Zoran Sulejmanbov - Sudija Izvestitel - kniga II (p.1232)

grade`noto zemji{te zate~en pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon
ne se menuva.
So ogled na toa {to postapkite za denacionalizacija i za eksproprijacija
se sosema razli~ni i nezavisni od postapkata za donesuvawe
i izmenuvawe i dopolnuvawe na urbanisti~kite planovi, Sudot
utvrdi deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata
odluka so Ustavot i Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.
nitu od aspekt na navodite vo inicijativata spored koi osporeniot
detalen urbanisti~ki plan nemo`el da bide donesen pred da se
zavr{i postapkata za denacionalizacija i drugite eventualni sopstvenosni-pravni
sporovi vo vrska so KP. br. 1319 i 1320".
6. Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 219
od 13. 04. 2004 godina, ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 8, 17 i 31 st. 1 od Zakonot za denacionalizacija ("SV RM," br.
20/1998, 31/2000 i 42/2003).
Vo ovoj predmet, osporeniot ~l. 17 od Zakonot, Ustavniot sud go
analiziral vo korelacija so sega osporeniot ~l. 16 pri {to Sudot
utvrdil deka:
Kako {to ve}e e navedeno, denacionalizacijata pretstavuva merka
na dr`avata, odnosno dobra volja na dr`avata izrezena preku zakonski
akt so koj se vra}a vo sopstvenost nekoj prethodno odzemen imot,
odnosno se vra}a sopstvenosta vo prvobitna sostojba, a dokolku toa ne
e mo`no dr`avata obezbeduva nadomestok. Vo taa smisla, vo Zakonot e
sodr`ano op{toto pravilo deka nedvi`nosta se vra}a vo sopstvenost
vo celost ili vo del vo sostojba vo koja se nao|a na denot na vleguvawe
vo sila na ovoj zakon. Pritoa, vo osporeniot ~l. 17 i vo ~l. 18 od
Zakonot, e napraven isklu~ok od praviloto vo slu~aj koga vrednosta na
nadvi`nosta po odzemaweto e zgolemena ili e namalena.
Vo prviot slu~aj (~l. 17) koj e i osporen, za nedvi`nosta ~ija
vrednost po odzemaweto e zgolemena na baratelot po princip na prioritet
mu se ponuduva: vra}awe vo sopstvenost dokolku ja plati razlikata
za zgolemenata vrednost; vospostavuvaweto na sopstveni~ki del
vo visinata na prvobitnata vrednost, i davawe nadomestok.
Imaj}i gi predvid odredbite od ~l. 9 i 30 od Ustavot, celinata
na Zakonot za denacionalizacija, kako i sodr`inata na osporenata
odredba, Sudot oceni deka i so ovaa odredba se potvrduva faktot deka
dr`avata go vra}a imotot, odnosno nedvi`nosta vo onaa sostojba vo
koja se nao|al vo momentot na odzemaweto.
Ottuka, Sudot oceni deka ne se osnovani navodite na podnositelot
na inicijativata deka porane{niot sopstvenik treba da plati za
svojot imot. Ova, pred sî, imaj}i predvid deka zgolemuvaweto na vrednosta
na nedvi`nosta nastapila po odzemawe na imotot koga porane-
{niot sopstvenik go izgubil pravoto na sopstvenost. Vo taa smisla, so
poinakvoto tolkuvawe na ovaa odredba bi se ovozmo`ilo porane{nite
sopstvenici da se steknat so imot ~ija vrednost e zgolemena iako tie
184