Zoran Sulejmanbov - Sudija Izvestitel - kniga II (p.1232)

koi proizleguvaat od nea, potrebite na pravnite i fizi~kite lica za
izgradba na objekti i izveduvawe na drugi raboti od javen interes
povlekuvaat ekonomski interes za fuzi~kite i pravnite lica, a ne
javen interes kako {to stoi vo Zakonot za eksproprijacija. Ovie pravni
i fizi~ki lica imaat mo`nost sprotivno na Zakonot za sopstvenost
i drugi stvarni prava da se steknat so imot bez praven osnov,
odnosno po osnov na eksproprijacija da odzemaat ne~ij imot i tie da
stanat edinstveni sopstvenici kako {to e vo konkretniov slu~aj. Od
ovde proizleguvalo deka i ako sopstvenikot soglasno Zakonot za sopstvenost
i drugi stvarni prava ima pravo svojata stvar da ja dr`i celosno,
da ja koristi i da raspolaga so nea po svoja volja, dokolku nekoe
fizi~ko ili pravno lice podnese predlog za eksproprijacija pred se
poradi ekonomski interes, a ne javen interes kako {to stoi vo Zakonot
za eksproprijacija, po osnov na eksproprijacija imotot od eden
sopstvenik preminuva na drug, a bez praven osnov, bidej}i soglasno
Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava sopstvenosta mo`e da se
stekne samo po osnov na zakon, vrz osnova na pravna rabota i so
nasleduvawe, no ne postoi i praven osnov za steknuvawe na sopstvenost
po osnov na eksproprijacija.
Poradi toa podnositelot smeta deka ~len 3 stav 1 to~ka 3 od navedeniot
zakon bil sprotiven i so Zakonot za sopstvenost i drugi
stvarni prava, bidej}i dokolku odredeno fizi~ko ili pravno lice
projavi ekonomski interes od odreden imot na koj drugo lice ima pravo
na sopstvenost, Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava predvidel
sklu~uvawe na dogovori za zakup, posluga {to zna~i deka ima
na~in za nadminuvawe na ekonomskiot interes za steknuvawe na odreden
imot.
Spored navodite na podnositelot na inicijativata Miroslav
Gr~ev ~len 1 i 2 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za eksproprijacija
ne bil vo soglasnost so ~len 8 i 30 od Ustavot.
Vo osporeniot ~len 1 so koj se vr{i dopolnuvawe na Zakonot za
eksproprijacija taksativno se nabrojani site vidovi na objekti za ~ija
izgradba se utvrduva javen interes, pri {to osnoven kriterium za
opredeluvawe na javniot interes za izgradba na objekti e deka toa treba
da bidat objekti za op{ta upotreba koi gi koristi op{testvenata
zaednica i mu slu`at na op{toto dobro. Objektite koi se izzemeni od
~len 2 od Zakonot za eksproprijacija se objekti ~ija {to gradba se
vr{i za zadovoluvawe na poedine~niot interes odnosno za zgolemuvawe
na individualnoto bogatstvo na fizi~kite i pravnite lica koi gi
gradata, a toa se stanbenite, delovnite i stopanskite objekti. Me|utoa
vo osporeniot ~len 1 kako javen interes se proglasuva izgradbata tokmu
na stanbenite, delovnite i stopanskite objekti so {to se prekr-
{uva Ustavot bidej}i se obezmisluva Zakonot za eksproprijacija koj
stanuva neselektiven, odnosno se odnesuva na site vidovi objekti voop{to,
pa poradi toa eksproprijacijata na privatniot sopstvenik koja
849