Zoran Sulejmanbov - Sudija Izvestitel - kniga II (p.1232)
Studija
Studija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Prof. d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov<br />
sudija na Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />
SUDIJA IZVESTITEL
2
ZORAN SULEJMANOV<br />
SUDIJA IZVESTITEL<br />
vtora <strong>kniga</strong><br />
Skopje, 2009<br />
3
4
S O D R @ I N A<br />
1. U. br. 144/2006 ............................................................................................ 9<br />
2. U. br. 136/2006 .......................................................................................... 12<br />
3. U. br. 160/2006 .......................................................................................... 28<br />
4. U. br. 152/2006 .......................................................................................... 49<br />
5. U. br. 200/2006 .......................................................................................... 65<br />
6. U. br. 88/2006 ............................................................................................ 73<br />
7. U. br. 176/2006 .......................................................................................... 83<br />
8. U. br. 104/2006 .......................................................................................... 99<br />
9. U. br. 208/2006 ........................................................................................ 107<br />
10. U. br. 192/2006. ..................................................................................... 135<br />
11. U. br. 224/2006 ...................................................................................... 147<br />
12. U. br. 240/2006 ...................................................................................... 155<br />
13. U. br. 8/2007 .......................................................................................... 167<br />
14. U. br. 72/2006. ....................................................................................... 177<br />
15. U. br. 232/2006 ...................................................................................... 201<br />
16. U. br. 32/2007 ........................................................................................ 215<br />
17. U. br. 184/2006 ...................................................................................... 233<br />
18. U. br. 24/2007 ........................................................................................ 243<br />
19. U. br. 64/2007 ........................................................................................ 261<br />
20. U. br. 16/2007 ........................................................................................ 265<br />
21. U. br. 216/2006 ...................................................................................... 297<br />
22. U. br. 48/2007 ........................................................................................ 311<br />
23. U. br. 40/2007 ........................................................................................ 319<br />
24. U. br. 43/1998 ........................................................................................ 341<br />
25. U. br. 48/2006 ........................................................................................ 353<br />
26. U. br. 56/2007 ........................................................................................ 371<br />
27. U. br. 80/2007 ........................................................................................ 383<br />
28. U. br. 72/2007 ........................................................................................ 387<br />
29. U. br. 112/2007 ...................................................................................... 395<br />
30. U. br. 128/2007 ...................................................................................... 401<br />
31. U. br. 120/2007 ...................................................................................... 409<br />
32. U. br. 192/2007 ...................................................................................... 415<br />
33. U. br. 168/2006 ...................................................................................... 419<br />
34. U. br. 160/2007 ...................................................................................... 433<br />
35. U. br. 176/2007 ...................................................................................... 441<br />
36. U. br. 104/2007 ...................................................................................... 445<br />
37. U. br. 152/2007 ...................................................................................... 471<br />
38. U. br. 248/2007 ...................................................................................... 492<br />
39. U. br. 153/2007 ...................................................................................... 503<br />
40. U. br. 231/2007 ...................................................................................... 513<br />
41. U. br. 224/2007 ...................................................................................... 525<br />
42. U. br. 268/2007 ...................................................................................... 529<br />
43. U. br. 239/2007 ...................................................................................... 533<br />
5
44. U. br. 184/2007 ...................................................................................... 537<br />
45. U. br. 243/2007 ...................................................................................... 549<br />
46. U. br. 216/2007 ...................................................................................... 559<br />
47. U. br. 253/2007 ...................................................................................... 577<br />
48. U. br. 88/2007 ........................................................................................ 585<br />
49. U. br. 150/2007 ...................................................................................... 597<br />
50. U. br. 10/2008 ........................................................................................ 609<br />
51. U. br. 168/2007 ...................................................................................... 627<br />
52. U. br. 144/2007 ...................................................................................... 653<br />
53. U. br. 78/2007 ........................................................................................ 667<br />
54. U. br. 237/2007 ...................................................................................... 687<br />
55. U. br. 208/2007 ...................................................................................... 699<br />
56. U. br. 5/2008 .......................................................................................... 719<br />
57. U. br. 55/2008 ........................................................................................ 725<br />
58. U. br. 45/2008 ........................................................................................ 735<br />
59. U. br. 263/2007 ...................................................................................... 745<br />
60. U. br. 136/2008 ...................................................................................... 759<br />
61. U. br. 40/2008 ........................................................................................ 765<br />
62. U. br. 185/2007 ...................................................................................... 783<br />
63. U. br. 15/2008 ........................................................................................ 789<br />
64. U. br. 225/2007 ...................................................................................... 807<br />
65. U. br. 35/2008 ........................................................................................ 819<br />
66. U. br. 200/2007 ...................................................................................... 861<br />
67. U. br. 20/2008 ........................................................................................ 863<br />
68. U. br. 258/2007 ...................................................................................... 873<br />
69. U. br. 70/2008 ........................................................................................ 881<br />
70. U. br. 25/2008 ........................................................................................ 887<br />
71. U. br. 65/2008 ........................................................................................ 901<br />
72. U. br. 75/2008 ........................................................................................ 907<br />
73. U. br. 85/2008 ........................................................................................ 925<br />
74. U. br. 90/2008 ........................................................................................ 931<br />
75. U. br. 95/2008 ........................................................................................ 947<br />
76. U. br. 50/2008 ........................................................................................ 953<br />
77. U. br. 100/2008 ...................................................................................... 965<br />
78. U. br. 140/2008 ...................................................................................... 973<br />
79. U. br. 80/2008 ........................................................................................ 977<br />
80. U. br. 105/2008 ...................................................................................... 987<br />
81. U. br. 120/2008 ...................................................................................... 999<br />
82. U. br. 115/2008 .................................................................................... 1003<br />
83. U. br. 168/2008 .................................................................................... 1011<br />
84. U. br. 145/2008 .................................................................................... 1023<br />
85. U. br. 130/2008 .................................................................................... 1037<br />
86. U. br. 125/2008 .................................................................................... 1047<br />
87. U. br. 110/2008 .................................................................................... 1067<br />
88. U. br. 60/2008 ...................................................................................... 1073<br />
6
89. U. br. 30/2008 ...................................................................................... 1083<br />
90. U. br. 156/2008 .................................................................................... 1099<br />
91. U. br. 135/2008 .................................................................................... 1107<br />
92. U. br. 162/2008 .................................................................................... 1119<br />
93. U. br. 150/2008 .................................................................................... 1127<br />
94. U. br. 212/2008 .................................................................................... 1139<br />
95. U. br. 222/2008 .................................................................................... 1153<br />
96. U. br. 180/2008 .................................................................................... 1159<br />
97. U. br. 204/2008 .................................................................................... 1177<br />
98. U. br. 186/2008 .................................................................................... 1187<br />
99. U. br. 252/2008 .................................................................................... 1199<br />
100. U. br 40/2009 ..................................................................................... 1215<br />
7
8
1. U. br. 144/2006 (18. 10. 2006)<br />
Osporen akt<br />
^len 76 od Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola"<br />
- Bitola.<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
Spored podnositelite na inicijativata Akcionerskoto dru{-<br />
tvo "Metalec Bitola" od Bitola, sprotivno na ~l. 606 t. 3 od Zakonot<br />
za trgovskite dru{tva, namesto da go usoglasat stariot, donelo nov<br />
Statut ~ij ~l. 76 ne bil vo soglasnost so odredbite od Zakonot za trgovskite<br />
dru{tva.<br />
Imeno, spored inicijativata, Zakonot utvrdil vo ~l. 363 t. 8<br />
deka pri otpovikuvawe na pove}e od eden ~len na nadzoren odbor, se<br />
pristapuva kon glasawe za otpovikuvawe na site ~lenovi, a izborot se<br />
sproveduval so kumulativno glasawe.<br />
Vo t. 7 od istiot ~len, Zakonot utvrdil obvrska za trgovskite<br />
dru{tva ~len na nadzoren odbor koj bil izbran so kumulativno glasawe,<br />
da mo`e da bide otpovikan samo ako za toa se izjasnile najmalku<br />
90% od akcionerite so pravo na glas pretstaveni od sobranieto.<br />
Od pri~ina {to so ~l. 76 od Statutot ne e postapeno kako se<br />
predviduva vo navedenata odredba od Zakonot, ~l. 76 od Statutot bil<br />
vo nesoglasnost so Zakonot za trgovskite dru{tva, poradi {to se predlaga<br />
da se povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na osporeniot<br />
~len 76 od Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola" od<br />
Bitola.<br />
Sodr`ina na osporeniot ~len od Statutot<br />
3.6. Otpovikuvawe na ~lenovite na Nadzorniot odbor<br />
^len 76<br />
Sobranieto mo`e da gi otpovika site ~lenovi na Nadzorniot<br />
odbor i pred istekot na vremeto za koe {to bile izbrani. Za odlukata<br />
za otpovikuvawe e potrebno mnozinstvo glasovi od akciite so pravo na<br />
glas, pretstaveni na sobranieto.<br />
Ako sobranieto donelo odluka za otpovikuvawe na site ~lenovi<br />
na Nazorniot odbor, na istata sednica se pristapuva kon izbor na novi<br />
~lenovi na Nadzorniot odbor ako sobranieto odlu~i taka i ako na so-<br />
9
anieto na akcionerite, vo pismena forma im se dostavat podatocite<br />
za kandidatite koi {to treba da bidat izbrani.<br />
Odlukata na sobranieto za otpovikuvawe na Nadzorniot odbor,<br />
odnosno na negov ~len vleguva vo sila od denot na donesuvawe.<br />
Prijavata za upis vo trgovskiot registar na izbranite, odnosno<br />
na otpovikanite ~lenovi od Nadzorniot odbor ja podnesuva liceto koe<br />
{to }e bide ovlasteno so odlukata na sobranieto za izbor, odnosno<br />
otpovikuvawe.<br />
Ustavnosudska praktika<br />
Po odnos na ovaa problematika, Sudot ima bogata praktika i vo<br />
mnogu re{enija kako {to se U. br. 281/1995, U. br. 7/2005, U. br. 126/<br />
2005, U. br. 124/2006 i drugi, Sudot izrazil stav deka aktite doneseni<br />
od "akcionerski dru{tva" ne pretstavuvaat propis vo smisla na ~len<br />
110 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Pravno mislewe<br />
Soglasno ~l. 110 al. 2 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na<br />
drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.<br />
Soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle-<br />
`en da odlu~uva za baraweto.<br />
Trgnuvaj}i od navedenata ustavna odredba, smetame deka osporeniot<br />
akt Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola" od<br />
Bitola ne pretstavuva propis vo smisla na ~l. 110 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija i ne e pogoden za ustavno sudsko ocenuvawe.<br />
Imeno, spored nas, ovoj akt ne e propis zatoa {to ne e donesen<br />
od organ na dr`avnata vlast, nitu od organizacija ili institucija {to<br />
vr{i javni ovlastuvawa dovereni so zakon, tuku e donesen od akcionersko<br />
dru{tvo i ureduva pra{awa od interen karakter na dru-<br />
{tvoto.<br />
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i delovni~ki odredbi<br />
smetame deka Ustavniot sud ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto vo<br />
inicijativata, poradi {to se p r e d l a g a<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />
i odlu~uvawe, i<br />
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za<br />
ocenuvawe na zakonitosta na ~l. 76 od Statutot na Akcionerskoto dru-<br />
{tvo "Metalec Bitola" od Bitola.<br />
*<br />
10
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od<br />
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben<br />
vesnik na Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na<br />
18 oktomvri 2006 godina, donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na zakonitosta na ~len 76 od Statutot na Akcionerskoto dru-<br />
{tvo "Metalec Bitola" - Bitola.<br />
2. Vinko Kor~ulanin od Bitola, Risto Stojanovski od Skopje i<br />
Slobodan Sekulovski od Bitola na Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />
mu podnesoa inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na zakonitosta na aktot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.<br />
Spored podnositelite na inicijativata Akcionerskoto dru{-<br />
tvo "Metalec Bitola" od Bitola, sprotivno na ~len 606 to~ka 3 od Zakonot<br />
za trgovskite dru{tva, namesto da go usoglasi stariot, donelo<br />
nov Statut ~ij ~len 76 ne bil vo soglasnost so odredbite od Zakonot za<br />
trgovskite dru{tva.<br />
Imeno, spored niv, Zakonot vo ~len 363 to~ka 8 utvrdil deka<br />
pri otpovikuvawe na pove}e od eden ~len na nadzoren odbor, se pristapuva<br />
kon glasawe za otpovikuvawe na site ~lenovi, a izborot se<br />
sproveduval so kumulativno glasawe.<br />
Vo to~kata 7 od istiot ~len, Zakonot utvrdil obvrska za trgovskite<br />
dru{tva ~len na nadzoren odbor koj bil izbran so kumulativno<br />
glasawe, da mo`e da bide otpovikan samo ako za toa se izjasnile najmalku<br />
90% od akcionerite so pravo na glas pretstaveni od sobranieto.<br />
Od pri~ina {to so ~len 76 od Statutot, ne e postapeno kako se<br />
predviduva vo navedenata odredba od Zakonot, spored podnositelite na<br />
inicijativata, istiot ne bil vo soglasnost so Zakonot za trgovskite<br />
dru{tva, poradi {to se predlaga da se povede postapka za ocenuvawe na<br />
negovata zakonitost.<br />
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 76 od Statutot<br />
na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola" - Bitola sobranieto<br />
mo`e da gi otpovika site ~lenovi na Nadzorniot odbor i pred istekot<br />
na vremeto za koe {to bile izbrani. Za odlukata za otpovikuvawe e potrebno<br />
mnozinstvo glasovi od akciite so pravo na glas, pretstaveni na<br />
sobranieto.<br />
Ako sobranieto donelo odluka za otpovikuvawe na site ~lenovi<br />
na Nazorniot odbor, na istata sednica se pristapuva kon izbor na novi<br />
~lenovi na Nadzorniot odbor ako sobranieto odlu~i taka i ako na<br />
sobranieto na akcionerite, vo pismena forma im se dostavat podatocite<br />
za kandidatite koi {to treba da bidat izbrani.<br />
11
Odlukata na sobranieto za otpovikuvawe na Nadzorniot odbor,<br />
odnosno na negov ~len vleguva vo sila od denot na donesuvaweto.<br />
Prijavata za upis vo trgovskiot registar na izbranite, odnosno<br />
na otpovikanite ~lenovi od Nadzorniot odbor ja podnesuva liceto koe<br />
{to }e bide ovlasteno so odlukata na sobranieto za izbor, odnosno<br />
otpovikuvawe.<br />
4. Soglasno ~len 110 alineja 2 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta<br />
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so<br />
zakonite.<br />
Soglasno ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na<br />
Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en<br />
da odlu~uva za baraweto.<br />
Trgnuvaj}i od navedenata ustavna odredba, osporeniot akt -<br />
Statutot na Akcionerskoto dru{tvo "Metalec Bitola" od Bitola ne<br />
pretstavuva propis vo smisla na ~len 110 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija i ne e pogoden za ustavno sudsko ocenuvawe.<br />
Imeno, ovoj akt ne e propis vo smisla na ~len 110 alinea 2 od<br />
Ustavot zatoa {to ne e donesen od organ na dr`avnata vlast, nitu od<br />
organizacija ili institucija {to vr{i javni ovlastuvawa dovereni so<br />
zakon, tuku e donesen od akcionersko dru{tvo i ureduva pra{awa od<br />
interen karakter na dru{tvoto.<br />
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i delovni~ki odredbi<br />
Ustavniot sud ne e nadle`en da odlu~uva za baraweto vo inicijativata.<br />
5. Vrz osnova na iznesenoto, se odlu~i kako vo to~kata 1 od ova<br />
re{enie.<br />
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana<br />
Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,<br />
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i d-r <strong>Zoran</strong><br />
Sulejmanov.<br />
12
2. U. br. 136/2006 (1. 11. 2006)<br />
Osporen akt<br />
^len 180-a vo delot: "za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`itelno<br />
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe" od Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM,"(80/1993, 3/<br />
1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004,<br />
4/2005, 84/2005, 101/2005 i 70/2006)<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
Vo inicijativata, se naveduva deka osporeniot del od osporenata<br />
odredba e diskriminatorski, bidej}i gi sozdaval slednive razliki:<br />
na primer, dvajca vraboteni vo ista firma na isto rabotno mesto so<br />
ista plata, koja e povisoka od postavenata osnovica kako gorna granica,<br />
a koi se razlikuvaat samo spored toa {to edniot pripa|a na Fondot<br />
za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe.<br />
Spored podnositelot na inicijativata, rabotodava~ite imaat interes<br />
da gi zadr`at na rabota ili da gi vrabotat samo onie koi se vo Fondot<br />
od osporenata odredba, zaradi pla}awe na pomal pridones za penzisko<br />
i invalidsko osiguruvawe, so {to se sozdava neednakvost me|u vrabotenite<br />
gra|ani. Podnositelot naveduva deka prethodno ne postoela vakva<br />
diskriminatorska odredba vo ovoj zakon i odredbata se odnesuvala<br />
na site osigurenici podednakvo.<br />
Podnositelot na inicijativata smeta deka na osporenata odredba<br />
ne í e mestoto vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />
tuku vo Zakonot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko<br />
osiguruvawe ("SV RM," br. 29/2002, 85/2003, 40/2004 i 113/2005).<br />
Pokraj toa, vo inicijativata se naveduva deka osporenata odredba<br />
e neopredelena, nejasno e od koi pri~ini osnovicata za presmetuvawe<br />
i pla}awe na pridonesot ne mo`e da bide povisoka od tri prose-<br />
~ni plati, kako {to toa bilo predvideno za fizi~kite lica vo ~l. 180<br />
st. 3 od Zakonot, odnosno zo{to ovaa osnovica ne e ista po visina kako<br />
i kaj drugite osigurenici.<br />
Podnositelot na inicijativata smeta deka utvrdenite prava od<br />
socijalno osiguruvawe po ovoj osnov ne se odnesuvaat ednakvo na site<br />
osigurenici, so {to se povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija - vladeeweto na pravoto i humanizmot,<br />
socijalnata pravda i solidarnosta od ~l. 8 st. 1 al. 3 i 8, ednakvo-<br />
13
sta na gra|anite pred Ustavot i zakonite od ~l. 9, ~l. 34, ~l. 35 st. 1 i<br />
~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Poradi iznesenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot del od ~l. 180-a od Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />
Sodr`ina na osporenata odredba<br />
^len 180-a<br />
Za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno<br />
finansirano penzisko osiguruvawe, osnovica za osiguruvawe i pla}awe<br />
na pridonesot od plata, odnosno osnovica na osiguruvawe, ne mo`e<br />
da bide povisoka od tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata<br />
objaveni vo tekovniot mesec.<br />
Ustavnosudska praktika<br />
Oddelni odredbi od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />
pove}epati bile predmet na ustavnosudska ocena. Imaj}i ja<br />
predvid sodr`inata na osporenata odredba i navodite vo inicijativata,<br />
od bogatata ustavnosudska praktika gi izdvojuvame samo onie primeri<br />
koi se odnesuvaat na visinata na penzijata, odnosno na visinata<br />
na penziskata osnovica.<br />
1. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 46/2002 od 15. 04 2003 godina<br />
ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 28 od Zakonot za<br />
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ( "SV RM," br. 24/2000) i na ~l. 147 i 150 od Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993).<br />
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: "Od iznesenata ustavna<br />
odredba, vo vrska so osporenite ~l. 27 i 28 od Zakonot, proizleguva<br />
deka zakonodavecot ima ustaven osnov da go opredeluva nivoto na socijalnata<br />
sigurnost na gra|anite, pa zakonskoto spu{tawe na osnovicata<br />
na najniskata i najvisokata starosna penzija e dvi`ewe na zakonodavecot<br />
vo ramkite na negovite ustavni ovlastuvawa vo ovaa sfera. Pritoa,<br />
so takvite normi e obezbedena ednakvosta me|u gra|anite za idnina,<br />
a neednakvosta koja nastanuva kako posledica na razli~ni pravni<br />
re{enija doneseni vo razli~en vremenski period e delokrug na Parlamentot,<br />
ne na Ustavniot sud (vo pra{awe e odnos zakon - zakon) i e pra-<br />
{awe na izvr{uvawe na zakon, {to isto taka ne e delokrug na Ustavniot<br />
sud."<br />
2. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 194/2004 od 27. 04. 2005<br />
godina ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 23 st. 2 od<br />
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 85/2003).<br />
14
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. "Sudot oceni deka zakonodavecot<br />
e ovlasten da gi opredeluva pravata od penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe i nivniot obem uslovuvaj}i go usoglasuvaweto na<br />
penziite so op{testveno ekonomskite uslovi vo Republikata, poradi<br />
{to oceni deka ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnosta<br />
na ~l. 23 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe so Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
[to se odnesuva do pra{aweto za povreda na steknatite prava<br />
na {to se povikuva podnositelot na inicijativata, Sudot oceni deka<br />
steknatoto pravo na korisnicite na starosna penzija e pravoto na koristeweto<br />
na penzijata, a oscilaciite vo smisla na nejzino smaluvawe i<br />
zgolemuvawe e vsu{nost politika na dr`avata vo zavisnost od ekonomskite<br />
sostojbi vo nea.<br />
Spored toa, pravoto na socijalnoto osiguruvawe, a vo tie ramki<br />
i na penziskoto osiguruvawe e edno od osnovnite ustavni prava na gra-<br />
|anite, poradi {to ovlastuvaweto na dr`avata so zakon da go uredi ova<br />
pravo ima za cel da se sozdadat pravni uslovi za negovo ostvaruvawe."<br />
3. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 132/1996 od 26. 06. 1996 godina<br />
ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 34 st. 2 od Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993,<br />
3/1994 i 14/1995).<br />
Od obrazlo`enieto na re{enieto. "Spored misleweto na Sudot<br />
najniskiot iznos na penzijata e vo funkcija na ostvaruvaweto na ustavnata<br />
garancija za socijalna sigurnost na graganite {to obezbeduva<br />
minimum egzistencija, a {to e popovolno za gra|anite. Otuka proizleguva<br />
i pravoto na zakonodavecot da ja utvrdi i visinata odnosno<br />
osnovicata i procentot za opredeluvawe na najniskata penzija. Sudot,<br />
isto taka, smeta deka najniskiot iznos na penzijata ne e rezultat samo<br />
na vlo`uvawata na osigurenicite vo penziskiot fond, tuku proizleguva<br />
i od ustavnata garancija za socijalna sigurnost, poradi {to oceni<br />
deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za ustavnosta na osporenata<br />
odredba i odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re{enie."<br />
Sporno pravno pra{awe<br />
Pri izgotvuvawe na referatot kako sporno se postavi slednoto<br />
pra{awe:<br />
- Dali so zakonskoto ograni~uvawe na najvisokata osnovica za<br />
presmetuvawe i pla}awe na pridonesot od plata za osigurenicite {to<br />
}e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe<br />
se vr{i diskriminacija na osigurenicite, odnosno vrabotenite<br />
gra|ani i se povreduvaat principite na vladeewe na pravoto, socijalna<br />
pravda i solidarnost?<br />
15
Pravno mislewe<br />
Spored ~l. 8 st. 1 al. 1 i 8 od Ustavot, osnovnite slobodi i prava<br />
na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni<br />
so Ustavot i humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta se temelni<br />
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />
Spored ~l. 9 st. 1 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija<br />
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata<br />
na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto<br />
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Spored stavot<br />
2 od ovoj ~len, gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.<br />
Soglasno ~l. 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socijalna<br />
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />
dogovor.<br />
Spored ~l. 35 st. 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata<br />
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno na~eloto<br />
na socijalna pravednost.<br />
Vrz osnova na ovie ustavni odredbi, sistemot na penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe go uredil so Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ("SV RM," (80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/<br />
1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i<br />
70/2006).<br />
Spored ~l. 1 od Zakonot, so ovoj zakon se ureduva zadol`itelnoto<br />
penzisko i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite vo raboten<br />
odnos i na fizi~kite lica koi vr{at dejnost, osnovite na kapitalnoto<br />
finansirano penzisko osiguruvawe, kako i posebnite uslovi pod koi<br />
oddelni kategorii na osigurenici gi ostvaruvaat pravata od penziskoto<br />
i ivalidskoto osiguruvawe.<br />
Spored ~l. 2 od Zakonot, sistemot na penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe e sostaven od:<br />
- zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova<br />
na generaciska solidarnost,<br />
- zadol`itelno kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe,<br />
i<br />
- dobrovolno kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe.<br />
Zadol`itelnoto i dobrovolnoto kapitalno finansirano penzisko<br />
osiguruvawe poblisku }e se uredat so posebni zakon.<br />
Spored ~l. 3 od Zakonot, so zadol`itelno penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe po osnov na rabota, a vrz na~eloto na socijalna pravednost<br />
i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu~aj na<br />
starost, namaluvawe ili zagubuvawe na rabotnata sposobnost, smrt i<br />
telesno o{tetuvawe.<br />
Spored ~l. 4 od Zakonot, pravata od penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe se steknuvaat i ostvaruvaat vo zavisnost od na~inot, dol-<br />
16
`inata i obemot na vlo`uvaweto na sredstvata za penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.<br />
Vo ~l. 5 od Zakonot, se utvrdeni pravata od penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe, me|u koi e i pravoto na starosna penzija.<br />
Vo ~l. 11 do 15 od Zakonot, se opredeleni osigurenite lica<br />
opfateni so penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />
Osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe se uredeni vo Glava V<strong>II</strong> od Zakonot.<br />
Taka, spored ~l. 131 od Zakonot, so zadol`itelno kapitalno<br />
finansirano penzisko osiguruvawe se opfa}aat osigurenicite od ~l.<br />
11, osven individualnite zemjodelci obvrznici na danok od prihod od<br />
zemjodelska dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe<br />
(individualni zemjodelci), 12 i 13 na ovoj zakon, koi prvpat vo<br />
zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe pristapile od 1 januari<br />
2003 godina, osven osigurenicite od Glava IV - Steknuvawe i ostvaruvawe<br />
na pravata na opredeleni kategorii osigurenici pod posebni<br />
uslovi.<br />
Spored ~l. 132 od Zakonot, osigurenicite od ~l. 11, osven individualnite<br />
zemjodelci obvrznici na danok na prihod od zemjodelska<br />
dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe (individualni<br />
zemjodelci), 12 i 13 na ovoj zakon, koi bile opfateni so zadol`itelno<br />
penzisko i invalidsko osiguruvawe do 1. 01. 2003 godina,<br />
mo`at po sopstven izbor da se vklu~at vo zadol`itelno kapitalno finansirano<br />
penzisko osiguruvawe, osven osigurenicite od Glava IV –<br />
Steknuvawe i ostvaruvawe na pravata na opredeleni kategorii osigurenici<br />
pod posebni uslovi.<br />
Spored ~l. 132-a od Zakonot, pridonesot za penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe se raspredeluva i toa 65% za zadol`itelno penzisko<br />
i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost i<br />
35% za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe.<br />
Spored ~l. 132-b od Zakonot, osigurenikot koj zadol`itelno<br />
pla}a pridones za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe<br />
ima individualna smetka i e ~len vo privaten penziski fond<br />
(st. 1).<br />
Penzijata od zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko<br />
osiguruvawe zavisi od akumuliranite pridonesi i ostvareniot prinos<br />
od investiranite akumulirani pridonesi po odbivaweto na tro{ocite<br />
(st 2).<br />
Po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija, od zadol`itelno<br />
penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost,<br />
sredstvata na osigurenikot od individualnata smetka se prenesuvaat<br />
vo posebna institucija ovlastena za isplata na penzii (st. 3).<br />
Osnovaweto i raboteweto na instituciite od st. 3 na ovoj ~len<br />
se ureduva so poseben zakon (st. 4).<br />
17
Spored ~l. 132-v od Zakonot, koga osigurenikot }e ostvari<br />
pravo na invalidska penzija ili semejna penzija od zadol`itelno penzisko<br />
i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost,<br />
privatniot penziski fond gi prenesuva akumuliranite pridonesi<br />
i ostvareniot prinos na Fondot za isplata na invalidskata,<br />
odnosno semejnata penzija.<br />
Spored ~l. 180 st. 1 od Zakonot, osnovica za presmetuvawe i<br />
pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, kako i<br />
za sta`ot na osiguruvawe koj se smeta so zgolemeno trewe, pretstavuva<br />
bruto plata, vo koja se sodr`ani pridonesite i danocite {to se pla-<br />
}aat od platata. Vo natamo{nite stavovi na ovoj ~len e opredeleno<br />
{to pretstavuva osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot,<br />
odnosno osnovicata za osiguruvawe za oddelnite kategorii na osigureni<br />
lica.<br />
Spored st. 10 na ~l. 180, osnovicata za presmetuvawe i pla}awe<br />
na pridonesot, odnosno osnovicata za osiguruvawe, ne mo`e da bide<br />
poniska od 65% od prose~nata neto plata po rabotnik vo Republikata<br />
objavena vo tekovniot mesec.<br />
Spored osporeniot ~l. 180-a, za osigurenicite koi }e pristapat<br />
vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, osnovica<br />
za osiguruvawe i pla}awe na pridonesot od plata, odnosno osnovica<br />
na osiguruvawe, ne mo`e da bide povisoka od tri prose~ni plati<br />
po rabotnik vo Republikata objaveni vo tekovniot mesec.<br />
Vo ~l. 33 od Zakonot, sodr`ani se odredbi koi se odnesuvaat na<br />
visinata na starosnata penzija. Taka spored st. 1 na ovoj ~len, starosnata<br />
penzija za osigurenicite od ~l. 131 na ovoj zakon se utvrduva od<br />
penziskata osnova vo procenti opredeleni zavisno od dol`inata na<br />
penziskiot sta` koja za sekoja godina penziski sta` iznesuva 0,75%<br />
(ma`), odnosno 0,86% (`ena) od penziskata osnova, a za penziski sta`<br />
pokratok od 1 godina, a najmalku {est meseci iznesuva 0,375 % (ma`),<br />
odnosno 0,43% (`ena) od penziskata osnova.<br />
Spored st. 2 na istiot ~len, starosnata penzija za osigurenicite<br />
od ~l. 132 na ovoj zakon se utvrduva od penziskata osnova vo procenti<br />
koi za sekoja godina ispolnet penziski sta` do nivnata uplata na<br />
pridonesot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe<br />
iznesuvaat 2,33% (ma`), odnosno 2,60% (`ena), a za penziski<br />
sta` pokratok od edna godina, a najmalku {est meseci iznesuva 11,65%<br />
(ma`), odnosno 1,30% (`ena), no najmnogu 11,65% (ma`), odnosno<br />
13,00% (`ena) od penziskata osnova. Za sekoja natamo{na godina penziski<br />
sta` ispolnet po nivnata uplata na pridonesot za zadol`itelno<br />
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, penzijata se opredeluva<br />
vo visina od 0,75% (ma`), odnosno 0,86% (`ena), a za penziski sta`<br />
pokratok od edna godina, a najmalku {est meseci iznesuva 0,375%<br />
(ma`), odnosno 0,43% (`ena) od penziskata osnova.<br />
18
Soglasno ~l. 28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />
za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("SV RM," br. 24/2000), za<br />
osigurenicite koi ne pristapile vo zadol`itelno kapitalno finansirano<br />
penzisko osiguruvawe, najvisokata penzija ne mo`e da iznesuva<br />
pove}e od 80% do 2015 godina, a po 2015 godina ne pove}e od procentite<br />
utvrdeni vo ~l. 65 st. 1 na ovoj zakon od prose~nata plata ostvarena vo<br />
nestopanstvoto vo Republikata vo predhodnata godina zgolemena za 2,7<br />
pati.<br />
So izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe od mart 2000 godina, otpo~na reformata na penziskiot<br />
sistem preku voveduvawe na trostolben penziski sistem.<br />
Prviot i vtoriot stolb go so~inuvaat zadol`itelnoto penzisko<br />
i invalidsko osiguruvawe, pri {to prviot stolb se temeli vrz generaciska<br />
solidarnost i e tekovno finansiran, odnosno slu`i za obezbeduvawe<br />
na penziite na postojnite penzioneri. Vtoriot stolb e kapitalno<br />
finansiran, odnosno se sostoi od individualni smetki vo koi<br />
vrabotenite osigurenici deponiraat del od nivnite pridonesi koi se<br />
investiraat na pazarot na kapital i akumuliraat kamata, i po penzioniraweto<br />
se koristat kako izvor na penzionerskiot prihod, odnosno<br />
slu`at za obezbeduvawe na penzijata vo idnina. Tretiot stolb pretstavuva<br />
doborovolno penzisko osiguruvawe koe vo celost e kapitalno<br />
finansirano.<br />
Za licata koi }e ostanat osigurani samo vo prviot stolb na penziskiot<br />
sistem, pri presmetkata i isplatata na penziite zakonot predviduva<br />
ograni~uvawe na maksimalniot iznos na penzijata koj iznesuva<br />
2.7 pati po 80% od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto. (~l.<br />
28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i<br />
invalidsko osiguruvawe od mart 2000 godina ("SV RM," br. 24/2000).<br />
Za onie osigurenici koi }e se vklu~at vo dvostolbniot sistem,<br />
penzija }e se ispla}a i od prviot i od vtoriot stolb, pri {to za ovie<br />
osigurenici so osporenata odredba od ~l. 180-a od Zakonot, se voveduva<br />
ograni~uvawe na maksimalnata osnovica za presmetuvawe i pla}awe<br />
na pridonesot koja iznesuva 3 prose~ni plati po rabotnik vo Republikata.<br />
Trgnuvaj}i od toa deka soglasno Ustavot, pravoto na socijalna<br />
sigurnost i socijalno osiguruvawe na gra|anite, a vo tie ramki i na<br />
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako del od socijalnoto osiguruvawe,<br />
se ureduva so zakon i kolektiven dogovor, pravo e na zakonodavecot<br />
vo ovaa sfera da gi utvrduva vidovite na prava, uslovite za<br />
steknuvawe, visinata, na~inot na steknuvawe i koristewe na pravata i<br />
drugi pra{awa koi se od zna~ewe za ostvaruvawe na socijalnata sigurnost<br />
na gra|anite. Vo taa smisla, pravo na zakonodavecot e da ja utvrdi<br />
i visinata na penziskata osnovica, kako i visinata na najniskata<br />
odnosno najvisokata penzija, vodej}i pri toa smetka zakonskite re{e-<br />
19
nija ednakvo da se odnesuvaat na gra|anite odnosno osigurenicite koi<br />
se nao|aat vo ednakva pravna polo`ba.<br />
Ottuka, spored na{e mislewe, neosnovani se navodite vo incijativata<br />
deka so osporenata odredba e diskriminatorska poradi toa<br />
{to ne se odnesuva na site osigurenici podednakvo, od pri~ina {to<br />
osigurenicite koi }e ostanat osigurani samo vo prviot stolb na penziskiot<br />
sistem i onie koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno<br />
finansirano penzisko osiguruvawe ne se nao|aat vo ednakva pravna<br />
polo`ba.<br />
Zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova<br />
na generaciska solidarnost funkcionira vrz principot na me|ugeneraciska<br />
solidarnost, pri {to licata so povisoki prihodi pla}aat za<br />
licata so poniski prihodi. Imeno, licata koi imale visoki plati i<br />
pla}ale pridones na cel iznos, sepak dobivaat penzija ~ija visina so<br />
zakonot e ograni~ena, a ne penzija koja soodvetstvuva na uplatata. Utvrduvaj}i<br />
ja najvisokata penzija, zakonodavecot se rakovodel tokmu od<br />
na~eloto na socijalnata pravednost so cel penzijata na oddelni osigurenici<br />
da se opredeluva zavisno od realnite finansiski mo`nosti na<br />
Republikata, a ne od nivnata penziska osnova, a pritoa i so vaka opredelenata<br />
penzija na ovaa kategorija gra|ani da ne im se naru{i materijalnata<br />
i socijalnata sigurnost. Spored toa, ne e slu~ajna i opredelbata<br />
na zakonodavecot vo ovoj zakon da go vgradi na~eloto na<br />
socijalnata pravednost kako osnovno na~elo vrz koe se zasnova i<br />
celiot sistem na zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />
(~l. 3 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe).<br />
Vo zadol`itelnoto kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe,<br />
site uplateni pridonesi koi se akumuliraat se vodat na individualna<br />
smetka na ~lenot i mu pripa|aat na ~lenot po ispolnuvaweto<br />
na uslovite za penzionirawe. Na toj na~in i penzijata na ovaa kategorija<br />
na osigurenici e vo neposredna zavisnost so obemot na vlo-<br />
`enite sredstva. Me|utoa, so ogled na toa {to sredstvata se investiraat,<br />
odnosno akumuliraat i sozdavaat prinos koj ne mo`e odnapred da<br />
se opredeli bidej}i zavisi od idni i ~estopati neizvesni nastani, za<br />
ovaa kategorija na osigurenici ne e mo`no odnapred ograni~uvawe na<br />
visinata na penzijata, poradi {to so osporenata odredba od Zakonot se<br />
voveduva ograni~uvawe na najvisokata osnovica, {to indirektno zna~i<br />
limitirawe na penzijata.<br />
Tokmu zaradi obezbeduvawe na ednakvost na gra|anite, postoi<br />
ograni~uvawe za site osigurenici vo penziskiot sistem, so taa razlika<br />
{to za osigurenicite vo ednostolbniot sistem ima ograni~uvawe<br />
na penzijata, dodeka za osigurenicite vo dvostolbniot sistem ima<br />
ograni~uvawe na najvisokata osnovica za pla}awe na pridones, {to<br />
indirektno zna~i i limitirawe na idnata penzija. So vospostavuvaweto<br />
na trostolbniot penziski sistem, }e se dade mo`nost na licata<br />
20
so povisoki plati da pla}aat dopolnitelno, zaradi ostvaruvawe povisioki<br />
idni penzii.<br />
Zna~i zakonskoto limitirawe na osnovicata za presmetuvawe i<br />
pla}awe na pridonesot od plata, odnosno osnovicata na osiguruvawe,<br />
na tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata, se odnesuva za site<br />
gra|ani odnosno osigurenici {to se nao|aat vo ednakva pravna polo-<br />
`ba, odnosno na site osigurenici koi }e pristapat vo zadol`itelno<br />
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe poradi {to, spored<br />
na{e mislewe, ne mo`at da bidat prifateni prigovorite na podnositelot<br />
na inicijativata, deka se vr{elo diskriminacija pome|u osigurenicite.<br />
Poradi navedenite pri~ini, smetame deka ne bi mo`elo da se<br />
postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 180-a od Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe so odredbite od Ustavot na koi se<br />
povikuva podnositelot na inicijativata.<br />
Vrz osnova na navedenoto se p r e d l a g a<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />
odlu~uvawe,<br />
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
~l. 180-a vo delot: "za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`itelno<br />
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe" od Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," (80/1993, 3/1994, 14/<br />
1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005,<br />
84/2005, 101/2005 i 70/2006).<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len<br />
110 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot<br />
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 1 noemvri<br />
2006 godina, donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na ~len 180-a vo delot: "za osigurenicite koi }e pristapat vo zadol`itelno<br />
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe" od Zakonot za<br />
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" (80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/<br />
2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i 70/2006).<br />
2. Stamen Filipov na Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />
mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na odredbata od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 na ova re{enie.<br />
Spored navodite vo inicijativata, osporeniot del od osporenata<br />
odredba bil diskriminatorski bidej}i gi sozdaval slednive raz-<br />
21
liki: na primer, dvajca vraboteni vo ista firma, na isto rabotno mesto,<br />
so ista plata, koja e povisoka od postavenata osnovica kako gorna<br />
granica, a koi se razlikuvaat spored toa {to edniot pripa|a na Fondot<br />
za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe.<br />
Spored podnositelot na inicijativata, rabotodava~ite imaat interes<br />
da gi zadr`at na rabota ili da gi vrabotat samo onie koi se vo Fondot<br />
od osporenata odredba, zaradi pla}awe na pomal pridones za penzisko<br />
i invalidsko osiguruvawe, so {to se sozdava neednakvost me|u vrabotenite<br />
gra|ani. Podnositelot naveduva deka prethodno ne postoela vakva<br />
diskriminatorska odredba vo ovoj zakon i odredbata se odnesuvala na<br />
site osigurenici podednakvo.<br />
Podnositelot na inicijativata smeta deka na osporenata odredba<br />
ne i e mestoto vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />
tuku vo Zakonot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko<br />
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 29/2002,<br />
85/2003, 40/2004 i 113/2005).<br />
Pokraj toa, vo inicijativata se naveduva deka osporenata odredba<br />
e neopredelena i deka e nejasno od koi pri~ini osnovicata za presmetuvawe<br />
i pla}awe na pridonesot ne mo`e da bide povisoka od tri<br />
prose~ni plati, kako {to toa bilo predvideno za fizi~kite lica vo<br />
~lenot 180 stav 3 od Zakonot, odnosno zo{to ovaa osnovica ne e ista po<br />
visina kako i kaj drugite osigurenici.<br />
Podnositelot na inicijativata smeta deka utvrdenite prava od<br />
socijalno osiguruvawe po ovoj osnov ne se odnesuvaat ednakvo na site<br />
osigurenici, so {to se povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija - vladeeweto na pravoto i humanizmot,<br />
socijalnata pravda i solidarnosta od ~len 8 stav 1 alinei 3 i 8,<br />
ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite od ~len 9, ~lenot 34,<br />
~lenot 35 stav 1 i ~lenot 51 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Poradi iznesenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na osporeniot del od ~len 180-a od Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 180-a od<br />
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, za osigurenicite<br />
koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko<br />
osiguruvawe, osnovica za osiguruvawe i pla}awe na pridonesot od<br />
plata, odnosno osnovica na osiguruvawe, ne mo`e da bide povisoka od<br />
tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata objaveni vo tekovniot<br />
mesec.<br />
3. Spored ~len 8 stav 1 alineja 1 i 8 od Ustavot, osnovnite slobodi<br />
i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo<br />
i utvrdeni so Ustavot i humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta<br />
se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />
22
Spored ~len 9 stav 1 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija<br />
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata,<br />
bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i<br />
verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Spored stavot<br />
2 od ovoj ~len, gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.<br />
Soglasno ~len 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socijalna<br />
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />
dogovor.<br />
Spored ~len 35 stav 1 od Ustavot, Republikata se gri`i za<br />
socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno<br />
na~eloto na socijalna pravednost.<br />
Vrz osnova na ovie ustavni odredbi, sistemot na penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe go uredil so Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />
(80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/<br />
2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005 i 70/2006).<br />
Spored ~len 1 od Zakonot, so ovoj zakon se ureduva zadol`itelnoto<br />
penzisko i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite vo raboten<br />
odnos i na fizi~kite lica koi vr{at dejnost, osnovite na kapitalnoto<br />
finansirano penzisko osiguruvawe, kako i posebnite uslovi<br />
pod koi oddelni kategorii na osigurenici gi ostvaruvaat pravata od<br />
penziskoto i ivalidskoto osiguruvawe.<br />
Spored ~lenot 2 od Zakonot, sistemot na penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe e sostaven od:<br />
- zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova<br />
na generaciska solidarnost;<br />
- zadol`itelno kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe,<br />
i<br />
-dobrovolno kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe.<br />
Zadol`itelnoto i dobrovolnoto kapitalno finansirano penzisko<br />
osiguruvawe poblisku }e se uredat so posebni zakon.<br />
Spored ~len 3 od Zakonot, so zadol`itelno penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe po osnov na rabota, a vrz na~eloto na socijalna<br />
pravednost i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu~aj<br />
na starost, namaluvawe ili zagubuvawe na rabotnata sposobnost, smrt<br />
i telesno o{tetuvawe.<br />
Spored ~lenot 4 od Zakonot, pravata od penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe se steknuvaat i ostvaruvaat vo zavisnost od na~inot,<br />
dol`inata i obemot na vlo`uvaweto na sredstvata za penzisko i<br />
invalidsko osiguruvawe pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.<br />
Vo ~lenot 5 od Zakonot, se utvrdeni pravata od penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe, me|u koi e i pravoto na starosna penzija.<br />
Vo ~lenovite 11 do 15 od Zakonot, se opredeleni osigurenite<br />
lica opfateni so penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />
23
Osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe se uredeni vo Glava V<strong>II</strong> od Zakonot.<br />
Taka, spored ~len 131 od Zakonot, so zadol`itelno kapitalno<br />
finansirano penzisko osiguruvawe se opfa}aat osigurenicite od ~lenovite<br />
11, osven individualnite zemjodelci obvrznici na danok od<br />
prihod od zemjodelska dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno<br />
zanimawe (individualni zemjodelci), 12 i 13 na ovoj zakon, koi<br />
prvpat vo zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe pristapile<br />
od 1 januari 2003 godina, osven osigurenicite od Glava IV – Steknuvawe<br />
i ostvaruvawe na pravata na opredeleni kategorii osigurenici<br />
pod posebni uslovi.<br />
Spored ~len 132 od Zakonot, osigurenicite od ~lenovite 11,<br />
osven individualnite zemjodelci obvrznici na danok na prihod od zemjodelska<br />
dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe<br />
(individualni zemjodelci), 12 i 13 na ovoj zakon, koi bile opfateni<br />
so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe do 1 januari<br />
2003 godina, mo`at po sopstven izbor da se vklu~at vo zadol`itelno<br />
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, osven osigurenicite od<br />
Glava IV - Steknuvawe i ostvaruvawe na pravata na opredeleni kategorii<br />
osigurenici pod posebni uslovi.<br />
Spored ~len 132-a od Zakonot, pridonesot za penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe se raspredeluva i toa 65% za zadol`itelno penzisko<br />
i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost<br />
i 35% za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe.<br />
Spored ~len 132- b od Zakonot, osigurenikot koj zadol`itelno<br />
pla}a pridones za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe<br />
ima individualna smetka i e ~len vo privaten penziski fond<br />
(stav 1).<br />
Penzijata od zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko<br />
osiguruvawe zavisi od akumuliranite pridonesi i ostvareniot prinos<br />
od investiranite akumulirani pridonesi po odbivaweto na tro{ocite<br />
(stav 2).<br />
Po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija, od zadol`itelno<br />
penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost,<br />
sredstvata na osigurenikot od individualnata smetka se prenesuvaat<br />
vo posebna institucija ovlastena za isplata na penzii (stav 3).<br />
Osnovaweto i raboteweto na instituciite od stav 3 na ovoj<br />
~len se ureduva so poseben zakon (stav 4).<br />
Spored ~len 132-v od Zakonot, koga osigurenikot }e ostvari<br />
pravo na invalidska penzija ili semejna penzija od zadol`itelno penzisko<br />
i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnost,<br />
privatniot penziski fond gi prenesuva akumuliranite pridonesi<br />
i ostvareniot prinos na Fondot za isplata na invalidskata, odnosno<br />
semejnata penzija.<br />
24
Spored ~len 180 stav 1 od Zakonot, osnovica za presmetuvawe i<br />
pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, kako i<br />
za sta`ot na osiguruvawe koj se smeta so zgolemeno trewe, pretstavuva<br />
bruto plata, vo koja se sodr`ani pridonesite i danocite {to se pla-<br />
}aat od platata. Vo natamo{nite stavovi na ovoj ~len e opredeleno<br />
{to pretstavuva osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot,<br />
odnosno osnovicata za osiguruvawe za oddelnite kategorii na osigureni<br />
lica.<br />
Spored stavot 10 na ~len 180, osnovicata za presmetuvawe i<br />
pla}awe na pridonesot, odnosno osnovicata za osiguruvawe, ne mo`e<br />
da bide poniska od 65% od prose~nata neto plata po rabotnik vo Republikata<br />
objavena vo tekovniot mesec.<br />
Spored osporeniot ~len, 180-a, za osigurenicite koi }e pristapat<br />
vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe,<br />
osnovica za osiguruvawe i pla}awe na pridonesot od plata, odnosno<br />
osnovica na osiguruvawe, ne mo`e da bide povisoka od tri prose~ni<br />
plati po rabotnik vo Republikata objaveni vo tekovniot mesec.<br />
Vo ~len 33 od Zakonot, sodr`ani se odredbi koi se odnesuvaat<br />
na visinata na starosnata penzija. Taka spored stavot 1 na ovoj ~len,<br />
starosnata penzija za osigurenicite od ~len 131 na ovoj zakon se utvrduva<br />
od penziskata osnova vo procenti opredeleni zavisno od dol`inata<br />
na penziskiot sta` koja za sekoja godina penziski sta` iznesuva<br />
0,75% (ma`), odnosno 0,86% (`ena) od penziskata osnova, a za penziski<br />
sta` pokratok od 1 godina, a najmalku {est meseci iznesuva 0,375 %<br />
(ma`), odnosno 0,43% (`ena) od penziskata osnova.<br />
Spored stavot 2 na istiot ~len, starosnata penzija za osigurenicite<br />
od ~len 132 na ovoj zakon se utvrduva od penziskata osnova vo<br />
procenti koi za sekoja godina ispolnet penziski sta` do nivnata<br />
