcii (~lenovite 3 - 45); Del vtori nasloven
"Postapka za poramnuvawe i posreduvawe" (~lenovite 46 - 52) i
Del treti nasloven "Prekr{o~na postapka" (~lenovite 53-156).
^lenot 42 od Zakonot e sistematiziran vo Delot prvi, glava
posvetena na "Zastarenost." Vo stav 1 od toj ~len se opredeluva deka:
"Prekr{o~nata postapka na mo`e da se povede nitu da se vodi ako
pomine edna godina od denot koga e storen prekr{okot."
Vo osporeniot stav 8 od istiot ~len se opredeluva deka: "So
zakon so koj se propi{uva prekr{ok, mo`e za oddelni prekr{oci da se
opredelat rokovi na zastarenost podolgi od rokovite od stavot 1 na
ovoj ~len, no ne podolgi od pet godini."
Od iznesenoto proizleguva deka ~lenot 42 od Zakonot e materijalno-pravna
odredba za prekr{ocite; deka se odnesuva na zastaruvawe
i, poblisku, na zastaruvawe da se povede i vodi prekr{o~na postapka;
deka op{to pravilo e da ne mo`e da se povede, nitu da se vodi, prekr{o~na
postapka ako pomine edna godina od nastanuvaweto na prekr{okot
(stav 1); deka, po isklu~ok, so poseben zakon i za oddelni prekr{oci
mo`e da se opredelat podolgi rokovi za zastarenost otkolku
edna godina, no ne podolgi od pet godini (stav 8).
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija
e vladeeweto na pravoto.
Soglasno ~len 14 stav 1 od Ustavot, nikoj ne mo`e da bide kaznet
za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili so
drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna.
Od iznesenite ustavni odredbi, pokraj drugoto, proizleguva
deka vladeeweto na pravoto e osnovna vrednost na ustavniot poredok
na Republika Makedonija i deka so zakon se utvrduvaat kaznivite dela
i se opredeluva kaznata za storitelite na tie dela.
Spored toa, zakonodavecot ima ustavno ovlastuvawe so zakon da
1070

ja uredi materijata vo vrska so prekr{ocite so ogled deka se tie vid
na kaznivi dela, a vo tie ramki so zakon da go opredeli rokot za poveduvawe
i vodewe na prekr{o~na postapka i isklu~ocite od toj rok vo
zavisnost od nivnata opravdanost spored op{testvenite odnosi i procenkata
za razvojot na tie odnosi.
Poradi toa, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto
za soglasnosta na osporenata zakonska odredba so navedenite odredbi
od Ustavot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r
Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
1071

1072

88. U. br. 60/2008 (24. 12. 2008)
Osporen akt
Odluka za donesuvawe Detalen urbanisti~ki plan za gradska
~etvrt „Buwakovec II" - Skopje, br. 07-1622/1, donesena od Sovetot na
op{tina Centar - Skopje na 9 dekemvri 2002 godina ("Slu`ben glasnik
na grad Skopje," br. 13/2002).
Aspekt na osporuvawe
a) ".... osporenata odluka ne e vo soglasnost so ~l. 11 od Zakonot
za prostorno i urbanisti~ko planirawe zatoa {to so usvojuvaweto na
Detalniot urbanisti~ki plan „Buwakovec II" se pravi izmena na gradbata
na na{ata individualna stanbena zgrada na KP. br. 7138 vo povr-
{ina 261 m 2 . Povredata na postapkata na donesuvawe na Detalniot
urbanisti~ki plan se sostoi vo toa {to povr{inata na objektot ne e
vcrtana spored realna dimenzija odnosno spored negovata postojna sostojba.
Pokonkretno celiot objekt e so dimenzii __ m. na 12 m., a so noviot
Detalen urbanisti~ki plan se prika`uva so dimenzii 7 m. na 8 m.
taka {to sega se predviduva lepewe na zgradata na KP. br. 11205 na
na{ata zgrada, a legalno izgradenite prozori ne se zatvoraat i ne se
ostava prostor izme|u na{ata zgrada i zgradata koja zapo~nuva da se
gradi, pa ne e po~ituvana zakonskata odredba na ~len 11 od Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe koja predviduva postojnata sostojba
da e osnova na planot.
Koga be{e izlo`en na uvid Detalniot urbanisti~ki plan od
2002 (javna anketa) nie bevme na uvid i dostavivme pismeni zabele{ki
za napraveniot previd, pa duri i direktno li~no i be{e uka`ano na
toga{nata na~alni~ka na Sektorot za urbanizam na op{tina Centar
od strana na `alitelot Popov Borislav. Nie ne bevme izvesteni za
pri~inite poradi koi ne se prifa}aat na{ite zabele{ki za da mo`eme
da se obratime do povisok organ, nitu pak izve{tajot od javnata
anketa ni bil prezentiran.
Detalniot urbanisti~ki plan od 2002 godina „Buwakovec II"
moral da gi inkorporira site gradbi koi dotoga{ bile napraveni vrz
osnova na dokumentacija legalno izdadena od nadle`en organ kako vo
slu~ajot na na{ata gradba i na osnova Detalniot urbanisti~ki plan
koj toga{ va`el (1986), a ne da predviduva poinakvi uslovi za gradba.
Nie `alitelite imame izgradeno objekt za domuvawe vo 1987 godina
1073

vrz osnova na Re{enie za lokacija ...Zapisnik za regulaciona grade`na
i nivelaciona linija ...Re{enie za priznavawe na predimstveno pravo
na koristewe grade`no neizgradeno zemji{te ... Re{enie so koe se dava
urbanisti~ka soglasnost na glaven proekt za izgradba na stanbena
zgrada ...Odobrenie za gradewe ...".
Se predlaga ukinuvawe na Odlukata.
b) So drugi zborovi, materijalno gledano, se smeta deka me|u
objektot na inicijatorite na KP. br. 7138 i novopredvideniot objekt
na sosednata KP. br. 11205 treba da ima prazen prostor, a ne dvata
objekti da se slepeni kako {to predviduva osporenata odluka, so {to
se zatvoraat legalno izgradenite prozori na inicijatorite. Proceduralno
gledano, sporno e: (1) podnositelite na inicijativata ne bile
izvesteni za pri~inite poradi koi ne se prifateni nivnite zabele-
{ki za da mo`ele da se obratat do povisok organ i {to (2) izve{tajot
od javnata anketa ne im bil prezentiran.
Mislewe od donositelot na osporenata odluka
a) "Postapkata za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan
„Buwakovec II" e sprovedena soglasno odredbite od Zakonot za prostorno
i urbanisti~ko planirawe ("SV RM," br. 4/1996, 28/1997, 18/1999 i
53/2001).
... organizirana e javna anketa po nacrtot na planot vo traewe
od 10 dena, izgotven e izve{taj za sprovedenata javna anketa so obrazlo`enie
po zabele{kite, ima izve{taj za izvr{ena stru~na revizija, a
nadle`noto Ministerstvo za transport i vrski - Sektor za ureduvawe
na prostorot ima dadeno soglasnost na predlog - Detalen urbanisti~ki
plan za gradska ~etvrt "Buwakovec II" - Skopje".
Vo odnos na zabele{kata na inicijatorite deka povr{inata na
nivniot objekt ne e vcrtana spored realna dimenzija odnosno spored
negovata postojna sostojba, se naveduva deka "vakvata zabele{ka na
podnesuva~ite na inicijativata ne mo`e da bide osnov za ocenuvawe na
soglasnosta na Odlukata ..." so Ustavot i Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe..." poradi nenadle`nosta na Ustavniot sud za toa.
b) Spored toa, se smeta deka osporenata odluka e donesena vo
postapka soodvetna na odredbite od toga{ va`e~kiot Zakon za prostorno
i urbanisti~ko planirawe i deka pra{aweto na gabaritot na
objektot na podnositelite na inicijativata ne e delokrug na Ustavniot
sud soglasno ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija.
Fakti~ka sostojba
- vo avgust i septemvri 2001 godina e izvr{ena stru~na revizija
na Nacrt planot,
1074

- vo oktomvri 2001 godina i januari 2002 godina e dadeno stru-
~no mislewe po Nacrt-planot od Ministerstvoto za transport i vrski
i od glavniot arhitekt na gradot Skopje,
- na 11 fevruari 2002 godina e utvrden nacrtot na Detalniot
urbanisti~ki plan za gradska ~etvrt "Buwakovec II" - Skopje, od strana
na Oddelenieto za urbanizam na op{tina Centar,
- na 13 fevruari 2002 godina, e donesena odluka za organizirawe
na javna anketa od strana na gradona~alnikot na Op{tinata,
- na 18 fevruari 2002 godina, vo vesnicite "Utrinski vesnik" i
"Dnevnik" e objaveno Soop{tenie do gra|anite i pravnite lica za javna
anketa po Nacrt - planot, koj }e bide izlo`en vo prostoriite na
Mesnata zaednica "Vasil Antevski Dren" vo period od 10 dena odnosno
od 18-28 fevruari 2002 godina,
- na javnata anketa se izneseni 156 zabele{ki na Nacrt-planot
od strana na gra|anite i pravnite lica; me|u niv, evidentirani se zabele{ki
od Mile i Timka Bla`eski i Borislav Popov – (1) baraat da
se izvr{i korekcija na grafi~kiot prikaz na Nacrt-planot spored
fakti~kata sostojba, (2) ne se soglasuvaat so visinata na objektite od
sprotivnata strana na ulicata, (3) baraat da se obezbedi parkirawe vo
dvornite mesta, (4) baraat da se obezbedi infrastruktura soodvetna na
izgradenosta i opremenosta,
- na 30 maj 2002 godina e izraboten izve{taj po zabele{kite od
javnata anketa, sostaven od Stru~na komisija formirana od gradona-
~alnikot na op{tina Centar,
- vo navedeniot izve{taj e sodr`an odgovor, pokraj na drugite, i
na zabele{kite od podnositelite na inicijativata - prvoto barawe e
prifateno, a po ostanatite tri barawa se konstatira deka se odnesuvaat
na po{irok prostor, deka za objektot od sprotivnata strana se
prifa}a zabele{kata i se opredeluva visina dozvolena so zakonskata
regulativa i deka po drugite zabele{ki planiraweto e soglasno standardite
i normativite,
- vo juni 2002 godina e izgotven Predlog - plan od strana na AD
"ZUAS" od Skopje,
- na 11 juni 2002 godina e dadena soglasnost na Predlog - planot
za gradskata ~etvrt "Buwakovec II" - Skopje, od strana na Ministerstvoto
za transport i vrski - Sektor za ureduvawe na prostorot.
b) Vo odnos na navodot vo inicijativata deka ne bila zemena za
osnova realnata sostojba na objektot na inicijatorite, za {to tie
imale uredni poedine~ni akti (re{enie za lokacija, ... odobrenie za
gradba) i deka toa ne bilo vo soglasnost so ~l. 11 od Zakonot za prostorno
i urbanisti~ko planirawe, ne e utvrduvana fakti~kata sostojba
poradi ocenkata deka toa pra{awe e povrzano so primena na zakonskata
odredba vo konkreten slu~aj, a toa ne e nadle`nost na Ustavniot
sud.
1075

1076
Sporno pravno pra{awe
- dali sprovedenata postapka po osporenata odluka, vklu~itelno
i vo vrska so zabele{kite izneseni od podnositelite na inicijativata
vo javnata anketa, se vo soglasnost so toga{ va`e~kite odredbi
od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe?
- poblisku postaveno, dali o{tinata imala zakonska obvrska da
gi izvesti podnositelite na ovaa inicijativa za prifa}aweto i neprifa}aweto
na nivnite zabele{ki vo javnata anketa i da im go prezentira
izve{tajot od javnata anketa?
Ustavnosudska praktika
"ne e predvidena obvrska (za op{tinata n.z.) gra|anite i pravnite
lica koi u~estvuvale vo javnata anketa da bidat poedine~no izvestuvani
za nivnite neprifateni zabele{ki" - toa proizleguva od ~len
18 na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("SV RM," br.
4/1996, 28/2997, 18/1999, 53/2001 i 45/2002) - U. br. 72/2005 od 22 juni 2005
godina, str.6, red 4-7 odozgora.
Pravno mislewe
a) vo vrska so toa koi zakonski pravila da bidat osnova za sporeduvawe
na fakti~kata sostojba: sega{niot Zakon za prostorno i
urbanisti~ko planirawe "SV RM," br. 51/2005, 137/2007 i 151/2007) ili
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("SV RM," br. 4/1996,
28/2997, 18/1999, 53/2001 i 45/2002).
Vo ~l. 80 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
("SV RM," br. 51/2005, 137/2007 i 151/2007) se opredeluva deka: "Postapkata
za donesuvawe na urbanisti~kite planovi zapo~nata pred denot
na primenata na ovoj zakon (1 juli 2005 godina, n.z.) }e prodol`i spored
odredbite na zakonot koj bil vo sila na denot na nivnoto otpo~nuvawe,
dokolku urbanisti~kiot plan ja pominal fazata na stru~na
rasprava ili fazata na javna anketa i javna prezentacija."
So ogled deka postapkata na donesuvaweto na osporenata odluka
na 1 juli 2005 godina ja pomina fazata na stru~na rasprava, javna anketa
i javna prezentacija, duri i be{e donesena odlukata (taa e od 9 dekemvri
2002 godina) proizleguva deka Odlukata e donesena po Zakonot
za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("SV RM," br. 4/1996, 28/1997,
18/1999, 53/2001 i 45/2002) i nejzinata zakonitost treba da se ocenuva vo
odnos na toj zakon.
b) Spored ~l. 17 st. 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe ("SV RM," br. 4/1996, 28/1997, 18/1999, 53/2001 i 45/2002) planovite
se izrabotuvaat kako nacrt i predlog na plan. Spored st. 3 i 5
na ovoj ~len od Zakonot, po nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan se

sproveduva javna anketa, koja ja organizira op{tinata. Odlukata za
sproveduvawe na javnata anketa soglasno stavot 7 na ovoj ~len ja donesuva
gradona~alnikot na op{tinata, po utvrduvawe na nacrtot na planot
od strana na op{tinskata administracija.
Spored ~l. 18 st. 1 od Zakonot, javnata anketa se sproveduva so
izlagawe na planot na javno mesto najmalku 10 dena, vo koj rok zainteresiranite
gra|ani i pravni lica od podra~jeto opfateno so planot,
dostavuvaat pismeni zabele{ki na anketni listovi, do organizatorot
na anketata. Spored st. 2 na ovoj ~len, za vremeto i mestoto kade }e
bide izlo`en planot, zadol`itelno se objavuva soop{tenie vo javnite
glasila. Po zavr{uvaweto na javnata anketa, soglasno st. 4 na ovoj ~len
op{tinata izrabotuva izve{taj za javnata anketa so obrazlo`enie za
neprifatenite zabele{ki.
Soglasno ~l. 19 od Zakonot, pred organiziraweto na javnata
anketa, na nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan se vr{i stru~na
revizija od strana na pravno lice {to ima dobieno ovlastuvawe od ~l.
16 st. 1 na ovoj zakon, {to go opredeluva gradona~alnikot. Izrabotuva-
~ot na planot zadol`itelno dava izve{taj za postapuvaweto po stru-
~nata revizija.
Spored ~l. 22 st. 6 od Zakonot, op{tinata detalniot urbanisti~ki
plan go donesuva po izdavaweto soglasnost na predlogot na
planot od strana na ministerstvoto nadle`no za rabotite na ureduvaweto
na prostorot.
Imaj}i gi predvid iznesenite zakonski odredbi, kako i faktot
deka vo konkretniot slu~aj po nacrtot na izmenuvawata i dopolnuvawata
na Detalniot urbanisti~ki plan e organizirana javna anketa vo
traewe od 10 dena, deka e izgotven izve{taj za sprovedenata javna anketa
so obrazlo`enie za neprifatenite zabele{ki, deka ima izve{taj za
izvr{ena stru~na revizija i deka nadle`noto ministerstvo dalo soglasnost
na Predlogot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Detalniot urbanisti~ki
plan, proizleguva deka osporenata odluka e donesena soglasno
postapkata utvrdena vo Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.
So ogled na toa {to vo ~l. 18, a nitu vo koj bilo drug ~len od
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, ne e predvidena
obvrska gra|anite i pravnite lica koi u~estvuvale vo javnata anketa
da bidat poedina~no izvestuvani za nivnite neprifateni zabele{ki,
proizleguva deka navodite vo inicijativata spored koi postapkata za
donesuvawe na osporenata odluka e povredena zatoa {to podnositelite
ne bile posebno izvesteni za neprifa}awe na nivnite zabele{ki, nitu
im bil prezentiran izve{tajot od javnata anketa, se irelevantni,
odnosno ne mo`at da pretstavuvaat osnov za izrazuvawe na somnevawe
za soglasnosta na osporenata odluka so ~l. 18 od Zakonot, vo odnos na
koj posebno se osporuva nejzinata zakonitost.
1077

v) Vo odnos na navodot vo inicijativata deka ne bila zemena za
osnova realnata sostojba na objektot na podnositelite na inicijativata
pri donesuvaweto na osporenata odluka i deka toa ne bilo vo soglasnost
so ~l. 11 od Zakonot, smetame deka toa pra{awe e povrzano so
primena na zakonskata odredba vo konkreten slu~aj, a toa ne e delokrug
na Ustavniot sud.
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica zaradi razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da odlu~i da ne povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta
na Odlukata za donesuvawe Detalen urbanisti~ki plan za gradska
~etvrt "Buwakovec II" - Skopje, br. 07-1622/1, donesena od Sovetot
na op{tina Centar - Skopje na 9 dekemvri 2002 godina ("Slu`ben
glasnik na grad Skopje," br. 13/2002).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 24 dekemvri 2008
godina, donese
1078
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na zakonitosta
na Odlukata za donesuvawe Detalen urbanisti~ki plan za gradska
~etvrt "Buwakovec II" - Skopje, br.07-1622/1, donesena od Sovetot na
op{tina Centar - Skopje na 9 dekemvri 2002 godina ("Slu`ben glasnik
na grad Skopje," br. 13/2002).
2. Timka Bla`eska, Mile Bla`eski i Borislav Popov - site od
Skopje, na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnesoa inicijativa
za poveduvawe postapka za ocenuvawe na zakonitosta na odlukata
ozna~ena vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata: "... osporenata odluka ne e
vo soglasnost so ~len 11 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
zatoa {to so usvojuvaweto na Detalniot urbanisti~ki plan
"Buwakovec II" se pravi izmena na gradbata na na{ata individualna
stanbena zgrada na KP. br.7138 vo povr{ina 261 m 2 . Povredata na
postapkata na donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan se sostoi
vo toa {to povr{inata na objektot ne e vcrtana spored realna dimenzija,
odnosno spored negovata postojna sostojba. Pokonkretno celiot
objekt e so dimenzii 9 m. na 12 m., a so noviot Detalen urbanisti~ki
plan se prika`uva so dimenzii 7 m. na 8 m. taka {to sega se predviduva
lepewe na zgradata na KP. br.11205 na na{ata zgrada, a legalno izgradenite
prozori ni se zatvoraat i ne se ostava prostor me|u na{ata
zgrada i zgradata koja zapo~nuva da se gradi, pa ne e po~ituvana zakon-

skata odredba na ~len 11 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
koja predviduva postojnata sostojba da e osnova na planot. Koga
be{e izlo`en na uvid Detalniot urbanisti~ki plan od 2002 (javna
anketa) nie bevme na uvid i dostavivme pismeni zabele{ki za napraveniot
previd, pa duri i direktno li~no i be{e uka`ano na toga{nata
na~alni~ka na Sektorot za urbanizam na op{tina Centar od strana na
`alitelot Popov Borislav. Nie ne bevme izvesteni za pri~inite poradi
koi ne se prifa}aat na{ite zabele{ki za da mo`eme da se obratime
do povisok organ, nitu pak izve{tajot od javnata anketa ni bil
prezentiran. Detalniot urbanisti~ki plan od 2002 godina "Buwakovec
II" moral da gi inkorporira site gradbi koi dotoga{ bile napraveni
vrz osnova na dokumentacija legalno izdadena od nadle`en organ kako
vo slu~ajot na na{ata gradba i na osnova Detalniot urbanisti~ki plan
koj toga{ va`el (1986), a ne da predviduva poinakvi uslovi za gradba.
Nie `alitelite imame izgradeno objekt za domuvawe vo 1987 godina
vrz osnova na Re{enie za lokacija ... Zapisnik za regulaciona grade`na
i nivelaciona linija ... Re{enie za priznavawe na predimstveno
pravo na koristewe grade`no neizgradeno zemji{te ... Re{enie so koe
se dava urbanisti~ka soglasnost na glaven proekt za izgradba na stanbena
zgrada ... Odobrenie za gradewe ..."
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo avgust i septemvri 2001
godina e izvr{ena stru~na revizija na Nacrt-planot; vo oktomvri 2001
godina i januari 2002 godina e dadeno stru~no mislewe po Nacrt-planot
od Ministerstvoto za transport i vrski i od glavniot arhitekt na
gradot Skopje; na 11 fevruari 2002 godina e utvrden nacrtot na Detalniot
urbanisti~ki plan za gradska ~etvrt "Buwakovec II" - Skopje, od
strana na Oddelenieto za urbanizam na op{tina Centar; na 13 fevruari
2002 godina e donesena odluka za organizirawe na javna anketa
od strana na gradona~alnikot na Op{tinata; na 18 fevruari 2002
godina vo vesnicite "Utrinski vesnik" i "Dnevnik" e objaveno soop-
{tenie do gra|anite i pravnite lica za javna anketa po Nacrt-planot,
koj be{e izlo`en vo prostoriite na Mesnata zaednica "Vasil Antevski
Dren" vo period od 10 dena odnosno od 18-28 fevruari 2002 godina;
na javnata anketa se izneseni 156 zabele{ki na Nacrt-planot od strana
na gra|anite i pravnite lica, me|u niv se evidentirani zabele{ki od
Mile i Timka Bla`eski i Borislav Popov – (1) baraat da se izvr{i
korekcija na grafi~kiot prikaz na Nacrt-planot spored fakti~kata
sostojba, (2) ne se soglasuvaat so visinata na objektite od sprotivnata
strana na ulicata, (3) baraat da se obezbedi parkirawe vo dvornite
mesta, (4) baraat da se obezbedi infrastruktura soodvetna na izgradenosta
i opremenosta; na 30 maj 2002 godina e izraboten izve{taj po
zabele{kite od javnata anketa, sostaven od Stru~na komisija formirana
od gradona~alnikot na op{tina Centar; vo navedeniot izve{-
taj e sodr`an odgovor, pokraj na drugite, i na zabele{kite od podnositelite
na inicijativata - prvoto barawe e prifateno, a po ostanati-
1079

te tri barawa se konstatira deka se odnesuvaat na po{irok prostor,
deka za objektot od sprotivnata strana se prifa}a zabele{kata i se
opredeluva visina dozvolena so zakonskata regulativa i deka po drugite
zabele{ki planiraweto e soglasno standardite i normativite; vo
juni 2002 godina e izgotven Predlog-plan od strana na AD "ZUAS“ od
Skopje; na 11 juni 2002 godina e dadena soglasnost na Predlog - planot
za gradskata ~etvrt "Buwakovec II" - Skopje, od strana na Ministerstvoto
za transport i vrski - Sektor za ureduvawe na prostorot.
4. a) Vo ~len 80 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 51/2005, 137/
2007 i 151/2007) se opredeluva deka: "Postapkata za donesuvawe na
urbanisti~kite planovi zapo~nata pred denot na primenata na ovoj
zakon (1 juli 2005 godina, n.z.) }e prodol`i spored odredbite na zakonot
koj bil vo sila na denot na nivnoto otpo~nuvawe, dokolku urbanisti~kiot
plan ja pominal fazata na stru~na rasprava ili fazata na
javna anketa i javna prezentacija."
So ogled deka postapkata na donesuvaweto na osporenata odluka
na 1 juli 2005 godina ja pomina fazata na stru~na rasprava, javna anketa
i javna prezentacija, duri i be{e donesena Odlukata (taa e od 9 dekemvri
2002 godina), Sudot utvrdi deka Odlukata e donesena po Zakonot
za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 4/1996, 28/1997, 18/1999, 53/2001 i 45/2002) i nejzinata
zakonitost ja ocenuva{e vo odnos na toj zakon.
b) Spored ~len 17 stav 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 4/
1996, 28/1997, 18/1999, 53/2001 i 45/2002) planovite se izrabotuvaat kako
nacrt i predlog na plan. Spored stav 3 i 5 na ovoj ~len od Zakonot, po
nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan se sproveduva javna anketa,
koja ja organizira op{tinata. Odlukata za sproveduvawe na javnata
anketa soglasno stavot 7 na ovoj ~len ja donesuva gradona~alnikot na
op{tinata, po utvrduvawe na nacrtot na planot od strana na op{tinskata
administracija.
Spored ~lenot 18 stav 1 od Zakonot, javnata anketa se sproveduva
so izlagawe na planot na javno mesto najmalku 10 dena, vo koj rok
zainteresiranite gra|ani i pravni lica od podra~jeto opfateno so
planot, dostavuvaat pismeni zabele{ki na anketni listovi, do organizatorot
na anketata. Spored stavot 2 na ovoj ~len, za vremeto i mestoto
kade }e bide izlo`en planot, zadol`itelno se objavuva soop{tenie
vo javnite glasila. Po zavr{uvaweto na javnata anketa, soglasno
stavot 4 na ovoj ~len op{tinata izrabotuva izve{taj za javnata anketa
so obrazlo`enie za neprifatenite zabele{ki.
Soglasno ~len 19 od Zakonot, pred organiziraweto na javnata
anketa, na nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan se vr{i stru~na
revizija od strana na pravno lice {to ima dobieno ovlastuvawe od
~lenot 16 stav 1 na ovoj zakon, {to go opredeluva gradona~alnikot.
1080

Izrabotuva~ot na planot zadol`itelno dava izve{taj za postapuvaweto
po stru~nata revizija.
Spored ~lenot 22 stav 6 od Zakonot, op{tinata detalniot urbanisti~ki
plan go donesuva po izdavaweto soglasnost na predlogot na
planot od strana na ministerstvoto nadle`no za rabotite na ureduvaweto
na prostorot.
Imaj}i gi predvid iznesenite zakonski odredbi, kako i faktot
deka vo konkretniot slu~aj po nacrtot na izmenuvawata i dopolnuvawata
na Detalniot urbanisti~ki plan e organizirana javna anketa vo
traewe od 10 dena, deka e izgotven izve{taj za sprovedenata javna
anketa so obrazlo`enie za neprifatenite zabele{ki, deka ima izve-
{taj za izvr{ena stru~na revizija i deka nadle`noto ministerstvo
dalo soglasnost na Predlogot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Detalniot
urbanisti~ki plan, Sudot oceni deka osporenata odluka e donesena
soglasno postapkata utvrdena vo Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe.
5. Imaj}i predvid {to vo ~lenot 18, a nitu vo koj bilo drug ~len
od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, ne e predvidena
obvrska gra|anite i pravnite lica koi u~estvuvale vo javnata anketa
da bidat poedina~no izvestuvani za nivnite neprifateni zabele{ki,
Sudot oceni deka navodite vo inicijativata spored koi postapkata za
donesuvawe na osporenata odluka e povredena zatoa {to podnositelite
ne bile posebno izvesteni za neprifa}awe na nivnite zabele{ki, nitu
im bil prezentiran izve{tajot od javnata anketa, se irelevantni,
odnosno ne mo`at da pretstavuvaat osnov za izrazuvawe na somnevawe
za soglasnosta na osporenata odluka so ~lenot 18 od Zakonot, vo odnos
na koj posebno se osporuva nejzinata zakonitost.
6. Vo odnos na navodot vo inicijativata deka ne bila zemena za
osnova realnata sostojba na objektot na podnositelite na inicijativata
pri donesuvaweto na osporenata odluka i deka toa ne bilo vo soglasnost
so ~len 11 od Zakonot, Sudot oceni deka toa pra{awe e povrzano
so primena na zakonskata odredba vo konkreten slu~aj, a toa ne e
delokrug na Ustavniot sud.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
1081

1082

89. U. br. 30/2008 (24. 12. 2008)
Osporen akt
^len 16 vo delot "Tradicionalno karate" od Pravilnikot za
kategorizacija na sportistite od Republika Makedonija ("SV RM," br.
51/2002 i 50/2004).
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijativata osporeniot del na ~l. 16
od Pravilnikot ne bil vo soglasnost so ~l. 14 st. 3 od Zakonot za sport
spored koj, vo eden sport mo`e da se osnova samo edna nacionalna sportska
federacija, kako i so Odlukata na Ustavniot sud na Republika
Makedonija U. br. 196/2004 od 14 septemvri 2005 godina, so koja se
ukinuval ~l. 4 st. 1 i ~l. 19 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za sport. Vo osporniot ~l. 16 od Pravilnikot postoel naslov
"karate" i naslov "tradicionalno karate" {to zna~elo deka Odlukata
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ne bila sprovedena, vo
delot koj se odnesuval na kada {to postojat dva nacionalni sportski
federacii: Karate federacija na Makedonija i Makedonska tradicionalna
karate federacija.
Spored podnositelot na inicijativata stanuva zbor za ist
sport so dve disciplini.
Vo konkretniot slu~aj Makedonskata tradicionalna karate
federacija pretstavuvala sportska disciplina na karate sportot i
istata ne mo`ela da egzistira kako nacionalna sportska federacija.
Me|unarodniot olimpiski komitet vo 1999 godina ja priznal
samo Svetskata karate federacija. Taa Odluka bila zadol`itelna i za
Makedonskiot olimpiski komitet.
Vo inicijativata, isto taka se naveduva deka Tradicionalnata
karate federacija ne bila ~lenka na Sojuzot na sportskite federacii
na Makedonija.
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br. 196/
2004 od 14 septemvri 2005 godina, me|u drugoto go ukina i ~l. 4 st. 1 od
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sport ("SV RM,"
br. 66/2004).
1083

Od obrazlo`enieto na Odlukata: Imaj}i predvid deka soglasno
~l. 14 st. 3 od Zakonot vo eden sport mo`e da se osnova samo edna nacionalna
(odnosno dr`avna) sportska federacija, deka soglasno st. 6 na
istiot ~len dr`avna sportska federacija e onaa vo koja se zdru`eni
pove}e od polovinata sportski klubovi vo Republika Makedonija koi
imaat re{enie za vr{ewe dejnost od ist vid na sport i deka soglasno
~l. 16 st. 1 od Zakonot vo me|unarodnite asocijacii mo`at da se za~lenuvaat
samo dr`avnite sportski federacii od soodvetniot sport, proizleguva
deka osporenata odredba e nekonzistentna i protivre~na so
navedenite odredbi od Zakonot, a osobeno so stavot 3 na ~l. 14 spored
koj se isklu~uva mo`nosta vo eden sport da se osnova pove}e od edna
dr`avna sportska federacija nasproti osporeniot ~len koj predviduva
tokmu takva mo`nost.
1084
Sodr`ina na osporeniot akt
Tradicionalno karate 1. Vo sportot tradicionalno karate,
sportist od me|unarodna kategorija, sportistot steknuva za:
- osvoeno od prvo do treto mesto na Svetsko prvenstvo (individualni
i timski kumite, fukugo i embu kako {to e vo Pravilnikot na
Internacionalnata tradicionalna karate federacija vo delot natprevari
i kategorii), {to gi organizira Internacionalnata Tradicionalna
Karate Federacija (ITKF), a na koe u~estvuvaat najmalku 30
zemji u~esni~ki.
- osvoeno prvo ili vtoro mesto na Evropsko prvenstvo (individualni
i timski kumite, fukugo i embu, kako {to e vo Pravilnikot na
Internacionalnata tradicionalna karate federacija vo delot natprevari
i kategorii), {to gi organizira Internacionalna Tradicionalna
Karate Federacija (ITKF), a na koe u~estvuvaat najmalku 20
zemji u~esni~ki.
Ostvareniot plasman na me|unarodnite prvenstva, sportistot
treba da go ostvari so najmalku dve pobedi, za da ja stekne kategorijata
Sportist od me|unarodna kategorija, vo sprotivno se kategorizira vo
kategorijata sportist od dr`avna kategorija.
2. Sportistot od dr`avna kategorija, za osvoeno prvo mesto na
prenstvo na Makedonija, koe go organizira Makedonskata Tradicionalna
Karate Federacija vo poedine~na konkurencija vo sportska borba
i kati.
Priznavaweto na kategorizirani sportisti, predvideni vo stav
2 od ovoj ~len, vo sportot tradicionalno karate, }e se vr{i samo na
natprevaruva~i koi u~estvuvaat vo sistemot na natprevari organiziran
od strana na Internacionalnata Tradicionalna Karate Federacija
(ITKF), se dodeka ne se konstituira edinstvena karate federacija,
vo svetot, vo koja }e bide opfateno modernoto i tradicionalno karate
i istata }e bide priznata od Me|unarodniot Olimpiski Komitet.

Fakti~ka sostojba
Od dostavenata dokumentacija od strana na Agencijata za mladi
i sport se konstatira slednata fakti~ka sostojba:
Agencijata za mladi i sport so Re{enie br. 08-3661/1 od 14
dekemvri 2001 godina utvrdila deka Makedonskata Tradicionalna
karate federacija so sedi{te vo Skopje mo`e da zapo~ne so vr{ewe na
dejnost - tradicionalno karate, se do obedinuvawe na modernoto i
tradicionalno karate vo svetot, so ureduvawe i organizacija na edinstven
me|unaroden karate sistem na organizacija i natprevari.
Dokaz od 22 maj 1992 godina za ~lenuvawe na makedonskoto tradicionalno
karate federacija za ~lenuvawe vo (ETKF) Evropskata
tradicionalna karate federacija, dokaz od 29 oktomvri 1992 godina za
~lenuvawe vo (ETKF) Internacionalnata karate federacija.
Makedonskiot olimpiski komitet so dopis od 23 mart 1999
godina go izvestuva makedonskoto tradicionalno karate deka ostanuva
na zalo`bata tradicionalnoto karate sport da go ima svoeto mesto vo
programite na makedonskiot sport dodeka ne se razre{i problemot so
fuzijata na dvata tipa karate sport vo edinstven sojuz.
Osnovniot sud Skopje II - Skopje na den 1 noemvri 2000 godina
donel Re{enie Reg. br. 95/2000 so koe se usvojuva predlogot na Makedonska
Tradicionalna karate federacija - Skopje za upis vo Registarot
na Zdru`enija na gra|ani i fondacii.
Ministerstvoto za pravda so Re{enie br. 10-2507/2 od 19 septemvri
2000 godina odobruval Makedonskata Tradicionalna karate
federacija od Skopje da go koristi izrazot: "Makedonska" kako dodatok
vo imeto na zdru`enieto.
Pretsedatelstvoto na Sojuzot na organizaciite na fizi~ka kultura
na Makedonija donese Zaklu~ok br. 03-33 od 8 april 1994 godina
so koe go prifatila baraweto na Tradicionalniot karate sojuz na
Makedonija kako zdru`ena ~lenka vo Sojuzot na fizi~ka kultura na
Makedonija.
Sobranieto na grad Skopje, Gradskiot sekretarijat za vnatre-
{ni raboti so Re{enie br. 38-616 od 17 juli 1990 godina go zapi{al vo
Registarot na op{testveni organizacii - zdru`enija na gra|ani Sojuz
na Tradicionalno karate na Makedonija.
Po odnos na Karate sojuzot na Makedonija od dostaveniot Prilog
br. 2 od strana na Agencijata za mladi i sport e konstatirano deka:
Ministerstvoto za mladi i sport donelo Re{enie br. 08-446/1 od 24
fevruari 2000 godina so koe se utvrduva deka Makedonskata Karate
federacija so sedi{te vo Skopje, mo`e da zapo~ne so vr{ewe na
dejnost sport - karate.
Ova re{enie, od strana na Agencijata za mladi i sport so
Re{enie br. 08-1698/3 od 21. 05. 2002 godina se poni{tuva bidej}i bilo
1085

vo sprotivnost so ~l. 14 st. 3 od Zakonot za sport, spored koj vo eden
sport mo`e da ima samo edna nacionalna sportska federacija.
Agencijata za mladi i sport so Re{enie br. 08-1608/2 od 21. 05.
2002 godina utvrdila deka Karate sojuzot na Makedonija so sedi{te vo
Skopje - mo`e da zapo~ne so vr{ewe na dejnost - sport karate.
Sojuzot na sportskite federacii na Makedonija so dopis br. 03-
45 od 2. 09. 2007 godina potvrduva deka Karate federacija na Makedonija
e zdru`ena ~lenka vo Sojuzot od karate sportot so prava, obvrski
i odgovornosti {to proizleguvaat od Statutot i drugite normativni
akti, a po odnos na tradicionalnata karate federacija, Sojuzot vo
Izvestuvaweto br. 03-14 od 4. 02. 2008 godina naveduva deka Tradicionalnata
karate federacija ne e ~lenka na Sojuzot na sportskite federacii
na Makedonija.
Od utvrdena fakti~ka sostojba proizleguva deka vsu{nost vo
Republika Makedonija funkcioniraat dva karate federacii na Makedonija
i toa: Tradicionalnata karate federacija i Karate federacija
na Makedonija.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e edna
od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Vo ~l. 20 st. 1 od Ustavot, na gra|anite im se garantira slobodata
na zdru`uvaweto zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite politi-
~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa, a vo st.
2 na ovoj ~len se utvrduva deka gra|anite mo`at slobodno da osnovaat
zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat kon niv i
od niv da istapuvaat.
Spored ~l. 47 st. 5 od Ustavot, Republikata osven tehni~kata
kultura go pottiknuva i pomaga i sportot.
Ustavno utvrdenata uloga na Republikata da go pottiknuva i
pomaga sportot ja izrazuva komplementarnosta, odnosno zaemniot interes
na gra|aninot, kako poedinec i na dr`avata vo zadovoluvawe i
ostvaruvawe na pravata i interesite od oblasta na sportot.
Taka, vo interes i na dr`avata i na gra|aninot, so Zakonot za
sport ("SV RM," br. 29/2002 i 66/2004) se ureduvaat uslovite i na~inot
na vr{eweto na dejnosta sport, ostvaruvaweto na javniot interes vo
sportot, stopanisuvaweto so objekti za sport vo sopstvenost na Republika
Makedonija, op{tinite i gradot Skopje, kako i drugi pra{awa
od zna~ewe za sportot (~l. 1).
Definiraj}i go sportot vo ~l. 2 od Zakonot kako dejnost koja gi
opfa}a site formi na sportski aktivnosti na sportistite od site voz-
1086

asti, kako i sportsko-rekreativnite aktivnosti na gra|anite, zakonodavecot
vo ~l. 3 od ovoj zakon, kako organizacioni oblici {to ja
vr{at dejnosta sport gi utvrduva sprotskite zdru`enija na gra|anite i
drugite pravni lica od oblasta na sportot.
Ona {to e su{testveno za konkretniot predmet e {to vo ~l. 5
od ovoj zakon e utvrdeno deka zaradi ostvaruvawe na potrebite od zanimavawe
so aktivnosti i za{tita na pravata i interesite od oblasta na
sportot, gra|anite mo`at slobodno i dobrovolno da se zdru`uvaat i da
osnovaat sportski zdru`enija, pod uslovi i na na~in utvrdeni so zakon,
dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Vo odnos na zdru`uvaweto na sportskite klubovi, Zakonot sodr`i
nekolku re{enija i toa:
Spored ~l. 14 st. 1 od Zakonot, sportskite klubovi od ist sport,
kako i od u~ili{niot, studentskiot i sportot na invalidiziranite
lica, mo`at da se zdru`uvaat vo soodvetna dr`avna sportska federacija
na Republika Makedonija zaradi:
- pottiknuvawe i unapreduvawe na soodvetniot sport;
- realizirawe na utvrdenata programa za razvoj na sportot;
- usoglasuvawe i koordinirawe na programskite aktivnosti na
zdru`enite ~lenki.
Spored st. 2 na ~l. 14 od Zakonot, Dr`avnata (po izmenite izvr-
{eni so osporeniot ~l. 19 st. 1 od Zakonot, a pred toa "nacionalnata")
sportska federacija na Republika Makedonija, pokraj rabotite od stav
1 na ovoj ~len, gi sostavuva i se gri`i za dr`avnite reprezentacii.
Spored st. 3 na ~l. 14 od Zakonot, vo eden sport mo`e da se osnova
samo edna nacionalna (dr`avna) sportska federacija.
Ponatamu, vo st. 6 na ~l. 14 od Zakonot e utvrdeno deka dr`avna
sportska federacija e onaa federacija vo koja se zdru`eni pove}e od
polovinata sportski klubovi vo Republika Makedonija koi imaat
re{enija za vr{ewe dejnost od ist vid na sport.
Spored ~l. 15 od Zakonot, sportskite zdru`enija od ~l. 13 i nacionalnite
sportski federacii na Republika Makedonija, zaradi ostvaruvawe
na zaedni~ki interes za razvoj na sportot, mo`at da se zdru-
`uvaat vo sojuz na sportskite federacii na Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 16 st. 1 od Zakonot, vo me|unarodnite asocijacii
od oblasta na sportot mo`at da se za~lenuvaat samo nacionalnite
(dr`avnite) sportski federacii od soodvetniot sport i gi pretstavuvaat
i zastapuvaat sportskite klubovi od soodvetniot sport koi
imaat re{enie za vr{ewe dejnost sport.
Od analizata na navedenite i drugite zakonski odredbi proizleguva
deka me|u pra{awata {to na specifi~en na~in se uredeni so
Zakonot za sport, kako specijalen zakon vo odnos na Zakonot za zdru-
1087

`enijata na gra|anite i fondaciite ("SV RM," br. 31/1998) se i oblicite
vo koi mo`at da se zdru`uvaat sportskite klubovi na op{tinsko,
odnosno na nivo na grad Skopje (op{tinski odnosno gradski sportski
sojuzi od ist ili razli~ni sportovi) i na nivo na Republikata (vo dr`avna
sportska federacija i vo sojuz na sportskite federacii na Republika
Makedonija).
Soglasno ~l. 47 st. 1 od Zakonot za sportot, direktorot na Agencijata
za mladi i sport go donel osporeniot Pravilnik za kategorizacija
na sportistite od Republika Makedonija, so koj se propi{uvaat
merilata i kriteriumite za utvrduvawe na statusot i rangot na sportistite
vo Republika Makedonija, koi ostvaruvaat visoki sportski
rezultati i steknuvaat sportska kategorija.
Vo ~l. 3 od Pravilnikot e utvrdeno deka vrz osnova na ostvarenite
rezultati vo odreden vremenski period sportistite vo Republika
Makekdonija se steknuvaat so sportski kategorii - sportist od svetska
kategorija i sportist od dr`avna kategorija vo razni sportovi, me|u
koi i vo karate (moderno i tradicionalno) utvrdeno vo t. 13 na ~l. 3 od
Pravilnikot.
Vo ~l. 16 pod naslovot "karate" od Pravilnikot e utvrdeno
deka vo sportot moderno karate, sportistot steknuva kategorija vo:
1. sportist od svetska kategorija za osvoeno od prvo do treto
mesto na svetsko ili evropsko prvenstvo (vo sportska borba ili kati),
{to gi organizira Svetskata karate federacija (WKF).
2. Sportist od me|unarodna kategorija za:
- osvoeno od ~etvrto do osmo mesto na svetskoto evropsko prvenstvo
(vo sportska borba) ili
- osvoeno od ~etvrto do {esto mesto (vo kati),
- osvoeno od prvo do treto mesto na mladinsko svetsko ili evropsko
prvenstvo (vo sportska borba ili kati).
Ostvareniot plasman se verificira dokolku se ostvari na me-
|unarodni natprevari {to gi organizira Svetskata karate federacija
(WKF).
3. Sportist od dr`avna kategorija, za osvoeno prvo mesto na
prvenstvo na Makedonija, koe go organizira Makedonskata karate federacija
vo poedine~na konkurencija vo sportska borba i kati.
Priznavaweto na kategorizirani sportisti, predvideni vo st. 1
od ovoj pravilnik, vo modernoto karate sportot vo site kategorii, }e
se vr{i samo na natprevaruva~i koi u~estvuvaat vo sistemot na natprevari
organizirani od strana na Svetskata karate federacija
(WKF), se dodeka taa e oficijalno priznata za komunikacija od strana
na Me|unarodniot Olimpiski Komitet.
1088

Vo vtoriot del na ~lenot 16 od Pravilnikot "Tradicionalno
karate" - koj e osporen so inicijativata e utvrdeno deka:
1. Vo sportot tradicionalno karate, sportist od me|unarodna
kategorija, sportistot steknuva za:
- osvoeno od prvo do treto mesto na Svetsko prvenstvo (individualni
i timski kumite, fukugo i embu kako {to e vo Pravilnikot na
Internacionalnata tradicionalna karate federacija vo delot natprevari
i kategorii), {to gi organizira Internacionalnata Tradicionalna
Karate Federacija (ITKF), a na koe u~estvuvaat najmalku 30
zemji u~esni~ki.
- osvoeno prvo ili vtoro mesto na Evropsko prvenstvo (individualni
i timski kumite, fukugo i embu, kako {to e vo Pravilnikot na
Internacionalnata tradicionalna karate federacija vo delot natprevari
i kategorii), {to gi organizira Internacionalna Tradicionalna
Karate Federacija (ITKF), a na koe u~estvuvaat najmalku 20
zemji u~esni~ki.
Ostvareniot plasman na me|unarodnite prvenstva, sportistot
treba da go ostvari so najmalku dve pobedi, za da ja stekne kategorijata
Sportist od me|unarodna kategorija, vo sprotivno se kategorizira vo
kategorijata sportist od dr`avna kategorija.
2. Sportist od dr`avna kategorija, za osvoeno prvo mesto na
prvenstvo na Makedonija, koe go organizira Makedonskata Tradicionalna
Karate Federacija vo poedine~na konkurencija vo sportska
borba i kati.
Priznavaweto na kategorizirani sportisti, predvideni vo st. 2
od ovoj ~len, vo sportot tradicionalno karate, }e se vr{i samo na natprevaruva~i
koi u~estvuvaat vo sistemot na natprevari organiziran
od strana na Internacionalnata Tradicionalna Karate Federacija
(ITKF), se dodeka ne se konstituira edinstvena karate federacija, vo
svetot, vo koja }e bide opfateno modernoto i tradicionalno karate i
istata }e bide priznata od Me|unarodniot Olimpiski Komitet.
Od analizata na navedenite ~l. 13, 14 i 15 od Zakonot za sport,
vo koi se utvrdeni posebnite oblici na zdru`uvawe na sportskite klubovi,
mo`e da se konstatira deka tie zaedno so Zakonot za zdru`enija
na gra|anite i fondaciite, vsu{nost pretstavuvaat operacionalizacija
na ~l. 20 od Ustavot i se vo funkcija na sozdavawe pravni pretpostavki
za dosledno i efikasno ostvaruvawe na ustavno garantiranoto
pravo na gra|anite slobodno da se zdru`uvaat vo zdru`enija.
Od dostavenata Dokumantacija od Agencijata za mladi i sport
ne mo`e da se utvrdi vo koja od dvete karate federacii na Makedonija
se zdru`eni pove}e od polovinata sportski klubovi vo Republika Makedonija
koi imaat re{enija za vr{ewe dejnost od ist vid na sport vo
smisla na ~l. 14 st. 6 od Zakonot za sport. Isto taka, i od konsultativniot
razgovor {to se odr`a vo Sudot na 27. 11. 2008 godina od strana na
dr`avniot sovetnik koj raboti po ovoj predmet, (vo soglasnost so sud-
1089

ijata izvestitel), so pretstavnici na Agencijata za mladi i sport
pretstavuvano od sovetnikot za sudski, upravni i drugi pravni raboti,
Ilija Ilijovski, ne dobivme odgovor na pra{aweto vo koja od dvete
karate federacii na Makedonija se zdru`eni pove}e od polovinata
sportski klubovi vo Republika Makedonija.
Spored toa na mislewe sme deka navodite vo inicijativata po
odnos na osporeniot vtor del na ~l. 16 od Pravilnikot se osnovani.
Imeno, trgnuvaj}i od sodr`inata na osporenata odredba od ~l.
16 vo delot "Tradicionalno karate", navodite vo inicijativata, kako
i ~l. 14 st. 3 od Zakonot za sportot vo odnos na koj se osporuva odredbata
od Pravilnikot, spored na{e mislewe osnovano mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od ~l. 16 delot:
"Tradicionalno karate" so ~l. 14 st. 3 od Zakonot.
Imaj}i predvid deka soglasno ~l. 14 st. 3 od Zakonot vo eden
sport mo`e da se osnova samo edna nacionalna (dr`avna) sportska federacija,
deka soglasno st. 6 na istiot ~len od Zakonot, dr`avna sportska
federacija e onaa vo koja se zdru`eni pove}e od polovinata
sportski klubovi vo Republika Makedonija koi imaat re{enie za
vr{ewe dejnost od ist vid na sport i deka soglasno ~l. 16 st. 1 od Zakonot
vo me|unarodnite asocijacii mo`at da se zamenuvaat samo dr`avnite
sportski federacii od soodvetniot sport, proizleguva deka osporenata
odredba od ~l. 16 vo delot: "Tradicionalno karate" ne e vo soglasnost
so ~l. 14 st. 3 od Zakonot, koj ja isklu~uva mo`nosta vo eden
sport da se osnova pove}e od edna dr`avna sportska federacija nasproti
osporeniot del na ~l. 16 od Pravilnikot od koj proizleguva
tokmu takva mo`nost.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a m e
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na vtoriot
del na ~l. 16 "Tradicionalno karate" od Pravilnikot za kategorizacija
na sportistite od Republika Makedonija ("SV RM," br. 51/
2002 i 50/2004). 30 *
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 24 dekemvri 2008
godina, donese
30
Po ovoj predmet vo raspravata se vklu~ija samo Igor Spirovski i
Trendafil Ivanovski, po {to site sudii, osven mene, ne go podr`aa prfedlogot
od referatot.
1090

