21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanbov - Sudija Izvestitel - kniga II (p.1232)

Studija

Studija

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Prof. d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov<br />

sudija na Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />

SUDIJA IZVESTITEL


2


ZORAN SULEJMANOV<br />

SUDIJA IZVESTITEL<br />

vtora <strong>kniga</strong><br />

Skopje, 2009<br />

3


4


S O D R @ I N A<br />

1. U. br. 144/2006 ............................................................................................ 9<br />

2. U. br. 136/2006 .......................................................................................... 12<br />

3. U. br. 160/2006 .......................................................................................... 28<br />

4. U. br. 152/2006 .......................................................................................... 49<br />

5. U. br. 200/2006 .......................................................................................... 65<br />

6. U. br. 88/2006 ............................................................................................ 73<br />

7. U. br. 176/2006 .......................................................................................... 83<br />

8. U. br. 104/2006 .......................................................................................... 99<br />

9. U. br. 208/2006 ........................................................................................ 107<br />

10. U. br. 192/2006. ..................................................................................... 135<br />

11. U. br. 224/2006 ...................................................................................... 147<br />

12. U. br. 240/2006 ...................................................................................... 155<br />

13. U. br. 8/2007 .......................................................................................... 167<br />

14. U. br. 72/2006. ....................................................................................... 177<br />

15. U. br. 232/2006 ...................................................................................... 201<br />

16. U. br. 32/2007 ........................................................................................ 215<br />

17. U. br. 184/2006 ...................................................................................... 233<br />

18. U. br. 24/2007 ........................................................................................ 243<br />

19. U. br. 64/2007 ........................................................................................ 261<br />

20. U. br. 16/2007 ........................................................................................ 265<br />

21. U. br. 216/2006 ...................................................................................... 297<br />

22. U. br. 48/2007 ........................................................................................ 311<br />

23. U. br. 40/2007 ........................................................................................ 319<br />

24. U. br. 43/1998 ........................................................................................ 341<br />

25. U. br. 48/2006 ........................................................................................ 353<br />

26. U. br. 56/2007 ........................................................................................ 371<br />

27. U. br. 80/2007 ........................................................................................ 383<br />

28. U. br. 72/2007 ........................................................................................ 387<br />

29. U. br. 112/2007 ...................................................................................... 395<br />

30. U. br. 128/2007 ...................................................................................... 401<br />

31. U. br. 120/2007 ...................................................................................... 409<br />

32. U. br. 192/2007 ...................................................................................... 415<br />

33. U. br. 168/2006 ...................................................................................... 419<br />

34. U. br. 160/2007 ...................................................................................... 433<br />

35. U. br. 176/2007 ...................................................................................... 441<br />

36. U. br. 104/2007 ...................................................................................... 445<br />

37. U. br. 152/2007 ...................................................................................... 471<br />

38. U. br. 248/2007 ...................................................................................... 492<br />

39. U. br. 153/2007 ...................................................................................... 503<br />

40. U. br. 231/2007 ...................................................................................... 513<br />

41. U. br. 224/2007 ...................................................................................... 525<br />

42. U. br. 268/2007 ...................................................................................... 529<br />

43. U. br. 239/2007 ...................................................................................... 533<br />

5


44. U. br. 184/2007 ...................................................................................... 537<br />

45. U. br. 243/2007 ...................................................................................... 549<br />

46. U. br. 216/2007 ...................................................................................... 559<br />

47. U. br. 253/2007 ...................................................................................... 577<br />

48. U. br. 88/2007 ........................................................................................ 585<br />

49. U. br. 150/2007 ...................................................................................... 597<br />

50. U. br. 10/2008 ........................................................................................ 609<br />

51. U. br. 168/2007 ...................................................................................... 627<br />

52. U. br. 144/2007 ...................................................................................... 653<br />

53. U. br. 78/2007 ........................................................................................ 667<br />

54. U. br. 237/2007 ...................................................................................... 687<br />

55. U. br. 208/2007 ...................................................................................... 699<br />

56. U. br. 5/2008 .......................................................................................... 719<br />

57. U. br. 55/2008 ........................................................................................ 725<br />

58. U. br. 45/2008 ........................................................................................ 735<br />

59. U. br. 263/2007 ...................................................................................... 745<br />

60. U. br. 136/2008 ...................................................................................... 759<br />

61. U. br. 40/2008 ........................................................................................ 765<br />

62. U. br. 185/2007 ...................................................................................... 783<br />

63. U. br. 15/2008 ........................................................................................ 789<br />

64. U. br. 225/2007 ...................................................................................... 807<br />

65. U. br. 35/2008 ........................................................................................ 819<br />

66. U. br. 200/2007 ...................................................................................... 861<br />

67. U. br. 20/2008 ........................................................................................ 863<br />

68. U. br. 258/2007 ...................................................................................... 873<br />

69. U. br. 70/2008 ........................................................................................ 881<br />

70. U. br. 25/2008 ........................................................................................ 887<br />

71. U. br. 65/2008 ........................................................................................ 901<br />

72. U. br. 75/2008 ........................................................................................ 907<br />

73. U. br. 85/2008 ........................................................................................ 925<br />

74. U. br. 90/2008 ........................................................................................ 931<br />

75. U. br. 95/2008 ........................................................................................ 947<br />

76. U. br. 50/2008 ........................................................................................ 953<br />

77. U. br. 100/2008 ...................................................................................... 965<br />

78. U. br. 140/2008 ...................................................................................... 973<br />

79. U. br. 80/2008 ........................................................................................ 977<br />

80. U. br. 105/2008 ...................................................................................... 987<br />

81. U. br. 120/2008 ...................................................................................... 999<br />

82. U. br. 115/2008 .................................................................................... 1003<br />

83. U. br. 168/2008 .................................................................................... 1011<br />

84. U. br. 145/2008 .................................................................................... 1023<br />

85. U. br. 130/2008 .................................................................................... 1037<br />

86. U. br. 125/2008 .................................................................................... 1047<br />

87. U. br. 110/2008 .................................................................................... 1067<br />

88. U. br. 60/2008 ...................................................................................... 1073<br />

6


89. U. br. 30/2008 ...................................................................................... 1083<br />

90. U. br. 156/2008 .................................................................................... 1099<br />

91. U. br. 135/2008 .................................................................................... 1107<br />

92. U. br. 162/2008 .................................................................................... 1119<br />

93. U. br. 150/2008 .................................................................................... 1127<br />

94. U. br. 212/2008 .................................................................................... 1139<br />

95. U. br. 222/2008 .................................................................................... 1153<br />

96. U. br. 180/2008 .................................................................................... 1159<br />

97. U. br. 204/2008 .................................................................................... 1177<br />

98. U. br. 186/2008 .................................................................................... 1187<br />

99. U. br. 252/2008 .................................................................................... 1199<br />

100. U. br 40/2009 ..................................................................................... 1215<br />

7


8


1. U. br. 144/2006 (18. 10. 2006)<br />

Osporen akt<br />

^len 76 od Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola"<br />

- Bitola.<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

Spored podnositelite na inicijativata Akcionerskoto dru{-<br />

tvo "Metalec Bitola" od Bitola, sprotivno na ~l. 606 t. 3 od Zakonot<br />

za trgovskite dru{tva, namesto da go usoglasat stariot, donelo nov<br />

Statut ~ij ~l. 76 ne bil vo soglasnost so odredbite od Zakonot za trgovskite<br />

dru{tva.<br />

Imeno, spored inicijativata, Zakonot utvrdil vo ~l. 363 t. 8<br />

deka pri otpovikuvawe na pove}e od eden ~len na nadzoren odbor, se<br />

pristapuva kon glasawe za otpovikuvawe na site ~lenovi, a izborot se<br />

sproveduval so kumulativno glasawe.<br />

Vo t. 7 od istiot ~len, Zakonot utvrdil obvrska za trgovskite<br />

dru{tva ~len na nadzoren odbor koj bil izbran so kumulativno glasawe,<br />

da mo`e da bide otpovikan samo ako za toa se izjasnile najmalku<br />

90% od akcionerite so pravo na glas pretstaveni od sobranieto.<br />

Od pri~ina {to so ~l. 76 od Statutot ne e postapeno kako se<br />

predviduva vo navedenata odredba od Zakonot, ~l. 76 od Statutot bil<br />

vo nesoglasnost so Zakonot za trgovskite dru{tva, poradi {to se predlaga<br />

da se povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na osporeniot<br />

~len 76 od Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola" od<br />

Bitola.<br />

Sodr`ina na osporeniot ~len od Statutot<br />

3.6. Otpovikuvawe na ~lenovite na Nadzorniot odbor<br />

^len 76<br />

Sobranieto mo`e da gi otpovika site ~lenovi na Nadzorniot<br />

odbor i pred istekot na vremeto za koe {to bile izbrani. Za odlukata<br />

za otpovikuvawe e potrebno mnozinstvo glasovi od akciite so pravo na<br />

glas, pretstaveni na sobranieto.<br />

Ako sobranieto donelo odluka za otpovikuvawe na site ~lenovi<br />

na Nazorniot odbor, na istata sednica se pristapuva kon izbor na novi<br />

~lenovi na Nadzorniot odbor ako sobranieto odlu~i taka i ako na so-<br />

9


anieto na akcionerite, vo pismena forma im se dostavat podatocite<br />

za kandidatite koi {to treba da bidat izbrani.<br />

Odlukata na sobranieto za otpovikuvawe na Nadzorniot odbor,<br />

odnosno na negov ~len vleguva vo sila od denot na donesuvawe.<br />

Prijavata za upis vo trgovskiot registar na izbranite, odnosno<br />

na otpovikanite ~lenovi od Nadzorniot odbor ja podnesuva liceto koe<br />

{to }e bide ovlasteno so odlukata na sobranieto za izbor, odnosno<br />

otpovikuvawe.<br />

Ustavnosudska praktika<br />

Po odnos na ovaa problematika, Sudot ima bogata praktika i vo<br />

mnogu re{enija kako {to se U. br. 281/1995, U. br. 7/2005, U. br. 126/<br />

2005, U. br. 124/2006 i drugi, Sudot izrazil stav deka aktite doneseni<br />

od "akcionerski dru{tva" ne pretstavuvaat propis vo smisla na ~len<br />

110 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />

Pravno mislewe<br />

Soglasno ~l. 110 al. 2 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na<br />

drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.<br />

Soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle-<br />

`en da odlu~uva za baraweto.<br />

Trgnuvaj}i od navedenata ustavna odredba, smetame deka osporeniot<br />

akt Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola" od<br />

Bitola ne pretstavuva propis vo smisla na ~l. 110 od Ustavot na Republika<br />

Makedonija i ne e pogoden za ustavno sudsko ocenuvawe.<br />

Imeno, spored nas, ovoj akt ne e propis zatoa {to ne e donesen<br />

od organ na dr`avnata vlast, nitu od organizacija ili institucija {to<br />

vr{i javni ovlastuvawa dovereni so zakon, tuku e donesen od akcionersko<br />

dru{tvo i ureduva pra{awa od interen karakter na dru-<br />

{tvoto.<br />

Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i delovni~ki odredbi<br />

smetame deka Ustavniot sud ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto vo<br />

inicijativata, poradi {to se p r e d l a g a<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />

i odlu~uvawe, i<br />

2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za<br />

ocenuvawe na zakonitosta na ~l. 76 od Statutot na Akcionerskoto dru-<br />

{tvo "Metalec Bitola" od Bitola.<br />

*<br />

10


Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od<br />

Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben<br />

vesnik na Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na<br />

18 oktomvri 2006 godina, donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na zakonitosta na ~len 76 od Statutot na Akcionerskoto dru-<br />

{tvo "Metalec Bitola" - Bitola.<br />

2. Vinko Kor~ulanin od Bitola, Risto Stojanovski od Skopje i<br />

Slobodan Sekulovski od Bitola na Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />

mu podnesoa inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na zakonitosta na aktot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.<br />

Spored podnositelite na inicijativata Akcionerskoto dru{-<br />

tvo "Metalec Bitola" od Bitola, sprotivno na ~len 606 to~ka 3 od Zakonot<br />

za trgovskite dru{tva, namesto da go usoglasi stariot, donelo<br />

nov Statut ~ij ~len 76 ne bil vo soglasnost so odredbite od Zakonot za<br />

trgovskite dru{tva.<br />

Imeno, spored niv, Zakonot vo ~len 363 to~ka 8 utvrdil deka<br />

pri otpovikuvawe na pove}e od eden ~len na nadzoren odbor, se pristapuva<br />

kon glasawe za otpovikuvawe na site ~lenovi, a izborot se<br />

sproveduval so kumulativno glasawe.<br />

Vo to~kata 7 od istiot ~len, Zakonot utvrdil obvrska za trgovskite<br />

dru{tva ~len na nadzoren odbor koj bil izbran so kumulativno<br />

glasawe, da mo`e da bide otpovikan samo ako za toa se izjasnile najmalku<br />

90% od akcionerite so pravo na glas pretstaveni od sobranieto.<br />

Od pri~ina {to so ~len 76 od Statutot, ne e postapeno kako se<br />

predviduva vo navedenata odredba od Zakonot, spored podnositelite na<br />

inicijativata, istiot ne bil vo soglasnost so Zakonot za trgovskite<br />

dru{tva, poradi {to se predlaga da se povede postapka za ocenuvawe na<br />

negovata zakonitost.<br />

3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 76 od Statutot<br />

na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola" - Bitola sobranieto<br />

mo`e da gi otpovika site ~lenovi na Nadzorniot odbor i pred istekot<br />

na vremeto za koe {to bile izbrani. Za odlukata za otpovikuvawe e potrebno<br />

mnozinstvo glasovi od akciite so pravo na glas, pretstaveni na<br />

sobranieto.<br />

Ako sobranieto donelo odluka za otpovikuvawe na site ~lenovi<br />

na Nazorniot odbor, na istata sednica se pristapuva kon izbor na novi<br />

~lenovi na Nadzorniot odbor ako sobranieto odlu~i taka i ako na<br />

sobranieto na akcionerite, vo pismena forma im se dostavat podatocite<br />

za kandidatite koi {to treba da bidat izbrani.<br />

11


Odlukata na sobranieto za otpovikuvawe na Nadzorniot odbor,<br />

odnosno na negov ~len vleguva vo sila od denot na donesuvaweto.<br />

Prijavata za upis vo trgovskiot registar na izbranite, odnosno<br />

na otpovikanite ~lenovi od Nadzorniot odbor ja podnesuva liceto koe<br />

{to }e bide ovlasteno so odlukata na sobranieto za izbor, odnosno<br />

otpovikuvawe.<br />

4. Soglasno ~len 110 alineja 2 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta<br />

na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so<br />

zakonite.<br />

Soglasno ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na<br />

Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en<br />

da odlu~uva za baraweto.<br />

Trgnuvaj}i od navedenata ustavna odredba, osporeniot akt -<br />

Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola" od Bitola ne<br />

pretstavuva propis vo smisla na ~len 110 od Ustavot na Republika<br />

Makedonija i ne e pogoden za ustavno sudsko ocenuvawe.<br />

Imeno, ovoj akt ne e propis vo smisla na ~len 110 alinea 2 od<br />

Ustavot zatoa {to ne e donesen od organ na dr`avnata vlast, nitu od<br />

organizacija ili institucija {to vr{i javni ovlastuvawa dovereni so<br />

zakon, tuku e donesen od akcionersko dru{tvo i ureduva pra{awa od<br />

interen karakter na dru{tvoto.<br />

Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i delovni~ki odredbi<br />

Ustavniot sud ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto vo inicijativata.<br />

5. Vrz osnova na iznesenoto, se odlu~i kako vo to~kata 1 od ova<br />

re{enie.<br />

6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana<br />

Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,<br />

Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i d-r <strong>Zoran</strong><br />

Sulejmanov.<br />

12


2. U. br. 136/2006 (1. 11. 2006)<br />

Osporen akt<br />

^len 180-a vo delot: "za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`itelno<br />

kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe" od Zakonot<br />

za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM,"(80/1993, 3/<br />

1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004,<br />

4/2005, 84/2005, 101/2005 i 70/2006)<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

Vo inicijativata, se naveduva deka osporeniot del od osporenata<br />

odredba e diskriminatorski, bidej}i gi sozdaval slednive razliki:<br />

na primer, dvajca vraboteni vo ista firma na isto rabotno mesto so<br />

ista plata, koja e povisoka od postavenata osnovica kako gorna granica,<br />

a koi se razlikuvaat samo spored toa {to edniot pripa|a na Fondot<br />

za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe.<br />

Spored podnositelot na inicijativata, rabotodava~ite imaat interes<br />

da gi zadr`at na rabota ili da gi vrabotat samo onie koi se vo Fondot<br />

od osporenata odredba, zaradi pla}awe na pomal pridones za penzisko<br />

i invalidsko osiguruvawe, so {to se sozdava neednakvost me|u vrabotenite<br />

gra|ani. Podnositelot naveduva deka prethodno ne postoela vakva<br />

diskriminatorska odredba vo ovoj zakon i odredbata se odnesuvala<br />

na site osigurenici podednakvo.<br />

Podnositelot na inicijativata smeta deka na osporenata odredba<br />

ne í e mestoto vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />

tuku vo Zakonot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko<br />

osiguruvawe ("SV RM," br. 29/2002, 85/2003, 40/2004 i 113/2005).<br />

Pokraj toa, vo inicijativata se naveduva deka osporenata odredba<br />

e neopredelena, nejasno e od koi pri~ini osnovicata za presmetuvawe<br />

i pla}awe na pridonesot ne mo`e da bide povisoka od tri prose-<br />

~ni plati, kako {to toa bilo predvideno za fizi~kite lica vo ~l. 180<br />

st. 3 od Zakonot, odnosno zo{to ovaa osnovica ne e ista po visina kako<br />

i kaj drugite osigurenici.<br />

Podnositelot na inicijativata smeta deka utvrdenite prava od<br />

socijalno osiguruvawe po ovoj osnov ne se odnesuvaat ednakvo na site<br />

osigurenici, so {to se povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot<br />

poredok na Republika Makedonija - vladeeweto na pravoto i humanizmot,<br />

socijalnata pravda i solidarnosta od ~l. 8 st. 1 al. 3 i 8, ednakvo-<br />

13


sta na gra|anite pred Ustavot i zakonite od ~l. 9, ~l. 34, ~l. 35 st. 1 i<br />

~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />

Poradi iznesenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot del od ~l. 180-a od Zakonot<br />

za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />

Sodr`ina na osporenata odredba<br />

^len 180-a<br />

Za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno<br />

finansirano penzisko osiguruvawe, osnovica za osiguruvawe i pla}awe<br />

na pridonesot od plata, odnosno osnovica na osiguruvawe, ne mo`e<br />

da bide povisoka od tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata<br />

objaveni vo tekovniot mesec.<br />

Ustavnosudska praktika<br />

Oddelni odredbi od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />

pove}epati bile predmet na ustavnosudska ocena. Imaj}i ja<br />

predvid sodr`inata na osporenata odredba i navodite vo inicijativata,<br />

od bogatata ustavnosudska praktika gi izdvojuvame samo onie primeri<br />

koi se odnesuvaat na visinata na penzijata, odnosno na visinata<br />

na penziskata osnovica.<br />

1. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 46/2002 od 15. 04 2003 godina<br />

ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 28 od Zakonot za<br />

izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe ( "SV RM," br. 24/2000) i na ~l. 147 i 150 od Zakonot za penziskoto<br />

i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993).<br />

Od obrazlo`enieto na Re{enieto: "Od iznesenata ustavna<br />

odredba, vo vrska so osporenite ~l. 27 i 28 od Zakonot, proizleguva<br />

deka zakonodavecot ima ustaven osnov da go opredeluva nivoto na socijalnata<br />

sigurnost na gra|anite, pa zakonskoto spu{tawe na osnovicata<br />

na najniskata i najvisokata starosna penzija e dvi`ewe na zakonodavecot<br />

vo ramkite na negovite ustavni ovlastuvawa vo ovaa sfera. Pritoa,<br />

so takvite normi e obezbedena ednakvosta me|u gra|anite za idnina,<br />

a neednakvosta koja nastanuva kako posledica na razli~ni pravni<br />

re{enija doneseni vo razli~en vremenski period e delokrug na Parlamentot,<br />

ne na Ustavniot sud (vo pra{awe e odnos zakon - zakon) i e pra-<br />

{awe na izvr{uvawe na zakon, {to isto taka ne e delokrug na Ustavniot<br />

sud."<br />

2. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 194/2004 od 27. 04. 2005<br />

godina ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 23 st. 2 od<br />

Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i<br />

invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 85/2003).<br />

14


Od obrazlo`enieto na Re{enieto. "Sudot oceni deka zakonodavecot<br />

e ovlasten da gi opredeluva pravata od penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe i nivniot obem uslovuvaj}i go usoglasuvaweto na<br />

penziite so op{testveno ekonomskite uslovi vo Republikata, poradi<br />

{to oceni deka ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnosta<br />

na ~l. 23 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />

za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe so Ustavot na Republika<br />

Makedonija.<br />

[to se odnesuva do pra{aweto za povreda na steknatite prava<br />

na {to se povikuva podnositelot na inicijativata, Sudot oceni deka<br />

steknatoto pravo na korisnicite na starosna penzija e pravoto na koristeweto<br />

na penzijata, a oscilaciite vo smisla na nejzino smaluvawe i<br />

zgolemuvawe e vsu{nost politika na dr`avata vo zavisnost od ekonomskite<br />

sostojbi vo nea.<br />

Spored toa, pravoto na socijalnoto osiguruvawe, a vo tie ramki<br />

i na penziskoto osiguruvawe e edno od osnovnite ustavni prava na gra-<br />

|anite, poradi {to ovlastuvaweto na dr`avata so zakon da go uredi ova<br />

pravo ima za cel da se sozdadat pravni uslovi za negovo ostvaruvawe."<br />

3. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 132/1996 od 26. 06. 1996 godina<br />

ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 34 st. 2 od Zakonot<br />

za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993,<br />

3/1994 i 14/1995).<br />

Od obrazlo`enieto na re{enieto. "Spored misleweto na Sudot<br />

najniskiot iznos na penzijata e vo funkcija na ostvaruvaweto na ustavnata<br />

garancija za socijalna sigurnost na graganite {to obezbeduva<br />

minimum egzistencija, a {to e popovolno za gra|anite. Otuka proizleguva<br />

i pravoto na zakonodavecot da ja utvrdi i visinata odnosno<br />

osnovicata i procentot za opredeluvawe na najniskata penzija. Sudot,<br />

isto taka, smeta deka najniskiot iznos na penzijata ne e rezultat samo<br />

na vlo`uvawata na osigurenicite vo penziskiot fond, tuku proizleguva<br />

i od ustavnata garancija za socijalna sigurnost, poradi {to oceni<br />

deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za ustavnosta na osporenata<br />

odredba i odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re{enie."<br />

Sporno pravno pra{awe<br />

Pri izgotvuvawe na referatot kako sporno se postavi slednoto<br />

pra{awe:<br />

- Dali so zakonskoto ograni~uvawe na najvisokata osnovica za<br />

presmetuvawe i pla}awe na pridonesot od plata za osigurenicite {to<br />

}e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe<br />

se vr{i diskriminacija na osigurenicite, odnosno vrabotenite<br />

gra|ani i se povreduvaat principite na vladeewe na pravoto, socijalna<br />

pravda i solidarnost?<br />

15


Pravno mislewe<br />

Spored ~l. 8 st. 1 al. 1 i 8 od Ustavot, osnovnite slobodi i prava<br />

na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni<br />

so Ustavot i humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta se temelni<br />

vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />

Spored ~l. 9 st. 1 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija<br />

se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata<br />

na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto<br />

uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Spored stavot<br />

2 od ovoj ~len, gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.<br />

Soglasno ~l. 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socijalna<br />

sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />

dogovor.<br />

Spored ~l. 35 st. 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata<br />

za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno na~eloto<br />

na socijalna pravednost.<br />

Vrz osnova na ovie ustavni odredbi, sistemot na penziskoto i<br />

invalidskoto osiguruvawe go uredil so Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe ("SV RM," (80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/<br />

1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i<br />

70/2006).<br />

Spored ~l. 1 od Zakonot, so ovoj zakon se ureduva zadol`itelnoto<br />

penzisko i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite vo raboten<br />

odnos i na fizi~kite lica koi vr{at dejnost, osnovite na kapitalnoto<br />

finansirano penzisko osiguruvawe, kako i posebnite uslovi pod koi<br />

oddelni kategorii na osigurenici gi ostvaruvaat pravata od penziskoto<br />

i ivalidskoto osiguruvawe.<br />

Spored ~l. 2 od Zakonot, sistemot na penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe e sostaven od:<br />

- zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova<br />

na generaciska solidarnost,<br />

- zadol`itelno kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe,<br />

i<br />

- dobrovolno kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe.<br />

Zadol`itelnoto i dobrovolnoto kapitalno finansirano penzisko<br />

osiguruvawe poblisku }e se uredat so posebni zakon.<br />

Spored ~l. 3 od Zakonot, so zadol`itelno penzisko i invalidsko<br />

osiguruvawe po osnov na rabota, a vrz na~eloto na socijalna pravednost<br />

i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu~aj na<br />

starost, namaluvawe ili zagubuvawe na rabotnata sposobnost, smrt i<br />

telesno o{tetuvawe.<br />

Spored ~l. 4 od Zakonot, pravata od penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe se steknuvaat i ostvaruvaat vo zavisnost od na~inot, dol-<br />

16


`inata i obemot na vlo`uvaweto na sredstvata za penzisko i invalidsko<br />

osiguruvawe pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.<br />

Vo ~l. 5 od Zakonot, se utvrdeni pravata od penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe, me|u koi e i pravoto na starosna penzija.<br />

Vo ~l. 11 do 15 od Zakonot, se opredeleni osigurenite lica<br />

opfateni so penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />

Osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko i invalidsko<br />

osiguruvawe se uredeni vo Glava V<strong>II</strong> od Zakonot.<br />

Taka, spored ~l. 131 od Zakonot, so zadol`itelno kapitalno<br />

finansirano penzisko osiguruvawe se opfa}aat osigurenicite od ~l.<br />

11, osven individualnite zemjodelci obvrznici na danok od prihod od<br />

zemjodelska dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe<br />

(individualni zemjodelci), 12 i 13 na ovoj zakon, koi prvpat vo<br />

zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe pristapile od 1 januari<br />

2003 godina, osven osigurenicite od Glava IV - Steknuvawe i ostvaruvawe<br />

na pravata na opredeleni kategorii osigurenici pod posebni<br />

uslovi.<br />

Spored ~l. 132 od Zakonot, osigurenicite od ~l. 11, osven individualnite<br />

zemjodelci obvrznici na danok na prihod od zemjodelska<br />

dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe (individualni<br />

zemjodelci), 12 i 13 na ovoj zakon, koi bile opfateni so zadol`itelno<br />

penzisko i invalidsko osiguruvawe do 1. 01. 2003 godina,<br />

mo`at po sopstven izbor da se vklu~at vo zadol`itelno kapitalno finansirano<br />

penzisko osiguruvawe, osven osigurenicite od Glava IV –<br />

Steknuvawe i ostvaruvawe na pravata na opredeleni kategorii osigurenici<br />

pod posebni uslovi.<br />

Spored ~l. 132-a od Zakonot, pridonesot za penzisko i invalidsko<br />

osiguruvawe se raspredeluva i toa 65% za zadol`itelno penzisko<br />

i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost i<br />

35% za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe.<br />

Spored ~l. 132-b od Zakonot, osigurenikot koj zadol`itelno<br />

pla}a pridones za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe<br />

ima individualna smetka i e ~len vo privaten penziski fond<br />

(st. 1).<br />

Penzijata od zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko<br />

osiguruvawe zavisi od akumuliranite pridonesi i ostvareniot prinos<br />

od investiranite akumulirani pridonesi po odbivaweto na tro{ocite<br />

(st 2).<br />

Po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija, od zadol`itelno<br />

penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost,<br />

sredstvata na osigurenikot od individualnata smetka se prenesuvaat<br />

vo posebna institucija ovlastena za isplata na penzii (st. 3).<br />

Osnovaweto i raboteweto na instituciite od st. 3 na ovoj ~len<br />

se ureduva so poseben zakon (st. 4).<br />

17


Spored ~l. 132-v od Zakonot, koga osigurenikot }e ostvari<br />

pravo na invalidska penzija ili semejna penzija od zadol`itelno penzisko<br />

i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost,<br />

privatniot penziski fond gi prenesuva akumuliranite pridonesi<br />

i ostvareniot prinos na Fondot za isplata na invalidskata,<br />

odnosno semejnata penzija.<br />

Spored ~l. 180 st. 1 od Zakonot, osnovica za presmetuvawe i<br />

pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, kako i<br />

za sta`ot na osiguruvawe koj se smeta so zgolemeno trewe, pretstavuva<br />

bruto plata, vo koja se sodr`ani pridonesite i danocite {to se pla-<br />

}aat od platata. Vo natamo{nite stavovi na ovoj ~len e opredeleno<br />

{to pretstavuva osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot,<br />

odnosno osnovicata za osiguruvawe za oddelnite kategorii na osigureni<br />

lica.<br />

Spored st. 10 na ~l. 180, osnovicata za presmetuvawe i pla}awe<br />

na pridonesot, odnosno osnovicata za osiguruvawe, ne mo`e da bide<br />

poniska od 65% od prose~nata neto plata po rabotnik vo Republikata<br />

objavena vo tekovniot mesec.<br />

Spored osporeniot ~l. 180-a, za osigurenicite koi }e pristapat<br />

vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, osnovica<br />

za osiguruvawe i pla}awe na pridonesot od plata, odnosno osnovica<br />

na osiguruvawe, ne mo`e da bide povisoka od tri prose~ni plati<br />

po rabotnik vo Republikata objaveni vo tekovniot mesec.<br />

Vo ~l. 33 od Zakonot, sodr`ani se odredbi koi se odnesuvaat na<br />

visinata na starosnata penzija. Taka spored st. 1 na ovoj ~len, starosnata<br />

penzija za osigurenicite od ~l. 131 na ovoj zakon se utvrduva od<br />

penziskata osnova vo procenti opredeleni zavisno od dol`inata na<br />

penziskiot sta` koja za sekoja godina penziski sta` iznesuva 0,75%<br />

(ma`), odnosno 0,86% (`ena) od penziskata osnova, a za penziski sta`<br />

pokratok od 1 godina, a najmalku {est meseci iznesuva 0,375 % (ma`),<br />

odnosno 0,43% (`ena) od penziskata osnova.<br />

Spored st. 2 na istiot ~len, starosnata penzija za osigurenicite<br />

od ~l. 132 na ovoj zakon se utvrduva od penziskata osnova vo procenti<br />

koi za sekoja godina ispolnet penziski sta` do nivnata uplata na<br />

pridonesot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe<br />

iznesuvaat 2,33% (ma`), odnosno 2,60% (`ena), a za penziski<br />

sta` pokratok od edna godina, a najmalku {est meseci iznesuva 11,65%<br />

(ma`), odnosno 1,30% (`ena), no najmnogu 11,65% (ma`), odnosno<br />

13,00% (`ena) od penziskata osnova. Za sekoja natamo{na godina penziski<br />

sta` ispolnet po nivnata uplata na pridonesot za zadol`itelno<br />

kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, penzijata se opredeluva<br />

vo visina od 0,75% (ma`), odnosno 0,86% (`ena), a za penziski sta`<br />

pokratok od edna godina, a najmalku {est meseci iznesuva 0,375%<br />

(ma`), odnosno 0,43% (`ena) od penziskata osnova.<br />

18


Soglasno ~l. 28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />

za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("SV RM," br. 24/2000), za<br />

osigurenicite koi ne pristapile vo zadol`itelno kapitalno finansirano<br />

penzisko osiguruvawe, najvisokata penzija ne mo`e da iznesuva<br />

pove}e od 80% do 2015 godina, a po 2015 godina ne pove}e od procentite<br />

utvrdeni vo ~l. 65 st. 1 na ovoj zakon od prose~nata plata ostvarena vo<br />

nestopanstvoto vo Republikata vo predhodnata godina zgolemena za 2,7<br />

pati.<br />

So izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe od mart 2000 godina, otpo~na reformata na penziskiot<br />

sistem preku voveduvawe na trostolben penziski sistem.<br />

Prviot i vtoriot stolb go so~inuvaat zadol`itelnoto penzisko<br />

i invalidsko osiguruvawe, pri {to prviot stolb se temeli vrz generaciska<br />

solidarnost i e tekovno finansiran, odnosno slu`i za obezbeduvawe<br />

na penziite na postojnite penzioneri. Vtoriot stolb e kapitalno<br />

finansiran, odnosno se sostoi od individualni smetki vo koi<br />

vrabotenite osigurenici deponiraat del od nivnite pridonesi koi se<br />

investiraat na pazarot na kapital i akumuliraat kamata, i po penzioniraweto<br />

se koristat kako izvor na penzionerskiot prihod, odnosno<br />

slu`at za obezbeduvawe na penzijata vo idnina. Tretiot stolb pretstavuva<br />

doborovolno penzisko osiguruvawe koe vo celost e kapitalno<br />

finansirano.<br />

Za licata koi }e ostanat osigurani samo vo prviot stolb na penziskiot<br />

sistem, pri presmetkata i isplatata na penziite zakonot predviduva<br />

ograni~uvawe na maksimalniot iznos na penzijata koj iznesuva<br />

2.7 pati po 80% od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto. (~l.<br />

28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i<br />

invalidsko osiguruvawe od mart 2000 godina ("SV RM," br. 24/2000).<br />

Za onie osigurenici koi }e se vklu~at vo dvostolbniot sistem,<br />

penzija }e se ispla}a i od prviot i od vtoriot stolb, pri {to za ovie<br />

osigurenici so osporenata odredba od ~l. 180-a od Zakonot, se voveduva<br />

ograni~uvawe na maksimalnata osnovica za presmetuvawe i pla}awe<br />

na pridonesot koja iznesuva 3 prose~ni plati po rabotnik vo Republikata.<br />

Trgnuvaj}i od toa deka soglasno Ustavot, pravoto na socijalna<br />

sigurnost i socijalno osiguruvawe na gra|anite, a vo tie ramki i na<br />

penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako del od socijalnoto osiguruvawe,<br />

se ureduva so zakon i kolektiven dogovor, pravo e na zakonodavecot<br />

vo ovaa sfera da gi utvrduva vidovite na prava, uslovite za<br />

steknuvawe, visinata, na~inot na steknuvawe i koristewe na pravata i<br />

drugi pra{awa koi se od zna~ewe za ostvaruvawe na socijalnata sigurnost<br />

na gra|anite. Vo taa smisla, pravo na zakonodavecot e da ja utvrdi<br />

i visinata na penziskata osnovica, kako i visinata na najniskata<br />

odnosno najvisokata penzija, vodej}i pri toa smetka zakonskite re{e-<br />

19


nija ednakvo da se odnesuvaat na gra|anite odnosno osigurenicite koi<br />

se nao|aat vo ednakva pravna polo`ba.<br />

Ottuka, spored na{e mislewe, neosnovani se navodite vo incijativata<br />

deka so osporenata odredba e diskriminatorska poradi toa<br />

{to ne se odnesuva na site osigurenici podednakvo, od pri~ina {to<br />

osigurenicite koi }e ostanat osigurani samo vo prviot stolb na penziskiot<br />

sistem i onie koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno<br />

finansirano penzisko osiguruvawe ne se nao|aat vo ednakva pravna<br />

polo`ba.<br />

Zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova<br />

na generaciska solidarnost funkcionira vrz principot na me|ugeneraciska<br />

solidarnost, pri {to licata so povisoki prihodi pla}aat za<br />

licata so poniski prihodi. Imeno, licata koi imale visoki plati i<br />

pla}ale pridones na cel iznos, sepak dobivaat penzija ~ija visina so<br />

zakonot e ograni~ena, a ne penzija koja soodvetstvuva na uplatata. Utvrduvaj}i<br />

ja najvisokata penzija, zakonodavecot se rakovodel tokmu od<br />

na~eloto na socijalnata pravednost so cel penzijata na oddelni osigurenici<br />

da se opredeluva zavisno od realnite finansiski mo`nosti na<br />

Republikata, a ne od nivnata penziska osnova, a pritoa i so vaka opredelenata<br />

penzija na ovaa kategorija gra|ani da ne im se naru{i materijalnata<br />

i socijalnata sigurnost. Spored toa, ne e slu~ajna i opredelbata<br />

na zakonodavecot vo ovoj zakon da go vgradi na~eloto na<br />

socijalnata pravednost kako osnovno na~elo vrz koe se zasnova i<br />

celiot sistem na zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />

(~l. 3 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe).<br />

Vo zadol`itelnoto kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe,<br />

site uplateni pridonesi koi se akumuliraat se vodat na individualna<br />

smetka na ~lenot i mu pripa|aat na ~lenot po ispolnuvaweto<br />

na uslovite za penzionirawe. Na toj na~in i penzijata na ovaa kategorija<br />

na osigurenici e vo neposredna zavisnost so obemot na vlo-<br />

`enite sredstva. Me|utoa, so ogled na toa {to sredstvata se investiraat,<br />

odnosno akumuliraat i sozdavaat prinos koj ne mo`e odnapred da<br />

se opredeli bidej}i zavisi od idni i ~estopati neizvesni nastani, za<br />

ovaa kategorija na osigurenici ne e mo`no odnapred ograni~uvawe na<br />

visinata na penzijata, poradi {to so osporenata odredba od Zakonot se<br />

voveduva ograni~uvawe na najvisokata osnovica, {to indirektno zna~i<br />

limitirawe na penzijata.<br />

Tokmu zaradi obezbeduvawe na ednakvost na gra|anite, postoi<br />

ograni~uvawe za site osigurenici vo penziskiot sistem, so taa razlika<br />

{to za osigurenicite vo ednostolbniot sistem ima ograni~uvawe<br />

na penzijata, dodeka za osigurenicite vo dvostolbniot sistem ima<br />

ograni~uvawe na najvisokata osnovica za pla}awe na pridones, {to<br />

indirektno zna~i i limitirawe na idnata penzija. So vospostavuvaweto<br />

na trostolbniot penziski sistem, }e se dade mo`nost na licata<br />

20


so povisoki plati da pla}aat dopolnitelno, zaradi ostvaruvawe povisioki<br />

idni penzii.<br />

Zna~i zakonskoto limitirawe na osnovicata za presmetuvawe i<br />

pla}awe na pridonesot od plata, odnosno osnovicata na osiguruvawe,<br />

na tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata, se odnesuva za site<br />

gra|ani odnosno osigurenici {to se nao|aat vo ednakva pravna polo-<br />

`ba, odnosno na site osigurenici koi }e pristapat vo zadol`itelno<br />

kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe poradi {to, spored<br />

na{e mislewe, ne mo`at da bidat prifateni prigovorite na podnositelot<br />

na inicijativata, deka se vr{elo diskriminacija pome|u osigurenicite.<br />

Poradi navedenite pri~ini, smetame deka ne bi mo`elo da se<br />

postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 180-a od Zakonot za penziskoto<br />

i invalidskoto osiguruvawe so odredbite od Ustavot na koi se<br />

povikuva podnositelot na inicijativata.<br />

Vrz osnova na navedenoto se p r e d l a g a<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />

odlu~uvawe,<br />

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

~l. 180-a vo delot: "za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`itelno<br />

kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe" od Zakonot za penziskoto<br />

i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," (80/1993, 3/1994, 14/<br />

1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005,<br />

84/2005, 101/2005 i 70/2006).<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len<br />

110 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot<br />

na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na<br />

Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 1 noemvri<br />

2006 godina, donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />

na ~len 180-a vo delot: "za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`itelno<br />

kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe" od Zakonot za<br />

penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" (80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/<br />

2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i 70/2006).<br />

2. Stamen Filipov na Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />

mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />

na odredbata od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 na ova re{enie.<br />

Spored navodite vo inicijativata, osporeniot del od osporenata<br />

odredba bil diskriminatorski bidej}i gi sozdaval slednive raz-<br />

21


liki: na primer, dvajca vraboteni vo ista firma, na isto rabotno mesto,<br />

so ista plata, koja e povisoka od postavenata osnovica kako gorna<br />

granica, a koi se razlikuvaat spored toa {to edniot pripa|a na Fondot<br />

za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe.<br />

Spored podnositelot na inicijativata, rabotodava~ite imaat interes<br />

da gi zadr`at na rabota ili da gi vrabotat samo onie koi se vo Fondot<br />

od osporenata odredba, zaradi pla}awe na pomal pridones za penzisko<br />

i invalidsko osiguruvawe, so {to se sozdava neednakvost me|u vrabotenite<br />

gra|ani. Podnositelot naveduva deka prethodno ne postoela vakva<br />

diskriminatorska odredba vo ovoj zakon i odredbata se odnesuvala na<br />

site osigurenici podednakvo.<br />

Podnositelot na inicijativata smeta deka na osporenata odredba<br />

ne i e mestoto vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />

tuku vo Zakonot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko<br />

osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 29/2002,<br />

85/2003, 40/2004 i 113/2005).<br />

Pokraj toa, vo inicijativata se naveduva deka osporenata odredba<br />

e neopredelena i deka e nejasno od koi pri~ini osnovicata za presmetuvawe<br />

i pla}awe na pridonesot ne mo`e da bide povisoka od tri<br />

prose~ni plati, kako {to toa bilo predvideno za fizi~kite lica vo<br />

~lenot 180 stav 3 od Zakonot, odnosno zo{to ovaa osnovica ne e ista po<br />

visina kako i kaj drugite osigurenici.<br />

Podnositelot na inicijativata smeta deka utvrdenite prava od<br />

socijalno osiguruvawe po ovoj osnov ne se odnesuvaat ednakvo na site<br />

osigurenici, so {to se povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot<br />

poredok na Republika Makedonija - vladeeweto na pravoto i humanizmot,<br />

socijalnata pravda i solidarnosta od ~len 8 stav 1 alinei 3 i 8,<br />

ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite od ~len 9, ~lenot 34,<br />

~lenot 35 stav 1 i ~lenot 51 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />

Poradi iznesenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot del od ~len 180-a od Zakonot<br />

za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />

Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 180-a od<br />

Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, za osigurenicite<br />

koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko<br />

osiguruvawe, osnovica za osiguruvawe i pla}awe na pridonesot od<br />

plata, odnosno osnovica na osiguruvawe, ne mo`e da bide povisoka od<br />

tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata objaveni vo tekovniot<br />

mesec.<br />

3. Spored ~len 8 stav 1 alineja 1 i 8 od Ustavot, osnovnite slobodi<br />

i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo<br />

i utvrdeni so Ustavot i humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta<br />

se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />

22


Spored ~len 9 stav 1 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija<br />

se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata,<br />

bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i<br />

verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Spored stavot<br />

2 od ovoj ~len, gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.<br />

Soglasno ~len 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socijalna<br />

sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />

dogovor.<br />

Spored ~len 35 stav 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za<br />

socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno<br />

na~eloto na socijalna pravednost.<br />

Vrz osnova na ovie ustavni odredbi, sistemot na penziskoto i<br />

invalidskoto osiguruvawe go uredil so Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />

(80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/<br />

2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i 70/2006).<br />

Spored ~len 1 od Zakonot, so ovoj zakon se ureduva zadol`itelnoto<br />

penzisko i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite vo raboten<br />

odnos i na fizi~kite lica koi vr{at dejnost, osnovite na kapitalnoto<br />

finansirano penzisko osiguruvawe, kako i posebnite uslovi<br />

pod koi oddelni kategorii na osigurenici gi ostvaruvaat pravata od<br />

penziskoto i ivalidskoto osiguruvawe.<br />

Spored ~lenot 2 od Zakonot, sistemot na penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe e sostaven od:<br />

- zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova<br />

na generaciska solidarnost;<br />

- zadol`itelno kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe,<br />

i<br />

-dobrovolno kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe.<br />

Zadol`itelnoto i dobrovolnoto kapitalno finansirano penzisko<br />

osiguruvawe poblisku }e se uredat so posebni zakon.<br />

Spored ~len 3 od Zakonot, so zadol`itelno penzisko i invalidsko<br />

osiguruvawe po osnov na rabota, a vrz na~eloto na socijalna<br />

pravednost i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu~aj<br />

na starost, namaluvawe ili zagubuvawe na rabotnata sposobnost, smrt<br />

i telesno o{tetuvawe.<br />

Spored ~lenot 4 od Zakonot, pravata od penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe se steknuvaat i ostvaruvaat vo zavisnost od na~inot,<br />

dol`inata i obemot na vlo`uvaweto na sredstvata za penzisko i<br />

invalidsko osiguruvawe pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.<br />

Vo ~lenot 5 od Zakonot, se utvrdeni pravata od penziskoto i<br />

invalidskoto osiguruvawe, me|u koi e i pravoto na starosna penzija.<br />

Vo ~lenovite 11 do 15 od Zakonot, se opredeleni osigurenite<br />

lica opfateni so penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />

23


Osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko i invalidsko<br />

osiguruvawe se uredeni vo Glava V<strong>II</strong> od Zakonot.<br />

Taka, spored ~len 131 od Zakonot, so zadol`itelno kapitalno<br />

finansirano penzisko osiguruvawe se opfa}aat osigurenicite od ~lenovite<br />

11, osven individualnite zemjodelci obvrznici na danok od<br />

prihod od zemjodelska dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno<br />

zanimawe (individualni zemjodelci), 12 i 13 na ovoj zakon, koi<br />

prvpat vo zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe pristapile<br />

od 1 januari 2003 godina, osven osigurenicite od Glava IV – Steknuvawe<br />

i ostvaruvawe na pravata na opredeleni kategorii osigurenici<br />

pod posebni uslovi.<br />

Spored ~len 132 od Zakonot, osigurenicite od ~lenovite 11,<br />

osven individualnite zemjodelci obvrznici na danok na prihod od zemjodelska<br />

dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe<br />

(individualni zemjodelci), 12 i 13 na ovoj zakon, koi bile opfateni<br />

so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe do 1 januari<br />

2003 godina, mo`at po sopstven izbor da se vklu~at vo zadol`itelno<br />

kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, osven osigurenicite od<br />

Glava IV - Steknuvawe i ostvaruvawe na pravata na opredeleni kategorii<br />

osigurenici pod posebni uslovi.<br />

Spored ~len 132-a od Zakonot, pridonesot za penzisko i invalidsko<br />

osiguruvawe se raspredeluva i toa 65% za zadol`itelno penzisko<br />

i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost<br />

i 35% za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe.<br />

Spored ~len 132- b od Zakonot, osigurenikot koj zadol`itelno<br />

pla}a pridones za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe<br />

ima individualna smetka i e ~len vo privaten penziski fond<br />

(stav 1).<br />

Penzijata od zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko<br />

osiguruvawe zavisi od akumuliranite pridonesi i ostvareniot prinos<br />

od investiranite akumulirani pridonesi po odbivaweto na tro{ocite<br />

(stav 2).<br />

Po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija, od zadol`itelno<br />

penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost,<br />

sredstvata na osigurenikot od individualnata smetka se prenesuvaat<br />

vo posebna institucija ovlastena za isplata na penzii (stav 3).<br />

Osnovaweto i raboteweto na instituciite od stav 3 na ovoj<br />

~len se ureduva so poseben zakon (stav 4).<br />

Spored ~len 132-v od Zakonot, koga osigurenikot }e ostvari<br />

pravo na invalidska penzija ili semejna penzija od zadol`itelno penzisko<br />

i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost,<br />

privatniot penziski fond gi prenesuva akumuliranite pridonesi<br />

i ostvareniot prinos na Fondot za isplata na invalidskata, odnosno<br />

semejnata penzija.<br />

24


Spored ~len 180 stav 1 od Zakonot, osnovica za presmetuvawe i<br />

pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, kako i<br />

za sta`ot na osiguruvawe koj se smeta so zgolemeno trewe, pretstavuva<br />

bruto plata, vo koja se sodr`ani pridonesite i danocite {to se pla-<br />

}aat od platata. Vo natamo{nite stavovi na ovoj ~len e opredeleno<br />

{to pretstavuva osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot,<br />

odnosno osnovicata za osiguruvawe za oddelnite kategorii na osigureni<br />

lica.<br />

Spored stavot 10 na ~len 180, osnovicata za presmetuvawe i<br />

pla}awe na pridonesot, odnosno osnovicata za osiguruvawe, ne mo`e<br />

da bide poniska od 65% od prose~nata neto plata po rabotnik vo Republikata<br />

objavena vo tekovniot mesec.<br />

Spored osporeniot ~len, 180-a, za osigurenicite koi }e pristapat<br />

vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe,<br />

osnovica za osiguruvawe i pla}awe na pridonesot od plata, odnosno<br />

osnovica na osiguruvawe, ne mo`e da bide povisoka od tri prose~ni<br />

plati po rabotnik vo Republikata objaveni vo tekovniot mesec.<br />

Vo ~len 33 od Zakonot, sodr`ani se odredbi koi se odnesuvaat<br />

na visinata na starosnata penzija. Taka spored stavot 1 na ovoj ~len,<br />

starosnata penzija za osigurenicite od ~len 131 na ovoj zakon se utvrduva<br />

od penziskata osnova vo procenti opredeleni zavisno od dol`inata<br />

na penziskiot sta` koja za sekoja godina penziski sta` iznesuva<br />

0,75% (ma`), odnosno 0,86% (`ena) od penziskata osnova, a za penziski<br />

sta` pokratok od 1 godina, a najmalku {est meseci iznesuva 0,375 %<br />

(ma`), odnosno 0,43% (`ena) od penziskata osnova.<br />

Spored stavot 2 na istiot ~len, starosnata penzija za osigurenicite<br />

od ~len 132 na ovoj zakon se utvrduva od penziskata osnova vo<br />

procenti koi za sekoja godina ispolnet penziski sta` do nivnata<br />

uplata na pridonesot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko<br />

osiguruvawe iznesuvaat 2,33% (ma`), odnosno 2,60% (`ena), a za<br />

penziski sta` pokratok od edna godina, a najmalku {est meseci iznesuva<br />

1,165 % (ma`), odnosno 1,30% (`ena), no najmnogu 11,65% (ma`),<br />

odnosno 13,00% (`ena) od penziskata osnova. Za sekoja natamo{na godina<br />

penziski sta` ispolnet po nivnata uplata na pridonesot za zadol`itelno<br />

kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, penzijata se<br />

opredeluva vo visina od 0,75% (ma`), odnosno 0,86% (`ena), a za penziski<br />

sta` pokratok od edna godina, a najmalku {est meseci iznesuva<br />

0,375% (ma`), odnosno 0,43% (`ena) od penziskata osnova.<br />

Soglasno ~len 28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />

Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na<br />

Republika Makedonija" br. 24/2000), za osigurenicite koi ne pristapile<br />

vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, najvisokata<br />

penzija ne mo`e da iznesuva pove}e od 80% do 2015 godina, a<br />

po 2015 godina ne pove}e od procentite utvrdeni vo ~len 65 stav 1 na<br />

25


ovoj zakon od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto vo<br />

Republikata vo predhodnata godina zgolemena za 2,7 pati.<br />

4. So izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za penziskoto i<br />

invalidskoto osiguruvawe od mart 2000 godina, otpo~na reformata na<br />

penziskiot sistem preku voveduvawe na trostolben penziski sistem.<br />

Prviot i vtoriot stolb go so~inuvaat zadol`itelnoto penzisko<br />

i invalidsko osiguruvawe, pri {to prviot stolb se temeli vrz generaciska<br />

solidarnost i e tekovno finansiran, odnosno slu`i za obezbeduvawe<br />

na penziite na postojnite penzioneri. Vtoriot stolb e kapitalno<br />

finansiran, odnosno se sostoi od individualni smetki vo koi<br />

vrabotenite osigurenici deponiraat del od nivnite pridonesi koi se<br />

investiraat na pazarot na kapital i akumuliraat kamata, i po penzioniraweto<br />

se koristat kako izvor na penzionerskiot prihod, odnosno<br />

slu`at za obezbeduvawe na penzijata vo idnina. Tretiot stolb pretstavuva<br />

doborovolno penzisko osiguruvawe koe vo celost e kapitalno<br />

finansirano.<br />

Za licata koi }e ostanat osigurani samo vo prviot stolb na<br />

penziskiot sistem, pri presmetkata i isplatata na penziite zakonot<br />

predviduva ograni~uvawe na maksimalniot iznos na penzijata koj iznesuva<br />

2.7 pati po 80% od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto.<br />

(~len 28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko<br />

i invalidsko osiguruvawe od mart 2000 godina ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija" br. 24/2000).<br />

Za onie osigurenici koi }e se vklu~at vo dvostolbniot sistem,<br />

penzija }e se ispla}a i od prviot i od vtoriot stolb, pri {to za ovie<br />

osigurenici so osporenata odredba od ~len 180-a od Zakonot, se voveduva<br />

ograni~uvawe na maksimalnata osnovica za presmetuvawe i pla-<br />

}awe na pridonesot koja iznesuva 3 prose~ni plati po rabotnik vo Republikata.<br />

Trgnuvaj}i od toa deka soglasno Ustavot, pravoto na socijalna<br />

sigurnost i socijalno osiguruvawe na gra|anite, a vo tie ramki i na<br />

penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako del od socijalnoto osiguruvawe,<br />

se ureduva so zakon i kolektiven dogovor, pravo e na zakonodavecot<br />

vo ovaa sfera da gi utvrduva vidovite na prava, uslovite za<br />

steknuvawe, visinata, na~inot na steknuvawe i koristewe na pravata i<br />

drugi pra{awa koi se od zna~ewe za ostvaruvawe na socijalnata sigurnost<br />

na gra|anite. Vo taa smisla, pravo na zakonodavecot e da ja utvrdi<br />

i visinata na penziskata osnovica, kako i visinata na najniskata<br />

odnosno najvisokata penzija, vodej}i pri toa smetka zakonskite re{enija<br />

ednakvo da se odnesuvaat na gra|anite odnosno osigurenicite koi<br />

se nao|aat vo ednakva pravna polo`ba.<br />

Ottuka, spored Sudot, neosnovani se navodite vo incijativata<br />

deka so osporenata odredba e diskriminatorska poradi toa {to ne se<br />

odnesuva na site osigurenici podednakvo, od pri~ina {to osigurenicite<br />

koi }e ostanat osigurani samo vo prviot stolb na penziskiot sis-<br />

26


tem i onie koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano<br />

penzisko osiguruvawe ne se nao|aat vo ednakva pravna polo`ba.<br />

Zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova<br />

na generaciska solidarnost funkcionira vrz principot na me|ugeneraciska<br />

solidarnost, pri {to licata so povisoki prihodi pla}aat za<br />

licata so poniski prihodi. Imeno, licata koi imale visoki plati i<br />

pla}ale pridones na cel iznos, sepak dobivaat penzija ~ija visina so<br />

zakonot e ograni~ena, a ne penzija koja soodvetstvuva na uplatata. Utvrduvaj}i<br />

ja najvisokata penzija, zakonodavecot se rakovodel tokmu od<br />

na~eloto na socijalnata pravednost so cel penzijata na oddelni osigurenici<br />

da se opredeluva zavisno od realnite finansiski mo`nosti<br />

na Republikata, a ne od nivnata penziska osnova, a pritoa i so vaka<br />

opredelenata penzija na ovaa kategorija gra|ani da ne im se naru{i<br />

materijalnata i socijalnata sigurnost. Spored toa, ne e slu~ajna i<br />

opredelbata na zakonodavecot vo ovoj zakon da go vgradi na~eloto na<br />

socijalnata pravednost kako osnovno na~elo vrz koe se zasnova i<br />

celiot sistem na zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />

(~len 3 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe).<br />

Vo zadol`itelnoto kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe,<br />

site uplateni pridonesi koi se akumuliraat se vodat na individualna<br />

smetka na ~lenot i mu pripa|aat na ~lenot po ispolnuvaweto<br />

na uslovite za penzionirawe. Na toj na~in i penzijata na ovaa kategorija<br />

na osigurenici e vo neposredna zavisnost so obemot na vlo-<br />

`enite sredstva. Me|utoa, so ogled na toa {to sredstvata se investiraat,<br />

odnosno akumuliraat i sozdavaat prinos koj ne mo`e odnapred<br />

da se opredeli bidej}i zavisi od idni i ~estopati neizvesni nastani,<br />

za ovaa kategorija na osigurenici ne e mo`no odnapred ograni~uvawe<br />

na visinata na penzijata, poradi {to so osporenata odredba od Zakonot<br />

se voveduva ograni~uvawe na najvisokata osnovica, {to indirektno<br />

zna~i limitirawe na penzijata.<br />

Tokmu zaradi obezbeduvawe na ednakvost na gra|anite, postoi<br />

ograni~uvawe za site osigurenici vo penziskiot sistem, so taa razlika<br />

{to za osigurenicite vo ednostolbniot sistem ima ograni~uvawe<br />

na penzijata, dodeka za osigurenicite vo dvostolbniot sistem ima<br />

ograni~uvawe na najvisokata osnovica za pla}awe na pridones, {to<br />

indirektno zna~i i limitirawe na idnata penzija. So vospostavuvaweto<br />

na trostolbniot penziski sistem, }e se dade mo`nost na licata so<br />

povisoki plati da pla}aat dopolnitelno, zaradi ostvaruvawe povisoki<br />

idni penzii.<br />

Zna~i zakonskoto limitirawe na osnovicata za presmetuvawe i<br />

pla}awe na pridonesot od plata, odnosno osnovicata na osiguruvawe,<br />

na tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata, se odnesuva za site<br />

gra|ani, odnosno osigurenici {to se nao|aat vo ednakva pravna polo-<br />

`ba, odnosno na site osigurenici koi }e pristapat vo zadol`itelno<br />

kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe poradi {to, spored<br />

27


Sudot, ne mo`at da bidat prifateni prigovorite na podnositelot na<br />

inicijativata, deka se vr{elo diskriminacija pome|u osigurenicite.<br />

Poradi navedenite pri~ini, pred Sudot ne se postavi pra{aweto<br />

za soglasnosta na ~len 180-a od Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe so odredbite od Ustavot na koi se povikuva podnositelot<br />

na inicijativata.<br />

6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1<br />

od ova re{enie.<br />

7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot<br />

na Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Vera<br />

Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski<br />

i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />

28


3. U. br. 160/2006 (8. 11. 2006)<br />

Osporen akt<br />

^len 36-a st. 1 vo delot "i procenetata pazarna vrednost na<br />

imot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata ("SV RM,"br. 28/2002 i<br />

46/2004).<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

Spored podnositelot na inicijativata, vo pravoto ima pove}e<br />

osnovi za steknuvawe na imot i toa: po osnov na kupoproda`ba, podarok,<br />

razmena, nasleduvawe, dodeluvawe imot so re{enie na nadle`en<br />

organ, spojuvawe, pripojuvawe, gradewe itn. Samo imotot po osnov na<br />

kupoproda`ba se steknuval soglasno pazarnata vrednost, dodeka za navedenite<br />

drugi osnovi za steknuvawe na imot, pazarnata vrednost na<br />

imotot bila irelevantna. Koga se steknuval imot po osnov na gradba<br />

grade`niot materijal se kupuval soglasno pazarnite pravila i, kako<br />

{to se naveduva vo inicijativata, cenite na grade`nite materijali od<br />

Saraj do Lisi~e vo Skopje bile isti, no otkako }e se izgradele objektite<br />

- stan, na primer, vo ^air za 1m 2 bi se prodaval po 500-600 evra, a<br />

vo strogiot centar na gradot zad Ramstor, pazarnata vrednost na stanot<br />

bi iznesuvala 1500 evra za 1m 2 . Toa zna~elo deka vo centarot na<br />

gradot prakti~no bi imale nekolku pati pogolema proceneta pazarna<br />

vrednost na izgraden objekt otkolku na primer vo ^air. Vakva razlika<br />

postoela vo site gradovi na Republika Makedonija.<br />

Podnositelot vo svojata inicijativa naveduva i primer, deka<br />

eden obi~en gra|anin mo`e da izgradi ku}a vo ^air so grade`ni materijali<br />

i rabotna raka so 30.000 evra, i deka ist takov objekt mo`e da se<br />

izgradi vo centarot na gradot od strana, na primer, na nekoj funkcioner<br />

(pratenik, sudija, sudija na Ustaven sud, javen obvinitel itn.)<br />

lica navedeni vo ~l. 34 od osporeniot zakon, a pazarnata vrednost na<br />

toj objekt da se procenil na okolu 150.000 evra. Vo toj slu~aj sekoj ~esen<br />

gra|anin - funkcioner bi proizleglo deka e kradec, bidej}i so<br />

primawata {to gi imal toga{ i primawata na ~lenovite na negovoto<br />

semejstvo ne mo`elo da se pokrie pazarnata vrednost na izgradeniot<br />

objekt kako {to bara osporenata odredba od zakonot. Spored toa, podnositelot<br />

na inicijativata smeta deka so osporeniot del na ~l. 36-a<br />

od Zakonot site izbrani i imenuvani lica se doveduvale vo neramno-<br />

29


pravna polo`ba so drugite gra|ani koi ne bile funkcioneri, bidej}i<br />

kaj niv za odano~uvawe se zemala predvid realnata vrednost na imotot.<br />

Spored toa, delot na osporenata odredba od Zakonot bil vo<br />

sprotivnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />

Podnositelot na inicijativata, se povikuva i na porane{niot<br />

Zakon na SRM za prijavuvawe i ispituvawe na potekloto na imot.<br />

Imeno, soglasno ~l. 2 st. 1, kako imot vo smisla na toj zakon, se smeta<br />

nedvi`niot imot i imotnite prava, kako i podvi`niot imot od pogolema<br />

vrednost. Spored st. 2 od ovoj ~len, vrednosta na imotot ~ie poteklo<br />

se ispituva se utvrduva spored vrednosta vo momentot na negovoto<br />

steknuvawe. Vakvoto re{enie spored podnositelot na inicijativata<br />

bilo popravedno i poprakti~no, bidej}i ako objektot e izgraden,<br />

upravniot organ bil dol`en da ja utvrdi grade`nata vrednost na<br />

objektot, a dokolku imotot bil kupen toga{ upravniot organ bil dol-<br />

`en da ja utvrdi pazarnata vrednost.<br />

Podnositelot na inicijativata naveduva deka Ustavniot sud<br />

treba da gi {titi funkcionerite od ~len 34 od Zakonot za spre~uvawe<br />

na korupcijata, zo{to sekoj od niv mo`e da bide ocrnet, nepravedno<br />

poni`en so toa {to }e bide poso~en kako ne~esen, korumpiran itn. i<br />

predlaga Sudot da odr`i javna sednica i da se konsultiraat soodvetni<br />

eksperti, grade`en in`ener, ekonomista itn.<br />

Vrz osnova na iznesenoto se bara Ustavniot sud da povede postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 36-a vo delot "i procenetata<br />

pazarna vrednost na imotot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.<br />