uplata na pridonesot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko<br />
osiguruvawe iznesuvaat 2,33% (ma`), odnosno 2,60% (`ena), a za<br />
penziski sta` pokratok od edna godina, a najmalku {est meseci iznesuva<br />
1,165 % (ma`), odnosno 1,30% (`ena), no najmnogu 11,65% (ma`),<br />
odnosno 13,00% (`ena) od penziskata osnova. Za sekoja natamo{na godina<br />
penziski sta` ispolnet po nivnata uplata na pridonesot za zadol`itelno<br />
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, penzijata se<br />
opredeluva vo visina od 0,75% (ma`), odnosno 0,86% (`ena), a za penziski<br />
sta` pokratok od edna godina, a najmalku {est meseci iznesuva<br />
0,375% (ma`), odnosno 0,43% (`ena) od penziskata osnova.<br />
Soglasno ~len 28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />
Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija" br. 24/2000), za osigurenicite koi ne pristapile<br />
vo zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, najvisokata<br />
penzija ne mo`e da iznesuva pove}e od 80% do 2015 godina, a<br />
po 2015 godina ne pove}e od procentite utvrdeni vo ~len 65 stav 1 na<br />
25
ovoj zakon od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto vo<br />
Republikata vo predhodnata godina zgolemena za 2,7 pati.<br />
4. So izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe od mart 2000 godina, otpo~na reformata na<br />
penziskiot sistem preku voveduvawe na trostolben penziski sistem.<br />
Prviot i vtoriot stolb go so~inuvaat zadol`itelnoto penzisko<br />
i invalidsko osiguruvawe, pri {to prviot stolb se temeli vrz generaciska<br />
solidarnost i e tekovno finansiran, odnosno slu`i za obezbeduvawe<br />
na penziite na postojnite penzioneri. Vtoriot stolb e kapitalno<br />
finansiran, odnosno se sostoi od individualni smetki vo koi<br />
vrabotenite osigurenici deponiraat del od nivnite pridonesi koi se<br />
investiraat na pazarot na kapital i akumuliraat kamata, i po penzioniraweto<br />
se koristat kako izvor na penzionerskiot prihod, odnosno<br />
slu`at za obezbeduvawe na penzijata vo idnina. Tretiot stolb pretstavuva<br />
doborovolno penzisko osiguruvawe koe vo celost e kapitalno<br />
finansirano.<br />
Za licata koi }e ostanat osigurani samo vo prviot stolb na<br />
penziskiot sistem, pri presmetkata i isplatata na penziite zakonot<br />
predviduva ograni~uvawe na maksimalniot iznos na penzijata koj iznesuva<br />
2.7 pati po 80% od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto.<br />
(~len 28 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko<br />
i invalidsko osiguruvawe od mart 2000 godina ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija" br. 24/2000).<br />
Za onie osigurenici koi }e se vklu~at vo dvostolbniot sistem,<br />
penzija }e se ispla}a i od prviot i od vtoriot stolb, pri {to za ovie<br />
osigurenici so osporenata odredba od ~len 180-a od Zakonot, se voveduva<br />
ograni~uvawe na maksimalnata osnovica za presmetuvawe i pla-<br />
}awe na pridonesot koja iznesuva 3 prose~ni plati po rabotnik vo Republikata.<br />
Trgnuvaj}i od toa deka soglasno Ustavot, pravoto na socijalna<br />
sigurnost i socijalno osiguruvawe na gra|anite, a vo tie ramki i na<br />
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako del od socijalnoto osiguruvawe,<br />
se ureduva so zakon i kolektiven dogovor, pravo e na zakonodavecot<br />
vo ovaa sfera da gi utvrduva vidovite na prava, uslovite za<br />
steknuvawe, visinata, na~inot na steknuvawe i koristewe na pravata i<br />
drugi pra{awa koi se od zna~ewe za ostvaruvawe na socijalnata sigurnost<br />
na gra|anite. Vo taa smisla, pravo na zakonodavecot e da ja utvrdi<br />
i visinata na penziskata osnovica, kako i visinata na najniskata<br />
odnosno najvisokata penzija, vodej}i pri toa smetka zakonskite re{enija<br />
ednakvo da se odnesuvaat na gra|anite odnosno osigurenicite koi<br />
se nao|aat vo ednakva pravna polo`ba.<br />
Ottuka, spored Sudot, neosnovani se navodite vo incijativata<br />
deka so osporenata odredba e diskriminatorska poradi toa {to ne se<br />
odnesuva na site osigurenici podednakvo, od pri~ina {to osigurenicite<br />
koi }e ostanat osigurani samo vo prviot stolb na penziskiot sis-<br />
26
tem i onie koi }e pristapat vo zadol`itelno kapitalno finansirano<br />
penzisko osiguruvawe ne se nao|aat vo ednakva pravna polo`ba.<br />
Zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova<br />
na generaciska solidarnost funkcionira vrz principot na me|ugeneraciska<br />
solidarnost, pri {to licata so povisoki prihodi pla}aat za<br />
licata so poniski prihodi. Imeno, licata koi imale visoki plati i<br />
pla}ale pridones na cel iznos, sepak dobivaat penzija ~ija visina so<br />
zakonot e ograni~ena, a ne penzija koja soodvetstvuva na uplatata. Utvrduvaj}i<br />
ja najvisokata penzija, zakonodavecot se rakovodel tokmu od<br />
na~eloto na socijalnata pravednost so cel penzijata na oddelni osigurenici<br />
da se opredeluva zavisno od realnite finansiski mo`nosti<br />
na Republikata, a ne od nivnata penziska osnova, a pritoa i so vaka<br />
opredelenata penzija na ovaa kategorija gra|ani da ne im se naru{i<br />
materijalnata i socijalnata sigurnost. Spored toa, ne e slu~ajna i<br />
opredelbata na zakonodavecot vo ovoj zakon da go vgradi na~eloto na<br />
socijalnata pravednost kako osnovno na~elo vrz koe se zasnova i<br />
celiot sistem na zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />
(~len 3 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe).<br />
Vo zadol`itelnoto kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe,<br />
site uplateni pridonesi koi se akumuliraat se vodat na individualna<br />
smetka na ~lenot i mu pripa|aat na ~lenot po ispolnuvaweto<br />
na uslovite za penzionirawe. Na toj na~in i penzijata na ovaa kategorija<br />
na osigurenici e vo neposredna zavisnost so obemot na vlo-<br />
`enite sredstva. Me|utoa, so ogled na toa {to sredstvata se investiraat,<br />
odnosno akumuliraat i sozdavaat prinos koj ne mo`e odnapred<br />
da se opredeli bidej}i zavisi od idni i ~estopati neizvesni nastani,<br />
za ovaa kategorija na osigurenici ne e mo`no odnapred ograni~uvawe<br />
na visinata na penzijata, poradi {to so osporenata odredba od Zakonot<br />
se voveduva ograni~uvawe na najvisokata osnovica, {to indirektno<br />
zna~i limitirawe na penzijata.<br />
Tokmu zaradi obezbeduvawe na ednakvost na gra|anite, postoi<br />
ograni~uvawe za site osigurenici vo penziskiot sistem, so taa razlika<br />
{to za osigurenicite vo ednostolbniot sistem ima ograni~uvawe<br />
na penzijata, dodeka za osigurenicite vo dvostolbniot sistem ima<br />
ograni~uvawe na najvisokata osnovica za pla}awe na pridones, {to<br />
indirektno zna~i i limitirawe na idnata penzija. So vospostavuvaweto<br />
na trostolbniot penziski sistem, }e se dade mo`nost na licata so<br />
povisoki plati da pla}aat dopolnitelno, zaradi ostvaruvawe povisoki<br />
idni penzii.<br />
Zna~i zakonskoto limitirawe na osnovicata za presmetuvawe i<br />
pla}awe na pridonesot od plata, odnosno osnovicata na osiguruvawe,<br />
na tri prose~ni plati po rabotnik vo Republikata, se odnesuva za site<br />
gra|ani, odnosno osigurenici {to se nao|aat vo ednakva pravna polo-<br />
`ba, odnosno na site osigurenici koi }e pristapat vo zadol`itelno<br />
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe poradi {to, spored<br />
27
Sudot, ne mo`at da bidat prifateni prigovorite na podnositelot na<br />
inicijativata, deka se vr{elo diskriminacija pome|u osigurenicite.<br />
Poradi navedenite pri~ini, pred Sudot ne se postavi pra{aweto<br />
za soglasnosta na ~len 180-a od Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe so odredbite od Ustavot na koi se povikuva podnositelot<br />
na inicijativata.<br />
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1<br />
od ova re{enie.<br />
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot<br />
na Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Vera<br />
Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski<br />
i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />
28
3. U. br. 160/2006 (8. 11. 2006)<br />
Osporen akt<br />
^len 36-a st. 1 vo delot "i procenetata pazarna vrednost na<br />
imot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata ("SV RM,"br. 28/2002 i<br />
46/2004).<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
Spored podnositelot na inicijativata, vo pravoto ima pove}e<br />
osnovi za steknuvawe na imot i toa: po osnov na kupoproda`ba, podarok,<br />
razmena, nasleduvawe, dodeluvawe imot so re{enie na nadle`en<br />
organ, spojuvawe, pripojuvawe, gradewe itn. Samo imotot po osnov na<br />
kupoproda`ba se steknuval soglasno pazarnata vrednost, dodeka za navedenite<br />
drugi osnovi za steknuvawe na imot, pazarnata vrednost na<br />
imotot bila irelevantna. Koga se steknuval imot po osnov na gradba<br />
grade`niot materijal se kupuval soglasno pazarnite pravila i, kako<br />
{to se naveduva vo inicijativata, cenite na grade`nite materijali od<br />
Saraj do Lisi~e vo Skopje bile isti, no otkako }e se izgradele objektite<br />
- stan, na primer, vo ^air za 1m 2 bi se prodaval po 500-600 evra, a<br />
vo strogiot centar na gradot zad Ramstor, pazarnata vrednost na stanot<br />
bi iznesuvala 1500 evra za 1m 2 . Toa zna~elo deka vo centarot na<br />
gradot prakti~no bi imale nekolku pati pogolema proceneta pazarna<br />
vrednost na izgraden objekt otkolku na primer vo ^air. Vakva razlika<br />
postoela vo site gradovi na Republika Makedonija.<br />
Podnositelot vo svojata inicijativa naveduva i primer, deka<br />
eden obi~en gra|anin mo`e da izgradi ku}a vo ^air so grade`ni materijali<br />
i rabotna raka so 30.000 evra, i deka ist takov objekt mo`e da se<br />
izgradi vo centarot na gradot od strana, na primer, na nekoj funkcioner<br />
(pratenik, sudija, sudija na Ustaven sud, javen obvinitel itn.)<br />
lica navedeni vo ~l. 34 od osporeniot zakon, a pazarnata vrednost na<br />
toj objekt da se procenil na okolu 150.000 evra. Vo toj slu~aj sekoj ~esen<br />
gra|anin - funkcioner bi proizleglo deka e kradec, bidej}i so<br />
primawata {to gi imal toga{ i primawata na ~lenovite na negovoto<br />
semejstvo ne mo`elo da se pokrie pazarnata vrednost na izgradeniot<br />
objekt kako {to bara osporenata odredba od zakonot. Spored toa, podnositelot<br />
na inicijativata smeta deka so osporeniot del na ~l. 36-a<br />
od Zakonot site izbrani i imenuvani lica se doveduvale vo neramno-<br />
29
pravna polo`ba so drugite gra|ani koi ne bile funkcioneri, bidej}i<br />
kaj niv za odano~uvawe se zemala predvid realnata vrednost na imotot.<br />
Spored toa, delot na osporenata odredba od Zakonot bil vo<br />
sprotivnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Podnositelot na inicijativata, se povikuva i na porane{niot<br />
Zakon na SRM za prijavuvawe i ispituvawe na potekloto na imot.<br />
Imeno, soglasno ~l. 2 st. 1, kako imot vo smisla na toj zakon, se smeta<br />
nedvi`niot imot i imotnite prava, kako i podvi`niot imot od pogolema<br />
vrednost. Spored st. 2 od ovoj ~len, vrednosta na imotot ~ie poteklo<br />
se ispituva se utvrduva spored vrednosta vo momentot na negovoto<br />
steknuvawe. Vakvoto re{enie spored podnositelot na inicijativata<br />
bilo popravedno i poprakti~no, bidej}i ako objektot e izgraden,<br />
upravniot organ bil dol`en da ja utvrdi grade`nata vrednost na<br />
objektot, a dokolku imotot bil kupen toga{ upravniot organ bil dol-<br />
`en da ja utvrdi pazarnata vrednost.<br />
Podnositelot na inicijativata naveduva deka Ustavniot sud<br />
treba da gi {titi funkcionerite od ~len 34 od Zakonot za spre~uvawe<br />
na korupcijata, zo{to sekoj od niv mo`e da bide ocrnet, nepravedno<br />
poni`en so toa {to }e bide poso~en kako ne~esen, korumpiran itn. i<br />
predlaga Sudot da odr`i javna sednica i da se konsultiraat soodvetni<br />
eksperti, grade`en in`ener, ekonomista itn.<br />
Vrz osnova na iznesenoto se bara Ustavniot sud da povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 36-a vo delot "i procenetata<br />
pazarna vrednost na imotot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.<br />
Sodr`ina na osporeniot akt<br />
^len 36-a<br />
1. Ako vo postapkata za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba<br />
ne se doka`e deka imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat<br />
na redovni primawa, {to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e<br />
donese re{enie za odano~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano-<br />
~uvawe razlikata me|u utvrdenite redovni, prijaveni i odano~eni primawa<br />
na liceto i ~lenovite na negovoto semejstvo i procenetata pazarna<br />
vrednost na imotot. Taka utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka<br />
od 70% od razlikata me|u odano~enite i prijavenite primawa,<br />
odnosno pazarnata vrednost na imotot.<br />
2. Dokolku se utvrdi deka imotot e zgolemen vo golemi razmeri,<br />
Upravata za javni prihodi podnesuva krivi~na prijava protiv liceto<br />
do nadle`noto javno obvinitelstvo.<br />
3. Za prezemenite dejstvija od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len<br />
Upravata za javni prihodi ja izvestuva Dr`avnata komisija.<br />
30
Ustavnosudska praktika<br />
Zakonot za spre~uvawe na korupcijata pove}e pati bil predmet<br />
na ocenuvawe pred Ustavniot sud na Republika Makedonija kako, na<br />
primer, vo predmetite: U. br. 57/2005, U. br. 44/2005, U. br. 62/2005, U.<br />
br. 190/2002 i U. br. 21/2006, me|utoa sudska praktika {to pokonkretno<br />
soodvetstuva so predmetnoto pra{awe ne postoi.<br />
Pravno mislewe<br />
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija, temelna<br />
vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija e i<br />
vladeeweto na pravoto.<br />
Spored ~l. 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se<br />
ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na<br />
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto<br />
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot<br />
i zakonite se ednakvi.<br />
Spored ~l. 68 od Ustavot na Republika Makedonija, edno od najzna~ajnite<br />
nadle`nosti na Sobranieto e donesuvawe na zakoni vo site<br />
oblasti na op{testveniot `ivot i ureduvawe na tie odnosi.<br />
Poa|aj}i od vaka utvrdenata nadle`nost na Sobranieto kako<br />
zakonodavno telo, a vo nasoka na ostvaruvawe na temelnite vrednosti<br />
na ustavniot poredok me|u koi e vladeewe na pravoto i po~ituvawe na<br />
osnovnite na~ela kako {to e na~eloto na ednakvost koi vrednosti i<br />
na~ela mo`at da bidat dovedeni vo pra{awe so pojavata na korupcijata<br />
kako op{testveno zlo donesen e Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.<br />
So Zakonot za spre~uvawe na korupcijata se ureduvaat merkite<br />
i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata vo vr{eweto na vlasta,<br />
javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i politikata, merkite i<br />
aktivnostite za spre~uvawe na sudirot na interesi, merkite i aktivnostite<br />
za spre~uvawe na korupcijata pri vr{eweto raboti od javen<br />
interes na pravnite lica svrzana so ostvaruvaweto na javnite ovlastuvawa,<br />
kako i merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata<br />
vo trgovskite dru{tva (~l. 1 st. 1).<br />
Spored st. 2 na ~len 1 od Zakonot, za primena na merkite i<br />
aktivnostite od st. 1 na ovoj ~len se osnova Dr`avna komisija za spre-<br />
~uvawe na korupcijata.<br />
Soglasno ~l. 1-a od Zakonot, pod korupcija, vo smisla na ovoj<br />
zakon se podrazbira iskoristuvawe na funkcijata, javnoto ovlastuvawe,<br />
slu`benata dol`nost i polo`ba za ostvaruvawe na kakva i da bilo<br />
korist za sebe ili za drug.<br />
31
Spored ~l. 2 st. 1 od Zakonot, sekoj e dol`en vo vr{eweto na<br />
funkcijata, javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nosti polo`ba, da<br />
postapuva vo soglasnost so Ustavot i zakonite.<br />
Vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka nikoj ne smee da<br />
ja koristi funkcijata, javnoto ovlastuvawe, slu`benata dol`nost i<br />
polo`ba za izvr{uvawe ili propu{tawe na dejstvija {to spored zakon<br />
ne smee, odnosno mora da go izvr{i, nitu da go podredi izvr{uvaweto<br />
na zakonito dejstvie na svojot li~en interes, nitu na interesot na drugo<br />
lice.<br />
Spored st. 3 od ovoj ~len od Zakonot, nikoj ne mo`e da bide povikan<br />
na odgovornost za korupcija osven vo slu~aite i uslovite predvideni<br />
so ovoj zakon, so Krivi~niot zakonik i drug zakon i vo postapka<br />
propi{ana so zakon.<br />
Vo ~lenot 7 od Zakonot e utvrdeno zna~eweto na izarazite upotrebeni<br />
vo ovoj Zakon.<br />
Taka, spored st. 1 na ovoj ~len od Zakonot, za opredeluvawe na<br />
zna~eweto na izrazite izbran ili imenuvan funkcioner, kako i drugo<br />
slu`beno lice, pravno lice, odgovorno lice vo pravno lice i lice koe<br />
vr{i raboti od javen interes, se primenuvaat odredbite za zna~ewe na<br />
izrazite od Krivi~niot zakonik.<br />
Spored st. 2 na ~l. 7 od Zakonot, pod poimot korist se odrazbira<br />
ostvaruvawe na sekoj vid korist, pogodnost ili prednost za sebe<br />
ili za drug.<br />
Spored sta. 3 na ~l. 7 od Zakonot, pod terminot semejstvo se podrazbira<br />
bra~niot drugar, decata, roditelite, bra}ata i sestrite, posvoitelot<br />
ili posvoenikot so koj liceto od st. 1 na ovoj ~len `ivee vo<br />
semejna zaednica.<br />
Spored ~l. 34 st. 1 od Zakonot izbran ili imenuvan funkcioner,<br />
slu`beno lice i odgovorno lice vo javno pretprijatie ili drugo<br />
pravno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e dol`no da go prijavi<br />
sekoe zgolemuvawe na negoviot imot, odnosno na imotot na ~len na negovoto<br />
semejstvo, kako {to e izgradba na ku}a ili drugi objekti, kupuvawe<br />
na nedvi`nosti, hartii od vrednost, avtomobil ili drugi podvi`ni<br />
predmeti vo vrednost {to nadminuva iznos od dvaeset prose~ni<br />
plati ostvareni vo prethodniot trimese~en period.<br />
Vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka kon prijavata<br />
{to se dostavuva do Dr`avnata komisija i Upravata za javni prihodi<br />
se prilo`uva i dogovor ili drug dokument {to e osnova za raspolagawe<br />
so imotot, kako i dokument za na~inot na izvr{enoto pla}awe.<br />
Soglasno ~l. 35, pak, od Zakonot, anketniot list, izjavata i prijavata<br />
od ~l. 33 i 34 se smetaat za slu`beni ispravi i se ~uvaat kako<br />
slu`bena tajna, osven ako Dr`avnata komisija ne odlu~i poinaku.<br />
Spored osporeniot ~l. 36-a st. 1 od Zakonot, ako vo postapkata<br />
za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba ne se doka`e deka imotot<br />
e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat na redovni primawa, {to se<br />
32
prijaveni i odano~eni, Upravata }e donese re{enie za odano~uvawe<br />
zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata me|u utvrdenite redovni,<br />
prijaveni i odano~eni primawa na liceto i ~lenovite na negovoto<br />
semejstvo i procenetata pazarna vrednost na imotot. Taka utvrdenata<br />
osnovica se odano~uva so stapka od 70% od razlikata me|u odano~enite<br />
i prijavenite primawa, odnosno pazarnata vrednost na<br />
imotot.<br />
Vo st. 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka dokolku se utvrdi<br />
deka imotot e zgolemen vo golemi razmeri, Upravata za javni prihodi<br />
podnesuva krivi~na prijava protiv liceto do nadle`noto javno<br />
obvinitelstvo, a spored st. 3 na ovoj ~len, za prezemenite dejstvija od<br />
st. 1 i 2 na ovoj ~len Upravata za javni prihodi ja izvestuva Dr`avnata<br />
komisija.<br />
So navedeniot zakon se sozdavaat uslovi od isklu~uvawe ili<br />
ograni~uvawe na mo`nosta od zloupotreba na slu`benata polo`ba na<br />
licata za li~ni celi, odnosno op{testveniot status {to go ima odredeno<br />
lice vo opredelen period da ne pretstavuva osnova koja }e mu ovozmo`i<br />
u`ivawe na razni pogodnosti za sebe ili za drugi.<br />
Poto~no, so navedeniot zakon vo osnova se utvrdeni merki i<br />
aktivnosti so koi treba da se spre~i iskoristuvaweto na funkcijata,<br />
odnosno vr{eweto na vlasta i doverenite javni ovlastuvawa. Za<br />
realizirawe na ovie celi vo ~l. 33 i 34 od Zakonot e predvidena obvrska<br />
za prijavuvawe na imotnata sostojba na izbran i imenuvan funkcioner,<br />
slu`beni i odgovorni lica kako i obvrska za prijavuvawe na<br />
promeni vo imotnata sostojba na ovie lica vo tekot na traewe na mandatot<br />
i na ~lenovite na nivnite semejstva.<br />
Prijavuvaweto na imotnata sostojba se vr{i vo rok od 30 dena<br />
od denot na izborot, imenuvaweto odnosno po prestanok na funkcijata<br />
so popolnuvawe na anketnite listovi koi se dostavuvaat do Dr`avnata<br />
komisija za spre~uvawe na korupcijata i Upravata za javni prihodi.<br />
Dokolku vo tekot na traeweto na javnata funkcija nastanalo<br />
zgolemuvawe na negoviot imot ili imotot na ~lenovite na negovoto<br />
semejstvo so koi `ivee vo semejna zaednica izbraniot ili imenuvaniot<br />
funkcioner, odnosno licata utvrdeni so zakon dol`ni se da gi prijavat<br />
promenite.<br />
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva i deka edna od<br />
osnovnite obvrski na izbran ili imenuvan funkcioner, slu`beno ili<br />
odgovorno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e obvrskata da go<br />
prijavat svojot imot i imotot na ~lenovite na nivnoto semejstvo so<br />
koi `iveat vo semejna zaednica so cel da se utvrdi imotnata sostojba<br />
na ovie lica na denot na stapuvawe na dol`nosta i se ovozmo`uva nejzino<br />
sledewe do momentot na prestanok na dol`nosta.<br />
Vrz osnova na taka utvrdenata sostojba odnosno, presek na imotnata<br />
sostojba mo`at natamu da se izvlekuvaat relevantni soznanija po<br />
33
odnos na toa dali vo tekot na traeweto, odnosno vr{eweto na dol-<br />
`nosta imotot na odredeno lice nesrazmerno e zgolemen.<br />
Dokolku izbraniot ili imenuvaniot funkcioner i drugi lica<br />
taksativno utvrdeni vo zakonot ne postapat soglasno zakonot, odnosno<br />
ne gi po~ituvaat to~no utvrdenite zakonski obvrski Upravata za javni<br />
prihodi mo`e da povede postapka za ispituvawe na imotnata sostojba<br />
na ovie lica so cel da se utvrdi dali postojat osnovi da se donese re-<br />
{enie za odano~uvawe na imotot koj ne e prijaven ili nesrazmerno<br />
zgolemen vo odnos na redovnite primawa vo vid na plati, dividendi i<br />
drugi prihodi.<br />
Dokolku, pak, Upravata za javni prihodi utvrdi deka imotot e<br />
zgolemen vo golemi razmeri, podnesuva krivi~na prijava do nadle`noto<br />
obvinitelstvo za {to ja izvestuva Dr`avnata komisija za<br />
spre~uvawe na korupcijata.<br />
Vo inicijativata se naveduva i sledniov primer: Ako eden<br />
objekt e izgraden vo mesto nasledeno od roditeli vo strogiot centar<br />
na gradot, a drug objekt na periferijata na gradot, pod pretpostavka<br />
deka za dvata objekti e potro{en ist iznos na sredstva, dvata objekti<br />
bi imale ista grade`na vrednost, me|utoa, ako vrednosta na objektite<br />
se procenuva spored pravilata na pazarot, toga{ vo prviot slu~aj pazarnata<br />
vrednost na imotot bi bila nekolku pati povisoka ili mnogu<br />
povisoka otkolku vo vtoriot slu~aj, pa podnositelot na inicijativata<br />
ja stava poentata na nesoglasnosta na osporenata odredba od ~l. 36-a vo<br />
delot "i procenetata pazarna vrednost," smetaj}i deka toa gra|anite<br />
gi stava vo neramnopravna polo`ba (vo smisla na ~l. 36-a od Zakonot)<br />
i e protiv vladeeweto na pravoto. Imeno, i vo dvata slu~ai licata potro{ile<br />
ist iznos na pari, no od aspekt na osporenata odredba proizleguva<br />
deka toa ne e taka.<br />
Analiziraj}i ja su{tinata na navodite vo inicijativata vo kontekst<br />
na formulacijata na osporeniot del od st. 1 na ~l. 36-a od Zakonot,<br />
mo`e da se dojde do zaklu~ok deka navodite na podnositelot<br />
imaat logika i se izdr`ani. Ova od pri~ini {to, soglasno primerot<br />
{to se dava vo inicijativata, edno lice, na primer, za izgradba na ku}a<br />
koja se nao|a na periferijata na gradot da potro{ilo 50.000 evra,<br />
kolku {to za ist objekt potro{ilo i liceto vo centarot na gradot<br />
(kako grade`na vrednost). Vo slu~aj tie lica da se funkcioneri od ~l.<br />
33 i 34 od Zakonot, po koj povod i bi se ispituvala nivnata imotna<br />
sostojba }e se dojde do zaku~ok deka vo edniot slu~aj pazarnata vrednost<br />
na edniot objekt iznesuva 50.000 evra, dodeka vo drugiot slu~aj<br />
(objektot {to e izgraden vo centarot na gradot), na primer, 300.000<br />
evra. Zna~i, vo vtoriot slu~aj pazarnata vrednost na objektot ne e proporcionalna<br />
so realnata vrednost {to soglasno osporenata odredba od<br />
Zakonot e i pri~ina za poveduvawe postapka za utvrduvawe na imotot<br />
na izvesen funkcioner. Vo ovoj slu~aj mo`e so sigurnost da se konstatira<br />
deka pazarnata vrednost na konkretniot imot ne mo`elo da se<br />
34
zgolemi so redovnite primawa na funkcionerot koi se prijaveni i<br />
odano~eni i vo takva sostojba Upravata za javni prihodi }e donese re-<br />
{enie za odano~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata<br />
me|u utvrdenite redovni, prijaveni i odano~eni primawa na liceto<br />
i ~lenovite na negovoto semejstvo so procenetata pazarna vrednost<br />
na imotot.<br />
Ottuka, site lica od ~l. 34 od Zakonot koi bi se na{le vo vakva<br />
situacija bi bile potencijalno osomni~eni, protiv koi Upravata za<br />
javni prihodi mo`e da podnese krivi~na prijava do nadle`noto javno<br />
obvinitelstvo.<br />
So ovoj primer se poslu`ivme od pri~ina {to tokmu ova e su-<br />
{tina na inicijativata, kako i zaradi dobivawe pojasna slika {to<br />
zna~i razlikata po odnos na realnata, odnosno grade`nata vrednost i<br />
utvrduvaweto na pazarnata vrednost na imotot.<br />
Podnositelot na inicijativata se povikuva i na porane{niot<br />
Zakon za prijavuvawe i ispituvawe poteklo na imotot ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija“ br. 20/1974).<br />
Imeno, vo ~l. 2 st. 1 od navedeniot zakon be{e utvrdeno deka,<br />
kako imot vo smisla na toj zakon se smetat nedvi`niot imot i imotnite<br />
prava, kako i dvi`niot imot od pogolema vrednost, a spored st. 2<br />
na ovoj ~len od Zakonot, vrednosta na imotot ~ie poteklo se ispituva<br />
se utvrduva spored vrednosta vo vremeto na negovoto steknuvawe. Takvoto<br />
re{enie, spored podnositelot na inicijativata bilo popravedno,<br />
bidej}i ako objektot bil izgraden toga{ nadle`niot organ bil dol`en<br />
da ja utvrdi grade`nata vrednost na objektot, a dokolku objektot bil<br />
kupen toga{ nadle`niot organ bil dol`en da ja utvrdi pazarnata<br />
vrednost.<br />
Spored ova stojali{te, formulacijata na osporenata odredba<br />
vo delot: "i procenetata pazarna vrednost" e problemati~na poradi<br />
naru{uvawe na na~eloto na pravnata sigurnost na gra|anite, i zatoa<br />
{to gra|anite gi doveduva vo me|usebna neramnopravnost, odnosno neramnopravnost<br />
na licata navedeni vo ~l. 34 od Zakonot, koi se doveduvaat<br />
vo situacija da platat danok, vo smisla na osporeniot ~len<br />
36-a od Zakonot, poradi {to osnovano mo`e da se postavi pra{aweto<br />
za soglasnosta na osporeniot del od odredbata od ~l. 36-a od Zakonot<br />
za spre~uvawe na korupcijata so vladeeweto na pravoto utvrdeno vo<br />
~l. 8 st. 1 al. 3 kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika<br />
Makedonija i ~l. 9 od Ustavot.<br />
So ogled na iznesenoto smetame deka mo`e da se postavi pra-<br />
{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od ~l. 36-a vo del "i procenetata<br />
pazarna vrednost na imotot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata<br />
so Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razlgeduvawe<br />
i odlu~uvawe i<br />
35
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.<br />
36-a stav 1 vo delot "i procenetata pazarna vrednost na imot" od Zakonot<br />
za spre~uvawe na korupcijata ("SV RM,"br. 28/2002 i 46/2004).<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 8 noemvri<br />
2006 godina, donese<br />
36<br />
R E [ E N I E<br />
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len<br />
36-a stav 1 vo delot: "i procenetata pazarna vrednost na imot" od Zakonot<br />
za spre~uvawe na korupcijata ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 28/2002 i 46/2004).<br />
2. Besnik Selmani od Skopje na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na del od ~lenot 36-a od Zakonot ozna~en vo to~kata<br />
1 od ova re{enie.<br />
Spored podnositelot na inicijativata, vo pravoto imalo pove-<br />
}e osnovi za steknuvawe na imot i toa: po osnov na kupoproda`ba, podarok,<br />
razmena, nasleduvawe, dodeluvawe imot so re{enie na nadle`en<br />
organ, spojuvawe, pripojuvawe, gradewe itn. Samo imotot po osnov na<br />
kupoproda`ba se steknuval soglasno pazarnata vrednost, dodeka za navedenite<br />
drugi osnovi za steknuvawe na imot, pazarnata vrednost na<br />
imotot bila irelevantna. Koga se steknuval imot po osnov na gradba<br />
grade`niot materijal se kupuval soglasno pazarnite pravila i, kako<br />
{to se naveduva vo inicijativata, cenite na grade`nite materijali od<br />
Saraj do Lisi~e vo Skopje bile isti, no otkako }e se izgradele objektite<br />
- stan, na primer, vo ^air za 1m 2 bi se prodaval po 500-600 evra, a<br />
vo strogiot centar na gradot zad Ramstor, pazarnata vrednost na stanot<br />
bi iznesuvala 1500 evra za 1m 2 . Toa zna~elo deka vo centarot na<br />
gradot prakti~no bi imale nekolku pati pogolema proceneta pazarna<br />
vrednost na izgraden objekt otkolku na primer vo ^air. Vakva razlika<br />
postoela vo site gradovi na Republika Makedonija.<br />
Podnositelot vo svojata inicijativa naveduva i primer, deka<br />
eden obi~en gra|anin mo`e da izgradi ku}a vo ^air so grade`ni materijali<br />
i rabotna raka so 30.000 evra, i deka ist takov objekt mo`e da se<br />
izgradi vo centarot na gradot od strana, na primer, na nekoj funkcioner<br />
(pratenik, sudija, sudija na Ustaven sud, javen obvinitel itn.)<br />
lica navedeni vo ~lenot 34 od osporeniot zakon, a pazarnata vrednost<br />
na toj objekt da se proceni na okolu 150.000 evra. Vo toj slu~aj, sekoj<br />
~esen gra|anin - funkcioner bi proizleglo deka e kradec, bidej}i so<br />
primawata {to gi imal toga{ i primawata na ~lenovite na negovoto
semejstvo ne mo`elo da se pokrie pazarnata vrednost na izgradeniot<br />
objekt kako {to bara osporenata odredba od zakonot. Spored toa, podnositelot<br />
na inicijativata smeta deka so osporeniot del na ~lenot<br />
36-a od Zakonot site izbrani i imenuvani lica se doveduvale vo neramnopravna<br />
polo`ba so drugite gra|ani koi ne bile funkcioneri, bidej}i<br />
kaj niv za odano~uvawe se zemala predvid realnata vrednost na<br />
imotot.<br />
Spored toa, delot na osporenata odredba od Zakonot bil vo<br />
sprotivnost so ~lenot 8 stav 1 alineja 3 i ~lenot 9 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
Podnositelot na inicijativata, se povikuva i na porane{niot<br />
Zakon za prijavuvawe i ispituvawe na potekloto na imot. Imeno, soglasno<br />
~lenot 2 stav 1, kako imot vo smisla na toj zakon, se smetal nedvi`niot<br />
imot i imotnite prava, kako i podvi`niot imot od pogolema<br />
vrednost. Spored stavot 2 od ovoj ~len, vrednosta na imotot ~ie poteklo<br />
se ispituvalo se utvrduvalo spored vrednosta vo momentot na negovoto<br />
steknuvawe. Vakvoto re{enie spored podnositelot na inicijativata<br />
bilo popravedno i poprakti~no, bidej}i ako objektot e izgraden,<br />
upravniot organ bil dol`en da ja utvrdi grade`nata vrednost na<br />
objektot, a dokolku imotot bil kupen toga{ upravniot organ bil<br />
dol`en da ja utvrdi pazarnata vrednost.<br />
Vrz osnova na iznesenoto se bara Ustavniot sud da povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 36-a vo delot "i procenetata<br />
pazarna vrednost na imotot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.<br />
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 36-a od Zakonot,<br />
ako vo postapkata za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba<br />
ne se doka`e deka imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat na<br />
redovni primawa, {to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e donese<br />
re{enie za odano~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata<br />
me|u utvrdenite redovni, prijaveni i odano~eni primawa na<br />
liceto i ~lenovite na negovoto semejstvo i procenetata pazarna vrednost<br />
na imotot. Taka utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka od<br />
70% od razlikata me|u odano~enite i prijavenite primawa, odnosno<br />
pazarnata vrednost na imotot.<br />
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija<br />
e i vladeeweto na pravoto.<br />
Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija<br />
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na<br />
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto<br />
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot<br />
i zakonite se ednakvi.<br />
Soglasno ~lenot 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i<br />
drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi<br />
na na~in utvrden so zakon.<br />
37
Spored ~len 68 od Ustavot na Republika Makedonija, edno od<br />
najzna~ajnite nadle`nosti na Sobranieto e donesuvawe na zakoni vo<br />
site oblasti na op{testveniot `ivot i ureduvawe na tie odnosi.<br />
Poa|aj}i od vaka utvrdenata nadle`nost na Sobranieto kako zakonodavno<br />
telo, a vo nasoka na ostvaruvawe na temelnite vrednosti na<br />
ustavniot poredok me|u koi e vladeewe na pravoto i po~ituvawe na<br />
osnovnite na~ela kako {to e na~eloto na ednakvost koi vrednosti i<br />
na~ela mo`at da bidat dovedeni vo pra{awe so pojavata na korupcijata<br />
kako op{testveno zlo donesen e Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.<br />
So Zakonot za spre~uvawe na korupcijata se ureduvaat merkite<br />
i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata vo vr{eweto na vlasta,<br />
javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i politikata, merkite i<br />
aktivnostite za spre~uvawe na sudirot na interesi, merkite i aktivnostite<br />
za spre~uvawe na korupcijata pri vr{eweto raboti od javen<br />
interes na pravnite lica svrzana so ostvaruvaweto na javnite ovlastuvawa,<br />
kako i merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata<br />
vo trgovskite dru{tva (~len 1 stav 1).<br />
Spored stavot 2 na ~lenot 1 od Zakonot, za primena na merkite<br />
i aktivnostite od stav 1 na ovoj ~len se osnova Dr`avna komisija za<br />
spre~uvawe na korupcijata.<br />
Soglasno ~lenot 1-a od Zakonot, pod korupcija, vo smisla na<br />
ovoj zakon se podrazbira iskoristuvawe na funkcijata, javnoto ovlastuvawe,<br />
slu`benata dol`nost i polo`ba za ostvaruvawe na kakva i da<br />
bilo korist za sebe ili za drug.<br />
Spored ~lenot 2 stav 1 od Zakonot, sekoj e dol`en vo vr{eweto<br />
na funkcijata, javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i polo`ba,<br />
da postapuva vo soglasnost so Ustavot i zakonite.<br />
Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka nikoj ne<br />
smee da ja koristi funkcijata, javnoto ovlastuvawe, slu`benata dol`nost<br />
i polo`ba za izvr{uvawe ili propu{tawe na dejstvija {to spored<br />
zakon ne smee, odnosno mora da go izvr{i, nitu da go podredi izvr{uvaweto<br />
na zakonito dejstvie na svojot li~en interes, nitu na interesot<br />
na drugo lice.<br />
Spored stavot 3 od ovoj ~len od Zakonot, nikoj ne mo`e da bide<br />
povikan na odgovornost za korupcija osven vo slu~aite i uslovite predvideni<br />
so ovoj zakon, so Krivi~niot zakonik i drug zakon i vo postapka<br />
propi{ana so zakon.<br />
Vo ~lenot 7 od Zakonot e utvrdeno zna~eweto na izarazite upotrebeni<br />
vo ovoj Zakon.<br />
Taka, spored stavot 1 na ovoj ~len od Zakonot, za opredeluvawe<br />
na zna~eweto na izrazite izbran ili imenuvan funkcioner, kako i<br />
drugo slu`beno lice, pravno lice, odgovorno lice vo pravno lice i<br />
lice koe vr{i raboti od javen interes, se primenuvaat odredbite za<br />
zna~ewe na izrazite od Krivi~niot zakonik.<br />
38
Spored stavot 2 na ~lenot 7 od Zakonot, pod poimot korist se<br />
podrazbira ostvaruvawe na sekoj vid korist, pogodnost ili prednost za<br />
sebe ili za drug.<br />
Spored stavot 3 na ~lenot 7 od Zakonot, pod terminot semejstvo<br />
se podrazbira bra~niot drugar, decata, roditelite, bra}ata i sestrite,<br />
posvoitelot ili posvoenikot so koj liceto od stav 1 na ovoj ~len<br />
`ivee vo semejna zaednica.<br />
Spored ~lenot 34 stav 1 od Zakonot izbran ili imenuvan funkcioner,<br />
slu`beno lice i odgovorno lice vo javno pretprijatie ili<br />
drugo pravno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e dol`no da go<br />
prijavi sekoe zgolemuvawe na negoviot imot, odnosno na imotot na<br />
~len na negovoto semejstvo, kako {to e izgradba na ku}a ili drugi<br />
objekti, kupuvawe na nedvi`nosti, hartii od vrednost, avtomobil ili<br />
drugi podvi`ni predmeti vo vrednost {to nadminuva iznos od dvaeset<br />
prose~ni plati ostvareni vo prethodniot trimese~en period.<br />
Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka kon prijavata<br />
{to se dostavuva do Dr`avnata komisija i Upravata za javni prihodi<br />
se prilo`uva i dogovor ili drug dokument {to e osnova za raspolagawe<br />
so imotot, kako i dokument za na~inot na izvr{enoto pla-<br />
}awe.<br />
Soglasno ~len 35, pak, od Zakonot, anketniot list, izjavata i<br />
prijavata od ~lenovite 33 i 34 se smetaat za slu`beni ispravi i se<br />
~uvaat kako slu`bena tajna, osven ako Dr`avnata komisija ne odlu~i<br />
poinaku.<br />
Spored osporeniot ~len 36-a stav 1 od Zakonot, ako vo postapkata<br />
za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba ne se doka`e deka<br />
imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat na redovni primawa,<br />
{to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e donese re{enie za odano~uvawe<br />
zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata me|u utvrdenite<br />
redovni, prijaveni i odano~eni primawa na liceto i ~lenovite<br />
na negovoto semejstvo i procenetata pazarna vrednost na imotot.<br />
Taka utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka od 70% od razlikata<br />
me|u odano~enite i prijavenite primawa, odnosno pazarnata vrednost<br />
na imotot.<br />
Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka dokolku se<br />
utvrdi deka imotot e zgolemen vo golemi razmeri, Upravata za javni<br />
prihodi podnesuva krivi~na prijava protiv liceto do nadle`noto javno<br />
obvinitelstvo, a spored stavot 3 na ovoj ~len, za prezemenite dejstvija<br />
od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len Upravata za javni prihodi ja izvestuva<br />
Dr`avnata komisija.<br />
So navedeniot zakon se sozdavaat uslovi od isklu~uvawe ili<br />
ograni~uvawe na mo`nosta od zloupotreba na slu`benata polo`ba na<br />
licata za li~ni celi, odnosno op{testveniot status {to go ima odredeno<br />
lice vo opredelen period da ne pretstavuva osnova koja }e mu ovozmo`i<br />
u`ivawe na razni pogodnosti za sebe ili za drugi.<br />
39
Poto~no, so navedeniot zakon vo osnova se utvrdeni merki i<br />
aktivnosti so koi treba da se spre~i iskoristuvaweto na funkcijata,<br />
odnosno vr{eweto na vlasta i doverenite javni ovlastuvawa. Za realizirawe<br />
na ovie celi vo ~lenovite 33 i 34 od Zakonot e predvidena obvrska<br />
za prijavuvawe na imotnata sostojba na izbran i imenuvan funkcioner,<br />
slu`beni i odgovorni lica kako i obvrska za prijavuvawe na<br />
promeni vo imotnata sostojba na ovie lica vo tekot na traewe na mandatot<br />
i na ~lenovite na nivnite semejstva.<br />
Prijavuvaweto na imotnata sostojba se vr{i vo rok od 30 dena<br />
od denot na izborot, imenuvaweto odnosno po prestanok na funkcijata<br />
so popolnuvawe na anketnite listovi koi se dostavuvaat do Dr`avnata<br />
komisija za spre~uvawe na korupcijata i Upravata za javni prihodi.<br />
Dokolku vo tekot na traeweto na javnata funkcija nastanalo<br />
zgolemuvawe na negoviot imot ili imotot na ~lenovite na negovoto<br />
semejstvo so koi `ivee vo semejna zaednica izbraniot ili imenuvaniot<br />
funkcioner, odnosno licata utvrdeni so zakon dol`ni se da gi prijavat<br />
promenite.<br />
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva i deka edna od<br />
osnovnite obvrski na izbran ili imenuvan funkcioner, slu`beno ili<br />
odgovorno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e obvrskata da go<br />
prijavat svojot imot i imotot na ~lenovite na nivnoto semejstvo so<br />
koi `iveat vo semejna zaednica so cel da se utvrdi imotnata sostojba<br />
na ovie lica na denot na stapuvawe na dol`nosta i se ovozmo`uva nejzino<br />
sledewe do momentot na prestanok na dol`nosta.<br />
Vrz osnova na taka utvrdenata sostojba odnosno, presek na imotnata<br />
sostojba mo`at natamu da se izvlekuvaat relevantni soznanija po<br />
odnos na toa dali vo tekot na traeweto, odnosno vr{eweto na dol-<br />
`nosta imotot na odredeno lice nesrazmerno e zgolemen.<br />
Dokolku izbraniot ili imenuvaniot funkcioner i drugi lica<br />
taksativno utvrdeni vo Zakonot ne postapat soglasno zakonot, odnosno<br />
ne gi po~ituvaat to~no utvrdenite zakonski obvrski Upravata za javni<br />
prihodi mo`e da povede postapka za ispituvawe na imotnata sostojba<br />
na ovie lica so cel da se utvrdi dali postojat osnovi da se donese re-<br />
{enie za odano~uvawe na imotot koj ne e prijaven ili nesrazmerno<br />
zgolemen vo odnos na redovnite primawa vo vid na plati, dividendi i<br />
drugi prihodi.<br />
Dokolku, pak, Upravata za javni prihodi utvrdi deka imotot e<br />
zgolemen vo golemi razmeri, podnesuva krivi~na prijava do nadle-<br />
`noto obvinitelstvo za {to ja izvestuva Dr`avnata komisija za spre-<br />
~uvawe na korupcijata.<br />
Na~inot na odano~uvawe na dohodot od gra|anite se ureduva so<br />
Zakonot za personalniot danok na dohod ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 80/1993, 3/1994, 70/1994, 44/2002, 96/2004 i 120/2005).<br />
Vo ~lenot 3 od ovoj zakon e utvrdeno deka dohodot {to podle`i<br />
na odano~uvawe go so~inuvaat slednive vidovi prihodi ostvareni vo<br />
40
zemjata i vo stranstvo: 1) li~ni primawa; 2) prihodi od zemjodelska<br />
dejnost; 3) prihodi od samostojna dejnost; 4) prihodi od imot i imotni<br />
prava; 5) prihodi od avtorski prava i prava od industriska sopstvenost;<br />
6) prihodi od kapital; 7) kapitalni dobivki; 8) dobivki od<br />
igri na sre}a i drugi nagradni igri; i 9) drugi prihodi.<br />
Vo stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka na odano~uvawe<br />
podle`at site prihodi od stav 1 na ovoj ~len {to se ostvareni vo<br />
pari, hartii od vrednost, vo natura ili vo nekoj drug vid.<br />
Od su{tinata na navedenite odredbi od Zakonot proizleguva<br />
deka organot za javni prihodi (Upravata za javni prihodi) vo postapkata<br />
za ispituvawe na imotot ako utvrdi deka edno lice raspolaga so<br />
imot ili sredstva pogolemi od odano~enite, ili tie poteknuvaat od<br />
prihod na koi ne e utvrden danok ili ne e dovolno utvrden, vo toj slu-<br />
~aj donesuva re{enie za utvrduvawe na danok zemaj}i ja kako osnovica<br />
razlikata pome|u vrednosta na imotot i doka`anata visina na<br />
sredstvata za nejzino steknuvawe.<br />
Trgnuvaj}i od su{tinata na ~lenot 94-g od Zakonot za personalniot<br />
danok na dohod, istovremeno sporeduvaj}i ja osporenata odredba<br />
na del od ~lenot 36-a od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, proizleguva<br />
deka vo Zakonot za personalniot danok na imot kako osnovica<br />
za presmetuvawe na danokot se zema razlikata me|u vrednosta na imotot<br />
i doka`anata visina na sredstvata za nejzino steknuvawe, dodeka<br />
vo osporenata odredba od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata kako<br />
osnovica za odano~uvawe se zema razlikata pome|u utvrdenite redovni<br />
prijaveni i dano~eni primawa na liceto i ~lenovite na negovoto semejstvo<br />
i procenetata pazarna vrednost na imotot.<br />
Od navedenoto proizleguva deka re{enijata po odnos na odano-<br />
~uvaweto na neprijaveniot ili nesrazmerno zgolemen imot predvideni<br />
vo Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, osnovata ja imaat vo Zakonot<br />
za personalniot danok so isklu~ok na odredbite od ~lenot 94-g od<br />
Zakonot za personalniot danok na dohod i osporeniot ~len 36-a od Zakonot<br />
za spre~uvawe na korupcijata.<br />
Analiziraj}i go osporeniot del od ~lenot 36-a od Zakonot,<br />
Sudot utvrdi deka ovaa zakonska odredba vo osporeniot del "ni procenetata<br />
pazarna vrednost na imotot" e problemati~na od pri~ina {to<br />
sozdava nesigurnost kaj gra|anite {to e sprotivno na na~eloto na<br />
vladeeweto na pravoto, kako i na~elata na ednakvosta na gra|anite.<br />
Ottuka, proizleguva deka vrednosta na imotot ne se utvrduva<br />
spored vrednosta na vremeto na negovoto steknuvawe, tuku spored<br />
vrednosta na imotot koj {to go ima vo momentot koga se ispituva<br />
imotnata sostojba na licata od ~lenot 34 od Zakonot i toa spored<br />
pravilata na pazarnata vrednost, imeno procenkata na imotot zavisi<br />
od vremeto koga se ispituva imotnata sostojba na licata od ~lenot 34<br />
od Zakonot.<br />
41
Poa|aj}i od iznesenoto, odreden imot }e ima razli~na vrednost<br />
zavisno od vremeto koga se utvrduva vrednosta na negovoto steknuvawe,<br />
odnosno vrednosta na imotot od vremeto na steknuvaweto }e se razlikuva<br />
od pazarnata vrednost vo momentot na procenuvaweto na toj imot.<br />
Koga stanuva zbor za slu~aj koj e naveden vo inicijativata za<br />
izgradba na objekt vo razli~ni delovi na gradot, soglasno osporenata<br />
odredba od Zakonot negovata vrednost bi bila razli~na {to }e zavisi<br />
od toa vo koj del od gradot se nao|a objektot i negovata vrednost }e se<br />
utvrdi spored pravilata na pazarot, a ne spored na primer grade`nata,<br />
odnosno realnata vrednost na objektot, vo vreme na negovoto sozdavawe.<br />
So ogled na navedenoto, spored misleweto na Sudot formulacijata<br />
na osporenata odredba vo delot: "i procenetata pazarna vrednost"<br />
e problemati~na poradi naru{uvawe na na~eloto na pravnata sigurnost<br />
na gra|anite, i zatoa {to gra|anite gi doveduva vo me|usebna neramnopravnost,<br />
odnosno neramnopravnost na licata navedeni vo ~lenot<br />
34 od Zakonot, koi se doveduvaat vo situacija da platat danok, vo<br />
smisla na osporeniot ~len 36-a od Zakonot, poradi {to pred Sudot<br />
osnovano se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot del od<br />
odredbata od ~len 36-a od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata so<br />
vladeeweto na pravoto utvrdeno vo ~lenot 8 stav 1 alineja 3 kako temelna<br />
vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija i ~lenot<br />
9 od Ustavot.<br />
5. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />
ova re{enie.<br />
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav<br />
od pretsedatelot na Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil<br />
Ivanovski, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani,<br />
Igor Spirovski i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />
*<br />
Predlog za odlu~uvawe po predmetot U. br. 160/2006 so Nacrt - odluka<br />
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativata<br />
podnesena od Besnik Selmani od Skopje, so Re{enie U. br. 160/<br />
2006 od 8 noemvri 2006 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na ~lenot 36-a stav 1 vo delot: "i procenetata pazarna vrednost<br />
na imot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija," br. 28/2002 i 46/2004).<br />
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na ~l. 38-a st. 1 vo del od Zakonot ozna~en vo<br />
to~kata 1 od ova re{enie.<br />
2 Donositelot na aktot, Sobranieto na Republika Makedonija,<br />
vo predvideniot rok ne dostavi odgovor po navodite sodr`ani vo re-<br />
{enieto za poveduvawe postapka.<br />
42
3. So ogled na toa {to pravnata i fakti~kata sostojba po predmetot<br />
ne se promeneti se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />
odlu~uvawe.<br />
2. Sudot da go ukine ~l. 36-a stav 1 vo delot "i procenetata pazarna<br />
vrednost na imot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata ("SV<br />
RM,"br. 28/2002 i 46/2004).<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite<br />
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot<br />
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 10. 01.<br />
2007 godina, donese<br />
O D L U K A<br />
1. SE UKINUVA ~lenot 36-a stav 1 vo delot: "i procenetata<br />
pazarna vrednost na imot" od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata<br />
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 28/2002 i 46/2004).<br />
2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto<br />
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativata<br />
podnesena od Besnik Selmani od Skopje, so Re{enie U. br. 160/<br />
2006 od 8 noemvri 2006 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na ~lenot 36-a stav 1 vo delot: "i procenetata pazarna vrednost<br />
na imot" od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka, zatoa {to<br />
osnovano se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so Ustavot.<br />
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 36-a stav 1 od<br />
Zakonot, ako vo postapkata za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba<br />
ne se doka`e deka imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat<br />
na redovni primawa, {to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e<br />
donese re{enie za odano~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe<br />
razlikata me|u utvrdenite redovni, prijaveni i odano~eni primawa<br />
na liceto i ~lenovite na negovoto semejstvo i procenetata pazarna<br />
vrednost na imotot. Taka utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka<br />
od 70% od razlikata me|u odano~enite i prijavenite primawa, odnosno<br />
pazarnata vrednost na imotot.<br />
5. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija<br />
e i vladeeweto na pravoto.<br />
Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija<br />
se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na<br />
ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto<br />
uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot<br />
i zakonite se ednakvi.<br />
43
Soglasno ~lenot 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i<br />
drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi<br />
na na~in utvrden so zakon.<br />
Spored ~len 68 od Ustavot na Republika Makedonija, edno od<br />
najzna~ajnite nadle`nosti na Sobranieto e donesuvawe na zakoni vo<br />
site oblasti na op{testveniot `ivot i ureduvawe na tie odnosi.<br />
Poa|aj}i od vaka utvrdenata nadle`nost na Sobranieto kako<br />
zakonodavno telo, a vo nasoka na ostvaruvawe na temelnite vrednosti<br />
na ustavniot poredok me|u koi e vladeeweto na pravoto i po~ituvawe<br />
na osnovnite na~ela kako {to e na~eloto na ednakvost koi vrednosti i<br />
na~ela mo`at da bidat dovedeni vo pra{awe so pojavata na korupcijata<br />
kako op{testveno zlo donesen e Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.<br />
So Zakonot za spre~uvawe na korupcijata se ureduvaat merkite<br />
i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata vo vr{eweto na vlasta,<br />
javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i politikata, merkite i<br />
aktivnostite za spre~uvawe na sudirot na interesi, merkite i aktivnostite<br />
za spre~uvawe na korupcijata pri vr{eweto raboti od javen<br />
interes na pravnite lica svrzana so ostvaruvaweto na javnite ovlastuvawa,<br />
kako i merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata<br />
vo trgovskite dru{tva (~len 1 stav 1).<br />
Spored stavot 2 na ~lenot 1 od Zakonot, za primena na merkite<br />
i aktivnostite od stav 1 na ovoj ~len se osnova Dr`avna komisija za<br />
spre~uvawe na korupcijata.<br />
Soglasno ~lenot 1-a od Zakonot, pod korupcija, vo smisla na<br />
ovoj zakon se podrazbira iskoristuvawe na funkcijata, javnoto ovlastuvawe,<br />
slu`benata dol`nost i polo`ba za ostvaruvawe na kakva i da<br />
bilo korist za sebe ili za drug.<br />
Spored ~lenot 2 stav 1 od Zakonot, sekoj e dol`en vo vr{eweto<br />
na funkcijata, javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i polo`ba,<br />
da postapuva vo soglasnost so Ustavot i zakonite.<br />
Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka nikoj ne<br />
smee da ja koristi funkcijata, javnoto ovlastuvawe, slu`benata dol`nost<br />
i polo`ba za izvr{uvawe ili propu{tawe na dejstvija {to spored<br />
zakon ne smee, odnosno mora da go izvr{i, nitu da go podredi izvr-<br />
{uvaweto na zakonito dejstvie na svojot li~en interes, nitu na interesot<br />
na drugo lice.<br />
Spored stavot 3 od ovoj ~len od Zakonot, nikoj ne mo`e da bide<br />
povikan na odgovornost za korupcija osven vo slu~aite i uslovite predvideni<br />
so ovoj zakon, so Krivi~niot zakonik i drug zakon i vo postapka<br />
propi{ana so zakon.<br />
Vo ~lenot 7 od Zakonot e utvrdeno zna~eweto na izarazite upotrebeni<br />
vo ovoj Zakon.<br />
Taka, spored stavot 1 na ovoj ~len od Zakonot, za opredeluvawe<br />
na zna~eweto na izrazite izbran ili imenuvan funkcioner, kako i<br />
44
drugo slu`beno lice, pravno lice, odgovorno lice vo pravno lice i<br />
lice koe vr{i raboti od javen interes, se primenuvaat odredbite za<br />
zna~ewe na izrazite od Krivi~niot zakonik.<br />
Spored stavot 2 na ~lenot 7 od Zakonot, pod poimot korist se<br />
podraz7bira ostvaruvawe na sekoj vid korist, pogodnost ili prednost<br />
za sebe ili za drug.<br />
Spored stavot 3 na ~lenot 7 od Zakonot, pod terminot semejstvo<br />
se podrazbira bra~niot drugar, decata, roditelite, bra}ata i sestrite,<br />
posvoitelot ili posvoenikot so koj liceto od stav 1 na ovoj ~len `ivee<br />
vo semejna zaednica.<br />
Spored ~lenot 34 stav 1 od Zakonot izbran ili imenuvan funkcioner,<br />
slu`beno lice i odgovorno lice vo javno pretprijatie ili<br />
drugo pravno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e dol`no da go<br />
prijavi sekoe zgolemuvawe na negoviot imot, odnosno na imotot na<br />
~len na negovoto semejstvo, kako {to e izgradba na ku}a ili drugi<br />
objekti, kupuvawe na nedvi`nosti, hartii od vrednost, avtomobil ili<br />
drugi podvi`ni predmeti vo vrednost {to nadminuva iznos od dvaeset<br />
prose~ni plati ostvareni vo prethodniot trimese~en period.<br />
Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka kon prijavata<br />
{to se dostavuva do Dr`avnata komisija i Upravata za javni<br />
prihodi se prilo`uva i dogovor ili drug dokument {to e osnova za raspolagawe<br />
so imotot, kako i dokument za na~inot na izvr{enoto pla-<br />
}awe.<br />
Soglasno ~len 35, pak, od Zakonot, anketniot list, izjavata i<br />
prijavata od ~lenovite 33 i 34 se smetaat za slu`beni ispravi i se<br />
~uvaat kako slu`bena tajna, osven ako Dr`avnata komisija ne odlu~i<br />
poinaku.<br />
Spored osporeniot ~len 36-a stav 1 od Zakonot, ako vo postapkata<br />
za ispituvawe na imotot i imotnata sostojba ne se doka`e deka<br />
imotot e steknat, odnosno zgolemen kako rezultat na redovni primawa,<br />
{to se prijaveni i odano~eni, Upravata }e donese re{enie za odano-<br />
~uvawe zemaj}i ja kako osnovica za odano~uvawe razlikata me|u utvrdenite<br />
redovni, prijaveni i odano~eni primawa na liceto i ~lenovite<br />
na negovoto semejstvo i procenetata pazarna vrednost na imotot. Taka<br />
utvrdenata osnovica se odano~uva so stapka od 70% od razlikata me|u<br />
odano~enite i prijavenite primawa, odnosno pazarnata vrednost na<br />
imotot.<br />
Vo stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka dokolku se<br />
utvrdi deka imotot e zgolemen vo golemi razmeri, Upravata za javni<br />
prihodi podnesuva krivi~na prijava protiv liceto do nadle`noto javno<br />
obvinitelstvo, a spored stavot 3 na ovoj ~len, za prezemenite dejstvija<br />