R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
vtoriot del na ~lenot 16 "Tradicionalno karate" od Pravilnikot za
kategorizacija na sportistite od Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 51/2002 i 50/2004).
2. Jovan Lazarov, pretsedatel na Karate federacija na Makedonija,
na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa
za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na
vtoriot del: "Tradicionalno karate" na ~lenot 16 od Pravilnikot
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata osporeniot del na ~lenot
16 od Pravilnikot ne bil vo soglasnost so ~lenot 14 stav 3 od Zakonot
za sport spored koj, vo eden sport mo`e da se osnova samo edna
nacionalna sportska federacija, kako i so Odlukata na Ustavniot sud
na Republika Makedonija U. br.196/2004 od 14 septemvri 2005 godina,
so koja se ukinuval ~lenot 4 stav 1 i ~lenot 19 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za sport. Vo osporniot ~len 16 od Pravilnikot
postoelo naslov "karate" i naslov "tradicionalno karate"
{to zna~elo deka Odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija
ne bila sprovedena, vo delot koj se odnesuval na postoeweto na dve nacionalni
sportski federacii: Karate federacija na Makedonija i
Makedonska tradicionalna karate federacija od pri~ina {to stanuvalo
zbor za ist sport so dve disciplini.
Vo konkretniot slu~aj Makedonskata tradicionalna karate federacija
pretstavuvala sportska disciplina na karate sportot i istata
ne mo`ela da egzistira kako nacionalna sportska federacija.
Me|unarodniot olimpiski komitet vo 1999 godina ja priznal
samo Svetskata karate federacija, taa Odluka bila zadol`itelna i za
Makedonskiot olimpiski komitet.
Vo inicijativata, isto taka se naveduva deka Tradicionalnata
karate federacija ne bila ~lenka na Sojuzot na sportskite federacii
na Makedonija.
Poradi iznesenoto se bara Sudot da povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta i zakonitosta na osporeniot del na ~lenot 16 od
navedeniot Pravilnik.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot del na ~lenot
16 od Pravilnikot „Tradicionalno karate“ vo sportot tradicionalno
karate, sportist od me|unarodna kategorija, sportistot steknuva
za:
- osvoeno od prvo do treto mesto na Svetsko prvenstvo (individualni
i timski kumite, fukugo i embu kako {to e vo Pravilnikot na
Internacionalnata tradicionalna karate federacija vo delot natprevari
i kategorii), {to gi organizira Internacionalnata Tradici-
1091

onalna Karate Federacija (ITKF), a na koe u~estvuvaat najmalku 30
zemji u~esni~ki.
- osvoeno prvo ili vtoro mesto na Evropsko prvenstvo (individualni
i timski kumite, fukugo i embu, kako {to e vo Pravilnikot
na Internacionalnata tradicionalna karate federacija vo delot natprevari
i kategorii), {to gi organizira Internacionalna Tradicionalna
Karate Federacija (ITKF), a na koe u~estvuvaat najmalku 20
zemji u~esni~ki.
Ostvareniot plasman na me|unarodnite prvenstva, sportistot
treba da go ostvari so najmalku dve pobedi, za da ja stekne kategorijata
Sportist od me|unarodna kategorija, vo sprotivno se kategorizira vo
kategorijata sportist od dr`avna kategorija.
Sportist od dr`avna kategorija, za osvoeno prvo mesto na prvenstvo
na Makedonija, koe go organizira Makedonskata Tradicionalna
Karate Federacija vo poedine~na konkurencija vo sportska borba i
kati.
Priznavaweto na kategorizirani sportisti, predvideni vo stav
2 od ovoj ~len, vo sportot tradicionalno karate, }e se vr{i samo na
natprevaruva~i koi u~estvuvaat vo sistemot na natprevari organiziran
od strana na Internacionalnata Tradicionalna Karate Federacija
(ITKF), se dodeka ne se konstituira edinstvena karate federacija,
vo svetot, vo koja }e bide opfateno modernoto i tradicionalno
karate i istata }e bide priznata od Me|unarodniot Olimpiski Komitet.
4. Od dostavenata dokumentacija od strana na Agencijata za
mladi i sport Sudot konstatira deka Agencijata za mladi i sport so
Re{enie br. 08-3661/1 od 14 dekemvri 2001 godina utvrduval deka Makedonskata
Tradicionalna karate federacija so sedi{te vo Skopje
mo`e da zapo~ne so vr{ewe na dejnost - tradicionalno karate, se do
obedinuvawe na modernoto i tradicionalno karate vo svetot, so ureduvawe
i organizacija na edinstven me|unaroden karate sistem na organizacija
i natprevari.
Dokaz od 22 maj 1992 godina za ~lenuvawe na makedonskoto tradicionalno
karate federacija za ~lenuvawe vo (ETKF) Evropskata
tradicionalna karate federacija i dokaz od 29 oktomvri 1992 godina
za ~lenuvawe vo (ETKF) Internacionalnata karate federacija.
Makedonskiot olimpiski komitet so dopis od 23 mart 1999 godina
go izvestuva makedonskoto tradicionalno karate deka ostanuva na
zalo`bata tradicionalnoto karate sport da go ima svoeto mesto vo
programite na makedonskiot sport dodeka ne se razre{i problemot so
fuzijata na dvata tipa karate sport vo edinstven sojuz.
Osnovniot sud Skopje II - Skopje na 1 noemvri 2000 godina donel
Re{enie Reg. br. 95/2000 so koe se usvojuval predlogot na Makedonska
Tradicionalna karate federacija - Skopje za upis vo Registarot na
Zdru`enija na gra|ani i fondacii.
1092

Ministerstvoto za pravda so Re{enie br. 10-2507/2 od 19 septemvri
2000 godina odobruval Makedonskata Tradicionalna karate federacija
od Skopje da go koristi izrazot: "Makedonska" kako dodatok
vo imeto na zdru`enieto.
Pretsedatelstvoto na Sojuzot na organizaciite na fizi~ka
kultura na Makedonija donese Zaklu~ok br. 03-33 od 8 april 1994 godina
so koe go prifatila baraweto na Tradicionalniot karate sojuz na
Makedonija kako zdru`ena ~lenka vo Sojuzot na fizi~ka kultura na
Makedonija.
Sobranieto na grad Skopje, Gradskiot sekretarijat za vnatre{-
ni raboti so Re{enie br. 38-616 od 17 juli 1990 godina go zapi{al vo
Registarot na op{testveni organizacii - zdru`enija na gra|ani Sojuz
na Tradicionalno karate na Makedonija.
Po odnos na Karate sojuzot na Makedonija od dostaveniot Prilog
br. 2 od strana na Agencijata za mladi i sport Sudot konstatira
deka:
Ministerstvoto za mladi i sport donelo Re{enie br. 08-446/1
od 24 fevruari 2000 godina so koe se utvrduva deka Makedonskata Karate
federacija so sedi{te vo Skopje, mo`e da zapo~ne so vr{ewe na
dejnost sport - karate.
Ova re{enie, od strana na Agencijata za mladi i sport so Re{enie
br. 08-1698/3 od 21 maj 2002 godina se poni{tuva bidej}i bilo vo
sprotivnost so ~lenot 14 stav 3 od Zakonot za sport, spored koj vo eden
sport mo`e da ima samo edna nacionalna sportska federacija.
Agencijata za mladi i sport so Re{enie br.08-1608/2 od 21 maj
2002 godina utvrdil deka Karate sojuzot na Makedonija so sedi{te vo
Skopje - mo`e da zapo~ne so vr{ewe na dejnost - sport karate.
Sojuzot na sportskite federacii na Makedonija so dopis br. 03-
45 od 2 septemvri 2007 godina potvrduva deka Karate federacija na
Makedonija e zdru`ena ~lenka vo Sojuzot od karate sportot so prava,
obvrski i odgovornosti {to proizleguvaat od Statutot i drugite normativni
akti, a po odnos na tradicionalnata karate federacija, Sojuzot
vo Izvestuvaweto br. 03-14 od 4 fevruari 2008 godina naveduva
deka Tradicionalnata karate federacija ne e ~lenka na Sojuzot na
sportskite federacii na Makedonija.
Od utvrdena fakti~ka sostojba proizleguva deka vsu{nost vo
Republika Makedonija funkcioniraat dve karate federacii na Makedonija
i toa: Tradicionalnata karate federacija i Karate federacija
na Makedonija.
5. Spored ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na
pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Vo ~lenot 20 stav 1 od Ustavot, na gra|anite im se garantira
slobodata na zdru`uvaweto zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite
politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa,
1093

a vo stavot 2 na ovoj ~len se utvrduva deka gra|anite mo`at slobodno
da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat
kon niv i od niv da istapuvaat.
Spored ~lenot 47 stav 5 od Ustavot, Republikata osven tehni-
~kata kultura go pottiknuva i pomaga i sportot.
Ustavno utvrdenata uloga na Republikata da go pottiknuva i
pomaga sportot ja izrazuva komplementarnosta, odnosno zaemniot
interes na gra|aninot, kako poedinec i na dr`avata vo zadovoluvawe i
ostvaruvawe na pravata i interesite od oblasta na sportot.
So Zakonot za sport ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"
br. 29/2002 i 66/2004) se ureduvaat uslovite i na~inot na vr{eweto
na dejnosta sport, ostvaruvaweto na javniot interes vo sportot, stopanisuvaweto
so objekti za sport vo sopstvenost na Republika Makedonija,
op{tinite i gradot Skopje, kako i drugi pra{awa od zna~ewe
za sportot (~len 1).
Definiraj}i go sportot vo ~lenot 2 od Zakonot kako dejnost
koja gi opfa}a site formi na sportski aktivnosti na sportistite od
site vozrasti, kako i sportsko-rekreativnite aktivnosti na gra|anite,
zakonodavecot vo ~lenot 3 od ovoj zakon, kako organizacioni oblici
{to ja vr{at dejnosta sport gi utvrduva sprotskite zdru`enija na gra-
|anite i drugite pravni lica od oblasta na sportot.
Ona {to e su{testveno za konkretniot predmet e toa {to vo
~lenot 5 od ovoj zakon e utvrdeno deka zaradi ostvaruvawe na potrebite
od zanimavawe so aktivnosti i za{tita na pravata i interesite
od oblasta na sportot, gra|anite mo`at slobodno i dobrovolno da se
zdru`uvaat i da osnovaat sportski zdru`enija, pod uslovi i na na~in
utvrdeni so zakon, dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Vo odnos na zdru`uvaweto na sportskite klubovi, Zakonot sodr`i
nekolku re{enija i toa:
Spored ~lenot 14 stav 1 od Zakonot, sportskite klubovi od ist
sport, kako i od u~ili{niot, studentskiot i sportot na invalidiziranite
lica, mo`at da se zdru`uvaat vo soodvetna dr`avna sportska federacija
na Republika Makedonija zaradi:
- pottiknuvawe i unapreduvawe na soodvetniot sport;
- realizirawe na utvrdenata programa za razvoj na sportot;
- usoglasuvawe i koordinirawe na programskite aktivnosti na
zdru`enite ~lenki.
Spored stavot 2 na ~len 14 od Zakonot, Dr`avnata sportska
federacija na Republika Makedonija, pokraj rabotite od stav 1 na ovoj
~len, gi sostavuva i se gri`i za dr`avnite reprezentacii.
Spored stavot 3 na ~len 14 od Zakonot, vo eden sport mo`e da se
osnova samo edna dr`avna sportska federacija.
Ponatamu, vo stavot 6 na ~lenot 14 od Zakonot e utvrdeno deka
dr`avna sportska federacija e onaa federacija vo koja se zdru`eni
1094

pove}e od polovinata sportski klubovi vo Republika Makedonija koi
imaat re{enija za vr{ewe dejnost od ist vid na sport.
Spored ~lenot 15 od Zakonot, sportskite zdru`enija od ~lenot
13 i nacionalnite sportski federacii na Republika Makedonija, zaradi
ostvaruvawe na zaedni~ki interes za razvoj na sportot, mo`at da se
zdru`uvaat vo sojuz na sportskite federacii na Republika Makedonija.
Soglasno ~lenot 16 stav 1 od Zakonot, vo me|unarodnite asocijacii
od oblasta na sportot mo`at da se za~lenuvaat samo dr`avnite
sportski federacii od soodvetniot sport i gi pretstavuvaat i zastapuvaat
sportskite klubovi od soodvetniot sport koi imaat re{enie
za vr{ewe dejnost sport.
Od analizata na navedenite i drugite zakonski odredbi proizleguva
deka me|u pra{awata {to na specifi~en na~in se uredeni so
Zakonot za sport, kako specijalen zakon vo odnos na Zakonot za zdru-
`enijata na gra|anite i fondaciite ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 31/1998) se i oblicite vo koi mo`at da se zdru`uvaat
sportskite klubovi na op{tinsko, odnosno na nivo na grad Skopje
(op{tinski odnosno gradski sportski sojuzi od ist ili razli~ni sportovi)
i na nivo na Republikata (vo dr`avna sportska federacija i vo
sojuz na sportskite federacii na Republika Makedonija).
Soglasno ~lenot 47 stav 1 od Zakonot za sportot, direktorot na
Agencijata za mladi i sport go donel osporeniot Pravilnik za kategorizacija
na sportistite od Republika Makedonija, so koj se propi-
{uvaat merilata i kriteriumite za utvrduvawe na statusot i rangot na
sportistite vo Republika Makedonija, koi ostvaruvaat visoki sportski
rezultati i steknuvaat sportska kategorija.
Vo ~lenot 3 od Pravilnikot e utvrdeno deka vrz osnova na ostvarenite
rezultati vo odreden vremenski period sportistite vo Republika
Makekdonija se steknuvaat so sportski kategorii - sportist od
svetska kategorija i sportist od dr`avna kategorija vo razni sportovi,
me|u koi i vo karate (moderno i tradicionalno) utvrdeno vo to~kata
13 na ~lenot 3 od Pravilnikot.
Vo ~lenot 16 pod naslovot "karate" od Pravilnikot e utvrdeno
deka vo sportot moderno karate, sportistot steknuva kategorija vo:
a) sportist od svetska kategorija za osvoeno od prvo do treto
mesto na svetsko ili evropsko prvenstvo (vo sportska borba ili kati),
{to gi organizira Svetskata karate federacija (WKF).
b) Sportist od me|unarodna kategorija za:
- osvoeno od ~etvrto do osmo mesto na svetskoto evropsko prvenstvo
(vo sportska borba) ili
- osvoeno od ~etvrto do {esto mesto (vo kati),
- osvoeno od prvo do treto mesto na mladinsko svetsko ili evropsko
prvenstvo (vo sportska borba ili kati).
1095

Ostvareniot plasman se verificira dokolku se ostvari na
me|unarodni natprevari {to gi organizira Svetskata karate federacija
(WKF).
v) Sportist od dr`avna kategorija, za osvoeno prvo mesto na
prvenstvo na Makedonija, koe go organizira Makedonskata karate federacija
vo poedine~na konkurencija vo sportska borba i kati.
Priznavaweto na kategorizirani sportisti, predvideni vo stav
1 od ovoj pravilnik, vo modernoto karate sportot vo site kategorii, }e
se vr{i samo na natprevaruva~i koi u~estvuvaat vo sistemot na natprevari
organizirani od strana na Svetskata karate federacija
(WKF), se dodeka taa e oficijalno priznata za komunikacija od strana
na Me|unarodniot Olimpiski Komitet.
Vo vtoriot del na ~lenot 16 od Pravilnikot "Tradicionalno
karate" - koj e osporen so inicijativata e utvrdeno deka:
a) Vo sportot tradicionalno karate, sportist od me|unarodna
kategorija, sportistot steknuva za:
- osvoeno od prvo do treto mesto na Svetsko prvenstvo (individualni
i timski kumite, fukugo i embu kako {to e vo Pravilnikot na
Internacionalnata tradicionalna karate federacija vo delot natprevari
i kategorii), {to gi organizira Internacionalnata Tradicionalna
Karate Federacija (ITKF), a na koe u~estvuvaat najmalku 30
zemji u~esni~ki.
- osvoeno prov ili vtoro mesto na Evropsko prvenstvo (individualni
i timski kumite, fukugo i embu, kako {to e vo Pravilnikot na
Internacionalnata tradicionalna karate federacija vo delot natprevari
i kategorii), {to gi organizira Internacionalna Tradicionalna
Karate Federacija (ITKF), a na koe u~estvuvaat najmalku 20
zemji u~esni~ki.
Ostvareniot plasman na me|unarodnite prvenstva, sportistot
treba da go ostvari so najmalku dve pobedi, za da ja stekne kategorijata
Sportist od me|unarodna kategorija, vo sprotivno se kategorizira vo
kategorijata sportist od dr`avna kategorija.
b) Sportist od dr`avna kategorija, za osvoeno prvo mesto na
prenstvo na Makedonija, koe go organizira Makedonskata Tradicionalna
Karate Federacija vo poedine~na konkurencija vo sportska borba
i kati.
Priznavaweto na kategorizirani sportisti, predvideni vo stav
2 od ovoj ~len, vo sportot tradicionalno karate, }e se vr{i samo na
natprevaruva~i koi u~estvuvaat vo sistemot na natprevari organiziran
od strana na Internacionalnata Tradicionalna Karate Federacija
(ITKF), se dodeka ne se konstituira edinstvena karate federacija,
vo svetot, vo koja }e bide opfateno modernoto i tradicionalno
karate i istata }e bide priznata od Me|unarodniot Olimpiski Komitet.
1096

Od analizata na navedenite ~lenovi 13, 14 i 15 od Zakonot za
sport, vo koi se utvrdeni posebnite oblici na zdru`uvawe na sportskite
klubovi, mo`e da se konstatira deka tie zaedno so Zakonot za
zdru`enija na gra|anite i fondaciite, vsu{nost pretstavuvaat operacionalizacija
na ~lenot 20 od Ustavot i se vo funkcija na sozdavawe
pravni pretpostavki za dosledno i efikasno ostvaruvawe na ustavno
garantiranoto pravo na gra|anite slobodno da se zdru`uvaat vo zdru-
`enija.
Trgnuvaj}i od sodr`inata na osporenata odredba od ~len 16 vo
delot: "Tradicionalno karate," navodite vo inicijativata, kako i
odredbite od Zakonot vo odnos na koi se osporuva odredbata od Pravilnikot,
Sudot smeta deka priznavaweto na kategorizirani sportisti,
predvideni vo stav 2 od ovoj ~len, vo sportot tradicionalno karate, se
vr{i samo na natprevaruva~i koi u~estvuvaat vo sistemot na natprevari
organiziran od strana na Internacionalnata Tradicionalna karate
federacija, se dodeka ne se konstituira edinstvena karate federacija
vo svetot, vo koja }e bide opfateno modernoto i tradicionalnoto
karate i istata }e bide priznata i od Me|unarodniot Olimpiski
Komitet.
Sudot, isto taka, ja ima{e vo predvid Odlukata na Ustavniot
sud na Republika Makedonija U. br. 196/2004 od 14 septemvri 2005 godina
na koja se povikuva podnositelot na inicijativata, no ne gi prifati
navodite od inicijativata od pri~ina {to pra{aweto na konstituiraweto
na edinstvena karate federacija vo svetot vo koja }e bide
opfateno tradicionalnoto i modernoto karate e proces koj se u{te ne
e re{en.
Ottuka, imaj}i go predvid iznesenoto, kako i razlikite vo ovie
dve sportski granki vo pogled na specifikata, sodr`inata i sistemot
na natprevari organiziranosta na modernoto i tradicionalnoto karate,
Sudot utvrdi deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta
na osporeniot del: "Tradicionalno karate" od ~lenot 16 od Pravilnikot
so Ustavot i so Zakonot za sport od pri~ina {to
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r
Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
1097

1098

90. U. br. 156/2008 (24. 12. 2008)
Akt {to se osporuva
^len 18 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000,
50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006 i 153/2007).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
~l. 18 st. 1 vo delot "i toa za po edna godina" i t. 1, 2, 3, 4, 5 i 6 od navedeniot
zakon ne bile vo soglasnost so ~l. 8, ~l. 9, ~l. 30, ~l. 32, ~l. 34 i
~l. 35 od Ustavot. Ova zatoa {to so vakvoto zakonsko re{enie ~esto
pati se nadminuvaat godinite na starost za odewe vo penzija. Ova od
edinstveniot fakt i element {to zaokru`uvaweto na benificijata se
izvr{uva na cela godina ili na celi godini napolneti kako koli~ini
vo penziskiot sta`.
Ova osobeno e izrazeno so poslednite izmeni na zakonot kade
edinstven kriterium se godinite na starosta za odewe vo pencija, a
godinite za priznaenata beneficija se odbivaat od limitot od 64 godini,
pa taka se dobivaat i godinite na starost so koi ovaa kategorija na
osigurenici treba da odat vo penzija.
Ponatamu, spored podnositelot so osporenoto zakonsko re{enie
na ovie rabotnici im se skratuvalo pravoto da so plateni mese~ni
anuiteti za penziski sta` da nemo`at da go ostvarat dadenoto pravo
bidej}i trebalo da se zaokru`i ovoj beneficiran sta` na cela godina
i na grupa na godini, {to vo praksa i ako e platena beneficijata ovaa
kategorija na rabotnici trebalo da ostane na rabota u{te minimum 1
godina do edna godina ili pove}e.
Podnositelot naveduva, isto taka, deka so pravilnoto vrednuvawe
na normata za platen sta` i negovoto vrednuvawe po meseci na
uplata, a ne zaokru`uvawe po godini }e se ovozmo`i i pravilna primena
na drugite odredbi od zakionot i Ustavot.
Sodr`ina na osporeniot ~len 18 od Zakonot
Spored osporeniot ~l. 18 od Zakonot koj e pomesten vo naslovot
"Namaluvawe na starosnata granica" e predvideno deka na osigurenikot
na kogo sta`ot na osiguruvawe mu se smeta so zgolemeno traewe
1099

starosnata granica za steknuvawe pravo na starosna penzija se namaluva
zavisno od stepenot na zgolemuvaweto na sta`ot, i toa za po edna
godina (osporen del).
1) Za sekoi sedum godini pominati na rabotno mesto na koi
efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako
13 meseci.
2) Za sekoi {est godini pominati na rabotno mesto na koi
efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako
14 meseci.
3) Za sekoi pet godini pominati na rabotno mesto na koi efektivno
se pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe 15 meseci.
4) Za sekoi ~etiri godini pominati na rabotno mesto na koi
efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako
16 meseci.
5) Za sekoi tri godini i {est meseci pominati na rabotno mesto
na koi efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe
kako 17 meseci.
6) Za sekoei tri godini pominati na rabotno mesto na koi efektivno
pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako 18
meseci.
Sporno pravno pra{awe
Dali so predvideniot na~in za namaluvawe na starosnata granica
za po edna godina vo zavisnost od brojot na godinite pominati na
rabotni mesta od koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno
traewe (beneficiran sta`) se doveduvaat vo pra{awe odredbite od ~l.
8, 9, 30, 32, 34 i 35 od Ustavot.
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 217/
1996 od 25 dekemvri 1996 godina, pokraj drugoto ne povel postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 18 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994 i 4/1995).
Vo obrazlo`enieto na re{enieto se naveduva deka imaj}i gi
predvid odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 8, ~l. 9, ~l. 34 i ~l. 35 od Ustavot,
jasno proizleguva deka Ustavot go proklamira i utvrduva op{tiot
princip na pravoto na gra|anite na socijalna sigurnost i socijalno
osiguruvawe koe e prepu{teno na ureduvawe so zakon i kolektiven
dogovor. Ustavot prokamira i socijalna za{tita i socijalna sigurnost
na gra|anite koja se ostvaruva vrz osnova na na~eloto na socijalna
pravednost. Spored toa vidovite na pravata {to se steknuvaat od soci-
1100

jalnoto osiguruvawe, nivnata visina, na~in na steknuvawe i koristewe
se rezervirani za zakonodavnata vlast.
Trgnuvaj}i od iznesenoto, Sudot ocenil deka utvrdenite merila
i kriteeriumi za opredeluvawe na penziskata osnova se odnesuvaat na
site osigurenici podednakvo koga tie se nao|aat vo ista pravna polo-
`ba, poradi {to ne se povreduva principot na ednakvost.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3, 6, 8 i 11 od Ustavot temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija se vladeeweto na pravoto,
pravnata za{tita na sopstvenosta, humanizmot, socijalnata pravda i
solidarnosta i po~ituvawe na op{to prifatenite normi na me|unarodnoto
pravo.
Spored ~l. 9 st. 2 od Ustavot, gra|anite pred Ustavot i zakonite
se ednakvi.
So ~l. 30 od Ustavot e utvrdeno deka se garantira pravoto na
sopstvenost i pravoto na nasleduvawe.
Spored ~l. 32 st. 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota, sloboden
izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost. Spored st. 2 na
ovoj ~len sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno
mesto, a spored st. 3 na ovoj ~len sekoj vraboten ima pravo na soodvetna
zarabotuva~ka. Spored st. 5 na istiot ~len ostvaruvaweto na pravata
na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni
dogovori.
Soglasno ~l. 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Vo ~l. 35 st. 1 od Ustavot e utvrdeno deka Republikata se gri`i
za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno
so na~eloto na socijalna pravednost.
Od navedenite ustavni odredbi, pokraj drugoto proizleguva
deka Ustavot go proklamira i utvrduva pravo na gra|anite na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe. Ustavot, isto taka, ja proklamira
gri`ata na Republikata za socijalna za{tita i socijalna sigurnost,
koja se ostvaruva vrz na~eloto na socijalna pravednost.
Spored toa proklamiraweto na navedenite ustavni principi
proizleguva od socijalniot karakter na dr`avata, a vidovite na pravata
od socijalno osiguruvawe, na~inot, postapkata i uslovite za ostvaruvawe
na ovie prava se rezervirani za zakonodavnata vlast.
Penziskoto i invalidskoto osiguruvawe kako elemeni na pravoto
od socijalnot osiguruvawe e predmet na ureduvawe so Zakonot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
1101

Spored ~l. 1 od navedeniot zakon se ureduva zadol`itelnoto penzisko
i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite vo raboten odnos i na
fizi~kite lica koi vr{at dejnost, osnovite na kapitalno finansirano
penzisko osiguruvawe, kako i posebnite uslovi pod koi oddelni
kategorii na osigurrenici go ostvaruvaat pravoto od penziskokto i
invalidskoto osiguruvawe.
Vo delot III Steknuvawe i utvrduvawe na pravata od Zakonot,
odnosno vo ~l. 18 e predvideno pravoto na namaluvawe na starosnata
granica na osigurenikot na kogo sta`ot na osiguruvawe mu se smeta so
zgolemeno traewe, pri {to starosnata granica se namaluva za po edna
godina vo zavisnost od te`inata na rabotnite zada~i na rabotnoto
mesto.
Sodr`inata na osporenata odredba od ~l. 18 od Zakonot i pokraj
faktot {to Zakonot pove}e pati e menuvan i dopolnuvan ne pretrpel
nikakva izmena, odnosno predvidenite prava i obemot na negovoto
ostvaruvawe ostanal ist {to vpro~em i podnositelot na inicijativata
go ima konstatirano.
Vo Glava IV "Steknuvawe i ostvaruvawe na pravata na opredeleni
kategorii na osigurenici pod posebni uslovi" od Zakonot e utvrdeno
deka odredeni osigurenici vraboteni vo Ministerstvoto za
odbrana, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Ministerstvoto za
pravda, kazneno popravnite ustanovi i vospitno popravnite domovi
sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe so ogled na
te`inata na rabotnite zada~i i tie mo`at da ostvarat pravo na penzija
ako imaat odredeni godini na sta` i starost.
Vo Glavata VI "Penziski sta`" od Zakonot odnosno vo ~l. od
125 do 130 se utvrdeni kriteriumite za pra{awata koi se odnesuvaat
na rabotnite mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno
traewe pri {to rabotnite mesta se rasporeduvaat vo {est grupi so
toa {to 12 meseci efektivna rabota se smeta kako 13, 14, 15, 16, 17
odnosno 18 meseci.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, odredbite od Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe koi go ureduvaat pra-
{aweto na steknuvawe na pravo na penzija koe pravo se steknuva so
ispolnuvawe na odreden minimum sta` na osiguruvawe i vozrast, kako
i sodr`inata na osporeniot ~l. 18 smetame deka navodite vo inicijativata
ne se osnovani.
Ova ottamu {to celta na zakonodavecot spored na{e mislewe
bila odredena kategorija na osigurenici koi ne se vo mo`nost da rabotat
do propi{anata starosna granica odnosno do 64 godini, poradi
te`inata na rabotnite zada~i, sta`ot na osiguruvawe da im se smeta so
zgolemeno traewe i da go ostvarat pravoto na penzija so namaluvawe
na starosnata granica. Pritoa, na koj na~in toa pravo }e go ostvarat
osigurenicite e pra{awe na zakonodavecot koj se rakovodel od prin-
1102

cipot na socijalna pravednost i generaciska solidarnost kako i na~eloto
na ednakvost.
Vo sprotivno institutot beneficiran sta` bi ja izgubil smislata
i celta koja treba da se postigne.
Imaj}i go predvid navedenoto, faktot {to Ustavniot sud na Republika
Makedonija so Re{enie U. br. 217/1996 od 25 dekemvri 1996
godina ne povel postapika za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 18 od Zakonot
za penzisko i invalidsko osiguruvawe, kako i toa {to navodite
vo predmetnava inicijativa ne davaat osnovi za poinakvo odlu~uvawe,
smetame deka se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija za otfrlawe na inicijativata.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe ustavnosta na
~l. 18 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe (SV RM,"
br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/
2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006 i 153/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 2 i 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 24
dekemvri 2008 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe na postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~len 18 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/
2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006 i 153/2007).
2. Dimitar Nakovski izvr{en direktor na AD "Transkop" Bitola
na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa
za poveduvawe na postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 18 od
zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
~len 18 stav 1 vo delot "i toa za po edna godina" i to~kite 1, 2, 3, 4, 5 i
6 od navedeniot zakon ne bile vo soglasnost so ~lenovite 8, 9, 30, 32, 34
i 35 od Ustavot. Ova zatoa {to so vakvoto zakonsko re{enie ~esto
pati se nadminuvale godinite na starost za odewe vo penzija. Ova od
edinstveniot fakt i element {to zaokru`uvaweto na benificijata se
vr{ele na cela godina ili na celi godini napolneti kako koli~ini vo
penziskiot sta`. Ova osobeno bilo izrazeno so poslednite izmeni na
1103

Zakonot kade edinstven kriterium se godinite na starosta za odewe vo
pencija, a godinite za priznatata beneficija se odbivale od limitot
od 64 godini, pa taka se dobivale i godinite na starost so koi ovaa
kategorija na osigurenici trebalo da odat vo penzija.
Ponatamu, spored podnositelot so osporenoto zakonsko re{enie
na ovie rabotnici im bilo uskratuvano pravoto so plateni mese~ni
anuiteti za penziski sta` da mo`at da go ostvarat dadenoto pravo
zatoa {to beneficiraniot sta` se zaokru`uval na cela godina i na
grupa na godini, {to vo praksa zna~elo ovaa kategorija na rabotnici
trebalo da ostane na rabota u{te minimum edna godina ili pove}e.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo osporeniot ~len 18 od Zakonot
koj e pomesten vo naslovot "Namaluvawe na starosnata granica" e
predvideno deka na osigurenikot na kogo sta`ot na osiguruvawe mu se
smeta so zgolemeno traewe starosnata granica za steknuvawe pravo na
starosna penzija se namaluva zavisno od stepenot na zgolemuvaweto na
sta`ot, i toa za po edna godina (osporen del).
1) Za sekoi sedum godini pominati na rabotno mesto na koi
efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako
13 meseci.
2) Za sekoi {est godini pominati na rabotno mesto na koi
efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako
14 meseci.
3) Za sekoi pet godini pominati na rabotno mesto na koi efektivno
se pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe 15
meseci.
4) Za sekoi ~etiri godini pominati na rabotno mesto na koi
efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako
16 meseci.
5) Za sekoi tri godini i {est meseci pominati na rabotno mesto
na koi efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe
kako 17 meseci.
6) Za sekoei tri godini pominati na rabotno mesto na koi
efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako
18 meseci.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3, 6, 8 i 11 od Ustavot temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se vladeeweto
na pravoto, pravnata za{tita na sopstvenosta, humanizmot, socijalnata
pravda i solidarnosta i po~ituvawe na op{to prifatenite
normi na me|unarodnoto pravo.
Spored ~len 9 stav 2 od Ustavot, gra|anite pred Ustavot i zakonite
se ednakvi.
So ~len 30 od Ustavot e utvrdeno deka se garantira pravoto na
sopstvenost i pravoto na nasleduvawe.
1104

Spored ~len 32 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vvrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost. Spored stav 2
na ovoj ~len sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno
mesto, a spored stav 3 na ovoj ~len sekoj vraboten ima pravo na soodvetna
zarabotuva~ka. Spored stav 5 na istiot ~len ostvaruvaweto na pravata
na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni
dogovori.
Soglasno ~len 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven
dogovor.
Vo ~len 35 stav 1 od Ustavot e utvrdeno deka Republikata se
gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite
soglasno so na~eloto na socijalna pravednost.
Od navedenite ustavni odredbi, pokraj drugoto proizleguva
deka Ustavot go proklamira i utvrduva pravo na gra|anite na socijalna
sigurnost i socijalno osiguruvawe. Ustavot isto taka ja proklamira
gri`ata na Republikata za socijalna za{tita i socijalna sigurnost,
koja se ostvaruva vrz na~eloto na socijalna pravednost.
Spored toa proklamiraweto na navedenite ustavni principi
proizleguva od socijalniot karakter na dr`avata, a vidovite na pravata
od socijalno osiguruvawe, na~inot, postapkata i uslovite za ostvaruvawe
na ovie prava se rezervirani za zakonodavnata vlast.
Penziskoto i invalidskoto osiguruvawe kako elemeni na pravoto
od socijalnot osiguruvawe e predmet na ureduvawe so Zakonot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Spored ~len 1 od navedeniot zakon se ureduva zadol`itelnoto
penzisko i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite vo raboten odnos i
na fizi~kite lica koi vr{at dejnost, osnovite na kapitalno finansirano
penzisko osiguruvawe, kako i posebnite uslovi pod koi oddelni
kategorii na osigurenici go ostvaruvaat pravoto od penziskokto i
invalidskoto osiguruvawe.
Vo delot III Steknuvawe i utvrduvawe na pravata od Zakonot,
odnosno vo ~len 18 e predvideno pravoto na namaluvawe na starosnata
granica na osigurenikot na kogo sta`ot na osiguruvawe mu se smeta so
zgolemeno traewe, pri {to starosnata granica se namaluva za po edna
godina vo zavisnost od te`inata na rabotnite zada~i na rabotnoto
mesto.
Sodr`inata na osporenata odredba od ~len 18 od Zakonot i
pokraj faktot {to Zakonot pove}e pati e menuvan i dopolnuvan ne
pretrpel nikakva izmena, odnosno predvidenite prava i obemot na
negovoto ostvaruvawe ostanal ist {to vpro~em i podnositelot na inicijativata
go ima konstatirano.
Vo Glava IV Steknuvawet i ostvaruvawe na pravata na opredeleni
kategorii na osigurenici pod posebni uslovi“ od Zakonot e utvr-
1105

deno deka odredeni osigurenici vraboteni vo Ministerstvoto za odbrana,
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Ministerstvoto za pravda,
kazneno popravnite ustanovi i vospitno popravnite domovi sta`ot na
osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe so ogled na te`inata na
rabotnite zada~i i tie mo`at da ostvarat pravo na penzija ako imaat
odredeni godini na sta` i starost.
Vo Glavata VI "Penziski sta`" od Zakonot odnosno vo ~lenovite
od 125 do 130 se utvrdeni kriteriumite za pra{awata koi se
odnesuvaat na rabotnite mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta
so zgolemeno traewe pri {to rabotnite mesta se rasporeduvaat vo
{est grupi so toa {to 12 meseci efektivna rabota se smeta kako 13, 14,
15, 16, 17 odnosno 18 meseci.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, odredbite od Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe koi go ureduvaat pra-
{aweto na steknuvawe na pravo na penzija koe pravo se steknuva so
ispolnuvawe na odreden minimum sta` na osiguruvawe i vozrast, kako
i sodr`inata na osporeniot ~len 18, Sudot smeta deka navodite vo
inicijativata ne se osnovani.
Ova ottamu {to celta na zakonodavecot spored Sudot bila
odredena kategorija na osigurenici koi ne se vo mo`nost da rabotat do
propi{anata starosna granica odnosno do 64 godini, poradi te`inata
na rabotnite zada~i, sta`ot na osiguruvawe da im se smeta so zgolemeno
traewe i da go ostvarat pravoto na penzija so namaluvawe na
starosnata granica. Pritoa, na koj na~in toa pravo }e go ostvarat osigurenicite
e pra{awe na zakonodavecot koj se rakovodel od principot
na socijalna pravednost i generaciska solidarnost kako i na~eloto na
ednakvost. Vo sprotivno institutot beneficiran sta` bi ja izgubil
smislata i celta koja treba da se postigne.
Imaj}i go predvid navedenoto, faktot {to Ustavniot sud na
Republika Makedonija so Re{enie U. br. 217/1996 od 25 dekemvri 1996
godina ne povel postapika za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 18 od
Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, kako i toa {to navodite
vo predmetnava inicijativa ne davaat osnovi za poinakvo odlu~uvawe,
Sudot oceni deka se ispolneti uslovite od ~len 28 alineja 2 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija za otfrlawe
na inicijativata.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
1106

91. U. br. 135/2008 (24. 12. 2008)
Osporen akt
^len 8 i tarifen br. 30 st. 2 od Pravilnikot so tarifa za koristewe
na avtorski muzi~ki dela ("SV RM," br. 31/2007 i 70/2008), donesen
od Sobranieto na Zdru`enieto za za{tita na avtorski muzi~ki
prava na Republika Makedonija.
Sodr`ina na osporenite odredbi
^len 8
Visinata na nadomestot, dokolku koristewe na delata e nu`no
za vr{ewe na dejnosta na korisnikot na na~in {to dejnosta na korisnikot
zavisi od koristewe na delata, kako {to e slu~aj kaj radiodifuznoto
koristewe, se opredeluva, po pravilo, vo procent od prihodot.
Tarifen broj 30 stav 2
Za televiziskite programi na nacionalno nivo avtorski nadomest
pla}aat, dokolku so dogovor ne e poinaku utvrdeno, mese~no i toa:
- vo visina od 3% od vkupniot mese~en prihod.
Pri~ini za osporuvawe
So izmenite i dopolnuvawata na Pravilnikot so tarifa za
koristewe avtorski muzi~ki dela, objavena vo "SV RM," br. 70/2008 se
izmeneti me|u drugoto i ~l. 8 i tarifniot br. 30 st. 2 od Pravilnikot,
poradi prethodno donesenata interventna odluka na Ustavniot sud na
Republika Makedonija U. br. 74/2007 od 13. 02. 2008 godina so koja prethodno
osporenite odredbi bile ukinati. Me|utoa, so novata regulativa
vo osporeniot ~l. 8 i tarifniot br. 30 st. 2 od Pravilnikot, su{tinski
ne bilo izmeneto ni{to i se prodol`uvalo da se ureduva predmetnoto
pra{awe kako pred donesuvaweto na Odlukata na Sudot. Imeno,
ne bile zapazeni uka`uvawata vo Odlukata na Sudot, so toa {to Zdru-
`enieto za za{tita na avtorski muzi~ki prava na Republika Makedonija
povtorno visinata na nadomestokot vo ~lenot 8 ja uredilo da bide
procent od prihodot {to vsu{nost go opfa}a celiot prihod na korisnikot
a ne del od nego kako {to upatuva ~l. 169 st. 1 od Zakonot za
avtorskoto pravo i srodnite prava, spored koj toa e vo procent samo od
1107

dobivkata koja {to korisnikot ja ostvaruva so koristewe na avtorskoto
delo. Na ovoj na~in bil opredelen i mese~niot nadomest vo visina
od 3% od vkupniot mese~en prihod, vo tarifniot br. 30 st. 2 od
Pravilnikot.
So ogled na toa {to so osporenite odredbi od Pravilnikot
povtorno bilo predvideno osnovica za presmetuvawe na nadomestok da
bide vkupniot prihod, {to e identi~no so bruto prihodot bidej}i od
nego ne se odzemaat rashodite, kako vkupen prihod od celokupnoto rabotewe
na radiodifuznite dru{tva, a ne samo od koristewe na avtorskoto
delo, vo inicijativata se naveduva deka odredbite bile vo sprotivnost
so ~l. 169 od Zakonot za avtorskoto pravo i srodnite prava, a so
toa i vo sprotivnost na Ustavot.
So inicijativata se predlaga Sudot da donese vremena merka i
da go zapre izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija {to se
prezemeni vrz osnova na osporenite odredbi od Pravilnikot.
1108
Ustavnosudska praktika
So Odluka U. br. 74/2007 od 13. 02. 2008 godina, Ustavniot sud na
Republika Makedonija gi ukinal ~l. 5, 8, 9 i 10 i tarifniot br. 30 st. 2
od Pravilnikot so tarifa za koristewe na avtorski muzi~ki dela
("SV RM," br. 31/2007), donesen od Sobranieto na Zdru`enieto za za{-
tita na avtorski muzi~ki prava (ZAMP).
^lenot 8 glasel: "Visinata na nadomestokot za javno soop{tuvawe,
odnosno objavuvawe se utvrduva vo procent od bruto-prihodot
{to korisnikot go ostvaruva pri izveduvaweto, odnosno objavuvaweto,
vo procent od nadomestokot na izveduva~ite ili vo pau{alen iznos."
Tarifniot br. 30 st. 2 glasel: "Za televiziskite programi na
nacionalno nivo, avtorski nadomest pla}aat dokolku so dogovor ne e
poinaku utvrdeno, mese~no, i toa: - vo visina od 3% od vkupniot mese-
~en bruto prihod i 200 boda mese~no, sprema traeweto na emisiite vo
nedelata."
Spored stavot na Sudot: "Po odnos na radiodifuznoto emituvwe,
a osobeno radiodifuznoto televizisko emituvawe, opredeluvaweto
na bruto prihod kako osnova za presmetuvawe na nadomestokot e nesoodvetno,
so ogled na toa {to pri kriraweto i emituvaweto na RTV
programa se koristat i drugi vidovi avtorski dela, predmeti na srodni
prava od nemuzi~ki karakter, a muzi~kite dela, kako takvi, se vgradeni
vo niv. Prihodite {to ovie korisnici gi steknuvaat od svoeto
rabotewe se od razni osnovi, a ne samo od koristeweto na muzikata.
Zatoa i opredeluvaweto na procent od bruto prihodot, odnosno od site
vidovi prihodi {to gi steknuvaat ovie korisnici, ne soodvestvuvaat
na normativnata ramka opredelena vo ~l. 169 od Zakonot. Vo vrska so
Tarifniot br. 30 od Pravilnikot nepravilno se opredeluva i nadomestokot
vo vid na pau{al, koj {to e opredelen vo st. 4 i 5 od ~l. 169 od

Zakonot. Imeno pau{alnoto opredeluvawe na osnova za presmetka na
nadomestok ne se odnesuva vo slu~aite za radiodifuzno emituvawe na
avtorskite dela - predmeti na srodnite prava." (^lenot 169 e od pre~isteniot
tekst na Zakonot, a se raboti za ~l. 146-b od Zakonot).
Ovie sredstva ne bile vo soglasnost so odredbite od Zakonot za
avtorskoto pravo i srodnite prava.
Pravno mislewe
Soglasno ~l. 20 od Ustavot, na gra|anite im se garantira slobodata
na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite politi~ki,
ekonomski, socijalni, kulturnni i drugi prava i uveruvawa i
gra|anite mo`at slobodno da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki
partii, da pristapuvaat kon niv i od niv da istapuvaat.
Spored ~l. 30 od Ustavot, se garantira pravoto na sopstvenost,
koe spored st. 2 na ovoj ~len, sozdava prava i obvrski i treba da slu`i
za dobro na poedinecot i na zaednicata. Spored st. 3 na ovoj ~len,
nikomu ne mo`at da mu bidat odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta i
pravata koi proizleguvaat od nea, osven koga se raboti za javen interes
utvrden so zakon.
So ~l. 47 od Ustavot, se garantira slobodata na nau~noto, umetni~koto
i na drugite vidovi tvore{tvo i se garantiraat pravata {to
proizleguvaat od bilo koj vid intelektualno tvore{tvo.
Spored ~l. 1 od Zakonot za avtorskoto pravo i srodnite prava
("SV RM," br. 47/1996, 3/1998, 98/2002, 4/2005 i 131/2007), predmet na
ureduvawe na ovoj zakon e pravoto na avtorite nad nivnite dela od
oblasta na kni`evnosta, naukata i umetnosta (avtorsko pravo) i pravoto
na izveduva~ite, na fonogramskite, filmskite i scenskite producenti,
na radio i televiziskite organizacii, na izdava~ite i drugite
lica utvrdeni so ovoj zakon, kako i na izgotvuva~ite na bazi na podatoci
(srodni prava) nad nivnite izvedbi i predmeti na srodnite prava,
kako i ostvaruvaweto i za{titata na avtorskoto pravo i srodnite
prava.
Spored ~l. 146-b st. 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za avtorskoto pravo i srodnite prava ("SV RM," br. 4/
2005), dokolku koristeweto na avtorskoto delo e nu`no za vr{ewe na
dejnosta na korisnikot na na~in {to dejnosta na korisnikot zavisi od
koristeweto na delata, kako vo slu~aj na radiodifuznoto koristewe,
koncertnite, tan~erskite i drugite koristewa, visinata na nadomestot
vo pravilnikot so tarifata se opredeluva, po pravilo, vo procent
od prihodot, odnosno dobivkata koja {to korisnikot ja ostvaruva so
koristeweto na avtorskoto delo.
So osporeniot ~l. 8 od Pravilnikot, e opredeleno deka visinata
na nadomestokot koj treba da go plati korisnikot za koristewe
na delata potrebni za vr{ewe na dejnosta na korisnikot, kako {to e
1109

slu~aj kaj radiodifuznoto koristewe, se presmetuva kako procent od
prihodot, a ne od dobivkata koja {to korisnikot ja ostvaruva so koristeweto
na avtorskoto delo, kako {to utvrdil ~l. 146-b st. 1 od Zakonot.
So ogled na toa za osporeniot ~len 8 od Pravilnikot mo`e osnovano
da se postavi pra{aweto za soglasnosta so odredbite od Zakonot,
ova osobeno poradi toa {to vo radiodifuznoto televizisko emituvawe
pri kreiraweto i emituvaweto na RTV programata se koristat i
drugi vidovi avtorski dela - predmeti na srodni prava od nemuzi~ki
karakter, a muzi~kite dela, kako takvi, se vgradeni vo niv, i prihodite
{to korisnicite gi ostvaruvaat so svoeto rabotewe i dejnost se od
razni osnovi, a ne samo od koristewe na muzikata, pa poradi toa dobivkata
od koristeweto na avtorskoto delo treba da e osnova na izdvojuvawe
na procentot na visinata na nadomestokot.
Ponatamu, osporeniot Tarifen br. 30 st. 2 od Pravilnikot, se
odnesuva za televiziskite programi na nacionalno nivo, za ~ie koristewe
kako avtorski nadomest se pla}al mese~no vo visina od 3% od
vkupniot mese~en prihod, dokolku so dogovor ne bilo poinaku utvrdeno.
Me|utoa, za ovaa tarifna opredelba so pau{alno pla}awe vo
Pravilnikot, smetame deka osnovano mo`e da se postavi pra{aweto na
soglasnosta so zakon, a so toa i pra{aweto na ustavnosta, poradi toa
{to vo ~l. 146-b st. 4 i 5 od Zakonot, kade se ureduva nadomestokot vo
vid na pau{al, nema osnov za pau{alno pla}awe za slu~aite na radiodifuznoto
emituvawe na avtorskite dela - predmeti na srodni prava,
nitu toa e predvideno vo odredbite od Zakonot.
Imeno, celta za regulirawe na odnosite uredeni so Zakonot vo
ovaa sfera e vo razli~ni ili site fazi da se afirmira transparentnosta,
sorabotkata i delovnata me|uzavisnost na obata vidovi subjekti
- nositelite na avtorskoto pravo i srodnite prava i korisnicite
na ovie prava.
So ogled na toa {to so osporenite odredbi od ~l. 8 i tarifniot
br. 30 t. 2 od Pravilnikot, visinata na nadomestokot se utvrduva vo
procentualen iznos od vkupniot mese~en prihod i vo pau{alen iznos,
smetame deka za niv osnovano mo`e da se postavi pra{aweto na soglasnosta
so odredbite od Zakonot za avtorskoto pravo i srodnite
prava.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na ~l. 8 i tarifen br. 30 st. 2 od Pravilnikot so tarifa za
koristewe na avtorski muzi~ki dela ("SV RM," br. 31/2007 i 70/2008),
donesen od Sobranieto na Zdru`enieto za za{tita na avtorski muzi~ki
prava na Republika Makedonija.
*
1110