Sodr`ina na osporeniot akt<br />

^len 36-a<br />

1. Ako vo postapkata za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba<br />

ne se doka`e deka imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat<br />

na redovni primawa, {to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e<br />

donese re{enie za odano~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano-<br />

~uvawe razlikata me|u utvrdenite redovni, prijaveni i odano~eni primawa<br />

na liceto i ~lenovite na negovoto semejstvo i procenetata pazarna<br />

vrednost na imotot. Taka utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka<br />

od 70% od razlikata me|u odano~enite i prijavenite primawa,<br />

odnosno pazarnata vrednost na imotot.<br />

2. Dokolku se utvrdi deka imotot e zgolemen vo golemi razmeri,<br />

Upravata za javni prihodi podnesuva krivi~na prijava protiv liceto<br />

do nadle`noto javno obvinitelstvo.<br />

3. Za prezemenite dejstvija od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len<br />

Upravata za javni prihodi ja izvestuva Dr`avnata komisija.<br />

30


Ustavnosudska praktika<br />

Zakonot za spre~uvawe na korupcijata pove}e pati bil predmet<br />

na ocenuvawe pred Ustavniot sud na Republika Makedonija kako, na<br />

primer, vo predmetite: U. br. 57/2005, U. br. 44/2005, U. br. 62/2005, U.<br />

br. 190/2002 i U. br. 21/2006, me|utoa sudska praktika {to pokonkretno<br />

soodvetstuva so predmetnoto pra{awe ne postoi.<br />

Pravno mislewe<br />

Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija, temelna<br />

vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija e i<br />

vladeeweto na pravoto.<br />

Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se<br />

ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na<br />

ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto<br />

uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot<br />

i zakonite se ednakvi.<br />

Spored ~l. 68 od Ustavot na Republika Makedonija, edno od najzna~ajnite<br />

nadle`nosti na Sobranieto e donesuvawe na zakoni vo site<br />

oblasti na op{testveniot `ivot i ureduvawe na tie odnosi.<br />

Poa|aj}i od vaka utvrdenata nadle`nost na Sobranieto kako<br />

zakonodavno telo, a vo nasoka na ostvaruvawe na temelnite vrednosti<br />

na ustavniot poredok me|u koi e vladeewe na pravoto i po~ituvawe na<br />

osnovnite na~ela kako {to e na~eloto na ednakvost koi vrednosti i<br />

na~ela mo`at da bidat dovedeni vo pra{awe so pojavata na korupcijata<br />

kako op{testveno zlo donesen e Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.<br />

So Zakonot za spre~uvawe na korupcijata se ureduvaat merkite<br />

i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata vo vr{eweto na vlasta,<br />

javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i politikata, merkite i<br />

aktivnostite za spre~uvawe na sudirot na interesi, merkite i aktivnostite<br />

za spre~uvawe na korupcijata pri vr{eweto raboti od javen<br />

interes na pravnite lica svrzana so ostvaruvaweto na javnite ovlastuvawa,<br />

kako i merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata<br />

vo trgovskite dru{tva (~l. 1 st. 1).<br />

Spored st. 2 na ~len 1 od Zakonot, za primena na merkite i<br />

aktivnostite od st. 1 na ovoj ~len se osnova Dr`avna komisija za spre-<br />

~uvawe na korupcijata.<br />

Soglasno ~l. 1-a od Zakonot, pod korupcija, vo smisla na ovoj<br />

zakon se podrazbira iskoristuvawe na funkcijata, javnoto ovlastuvawe,<br />

slu`benata dol`nost i polo`ba za ostvaruvawe na kakva i da bilo<br />

korist za sebe ili za drug.<br />

31


Spored ~l. 2 st. 1 od Zakonot, sekoj e dol`en vo vr{eweto na<br />

funkcijata, javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nosti polo`ba, da<br />

postapuva vo soglasnost so Ustavot i zakonite.<br />

Vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka nikoj ne smee da<br />

ja koristi funkcijata, javnoto ovlastuvawe, slu`benata dol`nost i<br />

polo`ba za izvr{uvawe ili propu{tawe na dejstvija {to spored zakon<br />

ne smee, odnosno mora da go izvr{i, nitu da go podredi izvr{uvaweto<br />

na zakonito dejstvie na svojot li~en interes, nitu na interesot na drugo<br />

lice.<br />

Spored st. 3 od ovoj ~len od Zakonot, nikoj ne mo`e da bide povikan<br />

na odgovornost za korupcija osven vo slu~aite i uslovite predvideni<br />

so ovoj zakon, so Krivi~niot zakonik i drug zakon i vo postapka<br />

propi{ana so zakon.<br />

Vo ~lenot 7 od Zakonot e utvrdeno zna~eweto na izarazite upotrebeni<br />

vo ovoj Zakon.<br />

Taka, spored st. 1 na ovoj ~len od Zakonot, za opredeluvawe na<br />

zna~eweto na izrazite izbran ili imenuvan funkcioner, kako i drugo<br />

slu`beno lice, pravno lice, odgovorno lice vo pravno lice i lice koe<br />

vr{i raboti od javen interes, se primenuvaat odredbite za zna~ewe na<br />

izrazite od Krivi~niot zakonik.<br />

Spored st. 2 na ~l. 7 od Zakonot, pod poimot korist se odrazbira<br />

ostvaruvawe na sekoj vid korist, pogodnost ili prednost za sebe<br />

ili za drug.<br />

Spored sta. 3 na ~l. 7 od Zakonot, pod terminot semejstvo se podrazbira<br />

bra~niot drugar, decata, roditelite, bra}ata i sestrite, posvoitelot<br />

ili posvoenikot so koj liceto od st. 1 na ovoj ~len `ivee vo<br />

semejna zaednica.<br />

Spored ~l. 34 st. 1 od Zakonot izbran ili imenuvan funkcioner,<br />

slu`beno lice i odgovorno lice vo javno pretprijatie ili drugo<br />

pravno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e dol`no da go prijavi<br />

sekoe zgolemuvawe na negoviot imot, odnosno na imotot na ~len na negovoto<br />

semejstvo, kako {to e izgradba na ku}a ili drugi objekti, kupuvawe<br />

na nedvi`nosti, hartii od vrednost, avtomobil ili drugi podvi`ni<br />

predmeti vo vrednost {to nadminuva iznos od dvaeset prose~ni<br />

plati ostvareni vo prethodniot trimese~en period.<br />

Vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka kon prijavata<br />

{to se dostavuva do Dr`avnata komisija i Upravata za javni prihodi<br />

se prilo`uva i dogovor ili drug dokument {to e osnova za raspolagawe<br />

so imotot, kako i dokument za na~inot na izvr{enoto pla}awe.<br />

Soglasno ~l. 35, pak, od Zakonot, anketniot list, izjavata i prijavata<br />

od ~l. 33 i 34 se smetaat za slu`beni ispravi i se ~uvaat kako<br />

slu`bena tajna, osven ako Dr`avnata komisija ne odlu~i poinaku.<br />

Spored osporeniot ~l. 36-a st. 1 od Zakonot, ako vo postapkata<br />

za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba ne se doka`e deka imotot<br />

e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat na redovni primawa, {to se<br />

32


prijaveni i odano~eni, Upravata }e donese re{enie za odano~uvawe<br />

zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata me|u utvrdenite redovni,<br />

prijaveni i odano~eni primawa na liceto i ~lenovite na negovoto<br />

semejstvo i procenetata pazarna vrednost na imotot. Taka utvrdenata<br />

osnovica se odano~uva so stapka od 70% od razlikata me|u odano~enite<br />

i prijavenite primawa, odnosno pazarnata vrednost na<br />

imotot.<br />

Vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka dokolku se utvrdi<br />

deka imotot e zgolemen vo golemi razmeri, Upravata za javni prihodi<br />

podnesuva krivi~na prijava protiv liceto do nadle`noto javno<br />

obvinitelstvo, a spored st. 3 na ovoj ~len, za prezemenite dejstvija od<br />

st. 1 i 2 na ovoj ~len Upravata za javni prihodi ja izvestuva Dr`avnata<br />

komisija.<br />

So navedeniot zakon se sozdavaat uslovi od isklu~uvawe ili<br />

ograni~uvawe na mo`nosta od zloupotreba na slu`benata polo`ba na<br />

licata za li~ni celi, odnosno op{testveniot status {to go ima odredeno<br />

lice vo opredelen period da ne pretstavuva osnova koja }e mu ovozmo`i<br />

u`ivawe na razni pogodnosti za sebe ili za drugi.<br />

Poto~no, so navedeniot zakon vo osnova se utvrdeni merki i<br />

aktivnosti so koi treba da se spre~i iskoristuvaweto na funkcijata,<br />

odnosno vr{eweto na vlasta i doverenite javni ovlastuvawa. Za<br />

realizirawe na ovie celi vo ~l. 33 i 34 od Zakonot e predvidena obvrska<br />

za prijavuvawe na imotnata sostojba na izbran i imenuvan funkcioner,<br />

slu`beni i odgovorni lica kako i obvrska za prijavuvawe na<br />

promeni vo imotnata sostojba na ovie lica vo tekot na traewe na mandatot<br />

i na ~lenovite na nivnite semejstva.<br />

Prijavuvaweto na imotnata sostojba se vr{i vo rok od 30 dena<br />

od denot na izborot, imenuvaweto odnosno po prestanok na funkcijata<br />

so popolnuvawe na anketnite listovi koi se dostavuvaat do Dr`avnata<br />

komisija za spre~uvawe na korupcijata i Upravata za javni prihodi.<br />

Dokolku vo tekot na traeweto na javnata funkcija nastanalo<br />

zgolemuvawe na negoviot imot ili imotot na ~lenovite na negovoto<br />

semejstvo so koi `ivee vo semejna zaednica izbraniot ili imenuvaniot<br />

funkcioner, odnosno licata utvrdeni so zakon dol`ni se da gi prijavat<br />

promenite.<br />

Od navedenite zakonski odredbi proizleguva i deka edna od<br />

osnovnite obvrski na izbran ili imenuvan funkcioner, slu`beno ili<br />

odgovorno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e obvrskata da go<br />

prijavat svojot imot i imotot na ~lenovite na nivnoto semejstvo so<br />

koi `iveat vo semejna zaednica so cel da se utvrdi imotnata sostojba<br />

na ovie lica na denot na stapuvawe na dol`nosta i se ovozmo`uva nejzino<br />

sledewe do momentot na prestanok na dol`nosta.<br />

Vrz osnova na taka utvrdenata sostojba odnosno, presek na imotnata<br />

sostojba mo`at natamu da se izvlekuvaat relevantni soznanija po<br />

33


odnos na toa dali vo tekot na traeweto, odnosno vr{eweto na dol-<br />

`nosta imotot na odredeno lice nesrazmerno e zgolemen.<br />

Dokolku izbraniot ili imenuvaniot funkcioner i drugi lica<br />

taksativno utvrdeni vo zakonot ne postapat soglasno zakonot, odnosno<br />

ne gi po~ituvaat to~no utvrdenite zakonski obvrski Upravata za javni<br />

prihodi mo`e da povede postapka za ispituvawe na imotnata sostojba<br />

na ovie lica so cel da se utvrdi dali postojat osnovi da se donese re-<br />

{enie za odano~uvawe na imotot koj ne e prijaven ili nesrazmerno<br />

zgolemen vo odnos na redovnite primawa vo vid na plati, dividendi i<br />

drugi prihodi.<br />

Dokolku, pak, Upravata za javni prihodi utvrdi deka imotot e<br />

zgolemen vo golemi razmeri, podnesuva krivi~na prijava do nadle`noto<br />

obvinitelstvo za {to ja izvestuva Dr`avnata komisija za<br />

spre~uvawe na korupcijata.<br />

Vo inicijativata se naveduva i sledniov primer: Ako eden<br />

objekt e izgraden vo mesto nasledeno od roditeli vo strogiot centar<br />

na gradot, a drug objekt na periferijata na gradot, pod pretpostavka<br />

deka za dvata objekti e potro{en ist iznos na sredstva, dvata objekti<br />

bi imale ista grade`na vrednost, me|utoa, ako vrednosta na objektite<br />

se procenuva spored pravilata na pazarot, toga{ vo prviot slu~aj pazarnata<br />

vrednost na imotot bi bila nekolku pati povisoka ili mnogu<br />

povisoka otkolku vo vtoriot slu~aj, pa podnositelot na inicijativata<br />

ja stava poentata na nesoglasnosta na osporenata odredba od ~l. 36-a vo<br />

delot "i procenetata pazarna vrednost," smetaj}i deka toa gra|anite<br />

gi stava vo neramnopravna polo`ba (vo smisla na ~l. 36-a od Zakonot)<br />

i e protiv vladeeweto na pravoto. Imeno, i vo dvata slu~ai licata potro{ile<br />

ist iznos na pari, no od aspekt na osporenata odredba proizleguva<br />

deka toa ne e taka.<br />

Analiziraj}i ja su{tinata na navodite vo inicijativata vo kontekst<br />

na formulacijata na osporeniot del od st. 1 na ~l. 36-a od Zakonot,<br />

mo`e da se dojde do zaklu~ok deka navodite na podnositelot<br />

imaat logika i se izdr`ani. Ova od pri~ini {to, soglasno primerot<br />

{to se dava vo inicijativata, edno lice, na primer, za izgradba na ku}a<br />

koja se nao|a na periferijata na gradot da potro{ilo 50.000 evra,<br />

kolku {to za ist objekt potro{ilo i liceto vo centarot na gradot<br />

(kako grade`na vrednost). Vo slu~aj tie lica da se funkcioneri od ~l.<br />

33 i 34 od Zakonot, po koj povod i bi se ispituvala nivnata imotna<br />

sostojba }e se dojde do zaku~ok deka vo edniot slu~aj pazarnata vrednost<br />

na edniot objekt iznesuva 50.000 evra, dodeka vo drugiot slu~aj<br />

(objektot {to e izgraden vo centarot na gradot), na primer, 300.000<br />

evra. Zna~i, vo vtoriot slu~aj pazarnata vrednost na objektot ne e proporcionalna<br />

so realnata vrednost {to soglasno osporenata odredba od<br />

Zakonot e i pri~ina za poveduvawe postapka za utvrduvawe na imotot<br />

na izvesen funkcioner. Vo ovoj slu~aj mo`e so sigurnost da se konstatira<br />

deka pazarnata vrednost na konkretniot imot ne mo`elo da se<br />

34


zgolemi so redovnite primawa na funkcionerot koi se prijaveni i<br />

odano~eni i vo takva sostojba Upravata za javni prihodi }e donese re-<br />

{enie za odano~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata<br />

me|u utvrdenite redovni, prijaveni i odano~eni primawa na liceto<br />

i ~lenovite na negovoto semejstvo so procenetata pazarna vrednost<br />

na imotot.<br />

Ottuka, site lica od ~l. 34 od Zakonot koi bi se na{le vo vakva<br />

situacija bi bile potencijalno osomni~eni, protiv koi Upravata za<br />

javni prihodi mo`e da podnese krivi~na prijava do nadle`noto javno<br />

obvinitelstvo.<br />

So ovoj primer se poslu`ivme od pri~ina {to tokmu ova e su-<br />

{tina na inicijativata, kako i zaradi dobivawe pojasna slika {to<br />

zna~i razlikata po odnos na realnata, odnosno grade`nata vrednost i<br />

utvrduvaweto na pazarnata vrednost na imotot.<br />

Podnositelot na inicijativata se povikuva i na porane{niot<br />

Zakon za prijavuvawe i ispituvawe poteklo na imotot ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija“ br. 20/1974).<br />

Imeno, vo ~l. 2 st. 1 od navedeniot zakon be{e utvrdeno deka,<br />

kako imot vo smisla na toj zakon se smetat nedvi`niot imot i imotnite<br />

prava, kako i dvi`niot imot od pogolema vrednost, a spored st. 2<br />

na ovoj ~len od Zakonot, vrednosta na imotot ~ie poteklo se ispituva<br />

se utvrduva spored vrednosta vo vremeto na negovoto steknuvawe. Takvoto<br />

re{enie, spored podnositelot na inicijativata bilo popravedno,<br />

bidej}i ako objektot bil izgraden toga{ nadle`niot organ bil dol`en<br />

da ja utvrdi grade`nata vrednost na objektot, a dokolku objektot bil<br />

kupen toga{ nadle`niot organ bil dol`en da ja utvrdi pazarnata<br />

vrednost.<br />

Spored ova stojali{te, formulacijata na osporenata odredba<br />

vo delot: "i procenetata pazarna vrednost" e problemati~na poradi<br />

naru{uvawe na na~eloto na pravnata sigurnost na gra|anite, i zatoa<br />

{to gra|anite gi doveduva vo me|usebna neramnopravnost, odnosno neramnopravnost<br />

na licata navedeni vo ~l. 34 od Zakonot, koi se doveduvaat<br />

vo situacija da platat danok, vo smisla na osporeniot ~len<br />

36-a od Zakonot, poradi {to osnovano mo`e da se postavi pra{aweto<br />

za soglasnosta na osporeniot del od odredbata od ~l. 36-a od Zakonot<br />

za spre~uvawe na korupcijata so vladeeweto na pravoto utvrdeno vo<br />

~l. 8 st. 1 al. 3 kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika<br />

Makedonija i ~l. 9 od Ustavot.<br />

So ogled na iznesenoto smetame deka mo`e da se postavi pra-<br />

{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od ~l. 36-a vo del "i procenetata<br />

pazarna vrednost na imotot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata<br />

so Ustavot na Republika Makedonija.<br />

Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razlgeduvawe<br />

i odlu~uvawe i<br />

35


2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.<br />

36-a stav 1 vo delot "i procenetata pazarna vrednost na imot" od Zakonot<br />

za spre~uvawe na korupcijata ("SV RM,"br. 28/2002 i 46/2004).<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na<br />

Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 8 noemvri<br />

2006 godina, donese<br />

36<br />

R E [ E N I E<br />

1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len<br />

36-a stav 1 vo delot: "i procenetata pazarna vrednost na imot" od Zakonot<br />

za spre~uvawe na korupcijata ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br. 28/2002 i 46/2004).<br />

2. Besnik Selmani od Skopje na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na del od ~lenot 36-a od Zakonot ozna~en vo to~kata<br />

1 od ova re{enie.<br />

Spored podnositelot na inicijativata, vo pravoto imalo pove-<br />

}e osnovi za steknuvawe na imot i toa: po osnov na kupoproda`ba, podarok,<br />

razmena, nasleduvawe, dodeluvawe imot so re{enie na nadle`en<br />

organ, spojuvawe, pripojuvawe, gradewe itn. Samo imotot po osnov na<br />

kupoproda`ba se steknuval soglasno pazarnata vrednost, dodeka za navedenite<br />

drugi osnovi za steknuvawe na imot, pazarnata vrednost na<br />

imotot bila irelevantna. Koga se steknuval imot po osnov na gradba<br />

grade`niot materijal se kupuval soglasno pazarnite pravila i, kako<br />

{to se naveduva vo inicijativata, cenite na grade`nite materijali od<br />

Saraj do Lisi~e vo Skopje bile isti, no otkako }e se izgradele objektite<br />

- stan, na primer, vo ^air za 1m 2 bi se prodaval po 500-600 evra, a<br />

vo strogiot centar na gradot zad Ramstor, pazarnata vrednost na stanot<br />

bi iznesuvala 1500 evra za 1m 2 . Toa zna~elo deka vo centarot na<br />

gradot prakti~no bi imale nekolku pati pogolema proceneta pazarna<br />

vrednost na izgraden objekt otkolku na primer vo ^air. Vakva razlika<br />

postoela vo site gradovi na Republika Makedonija.<br />

Podnositelot vo svojata inicijativa naveduva i primer, deka<br />

eden obi~en gra|anin mo`e da izgradi ku}a vo ^air so grade`ni materijali<br />

i rabotna raka so 30.000 evra, i deka ist takov objekt mo`e da se<br />

izgradi vo centarot na gradot od strana, na primer, na nekoj funkcioner<br />

(pratenik, sudija, sudija na Ustaven sud, javen obvinitel itn.)<br />

lica navedeni vo ~lenot 34 od osporeniot zakon, a pazarnata vrednost<br />

na toj objekt da se proceni na okolu 150.000 evra. Vo toj slu~aj, sekoj<br />

~esen gra|anin - funkcioner bi proizleglo deka e kradec, bidej}i so<br />

primawata {to gi imal toga{ i primawata na ~lenovite na negovoto


semejstvo ne mo`elo da se pokrie pazarnata vrednost na izgradeniot<br />

objekt kako {to bara osporenata odredba od zakonot. Spored toa, podnositelot<br />

na inicijativata smeta deka so osporeniot del na ~lenot<br />

36-a od Zakonot site izbrani i imenuvani lica se doveduvale vo neramnopravna<br />

polo`ba so drugite gra|ani koi ne bile funkcioneri, bidej}i<br />

kaj niv za odano~uvawe se zemala predvid realnata vrednost na<br />

imotot.<br />

Spored toa, delot na osporenata odredba od Zakonot bil vo<br />

sprotivnost so ~lenot 8 stav 1 alineja 3 i ~lenot 9 od Ustavot na Republika<br />

Makedonija.<br />

Podnositelot na inicijativata, se povikuva i na porane{niot<br />

Zakon za prijavuvawe i ispituvawe na potekloto na imot. Imeno, soglasno<br />

~lenot 2 stav 1, kako imot vo smisla na toj zakon, se smetal nedvi`niot<br />

imot i imotnite prava, kako i podvi`niot imot od pogolema<br />

vrednost. Spored stavot 2 od ovoj ~len, vrednosta na imotot ~ie poteklo<br />

se ispituvalo se utvrduvalo spored vrednosta vo momentot na negovoto<br />

steknuvawe. Vakvoto re{enie spored podnositelot na inicijativata<br />

bilo popravedno i poprakti~no, bidej}i ako objektot e izgraden,<br />

upravniot organ bil dol`en da ja utvrdi grade`nata vrednost na<br />

objektot, a dokolku imotot bil kupen toga{ upravniot organ bil<br />

dol`en da ja utvrdi pazarnata vrednost.<br />

Vrz osnova na iznesenoto se bara Ustavniot sud da povede postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 36-a vo delot "i procenetata<br />

pazarna vrednost na imotot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.<br />

3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 36-a od Zakonot,<br />

ako vo postapkata za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba<br />

ne se doka`e deka imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat na<br />

redovni primawa, {to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e donese<br />

re{enie za odano~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata<br />

me|u utvrdenite redovni, prijaveni i odano~eni primawa na<br />

liceto i ~lenovite na negovoto semejstvo i procenetata pazarna vrednost<br />

na imotot. Taka utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka od<br />

70% od razlikata me|u odano~enite i prijavenite primawa, odnosno<br />

pazarnata vrednost na imotot.<br />

4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija<br />

e i vladeeweto na pravoto.<br />

Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija<br />

se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na<br />

ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto<br />

uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot<br />

i zakonite se ednakvi.<br />

Soglasno ~lenot 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i<br />

drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi<br />

na na~in utvrden so zakon.<br />

37


Spored ~len 68 od Ustavot na Republika Makedonija, edno od<br />

najzna~ajnite nadle`nosti na Sobranieto e donesuvawe na zakoni vo<br />

site oblasti na op{testveniot `ivot i ureduvawe na tie odnosi.<br />

Poa|aj}i od vaka utvrdenata nadle`nost na Sobranieto kako zakonodavno<br />

telo, a vo nasoka na ostvaruvawe na temelnite vrednosti na<br />

ustavniot poredok me|u koi e vladeewe na pravoto i po~ituvawe na<br />

osnovnite na~ela kako {to e na~eloto na ednakvost koi vrednosti i<br />

na~ela mo`at da bidat dovedeni vo pra{awe so pojavata na korupcijata<br />

kako op{testveno zlo donesen e Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.<br />

So Zakonot za spre~uvawe na korupcijata se ureduvaat merkite<br />

i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata vo vr{eweto na vlasta,<br />

javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i politikata, merkite i<br />

aktivnostite za spre~uvawe na sudirot na interesi, merkite i aktivnostite<br />

za spre~uvawe na korupcijata pri vr{eweto raboti od javen<br />

interes na pravnite lica svrzana so ostvaruvaweto na javnite ovlastuvawa,<br />

kako i merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata<br />

vo trgovskite dru{tva (~len 1 stav 1).<br />

Spored stavot 2 na ~lenot 1 od Zakonot, za primena na merkite<br />

i aktivnostite od stav 1 na ovoj ~len se osnova Dr`avna komisija za<br />

spre~uvawe na korupcijata.<br />

Soglasno ~lenot 1-a od Zakonot, pod korupcija, vo smisla na<br />

ovoj zakon se podrazbira iskoristuvawe na funkcijata, javnoto ovlastuvawe,<br />

slu`benata dol`nost i polo`ba za ostvaruvawe na kakva i da<br />

bilo korist za sebe ili za drug.<br />

Spored ~lenot 2 stav 1 od Zakonot, sekoj e dol`en vo vr{eweto<br />

na funkcijata, javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i polo`ba,<br />

da postapuva vo soglasnost so Ustavot i zakonite.<br />

Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka nikoj ne<br />

smee da ja koristi funkcijata, javnoto ovlastuvawe, slu`benata dol`nost<br />

i polo`ba za izvr{uvawe ili propu{tawe na dejstvija {to spored<br />

zakon ne smee, odnosno mora da go izvr{i, nitu da go podredi izvr{uvaweto<br />

na zakonito dejstvie na svojot li~en interes, nitu na interesot<br />

na drugo lice.<br />

Spored stavot 3 od ovoj ~len od Zakonot, nikoj ne mo`e da bide<br />

povikan na odgovornost za korupcija osven vo slu~aite i uslovite predvideni<br />

so ovoj zakon, so Krivi~niot zakonik i drug zakon i vo postapka<br />

propi{ana so zakon.<br />

Vo ~lenot 7 od Zakonot e utvrdeno zna~eweto na izarazite upotrebeni<br />

vo ovoj Zakon.<br />

Taka, spored stavot 1 na ovoj ~len od Zakonot, za opredeluvawe<br />

na zna~eweto na izrazite izbran ili imenuvan funkcioner, kako i<br />

drugo slu`beno lice, pravno lice, odgovorno lice vo pravno lice i<br />

lice koe vr{i raboti od javen interes, se primenuvaat odredbite za<br />

zna~ewe na izrazite od Krivi~niot zakonik.<br />

38


Spored stavot 2 na ~lenot 7 od Zakonot, pod poimot korist se<br />

podrazbira ostvaruvawe na sekoj vid korist, pogodnost ili prednost za<br />

sebe ili za drug.<br />

Spored stavot 3 na ~lenot 7 od Zakonot, pod terminot semejstvo<br />

se podrazbira bra~niot drugar, decata, roditelite, bra}ata i sestrite,<br />

posvoitelot ili posvoenikot so koj liceto od stav 1 na ovoj ~len<br />

`ivee vo semejna zaednica.<br />

Spored ~lenot 34 stav 1 od Zakonot izbran ili imenuvan funkcioner,<br />

slu`beno lice i odgovorno lice vo javno pretprijatie ili<br />

drugo pravno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e dol`no da go<br />

prijavi sekoe zgolemuvawe na negoviot imot, odnosno na imotot na<br />

~len na negovoto semejstvo, kako {to e izgradba na ku}a ili drugi<br />

objekti, kupuvawe na nedvi`nosti, hartii od vrednost, avtomobil ili<br />

drugi podvi`ni predmeti vo vrednost {to nadminuva iznos od dvaeset<br />

prose~ni plati ostvareni vo prethodniot trimese~en period.<br />

Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka kon prijavata<br />

{to se dostavuva do Dr`avnata komisija i Upravata za javni prihodi<br />

se prilo`uva i dogovor ili drug dokument {to e osnova za raspolagawe<br />

so imotot, kako i dokument za na~inot na izvr{enoto pla-<br />

}awe.<br />

Soglasno ~len 35, pak, od Zakonot, anketniot list, izjavata i<br />

prijavata od ~lenovite 33 i 34 se smetaat za slu`beni ispravi i se<br />

~uvaat kako slu`bena tajna, osven ako Dr`avnata komisija ne odlu~i<br />

poinaku.<br />

Spored osporeniot ~len 36-a stav 1 od Zakonot, ako vo postapkata<br />

za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba ne se doka`e deka<br />

imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat na redovni primawa,<br />

{to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e donese re{enie za odano~uvawe<br />

zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata me|u utvrdenite<br />

redovni, prijaveni i odano~eni primawa na liceto i ~lenovite<br />

na negovoto semejstvo i procenetata pazarna vrednost na imotot.<br />

Taka utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka od 70% od razlikata<br />

me|u odano~enite i prijavenite primawa, odnosno pazarnata vrednost<br />

na imotot.<br />

Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka dokolku se<br />

utvrdi deka imotot e zgolemen vo golemi razmeri, Upravata za javni<br />

prihodi podnesuva krivi~na prijava protiv liceto do nadle`noto javno<br />

obvinitelstvo, a spored stavot 3 na ovoj ~len, za prezemenite dejstvija<br />

od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len Upravata za javni prihodi ja izvestuva<br />

Dr`avnata komisija.<br />

So navedeniot zakon se sozdavaat uslovi od isklu~uvawe ili<br />

ograni~uvawe na mo`nosta od zloupotreba na slu`benata polo`ba na<br />

licata za li~ni celi, odnosno op{testveniot status {to go ima odredeno<br />

lice vo opredelen period da ne pretstavuva osnova koja }e mu ovozmo`i<br />

u`ivawe na razni pogodnosti za sebe ili za drugi.<br />

39


Poto~no, so navedeniot zakon vo osnova se utvrdeni merki i<br />

aktivnosti so koi treba da se spre~i iskoristuvaweto na funkcijata,<br />

odnosno vr{eweto na vlasta i doverenite javni ovlastuvawa. Za realizirawe<br />

na ovie celi vo ~lenovite 33 i 34 od Zakonot e predvidena obvrska<br />

za prijavuvawe na imotnata sostojba na izbran i imenuvan funkcioner,<br />

slu`beni i odgovorni lica kako i obvrska za prijavuvawe na<br />

promeni vo imotnata sostojba na ovie lica vo tekot na traewe na mandatot<br />

i na ~lenovite na nivnite semejstva.<br />

Prijavuvaweto na imotnata sostojba se vr{i vo rok od 30 dena<br />

od denot na izborot, imenuvaweto odnosno po prestanok na funkcijata<br />

so popolnuvawe na anketnite listovi koi se dostavuvaat do Dr`avnata<br />

komisija za spre~uvawe na korupcijata i Upravata za javni prihodi.<br />

Dokolku vo tekot na traeweto na javnata funkcija nastanalo<br />

zgolemuvawe na negoviot imot ili imotot na ~lenovite na negovoto<br />

semejstvo so koi `ivee vo semejna zaednica izbraniot ili imenuvaniot<br />

funkcioner, odnosno licata utvrdeni so zakon dol`ni se da gi prijavat<br />

promenite.<br />

Od navedenite zakonski odredbi proizleguva i deka edna od<br />

osnovnite obvrski na izbran ili imenuvan funkcioner, slu`beno ili<br />

odgovorno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e obvrskata da go<br />

prijavat svojot imot i imotot na ~lenovite na nivnoto semejstvo so<br />

koi `iveat vo semejna zaednica so cel da se utvrdi imotnata sostojba<br />

na ovie lica na denot na stapuvawe na dol`nosta i se ovozmo`uva nejzino<br />

sledewe do momentot na prestanok na dol`nosta.<br />

Vrz osnova na taka utvrdenata sostojba odnosno, presek na imotnata<br />

sostojba mo`at natamu da se izvlekuvaat relevantni soznanija po<br />

odnos na toa dali vo tekot na traeweto, odnosno vr{eweto na dol-<br />

`nosta imotot na odredeno lice nesrazmerno e zgolemen.<br />

Dokolku izbraniot ili imenuvaniot funkcioner i drugi lica<br />

taksativno utvrdeni vo Zakonot ne postapat soglasno zakonot, odnosno<br />

ne gi po~ituvaat to~no utvrdenite zakonski obvrski Upravata za javni<br />

prihodi mo`e da povede postapka za ispituvawe na imotnata sostojba<br />

na ovie lica so cel da se utvrdi dali postojat osnovi da se donese re-<br />

{enie za odano~uvawe na imotot koj ne e prijaven ili nesrazmerno<br />

zgolemen vo odnos na redovnite primawa vo vid na plati, dividendi i<br />

drugi prihodi.<br />

Dokolku, pak, Upravata za javni prihodi utvrdi deka imotot e<br />

zgolemen vo golemi razmeri, podnesuva krivi~na prijava do nadle-<br />

`noto obvinitelstvo za {to ja izvestuva Dr`avnata komisija za spre-<br />

~uvawe na korupcijata.<br />

Na~inot na odano~uvawe na dohodot od gra|anite se ureduva so<br />

Zakonot za personalniot danok na dohod ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br. 80/1993, 3/1994, 70/1994, 44/2002, 96/2004 i 120/2005).<br />

Vo ~lenot 3 od ovoj zakon e utvrdeno deka dohodot {to podle`i<br />

na odano~uvawe go so~inuvaat slednive vidovi prihodi ostvareni vo<br />

40


zemjata i vo stranstvo: 1) li~ni primawa; 2) prihodi od zemjodelska<br />

dejnost; 3) prihodi od samostojna dejnost; 4) prihodi od imot i imotni<br />

prava; 5) prihodi od avtorski prava i prava od industriska sopstvenost;<br />

6) prihodi od kapital; 7) kapitalni dobivki; 8) dobivki od<br />

igri na sre}a i drugi nagradni igri; i 9) drugi prihodi.<br />

Vo stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka na odano~uvawe<br />

podle`at site prihodi od stav 1 na ovoj ~len {to se ostvareni vo<br />

pari, hartii od vrednost, vo natura ili vo nekoj drug vid.<br />

Od su{tinata na navedenite odredbi od Zakonot proizleguva<br />

deka organot za javni prihodi (Upravata za javni prihodi) vo postapkata<br />

za ispituvawe na imotot ako utvrdi deka edno lice raspolaga so<br />

imot ili sredstva pogolemi od odano~enite, ili tie poteknuvaat od<br />

prihod na koi ne e utvrden danok ili ne e dovolno utvrden, vo toj slu-<br />

~aj donesuva re{enie za utvrduvawe na danok zemaj}i ja kako osnovica<br />

razlikata pome|u vrednosta na imotot i doka`anata visina na<br />

sredstvata za nejzino steknuvawe.<br />

Trgnuvaj}i od su{tinata na ~lenot 94-g od Zakonot za personalniot<br />

danok na dohod, istovremeno sporeduvaj}i ja osporenata odredba<br />

na del od ~lenot 36-a od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, proizleguva<br />

deka vo Zakonot za personalniot danok na imot kako osnovica<br />

za presmetuvawe na danokot se zema razlikata me|u vrednosta na imotot<br />

i doka`anata visina na sredstvata za nejzino steknuvawe, dodeka<br />

vo osporenata odredba od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata kako<br />

osnovica za odano~uvawe se zema razlikata pome|u utvrdenite redovni<br />

prijaveni i dano~eni primawa na liceto i ~lenovite na negovoto semejstvo<br />

i procenetata pazarna vrednost na imotot.<br />

Od navedenoto proizleguva deka re{enijata po odnos na odano-<br />

~uvaweto na neprijaveniot ili nesrazmerno zgolemen imot predvideni<br />

vo Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, osnovata ja imaat vo Zakonot<br />

za personalniot danok so isklu~ok na odredbite od ~lenot 94-g od<br />

Zakonot za personalniot danok na dohod i osporeniot ~len 36-a od Zakonot<br />

za spre~uvawe na korupcijata.<br />

Analiziraj}i go osporeniot del od ~lenot 36-a od Zakonot,<br />

Sudot utvrdi deka ovaa zakonska odredba vo osporeniot del "ni procenetata<br />

pazarna vrednost na imotot" e problemati~na od pri~ina {to<br />

sozdava nesigurnost kaj gra|anite {to e sprotivno na na~eloto na<br />

vladeeweto na pravoto, kako i na~elata na ednakvosta na gra|anite.<br />

Ottuka, proizleguva deka vrednosta na imotot ne se utvrduva<br />

spored vrednosta na vremeto na negovoto steknuvawe, tuku spored<br />

vrednosta na imotot koj {to go ima vo momentot koga se ispituva<br />

imotnata sostojba na licata od ~lenot 34 od Zakonot i toa spored<br />

pravilata na pazarnata vrednost, imeno procenkata na imotot zavisi<br />

od vremeto koga se ispituva imotnata sostojba na licata od ~lenot 34<br />

od Zakonot.<br />

41


Poa|aj}i od iznesenoto, odreden imot }e ima razli~na vrednost<br />

zavisno od vremeto koga se utvrduva vrednosta na negovoto steknuvawe,<br />

odnosno vrednosta na imotot od vremeto na steknuvaweto }e se razlikuva<br />

od pazarnata vrednost vo momentot na procenuvaweto na toj imot.<br />

Koga stanuva zbor za slu~aj koj e naveden vo inicijativata za<br />

izgradba na objekt vo razli~ni delovi na gradot, soglasno osporenata<br />

odredba od Zakonot negovata vrednost bi bila razli~na {to }e zavisi<br />

od toa vo koj del od gradot se nao|a objektot i negovata vrednost }e se<br />

utvrdi spored pravilata na pazarot, a ne spored na primer grade`nata,<br />

odnosno realnata vrednost na objektot, vo vreme na negovoto sozdavawe.<br />

So ogled na navedenoto, spored misleweto na Sudot formulacijata<br />

na osporenata odredba vo delot: "i procenetata pazarna vrednost"<br />

e problemati~na poradi naru{uvawe na na~eloto na pravnata sigurnost<br />

na gra|anite, i zatoa {to gra|anite gi doveduva vo me|usebna neramnopravnost,<br />

odnosno neramnopravnost na licata navedeni vo ~lenot<br />

34 od Zakonot, koi se doveduvaat vo situacija da platat danok, vo<br />

smisla na osporeniot ~len 36-a od Zakonot, poradi {to pred Sudot<br />

osnovano se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot del od<br />

odredbata od ~len 36-a od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata so<br />

vladeeweto na pravoto utvrdeno vo ~lenot 8 stav 1 alineja 3 kako temelna<br />

vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija i ~lenot<br />

9 od Ustavot.<br />

5. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />

ova re{enie.<br />

6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav<br />

od pretsedatelot na Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil<br />

Ivanovski, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani,<br />

Igor Spirovski i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />

*<br />

Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 160/2006 so Nacrt - odluka<br />

1. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativata<br />

podnesena od Besnik Selmani od Skopje, so Re{enie U. br. 160/<br />

2006 od 8 noemvri 2006 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />

na ~lenot 36-a stav 1 vo delot: "i procenetata pazarna vrednost<br />

na imot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija," br. 28/2002 i 46/2004).<br />

Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot se postavi<br />

pra{aweto za soglasnosta na ~l. 38-a st. 1 vo del od Zakonot ozna~en vo<br />

to~kata 1 od ova re{enie.<br />

2 Donositelot na aktot, Sobranieto na Republika Makedonija,<br />

vo predvideniot rok ne dostavi odgovor po navodite sodr`ani vo re-<br />

{enieto za poveduvawe postapka.<br />

42


3. So ogled na toa {to pravnata i fakti~kata sostojba po predmetot<br />

ne se promeneti se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />

odlu~uvawe.<br />

2. Sudot da go ukine ~l. 36-a stav 1 vo delot "i procenetata pazarna<br />

vrednost na imot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata ("SV<br />

RM,"br. 28/2002 i 46/2004).<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite<br />

110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot<br />

na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 10. 01.<br />

2007 godina, donese<br />

O D L U K A<br />

1. SE UKINUVA ~lenot 36-a stav 1 vo delot: "i procenetata<br />

pazarna vrednost na imot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata<br />

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 28/2002 i 46/2004).<br />

2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto<br />

vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />

3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativata<br />

podnesena od Besnik Selmani od Skopje, so Re{enie U. br. 160/<br />

2006 od 8 noemvri 2006 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />

na ~lenot 36-a stav 1 vo delot: "i procenetata pazarna vrednost<br />

na imot" od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka, zatoa {to<br />

osnovano se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so Ustavot.<br />

4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 36-a stav 1 od<br />

Zakonot, ako vo postapkata za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba<br />

ne se doka`e deka imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat<br />

na redovni primawa, {to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e<br />

donese re{enie za odano~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe<br />

razlikata me|u utvrdenite redovni, prijaveni i odano~eni primawa<br />

na liceto i ~lenovite na negovoto semejstvo i procenetata pazarna<br />

vrednost na imotot. Taka utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka<br />

od 70% od razlikata me|u odano~enite i prijavenite primawa, odnosno<br />

pazarnata vrednost na imotot.<br />

5. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija<br />

e i vladeeweto na pravoto.<br />

Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija<br />

se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na<br />

ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto<br />

uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot<br />

i zakonite se ednakvi.<br />

43


Soglasno ~lenot 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i<br />

drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi<br />

na na~in utvrden so zakon.<br />

Spored ~len 68 od Ustavot na Republika Makedonija, edno od<br />

najzna~ajnite nadle`nosti na Sobranieto e donesuvawe na zakoni vo<br />

site oblasti na op{testveniot `ivot i ureduvawe na tie odnosi.<br />

Poa|aj}i od vaka utvrdenata nadle`nost na Sobranieto kako<br />

zakonodavno telo, a vo nasoka na ostvaruvawe na temelnite vrednosti<br />

na ustavniot poredok me|u koi e vladeeweto na pravoto i po~ituvawe<br />

na osnovnite na~ela kako {to e na~eloto na ednakvost koi vrednosti i<br />

na~ela mo`at da bidat dovedeni vo pra{awe so pojavata na korupcijata<br />

kako op{testveno zlo donesen e Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.<br />

So Zakonot za spre~uvawe na korupcijata se ureduvaat merkite<br />

i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata vo vr{eweto na vlasta,<br />

javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i politikata, merkite i<br />

aktivnostite za spre~uvawe na sudirot na interesi, merkite i aktivnostite<br />

za spre~uvawe na korupcijata pri vr{eweto raboti od javen<br />

interes na pravnite lica svrzana so ostvaruvaweto na javnite ovlastuvawa,<br />

kako i merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata<br />

vo trgovskite dru{tva (~len 1 stav 1).<br />

Spored stavot 2 na ~lenot 1 od Zakonot, za primena na merkite<br />

i aktivnostite od stav 1 na ovoj ~len se osnova Dr`avna komisija za<br />

spre~uvawe na korupcijata.<br />

Soglasno ~lenot 1-a od Zakonot, pod korupcija, vo smisla na<br />

ovoj zakon se podrazbira iskoristuvawe na funkcijata, javnoto ovlastuvawe,<br />

slu`benata dol`nost i polo`ba za ostvaruvawe na kakva i da<br />

bilo korist za sebe ili za drug.<br />

Spored ~lenot 2 stav 1 od Zakonot, sekoj e dol`en vo vr{eweto<br />

na funkcijata, javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i polo`ba,<br />

da postapuva vo soglasnost so Ustavot i zakonite.<br />

Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka nikoj ne<br />

smee da ja koristi funkcijata, javnoto ovlastuvawe, slu`benata dol`nost<br />

i polo`ba za izvr{uvawe ili propu{tawe na dejstvija {to spored<br />

zakon ne smee, odnosno mora da go izvr{i, nitu da go podredi izvr-<br />

{uvaweto na zakonito dejstvie na svojot li~en interes, nitu na interesot<br />

na drugo lice.<br />

Spored stavot 3 od ovoj ~len od Zakonot, nikoj ne mo`e da bide<br />

povikan na odgovornost za korupcija osven vo slu~aite i uslovite predvideni<br />

so ovoj zakon, so Krivi~niot zakonik i drug zakon i vo postapka<br />

propi{ana so zakon.<br />

Vo ~lenot 7 od Zakonot e utvrdeno zna~eweto na izarazite upotrebeni<br />

vo ovoj Zakon.<br />

Taka, spored stavot 1 na ovoj ~len od Zakonot, za opredeluvawe<br />

na zna~eweto na izrazite izbran ili imenuvan funkcioner, kako i<br />

44


drugo slu`beno lice, pravno lice, odgovorno lice vo pravno lice i<br />

lice koe vr{i raboti od javen interes, se primenuvaat odredbite za<br />

zna~ewe na izrazite od Krivi~niot zakonik.<br />

Spored stavot 2 na ~lenot 7 od Zakonot, pod poimot korist se<br />

podraz7bira ostvaruvawe na sekoj vid korist, pogodnost ili prednost<br />

za sebe ili za drug.<br />

Spored stavot 3 na ~lenot 7 od Zakonot, pod terminot semejstvo<br />

se podrazbira bra~niot drugar, decata, roditelite, bra}ata i sestrite,<br />

posvoitelot ili posvoenikot so koj liceto od stav 1 na ovoj ~len `ivee<br />

vo semejna zaednica.<br />

Spored ~lenot 34 stav 1 od Zakonot izbran ili imenuvan funkcioner,<br />

slu`beno lice i odgovorno lice vo javno pretprijatie ili<br />

drugo pravno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e dol`no da go<br />

prijavi sekoe zgolemuvawe na negoviot imot, odnosno na imotot na<br />

~len na negovoto semejstvo, kako {to e izgradba na ku}a ili drugi<br />

objekti, kupuvawe na nedvi`nosti, hartii od vrednost, avtomobil ili<br />

drugi podvi`ni predmeti vo vrednost {to nadminuva iznos od dvaeset<br />

prose~ni plati ostvareni vo prethodniot trimese~en period.<br />

Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka kon prijavata<br />

{to se dostavuva do Dr`avnata komisija i Upravata za javni<br />

prihodi se prilo`uva i dogovor ili drug dokument {to e osnova za raspolagawe<br />

so imotot, kako i dokument za na~inot na izvr{enoto pla-<br />

}awe.<br />

Soglasno ~len 35, pak, od Zakonot, anketniot list, izjavata i<br />

prijavata od ~lenovite 33 i 34 se smetaat za slu`beni ispravi i se<br />

~uvaat kako slu`bena tajna, osven ako Dr`avnata komisija ne odlu~i<br />

poinaku.<br />

Spored osporeniot ~len 36-a stav 1 od Zakonot, ako vo postapkata<br />

za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba ne se doka`e deka<br />

imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat na redovni primawa,<br />

{to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e donese re{enie za odano-<br />

~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata me|u utvrdenite<br />

redovni, prijaveni i odano~eni primawa na liceto i ~lenovite<br />

na negovoto semejstvo i procenetata pazarna vrednost na imotot. Taka<br />

utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka od 70% od razlikata me|u<br />

odano~enite i prijavenite primawa, odnosno pazarnata vrednost na<br />

imotot.<br />

Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka dokolku se<br />

utvrdi deka imotot e zgolemen vo golemi razmeri, Upravata za javni<br />

prihodi podnesuva krivi~na prijava protiv liceto do nadle`noto javno<br />

obvinitelstvo, a spored stavot 3 na ovoj ~len, za prezemenite dejstvija<br />

od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len Upravata za javni prihodi ja izvestuva<br />

Dr`avnata komisija.<br />

So navedeniot zakon se sozdavaat uslovi od isklu~uvawe ili<br />

ograni~uvawe na mo`nosta od zloupotreba na slu`benata polo`ba na<br />

45


licata za li~ni celi, odnosno op{testveniot status {to go ima odredeno<br />

lice vo opredelen period da ne pretstavuva osnova koja }e mu<br />

ovozmo`i u`ivawe na razni pogodnosti za sebe ili za drugi.<br />

Poto~no, so navedeniot zakon vo osnova se utvrdeni merki i<br />

aktivnosti so koi treba da se spre~i iskoristuvaweto na funkcijata,<br />

odnosno vr{eweto na vlasta i doverenite javni ovlastuvawa. Za realizirawe<br />

na ovie celi vo ~lenovite 33 i 34 od Zakonot e predvidena<br />

obvrska za prijavuvawe na imotnata sostojba na izbran i imenuvan funkcioner,<br />

slu`beni i odgovorni lica kako i obvrska za prijavuvawe na<br />

promeni vo imotnata sostojba na ovie lica vo tekot na traewe na mandatot<br />

i na ~lenovite na nivnite semejstva.<br />

Prijavuvaweto na imotnata sostojba se vr{i vo rok od 30 dena<br />

od denot na izborot, imenuvaweto odnosno po prestanok na funkcijata<br />

so popolnuvawe na anketnite listovi koi se dostavuvaat do Dr`avnata<br />

komisija za spre~uvawe na korupcijata i Upravata za javni prihodi.<br />

Dokolku vo tekot na traeweto na javnata funkcija nastanalo<br />

zgolemuvawe na negoviot imot ili imotot na ~lenovite na negovoto<br />

semejstvo so koi `ivee vo semejna zaednica izbraniot ili imenuvaniot<br />

funkcioner, odnosno licata utvrdeni so zakon dol`ni se da gi prijavat<br />

promenite.<br />

Od navedenite zakonski odredbi proizleguva i deka edna od<br />

osnovnite obvrski na izbran ili imenuvan funkcioner, slu`beno ili<br />

odgovorno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e obvrskata da go<br />

prijavat svojot imot i imotot na ~lenovite na nivnoto semejstvo so<br />

koi `iveat vo semejna zaednica so cel da se utvrdi imotnata sostojba<br />

na ovie lica na denot na stapuvawe na dol`nosta i se ovozmo`uva<br />

nejzino sledewe do momentot na prestanok na dol`nosta.<br />

Vrz osnova na taka utvrdenata sostojba odnosno, presek na<br />

imotnata sostojba mo`at natamu da se izvlekuvaat relevantni<br />

soznanija po odnos na toa dali vo tekot na traeweto, odnosno vr{eweto<br />

na dol`nosta, imotot na odredeno lice nesrazmerno e zgolemen.<br />

Dokolku izbraniot ili imenuvaniot funkcioner i drugi lica<br />

taksativno utvrdeni vo Zakonot ne postapat soglasno zakonot, odnosno<br />

ne gi po~ituvaat to~no utvrdenite zakonski obvrski Upravata za javni<br />

prihodi mo`e da povede postapka za ispituvawe na imotnata sostojba<br />

na ovie lica so cel da se utvrdi dali postojat osnovi da se donese<br />

re{enie za odano~uvawe na imotot koj ne e prijaven ili nesrazmerno<br />

zgolemen vo odnos na redovnite primawa vo vid na plati, dividendi i<br />

drugi prihodi.<br />

Dokolku, pak, Upravata za javni prihodi utvrdi deka imotot e<br />

zgolemen vo golemi razmeri, podnesuva krivi~na prijava do nadle`noto<br />

obvinitelstvo za {to ja izvestuva Dr`avnata komisija za spre-<br />

~uvawe na korupcijata.<br />

Na~inot na odano~uvawe na dohodot od gra|anite se ureduva so<br />

Zakonot za personalniot danok na dohod ("Slu`ben vesnik na<br />

46


Republika Makedonija," br. 80/1993, 3/1994, 70/1994, 44/2002, 96/2004 i<br />

120/2005).<br />

Vo ~lenot 3 od ovoj zakon e utvrdeno deka dohodot {to podle`i<br />

na odano~uvawe go so~inuvaat slednive vidovi prihodi ostvareni vo<br />

zemjata i vo stranstvo: 1) li~ni primawa; 2) prihodi od zemjodelska<br />

dejnost; 3) prihodi od samostojna dejnost; 4) prihodi od imot i imotni<br />

prava; 5) prihodi od avtorski prava i prava od industriska sopstvenost;<br />

6) prihodi od kapital; 7) kapitalni dobivki; 8) dobivki od<br />

igri na sre}a i drugi nagradni igri; i 9) drugi prihodi.<br />

Vo stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka na odano-<br />

~uvawe podle`at site prihodi od stav 1 na ovoj ~len {to se ostvarnei<br />

vo pari, hartii od vrednost, vo natura ili vo nekoj drug vid.<br />

Od su{tinata na navedenite odredbi od Zakonot proizleguva<br />

deka organot za javni prihodi (Upravata za javni prihodi) vo postapkata<br />

za ispituvawe na imotot ako utvrdi deka edno lice raspolaga so<br />

imot ili sredstva pogolemi od odano~enite, ili tie poteknuvaat od<br />

prihod na koi ne e utvrden danok ili ne e dovolno utvrden, vo toj slu-<br />

~aj, donesuva re{enie za utvrduvawe na danok zemaj}i ja kako osnovica<br />

razlikata pome|u vrednosta na imotot i doka`anata visina na sredstvata<br />

za nejzino steknuvawe.<br />

Trgnuvaj}i od su{tinata na ~lenot 94-g od Zakonot za personalniot<br />

danok na dohod, istovremeno sporeduvaj}i ja osporenata odredba<br />

na del od ~lenot 36-a od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, proizleguva<br />

deka vo Zakonot za personalniot danok na imot kako osnovica<br />

za presmetuvawe na danokot se zema razlikata me|u vrednosta na imotot<br />

i doka`anata visina na sredstvata za nejzino steknuvawe, dodeka<br />

vo osporenata odredba od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata kako<br />

osnovica za odano~uvawe se zema razlikata pome|u utvrdenite redovni<br />

prijaveni i dano~eni primawa na liceto i ~lenovite na negovoto<br />

semejstvo i procenetata pazarna vrednost na imotot.<br />

Od navedenoto proizleguva deka re{enijata po odnos na odano-<br />

~uvaweto na neprijaveniot ili nesrazmerno zgolemen imot predvideni<br />

vo Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, osnovata ja imaat vo Zakonot<br />

za personalniot danok so isklu~ok na odredbite od ~lenot 94-g od<br />

Zakonot za personalniot danok na dohod i osporeniot ~len 36-a od Zakonot<br />

za spre~uvawe na korupcijata.<br />

Analiziraj}i go osporeniot del od ~lenot 36-a od Zakonot,<br />

Sudot utvrdi deka ovaa zakonska odredba vo osporeniot del "i procenetata<br />

pazarna vrednost na imotot" sozdava nesigurnost kaj gra|anite<br />

{to e sprotivno na na~eloto na vladeeweto na pravoto, kako i na~elata<br />

na ednakvosta na gra|anite.<br />

Ottuka, proizleguva deka vrednosta na imotot ne se utvrduva<br />

spored vrednosta na vremeto na negovoto steknuvawe, tuku spored vrednosta<br />

na imotot koj {to go ima vo momentot koga se ispituva imotnata<br />

sostojba na licata od ~lenot 34 od Zakonot i toa spored pravi-<br />

47


lata na pazarnata vrednost, imeno procenkata na imotot zavisi od vremeto<br />

koga se ispituva imotnata sostojba na licata od ~lenot 34 od<br />

Zakonot.<br />

Poa|aj}i od iznesenoto, odreden imot }e ima razli~na vrednost<br />

zavisno od vremeto koga se utvrduva vrednosta na negovoto steknuvawe,<br />

odnosno vrednosta na imotot od vremeto na steknuvaweto }e se razlikuva<br />

od pazarnata vrednost vo momentot na procenuvaweto na toj imot.<br />

Koga stanuva zbor za slu~aj koj e naveden vo inicijativata za<br />

izgradba na objekt vo razli~ni delovi na gradot, soglasno osporenata<br />

odredba od Zakonot negovata vrednost bi bila razli~na {to }e zavisi<br />

od toa vo koj del od gradot se nao|a objektot i negovata vrednost }e se<br />

utvrdi spored pravilata na pazarot, a ne spored na primer grade`nata,<br />

odnosno realnata vrednost na objektot, vo vreme na negovoto sozdavawe.<br />

So ogled na navedenoto, Sudot utvrdi deka formulacijata na<br />

osporenata odredba vo delot: "i procenetata pazarna vrednost" ne e vo<br />

soglasnost so na~eloto na pravnata sigurnost na gra|anite, i zatoa<br />

{to gra|anite gi doveduva vo me|usebna neramnopravnost, odnosno neramnopravnost<br />

na licata navedeni vo ~lenot 34 od Zakonot, koi se doveduvaat<br />

vo situacija da platat danok, vo smisla na osporeniot ~len<br />

36-a od Zakonot, {to delot na osporenata odredba ja pravi nesoglasna<br />

so na~eloto na vladeeweto na pravoto utvrdeno vo ~lenot 8 stav 1 alineja<br />

3 kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija<br />

i ~lenot 9 od Ustavot.<br />

6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />

ovaa odluka.<br />

7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Vera Markova,<br />

Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i d-r<br />

<strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />

48


4. U. br. 152/2006 (8. 11. 2006)<br />

Osporen akt<br />

^lenovite 3, 14, 17, 18, 19, 20, 24, 34, 35, 37, 38, 41, 43, 44, 45, 46,<br />

50, 51, 71, 73 i 83 od Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no<br />

zemji{te vo dr`avna sopstvenost ("SV RM," br. 4/2005).<br />

Pri~ini za osporuvawe i sodr`ina na osporenite odredbi<br />

Spored navodite vo inicijativata osporenite odredbi od Zakonot<br />

ne bile vo soglasnost so drugi zakoni i toa so Zakonot za obligacioni<br />

odnosi, Zakonot za grade`no zemji{te, Zakonot za sopstvenost i<br />

drugi stvarni prava i Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe<br />

i nivnata neusoglasenost bila osnova za neustavnost i "nezakonitost"<br />

na osporenite zakonski odredbi.<br />

Spored inicijativata, pokraj toa {to osporeniot Zakon ne bil<br />

vo soglasnost so drugite zakoni vo pravniot poredok, toj sodr`el nepravedni<br />

zakonski re{enija, ne mo`el da se implementira i vo su{tina<br />

se osporuvaat celite za donesuvawe na samiot Zakon za privatizacija i<br />

zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost i predmetot {to<br />

ovoj zakon go ureduval.<br />

Inicijativata podrobno gi sodr`i slednive navodi:<br />

1. Na po~etokot se objasnuva deka "pravoto na koristewe na grade`noto<br />

zemji{te" steknato od fizi~ki i pravni lica od porane{en<br />

period, vo koi spa|aat i op{testveno-pravnite lica osnovani pred<br />

1991 godina (osnoven op{testven segment vo socijalizmot i nositel na<br />

vlasta), bilo vsu{nost "trajno pravo" na tie lica kako edinstveni sopstvenici<br />

na grade`noto zemji{te koe go steknale vo minatoto, pa ne<br />

mo`ela dr`avata da si go prisvojuva zemji{teto i kako takvo da go<br />

dava i naplatuva vo proces na privatizacija ureden so ovoj nov zakon.<br />

Toa zemji{te ima sopstvenici, a toa se korisnicite. Vo ovoj kontekst<br />

so inicijativata se spomenuva ~l. 3 koj se odnesuva na podnesuvawe<br />

barawe za privatizacija.<br />

Nakratko, nemalo potreba od donesuvawe na zakon, a so toa nemalo<br />

potreba i od podnesuvawe barawa na strankite za privatizacija.<br />

So toa voedno generalno se osporuva konceptot, celite i pri~inite na<br />

donesuvawe na zakonot.<br />

49


^len 3<br />

(1) Korisnicite na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost,<br />

za steknuvawe na pravo na sopstvenost, dolgotraen zakup i vremen zakup<br />

se dol`ni da podnesat barawe pod uslovi, na na~in i vo postapka<br />

utvrdeni so ovoj zakon.<br />

(2) Ako korisnicite na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost<br />