od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len Upravata za javni prihodi ja izvestuva<br />
Dr`avnata komisija.<br />
So navedeniot zakon se sozdavaat uslovi od isklu~uvawe ili<br />
ograni~uvawe na mo`nosta od zloupotreba na slu`benata polo`ba na<br />
45
licata za li~ni celi, odnosno op{testveniot status {to go ima odredeno<br />
lice vo opredelen period da ne pretstavuva osnova koja }e mu<br />
ovozmo`i u`ivawe na razni pogodnosti za sebe ili za drugi.<br />
Poto~no, so navedeniot zakon vo osnova se utvrdeni merki i<br />
aktivnosti so koi treba da se spre~i iskoristuvaweto na funkcijata,<br />
odnosno vr{eweto na vlasta i doverenite javni ovlastuvawa. Za realizirawe<br />
na ovie celi vo ~lenovite 33 i 34 od Zakonot e predvidena<br />
obvrska za prijavuvawe na imotnata sostojba na izbran i imenuvan funkcioner,<br />
slu`beni i odgovorni lica kako i obvrska za prijavuvawe na<br />
promeni vo imotnata sostojba na ovie lica vo tekot na traewe na mandatot<br />
i na ~lenovite na nivnite semejstva.<br />
Prijavuvaweto na imotnata sostojba se vr{i vo rok od 30 dena<br />
od denot na izborot, imenuvaweto odnosno po prestanok na funkcijata<br />
so popolnuvawe na anketnite listovi koi se dostavuvaat do Dr`avnata<br />
komisija za spre~uvawe na korupcijata i Upravata za javni prihodi.<br />
Dokolku vo tekot na traeweto na javnata funkcija nastanalo<br />
zgolemuvawe na negoviot imot ili imotot na ~lenovite na negovoto<br />
semejstvo so koi `ivee vo semejna zaednica izbraniot ili imenuvaniot<br />
funkcioner, odnosno licata utvrdeni so zakon dol`ni se da gi prijavat<br />
promenite.<br />
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva i deka edna od<br />
osnovnite obvrski na izbran ili imenuvan funkcioner, slu`beno ili<br />
odgovorno lice {to raspolaga so dr`aven kapital e obvrskata da go<br />
prijavat svojot imot i imotot na ~lenovite na nivnoto semejstvo so<br />
koi `iveat vo semejna zaednica so cel da se utvrdi imotnata sostojba<br />
na ovie lica na denot na stapuvawe na dol`nosta i se ovozmo`uva<br />
nejzino sledewe do momentot na prestanok na dol`nosta.<br />
Vrz osnova na taka utvrdenata sostojba odnosno, presek na<br />
imotnata sostojba mo`at natamu da se izvlekuvaat relevantni<br />
soznanija po odnos na toa dali vo tekot na traeweto, odnosno vr{eweto<br />
na dol`nosta, imotot na odredeno lice nesrazmerno e zgolemen.<br />
Dokolku izbraniot ili imenuvaniot funkcioner i drugi lica<br />
taksativno utvrdeni vo Zakonot ne postapat soglasno zakonot, odnosno<br />
ne gi po~ituvaat to~no utvrdenite zakonski obvrski Upravata za javni<br />
prihodi mo`e da povede postapka za ispituvawe na imotnata sostojba<br />
na ovie lica so cel da se utvrdi dali postojat osnovi da se donese<br />
re{enie za odano~uvawe na imotot koj ne e prijaven ili nesrazmerno<br />
zgolemen vo odnos na redovnite primawa vo vid na plati, dividendi i<br />
drugi prihodi.<br />
Dokolku, pak, Upravata za javni prihodi utvrdi deka imotot e<br />
zgolemen vo golemi razmeri, podnesuva krivi~na prijava do nadle`noto<br />
obvinitelstvo za {to ja izvestuva Dr`avnata komisija za spre-<br />
~uvawe na korupcijata.<br />
Na~inot na odano~uvawe na dohodot od gra|anite se ureduva so<br />
Zakonot za personalniot danok na dohod ("Slu`ben vesnik na<br />
46
Republika Makedonija," br. 80/1993, 3/1994, 70/1994, 44/2002, 96/2004 i<br />
120/2005).<br />
Vo ~lenot 3 od ovoj zakon e utvrdeno deka dohodot {to podle`i<br />
na odano~uvawe go so~inuvaat slednive vidovi prihodi ostvareni vo<br />
zemjata i vo stranstvo: 1) li~ni primawa; 2) prihodi od zemjodelska<br />
dejnost; 3) prihodi od samostojna dejnost; 4) prihodi od imot i imotni<br />
prava; 5) prihodi od avtorski prava i prava od industriska sopstvenost;<br />
6) prihodi od kapital; 7) kapitalni dobivki; 8) dobivki od<br />
igri na sre}a i drugi nagradni igri; i 9) drugi prihodi.<br />
Vo stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka na odano-<br />
~uvawe podle`at site prihodi od stav 1 na ovoj ~len {to se ostvarnei<br />
vo pari, hartii od vrednost, vo natura ili vo nekoj drug vid.<br />
Od su{tinata na navedenite odredbi od Zakonot proizleguva<br />
deka organot za javni prihodi (Upravata za javni prihodi) vo postapkata<br />
za ispituvawe na imotot ako utvrdi deka edno lice raspolaga so<br />
imot ili sredstva pogolemi od odano~enite, ili tie poteknuvaat od<br />
prihod na koi ne e utvrden danok ili ne e dovolno utvrden, vo toj slu-<br />
~aj, donesuva re{enie za utvrduvawe na danok zemaj}i ja kako osnovica<br />
razlikata pome|u vrednosta na imotot i doka`anata visina na sredstvata<br />
za nejzino steknuvawe.<br />
Trgnuvaj}i od su{tinata na ~lenot 94-g od Zakonot za personalniot<br />
danok na dohod, istovremeno sporeduvaj}i ja osporenata odredba<br />
na del od ~lenot 36-a od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, proizleguva<br />
deka vo Zakonot za personalniot danok na imot kako osnovica<br />
za presmetuvawe na danokot se zema razlikata me|u vrednosta na imotot<br />
i doka`anata visina na sredstvata za nejzino steknuvawe, dodeka<br />
vo osporenata odredba od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata kako<br />
osnovica za odano~uvawe se zema razlikata pome|u utvrdenite redovni<br />
prijaveni i dano~eni primawa na liceto i ~lenovite na negovoto<br />
semejstvo i procenetata pazarna vrednost na imotot.<br />
Od navedenoto proizleguva deka re{enijata po odnos na odano-<br />
~uvaweto na neprijaveniot ili nesrazmerno zgolemen imot predvideni<br />
vo Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, osnovata ja imaat vo Zakonot<br />
za personalniot danok so isklu~ok na odredbite od ~lenot 94-g od<br />
Zakonot za personalniot danok na dohod i osporeniot ~len 36-a od Zakonot<br />
za spre~uvawe na korupcijata.<br />
Analiziraj}i go osporeniot del od ~lenot 36-a od Zakonot,<br />
Sudot utvrdi deka ovaa zakonska odredba vo osporeniot del "i procenetata<br />
pazarna vrednost na imotot" sozdava nesigurnost kaj gra|anite<br />
{to e sprotivno na na~eloto na vladeeweto na pravoto, kako i na~elata<br />
na ednakvosta na gra|anite.<br />
Ottuka, proizleguva deka vrednosta na imotot ne se utvrduva<br />
spored vrednosta na vremeto na negovoto steknuvawe, tuku spored vrednosta<br />
na imotot koj {to go ima vo momentot koga se ispituva imotnata<br />
sostojba na licata od ~lenot 34 od Zakonot i toa spored pravi-<br />
47
lata na pazarnata vrednost, imeno procenkata na imotot zavisi od vremeto<br />
koga se ispituva imotnata sostojba na licata od ~lenot 34 od<br />
Zakonot.<br />
Poa|aj}i od iznesenoto, odreden imot }e ima razli~na vrednost<br />
zavisno od vremeto koga se utvrduva vrednosta na negovoto steknuvawe,<br />
odnosno vrednosta na imotot od vremeto na steknuvaweto }e se razlikuva<br />
od pazarnata vrednost vo momentot na procenuvaweto na toj imot.<br />
Koga stanuva zbor za slu~aj koj e naveden vo inicijativata za<br />
izgradba na objekt vo razli~ni delovi na gradot, soglasno osporenata<br />
odredba od Zakonot negovata vrednost bi bila razli~na {to }e zavisi<br />
od toa vo koj del od gradot se nao|a objektot i negovata vrednost }e se<br />
utvrdi spored pravilata na pazarot, a ne spored na primer grade`nata,<br />
odnosno realnata vrednost na objektot, vo vreme na negovoto sozdavawe.<br />
So ogled na navedenoto, Sudot utvrdi deka formulacijata na<br />
osporenata odredba vo delot: "i procenetata pazarna vrednost" ne e vo<br />
soglasnost so na~eloto na pravnata sigurnost na gra|anite, i zatoa<br />
{to gra|anite gi doveduva vo me|usebna neramnopravnost, odnosno neramnopravnost<br />
na licata navedeni vo ~lenot 34 od Zakonot, koi se doveduvaat<br />
vo situacija da platat danok, vo smisla na osporeniot ~len<br />
36-a od Zakonot, {to delot na osporenata odredba ja pravi nesoglasna<br />
so na~eloto na vladeeweto na pravoto utvrdeno vo ~lenot 8 stav 1 alineja<br />
3 kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija<br />
i ~lenot 9 od Ustavot.<br />
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />
ovaa odluka.<br />
7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Vera Markova,<br />
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i d-r<br />
<strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />
48
4. U. br. 152/2006 (8. 11. 2006)<br />
Osporen akt<br />
^lenovite 3, 14, 17, 18, 19, 20, 24, 34, 35, 37, 38, 41, 43, 44, 45, 46,<br />
50, 51, 71, 73 i 83 od Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no<br />
zemji{te vo dr`avna sopstvenost ("SV RM," br. 4/2005).<br />
Pri~ini za osporuvawe i sodr`ina na osporenite odredbi<br />
Spored navodite vo inicijativata osporenite odredbi od Zakonot<br />
ne bile vo soglasnost so drugi zakoni i toa so Zakonot za obligacioni<br />
odnosi, Zakonot za grade`no zemji{te, Zakonot za sopstvenost i<br />
drugi stvarni prava i Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe<br />
i nivnata neusoglasenost bila osnova za neustavnost i "nezakonitost"<br />
na osporenite zakonski odredbi.<br />
Spored inicijativata, pokraj toa {to osporeniot Zakon ne bil<br />
vo soglasnost so drugite zakoni vo pravniot poredok, toj sodr`el nepravedni<br />
zakonski re{enija, ne mo`el da se implementira i vo su{tina<br />
se osporuvaat celite za donesuvawe na samiot Zakon za privatizacija i<br />
zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost i predmetot {to<br />
ovoj zakon go ureduval.<br />
Inicijativata podrobno gi sodr`i slednive navodi:<br />
1. Na po~etokot se objasnuva deka "pravoto na koristewe na grade`noto<br />
zemji{te" steknato od fizi~ki i pravni lica od porane{en<br />
period, vo koi spa|aat i op{testveno-pravnite lica osnovani pred<br />
1991 godina (osnoven op{testven segment vo socijalizmot i nositel na<br />
vlasta), bilo vsu{nost "trajno pravo" na tie lica kako edinstveni sopstvenici<br />
na grade`noto zemji{te koe go steknale vo minatoto, pa ne<br />
mo`ela dr`avata da si go prisvojuva zemji{teto i kako takvo da go<br />
dava i naplatuva vo proces na privatizacija ureden so ovoj nov zakon.<br />
Toa zemji{te ima sopstvenici, a toa se korisnicite. Vo ovoj kontekst<br />
so inicijativata se spomenuva ~l. 3 koj se odnesuva na podnesuvawe<br />
barawe za privatizacija.<br />
Nakratko, nemalo potreba od donesuvawe na zakon, a so toa nemalo<br />
potreba i od podnesuvawe barawa na strankite za privatizacija.<br />
So toa voedno generalno se osporuva konceptot, celite i pri~inite na<br />
donesuvawe na zakonot.<br />
49
^len 3<br />
(1) Korisnicite na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost,<br />
za steknuvawe na pravo na sopstvenost, dolgotraen zakup i vremen zakup<br />
se dol`ni da podnesat barawe pod uslovi, na na~in i vo postapka<br />
utvrdeni so ovoj zakon.<br />
(2) Ako korisnicite na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost<br />
za steknuvawe na pravata od stavot (1) na ovoj ~len vo rokovite<br />
opredeleni so ovoj zakon ne podnesat barawe, pravoto se ustanovuva<br />
pod uslovi i na na~in utvrdeni so ovoj zakon.<br />
(3) So steknuvaweto na pravata od stavot (1) na ovoj ~len, vrz<br />
osnova na ovoj zakon prestanuva pravoto na koristewe na grade`noto<br />
zemji{te vo dr`avna sopstvenost na dosega{nite korisnici na grade-<br />
`noto zemji{te.<br />
2. Ponatamu, vo inicijativata se naveduva deka ~l. 14 predviduval<br />
privatizacijata da se vr{i vo ramki na grade`nata parcela spored<br />
urbanisti~ki plan. Pritoa, se objasnuva deka grade`na i katastarska<br />
parcela ne bile isto i ne sekoga{ se poklopuvale vo celost ({to<br />
e nesporno). Pa ottamu {to so ~l. 28 st. 3 al. 3 i 4 od Zakonot se baralo<br />
strankata kon baraweto da prilo`i dokaz - posedoven ili imoten list<br />
i kopie od katastarski plan, toa zna~elo deka }e se privatizirala<br />
katastarska, a ne grade`na parcela kako {to predviduval ~l. 14 od Zakonot<br />
i proizleguvalo deka zakonot edno predviduval, a vo primenata<br />
}e se postapuvalo poinaku. Me|utoa, ottamu {to vo ~l. 28 st. 3 al. 5 se<br />
bara i dokaz - izvod od urbanisti~ki plan koj ja definira grade`nata<br />
parcela, ne e jasno {to saka podnositelot na inicijativata da zaklu~i<br />
so navodot.<br />
Vsu{nost i vo ovoj slu~aj inicijativata se zanimava so me|usebni<br />
odredbi od samiot zakon i sopstveni zaklu~oci na podnositelot<br />
na inicijativata, bez nikakva relacija so Ustav.<br />
^len 14<br />
(1) Grade`noto zemji{te mo`e da se privatizira vo celost ili<br />
vo del.<br />
(2) Grade`noto zemji{te, mo`e da se privatizira vo povr{ina<br />
na steknatoto pravo na koristewe a vo ramkite na grade`nata parcela<br />
~ija povr{ina e definirana so urbanisti~kite planovi, odnosno aktite<br />
{to gi zamenuvaat tie planovi, ako za toa nema pre~ki od pravna<br />
ili fakti~ka priroda, odnosno vo delot za koj takvi pre~ki ne postojat.<br />
(3) Grade`noto zemji{te mo`e da se privatizira vo ramkite na<br />
grade`nata parcela ~ija povr{ina e definirana so urbanisti~kite<br />
planovi, odnosno so aktite {to gi zamenuvaat tie planovi, ako so<br />
aktot vrz osnova na koj e steknato pravoto na koristewe povr{inata<br />
ne e opredelena.<br />
50
(4) Grade`noto zemji{te mo`e da se privatizira vo povr{ina<br />
na zemji{teto pod objektot steknat so pravna osnova, ako so urbanisti~kite<br />
planovi ili aktite {to gi zamenuvaat tie planovi, grade-<br />
`nata parcela ne e definirana.<br />
(5) Grade`noto zemji{te na koe postoi pravo na koristewe, a<br />
ne mo`e da se privatizira zaradi toa {to vleguva vo druga grade`na<br />
parcela, mo`e da se dade vo dolgotraen zakup do realizacija na urbanisti~kiot<br />
plan, odnosno aktite {to go zamenuvaat planot.<br />
3. Potoa, so inicijativata pogre{no se naveduva Glava I, a se<br />
raboti za Glava <strong>II</strong> to~ka 2 "Uslovi za privatizacija" pri {to se citiraat<br />
podto~kite a) i b) i ~lenovite 16, 17 i 18 od Zakonot. Osporeni<br />
se ~lenovite 17 i 18.<br />
Podnositelot na inicijativata izvr{il sopstvena analiza na<br />
ovie odredbi od Zakonot i me|usebno gi sporeduva.<br />
So ~lenot 16 i 17 se ureduva koi korisnici se oslobodeni od<br />
pla}awe nadomest za privatizacija, a vo ~lenot 18 se ureduva koi se<br />
smeta deka go steknale zemji{teto bez nadomest i treba da go platat.<br />
Spored podnositelot na inicijativata Zakonot so toa ne trebalo<br />
da se zanimava, za{to steknatoto i dodelenoto zemji{te od porane{en<br />
period imalo zakonski osnov od toj period i "dr`avata imala<br />
opravdani pri~ini" {to dodeluvala. Podnositelot na inicijativata<br />
se pra{uva: Zo{to poradi toa denes subjektite da i pla}aat na dr`avata<br />
koga taa zemja trebala da ima tretman na sopstveni~ki imot (na<br />
korisnicite). Subjektite mo`ebi nemale da prifatat odnosi kako korisnici<br />
na dodeleno zemji{te dokolku od "po~etok" znaele deka nekoga{<br />
trebalo nov nadomest da pla}aat, a vpro~em i vo dodeluvaweto od<br />
minatoto imalo op{testven interes.<br />
Voedno, ~l. 24 predviduval rok koga Vladata trebala da go donese<br />
posebniot propis za "visinata na nadomestokot na grade`noto<br />
zemji{te {to e predmet za privatizacija i za na~inot i postapkata za<br />
naplata na nadomestokot." Toj rok istekuval na 25. 01. 2007 godina. Do<br />
denes propisot ne bil donesen.<br />
^lenot 18 vo celost se tolkuva od strana na podnositelot na<br />
inicijativata. Se negira privatizacijata so pla}awe nadomest, vo<br />
to~kite 1, 2 i 3 od stavot 2 na ovoj ~len, kako nepotrebna.<br />
Analizata se vr{i od aspekt na toa deka zakonodavecot pogre-<br />
{il koga so Zakonot ovozmo`il dr`avata da profitira so privatizacijata<br />
so pla}awe. Osobeno ako se imalo predvid deka pri prometot na<br />
izgradenoto zemji{te so objekt, dr`avata zemala danok ne samo za objektot<br />
vo prometot, tuku i za grade`noto zemji{te, pa ottuka korisnikot<br />
na toa zemji{te samata dr`ava zna~i go smetala kako sopstvenik<br />
na grade`noto zemji{te i go odano~uvala.<br />
Imeno, kupuva~ot na ovoj imot (vo koj e vklu~ena i zemjata)<br />
prvo pla}al na prodava~ot, pa na dr`avata za danokot na promet i na<br />
51
kraj, tret pat, treba da plati za privatizacijata na grade`noto<br />
zemji{te.<br />
^len 17<br />
(1) Grade`noto zemji{te, na koe postoi pravo na koristewe na<br />
fizi~ki lica steknato so nadomest, se privatizira od dr`avna sopstvenost<br />
vo sopstvenost na korisnicite na grade`noto zemji{te pri<br />
{to za privatizacijata na grade`noto zemji{te ne se pla}a nadomest,<br />
ako e steknato so nadomest so:<br />
1) javno naddavawe,<br />
2) neposredna spogodba so nadomest,<br />
3) dodeluvawe na zemji{teto od nadle`en organ so nadomest,<br />
4) dodeluvawe na zemji{teto vo zamena za eksproprirana nedvi-<br />
`nost,<br />
5) dodeluvawe na zemji{teto za zamena na odzemeno od vladenie<br />
grade`no zemji{te od porane{en sopstvenik,<br />
6) predimstveno pravo na koristewe na grade`noto zemji{te za<br />
povr{inata na grade`noto zemji{te koja e porane{na sopstvenost na<br />
korisnikot na predimstvenoto pravo i<br />
7) drugi slu~ai koga }e se utvrdi deka pravoto na koristewe e<br />
steknato so nadomest (dooformuvawe na grade`na parcela so nadomest,<br />
predimstveno pravo na gradba so dooformuvawe na grade`na parcela<br />
so nadomest i drugo).<br />
(2) Fizi~kite lica naslednici na licata od stavot (1) na ovoj<br />
~len spored propisite za nasleduvawe, ne pla}aat nadomest za privatizacija<br />
na grade`noto zemji{te.<br />
^len 18<br />
(1) Grade`noto zemji{te, na koe postoi pravo na koristewe na<br />
fizi~ki lica steknato bez nadomest, mo`e da se privatizira od dr`avna<br />
sopstvenost vo sopstvenost na korisnicite na grade`noto zemji-<br />
{te so pla}awe nadomest.<br />
(2) Se smeta deka pravoto na koristewe na zemji{teto od stavot<br />
(1) na ovoj ~len e steknato bez nadomest ako e steknato so:<br />
1) dodeluvawe na grade`no zemji{te na koristewe bez nadomest<br />
koga vo aktot za dodeluvawe na grade`noto zemji{te ne e opredelen<br />
nadomest, odnosno obvrska za pla}awe nadomest,<br />
2) steknuvawe na pravo na sopstvenost na objekt so pravna osnova<br />
pri {to so prenesuvawe na pravoto na sopstvenost na objektot e<br />
preneseno i pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te vo op{testvena,<br />
odnosno dr`avna sopstvenost i<br />
3) predimstveno pravo na koristewe na grade`noto zemji{te za<br />
povr{ina na grade`noto zemji{te koja ne e porane{na sopstvenost na<br />
korisnikot na predimstvenoto pravo, a e steknata bez nadomest kako<br />
dooformuvawe na grade`na parcela.<br />
52
^len 24<br />
(1) Visinata na nadomestot za grade`noto zemji{te {to e predmet<br />
na privatizacija, kako i na~inot i postapkata za naplata na nadomestot<br />
za privatizacija, na predlog na ministerot za finansii gi propi{uva<br />
Vladata na Republika Makedonija so poseben propis.<br />
(2) Visinata na nadomestot za grade`noto zemji{te {to e predmet<br />
na privatizacija se utvrduva vo zavisnost od zonite utvrdeni vo<br />
~lenot 83 od ovoj zakon.<br />
4. Vo ~lenot 20 bilo predvideno so pla}awe da ja privatiziraat<br />
zemjata pravnite lica koi se korisnici na taa zemja po osnov na sopstvenost<br />
na objekt, steknat so pravna osnova, a koj bil porane{na sopstvenost<br />
ili dr`avna sopstvenost ili so prometot na objektot bilo<br />
preneseno i pravoto na koristewe na zemji{teto.<br />
Vo inicijativata se citira i pritoa se analizira i tolkuva<br />
~lenot 20. Se naveduva deka vo prometot subjektite vo kupoproda`nata<br />
cena ja pla}ale i zemjata, i se postavuva pra{awe zo{to da ima privatizacija<br />
so pla}awe na dr`avata. Taa bila profiter vo pravnite odnosi<br />
na pravnite lica. Pravnite lica vo op{testvoto bile investitori<br />
i kako takvi go ureduvale grade`noto zemji{te.<br />
Zatoa dr`avata pri napla}awe na zemji{teto od niv vo procesot<br />
na privatizacija, direktno go marginalizirala ureduvaweto ve}e<br />
storeno od strana i na tovar na pravnite lica so {to bidej}i dr`avata<br />
imala monopol se naru{uvale osnovnite principi na ekvivalentnost<br />
na davawata od ~len 8 od Zakonot za obligacioni odnosi i pazarnite<br />
principi.<br />
Voedno, vo ~lenot 19 od Zakonot bilo uredeno kako da se privatizira<br />
zemji{teto na korisnicite koi se pravni lica i go steknale<br />
zemji{teto na na~in opredelen so ovoj ~len, me|utoa ovoj pristap gi<br />
doveduval vo neednakva polo`ba drugite pravni lica uredeni so ~lenot<br />
20. Poradi toa ~lenovite 19 i 20 od Zakonot bile i nesoglasni so<br />
Ustav i zakon.<br />
^len 19<br />
Grade`noto zemji{te, na koe pravni lica vo privatna sopstvenost<br />
steknale pravo na koristewe, mo`e da se privatizira od dr`avna<br />
sopstvenost vo sopstvenost na korisnicite na grade`noto zemji{te<br />
pri {to ne se pla}a nadomest, ako toa e steknato so nadomest so:<br />
1) javno naddavawe,<br />
2) neposredna spogodba so nadomest,<br />
3) dodeluvawe na zemji{teto od nadle`en organ so nadomest,<br />
4) dodeluvawe na zemji{teto vo zemena za eksproprirano zemji-<br />
{te na pravnoto lice vo privatna sopstvenost,<br />
5) dodeluvawe na zemji{teto za zamena za odzemeno od vladenie<br />
grade`no zemji{te na pravnoto lice vo privatna sopstvenost i<br />
53
6) osnova~ki vlog na fizi~ko lice vo pravno lice vo privatna<br />
sopstvenost vo koj grade`noto zemji{te pretstavuva porane{na sopstvenost,<br />
odnosno pravo na koristewe steknato so nadomest.<br />
^len 20<br />
Grade`noto zemji{te, na koe pravni lica steknale pravo na<br />
koristewe bez nadomest, mo`e da se privatizira od dr`avna sopstvenost<br />
vo sopstvenost na korisnicite na grade`noto zemji{te so nadomest,<br />
ako grade`noto zemji{te se koristi po osnova na:<br />
1) steknato pravo na sopstvenost na objekt so pravna osnova koj<br />
bil porane{na op{testvena, odnosno dr`avna sopstvenost;<br />
2) steknato pravo na sopstvenost na objekt so pravna osnova pri<br />
{to so prenesuvawe na pravoto na sopstvenost na objektot e preneseno<br />
pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te vo op{testvena, odnosno<br />
dr`avna sopstvenost i<br />
3) privatizacija na pravni lica vo op{testvena, odnosno dr`avna<br />
sopstvenost.<br />
5. Bidej}i Vladata ne gi donela podzakonskite propisi za visina<br />
i na~in na pla}awa (~l. 24), i za reonizacija i zonirawe na gradovite<br />
i naselbite vo Republika Makedonija (~l. 83) (ovaa Uredba e donesena<br />
i ceneta od Sudot pri {to ne e povedena postapka U. br. 176/<br />
2005), vo inicijativata se naveduva deka korisnicite ne znaele {to da<br />
pravat i dali im bilo podobro i poisplatlivo da podnesat barawe za<br />
privatizacija ili da sklu~at dogovor za zakup. (Rokot za podnesuvawe<br />
na barawa za privatizacija soglasno ~l. 27 e dve godini od vleguvawe<br />
vo sila na Zakonot - toa e do 25 januari 2007 godina).<br />
Od ovoj aspekt Zakonot vo celina se osporuva kako neprimenliv.<br />
^len 83<br />
(1) Zaradi opredeluvawe na visinata na nadomestot za privatizacija,<br />
zakupnina za dolgotraen zakup i vremen zakup na grade`noto<br />
zemji{te se vr{i reonizacija na zonite na gradovite i naselenite<br />
mesta vo Republika Makedonija.<br />
(2) Reonizacijata se vr{i spored mestopolo`bata i stepenot na<br />
komunalna uredenost na grade`noto zemji{te.<br />
(3) Reonizacijata od stavot (1) na ovoj ~len ja opredeluva Vladata<br />
na Republika Makedonija na predlog na ministerot za transport<br />
i vrski.<br />
6. Spored navodite vo inicijativata ~l. 46 predviduval kratok<br />
rok za podnesuvawe barawe za dolgotraen zakup na grade`noto zemji{te<br />
(do istekot na dve godini od vleguvawe vo sila na zakonot, a<br />
potoa zakupot bez barawe na korisnikot, tuku po slu`bena dol`nost<br />
}e se voveduval od dr`avata).<br />
54
Ottamu {to podzakonskiot propis za visinata na nadomestokot<br />
ne e donesen od Vladata, podnositelot na inicijativata pra{uva kakvi<br />
barawa za privatizacija ili zakup treba da se podnesuvaat bez da se<br />
znaat uslovite. Me|utoa, vedna{ }e ka`eme za Sudot sepak ova se vo<br />
celost fakti~ki pra{awa. Zakonot implicira politika na deluvawe<br />
i implementacija, a fakti~kata primena na normite ne se ustavno pra-<br />
{awe).<br />
Vo inicijativata se naveduva deka postoela "protivzakonitost"<br />
na Zakonot za privatizacija so Zakonot za obligacioni odnosi,<br />
koga od dr`avata se predviduva prisilno nametnat zakupen odnos po<br />
slu`bena dol`nost, a zakupniot odnos treba da e dobrovolen. Protivzakonitost<br />
imalo i vo ~l. 19 od Zakonot za grade`noto zemji{te kade<br />
dolgotrajniot zakup e reguliran kako dobrovolen.<br />
^len 45<br />
Pravo da podnese barawe za steknuvawe pravo na dolgotraen zakup<br />
na grade`no zemji{te imaat korisnicite na grade`noto zemji{te<br />
vo dr`avna sopstvenost.<br />
^len 46<br />
(1) Postapkata za steknuvawe pravo na dolgotraen zakup na<br />
grade`no zemji{te se pokrenuva po barawe na korisnikot na grade`noto<br />
zemji{te ili po slu`bena dol`nost od strana na organot na dr`avnata<br />
uprava nadle`en za upravuvawe so grade`no zemji{te.<br />
(2) Postapkata za steknuvawe pravo na dolgotraen zakup na grade`no<br />
zemji{te se pokrenuva po slu`bena dol`nost ako korisnikot na<br />
grade`noto zemji{te ne podnese barawe za steknuvawe pravo na dolgotraen<br />
zakup, odnosno za privatizacija na grade`noto zemji{te vo rok<br />
od dve godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, ili pak<br />
ako po podneseno barawe za steknuvawe pravo na dolgotraen zakup vo<br />
rok od {est meseca ne pristapi kon sklu~uvawe na dogovor.<br />
7. ^lenovite 34, 41, 44 i 51 spored inicijativata bile sankcija,<br />
odnosno ako ne se barala privatizacija dr`avata nalo`uvala zakup na<br />
grade`noto zemji{te. Tuka spa|ale i ~lenovite 35, 37, 43, 44 i 50 vo<br />
vrska so nametnatiot dolgotraen zakup, i uslovite i dol`inata na<br />
zakupot.<br />
^len 34<br />
(1) Korisnikot na grade`noto zemji{te koe ne e privatizirano<br />
se steknuva so pravo na dolgotraen zakup soglasno so ovoj zakon.<br />
(2) Za pravoto na dolgotraen zakup na grade`noto zemji{te na<br />
koe postoi pravo na koristewe se pla}a zakupnina.<br />
(3) Odredbite od ~lenovite 13, 14 i 15 na ovoj zakon soodvetno<br />
se primenuvaat i vo slu~aj koga na grade`noto zemji{te se steknuva<br />
pravo na dolgotraen zakup.<br />
55
^len 35<br />
(1) Pravoto na dolgotraen zakup se steknuva so dogovor vo<br />
pismena forma, sklu~en me|u Republika Makedonija kako zakupodavec<br />
i korisnikot na grade`noto zemji{te kako zakupec, so koj se ureduvaat<br />
pravata i obvrskite od zakupniot odnos na grade`noto zemji{te.<br />
(2) Koga korisnikot na grade`noto zemji{te nema da stekne<br />
pravo na dolgotraen zakup so dogovor, vo rokot opredelen so ~lenot 46<br />
stav (2) na ovoj zakon, dolgotrajniot zakup se steknuva po sila na ovoj<br />
zakon.<br />
(3) Vo slu~aite od stavot (2) na ovoj ~len dolgotrajniot zakup<br />
se steknuva so re{enie na organot na dr`avnata uprava nadle`en za<br />
upravuvawe so grade`no zemji{te.<br />
^len 37<br />
(1) Koga pravoto na dolgotraen zakup se steknuva po barawe na<br />
korisnikot na grade`noto zemji{te, vremetraeweto na dolgotrajniot<br />
zakup se utvrduva so dogovorot soglasno so baraweto na korisnikot na<br />
grade`noto zemji{te (zakupec).<br />
(2) Koga pravoto na dolgotrajniot zakup se utvrduva po slu`bena<br />
dol`nost vremetraeweto na dolgotrajniot zakup iznesuva deset<br />
godini so mo`nost za prodol`uvawe.<br />
^len 41<br />
Koga grade`noto zemji{te na koe postoi pravo na koristewe na<br />
fizi~ki lica ne se privatizira se utvrduva pravo na dolgotraen zakup<br />
za koe nositelot na pravoto pla}a zakupnina soglasno ovoj zakon.<br />
^len 43<br />
Koga nositelot na pravoto na dolgotraen zakup na grade`no neizgradeno<br />
zemji{te ne ja pla}a zakupninata utvrdena so dogovorot,<br />
odnosno so re{enieto za dolgotraen zakup, a ne e osloboden od obvrskata<br />
za pla}awe zakupnina, so re{enie na organot na dr`avnata uprava<br />
nadle`en za upravuvawe so grade`no zemji{te }e mu prestane pravoto<br />
na dolgotraen zakup pred istekot na dogovoreniot rok, na na~in opredelen<br />
so ovoj zakon.<br />
^len 44<br />
(1) Koga grade`noto zemji{te na koe posti pravo na koristewe<br />
na pravni lica ne se privatizira, se utvrduva pravo na dolgotraen zakup<br />
za koe nositelot na pravoto pla}a zakupnina soglasno so ovoj<br />
zakon.<br />
(2) Koga za grade`noto neizgradeno zemji{te pravnoto lice od<br />
stavot (1) na ovoj ~len ne ja pla}a zakupninata utvrdena so dogovorot,<br />
odnosno so re{enieto za dolgotraen zakup, so re{enie na nadle`en<br />
56
organ }e mu prestane pravoto na dolgotraen zakup pred istekot na<br />
dogovoreniot rok, na na~in opredelen so ovoj zakon.<br />
^len 50<br />
(1) Postapkata za steknuvawe pravo na dolgotraen zakup na<br />
grade`no zemji{te se pokrenuva po slu`bena dol`nost koga fizi~kite,<br />
odnosno pravnite lica ne ja ispolnile obvrskata vo soglasnost so<br />
~lenot 3 stav (1) od ovoj zakon.<br />
(2) Na barawe na organot na dr`avnata uprava nadle`en za<br />
upravuvawe so grade`no zemji{te, organot na dr`avnata uprava nadle-<br />
`en za vodewe na soodvetnata javna <strong>kniga</strong> za nedvi`nosti dostavuva<br />
podatoci za zemji{teto i korisnikot na grade`noto zemji{te ~ie<br />
zemji{te ne e privatizirano, zaradi pokrenuvawe po slu`bena dol`nost<br />
na postapkata od stavot (1) na ovoj ~len.<br />
(3) Na barawe na organot na dr`avnata uprava nadle`en za<br />
upravuvawee so grade`no zemji{te, organot na dr`avnata uprava nadle`en<br />
za imotno-pravnite raboti gi dava site podatoci od evidencijata<br />
od ~lenot 33 stav (1) na ovoj zakon.<br />
(4) Na barawe na organot na dr`avnata uprava nadle`en za<br />
upravuvawe so grade`no zemji{te, organot na dr`avnata uprava nadle-<br />
`en za javni prihodi dostavuva podatoci za grade`noto zemji{te i korisnikot<br />
na grade`noto zemji{te, zaradi pokrenuvawe na postapkata<br />
od stavot (1) na ovoj ~len.<br />
^len 51<br />
(1) Koga pravoto na dolgotraen zakup na grade`noto zemji{te<br />
se steknuva po slu`bena dol`nost, organot na dr`avnata uprava nadle`en<br />
za upravuvawe so grade`no zemji{te donesuva re{enie vrz osnova<br />
na koe korisnikot na grade`noto zemji{te se steknuva so pravo na<br />
dolgotraen zakup na grade`noto zemji{te (re{enie za dolgotraen<br />
zakup).<br />
(2) Re{enieto za dolgotraen zakup sodr`i:<br />
- podatoci za liceto koe steknuva pravo na dolgotraen zakup na<br />
grade`noto zemji{te (ime i prezime, `iveali{te i edinstven mati~en<br />
broj za fizi~ko lice i naziv, sedi{te i edinstven dano~en broj za<br />
pravno lice),<br />
- podatoci za grade`noto zemji{te predmet na dolgotraen zakup<br />
od soodvetnata javna <strong>kniga</strong> i namenata na zemji{teto,<br />
- vremetraewe na dolgotrajniot zakup,<br />
- obvrska za pla}awe zakupnina za steknatoto pravo na dolgotraen<br />
zakup,<br />
visina, na~in i rokovi za pla}awe na zakupninata,<br />
- smetka na koja se pla}a zakupninata,<br />
- obvrska za izmena na re{enito vo slu~aj na promena na nositelot<br />
na pravoto na dolgotraen zakup (~len 5 stav (2)) i<br />
57
- izmena na visinata na zakupninata soglasno so posebniot propis<br />
na Vladata na Republika Makedonija od ~lenot 38 na ovoj zakon.<br />
(3) Re{enieto za dolgotraen zakup na grade`no neizgradeno zemji{te<br />
pokraj podatocite od stavot (2) na ovoj ~len, sodr`i i klauzula<br />
za prestanok na pravoto na dolgotraen zakup na grade`no neizgradeno<br />
zemji{te koga zakupecot ne ja pla}a zakupninata i koga zakupecot grade`noto<br />
zemji{te go koristi sprotivno na namenata utvrdena so<br />
re{enieto za dolgotraen zakup.<br />
8. Za ~l. 38 pri~inite za podnesuvawe na inicijativata se naveduva<br />
deka bile isti kako i za ~l. 24 i 83.<br />
^len 38<br />
(1) Visinata na zakupninata za grade`noto zemji{te koe e<br />
predmet na dolgotraen zakup, kako i na~inot i postapkata za naplata<br />
na zakupninata za dolgotrajniot zakup, na predlog na ministerot za<br />
transport i vrski gi propi{uva Vladata na Republika Makedonija so<br />
poseben propis.<br />
(2) Visinata na zakupninata za grade`noto zemji{te koe e<br />
predmet na dolgotraen zakup se utvrduva vo zavisnost od zonite utvrdeni<br />
vo ~lenot 83 na ovoj zakon.<br />
9. Spored inicijativata, Zakonot ne dal privilegii za pravnite<br />
lica kako {to dal za fizi~kite lica, pa postoela neramnopravnost,<br />
ova poradi toa {to vo glava V - "Pravo na vremeno osloboduvawe od<br />
pla}awe nadomest i zakupnina" e pravo samo za fizi~kite lica. Imeno,<br />
i pravnite lica imale ekonomski te{kotii, i imale potreba od<br />
privilegii kako i fizi~kite lica uredeni so Zakonot.<br />
10. ^lenot 71 reguliral odzemawe na pravoto na koristewe na<br />
grade`no zemji{te na koe postoi objekt vo sopstvenost na lica koi go<br />
kupile od prethodni sopstvenici pravni lica koi go gradele. Odzemaweto<br />
go vr{ela nadle`niot organ so re{enie.<br />
Podnositelot na inicijativata naveduva deka "ovoj ~len bil vo<br />
nesoglasnost so drugi ~lenovi (~l. 18 st. 2 t. 2 i ~l. 20 t. 2) od istiot<br />
zakon".<br />
Toa zna~i deka toj gi sprotivstavuva odredbite od ist zakon i<br />
nivnata me|usebna nesoglasnost ja poso~uva kako argument za<br />
"nezakonitost."<br />
Ovoj ~len spored podnositelot na inicijativata bil vo nesoglasnost<br />
i so Zakonot za grade`no zemji{te, {to zna~i deka se osporuva<br />
zakon so zakon.<br />
^len 71<br />
(1) Pravoto na koristewe na grade`noto izgradeno zemji{te vo<br />
dr`avna sopstvenost na koe postojni ili porane{ni pravni lica,<br />
odnosno nivni pravni sledbenici izgradile ili steknale objekt (stanbena<br />
i druga gradba), a koj objekt vo pravniot promet stanal sops-<br />
58
tvenost na treti lica }e se odzeme so re{enie na organot na dr`avnata<br />
uprava nadle`en za imotno-pravnite raboti.<br />
(2) Na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost od stavot<br />
(1) na ovoj ~len, mo`e na sopstvenikot na objektot da se utvrdi pravo<br />
na privatizacija ili pravo na dolgotraen zakup soglasno so ovoj zakon.<br />
11. ^lenot 73 reguliral odzemawe na zemji{te od grade`na izgradena<br />
parcela vo delot koj bil za druga namena i toj del ne se privatiziral.<br />
Ovde se postavuva pra{aweto kako vo ramkite na katastarskata<br />
evidencija }e se delele katastarskite i grade`nite parceli<br />
spored privatiziran i neprivatiziran del.<br />
^lenot 73 bil vo nesoglasnost so ~l. 14 st. 2 od istiot zakon,<br />
{to zna~i deka se osporuvaat odredbi od ist zakon.<br />
^len 73<br />
(1) Grade`noto izgradeno zemji{te na koe postoi pravo na koristewe,<br />
a na koe so urbanisti~kite planovi i aktite {to gi zamenuvaat<br />
tie planovi se zadr`uva postojniot objekt, ne e predmet na privatizacija<br />
vo delot vo koj e predvidena nova gradba.<br />
(2) Pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te od stavot (1)<br />
na ovoj ~len }e se odzeme so re{enie na organot na dr`avnata uprava<br />
nadle`en za imotno-pravnite raboti.<br />
12. Na krajot, so inicijativata, se poso~uva deka na korisnicite<br />
na grade`noto zemji{te nemo`e da im se nametnuva zakonska obvrska<br />
za privatizacija i zakup so ovoj zakon (ovoj zakon ne trebal da se<br />
donese), bidej}i Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava reguliral<br />
odnosi vo del vtori (~l. 167-191) koi trebale da se razre{at<br />
pome|u dr`avata i korisnicite na zemji{teto (pogre{no navedeno vo<br />
inicijativata Del petti).<br />
*<br />
Generalno osporenite odredbi od Zakonot bile vo nesoglasnost<br />
so:<br />
- Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija koja ima<br />
cel da go vospostavi vladeeweto na pravoto opredeleno vo ~l. 8 al. 3,<br />
- Ustavnata opredelba za ednakvost na gra|anite od ~l. 9 od<br />
Ustavot,<br />
- ^lenot 30 i 55 od Ustavot, (ova bez konkretni argumenti za<br />
vrskata na zakonskite i ustavnite normi), i so<br />
- Zakonot za obligacioni odnosi,<br />
- Zakonot za grade`noto zemji{te,<br />
- Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava i<br />
- Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.<br />
Napomena:<br />
- So Re{enie U. br. 215/2005 Sudot ne povel postapka za ~l. 1, 6,<br />
13, 18 st. 2 t. 2, ~l. 28 st. 3 al. 5 i 6 od Zakonot za privatizacija i zakup<br />
na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost.<br />
59
- So Re{enie U. br. 140/2005 Sudot ne povel postapka za ~l. 14<br />
st. 2 i 5 od istiot zakon, a povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na ~l. 81 od Zakonot i so Odluka na 21. 06. 2006 godina go ukina ovoj<br />
~len.<br />
Voedno, se uka`uva deka inicijativata e dopolneta, osobeno od<br />
aspekt na osporenite normi od Zakonot vrz osnova na koi konkretni<br />
pri~ini, argumenti i navodi tie se vo nesoglasnost so normite na<br />
Ustavot. Me|utoa, dopolnuvaweto e samo delumno povtoruvawe na ve}e<br />
iznesenata sodr`ina na inicijativata.<br />
60<br />
Sporni pravni pra{awa i ustavnosudska praktika<br />
Vo odnos na osporenite odredbi od Zakonot za privatizacija i<br />
zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost, u{te vo po~etokot<br />
na ustavnosudskata analiza se razgrani~i deka ustavnosta na normata<br />
ne mo`e da se dovede vo pra{awe isklu~ivo od pri~ini za ~ija<br />
tema se raboti, dali zakonskoto re{enie e pravilno ili ne, dali normata<br />
bila potrebna ili ne, dali trebala da postoi ili ne vo pravniot<br />
poredok, kako i od aspekt na nejziniot oportunitet. Ocenata na ustavnosta<br />
na normata ne se vpu{ta vo pravnata politika i implementacijata<br />
na Zakonot. Ottuka, ova e staveno vo delot na sporni pravni<br />
pra{awa, no smetame deka vo ovoj kontekst nema dilemi deka so osporuvawe<br />
na celishodnosta i implementacijata na zakonskite re{enija<br />
ne mo`e da se osporuva ustavnosta na zakon. Ovoj stav na Sudot e poznat.<br />
Toj e izrazen vo negovite odluki i re{enija koga pokraj drugite<br />
navodi vo inicijativite se osporuva ustavnosta i zakonitosta na<br />
normite i od aspekt na nivnata celishodnost ili od aspekt na problemi<br />
vo primenata i implementacijata.<br />
Primeri: Re{enie U. br. 201/2000 od 6. 12. 2000 godina (so koe se<br />
otfrla inicijativata poradi res judicata no predmetnoto pra{awe koe<br />
bilo re{avano se odnesuvalo i na ocena na celishodnosta na normata<br />
kako pri~ina za neustavnost), Re{enie U. br. 49/2005 od 2. 11. 2005<br />
godina i Re{enie U. br. 16/2005 od 8. 02. 2006 godina (vo obrazlo`enijata<br />
e izrazen ovoj stav) i drugi predmeti.<br />
Pravno mislewe<br />
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot poredok na<br />
Republika Makedonija.<br />
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so<br />
Ustavot i so zakon.<br />
Soglasno ~l. 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle-
`en da odlu~uva za baraweto, ako za istata rabota ve}e odlu~uval, a<br />
nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe i ako postojat drugi procesni<br />
pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />
So inicijativata se osporuvaat odredbite od Zakonot za privatizacija<br />
i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost od<br />
aspekt na nivnata celishodnost vo ureduvaweto na predmetnite pra{awa<br />
vo pravniot poredok i od aspekt na nivnata implementacija i me|usebnata<br />
usoglasenost na zakonskite normi.<br />
Me|utoa, pravo na zakonodavecot e so zakon da gi propi{uva<br />
pra{awata od sferata koja ja ureduva, a celishodnosta i implementacijata<br />
na zakonskite normi ne se pra{awa od ustavnopraven aspekt<br />
{to bi mo`ele da ja dovedat pod somnenie ustavnosta na zakonskite<br />
odredbi. Imeno, Sudot ne ja ocenuva opravdanosta na postoeweto na<br />
zakonskite normi vo pravniot poredok od navedenite aspekti, nitu<br />
ima nadle`nost za toa, bidej}i toa bi bilo negovo kreirawe na zakon,<br />
{to vsu{nost e nadle`nost na zakonodavnata vlast.<br />
Voedno, so Re{enie na Sudot U. br. 215/2005 od 17 i 18. 05. 2006<br />
godina, po podnesena inicijativa na drugo lice ne e povedena postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na odredbi od Zakonot me|u koi i na osporeniot<br />
~l. 18 st. 2 t. 2, i ne e povedena postapka so Re{enie na Sudot U.<br />
br. 140/2005 od 5. 04. 2006 godina za osporeniot ~l. 14 vo st. 2 i 5 od<br />
Zakonot.<br />
Poa|aj}i od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi, a imaj}i<br />
gi predvid pri~inite vo inicijativata so koi se osporuva ustavnosta<br />
na osporenite odredbi od Zakonot, smetame deka inicijativata treba<br />
da se otfrli.<br />
Vrz osnova na iznesenoto se, p r e d l a g a :<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />
odlu~uvawe,<br />
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta na ~lenovite 3, 14, 17, 18, 19, 20, 24, 34, 35, 37,<br />
38, 41, 43, 44, 45, 46, 50, 51, 71, 73 i 83 od Zakonot za privatizacija i<br />
zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost ("SV RM" br.<br />
4/2005).<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 i ~len 71 od Delovnikot<br />
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8 noemvri<br />
2006 godina, donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na ~lenovite 3, 14, 17, 18, 19, 20, 24, 34, 35, 37, 38,<br />
61
41, 43, 44, 45, 46, 50, 51, 71, 73 i 83 od Zakonot za privatizacija i zakup<br />
na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost („Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija“ br.4/2005).<br />
2. Elizabeta Ocevi} Mandeva od Bitola, na Ustavniot sud na<br />
Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na odredbite od Zakonot ozna~eni vo to~kata<br />
1 od ova re{enie.<br />
Spored navodite vo inicijativata osporenite odredbi od<br />
Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost<br />
sodr`ele nepravedni zakonski re{enija, ne mo`ele da se<br />
implementiraat, bile neusoglaseni so drugi odredbi od Zakonot kako<br />
i so drugi zakoni vo pravniot poredok, i vo su{tina se osporuvaat celite<br />
za donesuvawe na Zakonot i predmetot {to toj go ureduva.<br />
Spored navodite vo inicijativata, osporenite odredbi od Zakonot<br />
bile vo nesoglasnost so Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija<br />
koja imala cel da go vospostavi vladeeweto na pravoto opredeleno<br />
vo ~lenot 8 alineja 3 od Ustavot, so ustavnata opredelba za<br />
ednakvost na gra|anite vo ~lenot 9 od Ustavot, i so ~lenovite 30 i 55<br />
od Ustavot, kako i so Zakonot za obligacionite odnosi, Zakonot za<br />
grade`noto zemji{te, Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava i<br />
Zakonot zaprostorno i urbanisti~ko planirawe.<br />
3. Sudot na sednicata utvrdi Zakonot za privatizacija i zakup<br />
na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost, vo delot na osnovnite<br />
odredbi so ~lenot 1 opredelil deka so ovoj zakon se ureduva privatizacijata,<br />
dolgotrajniot zakup, vremeniot zakup, odzemaweto i prestanuvaweto<br />
na pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te vo dr`avna<br />
sopstvenost, na koe pravo na koristewe imaat fizi~ki i pravni lica.<br />
So ~lenot 3 od ovoj zakon e uredeno deka korisnicite na grade`noto<br />
zemji{te vo dr`avna sopstvenost, za steknuvawe pravo na sopstvenost,<br />
dolgotraen zakup i vremen zakup se dol`ni da podnesat barawe<br />
pod uslovi, na na~in i vo postapka utvrdeni so ovoj zakon. Ako<br />
korisnicite na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost za steknuvaweto<br />
na pravata od ovoj ~len vo rokovite opredeleni so ovoj zakon<br />
ne podnesat barawe, pravoto se ustanovuva pod uslovi i na na~in utvrdeni<br />
so ovoj zakon.<br />
So odredbite od ~lenovite 14, 17, 18, 19 i 20 od Zakonot se uredeni<br />
pra{awata koi se odnesuvaat na na~inot i uslovite za privatizacija<br />
na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost.<br />
Spored ~lenot 24 od Zakonot, visinata na nadomestokot za grade`noto<br />
zemji{te {to e predmet na privatizacija, kako i na~inot i<br />
postapkata za naplata na nadomestot za privatizacija, na predlog na<br />
ministerot za finansii gi propi{uva Vladata na Republika Makedonija<br />
so poseben propis. Visinata na nadomestot za grade`noto zemji-<br />
{te {to e predmet na privatizacija se utvrduva vo zavisnost od zonite<br />
utvrdeni vo ~lenot 83 od ovoj zakon.<br />
62
Dolgotrajniot zakup na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost<br />
e predmet na ureduvawe so osporenite odredbi od ~lenovite<br />
34, 35, 37, 38, 41, 43 i 44 od Zakonot, a posebno postapkata za steknuvawe<br />
pravo na dolgotraen zakup na grade`noto zemji{te e predmet na ureduvawe<br />
so osporenite odredbi od ~lenovite 45, 46, 50 i 51 od Zakonot.<br />
So odredbite od ~lenot 71 i ~lenot 73 od Zakonot se ureduvaat<br />
pra{awa koi se odnesuvaat na odzemaweto i prestanokot na pravoto na<br />
koristewe na grade`noto zemji{te vo dr`avna sopstvenost, a so ~lenot<br />
83 od Zakonot e uredeno pra{aweto za reonizacija i zonirawe na<br />
gradovite i naselenite mesta vo Republika Makedonija.<br />
4. Soglasno ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija, vladeeweto na pravoto e temelna vrednost na ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija.<br />
Spored ~lenot 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so<br />
Ustavot i so zakon.<br />
Soglasno ~lenot 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako ne e<br />
nadle`en da odlu~uva za baraweto, ako za istata rabota ve}e odlu~uval,<br />
a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe i ako postojat drugi procesni<br />
pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />
Poa|aj}i od sodr`inata na navodite vo inicijativata Sudot<br />
utvrdi deka so nea se osporuvaat odredbite od Zakonot za privatizacija<br />
i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost od aspekt<br />
na nivnata celishodnost vo ureduvaweto na predmetnite pra{awa<br />
vo pravniot poredok i od aspekt na nivnata implementacija i me|usebnata<br />
usoglasenost na zakonskite normi. Me|utoa, pravo na zakonodavecot<br />
e so zakon da gi propi{uva pra{awata od sferata koja ja<br />
ureduva a celishodnosta i implementacijata na zakonskite normi ne se<br />
pra{awa od ustavnopraven aspekt {to bi mo`ele da ja dovedat pod somnenie<br />
ustavnosta na zakonskite odredbi. Imeno, Sudot ne ja ocenuva<br />
opravdanosta na postoeweto na zakonskite normi vo pravniot poredok<br />
od navedenite aspekti, nitu ima nadle`nost za toa, bidej}i ustavna nadle`nost<br />
na zakonodavnata vlast e vr{eweto na zakonodavnata funkcija.<br />
Voedno, so Re{enie na Sudot U. br. 215/2005 od 17 i 18 maj 2006<br />
godina, po podnesena inicijativa na drugo lice ne e povedena postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na odredbi od Zakonot me|u koi i na osporeniot<br />
~len 18 vo stavot 2 to~ka 2, i ne e povedena postapka so Re{enie<br />
na Sudot U.br.140/2005 od 5 april 2006 godina za osporeniot ~len<br />
14 vo stavot 2 i 5 od Zakonot.<br />
Poa|aj}i od navedenite ustavni i delovni~ki odredbi a imaj}i<br />
gi predvid pri~inite vo inicijativata so koi se osporuva ustavnosta<br />
na osporenite odredbi od Zakonot, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />
ova re{enie.<br />
63
5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Vera<br />
Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani, Igor Spirovski i<br />
d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />
64
5. U. br. 200/2006 (29. 11. 2006)<br />
Osporen akt<br />
^len 142 stav 7 vo delot: "Povikanoto lice" od Zakonot za krivi~nata<br />
postapka ("SV RM," br. 15/1997, 44/2002 i 74/2004).<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
Spored navodite vo inicijativata so osporenata odredba od ~l.<br />
142 st. 7 se predviduva deka povikanoto lice mo`e prisilno da se dovede<br />
samo so sudska odluka i samo toga{ koga o~igledno odbegnuva da se<br />
javi na uredno dostavena pokana vo koja bilo predupredeno na mo`nosta<br />
od prisilno doveduvawe i toga{ koga svoeto nedoa|awe nema da go<br />
opravda. Liceto koe se javilo na pokanata ili bilo prisilno dovedeno,<br />
a odbilo da dade izvestuvawe ne mo`e povtorno da se povikuva od isti<br />
pri~ini. Spored podnositelot na inicijativata prisilno ne mo`e da<br />
se doveduva koe bilo lice, tuku samo osomni~eno lice. Ova proizleguvalo<br />
do ~l. 12 st. 3 od Ustavot, spored koj od liceto povikano, privedeno<br />
ili li{eno od sloboda ne mo`e da se bara izjava, kako i od vtorata<br />
re~enica na navedeniot zakonski stav, i od st. 8 na istiot ~len od<br />
Zakonot, spored koj, liceto koe e povikano ili prisilno dovedeno }e<br />
se pou~i deka istoto ne e li{eno od sloboda i deka otkako }e dade ili<br />
odbie da dade izvestuvawe mo`e da si odi. Podnositelot na inicijativata<br />
smeta deka ako od povikanoto ili privedenoto lice ne mo`e da se<br />
bara izjava, toga{ negovoto prisilno doveduvawe e izli{no i ustavno<br />
nedopu{teno, posebno ako toa lice ne e nitu osomni~eno.<br />
Podnositelot na inicijativata, isto taka, smeta deka so dadenite<br />
zakonski ovlastuvawa za da mo`e koe bilo povikano, a ne samo<br />
osomni~enoto lice, prisilno da se doveduva, makar i so sudska odluka,<br />
ne se obezbedeni garancii za da se spre~at zloupotrebi na policiskata<br />
i sudskata vlast, kako i nedozvolenite maltretirawa na gra|anite.<br />
Od ovie pri~ini, so osporeniot del od zakonskata odredba se<br />
povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika<br />
Makedonija - osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati<br />
so me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot, vladeeweto na<br />
pravoto i po~ituvaweto na op{to prifatenite normi na me|unarodnoto<br />
pravo od ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 11, ~l. 11 st. 1, ~l. 12 st. 1 i 3, ~l. 27<br />
st. 1, ~l. 51 i ~l. 54 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
65
Poradi navedenite pri~ini so inicijativata se predlaga Ustavniot<br />
sud na Republika Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na<br />
ustavnosta na ~l. 142 st. 7, vo delot: "Povikanoto lice" od Zakonot za<br />
krivi~nata postapka.<br />
66<br />
Sodr`ina na osporenata odredba<br />
^len 142 st. 7 od Zakonot za krivi~na postapka "Povikanoto<br />
lice mo`e prisilno da se dovede samo so sudska odluka i samo toga{<br />
koga o~igledno odbegnuva da se javi na uredno dostavena pokana vo koja<br />
bil predupreden na mo`nosta od prisilno doveduvawe i toga{ koga<br />
svoeto nedoa|awe nema da go opravda. Liceto koe se javilo na pokanata<br />
ili bilo prisilno dovedeno, a odbilo da dade izvestuvawe ne mo`e povtorno<br />
da se povikuva od isti pri~ini."<br />
Ustavnosudska praktika<br />
Ustavniot sud so Re{enie U. br. 211/2004 od 13. 04. 2005 godina<br />
ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 49 st. 7 i 8 od Zakonot<br />
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata postapka<br />
("SV RM," br. 74/2004).<br />
Inicijativata bila podnesena od strana na Helsin{kiot komitet<br />
za ~ovekovi prava na Republika Makedonija.<br />
Spored navodite vo inicijativata osporenite odredbi od Zakonot<br />
ne bile soglasni so ~l. 12 st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
zatoa {to so niv se pravela generalna povreda na neprikosnovenosta<br />
na li~nata sloboda.<br />
Od obrazlo`enieto na re{enieto: "Spored misleweto na Sudot<br />
osporenite odredbi od st. 7 i 8 od ~l. 49 od Zakonot za izmenuvawe i<br />
dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata postapka, koj prisilnoto doveduvawe<br />
na liceto vo organot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti<br />
go uslovuvaat so kumulativno ispolnuvawe na dvata uslovi: postoewe<br />
na sudska odluka i postoewe na opredeleni slu~ai i utvrdena postapka,<br />
vsu{nost go dorazrabotuvaat stav 6 od istiot ~len spored koj<br />
zaradi sobirawe na potrebni izvestuvawa, Ministerstvoto za vnatre-<br />
{ni raboti mo`e so pismena pokana da povikuva gra|ani.<br />
Vo ovoj kontekst, Sudot ima{e predvid i deka osporenata odredba<br />
od Zakonot e smestena vo glavata A - prethodna postapka {to uka-<br />
`uva deka ne stanuva zbor za li{uvawe od sloboda, tuku za priveduvawe<br />
na lice na koe prethodno mu bila uredno dostavena pokana i vo<br />
koja bilo predupredeno za mo`nosta od prisilno doveduvawe, a svoeto<br />
nedoa|awe nema da go opravda.<br />
Imaj}i predvid deka Zakonot za krivi~nata postapka gi utvrduva<br />
pravilata so koi se osiguruva nikoj nevin da ne bide osuden, a na vinovnikot<br />
da mu se izre~e krivi~na sankcija, toga{ e nesomneno deka
zakonodavecot mora da predvidi prethodna postapka, vo koja spa|aat i<br />
osporenite odredbi od Zakonot koi vsu{nost pretstavuvaat balans pome|u<br />
za{titata na ~ovekovite prava i slobodi i ovlastuvaweto na Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti, vo otkrivaweto na storitelite na<br />
krivi~nite dela.<br />
Od tie pri~ini, Sudot oceni deka ne mo`e osnovano da se postavi<br />
pra{aweto za ustavnosta na osporenite odredbi od Zakonot za<br />
krivi~nata postapka."<br />
Pravno mislewe<br />
Soglasno ~l. 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />
odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta<br />
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.<br />
Spored ~l. 112 st. 1 od Ustavot, Ustavniot sud }e ukine ili poni{ti<br />
zakon ako utvrdi deka ne e vo soglasnost so Ustavot. Spored st.<br />
3 na ovoj ~len od Ustavot, odlukite na Ustavniot sud se kone~ni i izvr{ni.<br />
Vo ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija ("SV RM," br. 70/1992) utvrdeno e deka Sudot }e ja otfrli<br />
inicijativata ako za istata rabota ve}e odlu~uval, a nema osnovi za<br />
poinakvo odlu~uvawe.<br />
Osporenata odredba od Zakonot za krivi~nata postapka ve}e<br />
bila predmet na ustavnosudska ocena vo predmetot U. br. 211/2004 vo<br />
koj bil osporen ~l. 49 st. 7 i 8 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za krivi~nata postapka ("SV RM," br. 74/2004). So<br />
ovaa odredba vsu{nost se izmenil ~l. 142 od osnovniot tekst na Zakonot<br />
za krivi~nata postapka, ~ij st. 7 vo eden del e osporen so ovaa inicijativa.<br />
Vo obrazlo`enieto na Re{enieto U. br. 211/2004 godina, Sudot<br />
zastanal na stanovi{te deka osporenite odredbi od st. 7 i 8 od ~l. 49<br />
od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata<br />
postapka, koi prisilnoto doveduvawe na liceto vo organot na Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti go uslovuvaat so kumulativno ispolnuvawe<br />
na dvata uslovi: postoewe na sudska odluka i postoewe na opredeleni<br />
slu~ai i utvrdena postapka, vsu{nost go dorazrabotuvaat st. 6<br />
od istiot ~len spored koj zaradi sobirawe na potrebni izvestuvawa,<br />
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti mo`e so pismena pokana da<br />
povikuva gra|ani.<br />
Sudot imal predvid i deka osporenata odredba od Zakonot e<br />
smestena vo glavata A - prethodna postapka {to uka`uva deka ne stanuva<br />
zbor za li{uvawe od sloboda, tuku za priveduvawe na lice na koe<br />
prethodno mu bila uredno dostavena pokana i vo koja bilo predu-<br />
67
predeno za mo`nosta od prisilno doveduvawe, a svoeto nedoa|awe nema<br />
da go opravda.<br />
Imaj}i predvid deka Zakonot za krivi~nata postapka gi utvrduva<br />
pravilata so koi se osiguruva nikoj nevin da ne bide osuden, a na<br />
vinovnikot da mu se izre~e krivi~na sankcija, toga{ e nesomneno deka<br />
zakonodavecot mora da predvidi prethodna postapka, vo koja spa|aat i<br />
osporenite odredbi od Zakonot koi vsu{nost pretstavuvaat balans pome|u<br />
za{titata na ~ovekovite prava i slobodi i ovlastuvaweto na Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti, vo otkrivaweto na storitelite na<br />
krivi~nite dela.<br />
Od tie pri~ini, Sudot ocenil deka ne mo`e osnovano da se postavi<br />