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 24 dekemvri 2008
godina, donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na ~len 8 i tarifen broj 30 stav 2 od Pravilnikot so tarifa
za koristewe na avtorski muzi~ki dela ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 31/2007 i 70/2008), donesen od Sobranieto na Zdru-
`enieto za za{tita na avtorski muzi~ki prava na Republika Makedonija.
2. SE ZAPIRA izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija
{to se prezemeni vrz osnova na odredbite od Pravilnikot ona~eni
vo to~kata 1 od ova re{enie.
3. Ana Sofronievska, advokat od Skopje, na Ustavniot sud na
Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na odredbite od Pravilnikot
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie. Spored navodite vo inicijativata
so izmenite i dopolnuvawata na Pravilnikot so tarifa za koristewe
avtorski muzi~ki dela, objavena vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/2008 se izmeneti me|u drugoto i ~lenot 8 i
tarifniot br. 30 stav 2 od Pravilnikot, poradi prethodno donesenata
interventna odluka na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.
74/2007 od 13 fevruari 2008 godina so koja prethodno osporenite odredbi
bile ukinati. Me|utoa, so novata regulativa vo osporeniot ~len 8
i tarifniot broj 30 stav 2 od Pravilnikot, su{tinski ne bilo izmeneto
ni{to i se prodol`uvalo da se ureduva predmetnoto pra{awe
kako pred donesuvaweto na Odlukata na Sudot. Imeno, ne bile zapazeni
uka`uvawata vo Odlukata na Sudot, so toa {to Zdru`enieto za za-
{tita na avtorski muzi~ki prava na Republika Makedonija povtorno
visinata na nadomestokot vo ~lenot 8 ja uredilo da bide procent od
prihodot {to vsu{nost go opfa}a celiot prihod na korisnikot, a ne
del od nego kako {to upatuval ~lenot 146-b od Zakonot za avtorskoto
pravo i srodnite prava, spored koj toa e vo procent samo od dobivkata
koja {to korisnikot ja ostvaruva so koristewe na avtorskoto delo. Na
ovoj na~in bil opredelen i mese~niot nadomest vo visina od 3% od
vkupniot mese~en prihod, vo tarifniot broj 30 stav 2 od Pravilnikot.
So ogled na toa {to so osporenite odredbi od Pravilnikot povtorno
bilo predvideno osnovica za presmetuvawe na nadomestok da
bide vkupniot prihod, {to e identi~no so bruto prihodot bidej}i od
nego ne se odzemaat rashodite, kako vkupen prihod od celokupnoto rabotewe
na radiodifuznite dru{tva, a ne samo od koristewe na avtors-
1111

koto delo, vo inicijativata se naveduva deka odredbite bile vo sprotivnost
so Zakonot za avtorskoto pravo i srodnite prava, a so toa i vo
sprotivnost na Ustavot. So inicijativata se predlaga Sudot da donese
vremena merka i da go zapre izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili
dejstvija {to se prezemeni vrz osnova na osporenite odredbi od Pravilnikot.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 8 od Pravilnikot,
visinata na nadomestot, dokolku koristewe na delata e nu`no za
vr{ewe na dejnosta na korisnikot na na~in {to dejnosta na korisnikot
zavisi od koristewe na delata, kako {to e slu~aj kaj radiodifuznoto
koristewe, se opredeluva, po pravilo, vo procent od prihodot.
Vo tarifniot broj 30 stav 2 od Pravilnikot e utvrdeno deka za
televiziskite programi na nacionalno nivo avtorski nadomest pla}aat,
dokolku so dogovor ne e poinaku utvrdeno, mese~no i toa: - vo visina
od 3% od vkupniot mese~en prihod.
5. Soglasno ~lenot 20 od Ustavot, na gra|anite im se garantira
slobodata na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite politi~ki,
ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa i
gra|anite mo`at slobodno da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki
partii, da pristapuvaat kon niv i od niv da istapuvaat.
Spored ~lenot 30 od Ustavot, se garantira pravoto na sopstvenost,
koe spored stavot 2 na ovoj ~len, sozdava prava i obvrski i
treba da slu`i za dobro na poedinecot i na zaednicata. Spored stavot
3 na ovoj ~len, nikomu ne mo`at da mu bidat odzemeni ili ograni~eni
sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat od nea, osven koga se raboti
za javen interes utvrden so zakon.
So ~lenot 47 od Ustavot, se garantira slobodata na nau~noto,
umetni~koto i na drugite vidovi tvore{tvo i se garantiraat pravata
{to proizleguvaat od bilo koj vid intelektualno tvore{tvo.
Spored ~lenot 1 od Zakonot za avtorskoto pravo i srodnite
prava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 47/1996, 3/1998,
98/2002, 4/2005, 23/2005-pre~isten tekst i 131/2007), predmet na ureduvawe
na ovoj zakon e pravoto na avtorite nad nivnite dela od oblasta
na kni`evnosta, naukata i umetnosta (avtorsko pravo) i pravoto na
izveduva~ite, na fonogramskite, filmskite i scenskite producenti,
na radio i televiziskite organizacii, na izdava~ite i drugite lica
utvrdeni so ovoj zakon, kako i na izgotvuva~ite na bazi na podatoci
(srodni prava) nad nivnite izvedbi i predmeti na srodnite prava, kako
i ostvaruvaweto i za{titata na avtorskoto pravo i srodnite prava.
Spored ~lenot 146-b stav 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za avtorskoto pravo i srodnite prava ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 4/2005), dokolku koristeweto na
avtorskoto delo e nu`no za vr{ewe na dejnosta na korisnikot na na-
~in {to dejnosta na korisnikot zavisi od koristeweto na delata, kako
vo slu~aj na radiodifuznoto koristewe, koncertnite, tan~erskite i
1112

drugite koristewa, visinata na nadomestokot vo Pravilnikot so tarifata
se opredeluva, po pravilo, vo procent od prihodot, odnosno dobivkata
koja {to korisnikot ja ostvaruva so koristeweto na avtorskoto
delo.
Vrz osnova na iznesenoto Sudot oceni deka so osporeniot ~len
8 od Pravilnikot, e opredeleno visinata na nadomestokot koj treba da
go plati korisnikot za koristewe na delata potrebni za vr{ewe na
dejnosta na korisnikot, kako {to e slu~aj kaj radiodifuznoto koristewe,
se presmetuva kako procent od prihodot, a ne od dobivkata koja
{to korisnikot ja ostvaruva so koristeweto na avtorskoto delo, kako
{to utvrdil ~lenot 146-b stav 1 od Zakonot. So ogled na toa za osporeniot
~len 8 od Pravilnikot mo`e osnovano da se postavi pra{aweto
za soglasnosta so odredbite od Zakonot, ova osobeno poradi toa {to vo
radiodifuznoto televizisko emituvawe pri kreiraweto i emituvaweto
na radioteleviziskata programata se koristat i drugi vidovi avtorski
dela - predmeti na srodni prava od nemuzi~ki karakter, a muzi~kite
dela, kako takvi, se vgradeni vo niv, i prihodite {to korisnicite
gi ostvaruvaat so svoeto rabotewe i dejnost se od razni osnovi, a
ne samo od koristewe na muzikata, pa poradi toa samo dobivkata od
koristeweto na avtorskoto delo treba da e osnova na izdvojuvawe na
procentot na visinata na nadomestokot.
Sudot, isto taka oceni deka osporeniot Tarifen br. 30 stav 2
od Pravilnikot, se odnesuva za televiziskite programi na nacionalno
nivo, za ~ie koristewe kako avtorski nadomestok se pla}al mese~no vo
visina od 3% od vkupniot mese~en prihod, dokolku so dogovor ne bilo
poinaku utvrdeno. Me|utoa, za ovaa tarifna opredelba so pau{alno
pla}awe vo Pravilnikot, osnovano mo`e da se postavi pra{aweto na
soglasnosta so zakon, a so toa i pra{aweto na ustavnosta, poradi toa
{to vo ~lenot 146-b stavovi 4 i 5 od Zakonot, kade se ureduva nadomestokot
vo vid na pau{al, nema osnov za pau{alno pla}awe za slu~aite
na radiodifuznoto emituvawe na avtorskite dela - predmeti na srodni
prava, nitu toa e predvideno vo drugi odredbi od Zakonot. Imeno,
celta za regulirawe na odnosite uredeni so Zakonot vo ovaa sfera e vo
razli~ni ili site fazi da se afirmira transparentnosta, sorabotkata
i delovnata me|uzavisnost na obata vidovi subjekti - nositelite na
avtorskoto pravo i srodnite prava i korisnicite na ovie prava.
So ogled na toa {to so osporenite odredbi od ~lenot 8 i tarifniot
broj 30 stav 2 od Pravilnikot, visinata na nadomestokot se utvrduva
vo procentualen iznos od vkupniot mese~en prihod i vo pau{alen
iznos, Sudot oceni deka za niv osnovano mo`e da se postavi pra{aweto
na soglasnosta so odredbite od Zakonot za avtorskoto pravo i
srodnite prava i so ~lenot 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
6. Sudot isto taka oceni deka se nastapeni uslovite soglasno
~lenot 27 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija za
zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija {to se
1113

prezemeni vrz osnova na osporenite odredbi od Pravilnikot.
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 135/2008 so Nacrt-odluka
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija na sednica odr`ana
na 24. 12. 2008 godina so Re{enie U. br. 135/2008 povede postapka za
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na ~l. 8 i tarifniot br. 30 st. 2
od Pravilnikot so tarifa za koristewe na avtorski muzi~ki dela
("SV RM," br. 31/2007 i 70/2008), donesen od Sobranieto na Zdru`enieto
za za{tita na avtorski muzi~ki prava na Republika Makedonija.
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenite odredbi od Pravilnikot
so Ustavot i so Zakonot za avtorskoto pravo i srodnite prava.
2. Donositelot na osporeniot akt vo opredeleniot rok ne dostavi
odgovor po navodite vo re{enieto za poveduvawe na postapka.
3. So ogled deka pravnata i fakti~kata sostojba na rabotite po
predmetot ne se promeneti, se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da gi ukine ~l. 8 i tarifniot br. 30 st. 2 od Pravilnikot
so tarifa za koristewe na avtorski muzi~ki dela ("SV RM," br.
31/2007 i 70/2008), donesen od Sobranieto na Zdru`enieto za za{tita
na avtorski muzi~ki prava na Republika Makedonija.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 18 frevruari
2009 godina, donese
O D L U K A
1. SE UKINUVA ~lenot 8 i tarifniot broj 30 stav 2 od Pravilnikot
so tarifa za koristewe na avtorski muzi~ki dela ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," br. 31/2007 i 70/2008), donesen od
Sobranieto na Zdru`enieto za za{tita na avtorski muzi~ki prava na
Republika Makedonija.
1114

2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
podnesena od Ana Sofronievska, advokat od Skopje, so Re{enie U. br.
135/2008 od 24 dekemvri 2008 godina povede postapka za ocenuvawe na
ustavnosta i zakonitosta na odredbite od Pravilnikot ozna~eni vo to-
~kata 1 od ovaa odluka, zatoa {to osnovano se postavi pra{aweto na
nivnata soglasnost so Ustavot i Zakonot za avtorskoto pravo i srodnite
prava.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 8 od Pravilnikot,
visinata na nadomestot, dokolku koristewe na delata e nu`no
za vr{ewe na dejnosta na korisnikot na na~in {to dejnosta na korisnikot
zavisi od koristewe na delata, kako {to e slu~aj kaj radiodifuznoto
koristewe, se opredeluva, po pravilo, vo procent od prihodot.
Vo tarifniot broj 30 stav 2 od Pravilnikot e utvrdeno deka za
televiziskite programi na nacionalno nivo avtorski nadomest pla-
}aat, dokolku so dogovor ne e poinaku utvrdeno, mese~no i toa: - vo visina
od 3% od vkupniot mese~en prihod.
5. Soglasno ~lenot 20 od Ustavot, na gra|anite im se garantira
slobodata na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite
politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa
i gra|anite mo`at slobodno da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki
partii, da pristapuvaat kon niv i od niv da istapuvaat.
Spored ~lenot 30 od Ustavot, se garantira pravoto na sopstvenost,
koe spored stavot 2 na ovoj ~len, sozdava prava i obvrski i treba
da slu`i za dobro na poedinecot i na zaednicata. Spored stavot 3 na
ovoj ~len, nikomu ne mo`at da mu bidat odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta
i pravata koi proizleguvaat od nea, osven koga se raboti za
javen interes utvrden so zakon.
So ~lenot 47 od Ustavot, se garantira slobodata na nau~noto,
umetni~koto i na drugite vidovi tvore{tvo i se garantiraat pravata
{to proizleguvaat od bilo koj vid intelektualno tvore{tvo.
Spored ~lenot 1 od Zakonot za avtorskoto pravo i srodnite
prava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 47/1996, 3/1998,
98/2002, 4/2005, 23/2005-pre~isten tekst i 131/2007), predmet na ureduvawe
na ovoj zakon e pravoto na avtorite nad nivnite dela od oblasta
na kni`evnosta, naukata i umetnosta (avtorsko pravo) i pravoto na
izveduva~ite, na fonogramskite, filmskite i scenskite producenti,
na radio i televiziskite organizacii, na izdava~ite i drugite lica
utvrdeni so ovoj zakon, kako i na izgotvuva~ite na bazi na podatoci
(srodni prava) nad nivnite izvedbi i predmeti na srodnite prava, kako
i ostvaruvaweto i za{titata na avtorskoto pravo i srodnite prava.
Spored ~lenot 146-b stav 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za avtorskoto pravo i srodnite prava ("Slu`ben
1115

vesnik na Republika Makedonija," br. 4/2005), dokolku koristeweto na
avtorskoto delo e nu`no za vr{ewe na dejnosta na korisnikot na na-
~in {to dejnosta na korisnikot zavisi od koristeweto na delata, kako
vo slu~aj na radiodifuznoto koristewe, koncertnite, tan~erskite i
drugite koristewa, visinata na nadomestokot vo Pravilnikot so tarifata
se opredeluva, po pravilo, vo procent od prihodot, odnosno dobivkata
koja {to korisnikot ja ostvaruva so koristeweto na avtorskoto
delo.
Vrz osnova na iznesenoto Sudot utvrdi deka so osporeniot ~len
8 od Pravilnikot, e opredeleno visinata na nadomestokot koj treba da
go plati korisnikot za koristewe na delata potrebni za vr{ewe na
dejnosta na korisnikot, kako {to e slu~aj kaj radiodifuznoto koristewe,
se presmetuva kako procent od prihodot, a ne od dobivkata koja
{to korisnikot ja ostvaruva so koristeweto na avtorskoto delo, kako
{to utvrdil ~lenot 146-b stav 1 od Zakonot. So ogled na toa osporeniot
~len 8 od Pravilnikot ne e vo soglasnost so odredbite od Zakonot,
ova osobeno poradi toa {to vo radiodifuznoto televizisko emituvawe
pri kreiraweto i emituvaweto na radioteleviziskata programa
se koristat i drugi vidovi avtorski dela - predmeti na srodni prava od
nemuzi~ki karakter, a muzi~kite dela, kako takvi, se vgradeni vo niv,
i prihodite {to korisnicite gi ostvaruvaat so svoeto rabotewe i dejnost
se od razni osnovi, a ne samo od koristewe na muzikata, pa poradi
toa samo dobivkata od koristeweto na avtorskoto delo treba da e osnova
na izdvojuvawe na procentot na visinata na nadomestokot.
Sudot, isto taka utvrdi deka osporeniot Tarifen broj 30 stav 2
od Pravilnikot, se odnesuva za televiziskite programi na nacionalno
nivo, za ~ie koristewe kako avtorski nadomestokot se pla}al mese~no
vo visina od 3% od vkupniot mese~en prihod, dokolku so dogovor ne
bilo poinaku utvrdeno. Me|utoa, ovaa tarifna opredelba so pau{alno
pla}awe vo Pravilnikot ne e vo soglasnost so zakon, a so toa i so Ustavot,
poradi toa {to vo ~lenot 146-b stavovi 4 i 5 od Zakonot, kade se
ureduva nadomestokot vo vid na pau{al, nema osnov za pau{alno pla-
}awe za slu~aite na radiodifuznoto emituvawe na avtorskite dela -
predmeti na srodni prava, nitu toa e predvideno vo drugi odredbi od
Zakonot. Imeno, celta za regulirawe na odnosite uredeni so Zakonot
vo ovaa sfera e vo razli~ni ili site fazi da se afirmira transparentnosta,
sorabotkata i delovnata me|uzavisnost na obata vidovi subjekti
- nositelite na avtorskoto pravo i srodnite prava i korisnicite
na ovie prava.
So ogled na toa {to so osporenite odredbi od ~lenot 8 i tarifniot
broj 30 stav 2 od Pravilnikot, visinata na nadomestokot se utvrduva
vo procentualen iznos od vkupniot mese~en prihod i vo pau{alen
iznos, Sudot utvrdi deka tie ne se vo soglasnost so odredbite od Zakonot
za avtorskoto pravo i srodnite prava i so ~lenot 51 od Ustavot
na Republika Makedonija.
1116

6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
1117

1118

92. U. br. 162/2008 (04. 02. 2009)
Osporen akt
^len 30 st. 1 t. 9, 10 i 11, st. 2 i st. 3 od Zakonot za danokot na
dodadena vrednost ("SV RM," br. 44/1999, 59/1999, 86/1999, 11/2000,
8/2001, 21/2003, 19/2004, 33/2006, 45/2006, 101/2006, 114/2007 i 103/2008).
NAPOMENA: So inicijativata se osporuva ~lenot 1 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dodadena
vrednost ("SV RM," br. 114/2007), so koj vo ~l. 30 st. 1 se dadeni sega
osporenite to~ki 9, 10 i 11 i se izmeneti odnosno dodadeni novi st. 2 i
3. Me|utoa kako osporeni pred Sudot }e se smetaat odredbite od osnovniot
tekst na Zakonot, kako {to e prika`ano. So inicijativata se
osporuvaat izmenite na Zakonot so koj se menuva i dopolnuva ~lenot
30, a ne toj vo celina i pokraj toa {to navodite vo su{tina se generalno
protiv povlastena dano~na stapka uredena vo ~l. 30).
Sodr`ina na ~lenot
^len 30
(1) Povlastenata dano~na stapka od 5% se primenuva vrz prometot
i uvozot na:
1. Proizvodi na ~ove~ka ishrana;
2. Voda za piewe od javnite sistemi za snabduvawe;
3. Publikacii i toa: knigi, bro{uri, i sli~ni pe~ateni materijali,
vesnici i drugi periodi~ni publikacii, detski slikovnici,
knigi za crtawe i boewe za deca i kartografski proizvodi od sekakov
vid, osven publikacii koi slu`at prete`no za reklamni celi, kako i
publikacii so pornografska sodr`ina;
4. Semenski i saden materijal za proizvodstvo na zemjodelski
rastenija;
5. |ubriva;
6. sredstva za za{tita na rastenijata;
7. folii od plasti~na masa za upotreba vo zemjodelstvoto;
8. zemjodelska mehanizacija;
9. lekovi i medicinski pomagala (pomagala za nadopolnuvawe
ili zamena na anatomski del od teloto ili viziolo{ki proces, ortopedski
pomagala, pomagala za otstranuvawe na anatomski, odnosno funkcionalni
poremetuvawa, kako i invalidski koli~ki);
1119

10. Ma{ini za avtomatska obrabotka na podatoci i nivni edinici
(kompjuteri) i
11. Termalni son~evi sistemi i komponenti.
(2) Povlastena dano~na stapka od 5% se primenuva i na prometot
na slednive uslugi:
1. Prevoz na lica i nivniot pridru`en baga`;
2. Softver za ma{ini za avtomatska obrabotka na podatoci i
nivni edinici (kompjuteri) i
3. Uslugi za odr`uvawe na javna ~istota i opremuvawe na otpad.
(3) Vladata na Republika Makedonija poblisku gi opredeluva
dobrata i uslugite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len koi podle`at na povlastena
stapka na danokot na dodadena vrednost.
1120
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite vo inicijativata so namaluvaweto na danokot
na dodadenata vrednost od 18% na 5% na proizvodite i uslugite, kako
{to toa bilo storeno so osporenite odredbi od Zakonot za danokot na
dodadena vrednost, se ovozmo`uvalo privilegirani uslovi na stopanisuvawe
za odredeni subjekti na pazarot, a so toa se povreduvale odredbite
od Ustavot, koi se odnesuvale na ednakvosta na gra|anite (~l. 9
st. 2) i ednakvata pravna polo`ba na site subjekti na pazarot (~l. 55
st. 2).
Ustavnosudska praktika
So Re{enie U. br. 44/2007 od 16. 05. 2007 godina, Sudot ne povel
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 23 t. 1 vo delot: "so isklu-
~ok na prviot promet koj }e se izvr{i vo period do pet godini po
izgradbata“ od Zakonot za danok na dodadena vvrednost ("SV RM," br.
44/1999..........101/2006).
Spored ~l. 23 t. 1 od Zakonot bilo predvideno deka se osloboduvaat
od danok na dodadena vrednost prometot na stanbeni zgradi i stanovi,
vo onoj del, vo koj istite se koristat za stanbeni celi, so isklu-
~ok na prviot promet, koj }e se izvr{i vo periodot do pet godini po
izgradbata.
Ova zna~i deka pod dano~no osloboduvawe ne potpa|a prviot
promet na stanbeni zgradi i stanovi izvr{eni vo period do 5 godini
po izgradbata na objektot i vo toj period (do 5 godini po izgradbata)
danokot na dodadena vrednost se presmetuva so primena na proporcionalni
dano~ni stapki vrz dano~nata osnova spored op{tata dano~na
stapka od 18%.
So inicijativata osporenata odredba se osporuvala kako nejasna
i neprecizna i kako takva ne obezbeduvala pravna sigurnost, a site
izmeni i dopolnuvawa na Zakonot koi se odnesuvale na povlastenata

stapka od 5% vo ~lenot 30, zna~elo deka postoel razli~en zakonski dano~en
tretman, koj ne bil zasnovan vrz celishodni i objektivni kriteriumi,
pa osporenata odredba od Zakonot bila me|u drugoto sprotivna
i na ~l. 9 i 55 od Ustavot.
Vo obrazlo`enieto na Re{enieto, Sudot gi elaboriral osnovite
na predmetnata materija uredena so Zakonot za danokot na dodadena
vrednost, posebno pravej}i razlika vo ovaa specifi~na materija na
dvata tipa dano~ni osloboduvawa: osloboduvawa bez pravo na odbivka
na prethodniot danok (~l. 23) i osloboduvawa so pravo na odbivka na
prethodniot danok (~l. 24 i 25), {to od aspekt na dano~niot obvrznik
krajno se reflektira vsu{nost na visinata na cenata na proizvodot
ili uslugata {to kupuva~ot treba da ja plati vo prometot. Me|utoa,
ovie dano~ni odnosi ne se direkna tema vo sega{niot predmet pred Sudot,
tuku, dopiraat do nego preku stanovi{teto na Sudot deka:
"Legitimno pravo e na zakonodavecot da go voveduva danokot na dodadena
vrednost i istovremeno da go ureduva negovoto presmetuvawe i
pla}awe, a koe e vo soglasnost so ~l. 33 od Ustavot spored koj sekoj e
dol`en da pla}a danok i drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto
na javnite rashodi na na~in utvrden so zakon.
Razgleduvaj}i ja osporenata zakonska odredba vo kontekst na
navedenite i drugite odredbi od Zakonot za danokot na dodadena vrednost,
a pritoa imaj}i gi predvid pri~inite poradi koi se osporuva
nejzinata ustavnost vo odnos na ~l. 8 st. 1 al. 3 i 8, ~l. 9, ~l. 35 i ~l. 51
od Ustavot, spored Sudot so nea ne se povreduva principot na vladeewe
na pravoto, nitu humanizmot i socijalnata pravda, nitu pak se
doveduvaat vo neednakva polo`ba gra|anite na Republika Makedonija.
Osporeniot del od ovaa odredba spored Sudot e jasen i nedvosmislen i
ja obezbeduva pravnata sigurnost na gra|anite, kako eden od elementite
na principot na vladeewe na pravoto.
Navodite vo inicijativata deka so osporeniot del od zakonskata
odredba gra|anite se doveduvale vo neednakva pravna polo`ba bidej}i
ne site gra|ani se socijalno obezbedeni da go platat odredeniot
danok na dodadena vrednost, se neosnovani, zatoa {to site gra|ani vo
istata pravna situacija imaat ista dano~na obvrska i se ednakvi pred
Ustavot i zakonite, poradi {to ne mo`e da se postavi pra{aweto za
nejzinata soglasnost nitu so ~l. 9 od Ustavot."
Sporno pravno pra{awe
Dali zakonodavecot so zakon mo`e da go uredi danokot spored
uslovi, na~in i postapka koi smeta deka se celishodni na op{testvenite
i ekonomskite odnosi vo dr`avata i dali so zakon mo`e da gi
dimenzionira dano~nite obvrski spored predmetot i subjektite koi gi
ureduva i vo periodite za koi tie se odnesuvat soglasno so zakonot?
1121

Smetame deka zakonodavecot go ima toa pravo, soglasno ~lenot
33 od Ustavot, spored koj: "Sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi javni
dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na na~in
utvrden so zakon."
Vo taa nasoka }e bide i pravnoto mislewe vo ovoj referat.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, temelna vrednost na ustavniot
poredok na Repubika Makedonija e vladeeweto na pravoto.
Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~ko i versko uveruvawe,
imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot i
zakonite se ednakvi.
Spored ~l. 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi
javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na na-
~in utvrden so zakon.
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 55 st. 2 od Ustavot, Republikata obezbeduva ednakva
pravna polo`ba na site subjekti na pazarot.
Zakonot za danokot na dodadena vrednost go voveduva danokot na
dodadena vrednost ni go ureduva negovoto presmetuvawe i pla}awe.
Danokot na dodadena vrednost kako op{t potro{uva~ki danok, se presmetuva
i pla}a vo site fazi na proizvodstvoto i trgovijata, kako i vo
celokupniot uslu`en sektor, osven ako poinaku ne e propi{ano so zakon
(~l. 1). So ovoj zakon se utvrduva {to e predmet na odano~uvawe so
danokot na dodadenata vrednost, dano~nata osnova, dano~ni osloboduvawa,
dano~nite stapki, vremeto na nastanuvaweto na dano~niot dolg,
dano~en dol`nik, odbitok na prethodniot danok i drugo.
Predmet na odano~uvawe so danokot na dodadenata vrednost e
prometot na dobra i uslugi, odnosno prometot opfa}a se {to mo`e da
bide predmet vo pravniot promet.
Spored Zakonot, dano~nata osnova na danokot na dodadena vrednost
e vsu{nost iznos na nadomestokot {to e dobien ili {to treba da
se dobie za prometot vo koj ne e vklu~en danokot na dodaena vrednost.
Vo Zakonot, isto taka, se utvrdeni i dano~nite stapki koi mo`at da
bidat opredeleni kako op{ta dano~na stapka od 18% i povlastena dano~na
stapka od 5%. Op{tata dano~na stapka od 18% se primenuva vrz
celokupniot promet i uvoz, osven vrz prometot i izvozot koj se odano-
~uva so povlastena dano~na stapka vo slu~ai taksativno utvrdeni so
zakon.
1122

Vo odredbite od ~l. 30 od Zakonot se taksativno navedeni slu-
~aite za koi se odnesuva povlastenata dano~na stapka od 5%, a Vladata
poblisku gi opredeluva dobrata i uslugite koi podle`at na povlastenata
stapka na danokot na dodadena vrednost.
Poa|aj}i od navodite vo inicijativata, smetame deka legitimno
pravo e na zakonodavecot da go voveduva danokot na dodadena vrednost
i istovremeno da go ureduva negovoto presmetuvawe i pla}awe, a koe e
vo soglasnost so ~l. 33 od Ustavot spored koj sekoj e dol`en da pla}a
danok i drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite
rashodi na na~in utvrden so zakon.
Od analizata na osporenite zakonski odredbi vo kontekst na
celinata na odredbite od Zakonot za danokot na dodadena vrednost, a
pritoa imaj}i gi predvid pri~inite poradi koi odredbite od Zakonot
se osporuvaat, smetame deka so reguliraweto na povlastenata dano~na
stapka vo slu~aite koi se navedeni i na na~inot koj e opredelen vo
osporenite odredbi od Zakonot, ne se povreduvaat ustavnite principi
na ednakvosta na gra|anite i ednakvata pravna polo`ba na subjektite
na pazarot utvrdeni vo ~l. 9 st. 2 i 55 st. 2 od Ustavot.
Navodite vo inicijativata deka so osporenite odredbi od Zakonot
gra|anite i subjektite na pazarot se doveduvale vo neednakva pravna
polo`ba bidej}i povlastenata dano~na stapka se odnesuvala za prometot
samo na odredeni dobra i uslugi, se neosnovani, zatoa {to site
gra|ani i subjekti na pazarot vo ista pravna situacija imaat ista dano-
~na obvrska i se ednakvi pred Ustavot i zakonite.
Trgnuvaj}i od navedenite pri~ini smetame deka ne mo`e da se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenite odredbi od Zakonot
so Ustavot.
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 30 st. 1 t. 9, 10 i 11, st. 2 i st. 3 od Zakonot za danokot na dodadena
vrednost ("SV RM," br. 44/1999, 59/1999, 86/1999, 11/2000, 8/2001, 21/2003,
19/2004, 33/2006, 45/2006, 101/2006, 114/2007 i 103/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 4 fevruari 2009 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 30 stav 1 to~ki 9, 10 i 11, stav 2 i stav 3 od Zakonot za danokot na
1123

dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 44/
1999, 59/1999, 86/1999, 11/2000, 8/2001, 21/2003, 19/2004, 33/2006, 45/2006,
101/2006, 114/2007 i 103/2008).
2. Stev~e Stojanov od Strumica, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od
ova re{enie.
Spored navodite vo inicijativata so namaluvaweto na danokot
na dodadenata vrednost od 18% na 5% na proizvodite i uslugite, kako
{to toa bilo storeno so osporenite odredbi od Zakonot za danokot na
dodadena vrednost, se ovozmo`uvalo privilegirani uslovi na stopanisuvawe
za odredeni subjekti na pazarot, a so toa se povreduvale odredbite
od Ustavot, koi se odnesuvale na ednakvosta na gra|anite (~len 9
stav 2) i ednakvata pravna polo`ba na site subjekti na pazarot (~len
55 stav 2).
3. Sudot na sednicata utvrdi deka so ~lenot 30 od Zakonot e
predvideno:
(1) Povlastenata dano~na stapka od 5% se primenuva vrz prometot
i uvozot na:
1) Proizvodi na ~ove~ka ishrana;
2) Voda za piewe od javnite sistemi za snabduvawe;
3) Publikacii i toa: knigi, bro{uri, i sli~ni pe~ateni materijali,
vesnici i drugi periodi~ni publikacii, detski slikovnici,
knigi za crtawe i boewe za deca i kartografski proizvodi od sekakov
vid, osven publikacii koi slu`at prete`no za reklamni celi, kako i
publikacii so pornografska sodr`ina;
4) Semenski i saden materijal za proizvodstvo na zemjodelski
rastenija;
5) |ubriva;
6) sredstva za za{tita na rastenijata;
7) folii od plasti~na masa za upotreba vo zemjodelstvoto;
8) zemjodelska mehanizacija;
9) lekovi i medicinski pomagala (pomagala za nadopolnuvawe
ili zamena na anatomski del od teloto ili fiziolo{ki proces, ortopedski
pomagala, pomagala za otstranuvawe na anatomski, odnosno funkcionalni
poremetuvawa, kako i invalidski koli~ki);
10) Ma{ini za avtomatska obrabotka na podatoci i nivni edinici
(kompjuteri) i
11) Termalni son~evi sistemi i komponenti.
(2) Povlastena dano~na stapka od 5% se primenuva i na prometot
na slednive uslugi:
1) Prevoz na lica i nivniot pridru`en baga`;
2) Softver za ma{ini za avtomatska obrabotka na podatoci i
nivni edinici (kompjuteri) i
3) Uslugi za odr`uvawe na javna ~istota i opremuvawe na otpad.
1124

(3) Vladata na Republika Makedonija poblisku gi opredeluva
dobrata i uslugite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len koi podle`at na povlastena
stapka na danokot na dodadena vrednost.
4. Spored ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, temelna vrednost
na ustavniot poredok na Repubika Makedonija e vladeeweto na pravoto.
Spored ~lenot 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~ko i versko
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred
Ustavot i zakonite se ednakvi.
Spored ~lenot 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i
drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi
na na~in utvrden so zakon.
Soglasno ~lenot 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
morat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Spored ~lenot 55 stav 2 od Ustavot, Republikata obezbeduva
ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot.
Zakonot za danokot na dodadena vrednost go voveduva danokot na
dodadena vrednost i go ureduva negovoto presmetuvawe i pla}awe. Danokot
na dodadena vrednost kako op{t potro{uva~ki danok, se presmetuva
i pla}a vo site fazi na proizvodstvoto i trgovijata, kako i vo celokupniot
uslu`en sektor, osven ako poinaku ne e propi{ano so zakon
(~len 1). So ovoj zakon se utvrduva {to e predmet na odano~uvawe so
danokot na dodadenata vrednost, dano~nata osnova, dano~ni osloboduvawa,
dano~nite stapki, vremeto na nastanuvaweto na dano~niot dolg,
dano~en dol`nik, odbitok na prethodniot danok i drugo.
Predmet na odano~uvawe so danokot na dodadenata vrednost e
prometot na dobra i uslugi, odnosno prometot opfa}a se {to mo`e da
bide predmet vo pravniot promet.
Spored Zakonot, dano~nata osnova na danokot na dodadena vrednost
vsu{nost e iznos na nadomestokot {to e dobien ili {to treba da
se dobie za prometot vo koj ne e vklu~en danokot na dodaena vrednost.
Vo Zakonot, isto taka, se utvrdeni i dano~nite stapki koi mo`at da
bidat opredeleni kako op{ta dano~na stapka od 18% i povlastena dano~na
stapka od 5%. Op{tata dano~na stapka od 18% se primenuva vrz
celokupniot promet i uvoz, osven vrz prometot i izvozot koj se odano-
~uva so povlastena dano~na stapka vo slu~ai taksativno utvrdeni so
zakon.
Vo odredbite od ~lenot 30 od Zakonot se taksativno navedeni
slu~aite za koi se odnesuva povlastenata dano~na stapka od 5%, a Vladata
poblisku gi opredeluva dobrata i uslugite koi podle`at na povlastenata
stapka na danokot na dodadena vrednost.
1125

Poa|aj}i od navodite vo inicijativata, Sudot oceni deka legitimno
pravo e na zakonodavecot da go voveduva danokot na dodadena vrednost
i istovremeno da go ureduva negovoto presmetuvawe i pla}awe, a
koe e vo soglasnost so ~lenot 33 od Ustavot, spored koj sekoj e dol`en
da pla}a danok i drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto
na javnite rashodi na na~in utvrden so zakon.
Od analizata na osporenite zakonski odredbi vo kontekst na
celinata na odredbite od Zakonot za danokot na dodadena vrednost, a
pritoa imaj}i gi predvid pri~inite poradi koi odredbite od Zakonot
se osporuvaat, Sudot oceni deka so reguliraweto na povlastenata dano~na
stapka vo slu~aite koi se navedeni i na na~inot koj e opredelen
vo osporenite odredbi od Zakonot, ne se povreduvaat ustavnite principi
na ednakvosta na gra|anite i ednakvata pravna polo`ba na subjektite
na pazarot utvrdeni vo ~lenovite 9 stav 2 i 55 stav 2 od
Ustavot.
Navodite vo inicijativata deka so osporenite odredbi od Zakonot
gra|anite i subjektite na pazarot se doveduvale vo neednakva pravna
polo`ba bidej}i povlastenata dano~na stapka se odnesuvala za
prometot samo na odredeni dobra i uslugi, se neosnovani, zatoa {to
site gra|ani i subjekti na pazarot vo ista pravna situacija imaat ista
dano~na obvrska i se ednakvi pred Ustavot i zakonite.
Trgnuvaj}i od navedenite pri~ini Sudot oceni deka ne mo`e da
se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenite odredbi od Zakonot
so Ustavot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
1126

93. U. br. 150/2008 (11. 02. 2008)
Osporen akt
Odluka za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za del od
Mesnata zaednica "Hristijan Todorovski Karpo{," Urban modul pome|u
ul. "Treta MUB," ul. "Hristijan T. Karpo{," ul. "Dojranska" vo
Kumanovo br. 07-263/7 od 31. 01. 2005 godina, donesena od Sovetot na
op{tina Kumanovo.
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelite na inicijativata osporenata odluka ne
bila vo soglasnost so ~l. 17 st. 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe od pri~ina {to Sovetot na op{tina Kumanovo sî
u{te nemalo formirano participativno telo, so {to na gra|anite im
bilo onevozmo`eno da gi prenesuvaat svoite stavovi, predlozi i mislewa
pred ~lenovite na Sovetot na op{tina Kumanovo koi ja donele
Odlukata za usvojuvawe na osporenata odluka.
Pri donesuvaweto na navedeniot Detalen urbanisti~ki plan
podnositelite na inicijativata ne bile vklu~eni kako zainteresirani
gra|ani vo postapkata i ne im bila dadena mo`nost da davaat zabele{ki
od sprovedenata javna anketa, so {to bil povreden Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe.
Osporenata odluka nemala kontinuitet bidej}i ne proizleguvala
od porane{niot Detalen urbanisti~ki plan, istata ne bila donesena
zaradi op{tiot javen interes, tuku privaten - li~en interes na
sopstvenik na edna parcela za da mo`el da si ja oformi svojata parcela
so zemji{te sopstvenost na Republika Makedonija, so cel toj da obezbedi
izlez na Bulevarot "Treta MUB" so {to se povreduval Ustavot
na Republika Makedonija i zakonite na {teta na drugite gra|ani i
op{tiot javen interes. Taka {to, postapkata {to i prethodela na donesuvaweto
na osporenata odluka ne bila sprovedena soglasno odredbite
na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, odnosno ne
bile zapazeni i sprovedeni site fazi i dejstvija za donesuvawe na Detalniot
urbanisti~ki plan. Planot ne bil istaknat na soodvetno mesto
vo zgradata na op{tinata i mesnata zaednica za vreme na odr`uvaweto
na javnata prezentacija i javnata anketa, a postoele i mnogu drugi nedostatoci
i nedoslednosti vo celata taa postapka.
1127

Spored toa, podnositelite na inicijativata smetaat deka so
osporenata odluka se povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija - vladeeweto na pravoto i ureduvawe
i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto na
`ivotnata sredina i na prirodata od ~l. 8 st. 1 al. 3 i 10, ~l. 9 i ~l. 51
od Ustavot na Republika Makedonija kako i Zakonot za prostorno i
urbanisti~ko planirawe.
Poradi navedenite pri~ini, predlagaat Ustavniot sud na Republika
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na osporenata odluka i istovrremeno da donese re{enie za
izrekuvawe na vremena merka so koja }e se zabrani primena na odlukata
do kone~no odlu~uvawe na ovaa inicijativa.
Sodr`ina na osporeniot akt
Odluka za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za del od
MZ "Hristijan Todorovski Karpo{," Urban modul pome|u ul. "Treta
MUB," ul. "Hristijan T. Karpo{," ul. "Dojranska“ vo Kumanovo"
^len 1
Se donesuva Detalniot urbanisti~ki plan za del MZ "Hristijan
Todorovski Karpi{," Urban modul pome|u ul. "Treta MUB," ul.
Hristijan T. Karpo{," ul. "Dojranska" vo Kumanovo, tehni~ka dokumentacija
br. 68/2003, izrabotena od DOO Urban proekt Kumanovo
^len 2
Sostaven del na Detalniot urbanisti~ki plan za del od MZ
"Hristijan Todorovski Karpi{," Urban modul pome|u ul. "Treta
MUB," ul. "Hristijan T. Karpo{," ul. "Dojranska" vo Kumanovo, tehni~ka
dokumentacija br. 68/03 se:
- tekstualen del so bilansni pokazateli i osnovni parametri za
ureduvawe na prostorot,
- sintezen grafi~ki prikaz na planskite re{enieja so tehni~ki
broj 68/03.
^len 3
Urbanisti~kata dokumentacija od ~len 2 na ovaa Odluka se
zaveruva vo najmalku 4 (~etiri) primeroci, so potpis i pe~at na gradona~alnikot
na o{tinata Kumanovo, eden primerok zadr`uva op{tina
Kumanovo, eden primerok so Odluka za donesuvawe na planot, se dostavuva
do Ministerstvoto za transport i vrski - Sektor za ureduvawe na
prostorot, a drugite dva primeroci se za slu`bite za sproveduvawe na
planot (Ministerstvoto za transport i vrski PE Kumanovo).
1128

^len 4
Odlukata vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo."
Br.07-263/7
Sovet na op{tina Kumanovo
31 januari 2005 godina Pretsedava~,
Kumanovo
Branko Arsovski
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
3/2008 od 21. 05. 2008 godina ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
i zakonitosta na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti-
~ki plan "Krste Misirkov" Kavadarci donesena od Sovetot na op{tina
Kavadarci br. 07-811/3 od 15. 10. 2004 godina, objavena vo "Slu`ben
glasnik na op{tina Kavadarci," br. 37 od 20. 10. 2004 godina.
Od obrazlo`enieto na re{enieto. Trgnuvaj}i od navedenite
zakonski odredbi vo kontekst na dostavenata dokumentacija i utvrdenata
fakti~ka sostojba, Sudot utvrdi deka postapkata za donesuvawe
na Detalniot urbanisti~ki plan za urban blok "Krste Misirkov" -
Kavadarci br. 07-811/3 od 15. 10. 2004 godina, donesena od Sovetot na
op{tina Kavadarci e sprovedena soglasno Zakonot za prostorno i
urbanisti~ko planirawe, bidej}i vo postapkata za izrabotuvawe i donesuvawe
na osporenata odluka za navedeniot Detalen urbanisti~ki
plan se ispo~ituvani site fazi na postapkata predvideni vo ovoj zakon.
Od ovie pri~ini Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto
za soglasnost na osporenite odluki so odredbite na Ustavot na
Republika Makedonija i Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe.
Fakti~ka sostojba
Od dostavenata dokumentacija se utvrdi slednata fakti~ka sostojba:
Gradona~alnikot na op{tina Kumanovo donel Odluka za organizirawe
javna anketa po Nacrt-Detalniot urbanisti~ki plan za del
"Hristijan Todorovski Karpo," Urban modul pome|u ul. "Treta MUB,"
ul. "Hristijan T. Karpo{," ul. "Dojranska" zavedena pod br. 21-277/4 od
11. 02. 2004 godina. Javnata anketa traela 15 dena i bila izlo`ena na
javno mesto.
Glavniot arhitekt na grad Kumanovo po razgleduvaweto na Predlog
planot za Detalniot urbanisti~ki plan dal pozitivno mislewe
br. 21-28/3 od 11. 02. 2004 godina.
Stru~nata komisija zadol`ena za razgleduvawe na prigovorite
od javnata anketa sostavila Izve{taj br. 21-1156/1 od 25. 05. 2004
godina.
1129

Vo tekot na javnata anketa bea podneseni tri prigovori. Pri
uvidot vo navedeniot Izve{taj utvrdivme deka podnositelite na inicijativata
ne prigovarale na osporeniot detalen plan.
Ministerstvoto za transport i vrski - Sektorot za ureduvawe
na prostorot dal soglasnost na Predlog-Detalniot urbanisti~ki plan
br. 13-16998 od 27. 12. 2004 godina.
1130
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 10 od Ustavot na Republika Makedonija,
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto
na `ivotnata sredina i na prirodata se utvrdeni kako temelna
vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto
planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto
i postapkata za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite
i sledeweto na realizacijata na planovite, nadzorot i drugi pra{awa
od oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe se uredeni so
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("SV RM," br. 51/
2005, 137/2007 i 151/2007-ispravka).
So ~l. 7 od ovoj zakon se utvrdeni vidovite planovi koi se donesuvaat
vo zavisnost od prostorot koj e predmet na planirawe, i toa:
prostorni planovi vo koi spa|a prostoren plan na Republika Makedonija
i urbanisti~ki planovi vo koi spa|aat generalen urbanisti~ki
plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki
plan nadvor od naseleno mesto.
So ~l. 17 st. 5 od Zakonot se utvrduva deka za obezbeduvawe na
stru~nost i javnot vo procesot na prostornoto i urbanisti~ko planirawe
sovetot na op{tinata i Sovetot na gradot Skopje formira participativno
telo koe gi prenesuva stavovite, mislewata i potrebite
na gra|anite i pravnite lica, gi sledi sostojbite vo planiraweto
preku davawe inicijativi, nasoki i sugestii za izgotvuvawe na planski
re{enija za soodvetnata op{tina i gradot Skopje. Particitativnoto
telo se sostoi od pretstavnici od sovetot, stru~no lice od
op{tinskata administracija, istaknati stru~ni lica od oblasta na
urbanisti~koto planirawe, pretstavnici od zdru`enija na gra|ani i
gra|ani od podra~jeto na op{tinata. Brojot na pretstavnicite se utvrduva
so statutot na op{tinata i Statutot na gradot Skopje i ne mo`e
da bide pogolem od deset ~lena.
Vo ~l. 22 st. 1 na ovoj zakon se utvrduva deka planovite od ~l. 7
na ovoj zakon se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na plan
i predlog na plan.
Spored ~l. 24 st. 1 na ovoj zakon, po nacrtot na Detalniot urbanisti~ki
plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan von
naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija i javna anke-

ta. Spored st. 2 na istiot ~len, organiziraweto na javnata prezentacija
i javnata anketa po planovite od st. 1 na ovoj ~len, go vr{i gradona-
~alnikot na op{tinata po utvrduvawe na nacrtot na planot od strana
na sovetot. Za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa se izrabotuva
izve{taj (st. 3). Spored st. 4 na ovoj ~len od Zakonot, javnata
prezentacija i javnata anketa od st. 1 na ovoj ~len se sproveduva so
izlagawe na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot na mesnata
samouprava. Javnata anketa trae najmalku 15 rabotni dena, vo koj rok
zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra~je
opfateno so planot mo`at da dostavat zabele{ki, predlozi i mislewa
na anketni listovi. Vo st. 5 na ovoj ~len, se predviduva deka javnata
prezentacija e stru~no prezentirawe na planot i se organizira vo prostorii
i vreme {to }e go opredeli gradona~alnikot na op{tinata.
Soglasno, pak, ~l. 24 st. 6 od ovoj zakon, izve{taj od javnata
anketa so obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite zabele{ki
za planovite od st. 1 na ovoj ~len izrabotuva stru~na komisija formirana
od gradona~alnikot na op{tinata koja e sostavena od tri ~lena i
toa: nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice od op{tinskata
administracija nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat nau-
~en i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe.
Spored ~l. 24 st. 7 od Zakonot, izve{tajot od st. 6 na ovoj ~len e
sostaven del na odlukata za donesuvawe na predlogot na planot.
Soglasno ~l. 24 st. 8 od istiot zakon, vrz osnova na izve{tajot,
komisijata od st. 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go izvesti sekoe
lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe ili
neprifa}awe na negovite zbele{ki ili predlozi.
Spored st. 9 na ~l. 24 od Zakonot, dokolku komisijata od stavot
6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot so prifatenite zabele{ki
od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni (promena na granicata na
urbanisti~kiot opfat, promeni na regulacionite linii, promeni na
namenata na zemji{teto i promena vo pogolem obem na drugi parametri
utvrdeni vo planot), gradona~alnikot na op{tinata za nacrt na
planot so vgradeni zabele{ki vo planot povtorno sproveduva javna
prezentacija i javna anketa.
Spored st. 10 na ~l. 24 od Zakonot, vremeto i mestoto kade {to
}e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija i
javnata anketa, zadol`itelno se objavuva so soop{tenie vo javnite glasila.
Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite, mestopolo`bata
i povr{inata na opfatot na planot, kako i obrazlo`enija na
planskite re{enija.
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot
vo funkcija na obezbeduvawe na ureduvaweto i humanizacijata na
prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na
prirodata kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makekdonija, utvrdil precizna regulativa vo vrska so planiraweto na
1131

prostorot, to~no opredeluvaj}i gi planovite za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, nivnata sodr`ina i postapkata za nivno donesuvawe.
Trgnuvaj}i od navedenata zakonska regulativa, kako i uvidot i
analizata na dostavenata dokumentacija za donesuvawe na osporenata
Odluka, smetame deka op{tina Kumanovo kako organ za donesuvawe na
navedenata odluka, vo delovite koi se osporuvaat so inicijativata gi
sprovel zakonski opredelenite dejstvija vo postapkata za donesuvawe
na istata.
Imeno, navodite vo inicijativata deka po odnos na Nacrt-planot
ne im bila dadena mo`nost na zainteresiranite lica da gi dadat
svoite zabele{ki i deka op{tinata ne formirala participativno
telo ne se osnovani od pri~ina {to op{tina Kumanovo soglasno ~l. 24
od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe formiral Stru-
~na komisija na ~elo so glavniot arhitekt na gradot koe izgotvil
Izve{taj br. 21-1156/1 od 25. 05. 2004 godina vo koj, me|u drugoto, se naveduva
deka od trite prigovori koi bile podneseni od strana na gra|anite
dve bile prifateni a eden ne, {to upatuva na zaklu~ok deka ovaa
faza na postapkata kako zakonska obvrska od strana na donositelot na
osporenata odluka e zapazena.
Podnositelite na inicijativata, isto taka, naveduvaat deka nacrt
planot ne bil istaknat na soodvetno mesto na zgradata na op{tinata
i deka postoele i drugi nedostatoci i nedoslednosti vo celata
taa postapka.
Vo odnos na ovie navodi, a imaj}i ja predvid dostavenata dokumentacija,
proizleguva deka op{tinata Centar Nacrt-planot go istaknala
na javno mesto vo op{tinskite vitrini na Plo{tadot vo Kumanovo
{to zna~i deka navodite na inicijativata ne se osnovani, a koi
se drugite nedoslednosti na postapkata za donesuvawe na osporenata
odluka inicijatorite ne preciziraat, tuku samo naveduvaat bez da doka`at
na {to se sostojat istite.
Trgnuvaj}i od navodite vo inicijativata, utvrdenata fakti~ka
sostojba, kako i zakonskite odredbi vo odnos na koi se osporuva donesuvaweto
na navedeniot urbanisti~ki plan smetame deka ne mo`e da se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odluka (vo delovite
{to se osporuvaat so inicijativata) so Ustavot i so Zakonot za prostorno
i urbanisti~ko planirawe, poradi {to se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe i
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta
na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za
del od Mesnata zaednica "Hristijan Todorovski Karpo{" Urban
modul pome|u ul. "Treta MUB," ul. "Hristijan T. Karpo{," ul. "Dojranska
vo Kumanovo," br. 07-263/7 od 31. 01. 2005 godina, donesena od
Sovetot na op{tina Kumanovo.
1132

