Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

Prof. d-r ZORAN SULEJMANOV
PENITENCIJARNI
USTANOVI VO
MAKEDONIJA
Skopje, 2003
1

Recenzent
Prof. d-r Nelko Stojanoski
2

S O D R @ I N A
___________________________________________________________
VOVEDNI RAZGLEDUVAWA
I. PREDMET I CELI NA ISTRA@UVAWETO .................................. 13
II. NORMATIVNA SOSTOJBA ................................................................. 13
I DEL
ISTORISKI RAZVOJ NA OBLICITE NA OP[TESTVENATA
REAKCIJA NA NEGATIVNITE ODNESUVAWA
Glava I
OP[TESTVENA REAKCIJA NA EKCESNITE
POVEDENIJA
I, VOVEDNI ZABELE[KI ....................................................................... 19
II. OP[TESTVENA REAKCIJA NA EKCESNITE
POVEDENIJA ........................................................................................... 20
1. Progonuvawe od zaednicata ................................................................. 26
2. Odmazda ..................................................................................................... 27
3. Kompozicija ............................................................................................. 29
III. OP[TESTVENATA REAKCIJA NA PRIMEROT NA
ANTI^KA GRCIJA ................................................................................. 30
Glava II
OP[TESTVENA REAKCIJA NA KRIMINALNITE POVEDENIJA
I. VOVEDNI ZABELE[KI ....................................................................... 35
II. VIDOVI KAZNI VO STARIOT I SREDNIOT VEK ................. 39
1. Eliminatorni kazni .............................................................................. 39
1.1. Smrtna kazna .................................................................................. 39
1.2. Progonuvawe i deportacija ....................................................... 45
1.2. Pra}awe na galii ......................................................................... 50
2. Telesni kazni .......................................................................................... 52
2.1. Sakatewe (Mutulatio) ..................................................................... 52
2.2. Tepawe (kam{ikuvawe) ............................................................... 54
3. Imotni kazni ........................................................................................... 54
3.1. Konfiskacija ................................................................................ 55
3.2. Pari~na kazna ............................................................................... 55
4. Kazni na op{testvena degradacija ..................................................... 57
4.1. @igosuvawe .................................................................................... 58
4.2. Izlo`uvawe na stolb na sramot ............................................... 58
5. Kazni na te{ka fizi~ka rabota .......................................................... 59
III. RAZVOJ NA PENOLO[KATA MISLA VO STARIOT I
3

SREDNIOT VEK ....................................................................................... 61
IV. POJAVA I RAZVOJ NA KAZNATA LI[UVAWE OD
SLOBODA ................................................................................................... 81
1. Oblici na zatvorawe do XVIII vek i pojava
na prvite zatvori................................................................................. 81
2. Osnovni faktori za javuvaweto i razvojot na
kaznite li{uvawe od sloboda ........................................................... 88
3. Razvoj na kaznite li{uvawe od sloboda vo krivi~noto
zakonodavstvo ....................................................................................... 90
V. PENITENCIJARNI SISTAMI ...................................................... 96
1. Asocijacioniot sistem (sistem na zaedni~ko zatvorawe)
i pojava na prvite reformatori ...................................................... 98
2. Keliski (osameni~ki) sistem ............................................................ 104
2.1 Filadelfiski, pensilvaniski ili belgiski osameni~ki
sistem .............................................................................................. 104
2.2. Oburnski osameni~ki sistem .................................................. 110
3. Progresivni penitencijarni sistemi ............................................. 114
3.1. Makonokieviot bodoven eksperiment ................................... 114
3.2. Angliski progresiven sistem .................................................. 117
3.3. Irski progresiven sistem ........................................................ 120
II DEL
KAZNENO POPRAVNI USTANOVI VO MAKEDONIJA
Glava I
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA IDRIZOVO
1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 125
2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 125
3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti,
sredstva i oprema na ustanovata ........................................................... 125
4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 127
5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 136
6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 138
7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 166
8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 168
9. Predlozi ..................................................................................................... 170
4
Glava II
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA STRUGA
1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 172
2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 172
3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti,
sredstva i oprema na ustanovata .......................................................... 172
4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 176

5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 177
6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 177
7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 180
8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 180
9. Predlozi ..................................................................................................... 182
Glava III
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA BITOLA
1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 185
2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 185
3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti,
sredstva i oprema na ustanovata ........................................................... 186
4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 188
5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 190
6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 191
7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 200
8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 200
9. Predlozi ..................................................................................................... 201
Glava IV
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA PRILEP
1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 202
2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 202
3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti,
sredstva i oprema na ustanovata ........................................................... 202
4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 205
5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 206
6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 207
7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 209
8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 209
9. Predlozi ..................................................................................................... 209
Glava V
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA GEVGELIJA
1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 211
2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 211
3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti,
sredstva i oprema na ustanovata ........................................................... 211
4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 212
5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 215
6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 217
7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 227
8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 227
5

9. Predlozi ..................................................................................................... 229
Glava VI
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA OHRID
1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 231
2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 231
3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti,
sredstva i oprema na ustanovata ............................................................... 232
4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 235
5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 237
6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 238
7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 250
8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 250
9. Predlozi ..................................................................................................... 255
Glava VII
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA SKOPJE
1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 257
2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 257
3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti,
sredstva i oprema na ustanovata ........................................................... 258
4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 267
5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 270
6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 271
7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 284
8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 287
9. Predlozi ..................................................................................................... 289
Glava VIII
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA KRIVA PALANKA
1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 291
2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 291
3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti,
sredstva i oprema na ustanovata ........................................................... 291
4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 294
5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 295
6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 295
7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 297
8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 298
9. Predlozi ..................................................................................................... 299
6

Glava IX
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA VELES
1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 301
2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 301
3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti,
sredstva i oprema na ustanovata ........................................................... 301
4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 304
5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 305
6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 306
7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 307
8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 307
9. Predlozi ..................................................................................................... 308
Glava X
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA TETOVO
1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 311
2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 311
3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti,
sredstva i oprema na ustanovata ........................................................... 312
4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 314
5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 315
6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 317
7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 327
8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 328
9. Predlozi ..................................................................................................... 330
Glava XI
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA [TIP
1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 332
2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 332
3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti,
sredstva i oprema na ustanovata ........................................................... 334
4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 336
5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 338
6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 350
7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 350
8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 351
9. Predlozi ..................................................................................................... 352
7

8
Glava XII
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA STRUMICA
1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 352
2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 352
3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti,
sredstva i oprema na ustanovata ........................................................... 352
4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 359
5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 359
6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 362
7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 362
8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 362
9. Predlozi ..................................................................................................... 363
Glava XIII
VOSPITNO-POPRAVEN DOM TETOVO
1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 365
2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 365
3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti,
sredstva i oprema na ustanovata .............................................................. 365
4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 370
5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 372
6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 379
7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 379
8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 397
9. Predlozi ..................................................................................................... 398
ZAKLU^OCI
IV DEL
ZAKON ZA IZVR[UVAWE NA SANKCIITE I PODZAKONSKI
PROPISI ZA SPROVEDUVAWE NA ZAKONOT
1. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
izvr{uvawe na krivi~nite sankcii ..................................................... 413
2. Zakon za izvr{uvawe na sankciite ...................................................... 413
3. Re{enie za rasporeduvawe na osudenite
i osudenite maloletni lica vo kazneno-popravnite
i vopsitno-popravnite ustanovi ........................................................... 492
4. Re{enie za izmenuvawe na re{enieto za rasporeduvawe
na osudenite i osudenite maloletni lica vo
kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi ..................... 492
5. Upatstvo za opredeluvawe na vidovite i na~inite
na tretman na osudenite lica ................................................................ 501

6. Kodeks za odnesuvawe na slu`benite lica vo izvr{uvaweto
na rabotnite zada~i vo kazneno-popravnite
i vospitno-popravnite ustanovi ........................................................... 531
7. Pravilnik za na~inot na vr{eweto na slu`bata za
obezbeduvawe, vooru`uvaweto i opremata vo
kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi ...... 532
8. Upatstvo za upotreba na sredstva na prisilba i ogneno
oru`je od strana na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe
vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite
ustanovi....................................................................................................... 552
9. Pravilnik za uniformata, simbolot i oznakite na
zvawata na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe
vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite
domovi ......................................................................................................... 561
10. Pravilnik za tablicata za sostavot i energetskata
vrednost na prehranbenite artikli na osudenite
lica vo kazneno-popravnite ustanovi i maloletnicite
vo vospitno-popravnite domovi ............................................................ 571
11. Pravilnik za vremeto {to treba da go pomine i
uslovite {to treba da gi ispolni osudenoto lice vo
ustanovata od opredelen vid ili soodvetno oddelenie
na ustanovata od op{t vid ...................................................................... 591
12. Pravilnik za nadomestokot i nagradata za rabota
i xeparlakot na osudenoto lice ............................................................ 601
13. Progrma za utvrduvawe na psihofizi~ki sposobnosti
na liceto koe se prima za vr{ewe raboti vo
slu`bata za obezbeduvawe ..................................................................... 603
14. Programa za postojano ostru~uvawe na slu`benite
lica vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitnopopravni
ustanovi .................................................................................... 609
15. Programa za na~inot na stru~noto osposobuvawe i
proverka na stru~nata podgotvenost na pripadnicite na
slu`bata za obezbeduvawe vo kazneno-popravnite ustanovi
i vospitno-popravnite ustanovi ........................................................... 613
16. Pravilnik za ku}niot red vo zdravstvenite ustanovi
za licata sprema koi se izvr{uva merkata na bezbednost
zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe .............................. 617
17. Pravilnik za izvr{uvawe na merkite na bezbednost
upatuvawe na zadol`itelno psihijatrsiko lekuvawe i ~uvawe vo
zdravstvena organizacija i zadol`itelno psihijatrisko
lekuvawe na sloboda ................................................................................. 621
18. Pravilnik za izvr{uvawe namerkata na bezbednost
zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani vo
zdravstvena organizacija ........................................................................ 623
9

APPENDIX
I. Izve{taj na Postojnata anketna komisija za za{tita
na pravata i slobodite na gra|anite od izvr{enata analiza na
ostvaruvaweto na za{titata na ~ovekovite prava na licata vo
pritvor i zatvor vo Republika Makedonija ....................................... 627
II. Obrasci ...................................................................................................... 643
KORISTENA LITERATURA .................................................................. 701
10

VOVEDNI RAZGLEDUVAWA
11

12

I. PREDMET I CELI NA ISTRA@UVAWETO
Predmetot i osnovnata cel na ovoj trud se mo{ne skromni, no
sepak zna~ajni - utvrduvaweto na postojnite sostojbi vo penitencijarnite
ustanovi vo Makedonija vo funkcija na idna reforma vo oblasta
na izvr{uvaweto na sankciite i potrebata od ukinuvawe na oddelni
ustanovi, kako i potrebata od vostanovuvawe na osmislen penitencijaren
sistem soglasno me|unarodnite standardi i normi, so vistinsko
po~ituvawe na pravata na osudenite lica i sozdavawe na pravni
mehanizmi za nivno ostvaruvawe, za{tita i kontrola.
Vo ovaa smisla se obidovme vo osnovni crti da ja prika`ema
"li~nata karta" na na{ite penitencijarni ustanovi.
II. NORMATIVNA SOSTOJBA
1. Oblasta na izvr{uvaweto na sankciite do neodamna be{e normativno
uredena so Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni
dela i stopanski prestapi ("SV SRM" 1997/3, 1982/50, 1986/35, 1989/47,
1992/19), Zakonot za organizacijata i raboteweto na posebnite organizacii
i edinici so stopanska dejnost vo kazneno-popravnite ustanovi
i vospitno-popravnite domovi ("SV SRM," 1979/19) kako i so slednive
podzakonski propisi:
- Pravilnik za ku}niot red za izvr{uvawe na pritvor vo zatvorite
("SV SRM," 1977/32),
- Pravilnik za uniformata, simbolot i oznakite na zvawata na
pripadnicite na stra`ata vo KPU i VPD ("SV RM," 1994/16),
- Pravilnik za programata za izveduvawe na pripravni~kiot
sta` i stru~nite ispiti na pripadnicite na stra`ata vo KPU i VPD
("SV SRM," 1981/3),
- Pravilnik za slu`benite legitimacii na ovlastenite rabotnici
vo Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava, upravitelite i nivnite
pomo{nici i na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe vo
KPU I VPU ("SV RM," 1993/68),
- Pravilnik za na~inot na vr{eweto na stra`arskata slu`ba,
vooru`uvaweto i opremata na stra`ata vo KPU i VPD ("SV SRM,"
1981/3),
- Pravilnik za oblekata na osudenite lica vo KPU ("SV SRM",
1981/3),
- Pravilnik za tablicata na kalori~nata vrednost na ishranata
na osudenite lica vo KPU i maloletnicite vo VPD ("SV SRM,"
1981/3),
13

- Pravilnik za zdravstveno-higienskite merki i medicinska
oprema za lekuvawe na osudenite lica vo KPU ("SV SRM," 1977/37),
- Pravilnik za izvr{uvawe na merkata na bezbednost zadol`itelno
lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani ("SV SRM," 1977/37),
- Pravilnik za izvr{uvawe na merkite na bezbednost, upatuvawe
na zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena
organizacija i zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ("SV
SRM," 1980/27),
- Upatstvo za vidot na evidencijata, sodr`inata i na~inot na
vodeweto na mati~nite knigi i li~niot list za osudenite i pritvoreni
lica i za maloletnicite na koi im e izre~na zavodska merka ("SV
SRM," 1982/48),
- Upatstvo za upotreba na ogneno oru`je i drugi sredstva na
prisilba od strana na pripadnicite na stra`ata na KPU I VPD ("SV
SRM," 1981/3),
- Upatstvo za vodewe na statistika za izvr{uvaweto na kaznite
zatvor maloletni~ki zatvor i zavodskite merki ("SV SRM," 1982/35),
- Re{enie za rasporeduvawe na osudeni lica vo KPU i maloletnici
vo zavodskite ustanovi ("SV SRM," 1992/48) i
- Odluka za opredeluvawe na rabotni mesta {to imaat karakter
na opredeleni dol`nosti vo KPU i VPU i vo Ministerstvoto za pravosudstvo
i uprava i za obezbeduvawe na pogolem li~en dohod na rabotnicite
na opredeleni dol`nosti ("SV RM," 1993/35).
Vo Republika Makedonija, soglasno gorenavedeniot Zakon, funkcioniraa
i sî u{te funkcioniraat 8 kazneno-popravni ustanovi vo
12 objekti i toa: KPU Idrizovo, KPU od otvoren vid Struga, KPU Bitola
so otvoreno oddelenie vo Prilep, KPU Gevgelija, KPU Ohrid,
KPU Skopje so otvoreni oddelenija vo Kriva Palanka i Veles, KPU
Tetovo i KPU [tip so otvoreno oddelenie vo Strumica, i 2 vospitnopopravni
domovi - VPD Tetovo za ma{ki maloletni lica i VPD Skopje
za `enski maloletni lica.
2. Prethodnite zakoni prestanaa da va`at so donesuvaweto na
Zakonot za izvr{uvawe na sankciite od 1997 godina ("SV RM," 1997/3).
so izmeni i dopolnuvawa od 19 ("SV RM," 1999/23).
Vo funkcija na primenata na ovoj nov zakon, vo celost usoglasen
so me|unarodnite standardi od penitencijarnata oblast, predvideno
e donesuvawe na niza podzakonski propisi. Najgolemiot broj od
niv ve}e se i doneseni. Toa se slednive sprovedbeni propisi:
- Re{enie za rasporeduvawe na osudenite i osudenite maloletni
lica vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite ustanovi
("SV RM," 1997/22),
- Pravilnik za ku}niot red vo zdravstvenata ustaniova za licata
sprema koi se izvr{uva merkata na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko
lekuvawe i ~uvawe ("SV RM," 1998/4),
- Pravilnik za vremeto {to treba da go pomine i uslovite {to
14

treba da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata od opredelen vid ili
soodvetno oddelenie na ustanovata od op{t vid ("SV RM," 1998/27),
- Pravilnik za nadomestokot i nagradata za rabota i xeparlakot
na osudenite lica ("SV RM," 1998/27),
- Upatstvo za opredeluvawe na vidovite i na~inite na tretman
na osudenite lica ("SV RM," 1998/27)
- Op{t akt za rasporeduvawe, klasifikacija i razmestuvawe na
osudenite lica (~l. 16 st. 2 ZIS),
- Programa za utvrduvawe na psihofizi~kite sposobnosti na
liceto koe se prima za vr{ewe raboti vo slu`bata za obezbeduvawe
(~l. 55 ZIS),
- Programa za na~inot na stru~noto osposobuvawe i proverka
na stru~nata podgotvenost na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe
(~l. 56 st. 3 ZIS),
- Programa za postojano ostru~uvawe na slu`benite lica vo
ustanovite (~l. 161 st. 2 ZIS),
- Kodeks za odnesuvawe na slu`benite lica vo izvr{uvaweto na
rabotnite zada~i (~l. 161 st. 3 ZIS),
- Pravilnik za uniformata i oznakite na zvawata na pripadnicite
na stra`ata,
- Pravilnik za na~inot na vr{eweto na nadzorni~kata slu`ba,
vooru`uvaweto i opremata na nadzornicite,
- Pravilnik za tablicata na kalori~nata vrednost na hranata,
- Upatstvo za upotreba na ogneno oru`je i drugi sredstva na
prisilba.
Do momentot na predavaweto na ovoj trud vo pe~at neispolneta
obvrska na Ministerstvoto za pravda i Ministerstvoto za trud i socijalna
politika e donesuvaweto na slednite podzakonski propisi:
- Uredba za vidot, sedi{teto i podra~jeto na kazneno-popravnite
i vospitno-ustanovi (~l. 26 st. 1 ZIS),
- Programa za tretman na maloletni lica koi prestojuvaat vo
maloletni~ki zatvor (~l. 215 ZIS),
- Programa za aktivnostite na centarot za maloletnici (~l. 276
st. 2 ZIS),
- Programa za ostvaruvawe na zasilen nadzor sprema maloletnite
lica (~l. 288 ZIS),
15

16

I DEL
ISTORISKI RAZVOJ NA OBLICITE NA
OP[TESTVENATA REAKCIJA VRZ
NEGATIVNITE ODNESUVAWA
17

18

G l a v a I
OP[TESTVENA REAKCIJA NA EKCESNITE
POVEDENIJA
I. VOVEDNI ZABELE[KI
Op{testvenata reakcija vrz negativnite odnesuvawa ne e pojava
so koja za prv pat se sretnal sovremeniot ~ovek. Taa ne e pragmati~na
tvorba {to od skoro se ostvaruva vo za{titata na ~ovekovite dobra i
vrednosti, tuku vekovna nu`nost {to se vrzuva so javuvaweto na najranite
povedenija {to bile vo sprotivnost so osnovniot streme` na lu-
|eto kon zaedni~kiot `ivot. Istorijata poka`a deka takviot streme`
mo`e da se obezbedi samo so po~ituvawe na opredeleni pravila na
odnesuvawe. Preku tie pravila sekoe op{testvo nastojuva da go ovozmo`i
po~ituvaweto na redica zabrani i naredbi kako osnovni uslovi
za opstanok i razvoj na zaemnite interesi i vrz niv zasnovanite me|u-
~ove~ki odnosi. Istorijata me|utoa, go poka`uva i toa deka ~ovekot
nikoga{ ne bil spremen da se li{i od svojata individualnost vo tolkava
mera koja }e zna~i bezuslovno po~ituvawe na op{testvenata regulativa.
Na toa jasno uka`uvaat negovite ekcesni povedenija {to od
niza pri~ini se javile u{te vo primitivnite vrz osnova na krvno srodstvo
najcvrsto postaveni oblici na op{testvenost. Otamu e sosema
razbirliva potrebata za negativna reakcija na site op{testva za spre-
~uvawe i suzbivawe na povedenijata so koi vo po~etokot nesvesno, a
podocna i svesno se nastojuvalo da se naru{i ili razbie op{testveniot
poredok i zaedni~kiot `ivot na lu|eto zaradi ostvaruvawe na
bilo kakvi poedine~ni ili tesno grupni interesi. So taa reakcija
ednostavno se nastojuva da se podr`i izbranata nasoka na op{testenoto
dvi`ewe i da se za{titi od site onie sili {to se obiduvaat da ja
popre~at ili smenat taa nasoka. Od nejzinata prvobitna emocionalna
zasovanost koja {to mnogu potse}a na fizikalniot zakon na inercija
pa se do fazata na nejzinata racionalna izdignatost, vo op{testvenata
reakcija se gleda prikladnost na sredstvata {to mo`e da gi nateraat
poedincite na lojalen odnos kon zaednicata. Vo taa smisla se sozdavaat
najrazli~ni formi na op{testvena kontrola {to se manifestiraat
vo neodobruvawe i prekor koi vo zavisnost od ja~inata na protivop{testvenite
povedenija go menuvaat intenzitetot na svojata represivnost.
Pritoa e bitno deka i oblikot i intenzitetot na izbranata
reakcija vo krajna linija se opredeleni od materijalnite uslovi
na op{testveniot `ivot, od koi {to, vsu{nost, e opredelena i su{ti-
19

nata na postavenite pravila na po`elnoto odnesuvawe.
Od prou~uvawe na formite na op{testvena reakcija nivniot
razvoj i promeni vo golem obem zavisi sfa}aweto i perspektivite na
sovremenite metodi za odbrana od kriminalitetot. No toa ni najmalku
ne e lesna zada~a. Problemot go uslo`nuvaat skromnosta ili posrednosta
na istoriskite izvori koi ne sekoga{ ovozmo`uvaat dokraj da se
otkrijat site formi na reakcija osobeno vo nivnata konkretna motiviranost
i primena. Pokraj toa niz svojot dolg istoriski razvoj mnogubrojni
oblici na reakcija ~estopati zaemno se prepletuvaat ili pak
kumulativno se ostvaruvaat {to ponekoga{ go pravi mnogu te{ko nivnoto
hronolo{ko razlikuvawe i dosledno sproveduvawe. Pa sepak
ako dr`avata se zeme kako biten indikator za karakterot na op{testvenoto
povrzuvawe mo`e da se dojde i do pojdovnata osnova za pregledno
razbirawe na diferecijacijata i dinamizmot na op{testvenoto
reagirawe. Vo taa smisla se pravi osnovna razlika me|u reakcijata na
najstarite predklasni zaednici i onaa od periodot na klasno organizirano
op{testvo. Za prviot period e karakteristi~no naru{uvaweto
na obi~ajnite nepi{ani pravila {to va`ele vo prvobitnoto op{testvo
i soodvetno na toa oblicite na spontana ili neorganizirana reakcija.
Vo vtoriot period se vr{i tn. institucionalizirana, organizirana
ili javna reakcija sprema prekr{itelite na pi{anite normi vo
forma na zakon zad koja {to stoi dr`avata so svojot aparat za prisilba.
II. OP[TESTVENA RAKCIJA VRZ EKSCESNITE POVEDENIJA
1. Za razbirawe na pojavata i oblicite na op{testvenata rekcija
vo prvata vremenski najdolga op{testveno ekonomska formacija 1
va`no e da se ima predvid konkretnata op{testvena situacija {to deluvala
vo procesot na materijalniot `ivot vrz formiraweto i razvojot
na svesta i izgradbata na raznovidnite pretstavi na primitivnite
lu|e. Ottamu i potrebata da se potsetime deka prvobitnata zaednica se
karakterizira so isklu~itelno naturalno proizvodstvo postaveno vrz
krajno nisko nivo na proizvodnite sili. Vo uslovi na zaedni~ka (op{-
testvena) sopstvenost se nametnuva{e na~eloto na ednakvost pri podelbata
na proizvodstvoto, a taa ednakvost se odrazuva{e i vrz ramnopravnosta
vo ostvaruvaweto na elementarnite op{testveni odnosi. Poradi
permanentniot nedostig na sredstva za egzistencija sekoe naru-
{uvawe na na~eloto na ednakva podelba na siroma{tvoto sozdava{e
opasnost za opstanokot na zaednicata. Od druga strana istata skromna
proizvodna praktika ja predizvikuva{e i ograni~enosta na ~ovekovi-
1
Se pretpostavuva deka prvobitnoto op{testvo traelo okolu sedumstotiniilijadi
godini. Vidi: Fiamengo, A. Osnovi op~e sociologije (XII izdanje)
Narodne novine, Zagreb, 1976, str. 359.
20

te soznanija. Nepoznavaweto na osnovnite prirodni zakonitosti sozdava{e
nesigurnost kaj lu|eto. Tie se ~uvstvuvaa minijaturni, nemo}ni
i ni{to`ni pred brojnite sili ~ie{to dejstvo ne mo`ea da go objasnata
pa spored toa nitu da go predvidat, a najmalku da go kontroliraat.
Primitivnite lu|e se ~uvstvuvaa progoneti od razli~ni nesre}i:
nasilna smrt, razni bolesti, nemawe sre}a vo lovot i ribolovot, neplodni
godini, poraz vo vojni i sl. Poradi otsustvoto na pri~insko i
racionalno objasnuvawe, site ovie nastani vo glavite na toga{niot
~ovek bea lesno povrzuvani so li~niot i neprijatelski odnos na `rtvata
i zlokobnite sili. Seto ona {to pred niv se slu~uva{e dobiva{e
izgled na provokacija, odmazda ili kazna za ne{to {to primitivniot
~ovek ponapred go storil. Navidum nema{e nikakva razlika pome|u nesre}ata
i kaznata. Nesre}ata se objasnuva{e kako vozvrateno zlo zaradi
prekr{uvawe na nekoe pravilo ili zaradi povredata na nekoja vi{a
sila. 2 Za primitivniot ~ovek ne postoe{e poimot slu~ajno. Sî {to se
slu~uva{e ima{e opredeleno zna~ewe i nesporna vrska: sî be{e naso-
~eno sprema nego i protiv nego. Toa be{e mnogu sli~no na obi~nata
manija na gonewe. 3 Objasnuvaweto na takvite sfa}awa mo`e da se najde
vo animizmot, 4 vo toj po~eten neizdiferenciran oblik na op{testvena
svest od koj {to proniknaa prvite bo`enstva. Za primitivniot ~ovek
tie bo`enstva bea ovozemni bitija - duhovi so osobenost da manifestiraat
sopstvena vojla i drugi ~ove~ki osobini, a egizistirale pokraj
samite lu|e vo vid na `ivotno, rastenie, predmet ili nekakva pojava.
Od nivnata dobra ili lo{a volja zavisele bolesta ili dobroto zdravje,
stradaweto od divi `ivotni ili udarot od grom, umiraweto vo
ranata mladost ili do`ivuvaweto na starosta, sre}ata ili nesre}ata
itn. 5 Sî be{e povrzano i opredeleno od ovie spiritualni no o`ivo-
2
Hentig von H, Zlo~in, uslovi i uzroci, Veselin Masle{a, Sarajevo, 1959, str.
49.
3
Ibid, str. 48.
4
Animizmot se pojavi na sredniot stepen na divja{tvoto. Vidi: Vajs,
A. i Kandi}, Dj. Op{ta istorija dr`ave i prava, Savremena administracija, Beograd,
1970, str. 15.
5
Su{tinata na animizot se sostoi vo veruvaweto na primitivcite
deka celokupnata priroda {to gi opkru`uva e naselena so duhovi (du{i). Tie
duhovi {to se {etaat nasekade okolu nivnite `iveali{ta ne se ni{to drugo
tuku du{ite na nivnite umreni predci. Toa se mali `ivi bitija koi `iveat
vo `ivotnite, rastenijata i mrtvite predmeti. Dokolku duhot na pokojnikot
bil dobar (a toa bilo slu~aj ako za vreme na `ivotot vo ~ove~ki ili vo novoprimeniot
oblik ne mu bile storeni nikakvi nepravdi) na svoite soplemenici
im pomagal da se zgolemi rodot na drvjata, da ne proraboti vulkanot itn,
itn. Vo sprotivno im sozdaval razli~ni nevolji. Zaradi pottiknuvawe na voljata
na dobriot i sozdavawe na takva volja kaj lo{iot duh, primitivniot ~ovek
im prinesuval hrana, za mrtvite zboruval samo dobro itn. Smetaj}i deka
21

tvoreni bitija. Sekoja nesre}a be{e emanacija na nivnata aktivnost
{to avtomatski sleduva po storenoto zlo. Ako za vreme na `ivotot se
pravele dobri dela mo`e{e da se o~ekuva dlaboka starost, a za storenoto
zlo be{e neizbe`na nesre}ata. Pome|u dobroto i vozvratenata
sre}a i lo{ite povedenija i nesre}ata postoe{e neraskinliva vrska
spored na~eloto: Ergo hok, ergo propter hok.
Kolku da ni izgleda denes toa ~udno, ne mo`at da se negiraat
tvrdewata deka animizmot ima{e va`na uloga vrz planot na op{testvenata
kontrola. Veruvaweto vo silata na najrazli~ni duhovi “go zema{e
zakonot vo svoi race” 6 i so toa se spre~uvaa site vidovi na ekscesni
povedenija. Drug oblik na op{testvena kontrola vo ovoj period ne
postoe{e. Idejata deka storeniot grev i stradaweto sleduvaat edno po
drugo i stravot od nemilosrdniot “udar na gromot” bea dovolni da ja
~uvaat zaednicata od sekakvo zlo na ~ovekot protiv ~ovek.
2. Na povisokoit stepen na divja{tvoto se pronajdeni lakot i
strelata koi stanale glavno oru`je vo lovot i odbranata od neprijatelot.
Vrz taa osnova se razviva podelbata na trudot, a toa doveduva do
izvesno menuvawe na op{testvenite odnosi no, i do takvi promeni {to
se odrazuvaat vrz najprimitivniot oblik na ~ovekovata fantazija. Vo
religioznite pretstavi na primitivniot ~ovek se javuva totemot i negovata
zabrana tabu. So ogled na toa deka lovot stanal edno od osnovnite
sredstva za doa|awe do hrana `ivotnite stanuvaat glaven predmet
na obo`avawe. Tie dobivaat oreol na ne{to sveto, stanuvaat totem,
za{to duhot na umrenite po~nal da se otelotvoruva vo opredeleni `ivotni
koi dobivaat srodni~ki status so ~lenovite na zaednicata, i so
ogled na toa, svojstvo na nivni neprikosnoveni za{titnici. 7 Za noviot
oblik na animisti~kata religija - totemizmot ve}e e karakteristi~no
vospostavuvaweto na negativni pravila na odnesuvawe, odnosno zabrani.
8 Toa e takov sistem na pravila so koi na poedinecot mu se nametnumo`at
da ja predizvikaat milosta na duhovite na nivnite predci so svoeto dobro
povedenie i gri`ata za niv, tie bile spremni da napravat sÒ. Za toa im
slu`ele magiskite obredi. Pove}e za toa: Fiamengo, A. Kako je postla religija,
Narodna kwiga, Beograd, 1952, str. 28-34 i Frezer, X. X. Zlatna granka
(studija za magijata i religijata), Kultura, Skopje, 1952, str. 87-102.
6
Hentig von H, op. cit. str, 51.
7
So otelotvoruvaweto na duhot na pretcite vo nekoe `ivotno toj stanuva
za{titnik na zaednicata vo koja porano se rodil i `iveel, toj se gri`i
za ~lenovite na rodovskata zaednica od koja i samiot poteknal, a taa za{tita
najdobro im ja uka`uva na lu|eto ako dopu{ti da imaat hrana, t.e. da ubijat
mnogu `ivotni, da imaat dobar lov. Kako ~len na nivnata zaednica obo`avanoto
`ivotno stanuva za{titnik na taa zaednica, ja ~uva od zloto, od bolesti
i nesre}i, toa i dava `ivot i zdravje. Fieamengo, A, op. cit, str. 47.
8
Za totemizmot e karakteristi~en tn. tabu koj vo prv red zna~i zabrana
na ubivawe i koristewe na hrana od `ivotni koe vo rodot ili plemeto e
22

va {to treba da ne stori so cel da izbegne opredelena nesre}a. Za da se
spasi od nesakanata posledica ~ovekot se vozdr`uva da go pravi ona
{to spored svoite pogre{ni idei za pri~inata i posledicata veruva
deka bi mu napakostilo ili kratko re~eno: mora da im se pot~inuva na
tabuite. 9 Tabuite se, vsu{nost, takvi zabrani koi sami po sebe se dovolni
da ja za{titat zaednicata od opasni i neprijatni povedenija bez
primena na kakva i da e sila (prisilba). Nivnata povreda e navreda na
duhovite zaradi {to tie znaele mnogu da se nalutat i surovo da se
odmazdat. Vo sostojba na tabu za zlostornikot ostanuva seriozna opasnost
od nesre}a, no toa sepak ne zna~i neposredna i momentna reakcija.
Ako se prezemat soodvetni ~ekori mo`no e i olesnuvawe. Ritualnata
diskvalifikacija na tabuite e samo prv i popravliv ~ekor na
osudata. Ako ne se taka kobni tabuite gi baraat onie {to }e gi simnat:
baraat ceremonija na ~istewe {to im e poznata samo na onie koi ja poznavaat
golemata tajna. So toa e otvoren patot na neophodnata op{testvena
dejnost na ma|epsnikot (vra~ot) i negovite naslednici sve{tenicite.
10 Nivnata dejnost e magijata so koja mo`at da se predizvikaat
sakanite (pozitivna magija) ili pak da se predupredat nesakanite posledici
(negativna magija). 11 Na toj na~in tabu-zabranite ja vr{at funkcijata
na op{testvena prisilba i go ovozmo`uvaat ureduvaweto zasnovano
vrz po~ituvawe na opredeleni religiozni pravila. Sekoe
skvernavewe na totemot i sekoja akcija protiv tabu-zabranite e te`ok
prestap. 12 Onoj {to }e stori takov prestap mo`e{e da bide prepu{ten
na smrtnoto tabu dejstvo no, mo`e{e da bide i osloboden od magepsnikot
dokolku se pokae za storenoto delo. Vo osnovata na vakvoto
rezonirawe e veruvaweto vo mo}ta na magijata makar kolku i da e toa
sokrieno pod nadvore{niot izgled na zakanata so kazna i prostuvawe.
13
So ovoj period e vrzano i veruvaweto deka i kolektivnata nesre}a
(poplavi, zemjotresi, epidemii) se posledica na poedine~ni povredi
na tabu-zabranite. Ottamu se razvilo uveruvaweto deka bo`enstvata
se neapravedni {to na takov na~in im vozvra}aat na site ~lenovi
totem. No op{testvenoto zna~ewe na takvata zabrana ne e samo toa, za{to
tabu zna~i cel sistem na zabrani koi {to vo najgolem obem se odnesuvaat na
`enite, decata, starcite i na nivnata polo`ba vo rodot. Pove}e za toa vidi:
Gori~ar, J. Sociologija, Rad, Beograd, 1970, str. 263 i Fiamengo, A. op. cit, str. 60-
61.
9
Vidi: Frezer, X. X, op. cit, str. 15.
10
Hentig, von H, op. cit, str. 15.
11
Pozitivnata magija ili baewe veli: Pravi go ova za da ne se slu~i
toa i toa. Negativnata magija ili tabu veli: Ne pravi go ova za da ne se slu~i
toa i toa. Ferezer, X. X, op. cit, str. 15.
12
Gori~ar, J, op. cit, str. 263.
13
Frezer, X.X, op. cit, str. 36.
23

na zaednicata. Zatoa, koga se smeta deka povedenieto na eden ~ovek
mo`e da ja upropasti celata zaednica, doa|alo do ostra reakcija na
plemeto preku negovo progonuvawe ili fizi~ko uni{tuvawe. So ogled
na toa deka bo`estvata (duhovite) bile "spori" t.e. ne kaznuvale vedna{
po storenoto zlo, na primitivcite im teknalo deka ne e lo{o da
se predupredi nivniot nesrazmeren grev od koj {to stradale ogromen
broj lu|e. Zatoa, plemeto ve}e ne ~ekalo na nesre}ata {to treba da go
pogodi prestapnikot, so toa da prejde i vrz site {to se so nego, tuku
samoto ja vospostavilo ve{ta~kata nesre}a. Taka e sozdaden za~etokot
na ona {to denes se narekuva kazna. 14
3. So postojaniot razvoj na proizvodnite sili e povrzan i natamo{niot
razvoj na op{testvenata podelba na trudot i diferencijacijata
na op{testvenite ulogi. Takviot proces }e go prodlabo~i izdvojuvaweto
na opredeleni poedinci nad ostanatite soplemenici. Analogno
na toa od mno{tvoto prirodni demoni }e se izdvojat i pomal
broj na bogovi (politeizam) so svoite posebni funkcii. Toa e period
na sredniot stepen na varvarstvoto so koj }e zapo~ne i postepeniot
premin na rodovskoto vo klasno op{testvo. Vo tie uslovi nekoi posemo}ni
bogovi ja prezemaat ulogata za odr`uvawe na vnatre{nata povrzanost
na zaednicata. Ottuka potrebata za zdobivawe i na nivnata
naklonost {to sega vo prv red se ostvaruva so raznovidni molitvi i
prinesuvawe na ~ove~ki `rtvi. Nepo~ituvaweto na bo`jite zapovesti
pretstavuva velepredavstvo {to go zagrozuva opstanokot na celoto
pleme i negovata sî poslo`ena organizacija. Naporedno so zgolemuvawe
na brojot na zlostorstvata protiv religijata sega se javuvaat i
takvi prestapi {to postepeno se odale~uvaat od nea. Vo novite uslovi
na op{testveniot `ivot se javuvat zabrani so koi {to pove}e ne se
{titat samo krvnosrodni~kite, tuku i poedine~nite interesi kako
{to se `ivotot, seksualniot poredok, imotot i sl. So namaluvaweto
na zna~eweto na krvnata bliskost i zavisnost op{testvenata reakcija
ne e ve}e naso~ena samo kon bogohuleweto i drugite te{ki dela kon
religijata tuku i protiv onie povedenija so koi se spre~uva trgovijata
i posebniot status na to~no opredeleni lica.
4. Od dosega{nite izlo`uvawa mo`e da se zabele`i deka pretklasnoto
op{testvo go karakteriziraat nizok stepen na razvienost na
proizvodstvenite sili i odnosi i primitivni oblici na op{testvena
svest. Vo tie uslovi zaednicata e opredelena kako osnovna edinica vrz
koja se prenesuva sevkupnata gri`a za poedinecot. Poedinecot vo celost
í pripa|a na zaednicata: negovite interesi se opredeleni i ograni~eni
od op{tiot streme` na celinata. So toa se povrzani i glavnite
celi na op{testvenata reakcija. Taa vo prv red e naso~ena kon samoto
povedenie so koe se naru{uva zaedni~kata solidarnost, kompaktnost
i voop{to celinata na vospostavenite tradicionalni odnosi
14
Hentig von, H, op. cit, str. 58.
24

kako osnovni uslovi za nejziniot opstanok. 15 Nejzinata osnovna cel e
da se vospostavi naru{eniot red i da se obnovi zagubenata ramnote-
`a. 16 So ogled na akcentiraweto na samoto povedenie, a ne i na li~nosta
kako nositel na toa povedenie, op{testvenata reakcija ~estopati
be{e blaga intervencija vo koja doa|aa do izraz i opredeleni elementi
na so`aluvawe. 17 Me|utoa, so zgolemuvaweto na {tetnosta na
ekscesnite povedenija se zgolemuvala i kolektivnata zagrozenost na
zaednicata, a toa doveduvlo do takva reakcija {to sî pove}e stanuvala
emocionalna omraza so golema surovost vo izvr{uvaweto duri i vo
onie slu~ai koga bila naso~ena kon soplemenicite. Vo ostvaruvaweto
na imperativot - vospostavuvawe na naru{enata ramnote`a, ne se birale
sredstva. Kon nego se odelo duri i toga{ koga voop{to ne bil poznat
prekr{itelot na tradicionalnite normi na povedenie. Iako sekoga{
vo vtor plan, vinovnikot moral da se najde pa makar toa bilo
storeno so bo`ja pomo{ preku posebnite tehniki nare~eni "bo`ji
sud," 18 "ispituvawe na mrtvi" 19 i sl.
15
"Toa e period koga po sekoja cena mora{e da se vospostavi naru{eniot
poredok. Zatoa ovde vo nikoj pogled ne se zema predvid li~nosta na zlostornikot
ili negovata odgovornost. Taka vo nekoi afri~ki plemiwa se urnuva
stebloto ~ija granka ubila ~ovek." LÕvy-Bruhl, H, Problemi sociologije zlo~ina,
Sociologija vo redakcija na Gurvitch, @, Naprijed, Zagreb, 1946-1966, str. 230.
Vo taa smisla vidi i Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitet Kiril
i Metodij, Skopje, 1972, str. 56.
16
LÕvy-Bruhl, H, op. cit, str. 229.
17
Vidi: Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masle{a, Sarajevo,
1962, str. 342.
18
Tehnikata "bo`ji sud" se ostvaruvala na razli~ni na~ini. Vo germanskite
zemji optu`eniot bil vrzuvan i frlan vo reka. Ako uspeal da se odr`i
na povr{inata na vodata se smetalo deka e vinoven, za{to vodata koja go prifatila
pri kr{tevaweto, sega "odbiva" da go prifati zaradi negovoto delo".
Milutinovi}, M. Penologija, Savremena administracija, Beograd, str. 4. Kaj germanskite
narodi postoela praktika i na izveduvawe dokazi so ogan. Tehnikata
na ovoj bo`ji sud se sostoela vo toa {to rakata so koja optu`eniot }e go fatel
v`e{tenoto `elezo ili }e ja stavel vo voda {to vrie se zavitkuvala vo
vre}a i se zape~atuvala. Ako po tri dena vrz rakata ne se pojavele plikovi javno
se proglasuvalo deka optu`eniot ne e vinoven. Vidi: Monteskie, O duhu zakona,
Tom II, Filip Vi{nji}, Beograd, 1989, str. 233.
19
Kaj postapkata "ispituvawe na mrtvi" se smetalo deka pokojnikot
{to se nosel vrz grb so nekoj impulsiven pokret }e go ozna~i vinovnikot na
svojata smrt. Vo ovaa smisla mo`elo dobro da poslu`i i gri`livoto poramnuvawe
na zemjata vrz grobot, a nasokata vo koja }e se upati prvata mrvka {to }e
se pojavi go ozna~uvala plemeto od kade poteknuva ubiecot. Vo toj slu~aj plemeto
na `rtvata vedna{ poa|alo vo kaznen pohod za da ja izvr{i odmazdata.
LÕvy-Bruhl, op. cit. str. 230.
25

Od ovaa etapa na ~ovekoviot razvoj vo istorijata se poznati tri
oblici na op{testvena reakcija. Toa se progonuvaweto, odmazdata i
kompozicijata. Vo narednive redovi }e se zadr`ime na nivnite osnovni
karakteristiki.
1. PROGONUVAWE OD ZAEDNICATA
Progonuvaweto od zaednicata e prisilno sredstvo {to retko se
primenuvalo, a bilo naso~eno kon najte{kite zlostorstva so koi se
povreduvale obi~ajnite pravila na gentilnoto ureduvawe. Te`inata
na tie zlostorstva bila opredelena od stepenot na naru{uvaweto na
vnatre{niot integritet i tradicionalnata ramnote`a na odnosite vo
primitivnite zaednici. Takov karakter ima bogohuleweto, ma|epsni-
{tvoto, predavstvoto, trueweto na plemenskite stare{ini, pla{livosta
i sli~ni povedenija. Progonuvaweto se primenuvalo samo sprema
~lenovite na sopstvenite zaednici (interna merka) so ednovremeno
otstranuvawe na poedinecot od sopstvenata zednica. Vo primitivnite
uslovi na zaedni~ko doa|awe do hrana vakvoto otstranuvawe ne dava{e
nikakvi {ansi za samostojno snao|awe vo prirodata i be{e ramno na
smrt. So ogled na krvnoto srodstvo na ~lenovite na zaednicata i nejzinoto
versko obele`je, navedenite povedenija dobivaa tretman na te-
{ki ekscesi {to se naso~eni ne samo protiv plemeto tuku i protiv bo-
`estvata. Zatoa, se smeta{e deka so ovaa merka ne se ostvaruva samo
privatno zadovoluvawe tuku i opredeleno `rtvuvawe zaradi smiruvawe
na bo`jiot gnev predizvikan od storenoto delo. 20 Vo ovaa tendencija
na uni{tuvawe na prestapnikot se izrazuva{e spontana kolektivna
reakcija predizvikana od nagonot za samoodr`uvawe i za~uvuvawe na
religioznite ~uvstva, a seto toa ja ostvaruva{e ulogata na op{testvena
za{tita.
Za najte{ki oblici na ekscesni povedenija se primenuva{e i
merkata li{uvawe od `ivot. Prekr{itelot na nepi{anite normi
be{e prisilen da pomine niz koridor sostaven od negovite soplemenici
koi {to vrz nego frlale kamewa se dotoga{ dodeka ne ja predizvikale
negovata smrt. Od druga strana, za polesni ekscesni povedenija
kolektivnata reakcija be{e pomalku stroga. Vo tie slu~ai se sveduvala
na razni poni`uvawa kako {to se odzemawe na oru`jeto, prisiluvawe
da se jade so ku~iwa namesto so drugite ~lenovi od zaednicata i
drugi vidovi na op{t prezir ili na op{ta moralna osuda. Ne bila me-
|utoa retka ni primenata na poblagi oblici na telesno kaznuvawe.
20
"Prinesuvaweto na ~ove~ki `rtvi be{e vr{eno i pred nejzinata
primena vrz zlostornicite. Koga kolektivnata opasnost go dostigna svojot
vrv ~ovekovite bitija se vetuvaa kako `rtvi zaradi somilost na nebesnite
sili i dobivawe nivna podr{ka" Hentig, von H, op. cit, str. 60.
26

2. ODMAZDA
Odmazdata e vtoriot vid na op{testvena reakcija protiv ekscesite
{to se slu~uvale vo prvobitnata zaednica. Bez ogled na formata
na svoeto javuvawe taa imala za{titna funkcija na opredeleni op{testveni
celini. So nea neposredno se {titele ~lenovite na eden gens,
bratstvo ili pleme od najte{kite povredi (ubistva, kra`bi, siluvawa,
telesni povredi i sl.) naneseni od pripadnicite na drugi zaednici.
Glavnite karakteristiki na odmazdata bile: izrazena instinktivnost,
kolektivnost, nesrazmenost, nezastarivost i sakralnost.
Izvorot na nejzinata instinktivnost i surovost proizleguva od nagonot
za samoodr`uvawe. Odmazdata pretstavuvala kolektivna, a ne
individualna reakcija za{to mo`e{e da ja izvr{i sekoj ~len na zaednicata
na koja í pripa|a{e povredeniot. 21 Vo po~etokot ne postoe{e
nikakva srazmenost me|u nanesenata povreda i zloto so koe se vozvra-
}a. Ne be{e individualiziran ni objektot na odmazdata taka {to mo-
`e{e da bide izvr{ena sprema bilo koj ~len od zaednicata na koja ñ
pripa|a{e prestapnikot. Toa doveduva{e do otvoren sudir me|u skaranite
zaednici. Reagiraweto so nova na starata odmazda se pretvora{e
vo borba za kolektiven opstanok {to naj~esto vode{e kon totalno istrebuvawe.
Vo uslovi koga sekoj poedinec gi primal vo nasledstvo i neprijatelstvata
na svoite srodnici odmazdata stanala neotu|ivo pravo
{to se prenesuvalo od koleno na koleno. Toa parvo voedno zna~e{e i
dol`nost koja {to ne smee da se zapostavi. Nemaweto dovolno sila da
se izvr{i odmazdata pretstavuvalo golema navreda na bo`jata volja i
zatoa liceto {to ne }e ja izvr{elo svojata obvrska moralo da gi trpi
posledicite na prezirot i otfrlaweto od strana na svoite soplemenici.
Odmazdata mo`ela da bide stvarna (koga se vr{ela vrz nejziniot
pri~initel ili negovite srodnici) ili fiktivna (koga namesto ~ove-
~ka krv se prolevala krv od `ivotni). Do fiktivna odmazda doa|alo
toga{ koga liceto {to ja izvr{ilo povredata ne bilo poznato, a istovremeno
ne bila poznata ni negovata zaednica.
Odmazdata postoe{e kako eksterna merka sprema inoplemenicite
se do onoj moment koga zapo~na potisnuvaweto na krvnoto srodstvo
na smetka na teritorijanoto povrzuvawe na lu|eto. Od toga{ se
javuva nejzino prisustvo i me|u ~lenovite na ista zaednica. So tekot
21
"Vo primitivnite zaednici" gentilnite drugari bile dol`ni da si
pru`aat za{tita i pomo{ eden na drug osobeno pri odmazda poradi povreda
nanesena od strana. Vo pogled na svojata sigurnost poedinecot se potpiral
vrz za{titata na gensot i toa so pri~ina: koj bi go povredil nego bi go povredil
celiot gens. Ottuka, od krvnite vrski na gensot, proizleguvala obvrska za
krvna odmazda... Ako nekoj od tu| gens ubiel gentilen drugar, toga{ celiot
gens bil obvrzan na krvna odmazda."Engels, F. Poteklo porodice, privatnog vlasni{tva
i dr`ave, Naprijed, Zagreb, 1973, str. 87.
27

na vremeto se javuvaat i prvite ograni~uvawa na po~etnata diva i nesrazmerna
odmazda. Najprvin postepeno se stesnuval krugot na srodnicite
na izvr{itelot na prestapot protiv koi e naso~ena odmazdata, a
skoro ednovremeno se ograni~uva i brojot na licata za koi {to taa
pretstavuva obrvrska. Natamo{no ograni~uvawa se javuva vo forma na
talion ("oko za oko, zab za zab, krv za krv"). So voveduvaweto na talionot
odmazdata postepeno se pretvora vo pravno regulirana ustanova
koja se prenesuva i vo op{testvata so dr`avno ureduvawe. 22 Spored
na~eloto na talionot osnovniot uslov za izvr{uvawe na odmazdata
se sostoi vo toa vozvratenoto zlo da bide ednakvo na nanesenoto zlo.
Ova na~elo koe podocna }e stane osnova za razvoj na eden mo{ne razgranet
sistem na tn. ogledni kazni (simboli~en talion) spored devizata:
Per quod quis peccat per idem punitur, 23 pomina niz tri razvojni
fazi - primitiven, privatno-sudski i ~isto sudski talion. Primitivniot
talion se sostoel vo toa {to povredeniot i negovata zaednica
(rod, pleme) sami ja odmeruvale i ostvaruvale satisfakcijata vo srazmer
i na na~in {to bil dogovoren i voobi~aen vo opredelena sredina.
Privatno-sudskiot talion go karakterizira u~estvoto na sudski
organi, koi go utvrduvaat pravoto na povredeniot i opredeluvaat soodvetna
srazmenost me|u nanesenata povreda i odmazdata, a izvr{uvaweto
mu e prepu{teno na povredeniot i negovata zaednica. ^isto
sudskiot talion e posledniot stepen od razvojot na ovoj sistem na
vr{ewe odmazda a se sostoi vo toa {to utvrduva pravo na odmazda i ja
izvr{uva vo prisustvo i pod nadzor na povredenata strana. 24
Natamo{nite ograni~uvawa na odmazdata }e proizlezat od voveduvaweto
na noksalnata odgovornost, pravoto na azil i bo`jiot mir,
no nejzinoto vistinsko napu{tawe i suzbivawe }e zapo~ne toga{ koga
razvojot na materijanite uslovi dovede do soznanieto deka e mnogu poa-
22
Na~eloto na talionot za prv pat e propi{ano vo Hamurabieviot zakonik
(okolu 2000 godina pred na{ata era), a potoa se sre}ava vo Mojsieviot
zakon (pome|u 1400 - 1250 godina pred na{ata era), kako i vo rimskiot Zakon
na XII tabli~ki (Lex duodecim tabulorum) izrazeno preku maksimata: Si membrum
rupsit ni cum eo pacit, talio esto (Ako nekoj na drug mu skr{i ekstremitet
pa so nego ne se spogodi, neka i toj nemu istoto mu go stori).
23
Per quae paccat quis, per haec et torcaetur e samo drug oblik na ovaa maksima
so napolno identi~na sodr`ina (So {to se gre{i so toa i da se strada).
Toa so drugi zborovi zna~i naso~uvawe na efektot na kaznata kon onie delovi
na teloto so koi e izvr{eno krivi~noto delo (ako e izvr{ena kra`ba da se
otse~e rakata, za la`ewe, predavstvo ili krivokletstvo, da se otse~e jazikot,
za {piona`a, vadewe na o~ite, za siluvawe - kastracija, itn, itn. Vakvite
oblici na kaznuvawe vo literaturata se poznati pod nazivot "poetsko kroewe
na pravdata."
24
Vidi: Jeli}, M. I, Krvna osveta i umir u Crnoj gori i Severnoj
Arbaniji, Izdava~ka knji`arnica Gece Kona, Beograd, 1926, str. 6.
28

dekvatno i pokorisno nastanatite konflikti da se re{avaat so davawe
materijalna nadomest.
3. KOMPOZICIJA
Kompozicijata kako oblik na reakacija na storeniot prestap
nastanuva vo tekot na natamo{niot razvoj na prvobitnata zaednica.
Taa }e se javi toga{ koga poradi usovr{uvaweto na proizvodnite sili
i podelbata na trudot zapo~na sozdavaweto na vi{ok na proizvodi {to
gi nadminuva{e potrebite na plemeto. So toa se ostvari procesot na
razmenata koja {to go pretpostavuva{e zbli`uvaweto na razli~nite
plemiwa vrz principite na ekonomska nu`nost. Na sprotivstavenite
plemiwa ne im be{e pove}e od korist da ja vr{at odmazdata tuku da
gradat me|usebni odnosi {to ja ovozmo`uvaat razmenata. Za zacvrstuvawe
na tie odnosi be{e potrebno vospostavuvawe na takva regulativa
{to }e se zasnova vrz potesni vrski, sorabotka, zaemno po~ituvawe i
doverba vo prometot na naturalnite dobra. Od dolgiot proces na sozdavawe
takvi odnosi }e proizleze i kompozicijata (otkupnina, pomiruvawe)
so koja pove}e ne se odi kon uni{tuvawe tuku kon izmiruvawe
na skaranite strani preku nadomest na storenata {teta so davawe na
opredeleni materijani dobra.
Su{tinata na kompozicijata se sostoi vo toa {to storitelot
na prestapot ili negovite soplemenici mu davale srazmeren nadomest
na povredeniot ili na negovite soplemenici. Goleminata na toj nadomest
se formirala po pat na obi~ajnite pravila ili so zaemen dogovor,
no ponekoga{ mo`ela da bide izdejstvuvana i so borba. Sli~no
kako i kaj odmazdata i kompozicijata vo po~etokot be{e vr{ena samo
me|u istoplemenicite, a duri podocna i me|u samite srodnici.
Vo po~etniot stadium od nejziniot razvoj isklu~ivo od voljata
na o{teteniot rod, pleme ili semejstvo zaviselo i toa dali }e se prifati
izmiruvawe so nadomest ili }e se pristapi kon odmazda. Toa e
period na tn. dobrovolna kompozicija. Ako se re{ila na takov oblik
na reakcija o{tetenata strana barala otkupnina koja {to prvobitno
se sostoela od predmeti so posebna vrednost ili namena (na primer,
oru`je), potoa vo predmeti {to slu`ele kako op{t ekvivalent vo procesot
na razmenata i najposle vo pari. Pritoa e interesno deka za
opredeleni sredini ne be{e tolku zna~ajno samoto materijano obe{tetuvawe.
So ogled na potrebata da se odr`at ve}e vospostavenite me|uplemenski
odnosi na sorabotka otkupninata ima{e simboli~no zna~ewe.
Vo ovaa smisla se naveduva primerot na nekoi severnoamerikanski
plemiwa kaj koi e obi~aj ubiecot da premine vo zaednicata na ubieniot
kade {to }e go zazeme mestoto na `rtvata: stanuva ma` na vdovicata
ili pak go usvojuvaat kako sin ili brat. 25 So toa se otstranuva
25
LÕvy-Bruhl, op. cit, str. 229.
29

prazninata nastanata so ubistvoto i se nadomestuva rabotnata sila.
Sli~na na ova e i sostojbata so ritualniot obi~aj na izmiruvawe so
predavawe na obi~na `elezna {ipka koja {to za opredeleni sredini
ima{e mnogu pogolemo zna~ewe od samiot materijalen nadomest.
So pojavata na dr`avata kompozicijata nema da ja zagubi svojata
va`nost. Dr`avata bila zainteresirana za ovoj oblik na reakcija od
dve pri~ini. Taa vo nego najprvin gledala prikladno sredstvo za ograni~uvawe
na site vidovi odmazda. Od druga strana, {to e i pozna~ajno,
kompozicijata ñ pru`ala mo`nost za izvlekuvawe opredelena korist
preku zadr`uvawe na del od otkupninata. Ottamu i nejzinoto zacvrstuvawe
kako prisilna merka (prisilna kompozicija). Dr`avata stanuva
arbiter {to ja opredeluva visinata na otkupninata spored te-
`inata na storeniot prestap i se gri`i za nejzinata naplata i za svojata
posredni~ka uloga zadr`uva del od istata. So jakneweto na dr`avnite
organi toj del stanuva se pogolem i pogolem za vo opredelen moment
da go zagubi karakterot na nadomest i se pretvori vo pari~na
kazna.
III. OP[TESTVENATA REAKCIJA NA PRIMEROT NA
ANTI^KA GRCIJA
Vo teorijata se smeta deka prvite dr`avni organi se postaveni
od ~etirite plemiwa od VII vek p. n. e. koi `iveea na podra~jeto na
Atika. Taka baziliusot od plemenski poglavar stana poglavar za celoto
podra~je na Atika, a od IX vek p. n. e. zapo~na da se izbira i polimarh
koj pretstavuval zaedni~ki voen zapovednik. Baziliusot gi re-
{aval site sporovi me|u koi i onie nastanati so prestapni~ko povredenie.
Podocna, negovata dejnost e prenesena na arhont eponimosot koj
pretstavuval nov zaedni~ki poglavar {to vr{el sudski i upravni
raboti. Na po~etokot, vr{eweto na negovata slu`ba bilo ograni~eno
na 10 godini, a od 683 godina, e svedeno na samo edna godina. Vo toa vreme
se voveduvaat i 6 novi arhonti - tezmoteti koi gi tolkuvale obi-
~aite. Naskoro od stavot deka traeweto na odredena slu`ba vlijae na
pravilnoto vr{ewe na vlasta, nastanuva aeropagot kako telo sostaveno
od biv{ite arhonti, koe me|u drugoto, u~estvuvalo i vo sudeweto.
Vo 621 god. p. n. e. se doneseni Drakonovite zakoni so {to so
{to vo celost e izvr{en preodot na sudskata nadle`nost od plemenskite
poglavari vrz dr`avnite organi. So Drakonovite zakoni vo prv
red se sozdadeni uslovi za otstranuvawe na sudirot okolu tolkuvaweto
na obi~aite, a so ukinuvaweto na krvnata odmazda vo celost se eliminira
zna~eweto na plemenskata pripadnost i jakne vlasta na dr`avnite
organi. So ovoj zakon bea predvideni surovi ("drakonski") kazni
kako zna~ajna protivte`a na krvnata odmazda. Vo funkcija na primena
na tie zakoni be{e pro{irena i precizirana sudskata nadle`nost na
30

dr`avnite organi. Ottamu, pokraj baziliusot kako sudija za verski
prestapi, polimarhot kako sudija za voeni prestapi i stranci, eponimot
kako susija za bra~ni i semejni sporovi i prestapi, aeropagot kako
sudija za ubistva i nekoi drugi najte{ki prestapi se pojavuva i nov sud
- sudot na efeti koj preststavuval koligijalen organ i za razlika od
aeropagot ima isklu~iva sudska nadle`nost (nadle`nist za krvni
prestapi so isklu~ok na ubistva na atinski gra|ani).
Vo podocne`niot op{testven `ivot na anti~ka Grcija, poradi
nemo`nosta od u~estvo vo politi~koto odlu~uvawe na site slobodni
gra|ani, se pojavi opasnost od niven sudir {to rezultira{e so poznatite
Solonovi reformi od 595 god. p. n. e. Solonovite reformi koi se
realizirani tokmu so reforma na krivi~nata postapka, se odnesuvaa
na ukinuvawe na dol`ni~koto ropstvo so odreduvawe na zemi{niot
maksimum, podelbata na gra|anite spored zemji{niot prihod i zavisno
od toj kriterium podelba na nivnite prava i obvrski.
Zaradi obezbeduvawe na li~nata sigurnost na dol`nicite i
spre~uvaweto na pretvorawe na slobodnite atinski gra|ani vo robovi,
Solon go zabranil prodavaweto na dol`nicite i decata od strana na
roditelite. Za taa cel, namesto dotoga{nata praktika samo o{teteniot
da ima pravo da bara kaznuvawe, ovozmo`il sekoj atinski gra|anin
da ima pravo da podnese krivi~na prijava (popularna tu`ba). So
toa e izmeneta krivi~nata postapka vo koja osven postoe~kite, Solon
voveduva i novi organi. Osven eklezijata (sobranie koe go so~inuvaat
site slobodni gra|ani i koe ima zakonodavni ovlastuvawa) i dr`avniot
sovet so izvesna vlast (bule), Solon osnova i naroden sud - heliea
kako prvostepen i vtorostepen sud so vkupno 6000 sudii koi navr{ile
30 godini od `ivotot. Helieata ponekoga{ se sostanuvala vo poln sostav,
no po pravilo, sudiite bile podeleni vo soveti i toa vo sovet od
201 ~len za civilni predmeti i sovet od 501 ~len za krivi~ni predmeti.
Sovetot od 1.501, ili duri i od site 6.000 ~lenovi mo`el da se
sosatvi za golemi i va`ni predmeti koga so prestapot bil povreden
op{tiot interes. Kako vtorostepen sud helieata sudela vo pol sostav.
Po Solon, sleduva Pizastarovata tiranija (561-510 god. p. n. e.)
so koja í se dava prednos na demosot, no zaradi ostvaruvawe na li~nata
volja na vladetelot. Vo ovoj period krivi~nata postapka be{e
isnstrument na politi~kata vlast. Od pizasterovite sudski reformi
vredno e da se spomne voveduvaweto na patuva~ki sudii po gradovite
(demi) na Atika. Va`na novina bila i toa {to tie sudii ja vr{ele funkcijata
na arbirtra`a obiduvaj}i se da postignat spogodnba me|u
strankite, no imale i ovlastuvawe da go presudat predmetot.
Dominacijata na demosot preku Klistenovite reformi (508-501
god. p. n. e.) ovozmo`uva relativno mirno ustavnopravno sozdavawe na
dr`avata Atina kako demokratska republika. Vo ovoj period stabilnata
politi~ka situacija ne bara politi~ki procesi {to mu odi na
raka na zacvrstuvaweto na stabilen i objektiven sudski sistem. Iako
31

Klisten so svojata reforma ne go opfa}a krivi~noto pravo i postapkata,
tokmu vo negovoto vreme e sozdadena efikasna sudska organizacija
vo koja e izrazena ulogata na narodniot sud (heliea), i toa tokmu
zaradi koristeweto na pravoto na `alba koja na toj sud mu dava
pravo da odlu~uva kone~no za site zna~ajni predmeti. So drugi zborovi,
krivi~noprocesniot institut na `alba e sredstvo so koe preku
praktikata na krivi~nata postapka se postignuva mnogu zna~ajna politi~ka
cel - arhontite fakti~ki gi gubat svoite sudski ovlastuvawa vo
odlu~uvaweto, a nivnata dejnost se sveduva na prethodno pribirawe i i
obezbeduvawe na dokazi, zna~i na istra`ni dejstvija. 26
So cel da go onevozmo`i vospostavuvaweto na tiranija, Klisten
go voveduva ostrakizmot - godi{no glasawe vo eklezijata za potrebite
na politi~ko progonuvawe za koe i da e lice koe poradi svojot
ugled i vlijanie mo`e{e da ja zagrozi demokratijata. Iako se raboti
za polirti~ko sredstvo, eklezijata vo ovoj slu~aj postapuva kako sud
(potreben e poseben kvorum, tajno glasawe). Ottamu, so odled deka progonuvaweto
vo vakov slu~aj ne se smeta za kazna, bi mo`elo da se ka`e
deka se raboti za preventivna merka koja se odreduva ante delictum. Se
raboti za op{testvena reakcija poradi mo`nosta za izvr{uvawe na
prestap, {to makar i uslovno, sepak potse}a na dene{notite merki na
bezbednost. 27
So Efijatovite reformi (462 god. p. n. e) na helieata se prenesuva
pravoto na kontrolata nad eklezijata, a vo nadle`nosta na
aeropagot ostanuva samo sudeweto za verski delikti.
Ne{to podocna so Perikle (449-429 god. p. n. e.) i negovite reformi,
Atina kako polis dobiva dr`avano ureduvawe so podelba na
vlasta me|u eklezijata so zakonodavna, sovetot na arhonti - koj ima
izvr{na i helieata so vrhovna sudska vlast. Toa e tn. "zlaten period"
na Aina.
Vo atinskata dr`ava od klasi~niot period vo poimot na prestapot
od javnopraven karakter spa|aa velepredavstvoto vklu~itelno i
obidot za ostvaruvawe na tiranija i predavstvo na neprijatelot; obidiot
za popre~uvawe na primena na pravoto; zapostavuvawe na obvrskite
sprema dr`avata, nevr{ewe na slu`bena dol`nost; povreda na javno
svetili{te i povreda na obi~aiite so koi se odreduva na~inot na moralnoto
povedenie. Povredite na individualnoto pravo vo po~etokot
bea ostaveni nadvor od krivi~nopravnata reakcija, odnosno bile prepu{teni
na individualnata reakcija na o{teteniot. Vidovite na op{-
testvenata reakcija koi denes gi narekuvame sankcii za takvite povedenija
se razli~ni. Me|u imotnite kazni spa|aa o{tetata ili globa, vo
zavisnost od toa dali prestapot ima prete`no javnopraven ili
26
Toma{evi}, G. Osnove atenskog krivi~nog postupka klasi~nog doba, Zbornik
radova Pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1990, str. 137.
27
Ibid, str. 137.
32

privatnopraven karakter. Pokraj toa, mo`elo da se opredeli i celosno
ili delumno odzemawe na imotot na storitelot. Progonstvoto
mo`elo da bide do`ivotno ili privremeno. Me|u kaznite bile pomesteni
i atimijata - li{uvawe od gra|anski prava, kako i smrtnata
kazna. Telesnite kazni im bile opredeluvani samo na robovite, a religioznite
kazni (zabrana na vleguvawe vo hram, poni`uva~ki natpisi,
zaguba na pravoto na pogreb) bile primenuvani sprema storitelite
na verskite prestapi. 28
28
Toma{evi}, G. Osnove atenskog krivi~nog postupka klasi~nog doba,
Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1990, str. 138.
33

34

G l a v a II
OP[TESTVENA REAKCIJA NA KRIMINALNITE
POVEDENIJA
I. VOVEDNI ZABELE[KI
So pojavata na dr`avata i pravoto op{testvenata reakcija
sprema negativnite povedenija na ~ovekot }e zapo~ne da se ostvaruva
so pomo{ na poseben aparat za prisilba (policija i sudstvo). Za{titata
na dr`avata kako olicetvorenie na posebnite interesi na vladea~kata
klasa stanuva glavna cel na taa prisilba. Vo nastojuvawe da se
zadovolat prioritetnite interesi na izdvoeniot upravuva~ki sloj
krivi~noto pravo dobiva posebna uloga {to se ostvaruva preku konstituiraweto
na krivi~nite dela i voveduvaweto na kaznite koi {to
zna~at su{tinska promena vo oblasta na op{testvenata reakcija. Poradi
nivnata razorna naso~enost i pravna reguliranost ekscesnite
povedenija stanuvaat krivi~ni dela, a soodvetno na toa nu`no se menuva
i izgledot na porane{nite oblici na primitivnata reakcija.
Osnovnata razlika me|u ekscesite na prvobitnata zaednica i kriminalitetot
na klasnoto op{testvo le`i, vsu{nost, vo interesnata sfera
{to se manifestira kako grupna ocenaka za vrednosta na napadnatite
odnosi i dobra. I vo edniot i vo drugiot slu~aj se napa|aat ili zagrozuvaat
interesite na celoto op{testvo, 29 so taa razlika {to vo klasnoto
op{testvo privilegiranite grupi im davaat posebno zna~ewe, a
so ogled na toa i posebna za{tita na svoite interesi. Ottamu, mo`e
lesno da se izvede zaklu~ok deka op{testvenata reakcija vo prvobitnata
zaednica se zasnova vrz srodni~ki i religiozni ~uvstva zaradi
zaedni~ki opstanok i samoodr`uvawe. I reakcijata na klasnoto op{-
testvo se prezema zaradi opstanok na celoto op{testvo (bez nego, vsu-
{nost, i samata vladea~ka klasa ne bi mo`ela da opstane) no, toa go
pravi preku prioritetna za{tita na vospostaveniot poredok {to go
garantira zadovoluvaweto na nivnite tesno grupni i li~ni interesi.
Nakratko, dodeka osnovnata cel na primitivnata op{testvena reakcija
be{e da se odr`i kompaknosta na zaednicata i ramnopravnosta na
nejzinite ~lenovi, nejzinata cel vo klasno podelenoto op{testvo e da
se odr`i taa podelenost i neramnopravnosta na nejzinite pripadnici.
Su{tinata na op{testvenata reakcija vo robovladetelskiot
16.
29
Poinaku: Atanackovi}, D. Penologija, Nu~na knjiga, Beograd, 1988, str.
35

period mo`e da se sogleda od analizata na nejzinite formi sodr`ani
vo odredbite na krivi~noto pravo kako na prvite (Vavilon, Egipet),
taka i na podocne`nite dr`avi (Grcija, Rim) od ovoj period. Toa se
parcijalni odredbi {to uka`uvaat na op{tiot nedostatok na krivi-
~no zakonodavstvo, otsustvo na propisi so koi se reguliraat nekoi
op{ti instituti na krivi~noto pravo, a nema ni cvrsto usoglasen
sistem na krivi~ni dela i predvideni kazni. Od niv me|utoa, sepak
mo`e da se sogleda eden {irok spektar na kaznivi povedenija so koi se
naru{uva javniot red i religiozniot poredok. Slednata karakteristika
{to mo`e da se izvle~e od ovie odredbi e deka niz predvidenite zabrani
i zakani jasno se manifestira ve}e vospostavenata razlika me|u
slobodnite lu|e i robovite vo pogled na nivnata krivi~na odgovornost
i za{titata na nivnata li~nost. Bitno e da se istakne i toa deka
stanuva zbor za eden poredok vo koj {to dominira brutalna represija.
Vo po~etniot stadium na feudalizmot 30 doa|a do izvesno vra}awe
kon oblicite na reakcija {to bea primenuvani vo prvobitnata zaednica.
Na prvo mesto se javuva odmazdata no, i kompozicijata so toa
{to ovde za sekoe delo e to~no opredelena visinata na nadomestot
(otkupninata). 31 Odredbite za krivi~nite dela i kaznite bea sodr`ani
vo pi{ani zbornici nare~eni leges barbanorum (narodni pravdi) kako
op{ti kodeksi na obi~ajnoto pravo so koi vo opredelena mera bile
opfateni i krivi~no pravni propisi. 32 Pokraj niv postoele i tn. kapitularii:
zakoni {to bile noseni od samite kralevi i vo koi isto
taka bila opfatena krivi~nopravnata regulativa.
Kaznite za izvr{enite krivi~ni dela i vo ovoj period bile surovi
i ne~ove~ni, a so ogled na klasniot karakter na feudalnite odnosi,
osobeno drasti~no bile kaznuvani selanite {to gi napu{tale feudalnite
posedi ili se krevale na vostanija. So pro{iruvaweto na
svojata kaznena jurisdikcija vrz site, a ne samo vrz duhovnite lica, so
posebna uloga vo oblasta na krivi~noto pravo se javila i katoli~kata
crkva.
Vo periodot na razvieniot feudalizam doa|a do potpolna podelenost
na feudalnite dr`avi~ki vo ~ii ramki nu`no se sozdavaat partikularisti~ki
propisi. So toj partikularizam }e bide povrzano i
gubeweto na va`nost na varvarskite zakoni od prehodniot period i }e
30
Periodot na feudalnite dr`avi nastanuva so padot na Rimskoto carstvo
kon krajot na V vek i trae do izbuvnuvaweto na bur`uaskite revolucii
od XVII i XVIII vek. Vo nego se razlikuvaat: raniot feudalizam (od V do XI
vek), razvieniot feudalizam (od XI do XV vek) i periodot na raspa|aweto na
feudalizmot (od XVI do krajot na XVII vek).
31
Vidi: ^ejovi}, B. Krivi~no pravo, op{ti deo, Nau~na knjiga, Beograd, 1987,
str. 13.
32
Me|u zbornicite zakoni od ovoj vid najpoznat i najzna~aen e sekako
Lex Salicia izdaden vo Francija okolu 500-ta godina.
36

se pristapi kon recepcija na rimskoto gra|ansko pravo i krivi~no
pravo. Najva`nata posledica od taa recepcija se ogleda vo zacvrstuvaweto
na vinata kako osnova na odgovornosta: namesto objektivnata
odgovornost (odgovornost samo vrz osnova na predizvikanite posledici)
se voveduva subjektivna odgovornost (odgovornost zasnovana vrz vinata).
Vo uslovi na neskrien oblik na eksploatacija ne samo {to postoi
golema neednakvost vo kaznuvaweto (postoewe posebni sudovi vo
zavisnost od polo`bata na obvinetiot i izrazena arbitrernost vo izreknuvaweto
i odmeruvaweto na kaznite) tuku i golema disproporcija
me|u storenoto krivi~no delo i izre~enite kazni. So formiraweto na
specijalen sud za sudewe na ereticite od strana na papata Grgur IX kon
krajot na XII vek i natamu jakne ulogata na kanonskoto krivi~no pravo,
a so postojanoto pro{iruvawe na registarot na krivi~nite dela
protiv religijata crkvata se javi kako najsilen za{titnik na feudalizmot.
Na toj na~in sprema prestapnicite se primenuvale drasti~ni
kazni koi i ovde naj~esto bea naso~eni protiv `ivotot i telesniot
integritet na poedinecot, a se izvr{uvale na izvonredno surov na~in.
Poradi ostriot sudir pome|u starite feudalni i novite bur`uaski
op{testveni odnosi vo tekot na XVI i XVII vek se ostvaruva raspa|aweto
na feudalnoto op{testvo. Toa e period koga celokupnata
ostrica na op{testvenata represija e naso~ena kon selanecot bilo zatoa
{to feudalcite nastojuvaat da gi soprat se po~estite vostanija,
ili pak zatoa {to novata klasa - bur`uazijata nastojuva so site raspolo`ivi
sredstva od nego da sozdade naemen rabotnik. 33
Kako {to mo`e da se zabele`i stanuva zbor za eden golem period
{to so ogled na opredeleni zaedni~ki karakteristiki na op{testvenata
reakcija protiv kriminalnite povedenija zapo~nuva nekade
od ~etvrtiot milenium pred na{ata era i se zaokru`uva so raspa|aweto
na feudalizmot kon krajot na XVII i po~etokot na XVIII vek. Su-
{tinata na tie karakteristiki spored koi javnata reakcija bitno se
razlikuva od prvobitnata reakcija na prvobitnata zaednica mo`e da
se izrazi niz slednive obele`ja na kaznite:
1. Vo pogled na onoj {to ja primenuva kaznata e kolektivna za-
{to ja izvr{uva dr`aven organ vo imeto na site.
33
Vidi: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savremena
administracija, Beograd, 1978, str. 37. Od ovoj period inaku proizleguvaat
najzna~ajnite izovri na krivi~noto pravo na sredniot vek. Toga{ se doneseni:
Op{tiot germanski krivi~ni zakonik (Constitutio Criminalis Carolina) na Karlo
V od 1532 godina, Kodeksot na Filip II {panskiot od 1566 godina, francuskata
Kriminalna ordinansa od 1670, Zbirkata zakoni donesena vo Rusija
od 1648, Bavarskiot krivi~en zakon (Codeks iuris Bavarici Criminalis) od 1751,
avstriskiot krivi~en zakonik na Marija Terezija (Constitutio Criminalis Theresiana)
od 1768 i pruskiot krivi~en zakonik od 1794 g.
37

2. Vo pogled na subjektot protiv koj e naso~ena taa e individualna
za{to nastojuva neposredno da go pogodi storitelot na krivi~noto
delo.
3. Za vreme na celiot period na stariot i sredniot vek kaznata
ima sakralen (verski) karakter bidej}i se zasnova vrz teolo{kata filozofija
vgradena vo krivi~noto pravo. Spored taa filozofija ulogata
na dr`avnite organi bila vo tolkava mera mistificirana so religiozni
objasnuvawa poradi {to se smeta{e deka pravosudnata funkcija
ne e ni{to drugo tuku samo dal od delegiranata bo`ja vlast. Vo
tie ramki site onie {to go sproveduvale progonot, sudeweto i izvr{uvaweto
na kaznite bea "bo`ji pratenici na zemjata."
4. Od po~etnata nagonska i nesvesna reakcija kaznata se pretvori
vo celesoobrazna svesna reakcija vo ~ija osnova le`i idejata za
stradawe (odevawe) i zastra{uvawe. Toa se postignuva so odmazda koja
od den na den se pove}e preo|a vo racete na dr`avata.
- Soglasno sakralizacijata na krivi~noto pravo izvr{itelot
na nedozvolenoto delo vo prv red e vinoven zatoa {to go predizvikal
gnevot na bogovite. Takviot gnev mo`e da se ubla`i edinstveno ako nekoj
(dr`avata) vo imeto na ovie "~uvstvitelni nebeski su{testva"
izre~e takva kazna {to spored intenzitetot na vozvratenoto zlo }e
predizvika stradawe {to e srazmerno na storeniot grev. Samo ona
stradawe {to spored svojata mera e ednakvo na storenata povreda
mo`e da ja vospostavi bo`jata pravda. Spored toa odmazdata zasnovana
vrz na~eloto na talionot so koj se racionalizira psihosocijalniot
odnos me|u dvete zla, ili podobro re~eno se vospostavuva apsolutna
ramnote`a me|u dvete stradawa, e osnovata od koja zavisi obemot na
reagiraweto.
- Kon stradaweto kako osnovna cel na kaznuvaweto, vo sredniot
vek e pridodadeno i zastra{uvaweto. I za postignuvaweto na ovoj
efekt na kaznata glaven instrument e odmazdata, me|utoa takva odmazda
kaj koja poradi politi~kiot karakter na ovaa cel nu`no slabee, a
ponekade duri i se gubi ulogata na talionskoto na~elo. Ako preku zloto
sodr`ano vo kaznata izvr{itelot na deloto gi po~uvstvuva samo
onie posledici {to bile predizvikani kaj `rtvata, i ako pri toa izostane
i pridru`noto dejstvo na kazneniot simbolizam, zastra{uva~kiot
efekt na kaznata ni oddaleku nema da se ostvari. Za zastra{uvaweto
ne e dovolno da se strada adekvatno na storenoto delo. Za zastra-
{uvaweto se bitni i nekoi drugi korelacii koi {to vodat podaleku od
goloto opredmetuvawe na psihosocijaniot odnos sodr`an vo odmazdata
so koja {to pokraj stradaweto se postignuva i satisfakcija na `rtvata
i vospostavuvawe na naru{enata pravda. Za nego e od posebno zna-
~ewe baraweto za zgolemen intenzitet na vozvratenoto zlo i negovo
egzemplarno manifestirawe (na javni mesta ili na mesta na koi {to
bilo izvr{eno krivi~noto delo). Dr`ej}i se do tie na~ela zastra{uvaweto
od ovoj period se temele{e vrz sfa}aweto deka so pomo{ na
38

kaznata mo`at da se opomenat, upla{at i predupredat potencijalnite
kriminalci da ne vr{at krivi~ni dela.
5. Na krajot, nu`no e posebno da se izdvoi i istakne u{te edno
obele`je na kaznata {to e neraskinlivo povrzano so predhodnite karakteristiki.
Toa e deka kaznata se odlikuva so osobena surovost i
brutalnost vo izvr{uvaweto, so `estina {to ja nadminuva onaa od
periodot na primitivnata zaednica.
II. VIDOVI KAZNI VO STARIOT I SREDNIOT VEK
1. ELIMINATORNI KAZNI
Eliminatornite kazni otsekoga{ pretstavuvale najostar oblik
na op{testvena reakcija na kriminalnite odnesuvawa. So nivna primena
op{testvoto se osloboduva od prestapnikot i mo`nosta da se povtori
negovoto delo na toj na~in {to mu go odzema `ivotot (smrtna
kazna), ili pak go otstranuva, isklu~uva, eliminira takviot poedinec
od svojata sredina (progonstvo, deportacija, pra}awe na galii).
1.1. Smrtna kazna
Smrtnata kazna se vbrojuva me|u najsurovite redovni sredstva
na pravna za{tita od izvr{itelite na krivi~nite dela. Kako edna od
najstarite i za ovoj period osobeno primenuvani vidovi na op{testvena
reakcija taa bila predvidena za najrazli~ni krivi~ni dela, 34 a osobeno
za zlostorstva protiv dr`avata (star vek) i zlostorstva protiv
religijata i imotot (sreden vek). So ogled deka so nea se odzema ~ove~kiot
`ivot kako ednokraten podarok od prirodata, institucionaliziranoto
ubistvo vo su{tina e ostra i surova odmazda bez ogled na
subjektot {to ja primenuva i na~iniot na koj se izvr{uva. Vakvata realna
konstatacija me|utoa, ne zna~i deka so raznovrsnosta na izvr{uvaweto
ne mo`e da se vlijae vrz intenzitetot na taa surovost. Naprotiv,
niz konkretniot na~in na izvr{uvawe mo`e da se manifestira takva
svirepost, bezobyirnost i ne~ove~nost so koi mnogu ~esto se nadminuvaat
granicite na fantazijata i majstorstvo duri i na najsvirepite
zlostornici. Toa se postignuva so primena na brojni tehniki {to
bile ve{to sro~eni da predizvikaat golemi fizi~ki i du{evni bolki,
34
Vo Hamurabieviot zakonik bile predvideni 60 krivi~ni dela, a od
niv za 34 bila propi{ana smrtna kazna. Vidi: Davidovi}, D. Kriminologija, Vi{a
{kola unutra{njih poslova, Beograd, 1973, str. 92. Taka na primer smrtnata kazna
be{e predvidena za krivi~no delo kleveta, la`no svedo~ewe, prequba storena
od strana na `enata, incest, nesovesno gradewe na objekti, razbojni{tvo i
razni oblici na kra`ba, zatajuvawe i nekoi drugi krivi~ni dela protiv imotot.
Ivo{evi}, D. Drevno ka`njavanje, JRKKP, Beograd, 1970/4, str. 701-702.
39

maki i stradawa, i toa {to e mo`no podolg period pred nastapuvaweto
na smrtta. Vo na~inot na izvr{uvaweto na ovie kazni mo{ne silno e
prisuten i vtoriot element na kaznuvaweto - intimidacijata. Nejzinoto
ostvaruvawe e osobeno vidlivo vo prolongiraniot na~in na primenetata
surovost. Imeno, so smrtta na zlostornikot skoro nikoga{ ne
zavr{uval ritualot na pogubuvaweto. Dopolnitelnoto egzemplarno
iz`ivuvawe od tipot na besewe na le{ot na osudenikot do negovoto
raspa|awe treba{e da go zgolemi stravot kaj narodot i da poslu`i
kako "zdrav primer" za nezdravi odnesuvawa. Vo toj kontekst eliminacijata
na poedinecot zaradi osloboduvawe od opasnosta na negovo povtorno
vr{ewe na krivi~ni dela dobiva skoro periferno zna~ewe.
Dokolku sakame da dobieme pribli`en vpe~atok za ~uvstvitelnata
surova stvarnost vo vrska so izvr{uvaweto na smrtnite kazni od
ovoj period, se ~ini neophodno da uka`eme barem na del od taa stvarnost.
Takviot opis me|u drugoto e potreben za da se zabele`i i eden
skoro nespomnat abolicionisti~ki argument koj i pokraj istoriskata
nadminatost na fakti~kite sostojbi ostanuva zna~aen indikator za varietetot
na zloto {to mo`e da go izmisli "dobriot ~ovek" kako veren
pripadnik i za{tnik na interesite na dr`avnata vlast. Su{tinata e
vo toa {to sozdadenoto "bogatstvo" na formite za izvr{uvawe na smrtnata
kazna vo golem obem go nadminuva spektarot na ideite za odzemawe
na tu| `ivot sozdaden od samite zlostornici.
Besewe. Beseweto bilo naj~esto upotrebuvano skoro kaj site
narodi od ovoj period. Vo po~etokot osudenite lica bile beseni na
sekoe drvo {to se nao|alo vo okolinata, a ne{to podocna i vrz porti,
povisoki kuli i vrz specijano podeseni stolbovi. Kako poseben na~in
na besewe vo istorijata na stariot Istok, Grcija i Rim se sre}ava i
ona {to se vr{elo na krst so glavata na osudenikot nadolu ili nagore.
Stanuva zbor za edno od najma~nite vidovi besewa za{to vo tie slu~ai
smrtta ne nastapuvala vedna{ poradi zadavuvawe, tuku poleka zaradi
glad, `ed i raznovidni izma~uvawa. Kaj onie narodi {to go prifatile
hristijanstvoto ovoj na~in na besewe ne be{e vo upotreba zaradi svetiot
spomen na raspnatiot Isus.
Kaj mnogu narodi od sredniot vek vladeelo uveruvawe deka beseweto
e pote`ok i posramen oblik na izvr{uvawe na smrtnata kazna od
otsekuvaweto na glavata, koe {to tokmu zatoa be{e razervirano za
osudenicite od privilegiranite sloevi. So cel da se zgolemi sramot
pri beseweto evreite i starite germani osudenicite na smrt gi besele
zaedno so dve ku~iwa ili gi nakituvale so predmeti pogodni da predizvikaat
potsmev. Od ovoj period e poznato deka i od viso~inata na besilkata
zavisela goleminata na predizikanoto poni`uvawe.
Zna~ajno e da se spomene i toa deka klasi~nata sprava za besewe
so podno`je koe se trga pod nozete na osudenikot za prv pat isprobana
vrz lordot Ferare vo Francija vo 1760 godina
Odsekuvawe na glavata. Za ovoj mo{ne star i ~esto upotrebuvan
40

na~in na izvr{uvawe na smrtnata kazna bile koristeni me~ i sekira.
Nestru~noto baratawe so ovie sredstva pretstavuvalo vistinsko izma-
~uvawe na osudenikot zaradi proma{eniot ili neprecizniot udar od
strana na xelatot koj ponekoga{ ni po desetina udari nemo`el da ja
zavr{i svojata dobro platena rabota.
Ubistvo vo arena. Od stariot Rim poznato e pu{taweto na bik
vo arena kade {to so ja`e vrzaniot osudenik se podigal pri sekoj nalet
na razbesnetoto `ivotno se do onoj moment dodeka toa bilo zabavno za
publikata, a potoa se ostaval da bide nadenet na negovite rogovi. So
imeto na Karpofor e povrzana i idejata za izvr{uvawe na smrtna kazna
so predhodno siluvawe na osudenikot. 35 Osudeni~kite na smrt pred
vleguvaweto vo arenata najnapred bile {tipeni, plukani, tepani i na
drug na~in tormozeni od strana na nasobranata publika. Takvite nesre}ni
`eni potoa se vrzuvale za da bidat siluvani od posebno ~uvani
i dresirani `ivotni, a dokolku ostanele vo `ivot bile prepu{tani na
rastrgnuvawe od divi `ivotni. Na sli~en na~in stradale i ma{kite
zlostornici vo poznatite gladijatorski borbi.
Gladijatorskite borbi vo Rim zapo~nale u{te od III vek p. n. e,
a svojot vrv go dostignale vo I i II vek od na{ata era. Vo po~etokot se
odr`uvale na glavniot plo{tad Forum so najmalku deset gladijatori.
Podocna se premestile vo Circus Maximus 36 i Coloseum. 37 Prireduva~ite
na ovie krvavi igri kupuvale sna`ni i spretni robovi, voeni zarobenici
i kriminalci i im gi iznajmuvale na vladetelite i ambicioznite
politi~ari vo ~ija ~est se zabavuval narodot. Gladijatorite
kriminalci bile nare~eni anabati. Tie obi~no ne bile ve{ti vo me~uvawe
(gladius-me~) pa vo arenata morale da poka`at posebna hrabrost i
izdr`livost ako sakale da ostanat `ivi do slednata borba koja se prireduvla
ve}e naredniot den. Na onie {to vo tie borbi bile te{ko povredeni
so golem ~ekan u{te vo samata arena im se sma~kuvala glavata,
a nivnite tela potoa im bile prodavani na kasapi koi so niv gi hranele
divite `ivotni. 38 Zaradi zgolemuvawe na interesot za ovie borbi
gladijatorite morale da se borat i protiv slonovi, leopardi i drugi
35
Za Karpofor koj bil Bastijarum (trener na divi `ivotni za borba i
siluvawe vo arena) i Venator (~ovek kaj vo arena se bori so divi `ivotni).
Vidi: Mannix, P, D. Oni moraju umrijeti, August Cesarec, Zagreb, 1976, str. 66-69.
36
Circus Maximus mo`e{e da primi 385.000 posetiteli. Toa e najstara
arena vo Rim izgradena vo 530 god. pred n.e. vo oblik na bukvata U. Nekolku
pati bila spaluvana do temel, no po sekoj po`ar bila povtorno obnovuvana.
Vidi: Ibid, str. 10, 13 i 53.
37
Coloseum bil izgraden so golema pomo{ na evreite koi bile zarobeni
po padot na Erusalim vo 72 god. p. n. e. Se pretpostavuva deka vrz ovaa
gradba rabotele 12.000 evrejski zarobenici koi potoa bile pogubeni vo ~est
na najzinoto otvorawe. Vidi: Ibid, str. 100.
38
Vidi: Ibid, str. 86-87.
41

`ivotni. 39 A koga i toa ne bilo dovolno se izmisluvale drugi vidovi
na smrt vo arena. 40
Ubistvo na trkalo. Za ovoj na~in na izvr{uvawe na smrtnata
kazna bile koristeni dve vkrsteni gredi pricvrsteni vrz osovina koja
{to im ovozmo`uvala da se vrtat. Osudenikot se vrzuval za gredite na
koi na kratko rastojanie bile napraveni pove}e vdlabnatini. Pritoa,
xelatot so `elezna {ipka vo pravoagolna forma udiral vrz racete i
nozete na raspnatiot osudenik i toa na onie mesta {to se nao|ale nad
vdlabnatinite od gredata. Na toj na~in gi kr{el koskite me|u zgolbovite
od ekstremitetite. Postapkata zavr{uvala so dve-tri udari vrz
stomakot i kr{ewe na ki~mata. Na krajot vinovnikot se ostaval da
umre vo polo`ba vo koja peticite mu go dopirale temeto.
Ovoj na~in na izvr{uvawe bil koristen vo Rim od vremeto na
carstvoto. Identi~no bile kaznuvani i ubijcite od zaseda vo Germanija,
a pokraj niv vo Francija bile kaznuvani i patnite razbojnici.
Po~etocite na negovata primena vo Rusija datiraat od vremeto na vladeeweto
na Petar I vo XII vek, a vo Srbija bil prisuten duri do sredinata
na XIX vek. 41
Varewe vo mast, katran i dr. Osudenikot se staval vo kotel
kade {to postepeno se zagrevala mast, katran, voda, vino i druga te~nost
do nejzino zovrivawe. Na toj na~in bile vareni do smrt ubijcite na
svojot tatko, blizok srodnik ili gospodar, no i za upotreba na falsifikuvani
dokumenti i kovawe la`ni pari (Germanija, Francija) ili
pak, za predavstvo (Rusija). 42
Rastegnuvawe i ~ere~ewe. Rastegnuvaweto i ~ere~eweto bile
~esti na~ini na izvr{uvawe na smrtnata kazna vo skoro site evropski
zemji. Naj~esto se primenuval za obid za ubistvo, navreda na vladetelot
ili za predavstvo. Osudenikot se vrzuval za racete i nozete i vo
opredelena mera se zategnuval so pomo{ na kowi. Vo taa polo`ba mu
se otsekuvale delovi od teloto, a vo sozdadenite rani se turivalo v`e-
{teno olovo, maslo, smola i sulfur. Potoa se vrzuvale i drugi delovi
od teloto (glavata, genitaliite i dr.) za pove}e kowi {to se prisilu-
39
Vidi: Ibid, str. 113.
40
Poznati se: vle~ewe so kola na `eni koi potoa bile ostavani da bidat
rastrgnati od divi `ivotni, spaluvawe na loma~a, kastrirawe, raspnuvawe
na krst od kade {to teloto na osudenikot bilo raspar~uvano od me~ki,
frlawe na osudenik od visoka kupola so prika~eni krilja {to trebalo da
asocira na Dedal, vrzuvawe za opa{ na bik, vrzuvawe za teloto na osudenikot
v`e{teni metalni plo~i, kinewe na delovi od teloto so v`e{teni kle{ti,
vrzuvawe za `elezno sedi{te pod koe se potpaluvl silen ogan itn. itn. Pove}e
za toa: Ibid, str. 140, 148, 169.
41
Kistjakovski A, F. Ispitivawe o smrtnoj kazni, [tamparija Dositej
Obradovi}, Beograd, 1910, str. 272-273.
42
Ibid, str. 272.
42

vale na posilno zategawe. Koga kowite }e povle~ele so seta sila otkinatite
delovi letale na site strani, a potoa se sobirale i spaluvale. 43
Spaluvawe. Spaluvaweto na osudenikot e poznato u{te kaj starite
evrei, grci i rimjani za opredeleni dela protiv polniot moral,
paricid i nekoi dela protiv dr`avata i religijata (navreda na veli-
~estvo, kra`ba na sveti predmeti, simonija, vol{ebni{tvo i dr.). Vo
skoro site evropski zemji od sredniot vek spaluvaweto be{e specijalna
kazna za ereticite i ve{terkite kako i za site drugi prestapi za
~ie sudewe be{e nadle`en duhovniot sud (prequba, pederastija i sl.).
Osudenikot naj~esto oble~en samo vo ko{ula, predhodno natopena vo
sulfur, bil vrzuvan so sinxiri nad zapalen ogan. Zaradi zgolemuvawe
na makite na osudenikot ponekoga{ se stavale i zapalivi predmeti vo
skrienite delovi od negovoto telo.
Zakopuvawe vo zemja. Vo Grcija i Rim no i kaj opredeleni narodi
od srednovekovieto bilo prisutno zakopuvaweto na `ivi osudenici
vo zemja. Na toj na~in naj~esto bile zakopuvani `eni zaradi ubistvo
ili prequba. Samiot ~in na izvr{uvaweto bil raznovrsen: potopuvawe
vo kal ili drugi ne~istotii, zatrupuvawe vo ve}e prigotven grob,
zatrupuvawe vo iskopana jama vo koja se ostaval mal otvor niz koj mo-
`elo da se dava hrana so cel za podolgo odr`uvawe vo `ivot na osudenikot
i zgolemuvawe na negovite maki i stradawa itn. Mo{ne ~est bil
i na~inot pri koj osudenikot so vrzani race se zakopuval vo verikalna
polo`ba taka {to samo glavata da mu ostane nad zemjata. Vo takva polo`ba
bil ostavan bez hrana i voda pod postojana prismotra do nastapuvaweto
na smrta (Rusija). Na sli~en na~in bile zakopuvani i osudenicite
vo isto~nite zemji so taa razlika {to potoa im se ostavale na
grablivite `ivotni. Vo nekoi slu~ai glavata na osudenkot bila prema~kuvana
so slatki te~nosti zaradi razoruvawe od razni insekti.
Davewe vo voda. Poznato e deka vo izvr{uvaweto na opredelena
telesna kazna osudenikot vo Rim bil so{ivan vo vre}a zaedno so ma-
~ka, majmun i zmija i potoa frlan vo nekoja reka. Za vreme na vladeeweto
na car Petar vo Rusija osudenite lica bile ~uvani dodeka rekata
ne ja prekrie mraz za da bidat nurnati pod nego. 44
Nabivawe ili proboduvawe so kolec. Kaj starite germani `rtvata
na krivi~noto delo siluvawe gi zadavala prvite tri udari vrz kolecot
so koj se proboduvale gradite na zlostornikot, a ostantite udari
mu bile prepu{tani na profesionalen xelat. 45 Nabivaweto ili
43
Poznato e na primer deka na ovoj na~in e izvr{ena smrtnata kazna
vrz Rober Damian koj vo 1757 godina se obidel da go ubie kralot Luj XV. Nemu
mu bea vrzani racete i nozete za ~etiri kowi koi i pokraj seta sila ne mo-
`ele da mu go rastegnat teloto. Od tie pri~ini be{e potrebna pomo{ od xelatot
koj so no` gi zasekuval delovite {to ne mo`ele da se otkinat.
44
Kistjakovski, A, F. op. cit, str. 275.
45
Ibid, str. 276.
43

proboduvaweto so kolec e poznato i vo Hamurabieviot zakonik, kako i
mnogu podocna vo Indija, Rusija, Turcija i mnogu drugi zemji. Spored
nekoi podatoci ovoj na~in na izvr{uvawe na smrtnata kazna vo [vajcarija
bil ukinat vo 1399 godina, a daveweto vo 1615 godina 46
Od ovoj period se poznati i slednive na~ini na izvr{uvawe na
smrtnata kazna: ubistvo so frlawe od viso~ina (Sparta, Rim i nekoi
germanski narodi), izvlekuvawe na crevata, 47 smrt so derewe na ko`ata,
48 so zalivawe na grloto so vrelo olovo (Rim, Indija, Rusija, Germanija),
gazewe na glavata na osudenikot od slon ili kowi (Indija, Makedonija
od vremeto na Filip i Aleksandar), ubistvo so glad, 49 udar so
te`ok ~ekan vrz glavata (Afrika), soyiduvawe, truewe (Egipet, Grcija,
Rim), so primena na "[kotska devojka" (specijana sprava mnogu sli-
~na na gilotiwata {to vo [kotska se primenuvla od 1581 godina za
pogubuvawe na pripadnicite na plemstvoto) ili "Deloie" (sli~na sprava
{to se primenuvla vo Francija i Holandija od 1744 godina), so gu-
{ewe vo ~ad, so pretepuvawe do smrt, so primena na Garota, 50 ~amec bez
krma, 51 pe~ewe, 52 kamenuvawe (osobeno kaj isto~nite narodi), 53 so se~e-
46
Hovard, D, L, The Englich Prisons (Their Past And Their Future), Vutler
And Thaner, LTD, London, 1960, str. 5.
47
Vo Germanija na ovoj na~in bila izvr{uvna kaznata sprema kradcite
na zemjodelski alati kako i onie {to simnuvale kora od drvjata. Vo jugozapadna
Rusija takva kazna se izvr{uvala za kra`ba na p~eli. Samoto izvr{uvawe
se sostoelo vo toa {to od rase~eniot stomak na osudenikot se izvlekuvalo
crevo i so klinec se zakovuvalo za nekoe drvo. Potoa osudenikot bil prisiluvan
da se vrti okolu drvoto dodeka ne nastapela smrt. Vidi: Kistjakovski A,
F. op. cit, str. 276.
48
Spored nekoi predanija persiskiot car Kembie naredil negoviot
vrhoven sudija Sikin `iv da se odere poradi potkup, a od negovata ko`a da se
napravi navlaka za sudskata masa. Vidi: Petrovi}, P. Problemi smrtne kazne
i wenog izvr{ewa, Beograd, 1938, str. 49.
49
Zaradi zgolemuvawe na stradaweto pred osudenikot na smrt so glad
vo Grcija se postavuvale trpezi so ubavi jadewa.
50
Garota e `elezna ogrlica so {ipki postaveni od vnatre{nata strana.
So stegaweto na ogrlicata se stegal vratot na vinovnikot. Se upotrebuvala
vo [panija do 1931 godina.
51
Osudenikot se staval vo ~amec bez hrana, vesla, edra i krma i se vturnuval
da plovi po moreto ili po Volga. Ponekoga{ osudenikot se vrzuval
ili okovuval za samiot ~amec.
52
Spored eden so~uvan dokument vo 1712 godina vo Wujork bila izre-
~ena osuda nad eden crnec "da bide pe~en na logorski ogan za da podnesuva
maki vo traewe od 8 do 10 ~asa, i da prodol`i da se pe~e na takov ogan dodeka
ne bide mrtov i pretvoren vo pepel". Navedeno spored Kup~evi}-Mla|enovi}, R.
op. cit, str. 41.
44

we `iv ~ovek spored opredelen ritual, 54 so skokotkawe, kasnuvawe od
osi 55 itn.
Dosega navedovme deka smrtnata kazna od ovoj period gi nosi
slednive karakteristiki: taa e najstar i najte`ok vid na op{testvena
reakcija {to se primenuvala za brojni i najrazli~ni krivi~ni dela i
deka se rabotelo za ostra i surova kazna naso~ena kon eliminirawe na
storitelot i zastra{uvawe na okolinata. Kon ovie karakteristiki
treba da se dodade i toa deka taa ~esto bila kombinirana so drugi vidovi
kazni {to doveduvale do intenzivno stradawe i obes~estuvawe na
storitelot, kako i toa deka vo toa vreme bila masovno primenuvana
osobeno vrz pot~inetite sloevi na naselenieto. Vo taa smisla vo literaturata
se zabele`uva deka germanskiot pravnik Karpcov od XII vek
se gordeel so toa deka samiot izrekol 20.000 smrtni presudi. Spored
zborovite na Gabriel Tard, arhivite na {panskata inkvizicija uka`uvaat
deka pove}e od 300.000 lica bile osudeni na smrt ili na do`ivotno
veslawe na galii samo vo periodot od XV do XVI vek. ^esto se citira
i podatokot deka vo vremeto na Henrih VIII vo Anglija bile obeseni
72.000 lica za krivi~no delo kra`ba. 56
1.2. Progonuvawe i deportacija
1. Progonuvaweto, kako {to ve}e vidovme, be{e ~esto primenuvana
merka vo primitivnite zaednici. So ogled na uslovite vo koi se
ostvaruva{e otstranuvaweto od zaednicata zna~e{e isto {to i smrtnata
kazna. Nejzinata primena nema da is~ezne nitu so nastanuvaweto
na dr`avata. Vo novite op{testveni uslovi }e stane kazna {to ja poz-
53
"Potekloto na kaznata kamenuvawe treba da se bara vo dlabokoto
minato na Orientot. Za brakolomstvo - povreda na telesnata vernost, spored
Koranot e propi{ana kazna kamenuvawe. Prestapite protiv brakot i seksualniot
moral spored Biblijata se zakaneti so kamenuvawe. Za prequba i siluvawe
vo Izreal kaznata e kamanuvawe." Stojanovi}, P. Tragovi kazne kamanovanjem
u Crnoj Gori", JRKKP, Beograd, 1976/2, str. 194.
54
Osudenikot napolno gol se vrzuval za mramorna masa. Xelatot nosel
torba so no`evi na koi stoele razni natpisi {to uka`uvale na nivnata specijana
namena. Eden no` bil namenaet za vadewe o~i, drug za odsekuvawe nokti,
tret za otsekuvawe na race, ~etvrt za otsekuvawe na polovite organi itn.
itn. Kistjakovski, A. F, op. cit, str. 274.
55
Izvr{uvaweto na smrtnata kazna so kasnuvawe ili poto~no so zabivawe
na osilo vo teloto na osudenikot od ovie insekti bilo poznato vo Hanover.
Podocna se pominalo i na kasnuvawe od mravki i muvi za{to na toj na~in
doa|alo do pobavno umirawe, a so toa i do pogolema zabava za gleda~ite. Vidi:
Milutinovi}. M, op. cit, str. 14.
56
Vidi: Marks, K, Kapital, BIGZ, Beograd, 1971, str. 526 i Jankovi}, I,
Smrt u prisustvu vlasti, Istra`iva~ko izdava~ki centar SSO Srbije, 1985, str. 84.
45

navale duri i najstarite zakoni (Hamurabieviot, Mojsieviot i dr.).
Ovoj vid kazna be{e poznat i vo Atina (ostrakizam) 57 i vo pove}e drugi
zemji od robovladeteskiot period. Vo stariot Rim progonuvaweto
(interdicitio aquae et ignis) mo`e{e da pretstavuva zabrana na vleguvawe
vo Rim ili proteruvawe na ostrovite na jugot na Italija, i toa do`ivotno
ili samo na opredeleno vreme.
2. Po izvesen podolg period na zaborav, progonuvaweto so koe
se opredeluva{e novo mesto na `iveewe na osudenicite so privremena
ili trajna zabrana na vra}awe vo svojata zemja povtorno se javi vo XV
vek vo forma na deportacija. Deportacijata ne e nova kazna za{to nejzinata
su{tina e isto {to i vakvoto progonstvo so taa razlika {to vo
nea naglaseno doa|a do izraz potrebata od naseluvawe na novoosvoenite
teritorii preku vnesuvawe na elementi na masovnost i trajnost
vo ovaa merka. Nabrzo vakvite deportacii }e bidat kombinirani so zatvorawe
na osudenicite i nivna prisilba kon vr{ewe fizi~ka rabota.
Po opredelen vremenski period osudenite lica povtorno se zdobivale
so sloboda no, so ogled na kolonizatorskite nameri vtkaeni vo celta
na kaznata, nemale pravo na vra}awe vo sopstvenata zemja. Od vakvata
povrzanost so zatvoraweto koe {to ~esto be{e vremenski opredeleno
ne treba me|utoa, da se izvlekuva zaklu~ok za nejzinata identi~nost so
kaznata li{uvawe od sloboda. Su{tinata na deportacijata e eliminacija
na osudenoto lice od opredelena dr`ava {to bilo motivirano od
bezbednosni pri~ini sprema sopstvenata, i kolonizatorski nameri
sprema novata teritorija. Vo onie slu~ai koga zatvoraweto bilo od
traen karakter (do`ivotno) deportacijata ne e ve}e samostojna kazna
tuku se transformira vo eden specifi~en oblik na kazna li{uvawe od
sloboda. Deportacijata stanuva samo oblik na zatvorska kazna so momentot
na nejzinata primena kako zamena na smrtnata kazna za opredeleni
politi~ki delinkventi. Toga{ edinstvenata razlika od drugite
kazni li{uvawe od sloboda se sostoe{e vo toa {to ovaa do`ivotna
kazna se izvr{uva vo ve}e postoe~kite kolonii. Na toj na~in se onevozmo`uva{e
bilo kakov dopir na osudenikot so negovite politi~ki
privrzanici.
Prvite za~etoci na deportacijata kako kazna gi sre}avame vo
Portugalija i [panija. U{te vo po~etokot na XV vek osudenicite i
skitnicite Portugalija gi ispra}a{e vo Brazil i Angola. Toa go prave{e
i [panija kon krajot na istiot vek vo rudnicite vo Hispanol.
So izrazeni kolonizatorski nameri deportacijata se javuva i
vo Holandija vo periodot me|u XVI i XVII vek. Holandskite osudenici
bea ispra}ani vo Isto~na Indijana.
57
Spored Monteskie ostrakizmot ne bil kazna tuku ~esen obi~aj so
koj se doka`uva{e blagosta na vlasta"za{to so nego na slavnite lu|e im se dava{e
mo`nost da stanat u{te poslavni." Vidi: Monteskie, O duhu zakona, Tom
II, Filip Vi{nji}, Zagreb, 1989, str. 189.
46

Deportacijata vo Anglija e vovedena vo 1597 godina i sî do sredinata
na minatiot vek pretstavuva{e dominantna kazna vo najziniot
pravosuden sistem. Po~etokot na najzinata za~estena primena se vrzuva
so koloniziraweto na Severna Amerika (Virxinija). Deportiranite
lica bile prodavani za potrebite na farmite kako rabotna sila
{to bila iskoristuvana za vreme od 7 do 14 godini, a potoa sleduvalo
nivno osloboduvawe. [tom }e pristignel angliski brod so osudenici
na samoto pristani{te se odr`uvalo javno naddavawe pred ogromna
masa na kupuva~i. So ogled na golemata pobaruva~ka po~etnata cena za
eden deportirec bila mo{ne visoka (20 funti). Zaradi skapo platenata
rabotna sila amerikanskite doselenici se trudele do maksimum da
ja iskoristat, a so toa `ivotot na osudenicite stanuval mnogu te`ok.
Se pretpostauva deka na ovoj na~in vo Amerika bile deportirani i
prodadeni kako stoka okolu 100.000 lica osudeni za najrazli~ni prestapi,
dol`nici, skitnici i drugi lica so nemoralno i somnitelno
povedenie.
Vo 1776 godina angliskata vlada bila prisilena da go sopre vakvoto
deportirawe. Brojnite sudiri, otpori i nepriliki predizvikani
od revolucionernite dvi`ewa od vremeto na amerikanskata vojna za
nezavisnost kako i voveduvaweto na crne~koto ropstvo, so {to se namali
cenata na rabotnata sila i pobaruva~kata za angliskite otpadnici,
bea glavnata pri~ina za toa. Toa go postavi problemot na nivnoto
smestuvawe vo postoe~kite prepolneti angliski zatvori. Zatoa se napravi
obid so ispra}awe pomal broj zatvorenici vo Afrika {to ostana
neuspe{en za{to ovie lica izumrele kako posledica na tropskite
bolesti. Ottamu, se pristapi kon sozdavawe novi zatvori, no poradi
otsustvoto na dovolno sredstva i vreme za nivna izgradba za taa cel }e
poslu`at starite brodovi {to bile isfrleni od upotreba. Ovie brodovi-zatvori
vedna{ bile usidreni na mesta vo ~ija blizina imalo potreba
od vr{ewe javni raboti. Takva rabota me|utoa, retko se nao|ala.
Onamu pak kade {to ja ima{e be{e mnogu te{ka i poni`uva~ka, 58 a
nejzinoto nesovesno izvr{uvawe ili odbivawe be{e sekoga{ sledeno
so brutalno telesno kaznuvawe. ^estoto kam{ikuvawe i stavaweto vo
okovi bea forma na voobi~aena reakcija i za ostanatite povredi na
re`imot {to vladee{e na ovie brodovi. Od druga strana, vo improviziranite
nenormalni smestuva~ki uslovi vladee{e takva prenatrupanost
i nehigiena {to neizostavno vode{e kon razni zarazni bolesti.
Ne izostanuva{e i moralnata ili tn. "kriminalna zaraza," za{to site
kategorii zatvorenici (bez ogled na polot i vozrasta) sekoga{ bea
smestuvani zaedno na mnogu mal prostor. Za izbegnuvawe na del od tie
posledici vlasta be{e prisilena da osposobi eden poseben brod (brodot
Euriyalis) za smestuvawe samo na maloletni osudenici.
58
Osudenicite, dol`nicite i asocijalnite lica bea obi~no anga`irani
na ras~istuvaweto na rekite i izgradba na re~ni pristani{ta.
47

Brodovite-zatvori bea privremeno re{enie do iznao|aweto
novi mo`nosti za deportacija. Novata {ansa be{e pronajdena vo koloniziraweto
na Avstralija. Prvata grupa zatvorenici gi napu{ti brodovite-zatvori
vo mart 1787 godina i so del od niv 59 na podra~jeto na
dene{niot grad Sidnej be{e osnovana zatvorska kolonija. Vo po~etokot
ovie lica bile iskoristuvani za izgradba na novi naselbi, pati-
{ta i obrabotka na zemji{teto, ili, ponaku re~eno, za sozdavawe uslovi
za prifa}awe na angliskite emigranti. Taka na primer za vreme na
upravuvaweto na Makari (Macqarie, 1809), Sidnej be{e pretvoren vo
golem grad so plan {to i denes e funkcionalen. So sledbenikot na Makari,
Tomas Brisbon (Sir Thomas Brisbone) }e zapo~ne praktikata na
dodeluvawe na zatvorenicite kako slugi na angliskite doselenici, 60
Niskata cena }e dovede do nivno brzo razgrabuvawe, a so zgolemuvawe
na pobaruva~kata se javi potrebata za voveduvawe opredelen red vo dodeluvaweto
na ovie lica. Od tie pri~ini zatvorenicite po~nale da im
se dodeluvaat samo na onie emigranti {to poseduvale pogolema povr-
{ina na zemja i toa samo ako doka`ele deka dotoga{ uspe{no stopanisuvale
i deka gi odlikuvaat karakterni osobini {to davaat garancija
deka dobro }e se postapuva so niv. Me|utoa, seto toa ne be{e dovolno
za spre~uvawe na serioznite problemi {to i ovde po~nale da se javuvaat.
Nekoi deportirci se osamostojuvale so otpu{tawe ili odmetnuvawe
od svoite gazdi i zapo~nale samostojna rabota, no mnogu pogolem
bil brojot na onie {to se oddavale na kriminal. Toa }e pridonese za
zgolemuvawe na antagonizmot me|u emigranitite i deportircite.
Zatoa, Anglija zapo~nala svoite zatvorenici da gi ispra}a na ostrovi-
59
Prviot konvoj za Avstralija be{e so~inet od 11 brodovi so okolu
1400 zatvorenici. Patuvaweto trae{e 8 meseci, a do odredi{tetot stignaa
samo 9 brodovi so samo 552 ma`i i 197 `eni. Uslovite na ovie brodovi bea
o~ajni. Brodovite ne bea snabdeni so dovolno koli~estvo na hrana i voda nitu
so lekovi pa zatoa golem broj od deportiranite lica go zagubija `ivotot pri
samoto paruvawe. Opredelen broj od niv zaginaa vo dva brodolomi, a poradi
iscrpenost od patuvaweto za vreme na koe vrz niv bile primenuvani surovi
disciplinski kazni, seksualni i`ivuvawa i sl., se umira{e i na samoto pristani{te.
No toa ne be{e kraj, za{to so pristignuvaweto vedna{ se zapo-
~nuva{e so naporna fizi~ka rabota vo zatvorskite kolonii.
60
Vo vakvata praktika penolo{kata literatura go gleda za~etokot na
institutot usloven otpust. Od 1820 godina otpu{tenite osudenici im bile
dodeluvani kako rabotnici na posebno izbrani doselenici. Se slu~uvalo na
poedini osudenici da im se dodeli i zemja so obvrska da ja obrabotuvaat, a dobieniot
prihod da go otstapuvaat na najziniot sopstvenik. Site uslovno otpu-
{teni osudenici dobivale posebni propusnici nare~eni "ticket of leave," a samite
osudenici gi narekuvale "ticket of leave man." Osudenicite bile dol`ni
da gi poka`at propusnicite na sekoe barawe na pretstavnicite na vlasta. [ukovi},
M. Uslovni otpust, IKKI, Beograd, 1971, str. 13.
48

te vo Tasmanija i Norfolk. Me|utoa, tri godini podocna taa i ovde }e
se sretne so istite problemi pa zatoa vo 1846 godina mora{e da ja prekine
i ovaa deportacija. Novoto re{enie se sostoe{e vo pra}awe na
zatvorenicite vo novoizgradeniot zatvor Pentonvil (Pentolvile, 1843),
a potoa na rabota vo Gibraltar i Bermudite i ottamu vo starite kolonii.
Prvite grupi zatvorenici spored ovaa {ema ja napu{tile zemjata
vo 1849 godina. No takvata praktika trae{e mo{ne kratko. Ve}e
vo 1852 godina, Tasmanija odbi da prifati okolu 800 zatvorenici od
Gibraltar i Bermudite poradi {to ovie zatvorenici bea isprateni na
site strani na svetot, odnosno sekade kade {to se bara{e eftina rabotna
sila. Na toj na~in del od ovie lica stignaa vo Kvislend, na Foklandskite
ostrovi, Labrador i Nova Gvineja. 61
Takva be{e sostojbata so deportacijata vo Anglija koja {to na
krajot sepak mora{e da se prekine (oficielno vo 1852, a prakti~no
duri vo 1890 godina), i da se pobaraat re{enija vo samata zemja preku
postojana izgradba na novi zatvori i usovr{uvawe na penitencijarnata
praktika.
So momentot koga vo Anglija se pravea prvite ~ekori za nejzino
ukinuvawe deportacijata }e bide vovedena vo Francija so poseben
dekret od 1859 godina. Pri~inite za nejzinoto voveduvawe vo noviot
vek ne se razlikuvaat od onie vo predhodniot period. Vo po~etokot
osudenite lica bile upatuvani vo Gijana (poznatite "\avolski ostrovi")
i na zapadnite indiski ostrovi, a od 1885 godina glavno vo Nova
Kaledonija. I pokraj problemite {to i ovde go imaat siot poguben karakter
vrz osudenicite, deportacijata be{e dolgo opravduvan oblik
na reakcija {to vo Francija se zadr`a sÒ do po~etokot na Vtorata
Svetska vojna.
Deportacijata be{e kazna i vo Carska Rusija od 1663 godina.
Osudenite lica, skitnicite i drugi somnitelni lica bea upatuvani na
ostrovot Sahalin vo Sibir. Po~nuvaj}i od 1760 godina na ruskoto plemstvo
mu be{e dadena mo`nost duri i samoto da vr{i deportacija na
svoite kmetovi. 62
3. I pokraj toa {to ne se raboti za oblik na kazna {to datira
od sredniot vek, na ova mesto sosema nakratko }e se zadr`ime i vrz
objasnuvaweto na relegacijata na osudenite lica. Toa go pravime od
ednostavna pri~ina {to na toj na~in e mnogu polesno razbiraweto na
nejzinata su{tina. Vpro~em, relegacijata e takva kazna {to e mnogu
sli~na na deportacijata. Za nea e specifi~no toa {to se primenuva{e
samo sprema kategorijata na recividisti i se izvr{uva{e po izdr`uvaweto
na glavnata kazna vo kaznenite zavodi vo zemjata. Ovaa forma
na reakcija e karakteristi~na za Francija.
61
Navedeniov prikaz vo najgolem del e koncipiran spored studijata na
Hovard, D. L, op. cit, str. 25-31.
62
Milutniovi}, M. op. cit, str. 18.
49

Vo Francija postoe{e individuvalna i kolektivna relegacija.
Individuvlnata relegacija zna~e{e upatuvawe na osudencite vo vonevropskite
kolonii. Osudenicite bile naseluvani na neobraboteni
zemji{ni povr{ini so obvrska da gi pretvaraat vo plodna po~va. Tamu
imaa sopstven dom i vodea napolno samostoen `ivot vo otsustvo na
bilo kakva pogolema kontrola. Zabranata da se napu{ti odredi{teto
be{e edinstvenoto ograni~uvawe. Kolektivnata relegacija se sostoe{e
vo upatuvaweto na osudenicite isklu~ivo vo Nova Kaledonija
kade {to bile smestuvani vo kazneni zavodi. Ovde im be{e ograni~eno
dvi`eweto i bea anga`irani na opredeleni javni raboti. 63
Spored eden zakon od 1885 godina be{e to~no opredeleno sprema
koi osudenici doa|a predvid primenata na relegacijata a spored
eden drug od 1907 godina, bea opredeleni i licata za koi taa se ukinuva
64 Nejzinoto kone~no napu{tawe vo Francija e ostvareno vo 1942 godina.
50
1.3. Pra}awe na galii
1. Poznato e deka prvite prekumorski brodovi bile konstruirani
za plovidba {to se vr{ela isklu~ivo so pomo{ na vesla. Za taa
cel u{te vo stariot Egipet, Grcija, i Rim bile koristeni robovite i
voenite zarobenici. Veslaweto bilo makotrpna rabota {to pretpostavuvala
osobena fizi~ka sila i izdr`ivost. So razvojot na voenata
flota i trgovskata plovidba vo uslovi na bavnoto pove}egodi{no
plovewe i nemilosrdnoto deluvawe na vremenskite i drugi nepriliki
doa|a{e do sî pogolemo iscrpuvawe, razni bolesti i umirawe na vesla~ite.
Ottamu i postojanata potreba za nova rabotna sila i idejata
za taa namena da se koristi neplateniot trud na zlostornicite. Na toj
na~in pra}aweto na galii zaradi do`ivotno veslawe stana kazna ~ija
{to primena povtorno }e za~esti vo tekot na XV i XVI vek i toa
najprvin vo Francija, a potoa vo Anglija i drugite pomorski zemji.
Ovoj vid kazna se izrekuva{e za najte{kite zlostorstva kako
zamena za smrtnata kazna. Taa se izvr{uva{e na na~in {to osudenite
lica vrzani so sinxiri okolu vratot se doveduvale do pristani{teto i
se smestuvale na galiite kade {to bile okovuvani za klupite na koi
sedele. Na edna klupa bile smestuvani po {est osudenici i site zaedno
bile prisiluvani da veslaat so zaedni~ko veslo vo dol`ina od okolu
17 metri. Zaradi zgolemuvawe na intenzitetot i podobruvawe na koordinacijata
na veslaweto, no i za da ne dojde do bilo kakov prekin na
veslaweto, ili poedine~no zabu{avawe na smetka na ostanatite osudenici
se sproveduvalo kam{ikuvawe vrz grbot na sekoga{ do pola ra-
63
Vidi: Umi~evi}, D. Sistem izvr{enja kazni li{avanja slobode, Vlastita naklada,
Sarajevo, 1938, str. 19, 32 i 109-110.
64
Vidi: Ibid, str. 110.

zgoleniot osudenik. Vesla~koto mesto ne smeelo da se napu{ti ni za
vreme na jadeweto, nitu za vreme na spieweto, 65 ili nakratko, osudenikot
bil okovan za svoeto rabotno mesto do krajot na `ivotot.
Od izlo`enite karakteristiki vo vrska so izvr{uvaweto na
ovaa kazna proizleguva deka vo nea bile sodr`ani pove}e elementi na
reakcija zaradi koi ponekoga{ se komplicira preciznoto opredeluvawe
na nejzinata priroda. Poradi eklatantnoto prisustvo na nemilosrdnoto
eksploatirawe na osudeni~kiot trud vo penolo{kata literatura
e prisutno nejzinoto pomestuvawe me|u kaznite na te{ka fizi~ka
rabota. 66 Ako kon ova telesno izma~uvawe se dodade i fakti~koto prisustvo
na kam{ikuvaweto, do`ivotnoto pra}awe na galii vo odreden
del dobiva karakter na telesna kazna. No sepak najblisku do vistinata
e deka ovde se raboti za eden poseben vid na eliminatorna kazna. Obvrskata
nikoga{ da ne se napu{ti galijata ({to fakti~ki ne bilo ni
izvodlivo) i podlo`uvaweto na osudenikot na enormni fizi~ki napregawa
vo uslovi na slaba ishrana i postojani fizi~ki maltretirawa,
ja ~inelo izvesna brzata smrt na osudenikot. Od tie pri~ini, se ~ini
nema da zgre{ime, ako ka`eme deka pra}aweto na galii e vsu{nost
"smrtna kazna so odlo`na naplata."
2. Napred spomnavme deka pra}aweto na galii se izvr{uva{e na
toj na~in {to osudenite lica, vrzani so sinxiri okolu vratot se doveduvale
do pristani{teto kade se nao|ale galiite. Na ovaa postapka,
koja e osobeno karakteristi~na za Francija, zaslu`uva da í e posveti
odredeno vnimanie, ako ne poradi drugo, barem poradi nejzinata transparentna
svirepost. Stavaweto vo okovi kako ma~eni~ki ceremonijal,
kako pretstava za narodot, zapo~nuval vo dvorot na nekoja od francuskite
zandani so okovuvawe na `elezni okoluvratnici na sekoj od osudenicite.
Okoluvratnikot go zakovuval kova~ so golem ~ekan na kogo
mu pomagale u{te dvajca koi go pridr`uvale `elezniot okoluvratnik
vrz pogolem drven trupec, a potem go povrzuvale so sinxir za okoluvratnikot
na sekoj sleden osudenik. Po ova zapo~nuva{e vistinskiot
ritual, ponekoga{ pred stoiljadnata publika, koja so razni povici,
pcosti, plukawa, frlawe najrazli~ni predmeti i fizi~ki udari, no
~estopati i so odredena doza na opravduvawe na nivnite grevovi i so-
`aluvawe, se sobira{e pred zandanite so `elba da go prosledi poa|aweto
na osudenicite. Vakvite prizori se povtoruvale niz site gradovi
niz koi proa|ala kolonata na osudenicite, koi od svoja strana, se nakituvale
so cvekiwa i drugi ukrasi i peele razni kora~nici. Seto toa,
namesto da go zgolemi nivnoto ma~ewe, ja zgolemuvalo nivnata gordost
koja ~estopati bila podr`uvana od nasobraniot narod i ottamu se javuvale
raznovidni neredi od koi stradale sprovodnicite.
65
Vidi: Davidovi}, D, Kriminologija, Vi{a {kola unutra{njih poslova u
Beogradu, Beograd, 1973, str. 140.
66
Vidi: Atanackovi}, D. Penologija, str. 68.
51

So cel da se spre~i ovoj na~in na transportirawe na osudenicite
koj, namesto vospitni efekti predizvikuval samo grdi sceni niz
cela Francija, vo 1837 godina, be{e voveden nivniot prevoz. Za taa namena
bea konstruirani specijalni zapre`ni koli - "zandani na trkala."
Stanuva zbor za posebno konstruirani koli, ~ii sredi{en del
be{e podelen so hodnik. Od nadvore{nite strani na kolata se nao|aa
kelii vo koi bea pomesteni osudenicite so liceto svrteni sprema vratata.
Na osudenicite, koi sedele na improvizirani metalni WC {olji
{to se praznat direktno na patot, nozete im bea okovani i me|usebno
povrzani so sinxiri. Keliite bile ogradeni so metalni limovi taka
{to osudenicite (ma`i, `eni i deca) me|usebno ne mo`ele nitu da se
gledaat ni razgovaraat. Na vratite na tie }elii bile ostaveni po dva
otvori koi slu`ele za dodavawe na leb i voda kako i za vr{ewe nadzorot
od strana na ~uvarite koi bile naoru`ani so drveni palki. Za
vreme na prevozot koj obi~no trael tri denonokija, spieweto re~isi
ne bilo mo`no. Seto toa se slu~uvalo od 1837 godina, koga kazneni~kiot
sinxir {to kaznetite lica go vle~ele sî do Brest i Tulon e
zamenet so kazneni~kata kola oboena vo crno. Stanuva zbor, vsu{nost,
za "kaznena ustanova na trkala," na koja pi{uvalo: "Prevoz na kazneti
lica." 67
2. TELESNI KAZNI
Telesnite kazni se mo`ebi osnovniot i naj~est vid na prisilni
merki so naglasena primena vo sredniot vek. Pri~inata za nivnata masovnost
sprema storitelite na pote{ki no, i vrz onie na polesni krivi~ni
dela, se nao|a vo nivnata ednostavna realizacija i otsustvoto na
bilo kakvi tro{oci vo postapkata na izvr{uvaweto. Bilo kako glavni
ili sporedni kazni, tie sekoga{ se izrekuvale zaradi ostvaruvawe na
~uvstvitelna telesna bolka i izma~uvawe na storitelot na deloto. Vo
golem broj slu~ai se javuvale i kako zamena za pari~nata kazna ili
kako pomo{en instrument za postignuvawe dopolnitelni efekti kaj
nekoi drugi vidovi kazni (kako uvod vo izvr{uvaweto na smrtnata kazna,
kako prisilna merka za ostvaruvaweto na veslaweto ili drug vid
rabotna kazna) ili, pak, kako poseben metod za dobivawe priznanie
preku silno izrazenata tortura na inkvizicionata postapka.
2.1. Sakatewe (Mutilatio)
Sakateweto e eden od najstarite na~ini na izvr{uvawe na telesnite
kazni 68 vo koi najjasno se ogleda talionskiot simbolizam. So
67
Vidi: Foucault, M. op. cit. str. 8 i 267-275.
68
Kaznata sakatewe se sre}ava u{te vo hamurabieviot zakonik (2000
god. pred n.e), potoa vo asirskiot zakonik, vo Zakonot na XII tabli~ki (451
52

imitacijata (podr`uvaweto) na vidot i na~inot na koj e storeno deloto
se nastojuva{e da se vozvrati so ednakvo zlo vo koe {to }e bide sodr`ano
napolno ednakvo stradawe. 69 Na toj na~in se postignuva{e i
onevozmo`uvawe na storitelot da go povtori istoto delo. Osudenikot
na kogo mu se otsekuvale racete ne mo`el povtorno da izvr{i kra`ba,
kastriraniot seksualen delinkvent da izvr{i siluvawe, ili pak onoj
komu mu bil otse~en jazikot da izvr{i kleveta. Dokolku i potoa se
slu~elo da bide izvr{eno nekoe delo od strana na osakateniot zlostornik,
sleduvala progresija vo sakateweto. 70
Me|u brojnite ataci vrz telesniot integritet na vinovnicite
od ovoj period vo krivi~nopravnata i penolo{kata literatura se spomenuvaat
javnoto otsekuvawe na race, noze, prsti, stapala, gornata
usna, jazik ili u{i, `enski gradi, proboduvawe na jazik so v`e{teno
`elezo, gorewe na ekstremitetite, vadewe o~i i drug vid na oslepuvawe,
kr{ewe na koski, izbivawe na zabi, unaka`uvawe, kastracija, skalpirawe
itn. 71 Vo su{tinata na vakvite na~ini na izvr{uvawe stoe{e
god. pred n.e.), vo Biblijata - knigata na povtoreniot zakon, vo gr~koto, rimskoto
i vizantiskoto pravo kako i vo {erijatskoto pravo (nastanato vo VII-
XII vek). Mutilacijata ja sre}avame i vo Du{anoviot zakonik (1349 i 1354
god.), vo Statutot na Venecija od 1213 i 1229 (dopolnet 1347) i vo statutot na
dalmatinskite gradovi. Toj vid na kaznuvawe e zadr`an i do den denes vo nekoi
arapski zemji (vo Saudiska Arabija, Jemen i dr.)". Miti}, I. Prilog prou~avanju
kazne saka~enja na podru~ju Dubrova~ke Republike i u nekim dalmatinskim
gradovima, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1982/1-2, str. 142.
69
Treba da se znae deka postoele i takvi na~ini na sakatewe {to nemale
nikakva vrska so prirodata na krivi~noto delo. Taka na primer vo
nekoi dr`avi na Severna Amerika se primenuvalo otsekuvawe na u{ite bez
ogled na vidot na deloto. Davidovi}, D. op. cit, str. 67.
70
Spored eden zakon na Henrih VIII od 1530 godina starite i za rabota
nesposobni pita~i dobivale dozvola za prosja~ewe. Sna`nite pak pita~i
bile kam{ikuvani dodeka od teloto ne im {ikne krv. Po ova osudenikot moral
da se zakolne deka }e se vrati vo svoeto rodno mesto i deka }e se "prifati
za rabota." Onoj {to po vtor pat }e se fatel vo skitewe povtorno bil kam{ikuvan
no sega mu se odsekuvalo polovina uvo. Za tretiot povrat osudenikot se
kaznuval so smrt kako te`ok zlostornik i neprijatel na dr`avata. Sli~ni
propisi sodr`ele i zakonite na Elisaveta od 1572 god. i Jakov I. Vidi: Marks,
K. Kapital, str. 525-526. Vo eden zakon {to go donele Kvekerite vo 1657 vo SAD
stoe{e: "Na eden kveker - ma`, za prvoto delo }e mu se odse~e edno uvo. @enata
silno }e se kam{ikuva i za prvoto i za vtoroto delo, a za tretoto delo na
ma`ot i na `enata }e im se probode jazikot so v`e{teno `elezo." Davidovi},
D. op. cit, str. 138.
71
Vo statutot na Dubrovnik od 1272 godina, bea posebno navedeni vidovite
na sakatewe za opredeleni krivi~ni dela. No i pokraj toa {to za razlika
od drugite zemji ovoj Statut izri~no se opredelil za otsekuvawe na de-
53

streme`ot da se so~uva du{ata zaradi fizi~ki ili delum du{evni
stradawa od predizvikanata osakatenost, nagrdenost ili poni`enost.
Nivnata polna primena }e dojde do izraz vo XVII i XVIII vek, a ponekade
}e bidat zadr`ani i vo XIX vek. Me|utoa, kon krajot na XIX vek
vo nekoi zemji }e bidat transformirani vo kazni so ~isto simboli~en
karakter. Vo ovaa smisla e interesen primerot {to go naveduva Bentam
(Bentham) vo deloto "Principi na kazneniot zakon." Spored
nego, goreweto na rakata vo Anglija vo eden moment po~nalo da se
izvr{uva na na~in {to so v`e{tena pegla se gorelo par~e salo staveno
vrz rakata na prestapnikot ili pak, toa se pravelo na samata
raka, no so ladna pegla. Za toa vreme osudenikot vreskal i se previtkuval
iako ne mu se povreduvala rakata, a prisutnite glasno se smeele
na ovaa parodija na pravdata.
2.2. Tepawe (kam{ikuvawe)
Tepaweto pretstavuva ne{to poblag na~in na izvr{uvawe na
telesnite kazni odo{to sakateweto. Obi~no se primenuvalo vrz `eni,
deca, skitnici, du{evno bolni i neposlu{ni lica za polesni bagatelni
prestapi, za naru{uvawe na javniot red i mir i kako disciplinska
merka vo nekoi ustanovi (u~ili{te, kasarni i sl.)
Tepaweto bilo vr{eno so primena na stap ({ibawe) ili specijalno
napraveni kam{ici so koi se udiralo vrz razgoleniot grb na ma-
`ite ili debeloto meso na `enite. Brojot na tie udari bil odnapred
opredelen no, mnogu ~esto sosema proizvolen. Pri tepaweto sekoga{
se vodelo smetka da ne dojde do smrt na osudenikot, pa zatoa ponekoga{
se vr{elo vo nekolku navrati no, i toa ne davalo garancija deka nema
da dojde do nesakanite posledici.
I ovaa kazna kako {to toa be{e, vsu{nost, so sakateweto redovno
se izvr{uva{e na javno mesto, ~esto na samoto mesto na izvr{uvaweto
na deloto. Sli~nosta so sakateweto be{e i vo toa {to skoro
isklu~itelno se primenuva{e sprema pripadnicite od pot~inetite
klasi i sloevi.
3. IMOTNI KAZNI
Edna od osnovnite karakteristiki na kaznuvaweto vo stariot i
sredniot vek be{e iskoristuvaweto na sekoja mo`nost {to vodi kon
intenzivno stradawe na zlostornikot. Od tie pri~ini vehemento se
snata raka, otsekuvawe na nos i vadewe na ednoto ili dvete o~i vo praktikata
se sre}ava{e i otsekuvawe na obete race, otsekuvawe na u{i i sl. Sakateweto
mo`e{e da bide zameneto so obes~estuva~ka, drug vid telesna ili pari~na
kazna, no i so drugi kazni {to ne bea predvideni so Statutot (progonuvawe,
ispra}awe na galii, zatvor i sl.). Vidi: Miti}, I, op. cit, str. 142, 144 i 148.
54

dopira{e sekoja pozna~ajna ~ovekova vrednost so ~ija povreda mo`e{e
da se obezbedi ostvaruvaweto na takvoto stradawe. Me|utoa, vo raznovidnite
na~ini na vozvratenoto zlo ~estopati bea sodr`ani i nekoi
komplementarni, ili podobro re~eno, sporedni efekti na izbranata
op{testvena reakcija. Toa se efekti {to obi~no ne bea predvideni
so po~etnata ideja na konkretnata kazna {to ne zna~i deka za niv ne
se vodelo smetka po sogleduvaweto na nivnoto pridru`no ili dopolnitelno
dejstvo. Vo taa smisla be{e vr{ena dogradba na primenetata
prisilba. Zastra{uvaweto na okolinata so postojano zgolemuvawe na
represivnosta e dovolno ilustrativen primer za toa. Od druga strana
vo samiot karakter na nekoi privatno pravni merki se nasetuva{e
opredelena korist za dr`avata. Otamu i razbirliviot streme` za nivna
transformacija vo merki so javno praven karakter so {to }e se
forsira tokmu toj interes na dr`avata. Takvata transformacija }e dovede
do pojava na imotnite kazni: konfiskacija na imotot i pari~nite
kazni. Nivnata masovna primena }e go dostigne svojot vrv kon krajot
na XVIII vek vo mera {to skoro napolno }e go potisne izrekuvaweto na
telesnite kazni. No poradi silnata isprepletenost me|u finansiskite
interesi na dr`avata i potrebite za opredeleno namiruvawe na
o{teteniot so krivi~noto delo toa nema da im uspee i so kompenzacijata.
Nivnoto naporedno ili pome{ano ostvaruvawe }e bide op{ta karakteristika
na celiot ovoj period.
3.1. Konfiskacija
Konfiskacijata prestavuva odzemawe na podvi`en i nepodvi-
`en imot na zlostornikot bez nikakov nadomest. Vo nekoi zemji toa
odzemawe mo`e{e da bide celosno a vo drugi vo ograni~en obem. Ograni~uvawata
mo`ea da se odnesuvaat na vidot na predmetite ili na nivnata
vrednost.
Vo rimskoto pravo konfiskacijata na imotot kako kazna redovno
se izrekuva{e kon kaznata li{uvawe od `ivot. Ist slu~aj be{e i
vo periodot od XV do XVIII vek so ereticite osudeni od inkvizicionite
sudovi na katoli~kata crkva. Imotot na spalenite osudenici be{e
konfiskuvan i delen me|u katoli~kite sve{tenici i feudalcite na
~ija teritorija be{e sprovedeno sudeweto.
3.2. Pari~na kazna
I pari~nite kazni se javuvaat mnogu rano vo sistemot na organiziranata
dr`avna reakcija. Spored rimskoto pravo tie najprvin bea
izvr{uvani vo korist na povredenite bo`estva za delata {to nemale
privaten karakter (delicta non privata). Podocna se naplatuvale vo korist
na dr`avata (erara) za najposle da im pripa|aat na carot (fiscus).
Ponekoga{ se naplatuvale i vo korist na lokalnite vlasti.
55

Vo srednovekovniot period ovie kazni stanale va`en izvor na
prihodi. Vo uslovi na raspa|awe na naturalnoto proizvodstvo, razvojot
na trgovijata i pojavata na gra|anskata klasa kaznata ne e ve}e samo
sredstvo za fizi~ko istrebuvawe i zastra{uvawe na okolinata tuku i
mo{ne silen instrument za vr{ewe na ekonomski pritisok vrz pot~inetoto
naselenie. So pari~nata kazna storitelot na krivi~noto delo
se obvrzuva da se isplati opredelena suma pari vo korist na dr`avnata
kasa. Dokolku ne sakal da ja izvr{i taa obvrska dr`avata prezema ~ekori
za prisilna naplata. Sprema onie pak, {to nemo`ele da odgovorat
na takvoto barawe od strana na dr`avata doa|a do zamena na pari-
~nata so drug vid kazna. Vo opredelen period koga poradi se pogolemo
osiroma{uvawe na naselenieto doa|a do pogolemi problemi vo pogled
na naplatata na pari~nite kazni, nivniot primat }e bide istisnuvan
so vra}awe kon telesnite kazni.
Pari~nite kazni naj~esto se javuvale vo oblik na nadomest za
"cenata na ~ovekot" (Wergeld) ili globa (Fredum). Bez ogled na toa
{to i dvete formi bile presmetani od korista {to se vle~ela za
crkvata, odnosno dr`avata, nivnata ~esta primena zna~e{e fakti~ko
ograni~uvawe na izvr{uvaweto na smrtnite i telesnite kazni. Vergeldot
be{e "cena za ~ovekot," odnosno vrednost na `ivotot na poedinecot
{to vpe~atlivo se razlikuva{e so ogled na negovata polo`ba. Ako
nekoj povredel ili ubiel pripadnik na plemstvoto pla}al opredelena
cena. Ako povredil ili ubiel kmet, vergeldot be{e mal. Vergeldot,
vsu{nost, be{e pla}awe opredelena suma pari na crkovnite vlasti
zaradi stradawe. Dokolku zlostornikot nemo`el toa da go stori se
pristapuva{e kon telesno kaznuvawe. Zaradi ostvaruvaweto na torturata
osudenikot bil stavan vo zatvor vo koj se `iveelo "na leb i voda"
dodeka nekoj ne se zazemel za nego ili dodeka ne se dobielo oprostuvawe
od biskupot. Duri i kralot po odnos na ovie pra{awa mu be{e pot-
~inet na suprematijata na crkvata. 72
Fredumot obi~no se isplatuva{e vo korist na svetovnata vlast.
73 Poznat e u{te od Hamurabieviot zakonik, a be{e predviden i vo
nekoi srednovekovni akti. Taka na primer, vo Du{anoviot zakonik od
1349 godina be{e propi{ana mo{ne visoka globa vo iznos od 300 pje-
72
Vidi: Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masle{a, Sarajevo,
1962, str. 347-348.
73
"Osven nadomestot {to treba{e da im se isplati na rodninite za
ubistvoto, {tetata ili navredata, treba{e da se plati i opredelena dava~ka
koja zbornicite na varvarskite narodi ja narekuvaat Fredum"..."Toa e, vsu{-
nost, nadomest za za{tita pru`ena protiv pravoto na odmazda"..."Vinovnikot
pla}a{e fredum vo ime na mirot i bezbednosta {to gi izgubil zaradi storeniot
prestap, a koi mo`e{e da gi povrati so za{tita"..."Toj fredum be{e lokalna
dava~ka vo korist na sekoj koj sudel na opredeleno podra~je." Monteskie,
op. cit, Tom II, str. 334-335 i natamu.
56

steri. Na podra~jeto na Srbija po Prvoto srpsko vostanie (1813) pari~nata
kazna be{e poretko primenuvana. Taa mnogu pove}e nose{e karakter
na nadomest na {teta odo{to na kazna i glavno se javuva{e vo
dva vida: globa i duplir. Globata ja pla}a{e celoto selo na onoj sprema
koj bila izvr{ena kra`bata na toa podra~je. Duplirot se sostoe{e
vo toa {to zlostornikot moral da go plati dvokratniot iznos od vrednosta
na ukradeniot ili o{teteniot predmet. 74
4. KAZNI NA OP[TESTVENA DEGRADACIJA
Osnovnata namera kaj telesnite kazni be{e naso~ena sprema
fizi~kiot integritet na li~nosta kako negova materijalna vrednost,
no poradi javniot na~in na izvr{uvawe so ovie kazni se ostvaruva{e i
zna~itelna du{evna bolka. Vo opredeleni slu~ai me|utoa, vo prv red
se nastojuva{e da se postigne du{evno stradawe i smaluvawe na op{testveniot
status na li~nosta pa zatoa se udira{e vrz ~esta i dostoinstvoto
na poedinecot na na~in i so sredstva {to bile prikladni da predizvikaat
golem sram i poni`uvawe. Za taa cel bea koristeni stolovi
za nurkawe 75 ili pak posebni kafezi (Akabusada) vo koi se stavale
goli `eni so somnitelen moral i pred o~ite na nasobranite gra|ani
pove}ekratno bile nurkani vo ladnite vodi na nekoja reka. Opredelen
stepen na sram i op{testveno obezvreduvawe sprema nekoi zlostornici
se postignuval i so nivno prisiluvawe da se dvi`at niz ulicite
na nekoe mesto so prika~eni `elezni krstovi, okovani ili nakiteni
so drugi poni`uva~ki znaci. Ponekoga{ na vratot im bile beseni
tabli vrz koi bil ispi{an storeniot grev. 76 Zaradi predizvikuvawe
opredelen potsmev i prezir sprema osudenikot vo celiot srednoveko-
74
Vidi: Pihler, S. Osnovne karakteristike krivi~nih sankcija u Srbiji XIX
veka do kodifikacije od 1860 godine, Penologija, Beograd, 1974/1, str. 53-54.
75
Stolovite za nurkawe "se vsu{nost mehani~ki podvi`ni stolovi
vrz koi se vrzuval prestapnikot i povremeno se pu{tal vo poln rezervoar so
voda. Ovoj izum ~esto slu`el da se ismeat vinovnicite na razni ozboruvawe,
Eliot, M, op. cit. str. 351. Na ovoj na~in vo Severna Amerika se kaznuvalo i za
razni pcosti, zakinuvawe na merki, pita~ewe, predizvikuvawe raspravii na
javni mesta, sitni kra`bi, bogohulewe i sl. Vo dr`avata Wu Xersi se sre-
}avat se do 1870 god. Kup~evi}-Mla|enovi}, R, op. cit, str. 42.
76
Na sli~en na~in se postapuvalo so osudenicite na smrt i nekoi drugi
kazni, no i nezavisno od niv vo Kina i vo nekoi isto~ni zemji. Za `al duri
i kaj nas vo neki krai{ta i toa duri vo {eesetite godini od ovoj vek bila poznata
praktikata na zasramuvawe prezemeno od vospitni pri~ini. Mnogu maloletnici
pomladi od 14 godini bea raznesuvani od eden vo drug u~ili{en
klas od strana na svoite nastavnici so obvrska pred svoite drugar~iwa da ka-
`at koga i kako ukrale nekoj koko{ka, petel ili nekoj predmet i pritoa bea
prisiluvani da "kokodakaat" ili "kukurikaat".
57

ven period, a osobeno vo XVI i XVII vek raznovidnite na~ini na degradacija
se kombinirale i so opredeleni metodi na fizi~ka tortura.
Takov bil na primer slu~ajot so specijalnata sprava {to se stavala
vrz glavata na prestapnikot so vgradena {ipka {to se provlekuvala
niz ustata za da go dr`i nadvor jazikot. Na toj na~in se spre~uvalo sekakvo
zboruvawe ili ofkawe. Svoevidni kombinacii se i poznatite
metodi na `igosuvawe i izlo`uvawe na stolbot na sramot.
str. 10.
58
4.1. @igosuvawe
Postapkata na `igosuvawe ima mo{ne rani po~etoci. Na toj na-
~in atiwanite najprvin gi obele`uvale svoite robovi, vojnici i voeni
zarobenici za da go spre~at nivnoto begstvo. Ne{to podocna, osobeno
vo Rim, po~nale da se `igosuvaat i zlostornicite od kazneni pri-
~ini. Toa se pravelo so vtisnuvawe na opredelen znak vrz nivnoto
~elo za da se znae deka se raboti za storiteli na opredeleni nedozovoleni
povedenija zaradi predizvikuvawe traen prezir na okolinata, nejzina
pretpazlivost od ovie lica i strav kaj potencijalnite zlostornici.
Od istite pri~ini bilo vr{eno `igosuvawe i vo sredniot vek.
Vo Anglija skitnicite bile `igosuvani so bukvata "V" (vagabound -
skitnik), kradcite so "T" (thief - kradec), ubijcite so "M" (mureder -
ubiec) 77 itn. Ovie i sli~ni znaci, obi~no bile vtisnuvani so v`e{teno
`elzo vrz ~elo, obrazite, resi~kata na uvoto i sl. Vo Francija vrz
ednoto rame na zlostornikot mu bil vtisnuvan kralskiot amblem. Samiot
akt na `igosuvaweto po pravilo se vr{el javno.
Nabrzo be{e sogledano deka primenata na ovaa svirepa metoda
ne stoi vo pravilen odnos so spre~uvaweto na kriminalitetot. Od tie
pri~ini u{te vo 1698 godina, vo Anglija se ukinuva osumgodi{nata
praktika na `igosuvawe. 78 Od pri~ina {to na `igosanite lu|e ne im se
dozvoluva{e nikakvo vrabotuvawe {to povtorno gi vode{e kon kriminal,
od vakvata praktika postepeno se otka`aa i mnogu drugi zemji. 79
4.2. Izlo`uvawe na stolb na sramot
I pokraj toa {to opredeleni tragi za primenata na stolbot na
sramot se sre}avaat u{te vo XII vek, so negova masovna primena se zapo~na
duri vo XVI vek. Na ovie stolbovi vo Anglija se izlo`uvale
osudenicite za polesni (pretska`uvawe na sudbinata, pijanstvo i bezbo`nost)
no, i za pote{ki krivi~ni dela (krivokletstvo, bogohule-
77
Vidi: Eliot, M. op. cit, str. 351 i Marks, K, op. cit, str. 525-526.
78
Spored Fuko, `igosuvaweto vo Anglija e ukinato duri vo 1834 godina.
Foucault, M. op. cit. str. 10.
79
Francija go ukina `igosuvaweto vo 1832 godina. Foucault, M. op. cit.

we, predavstvo i sl.). 80 Osudenikot se vrzuval za stolb na sramot na na-
~in {to mu se istegnuval vratot ili pak, vrz nego se zakovuval so klinci
niz u{ite. Vo dvata slu~ai ne mo`el da ja dvi`i glavata bez da go
povredi vratot ili da gi skine u{nite {kolki. Vo takva polo`ba bil
ostavan na prometno javno mesto (na plo{tadi, pazari{ta, pred crkvi
i sl.) kade {to bil izlo`en na pcosti, plukawe, zadevawe, ismejuvawe,
udirawe i sli~ni maltretirawa od strana na mnogubrojni seirxii.
Stolbot na sramot vo Anglija e ukinat vo 1837, a vo Francija vo
1789 godina.
So napolno ista obes~estuva~ka namena bea obemno koristeni i
tn. krletki na sramot. Toa bea posebni spravi napraveni od podvi`ni
{tici so koi se pricvrstuvala samo glavata, ili pak, pokraj nea i
racete i nozete na osudenikot na sosema malo rastojanie. Otkako {ticite
}e se spoele i obezbedele so katanec osudenikot bil ostavan vo
dosta neugodna polo`ba vo traewe od nekolku ~asa do nekolku dena.
Iako takvata polo`ba be{e nesomneno te{ka i iscrpuva~ka, glavnata
cel na kaznata be{e sozdavawe na potsmev i poni`uvawe kon prestapnikot
od strana na okolinata.
4.3. Kazni na te{ka fizi~ka rabota
Koristeweto na rabotata kako kazna datira od najstari vremiwa.
Nejzinata osnova se nao|a vo nekoga{nite sfa}awa za poni`uva-
~kiot karakter na fizi~kiot trud ~ie vr{ewe im be{e prepu{teno
isklu~ivo na pot~inetite klasi. Me|utoa, poradi golemite zafati od
toa vreme kako {to se: izgradba na meliorativni sistemi, piramidi,
javni pati{ta kako i zaradi vr{ewe na te{kata rabota vo prvite rudnici,
sekoga{ be{e potrebna i dopolnitelna rabotna sila koja {to
lesno se najde vo bezdu{nata eksploatacija na osudenicite. Ottamu
mo`e da se tvrdi deka osnovnata ideja za voveduvawe kazni koi se sostoea
vo te{ka fizi~ka rabota vo mnogu nalikuva na onaa {to dovede i
do voveduvaweto na imotnite kazni. I ovde se raboti za opredelena
eksploatacija na osudenikot so koja {to se vrzuva glavnata cel na kaznuvaweto.
Poradi vonrednite telesni napregawa na osudenikot kaj
ovie kazni i te kako e prisutno i stradaweto, no kako efekt {to sepak
ima vtorostepeno zna~ewe. Ovoj stav mo`e da se potkrepi so faktot
deka nema istoriski izvori so koi se uka`uva deka postoela takva
prisilba so koja osudenicite bile obvrzuvani na vr{ewe neproduktivna
rabota.
Takviot karakter na ovie kazni }e se odr`i i vo sredniot vek.
Vo tekot na XVI i XVII vek }e se otpo~ne i so sozdavawe zavodi za polesno
vr{ewe prisilna rabota od strana na osudenicite. Pritoa e
zna~ajno deka li{uvaweto od sloboda vo ovie zavodi nema karakter
80
Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 350.
59

nitu na glavna nitu na sporedna kazna tuku se javuva kako prikladen
instrument za obezbeduvawe na osudeni~koto prisustvo za izvr{uvawe
na rabotnata kazna.
Poradi izbegnuvawe na opredeleni zabuni na ova mesto se
potrebni opredeleni pojasnuvawa. Prisilbata kon te{ka fizi~ka rabota
go zadr`uva karakterot na redovno sredstvo na krivi~no pravnata
represija, na glavnata kriminalna kazna {to se ostvaruva vo tn.
policiski zatvori i toa samo toga{ koga e presmetana od potrebata za
surova eksploatcija na osudenikot. Obi~no se vr{ela vo dosta nepovolni
i ne~ove~ni uslovi. Takov e na primer, slu~ajot so nejzinoto izvr-
{uvawe vo avstriskiot zatvor Zuhthaus (Zuchthaus) od 1670 godina, vo
koj se zatvorale pita~i, skitnici i site onie {to ne sakale da rabotat.
Vo ovoj zatvor se sproveduvala naredbata na Ferdinand II od 1652
godina spored koja kako kriminalni kazni bile vovedeni do`ivotnata
prisilna rabota, prisilnata rabota na opredeleno vreme, javna rabota
na gradskite utvrduvawa (bedemi) vo Viena, rabota vo okovi i ~istewe
na gradskite ulici vo okovi. 81 I po ulicite na Ninberg, u{te vo 1577
godina se nao|ale osudenici koi rabotele na odr`uvawe na gradskata
~istota, 82 a od 1677 godina zaradi izvr{uvawe na opredelena rabotna
kazna postoele sli~ni zavodi i vo Florenca (Italija). 83 Od ovoj vid se
i nekoi drugi zavodi vo po~etokot na nivnoto formirawe, kako na
primer, amsterdamskite zavodi za deca i `eni od 1595 i 1596 godina.
Zavodot Sveti Mihail od 1703 godina i sl. No vo ovie zavodi nabrzo }e
se razvie i sfa}aweto za tretmanskata uloga na osudeni~kiot trud pa
vo taa smisla }e zapo~ne i postepeno ubla`uvawe na intenzitetot na
ekonomskata prisilba.
Za ovoj period me|utoa, e karakteristi~en i eden proces {to }e
se ostvaruva vo negativna nasoka. Toa e proces so koj se ostvaruva prefrluvawe
na te`i{teto na celta na ovie kazni od postignuvawe na
ekonomska korist kon stradaweto. Od tie pri~ini e izmislena beskorisnata
rabota, ili rabota koja {to nema nikakva druga smisla osven
telesno izma~uvawe {to vodi kon intenzivno stradawe na osudenikot.
Poznato e deka na primer za taa namena vo amsterdamskiot zatvor Rasphys
od 1595 godina bila izgradena specijana prostorija {to mo`ela
da se preplavi so voda preku cevki {to bile postaveni na tavanot.
Osudenikot smesten vo taa prostorija mo`el da go izbegne daveweto
samo ako postojano ja vrti spravata so koja mo`elo da se isfrla vodata
{to postojano nadirala. Za taa cel bile izmisluvani i drugi apsurdni
tehniki i napregawa so koi do maksimum se iscrpuval osudenikot i se
povreduvalo negovoto ~ove~ko dostoinstvo. Taka na primer, osudenicite
bile prisiluvani na sekojdnevno prenesuvawe na eden ist kup ka-
81
Vidi: Umi~evi}, D, op. cit, str. 95.
82
Ibid, str. 121.
83
Ibid, str. 115.
60

mewa ili topovski |uliwa (shot drill) od edno na drugo mesto, na bescelno
tol~ewe tvrd kamen itn. Za `al vakvoto sfa}awe na osudeni~kiot
trud }e go dostigne svojot vrv so voveduvaweto na kaznata li{uvawe od
sloboda vo po~etokot na XIX vek, vo ~ii ramki dobil karakter na dopolnitelna
kazna. Vo taa smisla }e go ostvarat svoeto pogubno dejstvo
"genijalnite" izumi na Ser Vilijem Kabit (Ser William Cubit): "tread
whill" - gazewe na trkalo, "tread mill" - gazewe na melnica i "crank" -
vrtewe na ra~ka 84 koi nai{le na {iroka primena vo Anglija. So pomo{
na ovie spravi osudenikot bil doveden vo situacija da trpi silno
izma~uvawe pri postojana svest za besmislenosta na svojot trud. Me|utoa,
i pokraj toa vo angliskata penitencijarna praktika dolgo se podr`uva{e
idejata deka te{kata i vzaludna rabota pozitivno deluva
vrz promenata na zatvorenicite i toa tokmu poradi vzaludnosta na rabotata
{to se vr{i.
Javnite raboti se sre}avaa i vo Avstrija. [vajcarija, kako i vo
oddelnio delovi vo SAD (vo Pensilvanija, na primer) se vr{ea na
ulicite ili na glavnite pati{ta. Kaznuvaweto na licata oble~eni so
prugasti obleki, so lanci i |ule na nogata koi bile izlo`eni na potsmev
i raznovidni {ikanirawa od javnosta, na otvorena omraza, no i na
simpatii, e ukinato kon krajot na XVIII i po~etokot na XX vek vo site
zemji vo svetot.
III. RAZVOJ NA PENOLO[KATA MISLA VO STARIOT I
SREDNIOT VEK
U{te od po~etokot na zaedni~koto `iveewe niz svoite religiozni
i drugi razmisluvawa za svetot {to go opkru`uva ~ovekot mu posvetil
opredelno vnimanie na op{testvoto i negovite fenomeni. Me-
|utoa, duri so javuvaweto na klasnata podelnost }e se sozdadat neophodni
uslovi za izdvojuvawe na opredelena grupa lu|e od procesot na
materijalnoto proizvodstvo koja }e se zafati so objasnuvawe na opredeleni
op{testveni pojavi. Na toj na~in e sozdadena anti~kata filozofija
vo ~ii ramki deluvale pove}e genijalni misliteli. Me|u niv }e
se javat i takvi umovi {to }e nastojuvaat da ja objasnat su{tinata na
kriminalitetot, a so samoto toa i su{tinata, prirodata i celite na
kaznata, na~inot na nejzinoto odmeruvawe i drugi problemi {to bile
konkretno povrzani so nivnata primena. Pritoa, karakteristi~no e
deka ovie misliteli ne se zadr`uvale vrz nekoja sistematska razrabotka
na kriminalitetot i op{testvenata reakcija od toa vreme tuku
so seto toa samo popatno se zanimavale vo svoite filozovski dela i
raspravi.
1. Parcijalnite razmisluvawa za ovie pojavi }e zapo~nat so Pi-
1962/1, str. 51.
84
Vidi: Cornil, P. Rad u kazneno-popravnim ustanovama, Izbor, Zagreb,
61

tagora i negoviot stav deka kaznata vo su{tina e op{testvena odmazda
za storenoto delo. Vo soglasnost so negoviot glaven interes za matematikata
i nejzinoto povrzuvawe so filozofijata }e proizleze i
pitagorejskoto zalagawe za striktno pridr`uvawe do na~eloto na talionot
so koe se bara ekvivalenten (matemati~ki) odnos me|u zloto
sodr`ano vo krivi~noto delo i vozvratenata op{testvena odmazda. So
vakvoto razmisluvawe na Pitagora i negovite sledbenici, vsu{nost,
samo se odrazuva{e i brane{e postojnata op{testvena sostojba i praktika
na kaznuvaweto. 85
Najzna~ajniot pretstavnik na sofistite - Protagora ima{e
sprotivno mislewe za ova pra{awe. Toj be{e golem protivnik na sfa-
}aweto deka kaznata treba da bide odmazda za storenoto delo za{to e
besmisleno da se odmazduva samo zatoa {to e povreden pravniot propis.
Kaznata treba da bide racionalna, a rezultatot od umnoto kaznuvawe
treba da gi spre~uva idnite naru{uvawa na pravoto i toa ne samo
od strana na osudenikot tuku i od drugite. Kaznuvaweto se vr{i zaradi
popravawe i zastra{uvawe, a ne poradi odmazda. Me|utoa, so ogled na
toa {to Protagora dopu{tal deka ima i nepopravlivi storiteli proizleze
i negoviot kontroverzen stav spored koj za takvite lica e prepora~livo
izreknuvawe i izvr{uvawe na kaznite progonstvo i li{uvawe
od `ivotot. 86
Spored misleweto na Platon (428-347) pri~inite na zlostorstvata
mo`at da se podelat vo dve grupi: psiholo{ki i "nadvore{ni
ili fiziolo{ki." Pri~inite od prvata grupa se javuvaat kako posledica
na "bolnata du{a" koja {to od svoja strana e uslovena od "vlijanieto
na strastite, baraweto na zadovolstva ili pak ednostavno od
neznaewe". Pri~inite od vtorata grupa se sveduvaat na oblicite na
biolo{kata degeneracija. 87 Ottamu i negoviot stav za postoewe zlostornici
{to kako takvi se ra|aat i za koi so ogled na nivnata nepopravivost
nu`no se nalaga primena na smrtni kazni kako edinstveno
re{enie. Za ostanatite osudenici sprema koi spored Platon e mo`no
popravawe, toj predlaga{e primena na takvi merki {to }e se vo soglasnost
so negovata teza deka celta na kaznata e stradawe na du{ata koja
{to se zarazila so zlostorot.
Od ovie stavovi zastapuvani vo negovite rani trudovi od tn. sokratovski
period, }e dojde do opredeleno otstapuvawe vo poznatoto
delo "Zakoni." Tuka Platon ve}e go zastapuva misleweto deka celta
na kaznata e popravawe na storitelot, opomena na drugite da ne vr{at
krivi~ni dela i za{tita na op{testvoto, a ne odmazda za storenata
nepravda. Niedna kazna {to se odreduva vrz osnova na zakonot nema za
str. 76.
62
85
Vidi: Ivo{evi}, D, op. cit. str. 703-704.
86
Ibid, str. 704.
87
Milutinovi}, M, Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1976,

cel nekoe zlo tuku postignuva edno od dvete: ili go poprava kaznetiot,
ili pak, ja namaluva merkata na negovoto ne~inewe. 88 Ponatamu Platon
veli: "ako nekoj stori opredelen prestap, seedno dali krupen ili
siten, zada~a na zakonot e od nego da bara da ja nadomesti {tetata i da
go pou~i i natera nikoga{ vo idnina pove}e da ne se osmeli volevo da
izvr{i takvo delo, ili ako ne toa, toga{ barem zna~itelno poretko.
Bidej}i zada~ata i na najdobriot zakon le`i vo toa so dela ili zborovi,
so pomo{ na u`ivawe ili bolka, so uka`uvawe po~esti ili odzemawe
na gra|anskite prava, pari~ni kazni ili podaroci, ili na bilo
koj drug na~in da se postigne ~ovekot da ja zamrazi nepravdata i da ja
zasaka pravdata. 89
Zboruvaj}i za vidot i visinata na kaznata Platon smeta deka
treba da se zemat predvid ne samo okolnostite od koi zavisi krivi~noto
delo (te`inata na deloto) tuku i okolnostite koi se odnesuvaat na
storitelot (dali e popravliv ili nepopravliv, dali e lud, bolen, premnogu
star i sl.). Vo ovaa smisla za nepopravlivite prestapnici {to
storile najte{ki krivi~ni dela (sprema bogovite, roditelite i dr`avata)
se zalagal za smrtna kazna, 90 dodeka za istite dela storeni od
ludi, bolni i stari lica - za ednogodi{no progonuvawe. 91 Me|utoa,
ovie idei za individualizacijata vo kaznuvaweto Platon ne mo`el do
kraj da gi razvie, 92 iako dal zna~ajni predlozi {to bi trebalo da im
pomagaat na zakonodavecot i na sudiite vo nivnoto sproveduvawe. 93
88
Vidi: Platon, Zakoni, BIGZ, Beograd, 1971, str. 355.
89
Ibid, str. 368.
90
Ibid, str. 355.
91
Ibid, str. 371-372.
92
Vo vrska so pri~inite zaradi koi Platon ne mo`el da ja razvie
svojata ideja za individualizacijata vo kaznuvaweto vo literaturata se veli
deka se krijat vo negovoto sfa}awe oti ima dosta slabi sudovi {to ne mo`at
dobro da ja vr{at taa funkcija. Zatoa toj se zalaga i za pocelosni zakoni {to
}e ja neutraliziraat slabosta na sudovite. No, bidej}i vo zakonot ne mo`at da
se predvidat site okolnosti od koi zavisi individualizacijata, takvoto re{-
enie ne mo`elo da se ostvari. Vidi: Pe{i}, V, Istoriski razvoj ka`njavanja prestupnika,
Zbornik IKSI, Beograd, 1973/2, str. 204.
93
Vo ovaa smisla Platon veli: "... I taa kazna (storitelot) treba da ja
trpi ne zatoa {to storil zlostorstvo - tuku zaradi toa vo idnina toj samiot i
drugite {to }e vidat kako e kaznet napolno da zamrzat sekoja nepravda ili da
ostavat golem del od taa nepravda. I zatoa zakonite mora da vodat smetka za
site takvi slu~ai i za sekogo da pogodat to~na golemina na kaznata, kako {to
strelecot to~no pogoduva: najposle mora da go odredat i nejziniot to~en na-
~in i vid. Izvr{uvaj}i ja taa ista rabota, sudijata treba da mu pomaga na zakonodavecot
koga nekoj zakon mu ostava da donese ocenaka za toa {to treba da
pretrpi ili da plati vinovnikot sprema koj se izreknuva presudata. A zakonodavecot
mora kako slikar da gi dade samo osnovnite crti na koi treba da se
63

