Zoran Sulejmanbov - Sudija Izvestitel - kniga II (p.1232)

616
Pravno mislewe
1. Spored ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3 od Ustavot na Republika Makedonija,
osnovnite slobodi i prava na gra|aninot priznati vo me|unarodnoto
pravo i utvrdeni so Ustavot i vladeeweto na pravoto, se temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
Soglasno ~l. 14 st. 1 od Ustavot, nikoj ne mo`e da bide kaznet za
delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili so drug
propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna.
Spored ~l. 51 st. 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so
Ustavot i so zakonite.
Soglasno Amandman XXV od Ustavot, sudskata vlast ja vr{at
sudovite. Sudovite se samostojni i nezavisni. Sudovite sudat vrz osnova
na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo
soglasnost so Ustavot.
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka na~eloto na
zakonitost vo Republika Makedonija, podignato na rang na ustavno na-
~elo. Vo kaznenoto pravo ova na~elo se iska`uva preku principot za
zakonska opredelenost na kaznivite dela i na kaznite i slu`i kako
garant za pravata i slobodite na gra|anite od edna strana i kako garant
za ostvaruvaweto na kaznenata politika na zemjata, vgradena vo
nejzinite kazneni zakoni, od druga strana.
Na~eloto na zakonitost vo kaznenoto pravo gi sodr`i slednite
elementi: dr`avata da gi proglasi kako kaznivi dela povedenijata na
~ovekot so koi se povreduvaat ili zagrozuvaat individualnite slobodi
i prava, dr`avata da gi opredeli na krajno precizen na~in bitijata na
kaznivite dela, za sekoe kaznivo delo da propi{e soodvetna kazna {to
e nu`na i pravedna i precizno da gi odredi granicite na kaznata i na
drugite sankcii, dr`avata striktno da gi opredeli ovlastuvawata na
sudot i na drugite organi vo primenata na kazneno-pravnite normi, nikoj
da ne mo`e da bide kaznet za delo {to pred da e storeno ne bilo so
zakon propi{ano kako kaznivo delo, odnosno kon nikoj da ne mo`e da
bide izre~ena kazna {to ne e predvidena so zakon.
Pritoa, vidovite na kazni i nivnata visina so Ustavot ne se
opredeleni, tuku e prepu{teno tie da se opredelat so zakon, vodej}i
pritoa smetka za ~l. 54 st. 4 od Ustavot spored koj ograni~uvaweto na
slobodite i pravata ne mo`e da se odnesuva na pravnata odredenost na
kaznivite dela i kaznite.
Vo ovaa smisla, so Krivi~niot zakonik se utvrduvaat osnovnite
na~ela i op{ti instituti od materijalno praven karakter, so koi se
opredeluva op{tiot poim na krivi~noto delo, se definiraat pretpostavkite
i uslovite na krivi~nata odgovornost i se utvrduvaat osnovite
za nivnoto isklu~uvawe, se utvrduva sistem na sankcii i poblisku