Zoran Sulejmanbov - Sudija Izvestitel - kniga II (p.1232)

odnos na toa dali vo tekot na traeweto, odnosno vr{eweto na dol-
`nosta imotot na odredeno lice nesrazmerno e zgolemen.
Dokolku izbraniot ili imenuvaniot funkcioner i drugi lica
taksativno utvrdeni vo zakonot ne postapat soglasno zakonot, odnosno
ne gi po~ituvaat to~no utvrdenite zakonski obvrski Upravata za javni
prihodi mo`e da povede postapka za ispituvawe na imotnata sostojba
na ovie lica so cel da se utvrdi dali postojat osnovi da se donese re-
{enie za odano~uvawe na imotot koj ne e prijaven ili nesrazmerno
zgolemen vo odnos na redovnite primawa vo vid na plati, dividendi i
drugi prihodi.
Dokolku, pak, Upravata za javni prihodi utvrdi deka imotot e
zgolemen vo golemi razmeri, podnesuva krivi~na prijava do nadle`noto
obvinitelstvo za {to ja izvestuva Dr`avnata komisija za
spre~uvawe na korupcijata.
Vo inicijativata se naveduva i sledniov primer: Ako eden
objekt e izgraden vo mesto nasledeno od roditeli vo strogiot centar
na gradot, a drug objekt na periferijata na gradot, pod pretpostavka
deka za dvata objekti e potro{en ist iznos na sredstva, dvata objekti
bi imale ista grade`na vrednost, me|utoa, ako vrednosta na objektite
se procenuva spored pravilata na pazarot, toga{ vo prviot slu~aj pazarnata
vrednost na imotot bi bila nekolku pati povisoka ili mnogu
povisoka otkolku vo vtoriot slu~aj, pa podnositelot na inicijativata
ja stava poentata na nesoglasnosta na osporenata odredba od ~l. 36-a vo
delot "i procenetata pazarna vrednost," smetaj}i deka toa gra|anite
gi stava vo neramnopravna polo`ba (vo smisla na ~l. 36-a od Zakonot)
i e protiv vladeeweto na pravoto. Imeno, i vo dvata slu~ai licata potro{ile
ist iznos na pari, no od aspekt na osporenata odredba proizleguva
deka toa ne e taka.
Analiziraj}i ja su{tinata na navodite vo inicijativata vo kontekst
na formulacijata na osporeniot del od st. 1 na ~l. 36-a od Zakonot,
mo`e da se dojde do zaklu~ok deka navodite na podnositelot
imaat logika i se izdr`ani. Ova od pri~ini {to, soglasno primerot
{to se dava vo inicijativata, edno lice, na primer, za izgradba na ku}a
koja se nao|a na periferijata na gradot da potro{ilo 50.000 evra,
kolku {to za ist objekt potro{ilo i liceto vo centarot na gradot
(kako grade`na vrednost). Vo slu~aj tie lica da se funkcioneri od ~l.
33 i 34 od Zakonot, po koj povod i bi se ispituvala nivnata imotna
sostojba }e se dojde do zaku~ok deka vo edniot slu~aj pazarnata vrednost
na edniot objekt iznesuva 50.000 evra, dodeka vo drugiot slu~aj
(objektot {to e izgraden vo centarot na gradot), na primer, 300.000
evra. Zna~i, vo vtoriot slu~aj pazarnata vrednost na objektot ne e proporcionalna
so realnata vrednost {to soglasno osporenata odredba od
Zakonot e i pri~ina za poveduvawe postapka za utvrduvawe na imotot
na izvesen funkcioner. Vo ovoj slu~aj mo`e so sigurnost da se konstatira
deka pazarnata vrednost na konkretniot imot ne mo`elo da se
34