Platon dal i konkretni predlozi za primena na izvesni kazni.
Predlaga{e smrtna kazna za davawe zasolni{te na progonetite, za
primawe podaroci zaradi storeni uslugi na dr`avata, za vol{ebni-
{tva so koi nekomu mu se pravi {teta. 94 Mo{ne interesno i zna~ajno e
i negovoto zalagawe za prifa}awe na zatvoraweto kako redovna kazna.
Toj predlagal tri ustanovi: edna za pritvor, druga za nepopravlivite
(ku}i na kaewe) i tretta za popravlivite zlostornici. 95
Spored Aristotel (384-322) prestapni~koto povedenie na ~ovekot
e rezultat od vlijanieto na osum okolnosti: "slu~aj, prirodna
nu`nost, nadvore{ni sili, navika, re{enie, gnev i pohotlivost. 96 Sekoj
zlostornik e neprijatel na op{testvoto i treba da se kazni za{to
so svojot prestap ja naru{il ednakvosta me|u lu|eto i so toa ja povredil
konkretnata pravednost. 97 Kaznata e sredstvo {to treba povrotno
da ja vospostavi ednakvosta, odnosno pravi~nosta. Ako na eden mu
se nanesat rani, a drug gi predizvikal, ako nekoj ubil, a drug i podlegnal
na smrtta, toga{ me|u onoj {to go podnesuva i onoj {to go izvr-
{il deloto nastanal odnos na neednakva podelba i sudijata so pomo{
na kaznata se obiduva da vospostavi ednakvost na na~in {to na onaa
strana koja {to ima vi{ok na dobivka, toj vi{ok go odzema. 98 Su{tinata
na takvoto kaznuvawe e odmazda ("vra}awe milo za drago"). 99
Odmazdata, veli Aristotel, e vo ~ovekovata priroda za{to go smiruva
~ovekoviot gnev i negovoto ~uvstvo na bolka go zamenuva so zadovolstvo.
100 Neprezemaweto na odmazdata e vo sprotivnost so ~ovekovata
~uvstvitelnost i nagonot za samoodbrana, za{to samo robovite mo`at
da podnesuvaat navredi bez da se nalutat. Dokolku ne e glup ili so roppridr`uva
pri ocenkata za poedine~nite slu~ai {to podle`at na zakonite"
Platon, op. cit, str. 482.
94
Ibid, str. 378.
95
Ibid, str. 482.
96
Vidi: \uri}, M. Predgovor na deloto na Aristotel, Nikomanova etika,
Kultura, Beograd, 1970, str. XXXIII.
97
Konkretnata pravi~nost se postignuva so izedna~uvawe po pat na
aritmeti~ka proporcija. Taa pravi~nost pretstavuva sredina me|u dobivkata
i {tetata i tuka sekoj e ednakov bez ogled na toa dali e ~esen ili lo{ -
"va`no e samo toa da se utvrdi deka eden trpi nepravda, a drug ja nanesuva,
deka eden napravil {teta, a drug ja o{teten" (str. 125). Korektivno pravi~no
postapuvawe zna~i sredina me|u vr{eweto nepravda i trpeweto nepravda.
Prvoto zna~i da ima{ pove}e, a vtoroto da ima{ pomalku (str. 126). "Nepravednosta
ednovremeno e i vi{ok i nedovolnost, i toa za nepravedniot li~no
vi{ok na ona {to voop{to e korisno, a nedovolnost na ona {to e {tetno".
Aristotel, Nikomhova etika, Kultura, Beograd, 1970, str. 127.
98
Ibid, str. 120.
99
Ibid, str. 123.
100
Ibid, str. 101.
64

ska priroda slobodniot ~ovek treba da se luti i na sekoe zlo mora da
vozvrati so zlo. 101 Srazmernoto vra}awe za pretrpenoto zlo e uslov za
odr`uvawe na ~ovekovata zaednica. 102
Pri konkretno realizirawe na reakcijata mo`no e i opredeleno
otstapuvawe od srazmernosta. Takvoto otstapuvawe vo eden slu~aj e
predopredeleno od klasnata pripadnost na poedinecot. Toa vo soglasnost
so konstrukcijata na distributivnata pravednost zna~i deka:
"ako nekoj {to ne e na vlast udri nekogo, udarot ne smee da bide vozvraten.
No ako nekoj udri lice {to e na vlast, udarot ne samo {to }e
bide vozvraten tuku (storitelot) }e bide i strogo kaznet. 103
Vtoroto otstapuvawe od srazmernata odmazda e povrzano so karakterot
na zlostorni~kata volja. Imeno, spored Aristotel, kaj sekoe
delo treba da se vodi smetka dali e storeno dobrovolno (volevo) ili
nedobrovolno (nevolevo) dejstvie. Volevite dejstvija natamu se delat
na namerni (svesni, so predhodno razmisluvawe) ili nenamerni (svesni,
no bez predhodno razmisluvawe). Vo dvata slu~ai se raboti za nepravedno
ogre{uvawe sprema zakonot i zatoa treba da se vospostavi
ednakvost. Me|utoa, kaj namerno storenite dela treba da se ima predvid
deka se vr{at od gnev (vo lutina) i pod dejstvo na drugi afekti vo
koi se zapa|a soglasno ~ovekovata priroda. Pri kaznuvaweto na tie
slu~ai treba da se vodi smetka za ulogata na `rtvata. 104
Od druga strana, za dela storeni so nedobrovolni dejstvija ne
mo`e da se ka`e deka se nepravedni iako so niv ~ovekot se ogre{uva
sprema zakonot. Odmazdata {to ovde }e se primeni treba da zavisi od
toa dali se raboti za prostlivo dejstvie (slu~aj ili gre{ka) ili pak,
za dejstvie {to ne mo`e da se prosti (afekt {to ne e ni priroden ni
~ove~ki).
Od seto ova mo`e da se vidi deka kaj Aristotel e prisuten
opredelen streme` za individualizacija vo kaznuvaweto, a so svoite
otstapki od na~eloto na talionot dosegnal i drugi problemi me|u koi
i onoj za zna~eweto na pridonesot na `rtvata vo kaznuvaweto.
Filozofite {to delumno se zanimavale so problemite na kaznata
i kaznuvaweto vo robovladetelskiot Rim ne uspeale da dadat nekoi
101
Ibid, str. 101.
102
Ibid, str. 123.
103
So distributivnata pravednost se vodi smetka za dostoinstvoto na
~lenovite na zaednicata i nivnite individualni zaslugi za op{testvoto. Taa
se rakovodi od ~esta, ugledot, vrednosta ili podobro re~eno od klasnata pripadnost
na poedinecot, a se ostvaruva spored geometriska proporcija: kolku e
pogolema vrednosta na ~ovekot, tolku e pogolema dobivkata, ili pak, pomala
{tetata. Vidi: Ibid, str. 120 i 121.
104
"...Delata storeni vo afekt so pravo se osuduvaat kako dela bez
predumisla, za{to za~etnikot ne e onoj {to go vr{i deloto, tuku onoj {to go
predizvikal afektot" Ibid, str. 132.
65

novi i poinakvi idei od nivnite gr~ki predhodnici. Takov e primerot
so Ulpijan, Ciceron i nekoi drugi misliteli od toa vreme. Me|u niv
sepak }e se izdvoi sofistot Lukrie Anej Senaka (4-65) so svoeto zna-
~ajno delo "Rasprava za gnevot" vo koe }e im posveti mnogu pogolem
prostor na ovie pra{awa. Iako i kaj nego se ~uvstvuva golemo vlijanie
na Protagora i Platon negovite sfa}awa zna~at ~ekor ponapred vo
ovaa oblast za{to niz povrzuvaweto na celite na kaznata so opredeleni
endogeni faktori na kriminalitetot (strastite) genijalno ja anticipriral
sovremenata individualizacija na kaznuvaweto, a so svojot
streme` za humanizirawe na kaznite se izdignuva ne samo pred svoeto
tuku i pred na{eto vreme.
Osnovnoto pra{awe {to toj saka da go re{i e na~iniot na koj
treba da se ubla`i gnevot kako okolnost od koja proizleguvaat mnogu
zla, a me|u niv i na kriminalitetot i drugite poroci na ~ovekot. Spored
nego gnevot e najgrdata ~ove~ka strast {to se ra|a bez u~estvo na
voljata i rasuduvaweto 105 i vodi kon posegnuvawa na oru`je, kon krv,
ubistva, zaemni gadosti me|u lu|eto, razni uni{tuvawa i nepravedno
izre~eni kazni. 106 Onoj {to pottiknat od gnevot }e stori grev (prestap)
107 treba da se kazni, no kaznata treba da bide poslednoto sredstvo
za iskorenuvawe na gnevot. Vistinskiot za{titnik na narodot treba
najprvin da se potrudi da go razvie gra|anskiot duh za dobroto i zamrazuvaweto
na nepravdata preku dejstvoto na blagiot zbor (sovetuvawe),
a potoa so poblag verbalen prekor (opomena, ukor) i najposle so blagi
kazni {to mo`at da se otpovikaat, no i so onie najostrite rezervirani
za najlo{ite prestapnici. 108 Koja kazna }e se izbere, dali taen ili
javen ukor, javno `igosuvawe, progonuvawe ili smrtna kazna 109 i spored
Seneka zavisi od toa dali se raboti za popravlivi ili nepopravlivi
zlostornici. 110 Sudijata e toj {to treba da znae deka edna kazna se upotrebuva
za popravawe a druga za otstranuvawe i deka vo dvata slu~ai
treba da se ima predvid idninata a ne minatoto. Zatoa "nikoj razumen
ne kaznuva za ona {to e storeno, tuku zatoa vo idnina da ne se gre{i,
ona {to e pominato ne mo`e da se otpovika, a idninata mo`e da se predupredi.
111 Vo obata slu~ai treba da se bara korista {to kaznata ja
105
Seneka, Rasprava o gnevu, Rad, Beograd, 1983, str. 20-30.
106
Ibid, str. 5-6.
107
Grev e sramno da mu se {teti na tatkovinata: zna~i i na gra|ninot
za{to toj e del od tatkovinata (a delovite zaslu`uvaat po~it, ako ja zaslu`uva
celinata)." Ibid, str. 56.
108
Ibid, str. 11.
109
Ibid, str. 20.
110
Ibid, str. 19.
111
Ibid, str. 25. Toa e poznata izreka koja vo original glasi: "Nemo prudens,
quia peccatum est, sed ne peccatur, revocasi enim praeteria non possunt, futura
prohibentur".
66

nosi za idninata, a taa korist e razli~na: vo prviot slu~aj - popravawe
na zlostornikot 112 a vo vtoriot slu~aj - otstranuvaawe na prestapnikot
da ne stori novo delo i zastra{uvawe na drugite. 113 Ottuka proizleguva
deka Seneka pravi jasna distinkcija me|u celite {to treba da
se ostvarat sprema popravlivite (samo za niv e predviden zastra{uva-
~kiot element na kaznata) i nepopravlivite zlostornici. Od druga
strana Seneka jasno gi oddeluva razgleduvawata za odmazdata koja {to
vo nitu eden moment ne ja brka so celite na kaznata. Toj ja opravduva
javnata odmazda kako neophodno sredstvo za odbrana na op{testvoto, a
privatnata odmazda kako dol`nost {to proizleguva od qubovta i po-
~ituvaweto kon najbliskite. 114 Me|utoa, i vo dvata slu~ai, Seneka e
protiv onaa odmazda {to poa|a od gnevot, lutinata i omrazata bilo na
poedinecot, 115 ili na sudijata. 116 Na ovoj problem mu posvetuva golemo
vnimanie i toa, pred sî, za da se zapre privatnata odmazda koja vo negovo
vreme bila mo{ne prisutna. Vo taa smila iznesuva brojni nasoki
{to treba da go iskorenat gnevot kako kaj mladite taka i kaj
vozrasnite i pritoa se obiduva da doka`e deka onaa okolnost {to go
sozdvava prestapnikot vo ednakva mera e neprifatliva kaj odmaznikot
za{to nejzinoto prisustvo doveduva do apsurdot: eden prestapnik da
bide kaznet od drug prestapnik. 117 Odmazdata {to ne e oslobodena od
gnev mo`e da predizvika i drugi posledici kako na primer: bezobyirno
i nesrazmerno kaznuvawe, 118 sozdavawe novi sudiri, 119 psihi~ki
nemiri, 120 itn. itn. Najgolem lek za gnevot e odlo`uvaweto na odma-
112
"Nie ne bi gi ubivale ni otrovnite ni vodenite zmii nitu site
onie koi so svoeto kasnuvawe ili udar {tetat koga bi mo`ele da gi pripitomime
ili da postigneme da ne bidat opasni ni za nas ni za drugite. Zatoa
nema da mu pravime zlo ni na ~ovekot {to pogre{il, tuku zatoa da ne gre{i i
kaznata nikoga{ nema da se odnesuva na minataot tuku samo na idninata" kaznata
ne luti, taa ~uva. Za{to, ako treba da bide kaznet sekoj onoj ~ij duh e
zpl i zatruen, od kaznata ne bi bil izzemen nikoj". Ibid, str. 57.
113
Ibid, str. 11-12.
114
Ibid, str. 16.
115
"Nema ni{to ponedoli~no odo{to da se lutime na onoj {to go kaznuvame,
kaznata sepak pove}e }e koristi za popravawe na zlostornikot ako e
donesena so sudska odluka. Zatoa Sokrat mu veli na robot - Bi te i{ibal da
ne sum lut". Ibid, str. 19.
116
"Dobriot sudija go osuduva ona {to zaslu`uva osuda, no ne mrazi"
Ibid, str. 21.
117
Vidi: Ibid, str. 19.
118
"Niedna strast ne te`nee pove}e kon odmazda odo{to gnevot i zatoa
toj ne e sposoben da se odmazdi: nagol ili bezumen kako skoro sekoja strastvena
`elba, samiot si pre~i sebe si vo ona kon {to brza", Ibid, str. 17.
119
Vidi: Ibid, str. 71-73.
120
Vidi: Ibid, str. 95.
67

zdata. 121 Ako e storena nekoja navreda, odlo`uvaweto mo`e i treba da
vodi kon potisnuvawe na lutinata. 122 No kaj pote{kite dela ne mo`e da
dovede do kone~no oprostuvawe na zloto, odnosno kon celosno odlo`uvawe
na odmazdata. 123 Ottuka se gleda svesta na Seneka za toa deka
prevospitnoto dejstvo {to i se pridava na kaznata bez ogled na svojata
uloga ne mo`e da ja izmeni su{tinata na kaznata voop{to. 124
2. So po~etokot na raspa|aweto na feudalizmot od XVI se javuva
cela plejada misliteli {to se zalaga za popravedno op{testvo i
za osloboduvawe na naukata od stegite na teologijata.So socijalutopistite
zapo~nuva period koj vo pogled na kaznata zna~i zalo`ba za najzina
humanizacija, ukinuvawe na telesnite, smrtnata i voop{to strogite
i surovi kazni i barawe srazmernost vo kaznuvaweto.
Tomas Mor (Thomae Mori, 1478-1535) vo deloto "Utopija" se pobunuva
protiv smrtnite kazni {to bile izrekuvani i izvr{uvani za
kradcite smetaj}i deka takviot na~in na kaznuvawe "gi preminuva granicite
na pravdata i ne mu koristi na op{toto dobro." Kako odmazda
za samata kra`ba, takvata kazna e premnogu svirepa, a sepak nedovolna
da ja suzbie. Bidej}i nitu obi~nata kra`ba e taka stra{en prekr{ok
{to bi trebalo da se plati so glava, nitu bilo koja kazna sama po sebe
e kadra da gi odvrati od kra`bi onie {to ne raspolagaat so drugi sredstva
za odr`uvawe na `ivotot. Na kradcite im se odmeruvaat te{ki i
svirepi kazni, a mnogu pokorisno bi bilo da se raboti vrz toa da se
obezbedat izvesni sredstva za `ivot taka {to nikoj ne }e zapadne vo
prokletata nu`da da mora da zapo~ne so kra`ba, a da zavr{i na gubili{te.
125 Vo vrska so toa Mor go istaknuva i slednoto: "Smetam deka
sekoj mo`e da sogleda kolku e ne samo besmisleno, tuku za dr`avata i
opasno koga na ist na~in se kaznuvaat ubijcite i kradcite. Koga eden
neranimajko znae deka za nego postoi ista opasnost da go obvinat za
kra`ba, ili, pokraj toa i za ubistvo, toga{ i samoto toa somnenie go
pottiknuva i da go ubie onoj ~ovek kogo inaku sakal samo da go ograbi.
126 Gledaj}i ja pri~inata na kra`bite vo sostojbata do koja dovede
prvobitnata akumulacija na kapitalot toj se zalagal za preventivni
merki {to }e zna~at lekuvawe na op{testvoto, a namesto smrtnite i
121
Ibid, str. 54.
122
Vidi: Ibid, str. 55. Vo ovaa smisla na strana 55 Seneka go veli i
slednovo: "Onaa golema du{a koja umee samata da se ceni ne se odmazduva za
navreda za{to ne ja ni ~uvastvuva". Ottamu se ~ini deka i vo negovo vreme nemalo
golema razlika me|u pri~inate {to doveduvaat do odmazdata so onie sostojbi
{to va`at i denes. Vo taa smisla i Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija,
Studentski zabor, Skopje, 1995, str. 194.
123
Seneka, Ibid, str. 102.
124
Vidi: Ibid, str. 8.
125
Mor, T. Utopija. Kultura, Beograd, 1964, str. 55-56.
126
Ibid, str. 63-64.
68

telesnite kazni predlagal da se vovede kaznata zatvor so prisilna rabota
smetaj}i deka taa mo`e da obezbedi popravawe na prestapnicite
dokolku humano se postapuva so niv.
Interesni razmisluvawa za individualizacijata na kaznata nao|ame
i kaj Tomazo Kampanela (Thomae Campanellae, 1568-1630). Vo
"Gradot na sonceto" (delo {to e objaveno me|u 1620-1623 god.) toj predviduva
pove}e kazni, od ukor do smrtna kazna i se zalaga za brza sudska
postapka, no e protiv voveduvaweto na kaznata zatvor. "Za nasilstvo
se osuduva na smrt ili se izrekuva kazna oko za oko, nos za nos,
zab za zab itn. spored zakonot na odmazdata, ako deloto e umisleno i
ako postoela namera"..."Ako zlostorstvoto e storeno vo karanica i bez
predumisla, presudata se ubla`uva"..."Grevovite storeni od slabost i
neznaewe se kaznuvaat samo so ukor i so primenuvawe vozdr`livost
ili izu~uvawe na onie nauki ili ve{tini protiv koi nekoj zgre-
{il"..."Ako nekoj bide obvinet po vtor ili tret pat, toa povlekuva
dvokratna kazna. 127
Po Mor i Kampanela sleduva `iva aktivnost, prosledena so
filozovski i nau~ni razmisluvawa od epohata na humanizmot i renesansata
od XVII i XVIII vek od strana na golemite misliteli - kontraktualistite:
Grocius, Hobs, Lok, Ruso i francuskite enciklopedisti:
Monteskie, Volter, Didro, Holbah i dr. Kaj niv mo`at da se sretnat
i zna~ajni misli za individualizacijata i celite na kaznuvaweto
inspirirani od nivniot interes za polo`bata na ~ovekot vo dr`avata,
za negovite prava (povtorno se javuva idejata za prirodnoto pravo i
op{testveniot dogovor) i odnosot na dr`avata kon gra|anite.
Spored Tomas Hobs (Thomas Hobz, 1588-1679) 128 kaznata e zlo
{to javnata vlasta go nanesuva vrz onoj {to storil ili propu{til
ne{to {to taa vlast go smeta za povreda na zakonot, so cel voljata na
lu|eto da se napravi sklona na poslu{nost. 129 Pravoto na kaznuvawe se
127
Kampanela, T. Grad sunca, Kultura, Beograd, 1964, str. 44-45.
128
Spored nego vo prirodata se e pri~inski zasnovano, se e nu`no nastanato
po silata na prirodnite zakonitosti i zatoa ne treba da se veruva vo
~uda i nepredvidlivi sili. Vo objasnuvaweto na postanokot na dr`avata toj
poa|a od prirodnata sostojba vo koja sekoj ~ovek e ednakov i ima prirodno
pravo da se odr`i vo `ivot. No i drugite lu|e imaat vakvo pravo koe ne e
ograni~eno i ne mo`e da se ograni~i. Ottamu proizleguva nedoverbata {to
vodi do vojna na sekoj protiv sekogo. Za da se odr`i vo `ivot ~ovekot mo`e da
odzema dobra i da ubiva i nema nikakvi moralni ili pravni pre~ki vo toa. No
op{tata volja na site protiv site mo`e da dovede do istrebuvawe na
~ovekoviot rod. Za da se izbegne ovaa opasnost razumot e toj {to nalaga deka
lu|eto treba da gi prenesat svoite neograni~eni prava vrz dr`avata koja }e ja
zeme obvrskata da gi {titi nivnite `ivoti i imoti, Vidi: Hobz, T. Levijatan,
Kultura, Beograd, 1961, str. 105-110.
129
Ibid, str. 274.
69

izvlekuva ottamu {to narodot ne gi dal tuku samo gi napu{til svoite
prava i so toa go zajaknal pravoto na suverenot da upotrebuva kazna
sekoga{ koga smeta deka toa e celishodno za odr`uvawe na site. 130 So
svoeto zalagawe za izreknuvawe samo na onie kazni {to predhodno se
predvideni so zakon 131 i samo toga{ ako im predhodi javna osuda, 132
kako i so protiveweto da se kaznuvaat nevinite. 133 Hobs be{e mnogu
blisku do sovremenoto na~elo na zakonitosta vo kaznuvaweto. Me|utoa,
vo toa ne uspea za{to dopu{ta{e arbitrernost (proizvolnost) vo
kaznuvaweto vo slu~aite koga zakonot ne opredelil nikakva kazna ili
ne ja odredil nejzinata visina za ve}e predvideni krivi~ni dela. 134
Pokraj toa bil uveren vo nevozmo`nosta za kaznuvawe na suverenot. 135
Nadvor od negovite otstapki stoi izrazeniot streme` za takvo kaznuvawe
{to treba da bide srazmerno na te`inata na krivi~noto delo. 136
Toa se gleda od negoviot stav deka nanesenoto zlo (kaznata) ne smee da
bide ni pomalo nitu pogolemo od zadovolstvoto {to prirodno go sledi
izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Vo dvata slu~ai veli Hobs, ve}e ne
se raboti za kazna tuku za naneseno zlo {to se sveduva na cena ili
otkup ili na akt na neprijatelstvo. 137
Po odnos na pra{aweto za registerot na kaznite Hobs e na
linijata so koja ñ se pru`a podr{ka na ve}e postoe~kite kazni. Toa se:
smrtnata kazna so ili bez predhodno izma~uvawe, telesnite kazni me|u
koi go vbrojuva i li{uvaweto od telesni zadovolstva {to porano bile
zakonski u`ivani, pari~nite kazni vo ~ii ramki gi pomestuva i
konfiskacijata na imotot i obes~estuva~kite kazni (li{uvaweto na
osudenite lica od nivnite {titovi, tituli i slu`bi, ili proglasuvawe
deka se nesposobni vo idnina da gi steknuvaat), 138 a na progonuvaweto
mu go odre~uva karakterot na kaznata. 139
130
Ibid, str. 275.
131
Ibid, str. 277.
132
Ibid, str. 275.
133
Ibid, str. 280.
134
"Ako kaznata e ve}e odredena so zakon toga{ storitelot e podlo-
`en na taa kazna. Ako pak kaznata ne e opredelena, podlo`en e na arbitrerni
kazni". Ibid, str. 258.
135
Vidi: Ibid, str. 277 i 278.
136
"Stepenot na te`inata na krivi~noto delo se opredeluva spored
razni merila i se meri prvo, spored zloto koe pretstavuva izvor ili pri~ina,
vtoro, spored zaraznosta na primerot, treto, spored {tetnosta na posledicite
i ~etvrto, zemaj}i go vo vid vremeto, mestoto i liceto {to e vo pra{awe".
Ibid, str. 267.
137
Ibid, str. 276.
138
Ibid, str. 278-279.
139
Tolkuvaj}i ja prirodata na ovaa kazna toj smeta deka vo onie slu~ai
koga ne e sledena so odzemawe na imotot i prihodite progonuvaweto ne e ka-
70

Hobs nakratko se zadr`uva i vrz celite na kaznata koi, spored
nego, se sostojat vo naveduvaweto kako na storitelot taka i na drugite
kon po~ituvawe na zakonot. Toj izri~no veli deka celta na kaznata ne
e odmazda tuku popravawe na storitelot na zlostorstvoto ili zastra-
{uvawe na drugite zaradi nivno pravilo naso~uvawe. 140 Me|utoa, i
pokraj toa {to ispravno smeta deka celta e sekoga{ ne{to idno toj ne
go napu{ta terminot odmazda i veli: "deka odmazduvaj}i se t.e. nagraduvaj}i
go zloto so drugo zlo (podvlekol Z.S.) lu|eto ne gledaat na minatoto
zlo tuku na goleminata na idnoto dobro {to treba da dojde. 141
Kontradiktornosta na ovoj stav e o~igledna za{to zloto kako su{tina
na odmazdata nikakvi dobri nameri ne mo`at da go napravat (pretvorat)
vo nagrada. Faktot deka Hobs ja me{a su{tinata so celite na
kaznata mo`e da se vidi i od zbrkata {to ja sozdava koga kaj vidovite
na kaznite, a osobeno kaj kaznata zatvor go dopu{ta samo stradaweto
na osudenikot "zaboravaj}i" da go vklu~i i obrazlo`i ona {to go
rekol za negovoto popravawe.
Vo vrska so negovite stavovi za kaznata bitno e me|utoa, da se
odbele`i zalo`bata za ednakvost pred zakonot. Kaznite opredeleni so
zakonot treba da se primenuvaat vrz site bez ogled na ne~ie bogatstvo,
plemenita krv ili pamet i zatoa treba da se spre~at raznovidnite
prijatelski i srodni~ki vrski i podmituvawa na sudiite. 142 Za taa cel
toj se zalaga za predviduvawe poostri kazni, za{to pogre{niot primer
i probivaweto na paja`inata na zakonot 143 ja zgolemuvaat te`inata
na deloto. 144
Pra{aweto za kaznata Xon Lok (John Lok, 1632-1704) 145 go
zna tuku naprosto "samo promena na vozduhot" na onoj protiv kogo e izre~ena.
Dokolku pak pri progonuvaweto se odzeme zemji{teto i drugite dobra na prestapnikot
takvata merka treba da se pomesti me|u pari~nite kazni. Vidi: ibid,
str. 280.
140
Ibid, str. 134 i 276.
141
Ibid. str. 134.
142
Vidi: Ibid, str. 261.
143
Ibid, str. 260.
144
"Voop{to zemeno site krivi~ni dela se tolku pote{ki kolku {to
predizvikuvaat pote`ok skandal, {to }e re~e dokolku pretstavuvaat kamen na
prepnuvawe na slabite lu|e koi ne gledaat tolku na patot po koj odat kolku na
svetlosta {to drugi lu|e pred niv ja nosat". Ibid, str. 271. Vidi i str. 267 i
271.
145
Vo objasnuvaweto na dr`avata Lok isto taka trgnuva od prirodnata
sostojba koja ja narekuva sostojba na sovr{ena sloboda kade site u`ivaat
ednakvost (ramnopravnost i nezavisnost) i postapuvaat vo granicite na
prirodnite zakoni. No kako i sekade i vo prirodnata sostojba se javuvaat
prekr{iteli na zakonite (ovde prirodnite zakoni) i tie se gonat i kaznuvaat.
Izrekuvaweto i izvr{uvaweto na kaznite im e dovereno na lu|eto voop{to i
71

izveduva od filozovskiot stav deka seto ona {to kaj ~ovekot predizvikuva
zadovolstvo ili u`ivawe se narekuva "dobro", a ona {to predizvikuva
bolka i neprijatnosti se narekuva "zlo". Dobroto vodi kon
sre}ata na ~ovekot, a zloto kon nesre}ata. 146 Dobroto i zloto se,
vsu{nost, soglasuvawe i nesoglasuvawe na na{ite volevi dejstvija so
onoj zakon {to se temeli na voljata i mo}ta na zakonodavecot da
donesuva dobro i zlo. A toa dobro i zlo, u`ivaweto i bolkata koi po
naredba na zakonodavecot go sledat na{eto pridr`uvawe ili naru{uvawe
na zakonot se ona {to go narekuvame nagrada i kazna. 147 Ottuka
proizleguva deka sekoe naru{uvawe na zakonot e oli~enie na zloto,
vr{ewe nepravda 148 i vrz nego treba da se nadovrze drugo zlo. Za izvr{eni
ubistva sekoga{ sleduva smrtna kazna spored na~eloto: "Koj
lie ~ove~ka krv, negovata krv od ~ovek da bide proliena." 149 [to se
odnesuva do polesnite prestapi, nivnite storiteli spored Lok treba
da bidat kazneti vo onoj stepen i so tolku ostrina {to }e bidat
dovolni prestapnikot da go izvle~e podebeliot kraj, da mu se dade prilika
za pokajuvawe i da se zapla{at ostanatite. 150
@an @ak Ruso (1712-1778) 151 malku se zanimaval so problemite
na kaznata i kaznuvaweto. I toj sli~no kako Lok, a podocna i Holbah,
najpove}e se interesiral za smrtnata kazna za koja nao|a poinakvo
opravduvawe. So naru{uvaweto na op{testvenoto pravo prestapnikot
tie vo site slu~ai se javuvaat kako sudii. No kako takvi tie stanuvaat pristrasni
kon sebe, svoite rodnini i prijateli, a od druga strana zlobata, strastite
i odmazdata gi vodat daleku vo kaznuvaweto na drugite {to doveduva do
neredi. Tokmu zatoa lu|eto se dogovaraat za sozdavawe na edno telo {to }e
pretstavuva lek protiv tie neredi, a toa telo e dr`avata. Vidi: Parsons, T. Teorije
o dru{tvu, Vuk Karad`i}, Beograd, 1969, str. 105-106.
146
Vidi; Lok, D`. Ogled o ljudskom razumu, Kultura, Beograd, 1962, str.
239 i natamu.
147
Ibid, str. 377.
148
"Ni{to ne mo`e da se smeta za nepravedno {to ne mu e sprotivno na
nekoj zakon" Ibid, str. 233.
149
Vidi: Persons, T. op. cit, str. 105.
150
Ibid, str. 105-106.
151
Ruso pretpostavuva deka vo prirodnata sostojba se javuvaat pre~ki
{to go sopiraat ~ovekovoto samoodr`uvawe i gi nadminuvaat silite na sekoj
poedinec {to mo`e da gi upotrebi za da se odr`i vo taa sostojba. Zaradi sopstvenoto
samoodr`uvawe poedinecot mora da go izmeni na~inot na `ivotot
i da se zdru`i vo dr`ava obrazuvaj}i sili {to mo`at da gi nadminat silite
od nadvor. Prirodnata sostojba ja zamisluval kako period vo koj ~ovekot bil
sloboden, nezavisen i moralno nerasipan. So voveduvaweto na privatnata sopstvenost
i podocna so razvojot na civilizacijata zasnovan vrz op{testvenata
neednakvost lu|eto se izrasipale. Vidi: Ruso, @.@. Op{testveniot dogovor,
Misla i dr. Skopje, 1978.
72

stanuva buntovnik i predavnik na svojata tatkovina, veli Ruso. Toj
prestanuva da bide nejzin ~len pa duri i vojuva protiv nea. Vo toj slu-
~aj opstanokot na dr`avata se kosi so negoviot opstanok. Eden od dvajcata
mora da propadne, a koga vinovnikot se osuduva na smrt, toa se
pravi protiv nego ne kako sprema dr`avjanin tuku kako sprema neprijatel.
No, za razlika od Lok, Ruso se izjasnuva protiv za~estenata primena
na smrtnite kazni smetaj}i deka tie se znak na slabost ili mrzlivost
na dr`avata. Za{to nema zlostornik koj ne mo`e da se osposobi
barem za ne{to, pa zatoa ne smee da se ubiva duri ni za primer, osven
onoj ~ij opstanok e opasen za drugite. 152
[arl Monteskie ([arl Luj de Sekonda, baron od Bred i Monteskie,
1689-1755) vo svoeto najpoznato delo "Za duhot na zakonot" (De L'esprit
des lois) od 1748 godina, ostro go kritikuva formalizmot i apstraktnosta
na krivi~nite zakoni i dava predlozi za nivno sostavuvawe. 153 Zakonodavecot
ne mo`e da bide semo`en vo opredeleuvaweto na krivi-
~nite dela, tuku e vrzan so izvesni realni okolnosti koi postojat vo
sekoja op{testvena zaednica. Ako tie ne se zemat predvid pri donesuvaweto
na sekoj zakon, me|u koi i na krivi~nite, toga{ se raboti za
zakoni koi se izraz na samovolie na zakonodavecot. Tie okolnosti koi
ja uslovuvaat sodr`inata na sekoj zakon se tesno vrzani za opredelena
~ove~ka zaednica i mo`at da se podelat vo dve grupi. Tie najprvin se
opredeleni so prirodata na samoto zemji{te, odnosno pretstavuvaat
izraz na geografskite osobini na edna zemja. Ovie prirodni uslovi go
odreduvaat `ivotot vo sekoja zaednica i vlijajat vrz formiraweto na
li~nosta kako celina. Razli~nite geografski uslovi sozdavaat i razli~ni
potrebi na `ivotot. Ottamu pak, {to celta na sekoj zakon mora
da bide zadovoluvawe na izvesni potrebi na zaednicata, kvalitetot na
zakonot vo prv red zavisi od toa dali pri negovoto donesuvawe se vodi
smetka za ovie geografski uslovina ~ovekovata zaednica. Zakonite,
pred sî, mo`at da bidat lo{i ako ne im soodvetstvuvaat na ovie prirodni
uslovi na `ivotot vo sekoja zaednica. Toa vo prv red va`i za krivi~nite
zakoni koi go reguliraat odnesuvaweto i postapkite na lu|eto,
pa mora da vodat smetka za razli~nite potrebi na ~lenovite na zaednicata
usloveni so ovie geografski uslovi. Vo vtorata grupa se pomesteni
okolnostite koi se izraz na samiot `ivot na edna zaednica.
Tie se rezultat na zaedni~koto `iveewe vo opredelena zaednica niz
pove}e generacii. Toa se razni op{testveni ustanovi, op{testveni kategorii,
kako na primer sistemot na moralnite pravila, religioznite
veruvawa, obi~ate, poimite i sfa}awata vo sekoja op{testvena zaednica.
Krivi~nite zakoni mora da bidat izraz na ovie op{testveni
faktori. Zakonite nemo`at da bidat apstraktni pravila, tuku mora da
300.
152
Vidi: Ibid, str. 44-46.
153
Monteskie, O duhu zakona, Tom II, Filip Vi{nji}, Beograd, 1989, str. 295-
73

vodat smetka za stvarnosta. Dobar e samo onoj zakon koj vodi smetka za
site okolnosti. Ova va`ii za krivi~nite zakoni. Kako krivi~ni dela
mo`at da se smetaat samo onie dela koi se pojavuvaat kako takvi so
ogled na ovie op{testveni potrebi. Site ostanati krivi~ni dela se
neopravdani, izraz na samovolieto na zakonodavecot i zna~at napad
vrz slobodite i bezbednosta na gra|anite.
Toj re{itelno stanuva protiv denunciraweto, 154 primenata na
tortura vo krivi~nata postapka 155 kako i protiv toa sudskata vlast da
bide soedineta so bilo koj del od zakonodavnoto telo. 156 Monteskie mu
se protivi i na zakonskoto i na sudskoto samovolie vo propi{uvaweto
i izreknuvaweto na kaznite, a osobeno na izborot i primenata na te-
{ki i svirepi kazni. Me|utoa, i pokraj toa za golem del od negovite
idei, osobeno za onie vo vrska so kaznite i kaznuvaweto, mo`e da se
ka`e tokmu ona {to samiot mu go prefla na Tomas Mor: "deka pove}e
zboruva za ona {to go pro~ital odo{o za ona {to go mislel." 157
Spored Monteskie, site zlostorstva mo`e da se podelat vo ~etiri
grupi: prvite ja povreduvaat verata, vtorite moralot, tretite
spokojstvoto, a ~etvrtite sigurnosta (bezbednosta) na gra|anite. 158 Kazna
e seto ona {to zakonot go narekuva kazna. 159 Taa e opravdana ako e
izvedena od prirodata na ovie dela. Toga{ taa go gubi karakterot na
nasilstvo i samovolie na zakonodavecot vrz gra|anite i stanuva izraz
na nivnata politi~ka sloboda koja se sostoi vo bezbednosta, ili barem
vo uverenosta za sopstvenata bezbednost. 160
Sledej}i ja predhodnata ideja vo prvata grupa Monteskie gi pomestuva
samo onie zlostorstva so koi neposredno se povreduva vr{eweto
na verski obredi. Kaznite {to treba da se izrekuvaat za tie dela
mora da se sostojat vo li{uvawe od site prednosti {to gi pru`a religijata:
progonuvawe od hramovi, povremeno ili trajno isklu~uvawe
od zaednicata na vernicite, izbegnuvawe na nivno prisustvo, izlo`uvawe
na omraza, op~inuvawe. 161 Ona {to pritoa e zna~ajno e deka iako
bil dlaboko religiozen ~ovek, 162 koj na religijata i pridava zna~ajna
154
Ibid, Tom I, str. 95 i 213.
155
Ibid, Tom I, str. 106.
156
Vo ovoj pogled Monteskie sepak dozvoluva tri isklu~oci, Vidi:
ibid, Tom I, str. 183 i natamu
157
Vidi: Ibid, Tom II, str. 301.
158
Ibid, Tom I, str. 209.
159
Ibid, Tom I, str. 97.
160
Ibid, Tom I, str. 208-209.
161
Ibid, Tom I, str. 210.
162
Spored Monteskie onoj koj od religijata se pla{i i ja mrazi nalikuva
na div yver koj go grize sinxirot {to go spre~uva da im se nafrli na minuva~ite,
onoj koj ne se rakovodi od nekakva religija, e kako grozno `ivotno,
74

uloga vo vospituvaweto na gra|anite, vospostavuvaweto mir me|u
niv, 163 zgolemuvawe na mo}ta na zakonot 164 i stabilnosta na politi~koto
ureduvawe, 165 toj bil protiv nejzinata zloupotreba, 166 osobeno vo kaznuvaweto
tvrdej}i deka religijata treba da dava pove}e soveti odo-
{to propisi. Vo taa smisla se zalagal i za mo{ne golema pretpazlivost
pri progonite na magijata i eresot. 167
Vo vtorata grupa spa|aat zlostorstvata protiv obi~aite od koi
se gradi moralot vo edna zaednica. Za navreda na javniot moral ili moralot
na poedincite kaznite se: skratuvawe na korista {to op{testvoto
ja povrzalo so ~istotata na moralot, globi, izlo`uvawe na
sram, prisilba na storitelot da se sokriva, javno posramuvawe, progonuvawe
od gradot i op{testvoto, i, najposle, site kazni {to gi predviduva
sudskata prekr{o~na postapka ako se dovolni da ja suzbijat
preteranata smelost me|u polovite. 168
Tretata grupa zlostorstva ja so~inuvaat samo povedenijata so
koi se zagrozuva spokojstvoto na gra|anite. Kaznite za ovie dela treba
da se naso~eni protiv spokojstvoto na storitelot. Takvo dejstvo, spored
Monteskie mo`at da ostvarat: kaznite li{uvawe od sloboda, progonuvawe,
popravnite merki kako i ostanatite kazni {to gi skrotuvaat
nemirnite duhovi i gi vra}aat granicite na vospostaveniot poredok.
169 Za onie storiteli koi storile pote{ki zlostorstva protiv
javniot red so koi ednovremeno se naru{uva sigurnosta na gra|anite.
Monteskie predlaga telesni merki. Stanuva zbor za telesni kazni koi
spored nego se "nekoj vid odmazda so koja op{testvoto mu ja skratuva
sigurnosta na gra|aninot koga ovoj }e go li{i ili sakal da li{i od
sigunost drug gra|anin. 170 Gra|aninot {to ja povredil sigurnosta na
drug vo tolkava mera {to mu go odzel `ivotot, ili pomognal vo toa zaslu`uva
smrt. "Smrtnata kazna e ne{to kako lek za bolnoto op{testvo"
- veli Monteskie. 171 A koga se povreduva bezbednosta vo pogled na
imotot, mo`e da se ima pri~ina kaznata da bide smrtna, no mo`ebi bi
koe se ~uvstvuva slobodno samo koga raspar~uva ili `dere." Ibid, Tom II, str.
136.
163
Vidi: ibid, Tom II, str. 147.
164
Vidi: ibid, Tom II, str. 144-145.
165
Vidi: ibid, Tom II, str. 146.
166
Ibid, Tom II, str. 148-149.
167
Ibid, Tom I, str. 212. Pritoa Monteskie ne propu{ta da podvle~e:
"Ovde ne rekov deka eresot ne treba voop{to da se kaznuva tuku velam deka vo
toj pogled treba da se bide mo{ne pretpazliv." Ibid, Tom I, str. 213.
168
Ibid, Tom I, str. 211.
169
Ibid, Tom I, str. 211.
170
Ibid, Tom I, str. 211
171
Ibid, Tom I, str. 211.
75

ilo podobro i popravedno kaznata da bide naso~ena kon odzemawe na
imotni dobra. Toa bi moralo da bide taka koga site bogatstva bi bile
zaedni~ki i podednakvi, no bidej}i na tu|ata sopstvenost pobrzo se naso~uvaat
onie koi voop{to nemaat imot, pari~nata kazna treba da se
zameni so telesna. 172
Od ovie osnovni stavovi vedna{ se zabele`uva deka Monteskie
ne e protiv nitu edna od kaznite predvideni vo toga{niot represiven
sistem. Toa go poka`uva negoviot strav, ili pomoderno ka`ano, negoviot
uset za op{testvenata realnost vo vreme koga be{e opasno da se
baraat poradikalni promeni vo sistemot na kaznite. Voden od tie pri-
~ini toj gi vlo`uva site svoi usilbi kon doka`uvawe deka so primenata
na preventivnite merki, izreknuvawe poblagi kazni i so delumno
humanizirawe na nivnoto izvr{uvawe mo`at da se postignat pogolemi
efekti vo suzbivaweto na zlostorstvata. Vo taa smisla e negovoto
tvrdewe deka dobriot zakonodavec treba pove}e da nastojuva da gi
spre~uva zlostorstvata so toa {to }e gi razviva dobrite obi~ai, odo-
{to da izrekuva kazni. 173 Vo odbrana na idejata za poblago kaznuvawe
istaknuva argumenti deka lu|eto se naviknuvaat na te{ki kazni i deka
slabee stravot od niv, za{to ~esto se primenuvaat i toa vrz site vidovi
zlostorstva. 174 "Ako se razgleda pri~inata na taa iskol~enost,"
veli natamu Monteskie, "}e se sogleda deka toa po~iva vo nekaznetiot
zlostor, a ne vo ubla`uvaweto na kaznata." 175
Vo zalagaweto na Monteskie za srazmernost me|u zlostorot i
kaznata, 176 lesno se prepoznatlivi ideite na Tomas Mor i pokraj negoviot
nekorekten odnos kon ovoj avtor kogo voop{to ne go citira.
Najposle po odnos na humaniziraweto na na~inot na izvr{uvaweto
na kaznite, Monteskie ne e tolku radikalen kolku {to obi~no mu
se pripi{uva. Me|utoa, mora da se priznae deka vo ovoj pogled zna~at
premnogu 177 i negovite skromni razmisluvawa, osobeno ako se znae deka
se raboti za avtor koj, na primer, crncite ne gi smetal za lu|e. 178
Francuskite enciklopedisti od XVIII vek isto taka se zanimavaa
so problemot na kriminalitetot. Kritikuvaj}i gi toga{nite
lo{i op{testveni priliki i porastot na kriminalitetot vinata ja
172
Ibid, Tom I, str. 211-212.
173
Ibid, Tom I, str. 96.
174
Ibid, Tom I, str. 98-102.
175
Ibid, Tom I, str. 99.
176
Vidi: ibid, Tom I, str. 104-106.
177
Vidi, ibid, Tom I, str. 99, 220 i Tom II, str. 165, 172 i 245.
178
"Nevozmo`no e i da se pomisli deka spomenatite su{testva se lu|e,
za{to ako pretpostavime deka se lu|e, naskoro }e se poveruva deka nie samite
ne sme hristijani"..."Onie za koi stanuva zbor crni se od glava do petici, nosot
im e tolku splesnat taka {to e nevozmo`no nekoj da gi `ali." Ibid, Tom I,
str. 270.
76

prefrluvaat vrz zakonodavecot. Tie tvrdat deka zakonodavstvoto za
edno op{testvo go ima istoto zna~ewe kako i vospituvaweto za poedinecot.
Raznite op{testveni procesi se vo o~ekuvana zavisnost od pozitivnoto
zakonodavstvo, odnosno se nao|aat sokrieni vo dnoto na sekoe
zakonodavstvo. Reformata na zakonodavstvoto e edinstvena mo`na
merka za otstranuvawe na ovie poroci. Revizijata na moralot vo edno
op{testvo mora da zapo~ne so revizija na zakonodavstvoto
Vo taa smisla Didro veli, koga zakonite vo edno op{testvo se
dobri i moralot e dobar, koga zakonite ne ~inat, lo{i se i op{testvenite
obi~ai. Didro se izjasnuva i vo odnos na pra{aweto na slobodnata
volja. Toj ne veruva vo zastra{uvaweto kako cel na kaznata, no i
pokraj toa ne e protiv smrtnata kazna. Pritoa, smrtnata kazna ne ja
sfa}a vo smisla na odmazda, tuku kako edinstveno sredstvo za osloboduvawe
na op{testvoto od nepopravlivi zlostornici. Vo samata Enciklopedija
na edno mesto koe se odnesuva na problemot na kriminalitetot,
e navedeno i toa deka siroma{tijata e majka na site te{ki krivi-
~ni dela, deka op{testvoto ja ovozmo`uvaa taa siroma{tija koja sozdava
bednici, a ovie pak na toa odgovaraat so krivi~ni dela izvr{eni
vo siroma{tija.
Za Pol Holbah (1723-1789) mo`e slobodno da se ka`e deka pretstavuva
eden od najgolemite protivnici na sakralizacijata na op{-
testvenite pojavi, a me|u niv i kaznata i kaznuvaweto. Spored nego,
pri~inite na kriminalitetot ne se nao|aat vo li~nosta na zlostornikot,
a u{te pomalku vo negovata priroda. Toj go zastapuva gledi{teto
na celosna ednakvost na lu|eto spored svoite vrodeni dispozicii. Nadvore{nite
okolnosti se tie {to kaj lu|eto sozdavaat razli~ni osobini,
me|u koi takvi {to poedincite nu`no gi gonat kon vr{ewe na
krivi~ni dela.
Holbah osobeno go ispituva vlijanieto na dr`avnata uprava vrz
op{testvenite odnosi pa i vrz kriminalitetot i doa|a do slednive zaklu~oci.
Porastot na kriminalitetot sekoga{ e znak na tiranijata vo
op{testvenata uprava i slabata, nebre`na administracija. Strogosta
i preteranosta vo nametnuvaweto na dr`avnite dava~ki, raznite maltretirawa
na gra|anite od strana na dr`avnata uprava, ne~uvstvitelnosta
na imotnite lu|e - seto toa samo go zgolemuva brojot na lu|eto
koi siroma{tijata gi doveduva vo o~ajanie i koi se odavaat na krivi~ni
dela. Se dodeka vlasta vo edna dr`ava e lo{a, dodeka dobrata ne
se ednakvo podeleni taka {to na pove}eto od narodot im nedostasuvaat
najnu`nite potrebi, se dotoga{ brojot na krivi~nite dela }e bide golem
i kaznite na nikoj na~in nema da go namalat. Glavnoto sredstvo za
suzbivawe na kriminalitetot e mudrata politika na dr`avnata uprava
vo smisla da se zadovolat site gra|ani, za{to ~ovekot koj nema ni{to
od zadnicata, so ni{to ne e vrzan za taa zaednica. Zlostornicite sekako
ne se osameni vo vr{eweto na krivi~nite dela. Primerite za toa
~esto im gi pru`aat lu|eto od taa visoka dr`avna uprava ~ii podme-
77

tnuvawa nikako ne se iznesuvaat vo javnosta. Te{ko e da se naviknat
gra|anite na pokornost na zakonite koga toa op{testvo jasno im veli
deka zakonite se sozdadeni samo za niv i deka nikako ne se odnesuvaat
na priviligiranite, deka se nemilosrdni samo koga se vo pra{awe
onie koi ne spa|aat vo privilegiraniot stale`. Na toj na~in Hobah so
prili~na ostroumnost go kritikuva op{testvoto od svoeto vreme i
prilikite vo nego.
Iako trgnuva od apsolutno deterministi~ki pozicii na ~ovekovata
sloboda (fatalizam), toj sepak ne go negira pravoto na dr`avata
da gi kaznuva prestapnicite. 179 Pritoa e osobeno protiv varvartstvoto
so koe golem broj nacii gi kaznuvaat `rtvite na svojata lutina.
Vo taa smisla Holbah veli: "Ako stvarno e vistina deka op{testvoto
ima pravo da mu go odzeme `ivotot na svoite ~lenovi, ako stvarno
e vistina deka smrtta na zlostornikot e beskorisna za nego, a korisna
za op{testvoto {to bi trebalo podlaboko da se razgleda, ~ove~nosta
e taa {to bara ovaa smrt barem da ne bide prosledena so nepotrebni
tormozewa so koi preterano strogite zakoni sakaat samata
smrt da ja napravat u{te pote{ka. So taa svirepost nepotrebno se
ma~i `rtvata {to se prinesuva na javna odmazda, go razdraznuva gleda~ot
koj so~uvstvuva so nesre}nikot koj ofka od bolka i se stava na
negova strana. Taa svirepost ne gi zastra{uva lo{ite koi gledaj}i gi
surovostite stanuvaat u{te posurovi, u{te pogolemi yverovi, u{te pogolemi
neprijateli na svoite sogra|ani. Koga kaznata so smrt bi bila
poretka i bez bolka, bi imala pogolemo dejstvo. 180
Celta na kaznata, Holbah ja gleda vo zasta{uva~kata mo} na
predvidenata kazna sprema onie za koi se pretpostavuva deka mo`at da
179
"Ako op{testvoto ima pravo da se odr`uva, isto taka ima pravo da
sozdade sredstva za toa svoe samoodr`uvawe. Tie negovi sredstva se zakonite
koi pred voljata na lu|eto postavuvaat motivi {to imaat svojstvo da gi odvtatat
lu|eto od {tetni postapki... No od druga strana, zakonot nema pravo da gi
kaznuva onie na koi ne im pru`il nu`ni motivi {to mo`ele da vlijaat na nivnata
volja. Nema pravo da gi kaznuva onie koi op{testvoto gi li{ilo od sredstvata
za opstanok, mo`nostite da go ostvarat svoeto umeewe i svoite talenti,
da rabotat za op{testvoto. Zakonot e nepraveden koga gi kaznuva za gre-
{kite koi tie morale da gi storat poradi potrebite na svojata priroda ili
poradi samoto ustrojstvo na op{testvoto. Zakonot e nepraveden i nerazumen
koga gi kaznuva zatoa {to odele spored skolonostite koi samoto op{testvo,
primerot, javnoto mislewe i op{testvenite ustanovi vo niv gi odgleduvaat.
Najposle, zakonot ne e praveden koga ne opredeluva kazni {to se srazmerni na
vistinskoto zlo {to na op{testvoto mu e naneseno. Kraen stepen na nepravda
i na ludost e koga zakonot do taa mera e zaslepen i gi kaznuva onie koi na
op{testvoto mu slu`at korisno." Holbah, P, Sistem prirode, Prosveta, Beograd,
1950, str. 152.
180
Ibid, str. 152-153.
78

idat zapla{eni. Prestapnicite treba da se kaznuvaat spored storenoto
zlo i zasekoga{ da se onemozvo`at da mu {tetat na op{testvoto,
no, kako {to toa ubavo go zabele`uva Holbah, ako nema nade` deka mo-
`at da se popravat.
Ona {to me|utoa, e posebno zna~ajno kaj Holbah e negoviot stav
deka dvi`e~kite sili {to se dovolni da gi odvratat lu|eto od zlostorstvata
mo`at da se najdat samo nadvor od religioznite predrasudi i
toa vo prevencijata koja i se pretpostavuva na prisilbata na zakonot,
na kaznata. Glavnite sredstva na prevencija Holbah gi bara vo prv red
vo vospituvaweto. ^ovekot e lo{ ne zatoa {to e takov roden, tuku
zatoa {to takov e napraven. 181 Srceto na ~ovekot e po~va koja spored
svojata priroda mo`e da proizveduva trwe kako i najkorisni rastenija
i prijatno ovo{je, a toa zavisi od semeto koe vo nego }e bide zasadeno
i gri`ata {to na semeto }e mu bide prosvetena. 182
Poznatiot francuski mislitel Volter (Francois Voltaire, 1694 -
1788) svoite idei za kriminalitetot gi izlo`il vo pogolem broj raspravi.
183 Volter vo svoeto vreme so najgolema `estokost vodel borba
za reforma na krivi~noto zakonodavstvo. Pred sî, poznat e negoviot
stav sprema verskata netolerancija koja vo krivi~noto zakonodavstvo
na negovoto vreme sî u{te be{e zastapena. Negovoto delo "Raspravi za
tolerancijata" po povod smrta na @an Kalas, stana poznata {irum svetot
i napravi definitivno da prestanat onie `alosni krivi~ni raspravi
vo vrska so delata na verska netolerancija, a isto taka da se
namalat torturite vo krivi~nata postapka. 184
Vo pogled na pri~inite na kriminalitetot istaknuva deka izvr{itelite
na imotnite krivi~ni dela obi~no se lu|e so slaba ekono-
181
Vidi: ibid, str. 152.
182
Ibid, str. 102 i 190. Vo ovaa smisla Holbah go veli i slednoto: "Sinot
na ~ovek na visoka polo`ba u{te od detstvoto nau~il da saka vlast, i ako
ima sre}a da se vovle~e pod pla{tot na protekcijata }e stane 'r|a i toa }e
bide nekazneto. Prirodata zna~i ne gi sozdava lo{i lu|eto tuku na{ite ustanovi
koi vrz niv dejstvuvaat da bidat takvi. Dete koe izrasnalo me|u razbojnici
mo`e da stane samo zlostornik, da bilo vospituvano me|u ~esni lu|e, }e
stanelo dobar ~ovek." Ibid, str. 234.
183
"Traite sur la tolerancÕ Á l'occasion de la mort de Jean Calas", 1763,
"Commentaire sur la livre de delits et des peines per avokat de la province", 1786, Prix
de la justices et de l'umanitÕ".
184
"Spored nego na sekogo mu pripa|a pravoto da veruva kako {to saka
dokolku negovite religiozni uveruvawa ne go navreduvaat op{testveniot red;
ne mo`e da se tolerira samo fanatizmot koj e {teten za op{testvoto. Od `alosnite
istoriski iskustva na religioznite progoni, avtorot naveduva, deka
istite nikoga{ ne doveduvale do sakanata cel. Spored su{tinata na rabotite
intolerancijata sekade pretstavuva apsurd i varvarstvo." ^ubinski, M. op.
cit. str. 76.
79

mska sostojba i ja kritikuva dr`avnata uprava {to namesto da po~ne so
suzbivaweto na ekonomskata siroma{tija i na pita~eweto, edinstveno
demne prilika ovie lu|e da gi stavi vo zatvor. Toj bara zakonodavecot
da ispita koi krivi~ni dela se najpove}e povrzani so slabite strani
na ~ovekovata priroda za da go svrti vnimanieto vrz tie pri~ini. Vo
borbata so ubistvoto na dete pri pora|awe se zalaga za osnovawe na posebni
ku}i za pora|awe koi }e go za{titaat `ivotot na plodot i ~esta
na nema`enata majka, koi do toga{ moraat da ja sokrivaat svojata bremenost
i da se odavaat na kriminal. 185
Vo pogled na kaznuvaweto na vinovnicite ja vovel idejata od
"simbioza na krivi~noto delo" koja podocna e prifatena od mnogu
kriminolozi. Toj imeno, zabele`al deka mnogu zlostornici pri izvr-
{uvaweto na krivi~noto delo poka`uvaat opredelena posebna sposobnost
koja bi mo`ela da se iskoristi. Takvite zlostornici mo`ebi vo
svojot porane{en `ivot ne uspeale da gi upotrebat svoite sposobnosti,
pa ottamu po izvr{uvaweto na krivi~noto delo toa treba da se
iskoristi. Ottamu, mo`e slobodno da se ka`e, deka idejata za prilagoduvawe
na kaznata so ogled na razli~nite sposobnosti na osudenikot,
koja podocna e dorazviena od pretstavnicite na kriminolo{kite
{koli, poteknuva u{te od samiot Volter. Toj re{itelno stanuva protiv
odmazdata, no se zalaga za srazmernost vo kaznuvaweto poradi
skrotuvawe na sudiskoto samovolie i poradi borba so svireposta na
kaznite. "Vrhoven kriterium kaj kaznuvaweto mora da bide korista za
op{testvoto. Sudijata koj ne vnimava na toa, ne e ve}e sudija, tuku
"varvarin oble~en vo sudiska toga" ili duri i "ubiec vo toga," koj gi
nareduva vistinskite interesi na pravosudstvoto." 186
Site napredni idei na ovie misliteli nezadr`livo se razvivaa
i probivaa vo zemjite na Evropa vo periodot od XVI do po~etokot na
XIX vek, sozdavaj}i duhovna klima za pobeda na novite kapitalisti~ki
op{testveni odnosi. Nivnata po~etna to~ka se nao|a vo kritikata na
teorijata na besmrtnosta na du{ata i baraweto za osolboduvawe na naukata
od stegite na Crkvata. Nivnata kritika pretstavuva vistinska
revolucija za{to vnimanieto na ~ovekot kone~no se svrtuva kon vistinskiot
`ivot na zemjata, a toa zna~i i kon vistinskite sredstva za menuvawe
na seto ona {to go popre~uva ostvaruvaweto na ~ovekot i
op{testveniot razvoj. Ottuka }e proizleze i posebnoto mesto {to mu
se dava na razumot vo opredeluvaweto na toj razvoj. Celokupnata istorija
ne e ni{to drugo tuku istorija na borba na razumot protiv neznaeweto
i predrasudite. Zatoa vo site ovie razmisluvawa be{e nesomneno
prisuten streme`ot kon humanizacija na kaznata i unapreduvawe
na krivi~noto pravosudstvo. Me|utoa, nivnite slobodoumni idei neostvarija
skoro nikakov odraz vrz podobruvaweto na toga{nite sost-
185
Ibid, str. 78.
186
Ibid, str. 77
80

ojbi. Glavnata pri~ina za toa e {to sî u{te ne bea sozdadeni op{testvenoekonomski
i politi~ki uslovi za koreniti promeni vo ova ~uvstvitelno
podra~je na ~ovekoviot `ivot. Ottamu i upornoto nastojuvawe
na Crkvata i kanonskoto krivi~no pravo kon zadr`uvawe na najsurovite
oblici na represija vo ~ii sredstva vo prv red se gleda{e silata
{to mo`e da gi zapre naprednite dvi`ewa. So ogled na toa namesto
do podobruvawe na sostojbite vo oblasta na kaznuvaweto obi~no
doa|a{e do sprotivni efekti - do zasiluvawe na site vidovi na represija.
IV. POJAVA I RAZVOJ NA KAZNATA LI[UVAWE OD
SLOBODA
1. OBLICI NA ZATVORAWE DO XVIII VEK I POJAVA NA PRVITE
ZATVORI
1. Ako se trgne od op{topoznatata vistina deka sekoja tvorba
na ~ovekoviot materijalen i duhoven `ivot nu`no se nadgraduva na ona
{to vo dotoga{niot tek od ravojot na istorijata se oplemenilo kako
humano, ispravno i vo praktikata provereno, toga{ e nesomneno za ona
{to denes go imame vo oblasta na kaznite li{uvawe od sloboda vo
mnogu im dol`ime na usilbite na minatoto. Zaradi toa ne smeeme a da
ne se osvrneme na pozitivnite i negativnite iskustva {to ja uslovile
genezata na zatvorskiot sistem i sostojbite vo nego. Na toj na~in mo-
`at pouspe{no da se sfatat, da se neguvaat i vo mnogu pogolem obem
po~ituvaat istoriskite pridobivki i sovremenite dostreli vo penitencijarnata
oblast i da se spre~at eventualnite nedoslednosti i aberacii
{to mo`at da se javat kako gor~liv plod na nepromislenoto povtoruvawe
na tu|ite gre{ki i lo{i iskustva. Ovde, vsu{nost, se rasprava
za pojavata i razvojot na kaznata li{uvawe od sloboda, za eden
mo{ne va`en penolo{ki institut {to denes ne samo kaj nas tuku i vo
svetot pretstavuva centralno podra~je vo sistemot na krivi~nite sankcii.
Nejzinata postepena i specifi~na evolucija vo krivi~noto
pravo i penitercijarnata oblast e, vsu{nost, onoj proces {to mo`e da
ni gi poka`e problemite so koi {to ovaa kazna postojano se sudira{e
i so silata teoretskite i empiriskite argumenti ja doka`uva{e svojata
opravdanost.
2. Zaradi polesno sogleduvawe na pojavata i razvojot na ovaa
kazna nu`no e najprvin da se sogleda najziniot poim. Vodeweto smetka
za elementite od koi {to toj e sostaven pretstavuva pojdovna osnova za
razbiraweto na najzinite za~etoci i diferencijalniot pristap vo nejzinata
primena. Toa se slednive elementi:
1 0 li{uvaweto od sloboda zna~i prisilba kon nekoe lice site
svoi `ivotni aktivnosti da gi vr{i vo isklu~itelno ograni~en
prostor.
81

2 0 toj prostor pretstavuva posebna zaokru`ena celina {to se
obezbeduva so zatvorawe i postojan nadzor.
3 0 izolacijata na poedincite od svetot {to e nadvor od toj
prostor mo`at da ja ostvarat samo ovlasteni dr`avni organi spored
to~no utvrdena postapka.
4 0 vremetraeweto na odzemenata sloboda na dvi`ewe i ostvaruvawe
na sakanite op{testveni interakcii naj~esto zavisi od te`inata
na ona {to e storeno i vinata na storitelot i mo`e da bide ograni~eno
ili do`ivotno.
5 0 li{uvaweto od sloboda se primenuva sprema to~no opredeleno
lice zaradi negovoto kriminalno odnesuvawe, o
6 0 li{uvaweto od sloboda pretstavuva op{testvena reakcija so
to~no opredeleni celi.
Za da se ostvari nekoe li{uvawe od sloboda dovolno e postoeweto
samo na prvite dva elementi: da se raboti za lice {to e prisileno
da `ivee vo ograni~en prostor na opredelen na~in obezbeden i izdvoen
od nadvore{niot svet. So ogled na toa {to niz istorijata bil naj-
~est slu~ajot ovoj prostor da se zaokru`i so prirodni ili ve{ta~ki
pre~ki {to mo`at da se zatvorat, za stavaweto na liceto vo nego bila
naj~esta i upotrebata na terminot zatvorawe, zatvor i zatvorenici.
Na toj na~in terminite zatvorawe i li{uvawe od sloboda stanuvaat
sinonimi od koi so prviot se stava akcent na formalnata strana na
ovoj proces, a so vtoriot vo pogolema mera se objasnuva negovata sodr`ina.
Seto ova me|utoa ne e dovolno da se zboruva za kaznata zatvor,
odnosno kaznata li{uvawe od sloboda za{to na ~ovekot mo`e da mu
bide odzemena slobodata pod dejstvo na razli~ni sili, a koga se raboti
za takvo odzemawe od strana na drug ~ovek toa mo`e da bide storeno od
poedinec ili grupa, dozvoleno ili protivpravno, od razli~ni pri~ini
i motivi i zaradi postignuvawe razli~ni celi. Od tie pri~ini, samo
toga{ koga e ispolneta sodr`inata od site {est predhodno navedeni
elementi mo`e da stane zbor za kaznata li{uvawe od sloboda. Takvata
forma se javuva so prvite bur`uaski kodifikacii kon krajot na XVIII
i denes pretstavuva redovno sredstvo na krivi~nopravnata reakcija na
op{testvoto. Seto ona {to se javuvalo porano, pa makar i vo kodificirana
forma, zaradi otsustvoto na poedini elementi mo`e da se nare-
~e samo zatvorawe ili li{uvawe od sloboda bez predikatot kazna.
3. Istra`en ili sudski zatvor (procesno-pravno zatvorawe). I
pokraj skromnite izvori od staroto robovladetelsko pravo
opredeleni nau~ni soznanija uka`uvaat deka u{te vo toga{noto op{-
testvo bile poznati zatvorot i zatvoraweto. Postojat i dovolni soznanija
deka zatvorot toga{ ne bil kazna, odnosno merka na redovnata
krivi~nopravna represija. Taka vo staroto rimsko ravo zatvorot (prehesionem)
ne zna~e{e ni{to drugo tuku merka za zadr`uvawe na poedinecot
do negovoto stavawe na raspolagawe na pravosudnite organi zaradi
izrekuvawe na opredelen vid kazna. Glavnata funkcija na ovie za-
82

tvori be{e vo toa da poslu`at kako preventivno sredstvo za zadr`uvawe
na liceto do izrekuvaweto na edna od kaznite {to gi poznavalo toa
op{testvo. Ottamu za niv se veli deka pretstavuvale "pretsobje za
izvr{uvawe na telesnite i smrtnite kazni", ili pak poslikovito
"deka dodeka dene{nite sudovi so svoite presudi gi polnat zatvorite,
nekoga{nite sudovi pridonesuvale za nivno praznewe" (Hippel). Poinaku
re~eno, sevkupnoto zatvorawe od ovoj period bilo, pred sî, opredeleno
od procesno-pravni pri~ini. Toa ja imalo ulogata na eden vid
istra`en ili sudski zatvor kade {to se ~uvale obvinetite lica do kone~nata
presuda. 187 Vrz istiot princip bea zadr`uvani i ve}e osudenite
lica do kone~noto izdr`uvawe na kaznata. Vo taa smisla e poznat
i ~esto citiran primerot na Sokrat koj bil zatvoren do momentot na
povikuvaweto da ispie otrov. Se znae i imeto na eden konkreten zatvor
nare~en Tullianum vo koj {to privrzanicite na Kartegina bile
dr`ani do nivnoto li{uvawe od `ivot. 188
So sli~ni zatvori raspolagale i starite Egipjan, Vavilonci,
Asirci, Indijci, Evrei, Grci i drugite narodi od toa vreme. Za istata
namena kaj niv bile koristeni razni podrumi, napu{teni gradski kuli
i tvrdini, pa duri i bunari. 189
4. Zatvoraweto ili li{uvaweto od sloboda nemalo oblik na kazna
nitu vo srednovekovniot period. Toa i ovde se primenuva kako procesno-pravna
merka za pritvorawe na obvinetite so osnovna cel da se
spre~i begstvo na lice {to izvr{ilo nekoe krivi~no delo ili drug
vid na prestpani~ko povedenie. Vakviot zatvor prakti~no slu`el
samo za ograni~uvawe na slobodata na nekoe lice za vreme na tekot na
krivi~nata postapka. Vo ovaa smisla se naveduva zakonot na Ivan Smeliot
od 1570 godina spored koja zatvorot pretstavuval merka za ~u-
187
Vo kazneniot sistem na Rimskoto pravo od periodot na Carstvoto
pokraj telesnite i smrtnite kazni postepeno se preo|alo i kon deportacija na
osudenite lica na opredeleni ostrovi ili kon nivna relegacija od edna vo
druga provnincija. Se spomenuva duri i tn. do`ivotna robija so prisilna rabota
(opera publika). No kako dokaz deka ovie oblici na li{uvawe od sloboda
ne bile zatvorska kazna ~esto se citiraat zborovite na Ulpijan: "Cercer enim
ad continendos homines, non ad puniendos haberi debat" (Zatvorot treba da se koristi
za pritvarawe, a ne za kaznuvawe). Navedeno spored: Kup~evi}-Mla|enovi},
R. Osnovi penologije, str. 78.
188
Kako primer na vakov zatvor se naveduva i onoj nare~en Mamertime,
zdanie {to i den denes postoi blizu ridot Kapitol. Toj se sostoi od gorna
pravoagolna prostorija osvetlena od edna dupka na pokrivot i podzemna svodna
prostoija {to se nao|ala vedna{ pod prvata. Zatvorenicite do osudata na
smrt bile smestuvani vo gornata, a potoa bile frlani vo dolnata prostorija
kade {to umirale od glad ili pak se zadu{uvale. Vidi: Hovard, D. L, op. cit,
str. 3.
189
Vidi: Milutinovi}, M, Penologija, str. 24.
83

vawe. Se raboti za za{titna merka {to ponekoga{ bila mnogu te{ka
no, i so `ivopisnost vo nejzinoto izvr{uvawe. Upravata na zatvorot
bila opredeluvana so licitacija spored na~eloto koj }e dade pove}e, a
upravitelot se odnesuval kako hotelier kaj na svoite zatvorenici im
prodaval hrana i pijaloci. Nemu me|utoa, mu be{e zabraneto da izdava
pove}e od grne vino ili pivo po ~ovek. Vo ovie zatvori no}ta se minuva{e
vo kelii, a preku denot se `ivee{e zaedno vo odsustvo na posebna
disciplina. Na zatvorenicite im be{e dozvoleno kuglawe i igrawe
komar so ograni~en vlog, a im be{e zabraneto lizgawe i udirawe so
sne`ni topki! 190
Za ovoj period se me|utoa, karakteristi~ni u{te dva vida na zatvorawe
{to isto taka pretstavuvale kazna. Toa se zatvoraweto kako
supsidierna meka za lica {to ne isplatile opredelen dolg ili pari-
~na kazna (personalen zatvor) ili pak kako profilakti~ka policiska
meka {to se primenuvala sprema skitnici, pita~i, du{evno bolni i
drugi lica koi ne mo`ele da doka`at od {to se izdr`uvaat.
Personalen zatvor (dol`ni~ko zatorawe). Osnovnata cel na
personalnoto zatvorawe odela kon toa opredeleno lice {to nemo`elo
voop{to ili na vreme da isplati stasan dolg, izre~ena globa ili drug
vid pari~na kazna da se zatvori do momentot koga toa }e go stori.So
takvoto zadr`uvawe se ovozmo`uvalo da se spre~i ne~ie begstvo do nadomesuvaweto
na dolgot. Zatvoraweto se sproveduvalo po barawe i na
tro{ok na doveritelot na insolventniot dol`nik. Specifi~no e i
toa {to sprema licata vo ovie zatvori ne se primenuval nikakov disciplinski
re`im nitu bilo kakvi drugi ograni~uvawa i oblici na
pritisok. So ograni~uvaweto na slobodata i dvi`ewe zaradi prisiluvawe
da se isplati dolgot se iscrpuvala i celata sodr`ina na ovoj
oblik na zatvorawe. Personalniot zatvor se izreknuval so odluka na
sudot i bil poznat vo skoro site pravni sistemi od ovoj period.
Policiski zatvor (profilakti~no zatvorawe). Ovoj vid zatvorawe
e profilakti~ka merka {to se primenuvala sprema lica za koi
se pretpostavuvalo deka pretstavuvaat potencijalni delinkventi, ili
naprosto, zatoa {to spored moralnite pogledi na vladea~kata klasa se
smetalo deka povedenieto na nekoi lica e samo po sebe izrazite sramno,
nedoli~no i prekorlivo. Se raboti za masa na bezrabotnici, pita~i,
skitnici, alkoholi~ari, komarxii, lica vo koi se somnevalo
deka se oddavaat na prostitucija ili drug vid na nemoral, po~estite
prekr{iteli na javniot red i mir i voop{to na site onie {to manifestirale
opredeleno asocijalno odnesuvawe i pretstavuvale nekakva
opasnost za op{testveniot mir i poredok.
5. I za ovie oblici na zatvorawe vo po~etokot bile koristeni
najrazli~ni objekti: tvrdini, napu{teni kasarni, manastiri, podrumi,
190
Vidi: Cornil, P. Kazna tamnice (La paine de prison), Izbor, Zagreb,
1951/1, str. 84-85.
84

a podocna i stari napu{teni brodovi {to bile usidreni pokraj bregovite.
Vo literaturata se tvrdi deka prviot zatvor od ovoj vid e osnovan
vo 1553 godina. Se raboti za napu{teniot zamok Brajdvel (Bridwell)
{to Edvard VI mu go podaril na gradot London. Vo nego bile zatvoreni
golem broj lica {to pretstavuvale nekakva opasnost po javniot red i
mir vo vremeto na prvobitnata akumulacija na kapitalot vo Anglija.
Toa e vreme koga razvojot na tekstilnata industrija dovede do poznatoto
odzemawe na zemjata od selanite i nejzino pretvorawe vo pasi-
{ta. Osiroma{enoto selanstvo vo golem obem se najde na ulicite na
gradovite vo potraga po egzistencija. Li{eno od osnovnite uslovi za
`ivot ova naselenie se pretvori vo golema masa na skitnici, pita~i i
asocijalni lica za koi {to op{testvoto ne mo`e{e da vodi nikakva
gri`a. Spasonosnoto re{enie se najde vo nivnoto nagnetuvawe vo adaptiraniot
zamok Brajdvel, a koga toa ve}e ne be{e fizi~ki mo`no i vo
otvaraweto sli~ni ustanovi koi {to adekvatno na nivniot uzor go dobija
op{tiot naziv "bridwells".
Vo po~etokot vo ovie prvi zatvori bez nikakov red zaedno se
dr`ele ma`i, `eni i deca, du{evno bolni lica, komarxii i site drugi
pomalku ili pove}e asocijalni ili samo somnitelni lica. Ne{to podocna
ovie ustanovi se koristat za zatvorawe i na storiteli na polesni
krivi~ni dela. Pokraj odstustvoto na elementarna klasifikacija
ne postoele nitu bilo kakvi oblici na zaedni~ka rabota. Toa e sostojba
{to trae do sogleduvaweto deka takviot na~in na zatvorawe doveduva
do brojni bezredija i drugi nesakani posledici. Za da se nadminat
nekoi od zabele`anite slabosti vo Anglija se zapo~na i so oddeluvawe
na licata {to bile sposobni i sakale da rabotat od onie {to mo`ele
no toa ne go sakale. Prvata grupa zatvorenici bile smesteni vo tn. rabotni
ku}i (work house), a vtorata, vo popravni domovi (house of corection).
Naporedno so toa se voveduvaat i osnovni elementi na interna
klasifikacija (se odvojuvaat zatvorenicite na policiski zatvor od
kriminalcite, podobrite od polo{ite zatvorenici, storitelite na
pote{ki od onie na polesni krivi~ni dela, ma`ite od `enite i decata
i sl.) i im se ovozmo`uva takva rabota {to bila glavno motivirana od
potrebite i mo`nostite za nivna eksploatacija.
Pojava na Brajdvel be{e pottik i ostanatite evropski zemji da
pristapat kon sli~ni re{enija vo pogled na formiraweto na posebni
ustanovi za izolacija na opredeleni kategorii lica. Toa najprvin se
slu~i vo Holandija. Imeno, vo mart 1589 godina vo Amsterdam treba{e
da mu se sudi na eden {esnaestogodi{en kradec. Toga{ sudiite pobarale
razgovor so ~lenovite na gradskiot sovet zaradi iznao|awe re{enie
spored koe decata so vakvo povedenie bi se upatile na nekoj vid
kontrolirana rabota so koja }e se odviknat od lo{ite naviki. Nekolku
meseci podocna sovetot izglasal rezolucija so koja se iznesuvaat
te{kotiite na sudot pri osuduvaweto na maloletnicite na smrt
ili telesni kazni so predlog za izgradba na posebna zgrada vo koja }e
85

idat upatuvani skitnici i kriminalci so zadol`itelna rabota. Taka
nastana poznatiot zatvor za maloletnici Rasphuis, dovr{en vo 1595
godina. 191 Na sli~en na~in vo Amsterdam e izgraden i prviot zatvor za
`eni Spinhuis vo 1596 godina. Osnovnata ideja na ovie ustanovi be{e
obezbeduvawe na zednicata od opasnosta {to ja nosea nevrabotenite
poedinci ili licata so lo{o povedenie, no, istovremeno, i popravawe
na pritvorenicite so rabota. 192 Vo zatvorot za maloletnici se upatuvale
onie {to ne sakale da rabotat i bea anga`irani na obrabotka na
drvo, a vo zatvorot za `eni licata {to se oddavale na prostitucija,
pita~ewe i razvraten `ivot so rabota vo predilnica. Nitu vo ovie zatvori
vo po~etokot ne bile upatuvani kriminalci, no podocna kako i
vo Anglija zapo~nala praktikata na me{awe na osudenite lica so
ostantite zatvorenici.
Naskoro sleduva izgradba na sli~ni zatvori vo Sredna Evropa:
Bremen 1609, Libek 1613, Hambrug 1622, Viena 1670 godina vo koi {to
so streme` za zaobikoluvawe na surovite telesni i smrtni kazni, pokraj
skitnicite i pira~ite, sî po~esto bile upatuvani i sitni kradci.
193
Praktikata na osnovawe na opredelen vid zatvori vo Italija e
prifatena duri vo po~etokot na XVII vek. Vo 1703 godina papata
Klement XI go osnoval vo Rim detskiot zatvor Sveti Mihail. Na vleznata
vrata na ovoj dom za maloletnici stoel natpisot: "Ne e dozvoleno
da se kaznuvaat lo{ite, ako so disciplina ne se napravat podobri"
("Parum est coercere improbos nisi maliores efficias disciplina") - geslo
{to jasno poka`uva{e deka ovde ne se izvr{uvale kazni tuku eden
vid vospitni merki {to po~ivale vrz rabotnata disciplina. I pokaj
toa {to ustanovata ne be{e nameneta za delinkventi so devizata koja
ja nose{e vo sebe vo golem obem pridonese za sovremeno sfa}awe na
penitenciarniot tretman.
Iako postojat mislewa deka so izgradbata na ovoj vid zatvori
se zapo~na vo 1656 godina 194 se ~ini poispravno tvrdeweto na Ansel
deka vo Francija tie za`iveale duri vo 1769 godina koga se doneseni
pove}e upatstva za obrazuvawe prifatili{ta za skitnici, pita~i,
`eni so lo{o povedenie, umobolni i lica so neureden `ivot. Od pove-
}eto vakvi prifatili{ta vo Francija osobeno se izdvojuva ona vo Nensi
od 1770 godina vo koe {to ma`ite tkaele platno, a `enite bile
anga`irani na {iewe i predewe. 195
Sli~en nastan na onoj vo Holandija pridonese i za formira-
191
Navedeno spored Cornil, P. op. cit, str. 85.
192
Ancel, M. op. cit, str. 14.
193
Vidi: Kup~evi}-Mla|enovi}, R. Osnovi penologije, str. 80.
194
Davidovi}, D. Kategorizacija kazneno-popravnih ustanova i klasifikacija
osud`enih lica u Jugoslaviji, IKKI, Beograd, 1970, str. 19.
195
Vidi: Ancel, M. op. cit, str. 13.
86

weto na poznatiot zatvor vo Gent (Belgija). Flandriskiot kancelari
Kunc (Kunitz) vo 1764 godina, ja naglasi potrebata za ukinuvawe na torturata
i `igosuvaweto i nivna zamena so "edna nova formula na pravosudstvoto"
- izgradba na zgrada vo koja so korisna rabota }e se vr{i
popravawe na zatvorenicite. Negoviot apel be{e prifaten od knezot
Filip Vilejn (Philippe Vilain) ~ie {to natamo{no zalagawe vrodi i
konkreten plod. Prvite bezrabotnici i izvr{iteli na krivi~ni dela
bile smesteni vo Gent vo 1772 godina. Toa se lica {to ovde bile premesteni
od postoe~kite prilagodeni zandani i vrz niv pove}e ne bile
primenuvani telesni kazni. 196
6. Dosega{nite izlo`uvawa nedvosmisleno uka`uvaat deka pojavata
na zatvorite ne se poklopuva so nastanuvaweto na kaznata li-
{uvawe od sloboda. Kako {to mo`e{e da se zabele`i vo prvite zatvori
najmnogu bile upatuvani kriminalci, odnosno osudeni lica.
U{te od samiot po~etok vo niv i toa masovno bea zadr`uvani licata
{to projavile devijantno odnesuvawe. Nivnoto zatvorawe bilo motivirano
od procesno-pravni, civilno-pravni i profilakti~ki pri~ini,
a ne od potrebata samoto zatvorawe da se po~uvastvuva kako kazna.
197 Bitno e da se istakne i toa deka za prvite oblici na zatvorawe
mo`ele dobro da poslu`at ve}e postoe~kite zdanija. So voveduvaweto
na novite oblici na zatvorawe (dol`ni~koto i profilakti~koto) vo
periodot od XV do XVIII vek zapo~nuva izgradbata i na prvite zatvori.
Pogolemiot smestuva~ki prostor {to se sozdade so nivnata namenska
izgradba, nekade pobrgu, nekade podocna, ja sozdade i idejata za
negovo pocelosno iskoristuvawe. Ottamu sekade kade {to vo nemawe
drug izlez treba{e da se najde kakvo-takvo punativno re{enie sprema
opredeleni naj~esto positni kriminalci se ode{e kon iskoristuvawe
na "vi{okot" na toj prostor. Na toj na~in edna nesvesna praktika zna-
~e{e zapo~nuvawe na procesot na postepeno preminuvawe na zatvorite
od tipot na zandani so preventivna funkcija vo zatvori za izvr{uvawe
na kaznata sprema osudenite lica. Za celosen premin kon kaznata li-
{uvawe od sloboda, me|utoa be{e potrebno da se ispolnat i opredeleni
op{testveni uslovi.
196
Vidi: Cornil, P. op. cit, str. 85 i Ancel, M. op. cit, str. 14.
197
Seto ova me|utoa ne zna~i deka do krajot na XVIII vek voop{to ne
be{e prisutno zatvoraweto so belezni na kazna. Taka na primer so zakonot na
Karlo V od 1532 godina poznat kako Constitutio Criminalis Carolina be{e predvidena
kaznata do`ivotna robija. Vo Anglija so Vestminsterskiot statut od
1275 godina be{e propi{ana kazna zatvor od dve godini za krivi~no delo siluvawe.
Vo Danska od 1294 godina, postoe{e kazna zatvor vo do`ivotno traewe
za svirepo ubistvo. Vakvite kazni me|utoa bile mnogu retki i sporadi~ni
i daleku od toa da pretstavuvaat pravilo ili nekakov integrativen del od sistemot
na kaznuvaweto. Vidi: Milutinovi}, M. op. cit, str. 25-26, Atanackovi}, D,
Penologija, str. 73, Davidovi}, D, op. cit, str. 18.
87

2. OSNOVNI FAKTORI ZA JAVUVAWETO I RAZVOJOT NA KAZNITE
LI[UVAWE OD SLOBODA
Vo penolo{kata teorija e dominantno misleweto deka voveduvaweto
na kaznata li{uvawe od sloboda e vrzano za osumdesetite
godini na XVIII vek. Ottuka, so pravo se postavuvaat i dve me|usebno
tesno povrzani pra{awa: prvo, koi se op{testvenite pri~ini i uslovi
{to dovele do ova novo sredstvo na krivi~no pravnata represija, i
vtoro, koi se okolnostite {to pridonesoa tokmu ovoj oblik na kaznuvawe
mnogu brzo da se zacvrsti vo pravniot sistem i da se stekne so
{iroka primena vo borbata protiv kriminalitetot.
Za odgovor na ovie pra{awa se osobeno bitni slednive elementi.
1. Kaznata li{uvawe od sloboda se javuva po francuskata bur`oska
revolucija od 1789 godina. Toa e period {to dovede do burni i
dlaboki promeni vo op{testvenoekonomskite odnosi i drugite sferi
od op{testveniot `ivot vklu~uvaj}i ja i oblasta na pravnopoliti-
~kata i idejnata nadgradba. Vnatre{nite sprotivnosti {to dovedoa do
revolucionizirawe na op{testvenite odnosi i ru{ewe na staroto feudalno
op{testvo dovedoa do nu`ni promeni i na seto ona {to ne mu
odgovara{e na novite proizvodni sili i nivniot razvoj preku vospostavuvawe
na eden nov sistem na vrednosti vo koi {to li~nosta na
~ovekot dobi posebno mesto. Kapitalisti~kiot na~in na prozivodstvo
zasnovan na privatnata sopstvenost vode{e kon baraweto makar i na
formalno doveduvawe na rabotnikot vo ramnopravna polo`ba so sopstvenikot
na sredstvata za proizvodstvo. Vo novite uslovi na stopanisuvawe
be{e potrebno rabotnata sila da stane stoka {to slobodno
}e se prodava na pazatot, a nejziniot sopstvenik ~ovek koj slobodno }e
raspolaga so nea. Na toj na~in slobodata na li~nosta stana posebna
vrednost {to ne be{e poznata vo dotoga{nite op{testveno - ekonomski
formacii. A toku vo takviot karakter na slobodata kako najvisok
atribut na gra|aninot, kako najgolema ~ovekova vrednost mo`e{e
da se sogledaat posledicite od nejzinoto odzemawe i zna~eweto na toa
odzeamawe vo oblik na kazna. Ili nakratko, naglasenoto uva`uvawe na
slobodata na ~ovekot vo bur`oaskiot poredok dovede do promeni vo
sistemot na vrednostite i ovozmo`i nov vid kaznuvawe so koe na izvr-
{itelite na krivi~nite dela im se odzema ona kon {to vo novite uslovi
posebno se te`nee, kako od onie {to go nudat svojot, taka i od onie
{to go koristat tu|iot trud.
2. Eden od su{tinskite faktori so zna~ewe za javuvaweto a
osobeno za zacvrstuvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda treba da se
bara i vo dlabokata povrzanost me|u na~inot na proizvodstvoto i op{-
testvenite odnosi od edna, i sistemot na kazni od druga strana. Vakvata
povrzanost na kapitalisti~kite uslovi na proizvodstvo so osta-
88

natite oblasti na op{testveniot `ivot visoko go istakna zna~eweto
na potrebata za ekvivalenten nadomest duri i vo oblasta na kaznite.
Od tie pri~ini i vo kaznite li{uvawe od sloboda se pobara, a vo nejzinata
vremenska opredelenost (delivost) se najde i potoa dolgo se
odr`a edna od formite na ekvivalenten nadomest: za pote{ko krivi-
~no delo pote{ka (podolgotrajna) kazna. Na toj na~in jasno izrazenite
kapitalisti~ki tendencii kon eksploatacija i profit i kaj kaznite
li{uvawe od sloboda mo`ea da stanat edno od sredstvata {to }e obezbedi
iskoristuvawe na tu|iot, vo ovoj slu~aj osudeni~ki trud. Merlivosta
na stokite na pazarot dobi svoj odraz i vo merlivosta na represijata,
a vo tie ramki ne mo`e{e da se bide kusogled i da ne se iskoristi
sî pogolemata potreba za rabotna sila. Novoto sredstvo na represija
dava{e dobri mo`nosti da se (zlo)upotrebi ona {to so smrtnite
i telesnite kazni dotoga{ samo besmisleno se uni{tuva{e i sakate{e.
3. Zna~aen element za pojavata na kaznite li{uvawe od sloboda
pretstavuvaat i se poprisutnite orientacii vo oblasta na krivi~noto
pravo. Se raboti za onie humanisti~ki idei i streme`i {to bea navesteni
od poznatite filozofi i pravnici u{te mnogu porano, no koi
{to duri vo novite op{testveni uslovi najdoa mo`nosti za realizacija.
Toa se site onie barawa na naprednite misliteli koi {to iako
ne bea zasnovani vrz sistematska razrabotka na krivi~noto pravo, niz
uspe{no postavenite su{tinski problemi za odnosot na poedinecot i
dr`avata ponudija niza solucii za razre{uvawe na razli~nite op{testveni
odnosi, a me|u niv i na brojni krivi~nopravni problemi. Me|u
niv posebno mesto zaslu`uva baraweto za zakonitost, srazemrnost na
te`inata na deloto i merkata na kaznata, baraweto dr`avata da nosi
takvi zakoni ~ija {to cel e obezbeduvawe najgolema mo`na sre}a za
najgolem mo`en broj gra|ani, poveduvaweto principielna borba protiv
smrtnata kazna i zalagaweto za obezbeduvawe na op{testvena korisnost
na kaznata. Zna~aen pridones za razvojot na krivi~nopravnite
razmisluvawa se sre}ava i vo trudovite na francuskite filozofi od
XVIII vek. Tie bea protiv sudskoto samovolie i arbitrernosta na feudalnata
apsolutisti~ka vlast, brutalnosta, svireposta i ne~ove~nosta
vo kaznuvaweto i izvr{uvaweto na kaznite, a nekoi od niv i za poinakvo
sfa}awe na celite na kaznata koi vo toa vreme bile odmazda i
zastra{uvawe, kaewe i stradawe za storenite dela.
Nesporen e faktot deka duri so novite proizvodni odnosi be{e
mo`no ostvaruvaweto na pogolemiot del od ovie barawa. Vo taa nasoka
se dvi`ea i tendenciite na samata gra|anska klasa vo borbata za
vlast. Taa vlast vsu{nost i be{e osvoena so prifa}aweto na del od
ovie idei, a osobeno so sproveduvaweto na na~elata na zakonitost,
ednakvost i sloboda. Seto toa u{te na samiot po~etok pridonese za humanizacija
na brojni krivi~nopravni i penolo{ki instituti {to dobile
i zakonodavno praven izraz. Toa {to vo tie ramki i kaznata li-
89

{uvawe od sloboda dobi vedna{ mesto (Code penal od 1791) pretstavuva{e
golem napredok vo odnos na dotoga{niot surov kaznen sistem
no i zna~aen preduslov za natamo{en probiv na humanizacijata na
izrekuvaweto i izvr{uvaweto na site vidovi kazni.
4. Voveduvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda be{e najbrzo
ostvareno i vo ostanatite krivi~noprani kodifikacii vo Evropa od
po~etokot na XIX vek. Za brziot podem na najzinata afirmacija sekako
e zaslu`no i jakneweto na dr`avata postavena vrz nacionalni osnovi.
So toa se sozdadoa uslovi za izgradba na sistem od novi ustanovi za
izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda {to ne be{e taka lesno
ostvarlivo vo partikularisti~koto i ekonomski nedovolno silno feudalno
op{testvo.
3. RAZVOJ NA KAZNITE LI[UVAWE OD SLOBODA VO
KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO
Voveduvawe na kaznata li{uvawe od sloboda vo krivi~noto zakonodavstvo
e voobi~aeno da se sledi niz dva razvojni periodi: 1. kaznata
li{uvawe od sloboda vo zakonodavstvoto od XIX vek i 2. kaznata
li{uvawe od sloboda vo zakonodavstvoto od XX vek.
1. Ona {to posebno go odbele`uva prviot period e golemiot
broj najrazli~ni oblici na kaznata li{uvawe od sloboda. Pretpostavkata
deka nivniot pluralitet se dol`i na razli~nite stavovi na krivi~nopravnata
nauka sprema celite na kaznata (odmazda i zastra{uvawe,
le~ewe i popravawe) 198 ima svoja realna osnova. Mno{tvoto na kazni
li{uvawe od sloboda me|utoa, mnogu pove}e se dol`i na izrazenata
tendencija kon sozdavawe mo`nosti za stepenuvawe na intenzitetot
na op{testvenata reakcija sprema te`inata na izvr{enoto delo.
Vo krivi~nite zakonici od toa vreme toa se ostvaruva so podelba na
kaznivite dela na zlostorstva, prestapi i istapi. Taka na primer vo
francuskiot Code penal od 1791 i Code Napeoleon od 1810 godina bea
vovedeni robija, zato~uvawe, deportacija, relegacija, prisilna rabota,
popraven i policiski zatvor. Avstriskiot krivi~en zakon od 1803
godina gi poznava kaznite strog zatvor i obi~ni, te{ki i najte{ki
zandani. Bavarskiot zakonik od 1813 godina gi poznava{e do`ivotnoto
li{uvawe od sloboda, zatvor, ispra}awe na prisilna rabota i
ispra}awe vo tvrdina. Vo krivi~niot zakonik na Belgija od 1865 bea
vovedeni prisilna rabota, zato~uvawe, robija, zatvor i policiski zatvor.
Vo germanskiot krivi~en zakonik od 1871 godina, se javuvaat prisilna
robija, zato~uvaweto, strogiot i obi~niot zatvor. Duri i vo
Anglija koja nema kodificirano krivi~no zakonodavstvo bile pozna-
198
Vidi: Kup~evi}-Mla|enovi}, R, op. cit, str. 85.
90

ti robijata, strogiot, obi~niot zatvor i prisilnata rabota. 199
Vakviot pluralitet na kaznite li{uvawe od sloboda treba da
se sfati i kako mo`nost za stesnuvawe na prostorot za primena na
smrtnata kazna osobeno so izvr{uvawe na dolgite kazni za pote{kite
zlostorstva.
Celokupniot spektar na kaznite li{uvawe od sloboda od ovoj
period mo`e da se svede na slednive oblici.
a) Robija. Robijata bila najte`ok oblik na kaznata li{uvawe
od sloboda. Mo`ela da se izre~e vo do`ivotno traewe, a mnogu poretko
i na opredeleno vreme. Vo do`ivotno traewe taa za prv pat e vovedena
vo Napoleonoviot kodeks, a podocna e kopirana od drugite zakonodavstva
na XIX vek. Taa e me|utoa, poznata i vo nekoi krivi~ni
kodeksi doneseni me|u dvete svetski vojni. 200 Robijata so sebe povlekuvala
gubitok na opredeleni gra|anski prava i javni zvawa kako i
nekoi politi~ki i drugi prava. So nea isto taka bilo povrzano i obligatornoto
vr{ewe na prisilna rabota. Karakteristi~no e i toa deka
zaradi spre~uvawe na mo`nite begstva no, i zaradi zgolemuvawe na
retributivizmot i poni`uva~kiot efekt od samata kazna, osudenite
lica bile okovuvani vo te{ki prangii {to gi nosele za vreme na celiot
tek na izvr{uvaweto na kaznata. Za vreme na spieweto se primenuvalo
i edno dopolnitelno obezbeduvawe na na~in {to niz samite
prangii na osudenite lica, koi obi~no spiele eden do drug na podot, se
provlekuvala ~eli~na `ica ili sinxir ~ii {to eden kraj bil zayidan,
a drugiot se vrzuval ili zaklu~uval. Takvite `ici i sinxiri ponekoga{
se provlekuvale niz ~eli~en obra~ {to se staval na sredinata na
teloto na sekoj osudenik. Ne{to podocna noseweto prangii i raznite
vrzuvawa vo golem broj zemji bile napu{teni. Onamu pak kade {to robijata
delumno e i denes prisutna ([panija, Argentina) ote`nuva~kite
elementi i stigmatizira~kite simboli na nejzinoto izvr{uvawe se
glavno napu{teni.
b) Zato~uvawe. Za da se sfati ovoj oblik na li{uvawe od sloboda
bitni se onie karakteristiki spored koi zato~uvaweto se razlikuva
od robijata. Kaj zato~uvaweto najprvin gi nema pravnite posledici
od osudata so koi se gubat izvesni gra|anski i drugi prava, a so nego
po pravilo, ne e povrzana ni prisilnata rabota. Zato~enicite isto
taka ne bile okovuvani vo prangii. Kaznata se izvr{uvala vo posebni
zatvori vo koi {to ponekade postoela mo`nost da se dobie i posebna
kelija vo vid na privilegija.
199
Pove}e za toa: Umi~evi}, Sistemi izvr{enja kazni li{enja slobode, Vlastita
naklada, Sarajevo, 1938, str. 87.
200
Taka na primer vo krivi~niot zakon na Kralstvoto Jugoslavija od
1929 godina, vo Italija od 1930 godina, ili pak [panija od 1944 godina vo ~ii
{to zakon postoi obi~na i stroga robija pokraj strogiot zatvor, deportacijata,
relegacijata i zato~uvaweto.
91

v) Zatvor. Zatvorot e kazna li{uvawe od sloboda so opredeleno
i do`ivotno traewe {to i denes ima primena vo oblik na obi~en i
strog zatvor. Osnovnata razlika me|u negovite dva oblici se sostoi vo
pomalata ili pogolemata strogost na zatvorskiot re`im, dol`inata
na izre~enata kazna ili vidot na kaznenata ustanova. Me|u kriteriumite
za nivnoto razlikuvawe ponekoga{ se sre}ava i nivnata povrzanost
so opredeleni pravni posledici na osudata.
g) Deportacija. Iako pretstavuva eden vid eliminatorna kazna
pod opredeleni okolnosti deportacijata se javuva i kako specifi~en
oblik na kaznata li{uvawe od sloboda. Toa e slu~aj koga taa se izrekuva
kako zamena (supstitut) na smrtnata kazna. Toga{ elementot na
zatvoraweto e onoj fakt {to dominira vo nejzinoto izvr{uvawe za-
{to takvoto zatvorawe e naj~esto vo do`ivotno ili osobeno dolgo
traewe. Vo ovie slu~ai ne doa|aat vo preden plan kolonizatorskite
nameri na zemjata {to ja vr{i deportacijata, tuku pred sÒ, celta -
otstranuvawe na zlostornikot od svojata sredina, odnosno obezbeduvawe
na zemjata od osobeno opasni zlostornici. Ne osporuvaj}i ja ulogata
i na opredeleni humanisti~ki primesi (po~ituvawe na tu|iot `ivot),
ne e te{ko da se pronikne deka vo ovie kazni se krie polivalentna
pragmati~nost: iskoristuvawe na ve}e postoe~kite kapaciteti namesto
prepolnetite doma{ni zatvori, ostvaruvaweto na dvokratno
obezbeduvawe (dokolku osudenikot nekako i uspee da izbega od zatvorskata
kolonija te{ko deka toa }e mo`e da go stori i od dale~nata,
obi~no prekuokeanska zemja), onevozmo`uvaweto kontakti so osudenikot
{to bi mo`ele da go razbranat javnoto mislewe so ogled na toa
deka vo pogolem broj slu~ai se rabotelo za politi~ki delinkventi,
obezbeduvaweto na potrebnata odmazda i sl.
d) Relegacija. Na napolno identi~en na~in kako deportacijata
specifi~en oblik na kazna li{uvawe od sloboda dobiva i relegacijata
toga{ koga e izre~ena vo do`ivotno ili podolgo traewe. Ovaa kazna
e karakteristi~na za francuskoto pravosudstvo vo periodot od
1885 do 1942 godina.
Ona za {to postoi op{ta soglasnost e deka kaznata li{uvawe
od sloboda vo site svoi oblici pretstavuva bitna presvrtnica kon napu{taweto
na krajno nehumanite sredstva na krivi~no-pravnata represija
{to se sostoela vo skoro isklu~itelna primena na smrtnite kazni
i brojnite oblici na telesno kaznuvawe. Nesporen e me|utoa, i
nabrzo poka`aniot fakt deka nema mesto za golemiot optimizam so koj
be{e do~ekano nejzinoto voveduvawe. Toa proizleguva ottamu {to
u{te od po~etokot na nejzinata primena se javija brojni problemi i
kontroverzi od koi duri i takvi {to ni denes ne se nadminati.
Eden od najte{kite problemi so koi se soo~i ovaa kazna vo XIX
vek bea prostornite, higienskite i drugite uslovi na nejzinoto izvr-
{uvawe. Vo po~etnata faza od nejzinata primena mora{e da se koristat
istite onie kapaciteti {to bea podlo`eni na ostri kritiki od
92

eformatorite na zatvorskiot sistem. Od druga strana nedostigot na
potrebnite materijalni sredstva i koncepciskite lutawa vo pogled na
izgledot i ulogata na novoizgradenite zatvori ne vodea kon bitno podobruvawe
na mizernite sostojbi. Kon seto ova treba da se dodade deka
vo vremeto na pojavata i afirmacijata na ovaa kazna dominira retributivnata
teorija za celite na kaznuvaweto. Od po~etniot koncept:
~ovekovata sloboda - najvisoka vrednost, kaznata li{uvawe od sloboda
- najvisoka odmazda, ne mo`e{e da se o~ekuva ni{to drugo osven toa
spored svojata te`ina {to pove}e da se dobli`i do ve}e postoe~kite
vladea~ki kazni. Ottamu e i nezinoto prifa}awe so site dopolnitelni
poostruvawa {to ja ~inea edvaj ne{to poblaga od smrtnata kazna.
201
2. Kaznata li{uvawe od sloboda vo krivi~nite zakonodavstva
na XX vek. Za ovoj vtor period od razvojot na kaznata se osobeno zna-
~ajni dvi`ewata i promenite {to vo krivi~nopravnata nauka gi vnese
pozitivisti~kata {kola u{te kon krajot na XIX vek. So nivnite idei,
{to vo golem obem bea podr`ani i razvivani od drugite - krivi~nopravni
{koli, zapo~na procesot na transformacija na kaznata li{uvawe
od sloboda preku sfa}aweto na najzinata su{tina i razvivawe na
najzinite celi. Insistiraweto kon sistem na merki za op{testvena
odbrana od kriminaliteot zna~e{e potisnuvawe na prisilbata i retribucijata
i postepeno otstapuvawe na prostorot za op{testveno popravawe
na osudenite lica.
Ovoj koncept stana vistinska osnova za transformacijata na
kaznata li{uvawe od sloboda od sredstvo na odmazda vo korisna institucija
kade {to od den na den }e jakne nejzinata reedukativna, resocijalizaciska
i preventivna funkcija. Vo duhot na ovie tendencii i
nivnata prakti~na realizacija bea naso~eni i novite zakonski promeni.
Normativnoto deluvawe vo dvata smera: humanizacija na kazneniot
sistem i permanentnoto voveduvawe merki na prevospiten tretman
zaradi pogolema efikasnost vo izvr{uvaweto na kaznata se ottuka
i osnovnite karakteristiki na ovoj period.
Fakt e me|utoa, deka prodiraweto na ovie idei ne te~e{e ni najmalku
lesno i ednostavno. Zateknatite sostojbi, silata na tradicijata,
vle~eweto kon staroto i neizvesnosta i nedoverbata vo novoto so-
201
"Vrz takov stav se potpiraa: i po~etniot pensilvaniski, keliski
sistem, i poostruvaweto so dopolnitelni telesni kazni (kombinacija so kaznata
tepawe, kaznata vo okovi), i do`ivotnata robija, i zatvoraweto vo dale~nite
prekuokeanski kolonii - oblici od koi pove}eto ne }e zna~at ni{to
pove}e, odo{to formalno odbegnuvawe na primenata na smrtnata kazna, odnosno
nejzino supstituirawe so "zatvorski rulet" vo koi dobivkata na pravoto
na `ivot, }e bide mo{ne retka!" Kambovski, V. Alternativi na kaznata zatvor,
Godi{nik na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra-
`uvawa, Skopje, 1984, str. 292.
93

zdadoa niza otpori, pre~ki i problemi. Postoe~kiot pluralizam na
kaznata li{uvawe od sloboda e sekako eden od onie problemi {to ima-
{e golema te`ina. No tokmu od negovoto sogleduvawe vo forma na refleks
na kaznata kako retributivna merka }e proizleze i potrebata za
nadminuvawe na toj pluralizam. So obratniot proces - unifikacija na
kaznata li{uvawe od sloboda od razlikuvaweto spored re`imot na
nivnoto izvr{uvawe se prejde kon razlikuvawe na tretmanot sprema
osudenite lica ili vo nov kvalitet {to ja ovozmo`uva resocijalizacijata.
No i pokraj voo~enata opravdanost na toa svrtuvawe vo zakonodavstvoto
na oddelni zemji unifikacijata na kaznata li{uvawe od sloboda
se ostvaruva{e neramnomerno. Poa|aj}i od kriteriumot stepen
na ostvarenata unifikacija mo`e da se razlikuvaat: a) zakonodavstva
vo koi porane{noto mno{tvo se sveduva na nekolku oblici na kaznata
li{uvawe od sloboda obi~no robija, zato~uvawe, strog i obi~en zatvor
(na primer, krivi~nite zakoni na Brazil u{te od 1890, na Kralstvoto
Jugoslavija od 1929, na [panija od 1944 god.), b) zakonodavstva
so nivno sveduvawe na dva oblici - obi~en i strog zatvor (Krivi~nite
zakoni na Argentina 1921, Danska 1930, FNRJ 1959) i v) zakonodavstva
so unifikacija vo edinstven oblik na zatvor (Krivi~nite zakoni na
Polska 1944, ^ehoslova~ka 1950, Bugarija 1951, SFRJ 1976 god.). Ovaa
podelba dovolno jasno zboruva za nasokata i dinamikata na ovoj proces.
Na prv pogled mo`ebi zvu~i paradoksalno deka nasproti op{tite
tendencii kon unifikacija na kaznite li{uvawe od sloboda za kazneniot
sistem od XX vek e karakteristi~en i eden drug proces - procesot
na {ireweto na krugot na krivi~nite sankcii. Negovata nu`nost
me|utoa, lesno }e se sfati ako se dovede vo vrska so projavenata
potreba za individuvalizacija na kaznata sprema li~nosta, a ne sprema
storenoto delo. Po~etocite na ovie barawa datiraat u{te od krajot
na XIX vek so voveduvaweto na merkite na bezbednost i podocne`niot
poseben sistem na merki od vospiten karakter sprema maloletnite delinkventi.
Vo mnogu sli~en na predhodniot e i procesot na afirmacija na
supstitutite ili na tn. alternativi na kaznata zatvor. Stanuva zbor za
u{te edna specifi~nost na zakonodavstvoto od XX vek so koja {to pod
udar na opravdanite, ponekoga{ i bespo{tedni kritiki se trgna kon
toa na li{uvaweto od sloboda da i se odzeme mestoto na dominantna
kazna. Vo ovaa smisla se nudat golem broj na tn. predsudski, sudski i
penitencijarni alternativi, 202 na koi {to podocna, vrz osnova na kri-
202
Predsudskite alternativi se sostojat vo razli~ni oblici na svrtuvawe
na krivi~nata postapka kon vonkrivi~en, nepunativen na~in na postapuvawe
(pr. tn. diversion programes, uslovno zapirawe na krivi~nata postapka i
sl.). So sudskite alternativi nekoi klasi~ni sankcii ja napu{taat svojata
marginalna pozicija vo odnos na zatvorot ili pak sistemot se pro{iruva so
94

teriumi {to nudat sli~na podelba, }e im otstapime po{irok prostor.
Pritoa e osobeno zna~ajno {to vo site niv e involvirana osnovnata
ideja deka e najdobra onaa reforma na izvr{uvawe na kaznite li{uvawe
od sloboda {to osudenite lica gi dr`i nadvor od zatvorot. Nejzinata
smila e naso~ena kon toa vo celost da se izbegne li{uvaweto od
sloboda, a dokolku toa ne e mo`no, da se ostvari ograni~uvawe na slobodata,
odnosno "normalizacija" na `ivotot na osudenite. 203 So ovaa
ideja se napu{ta stariot sistem na segregacija (odvojuvawe, op{testveno
otfrlawe na osudenite) i se voveduva nov sistem na simbioza
(tendencija kon zaedni~ki `ivot na delinkventnata i nedelinkventnata
populacija). 204 Ili, kako {to toa go veli Milutinovi}, denes se razviva
eden sistem vrz osnova na pogolema eliminacija na pregradite
pome|u zatvorenicite i nadvore{niot svet. 205
Na krajot na ovie izlagawa se ~ini va`no da se istakne i slednovo.
Li{uvaweto od sloboda ne bilo sekoga{ kazna. Vo novite idei
za celite na kaznata voop{to i projavenite slabosti vo prakti~noto
ostvaruvawe na kaznata li{uvawe od sloboda nabrzo se javi i so silen
intenzitet se razvi pra{aweto za nejzinata opravdanost pa duri i za
najzinata natamo{na sudbina. No faktot {to taa i denes ja ima dominantnata
polo`ba zboruva za toa deka se malku prebrzani razmisluvawata
za nejzino ukinuvawe. Mo`ebi vo onoj moment koga op{testvenite
stegi }e stanat posilni od individualnite slobodi do stepen
{to }e gi zagu{at, }e mo`e da se razmisluva za ukinuvawe na odzemaweto
ili ograni~uvaweto na slobodata. Razvojot na interakciite me|u
op{testvoto i poedinecot ne vodat me|utoa, vo toj pravec. Zasega ne e
na povidok ni razvojot na takva vrednost {to spored svoeto zna~ewe
bi ja preteknala univerzalnosta na ~ovekovite slobodi. No duri i toga{
koga bi se pojavila takva vrednost ostanuva sepak golema te{kotija
okolu nejzinoto povrzuvawe so takva kazna vo koja }e bidat vklopeni
karakteristikite na kaznata li{uvawe od sloboda, kade zasega
novi so pomalku izrazen punativen karakter (pari~na kazna, uslovna osuda,
vr{ewe opredelena rabota vo korist na zaednicata i sl.). Penitencijarnite
alternativi pretstavuvaat vnatre{na transformacija na kaznite li{uvawe
od sloboda ili poinaku re~eno toa se merki so koi samo se modificira izvr{uvaweto
na zatvorskite kazni (otvoreni ustanovi, re`im na polusloboda,
vikend kazni i sl.). Vidi: Kambovski, V. op. cit, str. 298 i natamu.
203
"Ako sakame da go prevospitame delinkventot i od nego povtorno
da sozdademe sloboden ~len na op{testvoto, toga{ treba da se organizira takvo
kazneno-popravno vospituvawe koe {to }e go podgotvi za vakov `ivot i
{to e mo`no pove}e }e mu se pribli`i." Cornil, P, op. cit, str. 94.
204
Vidi: Pinatel, J, Nauka o izvr{enju kazni i kriminalna sociologija, Izbor,
Zagreb, 1963/3, str. 303.
205
Milutinovi}, M, Savremene tendencije u oblasti penolo{ke misli i prakse,
Penologija, Beograd, 1973/1, str. 12.
95

edinstveno e prisutna mo`nosta za sproveduvawe na resocijalizacijata.
Nejzinata trajnost (vremenska dimenzija) koja {to go obezbeduva
prostorot na deluvawe vrz subjektot {to treba da se menuva so istovremeno
za~uvuvawe na su{tinata na kaznata (retribucijata) e sigurno
eklatantna protivre~nost, no i neophodna dihotomnost. Sovremeniot
eklekticizam vo oblasta na celite na kaznata ne mo`e da ja nadmine
taa protivre~nosta bez da zapadne vo druga mnogu poopasna kontroverznost.
Premnogu smeloto nudewe takvi sredstva {to pokraj resocijalizacijata
nema da ja sodr`at i potrebnata retribucija, ve}e se razmisluvawa
od sferata na utopijata. Za{to bilo koe sredstvo {to nema da
go obezbeduva minimumot na prisilen prekor ve}e ne e kazna tuku nagrada.
V. PENITENCIJARNI SISTEMI
Istoriskiot razvoj na li{uvaweto od sloboda (zatvoraweto)
dovede do pojavata na pove}e penitencijarni sistemi, a so razvojot na
penologijata se nalo`i i potrebata za utvrduvawe na nivnite su{tinski
karakteristiki i nivnoto mesto i zna~ewe za razvojot na sovremeniot
na~in na izvr{uvaweto na kaznata zatvor. Me|utoa, kaj teoreti~arite
{to se zafatija so ovie problemi vedna{ se pojavia opredeleni
nesoglasuvawa i toa, pred sÒ, pri opredeluvawe na brojot na tie
sistemi. Toa se dol`i na faktot deka poedine~nite penitencijarni
sistemi ne se pojavile vo site zemji nitu pak vo isto vreme. Od tie
pri~ini najgolemiot broj avtori so pravo ja obrabotuvaat kako sistem
samo onaa praktika so koja be{e opfaten po{irok krug na dr`avi i
koja {to ima{e pozabele`itelen pridones za razvojot na nau~nata
misla vo izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda, a so toa i za
razvojot na penologijata voop{to. Toa be{e osnoven kriterium i za
prifa}eweto na podelbata {to se nudi vo ovoj trud. Bitno e me|utoa,
da se podvle~e deka za na{ava podelba ne be{e zna~ajno dali se raboti
za praktika {to se ostvaruvala kako oblik na zatvorawe ili kako kazna
li{uvawe od sloboda, nitu pak dali takvata praktika bila i ne
bila pravno oblikuvana. Nejzinoto ostvaravuwe vo pogolem broj dr`avi
i za podolg period na vreme za nas be{e dominantna odrednica za-
{to uka`uvaat na vistinskata egzistencija na eden ist oblik na op{-
testvena reakcija. Toj oblik na reakcija bez ogled na svojata preventivna
(zatvoraweto) ili punativna (kaznata li{uvawe od sloboda)
priroda so svojata primena nametnuva{e takvi implikacii i problemi
~ie {to permanentno re{avawe }e dovede do sovremenite sostobi
vo ovaa oblast. Ili, so drugi zborovi, poimot penitencijaren sistem 206
206
"Pod sistem se podrazbira strukturalno i funkcionalno edinstvo
na istovidni i raznovidni elementi ili posebni faktori koi spored svoite
opredeleni svojstva t.e. kvaliteti, relacii, vrski i me|usebni vlijanija go
96

ovde go podrazbirame kako oblik i na~in na planska ili spontana
organizacija na re`imot (organizacija na prestojot i `ivotot) vo
ustanovata zatvor bez ogled na motivite od koi toa zatvorawe e izvr-
{eno. Pritoa elementite od koi se sozdava sekoj sistem nastojuvavme
da bidat strogo dosledni, odnosno postojano da se povoruvaat za preku
nivnoto razvojno zna~ewe da se najdat ne samo sli~nostite tuku i razlikite
{to eden od drug gi oddeluvaat.
Od tie pri~ini smetavme deka site penitencijarni sistemi {to
se protegaat do po~etokot na XX vek, odnosno do pojavata na sovremeniot
sistem na izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda mo`at da
se svedat na slednive:
- Asociacionen sistem ili sistem na zaedni~ko zatvorawe,
- Keliski ili osameni~ki sistem {to se javuva niz dve varijanti:
filadelfiski i oburnski, i
- Progresiven sistem so negovite tri varijanti: makonokeviot
eksperiment, angliskiot i irskiot sistem.
Site ovie sistemi bea vo prv red rezultat na vladea~kite koncepcii
za celite na kaznata, a vo vremeto na nivnata pojava dominira-
{e klasi~nata {kola so svojata filozofija na odmazdata. Toa me|utoa,
ne be{e pre~ka od sredinata na XIX vek da se javi dvi`ewe so
trend na postojano potisnuvawe na represijata. So pojavata na onie
{to mnogu po~esto i poargumentirano }e se zalagaat za afirmirawe
na prevospitnoto dejstvo na kaznata }e se javi i prviot obid za napu{-
tawe na odmazdata (makonokieviot eksperiment) koj tokmu zaradi svojata
preterana smelost (radikalnost) i preuranetost i }e ostane samo
na nivo na interesen obid. No ve}e sledniot poumeren ~ekor, so koj }e
im se dade poadekvatno mesto ne samo na preventivnite tuku i na retributivnite
elementi na kaznata, }e se sozdade mo`nost za posigurni
dvi`ewa vo oblasta na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda.
Od toj kompromis me|u retribucijata i popravaweto }e izniknat angliskiot
i irskiot progresiven sistem. I pokraj nivnata izgradba vrz
osnova na edna o~igledna kontroverznost: odmazda (vo keliskata faza)
i prevospituvawe (vo nivnite ostanati fazi) so vtkajuvaweto na noviot
element - prevospituvawe na osudenite lica }e se otvorat novi
procesi poradi koi i ovie razgleduvawa dobivaat smisla i zna~ewe.
Od ideite na onie {to uporno se zalagaa za prevospituvaweto i konceptite
za negovoto prakti~no verificirawe, }e proizlezat sodr`ini i
problemi {to postapno }e se re{avaat no, duri so pojavata na pozitivisti~kata
krivi~no-pravna {kola }e dobijat svoja pocelosna, me|utoa,
ne i kone~na obrabotka. Vo toa nema da se odi pravoliniski, bez
otpori i svrtuvawa, pa duri i vra}awa kon staroto. No postojanite
usilbi kon individualizacijata na kaznata, pri {to pove}e se vodi
pravat toa ednstvo" [e{i}, B. Osnovi metodologije dru{tvenih nauka, Nau~na knjiga,
Beograd, 1982, str. 35.
97

smetka za storitelot (osudenikot) i potrebata za negoviot tretman
kako uslov za menuvawe na li~nosta }e bidat takvi faktori {to }e vodat
kon prifa}awe na resocijalizacijata. A so sfa}aweto na resocijalizacijata
kako osnovna cel na kaznata li{uvawe od sloboda }e se
sozdade osnovata na moderniot penitencijaren sistem od XX vek.
1. ASOCIJACIONIOT SISTEM (SISTEM NA ZAEDNI^KO
ZATVORAWE) I POJAVATA NA PRVITE REFORMATORI
1. Asocijacioniot sistem pretstavuva na~in na zatvorawe (li-
{uvawe od sloboda) vo adaptirani ili posebno izgradeni zandani i
prifatili{ta kade {to site zatvorenici se dr`at zaedno bez nikakvi
klasifikacioni razvrstuvawe. Vakvoto zatvorawe, {to naj~esto bilo
primenuvano od preventivni pri~ini (procesno-pravni, civilno-pravni
i profilakti~ki) no, vo opredeleni slu~ai i sprema osudeni lica,
e osobeno karakteristi~no za periodot od sredinata na XVI, do krajot
na XVIII vek. Zaedni~koto zatvorawe e, vsu{nost, takov sistem {to se
protega od pojavata na masovnite zatvorawa vo sredniot vek pa se do
pojavata na kaznata li{uvawe od sloboda. Poradi negovata pravna nereguliranost
vo vremeto koga li{uvaweto od sloboda sî u{te ne bilo
afirmirano kako kazna, golem e brojot na onie avtori {to smetaat
deka ovde ne se raboti za sistem, pa vo svoite podelbi ili ednostavno
go ispu{taat ili pak se zadr`uvaat vrz negovata analiza so izri~no
negirawe na negovata sistemska priroda. 207 Moe mislewe e deka otsustvoto
na negovata pravna zasnovanost ne mo`e da zna~i i negacija na
pove}evekovnata praktika na zatvoraweto vo koja {to tokmu elementot
na zaedni~koto `iveewe na zatvorenicite vo ovaa realnost mu
dava belezi {to i te kako mo`at da se voobli~at vo sistem.
Vo zatvorite od ovoj period bea stavani skitnici, pita~i, nevraboteni
lica, napu{teni deca, asocijalni, du{evno bolni i drugi
lica {to pretstavuvale opredelena opasnost za toga{noto op{testvo.
Ne{to podocna, pokraj niv bile smestuvani i osudeni lica i toa najprvin
onie za polesni, a naskoro i za pote{ki krivi~ni dela. Site bile
dr`ani zaedno vo edna ili nekolku prostorii od koi {to bil so~inet
zatvorot. Poradi otsustvoto na bilo kakov red vo grupiraweto na zatvorenicite,
za vremetraeweto na izre~enata merka ili kazna vladeel
207
Za ispu{taweto na ovoj sistem mo`e da se najde izvesno oprevduvawe
vo podelbite od onie avtori {to isklu~ivo se ograni~uvaat vrz analizata
na razvojot na sistemite za izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda. Toa
go dozvoluva okolnosta na sporadi~noto i isklu~itelno upatuvawe na osudenite
lica vo vakot tip zatvori vo nekoi zemji. No koga ve}e se zboruva za
penitencijarni sistemi, a toa zna~i za site oblici na zatvorawe proiznesuvawata
od tipot "ovoj sistem vsu{nost ne e sistem" nemaat nikakvo logi~no
opravduvawe.
98

op{t haos. No}ta i slobodnoto vreme {to se imalo na pretek go minuvale
zaedno ma`i i `eni, deca i starci, pritvorenici i osudenici,
zdravi i fizi~ki ili du{evno bolni lica, obrazovani i nepismeni
itn, itn. Istata sostojba se povtoruvala i za vreme na zaedni~kata rabota
koja {to povremeno se organizirala samo vo novoizgradenite zatvori.
Na zatvorenicite im bilo dozvoleno da konzumiraat alkohol, da
igraat komar ili na bilo koj drug na~in da se zabavuvaat. Golem del na
onie na koi im bilo do toa, vakvata mo`nost {iroko ja koristele. Toa
doveduvalo do razli~ni napnatosti, karanici, uceni i tepa~ki {to do
maksimum go naru{uvale mirot na postalo`enite zatvorenici. Smestuva~kite
uslovi bile od takva priroda {to ne dozvoluvale nikakva
mo`nost da se dojde do ~ist vozduh i prirodna svetlost, a poradi ne-
~istotijata i otsustvoto na uslovi za odr`uvawe na minimalna higiena
vo zatvorite se {irele zarazni bolesti koi ponekoga{ bile prenesuvani
i nadvor od zatvorot vrz slobodnite gra|ani. [ireweto na
epidemii vo Anglija bile poznati kako "crni sudski denovi." Poradi
slabata ishrana, zatvorenicite bile prisileni na sekakvi otstapki.
So ogled na toa deka sami se izdr`uvale za sekoja usluga trebalo da im
pla}aat na ~uvarite (za dobivawe podobra hrana, sve`a voda i sl.) pa
ottamu se slu~uvalo mnogumina i natamu da ostanat vo zatvorot za{to
povtorno se zadol`ile, sega kon svoite temni~ari. Na presudata se
~ekalo podolgo, a po sekoe zadocnuvawe na zborot na pravdata {ansite
za osloboduvawe stanuvale pomali. Dokolku rodninite i prijatelite
ne mo`ele da gi izvle~at so ispla}awe na nivnite dolgovi vo zatvorot
se ostanuvalo do smrtta poradi nekoja bolest ili iscrpenost. Korupcijata
bila redovna pojava me|u stra`arite koi {to gi ~uvale parite
na zatvorenicite. Tie ~esto nara~uvale hrana duri i za onie {to odamna
bile mrtvi, a potoa istata poskapo im ja prodavale na ostanatite
zatvorenici. Poznata bila i nivnata ne~uvstvitelnost, brutalnost i
sadizam vo postapuvaweto, kako i nivnite brojni poroci so koi gi nadminuvale
duri i najagresivnite osudenici.
Vakvata sostojba bila prisutna osobeno vo onie zatvori {to
bile samo prilagodeni za takva namena. Za toa vo Anglija naj~esto
bile upotrebuvani ogradnite yidovi na gradskite tvrdini. Tamu kade
{to tie yidini bile tro{ni, ili pak, se javuval nedostig od re{etki,
re{enie se nao|alo vo okovuvaweto vo prangi i sinxiri. ^estopati
sopstvenikot na zatvorot nemal nikakvi soznanija za redot i sostojbata
vo svojot zatvor. Seta rabota mu bila prepu{tena na lokalniot
~uvar (stra`ar) koj napolno samostojno re{aval za toa koj }e dobie
hrana, voda ili }e bide okovan vo zavisnost od dobienite pari od zatvorenikot.
Ne postoela bilo kakva inspekcija na zatvorite od strana
na nekoe oficijalno telo {to }e uka`uva na samovolijata i nehumanite
postapki na ~uvarite i }e gi spre~i vo nivnite ne~esni raboti. Od
tie pri~ini umiraweto vo zatvorite bilo sosema normalna pojava, a za
mnogu od zatvorenicite smrtta bila pomila od suroviot zatvorski re-
99

`im. Ponekoga{ se slu~uvalo duri i toa pogolem broj lu|e da umiraat
vo zatvorite odo{to na gubili{tata kade {to se izvr{uvala smrtnata
kazna, za{to ~uvarite bile osobeno ve{ti i nemilosrdni vo sproveduvaweto
na torturata.
Situacijata vo ovoj pogled ne bila ni{to podobra i na tn. brodovi-zatvori
kade {to posledicite od zadni~koto zatvorawe i strogiot
re`im vrz svoj grb go po~uvstvuvale onie lica {to ~ekale na deportacijata.
Od druga strana vo novoizgradenite zatvori be{e vovedena
ne{to postroga disciplina me|utoa, i zaedni~ka osudeni~ka rabota
koja vo pogolem del gi anulira{e negativnite posledici na ovoj sistem
na zatvorawe. Vo ovie zatvori bea vidno podobreni i smestuva-
~kite uslovi no i ovde tie sÒ u{te bea daleku od toa da pretstavuvaat
pristojno mesto za `iveewe.
Dokolku vo celost se ocenuvaat prednostite na sistemot na
zaedni~koto zatvorawe mo`e slobodno da se ka`e, deka so nego se ovozmo`uvaa
pomali tro{oci za izgradba i odr`uvawe na zatvorite kako
i polesna organizacija na osudeni~kata rabota onamu kade {to ja ima-
{e. Negovite negativni strani bea daleku pogolemi. Zaradi nepostoeweto
na prevospitni tretmani ne doa|a{e predvid prevospituvaweto
na zatvorenicite. Rabotata be{e tretirana samo kako mo`nost za
iskoristuvawe na tu|iot trud, a vo najblag slu~aj kako mo`nost za
opredeleno anga`irawe zaradi odr`uvawe na redot vo zatvorot. Vo
po~etokot slabo se sogleduvalo deka lu{uvaweto od sloboda samo po
sebe e kazna, 208 pa ottamu i po~etnoto zatvorawe nemalo za cel da se
po~uvstvuva na toj na~in, tuku kako privremeno re{enie do ostvaruvaweto
na deportacijata ili drug vid kazna. Fakt e me|utoa, deka svesnosta
ili nesvesnosta na celite na opredeleno sredstvo nema nikakva
vrednost za samite zatvorenici, za{to tokmu tie bile onie poedici
{to bez ogled na bilo kakvo razlikuvawe na celite i te kako ja ~uvstvuvaa
te`inata i posledicite od zatvoraweto. Vo tie ramki be{e
osobeno negativno i vlijanieto na kriminalnata zaraza. Me{aweto na
kriminalcite od razli~en "kalibar" so ostanatite zatvorenici vode-
{e kon usovr{uvawe na kriminalnata tehnika i sozdavawe kriminalni
zdru`enija {to vedna{ po izleguvaweto na sloboda zapo~nuvaa so
svoeto destruktivno deluvawe. Spored svojata te`ina ni{to pomali
ne bea ni onie posledici {to proizleguva od nenormalnite smestuva-
~ki uslovi. Prenatrupanite prostorii, neprovetrenosta i nedostigot
na prirodna svetlina predizvikuvaa te{ki bolesti {to ja desetkuvaa
zatvorskata populacija.
2. Kon sredinata na XIX vek, vo vremeto na silniot podem na
krivi~nopravnata nauka opredeleni intelektualci imale mo`nost da
se zapoznaat, a nekoi od niv i da gi po~uvstvuvaat posledicite od nedostigot
na elementarni prostorni, higienski i zdravstveni uslovi vo
208
Eliot, M. op. cit, str. 409.
100

toga{nite zatvori. Nivnite opservacii po~naa da se obelodenuvaat
pred o~ite na dotoga{ neinformiranata javnost i da bidat sledeni so
ostri kritiki, protesti i zalo`bi za menuvawe na krajno nepovolnite
sostojbi vo oddelni zatvori. Me|utoa, duri so pojavata na Xon Hauard
(Johan Howard) i Xeremi Bentam (Jeremy Bentham), ovie parcijal ni
barawa }e se pretvorat vo silno dvi`ewe {to }e dobie po{iroko zna-
~ewe vo nasoka kon celosna reforma na penitencijarniot sistem. Nivnite
idei }e bidat brzo prifateni i dopolnuvani od poedini entuzijasti
i vo drugi zemji so {to }e se otvori eden humanisti~ki proces na
tn. prva zatvorska reforma.
Za Xon Hauard se veli deka celiot svoj `ivot mu go posvetil na
reformata na zatvorite i deka pretstavuva najzna~ajnata li~nost na
ova dvi`ewe. Toj najprvin gi posetil zatvorite vo Anglija i vrz
osnova na svoite sogleduvawa go napi{al deloto "Sostojbata na zatvorite
vo Anglija i Vels" (1777). Vo 1784 godina ova svoe pro~ueno delo
Hauard go dopolnil i so drugi zabele{ki {to vo me|uvreme gi napravil
vo zatvorite na evropskite zemji. Ne~istotijata, nemoralot,
prenatrupanosta i telesnite i du{evnite bolesti {to gi na{ol vo tie
zatvori, u{te pove}e ja zacvrstija negovata odluka od pra{aweto na
reformata na zatvorite da napravi `ivotno delo. 209 Iako, u{te pred
negovata pojava imalo poedinci {to ja sogleduvale lo{ata sostojba na
zatvorite, zaslugata na Hauard e ogromna, za{to negovite predlozi
imale najgolemo vlijanie za promenite {to }e sleduvaat vo XIX vek.
Toj prv uka`a deka najprvin treba da se reguliraat pravata i dol`nostite
na ~uvarite i da se zadovolat nivnite potrebi za izbegnuvawe na
potkupot. Vo ovaa smisla bara{e zatvorenicite da ne se sudat zaradi
neisplateni dolgovi kon ~uvarite na koi treba da im se obezbedi dr`avna
plata. Toj isto taka se zalaga{e za izvesna klasifikacija na zatvorenicite
spored kriteriumite: pol, vozrast i te`ina na storeniot
prestap. Insistira{e i za voveduvawe lekarska nega, zabrana na konzumirawe
alkohol, podobruvawe na ishranata i dodeluvawe na prigodna
i ednoobrazna obleka zaradi odr`uvawe na higienata i spre~uvawe
na begstvata na zatvorenicite. Ja zastapuva{e i idejata za no}no osamuvawe
vo kelii kako prikladno sredstvo za odbegnuvawe na zatvorskite
tenzii. Se zalaga{e za voveduvawe moralno vospituvawe pri koe
glavnata uloga treba da ja ima verata, no i rabotnoto anga`irawe na
zatvorenicite. Za spre~uvawe na zatvorskite neredi predlaga{e postroga
disciplina no samo pod uslov predhodno da e obezbeden dovolno
stru~en kadar {to }e ja ostvaruva bez zloupotrebi i na razli~en na~in
sprema pritvorenicite i osudenicite. Zna~aen e i negoviot interes za
izgledot na zatvorite. Vo taa smisla predlaga{e novi zatvori {to }e
bidat podignati na zdravi mesta, vo blizina na teku{ta voda, so visoki
ogradeni yidovi {to }e popre~uvaat sekakvo begstvo no, i so do-
209
Ibid, str. 410.
101

volen vnatre{en prostor vo koj bi se uredile stazi za pro{etka na zatvorenicite.
Nakratko, Hauard se zalaga{e za ~ove~ko postapuvawe so
zatvorenicite bez diskriminacija sprema ma`ite ili `enite {to }e
ovozmo`i nivno izleguvawe so istite fizi~ki i du{evni sposobnosti
so koi raspolagale pred doa|aweto vo zatvorot.
I pokraj site priznanija {to mu bile davani na Hauard negovite
idei sepak ne ostvarile skoro nikakov efekt vo penitencijarnata
praktika na XVIII vek. Glavnata pri~ina za toa se nao|a vo nezainteresiranosta
na toga{nata vlast za bilo kakvi zatvorski reformi.
Pod negovo silno vlijanie sepak e izdejstvuvano donesuvaweto na dva
zakoni od strana na angliskiot parlament. So edniot se garantira{e
deka po istekot na kaznata zatvorenikot mora da se oslobodi bez ogled
na dopolnitelnite zadol`uvawa storeni kon ~uvarite. Vo drugiot zakon
be{e dadena preporaka zatvorskite prostorii zadol`itelno da se
varosuvaat (edna{ vo tekot na godinata) zaradi spre~uvawe na zarazni
bolesti. Me|utoa, i dvata zakoni ne naidoa na nikakva primena. Ne{to
podocna dve vlijatelni li~nosti vo ideite na Hauard }e najdat mo`en
odgovor za nastanatite te{kotii so prekinot na deportacijata vo Anglija.
Toa be{e {ansa za osnovawe barem na eden angliski nacionalen
zatvor vo koj bi se prestojuvalo vo kelii so vr{ewe te{ka fizi~ka rabota.
Po predlogot na Viliem Idn (William Eden) i Viliem Blekston
(William Blackston) i ovie idei se pretvorija vo zakon. Vo nego niz ~etiri
to~ki bea posebno naglaseni ideite na Hauard: sistematska
inspekcija, adekvatni sanitarni uslovi, bezbednost na zatvorite i
osloboduvawe od zatvorskite dolgovi. 210 No poradi odolgovle~uvaweto
so izgradbata na ovoj zatvor Hauard }e dade ostavka od komisijata nadle`na
za negovoto podigawe. Od tie pri~ini ovoj zatvor }e bide osnovan
duri vo 1821 godina (Millbank) i toa pod silno vlijanie na ideite
{to vo vrska so toa gi ponudi Bantam.
Xeremi Bantam (1748-1831) e vtorata markantna reformatorska
li~nost koja se pojavi vo ekot na angliskata praktika na deportacija
vo Avstralija. Me|u negovite pozna~ajni predlozi posebno se istaknuva
onoj za panopti~kiot izgled na zatvorskata arhitektura, model
spored koj keliite treba da bidat rasporedeni vo krug i nadgleduvani
od edno centralno mesto (staklena stra`arnica). Toj presmetal deka
smestuvaweto vo eden takov zatvor so kelii kade se vr{i korisna rabota
bi bilo za 25% poevitino od ona na brodovite-zatvori i deportiraweto
vo koloniite. Se zalagal i za toa na zatvorenicite da im se
dava neograni~eno koli~estvo hrana, za humano postapuvawe so niv
kako i redovno snabduvawe so obleka, obezbeduvawe kreveti, postelnina,
ogrev, prirodna svetlina i zabrana na alkohol. Ponatamu smetal
deka na zatvorenicite treba da im se ovozmo`i izvesno grupirawe
(klasifikacija), da im se dava izvesen nadomest za izvr{enata rabota,
210
Ibid, str. 15
102

a go posakuval i toa zatvorite da se pretvorat vo "u~ili{ta" so {to
bi se ovozmo`ilo korisno vklu~uvawe na zatvorenicite vo normalniot
`ivot. Vo taa smila predlagal i vrabotuvawe na zatvorenicite po
izdr`anta kazna vo posebni rabotilnici {to bi se gradele vo neposredna
blizina na zatvorite. Bil i za voveduvawe na eden vid penzisko
osiguruvawe {to bi se ostvarilo po pat na izdvojuvawe na sredstva od
redovnata zarabotuva~ka vo tie rabotilnici. Angliskata vlada me-
|utoa, sî u{te ne bila ubedena vo vrednosta na vakvite optimisti~ki
idei nitu imala spremnost da pristapi kon izgradba na zatvor {to
skapo }e ja ~ini i }e mora da izdvojuva sredstva za izdr{ka na sekoj
osudenik.
Vo toa vreme uslovite vo angliskite zatvori i natamu bile
lo{i. Vo niv dominirale zatvorenici-dol`nici ~ie nezadovolstvo od
vkupnata sostojba i odnosi doveduvalo do ~esti buntovi prosledeni so
te{ki posledici. Vo eden moment na revolt tie go zapalile Londonskiot
zatvor Wugejt (Newgate). Ovoj zatvor podocna povtorno bil izgraden
no o~ajnite uslovi ostanale negovo glavno obele`je, osobeno vo
negoviot `enski oddel. Toa e vreme koga se pojavi u{te eden golem humanist
i reformator - Gospo|a Elizabet Frej (Elizabeth Fry). Vo `enskiot
oddel na spoeniot zatvor `enite zaedno so decata {to tuka im
se ra|ale `iveele vo krajno bedni uslovi. Prostoriite bile ne~isti,
neprovetreni, vla`ni i studeni. Gledaj}i gi ovie nesre}ni `eni Elizabet
Frej }e pokrene akcija za sobirawe pomo{ vo obleka i hrana
kako i za celosna izmena na `ivotot na pregladnetite `eni koi {to
ovde spiele na limeni podovi.
Pokraj Elizabet Frej, u{te edna `ena po`rtvuvano }e raboti
vrz podobruvawe na uslovite na `ivot na zatvorenicite. Toa e Sara
Martin (Sarah Martin) za koja malku se znae, iako od svojata devetnaesetta
godina pa se do smrtta, ñ se posvetila na pomagawe na zatvorenicite.
Taa bila siroma{na {iva~ka koja otkako nasledila pogolema
suma pari skoro vo celost gi potro{ila za ovaa namena. 211
Sostojbata na zatvorite od toa vreme ne bila ni{to podobra i
vo ostanatite evropski zemji. Ottamu i vo niv e prisutno deluvaweto
na brojni reformatori koi so pogolem ili pomal uspeh pridonesuvale
za menuvawe na zatvorskite sostojbi. Me|u niv, vo penolo{kata literatura
po~esto se spomnuvaat Vagnic (Wagnitz) od Germanija, Mirabo
(Mirabo) od Francija, Dikpetio (E. Dicpetiaux) od Belgija itn.
Za `al, op{testveno politi~kite priliki vo koi se razvivaa
novite idei ne im odea na raka na vistinskite promeni. Prvite zatvorski
reformi vo po~etokot dovedoa samo do minimalni podobruvawa
na `ivotot na preventivo zadr`uvanite i osudenite lica, no ne i do
takvi zafati {to }e zna~at nekoja korenita transformacija na zatvorskite
uslovi i negoviot re`im. Naprednite idei na reformatorite
211
Ibid, str. 38
103

od ovoj period ne bea sepak zaludni. Iako zabaveno nivnoto dejstvo }e
dojde do izraz vo po~etokot na XIX vek, so prifa}aweto na keliskiot
penitencijaren sistem.
2. KELISKI (OSAMENI^KI) SISTEM
2.1. Filadelfiski, pensilvanski ili belgiski osameni~ki sistem
1. Filadelfiskiot sistem na izvr{uvawe na kaznata li{uvawe
od sloboda e voveden kako reakcija na asocijacioniot sistem. Toa e sistem
{to zapo~na da se ostvaruva so pu{taweto vo upotreba na prviot
zatvor od keliski tip vo 1792 godina. Stanuva zbor za zatvorot Valnut
strit (Walnut Streat) izgraden vo gradot Filadelfija (dr`ava Pensilvanija)
vo 1790 godina. Nakoro vo predgradieto na Filadelfija e izgraden
u{te eden zatvor od vakov tip - poznatiot ^eri Hil (Eastern Penitentiary
on Cherry Hill) od 1828 godina, a po nego i mnogu drugi vo ostanatite
amerikanski dr`avi. 212 Spored nivniot primer }e bide izgraden
i prviot takov zatvor vo Belgija (1835) so {to ovoj penitencijaren
sistem e prenesen vo Evropa. 213 Prostorot na pojavata na ovie zatvori
}e go opredeli i nazivot na ovoj sistem kako filadelfiski, pensilvanski
ili belgiski.
2. Hronologijata na izgradbata na ovie prvi amerikanski zatvori
zatvori bila slednata. Vo 1786 godina bea doneseni promeni vo
Krivi~niot zakon koi se odnesuvale na zamena na smrtnata kazna so
te{ka rabota za pove}e krivi~ni dela osven za oddelni pote{ki dela.
Kako rezultat na toa, lokalnite {erifi po~nale da gi koristat zatvorenicite
za izgradba na javni pati{ta i gradski ulici. Osudenicite
nosele svetla obleka i so sinxiri bile vrzanieden za drug ili im bile
prika~eni te{ki topovski |uliwa so sinxir za nozete. Za vreme na nivnata
rabota na gradskite ulici tie gi privlekuvale so~ustvitelnite
lu|e so {to se sozdavale golemi me{anici. Me|u nabquduva~ite se nao|ale
i rodninite i prijatelite na osudenicite. Pritoa ostvaruvale
kontakti so osudenicite i im davale alkohol, hrana i razni predmeti.
Kako rezultat na ovie sostojbi, vo 1970 godina, Kvekerskata organi-
212
Vidi: ibid, str. 60-61.
213
Za voveduvaweto na belgiskiot sistem najzaslu`en e Dikpetio (E.
Dicpteaux) koj vrz sebe ja po~uvstvuval ma~ninata od promiskuitetot na zaedni~koto
izdr`uvawe na kaznata. Toj bil osuden na edna godina zatvor zaradi
edna statija objavena vo nekoj angliski vesnik, iako bil eden od aktivnite borci
za belgiskata nezavsnost od Holandija. Po izleguvaweto od zatvorot Dikpetio
bil imenuvan za generalen inspektor na belgiskite zatvori. Vrz osnova
na sopstvenoto iskustvo i prou~uvaweto na prednostite od primenata na keliskiot
sistem vo Pensilvanija, toj uspeal da isforsira identi~en sistem i
vo Belgija. Vidi: Cornil, P, Kazna tamnice, Izbor, Zagreb, 1956/1, str. 87.
104

zacija - Filadelfisko zdru`enie za ubla`uvawe na mizerijata vo javnite
zatvori, od pensilvaniskoto zakonodavno telo izdejstvuvalo Valnut
Strit Xeil (Walnut Street Jail) da go pretvori vo dr`aven zatvor so
cel vo nego da se pomestat opasnite i svirepi prestapnici na koi }e
im bide izre~ena kazna zatvorawe so naporna rabota vo vreme od nekolku
godini, so {to se e napraven istoriski ~ekor na prefrluvawe
na odgovornosta sprema zatvorenicite od lokalnite organi na dr`avni
zatvori.
Vo Valnut Strit Xeil koj stana dr`aven zatvor, pove}eto zatvorenici
bile smestuvani vo oddelni kelii i preku den bile prisiluvani
na rabota vo dvorot na zatvorot. Tie bile anga`irani na tkaewe,
pravewe ~evli na nekoi drugi rutisnki raboti, kako na primer, tepawe
konop i se~ewe drva. Opasnite i svirepi zatvorenici bile zatvorani
vo samici so zadol`itelno poseduvawe i ~itawe na Biblijata, so
ogled na toa deka starite Kvekeri bile prili~no ~uvstvitelni na nanesuvaweto
telesni bolki i ottamu protiv fizi~na no, ne i protiv mentalna
tortura na zatvorenicite.
Konceptot na pokajuvawe bil osnovnata ideja na ovoj zatvor vo
koj smestuvaweto vo samici bilo predopredeleno od izbegnuvawe na
zdru`uvaweto na zatvorenicite i nivnoto me|usebno lo{o vlijanie.
Me|utoa, poradi prenatrupanosta, opa|aweto na disciplinata i buntovite
vo ovoj zatvor, konceptot na pokajuvaweto vo samici se dovede vo
pra{awe. Ottamu, samicata bila vovedena i vo dvata zatvori koi toga{
se gradeel vo Pitsburg (Pensilvanija) - Zapadniot dr`aven kaznen
zavod (otvoren vo 1826) i vo Filadelfija - Isto~niot dr`aven
kaznen zavod (otvoren 1829). Ovie kazneni zavodi so gradba vo forma
na trkalo bile ogradeni so masivni kameni yidovi. Takvata konstrukcija
gi spre~uvala zatvorenicite da kontaktiraat koi ostanuvale
sami vo svoite kelii, osven koga go koristele dvorot za pro{etka od
eden ~as. Vo ovoj sistem izlolacijata na zatvorenicite traela do krajot
na izdr`uvaweto na kaznata taka {to tie ja izdr`uvale kazanta bez
da zapoznaat nitu eden od svoite soosudenici.
Pensilvaniskiot sistem se poka`al mnogu skap zardi cenata na
~ineweto na samicite i slabata eksploatacija na rabotnaat sila na
osudenicite. 214
Vo prviot zatvor na ulicata Valnut sekoja kelija imala dve
vrati {to se zatvarale so `elezni bravi. Vo niv postoel mal prozorec
obezbeden so dva reda `elezni {ipki i bil postaven daleku od dofatot
na zatvorenicite taka {to niz nego ne mo`ela da se vidi ni zemjata
ni neboto. Zatvorenicite nemale pravo na klupa, masa, krevet ili
bilo kakov drug inventar, osven na osnoven pribor za vr{ewe na fiziolo{ki
potrebi. Me|u niv ne postoele nikakvi kontakti, a vrskata so
214 Abadinsky, H. Crime and Justice, An introduction, Nelson-Hall Publishers,
Chicago, 1987. str. 403-405.
105

stra`ata se ostvaruvala samo edna{ dnevno. Nabrzo be{e sogledan
u`asot predizvikan od smestuva~kite i drugite uslovi vo ovoj zatvor
koi {to so primaweto novi osudenici stanale u{te polo{i. Polo`bata
na osudenicite bila mnogu te{ka i vo zatvorot ^eri Hil. Zatvorenicite
i ovde ne smeele me|usebno da komuniciraat pa duri ni da
se poglednat. Za taa cel posebnite dvor~iwa {to na zapadniot del gi
ima{e sekoja kelija, a koi slu`ele za edno~asovna fizi~ka rekreacija,
bile pregradeni so visoki kameni yidovi. Isto taka za vreme na
verskite obredi (misi) {to bile zadol`itelni za site osudenici se
otvrala samo edna vrata od keliite (no ne i onaa vnatre{nata so re-
{etki), a sredinata na hodnikot se prekriva{e so zavesa. Na toj na~in
osudenicite ne mo`ele da gi vidat onie od sprotivniot red na kelii,
nitu pak sve{tenikot koj isto taka zasolnat stoel na po~etokot na hodnikot.
Vo ovoj zatvor, predaden vo upoteba 1829 godina, osudenite
lica poseduvale samo po edna biblija, no vo svoite }elii mo`ele i da
rabotat i toa naj~esto na izrabotka na ~evli. Osudeni~kata rabota me-
|utoa, ne bila pravilo tuku isklu~itelna privilegija. 215
3. Od ovoj kratok opis na prvite zatvori {to vedna{ bile kopirani
od drugite amerikanski dr`avi mo`at da se nasetat i osnovnite
karakteristiki na filadelfiskiot sistem. Su{tinata e vo toa {to
osudenite lica bile dr`ani vo zasebni kelii dewe i no}e, odvoeni
eden od drug za vreme na celiot tek na izdr`uvaweto na kaznata. Takvoto
osamuvawe be{e opredeleno od dve celi: 1 0 da se spre~i me|usebnoto
{tetno vlijanie me|u zatvorenicite i 2 0 na sekoj osudenik da mu
se ovozmo`i vo mirot na samotijata da odeva (strada) za storenoto zlo
i so razmisluvawe i kaewe da dojde do sopstven moralen (religiozen)
preporod. Vtorata cel na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda
proizleze od ideite na Kvekerite koi, kako dominantna religiozna
sekta vo Pensilvanija sî, vsu{nost, i najzaslu`nite za voveduvaweto
na ovoj sistem. Vo nivnoto identifikuvawe na zatvorenicite
so verski isposnici i keliite kako nivni ispovedilnici stoe{e logikata,
deka onie {to zgre{ile mo`at najlesno da go is~istat grevot
ako so ~itawe na religiozna literatura se navedat kon razmisluvawe
za sebe i za svoeto delo. Zatvorenikot treba{e da ja sogleda svojata te-
{ka polo`ba vo koja do{ol poradi storenoto zlo za da mo`e da izrazi
dlaboko pokajuvawe so postojani molitvi do boga zaradi oprostuvawe
i pro~istuvawe na du{ata. Na ovoj na~in sistemot dobi religiozen karakter.
Pokraj toa, zna~ajno e da se istakne deka spored sfa}aweto na
Kvekerite preobrazuvaweto e mo`no i kaj najokoravenite zlostornici,
no deka pokraj religioznoto vospituvawe za toa e potrebno i vr{ewe
naporna osudeni~ka rabota. Me|utoa, zatvorskata uprava vo po~eto-
215
Vidi: Howard, D.L. op. cit, str. 61-62, Barnes and Teeters N, K, Horizonte
in Kriminology, Printice-Hall, Ink, New York, 1953, str. 520 i Eliot, M, op. cit,
str. 489-490.
106

kot ne ja dozvoluvala rabotata, za{to smetala deka taa ima zabaven
karakter {to mo`e da gi odvle~e zatvorenicite od razmisluvawe za
deloto i nivnoto kaewe.
Spored ovaa najstroga varijanta na keliskiot sistem, od samiot
po~etok na izdr`uvaweto na kaznata pa se do izleguvaweto na sloboda,
osudenoto lice mora{e neprekinato da prestojuva vo kelijata bez
ogled na dol`inata na kaznata. Prisilnata osamenost i, po pravilo,
otsustvoto na raboten anga`man doveduvaa do brojni problemi so {to
se poka`aa slabostite na ovoj sistem. Vrz niv se nadovrzaa i ostrite
kritiki me|u koi se najzna~ajni slednive:
1 0 Najnapred so pravo se istakna deka ovoj sistem mnogu {tetno
vlijae vrz psiholo{koto zdravje na osudenicite. Strogoto osamuvawe
doveduva{e do mentalno nazaduvawe na li~nosta za{to e vo sprotivnost
so osnovnite potrebi na ~ovekot za zaedni~ki (op{testven) `ivot.
Otsustvoto na bilo kakvo priviknuvawe na op{testveni komunikacii
doveduva{e do brojni du{evni zaboluvawa i samoubistva kaj zatvorenicite.
2 0 Filadelfiskiot sistem se poka`a neuspe{en i vo pogled na
organizacijata na osudeni~kiot trud, a toa pretstavuva{e otsustvo na
u{te eden faktor za osposobuvawe na licata za idniot `ivot na sloboda.
Vo tie uslovi, duri i onamu kade {to be{e vovedena, rabotata
nema{e uloga na prevospitno sredstvo. Nejzinoto celosno otsustvo
be{e glavnata pri~ina za fizi~koto propa|awe na osudenicite.
3 0 Osameni~kiot sistem se poka`a neadekvaten i od ekonomski
aspekt. Praveweto zgradi so stotici kelii vo uslovi na postojan porast
na kriminalitetot i otsustvoto na sakanite efekti od toa, pretstavuva{e
neracionalen i premnogu golem izdatok. Od druga strana
poradi nerentabilnosta na osudeni~kiot trud doa|a{e vo pra{awe i
samata izdr{ka na zatvorenicite.
4 0 Strogoto osudeni~ko osamuvawe be{e vo sprotivnost i so na-
~eloto na pravi~nost pri izvr{uvaweto na kaznata. Nejzinoto neadekvatno
deluvawe vrz zatvorenicite se sostoe{e vo toa {to poedincite
so povisoko intelektualno nivo i postabilna emocionalna struktura
mnogu polesno go podnesuvaa rigoroznoto osamuvawe, za razlika od
onie so poslabi individualni psihi~ki karakteristiki. Negovata nepravednost
se gleda{e i vo toa {to celosnata izolacija moraa podednakvo
da ja trpat osudenicite na dolgi kako i onie na kratki kazni
li{uvawe od sloboda.
5 0 Na krajot, treba da se istakne i toa, deka iako nastana kako
reakcija na prethodniot sistem na zaedni~ko zatvorawe, ne dovede do
nikakvi promeni vrz planot na humanizacijata na celite na op{testvenata
rekacija. Inspiriran od ideite na klasi~nata {kola vo ovoj
sistem dominira{e represivnata funkcija na kaznata li{uvawe od
sloboda so site nejzini negativni konsekvencii.
Pod vlijanie na golem del od spomnatite kritiki me|u koi na-
107

jgolemo zna~ewe dobiva sfa}aweto na odmazdata i zastra{uvaweto
kako celi na kaznata }e zapo~ne postepeno ubla`uvawe na nekoi elementi
od ovoj sistem. Toa i }e se po~uvstvuva vo nekoi od novite zatvori,
kako na primer, vo Anglija (Millbank, 1821 i Pentonville, 1842), vo
Germanija (Moabit, 1849), Francija (1845), Risija (1879), Holandija,
Italija itn. Glavnoto ubla`uvawe se sostoe{e vo ovozmo`uvaweto na
osudeni~ka rabota koja {to me|utoa, i natamu se vr{e{e so isklu~uvawe
na sekakvi me|usebni kontakti. Taa i ovde nema{e nitu op{testveno
korisen, ni preventiven karakter. Vo uslovi na celosna fizi~ka
i duhovna izolacija taa, vsu{nost, i ne mo`e{e vistinski da se organizira,
no i pokraj toa za osudenite lica ima{e golema vrednost, pred
sî, kako sredstvo za razbivawe na zatvorskata monotonija. Te{kotiite
na osameni~kiot `ivot vo golem del }e bidat namaleni i so voveduvaweto
na redovnite poseti od strana na zatvorskata administracija,
kako i od lekar, sve{tenik i pripadnici na razni dru{tva za pomo{
na zatvorenicite. Vo nekoi zemji se otide i dotamu {to se pristapi
kon kombinirawe na ovoj so sistemot na zaedni~kiot zatvor. Takov
be{e na primer slu~ajot so Anglija so izgradbata na zatvorite Milbank
216 i Pentonvil. 217 Pentonvil stana primer i za izgradbata na
216
Prviot nacionalen zatvor Milbank bil kone~no dovr{en vo 1821
godina so kapacitet od 1.000 zatvorenici. Vo toa vreme bil najskapa gradba vo
zemjata, a pri negovoto podigawe bile najmnogu koristeni arhitektonskite
re{enija {to gi predlagal Bentam. Zatvorot bil izgraden vo vid na {estokraka
yvezda, so mnogubrojni hodnici, vlezovi i vrati. Eden ~uvar iako dolgo
bil vraboten vo nego nikoga{ ne mo`el da se snajde taka {to ~esto so kreda
gi odbele`uval yidovite za da mo`e da se vrati onamu od kade {to do{ol.
Ovoj zatvor e vistinska sprotivnost na sovremenite zatvori. Vo nego najprvin
bile smesteni `eni, a bidej}i ovozmo`uval celosna izolacija duri podocna
stanal me{ovit zatvor. Tuka za prv pat vo Anglija se organiziral formalen
sistem na ~ie ~elo stoel upravitel, a bila vospostavena i zdravstvena
slu`ba i drug personal. Polovinata od kaznata se izdr`uvala vo kelii, a
ostanatiot del vo grupi. Vo tekot na dvata stadiumi osudenite lica rabotele
na manufakturni raboti: {iewe, ~evlarstvo i drugo. Poradi toa {to alatot
za rabota se zloupotrebuval za napad i odbrana sprema personalot ili vo me-
|usebni presmetki na osudenite lica nekoi od praktikuvanite zanaeti se
ukinale, taka {to ostanala samo tkaja~nicata. Me|utoa so rabotata ne se
uspea. Bezuspe{ni ostanale i drugite parcijalni idei za voveduvawe nekakov
tretman, bidej}i site nade`i se polagaa vo samata zgrada kako takava, vo uslovi
koga brojni protivnici nastojuvaa da go prika`at zatvorot kako neuspe-
{en eksperiment za koj se potro{eni ogromni sredstva. Vo zatvorot }e se pojavi
i epidemija od koja golem broj osudenici }e go zagubat `ivotot. Se konstatiralo
deka pri~inite za taa epidemija bile otsastvoto na ~ist vozduh i
svetlost. Zatoa se prepora~a da se osvetlat keliite so sve}i i da im se dozvoli
na zatvorenicite samoobrazuvawe. Se pristapi i kon nivna klasifi-
108

slednite zatvori vo Anglija. Vo nego vladee{e re`im na celosno osamuvawe,
no za razlika od filadelfiskiot sistem toa osamuvawe trae{e
samo 18 meseci, a podocna i pomalku. Od ovoj zatvor osudenicite
bile i natamu ispra}ani vo avstraliskite zatvorski kolonii. Po ugledot
na Pentonvil i vo drugite evropski zemji }e zapo~ne praktikata
na razli~no traewe na osamuvaweto. Kaj kratkite kazni li{uvawe od
sloboda osamuvaweto trae{e za celoto vreme na nivnoto zadr`uvawe,
a kaj dolgite kazni toa osamuvawe poleka se pretvara{e samo vo eden
po~eten stadium so podolgo ili pokratko traewe. Vo ovoj pogled be{e
iskli~ok Belgija kade {to strogiot osameni~ki sistem se praktikuva-
{e za vreme na celiot tek na izdr`uvawe na kaznata. Do opredeleni
ubla`uvawa vo belgiskiot sistem }e dojde duri vo periodot me|u dvete
svetski vojni ili poto~no od 1919 godina.
Sovremenite ubla`uvawa na ovoj sistem vo golem del pretstavuvaat
obid za negovo uporno odr`uvawe. Vo toa se gleda i namerata na
postojano istaknuvawe na negovite malubrojni prednosti i nivnata
podr{ka na me|unarodnite penitencijarni kongresi. 218 Se poa|a{e od
argumentite deka so izolacija na osudenite lica se spre~uva kriminalnata
infekcija, begstvata i buntovite vo kaznenite zavodi i drugite
negativni iskustva od zadni~koto zatvorawe. Pokraj ovie nesomneni
prednosti, na filadlfiskiot sistem mora da mu se priznae i pohumaniot
odnos vo postapuvaweto so osudenicite. Negova zna~ajna prednost
vo odnos na predhodniot e vo toa {to se raboti za prv pravno reguliran
sistem. Normiraweto na na~inot na izvr{uvaweto na kaznata li-
{uvawe od sloboda go onevozmo`i samovolieto i istovremeno stana
osnova za voobli~uvawe i dogradba na ona {to vo penitencijarnata
oblast dotoga{ be{e samo predlagano. Site ovie prednosti me|utoa,
ne bea dovolni da se ostvari i ona glavnoto - popravawe na zlostornicite
i namaluvawe na kriminalitetot. Vo ovoj pogled se poka`aa site
slabosti koi doveduvaa do sprotivni efekti. Zatoa mora{e da se prekine
i so primenata na ovoj sistem koj za `al, trae{e re~isi sto godini.
Ottamu, zemjata {to go vovede }e bide me|u prvite i {to }e go
ukine vo 1913 godina. Sistemot }e bide ukinat vo Francija vo 1939, a
kacija na mladi, prvoprestapnici i osudenici {to so svoeto odnesuvawe davaat
nade` za rehabilitacija. Vidi: Howard, D. L, op. cit, str. 19-22.
217
Pentonvil bil prviot zatvor so keliski sistem na izdr`uvawe na
kaznata sli~en na onoj primenuvan vo ^eri Hil. [est godini po nego bile
izgradeni u{te 44 zatvori na istiot princip a vo niv bile smesteni 11.000 zatvorenici.
So nekolku isklu~oci skoro site zatvori vo Britanija datiraat
od ovoj period i ako bile izgradeni vrz ovoj princip nekoi od niv u{te od
samiot po~etok ne go primenuvale osamuvaweto. Pri~inata za toa e pojavata
na progresivniot sistem.
218
Ovoj sistem be{e prepora~an na me|unarodnite kongresi odr`ani
vo Frankfurt 1846 i Brisel 1867 godina.
109

vo Belgija toa }e bide kone~no storeno so zakonski akt duri po Vtorata
svetska vojna.
Kelijata kako takva me|utoa, nema da is~ezne od penitencijarnata
oblast. So opredelena uloga taa i denes e zadr`ana vo istra`nite
zatvori, a kako merka na osamuvawe i vo drugite zatvori toga{ koga e
storen opredelen disciplinski prestap. Pri izvr{uvaweto na kaznata
li{uvawe od sloboda taa ~esto se primenuva za smestuvawe preku no-
}ta kako prikladno sredstvo za spre~uvawe na zloupotrebite i promiskuitetot
vo zaedni~kite kazneni zavodi. So toa na zatvorenicite im
se pru`a mo`nost da se najdat sebesi barem za opredelen period od
svojot kazneni~ki `ivot. 219 Vo opredeleni zemji kelijata pretstavuva
edna od fazite na progresivniot sistem na izvr{uvaweto (Brazilija,
Argentina, Francija, Turcija 220 a, vo nekoi zatvori na porazvienite
zemji, kako na primer, [vedska, Danska, Holandija, [panija, SAD i
sl., kelijata duri se pretvori vo neprikosnoveno kat~e kade {to vo celosen
komfor mo`e da se provede no}ta i slobodnoto vreme.
110
2.2. Oburnski osameni~ki sistem
1. Kako rezultat na posetata na Valnut Strit Xeil i anga`irawe
vo zakonodavniot dom na Tomas Edi (Thomas Eddy, 1758-1827), vo
1796 bila vovedena kaznata zatvor kako zamena za pove}eto smrtni i
telesni kazni. Toj bil postaven i kako prv upravitel na Kazneniot
zavod vo seloto Grini~ (Greenwich Village), so ime Wugejt (Newgate) koj
bil karakteristi~en po toa {to imal prostorii za zaedni~ko smestuvawe,
rabotilnici i 14 samici. Vo ovoj zavod vo 1802 godina,
nastanal krvav bunt so masovni begstva poradi {to bila pobarabna pomo{
od voenite sili. Kako rezultat na ovie nastani, Edi najavil deka
vo idnina vo kaznenite zavodi }e se koristat poedine~ni kelii za site
zatvorenici i deka vo rabotilnicite }e se raboti pod stroga ti{ina
preku celiot den. Od ova inicijativa za prv pat be{e realizirana vo
zavodot izgraden vo gradot Oburn (Auburn) vo dr`aavta Wujork. Zatvorenicite
trebalo da se anga`iraat okolu odgleduvawe na industriski
rastenija, dobito~na stoka, proizvodstvo na zatvorska obleka i drugi
predmeti za potrebite na zatvorot ili za proda`ba na dr`avata, {to
bilo mo{ne prifatlivo za nadle`nite vlasti. Ovoj zatvor bil otvoren
vo 1819 godina, po nacrt na negoviot prv upravitel Vilijam Britin
(William Brittin). Glavnata uloga vo ovoj zavod ja ostvaruvale niza
od popre~ni kelii opkru`eni so prazen prostor (dvor) i visoki yidovi
so koi bila zaokru`ena celata institucija. Zatvorot bil proektiran
samo za no}no izolirawe, a preku den zatvorenicite gi koristele
golemite rabotilnici so koi upravuval Elam Lindz (Elam Lynds),
219
Cornil, P. op. cit, str. 88.
220
Milutinovi}, M. Penologija, str. 55.