pra{aweto za ustavnosta na osporenite odredbi od Zakonot za<br />
krivi~nata postapka.<br />
I vo ovaa inicijativa, kako i vo inicijativata po navedeniot<br />
predmet,odredbata od ~l. 142 st. 7 se osporuva od istite pri~ini, odnosno<br />
od aspekt na ~l. 12 od Ustavot. Navodite vo inicijativata spored<br />
na{e mislewe ne se od vlijanie za poinakvo odlu~uvawe na Sudot po<br />
ovaa inicijativa od ona {to ve}e odlu~il so Re{enieto U. br. 211/2004<br />
od 13. 09. 2006 godina.<br />
Imaj}i go predvid navedenoto, smetame deka se ispolneti uslovite<br />
za otfrlawe na inicijativata soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot<br />
na Sudot, poradi {to se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />
i odlu~uvawe i<br />
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 142 st. 7 vo delot: "Povikanoto lice"<br />
od Zakonot za krivi~nata postapka ("SV RM," br. 15/1997, 44/2002 i<br />
74/2004).<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 2 i ~len 71 od<br />
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben<br />
vesnik na Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na<br />
29 noemvri 2006 godina, donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na ~len 142 stav 7 vo delot: "Povikanoto lice"<br />
od Zakonot za krivi~nata postapka („Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 15/1997, 44/2002 i 74/2004).<br />
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija mu podnese inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
odredbata od zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.<br />
68
Spored navodite vo inicijativata so osporenata odredba od<br />
~len 142 stav 7 se predviduva deka povikanoto lice mo`e prisilno da<br />
se dovede samo so sudska odluka i samo toga{ koga o~igledno odbegnuva<br />
da se javi na uredno dostavena pokana vo koja bil predupreden na mo-<br />
`nosta od prisilno doveduvawe i toga{ koga svoeto nedoa|awe nema da<br />
go opravda. Liceto koe se javilo na pokanata ili bilo prisilno dovedeno,<br />
a odbilo da dade izvestuvawe ne mo`e povtorno da se povikuva od<br />
isti pri~ini. Spored podnositelot na inicijativata prisilno ne<br />
mo`e da se doveduva koe bilo lice, tuku samo osomni~eno lice. Ova<br />
proizleguvalo do ~len 12 stav 3 od Ustavot, spored koj od liceto povikano,<br />
privedeno ili li{eno od sloboda ne mo`e da se bara izjava, kako<br />
i od vtorata re~enica na navedeniot zakonski stav, i od stav 8 na<br />
istiot ~len od Zakonot, spored koj, liceto koe e povikano ili prisilno<br />
dovedeno }e se pou~i deka istoto ne e li{eno od sloboda i deka<br />
otkako }e dade ili odbie da dade izvestuvawe mo`e da si odi. Podnositelot<br />
na inicijativata smeta deka ako od povikanoto ili privedenoto<br />
lice ne mo`e da se bara izjava, toga{ negovoto prisilno doveduvawe<br />
e izli{no i ustavno nedopu{teno, posebno akot toa lice ne e nitu<br />
osomni~eno.<br />
Podnositelot na inicijativata, isto taka smeta deka so dadenite<br />
zakonski ovlastuvawa za da mo`e koe bilo povikano lice, a ne samo<br />
osomni~enoto lice, prisilno da se doveduva, makar i so sudska odluka,<br />
ne se obezbedeni garancii za da se spre~at zloupotrebi na policiskata<br />
i sudskata vlast, kako i nedozvolenite maltretirawa na gra|anite.<br />
Od ovie pri~ini, so osporeniot del od zakonskata odredba se<br />
povreduvale temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika<br />
Makedonija – osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati<br />
so me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot, vladeeweto na<br />
pravoto i po~ituvaweto na op{to prifatenite normi na me|unarodnoto<br />
pravo od ~len 8 stav 1 alinei 1, 3 i 11, ~lenot 11 stav 1, ~lenot 12<br />
stav 1 i 3, ~lenot 27 stav 1, ~lenot 51 i ~lenot 54 stav 1 od Ustavot na<br />
Republika Makedonija.<br />
Poradi navedenite pri~ini so inicijativata se predlaga Ustavniot<br />
sud na Republika Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na<br />
ustavnosta na ~eln 142 stav 7, vo delot: "Povikanoto llice" od Zakonot<br />
za krivi~nata postapka.<br />
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 142<br />
stav 7 od Zakonot za krivi~na postapka, povikanoto lice mo`e prisilno<br />
da se dovede samo so sudska odluka i samo toga{ koga o~igledno<br />
odbegnuva da se javi na uredno dostavena pokana vo koja bil predupreden<br />
na mo`nosta od prisilno doveduvawe i toga{ koga svoeto nedoa|awe<br />
nema da go opravda. Liceto koe se javilo na pokanata ili bilo<br />
prisilno dovedeno, a odbilo da dade izvestuvawe ne mo`e povtorno da<br />
se povikuva od isti pri~ini.<br />
69
4. Soglasno ~len 110 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta<br />
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i<br />
so zakonite.<br />
Spored ~len 112 stav 1 od Ustavot, Ustavniot sud }e ukine ili<br />
poni{ti zakon ako utvrdi deka ne e vo soglasnost so Ustavot. Spored<br />
stavot 3 na ovoj ~len od Ustavot, odlukite na Ustavniot sud se kone~ni<br />
i izvr{ni.<br />
Spored ~len 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.<br />
70/1992), Sudot }e ja otfrli inicijativata ako za istata rabota ve}e<br />
odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.<br />
Osporenata odredba od Zakonot za krivi~nata postapka ve}e<br />
bila predmet na ustavno-sudska ocena vo predmetot U. br. 211/2004 vo<br />
koj bil osporen ~len 49 stav 7 i 8 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za krivi~nata postapka ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 74/2004). So ovaa odredba vsu{nost se izmenil<br />
~lenot 142 od osnovniot tekst na Zakonot za krivi~nata postapka, ~ij<br />
stav 7 vo eden del e osporen so ovaa inicijativa.<br />
Vo obrazlo`enieto na Re{enieto U. br. 211/2004 godina, Sudot<br />
zastanal na stanovi{te deka osporenite odredbi od stavot 7 i 8 od<br />
~len 49 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata<br />
postapka, koi prisilnoto doveduvawe na liceto vo organot na<br />
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti go uslovuvaat so kumulativno<br />
ispolnuvawe na dvata uslovi: postoewe na sudska odluka i postoewe na<br />
opredeleni slu~ai i utvrdena postapka, vsu{nost go dorazrabotuvaat<br />
stav 6 od istiot ~len spored koj zaradi sobirawe na potrebni izvestuvawa,<br />
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti mo`e so pismena pokana<br />
da povikuva gra|ani.<br />
Sudot imal predvid i deka osporenata odredba od Zakonot e<br />
smestena vo glavata A - prethodna postapka {to uka`uva deka ne stanuva<br />
zbor za li{uvawe od sloboda, tuku za priveduvawe na lice na koe<br />
prethodno mu bila uredno dostavena pokana i vo koja bilo predupredeno<br />
za mo`nosta od prisilno doveduvawe, a svoeto nedoa|awe nema da<br />
go opravda.<br />
Imaj}i predvid deka Zakonot za krivi~nata postapka gi utvrduva<br />
pravilata so koi se osiguruva nikoj nevin da ne bide osuden, a na<br />
vinovnikot da mu se izre~e krivi~na sankcija, toga{ e nesomneno deka<br />
zakonodavecot mora da predvidi prethodna postapka, vo koja spa|aat i<br />
osporenite odredbi od Zakonot koi vsu{nost pretstavuvaat balans pome|u<br />
za{titata na ~ovekovite prava i slobodi i ovlastuvaweto na Ministerstvoto<br />
za vnatre{ni raboti, vo otkrivaweto na storitelite na<br />
krivi~nite dela.<br />
70
Od tie pri~ini, Sudot ocenil deka ne mo`e osnovano da se postavi<br />
pra{aweto za ustavnosta na osporenite odredbi od Zakonot za<br />
krivi~nata postapka.<br />
I vo ovaa inicijativa, kako i vo inicijativata po navedeniot<br />
predmet,odredbata od ~len 142 stav 7 se osporuva od istite pri~ini,<br />
odnosno od aspekt na ~lenot 12 od Ustavot. Navodite vo inicijativata<br />
spored misleweto na Sudot, ne se od vlijanie za poinakvo odlu~uvawe<br />
po ovaa inicijativa od ona {to ve}e Sudot odlu~il so Re{enieto U.<br />
br. 211/2004 od 13 i 14 april 2005 godina.<br />
Imaj}i go predvid navedenoto, Sudot utvrdi deka se ispolneti<br />
uslovite za otfrlawe na inicijativata soglasno ~len 28 alineja 2 od<br />
Delovnikot na Sudot.<br />
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />
ova re{enie.<br />
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana<br />
Lazarova-Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram<br />
Polo`ani i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />
71
72
6. U. br. 88/2006 (06. 12. 2006)<br />
Osporen akt<br />
Odluka za donesuvawe na izmena i dopolna na Detalen urbanisti~ki<br />
plan za del od "Centralnot gradsko podra~je" Kumanovo urban<br />
blok pome|u ulicite: ul. "Done Bo`inov," ul. "Oktomvriska revolucija,"<br />
ul. "Pan~e Pe{ev," ul. "Dimitar Vlahov" i ul. "Pionerska" vo<br />
Kumanovo, donesena od Sovetot na op{tina Kumanovo pod br. 07-601/6<br />
od 30. 06. 2004 godina ("Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 13<br />
i 14 od 2004 godina).<br />
Navodi vo inicijativata<br />
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odluka bila<br />
sprotivna na ~l. 11 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.<br />
Imeno, so izmenata na planot bila opfatena i izmena na KP<br />
14806, sopstvenost na Svetislav Anastasovski od Kumanovo. Po odnos<br />
na ovaa konkretna KP povredata na postapkata za donesuvawe na osporenata<br />
odluka se sostoela vo toa {to povr{inata na parcelata, kako i<br />
povr{inata na objektot {to se nao|al na nea ne bile vcrtani so realna<br />
dimenzija, odnosno spored nivnata postojna sostojba. Pokonretno,<br />
celiot objekt bil so dimenzii 18m x 20m, a planerot pri izmenata i dopolnuvaweto<br />
go prestavil objektot so dimenzii 20m x 14m.<br />
Ottamu {to planerot ne izlegol na lice mesto za da ja zabele-<br />
`i realnata sostojba, postapil samovolno i napravil nepopravlivi<br />
gre{ki koga objektot go prika`al so nerealni dimenzii, koga eden del<br />
od objektot go tretiral kako objekt od vremen karakter i koga ne vodel<br />
smetka za pristapot do objektot, {to zna~i deka ne ja po~ituval navedenata<br />
zakonska odredba, koja predvidela postojnata sostojba da e osnova<br />
na planot.<br />
Sodr`ina na aktot<br />
Sovetot na op{tina Kumanovo na sednicata odr`ana na 30. 06.<br />
2004 godina, ja donel osporenata odluka.<br />
Vo ~l. 1 od Odlukata e opredeleno deka se donesuva imena i dopolna<br />
na Detalniot urbanisti~ki plan za del od "Centralnot gradsko<br />
podra~je" - Kumanovo urban blok pome|u ulicite: ul. "Done Bo`inov,"<br />
73
ul. "Oktomvriska revolucija," ul. "Pan~e Pe{ev", ul. "Dimitar Vlahov"<br />
i ul. "Pionerska" vo Kumanovo, spored tehni~ka dokumentacija<br />
br. 49/2002.<br />
Vo ~l. 2 od Odlukata e opredeleno deka nejzin sostaven del se<br />
tekstualniot del so bilansni pokazateli i sintezniot grafi~ki<br />
prikaz.<br />
Vo ~l. 3 od Odlukata e opredelen na~inot na zaverka na Detalniot<br />
urbanisti~ki plan.<br />
Vo ~l. 4 od Odlukata e opredeleno deka Odlukata vleguva vo<br />
sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`beniot glasnik na<br />
op{tina Kumanovo."<br />
Odlukata e zaverena pod broj 07-601/6 od 30. 06. 2004 godina i e<br />
objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 13 i 14 od<br />
2004 godina.<br />
74<br />
Fakti~ka sostojba<br />
Sovetot na op{tina Kumanovo donel Programa za izrabotka na<br />
urbanisti~ki planovi i dokumentacija za grad Kumanovo za 2001 godina,<br />
zavedena pod br. 07-332/1 od 8. 02. 2001 godina.<br />
Stru~nata revizija na Nacrt - izmenata i dopolnuvaweto na<br />
planot e izgotvena od D.O.O "Teplan" - Tetovo vo noemvri 2002 godina.<br />
Odgovor na revizijata e izgotven od "Urban proekt" D.O.O. Kumanovo<br />
vo dekemvri 2002 godina.<br />
Gradona~alnikot na op{tinata Kumanovo so Odluka br. 23-<br />
2507/2 od 3. 12. 2004 godina opredelil organizirawe na javna anketa na<br />
Nacrtot - izmenata i dopolnuvaweto na Detalniot urbanisti~ki plan.<br />
Soop{tenieto za organizirawe na javnata anketa e objaveno vo<br />
vesnikot "Kumanovski vesnik," a javnata anketa bila sprovedena vo<br />
periodot od 4 do 15 dekemvri 2002 godina.<br />
Spored Izve{tajot od sprovedenata javna anketa br. 23-1639/1<br />
od 11. 07. 2003 godina, za konkretniot nacrt - plan bile podneseni 4<br />
prigovori i site bile prifateni.<br />
Izvestuvaweto za postapuvawe po Izve{tajot od sprovedenata<br />
javna anketa, sostaveno od glavniot arhitekt na Kumanovo e so br. 21-<br />
271/1 od 11. 02. 2004 godina.<br />
Ministerstvoto za transport i vrski dalo soglasnost na Predlog<br />
- planot, zavedena pod br. 13-2057 od 21. 06. 2003 godina, po {to Sovetot<br />
na op{tinata ja donel i objavil osporenata odluka.<br />
Pravno mislewe<br />
1. Spored ~l. 2 st. 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe ("SV RM," br. 4/1996, 28/1997, 18/1999, 53/2001 i 45/2002),<br />
prostornoto i urbanisti~koto planirawe e kontinuiran proces koj se
obezbeduva so izrabotuvawe, donesuvawe i sproveduvawe na prostorni<br />
i urbanisti~ki planovi koi me|usebno se usoglasuvaat.<br />
Spored ~l. 7 od Zakonot, vo zavisnost od prostorot {to e predmet<br />
na planirawe se donesuva, pokraj drugite i generalen i detalen<br />
urbanisti~ki plan.<br />
Spored ~l. 10 st. 1 od Zakonot, generalnite urbanisti~ki planovi<br />
se donesuvaat za podra~ja na naseleno mesto, stopanski kompleks<br />
i za drugi podra~ja predvideni za gradba.<br />
Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, Generalniot urbanisti~ki<br />
plan sodr`i sintezen grafi~ki prikaz na planskite re{enija<br />
vo granicite na urbanoto podra~je so bilansni pokazateli za urbanite<br />
edinici i blokovi i za infrastrukturata. Sintezniot grafi~ki prikaz<br />
sodr`i: granica za urbano podra~je, namena na zemji{teto na urbanite<br />
blokovi, re{enija na generalnite vodovi i objekti na soobra-<br />
}ajna i druga infrastruktura. Bilansnite pokazateli sodr`at: podatoci<br />
za povr{inite i namenite, pokazateli za infrastrukturata i<br />
parametri za ureduvawe na prostorot na urbanite blokovi, soglasno<br />
navedenite standardi i normativi. Generalniot urbanisti~ki plan,<br />
kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen so Prostorniot<br />
plan.<br />
Spored ~l. 11 st. 1 od Zakonot, Detalniot urbanisti~ki plan se<br />
donesuva za oddelni delovi od naselenite mesta i drugi podra~ja za koi<br />
e donesen generalen urbanisti~ki plan.<br />
Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, opfatot na urbaniot<br />
blok za koj se izrabotuva detalen urbanisti~ki plan mo`e da iznesuva<br />
maksimum 30 hektari, a minimalniot opfat zavisi od goleminata na<br />
urbaniot modul opredelen so soobra}ajnici, vodoteci i sli~no, so maksimalno<br />
po~ituvawe na postojnata sostojba, dokolku e vo soglasnost<br />
so Generalniot urbanisti~ki plan.<br />
Spored ~l. 11 st. 3 od Zakonot, detalniot urbanisti~ki plan<br />
sodr`i sintezen grafi~ki prikaz na planskite re{enija vo granicata<br />
na urbanoto podra~je so bilansni pokazateli za urbanite moduli i<br />
infrastrukturata. Sintezniot grafi~ki prikaz sodr`i: granica za<br />
urbanoto podra~je, namena na zemji{teto na urbanite moduli so grade-<br />
`ni parceli, povr{ina za izgradba na objekti opredeleni so grade`ni<br />
linii i maksimalna visina, soobra}ajna mre`a so nivelmansko re{enie,<br />
re{enija na sekundarni vodovi i objekti na infrastruktura. Bilansnite<br />
pokazateli sodr`at: podatoci za povr{inite, pokazateli za<br />
infrastrukturata i parametri za ureduvawe na prostorot na urbanite<br />
moduli, soglasno so soodvetnite standardi i normativi. Detalniot<br />
urbanisti~ki plan, kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen<br />
so Generalniot urbanisti~ki plan.<br />
Spored ~l. 11 st. 4 od Zakonot, dokumentacijata na Detalniot<br />
urbanisti~ki plan za postojnata sostojba i proekciite pretstavuvaat<br />
75
dokumentaciona osnova na planot, koja zaedno so nacrt planot se dostavuva<br />
na stru~na revizija spored ~l. 19 na ovoj Zakon.<br />
Spored ~l. 17 st. 1 od Zakonot, planovite od ~l. 7 od ovoj zakon<br />
se izrabotuvaat kako nacrt i predlog na plan, a spored st. 3 od istiot<br />
~len po nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan se sproveduva javna<br />
anketa. Odluka za javna anketa po nacrt detalniot urbanisti~ki plan<br />
vo op{tinata donesuva gradona~alnikot na op{tinata, po utvrduvawe<br />
na nacrtot na planot od strana na op{tinskata administracija (~l. 17<br />
st. 7).<br />
Spored ~l. 18 od Zakonot, javnata anketa po detalniot urbanisti~ki<br />
plan ja organizira op{tinata i se sproveduva so izlagawe na<br />
planot na javno mesto najmalku 10 dena, vo koj rok zainteresiranite<br />
gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra~je opfateno so planot,<br />
dostavuvaat pismeni zabele{ki na anketni listovi do organizatorot<br />
na anketata. Za vremeto i mestoto kade }e bide izlo`en planot zadol-<br />
`itelno se objavuva soop{tenie vo javnite glasila. Izve{taj za javnata<br />
anketa za detalnite urbanisti~ki planovi so obrazlo`enie za neprifatenite<br />
zabele{ki izrabotuva op{tinata (st. 4).<br />
Spored ~l. 19 od Zakonot, na nacrtot na planovite od ~l. 7 od<br />
ovoj zakon, pred organiziraweto na stru~nata rasprava, odnosno javata<br />
anketa, se vr{i stru~na revizija. Stru~nata revizija na urbanisti-<br />
~kite planovi spored programata od ~l. 13 na ovoj zakon ja vr{i stru-<br />
~na nau~na institucija ili komisija {to ja opredeluva, odnosno formira<br />
ministerot nadle`en za rabotite za ureduvawe na prostorot.<br />
Soglasno ~l. 20 od ovoj zakon, izmenite i dopolnuvawata na<br />
planovite se vr{at po ista postapka propi{ana za nivnoto donesuvawe,<br />
dokolku so ovoj zakon ne e poinaku uredeno.<br />
Spored ~l. 22 st. 6 od ovoj zakon, urbanisti~kite planovi se donesuvaat<br />
po izdavaweto soglasnost na predlogot na planot od Ministerstvoto<br />
nadle`no za rabotite na ureduvawe na prostorot. Spored ~l.<br />
23 st. 1 od Zakonot, so soglasnosta od st. 6 na ~l. 22 od ovoj zakon, se<br />
potvrduva deka planot e izraboten soglasno so odredbite od ovoj zakon<br />
i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon.<br />
2. Ocenuvaj}i ja osporenata odluka po odnos na nejzinata soglasnost<br />
so odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />
a vrz osnova na celokupno prilo`enata dokumentacija utvrdivme<br />
deka osporenata odluka Sovetot na op{tinata ja donel vo zakonski<br />
predvidena postapka, so po~ituvawe na site fazi na postapkata za<br />
izmenuvawe i dopolnuvawe na detalniot urbanisti~ki plan.<br />
Pritoa, po odnos na navodot za povreda na ~l. 11 od Zakonot,<br />
storena od strana na planerot na na~in {to pri planiraweto ne izlegol<br />
na lice mesto, ne ja zel predvid realnata, postojna sostojba i dimenziite<br />
na KP 14806 i del od objektot go prika`al kako vremen,<br />
ocenuvame deka se neosnovani.<br />
76
Imeno, planerot e diplomiran in`ener arhitekt koe gi ispolnuva<br />
so zakon propi{anite uslovi za dobivawe ovlastuvawe za vr{ewe<br />
na dejnost planer, i toj spored svoite nadle`nosti ne e donositel na<br />
odlukata za izmena i dopolna na planot, tuku donositel na aktot e Sovetot<br />
na op{tinata. Planerot e lice anga`irano od Sovetot na op{-<br />
tinata vo fazata na izrabotuvawe na planot i vo slu~aj da e storen<br />
bilo kakov propust vo prika`uvaweto na postojnata sostojba, podnositelot<br />
na inicijativata imal mo`nost da podnese svoj prigovor vo<br />
organiziranata i sprovedenata javna anketa, no toa ne go storil.<br />
Od druga strana, od navodite na inicijativata i od prilo`enata<br />
dokumentacija proizleguva deka del od objektot e prika`an kako<br />
vremen, {to zna~i deka istiot sepak e evidentiran kako postoe~ki vo<br />
prika`anata postojnata sostojba, kako osnova na planot. Pritoa dali<br />
Sovetot na op{tinata pogre{no ili pravilno na del od objektot mu<br />
dal karakter na vremen, namesto na traen, legalno izgraden objekt e<br />
fakti~ko pra{awe za koe Sudot ne e nadle`en da odlu~uva, bidej}i<br />
toa vo krajna linija vodi kon re{avawe na individualno, konkretno<br />
imotnopravno pra{awe.<br />
Ottamu, ocenuvame deka Sovetot na op{tinata ne gi povredil<br />
odredbite od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko planirawe i posebno<br />
~l. 11, na koj se poso~uva vo inicijativata koga ja donel osporenata<br />
odluka.<br />
Vrz osnova na iznesenite zakonski odredbi i utvrdenata fakti~ka<br />
i pravna sostojba, se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />
i odlu~uvawe,<br />
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na<br />
Odlukata za donesuvawe na izmena i dopolna na Detalen urbanisti~ki<br />
plan za del od "Centralnot gradsko podra~je" - Kumanovo, urban blok<br />
pome|u ulicite: ul. "Done Bo`inov," ul. "Oktomvriska revolucija,"<br />
ul. "Pan~e Pe{ev," ul. "Dimitar Vlahov" i ul. "Pionerska" vo Kumanovo,<br />
donesena od Sovetot na op{tina Kumanovo pod br. 07-601/6 od 30.<br />
06. 2004 godina ("Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 13 i 14 od<br />
2004 godina).<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br.70/1992), na sednicata odr`ana na 6 dekemvri 2006<br />
godina, donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na zakonitosta<br />
na Odlukata za donesuvawe na izmena i dopolna na Detalen urbanis-<br />
77
ti~ki plan za del od "Centralnot gradsko podra~je" - Kumanovo, urban<br />
blok pome|u ulicite: ul. "Done Bo`inov," ul. "Oktomvriska revolucija,"<br />
ul. "Pan~e Pe{ev," ul. "Dimitar Vlahov" i ul. "Pionerska" vo Kumanovo,<br />
donesena od Sovetot na op{tina Kumanovo pod br. 07-601/6 od<br />
30 juni 2004 godina ("Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 13 i<br />
14 od 2004 godina).<br />
2. Milena Petru{evi} od Kumanovo na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za<br />
ocenuvawe na zakonitosta na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ova<br />
re{enie.<br />
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odluka bila<br />
sprotivna na ~lenot 11 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.<br />
Imeno, so izmenata na planot bila opfatena i izmena na KP<br />
14806, sopstvenost na Svetislav Anastasovski od Kumanovo. Po odnos<br />
na ovaa konkretna KP povredata na postapkata za donesuvawe na osporenata<br />
odluka se sostoela vo toa {to povr{inata na parcelata, kako i<br />
povr{inata na objektot {to se nao|al na nea ne bile vcrtani so realna<br />
dimenzija, odnosno spored nivnata postojna sostojba. Pokonretno,<br />
celiot objekt bil so dimenzii 18 m na 20 m, a planerot pri izmenata i<br />
dopolnuvaweto go prestavil objektot so dimenzii 20 m na 14 m.<br />
Poradi toa {to planerot ne izlegol na lice mesto za da ja zabele`i<br />
realnata sostojba, postapil samovolno i napravil nepopravlivi<br />
gre{ki koga objektot go prika`al so nerealni dimenzii, koga<br />
eden del od objektot go tretiral kako objekt od vremen karakter i koga<br />
ne vodel smetka za pristapot do objektot, {to zna~i deka ne ja po~ituval<br />
navedenata zakonska odredba, koja predvidela postojnata sostojba<br />
da e osnova na planot.<br />
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina Kumanovo<br />
na sednicata odr`ana na 30 juni 2004 godina, ja donel osporenata<br />
odluka.<br />
Vo ~lenot 1 od Odlukata e opredeleno deka se donesuva imena i<br />
dopolna na Detalniot urbanisti~ki plan za del od "Centralnoto<br />
gradsko podra~je“ - Kumanovo urban blok pome|u ulicite: ul. „Done Bo-<br />
`inov," ul. "Oktomvriska revolucija," ul. "Pan~e Pe{ev," ul. "Dimitar<br />
Vlahov" i ul. "Pionerska" vo Kumanovo, spored tehni~ka dokumentacija<br />
br. 49/2002.<br />
Vo ~lenot 2 od Odlukata e opredeleno deka nejzin sostaven del<br />
se tekstualniot del so bilansni pokazateli i sintezniot grafi~ki<br />
prikaz.<br />
Vo ~lenot 3 od Odlukata e opredelen na~inot na zaverka na<br />
Detalniot urbanisti~ki plan.<br />
Vo ~lenot 4 od Odlukata e opredeleno deka Odlukata vleguva vo<br />
sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`beniot glasnik na<br />
op{tina Kumanovo."<br />
78
Odlukata e zaverena pod broj 07-601/6 od 30 juni 2004 godina i e<br />
objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Kumanovo" br. 13 i 14 od<br />
2004 godina.<br />
4. Sudot, isto taka, na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina<br />
Kumanovo donel Programa za izrabotka na urbanisti~ki planovi i<br />
dokumentacija za grad Kumanovo za 2001 godina, zavedena pod br. 07-<br />
332/1 od 8 fevruari 2001 godina.<br />
Stru~nata revizija na Nacrt-izmenata i dopolnuvaweto na<br />
planot e izgotvena od D.O.O "Teplan" - Tetovo vo noemvri 2002 godina.<br />
Odgovor na revizijata e izgotven od „Urban proekt“ D.O.O.<br />
Kumanovo vo dekemvri 2002 godina.<br />
Gradona~alnikot na op{tinata Kumanovo so Odluka br. 23-<br />
2507/2 od 3 dekemvri 2004 godina opredelil organizirawe na javna<br />
anketa na Nacrtot na izmenata i dopolnuvaweto na Detalniot urbanisti~ki<br />
plan.<br />
Soop{tenieto za organizirawe na javnata anketa e objaveno vo<br />
vesnikot "Kumanovski vesnik," a javnata anketa bila sprovedena vo periodot<br />
od 4 do 15 dekemvri 2002 godina.<br />
Spored Izve{tajot od sprovedenata javna anketa br. 23-1639/1<br />
od 11 juli 2003 godina, za konkretniot Nacrt-plan bile podneseni 4<br />
prigovori i site bile prifateni.<br />
Izvestuvaweto za postapuvawe po Izve{tajot od sprovedenata<br />
javna anketa, sostaveno od glavniot arhitekt na Kumanovo e so br. 21-<br />
271/1 od 11 fevruari 2004 godina.<br />
Ministerstvoto za transport i vrski dalo soglasnost na Predlog-planot,<br />
zavedena pod br. 13-2057 od 21 juni 2003 godina, po {to<br />
Sovetot na op{tinata ja donel i objavil osporenata odluka.<br />
5. Spored ~len 2 stav 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 4/1996,<br />
28/1997, 18/1999, 53/2001 i 45/2002 koj bil vo primena koga e donesena<br />
osporenata odluka), prostornoto i urbanisti~koto planirawe e kontinuiran<br />
proces koj se obezbeduva so izrabotuvawe, donesuvawe i sproveduvawe<br />
na prostorni i urbanisti~ki planovi koi me|usebno se usoglasuvaat.<br />
Spored ~len 7 od Zakonot, vo zavisnost od prostorot {to e<br />
predmet na planirawe se donesuva, pokraj drugite i generalen i detalen<br />
urbanisti~ki plan.<br />
Spored ~len 10 stav 1 od Zakonot, generalnite urbanisti~ki<br />
planovi se donesuvaat za podra~ja na naseleno mesto, stopanski kompleks<br />
i za drugi podra~ja predvideni za gradba.<br />
Spored stav 2 od istiot ~len od Zakonot, generalniot urbanisti~ki<br />
plan sodr`i sintezen grafi~ki prikaz na planskite re{enija<br />
vo granicite na urbanoto podra~je so bilansni pokazateli za urbanite<br />
edinici i blokovi i za infrastrukturata. Sintezniot grafi~ki prikaz<br />
sodr`i: granica za urbano podra~je, namena na zemji{teto na urba-<br />
79
nite blokovi, re{enija na generalnite vodovi i objekti na soobra-<br />
}ajna i druga infrastruktura. Bilansnite pokazateli sodr`at: podatoci<br />
za povr{inite i namenite, pokazateli za infrastrukturata i<br />
parametri za ureduvawe na prostorot na urbanite blokovi, soglasno<br />
navedenite standardi i normativi. Generalniot urbanisti~ki plan,<br />
kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen so Prostorniot<br />
plan.<br />
Spored ~len 11 stav 1 od Zakonot, detalniot urbanisti~ki plan<br />
se donesuva za oddelni delovi od naselenite mesta i drugi podra~ja za<br />
koi e donesen generalen urbanisti~ki plan.<br />
Spored stav 2 od istiot ~len od Zakonot, opfatot na urbaniot<br />
blok za koj se izrabotuva detalen urbanisti~ki plan mo`e da iznesuva<br />
maksimum 30 hektari, a minimalniot opfat zavisi od goleminata na<br />
urbaniot modul opredelen so soobra}ajnici, vodoteci i sli~no, so<br />
maksimalno po~ituvawe na postojnata sostojba, dokolku e vo soglasnost<br />
so generalniot urbanisti~ki plan.<br />
Spored ~len 11 stav 3 od Zakonot, detalniot urbanisti~ki plan<br />
sodr`i sintezen grafi~ki prikaz na planskite re{enija vo granicata<br />
na urbanoto podra~je so bilansni pokazateli za urbanite moduli i<br />
infrastrukturata. Sintezniot grafi~ki prikaz sodr`i: granica za<br />
urbanoto podra~je, namena na zemji{teto na urbanite moduli so grade`ni<br />
parceli, povr{ina za izgradba na objekti opredeleni so grade`ni<br />
linii i maksimalna visina, soobra}ajna mre`a so nivelmansko<br />
re{enie, re{enija na sekundarni vodovi i objekti na infrastruktura.<br />
Bilansnite pokazateli sodr`at: podatoci za povr{inite, pokazateli<br />
za infrastrukturata i parametri za ureduvawe na prostorot na urbanite<br />
moduli, soglasno so soodvetnite standardi i normativi. Detalniot<br />
urbanisti~ki plan, kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen<br />
so generalniot urbanisti~ki plan.<br />
Spored ~len 11 stav 4 od Zakonot, dokumentacijata na detalniot<br />
urbanisti~ki plan za postojnata sostojba i proekciite pretstavuvaat<br />
dokumentaciona osnova na planot, koja zaedno so nacrt - planot se<br />
dostavuva na stru~na revizija spored ~len 19 na ovoj zakon.<br />
Spored ~len 17 stav 1 od Zakonot, planovite od ~len 7 od ovoj<br />
zakon se izrabotuvaat kako nacrt i predlog na plan, a spored stav 3 od<br />
istiot ~len po nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan se sproveduva<br />
javna anketa. Odluka za javna anketa po nacrt detalniot urbanisti~ki<br />
plan vo op{tinata donesuva gradona~alnikot na op{tinata, po utvrduvawe<br />
na nacrtot na planot od strana na op{tinskata administracija<br />
(~len 17 stav 7).<br />
Spored ~len 18 od Zakonot, javnata anketa po detalniot urbanisti~ki<br />
plan ja organizira op{tinata i se sproveduva so izlagawe na<br />
planot na javno mesto najmalku 10 dena, vo koj rok zainteresiranite<br />
gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra~je opfateno so planot,<br />
dostavuvaat pismeni zabele{ki na anketni listovi do organizatorot<br />
80
na anketata. Za vremeto i mestoto kade }e bide izlo`en planot zadol`itelno<br />
se objavuva soop{tenie vo javnite glasila. Izve{taj za javnata<br />
anketa za detalnite urbanisti~ki planovi so obrazlo`enie za<br />
neprifatenite zabele{ki izrabotuva op{tinata (stav 4).<br />
Spored ~len 19 od Zakonot, na nacrtot na planovite od ~len 7<br />
od ovoj zakon, pred organiziraweto na stru~nata rasprava odnosno<br />
javata anketa, se vr{i stru~na revizija. Stru~nata revizija, na urbanisti~kite<br />
planovi spored programata od ~lenot 13 na ovoj zakon ja vr{i<br />
stru~na nau~na institucija ili komisija {to ja opredeluva, odnosno<br />
formira ministerot nadle`en za rabotite za ureduvawe na prostorot.<br />
Soglasno ~len 20 od ovoj zakon, izmenite i dopolnuvawata na<br />
planovite se vr{at po ista postapka propi{ana za nivnoto donesuvawe,<br />
dokolku so ovoj zakon ne e poinaku uredeno.<br />
Spored ~len 22 stav 6 od ovoj zakon, urbanisti~kite planovi se<br />
donesuvaat po izdavaweto soglasnost na predlogot na planot od<br />
Ministerstvoto nadle`no za rabotite na ureduvawe na prostorot.<br />
Spored ~len 23 stav 1 od Zakonot, so soglasnosta od stav 6 na ~len 22 od<br />
ovj zakon, se potvrduva deka planot e izraboten soglasno so: odredbite<br />
od ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon.<br />
6. Ocenuvaj}i ja osporenata odluka po odnos na nejzinata soglasnost<br />
so odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />
a vrz osnova na celokupno prilo`enata dokumentacija Sudot utvrdi<br />
deka Sovetot na op{tinata osporenata odluka ja donel vo zakonski<br />
predvidena postapka, so po~ituvawe na site fazi na postapkata za<br />
izmenuvawe i dopolnuvawe na detalniot urbanisti~ki plan.<br />
Pritoa, po odnos na navodot za povreda na ~lenot 11 od Zakonot<br />
storena od strana na planerot na na~in {to pri planiraweto ne izlegol<br />
na lice mesto, ne ja zel predvid realnata, postojna sostojba i dimenziite<br />
na KP 14806 i del od objektot go prika`al kako vremen, Sudot<br />
oceni deka se neosnovani.<br />
Imeno, planerot e diplomiran in`ener arhitekt koj gi ispolnuva<br />
so zakon propi{anite uslovi za dobivawe ovlastuvawe za vr{ewe<br />
na dejnost planer, i toj spored svoite nadle`nosti ne e donositel na<br />
odlukata za izmena i dopolna na planot, tuku donositel na aktot e<br />
Sovetot na op{tinata. Planerot e lice anga`irano od Sovetot na<br />
op{tinata vo fazata na izrabotuvawe na planot i vo slu~aj da e storen<br />
bilo kakov propust vo prika`uvaweto na postojnata sostojba, podnositelot<br />
na inicijativata imal mo`nost da podnese svoj prigovor vo<br />
organiziranata i sprovedenata javna anketa, no toa ne go storil.<br />
Od druga strana, od navodite na inicijativata i od prilo`enata<br />
dokumentacija proizleguva deka del od objektot e prika`an kako<br />
vremen, {to zna~i deka istiot sepak e evidentiran kako postoe~ki vo<br />
prika`anata postojnata sostojba, kako osnova na planot. Pritoa, dali<br />
Sovetot na op{tinata pogre{no ili pravilno na del od objektot mu<br />
dal karakter na vremen, namesto na traen, legalno izgraden objekt e<br />
81
fakti~ko pra{awe za koe Sudot ne e nadle`en da odlu~uva, bidej}i vo<br />
krajna linija toa vodi kon re{avawe na individualno, konkretno<br />
imotnopravno pra{awe.<br />
Ottamu, Sovetot na op{tinata pri donesuvawe na osporenata<br />
odluka ne gi povredil odredbite od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko<br />
planirawe i posebno ~lenot 11, na koj se poso~uva vo inicijativata,<br />
poradi {to pred Sudot ne se postavi pra{aweto za soglasnost<br />
na osporenite odluki so odredbite od ovoj zakon.<br />
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />
ova re{enie.<br />
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od sudiite: d-r Trendafil<br />
Ivanovski, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko<br />
Naumoski, d-r Bajram Polo`ani i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />
82
7. U. br. 176/2006 (6. 12. 2006)<br />
Ospooren akt<br />
^len 1 vo delot "pravata i obvrskite na rabotodava~ot i nevrabotenoto,<br />
odnosno vrabotenoto invalidno lice," ~l. 15, ~l. 16, ~l. 17,<br />
~l. 18 st. 2, ~l. 21, ~l. 22 i ~l. 23 od Pravilnikot za rabotno osposobuvawe<br />
na invalidni lica, donesen od Upravniot odbor na Agencijata<br />
za vrabotuvawe vo Republika Makedonija ("SV RM," br. 54/2004).<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
Spored navodite na podnositelot na inicijativata navedenite<br />
odredbi od pravilnikot ne bile vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l.<br />
51 i ~l. 96 od Ustavot na Republika Makedonija, ~l. 12 st. 4 od Zakonot<br />
za vrabotuvawe na invalidni lica i ~l. 56 st. 1 i 61 st. 2 od Zakonot za<br />
organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava, zatoa {to so<br />
aktite {to gi donesuva Upravniot odbor na Agencijata za vrabotuvawe<br />
ne mo`e za gra|anite i drugite pravni lica da se utvrduvaat prava<br />
i obvrski, nitu da se propi{uva nadle`nost na drugi organi.<br />
Vo ~l. 12 st. 4 od Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica e<br />
predvideno deka rabotnoto osposobuvawe mo`e da se vr{i kaj rabotodava~ot<br />
i kaj drugi rabotodava~i spored posebna programa pod uslovi<br />
i na na~in utvrdeni so akt na Zavodot. Me|utoa, Upravniot odbor na<br />
Agencijata za vrabotuvawe vo Republika Makedonija gi nadminal i<br />
ovie zakonski ovlastuvawa koga na svoja raka izvorno gi utvrdil pravata<br />
i obvrskite na rabotodava~ite i nevrabotenite odnosno vrabotenite<br />
lica.<br />
Sodr`ina na osporenite ~lenovi<br />
Vo ~l. 1 od Pravilnikot za rabotno osposobuvawe na invalidni<br />
lica ("SV RM," br. 54/2004) e predvideno deka so ovoj Pravilnik se<br />
ureduvaat: na~inot i uslovite za rabotno osposobuvawe na nevraboteno<br />
invalidno lice zaradi vrabotuvawe i rabotno osposobuvawe na<br />
vrabotenoto invalidno lice za prakti~na rabota za opredeleni raboti<br />
soglasno potrebite na rabotodava~ot i invalidnoto lice, pravata i<br />
obvrskite na rabotodava~ot i nevrabotenoto odnosno vrabotenoto<br />
invalidno lice (osporen del), izborot na nevrabotenoto invalidno<br />
lice za rabotno osposobuvawe, verifikacija na rabotnata osposobe-<br />
83
nost na invalidnoto lice, evidencijata za rabotno osposobuvawe i<br />
drugi pra{awa od zna~ewe za rabotnoto osposobuvawe.<br />
Vo osporeniot ~l. 15 od Pravilnikot e predvideno deka rabotodava~ot<br />
~ie barawe za dodeluvawe na sredstva od posebniot fond za<br />
rabotno osposobuvawe e re{eno negativno, nema pravo da podnese barawe<br />
za rabotno osposobuvawe na invalidni lica pred istekot na edna<br />
godina smetano od denot na odbivaweto na baraweto.<br />
Vo osporeniot ~l. 16 od Pravilnikot e predvideno deka Centarot<br />
za vrabotuvawe sklu~uva dogovor so sekoe invalidno lice vklu-<br />
~eno vo Programata za rabotno osposobuvawe, so koj poblisku se reguliraat<br />
pravata i obvrskite od rabotnoto osposobuvawe.<br />
Sredstvata koi se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe na nevrabotenoto<br />
invalidno lice iznesuvaat:<br />
- za sekoe nevraboteno invalidno lice, pari~na pomo{ vo mese-<br />
~en iznos od 5.000,00 denari.<br />
- za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj<br />
rabotodava~ot, kako nadomest na tro{oci za grupa od<br />
1 - 5 lica - sredstva vo mese~en iznos od 10.000 denari,<br />
6 - 10 lica - sredstva vo mese~en iznos od 20.000 denari,<br />
nad 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 30.000 denari.<br />
Sredstvata koi se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe na vraboteno<br />
invalidno lice iznesuvaat za sekoe vraboten invalidno lice<br />
pari~na pomo{ vo mese~en iznos od 3.000,00 denari.<br />
- za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj<br />
rabotodava~ot, kako nadomest na tro{oci za grupa od:<br />
- 1 - 5 lica sredstva vo mese~en iznos od 8.000,00 denari.<br />
- 6 - 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 16.000 denari.<br />
nad 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 24.000 denari.<br />
Sredstvata od st. 1 al. 1 i od st. 2 al. 1 od ovoj ~len, Centarot za<br />
vrabotuvawe vrz osnova na dogovor gi ispla}a na invalidnite lica, a<br />
sredstvata od st. 1 al. 2 i st. 2 al. 2 od ovoj ~len Centarot za vrabotuvawe<br />
vrz osnova na dogovor gi ispla}a na `iro-smetka na rabotodava-<br />
~ot za ~ii potrebi se vr{i rabotnoto osposobuvawe na invalidni<br />
lica, odnosno na rabotdavecot kaj kogo rabotnoto osposobuvawe }e se<br />
izveduva.<br />
Vo osporeniot st. 2 na ~l. 18 e predvideno deka rabotodava~ot e<br />
dol`en do Centarot za vrabotuvawe mese~no da dostavuva izvestuvawe<br />
za redovnosta na sekoe invalidno lice koe rabotno se osposobuva.<br />
Vo osporeniot ~l. 21 od Pravilnikot e predvideno deka rabotodava~ot<br />
so nevrabotenoto invalidno lice koe rabotno se osposobilo e<br />
dol`en da zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme vedna{, a najdocna<br />
8 dena po zavr{uvawe na rabotnoto osposobuvawe.<br />
Ako rabotodava~ot od neopravdani pri~ini go prekine rabotnoto<br />
osposobuvawe pred negovoto zavr{uvawe dol`en e na Centarot za<br />
84
vrabotuvawe da mu gi nadomesti sredstvata vo rok od 8 dena od denot na<br />
prekinot na rabotnoto osposobuvawe so zakonska zatezna kamata.<br />
Rabotodava~ot e dol`en da gi vrati primenite sredstva za<br />
invalidno lice so koe po uspe{noto zavr{uvawe na rabotnoto osposobuvawe<br />
ne zasnova odnosno zasnoval raboten odnos na neopredeleno<br />
vreme, a na koe mu prestanal rabotniot odnos ne po vina na invalidnoto<br />
lice, pred istekot na edna godina od denot na zasnovaweto na rabotniot<br />
odnos.<br />
Po zasnovaweto na rabotniot odnos, rabotodava~ot ne mo`e da<br />
go namali brojot na vrabotenite invalidni lica na neopredeleno vreme<br />
vo rok od edna godina, osven vo slu~aite koga rabotniot odnos prestanuva<br />
po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt.<br />
Rabotodava~ot e dol`en da gi vrati primenite sredstva za vrabotenite<br />
invalidni lica koi rabotno se osposobeni ako im prestane<br />
rabotniot odnos pred istekot na edna godina od denot na zasnovawe na<br />
rabotniot odnos, osven po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt.<br />
Vo osporeniot ~l. 22 od Pravilnikot e predvideno deka invalidnoto<br />
lice koe po svoja vina ili volja }e go prekine rabotnoto osposobuvawe<br />
dol`no e na Centarot za vrabotuvawe da mu gi nadomesti<br />
sredstvata vo rok od 8 dena od denot na prekinot na rabotnoto osposobuvawe<br />
so zakonska zatezna kamata i istoto se bri{e od evidencija na<br />
nevraboteni lica i mo`e povtorno da se prijavi po istekot na edna<br />
godina.<br />
Invalidnoto lice koe so uspeh }e go zavr{i rabotnoto osposobuvawe<br />
i zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme i dokolku vo<br />
rok od edna godina od denot na zasnovaweto na rabotniot odnos mu prestane<br />
istiot, po negova volja ili vina dol`en e na Centarot za vrabotuvawe<br />
da mu gi nadomesti sredstvata zaedno so zakonski zatezna<br />
kamata.<br />
Vo osporeniot ~l. 23 od Pravilnikot e predvideno deka baratelot<br />
na sredstvata od Posebniot fond za rabotno osposobuvawe na kogo<br />
mu se dadeni sredstvata, povtorno mo`e da podnese barawe za dodeluvawe<br />
na sredstva po istekot na edna godina od denot na vrabotuvaweto<br />
na invalidnoto lice koe bilo upateno na rabotno osposobuvawe,<br />
osven za rabotno osposobuvawe na ve}e vraboteni invalidni lica.<br />
Sporno pravno pra{awe<br />
Dali so osporenite odredbi od Pravilnikot za rabotno osposobuvawe<br />
na invalidni lica donesen od Upravniot odbor na Agencijata<br />
za vrabotuvawe, a so koj pokonkretno se razrabotuva ostvaruvaweto na<br />
pravata na invalidnite lica (vraboteni ili nevraboteni) za rabotno<br />
osposobuvawe, dodeluvaweto na sredstva na invalidnoto lice ili na<br />
rabotodava~ot od Posebniot fond formiran za taa namena, se dovedu-<br />
85
va vo pra{awe na~eloto na podelba na vlasta utvrdeno so Ustavot i<br />
drugi odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.<br />
86<br />
Pravno mislewe<br />
Spored ~l. 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socijalna sigurnost<br />
i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />
dogovor.<br />
Spored ~l. 35 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata<br />
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na<br />
socijalna pravednost.<br />
Spored st. 2 na navedeniot ~len od Ustavot, Republikata im garantira<br />
pravo na pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota<br />
gra|ani.<br />
Spored st. 3 od navedeniot ~len Republikata im obezbeduva posebna<br />
za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo<br />
op{testveniot `ivot.<br />
Vo nasoka na operacionalizacija na navedenite ustavni odredbi<br />
pokraj drugoto (Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe,<br />
Zakonot za socijalna za{tita i drugi) doneseni se Zakonot za vrabotuvawe<br />
i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost i Zakonot za vrabotuvawe<br />
na invalidni lica.<br />
So Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost<br />
("SV RM," br. 37/1997, 25/2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003 i 37/<br />
2004) se ureduvaat pra{awa na razmena na trudot, pravata i obvrskite<br />
na rabotodava~ot, nevraboteni lica i dr`avata vo vrska so vrabotuvawe<br />
i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost i drugi pra{awa od<br />
zna~ewe za vrabotuvaweto.<br />
Vo ~l. 3 od Zakonot pokraj drugite osnovni zada~i na razmena<br />
na trudot e i obezbeduvawe na posebni uslovi za vrabotuvawe na nevrabotenite<br />
invalidni lica.<br />
Spored ~l. 4 i 5 od navedeniot zakon stru~nite organizaciski,<br />
administrativni i drugi raboti {to se odnesuvaat na vrabotuvaweto i<br />
osiguruvaweto gi vr{i Agencijata za vrabotuvawe kako javna ustanova<br />
koja vr{i dejnost od javen interes.<br />
Spored ~l. 15 st. 1 od navedeniot zakon so obuka, prekvalifikacija<br />
ili dokvalifikacija se ovozmo`uva steknuvawe i dopolnuvawe<br />
na znaeweto na nevrabotenoto i drugi lica zaradi vrabotuvawe.<br />
Obukata prekvalifikacija ili dokvalifikacija se organizira<br />
i vr{i vo Agencijata, odnosno rabotodava~ot, spored posebni programi,<br />
pod uslovi i na na~in utvrdeni so aktot na Agencijata.<br />
Spored ~l. 89 od Zakonot so Agencijata za vrabotuvawe upravuva<br />
Upravniot odbor koj e sostaven od devet ~lena od redot na stru~ni<br />
lica so poznavawe ili iskustvo od oblasta na vrabotuvaweto od koi<br />
pet pretstavnici imenuva Vladata na Republika Makedonija, a po dva
pretstavnika se imenuvaat od organizacijata na rabotodava~ot i organizacijata<br />
na mnozinskiot sindikat za vreme od ~etiri godini so pravo<br />
na povtoren izbor.<br />
Spored ~l. 90, pak, od Zakonot, Upravniot odbro pokraj drugoto,<br />
donesuva statut i drugi akti, upravuva so sredstva na Agencijata, odlu-<br />
~uva za koristewe na sredstva na Agencijata, odlu~uva i za drugi<br />
raboti utvrdeni so Zakon i Statut na Agencijata.<br />
Od navedenoto proizleguva deka Agencijata za vrabotuvawe e<br />
javna ustanova koja vr{i dejnost od javen interes i so nea upravuva<br />
Upraven odbor kako kolektivno telo na upravuvawe so to~no utvrdeni<br />
nadle`nosti me|u koi toj e ovlasten da donesuva akti, a koi se odnesuvaat<br />
na operacionalizacija na pravoto na invalidite utvrdeni so<br />
zakon.<br />
Ottuka, smetame deka ne se osnovani navodite vo inicijativata<br />
deka Upravniot odbor ne e ovlasten da donesuva propisi za izvr{uvawe<br />
na zakonot i deka takvo ovlastuvawe ima samo Agencijata, zatoa<br />
{to Upravniot odbor e telo koe upravuva so Agencijata i ednostavno<br />
se postavuva pra{aweto koj organ bi mo`el da odlu~uva za tie pra{awa,<br />
odnosno kako Agencijata bi mo`elo da gi vr{i svoite nadle`nosti,<br />
ako ne preku organite na upravuvawe i rakovodewe.<br />
So Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica (SV RM," br. 44/<br />
2000, 16/2004, 62/2005 i 113/2005) se ureduvaat posebni uslovi za vrabotuvawe<br />
i rabotewe na invalidni lica: koga samostojno vr{at dejnost<br />
kako trgovec poedinec kaj rabotodava~ ili ima svojstvo na rabotodava~<br />
vo dr`avnata administracija, edinicata na lokalnata samouprava,<br />
javnite pretprijatija, ustanovite, agenciite i fondovite i drugi dr`avni<br />
institucii kako i uslovite za osnovawe i pogodnostite za rabotewe<br />
na trgovskite dru{tva za vrabotuvawe na invalidni lica - za{-<br />
titni dru{tva.<br />
Vo ~l. 2 od navedeniot zakon definiran e poimot invalidno<br />
lice, pri {to invalidno lice se smeta i invalid na trudot so preostanata<br />
ili namalena rabotna sposobnost koe se vodi vo Agencijata za<br />
vrabotuvawe kako i toa koj ja utvrduva invalidnosta kaj licata.<br />
Vo ~l. 4 od navedeniot zakon kako merki za podobruvawe na<br />
uslovite za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica se: dodeluvawe<br />
na nepovratni sredstva za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na nevraboteno<br />
invalidno lice, adaptacija na rabotnoto mesto na koe }e raboti<br />
invalidnoto lice dokolku toa e potrebno i nabavka na oprema<br />
spored kriteriumi i na na~in utvrden so akt na ministerot za trud i<br />
socijalna politika, osloboduvawe od danoci i obezbeduvawe na sredstva<br />
za pridonesi i finansiska podr{ka.<br />
Spored ~l. 6, pak, od Zakonot sredstvata za podobruvawe na<br />
uslovite za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica, oadaptacija na<br />
rabotnoto mesto i nabavka na oprema se obezbeduvaat od posebniot<br />
87
fond za podobruvawe na uslovite za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni<br />
lica.<br />
Vo ~l. 12 od Zakonot vrz osnova na koj e donesen osporeniot<br />
pravilnik e predvideno deka rabotnoto osposobuvawe vo smisla naovoj<br />
zakon e osposobuvawe na invalidnite lica se prakti~na rabota na<br />
opredeleni raboti soglasno so potrebite na rabotodava~ot i invalidnoto<br />
lice.<br />
Nevrabotenoto invalidno lice na rabotno osposobuvawe zaradi<br />
vrabotuvawe kaj rabotodava~ go upatuva Agencijata za vrabotuvawe<br />
na Republika Makedonija.<br />
Vrabotenoto invalidno lice koe ne e osposobeno za vr{ewe na<br />
soodvetni raboti na rabotno osposobuvawe go upatuva rabotodava~ot.<br />
Rabotnoto osposobuvawe mo`e da se vr{i kaj rabotodava~ot i<br />
kaj drug rabotodava~ spored posebni programi pod uslovi i na na~in<br />
utvrdeni so akt na Agencijata.<br />
Vrabotuvaweto na invalidni lica se vr{i od redot na evidentirani<br />
nevraboteni invalidni lica vo Agencijata (~l. 12-a st. 1).<br />
Spored ~l. 15 od Zakonot, zaradi finasirawe na rabotite za podobruvawe<br />
na uslovite za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica,<br />
adaptacija na rabotnoto mesto i nabavka na oprema 10% od vkupnite<br />
ostvareni sredstva od postojaniot proces za vrabotuvawe se izdvojuvaat<br />
na potsmetkata na Agencijata (poseben fond) najdocna do 30 vo<br />
mesecot za prethodniot mesec.<br />
Agencijata e dol`na sredstvata izdvoeni vo Posebniot fond da<br />
gi koristi isklu~ivo za namenite utvrdeni vo st. 1 na ovoj ~len.<br />
Agencijata so korisnikot na sredstvata sklu~uva dogovor za<br />
koristewe na sredstvata.<br />
Od analizata na sodr`inata na navedenite zakonski odredbi<br />
proizleguva deka zakonodavecot utvrdil op{ti ramki, a koi se odnesuvaat<br />
na pravata na invalidnite lica rabotno da se osposobuvaat, a<br />
koi se evidenitrani vo Agencijata za vrabotuvawe, deka ovie lica gi<br />
upatuva Agencijata za vrabotuvawe kaj rabotodava~ot, deka vo Agencijata<br />
za vrabotuvawe so zakon e osnovan poseben fond od ~ii sredstva<br />
10% se isklu~ivo nameneti za finansirawe na podobruvaweto na uslovite<br />
i raboteweto na invalidni lica i adaptacija na rabotnite mesta<br />
pri {to Agencijata so korisnikot na sredstvata sklu~uva dogovor za<br />
koristewe na sredstvata.<br />
So Pravilnikot za rabotno osposobuvawe na invalidni lica se<br />
ureduva rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice za prakti~na<br />
rabota za opredeleni raboti soglasno potrebite na rabotodava~ot i<br />
invalidnoto lice; koi invalidni lica se upatuvaat na rabotno osposobuvawe;<br />
koj gi upatuva ovie lica; koj vr{i ocena na rabotnata sposobnost<br />
zaradi dobivawe na naod, ocena i mislewe za rabotna sposobnost<br />
za rabotnoto mesto za koe se osposobuva liceto.<br />
88
Vo ~l. 6 i 7 od Pravilnikot e utvrdeno koj podnesuva barawe za<br />
osposobuvawe na vraboteno odnosno nevraboteno invalidno lice kako<br />
i toa koi dokumenti se potrebni da bidat dostaveni kon baraweto za<br />
rabotno osposobuvawe.<br />
Vo ~l. 8, 9, 10 i 11 od Pravilnikot e utvrdeno deka rabotnoto<br />
osposobuvawe se vr{i vrz osnova na programa (teoretski i prakti~en<br />
del) izrabotena od rabotodava~ot vo sorabotka so Centarot za vrabotuvawe<br />
i vremetraewe na rabotnoto osposobuvawe koe ne mo`e da bide<br />
pokratko od 1 nitu podolgo od 3 meseci.<br />
Centarot za vrabotuvawe po podnesenoto barawe za rabotno<br />
osposobuvawe vr{i uvid kaj rabotodava~ot koj iska`al potreba za rabotno<br />
osposobuvawe na invalidno lice odnosno kaj drug rabotodava~,<br />
kade se vr{i rabotnoto osposobuvawe, kako i dostavuvawe na mislewe<br />
do Agencijata za vrabotuvawe, a Upravniot odbor odlu~uva za dodeluvawe<br />
na sredstva od Posebniot fond za realizacija na programata za<br />
rabotno osposobuvawe so donesuvawe na re{enie.<br />
Vo ~l. 13 od Pravilnikot e predvideno deka za izveduvawe na<br />
rabotno osposobuvawe na invalidni lica vrz osnova na re{enie na<br />
Upravniot odbor se sklu~uva dogovor pome|u Centarot za vrabotuvawe<br />
i rabotodava~ot koj iska`al potreba za rabotno osposobuvawe, a ako<br />
rabotnoto osposobuvawe ze izvr{i kaj drug rabotodava~ u~esnik vo dogovorot<br />
e i rabotodava~ot kaj kogo rabotnoto osposobuvawe }e se<br />
izveduva.<br />
Vo ~l. 14 od Pravilnikot se utvrdeni elementite na dogovorot<br />
od ~l. 13, a koi se odnesuvaat na: opis na rabotata, osposobuvawe uslovi<br />
pod koi }e se izveduva rabotata, osposobuvaweto, brojot na invalidni<br />
lica koi rabotno }e se osposobuvaat, vremetraeweto na rabotnoto<br />
osposobuvawe, lica obu~uva~i koi }e go sproveduvaat osposobuvaweto,<br />
tro{oci za realizirawe na rabotnoto osposobuvawe, zasnovawe<br />
na raboten odnos na neopredeleno vreme so rabotno osposobenite<br />
invalidni lica i drugi me|usebni prava i obvrski.<br />
Ponatamu, vo osporenite ~lenovi e utvrdena visinata na sredstvata<br />
{to od Posebniot fond se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe<br />
na nevraboteno odnosno vrabotenoto invalidno lice, rok vo koj<br />
rabotodava~ot ne mo`e da podnese barawe za dodeluvawe na sredstva za<br />
rabotno osposobuvwe, sklu~uvawe na posebni dogovori na Centarot so<br />
sekoe invalidno lice vklu~eno vo programata za rabotno osposobuvawe,<br />
obvrska na rabotodava~ot da gi vrati primenite sredstva na licata<br />
koi uspe{no go zavr{ile rabotnoto osposobuvawe a ne gi vrabotil<br />
kako i obvrskata na invalidnoto lice koe po svoja vina }e go prekine<br />
rabotnoto osposobuvawe da gi vrati sredstvata.<br />
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija<br />
se vladeeweto na pravoto i podelbata na vlasta na zakonodavna,<br />
izvr{na i sudska.<br />
89
Soglasno ~l. 51 st. 1 od Ustavot, zakonite moraat da bidat vo<br />
soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i zakonite.<br />
Spored ~l. 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite<br />
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramki<br />
na Ustavot i zakonite.<br />
Vo ~l. 55 st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite<br />
na dr`avnata uprava ("SV RM," br. 58/2000 i 44/2002), ministerot donesuva<br />
pravilnici, naredbi, upatstva, planovi, programi, re{enija i<br />
drugi vidovi akti za izvr{uvawe na zakonite i drugi propisi, koga za<br />
toa e ovlasten so zakon.<br />
Vo ~l. 56 st. 1 od ovoj zakon e predvideno deka so pravilnik se<br />
utvrduvaat i se razrabotuvaat oddelni odredbi na zakonite i drugi<br />
propisi zaradi nivno izvr{uvawe.<br />
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i zakonski odredbi nasprema<br />
celinata na Pravilnikot i negovite osporeni odredbi smetame<br />
deka ne se osnovani navodite vo inicijativata deka so osporenite<br />
odredbi od Pravilnikot se ureduvaat prava i obvrski za gra|aninot i<br />
so toa se doveduva vo pra{awe na~eloto na podelba na vlasta i drugi<br />
odredbi od Ustavot i zakonite. Ova zatoa {to pravata na invalidnite<br />
lica rabotno da se osposobuvaat i pravata na rabotodava~ot da bara<br />
osposobuvawe na invalidni lica koi se vraboteni kaj nego e utvrdeno<br />
so Zakonot za invalidni lica. Od druga strana, ova pravo invalidnite<br />
lica odnosno rabotodavcite da mo`at da go ostvarat, odnosno da gi koristat<br />
sredstva za rabotno osposobuvawe na invalidni lica strogo namenski<br />
so ogled na faktot {to sredstvata se obezbeduvaat od Posebniot<br />
fond osnovan to~no za ovaa namena za {to ovie subjekti sklu~uvaat<br />
posebni dogovori.<br />
Ottuka, spored na{e mislewe so osporenite odredbi iako navidum<br />
mo`e da se dobie vpe~atok deka se utvrduvaat prava i obvrski za<br />
invalidnite lica i rabotodavcite ako ti se gledaat izolirano od celinata<br />
na Zakonot za invalidni lica, vo su{tina se vr{i operacionalizacija<br />
na zakonskite normi za ostvaruvawe na pravoto na invalidnite<br />
lica rabotno da se osposobat. Imeno so niv se doureduva na~inot<br />
na ostvaruvawe na so zakon utvrdenoto pravo za {to vpro~em soglasno<br />
~l. 15 od Zakonot za invalidnite lica licata koi go ostvaruvaat ova<br />
pravo i gi koristat sredstvata od Posebniot fond sklu~uvaat dogovor<br />
so Agencijata, ili poto~no re~eno so osporenite odredbi vo su{tina<br />