*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 11 fevruari 2009
godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i
zakonitosta na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan
za del od Mesnata zaednica "Hristijan Todorovski Karpo{," Urban
modul pome|u Ul. Treta MUB, Ul. "Hristijan T. Karpo{," ul.
Dojranska vo Kumanovo br.07-263/7 od 31 januari 2005 godina, donesena
od Sovetot na op{tina Kumanovo.
2. Adnan Imeri i Ismail Imeri dvajcata od Kumanovo, na Ustavniot
sud na Republika Makedonija mu podnesoa inicijativa za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata
ozna~ena vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored podnositelite na inicijativata osporenata odluka ne
bila vo soglasnost so ~lenot 17 stav 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe od pri~ina {to Sovetot na op{tina Kumanovo se
u{te nemalo formirano participativno telo, so {to na gra|anite ne
im bilo vozmo`eno da gi prenesuvaat svoite stavovi, predlozi i mislewa
pred ~lenovite na Sovetot na op{tina Kumanovo, koi ja donesuvale
Odlukata za usvojuvawe na osporenata odluka.
Pri donesuvaweto na navedeniot Detalen urbanisti~ki plan
podnossitelite na inicijativata ne bile vklu~eni kako zainteresirani
gra|ani vo postapkata i ne im bila dadena mo`nost da davaat zabele{ki
od sprovedenata javna anketa, so {to bil povreden Zakonot za
prostorno i urbanisti~ko planirawe.
Osporenata odluka nemala kontinuitet bidej}i ne proizleguvala
od porane{niot Detalen urbanisti~ki plan, istata ne bila donesena
poradi bil op{tiot javen interes, tuku privatenli~en interes na
sopstvenik na edna parcela za da mo`el da si ja oformi svojata parcela
so zemji{te sopstvenost na Republika Makedonija, so cel toj da
obezbedi izlez na Bulevarot "Treta MUB" so {to se povvreduval Ustavot
na Republika Makedonija i zakonite na {teta na drugite gra|ani
i op{tiot javen interes. Taka {to, postapkata {to i prethodela na
donesuvaweto na osporenata odluka ne bila sprovedena soglasno odredbite
na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, odnosno ne
bile zapazeni i sprovedeni site fazi i dejstvija za donesuvawe na Detalniot
urbanisti~ki plan. Planot ne bil istaknat na soodvetno mesto
vo zgradata na op{tinata i mesnata zaednica za vreme na odr`uvaweto
1133

na javnata prezentacija i javnata anketa, a postoele i mnogu drugi nedostatoci
i nedoslednosti vo celata taa postapka.
Spored toa, podnositelite na inicijativata smetaat deka so
osporenata odluka se povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija - vladeeweto na pravoto i ureduvawe
i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto na
`ivotnata sredina i na prirodata od ~len 8 stav 1 alinei 3 i 10, ~lenot
9 i ~lenot 51 od Ustavot na Republika Makedonija kako odredbite
od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.
Poradi navedenite pri~ini se predlaga, Sudot da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka i
istovremeno da donese re{enie za izrekuvawe na vremena merka so
koja }e se zabrani primena na odlukata do kone~no odlu~uvawe na ovaa
inicijativa.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina Kumanovo
na 31 januari 2005 godina ja donel osporenata odluka za donesuvawe
na Detalen urbanisti~ki plan za del od MZ "Hristijan Todorovski
Karpi{," Urban modul pome|u ul. "Treta MUB," ul. "Hristijan T.
Karpo{," ul. "Dojranska" vo Kumanovo.
Spored ~lenot 1 od osporenata odluka, se donesuva Detalniot
urbanisti~ki plan za del MZ "Hristijan Todorovski Karpo{," Urban
modul pome|u ul. "Treta MUB," ul. "Hristijan T. Karpo{," ul.
"Dojranska" vo Kumanovo, tehni~ka dokumentacija br. 68/2003, izrabotena
od DOO Urban proekt Kumanovo, a spored ~len 2 od osporenata
odluka, sostaven del na Detalniot urbanisti~ki plan za del od MZ
"Hristijan Todorovski Karpo{," Urban modul pome|u ul. "Treta MUB,
ul. "Hristijan T. Karpo{," ul. "Dojranska" vo Kumanovo, tehni~ka
dokumentacija br. 68/03 se:
- tekstualen del so bilansni pokazateli i osnovni parametri za
ureduvawe na prostorot,
- sintezen ggrafi~ki prikaz na planskite re{enieja so tehni~ki
broj 68/03.
Vo ~lenot 3 od osporenata odluka e utvrdeno deka urbanisti~kata
dokumentacija od ~len 2 na ovaa odluka se zaveruva vo najmalku 4
(~etiri) primeroci, so potpis i pe~at na gradona~alnikot na o{tinata
Kumanovo, eden primerok zadr`uva op{tina Kumanovo, eden primerok
so Odluka za donesuvawe na planot, se dostavuva do Ministerstvoto
za transport i vrski - Sektor za ureduvawe na prostorot, a drugite
dva primeroci se za slu`bite za sproveduvawe na planot (Ministerstvoto
za transport i vrski PE Kumanovo), a vo ~lenot 4 od osporenata
odluka e utvrdeno deka taa vleguva vo sila osmiot den od denot
na objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo."
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 10 od Ustavot na Republika Makedonija,
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i una-
1134

preduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata se utvrdeni kako
temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto
planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto
i postapkata za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite
i sledeweto na realizacijata na planovite, nadzorot i drugi pra{awa
od oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe se uredeni so
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 51/2005, 137/2007 i 151/2007-ispravka).
So ~len 7 od ovoj zakon se utvrdeni vidovite planovi koi se donesuvaat
vo zavisnost od prostorot koj e predmet na planirawe, i toa:
prostorni planovi vo koi spa|a prostoren plan na Republika Makedonija
i urbanisti~ki planovi vo koi spa|aat generalen urbanisti~ki
plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki
plan nadvor od naseleno mesto.
So ~len 17 stav 5 od Zakonot se utvrduva deka za obezbeduvawe
na stru~nost i javnot vo procesot na prostornoto i urbanisti~ko planirawe
sovetot na op{tinata i Sovetot na gradot Skopje formira
participativno telo koe gi prenesuva stavovite, mislewata i potrebite
na gra|anite i pravnite lica, gi sledi sostojbite vo planiraweto
preku davawe inicijativi, nasoki i sugestii za izgotvuvawe na planski
re{enija za soodvetnata op{tina i gradot Skopje. Particitativnoto
telo se sostoi od pretstavnici od sovetot, stru~no lice od op{tinskata
administracija, istaknati stru~ni lica od oblasta na urbanisti~koto
planirawe, pretstavnici od zdru`enija na gra|ani i gra|ani
od podra~jeto na op{tinata. Brojot na pretstavnicite se utvrduva so
statutot na op{tinata i Statutot na gradot Skopje i ne mo`e da bide
pogolem od deset ~lena.
Vo ~lenot 22 stav 1 na ovoj zakon se utvrduva deka planovite od
~lenot 7 na ovoj zakon se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt
na plan i predlog na plan.
Spored ~len 24 stav 1 na ovoj zakon, po nacrtot na Detalniot
urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan
nadvor naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija i
javna anketa. Spored stav 2 na istiot ~len, organiziraweto na javnata
prezentacija i javnata anketa po planovite od stavot 1 na ovoj ~len, go
vr{i gradona~alnikot na op{tinata po utvrduvawe na nacrtot na planot
od strana na sovetot. Za sprovedenata javna prezentacija i javna
anketa se izrabotuva izve{taj (stav 3). Spored stavot 4 na ovoj ~len od
Zakonot, javnata prezentacija i javnata anketa od stavot 1 na ovoj ~len
se sproveduva so izlagawe na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot
na mesnata samouprava. Javnata anketa trae najmalku 15 rabotni
dena, vo koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto
podra~je opfateno so planot mo`at da dostavat zabele{ki, predlozi
i mislewa na anketni listovi. Vo stavot 5 na ovoj ~len, se pred-
1135

viduva deka javnata prezentacija e stru~no prezentirawe na planot i
se organizira vo prostorii i vreme {to }e go opredeli gradona~alnikot
na op{tinata.
Soglasno, pak, ~len 24 stav 6 od ovoj zakon, izve{taj od javnata
anketa so obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite zabele{ki
za planovite od stavot 1 na ovoj ~len izrabotuva stru~na komisija
formirana od gradona~alnikot na op{tinata koja e sostavena od tri
~lena i toa: nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice od op{-
tinskata administracija nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat
nau~en i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe.
Spored ~len 24 stav 7 od Zakonot, izve{tajot od stavot 6 na ovoj
~len e sostaven del na odlukata za donesuvawe na predlogot na planot.
Soglasno ~len 24 stav 8 od istiot zakon, vrz osnova na izve{-
tajot, komisijata od stavot 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go izvesti
sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe
ili neprifa}awe na negovite zbele{ki ili predlozi.
Spored stavot 9 na ~lenot 24 od Zakonot, dokolku komisijata od
stavot 6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot so prifatenite
zabele{ki od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni (promena na
granicata na urbanisti~kiot opfat, promeni na regulacionite linii,
promeni na namenata na zemji{teto i promena vo pogolem obem na drugi
parametri utvrdeni vo planot), gradona~alnikot na op{tinata za
nacrt na planot so vgradeni zabele{ki vo planot povtorno sproveduva
javna prezentacija i javna anketa.
Spored stavot 10 na ~lenot 24 od Zakonot, vremeto i mestoto
kade {to }e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija
i javnata anketa, zadol`itelno se objavuva so soop{tenie vo
javnite glasila. Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite,
mestopolo`bata i povr{inata na opfatot na planot, kako i obrazlo`enija
na planskite re{enija.
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot
vo funkcija na obezbeduvawe na ureduvaweto i humanizacijata na
prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na
prirodata kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija, utvrdil precizna regulativa vo vrska so planiraweto na
prostorot, to~no opredeluvaj}i gi planovite za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, nivnata sodr`ina i postapkata za nivno donesuvawe.
Trgnuvaj}i od navedenata zakonska regulativa, kako i uvidot i
analizata na dostavenata dokumentacija za donesuvawe na osporenata
Odluka, Sudot utvrdi deka op{tina Kumanovo kako organ za donesuvawe
na navedenata odluka, vo delovite koi se osporuvaat so inicijativata
gi sprovel zakonski opredelenite dejstvija vo postapkata za donesuvawe
na istata.
1136

Imeno, navodite vo inicijativata deka po odnos na nacrt-planot
ne im bila dadena mo`nost na zainteresiranite lica da gi dadat
svoite zabele{ki i deka op{tinata ne formirala participativno
telo ne se osnovani od pri~ina {to op{tina Kumanovo soglasno ~lenot
24 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe formiral
Stru~na komisija na ~elo so Glavniot arhitekt na gradot koe izgotvil
Izve{taj br. 21-1156/1 od 25 maj 2004 godina vo koj, me|u drugoto, se naveduva
deka od trite prigovori koi bile podneseni od strana na gra-
|anite dve bile prifateni a eden ne, {to upatuva na zaklu~ok deka
ovaa faza na postapkata kako zakonska obvrska od strana na donositelot
na osporenata odluka e zapazena.
Podnositelite na inicijativata, isto taka, naveduvaat deka nacrt
planot ne bil istaknat na soodvetno mesto na zgradata na op{tinata
i deka postoele i drugi nedostatoci i nedoslednosti vo celata
taa postapka.
Vo odnos na ovie navodi, a imaj}i ja predvid dostavenata dokumentacija,
Sudot utvrdi deka op{tinata Centar Nacrt-planot go istaknala
na javno mesto vo op{tinskite vitrini na plo{tadot vo Kumanovo
{to zna~i deka navodite na inicijativata ne se osnovani, a koi se
drugite nedoslednosti na postapkata za donesuvawe na osporenata
odluka inicijatorite ne preciziraat, tuku samo naveduvaat bez da doka`at
na {to se sostojat istite.
Ottuka, imaj}i go predvid navedenoto, navodite vo inicijativata,
utvrdenata fakti~ka sostojba, kako i zakonskite odredbi vo odnos
na koi se osporuva donesuvaweto na navedeniot urbanisti~ki plan Sudot
utvrdi deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na
osporenata odluka (vo delovite {to se osporuvaat so inicijativata)
so Ustavot i so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnoszinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r
Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
1137

1138

94. U. br. 212/2008 (11. 02. 2008)
Osporen akt
^len 181 st. 1, 2 i 3 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("SV
RM,"br. 103/2008).
Pri~ini za osporuvawe
Vo site tri inicijativi podneseni od nastavnici, vo odredeni
osnovni u~ili{ta se naveduva deka osporeniot ~len od Zakonot bil vo
sprotivnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot, bidej}i istiot imal retroaktivno
dejstvo. Osporeniot ~len bil vo sprotivnost i so ~l. 9 st. 2 od
Ustavot, bidej}i vrabotenite nastavnici so vi{o obrazovanie, vo
osnovnoto obrazovanie bile staveni vo neednakva polo`ba vo odnos na
ostanatite vraboteni nastavnici so visoko obrazovanie koi imale nad
deset godini raboten sta`, bidej}i istite bile zadol`eni so sega
osporeniot ~len da se steknat so soodvetno visoko obrazovanie. Spored
podnositelite na inicijativite so vakvoto zadol`enie vo osporeniot
~len od Zakonot, se povreduval ~l. 9 od Ustavot, bidej}i vakvoto
zadol`enie ne se odnesuvalo i na nastavnicite koi imale raboten
sta` nad 10 godini.
Sodr`ina na osporeniot ~len od Zakonot
^len 181
(1) So denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon nastavnicite so
vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta so rabotno iskustvo nad deset
godini vo nastavata prodol`uvaat da gi vr{at rabotite na rabotnite
mesta na koi se zateknati.
(2) So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, nastavnicite
so vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta so rabotno iskustvo od
deset godini vo nastava prodol`uvaat da gi vr{at rabotite na rabotnite
mesta na koi se zateknati, do steknuvawe so soodvetno visoko
obrazovanie.
(3) Nastavnicite od stavot (2) na ovoj ~len se dol`ni da se steknat
so soodvetno visoko obrazovanie najdocna za ~etiri godini od denot
na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, vo sprotivno im prestanuva
rabotniot odnos.
1139

1140
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud na Republika Makedonija vo pove}e svoi odluki
izgradil stav po ova pra{awe (U. br. 130/2007, U. br. 186/2004, U. br. 70/
2006 i drugi).
Pravno mislewe
Vo ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, kako temelna vrednost na ustavniot
poredok e utvrden principot na vladeewe na pravoto.
Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se
ednakvi vo slobodit ei pravata, nezavisno od polot, rasata, bojata na
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot
i zakonite se ednakvi.
Spored ~l. 32 st. 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota, sloboden
izbbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost. Spored st. 2 od
ovoj ~len od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe
rabotno mesto, dodeka spored st. 5 na istiot ~len, ostvaruvaweto na
vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektiven
dogovor.
Spored ~l. 44 od Ustavot sekoj ima pravo na obrazovanie. Obrazovanieto
e dostapno na sekogo pod ednakvi uslovi. Osnovnoto obrazovanie
e besplatno i zadol`itelno.
Kako edna od garanciite na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot
i gra|aninot vo ~l. 52 st. 4 od Ustavot e utvrdena zabranata na povratnoto
dejstvo na zakonite i drugite propisi, osven vo slu~aj koga toa
e popovolno za gra|anite.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka pravoto na
obrazovanie kako kompleksno pra{awe Ustavot go ureduva samo na~elno
ostavaj}i go negovoto poblisko ureduvawe so zakon.
Ottuka, nesporno e deka Sobranieto na Republika Makedonija,
kako nositel na zakonodavnata vlast, mo`e da donesuva zakoni, me|u
drugoto i za ureduvawe na pra{awa i odnosi povrzani so ostvaruvaweto
na ustavno utvrdenoto pravo na osnovnoto obrazovanie, koe e
zadol`itelno. Vo ramkite na ureduvaweto na ovie pra{awa, zakonodavecot
mo`e da gi propi{e i uslovvite pod koi se izveduva vospitnoobrazovnata
dejnost vo osnovnoto obrazovanie, a vo taa smisla da go
utvrdi i vidot i stepenot na stru~nata podgotovka na nastavnicite i
drugiot kadar koi mo`at da vr{at opredeleni raboti od ovaa dejnost
kako {to vpro~em toa i go napravil so Zakonot za osnovnoto obrazovanie
("SV RM," br. 103/2008).
So Zakonot za osnovnoto obrazovanie se ureduva zadol`itelnoto
osnovno obrazovanie {to se ostvaruva vo osnovnite u~ili{ta,

kako i dejnosta na osnovnoto obrazovanie kako del od edinstveniot
vospitno-obrazoven sistem (~l. 1).
Vo nasoka na ostvaruvawe, odnosno realizirawe na navedenite
pra{awa, zakonodavecot vo delot VII "Nastavnici, stru~ni sorabotnici
i vospituva~i" gi propi{al uslovite, odnosno stepenot na stru-
~nata podgotovka, {to treba ovie lica da gi ispolnuvaat kako uslov za
vr{ewe na vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie
(koja dejnost, spored ~l. 12 od ovoj zakon e od javen interes), a koj uslov
zakonodavecot ima pravo da go utvrduva soglasno ~l. 32 st. 5 od Ustavot.
Pritoa, koj stepen i koj vid na stru~na podgotovka }e bide utvrden
za vr{ewe na vospitno-obrazovnata dejnost, spored nas, e rabota na
celesoobraznost i e pra{awe {to go ocenuva zakonodavecot, vrz osnova
na nau~ni i stru~ni analizi i sogleduvawa.
Spored ~l. 77 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie vospitnoobrazovnata
rabota vo osnovnite u~ili{ta ja ostvaruvaat nastavnici,
stru~ni sorabotnici (pedagog, psiholog, sociolog, socijalen rabotnik,
defektolog, bibliotekar) i vospituva~i (st. 1). Nastavnicite, stru~nite
sorabotnici i vospituva~ite vo osnovnoto u~ili{te imaat soodvetno
visoko obrazovanie (st. 2). Vidot na stru~nata podgotovka na licata
koi ostvaruvaat vospitno-obrazovna rabota vo osnovnoto u~ili-
{te se ureduva so normativ za nastaven kadar vo osnovnoto u~ili{te,
{to go utvrduva ministerot (st. 3).
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i zakonski odredbi, kako i
sodr`inata na osporeniot ~l. 181 od Zakonot, spored na{e mislewe,
ovoj ~len od Zakonot po svojata sodr`ina i karakter vsu{nost pretstavuva
preodna odredba, so koja se regulira preodniot re`im, odnosno
na~inot na preminuvawe od postojnite pravni normi kon novite, poradi
{to i istata e sodr`ana vo Glava XVI od Zakonot so naslov
"Preodni i zavr{ni odredbi."
Spored nas, neosporno e deka zakonodavecot ima pravo pri promena
na re`imot na ureduvawe na odnosite vo oddelna oblast, vo konkretniot
slu~aj pri promena na vidot na stru~nata podgotovka, da go
uredi preminot od stariot vo noviot re`im. Me|utoa, dr`avata ovoj
premin treba da go obezbedi na na~in koj podrazbira izbranite merki,
odnosno dejstva da bidat soodvetni na celite i pri~inite poradi koi
se predviduvaat, a pritoa da ne se dovede vo pra{awe ili vo pogolem
obem da ne se zagrozi pravnata sigurnost na ve}e steknatite prava i
interesi na subjektite na koi tie se odnesuvaat.
Obvrskata {to so osporeniot ~l. 181 od Zakonot im se nametnuva
samo na nastavnicite so vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{-
ta so rabotno iskustvo do deset godini vo nastava, spored na{e mislewe,
ne e proporcionalna merka so celite za koi e utvrdena, so ogled
na toa {to pretstavuva prekumerno ograni~uvawe na nivnite prava i
slobodi, a istovremeno pretstavuva zgrozuvawe na nivnata pravna sigurnost,
kako element na vladeewe na pravoto, ako se ima predvid i pos-
1141

ledicata {to ovaa kategorija na vraboteni }e ja trpi dokolku vo utvrdeniot
rok ne se steknat so soodvetnoto obrazovanie.
Me|utoa, od analizata na celinata na osporenata odredba na ~l.
181 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie proizleguva deka zakonodavecot
na odredena kategorija nastaven kadar (nastavnicite so vi{o
obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta so rabotno iskustvo nad deset godini
vo nastava) koj {to ne gi ispolnuval novo utvrdenite uslovi za
vr{ewe na vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie im
ovozmo`uval i ponatamu da gi vr{at rabotite na rabotnite mesta na
koi se zateknati, na denot na vleguvaweto vo sila na soodvetnite izmeni,
odnosno novi propisi i bez zakana deka dokolku ne se zdobijat so
takvo obrazovanie }e im prestane rabotniot odnos, kako {to predviduva
st. 3 na osporeniot ~l. 181 od Zakonot.
Ottuka, razgleduvaj}i go vo celina ~l. 181 od Zakonot, ovoj ~len
sam po sebe ne sozdava ednakvost me|u vrabotenite nastavnici so vi{o
obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta. Imeno so re{enieto vo osporeniot
~len od Zakonot, se povreduva edno od osnovnite slobodi i prava na
~ovekot i gra|aninot - pravoto na ednakvost predvideno vo ~l. 9 od
Ustavot na Republika Makedonija.
Imeno, spored na{e mislewe, zakonodavecot vo konkretniot
slu~aj razli~no postapil vo ureduvaweto na preodniot re`im za lica
so ist status i pravna sostojba, vraboteni - redoven raboten odnos,
poradi {to nastavnicite so vvi{o obrazovanie vo osnovvnite
u~ili{ta so rabotno iskustvo do deset godini (st. 2 od ~l. 181 od Zakonot)
se dovedeni vo neramnopravna polo`ba vo odnos na nastavnicite
so vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta so rabotno iskustvo nad
deset godini (st. 1 od ~l. 181 od Zakonot) koj isto taka nemale soodvetno
obrazovanie kako {to se predviduva vo postojniot ~l. 77 st. 2 od
Zakonot za osnovnoto obrazovanie, a sepak za ovoj kadar vo osorenata
zakonska odredba ne se predviduva obvrska za steknuvawe na soodvetno
obrazovanie, nitu se predviduva prestanok na rabotniot odnos, dokolku
ne se steknat so takvo obbrazovanie.
So ogled na navedenata ustavnosudska analiza smetame deka osporeniot
~l. 181 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie negovata soglasnost
osnovano mo`e da se dovede pod somnenie so ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 9
od Ustavot na Republika Makedonija, poradi {to se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot, zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
181 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("SV RM," br. 103/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len
110 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Repub-
1142

lika Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 11 fevruari
2009 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 181 stav 1, 2 i 3 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija, br. 103/2008).
2. Kiro Stankov od Novo Selo i drugi, Slave Mihajlov od Ki-
~evo i drugi i Violeta Ivanova od Strumica i drugi na Ustavniot sud
na Republika Makedonija mu podnesoa inicijativi za poveduvawe postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot od Zakonot ozna~en vo
to~ka 1 od ova re{enie.
Vo site tri inicijativi podneseni od nastavnici, vo odredeni
osnovni u~ili{ta, se naveduva deka osporeniot ~len od Zakonot bil
vo sprotivnost so ~len 52 stav 4 od Ustavot, bidej}i istiot imal retroaktivno
dejstvo. Isto taka, osporeniot ~len bil vo sprotivnost so
~len 9 stav 2 od Ustavot, bidej}i vrabotenite nastavnici so vi{o
obrazovanie, vo osnovnoto obrazovanie bile staveni vo neednakva polo`ba
vo odnos na ostanatite vraboteni nastavnici so visoko obrazovanie
koi imale nad deset godini raboten sta`, bidej}i istite bile
zadol`eni so sega osporeniot ~len da se steknat so soodvetno visoko
obrazovanie. Spored podnositelite na inicijativite so zadol`uvaweto
vo osporeniot ~len od Zakonot, se povreduval ~len 9 od Ustavot,
bidej}i vakvoto zadol`uvawe ne se odnesuvalo i na nastavnicite
koi imale raboten sta` nad 10 godini.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~len 181 od Zakonot za
osnovnoto obrazovanie se predviduva deka so denot na vleguvawe vo
sila na ovoj zakon nastavnicite so vi{o obrazovanie vo osnovnite
u~ili{ta so rabotno iskustvo nad deset godini vo nastavata prodol-
`uvaat da gi vr{at rabotite na rabotnite mesta na koi se zateknati.
So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, nastavnicite so
vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta so rabotno iskustvo od deset
godini vo nastava prodol`uvaat da gi vr{at rabotite na rabotnite
mesta na koi se zateknati, do steknuvawe so soodvetno visoko
obrazovanie.
Nastavnicite od stavot 2 na ovoj ~len se dol`ni da se steknat
so soodvetno visoko obrazovanie najdocna za ~etiri godini od denot
na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, vo sprotivno im prestanuva
rabotniot odnos“.
4. Vo ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, kako temelna vrednost
na ustavniot poredok e utvrden principot na vladeewe na pravoto.
1143

Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata, nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred
Ustavot i zakonite se ednakvi.
Spored ~len 32 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost. Spored stavot
2 od ovoj ~len od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno
sekoe rabotno mesto, dodeka spored stavot 5 na istiot ~len, ostvaruvaweto
na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so
kolektiven dogovor.
Spored ~len 44 od Ustavot sekoj ima pravo na obrazovanie.
Obrazovanieto e dostapno na sekogo pod ednakvi uslovi. Osnovnoto
obrazovanie e besplatno i zadol`itelno.
Kako edna od garanciite na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot
i gra|aninot vo ~len 52 stav 4 od Ustavot e utvrdena zabranata na
povratnoto dejstvo na zakonite i drugite propisi, osven vo slu~aj
koga toa e popovolno za gra|anite.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka pravoto na
obrazovanie kako kompleksno pra{awe Ustavot go ureduva samo na~elno,
predostavaj}i go negovoto poblisko ureduvawe so zakon. Trgnuvaj}i
od toa, nesporno e deka Sobranieto na Republika Makedonija,
kako nositel na zakonodavnata vlast, mo`e da donesuva zakoni, me|u
drugoto i za ureduvawe na pra{awa i odnosi povrzani so ostvaruvaweto
na ustavno utvrdenoto pravo na osnovnoto obrazovanie, koe e
zadol`itelno. Vo ramkite na ureduvaweto na ovie pra{awa, zakonodavecot
mo`e da gi propi{e i uslovite pod koi se izveduva vospitnoobrazovnata
dejnost vo osnovnoto obrazovanie, a vo taa smisla da go
utvrdi i vidot i stepenott na stru~nata podgotovka na nastavnicite i
drugiot kadar koj mo`e da vr{i opredeleni raboti od ovaa dejnost
kako {to vpro~em toa i go napravil so Zakonot za osnovnoto obrazovanie
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 103/2008).
So Zakonot za osnovnoto obrazovanie se ureduva zadol`itelnoto
osnovno obrazovanie {to se ostvaruva vo osnovnite u~ili{ta,
kako i dejnosta na osnovnoto obrazovanie kako del od edinstveniot
vospitno-obrazoven sistem (~len 1).
Vo nasoka na ostvaruvawe, odnosno realizirawe na navedenite
pra{awa, zakonodavecot vo delot VII "Nastavnici, stru~ni sorabotnici
i vospituva~i“ gi propi{al uslovite, odnosno stepenot na
stru~nata podgotovka, {to treba ovie lica da gi ispolnuvaat kako
uslov za vr{ewe na vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnoto obraz-
1144

ovanie (koja dejnost, spored ~len 12 od ovoj zakon e od javen interes),
a koj uslov zakonodavecot ima pravo da go utvrduva soglasno ~len 32
stav 5 od Ustavot. Pritoa, koj stepen i koj vid na stru~na podgotovka
}e bide utvrden za vr{ewe na vospitno-obrazovnata dejnost, e rabota
na celesoobraznost i e pra{awe {to go ocenuva zakonodavecot, vrz
osnova na nau~ni i stru~ni analizi i sogleduvawa.
Spored ~len 77 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie, vospitno-obrazovnata
rabota vo osnovnite u~ili{ta ja ostvaruvaat nastavnici,
stru~ni sorabotnici (pedagog, psihologg, sociolog, socijalen
rabotnik, defektolog, bibliotekar) i vospituva~i (stav 1). Nastavnicite,
stru~nite sorabotnici i vospituva~ite vo osnovnoto u~ili-
{te imaat soodvetno visoko obrazovanie (stav 2). Vidot na stru~nata
podgotovka na licata koi ostvaruvaat vospitno-obrazovna rabota vo
osnovnoto u~ili{te se ureduva so normativ za nastaven kadar vo
osnovnoto u~ili{te, {to go utvrduva ministerot (stav 3).
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i zakonski odredbi, kako i
od sodr`inata na osporeniot ~len 181 od Zakonot, spored Sudot, ovoj
~len od Zakonot po svojata sodr`ina i karakter vsu{nost pretstavuva
preodna odredba so koja se regulira preodniot re`im, odnosno
na~inot na preminuvawe od postojnite pravni normi kon novite, poradi
{to i istata e sodr`ana vo Glava XVI od Zakonot so naslov
"Preodni i zavr{ni odredbi."
Spored Sudot, nesporno e deka zakonodavecot ima pravo pri
promena na re`imot na ureduvawe na odnosite vo oddelna oblast, vo
konkretniot slu~aj pri promena na vidot na stru~nata podgotovka, da
go uredi preminot od stariot vo noviot re`im. Me|utoa dr`avata
ovoj premin treba da go obezbedi na na~in koj podrazbira izbranite
merki, odnosno dejstva da bidat soodvetni na celite i pri~inite
poradi koi se predviduvaat, a pritoa da ne se dovede vo pra{awe ili
vo pogolem obem da ne se zagrozi pravnata sigurnost na ve}e steknatite
prava i interesi na subjektite na koi tie se odnesuvaat.
Obvrskata {to so osporeniot ~len 181 od Zakonot im se nametnuva
samo na nastavnicite so vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta
so rabotno iskustvo do deset godini vo nastava, spored Sudot, ne
e proporcionalna merka so celite za koi e utvrdena, so ogled deka
pretstavuva prekumerno ograni~uvawe na nivnite prava i slobodi, a
istovremeno pretstavuva zagrozuvawe na nivnata pravna sigurnost,
kako element na vladeeweto na pravoto, ako se ima predvid i posledicata
{to ovaa kategorija na vraboteni }e ja trpi dokolku vo utvrdeniot
rok ne se steknat so soodvetnoto obrazovanie.
Poa|aj}i, od analizata na celinata na osporenata odredba na
~lenot 181 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie proizleguva deka za-
1145

konodavecot na odredena kategorija nastaven kadar (nastavnicite so
vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta so rabotno iskustvo nad deset
godini vo nastava) koj {to ne gi ispolnuval novo utvrdenite uslovi
za vr{ewe na vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie
im ovozmo`uva i ponatamu da gi vr{at rabotite na rabotnite
mesta na koi se zateknati, na denot na vleguvaweto vo sila na soodvetnite
izmeni, odnosno novi propisi i bez zakana deka dokolku ne se
zdobijat so takvo obrazovanie }e im prestane rabotniot odnos, kako
{to predviduva stavot 3 na osporeniot ~len 181 od Zakonot.
Ottuka, razgleduvaj}i go vo celina ~lenot 181 od Zakonot, spored
Sudot, ovoj ~len sam po sebe ne sozdava ednakvost me|u vrabotenite
nastavnici so vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta. Imeno
so re{enieto vo osporeniot ~len od Zakonot, se povreduva edno od
osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot - pravoto na ednakvost
predvideno vo ~len 9 od Ustavot na Republika Makedonija.
Zakonodavecot vo konkretniot slu~aj spored Sudot razli~no
postapil vo ureduvaweto na preodniot re`im za lica so ist status i
pravna sostojba, vraboteni - redoven raboten odnos, poradi {to nastavnicite
so vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta so rabotno iskustvo
do deset godini (stav 2 od ~lenot 181 od Zakonot) se dovedeni vo
neramnopravna polo`ba vo odnos na nastavnicite so vi{o obrazovanie
vo osnovnite u~ili{ta so rabotno iskustvo nad deset godini
(stav 1 od ~lenot 181 od Zakonot) koj isto taka nemale soodvetno
obrazovanie kako {to se predviduva vo postojniot ~len 77 stav 2 od
Zakonot za osnovnoto obrazovanie, a sepak za ovoj kadar vo osporenata
zakonska odredba ne se predviduva obvrska za steknuvawe na soodvetno
obrazovanie, nitu se predviduva prestanok na rabotniot odnos,
dokolku ne se steknat so takvo obrazovanie.
Trgnuvaj}i od navedenata ustavno sudska analiza pred Sudot
osnovano se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~len
181 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie so ~len 8 stav 1 alineja 3 i
~len 9 od Ustavot na Republika Makedonija.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r
Zoran Sulejmanov.
1146

*
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 212/2008 so Nacrt-odluka
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
212/2008 od 11. 02. 2009 godina, povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 181 st. 1, 2 i 3 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("SV
RM," br. 103/2008).
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata zakonska odredba so
Ustavot na Republika Makedonija.
2. Sobranieto na Republika Makedonija kako donositel na
osporeniot akt vo opredeleniot rok od Sudot, ne dostavi odgovor po
navodite vo re{enieto za poveduvawe.
Do Ustavniot sud na Republika Makedonija, vo me|uvreme, e
podnesena u{te edna inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 181 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie. Inicijativata
e podnesena od Fatmir Skender od s. Mal Papradnik - Centar
@upa i istata gi sodr`i istite pri~ini za osporuvawe kako i inicijativata
po koja Ustavniot sud povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ovoj ~len od Zakonot. Od pri~ina {to stanuva zbor za identi~en
predmet na ocenuvawe, po ovaa inicijativa Ustavniot sud mo`e
da se proiznese vo ovaa faza od postapkata.
3. So ogled deka pravnata i fakti~kata sostojba na rabotite vo
predmetot, se nepromeneti p r e d l a g a m e
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot, i
2. Sudot da go ukine ~len 181 stavovite 1, 2 i 3 od Zakonot za
osnovnoto obrazovanie ("SV RM," br. 103/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 1 april
2009 godina, donese
O D L U K A
1. SE UKINUVA ~len 181 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 103/2008).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod podneseni
inicijativi na Kiro Stankov i drugi od Novo Selo, Slave Mihajlov i
drugi od Ki~evo i Violeta Ivanova i drugi od Strumica, so Re{enie
U. br. 212/ 2008 od 11 fevruari 2009 godina, povede postapka za ocenuv-
1147

awe na ustavnosta na ~lenot od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa
odluka.
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot se postavi
pra{aweto za soglasnosta na navedenata zakonska odredba so Ustavot
na Republika Makedonija.
Inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~len 181 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie podnese i Fatmir
Skender od s. Mal Papradnik - Centar @upa.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~len 181 od Zakonot za osnovnoto
obrazovanie se predviduva deka so denot na vleguvawe vo sila
na ovoj zakon nastavnicite so vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili-
{ta so rabotno iskustvo nad deset godini vo nastavata prodol`uvaat
da gi vr{at rabotite na rabotnite mesta na koi se zateknati.
So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, nastavnicite so
vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta so rabotno iskustvo do deset
godini vo nastava prodol`uvaat da gi vr{at rabotite na rabotnite
mesta na koi se zateknati, do steknuvawe so soodvetno visoko obrazovanie.
Nastavnicite od stavot 2 na ovoj ~len se dol`ni da se steknat
so soodvetno visoko obrazovanie najdocna za ~etiri godini od denot na
vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, vo sprotivno im prestanuva rabotniot
odnos.
5. Vo ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, kako temelna vrednost
na ustavniot poredok e utvrden principot na vladeeweto na pravoto.
Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija
se ednakvi vo slobodite i pravata, nezavisno od polot, rasata, bojata
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred
Ustavot i zakonite se ednakvi.
Spored ~len 32 stav 1 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbednost za vreme na privremena nevrabotenost. Spored stavot
2 od ovoj ~len od Ustavot, sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno
sekoe rabotno mesto, dodeka spored stavot 5 na istiot ~len, ostvaruvaweto
na pravoto na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so
zakon i so kolektiven dogovor.
Spored ~len 44 od Ustavot sekoj ima pravo na obrazovanie.
Obrazovanieto e dostapno na sekogo pod ednakvi uslovi. Osnovnoto
obrazovanie e besplatno i zadol`itelno.
Kako edna od garanciite na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot
i gra|aninot vo ~len 52 stav 4 od Ustavot e utvrdena zabranata na
povratnoto dejstvo na zakonite i drugite propisi, osven po isklu~ok
vo slu~ai koga toa e popovolno za gra|anite.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka pravoto na
obrazovanie kako kompleksno pra{awe Ustavot go ureduva samo na~el-
1148

no, predostavaj}i go negovoto poblisko ureduvawe so zakon. Trgnuvaj}i
od toa, nesporno e deka Sobranieto na Republika Makedonija, kako nositel
na zakonodavnata vlast, mo`e da donesuva zakoni, me|u drugoto i
za ureduvawe na pra{awa i odnosi povrzani so ostvaruvaweto na ustavno
utvrdenoto pravo na osnovno obrazovanie, koe e zadol`itelno. Vo
ramkite na ureduvaweto na ovie pra{awa, zakonodavecot mo`e da gi
propi{e i uslovite pod koi se izveduva vospitno-obrazovnata dejnost
vo osnovnoto obrazovanie, a vo taa smisla da go utvrdi i vidot i stepenot
na stru~nata podgotovka na nastavnicite i drugiot kadar koj
mo`e da vr{i opredeleni raboti od ovaa dejnost kako {to vpro~em toa
i go napravil so Zakonot za osnovnoto obrazovanie.
So Zakonot za osnovnoto obrazovanie se ureduva zadol`itelnoto
osnovno obrazovanie {to se ostvaruva vo osnovnite u~ili{ta, kako
i dejnosta na osnovnoto obrazovanie kako del od edinstveniot vospitno-obrazoven
sistem (~len 1).
Vo nasoka na ostvaruvawe, odnosno realizirawe na navedenite
pra{awa, zakonodavecot vo delot VII "Nastavnici, stru~ni sorabotnici
i vospituva~i“ gi propi{al uslovite, odnosno stepenot na stru~nata
podgotovka, {to treba ovie lica da gi ispolnuvaat kako uslov za
vr{ewe na vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie
(koja dejnost, spored ~len 12 od ovoj zakon e od javen interes), a koj
uslov zakonodavecot ima pravo da go utvrduva soglasno ~len 32 stav 5
od Ustavot. Pritoa, koj stepen i koj vid na stru~na podgotovka }e bide
utvrden za vr{ewe na vospitno-obrazovnata dejnost, e rabota na celesoobraznost
i e pra{awe {to go ocenuva zakonodavecot, vrz osnova na
nau~ni i stru~ni analizi i sogleduvawa.
Spored ~len 77 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie, vospitnoobrazovnata
rabota vo osnovnite u~ili{ta ja ostvaruvaat nastavnici,
stru~ni sorabotnici (pedagog, psiholog, sociolog, socijalen rabotnik,
defektolog, bibliotekar) i vospituva~i (stav 1). Nastavnicite, stru~nite
sorabotnici i vospituva~ite vo osnovnoto u~ili{te imaat soodvetno
visoko obrazovanie (stav 2). Vidot na stru~nata podgotovka na
licata koi ostvaruvaat vospitno-obrazovna rabota vo osnovnoto u~ili{te
se ureduva so normativ za nastaven kadar vo osnovnoto u~ili-
{te, {to go utvrduva ministerot (stav 3).
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i zakonski odredbi, kako i od
sodr`inata na osporeniot ~len 181 od Zakonot, spored Sudot, ovoj
~len od Zakonot po svojata sodr`ina i karakter e preodna odredba so
koja se regulira preodniot re`im, odnosno na~inot na preminuvawe od
postojnite pravni normi kon novite, poradi {to i istata e sodr`ana
vo Glava XVI od Zakonot so naslov "Preodni i zavr{ni odredbi."
Spored Sudot, nesporno e deka zakonodavecot ima pravo pri
promena na re`imot na ureduvawe na odnosite vo oddelna oblast, vo
konkretniot slu~aj pri promena na vidot na stru~nata podgotovka, da
go uredi preminot od stariot vo noviot re`im. Me|utoa dr`avata ovoj
1149

premin treba da go obezbedi na na~in koj podrazbira izbranite merki,
odnosno dejstva da bidat soodvetni na celite i pri~inite poradi koi
se predviduvaat, a pritoa da ne se dovede vo pra{awe ili vo pogolem
obem da ne se zagrozi pravnata sigurnost na ve}e steknatite prava i
interesi na subjektite na koi tie se odnesuvaat.
Obvrskata {to so osporeniot ~len 181 od Zakonot im se nametnuva
samo na nastavnicite so vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{-
ta so rabotno iskustvo do deset godini vo nastavata, spored Sudot, ne e
proporcionalna merka so celite za koi e utvrdena, so ogled deka pretstavuva
prekumerno ograni~uvawe na nivnite prava i slobodi, a istovremeno
pretstavuva zagrozuvawe na nivnata pravna sigurnost, kako
element na vladeeweto na pravoto, ako se ima predvid i posledicata
{to ovaa kategorija na vraboteni }e ja trpi dokolku vo utvrdeniot rok
ne se steknat so soodvetnoto obrazovanie.
Poa|aj}i od analizata na celinata na osporenata odredba na
~lenot 181 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie proizleguva deka zakonodavecot
na odredena kategorija nastaven kadar (nastavnicite so
vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta so rabotno iskustvo nad deset
godini vo nastava) koj{to ne gi ispolnuval novoutvrdenite uslovi
za vr{ewe na vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie
im ovozmo`uva i ponatamu da gi vr{at rabotite na rabotnite mesta na
koi se zateknati, na denot na vleguvaweto vo sila na soodvetnite izmeni,
odnosno novi propisi i bez zakana deka dokolku ne se zdobijat so
takvo obrazovanie }e im prestane rabotniot odnos, kako {to predviduva
stavot 3 na osporeniot ~len 181 od Zakonot.
Razgleduvaj}i go vo celina ~lenot 181 od Zakonot, spored Sudot,
ovoj ~len sam po sebe ne sozdava ednakvost me|u vrabotenite nastavnici
so vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta. Imeno so re{enieto
vo osporeniot ~len od Zakonot, se povreduva edno od osnovnite
slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot - pravoto na ednakvost predvideno
vo ~len 9 od Ustavot na Republika Makedonija.
Zakonodavecot vo konkretniot slu~aj, spored Sudot razli~no
postapil vo ureduvaweto na preodniot re`im za lica so ist status i
pravna sostojba, vraboteni - redoven raboten odnos, poradi {to nastavnicite
so vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{ta so rabotno iskustvo
do deset godini (stav 2 od ~lenot 181 od Zakonot) se dovedeni vo
neramnopravna polo`ba vo odnos na nastavnicite so vi{o obrazovanie
vo osnovnite u~ili{ta so rabotno iskustvo nad deset godini
(stav 1 od ~lenot 181 od Zakonot) koi isto taka nemale soodvetno obrazovanie
kako {to se predviduva vo postojniot ~len 77 stav 2 od Zakonot
za osnovnoto obrazovanie, a sepak za ovoj kadar vo osporenata zakonska
odredba ne se predviduva obvrska za steknuvawe na soodvetno
obrazovanie, nitu se predviduva prestanok na rabotniot odnos, dokolku
ne se steknat so takvo obrazovanie.
1150

Trgnuvaj}i od navedenata ustavno sudska analiza, Sudot oceni
deka osporeniot ~len 181 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ne e vo
soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja 3 i ~len 9 od Ustavot na Republika
Makedonija.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
1151

1152

95. U. br. 222/2008 (18. 02. 2008)
Akt {to se osporuva
^len 1 od Zakonot za vrabotuvawe na invalidnite lica ("SV
RM," br. 44/2000, 16/2004, 62/2005, 115/2005, 29/2007 i 88/2008).
Pri~ini za osporuvawe
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
~len ne bil vo soglasnost so ~l. 35 st. 3 od Ustavot, zatoa {to so nea ne
bile opfateni site kategorii na lica so invalidnost, osobeno onie
koi samostojno vr{at profesija ili dejnost (advokati, lekari, notari
i drugi).
Imeno, zakonodavecot vo Zakonot za vrabotuvawe na invalidnite
lica ("SV RM," br. 44/2000, 10/2004 i 62/2005) napravil propust so
toa {to edna kategorija na lica so invalidnost dosega ne mo`ele da gi
ostvarat privilegiite {to gi dozvoluva dr`avata za vrabotuvawe na
lica so invalidnost, {to gi stava vo neednakva polo`ba so onie lica
so invalidnost koi {to ne vr{at slobodna profesija (advokati, notari,
lekari) a gi koristat privilegiite. Konfuzijata e u{te pogolema
bidej}i advokatite, notarite, lekarite i drugi se vodat spored drug zakon,
a toa e Zakonot za trgovskite dru{tva kade {to vo ~l. 8 izre~no e
navedeno deka spomenatite lica ne se smetaat za trgovci, a so toa ne
steknuvaat svojstvo na rabotodava~i, a Zakonot za vrabotuvawe na invalidni
lica bara da se ima svojstvo na rabotodavec.
Se postapuva pra{aweto dali taa odredba treba da va`i i za
licata so invalidsnost koi ne doveduvaat so svojstvo na ~l. 8 od Zakonot
za trgovskite dru{tva.
Sodr`ina na osporeniot ~len
Spored osporeniot ~l. 1 od Zakonot za vrabotuvawe na invalidnite
lica ("SV RM," br. br.44/2000, 16/2004, 62/2005, 115/2005, 29/2007 i
88/2008), so ovoj zakon se ureduvaat posebnite uslovi za vrabotuvawe i
rabotewe na invalidni lica koga samostojno vr{at dejnost kako trgovec
poedinec, kaj rabotodavec ili ima svojstvo na rabotodavec vo dr`avnata
administracija, edinicite na lokalnata samouprava, javnite
pretprijatija, ustanovi, agencii i fondovi i drugi dr`avni institucii
kako i uslovite za osnovawe i pogodnosti za rabotewe na trgov-
1153

skoto dru{tvo za vrabotuvawe na invalidni lica za{tita dru{tvo (vo
natamo{niot tekst - za{titni dru{tva).
Sporno pravno pra{awe
Dali so osporenata odredba vo koja ne se opfateni site kategorii
lica so invalidnost odnosno ne se opfateni licata koi samostojno
vr{at profesija ili dejnost (advokat, lekari, notari, slikari, dizajneri)
se doveduva vo pra{awe ustavnoto na~elo na posebna za{tita na
invalidnite lica.
Pravno mislewe
Spored ~l. 35 od Ustavot Republikata se gri`i za socijalna
za{tita i socijalna sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na
socijalna pravednost.
Republikata im garantira pravo na pomo{ na nemo}nite i na
nesposobnite za rabota gra|ani Republikata im obezbeduva posebna za-
{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot
`ivot.
Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica gi ureduva posebnite
uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica: koga postojano
vr{at dejnost kako trgovec poedinec; kaj rabotodavec ili ima
svojstvo na rabotodavec, vo dr`avnata administracija, edinicite na
lokalnata samouprava, javnite pretprijatija, ustanovi, agencii i fondovi
i drugi dr`avni institucii kako i uslovite za osnovawe i pogodnostite
za rabotewe na trgovskoto dru{tvo za vrabotuvawe na invalidni
lica - za{titni dru{tva.
Spored ~lenot 2 stav 1 na ovoj Zakon, invalidno lice, vo smisla
na ovoj zakon, e lice so o{teten vid, o{teten sluh, so pre~ki vo glasot,
govorot i jazikot, telesno invalidno lice, lice so lesni pre~ki vo
intelektualniot razvitok i lice so kombinirani pre~ki koe poradi
stepenot na invalidnost ima specifi~ni potrebi vo raboteweto.
Spored ~len 2 stav 3 od istiot Zakon, invalidno lice se smeta i
invalid na trudot so preostanata ili namalena rabotna sposobnost i
ako se vodi vo eviedncijata na Agencijata za vrabotuvawe na Republika
Makedonija. Invalidnosta vrz osnova na podneseno barawe od
invalidno lice, negoviot roditel ili staratel ja utvrduva komisija za
ocena na rabotnata sposobnost na Fondot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe na Makedonija, osven ako invalidnosta na liceto ne
e utvrdena od drug nadle`en organ.
Od analizata na navedenata ustavna odredba i odredbite od Zakonot
za vrabotuvawe na invalidni lica, proizleguva deka stanuva zbor
za posebna kategorija na lica za koi Republika Makedonija i spored
1154

Ustavot ima obvrska da se gri`i da obezbedi posebna za{tita i da
obezbedi uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot.
Soglasno ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija Ustavniot
sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i kolektivni dogovori so Ustavot i zakonite.
Spored ~l. 28 al. 1 i 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika
Makedonija Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e
nadle`en da odlu~uva za baraweto i ako postojat procesni pre~ki za
odlu~uvawe po inicijativata.
Imaj}i ja predvid navedenata odredba od Ustavot so koja e
utvrdena nadle`nosta na Ustavniot sud na Republika Makedonija, sodr`inata
na osporeniot ~len kako i navodite vo inicijativata proizleguva
deka so nea se bara ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 1 od Zakonot
ne zatoa {to sodr`i norma koja ne e vo soglasnost so Ustavot, tuku
zatoa {to sodr`inata na normata ne e takva {to spored podnositelot
bi trebalo da bide.
Ottuka, trgnuvaj}i od nadle`nosta na Ustavniot sud, smetame
deka baraweto vo inicijativata izleguva nadvor od ramkite na negovata
nadel`nost, pa soglasno ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot
sud postojat procesni pre~ki za postapuvawe po baraweto.
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe,
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 1 od Zakonot za vrabotuvawe na invalidnite lica ("SV RM," br.
44/2000, 16/2004, 62/2005, 115/2005, 29/2007 i 88/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na
18 fevruari 2009 godina, donese
R E [ E N I E
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe na postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~len 1 od Zakonot za vrabotuvawe na invalidnite
lica ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 44/2000,
16/2004, 62/2005, 115/2005, 29/2007 i 88/2008).
2. Zvonko [avreski pretsedatel na Zdru`enieto na gra|ani Polio
Plus od Skopje na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese
inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~len 1 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
1155

Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporeniot
~len ne bil vo soglasnost so ~len 35 stav 3 od Ustavot, zatoa {to vo
nego ne bile opfateni site kategorii na lica so invalidnost, osobeno
onie koi samostojno vr{ele profesija ili dejnost (advokati, lekari,
notari i drugi). Imeno, zakonodavecot vo Zakonot za vrabotuvawe na
invalidnite lica ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.
44/2000, 10/2004 i 62/2005) napravil propust so toa {to edna kategorija
na lica so invalidnost dosega ne mo`ele da gi ostvarat privilegiite
{to gi dozvoluva dr`avata za vrabotuvawe na lica so invalidnost, na
koj na~in gi staval vo neednakva polo`ba licata so invalidnost koi
ne vr{ele slobodna profesija (advokati, notari, lekari) a gi koristele
privilegiite. Konfuzijata bila u{te pogolema bidej}i advokatite,
notarite, lekarite i drugi se vodele spored drug zakon, a toa e
Zakonot za trgovskite dru{tva kade {to vo ~len 8 izri~no e navedeno
deka spomenatite lica ne se smetale za trgovci, a so toa ne steknuvale
svojstvo na rabotodava~i, a Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica
baral da se ima svojstvo na rabotodavec.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 1 od
Zakonot za vrabotuvawe na invalidnite lica so ovoj zakon se ureduvaat
posebnite uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica
koga samostojno vr{at dejnost kako trgovec poedinec, kaj rabotodavec
ili imaat svojstvo na rabotodavec vo dr`avnata administracija, edinicite
na lokalnata samouprava, javnite pretprijatija, ustanovi, agencii
i fondovi i drugi dr`avni institucii kako i uslovite za osnovawe
i pogodnosti za rabotewe na trgovskoto dru{tvo za vrabotuvawe na
invalidni lica za{titno dru{tvo (vo natamo{niot tekst - za{titno
dru{tvo).
4. Soglasno ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija Ustavniot
sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i kolektivni dogovori so Ustavot i zakonite.
Spored ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako
ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto i ako postojat procesni pre~ki
za odlu~uvawe po inicijativata.
Imaj}i ja predvid navedenata odredba od Ustavot so koja e utvrdena
nadle`nosta na Ustavniot sud na Republika Makedonija, sodr`inata
na osporeniot ~len kako i navodite vo inicijativata proizleguva
deka so nea se bara ocenuvawe na ustavnosta na ~len 1 od Zakonot ne
zatoa {to sodr`i norma koja ne e vo soglasnost so Ustavot, tuku zatoa
{to sodr`inata na normata ne e takva kakva {to spored podnositelot
bi trebalo da bide.
Poa|aj}i od napred navedenoto, a imaj}i ja predvid nadle`nosta
na Ustavniot sud, Sudot oceni deka baraweto vo inicijativata izleguva
nadvor od ramkite na negovata nadel`nost, pa soglasno ~len 28 od
1156