porane{en armiski kapetan. Za nego se smeta deka go vovel praviloto
na apsolutna ti{ina. Za prekr{uvaweto na taa zabrana, Lindz go vovel
kam{ikuvaweto bez koe smetal deka ne mo`e da se upravuva so golem
zatvor i deka e mnogu poefikasno i pohumano re{enie vo odnos na
drugite disciplinski kazni.
Vo Oburn, zatvorenicite bile klasifikuvani vo tri kategorii:
1 0 mnogu te{ki zatvorenici, smestuvani vo samica, 2 0 pomalku
opasni zatvorenici, koi vo delum bile osameni, a ostatokot od vremeto
go pominuvale vo rabota vo grupi i 3 0 najmalku "vinovnite", koi zaedno
rabotele vo tekot na celiot den, a se izlolirale samo no}e. I
ovde, kako vo Valnut Strit, samicite, koi za volja na vistinata se koristele
samo za prekr{iuvawe na zatvorskite pravila, predizvikuvale
pusto{ vo du{ite na zatvorenicite koi se samoubivale so skokawe
od kulite, si gi se~ele venite, i gi udirale glavite vo yid.
Vo zatvorot Oburn, osudenicite bile oble~eni vo sme{ni crno
- beli, prugasti uniformi i prekrieni glavi so }ulavki. Tie mar{irale,
rabotele i jadele vo celosna ti{ina. Vo Oburn se pojavi i praktikata
na "~udno vle~ewe na nozete." Zatvorenicite bile postrojuvani
taka {to desnata noga im bila postavena malku nalevo, a desnata raka
vrz desnoto ramo na prethodniot zatvorenik. Se dvi`ele site zaedno
so vle~ewe na nozete taka {to prvo ja vle~ele levata noga napred a potoa
ja dobli`uvale desnata noga vo istata polo`ba so levata. Posetitelite
na zatvorot za mali pari mo`ele da go sledat ovoj poni`uva~ki
prizor. Re`imot na zatvorot se sostoel vo celosna ti{ina, naporna
rabota, umereni obroci i osameni no}i {est dena vo sedmicata. Vo nedela,
koga ne se rabotelo, zatvorenicite ja posetuvale crkvata vo ti-
{ina. Obern bil primer za amerikanskite zatvori so ogled na poeftinata
izgradba i fabri~kiot sistem na rabota vo koj mo`elo rentabilno
da se iskoristi rabotnata sila na zatvorenicite. 221
Golemata depresija mu stavila kraj na unapreduvaweto na izgradbata
na oburnskiot stil na zatvori, za{to se ustanovilo deka tie se
premniogu skapi za gradba i odr`uvawe i ne nudele mo`nost za dovolna
eksploatacija na rabotnata sila na zatvorenicite. Poslednata
institucija od ovoj vid bila otvorena vo 1931 godina vo Atika (dr`va
Wujork). Kako nivna zamena se pojavila "Golemata ku}a" (The Big House).
Spred Xon Irvin (John Irwin), takvata institucija arhitektonski
upatuvala na obernskiot stil: so edno ili dve lica vo kelii grupirani
i popre~no naredeni vo nizi. Zatvorot so kapacitet od 2.000 zatvorenici
bil opkru`en so visoki kamen zid i ~uvarski kuli. Za razlika od
obernskiot stil, ovde ne se koristeni mol~eweto, napornata rabota,
vle~eweto na nozete i slu`bena upotreba na telesni kazni. Vo keliite
koi bile pogolemi od obunskite, bile pomesteni WC {olja i la-
221 Abadinsky, H. Crime and Justice, An introduction, Nelson-Hall Publishers,
Chicago, 1987. str. 405-408.
111

vabo, bile zatopluvani i provetreni, a na samite zatvorenici im bilo
dozvoelno da gi ureduvaat i dekoriraat spored sopstveno nao|awe. Vo
podobro opremenite ustanovi od ovoj vid bilo dozvoleno igrawe bezbol,
ko{arka i drugi igri so topka. Me|utoa, iako postoele obrazovni
i stru~ni programi, vo niv ne se primenuvale. Ist bil slu~ajot i
so rehabilitacionite programi kako {to se individualnite i grupnite
sovetuvawa i sl. 222
Po Vtorata Svetska Vojna "Golemite ku}i" zapo~naa da se transformiraat
vo institucii za korekcija na zatvorenicite.
2. Vo penolo{kata literatura sepak dominira stavot deka pojavata
na oburnskiot sistem se dol`i na usilbite za otstranuvawe na posledicite
od primenata na filadelfiskiot strog ili ~ist osameni~ki
sistem. Opredeleni okolnosti me|utoa, uka`uvaat deka eliminiraweto
na slabostite od celosnoto osudeni~no osamuvawe e ovde samo ex posto
facto rezonirawe. Glavnata pri~ina za javuvawe na ovoj prehodno
neosmislen eksperiment e sepak edna epizoda vrzana za izgradbata na
zatvorot vo Oburn (Auburn) vo dr`avata Wujork. Imeno vo 1816 godina
vo ovoj grad treba{e da se podigne zatvor sli~en na onoj vo Filadelfija.
No, vo `elbata da se dojde do opredeleni za{tedi bea izgradeni
pretesni kelii. So cel da se ispravi napravenata gre{ka upravata na
zatvorot izdejstvuvala dogradba na posebni prostorii vo koi }e bide
izvodliva opredelena aktivnost, odnosno osudeni~ka rabota. Na toj
na~in, vo po~etokot sosema slu~ajno so dovr{uvaweto na ovoj zatvor
vo 1823 godina, }e zapo~ne da funkcionira eden poinakov, modificiran
oblik na osameni~ki re`im. 223 Negovoto prifa}awe i vo nekoi
drugi amerikanski dri`avi, a delum vo Evropa, }e go voobli~at vo nov
ubla`en keliski sistem. 224
Spored ovaa varijanta na keliskiot sistem smestuvaweto na
osudenite lica vo kelii se ostvaruvalo samo no}e, a vo tekot na denot
tie odele na zaedni~ka rabota {to se vr{ela so prisilno mol~ewe. 225
Poradi strogata zabrana na me|usebnite razgovori so {to se spre~uvale
razni spogoduvawa i {tetni vlijanija me|u zatvorenicite ovaa
varijatna se narekuva i "sistem na mol~ewe." So negovata primena na
izvesen na~in }e se ubla`at posledicite od celosnata izolacija na
222
Ibid, str. 411.
223
Vidi: Cornil, P. op. cit, str. 86.
224
Vo SAD ovoj sistem be{e voveden i vo porano izgradenite zatvori
Sing-Sing i ^arlston kade {to se zadr`a se do 1914 godina. Vo evropskite
zemji najprvin go vovede [vajcarija, a potoa i Anglija, Germanija, Francija i
Belgija.
225
Opredeleni tragi na ovoj sistem mo`at da se najdat u{te pred negovata
pojava vo SAD. Nekoi negovi elementi se sre}avaat u{te vo 1703 godina
vo popravniot dom za maloletnici Sv. Mihail i vo belgiskiot zatvor vo
Gent. Pove}e za toa: Eliot, M, op. cit, str. 490-491 i Cornil, P, op. cit. str. 86.
112

osudenicite, no zabranata na sekakov razgovor i strogite kazni za
prekr{itelite na taa zabrana ne bea sledeni i so vidni podobruvawa
na lo{ite sostojbi vo kaznenite zavodi koi, kako {to veli eden avtor,
nalikuvaa na kafezi za opasni divi `ivotni. 226 Naprotiv, poradi tie
zabrani, lo{ite zatvorski uslovi, raznovidnite i ~esti zloupotrebi,
vospostavuvaweto na poseben re`im na oblekuvawe (prugasta obleka),
|uliwa i sinxiri, bri~ewe na glavite, numerirawe, strogata disciplina
i sl., doa|a{e do u{te posilno fizi~ko i du{evno propa|awe na
zatvorenicite. Pri izvr{uvaweto na kaznata li~nosta voop{to ne
be{e zemana vo vid nitu za toa postoele bilo kakvi uslovi. Site zatvorenici
bea samo zatvorski broevi, napolno ednakvi i obespraveni.
227 Poradi nepostoeweto prevospiten tretman ne postoe{e individualizacija
vo izvr{uvaweto na kaznata, a soodvetno na toa ni potreba
za klasifikacija na osudenite lica.
Za razlika od predhodniot, oburnskiot sistem na izdr`uvawe
na kaznata ovozmo`uva{e izvesen zaedni~ki `ivot na osudenite lica
kako i ostvaruvawe na zaedni~ka rabota. Negovata prednost se gleda{e
vo podobrite mo`nosti za ostvaruvawe na organizacijata na rabotata,
ottamu {to osudenite lica mo`ea da rabotat na poraznovidni dejnosti
i pritoa da izu~uvaat opredeleni zanaeti {to }e gi koristat na sloboda.
No i pokraj izvesniot napredok vo odnos na filadelfiskiot sistem
i vo oburnskiot sistem se zadr`aa pogolemiot del od negovite
slabosti. Otsustvoto na komunikacii doveduva{e do te{ki isku{enija
i psihi~ki krizi, za{to be{e vo direkna sprotivnost so ~ovekovata
priroda kako socijalno bitie. Kako reakcija na taa napnatost golem
del osudeni lica uspevale da najdat na~in za me|usebno razbirawe
i spogoduvawe, no nabrzo toa bilo zabele`ano od strana na zatvorskata
uprava i podlo`eno na ostro kaznuvawe. Od tie pri~ini e i vospostavuvaweto
na mo{ne kompliciranata organizacija na zatvorskiot
`ivot. Be{e voveden kazneni~ki ~ekor i gledawe vo zemjata za vreme
na dvi`eweto. Pri izleguvaweto i vra}aweto vo kelijata be{e
isto taka zadol`itelen soboreniot pogled, a za vreme na zaedni~kata
rabota i noseweto na specijalni kapi so spu{ten obod i prorez za o~ite.
Za prekr{itelite na ovie i ostanatite strogi pravila na odnesuvawe
sleduvaa svirepi disciplinski kazni. Me|u niv naj~esto bilo
upotrebuvano kam{ikuvaweto za{to se smetalo deka toa ne mu pre~i
na zdravjeto i ne ja smaluva fizi~kata sila potrebna za rabotno anga-
`irawe na osudenicite.
Delumnoto osamuvawe, zadol`itelnoto mol~ewe i fizi~kata
tortura za negovoto nepo~ituvawe, kako i te{kata iscrpuva~ka rabota
226
Pove}e za toa: Eliot, M. op. cit, str. 490-492.
227
^ejovi}, B. Neka razmatranja o principu individualizacije izvr{enja kazni
li{avanja slobode, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1, str. 222.
113

naso~ena kon iskoristuvawe na osudeni~kiot trud, a ne kon nivno prevospiruvawe
dovedoa do sosema sprotivni efekti od o~ekuvanite.
Seto toa i vo ovoj modificiran sistem be{e odraz na sfa}aweto deka
celta na kaznata e zastra{uvawe i stradawe za storenoto delo. Vo negovata
primena be{e postojano prisuten op{tiot stav na krivi~nopravnata
nauka deka osudenoto lice e samo zatvorenik koj mora da go
plati svojot dolg na op{testvoto, a izvr{uvaweto na kaznata prisilno
sredstvo za ostvaruvawe na spravedliva odmazda.
3. PROGRESIVNI PENITENCIJARNI SISTEMI
3.1. Makonokieviot bodoven eksperiment
Vo vreme koga vo SAD i pove}eto evropski zemji ve}e intenzivno
se ostvaruva{e keliskiot sistem na izdr`uvawe na kaznata li{uvawe
od sloboda, dominanten oblik na kaznuvawe vo Anglija i natamu
be{e deportacijata. Osnovnata karakteristika na nejzinoto ostvaruvawe
be{e tormozeweto, poni`uvaweto i brutalnoto i surovo kaznuvawe
na deportiranite lica. Vo zatvorskata kolonija na ostrovot Norfolk
ovie lica ne mo`ele da stojat ispraveni pred zatvorskata uprava.
Svedeni na ne~ove~ki su{testva tie bea tepani i za najsitnite prestapi
so specijani kam{ici nare~eni "ma~ka so devet opa{ki". Na
svoite bolki ne mo`ele da im dadat olesnuvawe, za{to pri kam{ikuvaweto
im bile stavani ~epovi vo ustata. Za onie koi ne se pokoruvale
na zatvorskite naredbi i pravila sekoga{ stoe{e spremna i ponekoja
besilka. 228 Vakvata sostoba }e potrae sî do nazna~uvaweto na Aleksandar
Makonoki (Alehsandar Maconoshie) za upravnik na ovaa kolonija.
Toa e ~ovek {to najprvin rabotel kako profesor po geografija
vo London, podocna stanal kapetan na kralskata mornarica, a so doa|aweto
vo Avstralija (1836) zapo~nal da se interesira za problemite na
izvr{uvaweto na kaznata. Negovoto doa|awe vo Norfolk vo 1840 godina
}e mu ovozmo`i i sistematsko posvetuvawe na ovie pra{awa. Tuka
}e se obide so interesen eksperiment na izvr{uvawe na kaznata li{uvawe
od sloboda koj poradi originalnosta }e go dobie i negovoto ime.
Toa e poznatiot makonokiev ili bodoven eksperiment, {to trael kratko
vreme i ne nei{ol skoro na nikakva primena vo ostanatite delovi
na svetot. 229 Ovoj fakt me|utoa, ne e pre~ka da mu se posveti zaslu`e-
228
Vidi: [u{kovi}, M. Uslovni otpust, IKSI, Beograd, 1971, str. 16-17.
229
Ovoj eksperiment }e bide u{te edna{ povtoren samo vo oblasniot
zatvor vo Birmingem (Birmingham) vo Anglija i toa povtorno od strana na
Makonoki. Toj bil nazna~en za upravitel na ovoj zatvor vo 1849 godina no, na
taa polo`ba ostanal samo dve godini za{to sudiite zadol`eni za ovoj zatvor
smetale deka vo nego se primenuva premnogu blag re`im. Vidi: Howard, D.L,
op. cit, str. 87-93.
114

noto vnimanie na ovoj obid koj podocna stanal osnova za sfa}aweto na
osudeni~kiot trud, u~eweto i disciplinata kako oblici za prevospituvawe
na osudenite lica. Negovoto posebno zna~ewe go opredeluva i
toa {to spored svoite elementi pretstavuva zarodi{ na progresivniot
sistem. Prisustvoto na takvi elementi e, vsu{nost, ona {to ovoj
eksperiment go svrstuva kako edna, i toa prva varijanta na ovoj sistem.
Su{tinata na ovoj eksperiment e vo nastojuvaweto da se dojde
do takva mo`nost {to vo tekot na izvr{uvaweto na kaznata }e vodi
kon progresivno menuvawe na polo`bata na zatvorenicite i tie samite
}e bidat zainteresirani za toa. Ova proizleguva od stavot na Makonoki
deka i najlo{ite zlostornici mo`at da se popravat i od zatvorot
da izlezat podobri ako postojano se naveduvaat kon ~esen `ivot.
Ona {to vodi kon ovaa cel ne e brutalnoto i nehumano postapuvawe so
zatvorenicite tuku odnosot na doverba {to sekoga{ treba da bide potkrepen
so vistinska stimulacija. Za taa cel celokupnata zatvorska
kazna Makonoki ja pretvori vo opredelena suma bodovi. Vo zavisnost
od pri~inite na zatvoraweto i te`inata na storeniot prestap, sekoj
zatvorenik imal kazna {to bila izrazena vo bodovi. Na toj na~in tie
bile staveni vo situacija da go dostignat maksimumot na opredelenite
bodovi so uredno povedenie i rabota vo zatvorot. Izdr`aniot del od
kaznata pove}e ne se presmetuval vo denovi tuku so brojot na otkupenite
bodovi. 230 No ova novo presmetkovno merilo ne bilo va`no samo
za kone~noto izleguvawe od zatvorot. Ona {to ovde e posebno zna~ajno
i specifi~no e {to za dostignatiot iznos na bodovi se vrzuvala i
opredelena faza od izdr`uvaweto na kaznata. Vo Makonokieviot eksperiment
postoele tri takvi fazi, a sekoja od niv vodela kon avtomatska
promena na zatvoreni~kiot status.
Vo prvata faza zatvorenicite `iveele i rabotele pod izvonredno
strog disciplinski re`im.
Vo vtorata faza na zatvorenicite im se dozvoluva{e da se
organiziraat vo pomali grupi od 5 do 7 lica. So ogled na toa {to formiraweto
na grupite im be{e prepu{tano na samite zatvorenici tie
sekoga{ nastojuvale me|u sebe da se izberat taka {to }e se sozdade
edna homogena i slo`na celina. Toa za niv bilo od osobena va`nost,
za{to za zaedni~kata rabota dobivale zaedni~ki fond na bodovi {to
potoa go delele na ednakvi delovi. Zatvorenicite u~estvuvale i vo zaedni~kata
podelba na bodovite {to }e ja zaslu`ele so svoeto grupno
povedenie. Ottamu proizleguva i nivnata zainteresiranost za spre~uvawe
na poedine~nite ekscesi koi i te kako mo`ele da se odrazat vrz
obemot na dobieniot fond na bodovi. Za neostvarenite rabotni zada~i
i otstapuvawata od po`elnoto povedenie be{e predvideno duri i odze-
230
Ottamu, vo penolo{kata literatura se smeta deka Makonoki e
osnovopolo`nik na idejata za izreknuvawe na neopredeleni kazni li{uvawe
od sloboda koi se prisutni vo amerikanskata penitencijarna praktika.
115

mawe na ve}e spe~alenite bodovi. Na toj na~in, celokupnata odgovornost
za neostvarenite rabotni obvrski i disciplinata vo zatvorot
be{e prefrlena vrz samite zatvorenici. Toa pridonese za jaknewe na
odgovornosta kaj sekoj poedinec i razvivawe na grupnata kontrola. Tokmu
zatoa se doa|alo do takva sostojba samite zatvorenici da se gri`at
za raspredelbata na rabotata spored individualnite fizi~ki sposobnosti.
Seto toa vodelo kon razvivawe na nivnata smisla za prijatelstvo,
sorabotka i solidarnost.
Vo ovaa faza na postapuvawe so zatvorenicite bodovite imale
i drugo zna~ewe. Vo eden del se koristele za isplata na tro{ocite za
ishrana, a so niv mo`ela da se plati i zasilen ili "ekstra" obrok.
Pokraj toa za prekuvremena rabota se dobivale i posebni, dopolnitelni
bodovi. Takvata raspredelba me|utoa, ponekoga{ doveduvala i do
opredeleni negativni posledici. @elbata {to pobrgu da se dojde do
niv se pretvorala vo surova trka {to od svoja strana barala posebni
napregawa. Toa doveduvalo do prekumerni iscrpuvawa i razni bolesti.
Vo takvi uslovi rabotata, vsu{nost, stanala dopolnitelna kazna:
izma~uvawe {to vodelo kon celosno gubewe na nejzinata prevospitna
uloga. Kon ova treba da se dodadat i nedostatocite proizlezeni od
otsustvoto na adekvatni kriteriumi za vistinska procenka na zaslu`noto
napregawe. Aproksimativnite procenki, a ponekoga{ i svesni
zloupotrebi bea osobeno prisutni pri opredeluvaweto na povedenieto
{to povlekuva disciplinska kazna a so toa i pomal broj na bodovi. Vo
uslovi koga odmazdata be{e vladea~ka koncepcija vo kaznuvaweto
be{e iluzorno poinakvo rezonirawe na zatvorskata administracija.
Vo poslednata faza doa|a{e do rasturawe na grupite i sekoj
osudenik dobival sopstvena koliba i par~e zemja od ~ija samostojna
obrabotka ja obezbeduval svojata egzistencija. Toa e tn. slobodwa~ka
faza koja {to isto taka trebalo da se pomine so sobirawe na bodovi,
no vo nea zatvorenikot vo sekoj drug pogled bil sloboden. Tuka treba-
{e da se ostvari opredeleno naviknuvawe na op{testvenite odnosi
{to vladeat na sloboda, a osobeno kon po~ituvawe na sopstveniot i
tu|iot imot.
Od prilo`enata organizaciona postavenost na ovoj eksperiment,
mo`e da se vidi eden humanisti~ki streme` vo zatvorskata kolonija
vo Norfolk za sozdavawe zdrava atmosfera vo koja site me|u-
~ove~ki odnosi }e bidat naso~eni kon op{testveno korisni aktivnosti.
Humanisti~kiot streme` na Makonoki se ostvari so pretvoraweto
na ovaa kolonija vo dobro uredena op{testvena zaednica. Pod
negovo rakovodstvo taa go izgubi zna~eweto na brutalen pekol na zemjata
i dobi izgled {to ne se razlikuva od onoj na nekoi od modernite
otvoreni zavodi. Makonoki gi urnal besilkite, im dozvolil na osudenicite
da logoruvaat na svoite rabotili{ta, vospostavil {koli,
potiknuval ~itatelski grupi, daval nagradi, dozvoluval praznuvawe na
116

odredeleni denovi, organiziral zabaven `ivot itn. 231
Osudeni~kata rabota be{e ona {to vo ovoj obid ima{e, isto
taka, zna~ajno mesto. Nejzinoto voveduvawe vo vreme koga vo ostanatite
zatvori vo celiot svet be{e golema nepoznanica e ona {to ovde
zaslu`uva golema pofalba. Mora da se priznae me|utoa, deka izrazenite
pretenzii za nejzino ostvaruvawe kako metod na tretman do`ivea
celosen neuspeh. Nejzinoto isklu~itelno bodovno uslovuvawe dovede
do toa kaznata li{uvawe od sloboda da se pretvori vo modificiran
vid rabotna kazna. Ottamu, site pozitivni strana na osudeni~kiot
trud (razvivawe rabotni naviki, sozdavawe smisla za podelba na trudot
i organizacija na raboteweto) ne smeat da se oddeluvaat od korista
(izgradbata na pati{ta i drugi javni raboti) {to iako bea ve{to
sokrieni vo vtor plan zna~ea glaven faktor na nejzinoto ostvaruvawe.
Dokolku zatvorenikot saka{e pokus prestoj vo zatvorot, a toa nesomneno
be{e ~est slu~aj, mora{e da go `rtvuva svoeto zdravje za da gi
ispolni visoko postavenite rabotni normi. Drug izbor za nego vsu{-
nost i nema{e.
Razvivaweto na smislata za op{testven `ivot e u{te edna zna-
~ajno podra~je na ovoj eksperiment. Stavaweto na zatvorenikot vo grupa
so cel da se zgolemi negovoto ~uvstvo na pripadnost i odgovornost,
bez ogled na svojata metodska iskol~enost, 232 e anticipacija na sovremenoto
osudeni~ko samoorganizirawe.
Makonokieviot obid be{e od kratok zdiv. Poradi masovnoto i
ostro sprotivstvuvawe kon ona {to be{e daleku pred svoeto vreme,
Makonoki be{e brzo prisilen da se povle~e. Glavniot uslov za zadr`uvawe
na svoeto mesto za noviot upravnik ^ajlds (Childs) be{e vra-
}awe na ovaa kolonija vo porane{nata sostoba.
3.2. Angliski progresiven sistem
Stanuva zbor za sistem {to e voveden vo Anglija vo 1853 godina.
Toa se slu~i so oficijanoto ukinuvawe na deportacijata i nejzinata
zamena so kaznata robija od podolgo traewe. Nejzinoto izvr{uvawe
be{e pomesteno vo tri fazi: faza na keliski zatvor, faza na zaedni-
~ki zatvor i faza na usloven otpust.
231
Kup~evi}-Mla|enovi}, R, op. cit, str. 107.
232
Vrzuvaweto na eden osudenik za povedenieto i rabotata na drug e
nepravedna, nepedago{ka pa duri i ne~ove~na postapka. Toa e osobeno slu~aj
koga treba da se trpat posledicite od ne~ie nepromisleno povedenie {to ne
mo`elo da se spre~i. So toa se doveduva vo pra{awe pravniot osnov na prenesenata
dol`nost od zatvorskata uprava vrz samite zatvorenici. Seto ova ne
bi bilo vredno da se spomene dokolku i denes nema teoretski i prakti~ni
nastojuvawa od tipot na izri~ni i neotpoviklivi naredbi: "Ti }e mi odgovara{
za Petko, vo sprotivno....".
117

Prvata faza na ovoj sistem skoro vo celost e prezemena od filadelfiskiot
sistem, so taa otstapka {to ovde osudenite lica ostanuvale
od 9 do 12 meseci, 233 imale obvrska da rabotat no, nemale pravo na
pogodnosti. Me|utoa, i vo ramkite na ovoj stadium vo nekoi zatvori
mo`elo da se dojde do promena na re`imot na izvr{uvaweto. Tie promeni
mo`ele da se sostojat vo podobruvawe na koli~estvoto i kvalitetot
na ishranata, podobruvawe na uslovite za rabota, dozvola da se
~ita opredelena literatura, izu~uvawe na zanaet i sl. Na toj na~in
u{te na samiot po~etok se doa|alo do izvesno rasporeduvawe na osudenicite
vo zavisnost od vidot na pogodnosite {to gi u`ivale.
Glavnata karakteristika na ovaa faza e sepak celosnoto osudeni~ko
osamuvawe (i dewe i no}e) so cel da se strada i razmisluva za
storenoto delo. Od tie pri~ini i ovde ne izostanuvale redovnite poseti
na sve{tenik koj treba{e da go pottiknuva osudenikot na molewe
i kaewe zaradi oprostuvawe na grevovite. Be{e zabraneto dopi{uvawe
so rodnini i prijateli, primaweto pratki i ostvaruvawe na bilo
kakvi kontakti so nadvore{niot svet. Rabotata se organizira{e vo samite
kelii, no i vo zaedni~ki prostorii. Onamu kade {to ima{e uslovi
za vr{ewe na zedni~ka rabota va`e{e principot na mol~ewe, a
strogata disciplina i strogoto kaznuvawe bea u{te edno obele`je {to
pokraj mol~eweto be{e prezemeno od oburskiot sistem.
Vtorata faza e zaedni~ko izdr`uvawe na kaznata. Vo nea se
ostanuvalo najdolgo. Osudenicite go minuvale denot vo zaedni~ka rabota,
a preku no}ta bile smestuvani vo kelii. Dokolku ne postoele
uslovi za no}no osamuvawe se vr{elo smestuvawe i vo zaedni~ki prostorii,
me|utoa, krevetite im bile razdeluvani so pregradi (drveni
paravani). Pri formiraweto na osudeni~kite grupi bile koristeni
opredeleni klasifikacioni kriteriumi. So nivna pomo{ se ovozmo-
`uvalo takvo razvrstuvawe {to trebalo da go spre~i deluvaweto na
kriminalnata zaraza. Od posebno zna~ewe e me|utoa, toa {to vo niv, vo
prv red, se gledalo prikladno sredstvo za sozdavawe razliki vo re`imot
na izdr`uvaweto na kaznata. Tie razliki treba{e da bidat vo
soglasnost so postignatite efekti vo prevospituvaweto. Ottamu be{e
zabraneto bilo kakvo me{awe na osudenicite od razli~ni grupi. Sekoja
grupa be{e smestena vo posebni oddelenija (zatvorski krila), a
nivniot broj zavise{e od objektivnite prostorni uslovi i vidot na
pogodnostite {to vo niv se nudele. Vo takvi uslovi smestuvaweto vo
opredeleno oddelenie zna~e{e i zdobivawe so podobar osudeni~ki status.
Vo toa se sostoe{e smislata na ovoj sistem: stepenest na~in na
izvr{uvawe na kaznata prilagoden za postepeno popravawe na osudeni-
233
Traeweto na ovaa faza varira{e vo razli~ni nacionalni sistemi
no, naj~esto be{e opredeleno spored kriteriumot dol`ina na izre~enata kazna.
Za toa obi~no odlu~uvala zatvorskata uprava no imalo slu~ai kade {to
toa vreme bilo zakonski normirano.
118

cite. Osudenikot so svojata rabota i povedenie i ovde treba{e da go
zaslu`i preminot od edno vo drugo oddelenie, a potoa i vo slednata zatvorska
faza.
Tretata faza na angliskiot progresiven sistem se ostvaruva{e
so pu{tawe na osudenoto lice na usloven otpust. So toa osudenikot
be{e fakti~ki na sloboda iako toa pravo zna~e{e samo edna faza od
izvr{uvaweto na kaznata. Usloven otpust mo`ea da dobijata samo onie
osudenici {to poka`ale izvonredni zalagawa i rezultati vo svoeto
rabotewe i odnesuvawe. Za vreme na negovoto traewe vrz osudenite
lica se nametnuvale najrazli~ni obvrski i poseben nadzor. Neizvr-
{uvaweto na obvrskite doveduva{e do otpovikuvawe na uslovniot
otpust.
Angliskiot progresiven sistem pretstavuva o`ivotvoruvawe
na golem del od kriminalnopoliti~kite idei {to bea prisutni kon
sredinata na XIX vek. So nego zapo~na vo golem obem da se po~ituva
li~nosta na delinkventot vo procesot na izvr{uvaweto na kaznata.
Bez da se zapostavat represivnite elementi na kaznata so ovoj sistem
te`i{teto se prenesuva vrz prevospituvaweto {to treba da se ostvari
niz nekolku fazi. Osudenikot treba da gi pomine site fazi pred da
izleze na sloboda. Na toa be{e pottiknuvan so raznovidni pogodnosti
koi {to zavisea od negovoto povedenie i zalagawe vo izvr{uvaweto na
rabotnite zada~i. So toa kaj zatvorenicite se razvi motivacija za eksponirawe
na sopstvenite sili {to }e go dobli`at do onie stadiumi
{to zna~at podobar materijalen status i polesen zatvorski re`im,
odnosno postepeno dobli`uvawe do `ivotot {to nalikuva na onoj na
sloboda. So prifa}aweto na prevospituvaweto kako cel na kaznata,
individualizacijata vo fazata na izvr{uvaweto i klasifikacijata na
osudenite lica dobija nova sodr`ina. Za razlika od porane{niot oburnski
sistem kade {to se javija samo izvesni elementi na objektivna
individualizacija, baraweto na tretman na osudenite lica ovde ja nalo`i
potrebata da se vodi smetka i za subjektivnite karakteristiki
na osudenite lica so cel da se postigne nivno socijalno prilagoduvawe.
Taka pokraj kriteriumite: te`ina na storenoto delo, porane{na
osuduvanost, visina na izre~enata kazna, pol, starost i sl., golemo zna-
~ewe dobiva i stepenot na obrazovanieto na osudenikot, motivite {to
go navele kon deloto i sl. Me|utoa, najgolemo zna~ewe me|u ovie kriteriumi
za `al go dobija: sposobnosta za izvr{uvawe na rabotnite zada~i
i povedenieto na osudenoto lice. So osudeni~kata rabota i odnosot
kon zatvorskiot personal i drugite osudenici se smeta{e deka }e
se ostvari najbrza promena vo stavovite i pogledite kon normite i
vrednostite na vladea~kiot sistem. Vo toa se gleda{e osnovnata garancija
za afirmirawe na pozitivnite karakteristiki na li~nosta koja
{to preku adekvatna nagrada }e uspee vo sopstvenite usilbi za preobrazba.
Stimulacijata be{e jasna no, spored svoite prakti~ni efekti
skoro bezna~ajna. Edna od pova`nite pri~ini za toa be{e prifa-
119

tenoto bodirawe na osudeni~kiot trud spored principite na makonokieviot
eksperiment. Negovoto {ablonsko prenesuvawe vo ovoj sistem
}e gi donese site slabosti za koi ve}e zboruvavme. Od druga strana dovolno
be{e obi~no pregleduvawe na zatvorskite pravilnici na sekoj
osudenik da mu ovozmo`i doa|awe do ponudenite pogodnosti. Zainteresiranosta
za polesna rabota, povisok nadomest za nejzino izvr{uvawe,
zgolemuvawe na delot od zarabotuva~kata {to slobodno mo`e da
se koristi, pro{iruvawe na neposrednite i posrednite kontakti so
nadvore{niot svet i sl., osudenikot ja nao|a{e i izvlekuva{e od svoite
momentni interesi. Istite mo`e{e i lesno da gi ostvari, za{to
gi znae{e osnovnite "pravila na igrata." Dovolno be{e da se odglumi
o~ekuvanoto povedenie.
Projavenite nedostatoci na angliskiot progresiven sistem bea
posledica na sî u{te skromnite materijani, a so toa i kadrovski uslovi.
No i pokraj niv negovoto pojavuvawe zna~e{e nesporen napredok
vo odnos na prehodnite sistemi. Negovoto voveduvawe ovozmo`i gri`a
za ~ovekot. Ottuka i site prednosti mo`at da se sintetiziraat vo slednive
postavki:
- Psiholo{kata baza na progresivnata metoda e privle~nosta
{to za zatvorenikot ja pretstavuva materijanoto podobruvawe na negoviot
`ivot, a {to mo`e da se zaslu`i so dobro povedenie.
- Preminuvaweto od edna vo druga faza na zatvorski re`im ja
prekinuva monotonijata koja pretstavuva zna~ajna opasnost za kaznite
li{uvawe od dolgo traewe.
- Postepenite podobruvawa na re`imot neosetno go pribli`uvaa
`ivotot na osudenikot kon `ivotot na slobodniot ~ovek i mu go
ovozmo`uvaa vra}aweto vo op{testvoto po negovoto otpu{tawe. 234
120
3.3. Irski progresiven sistem
Irskiot progresiven sistem e osnovan vo 1854 godina od strana
na angliskiot kapetan i ~len na Komisijata za pregled na kaznenite
zavodi vo Irska Valter Krofton (Walter Crofton). Razlikata me|u ovoj
i angliskiot progresiven sistem e vo toa {to irskiot sistem e prodlabo~en
ili dopolnet so u{te edna faza na izvr{uvawe na kaznata.
Taa faza e pomestena me|u vtorata i tretata faza na angliskiot sistem
kako nova me|ufaza (intermedijaren, posreden stadium ili me|uzatvor).
Toa e faza na tn. slobodwa~ko izdr`uvawe na kaznata.
Ottamu, vo irskiot sistem sre}avame ~etiri fazi: 1 0 kelisko osamuvawe,
2 0 zaedni~ko izdr`uvawe na kaznata, 3 0 upatuvawe vo oddelenie
za slobodwaci i 4 0 usloven otpust.
Vo prvata faza be{e vr{eno osamuvawe na skoro identi~en na-
~in kako i vo angliskiot sistem. Osudenikot bil zatvoran vo kelija
234
Cornil, P, op. cit, str. 88.

kade {to bil podlo`en na ograni~ena ishrana i prisilna rabota so
mo`nost za edno~asovno u~ewe vo tekot na denot. Vo vtorata faza se
vr{e{e rasporeduvawe na zaedni~kata rabota za koja {to se dobivala
nagrada spored individualno ostvarenite rezultati. Toa zna~i deka
ovde otsustvuva pla}aweto na osudeni~kiot trud spored makonokieviot
bodoven princip. Tretata faza se izvr{uvala na ekonomiite na
kazneniot zavod ili vo posebni pomali zatvori kade {to vo uslovi na
zna~itelno podobrena sloboda na dvi`ewe, osudenite lica rabotele
pod prismotra od stra`ari. Po opredelen vremenski prestoj vo slobodwa~koto
oddelenie osudenicite {to davale sigurnost deka pove}e
nema da vr{at krivi~ni dela mo`ele no, ne morale da bidat pu{teni
na usloven otpust.
Kako {to mo`e da se zabele`i i irskiot sistem e, vsu{nost,
edna i toa treta varijata na progresivniot sistem. Osnovnata karakteristika
{to go ~ini usovr{ena ili zbogatena varijanta e vovedenoto
slobodwa~ko oddelenie. Glavnata zamisla na prethodnite dve varijanti
i ovde e prisutna, me|utoa, so voveduvaweto na me|uzatvorot vo
irskata varijata, taa vo golem obem dobiva na svoeto prakti~no zna~ewe.
Na osudenikot i natamu mu se ovozmo`uvalo da u~estvuva vo svoeto
popravawe so postepeno preo|awe od postrogite uslovi na zatvorskiot
`ivot kon slobodata. No so ovoj pro{iren sistem se ovozmo`uva i
ubla`uvawe na brzite preodi od edna vo druga faza na izvr{uvaweto,
trgnuvaj}i od provereniot stav deka osudenikot ne e sekoga{ dovolno
spremen za toa. Slobodwa~koto oddelenie be{e takva faza ili stadium
na izvr{uvaweto so koj ne samo {to se zbogatuva{e fondot na
pogodnostite tuku i prikladno sredstvo za pobezbolno napreduvawe
kon usloven otpust {to nema da bide otpovikan. Ottamu i negovoto
zna~ewe kako korekcija na negativnite posledici {to poradi slabite
mo`nost za vklopuvawe vo slobodniot op{testven `ivot gi nose{e
nagloto preminuvawe kon usloven otpust vo angliskiot sistem.
Slobodwa~koto oddelenie be{e izvonredno re{enie za motivirawe
na osudenikot. So nego se nude{e namalena strogost vo postapuvaweto,
posebna kontrola pri vr{eweto na site osudeni~ki aktivnosti,
pogolemi prava i pogodnosti i niza drugi prednosti, no od druga
strana, i zna~itelno pogolema odgovornost vo pogled na akceptiraweto
na prevospitniot tretman. Osudenikot stanuva{e toj koj so svojat
rabota i odnesuvawe treba{e da go zalu`i podobruvaweto na re`imot
pod koj se izdr`uva kaznata. Toga{ pak koga }e go izdejstvuval pougodniot
re`im so svojot celosen odnos vo ova oddelenie na tn. "polusloboda"
osudenikot treba{e da pru`i dovolno dokazi so koi }e ja potvrdi
uka`anata doverba. Vo sprotivno, irskiot sistem predviduva{e
duri i mo`nost za vra}awe vo predhodnata faza od izdr`uvaweto na
kaznata. Tokmu zatoa osudenite lica vo mnogu pogolem obem nastojuvale
da go poka`at svojot vistinski karakter so aktivno usvoeno povedenie
{to poradi poinakvata priroda na osudeni~kiot trud vo ovoj si-
121

stem doa|a{e do poln izraz. Taa faza pru`a{e najgolemi mo`nosti za
pozitivno vlijanie vrz osudeni~kite stavovi i nivnoto volevo usoglasuvawe
so socijanite uslovi na `ivotot. Od tie pri~ini zatvorskata
uprava i posvetuva{e posebno vnimanie toku na ova faza od izvr{uvaweto
na kaznata. Za upatuvawe vo nea be{e nadle`en sovetodaven
odbor na kaznaeniot zavod vrz osnova na gri`liva ocenka na site uslovi
{to prethodno bea detalno proveruvani. Vo slu~aite koga }e se
utvrde{e deka uslovite ne se ispolneti osudenoto lice ne mo`e{e da
o~ekuva da pomine niz oddelenieto {to ja pretstavuva ovaa faza.
Irskiot sistem brzo se pro{iri vo Evropa i drugite zemji vo
svetot. 235 I pokraj negovata relativno kratka primena vo zemjata {to
go vovede (1854-1864) 236 toj i denes e vo sila vo nekoi zemji. Sistemov
}e naide na primena i pri izvr{uvaweto na kaznata zatvor vo biv{a
Jugoslavija. Spored Zakonot za izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od
sloboda od 10 fevruari 1929 godina, toa izvr{uvawe se sostoelo od ~etiri
fazi. Prvata faza ja so~inuvalo keliskoto izdr`uvawe na kaznata.
Potoa doa|a zaedni~ko zatvorawe so zaedni~ka rabota preku denot
i osamuvawe preku no}ta. Tretata faza se izvr{uvala vo oddelenieto
za slobodwaci vo koe osudenicite poslobodno se dvi`at pod opredelena
kontrola i vr{at zemjodelski, zanaet~iski i drugi raboti. Poslednat
faza ja so~inuva uslovniot otpust so toa {to osudenicite se
otpu{taat vo opredeleno mesto so obvrska da se javuvaat na organite
za bezbednost. 237 Po primerot na ovoj sistem na prostorot na biv{a
Jugoslavija bea podignati i nekolku zatvori: Zenica vo 1888, Sremska
Mitrovica, 1889, Idrizovo, 1908 i Lepoglava, 1913 godina. 238
235
"Od evropskite zemji prva go voveduva [vjacarija vo zavodot Lincburg
(Linnzburg), a podocna go pro{iruva i na drugite ustanovi. Potoa se
voveduva vo Portugalija, Holandija i vo belgiskite zatvori (za "peines criminalles")
i vo drugite zemji. Vo Evropa me|u poslednite go voveduva Francija -
vo vreme koga toj sistem vo Portugalija go gubi svoeto zna~ewe. Milutinovi},
M. op, cit, str. 34.
236
Vidi: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo, str. 353.
237
Milutinovi}, M, op. cit, str. 34.
238
Vidi: Kup~evi}-Mla|enovi}, R, Osnovi penologije, str. 105.
122

II DEL
KAZNENO-POPRAVNI USTANOVI VO
MAKEDONIJA
123

124

G l a v a I
KAZNENO - POPRAVNA USTANOVA IDRIZOVO
1. OSNOVNI PODATOCI ZA USTANOVATA
1.1. Kazneno - popravna ustanova Idrizovo, s. Idrizovo - Skopje.
1.2. Poln naziv na ustanovata: Kazneno - popravna ustanova
Idrizovo. Vo ovaa ustanova se izdr`uvaat kaznite zatvor i do`ivoten
zatvor za:
a) ma{ki lica povtornici, osudeni so pravosilna presuda na
kazna zatvor nad 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot
pritvor iznesuva pove}e od 6 meseci.
b) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor pove}e od 2 godini, odnosno koga ostatokot od
kaznata so presmetaniot pritvor iznesuva pove}e od 2 godini.
v) @enski lica osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor
ili maloletni~ki zatvor nezavisno od visinata na kaznata. Ovie osudeni
lica kaznata ja izdr`uvaat vo Oddelenieto za `enski lica,
g) Ma{ki i `enski lica osudeni na kazna do`ivoten zatvor i
d) Stranski dr`avjani i lica bez dr`avjanstvo
2. OSNOVAWE NA USTANOVATA
Vo KPU Idrizovo i vo Ministerstvoto za pravda ne postojat
podatoci za datumot na osnovaweto, nitu bilo kakov akt za osnovawe
na ustanovata.
3. STANBENO - PROSTORNI STANDARDI, SMESTUVA^KI
MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA
3.1. Objektite na KPD Idrizovo se pomesteni na pogolem prostor
vo s. Idrizovo - Skopje. So ogled na brojnosta na objektite ovde
}e go izostavime nivniot podroben opis i }e se zadr`ime samo na osnovnite
elementi {to gi karakteriziraat.
3.2. Za smestuva~kite kapaciteti vo glavnite objekti mo`e da
se ka`e slednovo:
- Zatvoreno oddelenie. Vo zgradata kade e pomesteno ova oddelenie
postojat 46 sobi so prose~no smestuvawe na 10 lica vo sobi ili
vkupno 460 legla.
125

- Poluotvoreno oddelenie - 6 sobi so po 12 legla za vkupno 72
osudeni lica.
- Otvoreno oddelenie - 30 sobi so po 5 legla za vkupno 150 osudeni
lica.
- @ensko oddelenie (`enski zatvor) - 16 sobi so po 2 legla za 50
lica.
Za `enskoto oddelenie (`enskiot zatvor) i otvorenoto oddelenie
mo`e da se ka`e deka donekade se vo podobra sostojba i deka gi
ispolnuvaat potrebnite minimalni standardi kako vo odnos na goleminata
i sostojbata na objektite i opremata taka i vo odnos na samoto
smestuvawe na osudenite lica.
Nadvore{niot i vnatre{niot izgled se vo relativno dobra sostojba.
Kujnite so trpezariite se pouredni vo odnos na drugite prostorii.
Upravnata zgrada i pridru`nite objekti se vo relativno dobra
sostojba. Nivniot izgled kako od nadvor taka i od vnatre go zadovoluva
minimumot potreben za izvr{uvawe na rabotnite obvrski vo postoe~kite
prostorii - kancelarii. Opremata e relativno dobra, no prete-
`no stara. Tehni~kata oprema i pomagalata za potrebite na slu`bata
za obezbeduvawe ne gi zadovoluvaat standardite, za{to se prete`no zastareni.
3.3. Posebnata organizacija "Ekonomija," koristi obrabotlivo
zemjodelsko zemji{te so povr{ina od 104 ha, glavno se zasaduva so slednive
kulturi: lucerka 49 ha, p~enica 29 ha, gradinarstvo 4 ha. Fura-
`ni rastenija: sila`na p~enka 15 ha, perko ili uqena repa za sto~na
hrana 4 ha, sto~na repa 2 ha, graorica 5 ha.
Objektite za smestuvawe na dobitok se so vkupna povr{ina od
8.200 m 2 i toa: sviwarnici - po 500 m 2 (kapacitet za 560 sviwi), {tali
za kravi 3 objekta po 600 m 2 (kapacitet 186 molzni kravi), pridru`ni
objekti za junci, teliwa i dr., `ivinarnici - 6 objekti po 700 m 2 , objekti
za odgleduvawe ovci - eden 700 m 2 (kapacitet za 400 ovci).
Drugi objekti i oprema:
- magacinski prostor - dva objekti 300 i 200 m 2 , ili vkupno 500
m 2 ,
- mlin za sto~na hrana - eden objekt 600 m 2 ,
- senarnik - za smestuvawe seno - eden 820 m 2 ,
- stara mlekara - eden objekt 100 m 2 ,
- nova mlekara - eden objekt 400 m 2 ,
- sistem za navodnuvawe od 2.400 metri vo dol`ina.
Osnovnite sredstva i opremata na "Ekonomija" se glavno stari
i dotraeni.
Ekonomijata poseduva zemjodelski i priklu~ni ma{ini i vozila
i toa: 11 traktori (7 vo upotreba, 4 neispravni od koi eden nov, a
drugite postari od 10 godini). Priklu~nite ma{ini se: redosejalki
(2), plugovi (2), fekalni cisterni (2), silo kombajn - eden (neispra-
126

ven), kosa~ki (4), prikolki za traktori (6), krimleri ili setvosprema~i
(2), kulivatori (2), senobalir~ki (1), Vozila: eden furgon (marka
TAM, neispraven), kamion Zastava so nosivost od 3 tona (eden),
Kamion (marka Fap od 7 tona - eden), Pik-ap 101 (eden), "Lada-niva"
(edna).
Ekonomijata poseduva i oprema za molzewe na kravi.
Ekonomijata vr{i i ugostitelska dejnost. Postoi bife za op{-
testvena ishrana vo vkupna povr{ina od 70 m 2 (zaedno so kujna, sala,
magacinski prostorii i sanitaren jazol). Restoranot e pomesten nadvor
ogradeniot del, odnosno na vleznata kapija od ustanovata.
3.4. Posebnata organizacija "Preporod" prostorno e locirana
vo zatvoreniot del na ustanovata. Taa se sostoi od proizvodni hali -
pogoni vo koi rabotno se anga`irani osudenite lica za vreme na izdr-
`uvaweto na kaznata zatvor. Rabotnata aktivnost na osudenite lica so
instrukcii na vrabotenite instruktori se vr{i po sektori: drvoprerabotuva~ki
sektor, metaloprerabotuva~ki sektor, grade`en sektor,
tekstilen sektor i avtoservis za krpewe i farbawe na motorni vozila
kako i avtoservis za popravka na motorni vozila. Proizvodnite hali
se stari i so stara oprema i osnovni sredstva.
3.5. Dvornata povr{ina iznesuva pove}e od 5 ha i e uredena,
kako pred upravnata zgrada, taka i pred drugite objekti (otvorenoto
oddelenie, `enskiot zatvor i vo zatvoreniot del). Zasadena so sadnici,
razzeleneta so treva i cve}iwa.
3.6. Ustanovata raspolaga so slednive vozila: 2 novi kombi vozila
za sprovod ("Folsfagen"), edno novo ambulantno vozilo ("Folsfagen"),
tri slu`beni vozila (eden nov i eden star "Golf", i edna
stara "Lada"). Pokraj toa ustanovata raspolaga i so dve neispravni patni~ki
leki koli ("Fiat 125" i "Mercedes"), kako i so edno staro vozilo
za sprovod.
4. PODATOCI ZA VRABOTENITE VO USTANOVATA
4.1. Vo Kazneno-popravniot dom Idrizovo na 31. 12. 1995 godina
bile vraboteni 197 lica. Spored obrazovanieto na vrabotenite, sostojbata
po slu`bi e slednata:
1. Funkcioneri
- direktor - visoko obrazovanie ........................ 1
2. Rakovodni rabotnici
- pom. direktor-visoko obrazovanie ................... 2
3. Slu`ba za prevospituvawe
- so visoko obrazovanie ......................................... 17
- so vi{o obrazovanie ............................................ 1
Vkupno: ................... 18
127

4. Slu`ba za obezbeduvawe
- so visoko obrazovanie ......................................... 3
- so vi{o obrazovanie ............................................ 3
- so sredno obrazovanie ......................................... 94
- so osnovno obrazovanie ....................................... 8
Vkupno: .................... 108
5. Izvr{no-upravna slu`ba
- so visoko obrazovanie ......................................... 1
- so vi{o obrazovanie ........................................... 3
- so sredno obrazovanie ......................................... 8
Vkupno: ..................... 12
6. Zdravstvena slu`ba:
- so visoko obrazovanie .......................................... 2
- so sredno obrazovanie .......................................... 3
Vkupno: ...................... 5
7. Finansisko-smetkovodstvena slu`ba:
- so visoko obrazovanie .......................................... 1
- so sredno obrazovanie .......................................... 12
Vkupno: ...................... 13
8. Komercijalna slu`ba:
- so visoko obrazovanie .......................................... 1
- so vi{o obrazovanie ............................................. 3
- so sredno obrazovanie ........................................... 8
Vkupno: ...................... 12
9. Stopansko-instruktorska slu`ba
- A/ Posebna organizacija "Preporod":
- so visoko obrazovanie .......................................... 4
- KV rabotnici ......................................................... 6
- so sredno obrazovanie .......................................... 6
Vkupno: ............................... 16
- B/ Posebna organizacija "Ekonomija":
- so visoko obrazovanie .......................................... 5
- so sredno obrazovanie .......................................... 4
- KV rabotnik .............................................................. 1
Vkupno: ..................... 10
128

Kompletniot pregled na vrabotenite vo KPU Idrizovo mo`e
da se sogleda od sledniot tabelaren pregled:
P R E G L E D
na vrabotenite vo KPU Idrizovo so sostojba na 31. 12. 1995 godina
Red.
br.
IME I PREZIME
Vraboten
vo
ustanovata
Rabotno mesto
1 2 4 5
1. STOJAN RISTOV 01.05.1995 Direktor
2. RISTENKA
ATANASOVA
01.02.1988 Pom.upavitel po
prevospituvawe
3. KIRIL TERZIEV 01.03.1992 Pom. direktor po
stopanstvo
4. GALABA GARESKA 01.04.1974 Vosp.rakovotiel
5. STOJAN 07.11.1975 Vosp.rakovotiel
KOSTADINOVSKI
6. RISTO GAXOV 01.01.1982 Vosp.rakovotiel
7. ALEKSANDAR 01.02.1988 Vospituva~
DONEV
8. DIMITAR 01.01.1976 Vospituva~
BOGDANOV
9. TRAJ^E
08.11.1976 Vospituva~
NAUMOVSKI
10. STOJMEN 05.12.977 Vospituva~
POPOVSKI
11. VOJO ILIEVSKI 05.04.1978 Vospituva~
12. JAKUP [AKIRI 01.03.1979 Vospituva~
13. VLADO JAN^EVSKI 11.10.1979 Vospituva~
14. KOSTA DIMITROV 01.12.1986 Vospituva~
15. ALTANA TANEVSKA 01.11.1986 Vospituva~
16. ZORAN JADROVSKI 01.02.1988 Vospituva~
17. ELENA
21.03.1994 Vospituva~
JOVANOVSKA
18. ZORAN^E NIKOLOV 01.04.1990 Vospituva~
19. TATJANA RISTOVA-
Vospituva~
DIMOVA
20. SNE@ANA
Soc.rabotnik
NAUMOVSKA
21. MILE TINOVSKI Vospituva~
129

22. IVAN
01.07.1973 Zap.na stra`a
CVETANOVSKI
23. DAN^O
17.02.1975 Nad.na stra`a
JAGURINOVSKI
24. SAVE
01.01.1977 Nad.na stra`a
VELI^KOVSKI
25. PETRE PAVLOVSKI 01.01.1980 Nad.na stra`a
26. ALEKSANDAR 01.04.1982 Nad.na stra`a
BORISAVQEVI]
27. QUBE DIMITROV 01.12.1987 Nad.na stra`a
28. LAZO TRPEVSKI 01.01.1989 Nad.na stra`a
29. MITRE
01.11.1993 Nad.na stra`a
PI[MANOVSKI
30. VOJ^A
01.01.1980 Postar nadzornik
LAZAREVSKI
31. VLADO
10.06.1980 Postar nadzornik
KIPRIJANOVSKI
32. RISTO
01.04.1992 Postar nadzornik
GUGUQANOVSKI
33. GOCE
06.01.1989 Nad.na stra`a
DIMITRIEVSKI
34. DRAGI
01.02.1973 Nadzornik
STANKOVSKI
35. ANGELE 15.06.1973 Nadzornik
PAVLEVSKI
36. DRAGE BOJKOVSKI 20.02.1975 Nadzornik
37. ZORE KOVILOVSKI 20.11.1975 Nadzornik
38. QUBI[A 01.01.1977 Nadzornik
PETROVI]
39. ^ASLAV TASEVSKI 04.05.1977 Nadzornik
40 DOBRE ILIEVSKI 01.07.1977 Nadzornik
41. VOISLAV 01.07.1977 Nadzornik
\OR\IEVSKI
42. LASTE SAZDOVSKI 01.07.1977 Nadzornik
43. ^EDOMIR 09.01.9878 Nadzornik
SPIROVSKI
44. STOE
07.01.1978 Nadzornik
STEFANOVSKI
45. TAIR MEMETI 06.11.1978 Nadzornik
46. SLAVE GRUEVSKI 12.02.1979 Nadzornik
47. JOCO ARSOV 16.06.1979 Nadzornik
130

48. BLAGOJA 16.06.1979 Nadzornik
DIMKOVSKI
49. PERO
10.05.1979 Nadzornik
STOJANOVSKI
50. VINKO
11.05.1979 Nadzornik
ANGELOVSKI
51. \OR\IJA 04.01.1980 Nadzornik
MIR^EVSKI
52. SLOBODAN 03.03.1980 Nadzornik
\OR\IEVSKI
53. STOJNA 19.03.1980 Nadzornik
\OR\IEVSKA
54. SLOBODAN 20.05.1980 Nadzornik
MITREVSKI
55. ZORAN
19.05.1980 Nadzornik
DESPOTOVSKI
56. TRAJAN PETREVSKI 19.05.1980 Nadzornik
57. ZLATE
01.09.1980 Nadzornik
STOJANOVSKI
58. ZORAN SMILEVSKI 03.03.1986 Nadzornik
59. ZORICA 01.05.1982 Nadzornik
KONDOVSKA
60. GOCE VELINOVSKI 05.05.1982 Nadzornik
61. MIROSLAV 05.05.1982 Nadzornik
NAKOVSKI
62. VLADO
01.12.1982 Nadzornik
TRAJKOVSKI
63. BOR^E
06.12.1982 Nadzornik
MILO[EVSKI
64. VAN^O
06.12.1982 Nadzornik
JOVANOVSKI
65. KIRIL MILANOV 01.01.1976 Postar nadzornik
66. SONE
12.01.1984 Nadzornik
DIMITRIEVSKI
67. MIRJANA 01.06.1984 Nadzornik
ANGELOVSKA
68. JOVICA 01.10.1984 Nadzornik
PETRU[EVSKI
69. ZVONKO 01.10.1984 Nadzornik
TRAJKOVSKI
70. PETAR
BOGDANOVSKI
03.10.1984 Nadzornik
131

71. STEV^E IVANOV 01.04.1985 Nadzornik
72. SRETEN 04.04.1985 Nadzornik
KIPRIJANOVSKI
73. MARE RISTESKA 10.12.1985 Nadzornik
74. ILE STAVREVSKI 03.03.1986 Nadzornik
75. ZORAN
03.03.1986 Nadzornik
STOJANOVSKI
76. VESNA
19.06.1980 Nadzornik
JOVANOVSKA
77. BRANKO 01.01.1987 Nadzornik
MLADENOVSKI
78. BRANKO 01.01.1987 Nadzornik
VELI^KOVSKI
79. VALENTIN 01.12.1987 Nadzornik
MAXAROVSKI
80. MI]E BORIZOVSKI 25.05.1987 Nadzornik
81. SLAV^O 01.12.1987 Nadzornik
OGNENOVSKI
82. VLATKO LIKOVSKI 01.12.1987 Nadzornik
83. ZORAN SPASOVSKI 01.12.1987 Nadzornik
84. ORCE
02.12.1987 Nadzornik
DIMITRIEVSKI
85. KO^O KOSTOVSKI 03.12.1987 Nadzornik
86. VLADAN 01.01.1988 Nadzornik
MITANOVSKI
87. ZENAN IZEROVSKI 01.03.1988 Nadzornik
88. JON^E
01.03.1988 Nadzornik
TRIPUNOVSKI
89. SIME
02.06.1988 Nadzornik
STEVANOVSKI
90. ZORAN GLIGORIEV 02.06.1988 Nadzornik
91. MIROSLAV 01.07.1988 Nadzornik
ATANASOVSKI
92. ANTONI MAN^EV 01.01.1989 Nadzornik
93. KIRO
01.01.1989 Nadzornik
MILENKOVSKI
94. DRAGAN KAROVSKI 01.01.1989 Nadzornik
95. DRAGI
01.01.1989 Nadzornik
DIMITRIEVSKI
96. GORAN NASTEVSKI 15.05.1989 Nadzornik
97. ZORAN VELKOVSKI 15.05.1989 Nadzornik
132

98. QUP^O 15.05.1989 Nadzornik
NESTOROVSKI
99. ILE @UPANOVSKI 15.05.1989 Nadzornik
100. ZORAN BLA@OVSKI 15.05.1989 Nadzornik
101. JOVICA 01.12.1989 Nadzornik
STANKOVSKI
102. DRAGI
01.12.1989 Nadzornik
TODOROVSKI
103. ZLATKO 01.12.1989 Nadzornik
BO@INOVSKI
104. NIKOLA 16.03.1993 Nadzornik
STOJANOVSKI
105. GORAN PE[EVSKI 23.08.1993 Nadzornik
106. ZORAN
23.08.1993 Nadzornik
JAGURINOVSKI
107. STEFKO 23.08.1993 Nadzornik
ZMEJKOVSKI
108. ORCE CVETKOVSKI 23.08.1993 Nadzornik
109- GOCE BOGOEVSKI 23.08.1993 Nadzornik
110. GORAN^E 23.08.1993 Nadzornik
DANAILOVSKI
111. KRISTIJAN 23.08.1993 Nadzornik
KIPREVSKI
112. GORAN
23.08.1993 Nadzornik
STOJANOVSKI
113. GORAN DIMEVSKI 23.08.1993 Nadzornik
114. GOCE TRAJKOVSKI 23.08.1993 Nadzornik
115. SUNAJ JUSUFI 01.11.1994 Nadzornik
116. BOBAN ALEKOVSKI 01.11.1994 Nadzornik
117. \OKO SMILESKI 01.11.1994 Nadzornik
118. TONI KAJEVSKI 01.11.1994 Str`ar
119. BOGOSLAV 01.11.1994 Str`ar
VEQOVSKI
120. SINI[A 01.11.1994 Str`ar
MILEVSKI
121. TONI
01.11.1994 Str`ar
ZDRAVKOVSKI
122. RE[AT FEJZULOV 01.11.1994 Str`ar
123. GORAN
01.11.1994 Str`ar
BO@INOVSKI
124. TONI KRSTEVSKI 01.11.1994 Str`ar
133

125. SINI[A 01.11.1994 Str`ar
ILIEVSKI
126. SA[KO ZOMBRA 02.11.1994 Str`ar
127. SA[KO 10.11.1994 Str`ar
BOGDANOVSKI
128. \OR\I ZDRAVEV Str`ar
129. SEDAT USEINI Str`ar
130. ZORAN ARSI] 16.02.1980 Rak.instruktor
131. DOBRINKA 01.04.1974 Ref.po rab.odnosi
NIKOLOVA
132. ZORAN NIKOLI] 01.12.1983 Instr.po HTZ
133. METODIJA
KONDEVSKI
06.12.1977 Instr.po
vooru`uvawe
134. HALIME 01.03.1979 Ref.za vodewe evid.
SULEJMANI
135. MILKA
01.07.1975 Ref.po priem i otpus
DIMI[KOVA
136. ELICA RISTI] 91.05.1969 Telefonist
137. SLOBODAN 01.03.1987 Gotva~
GAVRILOV
138. ZORAN RISTOVSKI 16.06.1986 Magacioner
139. MARICA RISTESKA 20.06.1979 Daktilograf
140. QUBICA 10.02.1986 Arhivar
IVANOVSKA
141. GORAN DIMOSKI 02.10.1984 Voza~ na direktorot
142. JOVAN
01.04.1974 Lekar specijalist
TOPALOVSKI
143. JORDAN GEORGIEV 09.09.1986 Lekar stomatolog
144. BORKO BOJKOVSKI 01.02.1981 Laborant
145. NEXMIE TARTEVA 01.10.1989 Med.sestra
146. MILAN 15.12.1978 Med-tehni~ar
JORDANOVSKI
147. BILJANA 01.04.1987 Rak.na slu`ba
TRAJANOVA
148. MERI JOVKOVA 18.06.1986 Likvidator
149. DANKA BLA@EVA 05.10.1978 Ref-za plata
150. ZORAN
16.06.1993 Blagajnik
ADAMOVSKI
151. MARINA ARSOVSKA 01.11.1993 Instr.blagajnik
152. EMILIJA
PETROVSKA
17.03.1986 Knigovoditel
134

153. SA[O
17.03.1986 Konter
NIKOLOVSKI
154. TONI BANDULIEV 04.11.1987 Konter
155. DARINKA 17.05.1987 Konter
KOKALOVI]
156. MARIJA ANTOSKA 01.04.1993 fin.knikogovidtel
157. BIQANA
Knigovoditel
KONSTANTINOVSK
A
158. JADRANKA 10.03.1981 Knigovoditel
NIKOLOSKA
159. MIRA NIKOLI] 14.03.1986 Referenz
160. JUGOSLAV 01.03.1986 Referenz
PARGOVSKI
161. ANGELE SAVOVSKI 13.12.1978 komer-referent
162. DIVNA MARKOSKA 14.09.1984 Fakturist
163. RADICA 01.07.1969 ref.za presmetki
ANGELESKA
164. CVETAN RISTESKI 01.01.1986 Prodava~
165. BOJAN
15.08.1991 Prodava~
DIMITRIEVSKI
166. VIDIMKA
Prodava~
PETKOVSKA
167. MARICA BURSA] 01.04.1974 Prodava~
168. MILE DIMOV 15.09.1993 Prodava~
169. VIOLETA 15.11.1993 Prodava~
NIKOLOVA
170. GORDANA 15.11.1993 Prodava~
BO@INOVSKA
171. LIQANA
Prodava~
JOVANOVSKA
172. VAN^O
03.09.1984 inst.elektri~ar
SEKULOVSKI
173. PERA DIMKOVSKI 01.01.983 inst.po vozen park
174. DIM^E RISTESKI 12.06.1978 inst.teh.rakov.
175. QUBOMIR 04.01.1984 Inst.po metaloprer.
STOJANOVSKI
176. ACO MARKOVSKI 01.11.1985 Inst.po metaloprer.
177. ILIJA \OR\IEVSKI 11.07.1994 Inst.po metaloprer.
178. ^EDOMIR
PETKOVSKI
16.04.1979 Inst-drvoprerabot.
135

179. MITKO
18.01.1986 Inst-drvoprerabot.
TAPANXIEV
180. @IVKO 16.06.1994 Inst-drvoprerabot.
TODOROVSKI
181. CANE PVSKI 01.10.1989 Inst-drvoprerabot.
182. JOVAN^E 01.10.1989 Inst.vo avtoservis
CVETANOVSKI
183. @IVKO 10.10.1980 Inst.vo avtoservis
MERXANOVSKI
184. QUP^O 25.10.1993 Inst..vo avtoservis
CVETKOVSKI
185. BLA@E
15.11.1993 Magacioner
NE[KOVSKI
186. MILAN GAI] 23.04.1986 Odgor.za stovari{te
187. MAJA RISTI] 25.08.1994 Blagajnik na stovar.
188. BORIS
26.08.1986 inst.teh.rakov.
CIMBUROVSKI
189. VLADIMIR 17.06.1986 inst.po zemjodl.
STANOEVSKI
190. GOCE DIMITROV 15.12.1987 inst.veterinar.teh.
191. SERAFIM 15.12.1987 Inst.po govedarstvo
ANASTASOVSKI
192. LASTE RISTESKI 25.09.1986 Inst.po sto~arstvo
193. BOJAN RADENKOV 22.10.1990 Instr.po
`ivinarstvo
194. DIMITRIJA 20.11.1975 Organ.na ugos.rabot.
NIKOLOSKI
195. ILINKA 16.01.1994 Smenov.na ugos.rab.
STOJANOVSKA
196. ILIJA BO@INOV 01.04.1993 mag.za gotovi proiz.
197. MILORAD ALEKSI] 05.07.1993 mag.za surovini
136
5. PODATOCI ZA ZATVORSKATA POPULACIJA
5.1. Vo Kazneno-popravnata ustanova Idrizovo priemot na osudeni
lica se vr{i soglasno Zakonot za izvr{uvawe na sankciite, a vrz
osnova na upaten akt od nadle`en sud i presudata {to treba da se izvr-
{i.
Sorabotkata koja se ostvaruva pome|u KPU-Idrizovo i nadle-
`nite sudovi po pra{aweto na izvr{uvaweto na kaznata zatvor e dobra,
no ima slu~ai nadle`niot sud da ne dostavuva blagovremeno pravosilna
presuda zaedno so upatniot akt, ili za nastanati promeni vo
vrska so presudata po odnos visinata na kaznata. KPU-Idrizovo blago-

vremeno reagira do nadle`nite sudovi za otstranuvawe na nastanatite
nedostatoci i nedorabzirawa. Vo izminatiot period imalo pojavi, po
dostavuvaweto na nalogot za upatuvawe i izvestuvaweto deka licata ne
se javile na izdr`uvawe kazna zatvor, nadle`nite sudovi da ne ja
izvestat ustanovata dali vo toj slu~aj izvr{uvaweto na kaznata e odlo-
`eno ili pak za liceto e raspi{ana poternica. Ima i pojavi, nadle-
`nite sudovi vo upatnite akti da ne go nazna~uvaat to~niot datum na
po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor. Praksata poka`a deka i
vo izminatiot period ima i pojavi, pri vr{eweto spojuvawe na kaznata
i pri izrekuvawe na edinstvena kazna, sudovite da pravat opredeleni
propusti vo smisla da spojuvaat izdr`ana kazna so neizdr`ana
ili pak da ne se izvr{i celosno spojuvawe na site izre~eni kazni.
^esta e i pojavata sudovite navremeno da ne gi dostavuvaat patnite
ispravi na osudenite lica stranski dr`avjani.
Vo izminatiot period nadle`nite sudovi ponekoga{ blagovremeno
ne gi dostavuvaat pravosilnite presudi i pokraj urgenciite od
strana na KPU-Idrizovo. Ottamu nastanuvaat problemi pri ostvaruvaweto
na pravata na osudenite lica za vreme na izdr`uvaweto na kaznata
zatvor.
Za javuvaweto ili nejavuvaweto na osudenite lica vo ustanovata,
sudovite se izvestuvaat vo rok od 8 dena od izvr{eniot priem. Toga{
koga priemot se vr{i so sprovod, na sprovodnikot mu se dava potvrda
za izvr{eniot priem koja toj ja predava na sudot, a se izvestuva i
sudot za sprovedenoto lice. Po izvestuvaweto deka osudeniot ne se javil
za izdr`uvawe na kaznata vo opredeleniot den, sudot vedna{ postapuva
i gi sproveduva osudenite.
Identiteot na osudenite lica se utvrduva vrz osnova na li~nite
ispravi (li~na karta i paso{), kako i so sproveduvawe proveruvawe
na drugite podatoci vo presudata i drugata raspolo`iva dokumentacija.
Vo tekot dosega{niot period ne se pojavile slu~ai na prijavuvawe
na drugi lica vo ime na osudenikot, nutu kakvi i da e drugi problemi
okolu utvrduvaweto na nivniot identitet.
KPU-Idrizovo gi ima izvesteno sudovite od Republika Makedonija
deka priem na osudeni lica se vr{i na 1, 10 i 20 vo mesecot, a
ako toj den pa|a vo praznik ili nedela, priemot se vr{i prviot nareden
den. Od ova ima isklu~oci koi se re{avaat vo me|useben dogovor.
Vo KPU-Idrizovo vo tekot na 1995 godina na izdr`uvawe kazna
se primeni vkupno 384 osudeni lica od koi: sami se javile - 65, 119,
bile privedeni, 127 se sprovedeni od pritvor, 71 lice se sprovedeni od
drugi ustanovi i 2 vrateni od prekin na kaznata. Pri priemot na osudenite
lica osoben problem prestavuva nedostavuvaweto na pravosilni
presudi {to ima za posledica osudenite lica da ne mo`at da
koristat usloven otpust, pomiluvawe i pogodnosti. Kaj osudeni lica
{to se osuduvani so pove}e presudi, vo slu~aj na nedostavuvawe na
pravosilna presuda pri nemawe re{enie za pritvor ({to sudovite gi
137

propu{taat bidej}i osudeniot se nao|a na izdr`uvawe kazna vo ustanovata),
taa presuda ne mo`e da se izvr{i i osudeniot treba da se oslobodi,
so {to ponatamu se sozdavaat tro{oci za negovo priveduvawe.
5.2. Vo tekot na 1995 godina, vo KPU-Idrizovo prestojuvale
1.061 lice, od koi 422 se oslobodeni, a vo tekot na istiot period bile
primeni 384 osudeni lica, taka {to sostojbata na 31. 12. 1995 godina
iznesuva 639 osudeni lica.
Vo izve{tajniot period od vkupno oslobodenite 422 lica, po
osnov na pomiluvawe bile oslobodeni 7 lica, 249 bea uslovno oslobodeni
(157 od Komisijata za usloven otpust i 91 od strana na Direktorot
na ustanovata), a kaznata celosno ja izdr`ale 34 osudeni lica.
Premesteni vo drugi KP ustanovi - 34, prekin na kazna na 8 lica, prirodna
smrt 2, i drugi slu~ai 29 osudeni lica.
Vo tekot na 1995 godina vo KPU-Idrizovo imalo 106 prekr{o-
~no kazneni lica. Na krajot od izve{tajniot period (na 31. 12. 1995 godina)
nemalo prekr{o~no kazneti lica na izdr`uvawe na kaznata.
6. OSNOVNI POKAZATELI ZA DEJNOSTA NA USTANOVATA
6.1. Normativni akti na ustanovata. Spored ZIS od 1979 godina
KPU-Idrizovo gi donel slednive normativni akti:
- Pravilnik za organizacija i rabota na Kazneno-popravniot
dom Idrizovo, br. 01-1830/2 od 23. 09. 1992 godina.
- Pravilnik za sistematizacija na rabotite i zada~ite vo Kazneno-popravniot
dom Idrizovo, br. 01-1831/2 od23. 09. 1992 godina.
- Ku}en red na Kazneno-popraven dom Idrizovo, br. 01-2190/1 od
02. 04. 1980 godina.
6.2. Organizacioni edinici. Vo KPU - Idrizovo funkcioniraat
slednive slu`bi:
- Slu`ba za obezbeduvawe,
- Slu`ba za prevospituvawe,
- Izvr{no-upravna slu`ba,
- Stopansko-instruktorna slu`ba,
- Zdravstvena slu`ba,
- Finansisko-knigovodstvena i komercijalna slu`ba.
Slu`bite me|usebno se nadopolnuvaat vo ostvaruvaweto na svoite
posebni zada~i pri izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda.
So ogled deka pokonkreten opis na vr{eweto na dejnosta na
oddelnite slu`bi e daden vo soodvetnite naslovi {to nu`no se povrzani
so nivnata uloga, na ova mesto podrobno se zadr`uvame samo vrz
specifi~nostite vo raboteweto na izvr{no-upravnata slu`ba.
Vo tekot na 1995 godina izvr{no-upravnata slu`ba pokraj utvrdenite
raboti i zada~i so zakon i op{tite akti za organizacija i rabota
i sistematizacija na rabotnite zada~i gi ima izvr{eno slednite ra-
138

oti vo vrska so osudenite lica:
- priem na osudeni lica,
- formirani li~ni dosija (istite se zavedeni vo: vo glavnata
kniga - azbu~nik, vo mati~nata kniga i vo rokovnikot),
- izgotveni izvestija do sudovi deka istite se javile ili bile
sprovedeni,
- naredbi za osloboduvawe i otpusni listi,
- re{enija za uslovno osloboduvawe spored ~l.163 od ZIS/1979,
- oslobodenite lica se otpi{ani od site evidentni knigi,
- mese~en statisti~ki izve{taj za primeni i oslobodeni lica,
- godi{en statisti~ki izve{taj,
- 1.622 re{enija za doma{no otsustvo,
- 54 re{enija za poseta nadvor od Ustanovata,
- zavedeni molbi za pomiluvawe (12),
- zavedeni molbi za vonredno ubla`uvawe na kaznata,
- zavedeni molbi za prekin na kaznata,
- zavedeni molbi za uslovno osloboduvawe (611),
- dostaveni karakteristiki po barawe na sudot,
- izvestija do sudovi za lica koi ne se javile na izdr`uvawe na
kazna zatvor,
- izmeni na kazni-korekcii,
- mese~ni spisok za primeni i oslobodeni osudeni lica.
- spisok na izleguvawe na osudeni lica od zatvoreno vo otvoreno
oddelenie,
- primeni prekr{o~no kazneti osudeni lica (zavedeni vo knigata),
- izvestija do sudovi po nivno barawe,
- spisok na doma{no otsustvo, i
- drugi raboti koi spa|aat vo delokrugot na mati~noto oddelenie.
- izvr{en e priem na razna po{ta-pisma preku arhiva (4.117).
- ispratena po{ta pove}e vo vid na odgovori i izvestuvawa do
nadle`nite sudovi, ustanovi i drugi organi i organizacii.
- izvr{en e popis na akti i arhivirawe,
- dostavuvawe na po{ta do Direktorot, slu`ba i oddelenija na
izvr{uvawe,
- i drugi raboti od arhivskoto rabotewe soglasno uredbata za
arhivsko rabotewe.
- izgotveni se tu`bi za realizirawe na pobaruvaweto na Posebnite
organizacii i isto tolku odgovori na tu`bi od drugi doveriteli,
odgovori na prigovori i dokumenti vo vrska so tu`benite barawa,
- organizirano e smestuvaweto, ishranata i opremuvaweto na
osudenite lica, raboteweto na kujnata, pekarata, parnoto i rabotata
na osudenite lica vo niv,
- raboti za odr`uvawe na objektite i ispravnosta na osnovnite
139

sredstva za rabota (ma{ini, aparati i dr.),
- izvr{eni se niza administrativno-tehni~ki raboti na direktorot
na ustanovata, izgotvuvawe na naredbi, re{enija, razni pisma i
dr.,
- izgotveni se materijali za vodewe disciplinski postapki,
- izvr{eni se i drugi administrativno-tehni~ki i pomo{ni raboti
za potrebite na posebnite organizacii.
Vo KPU-Idrizovo e organizirano uka`uvawe na pravna pomo{
na osudenite lica. Vo tekot na izminatiot period na osudenite im e
pru`ena slednata pravna pomo{:
1. Molbi za usloven otpust 45
2. Molbi za pomiluvawe 16
3. Predlozi za izrekuvawe edinstvena kazna 74
4. Barawe za vonredno ubla`uvawe na kazna 53
5. Molba za prekin na kaznata 7
6. Molba za prenesuvawe vo druga KPU 6
7. Barawe za povtoruvawe na krivi~na postapka 18
8. @albi 38
9. Prigovori po obvinitelen akt 9
10. Polnomo{no 256
11. Urgencii, razni barawa, molbi i dr.podnesoci 97
12. Primena i prosledena sudska po{ta 3.996
13. Re{enija za disciplinski prestapi 196
14. Naredbi za sprovod na osudenici na sud 685
15.Sedmi~ni spisoci na osudenici za
sprovod na sud 52
6.3. Priem i otpust na zatvorenicite. Vo priemno-otpusnoto
oddelenie se vr{i ispituvawe na li~nosta na osudeniot spored nau~ni
metodi od kriminolo{ka, medicinska, psiholo{ka, socijalen i
psihijatrski aspekt, a potoa se vr{i klasifikacija na osudenoto lice
so odreduvawe na na~inot na postapuvawa, odnosno se odreduvaat osnovnite
penolo{ki institucii i toa: prou~uvawe na li~nosta na osudeniot,
klasifikacija, postavuvaweto na osnovite za individualiziran
tretman i ostvaruvawe na resocijalizacijata.
Vo tekot na 1995 godina, vo priemno-otpusnoto oddelenie kontinuirano
rabotea 3 stru~ni lica: diplomiran pedagog, psiholog i
socijalen rabotnik: sekoga{ vo koordinacija so domski lekar i honorarniot
nevropsihijatar.
So kriminolo{ko-socijalo{koto ispituvawe na li~nosta se
rasvetluva motivacionata osnova za izvr{enoto krivi~no delo, se zapoznavaat
i objasnuvaat kompleksot na objektivnita i subjektivnita
faktori na li~nosta, vospitanieto i obrazovanieto, deluvaweto na
socijalnata sredina so sevkupnata razvienost, karakternite crti i
drugi va`ni podatoci za dosega{niot `ivoten pat i odnosot na osude-
140

@ensko
Maloletni~ko
ORNHO
Zatvoreno
Poluotvoreno
Otvoreno
Visoko
Sredno
Osnovno
Nedovr{eno VIII
Nepismeni
Povtornici
Prv pat
niot vo `ivotnata i rabotnata sredina.
Psiholo{kiot naod upatuva na mentalnoto zdravje na osudeniot,
emotivnata razvienost, sposobnosta za sfa}awe i rasuduvawe, adaptibilnsta,
sugestibilnosta, sklonosti i ja dava prognozata na odnesuvaweto
na osudeniot vo idniot period.
Vo tekot na 1995 godina e izvr{eno timsko ispituvawe i prou~uvawe
na vkupno 319 novodojdeni osudeni lica, od koi 14 `eni koi vo
prosek prestojuvale od 18 - 25 dena.
Vo ovoj vremenski period so mo{ne intenzivna i organizirana
rabota na stru~niot tim se izrabotuvani soodvetni anamnezi, naodi i
kompletna ekspertiza so soodveten tretman za sekoe osudeno lice.
Od sevkupnata rabota na stru~niot tim vo priemnoto oddelenie
za izve{tajnata 1995 godina, mo`at da se naglasat slednite zaklu~ni
sogleduvawa:
- novoprimeni osudeni lica 319, od koi 14 `eni.
Vo toj kontekst izgotveni se:
- kriminolo{ki anamnezi 319
- socijalni anamnezi 126
- psiholo{ki naodi i mislewe 319
- komplet stru~ni dosija 319
Spored vidot na krivi~nite dela dominiraat pote{kite kra-
`bi primarni osudenici, no so okolu 40% povtornici dodeka spored
vozrasta dominiraat onie od 20 - 30 godini, a po nacionalna struktura
Makedonci, Albanci i Romi.
P R E G L E D
na osudenite lica spored povratot, obrazovanieto i rasporedot po oddelenija
zaradi tretman so sostojba na 31. 12. 1995 godina
Recidiv
izam
Obrazovanie
Klasifikacija i tretman
224 95 12 52 136 108 11 27 18 216 32 12 14
6.4. Rabotno anga`irawe na zatvorenicite. Rabotnoto anga`irawe
na zatvorenicite, a so toa i nivniot raboten tretman i ostru~u-
141

vawe vo ovaa ustanova se vr{i isklu~ivo vo posebnite organizacii
"Preporod" i "Ekonomija" koi se vo nejzin sostav. Pomal broj na osudenite
lica se anga`irani so rabota vo organot na uprava - konkretno
vo zatvoreniot del na ustanovata.
Vo tekot na 1995 godina vkupno prose~no mese~no bile aktivno
vklu~eni vo rabotniot proces 370 osudeni lica, 250 lica bile prose-
~no mese~no anga`irani vo posebnata organizacija "Preporod", 120
lica vo posetnata organizacija "Ekonomija", a vo Upravata na Ustanovata
na vr{ewe raboti od zaedni~ki interes kako re`iski rabotnici.
Treba me|utoa da se ima predvid deka vo navedeniot broj se vklu-
~eni i osudenite lica koi vo tekot na 1995 godina bile na boleduvawe,
koristele doma{en odmor ili bile vo samica, pod zasilen nadzor i sl.
Vo posebnata organizacija "Preporod" osudenite lica se anga-
`irani vo:
- drvoprerabotuva~kiot sektor koj se zanimava so proizvodstvo
na mebel, sandaci za p~eli i drugo (prose~no 135 osudeni lica),
- metaloprerabotuva~kiot sektor koj se zanimava so proizvodstvo
na metalni kreveti, ogradi, p~elarska oprema i dr. (prose~no 30
osudeni lica),
- avtoservisot koj se zanimava so krpewe, peglawe i farbawe na
motorni vozila (prose~no 20 osudeni lica),
- avtoservisot koj se zanimava so servisirawe (prose~no 3 osudeni
lica),
- sektorot trgovija vo koj rabotat stovari{te za proda`ba na
grade`ni materijali i salon za proda`ba za mebel i druga oprema
(prose~no 2 osuden lica),
- elektro i grade`nata grupa (prose~no 30 osudeni lica), -
vozen park koj e edinstven za celiot Dom i gi vr{i site transportni
uslugi i obrabotka na zemjodelski povr{ini (10 osudeni lica),
- re`iski rabotnici, vo posebnata organizacija "Preporod"
(smetkovodstvo, magacin, po`arna grupa i dr.) prose~no 10 osudeni
lica).
Vo posebnata organizacija "Ekonomija" osudenite lica se anga-
`irani vo:
- poledelie koe e zastapeno na 100ha obrabotliva povr{ina, za
proizvodstvo na dobito~na hrana za potrebite na govedarstvoto na ustanovata
(prose~no 10 osudeni lica),
- govedarstvo koe raspolaga so molzni kravi za proizvodstvo na
mleko, kako i tovni grla za proizvodstvo na meso (prose~no 30 osudeni
lica),
- gradinarstvo koe e zastapeno na 6ha, za proizvodstvo na zemjodelski
proizvodi za potrebite na ustanovata i pazarot (prose~no 12
osudeni lica),
- vo `ivinarstvoto (prose~no 15 osudeni lica),
- vo sviwarstvoto (prose~no 4 osudeni lica),
142

- vo ov~arstvo (6 osudeni lica),
- vo trgovijata so posto~ekite prodavnici, kantini i bife
(prose~no 6 osudeni lica).
Site osudeni lica koi se opfateni so rabotata kako prevospitno
sredstvo delumno se obezbedeni so soodvetni za{titni sredstva.
Imeno, osudenite lica dobivaat rabotni~ka obleka, za{titni nao~ari,
HTZ obleka, za{titni rakavici, kako i druga HTZ oprema {to e
neophodno za vr{ewe na rabotite i zada~ite na soodvetnoto rabotno
mesto. Pokraj toa, site orudija za rabota se opremeni so potrebnite
za{titni sredstva. Me|utoa, mora da se spomne deka pri obezbeduvaweto
na ovie sredstva, KPU-Idrizovo ima golemi te{kotii zaradi nedostig
na finansiski sredstva.
6.5. Smestuvawe, obleka i ishrana. a) Smestuva~kite uslovi na
ustanovata mo`at da se sogledaat od sledniov opis:
- Vo zatvoreniot del na ustanovata stanbeno-prostornite standardi
se lo{i - pod nivoto na potrebnite i propi{ani uslovi za smestuvawe
i normalno `iveewe, kako na zatvorenicite taka i za rabota
na personalot na ustanovata.
- Objektite se stari i dotraeni.
- Zatvorenicite se smestuvaat grupno vo sobite za spiewe i toa
po 15 - 20 lica vo edna prostorija. Smestuvaweto na pomal broj zatvorenici
vo soba e isklu~ok {to zavisi od postoe~kite mo`nosti.
- Objektite za smestuvawe, `iveewe i rabota na osudenite lica
se stari i ruinirani. Izgradeni se vo period od 1908 do 1912 godina, a
nekoi vo period od 1945 do 1950 godina no, i tie se postari od 20 godini.
- Spored nadvore{niot izgled objektite deluvaat natrupano
iako se vlo`uvaat sekakvi uslibi sprema materijalnite mo`nosti istite
da se renoviraat. Se pravi nova fasada no, poradi vla`nosta na terenot
i starosta na objektite toa se samo privremeni re{enija.
- Glavnata zgrada e stara i so lo{ nadvore{en izgled.
- Zgradata na poluotvorenoto oddelenie i oddelenieto za maloletnici
e stara i so lo{ nadvore{en izgled.
- Priemnoto oddelenie e pomesteno vo star objekt. Nadvore{-
niot izgled donekade e dobar zaradi dosega{nite materijalni mo`nosti
kako pomal objekt da se adaptira i sanira.
- Rabotnite prostorii - hali na PO "Preporod" se stari, dotraeni
i vo niv nema uslovi za rabota spored predvidenite standardi.
Vo site napred navedeni objekti vnatre{niot izgled isto taka
e lo{. Opremata e stara, kako i inventarot, masite i stolovite. Zatopluvaweto
i odvodot se povrzani so oprema {to e dotraena i treba da
se zameni.
- Vo mal broj na sobi ima parket no i toj e dotraen. Starite
{kafovi za osudeni lica povremeno se zamenuvaat so novi vo pogonite
na PO "Preporod" spored postoe~kite mo`nosti.
143

- Sostojbata vo kujnata i trpezarijata vo ovoj moment gi zadovoluva
potrebite za ishrana na osudenite lica, no opremata e stara.
Dotraeni se {poretite i kazanite za prigotvuvawe na jadewe. Vnatre-
{niot izgled e prose~en: so stari plo~ki, stari umivalnici i drugata
oprema potrebna za kujnata. Masite i stolovite vo trpezarijata se
stari. Vo celina, potrebno e osovremenuvawe na kujnata zaedno so
trpezariskiot del.
Nakrakto, objektite na KPU-Idrizovo ne soodvetstvuvaat na
sovremenite penolo{ki barawa za izvr{uvawe na kaznata li{uvawe
od sloboda.
Prigotvuvaweto na hranata se vr{i vo centralna kujna i istata
spored svojata opremenost ovozmo`uva podgotvuvawe na kvalitetna
hrana. Pokraj centralnata kujna postoi posebna prostorija menza vo
koja osudenite lica gi konsumiraat prigotvenite obroci. Po isklu-
~ok, prigotvuvanata hrana se distribuitra po oddelenija. Vo ustanovata
e vraboten poseben stru~en rabotnik za vr{ewe na rabotite okolu
prigotvuvawe na hranata.
[to se odnesuva do oblekata na osudenite lica vo ustanovata,
istite se zadol`uvaat delumno so oblekata predvidena so Pravilnikot
za oblekata na osudenite lica vo KPU. Vo KPU-Idrizovo ma{kite
osudeni lica se zadol`uvaat so zimska obleka (bluza, pantaloni, zimska
ko{ula, kapa, dolgi ga|i i konduri). Osudenite `enski lica se zadol`uvaat
so zimska obleka (pantaloni, zdolni{ta i zimsko palto i
konduri), a letna obleka (pantaloni, zdolni{ta i letno palto). Celosno
zadol`uvawe so predvidenata obleka ne se dr`i poradi nemawe
finansiski srdstva. Zaradi obezbeduvawe na osudenite lica so obleka
se pravat posebni uslibi i ustanovata vr{i samostojno {iewe na obleka,
pravewe na konduri i drugo. Isto taka, oblekata koja e upotrebuvana,
a dosta so~uvana se koristi i se zadol`uvaat osudenite lica na
odredeni rabotni mesta kako bi se za{titila novata obleka, a so toa i
za{tedile zna~itelni sredstva.
6.6. Vospitno-prevospitna rabota. Celta na izdr`uvaweto na
kaznata vo sebe ja nosi potrebata sekoj poedinec da gi sogleda pozitivnite
strani, sposobnostite na li~nosta i so primena na pravilni metodi
gi naso~uva kon utvrduvawe na resocijalizacijata. Za nepre~eno
postignuvawe na celta se koristat najrazli~ni metodi i principi vo
rabotata, a posebno principot na individualizacija vo prevospitnata
rabota, princip na postapnost, sistemati~nost i pravovremenost i
individualnost i grupniot tretman. So ovie principi i metodi se deluva
ne samo na poedinecot, tuku i na neformalno organiziranite grupi
na osudenite, na pomala i pogolemi prevospitni kolektivi koi se
adekvatno anga`irani vo izvr{uvaweto na zaedni~kite zada~i. Na celosna
integracija na poedinecot vo kolektivot i jaknewe i afirmacija
na negovoto pozitivno jadro. Primenuvweto na site formi na tretman
na osudenite vo kontekst na vkupnata prevospitna rabota ima za
144

cel anga`irawe, budewe i razvivawe na pozitivnite strani i li~nosta
na osudenite, prerasnuvawe i transformacija na tie li~nosti vo subjekti,
sorabotnici i neposredni nositeli na procesot na prevospituvaweto.
Izborot i na~inot na primenata na poedini metodi i sredstva
za rabota e usloven i predodreden so celta na izvr{uvaweto na kaznata
i so samite celi koi treba da se ostvarat vo prevospitnata rabota
so sekoj poedinec.
Vo 1995 godina ovie aktivnosti na prevospituvawe i resocijalizacija
gi izvr{uva{e prevospitnata slu`ba vo brojna struktura od
18 vospituva~i - od koi 5 rakovoditeli na oddelenija pod rakovodstvo
na pomo{nikot direktor za prevospituvawe.
a) Zatvoreno oddelenie. Vo tekot na 1995 god. vo prosek na vospitnite
grupi vo zatvorenoto oddelenie iznesuva{e od 35 do 58 osudenici.
Vospitnite grupi gi vodea 19 vospituva~i me|u koi i eden rakovoditel
na zatvorenoto oddelenie. Rabotnite zada~i se izvr{uva nepre~eno
so gorespomenatite principi i metodi na rabota. Pote{kotiite
na koi se naiduva{e vo rabotata bea najmnogu od materijalno tehni~ka
priroda (za organizacija na higiena nedostasuvaa sredstva za
higiena, za organizacija na urednost na osudeniot sekoga{ nedostasuva
obleka, ~ar{avi, }ebiwa i sl.). Isto taka nemaweto na rabota vo pogonite
na PO "Preporod" (zaradi nemawe na finansiski sredstva nema-
{e i organiziran proces na proizvodstvo), sozdava niza pote{kotii vo
rabotata so osudenite, pred sî vrz planot na izgraduvaweto i zacvrstuvaweto
na rabotnite naviki. Ottamu, osudenite namesto da se vklu-
~eni vo kontunuiran prozvoden proces, svoeto vreme go koristele za
bezdelni~ewe, igrawe komar i sl.
Vospitnite grupi po svojot sostav se heterogeni i so golem broj
na povtornici so koi e pote{ko da se postignat prevospitnite celi.
Sepak, nekoi pogolemi problemi ili incidentni situacii vo grupite
ne se pojavuvale. Vo rabotata so povtornicite ne se postignati o~ekuvanite
rezultati iako se primenuvani site formi i metodi na rabota
{to se dol`i na nivnata naj~esto psihopatski struktura na li~nosta.
Koga bi postoele mo`nosti istite da se izdvojat vo posebni pavilioni,
toga{ nad niv }e se ima pogolema kontrola i pomalku }e uspevaat
da deluvaat na ostanatite povodlivi li~nosti.
Vo tekot na razgleduvaniot period sekoj od vospituva~ite vo
svojata vospitna grupa vo zatvorenoto oddelenie gi sproveduva{e slednite
aktivnosti:
- Planirani individualni razgovori 40 - 94
- Individualni razgovori 180 - 240
- Grupni razgovori 5 - 10
- Sobni sostanoci 4 - 18
- Oddelenski sostanoci 2 - 8
- Cenzurani pisma 100- 284
145

so isklu~ok na vospituva~ot od Albanska
nacionalnost koj ima cenzuirano isprateni pisma (511)
- Doma{ni pisma 463
b) Otvoreno oddelenie, vo tekot na 1995 funkcionira{e so pomal
broj na osudeni lica za razlika od 1994 godini. Iako e izgradeno
za da mo`e da primi 180 - 200 osudeni lica, vo 1995 godina vo nieden
moment ne be{e so poln kapacitet i brojnata sostojba se dvi`e{e vo
prosek od 110 - 130 osudeni lica. Osudenite lica bea podeleni vo dve
vospitni grupi spored rabotnite mesta, a vo tekot na godinata vo 3
vospitni grupi.
Brojnata sostojba vo otvorenoto oddelenie na 31. 12. 1995 godina
iznesuva{e 136 osudeni lica i toa:
146
- Makedonci 88
- Albanci 35
- Romi 4
- Turci 5
- Srbi 1
- Drugi 3
VKUPNO: 136
- reklasifikuvani vo zatvoreno oddelenie 46
- begstvo od otvoreno oddelenie 12
- ne se vratile od doma{en odmor 5
Vo tekot na 1995 godina vo otvorenoto oddelenie se klasifikuvani
159 osudeni lica, od koi:
- od zatvoreno oddelenie 121
- od poluotvoreno oddelenie 28
- od priemno oddelenie 28
- od maloletni~ki zatvor 4
- od ORNHBO 2
Pove}e od 1/3 od novodojdenite osudeni lica se vratile nazad vo
zatvoreno oddelenie.
Vo 1995 godina, vodeni se planirni individualni razgovori
prete`no so osudenite lica dojdeni od primenoto oddelenie i onie
ponestabilni, poproblemati~ni i so podolgi kazni za koi vospituva-
~ite ocenile deka e potrebno da se vodat planirani razgovori. Taka vo
1995 godina organizirani odnosno izvr{eni se 194 planirani razgovori
so osudeni lica. Pokraj planiranite vodeni se i neplanirani,
odnosno, razgovori po barawe na osudenite i incidentni razgovori
~ii broj se dvi`i okolu 276.

Vospituva~ite od otvorenoto oddelenie pogolemiot del od rabotnoto
vreme go minuvale vo procesot na proizvodstvoto. Toa sekako
ima pozitivno vlijanie vrz osudenite od pri~ina {to pogolemoto prisustvo
na vospituva~ot vo rabotnata edinica motiviranosta na osudenite
lica e pogolema, a se namaluvaat mo`nostite za oddale~uvawe od
rabotnoto mesto, se namaluvaat raspraviite me|u osudenite i, {to e
najva`no, se namaluva mo`nosta za prezemawe na bilo kakvi nedozvoleni
aktivnosti.
Disciplinata na osudenite lica vo ova oddelenie ne e na o~ekuvanoto
nivo. Se pretpostavuva deka pri~inite za toa se vo strukturata
na li~nostite na osudenite.
Vospituva~ite od otvorenoto oddelenie bea anga`irani i so
administrativna rabota. Pogolemiot del od rabotnoto vreme bilo potro{eno
za sreduvawe na stru~nite dosija za osudenite, pi{uvawe na
izve{tai spored razni osnovi: pomiluvawe, vonredno ubla`uvawe na
kaznata, premestuvawe vo druga KPU, prekin na kaznata i sli~no. Vo
1995 godina se izgotveni:
16
17
- molbi za pomiluvawe 54
- molbi za uslovno osloboduvawe 253
- molbi za vonredno ubla`uvawe na kaznata
- molbi spored ~l.163
- spisoci za pogodnosti 53
VKUPNO
398
v) Poluotvoreno oddelenie.
1. Prosek na goleminata na vospitnata grupa 47
2. Individualni planirani razgovori 159
3. Individualni incidentni razgovori 372
4. Grupni razgovori 12
5. Sobni sostanoci 6
6. Oddelenski sostanoci 5
7. Cenzuirani pisma 205
Vo izve{tajniot period rabotata na vospituva~ot se ostvaruva-
{e niz pove}e formi na rabota. Glavno se koristeni individualni
razgovori od pri~ini {to frekvencija vo oddelenieto vo navedeniot
period be{e golema pa potrebata da se izvr{at razgovori so site novodojdeni
vo oddelenieto se nalo`i kako neophodna pojava. Odlivot vo
vospitnata grupa vo tekot na 1995 godina bil 51 osudenici {to e blisku
do prosekot na grupata. Slobodnoto vreme glavno e ispolnuvano
preku sportski natprevari vo mal fudba, ping-pong, turniri vo {ah i
147

organizirani priredbi.
g. @ensko oddelenie. Vo tekot na ragleduvaniot period frekventnosta
na vospitani~kite vo grupata se dvi`e{e vo prosekot na 13 -
14 osudeni lica. Grupata se karakterizira so heterogenost vo site
aspekti trgnuvaj}i od vidot na krivi~noto delo, kade procentot na
ubistvata ostanuvaa dominanten so 44%, dodeka vo drugite slu~ai ima
varirawe spored vozrasta, stepenot na op{toto i stru~no obrazovanie
pa do rabotni i kulturno-higienski naviki. Seto toa ja ~ini rabotata
mo{ne kompleksna a metodite kombinirani.
Procesot na sledewe zapo~nuva od opservaciono-adaptivniot
period so izgotvuvawe na mislewe za li~nosta bazirano vrz osnova na
primeneti tehni~ki-intervju, individualen razgovor za anamnesti~ki
podatoci i primena na psiholo{ki testovi - RPM i Kornel indeks i
vo smisla na ponatamo{niot sevkupen proces na resocijalizacija prodol`uva
evidentirano so individualni razgovori, rabota vo grupa, razgovori
so smisla na tereputsko tretirawe so primena na transakciona
analiza {to vo mnogu pomaga za razbuduvaweto na pozitivnoto i
kreativnoto vo li~nosta, rabota na grupata vo odr`uvawe i neguvawe
na doma}inskite i gotvarski naviki {to se svojstveni re~isi na sekoe
`ensko lice (zastapeno edna{ nedelno - ponedelnik).
So ovie lica se ostvareni 142 razgovori od koi samo 12 po barawe
na osudenite. Drugite, bea planirani razgovori koi permanentno se
vodele vo tekot na godinata. Organizirani se i vkupno 6 predavawa po
koi sleduvala diskusija na aktuelni temi: "Sorabotkata i natprevarite
kako motivacija", "Slika za sebe", "Semejstvoto kako mirko-kletka
i prv agens na socijalizacijata", "Avtoritarnost", "Disciplinata
kako biten preduslov za pogodnosti", "Qubovta kako re~enie na egzistencijalnost
(From).
Vo sferata na kulturno-zabavniot `ivot i slobodnite aktivnosti
vo mnogu se zatailo.
Na poleto na obrazovanieto se zapo~na so primena analiti~kosinteti~ki
glasoven metod. Stanuva zbor za populacija ~ija edukacijata
kompletno otsustvuvala vo dotoga{niot period od `ivotot.
Sekojdnevnata rabotna anga`iranost na osudeni~kite bila evidena
vo smisla na odr`uvawe higiena vo oddelenieto i upravnata zgrada.
Rabotata vo izve{tajniot vremenski rok vo smisla na resocijalizacijata
bila vo ramkite na mo`nostite i sposobnostite so mali
otstapuvawa za koi se prezemeni i izre~eni disciplinski merki: dva
javni ukori i izrekuvawe na samica vo dva navrati ~ii ishod be{e pozitiven.
Vo konteksot na stimulirawe i motivirawe na osudenite lica
vo soglasnost so odredbite na Ku}niot red bea koristeni slednite
pogodnosti i izgoveni pravni akti za ubla`uvawe i pomiluvawe na kaznite:
148

- izleguvawe vo grad od 10 ~asa 5
- doma{no otsustvo od 2 dena 15
- doma{no otsustvo od 3 dena 3
- doma{no otsustvo od 4 dena 12
- doma{no otsustvo od 5 dena 6
- godi{en odmor (9 - 18 dena) 6
- slobodno viduvawe 13
- nagradni poseti 6
- molbi za usloven otpust 13
- vonredno ubla`uvawe na kaznata 4
Za odbele`uvawe e i faktot {to pokraj efiktivnoto izdr`uvawe
na kaznata, prekr{o~nite kazni - 13 (stranski dr`avjani) glavno
se od srbi, rumunki, bugarski i lica so rusko dr`avjanstvo.
Zaklu~no so mesec dekemvri brojnata sostojba vo @enskoto
oddelenie be{e 14 osudeni lica.
d) Vo izve{tajniot period socijalniot rabotnik anga`iran na
raboti i rabotni zada~i vo penalniot i postpenalniot tretman na
osudenite lica vo KPU-Idrizovo gi izvr{il slednive dejstvija:
- Ostvareni 471 razgovori so osudeni lica i vo tolku slua~i e
intervenirano po osnov na ostvaruvawe na pravo socijalna za{tita na
nivni semejstva, regulirawe na stanbeni problemi na semejstvata, poveduvawe
postapki za penzionirawe, poveduvawe postapki za formirawe
na bra~ni zaednici, regulirawe na bra~ni i partnerski odnosi,
barawe na socijalni izve{tai od nadle`nite centri za socijalni raboti
poradi poveduvawe postapki za vonredno ulba`uvawe na kaznata
zatvor, regulirawe na pravoto na poseta na ~lenovi na semejstvata,
intervenirawe vo odnos na dodeluvawe na ednokratna pomo{ vo vid na
higienski pribor, regulirawe na prava na osudeniot po osnov na negov
tretman i dr.
- Dodelena e ednokratna pomo{ vo 144 slu~ai od koi 142 ednokratna
pomo{ vo vid na higienski pribor, a vo dva slu~ai ednokratna
materijalna pomo{ pri osloboduvawe.
- Ostvareni se 20 kontkati so centri za socijalna rabota, kako
i so organite za staratelstvo, bra~ni sovetuvali{ta, fond za penzisko
i invalidsko osiguruvawe, rabotni organizacii i drugi ustanovi od
ist vid (9 slu~ai), a vo 11 slu~ai kontaktite se izvr{eni nadvor od
Ustanovata.
- Intervenirano e so pismeni barawa po razli~ni osnovi za
osudenite lica vo 64 slua~i, a vo 28 slu~ai se dobieni odgovori od razni
stru~ni slu`bi i institucii.
- Dostaveni se 6 pokani za razgovor i vo pet slu~aevi se ostvareni
poseti so ~lenovi od semejstva zaradi regulirawe na br~ni i semejni
odnosi koi prethodno bile naru{eni.
149

- Dostaveni se dve barawa do humanitarni asocijacii (KEIK i
KARITAS) za dodeluvawe na humanitarna pomo{ na osudeni lica koi se
socijalni slu~ai, me|utoa vo navedeniot period ne se izvedeni aktivnosti
od humanitaren karakter. Za odbele`uvawe e i toa {to po buntot
na osudenite lica od 1995 god. se podobrija uslovite za nivniot
prestoj i istite navreme bea snabdeni so potrebnata obleka, obuvki,
postelnina i }ebiwa.
g) Rabota na u~ili{teto za osnovno obrazovanie. Vo u~ebnata
1994/95 godina nastavata otpo~nale da ja posetuvaat 42 osudeni lica.
So uspeh ja zavr{ija 31, a 11 lica ja povtoruvaa godinata. Takvata sostojba
se dol`i na faktot {to vo ovaa u~ebna godina nastavata se
vr{e{e vo pladnevnite ~asovi i osudenite lica ne sakaa organizacijata
na slobodnoto vreme da ja vgradat vo nastavniot proces. Kontrolata
od strana na grupniot vospituva~ i rakovoditelot be{e svedena
na minimu, a buntot na osudenite lica vo Ustanovata go naru{i krajot
na u~ebnata godina.
Pregled po godini i po uspeh na vkupniot broj na u~enici koi ja
otpo~naa nastavata vo u~ebnata 1994/95 godina:
I - godina Dovolni 4
Povtoruvale 2
VKUPNO: 6
II - godina Dovolni 4
Povtoruvale 5
VKUPNO, 9
III - godina Dobri 3
Dovolni 8
Povtoruvale 1
VKUPNO: 12
IV - godina Mnogu dobri 1
Dobri 1
Dovolni 10
Povtoruvale 3
VKUPNO: 13
Osudenite lica koi ja zavr{ija nastavata od site 4 godini spored
uspehot:
Odli~ni 0
Mnogu dobri 1
Dobri 4
Dovolni 26
VKUPNO: 31
150

Vo u~ebnata 1995/96 godina vo nastavata bea vklu~eni vkupno 39
osudeni lica od koi 17 vo I i II godina odnosno od I do IV oddelenie, 8
osudeni lica vo III godina, odnosno V i VI oddelenie i 14 osudeni lica
vo IV, odnosno vo VII i VIII oddelenie, spored programa za izveduvawe
na nastava za vozrasni. Spored istata programa raboti i OU "AS Makarenko"
- Skopje od kade doa|aa i nastavnici koi ja izveduvaa nastavata
vo u~ili{niot centar na KPU-Idrizovo.
Vo navedenata u~ebna godina nastavata se ostvaruva{e vo pretpladnevnite
~asovi. Kontrolata be{e pogolema za razlika od prethodnata
godina, a so toa i disciplinata i redovnosta bea na potrebnoto
nivo. U~ili{nite prostorii se preuredija i relativno gi zadovoluvaat
potrebnite uslovi za nepre~ena rabota.
Vo u~ebnata 1995/96 godina e izmenet i tretmanot na osudenite
lica - u~enici. Taka na u~enicite po avtomatizam ne im se dodeluva
poluotvoren tretman kako {to se slu~uva{e vo porane{nata praktika,
tuku vrz osnova na nivnite interesi, aktivnosti i rezultati vo
obrazovniot proces za sekoj izminat mesec tie se stimuliraat so odredena
pogodnost soodvetna na tretmanot vo vospitnata grupa.
Vo u~ebnata godina, po `elba i potreba na u~enicite, bea vovedeni
i predavawa so vospiten karakter, koi se izveduvaa edna{ mese-
~no od strana na stru~ni profili od razni oblasti. Bea izvedeni predavawa
od oblasta na narkomanijata, tabletomanijata, alkoholizmot i
emocionalnata stabilnost na li~nosta. Od ovie na predavawa proizleze
op{t vpe~atok deka vo programata na slu`bata za prevospituvawe
e potrebno da funkcioniraat tretmansko teraputski grupi za onie
osudeni lica koi imaat potreba od sogleduvawe na odredeni zavisnosti
i ottrgawe od istite.
e) Maloletni~ko oddelenie.
1. Prosek na golemina na vospitna grupa 14
2. Individualni planirani razgovori 10
3. Individualni incidentni razgovori 40
4. Grupni razgovori 10
5. Oddelenski sostanoci 6
6. Cenzuirani pisma 50
Vo tekot na 1995 godina, rabotata vo maloletni~koto oddelenie,
se ostvaruva{e bez osobeni pote{kotii. Se realizira{e individualna
rabota, formi na grupni razgovori za razre{uvawe na odredeni
problemi vo vospitnata grupa, kako i grupni razgovori na odredeni
vospitni temi. Bea realizirani i oddelenskite sostanoci po barawe
na samite maloletni osudenici.
Bea vodeni i stru~ni razgovori so pretstavnici od centrite za
socijalna rabota vo prisustvo na socijalniot rabotnik od KP Ustanovata.
Pritoa e uka`uvano na potrebata od vklu~uvawe i sorabotka vo
151

procesot na celokupnata resocijalizacija i re{avaweto na socijalnite
problemi na osudenici maloletnici. Zna~ajno e da se navede i posetata
na KPU Idrizovo, od strana na maloletnicite, porane{ni {titenici
od VPD Tetovo.
Pove}emina od maloletnicite koristea interni pogodnosti, no
i pogodnostta - doma{no otsustvo vo krugot na semejstvoto, pri {to ja
opravdaa uka`anata doverba. Nekoi od niv, se zdobija, so preklasifikacija
vo otvoreno oddelenie, kako posebna pogodnost, me|utoa taa doverba
ne ja opravdaa. Ottamu, po ocenka na vospituva~ite na KPD Idrizovo,
vo natamo{niot period ovoj vid na pogodnost treba poslabo da
se primenuva.
Pove}eto od osudenicite, bea opfateni i so vospitnoobrazovniot
proces, za dooformuvawe na osnovnoto obrazovanie, pri {to manifestiraa
solidni rezultati i redovnost.
Opfatenite maloletnici vo rabotniot proces poka`uvaa interes
i so uspeh gi zavr{uvaa rabotnite zada~i. Za odbele`uvawe e i faktot
{to pove}emina od niv bea demotivirani za odredena rabota, poradi
racionalizacijata {to vo ovoj period se vr{e{e vo rabotniot
proces i promenata na rabotnite mesta.
`) Stare~ko oddelenie (ORNHBO). Rabotata so osudenicite vo
stara~koto oddelenie se sostoe{e vo:
1. Individualni razgovori 87
2. Planirani razgovori 50
3. Oddelenski sostanoci 8
4. Grupni razgovori 7
5. Isprateni pisma 71
6. Dobieni pisma 18
Vo tekot na juni-dekemvri vo rabotata so vospitnata grupa bea
primenuvani i drugi metodi koi odea vo prilog na prevospituvaweto,
odnosno resocijalizacijata i rehabilitacijata. Stanuva zbor za rabota
so osudenicite - zavisnici od te{ki opojni drogi i drugi psihotropni
supstancii.
So metodite i tehnikite (analiza na sodr`inata na podatocite,
pra{alnici, razgovori, posmatrawe i sl.), bea opfateni 27 zavisnici,
pri {to po pove}e mese~na rabota so niv bile postignati zabele`itelni
rezultati. No spored ocenka na personalot na KPU, so ogled na
patolo{ko-devijantnata sredina so {irok dijapazon na najrazli~ni
delikventi: psiholo{ko egocentri~ni, so mnogu bazi~ni {izoidni
elementi, paranoidnost, kleptomani, narkomani mawaci, vo koja vo sekoj
moment se prisutni najrazli~ni oblici na patalo{ka manipulacii,
penalnata aktivnost ostanala problemati~na.
6.7. Klasifikacija na zatvorenicite. Klasifikacijata na osudenite
lica se vr{i spored zakonot, ku}niot red i upatstvoto za klasifikacija
na osudenite lica. Po priemot na osudenite lica i nivno-
152

to smestuvawe vo priemno-otpusnoto oddelenie i izvr{enoto ispituvawe
na li~nosta na osudeniot spored nau~nite metodi od kriminolo-
{ko, medicinsko, psiholo{ko, socijalno i psihijatrisko gledi{te se
vr{i klasifikacija vrz osnova na stepenot na obezbeduvaweto i vidot
na tretmanot. Site naodi na stru~niot tim od primenoto oddelenie se
sintetiziraat i vrz nivna osnova se vr{i klasifikacija na osudenite
spored visinata na kaznata, karakteristikite na li~nosta, psihofizi-
~kite sposobnosti, povratot i op{tata i stru~na naobrazba na osudeni
lica. Predlozite se prezentiraat pred Direktorot, pomo{nikot direktor
po prevospituvawe, zapovodnikot i tehni~kiot rakovoditel na
instruktorite, a potoa zaedni~ki se odlu~uva za vidot na klasifikacijata
za sekoe osudeno lice vo zatvoren, poluotvoren ili otvoren
tretman. Ovoj tretman se potpi{uva na poseben obrazec koj stoi vo li-
~noto i stru~noto dosie. Pritoa se opredeluva i tretman za individualna
ili grupna rabota, tretmansko terapeutska aktivnost, raspored
na rabotnoto mesto so preporaki za eventualni pretpazlivost kon slu-
`bata na obezbeduvawe ako osudeniot e sklon kon begstvo i sl.
Preklasifikacijata od edno vo drugo oddelenie se vr{i po
izminuvawe na opredeleno vreme na prestoj i otkako vospituva~ot }e
dade procenka deka osudeniot mo`e da bide nagradeni so popovolen
tretman (poluotvoren ili otvoren). Toa zna~i deka sekoj osudenik
individualno se tretira i spored karakteristikata od vospituva~ot
komisijata za pogodnosti podnesuva predlog do direktorot za kone~na
odluka.
6.8. Zdravstveni za{tita. Slu`bata za zdravstvena za{tita na
osudenite lica pri KPU-Idrizovo vo tekot na 1995 godina re{ava{e
problemi od oblasta na preventivnata i kurativnata medicina.
So ogled na specifi~nosta na ustanovata so zdravstvenata slu-
`ba rakovodi lekar-specijalist po op{ta medicina. Vo ovaa slu`ba se
vraboteni i stomatolog, medicinski tehni~ar i dva laborantni tehni-
~ari.
Vo 1995 godina se vr{eni i specijalisti~ki pregledi od lekari
specijalisti: stomatolog, rengenolog i nevropsihijatar i ginekolog.
Vo sostavot na domskata ambulanta postoi stacionar za lekuvawe na
pote{ko bolni osudnenici koi imaat potreba od izolirawe i redovna
terapija i kontrola.
Vo tekot na 1995 godina, se izvr{eni 5.833 redovni i sistematski
pregledi na osudeni i osudeni~ki i toa:
- redovni pregledi na prijaveni bolni osudenici 4.611
- sistematski pregledi kaj novodojdeni osudenici 270
- specijalisti~ki pregledi 775
- redovni pregledi kaj osudeni~ki 175
VKUPNO: 5.833
153

P R E G L E D
na izvr{eni redovni pregledi na osudenici i osudeni~ki
vo tekot na 1995 godina spored vidot na zaboluvaweto
1. Infektivni bolesti na digestiven trakt 2
2. Gonokokni infekcii 1
3. Helminti i site ostanati infektivni i parazitski
87
volesti
4. Milfni tumori 15
5. Beligni tumori i neoplazmi so neodredena 13
priroda
6. Bolesti na {titna `lezda 7
7. [e}erna bolest 52
8. Anemii i drugi bolesti na krvta 7
9. Psihoza (du{evno rastrojstvo) 2
10. Sindrom na zavisnost od alkohol 0
11. Nevroti~ni rastrojstva, rastrojstva na li~nosta
421
i drugi du{evni rastrojstva
12. Du{evna zaostanatost 19
13. Ostanati zaboluvawa na nervniot sistem 37
14. I{ijas 23
15. Vospalenie na o~i 57
16. Naru{uvawe na refrakcija i akomodacija, katarakt
43
i drugi bolesti i sostojbi na o~i
17. Vospalenie na vnatre{no uvo 51
18. Ostanati zaboluvawa na uvo 27
19. Hipertenzii 60
20. Ishemi~no zaboluvawe na srceto 23
21. Drugi vidovi zaboluvawa na srceto 44
22. Ostanati zaboluvawa na cirkulatorniot sistem
70
23. Akutni respiratorni infekcii 1.001
24. Akuten bronhitis 15
25. Pnevmonia 6
26. Hroni~en bronhitis 78
154

27. Astma 2
28. Hroni~ni zaboluvawa na tonzilni adenoidi 5
29. Drugi zaboluvawa na belite drobovi i respiratorniot
27
sistem
30. Bolesti na zabi i usna {uplina 29
31. Ulkus na `eludnikot i duedenumot 94
32. Vospalenie na slepo crevo 1
33. Hernia 17
34. Ostanati bolesti na cvetata i peritoniumot 13
35. Holelitijaza na bolesti na crniot drob i sl. 4
36. Kamen na urinarniot sistem 21
37. Drugi bolesti na urinarniot sistem 19
38. Bolesti na ma{ki polovi organi 12
39. Bolesti na `enski polovi organi 4
40. Bremenost 0
41. Abortus 0
43. Infeksii na ko`ata i potko`no tkivo 46
44. Drugi zaboluvawa na ko`ata 26
45. Reumatoiden argritis 1
46. Degenerativen reumatizam 2
47. Drugi zaboluvawa na muskulokoskeniot sistem 346
48. Kongenitalni anomalii 6
49. Simtomi znaci i nedovolno definirani sostojbi
330
50 Skr{enici 4
51. Opekotini 6
52. Truewe so lekovi -
53. Sitni ostanati povredi 285
54. Lica koi baraat zdravstvena za{tita zaradi 593
dr.ok.
55. Lica bez dijagnoza opfateni vo vreme na pregledite
335
56. Soobra}ajni nezgodi 0
57. Samopovredi 19
58. Namerno nanesena povreda od drugi lica i 151
lef.interv.
59. Ostanati nadvore{ni pri~ini 92
155

R E G L E D
na bolesti i sostojbi od poseben interes za zdravstvenata sostojba na
osudenicite vo KPU-Idrizovo
1. Operacii 13
2. Aktivna TBS na belite drobovi 2
3. Pote{ki povredi i frakturi 22
4. Goltawe na strani tela 1
5. Samopovreduvawe 10
6. Psihi~ki rastrojstva 3
7. Pote{ki belodrobni zaboluvawa 6
8. Psihopatii 98
9. Truewe so lekovi 9
10. [e}erna bolest 10
11. Epilepsija 3
12. Rodeni 0
13. Umreni 2
14. Intelektualno iferiorni 7
15. [trajk so glad 3
16. Maligni tumori 4
17. Bremeni 1
18. Narkomani 50
19. Alkoholi~ari 56
20. Vospalenie na mozok i mozo~na obvivka 1
21. [izofrenija 1
Vo tekot na 1995 godina se ostvareni vkupno 253 pregledi vo
klinikite i drugi zdravstveni ustanovi vo Skopje. Od toa samo 54 osudeni~ka
ostvarile 166 pregledi. Od realiziranite 253 upati, na teret
na upravata na KPU-Idrizovo bile 225, na teret na Fondot za zdravstvena
za{tita - 14 i po li~no barawe na osudenicite odnosno, na niven
tro{ok - 13.
Pregledi
Zadr`ani
na
lekuvawe
1. Hirur{ni kliniki 75 10
2. Interni kliniki 61 12
3. Maksilofacijalna hirurgija 5 2
4. Rentgen institut 4 -
5. Okologija 7 2
6. Ko`na klinika 2 -
7. Institut za TBC 7 -
156

8. Sudska medicina 4
9. Nevropsihijatrija 21 3
10 Centar za zavisnosti 1 -
11. D.B.Bardovci 21 16
12. Fizikalna terapija 3 1
13. O~na klinika 8 -
14. Infektivna klinika 5 1
15. ORL klinika 17 3
16. Republi~ki zavod za ZZ 2 -
17. Patofiziologija 1 -
18. Klini~ka labaratorija 1 -
P R E G L E D
na izvr{eni specijalisti~ki pregledi vo domska ambulanta
1. Pregled kaj rentgenolog 305
2. Pregled kaj oftamolog 75
3. Pregled kaj psihijatar 395
KORISTEWE NA BOLOVAWE VO
TEKOT NA 1995 GODINA
517
VO STACIONAR SE LEKUVALE 188
OSUDENICI KOI DOBROVOLNO
DARUVALE KRV
256
RABOTA VO LABARATORIJA
(MEDICINKI LABORANT)
1. Se 329
2. Krvna slika 319
3. Urina 350
4. B.K. 14
5. Glikemija 166
6. Iktotest 0
7. Urea 86
8. G.O. 2
9. Gravislajd 0
10. Drugi uslugi 215
157

RABOTA VO PREVIJALI[TE
(MEDICINSKI TEHNI^AR)
1. Prevrski 3.020
2. Suturi 28
3. Inekcii I.M. 738
4. Inekcii I.V. 427
5. Sat 3
6. Vakcina protiv tetanus 102
7. Gips longeti 30
8. Inhalacii 0
9. Soluh lampa 843
10. EKG 103
11. Kapki 3.041
12. Insulin 1.260
RABOTA VO ZDRAVNA STANICA
(STOMATOLOG)
1. Ekstrakcii so anastezija 130
2. Ekstrakcii bez anastezija 19
3. Vremeni i stalni plombi 254
4. ^.Z.K. (~istewe na zabni kamen) 31
5. Protetski uslugi 5
6. Prateni za Skopje 3
7. Kontrolni pregledi 251
8. Sistemski pregledi 195
9. Prva pomo{ i drugi terapiski intervencii
226
na zabi i usna {uplina
10. Op{ti pregledi 1.042
RABOTA VO DOMSKA APOTEKA-
RABOTI (MEDICINSKI TEHNI^AR)
Vo tekot na 1995 godina potro{eni lekarstva i sanitetski materijal
vo iznos od 436.854,80 denari, koi se nabaveni so sredstva na
Upravata na KPU-Idrizovo.
Preventiva.
Vo KPU-Idrizovo od strana na domskiot lekar sekojdnevno se
proba kvalitetot na hranata na osudenite lica. Sekoi 15 dena se izgotvuva
nova lista na jadewa za osudeni lica so prilog lista na jadewe za
maloletnici do predvidenite 14.654 xuli (3.500 kal.). Se vr{i i redovna
kontrola i hlorirawe na vodata za piewe. Sekoi 6 meseci se vr{i
zadol`itelen sanitaren pregled na osudenici i osudeni~ki koi rabotat
so prehranbeni artikli.
6.9. Prava i pogodnosti. Nagraduvaweto na osudenite lica vo
158

tekot na 1995 godina se izveduva{e soglasno Naredbata na Direktorot
na Ustanovata donesena 1992 godina, spored koja osudenite se razdeleni
vo 4 grupi spored te`inata na rabotnite mesta i nivnoto povedenie.
Osudenite imaat mo`nost na otsustvo od eden mesec, onie koi
rabotat na najte{kite rabotni mesta - na mesec i polovina, onie na
malku polesni rabotni mesta - na dva meseca, i na dva i pol meseci - na
najlesnite rabotni mesta. Spored toa vo tekot na 1995 godina, osudenite
lica iskoristile vkupno 1.324 pogodnosti, prete`no doma{no otsustvo
i toa:
- doma{no otsustvo od 2 - 7 dena 1.040
- godi{en odmor od 8 - 18 dena 258
- izlez vo grad od 7 ~asa 30
- slobodni viduvawa 1
Ako go sporedime brojot na osudenite lica koi prestojuvale vo
otvorenoto oddelenie vo 1995 godina i iskoristenite pogodnosti,
mo`e da se konstatira deka sekoe osudeno lice vo tekot na godinata
iskoristilo po 8 pogodnosti.
Pokraj pogodnostite {to gi dava upravata na ustanovata, golem
del od osudenite lica od otvoreno oddelenie dobile pomiluvawe,
usloven otpust, vonredno ubla`uvawe i sli~no. Izrazeno so konkretni
pokazateli se dobiva slednata taa sostojba:
- uslovno oslobodeni 68
- pomiluvani 17
- oslobodeni od strana na diretektorot 13
- vonredno im e ubla`ena kaznata 6
6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Slu`bata za obezbeduvawe
prestavuva uniformisan del od vrabotenite vo ustanovata
koja svoite rabotni zada~i gi izvr{uva soglasno ~l. 51 od ZIS, Pravilnikot
za vr{ewe na nadzornikskata slu`ba, Ku}niot red na ustanovata
kako i drugi propisi, naredbi i upatstva.
Osnovnata zada~a na ovaa slu`ba e obezbeduvaweto na ustanovata
odr`uvawe na redot i disciplinata na osudenite lica vo ustanovata,
sprovod na osudenite lica, uka`uvawe na pomo{ na povredenite i
zaboleni lica i nivno sproveduawe do bolnica, kako i vr{ewe na
drugi zada~i vo vrska so izvr{uvaweto na kaznata. Svoite rabotni
zada~i slu`bata za obezbeduvawe gi izvr{uva{e neprekinato vo tekot
na 24 ~asa.
Vkupno vo nadzorni~kata slu`ba se vraboteni 108 lica, od niv
14 bea pripravnici, koi pripravni~kiot sta` go polo`ija i od 03. 11.
1995 godina se rasporedeni na rabotno mesto nadzornik. Vo tekot na
ovaa godina slu`bata ja napu{tija 3 lica.
Sostavot na Slu`bata za obezbeduvawe spored kvalifikaciona
159

struktura e sledna:
160
- so visoko obrazovanie 3 lica
- so vi{e obrazovanie 3 lica
- so sredno obrazovanie 102 lica
Vedna{ treba da se istakne deka ovoj broj na nadzornici ne gi
zadovoluva potrebite na ustanovata i ottamu se javuvaat izvesni
te{kotii vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i. Pokraj obezbeduvaweto
na celokupnoto rabotewe na ustanovata, obezbeduvawe se vr{i i
na arestanskoto (bolni~ko) oddelenie pri Dr`avnata bolnica, kade se
anga`irani 4 lica, kako i povremenoto obezbeduvawe na lica koi prestojuvaat
na klinkite pri Dr`avnata bolnica. Seto ova pridonesuva{e
vo poedini momenti vnatre{noto obezbeduvawe na Ustanovata i
odr`uvaweto na redot i disciplinata da go izvr{uvaat samo 3 - 4
stra`i, brojka so koja nemo`e da se zadovolat i najosnovnite potrebi.
Vo tekot na godinata slu`bata za obezbeduvawe gi izvr{uva{e
osobeno slednite raboti:
- gi prifa}a{e novodojdenite osudeni lica, vr{e{e niven pretres,
gri`a za nivnoto potstri`uvawe, kapawe i preoblekuvawe i smestuvawe
vo primenoto oddelenie,
- go odr`uva celokupniot red i disciplina na osudenite lica
vo ustanovata,
- gi podgotvuva{e, pretresuva{e i ispra}a{e osudenite lica
koga koristat vikend i gi prifa}a{e osudenite lica {to se vra}aat
od vikend,
- gi podgotvuva{e i gi sproveduva{e osudenite lica za osloboduvawe
od Ustanovata,
- im uka`uva{e pomo{ na bolnite i povredeni lica, a vo popladnevnite
i ve~ernite ~asovi, koga nema medicinsko lice vo ustanovata,
povredenite i zaboleni lica gi sproveduva{e do soodvetna bolnica
vo Skopje.
- gi ostvaruva{e posetite na osudenite lica so bliskite ~lenovi
od semejstvoto,
- gi prima{e i pregleduva{e paketite i drugite pratki za osudenite
lica,
- gi nadzira{e posetite na osudenite lica stranski dr`avjani
so nivnite semejstva, konzularni prestavnici, ambasadi i drugi pretstavnici,
- vr{e{e obezbeduvawe na site posetiteli na ustanovata, novinari,
pretstavnici na politi~ki partii, kako i site drugi lica koi ja
posetuvaa ustanovata,
- gi organizira{e i obezbeduva{e sporotskite aktivnosti na
osudenite lica vo Ustanovata,
- gi organizira{e pro{etkite na osudenite lica na sve` vozduh

(takanare~eno {etawe na osudenite lica),
- redovno e vr{ena kontrola na prostoriite vo koi prestojuvaat
osudenite lica i pretres na istite, spalnite sobi, prostoriite vo
koi rabotat i drugi prostorii,
- redovno se vr{eni pretresi na osudenite lica, novodojdeni
lica koi se osloboduvaat od Ustanovata, koga odat na vikend, pri sprovod,
pri ostvaruvawe na poseti, vra}awe od rabota i drugo,
- pokraj obezbeduvawe na arestanskoto oddelenie, redovno se
vr{e{e obezbeduvawe i na osudenite lica koi prestojuvaa na klinikite
pri Dr`avnata bolnica vo Skopje,
- go organizira{e ~isteweto na prostoriite za `iveewe, organizirawe
na kapewe na osudenite lica, smenuvaweto na postelninata,
odr`uvawe na higienata vo zaedni~kite prostorii i vo krugot na
Ustanovata, kako i vr{e{e drugi rabotni zada~i soglasno zakonot i
drugite propisi.
Zaradi kvantificirawe na gorespomenatite dejnosti prilo`uvame
i poseben pregled na del od izvr{enite rabotni zada~i.
- organzirani poseti na osudenie lica so semejstvata 3.883
- ovozmo`eni poseti bez nadzor (slobodni viduvawe) 624
- organizirani poseti na osudeni
lica so odobruvawe na Direktorot i drugi 158
- sprovodi na osudeni lica do sudot vo Skopje 320
- sprovodi na osudeni lica vo sudovite vo Republikata 265
- sprovodi do Dr`avnata bolnica-Skopje 318
- sprovodi do Bolnicata za du{evni
bolesti bolnica "Bardovci" 19
- obezbeduvawe na osudeni lica vo dr`.bolnica 10
- ovozmo`eni razgovori so istra`ni sudii 73
- ovozmo`eni razgovori na braniteli so
osudenite lica 329
- obezbeduvani razgovori so prestavnici na MVR 164
- priprema i pretres na osudeni lica za vikend 1.350
- izvr{eni pretresi na novodojdeni osudeni lica 384
- pretres na osudeni lica preklasifikuvani
vo Otvorenoto oddelenie 149
- podgotvuvawe na osudeni lica za osloboduvawe 422
- prifa}awe i pridr`uvawe na lica {to
ja posetile ustanovata 35
- izvr{eni pretresi na prostorii 56
- izvr{en sprovod vo semejstvo, poseta na bolen ~len 8
- izvr{en sprovod za sklu~uvawe brak i drugo 7
Pri vr{eweto na pretresite vo prostoriite za `iveewe i rabota
na osudenite lica im se odzemani predmeti koi ne e dozvoleno da
161

gi dr`at pri sebe. Pote{kotija e toa {to golem broj na osudeni lica
poseduvaat kaj sebe vredni predmeti i predmeti od zlato, koi slu`bata
za obezbeduvawe ne gi odzema{e od pri~ini {to istite nema kaj da gi
predade i kaj da se ~uvaat. Vo tie slu~ai osudenite lica sekoa{ bile
predupreduvani deka istite treba da gi vratat na svoite semejstva pri
poseta. Ovie predmeti ~esto pati bile i predmet na me|usebna trgovija
ili razmena, kra`ba. Vo idnina e potrebno da se obezbedi kasa vo
koja bi se ~uvale odzemenite predmeti od vrednost i zlatni predmeti.
Vo ustanovata postoi golem broj na radiokasetofoni koi slu-
`bata gi odzema{e i gi predava{e vo magacinot, no ottamu po izvesno
vreme istite povtorno im se vra}ani na osudenite.
Pokraj navedenite raboti, Slu`bata za obezbeduvawe neprekinato
gi vr{e{e i svoite sekojdnevni raboti kako {to se odr`uvawe na
redot i disciplinata vo proizvodnite pogoni, vo oddelenieto za prestojuvawe,
za vreme na {etaweto, organizirawe na sportskite natprevari,
navremeno sproveduvawe na osudenite lica od oddelenieto za
prestoj do proizvodnite pogoni i nazad, go organizira{e navremenoto
dobivawe na pojadok, ru~ek i ve~era, vr{e{e sekojdnevno po 4 proverki
na brojnata sostojba na osudenite lica, se gri`e{e za sledeweto
na TV programata i navremeno stanuvawe nautro i legnuvawe nave~er
i drugo. Se gri`e{e i za odr`uvawe na higienata vo krugot i prostoriite
za `iveewe.
Se vr{e{e i fizi~koto obezbeduvawe na Ustanovata preku
pette karauli {to se nao|aat na ogradniot yid na Ustanovata, obezbeduvawe
na licata {to vr{ea ras~istuvawe na kanali nadvor od Ustanovata,
go obezbeduva{e kopaweto na kalanite za vodovodnata instalacija
i drugo.
I pokraj toa {to se prezemai site merki za odr`uvawe na redot
i disciplinata vo tekot na 1995 godina se javi zagrozuvawe na bezbednosta
na ustanovata od pogolem obem. Slu`bata za obezbeduva{e ima-
{e soznanija deka osudenite lica nastojuvaat da organiziraat bunt za
{to bea zapoznaneni i pretpostavenite i bea prezemani merki za
spre~uvawe na buntot preku razgovori, uka`uvawa na posledicite sovetuvawa
i sli~no. Prisustvoto na nadzorni~kata slu`ba be{e zgolemeno
preku dopolnitelno rabotewe i de`urstvo. Be{e spre~eno buntot
da se organizira vo proizvodnite pogoni so barikidirawe vo PO
"Preporod", a posebno da se dojde vo avtoservisot kade ima i zapalivi
materii (boi, lakovi, razreduva~i i drugo), kako i do acetilenskata
stanica.
Me|utoa, slu`bata za obezbeduvawe ne sepak be{e vo mo`nost
da gi spre~i barikadiraweto na osudenite lica vo prostoriite vo koi
prestojuvaat. Imeno, po zavr{uvawe na ru~ekot okolu 15,40 ~asot osudenite
lica se zabarikadiraa vo krilata, onevozmo`uvaj`i ja stra`ata
da vleze vo krilata, a potoa dvi`ej}i se vertikalno od edno vo drugo
krilo se iska~ija do krovnata konstrukcija i na krovot. Stra`ata
162

e{e prisilena da ja napu{ti zgradata na zatvorenoto oddelenie. So
buntot koj zapo~na na 23. 03. 1995 i trae{e sî do 27. 03. 1995 godina
aktivno bea opfateni osudeni lica od zatvorenoto, poluotvorenoto,
stara~koto i maloletni~koto oddelenie vo vkupen broj od 357 lica. Na
ovie osudeni lica im dadoa podr{ka i del od osudenite lica od otvorenoto
oddelenie. Za vakvoto masovno vklu~uvawe na osudenite lica
vo bunt koj nanese golema materijalna {teta na Ustanovata pridonese
i pu{taweto na nekoi osudeni lica koi bea obvineti za te{ki krivi-
~ni dela, pred sî, za ubistvo da se branat od sloboda. Barawata na pobunetite
osudeni lica bea: amnestirawe na kaznata za 50%, podobruvawe
na uslovite za `iveewe, preispituvawe na presudite, regulirawe
na statusot na licata osudeni od biv{ite jugoslovenski republiki i
drugo.
Buntot na osudenite lica be{e okon~an na 27. 03. 1995 godina so
pomo{ na pripadnicite na MVR.
Vrabotenite od nadzorni~kata slu`ba za celo vreme dodeka
trae{e buntot bea neprekinato prisutni na rabota, postojano de`uraa
i bez pogovor gi izvr{uvaa rabotnite zada~i. Istite bea vku~eni i vo
okon~uvawe na buntot zaedno so pripadnicite na MVR.
Po zavr{uvaweto na buntot, a po predlog na upravata na ustanovata
na poso~enite voda~i i organizatori na buntot (15 osudeni lica)
im be{e izre~ena samica, a potoa i osamuvawe vo traewe od 6 meseci.
Istite bea razmesteni po ostanatite zatvori vo Republikata. Po dva
do tri meseci osamuvaweto be{e ukinato i pogolemiot del od niv bea
vrateni vo Ustanovata.
Pokraj ovie u{te 65 drugi lica, koi bea najaktivni vo buntot
bea premesteni vo Zatvorot Skopje kade ostanaa okolu 3 meseci. Za toa
vreme vo Ustanovata se izvr{i sanacija na napravenata {teta.
Po nastanot se javuvaa poedine~ni ekcesi od lica koi bea me|u
najaktivnite vo buntot. Poseben problem za odr`uvawe na bezbednosta
na Ustanovata pretstavuva prisustvoto na golemiot broj narkomani
~ij broj vo 1995 god. dostigna nad 40 lica, kako i brojnite psihopatski
lica koi postojano se javuvaat so razni ekcesi (samopovreduvawe, predizvikuvawe
tepa~ki, zemawe na pogolema koli~ina alkohol) {to negativno
se odrazuva vrz odr`uvaweto na redot i disciplinata vo ustanovata.
Slu`bata za obezbeduvawe maksimalno be{e anga`irana vo
spre~uvaweto na licata vo naru{uvaweto na ku}niot red. Pritoa se
prezemani razni merki vo granicite na dozvolenoto. Fizi~kata sila i
gumenata palka se upotrebuvani samo vo isklu~itelni slu~ai koga so
drugi sredstva nemo`e{e da se spre~at naru{uva~ite na disciplinata
i samo vo slu~ai koga so drugi sredstva ne mo`ea da se dovedat vo poslu{nost.
Za site slu~ai na upotreba na fizi~ka sila i gumena palka se
zapozaeni nadle`nite organi i Ministerstvoto za pravda.
Kako naj~esti disciplinski prestapi koi se javuvaa vo tekot na
163

1995 godina bea igraweto na komar, samopovreduvaweto, tepa~kite,
oddale~uvaweto od otvorenoto oddelenie, izrabotuvawe na nedozvoleni
predmeti vo proizvodnite pogoni, napu{tawe na rabotnoto mesto
bez odobruvawe na pretpostavenite, obidi za vnesuvawe na alkohol i
drugi nedozvoleni predmeti vo ustanovata, nevra}awe navreme od vikend
i drugo.
Vo tekot na 1995 godina vkupno se podneseni 236 disciplinski
raporti, ne smetaj}i gi onie {to se podneseni i izre~eni za vreme na
buntot. Pritoa, se izre~eni slednite disciplinski kazni:
- samica do 30 dena 48
- samica do 20 dena 3
- samica do 15 dena 5
- samica do 10 dena 17
- samica do 5 dena 8
- samica do 3 dena 7
- samica do 30 dena uslovno 4
- samica do 15 dena uslovno 4
- samica do 10 dena uslovno 18
- samica do 5 dena uslovno 9
- javen ukor 61
- reklasifikuvani od otvoreno vo
zatvoreno oddelenie 13
- sovetuvani 53
- oddale~eni od otvoreno oddelenie 13
Pokraj napred navedenite rabotni zada~i, slu`bata za obezbeduvawe
go organizira{e odr`uvaweto na higienata vo krugot na Ustanovata
vo oddelenijata, spalnite sobi, pomaga{e i go organizira{e
kopaweto na kanalite za vodovodna mre`a za parnoto zatopluvawe,
vr{e{e obezbeduvawe na osudeni lica koi rabotea pri Vodostopanstvo
"Vardar" na ~istewe na kanali za odvod i drugo.
@enskoto oddelenie go obezbeduvaa vo vnatre{niot del nadzorni~ki
neprekinato vo tekot na 24 ~asa. Tie go organiziraa i celokupniot
`ivot na osudeni~kite, gi obezbeduvaa pri rabota na vo Ekonomijata,
pri odr`uvaweto na higienata vo upravnata zgrada i drugo.
Nadvore{noto obezbeduvawe na `enskoto oddelenie be{e organizirano
vo soglasnost so obezbeduvaweto na Ustanovata pri {to vo
popladnevnite i ve~ernite ~asovi povremeno go obikoluva{e patrola
od nadzornikskata slu`ba.
Vo tekot na 1995 godina nadzornikskata slu`ba nastojuva{e da
sorabotuva so site slu`bi vo ustanovata, a pred sî so instruktorskata
i prevospitnata slu`ba, so zdravstvenata slu`ba, so deta{iraniot
inspektor na MVR koj vo golema mera pomaga{e so razmena na mislewa
i soznanija za odredeni raboti koi bea od interes na ustanovata. Me-
164

|utoa, ovaa sorabotka so slu`bite vo ustanovata treba u{te da se zajaknuva
i doizgraduva i da bide pogolema pred sî, od prevospitnata slu-
`ba koja mo`e vo mnogu da pridonese vo zajaknuvawe na bezbednosta i
za podobruvawe na disciplinata i higienata vo ustanovata.
I pokraj toa {to mo`e da se oceni deka slu`bata za obezbeduvawe
svoite rabotni zada~i uspe{no gi izvr{i, sepak vo raboteweto
se javuvaa odredeni pote{koti, pred sî od materijalna priroda i poradi
nedovolnoto opremuvawe na ovaa slu`ba od strana na nadle`nite
organi.
- Imeno brojot na nadzorni~kite sî u{te e nedovolen i treba da
se zgolemi so primawe na najmalku u{te 10 nadzornici i 3 nadzornici
od `enskiot pol.
- Opremenosta na nadzorni~kata slu`ba so tehni~ki sredstva
ne zadovoluva (ne soodvetstvuva na sega{nite uslovi na rabotewe).
Imeno vo Ustanovata nema nitu eden metalodetektor. Nepostoi detektor
za otkrivawe na {uplini pa taka stra`ata od vreme na vreme so
metalni zaostreni {ipki mora da bode vo zemjata za eventualno da gi
otkrie podzemnite tuneli ili kopawe na isti.
- Potrebno e da se nabavi edna metalodetektorska kabina za kontrola
pri vlezot vo Ustanovata, kako i edna metalodetektorska kabina
vo zatvoreniot del na Ustanovata.
- Zaklu~uvaweto na krilata ne dava nikakva sigurnost i bezbednost.
Namesto da se postavat elektronski bravi i vratite da se zatvoraat
atvomatski, sega toa se pravi ra~no (se zaklu~uvaat so najobi~en
katinar {to sekoj mo`e da go otvori ).
- Krajno vreme i da se postavi centralno posmatrawe na holovite
od zatvorenoto oddelenie preku postavuvawe na kameri vo krilata.
Seto toa }e pridonese da se zgolemi bezbednosta i navreme da se
spe~uvaat eventualnite naru{uvawa na disciplinata od pogolem obem.
- So opremata i uniformite na stra`ata se javuvaat golemi
problemi. Za stra`ata redovno ne se obezbeduvaat uniformi i obuvki.
Poedini delovi od uniformite ne se obezbedeni ve}e 10 godini, {to
sozdade revolt kaj nadzornicite.
- Prostoriite vo koi prestojuvaat osudenite lica vo zatvorenoto
oddelenie se dosta ruinirani i higienata mnogu te{ko mo`e da
se odr`uva.
- Obezbeduvaweto na arestanskoto oddelenie ne se vr{i na adekvaten
na~in. Poradi nedovolen broj na nadzornici obezbeduvaweto vo
edna smena go vr{i samo edno lice. Zatoa vo sekoja smena se potrebni
najmalku dve lica, taka {to koga eden od nadzornicite vr{i sporovod
na osudeno lice na pregledi vo klinikite, drugiot nadzornik bi ostanal
i bi go pokrival arestanskoto oddelenie. Vo sega{nite uslovi dodeka
nadzornikot vr{i spovod na osudeno lice na klinikite za pregled
ili terapija oddelenieto ostanuva bez nadzornik i vo toa vreme
mo`e da se slu~at i sekakvi nesakani posledici.
165

- Sli~na e sostojbata i so `enskoto oddelenie. Vo edna smena
obezbeduvaweto go vr{e{e edna nadzorni~ka, {to ne be{e dovolno za
celosna bezbednost. Poradi izvr{uvawe na raboti i nadvor od oddelenieto
i sproveduvawe na osudeni~ki do ambulanatata, vo Ekonomijata
ili do upravnata zgrada za odr`uvawe na higienata, oddelenieto
ostanuva bez nadzornik.
- Sostojbata so domskite ku~iwa - ~uvari koi se od {arplaninska
rasa e dosta lo{a. Poradi krvnata pome{anost, ku~iwata se
degegnirirani mladite ku~iwa umiraat na 3 - 4 mese~na vozrast, taka
{to nemo`e da se obezbedi podmladok. Zatoa treba da se nabavat nekolku
ku~iwa od ovaa rasa, so {to bi se odbegnala krvnata srodnost i
sostavot bi se izmenil i podobril.
6.11. Sostojba na pritvorot. Vo KPU-Idrizovo ne se izvr{uva
merkata pritvor.
7. FINANSIRAWE NA USTANOVATA
Kazneno-popravniot dom Idrizovo spored svojata organizaciona
postavenost go so~inuvaat:
1. Organ na upravata (finansirana od Republi~kiot buxet),
2. PO "Preporod",
3. PO "Ekonomija".
Posebnite organizacii se samofinansiraat so {to pokrivaat
del od tro{ocite napraveni za osudenite lica.
Spored odobrenite sredstva od Buxetot na Organot na upravata
vo 1995 god. se dozna~eni slednite sredstva:
Pozicii Odobreno Dozna~eni Potro{eni
Plata na 29.33.000 27.042.009 27.042.068
rabotnici
Materijalni 1.814.000 1.950.000 1.581.272
tro{oci
Op{testvena 2.965.000 2.552.618 2.771.696
ishrana
Amortizacija 118.000 118.000 30.000
Plata na 528.000 503.000 502.859
funkcioner
Sprovod na 24.000 24.000 773.410
ososudeni
lica
Pos.mat.tro{
oci
17.838.000 23.780.000 21.546.391
166

Dodatoci od
Ministerstvo
to za pravda
10.428.442 10.428.442 10.428.442
Vkupno obvrski na Uprava na 31.12.1995 godina
"Ekonomija" 9.192.955
"Preporod" 831.470
Drugi dobivki 3.973.119
Od ovoj finansiski izve{taj mo`e da se konstatira deka realnite
potrebi na KPU-Idrizovo za uspe{no funkcionirawe i ostvaruvawe
na so zakon utvrdenite celi se pogolemi. Precizno ka`ano nedostasuvaat
finansiski sredstva za pokrivawe na tro{ocite na raboteweto
na organot na upravata odnosno potrebni se finansiski sredstva
za pla}awe na obvrskite na organot na upravata za potro{ena elektri~na
struja, nabavka za ogrev za zatopluvawe na osudenite lica, za
ishrana i obleka na osudenite lica, za pokrivawe na tro{ocite okolu
smestuvaweto na osudenite lica, pokonkretno za postelnina, odr`uvawe
na higienata na osudenite lica i drugi tro{oci, za zdravstvena za-
{tita na osudenite lica, za sprovod na osudenite lica i drugi prevozni
tro{oci.
Izminatiot period se karakterizira so ote`nati uslovi za rabota,
osobeno zaradi nedostatok na materijalni odnosno finansiski
sredstva. Za uspe{no rabotewe na kazneno-popravnata ustanova, a se so
cel da se izvr{at rabotite i zada~ite utvrdeni so Zakonot za izvr{uvaweto
na sankciite i drugite zakonski propisi neophodni se pogolemi
finansiski sredstva od Buxetot na Republikata. Ne smee da se zaboravi
deka pogolemiot del na kazneno-popravnata ustanova e so~inat
od stari i dotraeni objekti koi ne odgovaraat na sega{nite uslovi, novoto
vreme i demokratskite principi. Vakvata struktura na objektite,
vo izminatiot period prestavuva{e pre~ka za pouspe{no rabotewe
kako i soodvetno izvr{uvawe na funckijata na ustanovata, odnosno
izvr{uvaweto na kaznata zatvor, rabotata so osudenite lica, nivnoto
prevospituvawe, rabotno anga`irawe, a pred sî, za resocijalizacijata
na osudenite lica.
Vo tekot na izminatiot period, osobeno vo vtorata polovina na
1995 godina, napraveni se ogromni napori so investicioni vlo`uvawa
za podobruvawe na uslovite za rabota, kako za vrabotenite, taka i za
podobruvawe na uslovite za prestojot na osudenite lica. Prezemeni se
raboti za rekonstrukcija na parnoto greewe za zatopluvawe na prostoriite
vo koi `iveat i rabotat osudenite lica, izgradeno e nova vodovodna
mre`a, rekonstrukcija, adaptacija i popravka na postoe~kite
objekti i nivno varosuvawe.
167

Poradi nedostatok na finansiskite sredstva be{e ote`nato
raboteweto i na posebnite organizacii, a osobeno od pri~ini {to
ogromen del na sredstvata ostvareni so rabota na istite se preliva na
upravata za neophodni i itni raboti i najpove}e vo vrska so obezbeduvaweto
na hrana na osudenite lica. Vakvata sostojba pridonese sredstvata
ostvareni kako dobivka vo posebnite organizacii da ne mo`e da
se koristat za obnovuvawe na materijalnata sostojba, odnosno za obezbeduvawe
prosta reprodukcija na posebnite organizacii.
168
8. KLU^NI TO^KI
Ad. 1. KPU-Idrizovo e ustanova od op{t vid vo koja se izdr`uva
kazna zatvor za pove}e kategorii na osudeni lica, i toa za:
- ma{ki i `enski lica,
- stranci,
- prekr{o~no kazneti lica,
Vo ovaa ustanova postojat oddelenija od zatvoren, otvoren i poluotvoren
vid. Vo nea funkcionira i Vospitno-popraven dom za maloletnici
od `enski pol.
Ad. 2. Za formiraweto i po~etokot so rabota na ovaa ustanova
ne postoi so~uvana dokumentacija. Se pretpostavuva deka KPU-Idrizovo
funkcionira od momentot koga e izgraden nejziniot glaven objekt,
odnosno od 1908 godina.
Ad. 3. KPU-Idrizovo raspolaga so brojni objekti, kako za smestuvawe,
taka i za rabota na osudenite lica.
Glavnite objekti za smestuvawe na osudeni lica se onie kade se
pomesteni: zatvorenoto oddelenie, poluotvorenoto oddelenie, otvorenoto
oddelenie, `enskoto oddelenie i objektot na ambulantata i stara~koto
oddelenie. Od niv samo objektot na `enskoto i donekade na
otvorenoto oddelenie se vo dobra sostojba, a site ostanati se dotraeni
i ruinirani zgradi koi so nikakvi adaptacii i dogradbi ne mo`at da
odgovora na potrebite na dejnosta za koja se koristat.
Vkupniot kapacitet na zatvorot e 754 legla.
Upravnata zgrada e stara i adaptirana. Taa gi zadovoluva minimalnite
potrebni uslovi za rabota. Vo nea ima 24 prostorii od koi 20
se kancelarii. Opremata vo kancelariite e prose~na. Tri kancelarii
se smesteni nadvor od upravnata zgrada i ne gi zadovoluvaat potrebnite
uslovi za rabota. Vkupnata povr{ina na kancelariskiot prostor
e 250 m 2 .
Ustanovata raspolaga so pove}e objekti za smestuvawe dobitok,
magacini, mlin za sto~na hrana, mlekari i sli~ni objekti od posebnata
edinica "Ekonomija," kako i pove}e rabotilnici od posebnata edinica
"Preporod." Site ovie objekti osven novniot nadvore{en objekt na
mlekarata se vo izrazito lo{a sostojba.
Ad. 4. Vo KPU-Idrizovo se vraboteni vkupno 197 lica od koi:

direktor, dva pomo{nici na direktorot, 18 vospituva~i, 108 pripadnici
na slu`bata za obezbeduvawe, 12 vraboteni vo izvr{no-upravnata
slu`ba, 5 vo zdravstvenata slu`ba, 13 vo finansisko-smetkovodstvenata
slu`ba, 12 vo komercionalanta slu`ba i 16 vo stopanskoinstruktorskata
slu`ba.
I pokraj navedenite brojki na vraboteni lica, vo KPU-Idrizovo
nedostasuvaat nekolku vospituva~i i desetina nadzornici.
Ad. 5. Vo KPU-Idrizovo kako najgolema ustanova vo Makedonija,
prestojuvaa razli~ni kategorii na osudenici so povisoki kazni
od 1 godina. Vo tekot na 1995 godina, vo ovaa ustanova prestojuvale
1.061 lice. Od ovoj broj 422 lica se oslobodeni, a 384 lica se primeni
vo 1995 godina, taka {to na 31. 12. 1995 godina, nivniot broj iznesuva-
{e 639 osudeni lica vo site oddelenija.
Ad. 6. KPU-Idrizovo ima doneseni relativno mal broj na normativni
akti od koi nekoi datiraat u{te pred stapuvaweto na sila na
ZIS od 1979 godina.
- KPU-Idrizovo gi ima organizirano site mo`ni slu`bi za vakov
vid na ustanova, a nivnoto funkcionirawe e na nivo koe gi nadminuva
sodvetnite slu`bi od drugite ustanovi, iako so ogled na kompletiraweto,
taka i so ogled na postignatite rezultati.
- Priemot na osudenite lica se vr{i preku priemnoto oddelenie
vo koe se vr{i opservacija na li~nosta i opredeluvawe na individualniot
i grupniot tretman.
- Na rabotnoto anga`irawe na osudenite mu se posvetuva golemo
vnimanie. Fakt e me|utoa deka poradi zastarenite ma{ini i uslovite
na pazarot sî u{te ne mo`e da sozdadat uslovi za nivna celosna
vrabotenost. Toa me|utoa ne va`i i za vrabotenosta vo otvorenoto
oddelenie, odnosno na zemjodelskata dejnost kade se postignuvaat i solidni
rezultati.
- Smestuvaweto na osudenite kako i sostojbata so nivnata obleka
i pokraj opredeleni intervencii vo toj pogled, zasega e daleku od
ona {to mo`e da se nare~e minimum na soodveten i pristoen standard.
Sli~na e sostojbata i so ishranata na osudenicite.
- Na planot na vospitno-prevospitnata rabota ne mo`e da se
ka`e deka se postignati zadovolitelni rezultati. Ovde se zatajuva
ottamu {to objektivnite uslovi za ostvaruvawe na tretmanot se daleku
od potrebnite. Natamo{na pre~ka e sî u{te golemiot broj na vospitnite
grupi i nesoodvetnata klasifikacija na osudenite. Golem nedostatok
e i toa {to odstvuvaat grupnite oblici na prevospitna rabota,
osobeno vo popladnevnite ~asovi koga za toa ima i najsoodvetni mo`nosti.
Oddale~enosta na KPU Idrizovo od Skopje i maliot broj na vospituva~i
koi se opredeluvaat vo popladnevnata smena se dopolnitelen
faktor vo ovaa nasoka.
- Zdravstvenata za{tita na osudenite glavno se ostvaruva vo samata
ustanova. Uslovite vo koi me|utoa toa se vr{i se daleku od pot-
169

ebnite medicinski standardi. Mnogu ~esto nedostasuvaat sredstva za
nabavka na neoophodna oprema i lekarstva. Osudenite so pote{ki fizi~ki
zaboluvawa se upatuvaat vo Medicinskiot centar Skopje, a onie
so du{evni zaboluvawa i apstinancionalni krizi vo arestanskoto
oddelenie i sudskoto oddelenie vo Bardovci.
- Koristeweto na pravata i pogodnostite vo ovaa ustanova glavno
se vo soglasnost so odredbite do ZIS.
- Vr{eweto na dejnosta na slu`bata za obezbeduvawe vo ustanovata
e poseben problem so ogled na sostojbata so objektite, nivnata
razmestenost, nedostigot na osnovna oprema na stra`ata, sigurnosni
sredstva i elektronska oprema za komunikacija, signalizirawe i sledewe
na sostojbite vo ustanovata. Poseben problem vo ovoj pogled pretstavuva
nagraduvaweto na stra`ata koe e na nezavidno niskoni vo i
koe a smaluva motivacijata za sovesno predavawe kon dol`nostite. Vo
ovoj kontekst treba da se akcentiraat i lo{ite sostojbi so brojnosta
na stra`ata koi objektivno ja doveduvaat upravata vo situacija da se
opredelni za nivno efektivno rabotno vreme vo smeni od 24 ~asa, po
{to sleduva odmor od 72 ~asa. Da se dr`i budnosta vo tek od 24 ~asa
fiziolo{ki ne e ostvarlivo i ottamu nedozvoleno vo ramkite na ovaa
dejnost.
Vo KPU-Idrizovo ne se izveduva merkata pritvor.
Ad. 7. Finansiraweto na ustanovata se vr{i od Buxetot na Republika
Makedonija. Sredstvata {to vo toj pogled se odvojvuvaat se daleku
od potrebnite i ottamu se slu~uva ovaa ustanova da zapa|a vo sî
pogolemi i pogolemi te{kotii i pokraj toa {to od dejnosta na stopanskite
edinici ostvaruva golemi prihodi. Tie prihodi vo tekot na
1995 godina, pokrija 40% od materijalno-finansiskite prihodi na ustanovata,
no i toa ne be{e dovolno nitu za normalno vr{ewe na dejnosta,
a kamo li za sanirawe na lo{ite sostojbi so objektite i opremata.
Sostojbite vo ovoj pogled u{te pove}e se naru{ija so nastanite po buntot
na osudenite od mart 1995 godina.
170
9. PREDLOZI
- Osnovnata konstatcija deka KPU-Idrizovo vo celost funkcionira
vo nesoodvetni prostorni uslovi i nedostig na potrebnata oprema
za vr{ewe na svojata dejnost, nu`no gi opredeluva i nasokite za
nivnoto idno postavuvawe i deluvawe. Vo toj kontekst e bespredmetno
bilo kakvo intervenirawe vrz starite dotraeni objekti. Edinstveno
racionalno re{enie e izgradba na nov objekt pomesten vo prostorot
me|u yidovite so kapacitet do 500 legla. Takviot objekt delumno bi
bil koristen za smestuvawe na osudenite, a delumno za onie lica koi
izdr`uvaat nekoja od institucionalnite merki za bezbednost (psihoti~ni
lica, mentalno retardirani lica, psihopati, alkoholi~ari i narkomani).
Nakratko so izgradba na eden sosem nov objekt bi se dobila

ustanova za izdr`uvawe na kazna li{uvawe od sloboda na povtornici
so kapacitet od 400 legla i KPU-Bolnica za du{evni rastroeni lica i
zavisni od droga i alkolok so kapacitet od 100 legla.
- Otvorenoto oddelenie treba i natamu da ostane pri ovoj Dom
so nu`ni intervencii okolu sanirawe na objektot vo koj e pomesteno.
- @enskoto oddelenie isto taka treba da ostane vo sostavot na
KPU-Idrizovo. Vo nego treba da se vlo`at usilbi samo okolu kompletiraweto
na potrebnite slu`bi so neophodniot personal.
- Objektite vo koi sega se pomesteni rabotilnicite na ustanovata
treba da pretrpat opredeleni sanacii i {to e posebno bitno - da
se opremat so novi ma{ini so koi }e se zamenat dotraenite. Vo ovoj
pogled upravata na ustanovata treba da napravi usilbi i za voveduvawe
novi pogoni bilo so aktivirawe na postojnite ma{ini i oprema, bilo
so nabavuvawe na novi, zaradi celosno vklu~uvawe na osudenite vo rabotniot
proces i podigawe na nivoto na sopstvenoto u~estvo vo samofinansiraweto.
Vo ovaa smisla treba da se odvojat sredstva i od Buxetot
na Republikata, za{to ona {to vo startot }e bide vlo`eno nema da
ima potreba podocna da se vlo`uva.
- Del od sega{nite objekti (zatvorenoto i poluotvorenoto
oddelenie) ne bi trebalo da se ru{at, tuku da se prenamenat za slobodnite
aktivnosti na osudenite i ostvaruvawe na vospitno-prevospitniot
treman.
171