se razrabotuvaat elementite od dogovorot sklu~en me|u Agencijata za<br />
vrabotuvawe, invalidnoto lice i rabotodava~ot koj ima potreba od rabotno<br />
osposobuvawe na invalidno lice ili rabotodava~ kaj kogo se<br />
vr{i rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice, poradi {to ne<br />
mo`e da se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so ustavnite i<br />
zakonskite odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.<br />
90
So ogled na iznesenoto se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />
odlu~uvawe,<br />
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta<br />
na ~l. 1 vo delot "pravata i obvrskite na rabotodava~ot i nevrabotenoto<br />
odnosno vrabotenoto invalidno lice," ~l. 15, ~l. 16, ~l. 17,<br />
~l. 18 st. 2, ~l. 21, ~l. 22 i ~l. 23 od Pravilnikot za rabotno osposobuvawe<br />
na invalidni lica, donesen od Upravniot odbor na Agencijata za<br />
vrabotuvawe vo Republika Makedonija ("SV RM," br. 54/2004).<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot<br />
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 6 dekemvri 2006 godina,<br />
donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i<br />
zakonitosta na ~len 1 vo delot "pravata i obvrskite na rabotodava~ot<br />
i nevrabotenoto odnosno vrabotenoto invalidno lice“, ~len 15, ~len<br />
16, ~len 17, ~len 18 stav 2, ~len 21, ~len 22 i ~len 23 od Pravilnikot za<br />
rabotno osposobuvawe na invalidni lica, donesen od Upravniot odbor<br />
na Agencijata za vrabotuvawe vo Republika Makedonija ("Slu`ben<br />
vesnik na Republika Makedonija“ br. 54/2004).<br />
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta i zakonitosta na ~lenovite ozna~eni vo to~kata 1<br />
od ova re{enie od Pravilnikot za rabotno osposobuvawe na invalidni<br />
lica.<br />
Spored navodite na podnositelot na inicijativata navedenite<br />
odredbi od pravilnikot ne bile vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineja<br />
3 i 4, ~len 51 i ~len 96 od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 12<br />
stav 4 od Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica i ~lenovite 56<br />
stav 1 i 61 stav 2 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na<br />
dr`avnata uprava, zatoa {to so aktite {to gi donesuva Upravniot<br />
odbor na Agencijata za vrabotuvawe ne mo`e za gra|anite i drugite<br />
pravni lica da se utvrduvaat prava i obvrski, nitu da se propi{uva<br />
nadle`nost na drugi organi.<br />
Vo ~len 12 stav 4 od Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica<br />
predvideno e deka rabotnoto osposobuvawe mo`e da se vr{i kaj rabotodava~ot<br />
i kaj drugi rabotodava~i spored posebna programa pod uslovi<br />
i na na~in utvrdeni so akt na Zavodot. Me|utoa, Upravniot odbor na<br />
Agencijata za vrabotuvawe vo Republika Makedonija gi nadminal i<br />
ovie zakonski ovlastuvawa koga na svoja raka izvorno gi utvrdil pra-<br />
91
vata i obvrskite na rabotodava~ite i nevrabotenite odnosno vrabotenite<br />
lica.<br />
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Vo ~len 1 od Pravilnikot za<br />
rabotno osposobuvawe na invalidni lica ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija“ br. 54/2004) e predvideno deka so ovoj Pravilnik se<br />
ureduvaat: na~inot i uslovite za rabotno osposobuvawe na nevraboteno<br />
invalidno lice zaradi vrabotuvawe i rabotno osposobuvawe na vrabotenoto<br />
invalidno lice za prakti~na rabota za opredeleni raboti<br />
soglasno potrebite na rabotodava~ot i invalidnoto lice, pravata i<br />
obvrskite na rabotodava~ot i nevrabotenoto odnosno vrabotenoto<br />
invalidno lice (osporen del), izborot na nevrabotenoto invalidno<br />
lice za rabotno osposobuvawe, verifikacija na rabotnata osposobenost<br />
na invalidnoto lice, evidencijata za rabotno osposobuvawe i<br />
drugi pra{awa od zna~ewe za rabotnoto osposobuvawe.<br />
Vo osporeniot ~len 15 od Pravilnikot e predvideno deka rabotodava~ot<br />
~ie barawe za dodeluvawe na sredstva od posebniot fond za<br />
rabotno osposobuvawe e re{eno negativno, nema pravo da podnese barawe<br />
za rabotno osposobuvawe na invalidni lica pred istekot na edna<br />
godina smetano od denot na odbivaweto na baraweto.<br />
Vo osporeniot ~len 16 od Pravilnikot e predvideno deka Centarot<br />
za vrabotuvawe sklu~uva dogovor so sekoe invalidno lice vklu-<br />
~eno vo Programata za rabotno osposobuvawe, so koj poblisku se reguliraat<br />
pravata i obvrskite od rabotnoto osposobuvawe.<br />
Sredstvata koi se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe na nevrabotenoto<br />
invalidno lice iznesuvaat:<br />
- za sekoe nevraboteno invalidno lice, pari~na pomo{ vo mese-<br />
~en iznos od 5.000,00 denari.<br />
- za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj<br />
rabotodava~ot, kako nadomest na tro{oci za grupa od<br />
1 - 5 lica - sredstva vo mese~en iznos od 10.000 denari,<br />
6 - 10 lica - sredstva vo mese~en iznos od 20.000 denari,<br />
nad 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 30.000 denari.<br />
Sredstvata koi se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe na vraboteno<br />
invalidno lice iznesuvaat za sekoe vraboten invalidno lice<br />
pari~na pomo{ vo mese~en iznos od 30.00,00 denari.<br />
- za realizacija na Programata za rabotno osposobuvawe kaj rabotodava~ot,<br />
kako nadomest na tro{oci za grupa od:<br />
- 1 - 5 lica sredstva vo mese~en iznos od 8.000,00 denari.<br />
- 6 - 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 16.000 denari.<br />
nad 10 lica sredstva vo mese~en iznos od 24.000 denari.<br />
Sredstvata od stav 1 alineja 1 i od stav 2 alineja 1 od ovoj ~len,<br />
Centarot za vrabotuvawe vrz osnova na dogovor gi ispla}a na invalidnite<br />
lica, a sredstvata od stav 1 alineja 2 i stav 2 alineja 2 od ovoj<br />
~len Centarot za vrabotuvawe vrz osnova na dogovor gi ispla}a na<br />
`iro-smetka na rabotodava~ot za ~ii potrebi se vr{i rabotnoto ospo-<br />
92
sobuvawe na invalidni lica, odnosno na rabotdavecot kaj kogo rabotnoto<br />
osposobuvawe }e se izveduva.<br />
Vo osporeniot stav 2 na ~len 18 e predvideno deka rabotodava-<br />
~ot e dol`en do Centarot za vrabotuvawe mese~no da dostavuva izvestuvawe<br />
za redovnosta na sekoe invalidno lice koe rabotno se osposobuva.<br />
Vo osporeniot ~len 21 od Pravilnikot e predvideno deka rabotodava~ot<br />
so nevrabotenoto invalidno lice koe rabotno se osposobilo<br />
e dol`en da zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme vedna{, a<br />
najdocna 8 dena po zavr{uvawe na rabotnoto osposobuvawe.<br />
Ako rabotodava~ot od neopravdani pri~ini go prekine rabotnoto<br />
osposobuvawe pred negovoto zavr{uvawe dol`en e na Centarot za<br />
vrabotuvawe da mu gi nadomesti sredstvata vo rok od 8 dena od denot na<br />
prekinot na rabotnoto osposobuvawe so zakonska zatezna kamata.<br />
Rabotodava~ot e dol`en da gi vrati primenite sredstva za<br />
invalidno lice so koe po uspe{noto zavr{uvawe na rabotnoto osposobuvawe<br />
ne zasnova odnosno zasnoval raboten odnos na neopredeleno<br />
vreme, a na koe mu prestanal rabotniot odnos ne po vina na invalidnoto<br />
lice, pred istekot na edna godina od denot na zasnovaweto na rabotniot<br />
odnos.<br />
Po zasnovaweto na rabotniot odnos, rabotodava~ot ne mo`e da<br />
go namali brojot na vrabotenite invalidni lica na neopredeleno<br />
vreme vo rok od edna godina, osven vo slu~aite koga rabotniot odnos<br />
prestanuva po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt.<br />
Rabotodava~ot e dol`en da gi vrati primenite sredstva za vrabotenite<br />
invalidni lica koi rabotno se osposobeni ako im prestane<br />
rabotniot odnos pred istekot na edna godina od denot na zasnovawe na<br />
rabotniot odnos, osven po sila na zakon ili vo slu~aj na smrt.<br />
Vo osporeniot ~len 22 od Pravilnikot e predvideno deka invalidnoto<br />
lice koe po svoja vina ili volja }e go prekine rabotnoto osposobuvawe<br />
dol`no e na Centarot za vrabotuvawe da mu gi nadomesti<br />
sredstvata vo rok od 8 dena od denot na prekinot na rabotnoto osposobuvawe<br />
so zakonska zatezna kamata i istoto se bri{e od evidencija<br />
na nevraboteni lica i mo`e povtorno da se prijavi po istekot na edna<br />
godina.<br />
Invalidnoto lice koe so uspeh }e go zavr{i rabotnoto osposobuvawe<br />
i zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme i dokolku vo<br />
rok od edna godina od denot na zasnovaweto na rabotniot odnos mu prestane<br />
istiot, po negova volja ili vina dol`en e na Centarot za vrabotuvawe<br />
da mu gi nadomesti sredstvata zaedno so zakonski zatezna<br />
kamata.<br />
Vo osporeniot ~len 23 od Pravilnikot e predvideno deka baratelot<br />
na sredstvata od Posebniot fond za rabotno osposobuvawe na<br />
kogo mu se dadeni sredstvata, povtorno mo`e da podnese barawe za dodeluvawe<br />
na sredstva po istekot na edna godina od denot na vrabo-<br />
93
tuvaweto na invalidnoto lice koe bilo upateno na rabotno osposobuvawe,<br />
osven za rabotno osposobuvawe na ve}e vraboteni invalidni<br />
lica.<br />
4. Spored ~len 34 od Ustavot gra|anite imaat pravo na socijalna<br />
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />
dogovor.<br />
Spored ~len 35 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata<br />
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto<br />
na socijalna pravednost.<br />
Spored stav 2 na navedeniot ~len od Ustavot, Republikata im<br />
garantira pravo na pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota<br />
gra|ani.<br />
Spored stav 3 od navedeniot ~len Republikata im obezbeduva<br />
posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo<br />
op{testveniot `ivot.<br />
Vo nasoka na operacionalizacija na navedenite ustavni odredbi,<br />
pokraj drugite doneseni se Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe<br />
vo slu~aj na nevrabotenost i Zakonot za vrabotuvawe na invalidni<br />
lica.<br />
So Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost<br />
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 37/1997, 25/<br />
2000, 101/2000, 50/2001, 25/2003 i 37/2004) se ureduvaat pra{awa na razmena<br />
na trudot, pravata i obvrskite na rabotodava~ot, nevraboteni<br />
lica i dr`avata vo vrska so vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na<br />
nevrabotenost i drugi pra{awa od zna~ewe za vrabotuvaweto.<br />
Vo ~len 3 od Zakonot pokraj drugite osnovni zada~i na razmena<br />
na trudot e i obezbeduvawe na posebni uslovi za vrabotuvawe na nevrabotenite<br />
invalidni lica.<br />
Spored ~len 4 i 5 od navedeniot zakon stru~nite organizaciski,<br />
administrativni i drugi raboti {to se odnesuvaat na vrabotuvaweto i<br />
osiguruvaweto gi vr{i Agencijata za vrabotuvawe kako javna ustanova<br />
koja vr{i dejnost od javen interes.<br />
Spored ~len 15 stav 1 od navedeniot zakon so obuka, prekvalifikacija<br />
ili dokvalifikacija se ovozmo`uva steknuvawe i dopolnuvawe<br />
na znaeweto na nevrabotenoto i drugi lica zaradi vrabotuvawe.<br />
Obukata prekvalifikacija ili dokvalifikacija se organizira i vr{i<br />
vo Agencijata, odnosno rabotodava~ot, spored posebni programi, pod<br />
uslovi i na na~in utvrdeni so aktot na Agencijata.<br />
Spored ~len 89 od Zakonot so Agencijata za vrabotuvawe upravuva<br />
Upravniot odbor koj e sostaven od devet ~lena od redot na stru-<br />
~ni lica so poznavawe ili iskustvo od oblasta na vrabotuvaweto od<br />
koi pet pretstavnici imenuva Vladata na Republika Makedonija, a po<br />
dva pretstavnika se imenuvaat od organizacijata na rabotodava~ot i<br />
organizacijata na mnozinskiot sindikat za vreme od ~etiri godini so<br />
pravo na povtoren izbor.<br />
94
Spored ~len 90, pak, od Zakonot, Upravniot odbro pokraj drugoto,<br />
donesuva statut i drugi akti, upravuva so sredstva na Agencijata,<br />
odlu~uva za koristewe na sredstva na Agencijata, odlu~uva i za drugi<br />
raboti utvrdeni so Zakon i Statut na Agencijata.<br />
Od navedenoto proizleguva deka Agencijata za vrabotuvawe e<br />
javna ustanova koja vr{i dejnost od javen interes i so nea upravuva<br />
Upraven odbor kako kolektivno telo na upravuvawe so to~no utvrdeni<br />
nadle`nosti me|u koi toj e ovlasten da donesuva akti, a koi se odnesuvaat<br />
na operacionalizacija na pravoto na invalidite utvrdeni so<br />
zakon.<br />
Ottuka, Sudot smeta deka ne se osnovani navodite vo inicijativata<br />
deka Upravniot odbor ne e ovlasten da donesuva propisi za izvr-<br />
{uvawe na zakonot i deka takvo ovlastuvawe ima samo Agencijata, zatoa<br />
{to Upravniot odbor e telo koe upravuva so Agencijata i taa<br />
mo`e da gi vr{i svoite nadle`nosti, samo preku organite na upravuvawe<br />
i rakovodewe.<br />
5. So Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija“ br.44/2000, 16/2004, 62/2005 i 113/2005) se<br />
ureduvaat posebni uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni<br />
lica: koga samostojno vr{at dejnost kako trgovec poedinec kaj rabotodava~<br />
ili ima svojstvo na rabotodava~ vo dr`avnata administracija,<br />
edinicata na lokalnata samouprava, javnite pretprijatija, ustanovite,<br />
agenciite i fondovite i drugi dr`avni institucii kako i uslovite za<br />
osnovawe i pogodnostite za rabotewe na trgovskite dru{tva za vrabotuvawe<br />
na invalidni lica - za{titni dru{tva.<br />
Od analizata na sodr`inata na ~lenovite 4, 6, 12, 12a i 15 od<br />
Zakonot proizleguva deka zakonodavecot utvrdil op{ti ramki, a koi<br />
se odnesuvaat na pravata na invalidnite lica rabotno da se osposobuvaat,<br />
a koi se evidenitrani vo Agencijata za vrabotuvawe, deka ovie<br />
lica gi upatuva Agencijata za vrabotuvawe kaj rabotodava~ot, deka vo<br />
Agencijata za vrabotuvawe so zakon e osnovan poseben fond od ~ii<br />
sredstva 10% se isklu~ivo nameneti za finansirawe na podobruvaweto<br />
na uslovite i raboteweto na invalidni lica i adaptacija na<br />
rabotnite mesta pri {to Agencijata so korisnikot na sredstvata sklu-<br />
~uva dogovor za koristewe na sredstvata.<br />
So Pravilnikot za rabotno osposobuvawe na invalidni lica se<br />
ureduva rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice za prakti~na<br />
rabota za opredeleni raboti soglasno potrebite na rabotodava~ot i<br />
invalidnoto lice; koi invalidni lica se upatuvaat na rabotno osposobuvawe;<br />
koj gi upatuva ovie lica; koj vr{i ocenka na rabotnata sposobnost<br />
zaradi dobivawe na naod, ocenka i mislewe za rabotna sposobnost<br />
za rabotnoto mesto za koe se osposobuva liceto.<br />
Vo ~lenovite 6 i 7 od Pravilnikot e utvrdeno koj podnesuva barawe<br />
za osposobuvawe na vraboteno odnosno nevraboteno invalidno<br />
95
lice kako i toa koi dokumenti se potrebni da bidat dostaveni kon baraweto<br />
za rabotno osposobuvawe.<br />
Vo ~lenovite 8, 9, 10 i 11 od Pravilnikot e utvrdeno deka rabotnoto<br />
osposobuvawe se vr{i vrz osnova na programa (teoretski i<br />
prakti~en del) izrabotena od rabotodava~ot vo sorabotka so Centarot<br />
za vrabotuvawe i vremetraewe na rabotnoto osposobuvawe koe ne<br />
mo`e da bide pokratko od 1 nitu podolgo od 3 meseci.<br />
Centarot za vrabotuvawe po podnesenoto barawe za rabotno<br />
osposobuvawe vr{i uvid kaj rabotodava~ot koj iska`al potreba za<br />
rabotno osposobuvawe na invalidno lice odnosno kaj drug rabotodava~,<br />
kade se vr{i rabotnoto osposobuvawe, kako i dostavuvawe na mislewe<br />
do Agencijata za vrabotuvawe, a Upravniot odbor odlu~uva za dodeluvawe<br />
na sredstva od Posebniot fond za realizacija na programata<br />
za rabotno osposobuvawe so donesuvawe na re{enie.<br />
Vo ~lenot 13 od Pravilnikot e predvideno deka za izveduvawe<br />
na rabotno osposobuvawe na invalidni lica vrz osnova na re{enie na<br />
Upravniot odbor se sklu~uva dogovor pome|u Centarot za vrabotuvawe<br />
i rabotodava~ot koj iska`al potreba za rabotno osposobuvawe, a ako<br />
rabotnoto osposobuvawe ze izvr{i kaj drug rabotodava~ u~esnik vo<br />
dogovorot e i rabotodava~ot kaj kogo rabotnoto osposobuvawe }e se<br />
izveduva.<br />
Vo ~len 14 od Pravilnikot se utvrdeni elementite na dogovorot<br />
od ~len 13, a koi se odnesuvaat na: opis na rabotata, osposobuvawe<br />
uslovi pod koi }e se izveduva rabotata, osposobuvaweto, brojot<br />
na invalidni lica koi rabotno }e se osposobuvaat, vremetraeweto<br />
na rabotnoto osposobuvawe, lica obu~uva~i koi }e go sproveduvaat<br />
osposobuvaweto, tro{oci za realizirawe na rabotnoto osposobuvawe,<br />
zasnovawe na raboten odnos na neopredeleno vreme so rabotno osposobenite<br />
invalidni lica i drugi me|usebni prava i obvrski.<br />
Ponatamu, vo osporenite ~lenovi e utvrdena visinata na sredstvata<br />
{to od Posebniot fond se dodeluvaat za rabotno osposobuvawe<br />
na nevraboteno odnosno vrabotenoto invalidno lice, rok vo koj rabotodava~ot<br />
ne mo`e da podnese barawe za dodeluvawe na sredstva za rabotno<br />
osposobuvwe, sklu~uvawe na posebni dogovori na Centarot so<br />
sekoe invalidno lice vklu~eno vo programata za rabotno osposobuvawe,<br />
obvrska na rabotodava~ot da gi vrati primenite sredstva na licata<br />
koi uspe{no go zavr{ile rabotnoto osposobuvawe a ne gi vrabotil<br />
kako i obvrskata na invalidnoto lice koe po svoja vina }e go<br />
prekine rabotnoto osposobuvawe da gi vrati sredstvata.<br />
6. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 i 4 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija, temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika<br />
Makedonija se vladeeweto na pravoto i podelbata na vlasta na zakonodavna,<br />
izvr{na i sudska.<br />
Soglasno ~len 51 stav 1 od Ustavot, zakonite moraat da bidat vo<br />
soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i zakonite.<br />
96
Spored ~len 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite<br />
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramki<br />
na Ustavot i zakonite.<br />
Vo ~lenot 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na<br />
organite na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"<br />
br. 58/2000 i 44/2002), ministerot donesuva pravilnici, naredbi,<br />
upatstva, planovi, programi, re{enija i drugi vidovi akti za izvr{uvawe<br />
na zakonite i drugi propisi, koga za toa e ovlasten so zakon.<br />
Vo ~lenot 56 stav 1 od ovoj zakon e predvideno deka so pravilnik<br />
se utvrduvaat i se razrabotuvaat oddelni odredbi na zakonite i<br />
drugi propisi zaradi nivno izvr{uvawe.<br />
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni i zakonski odredbi nasprema<br />
celinata na Pravilnikot i negovite osporeni odredbi smetame<br />
deka ne se osnovani navodite vo inicijativata deka so osporenite<br />
odredbi od Pravilnikot se ureduvaat prava i obvrski za gra|aninot i<br />
so toa se doveduva vo pra{awe na~eloto na podelba na vlasta i drugi<br />
odredbi od Ustavot i zakonite. Ova zatoa {to pravata na invalidnite<br />
lica rabotno da se osposobuvaat i pravata na rabotodava~ot da bara<br />
osposobuvawe na invalidni lica koi se vraboteni kaj nego e utvrdeno<br />
so Zakonot za invalidni lica. Od druga strana, ova pravo invalidnite<br />
lica odnosno rabotodava~ite da mo`at da go ostvarat, odnosno da gi<br />
koristat sredstva za rabotno osposobuvawe na invalidni lica strogo<br />
namenski so ogled na faktot {to sredstvata se obezbeduvaat od Posebniot<br />
fond osnovan to~no za ovaa namena za {to ovie subjekti sklu-<br />
~uvaat posebni dogovori.<br />
Ottuka, spored misleweto na Sudot so osporenite odredbi iako<br />
navidum mo`e da se dobie vpe~atok deka se utvrduvaat prava i obvrski<br />
za invalidnite lica i rabotodava~ite ako ti se gledaat izolirano od<br />
celinata na Zakonot za invalidni lica, vo su{tina se vr{i operacionalizacija<br />
na zakonskite normi za ostvaruvawe na pravoto na invalidnite<br />
lica rabotno da se osposobat. Imeno so niv se doureduva na~inot<br />
na ostvaruvawe na so zakon utvrdenoto pravo za {to vpro~em soglasno<br />
~len 15 od Zakonot za invalidnite lica licata koi go ostvaruvaat ova<br />
pravo i gi koristat sredstvata od Posebniot fond sklu~uvaat dogovor<br />
so Agencijata, ili poto~no re~eno so osporenite odredbi vo su{tina<br />
se razrabotuvaat elementite od dogovorot sklu~en me|u Agencijata za<br />
vrabotuvawe, invalidnoto lice i rabotodava~ot koj ima potreba od rabotno<br />
osposobuvawe na invalidno lice ili rabotodava~ kaj kogo se<br />
vr{i rabotnoto osposobuvawe na invalidnoto lice, poradi {to ne<br />
mo`e da se postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so ustavnite i<br />
zakonskite odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.<br />
7. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />
ova re{enie.<br />
97
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana<br />
Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani<br />
i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />
98
8. U. br. 104/2006 (13. 12. 2006)<br />
Osporeni odredbi<br />
a) ^len 30 i 31 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 24/<br />
2000) i b) ^len 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM" br. 101/2005)<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
Spored navodite od inicijativata, podnesena vo Sudot na 17. 05.<br />
2006 godina, 1 podnisitelite na inicijativata, vrz osnova na ~l. 8 st. 1<br />
al. 8, ~l. 35 st. 1 i ~l. 50 od Ustavot, baraat Ustavniot sud da gi za-<br />
{titi nivnite prava i baraat "pravednost," bidej}i za razlika od site<br />
ostanati osigurenici, so osporenite odredbi tie bile staveni vo ponepovolna<br />
polo`ba.<br />
Ponatamu, sleduva pojasnuvawe deka podnositelite na inicijativata<br />
bile primeni vo redovite na Policijata na 23. 06. 1976 godina,<br />
a penziski sta` so zgolemeno traewe im se smetal od 1. 01. 1977 godina<br />
i kako takov kontinuirano trael. Na 1. 09. 2006 godina, navr{uvale<br />
40 godini penziski sta` so zgolemeno traewe, koga i steknuvale<br />
pravo na starosna penzija.<br />
Me|utoa, poradi predvideniot uslov na 1. 09. 2000 godina da<br />
imaat 33 godini peziski sta`, koga tie imale po 32 godini i 2 meseci<br />
penziski sta`, im bilo nagovesteno deka nema da mo`at da ostvarat<br />
pravo na starosna penzija na 1. 09, 2006 godina, iako na ovoj datum bi<br />
1<br />
Na 29. 05 2006 godina, vo prostoriite na Sudot, be{e napraven konsulatativen<br />
razgovor so Slave Serafimovski so uka`uvawe deka e potrebno da se<br />
pojasni {to vsu{nost e predmet na osporuvawe. Po toa sleduva dopolnuvaweto na<br />
inicijativata od 12. 06. 2006 godina. Vo septemvri 2006 godina so Slave Serafimovski<br />
u{te edna{ vo prostoriite na Sudot e napraven konsultativen razgovor i mu be{e<br />
pojasneto deka inicijativata i po podnesuvaweto na pojasnuvaweto sî u{te ostanuva<br />
nedovolno jasna po odnos na toa {to e predmet na osporuvawe. Voedno mu be{e<br />
uka`ano deka vo inicijativata ne se vgradeni site izmeni i dopolnuvawa na Zakonot,<br />
vklu~uvaj}i ja i poslednata, a koi se od vlijanie za utvrduvawe na sodr`inata na<br />
oporenite odredbi. So istoto lice vo pove}e navrati na negovo barawe se napraveni i<br />
telefonski razgovori, so istoto uka`uvawe, me|utoa, drugi pojasnuvawa na<br />
inicijativata ne bea podneseni.<br />
99
imale penziski sta` od po 40 godini. Poradi toa, smetaat deka se vo<br />
ponepovolna polo`ba od drugite osigurenici.<br />
Vo dopolnuvaweto na inicijativata, podneseno vo Sudot na 12.<br />
06. 2006 godina, povtorno se pojasnuva deka na 1. 09. 2000 godina tie ne<br />
mo`ele da imaat 33 godini peziski sta`, me|utoa na 1. 09. 2007 godina,<br />
do koga va`ela primenata na osporeniot ~l. 1 od Zakonot, tie bi imale<br />
po 40 godini penziski sta`, a sepak ne }e mo`at da go ostvarat pravoto<br />
na starosna penzija.<br />
Potoa vo dopolnenieto na inicijativata se bara Sudot da napravi<br />
izmena na osporenite odredbi, so predlog tie da glasat: "So navr-<br />
{uvawe na 40 godini raboten sta` za ma`i i 35 godini raboten sta` za<br />
`eni do 1. 09. 2007 godina da mo`e da se ostvari pravo na starosna<br />
penzija."<br />
100<br />
Sodr`ina na osporenite i drugi odredbi<br />
1. Spored osporeniot ~l. 30 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV<br />
RM," br. 24/2000), osigurenicite koi na denot na po~etokot na primenata<br />
na ovoj zakon imale najmalku ispolnet penziski sta` od 35 godini<br />
(ma`), odnosno 30 godini (`ena), pravoto na starosna penzija go steknuvaat<br />
pod uslovite utvrdeni vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996 i 32/1997).<br />
Spored osporeniot ~l. 31 od istiot zakon, osigurenicite koi<br />
rabotat na rabotni mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so<br />
zgolemeno traewe, pravoto na starosna penzija mo`at da go ostvarat i<br />
so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini (`ena) penziski<br />
sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna do 1. 09. 2005 godina.<br />
Spored ~l. 35 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den<br />
od objavuvaweto vo "SV RM" (objaven na 29 mart 2000 godina), no za ~l.<br />
30 i 31 (me|u drugite) e opredeleno deka }e se primenuvaat odlo`eno,<br />
odnosno od 1. 09. 2000 godina.<br />
2. Spored ~l. 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 50/<br />
2001), vo ~l. 30 vo Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za<br />
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 24/2000), po zborot:<br />
"penzija" zborovite: "go steknuvaat pod uslovite utvrdeni vo Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993,<br />
3/1994, 14/1995, 71/1996 i 32/1997) se menuvaat so zborovite: "mo`at da<br />
ostvarat i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini<br />
(`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta."<br />
3. Spored osporeniot ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 101/2005),<br />
vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br.<br />
80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 5/2001, 50/2001,
85/2003, 50/2004 i 4/2005) vo ~l. 30 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV<br />
RM," br. 24/2000) brojot „35" se zamenuva so brojot „33", a brojot „30" se<br />
zamenuva so brojot „28". Spored ~l. 2 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo<br />
sila so denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />
(24. 11. 2005 godina).<br />
4. Spored ~l. 19 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />
Zakonot za penziskoto i inavlidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 70/<br />
2006), vo ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 101/2005), po zborot: "vozrasta"<br />
to~kata se zamenuva so zapirka i se dodavaat zborovite: „najdocna<br />
do 1 septemvri 2007 godina."<br />
Ustavnosudska praktika<br />
So Re{enie U. br. 204/2001 od 5. 11. 2001 godina, Sudot ne povel<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 30 od Zakonot za izmenuvawe<br />
i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />
("SV RM," br. 24/2000).<br />
Pravno mislewe<br />
Soglasno ~l. 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot<br />
sud, me|u drugoto, odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot<br />
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so<br />
Ustavot i so zakonite.<br />
Spored ~l. 15 st. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija, inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na<br />
ustavnosta na zakon, odnosno oddelni negovi odredbi, me|u drugoto sodr`i<br />
ozna~uvawe na zakonot, odnosno oddelni negovi odredbi {to se<br />
osporuvaat, kako i pri~ini za nivnoto osporuvawe.<br />
Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot, Sudot }e ja otfrli inicijativata<br />
ako postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />
Vo konkretniot slu~aj vo podnesenata inicijativa i dopolnuvaweto<br />
na inicijativata ne se ozna~uva deka sostaven del na osporenite<br />
odredbi se i izmenite i dopolnuvawata napraveni so Zakonot za izmenuvawe<br />
i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />
("SV RM," br. 50/2001) koj vlegol vo sila pred podnesuvaweto<br />
na inicijativata i posledno doneseniot Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za penziskoto i inavlidskoto osiguruvawe ("SV<br />
RM," br. 70/2006), koj vlegol vo sila po podnesuvaweto na inicijativata.<br />
Trgnuvaj}i od faktot {to odredbite {to se ozna~uvaat kako<br />
osporeni, od nivnoto prvo pojavuvawe vo pravniot poredok do denes,<br />
bile predmet na pove}e izmeni i dopolnuvawa {to ne se opfa}aat vo<br />
101
inicijativata i nejzinoto dopolnuvawe, smetavme deka e potrebno da ja<br />
utvrdime sodr`inata {to ja imaat vo vreme na nivnata ocena pred<br />
Sudot.<br />
Taka, ~l. 30 i 31 od Zakonot, kako izvorna sodr`ina za prv pat<br />
se pojavuvaat vo pravniot poredok vo 2000 godina so vleguvawe vo sila<br />
na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 24/2000).<br />
Vo niv bilo predvideno deka pravoto na starosna penzija osigurenicite<br />
mo`at da go ostvarat so najmalku ispolnet penziski sta` od<br />
35 godini (ma`), odnosno 30 godini (`ena), a za osigurenicite na koi<br />
sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe, pravoto go<br />
ostvaruvaat i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini<br />
(`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna do 1. 09. 2005<br />
godina. Spored Zakonot navedenite odredbi }e se primenuvaat od 1. 09.<br />
2000 godina.<br />
Vo 2001 godina, ~l. 30 od Zakonot pretrpel izmeni i dopolnuvawa<br />
so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe, ("SV RM," br. 50/2001). Spored ovaa izmena<br />
i dopolnuvawe osigurenicite mo`at da ostvarat starosna penzija so<br />
35, odnosno 30 godini penziski sta`, so dostignuvawe na odredena vozrast,<br />
kako i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini<br />
(`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta.<br />
Vo 2005 godina Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 101/2005), e napravena<br />
izmena na ~l. 30 od Zakonot (24/2000) na na~in {to osigurenicite<br />
mo`at da go ostvarat pravoto na penzija namesto so najmalku 35 godini<br />
ispolnet penziski sta` so 33 godini (ma`), odnosno namesto so 30 godini<br />
penziski sta` so 28 godini (`ena).<br />
Osporeniot ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 101/2005) vo su{tina<br />
ne e samostojna prvna sodr`ina i toj vo negovite izmeni i dopolnuvawa,<br />
vsu{nost, sekoga{ e povrzan so sodr`inata na ~l. 30 od Zakonot<br />
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ("SV RM," br. 24/2000).<br />
So ~l. 19 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 70/2006) se vr{i dopolnuvawe<br />
na osporeniot ~l. 1 so toa {to po zborot: "vozrasta" se dodavaat<br />
zborovite: "najdocna do 1 septemvri 2007 godina." Me|utoa, zborot vozrast<br />
ne e sodr`ina na ~l. 1 od Zakonot izmenuvawe na Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 101/2005) na koj se<br />
povikuva zakonodavecot, tuku vo su{tina e sodr`ina na ~l. 30 od slu-<br />
`benite glasila br. 24/2000 i 50/2001.<br />
Ottamu, sodr`inata na osporenite ~l. 30 i ~l. 1, edinstveno<br />
mo`e da se razleduva kako edna celina, koja glasi:<br />
102
"Osigurenicite koi na denot na po~etokot na primenata na ovoj<br />
zakon (na 1 septemvri 2000 godina) imale najmalku ispolnet penziski<br />
sta` od 33 godini (ma`), odnosno 28 godini (`ena), pravoto na starosna<br />
penzija mo`at da ostvarat i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`),<br />
odnosno 35 godini (`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna<br />
do 1 septemvri 2007 godina."<br />
Sporeduvaj}i ja sodr`inata na osporenite odredbi i nivnoto<br />
ozna~uvawe so brojot na slu`benite glasila vo podnesenata inicijativa<br />
i dopolnuvawe na inicijativata so aktuelnata sodr`ina i ozna~uvawe<br />
na osporenite odredbi, proizleguva deka vo navedenite podnesoci<br />
ne e sodr`ano pravilno sodr`insko i numeri~ko ozna~uvawe na<br />
osporenite odredbi. Na ovoj nedostatok im be{e uka`ano na podnositelite<br />
na inicijativata vo napravenite konsultativni razgovori, no<br />
istiot ne be{e odstranet.<br />
So ogled na faktot {to osporenite odredbi pred i po podnesuvaweto<br />
na inicijativata pretrpele izmeni i dopolnuvawa, koi ne se<br />
opfateni so inicijativata, kako okolnost {to e od su{tinsko zna~ewe<br />
za identifikacija na odredbite {to treba da bidat predmet na<br />
ocena pred Ustavniot sud, ocenuvame deka nema procesni pretpostavki<br />
za natamo{no postapuvawe po inicijativata i istata, soglasno ~l. 28<br />
al. 3 od Delovnikot na Sudot, treba da se otfli.<br />
Vrz osnova na iznesenata fakti~ka i pravna sostojba, proizleguva<br />
deka osporenite akti, onaka kako {to se ozna~eni ne se podobni<br />
za ustavnosudska ocena, od koi pri~ini se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />
i odlu~uvawe.<br />
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta na:<br />
a) ^len 30 i 31 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 24/<br />
2000), i<br />
b) ~len 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM." br. 101/2005).<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 28 alineja 3 i 71 od<br />
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 13<br />
dekemvri 2006 godina, donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na:<br />
103
a) ~lenot 30 i ~lenot 31 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben<br />
vesnik na Republika Makedonija" br. 24/2000), i<br />
b) ~lenot 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija" br. 101/2005)<br />
2. Slave Serafimovski, Blagoj Apostolov i Gligur Bliznakovski,<br />
site od Strumica na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu<br />
podnesoa inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na ~lenovite od Zakonot ozna~eni vo to~kata 1 a.) od ova re-<br />
{enie, kako i na ~lenot od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 b.) od ova re-<br />
{enie.<br />
Spored navodite od inicijativata, podnesena vo Sudot na 17 maj<br />
2006 godina podnositelite na inicijativata baraat Ustavniot sud, vrz<br />
osnova na ~len 8 stav 1 alineja 8, ~len 35 stav 1 i ~len 50 od Ustavot da<br />
gi za{titi nivnite prava i baraat "pravednost," bidej}i za razlika od<br />
site ostanati osigurenici, so osporenite odredbi tie bile staveni vo<br />
ponepovolna polo`ba.<br />
Ponatamu, sleduva pojasnuvawe deka podnositelite na inicijativata<br />
bile primeni vo redovite na Policijata na 23 juni 1976 godina,<br />
a penziski sta` so zgolemeno traewe im se smetal od 1 januari 1977<br />
godina i kako takov kontinuirano trael. Na 1 septemvri 2006 godina,<br />
navr{uvale 40 godini penziski sta` so zgolemeno traewe, koga i steknuvale<br />
pravo na starosna penzija.<br />
Me|utoa, poradi predvideniot uslov na 1 septemvri 2000 godina<br />
da imaat 33 godini peziski sta`, koga tie imale po 32 godini i 2 meseci<br />
penziski sta`, im bilo nagovesteno deka nema da mo`at da ostvarat<br />
pravo na starosna penzija na 1 septemvri 2006 godina, iako na ovoj<br />
datum bi imale penziski sta` od po 40 godini. Poradi toa, smetaat<br />
deka se vo ponepovolna polo`ba od drugite osigurenici.<br />
Vo dopolnuvaweto na inicijativata, podneseno vo Sudot na 12<br />
juni 2006 godina, povtorno se pojasnuva deka na 1 septemvri 2000 godina<br />
tie ne mo`ele da imaat 33 godini peziski sta`, me|utoa na 1 septemvri<br />
2007 godina, do koga va`ela primenata na osporeniot ~len 1 od Zakonot,<br />
tie bi imale po 40 godini penziski sta`, a sepak ne }e mo`at da go<br />
ostvarat pravoto na starosna penzija.<br />
Potoa vo dopolnenieto na inicijativata se bara Sudot da napravi<br />
izmena na osporenite odredbi, so predlog tie da glasat: "So navr{uvawe<br />
na 40 godini raboten sta` za ma`i i 35 godini raboten sta`<br />
za `eni do 1 septemvri 2007 godina da mo`e da se ostvari pravo na<br />
starosna penzija".<br />
3. Sudot na sednicata utvrdi deka, spored osporeniot ~len 30 od<br />
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe, ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />
br. 24/2000), osigurenicite koi na denot na po~etokot na prime-<br />
104
nata na ovoj zakon imale najmalku ispolnet penziski sta` od 35 godini<br />
(ma`) odnosno 30 godini (`ena), pravoto na starosna penzija go steknuvaat<br />
pod uslovite utvrdeni vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 80/1993,<br />
3/1994, 14/1995, 71/1996 i 32/1997).<br />
Spored osporeniot ~len 31 od istiot zakon, osigurenicite koi<br />
rabotat na rabotni mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so<br />
zgolemeno traewe, pravoto na starosna penzija mo`at da go ostvarat i<br />
so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini (`ena) penziski<br />
sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna do 1 septemvri 2005 godina.<br />
Spored ~len 35 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila osmiot<br />
den od objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"(objaven<br />
na 29 mart 2000 godina), no za ~lenovite 30 i 31 (me|u drugite)<br />
e opredeleno deka }e se primenuvaat odlo`eno, odnosno od 1<br />
septemvri 2000 godina.<br />
- Spored ~len 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />
Zakonot za penziskoto i invalidskoto isiguruvawe ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija" br. 50/2001), vo ~lenot 30 vo Zakonot za<br />
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 24/ 2000),<br />
po zborot: "penzija" zborovite: "go steknuvaat pod uslovite utvrdeni<br />
vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe („Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija" br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996 i 32/<br />
1997)" se menuvaat so zborovite: "mo`at da ostvarat i so ispolnuvawe<br />
na 40 godini (ma`) , odnosno 35 godini (`ena) penziski sta`, bez ogled<br />
na vozrasta".<br />
- Spored osporeniot ~len 1 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija" br. 101/2005), vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.<br />
80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 5/2001, 50/2001,<br />
85/2003, 50/2004 i 4/2005) vo ~lenot 30 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 24/2000) brojot „35" se<br />
zamenuva so brojot „33", a brojot „30"se zamenuva so brojot „28". Spored<br />
~len 2 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila so denot na objavuvaweto<br />
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" (24 noemvri 2005<br />
godina).<br />
- Spored ~len 19 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />
Zakonot za penziskoto i inavlidskoto osiguruvawe (Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija" br.70/2006), vo ~len 1 od Zakonot za izmenuvawe<br />
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben<br />
vesnik na Republika Makedonija" br.101/2005), po zborot: "vozrasta"<br />
to~kata se zamenuva so zapirka i se dodavaat zborovite: "najdocna do 1<br />
septemvri 2007 godina".<br />
105
4. Soglasno ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
Ustavniot sud, me|u drugoto, odlu~uva za soglasnosta na zakonite so<br />
Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori<br />
so Ustavot i so zakonite.<br />
Spored ~len 15 stav 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija, inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na zakon, odnosno oddelni negovi odredbi, me|u drugoto<br />
sodr`i ozna~uvawe na zakonot, odnosno oddelni negovi odredbi {to se<br />
osporuvaat, kako i pri~ini za nivnoto osporuvawe.<br />
Spored ~len 28 alineja 3 od Delovnikot, Sudot }e ja otfrli<br />
inicijativata ako postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />
Vo konkretniot slu~aj vo podnesenata inicijativa i dopolnuvaweto<br />
na inicijativata ne se ozna~uva deka sostaven del na osporenite<br />
odredbi se i izmenite i dopolnuvawata napraveni so Zakonot<br />
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 50/<br />
2001) koj vlegol vo sila pred podnesuvaweto na inicijativata i posledno<br />
doneseniot Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za<br />
penziskoto i inavlidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 70/2006), koj vlegol vo sila po podnesuvaweto na<br />
inicijativata.<br />
Trgnuvaj}i od faktot {to odredbite {to se ozna~uvaat kako<br />
osporeni, od nivnoto prvo pojavuvawe vo pravniot poredok do denes,<br />
bile predmet na pove}e izmeni i dopolnuvawa {to ne se opfa}aat vo<br />
inicijativata i nejzinoto dopolnuvawe, Sudot ja utvrdi sodr`inata<br />
{to ja imaat vo vreme na nivnata ocenka.<br />
Imeno, ~lenovite 30 i 31 od Zakonot, kako izvorna sodr`ina za<br />
prv pat se pojavuvaat vo pravniot poredok vo 2000 godina so vleguvawe<br />
vo sila na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija," br. 24/2000).<br />
Vo niv bilo predvideno deka pravoto na starosna penzija osigurenicite<br />
mo`at da go ostvarat so najmalku ispolnet penziski sta` od<br />
35 godini (ma`) odnosno 30 godini (`ena), a za osigurenicite na koi<br />
sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe, pravoto go<br />
ostvaruvaat i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini<br />
(`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna do 1 septemvri<br />
2005 godina. Spored Zakonot navedenite odredbi }e se primenuvaat od<br />
1 septemvri 2000 godina.<br />
Vo 2001 godina, ~lenot 30 od Zakonot pretrpel izmeni i dopolnuvawa<br />
so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe, ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 50/2001). Spored ovaa izmena i dopolnuvawe osigurenicite<br />
mo`at da ostvarat starosna penzija so 35 odnosno 30 godini<br />
106
penziski sta`, so dostignuvawe na odredena vozrast, kako i so ispolnuvawe<br />
na 40 godini (ma`), odnosno 35 godini (`ena) penziski sta`,<br />
bez ogled na vozrasta.<br />
Vo 2005 godina Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />
br. 101/2005), e napravena izmena na ~lenot 30 od Zakonot za<br />
izmaenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe, objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />
br. 24/2000, na na~in {to osigurenicite mo`at da go ostvarat pravoto<br />
na penzija namesto so najmalku 35 godini ispolnet penziski sta` so 33<br />
godini (ma`), odnosno namesto so 30 godini penziski sta` so 28 godini<br />
(`ena).<br />
Osporeniot ~len 1 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 101/2005) vo su{tina ne e samostojna prvna sodr`ina i<br />
toj vo negovite izmeni i dopolnuvawa vsu{nost sekoga{ e povrzan so<br />
sodr`inata na ~lenot 30 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija" br. 24/2000).<br />
So ~lenot 19 od Zakonot za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 70/2006) se vr{i dopolnuvawe na osporeniot ~len 1 so<br />
toa {to po zborot: "vozrasta" se dodavaat zborovite: „najdocna do 1<br />
septemvri 2007 godina." Me|utoa, zborot vozrast ne e sodr`ina na ~lenot<br />
1 od Zakonot izmenuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 101/2005)<br />
na koj se povikuva zakonodavecot, tuku spored svojata su{tina e sodr-<br />
`ina na ~lenot 30 od slu`benite glasila br. 24/2000 i 50/2001.<br />
Ottamu, sodr`inata na osporenite ~len 30 i ~len 1, edinstveno<br />
mo`e da se razleduva kako edna celina, koja glasi:<br />
"Osigurenicite koi na denot na po~etokot na primenata na ovoj<br />
zakon (na 1 septemvri 2000 godina) imale najmalku ispolnet penziski<br />
sta` od 33 godini (ma`) odnosno 28 godini (`ena), pravoto na starosna<br />
penzija mo`at da ostvarat i so ispolnuvawe na 40 godini (ma`), odnosno<br />
35 godini (`ena) penziski sta`, bez ogled na vozrasta, najdocna do<br />
1 septemvri 2007 godina."<br />
Sporeduvaj}i ja sodr`inata na osporenite odredbi i nivnoto<br />
ozna~uvawe so brojot na slu`benite glasila vo podnesenata inicijativa<br />
i dopolnuvawe na inicijativata so aktuelnata sodr`ina i ozna~uvawe<br />
na osporenite odredbi, proizleguva deka vo navedenite podnesoci<br />
ne e sodr`ano pravilno sodr`insko i numeri~ko ozna~uvawe na<br />
osporenite odredbi. Na ovoj nedostatok im be{e uka`ano na podnositelite<br />
na inicijativata vo napravenite konsultativni razgovori, no<br />
istiot ne be{e odstranet.<br />
107
Ottamu, faktot {to osporenite odredbi pred i po podnesuvaweto<br />
na inicijativata pretrpele izmeni i dopolnuvawa, koi ne se<br />
opfateni so inicijativata, pretstavuva okolnost {to e od su{tinsko<br />
zna~ewe za identifikacija na odredbite {to treba da bidat predmet<br />
na ocena pred Ustavniot sud, koja spored Sudot e nedostatok na procesna<br />
pretpostavka za natamo{no postapuvawe po inicijativata, soglasno<br />
~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Sudot.<br />
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />
ova re{enie.<br />
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od sudijata d-r Trendafil<br />
Ivanovski, koj go zamenuva pretsedatelot na Sudot, i sudiite:<br />
Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r<br />
Bajram Polo`ani i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />
108
9. U. br. 208/2006 (27. 12. 2006)<br />
Osporen akt<br />
Odluka za donesuvawe Detalen urbanisti~ki plan za "Vlae 1<br />
UM 5.2." br. 07-5042/2 od 16. 10. 2006 godina, donesena od Sovetot na<br />
op{tina Karpo{, "Slu`ben glasnik na op{tina Karpo{," br. 12 od 18.<br />
10. 2006 godina.<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
Spored navodite vo inicijativata osporenata odluka ne bila vo<br />
soglasnost so ~l. 17 st. 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe<br />
("SV RM," br. 51/2005), od pri~ina {to Sovetot na op{tina<br />
Karpo{, i pokraj toa {to i vo Statutot na op{tinata bilo predvideno<br />
formirawe na particitativno telo, kako {to bara Zakonot vo<br />
navedeniot ~len, Sovetot na op{tina Karpo{ sî u{te ne formiral<br />
takvo telo, so {to na gra|anite im bilo onevozmo`eno da gi prensuvaat<br />
svoite stavovi, predlozi i mislewa pred ~lenovite na Sovetot na<br />
op{tinata, koi donesuvale odluka za usvojuvawe na detaln urbanisti~ki<br />
plan.<br />
Pri donesuvawe na osporenata odluka, spored podnositelot na<br />
inicijativata, ne bil po~ituvan nitu ~l. 24 st. 8 od Zakonot za prostorno<br />
i urbanisti~ko planirawe, bidej}i stru~nata komisija nitu<br />
edno lice koe podnelo anketen list pismeno ne go izvestila za prifa-<br />
}awe, odnosno neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.<br />
Pri donesuvawe na osporenata odluka ne bil po~ituvan nitu ~l.<br />
24 st. 9 od Zakonot, od pri~ina {to i pokraj toa {to nacrtot na planot<br />
so prifatenite zabele{ki od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni,<br />
gradona~alnikot na op{tinata ne sprovel povtorno javna prezentacija<br />
i javna anketa, so {to na gra|anite im bila skratena mo`nosta<br />
i pravoto da gi dadat svoite zbele{ki i predlozi na zna~ajno, spored<br />
podnositelot na inicijativata, izmenet predlog na Detalniot urbanisti~ki<br />
plan.<br />
Podnositelot na inicijativata, isto taka, naveduva deka osporenata<br />
odluka ne bila vo soglasnost so ~l. 44 st. 5 od Pravilnikot za<br />
standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe.<br />
Poradi navedenite pri~ini se predlaga Sudot da povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka i<br />
109
istovremeno da donese re{enie za izrekuvawe na vremena merka so koi<br />
}e se zabrani primenata na Odlukata.<br />
Fakti~ka sostojba<br />
Postapkata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za lokalitetot<br />
Vlae 1-UM 5.2 (severen del sprema bul. Ilindenska) e<br />
povedena vo 2002 godina. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ -<br />
Skopje podnel barawe do glavniot arhitekt na grad Skopje pod broj 08-<br />
1716/1 od 9. 12. 2002 godina za poveduvawe inicijativa za donesuvawe na<br />
Detalen urbanisti~ki plan za lokalitetot Vlae 1 (severen del kon<br />
bul. Ilindenska) kade soglasno Generalniot plan na grad Skopje se<br />
predviduva domuvawe.<br />
Glavniot ahitekt na grad Skopje so Izvestie broj 18-A-3306/1<br />
od 17. 01. 2003 godina go izvestil sovetnikot za urbanizam na gradona-<br />
~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje, deka baraweto za poveduvawe<br />
postapkata za izmenuvawe i dopolnuvawe na Detalniot urbanisti~ki<br />
plan za n. Vlae 1 UM 5.2 (severen del sprema bul. Ilindenska) e potrebno<br />
istoto da se dopolni so granica na urbaniot opfat po katastarski<br />
parceli ili soobra}ajnici.<br />
Institutot za urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA<br />
izgotvil Nacrt-plan za detalen urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2<br />
(severen del kon Bul. Ilindenska), od mesec noemvri 2004 godina.<br />
Glavniot arhitekt na grad Skopje dal stru~no mislewe na<br />
Nacrt - planot za detalen urbanisti~ki plan pod broj 18-A-139/1 od 17.<br />
02. 2005 godina.<br />
Ministerstvoto za transport i vrski dadlo stru~no mislewe na<br />
Nacrt - planot pod br. 13-3294 od 14. 04. 2005 godina.<br />
Sovetot na op{tinata Karpo{ - Skopje vo mesec septemvri<br />
2005 godina donel Nacrt - odluka za donesuvawe na detalen urbanisti~ki<br />
plan.<br />
Sovetot na op{tinata Karpo{ - Skopje donel Zaklu~ok pod br.<br />
08-1880/3 od 5. 09. 2005 godina so koj e utvrden tekstot na Nacrt - odlukata<br />
za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan.<br />
Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje donel Odluka<br />
br. 08-4094/1 od 21. 11. 2005 godina za organizirawe Javna prezentacija<br />
i Javna anketa po Nacrtot na odlukata za donesuvawe na detalen urbanisti~ki<br />
plan. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje so pismo<br />
br. 08-4094/2 od 22. 11. 2005 godina dostavil barawe do redakcijata<br />
na vesnikot "Dnevnik" za objavuvawe tekst na soop{tenie za organizirawe<br />
javna prezentacija i javna anketa po Nacrt - odlukata za donesuvawe<br />
na detalen urbanisti~ki plan.<br />
Soop{tenieto za organiziraweto na javnata prezentacija i javnata<br />
anketa e objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na 24. 11. 2005 godina.<br />
110
Celokupniot materijal za sproveduvawe na javnata anketa (tekstualen<br />
del na Odlukata, grafi~ki prilog, anketni listovi i soop-<br />
{tenija za organizirawe na javnata anketa), e dostaven od gradona-<br />
~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje do mesnata zaednica Vlae-1 so<br />
pismo br. 08-4094/3 od 24. 11. 2005 godina. Javnata anketa traewe od 24.<br />
11. 2005 godina do 10. 12. 2005 godina.<br />
So pismo na gradona~alnikot pod br. 08-3905/4, 08-4093/4 i 4094/<br />
4 od 24. 11. 2005 godina izvesteni se komunalnite i javnite pretprijatija<br />
JP Vodovod i kanalizacija, AD Elektrostopanstvo na Makedonija,<br />
AD Telekomunikacii i AD Toplifikacija za denot na odr`uvaweto<br />
na stru~nata konsultacija po Nacrt - odlukata za donesuvawe na detalen<br />
urbanisti~ki plan. Organizirana e stru~na konsultacija po Nacrt<br />
- odlukata za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan vo op{tinata<br />
Karpo{ - Skopje na 30. 11. 2005 godina i e sostaven Zapisnik pod broj<br />
08 -1880/4 od 1. 12. 2005 godina.<br />
Za vreme na javnata prezentacija i javnata anketa po Nacrt -<br />
odlukata dostaveni se 53 pismeni zabele{ki na anketni listovi, za<br />
{to od mesnata zaednica Vlae-1 e sostaven i Zapisnik od 10. 12. 2005<br />
godina.<br />
Mesnata zaednica Vlae-1 celokupniot materija od javnata prezentacija<br />
i javnata nketa go dostavil do gradona~alnikot na op{tinata<br />
Karpo{ - Skopje so pismo br. 03-31 od 11. 12. 2005 godina.<br />
Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje so Odluka broj<br />
08-1091/1 od 27. 02. 2006 godina povtorn organizira javna prezentacija i<br />
javna anketa po Nacrt - odlukata za donesuvawe na detalen urbanisti-<br />
~ki plan, bidej}i se prifateni pove}e od zabele{kite na anketnite<br />
listovi, so {to Nacrt - planot pretrpe zna~ajni promeni.<br />
Vrz osnova na Odlukata za povtorno organizirawe na javna prezentacija<br />
i javna anketa, izgotveno e Soop{tenie za povtorno organizirawe<br />
na javna prezentacija i javna anketa. Soop{tenieto e dostaveno<br />
na objavuvawe do redakcijata na vesnikot "Dnevnik" so pismo br. 08-<br />
1091/2 od 27. 02. 2006 godina, koe e objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na<br />
28. 02. 2006 godina. Vrz osnova na ovaa odluka e izgotven Nacrt - plan<br />
vo mesec fevruari 2006 godina od Institutot za urbanizam, soobra}aj<br />
i ekologija IN-PUMA.<br />
So pismo na gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ - Skopje<br />
br. 08-1091/3 od 28. 02. 2006 godina celokupniiot materijal za povtornata<br />
javna prezentacija i javna anketa (tekstualen del na Odlukata,<br />
grafi~ki prilog, anketni listovi i soop{tenija), go dostavi do mesnata<br />
zaednica Vlae-1. Rokot za davawe na zabele{ki po Odlukata za<br />
povtorno organizirawe na javna prezentacija i javna anketa, trae{e od<br />
28. 02. 2006 godina do 20. 03. 2006 godina. Za vreme na traeweto na javnata<br />
prezentacija i javnata anketa dostaveni se 7 pismeni zabele{ki,<br />
koi se konstatirani na zapisnik od mesnata zaednica Vlae-1 od 20. 03.<br />
2006 godina.<br />
111
Po zavr{uvaweto na povtornata javna prezentacija i javna<br />
anketa, mesnata zaednica Vlae-1 so pismo br. 03-21 od 21. 03. 2006 godina<br />
celokupniot materijal go dostavi do gradona~alnikot na op{tinata<br />
Karpo{ - Skopje.<br />
Nacrt detalniot urbanisti~ki plan e razgledan od Komisijata<br />
za urbanisti~ko planirawe na Sovetot na op{tinata Karpo{ - Skopje<br />
na sednica odr`ana na 26. 04. 2006 godina i e sostaven Zapisnik broj<br />
13-2224/1 od 26. 04. 2006 godina.<br />
Po sprovedenata javna prezentacija i javna anketa izgotven e<br />
Izve{taj od Komisija potpi{an i od gradona~alnikot na op{tinata<br />
Karpo{ - Skopje pod broj 08-1091/4 od 28. 04. 2006 godina. Gradona~alnikot<br />
na op{tinata Karpo{ dal Izvestuvawe po izve{tajot za sprovedenata<br />
javna prezentacija i javna anketa pod broj 08-1091/5 od 28. 07.<br />
2006 godina. Sovetot na op{tinata Karpo{ - Skopje vo mesec juli 2006<br />
godina donel Odluka za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za<br />
Vlae-1 UM 5.2.<br />
Ministerstvoto za transport i vrski dalo Soglasnost na Predlgot<br />
na detalniot urbanisti~ki plan pod broj 18-14415 od 18. 08. 2006<br />
godina. Sektorot za planirawe i ureduvawe na prostorot na grad Skopje<br />
dal Mislewe po predlog detalniot urbanisti~ki plan pod broj 13-<br />
2041/1 od 4. 09. 2006 godina.<br />
Komisijata za urbanisti~ko planirawe na Sovetot na op{tinata<br />
Karpo{ - Skopje dal Mislewe po predlog odlukata za detalniot<br />
urbanisti~ki plan, za {to e sostaven i Zapisnik br. 13-4531/3 od 25. 09.<br />
2006 godina.<br />
112<br />
Pravno mislewe<br />
Spored ~l. 8 st. 1 al. 10 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto<br />
na `ivotnata sredina i na prirodata se utvrdeni kako edni<br />
od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />
Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto<br />
planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto<br />
i postapkata za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite<br />
i sledeweto na realizacijata na planovite, nadzorot i drugi pra{awa<br />
od oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe se uredeni so<br />
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("SV RM" br. 51/<br />
2005). Vo Glava VI "Preodni i zavr{ni odredbi" na ovoj zakon, vo ~l.<br />
80 e utvrdeno deka postapkata za donesuvawe na urbanisti~kite planovi<br />
zapo~nata pred denot na primenata na ovoj zakon (1. 07. 2005 godina)<br />
}e prodol`i spored odredbata na zakonot koj bil vo sila na denot na<br />
negovoto otpo~nuvawe, dokolku urbanisti~kiot plan ja pominal fazata<br />
na stru~na rasprava ili fazata na javna anketa i javna prezentacija.