Delovnikot na Ustavniot sud, utvdri deka postojat procesni pre~ki za
postapuvawe po baraweto.
5. Vrz osnova na navedenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a
Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova,
Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime
Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
1157

1158

96. U. br. 180/2008 (18. 02. 2008)
Osporeni odredbi
Glava edinaesetta "Elektronski komunikacii vo voena i vonredna
sostojba" i ~l. 106, 107, 108 i 109 od Zakonot za elektronskite
komunikacii ("SV RM," br. 13/2005, 14/2007, 55/2007 i 98/2008)
Pri~ini za osporuvawe
Spored podnositelot na inicijjativata osporenata glava i osporenite
~lenovi od Zakonot nemale ustavna osnova, od pri~ina {to
slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot, vo koi spa|alo i pravoto
na {trajk od ~lenot 38 od Ustavot, mo`ele da bidat ograni~eni za vreme
na voena ili vonredna sostojba samo spored odredbite od Ustavot
(~l. 54 st. 1 i 2 od Ustavot), a ne i spored zakon i odluka na davatelite
i/ili operatorite na univerzalnite uslugi, kako {to bilo predvideno
so osporenite odredbi od ~lenovite 106 do 109 od Zakonot. Osven toa,
opredelbata od ~l. 106 od Zakonot deka davatelite i/ili operatorite
na univerzalnite uslugi, za vreme na {trajk, se dol`ni da donesat
odluka so koja }e odredat vraboteni koi za vreme na {trajk moraat da
obezbedat nepre~eno obezbeduvawe na univerzalna usluga ili ispolnuvawe
na obvrskite na operatorot, bez poblisko definirawe na istite
ostavalo prostor za arbitrernost od strana na davatelite i/ili operatorite
na univerzalnite uslugi pri opredeluvaweto na tie raboti,
{to Ustavot ne go dozvoluval. Ova od pri~ini {to uslovite pod koi se
realizira pravoto na {trajk mo`ele da se utvrdat samo so zakon i so
kolektiven dogovor (~l. 32 st. 5 i ~l. 38 od Ustavot), a ne i so podzakonski
akt, kako {to bilo vo slu~ajot. Spored navedenoto, podnostelot
na inicijativata smeta deka se povreduvale ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 4,
~l. 32 st. 5, ~l. 38, ~l. 51 i ~l. 54 st. 1 i 2 od Ustavot.
Sodr`ina na odredbite
Glava edinaesetta
Elektronski komunikacii vo voena i vonredna sostojba
^len 106
Itni merki za obezbeduvawe na uslugi Operatorite koi obezbeduvaat
pristap do javna komunikaciska mre`a i koristewe na javni
komunikaciski uslugi imaat obvrska da donesat i dostavat do Agenci-
1159

jata plan na merki za da se obezbedi integritetot na javnata telekomunikaciska
mre`a i pristapot do javnite komunikaciski uslugi vo slu-
~aj na pad na mre`ata, voena ili vonredna sostojba ili elementarna
nepogoda.
So merkite od planot od stavot 1 na ovoj ~len treba da se obezbedi
nepre~en pristap i koristewe na broevite za itni povici.
So planovite za merki se obvrzuvaat operatorite da gi sproveduvaat
itnite merki vo tekot na celoto traewe na okolnostite ili
nastanot koj dovel do nivna primena.
Vladata na Republika Makedonija na predlog na ministerot
nadle`en za elektronski komunikacii i Agencijata, mo`e da propi{e
merki koi moraat da bidat vklu~eni vo planovite na merki od stavot 1
na ovoj ~len.
^len 107
Merki vo slu~aj na vonredna sostojba
Operatorite na javni komunikaciski mre`i imaat obvrska da
gi prilagodat nivnite mre`i so cel da im dadat prioritet na komunikaciite
od opredeleni mre`ni priklu~ni to~ki pred drugite komunikacii.
Vladata na Republika Makedonija so odluka gi opredeluva grupite
na korisnici so pravo na prioritetni mre`ni priklu~ni to~ki
soglasno so stavot 1 od ovoj ~len koi mo`at da se koristat samo vo slu-
~aj na pad na mre`a, voena ili vonredna sostojba ili elementarna nepogoda.
Vladata na Republika Makedonija mo`e da gi zadol`i operatorite
na javnite komunikciski mre`i da go prekinat raboteweto na
drugite komunikaciski priklu~ni to~ki so cel da se obezbedi funkcionirawe
na prioritetnite mre`ni priklu~ni to~ki. Vladata na Republika
Makedonija mo`e so odluka da predvidi i drugi merki i ograni~uvawa
ili prekini na funkcioniraweto.
So odlukite na Vladata na Republika Makedonija doneseni soglasno
so stavot 3 od ovoj ~len treba da se predvidi vremenskiot period
neophoden za otstranuvawe na vonrednite okolnosti.
Vo slu~aj na voena ili vonredna sosotojba, ili elementarna nepogoda,
Vladata na Republika Makedonija mo`e na operatorite da im
izdade i soodvetni naredbi zaradi spravuvawe so nastanatata sostojba.
Vladata na Republika Makedonija mo`e da propi{e i drugi
merki koi zadol`itelno }e bidat implementirani vo slu~aj na voena
sostojba, vonredna sostojba ili elementarna nepogoda.
1160

^len 108
Nadomest na tro{oci
Operatorite od ~lenot 106 na ovoj zakon imaat pravo na soodveten
nadomestok za napravenite opravdani tro{oci za ispolnuvawe
na navedenite obvrski.
Na predlog na ministerot nadle`en za elektronski komunikacii,
a po prethodna konsultacija so operatorite, Vladata na Republika
Makedonija odlu~uva za iznosot na nadomestokot od stavot 1 na ovoj
~len.
^len 109
Obezbeduvawe na univerzalna usluga za vreme na {trajk
Davatelite i/ili operatorite na univerzalni uslugi se dol`ni
da donesat odluka so koja }e odredat vraboteni koi za vreme na {trajk
moraat da obezbedat nepre~eno obezbeduvawe na univerzalna usluga
ili ispolnuvawe na obvrskite na operatorot soglasno so ~lenot 106 od
ovoj zakon.
Ustavnosudska praktika
1. So Odluka U. br. 76/2000 od 12. 07. 2000 godina, Sudot go ukina
~l. 40 st. 1 t. 3 od Zakonot za Agencijata za razuznavawe ("SV RM," br.
19/1995).
Sudot na sednicata utvrdil deka spored ~l. 40 st. 1 t. 3 od Zakonot,
direktorot na Agencijata }e donese podzakonski propis za rabotite
i zada~ite koi e neophodno da se izvr{uvaat vo vremeto na {trajkot.
Od obrazlo`enieto: Od iznesenoto proizleguva deka pravoto
na {trajk e ustavno garantirano pravo na vrabotenite, organizirano
da zaprat so rabotata so cel da postignat ostvaruvawe na odredeni
ekonomski ili politi~ki prava. Me|utoa, za da se spre~i bitno naru-
{uvawe na redovnoto izvr{uvawe na rabotite i zada~ite, mo`no e so
zakon da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto na {trajk vo
vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.
Ottuka, Sudot oceni deka osporenata odredba od zakonot, spored
koja direktorot na Agencijata so podzakonski propis }e gi opredeli
rabotite i zada~ite koi e neophodno da se izvr{uvaat vo vremeto
na {trajkot, ne e vo soglasnost so ~l. 38 od Ustavot spored koj edinstveno
so zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto
na {trajk vo vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.
2. So Odluka U. br. 112/2003 od 30. 06. 2004 godina, Sudot go
ukina ~l. 171-b st. 5 od Zakonot za zdravstvenata za{tita ("SV RM,"
br. 38/1991, 46/1993, 55/1995, 41/2002, 10/2004).
Sudot na sednicata utvrdi deka soglasno ~l. 171-b st. 1 od Zakonot,
zaradi otstranuvawe na {tetnite posledici {to mo`at da nasta-
1161

nat od neuka`uvawe na zdravstvena za{tita na gra|anite za vreme na
{trajk, organot na upravuvawe vo zdravstvenata organizacija e dol`en
da obezbedi itna medicinska pomo{ i minimalna funkcija na site
organizacioni delovi vo procesot na rabotata. Spored osporeniot st.
5 od ovoj ~len, rabotite i zada~ite od st. 1 na osporeniot ~len, so op{t
akt gi utvrduva zdravstvenata organizacija.
Od obrazlo`enieto. Pritoa, vo neosporeniot del od odredbata
na ~l. 171-b od Zakonot e predvideno deka za vreme na {trajk, organot
na upravuvawe na zdravstvenata organizacija e dol`en da obezbedi dve
osnovni funkcii vo organizacijata: itna medicinska pomo{ i minimalna
funkcija na site organizacioni delovi vo procesot na rabotata.
Pri~ina za obezbeduvawe na ovie elementi na zdravstvenata za{tita e
otstranuvaweto na mo`nostite od nastapuvawe na {tetni posledici
koi bi mo`ele da nastanat od neuka`uvawe na zdravstvena za{tita na
gra|anite za vreme na {trajk.
Vo osporeniot st. 5 od ovoj ~len, rabotite i zada~ite od st. 1 na
ovoj ~len so op{t akt gi utvrduva zdravstvenata organizacija.
Sudot smeta deka Ustavot ne ja isklu~uva mo`nosta so zakon da
se uredi na~inot na ostvaruvaweto na oddelni slobodi i prava, so cel
da ne se dovede vo pra{awe ostvaruvaweto na drugite slobodi i prava.
Vo odnos na zdravstvenata za{tita i vo konkretniot slu~aj, Zakonot
go garantira i predviduva pravoto na {trajk na zdravstvenite rabotnici,
no sepak utvrduva deka ostvaruvaweto na ova pravo ne smee da
bide na {teta na drugi slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot, {to
vo konkretniot slu~aj e pravoto na zdravstvena za{tita, odnosno `ivotot
i zdravjeto na gra|anite koi baraat zdravstvena za{tita.
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot oceni deka ne postoi ustavna
pre~ka so zakon da se uredi na~inot na ostvaruvaweto na pravoto na
{trajk, odnosno na~inot na odnesuvaweto na subjektite vo ostvaruvaweto
na ova ustavno garantirano pravo, vodej}i pritoa smetka pri ureduvaweto
na ovie odnosi da ne se dovede vo pra{awe ustavnata garancija
za ostvaruvawe ne samo na pravoto na {trajk, tuku i na drugite so
Ustavot garantirani slobodi i prava. Vakviot stav proizleguva od
obvrskata na zdravstvenite rabotnici za vreme na {trajk da obezbedat
itna medicinska pomo{ i minimalni funkcii na site organizacioni
delovi vo procesot na rabotata, a so cel otstranuvawe na eventualno
{tetnite posledici koi bi mo`ele da nastanat od neuka`uvawe na
zdravstvena za{tita na site gra|ani za vremeto dodeka trae {trajkot.
Zdravstvenata dejnost i zdravstvenata za{tita spa|aat vo grupata
dejnosti koi zakonot gi definira kako dejnosti od poseben op{testven
interes so ogled na nivnoto primarno zna~ewe za `ivotot i
zdravjeto na lu|eto. Ako se ima predvid vakviot karakter na zdravstvenata
za{tita, kako mehanizam koj obezbeduva ostvaruvawe i za{-
tita na ona {to e neraskinlivo povrzano so ~ovekovoto egzistirawe,
toga{ e jasno zo{to zakonodavecot ja utvrduva kako dejnost od poseben
1162

op{testven interes. Ottuka, dr`avata prezema merki vo nasoka na sozdavawe
i obezbeduvawe uslovi zdravstvenata za{tita da se ostvaruva
vo sekoj moment i sekakva situacija, opfa}aj}i ja i sostojbata na
{trajk. Ova, pred sî, se odnesuva na obezbeduvawe edno minimalno
nivo na zdravstvena za{tita so koe }e se eliminiraat ili vo najmala
raka }e se svedat na minimum mo`nostite od nastapuvawe {tetni posledici
vrz `ivotot i zdravjeto na lu|eto vo slu~aj na nejzino neuka-
`uvawe. [trajkot, kako legitimno sredstvo na rabotnicite za ostvaruvawe
odredeni drugi prava (pred sî ekonomski i socijalni) pretstavuva
organiziran prekin na rabotata koj sekako doveduva do naru{uvawe
na redovniot raboten proces. Vakvoto naru{uvawe go doveduva vo
pra{awe potrebnoto nivo na zdravstvenata za{tita, pri {to so osporenata
odredba zakonodavecot ja ovlastuva zdravstvenata organizacija
so op{t akt da gi utvrdi rabotite i zada~ite ~ie izvr{uvawe e nu`no
so cel da se otstranat {tetnite posledici od neuka`uvawe na zdravstvena
za{tita na gra|anite vo vreme na {trajk.
Imaj}i ja predvid dikcijata na odredbata od ~l. 38 od Ustavot
na Republika Makedonija, Sudot go konstatira op{tiot karakter na
ustavnata garancija na pravoto na {trajk za site rabotnici, pa ottuka
i legitimnosta rabotnicite vo zdravstveniot sektor da go ostvaruvaat
ova pravo. Sepak, spored misleweto na Sudot, utvrduvaweto na uslovite
pod koi }e se realizira ova pravo vo ovaa isklu~itelno zna~ajna
sfera za `ivotot i zdravjeto na lu|eto mo`e da bide edinstveno predmet
na zakonska regulativa, a ne na op{t akt koj bi go donela samata
zdravstvena organizacija. Sudot oceni deka e premnogu suptilna i va`na
zdravstvenata za{tita i nejzinoto vlijanie vrz `ivotot i zdravjeto
na site gra|ani {to ne bi mo`elo da se smeta za prifatlivo ovlastuvaweto
na zdravstvenite organizacii tie samostojno so svoj op{t akt
da gi utvrdat rabotite i zada~ite ~ie vr{ewe e neophodno za otstranuvawe
na mo`nite negativni i {tetni posledici. Sudot oceni deka
vo slu~ajot ne stanuva zbor za ednostavna operacionalizacija na zakonskata
odredba od st. 1 na ~l. 171-b, odnosno deka op{tiot akt na organizacijata
samo }e go douredi na~inot na izvr{uvawe na ona {to e
ve}e definirano so samiot zakon, tuku deka vo slu~ajot zdravstvenata
organizacija so op{tiot akt gi utvrduva rabotite i zada~ite, odnosno
navleguvaj}i vo su{tinata na rabotata, taa steknuva pravo samostojno
so svoj op{t akt da utvrdi {to e ona {to mora da se obezbedi vo vreme
na {trajk. So toa, se ostava prostor na zdravstvenite organizacii tie
samite so svoj akt da gi utvrduvaat, kreiraat ili menuvaat ve}e dadenite
uslovi pod koi mo`e da se ostvaruva pravoto na {trajk vo zdravstvenata
za{tita, a ne toa da se pravi vrz osnova na zakon, poradi {to
Sudot oceni deka osporenata odredba ne e vo soglasnost so napred navedenite
odredbi od Ustavot na Republika Makedonija.
1163

3. So Odluka U. br. 74/2008 od 10. 09. 2008 godina, Sudot go ukina
~l. 98 st. 2 vo delot: "i spored prirodata na rabotite“ od Zakonot za
sudovite ("SV RM," br. 58/2006 i 35/2008).
Sudot na sednicata utvrdil deka ~l. 98 od Zakonot za sudovite e
sistematiziran vo glavata VII "Sudska uprava," pod naslovot "Rabota
na sudot vo uslovi na {trajk." Spored st. 2 na ovoj ~len, vo postapkite
za koi so zakon e utvrdeno deka se itni, odnosno za rabotite koi spored
zakon i spored prirodata na rabotite se nu`ni, sudot e dol`en da
raboti i za vreme na {trajk.
Od obrazlo`enieto na re{enieto: Trgnuvaj}i od sodr`inata na
navedenite ustavni odredbi, jasno proizleguva deka pravoto na {trajk
e edno od osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot utvrdeni
so Ustavot. Toa pravo, kako edno od osnovnite ekonomski i socijalni
prava e ustavno zagarantirano, pri {to Ustavot prepu{ta so zakon i
so kolektiven dogovor da se uredi na~inot na ostvaruvaweto na ova
pravo, so cel da ne se dovede vo pra{awe ostvaruvaweto na drugite
ustavno garantirani slobodi i prava. Vo ovaa smisla, ne postoi pre~ka
so zakon da se uredi na~inot na ostvaruvawe na pravoto na {trajk vo
sudovite, vodej}i pritoa smetka pri ureduvaweto na ovie odnosi, da ne
se dovede vo pra{awe ustavnata garancija za ostvaruvawe na pravoto
na {trajk, no i drugite so Ustavot garantirani slobodi i prava.
Vrz osnova na vakvata ustavna opredelba, so Zakonot za sudovite,
so koj se utvrduvaat osnovnite na~ela vrz osnova na koi sudovite
gi ostvaruvaat celite i funkciite na sudstvoto, organizacijata i nadle`nosta
na sudovite, izborot na sudii i sudii porotnici, pravata,
obvrskite i imunitetot na sudiite i sudiite porotnici, prestanokot i
razre{uvaweto od sudiskata funkcija, rabotite od oblasta na pravosudnata
uprava, rabotite od oblasta na sudskata uprava, sudskiot informati~ki
sistem, sudskata stru~na slu`ba, sredstvata za rabota i rabotite
na sudskata policija, se ureduva i rabotata na sudot vo uslovi na
{trajk (Glava VII "Sudska uprava"). Soglasno ~l. 98 st. 1 od ovoj zakon,
za vreme na {trajk na slu`benicite vo sudot se izvr{uvaat rabotite
vo vrska so zaka`anite raspravi i ro~i{ta, odnosno so javnite sednici
za donesuvawe i dostavuvawe na site odluki vo zakonskiot rok. Soglasno
st. 2 na istiot ~len, vo postapkite za koi so zakon e utvrdeno
deka se itni, odnosno za rabotite koi spored zakon i spored prirodata
na rabotite se nu`ni, sudot e dol`en da raboti i za vreme na {trajk.
Spored Sudot, utvrduvaweto na vidot i obemot na rabotite koi
se izvr{uvaat vo sudot vo uslovi na {trajk, e vo funkcija na obezbeduvawe
na neophodnoto nivo na procesot na rabota na sudot zaradi
za{tita od {tetni posledici od pogolemi razmeri, kako na zaednicata
vo celina, taka i na oddelni subjekti, pri {to, so toa ne se zadira vo
pravoto na {trajk na slu`benicite, tuku se ureduva na~inot na ostvaruvawe
na ova pravo.
1164

Spored toa, opredelbata deka za vreme na {trajk treba da se
izvr{uvaat itni i neodlo`ni raboti vo sudot, utvrdeni so zakon, ne
zna~i ograni~uvawe na pravoto na {trajk na slu`benicite vo sudot,
zatoa {to pravoto na {trajk ne mo`e da se sfati kako apsolutno pravo
~ie ostvaruvawe mo`e da go dovede vo pra{awe ostvaruvaweto na drugite
so Ustav garantirani slobodi i prava na gra|anite, ~ie ostvaruvawe
e, isto taka, gri`a na dr`avata.
Me|utoa, opredelbata deka za vreme na {trajk se izvr{uvaat i
rabotite koi spored prirodata na rabotata se nu`ni, bez poblisko
zakonsko definirawe na istite, spored Sudot, ostava prostor za arbitrernost
od strana na sudot pri opredeluvaweto na ovie raboti, {to
Ustavot ne go dozvoluva, zatoa {to uslovite pod koi se realizira pravoto
na {trajk mo`at da se uredat so zakon i so kolektiven dogovor, no
ne i so podzakonski akt.
Poradi navedenoto, Sudot oceni deka ~l. 98 st. 2 vo delot: "i
spored prirodata na rabotite" od Zakonot za sudovite ne e vo soglasnost
so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 38 i ~l. 51 i od Ustavot.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 al. 1, 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija,
osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto
pravo i utvrdeni so Ustavot; vladeeweto na pravoto i podelbata
na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska se edni od
temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 32 st. 5 od Ustavot, ostvaruvaweto na pravata na
vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni
dogovori.
Soglasno ~l. 38 od Ustavot, se garantira pravoto na {trajk. So
zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto na
{trajk vo vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.
Vo ~l. 51 od Ustavot e utvrdeno deka vo Republika Makedonija
zakonite moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi
so Ustavot i so zakon i deka sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i
zakonite.
Spored ~l. 54 st. 1 od Ustavot, slobodite na ~ovekot i gra|aninot
mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot. Vo st. 2
na ovoj ~len od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot
mo`at da bidat ograni~eni za vreme na voena ili vonredna sostojba
spored odredbite na Ustavot.
Od analizata na citiranite ustavni odredbi proizleguva deka
Ustavot na Republika Makedonija, utvrduvaj}i gi principite na
osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto
pravo i utvrdeni so Ustavot; vladeeweto na pravoto i podelbata
na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska, kako teme-
1165

lni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija, istovremeno
gi utvrdil i nositelite na sekoja od ovaa vlast so toa {to posebno
ja opredelil i nivnata nadle`nost, odnosno rabotite {to tie gi
vr{at. Voedno, vo za{titata na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot
i gra|aninot Ustavot, vo ~l. 54 st. 4, opredelil nivno ograni~uvawe za
vreme na voena ili vonredna sostojba, koe ograni~uvawe ni vo vakvi
okolnosti ne mo`e da se odnesuva na pravoto na `ivot, zabranata na
ma~ewe, na ne~ove~ko i poni`uvako postapuvawe i kaznuvawe, na pravnata
odredenost na kaznivite dela i kaznite, kako i na slobodata na
uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata i veroispovesta.
Spored ~l. 68 al. 2 od Ustavot Sobranieto na Republika Makedonija,
kako nositel na zakonodavnata vlast, ima pravo so zakon da gi
uredi site pra{awa od opredelena oblast {to se zakonska materija, a
vo tie ramki da predvidi i posebni merki i aktivnosti za obezbeduvawe
na neophodnoto nivo na funkcionirawe na sistemite i instituciite
od tie oblasti vo uslovi i na voena ili vonredna sostojba, kako
{to vo konkretniot slu~aj toa e napraveno vo oblasta na elektronskite
komunikacii. Isklu~ok od navedenoto pravilo pretstavuva ~l.
126 od Ustavot, ~ii odredbi istovre-meno pretstavuvaat i otstapuvawe
od principot na podelbata na vlasta, zatoa {to vo uslovi na voena ili
vonredna sostojba zakonodavnata vlast, namesto Sobranieto ja vr{i
Vladata na Republika Makedonija, so ogled na toa {to uredbite so zakonska
sila za ~ie donesuvawe e ovlastena taa, po svojot karakter, sodr-
`ina i dejstvo imaat sila na zakon.
Vo ~l. 4 od Zakonot za elektronski komunikacii e opredeleno
zna~eweto na upotrebenite izrazi, me|u koi: elektronska komunikaciska
mre`a (t. 1), javna komunikaciska mre`a (t. 4), operator na javna
komunikaciska mre`a (t. 9), javna komunikaciska usluga (t. 10), davatel
na javna komunikaciska usluga (t. 11), univerzalna usluga (t. 14),
davatel na univerzalna usluga (t. 15), plan za numeracija na javnite
komunikaciski mre`i i uslugi na Republika Makedonija (t. 18), korisnik
(t. 32), kraen korisnik (t. 33) i broevi na slu`bi za itni povici
(t. 39).
Vo Zakonot se uredeni uslovite i na~inot na vr{ewe na dejnosta
od oblasta na elektronskite komunikacii i drugite pra{awa {to
se od zna~ewe za funkcionirawe na javnite komunikaciski mre`i i
davawe na javni komunikaciski uslugi vo redovni uslovi. Zakonodavecot
vo osporenata Glava edinaesetta, vo ~l. 106 do 109 utvrdil i posebni
merki za obezbeduvawe na funkcioniraweto na javnite komunikaciski
mre`i i koristewe na javnite komunikaciski uslugi vo uslovi i
na voena i vonredna sostojba.
Trgnuvaj}i od analizata na ~l. 106 i 107 od Zakonot proizleguva
deka zakonodavecot vo ovie odredbi go ureduva na~inot na postapuvawe
na operatorite koi obezbeduvaat pristap do javnata komunikaci-
1166

ska mre`a, vo slu~aj i za vreme na pad na mre`ata, voena ili vonredna
sostojba ili elementarna nepogoda, kako i ovlastuvawata i na~inot na
postapuvawe na Vladata, Ministerstvoto za elektronski komunikacii
i Agencijata za elektronski komunikacii vo vakvi sostojbi. Celta od
vakvoto ureduvawe e da se obezbedi integritetot na javnata telekomunikaciska
mre`a i pristapot do javnite komunikaciski uslugi, nepre-
~en pristap i koristewe na broevite za itni povici, kako i davawe
prioritet na komunikaciite od opredeleni mre`ni priklu~ni to~ki
pred drugite komunikacii. Od analizata na osporeniot ~l. 108 od Zakonot
proizleguva deka go ureduva pravoto na operatorite na soodveten
nadomestok za napravenite opravdani tro{oci za ispolnuvawe na
navedenite obvrski.
Analiziraj}i gi osporenite ~l. 106, 107 i 108 od Zakonot, od
aspekt na navodite od inicijativata za storena povreda na ~l. 54 st. 2
od Ustavot, a poradi protivustavno ograni~uvawe na slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot, cenime deka vo ovoj slu~aj takva povreda
ne e storena. Spored ovaa ustavna odredba slobodite i pravata na ~ovekot
i gra|aninot mo`at da bidat ograni~eni za vreme na voena ili
vonredna sostojba spored odredbi na Ustavot, od kade proizleguva deka
ostvaruvaweto na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`e
da bidat ograni~eni samo pri taka nastanati sostojbi, so isklu~ok na
konkretni slobodi i prava (~l. 54 st. 4 od Ustavot) koi i vo nastanatite
sostojbi ne mo`at da bidat nitu ograni~eni nitu suspendirani.
Za vreme na voena ili vonredna sostojba se doveduva vo pra-
{awe bezbednosta na dr`avata, `ivotot ili zdravjeto na gra|anite i
nu`no se nametnuva potrebata dr`avata da bide naso~ena prvenstveno
kon za~uvuvawe na nejzinata bezbednost, a u`ivaweto na odredeni slobodi
i prava vo takvi sostojbi doa|a vo vtor plan.
Ottamu, odredbata od ~l. 54 st. 2 od Ustavot, spored na{a ocena,
dopu{ta privremeno suspendirawe na ostvaruvaweto na ustavno zagarantiranite
slobodi i prava, a poradi vonrednite okolnosti {to postojat
za vreme na voena i vonredna sostojba, pri {to otsustvoto na
izre~na ustavna odredba za mo`nosta od ograni~uvawe na ostvaruvaweto
na konkretni slobodi i prava ne mo`e da se tolkuva deka nivnoto
u`ivawe e apsolutno, nezavisno pravo koe se ostvaruva bez kakvi
i da e granici i bez respektirawe na bezbednosta na dr`avata i bez po-
~ituvawe na slobodite i pravata na drugite. Vo Ustavot ne e vospostaven
pristap za apsolutno, nelimitirano u`ivawe na slobodite i
pravata, a zaradi potrebata od ureduvawe na na~inot na ostvaruvawe
na slobodite i pravata, Ustavot ne ja isklu~uva mo`nosta od nivno
zakonsko ureduvawe.
Vrz osnova na iznesenoto proizleguva deka osporenite ~len
106, 107 i 108 od Zakonot, ceneti od aspekt na inicijativata, se vo soglasnost
so ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 4, ~l. 32 st. 5, ~l. 38, ~l. 51 i ~l. 54 st. 1 i 2
od Ustavot.
1167

Pri posebnata analiza na osporeniot ~l. 109 od Zakonot imavme
predvid deka istata ja ureduva dol`nost na davatelite i operatorite
na univerzalni uslugi da donesat odluka, odnosno podzakonski akt,
so koj }e gi odredat vraboteni koi za vreme na {trajk moraat da obezbedat
nepre~eno obezbeduvawe na univerzalna usluga ili ispolnuvawe
na obvrskite na operatorot. Donesuvaweto na vakva odluka, spored
na{a ocena, ostava prostor za arbitrernost, bidej}i so zakonski opredelenata
dol`nost za donesuvawe na takva odluka se ureduva samoto
pravo na {trajk so podzakonski akt, namesto so zakon i so kolektiven
dogovor kako {to bara ~l. 32 st. 5 od Ustavot. Ova u{te pove}e ako se
ima predvid deka vo osporeniot ~l. 109 od Zakonot ne e sodr`ano poblisko
upatuvawe za toa koi se i kade se sodr`ani kriteriumite vrz
osnova na koi }e se opredelat vrabotenite koi za vreme na {trajk }e
moraat da obezbedat funkcioniraweto na javnata komunikaciska mre-
`a i davaweto na javnata komunikaciska usluga za vreme na voena i
vonredna sostojba.
Poradi navedenoto cenime deka osporeniot ~l. 109 od Zakonot
mo`e da se stavi pod osnovano somnenie po odnos na negovata soglasnost
so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 32 st. 5 i ~l. 38 od Ustavot.
Pri zazemawe na pravnoto gledi{te po ovoj predmet go imavme
predvid faktot deka Sudot ja ocenuval ustavnosta na delovi od naslovot
na Glava edinaeseta i ~l. 106 i 107 od Zakonot i so re{enie U.
br. 49/2005 od 2. 11. 2005 godina ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta,
no ocenivme deka nema mesto za otfrlawe na inicijativata,
soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot. Imeno, vo taa postapka se ceneti
samo delovi od naslovot i ~l. 106 i 107 od Zakonot, a vo ovaa se osporuva
celinata na Glava edinaesetta so nejzinite ~l. 106 do 109.
Vrz osnova na napravenata analiza na ustavnite i zakonski
odredbi i iznesenata ustvnosudska praktika se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe i
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na celinata na Glava
edinaesetta "Elektronski komunikacii vo voena i vonredna sostojba"
i ~l. 106, 107 i 108 od Zakonot za elektronskite komunikacii ("SV
RM," br. 13/2005, 14/2007, 55/2007 i 98/2008).
3. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.
109 od Zakonot ozna~en vo t. 2 od ovoj predlog.
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 70/1992) na sednica odr`ana na 18 fevruari 2009,
donese
1168

R E [ E N I E
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot
109 od Zakonot za elektronskite komunikacii ("Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija“ br. 13/2005, 14/2007, 55/2007 i 98/2008).
2. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
celinata na Glava edinaesetta "Elektronski komunikacii vo voena i
vonredna sostojba," i ~lenovite 106, 107 i 108 od Zakonot ozna~en vo
to~kata 1 od ova re{enie.
3. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na Glava edinaesetta "Elektronski komunikacii
vo voena i vonredna sostojba„ i ~lenovite 106, 107, 108 i 109 od Zakonot
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Spored podnositelot na inicijativata osporenata glava i osporenite
~lenovi od Zakonot nemale ustavna osnova, od pri~ina {to
slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot, vo koi spa|alo i pravoto
na {trajk od ~lenot 38 od Ustavot, mo`ele da bidat ograni~eni za vreme
na voena ili vonredna sostojba samo spored odredbite od Ustavot
(~len 54 stav 1 i 2 od Ustavot), a ne i spored zakon i odluka na davatelite
i/ili operatorite na univerzalnite uslugi, kako {to bilo predvideno
so osporenite odredbi od ~lenovite 106 do 109 od Zakonot.
Osven toa, opredelbata od ~lenot 106 od Zakonot deka davatelite
i/ili operatorite na univerzalnite uslugi, za vreme na {trajk, se dol-
`ni da donesat odluka so koja }e odredat vraboteni koi za vreme na
{trajk moraat da obezbedat nepre~eno obezbeduvawe na univerzalna
usluga ili ispolnuvawe na obvrskite na operatorot, bez poblisko
definirawe na istite ostavalo prostor za arbitrernost od strana na
davatelite i/ili operatorite na univerzalnite uslugi pri opredeluvaweto
na tie raboti, {to Ustavot ne go dozvoluval. Ova od pri~ini
{to uslovite pod koi se realizira pravoto na {trajk mo`ele da se
utvrdat samo so zakon i so kolektiven dogovor (~len 32 stav 5 i ~len 38
od Ustavot), a ne i so podzakonski akt, kako {to bilo vo slu~ajot. Spored
navedenoto, podnostelot na inicijativata smeta deka se povreduvale
~len 8 stav 1 alineja 1, 3 i 4, ~len 32 stav 5, ~len 38, ~len 51 i ~len
54 stav 1 i 2 od Ustavot.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka, osporenite ~lenovi 106, 107,
108 i 109 od Zakonot se sodr`ani vo Glava edinaesetta so naslov "Elektronski
komunikacii vo voena i vonredna sostojba."
Spored sodr`inata na ~lenot 106 (Itni merki za obezbeduvawe
na uslugi) od Zakonot, operatorite koi obezbeduvaat pristap do javna
komunikaciska mre`a i koristewe na javni komunikaciski uslugi imaat
obvrska da donesat i dostavat do Agencijata plan na merki za da se
obezbedi integritetot na javnata telekomunikaciska mre`a i pristapot
do javnite komunikaciski uslugi vo slu~aj na pad na mre`ata, vo-
1169

ena ili vonredna sostojba ili elementarna nepogoda (stav 1). So merkite
od planot od stavot 1 na ovoj ~len treba da se obezbedi nepre~en
pristap i koristewe na broevite za itni povici (stav 2). So planovite
za merki se obvrzuvaat operatorite da gi sproveduvaat itnite merki
vo tekot na celoto traewe na okolnostite ili nastanot koj dovel do
nivna primena (stav 3). Vladata na Republika Makedonija na predlog
na ministerot nadle`en za elektronski komunikacii i Agencijata,
mo`e da propi{e merki koi moraat da bidat vklu~eni vo planovite na
merki od stavot 1 na ovoj ~len (stav 4).
Spored sodr`inata na ~lenot 107 (Merki vo slu~aj na vonredna
sostojba) od Zakonot, operatorite na javni komunikaciski mre`i imaat
obvrska da gi prilagodat nivnite mre`i so cel da im dadat prioritet
na komunikaciite od opredeleni mre`ni priklu~ni to~ki pred
drugite komunikacii (stav 1). Vladata na Republika Makedonija so
odluka gi opredeluva grupite na korisnici so pravo na prioritetni
mre`ni priklu~ni to~ki soglasno so stavot 1 od ovoj ~len koi mo`at
da se koristat samo vo slu~aj na pad na mre`a, voena ili vonredna sostojba
ili elementarna nepogoda (stav 2). Vladata na Republika Makedonija
mo`e da gi zadol`i operatorite na javnite komunikciski mre`i
da go prekinat raboteweto na drugite komunikaciski priklu~ni to~ki
so cel da se obezbedi funkcionirawe na prioritetnite mre`ni priklu~ni
to~ki. Vladata na Republika Makedonija mo`e so odluka da predvidi
i drugi merki i ograni~uvawa ili prekini na funkcioniraweto
(stav 3). So odlukite na Vladata na Republika Makedonija doneseni soglasno
so stavot 3 od ovoj ~len treba da se predvidi vremenskiot period
neophoden za otstranuvawe na vonrednite okolnosti (stav 4). Vo
slu~aj na voena ili vonredna sosotojba, ili elementarna nepogoda,
Vladata na Republika Makedonija mo`e na operatorite da im izdade i
soodvetni naredbi zaradi spravuvawe so nastanatata sostojba (stav 5).
Vladata na Republika Makedonija mo`e da propi{e i drugi merki koi
zadol`itelno }e bidat implementirani vo slu~aj na voena sostojba,
vonredna sostojba ili elementarna nepogoda (stav 6).
Spored ~lenot 108 (Nadomest na tro{oci) od Zakonot, operatorite
od ~lenot 106 na ovoj zakon imaat pravo na soodveten nadomestok
za napravenite opravdani tro{oci za ispolnuvawe na navedenite obvrski
(stav 1). Na predlog na ministerot nadle`en za elektronski komunikacii,
a po prethodna konsultacija so operatorite, Vladata na
Republika Makedonija odlu~uva za iznosot na nadomestokot od stavot
1 na ovoj ~len (stav 2).
Spored ~lenot 109 (Obezbeduvawe na univerzalna usluga za vreme
na {trajk) od Zakonot, davatelite i/ili operatorite na univerzalni
uslugi se dol`ni da donesat odluka so koja }e odredat vraboteni
koi za vreme na {trajk moraat da obezbedat nepre~eno obezbeduvawe
na univerzalna usluga ili ispolnuvawe na obvrskite na operatorot soglasno
so ~lenot 106 od ovoj zakon.
1170

5. Spored ~lenot 8 alineji 1, 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija,
osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati
vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot; vladeeweto na pravoto
i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska se
edni od temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~lenot 32 stav 5 od Ustavot, ostvaruvaweto na pravata
na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni
dogovori.
Soglasno ~lenot 38 od Ustavot, se garantira pravoto na {trajk.
So zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto na
{trajk vo vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.
Vo ~lenot 51 od Ustavot e utvrdeno deka vo Republika Makedonija
zakonite moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi
propisi so Ustavot i so zakon i deka sekoj e dol`en da gi po~ituva
Ustavot i zakonite.
Spored ~len 54 stav 1 od Ustavot, slobodite na ~ovekot i gra|aninot
mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot. Vo
stavot 2 na ovoj ~len od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot i gra-
|aninot mo`at da bidat ograni~eni za vreme na voena ili vonredna sostojba
spored odredbite na Ustavot.
Od analizata na citiranite ustavni odredbi proizleguva deka
Ustavot na Republika Makedonija, utvrduvaj}i gi principite na osnovnite
slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto
pravo i utvrdeni so Ustavot; vladeeweto na pravoto i podelbata
na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska, kako temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija, istovremeno
gi utvrdil i nositelite na sekoja od ovaa vlast so toa {to posebno
ja opredelil i nivnata nadle`nost, odnosno rabotite {to tie gi
vr{at. Voedno, vo za{titata na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot
i gra|aninot Ustavot, vo ~lenot 54 stav 4, opredelil nivno ograni~uvawe
za vreme na voena ili vonredna sostojba, koe ograni~uvawe ni vo
vakvi okolnosti ne mo`e da se odnesuva na pravoto na `ivot, zabranata
na ma~ewe, na ne~ove~ko i poni`uvako postapuvawe i kaznuvawe, na
pravnata odredenost na kaznivite dela i kaznite, kako i na slobodata
na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata i veroispovesta.
Spored ~len 68 alineja 2 od Ustavot Sobranieto na Republika
Makedonija, kako nositel na zakonodavnata vlast, ima pravo so zakon
da gi uredi site pra{awa od opredelena oblast {to se zakonska materija,
a vo tie ramki da predvidi i posebni merki i aktivnosti za obezbeduvawe
na neophodnoto nivo na funkcionirawe na sistemite i instituciite
od tie oblasti vo uslovi i na voena ili vonredna sostojba,
kako {to vo konkretniot slu~aj toa e napraveno vo oblasta na elektronskite
komunikacii. Isklu~ok od navedenoto pravilo pretstavuva
1171

~lenot 126 od Ustavot, ~ii odredbi istovremeno pretstavuvaat i otstapuvawe
od principot na podelbata na vlasta, zatoa {to vo uslovi na
voena ili vonredna sostojba zakonodavnata vlast, namesto Sobranieto
ja vr{i Vladata na Republika Makedonija, so ogled na toa {to uredbite
so zakonska sila za ~ie donesuvawe e ovlastena taa, po svojot karakter,
sodr`ina i dejstvo imaat sila na zakon.
Vo ~lenot 4 od Zakonot za elektronski komunikacii e opredeleno
zna~eweto na upotrebenite izrazi, me|u koi: elektronska komunikaciska
mre`a (to~ka 1), javna komunikaciska mre`a (to~ka 4), operator
na javna komunikaciska mre`a (to~ka 9), javna komunikaciska usluga
(to~ka 10), davatel na javna komunikaciska usluga (to~ka 11), univerzalna
usluga (to~ka 14), davatel na univerzalna usluga (to~ka 15),
plan za numeracija na javnite komunikaciski mre`i i uslugi na Republika
Makedonija (to~ka 18), korisnik (to~ka 32), kraen korisnik (to-
~ka 33) i broevi na slu`bi za itni povici (to~ka 39).
Vo Zakonot se uredeni uslovite i na~inot na vr{ewe na dejnosta
od oblasta na elektronskite komunikacii i drugite pra{awa {to
se od zna~ewe za funkcionirawe na javnite komunikaciski mre`i i
davawe na javni komunikaciski uslugi vo redovni uslovi. Zakonodavecot
vo osporenata Glava edinaesetta, vo ~lenovite 106 do 109 utvrdil
i posebni merki za obezbeduvawe na funkcioniraweto na javnite
komunikaciski mre`i i koristewe na javnite komunikaciski uslugi
vo uslovi i na voena i vonredna sostojba.
Trgnuvaj}i od analizata na ~lenovite 106 i 107 od Zakonot proizleguva
deka zakonodavecot vo ovie odredbi go ureduva na~inot na postapuvawe
na operatorite koi obezbeduvaat pristap do javnata komunikaciska
mre`a, vo slu~aj i za vreme na pad na mre`ata, voena ili
vonredna sostojba ili elementarna nepogoda, kako i ovlastuvawata i
na~inot na postapuvawe na Vladata, Ministerstvoto za elektronski
komunikacii i Agencijata za elektronski komunikacii vo vakvi sostojbi.
Celta od vakvoto ureduvawe e da se obezbedi integritetot na
javnata telekomunikaciska mre`a i pristapot do javnite komunikaciski
uslugi, nepre~en pristap i koristewe na broevite za itni povici,
kako i davawe prioritet na komunikaciite od opredeleni mre`ni
priklu~ni to~ki pred drugite komunikacii. Od analizata na osporeniot
~len 108 od Zakonot proizleguva deka go ureduva pravoto na operatorite
na soodveten nadomestok za napravenite opravdani tro{oci za
ispolnuvawe na navedenite obvrski.
Analiziraj}i gi osporenite ~len 106, 107 i 108 od Zakonot, od
aspekt na navodite od inicijativata za storena povreda na ~lenot 54
stav 2 od Ustavot, a poradi protivustavno ograni~uvawe na slobodite
i pravata na ~ovekot i gra|aninot, Sudot oceni deka vo ovoj slu~aj takva
povreda ne e storena. Spored ovaa ustavna odredba slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot mo`at da bidat ograni~eni za vreme na
voena ili vonredna sostojba spored odredbi na Ustavot, od kade pro-
1172

izleguva deka ostvaruvaweto na slobodite i pravata na ~ovekot i gra-
|aninot mo`e da bidat ograni~eni samo pri taka nastanati sostojbi,
so isklu~ok na konkretni slobodi i prava (~len 54 stav 4 od Ustavot)
koi i vo nastanatite sostojbi ne mo`at da bidat nitu ograni~eni nitu
suspendirani.
Za vreme na voena ili vonredna sostojba se doveduva vo pra{awe
bezbednosta na dr`avata, `ivotot ili zdravjeto na gra|anite i nu-
`no se nametnuva potrebata dr`avata da bide naso~ena prvenstveno
kon za~uvuvawe na nejzinata bezbednost, a u`ivaweto na odredeni slobodi
i prava vo takvi sostojbi doa|a vo vtor plan.
Ottamu, odredbata od ~lenot 54 stav 2 od Ustavot, spored Sudot,
dozvoluva privremeno suspendirawe na ostvaruvaweto na ustavno zagarantiranite
slobodi i prava, a poradi vonrednite okolnosti {to postojat
za vreme na voena i vonredna sostojba, pri {to otsustvoto na
izre~na ustavna odredba za mo`nosta od ograni~uvawe na ostvaruvaweto
na konkretni slobodi i prava ne mo`e da se tolkuva deka nivnoto
u`ivawe e apsolutno, nezavisno pravo koe se ostvaruva bez kakvi i da e
granici, bez respektirawe na bezbednosta na dr`avata i bez po~ituvawe
na slobodite i pravata na drugite. Vo Ustavot ne e vospostaven
pristap za apsolutno, nelimitirano u`ivawe na slobodite i pravata,
a zaradi potrebata od ureduvawe na na~inot na ostvaruvawe na slobodite
i pravata, Ustavot ne ja isklu~uva mo`nosta od nivno zakonsko
ureduvawe.
Vrz osnova na iznesenoto proizleguva deka osporenite ~len
106, 107 i 108 od Zakonot, ceneti od aspekt na inicijativata, se vo soglasnost
so ~len 8 stav 1 alineja 1, 3 i 4, ~len 32 stav 5, ~len 38, ~len 51
i ~len 54 stav 1 i 2 od Ustavot.
6. Pri posebnata analiza na osporeniot ~len 109 od Zakonot
Sudot ima{e predvid deka istata ja ureduva dol`nost na davatelite i
operatorite na univerzalni uslugi da donesat odluka, odnosno podzakonski
akt, so koj }e gi odredat vraboteni koi za vreme na {trajk moraat
da obezbedat nepre~eno obezbeduvawe na univerzalna usluga ili
ispolnuvawe na obvrskite na operatorot. Donesuvaweto na vakva odluka,
spored ocena na Sudot, ostava prostor za arbitrernost, bidej}i so
zakonski opredelenata dol`nost za donesuvawe na takva odluka se ureduva
samoto pravo na {trajk so podzakonski akt, namesto so zakon i so
kolektiven dogovor kako {to bara ~lenot 32 stav 5 od Ustavot. Ova
u{te pove}e ako se ima predvid deka vo osporeniot ~len 109 od Zakonot
ne e sodr`ano poblisko upatuvawe za toa koi se i kade se sodr`ani
kriteriumite vrz osnova na koi }e se opredelat vrabotenite koi za
vreme na {trajk }e moraat da obezbedat funkcioniraweto na javnata
komunikaciska mre`a i davaweto na javnata komunikaciska usluga za
vreme na voena i vonredna sostojba.
1173

Ottamu, Sudot oceni deka osporeniot ~len 109 od Zakonot
mo`e da se stavi pod osnovano somnenie po odnos na negovata soglasnost
so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 32 stav 5 i ~len 38 od Ustavot.
7. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2
od ova re{enie.
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
*
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 180/2008 so Nacrt-odluka
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
na Stamen Filipov od Skopje so Re{enie U. br. 180/2008 od 18. 02. 2009
godina, me|u drugoto, so t. 1 od re{enieto povede postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na ~l. 109 od Zakonot za elektronskite komunikacii
("SV RM," br. 13/2005, 14/2007, 55/2007 i 98/2008), bidej}i osnovano se
postavi pra{aweto za negovata soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 32 st.
5 i ~l. 38 od Ustavot.
2. Donositelot na osporeniot akt vo predvideniot rok ne dostavi
odgovor na navodite od re{enieto za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta.
3. So ogled na toa {to fakti~kata i pravnata sostojba po predmetot
ne se promeneti, se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe i
2. Sudot da go ukine ~l. 109 od Zakonot za elektronskite komunikacii
("SV RM," br. 13/2005, 14/2007, 55/2007 i 98/2008),
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~l. 70 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija“ br.70/1992) na sednica odr`ana na 15 april
2009, donese
1174
O D L U K A
1. SE UKINUVA ~lenot 109 od Zakonot za elektronskite komunikacii
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 13/2005, 14/
2007, 55/2007 i 98/2008).
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa
na Stamen Filipov od Skopje so Re{enie U. br. 180/2008 od 18 fevru-

ari 2009 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len
109 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka, zatoa {to osnovano
se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja
3, ~len 32 stav 5 i ~len 38 od Ustavot.
4. Sudot na sednicata utvrdi deka, spored sodr`inata na osporeniot
~len 109 (Obezbeduvawe na univerzalna usluga za vreme na {trajk)
od Zakonot, davatelite i/ili operatorite na univerzalni uslugi
se dol`ni da donesat odluka so koja }e odredat vraboteni koi za vreme
na {trajk moraat da obezbedat nepre~eno obezbeduvawe na univerzalna
usluga ili ispolnuvawe na obvrskite na operatorot soglasno so ~lenot
106 od ovoj zakon.
5. Spored ~lenot 8 alinei 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
vladeeweto na pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot
poredok na Republika Makedonija.
Spored ~lenot 32 stav 5 od Ustavot, ostvaruvaweto na pravata
na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni
dogovori.
Soglasno ~lenot 38 od Ustavot, se garantira pravoto na {trajk.
So zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto na
{trajk vo vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.
Osporeniot ~len 109 od Zakonot ja ureduva dol`nosta na davatelite
i operatorite na univerzalni uslugi da donesat odluka, odnosno
podzakonski akt, so koj }e odredat vraboteni koi za vreme na {trajk
moraat da obezbedat nepre~eno obezbeduvawe na univerzalna usluga
ili ispolnuvawe na obvrskite na operatorot. Donesuvaweto na vakva
odluka, spored ocena na Sudot, ostava prostor za arbitrernost, bidej-
}i so zakonski opredelenata dol`nost za donesuvawe na takva odluka
se ureduva samoto pravo na {trajk so podzakonski akt, namesto so zakon
i so kolektiven dogovor kako {to bara ~lenot 32 stav 5 od Ustavot.
Ova u{te pove}e ako se ima predvid deka vo osporeniot ~len 109
od Zakonot ne e sodr`ano poblisko upatuvawe za toa koi se i kade se
sodr`ani kriteriumite vrz osnova na koi }e se opredelat vrabotenite
koi za vreme na {trajk }e moraat da go obezbedat funkcioniraweto na
javnata komunikaciska mre`a i davaweto na javnata komunikaciska
usluga za vreme na voena i vonredna sostojba.
Imaj}i go predvid iznesenoto Sudot odlu~i deka osporeniot
~len 109 od Zakonot ne e vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len
32 stav 5 i ~len 38 od Ustavot.
6. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na Sudot
d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
1175