172

G l a v a II
KAZNENO POPRAVNA USTANOVA - STRUGA
1. OSNOVNI PODATOCI ZA USTANOVATA
1.1. Kazneno popravnata ustanova: KPU od otvoren vid - Struga,
lokacija na 5 km nadvor od gradot, vo naselbata Teferi~.
1.2 Kazneno popravnata ustanova od otvoren vid Struga e ustanova
od otvoren vid vo ~ij sostav funkcioniraat priemno oddelenie i
otvoreno oddelenie.
Vo ovaa ustanova, soglasno Re{enieto za rasporeduvawe na osudeni
lica vo kazneno popravni ustanovi i maloletnici vo zavodski
ustanovi ("SV RM" 1999/34) na izdr`uvawe na kazna zatvor se upatuvaat:
a) Ma{ki lica osudeni za krivi~ni dela od nere`nost soglasno
Krivi~niot zakonik, ako se osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor
od 2 do 5 godini ili ako po presmetaniot pritvor im preostanuva
pove}e od 2 do 5 godini od izre~enata kazna,
b) Ma{ki lica - primarni storiteli osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, za podra~jeto na osnovnite
sudovi Debar i Struga i
v) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na
osnovnite sudovi Debar i Stuga.
Vo KPU od otvoren vid Struga se upatuvaat osudeni lica od celata
teritorija na Republika Makedonija.
2. OSNOVAWE NA USTANOVATA
Kazneno popravnata ustanova od otvoren vid Struga e osnovana
so Odluka na Sobranieto na SRM br. 08-966 od 15. 04. 1982 godina, objavena
vo "SV SRM", 1982/18 od 18. 04. 1982 godina.
Ustanovata zapo~nal so ostvaruvawe na funkcijata od 1 maj
1982 godina.
3. STAMBENO PROSTORNI STANDARDI, SMESTUVA^KI
MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA
3.1. Svojata funkcija Kazneno popravnata ustanova od otvoren
vid Struga ja ostvaruva vo 2 objekti, koi prestavuvaat edna celina,
173

izgradeni vo 1979/80 godina.
So Odluka za opredeluvawe lokacija za izgradba na op{tinski
zatvor vo naselebata Teferi~ katastarska op{tina Struga br. 02-4212/
1 od 02. 07. 1981 godina na Sobranieto na op{tina Struga opredeleni
se katastarskite parceli na Ustanovata i toa: 2991, 2992, 2993, 2996,
2997, 2989, 2987, 3073 i 3074 vo gorenavedenoto podra~je.
Vkupnata lokacija na Ustanovata iznesuva 2.073 m 2 od koi zgrada
746 m 2 , a ostatokot od 1.230 m 2 e dvorna povr{ina zasadena so treva,
trendafili i dr. Vo ovaa povr{ina ne e vklu~ena kvadraturata od
2.500 m 2 koja se nao|a na zapadnata i severnata strana na ustanovata, poradi
nere{enite imotni pravni odnosi so individualnite sopstvenici
so koi ustanovata pove}e godini vodi spor.
Objektite se dobro so~uvani i redovno se odr`uvaat, iako neophodno
e sanirawe na nekoi delovi od niskiot objekt.
3.2. Prostornite kapaciteti na KPU od otvoren vid Struga
(kako stambena povr{ina) iznesuvaat 1.410 m 2 od koi 660 m 2 za smestuvawe
na osudeni lica, 350 m 2 kancelariski prostor i 400 m 2 hala za stopanska
edinica.
Vo objektot vo koj se smesteni osudenite lica (visok del) ima
primeno oddelenie so 6 kreveti, ambulanta, stacionar i 12 spalni sobi
so po 6 kreveti. Krevetite se metalni od postar tip, no vo solidna sostojba.
Du{ecite se postari i treba da se menuvaat. Postelnina (}ebiwa,
~ar{afi, navlaki za pernicite i dr.) ima dovolno. Site osudeni
lica koristat metalni ormar~iwa so klu~ za ~uvawe na li~ni predmeti.
Ovoj objekt nema parket, tuku na cementnata podloga e postaven tepison.
Zgradata e so fasada od {prican malter. Sanitariite se vo solidna
sostojba.
Objektot vo koj se smesteni kujnata, trpezarijata i bibliotekata
(nizok del) pri izgradba na Ustanovata e renoviran. Ovoj objekt e
so drven pokriv i potrebno e negovo renovirawe. Kujnata e opremena
so elektri~en {poret i {poret na drva, so kapacitet na 100 porcii
hrana na den. Trpezarijata ima 25 masi i 100 stol~iwa koi se nao|aat
vo dobra sostojba. Bibliotekata na Ustanovata raspolaga so fond od
1500 knigi (beletristika).
Vo halata od 400 m 2 na Ustanovata, dadena pod zakup na pretprijatieto
"Kemeks" od Struga, se proizveduva plasti~na stolarija vo koj
proces rabotno se anga`irani i osudenite lica.
3.3. Na ekonomijata na Ustanovata so povr{ina od 5-6 hektari
zemji{te dodeleno na koristewe od strana na Podra~nata edinica na
Ministerstvoto za zemjodelie, se obrabotuva i se zasaduvaat razli~ni
zemjodelski kulturi i toa: p~enica, zelka, kompir, spana}, kromid,
grav i sl. Za obrabotuvawe na zemji{teto Ustanovata raspolaga so
sopstven traktor so prikolka i druga priklu~na mehanizacija.
3.4. Kazneno popravniot dom od otvoren vid Struga od vozila za
prevoz raspolaga so patni~ki vozila "OPEL-ASTRA" i "Lada - 1300",
174

kombe "TAM-80"A", a vozilo za sprovod na osudeni lica nema.
4. PODATOCI ZA VRABOTENITE VO USTANOVATA
4.1. Vo KPU od otvoren vid Struga vraboteni se vkupno 12 lica
i toa: direktor - 1, vospituva~ - 1, socijalen rabotnik - 1, nadzornik -
5, knigovoditel - 1, blaajnik-doma}in - 1, gotva~ - 1 i daktilograf - 1
izvr{itel. Ustanovata nema vraboteno medicinsko lice - lekar, tuku
zdravstvenata slu`ba se organizira na honoraren princip.
Strukturata na vrabotenite po ime i prezime, zvawe, rabotno
mesto, minat trud so i bez beneficija i od koga se vraboteni vo Ustanovata
mo`e da se sogleda od pregledot koj sledi
P R E G L E D
na vrabotenite vo Kazneno-popravniot dom od otvoren vid - Struga so
sostojba na 31.12.1995 godina
ed.
br.
R IME I
PREZIME
1. DIMITRIJA
A[TALKOSKI
2. ]IRIL
@UPANOSKI
3. ELIDA
VASILESKA
4. BLA@E
SLAVKOVSKI
5. NAUM
RISTESKI
6. RISTO
PETKOSKI
7. BRANKO
PEJOSKI
8. MIRKO
KOLE]ESKI
9. \OKO
PEJ^INOSKI
10. JOVAN
BA[UROSKIG
11. \UBE
\UKOSKI
Zvawe Rabotno mesto Zabele{k
a
(vraboten
od)
Dip.pravnik Direktor 1.01.1985
U~itel Vospituva~ 1.07.1973
Soc.rabot. Soc. rabot. 1.01.1986
Ekon. Knigovoditel 1.09.1971
tehni~ar
Osnovno Nadzornik 1.11.1981
Gr.tehni~ar Nadzornik 1.11.1974
Gr. tehni~ar Nadzornik 15.02.1982
Elek.tehni~
ar
Nadzornik 1.05.1982
Gra.tehni~a Nadzornik 15.12.1983
r
Gimnazija Blagajnik 1.10.1981
Sr.ugostite. Kuvar 15.05.1975
175

12. NADA
STEFANOSKA
Daktil. Dak.arhivar 1.01.1983
4.2. Spored Pravilnikot za sistematizacija na rabotite i zada-
~ite, predvideni so 18 rabotni mesta taka {to 6 ne se popolneti (pomo{nik-direktor,
vospituva~-psiholog, 2 nadzornici, smetkovoditel
i instruktor). So cel da se ekipira prevospitnata, instruktorsko-stopanska
i slu`bata za obezbeduvawe potrebno e vrabotuvawe na psiholog,
instruktor i dvajca nadzornici, a dokolku ovaa ustanova se transformira
vo poluotvrena kazneno popravna ustanova vo koja }e se
izvr{uva i merkata pritvor }e bide neophodno slu`bata za obezbeduvawe
da broi najmalku 16 nadzornici i eden nadzornik na stra`a.
5. PODATOCI ZA OSUDENI^KATA POPULACIJA
Vo tekot na 1995 godina, vo Ustanovata prestojuvale vkupno 31
osudeno lice od koi 22 novoprimeni, a 9 se ostanati od prethodnata
godina, so vkupno 3.259 osudeni~ki denovi.
Vo 1995 godina, 13 osudeni lica podnele molbi za pomiluvawe
od koi 6 se uva`eni, 11 osudeni lica se oslobodeni so re{enie na Direktorot
po ~len 163 od Zakonot, 2 osudeni lica kaznata ja izdr`ale
celosno, a 2 osudeni lica se premesteni vo druga kazneno popravna
ustanova. Vkupen broj na namaluvaweto vo Ustanovata vo 1995 godina
iznesuva 20 osudeni lica.
Na 31. 12. 1995 godina, vo Ustanovata izdr`uvaat kazna zatvor
11 osudeni lica. Spored visinata na kaznata najdobar pokazatel e sledniot:
P R E G L E D
na visinata na kaznata so sostojba na 31.12.1995 godina
od 1 do 3 meseci
od 3 do 6 meseci
od 6 meseci do 1 godina
od 1 do 2 godini
od 2 do 3 godini
od 3 do 5 godini
1 osudeno lice
2 osudeni lica
1 osudeno lice
4 osudeni lica
2 osudeni lica
1 osudeno lice
6. OSNOVNI POKAZATELI ZA DEJNOSTA NA USTANOVATA
6.1. Normativni akti na ustanovata. Ostvaruvaweto na funkcijata
vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite Kazneno popravniot
dom od otvoren vid Struga ja vr{i soglasno Zakonot za izvr{uvawe na
sankciite i podzakonskite akti od oblasta, kako i vrz osnova na sle-
176

dnite akti:
- Pravilnik za organizacija i rabota na KPU od otvoren vid
Struga br. 01-72 od 5. 06. 1992 godina.
- Pravilnik za sistematizacija na rabotite i zada~ite vo KPU
od otvoren vid Struga br. 01-73 od 5. 06. 1992 godina.
- Ku}en red na KPU od otvoren vid Struga br. 01-120 od 27. 08.
1986 godina, so soglasnost od republi~kiot sekretar.
6.2. Organizacioni edinici. Soglasno Pravilnikot za organizacija
i rabota, rabotite i zada~ite vo KPU od otvoren vid Struga se
ostvaruvaat preku slednite slu`bi:
- slu`ba za prevospituvawe
- slu`ba za obezbeduvawe
- stopansko-instruktorska slu`ba i
- izvr{no upravna i finansiska slu`ba.
a) Slu`bata za prevospituvawe, so primena na sovremeni merki
i metodi vo rabotata so osudenite lica vlijae vrz nivnoto vospituvawe
i prevospituvawe, organizira individualni i grupni i drugi
oblici na rabota, neposredno vlijae vrz ostranuvaweto na kriminogenite,
antisocijalnite i drugi negativni sfa}awa, ja organizira kulturno-prosvetnata
i sportskata aktivnost na osudenite, podgotvuva
mislewa, predlozi i izve{tai za pomiluvawe i usloven otpust, i dr.
Site ovie aktivnosti na slu`bata za prevospituvawe ja vr{at dvajca
vospituva~i.
b) Slu`bata za obezbeduvawe go obezbeduva objektot na Ustanovata,
gi izvr{uva disciplinskite kazni i prezema drugi aktivnosti
soglasno Zakonot i ku}niot red. Imeno, soglasno postavenosta na
Ustanovata kako kazneno popravna ustanova od otvoren vid bezbednosta
na ustanovata se zasnovuva i vrz ~uvstvoto na li~na odgovornost na
osudenite lica. Rabotite na obezbeduvaweto ja vr{at 5 nadzornici.
v) Stopansko-instruktorskata slu`ba go organizira rabotnoto
anga`irawe na osudenite lica na Ekonomijata i vo proizvodstvenata
rabotilnica. Ovaa slu`ba gi ostru~uva osudenite lica so cel za steknuvawe
na rabotni naviki i znaewa, se gri`i za HTZ merkite i dr. So
ovaa slu`ba rakovodi direktorot, bidej}i nema vraboteno instruktor.
g) Izvr{no-upravnata i finansiskata slu`ba gi organizira i
vr{i izvr{no-upravnite i finansiskite raboti, se gri`i za redovno
i pravilno rabotewe na pisarnicata, sreduvawe na arhivskite materijali,
se gr`i za ishranata, oblekata i higienata na osudenite, izgotvuva
periodi~ni i godi{ni izve{tai (tekstualni i statisti~ki) i drugi
raboti utvrdeni so Pravilnikot. Ovaa slu`ba rabotite gi izvr{uva
so 4 izvr{iteli (knigovoditel, blagajnik-doma}in, gotva~ i daktilograf-arhivar).
d) Zdravstvenata slu`ba vo Ustanovata se organizira so honorarno
anga`irawe na lekar - specijalist. Zdravstvenite pregledi se
vr{at zadol`itelno pri priemot i otpustot, a vo tekot na mesecot le-
177

karot vr{i i po 3 redovni pregledi. Za sekoe osudeno lice se vodi
zdravstven karton i drugata propi{ana evidencija.
6.3. Priemot i otpustot na osudenite lica se sostoi vo rasporeduvaweto
na osudenite lica i nivniot otpust. Vo Ustanovata kaznata
zatvor ja izdr`uvaat osudeni lica na kazna zatvor vo traewe od 1 do 2
godini storiteli na krivi~ni dela od nebre`nost. Osudenite lica vo
Priemno-otpusnoto oddelenie se zadr`uvaat 15 dena, a onie osudeni
lica koi od kaznata izdr`ale eden del vo drugi KP Domovi vo ova
oddelenie se zadr`uvaat 7 dena.
6.4. Rabotnoto anga`irawe na osudenite lica koi izdr`uvaat
kazna zatvor vo ovoj Dom se vraboteni vo OP - pretprijatija nadvor od
Ustanovata vrz osnova na sklu~en dogovor za rabota pome|u OP - pretprijatija
na Ustanovata, vo sopstvenata rabotilnica na Ustanovata i
vo stopanskata ekonomija na Ustanovata.
Brojot na vrabotenite osudeni lica nadvor od Ustanovata vo
1995 godina se dvi`e{e zavisno od samiot priliv na osudenite lica
koj broj e od 2 do 3 osudeni lica, a vo Domskata rabotilnica i vo ekonomijata
na Ustanovata od 4 do 5 osudeni lica. Ustanovata raspolaga
so 6 ha obrabotliva zemja i na istata se zasaduvaat zemjodelski prehrambeni
proizvodi i industriski proizvodi. Od prehrambenite proizvodi
se snabduva domskata kujna za ishrana na osudenite lica, a ostatokot
od proizvodite be{e plasiran vo OP - pretprijatija koi vr{at
otkup za vakvi proizvodi.
Od septemvri 1994 godina, vo ustanovata vo sorabotka so privaten
stopanstvenik otvoren e pogon za izrabotka na plasti~na stolarija
koja zasega obezbeduva rabota vo samo edna smena, a za kratko vreme
se o~ekuva deka }e se obezbedi rabota vo dve smeni so preku 20 lu|e,
koi predhodno vr{at obuka, a potoa gi izvr{uvaat rabotnite zada~i.
Vo tekot na 1995 godina, vo ustanovata od celokupnoto planirawe
po odnos na rabotata ima ostvareno prihod od 867.070,00 denari.
Ostatokot na `iro smetkata na stopanskata edinica iznesuva
94.317,00 denari koj ostvaren ~ist prihod }e slu`i za natamo{en razvoj
na stopanskata edinica. Vo tekot na 1995 godina, na tovar na dohod
na stopanskata edinica napraveni se tro{oci za tekovno odr`uvawe
na zgradata i natamo{no doizgraduvawe na pomo{nite prostorii na
Ustanovata. Pogolem broj na osudeni lica se vraboteni vo sopstvenata
ekonomija, a eden del od OP - pretprijatija za izvr{uvawe na raboti i
zada~i po rabotni denovi e dogovorena suma od 300,00 denari.
Vo pogolem broj pretprijatija kade {to rabotat osudenite lica
e obezbeden pojadok na osudnite lica. Na rabotnoto mesto osudenite
lica se opremeni so HTZ oprema.
Pri vrabotuvaweto na osudenite lica postojano se imalo predvid
istite da se vrabotat sprema nivnata stru~na kvalifikacija i fizi~ka
sposobnost za da mo`at da odgovaraat na postavenite rabotni zada~i.
178

Ustanovata raspolaga so posebna `iro smetka vo koja se vlevaat
ostvarenite prihodi od rabotata na osudenite lica za {to se vodi i
posebna knigovodstvena evidencija i se podgotvuva zavr{na smetka
pred nadle`niot zavod za platen promet.
Finansiskite sredstva od rabotata na stopanskata edinica:
- Nagradi na osudenite lica 89.700,00 denari
- Materijalni tro{oci 683.053,00 denari
6.5. Smestuvawe, ishrana i obleka na osudenite lica. Vo ustanovata
dosega nemalo smestuva~ki problemi, za{to ustanovata raspolaga
so solidni uslovi za smestuvawe. Momentalno ustanovata ima na raspolagawe
80 legla, a vo dadeni uslovi toj broj mo`e da se zgolemi. Osudenite
lica se smestuvaat vo spalni so po 6 kreveti, opremeni so }ebiwa,
pernici, ~ar{afi i navlaki. Ustanovata raspolaga so opremena
kujna koja gi zadovoluva sega{nite potrebi za namenata, no e potrebno
da se izvr{i rekonstrukcija. Vo kujnata e vraboten profesionalen kuvar,
a hranata se prigotvuva soglasno tablicata za kalori~na vrednost.
Osudenite lica se snabdeni so osudeni~ka, rabotna, zimska i letna
obleka, dolna obleka i ~evli.
6.6. Vospitno-prevospitna i obrazovna rabota na osudenite lica.
Rabotata so osudenite lica na vospitno-prevospitniot plan se
vr{i vo ramkite na prethodno izgotvena programa za rabota na ustanovata.
Vo tekot na 1995 godina, ednakvo be{e zapazena individualnata
i grupnata rabota so osudenite lica.
Celokupnata rabota na toj plan e naso~ena vo eden edinstven
pedago{ki proces naso~en kon zadr`uvaweto na pozitivnite svojstva i
naviki na osudenite lica steknati od nadvor. Toj proces sodr`i dve
komponenti tesno povrzani i toa: vospituvawe preku izvr{uvawe na
postavenite rabotni zada~i koe e prisutno vo rabotata na toj plan i
prevospituvawe koe se manifestira preku izvr{uvawe na odnapred
steknatite pozitivni osobini i steknuvawe na novi rabotni, kulturni
i drugi naviki. Za sekoe osudeno lice se prigotvuva tretman programa
vo koja se opfateni site potrebni i neophodni formi i sodr`ini za
rabotata so osudenite lica od vakov vid (rabota, stru~no osposobuvawe,
slobodni aktivnosti, u~estvo vo osudeni~koto samoorganizirawe,
fizi~ka kultura, sport i drugo). Rabotata vo slobodnoto vreme na
osudenite lica e programirana da obezbedi raznovidnost vo sodr`inata
i metodite vo rabotata za steknatite pozitivnosti na li~nosta
odnadvor. Imaj}i ja vo predvid kaznata zatvor od takov vid osudenite
lica koi kaznata zatvor ja izdr`uvaat bez nadzor na stra`a, a slu-
`bite se prisutni me|u niv za korekcija i uka`uvawe vo rabotnata
anga`iranost, pri {to se primenuvaat metodi i formi na rabota koi
odgovaraat na nivnata li~nost i mo`nosti taka {to se postignuva golem
uspeh vo toj proces. Vakvoto pristapuvawe ima za cel kaj osudenite
lica da se razvie ~uvstvo na li~na odgovornost, da gi oslobodi od
negativnite vlijanija kako i da gi pottiknuva so sopstveni sili da
179

pridonesat za svojata resocijalizacija. Ustanovata raspolaga so bogata
biblioteka.
6.7. Klasifikacijata na osudenite lica se vr{i soglasno Re{enieto
za rasporeduvawe na osudeni lica. Imeno, so samite presudi i
izre~enata kazna vo traewe od 1 do 2 godini za nebre`ni krivi~ni
dela, koi se izvr{uvaat vo ovaa ustanova, se smeta deka klasifikacija
e izvr{ena.
6.8. Zdravstvenata za{tita na osudenite lica se obezbeduva od
strana na lekar - specijalist, soglasno sklu~eniot dogovor me|u Medicinski
centar od Struga i ustanovata. Zdravstvenite pregledi se
vr{at pri priemot i otpu{taweto na osudenite lica, a lekarot vr{i
pregled najmalku i po tri pati vo mesecot. Pregledite se od op{ta
praksa, a za sekoe osudeno lice se vodi zdravstven karton. Za osudenite
lica koi imaat potreba od specijalisti~ki pregled istiot se vr{i vo
Medicinski centar Struga, i drugi ustanovi.
Pokraj zdravstvenite pregledi na osudenite lica, lekarot se
gri`i i za higienata na kujnata i drugite prostorii vo Ustanovata. Vo
ustanovata postoi stacionar oprema so 3 legla za polesni zaboluvawa.
Sredstvata za zdravstvenata za{tita na osudenite lica gi obezbeduva
Ministerstvoto za pravda na tovar na Buxetot na Republikata.
6.9. Pravata i pogodnostite se ostvaruvaat soglasno Zakonot i
ku}niot red vo zavisnost od povedenieto na osudeniot. Imeno, samiot
prestoj vo ustanova od otvoren vid kade {to do poln izraz doa|a li-
~nata odgovornost na osudenoto lice upatuva na poliberalen status
pri koristeweto na posetite, pratkite, vikend-pratkite i sl.
180
7. FINANSISKA SOSTOJBA
Finansiskoto rabotewe na Ustanovata se ostvaruva od Republi-
~kiot buxet. Vo 1995 god bea dodeleni vkupno sredstva od 4.559.528,00
denari za:
- Plati 2.271.232,99 denari
- Nadomestoci 335.899,00 denari
- Materijalni rashodi 1.130.062,00 denari
- Ostatok na sredstva 822.335,00 denari
8. KLU^NI TO^KI
Ad. 1. KPU Struga e otvorena kazneno popravna ustanova vo
koja se izvr{uva kaznata zatvor sprema lica od ma{ki pol osudeni na
kazna vo vremetraewe od 1 do 2 godini za izvr{eni nebre`ni krivi~ni
dela.
Ad. 2. KPU od otvoren vid Struga e osnovan so Odluka na Sobranieto
na SRM vo 1982 godina.
Ad. 3. Spored mestopolo`bata kade e lociran, dokolku ne se ra-

zre{at imotno pravnite odnosi, navedeni vo to~kata 7 od ovoj trud,
objektot na ustanovata od penolo{ki aspekt ne soodvetstvuva za izvr-
{uvawe na kaznata zatvor.
- Prostoriite vo objektot uredeno se odr`uvaat, me|utoa potrbna
e nivna sanacija.
- Prostornite kapaciteti se dovolni i postoi mo`nost za preadaptacija,
soglasno me|unarodnite standardi.
Ad. 4. Neekipiranosta na slu`bata za prevospituvawe i nevrabotenosta
na lekar ne sozdava preduslovi za uspe{nost na prevospitniot
tretman.
- Vo Ustanovata se vraboteni 12 lica: direktor, vospituva~ - 2,
nadzornici - 5, knigovoditel - 1, blagajnik-doma}in - 1, gotva~ - 1 i
daktilograf - 1.
Ad. 5. Vo tekot na 1995 godina vo ustanovata prestojuvale 31
osudeno lice (vkupno 3259 osudeni~ki denovi) {to govori za neiskoristenosta
na prostorot, me|utoa edinstvena pri~ina za maliot broj
osudeni lica e nadle`nosta odnosno faktot deka vo ustanovata kazna
zatvor izdr`uvaat lica osudeni od 1 do 2 godini za nebre`ni krivi~ni
dela.
Ad. 6. Internite normativni akti na Ustanovata celosno se
primenuvaat.
- Rabotnoto anga`irawe na osudenite lica dobro e organizirano,
a posebno e zna~ajno {to vo pogonot za plasti~ni stolarija postoi
mo`nost osudenite da se ostru~at za soodvetni zanimawa.
- Smestuva~kite uslovi vo odnos na opremata i inventarot se vo
dobra sostojba.
- Vospitno prevospitnata rabota e organizirana so dvjaca
vospituva~i, me|utoa potrebna e posebna programa za tretman.
- Klasifikacijata e zavr{ena so samoto upatuvawe vo ustanovata.
- Zdravstvenata za{tita ja ostvaruva honorano anga`iran lekar
na Medicinskiot centar vo gradot.
- Pravata i pogodnostite se ostvaruvaat soglasno odredbite
utvrdeni so pozitivnite propisi.
- Vr{eweto na rabotite na obezbeduvaweto e vo ramkite na
Zakonot i Pravilnikot za vr{ewe na nadzorni~kata slu`ba, no neophodno
e opremuvawe i modernizirawe na rabotata.
Ad. 7. Finansiskoto rabotewe na ustanovata so sredstvata od
Republi~kiot buxet ne zadovoluva, poradi {to se koristat sredstva od
stopanskata organizacija.
Poseben problem na ovaa ustanova prestavuva nere{eniot imotno
praven status so zemjodelskoto zemji{te koe se nao|a zad visokiot
objekt na ustanovata. Imeno, ova zemjodelska povr{ina se nao|a vo
vladenie na individualni zemjodelci i istata e ogradena do objektot.
Blizinata na stambenite objekti i nere{eniot imotno praven status
181

na zemjodelskoto zemji{te ne ovozmo`uva uspe{no izvr{uvawe na rabotite
brz planot na bezbednosta, a site aktivnosti na osudenite lica
se "budno" sledeni od okolinata.
So cel za regulirawe na imotno pravnite odnosi so zemjodelskoto
zemji{te u{te vo 1979 godina se povedeni postapki za eksproprijacija
na zemjodelska povr{ina. Imeno, postapuvaj}i po Odlukata za
opredeluvawe na lokacija za izgradba na op{tinski zatvor vo naselbata
Teferi~, so cel zemji{teto na koe se nao|a objektot da pretstavuva
edna grade`na celina, soglasno ~len 25 i 36 od Zakonot za eksproprijacija
Oddelenieto za op{ti raboti i propisi gi donel slednite re-
{enija za eksproprijacija: 1. Re{enie U.P. br. 10-357/1-3 od 7. 12. 1979
godina, so koe se eksproprira del od K.P. br. 2992, kultura niva klasa 4
na mestoto vikano "Mera," so povr{ina od 1150 m 2 po p.l. br. 2108 vo
KO Struga na sopstvenikot Ramo Ajradin Amzi od s. Radoli{ko. 2.
Re{enie U. br. 10-3571-1 od 3. 12. 1979 godina, so koe se eksproprira
del od K. P. 2989, kultura niva klasa 4 na mestoto vikano "Teferi~" so
povr{ina od 2460 m 2 po p.l. br. 2154 vo KO Struga na sopstvenikot
Jusufi Raifa Remzi od s. Frangovo. 3. Re{enie U. br. 15-1645/2 od 4. 10.
1988 godina, so koe se eksproprira del od K.P. br. 2991/2 niva klasa 4
na mestoto vikano "Teferi~"povr{ina od 1280 m 2 i del od K.P. br.
2992/2 niva klasa 4 na mesnosta vikana Teferi~" vo povr{ina od 1150
m 2 na sopstvenikot Fazliu Fazli od s. Grangovo.
Op{tinskiot sud vo Struga ja zadol`il kazneno popravnata
ustanova vo Struga na porane{nite sopstvenici da im isplati pari~en
nadomestok za odzemenoto zemji{te i toa: so re{enie VPS br. 121/91
na Fazliu Fazli iznos vo visina od 801.900 dinari i so re{enie VPS
br. 104/81 na Jusufi Remzi iznos vo visina od 1.230.000 dinari.
Vo vrska so prvata obvrska Izvr{niot sovet na Sobranieto na
op{tina Struga donel zaklu~ok br. 09-6532/3 od 14. 12. 1989 godina, so
koj korisnikot ne pla}a nadomestok za ostapenoto zemji{te. Vo odnos
na vtorata obvrska Op{tinskiot sud Struga so R. br. 172/88 od 3. 09.
1988 godina, opredelil sudski depozit vo iznos od 1.230.000 denari nameneti
za isplata na nadomestok za ekspropriraniot imot na Jusufi
Remzi.
Postapkite za eksproprijacija povedeni po predlog na javniot
pravobranitel na op{tina Struga pravosilno se zavr{eni, me|utoa zemji{teto
ne e odzemeno od pri~ina da ne nastapat nemiri od po{iroki
razmeri vo samata naselba.
182
9. PREDLOZI
- So ogled na mestopolo`bata i potrebata Kazneno popravniot
dom od otvoren vid Struga vo idnina da funkcionira kako poluotvorena
kazneno popravna ustanova potrebno e da se razre{at imotno
pravnite odnosi so individualnite zemjodelci, odnosno so zemji{teto

koe se nao|a okolu objektot. Ovaa ustanova treba da funkcionira za
podra~jeto na op{tinite Struga, Ohrid, Debar, i Ki~evo i vo nea da se
izvr{uva kaznata zatvor vo visina do 2 godini (za primarni storiteli)
za navedenoto podra~je, kako i da se izvr{uva merkata pritvor.
- Za uspe{no funkcionirawe potrebno e da se prezeme slednoto:
a) razre{uvawe na imotno pravnite odnosi,
b) izgradba na pritvorski prostorii,
v) sanacija na niskiot objekt i eventualna nadgradba na visokiot
del,
g) izgradba na betonski yid okolu objektot,
d) adaptacija na postojnite prostorni kapaciteti,
|) ekipirawe na slu`bata za prevospituvawe i na slu`bata za
obezbeduvawe,
e) izgradba na igrali{te za sporska aktivnost na osudenite
lica,
`) nabavka na vozilo za sprovod na osudeni i pritvoreni lica,
z) voveduvawe na elektronski sistem za za{tita,
183

184

G l a v a III
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA BITOLA
1. OSNOVNI PODATOCI ZA USTANOVATA
1.1. Kazneno-popravna ustanova Bitola, se nao|a na ul. "Deveani"
br. 25 - Bitola.
1.2. KPU Bitola od 1992 godina funkcionira pod nazivot KPU-
Bitola so Otvoreno oddelenie vo Prilep, kako kazneno-popravna
ustanova od poluotvoren vid so interno zatvoreno i otvoreno oddelenie,
kako i so oddelenie za izvr{uvawe na merkata pritvor.
Vo ovaa ustanova, soglasno Re{enieto za rasporeduvawe na osudenite
i osudenite maloletnici vo kazneno-popravnite i vospitnopopravnite
ustanovi ("SV RM" 1999/34) na izvr{uvawe kazna zatvor se
upatuvaat:
a) Ma{ki lica - primarni storiteli osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, za podra~jeto na osnovnite
sudovi Bitola, Ki~evo i Resen,
b) Ma{ki lica - povtornici, osudeni so pravosilna presuda na
kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot
pritvor iznesuva do 6 meseci, od podra~jeto na osnovnite sudovi
Bitola, Ki~evo, Kru{evo, Prilep i Resen,
v) Ma{ki i `enski lica sprema koi e oprededlen pritvor od
podra~jeto na osnovnite sudovi Bitola, Ki~evo Prilep i Resen,
g) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na
osnovnite sudovi Bitola, Ki~evo i Resen.
2. OSNOVAWE NA USTANOVATA
Kazneno-popravnata ustanova Bitola e osnovana kako zaedni-
~ki zatvor za op{tinite Bitola, Resen i Demir Hisar so re{enie na
ovie op{tini br. 01-3603/1-1970 od 28. 05. 1971 godina. Inaku, od 1946
do 1968 godina, ustanovata funkcionirala vo sostavot na UVR Bitola,
a od 1968 do 1971 godina, vo sostav na Op{tinskiot sud Bitola. Od 1971
godina kako i drugite kazneno-popravni ustanovi KPU Bitola funkcionira
kako samostoen organ na upravata vo oblasta na izvr{uvaweto
na sankciite, koi se vo delokrugot na nadle`nosta na Ministerstvoto
za pravda.
185

3. STANBENO, PROSTORNI STANDRADI, SMESTUVA^KI
MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA
3.1. Objektot na ustanovata e izgraden vo 1956/57 godina i se
sostoi od prizemje i sprat so prostorii rasporedeni vo dve krila.
Objektot e graden od kamen i tula so betonska me|ukatna konstrukcija.
3.2. Priemno oddelenie koe se sostoi od 2 prostorii pregradeni
so staklena pregrada, od koi ednata e spalna soba so 8 kreveti. Povr-
{inta na oddelenieto e 25,08 m 2 .
Poluotvoreniot del ima 6 spalni, od koi 5 so povr{ina od po
17,10 m 2 i po 8 kreveti, a edna so povr{ina od 22,57 m 2 i 10 kreveti.
Podovite na spalnite sobi se so nuti-feder {tici pokrieni so pateki.
Vo poluotvoreniot del ima prostorii za dneven prestoj i toa. TVsala
so povr{ina od 29 m 2 , ping-pong sala - 28,57 m 2 , prostorija za pu-
{ewe - 17,47 m 2 , 2 toaleti so po 17,5 m 2 i kupatilo so 15 m 2 . Podovite na
TV salata, bibliotekata i kantinata se so nuti-feder {tici pokrieni
so tepison odnosno tepih, a na ping-pong salata podot e betonski, dodeka
podot na trpezarijata e poplo~en.
Zatvorenoto oddelenie ima 1 spalna so 8 kreveti i prostorija
za dneven prestoj so toalet so vkupna povr{ina od 42 m 2 . Podot e so
nuti-feder {tici. Vo ovoj del od objektot ima i magacini so povr-
{ina od 55 m 2 , kako i 2 kancelarii za prevospitnata slu`ba so povr-
{ina od 13 m 2 i 15 m 2 .
Osudenite koristat ogradeno {etali{te i igrali{te za svoite
aktivnosti vo slobodnoto vreme so povr{ina od 455 m 2 . Do glavniot
objekt izgradena e viduvalna vo 1992 godina, so povr{ina od 42,57 m 2
koja se koristi za poseti na osudenite lica {to prestojuvaat vo poluotvoreniot
del.
Oddelenieto za pritvor ima 20 prostorii od koi 16 se po 4 m 2 , a
4 so 6,4 m 2 . Vo sekoja prostorija ima toalet. Vo 6 prostorii ima po 1
krevet, vo 11 po 2 kreveti i vo 3 po 3 kreveti. Vo ovoj del postoi i
kupatilo so povr{ina od 15 m 2 . Pritvorenite lica koristat ogradeno
{etali{te so povr{ina od 172,8 m 2 . Posetite vo pritvorot se vr{at
vo de`urnata prostorija, do opremuvawe na posebnat prostorija koja e
nameneta za taa cel.
De`urnata prostorija ima povr{ina od 14,7 m 2 i pomo{na prostorija
od 10 m 2 . Vo ovoj del e i kancelarijata na nadzornikot na stra`a
so povr{ina od 20 m 2 . Isto taka, tuka se nao|a i kujna so povr{ina
od 18 m 2 . Vkupnata povr{ina na objektot e 1.260 m 2 .
Delovite kade {to se smesteni osudenite i pritvorenite lica
se opremeni so potrebniot inventar za normalen `ivot. Sekoe lice
ima svoja kaseta za ~uvawe na li~nite predmeti i obleka.
Trpezarijata e opremena so potrebnite masi i stolici soodvetni
na brojot na osudenit lica, so mo`nost da se izvr{i dopolnuvawe.
Vo kujnata ima uslovi za prigotvuvawe do 120 obroci dnevno i opre-
186

mena e so potrebniot inventar me|utoa del od istiot poradi dotraenost
potrebno e da se zameni. Obrocite se prigotvuvaat na elektri~en
{poret, a vo zimskiot period se koristi i {poret na drva. Vo TV salata
ima klupi so stolici, {ah masa, televizor i zvu~nik od radioprimenik.
Site prostorii se zatopluvaat so parno greewe.
Vo delot kade {to e smestena upravata ima 6 kancelarii, arhiva
i edna prostorija koja slu`i kako magacin za gotovi proizvodi od
rabotilnicata za toaletna hartija. Vkupnata povr{ina e 93 m 2 . Vo ovoj
del ima i prostorija za sostanoci so povr{ina od 40 m 2 , pomo{en magacin
i toalet.
3.3. Vo ustanovata se organizirani 3 stopanski dejnosti. Drvoprerabotuva~kata
dejnost se izveduva vo posebna hala so povr{ina od
450 m 2 . Ovaa hala e gradena od 1984 - 1986 godina. Del od drvoprerabotuva~kata
dejnost se izveduva i vo stariot zatvor i toa na povr{ina od
40 m 2 . Ovaa dejnost koristi i bravarska rabotilnica so povr{ina od 24
m 2 , kako i skladi{te za materijal od 28 m 2 . Opremena e so site potrebni
ma{ini i alati za primarna obrabotka na drvo i izrabotuvawe na
paleti, gajbi, drvena stolarija i name{taj od drvo i iverica. Dejnosta
ima horizontalna brenta, pove}elisen cirkular, cirkular, kratilica,
o{trilica, aparat za lepewe pili, motorna pila, abrihter i pomo{en
alat. Vo tek e obezbeduvawe na u{te edna ma{ina za re`ewe obla
gra|a i postavuvawe linii za proizvodstvo na holandezi.
Vo zemjodelsko sto~arskata dejnost spa|a zemodelieto so 2,3 ha
zemjodelsko zemji{te, dadeno na trajno koristewe koe se nao|a vo blizina
na gradot, a patot kon Resen. Na ova zemji{te zastapena e p~enica
- 1 ha, ovo{en nasad - 0,7 ha, a postoi i objekt so povr{ina od 20 m 2 .
Preostanatiot del se koristi za odgleduvawe na gradinarski kulturi.
Pod zakup e zemeno zemjodelsko zemi{te so povr{ina od 15 ha, od koi
so p~enica se poseani 9 ha, so ja~men 5 ha i ima magacinski prostor od
150 m 2 .
Sto~arskata dejnost se vr{i vo sviwarskata farma so vkupna
povr{ina od 535 m 2 . Vo del od ovie objekti se odleduva `ivina. Zemjodelsko-sto~arskata
dejnost koristi magacinski prostor vo zgradata na
stariot zatvor so povr{ina od 120 m 2 . Ovaa dejnost ja ima neophodnata
oprema za zemjodelsko proizvodstvo i toa: 2 traktori, 1 prikolka, plugovi,
sealka, kultivator, brani, tawira~a i potrebniot alat.
Rabotilnicata za toaletna hartija e smestena vo objekt izgraden
1993 godina so povr{ina od 100 m 2 . Ovaa rabotilnica ima ma{ina
za konfekcionirawe na hartijata i ma{ina za se~ewe.
Od dvornata povr{ina na Zatvorot, 60 ari e posadeno so del
cve}e, lucerka, a ima nasadi od topoli, 10 ari koristi drvoprerabotuva~kata
dejnost, a 5 ari sto~arstvoto.
3.4. Zatvorot ima 2 specijalni vozila od koi 1 e neispravno, 1
patni~ko vozilo "Reno-9", 1 vozilo "Jugo-polo" i kamion so nosivost
od 2,7 t.
187

4. PODATOCI ZA VRABOTENITE VO USTANOVATA
4.1. Vo kazneno-popravnata ustanova vo Bitola se vraboteni
vkupno 31 lice i toa: vr{itel na dol`nost direktor, vospituva~ - 2,
slu`ba za obezbeduvawe 17, instruktor - 6, referent za priem i otpust,
smetkovoditel, blagajnik-magacioner, gotva~ i tehni~ki sekretararhivar.
Strukturata na vrabotenite po ime i prezime, godina na ra|awe,
od koga se vraboteni vo ustanovata, zvawe, rabotno mesto, raboten
sta`, so sostojba na 31. 12. 1995 godina, mo`e da se sogleda od sledniot
pregled:
P R E G L E D
na vrabotenite vo Zatvorot Bitola so sostojba na 31. 12. 1995 godina
IME I PREZIME
God.
na
ra|a
we
Vraboten
vo
ustanovata
Rabotno mesto
1 2 3 4 5
1. MERI RADEVSKA 1960 01.01.1985 Vr{itel na
dol`nost-direktor
2. LENA 1962 01.08.1987 Vospituva~
HRISTOVSKA
3. NATA[A \ELI] 1967 22.02.1993 Vospituva~
4. PECO 1966 01.06.1994 Nadzornik
NIKOLOVSKI
5. VASKO 1957 16.07.1986 Postar nadzornik
KOSTESKI
6. ZORAN 1962 25.11.1987 Nadzornik
KOSTOVSKI
7. BOR^E 1960 01.02.1988 Nadzornik
RALEVSKI
8. TRAJKO 1966 01.02.1987 Nadzornik
\OR\IEVSKI
9. BLAGOJ TA[KOV 1963 01.01.1987 Nadzornik
10. ZLATKO 1963 01.03.1994 Nadzornik
JAGURINOVSKI
11. ZORAN
MICEVSKI
1968 01.05.1994 Nadzornik
188

12. METODI
ALEKSOV
13. VASKO
MOJSOSKI
14. BLAGOJ^E
VELEVSKI
15. QUP^O
TAN^EVSKI
16. DIMKO
JAKOVLESKI
17. METODIJA
TALEVSKI
18. CANE
VR[KOSKI
19. PEJO
JOJAN^EVSKI
20. KIRE
LAZAREVSKI
21. ATANAS
MILEVSKI
22. RISTO
RISTEVSKI
23. ZLATKO
POPOVSKI
24. NENAD
KOSTOVSKI
25. MENDO
NAUMOVSKI
26. ROBERTO
CVETANOVSKI
27. RADOVAN
TREN^EVSKI
28. MILICA
STOJANOVSKA
29. DANE
\OR\IEVSKI
30. KOSTANDINA
RISTI]
31. ZORAN
MARKOVSKI
1968 01.05.1994 Nadzornik
1970 01.05.1994 Nadzornik
1971 01.05.1994 Nadzornik
1970 23.11.1994 Nadzornikpripravnik
1955 01.01.1993 Nadzornik
1956 01.01.1993 Nadzornik
1948 01.01.1993 Nadzornik
1964 01.06.1987 Voza~-sprovodnik
1954 01.09.1990 Voza~-sprovodnik
1947 07.06.1984 Instr..izvr{itel
po stolarstvo
1944 07.06.1994 Instr.izvr{itel
po stolarstvo
1964 01.03.1993 Instr.po zemj.i
sto~.
1945 18.10.1990 Instr.po
drvoprerabotuv.dej.
1955 01.11.1990 Inst.po
zemjodelieprivremeno
raspor.
1966 17.03.1994 Inst.po ma{instvo
1950 08.04.1981 Smetkovoditel
1956 11.04.1983 Referent za priem
i otpust
1954 21.02.1983 Blagajnikmagacioner
1947 01.08.1981 Teh.sekretararhivar
1962 16.06.1988 Gotva~
189

4.2. Soglasno Pravilnikot za sistematizacija na rabotite i
zada~ite, osven upraznetoto rabotno mesto - upavitel i eden vospituva~,
site ostanati se popolneti. Dokolku ovaa ustanova se transformira
vo kazneno-popravna ustanova od zatvoren vid, }e bide potrebno
da se ekipira slu`bata za obezbeduawe so u{te najmalku 8 vraboteni
nadzornici.
5. PODATOCI ZA ZATVORSKATA POPULACIJA
5.1. Vo tekot na 1995 godina vo ustanovata prestojuvale vkupno
147 osudeni lica so 14.812 osudeni~ki denovi.
Vo izve{tajnata godina 6 osudeni lica se pomiluvani, 18 se
uslovno oslobodeni od Komisijata, 67 uslovno oslobodeni od direktorot
i 3 lica ja izdr`ale kaznata vo celost.
5.2. Brojot na prekro{~no kazneti lica koi prestojuvale vo
ustanovata vo 1995 godina iznesuva - 47 so 476 denovi. Od niv uslovno
se oslobodeni - 9, a 34 ja izdr`ale kaznata vo celost.
5.3. Merkata pritvor od nadle`nite sudovi e izre~ena sprema
231 lice so 7.632 pritvoreni~ki denovi. Od vkupniot broj 215 pritvoreni
lica se novoprimeni, a 16 se zateknati od 1994 godina.
Brojot na pritvoreni lica prika`an po op{tini e sleden:
- Bitola 80
- Prilep 78
- Ohrid 9
- Struga 14
- Resen 4
- Gostivar 5
- Kru{evo 3
- Kavadarci 1
- Tetovo 2
- Skopje 3
- Demir Hisar 1
- Valandovo 1
Od vkupniot broj na pritvoreni lica, 30 otpa|aat na stranski
dr`avjani i toa: Albanija - 18, Bugarija - 4, Slova~ka - 4, SR Jugoslavija
-2, Turcija - 1, i Germanija - 1.
190

P R E G L E D
na lica koi prestojuvale vo Zatvorot Bitola so Otvoreno oddelenie vo
Prilep po vozrast so sostojba na 31. 12. 1995 godina
Godini na vozrast Osudeni Prekr{o~no Pritvoreni
kazneti
do 18 godini 3 - -
od 18 - 21 godina 3 - -
od 22 - 25 godini 11 1 1
od 26 - 30 godini 10 - 1
od 31 - 35 godini 4 1 2
od 36 - 40 godini 5 - 1
od 41 - 50 godini 4 - -
0d 51 - 60 godini - - -
Nad 61 godina - - -
Vkupno 37 2 5
P R E G L E D
na lica koi prestojuvaat vo Zatvorot Bitola so Otvoreno oddelenie vo
Prilep po visina na kazna so sostojba na 31. 12. 1995 godina
Godini na vozrast Osudeni Prekr{o~no
kazneti
do 15 dena - -
od 16 - 30 dena - 2
od 1 mesec - 3 meseci 4 -
od 4 meseci - 6 meseci 4 -
od 7 meseci - 10 meseci 7 -
od 11 meseci - 12 meseci 15 -
nad 1 godina
(po razni osnovi)
7 -
6. OSNOVNI POKAZATELI ZA DEJNOSTA NA USTANOVATA
6.1. Noramativni akti na ustanovata. Ostvaruvaweto na funkcijata
vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite vo Zatvorot Bitola
se izvr{uva soglasno Zakonot za izvr{uvawe na sankciite i podzakonskite
akti, kako i vrz osnova na internite akti: Pravilnik za
organizacija na rabota, Pravilnik za sistematizacija na rabotnite
mesta, Ku}en red na ustanovata, Programa za rabota i dr.
6.2. Organizacioni edinici. Soglasno Pravilnikot za organizacija
na rabotata, vo ovaa ustanova funkcioniraat:
- Slu`ba za prevospituvawe,
- Slu`ba za obezbeduvawe,
191

- Stopansko-instruktorska slu`ba, i
- Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba.
- Zdravstvenata slu`ba e organizirana so honorarno
anga`irawe na lekar.
- Slu`bata za prevospituvawe prezema aktivnosti za vospitno
i prevospitno vlijanie vrz osudenite i prekr{o~no kaznetite lica,
organizira individualni i grupni razgovori so licata li{eni od sloboda,
predlaga merki za treman, klasifikacija i reklasifikacija, podgotvuva
izve{tai i mislewa po molbeni barawa za pomiluvawe i
usloven otpust i dr. Ovaa slu`ba funkcionira so 2 izvr{itela (psiholog
i socijalen rabotnik) i potrebno e ekipirawe na stru~niot tim
so pedagog.
- Slu`ba za obezbeduvawe gi vr{i rabotite i zada~ite na obezbeduvawe
na ustanovata, prostoriite i rabotilnicite, gi obezbeduva
osudenite i pritvorenite lica, go odr`uva redot i disciplinata,
vr{i sprovod na pritvorenite i osudenite do nadle`nite organi i dr.
- Stopansko-instruktorskata slu`ba se gri`i za organiziraweto
i rabotata na stopanskite dejnosti, za raboteweto i ostru~uvaweto
na osudenite i dr.
- Izvr{no-upravnata i finansovata slu`ba vr{i upravni, pravni,
stru~ni i finansiski raboti, kako i uka`uva pravna pomo{ na
osudenite lica.
6.3. Priemot i otpustot na osudenite lica se vr{i vo priemno
otpusnoto oddelenie. Osudenoto lice koe se javuva vo ustanoata ili e
sprovedeno odnosno prefrleno od pritvor na izdr`uvawe na kaznata
zatvor, prestojuva vo priemnoto oddelenie do 15 dena soglasno Ku}niot
red. Vo ova oddelenie se vr{i ispituvawe na li~nosta na osudeniot,
a potoa se rasporeduva vo soodvetno oddelenie na Zatvorot.
6.4. Rabotata na osudenite lica se organizira vo stopanskite
dejnosti i ekonomijata na Zatvorot Bitola.
Vo Zatvorot Bitola, vo drvoprerabotuva~kata dejnost bea anga-
`irani okolu 20 osudeni lica, vo rabotilnicata za konfekcionirawe
na toaletna hartija - 4 lica, vo sviwarskata farma - 2 lica, a na zemjodelskata
dejnost bea ispra}ani po potreba vo tekot na sezonata. Za
vreme na zimskiot period edno lice e anga`irano za lo`ewe na parnoto
greewe.
Za izvr{enata rabota osudenite lica dobivaat nadomest koj ne
e soodveten na vlo`eniot trud poradi potrebata od pokrivawe na del
od materijalnite tro{oci na ustanovata. Za izvr{enata rabota dnevniot
nadomestok iznesuva{e 18 denari, prose~niot mese~en nadomest
vo Zatvorot iznesuva{e 468 denari, a nadomestokot za cela godina
5.616 denari. Ostvareniot vkupen prihod od rabota na osudenite lica
iznesuva 884.000 denari.
Za licata {to rabotaat vo stopanskite dejnosti na ustanovata
se obezbedeni site potrebni higiensko-tehni~ki i za{titni sredstva,
192

kako i rabotna obleka i obuvki.
Vo 1994 e godina organizrano kovawe na gajbi vo drvoprerabotuva~kata
dejnost, kade {to se anga`iraat 5 osudeni lica. Pokraj ova,
zapo~nati se aktivnosti za postavuvawe na linija za proizvodstvo na
holandezi, a pora~ana e i ma{ina - brenda, za re`ewe na obla gra|a.
Za sredstvata ostvareni od rabota na osudenite lica ne se izgotvuva
posebna zavr{na smetka, a rezutatite od raboteweto na stopanskite
dejnosti se prika`uvaat vo zavr{nata smetka na ustanovata.
Sredstvata koi ostanale po ispla}awe na nadomestokot na osudenite
lica se rasporedeni za pokrivawe na tro{ocite vo vrska so
prestojot na istite i pritvorenite lica, posebno za podobruvawe na
uslovite za `ivot i rabota. Pri ova se prezemeni aktivnosti za popravki
na vodovodnata instalacija vo glavnata zgrada i sviwarskata farma,
obezbedena e postelnina za zamena na dotraenata vo pritvorot,
nabaven e nov televizor za poluotvoreniot del i drugo.
6.5. Smestuvaweto, ishranata i oblekata na osudenite lica se na
zadovolitelno nivo vo KPU Bitola. Postojat dobri uslovi za
smesuvawe na 90 osudeni i kazneti lica i 32 pritvoreni lica. Po potreba
kapacitetot na osudeni~kiot del mo`e da se zgolemi do 150 legla
(so priklu~uvawe na kreveti na sprat).
Kapacitetot na ustanovata gi zadovoluva potrebite za smestuvawe
na osudeni, kazneti i pritvoreni lica koi e upatuvaat vo nea, a
voedno gi zadovoluva i momentalnite standardi koi postojat vo Republikata,
odnosno koi se vospostaveni so pozitivnite propisi. Uslovite
za smestuvawe se realtivno dobri, a voedno zadovoluva i opremenosta
na smestuva~kiot kapacitet so kreveti, postelnina i sl.
Isto taka i opremenosta na kujnata, odnosno kujnite e zadovolitelno.
Vo KPU Bitola vo zatvorskata kujna mo`at da se prigotvat
do 120 obroci. Hranata za osudenite i pritvorenite lica ja prigotvuvaat
vraboteni gotva~i, spored odnapred prigotvena lista za ishrana.
Listata za jadewe se sostavuva soglasno so Tablicata za kalori-
~nata vrednost, so posebno vnimanie pri nejzinoto izgotvuvawe poradi
obezbeduvawe na potrebnite kalorii, propi{ani so Zakonot za
izvr{uvawe na sankciite. Vo odnos na kvalitetot i koli~inata na
ishranata, vo izminatite godina, nema{e zabele{ki od strana na osudenite,
kaznetite i pritvorenite lica.
Vo Zatvorot Bitola e obezbedeno dovolno koli~estvo na letna,
zimska i rabotna obleka, kako i obuvki i osudenite lica se zadovoluvaat
pri priemot so istite.
6.6. Vospitno-prevospitna i obrazovna dejnost se organizira
preku rabotata na stru~nite lica vo slu`bite za prevospituvawe, pri
{to se primenuvat nau~ni metodi za rabota so cel da vlijaat vrz stavovite
i odnesuvaweto na osudenite lica. Prevospitniot proces se organizira
so sodr`ini i aktivnosti koi pozitivna vlijaat vrz li~nosta
na osudenite, za za~uvuvawe na pozitivnite osobini i otstranuvawe na
193

negativnite. Isto taka, dejstvuvaweto na ovie rabotnici e naso~eno i
kon pomagawe pri adaptacijata na osudenite lica vo ustanovata. Na
ovoj plan zna~ajno vlijanie ima i slu`bata za obezbeduvawe, ~ii pripadnici
aktivno u~estvuvaat vo oddelni segmenti od prevospitniot
proces.
Vospitnoto vlijanie vrz osudenite lica preku nivno anga`irawe
i obu~uvawe za izveduvawe na pove}e rabotni zada~i vo stopanskite
dejnosti {to od druga strana vlijae vrz steknuvawe, odnosno za~uvuvawe
na rabotnite naviki i namaluvawe na agresivnosta kaj osudenite
i kaznetite lica. Pokraj gornoto osudenite lica se orientiraat kon
samoorganizirawe vo sekojdevniot `ivot, posebno na planot na slobodnite
aktivnosti, kako i razvivawe i odr`uvawe n ahigienskite i
kulturnite naviki.
Poradi kratkite kazni koi se izvr{uvaat vo ustanovata ne e
organiziran obrazoven proces soodveten na obrazovniot sistem na sloboda,
tuku se pravat napori za podu~uvawe na nepismenite osudeni
lica, za {to ima golem interes.
6.7. Klasifikacijata na osudenite lica se vr{i soglasno Upatstvoto
za klasifikacija. Imeno, po pretstojot vo priemnoto oddelenie
osudenoto lice vo zavisnost od visinata na kaznata, osuduvanosta,
krivi~noto delo i sl., a po izvr{enata opservacija na li~nosta se rasporeduva
vo poluotovrenoto oddelenie.
6.8. Vo vrska so zdravstvenata za{tita na osudenit e i kaznetite
lica vo ustanovata anga`iran e lekar, koj doa|a edna{ nedelno i
gi vr{i pregledite pri priem i otpust, kako i pregledi vo vrska so
odr`uvawe na zdravjeto na ovie lica vo tekot na izdr`uvawe na kaznata.
Vo itni slu~ai se povikuva lekar od de`urnata slu`ba na Medicinskiot
centar ili liceto na koe mu e potrebna zdravstvena intervencija
se nosi vo zdravstvena ustanova. Na ist na~in e organizirana i
zdravstvenata za{tita na pritvorenite lica.
Na osudenite i kaznetite lica koi imaat potreba od zdravstvena
intervencija im se obezbeduva soodvetna zdravstvena za{tita, a lekarski
pregledi pri priemot i otpu{taweto se vr{at samo koj onie
lica za koi postoi somnevawe deka se bolni i onie ~ii kazni zatvor,
vremenski se podolgi.
Vo oddelni slu~ai koga za toa ima potreba, licata se upatuvaat
na specijalisti~ki pregledi nadvor od ustanovata.
Vo Zatvorot ne se obezbedeni prostorii za stacionalrno lekuvawe
i voop{to, uslovi za takvo lekuvawe ne postojat.
Vo izminatiot period nemalo slu~ai osudenite i pritvorenite
lica da baraat pregled od drug lekar ili lekar specijalist.
6.9. Pogodnostite i pravata na osudenite lica se ostvaruvaat
soglasno Ku}niot red vo zavisnost od povedenieto i rabotnoto anga-
`irawe na osudeniot.
6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Vr{eweto na
194

Okru`. sud
Bitola
Vkupno
po
meseci
ovie raboti se zasnovuva vrz anga`manot na pripadnicite na Slu`bata
za obezbeduvawe so 17 izvr{iteli. Zatvorot e ograden so ogradi od
`ica {to se smeta za nedovolno od bezbednosen aspekt. Nadzornikskata
slu`ba rabotite i zada~ite gi izvr{uva vo smeni, so postojan anga-
`man na nadvore{noto i vnatre{noto obezbeduvawe, kako i sprovodot
na pritvorenite i osudenite lica do nadle`nite organi.
6.11. Sostojba so pritvorot. Pritvorot raspolaga so 20 prostorii
vo koi se smestuvaat pritvorenite lica, od koi 16 prostorii se
so po 4 m 2 , a 4 se po 6,4 m 2 . Sekoja prostorija ima sanitaren jazol koj e
izgraden pred 3 godini. Pritvorenite lica koristat zaedni~ko kupatilo,
kako i {etali{te so povr{ina od 172,8 m 2 . Osvetluvaweto vo
prostoriite ne e na zadovolitelno nivo, kako ni vlezot na sve` vozduh
koj se vr{i preku nadvore{nite prozori, a pritvorskite se vo sredinata
na objektot.
P R E G L E D
na vkupniot broj na pritvoreni lica vo KPU Bitola vo 1991 godina
Mesec
N a d l e ` n o s t
Op{tinski sud
UVR
Bitola
Bit Pri Rese Kru{evo
ola lep n
1 2 3 4 5 6 7 8
Januari 10 1 - - - - 11
Fevruari 10 - - - - - 10
Mart 4 - - - - - 4
April 4 1 - - - - 5
Maj 3 1 - - - - 4
Juni 1 2 - - - - 3
Juli 2 2 - 2 - - 6
Avgust 2 1 - 2 - - 5
Septemvri 2 1 - 2 - - 4
Oktomvri 5 1 - - - - 6
Noemvri 6 1 - - - - 7
Dekevri 3 2 - - - 3 8
Vkupno vo
tekot na
godinata
25 5 - 2 - 3 35
195

Okru`. sud
Bitola
Vkupno
po
meseci
P R E G L E D
na vkupniot broj na pritvoreni lica vo KPU Bitola vo 1992 godina
Mesec
N a d l e ` n o s t
Op{tinski sud
UVR
Bitola
Bit Pri Rese Kru{evo
ola lep n
1 2 3 4 5 6 7 8
Januari 3 9 - - - - 12
Fevruari 13 3 - - - - 16
Mart 21 2 - - - - 23
April 31 - - - - - 31
Maj 15 - - - - - 15
Juni 16 2 - - - - 18
Juli 4 3 - - - - 7
Avgust 5 3 8 - - - 16
Septemvri 16 3 13 - - - 32
Oktomvri 20 5 3 - - - 28
Noemvri 24 6 4 2 - - 36
Dekevri 29 3 4 2 - - 38
Vkupno vo
tekot na
godinata
94 20 20 2 - - 136
196

Okru`. sud
Bitola
Vkupno
po
meseci
P R E G L E D
na vkupniot broj na pritvoreni lica vo KPU Bitola vo 1993 godina
Mesec
N a d l e ` n o s t
Op{tinski sud
UVR
Bitol
a
Bitol
a
Prile
p
Rese
n
Kru{
evo
1 2 3 4 5 6 7 8
Januari 12 6 4 2 - - 24
Fevruari 13 6 3 4 - - 26
Mart 20 8 1 2 - - 31
April 22 6 1 2 - - 31
Maj 22 6 - 1 - - 29
Juni 29 10 2 3 - - 44
Juli 25 2 4 1 - - 32
Avgust 18 4 5 2 - - 29
Septemvri 16 5 10 1 - - 32
Oktomvri 14 2 8 3 - - 27
Noemvri 10 4 14 2 - - 30
Dekevri 17 13 15 2 - - 47
Vkupno vo
tekot na
godinata
97 44 34 12 - - 187
197

Okru`. sud
Bitola
Vkupno
po
meseci
P R E G L E D
na vkupniot broj na pritvoreni lica vo KPU Bitola vo 1994 godina
Mesec
N a d l e ` n o s t
Op{tinski sud
UVR
Bit
ola
Bito
la
Prile
p
Resen Kru{
evo
1 2 3 4 5 6 7 8
Januari 5 13 5 2 - - 25
Fevruari 7 11 1 1 - - 20
Mart 13 20 2 1 - - 36
April 5 24 2 - - - 31
Maj 11 15 2 - - - 28
Juni 9 14 4 - - - 27
Juli 19 14 6 4 - - 43
Avgust 15 7 4 3 - - 29
Septemvri 25 7 1 - - - 33
Oktomvri 19 6 3 - - - 28
Noemvri 25 7 7 - - - 39
Dekevri 18 10 2 5 - - 35
Vkupno vo
tekot na
godinata
54 69 24 12 - - 159
198

Okru`. sud
Bitola
Vkupno
po
meseci
P R E G L E D
na vkupniot broj na pritvoreni lica vo Zatvorot Bitola vo 1995 godina
Mesec
N a d l e ` n o s t
Op{tinski sud
U
VR
Bi
to
la
Bitola Prilep Resen Kru{
evo
1 2 3 4 5 6 7 8
Januari 15 7 7 - - - 29
Fevruari 23 7 14 5 - - 49
Mart 10 8 13 6 - - 37
April 15 10 15 6 - - 46
Maj 15 9 7 1 - - 32
Juni 12 6 9 - - - 27
Juli 16 10 3 3 - - 32
Avgust 23 3 4 3 - - 33
Septemvri 23 6 11 2 - - 42
Oktomvri 21 6 14 3 1 - 45
Noemvri 14 18 14 2 - - 48
Dekevri 23 9 10 - 2 - 44
Vkupno vo
tekot na
godinata
85 56 70 15 3 - 229
199

200
7. FINANSIRAWE NA USTANOVATA
Vo tekot na 1995 godina, od Buxetot na Republikata odobreni se
sredstva za:
- plati 8.268.500 denari od koi 5.621.120 denari za KPU Bitola,
- materijalni tro{oci 5.418.852 denari od koi 4.066.983 denari
za KPU Bitola, a 1.105.055 denari za Otvorenoto oddelenie Prilep.
Za normalno funkcionirawe na ustanovata nedostasuvaat sredstva
za materijalni tro{oci 1.250.000 denari.
Od srestvata ostvareni od rabota na osudenite lica se potro{-
eni 1.163.800 denari za materialni tro{oci i toa 864.000 denari KPU
Bitola, a 299.800 denari vo Otvorenoto oddelenie vo Prilep.
8. KLU^NI TO^KI
Ad. 1. Zatvorot Bitola e kazneno-popravna ustanova od poluotvoren
vid.
- Vo ovaa ustanova se izvr{uva kaznata zatvor vo visina do 1 godina,
prekr{o~nata sankcija i merkata pritvor od podra~jeto na op{-
tina Bitola, Resen, Prilep, Demir Hisar i Kru{evo.
Ad. 2. Zatvorot e osnovan vo 1971 godina kako zaedni~ka ustanova
za op{tinite Bitola, Resen i Demir Hisar.
Ad. 3. Objektot e izgraden vo 1956/57 godina.
- Lokacija na periferijata od gradot vo blizina na rekata Dragor,
pod Nacionalniot park "Pelister".
- Prostornite kapaciteti ovozmo`uvaat zadovolitelni uslovi
za smestuvawe i prestoj na osudenite lica.
- Zatvorskata ekonomija, drvoprerabotuva~kiot pogon, rabotilnicata
za toaletna hartija, sviwarskata farma i sto~arskata dejnost
nudat dobri uslovi za rabotno anga`irawe na osudenite lica vo krugot
na ustanovata.
Ad. 4. Vo ustanovata se vraboteni 31 lice i toa: vr{itel na dol`nosta
direktor, vospituva~i - 2, instruktori - 6, referent za priem
i otpust, slu`ba za obezbeduvawe - 17, smetkovoditel, blagajnik-magacioner,
gotva~ i tehni~ki sekretar - arhivar.
Ad. 5. Sostojba na krajot na godinata: osudeni - 37, prekr{o~no
kazneti - 2 i pritvoreni -5.
Ad. 6. Internite normativni akti uredno se vodat.
- Rabotnoto anga`irawe e dobro i vo funkcija na prevospitniot
proces.
- Vospitno-prevospitnata rabota so osudenite potrebno e da se
osmisli so posebna programa za tretman i istata da se ostvaruva vo popladnevnite
~asovi, koga osudenite ne se rabotno anga`irani.
- Zdravstvena za{tita - honorarno anga`irawe na lekar.
- Slu`bata za obezbeduvawe e dobro organizirana.

Ad. 7. Finansiskoto rabotewe - nedovolna sredstva od Buxetot.
9. PREDLOZI
- So ogled na prostornite kapaciteti, mo`nosta za rabotno
anga`irawe vo krugot na ustanovata i potrebata od postoewe na ustanova
od zatvoren vid se pretpostavuva deka KPU Bitola, e najupatno
da se transformira vo kazneno-popravna ustanova od zatvoren vid samo
za primarni storiteli.
- Za uspe{no funkcionirawe kako ustanova od zatvoren vid potrebno
e da se prezemat slednite aktivnosti:
a) izdignuvawe na ograden betonski yid,
b) sanacija i adaptacija na prostornite kapaciteti za smestuvawe
na osudenite lica, soglasno me|unarodnite standardi i normi,
v) ekipirawe na slu`bite za obezbeduvawe i za prevospituvawe,
g) instalacija za elektronsko obezbeduvawe na ustanovata,
d) eventualno da se preadaptira kancelariskiot prostor vo
prostorii za osudenite lica, a vo krugot na ustanovata da se izgradi
soodveten kapacitet za kancelarii.
201

202

G l a v a IV
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA PRILEP
1. OSNOVNI PODATOCI ZA USTANOVATA
1.1. Kazneno-popravna ustanova - Otvoreno oddelenie Prilep,
lokacija nadvor od gradot na patniot pravec Prilep-Kru{evo.
1.2. Kazneno-popravnata ustanova - Otvoreno oddelenie vo Prilep
od 1992 godina funkcionira vo sostavot na KPU Bitola.
Vo ovaa ustanova na izvr{uvawe na kaznata se upatuvaat:
a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osnovnite
sudovi Kru{evo i Prilep i
b) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na
osnovnite sudovi Kru{evo i Prilep.
2. OSNOVAWE NA USTANOVATA
Kazneno-popravnata ustanova vo Prilep do 1968 godina funkcionirala
vo sostavot na UVR Prilep, potoa do 1971 godina vo sostav na
Op{tinskiot sud Prilep, a od 1971 godina kako samostoen dr`aven
organ vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite, {to e vo delokrug na
nadle`nosta na Ministerstvoto za pravda.
3. STANBENO-PROSTORNI STANDARDI, SMESTUVA^KI
MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA
3.1. Objektot na ustanovata e izgraden vo periodot 1986 - 1990
godina, a predaden vo upotreba od krajot na 1990 godina, so kapacitetot
za smestuvawe na 18 pritvoreni lica i 92 osudeni i prekr{o~no
kazneti lica (so krevet na eden kat). Sekoja prostorija e so kvadratura
od 20 m 2 . Upravnata zgrada, koja e izdvoena kako posebna celina, ima
tri prostorii so 50 m 2 - kancelariski prostor. Dvornata povr{ina
okolu objektot opfa}a 1.000 m 2 .
3.2. Vo prizemniot del na objektot smesteno e zatvorenoto oddelenie,
pritvorskiot del, kujnata i trpezarijata, ambulantata so stacionar,
sanitaren jazli i kancelarii za slu`bata za obezbeduvawe.
Zatvorenoto oddelenie raspolaga so 2 spalni prostorii so 22
kreveti i poseben sanitaren jazli so kupatilo.
203

Pritvoreni~kiot del raspolaga so vkupno 10 prostorii so 18
kreveti i toa: 4 sobi so po 1 krevet, 4 sobi so po 2 krevata i 2 sobi so
po 3 kreveta. Vo ovoj del nema posebno kupatilo, a del od inventarot
vo pritvorot e o{teten.
Ambulantata i stacionarot so dve prostorii i 5 kreveti.
Trpezarijata i kujnata dobro se opremeni i vo celost gi zadovoluvaat
potrebite.
Prostoriite za smestuvawe na osudenite lica (poluotvoreno
oddelenie) se nao|aat na sprat. Ova oddelenie raspolaga so 14 prostorii
od po 5 kreveti i zaseben sanitaren jazli i kupatilo.
3.3. Ustanovata raspolaga so 11 hektari zemjodelska povr{ina
na koja se odlgeduvaat gradinarski kulturi i `itni rastenija.
Vo faza na izgradba e kapacitetot za sviwarska farma vo povr-
{ina od 500 m 2 .
Sredstvata za funkcionirawe i opremata so koja raspolaga
ustanovata mo`e da se sogledaat od sledniot pregled:
Vozen park i zemjodelski ma{ini
- kombe 850 - neispravno,
- kombe 850 - neispravno,
- Minibus TAM 75A,
- Patni~ko motorno vozilo Jugo - 45,
- Traktor IMT 542 so prikolica, dvobrazden plug i drqa~a,
- Motokulitvator IMT - 504,
- Ma{ina kombinir. cirkular,
- Pumpa za voda "honda",
- Pumpa za prskawe 310 l. i grbna pumpa.
Oprema
- Ma{ina za perewe "Primat",
- Centrifuga "primat",
- Ma{ina za su{ewe "Primat",
- Ma{ina za perewe tepisoni "Omega" - neispravna,
- Ma{ina za su{ewe tepisoni - neispravna,
- Ma{ina za pi{uvawe "Olimpija" golema,
- Ma{ina za pi{uvawe "Olimpija" mala,
- Kalkulator "Olimpija",
- Usisiva~ "Sloboda",
- Borma{ina,
- Aparat za {vajcuvawe,
- Televizor kolor,
- Radio kasetofon,
- Telefaks "Panasonik",
- Telefoni "Iskra" - 4,
- Zamrznuva~ "Gorewe" 310 l.,
- Zamrznuva~ "Gorewe" 410 l.,
- Zamrznuva~ 50 l.,
204

- Fri`ider "Obodin luks" 145 l.,
- Termoakumulaciona pe~ka - 2 dve,
- Elektri~en {poret so ~etiri plo~i,
- Pe~ka na drva 5,
- [port na drva,
- Re{o so dve ringli,
- Re{o so edna ringla,
- Kasi metalni 3,
- Sef metalen 2,
- Metalni ormari 2,
- Metalni {kafovi za osudeni 30.
4. PODATOCI ZA VRABOTENITE VO USTANOVATA
4.1. Vo kazneno-popravnata ustanova - Otvoreno oddelenie vo
Prilep vkupno se vraboteni 11 lica i toa: direktor, vospituva~i - 2,
stra`a - 5, instruktor po zemjodelie, doma}in-magacioner i gotva~.
Strukturata na vrabotenite po ime i prezime, godina na ra|awe,
od koga e vraboten vo ustanovata, zvawe, rabotno mesto i raboten
sta` so sostojba na 31. 12. 1995 godina, mo`e da se sogleda od sledniot
pregled:
P R E G L E D
na vrabotenite vo KPU - Prilep so sostojba na 31. 12. 1995 godina
IME I
PREZIME
God. na
ra|awe
Vraboten
vo
ustanovata
Rabotno mesto
1 2 3 4 11
1. STEVAN 1949 01.01.1993 Direktor
ACESKI
2. PARA MA^ESKA 1950 01.01.1993 Vospituva~
3. SNE@ANA 1954 01.01.1993 Vospituva~
MIGESKA
4. BO@IN 1956 01.01.1993 Nadzornik
MARKOSKI
5. \OR\IJA 1954 01.01.1993 Nadzornik
KOLESKI
6. DRAGAN 1956 01.01.1993 Nadzornik
MITRESKI
7. VLADO 1964 01.01.1993 Nadzornik
NASTESKI
8. SLAVE
NIKOLOSKI
1951 01.01.1993 Nadzornik
205

9. BRANKO
\OR\I]
1 CVETANKA
0. ILIOSKA
1 MILE
1. STEFANOSKI
1951 01.01.1993 Instruktor po
zemjodelie
1947 29.12.1993 Doma}inmagacioner
1963 01.01.1993 Gotva~
5. PODATOCI ZA ZATVORSKATA POPULACIJA
Vo tekot na 1995 godina vo Otvorenoto oddelenie vo Prilep
prestojuvale 107 osudeni lica so 7.946 osudeni~ki denovi. Od vkupniot
broj 6 osudeni lica se pomiluvani, 60 se uslovno oslobodeni od direktorot,
a 14 uslovno se oslobodeni od Komisijata.
Sostojbata so prekr{o~no kaznetite lica koi prestojuvale vo
ustanovata vo 1995 godina e sledna: 60 lica so vkupno 351 dena. Od vkupniot
broj kaznata ja izdr`ale 31, a uslovno se oslobodeni 29 lica.
Brojot na osudenite lica vo odnos na visinata na izre~enata kazna
i vozrasta najdobro se sogleduvawa od slednite pregledi:
P R E G L E D
na osudeni lica spored visinata na kaznata na 31.12.1995 godina Otvoreno
oddelenie - Prilep
Visina na izre~enata kazna Broj na osudeni lica vo
otvorenoto oddelenie - Prilep
Do 15 dena -
od 16 - 30 dena -
od 1 mesec do 3 meseci 9
od 4 do 6 meseci 10
od 7 do 10 meseci 1
od 11 do 12 meseci -
Nad 1 godina -
P R E G L E D
na osudeni lica spored vozrasta na 31. 12. 1995 godina Otvoreno oddelenie -
Prilep
Vozrast Broj na osudeni lica vo otvorenoto oddelenie -
Prilep
Do 18 godini -
od 18 - 21 godina 3
od 22 - 25 godini 6
206

od 26 - 30 godini 4
od 31 - 35 godini 3
od 36 - 40 godini 2
od 40 - 50 godini -
od 51 - 60 godini 2
Nad 60 godini -
6. OSNOVNI POKAZATELI ZA DEJNOSTA NA USTANOVATA
6.1. Normativni akti na ustanovata. Ostvaruvweto na funkcijata
vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite Otvorenoto oddelenie
vo Prilep ja izvr{uva soglasno Zakonot za izvr{uvawe na sankciite i
podzakonskite akti od oblasta. Validni interni akti na ovaa ustanova
se aktite na Zatvorot Bitola.
6.2. Organizacioni edinici. Soglasno Pravilnikot za organizacija
i rabota na KPU Bitola so Otvoreno oddelenie vo Prilep, vo
ovaa ustanova funkcioniraat:
- Slu`ba za prevospituvawe,
- Slu`ba za obezbeduvawe,
- Stopansko-instruktorska slu`ba,
- Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba.
Slu`ba za prevospituvawe vo koja se vraboteni 2 izvr{iteli
(pedagog i sociolog) go organizira i vodi vospitno-prevospitniot
proces vo Otvorenoto oddelenie spored utvrdenata programa za rabota.
Ovaa slu`ba nastojuva so individualni i grupni razgovori so osudenite
lica da go naso~i prevospitniot proces, izgotvuva izve{tai i
mislewa po molbeni barawa od osudeni~kata populacija i sl., me|utoa
aktivnostite koi se prezemaat ponekoga se i bez rezultat imaj}i go
predvid visinata na izre~enite kazni.
Slu`ba za obezbeduvawe so ogled na karakterot i vidot na ustanovata
koja e od otvoren vid, vo prv red se anga`ira na nadvore{no
obezbeduvawe na objektot, a po potreba i na za~uvuvaweto na redot i
disciplinata iako maksimalno e izrazeno ~uvstvoto na li~na odgovornost
na osudeniot. Vo ovaa slu`ba rabotno se anga`irani 5 izvr{iteli.
Stopansko-instruktorskata slu`ba koja se gri`i za rabotno
anga`irawe na osudenite lica funkcionira preku instruktorot po zemjodelie.
Osudenite lica vo rabotniot proces isklu~ivo se anga`irani
na ekonomijata na ustanovata.
Izvr{no upravnata i finansiskata slu`ba vo ovaa ustanova
vr{i samo pomo{na evidencija, bidej}i ovaa slu`ba funkcionira
kako sostaven del na celokupnoto knigovodstvo, smetkovodstvo, mati-
~na evidencija i sli~no na Zatvorot Bitola.
Vo ustanovata ne e organizirana zdravstvena slu`ba, tuku hono-
207

arno se anga`ira lekar od Medicinskiot centar vo Gradot.
6.3. Priemot i otpustot na osudenite lica go vr{i prevospitnata
slu`ba, koja vodi pomo{na evidencija. Po pravilo, liceto koe
se prima odnosno se otpu{ta od ustanovata zadol`itelno se pregleduva
od lekar i se formira potrebnata dokumetnacija. Prestojot vo
priemnoto oddelenie soglasno ku}niot red trae do 7 dena, me|utoa vo
praksta toa ne e potrebno i osudeniot vedna{ se rasporeduva vo otvorenata
grupa.
6.4. Rabotno anga`irawe na osudenite lica se ostvaruva na ekonomijata
na Zatvorot i vo pretperijatija vo gradot. Na zemjodelskite
povr{ini (11 hektari) se odgleduvaat gradinarski kulturi i `itarica.
Za izvr{enata rabota osudenite lica dobivaat nadomestok koj
kako nadomestok na den iznesuva 18 denari.
6.5. Smestuvawe, ishrana i oblekata na osudenite lica vo ustanovata
se na zadovolitelno nivo. Kapacitetot na Otvorenoto oddelenie
ovozmo`uva smestuvawe do 100 osudeni i prekr{o~no kazneti lica
vo komforni, osvetleni i ~isti prostorii. Hranata vo ustanovata ja
podgotvuva vraboteniot gotva~ so pomo{ na osudenite lica, soglasno
Tablicata za kalori~nata vrednost. Kapacitetot na kujnata e 100
obroci.
Problem prestavuva osudeni~kata obleka koja vo Otvorenoto
oddelenie e stara i dotraena, poradi {to e potrebno da se nabavi nova.
6.6. Vospitno-prevospitnata rabota so osudenite lica sodr`i
aktivnosti koi pozitivno vlijaat vrz li~nosta na istite. Se nastojuva
so aktivno vklu~uvawe na osudeniot vo prevospitniot proces da se zabrza
procesot na resocijalizacija. Rezultatot od ovoj anga`man ne
mo`e soodvetno da se sogleda ottamu {to licata {to prestojuvaat vo
ustanovata izdr`uvaat kratki kazni.
6.7. Klasifikacija na osudenite lica se izvr{uva so samoto
upatuvawe vo ustanovata.
6.8. Zdravstvena za{tita na osudenite lica se organizira na na-
~in so honorarno anga`irawe na medicinski personal od Medicinskiot
centar vo gradot.
6.9. Pravata i pogodnostite osudenite lica gi ostvaruvaat soglasno
Zakonot i ku}niot red. Sekoe osudeno lice vo zavisnost od
povedenito gi ostvaruva vikend-otstustva, dobiva redovni poseti i
pratki od semejstvoto i sl.
6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Za ova, kako i za
drugite ustanovi od ovoj vid (Strumica, Kriva Palanka i Veles), mo`e
da se ka`e deka obezbeduvaweto ne pretstavuva problem.
6.11. Sostojba na pritvorot. Vo Otvorenoto oddelenie Prilep
ne se izvr{uva merkata pritvor, so ogled na organizacionata postavenost
na ustanovata. Pritvorskite prostorii, koi ne se koristat, ne
se vo dobra sostojba i potrebno e sostojbata da se sanira.
208

7. FINANSIRAWE NA USTANOVATA
Finansiskoto rabotewe na ovaa ustanova e povrzano so KPU vo
Bitola.
8. KLU^NI TO^KI
Ad. 1. Otvorenoto oddelenie vo Prilep e kazneno-popravna
ustanova od otvoren vid koja funkcionira vo sostav na KPU Bitola.
- Vo ovaa ustanova se izvr{uva kaznata zatvor vo visina do 6
meseci, kako i prekr{o~nata sankcija za podra~jeto na op{tinite
Prilep i Kru{evo.
Ad. 2. Nema podatoci za osnovawe na ustanovata.
Ad. 3. Objektot e izgraden vo periodot 1986 - 1990 godina.
- Prostornite kapaciteti ovozmo`uvaat solidni uslovi za smestuvawe
i prestoj na osudenit elica.
- Zatvorskata ekonomija iznesuva 11 hektari.
- Nedovr{ena sviwarska farma.
Ad. 4. Vo ustanovata se vraboteni 11 lica i toa: direktor, vospituva~i
- 2, stra`a - 5, instruktor - 1, gotva~ - 1, i doma}in-magacioner.
Ad. 5. Sostojba so osudeni lica na 31. 12. 1995 godina - 20 lica.
- Internite normativni akti i finansiskoto rabotewe e zaedni~ko
so KPU vo Bitola.
Ad. 6. Vospitno-prevospitna rabota vo ramkite na programata
za rabota, me|utoa e potrebno pogolem anga`aman vrz toj plan.
- Bezbednosen aspekt isklu~ivo e vrzan samo so nadvore{noto
obezbeduvawe na objektot, {to doa|a od vidot na ustanovata.
- Pritvorskite prostorii se zaput{eni,
- Zdravstvena za{tita od honoraren lekar,
- Klasifikacijata e zavr{ena so samoto upatuvawe.
Ad. 7. Ustanovata se finansira preku KPU Bitola.
9. PREDLOZI
- So ogled na mestoplo`bata, prostorniot kapacitet i celokupnata
sostojba na objektot postoi mo`nost Otvorenoto oddelenie vo
Prilep da se transformira vo poluotovrena kazneno-popravna ustanova
za izvr{uvawe na kaznata zatvor do 2 godini za primarni storiteli
i merkata pritvor od podra~jeto na Prilep, Kru{evo, Bitola,
Resen, Kavadarci i Negotino.
- Za uspe{no funkcionirawe na ustanovata, potrebno e da se
prezemat slednite aktivnosti:
a) izgradba na ograden yid,
b) sanacija i renovirawe na pritvorskite prostorii,
209

v) adaptacija na prostornite kapaciteti soglasno me|unarodnite
standardi i normi,
g) ekipirawe na slu`bata za obezbeduvawe so vrabotuvawe na
najmalku 12 izvr{iteli i na slu`bata za prevospituvawe so psiholog,
|) instalirawe na elektronsko obezbeduvawe na ustanovata,
e) nabavka na vozilo za sprovod na osudeni lica.
210

G l a v a V
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA GEVGELIJA
1. OSNOVNI PODATOCI ZA USTANOVATA
1.1. Kazneno-popravnata ustanova Gevgelija, bez adresa.
1.2. KPU-Gevgelija e kazneno-popravna ustanova od poluotvoren
vid vo ~ii sostav funkcionira zatvoreno oddelenie, oddelenie za `enski
lica i oddelenie za pritvor.
Vo ova ustanova soglasno Re{enieto rasporeduvawe na osudenite
i osudenite maloletni lica vo kazneno-popravnite i vospitnopopravnite
ustanovi ("SV RM" 1999/34) se upatuvaat:
a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osnovnite
sudovi Gevgelija, Kavadarci i Negotino,
b) Ma{ki lica - povtornici, osudeni so pravosilna presuda na
kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot
pritvor iznesuva do 6 meseci od podra~jeto, od podra~jeto na
osnovnite sudovi Gevgelija, Kavadarci i Negotino,
v) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kzneti od podra~jeto na
osnovnite sudovi Gevgelija, Kavadarci i Negotino i
g) Ma{ki i `enski lica sprema koi e opredelen pritvor od podra~jeto
na osnovnite sudovi Gevgelija, Kavadarci i Negotino
2. OSNOVAWE NA USTANOVATA
Vrz osnova na ~l. 11 od Zakonot za izgradba na investicioni
objekti ("SV RM" 1973/35, 1973/46 i 1974/8) i ~l. 282 st. 1 t. 4 od Statutot
na op{tina Gevgelija, Sobranieto na op{tina Gevgelija na sednicata
na Soborot na zdru`en trud, Soborot na mesnite zaednici i na
sednicata na Op{testveno-politi~kiot sobor odr`an na 30. 09. 1976
godina donese Odluka za izgrdba na zaedni~ki zatvor vo Gevgelija za
op{tinite Gevgelija, Valandovo, Kavadarci i Negotino.
Ovaa Odluka se smeta kako akt za osnovawe na ustanovata. Inaku,
ustanovata so prakti~na rabota (so priem na osudeni) otpo~na na
01. 01. 1978 godina.
So izgradbata na KPU-Gevgelija se otpo~na vo po~etokot na
mesec oktomvri vo 1976 godina. Sredstva za negova izgradba bea obezbedeni
od toga{niot Sekretarijat za pravosudstvo. Samata gradba ja
211

izveduvaa osudeni lica od KPU Idrizovo-Skopje. Ustanovata be{e
dovr{en kon krajot na juni 1977 godina, a vo po~etokot na juli Sobranieto
na op{tina Gevgelija go imenuva negoviot direktor. Sepak ustanovata
vedna{ ne zapo~na so rabota, za{to ne be{e priklu~ena so gradskiot
vodovod nitu opremena.
3. STANBENO-PROSTORNI STANDARDI, SMESTUVA^KI
MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA
3.1. Ustanovata se nao|a severozapdno od Gevgelija na samata
periferija nare~ena "Topli}". Postaven e na rid oddale~en 2,5 km od
centarot na gradot.
3.2. Objektot na ustanovata e sostaven od dve povrzani krila.
Na vlezot koj odnadvor e ograden so staklo se nao|a hodnik so povr{ia
od 14,85 m 2 (11,30 h 1,30 m).
Levo od hodnikot se nao|a stra`arnica (soba za nadzornicite)
so povr{ina od 18 m 2 od koja e ovozmo`en nadzor vo dvete krila.
a) Vo prodol`enie na hodnikot e pomestena spalna soba so
povr{ina od 20 m 2 za novorpimeni osudeni lica. Sobata e opremena so
6 kreveti, eden drven ormar, zasen~eni prozori i ukrasni zavesi. Do
ovaa soba e prostorijata od 16 m 2 {to slu`i kako zanimalna (soba za
dneven prestoj) na primenoto oddelenie. Toa e opremena so nekolku
masi, pove}e stolovi i nekolku {ah-garnituri. Podot e pokrien so sintelon,
a prozorite se zasen~eni i ukraseni so zavesi. Na krajot od
ovoj prostor na priemnoto oddelenie e sanitaren jazol so povr{ina od
5 m 2 .
Priemnoto oddelenie (hodnikot, spalnata soba, zanimalnata i
sanitarniot jazol) se vo vkupna povr{ina od 56 m 2 .
- Od vlezot na ustanovata na dve metra prodol`uva drug hodnik
so povr{ina od 25,35 m 2 (1,30 h 19,5 m). Od desnata strana na ovoj hodnik
se nao|a soba nameneta za pu{ewe so povr{ina od 13,5 m 2 . Sobata e so
betonski pod vo koj se pomesteni nekolku klupi i stolovi. Potoa sleduva
magacinski prostor od 16 m 2 so drven pod i raftovi za }ebiwa, navlaki,
~ar{afi, obleka i sl. Slednata prostorija od desna strana e zanimalna
(46,4 m 2 ), so drven pod pokrien so tepison i prozori ukraseni
so zavesi. Vo nea se nao|aat 10 masi, stolovi, orman so knigi i kolor
televizor.
Do zanimalnata ima kupatilo (10 m 2 ) so dva bojleri i tri kabini
so tu{evi. Ovde e pomesten i sanitaren jazol so peralnata (3 m 2 ).
Od levata strana na hodnikot ima kantina (12 m 2 ), so pod od parket,
pove}e raftovi i fri`ider. Sleduva magacin za prehranbeni
artikli (12 m 2 ) so pove}e raftovi i 2 zamrznuva~i.
Kujnata e so povr{ina od 19 m 2 , so pod od plo~ki, visoki ormari,
2 umivalnici, 2 fri`ideri i druga oprema za podgotvuvawe na
hrana. Do kujnata e trpezarijata so povr{ina od 43 m 2 kade se pome-
212

steni 10 masi i soodveten broj stolovi.
Vkupnata povr{ina na ovi eprostorii (magacini, zanimalna,
kujna, trpezarija so hodnik) iznesuva 156 m 2 .
- Na krajot od prethodniot se {iri posledniot hodnik (25,5 m 2 )
vo koj se pomesteni 30 ormari za ~uvawe na li~nite predmeti na zatvorenicite.
Ovoj hodnik gi povrzuva spalnite sobi. Stanuva zbor za 3
sobi so ednakva povr{ina od po 28 m 2 . Sobite se so drven pod pokrien
so tepison pateki i so po tri prozori na koi se postaveni zavesi za sonce
i ukrasni zavesi. Vo sekoja soba ima po 10 `elezni kreveti.
Vo ovoj hodnik ima sanitaren jazol od 10 m 2 so podni i yidni
plo~ki, betonski dolg umivalnik so 5 ~esmi i 5 ogledala.
- Vkupnata povr{ina {to ja koristat osudenite i pritvorenite
lica iznesuva 553 m 2 .
b) Na samiot vlez vo krugot na Zatvorot se nao|a izdvoen mal
objekt od 27 m 2 . Vo nego se pomesteni portirnica (6 m 2 ), viduvalna (18
m 2 ) i sanitaren jazol (3 m 2 ).
v) Sledniot objekt e upravnata (izgradena vo 1986 godina)
zgrada vo koja se pomesteni:
- kancelarija na direktorot 28,00 m 2 ,
- kancelarija na socijalniot rabotnik 13,50 m,
- kancelarija na instruktorot po ekonomija 14,00 m 2 ,
- kancelarija na smetkovoditelot 14,00 m 2 ,
- kancelarija na nadzornikot na stra`ata 14,00 m 2 ,
- kujna 3,00 m 2 ,
- sanitaren jazol 8,00 m 2 ,
- hodnici 31,00 m 2 .
VKUPNO: 125,50 m 2 .
Hodnicite se so pod oblo`en so plo~ki, a kancelariite so pod
od parket pokrieni so tepison. Site kancelarii se opremeni so dobro
so~uvan name{taj i potrebnata rabotna oprema: telefonska centrala,
ma{ini za pi{uvawe, kalkulatori, kasi i sl.
Vo podrumskiot del na upravnata zgrada se nao|aat 4 oddelni
prostorii so povr{ina od po 20 m 2 so betonski pod. Edna od ovie prostorii
sega slu`i kako magacin za zimnica. Vo drugata i del od tretata
prostorija e pomesten aparaturata za parnoto zatopluvawe.
Ostanatiot del od tretata prostorija e rabotilnica opremena
so mengeme, brusni ma{ina, bor ma{ina, aparat za zavaruvawe i drugi
alati.
- Vkupniot prostor na upravnata zgrada iznesuva 205 m 2 .
g) Zatvorot-Gevgelija raspolaga i so pokrien prostor vo polo`ba
na gabarit so povr{ina od 162 m 2 . Del od ovoj objekt (90 m 2 )
be{e pregraden i prisposoben za mini `ivinarska farma od 2.000 koko{ki.
Ostanatite 2 dela od po 36 m 2 bea zamisleni da bidat raboti-
213

lnici za obrabotka na drvo. No od 1989 godina do sega ne dojde do realizacija
na navedenite idei, taka {to ovoj prostor se koristi kako
magacin.
d) Zatvorot raspolaga i so 72 m 2 pomo{en zatvoren prostor kade
se smesteni site alati i repromaterijali.
3.3. Na jugozapadnata strana na zatvorskiot krug se nao|a mini
farma za odgleduvawe na prasiwa vo povr{ina od 210 m 2 i kapacitet
od 70 grla. Vo blizina na ovoj objekt ima magacinski prostor za ~uvawe
hrana za prasiwata.
- ^etiri dekari od vkupnata povr{ina na ustanovata koja iznesuva
10 dekari se zasadeni so japonski jabolka (200 nasadi), a ostatokot
so pitomi i divi smokvi (200 nasadi). Ovie nasadi se posaveni pod sistem
"kapka po kapka".
- Vo krugot na ustanovata postoi i betonirno igrali{te za
mali sportovi i dvor so razzeleneta povr{ina.
3.4. Ustanovata raspolaga i so obrabotlivo zemji{te od 2,5 ha
nadvor od krugot. Stanuva zbor za 4 parceli napu{teno dr`avno zemji{te
{to ustanovata so svoi sili go ras~isti i pove}e od 10 godini.
Ovie parceli se nadvor od gradot na oddale~enost od 2 - 3 km. Parcelite
se so golemina: dve od po 4 dekari, edna od 8 i edna od 9 dekari. Na
niv se odlgeduvaat `itni kulturi (ja~men, p~enka), rani domati pod
plasti~ni folii, zelka, kromid, kompir.
- Za obrabotka na ekonomijata ustanovata raspolaga so 2 traktora
so 2 prikolki so nosivost od 7 toni i site priklu~ni aparati
(plugovi, brani, kosa~ki ma{ini za melewe zrnesti proizvodi. Ustanovata
raspolaga i so mo}en agregat za navodnuvawe i priklu~ni cevki
vo dol`ina od 160 m.
3.5. Ustanovata raspolaga so 2 patni~ki vozila: "Audi" i "Zastava
101".
4. PODATOCI ZA VRABOTENITE VO USTANOVATA
4.1. Od Pravilnikot za sistematizacija na rabotite i zada~ite
vo ustanovata predvideni se slednive rabotni mesta: direktor, pomo-
{nik direktor, psiholog, pedagog, socijalen rabotnik, nadzornik na
stra`a, 4 postari nadzornici, 12 nadzornici, instruktor po zemjodelie,
smetkovoditel, blagajnik-arhivar koj istovremeno }e bide tehni-
~ki sekretar i daktilograf, magadioner-nabavuva~ i gotva~.
Na 31. 12. 1995 godina vo ustanovata bile vraboteni 15 lica i
toa: direktor, socijalen rabotnik, knigovoditel, blagajnik, doma}innabavuva~,
instruktor po zemjodelie, gotva~, nadzornik na stra`a i 8
nadzornici.
214

P R E G L E D
na vrabotenite vo KPU- Gevgelija so sostojba na 31.12.1995 godina
ed.
br.
R
PREZIME I IME
Data na
ra|awe
Vraboten
vo
ustanovata
Rabotno
mesto
1 2 3 4 11
1. STOJKOV RATKO 08.05.1941 14.07.1977 Direktor
2. IVANXIKOVA 30.01.1959 01.10.1981 Soc.rabotnik
KRSTINA
3. SOBRALIEVA
KOSTANDA
02.02.1958 05.11.1984 Blag.arh.knig
od.
4. TRAJKOV
STOJAN
03.03.1961 08.05.1985 Inst.po
zemjod.
5. PETKOV ZORAN 11.11.1969 01.07.1993 Gotva~
6. TRAJKOV PETAR 10.06.1960 15.09.1993 Nadzornik na
stra`a
7. MITROVA
JOVANKA
23.12.1963 20.06.1995 Magac.snabdi
tel
8. ILIEV RISTO 29.08.1955 01.01.1978 Nadzornik
9. BO@INOV 09.08.1956 01.01.1978 Nadzornik
TA[O
10. ANDONOVSKI 21.09.1952 01.01.1978 Nadzornik
KRSTE
11. JOVANOV DRAGI 04.12.1957 01.01.1978 Nadzornik
12. JAN~EV PETAR 26.06.1954 01.01.1978 Nadzornik
13. DELEV ATANAS 21.02.1964 23.06.1986 Nadzornik
14. MARKOV MARKO 27.06.1968 01.04.1990 Nadzornik
15. STOJANOV
NIKOLA
28.11.1967 01.04.1990 Nadzornik
4.2. Od prilo`eniot pregled mo`e lesno da se sogleda deka vo
Zatvorot ne se popolneti slednive rabotni mesta: pomo{nikna direktorot,
psiholog, pedgog, smetkvooditel i 6 nadzorni~ki mesta.
5. PODATOCI ZA ZATVORSKATA POPULACIJA
5.1. Vo tekot na 1995 godina so presudi na op{tinskite sudovi
vo ustanovata se primeni 83 osudeni lica. Od niv so presuda:
- na Op{tinskiot sud Negotino 18
- na Op{tinskiot sud Kavadarci 21
215

- na Op{tinskiot sud Gevgelija 44
Zateknati osudenici od 1994 godina - vkupno 20
Od vkupniot broj osudeni lica (103) vo 1995 godina bile:
- pomiluvani 3
- uslovno oslobodeni 26
- oslobodeni spored ~len 163 ZIZ od direktorot 42
- celosno ja izdr`ale kaznata 3
- premesteni vo drugi ustanovi 1
- So re{enija na op{tinskite sudovi za prekr{oci Kavadarci,
Negotino i Valandovo vo ustanovata prestojuvale 45 prekr{o~no kazneti
lica. Od niv od op{tinskiot sud za prekr{oci Kavadarci bile
upateni 4 lica so izdr`ani 18 dena, od soodvetniot sud vo Gevgelija 13
lica so izdr`ani 242 dena, od Negotino 19 lica so izdr`ani 210 dena i
Valandovo 9 lica so izdr`ani 148 dena. Zateknato od 1994 godina bilo
samo 1 lice so izdr`ani 10 dena.
Od vkupniot broj na prekr{o~no kazneti lica (46) kaznata celosno
ja izdr`ale 36 lica, a 6 lica bile oslobodeni od upravnitelot
soglasno ~l. 163 ZIS.
- So re{enija na op{tinskite sudovi Kavadarci, Gevgelija i
Negotino vo tekot na 1995 godina bile pritvoreni 38 lica od koi 37
ma`i 1 `ena. Zateknati pritvorenici od 1994 godina - 6.
Od vkupniot broj pritvoreni lica (44), 4 lica bile stranci (bugari
i srbi) so izdr`ani 240 dena.
Brojnata sostojba na pritvorenite lica spored op{ti kade im e
izre~ena merkata e slednata:
- so re{enie na Op{tinski sud Gevgelija 36
- so re{enie na Op{tinski sud Kavadarci 5
- so re{enie na Op{tinski sud Negotino 3
Vo ovoj period vo Oddelenieto za pritvor vo Zatvorot-Gevgelija
so re{enie na UVR ili so re{enie na Okru`niot sud vo [tip
ne bile upateno nitu edno lice.
Vo izve{tajniot period site op{tinski sudovi prodol`ija so
praktikata blagovremeno da go izvestuvaat Zatvorot za licata koi
treba da otpo~nat so izdr`uvawe na kaznata. Pritoa uredno dostavuvale
popolnet upaten akt so nazna~ena visina na kaznata i nejzin po-
~etok i zavr{etok. So upatniot akt sudovite dostavuvaat i pravosilna
prvostepena ili vtorostepena presuda.
Kako zakonska obvrska i vospostavena praktika za doa|aweto
ili nedoa|aweto na osudenikot vo opredelnoto vreme na izdr`uvawe
na kaznata, ustanovata najdocna za period od 24 ~asa go izvestuva nadle`niot
sud.
Vo izve{tajniot period krivi~no osudenite lica vo pogolem
216

oj sami se javija na izdr`uvawe na kaznata, no ima{e i takvi koi bea
sprovedeni. Taka od vkupno 83 novoprimeni lica, 59 sami se javile na
izdr`uvawe na kaznata, a so naredba za sprovod bile dovedeni 24 lica.
Za odbele`uvawe e deka op{tinskite sudovi za prekr{oci i vo
1995 godina ne go izmenija na~inot na upatuvawe na prekr{o~no kaznetite
lica. Tie i natamu pak go pravat stihijno vo site denovi, namesto
sekoj 1, 10 i 20 vo mesecot.
Prekr{o~no kaznetite lica vo golem broj slu~ai sami doa|aat
na izdr`uvawe na kaznata (24), me|utoa poprili~en e i brojot na onie
koi bile sprovedeni (21).
5.2. Na 31. 12. 1995 godina vo ustanovata prestojuvale vkupno 28
osudeni lica. Spored visinata na kaznata toa bile: 8 lica do 3 meseci,
12 lica od 3 - 6 meseci i 8 lica od 6 - 12 meseci li{uvawe od sloboda.
Od vkupniot broj na osudeni lica 15 bile na vozrast od 20 - 30
godini, 9 na vozrast od 30 - 40 godini i 4 na vozrast od 40 - 60 godini.
Na 31. 12. 1995 godina vo pritvor se nao|ale samo edno lice na
vozrast od 22 godini.
6. OSNOVNI POKAZATELI ZA DEJNOSTA NA USTANOVATA.
6.1. Normativni akti na ustanovata. Vo KPU-Gevgelija se doneseni
slednive interni akti:
- Pravilnik za organizacija i rabota na KPU-Gevgelija br. 04-
184/1 od 28. 05. 1992 godina.
- Pravilnik za organizacija na rabotite i zada~ite na KPU-Gevgelija,
br. 04-185/1 od 28.05.1992 godina.
- Upatstvo za sproveduvawe na Ku}niot red vo KPU-Gevgelija
br. 04-171/1 od 25. 05. 1992 godina.
- Upatstvo za klasifikacija na osudenit elica, br. 09-253 od 13.
03. 1990 godina.
- Programa za prevospituvawe na osudeni lica vo Me|uop{tinski
zatvor Gevgelija br. 09-253 od 06. 03. 1990 godina.
Od prilo`eniot pregled lesno se zabele`uva deka vo KPU Gevgelija
ne se doneseni pove}e interni normativni akti.
6.2. Organizacioni edinici. Dejnosta na Zatvorot se vr{i preku
slednive organizacioni edinici ili slu`bi.
- Slu`ba za prevospituvawe,
- Slu`ba za obezbeduvawe,
- Instruktorska slu`ba, i
- Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba.
- Slu`bata za prevospituvawe primenuva povremeni metodi za
vlijanie vrz osudenite i prekr{o~no kaznetite lica zaradi nivno vospituvawe
i prevospituvawe. Pritoa organizira individualni i grupni
oblici na rabota. Ovaa slu`ba osobeno nastojuva da go razvie ~uvstvoto
za li~na odgovornost vo odnesuvaweto na zatvorenicite, odno-
217

sno nivnoto izvr{uvawe na obvrskite kon semejstvoto i op{testvoto.
Osobeno se potiknuvaat i se nastojuva da se razvijat rabotnite naviki.
Prevospitnata slu`ba go organizira kulturno-zabavniot i sportskiot
`ivot na osudenite i go podgotvuva mislewata za pomiluvawe i usloven
otpust.
Vo ovaa slu`ba rakovodi direktorot na ustanovata.
- Slu`bata za obezbeduvawe ja rakovodi nadzornikot na stra`a.
Taa se gri`i za bezbednosta na objektot i osudenite, odr`uvawe na disciplinata
i vnatre{niot red i mir, kako i za sproveduvaweto na zatvorenicite.
- Instruktorskata slu`ba se gri`i za organizacijata na rabotata
i ostru~uvawe na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica vo ekonomijata.
So nea rakovodi instruktor po zemjodelie.
- Izvr{no-upavnata i finansiskata slu`ba ja vr{i dejnosta od
svoja nadle`nost i im uka`uva pravna pomo{ na zatvorenicite. Osven
toa taa gi evidentira depozitite na osudenite. I so ovaa slu`ba rakovodi
direktorot na ustanovata.
- Zdravstvena slu`ba vo ustanovata ne postoi, nitu e predvidena
so Pravilnikot za organizacija i rabota.
Rabotno telo i na ovaa ustanova e Stru~niot kolegium koj go
so~inuvaat direktorot i rakovoditelite na oddlnite slu`bi. Stru-
~niot kolegium gi razgleduva i na upavitelot mu dava predlozi za: programite
za rabota na ustanovata, izve{tajot za rabota, organizacioni,
kadrovski i materijalni pra{awa od delokrugot na ustanovata i sl.
Po potreba se odr`uvaat i rabotni sostanoci so site ili so oddelni
slu`bi od ustanovata. Direktorot na ustanovata obrazuva i postojani
ili povremeni komisii za prou~uvawe i re{avawe na oddelni pra{awa
ili za izvr{uvawe na oddelni raboti i zada~i na delokrugot na
ustanovata.
6.3. Priem i otpust na zatvorenicite. Vo priemnoto oddelenie
na ovoj KPU se prestojuva nekolku dena. Vo toj period se vr{at intenzivni
razgovori so osudeniot od strana na direktorot kako pedagog i
od socijalniot rabotnik. Otkako }e se osoznae li~nosta se opredeluva
negovata klasifikaciona grupa i negoviot raboten anga`man.
Priemnoto oddelenie funkcionira vo posebni prostorii, koi
spored koi spored kvadraturata, opremenosta i fluktuacijata na zatvorenicite
gi zadovoluva potrebnite kriteriumi. Vo rabotata na
oddelenieto bea vklu~eni socijalniot rabotnik i direktorot na ustanovata
kako pedagog i koordinator. Prestojot vo ova oddelenie obi~no
iznesuva od 3 do 5 dena.
Gornite pretpostavki me|utoa ne se dovolni za ostvaruvawe na
dejnosta na ova oddelenie, ottamu {to toa se temeli vrz opredeleno
iskustvo na vraboteni koi gi nemaat potrebnata nau~ni i stru~ni
znaewa za vistinsko procenuvawe na intelegencijata, karakterot i
drugite osobini na novorpimenite lica, kako i za opredeluvaweto na
218

najsoodvetniot tretman za niv.
6.4. Rabotno anga`irawe na zatvorenicite. Po prestojot vo
priemnoto oddelenie site rabotnosposobni osudeni i prekr{o~no kazneti
lica rabotno se anga`iraat najmnogu vo ekonomijata na ustanovata.
Mnogu pomal broj se anga`iraat na rabota nadvor od ustanovata
i toa po prethodna dobiena soglasnost od Ministerstvoto za pravda.
Vo tekot na 1995 godina na rabota vo ekonomijata bile anga`irani
prose~no po 14 lica i ostvarile 3.926 dnevnici, a nadvor od Zatvorot
prose~no 5 lica so 1.399 dnevnici.
Nadomestokot za ednodnevno rabotno anga`irawe na zatvorenik
vo ekonomijata iznesuva{e od 30 do 100 denari. Taka na primer, vo
prvoto tromese~ie od 1995 godina za eden raboten den od 8 ~asa zatvorenikot
be{e nagraduvan od 30 - 50 denari.. Ottamu edno lice za
eden mesec od 24 do 26 rabotni dena mo`e{e da zaraboti od 750 do 1.300
denari. Spored istite kriteriumi bea nagraduvani zatvorenicite koi
odele na rabota nadvor od Zatvorot.
Kako glavni pri~ini za vakviot minimalen nadomest za rabota
od strana na zatvorskata uprava se naveduvaat: nerentabilnoto rabotewe
na ekonomijata, nemaweto siguren pazar, niskite ceni na proizvodite,
zgolemenite ceni na proizvodstvoto (skapi repromaterijali, |ubrivo,
seme, preparati, gorivo, rezervni delovi i sl.).
Vo izve{tajniot period za site lica koi bea rabotno anga`irani
na ekonomijata i nadvor od nea im be{e isplaten nadomest vo
vkupen iznos od 283.256 denari {to e za 75% pove}e vo odnos na 1994
godina.
Od HTZ sredstvata zatvorenicite raspolagaat so dlaboki cokuli,
~izmi i narakvici koi se i najpotrebni vo odnos na aktvinostite
{to gi vr{at. Vo retki slu~ai koga bea anga`irani nadvor od ustanovata
ovie i drugi sredstva im gi obezbeduvaa rabotnite organizacii.
Vo tekot na 1995 godina na povr{ina od 15 ha na tri razli~ni
povr{ini bea zasadeni `itni kulturi - ja~men i pe~nica. Pritoa se
ostvareni relativno dobri prinosi na p~enica {to se prodadeni na
pekarite, a ja~menot e iskoristen kako sto~na hrana vo sviwarskata
farma kade {to se rabotno anga`irani dve osudeni lica. Ne{to pomala
povr{ina od 1 ha be{e zasaden so razni gradinarski kulturi (boranija,
zelka, kompir, kromid i sl). Ovie proizvodi vo prv red se koristeni
za potrebnite na sopstvenata kujna, a pomal del bea prodadeni.
Opredelen del od zatvorenicite bea rabotno anga`irani vo
ureduvaweto na dvornoto mesto koe zafa}a ~ista povr{ina od okolu 7
- 8 dekari.
Glaven problem od raboteweto na ekonomijata e toa {to se raboti
vo tu|a zemja {to na Zatvorot mu e otstapeno na privremeno koristewe.
Stanuva zbor za mali rascepkani povr{ini bez mo`nost za
nivno trajno i organizirano navodnuvawe. Istite se i dosta oddale-
219

~eni od ustanovata. Od tie pri~ini upravata na Zatvorot se orientira
kon odgleduvawe na intenzivni kulturi pod plasti~ni folii na pomali
povr{ini. Vo 1994 godina bea zasadeni 4 dekari rani domati so
sistem na navodnuvawe "kapka po kapka". Odgleduvaweto na ovie kulturi
se poka`a kako poracionalen i podohodoven zafat.
I pokraj site problemi vo rabotata na ekonomijata vo tekot na
1995 godina e ostvaren vkupen prihod od 746.347 denari. Od toj prihod
za tro{oci vo ekonomijata se izdvoeni 495.450 denari.
Zatvorot nema registrirana posebna stopanska edinica.
6.5. Smestuvawe, obleka i ishrana. a) Kapacitetot na ustanovata
(bez pritvorot) iznesuva 82 kreveti i vo celost gi zadovoluva potrebite.
Sekoe osudeno lice ima poseben krevet, postelnina i ormar~e
za ~uvawe na li~nite predmeti, me|utoa del od niv se vo dosta
lo{a (dotraena) sostojba. Ottamu e potrebno da se napravat usilbi za
nivno obnovuvawe.
Vo sostav na smestuva~kite kapaciteti spa|aat i prostoriite
na `enskoto oddelenie, zatvorenoto oddelenie, priemnoto oddelenie,
oddelenieto za pritvor i ambulantnata soba. Vo 1994 godina ovie prostorii
glavno uredno se odr`uvani, a bea nabaveni i 200 novi ~ar{afi
za kreveti i navlaki i 150 novi }ebiwa.
Kujnata, trpezarijata se prostorni i opremeni, no i natamu treba
da se pravat usilbi za nivno kompletirawe so potrebniot pribor.
Vo ustanovata postoi i priemna prostorija, ambulantna soba,
prostorija za poseti i kantina koi kako i ostanatite prostorii se
odr`uvaat uredno i ~isto.
Za sportsko-rekreativnite aktivnosti vo krugot na Zatvorot
postoi igrali{te za mali sportovi.
b) Vo analiziraniot period zatvorenicite imaa na raspolagawe
po dva para letni i zimska obleka. Zatvorenicite imaa mo`nost da
koristat i dolna obleka, me|utoa so retki isklu~oci toa ne go pravea.
Za odr`uvawe na li~nata higiena na zatvorenicite im e ovozmo`eno
perewe na oblekata. Del od niv sepak svojata obleka im ja davaat
na svoite najbliski pri nivnite poseti, a tie im ja vra}aat uredna
i ~ista.
6.6. Vospitno-prevospitna rabota. Vo procesot na vospitnoprevospitnata
rabota vo ustanovata bea anga`irani socijalniot rabotnik
preku priemnoto oddelenie i direktorot kako pedagog. Zaradi
nedostig na drugi stru~ni profili (psiholog, pedagog) vo ovoj proces
se vklu~uvaat i drugite vraboteni kako sorabotnici (nadzornicite i
rakovoditelot na ekonomijata). Vo granicite na li~nite sposobnosti
i mo`nosti i sozdadenite uslovi na rabota ovie lica naj~esto go koristat
metodot na individualniot i grupen razgovor. Pritoa na zatvorenicite
im se uka`uva na site negativnosti {to mo`at {tetno da
vlijaat na niv i na drugite, a se pottiknuvaat dobrite osobini. Vo tie
ramki se upotrebuvaat disciplinskite kazni, kako i pofalbi i nagra-
220

di. Vo rabotata na prevospiten plan spek glavniot akcent se stava vrz
odr`uvaweto na rabotnite naviki na zatvorenicite preku organizirana
i korisna rabota.
Fakt e me|utoa deka zaradi nekompletiraniot stru~en profil
na vrabotenite vo ovaa ustanovata nema organizirana i planski vodena
prevospitna rabota.
6.7. Klasifikacija na zatvorenicite. Osudenite i prekr{o~no
kaznetite lica zaedno ja izdr`uvaat kaznata li{uvawe od sloboda vo
zgradata na ustanovata. Nivnata klasifikacija spored Upatstvoto na
KPU-Gevgelija se vr{i vrz osnova na stepenot na obezbeduvaweto i
vidot na tretmanot vo zatvoreno i otvoreno oddelenie.
Ovie i drugite odredbi na Upatstvoto za klasifikacija na
ustanovata od mart 1990 godina, me|utoa se samo od deklaratorna priroda
zatoa {to vo praktikata ne se ostvaruvaat. Za toa nema nitu personal
koj stru~no bi ja sprovel klasifikacijata, ni vistinski mo-
`nosti za nejzino dosledno sproveduvawe.
6.8. Zdravstvena za{tita. Za ostvaruvawe na zada~ite vo pogled
na zdravstvenata za{tita na zatvorenicite vo 1995 godina be{e anga-
`iran honoraren lekar. Rabotata na lekarot e organizirana taka {to
toj edna{ sedmi~no doa|a vo ustanovata i vr{i pregled na novoprimenite
zatvorenici. Lekarot ja utvrduva op{tata zdravstvena sostojba i
formira zdravstven karton. Po najava i soglasnost na lekarot pote-
{ko bolnite se upatuvaat na specijalisti~ki pregledi vo opredeleni
denovi (sreda i petok) vo Medicinskiot centar - Gevgelija.
Vo sostav na ustanovata postoi lekarska soba opremena so najosnovniot
inventar i lekarstva za itna intervencija. Isto taka postoi
stacionar so tri kreveti. Vo nego po potreba se smestuvaat bolnite
lica koi spored naodot na lekar treba da bidat odvoeni zaradi opasnosti
od prenesuvawe na bolesta.
6.9. Prava i pogodnosti. Vo ovaa, kako i vo opredelen broj drugi
kazneno-popravni ustanovi vo tekot na 1995 godina sekoe osudeno ili
prekr{o~no kaznetoto lice dobivalo doma{ni otsustva po sekoi
izminati 14 dena. Ottamu proizleguva{e doma{noto otsustvo da se
~uvstvuva i koristi kako pravo, a ne kako pogodnost koja zavisi od
individualnoto povedenie i zalagawe vo rabotata. So doa|aweto na
noviot pomo{nik na Minsiterot za pravda, vakvata praktika be{e zabele`ana
i kako na ovaa taka i na drugite ustanovi, im e nalo`eno vo
idnina da prestanat so istata.
Vo ustanovata redovno doa|aat vo poseti ~lenovi na semejstvata
na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica. Za posetite i doma{nite
otsustva uredno se vodi posebna evidencija.
6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Obezbeduvaweto
na ustanovata go izvr{uvaat 8 nadzornici i eden nadzornik na stra-
`ata kako rakovoditel i koordinator na istoto. Nadzornicite rabotat
po dvajca vo smena, so rabotno vreme od 12 ~asa.
221

Od pomo{nata oprema stra`ata raspolaga so dovolen broj na
palici i 4 za{titni maski. So programata za rabota za 1995 godina
be{e predvideno kompletirawe na straata so dopolnitelna oprema
{to ne e ostvareni zaradi deficitarnosta na istata na na{iot pazar.
Na stra`ata vo ovaa ustanovata i stoi na raspolagawe i elektronski
sistem za alarmirawe, izvestuvawe i predupreduvawe.
6.11. Sostojba so pritvorot. Prostorijata od koja se vleguva vo
kriloto nemeneta za pritvor e ve}e spomenatata "stra`arnica". Ova
soba e opremena so biro, pomo{na masa, stolovi i zavesi. Podot e od
parket pokrien so sinteleon. Od nea vodi vlez vo druga soba koja slu-
`i kako magacin. Vo nea se nao|aat ~eli~ni masi vo koi se ~uva oru-
`jeto i opremata na stra`ata. Podot na ova prostorija e od parket, a
prozorcite se zasen~eni.
Vo prodol`enie na ovie prostorii so vlez od hodnikot se nao|a
i druga soba preku vlezot vo pritvoreniot del so povr{ina od 12 m 2 .
Ovaa prostorija opremena e so rabotna masa i zasen~eni prozorci se
koristi od stra`ata koga ima pove}e pritvoreni lica.
Na vlezot od ogradeniot hodnik se nao|a vrata od koja se vleguva
vo drug zatvoren hodnik so {irina od 1,5 i dol`ina od 10 m koj zavr-
{uva pred vlezot od pritovorot. Na po~etokot na ovoj hodnik se nao|a
soba so povr{ina od 16 m 2 so zasen~eni stakla i zavesi koja slu`i za
izolacija ili kako stacionar za bolni. Opremeni e so rabotna masa i
kreveti so postelnina. Vedna{ do nea e lekarskata soba opremena so
voda, rabotna masa, ormaz za lekovi i krevet za lekarski pregledi.
Ovaa soba e so povr{ina od 10 m 2 , so zasen~eni prozori i ukrasni zavesni.
Vo prodol`enie e advokatskata soba so povr{ina od 16 m 2 opremena
so masi i stolovi za viduvawe so pritvorenicite.
Site navedeni prostorii do prostoriite na samiot pritvor
("nadzorniknica" ili de`urna soba so dve pomo{ni nadzorniknici,
stacionar-izolacija, soba za lekarski pregledi, advokatska soba so hodnikot)
zafa}aat povr{ina od 115 m 2 .
Zad ovie prostorii e pristapot do pritvoreni~kite sobi obezbeden
so vrata so `elezni re{etki. Na po~etokot na hodnikot ( 2 h 10
m), e pomesten poseben sanitaren jazol (17 m 2 ) sostaven od WC (2) i
bojler so tu{.
Levo i desno od hodnikot se nao|aat po 3 pritvoreni~ki sobi
sekoja od po 9 m 2 . Vo 4 od ovie sobi se smesteni po 2 stati~ni kreveti, a
vo 2 od niv po 3 kreveti, ili vkupno 14. Vo ovie prostorii podot e od
plo~ki, prozorcite se obezbedeni so re{etki i alarmen sistem.
Vleznite vrati na sobite za pritvor se kombinirani: od vnatre
- limeni, od nadvor - drveni. Na sekoja vrata se postaveni i `elezni
re{etki - {iber vrati.
Prostorot za poseta na pritvorenicite obezbeden e so yid visok
3,50 m so vkupna povr{ina od 50 m 2 .
222

Vkupnata povr{ina na ovoj del (sobi za pritvor, hodnici, sanitaren
jazol so kupatilo i {etali{te) iznesuva 140 m 2 .
Dvi`eweto na pritvorenicite, odnosno iskoristenosta na sobite
za pritvor vo ustanovata vo poslednite 5 godini mo`e da se vidi
od slednive tabelarni pregledi:
P R E G L E D
na pritvoreni lica upateni od UVR Gevgelija i Op{tinski sud Gevgelija
Mesec 1991 1992 1993 1994 1995
UV
R
O.
sud
UV
R
O.
sud
UV
R
Op{
t.sud
U
VR
O.
sud
U
V
O.
sud
R
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
Januari 69 - - - - 5 - 1 - -
Vevruari 22 - - - - 2 - 1 - -
Mart 65 - - 1 - - - - - 11
April 49 - - - - - - - - 8
Maj 53 - - - - 7 - 1 - 3
Juni 79 - - - - 2 - - - 1
Juli 27 - - 1 - 8 - 1 - 1
Avgust 31 - - 2 - - - 2 - -
Sepemvri 38 16 - - - 5 - 1 - 2
Oktomvri 36 1 - - - 1 - - - 2
Noemvri 44 1 - 1 - 1 - - - 1
Dekemvri 16 - 2 2 - - - 7 - 1
Vkupno: 529 22 - 7 - 31 - 14 - 30
223

P R E G L E D
na pritvoreni lica upateni od Op{tinskiot sud Kavadarci
Mesec 1991 1992 1993 1994 1995
UV
R
O.
sud
UV
R
O.
sud
UV
R
Op{
t.sud
U
VR
O.
sud
U
V
O.
sud
R
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
Januari - - - - - - - - - -
Vevruari - - - 2 - - - 3 - -
Mart - - - - - - - - - -
April - - - 1 - - - - - -
Maj - - - 1 - 1 - - - -
Juni - - - - - - - 2 - -
Juli - - - - - - - 2 - -
Avgust - - - - - - - 1 - -
Sepemvri - - - 2 - - - 1 - -
Oktomvri - - - 1 - 1 - - - -
Noemvri - - - - - - - - - 3
Dekemvri - - - 1 - - - - - -
Vkupno: - 1 - 8 - 2 - 9 - 5
224

P R E G L E D
na pritvoreni lica upateni od Op{tinskiot sud Negotino
Mesec 1991 1992 1993 1994 1995
U
VR
O.
sud
UV
R
O.
sud
UV
R
Op{
t.sud
U
VR
O.
sud
U
V
O.
sud
R
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
Januari - 1 - - - - - - - -
Vevruari - - - - - - - 1 - -
Mart - - - 1 - - - - - -
April - - - 1 - - - - - -
Maj - - - 3 - - - - - -
Juni - - - 2 - - - - - 1
Juli - - - - - - - - - 1
Avgust - - - - - - - - - -
Sepemvri - - - - - 1 - - - 1
Oktomvri - - - - - - - - - -
Noemvri - - - - - - - - - -
Dekemvri - - - - - - - - - -
Vkupno: - 1 - 7 - 1 - 1 - 3
225

P R E G L E D
na pritvoreni lica upateni od op{tinskite sudovi Gevgelija, Kavadarcii
Negotino
Mesec 1991 1992 1993 1994 1995
UV
R
O.
sud
UV
R
O.
sud
UV
R
Op
{t.
U
VR
O.
sud
U
V
O.
sud
sud
R
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
Januari 69 1 - - - 5 - 1 - 2
2 22 - - 2 - 2 - 5 - -
Mart 65 1 1 2 - - - - - 11
April 49 - - 2 - - - - - 8
Maj 53 - - 4 - 8 - 1 - 3
Juni 79 - - 2 - 2 - 2 - 2
Juli 27 - 1 1 - 8 - 3 - 2
Avgust 31 4 2 2 - 1 - 3 - 2
Sepemvri 38 16 - 2 - 5 - 2 - 3
Oktomvri 36 1 - 1 - 2 - - - 2
Noemvri 44 1 1 1 - 1 - - - 4
Dekemvri 16 - 2 3 - - - 7 - 1
Vkupno: 529 24 7 22 - 34 - 24 - 40
Od posledniot tabelaren pregled koj ja prilo`uva dinamikata
na upatuvaweto pritvoreni lica od site op{tinski sudovi (Gevgelija,
Kavadarci i Negotino) vo KPU-Gevgelija, mo`e da se sogled deka vo
navedenite 5 godini, zaradi izdr`uvawe na pritvorot, prose~no bile
upatuvani godi{no po 29 lica. Od strana na Upravata za vnatre{ni
raboti vo ovoj period vo pritvor bile upateni drastino golem broj
lica samo vo 1991 (529 lica) i samo u{te vo 1992 godina (7 lica) za
potoa vo poslednite 3 godini ne bide upateno nitu edno lice.
Op{ta konstatacija od gornite podatoci e deka vo KPU-Gevgelija
vo pritvor bile upatuvani mal broj lica. Vakvata sostojba me|utoa
mora da se tolkuva so zatvoraweto na granicata odnosno so embargoto
od strana na Grcija poradi koe drasti~no opadna pograni~niot
kriminalitet na ova podra~je koj porano ovde be{e osobeno izrazen.
So simnuvaweto na embargoto povtorno treba da se o~ekuva zgolemuvaweto
na kriminalitetot i ottamu da se procenuva neophodosta
od postoeweto na pritvoreni~koto oddelenie vo ovaa ustanovata, a so
samoto toa i na ovaa ustanova vo celost.
226

7. FINANSIRAWE NA USTANOVATA
Zatvorot se finansira od Republi~kiot buxet. Vo 1995 godina
od Buxetot bea dobieni 4.744.000 denari. Od toa za plati na vrabotenite
2.765,00, za materijalni tro{oci 1.712.000 i za op{testvena ishrana
267.000 denari.
Od rabotata na osudenite vo ekonomijata se ostvreni 1.167.270
denari.
Od ministerstvoto za pravda se dobieni 70.000 denari koi bea
nameneti za zdravstvena za{tita na osudenite.
Ministerstvoto za finansii gi finansira{e pozicite za plati,
ishrana, materijalni tro{oci i materijalnite tro{oci za posebna
namena.
Vo odnos na platite Ministerstvoto go ima{e koeficientot
na vrabotenite, go slede{e nivnoto usoglasuvawe i vo sekoj mesec gi
dostavuva{e. Sli~na be{e sostojbata i so sredstvata za op{testvena
ishrana. Vrz ovoj plan gi slede{e site usoglasuvawa i istite gi dostavuva{e.
Opredeleni problemi ima{e vo odnos na pozicite za materijalni
tro{oci i za posebna namena, vo smisla {to sredstva ne bea dostavuvani
sekoj mesec (koga se potrebni za podmiruvawe na obvrskite
sprema doveritelite ili najdocna za 15 dena) tuku pau{alno na sekoi 3
meseci. Bito e me|utoa deka Ministerstvoto za finansii na ustanovata
mu gi prevede site predvideni sredstva.
8. KLU^NI TO^KI
Ad. 1. Zatvorot Gevgelija e kazneno-popravna ustanova od polutovren
vid vo koja se upatuvaat:
- osudeni lica od ma{ki pol na kazna zatvor vo traewe od 1 godina,
- prekr{o~no kazneti lica od obata pola, i
- pritvoreni lica.
Ad. 2. Zatvorot e osnovan od Sobranieto na op{tina Gevgelija
vo 1976 godina.
Ad. 3. Objektot na Zatvorot izgraden vo 1977 godina, e so kapacitet
za 82 osudeni i prekr{o~no kazneti lica, kako i za 14 pritvoreni
lica. So ogled na funkcionalnata postavenost objektot
raspolaga so dobri uslovi za prestoj i rabota na zatvorenicite i na
slu`bite koi neposredno gi izvr{uvaat rabotite i zada~ite. Sostojbata
na objektot e dobra, uredno se odr`uvaat site prostorii, no postoi
potreba od opredeleni intervenicii. Toa vo prv red se odnesuva
na sanitarnite jazli koi treba da se sprovedat vo pritvoreni~kite
sobi i da se preuredat i opremat vo drugiot del na objektot. Vo odnos
na opremata potrebno e da se nabavat novi kreveti i du{eci, inventar
227

za kujnata (lonci, tawiri, ~a{i i drugi pomagala) i dvaesettina stolici
i nekolku masi.
- Ustanovata e dobro opremena so materijalni i tehni~ki sredstva,
traktor i zemjodelski alti i so dvet patni~ki vozila. Upravnata
zgrada isto taka e opremena so potrebniot kancelariski inventar.
Vo nezavidna polo`ba e me|utoa inventarot vo zatvoreniot objekt
kade se pomesteni dotraeni kreveti, ormari, masi i stolovi.
Ad. 4. Vo ustanovata se vraboteni 15 lica: direktor, socijalen
rabotnik (1), knigovoditel koj istovremeno e blagajnik i arhivar (1),
instruktor po zemjodelie (1), gotva~, magacionerer-nabavuva~ (1),
nadzornik na stra`a i 8 nadzornici.
Ne se popolneti slednive rabotni mesta: zamenik na direktorot,
psiholog, pedagog, smetkovoditel i 4 nadzorni~ki mesta.
Ad. 5. Vo tekot na 1995 godina vo ustanovata pestojuvale 193
lica i toa: 103 osudeni lica, 46 prekr{o~no kazneti lica i 44 pritvoreni
lica.
Navedenite brojki ne se golemi kako so ogled na podra~jeto na
sudovite koi se izdr`uvawe na sankciite go pokriva ovaa ustanovata,
taka i so ogled na negoviot kapacitet. Ako kon ovie argumenti so dodade
i toa deka KPU-[tip ni oddaleku ne gi koristi svoite kapaciteti
mo{ne realno e da se postavi pra{aweto na natamo{noto postoewe
na KPU Gevgelija kako poluotvorena-kazneno popravna ustanova.
Imeno, so ogled na svojata blizina do KPU-[tip osudenite i
prekr{o~no kaznetite lica {to treba da ja izdr`uvaat kaznata vo
KPU-Gevgelija lesno mo`at da se upatuvaat tamu.
Ad. 6. Internite normativni akti na ustanovata ne se vo celost
kompletirani. ^uvstitelno e i toa deka i onie akti koi dosega se doneseni
ne se dokraj usoglaseni spored specifi~nostite na ustanovata
i zatvorskata populacija, odnosno deka se raboteni spored terk {ema
na nekoi drugi zatvori vo Republika Makedonija.
Od organizacionite edinici na ustanovata najcelosno funkcionira
slu`bata za obezbeduvawe iako i toa ne e dokraj ekipirana. So
Pravilnikot za organizacija i rabota na ustanovata ne e predvidena
nitu funkcionira Zdravstvenata slu`ba.
Priemnoto oddelenie ne funkcionira na potrebnoto stru~no
nivo zaradi nedostig na kvalifikuvan personal.
Rabotnoto anga`irawe na zatvorenicite e orientirano kon zemjodelska
dejnost iako ustanovata osven so opredelena povr{ina vo
svojot krug ne raspolaga so sopstveno obrabotilivo zemji{te. Ustanovata
nema registrirano nitu stopanska dejnost, taka {to vo periodot
koga ne se obrabotuva zemjata, a toa e najgolem period vo godinata,
zatvorenicite ad hoc se anga`iraat samo od rabotnite organizacii
nadvor od ustanovata. Ottamu vo ovaa ustanova nedostasuva celosen
i kontinuiran raboten tretman na zatvorenicite {to mo`e da
se oceni kako nejzina slabost.
228

Vo soglasnost so gorenavedenoto e i simboli~niot nadomest
{to im se dava na zatvorenicite za izvr{enata rabota. Takviot nadomest
deluva poni`uva~ki i soodvetno na toa gi demotivira usilbite
na zatvorenicite za celosno posvetuvawe na rabotata.
Smestuva~kite uslovi na ustanovata se vo soglasnost so potrebite
pa duri vo golem obem i gi nadomestuvaat.
Oblekata na zatvorenicite e kompletirana, a ishranata e na
potrebnoto nivo. Higienata vo site objekti zadovoluva.
Vospitno-prevospitnata rabota vo ustanovata se bazira na
iskustvoto na socijalniot rabotnik i pripadnicite na slu`bata i
delum na stru~nite usilbi na direktorot. Toa ne e na potrebnoto nivo
so ogled na nefunkcionalnosta na posebna slu`ba na ustanovata vo
ovaa oblast.
Klasifikacijata na zatvorenicite iako postavena na elementarno
nivo takva dosledno ne se ostvaruva.
Zdravstvenata za{tita na zatvorenicite ja sledi samo eden honoraren
lekar koj vo ustanovata vr{i pregledi edna{ sedmi~no. Za
poslo`eni intervencii zatvorenicite se upatuvat vo Medicinskiot
centar Gevgelija.
Pravata na zatvorenicite vo celost se po~ituvaat, a vo davaweto
na pogodnosti so oti{lo duri i nad svoite ovlastuvawa, taka {to
doma{noto odsustvo vo ustanovata mnogu ~esto se koristelo kako pravo.
Slu`bata za obezbeduvawe celosno e opremena so vooru`uvawe
i municija, a vo del od Zatvorot (pritvorot) i so alarmni uredi i
sovesno gi izvr{uva svoite zada~i. Vr{eweto na rabotite na obezbeduaweto
me|utoa ne e pokrieno so programa za stru~no usovr{uvawe na
nadzornicite.
- Za finansirawe na ustanovata vo 1995 godina od Buxetot na
Republikata se odvoeni 4.744.000 denari, od rabotata na zatvorenicite
se ostvareni 1.167.270 denari, a od Ministerstvoto za pravda 70.000 denari
za pokrivawe na tro{ocite za zdravstvena za{tita.
9. PREDLOZI
- Zatvorot Gevgelija e kazneno-popravna ustanova so mal kapacitet
koj nikoga{ ne bil ispolnet so pove}e od 40 osudeni i prekr{o-
~no kazneti lica. So ogled na toa deka se raboti za nov objekt, vo koj
so mali adaptacii mo`e da se sozdadat uslovi za negova primena vo
KPU za izdr`uvawe na kaznata maloletni~ki zatvor, objektot treba
da se zadr`i. Vo taa smisla treba da se iskoristat i postojnite objekti
koi treba da se uredat vo rabotilnici za raboten tretman i ostru~uvawe
na maloletniite, a rabotata na ekonomijata nadvor od ustanovata
treba da se napu{ti.
- Zatvorot treba da se ogradi so visok yid za{to maloletni-
229

~kiot zatvor e KPU od zatvoren vid.
- Oddelenieto za pritvor treba i natamu da funkcionira za
site kategorii na lica so ogled na blizinata na ovaa ustanova do pograni~niot
pojas. Vo ova oddelenie treba da se intervenira samo vo
pogled na voveduvawe sanitarni jazli vo sekoja soba.
- So vakvata prenamena za koja postojat site preduslovi, vo na-
{ata zemja za prv pat }e se sozdade ustanova za izvr{uvawe na kaznata
maloletni~ki zatvor koja zasega se izdr`uva vo KPU Idrizovo zaedno
so polnoletni osudenici. Vo toj slu~aj osudenite i prekr{o~no kaznetite
lica od sega{niot Zatvor-Gevgelija bi se upatuvale vo Zatvorot-[tip.
- Vo slu~aj na prenamena na ovoj Zatvor vo kazneno-popravna
ustanova za izdr`uvawe na kazna maloletni~ki zatvor, }e mora da se
primeni odnosno nadopolni kadrovskiot sostav na vrabotenite so lekar,
zamenik na direktorot, psiholog, pedagog, 4 nadzornici i eden
instruktor vo stopanska dejnost.
230

G l a v a VI
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA OHRID
1. OSNOVNI PODATOCI ZA USTANOVATA
1.1. Kazneno-popravna ustanova Ohrid, ul. "Makedonski prosvetiteli",
br. 23.
1.2. KPU Ohrid e kazneno-popravna ustanova od poluotvoren
vid vo ~ii sostav funkcioniraat: poluotvoreno oddelenie, zatvoreno
oddelenie, `ensko oddelenie, maloletni~ko oddelenie i oddelenie za
izvr{uvawe na merkata pritvor.
Soglasno Re{enieto za rasporeduvawe na osudenite i osudenite
maloletni lica vo kazneno-popravni i vospitno-popravni ustanovi vo
ovaa ustanova se upatuvaat:
a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na Osnovniot
sud Ohrid,
b) Pomladi polnoletni i maloletni ma{ki lica osudeni so
pravosilna presuda na kazna maloletni~ki zatvor,
v) Ma{ki lica povtornici, osudeniso pravosilna presuda na
kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koka ostatokot od kaznzata po presmetaniot
pritvor iznesuva do 6 meseci, od podra~jeto na osnovnite
sudovi: Debar, Ohrid i Struga,
g) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti, od podra~jeto na
osnovniot sud Ohrid i
d) Ma{ki i `enski lica sprema koi e opredelen pritvor od podra~jeto
na osnovnite sudovi: Debar, Ohrid i Struga
2. OSNOVAWE NA USTANOVATA
Vrz osnova na ~l. 3 od Zakonot za izvr{uvawe na kaznite li{uvawe
od sloboda, merkite na bezbednost i vospitnite merki ("SV RM",
1970/16 i ~l. 159 i 160 od Statutot na op{tina Ohrid ("STOO" 1965/8),
Sobranieto na op{tina Ohrid na svojata zaedni~ka sednica na Op{tinskiot
odbor na Soborot na rabotnite zaednici odr`an na den 25. 12.
1970 godina donese Odluka za izdvojuvawe na Op{tinskiot zatvor
Ohrid od Op{tinskiot sud Ohrid. So ovaa Odluka op{tinskiot Zatvor
- Ohrid se izdvoi od op{tinskiot sud i prodol`i da funkcionira
kako samostojna rabotna ednica od 1. 01. 1971 godina.
231

Soglasno gorenavedenoto Odlukata na Sobrenieto na op{tina
Ohrid br. 01-7850/1 od 25. 12. 1990 godina se smeta kako akt za osnovawe
na ustanovata.
3. STANBENO-PROSTORNI STANDARDI, SMESTUVA^KI
MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA
3.1. Objektot na ustanovata se nao|a vo centralnoto gradsko podra~je
obikolen so visoki stambeni zgradi i prilepen do objektot na
UVR Ohrid. Ovie okolnosti kako i sostojbata so stambeno-prostornite
standardi i uslovi za ostvaruvawe na penoloo{kite principi i
celi na kaznuvaweto ne soodvestvuvaat na potrebnite barawa kako vo
postojniot zakon taka i vo Predlogot na noviot zakon za izvr{uvawe
na sankciite i me|unarodnite standardi i normi.
Godinata na izgradbata na ovoj objekt ne e poznata. Vo sekoj slu-
~aj stanuva zbor za dosta stara zgrada vo koja so godini ne e intervenirano.
3.2. Objektot na zatvorot se sostoi od prizemje i eden kat i e vo
oblik na bukvata G. Vo nego se pomesteni administrativnite prostorii.
Tie se nao|aat na spratot i imaat poseben vlez nadvor od yidinite
na ustanovata. Vlezot vo zatvorskite prostorii e od dvorot koj e zaobikolen
so visok yid od tvrd maerijal.
a) Na prviot kat postoi posebno krilo vo koe se pomesteni priemnoto
i zatvorenoto oddelenie. Ova krilo se sostoi od 4 sobi naredeni
vo niza, site od desnata strana na eden hodnik obezbeden so `elezna
vlezna vrata. Prvata prostorija vo toj hodnik so povr{ina od 13
m 2 e nameneta za novoprimeni osudenici. Vo nea se pomesteni 6 kreveti
na sprat i nekolku ruinirani `elezni ormar~iwa za ~uvawe na
li~nite predmeti na osudenite.
Slednite 3 sobi so povr{na od po 12 m 2 slu`at za smestuvawe na
osudenici rasporedeni vo zatvoreno oddelenie. Vo sekoja od ovie sobi
ima po 6 kreveti i po tolku `elezni ormar~iwa.
Vo ovoj hodnik se pomesteni i dve samici od po 4 m 2 .
Nasproti vlezot vo ova krilo postoi kancelarija za vospituva-
~ot.
- Slednoto krilo na ovoj sprat e na poluotvorenoto oddelenie.
Ova oddelenie go so~inuvaat 3 spalni sobi i soba za dneven prstoj
(zanimalna) pomestena vo eden hodnik vo koj isto taka nema sanitaren
jazol. Edinstvenoto WC vo ovoj prostor se nao|a vo prodol`enie na
zanimalnata.
Spalnite sobi se so povr{nina: od 18 m 2 (8 kreveti), 24 m 2 (12
kreveti) i 40 m 2 (18 kreveti). Podot vo niv e od beton vrz koj se zalepeni
vines plo~ki, no tie do tolku se o{teteni {to se gleda betonot.
Ormar~iwata za ~uvawe na li~nite predmeti se nao|aat nadvor od kriloto,
odnosno pod skalite vo dvorot. Stranuva zbor za isklu~itelno
232

mali `elezni i mnogu o{teteni ormar~iwa {to ne so zaklu~uvaat.
Vo sobite postojat radiatori priklu~eni na kotlarnicata za
parno greewe {to se nao|a vo UVR.
Prostorijata za dneven prestoj e so povr{ina od 55 m 2 . Vo nea se
pomesteni dotraeni masi i stolici, edna {ah garnitura, desetina knigi
(vo ustanovata nema biblioteka) i eden televizor vo boja.
- Prekr{o~no kaznetite `enski lica kaznata ja izdr`uvaat vo
tri spalni sobi i toa:
- dve spalni sobi so po 6 kreveti so povr{ina na 12 m 2 ,
- spalna soba so 10 kreveti so povr{ina od 20 m 2 ,
- soba za dneven prestoj so povr{ina od 15 m 2 .
- Kujnata i trpezarijata na ustanovata se pomesteni na prizemjeto
vedna{ pod upravniot del od objektot. I vo dvete prostorii se
vleguva direktno od dvorot.
Kujnata e so povr{ina od 26 m 2 opremena samo so dva elektri~ni
{oreti i umivalnik. Vo prodol`enie na kujnata se nao|a prodol`en
magacin za prehrambeni artikli vo koj nema dovolno stala`i taka {to
hranata se ~uva i vrz nehigienskiot pod.
Trpezarijata e so povr{ina od 30 m 2 i opremena so pet pogolemi
masi i klupi za sedewe. Vo nea mo`e da se vleze i od prostorot koj slu-
`i za pro{etka na pritvorenite lica.
I dvete prostorii se premnogu mali, nehigienski, nefunkcionalni
i so nesoodveten pod.
- Vo sostav na ustanovata e i viduvalnata so povr{ina od 50 m 2
koja se koristi za poseti na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica od
strana na nivnite semejstva.
- Kupatiloto na Zatvorot se sostoi od edna mala prostorija vo
koja bez nikakvi pregradi se pomesteni nekolku tu{a priklu~eni na
bojleri. Vo nego se vleguva direkno od dvorot.
- Glavniot sanitaren jazol e pomesten vedna{ do rabotilnicite
i vo nego se vleguva od dvorot. Ovoj sanitaren jazol ne e obezbeden so
nitu edna vrata a vo nego se pomesteni 3 WC-a. Karakteristi~no e me-
|utoa toa {to istiot ovoj sanitaren jazol slu`i kako hodnik preku koj
edinstveno e mo`no da se dojde do glavniot magacin za ~uvawe na prehrambeni
artikli. Ova e krajno nedopu{teno re{enie osobeno so
ogled na toa {to sanitarniot jazol i ovoj magacin gi deli samo edna
vrata. Zgora na toa, vo magacinot pokraj prehrambenite artikli se
~uva i druga rashodovana oprema, obleka i sl.
b) Iako pomesten vo istiot objekt, zaradi celosnata odvoenost
od zatvorskite prostorii administrativniot del mo`e da se tretira
kako posebna celina.
Ovoj del e so povr{ina od okolu 100 m 2 . Vo nego se namesteni 5
kancelarii i toa:
- kancelarija na sekretarkata na direktorot,
- kancelarija na direktorot so pristap niv prethodnata kance-
233

larija,
- kancelarija na zamenikot na direktorot i
- dve kancelarii na administrativno-tehni~kiot personal.
Site kancelarii se dobro opremeni so rabotni biroa i neophodnata
oprema za kancelarisko rabotewe, a osobeno onaa na direktorot
kade e pomesten i televizor vo boja, audio sistem i dr.
v) Vedna{ do ogradniot yid na Zatvorot od nadvore{nata strana
se nao|a mal objekt koj se sostoi od dve prostorii na kat.
Vo prizemnata prostorija se vleguva od nadvor. Ova prostorija
ja koristat pedagogot i psihologot kako kancelarija. Tuka se pomesteni
i dosijata na zatvorenicite.
Vo gornata prostorija se vleguva po skali od dvorot na zatvorot
(od vnatre{nata strana na ogradeniot yid). Ova prostorija slu`i
kako nadzorniknica (de`urna soba).
3.3. Dvorniot prostor za osudenite i prekr{o~no kaznetite
lica iznesuva okolu 400 m 2 i e so asfaltna podloga. Na ovoj isklu~itelno
mal prostor ograden od dve strani so visok yid, a od drugite dve
so objektot na zatvorot, nema nikakvo zelenilo, bilo kakva klupa nitu
prostor za bilo kakvo igrali{te. I onaka maliot dvor obi~no e natrupan
so `i~ani mre`a koja se proizveduva vo zatvorot i pove}e nalikuva
na otvoreno skladi{te odo{to na dvor.
3.4. Ustanovata ima registrirano stopanska organizacija "Probacija"
za proizvodno-uslu`na dejnost. Rabotilnicite na ovaa stopanska
organizacija se pomesteni na prizemjeto pod kriloto na poluotvorenoto
oddelenie. Stanuva zbor za dve prostorii so povr{ina od po
36 m 2 vo koi se smesteni 5 ma{ini za pletewe na univerzalno pletivo
so kapacitet od 2000 m 2 `i~ana mre`a dnevno.
3.5. Vozniot park na ustanovata se sostoi od slednite vozila.
- kombe, marka "Falsfagen"
- patni~ko vozilo, marka "Reno Kampus" i
- patni~ko vozilo, marka "Reno Laguna".
4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata
4.1. Vo Zatvorot se vraboteni vkupno 23 lica i toa: Direktor,
zamenik direktor, {ef na smetkovodstvo, vospituva~, psiholog, materijalen
knigovoditel, konter, tehni~ki sekretar, gotva~, blagajnik,
nadzornik na stra`ata i 12 nadzornici.
Vo naredniot pregled e daden vkupniot broj na vrabotenite spored
opredeleni obele`ja.
234

R
.
b
r
.
4. PODATOCI ZA VRABOTENITE VO USTANOVATA
P R E G L E D
na vrabotenite vo KPU - Zatvor Ohrid
ime i prezime Zvawe Rabotn
o mesto
Datum na
ra|awe
Vrabot
en vo
ustanov
.
1 2 3 4 5 6
1
.
NIKOLA
RILKOVSKI
dipl.pr
avnik
direkt
or
2
.
JOSIFOSKI
TRAJ^E
vi{.ek
on.
zam.upr
avit.
19.11.1977 1.06.199
7
3
.
LOLESKA
LILJANA
vi{a
eko.
{ef.sm
etko.
25.03.1957 11.09.19
84
4
.
LOLESKI
ACO
visok.o
br.
vospitu
va~
30.10.1961 1.11.199
0
5
.
TUNTEVA
PAVLINA
visok.o
br.
psihol
og
11.11.1965 1.09.199
2
6
.
STAVRESKA
KRSTA
vi{
socij.
mater.k
nigo.
28.09.1956 18.02.19
92
7
.
XUKLESKA
TATJANA
sredno konter 23.03.1970 01.01.19
94
8
.
JANEVSKA
MILENKA
sredno gotva~ 12.09.1957 11.07.19
95
9
.
TRAJANOSKA
SILVANA
sredno teh.sek
retar
17.11.1963 1.04.198
6
1
0
SLAVESKI
NAUM
sredno
nadzor
5.09.1970 1.11.199
2
.
nik
1
1
.
VRANGALOSK
I DIM~E
sredno nadzor
nik
2.12.1963 15.04.19
88
1
2
.
1
3
.
1
4
.
DAMJANOSK
I MILE
MITRESKI
ZORAN
STOJANOSKI
ZORAN
sredno
sredno
sredno
nadzor
nik
nadzor
nik
nadzor
nik
11.10.1973 1.11.199
3
26.02.1972 1.08.199
2
17.03.1967 1.09.198
7
235

1
5
.
1
6
.
1
7
.
1
8
,
1
9
.
2
0
.
2
1
.
2
2
.
2
3
.
GUGOSKI
QUP^O
\OR[ESKI
BORIS
JANKOSKI
QUP^O
VASILESKI
VLADO
MITRESKI
GOCE
TRUPAN^ES
KI ROBERT
PETRESKA
RENATA
BAKRESKI
GORAN
JAKOV^EVSK
I JOVAN^O
sredno
sredno
sredno
sredno
sredno
sredno
sredno
sredno
sredno
nadzor
nik
nadzor
nik
nadzor
nik
nadzor
nik
nadzor
nik
nadzor
nik
blagajn
ik
nadzor
nik
nadzor
nik
6.04.1964 1.11.199
3
18.08.1971 1.04.199
1
30.03.1972 1.11.199
3
9.09.1970 1.11.199
2
18.10.1963 10.02.19
90
20.07.1969 01.02.19
90
22.06.1973 06.06.19
94
02.03.1971 09.06.19
95
21.01.1971 09.06.19
95
4.2. Ona {to pri analizaa na Pravilnikot za sistematizacija
na rabotite i zada~ite vo KPU Ohrid i tamu predvidenite izvr{iteli
pa|a vo o~i e disproporcijata so realnite sostojbi vo pogled na
vrabotenosta. Imeno spored Pravilnikot se predvideni slednite izvr{iteli
koi nedostasuvaat vo ustanovata:
- referent za priem i otpust,
- instruktur (2),
- postar nadzornik,
- referent po nabavka,
- pomo{nik na direktorot po stopanska dejnost,
- referent po proda`ba, i
- lekar.
Od druga strana iako spored Pravilnikot ne e predvideno, vo
Zatvorot e popolneto rabotnoto mesto konter.
Za odbele`uvawe e i toa {to ovoj zatvor vo nevoobi~aeno golem
broj e vraboten administrativen personal (tehni~ki sekretar, ma-
236

terijalen knigovoditel - konter).
5. PODATOCI ZA ZATVORSKATA POPULACIJA
5.1. Vo tekot na 1995 godina vo KPU-Ohrid prestojuvale 120
novo primeni osudeni lica i 70 osudenici ostanati od prethodnite godini.
Prekr{o~no kazneti lica primeni vo izve{tajnata godina bile
594, a od 1994 godina prodol`ile so izdr`uvawe na prekr{o~nata kazna
samo 4 lica. Novoprimeni lica za izvr{uvawe na merkata pritvor
bile 83, a ostanati od 1994 - 6 lica. Od niv 76 bile upateni so re{enie
od op{tinskite sudovi, a 7 so re{enie na Okru`niot sud. Ili popregledno:
1. osudeni lica 120
- ostanati od 1994 70
2. prekr{o~no kazneti lica 594
- ostanati od 1994 4
3. pritvoreni lica 83
- ostanati od 1994 6
Vkupno 877
Sumarno ka`ano vo tekot na 1995 godina vo Zatvorot Ohrid
bile primeni 797 osudeni, prekr{o~no kazneti i pritvoreni lica, a
ostanati od 1994 - 80 lica ili vkupno 877.
5.2. Sostojbata na 31. 12. 1995 godina so zatvorskata populacija
vo ovaa ustanova e slednata:
1. osudeni lica 47
2. prekr{o~no kazneti lica 10
3. pritvoreni lica 3
Vkupno 60
Osudenite lica {to na 31. 12. 1995 godina prestojuvale vo ustanovata
spored svojata vozrast bile: od 18-30 godini - 28 lica, od 30-40
godini - 15 lica i nad 40 godini - 4 lica. Od niv 18 lica izdr`uvale kazna
vo visina do 3 meseci, 6 lica - kazna vo visina od 6 meseci, 17 lica -
kazna vo visina do 1 godina i 6 lica vo visina na 1 godina.
Prekr{o~no kaznetite lica (10) bile so slednata vozrast: 9
lica na vozrast na 20-23 godini i 1 lice na vozrast od 60 godini. Visinata
na izre~enata prekr{o~na kazna se dvi`ela od 15 do 40 dena.
Od vkupniot broj na osudeni i prekr{o~no kazneti lica vo 1995
godina (727 lica).
- kaznata ja izdr`ale vo celost 521
- pomiluvani 5
- uslovno otpu{teni od Komisijata 22
- oslobodeni od direktorot spored ~len 163 73
237

- bile premesteni vo druga KPU 10
- se nao|aat vo begstvo 2
- drugo 94
So primena na ~len 163 od Zakonot za krivi~nite sankcii od
Zatvorot bile otpu{teni:
- do 10 dena 38
- od 10 do 20 dena 29
- nad 20 dena 6
Od gornite podatoci proizleguva konstatacija deka vo odnos na
1994 godina brojot na osudenite lica vo Zatvorot e zgolemen za 41,7%,
a brojot na prekr{o~no kaznetite lica bele`i zgolemuvawe od 173%.
Brojot na pritvorenite lica vo odnos na minatata godina e vo nezna-
~itelno opa|awe od 4,0%.
Zemeno vo celina vo tekot na 1995 godina vo Zatvorot Ohrid
prestojuvale vkupno 797 osudeni, prekr{o~no kazneti i pritvoreni
lica {to e za 68% pove}e od 1994 godina.
6. OSNOVNI POKAZATELI ZA DEJNOSTA NA USTANOVATA
6.1. Normativni akti na ustanovata. Vo Zatvorot Ohrid se doneseni
samo 2 interni normativni akti i toa:
- Pravilnik za organizacija i rabota na KPU Zatvor Ohrid br.
01-1216 od 26. 11. 1992 godina i
- Pravilnik za sistematizacija na rabotite i zada~ite na Zatvorot
Ohrid od 1992 godina.
6.2. Organizacioni edinici. Pravilnikot za organizacija i rabota
na KPU Zatvor Ohrid vo ~len 6 gi predviduva slednive slu`bi:
- Slu`ba za prevospituvawe,
- Slu`ba za obezbeduvawe,
- Stopansko-instruktorska slu`ba,
- Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba.
So slu`bata za prevospituvawe rakovodi direktorot ili negoviot
zamenik, so slu`bata za obezbeduvawe - nadzornikot na stra`a, so
izvr{no-upravnata i finansiskata slu`ba - povtorno direktorot. So
Pravilnikot e predvideno so stopansko-instruktorskata slu`ba da
rakovodi instruktor no takov ne e vraboten vo Zatvorot.
Rabotno telo na ustanovata e Stru~niot kolegium, a rabotni
sostanoci so site rabotnici od oddelenite slu`bi se oddr`uvaat po
potreba.
6.3. Priem i otpust na zatvorenicite. Vo Zatorot postoi priemno
oddelenie vo koe treba da se smestuvaat novodojdenite osudenici
pred da bidat rasporedeni vo poluotvorenoto ili zatvorenoto oddeleni.
Ova oddelenie vo praktikata ne ja ostvaruva svojata funkcija od
238

pove}e pri~ini. Me|u niv dominiraat: prostornite uslovi na oddelenieto
i voop{to vo celata ustanova, nedostigot na kriteriumi za ostvaruvawe
na vistinska klasifikacija i neodgovorniot odnos kon ovoj
aspekt od izdr`uvaweto na kaznata od strana na upravata.
6.4. Rabotno anga`irawe na zatvorenicite. Osudenite i prekr{o~no
kaznetite lica vo Zatvorot Ohrid glavno se anga`irani vo
dvete rabotilnici vo koi se proizveduva pletena `i~ena mre`a. Pomal
del od zatvorenicite redovno se anga`iraat vo stopanskite organizacii
nadvor od Zatvorot.
Zatvorot raspolaga i so ekonomija vo koja se vklu~eni najmal
broj na zatvorenici.
6.5. Smestuvawe, obleka i ishrana. a) Smestuvaweto na zatvorenicite
e najbolnata strana na ovaa ustanova so ogled na toa {to vo nea
so godini ne e intervenirano barem vo onaa mera koja {to ja dozvoluva
arhitektonskata konstrukcija na ovoj star Zatvor.
Site prostori vo zatvorot se so mala povr{ina i vo dosta lo{a
sostojba. Sanitarnite jazli se nesoodvetno rasporedeni vo objektot i
vo takva sostojba koja ne odgovara na osnovnite higienski potrebi. Vo
del od ustanovata (priemnoto oddelenie, zatvorskoto oddelenie i pritvorot)
se oti{lo duri dotamu {to vo 1995 godina sî u{te bea vo
upotreba sekade napu{tenite "kibli" (plasti~ni kofi) za vre{ewe na
fiziolo{kite potrebi na osudenite.
Zatvorot raspolaga samo so edno malo kupatilo za site kategorii
na zatvorenici vo koe se pomesteni samo 5 tu{ baterii bez nikakvi
pregradi me|u niv {to ovozmo`uvaat so~uvuvawe na ~ovekovoto
dostoinstvo. Vo ova kupatilo se prio|a direkno od nadvor (od dvorot)
taka {to zatvorenicite nema kade da se soble~at i presle~at pred,
odnosno po kapeweto.
Magacinskiot prostor za ~uvawe na prehrambenite artikli e
rasflan vo tri razli~ni prostorii od koi nitu edna ne gi zadovoluva
osnovnite higienski standardi za taa namena. Ista e sostojbata i so
kujnata i trpezarijata vo koja {to se prio|a direkno od dvorot.
Prostoriite za pritvor nalikuvaat na keliite od eden odamna
zastaren penitencijaren sistem, a vo odreden del se duri i vo polo{a
sostojba od nekoga{nite kelii na tn. keliski sistem na izdr`uvawe na
kaznata.
b) Sostojbata so oblekata na zatvorenicite e na zadovolitelno
nivo.
v) Hranata na zatvorenicite isto taka e na potrebnoto nivo so
ogled na toa {to ja podgotvuva profesionalen gotva~ vraboten vo ustanovata.
Pod prosek e me|utoa na~inot na nejzinoto delewe i uslovite
vo koi se vr{i nejzinoto konzumirawe od strana na zatvorenicite.
6.6. Vospitin-prevospitna rabota. Vospitno-prevospitnata rabota
vo ovaa ustanova e segment za koj mo`e da se ka`e deka e zapostaven,
za{to osven na rabotniot tretman ne se vodi gri`a za drugite
239

oblici i metodi na prevospitniot proces. I samiot raboten tretman e
me|utoa daleku od ona {to treba da bide so ogled deka e sveden na ednostavni
rabotni operacii povrzani so pleteweto na `i~ani mre`i.
Zatvorenicite nemaat nikakva mo`nost za izbor na bilo kakva druga
rabota koja {to }e gi motivira nivnite `elbi, a osobeno takva rabota
koja stru~no }e gi osposobi i }e im ovozmo`i da ja koristat i na sloboda
kako izvor na nivnata egzistencija. Poedine~nite izleguvawa od
Zatvorot zaradi ednodnevna ili nekolkudnevna fizi~ka rabota vo rabotnite
organizacii vo gradot ne e nikakov izbor za{to ne zavisi od
samiot zatvorenik nitu nudi ne{to pove}e vo pogled na ona {to e re-
~eno za anga`iraweto na ma{kite za tn. univerzalno pletivo.
6.7. Klasifikacija na zatvorenicite. Vo Zatvorot Ohrid ne e
doneseno Upastvo i koe se ureduvaat kriteriumi za klasifikacija na
zatvorenicite. Edinstveni odredbi koi se odnesuvaat na ova pra{awe
se sodr`ani vo Pravilnikot za organizacija i rabota na KPU Zatvor -
Ohrid, kade {to so ~len 7 - 11 e uredeno kade se rasporeduvaat osudenite
i prekr{o~no kaznetite lica od ma{ki i `enski pol, no ne i vrz
osnova na {to toa se pravi. Ottamu, vo ovaa ustanova mo`e slobodno da
se ka`e otsustvuva bilo kakov oblik na klasifikacija, osven osnovnoto
razvrstuvawe spored polot na liceto {to ovde ja izdr`uvaat kaznata.
6.8. Zdravstvena za{tita. Zdravstvenata za{tita na zatvorenicite
glavno se vr{i vo Medicinskiot centar Ohrid, za{to vo samata
ustanova ne postojat elementarni uslovi za izvr{uvawe na lekarski
pregledi. Zatvorot ne raspolaga nitu so osnovni lekarstva i oprema za
itni medicinski intervencii.
Vo Zatvorot honorarno e anga`iran lekar po op{ta medicina,
koj raboti opredeleno vreme vo nedelata:ja utvrduva zdravstvenata sostojba
na zatvorenicite pri priem i otpust i uka`uva neposredna medicinska
pomo{.
6.9. Prava i pogodnosti. Koristeweto na pravata i pogodnostite
na zatvorenicite vo ustanovata e vo soglasnost so odredbite od
ZIS. I ovde e me|utoa zabele`itelno pojavata na ~estoto dodeluvawe
na odsustva na zatvorenicite spored edinstveniot kriterium - vreme
na prestoj vo Zatvorot. Ottamu, ovie lica otsustvoto od 2 do 3 dena vo
krugot na svoeto semejstvo go ~uvstvuvaat kako svoe pravo {to avtomatski
im sleduva po izminuvaweto na opredeleni periodi od izdr-
`uvaweto na kaznata, a ne kako pogodnost {to treba da se zaslu`i.
6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Za vr{eweto na
zada~ite povrzani so bezbednosnata sostojba na objektot se vrzani nekolku
povolni, no i pove}e nepovolni okolnosti. Povolnite okolnosti
se visokiot ograden yid i brojkata na stra`ata koja gi spre~uva
obidite za begstvo. Istite ovie okolnosti se me|utoa i faktor koj na
ovaa ustanova ñ davaat karakter na zatvorena, a ne na poluotvorena
ustanova. Natamo{en nedostatok od ovoj aspekt e i postoeweto na vi-
240

soka stanbena zgrada do samiot Zatvor. Pet spratovi od ovaa zgrada
imaat vidik direkno vo krugot na Zatvorot i ottamu ne mo`at da bidat
spre~eni bilo kakvi dejstva naso~eni kon zatvorenicite. Duri i vo
slu~aj da se isklu~i mo`nosta od zloupotrebi od sosednata zgrada, nepovolno
deluva ve}e samiot fakt {to ni{to ne mo`e da se skrie od
o~ite na javnosta, vo odnos na ona {to sekojdnevno se sklu~uva vo Zatvorot.
Raboteweto na slu`bata za obezbeduvawe e organizirano vo dve
smeni: od 7 do 15 i od 15 do 7 ~asot. Obezbeduvaweto e vnatre{no i nadvore{no
organizirano spored odnapred izgotven plan.
6.11. Sostojba na pritvorot. Prostoriite za pritvor se pomesteni
vo prizemjeto na Zatvorot i do niv se proa|a preku hodnikot,
kade e pomesteno `enskoto oddelenie.
Ova posebno krilo se sostoi od 3 sobi so po tri kreveti, so povr{ina
od po 16 m2 i 6 samici so povr{ina od po 4,5 m 2 . Vo ovie prostorii
nema sanitaren jazol taka {to za osnovnata fizilo{ki potrebi
na pritvorenite lica i ovde se koristat plasti~ni kofi. Vo
sobata osven kreveti i kofite ne e pomesten nikakov drug inventar.
Ovoj del od Zatvorot e grade`no taka izveden, {to vo nego ne
prodira re~isi nikakva dnevna svetlina. Elektri~ni svetilki se pomesteni
samo vo hodnikot, a svetlost od niv dopira vo pritvoreni~kite
sobi samo niz maliot otvor koj se nao|a nad vleznite vrati.
Me|utoa i toj mal zrak na svetlina ne im e dostapen na pritvorenicite,
za{to svetlata retko se plat i toa samo spored nao|aweto na
de`urniot nadzornik.
Sostojbata so iskoristuvaweto na pritvoreni~kite prostorii
vo periodot 1991-1995, mo`e da se sogleda od slednive tabelarni pregledi:
241

P R E G L E D
za dvi`ewe na pritvoreni lica vo 1991 godina
M e s e c i Pritvoreni lica vo tekovniot mesec
Broj na
pritvo
Nadle`en sud koj izrekol merka
pritvor
reni
lica
Januari 5 Op{t.sud-Ohrid (4)
Op{t.sud-Struga (1)
Fevruari 6 Op{t.sud-Ohrid (4)
Op{t.sud-Struga (2)
Mart 2 Op{t.sud-Ohrid (2)
April 2 Op{t.sud-Ohrid (2)
Maj 8 Op{t.sud-Ohrid (5)
Op{t.sud-Struga (3)
Juni 4 Op{t.sud-Ohrid (2)
Op{t.sud-Struga (2)
Juli 6 Op{t.sud-Ohrid (4)
Op{t.sud-Struga (2)
Avgust 9 Op{t.sud-Ohrid (4)
Op{t.sud-Struga (2)
Op{t.sud-Debar (1)
Okru`.sud-Skopje (2)
Septemvri 4 Op{t.sud-Ohrid (1)
Op{t.sud-Struga (1)
Okru`.sud-Skopje(2)
Oktomvri 10 Op{t.sud-Ohrid (7)
Op{t.sud-Struga (1)
Okru`.sud-Skopje (2)
Noemvri 10 Op{t.sud-Ohrid (7)
Op{t.sud-Struga (3)
Dekemvri 12 Op{t.sud-Ohrid (5)
Op{t.sud-Struga (5)
Op{t.sud-Debar (2)
V K U P N O: 78
242