za steknuvawe na pravata od stavot (1) na ovoj ~len vo rokovite<br />

opredeleni so ovoj zakon ne podnesat barawe, pravoto se ustanovuva<br />

pod uslovi i na na~in utvrdeni so ovoj zakon.<br />

(3) So steknuvaweto na pravata od stavot (1) na ovoj ~len, vrz<br />

osnova na ovoj zakon prestanuva pravoto na koristewe na grade`noto<br />

zemji{te vo dr`avna sopstvenost na dosega{nite korisnici na grade-<br />

`noto zemji{te.<br />

2. Ponatamu, vo inicijativata se naveduva deka ~l. 14 predviduval<br />

privatizacijata da se vr{i vo ramki na grade`nata parcela spored<br />

urbanisti~ki plan. Pritoa, se objasnuva deka grade`na i katastarska<br />

parcela ne bile isto i ne sekoga{ se poklopuvale vo celost ({to<br />

e nesporno). Pa ottamu {to so ~l. 28 st. 3 al. 3 i 4 od Zakonot se baralo<br />

strankata kon baraweto da prilo`i dokaz - posedoven ili imoten list<br />

i kopie od katastarski plan, toa zna~elo deka }e se privatizirala<br />

katastarska, a ne grade`na parcela kako {to predviduval ~l. 14 od Zakonot<br />

i proizleguvalo deka zakonot edno predviduval, a vo primenata<br />

}e se postapuvalo poinaku. Me|utoa, ottamu {to vo ~l. 28 st. 3 al. 5 se<br />

bara i dokaz - izvod od urbanisti~ki plan koj ja definira grade`nata<br />

parcela, ne e jasno {to saka podnositelot na inicijativata da zaklu~i<br />

so navodot.<br />

Vsu{nost i vo ovoj slu~aj inicijativata se zanimava so me|usebni<br />

odredbi od samiot zakon i sopstveni zaklu~oci na podnositelot<br />

na inicijativata, bez nikakva relacija so Ustav.<br />

^len 14<br />

(1) Grade`noto zemji{te mo`e da se privatizira vo celost ili<br />

vo del.<br />

(2) Grade`noto zemji{te, mo`e da se privatizira vo povr{ina<br />

na steknatoto pravo na koristewe a vo ramkite na grade`nata parcela<br />

~ija povr{ina e definirana so urbanisti~kite planovi, odnosno aktite<br />

{to gi zamenuvaat tie planovi, ako za toa nema pre~ki od pravna<br />

ili fakti~ka priroda, odnosno vo delot za koj takvi pre~ki ne postojat.<br />

(3) Grade`noto zemji{te mo`e da se privatizira vo ramkite na<br />

grade`nata parcela ~ija povr{ina e definirana so urbanisti~kite<br />

planovi, odnosno so aktite {to gi zamenuvaat tie planovi, ako so<br />

aktot vrz osnova na koj e steknato pravoto na koristewe povr{inata<br />

ne e opredelena.<br />

50


(4) Grade`noto zemji{te mo`e da se privatizira vo povr{ina<br />

na zemji{teto pod objektot steknat so pravna osnova, ako so urbanisti~kite<br />

planovi ili aktite {to gi zamenuvaat tie planovi, grade-<br />

`nata parcela ne e definirana.<br />

(5) Grade`noto zemji{te na koe postoi pravo na koristewe, a<br />

ne mo`e da se privatizira zaradi toa {to vleguva vo druga grade`na<br />

parcela, mo`e da se dade vo dolgotraen zakup do realizacija na urbanisti~kiot<br />

plan, odnosno aktite {to go zamenuvaat planot.<br />

3. Potoa, so inicijativata pogre{no se naveduva Glava I, a se<br />

raboti za Glava <strong>II</strong> to~ka 2 "Uslovi za privatizacija" pri {to se citiraat<br />

podto~kite a) i b) i ~lenovite 16, 17 i 18 od Zakonot. Osporeni<br />

se ~lenovite 17 i 18.<br />

Podnositelot na inicijativata izvr{il sopstvena analiza na<br />

ovie odredbi od Zakonot i me|usebno gi sporeduva.<br />

So ~lenot 16 i 17 se ureduva koi korisnici se oslobodeni od<br />

pla}awe nadomest za privatizacija, a vo ~lenot 18 se ureduva koi se<br />

smeta deka go steknale zemji{teto bez nadomest i treba da go platat.<br />

Spored podnositelot na inicijativata Zakonot so toa ne trebalo<br />

da se zanimava, za{to steknatoto i dodelenoto zemji{te od porane{en<br />

period imalo zakonski osnov od toj period i "dr`avata imala<br />

opravdani pri~ini" {to dodeluvala. Podnositelot na inicijativata<br />

se pra{uva: Zo{to poradi toa denes subjektite da i pla}aat na dr`avata<br />

koga taa zemja trebala da ima tretman na sopstveni~ki imot (na<br />

korisnicite). Subjektite mo`ebi nemale da prifatat odnosi kako korisnici<br />

na dodeleno zemji{te dokolku od "po~etok" znaele deka nekoga{<br />

trebalo nov nadomest da pla}aat, a vpro~em i vo dodeluvaweto od<br />

minatoto imalo op{testven interes.<br />

Voedno, ~l. 24 predviduval rok koga Vladata trebala da go donese<br />

posebniot propis za "visinata na nadomestokot na grade`noto<br />

zemji{te {to e predmet za privatizacija i za na~inot i postapkata za<br />

naplata na nadomestokot." Toj rok istekuval na 25. 01. 2007 godina. Do<br />

denes propisot ne bil donesen.<br />

^lenot 18 vo celost se tolkuva od strana na podnositelot na<br />

inicijativata. Se negira privatizacijata so pla}awe nadomest, vo<br />

to~kite 1, 2 i 3 od stavot 2 na ovoj ~len, kako nepotrebna.<br />

Analizata se vr{i od aspekt na toa deka zakonodavecot pogre-<br />

{il koga so Zakonot ovozmo`il dr`avata da profitira so privatizacijata<br />

so pla}awe. Osobeno ako se imalo predvid deka pri prometot na<br />

izgradenoto zemji{te so objekt, dr`avata zemala danok ne samo za objektot<br />

vo prometot, tuku i za grade`noto zemji{te, pa ottuka korisnikot<br />

na toa zemji{te samata dr`ava zna~i go smetala kako sopstvenik<br />

na grade`noto zemji{te i go odano~uvala.<br />

Imeno, kupuva~ot na ovoj imot (vo koj e vklu~ena i zemjata)<br />

prvo pla}al na prodava~ot, pa na dr`avata za danokot na promet i na<br />

51


kraj, tret pat, treba da plati za privatizacijata na grade`noto<br />

zemji{te.<br />

^len 17<br />

(1) Grade`noto zemji{te, na koe postoi pravo na koristewe na<br />

fizi~ki lica steknato so nadomest, se privatizira od dr`avna sopstvenost<br />

vo sopstvenost na korisnicite na grade`noto zemji{te pri<br />

{to za privatizacijata na grade`noto zemji{te ne se pla}a nadomest,<br />

ako e steknato so nadomest so:<br />

1) javno naddavawe,<br />

2) neposredna spogodba so nadomest,<br />

3) dodeluvawe na zemji{teto od nadle`en organ so nadomest,<br />

4) dodeluvawe na zemji{teto vo zamena za eksproprirana nedvi-<br />

`nost,<br />

5) dodeluvawe na zemji{teto za zamena na odzemeno od vladenie<br />

grade`no zemji{te od porane{en sopstvenik,<br />

6) predimstveno pravo na koristewe na grade`noto zemji{te za<br />

povr{inata na grade`noto zemji{te koja e porane{na sopstvenost na<br />

korisnikot na predimstvenoto pravo i<br />

7) drugi slu~ai koga }e se utvrdi deka pravoto na koristewe e<br />

steknato so nadomest (dooformuvawe na grade`na parcela so nadomest,<br />

predimstveno pravo na gradba so dooformuvawe na grade`na parcela<br />

so nadomest i drugo).<br />

(2) Fizi~kite lica naslednici na licata od stavot (1) na ovoj<br />

~len spored propisite za nasleduvawe, ne pla}aat nadomest za privatizacija<br />

na grade`noto zemji{te.<br />

^len 18<br />

(1) Grade`noto zemji{te, na koe postoi pravo na koristewe na<br />

fizi~ki lica steknato bez nadomest, mo`e da se privatizira od dr`avna<br />

sopstvenost vo sopstvenost na korisnicite na grade`noto zemji-<br />

{te so pla}awe nadomest.<br />

(2) Se smeta deka pravoto na koristewe na zemji{teto od stavot<br />

(1) na ovoj ~len e steknato bez nadomest ako e steknato so:<br />

1) dodeluvawe na grade`no zemji{te na koristewe bez nadomest<br />

koga vo aktot za dodeluvawe na grade`noto zemji{te ne e opredelen<br />

nadomest, odnosno obvrska za pla}awe nadomest,<br />

2) steknuvawe na pravo na sopstvenost na objekt so pravna osnova<br />

pri {to so prenesuvawe na pravoto na sopstvenost na objektot e<br />

preneseno i pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te vo op{testvena,<br />

odnosno dr`avna sopstvenost i<br />

3) predimstveno pravo na koristewe na grade`noto zemji{te za<br />

povr{ina na grade`noto zemji{te koja ne e porane{na sopstvenost na<br />

korisnikot na predimstvenoto pravo, a e steknata bez nadomest kako<br />

dooformuvawe na grade`na parcela.<br />

52


^len 24<br />

(1) Visinata na nadomestot za grade`noto zemji{te {to e predmet<br />

na privatizacija, kako i na~inot i postapkata za naplata na nadomestot<br />

za privatizacija, na predlog na ministerot za finansii gi propi{uva<br />

Vladata na Republika Makedonija so poseben propis.<br />

(2) Visinata na nadomestot za grade`noto zemji{te {to e predmet<br />

na privatizacija se utvrduva vo zavisnost od zonite utvrdeni vo<br />

~lenot 83 od ovoj zakon.<br />

4. Vo ~lenot 20 bilo predvideno so pla}awe da ja privatiziraat<br />

zemjata pravnite lica koi se korisnici na taa zemja po osnov na sopstvenost<br />

na objekt, steknat so pravna osnova, a koj bil porane{na sopstvenost<br />

ili dr`avna sopstvenost ili so prometot na objektot bilo<br />

preneseno i pravoto na koristewe na zemji{teto.<br />

Vo inicijativata se citira i pritoa se analizira i tolkuva<br />

~lenot 20. Se naveduva deka vo prometot subjektite vo kupoproda`nata<br />

cena ja pla}ale i zemjata, i se postavuva pra{awe zo{to da ima privatizacija<br />

so pla}awe na dr`avata. Taa bila profiter vo pravnite odnosi<br />

na pravnite lica. Pravnite lica vo op{testvoto bile investitori<br />

i kako takvi go ureduvale grade`noto zemji{te.<br />

Zatoa dr`avata pri napla}awe na zemji{teto od niv vo procesot<br />

na privatizacija, direktno go marginalizirala ureduvaweto ve}e<br />

storeno od strana i na tovar na pravnite lica so {to bidej}i dr`avata<br />

imala monopol se naru{uvale osnovnite principi na ekvivalentnost<br />

na davawata od ~len 8 od Zakonot za obligacioni odnosi i pazarnite<br />

principi.<br />

Voedno, vo ~lenot 19 od Zakonot bilo uredeno kako da se privatizira<br />

zemji{teto na korisnicite koi se pravni lica i go steknale<br />

zemji{teto na na~in opredelen so ovoj ~len, me|utoa ovoj pristap gi<br />

doveduval vo neednakva polo`ba drugite pravni lica uredeni so ~lenot<br />

20. Poradi toa ~lenovite 19 i 20 od Zakonot bile i nesoglasni so<br />

Ustav i zakon.<br />

^len 19<br />

Grade`noto zemji{te, na koe pravni lica vo privatna sopstvenost<br />

steknale pravo na koristewe, mo`e da se privatizira od dr`avna<br />

sopstvenost vo sopstvenost na korisnicite na grade`noto zemji{te<br />

pri {to ne se pla}a nadomest, ako toa e steknato so nadomest so:<br />

1) javno naddavawe,<br />

2) neposredna spogodba so nadomest,<br />

3) dodeluvawe na zemji{teto od nadle`en organ so nadomest,<br />

4) dodeluvawe na zemji{teto vo zemena za eksproprirano zemji-<br />

{te na pravnoto lice vo privatna sopstvenost,<br />

5) dodeluvawe na zemji{teto za zamena za odzemeno od vladenie<br />

grade`no zemji{te na pravnoto lice vo privatna sopstvenost i<br />

53


6) osnova~ki vlog na fizi~ko lice vo pravno lice vo privatna<br />

sopstvenost vo koj grade`noto zemji{te pretstavuva porane{na sopstvenost,<br />

odnosno pravo na koristewe steknato so nadomest.<br />

^len 20<br />

Grade`noto zemji{te, na koe pravni lica steknale pravo na<br />

koristewe bez nadomest, mo`e da se privatizira od dr`avna sopstvenost<br />

vo sopstvenost na korisnicite na grade`noto zemji{te so nadomest,<br />

ako grade`noto zemji{te se koristi po osnova na:<br />

1) steknato pravo na sopstvenost na objekt so pravna osnova koj<br />

bil porane{na op{testvena, odnosno dr`avna sopstvenost;<br />

2) steknato pravo na sopstvenost na objekt so pravna osnova pri<br />

{to so prenesuvawe na pravoto na sopstvenost na objektot e preneseno<br />

pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te vo op{testvena, odnosno<br />

dr`avna sopstvenost i<br />

3) privatizacija na pravni lica vo op{testvena, odnosno dr`avna<br />

sopstvenost.<br />

5. Bidej}i Vladata ne gi donela podzakonskite propisi za visina<br />

i na~in na pla}awa (~l. 24), i za reonizacija i zonirawe na gradovite<br />

i naselbite vo Republika Makedonija (~l. 83) (ovaa Uredba e donesena<br />

i ceneta od Sudot pri {to ne e povedena postapka U. br. 176/<br />

2005), vo inicijativata se naveduva deka korisnicite ne znaele {to da<br />

pravat i dali im bilo podobro i poisplatlivo da podnesat barawe za<br />

privatizacija ili da sklu~at dogovor za zakup. (Rokot za podnesuvawe<br />

na barawa za privatizacija soglasno ~l. 27 e dve godini od vleguvawe<br />

vo sila na Zakonot - toa e do 25 januari 2007 godina).<br />

Od ovoj aspekt Zakonot vo celina se osporuva kako neprimenliv.<br />

^len 83<br />

(1) Zaradi opredeluvawe na visinata na nadomestot za privatizacija,<br />

zakupnina za dolgotraen zakup i vremen zakup na grade`noto<br />

zemji{te se vr{i reonizacija na zonite na gradovite i naselenite<br />

mesta vo Republika Makedonija.<br />

(2) Reonizacijata se vr{i spored mestopolo`bata i stepenot na<br />

komunalna uredenost na grade`noto zemji{te.<br />

(3) Reonizacijata od stavot (1) na ovoj ~len ja opredeluva Vladata<br />

na Republika Makedonija na predlog na ministerot za transport<br />

i vrski.<br />

6. Spored navodite vo inicijativata ~l. 46 predviduval kratok<br />

rok za podnesuvawe barawe za dolgotraen zakup na grade`noto zemji{te<br />

(do istekot na dve godini od vleguvawe vo sila na zakonot, a<br />

potoa zakupot bez barawe na korisnikot, tuku po slu`bena dol`nost<br />

}e se voveduval od dr`avata).<br />

54


Ottamu {to podzakonskiot propis za visinata na nadomestokot<br />

ne e donesen od Vladata, podnositelot na inicijativata pra{uva kakvi<br />

barawa za privatizacija ili zakup treba da se podnesuvaat bez da se<br />

znaat uslovite. Me|utoa, vedna{ }e ka`eme za Sudot sepak ova se vo<br />

celost fakti~ki pra{awa. Zakonot implicira politika na deluvawe<br />

i implementacija, a fakti~kata primena na normite ne se ustavno pra-<br />

{awe).<br />

Vo inicijativata se naveduva deka postoela "protivzakonitost"<br />

na Zakonot za privatizacija so Zakonot za obligacioni odnosi,<br />

koga od dr`avata se predviduva prisilno nametnat zakupen odnos po<br />

slu`bena dol`nost, a zakupniot odnos treba da e dobrovolen. Protivzakonitost<br />

imalo i vo ~l. 19 od Zakonot za grade`noto zemji{te kade<br />

dolgotrajniot zakup e reguliran kako dobrovolen.<br />

^len 45<br />

Pravo da podnese barawe za steknuvawe pravo na dolgotraen zakup<br />

na grade`no zemji{te imaat korisnicite na grade`noto zemji{te<br />

vo dr`avna sopstvenost.<br />

^len 46<br />

(1) Postapkata za steknuvawe pravo na dolgotraen zakup na<br />

grade`no zemji{te se pokrenuva po barawe na korisnikot na grade`noto<br />

zemji{te ili po slu`bena dol`nost od strana na organot na dr`avnata<br />

uprava nadle`en za upravuvawe so grade`no zemji{te.<br />

(2) Postapkata za steknuvawe pravo na dolgotraen zakup na grade`no<br />

zemji{te se pokrenuva po slu`bena dol`nost ako korisnikot na<br />

grade`noto zemji{te ne podnese barawe za steknuvawe pravo na dolgotraen<br />

zakup, odnosno za privatizacija na grade`noto zemji{te vo rok<br />

od dve godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, ili pak<br />

ako po podneseno barawe za steknuvawe pravo na dolgotraen zakup vo<br />

rok od {est meseca ne pristapi kon sklu~uvawe na dogovor.<br />

7. ^lenovite 34, 41, 44 i 51 spored inicijativata bile sankcija,<br />

odnosno ako ne se barala privatizacija dr`avata nalo`uvala zakup na<br />

grade`noto zemji{te. Tuka spa|ale i ~lenovite 35, 37, 43, 44 i 50 vo<br />

vrska so nametnatiot dolgotraen zakup, i uslovite i dol`inata na<br />

zakupot.<br />

^len 34<br />

(1) Korisnikot na grade`noto zemji{te koe ne e privatizirano<br />

se steknuva so pravo na dolgotraen zakup soglasno so ovoj zakon.<br />

(2) Za pravoto na dolgotraen zakup na grade`noto zemji{te na<br />

koe postoi pravo na koristewe se pla}a zakupnina.<br />

(3) Odredbite od ~lenovite 13, 14 i 15 na ovoj zakon soodvetno<br />

se primenuvaat i vo slu~aj koga na grade`noto zemji{te se steknuva<br />

pravo na dolgotraen zakup.<br />

55


^len 35<br />

(1) Pravoto na dolgotraen zakup se steknuva so dogovor vo<br />

pismena forma, sklu~en me|u Republika Makedonija kako zakupodavec<br />

i korisnikot na grade`noto zemji{te kako zakupec, so koj se ureduvaat<br />

pravata i obvrskite od zakupniot odnos na grade`noto zemji{te.<br />

(2) Koga korisnikot na grade`noto zemji{te nema da stekne<br />

pravo na dolgotraen zakup so dogovor, vo rokot opredelen so ~lenot 46<br />

stav (2) na ovoj zakon, dolgotrajniot zakup se steknuva po sila na ovoj<br />

zakon.<br />

(3) Vo slu~aite od stavot (2) na ovoj ~len dolgotrajniot zakup<br />

se steknuva so re{enie na organot na dr`avnata uprava nadle`en za<br />

upravuvawe so grade`no zemji{te.<br />

^len 37<br />

(1) Koga pravoto na dolgotraen zakup se steknuva po barawe na<br />

korisnikot na grade`noto zemji{te, vremetraeweto na dolgotrajniot<br />

zakup se utvrduva so dogovorot soglasno so baraweto na korisnikot na<br />

grade`noto zemji{te (zakupec).<br />

(2) Koga pravoto na dolgotrajniot zakup se utvrduva po slu`bena<br />

dol`nost vremetraeweto na dolgotrajniot zakup iznesuva deset<br />

godini so mo`nost za prodol`uvawe.<br />

^len 41<br />

Koga grade`noto zemji{te na koe postoi pravo na koristewe na<br />

fizi~ki lica ne se privatizira se utvrduva pravo na dolgotraen zakup<br />

za koe nositelot na pravoto pla}a zakupnina soglasno ovoj zakon.<br />

^len 43<br />

Koga nositelot na pravoto na dolgotraen zakup na grade`no neizgradeno<br />

zemji{te ne ja pla}a zakupninata utvrdena so dogovorot,<br />

odnosno so re{enieto za dolgotraen zakup, a ne e osloboden od obvrskata<br />

za pla}awe zakupnina, so re{enie na organot na dr`avnata uprava<br />

nadle`en za upravuvawe so grade`no zemji{te }e mu prestane pravoto<br />

na dolgotraen zakup pred istekot na dogovoreniot rok, na na~in opredelen<br />

so ovoj zakon.<br />

^len 44<br />

(1) Koga grade`noto zemji{te na koe posti pravo na koristewe<br />

na pravni lica ne se privatizira, se utvrduva pravo na dolgotraen zakup<br />

za koe nositelot na pravoto pla}a zakupnina soglasno so ovoj<br />

zakon.<br />

(2) Koga za grade`noto neizgradeno zemji{te pravnoto lice od<br />

stavot (1) na ovoj ~len ne ja pla}a zakupninata utvrdena so dogovorot,<br />

odnosno so re{enieto za dolgotraen zakup, so re{enie na nadle`en<br />

56


organ }e mu prestane pravoto na dolgotraen zakup pred istekot na<br />

dogovoreniot rok, na na~in opredelen so ovoj zakon.<br />

^len 50<br />

(1) Postapkata za steknuvawe pravo na dolgotraen zakup na<br />

grade`no zemji{te se pokrenuva po slu`bena dol`nost koga fizi~kite,<br />

odnosno pravnite lica ne ja ispolnile obvrskata vo soglasnost so<br />

~lenot 3 stav (1) od ovoj zakon.<br />

(2) Na barawe na organot na dr`avnata uprava nadle`en za<br />

upravuvawe so grade`no zemji{te, organot na dr`avnata uprava nadle-<br />

`en za vodewe na soodvetnata javna <strong>kniga</strong> za nedvi`nosti dostavuva<br />

podatoci za zemji{teto i korisnikot na grade`noto zemji{te ~ie<br />

zemji{te ne e privatizirano, zaradi pokrenuvawe po slu`bena dol`nost<br />

na postapkata od stavot (1) na ovoj ~len.<br />

(3) Na barawe na organot na dr`avnata uprava nadle`en za<br />

upravuvawee so grade`no zemji{te, organot na dr`avnata uprava nadle`en<br />

za imotno-pravnite raboti gi dava site podatoci od evidencijata<br />

od ~lenot 33 stav (1) na ovoj zakon.<br />

(4) Na barawe na organot na dr`avnata uprava nadle`en za<br />

upravuvawe so grade`no zemji{te, organot na dr`avnata uprava nadle-<br />

`en za javni prihodi dostavuva podatoci za grade`noto zemji{te i korisnikot<br />

na grade`noto zemji{te, zaradi pokrenuvawe na postapkata<br />

od stavot (1) na ovoj ~len.<br />

^len 51<br />

(1) Koga pravoto na dolgotraen zakup na grade`noto zemji{te<br />

se steknuva po slu`bena dol`nost, organot na dr`avnata uprava nadle`en<br />

za upravuvawe so grade`no zemji{te donesuva re{enie vrz osnova<br />

na koe korisnikot na grade`noto zemji{te se steknuva so pravo na<br />

dolgotraen zakup na grade`noto zemji{te (re{enie za dolgotraen<br />

zakup).<br />

(2) Re{enieto za dolgotraen zakup sodr`i:<br />

- podatoci za liceto koe steknuva pravo na dolgotraen zakup na<br />

grade`noto zemji{te (ime i prezime, `iveali{te i edinstven mati~en<br />

broj za fizi~ko lice i naziv, sedi{te i edinstven dano~en broj za<br />

pravno lice),<br />

- podatoci za grade`noto zemji{te predmet na dolgotraen zakup<br />

od soodvetnata javna <strong>kniga</strong> i namenata na zemji{teto,<br />

- vremetraewe na dolgotrajniot zakup,<br />

- obvrska za pla}awe zakupnina za steknatoto pravo na dolgotraen<br />

zakup,<br />

visina, na~in i rokovi za pla}awe na zakupninata,<br />

- smetka na koja se pla}a zakupninata,<br />

- obvrska za izmena na re{enito vo slu~aj na promena na nositelot<br />

na pravoto na dolgotraen zakup (~len 5 stav (2)) i<br />

57


- izmena na visinata na zakupninata soglasno so posebniot propis<br />

na Vladata na Republika Makedonija od ~lenot 38 na ovoj zakon.<br />

(3) Re{enieto za dolgotraen zakup na grade`no neizgradeno zemji{te<br />

pokraj podatocite od stavot (2) na ovoj ~len, sodr`i i klauzula<br />

za prestanok na pravoto na dolgotraen zakup na grade`no neizgradeno<br />

zemji{te koga zakupecot ne ja pla}a zakupninata i koga zakupecot grade`noto<br />

zemji{te go koristi sprotivno na namenata utvrdena so<br />

re{enieto za dolgotraen zakup.<br />

8. Za ~l. 38 pri~inite za podnesuvawe na inicijativata se naveduva<br />

deka bile isti kako i za ~l. 24 i 83.<br />

^len 38<br />

(1) Visinata na zakupninata za grade`noto zemji{te koe e<br />

predmet na dolgotraen zakup, kako i na~inot i postapkata za naplata<br />

na zakupninata za dolgotrajniot zakup, na predlog na ministerot za<br />

transport i vrski gi propi{uva Vladata na Republika Makedonija so<br />

poseben propis.<br />

(2) Visinata na zakupninata za grade`noto zemji{te koe e<br />

predmet na dolgotraen zakup se utvrduva vo zavisnost od zonite utvrdeni<br />

vo ~lenot 83 na ovoj zakon.<br />

9. Spored inicijativata, Zakonot ne dal privilegii za pravnite<br />

lica kako {to dal za fizi~kite lica, pa postoela neramnopravnost,<br />

ova poradi toa {to vo glava V - "Pravo na vremeno osloboduvawe od<br />

pla}awe nadomest i zakupnina" e pravo samo za fizi~kite lica. Imeno,<br />

i pravnite lica imale ekonomski te{kotii, i imale potreba od<br />

privilegii kako i fizi~kite lica uredeni so Zakonot.<br />

10. ^lenot 71 reguliral odzemawe na pravoto na koristewe na<br />

grade`no zemji{te na koe postoi objekt vo sopstvenost na lica koi go<br />

kupile od prethodni sopstvenici pravni lica koi go gradele. Odzemaweto<br />

go vr{ela nadle`niot organ so re{enie.<br />

Podnositelot na inicijativata naveduva deka "ovoj ~len bil vo<br />

nesoglasnost so drugi ~lenovi (~l. 18 st. 2 t. 2 i ~l. 20 t. 2) od istiot<br />

zakon".<br />

Toa zna~i deka toj gi sprotivstavuva odredbite od ist zakon i<br />

nivnata me|usebna nesoglasnost ja poso~uva kako argument za<br />

"nezakonitost."<br />

Ovoj ~len spored podnositelot na inicijativata bil vo nesoglasnost<br />

i so Zakonot za grade`no zemji{te, {to zna~i deka se osporuva<br />

zakon so zakon.<br />

^len 71<br />

(1) Pravoto na koristewe na grade`noto izgradeno zemji{te vo<br />

dr`avna sopstvenost na koe postojni ili porane{ni pravni lica,<br />

odnosno nivni pravni sledbenici izgradile ili steknale objekt (stanbena<br />

i druga gradba), a koj objekt vo pravniot promet stanal sops-<br />

58


tvenost na treti lica }e se odzeme so re{enie na organot na dr`avnata<br />

uprava nadle`en za imotno-pravnite raboti.<br />

(2) Na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost od stavot<br />

(1) na ovoj ~len, mo`e na sopstvenikot na objektot da se utvrdi pravo<br />

na privatizacija ili pravo na dolgotraen zakup soglasno so ovoj zakon.<br />

11. ^lenot 73 reguliral odzemawe na zemji{te od grade`na izgradena<br />

parcela vo delot koj bil za druga namena i toj del ne se privatiziral.<br />

Ovde se postavuva pra{aweto kako vo ramkite na katastarskata<br />

evidencija }e se delele katastarskite i grade`nite parceli<br />

spored privatiziran i neprivatiziran del.<br />

^lenot 73 bil vo nesoglasnost so ~l. 14 st. 2 od istiot zakon,<br />

{to zna~i deka se osporuvaat odredbi od ist zakon.<br />

^len 73<br />

(1) Grade`noto izgradeno zemji{te na koe postoi pravo na koristewe,<br />

a na koe so urbanisti~kite planovi i aktite {to gi zamenuvaat<br />

tie planovi se zadr`uva postojniot objekt, ne e predmet na privatizacija<br />

vo delot vo koj e predvidena nova gradba.<br />

(2) Pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te od stavot (1)<br />

na ovoj ~len }e se odzeme so re{enie na organot na dr`avnata uprava<br />

nadle`en za imotno-pravnite raboti.<br />

12. Na krajot, so inicijativata, se poso~uva deka na korisnicite<br />

na grade`noto zemji{te nemo`e da im se nametnuva zakonska obvrska<br />

za privatizacija i zakup so ovoj zakon (ovoj zakon ne trebal da se<br />

donese), bidej}i Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava reguliral<br />

odnosi vo del vtori (~l. 167-191) koi trebale da se razre{at<br />

pome|u dr`avata i korisnicite na zemji{teto (pogre{no navedeno vo<br />

inicijativata Del petti).<br />

*<br />

Generalno osporenite odredbi od Zakonot bile vo nesoglasnost<br />

so:<br />

- Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija koja ima<br />

cel da go vospostavi vladeeweto na pravoto opredeleno vo ~l. 8 al. 3,<br />

- Ustavnata opredelba za ednakvost na gra|anite od ~l. 9 od<br />

Ustavot,<br />

- ^lenot 30 i 55 od Ustavot, (ova bez konkretni argumenti za<br />

vrskata na zakonskite i ustavnite normi), i so<br />

- Zakonot za obligacioni odnosi,<br />

- Zakonot za grade`noto zemji{te,<br />

- Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava i<br />

- Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.<br />

Napomena:<br />

- So Re{enie U. br. 215/2005 Sudot ne povel postapka za ~l. 1, 6,<br />

13, 18 st. 2 t. 2, ~l. 28 st. 3 al. 5 i 6 od Zakonot za privatizacija i zakup<br />

na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost.<br />

59


- So Re{enie U. br. 140/2005 Sudot ne povel postapka za ~l. 14<br />

st. 2 i 5 od istiot zakon, a povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />

na ~l. 81 od Zakonot i so Odluka na 21. 06. 2006 godina go ukina ovoj<br />

~len.<br />

Voedno, se uka`uva deka inicijativata e dopolneta, osobeno od<br />

aspekt na osporenite normi od Zakonot vrz osnova na koi konkretni<br />

pri~ini, argumenti i navodi tie se vo nesoglasnost so normite na<br />

Ustavot. Me|utoa, dopolnuvaweto e samo delumno povtoruvawe na ve}e<br />

iznesenata sodr`ina na inicijativata.<br />

60<br />

Sporni pravni pra{awa i ustavnosudska praktika<br />

Vo odnos na osporenite odredbi od Zakonot za privatizacija i<br />

zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost, u{te vo po~etokot<br />

na ustavnosudskata analiza se razgrani~i deka ustavnosta na normata<br />

ne mo`e da se dovede vo pra{awe isklu~ivo od pri~ini za ~ija<br />

tema se raboti, dali zakonskoto re{enie e pravilno ili ne, dali normata<br />

bila potrebna ili ne, dali trebala da postoi ili ne vo pravniot<br />

poredok, kako i od aspekt na nejziniot oportunitet. Ocenata na ustavnosta<br />

na normata ne se vpu{ta vo pravnata politika i implementacijata<br />

na Zakonot. Ottuka, ova e staveno vo delot na sporni pravni<br />

pra{awa, no smetame deka vo ovoj kontekst nema dilemi deka so osporuvawe<br />

na celishodnosta i implementacijata na zakonskite re{enija<br />

ne mo`e da se osporuva ustavnosta na zakon. Ovoj stav na Sudot e poznat.<br />

Toj e izrazen vo negovite odluki i re{enija koga pokraj drugite<br />

navodi vo inicijativite se osporuva ustavnosta i zakonitosta na<br />

normite i od aspekt na nivnata celishodnost ili od aspekt na problemi<br />

vo primenata i implementacijata.<br />

Primeri: Re{enie U. br. 201/2000 od 6. 12. 2000 godina (so koe se<br />

otfrla inicijativata poradi res judicata no predmetnoto pra{awe koe<br />

bilo re{avano se odnesuvalo i na ocena na celishodnosta na normata<br />

kako pri~ina za neustavnost), Re{enie U. br. 49/2005 od 2. 11. 2005<br />

godina i Re{enie U. br. 16/2005 od 8. 02. 2006 godina (vo obrazlo`enijata<br />

e izrazen ovoj stav) i drugi predmeti.<br />

Pravno mislewe<br />

Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok na<br />

Republika Makedonija.<br />

Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />

mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so<br />

Ustavot i so zakon.<br />

Soglasno ~l. 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle-


`en da odlu~uva za baraweto, ako za istata rabota ve}e odlu~uval, a<br />

nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe i ako postojat drugi procesni<br />

pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />

So inicijativata se osporuvaat odredbite od Zakonot za privatizacija<br />

i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost od<br />

aspekt na nivnata celishodnost vo ureduvaweto na predmetnite pra{awa<br />

vo pravniot poredok i od aspekt na nivnata implementacija i me|usebnata<br />

usoglasenost na zakonskite normi.<br />

Me|utoa, pravo na zakonodavecot e so zakon da gi propi{uva<br />

pra{awata od sferata koja ja ureduva, a celishodnosta i implementacijata<br />

na zakonskite normi ne se pra{awa od ustavnopraven aspekt<br />

{to bi mo`ele da ja dovedat pod somnenie ustavnosta na zakonskite<br />

odredbi. Imeno, Sudot ne ja ocenuva opravdanosta na postoeweto na<br />

zakonskite normi vo pravniot poredok od navedenite aspekti, nitu<br />

ima nadle`nost za toa, bidej}i toa bi bilo negovo kreirawe na zakon,<br />

{to vsu{nost e nadle`nost na zakonodavnata vlast.<br />

Voedno, so Re{enie na Sudot U. br. 215/2005 od 17 i 18. 05. 2006<br />

godina, po podnesena inicijativa na drugo lice ne e povedena postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta na odredbi od Zakonot me|u koi i na osporeniot<br />

~l. 18 st. 2 t. 2, i ne e povedena postapka so Re{enie na Sudot U.<br />

br. 140/2005 od 5. 04. 2006 godina za osporeniot ~l. 14 vo st. 2 i 5 od<br />

Zakonot.<br />

Poa|aj}i od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi, a imaj}i<br />

gi predvid pri~inite vo inicijativata so koi se osporuva ustavnosta<br />

na osporenite odredbi od Zakonot, smetame deka inicijativata treba<br />

da se otfrli.<br />

Vrz osnova na iznesenoto se, p r e d l a g a :<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />

odlu~uvawe,<br />

2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za<br />

ocenuvawe na ustavnosta na ~lenovite 3, 14, 17, 18, 19, 20, 24, 34, 35, 37,<br />

38, 41, 43, 44, 45, 46, 50, 51, 71, 73 i 83 od Zakonot za privatizacija i<br />

zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost ("SV RM" br.<br />

4/2005).<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 i ~len 71 od Delovnikot<br />

na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na<br />

Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8 noemvri<br />

2006 godina, donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na ~lenovite 3, 14, 17, 18, 19, 20, 24, 34, 35, 37, 38,<br />

61


41, 43, 44, 45, 46, 50, 51, 71, 73 i 83 od Zakonot za privatizacija i zakup<br />

na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost („Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija“ br.4/2005).<br />

2. Elizabeta Ocevi} Mandeva od Bitola, na Ustavniot sud na<br />

Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta na odredbite od Zakonot ozna~eni vo to~kata<br />

1 od ova re{enie.<br />

Spored navodite vo inicijativata osporenite odredbi od<br />

Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost<br />

sodr`ele nepravedni zakonski re{enija, ne mo`ele da se<br />

implementiraat, bile neusoglaseni so drugi odredbi od Zakonot kako<br />

i so drugi zakoni vo pravniot poredok, i vo su{tina se osporuvaat celite<br />

za donesuvawe na Zakonot i predmetot {to toj go ureduva.<br />

Spored navodite vo inicijativata, osporenite odredbi od Zakonot<br />

bile vo nesoglasnost so Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija<br />

koja imala cel da go vospostavi vladeeweto na pravoto opredeleno<br />

vo ~lenot 8 alineja 3 od Ustavot, so ustavnata opredelba za<br />

ednakvost na gra|anite vo ~lenot 9 od Ustavot, i so ~lenovite 30 i 55<br />

od Ustavot, kako i so Zakonot za obligacionite odnosi, Zakonot za<br />

grade`noto zemji{te, Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava i<br />

Zakonot zaprostorno i urbanisti~ko planirawe.<br />

3. Sudot na sednicata utvrdi Zakonot za privatizacija i zakup<br />

na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost, vo delot na osnovnite<br />

odredbi so ~lenot 1 opredelil deka so ovoj zakon se ureduva privatizacijata,<br />

dolgotrajniot zakup, vremeniot zakup, odzemaweto i prestanuvaweto<br />

na pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te vo dr`avna<br />

sopstvenost, na koe pravo na koristewe imaat fizi~ki i pravni lica.<br />

So ~lenot 3 od ovoj zakon e uredeno deka korisnicite na grade`noto<br />

zemji{te vo dr`avna sopstvenost, za steknuvawe pravo na sopstvenost,<br />

dolgotraen zakup i vremen zakup se dol`ni da podnesat barawe<br />

pod uslovi, na na~in i vo postapka utvrdeni so ovoj zakon. Ako<br />

korisnicite na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost za steknuvaweto<br />

na pravata od ovoj ~len vo rokovite opredeleni so ovoj zakon<br />

ne podnesat barawe, pravoto se ustanovuva pod uslovi i na na~in utvrdeni<br />

so ovoj zakon.<br />

So odredbite od ~lenovite 14, 17, 18, 19 i 20 od Zakonot se uredeni<br />

pra{awata koi se odnesuvaat na na~inot i uslovite za privatizacija<br />

na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost.<br />

Spored ~lenot 24 od Zakonot, visinata na nadomestokot za grade`noto<br />

zemji{te {to e predmet na privatizacija, kako i na~inot i<br />

postapkata za naplata na nadomestot za privatizacija, na predlog na<br />

ministerot za finansii gi propi{uva Vladata na Republika Makedonija<br />

so poseben propis. Visinata na nadomestot za grade`noto zemji-<br />

{te {to e predmet na privatizacija se utvrduva vo zavisnost od zonite<br />

utvrdeni vo ~lenot 83 od ovoj zakon.<br />

62


Dolgotrajniot zakup na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost<br />

e predmet na ureduvawe so osporenite odredbi od ~lenovite<br />

34, 35, 37, 38, 41, 43 i 44 od Zakonot, a posebno postapkata za steknuvawe<br />

pravo na dolgotraen zakup na grade`noto zemji{te e predmet na ureduvawe<br />

so osporenite odredbi od ~lenovite 45, 46, 50 i 51 od Zakonot.<br />

So odredbite od ~lenot 71 i ~lenot 73 od Zakonot se ureduvaat<br />

pra{awa koi se odnesuvaat na odzemaweto i prestanokot na pravoto na<br />

koristewe na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost, a so ~lenot<br />

83 od Zakonot e uredeno pra{aweto za reonizacija i zonirawe na<br />

gradovite i naselenite mesta vo Republika Makedonija.<br />

4. Soglasno ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika<br />

Makedonija, vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot<br />

poredok na Republika Makedonija.<br />

Spored ~lenot 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />

moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so<br />

Ustavot i so zakon.<br />

Soglasno ~lenot 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e<br />

nadle`en da odlu~uva za baraweto, ako za istata rabota ve}e odlu~uval,<br />

a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe i ako postojat drugi procesni<br />

pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />

Poa|aj}i od sodr`inata na navodite vo inicijativata Sudot<br />

utvrdi deka so nea se osporuvaat odredbite od Zakonot za privatizacija<br />

i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost od aspekt<br />

na nivnata celishodnost vo ureduvaweto na predmetnite pra{awa<br />

vo pravniot poredok i od aspekt na nivnata implementacija i me|usebnata<br />

usoglasenost na zakonskite normi. Me|utoa, pravo na zakonodavecot<br />

e so zakon da gi propi{uva pra{awata od sferata koja ja<br />

ureduva a celishodnosta i implementacijata na zakonskite normi ne se<br />

pra{awa od ustavnopraven aspekt {to bi mo`ele da ja dovedat pod somnenie<br />

ustavnosta na zakonskite odredbi. Imeno, Sudot ne ja ocenuva<br />

opravdanosta na postoeweto na zakonskite normi vo pravniot poredok<br />

od navedenite aspekti, nitu ima nadle`nost za toa, bidej}i ustavna nadle`nost<br />

na zakonodavnata vlast e vr{eweto na zakonodavnata funkcija.<br />

Voedno, so Re{enie na Sudot U. br. 215/2005 od 17 i 18 maj 2006<br />

godina, po podnesena inicijativa na drugo lice ne e povedena postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta na odredbi od Zakonot me|u koi i na osporeniot<br />

~len 18 vo stavot 2 to~ka 2, i ne e povedena postapka so Re{enie<br />

na Sudot U.br.140/2005 od 5 april 2006 godina za osporeniot ~len<br />

14 vo stavot 2 i 5 od Zakonot.<br />

Poa|aj}i od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi a imaj}i<br />

gi predvid pri~inite vo inicijativata so koi se osporuva ustavnosta<br />

na osporenite odredbi od Zakonot, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />

ova re{enie.<br />

63


5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Vera<br />

Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i<br />

d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />

64


5. U. br. 200/2006 (29. 11. 2006)<br />

Osporen akt<br />

^len 142 stav 7 vo delot: "Povikanoto lice" od Zakonot za krivi~nata<br />

postapka ("SV RM," br. 15/1997, 44/2002 i 74/2004).<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

Spored navodite vo inicijativata so osporenata odredba od ~l.<br />

142 st. 7 se predviduva deka povikanoto lice mo`e prisilno da se dovede<br />

samo so sudska odluka i samo toga{ koga o~igledno odbegnuva da se<br />

javi na uredno dostavena pokana vo koja bilo predupredeno na mo`nosta<br />

od prisilno doveduvawe i toga{ koga svoeto nedoa|awe nema da go<br />

opravda. Liceto koe se javilo na pokanata ili bilo prisilno dovedeno,<br />

a odbilo da dade izvestuvawe ne mo`e povtorno da se povikuva od isti<br />

pri~ini. Spored podnositelot na inicijativata prisilno ne mo`e da<br />

se doveduva koe bilo lice, tuku samo osomni~eno lice. Ova proizleguvalo<br />

do ~l. 12 st. 3 od Ustavot, spored koj od liceto povikano, privedeno<br />

ili li{eno od sloboda ne mo`e da se bara izjava, kako i od vtorata<br />

re~enica na navedeniot zakonski stav, i od st. 8 na istiot ~len od<br />

Zakonot, spored koj, liceto koe e povikano ili prisilno dovedeno }e<br />

se pou~i deka istoto ne e li{eno od sloboda i deka otkako }e dade ili<br />

odbie da dade izvestuvawe mo`e da si odi. Podnositelot na inicijativata<br />

smeta deka ako od povikanoto ili privedenoto lice ne mo`e da se<br />

bara izjava, toga{ negovoto prisilno doveduvawe e izli{no i ustavno<br />

nedopu{teno, posebno ako toa lice ne e nitu osomni~eno.<br />

Podnositelot na inicijativata, isto taka, smeta deka so dadenite<br />

zakonski ovlastuvawa za da mo`e koe bilo povikano, a ne samo<br />

osomni~enoto lice, prisilno da se doveduva, makar i so sudska odluka,<br />

ne se obezbedeni garancii za da se spre~at zloupotrebi na policiskata<br />

i sudskata vlast, kako i nedozvolenite maltretirawa na gra|anite.<br />

Od ovie pri~ini, so osporeniot del od zakonskata odredba se<br />

povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika<br />

Makedonija - osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati<br />

so me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot, vladeeweto na<br />

pravoto i po~ituvaweto na op{to prifatenite normi na me|unarodnoto<br />

pravo od ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 11, ~l. 11 st. 1, ~l. 12 st. 1 i 3, ~l. 27<br />

st. 1, ~l. 51 i ~l. 54 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />

65


Poradi navedenite pri~ini so inicijativata se predlaga Ustavniot<br />

sud na Republika Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na<br />

ustavnosta na ~l. 142 st. 7, vo delot: "Povikanoto lice" od Zakonot za<br />

krivi~nata postapka.<br />

66<br />

Sodr`ina na osporenata odredba<br />

^len 142 st. 7 od Zakonot za krivi~na postapka "Povikanoto<br />

lice mo`e prisilno da se dovede samo so sudska odluka i samo toga{<br />

koga o~igledno odbegnuva da se javi na uredno dostavena pokana vo koja<br />

bil predupreden na mo`nosta od prisilno doveduvawe i toga{ koga<br />

svoeto nedoa|awe nema da go opravda. Liceto koe se javilo na pokanata<br />

ili bilo prisilno dovedeno, a odbilo da dade izvestuvawe ne mo`e povtorno<br />

da se povikuva od isti pri~ini."<br />

Ustavnosudska praktika<br />

Ustavniot sud so Re{enie U. br. 211/2004 od 13. 04. 2005 godina<br />

ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 49 st. 7 i 8 od Zakonot<br />

za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata postapka<br />

("SV RM," br. 74/2004).<br />

Inicijativata bila podnesena od strana na Helsin{kiot komitet<br />

za ~ovekovi prava na Republika Makedonija.<br />

Spored navodite vo inicijativata osporenite odredbi od Zakonot<br />

ne bile soglasni so ~l. 12 st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

zatoa {to so niv se pravela generalna povreda na neprikosnovenosta<br />

na li~nata sloboda.<br />

Od obrazlo`enieto na re{enieto: "Spored misleweto na Sudot<br />

osporenite odredbi od st. 7 i 8 od ~l. 49 od Zakonot za izmenuvawe i<br />

dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata postapka, koj prisilnoto doveduvawe<br />

na liceto vo organot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti<br />

go uslovuvaat so kumulativno ispolnuvawe na dvata uslovi: postoewe<br />

na sudska odluka i postoewe na opredeleni slu~ai i utvrdena postapka,<br />

vsu{nost go dorazrabotuvaat stav 6 od istiot ~len spored koj<br />

zaradi sobirawe na potrebni izvestuvawa, Ministerstvoto za vnatre-<br />

{ni raboti mo`e so pismena pokana da povikuva gra|ani.<br />

Vo ovoj kontekst, Sudot ima{e predvid i deka osporenata odredba<br />

od Zakonot e smestena vo glavata A - prethodna postapka {to uka-<br />

`uva deka ne stanuva zbor za li{uvawe od sloboda, tuku za priveduvawe<br />

na lice na koe prethodno mu bila uredno dostavena pokana i vo<br />

koja bilo predupredeno za mo`nosta od prisilno doveduvawe, a svoeto<br />

nedoa|awe nema da go opravda.<br />

Imaj}i predvid deka Zakonot za krivi~nata postapka gi utvrduva<br />

pravilata so koi se osiguruva nikoj nevin da ne bide osuden, a na vinovnikot<br />

da mu se izre~e krivi~na sankcija, toga{ e nesomneno deka


zakonodavecot mora da predvidi prethodna postapka, vo koja spa|aat i<br />

osporenite odredbi od Zakonot koi vsu{nost pretstavuvaat balans pome|u<br />

za{titata na ~ovekovite prava i slobodi i ovlastuvaweto na Ministerstvoto<br />

za vnatre{ni raboti, vo otkrivaweto na storitelite na<br />

krivi~nite dela.<br />

Od tie pri~ini, Sudot oceni deka ne mo`e osnovano da se postavi<br />

pra{aweto za ustavnosta na osporenite odredbi od Zakonot za<br />

krivi~nata postapka."<br />

Pravno mislewe<br />

Soglasno ~l. 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />

odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta<br />

na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.<br />

Spored ~l. 112 st. 1 od Ustavot, Ustavniot sud }e ukine ili poni{ti<br />

zakon ako utvrdi deka ne e vo soglasnost so Ustavot. Spored st.<br />

3 na ovoj ~len od Ustavot, odlukite na Ustavniot sud se kone~ni i izvr{ni.<br />

Vo ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija ("SV RM," br. 70/1992) utvrdeno e deka Sudot }e ja otfrli<br />

inicijativata ako za istata rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za<br />

poinakvo odlu~uvawe.<br />

Osporenata odredba od Zakonot za krivi~nata postapka ve}e<br />

bila predmet na ustavnosudska ocena vo predmetot U. br. 211/2004 vo<br />

koj bil osporen ~l. 49 st. 7 i 8 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za krivi~nata postapka ("SV RM," br. 74/2004). So<br />

ovaa odredba vsu{nost se izmenil ~l. 142 od osnovniot tekst na Zakonot<br />

za krivi~nata postapka, ~ij st. 7 vo eden del e osporen so ovaa inicijativa.<br />

Vo obrazlo`enieto na Re{enieto U. br. 211/2004 godina, Sudot<br />

zastanal na stanovi{te deka osporenite odredbi od st. 7 i 8 od ~l. 49<br />

od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata<br />

postapka, koi prisilnoto doveduvawe na liceto vo organot na Ministerstvoto<br />

za vnatre{ni raboti go uslovuvaat so kumulativno ispolnuvawe<br />

na dvata uslovi: postoewe na sudska odluka i postoewe na opredeleni<br />

slu~ai i utvrdena postapka, vsu{nost go dorazrabotuvaat st. 6<br />

od istiot ~len spored koj zaradi sobirawe na potrebni izvestuvawa,<br />

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti mo`e so pismena pokana da<br />

povikuva gra|ani.<br />

Sudot imal predvid i deka osporenata odredba od Zakonot e<br />

smestena vo glavata A - prethodna postapka {to uka`uva deka ne stanuva<br />

zbor za li{uvawe od sloboda, tuku za priveduvawe na lice na koe<br />

prethodno mu bila uredno dostavena pokana i vo koja bilo predu-<br />

67


predeno za mo`nosta od prisilno doveduvawe, a svoeto nedoa|awe nema<br />

da go opravda.<br />

Imaj}i predvid deka Zakonot za krivi~nata postapka gi utvrduva<br />

pravilata so koi se osiguruva nikoj nevin da ne bide osuden, a na<br />

vinovnikot da mu se izre~e krivi~na sankcija, toga{ e nesomneno deka<br />

zakonodavecot mora da predvidi prethodna postapka, vo koja spa|aat i<br />

osporenite odredbi od Zakonot koi vsu{nost pretstavuvaat balans pome|u<br />

za{titata na ~ovekovite prava i slobodi i ovlastuvaweto na Ministerstvoto<br />

za vnatre{ni raboti, vo otkrivaweto na storitelite na<br />

krivi~nite dela.<br />

Od tie pri~ini, Sudot ocenil deka ne mo`e osnovano da se postavi<br />

pra{aweto za ustavnosta na osporenite odredbi od Zakonot za<br />

krivi~nata postapka.<br />

I vo ovaa inicijativa, kako i vo inicijativata po navedeniot<br />

predmet,odredbata od ~l. 142 st. 7 se osporuva od istite pri~ini, odnosno<br />

od aspekt na ~l. 12 od Ustavot. Navodite vo inicijativata spored<br />

na{e mislewe ne se od vlijanie za poinakvo odlu~uvawe na Sudot po<br />

ovaa inicijativa od ona {to ve}e odlu~il so Re{enieto U. br. 211/2004<br />

od 13. 09. 2006 godina.<br />

Imaj}i go predvid navedenoto, smetame deka se ispolneti uslovite<br />

za otfrlawe na inicijativata soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot<br />

na Sudot, poradi {to se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />

i odlu~uvawe i<br />

2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za<br />

ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 142 st. 7 vo delot: "Povikanoto lice"<br />

od Zakonot za krivi~nata postapka ("SV RM," br. 15/1997, 44/2002 i<br />

74/2004).<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 2 i ~len 71 od<br />

Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben<br />

vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na<br />

29 noemvri 2006 godina, donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na ~len 142 stav 7 vo delot: "Povikanoto lice"<br />

od Zakonot za krivi~nata postapka („Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br. 15/1997, 44/2002 i 74/2004).<br />

2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija mu podnese inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

odredbata od zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.<br />

68


Spored navodite vo inicijativata so osporenata odredba od<br />

~len 142 stav 7 se predviduva deka povikanoto lice mo`e prisilno da<br />

se dovede samo so sudska odluka i samo toga{ koga o~igledno odbegnuva<br />

da se javi na uredno dostavena pokana vo koja bil predupreden na mo-<br />

`nosta od prisilno doveduvawe i toga{ koga svoeto nedoa|awe nema da<br />

go opravda. Liceto koe se javilo na pokanata ili bilo prisilno dovedeno,<br />

a odbilo da dade izvestuvawe ne mo`e povtorno da se povikuva od<br />

isti pri~ini. Spored podnositelot na inicijativata prisilno ne<br />

mo`e da se doveduva koe bilo lice, tuku samo osomni~eno lice. Ova<br />

proizleguvalo do ~len 12 stav 3 od Ustavot, spored koj od liceto povikano,<br />

privedeno ili li{eno od sloboda ne mo`e da se bara izjava, kako<br />

i od vtorata re~enica na navedeniot zakonski stav, i od stav 8 na<br />

istiot ~len od Zakonot, spored koj, liceto koe e povikano ili prisilno<br />

dovedeno }e se pou~i deka istoto ne e li{eno od sloboda i deka<br />

otkako }e dade ili odbie da dade izvestuvawe mo`e da si odi. Podnositelot<br />

na inicijativata smeta deka ako od povikanoto ili privedenoto<br />

lice ne mo`e da se bara izjava, toga{ negovoto prisilno doveduvawe<br />

e izli{no i ustavno nedopu{teno, posebno akot toa lice ne e nitu<br />

osomni~eno.<br />

Podnositelot na inicijativata, isto taka smeta deka so dadenite<br />

zakonski ovlastuvawa za da mo`e koe bilo povikano lice, a ne samo<br />

osomni~enoto lice, prisilno da se doveduva, makar i so sudska odluka,<br />

ne se obezbedeni garancii za da se spre~at zloupotrebi na policiskata<br />

i sudskata vlast, kako i nedozvolenite maltretirawa na gra|anite.<br />

Od ovie pri~ini, so osporeniot del od zakonskata odredba se<br />

povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika<br />

Makedonija – osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati<br />

so me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot, vladeeweto na<br />

pravoto i po~ituvaweto na op{to prifatenite normi na me|unarodnoto<br />

pravo od ~len 8 stav 1 alinei 1, 3 i 11, ~lenot 11 stav 1, ~lenot 12<br />

stav 1 i 3, ~lenot 27 stav 1, ~lenot 51 i ~lenot 54 stav 1 od Ustavot na<br />

Republika Makedonija.<br />

Poradi navedenite pri~ini so inicijativata se predlaga Ustavniot<br />

sud na Republika Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na<br />

ustavnosta na ~eln 142 stav 7, vo delot: "Povikanoto llice" od Zakonot<br />

za krivi~nata postapka.<br />

3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 142<br />

stav 7 od Zakonot za krivi~na postapka, povikanoto lice mo`e prisilno<br />

da se dovede samo so sudska odluka i samo toga{ koga o~igledno<br />

odbegnuva da se javi na uredno dostavena pokana vo koja bil predupreden<br />

na mo`nosta od prisilno doveduvawe i toga{ koga svoeto nedoa|awe<br />

nema da go opravda. Liceto koe se javilo na pokanata ili bilo<br />

prisilno dovedeno, a odbilo da dade izvestuvawe ne mo`e povtorno da<br />

se povikuva od isti pri~ini.<br />

69


4. Soglasno ~len 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta<br />

na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i<br />

so zakonite.<br />

Spored ~len 112 stav 1 od Ustavot, Ustavniot sud }e ukine ili<br />

poni{ti zakon ako utvrdi deka ne e vo soglasnost so Ustavot. Spored<br />

stavot 3 na ovoj ~len od Ustavot, odlukite na Ustavniot sud se kone~ni<br />

i izvr{ni.<br />

Spored ~len 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.<br />

70/1992), Sudot }e ja otfrli inicijativata ako za istata rabota ve}e<br />

odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.<br />

Osporenata odredba od Zakonot za krivi~nata postapka ve}e<br />

bila predmet na ustavno-sudska ocena vo predmetot U. br. 211/2004 vo<br />

koj bil osporen ~len 49 stav 7 i 8 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za krivi~nata postapka ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br. 74/2004). So ovaa odredba vsu{nost se izmenil<br />

