Zoran Sulejmanbov - Sudija Izvestitel - kniga II (p.1232)

Zakonot za denacionalizacija bile izdadeni odredeni akti, kako odobrenija
za gradewe, dograduvawe, nadgraduvawe, prepravawe i sli~no,
istite ne mo`at da bidat osnov za menuvawe na sostojbata na nedvi-
`nosta. Tie, spored misleweto na Sudot, prestanuvaat da va`at. Ova,
voedno e i o~ekuvan i logi~en epilog od aspekt na celta koja trebalo
da se postigne so Zakonot za denacionalizacija. Celta pak na Zakonot
e da se vrati imotot na sopstvenicite, odnosno nivnite naslednici,
koj im bil odzemen poradi pri~inite navedeni vo nego vo sostojba vo
koja se nao|al vo vremeto koga vlegol vo sila".
Mirnoto i nepre~eno vladenie vrz grade`no neizgradeno zemji{te
na korisnikot na toa zemji{te, spored misleweto na Sudot, ne
mo`e da mu konkurira na pravoto na sopstvenost na porane{nite sopstvenici
koe u`iva ustavna garancija i za{tita vo odredbata od ~lenot
30 od Ustavot. Ottuka, i osporenite odredbi od Zakonot za denacionalizacija
se vo funkcija na ostvaruvawe na celta na denacionalizacijata
- vra}aweto na imotot na porane{nite sopstvenici, i tie
voop{to ne mo`at da se dovedat pod somnenie na ~lenot 30 od Ustavot
koj vsu{nost i ja garantira sopstvenosta i koj samo od aspekt na porane{nite
sopstvenici, odnosno nivnite naslednici mo`e da se doveduva
vo kontekst na pra{aweto za denacionalizacija.
Voedno, so odredbite od Glava IV od Zakonot za sopstvenost i
drugi stvarni prava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.
18/2001) se uredeni steknuvaweto, za{titata i prestanokot na pravoto
na sopstvenost. Vo tie ramki, se odredbite za gradewe na zemji{te,
gradewe na tu|o zemji{te, nesovesen graditel i sovesen sopstvenik, sovesen
graditel, a sopstvenikot ne znael za gradbata i drugi pra{awa
povrzani so gradeweto na zemji{te, koi se zakonska ramka pri odlu~uvaweto
na sudovite vo konkretni imotnopravni sporovi na gra|anite
pred sudovite. Ova e nadvor od materijata za denacionalizacijata i
pra{aweto dali Zakonot za denacionalizacija treba da se zanimava so
za{tita na gra|anite koi so dozvola za gradba (sovesni graditeli) treba
da gradat ili ve}e izgradile na denacionalizran imot, nasproti
~lenot od Zakonot za denacionalizacija koj se odnesuva da ne se raspolaga
so toj imot koj e procesuiran ili re{en vo postapkite za denacionalizacija,
e pra{awe koe nema osnova za da se sprotivstavi na konceptot
na denacionalizacijata. Vo ovoj koncept izrazen vo zakonskite
odredbi, zakonodavecot vodel smetka i za pravata na korisnicite
na imotot na dr`avata koj e predmet na denacionalizacija, osobeno
so odredbite za procenuvawe na zgolemena ili namalena vrednost so
pove}egodi{noto tu|o koristewe na imotot pred denacionalizacijata.
Taka, spored ~len 17 od Zakonot za denacionalizacija, za nedvi`nost
~ija vrednost po odzemaweto e zgolemena, na baratelot mu se ponuduva
po sledniov prioritet: 1) vra}awe vo sopstvenost na nedvi`nosta dokolku
baratelot ja plati razlikata za zgolemenata vrednost na nedvi`nosta;
2) vospostavuvawe sopstveni~ki del do visinata na prvobi-
199