P R E G L E D
za dvi`ewe na pritvoreni lica vo 1992 godina
M e s e c i Pritvoreni lica vo tekovniot mesec
Broj na
pritvo
Nadle`en sud koj izrekol merka
pritvor
reni
lica
Januari 35 Op{t.sud-Ohrid (3)
Op{t.sud-Struga (32)
Fevruari 34 Op{t.sud-Ohrid (4)
Op{t.sud-Struga (30)
Mart 41 Op{t.sud-Ohrid (3)
Op{t.sud-Struga (30)
Op{t.sud-Debar (7)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
April 45 Op{t.sud-Ohrid (7)
Op{t.sud-Struga (31)
Op{t.sud-Debar (7)
Maj 6 Op{t.sud-Ohrid (4)
Op{t.sud-Struga (2)
Juni 18 Op{t.sud-Ohrid (4)
Op{t.sud-Struga (14)
Juli 21 Op{t.sud-Ohrid (4)
Op{t.sud-Struga (14)
Op{t.sud-Debar (3)
Avgust 21 Op{t.sud-Ohrid (6)
Op{t.sud-Struga (6)
Op{t.sud-Debar (9)
Septemvri 21 Op{t.sud-Ohrid(10
Op{t.sud-Struga (6)
Oopt.sud-Debar(5)
Oktomvri 20 Op{t.sud-Ohrid (7)
Op{t.sud-Struga (9)
Op{t.sud-Debar (2)
Okru`.sud-Bitola (2)
Noemvri 17 Op{t.sud-Ohrid (4)
Op{t.sud-Struga (12)
Op{t.sud-Debar (1)
Dekemvri 37 Op{t.sud-Ohrid (7)
Op{t.sud-Struga (26)
Op{t.sud-Debar (4)
V K U P N O: 316
243

244
P R E G L E D
za dvi`ewe na pritvoreni lica vo 1993 godina
M e s e c i
Pritvoreni lica vo tekovniot mesec
Broj na Nadle`en sud koj izrekol merka pritvor
pritvo
reni
lica
Januari 29 Op{t.sud-Ohrid (10)
Op{t.sud-Struga (12)
Okru`.sud-Bitola (4)
Op{t.sud-Debar (3)
Fevruari 25 Op{t.sud-Ohrid (5)
Op{t.sud-Struga (12)
Okru`.sud-Bitola (4)
Op{t.sud-Debar (3)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
Mart 16 Op{t.sud-Ohrid (2)
Op{t.sud-Struga (1)
Okru`.sud-Bitola (3)
April 11 Op{t.sud-Ohrid (2)
Op{t.sud-Struga (2)
Op{t.sud-Debar (2)
Op{t.sud-Ki~evo (2)
Okru`.sud-Bitola (3)
Maj 20 Op{t.sud-Ohrid (2)
Op{t.sud-Struga (3)
Op{t.sud-Debar (3)
Op{t.sud-Ki~evo (2)
Okru`.sud-Bitola (7)
Op{t.sud-Skopje (3)
Juni 25 Op{t.sud-Ohrid (4)
Op{t.sud-Struga (6)
Op{t.sud-Debar (2)
Op{t.sud-Ki~evo (2)
Okru`.sud.Bitola (9)
Op{t.sud-Skopje (2)
Juli 19 Op{t.sud-Ohrid (2)
Op{t.sud-Struga (7)
Op{t.sud-Debar (2)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
Okru`.sud-Bitola (5)
Op{t.sud-Skopje (2)

Avgust 17 Op{t.sud-Ohrid (5)
Op{t.sud-Struga (4)
Op{t.sud-Debar (3)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
Okru`.sud-Bitola (2)
Op{t.sud-Skopje (2)
Septemvri 16 Op{t.sud-Ohrid (9)
Op{t.sud-Struga (4)
Op{t.sud-Debar (2)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
Oktomvri 22 Op{t.sud-Ohrid (12)
Op{t.sud-Struga (9)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
Noemvri 30 Op{t.sud-Ohrid (15)
Op{t.sud-Struga (14)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
Dekemvri 24 Op{t.sud-Ohrid (16)
Op{t.sud-Struga (7)
Okru`.sud-Bitola (1)
V K U P N O: 254
P R E G L E D
za dvi`ewe na pritvoreni lica vo 1994 godina
M e s e c i
Pritvoreni lica vo tekovniot mesec
Broj na
pritvo
reni
lica
Nadle`en sud koj izrekol merka pritvor
Januari 24 Op{t.sud-Ohrid (11)
Op{t.sud-Struga (9)
Op{t.sud-Debar (3)
Okru`.sud-Bitola (1)
Fevruari 19 Op{t.sud-Ohrid (3)
Op{t.sud-Struga (14)
Op{t.sud-Ki~evo (2)
245

Mart 21 Op{t.sud-Ohrid (4)
Op{t.sud-Struga (14)
Op{t.sud-Ki~evo (2)
Okru`.sud-Bitola (1)
April 30 Op{t.sud-Ohrid (7)
Op{t.sud-Struga (23)
Maj 32 Op{t.sud-Ohrid (11)
Op{t.sud-Struga (16)
Op{t.sud-Debar (1)
Okru`.sud-Bitola (4)
Juni 17 Op{t.sud-Ohrid (7)
Op{t.sud-Struga (10)
Juli 20 Op{t.sud-Ohrid (5)
Op{t.sud-Struga (15)
Avgust 18 Op{t.sud-Ohrid (4)
Op{t.sud-Struga (11)
Okru`.sud-Bitola (3)
Septemvri 14 Op{t.sud-Ohrid (2)
Op{t.sud-Struga (6)
Op{t.sud-Debar (3)
Okru`.sud-Bitola (3)
Oktomvri 13 Op{t.sud-Ohrid (6)
Op{t.sud-Struga (4)
Okru`.sud-Bitola (3)
Noemvri 10 Op{t.sud-Debar (3)
Op{t.sud-Struga (6)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
Dekemvri 10 Op{t.sud-Ohrid (1)
Op{t.sud-Struga (5)
Op{t.sud-Debar (3)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
V K U P N O: 228
246

M e s e c i
P R E G L E D
za dvi`ewe na pritvoreni lica vo 1995 godina
Broj na
pritvo
reni
lica
Pritvoreni lica vo tekovniot mesec
Nadle`en sud koj izrekol merka pritvor
Januari 15 Op{t.sud-Ohrid (1)
Op{t.sud-Struga (1)
Op{t.sud-Debar (2)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
Fevruari 20 Op{t.sud-Struga (17)
Op{t.sud-Debar (2)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
Mart 22 Op{t.sud-Struga (19)
Op{t.sud-Debar (2)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
April 25 Op{t.sud-Ohrid (1)
Op{t.sud-Struga (20)
Op{t.sud-Debar (3)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
Maj 10 Op{t.sud-Ohrid (2)
Op{t.sud-Struga (5)
Op{t.sud-Debar (3)
Juni 11 Op{t.sud-Ohrid (3)
Op{t.sud-Struga (4)
Op{t.sud-Debar (4)
Juli 21 Op{t.sud-Ohrid (15)
Op{t.sud-Struga (3)
Op{t.sud-Debar (2)
Okru`.sud-Bitola (1)
Avgust 24 Op{t.sud-Ohrid (14)
Op{t.sud-Struga (8)
Op{t.sud-Debar (1)
Okru`.sud-Bitola (1)
Septemvri 23 Op{t.sud-Ohrid (9)
Op{t.sud-Struga (11)
Op{t.sud-Debar (2)
Op{t.sud-Resen (1)
Oktomvri 18 Op{t.sud-Ohrid (7)
Op{t.sud-Struga (8)
Op{t.sud-Debar (3)
247

Noemvri 12 Op{t.sud-Ohrid (8)
Op{t.sud-Struga (3)
Op{t.sud-Debar (1)
Dekemvri 8 Op{t.sud-Ohrid (7)
Op{t.sud-Struga (1)
V K U P N O: 209
P R E G L E D
za dvi`ewe na pritvoreni lica vo periodot od 1991 - 1995 godina
M e s e c i
248
Pritvoreni lica vo tekovniot mesec
Broj na Nadle`en sud koj izrekol merka pritvor
pritvo
reni
lica
Januari 108 Op{t.sud-Ohrid (29)
Op{t.sud-Struga (65)
Op{t.sud-Debar (8)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
Okru`.sud-Bitola (5)
Fevruari 104 Op{t.sud-Ohrid (33)
Op{t.sud-Struga (58)
Op{t.sud-Debar (5)
Op{t.sud-Ki~evo (4)
Okru`.sud-Bitola (4)
Mart 102 Op{t.sud-Ohrid (11)
Op{t.sud-Struga (74)
Op{t.sud-Debar (9)
Op{t.sud-Ki~evo (4)
Okru`.sud-Bitola (4)
April 113 Op{t.sud-Ohrid (19)
Op{t.sud-Struga (76)
Op{t.sud-Debar (12)
Op{t.sud-Ki~evo (3)
Okru`.sud-Bitola (3)
Maj 76 Op{t.sud-Ohrid (24)
Op{t.sud-Struga (29)
Op{t.sud-Debar (7)
Op{t.sud-Ki~evo (2)
Okru`.sud-Bitola (11)
Op{t.sud-Skopje (3)

Juni 75 Op{t.sud-Ohrid (20)
Op{t.sud-Struga (36)
Op{t.sud-Debar (6)
Op{t.sud-Ki~evo (2)
Okru`.sud-Bitola (9)
Op{t.sud-Skopje (2)
Juli 87 Op{t.sud-Ohrid (30)
Op{t.sud-Struga (41)
Op{t.sud-Debar (7)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
Okru`.sud-Bitola (6)
Op{t.sud-Skopje (2)
Avgust 89 Op{t.sud-Ohrid (33)
Op{t.sud-Struga (31)
Op{t.sud-Debar (14)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
Okru`.sud-Bitola (6)
Op{t.sud-Skopje (4)
Septemvri 78 Op{t.sud-Ohrid (31)
Op{t.sud-Struga (28)
Op{t.sud-Debar (12)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
Okru`.sud-Bitola (3)
Okru`.sud-Skopje (2)
Op{t.sud-Resen (1)
Oktomvri 83 Op{t.sud-Ohrid (33)
Op{t.sud-Struga (33)
Op{t.sud-Debar (9)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
Okru`.sud-Bitola (5)
Okru`.sud-Skopje (2)
Noemvri 79 Op{t.sud-Ohrid (34)
Op{t.sud-Struga (38)
Op{t.sud-Debar (5)
Op{t.sud-Ki~evo (2)
Dekemvri 91 Op{t.sud-Ohrid (36)
Op{t.sud-Struga (44)
Op{t.sud-Debar (9)
Op{t.sud-Ki~evo (1)
Okru`.sud-Bitola (1)
V K U P N O: 1.085
249

Od prilo`enite tabelarni pregledi mo`e da se sogleda deka
brojot na pritvorenite lica po godini se dvi`el od 78 vo 1991 godina,
306 vo 1992 godina, 250 vo 1993 godina, 228 vo 1994 godina i 209 vo 1995
godina, ili vo prosek 274 pritvorenici godi{no. Navedenite brojki se
o~igleden indikator deka oddelenieto za pritvor pomesteno vo ovoj
Zatvor ima zna~ajno mesto vo pokrivaweto na potrebite za edno
po{iroko podra~je na zapadniot del od Makedonija. Neophodnosta od
vakvo oddelenie e me|utoa edno, a nesoodvetnosta na prostorot vo koj
toj se izdr`uva sosema drugo pra{awe. Imeno, fakt e deka na ova
podra~je e potrebno postoeweto na oddelenie za pritvor, no egzistencijata
na toa oddelenie nikako ne smee da vrzuva za Zatvorot Ohrid
so ogled na nenormalnite smestuva~ki kapaciteti vo nego.
250
7. FINANSIRAWE NA USTANOVATA
Finansiraweto na Zatvorot za periodot na 1995 godina e vr{-
eno od Buxetot na Republikata od koj se odvoeni sredstva vo iznos od
9.717.227 denari. Istite vo tekot na godinata se potro{eni po pozicii
kako {to bea odobruvani.
Vo tekot na godinata nedostatokot na materijalni sredstva e
dopolnet so sredstvata ostvareni vo stopanskata organizacija na Zatvorot
vo iznos od 990.982 denari.
Od Ministerstvoto za pravda se dobieni sredstva vo iznos od
110.000 denari koj se iskoristeni za zdravstvena za{tita na osudenite
i prekr{o~no kaznetite lica.
Stopanskata organizacija pri Zatvorot ostvari vkupen prihod
vo iznos od 12.504.595 denari. Za ostvareniot prihod ima napraveno
vkupno tro{oci vo iznos od 8.293.307 denari. Na krajot od godinata
ostvari ~ist ostatok vo iznos od 4.211.288 denari.
8. KLU^NI TO^KI
Ad. 1. Zatvorot Ohrid e kazneno-popravna ustanova od poluotvoren
vid vo ~ii sostav funkcioniraat:
- poluotvoreno oddelenie (3 spalni sobi so 33 kreveti),
- `ensko oddelenie (4 spalni sobi so 24 kreveti),
- zatvoreno oddelenie (3 spalni sobi so po 6 kreveti i dve samici),
- maloletni~ko oddelenie
- oddelenie za pritvor (3 spalni so po 3 kreveti i 6 samici).
Vo Zatvorot postoi i priemno-otpusno oddelenie (1 spalna
soba so 6 kreveti).
Soglasno ovie pokazateli smestuva~kite kapaciteti na Zatvorot
iznesuvaat 23 prostorii so vkupno 109 kreveti. Vakvata sostojba e

mnogu daleku od realnosta ottamu {to opredeleni prostorii (pred sî
onie vo `enskoto oddelenie i oddelenieto za pritvor) se predaleku na
voobi~aeno standardi. Ako se zeme vo predvid deka vo skoro site spalni
sobi se pomesteni kreveti na sprat, vakviot kapacitet e nerealen
i od aspekt na po~ituvaweto na kubaturata od po 8 m 2 po zatvorenik.
Ad. 2. Zatvorot e osnovan so Odluka na Sobranieto na op{tina
Ohrid od 1970 godina, a zapo~na so rabota na 01. 01. 1971 godina.
Ad. 3. Objektot na Zatvorot so ogled na svojata arhitektonska
konstrukcija, mestopolo`ba i odr`anost ne soodvetstvuva na funkcijata
{to vo nego se vr{i.
- Prostoriite za pritvor se ostaveni vo polo`ba odnosno vo
uslovi {to uka`uvaat na zastaren penitencijaren sistem, koj datira
od negovoto prezemawe vo dale~nata 1968 godina. Toa se temni prostorii
vo koi ne mo`e da prodre dnevna svetlina, vo koi nedostasuvaat
sanitarni jazli i koi voop{to ne se zatopluvaat. Vo niv nedostasuva i
elektri~no osvetluvawe. Edinstvenoto i toa ve{ta~ko svetlo {to
mo`e da prodre do osudenikot e pomesteno vo hodnikot me|u dvata reda
na kelii i vo niv prodira preku malite prozor~iwa {to se nao|aat
nad nivnite vlezni vrati. Me|utoa, i toj mal zrak na svetlost {to vo
keliite odvaj se nasetuva ne im e dovolno dostapen na pritvorenicite
za{to svetlata vo hodnikot se palat samo po potreba na nadzornicite.
Na priezmjeto, vo prodol`enie na hodnikot kade se nao|a pritvorot
se nao|a i `enskoto oddelenie vo koi vo nedostig na prekr{o-
~no kazneti `eni se izdr`uva disciplinskata merka osamuvawe. Edinstvenata
razlika na ovie prostorii od keliite e vo toa {to se ne{to
po{iroki, no prenatrupani so kreveti i toa na sprat. Prostoriite se
isto taka ladni (bez zatopluvawe) bez dnevna i elektri~na svetlost i
bez sanitarii. Karakteristi~no e {to vo niv pokraj disciplinski
kaznetite lica se smestuvaat i bolnite osudenici i lica za koi od
niza pri~ini e potreben nekoj vid na izloacija.
Vo nastojuvawe da ostvari {to pogolema dobivka od rabotnoto
anga`irawe na osudenite, direktorot gi zapostavil site penolo{ki
oblici na tretman, kako {to se: individualna i grupna rabota so
osudenite, kulturno-prosvetna rabota, podigawe na obrazovnoto nivo
na osudenite i sl. Vo tie nastojuvawa otide duri do tamu {to isklu-
~itelno maliot dvor na Zatvorot, celosno im go odzede na osudenite
lica pretvoruvaj}i go vo skladi{te za pletena `ica. Ottamu, vo dvorot
nema prostor duri ni za normalno dvi`ewe na pritvorenite i
osudenite lica, a kamo li za vr{ewe bilo kakva sportska ili drug vid
na rekreativna aktivnost koi vo penologijata se posebno va`en element
na readuktivnata dejnost.
Edinstvenata mo`nost na osudenite za bilo kakov dopir so edukativni
i zabavni sodr`ini i eden televizor i dva-tri {ah garnituri.
Imeno, site osudenici po rabotnata aktivnost se smestuvaat vo edna
prostorija kade {to zaradi brojot na osudenite i gledaweto na TV
251

programata go gubi svoeto zna~ewe. Kontaktite vospituva~-osudenik
skoro i da ne postojat kako ni kontaktite na osudenik so bilo kakva
kniga, za{to vo Zatvorot nema biblioteka.
Spalnite sobi na osudenicite se pomesetni vo dve tn. zatvoreno
i poluotvoreno krilo, koi se nao|aat na spratot na Zatvorot. Vo site
sobi podot e od vines plo~ki do tolku o{teten {to sekade jasno se
gleda betonot vrz koj se zalepeni.
Parnoto zatopluvawe ne raboti zaradi za{teda na sredstva (!?).
Sobite se prenatrupani so kreveti (od 10 - 15 kreveti na sprat) i bez
nikakov dodaten inventar. Ottamu, osudenite se prisileni svoite li-
~ni predmeti i obleka da gi ~uvaat vo ruinirani `elezni plakar~iwa
koi se nao|aat pod stepeni{teto vo dvorot.
Karakteristi~no e i toa deka vo zatvorenoto krilo na ustanovata
postojat 4 spalni sobi. Edna od tie prostorii e nameneta da slu-
`i kako primeno-otpusno oddelenie, no kako takva ne se koristi taka
{to novoprimenite osudeni i prekr{o~no kazneti lica direkno se
upatuvaat ili vo sobite za osamuvawe ili vo poluotvoreniot del na
Zatvorot. Ovie sobi se koristat za smestuvawe na zatvorenici samo
toga{ koga e ispolnet kapacitetot na ostanatite prostorii. Vo ovoj
del, isto kako i vo oddelenieto za pritvor, vo sekoja soba e pomestena
po edna plasti~na kofa koja na zatvorenicite im slu`i za vr{ewe na
osnovnite fiziolo{ki potrebi. Ovaa krajno nedozvolena i nehumana
praktika proizleguva ottamu {to "na nadzornicite im e te{ko" da go
sprovedat osudenikot do sanitarniot jazol.
Za odbele`uvawe na li~nata higiena na osudenite postoi samo
edno kupatilo vo koe bez nikakvi pregradi {to }e go za~uvaat li~noto
dostoinstvo na ~ovekot eden do drug se naredeni 4 - 5 tu{ baterii.
Kujnata na Zatvorot e smestena vo premnogu mala i neuredna
prostorija vo koja se vleguva direktno od zatvorskiot dvor. Vo nea ne
samo {to otsustvuvaat potrebnata oprema i neophodnite tehni~ki
sredstva za kvalitetno prigotvuvawe na hranata, tuku i onoj mal del od
opremata {to postoi, vidno e zastarena. Neopremenosta i ruiniranosta,
kako i izrazenata negri`a kon ovoj Zatvor, e vidna i vo pridru`nata
prostorija na kujnata, kade se ~uva hranata. Tamu nedostasuvaat
duri i neophodnite polici, taka {to golem del od hranata se
~uva vrz nehigienskiot pod.
Za ~uvawe na prehranbenite artikli vo Zatvorot postojat u{te
dva pogolemi magacini. Edniot od niv e pomesten vedna{ do kupatiloto
no pristapot mu e od dvorot. Pristapot vo drugiot magacin vodi
bukvalno preku glavnoto WC koe ne e za{titeno nitu so edna vrata.
Ovoj magacin so prehranbeni artikli od sanitarniot jazol e odvoen
samo so svojata ruinirana vlezna vrata. I dvata magacini se krajno
nehigienski i neprikladni prostorii za vakva namena, a vo niv zaedno
so hranata se ~uvaat i rashoduvani predmeti i druga oprema.
Negri`ata i nehigienata se ednakvo prisutni i vo trpezarijata
252

vo koja pristapot, isto taka e direktno od dvorot. I ovde otsustvuvaat
potrebnite higienski uslovi i neophodniot inventar. Pome|u golite
yidovi se pomesteni nedovolen broj dotraeni masi i stol~iwa, a podot
e re~isi ruiniran.
Nakratko vo pogled na po~ituvaweto na osnovnite standardi i
uslovi okolu ishranata na osudenite lica vo ovoj zatvor so godini ne e
napraveno bukvalno ni{to. Od druga strana ne e poka`an nitu bilo
kakov intres da se stapi vo kontakt so Zavodot za unapreduvawe na doma}instvoto
vo Skopje zaradi dobivawe barem na osnovnata pretstava
za ona {to zna~i minimum vo ovoj pogled.
Nakratko vo Zatvorot Ohrid vladeat nenormalni uslovi so
ogled deka nitu vo eden segment ona {to pretstavuva nasu{na potreba
za kazneni~ko, no pristojno `iveewe ne e otstvareno. Vo odr`uvaweto
na objektot i oplemenuvaweto na prostorot za `ivot, ishrana, spiewe,
rabota, rekreacija i ostvaruvawe na kulturnite potrebi na zatvorenicite,
prakti~no ne e vlo`en nitu eden denar. Od druga strana site
svoi usilbi direktorot gi naso~i na sosema druga strana: opremuvawe
na prostoriite na upravta, kupuvawe stan vo Ohrid, kupuvawe deloven
prostor i dve patni~ki vozila ("Reno-Kampus" i "Reno-Laguna") i tro-
{oci za reprezentacija. Vo takvi uslovi celosno e zapostaven procesot
na resocijalizacija i socijalna adaptacija na osudenite so koi vo
kontakt re~isi islu~ivo stapuvaat samo nadzornicite. Seto toa go doka`uva
nesovesnoto i neodgovorno rabotewe na direktorot, osobeno so
ogled na toa {to kako magister, a od neodamna i kako doktor na pravni
nauki so specijalnost od oblasta na penologijata, ne mo`el da ne znae
koi se negovite zakonski obvrski vo odnos na sozdavaweto uslovi za
sovremeno izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda. Naprotiv, i
pokraj poznavaweto na sovremenite principi i celta na kaznuvaweto
so svoeto inertno postapuvawe i svrtuvaweto na interesot od osudenite,
pridonese za isklu~itelno lo{ite sostojbi vo Zatvorot kako vo
pogled na materijalnata sfera, taka i vo pogled na postapuvaweto so
niv. So svrtuvaweto kon zarabotuva~kata (od koristeweto na eftinata
rabotna sila na osudenite), nivniot raboten anga`man go naso~i
kon ednostavni rabotni operacii od koi tie nema da imaat nikakva korist
po izleguvaweto na sloboda. Namesto da se pridr`uva kon sovremenite
penolo{ki principi koi osudeni~kata rabota ja pomestuvaat
me|u osnovnite i primarni oblici vo procesot na resocijalizacijata,
toj se re{i za nivno celosno negirawe. Stanuva zbor za vo penitencijarnata
teorija i praktika poznatite na~ela: "Na osudenicite po
mo`nost treba da im se ovozmo`i da go izbiraat vidot na rabotata",
"Zatvorenicite treba da se zanimavaat so rabota {to }e im ovozmo`i
profesionalno, stru~no i korisno osposobuvawe", "Na~elo na ednakvi
uslovi za rabota so onie {to vladeat na sloboda" i osobeno "Na~eloto
sprema koe ekonomskata korist od rabotata na osudenite lica ne smee
da bide na {teta na ostvaruvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda".
253

Ad. 4. Vo odnos na rabotnite mesta karakteristi~en za ovoj Zatvor
e faktot deka vo nego e vraboten golem broj na administrativnotehni~ki
personal. Od druga strana vo nego ne se popolneti slednive
rabotni mesta: referent za priem i otpust, dva instruktori, postar
nadzornik, referent po nabavka, pomo{nik na direktorot, referent
za proda`ba i lekar.
Ad. 5. Vo tekot na 1995 godina, vo ustanovata prestojuvale 877
lica, od koi: 190 osudeni lica, 598 prekr{o~no kazneti lica i 89 lica
vo pritvor.
Ad.6. Ustanovata ne donela golem broj od normativnite akti.
Od slu`bite na ustanovata, najlo{o funkcionira onaa najglavnata:
slu`bata za prevospituvawe, a zdravstvenata slu`ba ne postoi
nitu e predvidena so normativnite akti.
Primeno-otpusnoto oddelenie vo ustanovata ja nema neophodnata
kadrovska podr{ka i ottamu ne e na nivoto na postavenite zada~i.
^esto se slu~uva novoprimenite osudeni lica direkno da se upatuvaat
vo nekoi od oddelenijata na Zatvorot.
Vo pogled na rabotnoto anga`irawe na zatvorenicite nesporno
e deka vo ovaa ustanova e postignato visoko nivo. Nepovolno e me|utoa
toa {to takvoto anga`irawe e isklu~itelno naso~eno kon ostvaruvawe
finansiski dobivki na Zatvorot i ne e prosledeno so potrebniot
edukativen i stru~en tretman za soodvetno zanimawe na sloboda.
- Sostojbata so smestuvaweto na zatvorenicite e krajno nezadovolitelna.
Oblekata i ishranata e na zadovolitelno nivo, {to ne e
slu~aj i so op{ta higiena vo Zatvorot.
- Vospitno-prevospitnata rabota re~isi celosno ñ e odstapena
na nadzornikskata slu`ba, za{to pedagogot i psihologot na Zatvorot
se premnogu okupirani so drugi zada~i (vodewe na evidencijata).
- Klasifikacijata na zatvorenicite ne se vr{i spored nivnite
li~ni obele`ja i potrebata na tretmanot.
- Zdravstvenata za{tita re~isi celosno mu e prepu{tena na
Medicinskiot centar Ohrid.
- Pravata na zatvorenicite glavno se po~ituvaat, a pogodnostite
vo prv red se vrzani za fizi~koto napre|awe na osudenite vo proizvodniot
proces.
- Vr{eweto na rabotata na obezbeduvaweto e na potrebnoto
nivo, kako od aspekt na vnatre{noto, taka i od aspekt na nadvore{noto
obezbeduvawe.
- Sostojbata so oddelenieto za pritvor e krajno nezadovolitelna.
Ad. 7. Finansiraweto na Zatvorot se vr{i od Buxetot na Republikata.
254

9. PREDLOZI
So ogled na sevkupnite sostojbi (koi i najsumarno da se povtorat
bi odzele nesrazmerno golem prostor), najracionalnoto re{enie
za ovoj Zatvor e negovoto ukinuvawe. Nakratko, objektot na Zatvorot
se nao|a vo centralnoto gradsko podra~je obikolen so stanbeni zgradi
i prilepen do objektot na UVR - Ohrid. Ovie okolnosti kako i sostojbata
se stanbeno-prostornite standardi i uslovi za ostvaruvawe na
penolo{kite principi i celi na kaznuvaweto ne soodvetstvuvaat na
potrebnite barawa, kako vo postojniot Zakon, taka i vo Predlogot na
noviot Zakon za izvr{uvawe na sankciite i me|unarodnite standardi
i normi.
Natamo{ni argumenti za ukinuvawe na Zatvorot se:
- Od aspekt na prevospitniot tretman na osudenite vo Zatvorot
ima uslovi samo za nivno rabotno anga`irawe (pletewe na `ica) i povremeno
anga`irawe vo stopanskite organizacii vo Gradot. Bilo kakvi
prostorni i kadrovski uslovi za ostvaruvawe na ostanatite oblici
na tretman vo ovoj Zatvor izostanuvaat.
- Zatvorskata populacija e od takov obem i karakter, {to mo`e
sosema da se prenaso~i vo KPU Struga, dokolku taa ustanova stane
ustanova od poluotvoren vid.
- Sostojbata so prostoriite za pritvor i osamuvawe e posebno
lo{a, osobeno so ogled na toa {to vo niv ne datira dnevno svetlo i
nema sanitarni jazli.
- Dvornata povr{ina na Zatvorot e isklu~itelno mala i ogradena
so visok bezbednosen yid. Ova okolnost i faktot {to ovoj Zatvor
postojano e zatrupan so zalihi od `i~ana mre`a, celosno go odzemaat
prostorot za dvi`ewe i rekreativni aktivnosti na osudenite i prekr{o~no
kaznetite lica.
- Dejnosta na Zatvorot e pokriena so 22 vraboteni lica, od koi
nepotrebno golem broj na administrativno-tehni~ki rabotnici. Od
druga strana nedostasuvaat stru~ni lica i lekar, kako najneophoden
kadar.
255

256

G l a v a VI
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA SKOPJE
1. OSNOVNI PODATOCI ZA USTANOVATA
1.1. Kazneno-popravna ustanova Skopje, naselba [uto Orizari
bb, Skopje.
1.2. Poln naziv na ustanovata: Kazneno-popravna ustanova -
Skopje so otvoreni oddelenija Kriva Palanka i Veles.
Ustanovata e od poluotvoren vid i vo nea se upatuvaat:
a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osnovnite
sudovi Skopje I, Skopje II i Kumanovo,
b) Ma{ki lica povtornici, osudeni so pravosilna presuda na
kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot
pritvor iznesuva do 6 meseci, od podra~jeto na osnovnite sudovi:
Veles, Kratovo, Kriva Palanka, Kumanovo, Skopje I i II i Kumanovo
i
v) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na
osnovnite sudovi Skopje I, Skopje II i Kumanovi i
g) Ma{ki i `enski lica sprema koi e opredelen pritvor od podra~jeto
na osnovnite sudovi: Veles, Kratovo, Kriva Palanka, Kumanovo,
Skopje I i Skopje II.
2. OSNOVAWE NA USTANOVATA
Vo vtorata polovina od 1968 godina, poto~no od 01.07.1968 godina,
soglasno ~len 20 stav 1 od Zakonot za izvr{uvawe na krivi~nite
sankcii ("Slu`ben list na SFRJ" 1968/15) toga{niot Istra`en zatvor,
koj be{e vo sostav na UVR - Skopje, premina so rabota odnosno
be{e pripoen - prevzemen od Op{tinskiot sud Skopje II - Skopje.
Vo 1970 godina odnosno od mesec fevruari, zatvorot se izdvoi
od Op{tinskiot sud Skopje II - Skopje i po~na da funkcionira kako
samostoen organ, a voedno go promeni i nazivot od Istra`en zatvor
dobi nov naziv Op{tinski zatvor Skopje.
Inaku Zatvorot e osnivan so Odluka na Sobranieto na op{tinata
na grad Skopje, me|utoa vo evidencijata nemo`e da se najde odluka
za negovoto osnovawe.
So Zakonot za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii ("SV na
257

SRM" 1973/17) ~l. 36, st. 2, funkcijata na Zatvorot se pro{iruva, pokraj
izvr{uvawe na merkata pritvor se izvr{uva kazna zatvor za osudeni
ma{ki lica, odnosno koga po presmetaniot pritvor ostatokot od
kaznata zatvor i strog zatvor iznesuva do 6 meseci, so mesto na `iveewe
odnosno prestojuvawe na podra~jeto na grad Skopje.
So Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i stopanski
prestapi ("SV na SRM" 1979/19) ~l. 24, st. 3, Op{tinskiot
zatvor - Skopje kako kazneno-popravna ustanova e dr`aven organ so koj
zakon se dava mo`nost (~l. 39, st. 3) da se izvr{uva kazna zatvor vo
traewe do 1 godina dokolku se ispolneti uslovite, a kategorizacijata
na zatvorite be{e nadle`nost na Republi~kiot sekretar za pravosudstvo.
Soglasno ovaa odredba vo Op{tinskiot zatvor- Skopje, po~nuvaj}i
od 01. 01. 1980 godina zapo~na da se izvr{uva kaznata zatvor do 1 godina,
odnosno koga po presmetaniot pritvor ostatokot od kaznata
iznesuva 1 godina. So toa na Zatvorot mu se zgolemi i nadle`nosta.
Od 16. 03. 1983 godina, soglasno Statutot na Sobranieto na
op{tinata ^air - Skopje op{tinskiot zatvor go promeni nazivot
odnosno dobi nov naziv - Me|uop{tinski zatvor - Skopje, a soglasno
izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za
krivi~ni dela i stopanski prestapi ("SV na SRM" 1989/47) zatvorot
premina vo republi~ki organ na upravata so naziv - Zatvor-Skopje.
So izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe na sankciite
za krivi~ni dela i stopanski prestapi ("SV na RM" 1992/19),
nadle`nosta na KPU - Skopje se zgolemi. Imeno, nadle`nosta od ukinatiot
Zatvor vo Kumanovo ja prevzede Zatvorot - Skopje, a zatvorite
vo Kriva Palanka i Veles se transformiraa vo Otvoreni oddelenija
vo sostav na Zatvorot - Skopje i so ovoj Zakon se promeni nazivot na
zatvorot vo KPU - Skopje so otvoreni oddelenija vo Kriva Palanka i
Veles.
Primenata na ovoj Zakon, odnosno novata nadle`nost KPU
Skopje ja prezede od 01. 06. 1992 godina.
3. STANBENO-PROSTORNI STANDARDI, SMESTUVA^KI
MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA
3.1. Na 24 noemvri 1964 godina podneseno barawe za lokacija za
gradewe na nov Zatvor. Vo 1965 godina zapo~na so gradbata na nov Zatvor,
otkako e dobiena celokupnata grade`na dokumentacija, potrebna
za gradba na eden vakov objekt.
Na 1. 07. 1968 godina e pu{ten vo upotreba.
3.2. Grade`niot del se sostoi od slednite objekti:
Objekt - pritvor, objekt - slu`ba za prevospituvawe, objekt -
upravna zgrada, objekt - staklenik (oran`erija), objekt - rezbarsko,
objekt bravarsko, objekt sviwogojstvo, objekt gara`i, objekt servis za
vozila, objekt kapija, objekt viduvalna za osudeni lica, objekt vidu-
258

valna za pritvoreni lica, objekt prodavnica za me{oviti stoki.
Ovie objekti se smesteni na povr{ina od 52.524 m 2 .
Obrabotliva povr{ina 12.510 m 2
- Betonirani povr{ini (pat) 765 m 2
RDol`ina
l
[irin.
b
SOBI VO PRITVOR
Povr{i
na
l h b=m2
Visina
h
Broj na
kreveti
Broj
na
masi
red.
br.
1 2 3 4 5 6 7
HODNIK "B" TRAKT "1-10"
1. 12,00 4,10 49,00 4,00 10 2
2. 12,00 4,10 49,00 4,00 10 2
3. 4,10 3,15 12,90 4,00 3 1
4. 4,10 3,15 12,90 4,00 3 1
5. 4,10 3,15 12,90 4,00 3 1
6. 4,10 5,10 21,00 4,00 5 1
7. 4,10 5,10 21,00 4,00 5 1
8. 4,10 5,10 21,00 4,00 5 1
9. 4,10 3,15 12,90 4,00 3 1
10. 4,10 3,15 12,90 4,00 3 1
HODNIK "S" TRAKT "11-29"
11. 4,10 3,28 13,40 4,00 3 1
12. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1
13. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1
14. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1
15. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1
16. 4.10 2,80 11,40 4,00 2 1
17. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1
18. 4.10 2.80 11,40 4,00 2 1
19. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1
20. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1
21. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1
22. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1
23. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1
24. 4,10 1,94 7,90 4,00 1 1
25. 4,10 1,94 7,90 4,00 1 /
26. 4,10 1,94 7.90 4,00 1 1
27. 4,10 1,94 7,90 4,00 1 1
28. 4,10 1,94 7,90 4,00 1 1
29. 4,10 1,94 7,90 4,00 1 /
259

HODNIK "A" TRAKT "1-5"
1. 5,80 3,70 21,50 4,00 5 1
2. 5,80 3,70 21,50 4,00 4 1
3. 5,80 3,60 20,90 4,00 4 1
4. 5,80 3,70 21,50 4,00 5 1
5. 5,80 3,70 21,50 4,00 5 1
[kafovite se protegaat po cela dol`ina na hodnicite.
Hodnik "A" pritvor
1. Peralna 5,40 h 3,70 = 19,98 m 2
- smesteni se 2 golemi ma{ini za perewe ~ar{afi (postelina)
i 1 mala ma{ina za pomali raboti za perewe.
2. Peglara 5,40 h 3,70 = 19,98 m 2
- edna ma{ina za peglawe i edno rabotno biro
3. [ivalna 5,40 h 3,70 = 19,98 m 2
- edna ma{ina za {iewe
- eden {ifower
- dve rabotni bira
4. Slikarnica 5,80 h 2,30 = 13,34 m 2
- edno biro, stolica za slikawe, sijalica reflektor
5. Kupatilo so tu{evi 5,80 h 4,00 = 23,20 m 2
6. Magacin 4,00 h 3,50 = 14,00 m 2
7. Kancelarija (de`urna) 5,800 h 4,00 = 23,20 m 2
- opremena e so plakar, biro, stol~e, foteqi, televizor
8. Kancelarija 5,80 h 4,00 = 23,20 m 2
- opremena e so plakar, biro, stolici
9. Magacin 5,80 h 4,00 = 23,20 m 2
10. Magacin 5,75 h 3,70 = 21,28 m 2
- raftovi za hrana, biro, fri`ider 380 l zamrziva~, fri`ider
420 l
11. Kujna 5,75 h 7,75 = 44,60 m 2
- 2 kazani za varewe hrana
- {poreti 3 kom. so 4 ringli
- 1 kiper, 1 boqer, 1 umivalnik za ~inii
- 5 masi siko, 1 obi~na masa, 2 sandu~iwa za leb, 1 friteza, 1
skara (plotna), 1 vaga za merewe, 1 zamrziva~ 310l
12. Prostorija za miewe sadovi 3,70 h 5,75 = 21,27 m 2
- 1 masa za cedewe sadovi
- 1 umivalnik za miewe sadovi
- ma{ina za lupewe kompiri
260

- 1 bojler
13. Hodnik 1,60 h 3,90 = 6,24 m 2
14. Magacin za zimnica 4,00 h 3,70' = 14,80 m 2
- 1 masa, buriwa za tur{ija
15. Magacin 1,70 h 3,50 = 5,90 m 2
- 1 zamrziva~ 410 l, fri`ider 1500 l E ladilnik
16. Hodnik 3,70 h 2,10 = 7,77 m 2
17. VC (0,85 h 3,50( h 2 = 5,94 m 2
Sprat pritvor
1. VC 0,80 h 4,00 = 3,20 m2 kom = 2
2. Magacin 1,80 h 4,00 = 7,20 m 2
3. Zabna ordinacija 3,60 h 4,00 = 14,40 m 2
4. Hodnik 7,80 h 4,00 = 31,20 m 2
5. Doktorska kancelarija 3,80 h 5,75 = 21,85 m 2
6. ^ekalna za doktor 3,60 h 5,75 = 20,70 m 2
7. Magacin 3,60 h 5,75 = 20,70 m 2
8. Sudska soba 3,60 h 5,75 = 20,70 m 2
- 2 biroa i 3 stol~iwa
9. Magacin 3,60 h 5,75 = 20,70 m 2
10. Sudska soba 3,60 h 5,75 = 20,70 m 2
- 2 biroa i 3 stol~iwa
11. Sudska soba 3,60 h 5,75 = 20,70 m 2
- 2 biroa i 3 stol~iwa
12. Kancelarija 3,60 h 5,75 = 20,70 m 2
- 5 kreveti i 1 vitrina
Sprat zatvoreno oddelenie
1. VC 0,80 h 4,00 = 3,20 m 2 2 kom = 2
2. VC 1,80 h 4,00 = 7,20 m 2
3. Prostorija so ~e{mi 3,60 h 4,00 = 14,40 m 2
. 8 ~e{mi
4. Hodnik 7,00 h 1,70 = 11,90 m 2
5. Trpezarija 5,70 h 7,60 = 43,32 m 2
- 6 masi za jadewe i 10 stol~iwa, 1 televizor
Sobi vo zatvoreno oddelenie sprat
4. 3,50 h 5,70 = 19,95 m 2 5 kreveti
5. 3,50 h 5,70 = 19,95 m 2 8 "
6. 3,50 h 5,70 = 19,95 m 2 6 "
7. 3,50 h 5,70 = 19,95 m 2 7 "
8. Magacin 3,50 h 5,70 = 19,95 m 2 (3 komada)
Prizemje - prevospituvawe
1. Dneven boravok 6,00 h 6,00 = 36,00 m 2
261

- pult masa
2. Kantina 3,00 h 6,00 = 18,00 m 2
- 1 umivalnik, {poret, fri`ider, vitrina, masa, polici
3. Stepeni{te 3,00 h 6,00 = 18,00 m 2
4. Trpezarija 17,00 h 6,00 = 102,00 m 2
- oprema so televizor, podvi`ni masi i stolici 6 masi h 6
stol~iwa
5. Prostorija za delewe na hrana 4,50 h 3,00 = 13,50 m 2
- sadoper za miewe sadovi
- masa, {ifower za ~uvawe leb
6. Hodnik 7,00 h 2,00 = 14,00 m 2
7. WC 7,00 h 2,00 = 14,00 m 2
8. Kancelarija 4,00 h 3,00 = 12,00 m 2
9. Kancelarija 4,00 h 3,00 = 12,00 m 2
10. Kancelarija 5,00 h 3,00 = 15,00 m 2
11. Hodnik 3,00 h 7,00 = 21,00 m 2
12. Hodnik 2,00 h 2,00 = 4,00 m 2
13. WC 2,00 h 2,00 = 4,00 m 2
ed.
br
.
Sprat prevospituvawe
1. Hodnik so WC 6,00 h 6,00 = 36,00 m 2
2. Magacin 3,00 h 5,00 = 15,00 m 2
3. Hodnik so WC 8,00 h 5,00 = 40,00 m 2
Sobi vo prevospitnata slu`ba
Dol`in R
a
l
262
[irina
b
Povr{ina
l h b=m 2 2
Visin
a
h
Broj na
kreveti
Broj
na
masi
podvi
`ni
1 2 3 4 5 6 7
PRIZEMJE
1. 10,00 7,00 70,00 3,00 14 1
2. 9.00 9,00 81,00 3,00 14 1
3. 6,00 3,00 18,00 3,00 4 /
I KAT
1. 6,00 6,00 36,00 3,00 10 1
2. 4,00 6,00 24,00 3,00 8 1
3. 6,00 11,00 66,00 3,00 14 1
4. 9,00 6,00 54,00 3,00 15 1
5. 7,00 7,00 49,00 3,00 15 /

6. 6,00 5,00 30,00 3,00 11 /
7. 7,00 6,00 42,00 3,00 10 /
8. 6.00 3,00 18,00 3,00 4 /
9. 3,00 5,00 15,00 3,00 2 /
[kaf~iwa ima po hodnicite
Objekt: Upravna zgrada
Povr{ina vo osnova
1. Podrum 26,00 h 10,80 = 280,90 m 2
2. Prizemje 26,00 h 10,80 = 280,80 m 2
3. Sprat 26,00 h 10,80 = 280,80 m 2
1. Podrum
- kotlara 6,00 h 4,50 = 27,00 m 2
- parno 12,20 h 4,50 = 54,90 m 2
- magacin 3,80 h 450 = 17,10 m 2
- magacin 4,00 h 4,50 = 18,00 m 2
- magacin 6,30 h 4,00 = 25,20 m 2
- skladi{en del 2,00 h 3,30 = 6,60 m 2
- hodnik 1,70 h 12,20 = 20,74 m 2
- soba 1,60 h 3,30 = 5,28 m 2
- trafostanica za nizok napon 3,80 h 3,30 = 12,54 m 2
- trafostanica za visok napon 5,60 h 3,30 = 18, 48 m 2
- magacin 6,00 h 6,30 = 37,80 m 2
2. Prizemje
- kancelarija 3,60 h 4,00 = 14,40 m 2
- skali{en del 2,00 h 3,60 = 7,20 m 2
- WC 1,80 h 3,60 = 6,48 m 2
- kancelarija 3,80 h 4,60 = 17,48 m 2
- kancelarija 3,90 h 4,60 = 17,94 m 2
- kancelarija 2,00 h 4,60 = 9,20 m 2
- kancelarija 2,00 h 4,60 = 9,20 m 2
- kancelarija 4,00 h 4,60 = 18,40 m 2
- kancelarija 4,50 h 4,00 = 18,00 m 2
- kancelarija 2,00 h 4,00 = 8,00 m 2
- kancelarija 4,50 h 4,50 = 20,25 m 2
- hodnik 1,80 h 4,50 = 8,10 m 2
- kancelarija 4,20 h 4,50 = 18,90 m 2
- hodnik 1,80 h 4,50 = 8,10 m 2
- priprema bife 2,00 h 4,50 = 9,00 m 2
- bife 4,00 h 4,50 = 18,00 m 2
263

- viduvalna za pritvoreni lica 5,00 h 6,00 = 30,00 m 2
3. Sprat
- kancelarija 6,00 h 6,30 = 37,80 m 2
- sala za sostanoci 4,50 h 6,00 = 27,00 m 2
- kancelarija 2,50 h 6,30 = 15,75 m 2
- kancelarija 6,00 h 4,50 = 27,00 m 2
- kancelarija 5,00 h 4,50 = 22,50 m 2
- kancelarija 4,40 h 4,50 = 19,80 m 2
- kancelarija 4,60 h 4,50 = 20,70 m 2
- kancelarija 3,50 h 4,60 = 16,10 m 2
- kancelarija 3,50 h 4,60 = 16,10 m 2
- WC 1,80 h 4,60 = 8,28 m 2
- skali{en del 2,00 h 4,60 = 9,20 m 2 2
- kancelarija 4,60 h 4,60 = 21,16
1. Objekt: Staklenik (oran`erija), 50,00 h 12,00 = 600,00 m 2
Se koristi za izgotvuvawe rasad za gradinarski kulturi i proizvodstvo
na gradinarski kulturi.
2. Objekt: Rezbarska rabotilnica, 19,30 h 10,00 = 193,00 m 2
Koj raspolaga so slednite ma{ini: friteza za drvo, dremong,
kombinirka za drvo, {lajferica za drvo, bonsek (lentasta pila), kompresor.
3. Objekt: Bravarska rabotilnica, 18,30 h 10,00 = 19,30 m 2 =
200,00 m 2 [est ma{ini za pletewe `ica za proizvodstvo na univerzalno
pletivo.
4. Objekt: Mini farma za odlgeduvawe na sviwi (3 hali), 52,40 h
6,60 = 345,84 m 2
Kapacitetot na ovie hali ovozmo`uva odgleduvawe 120 - 130
grla sviwi.
5. Poledelie: 2 hektara vo krugot na zatvorot
- Zemjodelski kulturi - p~enica, ja~men, detelina.
- Gradinarski kulturi
- Ovo{tarnik so okolu 600 raznovidni ovo{ki
6. Magacin (gara`i)
Ima 4 magacini za ~uvawe na roba kako: grade`ni materijali,
zapleneta stoka, pod naem i za gotovo pletivo (mre`a).
Tie se so kvadratura: 1. 6,00 h 7,00 = 42,00 m 2 , 2. 6,00 h 42,00 m 2 , 3.
6,00 h 7,00 = 42,00 m2, 4. 9,50 h 7,00 = 66,50 m 2
7. Servis za koli so sanitaren ~vor i so kancelarija, 10,00 h 7,00
= 70,00 m 2 - servis
- Kancelarija 3,40 h 3,35 = 11,05 - 2
8. Rabotilnica za bravari (~uvawe na alat), 3,50 h 3,15 = 11,02 m 2
264

9. Nastre{nica (kade se smesteni vozila za ~uvawe ), 41,75 H
5,00 = 208,75
10. Servis za miewe vozila, 6,00 h 6,00 = 36,00 m 2
Konstrukcijata e od ~eli~ni profili i od rebrast lim: U
160/75 mm (3,10 h 3), U 160/75 mm (2,45 h 3), U 160/75 mm (6,00 h 3,00).
Profil 100/60 mm (6,00 h 7,00).
11. Objekt: Nadzornikni~ka kapija, 3,00 h 3,30 = 9,90 m 2
12. Objekt: Prodavnica za me{oviti stoki, 7,25 h 6,50 = 47,00 m 2
13. Objekt: Kantina (viduvalna), 9,00 h 6,50 = 58,50 m 2
- Magacin 2,0 h 3,12 = 6,24
- WC - predprostor 2,00 h 3,38 =6,76
Objektite se izvedeni od armirano betonski stolbovi - gredi, a
ispolna od yidovi so d = 25 sm dvostrano malterisani, gletuvani i
molerisuvani so polikolor.
Zavr{na obrabotka na podot e od parket vo delot na spalni
sobi, kancelarii, a hodnici vlezovi se od teraco plo~i. Vlezni vrati
i prozori se od kombinacija drvo pome{ani so ~eli~ni profili.
Vratite se duplo {perovani i prozori krilo na krilo.
Molerisuvawe so mrsna boja.
Zavesi ima samo vo kancelarii.
Pokrivnata plo~a e krstasto armirana so izolacija izvedena od
bitumen i ter hartija vo dva sloja i drveni re{etki i salonitni tabli
3.3. Vozila za sprovod i patni~ki vozila
1. Patni~ko vozilo marka "Golf" tip 1600, godina na proizvodstvo
1991.
2. Patni~ko vozilo marka "Golf" tip 1600, godina na proizvodstvo
1992.
3. Patni~ko vozilo marka "Lada" tip 1200 "Niva", godina na
proizvodstvo 1989 - pred remont.
4. Patni~ko vozilo marka "Zastava" tip 850, godina na proizvodstvo
1985 - pred remont.
5. Patni~ko vozilo marka "Zastava" tip "Argenta" 2000, godina
na proizvodstvo 1982- neispravno vo ruinirana sostojba.
6. Teretno vozilo marka "Zastava" tip 615 AN, godina na proizvodstvo
1982 pred remont.
7. Zemjodelsko vozilo Traktor tip 539, godina na proizvodstvo
1981 - neispraven pred remont.
8. Zemjodelsko vozilo Traktor tip 539, godina na proizvodstvo
9. Prikqu~no vozilo - na zemjodelska mehanizacija "Cisterna"
za fekalii i voda, godina na proizvodstvo 1990 - havarisana so postojani
popravki.
Vozila za sprovod:
1. Kombe furgon marka "Iveko Rival" 2 kom., godina na proizvodstvo
1990 godina od koi edno e vo servis na popravka.
4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata
265

4.1. Spored Pravilnikot za sistematizacija na rabotite i zada-
~ite vo Zatvorot - Skopje se predvideni 101 izvr{itel, a so sostojba
na 31. 12. 1995 godina rabotite se izvr{uvani od 68 izvr{iteli rasporedeni
vo slu`bi i oddelenija. Navedenata sostojba pokonkretno e
prika`ana vo slednata tabela.
P R E G L E D
na vrabotenite vo Zatvor - Skopje vo 1995 godina spored organizacioni
edinici
Re
d.
br
.
S l u ` b a Predvideni izvr{iteli Rabotite se
izvr{uvaat
Sko
pje
Otv. odd. VK Sk
opj
e
Otv. odd.
K.P T.V K.P T.V
1. Funkcioneri 5 1 1 7 5 1 1 7
i rk.
2. Slu`ba za 62 4 4 70 49 4 4 57
obezbed.
3. Slu`ba za 3 - - 3 1 - - 1
prevos.
4. Izvr{no-upr. 8 - 1 9 6 - 1 7
sl.
5. Finansova 3 1 - 4 3 1 - 4
slu`ba
6. Zdravstv. 2 - - 2 - - - -
slu`ba
7. Stop.- 3 1 1 5 3 1 1 5
instr.slu`.
8. POSD "8 15 1 - 16 1 1 - 2
Septemvri"
V K U P N O 101 8 7 116 8 7 83
VK
Od tabelata se gleda deka postojnata sistematizacija e popolneta
82%, me|utoa predvidenite raboti i zada~i kvalitetno i na vreme
bea izvr{uvani, a so toa Zatvorot so otvorenite oddelenija vo
Kriva Palanka i Veles nepre~eno ja ostvaruva{e svojata funkcija.
Vo naredniot tabelaren pregled e daden vkupniot broj na vra-
266

otenite vo Zatvorot - Skopje spored pogolem broj zna~ajni obele`ja.
Red.
br.
4. PODATOCI ZA VRABOTENITE VO USTANOVATA
P R E G L E D
na vrabotenite vo Zatvor - Skopje so sostojba na 31. 12. 1995 godina
IME I
PREZIME
Data na
ra|awe
Vraboten
vo
ustanovat
a
Rabotno
mesto
1 2 3 4 5
1. MILUTIN 31.01.1948 1.11.1995 direktor
ANGELOVSKI
2. VAN^O 20.06.1996 1.07.1978 pom.direktor
RISTESKI
3. BIQANA
ZEFI]
26.10.1961 01.01.1986 vi{
stru~.sorab.
4. LENA 24.04.1951 15.01.1981 teh.sekretar
CVETKOVSKA
5. GELE POP 18.02.1942 1.11.1995 zam. direktor
TA[EV
6. KRSTO 19.08.1943 1.11.1993 pom.direktor
MI[EVSKI
7. MLADEN^O
TEVDOVSKI
22.03.1965 17.03.1995 instr.po
zemjodel.
8. SLOBODANKA
PE[KO
28.03.1946 25.03.1972 arhiv. -
daktilog.
9. VINKA 16.05.1940 10.10.1968 pera~ka
MIHAJLOVI]
10. ZORAN 13.09.1958 1.07.1983 magacioner
PETKOVSKI
11. TRAJ^E 21.02.1960 15.05.1992 gotva~
SPASESKI
12. MIROSLAVA
DILEVSKA
13.01.1949 15.10.1968 smetkovodite
l
13. SNE@ANA 30.01.1960 1.05.1980 knigovoditel
JOVANOVSKA
14. KATARINA 24.10.1960 1.01.1981 blagajnik
[EFOVA
15. MILE
MLADENOVSKI
20.07.1952 1.06.1980 pom. direktor
267

16. SUZANA
GAVRILOVI]
26.06.1958 1.04.1985 vospit.
rakovod.
17. BOR^E 31.10.1950 1.12.1991 instr. bravar
VASILEVSKI
18. LIDIJA
MAKALOSKA
10.07.1955 15.10.1993 instruk. po
grade`.
19. DU[AN 2.01.1959 15.03.1994 instr. stolar
PANOVSKI
20. ELICA
DODEVSKA
28.08.1965 1.04.1986 stra`.vo
`en.odd.
21. GINA \OR\IEVA 7.09.1968 1.05.1995 stra`.vo `en.
odd.
22. @IVKO
LAZAREVSKI
12.02.1953 25.01.1975 nadzor.na
stra`a
23. MONKO BLA@EV 10.06.1952 6.09.1975 komandir na
odd.
24. MITKO
KOLEVSKI
17.04.1964 15.02.1989 komandir na
odd.
25. MIROSLAV
KRSTEVSKI
9.03.1957 10.04.1979 komandir na
odd.
26. ZVONKO
ANTOVSKI
17.09.1964 15.04.1986 okamandir na
odd.
27. \OR\I
CINCAROSKI
8.05.1959 1.01.1981 nadzornik
sprovod.
28. NASER ADEMI 16.08.1961 1.01.1986 nadzornik
sprovod.
29. KOLE
GANZOVSKI
8.12.1964 1.11.1984 nadzornik
sprovod.
30. DU[KO
\OR\EVSKI
23.12.1965 15.02.1989 nadzornik
sprovod.
31. ZORAN 2.02.1967 15.02.1989 nadzornik
ACKOVSKI
32. JOVAN 13.01.1950 1.03.1984 nadzornik
BLA@EVSKI
33. TONI 27.08.1967 1.01.1991 nadzornik
KUZMANOVSKI
34. JOVICA 19.06.1966 1.01.1991 nadzornik
LEFKOVSKI
35. ABDULA 1.03.1963 1.08.1986 nadzornik
MEMI{I
36. MARJAN
PETKOVSKI
23.05.1966 1.01.1991 nadzornik
268

37. SLOBODAN 3.07.1954 1.07.1978 nadzornik
MIHAJLOVSKI
38. VLASTO 10.04.1963 1.06.1986 nadzornik
STANI[EVSKI
39. TIHOMIR 29.03.1965 15.03.1990 nadzornik
STANKOVSKI
40. KIRO LAOV 27.01.1954 1.04.1981 voza~
sprovodnik
41. KRSTE 12.06.1968 1.07.1992 nadzornik
JOSIFOVSKI
42. DAM^E 28.02.1969 1.08.1992 nadzornik
CVETKOVSKI
43. ZORAN 24.07.1969 9.11.1992 nadzornik
NAUMOVSKI
44. RUSE GRAMOV 13.08.1967 1.12.1992 nadzornik
45. ZORAN 26.10.1969 20.01.1993 nadzornik
STEFANOVSKI
46. ZORAN 19..121970 1.04.1993 nadzornik
VASKOVSKI
47. SA[O 6.09.1970 1.05.1993 nadzornik
STEFANOVSKI
48. SA[O 11.11.1971 1.05.1993 nadzornik
TALEVSKI
49. GORAN 18.06.1969 1.05.1993 nadzornik
RISTEVSKI
50. TEODOR LIRKOV 25.03.1973 1.08.1993 nadzornik
51. SA[O ILIEV 7.08.1971 1.08.1993 szra`ar
52. IVICA 27.04.1971 1.08.1993 nadzornik
MILKOVSKI
53. TONI 25.04.1971 1.08.1993 nadzornik
FILIPOVSKI
54. ZORAN 21.08.1969 1.01.1994 nadzornik
PETKOVSKI
55. SA[KO 23.02.1972 5.01.1994 nadzornik
KRSTEVSKI
56. GORAN 5.02.1971 5.01.1994 nadzornik
STOJ^EVSKI
57. MARJAN 26.01.1970 4.03.1994 nadzornik
VELKOVSKI
58. SEBASTIJAN 15.05.1972 4.03.1994 nadzornik
ILIEVSKI
59. ZORAN
ALEKSOVSKI
2.012.1968 1.07.1994 nadzornik
269

60. BOR^E
ZAFIROVSKI
61. MARIJAN
JO[EVSKI
62. NIKOLA
BILBILOVSKI
63. ALEKSANDAR
BURJAKOVSKI
64. GORAN
SIMESKI
65. GORAN
STOJ^EVSKI
66. SLAVE
PEJ^INOVSKI
67. SA[KO
LAZAREVSKI
68. VLADIMIR
BO@INOVSKI
31.12.1972 25.10.1994 nadzornik
23.09.1972 1.12.1994 nadzornik
2.02.1969 1.12.1994 nadzornik
28.01.1974 1.12.1994 nadzornik
22.12.1972 1.12.1994 nadzornik
15.03.1970 1.12.1994 nadzor.na
stra`a
23.03.1967 1.12.1994 nadzor. na
stra`a
30.10.1967 1.12.1994 nadzor. na
stra`a
18.08.1964 1.12.1994 nadzornik
270
5. PODATOCI ZA ZATVORSKATA POPULACIJA
5.1. Vo 1995 godina vo Zatvorot - Skopje so otvorenite oddelenija
vo Kriva Palanka i Veles kaznata zatvor vkupno ja izdr`uvaa 985
lica, od koi 606 sudski i 289 prekr{o~no kazneti lica ili prose~no
dnevno 151 lice.
Od niv vo izminatiot period bea
- pomiluvani 9
- uslovno otpu{teni 57
- oslobodeni od upravnikot po ~len 163 196
- delumno ja izdr`ale kaznata 33
- oslobodeni po drug osnov (povtoruvawe na
- postapkata, uplatena pari~na kazna) 82
VKUPNO 377
Vo istiot period spored ~l. 163 ZIS od upravnikot bea oslobodeni
19 prekr{o~no kazneti lica, kaznata celosno ja izdr`aa 176 prekr{o~no
kazneti lica i po drug osnov (po uplatena pari~na kazna ) bea
oslobodeni 77 prekr{o~no kazneti lica.
5.2. Na 31. 12. 1995 godina vo Zatvorot - Skopje (bez oddelenijata
vo K. Palanka i Veles) prisustvuvaa vkupno 118 osudeni lica. Stanuva
zbor za lica na vozrast od 18 do 30 godini - 52 lica, na vozrast od
31 do 40 godini - 39 lica i na vozrast nad 40 godini - 27 lica. Ovie 118
lica spored visinata na izdr`anata kazna bea rasporedeni:

- kazna do 3 meseci 16
- kazna od 3 do 6 meseci 37
- kazna od 6 do 12 meseci 42
- kazna nad edna godina 23
Na istiot datum (31.12.1995) vo Zatvorot prisustvuvaa samo 4
prekr{o~no kazneti lica. Od niv 3 lica bile na vozrast od 20 - 23 godini
i edno na vozrast od 44 godini. Na ovie lica im bea izre~ena kazna
zatvor vo visina od 22 dena, na 2 lica po 30 dena i na poslednoto 50
dena.
6. OSNOVNI POKAZATELI ZA DEJNOSTA NA USTANOVATA
6.1. Normativni akti na ustanovata. Zatvorot - Skopje gi ima
doneseno slednive normativni akti:
- Pravilnik za organizacija i rabota na Zatvor - Skopje br.
0101 - 1635/2 od 25. 11. 1992 godina.
- Pravilnik za rabotni odnosi na Zatvor - Skopje so otvoreni
oddelenija vo Kriva Palanka i Veles br.0101-1700/1 od 15. 10. 1993 godina,
so izmeni i dopolnuvawe na Pravilnikot br. 0101-500/1 od 25. 03.
1994 godina.
- Pravilnik za sistematizacija na rabotnite zada~i vo Zatvorot
Skopje br.0101-1635/3 od 25. 11. 1992 godina, so Pravilnik za izmena
i dopolnuvawe na Pravilnikot za sistematizacija na rabotata i
zada~ite vo Zatvorot - Skopje so otvorenite oddelenija vo Kriva Palanka
i Veles.
- Ku}en red za osudeni lica vo Zatvorot - Skopje se otvorenite
oddelenija vo Kriva Palanka i Veles br. 10-151 od 19. 01. 1993 godina.
- Upatstvo za rasporeduvawe i klasifikacija na osudeni lica
vo Zatvorot - Skopje so otvorenite oddelenija vo Kriva Palanka i Veles,
br. 10-152 od 19.01.1993 godina.
- Upatstvo za na~inot na ostvaruvaweto na svoite prava kako i
obvrskite na pritvorenite lica vo oddelenieto za pritvor, br. 0801-
61/1 od 11. 01. 1995 godina
6.2. Organizaciona edinica. Vo Zatvorot - Skopje funkcioniraat
slednive slu`bi:
- Slu`ba za obezbeduvawe,
- Slu`ba za prevospituvawe,
- Stopansko-instruktorska slu`ba (POSD "8-mi Septemvri"),
- Izvr{no-upravna, finansova i zdravstvena slu`ba,
Slu`bite vo zatvorot imaat dobra sorabotka edna so druga,
taka na primer Slu`bata za obezbeduvawe pokraj toa {to vr{i obezbeduvawe
na zatvorot vo golema mera dava pridones i vo procesot na
prevospituvaweto na osudenite lica. Imeno, pri vr{eweto na rabotite
i zada~ite razotkriva nedozvoleni pojavi me|u osudenite lica,
spre~uva samopovreduvawe na ovaa kategorija na lica, gi spre~uva da
271

izvr{at bilo kakvi negativni dejstvija sprotivno na odredbite od Ku-
}niot red, gi kontrolira osudenite lica vo krugot na Zatvorot i vo
prostoriite za rabota, smestuvawe i prestoj. Nakratko, ovaa slu`ba vo
Slu`bata za prevospituvawe e vo postojana sorabotka i edna so druga
vo svoeto rabotewe postojano se nadopolnuvaat.
- Stopansko-instruktorskata slu`ba ja organizira i sproveduva
rabotnata terapija na osudenite i kaznetite lica, a toa povlekuva i
ovaa slu`ba so Slu`bata za prevospituvawe i slu`bata za obezbeduvawe
da e vo postojana sorabotka. Ista situacija e i so izvr{no - upravnata,
finansovata i zdravstvenata slu`ba, koi se vo postojana sorabotka
kako so slu`bata za prevospituvawe taka i so Slu`bata za
obezbeduvawe i Stopansko-instruktorskata slu`ba odnosno POSD "8-
mi Septemvri".
Zdravstvenata slu`ba se gri`i za zdravstvenata sostojba na
osudenite, kaznetite i pritvorenite lica. Finansiskata slu`ba ja
vr{i celokupnata knigovodstvena evidencija na Posebnata organizacija
so stopanska dejnost, a voedno go presmetuva i isplatuva nadomestokot
za osudeni lica soglasno ZIS. Izvr{no-upravnata slu`ba
po potreba dava pravna pomo{ na osudenite lica i gi vodi mati~nite
knigi za pritvorenite lica i mati~nata evidencija za site vraboteni
i ja vodi arhivata za site slu`bi vo Zatvorot.
6.3. Priem i otpust na zatvorenicite. Vo Tekot na 1995 godina
kako i vo drugite godini nanazat Zatvorot - Skopje pri priemot na
novodojdenite osudenici i prekr{o~no kazneti lica postapuva{e
soglasno ~l. 88 ZIS. Pri toa za po~etokot na kaznata na osudenite i
prekr{o~no kaznetite lica im go zasmetuva{e denot koga tie sami }e
se javea na izdr`uvawe na kaznata zatvor. Koga ovie lica po prethodno
dadeni naredbi ili raspi{ani poternici bea prisilno priveduvani,
za po~etokot na kaznata im se smeta{e deka koga tie bile li{eni od
sloboda. Za toa so soodveten akt potvrduva{e organot koj liceto go
li{il od sloboda.
Kako bi mo`el da se izvr{i priemot na osudenite i prekr{o-
~no kaznetite lice, nadle`nite sudovi do Zatvorot prethodno ispra-
}aa presudi i re{enija. Vo ovaa smisla vo 1995 godina pote{kotii
nema{e zatoa presudite i re{enijata bea navremeno dostavuvani.
Terminite za redovno primawe na osudenite i prekr{o~no kaznetite
lica se voobi~aeni: na prvi, deseti i dvaeseti vo mesecot.
Isklu~ok onie lica koi ne se javuvale na izvdr`uvawe na kaznata na
datumot opredelen so upatniot akt ili koi bea priveduvani po naredba
ili prethodno raspi{ani poternici od nadle`nite sudovi, bea primani
sekoj raboten den pa duri i vo nerabotni denovi (saboti, nedeli i
praznici).
Vo tekot na 1995 godina na izdr`uvawe na kaznata zatvor sami
se javija 180 lica, od koi 142 osudeni i 38 prekr{o~no kazneti lica. So
nadzornici bea privodeni 481 lice od koi 238 osudeni i 243 prekr{o-
272

~no kazneti lica.
Od drugi KPU bea primeni 89 lica, a od begstvo vo ovoj period
se vratija 2 osudeni lica.
Na krajot na 1995 godina vo Zatvorot - Skopje ima{e 379 neizvr{eni
presudi so nalozi i toa: od 1992 godina - 2 presudi, od 1993
godina - 6 presudi, od 1994 - 138 presudi i od 1995 godina - 233 presudi.
Po dobivaweto na upatnite akti i otkako }e izmine{e denot
koga osudeniot ili kaznetite lica treba da se javat vo Zatvorot za izdr`uvawe
na kaznata, vo zakonskiot rok od 1-3 dena se izvestuvaa nadle`nite
sudovi za javuvaweto odnosno nivnoto najavuvawe.
Po izvr{enata identifikacija zatvorenicite se smestuvaa vo
priemnoto oddelenie na Zatvorot i vo otvorenite oddelenija vo Kriva
Palanka i Veles, a potoa vrz osnova na Upatstvoto za klasifikacija
vo zatvorenoto, poluotvorenoto ili pak vo otvorenite oddelenija.
Vo priemno - otpusnoto oddelenie raboti samo eden psiholog
taka {to ova oddelenie ni oddaleku ne ja ostvaruva predvidenata
funkcija. Vo toj pogled ne se soodvetni nitu prostornite uslovi za
priem i otpust na zatvorenicite.
6.4. Rabotno anga`irawe na zatvorenicite. Vo Zatvorot se
vr{i stopanska dejnost preku osnovnata Posebna organizacija po stopanska
dejnost "8-mi Septemvri" vo koja se sproveduva rabotnata terapija
na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica.
Posebnata organizacija so stopanska dejnost osnovana e so
Odluka na Vladata na Republika Makedonija vo 1993 godina i e zapi-
{ana vo sudskiot registar na Okru`niot stopanski sud vo Skopje pod
Sreg. br. 3228/93 od 31. 05. 1993 godina.
Rabotnoto anga`irawe na osudenite i kaznetite lica se ostvaruva
vo rabotilnicite i rabotnite edinici na posebnata organizacija
so stopanska dejnost, natamu vo zatvorskata kujna, bifeto za op{testvena
ishrana, kantinite i odr`uvaweto na op{tata higiena.
Nadvor od krugot na Zatvorot osudenite lica bea rabotno anga-
`irani vo pretprijatija od podra~jeto na grad Skopje i Kumanovo so
sklu~eni dogovori vo koi pokonkretno bea utvrdeni pravata i obvrskite.
Rabotnoto anga`irawe vo pretprijatijata se vr{e{e po prethodno
dobieno odobrenie od Ministerstvoto za pravda.
Osudenite lica za izvr{enata rabota vo tekot na rabotnoto
anga`irawe redovno dobivaa nadomestok spored nivnite zalagawa, a
nadomestokot se presmetuva{e i isplatuva{e spored merilata utvrdeni
vo Pravilnikot za odreduvawe na visinata na nadomestokot za rabota
na osudenite lica. Prosekot na denevniot nadomestok na osudenite
lica rabotno anga`irani vo krugot na Zatvorot vo rabotilnicite i
rabotnite edinici se dvi`e{e od 14,00 do 120,00 denari, a dodeka mese~niot
nadomestok se dvi`e{e od 300,00 do 2.600,00 denari.
Nadomestokot na osudenite lica koi bea rabotno anga`irani
273

nadvor od krugot na Zatvorot vo pretprijatija, ustanovi i organi se
dvi`e{e od 32,00 denari od 120,00 denari dnevno, a dodeka mese~niot
nadomestok se dvi`e{e od 700,00 do 2.600,00 denari. Vo izve{tajnata
godina za izvr{enata rabota vo tekot na rabotnoto anga`irawe na
osudenite i kaznetite lica isplaten e nadomestok za rabota vo vkupen
iznos od 735,724,00 denari.
Pri izvr{uvaweto na rabotnite zada~i osudenite lica redovno
se obezbedeni so HTZ - oprema (rabotni~ki odela, narakvici i drugo)
so {to se ovozmo`i vo tekot na celata godina da ne se pojavat slu~ai
na povredi pri rabota.
Rabota na posebnata organizacija so stopanska dejnost "8-mi
Septemvri". POSD vo Zatvorot - Skopje e osnivana vo tekot na 1993
godina vo sostavot na ovaa organizacija funkcioniraat i posebnite
edinici vo otvorenite oddelenija vo Kriva Palanka i Veles.
Vo POSD vraboteni se dvajca rabotnici, i toa: pomo{nik direktorot
i eden instruktor, a vo istata funkcioniraat pove}e dejnosti,
i toa: bravarsko-pleta~ka, stolarsko-rezbarska, ekonomija, sviwarstvo,
uslu`na dejnost i trgovija.
a) Bravarska rabotilnica. Vo izve{tajnata 1995 godina vo ovaa
rabotilnica se izrabotuva{e univerzalnoto pletivo (pletewe na mre-
`a) od pocinkovana `ica. Rabotilnicata raspolaga so 6 ma{ini za
pletewe na `ica.
Proizvedeno e vkupno 20.074 m 2 pletivo, od koe so proda`ba e
ostvaren prihod vo iznos od 1.000.000,00 denari.
b) Stolarsko-rezbarska rabotilnica. Ovaa rabotilnica vo
osnova gi zadovoluva{e potrebite za odr`uvawe na prostoriite - objektite
vo Zatvorot vo 1995 godina.
v) Ekonomija - poledelie. Zemjodelieto be{e zastapeno so p~enica
i ja~men na povr{ina od okolu 6 ha so prinos: p~enica - 2950 kgr.
i ja~men - 16.480 kgr. Dobienite proizvodi bea koristeni za potrebite
na sviwarskata farma.
Gradinarstvoto be{e zastapeno na 0,5 ha i 500 m 2 e staklenik vo
koj se podgotvuva rasad na gradinarskite kultura, a site proizvodi se
koristat za potrebite na zatvorskata kujna.
g) Sviwarstvo. Sviwarstvoto raspolaga so 3 hali vo koi vo izve{tajnata
godina se odgleduva sviwi. Brojot se dvi`e{e do 80 grla.
Mestoto i drugo se koriste{e za potrebite vo zatvorskata kujna.
d) Uslu`nata dejnost. Ovaa dejnost vo 1995 godina opfa}a{e ~uvawe
na vozila doneseni po razni osnovi od strana na MVR i sudovite,
i izdava{e pod naem odredeni prostorii i objekti na zainteresirani
privatni pretprijatija i toa: del od stolarskiot pogon, magacinski
prostor i stovari{ta.
|) Trgovija. Ovaa dejnost vo 1995 godina se odviva{e glavno
preku kantinite i edna mala prodavnica (}iosk) vo koj se plasirani
predmeti i tekstilni proizvodi, kako i razni prehranbeni artikli za
274

osudeni lica.
Site sredstva {to se ostvareni vo POSD "8-mi Septemvri" se
koristeni za unapreduvawe i razvoj na istata, a se razbira i za podobruvawe
na uslovite za prestoj na osudenite i pritvorenite lica (ishrana,
nabavka na oprema, sanacija na objekti i dr.)
6.5. Smestuvawe, obleka i ishrana. a) Zatvorot - Skopje vo pogled
na smestuva~kiot kapacitet raspolaga so zadovolitelni uslovi.
Ovoj Zatvor raspolaga so vkupno 200 legla za osudeni i 85 sobi na smestuvawe
na pritvoreni lica.
Vo odnos na opremata (kreveti, du{eci, kebiwa, ~ar{afi i drugo)
mo`e da se re~e deka sostojbata e zadovolitelna me|utoa del od nea
e dotraena i treba da se napravat usilbi za nejzino zamenuvawe.
b) Vo odnos na oblekata na osudenite i prekr{o~no kaznetite
lica Zatvorot raspolaga samo so rabotna obleka. Vo Zatvorot se predviduva
da se nabavat u{te 100 rabotni obleki.
v) Hranata za osudenite i pritvorenite lica ja prigotvuva od
stru~no lice - gotva~ vraboten vo ustanovata soglasno tablicata za nejzinata
kalori~na vrednost. Inaku opremata na zatvorskata kujna momentalno
zadovoluva, za{to se koristi opremata na Studentskiot centar
Skopje koja se nao|a na ~uvawe vo Zatvorot.
Za 1994 godina, dokolku se nabavat sredstva se predviduva da se
izgradi golema (letna) kujna vo koja }e bide smesten podvi`en kazan na
drvo dobien od Crveniot krst na Makedonija. So toa }e se nadminat
te{kotiite koga Zatvorot ostanuva bez struja, kako i toga{ koga elektri~nite
kazani se vo neispravna sostojba.
Vo odnos na sanacijata na objektite (varosuvawe i drugo) vo Zatvorot
e formirana grade`na grupa koja ima posebno gri`liv odnos
po ova pra{awe. Grupata ja vodi stru~no lice - rabotnik na Zatvorot
koj so navremeno prevzemeni merki ovozmo`uva sanirawe na site prostorii.
6.6. Vospitno-prevospitni raboti. Za pouspe{no i pokvalitetno
izvr{uvawe na zada~ite svrzani so vospituvaweto i resocijalizacijata
na osudenite lica, Slu`bata za prevospituvawe vo tekot na
1995 godina ja programira{e i planira{e svojata rabota preku razni
formi (individualna i grupna rabota), zabava i razonoda, sportska
aktivnost, predavawe, metodi (na razgovor, prou~uvawe na dokumentacijata,
uveruvawe, naviknuvawe, poddr`uvawe, spre~uvawe i vo kraen
slu~aj metodot na prisilba) principi (na individualizacija, sistemnost
i postapnost, edinstvo na vospitnite vlijanija - odnosno barawa,
svesnost i aktivnost) i t.n.
Prestojot na osudenite lica vo Zatvorot se programira{e,
organizira{e i ispolnuva{e so korisni aktivnosti vo tekot na sekoj
den. Na sekoe osudeno lice mu se prio|a{e individualno i se tretira-
{e kako individua. Vo ovaa smisla, Slu`bata za prevospituvawe izgotvuva{e
mese~ni planovi za individualna i grupna rabota, sportska
275

aktivnost i kulturno-zabaven `ivot za rabota so osudenite lica.
Vo ramkite na sorabotkata {to zatvorot ja ima so op{tinskata
organizacija na Crveniot krst "^air", na planot na krvodaritelstvoto
vo izminatava godina organizirani se 4 akcii za dobrovolno davawe
na krv.
Pokraj drugite prevospitni formi, kontinuirano se primenuva{e
i prevospitnata forma osudeni~ka samouprava, koja gi re{ava{e
problemite na demokratski na~in, a istovremeno osudenite na ovoj na-
~in se podgotvuvaa za postepeno vklu~uvawe po nivnoto izleguvawe na
sloboda, preku izbirawe na soben stare{ina, higieni~ar, komisija za
higiena, odbor za kulturno-zabaven i sportski `ivot, izbirawe na
brigadir i sli~no.
Individualnata rabota so osudenite lica se ostvaruva{e planski
i sistematski, vo zavisnost od profilot na li~nosta, negovite
karakterni i intelektualni sposobnosti, stepenot na obrazovanie i
interes za rabota i drugite psiho-socijalni i zdravstveni osobini.
Preku ovaa forma na rabota pred se se ima{e za cel da se prou~i li-
~nosta na osudeniot, negovite naviki i sklonosti, emocii i stavovi, da
se razvie ~uvstvo za odgovornost i svesnost i osudenite da gi sogledaat
posledicite od storenoto krivi~no delo.
Grupnata rabota so osudenite lica se ostvaruva{e so onie osudeni
lica na koi im be{e potrebna pomo{ od drug aspekt, odnosno pomo{
potrebna da se sklu~at vo kolektivniot `ivot na rabota i `iveewe.
6.7. Klasifikacija na zatvorenicite. Klasifikacijata na osudenite
lica vo Zatvorot se vr{i soglasno upatstvoto za rasporeduvawe
i klasifikacija na sudski lica doneseno od direktorot vo soglasnost
na Ministerot za pravda, zavedeno pod br. 10-152 od 19. 01.
1993 godina. Najziniot konkreten rezultat vo praktika me|utoa sî
u{te e daleku od sovremenite standardi vo ovaa oblast i vospitnite
tretmanski potrebi na sekoja individualna li~nost.
6.8. Zdravstvena za{tita. Zdravstvenata za{tita na zatvorenicite
se vr{i od strana na zdravstvenata slu`ba vo koja do 05. 08.
1995 godina bil vraboten eden lekar - specijalist po neuropsihijatrija.
Po ovoj period zdravstvenata za{tita se vr{e{e preku Ambulantata
na RO "@ito Luks" - Skopje, na na~in {to vo Zatvorot vo
opredeleni denovi doa|a{e lekar spored posebno slu~en dogovor.
Vo januari 1996 godina e primen vo redoven raboten odnos drug
lekar taka {to vo Zatvorot prodol`i da funkcionira zdravstvenata
za{tita. Zatvorenicite se pregleduvaat i lekuvaat pri nivniot priem
i otpust i vo tekot na izdr`uvaweto na kaznata, odnosno merkata pritvor.
Zdravstvenata sostojba se evidentira vo posebni zdravstveni kartoni.
6.9. Prava i pogodnosti. Vo izve{tajniot period sostojbata so
koristeweto na pravata i pogodnostite vo Zatvorot be{e na potre-
276

noto nivo pa duri i "pove}e od toa". Vakvata konstatacija proizleguva
ottamu {to zatvorenicite gi dobivaat duri i onie prava koi inaku
spored ZIS ne im sleduvaat poradi premnogu liberalniot odnos
kon ova pra{awe na toga{niot direktor. Vo ova smisla premnogu ~esto
bea koristeni institutite na rabota nadvor od ustanovata vo privatni
firmi kako i pogodnosti doma{no odsustvo (ponekoga{ i sekoja
sedmica).
6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Slu`bata za obezbeduvawe
so zgolemena budnost i so visok stepen na odgovornost go
vr{e{e fizi~koto i operativnoto obezbeduvawe na krugot i objektite
na Zatvorot, kako i obezbeduvawe na pritvorenite, osudenite i kaznetite
lica preku rabotnite edinici, i toa:
- rabotna edinica za nadvore{no obezbeduvawe,
- rabotna edinica za vnatre{no obezbeduvawe i sprovod na pritvoreni
i osudeni lica i
- rabotna edinica za obezbeduvawe na osudenite i kaznetite
lica.
Anga`iranite rabotnici vo Slu`bata za obezbeduvawe, obezbeduvaweto
go vr{ea vo smeni i vo soglasnost so ZIS. Pravilnikot za
na~inot na vr{eweto na nadzornikskata slu`ba i opremata na stra-
`ata, op{tite akti na Zatvorot, kako i naredbite i upatstvata {to gi
donesuva{e direktorot na Zatvorot.
Organizacionata postavenost na Slu`bata za obezbeduvawe
ovozmo`i nepre~eno i efiksno izvr{uvawe na rabotite i zada~ite od
bezbednosen karakter, osobeno: obezbeduvawe na osudenite, kaznetite
i pritvorenite lica, na razni sudski raspravii, kako i popre~uvawe
na nivni eventualni begstva, obezbeduvawe na ovaa kategorija na lica
dodeka se nao|aat nadvor od krugot na zatvorot ili koga se vr{i
sprovod nad istite, brza intervencija i spre~uvawe na samopoveduvawe,
odr`uvawe na disciplinata kaj istite i nivno postapuvawe spored
Pravilnikot za Ku}niot red na osudenite i pritvorenite lica.
Ednovremeno preku primena na preventivni merki za fizi~ko i
operativno obezbeduvawe na Zatvorot koe se sproveduva{e kontinuirano
i so zgolemen stepen na budnost i mobilnost od rabotnicite na
ovaa slu`ba, se nastojuva{e da se onevozmo`i ~inewe na razni nedozvoleni
odnesuvawa ili naru{uvawe na redot i mirot vo Zatvorot vo
pogolemi razmeri so koi bi se devalvirala i dovela vo pra{awe funkcijata
na Zatvorot vo celina.
Poradi specifi~nata kategorija na oddelni pritvoreni lica
(slu~ai so "Basri" i "Paravojskata") vo tekot na celata 1995 godina
redovno se primenuvaa pozasileni bezbednosni merki vo odnos na priemot,
nivniot prestoj, pri nivniot sprovod do nadle`nite sudovi,
kako i vo slu~aite koga na istite im be{e dozvoluvano viduvawe so
advokatite i ~lenovite na nivnite semejstva i drugi lica.
Slu`bata za obezbeduvawe, pokraj toa {to vr{e{e obezbeduva-
277

we na zatvorot vo golema mera dava{e pridones i vo procesot na prevospituvaweto
na osudenite lica, taka {to nadzornicite pri vr{ewe
na rabotite i zada~ite razotkrivaa nedozvoleni pojavi me|u osudenite
i pritvorenite lica, spre~uvaa samopovreduvawe na istite lica, pronajduvaa
razni nedozvoleni predmeti, gi spre~uvaa osudenite i pritvorenite
lica da ne izvr{at bilo kakvo negativno dejstvo sprotivno na
odredbite od Ku}niot red, gi kontroliraa osudenite lica vo krugot na
Zatvorot i vo prostoriite za rabota, smestuvawe i prestoj na osudenite
lica, taka {to so site ovie aktivnosti Slu`bata za obezbeduvawe
dava{e pridones vo prevospituvaweto na osudenite lica.
Ovaa slu`ba be{e anga`irana i vo otkrivaweto i pronao|aweto
kako i priveduvawe na osudenite i pritvorenite lica koi samovolno
se oddale~uvaa od Zatvorot.
Obemot na izvr{enite raboti i rabotni zada~i i anga`irano -
sta na rabotnicite od slu`bata za obezbeduvawe vo tekot na 1995 godina
se gleda od podatokot deka po barawe na sudovite se izvr{eni
sprovodi vo 843 slu~ai.
Vo istiot period dadeni se poseti na pritvorenite i osudenite
lica so ~lenovite na nivnite semejstva vo 2.152 slu~ai, vo 1.218 slu~ai
na pritvorenite lica dadena im e poseta so nivnite braniteli, vo 140
slu~ai pritvorenite se privedeni zaradi soslu{uvawe kaj istra`nite
sudii, a vo 21 slu~aj privedeni se kaj slu`benite lica od MVR, vo 41
slu~aj privedeni se na sudski ve{taci, lekari i psiholozi, vo 78 slu-
~ai privedeni se pritvorenite lica za daktiloskopirawe i vo 5.743
slu~ai e primena hrana i obleka za istite.
Vo odnos na opremenosta na slu`bata so oru`je i oprema vo izve{tajnata
1995 godina, po vid i koli~estvo, be{e dovolno za normalno
funkcionirawe na ustanovata.
Zatvorot, odnosno Direktorot ima doneseno Plan za obezbeduvawe
i Naredba za vidot i koli~inata na vooru`uvaweto na stra-
`ata.
Za podobro i efikasno rabotewe Slu`bata za obezbeduvawe
treba da se doopremi so oru`je i oprema, posebno poradi zgolemeniot
broj na izvr{iteli - nadzornici vo ovaa slu`ba, a osobeno sredstva za
vrzuvawe - lisici, sprejovi, avtomatski pu{ki, pi{toli i panciri.
Zagri`uva~ka e sostojba so sredstvata za vrska vo krugot na zatvorot,
poradi koi sostojbi treba {to poitno da se izvr{i nabavka na
radiostanica - toki-voki ili sli~ni radio uredi.
6.11. Sostojba na pritvorot. Brojnata sostojba na pritvorenite
lica za 1995 godina vo Zatvorot - Skopje e prika`ana vo sledniot tabelaren
pregled.
278

P R E G L E D
na dvi`eweto na pritvoreni lica vo 1995 godina
Nadle`nost
na sudot
ma`i denovi `eni denovi Vkupno
lica
Vkupno
denovi
op{tinska 229 12.401 2 118 231 12.519
okru`na 134 12.240 4 373 138 12.613
VKUPNO. 363 24.641 6 491 396 25.132
Od narednite tabelarni pregledi mo`e da se vidi dvi`eweto
na pritvorenite lica vo Zatvorot - Skopje po godini i meseci za periodot
od 1991 do 1995 godina.
P R E G L E D
na dvi`eweto na pritvorenite lica vo Zatvorot - Skopje za 1991 godina
1991 godina
Z G O L E M U V A W E NAMALUVAWE
Mesec Okr Op{t. Op{t. Op.K.P Okru`. Op{t.
u`. I II -ka
Januari 12 1 7 - 9 9
Fevruari 12 6 - - 9 4
Mart 5 6 - - 6 6
April 5 4 1 - 1 7
Maj 7 7 4 - 2 12
Juni 2 4 3 - 2 18
Juli 7 5 1 - 9 7
Avgust 10 7 4 - 2 4
Septemvi 11 4 2 - 4 3
Oktomvri 6 3 3 - 8 2
Noemvri 18 5 6 1 19 9
Dekemvri 12 3 3 - 18 12
VKUPNO 107 53 34 1 89 93
279

P R E G L E D
na dvi`eweto na pritvorenite lica vo KPU - Skopje za 1992 godina
1992 godina
Z G O L E M U V A W E
NAMALUV
AWE
Okr. Op{t
.
Mesec Okr
u`.
Op{.
I
Op{
II
Op.K
u-vo
O.T.
V.
O.K.
P-ka
Januari 23 2 1 - - - 8 9
Fevruari 19 9 2 - - - 11 6
Mart 40 3 - - - - 24 7
April 25 8 6 - 6 - 17 6
Maj 19 3 5 1 1 - 19 9
Juni 13 2 5 5 - - 27 18
Juli 8 3 - 1 - - 26 16
Avgust 17 4 6 - - - 6 5
Septemvi 31 9 13 - 1 - 14 6
Oktomvri 27 15 5 2 - - 17 17
Noemvri 24 9 5 3 1 - 17 24
Dekemvri 37 7 4 2 1 7 39 18
VKUPNO 283 74 52 14 9 7 225 141
280

P R E G L E D
na dvi`eweto na pritvorenite lica vo KPU - Skopje za 1993 godina
1993
Z G O L E M U V A W E NAMALUVAWE.
Mesec Okr
u`.
Op{.
I
Op
{. II
Op.K
u-vo
O.K.
Pa-ka
O.T.
V.
O.K.
P-ka
Okr. Op{t
.
Januari 30 5 1 1 3 - - 14 8
Fevruari 45 7 5 1 - - - 37 23
Mart 47 12 1 - - - - 41 20
April 32 7 9 3 - - - 35 20
Maj 18 4 3 5 - 5 - 33 11
Juni 25 5 14 2 4 - 1 29 14
Juli 36 3 4 2 1 - - 40 20
Avgust 15 10 3 5 - - 1 12 16
Septemvi 22 14 6 2 - - - 11 13
Oktomvri 35 12 10 5 - 1 - 29 29
Noemvri 18 19 10 5 - 1 - 12 44
Dekemvri 16 14 7 3 1 - - 18 31
VKUPNO 339 112 73 34 9 7 2 301 249
281

P R E G L E D
na dvi`eweto na pritvorenite lica vo KPU - Skopje za 1994 godina
Mesec
O.T.V
.
NAMALUVA.
O.K. Okr. Op{t.
P-ka
1994 godina
Z G O L E M U V A W E
Okru Op Op Op.K O.K
`. {.I {.II u-vo .Paka
Januari 8 4 9 2 - 2 - 8 26
Fevruari 11 7 10 5 - - - 11 20
Mart 15 8 5 7 - 1 - 26 27
April 9 8 6 10 3 - - 26 18
Maj 2 5 7 - 2 - - 7 18
Juni 21 6 12 4 2 1 - 7 10
Juli 16 9 6 - - - - 21 38
Avgust 10 1 10 4 - - - 8 16
Septemvi 15 4 13 - - - - 8 19
Oktomvri 9 1 2 9 - 1 3 9 10
Noemvri 18 3 4 4 - 1 1 10 27
Dekemvri 17 10 7 7 1 5
8 28
(151) (66) (91) (52) (8) (11) - (4) (149) (757)
VKUPNO 490 178 164 86 17 18 6 450 506
282

P R E G L E D
na dvi`eweto na pritvorenite lica vo Zatvorot - Skopje za 1995 godina
Mesec
1995 godina
Z G O L E M U V A W E
Ok Op Op Op. O.K.
ru {.I {II Kuvo
Paka
`.
O.
T.
V.
NAMALUVA.
O.K. Okr.
P-ka
Op{t
.
Januari 9 1 5 2 - - - 15 22
Fevruari 11 5 8 7 4 - O.T
e-vo
6
5 14
Mart 11 13 18 11 2 - - 43 37
April 18 3 4 - - 1 1 25 14
Maj 12 5 7 4 1 - - 16 20
Juni 13 3 3 6 - - - 12 25
Juli 4 1 4 5 - 1 - 21 19
Avgust 9 8 4 7 1 - - 13 34
Septemvi 10 6 15 6 1 - - 3 14
Oktomvri 10 5 4 11 1 - - 7 18
Noemvri 15 4 8 1 - - - 17 30
Dekemvri 15 8 7 4 - - - 17 16
VKUPNO 237 62 87 64 10 2 7 194 263
283

Op{tinski
Okru`en
Tetovo
Kratovo
Veles
Kr.Palanka
Kuma-novo
Op{t.II
Op{t.I
Okru`.
Godina
P R E G L E D
na pritvoreni lica vo Zatvorot Skopje za celiot period (1991 - 1995)
Z G O L E M U V A W E
NAMAL
UVA.
1991 107 53 34 - 1 - - - 89 93
1992 283 74 52 14 7 9 - - 225 141
1993 339 112 73 34 9 7 2 - 301 249
1994 151 66 91 52 8 11 4 - 149 257
1995 137 62 87 64 10 2 - 7 194 263
VKU-
PNO
1017 367 337 164 35 29 6 7 958 1003
Od posledniot tabelaren pregled mo`e da se sogleda deka za
periodot od 5 godini (1991 - 1995) vo pritvorenoto oddelenie na
Zatvorot - Skopje prestojuvale vkupno 1.017 lica koi prose~no godino
po 203 pritvorenici.
Inaku sostojbata so lica koi na 31.12.1995 godina se nao|ale vo
pritvor vo ustanovata e 50 lica. Od niv od 18 do 25 godii bile 25 lica,
od 31 do 40 godini - 11 lica i nad 40 godini - 14 lica. Ovie lica vo Zatvorot
- Skopje (oddlo`eno za pritvor) bile upateni od:
- Okru`niot sud Skopje 21
- Op{tinskiot sud Skopje I 13
- Op{tinski sud Skopje II 7
- Op{tinski sud Kumanovo 9
284
7. FINANSIRAWE NA USTANOVATA
Vo Zatvorot - Skopje so otvorenite oddelenija vo Kriva Palanka
i Veles vo 1995 godina mu bea odobreni finansiski sredstva vo
iznos od 27.066.000,00 denari, i toa za:
- plati i nadomesti 16.079.000,00
- stoki i drugi uslugi
10.987.000,00
- sredstva za zdravstvena za{tita na
pritvoreni i osudeni lica 150.000,000,00

denari odobreni od Ministerstvoto za pravda.
Odobrenite sredstva }e bea nedovolni dokolku vo finansiraweto
ne u~estvuva{e i Posebnata organizacija so stopanska dejnost
"8-mi Septemvri", ~ii sredstva isklu~ivo se koristea za nabavka na
prehranbeni produkti za zatvorskata kujna, nabavka na oprema, sanacija
na objektite i za drugi potrebi za podobruvawe na uslovite za
prestoj na osudenite i pritvorenite lica.
Spored sogledanite sostojbi ocenka e deka finansiraweto na
Zatvorot vo izve{tajnata godina be{e dobro za {to vo golema mera
pridonese i Ministerstvoto za pravda so prifa}aweto na site barawa
od ovaa priroda i intervenciite {to gi prave{e do Ministerstvoto
za finansii, a voedno i so odobruvaweto na pari~ni sredstva vo granicite
na mo`nosti.
Zatvorot so svoi barawa, a voedno i vo izve{taite postojano go
naglasuva pra{aweto po odnos na platite na rabotnicite koe e ve}e i
zagri`uva~ko, bidej}i na pogolem broj od vrabotenite platite se pod
zakonskite propisi (minimalni plati). Pokraj ova, platite na rabotnicite
vo Zatvorot - Skopje dosta zaostanuvaat od platite na rabotnicite
vo drugite organi (Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, KP Dom
- Idrizovo i dr.).
Poradi ova, vo idnina na ovoj plan treba da se prevzemat soodvetni
merki, kako od Ministerstvoto za pravda, taka i od Vladata na
Republika Makedonija, so {to motiviranosta pri izvr{uvawe na zada-
~ite u{te pove}e }e jakne, a so toa }e jakne u{te pove}e i ostvaruvaweto
na funkcijata na Zatvorot vo celina.
Podrobno sogleduvawe na finansiraweto na Zatvorot spored
odobrenite i potro{enite sredstva od Buxetot i ostvarenite i potro{enite
sredstva od Stopanskata dejnost mo`e da se vidi na narednite
tabeli.
P R E G L E D
za odobrenite i potro{enite sredstva (finansirawe na ustanovata) vo 1995
god.
Red.
I. P R I H O D I IZNOS
br.
1. Prihodi od buxet 27.009.808,00
2. Preneseni sredstva od 1994 godina 625,00
3. Sopstveni prihodi 309.298,00
4. Prihodi od Kamati 39.209,00
5. Odobreni sredstva od Min. za pravda 150.000,00
6. Vonredni prihod 1.102.223,50
V K U P N O: 28.627.164.00
285

II. T R O [ O C I
1. Osnovni plati i naemnini 13.975.415,00
2. Nadomestoci 1.982.512,00
3. Nadomestoci 102.874,00
4. Dnevnici 91.459,00
5. Komunalni uslugi 589.018,00
6. Zatopluvawe 1.177.917,00
7. Kancelariski materijali 601.842,50
8. Stoki za posebni nameni 443.459,00
9. Intelekt. i drugi uslugi 391.289,00
10. Ostanati tro{oci 483.790,50
11. Gorivo i maslo 550.365,00
12. Tekovno odr`uvawe 849.628,00
13. Operativni mat. tro{oci 4.917.429,00
14. Posebni materijalni tro{oci 20.600,00
15. Osiguruvawe na grade`ni objekti 565,917,00
16. Mebel i kancelariska oprema 754.661,50
17. Danok za motorni vozila 2.326,00
Sredstvata od t. 5 od prihodite vo iznos od 150.000,00 denari se
odobreni od Ministerstvoto za pravda za zdravstvena za{tita na osudenite
lica, a se potro{eni za nabavka na lekovi.
Sredstvata od t. 6 od prihodite proizleguvaat od naplatenite
{teti po osnova na osiguruvawe od AD "Makedonija" AD "Vardar" -
Skopje.
P R E G L E D
na ostvareni i potro{eni sredstva vo Posebnata organizacija so stopanska
dejnost "8-mi Septemvri" za 1995 godina
Red.
I. P R I H O D I IZNOS
br.
1. Proda`ba na gotovi proizvodi -
707.152,50
univerzalno pletivo
2. Gotovi proizvodi od ekonomija 126.768,00
3. Proda`ba na sviwi 176.026,50
4. Promet od kantini 1.374.902,00
5. Proda`ba na cve}e 4.000,00
6. Nadomest od rabotno anga`irawe na 1.753.668,00
osudeni lica vo pretprijatija
7. Prihodi od kamati 10.252,50
286

V K U P N O: 4.152.769,00
II. TRO[OCI 3.868.345,50
OSTATOK NA 31.12.1995 284.423,50
Inaku, sredstvata ostvareni od Stopanskata dejnost se koristeni
za isplatuvawe na nadomestok na osudenite lica za nivnoto rabotno
anga`irawe, za nabavka na artikli vo zatvorskite kantini, za podobruvawe
na uslovite za prestojuvawe na osudeni i pritvoreni lica i za
drugi potrebi.
8. KLU^NI TO^KI
Ad. 1. Zatvorot - Skopje e kazneno-popravna ustanova od poluotvoren
vid vo koja izdr`uvaat kazna zatvor osudeni ma{ki lica na kazna
zatvor vo traewe od 1 godina, ma{ki lica na koi vo prekr{o~ni
postapki e izre~ena kazna zatvor i ma{ki i `enski lica sprema koi e
nareden pritvor.
Ad. 2. Vo 1968 godina Zatvorot - Skopje od toga{niot sostav pri
UVR - Skopje premina pri Op{tinskiot sud Skopje II, a vo 1970 se
izdvoi od Op{tinskiot i po~na da funkcionira kako samostoen organ
so naziv Op{tinski zatvor - Skopje. Od 1992 godina se zgolemi nadle-
`nosta, a so toa i nazivot na ovoj Zatvor vo naziv: Zatvor - Skopje so
otvoreni oddelenija vo Kriva Palanka i Veles.
Ad. 3. Zatvorot rapsolaga so pove}e objekti: objekt za pritvor,
objekt za slu`bata za prevospituvawe, objekt - izdvoena zgrada, objekt
- staklenik, objekt - rezbarska rabotilnica, objekt - sviwarstvo,
objekt - gara`i, objekt - servis za vozila, objekt - kapija, objekt - viduvalna
za osudeni lica, objekt viduvalna za pritvoreni lica i objekt
- prodavnica za me{oviti stoki. Site objekti se odr`uvaat uredeno i
~isto, a opremata vo niv e na zadovolitelno nivo.
Ad. 4. Spored Pravilnikot za sistematizacija na rabotite i zada~ite
vo Zatvorot - Skopje se predvideni 101 izvr{iteli, a popolneti
se 68 rabotni mesta. Popolneti se: 7 funkcionerski i rakovodni
rabotni mesta, 70 mesta vo slu`bata za obezbeduvawe (13 pomalku od
predvidenite), edno mesto vo slu`bata za prevospituvawe (2 pomalku
od predvidenite), 6 vo izvr{no-upravnata slu`ba (2 pomalku od predvideniete),
3 vo finansovata slu`ba, edno mesto vo zdravstvenata
slu`ba (od januari 1996 godina - rabotno mesto koe ne e navedeno vo
pregledot za 1995 godina - edno pomalku od predvidenite), 3 vo stopansko
- istruktorska slu`ba i edno vo posebnata organizacija za stopanska
dejnost (14 pomalku od predvidenite).
Ad. 5. Na 31.12.1995 godia vo Zatvorot - Skopje prestojuvaa vkupno
118 lica, odnosno tolku lica kolku {to iznesuva kapacitetot na
ustanovata za osudeni i prekr{o~no kazneti lica. Ovde me|utoa treba
287

da se napomene deka vo ovoj Zatvor prestojuvaat i golem broj na osudeni
lica so izre~ena kaza, odnosno neizdr`an del od kaznata so
visina nad 1 godina. So novoto vra}awe vo KPU Idrizovo vo golem del
}e se rasporedi kapacitetot na Zatvorot -Skopje.
Ad. 6. Zatvorot - Skopje gi ima doneseno site neophodni akti za
pravilno funkcionirawe na ustanovata. Karakteristi~no e so ogled
na toa deka Zatvorot - Skopje e ustanova so otvoreni oddelenija vo
Kriva Palanka i Veles tie akti se odnesuvaat vo celost i na otvorenite
oddelenija.
- Vo Zatvorot uspe{no ja ostvaruvaat svojata dejnost slednite
organizacioni edinici: Slu`ba za obezbeduvawe, Slu`ba za prevospituvawe,
Stopansko instruktorska slu`ba, Izvr{no-upravna i finansiska
slu`ba i Zdravstvena slu`ba.
- Priemno-otpusnoto oddelenie na Zatvorot ne funkcionira vo
soglasnsot so barawata predvideni vo ZIS.
- Rabotnoto anga`irawe na zatvorenicite e na zadovolitelno
nivo osobeno vo pogled na zemjodelskata, stopanskata dejnost i sviwarstvoto.
Rabotnicite sekoga{ bea obezbedeni so rabotna obleka i
HTZ oprema.
- Vo pogled na smestuvaweto Zatvorot go zadovoluva neophodniot
minimum na prostor i potrebnite uslovi {to ne mo`e da se
ka`e i za opremata (masi, stolovi, kreveti, postelnina, ormari i sl.)
koi vo golem del se zastareni.
- Kvalitetot na hranata e na potrebnoto nivo iako se prigotvuva
vo dokraj nesoodvetni uslovi i so koristewe na necelosna i zastarena
sprema.
- Zatvorot raspolaga samo so rabotna obleka za osudenite i prekr{o~no
kaznetite lica.
- Higienata e na potrebnoto nivo.
- Vospitno-popravnata rabota vo Zatvorot se ostvaruva so koristewe
na pove}e oblici i metodi na tretman na zatvorenicite, me-
|utoa so mal broj na prevospiten kadar (samo tri lica) {to negativno
vlijae na postapuvaweto na u{te pogolemi rezultati.
- Klasifikacijata na osudenite lica i vo ova ustanova vo prv
red se bazari na osnovnata podelba na zatvorenicite soglasno kriteriumite
povrzani so nivnata opasnost od begstvo i zagrozuvawe na drugite
osudenici kako i so dol`inata na kaznata. Ottamu i ovde nedostasuva
vertikalna klasifikacija vo grupi vo koi glavniot akcent }e
bide pomesten na individualnite svojstva na zatvorenicite i nivnata
usoglasenost so baraweto za primena na istovidni prevospitni postapki.
- Zdravstvenata za{tita na zatvorenicite e na visoko nivo so
isklu~ok na eden mal period koga vo Zatvorot nema{e vraboteni lekar.
- Vo pogled na koristeweto na pravata i pogodnostite na zatvo-
288

enicite vo tekot na 1995 godina slobodno mo`e da se ka`e deka se
otide predaleku zaradi nivnoto kvazihumano postavuvawe.
- Obezbeduvaweto na Zatvorot i pokraj nedostigot na soodveten
broj na vraboteni nadzornici be{e na izvonredno visoko novo.
Ad. 7. Finansiraweto na zatvorot se vr{i od Buxetot na Republikata
i dejnosta na Stopanskata edinica "8 Septemvri".
9. PREDLOZI
- Zatvorot - Skopje treba i natamu da ja ostvaruva svojata funkcija
kako poluotvorena kazneno-popravna ustanova vo koja kako i vo
drugite ustanovi od ovoj vid treba da se poka~i visinata na izdr`uvaweto
na kaznata na osudenite lica na 2 godini zatvor. Soglasno Predlogot
na ZIS ovde isto taka treba da se upatuvaat samo primarni storiteli
na krivi~ni dela i prekr{o~no kazneti lica. Oddelenieto za
pritvor treba isto taka da prodol`i da funkcionira i da se odr`uva.
- Stopanskata organizacija treba i natamu da ostvaruva finansiski
sredstva zaradi obezbeduvawe dopolnitelni prihodi za delumno
samofinansirawe na Zatvorot i odr`uvawe na postojnite objekti.
Treba da se vlo`at usilbi i za osmisluvawe na novi stopanski dejnosti
za pocelosno rabotno anga`irawe i raboten tretman na zatvorenicite.
- Kadrovskiot sostav treba da se usoglasi so vistinskite potrebi
i zada~i {to se osnovna dejnost na ustanovata. Vo taa smisla se
potrebni opredeleni prerasporeduvawa na rabotnite mesta kako i
novi vrabotuvawa pred sî za zajaknuvawe na Slu`bata za prevospituvawe
i Slu`bata za obezbeduvawe.
- Priemnoto oddelenie treba da se uredi taka {to da mo`e vistinski
da ja ostvaruva svojata funkcija.
- Dvorot na Zatvorot mora da se opredeli so dopolnitelna
ograda dolumno od pletena `ica vo visina od 4 m. , delumno so yid od
tvrd materijal.
- Vo Zatvorot treba da se osmisli nova klasifikaciona {ema
koja {to vo prv red }e ima vo predvid subjektivni kriteriumi i potrebata
za prezemawe na isti prevospitni postapki na oddelni grupi osudenici.
Po stapuvaweto vo sila na noviot ZIS, mora da se razmisli za
oddeluvawe na prekr{o~no kaznetite od osudenite lica.
- Vo ovoj kako i vo drugite Zatvori od poluotvoren vid mora
{to poskoro da se prekine so dodeluvaweto na redovni odsustva na osudenite
lica kako nivno pravo. Odsustvata treba da bidat potodnost i
da se dodeluvaat tolku ~esto kolku {to opredelen osudenik toa }e go
zaslu`i, {to zna~i dokolku ne se zaslu`at nema ni da se koristat.
- I na krajot, ona {to vo ovaa analiza e mo`ebi i najzna~ajno,
se odnesuva na Objektot kade se izdr`uva pritvorot. Imeno na vtoriot
kat od ovoj objekt polovinata od prostorite ne se koristat, a drugata
289

polovina se koristi kako Zatvoreno oddelenie za osudenite lica za
koi e potreben zasilen nadzor. Dokolku ova oddelenie se pomesti vo
nadvore{nata zgrada (kade postoi posebno krilo vo koe mo`e funkcionalno
da se organizira vo isto takvo oddelenie) ovoj kat mo`e celosno
da se oslobodi i iskoristi kako poseben Zatvor (oddelenie) za lekuvawe
na alkoholi~ari i narkomani.
290

G l a v a VII
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA KRIVA PALANKA
1. OSNOVNI PODATOCI ZA USTANOVATA
1.1. Kazneno-popravna ustanova - Kriva Palanka, ul."8-mi Oktomvri"
bb, Kriva Palanka.
1.2. Polniot naziv na ustanovata e Kazneno-popravna ustanova
Otvoreno oddelenie na Zatvorot Skopje vo Kriva Palanka.
Vo ovaa ustanova na izdr`uvawe na kaznata se upatuvaat:
a) Ma{ki lica primarni storiteli, osudeni so pravosilna presuda
na kazna zatvor do 2 godini odnosno koga ostatokot od kaznata po
presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini od podra~jeto na osnovnite
sudovi: Kratovo i Kriva Palanka
b) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na
osnovnite sudovi Kratovo i Kriva Palanka
2. OSNOVAWE NA USTANOVATA
KPU Kriva Palanka kako kaznena ustanova raboti od 1968 godina
vo svojstvo na Op{tinski zatvor, odnosno do momentot koga nadle`nosta
na izvr{uvawe na krivi~nite sankcii od Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti preminaa pri Sekretarijatot za pravosudstvo.
Kako Otvoreno oddelenie na KPU Skopje so sedi{te vo Kriva
Palanka, ovaa ustanova raboti od maj 1992 godina. Aktite na ovaa reorganizacija
i postavenost se nao|aat vo KPU Skopje.
3. STANBENO-PROSTORNI STANDARDI, SMESTUVA^KI
MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA
3.1. Objektot na ustanovata e lociran na periferijata od gradot
(na 1 km od centarot na gradot), na lokacija prirodno oddelena od
drugi objekti, no vo nivna najneposredna blizina. Prirodnata granica
e edna mala reka od prednata i brdo od zadnata strana.
Sega{niot objekt na Zatvorot e izgraden vo periodot od 1985 -
1987 godina vo sopstvena re`ija na Zatvorot so u~estvo od 40% pari-
~ni sredstva od toga{niot Sekretarijat za pravosudstvo. Stariot
objekt {to ostana vo krugot na UVR Kriva Palanka i natamu e vo sopstvenost
na Zatvorot, odnosno na Ministerstvoto za pravda.
3.2. Noviot objekt e so gabarit od 22 h 11 metri so podrumski
291

prostorii, prizemje i sprat. Istiot e ve{ta~ki podelen vo dve celini:
upravna zgrada i zatvorski prostorii.
a) Upravniot del na zgradata e pomesten na spratot na objektot
so pristap od posebni skali od nadvor neobezbedeni so rukohvat. Ovde
se nao|aat samo 3 prostorii i toa:
- kancelarija na pomo{nikot direktor 22 m 2
- kancelarija na knigovodstvo i blagajna 12 m 2
- WC 8 m 2
i pretsobje so povr{ina od 8 m 2 vo koi se ~uvaat materijalnite
i drugi dokumenti.
Vkupnata povr{ina na ovoj del vo koj e pomestena skromna i dotraena
oprema iznesuva 50 m 2 . Zatopluvaweto e so dve pe~ki na drva, a
higienata na pristojno nivo.
b) Od levata strana od upravniot del so vlez od prizemjeto se
nao|a "zatvorskiot del" od zgradata. Ovoj del se sostoi od prizemje,
sprat i podrum.
- Na prizemjeto vedna{ od levata strana e pomesten mala de`urna
soba za stra`ata. Ovaa prostorija od 9 m 2 vo svoe prodol`enie ima
magacin od 5 m 2 vo koj se ~uva vooru`uvaweto. Vo nadzorniknicata se
pomesteni biro, termo pe~ka i pe~ka na drva.
- Po nadzorniknicata ima hodnik so povr{ina 7,20 m 2 i tri
mali prostorii. Ovaa odvoena celina pri gradbata na objektot be{e
zamisleno da slu`i kako oddelenie za pritvor. Od desnata strana na
hodnikot prvata prostorija e so povr{ina od 6,40 m 2 i visina od 5 m.
Vo nea se smesteni dva kreveti koi celosno go odzemaat slobodniot
prostor. Drugata prostorija od istata strana e so povr{ina od 2,9 m 2 i
visina od 5 m. I vo ovaa prostorija e smesten samo eden krevet koj se
protega od edniot do drugiot kraj od yidot. Tretata ne{to pogolema
soba (11 m 2 ) se nao|a od levata strana na hodnikot i e so visina od 3,5 m.
Vo nea se pomesteni ~etiri kreveti.
Vo trite sobi postoi elektri~no osvetluvawe, a osven krevetite
nitu par~e od drug inventar od ednostavni pri~ini {to za toa nema
prostor.
Na krajot od ovoj hodnik ima WC od 3 m 2 .
Vkupnata povr{ina na ovoj prostor e 24,10 m 2 , yidovite se istro{eni
i nevarosani, podot e od beton, a vratite drveni i ruinirani.
Higienata ne zadovoluva.
- Od desnata strana na prizemjeto se prostorija hodnik so povr{ina
od 18 m 2 vo koj e pomesteno edna pe~ka na dva i klupa za sedewe.
Vo nego osudenite i pritvorenite lica go minuvaat slobodnoto vreme
vo zima i im slu`i kako pu{alna. Od desnata strana na ovoj hodnik se
pomesteni tri prostorii. Prvata so povr{ina od 12 m 2 se koristi kako
vuduvalna, a drugite dve so povr{ina od 11 i 15 m 2 svoevremeno zamisleni
za smestuvawe na prekr{o~no kazneti `eni se koristat kako magacinski
prostor (glavno za stari i novi delovi za buldu`erot na Za-
292

tvorot). Od istata strana na hodnikot postoi i WC od 8 m 2 koe e zatvoreno
(ne se koristi).
Na krajot od ovoj hodnik od desnata strana ima prostorija od 45
m 2 koja slu`i i kako kujna i kako trpezarija. Kujnata od trpezarijata e
oddelena smo so rabotna masa, a vo nea e pomesten samo eden {poret na
dvra, lavobo i priborot za gotvewe i jadewe. Vo trpezarijata ima masi
i stolovi za 25 lica koi se vo dosta lo{a sostojba. Vo trpezarijata e
pomesten i eden telivizor vo crno-bela tehnika, taka {to istata slu-
`i i kako soba za dneven prestoj na zatvorenicite.
Pristapot do kujnata e od nedovr{enata strana preku hodnik od
5 m 2 .
I toa e bukavlno sî za ovoj prostor so vkupna povr{ina od 114
m 2 vo koj higienata e na mnogu nisko nivo.
- Na spratot se pomesteni slednive prostorii:
- spalna soba so 10 kreveti 24 m 2
- spalna soba so 8 kreveti 22 m 2
- spalna soba so 6 kreveti 18 m 2
- spalna soba bez kreveti 12 m 2
Spored povr{inata i kubaturata vo site ovie spalni sobi mo-
`eme da se smestat samo 15 - 20 kreveti, taka {to taa brojka mo`e da se
zeme kako realen pokazatel na smestuva~kiot kapacitet na Zatvorot.
Na spratot postoi i sanitaren jazol vo koj se pomesteni 2 WC-a
i kupatilo za samo eden ~ovek. Kupatiloto me|utoa i takvo kakvo {to
e, ne se koristi so ogled na toa deka bojlerot so godini e rasipan i ne e
zamenet. Ovoj prostor e ruiniran, nesreden i izrazeno ne~ist so povr{ina
od 7,40 m 2 .
Vkupnata povr{ina na ovoj prostor zaedno so hodnikot (24,32
m 2 ) iznesuva 110,72 m 2 . Podot vo spalnite e od parket, a vo hodnikot od
beton.
v) Objektot raspolaga samo so eden podrum so povr{ina od 20 m 2
so izrazita nizok plafon. Vo ovoj nehigienski i neureden podrum se
~uva zimnica i ostanati prehrambeni artilki za ishana na zatvorenicite.
3.3. Zatvorot ne raspolaga re~isi nutu so 1 m 2 dvorna povr{ina,
za{to i onoj mal prostor {to se nao|a pred zgradata e zabetoniran i
se koristi za stopanskata organizacija koja ovde proizveduva betonski
blokovi. Ottamu, za pro{etka i rekreacija na zatvorenicite nema nikakvi
uslovi nitu pred, nitu okolu zatvorskiot objekt
3.4. Zatvorot raspolaga so zemji{te so povr{ina od okolu 3.000
m 2 , koe se nao|a na rid zad ustanovata i e obrasnata so visoki drvja
(divi orevi i bagremi).
Zatvorot koristi privremeno dodelana povr{ina od 300 m 2 od
strana na Sobranieto na op{tina Kriva Palanka za rabota na stopanskata
edinica. Ova e vsu{nost prostorot pred samiot Zatvor na koj
osven ponapred navedenata podloga za proizvodstvo na betonski blo-
293

kovi se nao|a eden mal magacin za smestuvawe na cement. Ovoj prostor
se prostira do rekata preku koja mo`e da se pomine samo preku edeno
malo drveno most~e.
3.5. Zatvorot gi ima vo sopstvenost slednive vozila: kamion, buldo`er
i patni~ko vozilo "Lada".
4. PODATOCI ZA VRABOTENITE VO USTANOVATA
4.1. Vo Zatvorot Kriva Palanka se vraboteni vkupno 8 lica i
toa: pomo{nik direktor - rakovodno lice na ustanovata, edno lice
kako knigovoditel-blagajnik, evidenti~ar i arhivar, dva instruktori
i 4 nadzornici.
Podrobnite podatoci za vrabotenit emo`at da se vidat od slednata
tabela:
P R E G L E D
na vrabotenite vo Zatvorot Kriva Palanka so sostojba na 31. 12. 1995 godina
MLADENOVSKA
8. STOJAN^E
ILIEVSKI
IME I PREZIME Rabotno mesto Vraboten vo
ustanovata
1 2 3 4
1. RADE Pomo{nik direktor 01.01.1982
VELI^KOVSKI
2. DRAGI
Nadzornik 01.06.1977
JAKIMOVSKI
3. VLADIMIR
Instruktor 10.04.1984
STANKOVSKI
4. DRAGI
Nadzornik 05.09.1985
IVANOVSKI
5. DRAGAN
Nadzornik 26.06.1987
STOJANOVSKI
6. DRAGAN
Nadzornik 01.01.1987
STAMENOVSKI
7. VESNA
Blagajnik-
08.03.1989
evidenti~ar arhivar
Instruktor 18.08.1990
4.2. Iako komentarot na ovie podatoci e izli{en smetame deka
e bitno da se istakne deka vo Zatvorot o~igledno nedostasuva kadrovski
sostav za vr{ewe na odgovornata funkcija vo vakov vid na ustanova.
294

5. PODATOCI ZA ZATVRENATA POPULACIJA
5.1. So ogled na toa {to evidencijata za dvie`eweto na osudenite
i prekr{o~no kaznetite lica za Zatvorot Kriva Palanka se vodi
vo Zatvorot Skopje, ovie podatoci se dadeni grupno vo tekstot {to se
odnesuva na Zatvorot Skopje.
5.2. Na 31. 12. 1995 godina vo Zatvorot Kriva Palanka prestojuvaa
samo 8 osudeni lica na kazna zatvor. Toa bile lica glavno na vozrast
od 18 do 30 godini (6 i samo 2 lica na vozrast od 30 do 35 godini.
Ovie osudenici izdr`uvale kazna vo visina do 3 meseci - 2 lica i 6
lica od 3 - 6 meseci.
Vo istiot period vo ovaa ustanova prestojuvaa i 8 prekr{o~no
kazneti lica na vozrast: od 20 - 25 godini (6), od 38 godini - edno i od 45
godini 1 lice. Na ovie lica im bile izre~eni prekr{o~ni kazni zatvor
vo visina od 15 - 40 dena.
Na krajot na 1995 godina vo Otvorenoto oddelenie Kriva Palanka
ima{e vkupno 53 neizvr{eni presudi so nalozi i toa: od 1988 godina
- 2 presudi, od 1989 godina - 1 presuda, od 1992 godina - 13 presudi,
od 1993 godina - 5 presudi, od 1994 godina - 15 presudi, i od 1995 godina
- 17 presudi.
6. OSNOVNI POKAZATELI ZA DEJNOSTA NA USTANOVATA
6.1. Normativni akti na ustanovata. Za Zatvorot Kriva Palanka
va`at istite interni normativni akti navedeni kaj Zatvorot Skopje.
6.2. Organizacioni edinici. Vo ovoj Zatvor e predvideno da funkcioniraat
site voobi~aeni organizacioni edinici, kako i vo drugite
kazneno-popravni ustanovi. Ottamu vo ovoj Zatvor Slu`bata za
prevospituvawe ja so~inuva pomo{nikot direktor, stolarsko-instruktorskata
slu`ba pomo{nikot direktor i dvata instruktori, Slu-
`bata za obezbeduvawe - 4 nadzornici, Izvr{no-upravnata slu`ba -
edno lice koe istovremeno e knigovoditel, blagajnik, evidenti~ar i
arhivar. Zdravstvena slu`ba ne postoi.
Ne treba da se bide posebno razumen za da se svati deka so vakva
popolnetost nitu edna od ovie slu`bi ne mo`e da se smeta za oformena,
a ottamu nitu da se o~ekuvaat bilo kakvi rezultati od nivnoto rabotewe
{to ne odgovaraat na vistinskite barawa vo vrska so izvr{uvaweto
na krivi~nite sankcii.
6.3. Priem i otpust na zatvorenicite. Vo ustanovata ne postoi
priemno-otpusno oddelenie.
6.4. Rabotno anga`irawe na zatvorenicite. Vo Zatvorot osudenite
i prekr{o~no-kaznetite lica re~isi isklu~ivo rabotno se anga-
`irani vo stopanskata edinica koja e formirana vo 1985 godina.
Stopanskata edinica svoeto proizvodstvo go ostvaruva so po-
295

mo{ na samodvi`na poluavtomatska ma{ina za proizvodstvo na pove}e
vidovi betonski blokovi so kapacitet od 2.000 proizvodni edinici za
8 rabotni ~asa. Ovaa edinica raspolaga i so pove}e me{alici za spremawe
na beton, vibracionen stol, digalka i pove}e razni kalapi za razli~ni
proizvodi.
Stolarskata edinica poseduva i eden poloven kamion, buldu`er
so koj vr{i uslugi na gra|ani i pravni lica.
Vo Stopanskata edinica se proizveduvaat razni lesni betonski
proizvodi: blokovi, {prejcevi, fundamenti, ogradni stolb~iwa, plo-
~ki, ivi~waci, prsteni i proizvodi po nara~ka. Ovaa edinica so svoite
proizvodi se vklopuva i vo gradba na objekti kako podizveduva~ so
drugi rabotni organizacii.
Vo po~etokot na svoeto rabotewe Stopanskata edinica rabote-
{e so takvi finansiski rezultati {to ovozmo`uvaat isplata na relativno
visok nadomest na zatvorenicite, vrabotuvawe na 2 instruktori
i knigovoditel za vodewe na knigovodstvoto, kako vo nea taka i vo Zatvorot
vo celost. So nejzino u~estvo od 60% be{e izgraden i objektot
na sega{niot Zatvor. Me|utoa, nastanatata lo{a sostojba vo dr`avata,
nu`no se odrazi i vrz raboteweto na Stopanskata edinica vo poslednite
~etiri godini. Ottamu opadna i nejzinata mo} vo samofinansiraweto
na Zatvorot od nekoga{nite 80 - 90%, na samo 40%.
6.5. Smestuvawe, obleka i ishrana. Sostojbata so site ovie segmenti
od izvonredno zna~ewe za uspe{no ostvaruvawe na celite na
izvr{uvaweto na kaznata zatvor za osudenite i prekr{o~no kaznetite
lica e osoben lo{a. So drugi zborovi, Zatvorot ne raspolaga so potrebniot
standard na smestuva~ki uslovi i oprema za pristoen `ivot i
odr`uvawe na op{tata i individualnata higiena. Na zatvorenicite
im e obezbedena samo rabotna i toa dotraena obleka, no ne i neophodnata
HTZ oprema. Hranata ja prigotvuvaa osudeno lice vo odsustvo na
osnovnata oprema potrebna za taa namena. Postoeweto samo na eden
{poret na drva i lonec, ne se dovolno da se postigne potrebnoto nivo
na kvalitetna, kalori~na i vkusna hrana, nitu za eden vrven profesionalen
gotva~, a kamo li za nedovolno stru~en zatvorenik.
6.6. Vospitno-prevospitna rabota. Ovoj aspekt od dejnosta go
pokriva samo pomo{nikot direktor preku individualni soveti naso-
~eni kon osudenite i toa vo ramkite na minimalnoto vreme za taa namena
i negovata stru~nost ili, podobro ka`ano, negovoto iskustvo.
Ottamu slobodno mo`e da se ka`e deka vrz prvostepen plan vo ovoj Zatvor
ni{to ne se raboti.
6.7. Klasifikacija na zatvorenicite. Interna klasifikacija
vo Zatvorot ne se vr{i. Za toa nema nitu potreben stru~en profil,
nitu uslovi, a so ogled na brojot na osudenite koi prestojuvaat vo ovaa
ustanova (vo prosek 5 - 10 zatvorenici mese~no), ni soodvetna potreba.
6.8. Zdravstvena za{tita. Zdravstvenata za{tita na osudenite i
pritvorenite lica isklu~ivo se vr{i vo Medicinskiot centar Kriva
296

Palanka.
6.9. Prava i pogodnosti. Vo pogled na koristeweto na pravata i
pogodnostite na zatvorenicite sostojbata vo 1995 godina i vo ovaa
ustanova vo ni{to ne se razlikuva od drugite zatvori vo Makedonija.
Nakratko, tie i ovde se koristeni pove}e odo{to toa e dopu-
{teno so ZIS, podzakonskite i internite akti.
6.10. Vr{ewe na rabotata na obezbeduvaweto. So ogled deka se
raboti za ustanova od otvoren vid vo koja bi mo`elo i da ne postoi nadzornikska
slu`ba, bezbednosniot aspekt na dejnosta ovde ne pretsavuva
nikaov problem.
6.11. Sostojba na pritvorot. Od momentot na transformacijata
na ovoj Zatvor vo Oddelenie na Zatvorot Skopje (1992), ovde ne se
izvr{uva pritvorot iako za toa postojat posebni prostorii. Ovie prostorii
me|utoa ne odgovaraa za taa namena, nitu vo momentot koga bea
izgradeni, a osobeno sega koga celosno se ruinirani. Kon pritvoreni-
~koto oddelenie, koe sega se koristi za smestuvawe na osudenici so
izre~eni disciplinski kazni - samica, ne postoi nitu prikladno {etali{te
za pritvoreni lica. Improviziraniot prostor za taa namena od
2 - 3 m 2 pomesten zad Zatvorot vo nikoj slu~aj ne mo`e da se smeta za
{etali{te nitu za edno, a kamoli za pove}e pritvorenici. Stanuva
zbor za beonirani ogradna staza pokraj Zatvorot koja na sprotivnata
strana e ogradena so prirodna prepreka (visok yid), a na drugite dve
strani so `elezni re{etki.
Inaku, od pogore navedenite podatoci ve}e mo`e{e da se sogleda
deka, dokolku oddelenieto za pritvor vo Kriva Palanka funkcionira{e
vo zadnive pet godini (1991-1995), vo nego so naredba }e bea
upateni onie lica {to vo ovoj period bea upatuvani vo soodvetnoto
oddelenie vo Zatvor Skopje (35 so naredba na nedle`niot sud od Kriva
Palanka i 6 na Kratovo). Se raboti za 41 lice za celiot period ili za
prose~no 8 lica godi{no {to uka`uva na neracionalnosta od
postoewa na oddelenie za pritvor vo Kriva Palanka. Patem re~eno,
takvoto oddelenie vo Zatvorot Kriva Palanka ne odgovara nitu na
osnovnite standardi za izvr{uvawe na merkata pritvor, nitu vo taa
smisla mo`e da se adaptira.
7. FINANSIRAWE NA USTANOVATA
So ogled deka Zatvorot kako oddelenie nema status na pravno
lice, glavnite upravni i finansiski raboti se vr{at vo KPU Skopje.
Finansiraweto na KPU Kriva Palanka so ostvaruvawe preku
KPU Skopje so preveduvawe na sredstva za plati na vrabotenite, preveduvawe
na del od materijalnite sredstva i del od ostvarenite sredstva
od stopanskata edinica.
So ogled deka u{te ne se izgotveni zavr{nite smetki, ustanovata
ne mo`e{e da gi dade kone~nite finansiski pokazateli, no sepak
297

mo`e da se konsatira deka za 1995 godina se namireni osnovnite potrebi
bez poka`uvawe na zagubi.
Sredstva za posebni nameni ili za investicioni potrebi vo tekot
na 1995 godina od Ministerstvoto za pravda ne se dobieni.
8. KLU^NI TO^KI
Ad. 1. KPU Kriva Palanka e ustanova koja funkcionira kako
Otvoreno oddelenie na KPU Skopje kade se izdr`uva kazna zatvor vo
visina do 6 meseci za ma{ki osudeni lica, kako i kaznata zatvor za
prekr{o~no kazneti ma{ki i `enski lica.
Ad. 2. Zatvorot funkcionira od 1968 godina kako Op{tinski
Zatvor, a kako Otvoreno oddelenie na Zatvorot Skopje od 1992 godina.
Ad. 3. Objektot na Zatvorot se nao|a na periferijata na gradot
i kako so ogled na svojata mestopolo`ba, slobodnata povr{ina okolu
nego, smestuva~kite mo`nosti (kapacitetot), iskoristenosta na toj
kapacitet i stanbeno-prostornite uslovi voop{to ne odgovara za izvr{uvawe
na kaznite li{uvawe od sloboda.
Ad. 4. Vo Zatvorot se vraboteni samo 8 lica: pomo{nik direktor,
edno lice kako knigovoditel, blagajnik, evidentar i arhivar, dva
stru~ni instruktori i 4 nadzornici.
Ad. 5. Na 31. 12. 1995 godina vo Zatvorot prestojuvale 16 osudeni
i prekr{o~no kazneti lica.
Ad. 6. Normativnite akti na ustanovata se doneseni vo celosot.
Organizacionite edinici ne se kompletirani i prakti~no ne
postojat.
Rabotnoto anga`irawe na zatvorenicite se ostvaruva vo stopanskata
edinica za proizvodstvo na betonski profili bez soodveten
edukativen i stru~en tretman.
Sostojbata vo pogled na smestuvaweto, oblekata, ishranata i
higienata vo ustanovata ne zadovoluva.
Vospitno-prevospitna rabota ne se ostvaruva.
Interna klasifikacija na zatvorenicite ne se vr{i.
Zdravstvenata za{tita na osudenicite celosno ñ e prepu{tena
na Medicinskiot centar Kriva Palanka.
Koristeweto na pravata i pogodnostite e sprotivno na postoe~kite
normativi.
Vo odnos na vr{eweto na rabotata na obezbeduvaweto ne se javuvaat
problemi.
Vo ustanovata od 1992 godina se izvr{uva pritvorot za koj kako
vo sega{niov moment nema nitu potreba da se izvr{uva vo nego.
Ad. 7. Ustanovata se finansira od Buxetot preku Zatvorot Skopje.
298

9. PREDLOZI
- Glavniot predlog koj so samoto toa gi isklu~uva razmisluvaweto
za bilo kakvo drugo re{enie e Zatvorot Kriva Palanka da se
ukine i pove}e da ne postoi vo mre`ata na na{iot penitencijaren sistem.
Argumentite za vakviot predlog se slednive:
- Zatvorot Kriva Palanka e pomesten vo objekt koj kako so
ogled na svojata mestopolo`ba taka i so ogled na goleminata i arhitektonskata
konstrukcija ne odgovara za izvr{uvawe na kaznata zatvor.
- Objektot se nao|a vo ridest predel koj od zadnata strana ne dozvoluva
nikakva mo`nost za pro{iruvawe. Istata, okolnost e golema
opasnost po Zatvorot od bezbednosen aspekt.
Na predniot del od Zatvorot ima mal prostor od samo 300 m 2 koj
se koristi kako podloga za proizvodstvo na betonski profili. Me|utoa,
i koga toa ne bi bilo slu~aj, toj prostor ni oddaleku nemo`e da se
iskoristi kako zatvorski krug (dvor) za drugi aktivnosti (za izgradba
na rabotilnici, tereni za pro{etki, zabava i rekreacija i sl.).
Od dvete bo~ni strani objektot e zagraden so privatni imoti
koi se nao|aat do samiot Zatvor, odnosno na oddale~enost od samo 1 - 3
metri.
- Samiot objekt raspolaga samo so 4 spalni sobi vo koi realno
mo`at da se pomestat samo 15 do 20 kreveti {to zna~i po 5 lica vo edna
soba. Nivno pregraduvawe ne doa|a vo predvid zo{to vo toj slu~aj kapacitetot
na Zatvorot u{te pove}e bi se namalil.
- Zatvorot ne raspolaga nitu so dovolen prostor za izvedba na
pristojna kujna i trpezarija so bilo kakva adaptacija. Zgora na toa vo
nego nema mo`nosti za prenamena na prostor koj bi se iskoristil za
ureduvawe na soba za dneven prestoj, soba za vospitno-prevospitna rabota
so osudenite, nitu za kupatilo koe sega e pomesteno vo WC-to, no
i tamu ne funkcionira.
- So ogled na prostorot na koj se nao|a objektot na Zatvorot ne
e mo`no nitu negovo pro{iruvawe na bilo koja strana, ni ograduvawe
so bezbednosen yid.
Ovoj element zaedno so prethodnoto isklu~uva sekakvo razmisluvawe
za funkcionirawe na Zatvorot kako eventualna ustanova so
promenata dejnost, odnosno kazneno-popravna ustanova od drug vid.
- Vo Zatvorot Kriva Palanka preku celata godina prestojuvaat
prose~no samo 5 do 10 osudeni i prekr{o~no kazneti lica. Takvata
brojka samo go opteretuva Buxetot koj e prisilen da izdvojuva sredstva
ne samo za nivnata izdr{ka, tuku i za odr`uvawe na objektot i platite
na vrabotenite.
- Ustanovata raspolaga so oddelenie za pritvor koe u{te od
1992 godina ne se koristi, nitu za toa vo idnina }e ima potreba. Imeno,
brojkata na pritvorenite lica {to bi bile upateni vo ova oddelenie
koga toa bi funkcioniralo so godini se dvi`i okolu prose~nata
299

ojka od 8 lica. Taa brojka ne pretstavuva nikakov tovar za Zatvorot
Skopje, ili eventualno Zatvorot [tip, vo koi ima prostor za izdr`uvawe
na merkata, a i nivnata oddale~enost od Kriva Palanka e poddednakva
od okolu 10 km koja denes se pominuva za ne{to pove}e od eden
sat.
- Zatvorot Kriva Palanka e ustanova od otvoren vid. Na prostorot
na celata dr`ava e potrebna samo edna takva ustanova i toa za
nebre`ni krivi~ni dela. Ottamu, ovaa ustanov ja gubi svojata funkcija,
osobeno zatoa {to vo nea se izdr`uva kazna i za umisleni krivi~ni
dela od polesen vid.
- Vospitno-prevospitniot tretman ne mo`e uspe{no da se ostvaruva
zaradi nedostig na stru~en personal. Ottamu, dokolku ovaa ustanova
i natamu postoi }e bide potrebno da se aktiviraat site nejzini
slu`bi so vospituva~i (pedagozi, psiholozi), administrativen personal,
pripadnici na slu`bata za obezbeduvawe, gotva~ i sl.
300

G l a v a VIII
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA VELES
1. OSNOVNI PODATOCI ZA USTANOVATA
1.1. Kazneno-popravnata ustanova - Veles, s. Dolno Orizari -
Veles.
1.2. Polniot naziv na ustanovata e Kazneno-popravna ustanova
Otvoreno oddelenie na Zatvor Skopje vo Veles.
Vo ustanovata na izdr`uvawe na kaznata se upatuvaat:
a) Ma{ki lica primarni storiteli, osudeni so pravosilna presuda
na kazna zatvor do 2 godini odnosno koga ostatokot od kaznata po
presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini od podra~jeto na Osnovniot
sud Veles i
b) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na
osnovniot sud vo Veles.
2. OSNOVAWE NA USTANOVATA
Ustanovata e formirana vo 1973 godina pod imeto "Op{tinski
zatvor - Veles." Od 1992 godina so donesuvaweto na Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni
dela i stopanski prestapi ("SV RM" 1992/19), Zatvorot funkcionira
kako Otvoreno oddelenie na Zatvorot Skopje.
3. STANBENO-PROSTORNI STANDARDI, SMESTUVA^KI
MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA
3.1. Objektot na Zatvorot e izgraden i pu{ten vo rabota vo 1984
godina. Istiot se nao|a nadvor od gradot Veles do seloto Dolno Orizari.
3.2. Objektot pretstavuva celina koja {to funkcionalno e podelena
na dva dela: Zatvorsko oddelenie i oddelenie za pritvor. Inaku
samiot objekt e izgraden od tvrd materijal i se sostoi od suterenski
del, prizemje i spart.
a) Desnata polovina od Zatvorot ja so~inuva negovoto zatvorsko
oddelenie i upravniot prostor.
- Na prizemjeto od ovoj del so strani~en vlez se pomesteni
upravnite prostorii. Stanuva zbor za odvoen prostor so dve pomali
kancelarii na Pomo{nikot direktor i instruktorot po zemjodelie.
301

Vo ovoj del koj pretstavuva odvoena zasebna celina, posti i edno WC.
- Vo prodol`enie na prethodniot prostor se nao|a trpezarijata
koja {alterski e povrzana so kujnata na Zatvorot i negovata kantina.
Trpezarijata e so povr{ina od 82 m 2 i kapacitet od 40 zatvorenici za
ednokratno zemawe na hrana. Vo nea se pomesteni 28 trpezariski masi
i 76 stolici.
Kujnata e prostrana i od nea vodi pristap do pomo{en magacin
za ~uvawe na prehranbeni proizvodi. Ovoj prostor so povr{ina od 60
m 2 e opremen so ugostitelski elektri~en {poret, metalni ormari,
fritezi, fri`ider, raftovi, zamrznuva~i i sl.
Kantinata e so povr{ina od 16 m 2 i ima dobra mestopolo`ba vo
odnos na trpezarijata, no so godini nanazad e prazna (ne se koristi).
Pokraj kujnata se nao|a u{te edna prostorija koja se koristi
kako trpezarija za personalot na ustanovata. Ovaa prostorija so edna
vrata e povrzana so kujnata, a so druga so glavnata trpezarija.
Vo ovoj del se nao|aat u{te dve prostorii od koi ednata e zamislena
da slu`i kako ambulanta, a drugata kako kancelarija na upravata.
Vo niv e pomestena soodvetna nova, skoro neupotrebuvana oprema
(biroa, krevet za pregledi, ormari i sl.).
- Od prednata strana na objektot postoi drug vlez so pristap vo
prizemniot del. Od desnata strana na ovoj vlez postoi so staklo izgradena
prostorija koi slu`i kako viduvalna. Od levata strana, isto taka
delumno ogradena so staklo se nao|a de`urnata soba za stra`ata.
Vo leviot del mo`en e pristap samo od edna vrata koja vodi vo
hodnik, od koj desno e nadzorniknicata, a levo dol` hodnikot vo koj se
pomesteni dve prostorii nameneti za viduvawe so advokat i istra`niot
sudija kako i sanitaren jazol. Me|utoa, so ogled deka pritvorot vo
ovoj Zatvor ne se izvr{uva od 1992 godina, vo ovie prostorii se pomesteni
10 kreveti i eden {poret na drva za zatopluvawe. Na toj na~in
e sozdaden prostor za smestuvawe na site zatvorenici koi prestojuvaat
vo Zatvorot. Vakvata praktika na stra`ata ñ ovozmo`uva site zatvorenici
da im bidat polesno pod nadzor vedna{ do niv, a na upravata za-
{teda na sredstva za ogrev.
Slobodnoto vreme zatvorenicite zaedno so stra`ata go minuvaat
vo nadzorniknicata vo koja e pomesten eden televizor vo boja.
Od ovoj prostor niz edna vrata vodi oddelenieto za pritvor vo
koe se pomesteni pritvoreni~kite sobi, a ottamu i krugot - {etali-
{te za pritvorenite lica.
b) Pokraj stra`anicata vodat skali kon spratot na Zatvorot.
Vo ovoj del pomesten desno (nad upravniot del i delot kade e kujnata i
trpezarijata), se nao|aat 9 spalni sobi so vkupno povr{ina od 232 m 2 .
Vo sekoja od niv e predvideno da se smestat po 10 kreveti na sprat taka
{to se sozdava previd deka kapacitetot na Zatvorot e 90 legla. Realnata
sostojba e me|utoa deka vo sekoja od ovie sobi mo`at da se
smestat samo po 5 kreveti. ako barem malku sakame da se pribli`ime
302

kon svetskite standardi. Vo takov slu~aj kapacitetot na Zatvorot e 45
legla.
Vo tekot na 1995 godina vo spalnite sobi ima{e 40 kreveti so
"jogi" du{eci i 20 kreveti so pru`ini.
Na spratot e pomesten i eden pogolem sanitaren jazol so WC-a,
bojleri so tu{evi i lavoboa, so vkupna povr{ina od 50 m 2 . Kupatiloto
i WC-ata se oddeleni so pregraden yid oblo`en so polo~ki.
Nitu edna od spalnata soba i sanitarniot jazol, odnosno celiot
sprat ne se koristi, pa mo`ebi ottamu deluva uredno i ~isto. Vo hodnikot
na spratot so povr{ina od 86 m 2 se smesteni 40 metalni ormar~iwa
za ~uvawe na li~nite predmeti na zatvorenicite koi isto taka
ne se koristat.
Podot vo spalnite i hodnikot e od "vines" plo~ki.
v) Vo suterenskiot del se pomesteni: kotlarnici za parnoto zatopluvawe,
peralna i dva magacini, koi slu`at i kako rabotilnici.
Ovde se nao|a i edna prostorija koja vo letnite meseci na zatvorenicite
im slu`i kako soba za dneven prostor. Vkupnata povr{ina na ovoj
del e 350 m 2 .
Parno zatopluvawe e izvedeno za celiot objekt na Zatvorot.
Istoto, me|utoa vo izminative tri godini ne se koristi od pri~ina
{to e puknat glavniot ~len od kotelot koj zaradi nedostig na sredstva,
a nie bi dopolnile i golema negri`a na upravata, dosega ne e zamenet.
Poradi maliot broj na zatvorenici zatopluvaweto sega se vr{i na
pe~ki so drva.
Vkupnata korisna povr{ina na Zatvrskiot objekt e 1.580 m 2 .
3.3. Prostorot okolu samiot Zatvor - dvorot e so povr{ina od
3.500 m 2 . Stanuva zbor za neograden dvor koj voop{to ne e ureden so zelenilo,
sportski tereni i drugo.
3.4. Ekonomijata na Zatvorot raspolaga so obrabotliva zemjodelska
povr{ina od 16 ha {to mo`e da se navodnuva od rekata koja te~e
pokraj nea.
Vo sostav na ekonomijata e i starata "zgrada" na stariot Zatvor
so 600 m 2 , sviwarnik od 50 m 2 i objektot na TO od 100 m 2 koj go koristi
i odr`uva Zatvorot.
3.5. Zatvorot raspolaga so edno patni~ko vozilo "Lada" od 1979
godina, edno terensko vozilo (kamion), eden traktor so prikolka i so
site priklu~ni orudija za obrabotka na zemja (plugovi, kosa~ica za
seno, prevrtuvalka, tawira~a i dr.). Vo 1994 godina Zatvorot so sopstveni
sredstva konstruira i edna ma{ina za pletewe `i~ena mre`a.
3.6. Celokupniot inventar i oprema so koja raspolaga Zatvorot
mo`e da se vidi na sledniov pregled.
- Vo zgradata na Zatvorot vo sanitarniot jazol se nao|aat vkupno:
10 WC kabini so vrati, 7 pisoari, 5 tu{ kabini so 5 bojleri od 80
l., umivalnici za race i noze so 14 slavini.
- Krevetite za spiewe se: so "jogi" du{eci 40 od koi samo dva-
303

eset se opremeni so du{eci (20 du{eci se dadeni vo Zatvorot Skopje),
20 kreveti se so pru`ina, za niv ima 22 obi~ni polneti du{eci, 40 metalni
ormani.
- Kujnata e opremena so: 1 {poret elektri~en "Igo", 1 {poret
elektri~en "Gorewe", 1 {poret na drva, 1 fri`ider, 2 zamrznuva~i
"Obodin" 410 l, LTH "380 l., bojler 80 l., elektri~na fiteza, 1 umivalnik
dvodelen "Igo", 2 metalni rabotni masi, 1 masa za cedewe, 3 metalni
raftovi za prehranbeni produkti, 28 trpezariski masi, 76 stolici.
- Prostoriite se opremeni so: 11 rabotni biroa, 9 orman~iwa
od iverica, 1 kon.masa, 1 foteqa, 5 tapacirani stolovi, 10 stolovi
(klub), 1 metalna kasa "Primat", 1 metalen orman (arhivski), 2 televizori
"Gorewe", 1 radioaparat, 1 telefonska centrala "Iskra" (ne se
koristi), 6 telefoni, 1 telefaks "Panasonik", 1 elektri~na ma{ina
za pi{uvawe, 1 mehani~ka ma{ina za pi{uvawe, 2 smeta~ki elektri-
~ni ma{ini, 2 pravosmukalki "Iskra", 1 ma{ina za perewe "EI", 1
masa za "ping-pong", 1 vitrina za kniga, biblioteka so 80 knigi, medicinsko
orman~e i medicinski krevet, 5 pe~ki na drva.
- Stopanskata edinica na Zatvorot raspolaga so slednite osnovni
sredstva: 2 traktora (eden e neispraven), dve teretni prikolki za
traktor, 1 kamion "Zastava", kosa~ka za detelina, prevrtuva~ka, tawira~a,
plugovi za traktor, 2 dizel agregati za navodnuvawe, 1 elektri-
~na pumpa za navodnuvawe, teretna prikolka za avtomobil, 1 patni~ko
vozilo "Zastava 101" (neispravno), 1 patni~ko vozilo "Zastava 750"
(neispravno), 1 patni~ko motorno vozilo "Lada", 1 patni~ko motorno
vozilo "Zastava 850", pona~ za akumulatori, aparat za zavaruvawe, 1
kompresor, rabotilnica so prira~en alat, 103 aluminski cevki za navodnuvawe,
10 plasti~ni buriwa od 200 l. (35 se neispravni), 12 od 120
l.
- Isto taka Zatvorot ima 2 kamp prikolki vo Avto-kampot
"Krani" vo Resen koi gi koristat vrabotenite za letuvawe.
4. PODATOCI ZA VRABOTENITE VO USTANOVATA
4.1. Vo Zatvorot vkupno se vraboteni 7 lica i toa: pomo{nik
direktor, profesionalen gotva~, instruktor po zemjodelie i 4 nadzornici.
304

Re
d.b
r.
P R E G L E D
na vrabotenite vo Zatvorot Veles so sostojba na 31.12.1995 godina
IME I PREZIME Rabotno mesto Vraboten vo
ustanovata
1 2 3 4
1. TRAJ^E Pomo{nik direktor 08.12.1988
PETKOVSKI
2. STEVE KIROV Instruktor po 05.04.1991
zemjodelie
3. DIM^E
Gotva~ 01.05.1986
NIKOLOVSKI
4. SLAV^O
Nadzornik 01.08.1980
PRENXOV
5. BLAGOJ
Nadzornik 15.06.1986
STOJANOV
6. DRAGAN^O
Nadzornik 15.06.1986
ATANASOV
7. DRAGAN
DIMOVSKI
Nadzornik 15.04.1984
4.2. Da se ostvaruva dejnosta samo so edno rakovodno lice, gotva~
i instruktor na ustanova za izvr{uvawe na krivi~ni i prekr{o-
~ni kazni zatvor, se ~ini deka e nedozvolen presedan {to mo{ne lo{o
se odrazuva na prestavata za na{iot penitencijaren sistem vo celina.
5. PODATOCI ZA ZATVORSKATA POPULACIJA
5.1. So ogled na toa {to evidencijata za dvi`eweto na osudenite
i prekr{o~no kaznetite lica za Zatvorot Veles se vodi vo Zatvorot
Skopje, ovie podatoci se dadeni grupno vo tekstot {to se odnesuva
na Zatvorot Skopje.
5.2. Na 31. 12. 1995 godina vo Zatvorot Veles prestojuvale vkupno
11 lica od koi 7 osudeni i 4 prekr{o~no kazneti lica.
Od osudenite 7 lica: 6 bile na vozrast od 20 - 30 godini i edno
lice od 43 godini. Site bile so visina na izre~ena kazna od 3 do 6 meseci.
Prekr{o~no kaznetite ~etiri lica bile na vozrast od 20 do 34
godini so visina na izre~eni kazni od 7, 11, 20 i 39 dena.
Na krajot na 1995 godina vo Otvorenoto odeelenie Veles ima{e
vkupno 8 neizvr{eni presudi so nalozi i toa: od 1994 - 1 presuda i od
1995 - 7 presudi.
305

6. OSNOVNI POKAZATELI ZA DEJNOSTA NA USTANOVATA
6.1. Normativni akti na ustanovata. Za ovoj Zatvor va`at istite
normativni akti navedeni kaj Zatvorot Skopje.
6.2. Organizacioni edinici. Vo ovoj Zatvor ne mo`e da stane
zbor za postoewe na organizacioni edinici, osven mo`ebi za Nadzorni~ka
slu`ba, vo ~ii sostav ima 4 nadzornici.
6.3. Priem i otpust na zatvorenicite. Vo ustanovata ne postoi
priemno-otpusno oddelenie.
6.4. Rabotno anga`irawe na zatvorenicite. Celokupnata rabotno
anga`irawe na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica e naso~eno
vo zemjodelskata dejnost. Na ogromnata obrabotliva zemjodelska povr{ina
koja ja so~inuva ekonomijata na Zatvorot, zatvorenicite odgleduvaat
kulturi {to ma{inski se obrabotuvaat. Toa vo prv red se detelina
i `itarnici od koi vo 1995 godina se ostvareni rekordni
prinosi.
Od 6 ha se o`neani 19 toni `itarica, a od druga 5 ha e sobrana
35 toni detelina.
Osudenite lica povremeno se anga`iraat i vo rabotnite organizacii
vo gradot.
6.5. Smestuvawe, obleka i ishrana. a) Vo sega{niov moment site
zatvorenici (11) se smesteni vo dve, so kreveti natrupani mali prostorii
prilagodeni za taa nemena, iako vo Zatvorot ima prostorii tokmu
za taa namena.
Zemeno vo celost vo Zatvorot ima dobri uslovi za smestuvawe
na 40 - 50 zatvorenici so ogled deka se raboti za nov dobro so~uvan
objekt.
b) Zatvorenicite vo Zatvorot nosat sopstvena obleka.
v) Ishranata gi zadovoluva potrebnite standardi.
Higienata vo Zatvorot e na pristojno nivo.
6.6. Vospitno-prevospitna rabota. Na planot na ostvaruvaweto
na vospitno-prevospitniot treman na zatvorenicite vo ovaa ustanova
ni{to ne se raboti.
6.7. Klasifikacija na zatvorenicite. Interna klasifikacija
vo Zatvorot ne se vr{i. Vo ovaa ustanova, isto kako i vo onaa vo Kriva
Palanka, za vakvi klasifikacija nema uslovi, a so ogled na brojot na
zatvorenicite nitu potreba.
6.8. Zdravstvena za{tita. Zdravstvenata za{tita na zatvorenicite
celosno mu e otstapena na Medicinskiot centar Veles kade {to
se vr{at site pregledi i medicinski intervencii.
6.9. Prava i pogodnosti. Po odnos na ova pra{awe va`i seto ova
{to e re~eno i za drugite ustanovi.
6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Za ova, kako i za
drugite ustanovi od ovoj vid (Kriva Palanka, Prilep), mo`e da se
ka`e obezbeduvaweto ne pretstavuva problem.
306

6.11. Sostojba na pritvorot. Iako vo ovoj Zatvor od 1992 godina
ne se izvr{uva pritvorot, vo nego ima pritvoreni~ko oddelenie. Ova
oddelenie se sostoi od 6 prostorii za smestuvawe na 14 pritvoreni
lica. Pritvoreni~kite prostorii se so visoki plafoni. Bo niv nema
sanitarni jazli i dobar prodor na dnevno svetlo. Ovoj del e povrzan so
prostorno dobro ogradeno {etali{te.
Inaku od tabela br. 37 mo`e jasno da se sogleda deka dokolku
oddelenieto za pritvor vo Veles funkcionira{e vo zadnive 5 godini
(1991 - 1995 godina), vo nego so naredba }e bea upateni onie 29 lica
{to vo ovoj period bea upateni vo soodvetnoto oddelenie vo Zatvorot
Skopje. Stanuva zbor za prose~no 6 lica godi{no, podatok koj eklatantno
poka`uva deka pritvoreni~koto oddelenie vo Zatvorot Veles
ne e racionalno re{enie.
7. FINANSIRAWE NA USTANOVATA
Finansiraweto na ustanovata se vr{i preku Zatvorot Skopje.
Vo 1995 godina se dobieni vkupno 1.269.676 denari, od koi za plata na
vrabotenite 899.593 denari, za op{testvena ishrana na vrabotenite
105.770 denari, za odr`uvawe na zgradata i ishrana na zatvorenicite
218.548 denari, ili vkupno se potro{eni 1.223.911 denari i ostanuvaat
sredstva vo iznos od 45.765 denari.
Bilansot na raboteweto na stopanskata edinica sî u{te ne e
poznat. Posebni sredstva od Ministerstvoto za pravda vo 1995 godina
ne se dobieni.
8. KLU^NI TO^KI
Ad. 1. Zatvorot Veles e ustanova koja funkcionira kako Otvoreno
oddelenie na Zatvorot Skopje kade se izdr`uva kazna zatvor vo
visina do 6 meseci za ma{ki osudeni lica, kako i kaznata zatvor za
prekr{o~no kazneti ma{ki i `enski lica.
Ad. 2. Ustanovata e formirana vo 1973 godina kako Op{tinski
zatvor, a od 1992 godina funkcionira kako Otvoreno oddelenie na Zatvorot
Skopje.
Ad.3. Objektot na Zatvorot se nao|a na nekolku kilometri nadvor
od gradot do s.Dolno Orizari. Izgraden e vo 1984 godina i kako
grade`na celina e vo dobra sostojba. So ogled deka e namenski graden
vo nego ima dobar raspored na stanbeni prostori. Karakteristi~no e
me|utoa deka objektot e praven za mal broj zatvorenici, a so ogled deka
ni toj broj na zatvorenici (40 - 50) ne e dostignat spalnite na spratot
ne se koristat. Dobar del od opremata i prostorot e so~uvan, a opredelen
del od du{ecite (20) im e odstapen na Zatvorot Skopje. Poradi
nebre`en odnos kon kotlarnicata parnoto zatopluvawe vo zgradata
ve}e 3 godini ne funkcionira.
307

Ad. 4. Vo Zatvorot se vraboteni vkupno 7 lica i toa: pomo{nik
direktor, gotva~, instruktor i 4 nadzornici.
Ad. 5. Na 31. 12. 1995 godina vo Zatvorot prestojuvale 11 osudeni
i prekr{o~no kazneti lica.
Ad. 6. Normativnite akti na Zatvorot vo celost se doneseni.
- Organizacioni edinici so ustanovata nema.
- Rabotnoto anga`irawe na zatvorenicite se ostvaruva samo vo
zemjodelskata dejnost, {to zna~i samo koga e sezonata za toa, taka {to
od oktomvri do mart tie ne se rabotno anga`irani ili toa e incidetno
vo rabotni organizacii nadvor od Zatvorot.
- Sostojbata vo pogled na smestuvaweto i ishranata vo Zatvorot
e na zadovolitelno nivo, no ne i vo pogled na oblekata.
- Vospitno-prevospitna rabota ne se ostvaruva.
- Interna klasifikacija na zatvorenicite ne se vr{i.
- Zdravstvenata za{tita ne se vr{i vo Zatvorot tuku celosno
vo Medicinskiot centar Veles.
- Koristeweto na pravata i pogodnostite e premnogu liberalno,
odnosno sprotivno na postoe~kite normativi.
- Vidot na ustanovata i karakterot na dejnosta ne sozdava problemi
od bezbednosen aspekt.
Od 1992 godina vo ovoj Zatvor ne se izvr{uva pritvorot. So
ogled na blizinata na Oddelenieto za pritvor vo Zatvorot Skopje i
brojot so naredba upateni lica od ova podra~je za takov pritvor vo Veles
nema ni potreba.
Ad. 7. Ustavnovata se finansira od Buxetot preku Zatvorot
Skopje
308
9. PREDLOZI
So ogled na seto ona {to be{e izlo`eno i konstatirano za Zatvorot
Veles osnovan i edinstven predlog e ovaa ustanova da se ukine.
Vakviot predlog proizleguva, ottamu {to niza argumenti uka`uvaat
deka ovoj Zatvor ne mo`e celosno da se vklopi vo penitencijarniot
sistem na Republika Makedonija. Glavnite argumenti se:
- Zatvorot se nao|a na potegot Skopje - Veles - Prilep - Bitola,
odnosno na pat od samo 170 km na koj postojat 5 kazneno-popravni
ustanovi (KPU-Idrizovo, Zatvor-Skopje, Zatvor- Veles, Zatvor-Prilep
i Zatvor -Bitola).
- Vo Zatvorot preku celata godina prestojuvaat prose~no po 5 -
10 osudeni i prekr{o~no kazneti lica {to go ~ini apsolutno iracionalen
negoviot natamo{en opstanok so ogled na sredstvata {to za taa
namena se izdvojuvaat od Buxetot na Republikata.
- Zatvorot raspolaga so oddelenie za pritvor koe u{te od 1992
godina ne se koristi, nitu za toa denes i vo idnina ima potreba od dve
pri~ini: ottamu {to brojot na upatenite lica so godini se dvi`i oko-

lu brojkata 6 lica godi{no i toa {to oddale~nosta od Zatvorot Skopje
e mala, a ovoj Zatvor, so ogled na svoite raspolo`livi kapaciteti
mo`e lesno da go apsorbira toj broj.
- Zatvorot Veles e ustanova od otvoren vid odnosno ustanova vo
koja se upatuvaat osudeni lica izvr{iteli na polesni krivi~ni dela,
t.e. za takov kriminalitet za koj vo Republika Makedonija e potrebna
samo edna kazneno-popravna ustanova.
- Vo Zatvorot se vraboteni samo 7 lica koi nemaat postojan
anga`man so ogled na brojot na licata li{eni od sloboda, a se odvojuvaat
golemi buxetski sredstva za nivnite plati.
- Vospitno-prevospitniot tretman od aspekt na kadrovskata
ekipiranost ne ovozmo`uva postignuvawe nikakvi efekti vrz planot
na resocijalizacijata i socijalnata adaptacija na osudenite i prekr{o~no
kaznetite lica. Dokolku ustanovata i natamu postoi }e mora
da se vrabotat novi stru~ni profili, zatoa {to sega ovoj aspekt go pokriva
samo edno lice - pomo{nikot direktor. Istata konstatacija se
odnesuva i za pokrivaweto na drugute dejnosti na ustanovata: vrabotuvawe
na instruktori, lekar, nadzornici i sli~no.
- Dokolku ustanovata prodol`i da raboti, toa bi bilo povrzano
i so drugite te{kotii: sanacija i preadaptacija na del od objektot,
osmisluvawe, izgradba i opremuvawe na prostorii za raboten tretman
na zatvorenicite, ograduvawe so visok bezbednosen yid na dvorniot
prostor okolu objektot na Zatvorot i sl. Prenamenetiot Zatvor bi
moral da pretrpi i adaptacija na spalnite sobi koi bi morale da se
pregradat so cel da se obezbedi smestuvawe barem na dve lica vo edna
soba. Vo toj slu~aj bi se namalil kapacitetot na Zatvorot na samo 18
legla. Toa apsolutno ne e vo red, za{to bi bilo ekonomski neopravdano
da se izdr`uva Zatvor za 18 lica so kadrovski potencijal od isto
tolku lica.
309