So ogled na toa {to vo prethodna postapka utvrdivme deka<br />
urbanisti~kiot plan sî u{te ne ja pominal fazata na javna anketa i<br />
javna prezentacija, soglasno ~l. 8 od Zakonot, analizata na pravnata i<br />
fakti~kata sostojba vo vrska so postapkata za donesuvawe na osporenata<br />
odluka se vr{i vo odnos na noviot Zakon koj e vo primena od 1. 07.<br />
2005 godina.<br />
So ~l. 7 od ovoj Zakon se utvrdeni vidovite planovi koi se donesuvaat<br />
vo zavisnost od prostorot koj e predmet na planirawe, i toa:<br />
prostorni planovi vo koi spa|a prostoren plan na Republika Makedonija<br />
i urbanisti~ki planovi vo koi spa|aat generalen urbanisti~ki<br />
plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki<br />
plan nadvor od naseleno mesto.<br />
So ~l. 17 st. 5 od Zakonot se utvrduva deka za obezbeduvawe na<br />
stru~nost i javnot vo procesot na prostornoto i urbanisti~ko planirawe<br />
sovetot na op{tinata i Sovetot na gradot Skopje formira participativno<br />
telo koe gi prenesuva stavovite, mislewata i potrebite<br />
na gra|anite i pravnite lica, gi sledi sostojbite vo planiraweto preku<br />
davawe inicijativi, nasoki i sugestii za izgotvuvawe na planski<br />
re{enija za soodvetnata op{tina i gradot Skopje. Particitativnoto<br />
telo se sostoi od pretstavnici od sovetot, stru~no lice od op{tinskata<br />
administracija, istaknati stru~ni lica od oblasta na urbanisti~koto<br />
planirawe, pretstavnici od zdru`enija na gra|ani i gra|ani<br />
od podra~jeto na op{tinata. Brojot na pretstavnicite se utvrduva so<br />
statutot na op{tinata i Statutot na gradot Skopje i ne mo`e da bide<br />
pogolem od deset ~lena.<br />
Vo ~l. 22 st. 1 na ovoj zakon se utvrduva deka planovite od ~l. 7<br />
na ovoj zakon se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na plan<br />
i predlog na plan.<br />
Spored ~l. 24 st. 1 na ovoj zakon, po nacrtot na detalniot urbanisti~ki<br />
plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan nadvor<br />
od naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija i javna<br />
anketa. Spored st. 2 na istiot ~len, organiziraweto na javnata prezentacija<br />
i javnata anketa po planovite od st. 1 na ovoj ~len, go vr{i gradona~alnikot<br />
na op{tinata po utvrduvawe na nacrtot na planot od<br />
strana na sovetot. Za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa se<br />
izrabotuva izve{taj (st. 3). Spored st. 4 na ovoj ~len od Zakonot, javnata<br />
prezentacija i javnata anketa od st. 1 na ovoj ~len se sproveduva so<br />
izlagawe na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot na mesnata samouprava.<br />
Javnata anketa trae najmalku 15 rabotni dena, vo koj rok<br />
zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra~je<br />
opfateno so planot mo`at da dostavat zabele{ki, predlozi i mislewa<br />
na anketni listovi. Vo st. 5 na ovoj ~len, se predviduva deka javnata<br />
prezentacija e stru~no prezentirawe na planot i se organizira vo prostorii<br />
i vreme {to }e go opredeli gradona~alnikot na op{tinata.<br />
113
Soglasno ~l. 24 st. 6, pak, od ovoj Zakon, izve{taj od javnata<br />
anketa so obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite zabele{ki<br />
za planovite od st. 1 na ovoj ~len izrabotuva stru~na komisija formirana<br />
od gradona~alnikot na op{tinata koja e sostavena od tri ~lena i<br />
toa: nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice od op{tinskata<br />
administracija nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat nau-<br />
~en i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe.<br />
Spored ~l. 24 st. 7 od Zakonot, izve{tajot od st. 6 na ovoj ~len e<br />
sostaven del na odlukata za donesuvawe na predlogot na planot.<br />
Soglasno ~l. 24 st. 8 od istiot Zakon, vrz osnova na izve{tajot,<br />
komisijata od st. 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go izvesti sekoe<br />
lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe ili neprifa}awe<br />
na negovite zbele{ki ili predlozi.<br />
Spored st. 9 na ~l. 24 od Zakonot, dokolku komisijata od stavot<br />
6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot so prifatenite zabele{ki<br />
od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni (promena na granicata na<br />
urbanisti~kiot opfat, promeni na regulacionite linii, promeni na<br />
namenata na zemji{teto i promena vo pogolem obem na drugi parametri<br />
utvrdeni vo planot), gradona~alnikot na op{tinata za nacrt na<br />
planot so vgradeni zabele{ki vo planot povtorno sproveduva javna<br />
prezentacija i javna anketa.<br />
Spored st. 10 na ~l. 24 od Zakonot, vremeto i mestoto kade {to<br />
}e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija i javnata<br />
anketa, zadol`itelno se objavuva so soop{tenie vo javnite glasila.<br />
Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite, mestopolo`bata<br />
i povr{inata na opfatot na planot, kako i obrazlo`enija na planskite<br />
re{enija.<br />
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot<br />
vo funkcija na obezbeduvawe na ureduvaweto i humanizacijata na<br />
prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na<br />
prirodata kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika<br />
Makedonija, utvrdil precizna regulativa vo vrska so planiraweto na<br />
prostorot, to~no opredeluvaj}i gi planovite za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe, nivnata sodr`ina i postapkata za nivno donesuvawe.<br />
Imaj}i ja predvid navedenata zakonska regulativa, kako i uvidot<br />
i analizata na dostavenata dokumentacija za donesuvawe na Odlukata<br />
za donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2 -<br />
op{tina Karpo{, smetame deka op{tinata Karpo{ kako nadle`en<br />
organ za donesuvawe na navedenata odluka, vo eden del gi sprovela zakonski<br />
opredelenite dejstvija vo postapkata za donesuvawe na istata, i<br />
toa:<br />
Nacrt - detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 - UM 5.2. e izraboten<br />
od Instituot za urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA so<br />
teh. br. 239/2003 od mesec noemvri 2004 godina.<br />
114
Soglasno ~l. 21 st. 2 od Zakonot, stru~no mislewe na Nacrt -<br />
planot ima dadeno Ministerstvoto za transport i vrski.<br />
Sovetot na op{tina Karpo{ donel Zaklu~ok br. 08-1880/3 od 5.<br />
09. 2005 godina so koj e utvrden tekstot na Nacrt - odlukata za donesuvawe<br />
na Detalniot urbanisti~ki plan.<br />
Na 21. 11. 2005 godina gradona~alnikot na op{tina Karpo{ donel<br />
Odluka za organizirawe na javna prezentacija i javna anketa po nacrt<br />
planot koja bila javno objavena vo vesnikot "Dnevnik" na 24. 11.<br />
2005 godina.<br />
Javnata anketa i javnata prezentacija traele od 24. 11. 2005 do<br />
10. 12. 2005 godina i vo toj period bile dostaveni 53 pismeni zabele-<br />
{ki od anketni listovi, po koi zbele{ki bile napraveni zna~ajni<br />
promeni vo Nacrt - planot, poradi {to gradona~alnikot na op{tina<br />
Karpo{ so Odluka br. 08-1091/1 od 27. 02. 2006 godina povtorno organizira<br />
javna anketa i javna prezentacija po izmenetiot Nacrt - plan<br />
izraboten od IN-PUMA vo mesec fevruari 2006 godina. Soop{tenieto<br />
za povtorno organizirawe na javna prezentacija i javna anketa<br />
bilo objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na 28. 02. 2006 godina. Javnata<br />
prezentacija i javnata anketa bile odr`ani vo periodot od 28. 02. do<br />
20. 03. 2006 godina i koga bile dostaveni 7 pismeni zabele{ki.<br />
Soglasno ~l. 24 st. 6 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe, stru~na komisija gi razgledala anketnite listovi i daden<br />
e izve{taj vo koj oddelno se ima proizneseno po odnos na podnesenite 7<br />
anketni listovi, odnosno decidno e navedeno vo koj del od istite se<br />
prifa}aat odredeni zabele{ki, a vo koj ne. Me|u niv, toj reden broj 3 e<br />
anketniot list na podnositelot na inicijativata \or|i Mitevski koj<br />
delumno e prifaten.<br />
Po zavr{uvaweto na povtornata javna prezentacija i javna<br />
anketa, Mesnata zaednica Vlae 1, celokupniot materijal go dostavila<br />
do Gradona~alnikot na op{tina Karpo{, i po koe e izgotven izve{taj<br />
od Komisijata. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ dal izvestuvawe<br />
po Izve{tajot za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa.<br />
Sovetot na op{tina Karpo{ vo mesec juli 2006 godina donel Odluka<br />
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan Vlae 1 UM 5.2.<br />
Soglasno ~l. 25 st. 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe Ministerstvoto za transport i vrski dalo Soglasnost na<br />
Predlogot na Detalniot urbanisti~ki plan pod br. 18-14415 od 18. 08.<br />
2006 godina, a Sektorot za planirawe i ureduvawe na prostorot na<br />
grad Skopje dal Mislewe po Predlog detalniot urbanisti~ki plan pod<br />
br. 13-2041/1 od 4. 09. 2006 godina.<br />
Me|utoa, od celokupnata dokumentacija {to vo tekot na prethodnata<br />
postapka be{e pribavena od strana na Sudot, se konstatira<br />
deka pri donesuvawe na sega osporenata odluka, odnosno vo postapkata<br />
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za "Vlae 1 - urban modul<br />
5.2" - op{tina Karpo{ - Skopje, ne e dokraj ispo~ituvana zakons-<br />
115
kata regulativa. Imeno, vo konkretniov slu~aj vidno od prilo`enite<br />
dokazi ne prozileguva deka e postapeno vo smisla na ~l. 24 st. 8 od Zakonot<br />
za prostorno i urbanisti~ko planirawe, od pri~ina {to stru-<br />
~nata komisija ne ja ispolnila zakonskata obvrska pismeno da go izvesti<br />
sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa-<br />
}awe odnosno neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.<br />
Ottuka, spored na{e mislewe, osnovano mo`e da se dovede pod<br />
somnenie soglasnosta na osporenata odluka so ~l. 24 st. 8 od Zakonot,<br />
na {to osnovano se uka`uva vo podnesenata inicijativa.<br />
2. [to se odnesuva do navodite vo inicijativata deka Sovetot<br />
na op{tina Karpo{ ne go formiral paricipativnoto telo kako {to<br />
predviduva ~l. 17 st. 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />
kako i toa deka osporenata odluka ne bila soglasna so Pravilnikot<br />
za standardi i nomrativi za ureduvawe na prostorot, smetame deka<br />
Sudot ne e nadle`en za primenata na zakonite i za ocenuvawe na soglasnosta<br />
na osporenata odluka so navedeniot pravilnik, poradi slednoto:<br />
Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za<br />
soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot<br />
i zakonite.<br />
Imaj}i ja predvid ovaa odredba od Ustavot, smetame deka Ustavniot<br />
sud ne e nadle`en za primenata na zakonite, nitu pak da odlu-<br />
~uva za me|usebnata soglasnost na propisite od ist praven rang.<br />
Soglasno ~l. 28 al. 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en<br />
da odlu~uva po baraweto.<br />
Imaj}i go vo vid faktot deka so inicijativata podnositelot na<br />
inicijativata naveduva deka Sovetot na op{tina Karpo{ ne postapuval<br />
po ~l. 17 st. 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />
ne formiral participativno telo, kako {to predviduva ovoj<br />
~len od Zakonot, kako i toa deka osporenata odluka e od ist praven<br />
rang so navedeniot pravilnik i imaat karakter na propisi i podzakonski<br />
akti so ista pravna sila, smetame deka se ispolneti uslovite inicijativata<br />
vo ovoj del da se otfrli.<br />
3. Smetame za potrebno da uka`eme deka navodot istaknat vo<br />
inicijativata deka osporenata odluka ne bila vo soglasnost so ~l. 24<br />
st. 9 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, ne e osnovan.<br />
Ova od pri~ina {to od prilo`enata pismena dokumentacija nesporno<br />
proizleguva deka sproveduvaweto na povtorna javna anketa i javna prezentacija<br />
e ostavena na procenka na stru~nata komisija, a dotolku pove}e<br />
{to i po istata ocenile deka edna{ izlo`eniot nacrt - plan pretrpel<br />
zna~ajni promeni i poradi {to gradona~alnikot na op{tinata<br />
za nacrtot na planot se vgradeni zabele{ki vi planot povtorno spro-<br />
116
vel javna prezentacija i javna anketa, po koja vsu{nost e donesena i<br />
sega osporenata odluka.<br />
Vrz osnova na iznesenoto p r e d l a g a m e:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />
i odlu~uvawe,<br />
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za<br />
"Vlae 1 urban modul 5.2" br. 07-5042/2 od 16. 10. 2006 godina, donesena<br />
od Sovetot na op{tina Karpo{, objavena vo "Slu`ben glasnik na op{-<br />
tina Karpo{," br. br. 12 od 18. 10. 2006 godina.<br />
3. Sudot da ja otfrli inicijativata vo delot za poveduvawe<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata<br />
odluka po odnos na ~l. 17 st. 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe i za soglasnosta na osporenata odluka so Pravilnikot za<br />
standardi i normativi za planirawe na prostorot ("SV RM," br. 2/2002<br />
i 50/2003).<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 27 i 71 od Delovnikot<br />
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 27 dekemvri<br />
2006 godina, donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za<br />
"Vlae 1 urban modul 5.2" br. 07-5042/2 od 16 oktomvri 2006 godina, donesena<br />
od Sovetot na op{tina Karpo{, objavena vo "Slu`ben glasnik<br />
na op{tina Karpo{," br. 12 od 18 oktomvri 2006 godina.<br />
2. SE OTFRLA inicijativata vo delot za poveduvawe postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka po<br />
odnos na ~len 17 stav 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe<br />
i za soglasnosta na osporenata odluka so Pravilnikot za standardi<br />
i normativi za planirawe na prostorot ("Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija," br. 2/2002 i 50/2003).<br />
3. SE ZAPIRA izvr{uvaweto na poedine~nite akti i dejstvija<br />
prezemeni vrz osnova na odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ova re-<br />
{enie.<br />
4. \or|i Mitevski od Skopje na Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />
mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta i zakonitosta na odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ova<br />
re{enie.<br />
Spored navodite vo inicijativata osporenata odluka ne bila vo<br />
soglasnost so ~len 17 stav 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
117
planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 51/2005),<br />
od pri~ina {to i pokraj toa {to i vo Statutot na op{tinata bilo predvideno<br />
formirawe na particitativno telo, kako {to bara Zakonot<br />
vo navedeniot ~len, Sovetot na op{tina Karpo{ sé u{te ne go formiral<br />
toa telo, so {to na gra|anite im bilo onevozmo`eno da gi<br />
prensuvaat svoite stavovi, predlozi i mislewa pred ~lenovite na<br />
Sovetot na op{tinata, koi donesuvale odluka za usvojuvawe na detalen<br />
urbanisti~ki plan.<br />
Spored podnositelot na inicijativata pri donesuvawe na osporenata<br />
odluka ne bil po~ituvan nitu ~lenot 24 stav 8 od Zakonot za<br />
prostorno i urbanisti~ko planirawe, bidej}i stru~nata komisija nitu<br />
edno lice koe podnelo anketen list pismeno ne go izvestila za prifa-<br />
}awe, odnosno neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.<br />
Pri donesuvawe na osporenata odluka ne bil po~ituvan nitu<br />
~lenot 24 stav 9 od Zakonot, od pri~ina {to spored inicijativata i<br />
pokraj toa {to nacrtot na planot so prifatenite zabele{ki od javnata<br />
anketa pretrpel zna~ajni promeni, gradona~alnikot na op{tinata<br />
ne sprovel povtorno javna prezentacija i javna anketa, so {to na<br />
gra|anite im bila skratena mo`nosta i pravoto da gi dadat svoite zbele{ki<br />
i predlozi, spored podnositelot na inicijativata, na zna~ajno<br />
izmenet predlog na detalniot urbanisti~ki plan.<br />
Podnositelot na inicijativata, isto taka, naveduva deka osporenata<br />
odluka ne bila vo soglasnost so ~len 44 stav 5 od Pravilnikot<br />
za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe.<br />
Poradi navedenite pri~ini se predlaga Sudot da povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka<br />
i istovremeno da donese re{enie za izrekuvawe na vremena merka so<br />
koi }e se zabrani primenata na Odlukata.<br />
5. Sudot na sednicata utvrdi deka Odlukata za donesuvawe na<br />
Detalen urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2. Op{tina Karpo{-Skopje<br />
br. 07-5042/2 od 16 oktomvri 2006 godina, donesena od Sovetot na op{-<br />
tina Karpo{ sodr`i 9 (devet) ~lena. Spored ~len 1 od odlukata so<br />
ovaa odluka se donesuva Detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2<br />
Op{tina Karpo{ - Skopje.<br />
Detalniot urbanisti~ki plan e izraboten spored odredbite za<br />
sproveduvawe na Generalniot urbanisti~ki plan na grad Skopje, Zakonot<br />
za prostorno i urbanisti~ko planirawe, barawata vo Programata<br />
za sodr`inata na planot, Pravilnikot za standardi i normativi<br />
za ureduvawe na prostorot i Pravilnikot za pobliska sodr`ina i<br />
na~inot na grafi~ka obrabotka na planovite i za na~inot i postapkata<br />
za donesuvawe na urbanisti~ki planovi.<br />
Spored ~len 2 od ovaa odluka prostorot za koj se donesuva Detalniot<br />
urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2 op{tina Karpo{ - Skopje,<br />
e so povr{ina na urbaniot opfat od P = 2,15 ha.<br />
Ovoj lokalitet e definiran so slednite granici:<br />
118
- na Jug - granicata odi po osovinata na ul. "Franc Pre{ern" i<br />
po ju`nite ivici na KP 74,25 i 74,29.<br />
- na Istok - granicata odi po kejot na rekata Vardar.<br />
- na Sever - granicata odi po osovinata na predvideniot Bul.<br />
"Ilinden" i<br />
- na Zapad - granicata odi po osovinata na ul. "Proleterska."<br />
Vo ~len 3 se predviduva donesuvaweto na Detalniot urbanisti~ki<br />
plan za lokalitet Vlae 1 UM 5.2 op{tina Karpo{ - Skopje, e<br />
izgotven vo dve fazi:<br />
- dokumentaciona osnova za urban opfat od 2,15 ha, i<br />
- planiran razvoj za urban opfat od 2,15 ha.<br />
Podra~jeto na opfatot pretstavuva eden urban modul i vo istiot<br />
se definirani 27 urbanisti~ki parceli.<br />
Vo ramkite na ovoj lokalitet predvideni se nameni, soglasno so<br />
namenite na Generalniot urbanisti~ki plan na grad Skopje od 2002<br />
godina.<br />
Vo ramkite na planot se predvideni slednite nameni:<br />
SK - semejni ku}i - domuvawe<br />
ZZ - za{titno zelenilo<br />
Maksimalnata visina na objektite (visina do goren venec) se<br />
opredeluva od nivoto na trotoar, odnosno soobra}ajnicata ili pristapna<br />
pateka i istata iznesuva N mah. 8,80 m. a na ve}e izgradenite postojni<br />
semejni ku}i se zadr`uva N mah 10.20 m.<br />
So Planot se odredeni:<br />
- oblik i golemina na grade`na parcela (m 2 );<br />
- regulaciona linija;<br />
- grade`na linija koja go definira prostorot vo koj mo`e da se<br />
gradi;<br />
- maksimalna povr{ina za gradba vo koja mo`e da se razvie<br />
osnovata na objektot (m 2 );<br />
- procent na izgradenost (%);<br />
- maksimalna razviena povr{ina na objekt (m 2 );<br />
- koeficient na iskoristenost (K);<br />
-namena na objektot;<br />
- maksimalna visina na objektot (do zavr{niot venec) od nivo<br />
na trotoar, soobra}ajnica ili pristapna pateka;<br />
- parkirawe-gara`irawe na vozilata vo ramkite na parcelite.<br />
Spored ~len 4 od odlukata Detalniot urbanisti~ki plan sodr`i:<br />
planiran razvoj so grafi~ki del, a spored ~len 5 od ovaa odluka<br />
sostaven del na ovaa odluka se i tekstualniot del, grafi~kiot prikaz<br />
na planskite re{enija i bilansnite pokazateli za planskiot opfat.<br />
Vo ~len 6 se predvideni Detalniot urbanisti~ki plan se zaveruva<br />
so pe~at na Sovetot na op{tinata Karpo{ i potpis na pretsedatelot<br />
na Sovetot na op{tinata.<br />
119
Spored ~len 7 od Odlukata Sovetot na op{tinata, vo rok od 30<br />
dena od zavr{uvaweto na celosnata zakonska postpaka za donesuvawe<br />
na Detalniot urbanisti~ki plan, }e obezbedi kompletna dokumentacija<br />
za realizacija na Planot.<br />
Spored ~len 8 od Odlukata Detalniot urbanisti~ki plan so<br />
site negovi delovi se ~uva vo Sektorot za urbanizam - Oddelenie za<br />
prostorno i urbanisti~ko planirawe na op{tinata.<br />
Spored ~len 9 ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot<br />
na objavuvaweto vo „Slu`ben glasnik na op{tina Karpo{“.<br />
6. Vo tekot na prethodnata postapka, Sudot utvrdi deka Postapkata<br />
za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za lokalitetot<br />
Vlae 1 - UM 5.2 (severen del sprema bul. Ilindenska) e pokrenata vo<br />
2002 godina. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{-Skopje podnel barawe<br />
do glavniot arhitekt na grad Skopje pod broj 08-1716/1 od 9 dekemvri<br />
2002 godina za podnesuvawe inicijativa za donesuvawe na Detalen<br />
urbanisti~ki plan za lokalitetot Vlae 1 (severen del sprema bul.<br />
Ilindenska) kade soglasno Generalniot plan na grad Skopje se predviduva<br />
domuvawe.<br />
Glavniot ahitekt na grad Skopje so Izvestie broj 18-A-3306/1<br />
od 17 januari 2003 godina go izvestil Sovetnikot za urbanizam na gradona~alnikot<br />
na op{tinata Karpo{-Skopje, deka baraweto za poveduvawe<br />
postapka za izmenuvawe i dopolnuvawe na Detalniot urbanisti~ki<br />
plan za n. Vlae 1 UM 5.2 (severen del sprema Bul. Ilindenska)<br />
e potrebno istoto da se dopolni so granica na urbaniot opfat po katastarski<br />
parceli ili soobra}ajnici.<br />
Institutot za urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA<br />
izgotvil Nacrt-plan za detalen urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2<br />
(severen del sprema Bul. Ilindenska), od mesec noemvri 2004 godina.<br />
Glavniot arhitekt na grad Skopje dal stru~no mislewe na<br />
Nacrt - planot za detalen urbanisti~ki plan pod broj 18-A-139/1 od 17<br />
fevruari 2005 godina.<br />
Ministerstvoto za transport i vrski dal stru~no mislewe na<br />
Nacrt - planot pod broj 13-3294 od 14 april 2005 godina.<br />
Sovetot na op{tinata Karpo{-Skopje vo septemvri 2005 godina<br />
donel Nacrt - odluka za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan.<br />
Sovetot na op{tinata Karpo{-Skopje donel Zaklu~ok pod broj<br />
08-1880/3 od 5 septemvri 2005 godina so koj e utvrden tekstot na Nacrtodlukata<br />
za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan.<br />
Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{-Skopje donel Odluka<br />
broj 08-4094/1 od 21 noemvri 2005 godina za organizirawe na javna prezentacija<br />
i javna anketa po Nacrtot na odlukata za donesuvawe na detalen<br />
urbanisti~ki plan. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{-Skopje<br />
so pismo broj 08-4094/2 od 22 noemvri 2005 godina dostavil barawe<br />
do redakcijata na vesnikot "Dnevnik" za objavuvawe na tekst na soop-<br />
120
{tenie za organizirawe javna prezentacija i javna anketa po Nacrtodlukata<br />
za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan.<br />
Soop{tenieto za organiziraweto na javnata prezentacija i javnata<br />
anketa e objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na 24 noemvri 2005<br />
godina.<br />
Celokupniot materijal za sproveduvawe na javnata anketa (tekstualen<br />
del na Odlukata, grafi~ki prilog, anketni listovi i soop-<br />
{tenija za organizirawe na javnata anketa), e dostaven od gradona~alnikot<br />
na op{tinata Karpo{-Skopje do mesnata zaednica Vlae-1 so<br />
pismo broj 08-4094/3 od 24 noemvri 2005 godina. Javnata anketa traela<br />
od 24 noemvri 2005 godina do 10 dekemvri 2005 godina.<br />
So pismo na gradona~alnikot pod broj 08-3905/4, 08-4093/4 i<br />
4094/4 od 24 noemvri 2005 godina izvesteni se komunalnite i javnite<br />
pretprijatija JP Vodovod i kanalizacija, AD Elektrostopanstvo na<br />
Makedonija, AD Telekomunikacii i AD Toplifikacija za denot na<br />
odr`uvaweto na stru~nata konsultacija po Nacrt-odlukata za donesuvawe<br />
na detalen urbanisti~ki plan. Organizirana e stru~na konsultacija<br />
po Nacrt-odlukata za donesuvawe na detalen urbanisti~ki<br />
plan vo op{tinata Karpo{-Skopje na 30 noemvri 2005 godina i e sostaven<br />
Zapisnik pod broj 08-1880/4 od 1 dekemvri 2005 godina.<br />
Za vreme na Javnata prezentacija i Javnata anketa po Nacrtodlukata<br />
dostaveni se 53 pismeni zabele{ki na anketni listovi, za<br />
{to od Mesnata zaednica Vlae-1 e sostaven i Zapisnik od 10 dekemvri<br />
2005 godina.<br />
Mesnata zaednica Vlae-1 celokupniot materijal od javnata prezentacija<br />
i javnata anketa go ima dostaveno do gradona~alnikot na<br />
op{tinata Karpo{-Skopje so pismo broj 03-31 od 11 dekemvri 2005<br />
godina.<br />
Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{-Skopje so odluka broj<br />
08-1091/1 od 27 fevruari 2006 godina povtorno organizira javna prezentacija<br />
i javna anketa po Nacrt-odlukata za donesuvawe na detalen<br />
urbanisti~ki plan, bidej}i se prifateni pove}e od zabele{kite na<br />
anketnite listovi, so {to Nacrt-planot pretrpe zna~ajni promeni.<br />
Vrz osnova na Odlukata za povtorno organizirawe na javna<br />
prezentacija i javna anketa, izgotveno e soop{tenie za povtorno organizirawe<br />
na javna prezentacija i javna anketa. Soop{tenieto e dostaveno<br />
na objavuvawe do redakcijata na vesnikot "Dnevnik" so pismo<br />
broj 08-1091/2 od 27 fevruari 2006 godina, koe e objaveno vo vesnikot<br />
"Dnevnik" na 28 fevruari 2006 godina. Vrz osnova na ovaa Odluka<br />
izgotven e Nacrt-plan vo mesec fevruari 2006 godina od Institutot za<br />
urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA.<br />
So pismo na gradona~alnikot na op{tinata Karpo{-Skopje br.<br />
08-1091/3 od 28 fevruari 2006 godina celokupniiot materijal za povtornata<br />
javna prezentacija i javna anketa (tekstualen del na Odlukata,<br />
grafi~ki prilog, anketni listovi i soop{tenija), go dostavi do mes-<br />
121
nata zaednica Vlae-1. Rokot za davawe na zabele{ki po Odlukata za<br />
povtorno organizirawe na javna prezentacija i javna anketa, trae{e od<br />
28 fevruari 2006 godina do 20 mart 2006 godina. Za vreme na traeweto<br />
na javnata prezentacija i javnata anketa dostaveni se 7 pismeni zabele{ki,<br />
koi se konstatirani na Zapisnik od mesnata zaednica Vlae-1 od<br />
20 mart 2006 godina.<br />
Po zavr{uvaweto na povtornata javna prezentacija i javna<br />
anketa, mesnata zaednica Vlae-1 so pismo broj 03-21 od 21 mart 2006 godina<br />
celokupniot materijal go dostavi do gradona~alnikot na op{tinata<br />
Karpo{-Skopje.<br />
Nacrt detalniot urbanisti~ki plan e razgledan od Komisijata<br />
za urbanisti~ko planirawe na Sovetot na op{tinata Karpo{-Skopje<br />
na sednica odr`ana na 26 april 2006 godina i e sostaven Zapisnik broj<br />
13-2224/1 od 26 april 2006 godina.<br />
Po sprovedenata javna prezentacija i javna anketa izgotven e<br />
Izve{taj od Komisija potpi{an i od gradona~alnikot na op{tinata<br />
Karpo{-Skopje pod broj 08-1091/4 od 28 april 2006 godina. Gradona-<br />
~alnikot na op{tinata Karpo{ dal Izvestuvawe po izve{tajot za<br />
sprovedenata javna prezentacija i javna anketa pod broj 08-1091/5 od 28<br />
juli 2006 godina. Sovetot na op{tinata Karpo{-Skopje vo mesec juli<br />
2006 godina donel Odluka za donesuvawe na detalen urbanisti~ki plan<br />
za Vlae-1 UM 5.2.<br />
Ministerstvoto za transport i vrski dalo Soglasnost na predlogot<br />
na detalniot urbanisti~ki plan pod broj 18-14415 od 18 avgust<br />
2006 godina. Sektorot za planirawe i ureduvawe na prostorot na grad<br />
Skopje dal Mislewe po predlog detalniot urbanisti~ki plan pod broj<br />
13-2041/1 od 4 septemvri 2006 godina.<br />
Komisijata za urbanisti~ko planirawe na Sovetot na op{tinata<br />
Karpo{ - Skopje dala Mislewe po predlog odlukata za detalniot<br />
urbanisti~ki plan, za {to e sostaven i Zapisnik broj 13-4531/3<br />
od 25 septemvri 2006 godina.<br />
7. Spored ~len 8 stav 1 alineja 10 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i<br />
unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata se utvrdeni kako<br />
edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />
Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti-<br />
~koto planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto<br />
i postapkata za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite<br />
i sledeweto na realizacijata na planovite, nadzorot i drugi pra-<br />
{awa od oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe se uredeni<br />
so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija," br. 51/2005). Vo Glava VI "Preodni i zavr{ni<br />
odredbi" na ovoj zakon, vo ~len 80 e utvrdeno deka postapkata za<br />
donesuvawe na urbanisti~kite planovi zapo~nata pred denot na pri-<br />
122
menata na ovoj zakon (1 juli 2005 godina) }e prodol`i spored odredbata<br />
na zakonot koj bil vo sila na denot na negovoto otpo~nuvawe,<br />
dokolku urbanisti~kiot plan ja pominal fazata na stru~na rasprava<br />
ili fazata na javna anketa i javna prezentacija.<br />
So ogled na toa{to vo prethodna postapka Sudot utvrdi deka<br />
urbanisti~kiot plan sé u{te ne ja pominal fazata na javna anketa i<br />
javna prezentacija, soglasno ~len 8 od Zakonot, analizata na pravnata<br />
i fakti~kata sostojba vo vrska so postapkata za donesuvawe na osporenata<br />
odluka se vr{i vo odnos na noviot Zakon koj e vo primena od 1<br />
juli 2005 godina.<br />
So ~len 7 od ovoj Zakon se utvrdeni vidovite planovi koi se<br />
donesuvaat vo zavisnost od prostorot koj e predmet na planirawe, i<br />
toa: prostorni planovi vo koi spa|a prostoren plan na Republika Makedonija<br />
i urbanisti~ki planovi vo koi spa|aat generalen urbanisti-<br />
~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i<br />
urbanisti~ki plan nadvor od naseleno mesto.<br />
So ~len 17 stav 5 od Zakonot se utvrduva deka za obezbeduvawe<br />
na stru~nost i javnot vo procesot na prostornoto i urbanisti~ko planirawe<br />
sovetot na op{tinata i Sovetot na gradot Skopje formira<br />
participativno telo koe gi prenesuva stavovite, mislewata i potrebite<br />
na gra|anite i pravnite lica, gi sledi sostojbite vo planiraweto<br />
preku davawe inicijativi, nasoki i sugestii za izgotvuvawe na planski<br />
re{enija za soodvetnata op{tina i gradot Skopje. Particitativnoto<br />
telo se sostoi od pretstavnici od sovetot, stru~no lice od<br />
op{tinskata administracija, istaknati stru~ni lica od oblasta na<br />
urbanisti~koto planirawe, pretstavnici od zdru`enija na gra|ani i<br />
gra|ani od podra~jeto na op{tinata. Brojot na pretstavnicite se utvrduva<br />
so statutot na op{tinata i Statutot na gradot Skopje i ne mo`e<br />
da bide pogolem od deset ~lena.<br />
Vo ~lenot 22 stav 1 na ovoj zakon se utvrduva deka planovite od<br />
~lenot 7 na ovoj zakon se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt<br />
na plan i predlog na plan.<br />
Spored ~len 24 stav 1 na ovoj zakon, po nacrtot na detalniot<br />
urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan<br />
von naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija i javna<br />
anketa. Spored stav 2 na istiot ~len, organiziraweto na javnata prezentacija<br />
i javnata anketa po planovite od stavot 1 na ovoj ~len, go<br />
vr{i gradona~alnikot na op{tinata po utvrduvawe na nacrtot na<br />
planot od strana na sovetot. Za sprovedenata javna prezentacija i<br />
javna anketa se izrabotuva izve{taj (stav 3). Spored stavot 4 na ovoj<br />
~len od Zakonot, javnata prezentacija i javnata anketa od stavot 1 na<br />
ovoj ~len se sproveduva so izlagawe na planot na javno mesto koe se<br />
nao|a vo krugot na mesnata samouprava. Javnata anketa trae najmalku<br />
15 rabotni dena, vo koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni lica od<br />
konkretnoto podra~je opfateno so planot mo`at da dostavat zabele{-<br />
123
ki, predlozi i mislewa na anketni listovi. Vo stavot 5 na ovoj ~len, se<br />
predviduva deka javnata prezentacija e stru~no prezentirawe na planot<br />
i se organizira vo prostorii i vreme {to }e go opredeli gradona~alnikot<br />
na op{tinata.<br />
Soglasno ~len 24 stav 6, pak, od ovoj zakon, izve{taj od javnata<br />
anketa so obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite zabele{ki<br />
za planovite od stavot 1 na ovoj ~len izrabotuva stru~na komisija formirana<br />
od gradona~alnikot na op{tinata koja e sostavena od tri ~lena<br />
i toa: nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice od op{tinskata<br />
administracija nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat<br />
nau~en i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe.<br />
Spored ~len 24 stav 7 od Zakonot, izve{tajot od stavot 6 na ovoj<br />
~len e sostaven del na odlukata za donesuvawe na predlogot na planot.<br />
Soglasno ~len 24 stav 8 od istiot Zakon, vrz osnova na izve-<br />
{tajot, komisijata od stavot 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go<br />
izvesti sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe<br />
ili neprifa}awe na negovite zbele{ki ili predlozi.<br />
Spored stavot 9 na ~lenot 24 od Zakonot, dokolku komisijata od<br />
stavot 6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot so prifatenite<br />
zabele{ki od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni (promena na<br />
granicata na urbanisti~kiot opfat, promeni na regulacionite linii,<br />
promeni na namenata na zemji{teto i promena vo pogolem obem na<br />
drugi parametri utvrdeni vo planot), gradona~alnikot na op{tinata<br />
za nacrt na planot so vgradeni zabele{ki vo planot povtorno sproveduva<br />
javna prezentacija i javna anketa.<br />
Spored stavot 10 na ~lenot 24 od Zakonot, vremeto i mestoto<br />
kade {to }e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija<br />
i javnata anketa, zadol`itelno se objavuva so soop{tenie vo<br />
javnite glasila. Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite,<br />
mestopolo`bata i povr{inata na opfatot na planot, kako i obrazlo`enija<br />
na planskite re{enija.<br />
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot<br />
vo funkcija na obezbeduvawe na ureduvaweto i humanizacijata na<br />
prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na<br />
prirodata kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika<br />
Makekdonija, utvrdil precizna regulativa vo vrska so planiraweto na<br />
prostorot, to~no opredeluvaj}i gi planovite za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe, nivnata sodr`ina i postapkata za nivno donesuvawe.<br />
Imaj}i ja predvid navedenata zakonska regulativa, kako i uvidoti<br />
analizata na dostavenata dokumentacija za donesuvawe na Odlukata<br />
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2 -<br />
Op{tina Karpo{, spored Sudot op{tinata Karpo{ kako nadle`en<br />
organ za donesuvawe na navedenata odluka, vo eden del gi sprovela<br />
124
zakonski opredelenite dejstvija vo postapkata za donesuvawe na istata,<br />
i toa:<br />
Nacrt-detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 - UM 5.2. e izraboten<br />
od Instituot za urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA so<br />
teh. br. 239/2003 od mesec noemvri 2004 godina.<br />
Soglasno ~len 21 stav 2 od Zakonot, stru~no mislewe na Nacrtplanot<br />
ima dadeno Ministerstvoto za transport i vrski.<br />
Sovetot na op{tina Karpo{ donel Zaklu~ok br.08-1880/3 od 5<br />
septemvri 2005 godina so koj e utvrden tekstot na Nacrt-odlukata za<br />
donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan.<br />
Na 21 noemvri 2005 godina gradona~alnikot na op{tina Karpo{<br />
donel Odluka za organizirawe na javna prezentacija i javna anketa<br />
po nacrt planot koja bila javno objavena vo vesnikot "Dnevnik" na<br />
24 noemvri 2005 godina.<br />
Javnata anketa i javnata prezentacija traele od 24 noemvri 2005<br />
do 10 dekemvri 2005 godina i vo toj period bile dostaveni 53 pismeni<br />
zabele{ki od anketni listovi, po koi zbele{ki bile napraveni zna~ajni<br />
promeni vo Nacrt-planot, poradi {to Gradona~alnikot na op{-<br />
tina Karpo{ so Odluka br. 08-1091/1 od 27 fevruari 2006 godina povtorno<br />
organizira javna anketa i javna prezentacija po izmenetiot Nacrt<br />
plan izraboten od IN-PUMA vo mesec fevruari 2006 godina.<br />
Soop{tenieto za povtorno organizirawe na javna prezentacija i javna<br />
anketa bilo objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na 28 fevruari 2006 godina.<br />
Javnata prezentacija i javnata anketa bile odr`ani vo periodot<br />
od 28 fevruari do 20 mart 2006 godina i koga bile dostaveni 7 pismeni<br />
zabele{ki.<br />
Soglasno ~len 24 stav 6 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe, stru~na komisija gi razgledala anketnite listovi i<br />
daden e izve{taj vo ko pooddelno se ima proizneseno po odnos na podnesenite<br />
7 anketni listovi, odnosno decidno e navedeno vo koj del od<br />
istite se prifa}aat odredeni zabele{ki, a vo koj ne. Me|u niv, toj reden<br />
broj 3 e naketniot list na sega podnositelot na inicijativata<br />
\or|i Mitevski koj anketen list delumno e prifaten.<br />
Po zavr{uvaweto na povtornata javna prezentacija i javna<br />
anketa, mesnata zaednica Vlae 1, celokupniot materijal go dostavila<br />
do gradona~alnikot na op{tina Karpo{, i po koe e izgotven izve{taj<br />
od Komisijata. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ dal izvestuvawe<br />
po Izve{tajot za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa.<br />
Sovetot na op{tina Karpo{ vo mesec juli 2006 godina donel Odluka<br />
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan Vlae 1 UM 5.2.<br />
Soglasno ~len 25 stav 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti-<br />
~ko planirawe Ministerstvoto za transport i vrski dalo Soglasnost<br />
na predlogot na detalniot urbanisti~ki plan pod br.18-14415 od 18<br />
avgust 2006 godina, a Sektorot za planirawe i ureduvawe na prostorot<br />
125
na grad Skopje dal Mislewe po predlog detalniot urbanisti~ki plan<br />
pod br.13-2041/1 od 4 septemvri 2006 godina.<br />
No, vidno od celokupnata dokumentacija {to vo tekot na prethodnata<br />
postapka be{e pribavena od strana na Sudot, se konstatira<br />
deka pri donesuvawe na sega osporenata odluka, odnosno vo postapkata<br />
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za "Vlae 1 - urban modul<br />
5.2" - op{tina Karpo{ - Skopje, ne e dokraj ispo~ituvana zakonskata<br />
regulativa. Imeno, vo konkretniov slu~aj vidno od prilo`enite<br />
dokazi ne prozileguva deka e postapeno vo smisla na ~len 24 stav 8 od<br />
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, od pri~ina {to<br />
stru~nata komisija ne ja ispolnila zakonskata obvrska pismeno da go<br />
izvesti sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za<br />
prifa}awe odnosno neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.<br />
Ottuka, spored Sudot, osnovano mo`e da se dovede pod somnenie<br />
soglasnosta na osporenata odluka so ~len 24 stav 8 od Zakonot, na {to<br />
osnovano se uka`uva vo podnesenata inicijativa.<br />
8. [to se odnesuva do navodite vo inicijativata deka Sovetot<br />
na op{tina Karpo{ ne go formiral paricipativnoto telo kako {to<br />
predviduva ~len 17 stav 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe, kako i toa deka osporenata odluka ne bila soglasna so Pravilnikot<br />
za standardi i nomrativi za ureduvawe na prostorot, smetame<br />
deka Sudot ne e nadle`en za primenata na zakonite i za ocenuvawe<br />
na soglasnosta na osporenata odluka so navedeniot Pravilnik, poradi<br />
slednoto:<br />
Soglasno ~len 110 alinei 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na<br />
Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot<br />
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so<br />
Ustavot i zakonite.<br />
Imaj}i ja predvid ovaa odredba od Ustavot, Ustavniot sud ne e<br />
nadle`en za primenata na zakonite, nitu pak da odlu~uva za me|usebnata<br />
soglasnost na propisite od ist praven rang.<br />
Soglasno ~len 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na<br />
Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en<br />
da odlu~uva po baraweto.<br />
Imaj}i go vo vid faktot deka so inicijativata podnositelot na<br />
inicijativata naveduva deka Sovetot na op{tina Karpo{ ne postapuval<br />
po ~len 17 stav 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />
ne formiral participativno telo, kako {to predviduva ovoj<br />
~len od Zakonot, kako i toa deka osporenata Odluka e od ist praven<br />
rang so navedeniot pravilnik i imaat karakter na propisi i podzakonski<br />
akti so ista pravna sila, Sudot utvrdi deka se ispolneti uslovite<br />
inicijativata vo ovoj del da se otfrli.<br />
9. Navodot istaknat vo inicijativata deka osporenata odluka<br />
ne bila vo soglasnost so ~len 24 stav 9 od Zakonot za prostorno i urba-<br />
126
nisti~ko planirawe, spored Sudot ne e osnovan. Ova od pri~ina {to<br />
od prilo`enata pismena dokumentacija nesporno proizleguva deka<br />
sproveduvaweto na povtorna javna anketa i javna prezentacija e ostavena<br />
na procenka na stru~nata komisija, a dotolku pove}e {to i po<br />
istata ocenile deka edna{ izlo`eniot nacrt-plan pretrpel zna~ajni<br />
promeni i poradi {to gradona~alnikot na op{tinata za nacrtot na<br />
planot se vgradeni zabele{ki vo planot povtorno sprovel javna prezentacija<br />
i javna anketa, po koja vsu{nost e donesena i sega osporenata<br />
odluka.<br />
10. [to se odnesuva do predlogot istaknat vo inicijativata, za<br />
zapirawe na izvvr{uvaweto na poedine~nite akti i dejstvija {to se<br />
prezemaat vrz osnova na osporenata odluka, Sudot oceni deka se ispolneti<br />
uslovite od ~len 27 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija.<br />
11. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1, 2<br />
i 3 od ova re{enie.<br />
12. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova<br />
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo-<br />
`ani i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />
*<br />
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt - odluka po predmetot U. br. 208/2006<br />
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.<br />
208/2006 od 27 dekemvri 2006 godina, povede postapka za ocenuvawe na<br />
ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki<br />
plan za "Vlae 1 Urban modul 5.2" br. 07-5042/2 od 16 oktomvri<br />
2006 godina, donesena od Sovetot na op{tina Karpo{, objavena vo<br />
"Slu`ben glasnik na o{tina Karpo{" br. 12 od 18 oktomvri 2006 godina.<br />
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se<br />
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odluka so Ustavot i<br />
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.<br />
2. Sovetot na op{tina Karpo{, kako donositel na aktot, ne dostavi<br />
odgovor po navodite vo re{enieto za poveduvawe na postapkata za<br />
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka.<br />
3. So ogled na toa {to fakti~kata i pravnata sostojba po predmetot<br />
se nepromeneti, se p r e d l a g a<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />
i odlu~uvawe,<br />
2. Sudot da ja ukine Odlukata za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki<br />
plan za "Vlae 1 Urban modul 5.2" br. 07-5042/2 od 16 oktomvri<br />
2006 godina, donesena od Sovetot na op{tina Karpo{, objavena vo<br />
"Slu`ben glasnik na op{tina Karpo{" br. 12 od 18 oktomvri 2006 godina,<br />
i<br />
127
3. Sudot da go stavi nadvor od sila Re{enieto za zapirawe od<br />
izvr{uvawe na poedine~nite akti i dejstvija doneseni, odnosno prezemeni<br />
vrz osnova na odlukata ozna~ena vo to~kata 2 od ovoj predlog.<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite<br />
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot<br />
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 28 fevruari<br />
2007 godina, donese<br />
128<br />
O D L U K A<br />
1. SE UKINUVA Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki<br />
plan za "Vlae 1 urban modul 5.2" br. 07-5042/2 od 16 oktomvri<br />
2006 godina, donesena od Sovetot na op{tina Karpo{, objavena vo<br />
"Slu`ben glasnik na op{tina Karpo{" br. 12 od 18 oktomvri 2006<br />
godina.<br />
2. SE STAVA NADVOR OD SILA Re{enieto za zapirawe na<br />
izvr{uvaweto na poedine~nite akti i dejstvija doneseni, odnosno prezemeni<br />
vrz osnova na odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ovaa odluka.<br />
3. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto<br />
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />
4. Ustavniot sud na Republika Makedonija po inicijativa na<br />
\or|i Mitevski od Skopje, so Re{enie U. br. 208/2006 od 27 dekemvri<br />
2006 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od ovaa odluka, zatoa {to osnovano<br />
se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so Ustavot i Zakonot za<br />
prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija," br. 51/2005).<br />
5. Sudot na sednicata utvrdi deka Odlukata za donesuvawe na<br />
Detalen urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2. op{tina Karpo{ - Skopje<br />
br. 07-5042/2 od 16 oktomvri 2006 godina, donesena od Sovetot na<br />
op{tina Karpo{ sodr`i 9 (devet) ~lena. Spored ~len 1 od odlukata so<br />
ovaa odluka se donesuva Detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2<br />
op{tina Karpo{ - Skopje.<br />
Detalniot urbanisti~ki plan e izraboten spored odredbite za<br />
sproveduvawe na Generalniot urbanisti~ki plan na grad Skopje, Zakonot<br />
za prostorno i urbanisti~ko planirawe, barawata vo Programata<br />
za sodr`inata na planot, Pravilnikot za standardi i normativi za<br />
ureduvawe na prostorot i Pravilnikot za pobliska sodr`ina i na~inot<br />
na grafi~ka obrabotka na planovite i za na~inot i postapkata za<br />
donesuvawe na urbanisti~ki planovi.<br />
Spored ~len 2 od ovaa odluka prostorot za koj se donesuva Detalniot<br />
urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2 op{tina Karpo{ - Skopje,<br />
e so povr{ina na urbaniot opfat od P = 2,15 ha.
Ovoj lokalitet e definiran so slednite granici:<br />
- na jug - granicata odi po osovinata na ul. "Franc Pre{ern" i<br />
po ju`nite ivici na KP 74,25 i 74,29.<br />
- na istok - granicata odi po kejot na rekata Vardar.<br />
- na sever - granicata odi po osovinata na predvideniot Bul.<br />
"Ilinden," i<br />
- na zapad - granicata odi po osovinata na ul. "Proleterska".<br />
Vo ~len 3 se predviduva deka donesuvaweto na Detalniot urbanisti~ki<br />
plan za lokalitet Vlae 1 UM 5.2 op{tina Karpo{ - Skopje, e<br />
izgotven vo dve fazi:<br />
- dokumentaciona osnova za urban opfat od 2,15 ha, i<br />
- planiran razvoj za urban opfat od 2,15 ha.<br />
Podra~jeto na opfatot pretstavuva eden urban modul i vo istiot<br />
se definirani 27 urbanisti~ki parceli.<br />
Vo ramkite na ovoj lokalitet predvideni se nameni, soglasno so<br />
namenite na Generalniot urbanisti~ki plan na grad Skopje od 2002<br />
godina.<br />
Vo ramkite na planot se predvideni slednite nameni:<br />
SK - semejni ku}i - domuvawe<br />
ZZ - za{titno zelenilo<br />
Maksimalnata visina na objektite (visina do goren venec) se<br />
opredeluva od nivoto na trotoar, odnosno soobra}ajnicata ili pristapna<br />
pateka i istata iznesuva N mah. 8,80 m. a na ve}e izgradenite<br />
postojni semejni ku}i se zadr`uva N mah 10.20 m.<br />
So Planot se odredeni:<br />
- oblik i golemina na grade`na parcela (m 2 );<br />
- regulaciona linija;<br />
- grade`na linija koja go definira prostorot vo koj mo`e da se<br />
gradi;<br />
- maksimalna povr{ina za gradba vo koja mo`e da se razvie<br />
osnovata na objektot (m 2 );<br />
- procent na izgradenost (%);<br />
- maksimalna razviena povr{ina na objekt (m 2 );<br />
- koeficient na iskoristenost (K);<br />
-namena na objektot;<br />
- maksimalna visina na objektot (do zavr{niot venec) od nivo<br />
na trotoar, soobra}ajnica ili pristapna pateka;<br />
- parkirawe-gara`irawe na vozilata vo ramkite na parcelite.<br />
Spored ~len 4 od odlukata Detalniot urbanisti~ki plan sodr`i:<br />
planiran razvoj so grafi~ki del, a spored ~len 5 od ovaa odluka<br />
sostaven del na ovaa odluka se i tekstualniot del, grafi~kiot prikaz<br />
na planskite re{enija i bilansnite pokazateli za planskiot opfat.<br />
Vo ~len 6 se predviduva deka Detalniot urbanisti~ki plan se<br />
zaveruva so pe~at na Sovetot na op{tinata Karpo{ i potpis na pretsedatelot<br />
na Sovetot na op{tinata.<br />
129
Spored ~len 7 od Odlukata Sovetot na op{tinata, vo rok od 30<br />
dena od zavr{uvaweto na celosnata zakonska postpaka za donesuvawe<br />
na Detalniot urbanisti~ki plan, }e obezbedi kompletna dokumentacija<br />
za realizacija na Planot.<br />
Spored ~len 8 od Odlukata Detalniot urbanisti~ki plan so<br />
site negovi delovi se ~uva vo Sektorot za urbanizam - Oddelenie za<br />
prostorno i urbanisti~ko planirawe na op{tinata.<br />
Spored ~len 9 ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot<br />
na objavuvaweto vo "Slu`ben glasnik na op{tina Karpo{."<br />
6. Spored ~len 8 stav 1 alineja 10 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija, ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i<br />
unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata se utvrdeni kako<br />
edni od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />
Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto<br />
planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto<br />
i postapkata za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite<br />
i sledeweto na realizacijata na planovite, nadzorot i drugi pra-<br />
{awa od oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe se uredeni<br />
so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija“ br. 51/2005). Vo Glava VI "Preodni i zavr{-<br />
ni odredbi" na ovoj zakon, vo ~len 80 e utvrdeno deka postapkata za donesuvawe<br />
na urbanisti~kite planovi zapo~nata pred denot na primenata<br />
na ovoj zakon (1 juli 2005 godina) }e prodol`i spored odredbata<br />
na zakonot koj bil vo sila na denot na negovoto otpo~nuvawe, dokolku<br />
urbanisti~kiot plan ja pominal fazata na stru~na rasprava ili fazata<br />
na javna anketa i javna prezentacija.<br />
So ogled na toa {to vo prethodnata postapka Sudot utvrdi deka<br />
urbanisti~kiot plan sî u{te ne ja pominal fazata na javna anketa i javna<br />
prezentacija, soglasno ~len 8 od Zakonot, analizata na pravnata i<br />
fakti~kata sostojba vo vrska so postapkata za donesuvawe na osporenata<br />
odluka se vr{i vo odnos na noviot Zakon koj e vo primena od 1<br />
juli 2005 godina.<br />
So ~len 7 od ovoj zakon se utvrdeni vidovite planovi koi se donesuvaat<br />
vo zavisnost od prostorot koj e predmet na planirawe, i toa:<br />
prostorni planovi vo koi spa|a prostoren plan na Republika<br />
Makedonija i urbanisti~ki planovi vo koi spa|aat generalen urbanisti~ki<br />
plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i<br />
urbanisti~ki plan nadvor od naseleno mesto.<br />
So ~len 17 stav 5 od Zakonot se utvrduva deka za obezbeduvawe<br />
na stru~nost i javnot vo procesot na prostornoto i urbanisti~ko planirawe<br />
sovetot na op{tinata i Sovetot na gradot Skopje formira<br />
participativno telo koe gi prenesuva stavovite, mislewata i potrebite<br />
na gra|anite i pravnite lica, gi sledi sostojbite vo planiraweto<br />
preku davawe inicijativi, nasoki i sugestii za izgotvuvawe na plan-<br />
130
ski re{enija za soodvetnata op{tina i gradot Skopje. Particitativnoto<br />
telo se sostoi od pretstavnici od sovetot, stru~no lice od op{tinskata<br />
administracija, istaknati stru~ni lica od oblasta na urbanisti~koto<br />
planirawe, pretstavnici od zdru`enija na gra|ani i gra|ani<br />
od podra~jeto na op{tinata. Brojot na pretstavnicite se utvrduva so<br />
statutot na op{tinata i Statutot na gradot Skopje i ne mo`e da bide<br />
pogolem od deset ~lena.<br />
Vo ~lenot 22 stav 1 na ovoj zakon se utvrduva deka planovite od<br />
~lenot 7 na ovoj zakon se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt<br />
na plan i predlog na plan.<br />
Spored ~len 24 stav 1 na ovoj zakon, po nacrtot na detalniot<br />
urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan<br />
von naseleno mesto, op{tinata sproveduva javna prezentacija i javna<br />
anketa. Spored stav 2 na istiot ~len, organiziraweto na javnata prezentacija<br />
i javnata anketa po planovite od stavot 1 na ovoj ~len, go vr{i<br />
gradona~alnikot na op{tinata po utvrduvawe na nacrtot na planot od<br />
strana na sovetot. Za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa se<br />
izrabotuva izve{taj (stav 3). Spored stavot 4 na ovoj ~len od Zakonot,<br />
javnata prezentacija i javnata anketa od stavot 1 na ovoj ~len se sproveduva<br />
so izlagawe na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot na<br />
mesnata samouprava. Javnata anketa trae najmalku 15 rabotni dena, vo<br />
koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra-<br />
~je opfateno so planot mo`at da dostavat zabele{ki, predlozi i mislewa<br />
na anketni listovi. Vo stavot 5 na ovoj ~len, se predviduva deka<br />
javnata prezentacija e stru~no prezentirawe na planot i se organizira<br />
vo prostorii i vreme {to }e go opredeli gradona~alnikot na<br />
op{tinata.<br />
Soglasno ~len 24 stav 6, pak, od ovoj zakon, izve{taj od javnata<br />
anketa so obrazlo`enie za prifatenite i neprifatenite zabele{ki<br />
za planovite od stavot 1 na ovoj ~len izrabotuva stru~na komisija formirana<br />
od gradona~alnikot na op{tinata koja e sostavena od tri ~lena<br />
i toa: nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice od op{tinskata<br />
administracija nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat<br />
nau~en i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe.<br />
Spored ~len 24 stav 7 od Zakonot, izve{tajot od stavot 6 na ovoj<br />
~len e sostaven del na odlukata za donesuvawe na predlogot na planot.<br />
Soglasno ~len 24 stav 8 od istiot Zakon, vrz osnova na izve-<br />
{tajot, komisijata od stavot 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go<br />
izvesti sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}awe<br />
ili neprifa}awe na negovite zbele{ki ili predlozi.<br />
Spored stavot 9 na ~lenot 24 od Zakonot, dokolku komisijata od<br />
stavot 6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot so prifatenite zabele{ki<br />
od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni (promena na granicata<br />
na urbanisti~kiot opfat, promeni na regulacionite linii,<br />
131
promeni na namenata na zemji{teto i promena vo pogolem obem na drugi<br />
parametri utvrdeni vo planot), gradona~alnikot na op{tinata za<br />
nacrtot na planot so vgradenite zabele{ki vo planot povtorno sproveduva<br />
javna prezentacija i javna anketa.<br />
Spored stavot 10 na ~lenot 24 od Zakonot, vremeto i mestoto<br />
kade {to }e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata prezentacija<br />
i javnata anketa, zadol`itelno se objavuva so soop{tenie vo javnite<br />
glasila. Soop{tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite, mestopolo`bata<br />
i povr{inata na opfatot na planot, kako i obrazlo-<br />
`enija na planskite re{enija.<br />
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka zakonodavecot<br />
vo funkcija na obezbeduvawe na ureduvaweto i humanizacijata na<br />
prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na<br />
prirodata kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika<br />
Makekdonija, utvrdil precizna regulativa vo vrska so planiraweto na<br />
prostorot, to~no opredeluvaj}i gi planovite za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe, nivnata sodr`ina i postapkata za nivno donesuvawe.<br />
Imaj}i ja predvid navedenata zakonska regulativa, kako i uvidot<br />
i analizata na dostavenata dokumentacija za donesuvawe na Odlukata<br />
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 UM 5.2 -<br />
op{tina Karpo{, spored Sudot op{tinata Karpo{ kako nadle`en<br />
organ za donesuvawe na navedenata odluka, vo eden del gi sprovela zakonski<br />
opredelenite dejstvija vo postapkata za donesuvawe na istata, i<br />
toa:<br />
Nacrt-detalniot urbanisti~ki plan za Vlae 1 - UM 5.2. e izraboten<br />
od Instituot za urbanizam, soobra}aj i ekologija IN-PUMA so<br />
teh. br. 239/2003 od mesec noemvri 2004 godina.<br />
Soglasno ~len 21 stav 2 od Zakonot, stru~no mislewe na Nacrtplanot<br />
ima dadeno Ministerstvoto za transport i vrski.<br />
Sovetot na op{tina Karpo{ donel Zaklu~ok br.08-1880/3 od 5<br />
septemvri 2005 godina so koj e utvrden tekstot na Nacrt-odlukata za<br />
donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan.<br />
Na 21 noemvri 2005 godina gradona~alnikot na op{tina Karpo{<br />
donel Odluka za organizirawe na javna prezentacija i javna anketa<br />
po nacrt planot koja bila javno objavena vo vesnikot "Dnevnik" na<br />
24 noemvri 2005 godina.<br />
Javnata anketa i javnata prezentacija traele od 24 noemvri 2005<br />
do 10 dekemvri 2005 godina i vo toj period bile dostaveni 53 pismeni<br />
zabele{ki od anketni listovi, po koi zbele{ki bile napraveni zna~ajni<br />
promeni vo Nacrt-planot, poradi {to Gradona~alnikot na op{tina<br />
Karpo{ so Odluka br.08-1091/1 od 27 fevruari 2006 godina povtorno<br />
organizira javna anketa i javna prezentacija po izmenetiot Nacrt<br />
plan izraboten od IN-PUMA vo mesec fevruari 2006 godina. Soop-<br />
{tenieto za povtorno organizirawe na javna prezentacija i javna<br />
anketa bilo objaveno vo vesnikot "Dnevnik" na 28 fevruari 2006 godi-<br />
132
na. Javnata prezentacija i javnata anketa bile odr`ani vo periodot od<br />
28 fevruari do 20 mart 2006 godina i koga bile dostaveni 7 pismeni<br />
zabele{ki.<br />
Soglasno ~len 24 stav 6 od Zakonot za prostorno i urbanisti-<br />
~ko planirawe, stru~na komisija gi razgledala anketnite listovi i<br />
daden e izve{taj vo koj oddelno se ima proizneseno po odnos na podnesenite<br />
7 anketni listovi, odnosno decidno e navedeno vo koj del od istite<br />
se prifa}aat odredeni zabele{ki, a vo koj ne. Me|u niv, pod reden<br />
broj 3 e na anketniot list na sega podnositelot na inicijativata<br />
\or|i Mitevski, koj anketen list delumno e prifaten.<br />
Po zavr{uvaweto na povtornata javna prezentacija i javna<br />
anketa, mesnata zaednica Vlae 1, celokupniot materijal go dostavila<br />
do gradona~alnikot na op{tina Karpo{, i po koe e izgotven izve{taj<br />
od Komisijata. Gradona~alnikot na op{tinata Karpo{ dal izvestuvawe<br />
po Izve{tajot za sprovedenata javna prezentacija i javna anketa.<br />
Sovetot na op{tina Karpo{ vo mesec juli 2006 godina donel Odluka<br />
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan Vlae 1 UM 5.2.<br />
Soglasno ~len 25 stav 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti-<br />
~ko planirawe Ministerstvoto za transport i vrski dalo Soglasnost<br />
na predlogot na detalniot urbanisti~ki plan pod br. 18-14415 od 18<br />
avgust 2006 godina, a Sektorot za planirawe i ureduvawe na prostorot<br />
na grad Skopje dal Mislewe po predlog detalniot urbanisti~ki plan<br />
pod br. 13-2041/1 od 4 septemvri 2006 godina.<br />
Trgnuvaj}i od celokupnata dokumentacija {to vo tekot na prethodnata<br />
postapka be{e pribavena od strana na Sudot, se konstatira<br />
deka pri donesuvawe na sega osporenata odluka, odnosno vo postapkata<br />
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za "Vlae 1 - urban<br />
modul 5.2" - op{tina Karpo{ - Skopje, ne e dokraj ispo~ituvana zakonskata<br />
regulativa. Imeno, vo konkretniov slu~aj vidno od prilo`enite<br />
dokazi ne prozileguva deka e postapeno vo smisla na ~len 24 stav 8 od<br />
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, od pri~ina {to<br />
stru~nata komisija ne ja ispolnila zakonskata obvrska pismeno da go<br />
izvesti sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za<br />
prifa}awe odnosno neprifa}awe na negovite zabele{ki ili predlozi.<br />
Imaj}i go vo vid faktot {to Sovetot na op{tina Karpo{, vo<br />
postapkata koja prethodela na donesuvawe na osporenata odluka, ne go<br />
izvestila pismeno sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie<br />
za prifa}awe ili neprifa}awe na negovite zabele{ki ili pak<br />
predlozi, Sudot utvrdi deka osporenata Odluka ne e vo soglasnost so<br />
~len 8 stav 1 alineja 10 od Ustavot i ~len 24 stav 8 od Zakonot za<br />
prostorno i urbanisti~ko planirawe.<br />
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 i 2<br />
od ovaa odluka.<br />
133
8. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana<br />
Ingilizova Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,<br />
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />
134
10. U. br. 192/2006 (27. 12. 2006)<br />
Osporen akt<br />
Odluka za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan, UAE br.1,<br />
urban blok 1/3 urban modul 2 vo Prilep, donesena od Sovetot na op{-<br />
tina Prilep, br. 07-1451/4 od 3. 08. 2006 godina ("Slu`ben glasnik na<br />
op{tina Prilep" br. 8/2006).<br />
Navodi vo inicijativata<br />
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odluka bila donesena<br />
na kriminalen na~in so {to grubo bil prekr{en Zakonot za<br />
prostorno i urbanisti~ko planirawe.<br />
Imeno, osporenata odluka bila donesena so cel da se udovoli na<br />
sosedot na podnositelot na inicijativata, iako po odnos na negoviot<br />
objekt postoele pravosilna odluka na Vrhovniot sud na Republika Makedonija<br />
i re{enie za urivawe na istiot, a so Detalniot urbanisti~ki<br />
plan na {teta na podnositelot na inicijativata se predviduvalo<br />
objektot da ima forma na bukvata "G", nasproti negovata postojana<br />
pravoliniska i pravoagolna forma.<br />
Poradi neprimenuvaweto, odnosno pogre{noto primenuawe na<br />
~l. 28 st. 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe se povreduvale<br />
i ~l. 24 st. 6, 7, 8 i 9 i ~l. 31 od istiot Zakon.<br />
Vo inicijativata se naveduva i toa deka poradi neprimenuvaweto,<br />
odnosno pogre{nata primena na ~l. 21, 22 i 23 od Pravilnikot za<br />
standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe, vo koi odredbi<br />
bilo predvideno kako treba pri planiraweto da izgleda edna grade`na<br />
parcela do{lo i do povreda na navedeniot Zakon.<br />
Sodr`ina na aktot<br />
Sovetot na op{tina Prilep na sednicata odr`ana na 3. 08. 2006<br />
godina donel Odluka za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan za<br />
UAE br.1, urban blok 1/3 urban modul 2 vo Prilep.<br />
Vo ~l. 1 od Odlukata e opredeleno deka se donesuva Detalniot<br />
urbanisti~ki plan za navedeniot Urban modul, kako {to e ozna~eno vo<br />
grafi~kite prilozi sostaven del na ovaa odluka. Potoa, vo ovoj ~len<br />
od odlukata se dadeni granicite na planiraweto.<br />
135
Vo ~l. 2 od Odlukata decidno e opredeleno koi prilozi gi sodr`i<br />
planot.<br />
Vo ~l. 3 od Odlukata e opredelen na~inot na zaverka na Detalniot<br />
urbanisti~ki plan.<br />
Vo ~l. 4 od Odlukata e opredeleno deka Sovetot na op{tina<br />
Prilep, e dol`en vo rok od 30 dena da obezbedi kartirawe na Planot i<br />
kartiranite podlogi da gi dostavi do Dr`avniot zavod za geodetski<br />
raboti na ~uvawe i koristewe, kako podlogi za izdavawe na numeri~ki<br />
podatoci.<br />
Vo ~l. 5 od Odlukata e opredeleno deka Planot }e go sproveduva<br />
nadle`niot organ na op{tina Prilep.<br />
Vo ~l. 6 od Odlukata e opredeleno deka zaveren primerok od<br />
Planot se dostavuva do organot na dr`avnata uprava nadle`en za<br />
vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot.<br />
Vo ~l. 7 od Odlukata e opredeleno deka Odlukata vleguva vo<br />
sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`beniot glasnik na<br />
op{tina Prilep".<br />
Odlukata e zaverena so br. 07-1451/4 od 3. 08. 2006 godina i<br />
objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Prilep" br. 8/ 2006.<br />
136<br />
Fakti~ka sostojba<br />
Sovetot na op{tina Prilep na sednica odr`ana na 22. 11. 2004<br />
godina donel Programa za prostorni i urbanisti~ki planovi za 2005<br />
godina za op{tina Prilep, objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina<br />
Prilep" br. 10/2004.<br />
Nacrtot na Detalniot urbanisti~ki plan za grad Prilep UAE<br />
br. 1 (3) - urban blok 1(3) urban modul 2 vo Prilep, zaveden po teh. br.<br />
12-1/05 e izgotven od strana na "Urbanizam" - DOO-Bitola i "Biro<br />
Plus" - Prilep vo april 2005 godina.<br />
Stru~nata revizija na Nacrt - detalniot urbanisti~ki plan, zavedena<br />
pod teh. br.69/2005 od maj 2005 godina izgotvil IN-Puma, Institut<br />
za urbanizam, soobra}aj i ekologija, DOO Skopje.<br />
Odgovor na izvr{enata revizija e daden od "Urbanizam" - DOO-<br />
Bitola vo juni 2005 godina.<br />
Po povod baranoto stru~no mislewe za Nacrt - planot, Ministerstvoto<br />
za transport i vrski - Sektor za ureduvawe na prostorot vo<br />
Skopje, dalo stru~no mislewe br. 13-7877 od 11. 07. 2005 godina deka po<br />
vgraduvawe na sugestiite i zabele{kite postapkata za usvojuvawe na<br />
planot mo`e da prodol`i.<br />
So Odluka br. 07 2813/15 od 13. 12. 2005 Sovetot na op{tina<br />
Prilep go utvrdil Nacrtot na Detalniot urbanisti~ki plan.<br />
Gradona~alnikot na op{tinata Prilep so Odluka br. 24-427/1<br />
od 20. 12. 2005 godina opredelil organizirawe na javna anketa na Nacrtot<br />
na Detalniot urbanisti~ki plan i toa vo traewe od najmalku 15 ra-
otni dena i so soop{tenie br. 24-777/7 od 20. 12. 2005 godina opredelil<br />
javnata anketa da se sprovede vo periodot od 26 do 31. 12. 2005<br />
godina i od 4 do 17. 01. 2006 godina.<br />
Soop{tenieto za organizirawe na javnata anketa e objaveno vo<br />
vesnikot "Dnevno" na 24. 12. 2005 godina.<br />
Pokanata za organizirawe na stru~na konsultacija po Nacrt -<br />
planot e so br. 18-982/6 od 23. 07. 2003 godina i od nea proizleguva deka<br />
stru~na konsultacija bila zaka`ana za 25. 06. 2003 godina.<br />
Vo anketniot list br. 10, zaveden pod br. 24-182/6-10 od 13. 01.<br />
2006 godina podnel Slavko Jankuloski, podnositel na inicijativata.<br />
Od M.Z. "Mito Haxivasilev" - Skopje izgotven e spisok br. 03-<br />
69 od 30 juni 2003 godina na podneseni anketni listovi i toa 22 na broj.<br />
Ovlasteniot prestavnik na gradona~alnikot na op{tinata<br />
Prilep, sostavil zapisnik od odr`anata javna anketa, zaveden pod br.<br />
09-29/2 od 17. 01. 2006 godina i po odnos na ovoj Nacrt - plan konstatiral<br />
deka nemalo podneseni zabele{ki. Dopolnitelno e utvrdeno deka<br />
podnositelot na zabele{kata bil registriran kako podnositel na zabele{ka<br />
vo postapka po drug plan.<br />
Stru~na komisija, po povod sprovedenata javna anketa i podnesenite<br />
anketni listovi izgotvila izve{taj br. 09-78/2 od 17. 01. 2005<br />
godina od ~ija sodr`ina proizleguva deka sega{niot podnositelot na<br />
inicijativata, bil registruran kako podnositel na zabele{ka po drug<br />
plan i deka negovata zabele{ka ne se prifa}a.<br />
Ministerstvoto za transport i vrski dalo soglasnost na Predlog<br />
- planot, zavedena pod br. 18-7784 od 10. 05. 2006 godina, po {to Sovetot<br />
na op{tinata ja donel i objavil osporenata odluka za donesuvawe<br />
na detalen urbanisti~ki plan.<br />
So dopis br. 09-78/9 od 18. 05. 2006 godina Slavko Jankuloski e<br />
izvesen deka negovata zabele{ka ne e prifatena, koj e primen od podnositelot<br />
na inicijativata na 15. 06. 2006 godina.<br />
Pravno mislewe<br />
Spored ~l. 80 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe<br />
("SV RM," br. 51/2005), postapkata za donesuvawe na urbanisti~kite<br />
planovi zapo~nata pred denot na primenata na ovoj zakon, }e<br />
prodol`i spored odredbite na zakonot koj bil vo sila na denot na nivnoto<br />
otpo~nuvawe, dokolku urbanisti~kiot plan ja preminal fazata<br />
na stru~na rasprava ili fazata na javna prezentacija.<br />
Spored ~l. 85 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila so denot na<br />
objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" (30. 06.<br />
2005 godina), a }e se primenuva od 1. 07. 2005 godina.<br />
So ogled na toa {to utvrdivme deka vo vremeto na otpo~nuvaweto<br />
na postapkata za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan javnata<br />
anketa ne bila sprovedena i planot bile sprovedeni fazite:<br />
137
nacrt - plan, revizija i odgovor na revizija, analizata na pravnata i<br />
fakti~kata sostojba navedenite fazi e vr{ena spored Zakonot {to<br />
be{e vo sila, a po odnos na ostanatite fazi od postapkata e vr{ena<br />
spored Zakonot {to sega e vo sila.<br />
Imeno, spored ~l. 17 st. 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti-<br />
~ko planirawe ("SV RM," br. 4/1996, 28/1997, 18/1999, 53/ 2001 i 45/<br />
2002), planovite od ~l. 7 od ovoj zakon se izrabotuvaat kako nacrt i<br />
predlog na plan.<br />
Spored ~l. 19 od istiot zakon, na nacrtot na planovite od ~len<br />
7 od ovoj zakon, pred organiziraweto na stru~nata rasprava odnosno<br />
javata anketa, se vr{i stru~na revizija. Stru~nata revizija na urbanisti~kite<br />
planovi spored programata od ~l. 13 na ovoj zakon ja vr{i<br />
stru~na nau~na institucija ili komisija {to ja opredeluva odnosno<br />
formira ministerot nadle`en za rabotite za ureduvawe na prostorot.<br />
Spored ~l. 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />
koj sega e vo sila, prostornoto i urbanisti~koto planirawe e kontinuiran<br />
proces koj se obezbeduva so izrabotuvawe, donesuvawe i sproveduvawe<br />
na prostoren plan i urbanisti~ki planovi so cel da se obezbedi<br />
ureduvawe i harmonicazija na prostorot i unapreduvawe na `ivotnata<br />
sredina i prirodata (st. 1). Prostorniot plan na Republika<br />
Makedonija i urbanisti~kite planovi kontinuirano me|u sebe se usoglasuvaat<br />
i dopolnuvaat (st. 2).<br />
Spored ~l. 7 od Zakonot, vo zavisnost od prostorot {to e predmet<br />
na planirawe, pokraj drugite, se donesuva i detalen urbanisti~ki<br />
plan.<br />
Spored ~l. 11 od Zakonot, detalen urbanisti~ki plan se donesuva<br />
za planski opfat, za koj e donesen generalen urbanisti~ki plan<br />
(st. 1). Detalniot urbanisti~ki plan sodr`i tekstualen i grafi~ki<br />
prikaz na planskite re{enija na opfatot, kako i bilansni pokazateli<br />
za planskiot opfat i za infrastrukturata (st. 2).<br />
Ponatamu, vo st. 3, 4 i 5 od istiot ~len od Zakonot e opredeleno<br />
{to sodr`at grafi~kite prikazi, tekstualniot del na planot i bilansnite<br />
pokazateli.<br />
Spored ~l. 11 st. 7 od Zakonot, detalniot urbanisti~ki plan,<br />
kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen so Generalniot<br />
urbanisti~ki plan.<br />
Spored ~l. 22 od Zakonot, planovite od ~l. 7 od ovoj zakon se<br />
izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na planot i predlog na<br />
plan (st. 1).<br />
Spored ~l. 24 od Zakonot, po nacrtot na detalniot urbanisti-<br />
~ki plan, op{tinata sproveduva javna anketa (st. 1). Organiziraweto<br />
na javnata anketa po planot od stav 1 na ovoj ~len go vr{i gradona-<br />
~alnikot na op{tinata, po utvrduvawe na nacrtot na planot od strana<br />
na sovetot (st. 2). Za sprovedenata javna anketa se izrabotuva izve{taj<br />
(st. 3). Javnata anketa od stav 1 na ovoj ~len se sproveduva so izlagawe<br />
138
na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot na mesnata samouprava,<br />
pri {to javnata anketa trae najmalku 15 rabotni denovi, vo koj rok zainteresiranite<br />
gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra~je opfateno<br />
so planot mo`at da dostavuvaat zabele{ki, predlozi i mislewa<br />
na anketni listovi (st. 4). Izve{taj od javnata anketa so obrazlo-<br />
`eneie od prifatenite i neprifatenite zabele{ki za planovite od<br />
st. 1 na ovoj ~len, izrabotuva stru~na komisija formirana od gradona-<br />
~alnikot na op{tinata, koja e sostavena od tri ~lena, i toa: nositelot<br />
na izrabotka na planot, odgovorno lice na op{tinskata administracija<br />
nadle`no za urbanisti~ko planirawe i istaknat nau~en i<br />
stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe (st. 6).<br />
Izve{tajot od st. 6 na ovoj ~len e sostaven del na odlukata za donesuvawe<br />
na predlogot na planot (st. 7). Vrz osnova na izve{tajot, komisijata<br />
od st. 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go izvesti sekoe<br />
lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}aweto ili<br />
neprifa}aweto na negovite zabele{ki ili predlozi (st. 8). Dokolku<br />
komisijata od st. 6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot so prifatenite<br />
zabele{ki od javnata anketa pretrpel zna~ajni promeni<br />
(promena na granicata na urbanisti~kiot opfat, promeni na regulacionite<br />
linii, promena na namenata na zemji{teto i promeni vo pogolem<br />
obem na drugi parametri utvrdeni vo planot), gradona~alnikot na<br />
op{tinata za nacrtot na planot so vgradeni zabele{ki vo planot povtorno<br />
organizira javna anketa (st. 9). Vremeto i mestoto kade {to }e<br />
bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata anketa, zadol`itelno<br />
se objavuva so soop{tenie vo javnite glasila, a soop{tenieto zadol`itelno<br />
gi sodr`i podatocite, mestopolo`bata i povr{inata na<br />