~lenot 142 od osnovniot tekst na Zakonot za krivi~nata postapka, ~ij<br />

stav 7 vo eden del e osporen so ovaa inicijativa.<br />

Vo obrazlo`enieto na Re{enieto U. br. 211/2004 godina, Sudot<br />

zastanal na stanovi{te deka osporenite odredbi od stavot 7 i 8 od<br />

~len 49 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata<br />

postapka, koi prisilnoto doveduvawe na liceto vo organot na<br />

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti go uslovuvaat so kumulativno<br />

ispolnuvawe na dvata uslovi: postoewe na sudska odluka i postoewe na<br />

opredeleni slu~ai i utvrdena postapka, vsu{nost go dorazrabotuvaat<br />

stav 6 od istiot ~len spored koj zaradi sobirawe na potrebni izvestuvawa,<br />

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti mo`e so pismena pokana<br />

da povikuva gra|ani.<br />

Sudot imal predvid i deka osporenata odredba od Zakonot e<br />

smestena vo glavata A - prethodna postapka {to uka`uva deka ne stanuva<br />

zbor za li{uvawe od sloboda, tuku za priveduvawe na lice na koe<br />

prethodno mu bila uredno dostavena pokana i vo koja bilo predupredeno<br />

za mo`nosta od prisilno doveduvawe, a svoeto nedoa|awe nema da<br />

go opravda.<br />

Imaj}i predvid deka Zakonot za krivi~nata postapka gi utvrduva<br />

pravilata so koi se osiguruva nikoj nevin da ne bide osuden, a na<br />

vinovnikot da mu se izre~e krivi~na sankcija, toga{ e nesomneno deka<br />

zakonodavecot mora da predvidi prethodna postapka, vo koja spa|aat i<br />

osporenite odredbi od Zakonot koi vsu{nost pretstavuvaat balans pome|u<br />

za{titata na ~ovekovite prava i slobodi i ovlastuvaweto na Ministerstvoto<br />

za vnatre{ni raboti, vo otkrivaweto na storitelite na<br />

krivi~nite dela.<br />

70


Od tie pri~ini, Sudot ocenil deka ne mo`e osnovano da se postavi<br />

pra{aweto za ustavnosta na osporenite odredbi od Zakonot za<br />

krivi~nata postapka.<br />

I vo ovaa inicijativa, kako i vo inicijativata po navedeniot<br />

predmet,odredbata od ~len 142 stav 7 se osporuva od istite pri~ini,<br />

odnosno od aspekt na ~lenot 12 od Ustavot. Navodite vo inicijativata<br />

spored misleweto na Sudot, ne se od vlijanie za poinakvo odlu~uvawe<br />

po ovaa inicijativa od ona {to ve}e Sudot odlu~il so Re{enieto U.<br />

br. 211/2004 od 13 i 14 april 2005 godina.<br />

Imaj}i go predvid navedenoto, Sudot utvrdi deka se ispolneti<br />

uslovite za otfrlawe na inicijativata soglasno ~len 28 alineja 2 od<br />

Delovnikot na Sudot.<br />

5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />

ova re{enie.<br />

6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana<br />

Lazarova-Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram<br />

Polo`ani i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />

71


72


6. U. br. 88/2006 (06. 12. 2006)<br />

Osporen akt<br />

Odluka za donesuvawe na izmena i dopolna na Detalen urbanisti~ki<br />

plan za del od "Centralnot gradsko podra~je" Kumanovo urban<br />

blok pome|u ulicite: ul. "Done Bo`inov," ul. "Oktomvriska revolucija,"<br />

ul. "Pan~e Pe{ev," ul. "Dimitar Vlahov" i ul. "Pionerska" vo<br />

Kumanovo, donesena od Sovetot na op{tina Kumanovo pod br. 07-601/6<br />

od 30. 06. 2004 godina ("Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 13<br />

i 14 od 2004 godina).<br />

Navodi vo inicijativata<br />

Spored navodite vo inicijativata, osporenata odluka bila<br />

sprotivna na ~l. 11 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.<br />

Imeno, so izmenata na planot bila opfatena i izmena na KP<br />

14806, sopstvenost na Svetislav Anastasovski od Kumanovo. Po odnos<br />

na ovaa konkretna KP povredata na postapkata za donesuvawe na osporenata<br />

odluka se sostoela vo toa {to povr{inata na parcelata, kako i<br />

povr{inata na objektot {to se nao|al na nea ne bile vcrtani so realna<br />

dimenzija, odnosno spored nivnata postojna sostojba. Pokonretno,<br />

celiot objekt bil so dimenzii 18m x 20m, a planerot pri izmenata i dopolnuvaweto<br />

go prestavil objektot so dimenzii 20m x 14m.<br />

Ottamu {to planerot ne izlegol na lice mesto za da ja zabele-<br />

`i realnata sostojba, postapil samovolno i napravil nepopravlivi<br />

gre{ki koga objektot go prika`al so nerealni dimenzii, koga eden del<br />

od objektot go tretiral kako objekt od vremen karakter i koga ne vodel<br />

smetka za pristapot do objektot, {to zna~i deka ne ja po~ituval navedenata<br />

zakonska odredba, koja predvidela postojnata sostojba da e osnova<br />

na planot.<br />

Sodr`ina na aktot<br />

Sovetot na op{tina Kumanovo na sednicata odr`ana na 30. 06.<br />

2004 godina, ja donel osporenata odluka.<br />

Vo ~l. 1 od Odlukata e opredeleno deka se donesuva imena i dopolna<br />

na Detalniot urbanisti~ki plan za del od "Centralnot gradsko<br />

podra~je" - Kumanovo urban blok pome|u ulicite: ul. "Done Bo`inov,"<br />

73


ul. "Oktomvriska revolucija," ul. "Pan~e Pe{ev", ul. "Dimitar Vlahov"<br />

i ul. "Pionerska" vo Kumanovo, spored tehni~ka dokumentacija<br />

br. 49/2002.<br />

Vo ~l. 2 od Odlukata e opredeleno deka nejzin sostaven del se<br />

tekstualniot del so bilansni pokazateli i sintezniot grafi~ki<br />

prikaz.<br />

Vo ~l. 3 od Odlukata e opredelen na~inot na zaverka na Detalniot<br />

urbanisti~ki plan.<br />

Vo ~l. 4 od Odlukata e opredeleno deka Odlukata vleguva vo<br />

sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`beniot glasnik na<br />

op{tina Kumanovo."<br />

Odlukata e zaverena pod broj 07-601/6 od 30. 06. 2004 godina i e<br />

objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 13 i 14 od<br />

2004 godina.<br />

74<br />

Fakti~ka sostojba<br />

Sovetot na op{tina Kumanovo donel Programa za izrabotka na<br />

urbanisti~ki planovi i dokumentacija za grad Kumanovo za 2001 godina,<br />

zavedena pod br. 07-332/1 od 8. 02. 2001 godina.<br />

Stru~nata revizija na Nacrt - izmenata i dopolnuvaweto na<br />

planot e izgotvena od D.O.O "Teplan" - Tetovo vo noemvri 2002 godina.<br />

Odgovor na revizijata e izgotven od "Urban proekt" D.O.O. Kumanovo<br />

vo dekemvri 2002 godina.<br />

Gradona~alnikot na op{tinata Kumanovo so Odluka br. 23-<br />

2507/2 od 3. 12. 2004 godina opredelil organizirawe na javna anketa na<br />

Nacrtot - izmenata i dopolnuvaweto na Detalniot urbanisti~ki plan.<br />

Soop{tenieto za organizirawe na javnata anketa e objaveno vo<br />

vesnikot "Kumanovski vesnik," a javnata anketa bila sprovedena vo<br />

periodot od 4 do 15 dekemvri 2002 godina.<br />

Spored Izve{tajot od sprovedenata javna anketa br. 23-1639/1<br />

od 11. 07. 2003 godina, za konkretniot nacrt - plan bile podneseni 4<br />

prigovori i site bile prifateni.<br />

Izvestuvaweto za postapuvawe po Izve{tajot od sprovedenata<br />

javna anketa, sostaveno od glavniot arhitekt na Kumanovo e so br. 21-<br />

271/1 od 11. 02. 2004 godina.<br />

Ministerstvoto za transport i vrski dalo soglasnost na Predlog<br />

- planot, zavedena pod br. 13-2057 od 21. 06. 2003 godina, po {to Sovetot<br />

na op{tinata ja donel i objavil osporenata odluka.<br />

Pravno mislewe<br />

1. Spored ~l. 2 st. 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe ("SV RM," br. 4/1996, 28/1997, 18/1999, 53/2001 i 45/2002),<br />

prostornoto i urbanisti~koto planirawe e kontinuiran proces koj se


obezbeduva so izrabotuvawe, donesuvawe i sproveduvawe na prostorni<br />

i urbanisti~ki planovi koi me|usebno se usoglasuvaat.<br />

Spored ~l. 7 od Zakonot, vo zavisnost od prostorot {to e predmet<br />

na planirawe se donesuva, pokraj drugite i generalen i detalen<br />

urbanisti~ki plan.<br />

Spored ~l. 10 st. 1 od Zakonot, generalnite urbanisti~ki planovi<br />

se donesuvaat za podra~ja na naseleno mesto, stopanski kompleks<br />

i za drugi podra~ja predvideni za gradba.<br />

Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, Generalniot urbanisti~ki<br />

plan sodr`i sintezen grafi~ki prikaz na planskite re{enija<br />

vo granicite na urbanoto podra~je so bilansni pokazateli za urbanite<br />

edinici i blokovi i za infrastrukturata. Sintezniot grafi~ki prikaz<br />

sodr`i: granica za urbano podra~je, namena na zemji{teto na urbanite<br />

blokovi, re{enija na generalnite vodovi i objekti na soobra-<br />

}ajna i druga infrastruktura. Bilansnite pokazateli sodr`at: podatoci<br />

za povr{inite i namenite, pokazateli za infrastrukturata i<br />

parametri za ureduvawe na prostorot na urbanite blokovi, soglasno<br />

navedenite standardi i normativi. Generalniot urbanisti~ki plan,<br />

kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen so Prostorniot<br />

plan.<br />

Spored ~l. 11 st. 1 od Zakonot, Detalniot urbanisti~ki plan se<br />

donesuva za oddelni delovi od naselenite mesta i drugi podra~ja za koi<br />

e donesen generalen urbanisti~ki plan.<br />

Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, opfatot na urbaniot<br />

blok za koj se izrabotuva detalen urbanisti~ki plan mo`e da iznesuva<br />

maksimum 30 hektari, a minimalniot opfat zavisi od goleminata na<br />

urbaniot modul opredelen so soobra}ajnici, vodoteci i sli~no, so maksimalno<br />

po~ituvawe na postojnata sostojba, dokolku e vo soglasnost<br />

so Generalniot urbanisti~ki plan.<br />

Spored ~l. 11 st. 3 od Zakonot, detalniot urbanisti~ki plan<br />

sodr`i sintezen grafi~ki prikaz na planskite re{enija vo granicata<br />

na urbanoto podra~je so bilansni pokazateli za urbanite moduli i<br />

infrastrukturata. Sintezniot grafi~ki prikaz sodr`i: granica za<br />

urbanoto podra~je, namena na zemji{teto na urbanite moduli so grade-<br />

`ni parceli, povr{ina za izgradba na objekti opredeleni so grade`ni<br />

linii i maksimalna visina, soobra}ajna mre`a so nivelmansko re{enie,<br />

re{enija na sekundarni vodovi i objekti na infrastruktura. Bilansnite<br />

pokazateli sodr`at: podatoci za povr{inite, pokazateli za<br />

infrastrukturata i parametri za ureduvawe na prostorot na urbanite<br />

moduli, soglasno so soodvetnite standardi i normativi. Detalniot<br />

urbanisti~ki plan, kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen<br />

so Generalniot urbanisti~ki plan.<br />

Spored ~l. 11 st. 4 od Zakonot, dokumentacijata na Detalniot<br />

urbanisti~ki plan za postojnata sostojba i proekciite pretstavuvaat<br />

75


dokumentaciona osnova na planot, koja zaedno so nacrt planot se dostavuva<br />

na stru~na revizija spored ~l. 19 na ovoj Zakon.<br />

Spored ~l. 17 st. 1 od Zakonot, planovite od ~l. 7 od ovoj zakon<br />

se izrabotuvaat kako nacrt i predlog na plan, a spored st. 3 od istiot<br />

~len po nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan se sproveduva javna<br />

anketa. Odluka za javna anketa po nacrt detalniot urbanisti~ki plan<br />

vo op{tinata donesuva gradona~alnikot na op{tinata, po utvrduvawe<br />

na nacrtot na planot od strana na op{tinskata administracija (~l. 17<br />

st. 7).<br />

Spored ~l. 18 od Zakonot, javnata anketa po detalniot urbanisti~ki<br />

plan ja organizira op{tinata i se sproveduva so izlagawe na<br />

planot na javno mesto najmalku 10 dena, vo koj rok zainteresiranite<br />

gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra~je opfateno so planot,<br />

dostavuvaat pismeni zabele{ki na anketni listovi do organizatorot<br />

na anketata. Za vremeto i mestoto kade }e bide izlo`en planot zadol-<br />

`itelno se objavuva soop{tenie vo javnite glasila. Izve{taj za javnata<br />

anketa za detalnite urbanisti~ki planovi so obrazlo`enie za neprifatenite<br />

zabele{ki izrabotuva op{tinata (st. 4).<br />

Spored ~l. 19 od Zakonot, na nacrtot na planovite od ~l. 7 od<br />

ovoj zakon, pred organiziraweto na stru~nata rasprava, odnosno javata<br />

anketa, se vr{i stru~na revizija. Stru~nata revizija na urbanisti-<br />

~kite planovi spored programata od ~l. 13 na ovoj zakon ja vr{i stru-<br />

~na nau~na institucija ili komisija {to ja opredeluva, odnosno formira<br />

ministerot nadle`en za rabotite za ureduvawe na prostorot.<br />

Soglasno ~l. 20 od ovoj zakon, izmenite i dopolnuvawata na<br />

planovite se vr{at po ista postapka propi{ana za nivnoto donesuvawe,<br />

dokolku so ovoj zakon ne e poinaku uredeno.<br />

Spored ~l. 22 st. 6 od ovoj zakon, urbanisti~kite planovi se donesuvaat<br />

po izdavaweto soglasnost na predlogot na planot od Ministerstvoto<br />

nadle`no za rabotite na ureduvawe na prostorot. Spored ~l.<br />

23 st. 1 od Zakonot, so soglasnosta od st. 6 na ~l. 22 od ovoj zakon, se<br />

potvrduva deka planot e izraboten soglasno so odredbite od ovoj zakon<br />

i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon.<br />

2. Ocenuvaj}i ja osporenata odluka po odnos na nejzinata soglasnost<br />

so odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />

a vrz osnova na celokupno prilo`enata dokumentacija utvrdivme<br />

deka osporenata odluka Sovetot na op{tinata ja donel vo zakonski<br />

predvidena postapka, so po~ituvawe na site fazi na postapkata za<br />

izmenuvawe i dopolnuvawe na detalniot urbanisti~ki plan.<br />

Pritoa, po odnos na navodot za povreda na ~l. 11 od Zakonot,<br />

storena od strana na planerot na na~in {to pri planiraweto ne izlegol<br />

na lice mesto, ne ja zel predvid realnata, postojna sostojba i dimenziite<br />

na KP 14806 i del od objektot go prika`al kako vremen,<br />

ocenuvame deka se neosnovani.<br />

76


Imeno, planerot e diplomiran in`ener arhitekt koe gi ispolnuva<br />

so zakon propi{anite uslovi za dobivawe ovlastuvawe za vr{ewe<br />

na dejnost planer, i toj spored svoite nadle`nosti ne e donositel na<br />

odlukata za izmena i dopolna na planot, tuku donositel na aktot e Sovetot<br />

na op{tinata. Planerot e lice anga`irano od Sovetot na op{-<br />

tinata vo fazata na izrabotuvawe na planot i vo slu~aj da e storen<br />

bilo kakov propust vo prika`uvaweto na postojnata sostojba, podnositelot<br />

na inicijativata imal mo`nost da podnese svoj prigovor vo<br />

organiziranata i sprovedenata javna anketa, no toa ne go storil.<br />

Od druga strana, od navodite na inicijativata i od prilo`enata<br />

dokumentacija proizleguva deka del od objektot e prika`an kako<br />

vremen, {to zna~i deka istiot sepak e evidentiran kako postoe~ki vo<br />

prika`anata postojnata sostojba, kako osnova na planot. Pritoa dali<br />

Sovetot na op{tinata pogre{no ili pravilno na del od objektot mu<br />

dal karakter na vremen, namesto na traen, legalno izgraden objekt e<br />

fakti~ko pra{awe za koe Sudot ne e nadle`en da odlu~uva, bidej}i<br />

toa vo krajna linija vodi kon re{avawe na individualno, konkretno<br />

imotnopravno pra{awe.<br />

Ottamu, ocenuvame deka Sovetot na op{tinata ne gi povredil<br />

odredbite od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko planirawe i posebno<br />

~l. 11, na koj se poso~uva vo inicijativata koga ja donel osporenata<br />

odluka.<br />

Vrz osnova na iznesenite zakonski odredbi i utvrdenata fakti~ka<br />

i pravna sostojba, se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />

i odlu~uvawe,<br />

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na<br />

Odlukata za donesuvawe na izmena i dopolna na Detalen urbanisti~ki<br />

plan za del od "Centralnot gradsko podra~je" - Kumanovo, urban blok<br />

pome|u ulicite: ul. "Done Bo`inov," ul. "Oktomvriska revolucija,"<br />

ul. "Pan~e Pe{ev," ul. "Dimitar Vlahov" i ul. "Pionerska" vo Kumanovo,<br />

donesena od Sovetot na op{tina Kumanovo pod br. 07-601/6 od 30.<br />

06. 2004 godina ("Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 13 i 14 od<br />

2004 godina).<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br.70/1992), na sednicata odr`ana na 6 dekemvri 2006<br />

godina, donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na zakonitosta<br />

na Odlukata za donesuvawe na izmena i dopolna na Detalen urbanis-<br />

77


ti~ki plan za del od "Centralnot gradsko podra~je" - Kumanovo, urban<br />

blok pome|u ulicite: ul. "Done Bo`inov," ul. "Oktomvriska revolucija,"<br />

ul. "Pan~e Pe{ev," ul. "Dimitar Vlahov" i ul. "Pionerska" vo Kumanovo,<br />

donesena od Sovetot na op{tina Kumanovo pod br. 07-601/6 od<br />

30 juni 2004 godina ("Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 13 i<br />

14 od 2004 godina).<br />

2. Milena Petru{evi} od Kumanovo na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za<br />

ocenuvawe na zakonitosta na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ova<br />

re{enie.<br />

Spored navodite vo inicijativata, osporenata odluka bila<br />

sprotivna na ~lenot 11 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.<br />

Imeno, so izmenata na planot bila opfatena i izmena na KP<br />

14806, sopstvenost na Svetislav Anastasovski od Kumanovo. Po odnos<br />

na ovaa konkretna KP povredata na postapkata za donesuvawe na osporenata<br />

odluka se sostoela vo toa {to povr{inata na parcelata, kako i<br />

povr{inata na objektot {to se nao|al na nea ne bile vcrtani so realna<br />

dimenzija, odnosno spored nivnata postojna sostojba. Pokonretno,<br />

celiot objekt bil so dimenzii 18 m na 20 m, a planerot pri izmenata i<br />

dopolnuvaweto go prestavil objektot so dimenzii 20 m na 14 m.<br />

Poradi toa {to planerot ne izlegol na lice mesto za da ja zabele`i<br />

realnata sostojba, postapil samovolno i napravil nepopravlivi<br />

gre{ki koga objektot go prika`al so nerealni dimenzii, koga<br />

eden del od objektot go tretiral kako objekt od vremen karakter i koga<br />

ne vodel smetka za pristapot do objektot, {to zna~i deka ne ja po~ituval<br />

navedenata zakonska odredba, koja predvidela postojnata sostojba<br />

da e osnova na planot.<br />

3. Sudot na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina Kumanovo<br />

na sednicata odr`ana na 30 juni 2004 godina, ja donel osporenata<br />

odluka.<br />

Vo ~lenot 1 od Odlukata e opredeleno deka se donesuva imena i<br />

dopolna na Detalniot urbanisti~ki plan za del od "Centralnoto<br />

gradsko podra~je“ - Kumanovo urban blok pome|u ulicite: ul. „Done Bo-<br />

`inov," ul. "Oktomvriska revolucija," ul. "Pan~e Pe{ev," ul. "Dimitar<br />

Vlahov" i ul. "Pionerska" vo Kumanovo, spored tehni~ka dokumentacija<br />

br. 49/2002.<br />

Vo ~lenot 2 od Odlukata e opredeleno deka nejzin sostaven del<br />

se tekstualniot del so bilansni pokazateli i sintezniot grafi~ki<br />

prikaz.<br />

Vo ~lenot 3 od Odlukata e opredelen na~inot na zaverka na<br />

Detalniot urbanisti~ki plan.<br />

Vo ~lenot 4 od Odlukata e opredeleno deka Odlukata vleguva vo<br />

sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`beniot glasnik na<br />

op{tina Kumanovo."<br />

78


Odlukata e zaverena pod broj 07-601/6 od 30 juni 2004 godina i e<br />

objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 13 i 14 od<br />

2004 godina.<br />

4. Sudot, isto taka, na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina<br />

Kumanovo donel Programa za izrabotka na urbanisti~ki planovi i<br />

dokumentacija za grad Kumanovo za 2001 godina, zavedena pod br. 07-<br />

332/1 od 8 fevruari 2001 godina.<br />

Stru~nata revizija na Nacrt-izmenata i dopolnuvaweto na<br />

planot e izgotvena od D.O.O "Teplan" - Tetovo vo noemvri 2002 godina.<br />

Odgovor na revizijata e izgotven od „Urban proekt“ D.O.O.<br />

Kumanovo vo dekemvri 2002 godina.<br />

Gradona~alnikot na op{tinata Kumanovo so Odluka br. 23-<br />

2507/2 od 3 dekemvri 2004 godina opredelil organizirawe na javna<br />

anketa na Nacrtot na izmenata i dopolnuvaweto na Detalniot urbanisti~ki<br />

plan.<br />

Soop{tenieto za organizirawe na javnata anketa e objaveno vo<br />

vesnikot "Kumanovski vesnik," a javnata anketa bila sprovedena vo periodot<br />

od 4 do 15 dekemvri 2002 godina.<br />

Spored Izve{tajot od sprovedenata javna anketa br. 23-1639/1<br />

od 11 juli 2003 godina, za konkretniot Nacrt-plan bile podneseni 4<br />

prigovori i site bile prifateni.<br />

Izvestuvaweto za postapuvawe po Izve{tajot od sprovedenata<br />

javna anketa, sostaveno od glavniot arhitekt na Kumanovo e so br. 21-<br />

271/1 od 11 fevruari 2004 godina.<br />

Ministerstvoto za transport i vrski dalo soglasnost na Predlog-planot,<br />

zavedena pod br. 13-2057 od 21 juni 2003 godina, po {to<br />

Sovetot na op{tinata ja donel i objavil osporenata odluka.<br />

5. Spored ~len 2 stav 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 4/1996,<br />

28/1997, 18/1999, 53/2001 i 45/2002 koj bil vo primena koga e donesena<br />

osporenata odluka), prostornoto i urbanisti~koto planirawe e kontinuiran<br />

proces koj se obezbeduva so izrabotuvawe, donesuvawe i sproveduvawe<br />

na prostorni i urbanisti~ki planovi koi me|usebno se usoglasuvaat.<br />

Spored ~len 7 od Zakonot, vo zavisnost od prostorot {to e<br />

predmet na planirawe se donesuva, pokraj drugite i generalen i detalen<br />

urbanisti~ki plan.<br />

Spored ~len 10 stav 1 od Zakonot, generalnite urbanisti~ki<br />

planovi se donesuvaat za podra~ja na naseleno mesto, stopanski kompleks<br />

i za drugi podra~ja predvideni za gradba.<br />

Spored stav 2 od istiot ~len od Zakonot, generalniot urbanisti~ki<br />

plan sodr`i sintezen grafi~ki prikaz na planskite re{enija<br />

vo granicite na urbanoto podra~je so bilansni pokazateli za urbanite<br />

edinici i blokovi i za infrastrukturata. Sintezniot grafi~ki prikaz<br />

sodr`i: granica za urbano podra~je, namena na zemji{teto na urba-<br />

79


nite blokovi, re{enija na generalnite vodovi i objekti na soobra-<br />

}ajna i druga infrastruktura. Bilansnite pokazateli sodr`at: podatoci<br />

za povr{inite i namenite, pokazateli za infrastrukturata i<br />

parametri za ureduvawe na prostorot na urbanite blokovi, soglasno<br />

navedenite standardi i normativi. Generalniot urbanisti~ki plan,<br />

kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen so Prostorniot<br />

plan.<br />

Spored ~len 11 stav 1 od Zakonot, detalniot urbanisti~ki plan<br />

se donesuva za oddelni delovi od naselenite mesta i drugi podra~ja za<br />

koi e donesen generalen urbanisti~ki plan.<br />

Spored stav 2 od istiot ~len od Zakonot, opfatot na urbaniot<br />

blok za koj se izrabotuva detalen urbanisti~ki plan mo`e da iznesuva<br />

maksimum 30 hektari, a minimalniot opfat zavisi od goleminata na<br />

urbaniot modul opredelen so soobra}ajnici, vodoteci i sli~no, so<br />

maksimalno po~ituvawe na postojnata sostojba, dokolku e vo soglasnost<br />

so generalniot urbanisti~ki plan.<br />

Spored ~len 11 stav 3 od Zakonot, detalniot urbanisti~ki plan<br />

sodr`i sintezen grafi~ki prikaz na planskite re{enija vo granicata<br />

na urbanoto podra~je so bilansni pokazateli za urbanite moduli i<br />

infrastrukturata. Sintezniot grafi~ki prikaz sodr`i: granica za<br />

urbanoto podra~je, namena na zemji{teto na urbanite moduli so grade`ni<br />

parceli, povr{ina za izgradba na objekti opredeleni so grade`ni<br />

linii i maksimalna visina, soobra}ajna mre`a so nivelmansko<br />

re{enie, re{enija na sekundarni vodovi i objekti na infrastruktura.<br />

Bilansnite pokazateli sodr`at: podatoci za povr{inite, pokazateli<br />

za infrastrukturata i parametri za ureduvawe na prostorot na urbanite<br />

moduli, soglasno so soodvetnite standardi i normativi. Detalniot<br />

urbanisti~ki plan, kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen<br />

so generalniot urbanisti~ki plan.<br />

Spored ~len 11 stav 4 od Zakonot, dokumentacijata na detalniot<br />

urbanisti~ki plan za postojnata sostojba i proekciite pretstavuvaat<br />

dokumentaciona osnova na planot, koja zaedno so nacrt - planot se<br />

dostavuva na stru~na revizija spored ~len 19 na ovoj zakon.<br />

Spored ~len 17 stav 1 od Zakonot, planovite od ~len 7 od ovoj<br />

zakon se izrabotuvaat kako nacrt i predlog na plan, a spored stav 3 od<br />

istiot ~len po nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan se sproveduva<br />

javna anketa. Odluka za javna anketa po nacrt detalniot urbanisti~ki<br />

plan vo op{tinata donesuva gradona~alnikot na op{tinata, po utvrduvawe<br />

na nacrtot na planot od strana na op{tinskata administracija<br />

(~len 17 stav 7).<br />

Spored ~len 18 od Zakonot, javnata anketa po detalniot urbanisti~ki<br />

plan ja organizira op{tinata i se sproveduva so izlagawe na<br />

planot na javno mesto najmalku 10 dena, vo koj rok zainteresiranite<br />

gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra~je opfateno so planot,<br />

dostavuvaat pismeni zabele{ki na anketni listovi do organizatorot<br />

80


na anketata. Za vremeto i mestoto kade }e bide izlo`en planot zadol`itelno<br />

se objavuva soop{tenie vo javnite glasila. Izve{taj za javnata<br />

anketa za detalnite urbanisti~ki planovi so obrazlo`enie za<br />

neprifatenite zabele{ki izrabotuva op{tinata (stav 4).<br />

Spored ~len 19 od Zakonot, na nacrtot na planovite od ~len 7<br />

od ovoj zakon, pred organiziraweto na stru~nata rasprava odnosno<br />

javata anketa, se vr{i stru~na revizija. Stru~nata revizija, na urbanisti~kite<br />

planovi spored programata od ~lenot 13 na ovoj zakon ja vr{i<br />

stru~na nau~na institucija ili komisija {to ja opredeluva, odnosno<br />

formira ministerot nadle`en za rabotite za ureduvawe na prostorot.<br />

Soglasno ~len 20 od ovoj zakon, izmenite i dopolnuvawata na<br />

planovite se vr{at po ista postapka propi{ana za nivnoto donesuvawe,<br />

dokolku so ovoj zakon ne e poinaku uredeno.<br />

Spored ~len 22 stav 6 od ovoj zakon, urbanisti~kite planovi se<br />

donesuvaat po izdavaweto soglasnost na predlogot na planot od<br />

Ministerstvoto nadle`no za rabotite na ureduvawe na prostorot.<br />

Spored ~len 23 stav 1 od Zakonot, so soglasnosta od stav 6 na ~len 22 od<br />

ovj zakon, se potvrduva deka planot e izraboten soglasno so: odredbite<br />

od ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon.<br />

6. Ocenuvaj}i ja osporenata odluka po odnos na nejzinata soglasnost<br />

so odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />

a vrz osnova na celokupno prilo`enata dokumentacija Sudot utvrdi<br />

deka Sovetot na op{tinata osporenata odluka ja donel vo zakonski<br />

predvidena postapka, so po~ituvawe na site fazi na postapkata za<br />

izmenuvawe i dopolnuvawe na detalniot urbanisti~ki plan.<br />

Pritoa, po odnos na navodot za povreda na ~lenot 11 od Zakonot<br />

storena od strana na planerot na na~in {to pri planiraweto ne izlegol<br />

na lice mesto, ne ja zel predvid realnata, postojna sostojba i dimenziite<br />

na KP 14806 i del od objektot go prika`al kako vremen, Sudot<br />

oceni deka se neosnovani.<br />

Imeno, planerot e diplomiran in`ener arhitekt koj gi ispolnuva<br />

so zakon propi{anite uslovi za dobivawe ovlastuvawe za vr{ewe<br />

na dejnost planer, i toj spored svoite nadle`nosti ne e donositel na<br />

odlukata za izmena i dopolna na planot, tuku donositel na aktot e<br />

Sovetot na op{tinata. Planerot e lice anga`irano od Sovetot na<br />

op{tinata vo fazata na izrabotuvawe na planot i vo slu~aj da e storen<br />

bilo kakov propust vo prika`uvaweto na postojnata sostojba, podnositelot<br />

na inicijativata imal mo`nost da podnese svoj prigovor vo<br />

organiziranata i sprovedenata javna anketa, no toa ne go storil.<br />

Od druga strana, od navodite na inicijativata i od prilo`enata<br />

dokumentacija proizleguva deka del od objektot e prika`an kako<br />

vremen, {to zna~i deka istiot sepak e evidentiran kako postoe~ki vo<br />

prika`anata postojnata sostojba, kako osnova na planot. Pritoa, dali<br />

Sovetot na op{tinata pogre{no ili pravilno na del od objektot mu<br />

dal karakter na vremen, namesto na traen, legalno izgraden objekt e<br />

81


fakti~ko pra{awe za koe Sudot ne e nadle`en da odlu~uva, bidej}i vo<br />

krajna linija toa vodi kon re{avawe na individualno, konkretno<br />

imotnopravno pra{awe.<br />

Ottamu, Sovetot na op{tinata pri donesuvawe na osporenata<br />

odluka ne gi povredil odredbite od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko<br />

planirawe i posebno ~lenot 11, na koj se poso~uva vo inicijativata,<br />

poradi {to pred Sudot ne se postavi pra{aweto za soglasnost<br />

na osporenite odluki so odredbite od ovoj zakon.<br />

7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />

ova re{enie.<br />

8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od sudiite: d-r Trendafil<br />

Ivanovski, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko<br />

Naumoski, d-r Bajram Polo`ani i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />

82


7. U. br. 176/2006 (6. 12. 2006)<br />

Ospooren akt<br />

^len 1 vo delot "pravata i obvrskite na rabotodava~ot i nevrabotenoto,<br />

odnosno vrabotenoto invalidno lice," ~l. 15, ~l. 16, ~l. 17,<br />

~l. 18 st. 2, ~l. 21, ~l. 22 i ~l. 23 od Pravilnikot za rabotno osposobuvawe<br />

na invalidni lica, donesen od Upravniot odbor na Agencijata<br />

za vrabotuvawe vo Republika Makedonija ("SV RM," br. 54/2004).<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

Spored navodite na podnositelot na inicijativata navedenite<br />

odredbi od pravilnikot ne bile vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l.<br />

51 i ~l. 96 od Ustavot na Republika Makedonija, ~l. 12 st. 4 od Zakonot<br />

za vrabotuvawe na invalidni lica i ~l. 56 st. 1 i 61 st. 2 od Zakonot za<br />

organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava, zatoa {to so<br />

aktite {to gi donesuva Upravniot odbor na Agencijata za vrabotuvawe<br />

ne mo`e za gra|anite i drugite pravni lica da se utvrduvaat prava<br />

i obvrski, nitu da se propi{uva nadle`nost na drugi organi.<br />

Vo ~l. 12 st. 4 od Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica e<br />

predvideno deka rabotnoto osposobuvawe mo`e da se vr{i kaj rabotodava~ot<br />

i kaj drugi rabotodava~i spored posebna programa pod uslovi<br />

i na na~in utvrdeni so akt na Zavodot. Me|utoa, Upravniot odbor na<br />

Agencijata za vrabotuvawe vo Republika Makedonija gi nadminal i<br />

ovie zakonski ovlastuvawa koga na svoja raka izvorno gi utvrdil pravata<br />

i obvrskite na rabotodava~ite i nevrabotenite odnosno vrabotenite<br />

lica.<br />

Sodr`ina na osporenite ~lenovi<br />

Vo ~l. 1 od Pravilnikot za rabotno osposobuvawe na invalidni<br />

lica ("SV RM," br. 54/2004) e predvideno deka so ovoj Pravilnik se<br />

ureduvaat: na~inot i uslovite za rabotno osposobuvawe na nevraboteno<br />

invalidno lice zaradi vrabotuvawe i rabotno osposobuvawe na<br />

vrabotenoto invalidno lice za prakti~na rabota za opredeleni raboti<br />

soglasno potrebite na rabotodava~ot i invalidnoto lice, pravata i<br />

obvrskite na rabotodava~ot i nevrabotenoto odnosno vrabotenoto<br />

invalidno lice (osporen del), izborot na nevrabotenoto invalidno<br />

lice za rabotno osposobuvawe, verifikacija na rabotnata osposobe-<br />

83


nost na invalidnoto lice, evidencijata za rabotno osposobuvawe i<br />

drugi pra{awa od zna~ewe za rabotnoto osposobuvawe.<br />

Vo osporeniot ~l. 15 od Pravilnikot e predvideno deka rabotodava~ot<br />

~ie barawe za dodeluvawe na sredstva od posebniot fond za<br />

rabotno osposobuvawe e re{eno negativno, nema pravo da podnese barawe<br />

za rabotno osposobuvawe na invalidni lica pred istekot na edna<br />

godina smetano od denot na odbivaweto na baraweto.<br />

Vo osporeniot ~l. 16 od Pravilnikot e predvideno deka Centarot<br />

za vrabotuvawe sklu~uva dogovor so sekoe invalidno lice vklu-<br />

~eno vo Programata za rabotno osposobuvawe, so koj poblisku se reguliraat<br />

pravata i obvrskite od rabotnoto osposobuvawe.<br />

Sredstvata koi se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe na nevrabotenoto<br />

invalidno lice iznesuvaat:<br />

- za sekoe nevraboteno invalidno lice, pari~na pomo{ vo mese-<br />

~en iznos od 5.000,00 denari.<br />

- za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj<br />

rabotodava~ot, kako nadomest na tro{oci za grupa od<br />

1 - 5 lica - sredstva vo mese~en iznos od 10.000 denari,<br />

6 - 10 lica - sredstva vo mese~en iznos od 20.000 denari,<br />

nad 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 30.000 denari.<br />

Sredstvata koi se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe na vraboteno<br />

invalidno lice iznesuvaat za sekoe vraboten invalidno lice<br />

pari~na pomo{ vo mese~en iznos od 3.000,00 denari.<br />

- za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj<br />

rabotodava~ot, kako nadomest na tro{oci za grupa od:<br />

- 1 - 5 lica sredstva vo mese~en iznos od 8.000,00 denari.<br />

- 6 - 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 16.000 denari.<br />

nad 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 24.000 denari.<br />

Sredstvata od st. 1 al. 1 i od st. 2 al. 1 od ovoj ~len, Centarot za<br />

vrabotuvawe vrz osnova na dogovor gi ispla}a na invalidnite lica, a<br />

sredstvata od st. 1 al. 2 i st. 2 al. 2 od ovoj ~len Centarot za vrabotuvawe<br />

vrz osnova na dogovor gi ispla}a na `iro-smetka na rabotodava-<br />

~ot za ~ii potrebi se vr{i rabotnoto osposobuvawe na invalidni<br />

lica, odnosno na rabotdavecot kaj kogo rabotnoto osposobuvawe }e se<br />

izveduva.<br />

Vo osporeniot st. 2 na ~l. 18 e predvideno deka rabotodava~ot e<br />

dol`en do Centarot za vrabotuvawe mese~no da dostavuva izvestuvawe<br />

za redovnosta na sekoe invalidno lice koe rabotno se osposobuva.<br />

Vo osporeniot ~l. 21 od Pravilnikot e predvideno deka rabotodava~ot<br />

so nevrabotenoto invalidno lice koe rabotno se osposobilo e<br />

dol`en da zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme vedna{, a najdocna<br />

8 dena po zavr{uvawe na rabotnoto osposobuvawe.<br />

Ako rabotodava~ot od neopravdani pri~ini go prekine rabotnoto<br />

osposobuvawe pred negovoto zavr{uvawe dol`en e na Centarot za<br />

84


vrabotuvawe da mu gi nadomesti sredstvata vo rok od 8 dena od denot na<br />

prekinot na rabotnoto osposobuvawe so zakonska zatezna kamata.<br />

Rabotodava~ot e dol`en da gi vrati primenite sredstva za<br />

invalidno lice so koe po uspe{noto zavr{uvawe na rabotnoto osposobuvawe<br />

ne zasnova odnosno zasnoval raboten odnos na neopredeleno<br />

vreme, a na koe mu prestanal rabotniot odnos ne po vina na invalidnoto<br />

lice, pred istekot na edna godina od denot na zasnovaweto na rabotniot<br />

odnos.<br />

Po zasnovaweto na rabotniot odnos, rabotodava~ot ne mo`e da<br />

go namali brojot na vrabotenite invalidni lica na neopredeleno vreme<br />

vo rok od edna godina, osven vo slu~aite koga rabotniot odnos prestanuva<br />

po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt.<br />

Rabotodava~ot e dol`en da gi vrati primenite sredstva za vrabotenite<br />

invalidni lica koi rabotno se osposobeni ako im prestane<br />

rabotniot odnos pred istekot na edna godina od denot na zasnovawe na<br />

rabotniot odnos, osven po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt.<br />

Vo osporeniot ~l. 22 od Pravilnikot e predvideno deka invalidnoto<br />

lice koe po svoja vina ili volja }e go prekine rabotnoto osposobuvawe<br />

dol`no e na Centarot za vrabotuvawe da mu gi nadomesti<br />

sredstvata vo rok od 8 dena od denot na prekinot na rabotnoto osposobuvawe<br />

so zakonska zatezna kamata i istoto se bri{e od evidencija na<br />

nevraboteni lica i mo`e povtorno da se prijavi po istekot na edna<br />

godina.<br />

Invalidnoto lice koe so uspeh }e go zavr{i rabotnoto osposobuvawe<br />

i zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme i dokolku vo<br />

rok od edna godina od denot na zasnovaweto na rabotniot odnos mu prestane<br />

istiot, po negova volja ili vina dol`en e na Centarot za vrabotuvawe<br />

da mu gi nadomesti sredstvata zaedno so zakonski zatezna<br />

kamata.<br />

Vo osporeniot ~l. 23 od Pravilnikot e predvideno deka baratelot<br />

na sredstvata od Posebniot fond za rabotno osposobuvawe na kogo<br />

mu se dadeni sredstvata, povtorno mo`e da podnese barawe za dodeluvawe<br />

na sredstva po istekot na edna godina od denot na vrabotuvaweto<br />

na invalidnoto lice koe bilo upateno na rabotno osposobuvawe,<br />

osven za rabotno osposobuvawe na ve}e vraboteni invalidni lica.<br />

Sporno pravno pra{awe<br />

Dali so osporenite odredbi od Pravilnikot za rabotno osposobuvawe<br />

na invalidni lica donesen od Upravniot odbor na Agencijata<br />

za vrabotuvawe, a so koj pokonkretno se razrabotuva ostvaruvaweto na<br />

pravata na invalidnite lica (vraboteni ili nevraboteni) za rabotno<br />

osposobuvawe, dodeluvaweto na sredstva na invalidnoto lice ili na<br />

rabotodava~ot od Posebniot fond formiran za taa namena, se dovedu-<br />

85


va vo pra{awe na~eloto na podelba na vlasta utvrdeno so Ustavot i<br />

drugi odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.<br />

86<br />

Pravno mislewe<br />

Spored ~l. 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socijalna sigurnost<br />

i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />

dogovor.<br />

Spored ~l. 35 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata<br />

za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na<br />

socijalna pravednost.<br />

Spored st. 2 na navedeniot ~len od Ustavot, Republikata im garantira<br />

pravo na pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota<br />

gra|ani.<br />

Spored st. 3 od navedeniot ~len Republikata im obezbeduva posebna<br />

za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo<br />

op{testveniot `ivot.<br />

Vo nasoka na operacionalizacija na navedenite ustavni odredbi<br />

pokraj drugoto (Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe,<br />

Zakonot za socijalna za{tita i drugi) doneseni se Zakonot za vrabotuvawe<br />

i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost i Zakonot za vrabotuvawe<br />

na invalidni lica.<br />

So Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost<br />

("SV RM," br. 37/1997, 25/2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003 i 37/<br />

2004) se ureduvaat pra{awa na razmena na trudot, pravata i obvrskite<br />

na rabotodava~ot, nevraboteni lica i dr`avata vo vrska so vrabotuvawe<br />

i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost i drugi pra{awa od<br />

zna~ewe za vrabotuvaweto.<br />

Vo ~l. 3 od Zakonot pokraj drugite osnovni zada~i na razmena<br />

na trudot e i obezbeduvawe na posebni uslovi za vrabotuvawe na nevrabotenite<br />

invalidni lica.<br />

Spored ~l. 4 i 5 od navedeniot zakon stru~nite organizaciski,<br />

administrativni i drugi raboti {to se odnesuvaat na vrabotuvaweto i<br />

osiguruvaweto gi vr{i Agencijata za vrabotuvawe kako javna ustanova<br />

koja vr{i dejnost od javen interes.<br />

Spored ~l. 15 st. 1 od navedeniot zakon so obuka, prekvalifikacija<br />

ili dokvalifikacija se ovozmo`uva steknuvawe i dopolnuvawe<br />

na znaeweto na nevrabotenoto i drugi lica zaradi vrabotuvawe.<br />

Obukata prekvalifikacija ili dokvalifikacija se organizira<br />

i vr{i vo Agencijata, odnosno rabotodava~ot, spored posebni programi,<br />

pod uslovi i na na~in utvrdeni so aktot na Agencijata.<br />

Spored ~l. 89 od Zakonot so Agencijata za vrabotuvawe upravuva<br />

Upravniot odbor koj e sostaven od devet ~lena od redot na stru~ni<br />

lica so poznavawe ili iskustvo od oblasta na vrabotuvaweto od koi<br />

pet pretstavnici imenuva Vladata na Republika Makedonija, a po dva


pretstavnika se imenuvaat od organizacijata na rabotodava~ot i organizacijata<br />

na mnozinskiot sindikat za vreme od ~etiri godini so pravo<br />

na povtoren izbor.<br />

Spored ~l. 90, pak, od Zakonot, Upravniot odbro pokraj drugoto,<br />

donesuva statut i drugi akti, upravuva so sredstva na Agencijata, odlu-<br />

~uva za koristewe na sredstva na Agencijata, odlu~uva i za drugi<br />

raboti utvrdeni so Zakon i Statut na Agencijata.<br />

Od navedenoto proizleguva deka Agencijata za vrabotuvawe e<br />

javna ustanova koja vr{i dejnost od javen interes i so nea upravuva<br />

Upraven odbor kako kolektivno telo na upravuvawe so to~no utvrdeni<br />

nadle`nosti me|u koi toj e ovlasten da donesuva akti, a koi se odnesuvaat<br />

na operacionalizacija na pravoto na invalidite utvrdeni so<br />

zakon.<br />

Ottuka, smetame deka ne se osnovani navodite vo inicijativata<br />

deka Upravniot odbor ne e ovlasten da donesuva propisi za izvr{uvawe<br />

na zakonot i deka takvo ovlastuvawe ima samo Agencijata, zatoa<br />

{to Upravniot odbor e telo koe upravuva so Agencijata i ednostavno<br />

se postavuva pra{aweto koj organ bi mo`el da odlu~uva za tie pra{awa,<br />

odnosno kako Agencijata bi mo`elo da gi vr{i svoite nadle`nosti,<br />

ako ne preku organite na upravuvawe i rakovodewe.<br />

So Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica (SV RM," br. 44/<br />

2000, 16/2004, 62/2005 i 113/2005) se ureduvaat posebni uslovi za vrabotuvawe<br />

i rabotewe na invalidni lica: koga samostojno vr{at dejnost<br />

kako trgovec poedinec kaj rabotodava~ ili ima svojstvo na rabotodava~<br />

vo dr`avnata administracija, edinicata na lokalnata samouprava,<br />

javnite pretprijatija, ustanovite, agenciite i fondovite i drugi dr`avni<br />

institucii kako i uslovite za osnovawe i pogodnostite za rabotewe<br />

na trgovskite dru{tva za vrabotuvawe na invalidni lica - za{-<br />

titni dru{tva.<br />

Vo ~l. 2 od navedeniot zakon definiran e poimot invalidno<br />

lice, pri {to invalidno lice se smeta i invalid na trudot so preostanata<br />

ili namalena rabotna sposobnost koe se vodi vo Agencijata za<br />

vrabotuvawe kako i toa koj ja utvrduva invalidnosta kaj licata.<br />

Vo ~l. 4 od navedeniot zakon kako merki za podobruvawe na<br />

uslovite za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica se: dodeluvawe<br />

na nepovratni sredstva za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na nevraboteno<br />

invalidno lice, adaptacija na rabotnoto mesto na koe }e raboti<br />

invalidnoto lice dokolku toa e potrebno i nabavka na oprema<br />

spored kriteriumi i na na~in utvrden so akt na ministerot za trud i<br />

socijalna politika, osloboduvawe od danoci i obezbeduvawe na sredstva<br />

za pridonesi i finansiska podr{ka.<br />

Spored ~l. 6, pak, od Zakonot sredstvata za podobruvawe na<br />

uslovite za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica, oadaptacija na<br />

rabotnoto mesto i nabavka na oprema se obezbeduvaat od posebniot<br />

87


fond za podobruvawe na uslovite za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni<br />

lica.<br />

Vo ~l. 12 od Zakonot vrz osnova na koj e donesen osporeniot<br />

pravilnik e predvideno deka rabotnoto osposobuvawe vo smisla naovoj<br />

zakon e osposobuvawe na invalidnite lica se prakti~na rabota na<br />

opredeleni raboti soglasno so potrebite na rabotodava~ot i invalidnoto<br />

lice.<br />

Nevrabotenoto invalidno lice na rabotno osposobuvawe zaradi<br />

vrabotuvawe kaj rabotodava~ go upatuva Agencijata za vrabotuvawe<br />

na Republika Makedonija.<br />

Vrabotenoto invalidno lice koe ne e osposobeno za vr{ewe na<br />

soodvetni raboti na rabotno osposobuvawe go upatuva rabotodava~ot.<br />

Rabotnoto osposobuvawe mo`e da se vr{i kaj rabotodava~ot i<br />

kaj drug rabotodava~ spored posebni programi pod uslovi i na na~in<br />

utvrdeni so akt na Agencijata.<br />

Vrabotuvaweto na invalidni lica se vr{i od redot na evidentirani<br />

nevraboteni invalidni lica vo Agencijata (~l. 12-a st. 1).<br />

Spored ~l. 15 od Zakonot, zaradi finasirawe na rabotite za podobruvawe<br />

na uslovite za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica,<br />

adaptacija na rabotnoto mesto i nabavka na oprema 10% od vkupnite<br />

ostvareni sredstva od postojaniot proces za vrabotuvawe se izdvojuvaat<br />

na potsmetkata na Agencijata (poseben fond) najdocna do 30 vo<br />

mesecot za prethodniot mesec.<br />

Agencijata e dol`na sredstvata izdvoeni vo Posebniot fond da<br />

gi koristi isklu~ivo za namenite utvrdeni vo st. 1 na ovoj ~len.<br />

Agencijata so korisnikot na sredstvata sklu~uva dogovor za<br />

koristewe na sredstvata.<br />

Od analizata na sodr`inata na navedenite zakonski odredbi<br />

proizleguva deka zakonodavecot utvrdil op{ti ramki, a koi se odnesuvaat<br />

na pravata na invalidnite lica rabotno da se osposobuvaat, a<br />

koi se evidenitrani vo Agencijata za vrabotuvawe, deka ovie lica gi<br />

upatuva Agencijata za vrabotuvawe kaj rabotodava~ot, deka vo Agencijata<br />

za vrabotuvawe so zakon e osnovan poseben fond od ~ii sredstva<br />

10% se isklu~ivo nameneti za finansirawe na podobruvaweto na uslovite<br />

i raboteweto na invalidni lica i adaptacija na rabotnite mesta<br />

pri {to Agencijata so korisnikot na sredstvata sklu~uva dogovor za<br />

koristewe na sredstvata.<br />

So Pravilnikot za rabotno osposobuvawe na invalidni lica se<br />

ureduva rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice za prakti~na<br />

rabota za opredeleni raboti soglasno potrebite na rabotodava~ot i<br />

invalidnoto lice; koi invalidni lica se upatuvaat na rabotno osposobuvawe;<br />

koj gi upatuva ovie lica; koj vr{i ocena na rabotnata sposobnost<br />

zaradi dobivawe na naod, ocena i mislewe za rabotna sposobnost<br />

za rabotnoto mesto za koe se osposobuva liceto.<br />

88


Vo ~l. 6 i 7 od Pravilnikot e utvrdeno koj podnesuva barawe za<br />

osposobuvawe na vraboteno odnosno nevraboteno invalidno lice kako<br />

i toa koi dokumenti se potrebni da bidat dostaveni kon baraweto za<br />

rabotno osposobuvawe.<br />

Vo ~l. 8, 9, 10 i 11 od Pravilnikot e utvrdeno deka rabotnoto<br />

osposobuvawe se vr{i vrz osnova na programa (teoretski i prakti~en<br />

del) izrabotena od rabotodava~ot vo sorabotka so Centarot za vrabotuvawe<br />

i vremetraewe na rabotnoto osposobuvawe koe ne mo`e da bide<br />

pokratko od 1 nitu podolgo od 3 meseci.<br />

Centarot za vrabotuvawe po podnesenoto barawe za rabotno<br />

osposobuvawe vr{i uvid kaj rabotodava~ot koj iska`al potreba za rabotno<br />

osposobuvawe na invalidno lice odnosno kaj drug rabotodava~,<br />

kade se vr{i rabotnoto osposobuvawe, kako i dostavuvawe na mislewe<br />

do Agencijata za vrabotuvawe, a Upravniot odbor odlu~uva za dodeluvawe<br />

na sredstva od Posebniot fond za realizacija na programata za<br />

rabotno osposobuvawe so donesuvawe na re{enie.<br />

Vo ~l. 13 od Pravilnikot e predvideno deka za izveduvawe na<br />

rabotno osposobuvawe na invalidni lica vrz osnova na re{enie na<br />

Upravniot odbor se sklu~uva dogovor pome|u Centarot za vrabotuvawe<br />

i rabotodava~ot koj iska`al potreba za rabotno osposobuvawe, a ako<br />

rabotnoto osposobuvawe ze izvr{i kaj drug rabotodava~ u~esnik vo dogovorot<br />

e i rabotodava~ot kaj kogo rabotnoto osposobuvawe }e se<br />

izveduva.<br />

Vo ~l. 14 od Pravilnikot se utvrdeni elementite na dogovorot<br />

od ~l. 13, a koi se odnesuvaat na: opis na rabotata, osposobuvawe uslovi<br />

pod koi }e se izveduva rabotata, osposobuvaweto, brojot na invalidni<br />

lica koi rabotno }e se osposobuvaat, vremetraeweto na rabotnoto<br />

osposobuvawe, lica obu~uva~i koi }e go sproveduvaat osposobuvaweto,<br />

tro{oci za realizirawe na rabotnoto osposobuvawe, zasnovawe<br />

na raboten odnos na neopredeleno vreme so rabotno osposobenite<br />

invalidni lica i drugi me|usebni prava i obvrski.<br />

Ponatamu, vo osporenite ~lenovi e utvrdena visinata na sredstvata<br />

{to od Posebniot fond se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe<br />

na nevraboteno odnosno vrabotenoto invalidno lice, rok vo koj<br />

rabotodava~ot ne mo`e da podnese barawe za dodeluvawe na sredstva za<br />

rabotno osposobuvwe, sklu~uvawe na posebni dogovori na Centarot so<br />

sekoe invalidno lice vklu~eno vo programata za rabotno osposobuvawe,<br />

obvrska na rabotodava~ot da gi vrati primenite sredstva na licata<br />

koi uspe{no go zavr{ile rabotnoto osposobuvawe a ne gi vrabotil<br />

kako i obvrskata na invalidnoto lice koe po svoja vina }e go prekine<br />

rabotnoto osposobuvawe da gi vrati sredstvata.<br />

Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija<br />

se vladeeweto na pravoto i podelbata na vlasta na zakonodavna,<br />

izvr{na i sudska.<br />

89


Soglasno ~l. 51 st. 1 od Ustavot, zakonite moraat da bidat vo<br />

soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i zakonite.<br />

Spored ~l. 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite<br />

od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramki<br />

na Ustavot i zakonite.<br />

Vo ~l. 55 st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite<br />

na dr`avnata uprava ("SV RM," br. 58/2000 i 44/2002), ministerot donesuva<br />

pravilnici, naredbi, upatstva, planovi, programi, re{enija i<br />

drugi vidovi akti za izvr{uvawe na zakonite i drugi propisi, koga za<br />

toa e ovlasten so zakon.<br />

Vo ~l. 56 st. 1 od ovoj zakon e predvideno deka so pravilnik se<br />

utvrduvaat i se razrabotuvaat oddelni odredbi na zakonite i drugi<br />

propisi zaradi nivno izvr{uvawe.<br />

Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i zakonski odredbi nasprema<br />

celinata na Pravilnikot i negovite osporeni odredbi smetame<br />

deka ne se osnovani navodite vo inicijativata deka so osporenite<br />

odredbi od Pravilnikot se ureduvaat prava i obvrski za gra|aninot i<br />

so toa se doveduva vo pra{awe na~eloto na podelba na vlasta i drugi<br />

odredbi od Ustavot i zakonite. Ova zatoa {to pravata na invalidnite<br />

lica rabotno da se osposobuvaat i pravata na rabotodava~ot da bara<br />

osposobuvawe na invalidni lica koi se vraboteni kaj nego e utvrdeno<br />

so Zakonot za invalidni lica. Od druga strana, ova pravo invalidnite<br />

lica odnosno rabotodavcite da mo`at da go ostvarat, odnosno da gi koristat<br />

sredstva za rabotno osposobuvawe na invalidni lica strogo namenski<br />

so ogled na faktot {to sredstvata se obezbeduvaat od Posebniot<br />

fond osnovan to~no za ovaa namena za {to ovie subjekti sklu~uvaat<br />

posebni dogovori.<br />

Ottuka, spored na{e mislewe so osporenite odredbi iako navidum<br />

mo`e da se dobie vpe~atok deka se utvrduvaat prava i obvrski za<br />

invalidnite lica i rabotodavcite ako ti se gledaat izolirano od celinata<br />

na Zakonot za invalidni lica, vo su{tina se vr{i operacionalizacija<br />

na zakonskite normi za ostvaruvawe na pravoto na invalidnite<br />

lica rabotno da se osposobat. Imeno so niv se doureduva na~inot<br />

na ostvaruvawe na so zakon utvrdenoto pravo za {to vpro~em soglasno<br />

~l. 15 od Zakonot za invalidnite lica licata koi go ostvaruvaat ova<br />

pravo i gi koristat sredstvata od Posebniot fond sklu~uvaat dogovor<br />

so Agencijata, ili poto~no re~eno so osporenite odredbi vo su{tina<br />

se razrabotuvaat elementite od dogovorot sklu~en me|u Agencijata za<br />

vrabotuvawe, invalidnoto lice i rabotodava~ot koj ima potreba od rabotno<br />

osposobuvawe na invalidno lice ili rabotodava~ kaj kogo se<br />

vr{i rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice, poradi {to ne<br />

mo`e da se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so ustavnite i<br />

zakonskite odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.<br />

90


So ogled na iznesenoto se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />

odlu~uvawe,<br />

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta<br />

na ~l. 1 vo delot "pravata i obvrskite na rabotodava~ot i nevrabotenoto<br />

odnosno vrabotenoto invalidno lice," ~l. 15, ~l. 16, ~l. 17,<br />

~l. 18 st. 2, ~l. 21, ~l. 22 i ~l. 23 od Pravilnikot za rabotno osposobuvawe<br />

na invalidni lica, donesen od Upravniot odbor na Agencijata za<br />

vrabotuvawe vo Republika Makedonija ("SV RM," br. 54/2004).<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot<br />

sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 6 dekemvri 2006 godina,<br />

donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i<br />

zakonitosta na ~len 1 vo delot "pravata i obvrskite na rabotodava~ot<br />

i nevrabotenoto odnosno vrabotenoto invalidno lice“, ~len 15, ~len<br />

16, ~len 17, ~len 18 stav 2, ~len 21, ~len 22 i ~len 23 od Pravilnikot za<br />

rabotno osposobuvawe na invalidni lica, donesen od Upravniot odbor<br />

na Agencijata za vrabotuvawe vo Republika Makedonija ("Slu`ben<br />

vesnik na Republika Makedonija“ br. 54/2004).<br />

2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta i zakonitosta na ~lenovite ozna~eni vo to~kata 1<br />

od ova re{enie od Pravilnikot za rabotno osposobuvawe na invalidni<br />

lica.<br />

Spored navodite na podnositelot na inicijativata navedenite<br />

odredbi od pravilnikot ne bile vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja<br />

3 i 4, ~len 51 i ~len 96 od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 12<br />

stav 4 od Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica i ~lenovite 56<br />

stav 1 i 61 stav 2 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na<br />

dr`avnata uprava, zatoa {to so aktite {to gi donesuva Upravniot<br />

odbor na Agencijata za vrabotuvawe ne mo`e za gra|anite i drugite<br />

pravni lica da se utvrduvaat prava i obvrski, nitu da se propi{uva<br />

nadle`nost na drugi organi.<br />

Vo ~len 12 stav 4 od Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica<br />

predvideno e deka rabotnoto osposobuvawe mo`e da se vr{i kaj rabotodava~ot<br />

i kaj drugi rabotodava~i spored posebna programa pod uslovi<br />

i na na~in utvrdeni so akt na Zavodot. Me|utoa, Upravniot odbor na<br />

Agencijata za vrabotuvawe vo Republika Makedonija gi nadminal i<br />

ovie zakonski ovlastuvawa koga na svoja raka izvorno gi utvrdil pra-<br />

91


vata i obvrskite na rabotodava~ite i nevrabotenite odnosno vrabotenite<br />

lica.<br />

3. Sudot na sednicata utvrdi deka Vo ~len 1 od Pravilnikot za<br />

rabotno osposobuvawe na invalidni lica ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija“ br. 54/2004) e predvideno deka so ovoj Pravilnik se<br />

ureduvaat: na~inot i uslovite za rabotno osposobuvawe na nevraboteno<br />

invalidno lice zaradi vrabotuvawe i rabotno osposobuvawe na vrabotenoto<br />

invalidno lice za prakti~na rabota za opredeleni raboti<br />

soglasno potrebite na rabotodava~ot i invalidnoto lice, pravata i<br />

obvrskite na rabotodava~ot i nevrabotenoto odnosno vrabotenoto<br />

invalidno lice (osporen del), izborot na nevrabotenoto invalidno<br />

lice za rabotno osposobuvawe, verifikacija na rabotnata osposobenost<br />

na invalidnoto lice, evidencijata za rabotno osposobuvawe i<br />

drugi pra{awa od zna~ewe za rabotnoto osposobuvawe.<br />

Vo osporeniot ~len 15 od Pravilnikot e predvideno deka rabotodava~ot<br />

~ie barawe za dodeluvawe na sredstva od posebniot fond za<br />

rabotno osposobuvawe e re{eno negativno, nema pravo da podnese barawe<br />

za rabotno osposobuvawe na invalidni lica pred istekot na edna<br />

godina smetano od denot na odbivaweto na baraweto.<br />

Vo osporeniot ~len 16 od Pravilnikot e predvideno deka Centarot<br />

za vrabotuvawe sklu~uva dogovor so sekoe invalidno lice vklu-<br />

~eno vo Programata za rabotno osposobuvawe, so koj poblisku se reguliraat<br />

pravata i obvrskite od rabotnoto osposobuvawe.<br />

Sredstvata koi se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe na nevrabotenoto<br />

invalidno lice iznesuvaat:<br />

- za sekoe nevraboteno invalidno lice, pari~na pomo{ vo mese-<br />

~en iznos od 5.000,00 denari.<br />

- za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj<br />

rabotodava~ot, kako nadomest na tro{oci za grupa od<br />

1 - 5 lica - sredstva vo mese~en iznos od 10.000 denari,<br />

6 - 10 lica - sredstva vo mese~en iznos od 20.000 denari,<br />

nad 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 30.000 denari.<br />

Sredstvata koi se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe na vraboteno<br />

invalidno lice iznesuvaat za sekoe vraboten invalidno lice<br />

pari~na pomo{ vo mese~en iznos od 30.00,00 denari.<br />

- za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj rabotodava~ot,<br />

kako nadomest na tro{oci za grupa od:<br />

- 1 - 5 lica sredstva vo mese~en iznos od 8.000,00 denari.<br />

- 6 - 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 16.000 denari.<br />

nad 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 24.000 denari.<br />

Sredstvata od stav 1 alineja 1 i od stav 2 alineja 1 od ovoj ~len,<br />

Centarot za vrabotuvawe vrz osnova na dogovor gi ispla}a na invalidnite<br />

lica, a sredstvata od stav 1 alineja 2 i stav 2 alineja 2 od ovoj<br />

~len Centarot za vrabotuvawe vrz osnova na dogovor gi ispla}a na<br />

`iro-smetka na rabotodava~ot za ~ii potrebi se vr{i rabotnoto ospo-<br />

92


sobuvawe na invalidni lica, odnosno na rabotdavecot kaj kogo rabotnoto<br />

osposobuvawe }e se izveduva.<br />

Vo osporeniot stav 2 na ~len 18 e predvideno deka rabotodava-<br />

~ot e dol`en do Centarot za vrabotuvawe mese~no da dostavuva izvestuvawe<br />

za redovnosta na sekoe invalidno lice koe rabotno se osposobuva.<br />

Vo osporeniot ~len 21 od Pravilnikot e predvideno deka rabotodava~ot<br />

so nevrabotenoto invalidno lice koe rabotno se osposobilo<br />

e dol`en da zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme vedna{, a<br />

najdocna 8 dena po zavr{uvawe na rabotnoto osposobuvawe.<br />

Ako rabotodava~ot od neopravdani pri~ini go prekine rabotnoto<br />

osposobuvawe pred negovoto zavr{uvawe dol`en e na Centarot za<br />

vrabotuvawe da mu gi nadomesti sredstvata vo rok od 8 dena od denot na<br />

prekinot na rabotnoto osposobuvawe so zakonska zatezna kamata.<br />

Rabotodava~ot e dol`en da gi vrati primenite sredstva za<br />

invalidno lice so koe po uspe{noto zavr{uvawe na rabotnoto osposobuvawe<br />

ne zasnova odnosno zasnoval raboten odnos na neopredeleno<br />

vreme, a na koe mu prestanal rabotniot odnos ne po vina na invalidnoto<br />

lice, pred istekot na edna godina od denot na zasnovaweto na rabotniot<br />

odnos.<br />

Po zasnovaweto na rabotniot odnos, rabotodava~ot ne mo`e da<br />

go namali brojot na vrabotenite invalidni lica na neopredeleno<br />

vreme vo rok od edna godina, osven vo slu~aite koga rabotniot odnos<br />

prestanuva po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt.<br />

Rabotodava~ot e dol`en da gi vrati primenite sredstva za vrabotenite<br />

invalidni lica koi rabotno se osposobeni ako im prestane<br />

rabotniot odnos pred istekot na edna godina od denot na zasnovawe na<br />

rabotniot odnos, osven po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt.<br />