310

G l a v a IX
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA TETOVO
1. OSNOVNI PODATOCI ZA USTANOVATA
1.1. Kazneno-popravna ustanova-Tetovo, ul. "Cvetan Dimov" br.
5, Tetovo.
1.2. KPU Tetovo e kazneno-popravna ustanova od poluotvoren
vid vo ~ii sostav funkcioniraat: zatvoreno oddelenie, oddelenie za
lica od `enski pol i oddelenie za izvr{uvawe na merkata pritvor.
Vo ovaa ustanova, soglasno Re{enieto za rasporeduvawe na osudenite
i osudenite maloletni lica vo kazneno-popravni i vospitnopopravni
ustanovi, na izdr`uvawe kazna zatvor se upatuvaat:
a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osnovnite
sudovi Gostivar i Tetovo,
b) Ma{ki lica povtornici osudeni so pravosi;lna presuda na
kazna zavor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot
pritvor iznesuva do 6 meseci od podra~jeto na osnovnite sudovi:
Gostivar i Tetovo,
v) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti, od podra~jeto na
osnovnite sudovi: Gostivar i Tetovo i
g) Ma{ki i `enski lica sprema koi e opredelen pritvor od podra~jeto
na osnovnite sudovi: Gostivar i Tetovo.
2. OSNOVAWE NA USTANOVATA
KPU - Tetovo e osnovan od strana na Sobranieto na op{tina
Tetovo so Odluka br. 06-1422/1 od 31. 03. 1971 godina kako Op{tinski
zatvor za op{tinite Tetovo, Gostivar i Debar.
Spored ovaa odluka vo zatvorot izdr`uvale kazna zatvor osudeni
i prekr{o~no kazneti lica na koi im bila izre~ena kazna li{uvawe
od sloboda do 2 meseci. Vo Zatvorot se izdr`uvala i merkata pritvor.
Ovoj zatvor funkcionira{e kako samostoen organ na Sobranieto
na op{tina Tetovo, a materijalnite i finansiskite, kako i li~nite
rashodi na rabotnicite pa|aa na tovar na op{tinite {to se javija
kako negovi osnova~i.
Do sredinata na 1986 godina vo Zatvorot Tetovo se izvr{uvaa i
kaznite zatvor do 6 meseci za osudeni lica od op{tinite Tetovo i Go-
311

stivar, a od vtorata polovina na 1986 godina se izvr{uvaat kaznite zatvor
do 1 godina.
So izmenite na ZIS od 1992 godina op{tinskite zatvori pominaa
vo nadle`nost na Republikta. Ottoga{ otpadna nivniot naziv
op{tinski zatvori i e zamenet so nazivot kazneno-popravni ustanovi -
zatvori. Sega{niot naziv na ovaa ustanova e Kazneno-popravna ustanova
Zatvor-Tetovo so nepromeneta nadle`nost vo pogled na izvr{uvaweto
na sankciite i pritvorot.
3. STANBENO-PROSTORNI STANDARDI, SMESTUVA^KI
MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA
3.1. Svojata dejnost Zatvorot ja ostvaruva vo eden objekt koj pretstavuva
celina. Objektot e izgraden vo 1963 godina od tvrd materijal
i se nao|a na neposredna blizija do zgradata na UVR Tetovo.
Re{enieto br. 01-1785/2 so koe se utvrduva izgradbata na toga{niot
"Okoliski zatvor" kako objekt od op{t interes be{e donesen
od strana na Narodniot odbor na tetovskata okolija na oddelni sednici
na obata sobori odr`ani na 27. 04. 1962 godina. Na 03. 09. 1963 godina
Sobranieto na op{tina Tetovo so Re{enie br. 05-13113/2 na
investitorot - Sekretarijat za vnatre{ni raboti Tetovo mu dozvoli
da go koristi grade`niot objekt "Okoliski zatvor". Navedeniot objekt
i denes e vo upotreba kako KPU Zatvor-Tetovo.
Objektot e dobro so~uvan i redovno se odr`uva. Vo tekot na
1995 godina, obnovena e fasadata, postavena e lamperija na stranite,
kako i novi oluci. Vo zgradata se varosani i site vnatre{ni prostorii
taka {to toa sega ima pristoen izgled kako od vnatre, taka i od nadvore{na
strana.
3.2. Zgradata na Zatvorot se sostoi od prizemje i eden kat. Vo
nea se pomesteni: administrativni prostorii, 3 spalni sobi na prviot
kat, 2 spalni sobi na prizemjeto. Dve prostorii od prizemjeto gi koristi
kriminalisti~ko-tehni~kata slu`ba pri UVR Tetovo. Podrumskite
prostorii se koristat kako magacinski prostor.
Ovaa zgrda se zatopluva so parno greewe koe e zaedni~ko so
UVR Tetovo. Vo prostorijata za de`urstvo na Slu`bata za obezbeduvawe
pokraj parnoto zatopluvawe koe raboti do 15 ~asot se koristi i
termo pe~ka, ottamu {to ovaa slu`ba raboti neprekinato 24 ~asa.
a) Na prizemjeto se nao|a i spalnata sobra za prekr{o~no kazneti
`enski lica so dimenzii 4,00 h 4,00 ili 16 m 2 . Ovaa prostorija e
opremena so jogi du{eci, masi i stolici. Vedna{ do spalnata soba se
nao|a i prostorijata za dneven prestoj na prekr{o~no kaznetite `enski
lica so dimenzii 4,00 h 5,80 ili 23,20 m 2 . Navedenata prostorija
vo slu~aj na potreba se koristi i kako spalna soba.
- Na prizemjeto ima i drugi prostorii i toa: magacin so dimenzii
4,00 h 5,80 ili 23,20 m 2 i sanitaren jazol so ostava so dimenzii 3,00
312

h 5,80 ili 17,40 m 2 .
- Na katot od ovaa tn. stanbena zgrada na Zatvorot se nao|aat
spalnite sobi na osudenicite kako i administrativnite prostorii
(kancelarii) na personalot. Stanuva zbor za vkupno tri spalni sobi so
slednive dimenzii: prvata so povr{ina od 28 m 2 koja se pomesteni 16
kreveti na kat, vtora so povr{ina od 32,5 m 2 so 22 kreveti na kat, i
treta, so povr{ina od 20 m 2 i 12 kreveti na kat.
Site spalni sobi se opremeni so jogi du{eci, novi }ebiwa, ~ar{afi
i pernici. Podot e od parket koj e lakiran i poslan so stazi
me|u krevetite.
Neposredno do spalnite sobi postojat dva sanitarni jazli opremeni
so lavaboa.
- Na drugiot kraj na ovoj kat se pomesteni administrativnite
prostorii i toa:
- Kancelarija na direktorot (16 m 2 ),
- Kancelarija na referentot za priem i otpust na osudenite i
blagajnikot (16 m 2 ),
- Kancelarija za de`urstva na Slu`bata za obezbeduvawe (16
m 2 ),
- Kancelarija za smetkovoditelot i doma}inot (17,75 m 2 ),
- Kancelarija za nadzornik na stra`a (15,50 m 2 ),
- Kancelarija so pove}ekratni nameni (za sostanoci pri poseti
na advokat i istra`ni sudii so osudenite i pritvorenite lica kako i
za poseti na pritvorenicite) (18,75 m 2 ),
Kancelariite na vrabotenite lica vo Zatvorot se skromno
opremeni i ovozmo`uvaat normalno rabotewe.
Vo administrativniot del na zgradata ima poseben sanitaren
jazol so povr{ina od 8,50 m 2 .
Celokupnata stanbena zgrada na Zatvorot e so dimenzii 28,50 h
11,70 m ili vkupna povr{ina od 333,45 m 2 .
b) Vo neposredna blizina na stanbenata zgrada se nao|aat dva
pomali objekti kade se pomesteni slednive prostorii:
- Prostorija za dneven prestoj so kantina (51,60 m 2 ),
- Trpezarija (37,20 m 2 ),
- Kujna (19,60 m 2 ),
- Kupatilo (17,00 m 2 ),
- Sanitaren jazol (17,40 m 2 ),
- Gara`a (27,00 m 2 ),
- Prostorija za skladirawe na ogrev (37,20 m 2 ), i
- Pomo{en magacin (33,00 m 2 ).
Prostorijata za dneven prestoj e opremen so masi i stolici nabaveni
vo 1995 godina, so orman~iwa za sekoe osudeno lice i eden kolor
telivizor.
Trpezarijata e isto taka opremena so novi masi i stolovi.
Vo kujnata se pomesteni dva elektri~ni {poreti, fri`ider,
313

abotna masa, visoki orman~iwa, lavaboa so bojler i eden {poret na
dvra koj se koristi vo slu~aj na prekin vo elektri~nata mre`a, kako i
vo zimskiot period za ednovremeno zatopluvawe na prostorijata.
3.3. Zatvorot raspolaga so 2.229 m 2 dvorna povr{ina razzeleneta
so treva, zimzeleni i drugi drva kako i so cve}iwa. Vo dvorot e
pomesteno i igrali{te za mali sportovi.
3.4. Za rabotno anga`irawe na osudenite lica Zatvorot raspolaga
so ekonomija - zemji{te so povr{ina od okolu 5.000 m 2 dobieno na
vremeno koristewe od Sobranieto na op{tina Tetovo bez nadomestok.
Na ovaa povr{ina naj~esto se sadi p~enka, grav, kompir i zelka, kako i
drugi zemjodelski kulturi.
3.5. Zatvorot raspolaga samo so edno i toa patni~ko vozilo
"Lada". Neophodno e da se nabavi edno kombi vozilo za sprovod na osudeni
i pritvoreni lica.
4. PODATOCI ZA VRABOTENITE VO USTANOVATA
4.1. Vo Zatvorot-Tetovo se vraboteni vkupno 16 lica. Vospitnoprevospitnata
rabota ja vr{i referent za priem i otpust so pomo{ na
ostanatite vraboteni. Slu`bata za obezbeduvawe e pokriena so 5 nadzornici,
4 postari nadzornici, nadzornik na stra`ata, kako i voza~sprovodnik.
Stopansko-instruktorskata slu`ba ne e ekipirana taka
{to rabotite od nadle`nost na slu`bata gi vr{i Direktorot na Zatvorot
zaedno so vrabotenite od drugite slu`bi. administrativno-finansiskata
slu`ba ja vr{at direktorot, smetkovoditelot, blagajnikarhivar
i doma`in. Zdravstvenata slu`ba isto taka ne e ekipirana. Od
tie pri~ini zdravstvenata za{tita na osudenite im se uka`uva od strana
na Medicinskiot centar Tetovo, a edna{ nedelno i od strana na
lekarot od VPD Tetovo.
Kompletniot broj na vrabotenite spored godina na nivnoto ra-
|awe, vremeto na vrabotuvaweto, sta`at na osiguruvwe (so i bez benificii)
i spored raboteweto mesto mo`e da se vidi od slednava tabela:
R.
br.
P R E G L E D
na vraboteni vo Zatvorot-Tetovo so sostojba na 31. 12. 1995 godina
IME I
PREZIME
God.
na
ra|awe
Vraboten vo
ustanovata
Rabotno mesto
1 2 3 4 11
1. NIKE 1950 01.02.1985 Direktor
TODOROVSKI
314

2. MIRJANA
BOGDANOSKA
1949 06.07.1976 Referent
priem.vosp.
3. SNE@ANA 1960 01.07.1980 Ref.smetkovod.
JOVANOSKA
4. ELIZABETA
PETROSKA
1965 01.09.1985 Blagajnik
-arhivar
5. ILJAZ UMERI 1952 15.10.1984 dom.magacion.
6. PREDRAG 1950 15.11.1974 Nadz.na stra`a
AN^ESKI
7. MILIVOJ 1954 01.07.1975 Post.nadzornik
ILIOSKI
8. GROZDE 1956 01.07.1980 Post.nadzornik
STOJ^ESKI
9. DU[AN 1958 01.08.1982 Post. nadzornik
ILIESKI
10. PETKO 1963 01.07.1985 Post.nadzornik
RISTOSKI
11. ZORAN 1960 01.05.1985 Nadzornik
DESPOTOSKI
12. QUBOMIR 1967 01.08.1990 Nadzornik
TOFILOSKI
13. DRAGAN 1968 01.08.1990 Nadzornik
BOJ^ESKI
14. BANE 1965 01.08.1990 Nadzornik
NESTOROSKI
15. JANE 1975 01.11.1995 Nadzornik
JANKOSKI
16. BORKO
PAVLOSKI
1957 01.06.1994 Voza~ sprovodnik
4.2. Spored Pravilnikot za sistematizacija na rabotite i zada-
~ite vo Zatvorot se predvideni rabotni mesta koi vo celost ne se popolneti
{to e vo duhot na opredelbite za racionalizacija. Zna~ajno e
me|utoa da se istakne deka vo Zatvorot ne se popolneti nekolku rabotni
mesta od vitalno zna~ewe i toa: pomo{nik na direktorot, vospituva~
i gotva~. Ottamu se pravat usilbi za popolnuvawe na ovie rabotni
mesta, osobeno na rabotnoto mesto gotva~.
5. PODATOCI ZA ZATVORSKATA POPULACIJA
5.1. Vo tekot na 1995 godina vo ovoj Zatvor prestojuvale vkupno
309 osudeni, prekr{o~no kazneti i lica vo pritvor i toa:
- osudeni lica 123
- prekr{o~no kazneti lica 129
315

- pritvoreni lica 57
- Od vkupniot broj osudeni lica (123) - 91 se primeni vo tekot
na 1995 godina, a 32 lica se ostanati od 1994 godina. Od niv 45 se od podra~jeto
na op{tina Gostivar, a 78 od podra~jeto na op{tina Tetovo.
- Od vkupniot broj prekr{o~no kazneti lica (129) - 128 se primeni
vo tekot na 1995 godina, a samo edno lice e ostanato od 1994 godina.
Od niv 21 lice e kazneto so re{enie na Op{tinskiot sud za prekr{oci
na Gostivar, a 108 lica so re{enie na soodvetniot sud od Tetovo.
Ovie lica poteknuvaat od podra~jeto na op{tina Gostivar (46),
op{tina Gostivar (21), SR Jugoslavija (13), NR Albanija (26), R. Bugarija
(18) i Rusija (6).
- Od vkupniot broj na pritvoreni lica (57) - 45 se primeni vo
tekot na 1995 godina, a 12 se ostanati od 1994 godina. Ovie lica se privedeni
od podra~jeto na op{tina Tetovo (29), op{tina Gostivar (8),
drugi op{tini vo Republikata (5), NR Alabanija (9), SR Jugoslavija
(5) i R.Bugarija (1). Od niv vo tekot na 1995 godina so re{enie na Op{-
tinskiot sud Tetovo se primeni 38 lica so vkupno pominati 1.290 dena,
a od 1994 godina so re{enie na istiot sud se ostanati 3 lica so vkupno
pominati 128 dena. So re{enie na Op{tinskiot sud Gostivar vo tekot
na 1995 godina se primeni 6 lica so vkupno pominati 190 dena, a 9 lica
se od 1994 godina so pominati 150 dena. So re{enie na Op{tinskiot
sud Skopje I vo tekot na 1995 godina e primeno 1 lice so pominati 29
dena.
Vo sporedba so 1994 godina dvi`eweto na brojata na osudenite
lica bele`i nagolemuvawe od 36,7%, na prekr{o~no kaznetite lica
zgolemuvawe od 44%, a na pritvorenite lica namaluvawe od 23%.
Vkupniot broj na denovi koi gi pominale osudenite, prekr{o-
~no kaznetite i pritvorenite lica vo Zatvorot-Tetovo vo tekot na
1995 godina (14.930) vo odnos na 1994 godina (14.243) bele`i zgolemuvawe
od 4,8%.
Za odbele`uvawe e i podatokot deka od vkupniot broj osudeni i
prekr{o~no kazneti lica primeni vo tekot na 1995 godina (219) - 45
sami se javile na izdr`uvawe na kaznata (43 osudeni i 3 prekr{o~no
kazneti). Toga{ koga licata sami ne se javuvaat na izdr`uvawe na kazna,
ustanovata gi izvestuva nadle`nite sudovi koi od svoja strana
izdavaat naredbi za priveduvawe i poternici. Po toj osnov vo ustanovata
se privedeni 168 lica, od koi 43 osudenici i 125 prekr{o~no kazneti
lica. Samo 3 lica se primeni direkno od pritvor, a 2 lica se
vrateni od begstvo.
Vremenskite intervali od izdavaweto na naredbite za prisilno
priveduvawe do samoto priveduvawe se dvi`i od 1 - 6 meseci, a vo
oddelni slu~ai i pove}e.
Inaku samo vo tekot na 1995 godina vo Zatvorot se primeni vkupno
91 osudeno lice, 128 prekr{o~no kaznei i 45 pritvoreni lica, ili
vkupno 264 lica so vkupen prestoj od 14.939 dena ili prose~no 41 lice
316

dnevno.
5.2. Na 31. 12. 1995 godina vo ustanovata prestojuvale vkupno 27
osudeni lica. Stanuva zbor za lica koja visinata na kaznata iznesuva:
do 3 meseci - 4 lica, od 3 do 6 meseci - 9 lica, od 6 - 12 meseci - 12 lica
i 2 lica so kazna od edna do edna i pol godina.
Od vkupniot broj na osudenici 21 bile na vozrst od 20 - 30 godini,
3 na vozrast od 30 - 40 godini i 3 na vozrast od 40 - 60 godini.
Na 31. 21. 1995 godina vo ustanovata izdr`uvale kazni za prekr{ok
samo 2 lica na vozrast od 25 i 27 godini so visina na izre~ena
kazna od 40 i 50 dena.
Vo pritvor se nao|ale 9 lica.
6. OSNOVNI POKAZATELI ZA DEJNOSTA NA USTANOVATA
6.1. Normativni akti na ustanovata. Ostvaruvaweto na dejnosta
izvr{uvawe na kaznata zatvor na osudeni i prekr{o~no kazneti lica i
merkata pritvor vo KPU-Tetovo se vr{i vrz osnova na ZIS i slednive
interni podzakonski propisi:
- Pravilnik za organizacija i rabota na Zatvor-Tetovo (br. 01-
33 od 26. 11. 1992 godina),
- Pravilnik za sistematizacija na rabotite i zada~ite na Zatvorot-Tetovo
(br. 01-33 od 26.11.1992 godina) so dopolnuvawe (br. 01-
33/1 od 18. 10. 1993 godina),
- Ku}niot red na Op{tinskiot zatvor vo Tetovo (br. 01-163 od
31. 12. 1981 godina),
- Upatstvo za klasifikacija na osudenite lica vo Op{tinskiot
zatvor-Tetovo (br. 45 od 17. 05. 1988 godina),
- Naredba za izvr{uvawe na merkata pritvor vo Op{tinskiot
zatvor Tetovo (br. 01-105) od 21. 12. 1987 godina),
- Naredba za opredeluvawe na vidot i koli~inata na postojnoto
i rezervnoto vooru`uvawe, municijata i posebnata oprema na stra-
`ata na Op{tinskiot zatvor-Tetovo (br. 45 od 17. 05. 1988 godina),
- Pravilnik za opredeluvawe na visinata na nadomestokot za
rabota na osudenite lica vo Op{tinskiot zatvor-Tetovo (br. 45 od 17.
05. 1988 godina),
- Pravilnik za opredeluvawe na visinata na nadomestokot za
rabota na osudenite lica vo Op{tinskiot zatvor-Tetovo (br. 01-43 od
17. 05. 1988 godina),
- Pravilnik za za{tita od po`ari vo Zatvor-Tetovo (br. 01-52/2
od 20. 03. 1995 godina),
- Operativen plan za za{tita od po`ari vo Zatvor-Tetovo (br.
01-52/2 od 20. 03. 1995 godina), i
- Programa za izveduvawe pripravni~ki sta` na pripravnicite
pripadnici na stra`ata vo Op{tinskiot zatvor-Tetovo (Str. dov. br.
01-32 od 20. 03. 1987 godina).
317

6.2. Organizacioni edinici. Soglasno Pravilnikot za organizacija
i rabota, rabotite i zada~ite vo ustanovata {to se izvr{uvaat
preku slednive organizacioni edinici:
- Slu`ba za prevospituvawe,
- Slu`ba za obezbeduvawe,
- Stopansko-instruktorska slu`ba,
- Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba, i
- Zdravstvena slu`ba.
Vakvata organizaciona postavenost i delokrugot na rabota i
rabotni zada~i na slu`bata se normativno postaveni vo ~l. 4 - 9 od
navedeniot Pravilnik, no ne i vo praktikata.
- Taka na primer od predvidenite raboti i zada~i na Slu`bata
za prevospituvawe so ~l. 5 na Pravilnikot realno se ostvaruva samo
vo pogled na podgotvuvaweto mislewa za pomiluvawe i usloven otpust
i predlagaweto dicsiplinski kazni na osudenite i prekr{o~no kaznetite
lica. Vo ostanatiot del: primena na sovremeni merki i metodi
vo rabotata zaradi vlijanie vrz vospituvaweto i prevospituvaweto na
osudenite, organiziraweto individualni, grupni i drugi oblici na rabota
i sl., vidno e odsustvoto na programirano izvr{uvawe na rabotata
i zada~ite. Samiot fakt deka so rabotata na ovaa slu`ba treba da
rakovodi vospituva~ koj vo ovaa ustanova ne postoi e i glavnata pri-
~ina za navedenite propusti.
- So stopansko-instruktorskata slu`ba spored Pravilnikot e
predvideno da rakovodi Pomo{nikna direktorot koj vo ustanovata ne
postoi. Ottamu kako i zaradi raspol`bata ekonomski resursi (ekonomijata
e mala i oddale~ena od ustanovata, prostornite uslovi na objektot
go ograni~uvaat rabotnoto anga`irawe vo ustanovata, a op{tata
ekonomska situacija i nadvor od nego), vrz ovoj plan se postignuvaat
slabi rezultati.
- Slu`bata za obezbeduvawe so koja rakovodi nadzornik na
stra`a i Izvr{no-upravnata i finansiska slu`ba so koja rakovodi
direktorot vo celost gi ostvaruvaat svoite zada~i.
- Zdravstvena slu`ba vo Zatvorot ne postoi.
Rabotno telo na ustanovata e Stru~niot kolegium koj go so~inuvaat:
direktorot, referatot za priem i otpust (namesto vospituva~)
i nadzornikot na stra`ata. Vo rabotata na kolegiumot mo`e da u~estuva
i rabotnik koj neposredno gi izvr{uva rabotite i zada~ite koi
se predmet na negovo razgleduvawe. Po potreba se odr`uvaat i rabotni
sostanoci so site rabotnici vo ustanovata, a direktorot mo`e da formira
i povremeni i postojani komisii za prou~uvawe i re{avawe na
oddelni raboti i zada~i od delokrugot na ustanovata.
6.3. Priem i otpust na zatvorenicite. Priemot i otpusot na
licata koi prestojuvaat vo ustanovata gi vr{i referentot za priem i
otpust koj gi vodi i mati~nite knigi za osudenite, prekr{o~no kaznetite
i pritvorenite lica. Referentot ednovremeno gi vodi i regist-
318

ite, abzu~nicite i rokovnicite za istek na kaznata, li~niot karton i
li~niot list za sekoe osudeno, prekr{o~no kazneto i pritvoreno
lice, knigata za otsustva, knigata za presudi i dr. Istovremeno se vodi
i stru~no dosie za sekoe osudeno lice. Vo stru~noto dosie se vnesuvaat
podatoci za osudenoto lice so brojot na presudata, eventualeni osnovi
spored koi e namalena kaznata i sl.
Dokolku nekoe osuden lice pri negoviot priem ili otpust pobara
da bide zdravstveno pregledano, istoto se upatuva vo Medicinskiot
centar vo Tetovo. Ova od pri~ini {to ustanovata nema vraboten
lekar. Od tie pri~ini vo ustanovata ne se vodi soodvetna evidencija za
zdravstvenata sostojba na osudenite, prekr{o~no kaznetite i pritvorenite
lica.
Op{tinskite sudovi i op{tinskite sudovi za prekr{oci vo Tetovo
i Gostivar so upaten akt gi upatuvaat osudenite i prekr{o~no
kaznetite lica, a ustanovata blagovremeno gi izvestuva ovie sudovi
deka liceto se javile odnosno ne se javile vo ustanovata vo opredeleniot
den.
6.4. Rabotno anga`irawe na zatvorenicite. Rabotnoto anga`irawe
na opredelen broj na osudeni i prekr{o~no kazneti lica se vr{i
vo zemjodelskata dejnost na ekonomija koja se nao|a vo neposredna blizina
na fabrikata "Teteks". Osnovni kulturi {to se odgleduvaat se
grav i p~enka. Del od zatvorenicite se vklu~eni vo ureduvaweto na
dvorot i krugot pred ustanovata. So nivni trud se napraveni drveni
klupi za odmor, ofarbani se ormar~iwata za ~uvawe li~ni predmeti,
molerisani se prostoriite za prestoj i no}evawe i izvr{ena e sanacija
na celiot objekt. Najgolem broj na zatvorenici bile rabotno
anga`irani nadvor od ustanovata - vo pretprijatijata od podra~jeto na
op{tina Tetovo. Vakvoto rabotno anga`irawe po prethodno dobieno
odobrenie od Ministerstvoto za pravda, za ralika od porane{nite godini,
vo 1995 godina bilo nezna~itelno so ogled na op{to poznatite
sostojbi vo stopanstvoto.
Osudenoto i prekr{o~no kaznetite lica koi se upatuvaat na rabota
se opremeni so rabotna obleka. Za nivnata rabota ustanovata po
pravilo ne isplatuva nadomest vo visina 1/3 do 1/5 od ostvareniot ~ist
dohod otkako }e se odbijat site prihodi svrzani so nivnoto upatuvawe
na rabota. Vo 1995 godina isplateni se vkupno 50.775 denari na samo
dvaesetina zatvorenici.
Za rabotnata anga`iranost na zatvorenicite se vodi posebna
evidencija.
6.5. Smestuvawe, obleka i ishrana. a) Celokupniot kapacitet na
ustanovata iznesuva 50 kreveti na sprat za osudeni i prekr{o~no kazneti
lica i 16 kreveti za pritvoreni lica. Sekoe lice ima svoj krevet
so postelnina i ormar~e za ~uvawe na li~nite predmeti. Sostojbata
so prostoriite i inventar e dobri, higienata e na zadovolitelno
nivo, a dvorot e ureden i ~ist.
319

Za smestuvawe na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica ustanovata
raspolaga so 4 spalni sobi, od koi 3 se za osudenite i prekr-
{o~no kaznetite lica, a 1 spalna soba e za prekr{o~no kaznetite `enski
lica so prostorija za dneven prestoj. Za dneven prestoj na osudenite
i prekr{o~no kaznetite lica od ma{ki pol postoi posebna prostorija
vo ~ii sostav ima kantina vo koja so bonovi mo`at da se kupat
prehranbeni i drugi artikli.
Za odredbi na zatvorenicite so nivnite bliski pri nivni poseti
postoi posebna prostorija.
Za sportsko-rekreativnite aktivnosti na zatvorenicite vo
krugot na ustanovata ima odbele`ano igrali{te za odbojka i ko{arka.
b) Po priemot vo ustanovata sekoe lice dobiva osudeni~ka
obleka. Me|utoa, vo posledno vreme, so ogled na organi~enite finansiski
sredstva na zatvorenicite im se dozvoluva i sopstvena obleka
{to ne e vo sprotivnost so me|unarodnite standardi.
v) Hranata vo ustanovata ja podgotvuva osudeno lice, ottamu
{to e uprazneto rabotnoto mesto gotva~. Istata e kvalitetna i kalori~na
i so podgotvuva spored odnapred propi{ana lista {to se istaknuva
na vidno mesto vo trpezarijata.
6.6. Vospitno-prevospitna rabota. Vospitno-prevospitnata rabota
vo ustanovata prakti~no ne se ostvaruva. Glavnata pri~ina za toa
e {to zada~ite na vospituva~ im se dovereni na liceto koe ednovremeno
e referent za priem i otpust, kako i na direktorot na ustanovata.
Me|utoa, so ogled na vidot i obemot na nivnite glavni zada~i i stru-
~nost od druga oblast, ovie lica ni oddaleku ne mo`at da odgovaraat
na vistinskite vospitno-prevospitni potrebi. Ottamu aktivnostite
vo ovaa oblast se sveduvaat na parcijalni improvizacii po vistinski
efekti vo stvarnosta. So ogled na konkretnata sostojba nu`no e potrebno
vo ovaa KPU da bide primen vo redoven raboten odnos eden
pedagog-vospituva~. Vo me|uvreme toa e storeno so prefrluvawe na
eden vospituva~ od VPD-Tetovo.
6.7. Klasifijacija na zatvorenicite. Spored ~l. 4 od Upatstvoto
za klasifikacija na osudenite lica vo ustanovata toa se vr{i spored
stepenot na obezbeduvaweto i vidot na tretmanot.
Zaradi prezemawe na soodvetni merki za pravilno vospituvawe
i prevospituvawe osudenite lica od priemnoto oddelenie se klasifikuvaat
vo poluotovreniot del i zatvoreno oddelenie.
Zatvenoto oddelenie se nao|a vo bezbednosniot del od ustanovata
i se sostoi od edna spalna soba i prostorija za dneven prestoj. Ova
oddelenie e pod postojan nadzor na stra`ata. Vo nego se klasifikuvaat
novodojdenite osudeni lica za koi vo tekot na prestojot vo priemnoto
oddelenie za koi se utvrduvaat deka svoite aktivnosti uspe{no
}e gi vr{at samo pod nadzor na nadzornik, kako i onie lica za koi e
potreben visok stepen na nadzor zaradi spre~uvawe na nivno begstvo.
Neposredno od priemnoto vo zatvorenoto oddelenie se klasi-
320

fikuvaat pove}ekratnite povratnici, osudenite koi storile krivi-
~ni dela od niski pobudi, te{ki slu~ai na seksualni delikventi i
lica koi storile krivi~no delo na svirep i drzok na~in.
Osudenite lica od ova oddelnie po pravilo rabotat vo krugot
na ustanovata. Po isku~ok mo`at da se anga`iraat i nadvor od ustanovata
no samo vo prisustvo i pod kontrola na slu`beno lice.
Site ostanati lica po priemot vo priemno-otpusnoto oddelenie
kaznata ja izdr`uvaat vo poluotvoreniot del na ustanovata.
6.8. Zadravstvena za{tita. Pra{aweto na zdravstvenata za{tita
na osudenite, prekr{o~no kaznetite i pritvorenite lica e re{eno
na toj na~in {to edna{ nedelno lekar po op{ta medicina, koj e redovno
vraboten vo VPD Tetovo, doa|a vo ustanovata i vr{i pregledi
na novoprimenite lica, kako i na onie lica {to se pred otpu{tawe.
Toga{ koga pri pregledot lekarot }e konstatira deka ima potreba od
specijalisti~ko ispituvawe na osudeno ili prekr{o~no kazneto lice
istoto go upatuva vo Medicinskiot centar Tetovo, a ako se raboti za
pritvoreno lice, vo arestanskoto oddelenie pri Medicinskiot centar
vo Skopje.
Vo KPU-Tetovo ne se obezbedeni prostorii za stacionarno lekuvawe
na osudenite lica. Vo pogled na zdravstvenata za{tita ustanovata
raspolaga edinstveno so prira~na apteka snabdena so najosnovnite
lekarstva.
Poseben problem vo ustanovata pretstavuva izvr{uvaweto na
kaznata na prekr{o~no kaznetite lica koi se u`ivateli na narkoti-
~ni sredstva. Ovie lica so podlo`uvaat na poseben tretman od strana
na lekari od nervnoto oddelenie na Medicinskiot centar Tetovo i na
poseben nadzor vo ustanovata. Izvr{uvaweto na kaznata i pritvorot
sprema zavisnicite od narkoti~ni sredstva e posebno te{ka zada~a vo
ovaa ustanovata so ogled na toa {to istiot nema lekar nitu pomo{en
medicinski personal, a kako {to spomnavme, ni stacionar.
6.9. Prava i pogodnosti. Osudenoto lice vo ustanovata redovno
se posetuvani i dobivaat pratki od ~lenovite na nivnite semejstva. Vo
zavisnost od nivnoto povedenie direktorot im dodeluva i pogodnosti
{to se vo soglasnost so Zakonot. Za site poseti i odsustva na ustanovata
se vodi posebna evidencija.
6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Obezbeduvaweto
vo ustanovata go vr{i slu`bata za obezbeduvawe (nadzornik na stra`a,
postari nadzornici - 4, nadzornici 5 i voza~-sprovodnik - 1), koi ne se
celosno opremeni so ognenostrelno oru`je, palki i druga oprema za
prisilba, hemiski sredstva, sredstva za vrski drugi sredstva {to im
sleduvaat spored Pravilnikot za vooru`uvawe.
Rabotnoto vreme na vrabotenite vo slu`bata za obezbeduvawe e
24 ~asa i istite se rasporedeni vo ~etiri smeni.
So cel da se zgolemi bezbednosta na ustanovata vo KPU-Tetovo
e donesen Plan za obezbeduvawe i Naredba za opredeluvawe na vidot i
321

Sudot koj go donel
re{enieto za
pritvor
Sostoj-ba
Vkupen broj namal.
Preme-steni
Pu{teni po istek na
re{enie
Vkupno
Primeni vo tekot na
mesecot
Ostanati od
min.mesec
Meseci
koli~inata na postojnoto rezervnoto vooru`uvawe, municijata i posebnata
oprema na stra`ata. Zaradi stru~no obrazovanie i usovr{uvawe
na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe e donesena i posebna
Programa vo 1987 godina.
Slu`bata za obezbeduvawe redovno vodi raportna kniga za dnevni
nastani vo koja se evidentiraat site aktivnosti, a vo sorabotka so
policijata i organizira i redovna proverka na preciznosta vo strelawe.
6.11. Sostojba so pritvorot. Za sproveduvawe na pritvorot vo
Zatvorot-Tetovo postoi posebno krilo vo koe se pomesteni 8 prostorii
so po 2 kreveti i poseben prostor za pro{etka na pritvorenite
lica.
Stanuva zbor za prostorii so slednive dimenzii: {irina 2,10 m,
dol`ina 3,00 m i visina 3,30 m po edena prostorija. Prostoriite se
opremeni so po dva kreveti i jogi du{eci, masa i dve stol~iwa. Podot
e od parket {to e pokrien i dobro so~uvan. Vo samite prostorii nema
sanitarni jazli.
Prostoriite za pritvor se rasporedeni vo dva reda od po 4 sobi.
Na krajot od hodnikot postoi 2 sanitarni jazli i kupatilo. Od ovoj hodnik
se izleguva vo posebno ograden prostor koj slu`i za pro{etka na
pritvorenite lica.
Sanitarnite jazli se so dimenzii 100 h 2,90 m ili 2,80 m 2 , a kupatiloto
1,60 h 3,00 m ili 4,80 m 2 .
Dvi`eweto na pritvorot vo Zatvorot-Tetovo vo poslednive godini
mo`e da se sogleda od slednive tabelarni pregledi.
P R E G L E D
za dvi`eweto na pritvorenite lica vo periodot od 01. 01. 1991 do 31. 12. 1991
godina
Januari 4 10 14 1 7 8 6 Tetovo (7)
Gostivar
(3)
322

Sudot koj go donel
re{enieto za
pritvor
Sostoj-ba
Vkupen broj namal.
Preme-steni
Pu{teni po istek
na re{enie
Vkupno
Primeni vo tekot
na mesecot
Ostanati od
min.mesec
Meseci
Fevruari 6 6 12 4 1 5 7 Tetovo (5)
Gostivar
(1)
Mart 7 4 11 4 - 4 7 Tetovo (4)
April 7 4 11 3 1 4 7 Tetovo (4)
Maj 7 1 8 6 - 6 2 Tetovo (1)
Juni 2 2 4 1 - 1 3 Tetovo (2)
Juli 3 3 6 1 1 2 4 Tetovo (3)
Avgust 4 - 4 1 - 1 3 -
Septemvri 3 6 9 6 2 8 1 Tetovo (1)
Gostivar
(5)
Okromvri 1 2 3 1 - 1 2 Tetovo (2)
Noemvri 2 4 6 - - - 6 Tetovo (4)
Dekemvri 6 3 9 3 - 3 6 Tetovo (1)
UVR
Tetovo (2)
Vkupno 52 45 97 31 12 43 54 45
P R E G L E D
za dvi`eweto na pritvorenite lica vo periodot od 01.01.1992 do 31. 12. 1992
godina
Januari 6 2 8 3 1 4 4 Tetovo (2)
Fevruari 4 3 7 5 2 7 - Tetovo (3)
Mart - 4 4 2 - 2 2 Tetovo (3)
Gostivar
(1)
April 2 2 4 - 1 1 3 Tetovo (2
Maj 3 2 5 2 - 2 3 Tetovo (2)
Juni 3 4 7 4 1 5 2 Tetovo (4)
Juli 2 4 6 2 - 2 4 Tetovo (4)
Avgust 4 5 9 4 1 5 4 Tetovo (5)
Septemvri 4 11 15 6 3 9 5 Tetovo (11)
323

Sudot koj go donel
re{enieto za
pritvor
Sostoj-ba
Vkupen broj namal.
Preme-steni
Pu{teni po istek na
re{enie
Vkupno
Primeni vo tekot na
mesecot
Ostanati od
min.mesec
Meseci
Okromvri 6 7 13 4 1 5 8 Tetovo (2)
Noemvri 8 6 14 6 1 7 7 Tetovo (6)
Dekemvri 7 3 10 3 3 6 4 Tetovo (3)
Vkupno 39 53 102 41 14 55 47 53
P R E G L E D
za dvi`eweto na pritvorenite lica vo periodot od 01. 01. 1993 do 31. 12. 1993
godina
Januari 4 5 9 5 - 5 4 Tetovo (5)
Fevruari 4 3 7 1 2 3 4 Tetovo (2)
Gostivar (1)
Mart 4 5 9 3 1 4 5 Tetovo (3)
Gostivar (2)
April 5 3 8 - - - 8 Tetovo (3)
Maj 8 5 13 1 1 2 11 Tetovo (4)
Gostivar (1)
Juni 11 4 15 2 1 3 12 Tetovo (4)
Juli 12 2 14 4 3 7 7 Okr.sud.
Skopje (2)
Avgust 7 6 13 2 5 7 6 Tetovo (4)
Gostivar (2)
Septemvri 6 7 13 4 2 6 7 Tetovo (7)
Oktomvri 7 16 23 5 2 7 16 Tetovo (3)
Okr.sud (3)
Noemvri 16 6 22 1 5 6 16 Tetovo (4)
Gostivar (2)
Dekemvri 16 5 21 5 7 12 9 Tetovo (2)
Gostivar (2)
Okru`.sud (1)
Vkupno 100 67 167 24 26 50 105 67
324

Sudot koj go donel
re{enieto za
pritvor
Sostoj-ba
Vkupen broj namal.
Preme-steni
Pu{teni po istek
na re{enie
Vkupno
Primeni vo tekot na
mesecot
Ostanati od
min.mesec
Meseci
P R E G L E D
za dvi`eweto na pritvorenite lica vo periodot od 01. 01. 1994 do 31. 12. 1994
godina
Januari 9 2 11 6 1 7 4 Tetovo (2)
Fevruari 4 5 9 4 - 4 6 Tetovo (5)
Mart 5 9 14 2 3 5 9 Tetovo (8)
Gostivar
(1)
April 9 9 18 - 1 1 17 Tetovo (8)
Gostivar
(1)
Maj 17 2 19 1 - 1 18 Tetovo (2)
Juni 18 3 21 4 18 12 9 Tetovo (3)
Juli 9 9 18 3 2 5 13 Tetovo (9)
Avgust 13 3 16 1 - 1 15 Tetovo (3)
Septemvri 15 4 19 6 7 13 6 Tetovo (4)
Okromvri 6 11 17 2 2 4 13 Tetovo (1)
Gostivar
(10)
Noemvri 13 5 18 4 2 6 12 Tetovo (3)
Gostivar
(2)
Dekemvri 12 9 21 6 3 9 12 Tetovo (6)
Gostivar
(3)
Vkupno 130 71 201 27 14 68 134 71
325

Sudot koj go donel
re{enieto za
pritvor
Sostoj-ba
Vkupen broj namal.
Preme-steni
Pu{teni po istek
na re{enie
Vkupno
Primeni vo tekot
na mesecot
Ostanati od
min.mesec
Meseci
P R E G L E D
za dvi`eweto na pritvorenite lica vo periodot od 01. 01. 1995 do 31. 12. 1995
godina
Januari 12 2 14 3 6 9 5 Tetovo (1)
Gostivar
(1)
Fevruari 5 3 8 2 2 4 4 Tetovo (2)
Op{.Skopj
e (1)
Mart 4 2 6 3 - 3 3 Tetovo (2)
April 3 5 8 2 - 2 6 Tetovo (5)
Maj 6 - 6 5 1 6 - -
Juni - 1 1 1 - 1 - Tetovo (1)
Juli - 5 5 3 - 3 2 Tetovo (4)
Gostivar
(1)
Avgust 2 4 6 4 - 4 2 Tetovo (4)
Septemvr 2 17 19 1 1 2 7 Tetovo (7)
i
Okromvri 7 10 17 5 3 8 9 Tetovo (8)
Gostivar
(2)
Noemvri 9 4 13 2 2 4 9 Tetovo (2)
Gostivar
(2)
Dekemvri 9 2 11 2 - 2 9 Tetovo (2)
Vkupno 29 45 104 33 15 48 56 45
326

P R E G L E D
za dvi`eweto na brojot na osudenite, kaznetite i pritvorenite lica koi
izdr`uvaat kazna zatvor i merkata pritvor vo KPU-Tetovo vo periodot od
deset godini od 1986 - 1995 godina
ed.
broj
R
Godina
Osudeni
lica
Prekr{
o~no
kazneti
lica
Pritvore
ni lica
Vkupno
dnevno
1. 1986 46,48 7,01 10,02 63,50
2. 1987 54,10 12,90 12,80 79,80
2. 1988 53,80 12,80 9,10 75,70
4. 1989 45,50 10,30 11,90 67,80
5. 1990 25,10 8,60 6,60 40,30
6. 1991 18,00 3,00 4,700 25,70
7. 1992 16,50 1,10 4,10 21,80
8. 1993 16,70 1,20 8,20 26,10
9. 1994 25,40 2,30 11,20 39,00
10. 1995 29,70 6,40 4,90 41,00
Vkupno: 331,28 65,61 83,52 480,60
Prosek za 10
godini
33,12 6,56 8,35 48,00
7. FINANSIRAWE NA USTANOVATA
Za normalno ostvaruvawe na svojata dejnost finansiskite sredstva
ustanovata gi dobiva od Buxetot na Republika Makedonija.
Vo tekot na 1995 godina od Buxetot se se dobieni vkupno
5.103.700 denari i site se potro{eni.
Od stopanskata dejnost - rabotata na osudenite lica se ostvareni
vkupno 389.850 denari. Eden del od ovie sredstva se potro{eni vo
vid na nadomest za rabota na osudenite lica (50.775 denari), a ostatokot
e potro{en za podmiruvawe na tekovnite potrebi na osudenite
lica vo Zatvorot.
Vo tekot na 1994 godina od Ministerstvoto za pravda se dobieni
10.000 denari za pokrivawe na tro{ocite vo vrska so zdravstvenata
za{tita na osudenite, prekr{o~no kaznetite i pritvorenite
lica. Celiot iznos na sredstvata e potro{en za taa namena.
327

328
8. KLU^NI TO^KI
- KPU-Tetovo e kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid
vo koja se upatuvaat:
- osudeni lica od ma{ki pol na kazna zatvor vo traewe do 1 godina,
- prekr{o~no kazneti lica od obata pola, i
- pritvoreni lica.
- Ustanovata e osnovan od strana na Sobranieto na op{tina Tetovo
vo 1971 godina.
- Objektot na ustanovata koj e izgraden vo 1963 godina spored
svojata funkcionalna postavenost pru`a dobri uslovi za prestoj na
osudenite, prekr{o~no kaznetite i pritvorenite lica, kako i za slu-
`bite koi neposredno gi izvr{uvaat sankciite i pritvorot.
Prostoriite vo objektot uredno se odr`uvaat.
Nedostatok na objektot e negovata mestopolo`ba, smestuva~kite
kapaciteti i maliot prostor za ostvaruvawe na vospitno-prevospitnite
sodr`ini. Imeno, objektot se nao|a vo samiot grad i bukvalno
e prilepen do objektite na UVR Tetovo {to od penolo{ki aspekt
mo`e da pretstavuva problem za uspe{no ostvaruvawe na resocijalizacijata.
Natamo{en problem e polemikata na objektot vo koj postojat
samo 4 - 5 sobi za smestuvawe na osudeni i prekr{o~no kazneti
lica. Vo niv se smetsteni kreveti na sprat (vo edna soba i 22 kreveti)
{to ne e vo sogalsnost so sovremenite penolo{ki standardi. Ottamu
kapacitetot na ovaa ustanovata od 66 zatvorenici ne e odraz na realnite
prostorni uslovi. Poseben problem e i naru{enata na slobodnite
povr{ini koi ne dozvoluvaat vo krugot na ustanovata da se pomestat
soodetni rabotnici za rabotno anga`irawe na osudenite.
- Ustanovata e skromno opremen so materijalni i tehni~ki sredstva
me|utoa ona {to se poseduva se odr`uva uredno i ~isto. Ustanovata
ne raspolaga so sopstvena obrabotlivo zemji{na povr{ina
nitu so stopanski rabotilnici. Od vozila e snabden samo so edna leka
kola.
- Vo ustanovata se vraboteni 16 lica: direktor (1), nadzornici
(10), referent za priem i otpust koj gi vr{i i rabotite na vospituva
(1), smetkovoditel (1), blagajnik koj gi vr{i i rabotite vo daktilobiroto
i arhivata (1), doma}in-magacioner (1) i voza~-sprovodnik (1).
Spored Pravilnikot na sistematizacijata ne se popolneti slednite
rabotni mesta: pomo{nik na direktorot, vospituva~ i gotva~.
- Vo tekot na 1995 godina vo ovie ustanovi prestojuvale 309
lica i toa: 123 osudeni lica, 129 prekr{o~no kazneti lica i 57 pritvoreni
lica. Stanuva zbor za relativno golema brojka {to go opravduva
postoeweto na ovaa ustanovata na potegot od severozapadniot del od

Makedonija odnosno podra~jeto na op{tinite Tetovo i Gostivar.
Opravdanosta na postoeweto na ovaa ustanovata se sogledvua i
ottamu {to vo nego se izdr`uvaat sankcii za prekr{o~no kazneti lica
i toa {to ima uslovi za pritvor. Ova e osobeno zna~ajno so ogled deka
se raboti za grani~no podra~je kade {to e prisuten tn. "uvozen kriminal"
od sosednata dr`avi NR Albanija i SR Jugoslavija.
Za odbele`uvawe e podatokot deka vo tekot na 1995 godina
76,5% od upatenite lica vo ovaa ustanovata morale prisilno da bidat
dovedeni vo nego, kako i golemiot interval na pominatoto vreme od
izdavaweto naredbi za priveduvawe na ovie lica do nivnata realizacija.
- Internite normativni akti na ustanovata vo celost se izbraboteni
i uredno se primenuvaat.
[to se odnesuva do organizacinoite edinici vo ustanovata za
odbele`uvawe e deka celosno se konstatirani i uredno funkcioniraat
samo slu`bata za obezbeduvawe i administrativno i finansiskata slu-
`ba.
Administravnite raboti vo pogled na priemot i otpustot na
licata vo i od ustanovata se izvr{uvaat vo soglasnost so utvrdenite
zakonski i podzakonski normativi no ne i na potrebnoto stru~no nivo.
Rabotnoto anga`irawe na zatvorenicite e poseben problem vo
ovaa ustanova so ogled na toa {to vo najgolem obem e naso~eno kon
zemjodelskata dejnost koja intenzivno se pokriva samo vo letnite meseci.
Otsustvo na sopstvena stopanska dejnost i nemo`nosta da se najde
soodvetna rabota vo otvorenoto stopanstvo, osudenite gi doveduva vo
mo{ne pasivna polo`ba {to nepovolno se odrazuva na odr`uvaweto na
nivnoto fizi~ko zdravje i kondicija, kako i na nivniot tretman na vospiten
i stru~en plan.
Otsustvoto na produktivna rabota nepovolno se odrazuva i na
dobivaweto soodveten nadomest za rabotata {to ja podignal motivacijata
i `elbata za nejzino vr{ewe.
Smestuva~kite uslovi vo ustanovata ne zadovoluvaat od aspekt
na svetskite normativi koi vo ovoj pogled propi{uvaat minimalen
prostor po osudenik od 8 m 3 . Sostojbata so oblekata mo`e da se tolerira,
a po odnos na ishranata, nejziniot obem i kvalitet, ne stojat nikakvi
zabele{ki.
Higienata vo celata ustanovata isto taka e na zavidno nivo.
Vospitno-prevospitnata rabota vo ustanovata se sveduva na soveti
i uka`uvawa upateni kon zatvorenicite od site vraboteni vo
ustanovata bez soodvetno osmisluvawe na oblicite na tretman, {to se
vo soglasnost so nau~nite i stru~ni barawa na penolo{kata andragogija.
Klasifikacijata na osudenite i pritvorenite lica vo ustanovata
e spre~ena od nedostatok na kadrovski i prostorni pretpostavki
za nejzino vistinsko ostvruvawe. Ona {to soglasno Pravilnikot
329

vo ovaa oblast vo praktikata na ustanovata se ostvaruva vsu{nost i ne
e klasifikacija tuku elementarno rasporeduvawe na osudenicite
opredeleno od nekolku objektivni kriteriumi - recidivizmot i vidot
na krivi~noto delo.
Otsustvoto na stacionar i samo povremenoto doa|awe na lekar
vo ustanovata, zdravstvenata za{tita vo ustanovata ja sveduva na ona
{to e najminimalno potrebno za zdravjeto na zatvorenicite, no ne i za
nivna celosna preventivna i kurativna za{tita. Neophodnosta od postojano
prisustvo na lekar vo ustanovata go nalagaat incidentnite zaboluvawa
i povredi, a vo posledno vreme i pogolemata prisutnost na
alkoholi~ari i narkomani vo osudeni~kata populacija.
Pravata i pogodnostite na osudenite lica se ostvaruvaat vo ramkite
na propisite.
Vr{eweto na rabotite na obezbeduvaweto e vo soglasnost so
postavenite barawa i zada~i.
Sostojbata vo vrska so pritvorot kako od aspekt na smestuva-
~kite normaivi taka i vo pogled na fluktuacijata na pritvorenite
lica vo ustanovata vo ovaa analiza e sogledana pred sî od aspekt na
negovite procenki vo ramkite na potrebata na Republikata. Vo ovoj
pogled najprvin mo`e da se ka`e deka postojnoto krilo za izvr{uvawe
na pritvorot se nametnuva kako nu`nost kako od aspekt na sega{niot
taka i od aspekt na o~ekuvaniot kriminalitet na ova podra~je. Glaven
nedostatok na pritvorot e me|utoa nepostoeweto na voda za piewe i
sanitaren jazol vo samite prostorii za pritvor.
- Za finansiraweto na dejnosta na ustanovata vo tekot na 1995
godina od Buxetot na Republikata se dobieni vkupno 5.103.700 denari
od rabotata na zatvorenicite se ostvareni 389.850 denari i od Ministerstvoto
za pravda 10.000 denari za pokrivawe na tro{ocite za
zdravstvenata za{tita na zatvorenicite.
Obezbedenite finansiski sredstva od Buxetot vo tekot naminatata
godina namenski se potro{eni i ne gi zadovoluva vo celost
osnovnite potrebi za ostvaruvawe na funkcijata na ustanovata.
330
9. PREDLOZI
- So ogled na prostorot na koj se nao|a vo soodnos so kriminalitetot
od toa podra~je i rasporedot na ustanovite na toj del od
Republika Makedonija, KPU-Tetovo i natamu treba da ostane vo penitencijarniot
sistem i da funkcionira kako poluotvoren kaznenopopravna
ustanova. Vo idnina me|utoa vo nego bi trebalo da se upatuvaat
osudeni lica od ma{ki pol - primerni storiteli na krivi~ni dela,
na kazna zatvor do 2 godini, prekr{o~no kazneti lica od ma{ki
pol i pritvoreni lica.
- Opstanokot na ovaa ustanovata ne bi trebalo da se dovedua vo
pra{awe od aspekt na toa {to samiot objekt ne gi ispolnuva site sta-

ndardi za sovremeno izvr{uvawe na sankciite. Nedostatoci vo ovoj
pogled zasega e mnogu poupatno da se nadminuvaat so rasteretuvawe na
del od smestuva~kite kapaciteti i natamo{noto podobruvawe na materijalnite
i kadrovskata pretpostavki za negovoto pous{eno funkcionirawe.
Vo tie ramki treba da se situira i sozdavaweto na posigurni
mo`nosti kako za rabotno anga`irawe na osudenite i prekr{o~no kaznetite
lica taka i za ostvaruvaweto na site drugi oblici na vospitno-prevospiten
tretman.
- Za uspe{no funkcionirawe na ustanovata treba da se napravat
usilbi da se dobie vo sopstvenost obrabotlivoto zemji{te {to go
koristi kako i da se opremi so barem edna sopstvena rabotilnica vo
krugot na ustanovata.
- Ustanovata treba da se opremi so sopstveno vozilo za sprovod.
- Nu`no e i popolnuvawe na rabotnite mesta so lice koe }e rakovodi
so stopanskata slu`ba, vospituva~ koj ne rakovodi so prevospitnata
slu`ba i so gotva~.
- Natamo{na zada~a na ovaa ustanovata e i toa da ja formira
zdravstvenata slu`ba koja vo novite uslovi ne bi smeela da trpi ninakvi
improvizacii.
- Vo uslovi na promenata koncepciskata nadle`nost za licata
{to ja izdr`uvaat kaznata vo ovaa ustanova bitno e da se promeni i
modelot na klasifikacijata na osudenite i prekr{o~no kaznetite
lica zasnovan vrz subjektivni kriteriumi na {to }e se vo nu`no povrzanost
so programiraniot vid na tretman.
- Prostoriite za izveduvawe na pritvorot mora da se uredat
taka {to vo sekoja od niv }e postoi voda za piewe i ograden sanitaren
jazol.
- Za idnina upravata na ustanovata mora da va`i pogolemi usilbi
so pomo{ na osudeni~kiot trud i organizacijata na stopanskoto
rabotewe da doa|a do finansiski sredstva so koi }e ja nadopolnuva
osnovata za uspe{no ostvaruvawe na svojata osnovna dejnost.
331

332

G l a v a X
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA [TIP
1. OSNOVNI PODATOCI ZA USTANOVATA
1.1. Kazneno-popravna ustanova [tip e locirana na 6 km. na patniot
pravec [tip - Strumica.
1.2. KPU-[tip e kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid
vo ~ij sostav funkcioniraat priemno oddelenie, poluotvoreno oddelenie,
zatvoreno oddelenie, oddelenie za lica od `enski pol, i oddelenie
za izvr{uvawe na merkata pritvor, kako i Otvorenoto oddelenie
koe e pomesteno vo zasebna ustanova vo Strumica.
Vo ovaa ustanova, soglasno Re{enieto za rasporeduvawe na osudenite
i osudenitemaloletni lica vo kazneno-popravni i vospitnopopravcnite
ustanovi ("SV RM" 1999/34), se upatuvaat na izvr{uvawe
kazna zatvor:
a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osnovnite
sudovi: Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Sveti Nikole i [tip,
b) Ma{ki lica povtornici, osudeni so pravosilna presuda na
kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot
pritvor iznesuva do 6 meseci od podra~jeto na osnovnite sudovi:
Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Radovi{, Sveti Nikole, Strumica
i [tip,
v) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na
osnovnite sudovi: Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Sveti Nikole, i
[tip,
g) Ma{ki i `enski lica na koi im e opredelen pritvor od podra~jeto
na osnovnite sudovi: Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Radovi{,
Sveti Nikole, Strumica i [tip,
2. OSNOVAWE NA USTANOVATA
KPU-[tip e osnovana so Re{enie br. 0201-3450/1 od 29. 09. 1970
godina na Sobranieto na op{tina [tip, kako me|uop{tinski zatvor
za op{tinite Vinica, Berovo, Del~evo, Ko~ani, Probi{tip, Sveti
Nikole, [tip, Radovi{ i Strumica.
Spored ova re{enie vo zatvorot se izvr{uva{e kaznata zatvor
sprema lica osudeni na koi kaznata zatvor i strog zatvor, odnosno koga
333

ostatokot na kaznata po zasmetaniot pritvor iznesuval do 60 dena,
kako i sprema kaznetite lica na kazna zatvor po propisite na prekr-
{o~nata postapka. Ovaa ustanova funkcionira{e kako samostoen
organ so svojstvo na pravno lice, a sredstvata za rabota srazmerno gi
obezbeduvaa site op{tini za ~ie podra~je e osnovan Zatvorot.
Do sredinata na 1986 godina vo Zatvorot [tip se izvr{uva{e
kaznata zatvor do 6 meseci, a od vtorata polovina na 1986 godina se
izvr{uva kaznata zatvor do 1 godina.
So izmeneta na Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi-
~ni dela i stopanski prestapi ("SV RM", 1992/19), Me|uop{tinskiot
zatvor [tip e transformiran vo KPU-[tip so Otvoreno oddelenie
vo Strumica.
3. STANBENO-PROSTORNI STANDARDI, SMESTUVA^KI
MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA
3.1. Svojata funkcija KPU-[tip ja ostvaruva vo 4 objekti izgradeni
vo 1986 godina koi prestavuvaat edna celina.
So Re{enie br. 12-2026 od 19.07.1982 godina od strana na Sobranieto
na op{tina [tip na Zatvorot so administrativen prenos mu e
dodelena povr{ina od 60.976 m 2 za izgradba na ustanovata. Isto taka,
so Odluka br. 0201/-245/VIII-9 od 11. 06. 1985 godina na Rabotni~kiot
sovet na OOZT "Lakavica" pri ZIK "Crvena Zvezda" na KPU-[tip
mu se dodeleni na trajno koristewe 28,7 hektari zemjodelsko zemji{te.
Objektite se dobro so~uvani i redovno se odr`uvaat. Vo ramkite
na finansiskite mo`nosti redovno se vr{at tekovni popravki i sanirawe
na pomali defekti. Potrebno e me|utoa dopolnitelno investiciono
vlo`uvawe za rekonstrukcija na vodovnata i sanitarnata
instalacija vo objektot vo koj funkcionira pritvorot.
3.2. Prostornite kapaciteti na ustanovata se prostiraat na
vkupno 2.194 m 2 , podeleni vo 4 objekti. Vo prviot objekt (653 m 2 ) na
prizemniot kat se koristat 7 prostorii, kako kancelariski prostor,
so vkupna povr{ina od 191 m 2 . Na istiot kat smesteno e i priemnoto
oddelenie i `enskoto oddelenie so povr{ina od 135 m 2 . Na vtoriot kat
od istiot objekt smesteno e poluotvorenoto oddelenie so 16 spalni
sobi, so po 5 kreveti ili kapacitet za 80 lica. Sekoja spalna soba ima
povr{ina od 18,80 m 2 . Na vtoriot kat, pokraj spalnite sobi, smesteni
se i zaedni~kite prostorii, sanitarnite jazli, kupatila i magacini.
Site prostorii se so lakiran parket, pokrien so tepih, jogi du{eci i
potrebna postelnina. Vo site niv postoi parno zatopluvawe. Sekoe
osudeno lice raspolaga so limen plakar za ~uvawe na li~ni raboti.
Vo vtoriot objekt e smesteno Oddelenieto za pritvor so 16 prostorii
so 40 kreveti, od koi 4 prostorii postoi mo`nost za smestuvawe
po 4 lica, a vo ostanatite po 2 lica. Prvite prostorii se vo golemina
od 10,50 m 2 , a vtorite od 5,9 m 2 . Vo istiot del se na|aat i 3 pro-
334

storii za osamuvawe na osudeni lica so povr{ina od po 4,5 m 2 , kako i
prostoriite za slu`bata za obezbeduvawe (kancelarija i magacin za
vooru`uvaweto), za rabota na istra`niot sudija, za advokatite, za poseti,
sanitaren jazol i kupatilo so vkupna povr{ina od 379 m 2 . Na
istiot kat (prizemje) predvideni se prostorii za ambulanta so stacionar
i apteka so povr{ina od 122 m 2 . Ovie prostorii me|utoa se prenemeneti
i zasega se koristat kako zatvoreno oddelenie so dve spalni
sobi so kapacitet od 16 lica, zaedni~ka prostorija i sanitarii. Na
vtoriot kat od ovoj objekt se nao|aat prostorii (koi ne se koristat) za
zatvorenoto oddelenie so {est spalni sobi so povr{ina od po 18 m 2 so
vkupno 30 kreveti i prostorii za prestoj, sanitarii i sli~no, so vkupna
povr{ina od 238 m 2 .
Vo tretiot objekt vo krugot na ustanovata smestena e rabotilnicata
so potrebniot magacinski prostor i kancelarii, so vkupna
povr{ina od 263 m 2 . Ovoj prostoren kapacitet so nabavka na oprema,
ma{ini i izrabotka na soodvetna programa, mo`e da se koristi za
obuka i rabota na osudenite lica.
Vo ~etvrtiot objekt locirana e kujna, trpezarija, {ivalna, kantinata
i kotlara so vkupna povr{ina od 210 m 2 . Kapacitetot na zatvorskata
kujna e 200 obroci poedine~no ili 600 dnevno. Hranata se
podgotvuva na dva {poreta (elektri~en i na cvrsto gorivo), trpezarijata
se koristi pove}e godini i potrebno e obnovuvawe. Vo ovoj prostor
instalirani se i fri`ideri, ekspres lonec, kiper i dr.
3.3. KPU-[tip raspolaga so 28,7 hektari obrabotliva povr{ina
na koja se odlgleduvaat slednite zemjodelski kulturi: lucerka 3 ha,
semenski kromid 3 ha, p~enica 12 ha, eksperzeta 3 ha, gradinarski kulturi
3 ha (kromid, kompir, zelka, karfiol, magdonos, domati, piperki,
spana} i dr.), proleten ja~men 3 ha, ovo{tarnik 0,5 ha, pasi{te 1
ha i dr. Ustanovata, isto taka raspolaga so kravarska farma so 14 grla
od koi 2 kravi, 9 teliwa i 3 bika i sviwarska farma so 18 sviwi, 2 nerezi,
36 golemi prasiwa i 20 pomali prasiwa.
3.4. KPU-[tip raspolaga so slednite osnovni sredstva:
Biro 12 Jogi du{eci 1
43
Kasi 2 Kreveti 1
45
Masi 51 Ma{ina za {iewe 2
Stolici 91 Ma{ina za perewe 1
Telefoni 15 Termope~ka 1
Telef.centrala 1 Fri`ideri 7
Telefaks 1 Ormari metalni 1
55
335

TV priemnik 3 Pravosmikalki 2
Videorekorder 1 Traktori 2
Aparat za 1 Plug 2
kni`ewe
Digitroni 3 Tawira~a 1
Kompjuter 1 Drla~a 1
Kalkulator 1 Roto-freza 1
Ma{ini za 3 \ubrerastura~ 1
pi{uvawe
Razglasna
1 Kosa~ka 1
stanica
Patni~ko
1 Prskalka 1
vozilo "Lada"
PV "Jugo" 1 Motokultivarot 1
Specijalno
1 Prikolka za traktor 2
vozilo "Iveko"
Kombe
1 Agregat za navodnuvawe 1
"Folsfagen"
]ebiwa 632 Motorna pumpa 2
4. PODATOCI ZA VRABOTENITE VO USTANOVATA
4.1. Vo KPU-[tip se vraboteni 21 lice. Vospitno-prevospitnata
rabota ja vr{i pomo{nikot na direktorot - psiholog so pomo{ na
direktorot i drugite vraboteni. Slu`bata za obezbeduvawe e ekipirana
so eden nadzornik na stra`a, 4 postari nadzornici, 9 nadzornici
i eden voza~ sprovodnik. Stopansko-instruktorskata slu`ba ja vodi
instruktor-agronom, a mu pomaga i gotva~ot koj vr{i ostru~uvawe na
osudenite lica. administrativno-finansiskata slu`ba ja vr{at direktorot,
blagajnik-magacioner i arhivar-daktilograf. Zdravstvenata
slu`ba ne e ekipirana so postojano vraboteno lice, tuku anga`iran e
honoraren lekar koj sekoja nedela doa|a vo ustanovata, a po potreba
po~esto. Za poseriozni medicinski potrebi, osudenite lica se upatuvaat
vo Medicinskiot centar vo gradot.
Strukturata na vrabotenite vo KPU-[tip mo`e najsoodvetno
da se sogleda od sledniov pregled:
336

P R E G L E D
na vraboteni lica vo Zatvorot [tip so sostojba na 31. 12. 1995 godina
IME I PREZIME
G. na
ra|a
we
Vraboten
vo
ustanovata
Rabotno mesto
1 2 3 4 11
1. MILAN^O 1955 11.02.1991 Direktor
USPRCOV
2. MAVRODI
KARPI^AROV
1963 19.02.1990 Pom.direktorpsiholog
3. SIMEON^O
PROTOGEROV
1956 15.03.1991 Instr.vo stopanska
edinica
4. STOIMEN
PETROV
1945 20.04.1972 Blagajnikmagacioner
5. PAVLINA
STAVREVA
1955 21.06.1978 Arhivardaktilograf
6. JORDAN AREV 1946 16.01.1991 Voza~
7. MILE 1949 01.04.1986 Gotva~
MLADENOV
8. BO@IN
ATANASOV
1964 14.04.1993 Nadzornik
9. MITE 1952 10.02.1975 Postar nadzornik
VU^KOVSKI
10. JANE NASKOV 1956 03.07.1978 Nadzornik
11. PANDE 1955 03.07.1978 Postar nadzornik
STOJANOV
12. DAN^E DANEV 1959 01.04.1982 Postar nadzornik
13. STOJAN TASEV 1959 01.04.1982 Nadzornik
14. JORDAN^O 1965 08.04.1985 Nadzornik
TRENEV J
15. BLA@E 1960 08.04.1985 Postar nadzornik
LAZAREVSKI
16. VLADIMIR 1969 17.09.1990 Nadzornik
@E@OV
17. BOBAN \OR\IEV 1971 22.01.1993 Nadzornik
18. SA[O KRSTEV 1971 22.01.1993 Nadzornik
19. MARJAN 1967 22.01.1993 Nadzornik
JORDANOV
20. TONI VELINOV 1969 07.07.1993 Nadzornik
21. JORDAN^O
PA^EMSKI
1969 08.05.1993 Nadzornik
337

4.2. Spored Pravilnikot za sistematizacija na rabotite i zada-
~ite, koj se odnesuva i na Otvorenoto oddelenie vo Strumica, vo KPU-
[tip i predvideni rabotni mesta koi ne se potpolneti. Posebno e nezadovolitelen
brojot na izvr{itelite vo slu`bata za prevospituvawe
vo koja e rabotno ang`iran samo pomo{nikot na direktorot psiholog
(pedago{kata i sociolo{kata funkcija se pokriva so redovnoto doa|awe
na 2 izvr{teli od Otvorenoto oddelenie od Strumica). Pokraj toa,
popladnevnite ~asovi se nepokrieni, iako psihologot mnogu ~esto raboti
i popladne, kako i za vreme na vikendite i praznicite. So ogled
na nejziniot vid na poluotvorena kazneno-popravna ustanova i ~estite
sprovodi do nadle`nite sudovi (7), potrebno e ekipirawe i na slu-
`bata za obezbeduvawe, koja bi trebalo da broi najmalku 20 izvr{iteli
(postojniot broj e 15).
5. PODATOCI ZA ZATVORENI^KATA POPULACIJA
5.1. Vo tekot na 1995 godina vo ovoj Zatvor, prestojuvale vkupno
679 osudeni, prekr{o~no kazneti i pritvoreni lica, i toa:
- osudeni lica 382
- prekr{o~no kazneti lica 220
- pritvoreni lica 77
- Od vkupniot broj osudeni lica (382), 292 bile novoprimeni vo
tekot na 1995 godina, a 90 se zateknati od prethodnata godina. Vo sporedba
so 1994 godina (316) osudeni~kata populacija bele`i porast za
20,8%. Od novoprimenite osudeni lica (292) vo tekot na 1995 godina se
javija 191 storitel i kako primerni i 101 lice kako povtornici. Posebno
e zna~ajna starosnata struktura, taka {to 100 osudeni lica se na
vozrast od 28 - 40 godini, 95 pome|u 18 - 24 godini, 52 pome|u 24 - 28 godini,
35 osudeni lica pome|u 40 - 50 godini i 11 osudeni lica se postari
od 50 godini.
Vo tekot na 1995 godina bea otpu{teni vkupno 274 osudeni lica
od koi 195 primarni storiteli i 79 povtornici.
- Od vkupniot broj na prekr{o~no kazneti lica (220), sporedeno
so 1994 godina (117) poka`uva porast za 88%. Vo tekot na 1995 godina
novoprimeni se 217 prekr{o~no kazneti lica, a samo 3 lica se
ostanati od prethodnata godina. Za odbele`uvawe e faktot {to kaj
duri nad 85% od prekr{o~no kaznetite lica se raboti za zamena na pari~nata
kazna so kazna zatvor.
- Kaj vkupniot broj pritvoreni lica (77) so vkupno pominati
2.612 pritvoreni~ki denovi, sporedeni so 1994 (100) se zabele`uva
opa|awe za 23%. Vo tekot na 1995 godina izvr{eni se 70 sprovedi na 86
osudeni i pritvoreni lica i toa: vo KPU Idrizovo - 7 sprovodi na 10
lica, vo Okru`niot sud [tip - 16 sprovodi na 18 lica, vo Op{tinskiot
sud [tip - 5 sprovodi na 6 pritvoreni lica, vo Op{tinskiot
sud Strumica - 20 sprovodi na 26 pritvoreni lica, vo Op{tinskiot sud
338

Radovi{ - 6 sprovodi na 8 pritvoreni lica, vo Op{tinskiot sud Berovo
- 1 sprovod na 1 lice, vo Op{tinskiot sud Del~evo - 2 sprovoda na
5 lica, vo Op{tinskiot sud Ko~ani - 5 sprovodi na 5 lica, vo Op{tinskiot
sud Sveti Nikole - 3 sprovodi na 3 lica, i vo Op{tinskiot sud
Skopje I - 1 sprovod na 1 lice.
P R E G L E D
na osudeni, prekr{o~no kazneti i pritvoreni
lica vo 1995 godina so sporedba vo 1994 godina
Kategorija L i c a D e n o v i
1994 1995 1994 1995
Osudeni lica 316 382 22.512 27.508
Prekr{o~no 117 220 1.850 3.014
kazneti lica
Pritvoreni lica 100 77 4.193 2.612
V K U P N O: 531 679 28.555 33.134
6. OSNOVNI POKAZATELI ZA DEJNOSTA NA USTANOVATA
6.1. Normativni akti na ustanovata. Ostvaruvaweto na funkcijata
vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite KPU-[tip ja vr{i
soglasno ZIS i podzakonskite propisi od oblasta, kako i vrz osnova
na slednite akti:
- Pravilnik za organizacija i rabota br. 01-01-140 od 03. 12.
1992 godina,
- Pravilnik za sistematizacija na rabotite i zada~ite br. 01-
01-140/1 od 08. 12. 1992 godina,
- Ku}en red na Zatvorot [tip br. 09-142 od 24. 12. 1981 godina,
- Pravilnik za ku}niot red vo zatvorite za izvr{uvawe na pritvorot
od mesec april 1977 godina,
- Upatstvo za klasifikacija na osudeni lica br. 09-46 od 23. 04.
1986 godina,
- Pravilnik za li~nite dohodi br. 0101-160 od 15. 06. 1993 godina,
- Pravilnik za na~inot i uslovite za izvr{uvawe na merkata
osamuvawe na osudenite lica od mesec septemvri 1984 godina,
- Programa za rabota br. 0102-20 od 19. 01. 1996 godina,
- Plan i programa za stru~no usovr{uvawe na slu`bata za obezbeduvawe
br. 0102-28 od 19. 01. 1996 godina,
- Godi{na programa za kulturno-zabavna, obrazovna i sportska
aktivnost br. 0102-29 od 19. 01. 1996 godina.
6.2. Organizacioni edinici. Soglasno Pravilnikot za organizacija
i rabota, rabotite i zada~ite vo ustanovata se ostvaruvaat
339

preku slednite slu`bi:
- Slu`ba za prevospituvawe,
- Slu`ba za obezbeduvawe,
- Stopansko-instruktorska slu`ba i
- Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba.
Organizacinata postavenost na slu`bite e utvrdena so ~lenot
13 od Pravilnikot, so isklu~ok na Zdravstvenata slu`ba.
a) Slu`ba za prevospituvawe so primena na sovremeni metodi i
merki vlijae vrz prevospituvaweto na osudenite lica, organizira individualna
i grupni oblici na rabota, gi pottiknuva site oblici na
rabota i u~estvo vo zaedni~kiot `ivot, go organizira kulturno-zabavniot
i sportskiot `ivot na osudenite, podgotvuva mislewe i predlozi
za usloven otpust i mislewe po molbeni barawa za pomiluvawe,
vr{i klasifikacija i relasifikacija vo oddelenija i grupi, go ispituva
i analizira vlijanieto na kaznata vrz osudenite i dr. Site ovie
aktivnosti na slu`bata za prevospituvawe mu se dovereni na pomo-
{nikot na direktorot - psihologot, koj so pomo{ na direktorot i sociologot
i pedagogot koi povremeno doa|aat od Strumica nastojuva
uspe{no da gi vr{i. O~igledno e me|utoa deka i pokraj maksimalnite
usilbi koi se vlo`uvaaat neophodna e potrebata od ekipirawe na postojan
stru~en tim za vr{ewe na vospitno-prevospitniot proces.
b) Slu`ba za obezbeduvawe gi vr{i rabotite na obezbeduvawe
(nadvore{no i vnatre{no) na ustanovata, odr`uvawe na vnatre{niot
red, sprovod na pritvoreni i osudeni lica do nadle`nite sudovi i
ustanovi, i dr. Ovaa slu`ba rabotnite zada~i gi vr{i so 15 izvr{iteli
{to se ocenuva deka e nedovolno so ogled na podra~jeto koe go pokriva
ustanovata, a posebno obvrskata za sprovod na pritvoreni lica
do 8 osnovni sudovi, soglasno novata organizaciona mre`a na sudovite.
v) Stopansko-instruktorskata slu`ba go organizira rabotnoto
anga`irawe na licata li{eni od sloboda vo rabotilnite i ekonimijata
na ustanovata, soglasno Pravilnikot. So ogled deka vo ustanovata
nema opremena rabotilnica za rabota i ostru~uvawe na osudenite,
istite rabotno se anga`irani isklu~ivo na ekonomijata. Rabotniot
proces go organizira i sproveduva instruktor-agronom. Za vklu~uvawe
vo funkcija na rabotilnicite, pokraj opremuvaweto se osnovni sredstva
e potrebno i vrabotuvawe na kvalifikuvani kadri.
g) Izvr{no-upravnata i finansiskata slu`ba gi organizira i
vr{i izvr{no.upravnite, stru~nite i finansiskite raboti, im uka`uva
pravna pomo{ na osudenite lica i ja vodi propi{anata evidencija.
Rabotite vo ovaa slu`ba gi vr{at 3 izvr{iteli (arhivar-daktilograf,
blagajnik-doma}in i gotva~) i direktorot. Postoi potreba od
ekipirawe so referent i smetkovoditel odnosno knigovoditel.
d) Zdravstvenata slu`ba vo ustanovata ne e organizirana, tuku
vo ustanovata edna{ vo sedmicata doa|a honoraren lekar, a osudenite
lica se upatuvaat u vo Medicinskiot centar vo gradot.
340

Rabotno telo na KPU-[tip e stru~niot kolegium, koj go formira
direktorot. Na sostanocite na stru~niot kolegium se razgleduva
programata za rabota, izve{tajot za tekovnata godina, organizacioni,
kadrovski i materijalni pra{awa i sl. Direktorot formira i
postojni i povremeni komisii za izvr{uvawe na oddelni zada~i od delokurgot
na ustanovata.
6.3. Priem i otpust na osudeni lica. Soglasno ku}niot red,
priemot na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica se vr{i sekoj prvi
i petnaesetti den vo mesecot. Osudenite lica koi sami se javuvaat na
izdr`uvawe na kaznata zatvor se primeni vrz osnova na upatniot akt i
druga potrebna dokumentacija. Vedna{ po priemot ovie lica se evidentiraat
vo mati~nite knigi, se oformuva li~niot list i se vodi potrebnata
dokumentacija i evidencija. Site novo primeni lica se smestuvaat
vo priemnoto oddelenie kade {to prestojuvaat 7 - 15 dena, a
prviot lekarski pregled se vr{i vo prviot vtornik po nivnoto doa|awe.
Licata {to se sproveduvani od organite na MVR se primaat sekoj
den, a dodeka se oformi mati~nata evidencija, naj~esto se smestuvaat
vo zatvorenoto oddelenie.
Za vreme na prestojot vo priemnoto oddelenie, osudenite i prekr{o~no
kaznetite lica se zapoznavaat so ku}niot red na ustanovata i
osnovnite odredbi od ZIS.
Vo tekot na 1995 godina, primeni se 321 upatni akti od koi se
izvr{eni 292 (65 prodol`uvaat vo 1996 godina), a 29 se nemaat javeno
zaradi izvr{uvawe na kaznata zatvor.
Od strana na sudovite za prekr{oci pristignale vkupno 276
upatni akti, od koi 212 se izvr{eni, a 64 ne se izvr{eni.
6.4. Rabotna anga`iranost na osudenite. Rabotnoto anga`irawe
na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica, kako eden od najpogodnite
oblici za ostvaruawe na nivnata resocijalizacija, kako i zaradi zdobivawe
so novi i zadr`uvawe na postojnite rabotni naviki, se vr{i vo
posebnata stopanska edinica "Son~ogledi" i nadvor od ustanovata vo
izvr{uvawe na rabotni zada~i za potrebite na oddelni pretprijatija.
Od vkupno 30.522 osudeni~ki denovi (so saboti, nedeli i dr`avni
praznici), osudenite ostvarile 5.369 dnevnici vo razni pretprijatija
vo gradot so vkupen prihod od 1.557.302,00 denari, od koi {to na
osudenite na ime nadomest za rabota im se isplateni 270.080 denari.
Vo ostanatite denovi osudenite bea anga`irani vo ekonomijata
na ustanovata vo proizvodstvo na zemjodelski kulturi, vo zatvorskata
farma (odgleduvawe na krupen dobitok i sviwi), vo avtomehani~arskata
rabotilnica, vo zatvorskata kujna, kotlara i drugi pomo{ni mesta.
Ostvarenite sredstva se koristeni i za podobruvawe na uslovite
za `ivot i prestoj vo ustanovata (hrana, obleka, postelnina, zdravstvena
za{tita, zatopluvawe, kulturno-zabaven `ivot i sl.).
Soglasno Zakonot za organizacija i rabotewe na posebnite
341

organizacii i edinici so stopanska dejnost vo kazneno-popravnite ustanovi
i vospitno-popravnite domovi, a so Odluka na Vladata vo KPU-
[tip e formirana posebna stopanska edinica "Son~ogledi". Nejzinata
osnovna dejnost e proizvodstvo i plasman na zemjodelski proizvodi,
odgleduvawe na stoka i plasman na meso, servisirawe na patni~ki
motorni vozila i sl. Organiziraweto na rabotata vo istata go vr{at
dvajca in`ineri-agronomi i eden KV mehani~ar. Od nejzinata aktivnost
vo tekot na 1995 godina e ostvaren vkupn prihod od 3.778.072 denari.
Najdobri rezultati se postignati od zemjodelskata dejnost i
proizvodstvo na meso, od koi {to e ostvaren vkupen prihod od 3.266.892
denari. Proizvedeni se 113 prasiwa so 1.432 kgr., svinsko meso 1.900
kgr., june{ko meso 2.100 kgr., p~enica 10.310 kgr, ja~men 4.900, lucerka
30.000 kgr, zelka 5.160 kgr., grav 850 kgr, le}a 280 kgr., kromid 18.220
kgr., seme za kromid 1.080 kgr., kompiri 5.575 kgr., gra{ok 510 kgr.,
boranija 587 kgr., piper, domat, magdonos, morkovi i dr.
Na popisot od 31. 12. 1995 godina vo farmata se evidentirani
kako `iva stoka: 2 kgravi, 9 teliwa i 3 bika, 18 sviwi, 2 nerezi prasiwa
do 40 kgr., 36 i 20 prasiwa do 20 kgr.
Ostanatiot vkupen prihod e ostvaren od avtomehani~arskata
rabotilnica, a eden mal del od zatvorskata kantina.
Proizvedenata stoka e nameneta pred sî za zadovoluvawe na svoite
potrebi, a dobar del e plasiran i na pazarot.
Na 27. 09. 1995 godina i zvani~no be{e pu{ten vo upotreba hidromeliorativniot
sistem so koj se ovozmo`uva navodnuvawe na celoto
zemjodelsko zemji{te i dvorno mesto. Vkupnata investicija iznesuva
4,2 milioni denari, od koi 1 milion denari nepovratni od Ministerstvoto
za zemjodelstvo, vodostopanstvo i {umarstvo, 300.000 denari
od Ministerstvoto za pravda, 600.000 denari od Slo`enata vodostopanska
organizacija na Republika Makedonija, 200.000 denari od
D.O.O. "Vodostopanstvo" [tip (porane{en OSIZ za vodostopanstvo -
[tip) i 2.100.000 denari sopstveno u~estvo.
So izgradbata na sistemot za navodnuvawe, trajno e re{en problemot
so navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini i e dobien visok
stepen na sigurnost vo odnos na o~ekuvanite prinosi i dohodot koj treba
da bide ostvaren.
6.5. Smestuvawe, prestoj i ishrana. Smestuvaweto na osudenite
lica se vr{i vo svetli, ~isti prostorii so povr{ina od 10 - 20 m 2 so po
5 kreveti so potrebnata postelnina.
Odr`uvaweto na higienata vo spalnite sobi i drugite prostorii
go vr{at osudenite lica.
Hranata se prigotvuva od strana na profesionalen gotva~ vrz
osnova na predhodno izgotvena lista na jadewe. Istata redovno se kontrolira.
Dnevno se delat po 4 obroci, koi zaedno so marendata se so
prose~na vrednost od 3.100 - 3.500 kalorii. Kapacitetot na zatvorskata
342

kujna e okolu 200 obroci.
Vo KPU-[tip funkcionira i zatvorskata kantina koja {to kontinuirano
se snabduva so neophodnite artikli (cigari, sokovi, kafe,
~okolada, keksi, pa{teti i dr.).
6.6. Vospitno-popravna rabota na osudenite i prekr{o~no kaznetite
lica se ostvaruvaat vo slobodnoto vreme. Za ovaa cel istite
imaat na raspolagawe okolu 1.000 naslovi na knigi vo zatvorskata biblioteka,
dneven pe~at ("Nova Makedonija", "Ve~er"), TV programa so
odnapred izgotven plan, razglasna stanica i dr. Za ovoj period bea
odr`ani i pove}e predavawa so prigodni temi, a se organiziraa i poseti
na 2 izlo`bi i sledewe na sportski natprevari.
Sportskata aktivnost se ostvaruva, isto taka, vo tekot na slobodnoto
vreme i vo ovoj period se organiziraat pove}e turniri vo {ah,
ping-pong, mal fudbal, ko{arka, odbojka. Prvo plasiranite poedinci
i ekipina soodveten na~in se nagraduvani za postignatite rezultati.
Vo tekot na 1995 godina se izre~eni 28 disciplinski merki upatuvawe
vo samica i toa vo 13 slu~ai do 10 dena, vo 7 slu~aevi od 10 - 20
dena i vo 8 slu~ai do 30 dena. Ovaa merka be{e primenuvana za najte-
{ki formi na povreda na Ku}niot red kako {to se neopravdano oddale~uvawe
od rabotnoto mesto i od ustanovata, koristewe na alkohol,
verbalen ili fizi~ki duel so ostanatite osudeni ili vraboteni i sl.
Vo KPU-[tip se izvr{uva{e i disciplinskata merka osamuvawe
izre~ena od Ministerstvoto za pravda sprema 3 osudeni lica od
KPU Idrizovo koi u~estvuvaa vo martovskite nemiri 1995 godina.
Izre~enata merka e so traewe od 4 meseci i 22 dena.
6.7. Klasifikacija na osudenite lica. Se vr{i vrz osnova na
upatstvoto za rasporeduvawe i klasifikacija i pri toa se zema predvid
visinata na kaznata, zdravstvenata sostojba, povedenieto, rabotnata
sposobnost, interesot za slobodnite aktivnosti, prevospitnite
aktivnosti i drugo, i vo zavisnost od toa osudenite lica se rasporeduvaat
vo poluotvoreno, otvoreno ili vo zatvoreno oddelenie. Imaj}i
gi predvid gore navedenite elementi, kako i stepenot na ostvarenata
resocijalizacija se vr{i i preklasifikacija na osudenite, vrz osnova
na re{enie na direktorot, a na predlog na stru~niot tim.
6.8. Zdravstvena za{tita. Zaradi ostvaruvawe na zdravstvenata
za{tita vo ustanovata, honorano e nanga`iran lekar specijalist koj
sekoj vtornik redovno vr{i pregledi na novo primenite osudeni, prekr{o~no
kazneti i pritvoreni lica, kako i na ostanatite osudeni koi
{to se prijavuvale na lekarski pregled. Zdravstvenata za{tita se
odviva na potrebnoto nivo i vo sorabotka so Medicinskiot centar vo
[tip.
Site potrebni lekovi se nabavuvani na smetka na ustanovata, a
vo ustanovata postoi prira~na apteka koja redovno se obnovuva so potrebnite
lekarstva. Pregledite se vr{at vo zatvorskata ambulanta
koja e pristojno opremena.
343

Li~nata i op{tata higiena kako eden od preventivnite elementi
na zdravstvenata za{tita, vo tekot na 1995 godina be{e na potrebnoto
nivo i se postignuva{e so redovno kapewe na osudenite i pritvorenite
lica, redovno menuvawe na postelninata i redovna dezinfekcija
i dezinsekcija na prostoriite.
Vo tekot na 1995 godina bea izvr{eni 652 pregledi od koi 571
od zatvorskiot lekar, vo 31 slu~aj e barana intervencija od ekipata na
brza pomo{,na stomatolo{ki pregled bile 23, a na specijalisti~ki
pregled 27 osudeni lica.
Vo tekot na 1995 godina bea organizirani 4 akcii za dobrovolno
daruvawe na krv so 111 dariteli. Vo tekot na 1995 godina od Ministerstvoto
za pravda primeni se 135.000 denari za zdravstvena za-
{tita na osudenite lica.
6.9. Prava i pogodnosti. Vo tekot na 1995 godina na site osudeni
im e ovozmo`eno da pra}aat i primaat razni pratki, da upatuvaat razni
pismeni barawa do nadle`nite organi i ustanovi zaradi ostvaruvawe
na nivnite prava, a od vrabotenite im e uka`uvana potrebnata
pravna pomo{ zaradi ostvaruvawe na odredeni prava od rabotniot
odnos od oblasta na socijalnata za{tita.
Osudenite koi {to primerno se odnesuvaat za vreme na izdr`uvaweto
na kaznata se pu{tani na doma{no otsustvo vo traewe od 2 dena
i toa na sekoi 3 - 4 nedeli, a isto taka, bea davani pogodnosti po povod
dr`avni i verski praznici. Osudenite lica redovno primaat i poseti
od semejstvoto i bliskite rodnini.
6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Ovaa slu`ba
odgovorna za nadvore{noto, vnatre{noto obezbeduvawe vo ustanovata,
kako i za sprovod na osudeni i pritvoreni lica rabotite gi izvr{uva
so 15 izvr{iteli. Rabotnoto vreme e organizirano vo smeni vo tekot
na site 24 ~asa. Slu`bata za obezbeduvawe soglasno pravnite akti gi
vodi site potrebni knigi i evidencija.
6.11. Sostojba so pritvorot. Izvr{uvaweto na merkata za obezbeduvawe
na pritvoreni lica ja izvr{uva slu`bata za obezbeduvawe
vo koja se vraboteni 15 lica.
Prostoriite vo koi funkcionira pritvorot, ~ija kvadratura i
raspored se dadeni vo prethodniot del na ovoj tekst, opfa}aat 16 sobi
so kapacitet od 40 kreveti i toa vo 4 prostorii so kvadratura od po
10,50 m 2 se smestuvaat po 4 lica, a vo ostanatite 12 so kvadratura od po
5,9 m 2 , po 2 pritvoreni lica.
Vo ovoj del na ustanovata potrebno e da se izvr{i sanacija i rekonstrukcija
na sanitarnata i vodovodnata instalacija za {to e potrebno
odredeno investiciono vlo`uvawe.
344

VKUP-NO
SVR [tip
Op{. sud
Sv.Nikole
Op{.sud
Berovo
Op{. sud
Del~evo
Op{.sud
Ko~ani
Op{. sud
Radovi{
Op{. sud
Strumica
Op{.sud
[tip
Okr. sud
[tip
Meseci
P R E G L E D
na dvi`eweto na pritvorenite lica vo KPU- [tip za 1991 godina
S U D O V I
Januari 4 1 - - - - - - - 5
Fevruari 10 - - - - - - - 2 12
Mart 3 - - - 1 - - - - 4
April 4 1 - - - 1 - - - 6
Maj 2 - - - 1 - - 2 2 7
Juni 9 - - - 1 - - - - 10
Juli 3 4 - - - - - - - 7
Avgust 1 - - - - - - - 1 2
Septemvri 2 - 2 - 1 2 - - 1 8
Oktomvri 1 - - - - - - - - 1
Noemvri - 1 - - 1 - - - - 2
Dekemvri 11 - - 1 2 - - - 1 15
Ostanati 5 - - - 2 - - - - 7
od 1990
VKUPNO: 55 7 2 1 9 3 - 2 7 86
345

VKUPNO
SVR [tip
Op{. sud
Sv.Nikole
Op{.sud
Berovo
Op{. sud
Del~evo
Op{.sud
Ko~ani
Op{. sud
Radovi{
Op{. sud
Strumica
Op{.sud [tip
Okr. sud [tip
Meseci
P R E G L E D
na dvi`eweto na pritvorenite lica vo KPU [tip za 1992 godina
S U D O V I
Januari 2 - - - - - - 1 - 3
Fevruari - - - - 1 - - 1 - 2
Mart 6 - - - - - - - - 6
April 7 - - - - - - - - 7
Maj 2 - - - - - - - - 2
Juni 6 2 - - 1 - - - - 9
Juli 2 - 4 - 1 - - - - 7
Avgust 2 - 1 - 1 - - - - 4
Septemvri 3 - 1 - 5 - - - - 9
Oktomvri 3 - - - - 5 - - - 8
Noemvri 18 - - - 2 - - - - 20
Dekemvri 13 1 3 - - - - - - 17
Ostanati 11 1 2 1 2 - - - - 17
od 1991
VKUPNO: 75 4 11 1 13 5 - 2 - 111
346

VKUPNO
SVR [tip
Op{. sud
Sv.Nikole
Op{.sud
Berovo
Op{. sud
Del~evo
Op{.sud
Ko~ani
Op{. sud
Radovi{
Op{. sud
Strumica
Op{.sud [tip
Okr. sud [tip
Meseci
P R E G L E D
na dvi`eweto na pritvorenite lica vo Zatvor [tip za 1993 godina
S U D O V I
Januari 3 - - - 2 - - - - 5
Fevruari 7 - 1 2 - - - - - 10
Mart 4 - 2 3 - - - - 3 12
April 2 - 1 4 - - - - - 7
Maj 4 2 4 - - 3 - - - 11
Juni 5 -1 - - - - - - - 8
Juli 4 - 2 - - - - - - 6
Avgust 3 - 2 1 - - - - - 6
Septemvri - - - - 1 - - - - 1
Oktomvri 3 - - - - - - - - 3
Noemvri 7 - 2 - - - - - - 9
Dekemvri 1 - - - 1 - - 1 - 3
Ostanati 15 1 3 - 1 - - - - 20
od 1992
VKUPNO: 58 3 18 10 5 3 - 1 3 101
347

VKUPNO
SVR [tip
Op{. sud
Sv.Nikole
Op{.sud
Berovo
Op{. sud
Del~evo
Op{.sud
Ko~ani
Op{. sud
Radovi{
Op{. sud
Strumica
Op{.sud
[tip
Okr. sud
[tip
Meseci
P R E G L E D
na dvi`eweto na pritvorenite lica vo Zatvor [tip za 1994 godina
S U D O V I
Januari 2 - 2 - - - 1 - - 5
Fevruari 6 3 4 4 - - - - - 17
Mart 3 1 1 - - - - - - 5
April 1 - 2 - - - - - - 3
Maj 4 - 4 - - - - - - 8
Juni 4 2 4 - - - - - - 10
Juli 2 - 2 - 3 - 3 - - 10
Avgust - 3 1 - - - - - - 4
Septemvri 5 - 1 3 - - - - - 9
Oktomvri 2 1 3 - 2 - - - - 8
Noemvri - - - - - - 1 - - 1
Dekemvri 4 - 4 - 1 - - - - 9
Ostanati 6 - 1 - 2 - - 1 - 10
od 1993
VKUPNO: 39 10 29 7 8 - 5 1 - 99
348

VKUPNO
SVR [tip
Op{. sud
Sv.Nikole
Op{.sud
Berovo
Op{. sud
Del~evo
Op{.sud
Ko~ani
Op{. sud
Radovi{
Op{. sud
Strumica
Op{.sud [tip
Okr. sud [tip
Meseci
P R E G L E D
na dvi`eweto na pritvorenite lica vo Zatvor [tip za 1995 godina
S U D O V I
Januari 4 1 1 - 1 - - - - 7
Fevruari 1 - - - 1 - - - - 2
Mart 3 - - - 1 - - - - 4
April - 4 - - 1 - - - - 5
Maj 5 1 - 1 - - - - - 7
Juni - 1 8 - 1 - - - - 10
Juli 1 2 2 - 1 - - - - 6
Avgust - 1 1 4 - 3 - 1 - 10
Septemvri - - 1 - - 2 - - - 3
Oktomvri - 1 3 - - - - - - 4
Noemvri 1 2 2 - 1 - - - - 6
Dekemvri 3 - 3 - - - - - - 6
Ostanati od 6 1 4 - 1 - 1 - - 13
1994
VKUPNO: 24 14 25 5 8 5 1 1 - 83
349

VKUPNO
Op{t.sud
Skopje II
SVR [tip
Op{. sud
Sv.Niko-le
Op{.
sud Berovo
Op{. sud
Del~e-vo
Op{.sud Ko-
~ani
Op{. sud Radovi{
Op{. sud Strumica
Op{.sud [tip
Okr. sud [tip
Meseci
P R E G L E D
na dvi`eweto na pritvorenite lica vo Zatvor [tip za periodot (1991-1995)
S U D O V I
1991 55 7 2 1 9 3 - 2 7 - 8
6
1992 75 4 11 1 13 5 - 2 - - 1
1
1
1993 58 3 18 10 5 3 - 1 - 3 1
0
1
1994 39 10 29 7 8 - 5 1 - - 9
9
1995 24 14 25 5 8 5 1 1 - - 8
3
VKUPNO: 251 38 85 24 43 16 6 7 7 3 4
8
0
Od pregledite na tabelite za dvi`eweto na pritvorenite lica
proizleguva deka prose~no po godini vo KPU-[tip prestojuvale po
96,1 pritvoreni lica.
350
7. FINANSISKA SOSTOJBA
Finansiraweto na KPU-[tip so otvorenoto oddelenie vo
Strumica vo tekot na 1995 godina se ostvaruva{e preku Republi~kiot
buxet, raboteweto na POSD "Son~ogledi" i raboteweto na osudenite
lica.
Od Republi~kiot buxet vo tekot na 1995 godina se dobieni sredstva
(za struja, voda, kanalizacija, PTT, zatopluvawe, kancelariski
materijal, spisanija, gorivo, mazivo i odr`uvawe, operativni tro-
{oci, osiguruvawe i dr.), vo visina od 5.846.655 denari, od rabota na
POSD "Son~ogledi" 3.778.072 denari i od rabota na osudenite lica

1.557.302 denari, ili sî vkupno 11.182.029,00 denari.
Od samiot iznos, proizleguva deka vo tekot na 1995 godina raspolo`ivite
sredstva gi zadovoluvaat potrebite za osnovnata dejnost
na ustanovata.
8. KLU^NI TO^KI
Ad. 1. KPU-[tip e ustanova od poluotvoren vid vo ~ij sostav od
1992 godina funkcionira i Otvorenoto oddelenie vo Strumica. Vo
ovaa ustanova se upatuvaat:
- osudeni lica od ma{ki pol za izre~ena kazna zatvor vo traewe
do 1 godina,
- prekr{o~no kazneti lica od obata pola, i
- pritvoreni lica.
Ad. 2. Ustanovata e osnovan od strana na Sobranieto na op{tina
[tip vo 1970 godina, a noviot objekt zapo~nal da funkcionira vo
1986 godina.
Ad. 3. Objektot na ustanovata spored mestopolo`bata (nadvor
od gradot) i postavenosta sozdava dobri preduslovi za izvr{uvawe na
funkcijata.
- Prostoriite vo objektot uredno se odr`uvaat.
- Prostornite kapaciteti se golemi i postoi mo`nost za preadaptacija,
soglasno me|unarodntie standardi.
Ad. 4. Neekipiranosta na slu`bata za prevospituvawe i nevrabotenosta
na lekar ne sozdavaat preduslovi za uspe{nost na tretmanot
na osudenite, iako osudenite lica koi prestojuvaat vo ovaa ustanova se
so kazni maksimum do 1 godina.
- Vo ustanovata se vraboteni 21 lice: direktor, pomo{nik direktor,
14 pripadnici na slu`bata za obezbeduvawe, 1 instruktor -
agronom, 1 blagajnik-doma}in, 1 arhivar - daktilograf, 1 gotvar i 1 voza~
- sprovodnik,
- Spored obemot na rabota i podra~jeto koe go pokriva, a pred
sî za uspe{no ostvaruvawe na prevospitniot proces, potrebno e ekipirawe
na slu`bata za prevospituvawe so u{te 2 lica (pedagog i sociolog),
na zdravstvenata slu`ba so vrabotuvawe na lekar, a dokolku finansiskite
mo`nosti toa go dozvoluvaat potrebno e da se doekipira i
slu`bata za obezbeduvawe so u{te 4 nadzornici (cela nova smena),
kako i vrabotuvawe na knigovoditel i referent za priem i otpust.
Ad. 5. Vo tekot na 1995 godina vo ustanovata prestojuvale 382
osudeni lica, 220 prekr{o~no kazneti i 77 pritvoreni lica.
Ad. 6. Internite normativni akti na ustanovata vo celost se
primenuvaat, iako postoi potreba od nivno usoglasuvawe so zakonite
(na primer: pravilnikot za rabotni odnosi so Zakonot za rabotni
odnosi), me|utoa, ovaa aktivnost }e bide potrebna po donesuvaweto na
noviot Zakon za izvr{uvawe na sankciite.
351

- Rabotnoto anga`irawe na osudenite lica na zatvorskata ekonomija
e dobro organizirana i stru~no vodena od instruktorot - agronom.
Se nametnuva potrebata od funkcionirawe na rabotilnicite. Vo
ovoj del posebno za odbele`uvawe e rabotata na posebnata organizacija
so stopanski dejnost "Son~ogledi", koja raboti vrz profitabilni
osnovi.
- Smestuva~kite uslovi vo odnos na inventarot i opremata se vo
dobra sostojba i postoi mo`nost za adaptirawe spored me|unarodnite
standardi i normi.
- Vospitno-prevospitnata rabota vo ustanovata se sveduva na
anga`manot samo na psihologot. Potrebno e ekipirawe na stru~en
tim.
- Klasifikacijata na osudenite se vr{i soglasno Upatstvoto i
drugite propisi, no potrebno e poseopfatno analizirawe na predmetite.
- Zdravstvenata za{tita ja ostvaruva honorarno - anga`iran lekar
koj vo ustanovata doa|a sekoj vtornik i potrebno e da se vraboti so
polno rabotno vreme lekar od op{ta praksa.
- Vr{eweto na rabotite na obezbeduvaweto e vo ramkite na zakonski
postavenite normativi.
Ad. 7. Finansiskoto rabotewe na ustanovata so sredstvata predvideni
so Republi~kiot buxet ne zadovoluva, kako i vo drugite ustanovi,
poradi {to se koristat sredstvata od stopanskata organizacija
352
9. PREDLOZI
- So ogled na mestopolo`bata i potrebata KPU-[tip treba i
ponatamu da funkcionira kako kazneno-popravna ustanova od poluotvoren
vid za podra~jeto na op{tinite Berovo, Vinica, Del~evo, Ko-
~ani, Sveti Nikole, Probi{tip, Radovi{, Strumica i [tip. Vo idnina
vo ovaa ustanova treba da se upatuvaat osudeni lica (primarni storiteli)
od ma{ki pol na kazna zatvor do 2 godini, prekr{o~no kazneti
lica od ma{ki pol i pritvoreni lica.
- Za uspe{no funkcionirawe na ustanovata, potrebno e da se
prezemaat slednite aktivnosti:
a) izgradba na betonski yid so {to }e se zameni ogradata od
`ica,
b) ekipirawe na slu`bata za prevospituvawe, slu`bata za obezbeduvawe
i zdravstvenata slu`ba,
v) adaptirawe na prostornite kapaciteti spored me|unarodnite
standardi i normi,
g) osmisluvawe i opremuvawe na rabotilnicite,
d) sanacija na vodovodnata i sanitarnata instalacija vo objektot
vo koj funkcionira pritvorot,
|) izgradba na igrali{te za sport i rekreacija,

e) doopremuvawe na vozniot park so u{te edno vozilo za sprovod,
`) instalirawe na informati~ki i elektronsko-bezbednosen
sistem,
z) nabavka na agregat za prerabotka na elektri~na energija,
y) nabavka na ma{ina za perewe, i
i) pregraduvawe na kupatilata.
353

354

G l a v a XI
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA STRUMICA
1. OSNOVNI PODATOCI ZA USTANOVATA
1.1. Kazneno-popravnata ustanova - Otvoreno oddelenie Strumica,
se nao|a na ul."Cvetan Dimov" br. 74
1.2. Kazneno-popravnata ustanova - Otvoreno oddelenie vo
Strumica funkcionira vo sostav na KPU - [tip od 1992 godina so
izmenata na Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i
stopanski prestapi ("SV RM" 1992/19).
Vo ovaa ustanova se upatuvaat:
a) ma{ki lica primarni storiteli na krivi~ni dela osudeni so
pravosilna presuda na kazna zatvor do dve godini odnosno koga
ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od
podra~jeto na osnovnite sudovi: Radovi{ i Strumica i
b) ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti od podra~eto na
osnovnite sudovi Radovi{ i Stumica.
2. OSNOVAWE NA USTANOVATA
Kazneno-popravnata ustanova Strumica samostojno funkcionira
od 1971 godina. Imeno, do 1968 godina, kako i ostanatite ustanovi za
izvr{uvawe na kaznata zatvor bila vo sostav na Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti, a od 1968 do 1971 godina vo nadle`nost na Op{tinskiot
sud Strumica. Poradi toa, Sobranieto na op{tina Strumica
nema doneseno poseben akt za osnovawe na Zatvorot Strumica.
3. STANBENO-PROSTORNI STANDARDI, SMESTUVA^KI
MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA
3.1. Objektot na ustanovata e izgraden vo 1979 godina i se sostoi
od prizemje i kat. Materijalot na gradbata e od tuli so dva betonski
plo~i, so fasadirawe na celiot objekt. Imeno, so Odluka br. 02-778/1
od 07. 07. 1978 godina na Sobranieto na op{tina Strumica, opredeleno
e izgradba na objektot za Zatvor Strumica na KP. br. 3026, 3027 i 3029
KO Strumica.
3.2. Prizemniot del na zgradata gi sodr`i slednite prostorii
so slednite dimenzii (neto povr{ina):
- Soba za de`urawe so magacin za smestuvawe na oprema i vo-
355

oru`uvawe za stra`ata vo povr{ina od 18 m 2 ,
- Kujna so ostava - 30 m 2 ,
- Trpezarija - 50 m 2 ,
- Dneven prestoj na osudeni lica - 48 m 2 ,
- Prostorija za parni kotlovi - 31 m 2 ,
- Kupatilo - 22 m 2 ,
- Peralna - 7 m 2 ,
- Magacin za prehranbeni produkti - 15 m 2 ,
- Magacin za obleka na osudeni lica - 8 m 2 ,
- Soba za blagajna - 13 m 2 ,
- Prostorii koi vo momentot ne se koristat ( 3 h 14 m 2 ) ili vkupno
42 m 2 ,
- Prostorii za pritvor 4 so 9 kreveti i so povr{ina od 40 m 2 ,
- Do prostoriite za pritvor se nao|a {etali{te za pritvorenici
vo povr{ina od 98 m 2 .
3.3. Prostoriite na sprat: se so slednite neto povr{ini:
- pet (5) spalni sobi so povr{ina od po 31 m 2 vo koi mo`at da se
smetaat po devet (9) kreveti poedine~no,
- tri (3) spalni sobi so po 15 m 2 vo koi se smestuvaat po ~etiri
(4) kreveti poedine~no,
- edna (1) spalna soba so 23 m 2 vo koja se smesteni {est (6) kreveti.
Vo oddelot za spalni sobi ima dva sanitarni jazli so umivalnik
(betonski) za pove}e lica, vo povr{ina od 30 m 2 .
Vo oddelot za kancelariski prostor (poseben krak na objektot)
se smesteni:
- kancelarii - 5 prostorii so vkupna neto povr{ina od 92 m 2 ,
- prostorija za sostanoci vo povr{ina od 18 m 2 ,
- soba za arhiva vo povr{ina od 12 m 2 .
Prostoriite smesteni vo prizemniot del na zgradata se oblo-
`eni so kerami~ki plo~ki - podni, osven sobite nameneti za kancelarii.
Prostoriite smesteni na spratot (spalni, kancelarii) se oblo-
`eni so parket. Prozorcite na spalnite i site drugi prostorii na
spratot se so plasti~ni roletni. Ustanovata raspolaga so 9 spalni
sobi so vkupno 63 kreveti, opremeni so 42 jogi du{eci, 18 obi~ni du-
{eci, 210 }ebiwa i 130 postelnini. Vo spalnite sobi za smestuvawe na
li~nite predmeti smesteni se 42 metalni ormar~iwa.
I na prizemjeto i na spratot ima hodnici i dovolno sloboden
prostor za dvi`ewe, koi se oblo`eni so plo~ki. Prostoriite nameneti
za pritvor, isto taka se oblo`eni so podni kerami~ki plo~ki.
Vkupnata neto korisna povr{ina na objektot iznesuva 811 m 2 od
koi na spalnite sobi iznesuva 223 m 2 , a na kancelariite 182 m 2 .
Zgradata e povrzana so gradskata vodovodna mre`a. Za zagrevawe
na istata ima instalirano parno greewe. Del od radijatorite se
356

o{teteni od zamrznuvaweto koe se slu~i vo 1992 godina.
Kujnata na ustanovata e snabedena so potrebniot inventar:
{poret, rabotni masi, ventilator i drugi potrebni sredstva, taka {to
gi zadovoluva site potrebi. Trpezarijata e snabdena so potrebniot
broj masi i stolovi (18 masi i 44 stolovi). Prostorijata za dneven
prestoj na osudenite lica e oblo`ena so parket i poseduva kolor televizor.
Kancelariskite prostorii se opremeni so potrebnata oprema,
biro, stolovi, `elezni (metalni) ormari, vitrini i sl.
3.4. Zatvorot raspolaga i so drugi objekti i toa:
1. Avtomehani~arska rabotilnica koja raspolaga so ~etiri prostorii
so vkupna povr{ina od 182 m 2 , vo koja se smesteni slednite osnovni
sredstva: dvostolbna dizalica, kompresor od 10 atmosferi, aparat
za balansirawe na trkala, aparat za demontirawe i montirawe na
avto gumi, alat i sl.
2. Grade`en prostor za smestuvawe na vozila i traktor vo povr-
{ina od 120 m 2 .
3. Magacin za smestuvawe na alati i drugi potrebi vo povr{ina
od 15 m 2 .
4. Viduvalna vo povr{ina od 25 m 2 .
5. Prijavnica vo povr{ina od 10 m 2 .
6. Objetot za ~uvawe sviwi vo povr{ina od 120 m 2 . Ovoj objekt
od zgradata e oddale~en 40 metri.
Vedna{ do gara`ata i magacinot za alati se nao|a objekt za
smestuvawe na cisterna za nafta od koja se koristi gorivo za zagrevawe
na zgradata.
Zatvorot raspolaga so traktor so priklu~ni ma{ini i prikolka,
koj slu`i za obrabotka na zemjodelskata ekonomija na ustanovata.
Traktorot e nabaven 1981 godina i sî u{te e vo vozna sostojba.
Zatvorot isto taka, raspolaga so dve motorni vozila marka
"Lada" proizvodeni 1982 i 1987 godina. Vozilata se skoro dotraeni, a
ednoto od niv ve}e i ne e za upotreba. Ustanovata ne raspolaga so vozilo
za sprovod, {to pri~inuva golemi pote{kotii pri izvr{uvawe
na funkcijata na ustanovata.
3.5. Ustanovata od po~etokot na vseluvaweto vo 1979 godina raspolaga
so tri hektari obrabotliva povr{ina koja se nao|a vedna{ do
zgradata, koja e delumno ogradena so betonski stolbovi i bodlikava
`ica. Za rekreacija na osudenite lica vo krugot na ustanovata se nao|a
malo igrali{te vo povr{ina od 1.500 m 2 . Okolu zgradat se prostira
dvor zasaden so listopadni drvja na povr{ina od 1.500 m 2 .
Za navodnuvawe na povr{inite na ekonomijata vo krugot na
ustanovata se nao|a kanal od sistemot za navodnuvawe od branata Vodo~a.
Pokraj toa se koristi i podzemna voda so pomo{ na motorni pumpi.
357

358
4. PODATOCI ZA VRABOTENITE VO USTANOVATA
4.1. Vo Kazneno-popravnata ustanova - otvoreno oddelenie vo
Strumica vkupno se vraboteni 13 lica, i toa: direktor, pedagog, socijalen
rabotnik, instruktor po mehanika, instruktor po zemjodelie,
blagajnik, kniovoditel, gotva~ i 5 nadzornici.
Strukturata na vrabotenite so sostojba na 31. 12. 1995 godina,
mo`e da se sogleda od sledniot pregled:
P R E G L E D
na vrabotenite vo Otvorenoto oddelenie vo Strumica so sostojba na 31. 12.
1995 godina
IME I
PREZIME
God.
na
ra|awe
Vraboten vo
ustanovata
Rabotno mesto
1 2 3 4 11
1. STOJAN 1947 15.11.1971 Direktor
STOILOVSKI
2. BORIS 1961 15.10.1986 Pedagog
STOILOV
3. @ANETA 1964 01.06.1988 Soc.rabotnik
RADMILOVA
4. MANE JAKOV 1954 05.06.1985 Inst.po
mehanika
5. BORIS 1941 16.03.1982 dom.blagajnik
ZIMBAKOV
6. VAN^O
KOSTA]EV
1957 15.02.1982 Inst.po
zemjodel.
7. VAN^O ILIEV 1960 10.06.1985 knigovoditel
8. ZORAN 1962 15.05.1986 Nadzornik
MINOVSKI
9. \OR\I 1964 01.05.1987 Nadzornik
GOCEVSKI
10. DEQO DEL~EV 1964 01.06.1989 Nadzornik
11. RISTO TAN^EV 1959 01.10.1979 Nadzornik
12. BLA@O 1959 15.10.1990 Nadzornik
KOSTADINOV
13. ZORAN DONEV 1967 01.08.1986 Gotva~
4.2. Spored Pravilnikot za sistematizacija na rabotite i zada-

~ite koj e zaedni~ki za KPU-[tip so Otvoreno oddelenie vo Strumica,
site predvideni rabotni mesta se popolneti. So ogled deka e potrebno
ovaa ustanova (Otvoreno oddelenie Strumica) da se transformira
vo samostojna ustanova za taa cel }e bide potrebno ekipirawe
na slu`bata za obezbeduvawe so najmalku 16 izvr{iteli i so eden psiholog,
kako del na stru~niot tim na slu`bata za prevospituvawe, kako
i so 1 pravnik-referent.
5. PODATOCI ZA ZATVORSKATA POPULACIJA
Evidencijata za osudeni~kata populacija vo Otvorenoto oddelenie
vo Strumica se vodi vo KPU-[tip, taka {to ne postoi mo`nost
za razgrani~uvawe kolku lica prestojuvale vo tekot na 1995 godina
samo vo Otvorenoto oddelenie vo Strumica.
Na 31. 12. 1995 godina vo Otvorenoto oddelenie Strumica prestojuvale
vkupno 32 osudeni lica i 2 prekr{o~no kazneti i toa:
- Osudeni: 2 lica na kazna zatvor vo visina od po 1 mesec, 6 lica
po 2 meseci, 8 lica - po 3 meseci, 5 lica so po 4 meseci, 2 lica so po 5
meseci i 9 lica so po 6 meseci,
- Prekr{o~no kazneti: 1 lice so kazna od 55 dena i 1 lice so kazna
od 60 dena.
- Do 01. 07. 1992 godina vo Otvorenoto oddelenie funkcioniral
i pritvorskiot del. Za da se otslika sostojbata so pritvorot vo periodot
koga KPU Strumica funkcionirala kako samostojna kazneno-popravna
ustanova mo`e da poslu`at slednite podatoci za periodot od
01. 01. 1988 do 30. 06. 1992 godina.
Vo 1988 godina prestojuvale vkupno 39 lica na izdr`uvawe na
pritvor so vkupno 973 dena, od koi 28 od Op{tinskiot sud i 11 od SVR.
Vo 1989 godina prestojuvale vkupno 24 lica na izdr`uvawe na
pritvor so vkupno 853 denovi, od koi 15 od Op{tinskiot sud i 9 od
SVR.
Vo 1990 godina prestojuvale vkupno 29 lica na izdr`uvawe na
pritvor so vkupno 333 dena, od koi 26 od Op{tinskiot sud i 3 od SVR.
Vo 1991 godina prestojuvale vkupno 29 lica na izdr`uvawe na
pritvor so vkupno 455 dena, od koi 22 od Op{tinskiot sud i 7 od SVR.
Vo 1992 godina prestojuvale vkupno 8 lica na izdr`uvawe na
pritvor so vkupno 151 dena, od koi 8 od Op{tinskiot sud.
6. OSNOVNI POKAZATELI ZA DEJNOSTA NA USTANOVATA
6.1. Normativni akti na ustanovata. Ostvaruvaweto na funkcijata
vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite Otvorenoto oddelenie
vo Strumica ja vr{i soglasno Zakonot za izvr{uvawe na sankciite
za krivi~ni dela i stopanski prestapi i podzakonskite akti od
oblasta. Internite akti na ovaa ustanova se zaedni~ki so KPU-[tip,
359

so ogled deka od 1992 godina dotoga{nata ustanovata Strumica funkcionira
kako Otvoreno oddelenie na KPU-[tip. Poradi toa, site
pravni akti, programa za rabota i sl. se doneseni od direktorot na
ustanovata i istite se odnesuvaat i za Otvorenoto oddelenie vo Strumica.
6.2. Organizacioni edinici. Soglasno Pravilnikot za organizacija
i rabota na KPU-[tip so Otvoreno oddelenie vo Strumica, vo
ovaa ustanova funkcioniraat:
- Slu`ba za prevospituvawe,
- Slu`ba za obezbeduvawe,
- Stopansko instruktorska slu`ba, i
- Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba.
Zdravstvenata slu`ba se organizira na na~in so honorarno anga`irawe
na lekar, zatoa {to takvo rabotno mesto ne e predvideno vo
sistematizacijata.
- Slu`bata za prevospituvawe, vo koja se vraboteni pedagog i
socijalen rabotnik, zaedno so psihologot od KPU-[tip, funkcionira
kako stru~en tim za dvete ustanovi.
Prevospitnata funkcija vo Otvorenoto oddelenie vo Strumica
se ostvaruva so primena na sovremeni penolo{ki metodi i merki, delumno
se organiziraat individualni i grupni razgovori so osudenite
lica, me|utoa izvr{uvaweto na zada~ite e ote`nato so redovnoto (najmalku
edna{ vo nedelata) patuvawe na vospituva~ot na relacijata
Strumica-[tip i obratno.
Istovremeno, prevospitnata slu`ba izgotvuva i mislewa i predlozi
po molbeni barawa za usloven otpust i pomiluvawe na osudeni
lica, ja organizira kulturno-prosvetnata i sportska aktivnost na osudenite,
i sl.
- Slu`bata za obezbeduvawe, kako i vo site drugi kazneno-popravni
ustanovi gi izvr{uva rabotite i zada~ite svrzani so bezbednosniot
aspekt na funkcioniraweto. Maliot broj na nadzornici (5) vo
ovaa ustanova ima za cel nadvore{no obezbeduvawe na oddelenieto, a
vnatre{niot red i mir se zasnova i vrz li~nata odgovornost na osudenite
lica, so ogled na vidot na ustanovata kako otvorena kazneno-popravna
ustanova. Ovaa slu`ba svoite raboti i zada~i gi vr{i soglasno
zakonot i ku}niot red.
- Stopansko-instruktorskata slu`ba vo Otvorenoto oddelenie
Strumica se sveduva na rabotno anga`irawe na osudenite lica na ekonomijata.
Vo odnos na mehani~arskata rabotilnica so koja raspolaga
ustanovata, istata podolgo godini nanazad ne funkcionira od pri~ina
na nedovolna opremenost, nekvalifikuvaniot kadar i prezasitenost
na op{tinata od vakva zanaet~iska dejnost. Ovaa slu`ba rabotite gi
izvr{uva so dvajca instruktori i so solidna oprema (traktor i priklu~ni
ma{ini).
- Izvr{no-upravnata i finansiskata slu`ba vr{i pomo{ni
360

upravni, knigovodstveni i smetkovodstveni raboti i zada~i, so ogled
deka celokupnta evidencija, soglasno pozitivnite propisi se vodi vo
KPU-[tip.
6.3. Priemot i otpustot na osudenite lica se vr{i soglasno
pozitivnite propisi. Osudenite lica, so ogled na kratkata kazna, i pomalata
op{testvena opasnost na krivi~noto delo, vo primenoto oddelenie
prestojuvaat maksimalno do 7 dena, a potoa se rasporeduvaat odnosno
se klasifikuvaat vo otvorenata grupa.
6.4. Rabotno anga`irawe na osudenite lica se sveduva na rabota
na zemjodelskoto zemji{te vo povr{ina od 3 hektari. Ovaa aktivnost
vo tekot na zimskiot period zamira, taka {to osudenite lica vo toj period
ne se rabotno anga`irani. Pomal broj na osudenici rabotno se
anga`irani i vo sviwarskata forma, a vo mehani~arskata rabotilnica
podolgo vreme ne se prezemaat soodvetni aktivnosti i istata raboti
so namalen intenzitet.
6.5. Smestuvaweto, isrhanata i oblekata na osudenite lica vo
ustanovata se na zadovolitelno nivo. Vkupniot kapacitet od 9 spalni
sobi sozdava otimalni uslovi za smestuvawe na osudenite lica, vo zasebni
kreveti so zasebna postelnina. Ishranata na osudenite lica se
organizira na na~in, soglasno tablicata za kalori~na vrednost i listata
na jadewa koja se oformuva na 15 dena. Osudenite lica imaat obleka
i ~evli koi gi nosat, kako i rabotna obleka koja e zadol`itelna za
vreme na rabotnoto anga`irawe.
6.6. Vospitno-prevospitnata rabota so osudenite lica se izveduva
soglasno Programata za rabota na KPU-[tip so otvoreno oddelenie
vo Strumica. Anga`iraweto na vospituva~ite na planot na prevospitniot
treman se sveduva na sledewe na rabotniot anga`man na
osudeniot i so povremeni individualni i grupni razgovori. Za taa cel,
vo idnina treba da se osmisli seopfatna programa za treman {to }e
bide vo funkcija na prevopsituvawe i resocijalizacija na licata li-
{eni od sloboda.
6.7. Klasifikacijata na osudenite lica se vr{i soglasno Re{enieto
za rasporeduvawe na osudenite lica i istite e izvr{en so ~inot
na upatuvawe od strana na op{tinskite sudovi vo Radovi{ i Strumica.
6.8. Zdravstvenata za{tita na osudenite lica e organizirana so
honorarno anga`irawe na lekar, kako i aktivnost na Medicinskiot
centar vo gradot. Osudenite lica pri priemot i otpust zadol`itelo se
pregleduvaat, kako i sekoga{ koga imaat potreba od lekarska intervencija.
6.9. Pravata i pogodnostite na osudenite lica se ostvaruvaat
soglasno zakonot i ku}niot red. Sekoe osudeno lice vo zavisnost od
povedenito gi ostvaruva posetite na semejstvoto, priemot na pratki i
sl., so ~uvstvo na li~na odgovornost.
6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Ovie raboti i
zada~i, kako i vo drugite ustanovi od ovoj vid (Kriva Palanka, Prilep
361

i Veles), mo`e da se ka`e deka ne pretstavuvaat problem.
6.11. Sostojba na pritvorot. Vo ovaa ustanova od 1992 godina ne
se izvr{uva merkata pritvor.
362
7. FINANSISKOTO RABOTEWE
Finanskiskoto rabotewe vo ustanovata se vr{i preku zaedni-
~kata (redovna) smetka na KPU-[tip, taka {to vo Otvorenoto oddelenie
se raboti preku akreditiv.
8. KLU^NI TO^KI
Ad. 1. Otvorenoto oddelenie vo Strumica e kazneno-popravna
ustanova od otvoren vid koja funkcionira vo sostav na KPU-[tip.
- Vo ovaa ustanova se izvr{uva kaznata zatvor vo visina do 6 meseci,
kako i prekr{o~nata sankcija od podra~jeto na op{tinskite sudovi
Radovi{ i Strumica.
Ad. 2. Samostojno funkcionira od 1971 godina.
- Objektot na Otvorenoto oddelenie Strumica (vo minatoto Zatvor
Strumica) e izgraden vo 1979 godina.
Ad. 3. Objekot e lociran na periferijata od gradot i sozdava
preduslovi za uspe{no rabotewe.
- Prostornite kapaciteti ovozmo`uvaat solidni uslovi za smestuvawe
na osudenite lica.
- Zatvorskata ekonomija od 3 ha so kvlitetno zemjodelskoto zemji{te
od I kategorija dobro funkcionira, me|utoa potrebno e da se
osmisli i drug na~in za rabotno ang`irawe na osudenite lica.
Ad. 4. Vo ustanovata se vraboteni 13 lica i toa: direktor, pedagog,
socijalen rabotnik, instruktori - 2, blagajnik, knigovoditel, gotva~
i 5 nadzornici.
Ad. 5. Sostojbata so brojot na osudeni lica (32) i so prekr{o-
~no kazneti - 2 na 31. 12. 1995 godina.
Ad. 6. Internite normativni akti se vodat vo Zatvorot [tip.
- Rabotnoto anga`irawe na osudenite e organizirano isklu~ivo
na zemjodelskite parceli.
- Vospitno-prevospitna rabota so osudenite lica potrebno e da
se osmisli so edna seopfatna programa za treman.
- Zdravstvena za{tita so honorarno anga`irwe na lekar.
- Klasifikacijata e zavr{ena so samoto upatuvawe od nadle-
`niot sud.
- Rabotata na slu`bata za obezbeduvawe se sostoi samo vo pogled
na nadvore{noto obezbeduvawe, {to proizleguva od vidot na ustanovata
kako otvorena kazneno-popravna ustanova.
Ad. 7. Finansiskoto rabotewe se organizira i vodi centralizirano
preku KPU-[tip.

9. PREDLOZI
- So ogled na mestopolo`bata i prostornite uslovi postoi mo-
`nost Otvorenoto oddelenie da se transformira vo otvorena kaznenopopravna
ustanova, vo koja }e se izvr{uva kaznata zatvor do 5 godini za
nebre`ni krivi~ni dela od teritorijata na celata Republika.
- Za uspe{no funkcionirawe kako ustanova od otvoren vid e potrebno
da se prezemat slednite aktivnosti:
a) sanacija i adaptacija na prostornite kapaciteti,
b) sanacija na vodovodnata i sanitarna instalacija,
v) prezemawe aktivnosti so nabavka na oprema za povtorno stavawe
vo funkcija na mehani~arskata rabotilnica,
g) ekipirawe na slu`bata za obezbeduvawe i za prevospituvawe,
d) nabavka na vozilo za sprovod,
|) pregraduvawe na kupatilata,
e) izgradba na igrali{te za sportska aktivnost na osudenite
lica,
`) voveduvawe na elektronski sistem za za{tita.
363

364

G l a v a XII
VOSPITNO-POPRAVNA USTANOVA TETOVO
1. OSNOVNI PODATOCI ZA USTANOVATA
1.1. Vospitno popravnata ustanova VPD Tetovo, ul. "Qubotenska"
br. 6 - Tetovo.
1.2. Vospitno-popravniot dom Tetovo e vospitno-popravna ustanova
vo koja se izvr{uva vospitno-popravnata merka - upatuvawe vo vospitno-popraven
dom na maloletni lica od ma{ki pol.
Soglasno Re{enieto za rasporeduvawe na osudenite i osudenite
maloletni lica vo kazneno-popravni i vospitno-popravni ustanovi
("SV RM" 1999/34), vo Vospitno-popravniot dom Tetovo se upatuvaat:
- maloletni ma{ki lica na koi so pravosilna odluka im e izre-
~ena vospitna merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom za teritorijata
na Republika Makedonija.
2. OSNOVAWE NA USTANOVATA
Ustanovata e osnova na so Re{enie za osnovawe Vospitno-popraven
dom za maloletnici br. 14695/1 od 8 avgust 1962 godina na Dr`avniot
sekretarijat za vnatre{ni raboti na Narodna Republika Makedonija.
So prezemaweto na nadle`nosta vo oblasta na izvr{uvaweto na
sankciite od organot za vnatre{ni raboti vo organot nadle`en za pravosudstvo
vo 1968 godina, funkcioniraweto na VPD Tetovo e vo nadle-
`nost na Ministerstvoto za pravda.
3. STANBENO-PROSTORNI STANDARDI, SMESTUVA^KI
MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA
3.1. Nadvore{en prostor. Dvornata povr{ina na Ustanovata
iznesuva 53.020 m 2 . Ogradenosta na dvorniot prostor e na isto~na strana
kon ulicata "Qubotenska" del so `elezna ograda, a del so poluvisok
yid {to mo`e da se preskokne vo dvete nasoki, na zapadnata strana
so `i~ana ograda so visina od 2 m, na severniot del so `i~ana ograda i
so yidovite na objektite od "Arabati - Te}e", na ju`nata strana so ograda
postavena na yid od Ustanovata i yidovi od divoizgradeni sosedni
ku}i. Okolu nereguliranosta na izgradbata i postoeweto na tu|ite
individualni objekti vo krugot na Ustanovata se vodi sudski spor.
365

- Zeleniloto i urednosta na dvorniot prostor se vo dobra sostojba
:
- grade`ni objekti, 2.940 m 2
- komunikacii, sportski tereni
i hortikulturni povr{ini 29.080 m 2
- ekonomija 21.000 m 2
Od sportskite tereni na otvoren prostor postojat igrali{te
za fudbal i za ko{arka.
Prostorot mo`e da se smeta za celosno ureden bidej}i ne se
ostaveni nekontrolirani povr{ini pod pleva. I pokraj toa, povr-
{inite pokraj ogradata na zapadniot del moraat sekoja godina navremeno
vo rana prolet da se kopa~at zaradi zaostanati korewa od kapini
i pleva.
- Ekonomijata opfa}a zemjodelsko zemji{te so sledni nameni:
- ovo{en nasad so 1.087 stebla 13.000 m 2
- gradinarski i fura`ni kulturi 8.000 m 2
Vo 1995 godina pod fura`ni kulturi bea zasadeni 6.000 m 2 od
edinstvena pri~ina {to do sega nedovolno efikasno se obrabotuva{e
povr{inata pod gradinarski kulturi. Za navodnuvawe se izdvoeni 2
dovoda vo 1992 godina od kaptirani izvori nad Ustanovata.
3.2. Grade`ni objekti.
- Upravntaa zgrada, izgradena vo 1960 godina se sostoi od podrumski
prostorii, prizemje i kat, so vkupna povr{ina od 1.209 m 2 .
Zasega slabo mesto na zgradata e pokrivot (od okolu 560 m 2 ), izgraden
od drven materijal i }eramidi koi zaradi dotraenost na pove}e
mesta od raspadnatost propu{taat voda.
Vo upravnata zgrada se nao|aatslednite prostorni celini:
1. Podrumski prostorii (se koristat za periodi~no odgleduvawe
na {ampiwoni, niz niv pominuva dovodot na toplovodnata instalacija
za upravnata zgrada) 171 m 2
2. Prostorii za zaedni~ki potrebi (priemna prostorija, TV
sala, sala za ve`bawe, biblioteka), smesteni vo prizemje 108 m 2
3. Prostorii (vo prizemje) za Grupata so zasilen pedago{ki nadzor
(GZPN), sostaveni od vlezen hodnik, kancelarija za grupen vospituva~,
dva hodnici, sanitaren jazol, dve spalni, dnevna prostorija, prostorija
za ping-pong i rabotilnca 176 m 2
Visinata na ovie prostorii iznesuva 3,40 m.
4. Prostorii za izvr{uvawe na disciplinska merka "upatuvawe
vo zasebna prostorija do 7 dena" (2 prostorii za prestoj so po 4 kreveti
i hodnik) 29 m 2
5. Vlezen hol vo upravna zgrada so sanitaren jazol 47 m 2
6. Prostorii za u~ili{te za vozrasni so 2 u~ilnici vo prizemje
i 5 u~ilnici na kat, so sanitaren jazol vo prizemje i 1 na kat 440 m 2
7. Prostorii za uprava, so 7 kancelariski sobi, 1 soba za domar,
1 ~ajna kujna, 1 trpezariska soba i sanitaren jazol 238 m 2
366

- Kujnata i kotlarnicata, se smesteni vo poseben objekt i raspolagawata
so slednite prostorii spored namenata:
1. Kotlarnica, so 2 kotli na mazut i instalacija za toplovoden
razvod i zagrevawe na voda, vo podrumski prostorii 94,00 m 2
2. Magacinski i drugi pomo{ni prostorii vo podrumskiot prostor
274,00 m 2 ,
3. Kujna so sopstveni pomo{ni prostorii 94,00 m 2
4. Trpezarija 120,00 m 2
5. Vlezen hol, sanitaren jazol i drugi pomo{ni
prostorii 115,00 m 2 .
- Paviqonite (6) se izgradeni kako objekti od prizemje i kat so
poedine~na povr{ina od 112 + 114 = 227 m 2 i vkupna povr{ina od 672 +
798 = 1.470 m 2 .
Vo paviqonot br. 1 prisposoben za rabota na zdravstvena slu-
`ba i Priemnoto oddelenie postojat slednite prostorii:
- Prizemje - kancelarija, arhiva, ambulanta, 3 spalni za stacionar
i sanitaren jazol,
- Kat - 7 spalni sobi, 4 prostorii za sanitarna izolacija i sanitaren
jazol. Prostoriite za sanitarnata izolacija se obezbedeni so saniteren
jazol i prostor za 1 krevet.
Paviqonite broj 2, 3, 4 i 5 se identi~ni spored vnatre{niot
raspored i sekoj gi sodr`i slednite prostorii:
Vo prizemje - TV sala, u~ilnica, ping-pong sala, sanitaren jazol
i garderoba.
Na kat - kancelarija, 5 spalni sobi, sanitaren jazol i garderoba.
Vo paviqonot br. 6 prisposoben za priemno oddelenie i vospitna
grupa so pokontroliran nadzor na raspolagawe se slednite prostorii:
Vo prizemje - nadzornikska kancelarija, trpezarija, TV sala,
ping - pong sala, garderoba, sanitarna izolacija i sanitaren jazol.
Na kat - 2 kancelarii i 5 spalni sobi, sanitaren jazol i kupatilo.
Vkupniot broj na spalni sobi vo paviqonite:
367

Paviqon Spalni broj Povr{ini m2 Kreveti po
2 vo soba
I 7 7 h 14 98 21
II 5 70 15
III 5 70 15
IV 5 70 15
V 5 70 15
VI 5 70 15
VKUPNO: 32 448 96
3.3. Prostorii za spiewe. Brojot na spalni sobi i kreveti, vo
paviqonite mo`e da se zgolemi so po edna soba vo ~etirite paviqoni
so prenamena na u~ilnicite vo spalni sobi, a vo prvi paviqon so prenamena
na ednata soba od stacionar vo spalna soba.
Na toj na~in vkupniot broj na spalni sobi vo paviqonite bi
iznesuval 37.
Povr{inata na spalni sobi na kat e 14 m 2 , so mo`nost za smestuvawe
na 3 kreveti, a povr{inite na u~ilnicite iznesuva okolu 30 m 2 ,
so mo`nost za smestuvawe na 6 kreveti vo edno nivo.
Vkupniot mo`en kapacitet na spalnite sobi vo paviqonot na
Ustanovata iznesuva 123 kreveti.
Napomenuvame deka ne postojat ednostavni mo`nosti i ekonomsko
opravduvawe za sproveduvawe na sistem na smestuvawe na eden maloletnik
vo posebna spalna soba so kompletni sanitarni uredi, bidej}i
samite paviqoni se gradeni kako ambient za edno semejstvo, a ne za
izoliranost na edno lice vo edna soba.
Pokraj navedenite spalni prostorii, vo prostoriite na GZPN
postojat u{te 2 spalni sobi so vkupna povr{ina od 30,3 m 2 vo koi {to
se smesteni 14 kreveti po princip na kat, so napomena deka vakvite
uslovi ne gi zadovoluvaat standardnite potrebi.
- Spalnite sobi se so podovi od parket, osven slednite spalni
prostorii:
Vo prviot paviqon 2 spalni sobi se so vines plo~ki i edna so
topol pod - mu{ama, edna spalna e so o{teten parket od 2 m 2 ,
Spalnite sobi vo GZPN se so vins-plo~ki, vo pogolemiot del
o{teteni.
Vo spalnite sobi postaveni se tepisoni {to go pokrivaat samo
sredi{niot del na spalnata.
Vo spalnite prostorii vo poslednite 15 godini ne postojat
ormari i pokraj toa {to istite postoele so predvaweto vo upotrba na
pavilonite 1975 godina.
Predmetite od maloletnicite se ~uvaat vo zaedni~ki ormarii.
Na po~etokot na 1996 godina daden e nalog za pravewe na ormari
vo spalnite vo {estiot paviqon, a osposobeni se metalnite ormari
368

vo GZPN.
Zavesi vo spalnite sobi ne se postaveni.
3.4. Trpezarija i kujna. Domskata kujna so trpezarijata ima povr{ina
od 214 m 2 , so pod od teraco. Teracoto od kujnata, odvodite od
lavaboata vo kujnata i vo sanitarnite jazli ne se vo idealna sostojba i
predizvikuvaat kvasewe na plafonot od podrumskite prostorii pod
istite, zaradi {to vo tekot na 1996 godina e predvidena neophodna grade`na
intervencija.
Kujnata e relativno dobro opremena so uredi za gotvewe (dva
elektri~ni {poreti, elektri~en kazan, elektri~en kiper, elektri~na
friteza i dr.), so kujnski pribor i fri`ideri za ladewe i dlaboko zamrznuvawe
(7 zamvrznuva~i) so kapacitet od 4.300 litri za ladewe.
Trpezarijata e opremena so potreben broj masi i stolici i so
pribor za jadewe od ~eli~en lim {to ne 'r|osuva.
3.5. Rabotilnici. Od rabotilnicite dobro e opremena samo stolarskata
rabotilnica, no so ma{ini so vremenska i tehnolo{ka starost
od nad 25 godini.
Bravarskata rabotilnica e opremena so 3 aparati za zavaruvawe,
dve elektri~ni stabilni bu{ilici, dve elektri~ni bor-ma{ini, 2
ra~ni brusilici, edna stabilna brusilica, eden abraziven rotacionen
cirkular i drug positen alat, nedovolni za posovremeno proizvodstvo,
no so mo`nost za osnovna obuka na maloletnicite od bravarskiot zanaet.
Tapacerskata rabotilnica e opremena so elektri~na ma{ina za
{iewe, elektri~en kompresor za komprimiran vozduh, insumatski i
elektri~ni heftalici i neophoden ra~en alat.
Za potrebite na ekonomijata postoi motokultivator so prikolka
i potreben ra~an alat za zemjodelski raboti.
3.6. Vozila. Ustanovata raspolaga so dve patni~ki motorni vozila
od koi ednoto e "[koda-favorit", a drugot "Jugo-tempo" nabaveni
vo dekemvri 1994 godina, odnosno dekemvri 1995 godina, kako i edno vozilo
"Zastava 1100 - poli" za sekojdnevni nabavki.
Vozilo za sprovod na maloletnici Ustanovata ne poseduva, a za
taa namena se koristat patni~kite motorni vozila.
369

O B J E K T
P R E G L E D
na grade`ni objekti
Prizem
je m 2
Kat
m 2
Pod
rum
m 2
Vku
pno
m 2
Izgrad
en
godina
1960
1. Upravna zgrada 512 526 171 1.20
9
2. Paviqoni 6 h 672 798 - 1.47 1975
(112+113)
0
3. Kujna so 329 - 366 695 1975
kotlarnica
4. Rabotilnici - - - - -
4.1. Stolarska 250 - - 250 1966
4.2. Bravarska 274 - - 274 1966
4.3. Tapetarska 311 - - 311 1968
5. Gara`i - - - - -
5.1. Pred upravna 250 - - 250 1977
zgrada
5.2. Vo ekonomija 158 - - 158 1980
6. Nadzorniknica 69 - - 49 1974
7. Trafostanica 27 - - 27 1966
8. Nastre{nica 104 - - 104 1968
V K U P N O: 2.936 1.324 537 4.79
7
4. PODATOCI ZA VRABOTENITE VO USTANOVATA
4.1. Vo Vospitno-popravniot dom Tetovo vkupno se vraboteni 38
lica i toa: direktor - 1, pomo{nik direktor - 1, slu`ba za prevospituvawe
- 10, slu`ba za obezbeduvawe - 11, stopansko instruktorska
slu`ba - 9, izvr{no-upravna i finansiska slu`ba - 5 i zdravstvena
slu`ba - 1.
Strukturata na vrabotenite vo Ustanovata po prezime i ime,
godina na ra|awe, od koga e vraboten vo Ustanovata, sta` na osiguruvawe,
zvawe i rabotno mesto, mo`e da se sogleda od slednata tabela.
370

P R E G L E D
na vraboteni vo Vospitno-popravniot dom - Tetovo so sostojba na 31. 12. 1995
godina
IME I PREZIME
Data
na
ra|.
Vraboten vo
ustanovata
Rabotno mesto
1 2 3 4 11
1. PETKO 1939 01.02.1991 Direktor
DABESKI
2. MILISAV 1948 01.08.1993 Pom.direktor-
DIMITRIJESKI
3. HRISTE
SARKOSKI
1948 23.12.1987 Rak.na slu`ba za
prevospituvawe
4. DAN^E
TOMOSKA
1956 01.11.1979 Rak.na stru~en
tim
5. MIROSLAVA 1953 01.05.1980 Pedagog
SINADINOSKA
6. ATANAS 1945 01.01.1988 Socij.rabotnik
BILBILOSKI
7. LADOMIR
SAVESKI
- 25.08.1978 Grupen
vospituva~
8. TODOR
KRSTESKI
1952 01.01.987 Grupen
vospituva~
9. JASMINKA
NEDEQKOVI]
1959 01.01.1991 Grupen
vospituva~
10. ZORAN
STOJANOVSKI
1963 16.06.1993 Grupen
vospituva~
11. JOVICA 1967 16.05.1994 Vospituva~
STOJANOVI]
12. SUZANA 1967 16.05.1994 Vospituva~
KOSTOSKA
13. MIRKO
TRENEVSKI
1952 16.05.1994 Refer.po
zdravstvo
14. GOCE NE^OSKI 1957 16.05.1984 Nadzornik na
stra`a
15. VLADO 1960 01.06.1985 Postar nadzornik
TRPKOSKI
16. TEMELKO 1943 15.05.1969 Nadzornik
STOJKOSKI
17. BLAGOJA
GE^ESKI
1963 01.01.1988 Nadzornik
371

18. GROZDE 1964 01.10.1987 Nadzornik
TRPKOSKI
19. MILAN 1964 01.03.1988 Nadzornik
VOJNOVSKI
20. SLAV^O 1963 01.04.1988 Nadzornik
ATANASOSKI
21. SA[O 1967 01.01.191 Nadzornik
ANEVSKI
22. GORAN 1969 01.04.194 Nadzornik
BO[EVSKI
23. DRA[KO 1974 07.10.1994 Nadzornik
ANTOSKI
24. TONI 1973 07.10.1994 Stra`ar
DESPOTOSKI
25. GIDO 1940 12.03.1968 Rak.na stopanstvo
BOJ^ESKI
26. ZDRAVKO
SIMJANOSKI
1952 15.11.1993 Inst.po
zemjodelie
27. BRANISLAV 1961 01.04.1989 Inst.po yidarstvo
MILO[EVSKI
28. DIMITRIJA
JANKOSKI
1945 02.02.1977 Inst.po
vodostopanstvo
29. QUP^E 1949 17.06.1984 Inst. bravar
TRIFUNOSKI
30. STOJAN
SIBINOSKI
1959 04.01.1988 Inst.po
stolarstvo
31. SR\AN 1964 01.04.1989 Inst.-tapacer
KO^OSKI
32. ACKO 1956 06.02.1989 Inst.-gotva~
TANU[ESKI
33. SA[O 1964 20.03.1990 Inst.gotva~
FILKOV
34. SREK]O
RISTOVSKI
1950 22.01.1987 Magacionerdoma}in
35. SOWA 1954 01.12.1973 Smetkovoditel
RISTOVA
36. BLAGOJA 1954 21.05.1984 Pisar-arhivar
MILOVSKI
37. QUP^O 1959 15.09.1982 Knigovoditel
SPIROSKI
38. BO@ANA
ZDRAVESKA
1958 06.01.1981 Daktilografteh.sekretar
4.2. Spored Pravilnikot za sistematizacija na rabotnite mesta
372

popolneti se site rabotni mesta.
5. PODATOCI ZA MALOLETNI^KATA POPULACIJA
5.1. Priem na maloletnici vo Ustanovata. Vo tekot na 1995 godina
se primeni vkupno 31 maloletnik. Priemot na sekoj nov maloletnik
go vr{i ~len na stru~niot tim koj go vr{i prviot informativen
razgovor so maloletnikot i so negoviot pridru`nik i istovremeno
gi razgleduva i proveruva sudskoto re{enie i drugata dokumentacija.
Site neophodni higiensko-tehni~ki raboti gi vr{i slu`bata
za obezbeduvawe. Sekoj novoprimen maloletnik se smetstuva vo Priemnoto
oddelenie vo soodvetna spalna. Vo isklu~itelni slu~ai, zaradi
higienski ili bezbednosni pri~ini, maloletnikot se izolira vo soodvetna
prostorija vo oddelenieto, dodeka ne se odstranat pri~inite
za negovoto izolirawe, vo traewe ne pove}e od 5 dena.
Dinamikata na priliv na primenite maloletnici vo poodelni
meseci od 1995 se dvi`el: I - 4, II - 5, III - 7, V - 4, VI - 3, VII - 1, VIII - 1, IX-
2, X- 2, XI - 1 i XII - 1.
Vo odnos na 1994 godina priemot bele`i zgolemuvawe od 9 maloletnici,
a vo odnos na 1993 godina namaluvawe za 5 maloletnici.
Re{enijata za izre~ena vospitna merka "upatuvawe vo vospitno
popraven dom" pred otpo~nuvawe na istata se dobieni samo za 10 maloletnici,
dodeka pak za 21 maloletnik re{enijata se dobieni pri samiot
priem vo Ustanovata. Od prethodno dobienite 16 re{enija, 6 ne
se realizirani i toa ~etiri od Op{tinskiot sud Skopje I, edno od
Op{tinskiot sud Kumanovo, i edno od Okru`en sud Skopje.
Vo vrska so potrebnata dokumetnacija samo za 2 maloletnici
zaedno so re{enieto za upatuvawe e dostavena i druga stru~na dokumentacija,
a za ostanatite 29 maloletnici e dobieno samo re{enie za
izre~ena merka. Na barawe na Ustanovata samo za 18 maloletnici e dobiena
kompletna stru~na dokumentacija, za eden maloletnik e dobiena
samo socijalna anamneza i toa vo period na prou~uvawe na li~nosta, a
za 3 maloletnici dokumentacijata e dobiena so zadocnuvawe od nad 1
mesec otkako e izgotvena Programa za individualna rabota so maloletnicite.
Za 5 maloletnici voop{to ne e dobiena nikakva pedago{ka
dokumentacija (za maloletnici upateni od Op{tinski sudovi od Kru-
{evo, Kumanovo, Prilep, Bitola i Skopje I).
Poseben problem vo vrska so dokumentacijata pretstavuva dobivaweto
na u~ili{ni dokumenti za poslednoto zavr{eno oddelenie.
Potrebnata u~ili{na dokumentacija e dobiena samo za 8 maloletnici
{to pretstavuva golem problem vo vrska so vklu~uvaweto na maloletnicite
vo obrazovniot proces.
Vo vrska so obezbeduvaweto na dokumentacijata za maloletnicite,
dosega{nite nedostatoci bi mo`ele da se odbegnat so podosledno
373

ostvaruvawe na obvrskite na sudovite, odnosno centrite za socijalna
raboti koi treba da dostavuvaat kompletnata dokumetnacija (stru~ni,
pedago{ki, psihosocijalni i lekarski naodi i u~ili{ni dokumenti).
Nedostavuvaweto na dokumentacijata go zabavuva i ote`nuva periodot
na opservacija i dijagnosticirawe na karakteristikite na li~nosta, a
ponekoga{ i samiot tretman na maloletnicite.
Novoprimenite maloletnici vo Ustanovata bile dojdeni:
- sprovedeni 13
- sprovedni od pritvor 9
- so roditel 7
- so sudski izvr{itel 2
Na novorpimenite maloletnici merkata upatuvawe vo vospitno-popraven
dom im e izre~ena od slednite sudovi:
- Okru`en sud Skopje 4
- Op{tinski sud Kumanovo 6
- Op{tinski sud Skopje I 3
- Op{tinski sud Bitola 3
- Op{tinski sud Strumica 3
- Op{tinski sud Tetovo 2
- Op{tinski sud Ko~ani 2
- Op{tinski sud [tip 2
- Op{tinski sud Kavadarci 2
- Op{tinski sud Prilep 1
- Op{tinski sud Ki~evo 1
- Op{tinski sud Kru{evo 1
- Op{tinski sud Struga 1
Vospitnite merki vo 18 slu~ai se izre~eni za krivi~ni dela od
eden vid, a vo 13 slu~ai za dva vida krivi~ni dela, od {to vo najgolem
broj slu~ai za te{ka kra`ba (15), potoa za kra`ba i te{ka kra`ba (9),
za razbojni{tvo (2), za razbojni{tvo i siluvawe (1), za razbojni{tvo i
te{ki slu~ai na razbojni~ka kra`ba (1), za te{ka kra`ba i odzemawe
na motorno vozilo (2) i za te{ki dela protiv bezbednosta na lu|eto i
imotot vo soobra}ajot (1).
Vakvata struktura na izvr{iteli na krivi~ni dela me|u novo
primenite maloletnici e nepovolna od gledna to~ka na odvivawe na
prevospitniot proces. Storitelite na te{ki kra`bi vo najgolem broj
slu~ai bile storiteli na takvi krivi~ni dela i za vreme na prestojot
vo ustanovata (bilo pri izleguvawe od krugot na ustanovata, bilo pri
nivnite doma{ni otsustva). Vakvata kategorija na maloletnici ednovremeno
vo pogolema mera e podlo`na i na samovolni oddale~uvawa
zaradi sozdavawe uslovi i mo`nosti za vr{ewe na kra`bi.
- Starosnata struktura na novoprimenite maloletnici e najrazli~na.
Zastapeni se site starosni grupi i toa: pomladi maloletnici
od 14 - 16 godini (18), postari maloletnici od 16 - 18 godini (12), polnoletni
lica nad 18 godini (1).
374

- Nacionalna struktura
- Makedonci 16
- Albanci 8
- Romi 6
- Srbi 1
- Socijalna struktura (so kogo `ivee)
- so dvajca roditeli 24
- so majka i o~uv 2
- so tatko i ma}ea 2
- so majka 1
- so baba i dedo 2
Vo najgolemiot broj od ovie semejni zaednici se prisutni naru-
{eni semejni odnosi od najrazli~na priroda (alkoholizam, kriminalitet,
napu{tawe od negri`a, bolest na roditel, du{evni bolesti i
drugo).
Site upateni maloletnici vo Ustanovata (osven 3), imale izre-
~eni i drugi vospitni merki, {to zboruva deka nivnoto prestapni~ko
povedenie imalo dolg razvoen period.
Prehodno izre~eni vospitni merki
- bez izre~eni merki 3
- zasilen nadzor od socijalen organ 21
- izre~eni drugi zavodski vospitni merki- 7
Obrazovna struktura - prethodno zavr{eno obrazovanie
- nepismeni 4
- so II oddelenie 1
- so III oddelenie 1
- so IV oddelenie 5
- so V oddelenie 5
- so VI oddelenie 3
- so VII oddelenie 2
- so VIII oddelenie 9
- so I godina sredno u~ili{te 1
Karakteristi~no e {to site novoprimeni maloletnici, (osven
eden koj {to bil u~enik vo sredno u~ili{te), prethodno go napu{tale
obrazovanieto i pri priemot vo Ustanovata ve}e ne bile redovni u~enici.
Posledica na vakvata sostojba e mnogu maliot fond na znaewa i
pismenost koi {to ne odgovaraat na nominalnoto nivo na obrazovanie.
5.2. Dvi`ewe na brojot na maloletnicite. Dvi`eweto na brojot
na maloletnicite vo Ustanovata vo 1995 godina po meseci dadeno e vo
sledniot pregled.
375

Red
br.
Meseci
Brojna
sostojba na
po~etokot
na mesecot
Novoprimeni
vo tek na
mesecot
Otpu{teni
vo tek na
mesecot
Brojna
sostojba
na krajot
na
mesecot
1. Januari 62 4 - 66
2. Fevruari 66 5 1 70
3. Mart 70 7 5 72
4. April 72 - 3 69
5. Maj 69 4 3 70
6. Juni 70 3 2 71
7. Juli 71 1 2 70
8. Avgust 70 1 1 70
9. Septemvri 70 2 4 68
10. Okromvri 68 2 3 67
11. Noemvri 67 1 3 65
12. Dekemvri 65 1 4 62
Vo prosek vo 1995 godina vo Ustanovata prestojuvale 68,34 maloletnici,
vo odnos na 1994 godina pove}e ili za 11%.
Brojot na maloeltnicite koi prestojuvale vo tekot na 1995 godina
iznesuva 93 i e zgolemen za 5 maloletnici vo odnos na 1994 godina
ili za 5,69%.
Brojot na maloletnicite na krajot od 1995 godina iznesuva 62
lica.
Brojot na samovolno oddale~enite maloletnici na po~etokot
na godinata iznesuval 9, a na krajot e namalen na 8, so toa {to 2 maloletnici
koi se vo begstvo se vodat od prethodnite godini. Toa zna~i
deka fakti~kiot broj na samovolno oddale~enite maloeltnici vo 1995
godina iznesuva samo {est (6).
Struktura na vkupniot broj maloletnicite vo 1995 godina {to
prestojuvale vo Ustanovata spored najkarakteristi~nite specifi~nosti
e sledna:
Nacionalna pripadnost
- Makedonci 48
- Makedonci muslimani 4
- Albanci 19
- Romi 17
- Turci 3
- Srbi 1
376

- Drugi 1
Semeen status
- so dva roditela 54
- so eden roditel:
- so majka 16
- so tatko 1
- so majka i o~uv 3
- so tatko i ma}ea 7
- so baba i dedo 5
- so saratel 5
- sami 2
Prethodno izre~eni vospitni merki
- bez prethodno izre~eni merki 10
- zasilen nadzor od roditel 4
- zasilen nadzor od socijalen organ 55
- izre~eni drugi zavodski vospitni merki 24
5.3. Smestuvawe, ishrana i obleka na maloletnicite. Za smestuvawe
i priem na maloletnicite vo VP Dom - Tetovo postojat 6 paviloni
izgradeni 1975 godina (so vkupna povr{ina 1.470 m 2 ) i adaptirani
prostorii vo prizemjeto na upravnata zgrada (so povr{ina od
176 m 2 ).
[estiot paviqon e opredelen za priemno oddelenie i za prestoj
na Grupata so zasileno vospitno vlijanie (GZVV), a vo pavilonite
br. 2, 3 i 5 bea smesteni trite redovni vospitni grupi. Pavilionot br.
1 se koristi za potrebite na zdravstvenata slu`ba, a pavilionot br. 4
e sloboden.
Grupata zasilen pedago{ki nadzor (GZPN) e smestena vo adaptiranite
prostorii vo prizemjeto na upravnata zgrada kade uslovite
za smestuvawe se zna~itelno podobreni posle celosnata rekonstrukcija
na sanitarniot jazol i kupatiloto i saniraweto na podovite.
Vo 1995 godina se molerisani prostoriite na site paviqoni vo
koi {to se smesteni vospitnite grupi, a vo prostoriite na GZPN pokraj
generalnoto molerisuvawe se vr{eni i dopolnitelni molero-farbarski
intervencii.
- Ishranata na maloletnicite se podgotvuva vo domskata kujna
vo standardni higieno-tehni~ki uslovi od strana na dvajca KV gotva~i
koi ednovremeno se i instruktori za ostru~uvawe na maloletnicite za
gotva~kiot zanaet. Podgotvuvaweto na hranata, izrabotkata na listata
za jadewe i strukturata na prehranbenite produkti se vo soglasnost so
Pravilnikot za talicata za kalori~na vrednost na ishranata na maloletnicite
vo VP domovite, a vo praksa sekoga{ i nad standardnite barawa
od Pravilnikot.
Listata na jadewa se izgotvuva i menuva dva pati mese~no, so ka-
377

lori~na vrednost na dnevnite obroci od okolu 4.000 kilokalorii, so
zadol`itelna upotreba na meso vo obrocite za ru~ek i barem vo polovinata
od ve~ernite obroci.
Dnevno se izdavaat po 3 obroka, a vo rabotnite denovi i u`ina.
Redovna kontrola na kvalitetot na gotovite jadewa se vr{i od strana
na domskiot lekar i de`urniot vospituva~.
Vo odnos na strukturata na jadewata, koli~inata i kvalitetot
na obrocite nemalo dosega zabele{ki bidej}i site uslovi za kvalitetna
ishrana na maloletniite vo Ustanovata se zadovoleni.
Vo tretiot kvartal na godinata kvalitetot na ishranata dopolnitelno
e podobren so voveduvawe obroci od pe~urki i tele{ko meso
od sopstveno proizvodstvo.
- Oblekata, obuvkite i postelninata gi obezbeduva Ustanovata
i toa letna i zimska obleka, dolna obleka i obuvki, postelnina i sredstva
za li~na higiena. Oblekata na maloletnicite spored vidot i
krojot e identi~na so univerzalnata obleka za mladinci od sli~na vozrast.
Pokraj oblekata {to ja obezbeduva Ustanovata, na maloletnicite
im e dozvoleno nosewe na li~na doma{na obleka vo ramkite na voobi~aenoto
estetsko oblikuvawe na istata. Priborot i potro{niot
materijal za li~na higiena redovno se obezbeduvani, a postelinata e
menuvana dva pati mese~no.
Rabotnata obleka e obezbedena spored normativite i se insistira
za nejzinoto redovno i uredno koristewe.
- Za vr{ewe na zdravstvenata za{tita na maloletnicite vo
VPD Tetovo se obezbedeni slednite prostorii: op{ta ambulanta, zabna
ambulanta i stacionar koi se smesteni vo prviot paviqon.
Op{tata ambulanta e standardno opremena, zabnata ambulanta
e tehni~ki opremena samo za pregledi i vadewe zabi, a kako stacionar
se koristi edna spalna. Vo stacionarot se smestuvaat onie zaboleni
maloletnici na koi im e potrebno miruvawe i redovno zemawe na
terapija. Za zdravstvenata za{tita neposredna gri`a vodi poseben
zdravstven rabotnik - lekar od op{ta praksa so polo`en stru~en
ispit, a se koristeni i uslugi na nevropsihijatar od Medicinskiot
centar Tetovo preku ordinirawe vo Ustanovata od prose~no 2 ~asa
nedelno.
Za konkretnite zdravstveni intervencii vo Ustanovata vo 1995
godina }e se dadat podetalni informacii vo delot so izve{tajot na
zdravstvenata slu`ba.
6. OSNOVNI POKAZATELI ZA DEJNOSTA NA USTANOVATA
6.1. Normativni akti na ustanovata. Ostvaruvaweto na funkcijata
vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite Vospitno-popravniot
dom Tetovo ja vr{i soglasno Zakonot za izvr{uvawe na sankciite
za krivi~ni dela i stopanski prestapi i podzakonskite propisi od
378

oblasta, kako i vrz osnova na slednite interni akti:
- Pravilnik za organizacija i rabota br. 01-61/4 od 07. 12. 1992
godina,
- Pravilnik za sistematizacija na rabotnite mesta br. 01-61/5
od 07. 12. 1992 godina, so izmena i dopolnuvawe br. 01-52/1 od 20. 01.
1994 godina,
- Pravilnik za organizacija i rabota na Osnovnoto u~ili{te
za obrazovanie na vozrasni br. 01-69/1 od 21. 01. 1994 godina,
- Ku}en red na VPD Tetovo br. 01-239/1 od 07. 07. 1994 godina,
- Op{ta programa za resocijalizacija i klasifikacija na maloletnicite
br. 08-88/1 od 04. 03. 1993 godina,
- Upatstvo za rabota so maloletnicite vo Vospitnata grupa so
zasilen pedago{ki nadzor br. 08-100/1 od 17. 03. 1992 godina,
- Upatstvo za rabota so maloletnicite vo Vospitnata grupa so
zasilen vospitno vlijanie broj 08-122/1 od 01. 04. 1993 godina,
- Upatstvo za rabota na Slu`bata za obezbeduvawe br. 02-120/1
od 02. 03. 1994 godina,
- Upatstvo za na~inot i uslovite za izvr{uvawe na disciplinskata
merka "Pritvor vo posebna prostorija najmalku do 7 dena"
br. 02-118/1 od 28. 02. 1994 godina,
- Naredba za rabotno vreme br. 02-122/1 od 03. 03. 1994 godina,
- Naredba za dneven raspored na aktivnostite na maloletnicite
br. 02-287/1 od 21. 09. 1994 godina,
- Naredba za na~inot na vr{ewe na de`urnata slu`ba br. 03-
398/1 od 01. 12. 1993 godina,
- Naredba za na~inot na rabotewe na kujnata i re`imot na izdavawe
na obroci br. 03-404/1 od 07. 12. 1993 godina,
- Naredba za obezbeduvawe na upravnata zgrada po rabotnoto
vreme br. 02-174/1 od 12. 04. 1994 godina,
- Naredba za spre~uvawe na nastanuvawe na {teti, navremeno
otkrivawe i prijavuvawe na {tetite br. 02-104/1 od 23. 03. 1995 godina,
- Kriteriumi za utvrduvawe na rezultatite od raboteweto na
rabotnicite vo VPD Tetovo br. 01-260/1 od 22. 08. 1994 godina, so osnovi
i merka za vrednuvawe na pridonesot vo rabotata.
6.2. Organizacioni edinici. Soglasno Pravilnikot za organizacija
i rabota, rabotite i zada~ite vo VPD Tetovo se ostvaruvaat
preku slednite slu`bi:
- Slu`ba za prevospituvawe,
- Slu`ba za obezbeduvawe,
- Instruktorska slu`ba,
- Zdravstvena slu`ba,
- Izvr{no-upravan i finansiska slu`ba.
- Slu`bata za prevospituvawe ja izvr{uva vospitno-prevospitnata
i obrazovanata rabota na maloletnicite po~nuvaj}i od priemot,
prestojot pa se do istekot na vospitnata merka.
379

- Slu`bata za obezbeduvawe odgovorna za bezbednosniot aspekt
na funkcijata, vr{i sprovod na maloletnici do nadle`nite organi, go
odr`uva redot i disciplinata i dr.
- Instruktorskata slu`ba go organizira ostru~uvaweto i stru-
~noto osposobuvawe na maloletnicite kako del na vospitno-prevospitniot
proces.
- Zdravstvenata slu`ba vodi gri`a za zdravstvenata sotojba na
maloletnite lica, prezema preventivni merki i aktivnosti za za~uvuvawe
na zdravjeto i dr.
- Izvr{no-upravnata i finansiskata slu`ba vr{i upravni,
pravni i finansiski raboti soglasno propisite i uka`uva pravna pomo{
na maloletnicite.
6.3. Slu`ba za prevospituvawe i vospitno-prevospitna i obrazovna
rabota.
- Klasifikacija. So vospitno-prevospitna i obrazovno-prakti-
~na rabota vo tekot na 1995 godina vo VPD Tetovo bea opfateni 93 maloletnici
od razli~ni vozrasti, socijalni, nacionalni, kriminogeni
i drugi osobini, psihofizi~ki karakteristiki i obrazovni sposobnosti.
Celokupniot prevospiten tretman na maloletnicite vo Ustanovata
se vr{i spored "Op{tata Programa za resocijalizacija i klasifikacija"
na maloletnicite vo Vospitno-popraven dom - Tetovo",
verifikuvana od strana na Ministerot za pravosudstvo i uprava so akt
br. 10-1264 od 15. 06. 1993 godina.
Soglasno na kriteriumite od Op{tata programa, po prethodnata
opservacija na maloletnicite vo Priemno oddelenie, istite se
klasifikuvani i rasporeduvani vo 5 vospitni grupi:
- 3 redovni vospitni grupi od otvoren vid,
- 1 grupa so zasileno vospitno vlijanie (GZVV),
- 1 grupa so zasilen pedago{ki nadzor (GZPN).
- Priemnoto oddelenie e smesteno vo {estiot paviqon kade postojat
soodvetni prostorno-arhitektonski uslovi za rabota so novoprimenite
maloletnici i so maloletnicite koi {to poka`uvaat polesna
forma na neprilagodlivo povedenie. Vo ovoj paviqon pokraj Priemnoto
oddelenie, od prostorni i kadrovski pri~ini be{e smestena i
Grupata so zasileno vospitno vlijanie (GZVV).
Vo Priemnoto oddelenie se ostvaruva prviot kontakt na maloletnicite
so sredinata na Ustanovata i zapoznavawe so nivnite prava,
obvrski, dol`osti i pogodnosti.
Za vreme na ednomese~niot prestoj vo Priemno oddelenie se
vr{i celosna opservacija i prou~uvawe na li~nosta i se izgotvuvaat
soodvetni psiholo{ki i pedago{ki naodi i mislewa i socijalna anamneza.
Vrz osnova na vakvite sogleduvawa za sekoj maloletnik posebno
380

se izrabotuva Programa za individualna rabota koja {to e osnovna
proekcija za realiziraweto na celokupniot prevospiten i obrazoven
tretman na sekoj maloletnik vo Ustanovata. Za site novoprimeni maloletnici
se izgotveni celosen stru~ni naodi i programi za individualna
rabota.
Stru~niot tim vo 1995 godina ima odr`ano 31 rabotno dijagnosti~ki
sostanok na koi {to se usvoeni zaklu~oci za odreduvawe na
pravilen i prilagoden prevospiten tretman na novoprimenite maloletnici.
Sledej}i go tekot na resocijalizacija na drugite maloletnici
prethodno rasporedeni vo vospitni grupi, od strana na stru~niot tim
se inicirani i odr`ani 60 sostanoci so grupnite vospituva~i i rakovoditelot
na slu`bata za prevospituvawe na koi se razgleduvani najrazli~ni
prevospitni problemi koi baraat posoodvetno razre{uvawe
preku korekcii na odreden del od individualnite programi ili preku
dopolnitelni merki.
Soglasno na potrebite za sledewe na prvospitniot tretman na
poedini maloletnici, ~lenovite na stru~niot tim imaat ostvreno
okolu 120 individualni razgovori so maloletnicite od drugite vospitni
grupi.
Od novoprimenite maloletnici za vreme na prestojot vo Priemno
oddelenie begstvo ili obid za begstvo imaat izvr{eno 8 maloletnici,
me|u koi 3 maloletnici izbegale po 2 pati. Od niv 6 se prerasporedeni
vo GZNP, a 3 maloletnici se prerasporedeni vo GZVV.
- Grupata so zasileno vospitno vlijanie (GZVV), e formirana
na 23. 03. 1993 godina, istata e smestena vo VI paviqon zaedno so Primeno
oddelenie, a nejzinata rabota ja vodat ~lenovite na stru~niot
tim. Vo ovaa grupa se ostvaruva celosen prevospiten tretman vo kontrolirani
uslovi, preku prisustvo na ~len na stru~niot tim vo I i II
smena i pripadnik na stra`a vo III smena. Pogodnostite vo ovaa grupa
se reducirani vo pogled na dozvoleni otsustva von od ustanovata, osven
koga se planirani i organizirani so posredstvo na roditel ili staratel,
a zaradi namaluvawe na isku{enijata za samovolno oddale~uvawe.
Na po~etokot od 1995 godina vo ovaa grupa se zateknati 11 maloletnici,
vo tekot na godinata bile primeni 30 maloletnici, a na
krajot na godinata se ostanati 6 maloletnici. Vkupniot broj na maloletnici
{to pominale niz grupata iznesuva 41 maloletnik, a grupata
rabotela so prose~no okolu 9 maloletnici. Od 30 primeni maloletnici
vo ovaa grupa prerasporedeni se od GZPN 24 maloletnici, od
Primeno oddelenie 3 i od drugite vospitni grupi 5 maloletnici.
Eden broj maloletnici bile rasporeduvani od GZPN vo GZVV
po dva pati, a zaradi povtorno storeni begstva od GZVV i povtoren
prestoj vo GZPN.
Od ovaa vospitna grupa vo tekot na godinata se otpu{teni 33
381

maloletnici i toa: prerasporedeni vo GZPN 19, prerasporedeni vo vospitni
grupi 9, upateni na izdr`uvawe kazna zatvor 2 i otpu{teni po
ukinata vospitna merka po predlog na Ustanovata 3 maloletnici.
Brojot na begstva od GZVV iznesuva 25 od koi 14 se begstva po
koi se raspi{ani poternici, a vo 11 slu~ai maloeltnicite se vra}ani
vo Ustanovata vo tekot na istiot den posle intervencija na slu`bata
za obezbeduvawe ili lokalnata policija.
Karakteristi~no za rabotata na ovaa preodna vospitna grupa vo
1995 godina e {to ima golem transfer na maloletnici me|u ovaa vospitna
grupa i GZPN. Imeno, od GZPN vo GZVV se primeni 24 maloletnici,
a od GZVV vo GZPN se upateni 19 maloletnici. Toa zna~i
deka vo GZVV ne e ostvarena neophodna adaptacija na maloletnicite
vo ovaa grupa i namesto da se upatuvaat vo otvoreni vospitni grupi
(kade {to se upateni samo 4 maloletnici) se vra}aat nazad vo GZPN,
se razbira posle izvr{eni begstva ili te{ki disciplinski prestapi
za vreme na prestojot vo GZVV.
Na krajot na 1995 godina vo GZVV se ostanati samo 6 maloletnici
koi se vo grupata pove}e od 3 meseci, re~isi kako postojan sostav,
a 2 se vo begstvo.
Drug karakteristi~en moment e golemiot broj (11) maloletnici
koi {to vo tekot na 1995 godina po 2 ili 3 pati bile rasporeduvani, po
izvr{eni begstva, vo GZPN. Inaku, site ovie 11 maloletnici zaradi
neostvarena adaptacija vo GZVV i GZPN ne se voop{to rasporeduvani
vo redovni vospitni grupi.
Prethodno navedenite pokazateli uka`uvaat na barem dva momenti
od zna~ewe za prevospitnata rabota vo Ustanovata. Prvo, deka
postoi kategorija na maloletnici, okolu 15 - 20 vo 1995 godina koja zaradi
neprilagodlivosta svojot prestoj go ima svedeno samo na dve restriktivni
grupi, vo GZPN i GZVV. Ovie maloletnici svojata {ansa
pri prestojot vo GZVV ja nemaat iskoristeno za da go stabilizraat
svoeto povedenie i da go prodol`at normalniot prevospiten tretman
vo otvoreni vospitni grupi, tuku posle novi begstva od GZVV ili drugi
te{ki disciplinski prestapi, povtorno se vra}aaat vo GZPN. Toa
zna~i deka edna poluotovrena ustanova kako VPD Tetovo ne e vistinsko
mesto za vakva kategorija na maloletnici, tuku ustanova od koja
ne bi imale mo`nosti samovolno da se oddale~uvaat.
Vtoro, nezadovolitelnite efekti od prestojot na maloletnicite
vo GZVV, sami po sebe, i pokraj nepovolnata struktura na maloletnici
{to prestojuvaa vo GZVV, gi doveduvaat vo pra{awe i intezitetot
i kvalitetot na prevospitnata grupa vo GZVV. Spored navedenite
rezultati, GZVV vo 1995 godina e pove}e preodna vospitna
grupa za vremen prestoj na maloletnici pred da izbegnat od ustanovata,
a ne za da go dostabilizraat svoeto povedenie i da se vklu~at vo
redovniot prevospiten proces. Se nametnuva neophodna potreba da se
usovr{i na~inot na rabotata so ovaa prevospitna grupa.
382