op{fatot na planot, kako i obrazlo`enijata na planskite re{enija<br />
(st. 10).<br />
Spored ~l. 25 st. 1 od Zakonot, na planovite od ~l. 7 t. 2 al. 1, 2,<br />
3 i 4 na ovoj zakon, izraboteni vo forma na predlog na plan se izdava<br />
soglasnost od organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite<br />
od oblasta na ureduvawe na prostorot, so koja se potvrduva deka<br />
planovite se izraboteni soglasno so odredbite na ovoj zakon i propisite<br />
doneseni vrz osnova na ovoj zakon (st. 1).<br />
Spored st. 2 od istiot ~len od Zakonot, soglasnosta od st. 1 na<br />
ovoj ~len se izdava vo rok od 30 rabotni dena od denot na podnesuvaweto<br />
na baraweto od strana na donositelot na planot, a dokolku<br />
ne se izdade vo opredeleniot rok }e se smeta deka soglasnosta e izdadena.<br />
Misleweto od st. 2 na ovoj ~len se izdava, isto taka, vo rok od 30<br />
dena od denot na podnesuvaweto na baraweto od strana na donositelot<br />
na planot.<br />
Spored st. 3 od istiot ~len od Zakonot, po dobivaweto na soglasnosta<br />
od st. 1 na ovoj ~len, planot se dostavuva do nadle`niot organ<br />
za donesuvawe.<br />
139
Spored ~l. 28 st. 5 od Zakonot, izmeni i dopolnuvawa na planovite<br />
i delovi od planovite od ~l. 7 od ovoj zakon se vr{at po istata<br />
postapka propi{ana za nivnoto donesuvawe.<br />
2. Ocenuvaj}i ja osporenata odluki po odnos na nejzinata soglasnost<br />
so odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe<br />
koj bil i koj sega e vo primena, a vrz osnova na celokupno prilo-<br />
`enata dokumentacija utvrdivme deka Sovetot na op{tinata vo postapkite<br />
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan gi sprovel site<br />
predvideni fazi vo postapkata so po~ituvawe na zakonskite odredbi.<br />
Vpro~em podnositelot na inicijativata ostvaril u~estvo vo<br />
sprovedenata javna anketa i prigovaral na isti okolnosti kako vo podnesnata<br />
inicijativa, no Sovetot na op{tinata ne gi prifatil negovite<br />
zabele~ki za {to uredno e izvesten kako {to e opredeleno vo ~l.<br />
24 st. 6, 7, 8 i 9 od Zakonot, {to sega e vo sila.<br />
Spored na{e mislewe ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto<br />
za soglasnost na osporenata odluka so ~l. 28 st. 5 od Zakonot bidej}i<br />
vo ovoj slu~aj ne stanuva zbor za postapka za izmena i dopolnuvawe na<br />
detalen urbanisti~ki plan, tuku za postapka za negovo donesuvawe.<br />
Vrz osnova na iznesenoto proizleguva deka ne mo`e osnovano da<br />
se postavi pra{aweto za soglasnost na oporenata odluka kako po odnos<br />
na odredbite od porane{niot Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />
taka i po odnos na odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
koj sega e vo sila.<br />
3. Spored ~l. 110 st. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta<br />
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i<br />
so zakonite.<br />
Imeno, trgnuvaj}i od ocenata na celinata na navodite vo podnesenata<br />
inicijativa, proizleguva deka taa vo najgolem del sodr`i navodi<br />
za re{avawe na individualen imotnopraven spor, za koj Ustavniot<br />
sud, soglasno ~l. 110 od Ustavot ne e nadle`en da odlu~uva.<br />
Ustavniot sud, isto taka, ne e nadle`en da odlu~uva i po odnos<br />
na navodite za nesoglasnost na osporenata odluka so ~l. 21, 22 i 23 od<br />
Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe,<br />
bidej}i i Odlukata i ovoj pravilnik se podzakonski propisi, odnosno<br />
propisi so ista pravna sila.<br />
Vrz osnova na iznesenite zakonski odredbi i utvrdenata fakti~ka<br />
i pravna sostojba, se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />
i odlu~uvawe,<br />
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na<br />
Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan, UAE br.1,<br />
urban blok 1/3 urban modul 2 vo Prilep, donesena od Sovetot na op{-<br />
tina Prilep, pod br. 07-1451/4 od 3. 08. 2006 godina ("Slu`ben glasnik<br />
na op{tina Prilep" br. 8/ 2006).<br />
140
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br.70/1992), na sednicata odr`ana na 27 dekemvri<br />
2006 godina, donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na zakoni-tosta<br />
na Odlukata za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan, UAE br.1,<br />
urban blok 1/3 urban modul 2 vo Prilep, donesena od Sovetot na op{-<br />
tina Prilep, pod br. 07-1451/4 od 3 avgust 2006 godina ("Slu`ben glasnik<br />
na op{tina Prilep" br. 8/ 2006).<br />
2. Slavko Jankuloski od Prilep na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe<br />
na zakonitosta na aktot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.<br />
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odluka bila donesena<br />
na "kriminalen na~in" so {to bil grubo prekr{en Zakonot za<br />
prostorno i urbanisti~ko planirawe.<br />
Imeno, osporenata odluka bila donesena so cel da se udovoli na<br />
sosedot na podnositelot na inicijativata, iako po odnos na negoviot<br />
objekt postoele pravosilna odluka na Vrhovniot sud na Republika Makedonija<br />
i re{enie za urivawe na istiot, a so Detalniot urbanisti~ki<br />
plan na {teta na podnositelot na inicijativata se predviduvalo objektot<br />
da ima forma na bukvata "G", nasproti negovata postojana pravoliniska<br />
i pravoagolna forma.<br />
Poradi neprimenuvaweto, odnosno pogre{noto primenuvawe na<br />
~lenot 28 stav 5 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe se<br />
povreduvale i ~lenovite 24 stav 6, 7, 8 i 9 i ~len 31 od istiot Zakon.<br />
Vo inicijativata, isto taka, se naveduva i toa deka poradi neprimenuvaweto,<br />
odnosno pogre{nata primena na ~lenovite 21, 22 i 23 od<br />
Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe, vo<br />
koi odredbi bilo predvideno kako pri planiraweto treba da izgleda<br />
edna grade`na parcela do{lo i do povreda na navedeniot Zakon.<br />
4. Sudot na sednicata utvrdi Sovetot na op{tina Prilep na sednicata<br />
odr`ana na 3 avgust 2006 godina donel Odluka za donesuvawe<br />
na detalen urbanisti~ki plan za UAE br. 1, urban blok 1/3 urban modul<br />
2 vo Prilep.<br />
Vo ~lenot 1 od Odlukata e opredeleno deka se donesuva detalniot<br />
urbanisti~ki plan za navedeniot Urban modul, kako {to e ozna-<br />
~eno vo grafi~kite prilozi sostaven del na ovaa odluka. Potoa, vo<br />
ovoj ~len od odlukata se dadeni granicite na planiraweto.<br />
Vo ~lenot 2 od Odlukata decidno e opredeleno koi prilozi gi<br />
sodr`i planot.<br />
141
Vo ~lenot 3 od Odlukata e opredelen na~inot na zaverka na detalniot<br />
urbanisti~ki plan.<br />
Vo ~lenot 4 od Odlukata e opredeleno deka Sovetot na op{tina<br />
Prilep, e dol`en vo rok od 30 dena da obezbedi kartirawe na planot i<br />
kartiranite podlogi da gi dostavi do Dr`avniot zavod za geodetski<br />
raboti na ~uvawe i koristewe, kako podlogi za izdavawe na numeri~ki<br />
podatoci.<br />
Vo ~lenot 5 od Odlukata e opredeleno deka planot }e go sproveduva<br />
nadle`niot organ na op{tina Prilep.<br />
Vo ~lenot 6 od Odlukata e opredeleno deka zaveren primerok<br />
od planot se dostavuva do organot na dr`avnata uprava nadle`en za<br />
vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot.<br />
Vo ~lenot 7 od Odlukata e opredeleno deka Odlukata vleguva vo<br />
sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`beniot glasnik na<br />
op{tina Prilep".<br />
Odlukata e zaverena pod broj 07-1451/4 od 3 avgust 2006 godina i<br />
e objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Prilep" br. 8/ 2006.<br />
Od celokupno prilo`enata dokumentacija, Sudot, isto taka,<br />
utvrdi deka Sovetot na op{tina Prilep na sednica odr`ana na 22 noemvri<br />
2004 godina donel Programa za prostorni i urbanisti~ki planovi<br />
za 2005 godina za op{tina Prilep, objavena vo "Slu`ben glasnik<br />
na op{tina Prilep," br. 10/2004.<br />
Nacrtot na Detalniot urbanisti~ki plan za grad Prilep UAE<br />
br.1 (3) - urban blok 1(3) urban modul 2 vo Prilep, zaveden po teh. br.<br />
12-1/05 e izgotven od strana na "Urbanizam" - DOO-Bitola i "Biro<br />
Plus" - Prilep vo april 2005 godina.<br />
Stru~nata revizija na Nacrt - detalniot urbanisti~ki plan,<br />
zavedena pod teh.br.69/2005 od maj 2005 godina izgotvil IN-Puma, Institut<br />
za urbanizam, soobra}aj i ekologija, DOO Skopje.<br />
Odgovor na izvr{enata revizija e daden od "Urbanizam" - DOO-<br />
Bitola vo juni 2005 godina.<br />
Po povod baranoto stru~no mislewe za Nacrt - planot, Ministerstvoto<br />
za transport i vrski - Sektor za ureduvawe na prosto-rot vo<br />
Skopje, dalo stru~no mislewe br.13-7877 od 11 juli 2005 godina deka po<br />
vgraduvawe na sugestiite i zabele{kite postapkata za usvojuvawe na<br />
planot mo`e da prodol`i.<br />
So Odluka br. 07 2813/15 od 13 dekemvri 2005 Sovetot na op{-<br />
tina Prilep go utvrdil Nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan.<br />
Gradona~alnikot na op{tinata Prilep so Odluka br.24-427/1<br />
od 20 dekemvri 2005 godina opredelil organizirawe na javna anketa na<br />
Nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan i toa vo traewe od najmalku<br />
15 rabotni dena i so soop{tenie br. 24-777/7 od 20 dekemvri 2005 godina<br />
opredelil javnata anketa da se sprovede vo periodot od 26 do 31 dekemvri<br />
2005 godina i od 4 do 17 januari 2006 godina.<br />
142
Soop{tenieto za organizirawe na javnata anketa e objaveno vo<br />
vesnikot "Dnevno" na 24 dekemvri 2005 godina.<br />
Pokanata za organizirawe na stru~na konsultacija po Nacrt -<br />
planot e so br.18-982/6 od 23 juni 2003 godina i od nea proizleguva deka<br />
stru~na konsultacija bila zaka`ana za 25 juni 2003 godina.<br />
Vo anketniot list br.10, zaveden pod br.24-182/6-10 od 13 januari<br />
2006 godina podnel Slavko Jankuloski, podnositel na inicijativata.<br />
Od m.z. "Mito Haxivasilev" - Skopje izgotven e spisok br. 03-69<br />
od 30 juni 2003 godina na podneseni anketni listovi i toa 22 na broj.<br />
Ovlasteniot prestavnik na gradona~alnikot na op{tinata<br />
Prilep, sostavil zapisnik od odr`anata javna anketa, zaveden pod br.<br />
09-29/2 od 17 januari 2006 godina i po odnos na ovoj Nacrt-plan konstatiral<br />
deka nemalo podneseni zabele{ki. Dopolnitelno e utvrdeno<br />
deka podnositelot na zabele{kata bil registriran kako podnositel<br />
na zabele{ka vo postapka po drug plan.<br />
Stru~na komisija, po povod sprovedenata javna anketa i podnesenite<br />
anketni listovi izgotvila izve{taj br. 09-78/2 od 17 januari<br />
2005 godina od ~ija sodr`ina proizleguva deka sega{niot podnositel<br />
na inicijativata, bil registruran kako podnositel na zabele{ka po<br />
drug plan i deka negovata zabele{ka ne se prifa}a.<br />
Ministerstvoto za transport i vrski dalo soglasnost na Predlog-planot,<br />
zavedena pod br. 18-7784 od 10 maj 2006 godina, po {to Sovetot<br />
na op{tinata ja donel i objavil osporenata odluka za donesuvawe<br />
na detalen urbanisti~ki plan.<br />
So dopis br. 09-78/9 od 18 maj 2006 godina Slavko Jankuloski e<br />
izvesen deka negovata zabele{ka ne e prifatena, koj e primen od podnositelot<br />
na inicijativata na 15 juni 2006 godina.<br />
5. Spored ~len 80 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe<br />
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 51/2005), postapkata<br />
za donesuvawe na urbanisti~kite planovi zapo~nata pred denot<br />
na primenata na ovoj zakon, }e prodol`i spored odredbite na zakonot<br />
koj bil vo sila na denot na nivnoto otpo~nuvawe, dokolku urbanisti~kiot<br />
plan ja preminal fazata na stru~na rasprava ili fazata na<br />
javna prezentacija.<br />
Spored ~len 85 od Zakonot, ovoj zakon vleguva vo sila so denot<br />
na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" (30<br />
juni 2005 godina), a }e se primenuva od 1 juli 2005 godina.<br />
So ogled na toa {to Sudot utvrdi deka vo vremeto na otpo~nuvaweto<br />
na postapkata za donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan<br />
javnata anketa ne bila sprovedena i vo postapkata za planirawe bile<br />
sprovedeni samo fazite: nacrt - plan, revizija i odgovor na revizija,<br />
analizata na pravnata i fakti~kata sostojba vo postapkata pred Sudot<br />
be{e napravena po odnos na navedenite fazi spored Zakonot {to be{e<br />
vo sila, a po odnos na ostanatite fazi od postapkata spored Zakonot<br />
{to sega e vo sila.<br />
143
Imeno, spored ~len 17 stav 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.<br />
4/1996, 28/1997, 18/1999, 53/ 2001 i 45/2002) , planovite od ~len 7 od ovoj<br />
zakon se izrabotuvaat kako nacrt i predlog na plan.<br />
Spored ~len 19 od istiot zakon, na nacrtot na planovite od<br />
~len 7 od ovoj zakon, pred organiziraweto na stru~nata rasprava odnosno<br />
javata anketa, se vr{i stru~na revizija. Stru~nata revizija na<br />
urbanisti~kite planovi spored programata od ~lenot 13 na ovoj zakon<br />
ja vr{i stru~na nau~na institucija ili komisija {to ja opredeluva<br />
odnosno formira ministerot nadle`en za rabotite za ureduvawe na<br />
prostorot.<br />
Spored ~len 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />
koj sega e vo sila, prostornoto i urbanisti~koto planirawe e<br />
kontinuiran proces koj se obezbeduva so izrabotuvawe, donesuvawe i<br />
sproveduvawe na prostoren plan i urbanisti~ki planovi so cel da se<br />
obezbedi ureduvawe i harmonicazija na prostorot i unapreduvawe na<br />
`ivotnata sredina i prirodata (stav 1). Prostorniot plan na Republika<br />
Makedonija i urbanisti~kite planovi kontinuirano me|u sebe<br />
se usoglasuvaat i dopolnuvaat (stav 2).<br />
Spored ~len 7 od Zakonot, vo zavisnost od prostorot {to e<br />
predmet na planirawe, pokraj drugite, se donesuva i detalen urbanisti~ki<br />
plan.<br />
Spored ~len 11 od Zakonot, detalen urbanisti~ki plan se donesuva<br />
za planski opfat, za koj e donesen generalen urbanisti~ki plan<br />
(stav 1). Detalniot urbanisti~ki plan sodr`i tekstualen i grafi~ki<br />
prikaz na planskite re{enija na opfatot, kako i bilansni pokazateli<br />
za planskiot opfat i za infrastrukturata (stav 2).<br />
Ponatamu, vo stavovite 3, 4 i 5 od istiot ~len od Zakonot e<br />
opredeleno {to sodr`at grafi~kite prikazi, tekstualniot del na<br />
planot i bilansnite pokazateli.<br />
Spored ~len 11 stav 7 od Zakonot, detalniot urbanisti~ki<br />
plan, kako plan od ponisko nivo mora da bide usoglasen so Generalniot<br />
urbanisti~ki plan.<br />
Spored ~len 22 od Zakonot, planovite od ~lenot 7 od ovoj zakon<br />
se izrabotuvaat vo dve fazi, odnosno kako nacrt na planot i predlog<br />
na plan (stav 1).<br />
Spored ~len 24 od Zakonot, po nacrtot na detalniot urbanisti~ki<br />
plan, op{tinata sproveduva javna anketa (stav 1). Organiziraweto<br />
na javnata anketa po planot od stav 1 na ovoj ~len go vr{i gradona~alnikot<br />
na op{tinata, po utvrduvawe na nacrtot na planot od strana<br />
na sovetot (stav 2). Za sprovedenata javna anketa se izrabotuva<br />
izve{taj (stav 3). Javnata anketa od stav 1 na ovoj ~len se sproveduva so<br />
izlagawe na planot na javno mesto koe se nao|a vo krugot na mesnata<br />
samouprava, pri {to javnata anketa trae najmalku 15 rabotni denovi,<br />
vo koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto<br />
144
podra~je opfateno so planot mo`at da dostavuvaat zabele{ki, predlozi<br />
i mislewa na anketni listovi (stav 4). Izve{taj od javnata anketa<br />
so obrazlo`enie od prifatenite i neprifatenite zabele{ki za planovite<br />
od stavot 1 na ovoj ~len, izrabotuva stru~na komisija formirana<br />
od gradona~alnikot na op{tinata, koja e sostavena od tri ~lena, i<br />
toa: nositelot na izrabotka na planot, odgovorno lice na op{tinskata<br />
administracija nadle`no za urbanisri~ko planirawe i istaknat nau-<br />
~en i stru~en rabotnik od oblasta na urbanisti~koto planirawe (stav<br />
6). Izve{tajot od stavot 6 na ovoj ~len e sostaven del na odlukata za<br />
donesuvawe na predlogot na planot (stav 7). Vrz osnova na izve{tajot,<br />
komisijata od stavot 6 na ovoj ~len e dol`na pismeno da go izvesti<br />
sekoe lice koe podnelo anketen list so obrazlo`enie za prifa}aweto<br />
ili neprifa}aweto na hegovite zabele{ki ili predlozi (stav 8). Dokolku<br />
komisijata od stavot 6 na ovoj ~len oceni deka nacrtot na planot<br />
so prifatenite zabele{ki od javnata anketa pretrpel zna~ajni<br />
promeni (promena na granicata na urbanisti~kiot opfat, promeni na<br />
regulacionite linii, promena na namenata na zemji{teto i promeni<br />
vo pogolem obem na drugi parametri utvrdeni vo planot), gradona-<br />
~alnikot na op{tinata za nacrtot na planot so vgradeni zabele{ki vo<br />
planot povtorno organizira javna anketa (stav 9). Vremeto i mestoto<br />
kade {to }e bide izlo`en planot i sproveduvaweto na javnata anketa,<br />
zadol`itelno se objavuva so soop{tenie vo javnite glasila, a soop{-<br />
tenieto zadol`itelno gi sodr`i podatocite, mestopolo`bata i povr-<br />
{inata na op{fatot na planot, kako i obrazlo`enijata na planskite<br />
re{enija( stav 10).<br />
Spored ~len 25 stav 1 od Zakonot, na planovite od ~lenot 7 to-<br />
~ka 2 alineji 1, 2, 3 i 4 na ovoj zakon, izraboteni vo forma na predlog<br />
na plan se izdava soglasnost od organot na dr`avnata uprava nadle`en<br />
za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot, so koja<br />
se potvrduva deka planovite se izraboteni soglasno so odredbite na<br />
ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon (stav 1).<br />
Spored stav 2 od istiot ~len od Zakonot, soglasnosta od stavot<br />
1 na ovoj ~len se izdava vo rok od 30 rabotni dena od denot na podnesuvaweto<br />
na baraweto od strana na donositelot na planot, a dokolku<br />
ne se izdade vo opredeleniot rok }e se smeta deka soglasnosta e izdadena.<br />
Misleweto od stav 2 na ovoj ~len se izdava, isto taka, vo rok od<br />
30 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto od strana na donositelot<br />
na planot.<br />
Spored stav 3 od istiot ~len od Zakonot, po dobivaweto na<br />
soglasnosta od stavot 1 na ovoj ~len, planot se dostavuva do nadle`niot<br />
organ za donesuvawe.<br />
Spored ~len 28 stav 5 od Zakonot, izmeni i dopolnuvawa na<br />
planovite i delovi od planovite od ~lenot 7 od ovoj zakon se vr{at po<br />
istata postapka propi{ana za nivnoto donesuvawe.<br />
145
6. Ocenuvaj}i ja osporenata odluki po odnos na nejzinata soglasnost<br />
so odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe<br />
koj bil i koj sega e vo primena, a vrz osnova na celokupno prilo`enata<br />
dokumentacija Sudot utvrdi deka Sovetot na op{tinata vo postapkite<br />
za donesuvawe na detalniot urbanisti~ki plan gi sprovel site predvideni<br />
fazi vo postapkata so po~ituvawe na citiranite zakonski odredbi.<br />
Vpro~em, podnositelot na inicijativata ostvaril u~estvo vo<br />
sprovedenata javna anketa i prigovaral na isti okolnosti kako vo podnesnata<br />
inicijativa, no Sovetot na op{tinata ne gi prifatil negovite<br />
zabele{ki za {to e uredno izvesten, na na~in kako {to e opredeleno<br />
vo ~len 24 stav 6, 7, 8 i 9 od Zakonot, {to sega e vo sila.<br />
Spored Sudot ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto i za<br />
soglasnost na osporenata odluka so ~lenot 28 stav 5 od Zakonot, bidej}i<br />
vo ovoj slu~aj ne stanuva zbor za postapka za izmena i dopolnuvawe<br />
na detalen urbanisti~ki plan, tuku za postapka za negovo donesuvawe.<br />
Ottamu, ne mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnost<br />
na oporenata odluka kako po odnos na odredbite od porane{niot<br />
Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe, taka i po odnos na<br />
odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko koj sega e vo sila.<br />
7. Spored ~len 110 stav 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i<br />
za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot<br />
i so zakonite.<br />
Imeno, trgnuvaj}i od ocenata na celinata na navodite vo podnesenata<br />
inicijativa, proizleguva deka taa vo najgolem del sodr`i navodi<br />
za re{avawe na individualen imotnopraven spor, za koj Ustavniot<br />
sud, soglasno ~len 110 od Ustavot ne e nadle`en da odlu~uva.<br />
Ustavniot sud, isto taka, ne e nadle`en da odlu~uva i po odnos<br />
na navodite za nesoglasnost na osporenata odluka so ~lenovite 21, 22 i<br />
23 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe,<br />
bidej}i i Odlukata i ovoj pravilnik se podzakonski propisi,<br />
odnosno propisi so ista pravna sila.<br />
8. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />
ova re{enie.<br />
9. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite: d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana<br />
Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani<br />
i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />
146
11. U. br. 224/2006 (24. 01. 2007)<br />
Barawe so inicijativata<br />
1. Ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za opredeluvawe<br />
na oprema, materijali i uslugi od odbranben i bezbednosen<br />
karakter ("SV RM," br. 34/1998, 5/1999, 80/1999 i 64/2003), donesena od<br />
Vladata na Republika Makedonija.<br />
2. Barawe za za{tita na slobodite i pravata utvrdeni vo ~l. 110<br />
al. 3 od Ustavot, koi se odnesuvaat na zabrana na diskriminacija na<br />
gra|anite po osnov na politip~ka pripadnost i po odnos na slobodata<br />
na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
1. So inicijativata ne se izneseni pri~ini poradi koi se bara<br />
Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na<br />
osporenata odluka.<br />
2. Vo odnos na baraweto za za{tita na slobodite i pravata utvrdeni<br />
vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot, bitno e deka toa e dostaveno do Sudot<br />
na 7. 12. 2006 godina. Na ova barawe prethodela pretstavka i pojasnuvawe<br />
na pretstavkata. Imeno, pretstavka na podnositelot do Sudot e<br />
evidentirana pod R. br. 90/2006 od 24. 11. 2006 godina so cel Sudot da<br />
postapuva po iznesenite navodi, i tie bile pojasneti so pismen podnesok<br />
na 30. 11. 2006 godina.<br />
Spored navodite vo baraweto, na podnositelot mu bile povredeni<br />
slobodite i pravata utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot koi se<br />
odnesuvale na zabrana na diskriminacijata na gra|anite po osnov na<br />
politi~ka pripadnost i po odnos na slobodata na mislata i javnoto<br />
izrazuvawe na mislata. Ovie slobodi i prava na podnositelot mu bile<br />
povredeni so dejstvijata, odnosno deluvaweto na Osnovnoto javno obvinitelstvo<br />
i manlivo vodenata sudska postapka vo celost kako i postapuvaweto<br />
na sudijata od Osnovniot sud vo Skopje vo tekot na postapkata<br />
po konkretniot predmet K. br. 1861/01 kade podnositelot na baraweto<br />
Quben Paunovski bil obvinet deka storil krivi~no delo.<br />
Voedno vo baraweto op{irno se naveduvaat pove}e raboti i dejstvija<br />
od tekot na predmetnata postapka koi se odnesuvale na nezakonito<br />
rabotewe na slu`benite lica i u~esnicite vo postapkata koi<br />
davale nevistiniti izjavi i nestru~ni mislewa, pogre{no i tendenci-<br />
147
ozno utrduvawe na faktite i dokazite, i lo{o vodewe na sudskata postapka<br />
vo celost.<br />
Imeno, se naveduva deka:<br />
- nadle`niot prvostepen sud ne prifatil od odbranata na obvinetiot<br />
pove}e od trieset predlo`eni i pobarani svedoci i slu`beni<br />
dokumenti koi bile su{tinski za predmetot, a ova bilo so dogovor<br />
me|u sudijata i Osnovnoto javno obvinitelstvo;<br />
- obvinenieto nemalo nitu eden osnovan dokaz za storeno krivi~no<br />
delo na podnositelot na baraweto za za{tita na slobodite i<br />
pravata, od {to mo`elo edinstveno da se zaklu~i deka vrz nego se<br />
vr{elo diskriminacija po osnov na politi~ka pripadnost i ne mu se<br />
dozvoluvalo da se brani i da go koristi ustavnoto pravo na sloboda na<br />
uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata;<br />
- vo sudskata postapka se vr{ela pove}egodi{na pogre{na primena<br />
na zakonite i podzakonskite akti i od ovoj aspekt trebalo da se<br />
preispita rabotata na sudijata vo Osnovniot sud Skopje I Skopje;<br />
- vo sudskata postapka se negirale faktite deka vo 2001 godina<br />
se slu~ila vojna i Ministerstvoto za odbrana vo koe podnositelot na<br />
baraweto bil minister, rabotelo soodvetno vo takvi uslovi bez bilo<br />
kakvo kriminogeno odnesuvawe;<br />
- osnovnoto javno obvinitelstvo kontinuirano vo slu~ajot na<br />
podnositelot na baraweto, deluval diskriminatorski kon negovite<br />
prava i slobodi, {to osobeno do{lo do izraz vo zavr{nite zborovi<br />
iska`ani na ro~i{teto odr`ano vo sudot na 5. 12. 2006 godina, spored<br />
koi podnositelot na baraweto bil neosnovano okarakteriziran kako<br />
lice koe ne go po~ituval pravosudniot sistem i pravnata dr`ava, {to<br />
bile grubi nevistini;<br />
- vo baraweto podnositelot op{irono raska`uva sopstveni<br />
vpe~atorci za tekot na konkretnata sudska postapka koi spored nego<br />
bile naso~eni deluvawa na nadle`nite organi protiv negovite prava i<br />
interesi i tie gi smeta za povreda na ustavno utvrdenite slobodi i<br />
prava vo ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
148<br />
Pravno mislewe<br />
1. Soglasno ~lenot 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija, Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta<br />
na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i<br />
na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.<br />
Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako postojat<br />
drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />
So inicijativata se osporuva ustavnosta i zakonitosta na<br />
Odlukata za opredeluvawe na oprema, materijali i uslugi od odbranben<br />
i bezbednosen karakter ("SV RM," br. 34/1998, 5/1999, 80/1999 i 64/
2003), donesena od Vladata na Republika Makedonija vrz osnova na Zakonot<br />
za javni nabavki koj va`e{e vo vreme na donesuvaweto na ovaa<br />
odluka.<br />
Me|utoa, vrz osnova na odredbi od sega va`e~kiot Zakon za javni<br />
nabavki ("SV RM," br. 19/2004 i 109/2005), Vladata na Republika<br />
Makedonija donela nova Odluka za opredeluvawe na oprema, stoki i<br />
uslugi od odbranben i bezbednosen karakter ("SV RM"br. 69/2004) i so<br />
to~kata 3 od ovaa odluka prestanala da va`i osporenata odluka.<br />
So ogled na toa {to osporenata odluka ne e vo pravniot poredok<br />
i so inicijativata bez navedeni pri~ini i argumenti se osporuva<br />
ustavnosta i zakonitosta na ovaa odluka koja prestanala da va`i, smetame<br />
deka vrz osnova na navedenite ustavni i delovni~ki odredbi se<br />
ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata.<br />
2. Spored ~l. 110 al. 3 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to<br />
se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />
izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabrana<br />
na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa, verska,<br />
nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.<br />
Soglasno ~l. 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvie<br />
mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od Ustavniot<br />
sud vo rok od 2 meseca od denot na dostavuvaweto na kone~en ili pravosilen<br />
poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za prezemawe<br />
na dejstvie so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini<br />
od denot na negovoto prezemawe.<br />
So ~l. 52 od Delovnikot na Ustavniot sud e utvrdeno deka vo baraweto<br />
od ~l. 51 e potrebno da se navedat pri~inite poradi koi se bara<br />
za{titata, aktite ili dejstvijata so koi tie se povredeni, faktite i<br />
dokazite vrz koi se zasnova baraweto, kako i drugi podatoci potrebni<br />
za odlu~uvawe na Ustavniot sud.<br />
Od navodite sodr`ani vo baraweto proizleguva deka vo su{tina<br />
baraweto ne se odnesuva na za{tita na slobodite i pravata na {to<br />
baratelot samo na~elno se povikuva, tuku baraweto se odnesuva na<br />
vr{ewe nadzor, ispituvawe i meritorno odlu~uvawe od strana na<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija vo postapka pred nadle`en sud<br />
po konkreten predmet vo koj podnositelot na baraweto e stranka obvineta<br />
za storeno krivi~no delo, pri {to se bara Ustavniot sud da go<br />
kontrolira raboteweto na nadle`niot sud i sudija kako i raboteweto<br />
na nadle`noto javno obvinitelstvo vo konkretniot predmet, da ja ocenuva<br />
zakonitosta na nivnoto rabotewe i da odlu~uva, {to vsu{nost ne<br />
e nadle`nost na Ustavniot sud na Republika Makedonija.<br />
Podnositelot vo baraweto samo deklarativno se povikuva na<br />
za{tita na slobodite i pravata utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot,<br />
149
koi se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />
izrazuvawe na mislata i zabrana na diskriminacija po osnov na<br />
politi~ka pripadnost, bidej}i ne naveduva argumenti za povredata na<br />
tie prava, pri {to treba da se ima predvid deka krivi~nata postapka e<br />
so zakon regulirana i ima so zakon vospostaven red na rabotewe i<br />
odnesuvawe koj va`i za site u~esnici vo postapkata i so zakon utvrdenite<br />
dejstvija vo postapkata ne mo`e da se smetaat za povreda na<br />
slobodi i prava na gra|anite utvrdeni so Ustavot na Republika Makedonija.<br />
So ogled na iznesenoto, a vrz osnova na ~l. 28 al. 1 od Delovnikot<br />
na Ustavniot sud na Republika Makedonija, smetame deka Sudot<br />
ne e nadle`en da odlu~uva po predmetnoto barawe.<br />
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />
odlu~uvawe,<br />
2. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za opredeluvawe<br />
na oprema, materijali i uslugi od odbranben i bezbednosen karakter<br />
("SV RM," br. 34/1998, 5/1999, 80/1999 i 64/2003), donesena od Vladata na<br />
Republika Makedonija.<br />
3. Sudot da go otfrli baraweto na Quben Paunovski od Skopje,<br />
za za{tita na slobodite i pravata utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija ~len 28 alineja 3 i ~len 71 od Delovnikot<br />
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 24<br />
januari 2007 godina, donese<br />
150<br />
R E [ E N I E<br />
1. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za opredeluvawe na<br />
oprema, materijali i uslugi od odbranben i bezbednosen karakter<br />
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ broj 34/1998, 5/1999, 80/<br />
1999 i 64/2003), donesena od Vladata na Republika Makedonija.<br />
2. Quben Paunovski od Skopje na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1<br />
od ova re{enie.<br />
So inicijativata ne se dadeni pri~inite za osporuvawe na ustavnosta<br />
i zakonitosta na Odlukata.<br />
3. Soglasno ~lenot 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija, Ustavniot sud na Republika Makedonija odlu~uva za sog-
lasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta na drugite propisi i<br />
na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite.<br />
Spored ~lenot 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na<br />
Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja otfrli inicijativata ako<br />
postojat drugi procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />
So inicijativata se osporuva ustavnosta i zakonitosta na<br />
Odlukata za opredeluvawe na oprema, materijali i uslugi od odbranben<br />
i bezbednosen karakter ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"<br />
br. 34/1998, 5/1999, 80/1999 i 64/2003), donesena od Vladata na Republika<br />
Makedonija vrz osnova na Zakonot za javni nabavki koj va`e-<br />
{e vo vreme na donesuvaweto na ovaa odluka.<br />
Me|utoa, vrz osnova na odredbi od sega va`e~kiot Zakon za javni<br />
nabavki ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 19/2004 i<br />
109/2005), Vladata na Republika Makedonija donela nova Odluka za<br />
opredeluvawe na oprema, stoki i uslugi od odbranben i bezbednosen<br />
karakter ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 69/2004) i<br />
so to~kata 3 od ovaa odluka prestanala da va`i osporenata odluka.<br />
So ogled na toa {to osporenata odluka ne e vo pravniot poredok<br />
i so inicijativata bez navedeni pri~ini i argumenti se osporuva<br />
ustavnosta i zakonitosta na ovaa odluka koja prestanala da va`i, Sudot<br />
oceni deka vrz osnova na navedenite ustavni i delovni~ki odredbi<br />
se ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativata.<br />
4. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />
ova re{enie.<br />
5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova<br />
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani,<br />
Igor Spirovski i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija ~len 28 alineja 1 i ~len 71 od<br />
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija" br.70/1992) na sednicata odr`ana na 24<br />
januari 2007 godina, donese<br />
*<br />
R E [ E N I E<br />
1. SE OTFRLA baraweto na Quben Paunovski od Skopje, za za-<br />
{tita na slobodite i pravata utvrdeni vo ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
2. Quben Paunovski od Skopje na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija mu podnese barawe za za{tita na slobodite i pravata utvrdeni<br />
vo ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Spored navodite vo baraweto, na podnositelot mu bile povredeni<br />
slobodite i pravata utvrdeni vo ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot<br />
151
koi se odnesuvale na zabrana na diskriminacijata na gra|anite po<br />
osnov na politi~ka pripadnost i po odnos na slobodata na mislata i<br />
javnoto izrazuvawe na mislata. Ovie slobodi i prava na podnositelot<br />
mu bile povredeni so dejstvijata, odnosno deluvaweto na Osnovnoto javno<br />
obvinitelstvo i nepravilno vodenata sudska postapka vo celost<br />
kako i postapuvaweto na sudijata od Osnovniot sud vo Skopje vo tekot<br />
na postapkata po konkretniot predmet K. br. 1861/01 kade podnositelot<br />
na baraweto Quben Paunovski bil obvinet deka storil krivi~no<br />
delo.<br />
Voedno vo baraweto se naveduvaat pove}e raboti i dejstvija od<br />
tekot na predmetnata postapka koi spored podnositelot pretstavuvale<br />
nezakonito rabotewe na slu`benite lica, u~esnicite vo postapkata<br />
davale nevistiniti izjavi i nestru~ni mislewa, pogre{no i tendenciozno<br />
bile utrduvani faktite i dokazite, i lo{o se vodela sudskata postapka<br />
vo celost.<br />
Od ovie pri~ini podnositelot na baraweto smeta deka mu bile<br />
povredeni slobodite i pravata utvrdeni vo ~lenot 110 alineja 3 od<br />
Ustavot.<br />
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~lenot 110 alineja 3 od<br />
Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija gi {titi slobodite i<br />
pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat na slobodata na<br />
uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto<br />
zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabrana na diskriminacija na gra-<br />
|anite po osnov na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi-<br />
~ka pripadnost.<br />
Soglasno ~lenot 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili<br />
dejstvie mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni vo ~len 110 alineja<br />
3 od Ustavot na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od<br />
Ustavniot sud vo rok od 2 meseca od denot na dostavuvaweto na kone~en<br />
ili pravosilen poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za<br />
prezemawe na dejstvie so koe e storena povredata, no ne podocna od 5<br />
godini od denot na negovoto prezemawe.<br />
So ~lenot 52 od Delovnikot na Ustavniot sud e utvrdeno deka<br />
vo baraweto od ~lenot 51 e potrebno da se navedat pri~inite poradi<br />
koi se bara za{titata, aktite ili dejstvijata so koi tie se povredeni,<br />
faktite i dokazite na koi se zasnova baraweto, kako i drugi podatoci<br />
potrebni za odlu~uvawe na Ustavniot sud.<br />
Od navodite sodr`ani vo baraweto Sudot oceni deka vo su{tina<br />
baraweto ne se odnesuva na za{tita na slobodite i pravata na {to<br />
baratelot samo na~elno se povikuva, tuku baraweto se odnesuva na<br />
vr{ewe nadzor, ispituvawe i meritorno odlu~uvawe od strana na Ustavniot<br />
sud na Republika Makedonija vo postapka pred nadle`en sud po<br />
konkreten predmet vo koj podnositelot na baraweto e stranka obvineta<br />
za storeno krivi~no delo, pri {to se bara Ustavniot sud da go ko-<br />
152
ntrolira raboteweto na nadle`niot sud i sudija kako i raboteweto na<br />
nadle`noto javno obvinitelstvo vo konkretniot predmet, da ja ocenuva<br />
zakonitosta na nivnoto rabotewe i da odlu~uva, {to vsu{nost ne<br />
e nadle`nost na Ustavniot sud na Republika Makedonija.<br />
Podnositelot vo baraweto samo deklarativno se povikuva na<br />
za{tita na slobodite i pravata utvrdeni vo ~lenot 110 alineja 3 od<br />
Ustavot, koi se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata<br />
i javnoto izrazuvawe na mislata i zabrana na diskriminacija po<br />
osnov na politi~ka pripadnost.<br />
Soglasno ~lenot 28 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud<br />
na Republika Makedonija, toj }e ja otfrli inicijativata ako ne e nadle`en<br />
da odlu~uva po baraweto.<br />
So ogled na iznesenoto, a vrz osnova na ~lenot 28 alineja 1 od<br />
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija, Sudot ne e nadle`en<br />
da odlu~uva po predmetnoto barawe.<br />
4. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />
ova re{enie.<br />
5. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova<br />
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani,<br />
Igor Spirovski i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />
153
154
12. U. br. 240/2006 (24. 01. 2006)<br />
Osporen akt<br />
Odluka za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci<br />
na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na<br />
rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi br. 07-6958/4<br />
donesena od Sovetot na op{tinata na 20. 12. 2006 godina i objavena vo<br />
"Slu`beniot glasnik na op{tinata," br. 17/2006.<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
Spored podnositelot na inicijativata, Sovetot na op{tina<br />
Aerodrom na svojata pedesetiprva sednica odr`ana na 20. 12. 2006 godina,<br />
donese Odluka za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci<br />
na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici<br />
na rabotnite tela na koordinatori na sovetni~ki grupi, a pred toa na<br />
pedesettata sednica na Sovetot na op{tinata odr`ana na 13.12. 2006<br />
godina so mnozinstvo glasovi bila donesena Odlukata za utvrduvawe<br />
na nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici<br />
na rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi. Vo<br />
inicijativata se naveduva deka osporenata odluka ne bila vo soglasnost<br />
so ~l. 45 i 100 od Zakonot za lokalnata samouprava koi predviduvale<br />
deka ~lenovite na sovetot imale pravo na nadomestok za prisustvo<br />
na sednici najmnogu do 30% od prose~nata neto plata vo Republika<br />
Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, kako i pravo na<br />
nadomestok na patni i dnevni tro{oci, spored propisite za dr`avni<br />
slu`benici navedenite odredbi ne predviduvale posebno pravo na nadomestok<br />
na ~lenovite na Sovetot za prisustvo na sednici, u~estvo vo<br />
rabota na rabotnite tela na Sovetot, za izvr{uvawe na zada~ite koi<br />
}e gi doveri Sovetot i sli~no. Zakonot za lokalna samouprava isto<br />
taka ne predvidel posebno pravo na nadomestok na ~lenovite na sovetot<br />
(koordinatori) za u~estvo, organizirawe i rabota na sednici na<br />
rabotnite tela na Sovetot, kako {to bil slu~ajot so ~l. 3 od osporenata<br />
odluka, spored koja na koordinatorite na sovetni~kite grupi<br />
im se utvrduval mese~en nadomestok vo iznos od 1.600,00 denari. Vo<br />
inicijativata ponatamu se naveduva deka osporenata odluka bila donesena<br />
na 13. 12. 2006 godina, a vo ~l. 4 bilo predvidno deka istata<br />
vleguva vo sila so denot na donesuvaweto, a }e se primenuvala od 1. 11.<br />
155
2006 godina, {to bilo sprotivno so ~l. 52 st. 4 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
Podnositelot na inicijativata (gradona~alnikot na op{tina<br />
Aerodrom), bidej}i smetal deka osporenata odluka ne bila vo soglasnost<br />
so Ustavot i so Zakonot za lokalnata samouprava postapil soglasno<br />
~l. 51 od navedeniot zakon, so Re{enie br. 087-6893/1 od 14. 12. 2006<br />
godina go zaprel objavuvaweto na osporenata odluka, no so potvrduvaweto<br />
na istata od strana na Sovetot, ja objavil odlukata i podnel<br />
inicijativa do Ustavniot sud na Republika Makedonija so koja bara<br />
poni{tuvawe na osporenata odluka.<br />
Sodr`ina na osporeniot akt<br />
ODLUKA<br />
za potvrudvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci na ~lenovite na<br />
Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na rabotnite tela i na<br />
koordinatori na sovetni~ki grupi<br />
^len 1<br />
Na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom im se utvrduva<br />
nadomestok za rabota na sednica na rabotnite tela vo iznos od 25% od<br />
prose~na mese~na neto plata vo Republika Makedonija isplatena vo<br />
poslednite tri meseci, bez ogled na brojot na odr`ani sednici za sekoja<br />
sednica pooddelno.<br />
^len 2<br />
Na ~lenovite na Sovetot im se utvrduva nadomestok za dnevni<br />
tro{oci vo iznos od 750 denari bez ogled na brojot na odr`ani sednici,<br />
za sekoja komisija pooddelno.<br />
^len 3<br />
Na koordinatorite na sovetni~ki grupi za u~estvo, organizirawe<br />
i rabota na sednici na rabotnite tela na Sovetot, im se utvrduva<br />
mese~en nadomestok vo iznos od 1.600 denari.<br />
^len 4<br />
Ovaa odluka stapuva na sila so denot na donesuvaweto, a }e se<br />
primenuva od 1. 11. 2006 godina i }e se objavi vo "Slu`ben glasnik na<br />
op{tina Aerodrom".<br />
156
Pravno mislewe<br />
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 i 9 od Ustavot, vladeeweto na pravoto<br />
i lokalnata samouprava se temelni vrednosti na ustavniot poredok na<br />
Republika Makedonija.<br />
Spored ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so<br />
Ustavot i so zakonite. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.<br />
Spored Amandmanot XV<strong>II</strong> t. 1 od Ustavot so koj se zamenuva st. 1<br />
na ~l. 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo edinicite na lokalnata<br />
samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat<br />
vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a osobeno vo<br />
oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe, za{-<br />
titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto finansirawe,<br />
komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata<br />
za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo drugi oblasti<br />
utvrdeni so zakon.<br />
Soglasno ~l. 31 od Zakonot za lokalnata samouprava ("SV RM,"<br />
br. 5/2002), organi na op{tinata se sovetot i gradona~alnikot.<br />
Spored ~l. 32 od Zakonot, sovetot e pretstavni~ki organ na gra-<br />
|anite koj odlu~uva vo ramkite na nadle`nostite na op{tinata.<br />
Vo ~l. 45 od Zakonot e utvrdeno deka ~lenovite na sovetot<br />
imaat pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na patnite<br />
i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.<br />
Vo ~l. 50 od Zakonot, se utvrdeni nadle`nostite na gradona~alnikot<br />
me|u koi gradona~alnikot ja kontrolira zakonitosta na propisite<br />
na sovetot.<br />
Soglasno ~l. 51 st. 1 od Zakonot, ako gradona~alnikot smeta<br />
deka propisot na sovetot ne e vo soglasnost so Ustavot i zakonite, dol`en<br />
e vo rok od sedum dena od denot na dostavuvaweto so re{enie da<br />
go zapre negovoto objavuvawe, so koe }e gi obrazlo`i pri~inite za zapiraweto.<br />
Spored st. 2 od ovoj ~len, sovetot e dol`en, vo rok od 15 dena od<br />
denot na objavuvaweto na re{enieto od st. 1 na ovoj ~len, da go razgleda<br />
re{enieto i da odlu~i po nego. Vo st. 3, pak, od ovoj ~len, se predviduva<br />
deka ako sovetot go potvrdi propisot, gradona~alnikot e dol-<br />
`en da go objavi i istovremeno da podnese inicijativa za poveduvawe<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporeniot propis<br />
pred Ustavniot sud na Republika Makedonija. Vo st. 4 od ovoj ~len<br />
od Zakonot e utvrdeno deka za inicijativata od st. 3 na ovoj ~len gradona~alnikot<br />
e dol`en da go informira ministerstvoto nadle`no za<br />
vr{ewe na rabotite {to se odnesuvaat na lokalnata samouprava.<br />
Gradona~alnikot na op{tinata so podnesuvaweto na inicijativata<br />
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka i<br />
157
objavuvaweto na istata vo slu`beno glasilo, vsu{nost, postapil soglasno<br />
negovite ovlastuvawa utvrdeni vo ~l. 50 i 51 od Zakonot za lokalnata<br />
samouprava.<br />
Soglasno ~l. 100 od ovoj zakon, do donesuvaweto na zakonot od<br />
~l. 45 na ovoj zakon, ~lenovite na sovetot }e primaat nadomestok za<br />
prisustvo na sednica na sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe,<br />
najmnogu do 30% od prose~nata mese~na neto plata vo Republika Makedonija<br />
isplatena vo poslednite tri meseci, a nadomestocite za patnite<br />
i dnevnite tro{oci }e im se isplatuvaat spored propisite koi se<br />
odnesuvaat na dr`avnite slu`benici.<br />
Imaj}i ja predvid sodr`inata na citiranite zakonski odredbi<br />
proizleguva deka zakonodavecot opredelil pravo na ~lenovite na sovetot<br />
da primaat nadomestok za prisustvo na sednica i ovoj nadomestok<br />
go ograni~uva so goren limit najmnogu do 30% od prose~nata neto mese~na<br />
plata vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci<br />
i go zadr`uva pravoto na sovetnicite na nadomest na patni i<br />
dnevni tro{oci koi, do donesuvawe na posebniot zakon da im se isplatuvaat<br />
spored propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici.<br />
Ottuka, imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata odluka,<br />
smetame deka istata ne e vo soglasnost so navedenite odredbi od Zakonot<br />
za lokalnata samouprava. Ova od pri~ina {to vo citiranite zakonski<br />
odredbi se predviduva nadomestok za prisustvo na sednica na<br />
sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe, kako i nadomestok za dnevni<br />
tro{oci vrz osnova na propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite<br />
slu`benici, no ne se predviduva nadomestok za rabota na sednica na<br />
rabotni tela bez ogled na odr`ana sednica za sekoja sednica pooddelno,<br />
odnosno ne se predviduva fiksen iznos na nadomestokot za dnevni<br />
tro{oci bez ogled na odr`ana sednica za sekoja komisija pooddelno,<br />
kako i mese~niot nadomestok vo fiksen iznos na koordinatorikte na<br />
sovetni~kite grupi kako {to predviduvaat ~l. 1, 2 i 3 od osporenata<br />
odluka.<br />
Od druga strana, pak, vo ~l. 4 od osporenata odluka e predvideno<br />
deka taa vleguva vo sila so denot na donesuvaweto (20. 12. 2006), a }e se<br />
primenuva od 1. 11. 2006 godina, smetame deka istata ima povratno dejstvo<br />
vo nejzinata primena, poradi {to Odlukata ne e vo soglasnost so<br />
~l. 52 st. 1 i 4 od Ustavot.<br />
Vrz osnova na iznesenoto, smetame deka osnovano se postavuva<br />
pra{aweto na soglasnosta na osporenata odluka so Zakonot za lokalnata<br />
samouprava i Ustavot na Republika Makedonija, poradi {to se p r<br />
e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />
i odlu~uvawe,<br />
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na<br />
nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sed-<br />
158
nici na rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi br. 07-<br />
6958/4 donesena od Sovetot na op{tinata na 20 dekemvri 2006 godina i<br />
objavena vo Slu`beniot glasnik na op{tinata br. 17/2006, i<br />
3. Sudot da donese re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~ni<br />
akti ili dejstvija {to se doneseni, odnosno prezemeni vrz<br />
osnova na osporenata odluka.<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija," br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 24 januari 2007<br />
godina, donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe na<br />
nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici<br />
na rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi br. 07-<br />
6958/4 donesena od Sovetot na op{tinata na 20 dekemvri 2006 godina i<br />
objavena vo Slu`beniot glasnik na op{tinata br. 17/2006.<br />
2. SE ZAPIRA izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija<br />
doneseni, odnosno prezemeni vrz osnova na odlukata ozna~ena vo<br />
to~kata 1 na ova re{enie.<br />
3. Kiril Todorovski, gradona~alnik na op{tina Aerodrom na<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe<br />
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata<br />
na Sovetot na op{tina Aerodrom ozna~ena vo to~kata 1 od ova re-<br />
{enie.<br />
Spored podnositelot na inicijativata, Sovetot na op{tina<br />
Aerodrom na svojata pedesetiprva sednica odr`ana na 20 dekemvri<br />
2006 godina, donese Odluka za potvrduvawe na Odlukata za utvrduvawe<br />
na nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici<br />
na rabotnite tela na koordinatori na sovetni~ki grupi, a pred<br />
toa na pedesettata sednica na Sovetot na op{tinata odr`ana na 13<br />
dekemvri 2006 godina so mnozinstvo glasovi bila donesena Odlukata<br />
za utvrduvawe na nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina<br />
Aerodrom za sednici na rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki<br />
grupi. Vo inicijativata se naveduva deka osporenata odluka ne<br />
bila vo soglasnost so ~lenovite 45 i 100 od Zakonot za lokalnata samouprava<br />
koi predviduvale deka ~lenvite na sovetot imale pravo na<br />
nadomestok za prisustvo na sednici najmnogu do 30% od prose~nata<br />
neto plata vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci,<br />
kako i pravo na nadomestok na patni i dnevni tro{oci, spored<br />
propisite za dr`avni slu`benici navedenite odredbi ne predviduvale<br />
159
posebno pravo na nadomestok na ~lenovite na Sovetot za prisustvo na<br />
sednici, u~estvo vo rabota na rabotnite tela na Sovetot, za izvr-<br />
{uvawe na zada~ite koi }e gi doveri Sovetot i sli~no. Zakonot za lokalna<br />
samouprava isto taka ne predvidel posebno pravo na nadomestok<br />
na ~lenovite na sovetot (koordinatori) za u~estvo, organizirawe i rabota<br />
na sednici na rabotnite tela na Sovetot, kako {to bil slu~ajot<br />
so ~lenot 3 od osporenata odluka, spored koja na koordinatorite na sovetni~kite<br />
grupi im se utvrduval mese~en nadomestok vo iznos od<br />
1.600,00 denari. Vo inicijativata ponatamu se naveduva deka osporenata<br />
odluka bila donesena na 13 dekemvri 2006 godina, a vo ~lenot 4<br />
bilo predvidno deka istata vleguva vo sila so denot na donesuvaweto, a<br />
}e se primenuvala od 1 noemvri 2006 godina, {to bilo sprotivno so<br />
~lenot 52 stav 4 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Podnositelot na inicijativata, bidej}i smetal deka osporenata<br />
odluka ne bila vo soglasnost so Ustavot i so Zakonot za lokalnata<br />
samouprava postapil soglasno ~lenot 51 od navedeniot zakon, so Re{enie<br />
br.087-6893/1 od 14 dekemvri 2006 godina go zaprel objavuvaweto na<br />
osporenata odluka, no so potvrduvaweto na istata od strana na Sovetot,<br />
ja objavil odlukata i podnel inicijativa do Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija so koja bara poni{tuvawe na osporenata odluka.<br />
3. Sudot na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina Aerodrom<br />
na sednicata odr`ana na 20 dekemvri 2006 godina donel: Odluka<br />
za potvrudvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci na ~lenovite<br />
na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na rabotnite tela i<br />
na koordinatori na sovetni~ki grupi<br />
Spored ~len 1 od ovaa odluka, na ~lenovite na Sovetot na<br />
op{tina Aerodrom im se utvrduva nadomestok za rabota na sednica na<br />
rabotnite tela vo iznos od 25% od prose~na mese~na neto plata vo<br />
Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, bez ogled<br />
na brojot na odr`ani sednici za sekoja sednica pooddelno.<br />
Spored ~len 2 od ovaa odluka, na ~lenovite na Sovetot im se<br />
utvrduva nadomestok za dnevni tro{oci vo iznos od 750 denari bez<br />
ogled na brojot na odr`ani sednici, za sekoja komisija pooddelno, a<br />
spored ~len 3 od ovaa odluka, na koordinatorite na sovetni~ki grupi<br />
za u~estvo, organizirawe i rabota na sednici na rabotnite tela na<br />
Sovetot, im se utvrduva mese~en nadomestok vo iznos od 1.600 denari.<br />
Spored ~len 4 od Odlukata, ovaa odluka stapuva na sila so denot<br />
na donesuvaweto, a }e se primenuva od 1.11.2006 godina i }e se objavi<br />
vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom."<br />
5. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 i 9 od Ustavot, vladeeweto<br />
na pravoto i lokalnata samouprava se temelni vrednosti na ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija.<br />
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so<br />
Ustavot i so zakonite.<br />
160
Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.<br />
Spored Amandmanot XV<strong>II</strong> to~ka 1 od Ustavot so koj se zamenuva<br />
stavot 1 na ~lenot 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo edinicite<br />
na lokalnata samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici<br />
u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a<br />
osobeno vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe,<br />
za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto<br />
finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata<br />
i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo<br />
drugi oblasti utvrdeni so zakon.<br />
Soglasno ~len 31 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu-<br />
`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 5/2002), organi na op{tinata<br />
se sovetot i gradona~alnikot.<br />
Spored ~len 32 od Zakonot, sovetot e pretstavni~ki organ na<br />
gra|anite koj odlu~uva vo ramkite na nadle`nostite na op{tinata.<br />
Vo ~lenot 45 od Zakonot e utvrdeno deka ~lenovite na sovetot<br />
imaat pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na patnite<br />
i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.<br />
Vo ~lenot 50 od Zakonot, se utvrdeni nadle`nostite na gradona~alnikot<br />
me|u koi gradona~alnikot ja kontrolira zakonitosta na<br />
propisite na sovetot.<br />
Soglasno ~lenot 51 stav 1 od Zakonot, ako gradona~alnikot<br />
smeta deka propisot na sovetot ne e vo soglasnost so Ustavot i zakonite,<br />
dol`en e vo rok od sedum dena od denot na dostavuvaweto so re-<br />
{enie da go zapre negovoto objavuvawe, so koe }e gi obrazlo`i pri~inite<br />
za zapiraweto.<br />
Spored stavot 2 od ovoj ~len, sovetot e dol`en, vo rok od 15<br />
dena od denot na objavuvaweto na re{enieto od stavot 1 na ovoj ~len,<br />
da go razgleda re{enieto i da odlu~i po nego. Vo stavot 3, pak, od ovoj<br />
~len, se predviduva deka ako sovetot go potvrdi propisot, gradona~alnikot<br />
e dol`en da go objavi i istovremeno da podnese inicijativa<br />
za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na osporeniot propis pred Ustavniot sud na Republika Makedonija. Vo<br />
stavot 4 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka za inicijativata od<br />
stavot 3 na ovoj ~len gradona~alnikot e dol`en da go informira ministerstvoto<br />
nadle`no za vr{ewe na rabotite {to se odnesuvaat na<br />
lokalnata samouprava.<br />
Gradona~alnikot na op{tinata so podnesuvaweto na inicijativata<br />
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka i<br />
objavuvaweto na istata vo slu`beno glasilo, vsu{nost postapil soglasno<br />
negovite ovlastuvawa utvrdeni vo ~lenovite 50 i 51 od Zakonot<br />
za lokalnata samouprava.<br />
Soglasno ~lenot 100 od ovoj zakon, do donesuvaweto na zakonot<br />
od ~lenot 45 na ovoj zakon, ~lenovite na sovetot }e primaat nadomestok<br />
za prisustvo na sednica na sovetot bez ogled na nejzinoto vre-<br />
161
metraewe, najmnogu do 30% od prose~nata mese~na neto plata vo Republika<br />
Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, a nadomestocite<br />
za patnite i dnevnite tro{oci }e im se isplatuvaat spored<br />
propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici.<br />
Imaj}i ja predvid sodr`inata na citiranite zakonski odredbi<br />
proizleguva deka zakonodavecot opredelil pravo na ~lenovite na sovetot<br />
da primaat nadomestok za prisustvo na sednica i ovoj nadomestok<br />
go ograni~uva so goren limit najmnogu do 30% od prose~nata neto<br />
mese~na plata vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri<br />
meseci i go zadr`uva pravoto na sovetnicite na nadomest na patni i<br />
dnevni tro{oci koi, do donesuvawe na posebniot zakon da im se isplatuvaat<br />
spored propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite slu-<br />
`benici.<br />
Ottuka, imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata Odluka,<br />
Sudot utvrdi deka istata ne e vo soglasnost so navedenite odredbi od<br />
Zakonot za lokalnata samouprava. Ova od pri~ina {to vo citiranite<br />
zakonski odredbi se predviduva nadomestok za prisustvo na sednica na<br />
sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe, kako i nadomestok za dnevni<br />
tro{oci vrz osnova na propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite<br />
slu`benici, no ne se predviduva nadomestok za rabota na sednica na<br />
rabotni tela bez ogled na odr`ana sednica za sekoja sednica pooddelno,<br />
odnosno ne se predviduva fiksen iznos na nadomestokot za<br />
dnevni tro{oci bez ogled na odr`ana sednica za sekoja komisija pooddelno,<br />
kako i mese~niot nadomestok vo fiksen iznos na koordinatorite<br />
na sovetni~kite grupi kako {to predviduvaat ~lenovite 1, 2<br />
i 3 od osporenata odluka.<br />
Od druga strana, pak, vo ~lenot 4 od osporenata odluka e predvideno<br />
deka taa vleguva vo sila so denot na donesuvaweto (20 dekemvri<br />
2006 godina), a }e se primenuva od 1 noemvri 2006 godina, {to<br />
zna~i deka osporenata odluka ima povratno dejstvo vo nejzinata primena,<br />
poradi {to Sudot utvrdi deka istata ne e vo soglasnost so ~lenot<br />
52 stav 1 i 4 od Ustavot.<br />
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />
ova re{enie.<br />
7. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova<br />
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani,<br />
Igor Spirovski i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />
*<br />
Predlog za odlu~uvawe so Nacrt-odluka po predmetot U. br. 240/2006<br />
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.<br />
240/2006 od 24 januari 2007 godina povede postapka za ocenuvawe na<br />
ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci<br />
na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na rabot-<br />
162
nite tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi br. 07-6958/4<br />
donesena od Sovetot na op{tinata na 20. 12. 2006 godina i objavena vo<br />
Slu`beniot glasnik na op{tinata br. 17/2006.<br />
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se<br />
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odluka so Ustavot i<br />
Zakonot za lokalnata samouprava.<br />
2. Donositelot na osporeniot akt vo opredeleniot rok ne dostavi<br />
odgovor na navodite sodr`ani vo re{enieto za poveduvawe postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka.<br />
So ogled na nepromenetata fakti~ka i pravna sostojba na rabotite<br />
po predmetot se p r e d l a g a<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />
odlu~uvawe,<br />
2. Sudot da ja poni{ti Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci<br />
na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na rabotnite<br />
tela i na koordinatori na sovetni~ki grupi br. 07-6958/4 donesena<br />
od Sovetot na op{tinata na 20. 12. 2006 godina i objavena vo<br />
Slu`beniot glasnik na op{tinata br. 17/2006.<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite<br />
110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot<br />
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 4<br />
april 2007 godina, donese<br />
O D L U K A<br />
1. SE PONI[TUVA Odlukata za potvrduvawe na Odlukata za<br />
utvrduvawe na nadomestoci na ~lenovite na Sovetot na op{tina Aerodrom<br />
za sednici na rabotnite tela i na koordinatori na sovetni~ki<br />
grupi br. 07-6958/4 donesena od Sovetot na op{tinata na 20 dekemvri<br />
2006 godina i objavena vo Slu`beniot glasnik na op{tinata br. 17/<br />
2006.<br />
2. SE STAVA NADVOR OD SILA Re{enieto za zapirawe na<br />
izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija {to se doneseni,<br />
odnosno prezemeni vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od<br />
ovaa odluka.<br />
3. Ovaa odluka }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija“.<br />
4. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod podnesena<br />
inicijativa na Kiril Todorovski, gradona~alnik na op{tina Aerodrom<br />
so Re{enie U. br. 240/2006 od 24 januari 2007 godina povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na odlukata ozna~ena<br />
vo to~kata 1 od ovaa odluka. Postapkata be{e povedena zatoa {to pred<br />
163
Sudot osnovano se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata<br />
odluka so Ustavot i Zakonot za lokalnata samouprava.<br />
5. Sudot na sednicata utvrdi deka Sovetot na op{tina Aerodrom<br />
na sednicata odr`ana na 20 dekemvri 2006 godina donel: Odluka<br />
za potvrudvawe na Odlukata za utvrduvawe na nadomestoci na ~lenovite<br />
na Sovetot na op{tina Aerodrom za sednici na rabotnite tela i<br />
na koordinatori na sovetni~ki grupi.<br />
Spored ~len 1 od ovaa odluka, na ~lenovite na Sovetot na op{-<br />
tina Aerodrom im se utvrduva nadomestok za rabota na sednica na rabotnite<br />
tela vo iznos od 25% od prose~na mese~na neto plata vo Republika<br />
Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, bez ogled na<br />
brojot na odr`ani sednici za sekoja sednica pooddelno.<br />
Spored ~len 2 od Odlukata, na ~lenovite na Sovetot im se utvrduva<br />
nadomestok za dnevni tro{oci vo iznos od 750 denari bez ogled<br />
na brojot na odr`ani sednici, za sekoja komisija pooddelno, a spored<br />
~lenot 3, na koordinatorite na sovetni~ki grupi za u~estvo, organizirawe<br />
i rabota na sednici na rabotnite tela na Sovetot, im se utvrduva<br />
mese~en nadomestok vo iznos od 1.600 denari.<br />
So ~len 4 od Odlukata se utvrduva deka ovaa odluka stapuva na<br />
sila so denot na donesuvaweto, a }e se primenuva od 1 nomvri 2006 godina<br />
i }e se objavi vo "Slu`ben glasnik na op{tina Aerodrom."<br />
5. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 i 9 od Ustavot, vladeeweto<br />
na pravoto i lokalnata samouprava se temelni vrednosti na ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija.<br />
Spored ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so<br />
Ustavot i so zakonite. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.<br />
Spored Amandmanot XV<strong>II</strong> to~ka 1 od Ustavot so koj se zamenuva<br />
stavot 1 na ~lenot 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo edinicite<br />
na lokalnata samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici<br />
u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a<br />
osobeno vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe,<br />
za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto<br />
finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata<br />
i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo<br />
drugi oblasti utvrdeni so zakon.<br />
Soglasno ~len 31 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben<br />
vesnik na Republika Makedonija" br. 5/2002), organi na op{tinata<br />
se sovetot i gradona~alnikot.<br />
Spored ~len 32 od Zakonot, sovetot e pretstavni~ki organ na<br />
gra|anite koj odlu~uva vo ramkite na nadle`nostite na op{tinata.<br />
Vo ~lenot 45 od Zakonot e utvrdeno deka ~lenovite na sovetot<br />
imaat pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na<br />
patnite i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.<br />
164
Vo ~lenot 50 od Zakonot, se utvrdeni nadle`nostite na gradona~alnikot<br />
me|u koi gradona~alnikot ja kontrolira zakonitosta na<br />
propisite na sovetot.<br />
Soglasno ~lenot 51 stav 1 od Zakonot, ako gradona~alnikot<br />
smeta deka propisot na sovetot ne e vo soglasnost so Ustavot i zakonite,<br />
dol`en e vo rok od sedum dena od denot na dostavuvaweto so re-<br />
{enie da go zapre negovoto objavuvawe, so koe }e gi obrazlo`i pri~inite<br />
za zapiraweto.<br />
Spored stavot 2 od ovoj ~len, sovetot e dol`en, vo rok od 15<br />
dena od denot na objavuvaweto na re{enieto od stavot 1 na ovoj ~len,<br />
da go razgleda re{enieto i da odlu~i po nego. Vo stavot 3, pak, od ovoj<br />
~len, se predviduva deka ako sovetot go potvrdi propisot, gradona~alnikot<br />
e dol`en da go objavi i istovremeno da podnese inicijativa za<br />
poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na<br />
osporeniot propis pred Ustavniot sud na Republika Makedonija. Vo<br />
stavot 4 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka za inicijativata od<br />
stavot 3 na ovoj ~len gradona~alnikot e dol`en da go informira ministerstvoto<br />
nadle`no za vr{ewe na rabotite {to se odnesuvaat na lokalnata<br />
samouprava.<br />
Gradona~alnikot na op{tinata so podnesuvaweto na inicijativata<br />
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenata odluka i<br />
objavuvaweto na istata vo slu`beno glasilo, vsu{nost postapil soglasno<br />
negovite ovlastuvawa utvrdeni vo ~lenovite 50 i 51 od Zakonot za<br />
lokalnata samouprava.<br />
Soglasno ~lenot 100 od ovoj zakon, do donesuvaweto na zakonot<br />
od ~lenot 45 na ovoj zakon, ~lenovite na sovetot }e primaat nadomestok<br />
za prisustvo na sednica na sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe,<br />
najmnogu do 30% od prose~nata mese~na neto plata vo Republika<br />
Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, a nadomestocite za<br />
patnite i dnevnite tro{oci }e im se isplatuvaat spored propisite<br />
koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici.<br />
Imaj}i ja predvid sodr`inata na citiranite zakonski odredbi<br />
proizleguva deka zakonodavecot opredelil pravo na ~lenovite na sovetot<br />
da primaat nadomestok za prisustvo na sednica i ovoj nadomestok<br />
go ograni~uva so goren limit najmnogu do 30% od prose~nata neto mese~na<br />
plata vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci<br />
i go zadr`uva pravoto na sovetnicite na nadomest na patni i<br />
dnevni tro{oci koi, do donesuvawe na posebniot zakon da im se isplatuvaat<br />
spored propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici.<br />
Ottuka, imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata odluka, Sudot<br />
oceni deka taa ne e vo soglasnost so navedenite odredbi od Zakonot<br />
za lokalnata samouprava. Ova od pri~ina {to vo citiranite zakonski<br />
odredbi se predviduva nadomestok za prisustvo na sednica na<br />
sovetot bez ogled na nejzinoto vremetraewe, kako i nadomestok za dnevni<br />
tro{oci vrz osnova na propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite<br />
165
slu`benici, no ne se predviduva nadomestok za rabota na sednica na<br />
rabotni tela bez ogled na odr`ana sednica za sekoja sednica oddelno,<br />
odnosno ne se predviduva fiksen iznos na nadomestokot za dnevni<br />
tro{oci bez ogled na odr`ana sednica za sekoja komisija oddelno,<br />
kako i mese~niot nadomestok vo fiksen iznos na koordinatorite na<br />
sovetni~kite grupi kako {to predviduvaat ~lenovite 1, 2 i 3 od osporenata<br />
odluka.<br />
Od druga strana, pak, vo ~lenot 4 od osporenata odluka e predvideno<br />
deka taa vleguva vo sila so denot na donesuvaweto (20 dekemvri<br />
2006 godina), a }e se primenuva od 1 noemvri 2006 godina, {to zna~i<br />
deka osporenata odluka ima povratno dejstvo vo nejzinata primena, poradi<br />
{to Sudot utvrdi deka taa ne e vo soglasnost so ~lenot 52 stav 1 i<br />
4 od Ustavot.<br />
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />
ovaa odluka.<br />
7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mirjana Lazarova<br />
Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Polo-<br />
`ani, Igor Spirovski i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />
166
13. U. br. 8/2007 (31. 01. 2007)<br />
Osporen akt i odredbi<br />
- ^len 206 st. 1, vo delot "ili so drugi propisi zasnovani vrz<br />
zakon,"<br />
- ^len 207 st. 1, vo delot "ili vo propis zasnovan vrz zakon,"<br />
- ^len 207 st. 2, vo delot "ili so propis zasnovan vrz zakon," i<br />
- ^len 263 st. 1 t. 3, vo delot "ili drug propis zasnovan vrz<br />
zakon" od Zakonot za op{tata upravna postapka ("SV RM," br. 38/2005)<br />
Aspekt na osporuvawe<br />
"Navedenite zakonski odredbi, smetam deka ne se vo soglasnost<br />
so Ustavot na Republika Makedonija, zatoa {to nadle`nosta na<br />
organite na dr`avnata uprava ne mo`e da se propi{uva so propis<br />
zasnovan vrz zakon, tuku toa mo`e da se pravi samo so zakon."<br />
Poradi toa, zakonskite odredbi ne bile vo soglasnost so ~len<br />
95 stav 3 od Ustavot.<br />
Osven toa, podnositelot na inicijativata smeta deka so osporenite<br />
zakonski delovi se povreduva ~l. 8 st. 1 al. 3, ~len 51, ... i ~l. 96<br />
od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Zna~i, navedenite zakonski odredbi inicijatorot gi razbira vo<br />
smisla: so podzakonski propis (pokraj so zakon) da mo`e da se opredeluva<br />
- re{enieto za edna upravna rabota da go donesuvaat dva ili pove}e<br />
organi (~l. 206 st. 1) ili eden organ so prethodna soglasnost od<br />
drug organ (~l. 207 st. 1) ili eden organ vo soglasnost so drug organ (~l.<br />
207 st. 2), a ako re{enieto ne e doneseno taka, }e bide poni{teno od<br />
nadle`niot organ po pravoto na nadzor (~l. 263 st. 1 t. 3).<br />
Sodr`ina na odredbite<br />
^lenovite 206 i 207 od Zakonot se sistematizirani vo delot -<br />
prvostepena upravna postapka, poddel - re{enie, i organ {to go donesuva.<br />
Spored ~l. 206 st. 1, "Koga so zakon ili so drugi propisi zasnovani<br />
vrz zakon, e opredeleno za edna rabota da re{avaat dva ili pove}e<br />
organi, sekoj od niv e dol`en da re{i za taa rabota."<br />
Soglasno ~l. 207 st. 1 "Koga so zakon ili vo propis zasnovan vrz<br />
zakon e opredeleno re{enie da donesuva eden organ so prethodna sog-<br />
167
lasnost od drug organ, re{enieto se donesuva otkako drugiot organ dal<br />
soglasnost...."<br />
Spored ~l. 207 st. 2 "Koga so zakon ili so propis zasnovan vrz<br />
zakon e opredeleno re{enie da donesuva eden organ vo soglasnost so<br />
drug organ, organot {to donesuva re{enie go sostavuva i so spisite na<br />
predmetot mu go pra}a na soglasnost na drugiot organ, koj mo`e da dade<br />
soglasnost so potvrda na samoto re{enie ili so poseben akt."<br />
^lenot 263 od Zakonot e sistematiziran vo delot - pravni sredstva,<br />
poddel - osobeni slu~ai na poni{tuvawe na re{enie, i poni{tuvawe<br />
na re{enie po pravoto na nadzor.<br />
Spored taa zakonska odredba, "Re{enieto {to e kone~no vo<br />
upravnata postapka nadle`niot organ }e go poni{ti po pravoto na<br />
nadzor, ako (to~ka 3) re{enieto go donel eden organ bez soglasnost,<br />
potvrda, odobrenie ili mislewe na drug organ, a ova e potrebno spored<br />
zakonot ili drug propis zasnovan vrz zakon."<br />
168<br />
Sporno pravno pra{awe od inicijativata<br />
Mo`e li, spored Ustavot, so podzakonski propis da se opredeluva<br />
- re{enieto za edna upravna rabota da go donesuvaat dva ili pove-<br />
}e organi, ili eden organ so prethodna soglasnost od drug organ, ili<br />
eden organ vo soglasnost so drug organ, kako i mo`e li tie opredeluvawa<br />
vo podzakonskiot propis da bidat osnova za poni{tuvawe na<br />
re{enieto koe ne e doneseno taka? Duri, istite tie pravila od podzakonskiot<br />
propis istovremeno da se sodr`ani vo zakon?<br />
Ustavnosudska praktika<br />
Najnov primer od praktikata na Sudot, koj soodvetstvuva na<br />
postavenoto pra{awe, e Odlukata U br. 111/2006 donesena na prethodnata<br />
sednica (24 januari 2007 god.) so koja e ukinat ~l. 117 st. 2 od<br />
Zakonot za rabotnite odnosi ("SV RM," br. 62/2005), vo delot "soglasno<br />
so akt na Vladata na Republika Makedonija."<br />
Vo obrazlo`enieto na Odlukata, pokraj drugoto, se naveduva -<br />
"ovlastuvaweto na Vladata na Republika Makedonija so svoj akt da go<br />
uredi pra{aweto na prekuvremenata rabota, zna~i pro{iruvawe na<br />
nadle`nosta na Vladata na Republika Makedonija i vo sferata koja<br />
soglasno ~l. 32 st. 5 od Ustavot se ureduva so zakon i so kolektivni<br />
dogovori."<br />
Pravno mislewe<br />
Spored ~l. 95 st. 3 od Ustavot, "Organizacijata i rabotata na<br />
organite na dr`avnata uprava se ureduvaat so zakon {to se donesuva so<br />
dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici."