Vo osporeniot ~len 22 od Pravilnikot e predvideno deka invalidnoto<br />

lice koe po svoja vina ili volja }e go prekine rabotnoto osposobuvawe<br />

dol`no e na Centarot za vrabotuvawe da mu gi nadomesti<br />

sredstvata vo rok od 8 dena od denot na prekinot na rabotnoto osposobuvawe<br />

so zakonska zatezna kamata i istoto se bri{e od evidencija<br />

na nevraboteni lica i mo`e povtorno da se prijavi po istekot na edna<br />

godina.<br />

Invalidnoto lice koe so uspeh }e go zavr{i rabotnoto osposobuvawe<br />

i zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme i dokolku vo<br />

rok od edna godina od denot na zasnovaweto na rabotniot odnos mu prestane<br />

istiot, po negova volja ili vina dol`en e na Centarot za vrabotuvawe<br />

da mu gi nadomesti sredstvata zaedno so zakonski zatezna<br />

kamata.<br />

Vo osporeniot ~len 23 od Pravilnikot e predvideno deka baratelot<br />

na sredstvata od Posebniot fond za rabotno osposobuvawe na<br />

kogo mu se dadeni sredstvata, povtorno mo`e da podnese barawe za dodeluvawe<br />

na sredstva po istekot na edna godina od denot na vrabo-<br />

93


tuvaweto na invalidnoto lice koe bilo upateno na rabotno osposobuvawe,<br />

osven za rabotno osposobuvawe na ve}e vraboteni invalidni<br />

lica.<br />

4. Spored ~len 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socijalna<br />

sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />

dogovor.<br />

Spored ~len 35 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata<br />

za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto<br />

na socijalna pravednost.<br />

Spored stav 2 na navedeniot ~len od Ustavot, Republikata im<br />

garantira pravo na pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota<br />

gra|ani.<br />

Spored stav 3 od navedeniot ~len Republikata im obezbeduva<br />

posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo<br />

op{testveniot `ivot.<br />

Vo nasoka na operacionalizacija na navedenite ustavni odredbi,<br />

pokraj drugite doneseni se Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe<br />

vo slu~aj na nevrabotenost i Zakonot za vrabotuvawe na invalidni<br />

lica.<br />

So Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost<br />

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 37/1997, 25/<br />

2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003 i 37/2004) se ureduvaat pra{awa na razmena<br />

na trudot, pravata i obvrskite na rabotodava~ot, nevraboteni<br />

lica i dr`avata vo vrska so vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na<br />

nevrabotenost i drugi pra{awa od zna~ewe za vrabotuvaweto.<br />

Vo ~len 3 od Zakonot pokraj drugite osnovni zada~i na razmena<br />

na trudot e i obezbeduvawe na posebni uslovi za vrabotuvawe na nevrabotenite<br />

invalidni lica.<br />

Spored ~len 4 i 5 od navedeniot zakon stru~nite organizaciski,<br />

administrativni i drugi raboti {to se odnesuvaat na vrabotuvaweto i<br />

osiguruvaweto gi vr{i Agencijata za vrabotuvawe kako javna ustanova<br />

koja vr{i dejnost od javen interes.<br />

Spored ~len 15 stav 1 od navedeniot zakon so obuka, prekvalifikacija<br />

ili dokvalifikacija se ovozmo`uva steknuvawe i dopolnuvawe<br />

na znaeweto na nevrabotenoto i drugi lica zaradi vrabotuvawe.<br />

Obukata prekvalifikacija ili dokvalifikacija se organizira i vr{i<br />

vo Agencijata, odnosno rabotodava~ot, spored posebni programi, pod<br />

uslovi i na na~in utvrdeni so aktot na Agencijata.<br />

Spored ~len 89 od Zakonot so Agencijata za vrabotuvawe upravuva<br />

Upravniot odbor koj e sostaven od devet ~lena od redot na stru-<br />

~ni lica so poznavawe ili iskustvo od oblasta na vrabotuvaweto od<br />

koi pet pretstavnici imenuva Vladata na Republika Makedonija, a po<br />

dva pretstavnika se imenuvaat od organizacijata na rabotodava~ot i<br />

organizacijata na mnozinskiot sindikat za vreme od ~etiri godini so<br />

pravo na povtoren izbor.<br />

94


Spored ~len 90, pak, od Zakonot, Upravniot odbro pokraj drugoto,<br />

donesuva statut i drugi akti, upravuva so sredstva na Agencijata,<br />

odlu~uva za koristewe na sredstva na Agencijata, odlu~uva i za drugi<br />

raboti utvrdeni so Zakon i Statut na Agencijata.<br />

Od navedenoto proizleguva deka Agencijata za vrabotuvawe e<br />

javna ustanova koja vr{i dejnost od javen interes i so nea upravuva<br />

Upraven odbor kako kolektivno telo na upravuvawe so to~no utvrdeni<br />

nadle`nosti me|u koi toj e ovlasten da donesuva akti, a koi se odnesuvaat<br />

na operacionalizacija na pravoto na invalidite utvrdeni so<br />

zakon.<br />

Ottuka, Sudot smeta deka ne se osnovani navodite vo inicijativata<br />

deka Upravniot odbor ne e ovlasten da donesuva propisi za izvr-<br />

{uvawe na zakonot i deka takvo ovlastuvawe ima samo Agencijata, zatoa<br />

{to Upravniot odbor e telo koe upravuva so Agencijata i taa<br />

mo`e da gi vr{i svoite nadle`nosti, samo preku organite na upravuvawe<br />

i rakovodewe.<br />

5. So Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija“ br.44/2000, 16/2004, 62/2005 i 113/2005) se<br />

ureduvaat posebni uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni<br />

lica: koga samostojno vr{at dejnost kako trgovec poedinec kaj rabotodava~<br />

ili ima svojstvo na rabotodava~ vo dr`avnata administracija,<br />

edinicata na lokalnata samouprava, javnite pretprijatija, ustanovite,<br />

agenciite i fondovite i drugi dr`avni institucii kako i uslovite za<br />

osnovawe i pogodnostite za rabotewe na trgovskite dru{tva za vrabotuvawe<br />

na invalidni lica - za{titni dru{tva.<br />

Od analizata na sodr`inata na ~lenovite 4, 6, 12, 12a i 15 od<br />

Zakonot proizleguva deka zakonodavecot utvrdil op{ti ramki, a koi<br />

se odnesuvaat na pravata na invalidnite lica rabotno da se osposobuvaat,<br />

a koi se evidenitrani vo Agencijata za vrabotuvawe, deka ovie<br />

lica gi upatuva Agencijata za vrabotuvawe kaj rabotodava~ot, deka vo<br />

Agencijata za vrabotuvawe so zakon e osnovan poseben fond od ~ii<br />

sredstva 10% se isklu~ivo nameneti za finansirawe na podobruvaweto<br />

na uslovite i raboteweto na invalidni lica i adaptacija na<br />

rabotnite mesta pri {to Agencijata so korisnikot na sredstvata sklu-<br />

~uva dogovor za koristewe na sredstvata.<br />

So Pravilnikot za rabotno osposobuvawe na invalidni lica se<br />

ureduva rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice za prakti~na<br />

rabota za opredeleni raboti soglasno potrebite na rabotodava~ot i<br />

invalidnoto lice; koi invalidni lica se upatuvaat na rabotno osposobuvawe;<br />

koj gi upatuva ovie lica; koj vr{i ocenka na rabotnata sposobnost<br />

zaradi dobivawe na naod, ocenka i mislewe za rabotna sposobnost<br />

za rabotnoto mesto za koe se osposobuva liceto.<br />

Vo ~lenovite 6 i 7 od Pravilnikot e utvrdeno koj podnesuva barawe<br />

za osposobuvawe na vraboteno odnosno nevraboteno invalidno<br />

95


lice kako i toa koi dokumenti se potrebni da bidat dostaveni kon baraweto<br />

za rabotno osposobuvawe.<br />

Vo ~lenovite 8, 9, 10 i 11 od Pravilnikot e utvrdeno deka rabotnoto<br />

osposobuvawe se vr{i vrz osnova na programa (teoretski i<br />

prakti~en del) izrabotena od rabotodava~ot vo sorabotka so Centarot<br />

za vrabotuvawe i vremetraewe na rabotnoto osposobuvawe koe ne<br />

mo`e da bide pokratko od 1 nitu podolgo od 3 meseci.<br />

Centarot za vrabotuvawe po podnesenoto barawe za rabotno<br />

osposobuvawe vr{i uvid kaj rabotodava~ot koj iska`al potreba za<br />

rabotno osposobuvawe na invalidno lice odnosno kaj drug rabotodava~,<br />

kade se vr{i rabotnoto osposobuvawe, kako i dostavuvawe na mislewe<br />

do Agencijata za vrabotuvawe, a Upravniot odbor odlu~uva za dodeluvawe<br />

na sredstva od Posebniot fond za realizacija na programata<br />

za rabotno osposobuvawe so donesuvawe na re{enie.<br />

Vo ~lenot 13 od Pravilnikot e predvideno deka za izveduvawe<br />

na rabotno osposobuvawe na invalidni lica vrz osnova na re{enie na<br />

Upravniot odbor se sklu~uva dogovor pome|u Centarot za vrabotuvawe<br />

i rabotodava~ot koj iska`al potreba za rabotno osposobuvawe, a ako<br />

rabotnoto osposobuvawe ze izvr{i kaj drug rabotodava~ u~esnik vo<br />

dogovorot e i rabotodava~ot kaj kogo rabotnoto osposobuvawe }e se<br />

izveduva.<br />

Vo ~len 14 od Pravilnikot se utvrdeni elementite na dogovorot<br />

od ~len 13, a koi se odnesuvaat na: opis na rabotata, osposobuvawe<br />

uslovi pod koi }e se izveduva rabotata, osposobuvaweto, brojot<br />

na invalidni lica koi rabotno }e se osposobuvaat, vremetraeweto<br />

na rabotnoto osposobuvawe, lica obu~uva~i koi }e go sproveduvaat<br />

osposobuvaweto, tro{oci za realizirawe na rabotnoto osposobuvawe,<br />

zasnovawe na raboten odnos na neopredeleno vreme so rabotno osposobenite<br />

invalidni lica i drugi me|usebni prava i obvrski.<br />

Ponatamu, vo osporenite ~lenovi e utvrdena visinata na sredstvata<br />

{to od Posebniot fond se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe<br />

na nevraboteno odnosno vrabotenoto invalidno lice, rok vo koj rabotodava~ot<br />

ne mo`e da podnese barawe za dodeluvawe na sredstva za rabotno<br />

osposobuvwe, sklu~uvawe na posebni dogovori na Centarot so<br />

sekoe invalidno lice vklu~eno vo programata za rabotno osposobuvawe,<br />

obvrska na rabotodava~ot da gi vrati primenite sredstva na licata<br />

koi uspe{no go zavr{ile rabotnoto osposobuvawe a ne gi vrabotil<br />

kako i obvrskata na invalidnoto lice koe po svoja vina }e go<br />

prekine rabotnoto osposobuvawe da gi vrati sredstvata.<br />

6. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 i 4 od Ustavot na Republika<br />

Makedonija, temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika<br />

Makedonija se vladeeweto na pravoto i podelbata na vlasta na zakonodavna,<br />

izvr{na i sudska.<br />

Soglasno ~len 51 stav 1 od Ustavot, zakonite moraat da bidat vo<br />

soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i zakonite.<br />

96


Spored ~len 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite<br />

od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramki<br />

na Ustavot i zakonite.<br />

Vo ~lenot 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na<br />

organite na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"<br />

br. 58/2000 i 44/2002), ministerot donesuva pravilnici, naredbi,<br />

upatstva, planovi, programi, re{enija i drugi vidovi akti za izvr{uvawe<br />

na zakonite i drugi propisi, koga za toa e ovlasten so zakon.<br />

Vo ~lenot 56 stav 1 od ovoj zakon e predvideno deka so pravilnik<br />

se utvrduvaat i se razrabotuvaat oddelni odredbi na zakonite i<br />

drugi propisi zaradi nivno izvr{uvawe.<br />

Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i zakonski odredbi nasprema<br />

celinata na Pravilnikot i negovite osporeni odredbi smetame<br />

deka ne se osnovani navodite vo inicijativata deka so osporenite<br />

odredbi od Pravilnikot se ureduvaat prava i obvrski za gra|aninot i<br />

so toa se doveduva vo pra{awe na~eloto na podelba na vlasta i drugi<br />

odredbi od Ustavot i zakonite. Ova zatoa {to pravata na invalidnite<br />

lica rabotno da se osposobuvaat i pravata na rabotodava~ot da bara<br />

osposobuvawe na invalidni lica koi se vraboteni kaj nego e utvrdeno<br />

so Zakonot za invalidni lica. Od druga strana, ova pravo invalidnite<br />

lica odnosno rabotodava~ite da mo`at da go ostvarat, odnosno da gi<br />

koristat sredstva za rabotno osposobuvawe na invalidni lica strogo<br />

namenski so ogled na faktot {to sredstvata se obezbeduvaat od Posebniot<br />

fond osnovan to~no za ovaa namena za {to ovie subjekti sklu-<br />

~uvaat posebni dogovori.<br />

Ottuka, spored misleweto na Sudot so osporenite odredbi iako<br />

navidum mo`e da se dobie vpe~atok deka se utvrduvaat prava i obvrski<br />

za invalidnite lica i rabotodava~ite ako ti se gledaat izolirano od<br />

celinata na Zakonot za invalidni lica, vo su{tina se vr{i operacionalizacija<br />

na zakonskite normi za ostvaruvawe na pravoto na invalidnite<br />

lica rabotno da se osposobat. Imeno so niv se doureduva na~inot<br />

na ostvaruvawe na so zakon utvrdenoto pravo za {to vpro~em soglasno<br />

~len 15 od Zakonot za invalidnite lica licata koi go ostvaruvaat ova<br />

pravo i gi koristat sredstvata od Posebniot fond sklu~uvaat dogovor<br />

so Agencijata, ili poto~no re~eno so osporenite odredbi vo su{tina<br />

se razrabotuvaat elementite od dogovorot sklu~en me|u Agencijata za<br />

vrabotuvawe, invalidnoto lice i rabotodava~ot koj ima potreba od rabotno<br />

osposobuvawe na invalidno lice ili rabotodava~ kaj kogo se<br />

vr{i rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice, poradi {to ne<br />

mo`e da se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so ustavnite i<br />

zakonskite odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.<br />

7. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />

ova re{enie.<br />

97


8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana<br />

Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani<br />

i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />

98


8. U. br. 104/2006 (13. 12. 2006)<br />

Osporeni odredbi<br />

a) ^len 30 i 31 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />

za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 24/<br />

2000) i b) ^len 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />

za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM" br. 101/2005)<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

Spored navodite od inicijativata, podnesena vo Sudot na 17. 05.<br />

2006 godina, 1 podnisitelite na inicijativata, vrz osnova na ~l. 8 st. 1<br />

al. 8, ~l. 35 st. 1 i ~l. 50 od Ustavot, baraat Ustavniot sud da gi za-<br />

{titi nivnite prava i baraat "pravednost," bidej}i za razlika od site<br />

ostanati osigurenici, so osporenite odredbi tie bile staveni vo ponepovolna<br />

polo`ba.<br />

Ponatamu, sleduva pojasnuvawe deka podnositelite na inicijativata<br />

bile primeni vo redovite na Policijata na 23. 06. 1976 godina,<br />

a penziski sta` so zgolemeno traewe im se smetal od 1. 01. 1977 godina<br />

i kako takov kontinuirano trael. Na 1. 09. 2006 godina, navr{uvale<br />

40 godini penziski sta` so zgolemeno traewe, koga i steknuvale<br />

pravo na starosna penzija.<br />

Me|utoa, poradi predvideniot uslov na 1. 09. 2000 godina da<br />

imaat 33 godini peziski sta`, koga tie imale po 32 godini i 2 meseci<br />

penziski sta`, im bilo nagovesteno deka nema da mo`at da ostvarat<br />

pravo na starosna penzija na 1. 09, 2006 godina, iako na ovoj datum bi<br />

1<br />

Na 29. 05 2006 godina, vo prostoriite na Sudot, be{e napraven konsulatativen<br />

razgovor so Slave Serafimovski so uka`uvawe deka e potrebno da se<br />

pojasni {to vsu{nost e predmet na osporuvawe. Po toa sleduva dopolnuvaweto na<br />

inicijativata od 12. 06. 2006 godina. Vo septemvri 2006 godina so Slave Serafimovski<br />

u{te edna{ vo prostoriite na Sudot e napraven konsultativen razgovor i mu be{e<br />

pojasneto deka inicijativata i po podnesuvaweto na pojasnuvaweto sî u{te ostanuva<br />

nedovolno jasna po odnos na toa {to e predmet na osporuvawe. Voedno mu be{e<br />

uka`ano deka vo inicijativata ne se vgradeni site izmeni i dopolnuvawa na Zakonot,<br />

vklu~uvaj}i ja i poslednata, a koi se od vlijanie za utvrduvawe na sodr`inata na<br />

oporenite odredbi. So istoto lice vo pove}e navrati na negovo barawe se napraveni i<br />

telefonski razgovori, so istoto uka`uvawe, me|utoa, drugi pojasnuvawa na<br />

inicijativata ne bea podneseni.<br />

99


imale penziski sta` od po 40 godini. Poradi toa, smetaat deka se vo<br />

ponepovolna polo`ba od drugite osigurenici.<br />

Vo dopolnuvaweto na inicijativata, podneseno vo Sudot na 12.<br />

06. 2006 godina, povtorno se pojasnuva deka na 1. 09. 2000 godina tie ne<br />

mo`ele da imaat 33 godini peziski sta`, me|utoa na 1. 09. 2007 godina,<br />

do koga va`ela primenata na osporeniot ~l. 1 od Zakonot, tie bi imale<br />

po 40 godini penziski sta`, a sepak ne }e mo`at da go ostvarat pravoto<br />

na starosna penzija.<br />

Potoa vo dopolnenieto na inicijativata se bara Sudot da napravi<br />

izmena na osporenite odredbi, so predlog tie da glasat: "So navr-<br />

{uvawe na 40 godini raboten sta` za ma`i i 35 godini raboten sta` za<br />

`eni do 1. 09. 2007 godina da mo`e da se ostvari pravo na starosna<br />

penzija."<br />

100<br />

Sodr`ina na osporenite i drugi odredbi<br />

1. Spored osporeniot ~l. 30 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV<br />

RM," br. 24/2000), osigurenicite koi na denot na po~etokot na primenata<br />

na ovoj zakon imale najmalku ispolnet penziski sta` od 35 godini<br />

(ma`), odnosno 30 godini (`ena), pravoto na starosna penzija go steknuvaat<br />

pod uslovite utvrdeni vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996 i 32/1997).<br />

Spored osporeniot ~l. 31 od istiot zakon, osigurenicite koi<br />

rabotat na rabotni mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so<br />

zgolemeno traewe, pravoto na starosna penzija mo`at da go ostvarat i<br />

so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini (`ena) penziski<br />

sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna do 1. 09. 2005 godina.<br />

Spored ~l. 35 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den<br />

od objavuvaweto vo "SV RM" (objaven na 29 mart 2000 godina), no za ~l.<br />

30 i 31 (me|u drugite) e opredeleno deka }e se primenuvaat odlo`eno,<br />

odnosno od 1. 09. 2000 godina.<br />

2. Spored ~l. 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />

Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 50/<br />

2001), vo ~l. 30 vo Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za<br />

penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 24/2000), po zborot:<br />

"penzija" zborovite: "go steknuvaat pod uslovite utvrdeni vo Zakonot<br />

za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993,<br />

3/1994, 14/1995, 71/1996 i 32/1997) se menuvaat so zborovite: "mo`at da<br />

ostvarat i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini<br />

(`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta."<br />

3. Spored osporeniot ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot<br />

za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 101/2005),<br />

vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br.<br />

80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 5/2001, 50/2001,


85/2003, 50/2004 i 4/2005) vo ~l. 30 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV<br />

RM," br. 24/2000) brojot „35" se zamenuva so brojot „33", a brojot „30" se<br />

zamenuva so brojot „28". Spored ~l. 2 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo<br />

sila so denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />

(24. 11. 2005 godina).<br />

4. Spored ~l. 19 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />

Zakonot za penziskoto i inavlidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 70/<br />

2006), vo ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto i<br />

invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 101/2005), po zborot: "vozrasta"<br />

to~kata se zamenuva so zapirka i se dodavaat zborovite: „najdocna<br />

do 1 septemvri 2007 godina."<br />

Ustavnosudska praktika<br />

So Re{enie U. br. 204/2001 od 5. 11. 2001 godina, Sudot ne povel<br />

postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 30 od Zakonot za izmenuvawe<br />

i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />

("SV RM," br. 24/2000).<br />

Pravno mislewe<br />

Soglasno ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot<br />

sud, me|u drugoto, odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot<br />

i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so<br />

Ustavot i so zakonite.<br />

Spored ~l. 15 st. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija, inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na<br />

ustavnosta na zakon, odnosno oddelni negovi odredbi, me|u drugoto sodr`i<br />

ozna~uvawe na zakonot, odnosno oddelni negovi odredbi {to se<br />

osporuvaat, kako i pri~ini za nivnoto osporuvawe.<br />

Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot, Sudot }e ja otfrli inicijativata<br />

ako postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />

Vo konkretniot slu~aj vo podnesenata inicijativa i dopolnuvaweto<br />

na inicijativata ne se ozna~uva deka sostaven del na osporenite<br />

odredbi se i izmenite i dopolnuvawata napraveni so Zakonot za izmenuvawe<br />

i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />

("SV RM," br. 50/2001) koj vlegol vo sila pred podnesuvaweto<br />

na inicijativata i posledno doneseniot Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za penziskoto i inavlidskoto osiguruvawe ("SV<br />

RM," br. 70/2006), koj vlegol vo sila po podnesuvaweto na inicijativata.<br />

Trgnuvaj}i od faktot {to odredbite {to se ozna~uvaat kako<br />

osporeni, od nivnoto prvo pojavuvawe vo pravniot poredok do denes,<br />

bile predmet na pove}e izmeni i dopolnuvawa {to ne se opfa}aat vo<br />

101


inicijativata i nejzinoto dopolnuvawe, smetavme deka e potrebno da ja<br />

utvrdime sodr`inata {to ja imaat vo vreme na nivnata ocena pred<br />

Sudot.<br />

Taka, ~l. 30 i 31 od Zakonot, kako izvorna sodr`ina za prv pat<br />

se pojavuvaat vo pravniot poredok vo 2000 godina so vleguvawe vo sila<br />

na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i<br />

invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 24/2000).<br />

Vo niv bilo predvideno deka pravoto na starosna penzija osigurenicite<br />

mo`at da go ostvarat so najmalku ispolnet penziski sta` od<br />

35 godini (ma`), odnosno 30 godini (`ena), a za osigurenicite na koi<br />

sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe, pravoto go<br />

ostvaruvaat i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini<br />

(`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna do 1. 09. 2005<br />

godina. Spored Zakonot navedenite odredbi }e se primenuvaat od 1. 09.<br />

2000 godina.<br />

Vo 2001 godina, ~l. 30 od Zakonot pretrpel izmeni i dopolnuvawa<br />

so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto<br />

i invalidskoto osiguruvawe, ("SV RM," br. 50/2001). Spored ovaa izmena<br />

i dopolnuvawe osigurenicite mo`at da ostvarat starosna penzija so<br />

35, odnosno 30 godini penziski sta`, so dostignuvawe na odredena vozrast,<br />

kako i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini<br />

(`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta.<br />

Vo 2005 godina Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto<br />

i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 101/2005), e napravena<br />

izmena na ~l. 30 od Zakonot (24/2000) na na~in {to osigurenicite<br />

mo`at da go ostvarat pravoto na penzija namesto so najmalku 35 godini<br />

ispolnet penziski sta` so 33 godini (ma`), odnosno namesto so 30 godini<br />

penziski sta` so 28 godini (`ena).<br />

Osporeniot ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto<br />

i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 101/2005) vo su{tina<br />

ne e samostojna prvna sodr`ina i toj vo negovite izmeni i dopolnuvawa,<br />

vsu{nost, sekoga{ e povrzan so sodr`inata na ~l. 30 od Zakonot<br />

za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe ("SV RM," br. 24/2000).<br />

So ~l. 19 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto i<br />

invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 70/2006) se vr{i dopolnuvawe<br />

na osporeniot ~l. 1 so toa {to po zborot: "vozrasta" se dodavaat<br />

zborovite: "najdocna do 1 septemvri 2007 godina." Me|utoa, zborot vozrast<br />

ne e sodr`ina na ~l. 1 od Zakonot izmenuvawe na Zakonot za penziskoto<br />

i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 101/2005) na koj se<br />

povikuva zakonodavecot, tuku vo su{tina e sodr`ina na ~l. 30 od slu-<br />

`benite glasila br. 24/2000 i 50/2001.<br />

Ottamu, sodr`inata na osporenite ~l. 30 i ~l. 1, edinstveno<br />

mo`e da se razleduva kako edna celina, koja glasi:<br />

102


"Osigurenicite koi na denot na po~etokot na primenata na ovoj<br />

zakon (na 1 septemvri 2000 godina) imale najmalku ispolnet penziski<br />

sta` od 33 godini (ma`), odnosno 28 godini (`ena), pravoto na starosna<br />

penzija mo`at da ostvarat i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`),<br />

odnosno 35 godini (`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna<br />

do 1 septemvri 2007 godina."<br />

Sporeduvaj}i ja sodr`inata na osporenite odredbi i nivnoto<br />

ozna~uvawe so brojot na slu`benite glasila vo podnesenata inicijativa<br />

i dopolnuvawe na inicijativata so aktuelnata sodr`ina i ozna~uvawe<br />

na osporenite odredbi, proizleguva deka vo navedenite podnesoci<br />

ne e sodr`ano pravilno sodr`insko i numeri~ko ozna~uvawe na<br />

osporenite odredbi. Na ovoj nedostatok im be{e uka`ano na podnositelite<br />

na inicijativata vo napravenite konsultativni razgovori, no<br />

istiot ne be{e odstranet.<br />

So ogled na faktot {to osporenite odredbi pred i po podnesuvaweto<br />

na inicijativata pretrpele izmeni i dopolnuvawa, koi ne se<br />

opfateni so inicijativata, kako okolnost {to e od su{tinsko zna~ewe<br />

za identifikacija na odredbite {to treba da bidat predmet na<br />

ocena pred Ustavniot sud, ocenuvame deka nema procesni pretpostavki<br />

za natamo{no postapuvawe po inicijativata i istata, soglasno ~l. 28<br />

al. 3 od Delovnikot na Sudot, treba da se otfli.<br />

Vrz osnova na iznesenata fakti~ka i pravna sostojba, proizleguva<br />

deka osporenite akti, onaka kako {to se ozna~eni ne se podobni<br />

za ustavnosudska ocena, od koi pri~ini se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />

i odlu~uvawe.<br />

2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za<br />

ocenuvawe na ustavnosta na:<br />

a) ^len 30 i 31 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />

za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 24/<br />

2000), i<br />

b) ~len 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />

za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM." br. 101/2005).<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 3 i 71 od<br />

Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 13<br />

dekemvri 2006 godina, donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na:<br />

103


a) ~lenot 30 i ~lenot 31 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben<br />

vesnik na Republika Makedonija" br. 24/2000), i<br />

b) ~lenot 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />

za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na<br />

Republika Makedonija" br. 101/2005)<br />

2. Slave Serafimovski, Blagoj Apostolov i Gligur Bliznakovski,<br />

site od Strumica na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu<br />

podnesoa inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />

na ~lenovite od Zakonot ozna~eni vo to~kata 1 a.) od ova re-<br />

{enie, kako i na ~lenot od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 b.) od ova re-<br />

{enie.<br />

Spored navodite od inicijativata, podnesena vo Sudot na 17 maj<br />

2006 godina podnositelite na inicijativata baraat Ustavniot sud, vrz<br />

osnova na ~len 8 stav 1 alineja 8, ~len 35 stav 1 i ~len 50 od Ustavot da<br />

gi za{titi nivnite prava i baraat "pravednost," bidej}i za razlika od<br />

site ostanati osigurenici, so osporenite odredbi tie bile staveni vo<br />

ponepovolna polo`ba.<br />

Ponatamu, sleduva pojasnuvawe deka podnositelite na inicijativata<br />

bile primeni vo redovite na Policijata na 23 juni 1976 godina,<br />

a penziski sta` so zgolemeno traewe im se smetal od 1 januari 1977<br />

godina i kako takov kontinuirano trael. Na 1 septemvri 2006 godina,<br />

navr{uvale 40 godini penziski sta` so zgolemeno traewe, koga i steknuvale<br />

pravo na starosna penzija.<br />

Me|utoa, poradi predvideniot uslov na 1 septemvri 2000 godina<br />

da imaat 33 godini peziski sta`, koga tie imale po 32 godini i 2 meseci<br />

penziski sta`, im bilo nagovesteno deka nema da mo`at da ostvarat<br />

pravo na starosna penzija na 1 septemvri 2006 godina, iako na ovoj<br />

datum bi imale penziski sta` od po 40 godini. Poradi toa, smetaat<br />

deka se vo ponepovolna polo`ba od drugite osigurenici.<br />

Vo dopolnuvaweto na inicijativata, podneseno vo Sudot na 12<br />

juni 2006 godina, povtorno se pojasnuva deka na 1 septemvri 2000 godina<br />

tie ne mo`ele da imaat 33 godini peziski sta`, me|utoa na 1 septemvri<br />

2007 godina, do koga va`ela primenata na osporeniot ~len 1 od Zakonot,<br />

tie bi imale po 40 godini penziski sta`, a sepak ne }e mo`at da go<br />

ostvarat pravoto na starosna penzija.<br />

Potoa vo dopolnenieto na inicijativata se bara Sudot da napravi<br />

izmena na osporenite odredbi, so predlog tie da glasat: "So navr{uvawe<br />

na 40 godini raboten sta` za ma`i i 35 godini raboten sta`<br />

za `eni do 1 septemvri 2007 godina da mo`e da se ostvari pravo na<br />

starosna penzija".<br />

3. Sudot na sednicata utvrdi deka, spored osporeniot ~len 30 od<br />

Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i<br />

invalidskoto osiguruvawe, ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />

br. 24/2000), osigurenicite koi na denot na po~etokot na prime-<br />

104


nata na ovoj zakon imale najmalku ispolnet penziski sta` od 35 godini<br />

(ma`) odnosno 30 godini (`ena), pravoto na starosna penzija go steknuvaat<br />

pod uslovite utvrdeni vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 80/1993,<br />

3/1994, 14/1995, 71/1996 i 32/1997).<br />

Spored osporeniot ~len 31 od istiot zakon, osigurenicite koi<br />

rabotat na rabotni mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so<br />

zgolemeno traewe, pravoto na starosna penzija mo`at da go ostvarat i<br />

so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini (`ena) penziski<br />

sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna do 1 septemvri 2005 godina.<br />

Spored ~len 35 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila osmiot<br />

den od objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"(objaven<br />

na 29 mart 2000 godina), no za ~lenovite 30 i 31 (me|u drugite)<br />

e opredeleno deka }e se primenuvaat odlo`eno, odnosno od 1<br />

septemvri 2000 godina.<br />

- Spored ~len 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />

Zakonot za penziskoto i invalidskoto isiguruvawe ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija" br. 50/2001), vo ~lenot 30 vo Zakonot za<br />

izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 24/ 2000),<br />

po zborot: "penzija" zborovite: "go steknuvaat pod uslovite utvrdeni<br />

vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe („Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija" br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996 i 32/<br />

1997)" se menuvaat so zborovite: "mo`at da ostvarat i so ispolnuvawe<br />

na 40 godini (ma`) , odnosno 35 godini (`ena) penziski sta`, bez ogled<br />

na vozrasta".<br />

- Spored osporeniot ~len 1 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot<br />

za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na<br />

Republika Makedonija" br. 101/2005), vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.<br />

80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 5/2001, 50/2001,<br />

85/2003, 50/2004 i 4/2005) vo ~lenot 30 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 24/2000) brojot „35" se<br />

zamenuva so brojot „33", a brojot „30"se zamenuva so brojot „28". Spored<br />

~len 2 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila so denot na objavuvaweto<br />

vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" (24 noemvri 2005<br />

godina).<br />

- Spored ~len 19 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />

Zakonot za penziskoto i inavlidskoto osiguruvawe (Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija" br.70/2006), vo ~len 1 od Zakonot za izmenuvawe<br />

na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben<br />

vesnik na Republika Makedonija" br.101/2005), po zborot: "vozrasta"<br />

to~kata se zamenuva so zapirka i se dodavaat zborovite: "najdocna do 1<br />

septemvri 2007 godina".<br />

105


4. Soglasno ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

Ustavniot sud, me|u drugoto, odlu~uva za soglasnosta na zakonite so<br />

Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori<br />

so Ustavot i so zakonite.<br />

Spored ~len 15 stav 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija, inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na zakon, odnosno oddelni negovi odredbi, me|u drugoto<br />

sodr`i ozna~uvawe na zakonot, odnosno oddelni negovi odredbi {to se<br />

osporuvaat, kako i pri~ini za nivnoto osporuvawe.<br />

Spored ~len 28 alineja 3 od Delovnikot, Sudot }e ja otfrli<br />

inicijativata ako postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />

Vo konkretniot slu~aj vo podnesenata inicijativa i dopolnuvaweto<br />

na inicijativata ne se ozna~uva deka sostaven del na osporenite<br />

odredbi se i izmenite i dopolnuvawata napraveni so Zakonot<br />

za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 50/<br />

2001) koj vlegol vo sila pred podnesuvaweto na inicijativata i posledno<br />

doneseniot Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za<br />

penziskoto i inavlidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br. 70/2006), koj vlegol vo sila po podnesuvaweto na<br />

inicijativata.<br />

Trgnuvaj}i od faktot {to odredbite {to se ozna~uvaat kako<br />

osporeni, od nivnoto prvo pojavuvawe vo pravniot poredok do denes,<br />

bile predmet na pove}e izmeni i dopolnuvawa {to ne se opfa}aat vo<br />

inicijativata i nejzinoto dopolnuvawe, Sudot ja utvrdi sodr`inata<br />

{to ja imaat vo vreme na nivnata ocenka.<br />

Imeno, ~lenovite 30 i 31 od Zakonot, kako izvorna sodr`ina za<br />

prv pat se pojavuvaat vo pravniot poredok vo 2000 godina so vleguvawe<br />

vo sila na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto<br />

i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija," br. 24/2000).<br />

Vo niv bilo predvideno deka pravoto na starosna penzija osigurenicite<br />

mo`at da go ostvarat so najmalku ispolnet penziski sta` od<br />

35 godini (ma`) odnosno 30 godini (`ena), a za osigurenicite na koi<br />

sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe, pravoto go<br />

ostvaruvaat i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini<br />

(`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna do 1 septemvri<br />

2005 godina. Spored Zakonot navedenite odredbi }e se primenuvaat od<br />

1 septemvri 2000 godina.<br />

Vo 2001 godina, ~lenot 30 od Zakonot pretrpel izmeni i dopolnuvawa<br />

so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto<br />

i invalidskoto osiguruvawe, ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br. 50/2001). Spored ovaa izmena i dopolnuvawe osigurenicite<br />

mo`at da ostvarat starosna penzija so 35 odnosno 30 godini<br />

106


penziski sta`, so dostignuvawe na odredena vozrast, kako i so ispolnuvawe<br />

na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini (`ena) penziski sta`,<br />

bez ogled na vozrasta.<br />

Vo 2005 godina Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto<br />

i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />

br. 101/2005), e napravena izmena na ~lenot 30 od Zakonot za<br />

izmaenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe, objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />

br. 24/2000, na na~in {to osigurenicite mo`at da go ostvarat pravoto<br />

na penzija namesto so najmalku 35 godini ispolnet penziski sta` so 33<br />

godini (ma`), odnosno namesto so 30 godini penziski sta` so 28 godini<br />

(`ena).<br />

Osporeniot ~len 1 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto<br />

i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br. 101/2005) vo su{tina ne e samostojna prvna sodr`ina i<br />

toj vo negovite izmeni i dopolnuvawa vsu{nost sekoga{ e povrzan so<br />

sodr`inata na ~lenot 30 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />

Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija" br. 24/2000).<br />

So ~lenot 19 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto<br />

i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br. 70/2006) se vr{i dopolnuvawe na osporeniot ~len 1 so<br />

toa {to po zborot: "vozrasta" se dodavaat zborovite: „najdocna do 1<br />

septemvri 2007 godina." Me|utoa, zborot vozrast ne e sodr`ina na ~lenot<br />

1 od Zakonot izmenuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 101/2005)<br />

na koj se povikuva zakonodavecot, tuku spored svojata su{tina e sodr-<br />

`ina na ~lenot 30 od slu`benite glasila br. 24/2000 i 50/2001.<br />

Ottamu, sodr`inata na osporenite ~len 30 i ~len 1, edinstveno<br />

mo`e da se razleduva kako edna celina, koja glasi:<br />

"Osigurenicite koi na denot na po~etokot na primenata na ovoj<br />

zakon (na 1 septemvri 2000 godina) imale najmalku ispolnet penziski<br />

sta` od 33 godini (ma`) odnosno 28 godini (`ena), pravoto na starosna<br />

penzija mo`at da ostvarat i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno<br />

35 godini (`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna do<br />

1 septemvri 2007 godina."<br />

Sporeduvaj}i ja sodr`inata na osporenite odredbi i nivnoto<br />

ozna~uvawe so brojot na slu`benite glasila vo podnesenata inicijativa<br />

i dopolnuvawe na inicijativata so aktuelnata sodr`ina i ozna~uvawe<br />

na osporenite odredbi, proizleguva deka vo navedenite podnesoci<br />

ne e sodr`ano pravilno sodr`insko i numeri~ko ozna~uvawe na<br />

osporenite odredbi. Na ovoj nedostatok im be{e uka`ano na podnositelite<br />

na inicijativata vo napravenite konsultativni razgovori, no<br />

istiot ne be{e odstranet.<br />

107


Ottamu, faktot {to osporenite odredbi pred i po podnesuvaweto<br />

na inicijativata pretrpele izmeni i dopolnuvawa, koi ne se<br />

opfateni so inicijativata, pretstavuva okolnost {to e od su{tinsko<br />

zna~ewe za identifikacija na odredbite {to treba da bidat predmet<br />

na ocena pred Ustavniot sud, koja spored Sudot e nedostatok na procesna<br />

pretpostavka za natamo{no postapuvawe po inicijativata, soglasno<br />

~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Sudot.<br />

5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />

ova re{enie.<br />

6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od sudijata d-r Trendafil<br />

Ivanovski, koj go zamenuva pretsedatelot na Sudot, i sudiite:<br />

Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r<br />

Bajram Polo`ani i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />

108


9. U. br. 208/2006 (27. 12. 2006)<br />

Osporen akt<br />

Odluka za donesuvawe Detalen urbanisti~ki plan za "Vlae 1<br />

UM 5.2." br. 07-5042/2 od 16. 10. 2006 godina, donesena od Sovetot na<br />

op{tina Karpo{, "Slu`ben glasnik na op{tina Karpo{," br. 12 od 18.<br />

10. 2006 godina.<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

Spored navodite vo inicijativata osporenata odluka ne bila vo<br />

soglasnost so ~l. 17 st. 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe<br />

("SV RM," br. 51/2005), od pri~ina {to Sovetot na op{tina<br />

Karpo{, i pokraj toa {to i vo Statutot na op{tinata bilo predvideno<br />

formirawe na particitativno telo, kako {to bara Zakonot vo<br />

navedeniot ~len, Sovetot na op{tina Karpo{ sî u{te ne formiral<br />

takvo telo, so {to na gra|anite im bilo onevozmo`eno da gi prensuvaat<br />

svoite stavovi, predlozi i mislewa pred ~lenovite na Sovetot na<br />

op{tinata, koi donesuvale odluka za usvojuvawe na detaln urbanisti~ki<br />

plan.<br />

Pri donesuvawe na osporenata odluka, spored podnositelot na<br />

inicijativata, ne bil po~ituvan nitu ~l. 24 st. 8 od Zakonot za prostorno<br />

i urbanisti~ko planirawe, bidej}i stru~nata komisija nitu<br />

edno lice koe podnelo anketen list pismeno ne go izvestila za prifa-<br />

}awe, odnosno neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.<br />

Pri donesuvawe na osporenata odluka ne bil po~ituvan nitu ~l.<br />

24 st. 9 od Zakonot, od pri~ina {to i pokraj toa {to nacrtot na planot<br />

so prifatenite zabele{ki od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni,<br />

gradona~alnikot na op{tinata ne sprovel povtorno javna prezentacija<br />

i javna anketa, so {to na gra|anite im bila skratena mo`nosta<br />

i pravoto da gi dadat svoite zbele{ki i predlozi na zna~ajno, spored<br />

podnositelot na inicijativata, izmenet predlog na Detalniot urbanisti~ki<br />

plan.<br />

Podnositelot na inicijativata, isto taka, naveduva deka osporenata<br />

odluka ne bila vo soglasnost so ~l. 44 st. 5 od Pravilnikot za<br />

standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe.<br />

Poradi navedenite pri~ini se predlaga Sudot da povede postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka i<br />

109


istovremeno da donese re{enie za izrekuvawe na vremena merka so koi<br />

}e se zabrani primenata na Odlukata.<br />

Fakti~ka sostojba<br />

Postapkata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za lokalitetot<br />

Vlae 1-UM 5.2 (severen del sprema bul. Ilindenska) e<br />

povedena vo 2002 godina. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ -<br />

Skopje podnel barawe do glavniot arhitekt na grad Skopje pod broj 08-<br />

1716/1 od 9. 12. 2002 godina za poveduvawe inicijativa za donesuvawe na<br />

Detalen urbanisti~ki plan za lokalitetot Vlae 1 (severen del kon<br />

bul. Ilindenska) kade soglasno Generalniot plan na grad Skopje se<br />

predviduva domuvawe.<br />

Glavniot ahitekt na grad Skopje so Izvestie broj 18-A-3306/1<br />

od 17. 01. 2003 godina go izvestil sovetnikot za urbanizam na gradona-<br />

~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje, deka baraweto za poveduvawe<br />

postapkata za izmenuvawe i dopolnuvawe na Detalniot urbanisti~ki<br />

plan za n. Vlae 1 UM 5.2 (severen del sprema bul. Ilindenska) e potrebno<br />

istoto da se dopolni so granica na urbaniot opfat po katastarski<br />

parceli ili soobra}ajnici.<br />

Institutot za urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA<br />

izgotvil Nacrt-plan za detalen urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2<br />

(severen del kon Bul. Ilindenska), od mesec noemvri 2004 godina.<br />

Glavniot arhitekt na grad Skopje dal stru~no mislewe na<br />

Nacrt - planot za detalen urbanisti~ki plan pod broj 18-A-139/1 od 17.<br />

02. 2005 godina.<br />

Ministerstvoto za transport i vrski dadlo stru~no mislewe na<br />

Nacrt - planot pod br. 13-3294 od 14. 04. 2005 godina.<br />

Sovetot na op{tinata Karpo{ - Skopje vo mesec septemvri<br />

2005 godina donel Nacrt - odluka za donesuvawe na detalen urbanisti~ki<br />

plan.<br />

Sovetot na op{tinata Karpo{ - Skopje donel Zaklu~ok pod br.<br />

08-1880/3 od 5. 09. 2005 godina so koj e utvrden tekstot na Nacrt - odlukata<br />

za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan.<br />

Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje donel Odluka<br />

br. 08-4094/1 od 21. 11. 2005 godina za organizirawe Javna prezentacija<br />

i Javna anketa po Nacrtot na odlukata za donesuvawe na detalen urbanisti~ki<br />

plan. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje so pismo<br />

br. 08-4094/2 od 22. 11. 2005 godina dostavil barawe do redakcijata<br />

na vesnikot "Dnevnik" za objavuvawe tekst na soop{tenie za organizirawe<br />

javna prezentacija i javna anketa po Nacrt - odlukata za donesuvawe<br />

na detalen urbanisti~ki plan.<br />

Soop{tenieto za organiziraweto na javnata prezentacija i javnata<br />

anketa e objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na 24. 11. 2005 godina.<br />

110


Celokupniot materijal za sproveduvawe na javnata anketa (tekstualen<br />

del na Odlukata, grafi~ki prilog, anketni listovi i soop-<br />

{tenija za organizirawe na javnata anketa), e dostaven od gradona-<br />

~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje do mesnata zaednica Vlae-1 so<br />

pismo br. 08-4094/3 od 24. 11. 2005 godina. Javnata anketa traewe od 24.<br />

11. 2005 godina do 10. 12. 2005 godina.<br />

So pismo na gradona~alnikot pod br. 08-3905/4, 08-4093/4 i 4094/<br />

4 od 24. 11. 2005 godina izvesteni se komunalnite i javnite pretprijatija<br />

JP Vodovod i kanalizacija, AD Elektrostopanstvo na Makedonija,<br />

AD Telekomunikacii i AD Toplifikacija za denot na odr`uvaweto<br />

na stru~nata konsultacija po Nacrt - odlukata za donesuvawe na detalen<br />

urbanisti~ki plan. Organizirana e stru~na konsultacija po Nacrt<br />

- odlukata za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan vo op{tinata<br />

Karpo{ - Skopje na 30. 11. 2005 godina i e sostaven Zapisnik pod broj<br />

08 -1880/4 od 1. 12. 2005 godina.<br />

Za vreme na javnata prezentacija i javnata anketa po Nacrt -<br />

odlukata dostaveni se 53 pismeni zabele{ki na anketni listovi, za<br />

{to od mesnata zaednica Vlae-1 e sostaven i Zapisnik od 10. 12. 2005<br />

godina.<br />

Mesnata zaednica Vlae-1 celokupniot materija od javnata prezentacija<br />

i javnata nketa go dostavil do gradona~alnikot na op{tinata<br />

Karpo{ - Skopje so pismo br. 03-31 od 11. 12. 2005 godina.<br />

Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje so Odluka broj<br />

08-1091/1 od 27. 02. 2006 godina povtorn organizira javna prezentacija i<br />

javna anketa po Nacrt - odlukata za donesuvawe na detalen urbanisti-<br />

~ki plan, bidej}i se prifateni pove}e od zabele{kite na anketnite<br />

listovi, so {to Nacrt - planot pretrpe zna~ajni promeni.<br />

Vrz osnova na Odlukata za povtorno organizirawe na javna prezentacija<br />

i javna anketa, izgotveno e Soop{tenie za povtorno organizirawe<br />

na javna prezentacija i javna anketa. Soop{tenieto e dostaveno<br />

na objavuvawe do redakcijata na vesnikot "Dnevnik" so pismo br. 08-<br />

1091/2 od 27. 02. 2006 godina, koe e objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na<br />

28. 02. 2006 godina. Vrz osnova na ovaa odluka e izgotven Nacrt - plan<br />

vo mesec fevruari 2006 godina od Institutot za urbanizam, soobra}aj<br />

i ekologija IN-PUMA.<br />

So pismo na gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje<br />

br. 08-1091/3 od 28. 02. 2006 godina celokupniiot materijal za povtornata<br />

javna prezentacija i javna anketa (tekstualen del na Odlukata,<br />

grafi~ki prilog, anketni listovi i soop{tenija), go dostavi do mesnata<br />

zaednica Vlae-1. Rokot za davawe na zabele{ki po Odlukata za<br />

povtorno organizirawe na javna prezentacija i javna anketa, trae{e od<br />

28. 02. 2006 godina do 20. 03. 2006 godina. Za vreme na traeweto na javnata<br />

prezentacija i javnata anketa dostaveni se 7 pismeni zabele{ki,<br />

koi se konstatirani na zapisnik od mesnata zaednica Vlae-1 od 20. 03.<br />

2006 godina.<br />

111


Po zavr{uvaweto na povtornata javna prezentacija i javna<br />

anketa, mesnata zaednica Vlae-1 so pismo br. 03-21 od 21. 03. 2006 godina<br />

celokupniot materijal go dostavi do gradona~alnikot na op{tinata<br />

Karpo{ - Skopje.<br />

Nacrt detalniot urbanisti~ki plan e razgledan od Komisijata<br />

za urbanisti~ko planirawe na Sovetot na op{tinata Karpo{ - Skopje<br />

na sednica odr`ana na 26. 04. 2006 godina i e sostaven Zapisnik broj<br />

13-2224/1 od 26. 04. 2006 godina.<br />

Po sprovedenata javna prezentacija i javna anketa izgotven e<br />

Izve{taj od Komisija potpi{an i od gradona~alnikot na op{tinata<br />

Karpo{ - Skopje pod broj 08-1091/4 od 28. 04. 2006 godina. Gradona~alnikot<br />

na op{tinata Karpo{ dal Izvestuvawe po izve{tajot za sprovedenata<br />

javna prezentacija i javna anketa pod broj 08-1091/5 od 28. 07.<br />

2006 godina. Sovetot na op{tinata Karpo{ - Skopje vo mesec juli 2006<br />

godina donel Odluka za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za<br />

Vlae-1 UM 5.2.<br />

Ministerstvoto za transport i vrski dalo Soglasnost na Predlgot<br />

na detalniot urbanisti~ki plan pod broj 18-14415 od 18. 08. 2006<br />

godina. Sektorot za planirawe i ureduvawe na prostorot na grad Skopje<br />

dal Mislewe po predlog detalniot urbanisti~ki plan pod broj 13-<br />

2041/1 od 4. 09. 2006 godina.<br />

Komisijata za urbanisti~ko planirawe na Sovetot na op{tinata<br />

Karpo{ - Skopje dal Mislewe po predlog odlukata za detalniot<br />

urbanisti~ki plan, za {to e sostaven i Zapisnik br. 13-4531/3 od 25. 09.<br />

2006 godina.<br />

112<br />

Pravno mislewe<br />

Spored ~l. 8 st. 1 al. 10 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto<br />

na `ivotnata sredina i na prirodata se utvrdeni kako edni<br />

od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />

Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto<br />

planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto<br />

i postapkata za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite<br />

i sledeweto na realizacijata na planovite, nadzorot i drugi pra{awa<br />

od oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe se uredeni so<br />

Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("SV RM" br. 51/<br />

2005). Vo Glava VI "Preodni i zavr{ni odredbi" na ovoj zakon, vo ~l.<br />

80 e utvrdeno deka postapkata za donesuvawe na urbanisti~kite planovi<br />

zapo~nata pred denot na primenata na ovoj zakon (1. 07. 2005 godina)<br />

}e prodol`i spored odredbata na zakonot koj bil vo sila na denot na<br />

negovoto otpo~nuvawe, dokolku urbanisti~kiot plan ja pominal fazata<br />

na stru~na rasprava ili fazata na javna anketa i javna prezentacija.


So ogled na toa {to vo prethodna postapka utvrdivme deka<br />

urbanisti~kiot plan sî u{te ne ja pominal fazata na javna anketa i<br />

javna prezentacija, soglasno ~l. 8 od Zakonot, analizata na pravnata i<br />

fakti~kata sostojba vo vrska so postapkata za donesuvawe na osporenata<br />

odluka se vr{i vo odnos na noviot Zakon koj e vo primena od 1. 07.<br />

2005 godina.<br />

So ~l. 7 od ovoj Zakon se utvrdeni vidovite planovi koi se donesuvaat<br />

vo zavisnost od prostorot koj e predmet na planirawe, i toa:<br />

prostorni planovi vo koi spa|a prostoren plan na Republika Makedonija<br />

i urbanisti~ki planovi vo koi spa|aat generalen urbanisti~ki<br />

plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki<br />

plan nadvor od naseleno mesto.<br />

So ~l. 17 st. 5 od Zakonot se utvrduva deka za obezbeduvawe na<br />

stru~nost i javnot vo procesot na prostornoto i urbanisti~ko planirawe<br />

sovetot na op{tinata i Sovetot na gradot Skopje formira participativno<br />

telo koe gi prenesuva stavovite, mislewata i potrebite<br />

na gra|anite i pravnite lica, gi sledi sostojbite vo planiraweto preku<br />

davawe inicijativi, nasoki i sugestii za izgotvuvawe na planski<br />

re{enija za soodvetnata op{tina i gradot Skopje. Particitativnoto<br />

telo se sostoi od pretstavnici od sovetot, stru~no lice od op{tinskata<br />

administracija, istaknati stru~ni lica od oblasta na urbanisti~koto<br />

planirawe, pretstavnici od zdru`enija na gra|ani i gra|ani<br />

od podra~jeto na op{tinata. Brojot na pretstavnicite se utvrduva so<br />

statutot na op{tinata i Statutot na gradot Skopje i ne mo`e da bide<br />

pogolem od deset ~lena.<br />

Vo ~l. 22 st. 1 na ovoj zakon se utvrduva deka planovite od ~l. 7<br />

na ovoj zakon se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na plan<br />

i predlog na plan.<br />

Spored ~l. 24 st. 1 na ovoj zakon, po nacrtot na detalniot urbanisti~ki<br />

plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan nadvor<br />

od naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija i javna<br />

anketa. Spored st. 2 na istiot ~len, organiziraweto na javnata prezentacija<br />

i javnata anketa po planovite od st. 1 na ovoj ~len, go vr{i gradona~alnikot<br />

na op{tinata po utvrduvawe na nacrtot na planot od<br />

strana na sovetot. Za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa se<br />

izrabotuva izve{taj (st. 3). Spored st. 4 na ovoj ~len od Zakonot, javnata<br />

prezentacija i javnata anketa od st. 1 na ovoj ~len se sproveduva so<br />

izlagawe na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot na mesnata samouprava.<br />

Javnata anketa trae najmalku 15 rabotni dena, vo koj rok<br />

zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra~je<br />

opfateno so planot mo`at da dostavat zabele{ki, predlozi i mislewa<br />

na anketni listovi. Vo st. 5 na ovoj ~len, se predviduva deka javnata<br />

prezentacija e stru~no prezentirawe na planot i se organizira vo prostorii<br />

i vreme {to }e go opredeli gradona~alnikot na op{tinata.<br />

113


Soglasno ~l. 24 st. 6, pak, od ovoj Zakon, izve{taj od javnata<br />

anketa so obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite zabele{ki<br />

za planovite od st. 1 na ovoj ~len izrabotuva stru~na komisija formirana<br />

od gradona~alnikot na op{tinata koja e sostavena od tri ~lena i<br />

toa: nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice od op{tinskata<br />

administracija nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat nau-<br />

~en i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe.<br />

Spored ~l. 24 st. 7 od Zakonot, izve{tajot od st. 6 na ovoj ~len e<br />

sostaven del na odlukata za donesuvawe na predlogot na planot.<br />

Soglasno ~l. 24 st. 8 od istiot Zakon, vrz osnova na izve{tajot,<br />

komisijata od st. 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go izvesti sekoe<br />

lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe ili neprifa}awe<br />

na negovite zbele{ki ili predlozi.<br />

Spored st. 9 na ~l. 24 od Zakonot, dokolku komisijata od stavot<br />

6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot so prifatenite zabele{ki<br />

od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni (promena na granicata na<br />

urbanisti~kiot opfat, promeni na regulacionite linii, promeni na<br />

namenata na zemji{teto i promena vo pogolem obem na drugi parametri<br />

utvrdeni vo planot), gradona~alnikot na op{tinata za nacrt na<br />

planot so vgradeni zabele{ki vo planot povtorno sproveduva javna<br />

prezentacija i javna anketa.<br />

Spored st. 10 na ~l. 24 od Zakonot, vremeto i mestoto kade {to<br />

}e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija i javnata<br />

anketa, zadol`itelno se objavuva so soop{tenie vo javnite glasila.<br />

Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite, mestopolo`bata<br />

i povr{inata na opfatot na planot, kako i obrazlo`enija na planskite<br />

re{enija.<br />

Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot<br />

vo funkcija na obezbeduvawe na ureduvaweto i humanizacijata na<br />

prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na<br />

prirodata kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika<br />

Makedonija, utvrdil precizna regulativa vo vrska so planiraweto na<br />

prostorot, to~no opredeluvaj}i gi planovite za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe, nivnata sodr`ina i postapkata za nivno donesuvawe.<br />

Imaj}i ja predvid navedenata zakonska regulativa, kako i uvidot<br />

i analizata na dostavenata dokumentacija za donesuvawe na Odlukata<br />

za donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2 -<br />

op{tina Karpo{, smetame deka op{tinata Karpo{ kako nadle`en<br />

organ za donesuvawe na navedenata odluka, vo eden del gi sprovela zakonski<br />

opredelenite dejstvija vo postapkata za donesuvawe na istata, i<br />

toa:<br />

Nacrt - detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 - UM 5.2. e izraboten<br />

od Instituot za urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA so<br />

teh. br. 239/2003 od mesec noemvri 2004 godina.<br />

114


Soglasno ~l. 21 st. 2 od Zakonot, stru~no mislewe na Nacrt -<br />

planot ima dadeno Ministerstvoto za transport i vrski.<br />

Sovetot na op{tina Karpo{ donel Zaklu~ok br. 08-1880/3 od 5.<br />

09. 2005 godina so koj e utvrden tekstot na Nacrt - odlukata za donesuvawe<br />

na Detalniot urbanisti~ki plan.<br />

Na 21. 11. 2005 godina gradona~alnikot na op{tina Karpo{ donel<br />

Odluka za organizirawe na javna prezentacija i javna anketa po nacrt<br />

planot koja bila javno objavena vo vesnikot "Dnevnik" na 24. 11.<br />

2005 godina.<br />

Javnata anketa i javnata prezentacija traele od 24. 11. 2005 do<br />

10. 12. 2005 godina i vo toj period bile dostaveni 53 pismeni zabele-<br />

{ki od anketni listovi, po koi zbele{ki bile napraveni zna~ajni<br />

promeni vo Nacrt - planot, poradi {to gradona~alnikot na op{tina<br />

Karpo{ so Odluka br. 08-1091/1 od 27. 02. 2006 godina povtorno organizira<br />

javna anketa i javna prezentacija po izmenetiot Nacrt - plan<br />

izraboten od IN-PUMA vo mesec fevruari 2006 godina. Soop{tenieto<br />

za povtorno organizirawe na javna prezentacija i javna anketa<br />

bilo objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na 28. 02. 2006 godina. Javnata<br />

prezentacija i javnata anketa bile odr`ani vo periodot od 28. 02. do<br />

20. 03. 2006 godina i koga bile dostaveni 7 pismeni zabele{ki.<br />

Soglasno ~l. 24 st. 6 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe, stru~na komisija gi razgledala anketnite listovi i daden<br />

e izve{taj vo koj oddelno se ima proizneseno po odnos na podnesenite 7<br />

anketni listovi, odnosno decidno e navedeno vo koj del od istite se<br />

prifa}aat odredeni zabele{ki, a vo koj ne. Me|u niv, toj reden broj 3 e<br />

anketniot list na podnositelot na inicijativata \or|i Mitevski koj<br />

delumno e prifaten.<br />

Po zavr{uvaweto na povtornata javna prezentacija i javna<br />

anketa, Mesnata zaednica Vlae 1, celokupniot materijal go dostavila<br />

do Gradona~alnikot na op{tina Karpo{, i po koe e izgotven izve{taj<br />

od Komisijata. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ dal izvestuvawe<br />

po Izve{tajot za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa.<br />

Sovetot na op{tina Karpo{ vo mesec juli 2006 godina donel Odluka<br />

za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan Vlae 1 UM 5.2.<br />

Soglasno ~l. 25 st. 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe Ministerstvoto za transport i vrski dalo Soglasnost na<br />

Predlogot na Detalniot urbanisti~ki plan pod br. 18-14415 od 18. 08.<br />

2006 godina, a Sektorot za planirawe i ureduvawe na prostorot na<br />

grad Skopje dal Mislewe po Predlog detalniot urbanisti~ki plan pod<br />

br. 13-2041/1 od 4. 09. 2006 godina.<br />

Me|utoa, od celokupnata dokumentacija {to vo tekot na prethodnata<br />

postapka be{e pribavena od strana na Sudot, se konstatira<br />

deka pri donesuvawe na sega osporenata odluka, odnosno vo postapkata<br />

za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za "Vlae 1 - urban modul<br />