- Grupata so zasilen pedago{ki nadzor (GZPN), e preodna vospitna
grupa so ograni~eni mo`nosti za posodr`aen prevospiten tretman
i so edinstvena funkcija da gi zadr`i vo Ustanovata (i obezbedi
neophodna adaptacija) onie maloletnici koi {to imaat pove}ekratni
samovolni oddale~uvawa i begstva od Ustanovata. Ovaa grupa e smestena
vo prizemnite prostorii na upravnata zgrada i raspolaga so 2
spalni, sala za dneven prestoj, prostorija za ping-pong i prostorija za
proizvodna rabota (pletewe na `ica).
Na po~etokot na godinata vo GZPN bile 14 maloletnici, a istiot
broj e zadr`an i na krajot na godinata.
Vo tekot na 1995 godina vo GZPN prestojuvale vkupno 44 maloletnici
od {to nekoi i po nekolku pati, so vkupno 74 prestojuvawa.
Pritoa po edna{ prestojuvale 23 maloletnici, po dava pati 12 maloletnici
i po 3 pati 9 maloletnici.
Posle prestoj od 2 - 6 meseci vo GZPN prerasporeduvani se od
GZPN vkupno 40 maloeltnici, od koi nekoi i po nekolku pati, so vkupno
55 prerasporeduvawa od GZPN. Pritoa po edna{ se prerasporedeni
od GZPN 29 maloletnici, po dvapati 8 i po tripati 3 malololetnici.
Od vkupno izvr{enite 55 prerasporeduvawa od GZPN maloletnicite
se upateni: vo otvoreni vospitni grupi 23 maloletnici, vo
GZVV 24 maloletnici, vo Priemno oddelenie 3 maloletnici, otpu-
{teni od Ustanovata posle ukinata vospitna merka 3 maloletnici,
upateni vo maloletni~ki zatvor 1 i upaten vo Op{tinski zatvor 1
maloletnik.
Od GZPN vo 1995 godina se izbegani 8 maloletnici pri {to od
slobodnite aktivnosti 5, od rabotno anga`irawe von od GZPN 1 maloletnik
i pri poseta od roditel 1 maloletnik. Prose~no traewe na
eden prestoj vo GZPN iznesuva 3 meseci.
Najkusiot prestoj vo GZPN iznesuval 2 meseci, najdolgiot 83
dena, a najdolgiot prestoj na 1 maloletnik so pove}e prestojuvawa vo
GZPN iznesuva 188 dena.
Brojot na maloletnici {to prestojuvale vo GZPN se dvi`el od
10 - 15 maloletnici, naj~esto okolu grani~nata brojka, {to zna~i deka
uslovite za prestoj i rabota vo grupata bile dopolnitelno ote`nati.
Prostornite uslovi za rabota ne se soodvetni za normalen prevopsiten
tretman, a istite dopolnitelno se vlo{uvani so zlonameren
destruktiven odnos na eden broj na maloletnici koi gi o{tetuvaat i
zagaduvaat yidnite povr{ini, go kr{at mebelot, sanitarnite uredi i
delovite na elektri~nata instalacija.
Vo 1995 godina izvr{eno e celosno molerisuvawe na prostoriite
i pove}e interventni sanacii, a pove}e pati se menuvani masite
za jadewe, stolicite i klupite za sedewe.
Prestojot vo GZPN vo 1995 godina se nastojuvalo da ne bide pove}e
od 3 meseci, so cel da se namali neproduktivnosta vo prevospiten
383

pogled. Toa skratuvawe na prestojot vo golem broj slu~ai ne dade o~ekuvani
rezultati bidej}i 8 maloletnici po dva pati, a 3 maloletnici
po 3 pati nabrgu posle izleguvaweto od GZPN, zaradi begstva od drugite
vospitni grupi povtorno se vra}ani vo GZPN. Navedeniot fakt
spored misleweto na upravata na VPD-ot na najo~igleden na~in poka-
`uva deka postoeweto na GZPN kako preodna prevospitna edinica e
neminovno i deka bez postoewe na GZPN zna~itelno bi se zgolemil
brojot na begstva od Ustanovata, bi se namalil brojot na maloletnici
i bi se naru{il postojniot tek na prevospitniot proces.
So rabota vo GZPN vo 1995 godina bea anga`irani 2 vospituva~i,
a mo`e da se naglasi deka e neophodno prisustvo vo ovaa vospitna
grupa i vo sabota i nedela i vo prazani~nite denovi zaradi
uslovite na relativna izoliranost na grupata vo odnos na ostanatite
vospitni grupi.
- Redovni vospitni grupi. Namaleniot broj maloletnici vo
1994 godina nalo`i vo mesec septemvri da se ukine tretata vospitna
grupa od otvoren vid, no istata povtorno be{e obnovena vo mart 1995
godina. Sekoja od ovie vospitni grupi e smestena vo poseben paviqon,
so obezbedeni uslovi za prestoj od internatski tip.
So sekoja prevospitna grupa raboti poseben grupen vospituva~
so pomo{ na stru~niot tim i ostanatite vospituva~i, pri {to slu-
`bata za obezbeduvawe vr{i samo povremena kontrola na brojnosta i
generalno odr`uvawe na Ku}niot red.
Grupniot vospituva~ vo raznovidnite planirani i spontani kontakti
so maloletnicite od edna strana obezbeduva informacii za sekojdnevnite
`ivotni i razvojni potrebi i sostojbi na maloletnicite,
a od druga strana plasira sugestii, soveti, instrukcii i zapovedi vo
soglasnost so potrebata za najsoodvetna realizacija na Programata za
individualna rabota za sekoj maloletnik.
Otvorenosta na celokupniot prevospiten tretman i prestoj na
maloletnicite vo ovie vospitni grupi, vo uslovi na obezbeden prisoten
`ivoten standard i mo`nosti za raznovidni slobodni aktivnosti,
sozdavaat ambient za zabrzana i pravilna socijalizacija.
Vo 1995 godina ostanuva realtivno mal broj na maloletnici vo
otvorenite vospitni grupi i golem broj vo grupite so kontroliran i
restriktiven treman, t.e. GZVV i GZPN. Za mesec dekemvri vo otvorenite
grupi prestojuvaa na lice mesto 27 maloletnici, vo priemno
oddelenie 3 maloletnici, a ostanatite 22 maloletnici se rasporedeni
vo GZVV i GZPN. Vaka sozdadenata struktura, a osobeno zgolemeniot
broj maloletnici vo GZPN spored misleweto na upravata e posledica
i na nedovolno kvalitetnata prevospitna rabota vo ustanovata, osobeno
vo odnos na kontroliraweto na povedenieto i popre~uvaweto na
kriminogenoto odnesuvawe na maloletniicite za vreme na prestojot
vo Ustanovata.
- Prevospitni pokazateli od rabotata na vospitnite grupi.
384

a) Osnovni oblici na prevospitna rabota. Osnovni formi na
prevospitna rabota so maloletnici vo sekoja vospitna grupa oddelno
bile individualnite i grupnite razgovori, sostanocite i sovetuvawata.
Vo tekot na 1995 godina od strana na grupnite vospituva~i i stru-
~niot tim se ostvareni:
- Individualni planirani ragzvori 1.130
- Individualni sponatani razgovori 2.880
- Nedelni grupni sostanoci 223
- Mese~ni grupni sostanoci 53
- Grupni sovetuvawa 51
Pokraj navedenite vospitni aktivnosti vo ramkite na sekoja
vospitna grupa vo 1995 godina za maloletnicite od site vospitni grupi
se odr`ani 10 tematski predavawa kako nadgradba na soznanijata i
iskustvata so koi se zdobivaat vo tekot na prevospitniot tretman vo
Ustanovata osobeno vo vrska so narkomanijata i drugite sredstva za
zavisnost, veneri~nite bolesti, sidata, za{titata na prirodata i sl.
Predavawata se podgotveni i odr`ani od strana na rabotnicite
od slu`bata za prevospituvawe, referentot za zdravstvo i anga`iranite
stru~ni lica odnadvor, glavno vo ramkite na terapiskata zaednica.
Zaradi koordinacija na celokupnata prevospitna i obrazovnoprakti~na
rabota vo Ustanovata vo tekot na 1995 godina se odr`ani 50
sostanoci na vospituva~kiot kolegium.
Na ovie sostanoci se utvrdeni definitivni re{enija za klasifikacija
i raspored na maloletnicite vo vospitnite grupi, za pogodnosti
i disciplinski merki i za site ostanati bitni pra{awa i ostvaruvaweto
na godi{nata programa i operativnite planovi za rabota.
b) Koristewe karakteristi~ni prava i pogodnosti. Vo tekot na
1995 godina iskoristeni se sledniot vid i broj na prava i pogodnosti:
- Redovno otsustvo 21
- Vonredno otsustvo 27
- Vonredno otsustvo za doma{na zdravstvena nega 4
- Vikend otsustvo 141
- Nagradno otsustvo 26
- Izlez vo grad 467
- Primeni poseti 329
- Primeni pisma 310
- Primeni paketi 29
Sekoj maloletnik koj gi ispolnuva uslovite go koristel redovnoto
otsustvo, a vonredno otsustvo e davano za isklu~itelni semejni
nastani, po prethodna konsultacija so centrite za socijalna rabota
ili roditelite. Od koristenite redovni otsustva (21) na vreme se vratile
15, a so zadocnuvawe se vratile 6 maloletnici.
Od koristenite 198 vikendi, nagradni i vonredni ostustva, 47
maloletnici se vratile so zadocnuvawe, a 19 ne se vratile i se vodele
385

vo begstvo. Od izlezenite vo grad (467) 4 maloletnici ne se vratile vo
Ustanovata, a 39 se vratile so zadocnuvawe.
Vo vrska so koristeweto na pogodnostite vo 1995 godina zabele`itelno
e namalen brojot na vonrednite i nagradnite otsustva.
Vo 1995 godina e namalen brojot na site vidovi otsustva, osven
brojot na vikend otsustvata, zgolemen e brojot na primenite pisma, a
namalen e brojot na primenite paketi.
v) Samovolni oddale~uvawa. Vo tekot na 1995 godina se napraveni
106 samovolni oddale~uvawa, odnosno begstva od Ustanovata, vo
sledni okolnosti:
- nevra}awe od izlez vo grad 4
- nevra}awe od otsustvo 19
- izbegani od paviljoni vo no}ni ~asovi 20
- izbegani preku den od rabotno anga`irawe 3
od slobodni aktivnosti 8
vo slobodno vreme 7
Izbegani od prostoriite na GZPN pri
slobodni aktivnosti 5
pri rabotna anga`iranost nadvor od GZPN 1
pri poseta od roditel 1
izbegani od priemno i GZVV 33
- izbegani pri pro{etka od pritvor 5
Vo odnos na 1994 godina, vo 1995 godina namalen e brojot na begstvata
od GZPN i od paviqoni vo no}ni ~asovi i preku den, a zgolemen
e brojot na begstvata od Primeno oddelenie i GZVV.
Napravenite samovolni oddale~uvawa se storeni: poedine~no
38, vo dvojki 13, vo trojki 5, vo ~etvorki 4.
Izvr{iteli na navedenite begstva se 46 od vkupno 93 maloletnici.
Me|u niv se 19 so po 1 begstvo, 12 so po 2 begstva, 12 so po 3 begstva,
3 so po 4 i 1 so 5 begstva. Na~inot na vra}awe na samovolno oddale~enite
maloletnici vo Ustanovata e sleden:
- Vrateni od begstvo sami 11
- Vrateni od begstvo so roditeli 12
- Vrateni so intervencija na vraboteni vo Ustanovata 15
- Vrateni sprovodno od lice na Ustanovata 37
- Sprovodno doneseni od UVR 30
Na po~etokot od 1995 godina vo begstvo se nao|ale 9 maloletnici,
od niv 4 se vrateni vo Ustanovata, 1 e bri{an od evidencija zaradi
navr{uvawe na 23 godini, 1 direktno od begstvo e sporoveden vo
Zatvor-Ohrid, a 3 maloletnici sî u{te se vodat vo begstvo.
Brojot na samovolni oddale~uvawa vo 1995 godina iako e ednakov
so onoj od prethodnata godina spored strukturata na oddale~uvawata
e razli~en. Imeno, namaleni se samovolnite oddale~uvwa izvr{eni
preku den od 28 na 18, a zgolemeni se samovolnite oddale~uvwa
386

so nevra}awe od otsustvo i izlez vo grad od 9 na 23 i samovolnite oddale~uvawa
od priemno oddelenie i GZVV od 24 na 33. Samoto zgolemuvawe
na samovolnite oddale~uvawa so nevra}awe od otsustvo i
izlez vo grad problemot na oddale~uvawata go pravi pove}e prevospiten
otkolku bezbednosen.
Od samovolno oddale~enite maloletnici vo 1995 godina samo 5
maloletnici ne se vrateni vo Ustanovata.
g) Disciplinski prestapi. Za storeni disciplinski prestapi
izre~eni se vkupno 298 disciplinski merki i toa:
- Opomena 91
- Javen ukor 24
- Zabrana na izleguvawe vo grad do eden mesec 37
- Smestuvawe vo posebna prostorija 182
Naj~esti disciplinski prestapi za koi e izrekuvana disciplinska
merka smestuvawe vo posebna prostorija bile: storeno begstvo,
obid za begstvo, me|usebni tepa~ki i kra`bi vo Ustanovata i nadvor
od Ustanovata.
Navedenata disciplinska merka pritvor e izre~ena na 67 od 93
maloletnici, od koi na 22 maloletnici im e izre~ena edna{, na 10 maloletnici
2 pati, na 13 maloletnici 3 pati, na 10 maloletnici 4 pati,
na 6 maloletnici 5 pati, na 5 maloletnici 6 pati i na 1 maloletnik 7
pati.
Faktot {to najgolemiot broj na disciplinski prekr{oci (140)
go napravile 35 maloletnici, od vkupno 93, a 67 prestapi se napraveni
samo od 12 maloletnici, zna~i deka ima potreba so del od maloletnicite
od posebna pozasilena rabota za prilagoduvawe na nivnoto povedenie
vo po`elni ramki.
- Slobodnite aktivnosti se sostaven del na prevospitniot proces
na Ustanovata i se organiziraat vo popladnevnite ~asovi sekoj
den, a vo nedela i na dr`avni praznici vo pretpladnevnite ~asovi pod
rakovodstvo i kontrola od strana na vospituva~ite i stru~niot tim.
Vo Ustanovata postojat mnogu dobri uslovi za sportski aktivnosti na
otvoren prostor, osobeno za fudbal, mal fudbal, odbojka i ko{arka.
Vo sekoj paviqon i vo prostoriite na GZPN postoi posebna prostorija
so oprema za ping-pong.
Vo Ustanovata e adaptirana edna prostorija vo prizemje na u~ili{teto
za sportska sala i opremata e so tegovi, ripstol i prira~ni
rekviziti za gimnastika i ve`bi na snaga.
Vo odnos na kulturno-zabavniot `ivot neophodno e dopolnitelno
anga`irawe na prevospitniot personal za soodvetno aktivirawe
na onie kulturni sekcii (muzi~ka, likovna, recitatorska i dr.) koi }e
ovozmo`at izrazuvawe i razvivawe na kretativnite sklonosti i sposobnosti
na maloletnicite vo funkcija na prevospitniot proces.
Zaradi stimulacija na sportskite aktivnosti bea organizirani
natprevari me|u gurpite vo mal fudbal, odbojka, ping-pong i {ah.
387

Kulturno-zabavniot `ivot vo Ustanovata se ispolnuva glavno
so prika`uvawe na filmovi preku video-rekorder vo zaedni~ka TV
sala, preku slu{awe muzika preku kaseti, sledewe TV programa i dneven
pe~at.
Vo Ustanovata postoi domska biblioteka so bogat fond na naslovi
i avtori, so 2.490 primeroci.
Vo tekot na 1995 godina bea izvedeni 2 ednodnevni eksurzii,
ednata so poseta na istoriskiot i rekretariven lokalitet "Kale", a
vtorata do Ohrid i Sveti Naum.
Na nivo na samoorganizirawe na maloletnicite rabote{e domskata
zaednica so koordinacija i pomo{ na pedagogot od priemnoto
oddelenie.
- Obrazovanieto vo ramkite na prevospitniot proces vo VPDot
se ostvaruva so nastava na nivo na osnovno obrazovanie vo Osnovnoto
u~ili{te za vozrasni i podgotovitelna nastava so prakti~na
obuka za steknuvawe so II stepen sredno obrazovanie i uverenija za
stru~na osposobenost za samostojno vr{ewe na zanaet~iska dejnost.
Vo osnovnoto u~ili{te za vozrasni pri Ustanovata vo u~ebnata
1994/95 godina bile vklu~eni 30 maloletnici vo slednite oddelenija.
posetuvale zavr{ile
I godina 1 1
II godina 7 5
III godina 8 6
IV godina 14 5
VKUPNO: 30 17
Nezavr{uvaweto na oddelenijata na 13 u~enici e zaradi nivni
begstva, slabo znaewa ili prekin na vospitnata merka.
Vo u~ebnata 1995/96 godina vo Osnovnoto u~ili{te se opfateni
37 u~enici i toa:
I godina 6
II godina 3
III godina 16
IV godina 12
388
VKUPNO: 37
Vo u~ili{tata za sredno obrazovanie vo 1995/96 godina do
krajot na 1995 godina se vku~eni 2 u~enici, eden redoven vo II godina -
metalska nasoka i eden vonreden vo I godina trgovska nasoka.
Neopfateni so obrazovniot proces bile:

- 7 maloletnici koi zavr{ile II stepen,
- 7 maloletnici koi se steknale so uverenie za vr{ewe samostojna
zanaet~iska dejnost,
- 2 maloletnici koi {to zavr{ile sredno u~ili{te,
- 17 maloletnici poradi prestoj vo GZPN i podolgotrajno begstvo
(za vreme na prestoj vo GZPN nema uslovi za odewe na u~ili{te,
mo`no e samo podgotvuvawe za polagawe ispit).
- So prakti~nata obuka vo Ustanovata se opfateni 74 maloletnici,
zna~i site, osven 16 maloletnici {to bile vo begstvo i prestojuvale
vo GZPN i 1 nerasporeden maloletnik i 2 maloletnici u~enici
vo sredno u~ili{te.
Prakti~na obuka vo Ustanovata vo 1995 godina se izveduvala vo
slednite struki:
- zemjodelska 13
- bravarska 14
- stolarska 12
- tapetarska 11
- ugostitelska 9
- vodoinstalaterska 6
- yidaro-molerska 7
_______________________________________
VKUPNO:
74 maloletnici
Ostvaruvaweto na prakti~nata obuka e zadol`itelno vo metalskata,
stolarskata i tapetarskata rabotilnica, vo domskata kujna, domskata
ekonomija i na grade`nite objekti i ku}nite (elektri~ni, vodovodni,
kanalizacioni i topolovodni) instalacii vo Ustanovata.
- Sorabotka so nadvore{enata sredina. Vo tekot na 1995 godina,
blagodarej}i na obezbedeno patni~ko vozilo (vo dekemvri 1994 godina)
e ostvarena po{iroka i podolgotrajna sorabotka so naddvore{enata
sredina.
Od strana na direktorot, pomo{nikot na direktorot i rakovoditelot
na slu`bata za prevospituvawe ostvareni se poseti na Op{tinskiot
sud Bitola (2 pati), Op{tinski sud [tip (2 pati), Op{tinski
sud Ki~evo (2 pati), Op{tinski sud Skopje I (2 pati) i Op{tinski sud
Kavadarci (edna{), potoa na CSR vo Ki~evo (3 pati), vo Skopje i
Ohrid. Isto taka posetena e vospitnata ustanova za maloeltnici "Ranka
Milanovi}".
Od strana na stru~niot tim pri Ustanovata poseteni se 6 Centri
za socijalna rabota i 6 Op{tinski sudovi i toa vo Skopje, Tetovo,
Kavadarci, [tip, Berovo i Ki~evo.
Vo poseta na Ustanovata do{le pove}e u~esnici vo postapkata
i toa: od CSR Tetovo (3 pati), od CSR [tip (2 pati), CSR Bitola i
Strumica (po edna{), kako i od Okru`en sud Skopje (edna{) i sudii za
maloletnici od op{tinski sud Kumanovo i Prilep (po 2 pati), [tip,
389

Tetovo i Strumica (po edna{).
- Vo tekot na 1995 godina vospitnata merka "upatuvawe vo vospitno-popraven
dom" e prekinata na 31 maloletnik po najrazli~ni
osnovi i toa:
- Po predlog na Ustanovata po realizirawe vo celost na programata
za prevospiten tretman, 18
- Po predlog na Ustanovata poradi necelishodnost na natamo-
{niot tretman, 2
- Po nao|awe na sudot bez predlog na Ustanovata, 2
- Po navr{ena 23 godi{na vozrast, 2
Zaradi izvr{uvawe presuda na kazna od nad 1 godina zatvor ili
maloletni~ki zatvor, 5
- Preina~ena vospitna merka so zadol`itelno lekuvawe, 1
- Ukinuvawe vospitna merka zaradi izdr`ana kazna zatvor, 1
Vremeto na prestoj na site maloletni lica (31) spored od evidencijata
e prose~no 29,7 meseci po maloletnik, vklu~uvaj}i go tuka i
vremeto pominato vo begstva, a prose~noto vreme na prestoj na 18-te
maloletnici so koi {to e realizirana prevospitnata programa iznesuva
27,4 meseci.
6.4. Slu`ba za obezbeduvawe. Slu`bata za obezbeduvawe vo Vospitno-popraven
dom - Tetovo vr{i obezbeduvawe na Ustanovata vrz
osnova na odredbite od "Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi-
~ni dela i stopanski prestapi" i sprovedbenite propisi na istiot Zakon,
a osobeno soglasno "Pravilnikot za na~inot na vr{ewe na nadzornikskata
slu`ba, vooru`uvaweto i opremata na stra`ata vo Kaznenopopravnite
ustnaovi i vospitno-popravnite domovi" i "Upatstvoto za
upotrebata na ogneno oru`je i drugi sredstva na prisilba od strana na
pripadnicite na stra`ata na kazneno-popravnite ustanovi i vospitnopopravnite
domovi", potoa spored Planot za obezbeduvawe na Ustanovata,
Upatstvoto za rabota na nadzornikskata slu`ba vo Ustanovata,
Naredbite na direktorot na Ustanovata i Programata za rabota na
slu`bata za obezbeduvawe.
Vo slu`bata za obezbeduvawe se vraboteni vkupno 11 rabotnici
od koi {to e eden nadzornik, eden postar nadzornik i 9 nadzornici.
Obezbeduvaweto na Ustanovata se vr{i preku dve nadzorni~ki
mesta, edno na vleznata kapija i edno na prostorot na paviljonite, glavno
so samo dva nadzornici vo smena. Stra`ata raboti neprekinato 24
~asa vo dve smeni od po 12 ~asovi vo edna smena. Prvata smena raboti
od 06,00 - 18,00 ~asot, a vtorata smena od 18,00 - 06,00 ~asot.
Golemata prostorna rasprostranetost na imotot i objektite vo
Ustanovata od 50 ha, lokacijata na Ustanovata vo urbanisti~koto podra~je
i obi~nata ogradenost na Ustanovata go prava obezbeduvaweto
na Ustanovata nevozmo`no so predvideniot broj na nadzornici. Od navedenite
pri~ini se ocenuva kako itna potreba zgolemuvaweto na brojot
na nadzornici barem za dvajca. Imeno, na nadzorni~ko mesto broj 1
390

(vlezna kapija) potrebni se dvajca nadzornici namesto eden, zatoa {to
stra`ata na Ustanovata ednovremeno slu`i i kako portirnica (kontrola
na vlez i izelez na lica i vozila). Vo nea se nao|aat telefonite
na Ustanovata i vooru`uvaweto. Po eden nadzornik i re~isi e vrzan za
prisustvo vo nadzornikskata prostorija, a preku istoto nadzorni~ko
mesto se obezbeduva nadvore{no i vnatre{no obezbeduvawe na isto-
~niot del na Ustanovata, vklu~uvaj}i gi: upravnata zgrada, rabotilnicite,
Grupata so zasilen pedago{ki nadzor i pritvorot.
Rabotata na nadzornikskata slu`ba vo 1995 godina be{e optovarena
so problemi od personalen karakter i propusti kaj poedini nadzornici,
vo golem del i namerni. Imeno, vo tekot na 1995 godina se
o{teteni radio-stanicite, ukradena e antenata za radio-vrska, ukradeni
se sitni predmeti (klemi za akumulatori i fasonki vo de`urnata
prostorija) zaradi sozdavawe na nedoverba me|u nadzornicite. Namerno
se rasipuvani telefonski aparati i izgubeni se klu~evi.
I pokraj navedenite objektivni i personalni te{kotii vo nadzorni~kata
slu`ba, vo tekot na 1995 godina ne se dopu{teni pogolemi
propusti vo rabotata. Blagodarej}i na nadzornikot na stra`ata i na
del od nadzornicite otkrieni se pogolem broj na kriminogeni dejstvija
na maloletnicite izvr{eni vo samiot Dom i vo gradot, a golem
broj na nadvore{ni kriminogeni dejstvija se rasvetleni blagodarenie
na visokoto nivo na sorabotka me|u slu`bata za obezbeduvawe na Ustanovata
i stru~nite lica na policijata za maloletni~ka delikvencija.
6.5. Instruktorska slu`ba. Vo instruktorskata slu`ba vo 1995
godina rabotea 6 instruktori od slednite struki: stolarska, bravarska,
tapetarska, yidaro-molerska, vodinstalaterska i zemjodelska.
Rabotilnicte za stolarska, bravarska i tapetarska struka se vo
dosta lo{a sostojba, bez re{eno zatopluvawe i provetruvawe na prostoriite.
Stolarskata rabotilnica e opremena so potreben broj na ma-
{ini, no so starost od nad 25 godini, a bravarskata rabotilnica e so
nekompletna oprema od zastaren tip i visok stepen na amortiziranost.
Vo 1995 godina podobreni se uslovite za rabota vo stolarskata
i bravarskata rabotilnica so nivno kompletno molerisuvawe i farbawe
so mrsna boja, zameneti se o{tetenite svetlosni armaturi i motornite
prekinuva~i. Postaveni se turbo-pe~ki na tvrdo gorivo za zagrevawe
na rabotilnicite, namaleno e zagraduvaweto so ~ad i opasnosta
od po`ari.
Vodoinstalaterskata i yidaro-molerskata dejnost se praktikuvaat
pri raboti na objektite na Ustanovata za nivno redovno odr-
`uvawe, a zaradi golem broj na popravki {to se nametnuvaat od dotrenosta
na postoe~kite objekti i opremata i zaradi nedoma}inskiot
na~in na eksploatacija vo domski uslovi.
Za podobruvawe na mo`nostite za rabota, vo tapacerskata rabotilnica
e instaliran osposobeniot star kompresor i nabaven e ra-
~en alat na pneumatski pogon. Pri krajot na godinata nabaven e nov i
391

dopolnitelen ra~en i elektri~en alat za site majstori instruktori.
Od strana na instruktorskata slu`ba se vr{eni site popravki
na objektite i instalaciite vo Ustanovata, so izdavawe na poseben raboten
nalog za sekoja rabota. Na popravki e intervenirano preku 130
pati, vo vrednost na potro{eni materijali od 470.000 denari i rabotna
raka od okolu 450.000 denari.
Me|u pogolemite interventni raboti se slednive: zamena na motrni
prekinuva~i vo stoalarska i bravarska rabotilnica i na kontaktori
vo kotlarnica, popravki na pumpi i plamenici na parni kotli
za zatopluvawe, popravki na elektri~nite i vodovodnite instalacii
vo V pavilion, molerisuvawe i farbawe na stolarska i bravarska rabotilnica,
molerisuvawe i farbawe na saitaren jazol vo upravna zgrada,
molerisuvawe i farbawe na prostorii od u~ili{teto, TV i sportska
sala, molerisuvawe i farbawe na prviot, vtoriot, tretiot, pettiot
i {estiot pavilion, molerisuvawe i farbawe na kotlarnica,
molerisuvawe i farbawe na izolacioni prostorii za izvr{uvawe na
disciplinska merka "smestuvawe vo posebna prostorija do 7 dena", sanacija
na site prostorii vo GZPN so celosno molirawe i farbawe i
popravka na elektri~nata i signalnata instalacija, postavawe re-
{etki od istegnat metal naprozorcite od rabotilnicata vo GZPN,
pravewe i popraveawe nekolku pati na masa i klupi vo dnevnata prostorija
na GZPN, monta`a na ventilatori vo podrumski prostorii za
proizvodstvo na pe~urki, pravewe na 30 novi jogi du{eci na mesto na
o{tetenite, izrabotka na 10 sandaci za p~eli.
Pokraj navedenite raboti za sopstveni potrebi, izvr{eni se
uslugi na treti lica vo iznos od 97.000 denari, i toa tapacerski 39.000
denari, bravarska 30.000 denari i stolarski 28.000 denari.
So anga`irawe na maloletnicite na pletewe `ici proizvedeni
se 11.000 m 2 univerzalno pletivo.
Za rabotno anga`irawe na maloletnicite isplaten e nadomestok
vo iznos od 169.000 denari.
Vo domskata ekonomija se ostvareni dosta skromni rezultati.
Na zemjodelska povr{ina od 12,7 dekari pod 1.087 ovo{ni stebla i 8
dekari zemji{te za gradinarski i fura`ni kulturi se proizvedeni
2.000 kgr. jabolka, 400 kgr slivi, 200 kgr. vi{ni i 20 kgr. kru{i od
ovo{tarskite kulturi i samo 400 kgr kompir, 600 kgr. kromid, 150 kgr
patlixan i 200 kgr zelka, od gradinarskite kulturi.
Vo 1995 godina pri krajot na mesec avgust se vovede proben ciklus
za proizvodstvo na {ampiwoni vo podrumskite prostorii na Ustanovata.
Od vnesenite 6 toni kompost dobieni se 1.370 kg {ampinoni
(22,83%), {to so ogled na prethodnoto prakti~no neiskustvo i nemaweto
na drugi tehni~ki uredi za propisna klimatizacija (temperatura,
vla`nost, provetruvawe), osven ventilatori, mo`e da se smeta za
odli~en rezultat.
Zaradi iskoristuvawe na raspolo`ivata zelena masa od fura-
392

`nite povr{ini, na krajot od mesec maj nabaveni se 2 teliwa so `iva
mera od vkupno 396 kg. Toveni se do 25.10.1995 godina koga dostignaa
`iva mera od 850 kgr. So {ampiwonite i tele~koto meso zbogatena e
ishranata na maloeltnicite so biolo{ki vredni i ekolo{ki zdravi
produkti.
Maliot finansiski ostatok od proizvodstvoto na rabotilnicite
na Ustanovata i uslugite se dol`i na tehni~kata zastarenost na
sredstvata za proizvodstvo, no i na faktot {to se ostvaruva vo proces
na rabota ~ija osnovna funkcija e prakti~nata obuka na maloletnicite
i toa vo faza na nivno po~etno osposobuvawe. Imeno, posle osposobuvaweto
na maloletnicite i steknuvaweto na soodvetniot stepen
na stru~no obrazovanie se podgotvuva ukinuvawe na vospitnata merka
i nivno zaminuvawe od Ustanovata.
6.6. Izvr{no-upravna, finansiska i zdravstvena slu`ba. Izvr-
{no-upravnite raboti vo 1995 godina, pokraj pomo{nikot na direktorot
(koj e i rakovoditel na izvr{no-upravnata, finansiskata i zdravstvenata
slu`ba vo Ustanovata), gi izvr{uvaa dvajca rabotnici od
koi {to edniot e pisar, arhivar i blagajnik, a vtoriot daktilograf i
tehni~ki sekratar.
- Kancelariskoto i arhivsko rabotewe. Kancelariskoto i arhivsko
rabotewe vr{eno e vo soglasnost so Zakonot za arhivskata gra|a
("SV RM" 1990/36 i 1995/36), Uredbata za kancelariskoto rabotewe i
za odbirawe na arhivskata gra|a od registraturskiot materijal ("SV
RM" 1977/14) i Upatstvoto za na~inot na kancelariskoto rabotewe i
za odbirawe na arhivskata gra|a od registratorskiot materijal (SV
RM" 1977/14).
Donesen e Plan na arhivski znaci za rasporeduvawe na svr{enite
predmeti za 1995 godina, Lista na kategorii na arhivska gra|a od
trajna vrednost za 1995 godina i Lista na kategorii na dokumentaren
(registaturski) materijal so rokovi na nivno ~uvawe za 1995 godina.
Arhivata e a`urno vodena vo tekot na godinata, pri {to rasporeduvaweto
na dokumentarniot materijal e vr{eno spored Planot na
arhivski znaci. Odbiraweto na arhivskata gra|a i izdvojuvaweto na
dokumentaren materijal e vr{eno redovno spored listata na arhivska
gra|a od trajna vrednost, odnosno listata na dokumentaren materijal
so rokovi na negovo ~uvawe.
Svr{enite predmeti se staveni vo arhivata i se sreduvani po
arhivski znaci.
- Blagajni~ko rabotewe. Vo ramkite na blagajni~koto rabotewe,
redovno, sekoj mesec se izgotvuvani platni spisoci i presmetki za
plati na rabotnicite, kako poedine~ni, taka i zbirni koi se dostavuva
i do Ministerstvoto za finansii za odobruvawe na sredstva za isplata
na platite na rabotnicite.
Vr{eni se presmetki i izgotvuvawe spisoci za isplata na op{-
testvena ishrana i platni tro{oci do i od rabota.
393

Uredno i a`urno se vodeni i evidentnite kartoni za platite na
sekoj rabotnik poedine~no.
Vo tekot na 1995 godina za posebni nameni i potreba od gotovinsko
pla}awe redovno se izrabotuvani kasovi izve{tai i naredbi za
isplata.
Sekoj mesec vr{ena e isplata na nagradi na maloletnici, kako
i poedine~ni isplati od depozitot na maloletnicite.
- Normativna dejnost. So ogled na toa deka vo Ustanovata se
doneseni re~isi site op{ti akti, vo tekot na 1995 godina, sledeni se
izmenite na zakonskite propisi i potrebata od nivno eventualno usoglasuvawe
so istite. Vo ramkite na ovie aktivnosti,a po povod sklu-
~uvaweto na Kolektivniot dogovor za dr`avnite, pravosudnite i organite
na lokalnata samouprava na Republika Makedonija ("SV RM"
1995/53), izgorvena e rabotna verzija na nov Pravilnik za rabotnite
odnosi na rabotnicite vo Vospitno-popraven dom - Tetovo.
Poradi potrebata od zgolemuvawe na brojot na izvr{itelite vo
Slu`bata za obezbeduawe na Ustanovata za u{te eden, izgotven e Pravilnik
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za sistematizacija
na rabotnite mesta, koj u{te vo mesec mart 1995 godina e dostaven
na razgleduvawe mislewe do Ministerstvoto za pravda, a so cel da
bide dostaven do Vladata na Republika Makedonija zaradi dobivawe
soglasnost soglasno ~len 109 stav 3 od Zakonot za organite na upravata.
Vo tekot na 1995 godina doneseni se pove}e novi ili inovirani
postojni naredbi i upatstva za na~inot na rabota na oddelni slu`bi vo
Ustanovata.
- Rabotni odnosi i personalno rabotewe. Vo tekot na 1995 godina
redovno e sledeno ostvaruvaweto na pravata i obvrskite koi proizleguvaat
od rabotniot odnos na rabotnicite i navremeno se donesuvani
re{enija za istite (plati, godi{ni odmori, otsustva, povredi
na rabotni obvrski i rabotna disciplina i sl.). Za povredi na rabotnite
obvrski i kr{ewe na rabotnata disciplina na dvajca rabotnici
im se izre~eni pari~ni kazni vo visina od 15% od nivntie plati vo
traewe od eden mesec.
Personalnata dokumentacija i mati~nata evidencija na vrabotenite
vo tekot na godinata se vodi uredno i a`urno.
- Daktilografski raboti i raboti na tehni~kiot sekretar.
Site dostaveni materijali od strana na slu`bite vo Ustanovata, kako
i poedine~no od rabotnicite, vo rakopis ili diktirani usno, navremeno
i kvalitetno se ot~ukuvani. Spored ot~ukaniot materijal vo tekot
na izve{tajniot period, daktilografskite raboti se dimenzioniraat
na 10 - 15 ot~ukani stranici dnevno.
Tehni~ko-sekretarskite raboti koi glavno se sostojat vo rakuvawe
so telefonskata centrala, primawe i prenesuvawe na razni poraki,
primawe i upatuvawe na stranki i sl. se vr{eni uredno i a`urno.
394

- Nadomestok na tro{oci od maloletnici. Vo tekot na 1995 godina
doneseni se 73 re{enija za nadomest na tro{oci od maloletnici,
od koi 16 za participacija vo visina od 50% od stvarniot tro{ok pri
polagawe na ispit i steknuvawe so uverenie za II stepen na obrazovanie
vo U.C. "Mo{a Pijade" - Tetovo i 57 za storeni tro{oci pri
vra}awe od begstvo, samopovreduvawe i pri~ineti {teti na Ustanovata.
- Materijalno-finansiskoto rabotewe vo Ustanovata vo stru~no-tehni~ki
pogled go izvr{uvaat trojca rabotnici i toa: rakovoditel
na materijalno-finansiskata slu`ba, nabavuva~-knigovoditel
i magacioner.
6.7. Zdravstvena slu`ba. Aktivnostite prezemeni do strana na
slu`bata za zdravstvena za{tita vo VP Dom-Tetovo glavno bea vo domenot
na primarnata zdravstvena za{tita t.e. neposredna zdravstvena
za{tita na maloletnicite {titenici na VP Dom-Tetovo. Celite na
prezemenite aktivnosti bea naso~en kon unapreduvawe i za~uvuvawe
na zdravjeto na maloletnicite kako eden od osnovnite preduslovi za
nepre~eno odvivawe na procesot na prevospituvawe na maloeltnicite.
Vo taa nasoka bea prezemeni slednite konkretni merki i aktivnosti:
merki za podobruvawe na higienskite uslovi vo VP Dom, ovozmo`uvawe
na pravilna ishrana, ispolnuvaj}i gi i najstrogite kriteriumi
za kvantitetot i kvalitetot na ishranata, podignuvawe na nivoto
na zdravstveno vospituvawe na maloletnicite preku organizirawe
predavawa koi imaa za cel da se formiraat i prenesat iskustvata,
navikite, znaewata i stavovite koi se od korist za individuvalnoto i
kolektivnoto zdravje na maloletnicite, a voedno }e pomognat toa da se
unapredi, merki za rano otkrivawe, lekuvawe i rehabilitacija na maloletnicite.
Pokraj aktivnostite i merkite koi bea prezemeni i sproveduvani
vo ramkite na Domskata ambulanta i stacionarot, be{e neophodno
istovremeno da se odreduvaat i potrebi za upatuvawe na specijalsiti~ki
pregled koi bea praveni vo Medicinskiot centar - Tetovo.
So zdravstvenite uslugi koi se pru`eni vo Domskata ambulanta
od strana na domskiot lekar se opfateni slu~aite na inaku psihopatsko
predisponirani maloletnici koi {to me|u ostanatite pojavi na
asocijalno odnesuawe izvr{ile i zloupotreba na psihotropni supstancii
od grupata na opijati - heroin. Pojavata na zloupotreba na narkoti~ni
sredstva vo domskata sredina be{e vo pomal obem registrirana
u{te vo po~etokot na 1995 godina, no kulminira{e vo vtoroto tromese~ie.
Bea registrirani vkupno 22 maloletnici - narkomani od koi 14
maloletnici so izrazeni znaci na psihofizi~ka zavisnost i 8 maloletnici
probatori kaj koi postoe{e samo psihi~ka zavisnost od heroin.
Za da se spre~i i suzbie ponatamo{noto {irewe na ovaa pojava, so
pomo{ na stru~ni lica (nevro-psihijatar i klini~ki psiholog) od bolnicata
za du{evni i nervni bolesti "Bardovci" od Skopje be{e izgo-
395

tvena programa za lekuvawe i prevencija na maloletnicite od VP
Dom-Tetovo. Programta opfa}a{e medicinski i psihoterapiski treman,
a samata akcija zapo~na na 28.06.1995 godina i sî u{te trae. Po
ednomese~en period be{e evidentno opa|awe na brojot na slu~aite na
zloupotreba na narkoti~ni sredstva. Vo ramkite na redovno sledewe
na sostojbite praveni se periodi~ni narko-testovi vo Institutot za
sudska medicina vo Skopje. Poslednite dve kontroli se napraveni na
13. 10. 1995 godina i 07. 12. 1995 godina pri {to od vkupno 19 testirani
maloletnici samo kaj eden maloletnik e najdeno prisustvo na heroin i
toa kaj maloletnik koj ne be{e vklu~en vo akcijata za lekuvawe poradi
begstvo.
Od ostanatite pregledi napraveni vo domskata ambulanta i ponatamu
visok procent otpa|aat na trevmatskite povredi izaboluvawa
na ustata i usnata praznina. Vo grupata na ORL zaboluvawa se opfateni
i zaboluvawata na uvoto, nosnata {uplina, sinusite, tonzilite,
grloto, pa poradi toa e taka visok procentot na ovie zaboluvawa. Registriran
e i eden slu~aj na hroni~ko vospalenie na srednoto uvo.
Od napravenite specijalsiti~ki zdravstveni pregledi se zabele`uva
deka skoro 50% od pru`enite specijalisti~ki uslugi otpa|aat
na hirurgija, na HES slu`bata poradi vadewe na sanitarni kni{ki i
na nevropsihijatriski pregledi. Od mesec maj 1995 godina napraven e
dogovor so Medicinskiot centar Tetovo za redovni ednonedelni viziti
na specijalist neuropsihijatar koj be{e uredno ispolnuvan se do septemvri
1995 godina.
Pri stomatolo{kite uslugi od strana na stomatolo{kata ambulanta
pri Medicinskiot centar - Tetovo se registirani vkupno 36 intervencii.
Vo tekot na 1995 godina pri krajot na mesec april vo sorabotka
so oddelot za transufzilogija pri Medicinski centar - Tetovo e organizirana
krvodaritelska akcija vo koja 14 maloletnici dobrovolno
dadoa krv.
396
7. FINANSIRAWE NA USTANOVATA
Finansiskite raboti vo Ustanovata vo tekot na 1995 godina se
vr{ea vo soglasnost so Zakonot za finansiskoto rabotewe i Zakonot
za smetkovodstvo. Vo zakonski rok e izggotvena zavr{nata smetka za
1994 godina, navremeno e izvr{en popisot na osnovnite sredstva, kako
i presmetuvawe na amortizacija i revolarizacija. Navremeno e izgotvena
periodi~na {estomese~na presmetka za 1995 godina, redovno se
izgotvuvani tromese~ni presmetki za izvr{uvawe na buxetot i sledena
e realizacijata na buxetot.
Za finansirawe na Vospitno-popravniot dom Tetovo vo tekot
na 1995 godina od Republi~kiot buxet bea odobreni sredstva vo iznos
od 15.111.622,00 denari i toa za slednite nameni:

1. Osnovni plati - funkcioneri 496.560,00 denari,
2. Osnovni plati - rabotnici 7.568.300,00 denari,
3. Nadomest za prevoz do i od rabota 92.000,00 denari,
4. Nadomest za ishrana 676.762,00 denari,
Vkupno (1-4)
8.833.622,00 denari
5. Materijalni tro{oci 544.00,00 denari,
6. Tro{oci za zatopluvawe 854.000,00 denari,
7. Posebni materijalni tro{oci 4.880.000,00 denari
Vkupno (5-7)
6.378.000,00 denari
_____________________________________________________
VKUPNO (1-7)
15.111.622,00 denari
Pokraj redovnite sredstva od buxetot, VP Dom ima dobieno
596.000,00 denari buxetski sredstva za isplatuvawe na dolg po pravosilno
sudsko re{enie. Vospitno-popraven dom ima dobieno 370.000,00
denari od Ministerstvoto za pravda za potrebite na zdravstvena za-
{tita. Pokraj ovie sredstva po osnov na priznati {teti od osiguruvawe
naplateni se sredstva vo iznos od 82.000,00 denari kako i 186.
000,00 denari od prodadeno polovno osnovno sredstvo (star traktor
marka "Rakovica" tip - 65, so polovno priklu~no vozilo marka "Litostroj"
i plug "Slavonec"), ili vkupno vonbuxetski sredstva 638.
000,00 denari.
Vrz osnova na napred iznesenite finansiski pokazateli mo`e
da se ka`e deka finansiraweto na Ustanovata vo tekot na 1995 godina
be{e na nivno dovolno za zadovoluvawe na tekovnite sekojdnevni potrebi,
a ne i po odnos na potrebite od sanacija na objektite, opremuvawe
na rabotilnicite so ma{ini i alti i sl.
Kon krajot na godinata nabaveno e patni~ko vozilo "Jugo-Tempo"
koe e neophodno za sprovod na malo~etnici, za prevospitnata i
drugite slu`bi vo Ustanovata.
8. KLU^NI TO^KI
Ad. 1. Vospitno-popravniot dom Tetovo e vospitno-popravna
ustanova za izvr{uvawe na vospitno-popravnata merka - upatuvawe vo
vospitno-popraven dom na maloltni lica od ma{ki pol.
- Vo ovaa ustanova se upatuvaat maloletnici od teritorijata na
celata Republika Makedonija.
Ad. 2. VPD Tetovo e osnovan so Re{enie br. 14695/1 od 08. 08.
1962 godina na Dr`avniot sekretarijat za vnatre{ni raboti na NR
Makedonija. Od 1968 godina nadle`en e organot za pravosudstvo.
- VPD Tetovo se nao|a na ul."Qubotenska" br. 2. Funkcijata ja
izvr{uva vo 6 paviqona, upravna zgrada na 2 kata, trpezarija so kujna i
zanaet~iski rabotilnici.
397

Ad. 3. Prostornite kapaciteti na VPD Tetovo ovozmo`uvaat
uspe{no ostvaruvawe na prevospitniot i vospitniot proces, kako i
dobri uslovi za smestuvawe.
Ad. 4. Vo Ustanovata se vraboteni vkupno 38 lica i toa: direktor,
pomo{nik direktor, slu`ba za prevospituvawe - 10, slu`ba za
obezbeduvawe - 11, instruktorska slu`ba - 9, izvr{no-upravana i finansiska
slu`ba - 5, i zdravstvena slu`ba - 1.
Ad. 5. Vo tekot na 1995 godina vo Ustanovata prestojuvale 93 maloletnici
od koi novoprimeni 31, a drugite se ostanati od prethodnata
godina.
Ad. 6. Ustanovata gi ima izgotveno site potrebni interni normativni
akti, potrebni za funkcionirawe.
- Prevospitniot proces, obrazovanieto i ostru~uvaweto na maloletnite
lica se organizirani od stru~ni rabotnici.
- Smestuva~kite uslovi osven vo grupata so zasilen pedago{ki
nadzor se dobri, me|utoa potrebno e pove}e da se vnimava na o{tata i
li~nata higiena.
- Zdravstvenata za{tita ja vr{i vraboten lekar od op{ta
praksa koj posetuva specijalizacija.
- Rabotata na slu`bata za obezbeduvawe za izvr{uvaat - 11 izvr-
{iteli.
Ad. 7. Finansiskoto rabotewe e vo ramkite na op{tite sostojbi
i mo`nosti.
398
9. PREDLOZI
- So ogled na mestoplo`bata, prostornite kapaciteti i potrebata
VPD Tetovo treba da prodol`i da funkcionira kako vospitnopopravna
ustanova.
- Za usp{eno funkcionirawe potrebno e da se prezemat slednite
aktivnosti:
a) razre{uvawe na naru{enite odnosi pome|u vospitniot kadar
i rakovodnite rabotnici,
b) oformuvawe na poluotvorena vospitna grupa so vrabotuvawe
na 2 vospituva~i i na 2 pripadnici na slu`bata za obezbeduawe,
v) redovno odr`uvawe na higienata na potrebno nivo, a posebno
vo Grupata so zasilen pedago{ki nadzor,
g) sanacija na vodovodnata instalacija, posebno vo pritvorskite
prostorii,
d) izgotvuvawe na posebna programa za ostru~uvawe na maloletnicite
vo rabotilnicite i nabavka na osnovni sredstva za rabota,
|) kontakt so Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura
za oformuvawe na obrazovniot proces soglasno noviot Zakon za
osnovno obrazovanie,
e) unapreduvawe na sorabotka so centrite za socijalni raboti,

`) instalacija na elektronsko obezbeduvawe na Ustanovata.
*
Postoi me|utoa eden "mal problem" so ovaa ustanova za koj, za
`al, na avtorot na ovoj trud ne mu se dostapni informacii od kompetentnite
organi, tuku isklu~ivo od edna informacija objavena vo dnevniot
pe~at. Vo nea vo celost e navedeno:
"Od 30 maj 2002 godina, na mestoto na vleznata vrata kade {to
be{e postavena tablata na Vospitno-popravniot dom, postavena e nova
na albanski jazik, na koja stoi deka toa e kompleks na Islamskata bekte{ka
zaednica. Ova e li~no konstatirano od vrabotenite na ovaa ustanova
koi oti{le za da gi sogledaat sostojbite i da prezemat merki kompleksot
povtorno da se koristi za resocijalizatorskata funkcija na
delinkventi na maloletni~ka vozrast. Vrabotenite vo KDU bile iznenadeni
od sostojbite {to gi videle vo kompleksot., Spored nivno ka-
`uvawe, toj bil so novo posadeni alei i trevnata povr{iana, so novo
zelenilo, a otpadot od namerno razurnatite objekti, sa|ite od nekolkute
podmetnati po`ari, re~isi celosno iznesen. Seto toa e napraveno
od bekte{kata organizacija koja pak pred nekolku godini gi uzurpira
prostoriite vo lokalitetot Arabati baba te}e so kogo VPD
grani~i. Vospitno-popravniot dom, kako edinstvena institucija od vakov
vid vo na{ata dr`ava, na ovaa lokacija funkcionira pove}e od 50
godini. Od strana na dr`avata, dadeni í se pet hektari povr{ina, na
koi bea izgradeni upravni zgradi so u~ili{te, {est pavilioni za smestuvawe
i dneven prestoj na {titenicite so TV-sali, u~ilnici i zanimalni,
kujna so restoran i kotlarnica, tri rabotilnici za izu~uvawe
na zanaeti so vkupna povr{ina na iobjektite od okolu 5.000 kvadratni
metri. Vo ramki na kompleksot e podignata ovo{na gradina,
fudbalsko igrali{te i drugi objekti za kvalitetno ostvaruvawe na
procesot na resocijalizacijata na maloletnicite. Kon krajot na juli
minatata godina, {titenicite so vrabotenite bile nasilno proterani
od kompleksot. Vo me|uvreme, istite tie nasilnici nekolku pati podmetnaa
po`ari, vo koi izgorea upravnata zgrada so u~ili{teto, nekolku
rabotnilnici i drugi pomo{ni objekti. [titenicite so personalot
prinudno bea smesteni nekolku meseci vo Prilep, a od po~etokot
na ovaa godina funkcioniraat vo prostoriite na zatvorot vo Skopje.
Nivnoto nastojuvawe bilo da zapo~ne obnovata na izgorenite i razurnatite
objekti i vra}awe na {titenicite so vrabotenite za prodol`uvawe
na natamo{nata funkcija. 239
239
Eftovski, G. Bekte{ite vo Tetovo go uzurpiraa i Domot za maloletnici,
Utrisnki vesnik, 31 maj 2002, str. 7.
399

400

ZAKLU^OCI
401

402

Analizata na sostojbite vo kazneno-popravnite i vospitno-popravnite
ustanovi vo Republika Makedonija pretstavuva obid za pocelosen
prikaz na edno izvonredno zna~ajno podra~je od op{testveniot
`ivot. Stanuva zbor za eden poseben segment na kaznenata politika -
za izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii koi {to vo sovremenie uslovi
na transformacija na op{testveno-politi~kiot sistem mora da bidat
zafateni so demokratski procesi, a ottamu i so nu`nata zakonodavna i
prakti~na reforma. Vo tie nastojuvawa sekako deka e najzna~ajno sozdavaweto
na efikasen penitencijaren sistem koj vrz planot na spre-
~uvaweto na zgolemenite kriminalni odnesuvawa }e gi poso~i vitinskite
re{enija koi ja jaknat sigurnosta na gra|anite i nivnata doverba
vo instituciite na pravnata dr`ava. Ne pomalo e i zna~eweto na modernizacijata
i usoglasuvaweto na me|unarodnite normativi i standardi
od ovaa oblast i sî pogolemoto svrtuvawe kon ~ovekot so nu`no respektirawe
na negovite prava i slobodi, duri i toga{ koga se raboti
za poedinci koi najte{ko se ogre{ile kon op{testvenite barawa i
o~ekuvawa.
So ogled na obemot na problemite {to ovde se zafa}aat i aspektite
{to stojat vo povrzanost so na~inite za nivno razre{uvawe,
ovaa analiza mo`e slobodno da se nare~e i Studija za usoglasuvawe na
sostojbite i kategorizacija na kazneno-popravnite ustanovi so noviot
Zakon za izvr{uvawe na sankciite. Nejzinata intencija me|utoa ni
oddaleku ne e od teoretska tuku od aplikativna funkcija, odnosno vo
uloga na poso~uvawe na glavnite indikatori {to najslikovito gi prezentiraat
sostojbite vo na{ite penitencijarni ustanovi i ottamu se
transformiraat vo bitni kriteriumi {to gi opredeluvaat predlozite
{to ovde se nudat. Vo toj kontekst nitu vo zaklu~ocite ne se otstapuva
od osnovnata zamisla i ne se povtoruva ona {to kako najza~ajno ve}e e
dadeno vo klu~nite to~ki i predlozi vo vrska so sekoja poedine~na
kazneno-popravna ustanova. Nakratko ovde se sumirani samo najop-
{tite konstatacii i predlozi {to ja opravduvaat prestojnata reforma
na penitencijarniot sistem od aspekt na ona {to e nu`no i vo
na{i uslovi prifatlivo i ekonomski opravdano.
Kako {to vo vovednoto poglavie ve}e be{e naglaseno na{iot
penitencijaren sistem vo momentov svojata represivno-preventivna
dejnost ja ostvaruva vo 12 kazneno-popravni ustanovi i 2 vospitnopopravni
domovi. Objektite vo koi tie ja ostvaruvaat taa dejnost glavno
se od ponov datum: KPU Bitola 1957, KPU Tetovo 1963, KPU Gevgelija
1977, KPU Strumica 1979, KPU Kriva Palanka 1980, OKPU
Struga 1982, KPU Titov Veles 1984, KPU [tip 1986 i KPU Prilep
1990 godina. Edinstveno objektite na kazneno-popravnite ustanovi
403

Idrizovo (glaven objekt od 1908 godina) i Skopje i Ohrid (bez podatoci
za godinata na izgradba), se od postar datum. Nivnata starost vidno
se odrazuva kako vrz samata dejnost na ustanovata, taka i vrz zgolemuvaweto
na tro{ocite okolu postojanoto odr`uvawe i ~estite improvizirani
rekonstrukcii.
Zemeno vo celina Republika Makedonija raspolaga so golem
broj na objekti na kazneno-popravni ustanovi vo koi glavno postojat
potrebnite uslovi za izvr{uvawe na kaznata zatvor. Me|utoa, pokraj
navedenite objekti na Kazneno-popravnite ustanovi Idrizovo, Skopje
i Ohrid, poseben problem, od aspekt na arhitektonskata konstrukcija
pretstavuva i objektot na Kazneno-popravnata ustanova Kriva Palanka
koj pokraj nefunkcionalnosta ne gi poseduva ni osnovniot sloboden
prostor {to neophodno treba da go pridru`uva.
Smestuva~kite uslovi vo site kazneno-popravni ustanovi vo Republika
Makedonija se prilagodeni za grupno izdr`uvawe na kaznata
zatvor. Vo niv preovladuvaat prostorni sobi za spiewe vo koi se smestuvaat
od 5 do 25 kreveti, mnogu ~esto i na sprat. Ottamu postoi situacija
vkupniot kapacitet na na{ite penitencijarni ustanovi da se
prika`uva so brojka od 2.000 do 2.500 legla. Me|utoa, dokolku vo ustanovite
se "isfrlat" krevetite na sprat nivniot kapacitet se spu{ta
na 1.723 legla {to e mnogu porealna broja od aspekt na potrebnite
uslovi i standardi za smestuvawe na osudenite lica.
Realniot kapacitet koj duri i vo takov slu~aj e zna~itelno pogolem
od potrebite mo`e da se sogleda od podolu navedeniot pregled
vo koj namerno se vneseni i nekoi drugi indikatori od zna~ewe za
natamo{nata analiza. Pritoa, nu`no e da se istakne deka navedenite
podatoci prestavuvaat realen izraz na sostojbite vo ovoj pogled vo na-
{ata dr`ava koi nu`no se menuvaat vo odnos na brojot na zatvorskata
populacija. Obemot na toa dvi`ewe e od takov karakter {to ne ja naru{uva
opravdanosta na ponudeniot koncept na idnata kategorizacija
na kazneno-popravnite ustanovi. Noviot koncept, vsu{nost, i operira
so mo`nite varirawa, odnosno pomaliot i pogolemiot priliv na osudeni,
prekr{o~no kazneti i pritvoreni lica imaj}i go predvid zgolemeniot
trend na kriminalitetot i krimalno-politi~kata ocenka za
negovoto natamo{no dvi`ewe, kako i za brojot na neizvr{enite prekr{o~ni
kazni zatvor i supletorniot zatvor poradi opredelena nea`urnost
na sudovite. Vo koncepiraweto na novata organizaciona
{ema na kazneno-popravnite ustanovi od golemo zna~ewe bea i site
ostanati argumenti ve}e poso~eni vo ovaa analiza. Vo ovaa prilika ne
ja potencirame samo potrebata od zadr`uvawe vo sistemot samo na
onie ustanovi {to }e bidat vo sostojba da ja afirmiraat polo`bata na
osudenite lica vo duhot na postavenite na~ela vo Zakonot za izvr{uvawe
na sankciite. Toa osobeno ottamu {to sovremeniot koncept na
izvr{uvawe na sankciite koj e dosledno usoglasen so me|unarodnite
standardi vo ovaa oblast silno ne obvrzuva okolu sozdavaweto na nu-
404

Lica vo pritvor
Kapacitet na
oddelenijata za
pritvor vo KPU
Vraboten personal
vo KPU
Prekr{o~no kazneti
lica vo KPU
Osudeni lica vo
KPU
Kapacitet na KPU
KPU
`nite pretpostavki {to }e go nadminat deklarativnoto nivo na zakonodavnata
regulativa.
P R E G L E D
na kazneno-popravnite ustanovi vo Republika Makedonija spored nivnite
smestuva~ki kapa-citeti, brojot na osudenite i prekr{o~no kazneti lica,
brojot na vraboteniot personal, kapacitetot na oddelenijata za pritvor i
brojot na pritvoreni lica so sostojba na 31. 12. 1995 godina
1. Idrizovo 850 639 - 197 - -
2. Skopje 150 118 4 68 85 50
3. Titov 90 7 4 7 14 -
Veles
4. Kriva 30 8 8 8 3 -
Palanka
5. Bitola 90 37 2 31 32 5
6. Prilep 110 20 . 11 18 -
7. Tetovo 30 27 2 16 16 9
8. Ohrid 40 47 10 23 15 3
9. Gevgelija 40 28 - 15 14 1
10. Struga 80 11 - 12 - -
11. [tip 150 62 4 21 40 6
12. Strumica 63 32 2 13 9 -
Vk. 1.723 1.036 36 422 246 74
Organizacionata mre`a {to nudi efikasno izvr{uvawe na kaznata
zatvor za osudeni i prekr{o~no kazneti lica i na merkata pritvor
vo na{ata Republika, spored Ministerstvoto za pravda treba da e
so~ineta od slednive ustanovi:
1. Kazneno-popravna ustanova od zatvoren vid - Idrizovo za
izvr{uvawe na kaznata zatvor sprema ma{ki lica, povtornici i primarni
storiteli osudeni na kazna zatvor nad 2 godini i osudeni i prekr{o~no
kazneti lica stranski dr`avjani i lica bez dr`avjanstvo,
kako i za izvr{uvawe na kazna zatvor, maloletni~ki zatvor i zavodskata
merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom sprema `enski lica,
405

2. Kazneno-popravna ustanova od zatvoren vid Bitola za izvr-
{uvawe na kazna zatvor sprema ma{ki lica povtornici i primarni
storiteli osudeni na kazna zatvor nad 2 godini, so poluotvoreno i
otvoreno oddelenie i oddelenie za pritvor.
3. Kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid Skopje, za
izvr{uvawe na kaznata zatvor sprema primarni storiteli osudeni na
kazna zatvor do 2 godini i prekr{o~no kazneti lica, so oddelenie za
pritvor.
4. Kazneno-popravna ustanova od polutvoren vid Prilep, za izvr{uvawe
na kaznata zatvor sprema primarni storiteli osudeni na kazna
zatvor do 2 godini i prekr{o~no kazneti lica, so oddelnie za pritvor.
5. Kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid Tetovo, za
izvr{uvawe na kaznata zatvor sprema primarni storiteli osudeni na
kazna zatvor do 2 godini i prekr{o~no kazneti lica, so oddelnie za
pritvor.
6. Kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid [tip, za
izvr{uvawe na kaznata zatvor sprema primarni storiteli osudeni na
kazna zatvor do 2 godini i prekr{o~no kazneti lica, so oddelnie za
pritvor.
7. Kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid - Struga za
izvr{uvawe na kaznata maloletni~ki zatvor, so oddelenie za pritvor.
8. Kazneno-popravna ustanova od otvoren vid Strumica za izvr{uvawe
na kaznata zatvor za storiteli na nebre`ni krivi~ni dela do
5 godini, so oddelenie za pritvor.
9. Dom Bolnica - Idrizovo, za izvr{uvawe na merkite na bezbednost
i lekuvawe na osudeni lica.
10. Kazneno-popravna ustanova - maloletni~ki zatvor - Gevgelija
za izvr{uvawe na kaznata maloletni~ki zatvor sprema ma{ki
lica.
Navedeniot koncept podrazbira:
- Ukinuvawe na tri kazneno-popravni ustanovi i toa: KPU
Ohrid, KPU Titov Veles i KPU Kriva Palanka.
- Transformacija na KPU Gevgelija od ustanova od poluotvoren
vid vo KPU Maloletni~ki zatvor,
- Transformacija na KPU od otvoren vid Struga vo KPU od poluotvoren
vid,
- Transformacija na KPU Strumica od otvoreno oddelenie vo
KPU od otvoren vid za izdr`uvawe kazna zatvor vo traewe do 5 godini
za nebre`ni storiteli na krivi~ni dela,
- Transformacija na KPU Bitola od ustanova od poluotvoren
vid vo kazneno-popravna ustanova od zatvoren vid za izdr`uvawe kazni
zatvor za povtornici osudeni na kazna zatvor vo podolgo traewe od 2
godini,
- Transformacija na site kazneno-popravni ustanovi od polu-
406

otvoren vid vo ustanovi za izvr{uvawe na kazna zatvor za primarni
storiteli na krivi~ni dela vo traewe do 2 godini,
- Zadr`uvawe na site oddelenija za izvr{uvawe na merkata pritvor,
aktivirawe na takvite oddelenija vo onie kazneno-popravni ustanovi
kade sega ne se izvr{uva pritvorot (Kazneno-popravna ustanova
Prilep i Kazneno-popravna ustanova Strumica) i formirawe na takvo
oddelenie vo Kazneno-poravnata ustanova Struga,
- Proda`ba na objektite i imotot na ukinatite kazneno-popravni
ustanovi zaradi ostvaruvawe na sredstva za izgradba na celosno
nov objekt so kapacitet od 500 legla vo KPU Idrizovo, izgradba na
ogradni yidovi vo postojnite kazneno-popravnite ustanovi i nivno
opremuvawe so elektronski sitemi za za{tita i druga neophodna oprema
za ostvaruvawe na nivnata stopanska dejnost i resocijalizacijata
na osudenite lica.
Od predlo`enata analiza proizleguvaat i razni drugi obvrski
i zada~i za ~ie neposredno realizirawe treba vo celost da se anga`ira
Ministerstvoto za pravda i personalot vo kazneno-popravnite ustanovi.
Me|u niv ovde posebno gi izdvojuvame:
- Re{avawe na problemot so psihti~nite osudenici i izdr`uvaweto
na merkata na bezbednost Zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe
i ~uvawe vo zdravstvena ustanova so formirawe posebno oddelenie
vo Kazneno-popravnata ustanova Idrizovo,
- Re{avawe na problemot so osudenici alkoholi~ari i narkomani
i izvr{uvaweto na merkata na bezbednost zadol`itelno lekuvawe
na alkoholi~ari i narkomani vo zdravstveni ustanovi vo posebnoto
oddelenie vo Kazneno-popranata ustanova Skopje,
- Re{avawe na problemot na zaednikoto izdr`uvawe na kaznata
zatvor na osudeni so prekr{o~no kazneti lica so sozdavawe uslovi za
nivna interna klasifikacija,
- Re{avawe na problemite povrzani so nea`urnosta na sudovite
okolu izvr{uvaweto na pravosilnite sudski odluki, neblagovremenoto
dostavuvawe na pravosilni odluki ili izvestuvawa do kazneno-popravnite
ustanovi za nastanatite promeni vo vrska so visinata na kaznata,
neizvestuvaweto na kazneno-popravnite ustanovi koga liceto ne
se javilo na izdr`uvawe na kaznata zatvor dali vo toj slu~aj izvr{uvaweto
e odlo`eno ili pak za konkretnoto lice e raspi{ana poternica,
ne nazna~uvawe na strana na sudot vo upatnite akti na to~nata data
na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, propu{tawe da se
izvr{i celosno spojuvawe na site izre~eni kazni na opredelen osudenik
ili vr{ewe na takvo spojuvawe pri koe se spojuva izdr`aniot so
neizdr`aniot del na kaznata zatvor, nedostavuvawe do kazneno-popravnite
ustanovi na patni ispravi na stranci i sl,
- Organizacionite edinici (slu`bi) vo najgolemiot broj kazneno-popravni
ustanovi treba da se organiziraat na na~in {to }e zna~i
poefikasno izvr{uvawe na dejnosta. Vo toj pogled treba osobeno da se
407

kompletiraat i deluvaat zdravstvenite slu`bi,
- Vo site kazneno-popravni ustanovi (osven vo Kazneno-popravnata
ustanova Idrizovo) treba da se vlo`at usilbi za vistinsko formirawe
i funkcionirawe na priemno-otpusnite oddelenija so ogled
na toa {to zasega nivnata egzistencija e samo formalna improvizacija.,
- Vo sega{nite uslovi na kazneno-popravni ustanovi so rabotno
anga`irawe i toa kako nivni obvrski se anga`irani samo okolu 50%
od osudenite. Vo idnina treba da se podigne toj procent na nivo koe
maksimalno }e gi anga`ira osudenite vo tekot na izdr`uvaweto na kaznata
so transformacija na toa anga`irawe vo nivno pravo, {to postojano
treba da se motivira so razni vidovi na dopolnitelni prava i
pogodnosti,
- Smestuvaweto na osudenite lica i nivnata obleka treba postojano
da se doveduvaat vo funkcija na prevospituvaweto vo onaa mera
vo koja taa odgovara na potrebnite uslovi za za~uvuvawe na dostoinstvoto
na ~ovekot,
- Posebni usilbi treba da se vlo`at vrz planot na vistinskoto
za`ivuvawe na vospitno-prevospitnata rabota so osudenicite so ogled
na toa {to vo toj pogled vo nitu edna kazneno-popravni ustanova dovolno
ne se raboti. Vo ovoj segment od izvonredno zna~ewe ne samo za
prevospituvaweto na osudenite, tuku i za sozdavawe povolna zatvorena
atmosfera za odr`uvawe na redot i mirot, kako i normalna interakcija
na komunikaciite me|u neformalniot i formalnot zatvoreni
sistem se ~ini deka vo nekoi kazneno-popravni ustanovi najmnogu se
zatailo. Imeno, ~uvstvitelno e otsastvoto na oblicite, metodite i
sredstvata na prevospiten tretman kako so ogled na nivnata brojnost,
taka i so ogled na nivnata sodr`inska opredelba. Vo toj kontekst posebno
e nedozvoleno otsustvoto na obrazovnite procesi i nastava vo
osnovnoto obrazovanie. Vakvata dejnost duri i onamu kade se ostvaruva
(samo vo Kazneno-popravniot dom Idrizovo i Vospitno-popravniot
dom Tetovo), e na elementarno nivo vo kombinirani paralelki, so
otsustvo na potrebnata stru~nost i organizacija vo negovoto sproveduvawe.
Kulturno-zabavniot `ivot na osudenite se sveduva isklu~ivo na
sledewe na TV emisii, a sportskite i drugite aktivnosti se incidentna
pojava {to ne se sproveduva planski i so neophoden nadzor i poddr{ka.
Metodite na grupnata rabota (grupno sovetuvawe i grupna psihoterapija)
kaj nas sî u{te ne se nitu na povidok, a individualnata rabota
so osudenite re~isi celosno im e odstapena na instruktorite,
ili pak se sveduva na edinstveni komunikacii zaradi re{avawe na nekoja
pogodnost na osudenikot. Nakratko kominikacijata osudenik-vospituva~
skoro isklu~ivo e po inicijativa na samiot osudenik zatoa
{to samiot vospituva~ e ili anga`iran so adminstrativni raboti ili
so dejnosti od oblasta na druga slu`ba.
- Koristeweto na pravata i osobeno na pogodnostite na osu-
408

denicite vo izminatiot period se pretvori vo praktika koja ne e vo
soglasnost so zakonskite propisi. Vo toj pogled vo na{ite kazneno-popravni
ustanovi itno treba da se po~ituvaat na~elata na legalitetot,
legitimitetot, pravi~nosta i individualizacijata i da se potisne kvazihumanizmot
koj vo o~ite na osudenite se vkoreni kako nivno pravo, a
po{irokata javnost zapo~na da go ~uvstvuva kako neodgovoren odnos
kon represivnata politika.
- Bezbednosniot sistem vo kazneno-popravni ustanovi go ostvaruva
slu`bata za obezbeduvawe - nadzornicite. Te`inata na nivnata
slo`ena i odgovorna zada~a mo`e da se sfati ako se ima vo predvid
deka tie rabotat so golem broj kriminalci {to se nao|aat na edno mesto,
deka pri vr{eweto na vnatre{noto obezbeduvawe na nosat oru`je,
deka najgolem broj od na{ite kazneno-popravni ustanovi ne se ogradeni,
deka naj~esto im nedostasuva potrebnata oprema i obleka i deka za
svojata dejnost se izrazito nisko nagradeni. Nakratko, nivniot dosega{en
entuzijazam ve}e ne e dovolen za sovesno i pravilno izvr{uvawe
na zada~ite osobeno so ogled na sekojdnevnite rizici na koi se izlo-
`eni. Ne e za zapostavuvawe i opasnosta da podlegnat na razni vidovi
na isku{enija za{to za mnogu osudenici toa se ve}e "eftini lu|e". Navedenite
pri~ini se dovolno indikatori za podobruvawe na nivnata
materijalna polo`ba, kako i nivniot ugled i dostoinstvo preku zaedni~ki
usilbi na Ministerstvoto za pravda i Vladata na Republika
Makedonija.
409

410

ZAKON ZA IZVR[UVAWE NA SANKCIITE I
PODZAKONSKI PROPISI ZA SPROVEDUVAWE
NA ZAKONOT
411

412

1. ZAKON ZA IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NA ZAKONOT
ZA IZVR[UVAWE NA SANKCIITE
"SV RM" 1999/23
^len 1
Vo zakonot za izvr{uvawe na sankciite ("Slu`ben vesnika na
Republika Makedonija", br. 3/97), vo ~lennot 33 stav (1) zborovite:
"sprema osudeni lica za krivi~ni dela izvr{eni vo povrat bez ogled
na visinata na kaznata" se zamenuvaat so zborovite: "nad {est meseci
sprema osudeni lica za krivi~ni dela izvr{eni vo povrat".
^len 2
Vo ~lenot 153 po stavot (1) se dodava nov stav (2) koj glasi:
"(2) Osudenoto lice mo`e da bide premesteno na natamo{no izdr`uvawe
na kaznata zatvor od edna vo druga ustanova od razli~en vid
samo po predlog na direktorot na ustanovata koga so natamo{noto
prestojuvawe vo taa ustanova se zagrozuva bezbednosnata sostojba vo
ustanovata, negoviot `ivot ili negoviot telesen integritet ili integritetot
na drugo osudeno lice."
^len 3
Vo ~len 226 stav (1) zborovite: "se izvr{uva prisilno" se zamenuvaat
so zborovite: se zamenuva so zatvor."
Stavor (2) se bri{e.
^len 4
^lenovite 228, 229 i 230 se bri{at.
^len 5
Vo ~lenot 259 po stav (1) se dodava stav (2) koj glasi:
"(2) Ako prometot na odzemenite predmeti e zabranet ili ograni~en,
nivnoto uni{tuvawe }e se izvr{i i vo tekot na krivi~nata postapka,
dokolku toa e opredeleno so sudska odluka".
Stavovite (2) i (4) stanuvaat stavovi (3) i (5).
Vo stavot (3), koj stanuva stav (4) brojot "(2)" se zamenuva so
brojot "(3)".
413

^len 6
Vo ~lenot 326 se dodava nov stav (2) koj glasi:
"(2) Ako pravnoto lice vo opredelen rok ne ja plati pari~nata
kazna, taa se izvr{uva prisilno, soglasno so zakonot za izvr{nata postapka".
^len 7
Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
414

2. ZAKON ZA
IZVR[UVAWE NA SANKCIITE
(Pre~isten tekst, spored "SV RM" br. 3/97 i 23/99 )
Glava I
ZAEDNI^KI ODREDBI
^len 1
(1) So ovoj zakon se ureduva izvr{uvaweto na sankciite izre~eni
za krivi~ni dela i prekr{oci (vo natamo{niot tekst: kaznivi
dela).
(2) Sankcii izre~eni za krivi~ni dela ~ie izvr{uvawe se ureduva
so ovoj zakon se: kaznite, uslovnata osuda so za{titen nadzor, merkite
na bezbednost i vospitnite merki.
(3) Sankcii izre~eni za prekr{oci ~ie izvr{uvawe se ureduva
so ovoj zakon se: kaznite, merkite na bezbednost i vospitnite merki.
^len 2
(1) Sankciite izre~eni za kaznivi dela se izvr{uvaat koga
odlukata so koja e izre~ena sankcijata }e stane pravosilna i koga ne
postojat zakonski pre~ki za izvr{uvawe na odlukata.
(2) So izvr{uvaweto na oddelni sankcii mo`e da se po~ne i
pred pravosilnosta na odlukata so koja sankcijata e izre~ena, samo
koga toa e opredeleno so zakon.
^len 3
Licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite se li{uvaat ili
ograni~uvaat vo pravata samo vo granicite neophodni za ostvaruvawe
na celta na sankcijata, a vrz osnova na zakon.
^len 4
(1) Pravilata za izvr{uvaweto na sankciite se primenuvaat
nepristrasno.
(2) Zabraneta e diskriminacija vrz osnova na rasata, bojata na
ko`ata, polot, jazikot, verata, politi~kite ili drugi uveruvawa, nacionalnoto
ili socijalnoto poteklo, srodstvoto, imotnata i op{testvenata
polo`ba ili nekoj drug status na liceto sprema koe se izvr-
415

{uva sankcijata.
(3) Verskite ~uvstva, li~noto uveruvawe i moralnite normi na
licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite mora da se po~ituvaat.
416
^len 5
So licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite se postapuva na
na~in koj vo najgolema mo`na mera odgovara na nivnata li~nost.
^len 6
So licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite se postapuva ~ove~no,
so po~ituvawe na ~ovekovata li~nost i dostoinstvo, za~uvuvawe
na nivnoto telesno i du{evno zdravje, vodej}i pritoa smetka za ostvaruvawe
na celite na oddelni sankcii.
^len 7
(1) Sankciite gi izvr{uvaat organite opredeleni so ovoj zakon.
(2) Organot {to ja donel odlukata so koja e izre~ena sankcijata,
ako toj samiot ne e nadle`en za izvr{uvawe, dol`en e da mu ja dostavi
na nadle`niot organ za izvr{uvawe vedna{ otkako odlukata }e
stane izvr{na.
(3) Odlukata stanuva izvr{na koga po nejzinata pravosilnost
ne postojat pre~ki opredeleni so ovoj zakon za izvr{uvawe na sankcijata.
(4) Organot nadle`en za izvr{uvawe dol`en e da pristapi kon
izvr{uvawe na sankcijata so prezemawe na zakonski opredelenite dejstvija
i merki vedna{ po priemot na odlukata.
(5) Osudenite lica imaat pravo na za{tita na svoite prava na
na~in i postapka predvideni so ovoj zakon.
^len 8
Nadzor vrz rabotata na organite i drugite institucii za izvr-
{uvawe na sankciite i na zakonitosta vo izvr{uvaweto na sankciite
vr{at organite opredeleni so ovoj zakon.
^len 9
(1) Sredstvata za izvr{uvawe na sankciite gi obezbeduva Republikata.
(2) Licata sprema koi se primenuva sankcijata ne gi pla}aat
tro{ocite na izvr{uvaweto, osven tro{ocite na izvr{uvaweto na pari~nata
kazna.

^len 10
Na licata otpu{teni od izvr{uvaweto na sankciite im se uka-
`uva pomo{.
DEL PRVI
IZVR[UVAWE NA SANKCIITE IZRE^ENI ZA KRIVI^NI DELA
A. Izvr{uvawe na kaznata zatvor
Glava II
OSNOVNI NA^ELA
^len 11
(1) Celta na izvr{uvaweto na kaznata zatvor e osposobuvawe na
osudenite lica da se vklu~at vo op{testvoto so najdobri izgledi za samostoen
`ivot vo soglasnost so zakon.
(2) Zaradi postignuvawe na celta na izvr{uvaweto na kaznata
zatvor kaj osudenite lica se razviva ~uvstvoto na odgovornost i se pottiknuvaat
da go prifatat i aktivno da u~estvuvaat vo tretmanot za
vreme na izvr{uvaweto na kaznata, motiviran i naso~en kon prevospituvawe
i razvivawe na pozitivnite karakterni osobini i sposobnosti
{to go zabrzuva uspe{noto vra}awe vo op{testvoto.
^len 12
(1) Pri izvr{uvaweto na kaznata zatvor mora da se za{titi
psiho-fizi~kiot i moralniot integritet na osudenoto lice i da se
po~ituva ~ovekovata li~nost i dostoinstvo.
(2) Se zabranuva sekoj oblik na ma~ewe, ne~ove~no ili poni`uva~ko
odnesuvawe i kaznuvawe.
(3) Mora da se obezbeduva pravoto na li~na sigurnost na osudenoto
lice i samopo~ituvaweto na negovata li~nost.
^len 13
Sistemot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor se organizira
taka {to mo`e vo odvoeni ustanovi ili vo odvoeni oddelenija na oddelni
ustanovi i grupi vo niv da se sprovede rasporeduvawe, klasifikacija
i razmestuvawe na oddelni kategorii na osudeni lica, za polesno
sproveduvawe na razli~ni vidovi tretman, spre~uvawe na me|usebnoto
{tetno vlijanie na osudenicite i odr`uvawe na disciplinata.
^len 14
(1) Osudenite lica se rasporeduvaat vo razli~ni ustanovi za
izvr{uvawe na kaznata zatvor i nivnata polo`ba i sistemot na posta-
417

puvaweto se opredeluva vrz odredbite na ovoj zakon i vo soglasnost so
sudskata odluka.
(2) Osudenite lica od razli~en pol kaznata zatvor ja izdr`uvaat
odvoeno.
(3) Osudenite lica koi za prv pat izdr`uvaat kazna zatvor se
odvojuvaat od osudenite lica vo povrat.
(4) Kaznata maloletni~ki zatvor sprema maloletnite lica se
izvr{uva odvoeno od polnoletnite lica osudeni na kazna zatvor.
(5) Licata koi se nao|aat vo pritvor se odvojuvaat od licata
koi ja izdr`uvaat kaznata zatvor.
418
^len 15
Vo ustanova za izvr{uvawe na kaznata zatvor osudenite lica se
klasifikuvaat spored neophodnosta za primena na merki na tretman i
vidot na potrebniot tretman, nivnata vozrast, li~nite karakteristiki
i drugi okolnosti od zna~ewe za ocena na li~nosta na osudenoto
lice.
^len 16
(1) Pri rasporeduvaweto, klasifikacijata i razmestuvaweto na
osudenite lica, mora da se ima predvid vidot i prirodata na krivi~noto
delo i stepenot na krivi~nata odgovornost.
(2) Ministerot za pravda so op{t akt poblisku gi opredeluva
rasporeduvaweto, klasifikacijata i razmestuvaweto na osudenite
lica.
(3) Ministerot za pravda so op{t akt gi opredeluva vidovite i
na~inite na tretman na osudenite lica.
^len 17
Na mladite osudeni lica treba da im se obezbedat uslovi koi
kolku e toa mo`no, }e gi za{titat od {tetnoto vlijanie na drugite
osudeni lica, kako i da im se sozdavaat uslovi za `ivot i rabota i za
kulturni, sportski i drugi aktivnosti soodvetni na nivnata vozrast.
^len 18
(1) Osudenite lica spored mo`nostite na ustanovata i so nivna
soglasnost se smestuvaat vo zasebni sobi za no}evawe.
(2) Osudenite lica ja izdr`uvaat kaznata zatvor po pravilo
grupno i se rasporeduvaat vo grupi vo koi mo`at da se primenuvaat merki
na vospituvawe i prevospituvawe od ist vid.

^len 19
(1) Osudenite lica se dol`ni da se pridr`uvaat kon odredbite
na ku}niot red na ustanovata.
(2) Sproveduvaweto na disciplinata vo ustanovata za izvr{uvawe
na kaznata zatvor se ostvaruva strogo, no spravedlivo i so po~ituvawe
na ~ovekovata li~nost.
(3) Zabraneto e kolektivno kaznuvawe na osudenite lica.
(4) Zabraneta e upotreba na sredstva na prisilba kako kazna.
^len 20
(1) Na osudenite lica im se obezbeduva zdravstvena za{tita.
(2) Osudenite lica ne mo`at da bidat podlo`eni na medicinski
ili drugi eksperimenti so koi se naru{uva fizi~kiot, psihi~kiot i
moralniot integritet na osudenite lica.
(3) Soglasnosta na osudenite lica za nivno u~estvo vo eksperimentot
od stav 2 na ovoj ~len ne ja isklu~uva odgovornosta na liceto
koj istiot go dozvolil.
^len 21
(1) Na osudenite lica treba da im se ovozmo`i rabota koja }e
bide korisna i soodvetna na na~inot na nejzinoto vr{ewe na sloboda.
Postignuvaweto na ekonomska korist ne smee da bide edinstvena cel
na rabotata.
(2) So rabotata osudenite lica se zdobivaat i gi razvivaat rabotnite
naviki, gi odr`uvaat rabotnite sposobnosti, i se steknuvaat
so stru~no znaewe za rabota na sloboda.
(3) Od osudenite lica ne smee da se bara da vr{at raboti {to se
opasni i {tetni za nivnoto zdravje.
(4) Rabotnoto vreme mora da bide soodvetno so rabotnoto vreme
na sloboda.
^len 22
Za podnesocite, slu`benite dejstvija i odlukite doneseni vo
vrska so primenata na odredbite na ovoj zakon osudenite lica ne pla-
}aat taksa.
419

Glava III
RAKOVODEWE SO RABOTITE NA IZVR[UVAWETO NA SANKCIITE
^len 23
(1) So rabotite na izvr{uvaweto na sankciite rakovodi direktorot
na Direkcijata nadle`na za izvr{uvawe na sankciite vo sostav
na Ministerstvoto za pravda (vo natamo{niot tekst: Direkcijata).
(2) Organizacijata i delokrugot na rabotite {to se izvr{uvaat
vo Direkcijata se opredeluvaat so zakon.
^len 24
So ustanovite vo koi se izvr{uvaat sankciite rakovodat lica
so zvawa, prava i dol`nosti opredeleni so ovoj zakon.
Glava IV
USTANOVI ZA IZVR[UVAWE NA KAZNATA ZATVOR
1. Vidovi i osnovawe na ustanovi
^len 25
(1) Kaznata zatvor se izvr{uva vo kazneno-popravni ustanovi.
(2) Nadle`nosta i funkcioniraweto na kazneno-popravnite
ustanovi se opredeluva so ovoj zakon.
^len 26
(1) Kazneno-popravnite ustanovi se osnovaat i ukinuvaat so
uredba na Vladata na Republika Makedonija po predlog na ministerot
za pravda.
(2) So uredbata od stav 1 na ovoj ~len se opredeluva vidot,
sedi{teto i podra~jeto na kazneno-popravnite ustanovi.
(3) Ministerot za pravda so op{t akt vr{i rasporeduvawe na
osudenite i osudenite maloletni lica vo kazneno - popravnite i vospitno
popravnite ustanovi.
^len 27
Kazneno-popravnite ustanovi (vo natamo{niot tekst: ustanovi)
spored stepenot na obezbeduvaweto, stepenot na ograni~uvaweto na
slobodata i vidot na merkite {to vo postapuvaweto se primenuvaat
sprema osudenite lica, mo`at da se osnovaat kako ustanovi od zatvoren,
poluotvoren i otvoren vid.
420

^len 28
(1) Ustanovite od zatvoren vid imaat fizi~ko i materijalno
obezbeduvawe, kako {to se vooru`ena stra`a, ogradni yidovi, tehni-
~ki sredstva i drugi merki za obezbeduvawe koi go popre~uvaat begstvoto
na osudenite lica.
(2) Ustanovite od poluotvoren vid imaat vooru`ena stra`a
koja ja obezbeduva disciplinata i go kontrolira dvi`eweto na osudenite
lica.
(3) Ustanovite od otvoren vid nemaat fizi~ko i materijalno
obezbeduvawe. Organizacijata na `ivotot i rabotata na osudenite
lica vo ovie ustanovi se zasnovuva vrz samodisciplina i li~na odgovornost,
a kontrola vrz nivnoto dvi`ewe i rabota vr{at vospituva~i i
instruktori.
(4) Vo ustanovite od otvoren vid mo`e da se organizira slu`ba
zaradi obezbeduvawe na objektot.
^len 29
Vo ustanovite od zatvoren vid se osnovaat poluotvoreni i otvoreni
oddelenija, a vo ustanovite od poluotvoren vid - otvoreni i zatvoreni
oddelenija.
^len 30
(1) Vo ustanovite se osnovaat oddelenija za priem na osudeni
lica (priemni oddelenija).
(2) Vo ustanovite od poluotvoren vid se osnovaat oddelenija za
prekr{o~no kazneti lica.
(3) Za bolni osudeni lica se osnova dom bolnica kako posebna
ustanova.
^len 31
(1) Vo ustanovite od zatvoren vid se osnovaat posebni oddelenija
za osudeni lica stranski dr`avjani i za lica bez dr`avjanstvo.
(2) Pri izvr{uvaweto na kaznata zatvor za licata od stav 1 na
ovoj ~len se primenuvaat me|unarodnite dokumenti {to se odnesuvaat
za izdr`uvaweto na kazna zatvor na ovaa kategorija osudeni lica
^len 32
Za osudeni maloletni lica zadol`itelno se osnova posebna ustanova
za maloletnici.
421

2. Ustanovi za izvr{uvawe na kaznata zatvor
^len 33
(1) Vo ustanova od zatvoren vid se izvr{uva kaznata zatvor vo
traewe podolgo od dve godini i kaznata do`ivoten zatvor, kako i kaznata
zatvor nad {est meseci sprema osudeni lica za krivi~ni dela izvr{eni
vo povrat.
(2) Lica osudeni na kazna do`ivoten zatvor, kaznata ja izdr`uvaat
vo soglasnost so odredbite za izvr{uvawe na kaznata zatvor i
gi u`ivaat site prava i pogodnosti, osven onie koi se ograni~eni so
ku}niot red na ustanovata.
^len 34
Vo ustanova od poluotvoren vid se izvr{uva kazna zatvor vo
traewe do dve godini koga so ogled na krivi~noto delo, pobudite od
koi toa e izvr{eno i li~nosta na storitelot, mo`e da se oceni deka i
so izvr{uvawe na kaznata vo ustanova od poluotvoren vid }e se postigne
celta na izvr{uvaweto na kaznata zatvor.
^len 35
Vo ustanova od otvoren vid se izvr{uva kaznata zatvor za osudeni
lica za site krivi~ni dela izvr{eni od nebre`nost i za drugi krivi~ni
dela za osudeni lica na kazna zatvor do pet godini dokolku osnovano
mo`e da se o~ekuva deka postapuvaweto vo ovie ustanovi odgovara
na karakterot na krivi~noto delo i li~nosta i deka vo ovoj vid
ustanova so ~uvstvo na li~na odgovornost }e gi izvr{uvaat svoite
obvrski i nema da go zloupotrebat prestojuvaweto.
^len 36
(1) Vo ustanovite od poluotvoren vid se osnovaat posebni oddelenija
za izvr{uvawe na merkata pritvor.
(2) Postapkata so pritvoreni lica se ureduva so zakon.
^len 37
Odredbite od ~lenovite 33, 34 i 35 na ovoj zakon soodvetno se
odnesuvaat i na rasporeduvaweto i tretmanot na osudenite lica vo
zatvoreno, poluotvoreno i otvoreno oddelenie na ustanovite.
422

3. Organizacija i delokrug na ustanovite
^len 38
(1) So rabotata na ustanovata rakovodi direktor.
(2) Direktorot ja pretstavuva ustanovata.
(3) Direktorot e li~no odgovoren za zakonito, pravilno i navremeno
izvr{uvawe na funkcijata na ustanovata.
^len 39
Direktorot na ustanovata mo`e da ima zamenik koj go zamenuva
vo slu~aj na negova spre~enost ili otsutnost i go zastapuva vo rabotite
{to toj }e gi opredeli.
^len 40
Direktor na ustanova i negov zamenik imenuva i razre{uva
Vladata na Republika Makedonija, po predlog na ministerot za pravda.
^len 41
Za direktor na ustanova i negov zamenik mo`e da bide imenuvano
lice koe ima zavr{eno visoko obrazovanie - VII-1 stepen i rabotno
iskustvo od najmalku pet godini vo oblasta na izvr{uvaweto na
sankciite ili na srodni raboti.
^len 42
(1) Vo ustanovite, so ogled na slo`enosta i obemot na rabotite
vo funkcija na izvr{uvaweto na sankciite se organiziraat slu`bi za:
prevospituvawe, obezbeduvawe, stopansko-instruktorska, zdravstvena
i izvr{no-upravna i finansiska slu`ba.
(2) Dokolku ne e neophodno organizirawe na slu`bite od stav 1
na ovoj ~len, rabotite na oddelni ili na pove}e slu`bi mo`e da gi
vr{i edno ili pove}e lica.
a) Slu`ba za prevospituvawe
^len 43
(1) Slu`bata za prevospituvawe se organizira zaradi ostvaruvawe
na vospiten proces i koordinirawe na rabotite na vospituvaweto,
obrazovanieto i osposobuvaweto na osudenite lica.
(2) Rabotite na vospituvaweto i obrazovanieto gi vr{at vospituva~i
i nastavnici.
423

424
b) Slu`ba za obezbeduvawe
^len 44
(1) Rabotite na obezbeduvaweto vo ustanovata gi vr{i slu`bata
za obezbeduvawe.
(2) Slu`bata za obezbeduvawe se organizira zaradi obezbeduvawe
na ustanovata, spre~uvawe na begstva, odr`uvawe na vnatre{niot
red i disciplina i sproveduvawe na osudenite lica.
(3) Rabotite na slu`bata za obezbeduvawe gi vr{at nadzornici,
komandiri i zapovednici.
(4) Sekoj pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe koga vr{i
slu`beno dejstvo ima ovlastuvawe na policaec.
v) Stopansko-instruktorska slu`ba
^len 45
(1) Stopansko-instruktorskata slu`ba ja organizira rabotata i
ostru~uvaweto na osudenite lica.
(2) Rabotnoto anga`irawe na osudenite lica se ostvaruva vo
stopanski edinici {to gi osnovaat ustanovite.
(3) Rabotite na stopansko-instruktorskata slu`ba gi vr{at
instruktori i drugi ostru~eni lica.
g) Zdravstvena slu`ba
^len 46
(1) Zdravstvenata slu`ba se organizira zaradi vr{ewe na raboti
na zdravstvena za{tita, sproveduvawe na higienski merki i kontrola
na ishranata i vodata za piewe na osudenite lica vo soglasnost so
op{tite propisi.
(2) Rabotite na zdravstvenata slu`ba gi vr{at lekari i drugi
zdravstveni rabotnici, so zavr{en soodveten stepen na obrazovanie
spored op{tite propisi.
d) Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba
^len 47
(1) Izvr{no-upravnata i finansiskata slu`ba se organiziraat
zaradi vr{ewe na izvr{nite, upravnite, pravnite i finansiskite raboti
na ustanovata, kako i za davawe na pravna pomo{ na osudenite
lica.
(2) Rabotite na izvr{no-upravnata i finansiskata slu`ba gi
vr{at lica so zavr{en soodveten stepen na obrazovanie od soodvetna
struka spored op{tite propisi.

^len 48
So op{tiot akt na ustanovata se opredeluva so oddelni, odnosno
pove}e slu`bi na ustanovata da rakovodi zamenikot na direktorot
ili rakovoditel na slu`bata.
4. Ku}en red na ustanovata
^len 49
(1) Vo ustanovata se donesuva op{t akt so koj se ureduva ku}niot
red i poblisku se opredeluva organizacijata na rabotata i se propi{uva
na~inot na `iveeweto na osudenite lica vo ustanovata.
(2) Op{tiot akt od stav 1 na ovoj ~len go donesuva direktorot
na ustanovata vo soglasnost so direktorot na Direkcijata.
Glava V
RABOTNI ODNOSI
1. Zasnovawe i prestanok na raboten odnos vo ustanovite
^len 50
Za zasnovawe i prestanok na raboten odnos i na rabotnite odnosi
vo ustanova se primenuvaat op{tite propisi za rabotnite odnosi,
dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
^len 51
Zvawata na rabotnicite vo ustanovata i rabotite {to tie gi
izvr{uvaat se ureduvaat so ovoj zakon i so pravilnik za organizacija i
rabota i pravilnik za sistematizacija na rabotnite mesta {to gi donesuva
direktorot na ustanovata vo soglasnost so direktorot na Direkcijata.
^len 52
(1) Vo ustanova za vr{ewe na rabotite mo`e da se zasnova raboten
odnos so lice koe gi ispolnuva op{tite uslovi utvrdeni so zakon
i posebnite uslovi opredeleni so ovoj zakon i op{tiot akt na ustanovata.
(2) Raboten odnos vo ustanova mo`e da se zasnova so lice koe ne
e osuduvano za krivi~ni dela: protiv dr`avata; protiv vooru`enite
sili na Republika Makedonija; protiv `ivotot i teloto; protiv slobodite
i pravata na ~ovekot i gra|aninot; protiv javnite finansii,
platniot promet i stopanstvoto; protiv imotot ili krivi~no delo
izvr{eno od koristoqubie i ne~esni pobudi i protiv slu`benata
dol`nost, protiv koe ne se vodi krivi~na postapka; na koe ne mu e izr-
425

e~ena merka na bezbednost zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost
ili dol`nost dodeka trae merkata i koe e zdravstveno i psihofizi~ki
sposobno za rabota vo ustanova.
426
^len 53
(1) Za rabotno mesto vospituva~ ili nastavnik, raboten odnos
mo`e da se zasnova so lice koe ima zavr{eno visoko obrazovanie VII-1
stepen od soodvetna struka.
(2) Za rabotno mesto istruktor ili drugo stru~no lice, raboten
odnos mo`e da se zasnova so lice koe ima zavr{eno najmalku vi{e
obrazovanie VI-1 stepen ili VKV rabotnik, od soodvetna struka.
^len 54
(1) Za pripravnik za rabotno mesto nadzornik vo slu`bata za
obezbeduvawe, raboten odnos mo`e da se zasnova so lice koe ima zavr-
{eno najmalku sredno obrazovanie (IV-1 stepen), koe ne e postaro od 25
godini, koe e fizi~ki i psihi~ki sposobno za vr{ewe na raboti na
nadzornik vo ustanova i koe go ima otslu`eno voeniot rok.
(2) Za rabotni mesta komandir i zapovednik vo slu`bata za obezbeduvawe,
raboten odnos mo`e da se zasnova so lice koe ima visoko
obrazovanie VII-1 stepen, koe e fizi~ki i psihi~ki sposobno za vr{ewe
na ovie raboti vo slu`bata za obezbeduvawe i koe go ima otslu`eno
voeniot rok.
^len 55
(1) Psihofizi~kite sposobnosti na liceto koe se prima za
vr{ewe raboti vo slu`bata za obezbeduvawe gi utvrduva stru~na komisija,
vrz osnova na prethoden telesen pregled i sproveden test spored
posebna programa.
(2) Komisijata za utvrduvawe na psihofizi~kite sposobnosti
od stav 1 na ovoj ~len ja imenuva direktorot na Direkcijata.
(3) Programata za utvrduvawe na psihofizi~kite sposobnosti
na liceto koe se prima za vr{ewe raboti vo slu`bata za obezbeduvawe
ja donesuva direktorot na Direkcijata.
^len 56
(1) Pripravni~kiot sta` na rabotnoto mesto nadzornik trae
edna godina.
(2) Po istekot na pripravni~kiot sta` pripravnikot polaga
stru~en ispit za vr{ewe na rabotite na nadzornik pred komisija {to
ja imenuva direktorot na Direkcijata.

(3) Na~inot na stru~noto osposobuvawe i proverkata na stru~nata
podgotvenost se utvrduvaat so programa {to ja donesuva direktorot
na Direkcijata
^len 57
(1) So liceto koe so uspeh }e go polo`i stru~niot ispit se zasnova
raboten odnos na neopredeleno vreme za rabotno mesto nadzornik.
(2) Na liceto koe nema da go polo`i stru~niot ispit mu prestanuva
rabotniot odnos.
2. Rabotni mesta kaj koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno
traewe
^len 58
(1) Za rabotnite mesta vo Ministerstvoto za pravda, Direkcijata,
ustanovata i sudot ~ija te`ina i priroda na rabotite i posebnite
uslovi pod koi tie se vr{at bitno vlijaat vrz namaluvaweto na rabotnata
sposobnost se primenuvaat soodvetnite odredbi od Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe.
(2) Kako rabotni mesta vo smisla na stav 1 od ovoj ~len se smetaat
rabotnite mesta koi se vr{at neposredno vo rabotata so osudeni
lica.
3. Plata na rabotnicite vo ustanovite
^len 59
(1) Na rabotnicite vo ustanovata im se obezbeduvaat plati od
sredstvata nameneti za finansirawe na rabotata na ustanovata.
(2) Visinata na platata se opredeluva spored platni grupi utvrdeni
vrz osnova na vidot, te`inata i slo`enosta na rabotite i uslovite
pod koi tie se vr{at i dol`inata na rabotniot sta`.
(3) Platnite grupi se opredeluvaat so zakon.
^len 60
Na rabotnicite na rabotni mesta kaj koi sta`ot na osiguruvawe
se smeta so zgolemeno traewe, platata im se zgolemuva do 30% od
utvrdenata platna grupa.
427

428
4. Penzisko i invalidsko osiguruvawe
^len 61
Op{tite propisi za penzisko i invalidsko osiguruvawe se
odnesuvaat i na rabotnicite vo ustanovite, dokolku so ovoj zakon poinaku
ne e opredeleno.
^len 62
(1) Na rabotnicite na rabotni mesta kaj koi sta`ot na osiguruvawe
se smeta so zgolemeno traewe, kaj koi }e nastapi nesposobnost
ili bitno namalena sposobnost za vr{ewe na rabotite na koi se rasporedeni,
dokolku ne postoi mo`nost za rasporeduvawe na drugi raboti,
im prestanuva rabotniot odnos.
(2) Nastapuvaweto na nesposobnosta ili bitnoto namaluvawe
na sposobnosta go utvrduva stru~nata komisija od ~len 55 stav 1 na ovoj
zakon.
(3) Rabotnicite na koi po osnovata od stav 1 na ovoj ~len, so
ogled na promenite vo psihofizi~kite svojstva ili na op{tata zdravstvena
sposobnost im prestanuva rabotniot odnos, imaat pravo na
invalidska penzija.
^len 63
Rabotnicite na rabotni mesta kaj koi sta`ot na osiguruvawe se
smeta so zgolemeno traewe koi }e ostvarat pravo na penzija imaat pravo
na otpremnina soglasno so op{tite propisi.
Glava VI
FINANSIRAWE NA USTANOVITE
1. Obezbeduvawe na sredstva za rabota
^len 64
(1) Sredstva za rabota na ustanovite se obezbeduvaat vo Buxetot
na Republika Makedonija.
(2) Sredstvata za rabota na ustanovite se sostojat od sredstva za
plati na rakovodnite lica i rabotnicite, sredstva za materijalni tro-
{oci, sredstva za posebni nameni, sredstva za izgradba, rekonstrukcija,
odr`uvawe na objektite i opremuvawe na ustanovite i opremuvawe
na slu`bata za obezbeduvawe.
(3) Sredstvata za posebni nameni se obezbeduvaat za ishrana,
obleka i drugi `ivotni potrebi na osudenite i pritvorenite lica, za
vospituvawe i obrazovanie, tro{oci za prevoz za upatuvawe na osudeni
lica vo ustanova i pri otpu{tawe od ustanova, za sproveduvawe
na osudeni lica do nadle`en organ, za nadomestok za rabota nadvor od

stopanskite edinici, za zdravstvena za{tita na osudenite lica i za
drugi namenski potrebi na osudenite lica, spored godi{nite tro{oci
za eden osudeni~ki ili pritvoreni~ki den.
(4) Sredstvata za posebni nameni od stav 2 na ovoj ~len se obezbeduvaat
i za isplata na otpremnina na rabotnicite pri ostvaruvaweto
na pravoto na penzija, kako i za otpremnina pri nesre}a na rabota
i pomo{ na semejstvoto, ako rabotnikot go izgubi `ivotot vo
vr{eweto na slu`bata, za nabavka na uniformi, vooru`uvawe i za
drugo opremuvawe na slu`bata za obezbeduvawe, kako i za stru~no usovr{uvawe
na rabotnicite vo ustanovata.
^len 65
So programa {to ja donesuva Vladata na Republika Makedonija
se opredeluva visinata na sredstvata za izgradba, rekonstrukcija, odr-
`uvawe na objektite i opremuvawe na ustanovite i se utvrduva i nivnata
pobliska namena.
^len 66
Direkcijata se gri`i za finansirawe na rabotata na ustanovite,
za obezbeduvawe na uslovi za rabota i za ostvaruvawe na programata
od ~len 65 na ovoj zakon.
Glava VII
ORGANIZACIJA I RABOTA NA STOPANSKITE EDINICI
1. Osnovawe na stopanskite edinici
^len 67
(1) Vo ustanovite se osnovaat edna ili pove}e stopanski edinici
zaradi rabota na osudenite lica.
(2) Vo ustanovite vo koi ne postojat uslovi za osnovawe na stopanska
edinica odlu~uva direktorot na Direkcijata.
^len 68
(1) Stopanska edinica se osnova so odluka na Vladata na Republika
Makedonija.
(2) Po~etnite sredstva neophodni za osnovawe na stopanskata
edinica se obezbeduvaat vo Buxetot na Republika Makedonija.
429

430
^len 69
(1) Aktot za osnovawe na stopanskata edinica gi sodr`i podatocite
predvideni so op{tite propisi za osnovawe na trgovski dru-
{tva.
(2) Stopanskata edinica se zapi{uva vo trgovskiot registar.
^len 70
So rabotata na stopanskata edinica rakovodi direktorot na
ustanovata ili lice ovlasteno od nego.
^len 71
(1) Stopanskata edinica ima svojstvo na pravno lice i vo prometot
nastapuva vo svoe ime i za svoja smetka.
(2) Finansiskoto rabotewe na stopanskata edinica se vr{i
preku posebna smetka.
^len 72
Stopanskata edinica na ostvareniot prihod i dobivka ne pla}a
danok i drugi obvrski, osven danokot na promet.
^len 73
(1) Po isplatata na bruto platite i drugi nadomestoci za rabota
na rabotnicite na stopanskata edinica i nadomestokot i nagradata
za rabota na osudenite lica, dobivkata se rasporeduva 70% za akumulacija,
a 30% za izgradba i opremuvawe na ustanovite i na slu`bata
za obezbeduvawe.
(2) Za realizacija na sredstvata od stav 1 na ovoj ~len se gri`i
Direkcijata.
Glava VII
NADZOR VO RABOTATA NA USTANOVITE
1. Stru~no-instruktorski nadzor vo izvr{uvaweto na sankciite
^len 74
(1) Direkcijata vr{i stru~no instruktorski nadzor vrz rabotata
na ustanovite.
(2) Stru~no-instruktorskiot nadzor se sostoi vo obezbeduvawe
kaznata zatvor da se izvr{uva soodvetno so osnovnite na~ela utvrdeni
so ovoj zakon, so nastojuvawe pritoa da dojdat do izraz sovremenite penolo{ki
principi za unapreduvawe i razvoj na sistemot na izvr{u-

vaweto na sankciite, kako i pozitivnite iskustva od funkcioniraweto
na sovremenite sistemi za izvr{uvawe na kaznata zatvor, kako i vo
anketirawe, sogleduvawe i analiza na sostojbite i otstranuvawe na
problemite i slabostite vo rabotata na ustanovite.
(3) Stru~no-instruktorskiot nadzor od stav 2 na ovoj ~len, neposredno
go ostvaruva inspektorot za izvr{uvawe na sankciite.
(4) Vo vr{eweto na nadzorot inspektorot mo`e da anga`ira
u~estvo na nau~ni i stru~ni ustanovi ili oddelni nau~ni i stru~ni
rabotnici od soodvetnata oblast.
2. Sudski nadzor vo izvr{uvaweto na sankciite
^len 75
Sudski nadzor vo izvr{uvaweto na sankciite vo odnos na postapuvaweto
so osudenite lica i vo ostvaruvaweto na nivnite prava i
obvrski, vr{i sudija opredelen za izvr{uvawe na sankciite vo osnovniot
sud vo sedi{teto na ustanovata.
^len 76
Direktorot na ustanovata e dol`en na inspektorot za izvr{uvawe
na sankciite i na sudijata opredelen za izvr{uvawe na sankciite
da im ja obezbedi na uvid potrebnata dokumentacija, da im ovozmo`i
nepre~ena rabota vo vr{ewe na nadzorot i nepre~en razgovor so osudenite
lica i zavisno od potrebite, so i bez prisustvo na rabotnici na
ustanovata.
^len 77
(1) Za izvr{eniot nadzor i utvrdenite sostojbi, inspektorot za
izvr{uvawe na sankciite i sudijata za izvr{uvawe na sankciite sostavuvaat,
sekoj vo ramkite na svoite ovlastuvawa zapisnik.
(2) Koga pri izvr{enata inspekcija od stav 1 na ovoj ~len inspektorot
za izvr{uvawe na sankciite i sudijata za izvr{uvawe na sankciite
utvrdat nepravilnosti donesuvaat re{enija za otstranuvawe
na utvrdenite nepravilnosti vo opredelen rok i za vospostavuvawe na
povredenite prava na osudenite lica.
^len 78
Inspektorot za izvr{uvawe na sankciite i sudijata za izvr{uvawe
na sankciite me|usebno se izvestuvaat za utvrdenite sostojbi vo
ustanovata i za utvrdenite nezakonitosti pri vr{eweto na nadzorot.
431

3. Nadzor od strana na Dr`avnata komisija vo izvr{uvaweto na sankciite
^len 79
(1) Vladata na Republika Makedonija osnova Dr`avna komisija
za vr{ewe nadzor vo kazneno-popravnite ustanovi, sostavena od petmina
~lenovi od redot na sudii, penolo{ki, socijalni i prosvetni rabotnici,
Ministerstvoto za pravda, Ministerstvoto za zdravstvo, Ministerstvoto
za trud i socijalna politika, Ministerstvoto za stopanstvo
i od nau~ni i stru~ni rabotnici od drugi institucii za vreme od
pet godini.
(2) Dr`avnata komisija od svoite ~lenovi izbira pretsedatel i
negov zamenik.
(3) Dr`avnata komisija ima zada~a so povremeni poseti na
ustanovite da gi sogleduva sostojbite vo odnos na primenata na zakonot
i drugite propisi i pravila za izvr{uvaweto na sankciite, tretmanot
na osudenite lica, uslovite vo koi tie `iveat i rabotat i da
sproveduva anketa za polo`bata i pravata na osudenite lica. Direktorot
na ustanovata e dol`en da ovozmo`i uvid vo sostojbite i vo dokumentacijata
na ustanovata i da ovozmo`i razgovor so osudenite lica
bez prisustvo na slu`beni lica na ustanovata.
(4) Za utvrdenite sostojbi Dr`avnata komisija sostavuva zapisnik
so soodvetni predlozi i merki i opredeluva rok za otstranuvawe
na nepravilnostite.
(5) Zapisnikot od stav 4 na ovoj ~len so predlozite i merkite,
Dr`avnata komisija go dostavuva do Vladata na Republika Makedonija,
Direkcijata i sudot nadle`en za izvr{uvawe na sankciite.
(6) Ustanovite i Direkcijata se dol`ni da postapat po zabele-
{kite na Dr`avnata komisija i vo opredeleniot rok da gi otstranat
nepravilnostite.
Glava IX
POSTAPUVAWE PRI IZVR[UVAWE NA KAZNATA ZATVOR
1. Upatuvawe na osudeni lica
^len 80
(1) Nadle`en organ za prezemawe na potrebnite dejstvija zaradi
izvr{uvawe na kaznata zatvor e osnovniot sud spored mestoto na
`iveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice.
(2) Ako `iveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na osudenoto
lice e nepoznato, nadle`en za upatuvawe na osudenoto lice na izvr-
{uvawe na kaznata zatvor e sudot {to ja donel prvostepenata odluka.
(3) Sudot {to ja donel prvostepenata odluka, ako ne se znae `iveali{teto,
odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice ili ako
osudenoto lice e nedostapno, }e pobara od Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti da go pronajde i vedna{ da go izvesti sudot za negovata
432

adresa.
(4) Postapkata za upatuvawe na osudenite lica e itna.
^len 81
Sudot {to ja donel prvostepenata odluka }e mu gi dostavi na
nadle`niot sud, zaedno so odlukata za izvr{uvawe, site podatoci za
li~nosta na osudenoto lice pribaveni vo tekot na postapkata od zna-
~ewe za izvr{uvawe na kaznata zatvor.
^len 82
Nadle`niot sud e dol`en da gi prezeme potrebnite dejstvija
zaradi izvr{uvawe na kaznata zatvor vedna{ po priemot na izvr{nata
odluka, a najdocna vo rok od osum dena po nejzinot priem.
^len 83
(1) Povikuvaweto za izvr{uvawe na kaznata zatvor na osudenoto
lice se vr{i na na~in {to li~no mu se dostavuva upaten akt vo
koj e ozna~en denot koga treba da se javi vo opredelena ustanova.
(2) So upatniot akt osudenoto lice se predupreduva deka dokolku
ne se javi vo opredeleniot den vo ustanovata }e bide prisilno sprovedeno
i }e gi snosi tro{ocite na sproveduvaweto.
(3) Denot na javuvaweto vo ustanovata se odreduva taka {to na
osudenoto lice da mu ostanat najmalku osum, a najmnogu trieset dena od
denot na priemot na upatniot akt.
^len 84
(1) Nadle`niot sud so dostavuvaweto na upatniot akt na osudenoto
lice ednovremeno ja izvestuva i ustanovata za denot vo koj osudenoto
lice treba da se javi i dostavuva prepis od pravosilnata i izvr{na
presuda so koja e izre~ena kaznata, izvod od kaznenata evidencija,
kako i drugi podatoci za li~nosta na osudenoto lice so koi
raspolaga.
(2) Ako osudenoto lice ne se javi vo opredeleniot den na izvr-
{uvawe na kaznata zatvor, ustanovata za toa bez odlagawe }e go izvesti
nadle`niot sud.
(3) Nadle`niot sud vo slu~ajot od stav 2 na ovoj ~len vedna{ }e
izdade naredba do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za priveduvawe
na osudenoto lice so koja isto taka }e pobara, dokolku osudenoto
lice se krie ili se nao|a vo begstvo, organot da izdade i poternica za
pronao|awe i sproveduvawe na osudenoto lice vo ustanovata za izvr-
{uvawe na kaznata zatvor.
433

434
^len 85
(1) Nadle`niot sud donesuva re{enie za naplata na tro{ocite
od osudenoto lice napraveni za negovoto pronao|awe i sproveduvawe
vo ustanovata.
(2) Protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len osudenoto lice ima
pravo na `alba do povisokiot sud vo rok od osum dena od priemot na
re{enieto.
2. Odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor
^len 86
(1) Na osudenoto lice {to se nao|a na sloboda mo`e po negova
molba da mu se odlo`i po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor:
1) ako se razbolelo od pote{ka akutna bolest;
2) ako se slu~ila smrt ili te{ka bolest vo potesnoto semejstvo
na osudenoto lice;
3) ako odlagaweto e potrebno zaradi izvr{uvawe ili dovr{uvawe
na neodlo`ni polski ili sezonski raboti, ili raboti predizvikani
od elementarna nepogoda, ili so druga nesre}a, a vo semejstvoto
na osudenoto lice nema dovolno druga rabotna sila;
4) ako osudenoto lice e obvrzano da izvr{i odredena rabota
{to ve}e ja zapo~nalo, a poradi neizvr{uvaweto na taa rabota bi
nastapila pozna~itelna {teta;
5) ako odlagaweto na osudenoto lice mu e potrebno zaradi zavr{uvawe
na u~ili{nata godina ili za polagawe na ispit za koj se podgotvuvalo;
6) ako zaedno so osudenoto lice se osudeni negoviot bra~en drugar
ili drugi ~lenovi na zaedni~koto doma}instvo, ili ako nekoi od
niv se nao|aat na izdr`uvawe na kaznata, a so upatuvaweto na site ovie
lica na izdr`uvawe na kazna bi bila zagrozena izdr{kata na starite,
bolni ili maloletnite ~lenovi na semejstvoto, ili bi se dovelo vo
pra{awe normalnoto stopanisuvawe na doma}instvoto;
7) ako e osudena `ena ~ie dete e pomalo od edna godina ili koja
e bremena, a do poroduvaweto ne preostanuvaat pove}e od tri meseci i
8) ako e potrebno osudenoto lice odredeno vreme da se gri`i za
vospituvawe i ~uvawe na decata ili zgri`uvawe na nemo}ni lica za
koi e dol`no da se gri`i, spored misleweto na organite za socijalna
za{tita na op{tinata na ~ie podra~je decata ili tie lica imaat
`iveali{te ili prestojuvali{te.
(2) Izvr{uvaweto na kaznata vo slu~aite od to~ka 1 stav 1 na
ovoj ~len mo`e da se odlo`i dodeka trae bolesta, vo slu~aite od to~ka
2) do to~kata 4) i to~ka 8) najdolgo za tri meseci, vo slu~aite od to~kata
5) do zavr{uvawe na u~ili{nata godina i {est meseci za ispit,
vo slu~aite od to~kata 6) najdolgo za {est meseci, a vo slu~aite od

to~kata 7) do napolnuvaweto na edna godina od `ivotot na deteto.
^len 87
(1) Molbata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata
zatvor se podnesuva vo rok od tri dena od denot na priemot na
upatniot akt. Ako pri~inata za odlagawe od ~len 86 stav 1 to~ki 1 i 2
na ovoj zakon nastanala po toj rok, molbata mo`e da se podnese do denot
koga osudenoto lice treba da se javi zaradi izvr{uvawe na kaznata.
(2) Kon molbata se prilagaat dokazi za pri~inite koi go opravduvaat
odlagaweto.
(3) Po molbata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na
kaznata zatvor re{ava pretsedatelot na nadle`niot sud ili od nego
ovlasten sudija, koj e dol`en da donese re{enie vo rok od tri dena po
priemot na molbata. Pred donesuvaweto na re{enieto nadle`niot sud
mo`e da gi izvidi okolnostite navedeni vo molbata. Do donesuvaweto
na re{enieto po molbata se odlaga po~etokot na izvr{uvaweto na
kaznata.
^len 88
Protiv re{enieto so koe se odbiva molbata za odlagawe na po-
~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, osudenoto lice ima pravo
na `alba do pretsedatelot na povisokiot sud vo rok od tri dena od denot
na priemot na prvostepenoto re{enie. @albata go odlaga izvr{uvaweto
na kaznata. Pretsedatelot na povisokiot sud e dol`en da
donese re{enie po `albata vo rok od tri dena po priemot na `albata.
^len 89
(1) Ako osudenoto lice na kazna zatvor e povikano na otslu`uvawe
na voeniot rok ili voena ve`ba, se upatuva na izdr`uvawe na
kaznata pred otslu`uvaweto na voeniot rok, odnosno voenata ve`ba.
(2) Ako liceto koe vo tekot na otslu`uvaweto na voeniot rok
ili za vreme na voena ve`ba e osudeno na kazna zatvor do {est meseci
za krivi~no delo storeno pred da otpo~ne so otslu`uvawe na voeniot
rok ili na voenata ve`ba, }e mu se odlo`i po~etokot na izvr{uvaweto
na kaznata do zavr{uvaweto na voeniot rok, odnosno voenata ve`ba.
(3) Izvr{uvaweto na kaznata se odlaga i na osudeno lice na
kazna zatvor ili maloletni~ki zatvor do dve godini, ako e izre~ena za
krivi~no delo storeno pred da otpo~ne so otslu`uvaweto na voeniot
rok, a do zavr{uvaweto na voeniot rok ne mu preostanuvaat pove}e od
{est meseci.
435

^len 90
(1) Koga nadle`niot javen obvinitel, vrz osnova na zakonskoto
ovlastuvawe }e pobara odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata
zatvor, nadle`niot sud nema da go povika osudenoto lice, a ako
ve}e go povikal, no u{te ne pominal rokot za javuvawe vo ustanovata
}e donese re{enie za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata.
(2) Odlagaweto na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata vo
slu~aite od stav 1 na ovoj ~len trae dodeka javniot obvinitel ne go
izvesti nadle`niot sud deka mo`e da se otpo~ne so izvr{uvaweto na
kaznata zatvor, odnosno do donesuvaweto na odluka po pravnoto sredstvo
na javniot obvinitel.
(3) Odlukata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na
kaznata donesena po barawe na javniot obvinitel prestanuva da va`i
ako javniot obvinitel vo rok od 30 dena od denot na priemot na odlukata
ne upotrebi pravno sredstvo.
^len 91
Sudot mo`e, po sprovedenata postapka, da go otpovika odlo`eniot
po~etok na izvr{uvaweto na kaznata zatvor ako prestanat pri-
~inite poradi koi toa e dozvoleno, kako i koga osudenoto lice ne go
koristelo odobrenoto odlagawe za celite za koi toe e dadeno.
^len 92
Odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor
mo`e da odredi i nadle`niot sud za re{avawe po barawe za povtoruvawe
na krivi~nata postapka podneseno vo korist na osudenoto lice i po
barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda, pod uslovite
predvideni so zakon.
^len 93
(1) Nadle`niot sud }e ja otfrli kako nedopu{tena povtorno
podnesenata molba za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata.
(2) Povtorno podnesenata molba ne go odlaga po~etokot na
izvr{uvaweto na kaznata.
436

3. Priem na osudeni lica
^len 94
(1) Pri priemot na osudenoto lice vo ustanovata se utvrduva
negoviot identitet vrz osnova na podatocite vo li~nata karta ili
druga isprava podobna za utvrduvawe na identitetot.
(2) Podatocite vo presudata za osudenoto lice treba da se identi~ni
so podatocite sodr`ani vo li~nite ispravi vrz osnova na koi
se utvrduva identitetot na osudenoto lice.
(3) Osudenoto lice pri priemot vo ustanovata se fotografira
i daktiloskopira.
^len 95
(1) Podatocite za denot i ~asot na priemot na osudenoto lice
vo ustanovata, negoviot identitet, brojot na upatniot akt i brojot i
datumot na presudata, podatocite od ispituvaweto na li~nosta na osudenoto
lice i izve{tajot za negovata zdravstvena sostojba se zapi{uvaat,
kompletiraat i ~uvaat kako slu`beni dokumenti od doverliva
priroda koi im se dostapni samo na ovlastenite slu`beni lica.
(2) Po priemot, osudenoto lice se upatuva vo oddelenieto za
ispituvawe na li~nosta i za utvrduvawe na tretmanot i postapuvaweto
so nego (priemno oddelenie). Vo ova oddelenie osudenoto lice ostanuva
najmnogu 30 dena.
(3) Vo ustanovite vo koi se izvr{uva kaznata zatvor do dve godini
vo priemnoto oddelenie osudenoto lice se zadr`uva do 15 dena.
^len 96
Vo priemnoto oddelenie osudenoto lice se zapoznava so ku}niot
red vo ustanovata, pravata i obvrskite za vreme na izdr`uvaweto na
kaznata i na~inot na nivnoto ostvaruvawe.
^len 97
(1) Za priemot na osudenoto lice vo ustanovata vedna{ se izvestuva
nadle`niot sud.
(2) Ustanovata e dol`na za priemot na osudenoto lice da go
izvesti nadle`niot Centar za socijalni raboti ako osudenoto lice
ima maloletni deca ili drugi lica za koi edinstveno samo toj se gri-
`i.
437

438
Glava H
POLO@BA NA OSUDENITE LICA
1. Klasifikacija na osudenite lica
^len 98
Trgnuvaj}i od op{tite na~ela za izvr{uvawe na kaznata zatvor
i polo`bata na osudenoto lice opredelena so sudskata presuda, kako i
od celite i kriteriumite na klasifikacijata, stru~niot tim na
ustanovata i direktorot ja utvrduvaat klasifikacijata, smestuvaweto,
programata za tretman i rabotnoto anga`irawe na osudenoto lice.
2. Smestuvawe na osudenite lica
^len 99
Prostoriite za smestuvawe na osudenite lica treba da gi ispolnuvaat
osnovnite higienski uslovi i da bidat soobrazeni so klimatskite
uslovi na sredinata, da bidat soodvetno opremeni, da go ovozmo-
`uvaat potrebnoto provetruvawe i vo niv da navleguva dovolno dnevna
svetlina.
^len 100
(1) Prostoriite vo koi se smestuvaat osudenite lica ne smeat
da bidat vla`ni i za sekoe osudeno lice prose~no treba da se obezbedi
najmalku 9 m 3 prostor.
(2) Prostoriite vo koi `iveat i rabotat osudenite lica mora
da gi imaat potrebnite sanitarni i higienski instalacii i da se obezbedat
drugi uslovi za odr`uvawe na li~nata higiena, mora da bidat
dovolno osvetleni za rabota i ~itawe, taka {to na osudenite lica da
ne im se o{tetuva vidot i mora da bidat zatopleni i provetreni.
(3) Site prostorii vo ustanovata se odr`uvaat uredno i ~isto.
(4) Kako pogodnost na osudenite lica mo`e da im se dozvoli
ukrasuvawe na prostoriite, dokolku so toa ne se naru{uva ku}niot
red.
^len 101
(1) Osudenite lica no}e soglasno so mo`nostite na ustanovata
se smesteni vo posebni sobi, osven vo slu~aite koga se smeta deka zaedni~koto
smestuvawe na osudenite lica ima nekoi prednosti.
(2) Koga osudenite lica se smestuvaat vo zaedni~ki prostorii
treba vnimatelno da se izbiraat osudenite lica na koi im odgovara
dru`ewe so drugite osudeni lica vo ovie ustanovi. No}e mora da postoi
nadzor, soobrazno so karakterot i vidot na ustanovata.

(3) Smestuvaweto na osudenite lica vo zaedni~ki prostorii ne
smee da go nadminuva brojot od pet lica vo edna soba za no}evawe.
(4) Sekoe osudeno lice mora da ima posebna postela.
3. Obleka i postelnina na osudenite lica
^len 102
(1) Na osudenite lica im se obezbeduva obleka.
(2) Na osudenite lica mo`e da im se dozvoli da nosat sopstvena
obleka.
(3) Na osudenite lica koi rabotat im se obezbeduva rabotna
obleka.
(4) Oblekata, dolnata obleka i obuvkite treba da odgovaraat na
klimatskite uslovi i godi{noto vreme.
^len 103
(1) Oblekata ne smee na bilo koj na~in da vlijae degradira~ki
ili poni`uva~ki.
(2) Oblekata i obuvkite treba da bidat ~isti i vo ispravna
sostojba. Dolnata obleka treba da se menuva tolku ~esto kolku {to e
potrebno da se odr`uva li~nata higiena.
(3) Koga osudenoto lice }e dobie dozvola za izleguvawe nadvor
od ustanovata, mora da mu se dozvoli nosewe na obleka koja ne predizvikuva
vnimanie na okolinata.
^len 104
(1) Na osudenoto lice mora da mu se obezbedi soodvetna postelnina
koja odgovara na klimatskite uslovi.
(2) Postelninata treba da se odr`uva vo dobra sostojba i da se
menuva tolku ~esto kolku {to e potrebno da bide sekoga{ ~ista.
4. Li~na higiena na osudenite lica
^len 105
(1) Osudenite lica se dol`ni da ja odr`uvaat li~nata higena za
{to e potrebno da im se obezbedi voda i higienski pribor, neophodni
za odr`uvawe na higienata i za~uvuvawe na zdravjeto.
(2) Od zdravstveni pri~ini, kako i za da go so~uvaat dobriot
izgled i samopo~ituvaweto, na osudenite lica treba da im se ovozmo-
`i odr`uvawe na kosata, potstri`uvawe, a na ma{kite lica i bri-
~ewe.
439

440
5. Ishrana na osudenite lica
^len 106
(1) Na osudenite lica im se obezbeduva ishrana koja dnevno
mora da ima najmalku 12.500 xuli po edno osudeno lice.
(2) Hranata se dava vo tri obroci dnevno, vo voobi~aeni termini
za toa i pristojno servirana.
(3) Hranata mora da odgovara na nau~nite soznanija za prehranuvawe
i mora da bide raznovidna i vkusno podgotovena.
^len 107
(1) Za site osudeni lica hranata e ista, odnosno na site osudeni
lica im se ovozmo`uva izbor na hrana {to se podgotvuva vo ustanovata.
(2) Osudenite lica koi rabotat na pote{ki raboti dobivaat
~etiri obroci dnevno.
(3) Bolnite osudeni lica, bremenite `eni i porodilkite pred i
po poroduvaweto, dobivaat hrana spored vidot i koli~estvoto {to go
opredeluva lekar.
(4) Direktorot, lekarot ili drugo stru~no lice vo ustanovata
sekoj den pred deleweto na obrocite go proveruvaat kvalitetot na hranata
i toa {to }e go utvrdat go vnesuvaat vo kontrolnata kniga.
(5) Na osudenite lica vo sekoe vreme im se obezbeduva zdrava
voda za piewe.
6. Odmor na osudenite lica
^len 108
Osudenite lica imaat pravo na osum~asoven neprekinat odmor
vo tekot na denot i na eden den odmor vo nedelata.
^len 109
Na osudenite lica mora da im se obezbedi nadvor od zatvorenite
prostorii da pominat najmalku dva ~asa dnevno.
7. Rabota na osudenite lica
^len 110
(1) Od osudenite lica se bara da rabotat soobrazno so svoite
fizi~ki i psihi~ki sposobnosti {to go utvrduva lekarot na ustanovata.
(2) Pri opredeluvaweto na rabotnoto anga`irwe, imaj}i gi

predvid mo`nostite na ustanovata, }e se vodi smetka i za `elbata na
osudenoto lice za vr{ewe na opredeleni raboti.
^len 111
(1) Rabotata na osudenite lica se organizira i vr{i po pravilo
vo stopanski edinici vo ustanovata.
(2) Osudenite lica mo`at da rabotat i nadvor od ustanovata, vo
pravni lica i drugi institucii, ako se obezbedeni uslovi za izvr{uvawe
na kaznata zatvor opredeleni so ovoj zakon.
(3) Za rabotata na osudenite lica soglasno so stav 2 na ovoj
~len, ustanovata sklu~uva dogovor so pravnoto lice, odnosno institucijata
i obezbeduva pismena soglasnost na osudenoto lice.
^len 112
(1) Polnoto rabotno vreme na osudenite lica e 40 ~asa nedelno.
(2) Po isklu~ok, polnoto rabotno vreme na osudenite lica
mo`e da trae i pove}e od 40 ~asa nedelno, vo slu~aite i pod uslovite
opredeleni so zakon.
(3) Nadvor od polnoto rabotno vreme osudenite lica mo`at da
rabotat najmnogu do dva ~asa dnevno na raboti potrebni za odr`uvawe
na higienata i na drugi tekovni raboti neophodni za normalen `ivot
vo ustanovata.
(4) Na osudenite lica koi posetuvaat nastava po osnovno ili
sredno obrazovanie im se skratuva traeweto na polnoto rabotno vreme.
^len 113
(1) Osudenite lica imaat pravo na nadomestok za rabotata.
(2) Visinata na nadomestokot se opredeluva vo zavisnost od vidot,
koli~estvoto i kvalitetot na prizvodot i na rabotata {to ja
ostvarilo osudenoto lice, negovata ostru~enost za izvr{uvawe na toj
vid rabota, anga`iranosta vo rabotata i pridonesot za namaluvawe na
tro{ocite vo proizvodstvoto.
(3) Na nadomestokot i na nagradite za rabota na osudenite lica
ne se pla}a danok i drugi pridonesi.
(4) So op{t akt na direktorot na Direkcijata vo soglasnost so
odredbite na ovoj zakon, poblisku se opredeluva nadomestokot i nagradata
za rabota na osudenite lica, kako i za licata koi bez svoja
vina ne rabotat na koi im se obezbeduva xeparlak.
^len 114
441

(1) Osudenite lica koi bez svoja vina se vremeno nesposobni za
rabota poradi bolest imaat pravo na nadomestok od sredstvata ostvareni
od rabota na osudenite lica, so soodvetna primena na op{tite
propisi za zdravstveno osiguruvawe.
(2) Osudenite lica koi bez svoja vina ne rabotat a nemaat sopstveni
sredstva, ustanovata im gi obezbeduva najneophodnite sredstva
za zadovoluvawe na li~nite potrebi.
442
^len 115
Od nadomestokot za rabota osudenoto lice 70% mo`e da iskoristi
za zadovoluvawe na li~nite potrebi, a ostatokot od 30% se ~uva
kako {teden vlog po viduvawe ili oro~en na opredeleno vreme i mu se
predava na osudenoto lice pri otpu{taweto od izdr`uvaweto na kaznata,
ili po negovo barawe vo tekot na izdr`uvaweto na kaznata se
dava na negovoto semejstvo.
^len 116
Za pronajdoci i tehni~ki unapreduvawa ostvareni vo tekot na
izdr`uvaweto na kaznata na osudenite lica im pripa|aat pravata spored
op{tite propisi.
^len 117
(1) Osudenite lica koi pominale na rabota neprekinato 11 meseci,
vklu~uvaj}i go i vremeto za lekuvawe poradi povreda na rabota
ili profesionalna bolest, imaat pravo na neprekinat odmor vo tekot
na edna godina, spored op{tite propisi.
(2) Dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno, odmorot se
koristi vo posebni prostorii na ustanovata.
(3) Za vreme na koristeweto na odmorot osudenoto lice prima
nadomestok za rabota kako da rabotel.
^len 118
(1) Pogonite i rabotilnicite vo koi rabotat osudenite lica
sovremeno se opremuvaat.
(2) Pri organiziraweto na pogonite i rabotilnicite se vodi
smetka za ekolo{ka za{tita na `ivotnata sredina, na zemji{teto, vozduhot
i vodite, od sekakov vid zagaduvawe.
^len 119
(1) Osudenite lica pri rabota koristat higiensko-tehni~ka za-

{tita spored op{tite propisi.
(2) Osudenite lica imaat pravo na invalidsko osiguruvawe za
nesre}a na rabota ili profesionalna bolest.
8. Penzisko osiguruvawe na osudenite lica
^len 120
Na osudenite lica za vreme na izdr`uvaweto na kaznata im se
priznava vo penziski sta` vremeto {to neprekinato }e go pominat na
rabota so polno rabotno vreme spored op{tite propisi, dokolku od
nadomestokot za rabota gi pla}aat opredelenite pridonesi.
9. Zdravstvena za{tita na osudenite lica
^len 121
(1) Vo ustanovite zadol`itelno se vrabotuva lekar koj se gri-
`i za zdravstvenata sostojba na osudenite lica.
(2) Osudenite lica imaat pravo na zdravstvena za{tita spored
op{tite propisi.
(3) Na osudenite lica im se obezbeduva potrebna lekarska pomo{
i bolni~ko lekuvawe spored op{tite propisi.
^len 122
(1) Lekarot mora da go pregleda sekoe osudeno lice i da ja utvrdi
negovata zdravstvena sostojba, pri priemot na izdr`uvaweto na
kaznata i pri otpu{taweto od ustanovata.
(2) Podatocite za zdravstvenata sostojba se vnesuvaat vo li~niot
list na osudenoto lice.
^len 123
Osudenite lica kaj koi }e se utvrdat telesni i du{evni rastrojstva
podle`at na medicinski tretman vo ustanovata, a koga toa e potrebno
vrz osnova na naod na lekar se upatuvaat vo soodvetna zdravstvena
ustanova.
^len 124
Osudenite lica za koi se somneva deka boleduvaat od nekoja zarazna
bolest, ili kaj koi e zabele`ano deka imaat telesni ili du{evni
o{tetuvawa {to mo`at da go popre~at vklopuvaweto vo sredinata,
po naod i upat na lekarot, }e se smestat vo posebni prostorii na ustanovata.
443

444
^len 125
Osudenite lica koi za vreme na izdr`uvaweto na kaznata du{evno
}e zabolat ili poka`uvaat te{ka psihi~ka rastroenost utvrdena
od lekar - psihijatar, ustanovata }e gi upati vo soodvetna zdravstvena
ustanova na lekuvawe i ~uvawe dodeka ne prestane potrebata od nivno
natamo{no lekuvawe i ~uvawe, {to se utvrduva spored op{tite propisi.
^len 126
(1) Zaboleno osudeno lice mo`e da bara specijalisti~ki lekarski
pregled na svoj tro{ok, dokolku takov pregled ne opredeli lekarot
na ustanovata.
(2) Za baraweto na osudenoto lice odlu~uva direktorot na ustanovata
po pribaveno mislewe od lekarot na ustanovata.
^len 127
Vremeto pominato na lekuvawe na osudenoto lice mu se smeta
vo vremeto pominato na izdr`uvawe na kaznata zatvor.
^len 128
(1) Ako osudenoto lice so odbivawe na upotreba na hrana ili so
odbivawe na lekuvawe go doveduva vo opasnost svojot `ivot ili zdravje,
sprema nego mo`at da se primenat neophodni medicinski merki i
bez negova soglasnost zaradi ishrana i lekuvawe.
(2) Za tro{ocite za primena na neophodnite medicinski merki
od stav 1 na ovoj ~len odlu~uva direktorot na ustanovata, soglasno so
ku}niot red na ustanovata.
^len 129
Za sekoja pote{ka bolest i za pote{ko naru{uvawe na zdravstvenata
sostojba na osudenoto lice, ustanovata }e go izvesti negovoto
semejstvo.
^len 130
Vrz mladite polnoletni lica najmalku edna{ vo godinata se
vr{i sistematski pregled.
^len 131

(1) Na osudeni bremeni `eni i porodilki im se obezbeduva
stru~na lekarska nega.
(2) Osudenite bremeni `eni po predlog na lekarot se upatuvaat
vo porodilnoto oddelenie po pravilo {est nedeli pred poroduvaweto.
(3) Osudenite bremeni `eni po pravilo se poroduvaat vo op{tite
zdravstveni ustanovi, osven vo slu~aite koga vo ustanovata se obezbedeni
potrebnite uslovi za bezbedno poroduvawe na osudenata bremena
`ena.
(4) Vo porodilnoto oddelenie osudenata porodilka po pravilo
ostanuva do navr{enata edna godina od `ivotot na deteto, ako ne bide
pred toa otpu{tena od izdr`uvaweto na kaznata.
(5) Vo mati~nata kniga na rodenite ne smee da e sodr`an podatok
deka deteto e rodeno vo kazneno popravna ustanova.
^len 132
Na osudenite `eni za vreme na bremenosta, poroduvaweto i maj~instvoto
vo odnos na otsustvoto od rabota se primenuvaat op{tite
propisi.
10. Obrazovanie na osudenite lica
^len 133
(1) Vo ustanovite zadol`itelno se organizira osnovno obrazovanie,
kako del na op{tiot sistem na obrazovanie i vospituvawe.
(2) Obrazovanieto na osudenite lica mo`e da se organizira vo
samata ustanova ili vo mestoto na sedi{teto na ustanovata.
^len 134
(1) Na osudenite lica {to }e go zavr{at soodvetniot vid i stepen
na obrazovanie im se izdava svidetelstvo.
(2) Od svidetelstvoto ne smee da se vidi deka obrazovanieto i
vospitanieto e steknato vo kazneno-popravna ustanova.
(3) Na osudenoto lice mo`e da mu se odobri vonredno {koluvawe
na negov tro{ok vo site vidovi na obrazovni ustanovi na sloboda,
ako so toa ne se naru{uva ku}niot red i rabotata vo ustanovata.
^len 135
Ustanovite mo`at da organiziraat i posebni formi za stru~no
osposobuvawe na osudenite lica vo vid na kursevi, seminari i drugi
vidovi na stru~no osposobuvawe so prakti~na rabota, soglasno so op{-
tite propisi za stru~no osposobuvawe.
445

11. Slobodni aktivnosti, sport i rekreacija na osudenite lica
^len 136
(1) Vo ustanovite mora da se obezbeduvaat uslovi za organizirawe
i razvoj na sportot, rekreacijata i drugite slobodni aktivnosti,
od zna~ewe za odr`uvawe na telesnoto i du{evnoto zdravje na osudenite
lica.
(2) Programata za sportski aktivnosti, rekreacija, steknuvawe
i zadovoluvawe na kulturno-umetni~ki i drugi potrebi na osudenite
lica, se ureduva kako sostaven del na tretmanot i osposobuvaweto na
osudenoto lice. Za taa cel se obezbeduvaat neophodniot prostor i
oprema vo ustanovata.
^len 137
(1) Ustanovite imaat biblioteki.
(2) Osudenite lica mo`at da koristat knigi i dneven pe~at na
makedonski jazik i na jazikot i pismoto na nacionalnosta ili na
jazikot od zemjata na koja osudenoto lice zboruva.
(3) Knigite i dnevniot pe~at osudenite lica mo`at da gi koristat
od bibliotekata ili sami da gi nabavuvaat.
(4) Na osudenite lica im se ovozmo`uva koristewe i na drugi
sredstva za javno informirawe i komunicirawe.
12. Vospitna rabota so osudenite lica
^len 138
(1) Vospitnata rabota so osudenite lica, opredelena so programata,
se ostvaruva so posebna gri`a i za re{avawe na li~nite i zaedni~kite
problemi na osudenite lica, so poedine~ni i grupni razgovori
i so primena na soodvetni metodi i postapki na tretman.
(2) Zaradi vospitno vlijanie, kako forma na rabota se koristi
i osudeni~koto samoorganizirawe, osobeno po pra{awa za podobruvawe
na uslovite za zaedni~kiot `ivot i rabota i za razre{uvawe na
problemite na oddelni osudeni lica.
13. Zadovoluvawe na verskite potrebi na osudenite lica
^len 139
Na osudenite lica im e dozvoleno da gi zadovoluvaat svoite verski
~uvstva i potrebi soglasno so uslovite i mo`nostite na ustanovata
446

14. Kontakti so nadvore{niot svet na osudenite lica
a) Dopi{uvawe
^len 140
(1) Osudenoto lice ima pravo da se dopi{uva.
(2) Vo ustanovite od zatvoren vid i vo zatvorenite oddelenija,
dopi{uvaweto se vr{i pod nadzor na upravata.
(3) Direktorot na ustanovata }e spre~i dostavuvawe na pismo,
ako toa e potrebno za za{tita na li~nosta na osudenoto lice, ili zaradi
bezbednosta na ustanovata.
b) Telefonirawe
^len 141
(1) Na osudenoto lice mo`e da mu se dozvoli telefonski razgovor.
(2) Po barawe na semejstvoto, telefonski razgovor so osudenoto
lice }e se dozvoli ako e potrebno na osudenoto lice ne{to itno da
mu se soop{ti {to ne trpi odlagawe.
(3) Telefonskiot razgovor vo ustanova od zatvoren vid i vo
zatvoreno oddelenie se vr{i vo prisustvo na slu`beno lice.
v) Poseti
^len 142
Osudenite lica imaat pravo da primaat poseti na ~lenovite na
potesnoto semejstvo, a po odobrenie na direktorot na ustanovata mo-
`at da gi posetuvaat i drugi lica.
^len 143
Osudenoto lice ima pravo, po negovo barawe da go poseti polnomo{nikot
{to go zastapuva vo negovite raboti.
^len 144
(1) Ako e osuden stranski dr`avjanin, lice bez dr`avjanstvo
ili begalec, konzularniot pretstavnik na negovata dr`ava ili na
dr`avata {to gi {titi nejzinite interesi, mo`at da go posetuvaat
osudenoto lice soobrazno so pravilata na me|unarodnoto pravo, pod
uslovi na reciprocitet.
(2) Konzularniot pretstavnik e dol`en prethodno da ja najavi
posetata vo ustanovata vo koja liceto ja izdr`uva kaznata.
447

448
^len 145
Pri vr{eweto na posetata, ovlasten rabotnik na ustanovata,
ako toa e potrebno zaradi bezbednosta, mo`e da go pretrese liceto koe
ja vr{i posetata.
^len 146
(1) Posetata na osudenite lica mo`e da trae do 60 minuti.
(2) So ku}niot red na ustanovata se odreduva vremeto, na~inot i
dol`inata na traeweto na posetata.
g) Primawe na pratki
^len 147
(1) Osudenite lica imaat pravo da primaat pratki.
(2) Vidot na predmetite i te`inata na pratkata se odreduvaat
so ku}niot red na ustanovata.
(3) Pred vra~uvaweto na pratkata nejzinata sodr`ina se pregleduva
vo prisustvo na osudenoto lice.
(4) Osudenite lica imaat pravo da primaat pari~na pratka, so
koja raspolagaat soglasno so ku}niot red na ustanovata.
15. Sklu~uvawe na brak na osudenite lica
^len 148
(1) Za vreme na izdr`uvaweto na kaznata osudenoto lice mo`e
da sklu~i brak.
(2) Ako ne postojat uslovi brakot da se sklu~i pred nadle`niot
organ na sloboda, sklu~uvaweto na brak se organizira vo posebna prostorija
na ustanovata.
16. Pogodnosti na osudenite lica
^len 149
(1) Za dobro povedenie i zalagawe vo rabotata, kako i za pottiknuvawe
na dobro odnesuvawe i za razvivawe na smisla za odgovornost
i za interes i sorabotka vo tretmanot {to se sproveduva vo ustanovata,
na osudenite lica mo`at da im se dadat oddelni pogodnosti, kako
{to se osobeno:
- prodol`eni poseti ili poseti bez nadzor vo prostoriite na
ustanovata;
- poseti vo posebni prostorii na ustanovata;
- poseti nadvor od prostoriite na ustanovata;

- sloboden izlez od ustanovata do 7 ~asa;
- otsustvo do sedum dena vo tekot na godinata i
- celosno ili delumno koristewe na odmorot nadvor od ustanovata.
(2) Uslovite i na~inot na davaweto na pogodnostite od stav 1
na ovoj ~len i drugi vidovi na pogodnosti so ogled na vidot na ustanovata
se opredeluvaat so ku}niot red na ustanovata.
17. Razmestuvawe na osudenite lica
a) Progresirawe na osudeni lica
^len 150
(1) Osudenite lica vo tekot na izdr`uvaweto na kaznata, zavisno
od rezultatite na vospituvaweto, povedenieto i zalagaweto vo rabotata,
mo`at da progresiraat od ustanova od zatvoren vo poluotvoren
ili otvoren vid, odnosno vo soodvetnite oddelenija na istata ustanova.
(2) Pobliski odredbi za vremeto {to treba da go pomine i uslovite
{to treba da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata od opredelen
vid ili vo soodvetno oddelenie na ustanovata od op{t vid, se opredeluvaat
so ovoj zakon i so op{tiot akt {to go donesuva direktorot na
Direkcijata.
^len 151
(1) Za progresirawe na osudenite lica od ustanova od eden vo
ustanova od drug vid odlu~uva direktorot na Direkcijata po predlog
na direktorot na ustanovata ili po barawe na osudenoto lice.
(2) Za progresirawe na osudenite lica od edno vo drugo oddelenie
vo ustanovata, pod uslovite od ~len 150 na ovoj zakon, odlu~uva direktorot
na ustanovata.
(3) Povtorno barawe vo smisla na stav 2 od ovoj ~len, osudenoto
lice mo`e da podnese po istekot na {est meseci od pravosilnosta na
re{enieto so koe e odlu~eno po negovoto prethodno barawe.
b) Reprogresirawe na osudeni lica
^len 152
(1) Ako osudenoto lice so svoeto povedenie i odnosot kon rabotata
ne ja opravda doverbata za upatuvawe ili progresirawe vo ustanova
od poliberalen vid, mo`e da bide vraten od ustanovata so poliberalen
vid vo ustanova od postrog vid, odnosno vo soodvetno oddelenie
na istata ustanova.
(2) Za vra}awe na osudenoto lice od ustanova so poliberalen vo
ustanova od postrog vid po predlog na direktorot na ustanovata, odlu-
449

~uva direktorot na Direkcijata.
(3) Za vra}awe na osudenoto lice od poluotvoreno, odnosno
otvoreno vo zatvoreno oddelenie na ista ustanova odlu~uva direktorot
na ustanovata.
450
v) Premestuvawe na osudeni lica
^len 153
(1) Osudenoto lice po negova molba ili po predlog na direktorot
na ustanovata, mo`e da bide premesteno na natamo{no izdr`uvawe
na kaznata zatvor od edna vo druga ustanova od ist vid koga so natamo{noto
prestojuvawe vo taa ustanova mu e zagrozen `ivotot ili
telesniot integritet, ili poradi negoviot prestoj vo ustanovata na
drugo osudeno lice ili koga so negovoto prestojuvawe vo ustanovata se
zagrozuva bezbednosnata sostojba vo ustanovata.
(2) Osudeno lice mo`e da bide premesteno na natamo{no izdr-
`uvawe na kaznata zatvor od edna vo druga ustanova od razli~en vid
samo po predlog na direktorot na ustanovata koga so natamo{noto prestojuvawe
vo taa ustanova se zagor~uva bezbednosnata sostojba vo ustanovata,
negoviot `ivot ili negoviot telesen integritet ili integritetot
na drugo osudeno lice.
(3) Za premestuvaweto odlu~uva direktorot na Direkcijata.
(4) Protiv re{enieto na direktorot na Direkcijata mo`e da se
izjavi `alba vo rok od osum dena po priemot na odlukata do ministerot
za pravda.
g) Prekin na izdr`uvaweto na kaznata na osudeni lica
^len 154
(1) Po molba na osudenoto lice ili po predlog na direktorot
na ustanovata, nadle`niot sud mo`e da go prekine izdr`uvaweto na
kaznata podolgo od eden mesec poradi lekuvawe, koga ne postojat uslovi
lekuvaweto da se sprovede vo ustanovata ili ustanovata da go upati
vo soodvetna zdravstvena ustanova.
(2) Osudenoto lice na koe mu e dozvolen prekin na izdr`uvaweto
na kaznata zaradi lekuvawe e dol`no na sekoi tri meseci da podnese
potvrda na nadle`niot sud za negovata zdravstvena sostojba. Ako
se utvrdi deka prestanale pri~inite poradi koi e odobren prekinot na
kaznata, nadle`niot sud }e go otpovika re{enieto za prekin na kaznata.
^len 155
(1) Na osudeni lica na koi im e izre~ena kazna zatvor, direktorot
na Direkcijata mo`e da im go prekine izdr`uvaweto na kaz-

nata vo traewe do 30 dena, od pri~inite navedeni vo ~len 86 od ovoj zakon.
(2) Protiv re{enieto na direktorot na Direkcijata osudenoto
lice ima pravo na `alba do ministerot za pravda vo rok od osum dena
od priemot na re{enieto.
^len 156
Vremeto pominato na prekin na kaznata ne se smeta vo izdr`anata
kazna.
^len 157
Ako po istekot na vremeto na prekinot na kaznata od ~lenovite
154 i 155 na ovoj zakon osudenoto lice ne se javi na natamo{no izdr`uvawe
na kaznata, ustanovata vedna{ za toa }e go izvesti nadle-
`niot sud koj }e prezeme zakonski merki za upatuvawe na osudenoto
lice na izdr`uvawe na kaznata zatvor.
^len 158
Prekin na izdr`uvaweto na kaznata mo`e da opredeli i nadle`niot
sud koga re{ava po nekoi od vonrednite pravni sredstva podneseni
od strankite vo krivi~nata postapka.
18. Odnos na slu`benite lica sprema osudenite lica
^len 159
(1) Slu`benite lica vo ustanovite vo izvr{uvaweto na svoite
rabotni obvrski, ostvaruvaweto na tretmanot i voop{to vo kontaktite
ili komunikacijata so osudenite lica treba da se odnesuvaat so
dol`no vnimanie kon nivnata li~nost, spokoen pristap, tolerancija,
takti~nost, serioznost i neophodna cvrstina i pravi~nost, {to }e ja
pottiknuva nivnata samopo~it i ~uvstvo na li~na odgovornost.
(2) Slu`benite lica svoite obvrski treba da gi izvr{uvaat ~esno
i nepristrasno, bez zloba i lo{a namera, nezavisno od polo`bata,
polot, rasata, nacionalnosta, veroispovedta i politi~kite uveruvawa
na osudenite lica.
^len 160
Za vreme na rabotata i po izvr{uvaweto na rabotnite obvrski
slu`benite lica so svojot izgled i odnesuvawe treba da im slu`at
kako primer na osudenite lica, postojano imaj}i go predvid zna~eweto
na funkcijata i celite {to treba da se postignat od rabotata so osu-
451

denite lica, vo {to vidno mesto ima i nivniot li~en odnos.
^len 161
(1) Ustanovata i slu`benite lica gi prezemaat potrebnite merki
za postignuvawe i odr`uvawe na visoko nivo na stru~nost i pro-
{iruvawe na znaewata i kompetentnosta na li~nosta koi neposredno
izvr{uvaat raboti vo tretmanot na osudenite lica.
(2) Za ostvaruvawe na rabotite od stav 1 na ovoj ~len, direktorot
na Direkcijata po predlog na ustanovata donesuva programa za
postojano ostru~uvawe na slu`benite lica vo ustanovite.
(3) Ministerot za pravda donesuva kodeks za odnesuvawe na slu-
`benite lica vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i.
19. Za{tita na pravata na osudenite lica so upotreba na pravni sredstva
a) Pravni soveti i pravni sredstva na osudenite lica
^len 162
(1) Ustanovata e dol`na da im dava informacii i da im dava
pravna pomo{ na osudenite lica vo odnos na koristeweto na pravnite
sredstva i prezemaweto na dejstvijata zaradi za{tita na nivnite prava.
(2) Osudenoto lice koe e nepismeno, pravnoto sredstvo ili drug
podnesok mo`e da go dade i na zapisnik vo ustanovata.
452
^len 163
(1) Osudenite lica za za{tita na svoite prava vo vrska so polo`bata
i tretmanot vo ustanovata, po pra{awa vo vrska so osudata,
kako i za za{tita na semejstvoto i negovite interesi, imaat pravo da
podnesuvaat pravni sredstva, pretstavki i drugi podnesoci do nadle`nite
organi i drugi institucii i od niv da dobivaat odgovor.
(2) Pravnite sredstva, pretstavkite, drugite podnesoci od stav
1 na ovoj ~len i dobienite odgovori se upatuvaat i dobivaat preku ustanovata.
(3) Na pravnoto sredstvo, pretstavkata i drugite podnesoci i
na obvivkata na dobienite odgovori vo ustanovata }e se konstatira
vremeto i datumot na priemot i vedna{ }e se upatat do adresantot,
odnosno odgovorot }e mu se predade na osudenoto lice.
(4) Osudenite lica imaat pravo na diskrecija vo podnesuvaweto
na pravnite sredstva.
^len 164
Osudenite lica imaat pravo na usmena poplaka do direktorot
na ustanovata ili lice ovlasteno od nego za povredeno pravo ili sto-

ena druga nepravilnost.
^len 165
(1) Osudenite lica imaat pravo i na pismena poplaka do direktorot
na ustanovata, vo rok od osum dena od denot na povredata na pravoto
ili od soznavaweto za povredata na pravoto.
(2) Nepismenite lica imaat pravo pismenata poplaka od stav 1
na ovoj ~len da ja podnesat na zapisnik pred slu`beno lice na ustanovata
ovlasteno od direktorot na ustanovata.
^len 166
(1) Direktorot na ustanovata e dol`en da gi ispita navodite vo
poplakata i da donese re{enie vo rok od 15 dena od denot na priemot
na poplakata.
(2) Protiv re{enieto na direktorot na ustanovata ili dokolku
direktorot ne se proiznese po podnesenata poplaka vo rokot predviden
vo stav 1 na ovoj ~len, osudenoto lice ima pravo na `alba do Direkcijata
vo rok od osum dena.
^len 167
(1) Direkcijata e dol`na da gi ispita navodite vo `albata i da
donese re{enie vo rok od 30 dena od priemot na `albata.
(2) Re{enieto na Direkcijata od stav 1 na ovoj ~len e kone~no i
osudenoto lice ima pravo na sudska za{tita.
(3) Osudenoto lice ima pravo na sudska za{tita i vo slu~aj ako
ne dobie odgovor od Direkcijata vo rokot opredelen vo stav 1 na ovoj
~len.
^len 168
Protiv re{enieto na nadle`niot sud za prekin na kaznata podolgo
od 30 dena, kako i vo drugi slu~ai opredeleni so ovoj zakon,
osudenoto lice ima pravo na `alba do povisokiot sud vo rok od osum
dena od priemot na re{enieto.
^len 169
(1) Ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno, `albata na osudenoto
lice ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto protiv koe e
izjavena `alba.
(2) Postapkata za za{tita na pravata na osudenite lica so upotreba
na pravni sredstva e itna.
453

) Pravo na `alba na osudenite lica do Komisijata za ~ovekovi prava i do
Evropskiot sud za ~ovekovi prava
^len 170
(1) Osudenoto lice mo`e da podnese `alba do Komisijata za ~ovekovi
prava i do Evropskiot sud za ~ovekovi prava na Sovetot na Evropa
koga smeta deka mu se povredeni osnovnite ~ovekovi prava vo tekot
na izdr`uvaweto na kaznata.
(2) Na barawe od telata od stav 1 na ovoj ~len, direktorot na
ustanovata celosno }e gi ispita `albenite navodi na osudenoto lice i
za utvrdenoto preku Ministerstvoto za pravda }e go izvesti soodvetnoto
telo.
(3) Direktorot na ustanovata }e im ovozmo`i na pretstavnicite
na telata na Sovetot na Evropa neposreden uvid i razgovori so
osudenite i slu`benite lica za utvrduvawe na sostojbite po `alba na
osudenoto lice upateno do ovie tela.
Glava HI
ODR@UVAWE NA REDOT I DISCIPLINATA
1. Dol`nost na osudenite lica za odr`uvawe na redot i disciplinata
^len 171
(1) Redot i disciplinata se odr`uvaat vo interes na bezbednosta
na ustanovata, za da se ovozmo`i zaedni~ki `ivot na osudenite
lica i za postignuvawe na celite na tretmanot.
(2) Osudenite lica se dol`ni da se pridr`uvaat na odredbite
na ovoj zakon i na ku}niot red, da gi ispolnuvaat obvrskite od programata
za tretman i da se pridr`uvaat na naredbite na slu`benite
lica.
2. Disciplinska i materijalna odgovornost na osudenite lica
^len 172
Za povreda na redot i disciplinata sprema osudenite lica mo-
`at da se primenat slednive disciplinski kazni:
1. Opomena;
2. Javna opomena;
3. Odzemawe na del od nadomestokot za rabota vo visina do 20%;
4. Ograni~uvawe na dodeluvawe na pogodnosti do tri meseci
ako osudeniot gi zloupotrebil dadenite pogodnosti i
5. Upatuvawe vo samica od tri do 15 dena so ili bez pravo na
rabota.
454

^len 173
(1) Disciplinskite kazni gi izrekuva direktorot na ustanovata
ili lice koe go zamenuva.
(2) Vo disciplinskata postapka osudenoto lice mora da bide
soslu{ano i negovata izjava proverena.
(3) Pri izrekuvaweto na disciplinskata kazna }e se zeme predvid
povedenieto na osudenoto lice i dali porano bilo disciplinski
kaznuvano.
(4) Pred izdr`uvaweto na disciplinskata kazna upatuvawe vo
samica }e se pribavi mislewe od lekarot za zdravstvenata sostojba na
osudenoto lice.
^len 174
(1) Izvr{uvaweto na disciplinskite kazni, ograni~uvawe na
dodeluvawe pogodnosti i upatuvawe vo samica mo`e uslovno da se
odlo`i do 6 meseci ako osnovano se o~ekuva deka i bez izvr{uvawe na
izre~enata kazna }e se postigne celta na disciplinskoto kaznuvawe.
(2) Uslovnoto odlagawe na izvr{uvaweto na disciplinskata
kazna }e se otpovika ako uslovno kaznetoto osudeno lice vo rokot za
koj e odlo`eno izvr{uvaweto e povtorno disciplinski kazneto. Ako
se otpovika izre~enata kazna }e se izre~e edna kazna i za porane{nata
i za novata disciplinska povreda, pri {to upatuvaweto vo samica
mo`e da se izre~e vo traewe do 30 dena.
(3) Izvr{uvaweto na izre~enata disciplinska kazna ne mo`e da
se odlaga ako osudenoto lice e kazneto za povreda koja e predvidena
kako krivi~no delo za koe zakonot propi{uva kazna zatvor do 1 godina.
^len 175
(1) Pri izvr{uvaweto na disciplinskata kazna upatuvawe vo
samica na osudenoto lice mu se obezbeduvaat potrebnite higienski i
zdravstveni uslugi i mu se ovozmo`uva ~itawe na knigi i vesnici.
(2) Prostorijata vo koja se izvr{uva disciplinskata kazna upatuvawe
vo samica mora da e vo golemina od najmalku 9 m3, da e osvetlena
so dnevno svetlo, da ima sanitaren jazol, voda za piewe, krevet so
postelnina, stol i stolica i da e zagreana.
(3) Na disciplinski kaznetiot so upatuvawe vo samica mu se
obezbeduva prestojuvawe na sve` vozduh nadvor od zatvorenite prostorii
eden ~as dnevno.
(4) Kaznetoto lice sekojdnevno go posetuva lekar, a direktorot
na ustanovata edna{ nedeleno.
455

^len 176
Disciplinskata kazna upatuvawe vo samica nema da se izvr{i
ili }e se prekine ako so izvr{uvaweto se zagrozuva zdravjeto na osudenoto
lice. Pritoa, izre~enata disciplinska kazna mo`e da se zameni
so druga poblaga kazna.
^len 177
Direktorot na ustanovata mo`e da go zapre izvr{uvaweto na
disciplinskata kazna ako utvrdi deka so dotoga{noto izvr{uvawe na
kaznata e postignata celta na disciplinskoto kaznuvawe.
^len 178
(1) Osudenoto lice e odgovorno za {tetata koja ja predizvikalo
vo ustanovata namerno ili so krajno nevnimanie.
(2) Za nadomestuvawe na {tetata odlu~uva direktorot na ustanovata.
(3) Ako osudenoto lice odbie da ja plati {tetata, ustanovata
mo`e svoeto pobaruvawe da go ostvari so tu`ba pred nadle`niot sud.
^len 179
(1) Protiv re{enieto za izre~ena disciplinska kazna, kako i
protiv re{enieto od ~len 178 na ovoj zakon so koe e odlu~eno za
nadomestuvawe na {tetata, osudenoto lice ima pravo na `alba vo rok
od tri dena do direktorot na Direkcijata.
(2) @albata na osudenoto lice ne go zadr`uva izvr{uvaweto na
re{enieto.
(3) Postapkata za re{avawe po `albata e itna.
3. Osamuvawe na osudenite lica
^len 180
(1) Sprema osudenoto lice koe so svoite postapki seriozno ja
zagrozuva bezbednosta vo ustanovata ili pretstavuva seriozna opasnost
za bezbednosta na drugite osudeni lica, dokolku primenetite disciplinski
kazni se bezuspe{ni, mo`e da se opredeli osamuvawe vo neprekinato
traewe do {est meseci.
(2) Osamuvaweto od stav 1 na ovoj ~len go izrekuva direktorot
na Direkcijata.
456

^len 181
(1) Protiv re{enieto od stav 2 na ~len 180 od ovoj zakon osudenoto
lice ima pravo na `alba vo rok od tri dena do ministerot za
pravda.
(2) @albata na osudenoto lice ne go zadr`uva izvr{uvaweto na
re{enieto.
(3) Postapkata za re{avawe po `albata e itna.
^len 182
(1) Za vreme na osamuvaweto osudenoto lice ne se upatuva na rabota.
Na osudenoto lice mu se obezbeduva prestojuvawe na sve` vozduh
nadvor od zatvorenite prostorii dva ~asa dnevno.
(2) Po isklu~ok, osamenoto osudeno lice mo`e da vr{i nekoja
rabota vo prostoriajta vo koja ja izdr`uva merkata osamuvawe.
(3) Vo tekot na osamuvaweto, osudenoto lice sekojdnevno go posetuva
lekar, a direktorot na ustanovata najmalku edna{ na 15 dena.
^len 183
Na predlog na direktorot na ustanovata, direktorot na Direkcijata
}e go zapre natamo{noto izvr{uvawe na osamuvaweto ako naodot
na lekarot uka`e deka natamo{noto osamuvawe e {tetno za zdravjeto
na osudenoto lice ili deka osamuvaweto ne e pove}e potrebno.
4. Upotreba na sredstva na prisilba i ogneno oru`je
^len 184
(1) Sprema osudenoto lice mo`e da se upotrebat sredstva na
prisilba samo vo onaa mera i koga toa e neophodno da se spre~i begstvo
od ustanova i begstvo pri sproveduvawe, fizi~ki napad, nanesuvawe na
povreda, samopovreduvawe, pri~inuvawe na materijalna {teta ili sovladuvawe
na otpor na osudeni lica po povod na zakonita naredba na
slu`beno lice.
(2) Kako sredstva za prisilba {to mo`at da se upotrebat se:
izdvojuvawe, vrzuvawe, gumena palka, {mrkovi so voda i hemiski sredstva.
^len 185
(1) Pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe pri vr{eweto na
slu`beno dejstvo mo`e da upotrebi ogneno oru`je samo ako ne mo`e
poinaku da postapi:
1. Za da za{titi `ivotot na ~ovekot;
457

2. Za da odbie neposreden napad so koj se zagrozuva negoviot `ivot;
3. Za da odbie napad na objekt koj go obezbeduva;
4. Za da spre~i begstvo na osudeno lice od ustanova od zatvoren
vid, odnosno od zatvoreno oddelenie i
5. Za da spre~i begstvo na osudeno lice pri negovo sproveduvawe
ako e osudeno za krivi~no delo za koe e predvidena kazna zatvor
od 15 godini ili pote{ka kazna zatvor.
(2) Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe mo`e da upotrebi
ogneno oru`je samo ako so upotreba na drugi sredstva na prisilba
ne mo`e da go obezbedi izvr{uvaweto na slu`benoto dejstvo.
(3) Koga slu`benoto dejstvo se vr{i pod neposredno rakovodstvo
na direktorot na ustanovata ili na slu`benoto lice koe rakovodi
so slu`bata za obezbeduvawe, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe
smee da upotrebi ogneno oru`je samo po nivna naredba. Naredbata
za upotreba na ogneno oru`je mo`e da se izdade samo koga se
ispolneti uslovite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len.
(4) Pri upotrebata na ogneno oru`je, pripadnikot na slu`bata
za obezbeduvawe e dol`en da vnimava da ne go zagrozi `ivotot na drugite
lica.
458
^len 186
(1) Za upotrebata na sekoe sredstvo na prisilba i ogneno oru-
`je, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe sostavuva izve{taj.
(2) Za upotrebata na sekoe sredstvo na prisilba i ogneno oru-
`je pismeno se izvestuva Direkcijata koja ja ocenuva opravdanosta na
upotrebata na sredstvoto na prisilba.
^len 187
(1) Ako sredstvata na prisilba i ognenoto oru`je se zakonito
upotrebeni, isklu~ena e protivpravnosta i odgovornosta na slu`benoto
lice koe go upotrebilo ili ja naredilo upotrebata na sredstvoto
na prisilba.
(2) Ako protiv slu`benoto lice koe zakonito upotrebilo ili
naredilo upotreba na sredstvoto na prisilba i ognenoto oru`je se
vodi kaznena, disciplinska ili druga postapka, }e mu se obezbedi stru~na
pomo{ vo postapkata.
5. Fa}awe na izbegano osudeno lice
^len 188
(1) Zaradi neposredno fa}awe na osudeno lice koe izbegalo od
ustanova ili pri sproveduvawe, pripadnikot na slu`bata za obezbe-

duvawe so sudska odluka mo`e da vleze vo dom na gra|anin ili drugi
prostorii i po potreba da izvr{i pretres zaradi pronao|awe na izbegnatoto
osudeno lice, ako videl ili dobil informacija deka izbegnatoto
lice se zasolnilo vo domot ili prostorijata.
(2) Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe vo slu~aite od
stav 1 na ovoj ~len mo`e da se poslu`i so soobra}ajnite sredstva i sredstvata
za vrski {to mu se dostapni zaradi prevoz ili pomo{ na lice
koe pritoa e povredeno.
(3) Na korisnikot na soobra}ajnoto sredstvo ili sredstvoto za
vrska mu se izdava potvrda zaradi nadomestok na tro{ocite od ustanovata
~ij pripadnik go iskoristil sredstvoto.
^len 189
(1) Ako osudeno lice izbega, ustanovata e dol`na vedna{ da go
izvesti Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
(2) Ustanovata }e go izvesti Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
i za pogolemi naru{uvawa na redot vo ustanovata i }e pobara
pomo{ za vospostavuvawe na redot.
(3) Vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len ustanovata }e gi
izvesti Direkcijata i nadle`niot sud.
Glava HII
OTPU[TAWE NA OSUDENITE LICA OD IZDR@UVAWE NA
KAZNATA
1.Osnovi za otpu{tawe na osudenite lica
^len 190
Osudenite lica se otpu{taat od izdr`uvaweto na kaznata po
izdr`anata kazna, po prostuvawe na ostatokot na kaznata so akt na
nadle`en organ, odluka za usloven otpust i po odluka na direktorot na
ustanovata za predvremeno otpu{tawe od izdr`uvaweto na kaznata.
2. Podgotvuvawe za otpu{tawe od ustanovata
^len 191
(1) Osudenoto lice se podgotvuva za otpu{tawe od izdr`uvaweto
na kaznata od po~etokot na izdr`uvaweto na kaznata vo ustanovata.
(2) Aktivnostite na podgotvuvawe za otpu{tawe na osudenoto
lice se intenziviraat do tri meseci pred istekot na kaznata, odnosno
pred denot koga se pretpostavuva deka }e bide otpu{teno. Ovie osudeni
lica se upatuvaat vo oddelenie za otpu{tawe vo koe aktivnostite
za podgotvuvawe se ostvaruvaat spored posebna programa za podgotvuvawe
za otpu{tawe na osudenite lica.
459

(3) Osudenite lica vo tekot na podgotvuvaweto za otpu{tawe se
pou~uvaat za posledicite na osudata od povtornoto vr{ewe na krivi-
~no delo i za mo`nostite za otstranuvawe na ovie posledici i za odbegnuvawe
na povtorot.
(4) Na osudenoto lice mo`e da mu se dozvoli po potreba vo vremeto
dodeka e vo oddelenieto za otpu{tawe da izleguva od ustanovata
zaradi barawe na rabota i zaradi smestuvawe.
(5) Na dva dena pred otpu{taweto osudenoto lice se osloboduva
od rabota za da mo`e da se podgotvi za izleguvawe.
460
^len 192
(1) Pred otpu{taweto osudenoto lice go pregleduva lekar na
ustanovata koj pismeno }e ja konstatira negovata zdravstvena sostojba
vo momentot na otpu{taweto.
(2) Ako osudenoto lice vo vremeto koga se otpu{ta od izdr`uvaweto
na kaznata e te{ko bolno, ustanovata }e go smesti vo najbliskata
zdravstvena ustanova.
(3) Ako osudenoto lice nema sredstva da gi plati tro{ocite za
lekuvawe, za prviot mesec na lekuvaweto niv }e gi snosi ustanovata, a
za natamo{noto lekuvawe se postapuva spored op{tite propisi.
^len 193
Ustanovata gi snosi prevoznite tro{oci na osudenoto lice od
ustanovata do mestoto na negovoto `iveali{te, odnosno prestojuvali-
{te, dokolku liceto koe se otpu{ta nema sredstva za taa namena.
^len 194
(1) Pri otpu{taweto od ustanovata na osudenoto lice mu se
predava negovata li~na karta i otpusniot list od ustanovata. Na osudenoto
lice mu se predavaat i drugite negovi predmeti, kako i za{tedenite
pari od rabota vo ustanovata.
(2) Vo otpusniot list se sodr`ani podatoci za vremeto na otpu-
{tawe i vremeto i mestoto koga i kade treba da se javi na podra~nata
edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
(3) Ako osudenoto lice nema li~na karta, otpusniot list slu`i
kako dokaz za utvrduvawe na negoviot identitet.
3. Otpu{tawe po izdr`anata kazna
^len 195
(1) Osudenoto lice se otpu{ta od izdr`uvawe na kaznata od
ustanovata vo denot i ~asot koga mu isteknuva izdr`uvaweto na kazna-

ta.
(2) Ako posledniot den na izdr`uvaweto na kaznata pa|a vo
nedela ili praznik, osudenoto lice se otpu{ta vo denot {to mu prethodi.
4. Otpu{tawe po prostuvawe na kaznata
^len 196
Osudenoto lice se otpu{ta od izdr`uvaweto na kaznata od ustanovata
vo denot koga so akt na amnestija ili pomiluvawe donesen od
strana na nadle`en organ se osloboduva od natamo{no izdr`uvawe na
kaznata zatvor.
5. Otpu{tawe po usloven otpust
^len 197
Osudenoto lice se otpu{ta od izdr`uvaweto na kaznata vo denot
koga so re{enieto za usloven otpust e opredeleno otpu{taweto.
6. Postapka za usloven otpust
^len 198
(1) Molba za otpu{tawe po osnova na usloven otpust, pod uslovi
opredeleni so zakon, mo`e da podnese osudenoto lice ili ~len na
negovoto potesno semejstvo.
(2) Predlog za otpu{tawe na osudenoto lice po osnova na usloven
otpust mo`e da podnese i direktorot na ustanovata.
^len 199
Za uslovno otpu{tawe na osudenoto lice odlu~uva sudot {to ja
donel presudata vo prv stepen vo sovet sostaven od trojca sudii, koj
odlu~uva nadvor od glavniot pretres.
^len 200
(1) Pred odlu~uvaweto za uslovniot otpust nadle`niot sud }e
pobara podatoci od ustanovata, a mo`e da se soslu{aat i slu`beni
lica na ustanovata za okolnosti {to se odnesuvaat na li~nosta na osudenoto
lice, negovoto povedenie za vreme na izdr`uvaweto na kaznata,
izvr{uvaweto na rabotnite obvrski i za drugi okolnosti od koi mo`e
da se zaklu~i dali e postignata celta na kaznuvaweto i osobeno dali
osudenoto lice vo idnina nema da vr{i krivi~ni dela.
(2) Predlogot na direktorot na ustanovata go zastapuva i go
obrazlo`uva pretstavnik na ustanovata vo koja osudenoto lice ja izd-
461

`uva kaznata.
462
^len 201
(1) Molbata, odnosno predlogot za usloven otpust mo`e povtorno
da se podnese po istekot na {est meseci za kazna zatvor nad edna
godina, odnosno tri meseci za kazna zatvor pod edna godina od pravosilnosta
na re{enieto so koe e odbiena prethodnata molba na osudenoto
lice, odnosno predlogot na direktorot.
(2) Re{enieto so koe sudot odlu~uva za usloven otpust se dostavuva
do osudenoto lice, ~lenot na semejstvoto koj podnel molba za
usloven otpust, ustanovata vo koja osudenoto lice izdr`uva kazna i do
podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti spored
mestoto na `iveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto
lice, ako odlukata e pozitivna.
^len 202
Sudot vo re{enieto za usloven otpust mo`e da opredeli centarot
za socijalni raboti nadle`en spored `iveali{teto, odnosno prestojuvali{teto
na osudenoto lice da vr{i socijalen nadzor nad osudenoto
lice do istekot na kaznata za koja e osuden i so soveti i na drug
na~in da mu pomogne povtorno da ne vr{i krivi~ni dela.
^len 203
Protiv re{enieto so koe e odbiena molbata ili predlogot za
usloven otpust osudenoto lice ima pravo na `alba vo rok od osum dena
do povisokiot sud.
7. Otpu{tawe po odluka na direktorot na ustanovata
^len 204
Direktorot na ustanovata mo`e da go otpu{ti osudenoto lice i
pred istekot na kaznata najmnogu 30 dena ako osudenoto lice izdr`alo
najmalku 3/4 od kaznata zatvor.
Glava XIII
POMO[ NA OSUDENITE LICA PO OTPU[TAWE OD USTANOVATA
^len 205
(1) Ustanovata na tri meseci pred otpu{taweto na osudenoto
lice na koe mu e potrebna pomo{ po izleguvaweto na sloboda go izvestuva
centarot za socijalni raboti spored mestoto na `iveali{teto,
odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice za denot koga treba da

ide otpu{teno i }e go navede vidot na pomo{ta {to osobeno mu e potrebna
zaradi negovo uspe{no vklu~uvawe vo `ivot na sloboda.
(2) Organite od stav 1 na ovoj ~len i drugi nadle`ni institucii
treba da mu uka`uvaat pomo{ na osudenoto lice po izdr`uvaweto
na kaznata, osobeno vo privremeno smestuvawe i obezbeduvawe ishrana,
vo obezbeduvawe na nu`no lekuvawe, vo izbor na sredina vo koja }e
`ivee, vo sreduvawe na semejnite priliki, vo dovr{uvawe na zapo~natoto
stru~no usovr{uvawe, vo vrabotuvaweto i vo davawe na pari~en
iznos za najnu`nite potrebi.
^len 206
Ako osudenoto lice nema svoja obleka, dolna obleka ili obuvki,
nitu sredstva da gi nabavi, ustanovata mu dodeluva takva obleka
bez nadomestok.
Glava XIV
PODGOTVUVAWE NA ZAKLU^EN IZVE[TAJ
^len 207
(1) Pred otpu{taweto na osudenoto lice od ustanovata, slu`bata
za prevospituvawe sproveduva anketa i podgotvuva zaklu~en izve-
{taj za izvr{enata prevospitna programa so osudenoto lice, kako i za
ocenata za ostvareniot stepen na resocijalizacija na osudenoto lice.
(2) Neposredno pred izleguvaweto, direktorot ili rabotnikot
koj toj }e go opredeli, razgovara so osudenoto lice i mu dava soveti za
`ivot na sloboda.
(3) Zaklu~niot izve{taj se vnesuva vo li~niot list na osudenoto
lice.
(4) Zaklu~niot izve{taj se dostavuva do podra~nata edinica na
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i centarot za socijalni raboti,
spored mestoto na `iveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na otpu-
{tenoto osudeno lice, a po potreba i do drugi dr`avni organi.
Glava XV
IZVESTUVAWE ZA SMRT NA OSUDENO LICE
^len 208
(1) Ako osudenoto lice za vreme na izdr`uvaweto na kaznata
po~ine, ustanovata e dol`na za toa vedna{ da gi izvesti: potesnoto semejstvo
na osudeniot i nadle`niot sud, Direkcijata i mati~arot vo sedi{teto
na ustanovata.
(2) Teloto na po~inatoto osudeno lice }e go pregleda lekar koj
}e gi utvrdi i pri~inite za smrtta.
(3) Ako postoi somnenie deka smrtta na osudenoto lice e
nasilna }e se postapi soglasno so Zakonot za krivi~nata postapka.
463

(4) Posmrtnite ostanki na osudenoto lice }e mu se predadat na
semejstvoto na osudenoto lice. Ako ~lenovite na semejstvoto ne sakaat
da gi prifatat posmrtnite ostanki, osudenoto lice }e se pogrebe na
mesnite grobi{ta na tro{ok na ustanovata.
Glava XVI
POSEBNI ODREDBI ZA IZVR[UVAWE NA KAZNATA
MALOLETNI^KI ZATVOR
^len 209
Vo izvr{uvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor se primenuvaat
odredbite na ovoj zakon, ako vo ovaa glava na zakonot poinaku ne e
opredeleno.
464
^len 210
(1) Maloletnite lica kaznata maloletni~ki zatvor ja izdr`uvaat
vo posebni kazneno-popravni ustanovi za izvr{uvawe na kaznata
maloletni~ki zatvor (vo natamo{niot tekst: ustanovi za maloletnici),
odvoeno od polnoletnite lica.
(2) Maloletnite lica od ma{ki pol moraat da bidat smesteni
oddelno od maloletnite lica od `enski pol. Tie mo`at da bidat zdru-
`eni vo ramkite na obrazovnite, socijalnite i zabavnite programi
ili programite za profesionalno osposobuvawe.
^len 211
Ustanovite za maloletnici neophodno e da go imaat minimumot
na bezbednost i da imaat fizi~ki pre~ki do stepen da go spre~uvaat
begstvoto na maloletnite lica, no taka postaveni {to ako se napravi
obid za begstvo da ne predizvikaat fizi~ko povreduvawe kaj maloletnoto
lice koe se obidelo da bega.
^len 212
Brojot na maloletnite lica vo edna ustanova za maloletnici
treba da ja ovozmo`uva individualizacijata vo tretmanot.
^len 213
Ustanovata za maloletnici mora da ima otvoreno oddelenie vo
koe maloletnoto lice }e progresira, koga }e se utvrdi deka poradi
otsustvo na fizi~ko obezbeduvawe nema da pobegne i deka }e se pridr`uva
na redot zasnovan vrz samodisciplina vo oddelenieto.