1176

97. U. br. 204/2008 (4. 03. 2008)
Osporen akt
^len 2 st. 2 vo delot: "i dejstvija" i ~len 14 stav 1 od Zakonot za
op{tata upravna postapka ("SV RM," br. 38/2005 i 110/2008).
Pri~ini za osporuvawe
1) Vo inicijativata na Stamen Filipov od Skopje, se osporuva
~l. 2 st. 2 vo delot "i dejstvija" od Zakonot za op{tata upravna postapka,
od pri~ini {to, spored navodite vo inicijativata dejstvijata ne
mo`ele da pretstavuvaat upraven akt. Imeno, upravnite akti se razlkuvawe
od dejstvijata, koi se potvrduvalo i so ~l. 50 st. 2 od Ustavot.
Vo ~l. 7 od Zakonot za upravnite sporovi e definiran poimot
akt, a vo ~l. 11 st. 1 od Zakonot za op{tata upravna postapka, kako i vo
~l. 27 st. 3, 128 st. 1, 135 st. 2, 138 st. 2, 143 i 145 od istiot Zakon pokonkretno
se zboruvalo za dejstvijata.
Od navedenite pri~ini predlaga osporeniot del od zakonskiot
tekst na ~l. 2 st. 2 od Zakonot za op{tata upravna postapka da se ukine,
bidej}i istiot bil vo sprotivnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, 50 st. 2 i 51 od
Ustavot na Republika Makedonija.
2) So inicijativata podnesena od Vladimir Stefkovski od
Skopje se osoruva ~l. 14 st. 1 od Zakonot za op{tata upravna postapka,
od pri~ina {to, spored podnositelot na inicijativata, pravoto na `alba
na poedine~en akt na upraven organ, bilo garantirano so Ustavot
na Republika Makedonija i istoto ne mo`elo da se uslovuva ili ograni~uva
so donesuvawe na nekoj zakon. Imeno, pravoto na `alba vo upravnata
postapka trebalo da bide regulirano so Zakonot za op{tata upravna
postapka i ne trebalo da zavisi od toa dali vo nekoj drug zakon }e
mu bide dozvoleno na gra|aninot da ima pravo na `alba ili ne.
So osporenata odredba, se ograni~uvalo edno od osnovnite ~ovekovi
prava, pravoto na `alba koga gra|aninot ne e zadovolen od upravniot
akt. Spored podnositelot na inicijativata, pravoto na `alba vo
upravnata postapka, soglasno na~elata na Ustavot, trebalo da bide regulirano
so Zakonot za op{tata upravna postapka, pa taka navedenata
izmena vo Zakonot bila direktno sprotivna na Ustavot so koj se ograni~uva
pravoto na `alba na gra|aninot.
1177

Sodr`ina na osporenite ~lenovi
^len 2
(1) Vo smisla na ovoj zakon upravni raboti pretstavuvaat site
akti i dejstvija preku koi se izrazuvaat izvr{uvaat nadle`nostite na
javnata administracija.
(2) Upravni akti vo smisla na stavot (1) od ovoj ~len se site
onie akti i dejstvija so koi {to se re{ava za pravata, obvrskite ili
pravnite interesi na strankite vo upravnata postapka.
^len 14 stav 1
Pravoto na `alba protiv poedine~ni pravni akti donesena vo
postapka vo prv stepen pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija
i drug organ {to vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Ustavnosudska praktika
1) Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.
228/2007 od 26. 03. 2008 godina ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 174 i 175 od Zakonot za bankite.
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Od navedenoto proizleguva
deka so Amandman 21 so koj e zamenet ~l. 15 od Ustavot garancijata na
pravoto na `alba se odnesuva samo na odluka donesena vo prv stepen
pred sud, a pravoto na `alba protiv poedine~nite pravni akti doneseni
vo postapka vo prv stepen pred organ na dr`avnata uprava ili
organizacija i drug organ {to vr{at javni ovlastuvawa na opredelen
na~in e relativiziran, odnosno ne e ve}e ustavna garancija kako {to
toa be{e porano, tuku toa e prepu{teno da se uredi so zakon.
So ogled na navedenoto Sudot smeta deka navodite vo inicijativata
deka so osporeniot ~l. 174 od Zakonot za banki se povreduva
Amandman 21 od Ustavot, se neosnovani, poradi {to ne mo`e da se
postavi pra{aweto za negovata soglasnost so Ustavot.
Voedno, Sudot smeta deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za
soglasnosta na ~l. 175 od Zakonot za bankite so ~l. 50 st. 2 od Ustavot.
Imeno za razlika od faktot {to so Ustavot ne se garantira
pravoto na `alba protiv odluki doneseni vo prv stepen pred organ na
dr`avnata uprava, Ustavot so ~l. 50 st. 2 od Ustavot go garantira pravoto
na sudska za{tita na poedine~nite akti na dr`avnata uprava,
pokraj drugoto i protiv upraven akt protiv koj nema mesto za `alba.
So ogled na toa {to so osporeniot ~l. 175 od Zakonot za bankite
se garantira so Ustav predvidenoto pravo na sudska za{tita protiv
poedine~nite akti doneseni vo prv stepen protiv koj ne e dopu{tena
`alba, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za negovata
soglasnost so Ustavot.
1178

Pravno mislewe
1) Spored ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija,
osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo
me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot, vladeeweto na pravoto i
podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska, se
temelni vrednosti na Ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~l. 15 od Ustavot, na koj se povikuva podnositelot na
inicijativata, se garantira pravoto na `alba protiv poedine~ni pravni
akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud, upraven organ ili
organizacija ili druga institucija {to vr{i javno ovlastuvawe.
Spored Amandman XXI so koj e zamenet ~l. 15 od Ustavot, se
garantira pravoto na `alba protiv odluki doneseni vo postapka vo
prv stepen pred sud.
Pravoto na `alba ili drug vid pravna za{tita protiv poedine~nite
pravni akti doneseni vo postapka pred organ na dr`avnata
uprava ili organizacija i drugi organi {to vr{at javni ovlastuvawa
se ureduva so zakon.
Vo ~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija e predvideno
deka vo Republika Makedonija zakonite moraaat da bidat vo soglasnost
so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i so zakon. Sekoj e
dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Vo pravniot poredok postojat mnogubrojni i raznovidni konkretni
poedine~ni pravni akti.
Konkretnite poedine~ni pravni akti mo`e da gi donesuvaat
site dr`avni organi, me|utoa po pravilo niv gi donesuvaat organite
na dr`avnata uprava i sudovite, odnosno organite na dr`avnata uprava
donesuvaat upravni akti, a sudovite sudski akti.
Vo ~l. 2 na Zakonot za op{tata upravna postapka se predviduva
deka vo smisla na ovoj zakon, upravni raboti pretstavuvaat site akti i
dejstvija preku koi se izrazuvaat i izvr{uvaat nadle`nostite na javnata
administracija (st. 1). Upravnite akti vo smisla na st. 1 na ovoj
~len se site onie akti i dejstvija so koi {to se re{ava za pravata,
obvrskite ili pravnite interesi na strankite vo upravnata postapka.
Vo formalna smisla na zborot upraven akt, spored na{e mislewe,
e praven akt so koj dr`avniot organ vo posebna postapka odlu~uva
za prava i obvrski na razni subjekti protiv koi akti mo`at da se koristat
razni pravni sredstva. Upravniot akt po pravilo se izrazuva vo
pismena forma i naj~esto se narekuva re{enie, dozvola, zaklu~ok.
Od analizata na celinata na Zakonot za op{tata upravna postapka,
jasno proizleguva deka so ovoj zakon se ureduva na~inot na postapuvaweto
na ministerstvata, drugite orrgani na dr`avnata uprava i
organizacii koja vo upravnite raboti neposredno primenuvaj}i gi propisite
re{avaat za prava i obvrski ili pravni interesi na fizi~ki,
pravni ili na drugi lica.
1179

Vo tekot na vr{eweto na upravnite raboti, a ~ija cel e re{avawe
za opredeleno pravo i obvrska, odnosno donesuvawe na re{enie za
opredeleno pravo i obvrska, odnosno donesuvawe na re{enie so posebni
propisi mo`e da se predvidi deka na re{enie mo`e da mu se dade
drug naziv, upravniot organ prezema prethodni dejstvija dokolku toa e
potrebno pri re{avawe na prethodni pra{awa, odr`uva usna rasprava,
utvrduva fakti~ka sostojba preku dokazni sredstva (ispravi, uverenija,
svedoci, ve{taci, uvid) za koi dejstvija i akti vo odredeni slu~ai
donesuva zapisnici, zaklu~oci ili drug vid na praven akt koj ne mo`e
da se podvede pod kategorijata upraven akt.
Trgnuvaj}i od zakonskata formulacija na poimot upravni raboti
dadeni vo ~l. 2 od Zakonot, smetame deka tri elementi ja karakteriziraat
upravnata rabota, a toa se nejzinata konkretnost, avtoritativnost
i nejzinoto pravno dejstvo.
Imeno, organite na dr`avnata uprava pri re{avaweto za pravata,
obvrskite ili pravnite interesi na strankite vo upravnata postapka
(~l. 2) vr{at dejstvija so koi odlu~uvaat za nekoj konkreten slu~aj,
kako {to se izdavawe na uverenija, vodewe na razni evidencii, a samoto
dejstvite, spored na{e mislewe, ne pretstavuva upraven akt, bidej}i
ovie dejstvija se sosema poinakvi po svoeto bitie od procesnite dejstvija
(soslu{uvawe na stranka, uvid na lice mesto itn.). Ottuka, dejstvieto
prezemeno od organite na dr`avnata uprava (~l. 1 od Zakonot) e
upravna rabota preku koe organot na dr`avnata uprava ja izrekuva i
izvr{uva nadle`nosta na javnata administracija i preku koe dejstvie
na posreden, indirekten na~in se re{ava za opredeleni prava i obvrski
ili pravni interesi na strankite vo upravnata postapka.
Od navedenoto, smetame deka ne mo`e da se postavi pra{aweto
za soglasnosta na osporeniot ~l. 2 st. 2, vo delot: "i dejstvija" od Zakonot
za op{tata upravna postapka.
2) So ~l. 2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za op{tata upravna postapka, so koj e vo celost izmenet ~l. 14 st. 1 od
integralniot tekst na Zakonot, se predviduva deka pravoto na `alba
protiv poedine~nite pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen
pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to
vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Spored Amandman XXI, so koj e zamenet ~l. 15 od Ustavot, se
garantira pravoto na `alba protiv odlukite doneseni vo postapka vo
prv stepen pred sud.
Pravoto na `alba ili drug vid na pravna za{tita protiv poedine~nite
pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred organ na
dr`avnata uprava ili organizacija i drugi organi {to vr{at javni
ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Od navedenoto proizleguva deka so Amandman XXI so koj e zamenet
~l. 15 od Ustavot garancijata na pravoto na `alba se odnesuva samo
na odluka donesena vo prv stepen pred sud, a pravoto na `alba protiv
1180

poedine~nite pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred
organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to vr{at javni
ovlastuvawa na opredelen na~in e relativiziran, odnosno ne e
ve}e ustavna garancija kako {to toa be{e porano, tuku toa e prepu{teno
da se uredi so zakon, i toa so specijalnite zakoni, a ne so Zakonot
za op{ta upravna postapka, kako lex generalis.
So ogled na navedenoto, smetame deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na ~l. 14 st. 1 od Zakonot za op{tata upravna
postapka, so Ustavot na Republika Makedonija.
3. Poradi napred navedenata ustavnosudska analiza na dvata
osporeni ~lenovi od Zakonot za op{tata upravna postapka, poradi
{to se p r e d l a g a:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe, i
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 2 st. 2 vo delot: "i dejstvija" i ~l. 14 st. 1 od Zakonot za op{tata
upravna postapka ("SV RM," br. 38/2005 i 110/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 4 mart 2009 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta
~len 2 stav 2 vo delot: "i dejstvija" i ~len 14 stav 1 od Zakonot za op{-
tata upravna postapka ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
br. 38/2005 i 110/2008).
2. Stamen Filipov od Skopje i Vladimir Stefanovski od Skopje
na Ustavniot sud na Republika Makekdonija mu podnesoa inicijativi
za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenovite od
Zakonot ozna~en vo to~ka 1 od ova re{enie.
Vo inicijativata na Stamen Filipov od Skopje, se osporuva
~len 2 stav 2 vo delot "i dejstvija" od Zakonot za op{tata upravna postapka,
od pri~ini {to, spored navodite vo inicijativata dejstvijata
ne mo`ele da pretstavuvaat upraven akt. Imeno, upravnite akti se razlikuvale
od dejstvijata, {to se potvrduvalo i so ~len 50 stav 2 od Ustavot.
Vo ~len 7 od Zakonot za upravnite sporovi e definiran poimot
akt, a vo ~lenot 11 stav 1 od Zakonot za op{tata upravna postapka,
kako i vo ~lenovite 27 stav 3, 128 stav 1, 135 stav 2, 138 stav 2, 143 i 145
od istiot Zakon pokonkretno se zboruvalo za dejstvijata. Od navedenite
pri~ini se predlaga osporeniot del od zakonskiot tekst na ~le-
1181

not 2 stav 2 od Zakonot za op{tata upravna postapka da se ukine, bidej-
}i istiot bil vo sprotivnost so ~lenovite 8 stav 1 alineja 3, 50 stav 2
i 51 od Ustavot na Republika Makedonija.
So inicijativata podnesena od Vladimir Stefanovski od Skopje
se osporuva ~lenot 14 stav 1 od Zakonot za op{tata upravna postapka,
od pri~ina {to, spored podnositelot na inicijativata, pravoto na
`alba na poedine~en akt na upraven organ, bilo garantirano so Ustavot
na Republika Makedonija i istoto ne mo`elo da se uslovuva ili
ograni~uva so donesuvawe na nekoj zakon. Imeno, pravoto na `alba vo
upravnata postapka trebalo da bide regulirano so Zakonot za op{tata
upravna postapka i ne trebalo da zavisi od toa dali vo nekoj drug zakon
}e mu bide dozvoleno na gra|aninot da ima pravo na `alba ili ne.
So osporenata odredba, se ograni~uvalo edno od osnovnite ~ovekovi
prava, pravoto na `alba koga gra|aninot ne e zadovolen od
upravniot akt. Spored podnositelot na inicijativata, pravoto na
`alba vo upravnata postapka, soglasno na~elata na Ustavot, trebalo
da bide regulirano so Zakonot za op{tata upravna postapka, pa taka
navedenata izmena vo Zakonot bila direktno sprotivna na Ustavot i
so niv se ograni~uvalo pravoto na `alba na gra|aninot.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 2 od osporeniot
zakon vo smisla na ovoj zakon upravni raboti pretstavuvaat site akti
i dejstvija preku koi se izrazuvaat i izvr{uvaat nadle`nostite na javnata
administracija.
Upravni akti vo smisla na stavot 1 od ovoj ~len se site onie
akti i dejstvija so koi {to se re{ava za pravata, obvrskite ili pravnite
interesi na strankite vo upravnata postapka.
Spored ~len 14 stav 1 od Zakonot za op{tata upravna postapka
pravoto na `alba protiv poedine~ni pravni akti donesena vo postapka
vo prv stepen pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug
organ {to vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
4. Spored ~len 8 stav 1 alinei 1, 3 i 4 od Ustavot na Republika
Makedonija, osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati
vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot, vladeeweto na
pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska,
se temelni vrednosti na Ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Spored ~len 15 od Ustavot, na koj se povikuva podnositelot na
inicijativata, se garantira pravoto na `alba protiv poedine~ni pravni
akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud, upraven organ ili
organizacija ili druga institucija {to vr{i javno ovlastuvawe.
Spored Amandman XXI so koj e zamenet ~len 15 od Ustavot, se
garantira pravoto na `alba protiv odluki doneseni vo postapka vo
prv stepen pred sud.
Pravoto na `alba ili drug vid pravna za{tita protiv poedine-
~nite pravni akti doneseni vo postapka pred organ na dr`avnata upra-
1182

va ili organizacija i drugi organi {to vr{at javni ovlastuvawa se
ureduva so zakon.
Vo ~lenot 51 od Ustavot na Republika Makedonija e predvideno
deka vo Republika Makedonija zakonite moraaat da bidat vo soglasnost
so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i so zakon. Sekoj e
dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.
Vo pravniot poredok postojat mnogubrojni i raznovidni konkretni
poedine~ni pravni akti.
Konkretnite poedine~ni pravni akti mo`e da gi donesuvaat
site dr`avni organi, me|utoa po pravilo niv gi donesuvaat organite
na dr`avnata uprava i sudovite, odnosno organite na dr`avnata uprava
donesuvaat upravni akti, a sudovite sudski akti.
Vo ~lenot 2 na Zakonot za op{tata upravna postapka se predviduva
deka vo smisla na ovoj zakon, upravni raboti pretstavuvaat site
akti i dejstvija preku koi se izrazuvaat i izvr{uvaat nadle`nostite
na javnata administracija (stav 1). Upravnite akti vo smisla na stavot
1 na ovoj ~len se site onie akti i dejstvija so koi {to se re{ava za
pravata, obvrskite ili pravnite interesi na strankite vo upravnata
postapka.
Vo formalna smisla na zborot upraven akt, spored Sudot, e praven
akt so koj dr`avniot organ vo posebna postapka odlu~uva za prava
i obvrski na razni subjekti protiv koi akti mo`at da se koristat razni
pravni sredstva. Upravniot akt po pravilo se izrazuva vo pismena
forma i naj~esto se narekuva re{enie, dozvola, zaklu~ok.
Od analizata na celinata na Zakonot za op{tata upravna postapka,
jasno proizleguva deka so ovoj zakon se ureduva na~inot na postapuvaweto
na ministerstvata, drugite organi na dr`avnata uprava i
organizacii koi vo upravnite raboti neposredno primenuvaj}i gi propisite
re{avaat za prava i obvrski ili pravni interesi na fizi~ki,
pravni ili na drugi lica.
Upravnite organi vo izvr{uvaweto na rabotite od svojata nadle`nost,
mo`at da prezemaat upravni dejstvija. Upravnite dejstvija
pretstavuvaat materijalni operacii na organite na dr`avnata uprava,
poradi {to istite se narekuvaat materijalni upravni akti. Imeno,
ovie materijalni upravni akti (upravni dejstvija) ne predviduvaat
nikakvi pravni posledici, no mo`at da poslu`at kako osnova za ostvaruvawe
na odredeni pravni situacii za odreduvawe na sodr`inata na
oddelni pravni odnosi.
Trgnuvaj}i od zakonskata formulacija na poimot upravni raboti
dadeni vo ~lenot 2 od Zakonot, spored Sudot tri elementi ja karakteriziraat
upravnata rabota, a toa se nejzinata konkretnost, avtoritativnost
i nejzinoto pravno dejstvo.
Organite na dr`avnata uprava pri re{avaweto za pravata, obvrskite
ili pravnite interesi na strankite vo upravnata postapka
(~len 2) vr{at dejstvija so koi odlu~uvaat za nekoj konkreten slu~aj,
1183

kako {to se izdavawe na uverenija, vodewe na razni evidencii, a samoto
dejstvite, spored Sudot, ne pretstavuva upraven akt vo prava smisla
na zborot, bidej}i ovie dejstvija se sosema poinakvi po svoeto bitie od
procesnite dejstvija (soslu{uvawe na stranka, uvid na lice mesto
itn.). Ottuka, dejstvieto prezemeno od organite na dr`avnata uprava
(~len 1 od Zakonot) e upravna rabota preku koe organot na dr`avnata
uprava ja izrekuva i izvr{uva nadle`nosta na javnata administracija
i preku koe dejstvie na posreden, indirekten na~in se re{ava za opredeleni
prava i obvrski ili pravni interesi na strankite vo upravnata
postapka.
Od navedenoto, spored Sudot ne mo`e osnovano da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~len 2 stav 2, vo delot: "i
dejstvija" od Zakonot za op{tata upravna postapka so Ustavot na Republika
Makedonija.
5. So ~lenot 2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za op{tata upravna postapka, so koj e vo celost izmenet ~lenot 14
stav 1 od integralniot tekst na Zakonot, se predviduva deka pravoto na
`alba protiv poedine~nite pravni akti doneseni vo postapka vo prv
stepen pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ
{to vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Spored Amandman XXI, so koj e zamenet ~len 15 od Ustavot, se
garantira pravoto na `alba protiv odlukite doneseni vo postapka vo
prv stepen pred sud.
Pravoto na `alba ili drug vid na pravna za{tita protiv poedine~nite
pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred organ na
dr`avnata uprava ili organizacija i drugi organi {to vr{at javni
ovlastuvawa se ureduva so zakon.
Od navedenoto proizleguva deka so Amandman XXI so koj e zamenet
~lenot 15 od Ustavot garancijata na pravoto na `alba se odnesuva
samo na odluka donesena vo prv stepen pred sud, a pravotto na `alba
protiv poedine~nite pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen
pred organ na dr`avnata uprava ili organizacija i drug organ {to
vr{at javni ovlastuvawa na opredelen na~in e relativiziran, odnosno
ne e ve}e ustavna garancija kako {to toa be{e porano, tuku toa e prepu{teno
da se uredi so zakon, i toa so specijalnite zakoni, a ne so Zakonot
za op{ta upravna postapka, kako lex generalis.
So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na ~len 14 stav 1 od Zakonot za op{tata
upravna postapka, so Ustavot na Republika Makedonija.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od
ova re{enie.
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
1184

Sulejmanov, a po odnos na ~len 2 stav 2, vo delot: "i dejstvija" od Zakonot,
re{enieto e doneseno so mnozinstvo glasovi.
1185

1186

98. U.br. 186/2008 (4. 03. 2009)
Osporen akt
^len 12 st. 3 od Zakonot za dr`avna pomo{ ("SV RM," br.
24/2003, 70/2006 i 55/2007).
Navodi vo inicijativata
Podnositelite na inicijativata naveduvaat deka so osporenata
odredba, spored koja Komisijata za za{tita na konkurencijata }e ja
ocenuvala kompatibilnosta na sekoja dr`avna pomo{ i }e odlu~uvala
za nejzino odobruvawe ili neodobruvawe i istata mo`ela po svoja
inicijativa ili barawe na treti lica da predlo`i merki za usoglasuvawe
na {emite za pomo{ ili odobrenata pomo{ koi bile vo sila pred
vleguvaweto vo sila na Zakonot za dr`avnata pomo{, se utvrduvalo
retroaktivno dejstvo, {to bi zna~elo deka Komisijata mo`ela pravoto
koe bilo utvrdeno pred donesuvaweto na ovoj zakon, da go odzeme ili
ograni~i, {to bilo vo sprotivnost so ~l. 52 st. 3 i 4 od Ustavot.
Ovaa odredba nemala vlijanie vrz potrebite na gra|anite, pa
ottuka taa ne uka`uvala na popovolnost za istite, pa povratnoto dejstvo
na predmetnata odredba bilo bespredmetno, pa ottuka i sprotivno
na Ustavot.
Predmetnata odredba bila vo sprotivnost i so na~eloto na vladeeweto
na pravoto utvrdeno so ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, zatoa {to
koga edno pravo bilo ve}e steknato soglasno toga{ va`e~kite propisi,
ne mo`elo da se dovede vo pra{awe negovoto ostvaruvawe poradi
zakonski izmeni {to nastanale vo me|uvreme, a koi ne se popovolni za
gra|anite. Zakonodavecot ovoj premin trebalo da go obezbedi na na~in
{to nema da go dovede vo pra{awe ili da ja zagrozi pravnata sigurnost
i ve}e steknatite prava i interesi, odnosno da ne ja naru{i pravnata
sigurnost na gra|anite i nivnata verba vo zakonodavstvoto, pravniot
sistem i pravnata dr`ava.
Poradi navedenoto, se predlaga poveduvawe postapka za ocena
na ustavnosta na osporenata odredba i se predlaga nejzino ukinuvawe.
1187

Sodr`ina na osporenata odredba
^len 12
Postapka na ocenka
(1) Komisijata }e ja ocenuva kompatibilnosta na sekoja dr`avna
pomo{ so ovoj zakon i odlu~uva za nejzinoto odobruvawe ili neodobruvawe
kako rezultat na nesoglasnosta so ovoj zakon.
(2) Komisijata ima pravo da bara informacii potrebni za ocena
na dr`avnata pomo{ od site davateli i primateli na dr`avnata pomo{.
Informaciite dobieni od zainteresiranite strani mo`at da se
upotrebat, dokolku site subjekti na postapkata za ocena imale mo`nost
da se izjasnat po istite.
(3) Soglasno so {emite za pomo{ odobreni spored stavot (1) od
ovoj ~len i {emite za pomo{ koi se vo sila pred vleguvaweto vo sila
na ovoj zakon ili pomo{ta odobrena od Komisijata (postojna pomo{),
Komisijata, po svoja inicijativa ili na barawe na treti lica, mo`e da
predlo`i soodvetni merki za usoglasuvawe na takvata pomo{ vo soglasnost
so odredbite na ovoj zakon. Dokolku davatelot na pomo{ta ne ja
usoglasi takvata {ema za pomo{ vo soglasnost so predlo`enoto od Komisijata,
Komisijata poveduva postapka za povtorno ocenuvawe na
kompatibilnosta na dr`avnata pomo{ i donesuva odluka za nejzinata
kompatibilnost so ovoj zakon. (osporen del)
1188
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
155/2000 ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 475 st. 2 od
Zakonot za parni~nata postapka ( "SV RM," br. 33/98).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. [to se odnesuva, pak, do navodot
vo inicijativata za povratnoto dejstvo na navedenata zakonska
odredba, Sudot smeta deka povratno dejstvo ima ako edna norma se
odnesuva na odnosi koi se zavr{eni pred vleguvaweto vo sila na normata,
a nema povratno dejstvo ako normata regulira nezavr{eni odnosi
ili odnosi koi se vo tek.
Ottuka, proizleguva deka ~l. 475 st. 2 Zakonot nema povratno
dejstvo so ogled deka regulira ponatamo{na (vo idnina) procedura po
odnosi pome|u gra|anite (predmeti) koi se nezavr{eni, poradi {to
Sudot oceni deka zakonskata odredba ne e vo nesoglasnost so ~l. 52 st.
4 od Ustavot.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
123/2004, pome|u drugoto, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
~l. 38 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za semejstvoto
("SV RM," br. 38/2004).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Razgleduvaj}i go osporeniot
~l. 38 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za semejstvoto
("SV RM," br. 38/2002) spored koj novite pravila {to se utvrde-

ni vo ovoj zakon }e se primenuvaat na postapkite za posvojuvawe koi se
zapo~nati pred denot na negovoto vleguvawe vo sila, Sudot utvrdi
deka ovoj ~len od Zakonot nema povratno dejstvo zatoa {to ne se odnesuva
na odnosi koi se zavr{eni ili nastanale pred vleguvaweto vo sila
na ovoj zakon. Naprotiv, ovoj ~len se odnesuva na nezavr{eni odnosi,
konkretno na nezavr{eni postapki za posvojuvawe na dete vo koi slu-
~ai posvojuvaweto sî u{te ne e zasnovano, odnosno sî u{te ne se vostanoveni
odnosi me|u posvoitelot i posvoenikot.
Od tie pri~ini Sudot oceni deka osporeniot ~l. 38 od Zakonot
ne e vo nesoglasnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot na Republika Makedonija,
vo odnos na koj se osporuva negovata ustavnost.
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
208/2003, me|u drugoto, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 86 od Zakonot za dogovoren zalog ("SV RM," br. 5/2003).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Spored toa, osnoven indikator
za ocena dali zakonot ima povratno dejstvo treba da bide faktot
dali toj se protega na odnosi, odnosno pravni situacii {to nastnale
pred, ili po negovoto vleguvawe vo sila.
Vo taa smisla pra{aweto za postoewe povratno dejstvo na zakonot
mo`e da bide povrzano so nastanuvaweto i prestanuvaweto na pravnite
odnosi, odnosno pravni situacii ili so pravni odnosi {to
traat, odnosno {to nastanale pred vleguvawe vo sila na zakonot i {to
se u{te proizveduvaat pravno dejstvo.
Kriterium za utvrduvawe na karakterot na dejstvoto na zakonot
sprema ovie odnosi bi bilo vremeto na nastanuvaweto na pravnite dejstvija
{to proizleguvaat od niv. Imeno, zakonot bi imal povratno dejstvo
dokolku negovoto dejstvo bi se protegalo i vrz pravnite dejstvija
{to nastanale odnosno se przemale pred negovoto vleguvawe vo sila.
Toa bi zna~elo deka vlijanieto vrz pravnite dejstvija od toj odnos {to
nastanuvaat po vleguvawe vo sila na zakonot bez ogled na toa {to pravniot
odnos od koi tie izviraat nastanal pred negovoto vleguvawe vo
sila nema karakter na povratno dejstvo so ogled na toa {to predmet na
dejstvoto na op{tiot akt ovde ne e nastanuvawe i prestanuvawe na pravniot
odnos, tuku nastanuvaweto i prestanuvaweto na pravnite dejstvija
{to izviraat od nego.
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot smeta deka vo konkretniov slu-
~aj so osporenata odredba so koja zakonodavecot go uredil pra{aweto
za toa deka na ve}e vospostaveni odnosi i prezemeni dejstvija }e se
primeni zakonot koj bil vo sila vo vremeto na nastanuvawe na pravni
odnosi, a na ve}e vospostaveni odnosi od koi ne proizlegle nikakvi
pravni dejstvija }e se primeni postojniot zakon, ne se doveduva vo pra-
{awe principot na zabrana na povratno dejstvo na zakonite.
1189

Sporno pravno pra{awe
Dali propi{uvaweto na mo`nost odobrenata dr`avna pomo{
pred donesuvaweto na Zakonot za dr`avnata pomo{, vo fazata na nejzinata
realizacija, da se usoglasi so odredbite na Zakonot koj e donesen
i va`i vo vreme na realizacijata na dr`avnata pomo{, zna~i ovozmo`uvawe
na retroaktivnost na Zakonot, sprotivno na ustavnata zabrana
za povratno dejstvo na zakonite.
Pravno mislewe
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e temelna
vrednosta na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 51 st. 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakon.
Spored ~l. 52 st. 4 od Ustavot, zakonite i drugite propisi ne
mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga
toa e popovolno za gra|anite.
So Zakonot za dr`avnata pomo{ se regulira postapkata i nadzorot
na dodeluvaweto i koristeweto na dr`avnata pomo{ so cel za
implementirawe na na~elata na pazarnata ekonomija, odr`uvaweto na
lojalnata konkurencija i izvr{uvaweto na obvrskite po me|unarodno
ratifikuvanite dogovori koi sodr`at odredbi za dr`avnata pomo{
(~l. 1 st. 1)
Spored ~l. 2 st. 1 na ovoj zakon, sekoja dr`avna pomo{, bez ogled
dali istata e dodelena spored {emite za pomo{ ili kako individualna
pomo{, so koja se naru{uva ili se zakanuva da se naru{i konkurencijata
preku favorizirawe na odredeni pretprijatija ili odredeni proizvodi
e vo sprotivnost so odredbite od ovoj zakon se dodeka istata mo`e
da vlijae vrz trgovijata me|u Republika Makedonija i Evropskata zaednica.
Soglasno st. 2 na istiot ~len, pomo{ta koja }e se dodeli sprotivno
na odredbite na ovoj zakon }e bide vratena.
Soglasno ~l. 3 st. 1 od istiot zakon, pod dr`avna pomo{ se
podrazbira sekoja pomo{, dodelena od davatelot na dr`avnata pomo{,
vo sekoj oblik, so koja se sozdavaat povolnosti za opredeleni pretprijatija,
proizvodstvo na odredeni stoki ili davawe na odredeni uslugi.
Soglasno stav 2 na istiot ~len, davatel na dr`avna pomo{ e Vladata
na Republika Makedonija, organite na dr`avnata uprava, edinicite
na lokalnata samouprava i drug organ ili institucija koi obezbeduvaat
ili planiraat da obezbedat dr`avna pomo{. Spored st. 11 na istiot
~len, {ema za pomo{ e praven akt vrz osnova na koj se planira dodeluvawe
na pomo{ i vo koja se utvrduva gornata granica na iznosot na
raspolo`livata pomo{ i na~inot na koj istata }e se dodeli.
1190

Oblicite na dr`avna pomo{ se utvrdeni kako kompatibilna
pomo{ i kako pomo{ koja mo`e da bide kompatibilna ( ~l. 4 i 5 na ovoj
zakon), pri {to se razraboteni formite na regionalna pomo{, pomo{
na mali i sredni pretprijatija i pomo{ za spas i rekonstrukcija, kako
formi na dr`avna pomo{ koi mo`at da bidat kompatibilni, pod uslovite
utvrdeni so ovoj zakon.
Soglasno ~l. 9 od ovoj zakon, sekoj oblik na dr`avna pomo{ e
pod nadzor na Komisijata za za{tita na konkurencijata. Komisijata,
po svoja inicijativa ili na barawe na treti lica, poveduva postapka za
ocenuvawe na kompatibilnosta na sekoja dr`avna pomo{ so ovoj zakon.
Komisijata so odluka re{ava za kompatibilnosta na dodelenata dr`avna
pomo{. Odlukite na Komisijata od st. 3 na ovoj ~len se kone~ni i
istite se objavuvaat vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
Protiv odlukite na Komisijata mo`e da se podnese tu`ba za poveduvawe
upraven spor pred nadle`en sud. Tu`bata za poveduvawe upraven
spor se podnesuva vo rok od trieset dena od denot na dostavuvaweto na
odlukite. Tu`bata go odlaga izvr{uvaweto na odlukite.
So ~len 10 od Zakonot se utvrduva deka so isklu~ok na kompatibilnata
pomo{ od ~lenot 4 na ovoj zakon, sekoj davatel na dr`avna
pomo{ e dol`en prethodno da podnese izve{taj do Komisijata za negovite
planovi za obezbeduvawe na pomo{ ili izmenuvawe na postojnite
{emi za pomo{. Dr`avnata pomo{ za koja e podnesen izve{taj nema da
stane efektivna, dodeka Komisijata ne ja odobri pomo{ta so donesuvawe
na odluka. Sekoj davatel na dr`avna pomo{ treba godi{no da podnesuva
izve{taj do Komisijata za iznosot, koristeweto i efektite na
odobrenata dr`avna pomo{.
So osporeniot ~l. 12 od Zakonot se propi{uva postapka na ocena
na dr`avnata pomo{, taka {to se utvrduva deka Komisijata }e ja
ocenuva kompatibilnosta na sekoja dr`avna pomo{ so ovoj zakon i
odlu~uva za nejzinoto odobruvawe ili neodobruvawe kako rezultat na
nesoglasnosta so ovoj zakon (st. 1). Komisijata ima pravo da bara informacii
potrebni za ocena na dr`avnata pomo{ od site davateli i primateli
na dr`avnata pomo{. Informaciite dobieni od zainteresiranite
strani mo`at da se upotrebat, dokolku site subjekti na postapkata
za ocena imale mo`nost da se izjasnat po istite (st. 2). Soglasno
so {emite za pomo{ odobreni spored st. 1 od ovoj ~len i {emite za
pomo{ koi se vo sila pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon ili pomo{ta
odobrena od Komisijata (postojna pomo{), Komisijata, po svoja
inicijativa ili na barawe na treti lica, mo`e da predlo`i soodvetni
merki za usoglasuvawe na takvata pomo{ vo soglasnost so odredbite na
ovoj zakon. Dokolku davatelot na pomo{ta ne ja usoglasi takvata {ema
za pomo{ vo soglasnost so predlo`enoto od Komisijata, Komisijata
poveduva postapka za povtorno ocenuvawe na kompatibilnosta na
dr`avnata pomo{ i donesuva odluka za nejzinata kompatibilnost so
ovoj zakon.
1191

Od analizata na navedenite zakonski odredbi proizleguva deka
zakonodavecot ja reguliral postapkata i nadzorot nad dodeluvaweto i
koristeweto na dr`avnata pomo{ so cel za implementirawe na na~elata
na pazarnata ekonomija, odr`uvawe na lojalnata konkurencija i
izvr{uvaweto na obvrskite po me|unarodno ratifikuvanite dogovori
koi sodr`at odredbi za dr`avna pomo{. Pri propi{uvaweto na postapkata,
zakonodavecot posebno mesto i uloga i dodelil na Komisijata
za za{tita na konkurencijata, opredeluvaj}i deka sekoj oblik na dr`avna
pomo{ podle`i na nadzor od strana na ovaa komisija i deka dr`avnata
pomo{, osven kompatibilnata pomo{ od ~l. 4 na ovoj zakon, }e
stane efektivna po nejzinoto odobruvawe so odluka od strana na Komisijata.
Vo ovaa smisla, zakonodavecot propi{al obvrska za site davateli
na dr`avna pomo{ godi{no da podnesuvaat izve{taj do Komisijata
za iznosot, koristeweto i efektite na odobrenata dr`avna pomo{.
Toa zna~i deka Komisijata vr{i nadzor nad sekoja dodelena dr`avna
pomo{, vo site fazi neophodni za dodeluvawe i koristewe na dr`avnata
pomo{, odnosno gi opfa}a planiraweto, odobruvaweto i realiziraweto
na vakvata pomo{. Vo ramkite na sledeweto na realiziraweto
na odobrenata dr`avna pomo{, Komisijata po svoja inicijativa ili po
barawe na treti lica, mo`e da predlo`i soodvetni merki za usoglasuvawe
na takvata pomo{ vo soglasnost so odredbite na Zakonot. Dokolku
davatelot na pomo{ta ne ja usoglasi takvata {ema za pomo{ vo
soglasnost so predlo`enoto od Komisijata, Komisijata poveduva postapka
za povtorno ocenuvawe na kompatibilnosta na dr`avnata pomo{
i donesuva odluka za nejzinata kompatibilnost so ovoj zakon.
Za inicijatorot ne e sporen nadzorot nad realizacijata na odobrenata
pomo{ soglasno so ovoj zakon, tuku nadzorot nad realizacijata
na pomo{ta odobrena pred vleguvawe vo sila na ovoj zakon, smetaj}i
deka vakviot nadzor povlekuva retroaktivno dejstvo zabraneto so
Ustavot, koe vo krajna linija mo`e da vodi kon odzemawe ili ograni-
~uvawe na steknato pravo.
Vo odnos na ova pra{awe, smetame deka treba da se ima predvid
deka Zakonot za dr`avnata pomo{ ~ija odredba se osporuva pretstavuva
zakon so koj vo Republika Makedonija za prvpat se ureduva pra{aweto
vo vrska so davaweto na dr`avna pomo{. Pred donesuvaweto na
ovoj zakon, postoel poinakov praven re`im za dodeluvawe na ovoj vid
pomo{, poradi {to zakonodavecot ocenil deka e opravdano i pomo{ta
koja bila dodelena pred donesuvaweto na ovoj zakon, da podle`i na nadzor
i po potreba, usoglasuvawe so odredbite na ovoj zakon, kako merka
so koja se spre~uva nelojalna konkurencija i pravnite subjekti na koi
im e dodelena dr`avna pomo{ se stavaat vo ednakva pravna polo`ba na
pazarot, nezavisno koga im e dodelena pomo{ta. Pritoa, od su{testveno
zna~ewe e deka stanuva zbor za dr`avna pomo{ ~ija realizacija
ne e zavr{ena, odnosno se protega i vo periodot po donesuvawe na Zakonot,
poradi {to smetame deka ne stanuva zbor za povratno dejstvo na
1192

Zakonot, kako {to se naveduva vo inicijativata. Ova od pri~ina {to
povratno dejstvo ima ako edna norma se odnesuva na odnosi koi se zavr-
{eni pred vleguvaweto vo sila na normata, a nema povratno dejstvo
ako normata regulira nezavr{eni odnosi ili odnosi koi se vo tek,
kako {to e vo konkretniot slu~aj.
So ogled na toa {to vo konkretniot slu~aj stanuva zbor za predlagawe
soodvetni merki od strana na Komisijata za za{tita na konkurencijata,
za usoglasuvawe na dr`avnata pomo{ odobrena soglasno
{emi za pomo{ koi bile vo sila pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon,
so odredbite na ovoj zakon, proizleguva deka ne se doveduva vo pra-
{awe dodelenata dr`avna pomo{, kako {to se naveduva vo inicijativata,
tuku samo se sozdavaat mo`nosti, vo postapkata na realizacija na
vakvata pomo{ koja seu{te ne e zavr{ena, da se izvr{i, dokolku se
oceni za potrebno, usoglasuvawe so odredbite na zakonot koj e vo sila,
so {to pravnite subjekti na koi im e dodelena dr`avna pomo{, imaj}i
ja predvid su{tinata i celta na dr`avnata pomo{, se stavaat vo ednakva
pravna polo`ba na pazarot, nezavisno koga im e dodelena pomo{ta.
Poradi toa, smetame deka ne mo`e da se prifati navodot vo inicijativata
deka vakvata regulativa zna~ela zagrozuvawe na pravnata sigurnost
i povreda na na~eloto na vladeewe na pravoto.
Trgnuvaj}i od navedenoto, smetame deka ne mo`e osnovano da se
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~l. 12 st. 3 od Zakonot
za dr`avnata pomo{ so ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 52 st. 4 od Ustavot.
Vrz osnova na navedenoto, se predlaga:
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 12 st. 3 od Zakonot za dr`avnata pomo{ ("SV RM," br. 24/2003, 70/
2006 i 55/2007).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 4 mart 2009 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 12 stav 3 od Zakonot za dr`avnata pomo{ ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 24/2003, 70/2006 i 55/2007).
2. D-r Valentin Pepequgoski, Angelina Haxi-Vasileva i Dejan
Stojanoski, site od Skopje, na Ustavniot sud na Republika Makedonija
mu podnesoa inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na odredba od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
1193

Spored podnositelite na inicijativata, so osporenata odredba,
spored koja Komisijata za za{tita na konkurencijata }e ja ocenuvala
kompatibilnosta na sekoja dr`avna pomo{ i }e odlu~uvala za nejzino
odobruvawe ili neodobruvawe i istata mo`ela po svoja inicijativa
ili po barawe na treti lica da predlo`i merki za usoglasuvawe na
{emite za pomo{ ili odobrenata pomo{ koi bile vo sila pred vleguvaweto
vo sila na Zakonot za dr`avnata pomo{, se utvrduvalo retroaktivno
dejstvo, {to bi zna~elo deka Komisijata mo`ela pravoto koe
bilo utvrdeno pred donesuvaweto na ovoj zakon, da go odzeme ili ograni~i,
{to bilo vo sprotivnost so ~len 52 stavovite 3 i 4 od Ustavot.
Ovaa odredba nemala vlijanie vrz potrebite na gra|anite, i spored toa
taa ne uka`uvala na popovolnost za istite, pa povratnoto dejstvo na
predmetnata odredba bilo bespredmetno, pa ottuka i sprotivno na
Ustavot.
Predmetnata odredba bila vo sprotivnost i so na~eloto na vladeeweto
na pravoto utvrdeno so ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot,
zatoa {to koga edno pravo bilo ve}e steknato soglasno toga{ va`e~kite
propisi, ne mo`elo da se dovede vo pra{awe negovoto ostvaruvawe
poradi zakonski izmeni {to nastanale vo me|uvreme, a koi ne se popovolni
za gra|anite. Zakonodavecot ovoj premin trebalo da go obezbedi
na na~in {to nema da go dovede vo pra{awe ili da ja zagrozi pravnata
sigurnost i ve}e steknatite prava i interesi, odnosno da ne ja
naru{i pravnata sigurnost na gra|anite i nivnata verba vo zakonodavstvoto,
pravniot sistem i pravnata dr`ava.
Poradi navedenoto, se predlaga poveduvawe postapka za ocena
na ustavnosta na osporenata odredba i se predlaga nejzino ukinuvawe.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 12 stav 3 od Zakonot
za dr`avnata pomo{, soglasno so {emite za pomo{ odobreni spored
stavot 1 od ovoj ~len i {emite za pomo{ koi se vo sila pred vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon ili pomo{ta odobrena od Komisijata
(postojna pomo{), Komisijata, po svoja inicijativa ili na barawe na
treti lica, mo`e da predlo`i soodvetni merki za usoglasuvawe na
takvata pomo{ vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon. Dokolku davatelot
na pomo{ta ne ja usoglasi takvata {ema za pomo{ vo soglasnost
so predlo`enoto od Komisijata, Komisijata poveduva postapka za povtorno
ocenuvawe na kompatibilnosta na dr`avnata pomo{ i donesuva
odluka za nejzinata kompatibilnost so ovoj zakon.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto
e temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija
zakonite mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi
so Ustavot i so zakon.
1194

Spored ~len 52 stav 4 od Ustavot, zakonite i drugite propisi ne
mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga
toa e popovolno za gra|anite.
So Zakonot za dr`avnata pomo{ se regulira postapkata i nadzorot
na dodeluvaweto i koristeweto na dr`avnata pomo{ so cel za
implementirawe na na~elata na pazarnata ekonomija, odr`uvaweto na
lojalnata konkurencija i izvr{uvaweto na obvrskite po me|unarodno
ratifikuvanite dogovori koi sodr`at odredbi za dr`avnata pomo{
(~len 1 stav 1)
Spored ~len 2 stav 1 na ovoj zakon, sekoja dr`avna pomo{, bez
ogled dali istata e dodelena spored {emite za pomo{ ili kako individualna
pomo{, so koja se naru{uva ili se zakanuva da se naru{i konkurencijata
preku favorizirawe na odredeni pretprijatija ili odredeni
proizvodi e vo sprotivnost so odredbite od ovoj zakon se dodeka
istata mo`e da vlijae vrz trgovijata me|u Republika Makedonija i
Evropskata zaednica. Soglasno stav 2 na istiot ~len, pomo{ta koja }e
se dodeli sprotivno na odredbite na ovoj zakon }e bide vratena.
Soglasno ~len 3 stav 1 od istiot zakon, pod dr`avna pomo{ se
podrazbira sekoja pomo{, dodelena od davatelot na dr`avnata pomo{,
vo sekoj oblik, so koja se sozdavaat povolnosti za opredeleni pretprijatija,
proizvodstvo na odredeni stoki ili davawe na odredeni uslugi.
Soglasno stav 2 na istiot ~len, davatel na dr`avna pomo{ e Vladata
na Republika Makedonija, organite na dr`avnata uprava, edinicite na
lokalnata samouprava i drug organ ili institucija koi obezbeduvaat
ili planiraat da obezbedat dr`avna pomo{. Spored stav 11 na istiot
~len, {ema za pomo{ e praven akt vrz osnova na koj se planira dodeluvawe
na pomo{ i vo koja se utvrduva gornata granica na iznosot na
raspolo`livata pomo{ i na~inot na koj istata }e se dodeli.
Oblicite na dr`avna pomo{ se utvrdeni kako kompatibilna
pomo{ i kako pomo{ koja mo`e da bide kompatibilna (~len 4 i 5 na
ovoj zakon), pri {to se razraboteni formite na regionalna pomo{,
pomo{ na mali i sredni pretprijatija i pomo{ za spas i rekonstrukcija,
kako formi na dr`avna pomo{ koi mo`at da bidat kompatibilni,
pod uslovite utvrdeni so ovoj zakon.
Soglasno ~len 9 od ovoj zakon, sekoj oblik na dr`avna pomo{ e
pod nadzor na Komisijata za za{tita na konkurencijata. Komisijata,
po svoja inicijativa ili na barawe na treti lica, poveduva postapka za
ocenuvawe na kompatibilnosta na sekoja dr`avna pomo{ so ovoj zakon.
Komisijata so odluka re{ava za kompatibilnosta na dodelenata dr`avna
pomo{. Odlukite na Komisijata od stavot 3 na ovoj ~len se kone-
~ni i istite se objavuvaat vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."
Protiv odlukite na Komisijata mo`e da se podnese tu`ba za
poveduvawe upraven spor pred nadle`en sud. Tu`bata za poveduvawe
upraven spor se podnesuva vo rok od trieset dena od denot na dostavuvaweto
na odlukite. Tu`bata go odlaga izvr{uvaweto na odlukite.
1195