5.2" - op{tina Karpo{ - Skopje, ne e dokraj ispo~ituvana zakons-<br />

115


kata regulativa. Imeno, vo konkretniov slu~aj vidno od prilo`enite<br />

dokazi ne prozileguva deka e postapeno vo smisla na ~l. 24 st. 8 od Zakonot<br />

za prostorno i urbanisti~ko planirawe, od pri~ina {to stru-<br />

~nata komisija ne ja ispolnila zakonskata obvrska pismeno da go izvesti<br />

sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa-<br />

}awe odnosno neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.<br />

Ottuka, spored na{e mislewe, osnovano mo`e da se dovede pod<br />

somnenie soglasnosta na osporenata odluka so ~l. 24 st. 8 od Zakonot,<br />

na {to osnovano se uka`uva vo podnesenata inicijativa.<br />

2. [to se odnesuva do navodite vo inicijativata deka Sovetot<br />

na op{tina Karpo{ ne go formiral paricipativnoto telo kako {to<br />

predviduva ~l. 17 st. 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />

kako i toa deka osporenata odluka ne bila soglasna so Pravilnikot<br />

za standardi i nomrativi za ureduvawe na prostorot, smetame deka<br />

Sudot ne e nadle`en za primenata na zakonite i za ocenuvawe na soglasnosta<br />

na osporenata odluka so navedeniot pravilnik, poradi slednoto:<br />

Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za<br />

soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot<br />

i zakonite.<br />

Imaj}i ja predvid ovaa odredba od Ustavot, smetame deka Ustavniot<br />

sud ne e nadle`en za primenata na zakonite, nitu pak da odlu-<br />

~uva za me|usebnata soglasnost na propisite od ist praven rang.<br />

Soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en<br />

da odlu~uva po baraweto.<br />

Imaj}i go vo vid faktot deka so inicijativata podnositelot na<br />

inicijativata naveduva deka Sovetot na op{tina Karpo{ ne postapuval<br />

po ~l. 17 st. 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />

ne formiral participativno telo, kako {to predviduva ovoj<br />

~len od Zakonot, kako i toa deka osporenata odluka e od ist praven<br />

rang so navedeniot pravilnik i imaat karakter na propisi i podzakonski<br />

akti so ista pravna sila, smetame deka se ispolneti uslovite inicijativata<br />

vo ovoj del da se otfrli.<br />

3. Smetame za potrebno da uka`eme deka navodot istaknat vo<br />

inicijativata deka osporenata odluka ne bila vo soglasnost so ~l. 24<br />

st. 9 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, ne e osnovan.<br />

Ova od pri~ina {to od prilo`enata pismena dokumentacija nesporno<br />

proizleguva deka sproveduvaweto na povtorna javna anketa i javna prezentacija<br />

e ostavena na procenka na stru~nata komisija, a dotolku pove}e<br />

{to i po istata ocenile deka edna{ izlo`eniot nacrt - plan pretrpel<br />

zna~ajni promeni i poradi {to gradona~alnikot na op{tinata<br />

za nacrtot na planot se vgradeni zabele{ki vi planot povtorno spro-<br />

116


vel javna prezentacija i javna anketa, po koja vsu{nost e donesena i<br />

sega osporenata odluka.<br />

Vrz osnova na iznesenoto p r e d l a g a m e:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />

i odlu~uvawe,<br />

2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />

na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za<br />

"Vlae 1 urban modul 5.2" br. 07-5042/2 od 16. 10. 2006 godina, donesena<br />

od Sovetot na op{tina Karpo{, objavena vo "Slu`ben glasnik na op{-<br />

tina Karpo{," br. br. 12 od 18. 10. 2006 godina.<br />

3. Sudot da ja otfrli inicijativata vo delot za poveduvawe<br />

postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata<br />

odluka po odnos na ~l. 17 st. 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe i za soglasnosta na osporenata odluka so Pravilnikot za<br />

standardi i normativi za planirawe na prostorot ("SV RM," br. 2/2002<br />

i 50/2003).<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 27 i 71 od Delovnikot<br />

na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na<br />

Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 27 dekemvri<br />

2006 godina, donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />

na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za<br />

"Vlae 1 urban modul 5.2" br. 07-5042/2 od 16 oktomvri 2006 godina, donesena<br />

od Sovetot na op{tina Karpo{, objavena vo "Slu`ben glasnik<br />

na op{tina Karpo{," br. 12 od 18 oktomvri 2006 godina.<br />

2. SE OTFRLA inicijativata vo delot za poveduvawe postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka po<br />

odnos na ~len 17 stav 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe<br />

i za soglasnosta na osporenata odluka so Pravilnikot za standardi<br />

i normativi za planirawe na prostorot ("Slu`ben vesnik na<br />

Republika Makedonija," br. 2/2002 i 50/2003).<br />

3. SE ZAPIRA izvr{uvaweto na poedine~nite akti i dejstvija<br />

prezemeni vrz osnova na odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ova re-<br />

{enie.<br />

4. \or|i Mitevski od Skopje na Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />

mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta i zakonitosta na odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ova<br />

re{enie.<br />

Spored navodite vo inicijativata osporenata odluka ne bila vo<br />

soglasnost so ~len 17 stav 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

117


planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 51/2005),<br />

od pri~ina {to i pokraj toa {to i vo Statutot na op{tinata bilo predvideno<br />

formirawe na particitativno telo, kako {to bara Zakonot<br />

vo navedeniot ~len, Sovetot na op{tina Karpo{ sé u{te ne go formiral<br />

toa telo, so {to na gra|anite im bilo onevozmo`eno da gi<br />

prensuvaat svoite stavovi, predlozi i mislewa pred ~lenovite na<br />

Sovetot na op{tinata, koi donesuvale odluka za usvojuvawe na detalen<br />

urbanisti~ki plan.<br />

Spored podnositelot na inicijativata pri donesuvawe na osporenata<br />

odluka ne bil po~ituvan nitu ~lenot 24 stav 8 od Zakonot za<br />

prostorno i urbanisti~ko planirawe, bidej}i stru~nata komisija nitu<br />

edno lice koe podnelo anketen list pismeno ne go izvestila za prifa-<br />

}awe, odnosno neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.<br />

Pri donesuvawe na osporenata odluka ne bil po~ituvan nitu<br />

~lenot 24 stav 9 od Zakonot, od pri~ina {to spored inicijativata i<br />

pokraj toa {to nacrtot na planot so prifatenite zabele{ki od javnata<br />

anketa pretrpel zna~ajni promeni, gradona~alnikot na op{tinata<br />

ne sprovel povtorno javna prezentacija i javna anketa, so {to na<br />

gra|anite im bila skratena mo`nosta i pravoto da gi dadat svoite zbele{ki<br />

i predlozi, spored podnositelot na inicijativata, na zna~ajno<br />

izmenet predlog na detalniot urbanisti~ki plan.<br />

Podnositelot na inicijativata, isto taka, naveduva deka osporenata<br />

odluka ne bila vo soglasnost so ~len 44 stav 5 od Pravilnikot<br />

za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe.<br />

Poradi navedenite pri~ini se predlaga Sudot da povede postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka<br />

i istovremeno da donese re{enie za izrekuvawe na vremena merka so<br />

koi }e se zabrani primenata na Odlukata.<br />

5. Sudot na sednicata utvrdi deka Odlukata za donesuvawe na<br />

Detalen urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2. Op{tina Karpo{-Skopje<br />

br. 07-5042/2 od 16 oktomvri 2006 godina, donesena od Sovetot na op{-<br />

tina Karpo{ sodr`i 9 (devet) ~lena. Spored ~len 1 od odlukata so<br />

ovaa odluka se donesuva Detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2<br />

Op{tina Karpo{ - Skopje.<br />

Detalniot urbanisti~ki plan e izraboten spored odredbite za<br />

sproveduvawe na Generalniot urbanisti~ki plan na grad Skopje, Zakonot<br />

za prostorno i urbanisti~ko planirawe, barawata vo Programata<br />

za sodr`inata na planot, Pravilnikot za standardi i normativi<br />

za ureduvawe na prostorot i Pravilnikot za pobliska sodr`ina i<br />

na~inot na grafi~ka obrabotka na planovite i za na~inot i postapkata<br />

za donesuvawe na urbanisti~ki planovi.<br />

Spored ~len 2 od ovaa odluka prostorot za koj se donesuva Detalniot<br />

urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2 op{tina Karpo{ - Skopje,<br />

e so povr{ina na urbaniot opfat od P = 2,15 ha.<br />

Ovoj lokalitet e definiran so slednite granici:<br />

118


- na Jug - granicata odi po osovinata na ul. "Franc Pre{ern" i<br />

po ju`nite ivici na KP 74,25 i 74,29.<br />

- na Istok - granicata odi po kejot na rekata Vardar.<br />

- na Sever - granicata odi po osovinata na predvideniot Bul.<br />

"Ilinden" i<br />

- na Zapad - granicata odi po osovinata na ul. "Proleterska."<br />

Vo ~len 3 se predviduva donesuvaweto na Detalniot urbanisti~ki<br />

plan za lokalitet Vlae 1 UM 5.2 op{tina Karpo{ - Skopje, e<br />

izgotven vo dve fazi:<br />

- dokumentaciona osnova za urban opfat od 2,15 ha, i<br />

- planiran razvoj za urban opfat od 2,15 ha.<br />

Podra~jeto na opfatot pretstavuva eden urban modul i vo istiot<br />

se definirani 27 urbanisti~ki parceli.<br />

Vo ramkite na ovoj lokalitet predvideni se nameni, soglasno so<br />

namenite na Generalniot urbanisti~ki plan na grad Skopje od 2002<br />

godina.<br />

Vo ramkite na planot se predvideni slednite nameni:<br />

SK - semejni ku}i - domuvawe<br />

ZZ - za{titno zelenilo<br />

Maksimalnata visina na objektite (visina do goren venec) se<br />

opredeluva od nivoto na trotoar, odnosno soobra}ajnicata ili pristapna<br />

pateka i istata iznesuva N mah. 8,80 m. a na ve}e izgradenite postojni<br />

semejni ku}i se zadr`uva N mah 10.20 m.<br />

So Planot se odredeni:<br />

- oblik i golemina na grade`na parcela (m 2 );<br />

- regulaciona linija;<br />

- grade`na linija koja go definira prostorot vo koj mo`e da se<br />

gradi;<br />

- maksimalna povr{ina za gradba vo koja mo`e da se razvie<br />

osnovata na objektot (m 2 );<br />

- procent na izgradenost (%);<br />

- maksimalna razviena povr{ina na objekt (m 2 );<br />

- koeficient na iskoristenost (K);<br />

-namena na objektot;<br />

- maksimalna visina na objektot (do zavr{niot venec) od nivo<br />

na trotoar, soobra}ajnica ili pristapna pateka;<br />

- parkirawe-gara`irawe na vozilata vo ramkite na parcelite.<br />

Spored ~len 4 od odlukata Detalniot urbanisti~ki plan sodr`i:<br />

planiran razvoj so grafi~ki del, a spored ~len 5 od ovaa odluka<br />

sostaven del na ovaa odluka se i tekstualniot del, grafi~kiot prikaz<br />

na planskite re{enija i bilansnite pokazateli za planskiot opfat.<br />

Vo ~len 6 se predvideni Detalniot urbanisti~ki plan se zaveruva<br />

so pe~at na Sovetot na op{tinata Karpo{ i potpis na pretsedatelot<br />

na Sovetot na op{tinata.<br />

119


Spored ~len 7 od Odlukata Sovetot na op{tinata, vo rok od 30<br />

dena od zavr{uvaweto na celosnata zakonska postpaka za donesuvawe<br />

na Detalniot urbanisti~ki plan, }e obezbedi kompletna dokumentacija<br />

za realizacija na Planot.<br />

Spored ~len 8 od Odlukata Detalniot urbanisti~ki plan so<br />

site negovi delovi se ~uva vo Sektorot za urbanizam - Oddelenie za<br />

prostorno i urbanisti~ko planirawe na op{tinata.<br />

Spored ~len 9 ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot<br />

na objavuvaweto vo „Slu`ben glasnik na op{tina Karpo{“.<br />

6. Vo tekot na prethodnata postapka, Sudot utvrdi deka Postapkata<br />

za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za lokalitetot<br />

Vlae 1 - UM 5.2 (severen del sprema bul. Ilindenska) e pokrenata vo<br />

2002 godina. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{-Skopje podnel barawe<br />

do glavniot arhitekt na grad Skopje pod broj 08-1716/1 od 9 dekemvri<br />

2002 godina za podnesuvawe inicijativa za donesuvawe na Detalen<br />

urbanisti~ki plan za lokalitetot Vlae 1 (severen del sprema bul.<br />

Ilindenska) kade soglasno Generalniot plan na grad Skopje se predviduva<br />

domuvawe.<br />

Glavniot ahitekt na grad Skopje so Izvestie broj 18-A-3306/1<br />

od 17 januari 2003 godina go izvestil Sovetnikot za urbanizam na gradona~alnikot<br />

na op{tinata Karpo{-Skopje, deka baraweto za poveduvawe<br />

postapka za izmenuvawe i dopolnuvawe na Detalniot urbanisti~ki<br />

plan za n. Vlae 1 UM 5.2 (severen del sprema Bul. Ilindenska)<br />

e potrebno istoto da se dopolni so granica na urbaniot opfat po katastarski<br />

parceli ili soobra}ajnici.<br />

Institutot za urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA<br />

izgotvil Nacrt-plan za detalen urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2<br />

(severen del sprema Bul. Ilindenska), od mesec noemvri 2004 godina.<br />

Glavniot arhitekt na grad Skopje dal stru~no mislewe na<br />

Nacrt - planot za detalen urbanisti~ki plan pod broj 18-A-139/1 od 17<br />

fevruari 2005 godina.<br />

Ministerstvoto za transport i vrski dal stru~no mislewe na<br />

Nacrt - planot pod broj 13-3294 od 14 april 2005 godina.<br />

Sovetot na op{tinata Karpo{-Skopje vo septemvri 2005 godina<br />

donel Nacrt - odluka za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan.<br />

Sovetot na op{tinata Karpo{-Skopje donel Zaklu~ok pod broj<br />

08-1880/3 od 5 septemvri 2005 godina so koj e utvrden tekstot na Nacrtodlukata<br />

za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan.<br />

Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{-Skopje donel Odluka<br />

broj 08-4094/1 od 21 noemvri 2005 godina za organizirawe na javna prezentacija<br />

i javna anketa po Nacrtot na odlukata za donesuvawe na detalen<br />

urbanisti~ki plan. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{-Skopje<br />

so pismo broj 08-4094/2 od 22 noemvri 2005 godina dostavil barawe<br />

do redakcijata na vesnikot "Dnevnik" za objavuvawe na tekst na soop-<br />

120


{tenie za organizirawe javna prezentacija i javna anketa po Nacrtodlukata<br />

za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan.<br />

Soop{tenieto za organiziraweto na javnata prezentacija i javnata<br />

anketa e objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na 24 noemvri 2005<br />

godina.<br />

Celokupniot materijal za sproveduvawe na javnata anketa (tekstualen<br />

del na Odlukata, grafi~ki prilog, anketni listovi i soop-<br />

{tenija za organizirawe na javnata anketa), e dostaven od gradona~alnikot<br />

na op{tinata Karpo{-Skopje do mesnata zaednica Vlae-1 so<br />

pismo broj 08-4094/3 od 24 noemvri 2005 godina. Javnata anketa traela<br />

od 24 noemvri 2005 godina do 10 dekemvri 2005 godina.<br />

So pismo na gradona~alnikot pod broj 08-3905/4, 08-4093/4 i<br />

4094/4 od 24 noemvri 2005 godina izvesteni se komunalnite i javnite<br />

pretprijatija JP Vodovod i kanalizacija, AD Elektrostopanstvo na<br />

Makedonija, AD Telekomunikacii i AD Toplifikacija za denot na<br />

odr`uvaweto na stru~nata konsultacija po Nacrt-odlukata za donesuvawe<br />

na detalen urbanisti~ki plan. Organizirana e stru~na konsultacija<br />

po Nacrt-odlukata za donesuvawe na detalen urbanisti~ki<br />

plan vo op{tinata Karpo{-Skopje na 30 noemvri 2005 godina i e sostaven<br />

Zapisnik pod broj 08-1880/4 od 1 dekemvri 2005 godina.<br />

Za vreme na Javnata prezentacija i Javnata anketa po Nacrtodlukata<br />

dostaveni se 53 pismeni zabele{ki na anketni listovi, za<br />

{to od Mesnata zaednica Vlae-1 e sostaven i Zapisnik od 10 dekemvri<br />

2005 godina.<br />

Mesnata zaednica Vlae-1 celokupniot materijal od javnata prezentacija<br />

i javnata anketa go ima dostaveno do gradona~alnikot na<br />

op{tinata Karpo{-Skopje so pismo broj 03-31 od 11 dekemvri 2005<br />

godina.<br />

Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{-Skopje so odluka broj<br />

08-1091/1 od 27 fevruari 2006 godina povtorno organizira javna prezentacija<br />

i javna anketa po Nacrt-odlukata za donesuvawe na detalen<br />

urbanisti~ki plan, bidej}i se prifateni pove}e od zabele{kite na<br />

anketnite listovi, so {to Nacrt-planot pretrpe zna~ajni promeni.<br />

Vrz osnova na Odlukata za povtorno organizirawe na javna<br />

prezentacija i javna anketa, izgotveno e soop{tenie za povtorno organizirawe<br />

na javna prezentacija i javna anketa. Soop{tenieto e dostaveno<br />

na objavuvawe do redakcijata na vesnikot "Dnevnik" so pismo<br />

broj 08-1091/2 od 27 fevruari 2006 godina, koe e objaveno vo vesnikot<br />

"Dnevnik" na 28 fevruari 2006 godina. Vrz osnova na ovaa Odluka<br />

izgotven e Nacrt-plan vo mesec fevruari 2006 godina od Institutot za<br />

urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA.<br />

So pismo na gradona~alnikot na op{tinata Karpo{-Skopje br.<br />

08-1091/3 od 28 fevruari 2006 godina celokupniiot materijal za povtornata<br />

javna prezentacija i javna anketa (tekstualen del na Odlukata,<br />

grafi~ki prilog, anketni listovi i soop{tenija), go dostavi do mes-<br />

121


nata zaednica Vlae-1. Rokot za davawe na zabele{ki po Odlukata za<br />

povtorno organizirawe na javna prezentacija i javna anketa, trae{e od<br />

28 fevruari 2006 godina do 20 mart 2006 godina. Za vreme na traeweto<br />

na javnata prezentacija i javnata anketa dostaveni se 7 pismeni zabele{ki,<br />

koi se konstatirani na Zapisnik od mesnata zaednica Vlae-1 od<br />

20 mart 2006 godina.<br />

Po zavr{uvaweto na povtornata javna prezentacija i javna<br />

anketa, mesnata zaednica Vlae-1 so pismo broj 03-21 od 21 mart 2006 godina<br />

celokupniot materijal go dostavi do gradona~alnikot na op{tinata<br />

Karpo{-Skopje.<br />

Nacrt detalniot urbanisti~ki plan e razgledan od Komisijata<br />

za urbanisti~ko planirawe na Sovetot na op{tinata Karpo{-Skopje<br />

na sednica odr`ana na 26 april 2006 godina i e sostaven Zapisnik broj<br />

13-2224/1 od 26 april 2006 godina.<br />

Po sprovedenata javna prezentacija i javna anketa izgotven e<br />

Izve{taj od Komisija potpi{an i od gradona~alnikot na op{tinata<br />

Karpo{-Skopje pod broj 08-1091/4 od 28 april 2006 godina. Gradona-<br />

~alnikot na op{tinata Karpo{ dal Izvestuvawe po izve{tajot za<br />

sprovedenata javna prezentacija i javna anketa pod broj 08-1091/5 od 28<br />

juli 2006 godina. Sovetot na op{tinata Karpo{-Skopje vo mesec juli<br />

2006 godina donel Odluka za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan<br />

za Vlae-1 UM 5.2.<br />

Ministerstvoto za transport i vrski dalo Soglasnost na predlogot<br />

na detalniot urbanisti~ki plan pod broj 18-14415 od 18 avgust<br />

2006 godina. Sektorot za planirawe i ureduvawe na prostorot na grad<br />

Skopje dal Mislewe po predlog detalniot urbanisti~ki plan pod broj<br />

13-2041/1 od 4 septemvri 2006 godina.<br />

Komisijata za urbanisti~ko planirawe na Sovetot na op{tinata<br />

Karpo{ - Skopje dala Mislewe po predlog odlukata za detalniot<br />

urbanisti~ki plan, za {to e sostaven i Zapisnik broj 13-4531/3<br />

od 25 septemvri 2006 godina.<br />

7. Spored ~len 8 stav 1 alineja 10 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i<br />

unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata se utvrdeni kako<br />

edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />

Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti-<br />

~koto planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto<br />

i postapkata za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite<br />

i sledeweto na realizacijata na planovite, nadzorot i drugi pra-<br />

{awa od oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe se uredeni<br />

so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija," br. 51/2005). Vo Glava VI "Preodni i zavr{ni<br />

odredbi" na ovoj zakon, vo ~len 80 e utvrdeno deka postapkata za<br />

donesuvawe na urbanisti~kite planovi zapo~nata pred denot na pri-<br />

122


menata na ovoj zakon (1 juli 2005 godina) }e prodol`i spored odredbata<br />

na zakonot koj bil vo sila na denot na negovoto otpo~nuvawe,<br />

dokolku urbanisti~kiot plan ja pominal fazata na stru~na rasprava<br />

ili fazata na javna anketa i javna prezentacija.<br />

So ogled na toa{to vo prethodna postapka Sudot utvrdi deka<br />

urbanisti~kiot plan sé u{te ne ja pominal fazata na javna anketa i<br />

javna prezentacija, soglasno ~len 8 od Zakonot, analizata na pravnata<br />

i fakti~kata sostojba vo vrska so postapkata za donesuvawe na osporenata<br />

odluka se vr{i vo odnos na noviot Zakon koj e vo primena od 1<br />

juli 2005 godina.<br />

So ~len 7 od ovoj Zakon se utvrdeni vidovite planovi koi se<br />

donesuvaat vo zavisnost od prostorot koj e predmet na planirawe, i<br />

toa: prostorni planovi vo koi spa|a prostoren plan na Republika Makedonija<br />

i urbanisti~ki planovi vo koi spa|aat generalen urbanisti-<br />

~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i<br />

urbanisti~ki plan nadvor od naseleno mesto.<br />

So ~len 17 stav 5 od Zakonot se utvrduva deka za obezbeduvawe<br />

na stru~nost i javnot vo procesot na prostornoto i urbanisti~ko planirawe<br />

sovetot na op{tinata i Sovetot na gradot Skopje formira<br />

participativno telo koe gi prenesuva stavovite, mislewata i potrebite<br />

na gra|anite i pravnite lica, gi sledi sostojbite vo planiraweto<br />

preku davawe inicijativi, nasoki i sugestii za izgotvuvawe na planski<br />

re{enija za soodvetnata op{tina i gradot Skopje. Particitativnoto<br />

telo se sostoi od pretstavnici od sovetot, stru~no lice od<br />

op{tinskata administracija, istaknati stru~ni lica od oblasta na<br />

urbanisti~koto planirawe, pretstavnici od zdru`enija na gra|ani i<br />

gra|ani od podra~jeto na op{tinata. Brojot na pretstavnicite se utvrduva<br />

so statutot na op{tinata i Statutot na gradot Skopje i ne mo`e<br />

da bide pogolem od deset ~lena.<br />

Vo ~lenot 22 stav 1 na ovoj zakon se utvrduva deka planovite od<br />

~lenot 7 na ovoj zakon se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt<br />

na plan i predlog na plan.<br />

Spored ~len 24 stav 1 na ovoj zakon, po nacrtot na detalniot<br />

urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan<br />

von naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija i javna<br />

anketa. Spored stav 2 na istiot ~len, organiziraweto na javnata prezentacija<br />

i javnata anketa po planovite od stavot 1 na ovoj ~len, go<br />

vr{i gradona~alnikot na op{tinata po utvrduvawe na nacrtot na<br />

planot od strana na sovetot. Za sprovedenata javna prezentacija i<br />

javna anketa se izrabotuva izve{taj (stav 3). Spored stavot 4 na ovoj<br />

~len od Zakonot, javnata prezentacija i javnata anketa od stavot 1 na<br />

ovoj ~len se sproveduva so izlagawe na planot na javno mesto koe se<br />

nao|a vo krugot na mesnata samouprava. Javnata anketa trae najmalku<br />

15 rabotni dena, vo koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni lica od<br />

konkretnoto podra~je opfateno so planot mo`at da dostavat zabele{-<br />

123


ki, predlozi i mislewa na anketni listovi. Vo stavot 5 na ovoj ~len, se<br />

predviduva deka javnata prezentacija e stru~no prezentirawe na planot<br />

i se organizira vo prostorii i vreme {to }e go opredeli gradona~alnikot<br />

na op{tinata.<br />

Soglasno ~len 24 stav 6, pak, od ovoj zakon, izve{taj od javnata<br />

anketa so obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite zabele{ki<br />

za planovite od stavot 1 na ovoj ~len izrabotuva stru~na komisija formirana<br />

od gradona~alnikot na op{tinata koja e sostavena od tri ~lena<br />

i toa: nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice od op{tinskata<br />

administracija nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat<br />

nau~en i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe.<br />

Spored ~len 24 stav 7 od Zakonot, izve{tajot od stavot 6 na ovoj<br />

~len e sostaven del na odlukata za donesuvawe na predlogot na planot.<br />

Soglasno ~len 24 stav 8 od istiot Zakon, vrz osnova na izve-<br />

{tajot, komisijata od stavot 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go<br />

izvesti sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe<br />

ili neprifa}awe na negovite zbele{ki ili predlozi.<br />

Spored stavot 9 na ~lenot 24 od Zakonot, dokolku komisijata od<br />

stavot 6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot so prifatenite<br />

zabele{ki od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni (promena na<br />

granicata na urbanisti~kiot opfat, promeni na regulacionite linii,<br />

promeni na namenata na zemji{teto i promena vo pogolem obem na<br />

drugi parametri utvrdeni vo planot), gradona~alnikot na op{tinata<br />

za nacrt na planot so vgradeni zabele{ki vo planot povtorno sproveduva<br />

javna prezentacija i javna anketa.<br />

Spored stavot 10 na ~lenot 24 od Zakonot, vremeto i mestoto<br />

kade {to }e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija<br />

i javnata anketa, zadol`itelno se objavuva so soop{tenie vo<br />

javnite glasila. Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite,<br />

mestopolo`bata i povr{inata na opfatot na planot, kako i obrazlo`enija<br />

na planskite re{enija.<br />

Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot<br />

vo funkcija na obezbeduvawe na ureduvaweto i humanizacijata na<br />

prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na<br />

prirodata kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika<br />

Makekdonija, utvrdil precizna regulativa vo vrska so planiraweto na<br />

prostorot, to~no opredeluvaj}i gi planovite za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe, nivnata sodr`ina i postapkata za nivno donesuvawe.<br />

Imaj}i ja predvid navedenata zakonska regulativa, kako i uvidoti<br />

analizata na dostavenata dokumentacija za donesuvawe na Odlukata<br />

za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2 -<br />

Op{tina Karpo{, spored Sudot op{tinata Karpo{ kako nadle`en<br />

organ za donesuvawe na navedenata odluka, vo eden del gi sprovela<br />

124


zakonski opredelenite dejstvija vo postapkata za donesuvawe na istata,<br />

i toa:<br />

Nacrt-detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 - UM 5.2. e izraboten<br />

od Instituot za urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA so<br />

teh. br. 239/2003 od mesec noemvri 2004 godina.<br />

Soglasno ~len 21 stav 2 od Zakonot, stru~no mislewe na Nacrtplanot<br />

ima dadeno Ministerstvoto za transport i vrski.<br />

Sovetot na op{tina Karpo{ donel Zaklu~ok br.08-1880/3 od 5<br />

septemvri 2005 godina so koj e utvrden tekstot na Nacrt-odlukata za<br />

donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan.<br />

Na 21 noemvri 2005 godina gradona~alnikot na op{tina Karpo{<br />

donel Odluka za organizirawe na javna prezentacija i javna anketa<br />

po nacrt planot koja bila javno objavena vo vesnikot "Dnevnik" na<br />

24 noemvri 2005 godina.<br />

Javnata anketa i javnata prezentacija traele od 24 noemvri 2005<br />

do 10 dekemvri 2005 godina i vo toj period bile dostaveni 53 pismeni<br />

zabele{ki od anketni listovi, po koi zbele{ki bile napraveni zna~ajni<br />

promeni vo Nacrt-planot, poradi {to Gradona~alnikot na op{-<br />

tina Karpo{ so Odluka br. 08-1091/1 od 27 fevruari 2006 godina povtorno<br />

organizira javna anketa i javna prezentacija po izmenetiot Nacrt<br />

plan izraboten od IN-PUMA vo mesec fevruari 2006 godina.<br />

Soop{tenieto za povtorno organizirawe na javna prezentacija i javna<br />

anketa bilo objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na 28 fevruari 2006 godina.<br />

Javnata prezentacija i javnata anketa bile odr`ani vo periodot<br />

od 28 fevruari do 20 mart 2006 godina i koga bile dostaveni 7 pismeni<br />

zabele{ki.<br />

Soglasno ~len 24 stav 6 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe, stru~na komisija gi razgledala anketnite listovi i<br />

daden e izve{taj vo ko pooddelno se ima proizneseno po odnos na podnesenite<br />

7 anketni listovi, odnosno decidno e navedeno vo koj del od<br />

istite se prifa}aat odredeni zabele{ki, a vo koj ne. Me|u niv, toj reden<br />

broj 3 e naketniot list na sega podnositelot na inicijativata<br />

\or|i Mitevski koj anketen list delumno e prifaten.<br />

Po zavr{uvaweto na povtornata javna prezentacija i javna<br />

anketa, mesnata zaednica Vlae 1, celokupniot materijal go dostavila<br />

do gradona~alnikot na op{tina Karpo{, i po koe e izgotven izve{taj<br />

od Komisijata. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ dal izvestuvawe<br />

po Izve{tajot za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa.<br />

Sovetot na op{tina Karpo{ vo mesec juli 2006 godina donel Odluka<br />

za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan Vlae 1 UM 5.2.<br />

Soglasno ~len 25 stav 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti-<br />

~ko planirawe Ministerstvoto za transport i vrski dalo Soglasnost<br />

na predlogot na detalniot urbanisti~ki plan pod br.18-14415 od 18<br />

avgust 2006 godina, a Sektorot za planirawe i ureduvawe na prostorot<br />

125


na grad Skopje dal Mislewe po predlog detalniot urbanisti~ki plan<br />

pod br.13-2041/1 od 4 septemvri 2006 godina.<br />

No, vidno od celokupnata dokumentacija {to vo tekot na prethodnata<br />

postapka be{e pribavena od strana na Sudot, se konstatira<br />

deka pri donesuvawe na sega osporenata odluka, odnosno vo postapkata<br />

za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za "Vlae 1 - urban modul<br />

5.2" - op{tina Karpo{ - Skopje, ne e dokraj ispo~ituvana zakonskata<br />

regulativa. Imeno, vo konkretniov slu~aj vidno od prilo`enite<br />

dokazi ne prozileguva deka e postapeno vo smisla na ~len 24 stav 8 od<br />

Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, od pri~ina {to<br />

stru~nata komisija ne ja ispolnila zakonskata obvrska pismeno da go<br />

izvesti sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za<br />

prifa}awe odnosno neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.<br />

Ottuka, spored Sudot, osnovano mo`e da se dovede pod somnenie<br />

soglasnosta na osporenata odluka so ~len 24 stav 8 od Zakonot, na {to<br />

osnovano se uka`uva vo podnesenata inicijativa.<br />

8. [to se odnesuva do navodite vo inicijativata deka Sovetot<br />

na op{tina Karpo{ ne go formiral paricipativnoto telo kako {to<br />

predviduva ~len 17 stav 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe, kako i toa deka osporenata odluka ne bila soglasna so Pravilnikot<br />

za standardi i nomrativi za ureduvawe na prostorot, smetame<br />

deka Sudot ne e nadle`en za primenata na zakonite i za ocenuvawe<br />

na soglasnosta na osporenata odluka so navedeniot Pravilnik, poradi<br />

slednoto:<br />

Soglasno ~len 110 alinei 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na<br />

Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot<br />

i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so<br />

Ustavot i zakonite.<br />

Imaj}i ja predvid ovaa odredba od Ustavot, Ustavniot sud ne e<br />

nadle`en za primenata na zakonite, nitu pak da odlu~uva za me|usebnata<br />

soglasnost na propisite od ist praven rang.<br />

Soglasno ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na<br />

Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en<br />

da odlu~uva po baraweto.<br />

Imaj}i go vo vid faktot deka so inicijativata podnositelot na<br />

inicijativata naveduva deka Sovetot na op{tina Karpo{ ne postapuval<br />

po ~len 17 stav 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />

ne formiral participativno telo, kako {to predviduva ovoj<br />

~len od Zakonot, kako i toa deka osporenata Odluka e od ist praven<br />

rang so navedeniot pravilnik i imaat karakter na propisi i podzakonski<br />

akti so ista pravna sila, Sudot utvrdi deka se ispolneti uslovite<br />

inicijativata vo ovoj del da se otfrli.<br />

9. Navodot istaknat vo inicijativata deka osporenata odluka<br />

ne bila vo soglasnost so ~len 24 stav 9 od Zakonot za prostorno i urba-<br />

126


nisti~ko planirawe, spored Sudot ne e osnovan. Ova od pri~ina {to<br />

od prilo`enata pismena dokumentacija nesporno proizleguva deka<br />

sproveduvaweto na povtorna javna anketa i javna prezentacija e ostavena<br />

na procenka na stru~nata komisija, a dotolku pove}e {to i po<br />

istata ocenile deka edna{ izlo`eniot nacrt-plan pretrpel zna~ajni<br />

promeni i poradi {to gradona~alnikot na op{tinata za nacrtot na<br />

planot se vgradeni zabele{ki vo planot povtorno sprovel javna prezentacija<br />

i javna anketa, po koja vsu{nost e donesena i sega osporenata<br />

odluka.<br />

10. [to se odnesuva do predlogot istaknat vo inicijativata, za<br />

zapirawe na izvvr{uvaweto na poedine~nite akti i dejstvija {to se<br />

prezemaat vrz osnova na osporenata odluka, Sudot oceni deka se ispolneti<br />

uslovite od ~len 27 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija.<br />

11. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1, 2<br />

i 3 od ova re{enie.<br />

12. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova<br />

Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo-<br />

`ani i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />

*<br />

Predlog za odlu~uvawe so Nacrt - odluka po predmetot U. br. 208/2006<br />

1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.<br />

208/2006 od 27 dekemvri 2006 godina, povede postapka za ocenuvawe na<br />

ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki<br />

plan za "Vlae 1 Urban modul 5.2" br. 07-5042/2 od 16 oktomvri<br />

2006 godina, donesena od Sovetot na op{tina Karpo{, objavena vo<br />

"Slu`ben glasnik na o{tina Karpo{" br. 12 od 18 oktomvri 2006 godina.<br />

Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se<br />

postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odluka so Ustavot i<br />

Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.<br />

2. Sovetot na op{tina Karpo{, kako donositel na aktot, ne dostavi<br />

odgovor po navodite vo re{enieto za poveduvawe na postapkata za<br />

ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka.<br />

3. So ogled na toa {to fakti~kata i pravnata sostojba po predmetot<br />

se nepromeneti, se p r e d l a g a<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />

i odlu~uvawe,<br />

2. Sudot da ja ukine Odlukata za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki<br />

plan za "Vlae 1 Urban modul 5.2" br. 07-5042/2 od 16 oktomvri<br />

2006 godina, donesena od Sovetot na op{tina Karpo{, objavena vo<br />

"Slu`ben glasnik na op{tina Karpo{" br. 12 od 18 oktomvri 2006 godina,<br />

i<br />

127


3. Sudot da go stavi nadvor od sila Re{enieto za zapirawe od<br />

izvr{uvawe na poedine~nite akti i dejstvija doneseni, odnosno prezemeni<br />

vrz osnova na odlukata ozna~ena vo to~kata 2 od ovoj predlog.<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite<br />

110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot<br />

na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 28 fevruari<br />

2007 godina, donese<br />

128<br />

O D L U K A<br />

1. SE UKINUVA Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki<br />

plan za "Vlae 1 urban modul 5.2" br. 07-5042/2 od 16 oktomvri<br />

2006 godina, donesena od Sovetot na op{tina Karpo{, objavena vo<br />

"Slu`ben glasnik na op{tina Karpo{" br. 12 od 18 oktomvri 2006<br />

godina.<br />

2. SE STAVA NADVOR OD SILA Re{enieto za zapirawe na<br />

izvr{uvaweto na poedine~nite akti i dejstvija doneseni, odnosno prezemeni<br />

vrz osnova na odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ovaa odluka.<br />

3. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto<br />

vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />

4. Ustavniot sud na Republika Makedonija po inicijativa na<br />

\or|i Mitevski od Skopje, so Re{enie U. br. 208/2006 od 27 dekemvri<br />

2006 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />

na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ovaa odluka, zatoa {to osnovano<br />

se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so Ustavot i Zakonot za<br />

prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija," br. 51/2005).<br />

5. Sudot na sednicata utvrdi deka Odlukata za donesuvawe na<br />

Detalen urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2. op{tina Karpo{ - Skopje<br />

br. 07-5042/2 od 16 oktomvri 2006 godina, donesena od Sovetot na<br />

op{tina Karpo{ sodr`i 9 (devet) ~lena. Spored ~len 1 od odlukata so<br />

ovaa odluka se donesuva Detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2<br />

op{tina Karpo{ - Skopje.<br />

Detalniot urbanisti~ki plan e izraboten spored odredbite za<br />

sproveduvawe na Generalniot urbanisti~ki plan na grad Skopje, Zakonot<br />

za prostorno i urbanisti~ko planirawe, barawata vo Programata<br />

za sodr`inata na planot, Pravilnikot za standardi i normativi za<br />

ureduvawe na prostorot i Pravilnikot za pobliska sodr`ina i na~inot<br />

na grafi~ka obrabotka na planovite i za na~inot i postapkata za<br />

donesuvawe na urbanisti~ki planovi.<br />

Spored ~len 2 od ovaa odluka prostorot za koj se donesuva Detalniot<br />

urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2 op{tina Karpo{ - Skopje,<br />

e so povr{ina na urbaniot opfat od P = 2,15 ha.


Ovoj lokalitet e definiran so slednite granici:<br />

- na jug - granicata odi po osovinata na ul. "Franc Pre{ern" i<br />

po ju`nite ivici na KP 74,25 i 74,29.<br />

- na istok - granicata odi po kejot na rekata Vardar.<br />

- na sever - granicata odi po osovinata na predvideniot Bul.<br />

"Ilinden," i<br />

- na zapad - granicata odi po osovinata na ul. "Proleterska".<br />

Vo ~len 3 se predviduva deka donesuvaweto na Detalniot urbanisti~ki<br />

plan za lokalitet Vlae 1 UM 5.2 op{tina Karpo{ - Skopje, e<br />

izgotven vo dve fazi:<br />

- dokumentaciona osnova za urban opfat od 2,15 ha, i<br />

- planiran razvoj za urban opfat od 2,15 ha.<br />

Podra~jeto na opfatot pretstavuva eden urban modul i vo istiot<br />

se definirani 27 urbanisti~ki parceli.<br />

Vo ramkite na ovoj lokalitet predvideni se nameni, soglasno so<br />

namenite na Generalniot urbanisti~ki plan na grad Skopje od 2002<br />

godina.<br />

Vo ramkite na planot se predvideni slednite nameni:<br />

SK - semejni ku}i - domuvawe<br />

ZZ - za{titno zelenilo<br />

Maksimalnata visina na objektite (visina do goren venec) se<br />

opredeluva od nivoto na trotoar, odnosno soobra}ajnicata ili pristapna<br />

pateka i istata iznesuva N mah. 8,80 m. a na ve}e izgradenite<br />

postojni semejni ku}i se zadr`uva N mah 10.20 m.<br />

So Planot se odredeni:<br />

- oblik i golemina na grade`na parcela (m 2 );<br />

- regulaciona linija;<br />

- grade`na linija koja go definira prostorot vo koj mo`e da se<br />

gradi;<br />

- maksimalna povr{ina za gradba vo koja mo`e da se razvie<br />

osnovata na objektot (m 2 );<br />

- procent na izgradenost (%);<br />

- maksimalna razviena povr{ina na objekt (m 2 );<br />

- koeficient na iskoristenost (K);<br />

-namena na objektot;<br />

- maksimalna visina na objektot (do zavr{niot venec) od nivo<br />

na trotoar, soobra}ajnica ili pristapna pateka;<br />

- parkirawe-gara`irawe na vozilata vo ramkite na parcelite.<br />

Spored ~len 4 od odlukata Detalniot urbanisti~ki plan sodr`i:<br />

planiran razvoj so grafi~ki del, a spored ~len 5 od ovaa odluka<br />

sostaven del na ovaa odluka se i tekstualniot del, grafi~kiot prikaz<br />

na planskite re{enija i bilansnite pokazateli za planskiot opfat.<br />

Vo ~len 6 se predviduva deka Detalniot urbanisti~ki plan se<br />

zaveruva so pe~at na Sovetot na op{tinata Karpo{ i potpis na pretsedatelot<br />

na Sovetot na op{tinata.<br />

129


Spored ~len 7 od Odlukata Sovetot na op{tinata, vo rok od 30<br />

dena od zavr{uvaweto na celosnata zakonska postpaka za donesuvawe<br />

na Detalniot urbanisti~ki plan, }e obezbedi kompletna dokumentacija<br />

za realizacija na Planot.<br />

Spored ~len 8 od Odlukata Detalniot urbanisti~ki plan so<br />

site negovi delovi se ~uva vo Sektorot za urbanizam - Oddelenie za<br />

prostorno i urbanisti~ko planirawe na op{tinata.<br />

Spored ~len 9 ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot<br />

na objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na op{tina Karpo{."<br />

6. Spored ~len 8 stav 1 alineja 10 od Ustavot na Republika<br />

Makedonija, ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i<br />

unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata se utvrdeni kako<br />

edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />

Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto<br />

planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto<br />

i postapkata za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite<br />

i sledeweto na realizacijata na planovite, nadzorot i drugi pra-<br />

{awa od oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe se uredeni<br />

so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija“ br. 51/2005). Vo Glava VI "Preodni i zavr{-<br />

ni odredbi" na ovoj zakon, vo ~len 80 e utvrdeno deka postapkata za donesuvawe<br />

na urbanisti~kite planovi zapo~nata pred denot na primenata<br />

na ovoj zakon (1 juli 2005 godina) }e prodol`i spored odredbata<br />

na zakonot koj bil vo sila na denot na negovoto otpo~nuvawe, dokolku<br />

urbanisti~kiot plan ja pominal fazata na stru~na rasprava ili fazata<br />

na javna anketa i javna prezentacija.<br />

So ogled na toa {to vo prethodnata postapka Sudot utvrdi deka<br />

urbanisti~kiot plan sî u{te ne ja pominal fazata na javna anketa i javna<br />

prezentacija, soglasno ~len 8 od Zakonot, analizata na pravnata i<br />

fakti~kata sostojba vo vrska so postapkata za donesuvawe na osporenata<br />

odluka se vr{i vo odnos na noviot Zakon koj e vo primena od 1<br />

juli 2005 godina.<br />

So ~len 7 od ovoj zakon se utvrdeni vidovite planovi koi se donesuvaat<br />

vo zavisnost od prostorot koj e predmet na planirawe, i toa:<br />

prostorni planovi vo koi spa|a prostoren plan na Republika<br />

Makedonija i urbanisti~ki planovi vo koi spa|aat generalen urbanisti~ki<br />

plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i<br />

urbanisti~ki plan nadvor od naseleno mesto.<br />

So ~len 17 stav 5 od Zakonot se utvrduva deka za obezbeduvawe<br />

na stru~nost i javnot vo procesot na prostornoto i urbanisti~ko planirawe<br />

sovetot na op{tinata i Sovetot na gradot Skopje formira<br />

participativno telo koe gi prenesuva stavovite, mislewata i potrebite<br />

na gra|anite i pravnite lica, gi sledi sostojbite vo planiraweto<br />

preku davawe inicijativi, nasoki i sugestii za izgotvuvawe na plan-<br />

130


ski re{enija za soodvetnata op{tina i gradot Skopje. Particitativnoto<br />

telo se sostoi od pretstavnici od sovetot, stru~no lice od op{tinskata<br />

administracija, istaknati stru~ni lica od oblasta na urbanisti~koto<br />

planirawe, pretstavnici od zdru`enija na gra|ani i gra|ani<br />

od podra~jeto na op{tinata. Brojot na pretstavnicite se utvrduva so<br />

statutot na op{tinata i Statutot na gradot Skopje i ne mo`e da bide<br />

pogolem od deset ~lena.<br />

Vo ~lenot 22 stav 1 na ovoj zakon se utvrduva deka planovite od<br />

~lenot 7 na ovoj zakon se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt<br />

na plan i predlog na plan.<br />

Spored ~len 24 stav 1 na ovoj zakon, po nacrtot na detalniot<br />

urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan<br />

von naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija i javna<br />

anketa. Spored stav 2 na istiot ~len, organiziraweto na javnata prezentacija<br />

i javnata anketa po planovite od stavot 1 na ovoj ~len, go vr{i<br />

gradona~alnikot na op{tinata po utvrduvawe na nacrtot na planot od<br />

strana na sovetot. Za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa se<br />

izrabotuva izve{taj (stav 3). Spored stavot 4 na ovoj ~len od Zakonot,<br />

javnata prezentacija i javnata anketa od stavot 1 na ovoj ~len se sproveduva<br />

so izlagawe na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot na<br />

mesnata samouprava. Javnata anketa trae najmalku 15 rabotni dena, vo<br />

koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra-<br />

~je opfateno so planot mo`at da dostavat zabele{ki, predlozi i mislewa<br />

na anketni listovi. Vo stavot 5 na ovoj ~len, se predviduva deka<br />

javnata prezentacija e stru~no prezentirawe na planot i se organizira<br />

vo prostorii i vreme {to }e go opredeli gradona~alnikot na<br />

op{tinata.<br />

Soglasno ~len 24 stav 6, pak, od ovoj zakon, izve{taj od javnata<br />

anketa so obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite zabele{ki<br />

za planovite od stavot 1 na ovoj ~len izrabotuva stru~na komisija formirana<br />

od gradona~alnikot na op{tinata koja e sostavena od tri ~lena<br />

i toa: nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice od op{tinskata<br />

administracija nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat<br />

nau~en i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe.<br />

Spored ~len 24 stav 7 od Zakonot, izve{tajot od stavot 6 na ovoj<br />

~len e sostaven del na odlukata za donesuvawe na predlogot na planot.<br />

Soglasno ~len 24 stav 8 od istiot Zakon, vrz osnova na izve-<br />

{tajot, komisijata od stavot 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go<br />

izvesti sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe<br />

ili neprifa}awe na negovite zbele{ki ili predlozi.<br />

Spored stavot 9 na ~lenot 24 od Zakonot, dokolku komisijata od<br />

stavot 6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot so prifatenite zabele{ki<br />

od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni (promena na granicata<br />

na urbanisti~kiot opfat, promeni na regulacionite linii,<br />

131


promeni na namenata na zemji{teto i promena vo pogolem obem na drugi<br />

parametri utvrdeni vo planot), gradona~alnikot na op{tinata za<br />

nacrtot na planot so vgradenite zabele{ki vo planot povtorno sproveduva<br />

javna prezentacija i javna anketa.<br />

Spored stavot 10 na ~lenot 24 od Zakonot, vremeto i mestoto<br />

kade {to }e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija<br />

i javnata anketa, zadol`itelno se objavuva so soop{tenie vo javnite<br />

glasila. Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite, mestopolo`bata<br />

i povr{inata na opfatot na planot, kako i obrazlo-<br />

`enija na planskite re{enija.<br />

Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot<br />

vo funkcija na obezbeduvawe na ureduvaweto i humanizacijata na<br />

prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na<br />

prirodata kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika<br />

Makekdonija, utvrdil precizna regulativa vo vrska so planiraweto na<br />

prostorot, to~no opredeluvaj}i gi planovite za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe, nivnata sodr`ina i postapkata za nivno donesuvawe.<br />

Imaj}i ja predvid navedenata zakonska regulativa, kako i uvidot<br />

i analizata na dostavenata dokumentacija za donesuvawe na Odlukata<br />

za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2 -<br />

op{tina Karpo{, spored Sudot op{tinata Karpo{ kako nadle`en<br />

organ za donesuvawe na navedenata odluka, vo eden del gi sprovela zakonski<br />

opredelenite dejstvija vo postapkata za donesuvawe na istata, i<br />

toa:<br />

Nacrt-detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 - UM 5.2. e izraboten<br />

od Instituot za urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA so<br />

teh. br. 239/2003 od mesec noemvri 2004 godina.<br />

Soglasno ~len 21 stav 2 od Zakonot, stru~no mislewe na Nacrtplanot<br />

ima dadeno Ministerstvoto za transport i vrski.<br />

Sovetot na op{tina Karpo{ donel Zaklu~ok br.08-1880/3 od 5<br />

septemvri 2005 godina so koj e utvrden tekstot na Nacrt-odlukata za<br />

donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan.<br />

Na 21 noemvri 2005 godina gradona~alnikot na op{tina Karpo{<br />

donel Odluka za organizirawe na javna prezentacija i javna anketa<br />

po nacrt planot koja bila javno objavena vo vesnikot "Dnevnik" na<br />

24 noemvri 2005 godina.<br />

Javnata anketa i javnata prezentacija traele od 24 noemvri 2005<br />

do 10 dekemvri 2005 godina i vo toj period bile dostaveni 53 pismeni<br />

zabele{ki od anketni listovi, po koi zbele{ki bile napraveni zna~ajni<br />

promeni vo Nacrt-planot, poradi {to Gradona~alnikot na op{tina<br />

Karpo{ so Odluka br.08-1091/1 od 27 fevruari 2006 godina povtorno<br />

organizira javna anketa i javna prezentacija po izmenetiot Nacrt<br />

plan izraboten od IN-PUMA vo mesec fevruari 2006 godina. Soop-<br />

{tenieto za povtorno organizirawe na javna prezentacija i javna<br />

anketa bilo objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na 28 fevruari 2006 godi-<br />

132


na. Javnata prezentacija i javnata anketa bile odr`ani vo periodot od<br />

28 fevruari do 20 mart 2006 godina i koga bile dostaveni 7 pismeni<br />

zabele{ki.<br />

Soglasno ~len 24 stav 6 od Zakonot za prostorno i urbanisti-<br />

~ko planirawe, stru~na komisija gi razgledala anketnite listovi i<br />

daden e izve{taj vo koj oddelno se ima proizneseno po odnos na podnesenite<br />

7 anketni listovi, odnosno decidno e navedeno vo koj del od istite<br />

se prifa}aat odredeni zabele{ki, a vo koj ne. Me|u niv, pod reden<br />

broj 3 e na anketniot list na sega podnositelot na inicijativata<br />

\or|i Mitevski, koj anketen list delumno e prifaten.<br />

Po zavr{uvaweto na povtornata javna prezentacija i javna<br />

anketa, mesnata zaednica Vlae 1, celokupniot materijal go dostavila<br />

do gradona~alnikot na op{tina Karpo{, i po koe e izgotven izve{taj<br />

od Komisijata. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ dal izvestuvawe<br />

po Izve{tajot za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa.<br />

Sovetot na op{tina Karpo{ vo mesec juli 2006 godina donel Odluka<br />

za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan Vlae 1 UM 5.2.<br />

Soglasno ~len 25 stav 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti-<br />

~ko planirawe Ministerstvoto za transport i vrski dalo Soglasnost<br />

na predlogot na detalniot urbanisti~ki plan pod br. 18-14415 od 18<br />

avgust 2006 godina, a Sektorot za planirawe i ureduvawe na prostorot<br />

na grad Skopje dal Mislewe po predlog detalniot urbanisti~ki plan<br />

pod br. 13-2041/1 od 4 septemvri 2006 godina.<br />

Trgnuvaj}i od celokupnata dokumentacija {to vo tekot na prethodnata<br />

postapka be{e pribavena od strana na Sudot, se konstatira<br />

deka pri donesuvawe na sega osporenata odluka, odnosno vo postapkata<br />

za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za "Vlae 1 - urban<br />

modul 5.2" - op{tina Karpo{ - Skopje, ne e dokraj ispo~ituvana zakonskata<br />

regulativa. Imeno, vo konkretniov slu~aj vidno od prilo`enite<br />

dokazi ne prozileguva deka e postapeno vo smisla na ~len 24 stav 8 od<br />

Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, od pri~ina {to<br />

stru~nata komisija ne ja ispolnila zakonskata obvrska pismeno da go<br />

izvesti sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za<br />

prifa}awe odnosno neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.<br />

Imaj}i go vo vid faktot {to Sovetot na op{tina Karpo{, vo<br />

postapkata koja prethodela na donesuvawe na osporenata odluka, ne go<br />

izvestila pismeno sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie<br />

za prifa}awe ili neprifa}awe na negovite zabele{ki ili pak<br />

predlozi, Sudot utvrdi deka osporenata Odluka ne e vo soglasnost so<br />

~len 8 stav 1 alineja 10 od Ustavot i ~len 24 stav 8 od Zakonot za<br />

prostorno i urbanisti~ko planirawe.<br />

7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 i 2<br />

od ovaa odluka.<br />

133


8. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana<br />

Ingilizova Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,<br />

Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />

134


10. U. br. 192/2006 (27. 12. 2006)<br />

Osporen akt<br />

Odluka za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan, UAE br.1,<br />

urban blok 1/3 urban modul 2 vo Prilep, donesena od Sovetot na op{-<br />

tina Prilep, br. 07-1451/4 od 3. 08. 2006 godina ("Slu`ben glasnik na<br />

op{tina Prilep" br. 8/2006).<br />

Navodi vo inicijativata<br />

Spored navodite vo inicijativata, osporenata odluka bila donesena<br />

na kriminalen na~in so {to grubo bil prekr{en Zakonot za<br />

prostorno i urbanisti~ko planirawe.<br />

Imeno, osporenata odluka bila donesena so cel da se udovoli na<br />

sosedot na podnositelot na inicijativata, iako po odnos na negoviot<br />

objekt postoele pravosilna odluka na Vrhovniot sud na Republika Makedonija<br />

i re{enie za urivawe na istiot, a so Detalniot urbanisti~ki<br />

plan na {teta na podnositelot na inicijativata se predviduvalo<br />

objektot da ima forma na bukvata "G", nasproti negovata postojana<br />

pravoliniska i pravoagolna forma.<br />

Poradi neprimenuvaweto, odnosno pogre{noto primenuawe na<br />

~l. 28 st. 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe se povreduvale<br />

i ~l. 24 st. 6, 7, 8 i 9 i ~l. 31 od istiot Zakon.<br />

Vo inicijativata se naveduva i toa deka poradi neprimenuvaweto,<br />

odnosno pogre{nata primena na ~l. 21, 22 i 23 od Pravilnikot za<br />

standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe, vo koi odredbi<br />

bilo predvideno kako treba pri planiraweto da izgleda edna grade`na<br />

parcela do{lo i do povreda na navedeniot Zakon.<br />

Sodr`ina na aktot<br />

Sovetot na op{tina Prilep na sednicata odr`ana na 3. 08. 2006<br />

godina donel Odluka za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za<br />

UAE br.1, urban blok 1/3 urban modul 2 vo Prilep.<br />

Vo ~l. 1 od Odlukata e opredeleno deka se donesuva Detalniot<br />

urbanisti~ki plan za navedeniot Urban modul, kako {to e ozna~eno vo<br />

grafi~kite prilozi sostaven del na ovaa odluka. Potoa, vo ovoj ~len<br />

od odlukata se dadeni granicite na planiraweto.<br />

135


Vo ~l. 2 od Odlukata decidno e opredeleno koi prilozi gi sodr`i<br />

planot.<br />

Vo ~l. 3 od Odlukata e opredelen na~inot na zaverka na Detalniot<br />

urbanisti~ki plan.<br />

Vo ~l. 4 od Odlukata e opredeleno deka Sovetot na op{tina<br />

Prilep, e dol`en vo rok od 30 dena da obezbedi kartirawe na Planot i<br />

kartiranite podlogi da gi dostavi do Dr`avniot zavod za geodetski<br />

raboti na ~uvawe i koristewe, kako podlogi za izdavawe na numeri~ki<br />

podatoci.<br />

Vo ~l. 5 od Odlukata e opredeleno deka Planot }e go sproveduva<br />

nadle`niot organ na op{tina Prilep.<br />

Vo ~l. 6 od Odlukata e opredeleno deka zaveren primerok od<br />

Planot se dostavuva do organot na dr`avnata uprava nadle`en za<br />

vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot.<br />

Vo ~l. 7 od Odlukata e opredeleno deka Odlukata vleguva vo<br />

sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`beniot glasnik na<br />

op{tina Prilep".<br />

Odlukata e zaverena so br. 07-1451/4 od 3. 08. 2006 godina i<br />

objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Prilep" br. 8/ 2006.<br />

136<br />

Fakti~ka sostojba<br />

Sovetot na op{tina Prilep na sednica odr`ana na 22. 11. 2004<br />

godina donel Programa za prostorni i urbanisti~ki planovi za 2005<br />

godina za op{tina Prilep, objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina<br />

Prilep" br. 10/2004.<br />

Nacrtot na Detalniot urbanisti~ki plan za grad Prilep UAE<br />

br. 1 (3) - urban blok 1(3) urban modul 2 vo Prilep, zaveden po teh. br.<br />

12-1/05 e izgotven od strana na "Urbanizam" - DOO-Bitola i "Biro<br />

Plus" - Prilep vo april 2005 godina.<br />

Stru~nata revizija na Nacrt - detalniot urbanisti~ki plan, zavedena<br />

pod teh. br.69/2005 od maj 2005 godina izgotvil IN-Puma, Institut<br />

za urbanizam, soobra}aj i ekologija, DOO Skopje.<br />

Odgovor na izvr{enata revizija e daden od "Urbanizam" - DOO-<br />

Bitola vo juni 2005 godina.<br />

Po povod baranoto stru~no mislewe za Nacrt - planot, Ministerstvoto<br />

za transport i vrski - Sektor za ureduvawe na prostorot vo<br />

Skopje, dalo stru~no mislewe br. 13-7877 od 11. 07. 2005 godina deka po<br />

vgraduvawe na sugestiite i zabele{kite postapkata za usvojuvawe na<br />

planot mo`e da prodol`i.<br />

So Odluka br. 07 2813/15 od 13. 12. 2005 Sovetot na op{tina<br />

Prilep go utvrdil Nacrtot na Detalniot urbanisti~ki plan.<br />

Gradona~alnikot na op{tinata Prilep so Odluka br. 24-427/1<br />

od 20. 12. 2005 godina opredelil organizirawe na javna anketa na Nacrtot<br />

na Detalniot urbanisti~ki plan i toa vo traewe od najmalku 15 ra-


otni dena i so soop{tenie br. 24-777/7 od 20. 12. 2005 godina opredelil<br />

javnata anketa da se sprovede vo periodot od 26 do 31. 12. 2005<br />

godina i od 4 do 17. 01. 2006 godina.<br />

Soop{tenieto za organizirawe na javnata anketa e objaveno vo<br />

vesnikot "Dnevno" na 24. 12. 2005 godina.<br />

Pokanata za organizirawe na stru~na konsultacija po Nacrt -<br />

planot e so br. 18-982/6 od 23. 07. 2003 godina i od nea proizleguva deka<br />

stru~na konsultacija bila zaka`ana za 25. 06. 2003 godina.<br />

Vo anketniot list br. 10, zaveden pod br. 24-182/6-10 od 13. 01.<br />

2006 godina podnel Slavko Jankuloski, podnositel na inicijativata.<br />

Od M.Z. "Mito Haxivasilev" - Skopje izgotven e spisok br. 03-<br />

69 od 30 juni 2003 godina na podneseni anketni listovi i toa 22 na broj.<br />

Ovlasteniot prestavnik na gradona~alnikot na op{tinata<br />

Prilep, sostavil zapisnik od odr`anata javna anketa, zaveden pod br.<br />

09-29/2 od 17. 01. 2006 godina i po odnos na ovoj Nacrt - plan konstatiral<br />

deka nemalo podneseni zabele{ki. Dopolnitelno e utvrdeno deka<br />

podnositelot na zabele{kata bil registriran kako podnositel na zabele{ka<br />

vo postapka po drug plan.<br />

Stru~na komisija, po povod sprovedenata javna anketa i podnesenite<br />

anketni listovi izgotvila izve{taj br. 09-78/2 od 17. 01. 2005<br />

godina od ~ija sodr`ina proizleguva deka sega{niot podnositelot na<br />

inicijativata, bil registruran kako podnositel na zabele{ka po drug<br />

plan i deka negovata zabele{ka ne se prifa}a.<br />

Ministerstvoto za transport i vrski dalo soglasnost na Predlog<br />

- planot, zavedena pod br. 18-7784 od 10. 05. 2006 godina, po {to Sovetot<br />

na op{tinata ja donel i objavil osporenata odluka za donesuvawe<br />

na detalen urbanisti~ki plan.<br />

So dopis br. 09-78/9 od 18. 05. 2006 godina Slavko Jankuloski e<br />

izvesen deka negovata zabele{ka ne e prifatena, koj e primen od podnositelot<br />

na inicijativata na 15. 06. 2006 godina.<br />

Pravno mislewe<br />

Spored ~l. 80 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe<br />

("SV RM," br. 51/2005), postapkata za donesuvawe na urbanisti~kite<br />

planovi zapo~nata pred denot na primenata na ovoj zakon, }e<br />

prodol`i spored odredbite na zakonot koj bil vo sila na denot na nivnoto<br />

otpo~nuvawe, dokolku urbanisti~kiot plan ja preminal fazata<br />

na stru~na rasprava ili fazata na javna prezentacija.<br />

Spored ~l. 85 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila so denot na<br />

objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" (30. 06.<br />

2005 godina), a }e se primenuva od 1. 07. 2005 godina.<br />

So ogled na toa {to utvrdivme deka vo vremeto na otpo~nuvaweto<br />

na postapkata za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan javnata<br />

anketa ne bila sprovedena i planot bile sprovedeni fazite:<br />

137


nacrt - plan, revizija i odgovor na revizija, analizata na pravnata i<br />

fakti~kata sostojba navedenite fazi e vr{ena spored Zakonot {to<br />

be{e vo sila, a po odnos na ostanatite fazi od postapkata e vr{ena<br />

spored Zakonot {to sega e vo sila.<br />

Imeno, spored ~l. 17 st. 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti-<br />

