Zoran Sulejmanbov - Sudija Izvestitel - kniga II (p.1232)

kako i dejnosta na osnovnoto obrazovanie kako del od edinstveniot
vospitno-obrazoven sistem (~l. 1).
Vo nasoka na ostvaruvawe, odnosno realizirawe na navedenite
pra{awa, zakonodavecot vo delot VII "Nastavnici, stru~ni sorabotnici
i vospituva~i" gi propi{al uslovite, odnosno stepenot na stru-
~nata podgotovka, {to treba ovie lica da gi ispolnuvaat kako uslov za
vr{ewe na vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie
(koja dejnost, spored ~l. 12 od ovoj zakon e od javen interes), a koj uslov
zakonodavecot ima pravo da go utvrduva soglasno ~l. 32 st. 5 od Ustavot.
Pritoa, koj stepen i koj vid na stru~na podgotovka }e bide utvrden
za vr{ewe na vospitno-obrazovnata dejnost, spored nas, e rabota na
celesoobraznost i e pra{awe {to go ocenuva zakonodavecot, vrz osnova
na nau~ni i stru~ni analizi i sogleduvawa.
Spored ~l. 77 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie vospitnoobrazovnata
rabota vo osnovnite u~ili{ta ja ostvaruvaat nastavnici,
stru~ni sorabotnici (pedagog, psiholog, sociolog, socijalen rabotnik,
defektolog, bibliotekar) i vospituva~i (st. 1). Nastavnicite, stru~nite
sorabotnici i vospituva~ite vo osnovnoto u~ili{te imaat soodvetno
visoko obrazovanie (st. 2). Vidot na stru~nata podgotovka na licata
koi ostvaruvaat vospitno-obrazovna rabota vo osnovnoto u~ili-
{te se ureduva so normativ za nastaven kadar vo osnovnoto u~ili{te,
{to go utvrduva ministerot (st. 3).
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni i zakonski odredbi, kako i
sodr`inata na osporeniot ~l. 181 od Zakonot, spored na{e mislewe,
ovoj ~len od Zakonot po svojata sodr`ina i karakter vsu{nost pretstavuva
preodna odredba, so koja se regulira preodniot re`im, odnosno
na~inot na preminuvawe od postojnite pravni normi kon novite, poradi
{to i istata e sodr`ana vo Glava XVI od Zakonot so naslov
"Preodni i zavr{ni odredbi."
Spored nas, neosporno e deka zakonodavecot ima pravo pri promena
na re`imot na ureduvawe na odnosite vo oddelna oblast, vo konkretniot
slu~aj pri promena na vidot na stru~nata podgotovka, da go
uredi preminot od stariot vo noviot re`im. Me|utoa, dr`avata ovoj
premin treba da go obezbedi na na~in koj podrazbira izbranite merki,
odnosno dejstva da bidat soodvetni na celite i pri~inite poradi koi
se predviduvaat, a pritoa da ne se dovede vo pra{awe ili vo pogolem
obem da ne se zagrozi pravnata sigurnost na ve}e steknatite prava i
interesi na subjektite na koi tie se odnesuvaat.
Obvrskata {to so osporeniot ~l. 181 od Zakonot im se nametnuva
samo na nastavnicite so vi{o obrazovanie vo osnovnite u~ili{-
ta so rabotno iskustvo do deset godini vo nastava, spored na{e mislewe,
ne e proporcionalna merka so celite za koi e utvrdena, so ogled
na toa {to pretstavuva prekumerno ograni~uvawe na nivnite prava i
slobodi, a istovremeno pretstavuva zgrozuvawe na nivnata pravna sigurnost,
kako element na vladeewe na pravoto, ako se ima predvid i pos-
1141