So ~len 10 od Zakonot se utvrduva deka so isklu~ok na kompatibilnata
pomo{ od ~lenot 4 na ovoj zakon, sekoj davatel na dr`avna
pomo{ e dol`en prethodno da podnese izve{taj do Komisijata za negovite
planovi za obezbeduvawe na pomo{ ili izmenuvawe na postojnite
{emi za pomo{. Dr`avnata pomo{ za koja e podnesen izve{taj nema da
stane efektivna, dodeka Komisijata ne ja odobri pomo{ta so donesuvawe
na odluka. Sekoj davatel na dr`avna pomo{ treba godi{no da podnesuva
izve{taj do Komisijata za iznosot, koristeweto i efektite na
odobrenata dr`avna pomo{.
So osporeniot ~len 12 od Zakonot se propi{uva postapka na
ocenka na dr`avnata pomo{, taka {to se utvrduva deka Komisijata }e
ja ocenuva kompatibilnosta na sekoja dr`avna pomo{ so ovoj zakon i
odlu~uva za nejzinoto odobruvawe ili neodobruvawe kako rezultat na
nesoglasnosta so ovoj zakon (stav 1). Komisijata ima pravo da bara
informacii potrebni za ocena na dr`avnata pomo{ od site davateli i
primateli na dr`avnata pomo{. Informaciite dobieni od zainteresiranite
strani mo`at da se upotrebat, dokolku site subjekti na postapkata
za ocena imale mo`nost da se izjasnat po istite (stav 2). Soglasno
so {emite za pomo{ odobreni spored stavot 1 od ovoj ~len i
{emite za pomo{ koi se vo sila pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon
ili pomo{ta odobrena od Komisijata (postojna pomo{), Komisijata,
po svoja inicijativa ili na barawe na treti lica, mo`e da predlo`i
soodvetni merki za usoglasuvawe na takvata pomo{ vo soglasnost
so odredbite na ovoj zakon. Dokolku davatelot na pomo{ta ne ja usoglasi
takvata {ema za pomo{ vo soglasnost so predlo`enoto od Komisijata,
Komisijata poveduva postapka za povtorno ocenuvawe na kompatibilnosta
na dr`avnata pomo{ i donesuva odluka za nejzinata kompatibilnost
so ovoj zakon.
Od analizata na navedenite zakonski odredbi proizleguva deka
zakonodavecot ja reguliral postapkata i nadzorot nad dodeluvaweto i
koristeweto na dr`avnata pomo{ so cel za implementirawe na na~elata
na pazarnata ekonomija, odr`uvawe na lojalnata konkurencija i
izvr{uvaweto na obvrskite po me|unarodno ratifikuvanite dogovori
koi sodr`at odredbi za dr`avna pomo{. Pri propi{uvaweto na postapkata,
zakonodavecot posebno mesto i uloga i dodelil na Komisijata
za za{tita na konkurencijata, opredeluvaj}i deka sekoj oblik na dr`avna
pomo{ podle`i na nadzor od strana na ovaa komisija i deka dr`avnata
pomo{, osven kompatibilnata pomo{ od ~len 4 na ovoj zakon, }e
stane efektivna po nejzinoto odobruvawe so odluka od strana na Komisijata.
Vo ovaa smisla, zakonodavecot propi{al obvrska za site davateli
na dr`avna pomo{ godi{no da podnesuvaat izve{taj do Komisijata
za iznosot, koristeweto i efektite na odobrenata dr`avna pomo{.
Toa zna~i deka Komisijata vr{i nadzor nad sekoja dodelena dr`avna
pomo{, vo site fazi neophodni za dodeluvawe i koristewe na
dr`avnata pomo{, odnosno gi opfa}a planiraweto, odobruvaweto i
1196

ealiziraweto na vakvata pomo{. Vo ramkite na sledeweto na realiziraweto
na odobrenata dr`avna pomo{, Komisijata po svoja inicijativa
ili po barawe na treti lica, mo`e da predlo`i soodvetni
merki za usoglasuvawe na takvata pomo{ vo soglasnost so odredbite na
Zakonot. Dokolku davatelot na pomo{ta ne ja usoglasi takvata {ema
za pomo{ vo soglasnost so predlo`enoto od Komisijata, Komisijata
poveduva postapka za povtorno ocenuvawe na kompatibilnosta na dr`avnata
pomo{ i donesuva odluka za nejzinata kompatibilnost so ovoj
zakon.
Podnositelot na inicijativata ne go spori nadzorot nad realizacijata
na odobrenata pomo{ soglasno so ovoj zakon, tuku nadzorot
nad realizacijata na pomo{ta odobrena pred vleguvawe vo sila na ovoj
zakon, smetaj}i deka vakviot nadzor povlekuva retroaktivno dejstvo
zabraneto so Ustavot, koe vo krajna linija mo`e da vodi kon odzemawe
ili ograni~uvawe na steknato pravo.
Vo odnos na ova pra{awe, Sudot ima{e predvid deka Zakonot za
dr`avnata pomo{ ~ija odredba se osporuva pretstavuva zakon so koj vo
Republika Makedonija za prvpat se ureduva pra{aweto vo vrska so davaweto
na dr`avna pomo{. Pred donesuvaweto na ovoj zakon, postoel
poinakov praven re`im za dodeluvawe na ovoj vid pomo{, poradi {to
zakonodavecot ocenil deka e opravdano i pomo{ta koja bila dodelena
pred donesuvaweto na ovoj zakon, da podle`i na nadzor i po potreba,
usoglasuvawe so odredbite na ovoj zakon, kako merka so koja se spre~uva
nelojalna konkurencija i pravnite subjekti na koi im e dodelena
dr`avna pomo{ se stavaat vo ednakva pravna polo`ba na pazarot, nezavisno
koga im e dodelena pomo{ta. Pritoa, od su{testveno zna~ewe
e deka stanuva zbor za dr`avna pomo{ ~ija realizacija ne e zavr{ena,
odnosno se protega i vo periodot po donesuvawe na Zakonot, poradi
{to Sudot oceni deka ne stanuva zbor za povratno dejstvo na Zakonot,
kako {to se naveduva vo inicijativata. Ova od pri~ina {to povratno
dejstvo ima ako edna norma se odnesuva na odnosi koi se zavr{eni pred
vleguvaweto vo sila na normata, a nema povratno dejstvo ako normata
regulira nezavr{eni odnosi ili odnosi koi se vo tek, kako {to e vo
konkretniot slu~aj.
So ogled na toa {to vo konkretniot slu~aj stanuva zbor za predlagawe
soodvetni merki od strana na Komisijata za za{tita na konkurencijata,
za usoglasuvawe na dr`avnata pomo{ odobrena soglasno
{emi za pomo{ koi bile vo sila pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon,
so odredbite na ovoj zakon, proizleguva deka ne se doveduva vo pra-
{awe dodelenata dr`avna pomo{, kako {to se naveduva vo inicijativata,
tuku samo se sozdavaat mo`nosti, vo postapkata na realizacija
na vakvata pomo{ koja seu{te ne e zavr{ena, da se izvr{i, dokolku se
oceni za potrebno, usoglasuvawe so odredbite na zakonot koj e vo sila,
so {to pravnite subjekti na koi im e dodelena dr`avna pomo{, imaj}i
ja predvid su{tinata i celta na dr`avnata pomo{, se stavaat vo edna-
1197

kva pravna polo`ba na pazarot, nezavisno koga im e dodelena pomo{ta,
odnosno se ovozmo`uva vospostavuvawe na pazarna ekonomija i odr`uvawe
na lojalna konkurencija, {to e vo soglasnost so slobodata na pazarot
i pretpriemni{tvoto, kako temelna vrednost na ustavniot poredok
na Republika Makedonija. Poradi toa, Sudot oceni deka ne mo`e
da se prifati navodot vo inicijativata deka vakvata regulativa zna-
~ela zagrozuvawe na pravnata sigurnost i povreda na na~eloto na vladeewe
na pravoto.
Trgnuvaj}i od navedenoto, pred Sudot ne se postavi pra{aweto
za soglasnosta na osporeniot ~len 12 stav 3 od Zakonot za dr`avnata
pomo{ so ~len 8 stav 1 alineja 3 i ~len 52 stav 4 od Ustavot.
5. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
1198

99. U .br. 252/2008 (15. 04.2009)
Osporen akt
^len 8-a i ~l. 100-a od Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj
("SV RM," br. 68/2004 i 127/2006).
Navodi vo inicijativata
Spored podnositelot na inicijativata, osporenite odredbi ne
bile vo soglasnost so ~l. 52 na Ustavot. Ova od pri~ina {to pove}eto
upraviteli na transportni firmi nemale visoko obrazovanie, a pove}e
godini, nekoi od niv i po 10 -15 godini, vodele transportni firmi
i uspe{no rabotele dosega, poradi {to nemalo pri~ina toa da ne bide
i vo idnina. Me|utoa, so osporenite odredbi koi se vgradeni so izmenata
na Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj, istite bile staveni vo
ponepovolna polo`ba, zatoa {to ako dosega uspe{no gi rakovodele
firmite, nemalo pri~ina i tie da ne bidat oslobodeni od polagawe za
sertifikat za profesionalna kompetentnost na upravitelot ili od
nego ovlasteno lice odgovorno za prevoz, kako {to so ~len 100-a od
ovoj zakon bilo predvideno za licata koi imaat najmalku pet godini
rabotno iskustvo vo transportot kako upravitel ili ovlasteno lice
za prevoz i visoko obrazovanie. Poradi toa, podnositelot na inicijativata
smeta deka osporenite zakonski odredbi ne mo`ele da se odnesuvaat
na zateknatite firmi i nivnite upraviteli i deka zna~ele povratno
dejstvo na zakonot koe ne e popovolno za gra|anite.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na osporenite odredbi.
Sodr`ina na osporenite odrebi
^len 8-a
Sertifikatot od ~lenot 8 stav 1 to~ka 6 na ovoj zakon go izdava
Ministerstvoto za transport i vrski vrz osnova na uverenie za polo-
`en ispit za profesinalna kompetentnost.
Stru~noto osposobuvawe na kandidatite za dobivawe na sertifikat
za profesionalna kompetentnost na upravitelot ili ovlastenoto
lice odgovorno za prevoz go vr{i pravno lice ovlasteno od ministerot
za transport i vrski, koe raspolaga so:
- minimum 30 m 2 prostor opremen za odr`uvawe na obukata,
1199

- informati~ka tehnologija i druga oprema za vodewe na evidencija
i
- minimum pet lica vraboteni vo redoven raboten odnos so visoko
obrazovanie (ekonomski, ma{inski, soobra}aen, elektro i praven
fakultet), so najmalku pet godini rabotno iskustvo od oblasta na transportot
ili lica koi poseduvaat sertifikat za obu~uva~i za profesionalna
kompetentnost.
Ispitot za profesionalna kompetentnost se polaga pred komisija
formirana od ministerot za transport i vrski.
Komisijata se sostoi od pet ~lena od koi dva ~lena se od Ministerstvoto
za transport i vrski, eden od Stopanskata komora na Makedonija,
eden od zdru`enijata na prevoznici i eden od Soobra}ajniot fakultet.
^lenovite na komisijata za svojata rabota dobivaat nadomest.
Na kandidatite koi go polo`ile ispitot im se izdava uverenie
za polo`en ispit za profesionalna kompetentnost.
Za polagawe na ispitot za profesinalna kompetentnost se pla-
}a nadomestok.
Visinata na nadomestokot treba da bide vo ramkite na napravenite
tro{oci za: obuka, literatura, potro{en materijal, tro{oci
za ispitnata komisija i drugo. Tro{kovnikot go utvrduva pravnoto
lice od stavot 2 na ovoj ~len po prethodna soglasnost na ministerot za
transport i vrski.
Na~inot, postapkata i programata za polagawe na ispitot za
dobivawe na sertifikat za profesionalna kompetentnost na upravitelot
ili od nego ovlastenoto lice odgovorno za prevoz , formata i sodr`inata
na uverenieto za polo`en ispit i na sertifikatot za profesionalna
kompetentnost, gi propi{uva ministerot za transport i
vrski.
^len 100-a
Licata koi imaat najmalku pet godini rabotno iskustvo vo
transportot kako upravitel ili ovlasteno lice odgovorno za prevoz i
visoko obrazovanie, se osloboduvaat od polagawe na ispitot za dobivawe
na sertifikat za profesionalna kompetentnost."
1200
Ustavnosudska praktika
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
87/1999 ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 1 od Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za pravosudniot ispit ("SV
na SRM" br. 26/1980 i 7/1988).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Spored toa, pravo e na zakonodavecot
da opredeli kakva prethodna stru~na podgotovka e potrebna
odnosno da opredeli koi diplomirani studenti od koi fakulteti mo-

`at da go polagaat pravosudniot ispit kako stru~en ispit koj e uslov
za obavuvawe na opredeleni raboti i rabotni zada~i.
Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot smeta deka so utvrduvaweto
deka pravo da polagaat pravosuden ispit imaat diplomiranite pravnici
na Pravniot fakultet, a ne i diplomiranite pravnici na Fakultetot
za bezbednost i OSZ ne se povreduvaat navedenite na~ela na
ednakvost i dostapnost na obrazovanieto na sekogo pod ednakvi uslovi.
Sudot, isto taka, smeta deka vo konkretniov slu~aj ne mo`e da
stane zbor za povratno dejstvo na zakonot, zatoa {to takva odredba
nitu e predvidena nitu, pak, od celinata na zakonot proizleguva deka
toj ima povratno dejstvo.
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
58/2004, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 17-a od
Zakonot za nabavuvawe, poseduvawe i nosewe na oru`je ("SV SRM," br.
25/1972, 30/1972, 18/1976, 25/1976, 15/1983, 51/1988 i "SV RM," br. 26/1993
i 49/2003).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Imaj}i ja predvid sodr`inata
na osporenata zakonska odredba, kako i toa deka Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za nabavuvawe, poseduvawe i nosewe
na oru`je ("SV RM," br. 49/2003) vleguva vo sila osmiot den od denot
na objavuvaweto vo "SV RM," Sudot utvrdi deka re{enieto na osporenata
zakonska odredba so koe se zabranuva nosewe na oru`je na javno
mesto va`i i ima dejstvo vo idnina, odnosno po vleguvaweto vo sila na
ovoj zakon, {to zna~i ne se odnesuva na odnosi i situacii nastanati
pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Poradi toa, Sudot oceni deka osporenata odredba nema povratno
dejstvo vo smisla na zna~eweto na ustavnata zabrana za takvoto dejstvo
na zakonite i drugite propisi, pa zatoa i ne mo`e da se postavi
pra{aweto za nejzinata soglasnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot.
Vo vrska so navodite vo inicijativata spored koi so osporenata
odredba od Zakonot na podnositelot mu se popre~uvalo legalno koristewe
i nosewe na oru`je koe go kupil soglasno zakonskite uslovi koi
va`ele vo vremeto koga mu e izdadena dozvolata za nosewe i poseduvawe
na oru`je, Sudot utvrdi deka se neosnovani, zatoa {to so ovaa
odredba ne se ograni~uva ve}e steknatoto pravo na gra|anite da poseduvaat
i nosat oru`je, tuku samo se opredeluva nov re`im za nosewe
na oru`jeto, so utvrduvawe konkretno na koi mesta e zabraneto, a indirekno
na koi ne, sopstvenikot da go nosi oru`jeto, {to e, pak, pravo
na zakonodavecot.
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.
1/2002, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 1 i 2 st. 2
i 4 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za akcizite
("SV RM," br. 93/2001).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Imaj}i go predvid navedenoto,
kako i faktot deka spored ~l. 4 od Zakonot za izmenuvawe i dopol-
1201

nuvawe na Zakonot za akcizite ovoj zakon vleguva vo sila so denot na
objavuvaweto vo "SV RM," Sudot utvrdi deka vo konkretniot slu~aj e
ispo~ituvano ustavnoto pravilo za vleguvaweto vo sila na zakonite
pred nivnoto objavuvawe vo "SV RM," so ogled deka za osporenite, a i
za drugite odredbi od ovoj zakon, ne e izri~no utvrdeno nivno povratno
dejstvo.
Toa, so drugi zborovi, spored misleweto na Sudot, zna~i deka
ovoj zakon formalno pravno va`i i se primenuva od denot na negovoto
vleguvawe vo sila, a ne i pred toa, {to od druga strana, pak, zna~i deka
odredbite od ovoj zakon, odnosno pravilata {to se propi{uvaat so
nego za odnesuvawa na subjektite na koi se odnesuvaat (a toa se sopstvenicite
na patni~kite avtomobili koi gi nabavile avtomobilite i gi
registrirale vo stranstvo za vr{ewe na dejnost) }e va`at za vo idnina,
odnosno za idnoto odnesuvawe na odnosnite subjekti, a ne i za nivnoto
odnesuvawe pred donesuvaweto na ovoj zakon.
Imeno, Sudot smeta deka vo ovoj slu~aj i ne mo`e da stane zbor
za povratno dejstvo na ovoj zakon, so ogled deka so osporenite zakonski
odredbi vsu{nost ne se vr{i zabrana na kupuvawe i registrirawe na
avtomobili vo stranstvo, kako i nivno vnesuvawe na teritorijata na
Republika Makedonija, no naprotiv so niv za prv pat se regulira nov
re`im na odnesuvawe na sopstvenicite - dr`avjani na Republika Makedonija
koi patni~kite avtomobili gi nabavile i registrirale vo sranstvo,
a gi vnesuvaat na teritorijata na Republika Makedonija. Odnosno,
so osporenite odredbi za prv pat se utvrduva obvrskata (dol`nosta)
za ovie subjekti na sekoi tri meseci od denot na vnesuvaweto na
patni~kiot avtomobil na teritorijata na Republika Makedonija da go
iznesuvaat voziloto nadvor od dr`avata najmalku za period dvaeset
dena, a za ~ie nepo~ituvawe se predvideni i soodvetni sankcii.
Sporno pravno pra{awe
Dali osloboduvaweto od polagaweto na ispit za profesionalna
kompetentnost, na licata koi imaat najmalku pet godini rabotno iskustvo
vo transportot kako upravitel ili ovlasteno lice odgovorno za
prevoz i visoko obrazovanie, a ne i na drugite lica koi isto taka imaat
najmalku pet godini rabotno iskustvo vo transportot kako upravitel
ili ovlasteno lice odgovorno za prevoz, no nemaat visoko obrazovanie,
koi lica, pred izvr{enite izmeni na Zakonot za prevoz vo
patniot soobra}aj, so koj e utvrdena ovaa obvrska, bile oslobodeni od
polagawe na ispit za profesionalna kompetentnost, predizvikuva
povratno dejstvo na zakonot koe ne e popovolno za gra|anite, a so toa e
vo sprotivnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot.
1202

Pravno mislewe
Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i
so zakonite.
Spored ~l. 52 od Ustavot na Republika Makedonija, zakonite i
drugite propisi se objavuvaat pred da vlezat vo sila (st. 1) i ne mo`at
da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e
popovolno za gra|anite (st. 4).
Prevozot vo patniot soobra}aj e reguliran so Zakonot za prevoz
vo patniot soobra}aj (SV RM," br. 68/2004 i 127/2006).
Spored ~l. 1 od ovoj zakon, so ovoj zakon se ureduvaat uslovite i
na~inot za vr{ewe prevoz na patnici i stoki vo vnatre{niot i me|unarodniot
paten soobra}aj.
Spored ~l. 2 od Zakonot, prevozot na patnici i stoki vo me|unarodniot
paten soobra}aj se vr{i soglasno so ovoj zakon i me|unarodni
dogovori i spogodbi {to gi ratifikuvala Republika Makedonija.
Uslovite za vr{ewe na prevoz vo patniot soobra}aj se utvrdeni
vo Glava II od Zakonot, kade vo ~l. 4 st. 1 e predvideno deka doma{en
prevoznik mo`e da vr{i prevoz na patnici i stoka vo vnatre{niot i
me|unarodniot paten soobra}aj vrz osnova na licenca.
Spored ~l. 8 st. 1 od ovoj zakon, licenca mo`e da dobie doma{no
pravno ili fizi~ko lice (vo natamo{niot tekst: prevoznik), ako gi
ispolnuva slednive uslovi:
1) da e vpi{an vo Centralniot registar i da ima registrirano
prete`na dejnost:vr{ewe na prevoz na patnici i stoka vo patniot soobra}aj,
2) da e sopstvenik na edno ili pove}e registrirani vozila za
oddelni vidovi na prevoz ili da ima dogovor za lizing, {to gi ispolnuvaat
posebnite tehni~ko-eksploatacioni uslovi propi{ani za vozila
za vr{ewe na oddelni vidovi na prevoz, pri {to za me|uop{tinskiot
i me|unarodniot liniski prevoz na patnici da e sopstvenik ili
da ima dogovor za lizing od najmalku dve vozila so kapacitet od najmalku
22 + 1 sedi{te po vozilo, a za posebniot liniski prevoz na patnici
da e sopstvenik ili da ima dogovor za lizing za najmalku edno vozilo
so kapacitet od najmalku 8 + 1 sedi{te,
3) da ima vraboteno vo redoven raboten odnos voza~i vo zavisnost
od brojot na motornite vozila, minimum eden voza~ po vozilo
(avtobusi, tovarni vozila) {to gi ispolnuvaat uslovite propi{ani so
propisite za bezbednost na soobra}ajot na pati{tata;
4) da ima vraboteno avto-taksi voza~i,
5) vo voziloto so koe se vr{i avto-taksi prevoz na patnici da
ima vgradeno fiskalen aparat,
1203

6) upravitelot ili ovlastenoto lice odgovorno za prevoz da
ima sertifikat za profesionalna kompetentnost,
7) da raspolaga so sopstven kapital od najmalku 2.000 evra vo
denarska protivvrednost po vozilo,
8) da ne e vo sila pravosilnata sudska presuda za krivi~no delo
protiv imotot, stopanstvoto ili bezbednosta vo javniot soobra}aj,
9) da ima vo sopstvenost kapacitet za parkirawe i odr`uvawe
na vozilata so koi }e go vr{i prevozot, kako i mesta za zadr`uvawe na
vozilata za vreme koga istite ne se koristat, ili dogovor zaveren na
notar za obezbedeno pravo na koristewe na takov kapacitet za period
od najmalku ~etiri godini i
10) da ima vraboteno voza~i koi imaat sertifikat za u~estvo vo
me|unarodniot prevoz na patnici i stoki.
Spored ~len 8-a od Zakonot, sertifikatot od ~l. 8 st. 1 t. 6 na
ovoj zakon go izdava Ministerstvoto za transport i vrski vrz osnova
na uverenie za polo`en ispit za profesinalna kompetentnost. Stru~noto
osposobuvawe na kandidatite za dobivawe na sertifikat za profesionalna
kompetentnost na upravitelot ili ovlastenoto lice odgovorno
za prevoz go vr{i pravno lice ovlasteno od ministerot za transport
i vrski, koe raspolaga so: - minimum 30 m 2 prostor opremen za
odr`uvawe na obukata, - informati~ka tehnologija i druga oprema za
vodewe na evidencija i - minimum pet lica vraboteni vo redoven raboten
odnos so visoko obrazovanie (ekonomski, ma{inski, soobra}aen,
elektro i praven fakultet), so najmalku pet godini rabotno iskustvo
od oblasta na transportot ili lica koi poseduvaat sertifikat za obu-
~uva~i za profesionalna kompetentnost. Ispitot za profesionalna
kompetentnost se polaga pred komisija formirana od ministerot za
transport i vrski. Komisijata se sostoi od pet ~lena od koi dva ~lena
se od Ministerstvoto za transport i vrski, eden od Stopanskata komora
na Makedonija, eden od zdru`enijata na prevoznici i eden od Soobra}ajniot
fakultet. ^lenovite na komisijata za svojata rabota dobivaat
nadomest. Na kandidatite koi go polo`ile ispitot im se izdava
uverenie za polo`en ispit za profesionalna kompetentnost.
Spored ~l. 9 od Zakonot, licencite i izvodot od licencite za
sekoe vozilo so koe }e se vr{i prevozot predvideni so ~l. 7 od ovoj zakon
gi izdava Ministerstvoto za transport i vrski, osven licencite i
izvodot na licencite za op{tinski prevoz i avto-taksi prevoz na patnici
koi gi izdava gradona~alnikot na op{tinata, odnosno za gradot
Skopje gradona~alnikot na gradot Skopje. Licencite i izvodot od
licencite se izdavaat so rok na va`ewe od ~etiri godini, osven licencite
za avto-taksi prevoz na patnici koi se izdavaat so rok na va`ewe
od edna godina. Za licencite {to se izdavaat so rok na va`ewe od
~etiri godini, prevoznikot e dol`en vo rok od {est meseca pred istekot
na va`nosta na licencata da podnese barawe za izdavawe na nova
1204

licenca do nadle`niot organ za nejzino izdavawe vo soglasnost so
odredbite od ~l. 8 na ovoj zakon.
Soglasno ~l. 100 st. 3 od Zakonot, koj e pomesten vo glavata
Preodni i zavr{ni odredbi, licencite {to se izdadeni pred vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon prodol`uvaat da va`at do istekot na rokot
za koj se izdadeni.
Spored ~l. 100-a od ovoj zakon, licata koi imaat najmalku pet
godini rabotno iskustvo vo transportot kako upravitel ili ovlasteno
lice odgovorno za prevoz i visoko obrazovanie, se osloboduvaat od polagawe
na ispitot za dobivawe na sertifikat za profesionalna kompetentnost.
Od navedenata zakonska regulativa proizleguva deka prevozot
na patnici i stoki vo vnatre{niot i me|unarodniot paten soobra}aj
mo`e da vr{i doma{en prevoznik vrz osnova na licenca izdadena od
Ministerstvoto za transport i vrski, osven licencite i izvodot na
licencite za op{tinski prevoz i avto-taksi prevoz na patnici koi gi
izdava gradona~alnikot na op{tinata, odnosno za gradot Skopje gradona~alnikot
na gradot Skopje. Licencite se izdavaat so rok na va`ewe
od ~etiri godini, osven licencite za avto-taksi prevoz na patnici koi
se izdavaat so rok na va`ewe od edna godina. Za licencite {to se izdavaat
so rok na va`ewe od ~etiri godini, prevoznikot e dol`en vo rok
od {est meseca pred istekot na va`nosta na licencata da podnese barawe
za izdavawe na nova licenca do nadle`niot organ za nejzino izdavawe
vo soglasnost so odredbite od ~l. 8 na ovoj zakon.
Eden od uslovite za dobivawe na licencata, utvrden so ~l. 8 st.
1 t. 6 od Zakonot, e upravitelot ili ovlastenoto lice odgovorno za
prevoz da ima sertifikat za profesionalna kompetentnost. Spored
postapkata za izdavawe na ovoj sertifikat, koja e propi{ana vo ~len
8-a od Zakonot, vakviot sertifikat go izdava Ministerstvoto za transport
i vrski, po polo`en ispit za profesionalna kompetentnost pred
komisija od pet ~lena formirana od ministerot za transport i vrski,
od koi dva ~lena se od Ministerstvoto za transport i vrski, eden od
Stopanskata komora na Makedonija, eden od zdru`enijata na prevoznici
i eden od Soobra}ajniot fakultet. Pritoa, zakonodavecot opredelil
deka licata koi imaat najmalku pet godini rabotno iskustvo vo
transportot kako upravitel ili ovlasteno lice odgovorno za prevoz i
zavr{eno visoko obrazovanie, se osloboduvaat od polagawe na ispitot
za dobivawe na sertifikat za profesionalna kompetentnost.
So inicijativata se osporuva vakvoto zakonsko re{enie kako
nesoglasno so Ustavot, zatoa {to pravoto na osloboduvawe od polagaweto
na ovoj ispit se odnesuva samo na licata koi imaat najmalku pet
godini rabotno iskustvo vo transportot kako upravitel ili ovlasteno
lice odgovorno za prevoz i visoko obrazovanie, a ne i na drugite lica
koi isto taka imaat najmalku pet godini rabotno iskustvo vo transportot
kako upravitel ili ovlasteno lice odgovorno za prevoz, no nem-
1205

aat visoko obrazovanie, a koi lica, pred izvr{enite izmeni na Zakonot
za prevoz vo patniot soobra}aj, so koj e utvrdena ovaa obvrska,
bile oslobodeni od polagawe na ispit za profesionalna kompetentnost,
poradi {to so voveduvaweto obvrska za polagawe na ispitot na
ovie lica, se smeta deka zakonot imal povratno dejstvo koe ne e popovolno
za gra|anite, {to bilo sprotivno na ~l. 52 st. 4 od Ustavot.
Smetame deka vakvite navodi vo inicijativata se neosnovani.
Ova od pri~ina {to legitimno pravo na zakonodavecot e da gi utvrdi
uslovite i na~inot za vr{ewe prevoz na patnici i stoki vo vnatre{-
niot i me|unarodniot paten soobra}aj, vo koja smisla i da go uslovi
vr{eweto na ovoj prevoz so dobivawe na licenca pod uslovi utvrdeni
so zakon. Toa nesomneno zna~i i ovlastuvawe na zakonodavecot, da ceni
i po potreba da gi menuva, dopolnuva ili ukinuva uslovite za vr{ewe
na ovoj prevoz, vklu~itelno i uslovite za dobivawe na licenca, so cel
doprecizirawe na odredbite i usoglasuvawe na ovaa regulativa so pravnata
regulativa na Evropskata Unija so koja se regulira prevozot na
patnici i stoka vo patniot soobra}aj. Pritoa, zakonodavecot e obvrzan
da obezbedi uslovite koi gi propi{uva da se odnesuvaat podednakvo
na site zainteresirani za vr{ewe na ovaa dejnost.
Vo ovaa smisla treba da se ceni i opredelbata na zakonodavecot
za osloboduvaweto od polagawe na ispitot za dobivawe na sertifikat
za profesionalna kompetentnost na licata koi imaat najmalku pet
godini rabotno iskustvo vo transportot kako upravitel ili ovlasteno
lice odgovorno za prevoz i visoko obrazovanie. Smetame deka stanuva
zbor za pra{awe na celishodnost {to e vo nadle`nost na zakonodavecot.
Imeno, zakonodavecot e toj koj ja ceni opravdanosta za polagawe
na ispitot kako uslov za dobivawe licenca, vo koja smisla ja ceni i
opravdanosta na toa dali licata koi imaat opredeleno rabotno iskustvo
i opredelen stepen na obrazovanie, treba ili ne treba da go polagaat
ispitot za dobivawe na sertifikat za profesionalna kompetentnost.
Vo ovaa smisla, zakonodavecot se opredelil, so Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj
("SV RM," br. 127/2006), da ja propi{e postapkata za polagawe na ovoj
ispit (~l. 8-a), no i da go stesni krugot na lica koi }e bidat oslobodeni
od polagawe na ispitot, na na~in {to od ovie lica }e se bara,
osven da imaat najmalku pet godini rabotno iskustvo vo transportot
kako upravitel ili ovlasteno lice odgovorno za prevoz, kako {to
bilo regulirano pred navedenite zakonski izmeni, da imaat i zavr{eno
visoko obrazovanie.
Pritoa, od ustavnopraven aspekt, od zna~ewe e deka vakvoto
osloboduvawe se odnesuva podednakvo za site lica koi go ispolnuvaat
ovoj uslov, {to zna~i deka nema diskriminacija na gra|anite koi se nao|aat
vo ista fakti~ka i pravna situacija. Toa zna~i deka site lica
koi sakaat da steknat licenca za vr{ewe prevoz vo patniot soobra}aj,
nezavisno dali stanuva zbor za dobivawe na licenca za prvpat ili za
1206

dobivawe na nova licenca poradi istekot na rokot na va`ewe na prethodno
izdadenata licenca, treba da gi ispolnuvaat propi{anite uslovi
so Zakonot koj e vo sila, a toa zna~i deka, dokolku ne go ispolnuvaat
uslovot za osloboduvawe od polagawe na ispit za dobivawe na sertifikat
za profesionalna kompetentnost, istite }e treba da go polagaat
ovoj ispit, na na~in i postapka propi{ana so Zakonot. Vaka propi{anite
pravila na odnesuvawe ne podrazbiraat povratno dejstvo na
zakonot, kako {to se naveduva vo inicijativata, zatoa {to nesporno e
deka Zakonot vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo
"SV RM," {to zna~i deka propi{aniot re`im za dobivawe na licenca
va`i po vleguvaweto vo sila na zakonskite odredbi, pri {to zakonodavecot
jasno opredelil deka licencite {to se izdadeni pred vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon prodol`uvaat da va`at do istekot na rokot
za koj se izdadeni.
Trgnuvaj}i od navedenoto, smetame deka ne mo`e da se prifati
tvrdeweto vo inicijativata deka ~l. 8-a i ~l. 100-a od Zakonot za prevoz
vo patniot soobra}aj predviduvale povratno dejstvo na Zakonot,
sprotivno na ~l. 52 st. 4 od Ustavot.
Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe
i odlu~uvawe.
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 8-a i ~l. 100-a od Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj ("SV RM,"
br. 68/2004 i 127/2006).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 15 april 2009 godina,
donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~len 8-a i ~len 100-a od Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj ("Slu-
`ben vesnik na Republika Makedonija“ br. 68/2004 i 127/2006).
2. Cvetan Trajkovski od Prilep, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na odredbata od Zakonot ozna~en vo to~ka 1 od ova
re{enie.
Spored podnositelite na inicijativata, osporenite odredbi ne
bile vo soglasnost so ~len 52 na Ustavot. Ova od pri~ina {to pove-
}eto upraviteli na transportni firmi nemale visoko obrazovanie, a
pove}e godini, nekoi od niv i po 10 -15 godini, vodele transportni
firmi i uspe{no rabotele dosega, poradi {to nemalo pri~ina toa da
1207

ne bide i vo idnina. Me|utoa, so osporenite odredbi koi se vgradeni so
izmenata na Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj, istite bile staveni
vo ponepovolna polo`ba, zatoa {to ako dosega uspe{no gi rakovodele
firmite, nemalo pri~ina i tie da ne bidat oslobodeni od polagawe
za sertifikat za profesionalna kompetentnost na upravitelot
ili od nego ovlasteno lice odgovorno za prevoz, kako {to so ~len 100-
a od ovoj zakon bilo predvideno za licata koi imaat najmalku pet godini
rabotno iskustvo vo transportot kako upravitel ili ovlasteno
lice za prevoz i visoko obrazovanie. Poradi toa, podnositelot na inicijativata
smeta deka osporenite zakonski odredbi ne mo`ele da se
odnesuvaat na zateknatite firmi i nivnite upraviteli i deka zna~ele
povratno dejstvo na zakonot koe ne bilo popovolno za gra|anite.
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na osporenite odredbi.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 8-a od Zakonot za
prevoz vo patniot soobra}aj, sertifikatot od ~lenot 8 stav 1 to~ka 6
na ovoj zakon go izdava Ministerstvoto za transport i vrski vrz osnova
na uverenie za polo`en ispit za profesinalna kompetentnost (stav
1). Stru~noto osposobuvawe na kandidatite za dobivawe na sertifikat
za profesionalna kompetentnost na upravitelot ili ovlastenoto
lice odgovorno za prevoz go vr{i pravno lice ovlasteno od ministerot
za transport i vrski, koe raspolaga so: - minimum 30 m 2 prostor
opremen za odr`uvawe na obukata, - informati~ka tehnologija i druga
oprema za vodewe na evidencija i - minimum pet lica vraboteni vo
redoven raboten odnos so visoko obrazovanie (ekonomski, ma{inski,
soobra}aen, elektro i praven fakultet), so najmalku pet godini rabotno
iskustvo od oblasta na transportot ili lica koi poseduvaat sertifikat
za obu~uva~i za profesionalna kompetentnost (stav 2). Ispitot
za profesionalna kompetentnost se polaga pred komisija formirana
od ministerot za transport i vrski (stav 3). Komisijata se sostoi od
pet ~lena od koi dva ~lena se od Ministerstvoto za transport i vrski,
eden od Stopanskata komora na Makedonija, eden od zdru`enijata na
prevoznici i eden od Soobra}ajniot fakultet (stav 4). ^lenovite na
komisijata za svojata rabota dobivaat nadomest (stav 5). Na kandidatite
koi go polo`ile ispitot im se izdava uverenie za polo`en ispit
za profesionalna kompetentnost (stav 6). Za polagawe na ispitot za
profesinalna kompetentnost se pla}a nadomestok (stav 7). Visinata
na nadomestokot treba da bide vo ramkite na napravenite tro{oci za:
obuka, literatura, potro{en materijal, tro{oci za ispitnata komisija
i drugo. Tro{kovnikot go utvrduva pravnoto lice od stavot 2 na ovoj
~len po prethodna soglasnost na ministerot za transport i vrski (stav
8). Na~inot, postapkata i programata za polagawe na ispitot za dobivawe
na sertifikat za profesionalna kompetentnost na upravitelot
ili od nego ovlastenoto lice odgovorno za prevoz , formata i sodr-
`inata na uverenieto za polo`en ispit i na sertifikatot za profes-
1208

ionalna kompetentnost, gi propi{uva ministerot za transport i
vrski (stav 9).
Spored ~len 100-a od istiot zakon, licata koi imaat najmalku
pet godini rabotno iskustvo vo transportot kako upravitel ili ovlasteno
lice odgovorno za prevoz i visoko obrazovanie, se osloboduvaat
od polagawe na ispitot za dobivawe na sertifikat za profesionalna
kompetentnost.
4. Soglasno ~len 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so
Ustavot i so zakonite.
Spored ~len 52 od Ustavot na Republika Makedonija, zakonite
i drugite propisi se objavuvaat pred da vlezat vo sila (stav 1) i ne mo-
`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e
popovolno za gra|anite (stav 4).
Prevozot vo patniot soobra}aj e reguliran so Zakonot za prevoz
vo patniot soobra}aj.
Spored ~len 1 od ovoj zakon, so ovoj zakon se ureduvaat uslovite
i na~inot za vr{ewe prevoz na patnici i stoki vo vnatre{niot i me|unarodniot
paten soobra}aj.
Spored ~len 2 od Zakonot, prevozot na patnici i stoki vo me|unarodniot
paten soobra}aj se vr{i soglasno so ovoj zakon i me|unarodni
dogovori i spogodbi {to gi ratifikuvala Republika Makedonija.
Uslovite za vr{ewe na prevoz vo patniot soobra}aj se utvrdeni
vo Glava II od Zakonot, kade vo ~lenot 4 stav 1 e predvideno deka doma-
{en prevoznik mo`e da vr{i prevoz na patnici i stoka vo vnatre{-
niot i me|unarodniot paten soobra}aj vrz osnova na licenca.
Spored ~len 8 stav 1 od ovoj zakon, licenca mo`e da dobie doma{no
pravno ili fizi~ko lice (vo natamo{niot tekst: prevoznik),
ako gi ispolnuva slednive uslovi:
1) da e vpi{an vo Centralniot registar i da ima registrirano
prete`na dejnost:vr{ewe na prevoz na patnici i stoka vo patniot soobra}aj,
2) da e sopstvenik na edno ili pove}e registrirani vozila za
oddelni vidovi na prevoz ili da ima dogovor za lizing, {to gi ispolnuvaat
posebnite tehni~ko-eksploatacioni uslovi propi{ani za vozila
za vr{ewe na oddelni vidovi na prevoz, pri {to za me|uop{tinskiot
i me|unarodniot liniski prevoz na patnici da e sopstvenik ili
da ima dogovor za lizing od najmalku dve vozila so kapacitet od najmalku
22 + 1 sedi{te po vozilo, a za posebniot liniski prevoz na patnici
da e sopstvenik ili da ima dogovor za lizing za najmalku edno vozilo
so kapacitet od najmalku 8 + 1 sedi{te,
3) da ima vraboteno vo redoven raboten odnos voza~i vo zavisnost
od brojot na motornite vozila, minimum eden voza~ po vozilo
1209

(avtobusi, tovarni vozila) {to gi ispolnuvaat uslovite propi{ani so
propisite za bezbednost na soobra}ajot na pati{tata;
4) da ima vraboteno avto-taksi voza~i;
5) vo voziloto so koe se vr{i avto-taksi prevoz na patnici da
ima vgradeno fiskalen aparat;
6) upravitelot ili ovlastenoto lice odgovorno za prevoz da
ima sertifikat za profesionalna kompetentnost;
7) da raspolaga so sopstven kapital od najmalku 2.000 evra vo denarska
protivvrednost po vozilo;
8) da ne e vo sila pravosilnata sudska presuda za krivi~no delo
protiv imotot, stopanstvoto ili bezbednosta vo javniot soobra}aj;
9) da ima vo sopstvenost kapacitet za parkirawe i odr`uvawe
na vozilata so koi }e go vr{i prevozot, kako i mesta za zadr`uvawe na
vozilata za vreme koga istite ne se koristat, ili dogovor zaveren na
notar za obezbedeno pravo na koristewe na takov kapacitet za period
od najmalku ~etiri godini i
10) da ima vraboteno voza~i koi imaat sertifikat za u~estvo vo
me|unarodniot prevoz na patnici i stoki.
Spored ~len 8-a od Zakonot, sertifikatot od ~lenot 8 stav 1
to~ka 6 na ovoj zakon go izdava Ministerstvoto za transport i vrski
vrz osnova na uverenie za polo`en ispit za profesinalna kompetentnost.
Stru~noto osposobuvawe na kandidatite za dobivawe na sertifikat
za profesionalna kompetentnost na upravitelot ili ovlastenoto
lice odgovorno za prevoz go vr{i pravno lice ovlasteno od ministerot
za transport i vrski, koe raspolaga so: - minimum 30 m 2 prostor
opremen za odr`uvawe na obukata, - informati~ka tehnologija i druga
oprema za vodewe na evidencija i - minimum pet lica vraboteni vo redoven
raboten odnos so visoko obrazovanie (ekonomski, ma{inski, soobra}aen,
elektro i praven fakultet), so najmalku pet godini rabotno
iskustvo od oblasta na transportot ili lica koi poseduvaat sertifikat
za obu~uva~i za profesionalna kompetentnost. Ispitot za profesionalna
kompetentnost se polaga pred komisija formirana od ministerot
za transport i vrski. Komisijata se sostoi od pet ~lena od koi
dva ~lena se od Ministerstvoto za transport i vrski, eden od Stopanskata
komora na Makedonija, eden od zdru`enijata na prevoznici i
eden od Soobra}ajniot fakultet. ^lenovite na komisijata za svojata
rabota dobivaat nadomest. Na kandidatite koi go polo`ile ispitot
im se izdava uverenie za polo`en ispit za profesionalna kompetentnost.
Spored ~len 9 od Zakonot, licencite i izvodot od licencite za
sekoe vozilo so koe }e se vr{i prevozot predvideni so ~lenot 7 od ovoj
zakon gi izdava Ministerstvoto za transport i vrski, osven licencite
i izvodot na licencite za op{tinski prevoz i avto-taksi prevoz na
patnici koi gi izdava gradona~alnikot na op{tinata, odnosno za gradot
Skopje gradona~alnikot na gradot Skopje. Licencite i izvodot od
1210

licencite se izdavaat so rok na va`ewe od ~etiri godini, osven licencite
za avto-taksi prevoz na patnici koi se izdavaat so rok na va`ewe
od edna godina. Za licencite {to se izdavaat so rok na va`ewe od ~etiri
godini, prevoznikot e dol`en vo rok od {est meseca pred istekot
na va`nosta na licencata da podnese barawe za izdavawe na nova licenca
do nadle`niot organ za nejzino izdavawe vo soglasnost so odredbite
od ~lenot 8 na ovoj zakon.
Soglasno ~len 100 stav 3 od Zakonot, koj e pomesten vo glavata
Preodni i zavr{ni odredbi, licencite {to se izdadeni pred vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon prodol`uvaat da va`at do istekot na rokot
za koj se izdadeni.
Spored ~len 100-a od ovoj zakon, licata koi imaat najmalku pet
godini rabotno iskustvo vo transportot kako upravitel ili ovlasteno
lice odgovorno za prevoz i visoko obrazovanie, se osloboduvaat od polagawe
na ispitot za dobivawe na sertifikat za profesionalna kompetentnost.
Od navedenata zakonska regulativa proizleguva deka prevozot
na patnici i stoki vo vnatre{niot i me|unarodniot paten soobra}aj
mo`e da vr{i doma{en prevoznik vrz osnova na licenca izdadena od
Ministerstvoto za transport i vrski, osven licencite i izvodot na
licencite za op{tinski prevoz i avto-taksi prevoz na patnici koi gi
izdava gradona~alnikot na op{tinata, odnosno za gradot Skopje gradona~alnikot
na gradot Skopje. Licencite se izdavaat so rok na va`ewe
od ~etiri godini, osven licencite za avto-taksi prevoz na patnici koi
se izdavaat so rok na va`ewe od edna godina. Za licencite {to se izdavaat
so rok na va`ewe od ~etiri godini, prevoznikot e dol`en vo rok
od {est meseca pred istekot na va`nosta na licencata da podnese barawe
za izdavawe na nova licenca do nadle`niot organ za nejzino izdavawe
vo soglasnost so odredbite od ~lenot 8 na ovoj zakon.
Eden od uslovite za dobivawe na licencata, utvrden so ~len 8
stav 1 to~ka 6 od Zakonot, e upravitelot ili ovlastenoto lice odgovorno
za prevoz da ima sertifikat za profesionalna kompetentnost.
Spored postapkata za izdavawe na ovoj sertifikat, koja e propi{ana
vo ~len 8-a od Zakonot, vakviot sertifikat go izdava Ministerstvoto
za transport i vrski, po polo`en ispit za profesionalna kompetentnost
pred komisija od pet ~lena formirana od ministerot za transport
i vrski, od koi dva ~lena se od Ministerstvoto za transport i
vrski, eden od Stopanskata komora na Makedonija, eden od zdru-
`enijata na prevoznici i eden od Soobra}ajniot fakultet. Pritoa,
zakonodavecot opredelil deka licata koi imaat najmalku pet godini
rabotno iskustvo vo transportot kako upravitel ili ovlasteno lice
odgovorno za prevoz i zavr{eno visoko obrazovanie, se osloboduvaat
od polagawe na ispitot za dobivawe na sertifikat za profesionalna
kompetentnost.
1211

So inicijativata se osporuva vakvoto zakonsko re{enie kako
nesoglasno so Ustavot, zatoa {to pravoto na osloboduvawe od polagaweto
na ovoj ispit se odnesuva samo na licata koi imaat najmalku
pet godini rabotno iskustvo vo transportot kako upravitel ili ovlasteno
lice odgovorno za prevoz i visoko obrazovanie, a ne i na drugite
lica koi isto taka imaat najmalku pet godini rabotno iskustvo vo transportot
kako upravitel ili ovlasteno lice odgovorno za prevoz, no
nemaat visoko obrazovanie, a koi lica, pred izvr{enite izmeni na
Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj, so koj e utvrdena ovaa obvrska,
bile oslobodeni od polagawe na ispit za profesionalna kompetentnost,
poradi {to so voveduvaweto obvrska za polagawe na ispitot na
ovie lica, se smeta deka Zakonot imal povratno dejstvo koe ne bilo popovolno
za gra|anite, {to bilo sprotivno na ~len 52 stav 4 od Ustavot.
Sudot oceni deka vakvite navodi vo inicijativata se neosnovani.
Ova od pri~ina {to legitimno pravo na zakonodavecot e da gi
utvrdi uslovite i na~inot za vr{ewe prevoz na patnici i stoki vo vnatre{niot
i me|unarodniot paten soobra}aj, vo koja smisla i da go uslovi
vr{eweto na ovoj prevoz so dobivawe na licenca pod uslovi utvrdeni
so zakon. Toa nesomneno zna~i i ovlastuvawe na zakonodavecot,
da ceni i po potreba da gi menuva, dopolnuva ili ukinuva uslovite za
vr{ewe na ovoj prevoz, vklu~itelno i uslovite za dobivawe na licenca,
so cel doprecizirawe na odredbite i usoglasuvawe na ovaa regulativa
so pravnata regulativa na Evropskata Unija so koja se regulira
prevozot na patnici i stoka vo patniot soobra}aj. Pritoa, zakonodavecot
e obvrzan da obezbedi uslovite koi gi propi{uva da se odnesuvaat
podednakvo na site zainteresirani za vr{ewe na ovaa dejnost.
Vo smisla na navedenoto treba da se ceni i opredelbata na zakonodavecot
za osloboduvaweto od polagawe na ispitot za dobivawe na
sertifikat za profesionalna kompetentnost na licata koi imaat
najmalku pet godini rabotno iskustvo vo transportot kako upravitel
ili ovlasteno lice odgovorno za prevoz i visoko obrazovanie. Spored
Sudot, stanuva zbor za pra{awe na celishodnost {to e vo nadle`nost
na zakonodavecot. Imeno, zakonodavecot e toj koj ja ceni opravdanosta
za polagawe na ispitot kako uslov za dobivawe licenca, vo koja smisla
ja ceni i opravdanosta na toa dali licata koi imaat opredeleno
rabotno iskustvo i opredelen stepen na obrazovanie, treba ili ne
treba da go polagaat ispitot za dobivawe na sertifikat za
profesionalna kompetentnost. Vo ovaa smisla, zakonodavecot se
opredelil, so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
prevoz vo patniot soobra}aj ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 127/2006), da ja propi{e postapkata za polagawe na
ovoj ispit (~len 8-a), no i da go stesni krugot na lica koi }e bidat
oslobodeni od polagawe na ispitot, na na~in {to od ovie lica }e se
bara, osven da imaat najmalku pet godini rabotno iskustvo vo
transportot kako upravitel ili ovlasteno lice odgovorno za prevoz,
1212

kako {to bilo regulirano pred navedenite zakonski izmeni, da imaat
zavr{eno i visoko obrazovanie.
Od ustavnopraven aspekt, od zna~ewe e deka vakvoto osloboduvawe
se odnesuva podednakvo za site lica koi go ispolnuvaat ovoj
uslov, {to zna~i deka nema diskriminacija na gra|anite koi se nao|aat
vo ista fakti~ka i pravna situacija. Toa zna~i deka site lica koi sakaat
da steknat licenca za vr{ewe prevoz vo patniot soobra}aj, nezavisno
dali stanuva zbor za dobivawe na licenca za prvpat ili za dobivawe
na nova licenca poradi istekot na rokot na va`ewe na prethodno
izdadenata licenca, treba da gi ispolnuvaat propi{anite uslovi so
zakonot koj e vo sila, a toa zna~i deka, dokolku ne go ispolnuvaat uslovot
za osloboduvawe od polagawe na ispit za dobivawe na sertifikat
za profesionalna kompetentnost, istite }e treba da go polagaat ovoj
ispit, na na~in i postapka propi{ana so zakonot. Vaka propi{anite
pravila na odnesuvawe ne podrazbiraat povratno dejstvo na Zakonot,
kako {to se naveduva vo inicijativata, zatoa {to nesporno e deka Zakonot
vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija," {to zna~i deka propi{aniot re`im
za dobivawe na licenca va`i po vleguvaweto vo sila na zakonskite
odredbi, pri {to zakonodavecot jasno opredelil deka licencite {to
se izdadeni pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prodol`uvaat da
va`at do istekot na rokot za koj se izdadeni.
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka ~lenot 8-a i ~lenot
100-a od Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj ne predviduvaat povratno
dejstvo na Zakonot, poradi {to ne go postavi pra{aweto za nivnata
soglasnost so ~len 52 stav 4 od Ustavot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od
ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran
Sulejmanov.
1213