Soglasno ~l. 96 od Ustavot, "Organite na dr`avnata uprava rabotite<br />
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite<br />
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata."<br />
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot "temelni vrednosti na<br />
ustavniot poredok na Republika Makedonija se vladeeweto na pravoto<br />
i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska."<br />
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka samo so zakon,<br />
a toa zna~i samo od strana na Sobranieto na Republika Makedonija i<br />
so toj praven akt (~l. 68 st. 1 al. 2), mo`e da se ureduva organizacijata<br />
i rabotata na organite na dr`avnata uprava, vo koi kategorii vleguvaat<br />
i re{enijata staveni vo nivniot delokrug. Pokraj toa, proizleguva<br />
deka organite na dr`avnata uprava svojata nadle`nost, vklu~uvaj}i<br />
go i donesuvaweto na upravnite re{enija, ja vr{at vrz osnova i<br />
vo ramkite na Ustavot i zakonite.<br />
Takvite ustavni opredelbi se vo funkcija na odvojuvawe na zakonskoto<br />
ureduvawe na odnosite, kako zbir na objektivni pravni pravila<br />
na odnesuvawe, od nivnata primena vo konkretni situacii od strana<br />
na izvr{no-politi~kite i izvr{no-upravnite organi, {to e soglasno<br />
na temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija<br />
- podelba na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska, na<br />
vladeewe na pravoto i, vo kone~na relacija, na osnovnite slobodi i<br />
prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni<br />
so Ustavot.<br />
So ogled na toa {to osporenite zakonski odredbi opredeluvaat<br />
mo`nost so podzakonski propis, a toa zna~i i od izvr{no-politi~kite<br />
kako i od izvr{no-upravnite organi, da se ureduva pra{aweto-koi<br />
upravni organi }e donesuvaat prvostepeni upravni re{enija, kako i<br />
podzakonskiot propis da pretstavuva osnova za poni{tuvawe na upravno<br />
re{enie koe ne e doneseno spored pravilata od podzakonskiot propis,<br />
a koja materija e del od organizacijata, rabotata i nadle`nostite<br />
na organite na dr`avnata uprava, osnovano mo`e da se postavi pra{aweto<br />
dali takvite zakonski opredelbi se vo soglasnost so navedenite<br />
ustavni odredbi.<br />
Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica, zaradi razgleduvawe i<br />
odlu~uvawe, i<br />
2. Sudot da odlu~i da povede postapka za ocenuvawe ustavnosta<br />
na osporenite delovi od zakonskite odredbi.<br />
*<br />
Dopolnitelen referat po predmetot U. br. 8/2007<br />
1. Ustavniot sud, na sednicata odr`ana na 31. 01. 2007 godina<br />
pod to~ka I/2, go razgleda predmetot U. br. 8/2007 i po raspravata, zak-<br />
169
lu~i da se odlo`i odlu~uvaweto zaradi obezbeduvawe mislewe od Ministerstvoto<br />
za pravda.<br />
Predmetot U. br. 8/2007 se odnesuva na ustavnosta na ~etiri<br />
odredbi od Zakonot za op{tata upravna postapka ("SV RM," br. 38/<br />
2005) - ~l. 206 st. 1 vo delot "ili so drugi propisi zasnovani vrz zakon,"<br />
~l. 207 st. 1 vo delot "ili vo propis zasnovan vrz zakon," ~l. 207<br />
st. 2 vo delot "ili so propis zasnovan vrz zakon" i ~l. 263 st. 1 t. 3 vo<br />
delot "ili drug propis zasnovan vrz zakon."<br />
2. Misleweto na Ministerstvoto za pravda e primeno na 13. 03.<br />
2007 godina.<br />
3. Od dopolnitelnata analiza na celinata na Zakonot utvrdivme<br />
deka:<br />
- ~len 1: spored ovoj zakon se dol`ni da postapuvaat (1) ministerstvata,<br />
drugite organi na dr`avnata uprava, organizacii utvrdeni<br />
so zakon i drugi dr`avni organi, (2) op{tinite, gradot Skopje i op{-<br />
tinite vo gradot Skopje i (3) pravnite i drugi lica so javni ovlastuvawa.<br />
~lenovite 33-36: (1) koga edna upravna rabota e vo nadle`nost<br />
na dr`avnata uprava, postapkata ja vodi i re{enieto go donesuva funkcionerot<br />
{to rakovodi so organot, odnosno slu`beno lice ovlasteno<br />
od funkcionerot, a kaj kolegijalnite organi re{enieto go donesuva<br />
kolegijalniot organ, so toa {to so poseben zakon ili propis mo`e da<br />
se opredeli ~len na kolegijalniot organ da go donesuva upravnoto re-<br />
{enie; (2) ako za upravnata rabota e nadle`na op{tinata, postapkata<br />
ja vodi op{tinskiot organ na upravata (ili komisija ili drug organ<br />
opredeleni so poseben zakon ili propis), a re{enieto go donesuva nadle`niot<br />
op{tinski organ vrz osnova na pismen izve{taj i predlog-re-<br />
{enie na organot koj ja vodel postapkata; (3) ako za upravnata rabota e<br />
nadle`no pravno lice so javni ovlastuvawa, postapkata ja vodi individualniot<br />
organ odnosno funkcionerot vo pravnoto lice ili slu`beno<br />
lice ovlasteno od nego, a re{enieto go donesuva individualniot organ<br />
ili funkcionerot, so toa {to so poseben zakon ili op{t akt na pravnoto<br />
lice mo`e da se opredeli drug organ ili lice da re{ava za upravnata<br />
rabota.<br />
~len 3: Zakonot predviduva mo`nost vo upravnite oblasti za<br />
koi so zakon e propi{ana posebna postapka, da se postapuva po toj zakon,<br />
so toa {to za ona {to ne e uredeno so posebniot zakon se primenuvaat<br />
odredbite od Zakonot za op{tata upravna postapka.<br />
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka nadle`nosta<br />
za vodeweto na upravnata postapka i za donesuvaweto na upravnoto re-<br />
{enie e opredelena so Zakonot, so toa {to e predvidena mo`nost so<br />
poseben zakon ili propis zasnovan vrz zakon da se opredelat drugi<br />
organi za donesuvawe na upravno re{enie.<br />
4. Imaj}i ja predvid iznesenata konceptualna postavenost na<br />
upravnoprocesnata materija, proizleguva deka smislata na osporenite<br />
170
delovi od ~l. 206, 207 i 263 na Zakonot e razrabotuvawe na takviot<br />
koncept. Imeno, so niv se ureduva postapkata za donesuvawe upravno<br />
re{enie vo situacija koga so poseben zakon ili so drugi propisi zasnovani<br />
vrz zakon e opredeleno (1) dva ili pove}e organi, (2) eden organ<br />
so prethodna soglasnost od drug organ, (3) eden organ vo soglasnost so<br />
drug organ ili (4) eden organ so potvrda, odobrenie ili mislewe na<br />
drug organ, da donesuvaat re{enie.<br />
Taka, ~l. 206 st. 1 opredeluva deka sekoj od pove}eto organi e<br />
dol`en posebno da re{i za upravnata rabota koga so poseben zakon ili<br />
so drugi propisi zasnovani vrz zakon e opredeleno za rabotata da re-<br />
{avaat dva ili pove}e organi. Ponatamu, ~l. 207 st. 1 ja ureduva postapkata<br />
vo situacija koga so poseben zakon ili so propis zasnovan vrz<br />
zakon e opredeleno re{enieto da go donesuva eden organ so prethodna<br />
soglasnost od drug organ - toga{ re{enieto se donesuva otkako drugiot<br />
organ dal soglasnost, pri {to organot {to go donesuva re{enieto e<br />
dol`en vo svoeto re{enie da go navede aktot so koj drugiot organ dal<br />
ili odbil soglasnost odnosno da navede deka vo propi{aniot rok drugiot<br />
organ nitu dal, nitu odbil soglasnost. Potoa, ~l. 207 st. 2 ja opredeluva<br />
postapkata koga so poseben zakon ili so propis zasnovan vrz zakon<br />
e opredeleno re{enieto da go donesuva eden organ vo soglasnost so<br />
drug organ - toga{ organot {to donesuva re{enie go sostavuva i so<br />
spisite na predmetot mu go pra}a na soglasnost na drugiot organ, koj<br />
mo`e da dade soglasnost so potvrda na samoto re{enie ili so poseben<br />
akt, vo koj slu~aj re{enieto e doneseno koga drugiot organ dal soglasnost<br />
a se smeta kako akt na organot {to go donel re{enieto. ^lenot<br />
263 st. 1 t. 3 opredeluva deka nadle`niot organ }e go poni{ti kone~noto<br />
upravno re{enie po pravoto na nadzor ako ne e doneseno spored zakonot<br />
ili drug propis zasnovan vrz zakon, a so koi e opredeleno deka re-<br />
{enieto se donesuva od eden organ so soglasnost, potvrda, odobrenie<br />
ili mislewe na drug organ.<br />
5. Imaj}i go predvid iznesenoto zna~ewe, osporenite delovi od<br />
~l. 206, 207 i 263 na Zakonot imaat osnova vo ~l. 115 st. 2 i 3 na Ustavot<br />
spored koi so zakon, pokraj so Ustavot, mo`e da se utvrdat nadle`nostite<br />
na op{tinata (donesuvawe na propis za toa koi op{tinski organi<br />
}e donesuvaat upravni re{enija) i na op{tinata da i se doveri vr{ewe<br />
na opredeleni raboti (vodewe na upravni postapki vo vrska so pra-<br />
{awa od lokalno zna~ewe). Toa, pak, e konkretno razrabotuvawe na lokalnata<br />
samouprava kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika<br />
Makedonija opredelena vo ~l. 8 st. 1 al. 9 od Ustavot. Pritoa,<br />
ne se doveduvaat vo pra{awe drugite temelni vrednosti na koi upatuva<br />
podnositelot na inicijativata (vladeewe na pravoto; podelba na dr`avnata<br />
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska; osnovnite slobodi i prava<br />
- na{e zabele`uvawe) i nivnata ustavna razrabotka (vo vrska so<br />
vladeeweto na pravoto - ~len 51; vo vrska so podelbata na vlasta - ~l.<br />
95 i 96; vo vrska so osnovnite slobodi i prava - ~l. 50 st. 2), bidej}i (1)<br />
171
0op{tinskiot propis e vo soglasnost so Ustavot i so zakon, (2) se<br />
odnesuva na op{tinski organ koj donesuva upravno re{enie vo vrska so<br />
pra{awe od lokalno zna~ewe, a ne na organ na dr`avnata uprava i (3)<br />
obezbedena e sudska za{tita protiv kone~no upravno re{enie na<br />
op{tinski organ od aspekt na vodenata upravna postapka so ogled deka<br />
ja primenuva postapkata propi{ana so zakon (upraven spor).<br />
6. Vrz osnova na iznesenoto, se p r e d l a g a:<br />
1. predmetot da se iznese na sednica,<br />
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
osporenite delovi od zakonskite odredbi.<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot<br />
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 4 april 2007 godina,<br />
donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
~len 206 stav 1 vo delot "ili so drugi propisi zasnovani vrz zakon,"<br />
~len 207 stav 1 vo delot "ili vo propis zasnovan vrz zakon," ~len 207<br />
stav 2 vo delot "ili so propis zasnovan vrz zakon" i ~len 263 stav 1<br />
to~ka 3 vo delot "ili drug propis zasnovan vrz zakon" od Zakonot za<br />
op{tata upravna postapka ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />
br. 38/2005).<br />
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na delovite od odredbite na Zakonot ozna~eni vo<br />
to~kata 1 od ova re{enie.<br />
Spored podnositelot na inicijativata, navedenite zakonski<br />
odredbi ne se vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija, zatoa<br />
{to nadle`nosta na organite na dr`avnata uprava ne mo`e da se propi{uva<br />
so propis zasnovan vrz zakon, tuku toa mo`e da se pravi samo so<br />
zakon.<br />
Poradi toa, zakonskite odredbi ne bile vo soglasnost so ~len<br />
95 stav 3 od Ustavot i se povreduval ~len 8 stav 1 alineja 3 i 4, ~lenovite<br />
50, 51 i 96 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
3.1. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~len 1 od Zakonot se<br />
opredeluva deka spored ovoj zakon se dol`ni da postapuvat ministerstvata,<br />
drugite organi na dr`avnata uprava, organizacii utvrdeni<br />
so zakon i drugi dr`avni organi, potoa op{tinite, gradot Skopje i<br />
op{tinite vo gradot Skopje, kako i pravnite i drugi lica so javni<br />
ovlastuvawa.<br />
172
Ponatamu, Sudot utvrdi deka vo ~lenovite 33-36 od Zakonot se<br />
ureduva vodeweto na upravnata postapka i donesuvaweto na re{enieto<br />
spored toa koj organ e nadle`en za upravnata rabota. Taka, koga edna<br />
upravna rabota e vo nadle`nost na dr`avnata uprava, postapkata ja<br />
vodi i re{enieto go donesuva funkcionerot {to rakovodi so organot,<br />
odnosno slu`beno lice ovlasteno od funkcionerot (~len 33 od Zakonot),<br />
a kaj kolegijalnite organi re{enieto go donesuva kolegijalniot<br />
organ, so toa {to so poseben zakon ili propis mo`e da se opredeli<br />
~len na kolegijalniot organ da go donesuva upravnoto re{enie (~len<br />
34 od Zakonot), ako za upravnata rabota e nadle`na op{tinata, postapkata<br />
ja vodi op{tinskiot organ na upravata (ili komisija ili drug<br />
organ opredeleni so poseben zakon ili propis), a re{enieto go donesuva<br />
nadle`niot op{tinski organ vrz osnova na pismen izve{taj i<br />
predlog - re{enie na organot koj ja vodel postapkata (~len 35 od Zakonot),<br />
ako za upravnata rabota e nadle`no pravno lice so javni ovlastuvawa,<br />
postapkata ja vodi individualniot organ odnosno funkcionerot<br />
vo pravnoto lice ili slu`beno lice ovlasteno od nego, a re{enieto go<br />
donesuva individualniot organ ili funkcionerot, so toa {to so poseben<br />
zakon ili op{t akt na pravnoto lice mo`e da se opredeli drug<br />
organ ili lice da re{ava za upravnata rabota (~len 36 od Zakonot).<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka vo ~len 3 od Zakonot se predviduva<br />
mo`nost vo upravnite oblasti za koi so zakon e propi{ana posebna<br />
postapka, da se postapuva po toj zakon, so toa {to za ona {to ne e<br />
uredeno so posebniot zakon se primenuvaat odredbite od Zakonot za<br />
op{tata upravna postapka.<br />
Od iznesenite zakonski odredbi proizleguva deka nadle`nosta<br />
za vodeweto na upravnata postapka i za donesuvaweto na upravnoto re-<br />
{enie e opredelena so Zakonot, so toa {to e predvidena mo`nost so<br />
poseben zakon ili propis zasnovan vrz zakon da se opredelat drugi<br />
organi za donesuvawe na upravno re{enie.<br />
3.2. Imaj}i ja predvid iznesenata uredenost na upravno-procesnata<br />
materija, Sudot utvrdi deka smislata na osporenite delovi od<br />
~lenovite 206, 207 i 263 na Zakonot e razrabotuvawe na takviot koncept.<br />
Imeno, so niv se ureduva postapkata za donesuvawe upravno re{enie<br />
vo situacija koga so poseben zakon ili so drugi propisi zasnovani<br />
vrz zakon e opredeleno dva ili pove}e organi, eden organ so prethodna<br />
soglasnost od drug organ, eden organ vo soglasnost so drug organ ili<br />
eden organ so potvrda, odobrenie ili mislewe na drug organ, da donesuvaat<br />
re{enie.<br />
Taka, ~lenot 206 stav 1 od Zakonot opredeluva deka sekoj od pove}eto<br />
organi e dol`en posebno da re{i za upravnata rabota koga so<br />
poseben zakon ili so drugi propisi zasnovani vrz zakon e opredeleno<br />
za rabotata da re{avaat dva ili pove}e organi. Ponatamu, ~lenot 207<br />
stav 1 od Zakonot ja ureduva postapkata vo situacija koga so poseben<br />
zakon ili so propis zasnovan vrz zakon e opredeleno re{enieto da go<br />
173
donesuva eden organ so prethodna soglasnost od drug organ - toga{ re-<br />
{enieto se donesuva otkako drugiot organ dal soglasnost, pri {to<br />
organot {to go donesuva re{enieto e dol`en vo svoeto re{enie da go<br />
navede aktot so koj drugiot organ dal ili odbil soglasnost odnosno da<br />
navede deka vo propi{aniot rok drugiot organ nitu dal, nitu odbil<br />
soglasnost. Potoa, ~lenot 207 stav 2 od Zakonot ja opredeluva postapkata<br />
koga so poseben zakon ili so propis zasnovan vrz zakon e opredeleno<br />
re{enieto da go donesuva eden organ vo soglasnost so drug<br />
organ - toga{ organot {to donesuva re{enie go sostavuva i so spisite<br />
na predmetot mu go pra}a na soglasnost na drugiot organ, koj mo`e da<br />
dade soglasnost so potvrda na samoto re{enie ili so poseben akt, vo<br />
koj slu~aj re{enieto e doneseno koga drugiot organ dal soglasnost a se<br />
smeta kako akt na organot {to go donel re{enieto. ^lenot 263 stav 1<br />
to~ka 3 od Zakonot opredeluva deka nadle`niot organ }e go poni{ti<br />
kone~noto upravno re{enie po pravoto na nadzor ako ne e doneseno<br />
spored zakonot ili drug propis zasnovan vrz zakon, a so koi e opredeleno<br />
deka re{enieto se donesuva od eden organ so soglasnost, potvrda,<br />
odobrenie ili mislewe na drug organ.<br />
4. Spored ~len 8 alineja 9 od Ustavot, temelna vrednost na ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija e i lokalnata samouprava.<br />
Soglasno ~len 115 od Ustavot, op{tinata e samostojna vo vr{eweto<br />
na nadle`nostite utvrdeni so Ustavot i so zakon, a nadzorot nad<br />
zakonitosta na nejzinata rabota go vr{i Republikata (stav 2); Republikata<br />
so zakon mo`e da i doveri vr{ewe na opredeleni raboti na<br />
op{tinata (stav 3).<br />
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka lokalnata samouprava<br />
e temelna vrednost i deka, pokraj so Ustavot, i so zakon<br />
mo`e da se utvrdat nadle`nostite na op{tinata, kako i so zakon da i<br />
se doveri vr{ewe na opredeleni raboti na op{tinata.<br />
So ogled na toa {to so osporenite delovi od ~lenovite 206, 207<br />
i 263 na Zakonot se razrabotuva postapkata za vodewe i donesuvawe na<br />
re{enie vo slu~aite koga so op{tinski propis se opredeleni pove}e<br />
op{tinski organi da donesuvaat upravno re{enie, Sudot utvrdi deka<br />
takvite zakonski odredbi imaat osnova vo navedenite ustavni opredelbi,<br />
poradi {to utvrdi deka nemo`e da se postavi pra{aweto za nivnata<br />
ustavnost.<br />
Pokraj toa, Sudot utvrdi deka ne se doveduvaat vo pra{awe<br />
nitu drugite temelni vrednosti na koi upatuva podnositelot na<br />
inicijativata (vladeewe na pravoto; podelba na dr`avnata vlast na zakonodavna,<br />
izvr{na i sudska; osnovnite slobodi i prava) i nivnata<br />
ustavna razrabotka (vo vrska so vladeeweto na pravoto - ~len 51; vo<br />
vrska so podelbata na vlasta - ~lenovite 95 i 96; vo vrska so osnovnite<br />
slobodi i prava - ~len 50 stav 2), bidej}i op{tinskiot propis e vo soglasnost<br />
so Ustavot i so zakon, op{tinskiot propis se odnesuva na op{-<br />
tinski organ koj donesuva upravno re{enie vo vrska so pra{awe od lo-<br />
174
kalno zna~ewe, a ne na organ na dr`avnata uprava i obezbedena e sudska<br />
za{tita protiv kone~no upravno re{enie na op{tinski organ od<br />
aspekt na vodenata upravna postapka so ogled deka ja primenuva postapkata<br />
propi{ana so zakon (upraven spor).<br />
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />
ova re{enie.<br />
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot Mahmut Jusufi i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Liljana<br />
Ingilizova-Ristova, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova,<br />
Branko Naumoski, d-r Bajram Polo`ani i d-r <strong>Zoran</strong> Sulejmanov.<br />
175
176
14. U. br. 72/2006 (14. 03. 2007)<br />
Osporen akt<br />
^len 16, ~l. 22-b, st. 1 t. 2, i ~l. 64 od Zakonot za denacionalizacija<br />
("SV RM," br. 20/1998, 31/2000, 43/2000- pre~isten tekst, 42/2003) 2<br />
Pri~ini za osporuvawe 3<br />
Vo inicijativata se naveduva deka osporenite odredbi se sprotivni<br />
na ~l. 2 st. 1, ~l. 8 st. 1 al. 3, 4, 6, 7, 9, 10 i 11, ~l. 9, ~l. 15, ~l. 30<br />
st. 1, 2 i 3, ~l. 33, ~l. 50 st. 2, ~l. 51, ~l. 52 st. 4, ~l. 54 st. 1, ~l. 55, ~l. 57,<br />
~l. 59, ~l. 68 st. 1, al. 3 i 4, ~l. 91 al. 1, ~l. 114 st. 4, ~l. 117 st. 3 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija.<br />
Spored podnositelot na inicijativata so osporenite odredbi<br />
od Zakonot za denacionalizacija vo odnos na nedvi`nosta - grade`no<br />
neizgradeno zemji{te, kako predmet na denacionalizacija se vodelo<br />
smetka, odnosno se favorizirale samo baratelite za denacionalizacija,<br />
a na {teta na site ostanati gra|ani - fizi~ki ili pravni lica koi<br />
imaat steknati prava li~no ili po pat na nasleduvawe, za koi platile<br />
nadomest i pretpriema~ki pristapile vo investicionen proces, pa<br />
samo zatoa {to eden del ili celiot imot e predmet na denacionalizacija<br />
se ostaveni da nemaat bilo kakva pravna za{tita.<br />
Spored podnositelot na inicijativata procesot na denacionalizacija<br />
mora da se tretira kako transformacija na op{tetstvenata<br />
sopstvenost vo privatna, so koj na porane{nite sopstvenici i na nivnite<br />
naslednici im se priznava pravo na sopstvenost. No, pritoa, zakonodavecot<br />
ne utvrdil zakonska ramka nitu procedura so primena na<br />
koja }e se za{titat ostanatite u~esnici vo pravniot promet.<br />
Ponatamu podnositelot na inicijativata na nekolku stranici<br />
dava osvrt i svoe tolkuvawe na promenite vo pravniot re`im na grade-<br />
`noto zemji{te nastanati vrz osnova na pove}e propisi donesuvani vo<br />
izminatiot period. Pritoa, vo inicijativata se naglasuva deka gra|a-<br />
2<br />
Vo inicijativata kako osporeni se naveduvaat ~l. 20 st. 1 i 2, ~l. 28 st. 2 i ~l.<br />
72 st. 1 i 2 od pre~isteniot tekst na Zakonot za denacionalizacija ("SV RM," br.<br />
43/2000), no vo referatot se koristime so soodvetnite odredbi od integralniot tekst<br />
na zakonot i negovite izmeni i dopolnuvawa.<br />
3<br />
Vo Referatot e daden samo del od navodite koi poradi nivnata obemnost gi<br />
prilo`uvame vo celost vo prilog na istiot.<br />
177
nite ili pravnite lica na koi spored navedenite propisi op{tinskiot<br />
naroden odbor im daval na koristewe nacionalizirano grade`no<br />
neizgradeno zemji{te zaradi izgradba na zgrada ili drug objekt bile<br />
dol`ni da platat za toa koristewe najmalku tolku kolku {to mu se<br />
pla}alo na porane{niot sopstvenik na ime nadomestok za nacionaliziranoto<br />
zemji{te. Ottuka, spored podnositelot na inicijativata,<br />
pravoto na trajno koristewe na grade`no neizgradeno zemji{te, niz<br />
eden dolg istoriski period go dodeluvale op{tinite ili nadle`nite<br />
ministerstva na dr`avata so pravni akti vo najgolem broj slu~ai so<br />
nadomestok, a vo sekoj slu~aj zaradi izgradba na grade`ni objekti soglasno<br />
toga{ va`e~kite urbanisti~ki planovi i stie ovie prava steknati<br />
preku pravni akti i pravni dela bile uredno evidentirani vo javnite<br />
katastarski knigi. Gra|anite i pravnite lica, poradi pravnata<br />
sigurnost koja im ja garantira Republikata, kako i poradi dolgiot period<br />
na generaciskite i sopstveni~kite promeni nemale i nemaat zakonska<br />
obvrska da proveruvaat dali predmetnoto zemji{te porano, vo<br />
eden drug op{testven sistem so prisilni propisi i merki bilo odzemeno<br />
od nekogo. So Zakonot za denacionalizacija, spored podnositelot<br />
na inicijativat se zadiralo vo taka steknatite prava na gra|anite<br />
i pravnite lica vo interes na baratelite vo procesot na denacionalizacija,<br />
a na {teta na site ostanati gra|ani, pravni lica, Republikata,<br />
lokalnata samouprava, sudovite i povtorno povratno vrz site<br />
gra|ani.<br />
Poa|aj}i od osporenata odredba spored koja zemji{teto se vra-<br />
}a vo sopstvenost vo celost ili vo del vo sostojba vo koja se nao|a na<br />
denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon, podnositelot na inicijativata<br />
uka`uva deka nitu ovoj zakon, nitu vo bilo koj drug zakonski<br />
ili podzakonski akt ne bile predvideni zakonski re{enija, odnosno<br />
zakonska ramka za toa kako treba da se postapuva, odnosno kakov praven<br />
tretman treba da ima zemji{teto koe e ve}e dodeleno na trajno koristewe<br />
na drugi fizi~ki ili pravni lica (so ili bez nadomestok), a<br />
koi vo momentot na vleguvaweto vo sila na zakonot istoto go imaat vo<br />
nepre~eno i mirno vladenie. Vo taa smisla podnositelot vo inicijativata<br />
gi otvora pra{awata za validnosta na grade`nite dozvoli na<br />
investitorite, odnosno sudbinata na zapo~natite grade`ni raboti,<br />
izmenite na urbanisti~kite planovi po podnesuvaweto na barawata za<br />
denacionalizacija, tro{ocite za odr`uvawe na grade`nite objekti vo<br />
slu~aj na zapirawe na grade`nite raboti i nadomestotkot na {tetata<br />
i ispu{tenata korist, kako i pra{aweto dali nadle`nite organi<br />
smeat da izdavaat odobrenija za gradewe na barateli koi se legitimiraat<br />
so katastarska javna <strong>kniga</strong>, dali edinicite na lokalnata samouprava<br />
smeat da naplatuvaat nadomestok za komunalno ureduvawe na grade`noto<br />
zemji{te itn.).<br />
So osporenata odredba od ~len 64 , zakonodavecot predvidel ni-<br />
{tovnost na pravnite dela i ednostranite izjavi na volja so koi so<br />
178
denot na vleguvawe vo sila na Zakonot se raspolaga so imotot {to e<br />
predmet na denacionalizacija, kako i iskoristuvawe na takviot imot<br />
so {to se sozdavaat obvrski za baratelite, no ne gi sankcioniral,<br />
odnosno ne predvidel ni{tovnost na upravnite i sudskite akti, kako<br />
poedine~ni pravni akti koi se podlo`ni na ni{tavnost, i toa po avtomatizam,<br />
po sila na Zakont iako Ustavot i na{iot praven sistem zabranuvale<br />
avtomatska ni{tovnost na upravnite i sudskite akti, pa<br />
duri i na pravnite dela.<br />
Pravnata nesigurnost i op{tata i javna {teta spored podnositelot<br />
na inicijativata, se u{te pogolemi, bidej}i gra|anite koi se<br />
steknale so pravo na gradba na objekt na toa zemji{te so legitimni<br />
pravni akti - akt za dodeluvawe na zemji{te i odobrenie za gradba<br />
pred vleguvawe vo sila na zakonot, so denot na vleguvawe vo sila na<br />
zakonot trebale da prestanat da raspolagaat i da go iskoristuvaat toa<br />
svoe pravo, bez pri toa da im bide odzemeno pravoto na trajno koristewe<br />
na zemji{teto, poni{teno odobrenieto za gradba i nadomesteni<br />
site tro{oci koi gi imale vo edna zakonita postapka, preku konkretna<br />
zakonska ramka.<br />
Podnositelot na inicijativata smeta deka nedostasuva zakonska<br />
ramka so koja site ovie pra{awa bi bile regulirani i deka so Zakonot<br />
za denacionalizacija i negovite izmeni i dopolnuvawa se sozdaval<br />
ogromen praven haos.<br />
Ponatamu se naveduva deka investitorite, fizi~kite i pravnite<br />
lica se ostaveni na odluka i subjektiven izbor na baratelite od<br />
vakvata diskriminatorska postapka za denacionalizacija vo koja osven<br />
baratelite na denacionalizacija nikoj drug, pa duri nitu dr`avata<br />
nema nikakva pravna za{tita. Poradi osporenite re{enija od Zakonot<br />
vo praktikata se sozdavale i natamu }e se sozdavaat bezbroj sporovi<br />
pred sudovite zaradi re{avawe na sopstveni~kite odnosi.<br />
Podnositelot na inicijativata smeta deka vo ovoj proces Republikata<br />
}e bide o{tetena vo ogromni finansiski razmeri, mnogu<br />
pogolemi otkolku samiot proces na nacionalizacija i eksproprijacija<br />
i realnata {teta na toga{nite sopstvenici.<br />
Podnositelot na inicijativata predlaga pri re{avaweto za<br />
osnovanosta na ovaa inicijativa Sudot da gi ima predvid presudite na<br />
Vrhovniot sud na Republika Makedonija U. br. 2666/03 od 5 noemvri<br />
2004 godina i Uzz. br. 2/2005 od 12 dekemvri 2005 godina.<br />
Podnositelot na inicijativata predlaga poradi iznesenite<br />
pri~ini, Ustavniot sud na Republika Makedonija da gi poni{ti ~l. 20<br />
st. 1 i 2, ~l. 28 st. 2 i ~l. 72 st. 1 i 2 od Zakonot za denacionalizacija<br />
("SV RM," br. 43/2000 - pre~isten tekst).<br />
Podnositelot na inicijativata, isto taka, predlaga do donesuvawe<br />
na kone~na odluka po ovaa inicijativa Ustavniot sud da donese<br />
re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~nite pravni akti<br />
179
ili dejstvija {to se prezemeni vrz osnova na osporenite odredbi od<br />
Zakonot.<br />
180<br />
Sodr`ina na osporenite odredbi:<br />
^len 16<br />
Nedvi`nost se vra}a vo sopstvenost vo celost ili del vo sostojba<br />
vo koja {to se nao|a na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.<br />
Nedvi`nost se vra}a kako del, koga ne e mo`no celosno vra-<br />
}awe, koga so toa se soglasil baratelot i dokolku e toa vozmo`no, ako<br />
so drug zakon poinaku ne e opredeleno.<br />
^len 22-b<br />
Grade`no zemji{te se vra}a vo sopstvenost:<br />
1) na lice koe na denot na odzemaweto na sopstvenosta vrz grade`noto<br />
zemji{te bilo sopstvenik na gradba izgradena na toa zemji-<br />
{te, a mu e priznaeno pravo na koristewe vrz toa grade`no zemji{te i<br />
2) koga ne e realizirana celta zaradi koja bilo odzemeno grade`no<br />
zemji{te, kako i koga bila realizirana celta zaradi koja bilo<br />
odzemeno grade`no zemji{te, a toa pri podnesuvaweto na baraweto za<br />
denacionalizacija pretstavuva grade`no neizgradeno zemji{te.<br />
^len 64<br />
So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon ne e dozvoleno<br />
raspolagawe so imotot {to e predmet na denacionalizacija, kako i<br />
iskoristuvawe na takov imot so koe se sozdavaat obvrski za baratelot.<br />
Pravnite dela i ednostranite izjavi na volja {to se vo sprotivnost<br />
so stav 1 na ovoj ~len se ni{tovni.<br />
Ustavnosudska praktika<br />
Zakonot za denacionalizacija, odnosno oddelni negovi ~lenovi<br />
vo pove}e navrati bil predmet na ustavnosudska ocena.<br />
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod podnesena<br />
inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta na pogolem broj odredbi so<br />
Odluka U. br. 120/1998 od 10. 03. 1999 godina gi ukina: ~l. 2, ~l. 9 st. 1 t.<br />
5 i ~l. 11 st. 1 vo delot "na denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon"<br />
~l. 22 st. 2, ~l. 23, ~l. 28 st. 1 vo delot "i ako so toa ne se naru{uva grade`no<br />
tehni~kata i tehnolo{kata celina na pretprijatieto" i st. 2,<br />
~l. 29, ~l. 34 st. 2 vo delot " i na niv ne se presmetuva kamata" i ~l. 38<br />
od Zakonot za denacionalizacija ("SV RM," br. 20/1998). Odlukata e<br />
objavena vo "SV RM, " br. 18/1999 godina.<br />
Vo ovaa odluka Sudot izrazil stav deka trgnuvaj}i od gra|anskiot<br />
koncept na Ustavot vo koj osnovnite slobodi i prava na ~ovekot<br />
i gra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot,
pravnata za{tita na sopstvenosta i po~ituvawe na op{toprifatenite<br />
normi na me|unarodnoto pravo se edni od temelnite vrednosti na ustavniot<br />
poredok, a kako edno od temelnite osnovni prava vo ekonomskata<br />
sfera e pravoto na sopstvenost.<br />
Sodr`inata na pravoto na sopstvenost i negovata garancija e<br />
jasno postavena vo ~l. 30 od Ustavot. Od ovoj ~len, taka i od celinata<br />
na Ustavot nedvosmisleno proizleguva deka noviot ustaven poredok i<br />
op{testvoto se temeli i gradi vrz osnovite na privatnata sopstvenost.<br />
Ottuka, op{testvenata sopstvenost kako temel na porane{niot<br />
ustaven poredok, Ustavot ne ja predviduva i ne ja za{tituva, tuku naprotiv<br />
so Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika<br />
Makedonija se nalaga nejzino transformirawe.<br />
So donesuvawe na Zakon za transformacija na pretprijatijata<br />
so op{testven kapital, Zakonot za transformacija na pretprijatijata<br />
i zadrugite so op{testven kapital i drugi zakoni se ostvaruva procesot<br />
na transformacija na op{testvenata sopstvenost vo drugi oblici<br />
na sopstvenost, glavno vo privatna sopstvenost.<br />
Vo taa smisla denacionalizacijata sfatena kako proces na vra-<br />
}awe vo sopstvenost na imotot, odnosno davawe nadomest za imot odzemen<br />
vo korist na dr`avata, zakonodavecot go tretira vo kontekst na<br />
transformacija, odnosno privatizacija na op{testvenata sopstvenost<br />
za{tituvaj}i gi direkno ili indirekno pravoto na porane{nite sopstvenici,<br />
a samiot na~in, uslovi i postapka na ovoj proces se ureduva<br />
so Zakonot za denacionalizacija.<br />
So ovoj zakon dr`avata, vsu{nost, ja ispolni svojata ustavna<br />
obvrska za priznavawe na pravoto na sopstvenost na porane{nite sopstvenici.<br />
So ogled na navedenoto, a imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenite<br />
odredbi nasproti ~l. 9, 30 i 52 st. 4 od Ustavot, Sudot utvrdi<br />
deka tie ne se vo soglasnost so Ustavot.<br />
Po donesuvawe na Odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija,<br />
zakonodavecot vo 2000 godina izvr{i izmeni i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za denacionalizacija.<br />
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija po predmetot U. br.<br />
10/2003 od 17. 09. 2003 godina, go ukinal ~l. 22-a st. 1 t. 1 od Zakonot za<br />
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za denacionalizacija vo delot<br />
"ako ja plati razlikata me|u nadomestot {to za odzemenoto zemji{te<br />
mu sleduva opredelen spored ~l. 31 st. 2 od ovoj zakon i vrednosta na<br />
grade`noto zemji{te utvrdena vrz osnova na propisite za opredeluvawe<br />
na vrednosta na grade`noto zemji{te."<br />
Vo obrazlo`enito na odlukata se naveduva deka so uslovuvaweto<br />
za vra}awe na grade`no neizgradeno zemji{te vo sopstvenost so<br />
pla}awe na razlikata vo vrednost me|u odzemeno zemjodelsko zemji-<br />
{te, a sega grade`no neizgradeno zemji{te se doveduvaat vo neednakva<br />
181
polo`ba gra|anite vo zavisnost od toa dali zemjodelskoto zemji{te<br />
im bilo odzemeno ili ne, pred da stane grade`no zemji{te.<br />
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.<br />
165/2003 od 9. 09. 2004 godina, ne povede postapka za ocenuvawe na<br />
ustavnosta na ~l. 31 st. 2 od Zakonot za denacionalizacija.<br />
Vo ovoj predmet iako bil osporen samo st. 2 na navedeniot ~len,<br />
Sudot go razgleduval ~l. 31 vo celina i izrazil stav deka odredbata od<br />
~len 30 od Ustavot voop{to ne mo`e da se dovede vo korelacija so pra-<br />
{aweto na denacionalizacija, zatoa {to taa se odnesuva za praveden<br />
nadomestok vo slu~aj na eksproprijacija ili ograni~uvawe na sopstvenosta.<br />
Vo slu~aj na denacionalizacija ne stanuva zbor za odzemawe ili<br />
ograni~uvawe na sopstvenosta, tuku naprotiv za vra}awe na sopstvenosta<br />
vrz imot od pri~ina na istoriski promeni na politi~kiot sistem<br />
vo Republika Makedonija.<br />
Vo toj kontekst opredeluvaweto na nadomest za imot koj ne<br />
mo`e fizi~ki da se vrati, spored negovata vrednost vo vremeto na<br />
odzemaweto duri i koga toj ne soodvetstvuva na pretpostavenata pazarna<br />
vrednost na toj imot ne mo`e da se smeta za arbitretno i proizvolno,<br />
tuku e izraz na voljata na zakonodavecot da gi obe{teti porane{nite<br />
sopstvenici duri i koga imotot prestanal da postoi. Ottamu<br />
ovlastuvaweto na Vladata na Republika Makedonija so Uredba da izvr{i<br />
procena i da go utvrdi nadomestokot za denacionalizacija e vo<br />
funkcija na izvr{uvawe na zakonot i proizleguva od ~l. 91 al. 5 od<br />
Ustavot.<br />
4. Ustavniot sud na Republika Makeodnija so Re{enie U. br.<br />
129/2000 od 29. 11. 2000 godina ne povel postapka za ocenuvawe ustavnosta<br />
i zakonitosta na Uredbata za na~inot i postapkata za utvrduvawe<br />
na vrednosta na imotot koj e predmet na denacionalizacija ("SV RM,"<br />
br. 43/2000).<br />
Pri ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na navedenata uredba<br />
Sudot gi imal predvid odredbite od ~l. 30 st. 3 i 4 od Ustavot kako<br />
i celinata na Zakonot za denacionalizacija. Pritoa, Sudot utvrdil<br />
deka vo slu~aj na eksproprijacija ili vo slu~aj na ograni~uvawe na sopstvenosta<br />
na sopstvenikot mu se garantira praveden nadomestok koj<br />
ne mo`e da bide ponizok od pazarnata vrednost. Me|utoa, vo slu~aj na<br />
denacionalizacija zakonodavecot ne se zanimava so odzemawe ili ograni~uvawe<br />
na pravoto na sopstvenost, tuku obratno so nego se opredeluvaat<br />
uslovite i postapkata za vra}awe na imotot koj po razni osnovi<br />
bil odzemen od porane{nite sopstvenici i preminal vo op{testvena,<br />
odnosno dr`avna sopstvenost.<br />
So ogled na toa {to denacionalizacijata prestavuva merka na<br />
dr`avata so koja se vra}a vo sopstvenost odzemeniot imot, a ne se odzema<br />
imotot po osnov na eksproprijacija, ne se ograni~uva pravoto na<br />
sopstvenost i ne mo`e da stane zbor deka so Zakonot za denaciona-<br />
182
lizacija se otstapuva od ustavno garantiranoto pravo na praveden nadomestok.<br />
5. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br.<br />
48/2003 od 22. 12. 2003 godina, ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
i zakonitosta na Odlukata br. 1794/17 za donesuvawe na izmeni<br />
i dopolnuvawa na Detalniot urbanisti~ki plan na grad Ki~evo, za Naselba<br />
"Bala Maalo" op{tina Ki~evo, donesena na sednicata odr`ana<br />
na 27. 12.2001 godina na Sovetot na op{tina Ki~evo ("Slu`ben glasnik<br />
na op{tina Ki~evo," br. 9/2001).<br />
Vo inicijativata bilo navedeno deka Islamskata zaednica za<br />
ovoj imot podnela barawe za denacionalizacija pred donesuvaweto na<br />
osporenata odluka, pa zatoa smeta deka donositelot na planot ne mo-<br />
`el da go donese ovoj plan pred da se re{i ova nejzino barawe, odnosno<br />
pred da se ras~istat imotnopravnite odnosi soglasno Zakonot za sopstveni~kite<br />
odnosi, Zakonot za denacionalizacija i Zakonot za eksproprijacija.<br />
Vo Obrazlo`enieto na Re{enieto se naveduva:<br />
Spored misleweto na Sudot vra}aweto na grade`noto neizgradeno<br />
zemji{te vo sopstvenost na porane{nite sopstvenici vo postapka<br />
soglasno Zakonot za denacionalizacija, kako i drugite eventualno<br />
sporni imotnopravni odnosi vo vrska so zemji{teto opfateno so planot,<br />
ne pretstavuvaat pre~ka za urbanisti~ko planirawe na toa zemji-<br />
{te, a vo taa smisla nitu za donesuvawe ili izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na detalni urbanisti~ki planovi. Ova od pri~ini {to prvo, izrabotuvaweto<br />
i donesuvaweto na prostornite i urbanisti~ki planovi spored<br />
~l. 3 od Zakonot, se raboti od javen interes, vtoro, {to grade`noto<br />
zemji{te vo ~l. 2 od Zakonot za grade`noto zemji{te, a soglasno<br />
~l. 56 od Ustavot na Republika Makedonija, e opredeleno kako dobro<br />
od op{t interes za Republikata i u`iva posebna za{tita na na~in i<br />
uslovi utvrdeni so ovoj zakon i deka ureduvaweto na ova zemji{te e<br />
dejnost od javen interes, i treto, {to e u{te pozna~ajno, grade`noto<br />
zemji{te, koe spored ~l. 6 od Zakonot za grade`noto zemji{te mo`e da<br />
bide vo sopstvenost, osven na Republika Makedonija, i na doma{ni i<br />
pravni lica, mo`e da se eksproprira na na~in i pod uslovi opredeleni<br />
so propisite za eksproprijacija (~l. 12 st. 3).<br />
Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka vo uslovi<br />
koga grade`noto zemji{te mo`e da bide vo sopstvenost i na drugi pravni<br />
i fizi~ki lica, osven vo sopstvenost na Republika Makedonija, i<br />
koga e otvoren procesot za denacionalizacija so urbanisti~kite planovi<br />
i aktite {to niv gi zamenuvaat se opredeluva samo na~inot i namenite<br />
za koi }e se koristi grade`noto zemji{te {to e opfateno so<br />
ovie akti. Toa, so drugi zborovi zna~i deka so prostornite i urbanisti~ki<br />
planovi doneseni po vleguvaweto vo sila na Zakonot za grade`noto<br />
zemji{te, za razlika od porano, sopstvenosno-pravniot re`im vrz<br />
183
grade`noto zemji{te zate~en pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon<br />
ne se menuva.<br />
So ogled na toa {to postapkite za denacionaliz