~ko planirawe ("SV RM," br. 4/1996, 28/1997, 18/1999, 53/ 2001 i 45/<br />

2002), planovite od ~l. 7 od ovoj zakon se izrabotuvaat kako nacrt i<br />

predlog na plan.<br />

Spored ~l. 19 od istiot zakon, na nacrtot na planovite od ~len<br />

7 od ovoj zakon, pred organiziraweto na stru~nata rasprava odnosno<br />

javata anketa, se vr{i stru~na revizija. Stru~nata revizija na urbanisti~kite<br />

planovi spored programata od ~l. 13 na ovoj zakon ja vr{i<br />

stru~na nau~na institucija ili komisija {to ja opredeluva odnosno<br />

formira ministerot nadle`en za rabotite za ureduvawe na prostorot.<br />

Spored ~l. 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />

koj sega e vo sila, prostornoto i urbanisti~koto planirawe e kontinuiran<br />

proces koj se obezbeduva so izrabotuvawe, donesuvawe i sproveduvawe<br />

na prostoren plan i urbanisti~ki planovi so cel da se obezbedi<br />

ureduvawe i harmonicazija na prostorot i unapreduvawe na `ivotnata<br />

sredina i prirodata (st. 1). Prostorniot plan na Republika<br />

Makedonija i urbanisti~kite planovi kontinuirano me|u sebe se usoglasuvaat<br />

i dopolnuvaat (st. 2).<br />

Spored ~l. 7 od Zakonot, vo zavisnost od prostorot {to e predmet<br />

na planirawe, pokraj drugite, se donesuva i detalen urbanisti~ki<br />

plan.<br />

Spored ~l. 11 od Zakonot, detalen urbanisti~ki plan se donesuva<br />

za planski opfat, za koj e donesen generalen urbanisti~ki plan<br />

(st. 1). Detalniot urbanisti~ki plan sodr`i tekstualen i grafi~ki<br />

prikaz na planskite re{enija na opfatot, kako i bilansni pokazateli<br />

za planskiot opfat i za infrastrukturata (st. 2).<br />

Ponatamu, vo st. 3, 4 i 5 od istiot ~len od Zakonot e opredeleno<br />

{to sodr`at grafi~kite prikazi, tekstualniot del na planot i bilansnite<br />

pokazateli.<br />

Spored ~l. 11 st. 7 od Zakonot, detalniot urbanisti~ki plan,<br />

kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen so Generalniot<br />

urbanisti~ki plan.<br />

Spored ~l. 22 od Zakonot, planovite od ~l. 7 od ovoj zakon se<br />

izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na planot i predlog na<br />

plan (st. 1).<br />

Spored ~l. 24 od Zakonot, po nacrtot na detalniot urbanisti-<br />

~ki plan, op{tinata sproveduva javna anketa (st. 1). Organiziraweto<br />

na javnata anketa po planot od stav 1 na ovoj ~len go vr{i gradona-<br />

~alnikot na op{tinata, po utvrduvawe na nacrtot na planot od strana<br />

na sovetot (st. 2). Za sprovedenata javna anketa se izrabotuva izve{taj<br />

(st. 3). Javnata anketa od stav 1 na ovoj ~len se sproveduva so izlagawe<br />

138


na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot na mesnata samouprava,<br />

pri {to javnata anketa trae najmalku 15 rabotni denovi, vo koj rok zainteresiranite<br />

gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra~je opfateno<br />

so planot mo`at da dostavuvaat zabele{ki, predlozi i mislewa<br />

na anketni listovi (st. 4). Izve{taj od javnata anketa so obrazlo-<br />

`eneie od prifatenite i neprifatenite zabele{ki za planovite od<br />

st. 1 na ovoj ~len, izrabotuva stru~na komisija formirana od gradona-<br />

~alnikot na op{tinata, koja e sostavena od tri ~lena, i toa: nositelot<br />

na izrabotka na planot, odgovorno lice na op{tinskata administracija<br />

nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat nau~en i<br />

stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe (st. 6).<br />

Izve{tajot od st. 6 na ovoj ~len e sostaven del na odlukata za donesuvawe<br />

na predlogot na planot (st. 7). Vrz osnova na izve{tajot, komisijata<br />

od st. 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go izvesti sekoe<br />

lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}aweto ili<br />

neprifa}aweto na negovite zabele{ki ili predlozi (st. 8). Dokolku<br />

komisijata od st. 6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot so prifatenite<br />

zabele{ki od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni<br />

(promena na granicata na urbanisti~kiot opfat, promeni na regulacionite<br />

linii, promena na namenata na zemji{teto i promeni vo pogolem<br />

obem na drugi parametri utvrdeni vo planot), gradona~alnikot na<br />

op{tinata za nacrtot na planot so vgradeni zabele{ki vo planot povtorno<br />

organizira javna anketa (st. 9). Vremeto i mestoto kade {to }e<br />

bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata anketa, zadol`itelno<br />

se objavuva so soop{tenie vo javnite glasila, a soop{tenieto zadol`itelno<br />

gi sodr`i podatocite, mestopolo`bata i povr{inata na<br />

op{fatot na planot, kako i obrazlo`enijata na planskite re{enija<br />

(st. 10).<br />

Spored ~l. 25 st. 1 od Zakonot, na planovite od ~l. 7 t. 2 al. 1, 2,<br />

3 i 4 na ovoj zakon, izraboteni vo forma na predlog na plan se izdava<br />

soglasnost od organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite<br />

od oblasta na ureduvawe na prostorot, so koja se potvrduva deka<br />

planovite se izraboteni soglasno so odredbite na ovoj zakon i propisite<br />

doneseni vrz osnova na ovoj zakon (st. 1).<br />

Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, soglasnosta od st. 1 na<br />

ovoj ~len se izdava vo rok od 30 rabotni dena od denot na podnesuvaweto<br />

na baraweto od strana na donositelot na planot, a dokolku<br />

ne se izdade vo opredeleniot rok }e se smeta deka soglasnosta e izdadena.<br />

Misleweto od st. 2 na ovoj ~len se izdava, isto taka, vo rok od 30<br />

dena od denot na podnesuvaweto na baraweto od strana na donositelot<br />

na planot.<br />

Spored st. 3 od istiot ~len od Zakonot, po dobivaweto na soglasnosta<br />

od st. 1 na ovoj ~len, planot se dostavuva do nadle`niot organ<br />

za donesuvawe.<br />

139


Spored ~l. 28 st. 5 od Zakonot, izmeni i dopolnuvawa na planovite<br />

i delovi od planovite od ~l. 7 od ovoj zakon se vr{at po istata<br />

postapka propi{ana za nivnoto donesuvawe.<br />

2. Ocenuvaj}i ja osporenata odluki po odnos na nejzinata soglasnost<br />

so odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe<br />

koj bil i koj sega e vo primena, a vrz osnova na celokupno prilo-<br />

`enata dokumentacija utvrdivme deka Sovetot na op{tinata vo postapkite<br />

za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan gi sprovel site<br />

predvideni fazi vo postapkata so po~ituvawe na zakonskite odredbi.<br />

Vpro~em podnositelot na inicijativata ostvaril u~estvo vo<br />

sprovedenata javna anketa i prigovaral na isti okolnosti kako vo podnesnata<br />

inicijativa, no Sovetot na op{tinata ne gi prifatil negovite<br />

zabele~ki za {to uredno e izvesten kako {to e opredeleno vo ~l.<br />

24 st. 6, 7, 8 i 9 od Zakonot, {to sega e vo sila.<br />

Spored na{e mislewe ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto<br />

za soglasnost na osporenata odluka so ~l. 28 st. 5 od Zakonot bidej}i<br />

vo ovoj slu~aj ne stanuva zbor za postapka za izmena i dopolnuvawe na<br />

detalen urbanisti~ki plan, tuku za postapka za negovo donesuvawe.<br />

Vrz osnova na iznesenoto proizleguva deka ne mo`e osnovano da<br />

se postavi pra{aweto za soglasnost na oporenata odluka kako po odnos<br />

na odredbite od porane{niot Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />

taka i po odnos na odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

koj sega e vo sila.<br />

3. Spored ~l. 110 st. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta<br />

na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i<br />

so zakonite.<br />

Imeno, trgnuvaj}i od ocenata na celinata na navodite vo podnesenata<br />

inicijativa, proizleguva deka taa vo najgolem del sodr`i navodi<br />

za re{avawe na individualen imotnopraven spor, za koj Ustavniot<br />

sud, soglasno ~l. 110 od Ustavot ne e nadle`en da odlu~uva.<br />

Ustavniot sud, isto taka, ne e nadle`en da odlu~uva i po odnos<br />

na navodite za nesoglasnost na osporenata odluka so ~l. 21, 22 i 23 od<br />

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe,<br />

bidej}i i Odlukata i ovoj pravilnik se podzakonski propisi, odnosno<br />

propisi so ista pravna sila.<br />

Vrz osnova na iznesenite zakonski odredbi i utvrdenata fakti~ka<br />

i pravna sostojba, se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />

i odlu~uvawe,<br />

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na<br />

Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan, UAE br.1,<br />

urban blok 1/3 urban modul 2 vo Prilep, donesena od Sovetot na op{-<br />

tina Prilep, pod br. 07-1451/4 od 3. 08. 2006 godina ("Slu`ben glasnik<br />

na op{tina Prilep" br. 8/ 2006).<br />

140


*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br.70/1992), na sednicata odr`ana na 27 dekemvri<br />

2006 godina, donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na zakoni-tosta<br />

na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan, UAE br.1,<br />

urban blok 1/3 urban modul 2 vo Prilep, donesena od Sovetot na op{-<br />

tina Prilep, pod br. 07-1451/4 od 3 avgust 2006 godina ("Slu`ben glasnik<br />

na op{tina Prilep" br. 8/ 2006).<br />

2. Slavko Jankuloski od Prilep na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe<br />

na zakonitosta na aktot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.<br />

Spored navodite vo inicijativata, osporenata odluka bila donesena<br />

na "kriminalen na~in" so {to bil grubo prekr{en Zakonot za<br />

prostorno i urbanisti~ko planirawe.<br />

Imeno, osporenata odluka bila donesena so cel da se udovoli na<br />

sosedot na podnositelot na inicijativata, iako po odnos na negoviot<br />

objekt postoele pravosilna odluka na Vrhovniot sud na Republika Makedonija<br />

i re{enie za urivawe na istiot, a so Detalniot urbanisti~ki<br />

plan na {teta na podnositelot na inicijativata se predviduvalo objektot<br />

da ima forma na bukvata "G", nasproti negovata postojana pravoliniska<br />

i pravoagolna forma.<br />

Poradi neprimenuvaweto, odnosno pogre{noto primenuvawe na<br />

~lenot 28 stav 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe se<br />

povreduvale i ~lenovite 24 stav 6, 7, 8 i 9 i ~len 31 od istiot Zakon.<br />

Vo inicijativata, isto taka, se naveduva i toa deka poradi neprimenuvaweto,<br />

odnosno pogre{nata primena na ~lenovite 21, 22 i 23 od<br />

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe, vo<br />

koi odredbi bilo predvideno kako pri planiraweto treba da izgleda<br />

edna grade`na parcela do{lo i do povreda na navedeniot Zakon.<br />

4. Sudot na sednicata utvrdi Sovetot na op{tina Prilep na sednicata<br />

odr`ana na 3 avgust 2006 godina donel Odluka za donesuvawe<br />

na detalen urbanisti~ki plan za UAE br. 1, urban blok 1/3 urban modul<br />

2 vo Prilep.<br />

Vo ~lenot 1 od Odlukata e opredeleno deka se donesuva detalniot<br />

urbanisti~ki plan za navedeniot Urban modul, kako {to e ozna-<br />

~eno vo grafi~kite prilozi sostaven del na ovaa odluka. Potoa, vo<br />

ovoj ~len od odlukata se dadeni granicite na planiraweto.<br />

Vo ~lenot 2 od Odlukata decidno e opredeleno koi prilozi gi<br />

sodr`i planot.<br />

141


Vo ~lenot 3 od Odlukata e opredelen na~inot na zaverka na detalniot<br />

urbanisti~ki plan.<br />

Vo ~lenot 4 od Odlukata e opredeleno deka Sovetot na op{tina<br />

Prilep, e dol`en vo rok od 30 dena da obezbedi kartirawe na planot i<br />

kartiranite podlogi da gi dostavi do Dr`avniot zavod za geodetski<br />

raboti na ~uvawe i koristewe, kako podlogi za izdavawe na numeri~ki<br />

podatoci.<br />

Vo ~lenot 5 od Odlukata e opredeleno deka planot }e go sproveduva<br />

nadle`niot organ na op{tina Prilep.<br />

Vo ~lenot 6 od Odlukata e opredeleno deka zaveren primerok<br />

od planot se dostavuva do organot na dr`avnata uprava nadle`en za<br />

vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot.<br />

Vo ~lenot 7 od Odlukata e opredeleno deka Odlukata vleguva vo<br />

sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`beniot glasnik na<br />

op{tina Prilep".<br />

Odlukata e zaverena pod broj 07-1451/4 od 3 avgust 2006 godina i<br />

e objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Prilep" br. 8/ 2006.<br />

Od celokupno prilo`enata dokumentacija, Sudot, isto taka,<br />

utvrdi deka Sovetot na op{tina Prilep na sednica odr`ana na 22 noemvri<br />

2004 godina donel Programa za prostorni i urbanisti~ki planovi<br />

za 2005 godina za op{tina Prilep, objavena vo "Slu`ben glasnik<br />

na op{tina Prilep," br. 10/2004.<br />

Nacrtot na Detalniot urbanisti~ki plan za grad Prilep UAE<br />

br.1 (3) - urban blok 1(3) urban modul 2 vo Prilep, zaveden po teh. br.<br />

12-1/05 e izgotven od strana na "Urbanizam" - DOO-Bitola i "Biro<br />

Plus" - Prilep vo april 2005 godina.<br />

Stru~nata revizija na Nacrt - detalniot urbanisti~ki plan,<br />

zavedena pod teh.br.69/2005 od maj 2005 godina izgotvil IN-Puma, Institut<br />

za urbanizam, soobra}aj i ekologija, DOO Skopje.<br />

Odgovor na izvr{enata revizija e daden od "Urbanizam" - DOO-<br />

Bitola vo juni 2005 godina.<br />

Po povod baranoto stru~no mislewe za Nacrt - planot, Ministerstvoto<br />

za transport i vrski - Sektor za ureduvawe na prosto-rot vo<br />

Skopje, dalo stru~no mislewe br.13-7877 od 11 juli 2005 godina deka po<br />

vgraduvawe na sugestiite i zabele{kite postapkata za usvojuvawe na<br />

planot mo`e da prodol`i.<br />

So Odluka br. 07 2813/15 od 13 dekemvri 2005 Sovetot na op{-<br />

tina Prilep go utvrdil Nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan.<br />

Gradona~alnikot na op{tinata Prilep so Odluka br.24-427/1<br />

od 20 dekemvri 2005 godina opredelil organizirawe na javna anketa na<br />

Nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan i toa vo traewe od najmalku<br />

15 rabotni dena i so soop{tenie br. 24-777/7 od 20 dekemvri 2005 godina<br />

opredelil javnata anketa da se sprovede vo periodot od 26 do 31 dekemvri<br />

2005 godina i od 4 do 17 januari 2006 godina.<br />

142


Soop{tenieto za organizirawe na javnata anketa e objaveno vo<br />

vesnikot "Dnevno" na 24 dekemvri 2005 godina.<br />

Pokanata za organizirawe na stru~na konsultacija po Nacrt -<br />

planot e so br.18-982/6 od 23 juni 2003 godina i od nea proizleguva deka<br />

stru~na konsultacija bila zaka`ana za 25 juni 2003 godina.<br />

Vo anketniot list br.10, zaveden pod br.24-182/6-10 od 13 januari<br />

2006 godina podnel Slavko Jankuloski, podnositel na inicijativata.<br />

Od m.z. "Mito Haxivasilev" - Skopje izgotven e spisok br. 03-69<br />

od 30 juni 2003 godina na podneseni anketni listovi i toa 22 na broj.<br />

Ovlasteniot prestavnik na gradona~alnikot na op{tinata<br />

Prilep, sostavil zapisnik od odr`anata javna anketa, zaveden pod br.<br />

09-29/2 od 17 januari 2006 godina i po odnos na ovoj Nacrt-plan konstatiral<br />

deka nemalo podneseni zabele{ki. Dopolnitelno e utvrdeno<br />

deka podnositelot na zabele{kata bil registriran kako podnositel<br />

na zabele{ka vo postapka po drug plan.<br />

Stru~na komisija, po povod sprovedenata javna anketa i podnesenite<br />

anketni listovi izgotvila izve{taj br. 09-78/2 od 17 januari<br />

2005 godina od ~ija sodr`ina proizleguva deka sega{niot podnositel<br />

na inicijativata, bil registruran kako podnositel na zabele{ka po<br />

drug plan i deka negovata zabele{ka ne se prifa}a.<br />

Ministerstvoto za transport i vrski dalo soglasnost na Predlog-planot,<br />

zavedena pod br. 18-7784 od 10 maj 2006 godina, po {to Sovetot<br />

na op{tinata ja donel i objavil osporenata odluka za donesuvawe<br />

na detalen urbanisti~ki plan.<br />

So dopis br. 09-78/9 od 18 maj 2006 godina Slavko Jankuloski e<br />

izvesen deka negovata zabele{ka ne e prifatena, koj e primen od podnositelot<br />

na inicijativata na 15 juni 2006 godina.<br />

5. Spored ~len 80 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe<br />

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 51/2005), postapkata<br />

za donesuvawe na urbanisti~kite planovi zapo~nata pred denot<br />

na primenata na ovoj zakon, }e prodol`i spored odredbite na zakonot<br />

koj bil vo sila na denot na nivnoto otpo~nuvawe, dokolku urbanisti~kiot<br />

plan ja preminal fazata na stru~na rasprava ili fazata na<br />

javna prezentacija.<br />

Spored ~len 85 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila so denot<br />

na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" (30<br />

juni 2005 godina), a }e se primenuva od 1 juli 2005 godina.<br />

So ogled na toa {to Sudot utvrdi deka vo vremeto na otpo~nuvaweto<br />

na postapkata za donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan<br />

javnata anketa ne bila sprovedena i vo postapkata za planirawe bile<br />

sprovedeni samo fazite: nacrt - plan, revizija i odgovor na revizija,<br />

analizata na pravnata i fakti~kata sostojba vo postapkata pred Sudot<br />

be{e napravena po odnos na navedenite fazi spored Zakonot {to be{e<br />

vo sila, a po odnos na ostanatite fazi od postapkata spored Zakonot<br />

{to sega e vo sila.<br />

143


Imeno, spored ~len 17 stav 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.<br />

4/1996, 28/1997, 18/1999, 53/ 2001 i 45/2002) , planovite od ~len 7 od ovoj<br />

zakon se izrabotuvaat kako nacrt i predlog na plan.<br />

Spored ~len 19 od istiot zakon, na nacrtot na planovite od<br />

~len 7 od ovoj zakon, pred organiziraweto na stru~nata rasprava odnosno<br />

javata anketa, se vr{i stru~na revizija. Stru~nata revizija na<br />

urbanisti~kite planovi spored programata od ~lenot 13 na ovoj zakon<br />

ja vr{i stru~na nau~na institucija ili komisija {to ja opredeluva<br />

odnosno formira ministerot nadle`en za rabotite za ureduvawe na<br />

prostorot.<br />

Spored ~len 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />

koj sega e vo sila, prostornoto i urbanisti~koto planirawe e<br />

kontinuiran proces koj se obezbeduva so izrabotuvawe, donesuvawe i<br />

sproveduvawe na prostoren plan i urbanisti~ki planovi so cel da se<br />

obezbedi ureduvawe i harmonicazija na prostorot i unapreduvawe na<br />

`ivotnata sredina i prirodata (stav 1). Prostorniot plan na Republika<br />

Makedonija i urbanisti~kite planovi kontinuirano me|u sebe<br />

se usoglasuvaat i dopolnuvaat (stav 2).<br />

Spored ~len 7 od Zakonot, vo zavisnost od prostorot {to e<br />

predmet na planirawe, pokraj drugite, se donesuva i detalen urbanisti~ki<br />

plan.<br />

Spored ~len 11 od Zakonot, detalen urbanisti~ki plan se donesuva<br />

za planski opfat, za koj e donesen generalen urbanisti~ki plan<br />

(stav 1). Detalniot urbanisti~ki plan sodr`i tekstualen i grafi~ki<br />

prikaz na planskite re{enija na opfatot, kako i bilansni pokazateli<br />

za planskiot opfat i za infrastrukturata (stav 2).<br />

Ponatamu, vo stavovite 3, 4 i 5 od istiot ~len od Zakonot e<br />

opredeleno {to sodr`at grafi~kite prikazi, tekstualniot del na<br />

planot i bilansnite pokazateli.<br />

Spored ~len 11 stav 7 od Zakonot, detalniot urbanisti~ki<br />

plan, kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen so Generalniot<br />

urbanisti~ki plan.<br />

Spored ~len 22 od Zakonot, planovite od ~lenot 7 od ovoj zakon<br />

se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na planot i predlog<br />

na plan (stav 1).<br />

Spored ~len 24 od Zakonot, po nacrtot na detalniot urbanisti~ki<br />

plan, op{tinata sproveduva javna anketa (stav 1). Organiziraweto<br />

na javnata anketa po planot od stav 1 na ovoj ~len go vr{i gradona~alnikot<br />

na op{tinata, po utvrduvawe na nacrtot na planot od strana<br />

na sovetot (stav 2). Za sprovedenata javna anketa se izrabotuva<br />

izve{taj (stav 3). Javnata anketa od stav 1 na ovoj ~len se sproveduva so<br />

izlagawe na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot na mesnata<br />

samouprava, pri {to javnata anketa trae najmalku 15 rabotni denovi,<br />

vo koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto<br />

144


podra~je opfateno so planot mo`at da dostavuvaat zabele{ki, predlozi<br />

i mislewa na anketni listovi (stav 4). Izve{taj od javnata anketa<br />

so obrazlo`enie od prifatenite i neprifatenite zabele{ki za planovite<br />

od stavot 1 na ovoj ~len, izrabotuva stru~na komisija formirana<br />

od gradona~alnikot na op{tinata, koja e sostavena od tri ~lena, i<br />

toa: nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice na op{tinskata<br />

administracija nadle`no za urbanisri~ko planirawe i istaknat nau-<br />

~en i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe (stav<br />

6). Izve{tajot od stavot 6 na ovoj ~len e sostaven del na odlukata za<br />

donesuvawe na predlogot na planot (stav 7). Vrz osnova na izve{tajot,<br />

komisijata od stavot 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go izvesti<br />

sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}aweto<br />

ili neprifa}aweto na hegovite zabele{ki ili predlozi (stav 8). Dokolku<br />

komisijata od stavot 6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot<br />

so prifatenite zabele{ki od javnata anketa pretrpel zna~ajni<br />

promeni (promena na granicata na urbanisti~kiot opfat, promeni na<br />

regulacionite linii, promena na namenata na zemji{teto i promeni<br />

vo pogolem obem na drugi parametri utvrdeni vo planot), gradona-<br />

~alnikot na op{tinata za nacrtot na planot so vgradeni zabele{ki vo<br />

planot povtorno organizira javna anketa (stav 9). Vremeto i mestoto<br />

kade {to }e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata anketa,<br />

zadol`itelno se objavuva so soop{tenie vo javnite glasila, a soop{-<br />

tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite, mestopolo`bata i povr-<br />

{inata na op{fatot na planot, kako i obrazlo`enijata na planskite<br />

re{enija( stav 10).<br />

Spored ~len 25 stav 1 od Zakonot, na planovite od ~lenot 7 to-<br />

~ka 2 alineji 1, 2, 3 i 4 na ovoj zakon, izraboteni vo forma na predlog<br />

na plan se izdava soglasnost od organot na dr`avnata uprava nadle`en<br />

za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot, so koja<br />

se potvrduva deka planovite se izraboteni soglasno so odredbite na<br />

ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon (stav 1).<br />

Spored stav 2 od istiot ~len od Zakonot, soglasnosta od stavot<br />

1 na ovoj ~len se izdava vo rok od 30 rabotni dena od denot na podnesuvaweto<br />

na baraweto od strana na donositelot na planot, a dokolku<br />

ne se izdade vo opredeleniot rok }e se smeta deka soglasnosta e izdadena.<br />

Misleweto od stav 2 na ovoj ~len se izdava, isto taka, vo rok od<br />

30 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto od strana na donositelot<br />

na planot.<br />

Spored stav 3 od istiot ~len od Zakonot, po dobivaweto na<br />

soglasnosta od stavot 1 na ovoj ~len, planot se dostavuva do nadle`niot<br />

organ za donesuvawe.<br />

Spored ~len 28 stav 5 od Zakonot, izmeni i dopolnuvawa na<br />

planovite i delovi od planovite od ~lenot 7 od ovoj zakon se vr{at po<br />

istata postapka propi{ana za nivnoto donesuvawe.<br />

145


6. Ocenuvaj}i ja osporenata odluki po odnos na nejzinata soglasnost<br />

so odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe<br />

koj bil i koj sega e vo primena, a vrz osnova na celokupno prilo`enata<br />

dokumentacija Sudot utvrdi deka Sovetot na op{tinata vo postapkite<br />

za donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan gi sprovel site predvideni<br />

fazi vo postapkata so po~ituvawe na citiranite zakonski odredbi.<br />

Vpro~em, podnositelot na inicijativata ostvaril u~estvo vo<br />

sprovedenata javna anketa i prigovaral na isti okolnosti kako vo podnesnata<br />

inicijativa, no Sovetot na op{tinata ne gi prifatil negovite<br />

zabele{ki za {to e uredno izvesten, na na~in kako {to e opredeleno<br />

vo ~len 24 stav 6, 7, 8 i 9 od Zakonot, {to sega e vo sila.<br />

Spored Sudot ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto i za<br />

soglasnost na osporenata odluka so ~lenot 28 stav 5 od Zakonot, bidej}i<br />

vo ovoj slu~aj ne stanuva zbor za postapka za izmena i dopolnuvawe<br />

na detalen urbanisti~ki plan, tuku za postapka za negovo donesuvawe.<br />

Ottamu, ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnost<br />

na oporenata odluka kako po odnos na odredbite od porane{niot<br />

Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe, taka i po odnos na<br />

odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko koj sega e vo sila.<br />

7. Spored ~len 110 stav 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i<br />

za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot<br />

i so zakonite.<br />

Imeno, trgnuvaj}i od ocenata na celinata na navodite vo podnesenata<br />

inicijativa, proizleguva deka taa vo najgolem del sodr`i navodi<br />

za re{avawe na individualen imotnopraven spor, za koj Ustavniot<br />

sud, soglasno ~len 110 od Ustavot ne e nadle`en da odlu~uva.<br />

Ustavniot sud, isto taka, ne e nadle`en da odlu~uva i po odnos<br />

na navodite za nesoglasnost na osporenata odluka so ~lenovite 21, 22 i<br />

23 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe,<br />

bidej}i i Odlukata i ovoj pravilnik se podzakonski propisi,<br />

odnosno propisi so ista pravna sila.<br />

8. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />

ova re{enie.<br />

9. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot Mahmut Jusufi i sudiite: d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana<br />

Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani<br />

i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />

146


11. U. br. 224/2006 (24. 01. 2007)<br />

Barawe so inicijativata<br />

1. Ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za opredeluvawe<br />

na oprema, materijali i uslugi od odbranben i bezbednosen<br />

karakter ("SV RM," br. 34/1998, 5/1999, 80/1999 i 64/2003), donesena od<br />

Vladata na Republika Makedonija.<br />

2. Barawe za za{tita na slobodite i pravata utvrdeni vo ~l. 110<br />

al. 3 od Ustavot, koi se odnesuvaat na zabrana na diskriminacija na<br />

gra|anite po osnov na politip~ka pripadnost i po odnos na slobodata<br />

na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

1. So inicijativata ne se izneseni pri~ini poradi koi se bara<br />

Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na<br />

osporenata odluka.<br />

2. Vo odnos na baraweto za za{tita na slobodite i pravata utvrdeni<br />

vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot, bitno e deka toa e dostaveno do Sudot<br />

na 7. 12. 2006 godina. Na ova barawe prethodela pretstavka i pojasnuvawe<br />

na pretstavkata. Imeno, pretstavka na podnositelot do Sudot e<br />

evidentirana pod R. br. 90/2006 od 24. 11. 2006 godina so cel Sudot da<br />

postapuva po iznesenite navodi, i tie bile pojasneti so pismen podnesok<br />

na 30. 11. 2006 godina.<br />

Spored navodite vo baraweto, na podnositelot mu bile povredeni<br />

slobodite i pravata utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot koi se<br />

odnesuvale na zabrana na diskriminacijata na gra|anite po osnov na<br />

politi~ka pripadnost i po odnos na slobodata na mislata i javnoto<br />

izrazuvawe na mislata. Ovie slobodi i prava na podnositelot mu bile<br />

povredeni so dejstvijata, odnosno deluvaweto na Osnovnoto javno obvinitelstvo<br />

i manlivo vodenata sudska postapka vo celost kako i postapuvaweto<br />

na sudijata od Osnovniot sud vo Skopje vo tekot na postapkata<br />

po konkretniot predmet K. br. 1861/01 kade podnositelot na baraweto<br />

Quben Paunovski bil obvinet deka storil krivi~no delo.<br />

Voedno vo baraweto op{irno se naveduvaat pove}e raboti i dejstvija<br />

od tekot na predmetnata postapka koi se odnesuvale na nezakonito<br />

rabotewe na slu`benite lica i u~esnicite vo postapkata koi<br />

davale nevistiniti izjavi i nestru~ni mislewa, pogre{no i tendenci-<br />

147


ozno utrduvawe na faktite i dokazite, i lo{o vodewe na sudskata postapka<br />

vo celost.<br />

Imeno, se naveduva deka:<br />

- nadle`niot prvostepen sud ne prifatil od odbranata na obvinetiot<br />

pove}e od trieset predlo`eni i pobarani svedoci i slu`beni<br />

dokumenti koi bile su{tinski za predmetot, a ova bilo so dogovor<br />

me|u sudijata i Osnovnoto javno obvinitelstvo;<br />

- obvinenieto nemalo nitu eden osnovan dokaz za storeno krivi~no<br />

delo na podnositelot na baraweto za za{tita na slobodite i<br />

pravata, od {to mo`elo edinstveno da se zaklu~i deka vrz nego se<br />

vr{elo diskriminacija po osnov na politi~ka pripadnost i ne mu se<br />

dozvoluvalo da se brani i da go koristi ustavnoto pravo na sloboda na<br />

uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata;<br />

- vo sudskata postapka se vr{ela pove}egodi{na pogre{na primena<br />

na zakonite i podzakonskite akti i od ovoj aspekt trebalo da se<br />

preispita rabotata na sudijata vo Osnovniot sud Skopje I Skopje;<br />

- vo sudskata postapka se negirale faktite deka vo 2001 godina<br />

se slu~ila vojna i Ministerstvoto za odbrana vo koe podnositelot na<br />

baraweto bil minister, rabotelo soodvetno vo takvi uslovi bez bilo<br />

kakvo kriminogeno odnesuvawe;<br />

- osnovnoto javno obvinitelstvo kontinuirano vo slu~ajot na<br />

podnositelot na baraweto, deluval diskriminatorski kon negovite<br />

prava i slobodi, {to osobeno do{lo do izraz vo zavr{nite zborovi<br />

iska`ani na ro~i{teto odr`ano vo sudot na 5. 12. 2006 godina, spored<br />

koi podnositelot na baraweto bil neosnovano okarakteriziran kako<br />

lice koe ne go po~ituval pravosudniot sistem i pravnata dr`ava, {to<br />

bile grubi nevistini;<br />

- vo baraweto podnositelot op{irono raska`uva sopstveni<br />

vpe~atorci za tekot na konkretnata sudska postapka koi spored nego<br />

bile naso~eni deluvawa na nadle`nite organi protiv negovite prava i<br />

interesi i tie gi smeta za povreda na ustavno utvrdenite slobodi i<br />

prava vo ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />

148<br />

Pravno mislewe<br />

1. Soglasno ~lenot 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika<br />

Makedonija, Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta<br />

na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i<br />

na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.<br />

Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako postojat<br />

drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />

So inicijativata se osporuva ustavnosta i zakonitosta na<br />

Odlukata za opredeluvawe na oprema, materijali i uslugi od odbranben<br />

i bezbednosen karakter ("SV RM," br. 34/1998, 5/1999, 80/1999 i 64/


2003), donesena od Vladata na Republika Makedonija vrz osnova na Zakonot<br />

za javni nabavki koj va`e{e vo vreme na donesuvaweto na ovaa<br />

odluka.<br />

Me|utoa, vrz osnova na odredbi od sega va`e~kiot Zakon za javni<br />

nabavki ("SV RM," br. 19/2004 i 109/2005), Vladata na Republika<br />

Makedonija donela nova Odluka za opredeluvawe na oprema, stoki i<br />

uslugi od odbranben i bezbednosen karakter ("SV RM"br. 69/2004) i so<br />

to~kata 3 od ovaa odluka prestanala da va`i osporenata odluka.<br />

So ogled na toa {to osporenata odluka ne e vo pravniot poredok<br />

i so inicijativata bez navedeni pri~ini i argumenti se osporuva<br />

ustavnosta i zakonitosta na ovaa odluka koja prestanala da va`i, smetame<br />

deka vrz osnova na navedenite ustavni i delovni~ki odredbi se<br />

ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata.<br />

2. Spored ~l. 110 al. 3 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to<br />

se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />

izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabrana<br />

na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa, verska,<br />

nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.<br />

Soglasno ~l. 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvie<br />

mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od<br />

Ustavot na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od Ustavniot<br />

sud vo rok od 2 meseca od denot na dostavuvaweto na kone~en ili pravosilen<br />

poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za prezemawe<br />

na dejstvie so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini<br />

od denot na negovoto prezemawe.<br />

So ~l. 52 od Delovnikot na Ustavniot sud e utvrdeno deka vo baraweto<br />

od ~l. 51 e potrebno da se navedat pri~inite poradi koi se bara<br />

za{titata, aktite ili dejstvijata so koi tie se povredeni, faktite i<br />

dokazite vrz koi se zasnova baraweto, kako i drugi podatoci potrebni<br />

za odlu~uvawe na Ustavniot sud.<br />

Od navodite sodr`ani vo baraweto proizleguva deka vo su{tina<br />

baraweto ne se odnesuva na za{tita na slobodite i pravata na {to<br />

baratelot samo na~elno se povikuva, tuku baraweto se odnesuva na<br />

vr{ewe nadzor, ispituvawe i meritorno odlu~uvawe od strana na<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija vo postapka pred nadle`en sud<br />

po konkreten predmet vo koj podnositelot na baraweto e stranka obvineta<br />

za storeno krivi~no delo, pri {to se bara Ustavniot sud da go<br />

kontrolira raboteweto na nadle`niot sud i sudija kako i raboteweto<br />

na nadle`noto javno obvinitelstvo vo konkretniot predmet, da ja ocenuva<br />

zakonitosta na nivnoto rabotewe i da odlu~uva, {to vsu{nost ne<br />

e nadle`nost na Ustavniot sud na Republika Makedonija.<br />

Podnositelot vo baraweto samo deklarativno se povikuva na<br />

za{tita na slobodite i pravata utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot,<br />

149


koi se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />

izrazuvawe na mislata i zabrana na diskriminacija po osnov na<br />

politi~ka pripadnost, bidej}i ne naveduva argumenti za povredata na<br />

tie prava, pri {to treba da se ima predvid deka krivi~nata postapka e<br />

so zakon regulirana i ima so zakon vospostaven red na rabotewe i<br />

odnesuvawe koj va`i za site u~esnici vo postapkata i so zakon utvrdenite<br />

dejstvija vo postapkata ne mo`e da se smetaat za povreda na<br />

slobodi i prava na gra|anite utvrdeni so Ustavot na Republika Makedonija.<br />

So ogled na iznesenoto, a vrz osnova na ~l. 28 al. 1 od Delovnikot<br />

na Ustavniot sud na Republika Makedonija, smetame deka Sudot<br />

ne e nadle`en da odlu~uva po predmetnoto barawe.<br />

Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />

odlu~uvawe,<br />

2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za<br />

ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za opredeluvawe<br />

na oprema, materijali i uslugi od odbranben i bezbednosen karakter<br />

("SV RM," br. 34/1998, 5/1999, 80/1999 i 64/2003), donesena od Vladata na<br />

Republika Makedonija.<br />

3. Sudot da go otfrli baraweto na Quben Paunovski od Skopje,<br />

za za{tita na slobodite i pravata utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot<br />

na Republika Makedonija.<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija ~len 28 alineja 3 i ~len 71 od Delovnikot<br />

na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 24<br />

januari 2007 godina, donese<br />

150<br />

R E [ E N I E<br />

1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za opredeluvawe na<br />

oprema, materijali i uslugi od odbranben i bezbednosen karakter<br />

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ broj 34/1998, 5/1999, 80/<br />

1999 i 64/2003), donesena od Vladata na Republika Makedonija.<br />

2. Quben Paunovski od Skopje na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1<br />

od ova re{enie.<br />

So inicijativata ne se dadeni pri~inite za osporuvawe na ustavnosta<br />

i zakonitosta na Odlukata.<br />

3. Soglasno ~lenot 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika<br />

Makedonija, Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za sog-


lasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i<br />

na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.<br />

Spored ~lenot 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na<br />

Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako<br />

postojat drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />

So inicijativata se osporuva ustavnosta i zakonitosta na<br />

Odlukata za opredeluvawe na oprema, materijali i uslugi od odbranben<br />

i bezbednosen karakter ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"<br />

br. 34/1998, 5/1999, 80/1999 i 64/2003), donesena od Vladata na Republika<br />

Makedonija vrz osnova na Zakonot za javni nabavki koj va`e-<br />

{e vo vreme na donesuvaweto na ovaa odluka.<br />

Me|utoa, vrz osnova na odredbi od sega va`e~kiot Zakon za javni<br />

nabavki ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 19/2004 i<br />

109/2005), Vladata na Republika Makedonija donela nova Odluka za<br />

opredeluvawe na oprema, stoki i uslugi od odbranben i bezbednosen<br />

karakter ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 69/2004) i<br />

so to~kata 3 od ovaa odluka prestanala da va`i osporenata odluka.<br />

So ogled na toa {to osporenata odluka ne e vo pravniot poredok<br />

i so inicijativata bez navedeni pri~ini i argumenti se osporuva<br />

ustavnosta i zakonitosta na ovaa odluka koja prestanala da va`i, Sudot<br />

oceni deka vrz osnova na navedenite ustavni i delovni~ki odredbi<br />

se ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata.<br />

4. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />

ova re{enie.<br />

5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova<br />

Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani,<br />

Igor Spirovski i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od<br />

Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 24<br />

januari 2007 godina, donese<br />

*<br />

R E [ E N I E<br />

1. SE OTFRLA baraweto na Quben Paunovski od Skopje, za za-<br />

{tita na slobodite i pravata utvrdeni vo ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot<br />

na Republika Makedonija.<br />

2. Quben Paunovski od Skopje na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija mu podnese barawe za za{tita na slobodite i pravata utvrdeni<br />

vo ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />

Spored navodite vo baraweto, na podnositelot mu bile povredeni<br />

slobodite i pravata utvrdeni vo ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot<br />

151


koi se odnesuvale na zabrana na diskriminacijata na gra|anite po<br />

osnov na politi~ka pripadnost i po odnos na slobodata na mislata i<br />

javnoto izrazuvawe na mislata. Ovie slobodi i prava na podnositelot<br />

mu bile povredeni so dejstvijata, odnosno deluvaweto na Osnovnoto javno<br />

obvinitelstvo i nepravilno vodenata sudska postapka vo celost<br />

kako i postapuvaweto na sudijata od Osnovniot sud vo Skopje vo tekot<br />

na postapkata po konkretniot predmet K. br. 1861/01 kade podnositelot<br />

na baraweto Quben Paunovski bil obvinet deka storil krivi~no<br />

delo.<br />

Voedno vo baraweto se naveduvaat pove}e raboti i dejstvija od<br />

tekot na predmetnata postapka koi spored podnositelot pretstavuvale<br />

nezakonito rabotewe na slu`benite lica, u~esnicite vo postapkata<br />

davale nevistiniti izjavi i nestru~ni mislewa, pogre{no i tendenciozno<br />

bile utrduvani faktite i dokazite, i lo{o se vodela sudskata postapka<br />

vo celost.<br />

Od ovie pri~ini podnositelot na baraweto smeta deka mu bile<br />

povredeni slobodite i pravata utvrdeni vo ~lenot 110 alineja 3 od<br />

Ustavot.<br />

3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 110 alineja 3 od<br />

Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija gi {titi slobodite i<br />

pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat na slobodata na<br />

uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto<br />

zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabrana na diskriminacija na gra-<br />

|anite po osnov na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi-<br />

~ka pripadnost.<br />

Soglasno ~lenot 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili<br />

dejstvie mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni vo ~len 110 alineja<br />

3 od Ustavot na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od<br />

Ustavniot sud vo rok od 2 meseca od denot na dostavuvaweto na kone~en<br />

ili pravosilen poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za<br />

prezemawe na dejstvie so koe e storena povredata, no ne podocna od 5<br />

godini od denot na negovoto prezemawe.<br />

So ~lenot 52 od Delovnikot na Ustavniot sud e utvrdeno deka<br />

vo baraweto od ~lenot 51 e potrebno da se navedat pri~inite poradi<br />

koi se bara za{titata, aktite ili dejstvijata so koi tie se povredeni,<br />

faktite i dokazite na koi se zasnova baraweto, kako i drugi podatoci<br />

potrebni za odlu~uvawe na Ustavniot sud.<br />

Od navodite sodr`ani vo baraweto Sudot oceni deka vo su{tina<br />

baraweto ne se odnesuva na za{tita na slobodite i pravata na {to<br />

baratelot samo na~elno se povikuva, tuku baraweto se odnesuva na<br />

vr{ewe nadzor, ispituvawe i meritorno odlu~uvawe od strana na Ustavniot<br />

sud na Republika Makedonija vo postapka pred nadle`en sud po<br />

konkreten predmet vo koj podnositelot na baraweto e stranka obvineta<br />

za storeno krivi~no delo, pri {to se bara Ustavniot sud da go ko-<br />

152


ntrolira raboteweto na nadle`niot sud i sudija kako i raboteweto na<br />

nadle`noto javno obvinitelstvo vo konkretniot predmet, da ja ocenuva<br />

zakonitosta na nivnoto rabotewe i da odlu~uva, {to vsu{nost ne<br />

e nadle`nost na Ustavniot sud na Republika Makedonija.<br />

Podnositelot vo baraweto samo deklarativno se povikuva na<br />

za{tita na slobodite i pravata utvrdeni vo ~lenot 110 alineja 3 od<br />

Ustavot, koi se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata<br />

i javnoto izrazuvawe na mislata i zabrana na diskriminacija po<br />

osnov na politi~ka pripadnost.<br />

Soglasno ~lenot 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud<br />

na Republika Makedonija, toj }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en<br />

da odlu~uva po baraweto.<br />

So ogled na iznesenoto, a vrz osnova na ~lenot 28 alineja 1 od<br />

Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija, Sudot ne e nadle`en<br />

da odlu~uva po predmetnoto barawe.<br />

4. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />

ova re{enie.<br />

5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova<br />

Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani,<br />

Igor Spirovski i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />

153


154


12. U. br. 240/2006 (24. 01. 2006)<br />

Osporen akt<br />

Odluka za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci<br />

na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na<br />

rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi br. 07-6958/4<br />

donesena od Sovetot na op{tinata na 20. 12. 2006 godina i objavena vo<br />

"Slu`beniot glasnik na op{tinata," br. 17/2006.<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

Spored podnositelot na inicijativata, Sovetot na op{tina<br />

Aerodrom na svojata pedesetiprva sednica odr`ana na 20. 12. 2006 godina,<br />

donese Odluka za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci<br />

na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici<br />

na rabotnite tela na koordinatori na sovetni~ki grupi, a pred toa na<br />

pedesettata sednica na Sovetot na op{tinata odr`ana na 13.12. 2006<br />

godina so mnozinstvo glasovi bila donesena Odlukata za utvrduvawe<br />

na nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici<br />

na rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi. Vo<br />

inicijativata se naveduva deka osporenata odluka ne bila vo soglasnost<br />

so ~l. 45 i 100 od Zakonot za lokalnata samouprava koi predviduvale<br />

deka ~lenovite na sovetot imale pravo na nadomestok za prisustvo<br />

na sednici najmnogu do 30% od prose~nata neto plata vo Republika<br />

Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, kako i pravo na<br />

nadomestok na patni i dnevni tro{oci, spored propisite za dr`avni<br />

slu`benici navedenite odredbi ne predviduvale posebno pravo na nadomestok<br />

na ~lenovite na Sovetot za prisustvo na sednici, u~estvo vo<br />

rabota na rabotnite tela na Sovetot, za izvr{uvawe na zada~ite koi<br />

}e gi doveri Sovetot i sli~no. Zakonot za lokalna samouprava isto<br />

taka ne predvidel posebno pravo na nadomestok na ~lenovite na sovetot<br />

(koordinatori) za u~estvo, organizirawe i rabota na sednici na<br />

rabotnite tela na Sovetot, kako {to bil slu~ajot so ~l. 3 od osporenata<br />

odluka, spored koja na koordinatorite na sovetni~kite grupi<br />

im se utvrduval mese~en nadomestok vo iznos od 1.600,00 denari. Vo<br />

inicijativata ponatamu se naveduva deka osporenata odluka bila donesena<br />

na 13. 12. 2006 godina, a vo ~l. 4 bilo predvidno deka istata<br />

vleguva vo sila so denot na donesuvaweto, a }e se primenuvala od 1. 11.<br />

155


2006 godina, {to bilo sprotivno so ~l. 52 st. 4 od Ustavot na Republika<br />

Makedonija.<br />

Podnositelot na inicijativata (gradona~alnikot na op{tina<br />

Aerodrom), bidej}i smetal deka osporenata odluka ne bila vo soglasnost<br />

so Ustavot i so Zakonot za lokalnata samouprava postapil soglasno<br />

~l. 51 od navedeniot zakon, so Re{enie br. 087-6893/1 od 14. 12. 2006<br />

godina go zaprel objavuvaweto na osporenata odluka, no so potvrduvaweto<br />

na istata od strana na Sovetot, ja objavil odlukata i podnel<br />

inicijativa do Ustavniot sud na Republika Makedonija so koja bara<br />

poni{tuvawe na osporenata odluka.<br />

Sodr`ina na osporeniot akt<br />

ODLUKA<br />

za potvrudvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci na ~lenovite na<br />

Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na rabotnite tela i na<br />

koordinatori na sovetni~ki grupi<br />

^len 1<br />

Na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom im se utvrduva<br />

nadomestok za rabota na sednica na rabotnite tela vo iznos od 25% od<br />

prose~na mese~na neto plata vo Republika Makedonija isplatena vo<br />

poslednite tri meseci, bez ogled na brojot na odr`ani sednici za sekoja<br />

sednica pooddelno.<br />

^len 2<br />

Na ~lenovite na Sovetot im se utvrduva nadomestok za dnevni<br />

tro{oci vo iznos od 750 denari bez ogled na brojot na odr`ani sednici,<br />

za sekoja komisija pooddelno.<br />

^len 3<br />

Na koordinatorite na sovetni~ki grupi za u~estvo, organizirawe<br />

i rabota na sednici na rabotnite tela na Sovetot, im se utvrduva<br />

mese~en nadomestok vo iznos od 1.600 denari.<br />

^len 4<br />

Ovaa odluka stapuva na sila so denot na donesuvaweto, a }e se<br />

primenuva od 1. 11. 2006 godina i }e se objavi vo "Slu`ben glasnik na<br />

op{tina Aerodrom".<br />

156


Pravno mislewe<br />

Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 i 9 od Ustavot, vladeeweto na pravoto<br />

i lokalnata samouprava se temelni vrednosti na ustavniot poredok na<br />

Republika Makedonija.<br />

Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />

moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so<br />

Ustavot i so zakonite. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.<br />

Spored Amandmanot XV<strong>II</strong> t. 1 od Ustavot so koj se zamenuva st. 1<br />

na ~l. 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo edinicite na lokalnata<br />

samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat<br />

vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a osobeno vo<br />

oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe, za{-<br />

titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto finansirawe,<br />

komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata<br />

za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo drugi oblasti<br />

utvrdeni so zakon.<br />

Soglasno ~l. 31 od Zakonot za lokalnata samouprava ("SV RM,"<br />

br. 5/2002), organi na op{tinata se sovetot i gradona~alnikot.<br />

Spored ~l. 32 od Zakonot, sovetot e pretstavni~ki organ na gra-<br />

|anite koj odlu~uva vo ramkite na nadle`nostite na op{tinata.<br />

Vo ~l. 45 od Zakonot e utvrdeno deka ~lenovite na sovetot<br />

imaat pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na patnite<br />

i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.<br />

Vo ~l. 50 od Zakonot, se utvrdeni nadle`nostite na gradona~alnikot<br />

me|u koi gradona~alnikot ja kontrolira zakonitosta na propisite<br />

na sovetot.<br />

Soglasno ~l. 51 st. 1 od Zakonot, ako gradona~alnikot smeta<br />

deka propisot na sovetot ne e vo soglasnost so Ustavot i zakonite, dol`en<br />

e vo rok od sedum dena od denot na dostavuvaweto so re{enie da<br />

go zapre negovoto objavuvawe, so koe }e gi obrazlo`i pri~inite za zapiraweto.<br />

Spored st. 2 od ovoj ~len, sovetot e dol`en, vo rok od 15 dena od<br />

denot na objavuvaweto na re{enieto od st. 1 na ovoj ~len, da go razgleda<br />

re{enieto i da odlu~i po nego. Vo st. 3, pak, od ovoj ~len, se predviduva<br />

deka ako sovetot go potvrdi propisot, gradona~alnikot e dol-<br />

`en da go objavi i istovremeno da podnese inicijativa za poveduvawe<br />

postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporeniot propis<br />

pred Ustavniot sud na Republika Makedonija. Vo st. 4 od ovoj ~len<br />

od Zakonot e utvrdeno deka za inicijativata od st. 3 na ovoj ~len gradona~alnikot<br />

e dol`en da go informira ministerstvoto nadle`no za<br />

vr{ewe na rabotite {to se odnesuvaat na lokalnata samouprava.<br />

Gradona~alnikot na op{tinata so podnesuvaweto na inicijativata<br />

za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka i<br />

157


objavuvaweto na istata vo slu`beno glasilo, vsu{nost, postapil soglasno<br />

negovite ovlastuvawa utvrdeni vo ~l. 50 i 51 od Zakonot za lokalnata<br />

samouprava.<br />

Soglasno ~l. 100 od ovoj zakon, do donesuvaweto na zakonot od<br />

~l. 45 na ovoj zakon, ~lenovite na sovetot }e primaat nadomestok za<br />

prisustvo na sednica na sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe,<br />

najmnogu do 30% od prose~nata mese~na neto plata vo Republika Makedonija<br />

isplatena vo poslednite tri meseci, a nadomestocite za patnite<br />

i dnevnite tro{oci }e im se isplatuvaat spored propisite koi se<br />

odnesuvaat na dr`avnite slu`benici.<br />

Imaj}i ja predvid sodr`inata na citiranite zakonski odredbi<br />

proizleguva deka zakonodavecot opredelil pravo na ~lenovite na sovetot<br />

da primaat nadomestok za prisustvo na sednica i ovoj nadomestok<br />

go ograni~uva so goren limit najmnogu do 30% od prose~nata neto mese~na<br />

plata vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci<br />

i go zadr`uva pravoto na sovetnicite na nadomest na patni i<br />

dnevni tro{oci koi, do donesuvawe na posebniot zakon da im se isplatuvaat<br />

spored propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici.<br />

Ottuka, imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata odluka,<br />

smetame deka istata ne e vo soglasnost so navedenite odredbi od Zakonot<br />

za lokalnata samouprava. Ova od pri~ina {to vo citiranite zakonski<br />

odredbi se predviduva nadomestok za prisustvo na sednica na<br />

sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe, kako i nadomestok za dnevni<br />

tro{oci vrz osnova na propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite<br />

slu`benici, no ne se predviduva nadomestok za rabota na sednica na<br />

rabotni tela bez ogled na odr`ana sednica za sekoja sednica pooddelno,<br />

odnosno ne se predviduva fiksen iznos na nadomestokot za dnevni<br />

tro{oci bez ogled na odr`ana sednica za sekoja komisija pooddelno,<br />

kako i mese~niot nadomestok vo fiksen iznos na koordinatorikte na<br />

sovetni~kite grupi kako {to predviduvaat ~l. 1, 2 i 3 od osporenata<br />

odluka.<br />

Od druga strana, pak, vo ~l. 4 od osporenata odluka e predvideno<br />

deka taa vleguva vo sila so denot na donesuvaweto (20. 12. 2006), a }e se<br />

primenuva od 1. 11. 2006 godina, smetame deka istata ima povratno dejstvo<br />

vo nejzinata primena, poradi {to Odlukata ne e vo soglasnost so<br />

~l. 52 st. 1 i 4 od Ustavot.<br />

Vrz osnova na iznesenoto, smetame deka osnovano se postavuva<br />

pra{aweto na soglasnosta na osporenata odluka so Zakonot za lokalnata<br />

samouprava i Ustavot na Republika Makedonija, poradi {to se p r<br />

e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />

i odlu~uvawe,<br />

2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />

na Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na<br />

nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sed-<br />

158


nici na rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi br. 07-<br />

6958/4 donesena od Sovetot na op{tinata na 20 dekemvri 2006 godina i<br />

objavena vo Slu`beniot glasnik na op{tinata br. 17/2006, i<br />

3. Sudot da donese re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~ni<br />

akti ili dejstvija {to se doneseni, odnosno prezemeni vrz<br />

osnova na osporenata odluka.<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 24 januari 2007<br />

godina, donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />

na Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na<br />

nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici<br />

na rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi br. 07-<br />

6958/4 donesena od Sovetot na op{tinata na 20 dekemvri 2006 godina i<br />

objavena vo Slu`beniot glasnik na op{tinata br. 17/2006.<br />

2. SE ZAPIRA izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija<br />

doneseni, odnosno prezemeni vrz osnova na odlukata ozna~ena vo<br />

to~kata 1 na ova re{enie.<br />

3. Kiril Todorovski, gradona~alnik na op{tina Aerodrom na<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe<br />

postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata<br />

na Sovetot na op{tina Aerodrom ozna~ena vo to~kata 1 od ova re-<br />

{enie.<br />

Spored podnositelot na inicijativata, Sovetot na op{tina<br />

Aerodrom na svojata pedesetiprva sednica odr`ana na 20 dekemvri<br />

2006 godina, donese Odluka za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe<br />

na nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici<br />

na rabotnite tela na koordinatori na sovetni~ki grupi, a pred<br />

toa na pedesettata sednica na Sovetot na op{tinata odr`ana na 13<br />

dekemvri 2006 godina so mnozinstvo glasovi bila donesena Odlukata<br />

za utvrduvawe na nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina<br />

Aerodrom za sednici na rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki<br />

grupi. Vo inicijativata se naveduva deka osporenata odluka ne<br />

bila vo soglasnost so ~lenovite 45 i 100 od Zakonot za lokalnata samouprava<br />

koi predviduvale deka ~lenvite na sovetot imale pravo na<br />

nadomestok za prisustvo na sednici najmnogu do 30% od prose~nata<br />

neto plata vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci,<br />

kako i pravo na nadomestok na patni i dnevni tro{oci, spored<br />

propisite za dr`avni slu`benici navedenite odredbi ne predviduvale<br />

159


posebno pravo na nadomestok na ~lenovite na Sovetot za prisustvo na<br />

sednici, u~estvo vo rabota na rabotnite tela na Sovetot, za izvr-<br />

{uvawe na zada~ite koi }e gi doveri Sovetot i sli~no. Zakonot za lokalna<br />

samouprava isto taka ne predvidel posebno pravo na nadomestok<br />

na ~lenovite na sovetot (koordinatori) za u~estvo, organizirawe i rabota<br />

na sednici na rabotnite tela na Sovetot, kako {to bil slu~ajot<br />

so ~lenot 3 od osporenata odluka, spored koja na koordinatorite na sovetni~kite<br />

grupi im se utvrduval mese~en nadomestok vo iznos od<br />

1.600,00 denari. Vo inicijativata ponatamu se naveduva deka osporenata<br />

odluka bila donesena na 13 dekemvri 2006 godina, a vo ~lenot 4<br />

bilo predvidno deka istata vleguva vo sila so denot na donesuvaweto, a<br />

}e se primenuvala od 1 noemvri 2006 godina, {to bilo sprotivno so<br />

~lenot 52 stav 4 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />

Podnositelot na inicijativata, bidej}i smetal deka osporenata<br />

odluka ne bila vo soglasnost so Ustavot i so Zakonot za lokalnata<br />

samouprava postapil soglasno ~lenot 51 od navedeniot zakon, so Re{enie<br />

br.087-6893/1 od 14 dekemvri 2006 godina go zaprel objavuvaweto na<br />

osporenata odluka, no so potvrduvaweto na istata od strana na Sovetot,<br />

ja objavil odlukata i podnel inicijativa do Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija so koja bara poni{tuvawe na osporenata odluka.<br />

3. Sudot na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina Aerodrom<br />

na sednicata odr`ana na 20 dekemvri 2006 godina donel: Odluka<br />

za potvrudvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci na ~lenovite<br />

na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na rabotnite tela i<br />

na koordinatori na sovetni~ki grupi<br />

Spored ~len 1 od ovaa odluka, na ~lenovite na Sovetot na<br />

op{tina Aerodrom im se utvrduva nadomestok za rabota na sednica na<br />

rabotnite tela vo iznos od 25% od prose~na mese~na neto plata vo<br />

Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, bez ogled<br />

na brojot na odr`ani sednici za sekoja sednica pooddelno.<br />

Spored ~len 2 od ovaa odluka, na ~lenovite na Sovetot im se<br />

utvrduva nadomestok za dnevni tro{oci vo iznos od 750 denari bez<br />

ogled na brojot na odr`ani sednici, za sekoja komisija pooddelno, a<br />

spored ~len 3 od ovaa odluka, na koordinatorite na sovetni~ki grupi<br />

za u~estvo, organizirawe i rabota na sednici na rabotnite tela na<br />

Sovetot, im se utvrduva mese~en nadomestok vo iznos od 1.600 denari.<br />

Spored ~len 4 od Odlukata, ovaa odluka stapuva na sila so denot<br />

na donesuvaweto, a }e se primenuva od 1.11.2006 godina i }e se objavi<br />

vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom."<br />

5. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 i 9 od Ustavot, vladeeweto<br />

na pravoto i lokalnata samouprava se temelni vrednosti na ustavniot<br />

poredok na Republika Makedonija.<br />

Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />

moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so<br />

Ustavot i so zakonite.<br />

160


Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.<br />

Spored Amandmanot XV<strong>II</strong> to~ka 1 od Ustavot so koj se zamenuva<br />

stavot 1 na ~lenot 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo edinicite<br />

na lokalnata samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici<br />

u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a<br />

osobeno vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe,<br />

za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto<br />

finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata<br />

i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo<br />

drugi oblasti utvrdeni so zakon.<br />

Soglasno ~len 31 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu-<br />

`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 5/2002), organi na op{tinata<br />

se sovetot i gradona~alnikot.<br />

Spored ~len 32 od Zakonot, sovetot e pretstavni~ki organ na<br />

gra|anite koj odlu~uva vo ramkite na nadle`nostite na op{tinata.<br />

Vo ~lenot 45 od Zakonot e utvrdeno deka ~lenovite na sovetot<br />

imaat pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na patnite<br />

i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.<br />

Vo ~lenot 50 od Zakonot, se utvrdeni nadle`nostite na gradona~alnikot<br />

me|u koi gradona~alnikot ja kontrolira zakonitosta na<br />

propisite na sovetot.<br />

Soglasno ~lenot 51 stav 1 od Zakonot, ako gradona~alnikot<br />

smeta deka propisot na sovetot ne e vo soglasnost so Ustavot i zakonite,<br />

dol`en e vo rok od sedum dena od denot na dostavuvaweto so re-<br />

{enie da go zapre negovoto objavuvawe, so koe }e gi obrazlo`i pri~inite<br />

za zapiraweto.<br />

Spored stavot 2 od ovoj ~len, sovetot e dol`en, vo rok od 15<br />

dena od denot na objavuvaweto na re{enieto od stavot 1 na ovoj ~len,<br />

da go razgleda re{enieto i da odlu~i po nego. Vo stavot 3, pak, od ovoj<br />

~len, se predviduva deka ako sovetot go potvrdi propisot, gradona~alnikot<br />

e dol`en da go objavi i istovremeno da podnese inicijativa<br />

za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />

na osporeniot propis pred Ustavniot sud na Republika Makedonija. Vo<br />

stavot 4 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka za inicijativata od<br />

stavot 3 na ovoj ~len gradona~alnikot e dol`en da go informira ministerstvoto<br />

nadle`no za vr{ewe na rabotite {to se odnesuvaat na<br />

lokalnata samouprava.<br />

Gradona~alnikot na op{tinata so podnesuvaweto na inicijativata<br />

za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka i<br />

objavuvaweto na istata vo slu`beno glasilo, vsu{nost postapil soglasno<br />

negovite ovlastuvawa utvrdeni vo ~lenovite 50 i 51 od Zakonot<br />

za lokalnata samouprava.<br />

Soglasno ~lenot 100 od ovoj zakon, do donesuvaweto na zakonot<br />

od ~lenot 45 na ovoj zakon, ~lenovite na sovetot }e primaat nadomestok<br />

za prisustvo na sednica na sovetot bez ogled na nejzinoto vre-<br />

161


metraewe, najmnogu do 30% od prose~nata mese~na neto plata vo Republika<br />

Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, a nadomestocite<br />

za patnite i dnevnite tro{oci }e im se isplatuvaat spored<br />

propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici.<br />

Imaj}i ja predvid sodr`inata na citiranite zakonski odredbi<br />

proizleguva deka zakonodavecot opredelil pravo na ~lenovite na sovetot<br />

da primaat nadomestok za prisustvo na sednica i ovoj nadomestok<br />

go ograni~uva so goren limit najmnogu do 30% od prose~nata neto<br />

mese~na plata vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri<br />

meseci i go zadr`uva pravoto na sovetnicite na nadomest na patni i<br />

dnevni tro{oci koi, do donesuvawe na posebniot zakon da im se isplatuvaat<br />

spored propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite slu-<br />

`benici.<br />

Ottuka, imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata Odluka,<br />

Sudot utvrdi deka istata ne e vo soglasnost so navedenite odredbi od<br />

Zakonot za lokalnata samouprava. Ova od pri~ina {to vo citiranite<br />

zakonski odredbi se predviduva nadomestok za prisustvo na sednica na<br />

sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe, kako i nadomestok za dnevni<br />

tro{oci vrz osnova na propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite<br />

slu`benici, no ne se predviduva nadomestok za rabota na sednica na<br />

rabotni tela bez ogled na odr`ana sednica za sekoja sednica pooddelno,<br />

odnosno ne se predviduva fiksen iznos na nadomestokot za<br />

dnevni tro{oci bez ogled na odr`ana sednica za sekoja komisija pooddelno,<br />

kako i mese~niot nadomestok vo fiksen iznos na koordinatorite<br />

na sovetni~kite grupi kako {to predviduvaat ~lenovite 1, 2<br />

i 3 od osporenata odluka.<br />

Od druga strana, pak, vo ~lenot 4 od osporenata odluka e predvideno<br />

deka taa vleguva vo sila so denot na donesuvaweto (20 dekemvri<br />

2006 godina), a }e se primenuva od 1 noemvri 2006 godina, {to<br />

zna~i deka osporenata odluka ima povratno dejstvo vo nejzinata primena,<br />

poradi {to Sudot utvrdi deka istata ne e vo soglasnost so ~lenot<br />

52 stav 1 i 4 od Ustavot.<br />

6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />

ova re{enie.<br />

7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova<br />

Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani,<br />

Igor Spirovski i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />

*<br />

Predlog za odlu~uvawe so Nacrt-odluka po predmetot U. br. 240/2006<br />

1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.<br />

240/2006 od 24 januari 2007 godina povede postapka za ocenuvawe na<br />

ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci<br />

na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na rabot-<br />

162


nite tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi br. 07-6958/4<br />

donesena od Sovetot na op{tinata na 20. 12. 2006 godina i objavena vo<br />

Slu`beniot glasnik na op{tinata br. 17/2006.<br />

Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se<br />

postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odluka so Ustavot i<br />