1214

100. U. br. 40/2009 (22. 04. 2009)
Osporena odredba
Krivi~noto delo Zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe
od ~l. 353 od Krivi~niot zakonik („SV RM," br. 37/1996, 80/
1999, 4/2002, 43/2003, 19/2004, 81/2005, 60/2006, 73/2006 i 7/2008)
Sodr`ina na osporenata odredba
Zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe
^len 353
(1) Slu`beno lice koe so iskoristuvawe na svojata slu`bena
polo`ba ili ovlastuvawe, so pre~ekoruvawe na granicite na svoeto
slu`beno ovlastuvawe ili so neizvr{uvawe na svojata slu`bena dol-
`nost }e pribavi za sebe ili za drug nekakva korist ili na drug }e mu
nanese {teta, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini.
(2) Ako storitelot na deloto od stav 1 }e pribavi pogolema
imotna korist ili }e predizvika pogolema imotna {teta ili pote{ko
}e gi povredi pravata na drug, }e se kazni so zatvor od {est meseci do
pet godini.
(3) Ako storitelot na deloto od stav 1 pribavi zna~itelna imotna
korist ili nanese zna~itelna {teta, }e se kazni so zatvor od edna
do deset godini.
(4) So kazna od stavovite 1, 2 i 3 }e se kazni i odgovorno lice,
odgovorno lice vo stransko pravno lice {to ima pretstavni{tvo ili
vr{i dejnost vo Republika Makedonija ili lice {to vr{i raboti od
javen interes, ako deloto e storeno vo vr{ewe na negovoto posebno
ovlastuvawe ili dol`nost.
(5) Ako deloto od stav 1 e storeno pri vr{ewe javni nabavki
ili na {teta na sredstvata od Buxetot na Republika Makedonija, od
javnite fondovi ili od drugi sredstva na dr`avata, storitelot }e se
kazni so zatvor najmalku ~etiri godini.
Pri~ini za osporuvawe
Podnositelot vo inicijativata najnapred gi citira odredbite
od ~l. 14 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija, ~l. 1 od Krivi~niot
zakonik i ~l. 7 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite
prava i osnovnite slobodi. Spored navodite vo inicijativata, ~l. 14
1215

od Ustavot {titel edna va`na pridobivka od gra|anskite i politi~kite
prava, kako del od osnovnite ~ovekovi prava, a toa e zakonitosta
vo izrekuvaweto na kazni pravnata sigurnost. Konsekvenca od na~eloto
na zakonitost bilo na~eloto za barawe za preciznost na opisot
na krivi~nite dela. Vo inicijativata ponatamu se uka`uva deka objekt
na za{tita na krivi~noto delo od ~l. 353 od Krivi~iot zakonik e vr{-
eweto na slu`benata dol`nost. Vo vrska so terminot zloupotreba na
slu`benata polo`ba, teorijata pravela razlika pome|u zloupotreba
vo objektivna i vo subjektivna smisla. Vo objektivna smisla pod ovoj
poim se podrazbiral formalen i sodr`inski nesklad pome|u postapkata
na slu`benoto - odgovornoto lice i propisite so koi e opredelen
delokrugot na negovite ovlastuvawa, {to se sostoel vo vtorata i
tretata forma na dejstvieto na izvr{uvawe – pre~ekoruvawe na ovlastuvawata
i neizvr{uvawe na slu`benata dol`nost. Spored podnositelot
na inicijativata, od ustavnopraven aspekt na soglasnost so ~l.
14 st. 1, tuka ne postoel nikakov problem.
Problemati~na za podnositelot bila subjektivnata smisla na
poimot zloupotreba (iskoristuvawe) koja podrazbirala postapuvawe
na slu`benoto - odgovornoto lice koe e formalno vo granicite na negovite
ovlastuvawa, no e motivirano pred se so negovi li~ni interesi,
a ne so interesite na slu`bata. Dejstvieto na izvr{uvawe bilo dadeno
na o{t na~in so prvata forma kako "iskoristuvawe na slu`benata
polo`ba," pa podnositelot zaklu~uva deka bilo mo`no postapuvaweto
da ne bilo sprotivno na nitu eden propis, a sepak da se smetalo za
krivi~no delo.
Vo ovoj del krivi~noto delo bilo vo sprotivnost so ~l. 14 st. 1
od Ustavot i so ~l. 1 od Krivi~niot zakoni, zatoa {to se ostaval prostor
za vodewe na postapki i kaznuvawe na lica za dejstvija koi ne se
precizno opredeleni kako dejstvija na izvr{uvawe na krivi~no delo,
ne postoela jasna granica pome|u zabranetoto i dozvolenoto. So toa se
sozdavala pravna nesigurnost i pri primenata na ova krivi~no delo na
konkretni situacii se poa|alo od subjektivni vrednosni procenki na
organite na progonot, {to im sozdavalo mnogu komotna situacija, bidej}i
vo praktikata zna~itelno im ja namaluvalo obvrskata postapkite
da gi potkrepat so dokazi. Ova krivi~no delo bilo "kau~uk paragraf"
bidej}i premnogu ~ove~ki povedenija mo`ele da se podvedat pod nego, a
bile propi{ani seriozni zatvorski kazni.
Krivi~noto delo od ~l. 353 bilo relikt od minatoto, ~ija {to
namena bila da sankcionira opredeleni povedenija na slu`beni i
ovlasteni lica, obi~no povrzani so vr{eweto na diskrecioni ovlastuvawa.
Vo dene{niot praven poredok imalo se pomalku diskrecioni
ovlastuvawa. Denes postoeweto na ova krivi~no delo vo ovaa forma
bilo ~esto zloupotrebuvano za inicirawe na postapki od strana na politi~kite
subjekti od revan{isti~ki pobudi, i kako takvo pretstavuvalo
alatka koja slu`ela za me{awe na politikata vo nezavisnoto
1216

sudstvo, pa opstojuvaweto na krivi~noto delo vo negovata "subjektivna"
forma bilo politi~ki motivirano, namesto pravno.
Podnositelot na inicijativata, smeta deka pravilnoto vr{ewe
na slu`benata dol`nost i ovlastuvawa bile dovolno za{titeni so
drugite dela od istata glava i so mala korekcija na ~l. 353, na na~in
{to op{to dadenoto dejstvie na izvr{uvawe kako "iskoristuvawe na
slu`benata polo`ba," ako ne mo`elo pokonkretno da se definira,
barem sekoga{ da moralo da bide povrzano so kr{ewe na kakov i da e
va`e~ki propis – zakon, pravilnik, uredba, statust, delovnik ili
drugo.
Od navedenite pri~ini so inicijativata se predlaga Sudot da
povede postaka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 353 od Krivi~niot
zakonik na Republika Makedonija.
Ustavnosudska praktika
Ustavniot sud so Re{enie U. br. 10/2008 od 27. 02. 2008 godina ne
povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na podnaslovot: "Nesovesno
rabotewe vo slu`bata" i na ~l. 353-v od Krivi~niot zakonik
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 37/1996, 80/1999, 4/
2002, 43/2003, 19/2004, 81/2005, 60/2006, 73/2006 i 7/2008).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Poa|aj}i od analizata na
sodr`inata na osporeniot ~len, a od aspekt na ovie navodi vo inicijativata,
proizleguva deka vo ovoj ~len zakonodavecot se opredelil za
alternativno odreduvawe na dejstvieto na ova krivi~no delo. Imeno
od opisot na bitieto na deloto (st. 1) proizleguva deka ova delo mo`e
da se izvr{i so: 1. povreda na zakonskite propisi za sudir na interesite
ili za sovesno postapuvawe pri vr{eweto na diskreciono ovlastuvawe,
2. so propu{tawe na dol`en nadzor ili 3. so o~igledno nesovesno
postapuvawe na drug na~in.
Posledniot na~in na izvr{uvawe na deloto vsu{nost se sostoi
vo svesno nepravilno vr{ewe na slu`bata koe mo`e da se manifestira
na razli~ni na~ini, odnosno so postapuvawe sprotivno na zakonskite
propisi za rabotewe vo slu`bata, nepridr`uvawe na tehni~kite i drugite
pravila pri raboteweto, neprezemawe na soodvetni merki za efikasno
obavuvawe na slu`bata, propu{tawe na slu`beni dol`nosti i
sli~no. Od samiot opis na deloto me|utoa proizleguva deka ne sekoe
nesovesno vr{ewe na slu`bata pretstavuva krivi~no delo, kako {to
smeta podnositelot na inicijativata. Imeno, samiot zakon utvrduva
opredelen kvalifikativ, odnosno stepen na nesovesnost koj mora da
bide ispolnet za da postoi krivi~nopravna odgovornost. Imeno, Zakonikot
bara takvoto nesovesno postapuvawe vo vr{eweto na slu`benite
ovlastuvawa i dol`nosti da bide o~igledno. Toa prakti~no zna~i
deka sekoe nesovesno vr{ewe na slu`bata sî u{te ne zna~i krivi~no
delo, tuku samo ona odnesuvawe koe spored okolnostite na slu~ajot,
1217

mo`e da se smeta za o~igledno nesovesno postapuvawe na slu`benoto
lice. Ottuka za opredeluvawe na ovoj oblik na dejstvieto na krivi-
~noto delo nesovesno rabotewe vo slu`bata od zna~ewe e opredeluvaweto
na toa {to se podrazbira pod poimot "o~igledno," {to e isto
taka zna~ajno i za razgrani~uvawe na ova delo od nesovesnoto postapuvawe
za koe postoi disciplinska odgovornost. Odreduvaweto na ovoj
poim pak e zada~a na sudot, koj vo sekoj konkreten slu~aj, so ogled na
site objektivni i subjektivni okolnosti na deloto procenuva dali
stanuva zbor za o~igledno nesovesno postapuvawe na slu`benoto lice.
Pokraj toa, kaj ova krivi~no delo zakonski kriminalizirano ne
e samo dejstvieto na izvr{uvawe. Pokraj dejstvieto (storuvawe, propu-
{tawe) za postoeweto na deloto potrebno e da nastapi i opredelena
posledica koja se sostoi vo pribavuvawe, za sebesi ili za drug, na
nekakva korist ili nanesuvawe na {teta (obi~na, pogolema ili zna-
~itelna korist odnosno {teta ili pote{ka povreda na pravata na
drug). Zna~i stanuva zbor za slo`eno delo, so kombiniran zakonski
opis opredelen preku pove}e oblici (dejnosten i posledi~en opis).
Ottuka proizleguva deka zakonodavecot, iako pravnotehni~ki
go propi{al dejstvieto na izvr{uvawe taka {to toa opfa}a, pokraj
izre~no i precizno opredelenite, i dejstvija koi se nedefinirani,
sepak na precizen na~in opredelil koga }e se smeta deka e izvr{eno
krivi~noto delo nesovesno rabotewe vo slu`bata, poradi {to za Sudot
se neprifatlivi navodite vo inicijativata deka odredbata bila
neprecizna, nepodobna za primena i deka ovozmo`uvala diskreciono
pravo na javniot obvinitel vo nejzinata primena“.
2. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 138/2007 od 19. 12. 2007 godina
ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 353 st. 5 od
Krivi~niot zakonik ("SV RM," br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/2003, 19/
2004, 81/2005, 60/2006 i 73/2006).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Pri vaka {iroka opredelba
na poimot slu`beno lice, zakonodavecot ocenil deka slu`benite lica
koi rabotat so sredstva od Buxetot ili drugi fondovi ili sredstva na
dr`avata ili koi sproveduvaat postapka za javni nabavki, imaat
posebna odgovornost kon doverenite sredstva i nezakonitoto postapuvawe
so ovie sredstva gi tangira site gra|ani vo Republikata,
odnosno pretstavuva povreda na postapkata za javni nabavki koja zaradi
posebnata specifika e uredena so poseben zakon, poradi {to ocenil
deka, imaj}i gi predvid celite na kaznuvaweto utvrdeni so ~l. 32
od ovoj zakonik, potrebna e posebna za{tita od vakov vid krivi~ni
dela, koja se izrazuva preku utvrduvawe po vid i visina na pote{ki
sankcii za storitelite na ova krivi~no delo. Zna~i, zaostrenite sankcii
vo st. 5 na ~l. 353 od Zakonikot, ne se poradi formata na sopstvenosta,
kako {to se naveduva vo inicijativata, tuku se odraz na posebnata
odgovornost na slu`benoto lice za zakonito postapuvawe so
doverenite buxetski sredstva ili drugi sredstva na dr`avata. Pritoa,
1218

treba da se ima predvid deka stanuva zbor za sredstva {to se obezbedeni
od gra|anite, preku uplata na danoci i drugi javni dava~ki, od koi
se ostvaruvaat brojni so Ustav i so zakon garantirani prava na gra|anite
(socijalni, zdravstveni, obrazovni i dr.), poradi {to nezakonitoto
postapuvawe so ovie sredstva povlekuva posledici po ostvaruvaweto
na ovie prava na gra|anite.
Ottuka, proizleguva deka utvrduvaweto na zloupotrebata na
slu`benata polo`ba i ovlastuvawe za slu`benite lica koi rabotat so
sredstva od Buxetot ili drugi fondovi ili sredstva na dr`avata ili
koi sproveduvaat postapka za javni nabavki, kako pote`ok oblik na
krivi~noto delo - zloupotrebata na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe
i soodvetno na toa, propi{uvaweto na povisoka kazna zatvor za
storitelot na vakvoto krivi~no delo vo odnos na kaznata za storitelot
na osnovniot oblik na ova krivi~no delo, utvrdeni vo osporeniot
st. 5 od ~l. 353 od Zakonikot, e vo ramkite na ustavnoto ovlastuvawe na
zakonodavecot da gi opredeli krivi~nite dela, vidovite na kazni i
nivnata visina, vodej}i smetka za na~eloto na zakonitost vo kaznenoto
pravo, poradi {to Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto
za toa deka so osporenata odredba se povreduvale vladeeweto na pravoto
i pravnata za{tita na sopstvenosta, kako temelni vrednosti na
ustavniot poredok na Republika Makedonija, garantirani so ~l. 8 st. 1
al. 3 i 6 od Ustavot“.
3. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 239/2001 od 17. 04. 2002 godina
ne povel postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~lenovite 166, 167,
168, 169 i 170 stav 1 vo delot "drug propis" od Krivi~niot zakonik
("SV RM," br. 37/1996, 80/1999 i 4/2002).
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Vo kontekst na navedenoto
zna~aen e ~l. 7 od Krivi~niot zakonik vo koj e utvrdeno deka krivi~no
delo e protivpravno delo {to so zakon e opredeleno kako krivi~no
delo i ~ii obele`ja se opredeleni so zakon.
Pritoa, samiot fakt {to pri formuliraweto, odnosno opredeluvaweto
na bitieto na oddelni krivi~ni dela, kako {to e slu~ajot i
za konkretnite krivi~ni dela utvrdeni vo osporenite ~lenovi, kaznivosta
e utvrdena i vo odnos na nepo~ituvaweto, odnosno nepridr`uvaweto
osven kon zakon i kon drug propis, spored misleweto na Sudot
e irelevanten i ne e od vlijanie za neustavnosta na ovie odredbi od
ovoj zakonik. Ova osobeno od pri~ini {to vo konkretniot slu~aj e
bitno deka krivi~nite dela i nivnite obele`ja se utvrdeni so zakon,
so {to vo celost e ispo~ituvano, odnosno zapazeno ustavnoto na~elo
na zakonitost vo opredeluvaweto na krivi~nite dela, pri {to zakonodavecot
e sosema sloboden, odnosno so ni{to ne e ograni~en vo toa.
4. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 174/2000 od 31. 01. 2001 godina
ne povel postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 341 st. 2, vo delot
{to glasi: "ili so op{ta" od Krivi~niot zakonik ("SV RM" br. 37/96
i 80/1999).
1219

Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Krivi~noto delo predvideno
so ~l. 341 od Krivi~niot zakonik "neodzivawe na poziv i odbegnuvawe
na voena slu`ba" po svoeto bitie podrazbira bez opravdani
pri~ini neodzivawe na pokana i odbegnuvawe na voena slu`ba, kriewe
zaradi odbegnuvawe na voenite obvrski, napu{tawe na zemjata i ostanuvawe
vo stranstvo so cel da se odbegne voveduvawe na voenata evidencija,
lekarski pregled, regrutirawe, slu`ewe na voeniot rok, soop-
{tuvawe na voen raspored ili u~estvo na voena ve`ba, povikuvawe i
pottiknuvawe na pove}e lica za neizvr{uvawe na voenata obvrska.
Ovie dela, vo zavisnost od kriminalno.-politi~kata ocenka za nivnata
te`ina, se propi{ani kako osnovni ili pote{ki dela. So ova krivi~no
delo vsu{nost e krivi~no pravno za{titeno ustavnoto pravo i dol-
`nost na gra|anite na odbrana na Republikata.
Dejstvieto na storuvawe na krivi~noto delo se javuva vo pove}e
oblici definirani vo odredbata na ~l. 341 od Zakonot, me|u koi i dejstvieto
na storuvawe na deloto od stavot 2 {to se sostoi vo kriewe za
da se odbegne izvr{uvawe na obvrskata od st. 1, {to zna~i deka krieweto
e so namera da se odbegne voena obvrska za ~ie izvr{uvawe gra|aninot
e povikan so poedine~na ili op{ta pokana od {to proizleguva
deka gra|aninot - voeniot obvrznik znael za obvrskata i svesno se krie
so namera da ja odbegne obvrskata {to pretstavuva kvalifikativen
element na deloto {to e sankcionirano. Pri toa, spored misleweto na
Sudot ne e od bitno zna~ewe kako do{ol da znae za svojata obvrska,
dali preku poedine~na pokana ili op{ta pokana za ~ie izvr{uvawe
gra|aninot e povikan.
Isto taka, Sudot smeta deka na osporeniot del od odredbata na
st. 2 od ~l. 341 od Zakonot ne mo`e da i se prigovori i poradi toa {to
i Zakonot za odbrana kako oblik na povikuvawe na gra|anite - voeni
obvrznici ja predviduva op{tata pokana. Imeno, zakonodavecot trgnuvaj}i
od zna~eweto na odbranata na zemjata i sostojbite koi mo`at da
nastanat vo vrska so odbranata, op{tata pokana ja predviduva so cel
ostvaruvawe na ustavnite prava i dol`nosti vo odbranata na zemjata.
Spored misleweto na Sudot izostavuvaweto na op{tata pokana
od st. 1 na ~l. 341 od Zakonot pri negovoto izmenuvawe, ne mo`e da se
prifati kako argument za nesoglasnost na st. 2 od ovoj ~len so temelnata
vrednost vladeewe na pravoto utvrdena vo ~l. 8 od Ustavot i so
~l. 51 od Ustavot zatoa {to so ovaa odredba e inkriminiran drug
oblik na dejstvie na krivi~noto delo.
1220
Sporno pravno pra{awe
Pri izgotvuvaweto na referatot kako sporno se postavi slednovo
pravno pra{awe:
- Dali krivi~noto delo od ~l. 353 od Krivi~niot zakonik – zloupotreba
na slu`benata pol`ba i ovlastuvawe, po na~inot na koj e

formulirano dejstvieto na izvr{uvawe, e vo soglasnost so ~l. 14 st. 1
od Ustavot?
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
osnovnite slobodi i prava na gra|aninot priznati vo me|unarodnoto
pravo i utvrdeni so Ustavot i vladeeweto na pravoto, se temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 14 st. 1 od Ustavot, nikoj ne mo`e da bide kaznet za
delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili so drug
propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna.
Spored ~l. 51 st. 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakonite.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka na~eloto na
zakonitost vo Republika Makedonija, podignato na rang na ustavno na-
~elo. Vo kaznenoto pravo ova na~elo se iska`uva preku principot za
zakonska opredelenost na kaznivite dela i na kaznite i slu`i kako
garant za pravata i slobodite na gra|anite od edna strana i kako garant
za ostvaruvaweto na kaznenata politika na zemjata, vgradena vo
nejzinite kazneni zakoni, od druga strana.
Na~eloto na zakonitost vo kaznenoto pravo gi sodr`i slednite
elementi: dr`avata da gi proglasi kako kaznivi dela povedenijata na
~ovekot so koi se povreduvaat ili zagrozuvaat individualnite slobodi
i prava, dr`avata da gi opredeli na krajno precizen na~in bitijata na
kaznivite dela, za sekoe kaznivo delo da propi{e soodvetna kazna {to
e nu`na i pravedna i precizno da gi odredi granicite na kaznata i na
drugite sankcii, dr`avata striktno da gi opredeli ovlastuvawata na
sudot i na drugite organi vo primenata na kaznenopravnite normi,
nikoj da ne mo`e da bide kaznet za delo {to pred da e storeno ne bilo
so zakon propi{ano kako kaznivo delo, odnosno kon nikoj da ne mo`e
da bide izre~ena kazna {to ne e predvidena so zakon.
Pritoa, vidovite na kazni i nivnata visina so Ustavot ne se
opredeleni, tuku e prepu{teno tie da se opredelat so zakon, vodej}i
pritoa smetka za ~l. 54 st. 4 od Ustavot spored koj ograni~uvaweto na
slobodite i pravata ne mo`e da se odnesuva na pravnata odredenost na
kaznivite dela i kaznite.
Vo ovaa smisla, so Krivi~niot zakonik se utvrduvaat osnovnite
na~ela i op{ti instituti od materijalno praven karakter, so koi se
opredeluva op{tiot poim na krivi~noto delo, se definiraat pretpostavkite
i uslovite na krivi~nata odgovornost i se utvrduvaat osnovite
za nivnoto isklu~uvawe, se utvrduva sistem na sankcii i poblisku
se odreduvaat uslovite za primena na sankciite, kako i se propi{uva-
1221

at konkretnite krivi~nite dela i sankciite koi mo`at da se izre~at
za sekoe krivi~no delo.
So ~l. 1 od Krivi~niot zakonik, se utvrduva deka na nikogo ne
mo`e da mu bide izre~ena kazna ili druga krivi~na sankcija za delo,
koe, pred da bide storeno, ne bilo so zakon opredeleno kako krivi~no
delo i za koe ne bila propi{ana kazna so zakon.
^lenot 353 od Krivi~niot zakonik, koj e osporen so inicijativata,
e sistematiziran vo Posebniot del od Zakonikot, vo glavata triesetta,
vo koja se opfateni delata so koi se napa|a slu`benata dol`nost,
dejstvijata so koi se naru{uva zakonitoto i pravilnoto izvr{uvawe
na delokrugot, odnosno obvrskite i ovlastuvawata na dr`avnite
organi i drugi subjekti so javni ovlastuvawa. Iako objekt na za{tita
na delata od ovaa glava e prvenstveno slu`benata dol`nost, preku
ovie dela istovremeno se za{tituvaat i drugi individualni i op{testveni
dobra i vrerdnosti kako {to se slobodite i pravata na ~ovekot,
imotot i sli~no. Vo osporeniot ~l. 353 e sankcionirana zloupotrebata
na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe.
Krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe
po svoite pravni karakterisitiki e dolo od op{ta i supsidijarna
priroda, {to zna~i deka odredeno dejstvie protiv slu`benata
dol`nost ne mo`e da se kvalifikuva pod ovaa odredba, dokolku vo nego
se sodr`ani obele`ja na nekoe od posebnite dela protiv slu`benata
dol`nost.
Osnovniot oblik na deloto i site negovi elementi, vklu~uvaj}i
go i dejstvieto na izvr{uvawe e propi{an vo st. 1 od ovoj ~len, spored
koj slu`beno lice koe so iskoristuvawe na svojata slu`bena polo`ba
ili ovlastuvawe, so pre~ekoruvawe na granicite na svoeto slu`beno
ovlastuvawe ili so neizvr{uvawe na svojata slu`bena dol`nost }e
pribavi za sebe ili za drug nekakva korist ili na drug }e mu nanese
{teta, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini.
Vo st. 2 i 3 sankcionirani se pote{kite odnosno kvalificiranite
oblici na ova delo koi se sostojat vo pribavuvawe na pogolema
imotna korist ili predizvikuvawe na pogolema imotna {teta ili pote{ka
povreda na pravata na drug (propi{anata kazna kazna zatvor e od
{est meseci do pet godini), odnosno vo pribavuvawe na zna~itelna
imotna korist ili nanesuvawe na zna~itelna {teta (za {to e propi-
{ana kazni zatvor od edna do deset godini)
Vo st. 4 na osporeniot ~l. od Zakonot e predvidena krivi~no
pravna odgovornost za delata od prethodnite stavovi i za i odgovorno
lice, odgovorno lice vo stransko pravno lice {to ima pretstavni{tvo
ili vr{i dejnost vo Republika Makedonija ili lice {to vr{i raboti
od javen interes, ako deloto e storeno vo vr{ewe na negovoto
posebno ovlastuvawe ili dol`nost.
Vo st. 5 e predviden kvalificiraniot oblik na deloto vo slu~aj
koga toa e storeno pri vr{ewe javni nabavki ili na {teta na sredst-
1222

vata od Buxetot na Republika Makedonija, od javnite fondovi ili od
drugi sredstva na dr`avata (propi{anata kazna zatvor e najmalku
~etiri godini) 31
Iako so inicijativata se osporuva ~l. 353 od Krivi~niot zakonik
vo celost, vo su{tina navodite se odnesuvaat na na~inot na koj zakonodavecot
go propi{al eden od oblicite na dejstvieto na izvr{uvawe
na ova krivi~no delo, a koj se sostoi vo iskoristuvawe na slu`benata
polo`ba i ovlastuvawe. Imeno za podnositelot bila problemati-
~na subjektivnata smisla na poimot zloupotreba (iskoristuvawe) koja
podrazbirala postapuvawe na slu`benoto – odgovornoto lice koe e
formalno vo granicite na negovite ovlastuvawa, no e motivirano pred
se so negovoi li~ni interesi, a ne so interesite na slu`bata. Poradi
toa {to dejstvieto na izvr{uvawe bilo dadeno na o{t na~in so prvata
forma kako "iskoristuvawe na slu`benata polo`ba," podnositelot
zaklu~uva deka bilo mo`no postapuvaweto da ne bilo sprotivno na
nitu eden propis, a sepak da se smetalo za krivi~no delo. Za podnositelot
vakvata norma bila neprecizna, i ostavala prostor za vodewe na
postapki i kaznuvawe na lica za dejstvija koi ne se precizno opredeleni
kako dejstvija na izvr{uvawe na krivi~no delo.
Poa|aj}i od analizata na sodr`inata na osporeniot ~len, a od
aspekt na ovie navodi vo inicijativata, proizleguva deka vo ovoj ~len
zakonodavecot se opredelil za alternativno odreduvawe na dejstvieto
na ova krivi~no delo. Imeno od opisot na bitieto na deloto (st. 1)
proizleguva deka ova delo mo`e da se izvr{i so: 1. iskoristuvawe na
slu`benata polo`ba ili ovlastuvawe, 2. so pre~ekoruvawe na granicite
na slu`benoto ovlastuvawe ili 3. so neizvr{uvawe na slu`benata
dol`nost.
Kaj prviot oblik na dejstvieto na izvr{uvawe na krivi~noto
delo zloupotreba na slu`benata pol`ba ili ovlastuvawe stanuva zbor
vsu{nost za iskoristuvawe na slu`benata polo`ba ili ovlastuvawe
od strana na slu`benoto lice, koe postapuvawe e nezakonito i nepravilno
vo materijalna smisla, iako izvr{itelot ostanuva vo ramkite na
delokrugot na organot i granicite na negovata nadle`nost. Slu`benoto
lice ja iskoristuva okolnosta {to e ovlasten da postapuva vo dadenata
situacija za ostvaruvawe na odredeni svoi celi (postignuvawe
na imotna korist ili nanesuvawe na {teta na drug). Ovoj oblik na zloupotreba
na slu`benata polo`ba nao|a primena koga slu`benoto lice
e ovlasteno da odlu~uva vrz osnova na sopstvena ocenka, koga e ovlasteno
da ja ceni celishodnosta na konkretnata situacija i vrz osnova
na toa da donese odluka. Dokolku vidot na odlukata e determiniran od
31
Уставноста на одредбата од член 353 став 5 Уставниот суд ја ценел
и со Решение У.бр. 138/2007 од 19 декември 2007 година не повел постапка
за оценување на уставноста. (подетално во делот од рефератот во кој е
дадена уставно-судската практика)
1223

li~ni koristoqubivi motivi, a ne od interesite na slu`bata, se ostvaruva
ovoj oblik na krivi~noto delo.
Za podnositelot na inicijativata e sporna t.n. subjektivna smisla
na zloupotrebata na slu`benata dol`nost, koja ja razlikuva teorijata
na krivi~noto pravo i koja postoi koga slu`benoto lice objektivno
ostanuva vo granicata na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe, no
ne dejstvuva vo interes na slu`bata, tuku zaradi sopstven interes, za
razlika od zloupotrebata vo objektivna smisla, koga slu`benoto lice
postapuva nadvor od granicite na pravnata norma, preku pre~ekoruvawe
na granicite na slu`benata dol`nos ili neizvr{uvawe na slu-
`benata dol`nost.
Navodite vo inicijativata vo ovaa smisla za nas se neprifatilivi
od pri~ina {to zakonskoto bitie na zloupotrebata na slu`benata
polo`ba spored Krivi~niot zakonik e zasnovano vrz edinstvoto
na objektivnoto i subjektivnoto sva}awe. Ova zna~i deka podelbata
na zloupotrebata vo objektivna i vo subjektivna smisla vo na{eto
krivi~no pravo ne e od zna~ewe, bidej}i za postoewe na sekoja zloupotreba
kako krivi~no delo potreben e i subjektiven element - namera
da se pribavi imotna korist odnosno da se nanese {teta.
Pokraj toa, kaj ova krivi~no delo zakonski kriminalizirano ne
e samo dejstvieto na izvr{uvawe. Pokraj dejstvieto (storuvawe, propu-
{tawe) za postoeweto na deloto potrebno e da nastapi i opredelena
posledica koja se sostoi vo pribavuvawe za sebesi ili za drug na nekakva
korist ili nanesuvawe na {teta (obi~na, pogolema ili zna~itelna
korist odnosno {teta ili pote{ka povreda na pravata na drug).
Pokraj toa, subjektivnata strana na ovie dela sekoga{ pretpostavuva
umisla, odnosno svest i sakawe da se iskoristi sopstvenata slu`bena
polo`ba i ovlastuvawe, odnosno da se pre~ekori granicata na slu`benoto
ovlastuvawe ili da ne se izvr{i slu`benata dol`nost. Tokmu
od tuka proizleguva deka ne sekoja zloupotreba na slu`benata dol`nost
pretstavuva krivi~no delo, odnosno deka krivi~nopravniot poim
na zloupotrebata e vrzan po pravilo za namerata na storitelot (slu`benoto
lice) vo vr{eweto na slu`bata za sebe ili za drug da pribavi
imotna korist ili na drug da mu pri~ini {teta. Takvata naamera se
ostvaruva so razli~ni dejstvija, od koi nekoi se elementi na op{toto
krivi~no delo zloupotreba na slu`benata polo`ba (~l. 353 od Krivi~niot
zakonik), a nekoi se elementi na drugite, posebni krivi~ni
dela protiv slu`benata dol`nost koi isto taka imaat karakter na
zloupotreba (pr. deloto izmama vo slu`bata od ~l. 355 od Krivi~niot
zakonik, primawe potkup od ~len 357, protivzakonski posreduvawe od
~l. 359 od Zakonikot)
Navodite vo inicijativata deka primenata na ova delo sozdavala
pravna nesigurnost i deka organite na progonot gi stavala vo komotna
pozicija, za nas se neprifatlivi, od pri~ina {to primenata na
odredbite od Posebniot del na Krivi~niot zakonik vo konkretni
1224

slu~ai sekoga{ e fakti~ko pra{awe, odnosno ocenka na sudot koj ja
vodi krivi~nata postapka e dali vo konkretniot slu~aj se ostvareni
zakonskite elementi na krivi~noto delo za koe se tovari obinetiot od
{to }e zavisi i negovata krivi~na odgovornost. Za primenata na odredbata,
od ustaven aspekt e zna~ajno dali taa gi sodr`i jasno i precizno
site elementi vrz osnova na koi mo`e da se utvrdi kaznenopravnata
odgovornost na storitelot za negovoto protivpravno povedenie. Ova
osobeno se odnesuva na dejstvieto na izvr{uvaweto koe, soglasno na-
~eloto na zakonitost, mora da bide utvrdeno vo zakonskiot opis. So
toa se obezbeduva samo povedenie {to e soodvetno so zakonskiot opis
da mo`e da se podvede pod taa odredba i da se smeta za krivi~no delo.
Izborot na zakonodavnopravnata tehnika pri utvrduvawe na opisot na
dejstvieto na izvr{uvawe pak, e pra{awe za {to odlu~uva zakonodavecot,
a ne Ustavniot sud.
Ottuka spored na{eto mislewe, vo osporenata odredba od ~l.
353 od Krivi~niot zakonik nesomneno se sodr`ani osnovnite elementi
na krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata pol`ba i ovlastuvawe
(storitelot na deloto, dejstvieto na izvr{uvawe, posledicata
i kaznata) poradi {to smetame deka ne bi mo`elo osnovano da se postavi
pra{aweto za nejzinata soglasnost so ~l. 14 st. 1 od Ustavot na
Republika Makedonija.
Vrz osnova na seto navedeno se p r e d l a g a m e
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i
odlu~uvawe;
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ~l. 353 od Krivi~niot
zakonik ("SV RM," br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/2003, 19/2004,
81/2005, 60/2006, 73/2006, 7/2008 i 139/2008).
*
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len
110 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 22
april 2009 godina, donese
R E [ E N I E
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~len 353 od Krivi~niot zakonik ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija," br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/2003, 19/2004, 81/2005, 60/
2006, 73/2006, 7/2008 i 139/2008).
2. Vlado Ilievski, advokat od Skopje na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za
ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot od Zakonikot ozna~en vo to~kata 1
na ova re{enie.
1225

Spored navodite vo inicijativata, ~lenot 14 od Ustavot {titel
edna va`na pridobivka od gra|anskite i politi~kite prava, kako
del od osnovnite ~ovekovi prava, a toa e zakonitosta vo izrekuvaweto
na kazni i pravnata sigurnost. Konsekvenca od na~eloto na zakonitost
bilo na~eloto za barawe za preciznost na opisot na krivi~nite dela.
Vo inicijativata ponatamu se uka`uva deka objekt na za{tita na krivi~noto
delo od ~len 353 od Krivi~iot zakonik bilo vr{eweto na slu-
`benata dol`nost. Vo vrska so terminot zloupotreba na slu`benata
polo`ba, teorijata pravela razlika pome|u zloupotreba vo objektivna
i vo subjektivna smisla. Vo objektivna smisla pod ovoj poim se podrazbiral
formalen i sodr`inski nesklad pome|u postapkata na slu`benoto
- odgovornoto lice i propisite so koi e opredelen delokrugot
na negovite ovlastuvawa, {to se sostoel vo vtorata i tretata forma
na dejstvieto na izvr{uvawe - pre~ekoruvawe na ovlastuvawata i neizvr{uvawe
na slu`benata dol`nost. Spored podnositelot na inicijativata,
od ustavnopraven aspekt na soglasnost so ~lenot 14 stav 1, tuka
ne postoel nikakov problem.
Problemati~na za podnositelot bila subjektivnata smisla na
poimot zloupotreba (iskoristuvawe) koja podrazbirala postapuvawe
na slu`benoto - odgovornoto lice koe e formalno vo granicite na negovite
ovlastuvawa, no e motivirano pred se so negovoi li~ni interesi,
a ne so interesite na slu`bata. Dejstvieto na izvr{uvawe bilo dadeno
na o{t na~in so prvata forma kako "iskoristuvawe na slu`benata
polo`ba," pa podnositelot zaklu~uva deka bilo mo`no postapuvaweto
da ne bilo sprotivno na nitu eden propis, a sepak da se smetalo za
krivi~no delo.
Vo ovoj del krivi~noto delo bilo vo sprotivnost so ~len 14
stav 1 od Ustavot i so ~len 1 od Krivi~niot zakonik, zatoa {to se
ostaval prostor za vodewe na postapki i kaznuvawe na lica za dejstvija
koi ne se precizno opredeleni kako dejstvija na izvr{uvawe na krivi-
~no delo, ne postoela jasna granica pome|u zabranetoto i dozvolenoto.
So toa se sozdavala pravna nesigurnost i pri primenata na ova krivi~no
delo na konkretni situacii se poa|alo od subjektivni vrednosni
procenki na organite na progonot, {to im sozdavalo mnogu komotna
situacija, bidej}i vo praktikata zna~itelno im ja namaluvalo obvrskata
postapkite da gi potkrepat so dokazi. Ova krivi~no delo bilo "kau-
~uk paragraf" bidej}i premnogu ~ove~ki povedenija mo`ele da se
podvedat pod nego, a bile propi{ani seriozni zatvorski kazni.
Krivi~noto delo od ~lenot 353 bilo relikt od minatoto, ~ija
{to namena bila da sankcionira opredeleni povedenija na slu`beni i
ovlasteni lica, obi~no povrzani so vr{eweto na diskrecioni ovlastuvawa.
Vo dene{niot praven poredok imalo se pomalku diskrecioni
ovlastuvawa. Denes postoeweto na ova krivi~no delo vo ovaa forma
bilo ~esto zloupotrebuvano za inicirawe na postapki od strana na
politi~kite subjekti od revan{isti~ki pobudi i kako takvo prets-
1226

tavuvalo alatka koja slu`ela za me{awe na politikata vo nezavisnoto
sudstvo, pa opstojuvaweto na krivi~noto delo vo negovata "subjektivna"
forma bilo politi~ki motivirano, namesto pravno.
Podnositelot na inicijativata, smeta deka pravilnoto vr{ewe
na slu`benata dol`nost i ovlastuvawa bile dovolno za{titeni so
drugite dela od istata glava i so mala korekcija na ~len 353, na na~in
{to op{to dadenoto dejstvie na izvr{uvawe kako "iskoristuvawe na
slu`benata polo`ba“, ako ne mo`elo pokonkretno da se definira,
barem sekoga{ da moralo da bide povrzano so kr{ewe na kakov i da e
va`e~ki propis - zakon, pravilnik, uredba, statut, delovnik ili drugo.
Od navedenite pri~ini so inicijativata se predlaga Sudot da
povede postaka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 353 od Krivi~niot
zakonik na Republika Makedonija.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~lenot 353 od Krivi~niot
zakonik e propi{ano krivi~noto delo "Zloupotreba na slu`benata
polo`ba i ovlastuvawe“. Spored stavot 1 na ovoj ~len, slu`beno lice
koe so iskoristuvawe na svojata slu`bena polo`ba ili ovlastuvawe,
so pre~ekoruvawe na granicite na svoeto slu`beno ovlastuvawe ili so
neizvr{uvawe na svojata slu`bena dol`nost }e pribavi za sebe ili za
drug nekakva korist ili na drug }e mu nanese {teta, }e se kazni so zatvor
od {est meseci do tri godini. Soglasno stavot 2 na ovoj ~len, ako
storitelot na deloto od stav 1 }e pribavi pogolema imotna korist ili
}e predizvika pogolema imotna {teta ili pote{ko }e gi povredi pravata
na drug, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. Vo
stavot 3 na ovoj ~len e predvideno deka ako storitelot na deloto od
stav 1 pribavi zna~itelna imotna korist ili nanese zna~itelna {teta,
}e se kazni so zatvor od edna do deset godini. Spored stavot 4 na ovoj
~len od Zakonikot, so kazna od stavovite 1, 2 i 3 }e se kazni i odgovorno
lice, odgovorno lice vo stransko pravno lice {to ima pretstavni-
{tvo ili vr{i dejnost vo Republika Makedonija ili lice {to vr{i
raboti od javen interes, ako deloto e storeno vo vr{ewe na negovoto
posebno ovlastuvawe ili dol`nost. Vo stavot 5 na ovoj ~len e predvideno
deka ako deloto od stav 1 e storeno pri vr{ewe javni nabavki
ili na {teta na sredstvata od Buxetot na Republika Makedonija, od javnite
fondovi ili od drugi sredstva na dr`avata, storitelot }e se
kazni so zatvor najmalku ~etiri godini.
4. Spored ~len 8 stav 1 alineite 1 i 3 od Ustavot na Republika
Makedonija, osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati
vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot i vladeeweto na
pravoto, se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika
Makedonija.
Soglasno ~len 14 stav 1 od Ustavot, nikoj ne mo`e da bide kaznet
za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili so
drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna.
1227

Spored ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi
so Ustavot i so zakonite.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka na~eloto na
zakonitost vo Republika Makedonija e podignato na rang na ustavno
na~elo. Vo kaznenoto pravo ova na~elo se iska`uva preku principot
za zakonska opredelenost na kaznivite dela i na kaznite i slu`i kako
garant za pravata i slobodite na gra|anite od edna strana i kako garant
za ostvaruvaweto na kaznenata politika na zemjata, vgradena vo
nejzinite kazneni zakoni, od druga strana.
Na~eloto na zakonitost vo kaznenoto pravo gi sodr`i slednite
elementi: dr`avata da gi proglasi kako kaznivi dela povedenijata na
~ovekot so koi se povreduvaat ili zagrozuvaat individualnite slobodi
i prava, dr`avata da gi opredeli na krajno precizen na~in bitijata na
kaznivite dela, za sekoe kaznivo delo da propi{e soodvetna kazna {to
e nu`na i pravedna i precizno da gi odredi granicite na kaznata i na
drugite sankcii, dr`avata striktno da gi opredeli ovlastuvawata na
sudot i na drugite organi vo primenata na kazneno-pravnite normi,
nikoj da ne mo`e da bide kaznet za delo {to pred da e storeno ne bilo
so zakon propi{ano kako kaznivo delo, odnosno kon nikoj da ne mo`e
da bide izre~ena kazna {to ne e predvidena so zakon.
Pritoa, vidovite na kazni i nivnata visina so Ustavot ne se
opredeleni tuku e prepu{teno tie da se opredelat so zakon, vodej}i
pritoa smetka za ~len 54 stav 4 od Ustavot spored koj ograni~uvaweto
na slobodite i pravata ne mo`e da se odnesuva na pravnata odredenost
na kaznivite dela i kaznite.
Vo ovaa smisla, so Krivi~niot zakonik se utvrduvaat osnovnite
na~ela i op{ti instituti od materijalno praven karakter, so koi se
opredeluva op{tiot poim na krivi~noto delo, se definiraat pretpostavkite
i uslovite na krivi~nata odgovornost i se utvrduvaat osnovite
za nivnoto isklu~uvawe, se utvrduva sistem na sankcii i poblisku
se odreduvaat uslovite za primena na sankciite i se propi{uvaat konkretnite
krivi~ni dela i sankciite koi mo`at da se izre~at za sekoe
krivi~no delo.
So ~len 1 od Krivi~niot zakonik, se utvrduva deka na nikogo ne
mo`e da mu bide izre~ena kazna ili druga krivi~na sankcija za delo,
koe, pred da bide storeno, ne bilo so zakon opredeleno kako krivi~no
delo i za koe ne bila propi{ana kazna so zakon.
^lenot 353 od Krivi~niot zakonik, koj e osporen so inicijativata,
e sistematiziran vo Posebniot del od Zakonikot, vo glavata triesetta,
vo koja se opfateni delata so koi se napa|a slu`benata dol`nost,
dejstvijata so koi se naru{uva zakonitoto i pravilnoto izvr{uvawe
na delokrugot, odnosno obvrskite i ovlastuvawata na dr`avnite
organi i drugi subjekti so javni ovlastuvawa. Iako objekt na za{tita
na delata od ovaa glava e prvenstveno slu`benata dol`nost, preku
1228

ovie dela istovremeno se za{tituvaat i drugi individualni i op{testveni
dobra i vrerdnosti kako {to se slobodite i pravata na ~ovekot,
imotot i sli~no. Vo osporeniot ~len 353 e sankcionirana zloupotrebata
na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe.
Krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe
po svoite pravni karakterisitiki e dolo od op{ta i supsidijarna
priroda, {to zna~i deka odredeno dejstvie protiv slu`benata
dol`nost ne mo`e da se kvalifikuva pod ovaa odredba, dokolku vo nego
se sodr`ani obele`ja na nekoe od posebnite dela protiv slu`benata
dol`nost.
Osnovniot oblik na deloto i site negovi elementi, vklu~uvaj}i
go i dejstvieto na izvr{uvawe e propi{an vo stavot 1 od ovoj ~len,
spored koj slu`beno lice koe so iskoristuvawe na svojata slu`bena
polo`ba ili ovlastuvawe, so pre~ekoruvawe na granicite na svoeto
slu`beno ovlastuvawe ili so neizvr{uvawe na svojata slu`bena dol-
`nost }e pribavi za sebe ili za drug nekakva korist ili na drug }e mu
nanese {teta, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini.
Vo stavovite 2 i 3 od ~len 353 od Zakonikot se sankcionirani
pote{kite odnosno kvali ficiranite oblici na ova delo koi se sostojat
vo pribavuvawe na pogolema imotna korist ili predizvikuvawe na
pogolema imotna {teta ili pote{ka povreda na pravata na drug
(propi{anata kazna kazna zatvor e od {est meseci do pet godini),
odnosno vo pribavuvawe na zna~itelna imotna korist ili nanesuvawe
na zna~itelna {teta (za {to e propi{ana kazni zatvor od edna do deset
godini)
Vo stavot 4 na osporeniot ~len od Zakonikot e predvidena krivi~no
pravna odgovornost za delata od prethodnite stavovi i za i odgovorno
lice, odgovorno lice vo stransko pravno lice {to ima pretstavni{tvo
ili vr{i dejnost vo Republika Makedonija ili lice {to vr{i
raboti od javen interes, ako deloto e storeno vo vr{ewe na negovoto
posebno ovlastuvawe ili dol`nost.
Vo stavot 5 e predviden kvalificiraniot oblik na deloto vo
slu~aj koga toa e storeno pri vr{ewe javni nabavki ili na {teta na
sredstvata od Buxetot na Republika Makedonija, od javnite fondovi
ili od drugi sredstva na dr`avata (propi{anata kazna zatvor e najmalku
~etiri godini).
Iako so inicijativata se osporuva ~lenot 353 od Krivi~niot
zakonik vo celost, vo su{tina navodite se odnesuvaat na na~inot na
koj zakonodavecot go propi{al eden od oblicite na dejstvieto na
izvr{uvawe na ova krivi~no delo, a koj se sostoi vo iskoristuvawe na
slu`benata polo`ba i ovlastuvawe. Imeno, za podnositelot bila
problemati~na subjektivnata smisla na poimot zloupotreba (iskoristuvawe)
koja podrazbirala postapuvawe na slu`benoto - odgovornoto
lice koe e formalno vo granicite na negovite ovlastuvawa, no e
motivirano pred se od negovi li~ni interesi, a ne od interesite na
1229

slu`bata. Poradi toa {to dejstvieto na izvr{uvawe bilo dadeno na
o{t na~in so prvata forma kako "iskoristuvawe na slu`benata
polo`ba," podnositelot zaklu~uva deka bilo mo`no postapuvaweto da
ne bilo sprotivno na nitu eden propis, a sepak da se smetalo za krivi~no
delo. Za podnositelot vakvata norma bila neprecizna, i ostavala
prostor za vodewe na postapki i kaznuvawe na lica za dejstvija koi ne
se precizno opredeleni kako dejstvija na izvr{uvawe na krivi~no
delo.
Poa|aj}i od analizata na sodr`inata na osporeniot ~len, a od
aspekt na ovie navodi vo inicijativata, proizleguva deka vo ovoj ~len
zakonodavecot se opredelil za alternativno odreduvawe na dejstvieto
na ova krivi~no delo. Imeno od opisot na bitieto na deloto (stav 1)
proizleguva deka ova delo mo`e da se izvr{i so: 1) iskoristuvawe na
slu`benata polo`ba ili ovlastuvawe, 2) so pre~ekoruvawe na granicite
na slu`benoto ovlastuvawe ili 3) so neizvr{uvawe na slu`benata
dol`nost.
Kaj prviot oblik na dejstvieto na izvr{uvawe na krivi~noto
delo zloupotreba na slu`benata pol`ba ili ovlastuvawe stanuva zbor
vsu{nost za iskoristuvawe na slu`benata polo`ba ili ovlastuvawe
od strana na slu`benoto lice, koe postapuvawe e nezakonito i nepravilno
vo materijalna smisla, iako izvr{itelot ostanuva vo ramkite na
delokrugot na organot i granicite na negovata nadle`nost. Slu`benoto
lice ja iskoristuva okolnosta {to e ovlasten da postapuva vo
dadenata situacija za ostvaruvawe na odredeni svoi celi (postignuvawe
na imotna korist ili nanesuvawe na {teta na drug). Ovoj oblik
na zloupotreba na slu`benata polo`ba nao|a primena koga slu`benoto
lice e ovlasteno da odlu~uva vrz osnova na sopstvena ocenka, koga
e ovlasteno da ja ceni celishodnosta na konkretnata situacija i vrz
osnova na toa da donese odluka. Dokolku vidot na odlukata e determiniran
od li~ni koristoqubivi motivi, a ne od interesite na slu`bata,
se ostvaruva ovoj oblik na krivi~noto delo.
Za podnositelot na inicijativata e sporna t.n. subjektivna smisla
na zloupotrebata na slu`benata dol`nost, koja ja razlikuva teorijata
na krivi~noto pravo i koja postoi koga slu`benoto lice objektivno
ostanuva vo granicata na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe, no
ne dejstvuva vo interes na slu`bata, tuku zaradi sopstven interes, za
razlika od zloupotrebata vo objektivna smisla, koga slu`benoto lice
postapuva nadvor od granicite na pravnata norma, preku pre~ekoruvawe
na granicite na slu`benata dol`nost ili neizvr{uvawe na slu-
`benata dol`nost.
Ovie navodi vo inicijativata Sudot gi oceni kako neprifatlivi,
od pri~ina {to zakonskoto bitie na zloupotrebata na slu`benata
polo`ba spored Krivi~niot zakonik e zasnovano vrz edinstvoto
na objektivnoto i subjektivnoto sva}awe. Ova zna~i deka podelbata na
zloupotrebata vo objektivna i vo subjektivna smisla vo krivi~noto
1230

pravo na Republika Makedonija ne e od zna~ewe, bidej}i za postoewe
na sekoja zloupotreba kako krivi~no delo potreben e i subjektiven
element - namera da se pribavi imotna korist odnosno da se nanese
{teta.
Pokraj toa, kaj ova krivi~no delo zakonski kriminalizirano ne
e samo dejstvieto na izvr{uvawe. Pokraj dejstvieto (storuvawe, propu{tawe)
za postoeweto na deloto potrebno e da nastapi i opredelena
posledica koja se sostoi vo pribavuvawe za sebesi ili za drug na nekakva
korist ili nanesuvawe na {teta (obi~na, pogolema ili zna~itelna
korist odnosno {teta ili pote{ka povreda na pravata na drug). Pokraj
toa, subjektivnata strana na ovie dela sekoga{ pretpostavuva umisla,
odnosno svest i sakawe da se iskoristi sopstvenata slu`bena polo`ba
i ovlastuvawe, odnosno da se pre~ekori granicata na slu`benoto
ovlastuvawe ili da ne se izvr{i slu`benata dol`nost. Tokmu od tuka
proizleguva deka ne sekoja zloupotreba na slu`benata dol`nost pretstavuva
krivi~no delo, odnosno deka krivi~nopravniot poim na zloupotrebata
e vrzan po pravilo za namerata na storitelot (slu`benoto
lice) vo vr{eweto na slu`bata za sebe ili za drug da pribavi imotna
korist ili na drug da mu pri~ini {teta. Takvata namera se ostvaruva
so razli~ni dejstvija, od koi nekoi se elementi na op{toto krivi~no
delo zloupotreba na slu`benata polo`ba (~len 353 od Krivi~niot
zakonik), a nekoi se elementi na drugite, posebni krivi~ni dela
protiv slu`benata dol`nost koi isto taka imaat karakter na zloupotreba
(pr. deloto izmama vo slu`bata od ~len 355 od Krivi~niot
zakonik, primawe potkup od ~len 357, protivzakonski posreduvawe od
~len 359 od Zakonikot)
Navodite vo inicijativata deka primenata na ova delo sozdavala
pravna nesigurnost i deka organite na progonot gi stavala vo komotna
pozicija, za Sudot se neosnovani, od pri~ina {to primenata na
odredbite od Posebniot del na Krivi~niot zakonik vo konkretni slu-
~ai sekoga{ e fakti~ko pra{awe, odnosno ocenka na sudot koj ja vodi
krivi~nata postapka e dali vo konkretniot slu~aj se ostvareni zakonskite
elementi na krivi~noto delo za koe se tovari obinetiot od {to
}e zavisi i negovata krivi~na odgovornost. Za primenata na odredbata,
od ustaven aspekt e zna~ajno dali taa gi sodr`i jasno i precizno
site elementi vrz osnova na koi mo`e da se utvrdi kaznenopravnata
odgovornost na storitelot za negovoto protivpravno povedenie. Ova
osobeno se odnesuva na dejstvieto na izvr{uvaweto koe, soglasno na~eloto
na zakonitost, mora da bide utvrdeno vo zakonskiot opis. So toa
se obezbeduva samo povedenie {to e soodvetno so zakonskiot opis da
mo`e da se podvede pod taa odredba i da se smeta za krivi~no delo.
Izborot na zakonodavno-pravnata tehnika pri utvrduvawe na opisot
na dejstvieto na izvr{uvawe pak, e pra{awe za {to odlu~uva zakonodavecot,
a ne Ustavniot sud.
1231

Ottuka spored misleweto na Sudot, vo osporenata odredba od
~lenot 353 od Krivi~niot zakonik nesomneno se sodr`ani osnovnite
elementi na krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata pol`ba i
ovlastuvawe (storitelot na deloto, dejstvieto na izvr{uvawe, posledicata
i kaznata) poradi {to Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za nejzinata soglasnost so ~len 14 stav 1 od Ustavot na
Republika Makedonija.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1
od ova re{enie.
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova - Ristova, Vera Markova,
Branko Naumoski, d-r Gzime Starova i d-r Zoran Sulejmanov.
1232