Zakonot za lokalnata samouprava.<br />

2. Donositelot na osporeniot akt vo opredeleniot rok ne dostavi<br />

odgovor na navodite sodr`ani vo re{enieto za poveduvawe postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka.<br />

So ogled na nepromenetata fakti~ka i pravna sostojba na rabotite<br />

po predmetot se p r e d l a g a<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />

odlu~uvawe,<br />

2. Sudot da ja poni{ti Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci<br />

na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na rabotnite<br />

tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi br. 07-6958/4 donesena<br />

od Sovetot na op{tinata na 20. 12. 2006 godina i objavena vo<br />

Slu`beniot glasnik na op{tinata br. 17/2006.<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite<br />

110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot<br />

na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 4<br />

april 2007 godina, donese<br />

O D L U K A<br />

1. SE PONI[TUVA Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za<br />

utvrduvawe na nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom<br />

za sednici na rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki<br />

grupi br. 07-6958/4 donesena od Sovetot na op{tinata na 20 dekemvri<br />

2006 godina i objavena vo Slu`beniot glasnik na op{tinata br. 17/<br />

2006.<br />

2. SE STAVA NADVOR OD SILA Re{enieto za zapirawe na<br />

izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija {to se doneseni,<br />

odnosno prezemeni vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od<br />

ovaa odluka.<br />

3. Ovaa odluka }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija“.<br />

4. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod podnesena<br />

inicijativa na Kiril Todorovski, gradona~alnik na op{tina Aerodrom<br />

so Re{enie U. br. 240/2006 od 24 januari 2007 godina povede postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na odlukata ozna~ena<br />

vo to~kata 1 od ovaa odluka. Postapkata be{e povedena zatoa {to pred<br />

163


Sudot osnovano se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata<br />

odluka so Ustavot i Zakonot za lokalnata samouprava.<br />

5. Sudot na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina Aerodrom<br />

na sednicata odr`ana na 20 dekemvri 2006 godina donel: Odluka<br />

za potvrudvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci na ~lenovite<br />

na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na rabotnite tela i<br />

na koordinatori na sovetni~ki grupi.<br />

Spored ~len 1 od ovaa odluka, na ~lenovite na Sovetot na op{-<br />

tina Aerodrom im se utvrduva nadomestok za rabota na sednica na rabotnite<br />

tela vo iznos od 25% od prose~na mese~na neto plata vo Republika<br />

Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, bez ogled na<br />

brojot na odr`ani sednici za sekoja sednica pooddelno.<br />

Spored ~len 2 od Odlukata, na ~lenovite na Sovetot im se utvrduva<br />

nadomestok za dnevni tro{oci vo iznos od 750 denari bez ogled<br />

na brojot na odr`ani sednici, za sekoja komisija pooddelno, a spored<br />

~lenot 3, na koordinatorite na sovetni~ki grupi za u~estvo, organizirawe<br />

i rabota na sednici na rabotnite tela na Sovetot, im se utvrduva<br />

mese~en nadomestok vo iznos od 1.600 denari.<br />

So ~len 4 od Odlukata se utvrduva deka ovaa odluka stapuva na<br />

sila so denot na donesuvaweto, a }e se primenuva od 1 nomvri 2006 godina<br />

i }e se objavi vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom."<br />

5. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 i 9 od Ustavot, vladeeweto<br />

na pravoto i lokalnata samouprava se temelni vrednosti na ustavniot<br />

poredok na Republika Makedonija.<br />

Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />

moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so<br />

Ustavot i so zakonite. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.<br />

Spored Amandmanot XV<strong>II</strong> to~ka 1 od Ustavot so koj se zamenuva<br />

stavot 1 na ~lenot 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo edinicite<br />

na lokalnata samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici<br />

u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a<br />

osobeno vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe,<br />

za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto<br />

finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata<br />

i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo<br />

drugi oblasti utvrdeni so zakon.<br />

Soglasno ~len 31 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben<br />

vesnik na Republika Makedonija" br. 5/2002), organi na op{tinata<br />

se sovetot i gradona~alnikot.<br />

Spored ~len 32 od Zakonot, sovetot e pretstavni~ki organ na<br />

gra|anite koj odlu~uva vo ramkite na nadle`nostite na op{tinata.<br />

Vo ~lenot 45 od Zakonot e utvrdeno deka ~lenovite na sovetot<br />

imaat pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na<br />

patnite i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.<br />

164


Vo ~lenot 50 od Zakonot, se utvrdeni nadle`nostite na gradona~alnikot<br />

me|u koi gradona~alnikot ja kontrolira zakonitosta na<br />

propisite na sovetot.<br />

Soglasno ~lenot 51 stav 1 od Zakonot, ako gradona~alnikot<br />

smeta deka propisot na sovetot ne e vo soglasnost so Ustavot i zakonite,<br />

dol`en e vo rok od sedum dena od denot na dostavuvaweto so re-<br />

{enie da go zapre negovoto objavuvawe, so koe }e gi obrazlo`i pri~inite<br />

za zapiraweto.<br />

Spored stavot 2 od ovoj ~len, sovetot e dol`en, vo rok od 15<br />

dena od denot na objavuvaweto na re{enieto od stavot 1 na ovoj ~len,<br />

da go razgleda re{enieto i da odlu~i po nego. Vo stavot 3, pak, od ovoj<br />

~len, se predviduva deka ako sovetot go potvrdi propisot, gradona~alnikot<br />

e dol`en da go objavi i istovremeno da podnese inicijativa za<br />

poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na<br />

osporeniot propis pred Ustavniot sud na Republika Makedonija. Vo<br />

stavot 4 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka za inicijativata od<br />

stavot 3 na ovoj ~len gradona~alnikot e dol`en da go informira ministerstvoto<br />

nadle`no za vr{ewe na rabotite {to se odnesuvaat na lokalnata<br />

samouprava.<br />

Gradona~alnikot na op{tinata so podnesuvaweto na inicijativata<br />

za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka i<br />

objavuvaweto na istata vo slu`beno glasilo, vsu{nost postapil soglasno<br />

negovite ovlastuvawa utvrdeni vo ~lenovite 50 i 51 od Zakonot za<br />

lokalnata samouprava.<br />

Soglasno ~lenot 100 od ovoj zakon, do donesuvaweto na zakonot<br />

od ~lenot 45 na ovoj zakon, ~lenovite na sovetot }e primaat nadomestok<br />

za prisustvo na sednica na sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe,<br />

najmnogu do 30% od prose~nata mese~na neto plata vo Republika<br />

Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, a nadomestocite za<br />

patnite i dnevnite tro{oci }e im se isplatuvaat spored propisite<br />

koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici.<br />

Imaj}i ja predvid sodr`inata na citiranite zakonski odredbi<br />

proizleguva deka zakonodavecot opredelil pravo na ~lenovite na sovetot<br />

da primaat nadomestok za prisustvo na sednica i ovoj nadomestok<br />

go ograni~uva so goren limit najmnogu do 30% od prose~nata neto mese~na<br />

plata vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci<br />

i go zadr`uva pravoto na sovetnicite na nadomest na patni i<br />

dnevni tro{oci koi, do donesuvawe na posebniot zakon da im se isplatuvaat<br />

spored propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici.<br />

Ottuka, imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata odluka, Sudot<br />

oceni deka taa ne e vo soglasnost so navedenite odredbi od Zakonot<br />

za lokalnata samouprava. Ova od pri~ina {to vo citiranite zakonski<br />

odredbi se predviduva nadomestok za prisustvo na sednica na<br />

sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe, kako i nadomestok za dnevni<br />

tro{oci vrz osnova na propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite<br />

165


slu`benici, no ne se predviduva nadomestok za rabota na sednica na<br />

rabotni tela bez ogled na odr`ana sednica za sekoja sednica oddelno,<br />

odnosno ne se predviduva fiksen iznos na nadomestokot za dnevni<br />

tro{oci bez ogled na odr`ana sednica za sekoja komisija oddelno,<br />

kako i mese~niot nadomestok vo fiksen iznos na koordinatorite na<br />

sovetni~kite grupi kako {to predviduvaat ~lenovite 1, 2 i 3 od osporenata<br />

odluka.<br />

Od druga strana, pak, vo ~lenot 4 od osporenata odluka e predvideno<br />

deka taa vleguva vo sila so denot na donesuvaweto (20 dekemvri<br />

2006 godina), a }e se primenuva od 1 noemvri 2006 godina, {to zna~i<br />

deka osporenata odluka ima povratno dejstvo vo nejzinata primena, poradi<br />

{to Sudot utvrdi deka taa ne e vo soglasnost so ~lenot 52 stav 1 i<br />

4 od Ustavot.<br />

6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />

ovaa odluka.<br />

7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova<br />

Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo-<br />

`ani, Igor Spirovski i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />

166


13. U. br. 8/2007 (31. 01. 2007)<br />

Osporen akt i odredbi<br />

- ^len 206 st. 1, vo delot "ili so drugi propisi zasnovani vrz<br />

zakon,"<br />

- ^len 207 st. 1, vo delot "ili vo propis zasnovan vrz zakon,"<br />

- ^len 207 st. 2, vo delot "ili so propis zasnovan vrz zakon," i<br />

- ^len 263 st. 1 t. 3, vo delot "ili drug propis zasnovan vrz<br />

zakon" od Zakonot za op{tata upravna postapka ("SV RM," br. 38/2005)<br />

Aspekt na osporuvawe<br />

"Navedenite zakonski odredbi, smetam deka ne se vo soglasnost<br />

so Ustavot na Republika Makedonija, zatoa {to nadle`nosta na<br />

organite na dr`avnata uprava ne mo`e da se propi{uva so propis<br />

zasnovan vrz zakon, tuku toa mo`e da se pravi samo so zakon."<br />

Poradi toa, zakonskite odredbi ne bile vo soglasnost so ~len<br />

95 stav 3 od Ustavot.<br />

Osven toa, podnositelot na inicijativata smeta deka so osporenite<br />

zakonski delovi se povreduva ~l. 8 st. 1 al. 3, ~len 51, ... i ~l. 96<br />

od Ustavot na Republika Makedonija.<br />

Zna~i, navedenite zakonski odredbi inicijatorot gi razbira vo<br />

smisla: so podzakonski propis (pokraj so zakon) da mo`e da se opredeluva<br />

- re{enieto za edna upravna rabota da go donesuvaat dva ili pove}e<br />

organi (~l. 206 st. 1) ili eden organ so prethodna soglasnost od<br />

drug organ (~l. 207 st. 1) ili eden organ vo soglasnost so drug organ (~l.<br />

207 st. 2), a ako re{enieto ne e doneseno taka, }e bide poni{teno od<br />

nadle`niot organ po pravoto na nadzor (~l. 263 st. 1 t. 3).<br />

Sodr`ina na odredbite<br />

^lenovite 206 i 207 od Zakonot se sistematizirani vo delot -<br />

prvostepena upravna postapka, poddel - re{enie, i organ {to go donesuva.<br />

Spored ~l. 206 st. 1, "Koga so zakon ili so drugi propisi zasnovani<br />

vrz zakon, e opredeleno za edna rabota da re{avaat dva ili pove}e<br />

organi, sekoj od niv e dol`en da re{i za taa rabota."<br />

Soglasno ~l. 207 st. 1 "Koga so zakon ili vo propis zasnovan vrz<br />

zakon e opredeleno re{enie da donesuva eden organ so prethodna sog-<br />

167


lasnost od drug organ, re{enieto se donesuva otkako drugiot organ dal<br />

soglasnost...."<br />

Spored ~l. 207 st. 2 "Koga so zakon ili so propis zasnovan vrz<br />

zakon e opredeleno re{enie da donesuva eden organ vo soglasnost so<br />

drug organ, organot {to donesuva re{enie go sostavuva i so spisite na<br />

predmetot mu go pra}a na soglasnost na drugiot organ, koj mo`e da dade<br />

soglasnost so potvrda na samoto re{enie ili so poseben akt."<br />

^lenot 263 od Zakonot e sistematiziran vo delot - pravni sredstva,<br />

poddel - osobeni slu~ai na poni{tuvawe na re{enie, i poni{tuvawe<br />

na re{enie po pravoto na nadzor.<br />

Spored taa zakonska odredba, "Re{enieto {to e kone~no vo<br />

upravnata postapka nadle`niot organ }e go poni{ti po pravoto na<br />

nadzor, ako (to~ka 3) re{enieto go donel eden organ bez soglasnost,<br />

potvrda, odobrenie ili mislewe na drug organ, a ova e potrebno spored<br />

zakonot ili drug propis zasnovan vrz zakon."<br />

168<br />

Sporno pravno pra{awe od inicijativata<br />

Mo`e li, spored Ustavot, so podzakonski propis da se opredeluva<br />

- re{enieto za edna upravna rabota da go donesuvaat dva ili pove-<br />

}e organi, ili eden organ so prethodna soglasnost od drug organ, ili<br />

eden organ vo soglasnost so drug organ, kako i mo`e li tie opredeluvawa<br />

vo podzakonskiot propis da bidat osnova za poni{tuvawe na<br />

re{enieto koe ne e doneseno taka? Duri, istite tie pravila od podzakonskiot<br />

propis istovremeno da se sodr`ani vo zakon?<br />

Ustavnosudska praktika<br />

Najnov primer od praktikata na Sudot, koj soodvetstvuva na<br />

postavenoto pra{awe, e Odlukata U br. 111/2006 donesena na prethodnata<br />

sednica (24 januari 2007 god.) so koja e ukinat ~l. 117 st. 2 od<br />

Zakonot za rabotnite odnosi ("SV RM," br. 62/2005), vo delot "soglasno<br />

so akt na Vladata na Republika Makedonija."<br />

Vo obrazlo`enieto na Odlukata, pokraj drugoto, se naveduva -<br />

"ovlastuvaweto na Vladata na Republika Makedonija so svoj akt da go<br />

uredi pra{aweto na prekuvremenata rabota, zna~i pro{iruvawe na<br />

nadle`nosta na Vladata na Republika Makedonija i vo sferata koja<br />

soglasno ~l. 32 st. 5 od Ustavot se ureduva so zakon i so kolektivni<br />

dogovori."<br />

Pravno mislewe<br />

Spored ~l. 95 st. 3 od Ustavot, "Organizacijata i rabotata na<br />

organite na dr`avnata uprava se ureduvaat so zakon {to se donesuva so<br />

dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici."


Soglasno ~l. 96 od Ustavot, "Organite na dr`avnata uprava rabotite<br />

od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite<br />

na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata."<br />

Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot "temelni vrednosti na<br />

ustavniot poredok na Republika Makedonija se vladeeweto na pravoto<br />

i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska."<br />

Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka samo so zakon,<br />

a toa zna~i samo od strana na Sobranieto na Republika Makedonija i<br />

so toj praven akt (~l. 68 st. 1 al. 2), mo`e da se ureduva organizacijata<br />

i rabotata na organite na dr`avnata uprava, vo koi kategorii vleguvaat<br />

i re{enijata staveni vo nivniot delokrug. Pokraj toa, proizleguva<br />

deka organite na dr`avnata uprava svojata nadle`nost, vklu~uvaj}i<br />

go i donesuvaweto na upravnite re{enija, ja vr{at vrz osnova i<br />

vo ramkite na Ustavot i zakonite.<br />

Takvite ustavni opredelbi se vo funkcija na odvojuvawe na zakonskoto<br />

ureduvawe na odnosite, kako zbir na objektivni pravni pravila<br />

na odnesuvawe, od nivnata primena vo konkretni situacii od strana<br />

na izvr{no-politi~kite i izvr{no-upravnite organi, {to e soglasno<br />

na temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija<br />

- podelba na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska, na<br />

vladeewe na pravoto i, vo kone~na relacija, na osnovnite slobodi i<br />

prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni<br />

so Ustavot.<br />

So ogled na toa {to osporenite zakonski odredbi opredeluvaat<br />

mo`nost so podzakonski propis, a toa zna~i i od izvr{no-politi~kite<br />

kako i od izvr{no-upravnite organi, da se ureduva pra{aweto-koi<br />

upravni organi }e donesuvaat prvostepeni upravni re{enija, kako i<br />

podzakonskiot propis da pretstavuva osnova za poni{tuvawe na upravno<br />

re{enie koe ne e doneseno spored pravilata od podzakonskiot propis,<br />

a koja materija e del od organizacijata, rabotata i nadle`nostite<br />

na organite na dr`avnata uprava, osnovano mo`e da se postavi pra{aweto<br />

dali takvite zakonski opredelbi se vo soglasnost so navedenite<br />

ustavni odredbi.<br />

Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica, zaradi razgleduvawe i<br />

odlu~uvawe, i<br />

2. Sudot da odlu~i da povede postapka za ocenuvawe ustavnosta<br />

na osporenite delovi od zakonskite odredbi.<br />

*<br />

Dopolnitelen referat po predmetot U. br. 8/2007<br />

1. Ustavniot sud, na sednicata odr`ana na 31. 01. 2007 godina<br />

pod to~ka I/2, go razgleda predmetot U. br. 8/2007 i po raspravata, zak-<br />

169


lu~i da se odlo`i odlu~uvaweto zaradi obezbeduvawe mislewe od Ministerstvoto<br />

za pravda.<br />

Predmetot U. br. 8/2007 se odnesuva na ustavnosta na ~etiri<br />

odredbi od Zakonot za op{tata upravna postapka ("SV RM," br. 38/<br />

2005) - ~l. 206 st. 1 vo delot "ili so drugi propisi zasnovani vrz zakon,"<br />

~l. 207 st. 1 vo delot "ili vo propis zasnovan vrz zakon," ~l. 207<br />

st. 2 vo delot "ili so propis zasnovan vrz zakon" i ~l. 263 st. 1 t. 3 vo<br />

delot "ili drug propis zasnovan vrz zakon."<br />

2. Misleweto na Ministerstvoto za pravda e primeno na 13. 03.<br />

2007 godina.<br />

3. Od dopolnitelnata analiza na celinata na Zakonot utvrdivme<br />

deka:<br />

- ~len 1: spored ovoj zakon se dol`ni da postapuvaat (1) ministerstvata,<br />

drugite organi na dr`avnata uprava, organizacii utvrdeni<br />

so zakon i drugi dr`avni organi, (2) op{tinite, gradot Skopje i op{-<br />

tinite vo gradot Skopje i (3) pravnite i drugi lica so javni ovlastuvawa.<br />

~lenovite 33-36: (1) koga edna upravna rabota e vo nadle`nost<br />

na dr`avnata uprava, postapkata ja vodi i re{enieto go donesuva funkcionerot<br />

{to rakovodi so organot, odnosno slu`beno lice ovlasteno<br />

od funkcionerot, a kaj kolegijalnite organi re{enieto go donesuva<br />

kolegijalniot organ, so toa {to so poseben zakon ili propis mo`e da<br />

se opredeli ~len na kolegijalniot organ da go donesuva upravnoto re-<br />

{enie; (2) ako za upravnata rabota e nadle`na op{tinata, postapkata<br />

ja vodi op{tinskiot organ na upravata (ili komisija ili drug organ<br />

opredeleni so poseben zakon ili propis), a re{enieto go donesuva nadle`niot<br />

op{tinski organ vrz osnova na pismen izve{taj i predlog-re-<br />

{enie na organot koj ja vodel postapkata; (3) ako za upravnata rabota e<br />

nadle`no pravno lice so javni ovlastuvawa, postapkata ja vodi individualniot<br />

organ odnosno funkcionerot vo pravnoto lice ili slu`beno<br />

lice ovlasteno od nego, a re{enieto go donesuva individualniot organ<br />

ili funkcionerot, so toa {to so poseben zakon ili op{t akt na pravnoto<br />

lice mo`e da se opredeli drug organ ili lice da re{ava za upravnata<br />

rabota.<br />

~len 3: Zakonot predviduva mo`nost vo upravnite oblasti za<br />

koi so zakon e propi{ana posebna postapka, da se postapuva po toj zakon,<br />

so toa {to za ona {to ne e uredeno so posebniot zakon se primenuvaat<br />

odredbite od Zakonot za op{tata upravna postapka.<br />

Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka nadle`nosta<br />

za vodeweto na upravnata postapka i za donesuvaweto na upravnoto re-<br />

{enie e opredelena so Zakonot, so toa {to e predvidena mo`nost so<br />

poseben zakon ili propis zasnovan vrz zakon da se opredelat drugi<br />

organi za donesuvawe na upravno re{enie.<br />

4. Imaj}i ja predvid iznesenata konceptualna postavenost na<br />

upravnoprocesnata materija, proizleguva deka smislata na osporenite<br />

170


delovi od ~l. 206, 207 i 263 na Zakonot e razrabotuvawe na takviot<br />

koncept. Imeno, so niv se ureduva postapkata za donesuvawe upravno<br />

re{enie vo situacija koga so poseben zakon ili so drugi propisi zasnovani<br />

vrz zakon e opredeleno (1) dva ili pove}e organi, (2) eden organ<br />

so prethodna soglasnost od drug organ, (3) eden organ vo soglasnost so<br />

drug organ ili (4) eden organ so potvrda, odobrenie ili mislewe na<br />

drug organ, da donesuvaat re{enie.<br />

Taka, ~l. 206 st. 1 opredeluva deka sekoj od pove}eto organi e<br />

dol`en posebno da re{i za upravnata rabota koga so poseben zakon ili<br />

so drugi propisi zasnovani vrz zakon e opredeleno za rabotata da re-<br />

{avaat dva ili pove}e organi. Ponatamu, ~l. 207 st. 1 ja ureduva postapkata<br />

vo situacija koga so poseben zakon ili so propis zasnovan vrz<br />

zakon e opredeleno re{enieto da go donesuva eden organ so prethodna<br />

soglasnost od drug organ - toga{ re{enieto se donesuva otkako drugiot<br />

organ dal soglasnost, pri {to organot {to go donesuva re{enieto e<br />

dol`en vo svoeto re{enie da go navede aktot so koj drugiot organ dal<br />

ili odbil soglasnost odnosno da navede deka vo propi{aniot rok drugiot<br />

organ nitu dal, nitu odbil soglasnost. Potoa, ~l. 207 st. 2 ja opredeluva<br />

postapkata koga so poseben zakon ili so propis zasnovan vrz zakon<br />

e opredeleno re{enieto da go donesuva eden organ vo soglasnost so<br />

drug organ - toga{ organot {to donesuva re{enie go sostavuva i so<br />

spisite na predmetot mu go pra}a na soglasnost na drugiot organ, koj<br />

mo`e da dade soglasnost so potvrda na samoto re{enie ili so poseben<br />

akt, vo koj slu~aj re{enieto e doneseno koga drugiot organ dal soglasnost<br />

a se smeta kako akt na organot {to go donel re{enieto. ^lenot<br />

263 st. 1 t. 3 opredeluva deka nadle`niot organ }e go poni{ti kone~noto<br />

upravno re{enie po pravoto na nadzor ako ne e doneseno spored zakonot<br />

ili drug propis zasnovan vrz zakon, a so koi e opredeleno deka re-<br />

{enieto se donesuva od eden organ so soglasnost, potvrda, odobrenie<br />

ili mislewe na drug organ.<br />

5. Imaj}i go predvid iznesenoto zna~ewe, osporenite delovi od<br />

~l. 206, 207 i 263 na Zakonot imaat osnova vo ~l. 115 st. 2 i 3 na Ustavot<br />

spored koi so zakon, pokraj so Ustavot, mo`e da se utvrdat nadle`nostite<br />

na op{tinata (donesuvawe na propis za toa koi op{tinski organi<br />

}e donesuvaat upravni re{enija) i na op{tinata da i se doveri vr{ewe<br />

na opredeleni raboti (vodewe na upravni postapki vo vrska so pra-<br />

{awa od lokalno zna~ewe). Toa, pak, e konkretno razrabotuvawe na lokalnata<br />

samouprava kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika<br />

Makedonija opredelena vo ~l. 8 st. 1 al. 9 od Ustavot. Pritoa,<br />

ne se doveduvaat vo pra{awe drugite temelni vrednosti na koi upatuva<br />

podnositelot na inicijativata (vladeewe na pravoto; podelba na dr`avnata<br />

vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska; osnovnite slobodi i prava<br />

- na{e zabele`uvawe) i nivnata ustavna razrabotka (vo vrska so<br />

vladeeweto na pravoto - ~len 51; vo vrska so podelbata na vlasta - ~l.<br />

95 i 96; vo vrska so osnovnite slobodi i prava - ~l. 50 st. 2), bidej}i (1)<br />

171


0op{tinskiot propis e vo soglasnost so Ustavot i so zakon, (2) se<br />

odnesuva na op{tinski organ koj donesuva upravno re{enie vo vrska so<br />

pra{awe od lokalno zna~ewe, a ne na organ na dr`avnata uprava i (3)<br />

obezbedena e sudska za{tita protiv kone~no upravno re{enie na<br />

op{tinski organ od aspekt na vodenata upravna postapka so ogled deka<br />

ja primenuva postapkata propi{ana so zakon (upraven spor).<br />

6. Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a:<br />

1. predmetot da se iznese na sednica,<br />

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

osporenite delovi od zakonskite odredbi.<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot<br />

sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 4 april 2007 godina,<br />

donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

~len 206 stav 1 vo delot "ili so drugi propisi zasnovani vrz zakon,"<br />

~len 207 stav 1 vo delot "ili vo propis zasnovan vrz zakon," ~len 207<br />

stav 2 vo delot "ili so propis zasnovan vrz zakon" i ~len 263 stav 1<br />

to~ka 3 vo delot "ili drug propis zasnovan vrz zakon" od Zakonot za<br />

op{tata upravna postapka ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />

br. 38/2005).<br />

2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na delovite od odredbite na Zakonot ozna~eni vo<br />

to~kata 1 od ova re{enie.<br />

Spored podnositelot na inicijativata, navedenite zakonski<br />

odredbi ne se vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija, zatoa<br />

{to nadle`nosta na organite na dr`avnata uprava ne mo`e da se propi{uva<br />

so propis zasnovan vrz zakon, tuku toa mo`e da se pravi samo so<br />

zakon.<br />

Poradi toa, zakonskite odredbi ne bile vo soglasnost so ~len<br />

95 stav 3 od Ustavot i se povreduval ~len 8 stav 1 alineja 3 i 4, ~lenovite<br />

50, 51 i 96 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />

3.1. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~len 1 od Zakonot se<br />

opredeluva deka spored ovoj zakon se dol`ni da postapuvat ministerstvata,<br />

drugite organi na dr`avnata uprava, organizacii utvrdeni<br />

so zakon i drugi dr`avni organi, potoa op{tinite, gradot Skopje i<br />

op{tinite vo gradot Skopje, kako i pravnite i drugi lica so javni<br />

ovlastuvawa.<br />

172


Ponatamu, Sudot utvrdi deka vo ~lenovite 33-36 od Zakonot se<br />

ureduva vodeweto na upravnata postapka i donesuvaweto na re{enieto<br />

spored toa koj organ e nadle`en za upravnata rabota. Taka, koga edna<br />

upravna rabota e vo nadle`nost na dr`avnata uprava, postapkata ja<br />

vodi i re{enieto go donesuva funkcionerot {to rakovodi so organot,<br />

odnosno slu`beno lice ovlasteno od funkcionerot (~len 33 od Zakonot),<br />

a kaj kolegijalnite organi re{enieto go donesuva kolegijalniot<br />

organ, so toa {to so poseben zakon ili propis mo`e da se opredeli<br />

~len na kolegijalniot organ da go donesuva upravnoto re{enie (~len<br />

34 od Zakonot), ako za upravnata rabota e nadle`na op{tinata, postapkata<br />

ja vodi op{tinskiot organ na upravata (ili komisija ili drug<br />

organ opredeleni so poseben zakon ili propis), a re{enieto go donesuva<br />

nadle`niot op{tinski organ vrz osnova na pismen izve{taj i<br />

predlog - re{enie na organot koj ja vodel postapkata (~len 35 od Zakonot),<br />

ako za upravnata rabota e nadle`no pravno lice so javni ovlastuvawa,<br />

postapkata ja vodi individualniot organ odnosno funkcionerot<br />

vo pravnoto lice ili slu`beno lice ovlasteno od nego, a re{enieto go<br />

donesuva individualniot organ ili funkcionerot, so toa {to so poseben<br />

zakon ili op{t akt na pravnoto lice mo`e da se opredeli drug<br />

organ ili lice da re{ava za upravnata rabota (~len 36 od Zakonot).<br />

Sudot, isto taka, utvrdi deka vo ~len 3 od Zakonot se predviduva<br />

mo`nost vo upravnite oblasti za koi so zakon e propi{ana posebna<br />

postapka, da se postapuva po toj zakon, so toa {to za ona {to ne e<br />

uredeno so posebniot zakon se primenuvaat odredbite od Zakonot za<br />

op{tata upravna postapka.<br />

Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka nadle`nosta<br />

za vodeweto na upravnata postapka i za donesuvaweto na upravnoto re-<br />

{enie e opredelena so Zakonot, so toa {to e predvidena mo`nost so<br />

poseben zakon ili propis zasnovan vrz zakon da se opredelat drugi<br />

organi za donesuvawe na upravno re{enie.<br />

3.2. Imaj}i ja predvid iznesenata uredenost na upravno-procesnata<br />

materija, Sudot utvrdi deka smislata na osporenite delovi od<br />

~lenovite 206, 207 i 263 na Zakonot e razrabotuvawe na takviot koncept.<br />

Imeno, so niv se ureduva postapkata za donesuvawe upravno re{enie<br />

vo situacija koga so poseben zakon ili so drugi propisi zasnovani<br />

vrz zakon e opredeleno dva ili pove}e organi, eden organ so prethodna<br />

soglasnost od drug organ, eden organ vo soglasnost so drug organ ili<br />

eden organ so potvrda, odobrenie ili mislewe na drug organ, da donesuvaat<br />

re{enie.<br />

Taka, ~lenot 206 stav 1 od Zakonot opredeluva deka sekoj od pove}eto<br />

organi e dol`en posebno da re{i za upravnata rabota koga so<br />

poseben zakon ili so drugi propisi zasnovani vrz zakon e opredeleno<br />

za rabotata da re{avaat dva ili pove}e organi. Ponatamu, ~lenot 207<br />

stav 1 od Zakonot ja ureduva postapkata vo situacija koga so poseben<br />

zakon ili so propis zasnovan vrz zakon e opredeleno re{enieto da go<br />

173


donesuva eden organ so prethodna soglasnost od drug organ - toga{ re-<br />

{enieto se donesuva otkako drugiot organ dal soglasnost, pri {to<br />

organot {to go donesuva re{enieto e dol`en vo svoeto re{enie da go<br />

navede aktot so koj drugiot organ dal ili odbil soglasnost odnosno da<br />

navede deka vo propi{aniot rok drugiot organ nitu dal, nitu odbil<br />

soglasnost. Potoa, ~lenot 207 stav 2 od Zakonot ja opredeluva postapkata<br />

koga so poseben zakon ili so propis zasnovan vrz zakon e opredeleno<br />

re{enieto da go donesuva eden organ vo soglasnost so drug<br />

organ - toga{ organot {to donesuva re{enie go sostavuva i so spisite<br />

na predmetot mu go pra}a na soglasnost na drugiot organ, koj mo`e da<br />

dade soglasnost so potvrda na samoto re{enie ili so poseben akt, vo<br />

koj slu~aj re{enieto e doneseno koga drugiot organ dal soglasnost a se<br />

smeta kako akt na organot {to go donel re{enieto. ^lenot 263 stav 1<br />

to~ka 3 od Zakonot opredeluva deka nadle`niot organ }e go poni{ti<br />

kone~noto upravno re{enie po pravoto na nadzor ako ne e doneseno<br />

spored zakonot ili drug propis zasnovan vrz zakon, a so koi e opredeleno<br />

deka re{enieto se donesuva od eden organ so soglasnost, potvrda,<br />

odobrenie ili mislewe na drug organ.<br />

4. Spored ~len 8 alineja 9 od Ustavot, temelna vrednost na ustavniot<br />

poredok na Republika Makedonija e i lokalnata samouprava.<br />

Soglasno ~len 115 od Ustavot, op{tinata e samostojna vo vr{eweto<br />

na nadle`nostite utvrdeni so Ustavot i so zakon, a nadzorot nad<br />

zakonitosta na nejzinata rabota go vr{i Republikata (stav 2); Republikata<br />

so zakon mo`e da i doveri vr{ewe na opredeleni raboti na<br />

op{tinata (stav 3).<br />

Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka lokalnata samouprava<br />

e temelna vrednost i deka, pokraj so Ustavot, i so zakon<br />

mo`e da se utvrdat nadle`nostite na op{tinata, kako i so zakon da i<br />

se doveri vr{ewe na opredeleni raboti na op{tinata.<br />

So ogled na toa {to so osporenite delovi od ~lenovite 206, 207<br />

i 263 na Zakonot se razrabotuva postapkata za vodewe i donesuvawe na<br />

re{enie vo slu~aite koga so op{tinski propis se opredeleni pove}e<br />

op{tinski organi da donesuvaat upravno re{enie, Sudot utvrdi deka<br />

takvite zakonski odredbi imaat osnova vo navedenite ustavni opredelbi,<br />

poradi {to utvrdi deka nemo`e da se postavi pra{aweto za nivnata<br />

ustavnost.<br />

Pokraj toa, Sudot utvrdi deka ne se doveduvaat vo pra{awe<br />

nitu drugite temelni vrednosti na koi upatuva podnositelot na<br />

inicijativata (vladeewe na pravoto; podelba na dr`avnata vlast na zakonodavna,<br />

izvr{na i sudska; osnovnite slobodi i prava) i nivnata<br />

ustavna razrabotka (vo vrska so vladeeweto na pravoto - ~len 51; vo<br />

vrska so podelbata na vlasta - ~lenovite 95 i 96; vo vrska so osnovnite<br />

slobodi i prava - ~len 50 stav 2), bidej}i op{tinskiot propis e vo soglasnost<br />

so Ustavot i so zakon, op{tinskiot propis se odnesuva na op{-<br />

tinski organ koj donesuva upravno re{enie vo vrska so pra{awe od lo-<br />

174


kalno zna~ewe, a ne na organ na dr`avnata uprava i obezbedena e sudska<br />

za{tita protiv kone~no upravno re{enie na op{tinski organ od<br />

aspekt na vodenata upravna postapka so ogled deka ja primenuva postapkata<br />

propi{ana so zakon (upraven spor).<br />

5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />

ova re{enie.<br />

6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana<br />

Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,<br />

Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />

175


176


14. U. br. 72/2006 (14. 03. 2007)<br />

Osporen akt<br />

^len 16, ~l. 22-b, st. 1 t. 2, i ~l. 64 od Zakonot za denacionalizacija<br />

("SV RM," br. 20/1998, 31/2000, 43/2000- pre~isten tekst, 42/2003) 2<br />

Pri~ini za osporuvawe 3<br />

Vo inicijativata se naveduva deka osporenite odredbi se sprotivni<br />

na ~l. 2 st. 1, ~l. 8 st. 1 al. 3, 4, 6, 7, 9, 10 i 11, ~l. 9, ~l. 15, ~l. 30<br />

st. 1, 2 i 3, ~l. 33, ~l. 50 st. 2, ~l. 51, ~l. 52 st. 4, ~l. 54 st. 1, ~l. 55, ~l. 57,<br />

~l. 59, ~l. 68 st. 1, al. 3 i 4, ~l. 91 al. 1, ~l. 114 st. 4, ~l. 117 st. 3 od Ustavot<br />

na Republika Makedonija.<br />

Spored podnositelot na inicijativata so osporenite odredbi<br />

od Zakonot za denacionalizacija vo odnos na nedvi`nosta - grade`no<br />

neizgradeno zemji{te, kako predmet na denacionalizacija se vodelo<br />

smetka, odnosno se favorizirale samo baratelite za denacionalizacija,<br />

a na {teta na site ostanati gra|ani - fizi~ki ili pravni lica koi<br />

imaat steknati prava li~no ili po pat na nasleduvawe, za koi platile<br />

nadomest i pretpriema~ki pristapile vo investicionen proces, pa<br />

samo zatoa {to eden del ili celiot imot e predmet na denacionalizacija<br />

se ostaveni da nemaat bilo kakva pravna za{tita.<br />

Spored podnositelot na inicijativata procesot na denacionalizacija<br />

mora da se tretira kako transformacija na op{tetstvenata<br />

sopstvenost vo privatna, so koj na porane{nite sopstvenici i na nivnite<br />

naslednici im se priznava pravo na sopstvenost. No, pritoa, zakonodavecot<br />

ne utvrdil zakonska ramka nitu procedura so primena na<br />

koja }e se za{titat ostanatite u~esnici vo pravniot promet.<br />

Ponatamu podnositelot na inicijativata na nekolku stranici<br />

dava osvrt i svoe tolkuvawe na promenite vo pravniot re`im na grade-<br />

`noto zemji{te nastanati vrz osnova na pove}e propisi donesuvani vo<br />

izminatiot period. Pritoa, vo inicijativata se naglasuva deka gra|a-<br />

2<br />

Vo inicijativata kako osporeni se naveduvaat ~l. 20 st. 1 i 2, ~l. 28 st. 2 i ~l.<br />

72 st. 1 i 2 od pre~isteniot tekst na Zakonot za denacionalizacija ("SV RM," br.<br />

43/2000), no vo referatot se koristime so soodvetnite odredbi od integralniot tekst<br />

na zakonot i negovite izmeni i dopolnuvawa.<br />

3<br />

Vo Referatot e daden samo del od navodite koi poradi nivnata obemnost gi<br />

prilo`uvame vo celost vo prilog na istiot.<br />

177


nite ili pravnite lica na koi spored navedenite propisi op{tinskiot<br />

naroden odbor im daval na koristewe nacionalizirano grade`no<br />

neizgradeno zemji{te zaradi izgradba na zgrada ili drug objekt bile<br />

dol`ni da platat za toa koristewe najmalku tolku kolku {to mu se<br />

pla}alo na porane{niot sopstvenik na ime nadomestok za nacionaliziranoto<br />

zemji{te. Ottuka, spored podnositelot na inicijativata,<br />

pravoto na trajno koristewe na grade`no neizgradeno zemji{te, niz<br />

eden dolg istoriski period go dodeluvale op{tinite ili nadle`nite<br />

ministerstva na dr`avata so pravni akti vo najgolem broj slu~ai so<br />

nadomestok, a vo sekoj slu~aj zaradi izgradba na grade`ni objekti soglasno<br />

toga{ va`e~kite urbanisti~ki planovi i stie ovie prava steknati<br />

preku pravni akti i pravni dela bile uredno evidentirani vo javnite<br />

katastarski knigi. Gra|anite i pravnite lica, poradi pravnata<br />

sigurnost koja im ja garantira Republikata, kako i poradi dolgiot period<br />

na generaciskite i sopstveni~kite promeni nemale i nemaat zakonska<br />

obvrska da proveruvaat dali predmetnoto zemji{te porano, vo<br />

eden drug op{testven sistem so prisilni propisi i merki bilo odzemeno<br />

od nekogo. So Zakonot za denacionalizacija, spored podnositelot<br />

na inicijativat se zadiralo vo taka steknatite prava na gra|anite<br />

i pravnite lica vo interes na baratelite vo procesot na denacionalizacija,<br />

a na {teta na site ostanati gra|ani, pravni lica, Republikata,<br />

lokalnata samouprava, sudovite i povtorno povratno vrz site<br />

gra|ani.<br />

Poa|aj}i od osporenata odredba spored koja zemji{teto se vra-<br />

}a vo sopstvenost vo celost ili vo del vo sostojba vo koja se nao|a na<br />

denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon, podnositelot na inicijativata<br />

uka`uva deka nitu ovoj zakon, nitu vo bilo koj drug zakonski<br />

ili podzakonski akt ne bile predvideni zakonski re{enija, odnosno<br />

zakonska ramka za toa kako treba da se postapuva, odnosno kakov praven<br />

tretman treba da ima zemji{teto koe e ve}e dodeleno na trajno koristewe<br />

na drugi fizi~ki ili pravni lica (so ili bez nadomestok), a<br />

koi vo momentot na vleguvaweto vo sila na zakonot istoto go imaat vo<br />

nepre~eno i mirno vladenie. Vo taa smisla podnositelot vo inicijativata<br />

gi otvora pra{awata za validnosta na grade`nite dozvoli na<br />

investitorite, odnosno sudbinata na zapo~natite grade`ni raboti,<br />

izmenite na urbanisti~kite planovi po podnesuvaweto na barawata za<br />

denacionalizacija, tro{ocite za odr`uvawe na grade`nite objekti vo<br />

slu~aj na zapirawe na grade`nite raboti i nadomestotkot na {tetata<br />

i ispu{tenata korist, kako i pra{aweto dali nadle`nite organi<br />

smeat da izdavaat odobrenija za gradewe na barateli koi se legitimiraat<br />

so katastarska javna <strong>kniga</strong>, dali edinicite na lokalnata samouprava<br />

smeat da naplatuvaat nadomestok za komunalno ureduvawe na grade`noto<br />

zemji{te itn.).<br />

So osporenata odredba od ~len 64 , zakonodavecot predvidel ni-<br />

{tovnost na pravnite dela i ednostranite izjavi na volja so koi so<br />

178


denot na vleguvawe vo sila na Zakonot se raspolaga so imotot {to e<br />

predmet na denacionalizacija, kako i iskoristuvawe na takviot imot<br />

so {to se sozdavaat obvrski za baratelite, no ne gi sankcioniral,<br />

odnosno ne predvidel ni{tovnost na upravnite i sudskite akti, kako<br />

poedine~ni pravni akti koi se podlo`ni na ni{tavnost, i toa po avtomatizam,<br />

po sila na Zakont iako Ustavot i na{iot praven sistem zabranuvale<br />

avtomatska ni{tovnost na upravnite i sudskite akti, pa<br />

duri i na pravnite dela.<br />

Pravnata nesigurnost i op{tata i javna {teta spored podnositelot<br />

na inicijativata, se u{te pogolemi, bidej}i gra|anite koi se<br />

steknale so pravo na gradba na objekt na toa zemji{te so legitimni<br />

pravni akti - akt za dodeluvawe na zemji{te i odobrenie za gradba<br />

pred vleguvawe vo sila na zakonot, so denot na vleguvawe vo sila na<br />

zakonot trebale da prestanat da raspolagaat i da go iskoristuvaat toa<br />

svoe pravo, bez pri toa da im bide odzemeno pravoto na trajno koristewe<br />

na zemji{teto, poni{teno odobrenieto za gradba i nadomesteni<br />

site tro{oci koi gi imale vo edna zakonita postapka, preku konkretna<br />

zakonska ramka.<br />

Podnositelot na inicijativata smeta deka nedostasuva zakonska<br />

ramka so koja site ovie pra{awa bi bile regulirani i deka so Zakonot<br />

za denacionalizacija i negovite izmeni i dopolnuvawa se sozdaval<br />

ogromen praven haos.<br />

Ponatamu se naveduva deka investitorite, fizi~kite i pravnite<br />

lica se ostaveni na odluka i subjektiven izbor na baratelite od<br />

vakvata diskriminatorska postapka za denacionalizacija vo koja osven<br />

baratelite na denacionalizacija nikoj drug, pa duri nitu dr`avata<br />

nema nikakva pravna za{tita. Poradi osporenite re{enija od Zakonot<br />

vo praktikata se sozdavale i natamu }e se sozdavaat bezbroj sporovi<br />

pred sudovite zaradi re{avawe na sopstveni~kite odnosi.<br />

Podnositelot na inicijativata smeta deka vo ovoj proces Republikata<br />

}e bide o{tetena vo ogromni finansiski razmeri, mnogu<br />

pogolemi otkolku samiot proces na nacionalizacija i eksproprijacija<br />

i realnata {teta na toga{nite sopstvenici.<br />

Podnositelot na inicijativata predlaga pri re{avaweto za<br />

osnovanosta na ovaa inicijativa Sudot da gi ima predvid presudite na<br />

Vrhovniot sud na Republika Makedonija U. br. 2666/03 od 5 noemvri<br />

2004 godina i Uzz. br. 2/2005 od 12 dekemvri 2005 godina.<br />

Podnositelot na inicijativata predlaga poradi iznesenite<br />

pri~ini, Ustavniot sud na Republika Makedonija da gi poni{ti ~l. 20<br />

st. 1 i 2, ~l. 28 st. 2 i ~l. 72 st. 1 i 2 od Zakonot za denacionalizacija<br />

("SV RM," br. 43/2000 - pre~isten tekst).<br />

Podnositelot na inicijativata, isto taka, predlaga do donesuvawe<br />

na kone~na odluka po ovaa inicijativa Ustavniot sud da donese<br />

re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~nite pravni akti<br />

179


ili dejstvija {to se prezemeni vrz osnova na osporenite odredbi od<br />

Zakonot.<br />

180<br />

Sodr`ina na osporenite odredbi:<br />

^len 16<br />

Nedvi`nost se vra}a vo sopstvenost vo celost ili del vo sostojba<br />

vo koja {to se nao|a na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.<br />

Nedvi`nost se vra}a kako del, koga ne e mo`no celosno vra-<br />

}awe, koga so toa se soglasil baratelot i dokolku e toa vozmo`no, ako<br />

so drug zakon poinaku ne e opredeleno.<br />

^len 22-b<br />

Grade`no zemji{te se vra}a vo sopstvenost:<br />

1) na lice koe na denot na odzemaweto na sopstvenosta vrz grade`noto<br />

zemji{te bilo sopstvenik na gradba izgradena na toa zemji-<br />

{te, a mu e priznaeno pravo na koristewe vrz toa grade`no zemji{te i<br />

2) koga ne e realizirana celta zaradi koja bilo odzemeno grade`no<br />

zemji{te, kako i koga bila realizirana celta zaradi koja bilo<br />

odzemeno grade`no zemji{te, a toa pri podnesuvaweto na baraweto za<br />

denacionalizacija pretstavuva grade`no neizgradeno zemji{te.<br />

^len 64<br />

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon ne e dozvoleno<br />

raspolagawe so imotot {to e predmet na denacionalizacija, kako i<br />

iskoristuvawe na takov imot so koe se sozdavaat obvrski za baratelot.<br />

Pravnite dela i ednostranite izjavi na volja {to se vo sprotivnost<br />

so stav 1 na ovoj ~len se ni{tovni.<br />

Ustavnosudska praktika<br />

Zakonot za denacionalizacija, odnosno oddelni negovi ~lenovi<br />

vo pove}e navrati bil predmet na ustavnosudska ocena.<br />

1. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod podnesena<br />

inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta na pogolem broj odredbi so<br />

Odluka U. br. 120/1998 od 10. 03. 1999 godina gi ukina: ~l. 2, ~l. 9 st. 1 t.<br />

5 i ~l. 11 st. 1 vo delot "na denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon"<br />

~l. 22 st. 2, ~l. 23, ~l. 28 st. 1 vo delot "i ako so toa ne se naru{uva grade`no<br />

tehni~kata i tehnolo{kata celina na pretprijatieto" i st. 2,<br />

~l. 29, ~l. 34 st. 2 vo delot " i na niv ne se presmetuva kamata" i ~l. 38<br />

od Zakonot za denacionalizacija ("SV RM," br. 20/1998). Odlukata e<br />

objavena vo "SV RM, " br. 18/1999 godina.<br />

Vo ovaa odluka Sudot izrazil stav deka trgnuvaj}i od gra|anskiot<br />

koncept na Ustavot vo koj osnovnite slobodi i prava na ~ovekot<br />

i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot,


pravnata za{tita na sopstvenosta i po~ituvawe na op{toprifatenite<br />

normi na me|unarodnoto pravo se edni od temelnite vrednosti na ustavniot<br />

poredok, a kako edno od temelnite osnovni prava vo ekonomskata<br />

sfera e pravoto na sopstvenost.<br />

Sodr`inata na pravoto na sopstvenost i negovata garancija e<br />

jasno postavena vo ~l. 30 od Ustavot. Od ovoj ~len, taka i od celinata<br />

na Ustavot nedvosmisleno proizleguva deka noviot ustaven poredok i<br />

op{testvoto se temeli i gradi vrz osnovite na privatnata sopstvenost.<br />

Ottuka, op{testvenata sopstvenost kako temel na porane{niot<br />

ustaven poredok, Ustavot ne ja predviduva i ne ja za{tituva, tuku naprotiv<br />

so Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika<br />

Makedonija se nalaga nejzino transformirawe.<br />

So donesuvawe na Zakon za transformacija na pretprijatijata<br />

so op{testven kapital, Zakonot za transformacija na pretprijatijata<br />

i zadrugite so op{testven kapital i drugi zakoni se ostvaruva procesot<br />

na transformacija na op{testvenata sopstvenost vo drugi oblici<br />

na sopstvenost, glavno vo privatna sopstvenost.<br />

Vo taa smisla denacionalizacijata sfatena kako proces na vra-<br />

}awe vo sopstvenost na imotot, odnosno davawe nadomest za imot odzemen<br />

vo korist na dr`avata, zakonodavecot go tretira vo kontekst na<br />

transformacija, odnosno privatizacija na op{testvenata sopstvenost<br />

za{tituvaj}i gi direkno ili indirekno pravoto na porane{nite sopstvenici,<br />

a samiot na~in, uslovi i postapka na ovoj proces se ureduva<br />

so Zakonot za denacionalizacija.<br />

So ovoj zakon dr`avata, vsu{nost, ja ispolni svojata ustavna<br />

obvrska za priznavawe na pravoto na sopstvenost na porane{nite sopstvenici.<br />

So ogled na navedenoto, a imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenite<br />

odredbi nasproti ~l. 9, 30 i 52 st. 4 od Ustavot, Sudot utvrdi<br />

deka tie ne se vo soglasnost so Ustavot.<br />

Po donesuvawe na Odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija,<br />

zakonodavecot vo 2000 godina izvr{i izmeni i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za denacionalizacija.<br />

2. Ustavniot sud na Republika Makedonija po predmetot U. br.<br />

10/2003 od 17. 09. 2003 godina, go ukinal ~l. 22-a st. 1 t. 1 od Zakonot za<br />

izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za denacionalizacija vo delot<br />

"ako ja plati razlikata me|u nadomestot {to za odzemenoto zemji{te<br />

mu sleduva opredelen spored ~l. 31 st. 2 od ovoj zakon i vrednosta na<br />

grade`noto zemji{te utvrdena vrz osnova na propisite za opredeluvawe<br />

na vrednosta na grade`noto zemji{te."<br />

Vo obrazlo`enito na odlukata se naveduva deka so uslovuvaweto<br />

za vra}awe na grade`no neizgradeno zemji{te vo sopstvenost so<br />

pla}awe na razlikata vo vrednost me|u odzemeno zemjodelsko zemji-<br />

{te, a sega grade`no neizgradeno zemji{te se doveduvaat vo neednakva<br />

181


polo`ba gra|anite vo zavisnost od toa dali zemjodelskoto zemji{te<br />

im bilo odzemeno ili ne, pred da stane grade`no zemji{te.<br />

3. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.<br />

165/2003 od 9. 09. 2004 godina, ne povede postapka za ocenuvawe na<br />

ustavnosta na ~l. 31 st. 2 od Zakonot za denacionalizacija.<br />

Vo ovoj predmet iako bil osporen samo st. 2 na navedeniot ~len,<br />

Sudot go razgleduval ~l. 31 vo celina i izrazil stav deka odredbata od<br />

~len 30 od Ustavot voop{to ne mo`e da se dovede vo korelacija so pra-<br />

{aweto na denacionalizacija, zatoa {to taa se odnesuva za praveden<br />

nadomestok vo slu~aj na eksproprijacija ili ograni~uvawe na sopstvenosta.<br />

Vo slu~aj na denacionalizacija ne stanuva zbor za odzemawe ili<br />

ograni~uvawe na sopstvenosta, tuku naprotiv za vra}awe na sopstvenosta<br />

vrz imot od pri~ina na istoriski promeni na politi~kiot sistem<br />

vo Republika Makedonija.<br />

Vo toj kontekst opredeluvaweto na nadomest za imot koj ne<br />

mo`e fizi~ki da se vrati, spored negovata vrednost vo vremeto na<br />

odzemaweto duri i koga toj ne soodvetstvuva na pretpostavenata pazarna<br />

vrednost na toj imot ne mo`e da se smeta za arbitretno i proizvolno,<br />

tuku e izraz na voljata na zakonodavecot da gi obe{teti porane{nite<br />

sopstvenici duri i koga imotot prestanal da postoi. Ottamu<br />

ovlastuvaweto na Vladata na Republika Makedonija so Uredba da izvr{i<br />

procena i da go utvrdi nadomestokot za denacionalizacija e vo<br />

funkcija na izvr{uvawe na zakonot i proizleguva od ~l. 91 al. 5 od<br />

Ustavot.<br />

4. Ustavniot sud na Republika Makeodnija so Re{enie U. br.<br />

129/2000 od 29. 11. 2000 godina ne povel postapka za ocenuvawe ustavnosta<br />

i zakonitosta na Uredbata za na~inot i postapkata za utvrduvawe<br />

na vrednosta na imotot koj e predmet na denacionalizacija ("SV RM,"<br />

br. 43/2000).<br />

Pri ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na navedenata uredba<br />

Sudot gi imal predvid odredbite od ~l. 30 st. 3 i 4 od Ustavot kako<br />

i celinata na Zakonot za denacionalizacija. Pritoa, Sudot utvrdil<br />

deka vo slu~aj na eksproprijacija ili vo slu~aj na ograni~uvawe na sopstvenosta<br />

na sopstvenikot mu se garantira praveden nadomestok koj<br />

ne mo`e da bide ponizok od pazarnata vrednost. Me|utoa, vo slu~aj na<br />

denacionalizacija zakonodavecot ne se zanimava so odzemawe ili ograni~uvawe<br />

na pravoto na sopstvenost, tuku obratno so nego se opredeluvaat<br />

uslovite i postapkata za vra}awe na imotot koj po razni osnovi<br />

bil odzemen od porane{nite sopstvenici i preminal vo op{testvena,<br />

odnosno dr`avna sopstvenost.<br />

So ogled na toa {to denacionalizacijata prestavuva merka na<br />

dr`avata so koja se vra}a vo sopstvenost odzemeniot imot, a ne se odzema<br />

imotot po osnov na eksproprijacija, ne se ograni~uva pravoto na<br />

sopstvenost i ne mo`e da stane zbor deka so Zakonot za denaciona-<br />

182


lizacija se otstapuva od ustavno garantiranoto pravo na praveden nadomestok.<br />

5. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.<br />

48/2003 od 22. 12. 2003 godina, ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />

i zakonitosta na Odlukata br. 1794/17 za donesuvawe na izmeni<br />

i dopolnuvawa na Detalniot urbanisti~ki plan na grad Ki~evo, za Naselba<br />

"Bala Maalo" op{tina Ki~evo, donesena na sednicata odr`ana<br />

na 27. 12.2001 godina na Sovetot na op{tina Ki~evo ("Slu`ben glasnik<br />

na op{tina Ki~evo," br. 9/2001).<br />

Vo inicijativata bilo navedeno deka Islamskata zaednica za<br />

ovoj imot podnela barawe za denacionalizacija pred donesuvaweto na<br />

osporenata odluka, pa zatoa smeta deka donositelot na planot ne mo-<br />

`el da go donese ovoj plan pred da se re{i ova nejzino barawe, odnosno<br />

pred da se ras~istat imotnopravnite odnosi soglasno Zakonot za sopstveni~kite<br />

odnosi, Zakonot za denacionalizacija i Zakonot za eksproprijacija.<br />

Vo Obrazlo`enieto na Re{enieto se naveduva:<br />

Spored misleweto na Sudot vra}aweto na grade`noto neizgradeno<br />

zemji{te vo sopstvenost na porane{nite sopstvenici vo postapka<br />

soglasno Zakonot za denacionalizacija, kako i drugite eventualno<br />

sporni imotnopravni odnosi vo vrska so zemji{teto opfateno so planot,<br />

ne pretstavuvaat pre~ka za urbanisti~ko planirawe na toa zemji-<br />

{te, a vo taa smisla nitu za donesuvawe ili izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na detalni urbanisti~ki planovi. Ova od pri~ini {to prvo, izrabotuvaweto<br />

i donesuvaweto na prostornite i urbanisti~ki planovi spored<br />

~l. 3 od Zakonot, se raboti od javen interes, vtoro, {to grade`noto<br />

zemji{te vo ~l. 2 od Zakonot za grade`noto zemji{te, a soglasno<br />

~l. 56 od Ustavot na Republika Makedonija, e opredeleno kako dobro<br />

od op{t interes za Republikata i u`iva posebna za{tita na na~in i<br />

uslovi utvrdeni so ovoj zakon i deka ureduvaweto na ova zemji{te e<br />

dejnost od javen interes, i treto, {to e u{te pozna~ajno, grade`noto<br />

zemji{te, koe spored ~l. 6 od Zakonot za grade`noto zemji{te mo`e da<br />

bide vo sopstvenost, osven na Republika Makedonija, i na doma{ni i<br />

pravni lica, mo`e da se eksproprira na na~in i pod uslovi opredeleni<br />

so propisite za eksproprijacija (~l. 12 st. 3).<br />

Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka vo uslovi<br />

koga grade`noto zemji{te mo`e da bide vo sopstvenost i na drugi pravni<br />

i fizi~ki lica, osven vo sopstvenost na Republika Makedonija, i<br />

koga e otvoren procesot za denacionalizacija so urbanisti~kite planovi<br />

i aktite {to niv gi zamenuvaat se opredeluva samo na~inot i namenite<br />

za koi }e se koristi grade`noto zemji{te {to e opfateno so<br />

ovie akti. Toa, so drugi zborovi zna~i deka so prostornite i urbanisti~ki<br />

planovi doneseni po vleguvaweto vo sila na Zakonot za grade`noto<br />

zemji{te, za razlika od porano, sopstvenosno-pravniot re`im vrz<br />

183


grade`noto zemji{te zate~en pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon<br />

ne se menuva.<br />

So ogled na toa {to postapkite za denacionaliz