^len 214
Postapkata za priem na maloletno lice vo ustanovata za maloletnici
treba da bide sprovedena na na~in {to }e gi svede na minimum
nepovolnite psiholo{ki efekti od li{uvaweto od sloboda.
^len 215
So tretmanot {to se sproveduva sprema maloletnite lica, spored
stru~no izgotvena programa utvrdena od ministerot za pravda vo
soglasnost so ministerot za obrazovanie i ministerot za trud i socijalna
politika treba da se ohrabruva i da mu se pomaga na maloletnoto
lice, kaj nego da se pottiknuvaat pozitivnite osobini i razvoj na li-
~nosta i da mu se ovozmo`uva ostru~uvawe i osposobuvawe za `ivot na
sloboda.
^len 216
(1) Vo edna prostorija no}e maloletnite lica se smestuvaat vo
zasebni sobi za no}evawe, soglasno so mo`nostite na ustanovata.
(2) Ako poradi nedostig na prostor, no}e vo edna prostorija se
smesteni pove}e maloletni lica, ~ij broj ne smee da bide pogolem od
pet lica treba da se obezbedi nadzor {to }e se ostvaruva na na~in so
koj }e mo`e da mu se uka`e za{tita na sekoe maloletno lice.
^len 217
Na maloletnite lica vidot na rabotite i osnovnoto obrazovanie
treba da im se opredeluva spored programata za tretman.
^len 218
(1) Vo ustanovata za maloletnici mo`e da se organizira nastava
za osnovno vospitanie i obrazovanie i drugi vidovi na stru~no
osposobuvawe na maloletnite lica vo zavisnost od uslovite i mo`nostite
na ustanovata.
(2) Izborot na rabotata, vidot na nastavata i stru~noto osposobuvawe
se vr{i spored mo`nostite na ustanovata za maloletnici, imaj}i
gi pritoa predvid fizi~kite sposobnosti, li~nite svojstva i naklonetosta
na maloletnoto lice za oddelen vid zanimawe.
(3) Ako vo ustanovata za maloletnici nema uslovi za organizirawe
na nastava, maloletnite lica mo`at da posetuvaat nastava vo
u~ili{te vo sedi{teto na ustanovata za maloletnici.
465

^len 219
Na maloletno lice mu se obezbeduva ishrana koja dnevno mora
da ima najmalku 14.600 xuli.
466
^len 220
(1) Na maloletnoto lice treba da mu se obezbedat uslovi za zanimawe
so fizi~ka kultura i sport.
(2) Maloletnoto lice treba da se zanimava dva ~asa dnevno so
sport i drugi slobodni aktivnosti na ~ist vozduh, a ako vremenskite
priliki toa ne go dozvoluvaat, toa treba da go ostvaruva vo posebna
prostorija za fizi~ko i rekreativno vospituvawe.
(3) Maloletnoto lice najmalku dva ~asa dnevno treba da pominuva
vo zabava.
(4) Maloletnoto lice najmalku dva ~asa dnevno treba da pominuva
vo osposobuvawe i vr{ewe na zanaet~iski aktivnosti.
^len 221
(1) Medicinskata slu`ba i lekarot vo ustanovata za maloletnici
treba da imaat poznavawa od detskata psihologija kako i od tretmanot
vo slu~ai na mentalna bolest i drugi psihi~ki rastrojstva.
(2) Lekarot treba da vr{i redovni pregledi i kontroli na zdravjeto
na maloletnite lica, a vo slu~aj na bolest da gi prezeme neophodnite
merki za lekuvawe na maloletnoto lice.
(3) Za sostojbata na bolest na maloletnoto lice treba da se
izvesti negovoto semejstvo.
^len 222
(1) Na maloletnoto lice, direktorot na ustanovata za maloletnici
mo`e da mu dozvoli otsustvo zaradi poseta na roditelite i semejstvoto
dva pati vo tekot na edna godina, vo vreme koga ne se odr`uva
nastava.
(2) Sekoja poseta vo semejstvoto mo`e da trae do 14 dena, imaj}i
go predvid povedenieto i zalagaweto na maloletnoto lice vo u~eweto
i vo ustanovata za maloletnici.
^len 223
Na maloletnite lica treba da im se davaat pogodnosti koi }e go
pottiknuvaat vklu~uvaweto vo aktivnostite vo ustanovata za malolet-

nici, razvivawe na pozitivnite crti na li~nosta i samopo~ituvaweto.
^len 224
(1) Na maloletnoto lice mo`e da mu se izre~e disciplinskata
kazna upatuvawe vo samica najmnogu do deset dena.
(2) Traeweto na disciplinskata kazna od stav 1 na ovoj ~len, }e
prestane vedna{ koga }e se oceni deka nema pove}e potreba od nejzinoto
izvr{uvawe.
^len 225
Na maloletno lice ne mo`e da mu se izre~e merka na osamuvawe.
Glava XVII
IZVR[UVAWE NA PARI^NA KAZNA
^len 226
1. Ako osudenoto lice vo opredeleniot rok ne ja plati pari~nata
kazna taa se zamenuva so zatvor.
Stavot (2) se bri{e
^len 227
(1) Postapkata za naplata na pari~na kazna po slu`bena dol`nost
ja poveduva sudot {to ja izrekol pari~nata kazna vo prv stepen.
(2) Vo odnos na nadle`nosta na sudot i postapkata za naplata na
pari~nata kazna se primenuvaat propisite na izvr{nata postapka, ako
so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
^lenovite 228, 229 i 230 se bri{at.
^len 231
(1) Sredstvata od naplatenite pari~ni kazni se uplatuvaat na
`iro smetka na Buxetot na Republika Makedonija.
(2) Sredstvata od stav 1 na ovoj ~len vo visina od 50% se koristat
kako namenski sredstva za izgradba, opremuvawe i osovremenuvawe
na uslovite za rabota na ustanovite i pravosudnite organi.
467

B. IZVR[UVAWE NA ZA[TITNIOT NADZOR IZRE^EN SO
USLOVNA OSUDA
Glava XVIII
ORGANI I POSTAPKA ZA IZVR[UVAWE NA ZA[TITNIOT
NADZOR
1. Organ za izvr{uvawe na za{titniot nadzor
^len 232
(1) Za{titniot nadzor izre~en so uslovna osuda go izvr{uva nadle`niot
centar za socijalni raboti, spored `iveali{teto odnosno
prestojuvali{teto na osudenoto lice.
(2) Tro{ocite na izvr{uvaweto na za{titniot nadzor ako so
zakon poinaku ne e opredeleno, pa|aat na tovar na organot {to go
sproveduva za{titniot nadzor.
468
2. Postapka za izvr{uvawe na za{titniot nadzor
^len 233
Centarot za socijalni raboti utvrduva plan za rabota za sproveduvawe
na za{titniot nadzor, soobrazen so vidot na nadzorot {to
treba da go ostvaruva, vremetraeweto na nadzorot, sproveduvaweto na
nadzorot vo odnos na ispolnuvaweto na oddelni obvrski i li~nosta na
osudenoto lice.
^len 234
Centarot za socijalni raboti najmalku edna{ na {est meseci
ili po barawe na sudot }e go izvesti sudot za rezultatite od sproveduvaweto
na za{titniot nadzor i izvr{uvaweto na obvrskite od
strana na osudenoto lice. Pritoa, mo`e da mu predlo`i izre~enite
obvrski da gi zameni so drugi, ili da go prodol`i traeweto na za-
{titniot nadzor vo ramkite na vremeto na proveruvaweto ili da ja
otpovika uslovnata osuda.
^len 235
(1) Ako osudenoto lice ne go prifati za{titniot nadzor, centarot
za socijalni raboti dol`en e za toa da go izvesti sudot vo rok
od osum dena.
(2) Ako centarot za socijalni raboti oceni deka celta na ovaa
merka e postignata }e go izvesti za toa sudot {to ja izrekol merkata i
mo`e da mu predlo`i da go zapre izvr{uvaweto na za{titniot nadzor.
(3) Nadzor na zakonitosta vo izvr{uvaweto na za{titniot
nadzor vr{i sudot {to ja izrekol merkata.

V. IZVR[UVAWE NA MERKITE NA BEZBEDNOST
Glava XIX
ZADOL@ITELNO PSIHIJATRISKO LEKUVAWE I^UVAWE VO
ZDRAVSTVENA USTANOVA
^len 236
(1) Merkata na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe
i ~uvawe vo zdravstvena ustanova se izvr{uva vo zdravstvena ustanova
osnovana za taa cel, ili vo zdravstvena ustanova za du{evno bolni
lica.
(2) Vo odlukata so koja e izre~ena merkata na bezbednost od
stav 1 na ovoj ~len, sudot ja opredeluva i zdravstvenata ustanova vo
koja }e se izvr{uva merkata.
(3) Koga merkata na bezbednost od stav 1 na ovoj ~len e izre~ena
so kazna zatvor, osudenoto lice prvo se upatuva na izvr{uvawe na merkata
na bezbednost.
^len 237
(1) Liceto sprema koe treba da se izvr{i merkata na bezbednost
zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova,
vo zdravstvenata ustanova go upatuva nadle`niot sud, a go sproveduva
zdravstven rabotnik na ustanovata opredelena od sudot. Od pri~ini
na bezbednost mo`e da se opredeli sproveduvaweto da go obezbeduva
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
(2) Ako liceto od stav 1 na ovoj ~len se nao|a vo pritvor vo
zdravstvenata ustanova, go sproveduva pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe
vo ustanovata vo koja se nao|a vo pritvor.
(3) Tro{ocite na sproveduvaweto pa|aat na tovar na nadle`niot
sud.
^len 238
Sprema licata vo odnos na koi se izvr{uva merkata na bezbednost
zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena
ustanova mo`at da se primenat ograni~uvawa na dvi`eweto i kontaktiraweto
vo mera {to e neophodna za sproveduvawe na tretmanot na lekuvawe
i ~uvawe i za odr`uvawe na ku}niot red i disciplina vo zdravstvenata
ustanova.
^len 239
(1) Zdravstvenata ustanova vo koja se izvr{uva merkata na
bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe e dol`na
najmalku edna{ godi{no da go izvesti sudot {to ja izrekol merkata za
469

zdravstvenata sostojba na liceto.
(2) Koga zdravstvenata ustanova }e oceni deka prestanala potrebata
za lekuvawe i ~uvawe }e mu predlo`i na nadle`niot sud da go
zapre natamo{noto izvr{uvawe na ovaa merka. Zdravstvenata ustanova
za osudenite lica so bitno namalena presmetlivost na koi ne im
istekla kaznata mo`e da predlo`i usloven otpust.
470
^len 240
Ako sudot odlu~i osudenoto lice da bide upateno na izdr`uvawe
na ostatokot na izre~enata kazna zatvor, od kazneno-popravnata
ustanova vo koja osudenoto lice treba da ja izdr`uva kaznata }e pobara
da go sprovede vo ustanovata.
^len 241
(1) Stru~no-instruktorski nadzor vo zdravstvenata ustanova vo
koja se izvr{uva merkata na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko
lekuawe i ~uvawe vr{i ovlasten zdravstven inspektor na Ministerstvoto
za zdravstvo.
(2) Nadzor na zakonitosta vo izvr{uvaweto na merkata od stav
1 na ovoj ~len vr{i nadle`niot sud.
^len 242
Op{t akt so koj se ureduva ku}niot red vo zdravstvenata ustanova
vo odnos na licata sprema koi se izvr{uva merkata na bezbednost
zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe donesuva ministerot
za zdravstvo vo soglasnost so ministerot za pravda.
^len 243
Tro{ocite na izvr{uvaweto na merkata na bezbednost zadol`itelno
psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova
pa|aat na tovar na Buxetot na Republika Makedonija.
Glava XX
ZADOL@ITELNO PSIHIJATRISKO LEKUVAWE NA SLOBODA
^len 244
(1) Merkata na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe
na sloboda se izvr{uva vo zdravstvena ustanova koja prvostepeniot
sud ja opredelil vo svojata odluka.
(2) Merkata od stav 1 na ovoj ~len ja izvr{uva nadle`niot sud
spored `iveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na liceto.

^len 245
Zdravstvenata ustanova vo koja se izvr{uva zadol`itelnoto
psihijatriskoto lekuvawe na sloboda dol`na e najmalku na sekoi {est
meseci da go izvestuva nadle`niot sud za zdravstvenata sostojba na liceto
sprema koe se izvr{uva ovaa merka i za rezultatot na lekuvaweto.
^len 246
Vo odnos na stru~no-instruktorskiot nadzor, nadzorot na zakonitosta,
op{tiot akt za ku}niot red i tro{ocite na izvr{uvaweto na
ovaa merka se primenuvaat odredbite na ~lenovite 241, 242 i 243 od
ovoj zakon.
Glava XXI
ZADOL@ITELNO LEKUVAWE NA ALKOHOLI^ARI I NARKOMANI
^len 247
Merkata na bezbednost zadol`itelno lekuvawe na alkoholii-
~ari i narkomani se izvr{uva vo kazneno-popravnata ustanova vo koja
postojat uslovi za takvo lekuvawe.
^len 248
Ako vo kazneno-popravnata ustanova ne postojat uslovi za
zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, koga ovaa merka
e izre~ena so kazna zatvor, ili koga e izre~ena so pari~na kazna ili
uslovna osuda, merkata se izvr{uva vo zdravstvena ustanova {to }e ja
opredeli sudot vo odlukata so koja e izre~ena merkata.
^len 249
Nadle`niot sud soglasno so odredbata na ~len 248 od ovoj zakon
go upatuva liceto na izvr{uvawe na zadol`itelnoto lekuvawe na alkoholi~ari
i narkomani neposredno vo kazneno-popravnata ustanova
odnosno vo zdravstvenata ustanova.
^len 250
Zdravstvenata ustanova vo koja se izvr{uva zadol`itelnoto lekuvawe
na alkoholi~ari i narkomani dol`na e najmalku na {est meseci
da go izvestuva prvostepeniot sud za zdravstvenata sostojba na liceto
sprema koe se izvr{uva ovaa merka i za rezultatot od lekuvaweto.
471

472
^len 251
(1) Zdravstvenata ustanova }e go izvesti prvostepeniot sud za
zavr{enoto lekuvawe na liceto sprema koe e izre~eno zadol`itelno
lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani.
(2) Ako osudenoto lice bez opravdana pri~ina ne se podlo`i na
lekuvawe ili lekuvaweto go napu{ti, zdravstvenata ustanova }e go
izvesti za toa nadle`niot sud.
^len 252
(1) Tro{ocite na izvr{uvaweto na zadol`itelnoto lekuvawe
na alkoholi~ari i narkomani vo zdravstvenata ustanova pa|aat na
tovar na Buxetot na Republika Makedonija.
(2) Tro{ocite na izvr{uvaweto na zadol`itelnoto lekuvawe
na alkoholi~ari i narkomani otkako osudenoto lice }e bide upateno
ostatokot na kaznata zatvor da ja izdr`i vo kazneno-popravna ustanova,
pa|aat na tovar na kazneno-popravnata ustanova.
^len 253
Vo odnos na stru~no-instruktorskiot nadzor, nadzorot na zakonitosta
i op{tiot akt za ku}niot red na ovaa merka se primenuvaat
odredbite na ~lenovite 241 i 242 od ovoj zakon.
Glava XXII
ZABRANA NA VR[EWE NA PROFESIJA, DEJNOST ILI DOL@NOST
^len 254
(1) Pravosilnata presuda so koja e izre~ena merkata na bezbednost
zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost nadle`niot
sud mu ja dostavuva na izvr{uvawe na pravnoto lice ili druga
institucija vo koe osudenoto lice e vraboteno, na nadle`niot organ za
izdavawe odobrenie za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, na nadle`niot
organ na inspekcijata na trudot vo mestoto na `iveali-
{teto, odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice, kako i na nadle`niot
sud za registracija na pretprijatija.
(2) Pravosilnata presuda od stav 1 na ovoj ~len mu se dostavuva
i na podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti spored
mestoto na `iveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na osudenoto
lice.
(3) Ako liceto sprema koe e izre~ena merkata na bezbednost od
stav 1 na ovoj ~len go promeni mestoto na `iveali{teto odnosno prestojuvali{teto,
a vremeto za koe ovaa merka e izre~ena ne isteklo,
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za ovaa merka na bezbednost }e

go izvesti nadle`niot sud vo mestoto na `iveali{teto, odnosno prestojuvali{teto
na osudenoto lice.
^len 255
(1) Koga vr{eweto na profesija, dejnost ili dol`nost e povrzano
so dozvola ili odobrenie od nadle`en organ, ovaa merka na bezbednost
se izvr{uva so odzemawe na dozvolata, odnosno odobrenieto
ili so zabrana na nivno izdavawe za vremeto dodeka trae merkata.
(2) Inspekcijata na trudot, merkata od stav 1 na ovoj ~len ja
izvr{uva so prezemawe na dejstvija so koi na osudenoto lice mu se
onevozmo`uva da vr{i opredelena profesija, dejnost ili dol`nost.
(3) Za izvr{uvawe na merkata, inspekcijata na trudot go izvestuva
nadle`niot sud.
^len 256
Ako osudenoto lice ja prekr{i zabranata za vr{ewe profesija,
dejnost ili dol`nost }e se kazni za prekr{ok so pari~na kazna od
50.000 denari ili so zatvor do 60 dena.
Glava XXIII
ZABRANA NA UPRAVUVAWE SO MOTORNO VOZILO
^len 257
(1) Pravosilnata presuda so koja e izre~ena merkata na bezbednost
zabrana na upravuvawe so motorno vozilo nadle`niot sud mu ja
dostavuva na izvr{uvawe na podra~nata edinica na Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti spored mestoto na `iveali{teto, odnosno prestojuvali{teto
na osudenoto lice na koe mu e izre~ena ovaa merka.
(2) Izvr{uvaweto na merkata na bezbednost od stav 1 na ovoj
~len se sostoi od odzemawe na voza~kata dozvola za upravuvawe so motorno
vozilo od odreden vid ili kategorija ili vo zabrana na nejzino
izdavawe na osudenoto lice za vremeto za koe mu e izre~ena.
(3) Izre~enata merka na bezbednost zabrana na upravuvawe so
motorno vozilo se zapi{uva vo kaznenata evidencija.
(4) Ako liceto sprema koe e izre~ena merkata na bezbednost od
stav 1 na ovoj ~len go promeni mestoto na `iveali{teto, odnosno
prestojuvali{teto, a vremeto za koe ovaa merka e izre~ena ne isteklo,
podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za ovaa
merka na bezbednost }e go izvesti nadle`niot sud vo mestoto na `iveali{teto,
odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice.
473

^len 258
(1) Merkata na bezbednost zabrana na upravuvawe so motorno
vozilo od odreden vid ili kategorija za lice koe ima stranska voza~ka
dozvola za upravuvawe so motorno vozilo ja izvr{uva podra~nata edinica
na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti spored mestoto na izvr{uvaweto
na krivi~noto delo.
(2) Voza~kata dozvola }e mu se vrati na stranecot pri napu{taweto
na teritorijata na Republika Makedonija.
Glava XXIV
ODZEMAWE NA PREDMETI
^len 259
(1) Pravosilnata odluka so koja e izre~ena merkata na bezbednost
odzemawe na predmeti koi se upotrebni ili bile nameneti za
izvr{uvawe na krivi~no delo, ili nastanale so izvr{uvawe na krivi-
~no delo ja izvr{uva sudot opredelen so zakon na na~in kako {to e
opredeleno vo samata odluka, so uni{tuvawe ili so otstapuvawe na
predmetite na dr`aven organ ili so prodavawe na predmetite, ili so
predavawe vo soodveten muzej, ako predmetite spored svojata priroda
ne se nameneti za prodavawe.
(2) Ako prometot na odzemenite predmeti e zabranet ili ograni~en,
nivnoto uni{tuvawe }e se izvr{i i vo tekot na krivi~nata postapka,
dokolku toa e opredeleno so sudskata odluka.
(3) Uni{tuvaweto na odzemenite predmeti go izvr{uva sudot
koj ja donel odlukata vo prv stepen vo prisustvo na javen obvinitel i
inspektorot za izvr{uvawe na sankciite.
(4) Odredbata od stavot (3) se primenuva i vo postapkata za
predavawe na odzemenite predmeti vo soodveten muzej.
(5) Proda`bata na predmetite od stav 1 na ovoj ~len se vr{i
spored propisite na izvr{nata postapka.
^len 260
(1) Parite dobieni od proda`bata na odzemenite predmeti vo
postapkata za izvr{uvawe na merkata na bezbednost se vnesuvaat vo
Buxetot na Republika Makedonija.
(2) Sredstvata od stav 1 na ovoj ~len vo visina od 50% se koristat
kako namenski sredstva za izgradba, opremuvawe i osovremenuvawe
na uslovite za rabota na ustanovite i pravosudnite organi.
474

Glava XXV
PROTERUVAWE NA STRANEC OD ZEMJATA
^len 261
(1) Pravosilnata presuda so koja e izre~ena merkata na bezbednost
proteruvawe na stranec od zemjata, izvr{niot sudija mu ja dostavuva
na izvr{uvawe na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
(2) Merkata na bezbednost od stav 1 na ovoj ~len se izvr{uva
spored odredbite na Zakonot za dvi`ewe i prestoj na stranci.
G. ODZEMAWE NA IMOTNATA KORIST PRIBAVENA SO KRIVI^NO
DELO
Glava XXVI
POSTAPKA ZA ODZEMAWE NA IMOTNATA KORIST
^len 262
(1) Pravosilnata presuda so koja e odzemena imotnata korist
pribavena so krivi~no delo ja izvr{uva nadle`niot sud.
(2) Postapkata za odzemawe na imotnata korist pribavena so
krivi~no delo se sostoi vo samoto odzemawe na imotnata korist, spored
propisite na izvr{nata postapka.
^len 263
Ako izvr{uvaweto na ovaa pravna merka se sostoi vo odzemawe
na pari ili vo proda`ba na predmeti, parite odnosno ostvarenite sredstva
od proda`bata na predmetite se vnesuvaat vo Buxetot na Republika
Makedonija.
D. IZVR[UVAWE NA VOSPITNI MERKI
Glava XXVII
OP[TI ODREDBI
^len 264
(1) Odredbite na ovaa glava se primenuvaat na maloletni lica
storiteli na krivi~ni dela na koi im e izre~ena vospitna merka.
(2) Odredbite na ovaa glava se primenuvaat i na pomladi polnoletni
lica na koi im e izre~ena vospitna merka i vo odnos na koi se
izvr{uva vospitnata merka.
^len 265
Celta na izvr{uvaweto na vospitnite merki e so za{tita, pomo{
i nadzor, obrazovanie i vospituvawe na maloletnite lica storiteli
na krivi~ni dela, da se obezbedi pravilen razvoj na nivnata li-
475

~nost.
476
^len 266
(1) Pri izvr{uvaweto na vospitnite merki, postapuvaweto so
maloletnite lica mora da bide humano i dostoinstveno, da odgovara na
vozrasta, stepenot na du{evnata razvienost i na sposobnostite i naklonestotite
na maloletnoto lice, kaj maloletnite lica da se razviva
~uvstvoto na li~na odgovornost i da se pottiknuvaat i samite da u~estvuvaat
vo svoeto vospituvawe i prevospituvawe.
(2) Na maloletnite lica im se obezbeduvaat uslovi za osnovno i
sredno vospitanie i obrazovanie i za stru~no osposobuvawe.
^len 267
(1) Izvr{uvaweto na vospitnite merki e itno.
(2) Vospitnite merki se izvr{uvaat vedna{ po pravosilnosta
na sudskata odluka so koja se izre~eni, koga ne postojat pre~ki za nivno
izvr{uvawe.
(3) Izvr{uvaweto na vospitnite merki mo`e da se odlo`i samo
vo slu~aj i pod uslovi predvideni so ovoj zakon.
^len 268
(1) Sudot {to ja donel odlukata so koja e izre~ena vospitnata
merka, ako samiot ne e nadle`en za izvr{uvawe na odlukata, e dol`en
vedna{ po pravosilnosta da mu ja dostavi na nadle`niot sud. Zaedno so
odlukata prvostepeniot sud }e dostavi i izvod od mati~nata kniga na
rodenite, svidetelstvoto, podatoci dali maloletnoto lice i porano
vr{elo krivi~ni dela i kako zavr{ile postapkite, podatoci za zdravstvenata
sostojba na maloletnoto lice, socijalna i psiholo{ka anamneza
i drugi podatoci od ispituvaweto na li~nosta na maloletnikot.
(2) Nadle`niot sud izvr{nata odluka so drugite podatoci od
stav 1 na ovoj ~len ja upatuva na izvr{uvawe do centarot za socijalni
raboti, koj, so ogled na vidot na vospitnata merka, samiot ja izvr{uva
vospitnata merka, vr{i socijalen nadzor nad izvr{uvaweto na vospitnata
merka ili maloletnoto lice go upatuva vo soodvetnata zavodska
ustanova.
(3) Za podgotovkata i za po~etokot na izvr{uvawe na vospitnata
merka centarot za socijalni raboti gi izvestuva roditelite odnosno
staratelot na maloletnoto lice i nadle`niot sud.
^len 269
Za izvr{uvaweto na vospitnite merki nadle`ni se da postapu-

vaat nadle`niot sud i centarot za socijalni raboti spored mestoto na
`iveali{eto odnosno prestojuvali{teto na maloletnoto lice sprema
koe se izvr{uva vospitnata merka.
^len 270
Tro{ocite na izvr{uvaweto na vospitnata merka gi snosi
organot odnosno ustanovata {to ja izvr{uva vospitnata merka, dokolku
so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
^len 271
(1) Licata koi se dol`ni da go izdr`uvaat maloletnoto lice
snosat del od tro{ocite za izvr{uvawe na vospitnata merka vo visina
od edna tretina od li~nite primawa ako so toa ne se zagrozuva izdr`uvaweto
na semejstvoto.
(2) Visinata na delot na tro{ocite od stav 1 na ovoj ~len i na-
~inot na nivnoto pla}awe go opredeluva sudot vo odlukata so koja e
izre~ena vospitnata merka, imaj}i ja predvid imotnata sostojba na liceto.
(3) Iznosot na sredstvata od stav 1 na ovoj ~len se uplatuva vo
Buxetot na Republika Makedonija.
^len 272
(1) Stru~no-instruktorski nadzor nad izvr{uvaweto na vospitnite
merki vr{i Direkcijata i Republi~kiot zavod za socijalni
dejnosti.
(2) Sudski nadzor na izvr{uvaweto na vospitnite merki vr{i
nadle`niot sud.
Glava XXVIII
IZVR[UVAWE NA DISCIPLINSKITE MERKI
1. Upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici
^len 273
(1) Vospitnata merka upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici
se izvr{uva vo disciplinski centar za maloletnici (vo
natamo{niot tekst: centar za maloletnici)
(2) Centarot za maloletnici od stav 1 na ovoj ~len se osnova so
akt na Vladata na Republika Makedonija.
(3) Vospitnata merka od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se izvr{uva
i vo postojnite prifatili{ta, internati i drugi obrazovni ustanovi
i ustanovi za rabota so mladinata, ako vo niv vo slobodnoto vreme se
organizira disciplinski centar za maloletnici vo mestoto na `iveali{teto
odnosno prestojuvali{teto na maloletnoto lice.
477

(4) Vo koi ustanovi od stav 3 na ovoj ~len }e se organizira centar
za maloletnici opredeluva ministerot za trud i socijalna politika
vo soglasnost so ministerot za obrazovanie.
478
^len 274
(1) Po priemot na odlukata centarot za socijalni raboti vo dogovor
so centarot za maloletnici dol`en e vo rok od deset dena da go
povika maloletnoto lice zaedno so roditelite vo opredelen den i ~as
da se javi vo centarot za maloletnici zaradi izvr{uvawe na disciplinskata
merka.
(2) Roditelite ili staratelot se dol`ni da obezbedat redovno
doa|awe na maloletnoto lice vo centarot za maloletnici.
(3) Ako maloletnoto lice ne se javi vo opredelenoto vreme vo
centarot za maloletnici, ne doa|a redovno ili prestane da doa|a, centarot
za maloletnici za toa }e go izvesti centarot za socijalni raboti
i nadle`niot sud.
^len 275
(1) Upatuvaweto na maloletnoto lice vo centarot za maloletnici
vo prazni~ni denovi i na opredelen broj ~asovi vo denot se
izvr{uva vo vreme od 08 do 20 ~asot vo slobodnoto vreme na maloletnoto
lice.
(2) Upatuvaweto na maloletnoto lice vo centarot za maloletnici
na neprekinat prestoj na opredelen broj denovi se izvr{uva vo
vreme koga maloletnoto lice e slobodno. Ovaa merka se izvr{uva i
koga maloletnoto lice e rabotno anga`irano pri {to toa prodol`uva
da go posetuva u~ili{teto ili da odi na rabota, a od centarot za maloletnici
mu e obezbedena ishrana i smestuvawe.
^len 276
(1) Vo centarot za maloletnici, maloletnoto lice go pominuva
vremeto vo rabota i u~ewe i slobodni sportski i kulturni aktivnosti,
pod kontrola na stru~ni lica.
(2) Programa za aktivnostite na centarot za maloletnici donesuva
ministerot za trud i socijalna politika vo soglasnost so ministerot
za obrazovanie i ministerot za pravda.
^len 277
(1) Maloletnite lica vo centarot za maloletnici moraat da se
pridr`uvaat na odredbite na ku}niot red, pravilata za rabotnata disciplina
i naredbite na slu`benite lica.

(2) Na maloletnoto lice koe }e ja naru{i rabotnata disciplina
i ku}niot red ili neuredno doa|a, direktorot na centarot za maloletnici
mo`e da mu izre~e ukor.
(3) Ako maloletnoto lice prodol`i so neredovnost i go povtori
naru{uvaweto na redot i disciplinata, direktorot na centarot za
maloletnici mo`e da mu go prodol`i prestojot vo centarot za maloletnici
za dva ~asa. Za izre~enata disciplinska merka direktorot }e go
izvesti centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud.
^len 278
(1) Vo centarot za maloletnici se vodi dnevnik za prestojot na
maloletnoto lice.
(2) Po izvr{enata vospitna merka, centarot za maloletnici mu
dostavuva na centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud izve{taj
za vlijanieto na prezemenite merki sprema maloletnoto lice i za
postignatite rezultati vo vospitnata rabota.
(3) Ako sudot po izvr{uvaweto na ovaa vospitna merka go stavi
maloletnoto lice pod zasilen nadzor na centarot za socijalni raboti
so izve{tajot od stav 2 na ovoj ~len }e dostavi i mislewe na stru~nite
rabotnici na centarot za maloletnici za li~nosta na maloletnikot i
za postignatite rezultati vo izvr{uvaweto na merkata.
Glava XXIX
IZVR[UVAWE NA MERKITE NA ZASILEN NADZOR
1. Zasilen nadzor od strana na roditelite, posvoitelite ili staratelot
^len 279
Izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor od strana na
roditelite, posvoitelite ili staratelot zapo~nuva vo denot koga nadle`niot
sud }e mu ja dostavi odlukata so koja e izre~ena ovaa merka zaradi
nejzino izvr{uvawe na roditelot, posvoitelot ili staratelot zadol`en
za izvr{uvawe na merkata.
^len 280
Roditelot, posvoitelot ili staratelot ja izvr{uva merkata
taka {to vodi postojana i celosna gri`a za vospituvaweto na maloletnoto
lice, prezema merki koi }e go spre~at {tetnoto vlijanie vrz maloletnoto
lice i gi izvr{uva nalozite i upatstvata na centarot za socijalni
raboti i nadle`niot sud vo tekot na izvr{uvaweto na merkata.
479

^len 281
(1) Roditelot, posvoitelot ili staratelot e dol`en da mu ovozmo`i
na centarot za socijalni raboti da go proveruva izvr{uvaweto
na ovaa merka.
(2) Roditelot, posvoitelot ili staratelot na maloletnoto lice
i centarot za socijalni raboti, vo rokot {to }e go opredeli sudot, a
najmalku edna{ na {est meseci, }e go izvestat nadle`niot sud za tekot
na izvr{uvaweto na vospitnata merka.
480
^len 282
Ako vo tekot na izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen
nadzor od strana na roditelite, posvoitelite ili staratelot dojde do
nesoglasuvawe me|u roditelot, posvoitelot ili staratelot na maloletnoto
lice i centarot za socijalni raboti, nesoglasuvaweto za na~inot
na izvr{uvaweto na ovaa merka }e go re{i sudot {to ja izrekol
merkata.
^len 283
(1) Centarot za socijalni raboti sostavuva izve{taj za na~inot
na izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor od strana na
roditelite, posvoitelite ili staratelot i za postignatite rezultati
vo izvr{uvaweto na ovaa merka.
(2) Izve{tajot od stav 1 na ovoj ~len centarot za socijalni
raboti go dostavuva na nadle`niot sud.
2. Zasilen nadzor vo drugo semejstvo
^len 284
(1) Izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor vo drugo
semejstvo, centarot za socijalni raboti mu go doveruva na semejstvoto
opredeleno vo sudskata odluka.
(2) Po dobivaweto na odlukata od nadle`niot sud, centarot za
socijalni raboti }e go izvesti semejstvoto od stav 1 na ovoj ~len deka
na opredelen datum vo rok od 15 dena }e mu go predade maloletnoto
lice na izvr{uvawe na vospitnata merka zasilen nadzor vo drugo semejstvo.
^len 285
(1) Centarot za socijalni raboti sklu~uva pismen dogovor so
semejstvoto opredeleno vo sudskata odluka vo koja }e se utvrdat me-

|usebnite prava i obvrski vo vrska so smestuvaweto i sproveduvaweto
na zasileniot nadzor sprema maloletnoto lice.
(2) So dogovorot od stav 1 na ovoj ~len se opredeluvaat i visinata
i na~inot na pla}aweto na tro{ocite za smestuvaweto na maloletnoto
lice i uslovite i rokot na prestanuvaweto na dogovorot.
^len 286
Za vreme na izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor
vo drugo semejstvo na maloletnoto lice mu se obezbeduva odr`uvawe na
vrskite so semejstvoto, dokolku nadle`niot sud po predlog na centarot
za socijalni raboti ne opredeli poinaku.
^len 287
Odredbite na ~lenovite 282 i 283 od ovoj zakon }e se primenuvaat
i pri izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor vo drugo
semejstvo.
3. Zasilen nadzor od strana na centarot za socijalni raboti
^len 288
(1) Po priemot na odlukata so koja e izre~ena vospitnata merka
zasilen nadzor od strana na centarot za socijalni raboti od nadle-
`niot sud, ovoj organ podgotvuva programa za ostvaruvawe na zasilen
nadzor sprema maloletnoto lice so koja se opredeluva na~inot na ostvaruvaweto
na gri`ata vo odnos na {koluvaweto, vrabotuvaweto, lekuvaweto
ako toa e potrebno, izdvojuvaweto od sredinata koja {tetno
vlijae vrz maloletnoto lice i sreduvawe na semejnite i drugi priliki
vo koi maloletnoto lice `ivee.
(2) Vedna{ po priemot na odlukata, centarot za socijalni raboti
}e gi izvesti roditelite, posvoitelite ili staratelot deka vo
rok od 15 dena }e otpo~ne so ostvaruvawe na zasileniot nadzor sprema
maloletnoto lice i }e gi zapoznae so programata na zasileniot nadzor
koja }e ja sproveduva.
(3) Centarot za socijalni raboti }e opredeli stru~en rabotnik
koj postojano i neprekinato }e se gri`i za izvr{uvawe na zasileniot
nadzor i sproveduvawe na programata od stav 1 na ovoj ~len.
^len 289
Odredbata od ~lenot 283 na ovoj zakon soodvetno se primenuva i
na izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor od strana na
centarot za socijalni raboti.
481

482
Glava XXX
IZVR[UVAWE NA ZAVODSKITE MERKI
1. Op{ti odredbi
^len 290
(1) Zavodskite merki spored odredbite na ovoj zakon se izvr-
{uvaat so upatuvawe vo vospitna ustanova i so upatuvawe vo vospitnopopraven
dom.
(2) Vospitnite ustanovi od stav 1 na ovoj ~len se osnovaati
ukinuvaat so uredba na Vladata na Republika Makedonija po predlog
na ministerot za pravda i ministerot za trud i socijalna politika.
^len 291
(1) Centarot za socijalni raboti po priemot na odlukata od nadle`niot
sud so koja na maloletnoto lice mu e izre~ena nekoja od zavodskite
merki }e pobara od roditelot, posvoitelot ili staratelot na
maloletnoto lice sprema koe ovaa merka e izre~ena na opredelen den
vo tekot na 15 dena da go dovede maloletnoto lice vo ustanovata. Centarot
za socijalni raboti, isto taka, }e ja izvesti i ustanovata za datumot
koga maloletnoto lice treba da se javi za izvr{uvawe na vospitnata
merka.
(2) Ustanovata vo koja se izvr{uva zavodskata merka }e go izvesti
centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud za datumot na priemot
na maloletnoto lice i po~etokot na izvr{uvaweto na zavodskata
merka.
^len 292
Ako maloletnoto lice ne se javi na izvr{uvawe na zavodskata
merka ili samovolno ja napu{ti ustanovata, rakovoditelot na ustanovata
}e go izvesti centarot za socijalni raboti, nadle`niot sud i podra~nata
edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za fa}awe na
maloletnoto lice i priveduvawe vo ustanovata za izvr{uvawe na zavodskata
merka.
^len 293
Ustanovata vo koja se izvr{uva zavodskata merka, najdocna tri
meseci pred planiranoto otpu{tawe na maloletnoto lice, treba da go
izvesti centarot za socijalni raboti za otpu{taweto i da mu predlo`i
merki {to treba da se prezemat za natamo{no vospituvawe na
maloletnoto lice.
^len 294

(1) Centarot za socijalni raboti vo konsultacija so roditelite,
posvoitelite ili staratelot na maloletnoto lice i so nivno
vklu~uvawe vo podgotvuvaweto za prifa}awe na maloletnoto lice vo
ustanovata, posebno se gri`i za sreduvawe na semejnite priliki na maloletnoto
lice, za obezbeduvawe na negovo vremeno smestuvawe i ishrana
ako toa ne mu e obezbedeno vo semejstvoto, za obezbeduvawe na
obleka i obuvki, za lekuvawe, za izbor na soodvetna sredina i za {koluvawe
i vrabotuvawe na maloletnoto lice.
(2) Za podgotovkite {to gi prezel centarot za socijalni raboti
}e go izvesti nadle`niot sud.
^len 295
(1) Po~etokot na izvr{uvaweto na zavodskata merka po molba
na maloletnoto lice, negovite roditeli, posvoiteli ili staratelot,
mo`e da se odlo`i pod uslovite opredeleni vo ~lenot 86 stav 1 to-
~kite 1, 2, 5 i 7 i ~lenovite 87 i 88 od ovoj zakon.
(2) Za povtorno podnesena molba se primenuva odredbata na
~lenot 93 od ovoj zakon.
2. Upatuvawe vo vospitna ustanova
^len 296
Vospitnata merka upatuvawe vo vospitna ustanova se izvr{uva
vo vospitna ustanova nameneta za vospituvawe i socijalna za{tita na
deca i mladina.
^len 297
Centarot za socijalni raboti }e go zapoznae rakovoditelot na
vospitnata ustanova so odlukata so koja e izre~ena vospitnata merka,
kako i so drugi podatoci za li~nosta na maloletnoto lice, za semejnite,
socijalnite i drugi priliki vo koi `ivee i }e go izvesti nadle-
`niot sud za ustanovata vo koja }e se izvr{uva vospitnata merka sprema
maloletnoto lice.
^len 298
(1) Maloletnoto lice vo vospitnata ustanova se stava vo isti
uslovi i ima isti prava i dol`nosti kako i drugite maloletnici smesteni
vo ustanovata, so toa {to vo odnos na vospituvaweto i nadzorot
}e mu se posveti posebno vnimanie.
(2) So okolnosta deka sprema maloletnoto lice e izre~ena i se
izvr{uva vospitna merka od zavodski vid se zapoznavaat samo rakovoditelot
na ustanovata i vospituva~ot na kogo maloletnoto lice mu e
dovereno.
483

484
^len 299
(1) Za vreme na u~ili{niot raspust i praznicite koga vospitnata
ustanova ne raboti, maloletnoto lice mo`e da se isprati kaj roditelite,
posvoitelite ili staratelot ili kaj bliski rodnini.
(2) Ako maloletnoto lice nema kade da se smesti soglasno so
stav 1 na ovoj ~len, centarot za socijalni raboti za toa vreme }e opredeli
privremeno smestuvawe na maloletnoto lice.
(3) Vremeto pominato nadvor od vospitnata ustanova vo tekot
na u~ili{niot raspust i praznicite se smeta kako vreme pominato vo
ustanovata.
^len 300
Rakovoditelot na vospitnata ustanova e dol`en najmalku na
sekoi {est meseci ili koga nadle`niot sud ili centarot za socijalni
raboti toa }e go pobaraat da gi izvesti za uspehot vo primenata na
ovaa vospitna merka sprema maloletnoto lice.
3. Upatuvawe vo vospitno-popraven dom
^len 301
(1) Vospitnata merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom se
izvr{uva vo domovi osnovani samo za taa cel.
(2) Za oddelni kategorii maloletni lica mo`e da se osnovaat
posebni vospitno-popravni domovi i oddelenija.
(3) Maloletnite lica spored polot se smestuvaat vo posebni
domovi, a mo`at da bidat smesteni vo eden dom, no odvoeno.
^len 302
So rabotata na vospitno-popravniot dom rakovodi direktor
{to go imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija, po predlog
na ministerot za pravda.
^len 303
(1) Rabotata vo vospitno-popravniot dom se organizira taka
{to na maloletnoto lice mu se obezbeduvaat uslovi za osnovno i sredno
obrazovanie i vospitanie, za steknuvawe i razvivawe na pozitivni
naviki, na vrednosni osobni i za rabotno ostru~uvawe i osposobuvawe
za oddelni zanimawa.
(2) Ako vo vospitno-popravniot dom ne postoi nastava od odredena
nasoka ili stepen na obrazovanie maloletnoto lice mo`e takvata
nastava da ja posetuva i nadvor od vospitno-popravniot dom.

(3) Vo vospitno-popravniot dom na maloletnoto lice mu se
obezbeduvaat uslovi za aktivno koristewe na slobodnoto vreme so kulturni,
zabavni i sportski aktivnosti.
(4) Maloletnoto lice vo vospitno-popravniot dom mo`e da odr-
`uva kontakti so semejstvoto i drugi lica i institucii koi mo`at pozitivno
da vlijaat na negovata resocijalizacija.
^len 304
(1) Pri priemot vo vospitno-popravniot dom se utvrduva identitetot
na maloletnoto lice.
(2) Vo po~etokot na izvr{uvaweto na vospitnata merka maloletnoto
lice se zapoznava so ku}niot red, pravata i dol`nostite {to gi
ima vo tekot na izvr{uvaweto na vospitnata merka, na~inot na koj gi
ostvaruva utvrdenite prava i so disciplinskite merki {to mo`at da
mu se izre~at.
^len 305
(1) Po priemot vo vospitno-popravnit dom maloletnoto lice
prestojuva vo priemnoto oddelenie do 30 dena.
(2) Vo priemnoto oddelenie stru~en tim, so primena na nau~ni
metodi, vr{i socijalno-medicinsko i psiholo{ko-pedago{ko ispituvawe
na li~nosta na maloletnoto lice.
(3) Stru~niot tim {to go vr{i ispituvaweto od stav 2 na ovoj
~len go so~inuvaat psiholog, pedagog, socijalen rabotnik, lekar, a po
potreba i drugi stru~ni lica.
^len 306
(1) Vo priemnoto oddelenie se utvrduvaat metodite za vospitna
rabota so maloletnoto lice, se koordinira rabotnoto anga`irawe so
nastavata vo u~ili{teto za osnovno vospitanie i obrazovanie i
sredno obrazovanie, so rabotilnicite i ekonomijata vo koja se izveduva
prakti~na obuka i se predlagaat merki zaradi pouspe{no ostvaruvawe
na procesot na prevospituvaweto.
(2) Vrz osnova na rezultatot od ispituvaweto na li~nosta na
maloletnite lica vo priemnoto oddelenie se vr{i klasifikacija i se
utvrduva vospitno-obrazovna programa za aktivno u~estvo na maloletnoto
lice za vreme na prestojot vo vospitno-popravniot dom.
^len 307
(1) Vo vospitno-popravniot dom maloletnite lica se rasporeduvaat
vo vospitni grupi spored vozrasta i mentalnata razvienost, ka-
485

akternite i drugi li~ni svojstva, koi ovozmo`uvaat primena na
ednakvi vospitni i prevospitni merki i prezemawe na merki za odvojuvawe
zaradi odr`uvawe na redot i disciplinata i za spre~uvawe na
me|usebni {tetni vlijanija.
(2) Vospitnite grupi od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da opfatat
najmnogu deset maloletni lica i imaat poseben vospituva~.
486
^len 308
(1) Na maloletnite lica, vo soglasnost so potrebite od nivnoto
prevospituvawe, im se opredeluva vidot na rabotata spored nivnite
telesni i du{evni sposobnosti i mo`nostite na vospitno-popravniot
dom.
(2) Pri opredeluvaweto na vidot na rabotata se vodi smetka za
`elbata na maloletnite lica da vr{at odreden vid raboti.
(3) Pri izborot na strukata {to }e ja izu~uvaat maloletnite
lica, za koi se organizira nastava za sredno obrazovanie, }e se vodi
smetka za nivnite sposobnosti i sklonosti, za mo`nostite na vospitno-popravniot
dom i za drugi okolnosti od zna~ewe za ostvaruvaweto
na celta na vospitnata merka.
^len 309
(1) Od maloletnite lica koi go zavr{ile {koluvaweto ili se
stru~no osposobeni, se bara da rabotat so polno rabotno vreme, soglasno
so op{tite propisi.
(2) Od maloletnite lica koi posetuvaat u~ili{te za u~enici za
sredno vospitanie i obrazovanie ili za oddelen vid zanimawe, se bara
da rabotat spored propisite i programata na nastavata predvidena od
u~ili{teto {to go posetuvaat.
^len 310
(1) Za osnovno vospitanie i obrazovanie i sredno obrazovanie,
vo vospitno-popravnite domovi se organizira nastava od soodveten
vid, rabotilnici i ekonomii za prakti~na obuka.
(2) Maloletnite lica koi }e se zdobijat so kvalifikacija vo
vospitno-popravniot dom dobivaat svidetelstvo. Od svidetelstvoto ne
smee da se gleda deka kvalifikacijata e dobiena vo vospitno-popraven
dom.
(3) Koga spored op{tite propisi vremeto pominato na rabota
od odreden vid se priznava za zdobivawe so odredena kvalifikacija, za
takva kvalifikacija se priznava i vremeto pominato na ist vid rabota
vo vospitno-popraven dom, so toa {to ova vreme ne se smeta vo raboten
sta` i ne mo`e da bide osnova za steknuvawe so drugi prava.

^len 311
Na maloletno lice vo vospitno-popraven dom, koe zapo~nalo
sredno obrazovanie ili drugo obrazovanie mo`e da mu se ovozmo`i
prodol`uvawe na {koluvaweto nadvor od domot, ako so svoeto odnesuvawe
i zalagawe vo u~eweto im slu`i za primer na drugite i toa go
zaslu`uva.
^len 312
(1) Na maloletnite lica vo vospitno-popraven dom im se obezbeduva
ishrana po tri obroka dnevno, koja sodr`i najmalku 14.600 xuli.
(2) Bolnite maloletni lica dobivaat hrana vo vid i koli~estvo
{to }e gi odredi lekarot.
(3) Na maloletnite lica im se obezbeduva besplatna obleka, ~evli
i dolna obleka.
^len 313
Vospitno-popravniot dom gi zadovoluva najnu`nite potrebi na
maloletnite lica koi bez svoja vina ne rabotat, a nemaat sopstveni
sredstva.
^len 314
Maloletnite lica imaat pravo bez ograni~uvawe da primaat
poseti na ~lenovite na potesnoto semejstvo, vo granicite na ku}niot
red, a so odobrenie na direktorot na vospitno-popravniot dom mo`at
da gi posetuvaat i drugi lica.
^len 315
(1) Maloletnite lica mo`at bez ograni~uvawe da se dopi{uvaat
so roditelite i bliskite rodnini.
(2) Direktorot na vospitno-popravniot dom mo`e da odobri dopi{uvawe
i so drugi lica, ako toa ne vlijae {tetno vrz maloletnite
lica.
^len 316
(1) Maloletnite lica imaat pravo da primaat pratki so obleka,
predmeti za li~na upotreba, knigi i dneven pe~at, ~ija sodr`ina ne e
vospitno {tetna.
(2) Maloletnite lica mo`at da primaat i pari, koi mo`at da gi
487

tro{at samo vo ramkite odredeni so ku}niot red.
488
^len 317
(1) Direktorot na vospitno-popravniot dom mo`e da im odobri
otsustvo na maloletnite lica vo tekot na godinata do eden mesec zaradi
poseta na roditelite ili na bliski rodnini.
(2) Otsustvoto se dava, po pravilo, za vreme na u~ili{niot
raspust i za vreme na praznici.
(3) Za maloletnite lica {to se nao|aat vo vospitno-popraven
dom mo`e da se organizira zaedni~ko letuvawe nadvor od domot.
(4) Vremeto pominato na otsustvo ili na zaedni~ko letuvawe se
zasmetuva vo vremeto pominato vo domot.
^len 318
(1) Maloletnite lica koi ne posetuvaat nastava za osnovno vospitanie
i obrazovanie i sredno obrazovanie, a na rabota pominale
neprekinato 11 meseci, vklu~uvaj}i go tuka i vremeto pominato na lekuvawe
poradi povreda na rabota ili profesionalno zaboluvawe,
imaat pravo na odmor od najmalku 18 dena vo godinata.
(2) Odmorot po pravilo, se koristi kaj roditelite, startelot
ili pobliskite rodini. Za onie koi nemaat kaj kogo da odat, a se
nakloneti na begstvo ili postoi opasnost da prodol`at so vr{ewe na
krivi~ni dela i naru{uvawe na javniot red i mir, upravata na domot
mo`e da organizira zaedni~ki odmor vo domot ili nadvor od nego.
(3) Odluka za koristewe na odmorot donesuva direktorot na
domot, po predlog na vospituva~ot.
^len 319
Za povreda na redot i disciplinata propi{ana so ku}niot red
za maloletno lice disciplinskata kazna upatuvawe vo samica mo`e da
trae od tri do sedum dena.
^len 320
Sprema maloletnoto lice ne mo`e da se primeni merkata osamuvawe.
^len 321
Odredbite na ovoj zakon se primenuvaat i na organizacijata i
rabotata na vospitno-popravniot dom i na izvr{uvaweto na vospitnopopravnata
merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom, dokolku so

odredbite od ovaa glava poinaku ne e opredeleno.
DEL VTORI
IZVR[UVAWE NA SANKCIITE IZRE^ENI ZA PREKR[OK
Glava XXXI
IZVR[UVAWE NA KAZNA ZATVOR
^len 322
(1) Odredbite na ovoj zakon za izvr{uvawe na kaznata zatvor soodvetno
se primenuvaat i na izvr{uvaweto na kazna zatvor za prekr-
{ok, ako so odredbite na ovaa glava poinaku ne e opredeleno.
(2) Kaznata zatvor izre~ena za prekr{ok se izvr{uva vo kazneno-popravna
ustanova od poluotvoren vid.
(3) Kaznata zatvor izre~ena za prekr{ok se izvr{uva odvoeno
od kaznata zatvor izre~ena za krivi~no delo.
^len 323
(1) Kaznata zatvor izre~ena za prekr{ok se izvr{uva spored
mestoto na `iveali{teto odnosno prestojuvali{teto na kaznetoto
lice.
(2) Kaznetoto lice na izdr`uvawe na kaznata go upatuva prvostepeniot
sud {to ja izrekol kaznata.
(3) Vo upatniot akt {to organot od stav 1 na ovoj ~len mu go
dostavuva na kaznetoto lice se ostava rok od osum do 15 dena do denot
koga liceto treba da se javi na izdr`uvawe na kaznata zatvor.
(4) Ako kaznetoto lice ne se javi na izdr`uvawe na kaznata zatvor
na opredeleniot den, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti po nalog
na prvostepeniot sud }e go privede kaznetoto lice vo ustanovata.
^len 324
(1) Po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor za prekr{ok
mo`e da se odlo`i na molba na kaznetoto lice, najmnogu do 60 dena.
(2) Po molbata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na
kaznata re{ava nadle`niot sud.
(3) Protiv re{enieto od stav 2 na ovoj ~len so koe e odbiena
molbata re{ava povisokiot sud.
^len 325
(1) Po molba na kaznetoto lice, po isklu~ok, vo opravdani slu-
~ai direktorot na ustanovata mo`e da odobri prekin na izdr`uvaweto
na kaznata do deset dena.
(2) Protiv re{enieto so koe e odbiena molbata od stav 1 na ovoj
489

~len mo`e da se izjavi `alba do Direkcijata.
490
Glava XXXII
IZVR[UVAWE NA PARI^NATA KAZNA,
MERKITE NA BEZBEDNOST, VOSPITNITE MERKI
I ODZEMAWETO NA IMOTNATA KORIST
^len 326
Odredbite na ovoj zakon za izvr{uvawe na pari~nata kazna, merkite
na bezbednost, vospitnite merki i odzemaweto na imotnata korist,
izre~eni za krivi~ni dela soodvetno se primenuvaat i na izvr-
{uvaweto na pari~nata kazna, merkite na bezbednost, vospitnite merki
i odzemaweto na imotnata korist za prekr{ok.
(2) Ako pravnoto lice vo opredelen rok ne ja plati pari~nata
kazna, taa se izvr{uva prisilno, soglasno so Zakonot za izvr{nata postapka.
DEL TRETI
PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
Glava XXXIII
^len 327
Do donesuvaweto na uredbata od ~len 26 na ovoj zakon, postojnite
kazneno-popravni ustanovi i vospitno-popravnite domovi prodol`uvaat
so rabota spored nadle`nosta opredelena so ovoj zakon.
^len 328
Osudenite, kaznetite i maloletnite lica koi izdr`uvaat kazna
zatvor, zamena na pari~nata kazna so zatvor, maloletni~ki zatvor i
vospitno-popravnata merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom, }e
prodol`at odnosno }e se prerasporedat so izdr`uvawe na kaznata zatvor
i vospitno-popravnata merka vo soodvetnata kazneno-popravna
ustanova i vospitno-popraven dom spored nadle`nosta opredelena so
ovoj zakon.
^len 329
(1) Upravitelite i nivnite zamenici vo postojnite kazneno popravni
ustanovi i vospitno popravni domovi prodol`uvaat so rabota
do istekot na mandatot kako direktori na kazneno popravnite ustanovi
i vospitno popravnite domovi, dokolku gi ispolnuvaat uslovite za
imenuvawe na direktor na ustanova odnosno zamenik direktor utvrdeni
so ovoj zakon.
(2) Upravitelite i nivnite zamenici koi ne gi ispolnuvaat
uslovite od ~len 41 na ovoj zakon, dol`ni se vo rok od dve godini da go

oformat svoeto obrazovanie.
^len 330
Uslovite na prestoj i rabota na osudenite i maloletnite lica
vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi }e se
usoglasat so odredbite na ovoj zakon vo rok od dve godini od negovoto
vleguvawe vo sila.
^len 331
Uredbata od ~len 26 na ovoj zakon, }e se donese vo rok od 30 dena
od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, a drugite op{ti akti
predvideni so ovoj zakon }e se donesat vo rok od 90 dena od denot na
negovoto vleguvawe vo sila.
^len 332
So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da
va`i Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i stopanski
prestapi („Slu`ben vesnik na SRM" broj 19/79, 50/82, 42/85,
35/86 i 47/89 i „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 19/92) i
Zakonot za organizacijata i raboteweto na posebnite organizacii i
edinici so stopanska dejnost vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite
domovi („Slu`ben vesnik na SRM" broj 19/79).
^len 333
Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
491

492

Vrz osnova na ~len 26 stav 3 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite
("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97 i 23/99), ministerot za pravda
donese
3. R E [ E N I E
ZA RASPOREDUVAWE NA OSUDENITE I OSUDENITE
MALOLETNI LICA VO KAZNENO-POPRAVNITE I
VOPSITNO-POPRAVNITE USTANOVI
"Slu`ben Vesnik na RM," 1999/34
So ova re{enie se vr{i rasporeduvawe na osudeni , maloletni,
prekr{o~no kazneti i pritvoreni lica vo kazneno-popravnite i vo
kazneno-popravnite ustanovi od strana na nadle`niot sud.
I
1. Vo Kazneno-popravnata ustanova - Kazneno-popraven dom
Idrizovo se upatuvaat na izdr`uvawe kazna do`ivoten zatvor i kazna
zatvor:
a) Ma{ki lica povtornici, osudeni so pravosilna presuda na
kazna zatvor nad 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot
pritvor iznesuva pove}e od 6 meseci.
b) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor pove}e od 2 godini, odnosno koga ostatokot od
kaznata so presmetaniot pritvor iznesuva pove}e od 2 godini.
v) @enski lica osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor
ili maloletni~ki zatvor nezavisno od visinata na kaznata. Ovie osudeni
lica kaznata ja izdr`uvaat vo Oddelenieto za `enski lica,
g) Ma{ki i `enski lica osudeni na kazna do`ivoten zatvor i
d) Stranski dr`avjani i lica bez dr`avjanstvo
2. Vo Kazneno-popravnata ustanova - Kazneno-popraven dom od
otvoren vid Struga se upatuvaat na izdr`uvawe na kazna zatvor,
a) Ma{ki lica osudeni za krivi~ni dela od nere`nost soglasno
Krivi~niot zakonik, ako se osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor
od 2 do 5 godini ili ako po presmetaniot pritvor im preostanuva
pove}e od 2 do 5 godini od izre~enata kazna,
b) Ma{ki lica - primarni storiteli osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, za podra~jeto na osno-
493

vnite sudovi Debar i Struga i
v) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na
osnovnite sudovi Debar i Stuga.
3. Vo Kazneno-popravnata ustanova - Zatvor Bitola so otvoreno
oddelenie vo Prilep se upatuvaat:
3.2. Zatvor Bitola:
a) Ma{ki lica - primarni storiteli osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, za podra~jeto na osnovnite
sudovi Bitola, Ki~evo i Resen,
b) Ma{ki lica - povtornici, osudeni so pravosilna presuda na
kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot
pritvor iznesuva do 6 meseci, od podra~jeto na osnovnite
sudovi Bitola, Ki~evo, Kru{evo, Prilep i Resen,
v) Ma{ki i `enski lica sprema koi e oprededlen pritvor od
podra~jeto na osnovnite sudovi Bitola, Ki~evo Prilep i Resen,
g) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na
osnovnite sudovi Bitola, Ki~evo i Resen.
3.2. Otvoreno oddelenie vo Prilep:
a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osnovnite
sudovi Kru{evo i Prilep i
b) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na
osnovnite sudovi Kru{evo i Prilep.
4. Vo Kazneno-popravnata ustanova Zatvor Gevgelija se upatuvaat:
a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osnovnite
sudovi Gevgelija, Kavadarci i Negotino,
b) Ma{ki lica - povtornici, osudeni so pravosilna presuda na
kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot
pritvor iznesuva do 6 meseci, od podra~jeto na osnovnite sudovi
Gevgelija, Kavadarci i Negotino,
v) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kzneti od podra~jeto na
osnovnite sudovi Gevgelija, Kavadarci i Negotino i
g) Ma{ki i `enski lica sprema koi e opredelen pritvor od podra~jeto
na osnovnite sudovi Gevgelija, Kavadarci i Negotino
5. Vo Kazneno-popravna ustanova - Zatvor Ohrid se upatuvaat:
a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na Osnovniot
sud Ohrid,
b) Pomladi polnoletni i maloletni ma{ki lica osudeni so
494

pravosilna presuda na kazna maloletni~ki zatvor,
v) Ma{ki lica povtornici, osudeniso pravosilna presuda na
kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koka ostatokot od kaznzata po presmetaniot
pritvor iznesuva do 6 meseci, od podra~jeto na osnovnite
sudovi: Debar, Ohrid i Struga,
g) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti, od podra~jeto na
osnovniot sud Ohrid i
d) Ma{ki i `enski lica sprema koi e opredelen pritvor od podra~jeto
na osnovnite sudovi: Debar, Ohrid i Struga
6. Vo Kazneno-popravnata ustanova - Zatvor Skopje so otvoreni
oddelenija vo Kriva Palanka i Veles se upatuvaat:
a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osnovnite
sudovi Skopje I, Skopje II i Kumanovo,
b) Ma{ki lica povtornici, osudeni so pravosilna presuda na
kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot
pritvor iznesuva do 6 meseci, od podra~jeto na osnovnite sudovi:
Veles, Kratovo, Kriva Palanka, Kumanovo, Skopje I i II i Kumanovo
i
v) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na
osnovnite sudovi Skopje I, Skopje II i Kumanovi i
g) Ma{ki i `enski lica sprema koi e opredelen pritvor od podra~jeto
na osnovnite sudovi: Veles, Kratovo, Kriva Palanka, Kumanovo,
Skopje I i Skopje II.
6.2. Otvoreno oddelenie Veles:
a) Ma{ki lica primarni storiteli, osudeni so pravosilna presuda
na kazna zatvor do 2 godini odnosno koga ostatokot od kaznata po
presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini od podra~jeto na Osnovniot
sud Veles i
b) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na
osnovniot sud vo Veles.
6.3. Otvoreno oddelenie Kriva Palanka:
a) Ma{ki lica primarni storitelim, osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini od podra~jeto na osnovnite
sudovi: Kratovo i Kriva Palanka
b) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na
osnovnite sudovi Kratovo i Kriva Palanka
7. Vo Kazneno-popravnata ustanova - Zatvor Tetovo se upatuvaat:
a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osnovnite
sudovi Gostivar i Tetovo,
495

) Ma{ki lica povtornici osudeni so pravosi;lna presuda na
kazna zavor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot
pritvor iznesuva do 6 meseci od podra~jeto na osnovnite sudovi:
Gostivar i Tetovo,
v) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti, od podra~jeto na
osnovnite sudovi: Gostivar i Tetovo i
g) Ma{ki i `enski lica sprema koi e opredelen pritvor od podra~jeto
na osnovnite sudovi: Gostivar i Tetovo.
8. Vo Kazneno-poptravnata ustanova - Zatvor [tip so Otvoreno
oddelenie vo Strumica se upatuvaat:
a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osnovnite
sudovi: Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Sveti Nikole i [tip,
b) Ma{ki lica povtornici, osudeni so pravosilna presuda na
kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot
pritvor iznesuva do 6 meseci od podra~jeto na osnovnite sudovi:
Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Radovi{, Sveti Nikole, Strumica
i [tip,
v) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na
osnovnite sudovi: Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Sveti Nikole, i
[tip,
g) Ma{ki i `enski lica na koi im e opredelen pritvor od podra~jeto
na osnovnite sudovi: Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Radovi{,
Sveti Nikole, Strumica i [tip,
8.2 Otvoreno oddelenie vo Strumica:
a) Ma{ki lica primarni storiteli, osudeni so pravosilna presuda
na kazna zatvor do 2 godini odnosno koga ostatokot od kaznata po
presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osnovnite
sudovi: Radovi{ i Strumica i
b) Ma{ki i `enski lica prekr{no~no kazneti od podra~jeto na
osnovnite sudovi: Radovi{ i Strumica.
496
II
1. Vo vospitno-popraven dom Tetovo se upatuvaat:
- maloletni ma{ki lica na koi so pravosilna odluka im e izre-
~ena vospitna merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom za teritorijata
na Republika Makedonija.
2. Vo Vospitno-poppravniot dom Skopje se upatuvaat:
- maloletni `enski lica na koi so pravosilna odluka im e izre-
~ena vospitna merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom za teritorijata
na Republika Makedonija. Ovoj Vospitno-popraven dom funkcionira
vo ramkite na @enskoto oddelenie na KPD Idrizovo.
III

Maloletnite lica na koi so pravosilna odluka im e izre~ena
vospitna merka upatuvawe vo vospitna ustanova, se upatuvaat vo Zavodot
za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i mladinci vo
Skopje.
IV
Merkite na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i
~uvawe vo zdravstvena ustanova i zadol`itelno lekuvawe na alkoholi-
~ari i narkomani izre~eni so bezuslovna kazna zatvor nezavisno od
visinata na kaznata se izvr{uvaat vo zdravstvenite organizacii opredeleni
so Pravilnikot za izvr{uvawe na merkite na bezbednost upatuvawe
na zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena
organizacija i zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda
("Slu`ben vesnik na SRM", br. 27/80) i Pravilnikot za izvr{uvawe na
merkata na bezbednost zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani
vo zdravstvena organizacija ("Slu`ben vesnik na SRM", br.
34/80).
Upatuvaweto zaradi izvr{uvawe na merkite na bezbednost zadol`itelno
psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova
i zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani go vr{i osnovniot
sud nadle`en za upatuvawe na osudenoto lice, a ako liceto se nao|a
vo pritvor, osnovniot sud vo ~ie sedi{te se nao|a zatvorot vo slednite
zdravstveni organizacii:
a) Vo Bolnicata za nervni i du{evni bolesti- "Skopje" Bardovci,
se upatuvaat osudeni lica od podra~jeto na osnovnite sudovi: Veles,
Gostivar, Debar, Ki~evo, Kratovo, Kriva Palanka, Kumanovo,
Skopje I i Skopje II i Tetovo,
b) Vo Bolnicata za du{evni bolesti - Demir Hisar se upatuvaat
osudenilica od podra~jeto na osnovnite sudovi: Bitola, Kru{evo,
Ohrid, Prilep, Resen i Struga i
v) Vo bolnicata za nervni i du{evni bolesti - Negorci se upatuvaat
osudeni lica od podra~jeto na osnovnite sudovi: Berovo, Vinica,
Gevgelija, Del~evo, Kavadarci, Ko~ani, Negorino, Radiovi{, Sveti
Nikole, Strumica i [tip.
Po dovr{enoto lekuvawe na osudenoto lice na koe se u{te mu
preostanuva za doizdr`uvawe kazna zatvor po presmetaniot prestoj vo
bolnicata za lekuvawe, se upatuva na doizdr`uvawe na ostatokot od
kaznata zatvor vo kazneno-popravna ustanova opredeleno so ova re{enie.
Zdravstvenite organizacii (bolnici) vo koi se lekuvaat osudenite
lica }e ja izvestat kazneno-popravnata ustanova vo koja tie treba da
bidat upateni za da mo`e da gi sprovedat na natamo{no doizdr`uvawe
na kaznata zatvor.
497

V
1. So vleguvaweto vo sila na ova re{enie prestanuva da va`i
Re{enieto za rasporeduvawe na osudenite i osudenite maloletni lica
vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite ustanovi
("Slu`ben vesnik na RM," br. 22/97)
2. Ova re{enie vleguva vo sila so denot na objavuvaweto vo
"Slu`ven vesnik na Republika Makedonija".
498

Vrz osnova na ~len 26 stav 3 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite
("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97 i 23/99), ministerot za pravda
donese
4. RE[ENIE
ZA IZMENUVAWE NA RE[ENIETO ZA RASPOREDUVAWE NA
OSUDENITE I OSUDENITE MALOLETNI LICA VO
KAZNENO-POPRAVNITE I VOSPITNO-POPRAVNITE
USTANOVI
I
Vo Re{enieto za rasporeduvawe na osudenite i osudenite maloletni
lica vo kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi
("Slu`ben vesnik na RM", br. 34/99) vo delot I to~ka 2 se menuva i
glasi:
"2. Vo kazneno-popravnata ustanova - Kazneno-popraven dom od
otvoren vid Sruga se upatuvaat na izdr`uvawe na kazna zatvor:
a) Ma{ki lica osudeni za krivi~ni dela od nebre`nost soglasno
Krivi~niot zakonik, ako se osudeni so pravosilna presuda na kazna
zatvor od 2 go 5 godini ili ako po presmetaniot pritvor im preostanuva
pove}e od 2 do 5 godini od izre~enata kazna.
b) Ma{ki lica - primarni storiteli osudeni so pravosilna
presuda na kazna zatvor od 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata
po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, za podra~jeto na osnovnite
sudovi: Debar, Ohrid i Struga.
v) Ma{ki lica - povtornici, osudeni so pravosilna presuda na
kazna zatvor do 6 meseci odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot
pritvor iznesuva do 6 meseci, od podra~jeto na osnovnite sudovi:
Debar, Ohrid i Stuga i
g) Ma{ki i `enski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na
osnovnite sudovi: Debar, Ohrid i Struga.
Vo delot I to~kata 5 se menuva i glasi:
"5. Vo Kazneno-popravnata ustanova - Zatvor Ohrid se upatuvaat
na izdr`uvawe na kazna zatvor:
a) Pomladi polnoletni i maloletni ma{ki lica osudeni so
pravosilna presuda na kazna maloletni~ki zatvor i
b) Ma{ki i `enski lica sprema koi e opredelen pritvor od
podra~jeto na osnovnite sudovi Debar, Ohrid i Struga.
499

II
Ova re{enie vleguva vosila od denot na objavuvaweto vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
Broj 09-4153/1
Ministerstvo za pravda
5 oktomvri 1999 godina d-r Vlado Kambovski
Dkopje
500

5. UPATSTVO
ZA OPREDELUVAWE NA VIDOVITE I NA^INITE NA
TRETMAN NA OSUDENITE LICA
OP[TI ODREDBI
Poim i principi na tretman
^len 1
So ova upatstvo se opredeluvaat vidovite i na~inite na tretman
na osudenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi (vo natamo-
{niot tekst: Ustanova).
^len 2
Odredbite na ova upatstvo se odnesuvaat i na tretmanot na prekr{o~no
kaznetite lica i na maloletnite lica na koi im e izre~ena
zavodska vospitna merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom, dokolku
so drug propis ne e poinaku opredeleno.
^len 3
Pod poimot tretman se podrazbira dinami~en sistem na metodi,
merki i postapki sprema osudenite lica vo ustanovata za vreme na izvr{uvawe
na kaznata zatvor i postinstitucionalniot period zaradi naso~uvawe,
razvivawe i ostvaruvawe na pozitivni osobini na odnesuvawe,
a so krajna cel nivna resocijalizacija ili socijalna adaptacija vo
op{testvoto po izdr`uvaweto na kaznata. .240
Tretmanot mo`e da bide penalen, odnosno institucionalen i
postpenalen, odnosno postinstitucionalen.
^len 4
Tretmanot proizleguva od individualizacijata na izvr{uvaweto
na sankciite, koja vsu{nost pretstavuva pojdovna osnova na resocijalizacijata.
Konceptot na individualizacijata na tretmanot, pokraj toa
{to se zasnova na dol`inata na izre~enata kazna i vidot i te`inata
na krivi~noto delo, primarno se zasnova na rezultatite od interdis-
240
Sulejmanov, Z. Penologija, kniga II, Magor, Skopje,1997, str. 52.
501

ciplinarno organiziranata opservacija na li~nosta na osudenoto lice
vo priemnoto oddelenie, po pat na analiza i sinteza na kriminolo-
{ko-penolo{ki, sociolo{ki, psiholo{ki, medicinski, pedago{ki i
drugi sli~ni ispituvawa na li~nosta.
So opservirawe na li~nosta na osudenoto lice se dobivaat rezultati,
odnosno pokazateli za: karakternite crti, svojstva, sklonosti
i naviki, psihofizi~ki osobini na li~nosta, intelektualnoto i kulturnoto
nivo, stepenot na obrazovanie i osposobenosta za odreden
vid rabota, zdravstvenata, socijalnata i materijalnata sostojba, kako
i drugi sociolo{ki, pedago{ki i penolo{ki indikatori.
Vrz osnova na dobienite rezultati od prou~uvaweto na li~nosta
na osudenoto lice se vr{i negova klasifikacija vo odredeno oddelenie,
odnosno klasifikaciona tretmanska grupa, zaradi primenuvawe
na merki na vospituvawe i prevospituvawe od ist vid.
502
^len 5
Tretmanot sprema osudenite lica se naso~uva kon razvivawe na
pozitivnite osobini so koi li~nosta raspolaga, pro{iruvawe na znaewata,
podigawe na svesta, promena na sfa}awata na vrednostite i stavovite
sprema sebe, i op{testvoto voop{to, pozitivni identifikacii,
razvivawe na socijalnite crti na li~nosta, priviknuvawe na rabotata,
osposobuvawe za zaedni~ki `ivot vo ustanovata, potiknuvawe
na samostojno re{avawe na sopstvenite problemi i samovospituvawe,
osposobuvawe za uspe{na integracija vo `ivotot na sloboda, promena
na na~inot na `iveewe i rabota, promena na navikite i sklonostite, a
so samoto toa i kon promena na negovata li~nost i odnesuvawe vo
op{testvoto.
Tretmanot ne e naso~en samo kon resocijalizacijata na osudenite
lica, tuku i kon socijalna adaptacija, osobeno kon osudenite lica
koi silno se sprotivstavuvaat ili izri~no go odbivaat prevospitniot
tretman, odnosno kon po~ituvawe na opredeleni pravila na postapuvawe
{to ne se vo funkcija na resocijalizacijata kaj polesni kategorii
na osudenici.
^len 6
Rabotite na prevospitniot tretman na osudenite lica vo ustanovata
prvenstveno gi ostvaruvaat vrabotenite od slu`bata za prevospituvawe.
Vo funkcija na prevospitniot tretman se i redovnite aktivnosti
na vrabotenite lica vo slu`bata za obezbeduvawe, stopansko instruktorskata
slu`ba i zdravstvenata slu`ba vo ramkite na zakonski
opredelenite nadle`nosti i odredbite na ku}niot red.

^len 7
Vrabotenite vo ustanovata, osobeno licata koi u~estvuvaat vo
tretmanot na osudenite lica, treba da prijavat poznanstva, rodninski
ili drugi vrski so osudenite lica koi nastanale pred tie da zapo~nat
so izdr`uvaweto na kaznata. Obvrskata za prijava na rodninski vrski
se odnesuva na bra~en, odnosno vonbra~en drugar, rodnina po krv vo
prava linija do koj i da e stepen, vo strani~na linija do ~etvrtiot stepen,
a po svatovstvo do vtor stepen.
Direktorot na ustanovata }e go izzeme vraboteniot od u~estvo
vo tretmanot sprema osudenoto lice so koe e vo rodninska ili druga
vrska za celo vreme dodeka ja izdr`uva kaznata.
Vrabotenite vo vrska so vr{eweto na slu`benite zada~i pri
sproveduvaweto na tretmanot na osudenite lica ne smeeat da primaat
podaroci od niv, ~lenovite na nivnite semejstva ili od drugi lica so
koi slu`beno kontaktiraat vo odnos na tretmanot. 241
^len 8
Ostvaruvaweto na resocijalizacijata ili socijalnata adaptacija
na osudenite lica se zasnova vrz po~ituvawe na slednite osnovni
principi:
- na poznavawe na sekoe osudeno lice,
- na neprekinato anga`irawe na osudenoto lice,
- na po~ituvawe i doverba sprema osudenoto lice
- na aktivno i dobrovolno vklu~uvawe na osudenoto lice vo
sopstveniot tretman,
- na razvivawe na op{testvena svest i individualnosta na osudenoto
lice,
- na sistemati~nost i postapnost vo sproveduvaweto na tretmanot
i
- na edinstvo na prevospitnite vlijanija. 242
^len 9
Principot na poznavawe na sekoe osudeno lice posebno e osnoven
preduslov za organizirawe na prevospitniot tretman.
Za pravilno sproveduvawe na tretmanot slu`bata za prevospituvawe
na ustanovata se zapoznava so site aspekti na minatoto na osudenoto
lice, kako {to se: motivite, pri~inite i uslovite vo koi go
izvr{il krivi~noto delo, psiholo{kata struktura na li~nosta (svest,
inteligencija, karakrterni i drugi crti na li~nosta), negovite soci-
241
Sulejmanov, Z. Penologija, kniga II, str. 201.
242
Ibid, str. 56-64.
503

jalni osobini i slabosti, materijalnata i semejnata sostojba, negovata
zdravstvena polo`ba i drugite pokazateli od subjektivna i objektivna
priroda, preku sestrana analiza na sudskata dokumentacija, izve{taite
od priemnite oddelenija i informaciite koi socijalnite rabotnici
od ustanovata dopolnitelno gi pribiraat od teren. 243
Dopolnitelni soznanija slu`bata za prevospituvawe neposredno
steknuva i niz sekojdnevnite interakcii so osudenite lica 244 vo tekot
na sproveduavaweto na prevospitniot tretman, so primena na merki
i instrumenti kako {to se: testovi, intervjua, sociometriska postapka,
lobitehnika, anketa, pra{alnik, skali i drugo.
^len 10
Principot na neprekinato anga`irawe na osudenoto lice vo
su{tina se ostvaruva preku osmisleno neprekinato ispolnuvawe na
negoviot prestoj vo ustanovata, so tretmanski aktivnosti od razli~en
vid (rasporedot na aktivnostite propi{ani vo ku}niot red na ustanovata
vo tekot na 24 ~asa, zada~i, zadol`enija i barawa), so cel da ne
se ostavi prostor za drugi vlijanija {to bi bile naso~eni protiv celite
na tretmanot. 245 ^len 11
Principot na po~ituvawe i doverba sprema osudenoto lice,
pretpostavuva aktiven odnos na vraboteniot zasnovan na po~ituvawe
na li~nosta na sekoe osudeno lice, bez ogled na te`inata na krivi-
~noto delo, so {to se ovozmo`uva steknuvawe na me|usebna doverba.
Toa predizvikuva pozitivno odnesuvawe vo osudeni~kiot kolektiv i
drugi manifestacioni oblici na elementarni op{testveni vrednosti.
246 ^len 12
Uspe{nosta na prevospitniot tretman vo golem del e uslovena
od aktivno i dobrovolno vklu~uvawe na osudenoto lice vo sopstveniot
tretman. Zaradi toa vrabotenite vo celinata na tretmanskite
aktivnosti kon osudenoto lice pristapuvaat kako kon svesen i tvore~ki
subjekt koj treba da sfati deka site tretmanski aktivnosti se motivirani
od `elbata da mu se pomogne vo steknuvaweto na odredeni
znaewa, formirawe na pravilni stavovi i sozdavawe na pozitivni na-
243
Ibid, str. 56.
244
Ibid, str. 56.
245
Ibid, str. 58.
246
Ibid, str. 57.
504

viki koi }e go podignat nivoto na negovata li~na i op{testvena
svest. 247 ^len 13
Principot na razvivawe na op{testvenata svest i individualnost
na osudenoto lice, vo sproveduvaweto na tretmanot podrazbira
doveduvawe na osudenoto lice vo polo`ba da izgradi sopstven
pogled na realnosta niz individualnoto sozrevawe na negovata li~nost,
odnosno podigawe na stepenot na negovata op{testvena svest do
nivo na po~ituvawe na tu|ite dobra, vrednosti i interesi. 248
So izraduvaweto na op{testvenata svest, osudenoto lice steknuva
sposobost na integracija, odnosno adaptacija vo op{testvenata
sredina, koja }e obezbedi takvo postapuvawe koe nema da gi dovede vo
sudir negovata li~na svest so op{testvenata svest, individualnoto
odnesuvawe so socijalnoto, odnosno individualizacijata na osudenoto
lice so baraniot stepen na resocijalizacijata ili socijalnata adaptacija.
249 ^len 14
Principot na sistemati~nost i postapnost vo sproveduvaweto
na tretmanot go so~inuva sevkupnosta na merkite, metodite i oblicite
{to treba da dovedat do ostvaruvawe na resocijalizacijata odnosno
socijalnata adaptacija na osudenoto lice. 250
Izborot na konkretnite prevospitni merki zavisi od potrebite
na sekoe osudeno lice poedine~no i istite se izveduvaat po prethodno
izraboten plan za konkretno postapuvawe so jasno nazna~uvawe na
sistemati~nosta i postapnosta na merkite. 251
^len 15
Su{tinata na principot na edinstvo na prevospitnite vlijanija
se sostoi vo svesnoto povrzano i koordinirano dejstvuvawe na site
faktori, odnosno u~esnici vo prevospitniot tretman. 252
Vrabotenite vo princip treba da imaat izgraden i usoglasen
ednakov slu`ben odnos kon site osudeni lica. Odnosot se zasnova na
po~ituvawe na zagarantiranite prava na osudenite lica, a od penolo-
247
Ibid, str. 58-59.
248
Ibid, str.59
249
Ibid, str. 60
250
Ibid, str. 62
251
Ibid, str. 62.
252
Ibid, str. 62
505

{ka gledna to~ka toj ne smee da sodr`i simpatii, omraza ili drugi vidovi
na privatni i neslu`beni motivi. 253
506
b) Oblici na tretman na osudenite lica
^len 16
Prevospitniot tretman na osudenite lica se ostvaruva so primena
na pove}e sovremeni oblici na institucionalen tretman, kako
{to se:
- osudeni~ka rabota,
- moralno-pedago{ko vospituvawe i obrazovanie,
- kulturno-umetni~ka rabota i fizi~ko vospituvawe (organizacija
na slobodnoto vreme) i
- osudeni~ko samoorganizirawe. 254
Po isklu~ok, 255 kako oblik na tretman za poodelni kategorii na
osudeni lica, se primenuva medicinskiot tretman za opredeleno vreme
ili za celiot period od izdr`uvaweto na kaznata.
Osudeni~kata rabota kako oblik na tretman
^len 17
Preku rabotata osudenite lica obrazovno, stru~no i profesionalno
se osposobuvaat za samostoen i korisen `ivot na sloboda, gi
razvivaat rabotnite naviki i kreativnost i voop{to interesot kon
rabotata. 256
Pokraj toa, so osudeni~kata rabota kako oblik na tretman doa|a
do izraz i eti~kata funkcija na rabotata izrazena preku razvivawe
na red i disciplina vo kolektivot, spre~uvawe na nevrozi, depresii,
psihozi, dosada i izbegnuvawe na moralna i fizi~ka degradacija
so beskorisno pominuvawe na vremeto. 257
^len 18
Vklu~uvaweto na osudenite lica vo rabotniot proces se ostvaruva
so celosno po~ituvawe na slednite na~ela:
- rabotata ne smee da ima poni`uva~ki karakrer,
- zemawe vo predvid na psihi~kite i fizi~kite sposobnosti na
osudenite lica pri ostvaruvaweto na pravoto na rabota,
- ovozmo`uvawe na osudenite lica da go izberat vidot na rabo-
253
Sulejmanov, Z. Penologija, kniga II, str. 63
254
Sulejmanov, Z. Penologija, kniga II, str. 169-218.
255
Ne daj Bo`e po isklu~ok, tuku po potreba.
256
Sulejmanov, Z. Penologija, kniga II, str. 169-171.
257
Sulejmanov, Z. Penologija, kniga II, str. 169-171.

tata,
- anga`irawe na osudenite lica na produktivna rabota vo opredeleno
rabotno vreme,
- profesionalno, stru~no i korisno osposobuvawe,
- ovozmo`uvawe na ednakvi uslovi za rabota kako na sloboda,
pravilno nagraduvawe za vlo`eniot trud i
- integriranost na osudeni~kata rabota vo stopanstvoto na zemjata.
258 ^len 19
Na~elo na isklu~uvawe na poni`uva~kiot karakter na osudeni~kata
rabota ozna~uva deka spored svojot vid i uslovi za vr{ewe ne
smee da bide poni`uva~ka i da vodi kon predizvikuvawe na ~uvstvo na
prinuda i ramnodu{nost kon trudot i prevospituvaweto voop{to. 259
Osudeni~kiot trud treba da bide tretiran na ist na~in kako i
normalnata i redovnata aktivnost na slobodniot ~ovek i da pretstavuva
sostaven del na tretmanot. 260
Za osobeno poni`uva~ki raboti se smetaat: te{ki i nekorisni
fizi~ki raboti pod nepovolni vremenski uslovi i bez stredstva za za-
{tita, raboti vo kamenolomi, rudnici, ispu{tawe na mo~uri{ta, rabota
so hemiski i radioaktivni materii {tetni po zdravjeto na lugeto,
izveduvawe na raboti vo nesoodvetna obleka koja predizvikuva javna
qubopitnost i sl.
^len 20
Na~eloto na zemawe vo predvid na psihi~kite i fizi~kite sposobnosti
na osudenoto lice pri ostvaruvaweto na pravoto na rabota
pretpostavuva izbor na rabota koja nema da gi nadminuva negovite
fizi~ki i psihi~ki mo`nosti, a }e vospostavi aktiven odnos sprema
trudot so negovo dobrovolno i samostojno vklu~uvawe vo rabotniot
proces, a so toa i vo sopstvenoto vospituvawe.
Vrabotenoite so celokupnosta na svoeto vospitno vlijanie go
pottiknuvaat osudenoto lice da gi aktivira sopstvenite vnatre{ni
sili za samostojno postignuvawe preku istaknuvawe na motivite za
tvore~ko anga`irawe (ostvaruvawe na materijalnata egzistencija,
ekonomska pomo{ na svoeto semejstvo, doka`uvawe na sposobnosta za
rabota i ostru~uvawe, postignuvawe na samostojnost i nezavisnost vo
`ivotot na sloboda so koristewe na ostvarenite stru~ni kvalifikacii
vo ustanovata, korisno ispolnuvawe na vremeto, sorabotka so dru-
258
Ibid, str. 103-108
259
Ibid, str. 103.
260
Ibid, str. 103-104
507

gite osudeni lica, steknuvawe na pogodnosti itn.). 261
508
^len 21
Pri izborot na vidot na rabotata na osudenite lica se po~ituvaat
nivnite afiniteti, `elbi, interesi, prethodna stru~na osposobenost
i kvalifikacii.
Na~eloto na po~ituvawe na `elbite na osudenite lica da go
izbiraat vidot na rabotata se ostvaruva vo ramkite na mo`nostite na
ustanovata, prete`no vo ekonomski edinici, a dokolku mo`at da se
ostvarat uslovi za izvr{uvawe na kaznata na konkretna kategorija na
osudeni lica, rabotata mo`e da se izveduva i nadvor od ustanovata kaj
privatni lica ili drugi institucii. 262
^len 22
Na~eloto na anga`irawe na osudenite lica so produktivna
rabota vo ramkite na opredeleno rabotno vreme ja isklu~uva mo`nosta
od rabotno anga`irawe podolgo od zakonski normiranoto rabotno
vreme vo interes na ostvaruvawe na pravata na osudenite lica. 263
^len 23
So po~ituvawe na na~eloto na profesionalno i stru~no osposobuvawe
na osudenite lica vo tekot na rabotniot proces se za~uvuvaat
i zgolemuvaat sposobnostite na osudenite lica za konstruktivno
`iveewe na sloboda preku vklu~uvawe vo vr{ewe na raznovidni raboti
vo ekonomski edinici, kako {to se: industriski pogoni, rabotilnici,
zemjodelski ekonomii, servisi, prodavnici, ugostitelski objekti,
raboti od intelektualen karakter i dr. 264
Rabotnoto osposobuvawe go vr{at instruktori i drugi ostru~eni
lica koi {to so ostru~uvaweto na osudenite lica za vr{ewe na
opredeleni zanimawa gi osposobuvaat za vrabotuvawe i samostojno
obezbeduvawe na egzistencijata na sloboda. 265
Instruktorite i drugite ostru~eni lica sozdavaat kaj osudenite
lica svest za zna~eweto na rabotata, vlijaat da ja zasakaat rabotata,
da gi promenat negativnite stavovi kon trudot, da ja vratat doverbata
kon sopstvenitevrednosti i da gradat novca smsila na `ivotot.
261
Ibid, str. 104-105.
262
Ibid, str. 105.
263
Ibid, str. 105.
264
Ibid, str. 106.
265
Ibid, str. 185.

Instruktorite i drugite ostru~eni lica posebno vodat gri`a
za stepenot na poznavaweto na rabotata na osudenite lica, nivnata samostojnost,
produktivnosta i kvalitetot na rabotata, racionalnosta,
interesot, stepenot na postojanost i istrajnost, odnosot kon sredstvata
za rabota, sorabotkata so stru~nite lica i drugite osudeni lica od
rabotnata grupa, nivnata op{ta disciplina vo rabotata, stepenot na
steknatite rabotni naviki i sl. 266
Misleweto na instruktorot mo`e da bide i osnova za reklasifikacija,
steknuvawe na pogodnosti i disciplinsko kaznuvawe, za koristewe
na institutite usloven otpust, pomiluvawe i sl.
^len 24
Na~eloto na ovozmo`uvawe na ednakvi uslovi za rabota so onie
na sloboda podrazbira ovozmo`uvawe na {to e mo`no pobliski
metodi i organizacija na rabota vo ustanovata so ista ili sli~na rabota
na sloboda, ekonomskata korist da ne dominira nad drugite celi
na trudot, koristewe na higiensko-tehni~ka za{tita pri rabotata,
pridavawe na ednakvo zna~ewe i tretman na rabotata so isto takva rabota
na slobodniot gra|anin vo smisla na primena na isti standardi,
proizvodstveni normi, kvalitet na proizvodi i sl., kako i ostvaruvawe
na rabotniot tretman za poodelni kategorii na osudeni lica
vo slobodni uslovi nadvor od ustanovata, so {to se zgolemuva efikasnosta
na osudeni~kata rabota kako sredstvo na tretman. 267
^len 25
Na~elo na pravilno nagraduvawe na vlo`eniot trud e vo
funkcija na ostvaruvawe na korisno psiholo{ko dejstvo kaj osudenite
lica.
2. Moralno-pedago{ko vospituvawe i obrazovanie kako oblik na tretman
^len 26
Vospituvaweto se ostvaruva kako interakcija na pove}e vlijanija
naso~eni kon izgraduvawe na stavovi sprema socio-eti~kite
problemi i op{testvenite vrednosti, kon pozitivno struktuirawe na
li~nosta i nejzino menuvawe i zbogatuvawe na psihi~ki, fizi~ki, moralni
i op{testven plan, a se vo funkcija na sozdavawe osnova za vodewe
na op{testveno usoglasen `ivot na sloboda.
So metodite, postapkite i sredstvata {to gi koristat vrabotenite
vo procesot na vospituvaweto, se postignuva gradeewe na li~na
266
Ibid, str. 186.
267
Ibid, str. 106-108.
509

odgovornost, dobrovolno vklu~uvawe vo sopstveniot tretman, otkrivawe
na pozitivnite sposobnosti, razbirawe na malodu{nosta, somnevaweto,
zatvorenosta i otporot sprema vospitnite vlijanija, vra}awe na
izgubenata doverba vo sopstvenite sili, sfa}awe na sopstvenata statusna
polo`ba i afirmirawe na sfa}aweto kaj osudenite lica deka ne
se isklu~eni od op{testveniot `ivot. 268
Moralno-eti~koto vospituvawe se ostvaruva niz zborovi, objasnuvawa,
sugerirawa kako i so ednovremeno koristewe na drugite
oblici na tretman na osudenite lica.
^len 27
Pedago{kata rabota na osudenite lica vo ustanovite se ostvaruva
i preku nivno obrazovanie - op{to i profesionalno.
Vo ustanovite treba da se sozdavaat materijalno, prostorni i
kadrovski uslovi za ovozmo`uvawe na obrazovniot proces, kako del od
prevospitniot tretman.
Slu`bata za prevospituvawe vrz osnova na procenkata na li~nosta
na osudenite lica, nastojuva da gi motivira i naso~i da se vklu~at
vo obrazovniot proces, osobeno maloletnite i pomladite polnoletni
lica, so cel tie da se steknat so znaewe od razli~ni oblasti i
dejnosti na ~ovekovoto `iveewe so {to }e se osposobat za razbirawe
na uslovite na `ivot vo koj se nao|aat, za sfa}awe na razli~nite nadvore{ni
agensi i konfklikti {to deluvaat kriminogeno, za prifa-
}awe na socijalno usoglaseni mislewa, stavovi, uveruvawa, moralni
normi, pozitivni naviki kon trudot i kon elementarnite op{testveni
vrednosti voop{to. 269
Steknatite zanaewa }e izvr{at promeni vo psiholo{kata struktura
na li~nosta vrz ~ija osnova se gradi emocionalniot i afektivniot
`ivot i }e se ravijat pove}e sposobnosti od psiholo{ki karakter
(vnimanie, nabquduvawe, pomagawe, sudewe, zaklu~uvawe, generalizacija
i sl.). 270 ^len 28
Sprema osudenite lica se sproveduva obrazoven tretman koja
zavisi od brojot i strukturata na osudenite lica na koi im e potreben
obrazoven proces, kako i od psihofizi~kite osobini, li~nite svojstva,
afiniteti i `elbite za steknuvawe na odreden vid na obrazovanie
vo ramkiet na objektivnite mo`nosti na ustanovata. 271
268
Ibid, str. 191.
269
Ibid, str. 187.
270
Ibid, str. 187.
271
Ibid, str. 189.
510

Obrazoven tretman ne se sproveduva sprema opredeleni kategorii
osudeni lica, kako {to se: psihi~ki zaostanatite lica, umobolnite
i drugi hendikepirani lica koi podle`at na medicinski tretman,
kako i onie osudeni lica koi poradi otsustvo na izgradena motivaciska
osnova za obrazovanie, silno se sprotivstavuvaat na obrazovniot
tretman. 272 ^len 29
Vo funkcija na pedago{kiot tretman vo ustanovata se ostvaruvaat
i drugi aktivnosti od ovaa oblast kako {to se: analfabetsaki kursevi,
podigawe na nivoto na {kolskata naobrazba, podu~uvawe organizirawe
na predavawa za aktuelni temi, izbor na televiziska programa,
koristewe na bibliote~niot fond i dnevniot pe~at, kulturno
zabavnite aktivnosti i sl. 273
Vo ostvaruvaweto na obrazovanieto i vospituvaweto kako edinstven
oblik na tretman na osudenite lica, se vklu~uva slu`bata za
prevospituvawe i slu`bata za obezbeduvawe na ustanovata.
^len 30
Vo procesot na moralno-eti~koto vospituvawe i obrazovanie
na osudenite lica zna~ajna e ulogata na vospituva~ite, psiholozite,
socijalnite rabotnici i pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe.
Vrabotenite vo slu`bata za prevospituvawe so svojata visoka
stru~nost, strplivost, kultura na odnesuvawe i li~en primer, vrz
odnova na kompletnoto zapoznavawe na li~nosta na sekoe osudeno
lice, niz sekojdnevni kontakti go ostvaruvaat procesot na prevospituvawe
preku razni formi na dejstvuvawe i postapki kako {to se: sovetuvawe
vo vrska so op{toto i stru~no obrazovanie, adaptirawe vo
sredinata, izbegnuvawe na konfliktni situacii i naru{uvawe na disciplinata,
sledewe na aktivnostite na rabotnoto mesto i vo celina
vo ustanovata, uka`uvawe na pomo{ vo re{avaweto na li~nite problemi,
primawe na razni podnesoci od osudenite lica, sledewe na zdravstvenata
sostojba, prisustvo i posredstvo vo komunikacijata pome|u
osudenite lica i drugite lica nadvor od ustanovata, u~estvo vo realizacija
na grupni metodi na tretman, podgotvuvawe i vodewe na postapki
za disciplinsko kaznuvawe na osudenite lica, davawe na mislewe
za povedenieto na osudenite lica pri odlu~uvaweto za davawe
na pogodnosti, podgotvuvawe na izve{tai i predlozi za usloven otpust,
pomiluvawe i predvremeno otpu{tawe na sloboda, razvivawe na
interes kaj osudenite lica za korisno ispolnuvawe na slobodnoto vre-
272
Ibid, str. 188.
273
Ibid, 191-192
511

me i sl. 274
Brojot na osudenite lica vo vospitnata grupa so koja raboti
eden vospituva~ se opredeluva zavisno od klasifikacijata po oddelenija
i toa vo otvoreno oddelenie i poluotvoreno oddelenie, najmnogu
do 30 osudeni lica, a vo zatvoreno oddelenie najmnogu do 15 osudeni
lica.
Ulogata na psiholozite vo ustanovata prvenstveno e naso~ena
kon prou~uvawe na li~nosta na osudenoto lice vo priemnoto oddelenie,
sledewe na karakteristikite na li~nosta vo tekot na izdr`uvaweto
na kaznata, prou~uvawe i verifikacija na soznanijata za svesnite
i potsvesnite aspekti na minatoto na osudenoto lice, sega{noto
povedenie, promenite na negoviet sposobnosti, motivacijata, faktorite
na frustracijata i koristeweto na odbrambenite mehanizmi za
nivno nadminuvawe, karakterot i funkcioniraweto na mentalniot
sklop, svesta za zna~eweto na op{testvenite i kulturnite vlijanija vo
opredeluvaweto na negovite stavovi, odnosno istra`uvawe na sevkupnata
psihosocijalna struktura na li~nosta, a so cel za odreduvawe
ili promena na klasifikacionata grupa vo koja }e se primenuvaat
najsoodvetni merki na tretman {to vodat kon najefikasni promeni vo
negovoto odnesuvawe. 275
Vrz osnova na celosnata prestava za kompletnata li~nost na
osudenoto lice za negovite stavovi i vrednosti, motivite {to go navele
na vr{ewe na krivi~no delo, kako i za te{kotiite i problemite so
koi se soo~uva, socijalniot rabotnik svojata uloga ja naso~uva kon pomagawe
na osudenoto lice vo razre{uvaweto na svoite problemi od
socijalen karakter (problemi vo semejnite odnosi, nezgri`enost na
rabotno-nesposobnite ~lenovi na negovoto semejstvo, regulirawe na
statusot na rabotnoto mesto, neadaptibilnost vo osudeni~kata sredina
i dr.), preku ostvaruvawe na kontakti so organi i institucii na
vlasta, poseti na semejstvoto, aktivnosti na prilagoduvawe na osudeni~kata
sredina na potrebite na osudenoto lice i sl.
Pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe niz postojniot
kontakt so osudenite lica ostvaruvaat zna~ajna uloga vo prevopitniot
proces, glavno preku kontrola na realiziraweto na aktivnostite od
ku}niot red, vodewe na zabele{ki za urednosta i disciplinata, spre-
~uvawe na begstva i drugi nedozvoleni aktivnosti, sproveduvawe na
disciplinskite kazni, a po potreba i preku represivno dejstvuvawe.
So gradewe na pravilni interpersonalni odnosi so osudenite lica
zasnovani na slu`ben odnos i eliminacija na bilo kakvi drugi motivi
vo postapuvaweto, se postignuva kompatibilnost i usoglasenost so
drugite merki na tretman so slu`bata za prevospituvawe. 276
274
Ibid, str. 193.
275
Ibid, str. 194-195.
276
Ibid, str. 198 i 200.
512

3. Kulturno-umetni~ka rabota i fizi~ko vospituvawe (organizacija na
slobodnoto vreme), kako oblik na tretman
^len 31
Vo funkcija na odr`uvawe na redot i disciplinata vo ustanovata,
kako i za podobruvawe na efikasnosta na resocijalizacijata,
ustanovite izrabotuvaat planovi i programi i sozdavaat uslovi za
organizirano popolnuvawe na slobodnoto vreme na osudenite lica so
kulturno-umetni~ki i sportski aktivnosti. 277
Kako slobodno vreme na osudenite lica vo ustanovite se smeta
periodot koj preostanuva otkako }e se odbie vremeto {to e potrebno
za vr{ewe na rabotni zada~i, rabotite na odr`uvaweto na higienata,
neophodniot osum~asoven no}en odmor, posetuvaweto na nastava, u~eweto
i u~estvoto vo grupnite oblici na tretman, kako i nerabotnite
denovi. 278 ^len 32
Oblicite na organizirawer na slobodnoto vreme mo`at da bidat
individualni i kolektivni. 279
Vidovite na slobodni aktivnosti mo`e da bidat najrazli~ni,
kako {to se: sekcii (dramska, muzi~ka, umetni~ka, literaturna, likovna
i drugo), razni sportovi, ~itawe na knigi i vesnici, slu{awe radio
i sledewe televiziska programa, posetuvawe na teatarski i kino
prestavi, izdavawe na vesnici i bilteni, formirawe na razglasni
stanici, posetuvawe na predavawa, na muzi~ki koncerti i sli~ni aktivnosti.
280
U~estvoto na osudenite lica vo kulturno-umetni~ki i sportski
aktivnosti e na dobrovolna osnova, a vrabotenite vlijaat na pottiknuvawe
i u~estvo vo vakvi aktivnosti koi neposredno gi organiziraat i
sledat. 281
4. Osudeni~ko samoorganizirawe kako oblik na tretman
^len 33
Osudeni~koto samoorganizirawe e oblik na tertman preku koj
se nastojuva da se postigne celta na prevospituvaweto po pat na razvivawe
na ~uvstvo na odgovornost na osudenite lica za nivnite po-
277
Ibid, str. 201-202.
278
Ibid, str. 202.
279
Ibid, str. 203.
280
Ibid, str. 204.
281
Ibid, str. 204.
513

stapki i pottiknuvawe samite da zemat aktivno u~estvo vo svoeto vospituvawe
i prevospituvawe, osobeno po pra{awa za podobruvawe na
uslovite za zaedni~ki `ivot i rabota i za razre{uvawe na problemite
na oddelni osudeni lica. 282 ^len 34
Osudeni~koto samoorganizirawe vo ustanovite se ostvaruva
preku formirawe na soodvetni tela kako {to se: komisii, soveti, konferencii,
imenuvawe na odgovoren osudenik, sobni i pavilionski
stare{ini i sli~no. 283
Organite na osudeni~koto samoorganizirawe raspravaat za
pra{awa od `ivotot na osudenite lica vo spalnite sobi i prostoriite
za dneven prestoj, za li~nata i kolektivnata higiena, za disciplinata,
za me|u~ove~kite odnosi, za odr`uvawe i ~uvawe na inventarot,
za ostvaruvawe na postavenite planovi za proizvodstvo, za rabotnata
disciplina, za organizirawe na kulturno-prosvetni i sportski aktivnosti,
iznesuvaat predlozi za pofalbi i nagradi i drugi pogodnosti
odnosno disciplinski kazni na odredeni osudeni lica. 284
Organite na osudeni~koto samoorganizirawe, svoite odluki vo
vid na predlozi gi dostavuvaat do upravata na ustanovata, kade {to se
odlu~uva za nivnoto prifa}awe ili neprifa}awe. 285
Upravata na ustanovata go pottiknuva, kontrolira i naso~uva
osudeni~koto samoorganizirawe pokraj drugoto i so toa {to od sostavot
na negovite organi gi onevozmo`uva ili gi otstranuva osudenite
lica za koi postoi mislewe deka }e go zloupotrebat svoeto vlijanie i
{tetno }e vlijaat na ovoj oblik na tretman. 286
5. Medicinski tretman za oddelni kategorii na osudeni lica
^len 35
Kaj oddelni kategorii na osudeni liva na koi im e neophodna
zdravstvena za{tita za odredeno vreme ili za celiot period od izdr -
`uvaweto na kaznata, se primenuva medicinski tretman. 287
Medicinskiot tretman po~nuva da se sproveduva vedna{ po izvr{eniot
priem vo ustanovata vrz osnova na rezultatite od ispituvaweto
na li~nosta vo priemnoto oddelenie ili vo tekot na izdr`uvaweto
na kaznata, koga }e se utvrdat zdravstveni problemi kaj osudenoto
282
Ibid, str. 210-212.
283
Ibid, str. 211.
284
Ibid, str. 211.
285
Ibid, str. 112.
286
Ibid, str. 218.
287
Ibid, str. 208-210.
514

lice i toj trae sî dodeka postojat pri~inite za negovoto sproveduvawe.
288 ^len 36
Za vreme na sproveduvaweto na zdravstveniot tretman, zavisno
od prirodata na zaboluvaweto i zdravstvenata sostojba na osudenoto
lice drugite oblici na tretman se reduciraat na minimum ili celosno
se isklu~uvaat. 289 ^len 37
Vo ustanovite od otvoren ili poluotvoren vid na osudenite
lica im se obezbeduva primarna zdravstvena za{tita.
Vo ustanova od zatvoren vid, pokraj primarnata zdravstvena
za{tita, na osudenite lica im se obezbeduva i specijalisti~ki medicinski
tretman, dokolku se ispolneti op{tite uslovi od oblasta na
zdravstvenaat za{tita.
^len 38
Osudenite lica klasifikuvani vo zdravstvena ustanova od
otvoren ili poluotvoren vid, na koi im e potreben medicinski-hospitalen
tretman nadvor od ustanovata, se upatuvaat vo zdravstvena ustanova
vo sedi{teto na kazneno-popravnata ustanova, bez postojan nadzor
na slu`bata za obezbeduvawe.
Osudenite lica klasifikuvani vo ustanova od zatvoren vid,
kako i vo zatvoreni oddelenija na ustanovi od poluotvoren vid, koi
{to treba da bidat hospitalizirani, se upatuvaat vo dom-bolnica, odnosno
vo arestanskoto oddelenie pri Klini~kiot centar vo Skopje so
postojan nadzor od slu`bata za obezbeduvawe na Kazneno-popravniot
dom Idrizovo.
Na osudenite lica klasifikuvani vo otvoreno ili poluotvoreno
oddelenie mo`e da im se ovozmo`i dopolnitelna i postoperativna
nega vo doma{ni uslovi za pokratko vreme.
^len 39
Osudenite lica na koi pokraj kaznata zatvor im e izre~ena i
merka na bezbednost "zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe
vo zdravstvena ustanova - se upatuvaat vo soodvetna zdravstvena ustanova
so posebno obezbeduvawe.
288
Ibid, str. 208-210.
289
Ibid, str.
515

v) Metodi na tretman na osudenite lica
^len 40
Resocijalizacijata i socijalnata adaptacija na osudenite lica
se ostvaruva so pomo{ na opredeleni metodi, odnosno na opredelen na-
~in i spored opredelena postapka.
Penolo{kiot tretman vo ustanovite se ostvaruva so pomo{ na
metodite na individualno i grupno postapuvawe.
Rezultatite od resocijalizacijata na osudenite lica se postignuvaat
so ednovremeno koristewe na metodite od stav 2 na ovoj ~len
za vreme na celiot tek od izdr`uvaweto na kaznata. 290
^len 41
Individualniot tretman e naso~en kon li~nosta na osudenoto
lice za ostvaruvawe na poinakvi strukturni i dinami~ki crti na
li~nosta koi nema da se javuvaat kako individualni determinanti na
kriminalitetot. 291
Metodi na individualen tretman se: individualniot razgovor,
individualnoto sovetuvawe i individualnata dlabinska psihoterapija.
292
Primenata na individualnite metodi ne e ista sprema site osudeni
lica, tuku tie se adaptiraat sprema li~nite svojstva na sekoe osudeno
lice. 293
Vidot na izbranite metodi pri individualnoto postapuvawe
treba da vodi kon eliminacija na negativnite svojstva na osudenoto
lice, {to vlijaat za pojava na silni negativni motivi. 294
^len 42
Individaualniot razgovor e po~eten metod na individualen
tretman, preku koj liceto {to go sproveduva go kompletira vpe~atokot
i soznanieto za osudenoto lice i izbira adekvatni metodolo{ki
tehniki i instrumenti za natamo{no postapuvawe. 295
Sekoj individualen razgolvor so osudenoto lice se vodi vrz
osnova na prethodno podgotven orientacionen plan i metodika na ne-
290
Ibid, str. 219-220.
291
Ibid, str. 221.
292
Ibid, str. 222-223.
293
Ibid, str. 221.
294
Ibid, str. 222.
295
Ibid, str. 222.
516

govoto sproveduvawe. 296
Za otkrivawe na sodr`inite koi se zna~ajni za kompleten uvid
vo karakteristikite na li~nosta i povedenieto na osudenoto lice, liceto
{to go sproveduava ovoj metod so pristap na uka`uvawe i po~ituvawe
na li~nosta na osudenoto lice nastojuva da vospostavi komunikacija
na doverba i otvorenost vo razgovorot. 297
^len 43
Individaulnoto sovetuvawe e glaven i naj~esto primenuvan
metod na individualen tretman so koj se nastojuva da se promenat stavovite
i povedenieto na osudenoto lice. 298
Individualnoto sovetuvawe se upotrebuva vrz onaa kategorija
na osudeni lica koja ne e optovarena so podlaboki psihi~ki pre~ki i
du{evni rastrojstva i toa se ostvaruva so neposreden kontakt pome|u
penolo{kiot rabotnik i osudenoto lice bez prisustvo na drugi lica 299
Vremetraeweto i za~estenosta na ovoj metod na individualen tretman
go odreduva penolo{kiot rabotnik vo zavisnost od li~nosta na osudenoto
lice i raspolo`ivoto vreme. 300
^len 44
Individualnata dlabinska psihoterapija (psihoterapija na
nesvesnoto) pretstavuva sistem na pove}e dijagnosti~ki metodi zasnovani
na nekolku psihoterapevtski pravci, kako {to se: psihoanalizata,
analiti~kata psihologija i {iksal-analizata. 301
Individaulnata dlabinska psihoterapija ja so~inuvaat dijagnosti~kite
metodi na slobodni asocijacii, interpretacija na soni{ta,
amplifikacija pri interpretacija na soni{tata, spontani fantazii,
genotropsko ispituvawe na semejstvoto, abregirawe na sodr`inata na
familijarno nesvesnoto i metodi na eksperimentalna dijagnostika na
familijarno nesvesnoto i egoto (Zondijev test). 302
Dijagnosti~kite metodi na individualnata psihoterapija se koristat
kaj osudenite lica kaj koi vo procesot na formiraweto na strukturata
na li~nosta vo nejzinata potsvest preovladale silni negativni
faktori, kako {to se du{evnio rastrojsatva, familijarni ne-
296
Ibid, str. 222.
297
Ibid, str. 222.
298
Ibid, str. 223.
299
Ibid, str. 223.
300
Ibid, str. 223.
301
Ibid, str. 223.
302
Ibid, str. 224.
517

priliki, frustracii i sli~no. 303
Metodite na individualnata dlabinska psihoterapija, pokraj
toa {to slu`at za utvrduvawe na individualno potisnatite sodr`ini
i familijarnite latentni recesivni geni, kako faktori na pojavata
na nevrozi, psihozi i drugi vidovi na psihi~ki rastrojstva, istovremeno
imaat funkcija i na terapija, odnosno na lekuvawe na li~nosta
na osudenoto lice. 304
Metodite na individualnata dlabinska psihoterapija mo`at da
gi izveduvaat iskusni i visoko ostru~eni nevropsihijatri. 305
518
^len 45
Pristapot na penolo{kiot rabotnik kon osudenoto lice pri
sproveduvaweto na nekoj od metodite na tretman mo`e da bide permisiven
i avtoritativen, zavisno od li~nosta na osudenoto lice. 306
Permisivniot pristap podrazbira dopu{tawe na pogolema
sloboda na osudenoto lice vo definiraweto na svojaat polo`ba vo ustanovata
i mo`nost za izbor na povedenie. 307
So avtoritativniot pristap se vr{i ograni~uvawe na slobodata
na izbor na povedenie na osudenoto lice vo ustanovata, odnosno se
nalo`uvaat pozitivni vrednosti i prifatlivo povedenie. 308
^len 46
Pristapot na penolo{kiot rabotnik pri sproveduvaweto na
metodite na individualnoto sovetuvawe i individualen razgovor
mo`e da bide direktiven i nedirektiven, zavisno od li~nosta na osudenoto
lice. 309
Direktivniot pristap na penolo{kiot rabotnik se sostoi vo
negovo aktivno postapuvawe sprema osudenoto lice so vistinska `elba
i usilba kaj nego da se sozdade i uveruvawe deka mu se pomaga vo
sovladuvaweto na sekojdnevnite problemi i te{kotii i vo izbrot na
povedenieto. 310
Pri primenata na nedirektivniot pristap, penolo{kiot rabotnik
ostava osudenoto lice samo da gi iznesuva svoite problemi i da
iznao|a pati{ta i re{enija za nivno re{avawe. Nedirektivniot pri-
303
Ibid,
304
Ibid, str. 224.
305
Ibid, str. 224-225.
306
Ibid, str. 238-240
307
Ibid, str. 238.
308
Ibid, str. 239.
309
Ibid, str. 240-242.
310
Ibid, str. 241.

stap go pretpostavuva isto taka i neposredniot kontakt na vospituva~ot
so osudenoto lice, no so vozdr`uvawe od iznesuvawe na svoeto
mislewe, sugerirawe i pottiknuvawe kon iznao|awe na re{enija, so
cel osudenoto lice samo da gi sogleda svoite gre{ki i zabludi i vrz
osnova na toa da pronajde izlez {to }e bide zasnovan i usoglasen so
celite na tretmanot. 311
Za primena na direktivniot ili nedirektivniot pristap pri
sproveduvaweto na individualniot tretman, odlu~uva penolo{kiot
rabotnik {to go sproveduva. 312 ^len 47
Individualnata psihoterapija kako metod na tretman se ostvaruva
so primena na slednite tehniki: persuazija, sugestija, razni vidovi
na hipnoza, avtogen trening i tehnikite na psihoanalizata, analiti~kata
psihologija i {iksal analizata. 313
^len 48
Grupniot tretman pretstavuva istovremeno plansko vlijanie
vrz opredelena grupa na osudeni lica, preku koe se ostvaruvaat pozitivni
prevospitni rezultati kako vrz grupata kako celina, taka i vo
odnos na nejzinite poedine~ni ~lenovi. 314
Zaradi ostvaruvawe na grupniot tretman osudenite lica ve{ta-
~ki se povrzuvaat vo homogeni ili heterogeni grupi, sli~ni ili identi~ni
na grupite vo koi }e bide vklu~en sekoj poedinec po izleguvaweto
na sloboda so cel da se izgradi i zajakne otporot na sekoj niven
~len na negativni vlijanija, provokacii i destruktiven pritisok na
koj }e bide izlo`en vo `ivotot na sloboda. 315
Grupniot tretman na osudenite lica se ostvaruva glavno niz dve
osnovni metodi: grupno sovetuvawe i grupna terapija. 316
^len 49
So metodot na grupno sovetuvawe se aktiviraat i zajaknuvaat
pozitivnite svojstva prisutni vo li~nosta na sekoj poedinec vo grupata
zaradi polesno adaptirawe na uslovite na uslovite za `ivot na slo-
311
Ibid, str. 241.
312
Ibid, str. 240.
313
Ibid, 245-246.
314
Ibid, str. 225.
315
Ibid, str. 227.
316
Ibid, str. 229-233.
519

oda. 317 Rakovoditelot na grupnoto sovetuvawe prvenstveno go naso~uva
svojot anga`man vo doveduvawe na ~lenovite na grupata vo psiholo{ki
interakcii koi }e im pomognat vo menuvaweto na nivnite stavovi i
razvivawe na emocionalno pozreli oblici na povedenie, odnosno kon
prifa}awe na osudeni~kiot `ivot bez pogolemi emocionalni tenzii,
potresi i netrpelivost vo me|u~ove~kite odnosi. 318
520
^len 50
Pri formiraweto na grupata se vodi gri`a i za voljata na osudenoto
lice za vklu~uvawe vo grupata. 319
Pri formiraweto na osudeni~kata grupa vrz koja }e se primenuva
metod na grupno sovetuvawe se isklu~uvaat mentalno bolni, te-
{ko retardirani lica i psihopati za koi e neophoden medicinski tretman,
lica nad 60 godi{na vozrast, lica osudeni na kratki kazni zatvor,
kako i lica za koi }e se oceni deka ne im e potrebna resocijalizacija.
320 Pri formiraweto na grupite kaj koi se primenuva metodot na
grupno sovetuvawe tie treba da bidat sostaveni od 8 do 12 ~lenovi. 321
Vospituva~ot pri formiraweto na grupata za primena na grupen
tretman, prvenstveno se rakovodi od klasifikacijata po oddelenija,
pritoa vodej}i smetka da ne dojde do me{awe na osudenite lica od
razli~ni klasifikacioni oddelenija. 322
^len 51
Za celosno ispolnuvawe na zada~ite i ostvaruvawe na pozitivni
rezultati so metodot na grupno sovetuvawe potrebno e da se odr-
`at najmalku tri sostanoci odnosno grupni seansi. 323
Vremetraeweto na sostanocite na rakovoditelot na tretmanot
so grupata trae od 45-90 minuti, 2-3 pati nedelno za period od 2-3 meseci.
324 Pri sproveduvaweto na grupnoto sovetuvawe se po~ituva na~eloto
na trajnost na razgovor na vospituva~ot so grupata. 325
317
Ibid, str. 229.
318
Ibid, str. 230.
319
Ibid, str. 231.
320
Ibid, str. 231-232.
321
Ibid, str. 231.
322
!?
323
Ibid, str. 232.
324
Ibid, str. 232.
325
Ibid, str. 232.

Grupnoto sovetuvawe go sproveduvaat vospituva~i koi se ostru-
~eni za taa rabota. 326 ^len 52
Grupnata psihoterapija e metod na tretman so koj se navleguva
vo podlabokite i poseriozni emocionalni problemi na osudenoto
lice. 327 So stavawe na poedinecot vo situacija niz grupnite odnosi da
gi manifestiraat svoite dalboko skrieni potsvesni emocionalni problemi
se nastojuva tie da se eliminiraat da se namali napnatosta i
nezadovolstvoto i da se zgolemi tolerantnosta kon drugite lica vo
grupata. 328 ^len 53
Metodot na grupna psihoterapija mo`e da se ostvaruva niz pove}e
pravci, kako {to se: grupni psihoterapii naso~eni kon teloto,
Ge{talt psihoterapija i transakciona analiza. 329
Grupnata psihoterapija naso~ena kon teloto na liceto, mo`e da
se realizira kako bioenergetska terapija, primarna terapija, radiks
terapija, terapija na ~uvstvata i primarna integracija. 330
Osudeni~kite grupi kaj koi se primenuvaat nekoi od metodite
na grupna terapija mo`at da bidat od homogen i heterogen sostav. Primenata
na koj i da e metod na grupna psihoterapija zavisi od obezbedenata
soglasnost i od aktivnata sorabotka na osudenoto lice. 331
Metodite na grupna psihoterapija gi izveduvaat nevropsihijatri,
psihoterapevti i iskusni psiholozi. 332
^len 54
Za realizirawe na metodite na individualen razgovor i individualno
i grupno sovetuvawe se koristat slednite pedago{ki tehniki
na postapuvawe so osudenoto lice: uveruvawe, naviknuvawe, pottiknu-
326
Ibid, str. 232.
327
Ibid, str. 234.
328
Ibid, str. 234.
329
Ibid, str. 235.
330
Ibid, str. 235. Ovde "ekspertot" od Minsiterstvioto za pravda koj go
vr{el prepi{uvaweto na mojata kniga vo ime na ministerot, na{ol za zgodno
da bide i "kreativen" pa ottamu poimite "primalnata terapija" i "primalna
integracija" gi prekrsti vo "primarna terapija" i "primarna integracija".
331
Ibid, str. 237.
332
Ibid, str. 229 i 234.
521

vawe, spre~uvawe i prisiluvawe. 333
^len 55
Uveruvaweto se sostoi vo sistematsko doka`uvawe naso~eno
kon osudenoto lice deka e potrebno da go prifati ona povedenie {to e
vo soglasnost so op{testvenite normi i vrednosti kako i vo sozdavawe
i razvivawe na opredeleni pozitivni emocii kon dol`nosta za izvr-
{uvawe na opredeleni barawa. 334
Uveruvaweto efikasno se ostvaruva so pravilno koristewe na
slednive sredstva: objasnuvawe, primer, kritika i samokritika. 335
^len 56
Naviknuvaweto e tehnika za osposobuvawe na osudenoto lice za
vr{ewe na opredeleni zada~i bez pogolemo anga`irawe na negovata
svest i volja zaradi sozdavawe na pozitivni i eliminirawe na negativni
naviki, odnosno sovladuvawe na negoviot otpor za vr{ewe na
rabotni i higienski naviki, poka`uvawe na kulturno povedenie i sl.
preku postojano ve`bawe. 336 ^len 57
Pottiknuvaweto e metodolo{ka tehnika so ~ija pomo{ se vr{i
organizirano sistematsko i postapno vlijanie vrz emociite, svesta i
voljata na osudenoto lice za manifestirawe pozitivno povedenie. 337
Pottiknuvaweto se primenuva osobeno sprema osudeni lica koi
ne se istrajni vo svoeto pozitivno odnesuvawe, koi se karakteriziraat
so slaba volja, otsustvo na motivi i `elba za rabota i u~ewe kako i
sprema site malodu{ni i koleblivi lica na koi im e potrebna podr-
{ka za aktivirawe na vnatre{niet sili vo nasoka kon steknuvawe samodoverba
i li~no dostoinstvo. 338
Ksako sredstva za pottiknuvawe na osudenite lica se upotrebuvaat:
vetuvaweto, odobruvaweto, pofalbata, nagraduvaweto i natprevaruvaweto.
339
Osobeno efikasno sredstvo za pottiknuvawe na osudenite lica
e nagraduvaweto vo oblik na davawe na pogodnositi, kako {to se: pro-
333
Ibid, str. 243-244.
334
Ibid, str. 243
335
Ibid, str. 243.
336
Ibid, str. 244.
337
Ibid, str. 244.
338
Ibid, str. 244.
339
Ibid, str. 244.
522

dol`eni poseti ili poseti bez nadzor vo prostoriite na ustanovata,
poseti vo posebni prostorii vo ustanovata, poseti nadvor od prostoriite
na ustanovata, sloboden izlez od ustanovata do 7 ~asa, otsustvo
od 7 dena vo tekot na edna godina, celosno ili delumno koristewe na
odmorot nadvor od ustanovata i drugi vidovi pogodnosti zavisno od
vidot na ustanovata, a opredeleni vo ku}niot red. 340
^len 58
Spre~uvaweto i prisiluvaweto se pedago{ki tehniki koi ovozmo`uvaat
da se suzbie naru{uvaweto na redot i mirot vo ustanovata,
oidnosno kr{eweto na disciplinata od strana na osudenoto lice. 341
Sredstva za ostvaruvawe na spre~uvaweto i prisiluvaweto se:
kontrola, opomena, zabrana, naredba, disciplinska kazna, a po potreba
i upotreba na sredstva na prisilba i ognenio oru`je. 342
^len 59
Za ostvaruvawe na metodot na grupno sovetuvawe pokraj pedago{kite
tehniki i sredstva se koristat i tehniki na psihoterapevtsko
dejstvuvawe, kako {to se: tehnika na pottiknuvawe kontakti, tehnika
na vodewe fantazii, tehnika na dopirawe na ko`ni senzacii, tehnika
na doveduvawe vo svesta na telesni senzacii, tehnika na igrawe uloga
i zemawe na uloga, tehnika na soo~uvawe, sprotivstavuvawe i borba,
tehnika na meditacija i sl. 343 ^len 60
Metod na bioenergetska psihoterapija se ostvaruva so pomo{
na takanare~enata "ve`ba NE" i "ve`ba NE SAKAM". 344
Osnovni tehniki na Ge{talt psihoterapijata se: tehnika na
prezemawe na odgovornost, tehnika na nezavr{eni raboti, tehnika na
dijalog, tehnika: "Ostanete so svoite ~uvstva", tehnika "Ka`ete {to
poglasno" i sl. 345
Transakcionata analiza kako metod na grupna psihoterapija koristi
tehniki naso~eni kon otkrivawe na lingvisti~kata materija,
elementi na igra, izbegnuvawe, EGO-sostojbi i skriptni poraki. 346
340
Ovde se rabotri za nepotrebna odredba prepi{ana od ZIS.
341
Ibid, str. 244.
342
Ibid, str. 244.
343
Ibid, str. 245.
344
Ibid, str. 246.
345
Ibid, str. 246
346
Ibid, str. 246.
523

II. SPECIFI^NOSTI VO OSTVARUVAWETO NA TRETNMANOT KAJ
ODDELNI TRETMANSKI GRUPI
a) Tretman na osudeni lica na kratki kazni zatvor i prekr{o~no kazneti
lica
^len 61
Kaj osudenite lica na kratki kazni zatvor (do 1 godina) i prekr{o~no
kaznetite lica (do 90 dena) se primenuvaat site oblici, metodi
i tehniki na tretman, zavisno od li~nosta na osudenoto lice, potrebata
od resocijalizacija, soodvetnosta na dol`inata na kaznata sprema
konkretniot metod i tehnika na tretman i od klasifikacionoto
rasporeduvawe.
Prekr{o~no kaznetite lica tretmanski se izdvoeni od osudenite
lica vo posebni oddelenija.
Primenata na oblicite i metodite na tretman e najefikasna
kaj primarno osudenite lica i kaj storitelite na krivi~ni dela od nebre`nost,
a osobeno dokolku se tie na vozrast od 30-50 godini.
Pove}ekratnite povratnici osudeni na kratki kazni zatvor, kaj
koi prethodno primenetite oblici i metodi na tretman ne dale konkretni
rezultati, se podlo`uvaat na postrog re`im na izdr`uvawe
na kaznata od ostanatite osudeni lica, insistirawe na maksimalno po-
~ituvawe na odredbite na ku}niot red na ustanovata, ponaglasena primena
na metodolo{kite tehniki na naviknuvawe, spre~uvawe i prisiluvawe,
vozdr`uvawe od davawe na pogodnosti, kako i upotreba na dlabinska
individualna i grupna psihoterapija.
524
b) Tretman na lica od `enski pol vo ustanovata
^len 62
Site oblici na tretman mo`at da se koristat kaj site kategorii
na lica od `enski pol li{eni od sloboda kako {to se: osudeni
lica na kratki kazni zatvor zatvor nad 1 godina, osudeni lica na kazna
zatvor do 1 godina, osudeni lica na kazna maloletni~ki zatvor, prekr-
{o~no kazneti lica, kako i na lica na koi im e izre~ena zavodska
vospitna merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom. 347
^len 63
Oblicite, metodite i tehnikite {to se koristat vo prevospitniot
tretman na licata od `enski pol se identi~ni so oblicite, metodite
i tehnikite {to se koristat vo prevospitniot tretman na ma-
{kite osudeni lica, so nu`no usoglasuvawe kon posebnite biolo{ki i
347
Ibid, str. 275-276.

psihofizi~ki osobini na `enata. 348
Rabotata kako oblik na tretman se primenuva so nu`na pretpazlivost
i respektivnost vo pogled na izborot na vidot na rabota koja
mo`e da ja vr{at `enite soglasno nivnata polova predispozicija i
psihofizi~ki sposobnosti.
Medicinskiot tretman ima naglasena primena vo tekot na izdr-
`uvaweto na kaznata osobeno vo periodot na bremenosta, poroduvawe i
postporodilniot period.
^len 64
Vrabotenite vo ustanovata ~ija rabotna dol`nost e sproveduvawe
na prevospitniot tretman na `enski lica, osven medicinskiot personal,
se od `enski pol.
Vo ustanova od od poluotvoren vid kade {to izdr`uvaat kazna
prekr{o~no kazneti lica od `enski pol, dokolku vo slu`bata za prevospituvawe
ne e vraboteno `ensko lice, se odreduva drugo vraboteno
lice od `enski pol koe vr{i povremeni razgvori so prekr{o~no kaznetite
lica bez prisustvo na treti lica.
v) Tretman na osudeni lica za izvr{uvawe na krivi~ni dela od oblasta na
soobra}ajot i drugi krivi~ni dela od nebre`nost, nu`na odbrana i krajna
nu`da
^len 65
Sprema osudenite lica za izvr{eni krivi~ni dela od oblasta
na soobra}ajot i drugi krivi~ni dela od nebre`nost, nu`na odbrana i
krajna nu`da, tretmanot se sveduva na neophodni merki naso~eni kon
jaknewe na vnimatelniot odnos sprema odredeni situacii i objekti. 349
Za taa cel pristapot na verabotenite kon ovie osudeni lica e
vnimatelen pri izborot na oblicite, metodite i tehnikite na tretman,
osobeno deluvaj}i vrz perifernite faktori na nivno odnesuvawe
kako {to se: karakternite nedostatoci i simptomite na asocijalno povedenie.
350
Osobeno vnimanie vo smisla na odviknuvawe, odnosno lekuvawe,
im se posvetuva na storitelite na krivi~i dela od oblasta na soobra}ajot
kaj koi pri~inata za izvr{enoto krivi~no delo bila sklonosta
kon konsumirawe na alkohol i koi deloto go izvr{ile pod dejstvo
na alkohol.
348
Ibid, str. 267.
349
Ibid, str. 276.
350
Ibid, str. 267.
525

526
g) Tretman na osudeni lica storiteli na krvni delikti
^len 66
Tretmanot na osudenite lica storiteli na krvni delikti ima
dvostran karakter: retributiven i prevospiten, zavisno od karakteristikite
na nivnata li~nost i potrebata od nivnoto menuvawe. 351
Zaradi ostvaruvawe na specifi~nosta na tretmanot na sekoe
osudeno lice posebno, se formiraat tretmanski grupi sprema razli-
~ni kategorii na osudeni storiteli na krvni delikti. 352
Pri formiraweto na tretmanskite grupi se vodi smetka za pravilna
procenka na vistinskite crti na li~nosta, osobeno za onie koi
se vo korelacija so nivnite motivi {to go opredelile izvr{uvaweto
na deloto, kako i za drugi faktori koi izvr{ile negativno vlijanie i
go predodredile izvr{uvaweto na krivi~noto delo, kako {to se: materijalnito
i socijalniot status i problemite povrzani so nego, obrazovnata
struktura, individualnite vrednosti, vlijanieto na `rtvata i
na treti lica i sl. 353
d) Tretman na osudeni lica izvr{iteli na drugi te{ki krivi~ni dela so
umisla
^len 67
Pod te{ki dela vo smisla na ova upatstvo se podrazbiraat: protiv
`ivotot i teloto na ~ovekot, protiv dr`avata, protiv vooru`enite
sili na Republika Makedonija, protiv ~ove~nosta i me|unarodnoto
pravo, kako i oddelni krivi~ni dela protiv slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot, protiv polovata sloboda i poloviot moral,
protiv zdravjeto na lugeto, protiv `ivotnata sredina, protiv imotot,
protiv javnite finansii, platniot promet i stopanstvoto, protiv
op{tata sigurnost na lugeto i imotot, protiv javniot red i protiv
pravosudstvoto.
^len 68
Kaj storitelite na te{ki krivi~ni dela osnoven kriterium za
opredeluvawe na tretmanot e vidot i te`inata na krivi~noto delo.
Dopolnitelni faktori koi go determiniraat tretmanot na
ovie osudeni lica se podatocite koi uka`uvaat na psihosocijalnata
struktura na li~nosta, nivnite vrednosti, stavovi i interesi.
Tretmanot se ostvaruva so individualno pristapuvawe kon sekoe
osudeno lice posebno.
351
Ibid, str. 278.
352
Ibid, str. 279
353
Ibid, str. 279.

So primena na posebni stru~ni merki i instrumenti od oblasta
na socijalnata psihologija, zaradi sledewe na tekot na efektite od
tretmanot, se dobivaat podatoci za izbor i menuvawe na metodite i
oblicite na tretman.
|) Ostvaruvawe na tretman na osudeni lica na kazna do`ivoten zatvor
^len 70
Osnovnite oblici i metodi na tretman se primenuvaat i vo
sproveduvaweto na tretmanot sprema lica koi izdr`uvaat kazna do`ivoten
zatvor, zavisno od vidot i te`inata na krivi~noto delo, karakteristikite
na nivnata li~nost, kako i nivnata kooperativnost i
uspe{nost na prevospitnite vlijanija.
Delot koj se odnesvua na retributivniot karakrer vo prvite 15
godini od izdr`uvaweto na kaznata, pred se e odreden od nemo`nosta
na koristewe na pogodnosti koi se izvr{uvaat nadvor od krugot na
ustanovata i od nemo`nosta za uslovno otpu{tawe na sloboda.
e) Ostvaruvawe na tretmnot sprema maloeltni lica osudeni na kazna
maloletni~ki zatvor i upateni na izvr{uvawe na zavodska vospitna merka
^len 71
Tretmanot {to se sproveduva sprema maloletni lica osudeni na
kazna maloletni~ki zatvor i na koi im e izre~ena vospitna zavodska
merka opredelen e so programa donesena od ministerot za pravda.
Prevospitniot tretman na maloletnite lica predodreden e od
specifi~nosta na primer na metodite na op{ta i socijalna pedagogija.
Pri tretmanot na maloletnite lica posebno vnimanie se dava
na obrazovanieto i stru~noto osposobuvawe kako merki za podigawe
na nivnoto intelektualno nivo, sozdavawe na rabotni naviki i razvivawe
na ~uvstvo na odgovornost kon op{testvenite barawa, kon vospitnata
i prevospitnata rabota kako opredeluva~ka orientacija na tretmanot
na maloletnite lica, kako i organizirawe i intenzivno koristewe
na slobodnoto vreme vo forma na sportsko rekreativni aktivnosti
i kontakti so nadvore{niot svet. 354
^len 72
Vo ramkite na institucionalniot tretman sprema maloletnite
lica se primenuva psiholo{kiot tretman preku individualnata i grupna
psihoterapija.
Izborot na metodite zavisi od kriminogenite vlijanija, uslovite
na negativno formirawe na li~nosta na maloletnicite i nivnite
354
Ibid, str. 274.
527

li~ni svojstva.
Sprema oddelni maloletni lica mo`e da se primenat i posebni
specijalizirani terapii, terapevtski tehniki i medicinski tretman
vo posebni zdravstveni ustanovi (klini~ki tretman na maloeltnici so
emocionalni i drugi vidovi na te{kotii), alkoholi~ari, narkomani
mentalno bolni i drugi sli~ni kategorii.
`) Specifi~nosti na tretmanot na osudeni lica so nevroti~ni i psihi~ki
problemi
^len 73
Tretmanot na osudenite lica so nevroti~ni i psihi~ki problemi
se ostvaruva so nivnoto izdvojuvawe od drugite kategorii na osudeni
lica i so primena na metodi na psihoterapevtsko ili bolni~ko
lekuvawe vo soodvetna zdravstvena ustanova od strana na iskusni
nevropsihijatri, psihoterapevti i drugi visoko stru~ni kadri. 355
z) Specifi~nosta na tretmanot na povratnici i pove}ekratni povratnici
^len 74
Osudenite lica povratnici i pove}ekratni povratnici zaradi
primena na poseben tretman vo ustanovata, fizi~ki se izdvojuvaat od
drugite kategorii na osudeni lica, a tretmanskite merki se naso~uvaat
kon sovladuvawe na nivniot otpor kon prevospitnite vlijanija na
vrabotenite preku uporno sproveduvawe na site metodolo{ki postapki
naso~eni kon promena na nivnite naviki, stavovi i predrasudi,
kako i kon sproveduvawe na strog re`im na izdr`uvawe na kaznata vo
ramkite na ku}niot red na ustanovata i vozdr`uvawe od davawe na
pogodnosti koi se izvr{uvaat nadvor od ustanovata. 356
528
III. POSTPENALEN TRETMAN
^len 75
Postpenalnata pomo{ e zavisna od stepenot na uspe{nost na
institucionalniot tretman, odnosno od osposobenosta na osudenoto
lice da gi re{ava svoite problemi vo op{testveno prifatliva smisla.
^len 76
Zaradi kompletirawe na institucionalniot tretman, na osudenite
lica kaj koi e neophodno da im se davaat dva vida pomo{: vnatre-
355
Ibid, str. 280.
356
Ibid, str. 280.

{na i nadvore{na.
Vnatre{nata pomo{ se sostoi od pottiknuvawe, ohrabruvawe i
davawe na soveti na osudenoto lice za re{avawe na sopstvenite problemi
so koi se soo~uva vedna{ po napu{taweto na ustanovata.
Nadvore{nata pomo{ se manifestira niz razni oblici, kako
{to se: privremeno smestuvawe i obezbeduvawe na ishrana, obezbeduvawe
na nu`no lekuvawe, izbor na nova sredina vo koja }e `ivee osudenoto
lice, pomagawe vo sreduvawe na semejnite sostojbi, nao|awe na
soodvetno vrabotuvawe, ovozmo`uvawe da se dovr{i zapo~natoto osnovno
odnosno sredno obrazovanie, dodeluvawe na pari~en iznos za podmiruvawe
na najnu`nite potrebi i sl. 357
Postpenalnata pomo{ osobeno e neophodna za mladi osudeni
lica i za lica koi izdr`uvale dolgi kazni zatvor.
^len 77
Ustanovata ostvaruva kontakti so instituciite i organite vo
mestoto kade {to `ivee osudenoto lice na koe mu e neophodna postpenalna
pomo{ so cel da inicira oblici na pomo{ i da go sledi negovoto
natamo{no `iveewe.
IV. ZAVR[NA ODREDBA
^len 78
Ova upatstvo vleguva vo sila naredniot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
Broj 10-938/8
2 april 1998 godina
Skopje
357
Nepotrebno prepi{ana odredba od ZIS.
529

530

6. K O D E K S
ZA ODNESUVAWE NA SLU@BENITE LICA VO
IZVR[UVAWETO NA RABOTNITE ZADA^I VO KAZNENO-
POPRAVNITE I VOSPITNO-POPRAVNITE USTANOVI
I
Vo izvr{uvaweto na slu`benite dejstvija ]E POSTAPUVAM
soglasno Ustavot na Republika Makedonija, Zakonot i drugite propisi
od oblasta na izvr{uvaweto na sankciite.
II
Slu`benite dejstvija ]E GI PREZEMAM zakonito, sovesno i
odgovorno, so dol`na po~it na integritetot na li~nosta na osudenite
lica.
III
Pri izvr{uvaweto na slu`benite dejstvija NEMA DA PO-
STAPUVAM NITU DA DOZVOLAM moite li~ni ~uvstva, predrasudi
i ubeduvawa da vlijaat vo donesuvaweto na odlukite.
IV
]E POKA@AM visok stepen na samostojnost vo izvr{uvaweto
na dol`nosite, so maksimalna po~it kon naredbite od pretpostavenite.
V
NEMA DA U^ESTUVAM NITU ]E TOLERIRAM aktivnosti
na korupcija i podmituvawe.
VI
Za vreme na izvr{uvaweto na svoite rabotni zada~i i vo slobodno
vreme so svojot izgled i odnesuvawe ]E BIDAM primer na licata
li{eni od sloboda.
531

VII
Vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i ]E BIDAM diskreten,
vozdr`an, toleranten i pravi~en.
VIII
Za vreme i po rabotata ]E SE ODNESUVAM kako {to dolikuva
na vraboten vo dr`avnata uprava.
IX
POSTOJANO }e vodam gri`a za svoeto stru~no usovr{uvawe
so pro{iruvawe i podobruvawe na znaeweto i kompetentnosta.
X
Kodeksot }e bide objaven na vidno mesto vo kazneno-popravnite
i vospitno-popravnite ustanovi.
Broj 10-939/1
Skopje, 2. 04. 1998.
532

7. P R A V I L N I K
ZA NA^INOT NA VR[EWETO NA SLU@BATA ZA
OBEZBEDUVAWE, VOORU@UVAWETO I OPREMATA VO
KAZNENO-POPRAVNITE USTANOVI I VOSPITNO-
POPRAVNITE DOMOVI
OP[TI ODREDBI
^len 1
So ovoj pravilnik poblisku se opredeluva na~inot na vr{eweto
na slu`bata za obezbeduvawe (vo natamo{niot tekst: slu`ba), vooru`uvaweto
i opremata vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno popravnite
domovi (vo natamo{niot tekst: ustanovi).
^len 2
Slu`bata za obezbeduvawe se organizira na na~in so koj se obezbeduva
efikasno izvr{uvawe na rabotite vo ustanovata.
Vo zavisnost od goleminata i vidot na ustanovata, slu`bata
vr{i: de`urna slu`ba, nadvore{no obezbeduvawe, vnatre{no obezbeduvawe,
sprovodna slu`ba i pretres na lica i prostorii.
Za pogolema bezbednost na ustanovata mo`e da se formiraat i
posebni oddelenija na slu`bata.
^len 3
So slu`bata za obezbeduvawe vo ustanovata rakovodi zapovednik.
^len 4
Slu`bata za obezbeduvawe vo ustanovite vr{i obezbeduvawe na
osudenite i pritvorenite lica, nadvore{no i vnatre{no obezbeduvawe
na ustanovata i nejzinite objekti i prezema drugi propi{ani merki
potrebni za odr`uvawe bezbednosta za dobro funkcionirawe na
zaedni~kiot `ivot, a osobeno:
a) obezbeduva prisustvo na osudenite i pritvorenite lica i go
spre~uva nivnoto begstvo,
b) obezbeduva po~ituvawe na pravilata na ku}niot red na ustanovata
i odr`uva disciplina pome|u osudenite i pritvorenite lica,
533

v) otkriva i prijavuva povredi na pravilata na ku}niot red i
rabotnata disciplina i spre~uva vr{ewe na krivi~ni dela od strana
na osudenite i pritvorenite lica i go prijavuva izvr{uvaweto na ovie
dela,
g) gi obezbeduva osudenite i pritvorenite lica dodeka se nao-
|aat nadvor od ustanovata i vr{i nivno sproveduvawe,
d) spre~uva samopovreduvawe na osudenite i pritvorenite lica
i dava pomo{ na povredenite,
|) vr{i obezbeduvawe vo vonredni situacii (masovni povredi
na disciplinata i pravilata na ku}niot red, vo slu~aj na pobuna, begstvo,
po`ar, poplavi i drugi elementarni nepogodi),
e) vr{i i drugi raboti opredeleni so zakon i drugi op{ti akti.
534
^len 5
Pripadnicite na slu`bata za vreme na vr{eweto na rabotite
na obezbeduvaweto nosat uniforma.
Direktorot na ustanovata mo`e da opredeli pripadnik na slu-
`bata da vr{i obezbeduvawe i vo civilna obleka.
^len 6
Brojnata sostojba i vnatre{nata organizacija na slu`bata kako
i rasporedot na rabotnite mesta po zvawe, se utvrduvaat so aktot za
sistematizacija na rabotnite mesta vo ustanovata.
^len 7
Ustanovite imaat plan za obezbeduvawe.
Planot za obezbeduvawe e prilagoden na vidot i goleminata na
ustanovata.
Planot za obezbeduvawe sodr`i raspored na pripadnicte na
slu`bata na rabotni mesta i nivni zada~i pri redovno i vonredno obezbeduvawe
(planot po potreba se dopolnuva, odnosno izmenuva ako toa
go bara primenata na sostojbata).
^len 8
Planot za obezbeduvawe, kako i negovite izmeni i dopolnuvawa
gi donesuva direktorot na ustanovata vo soglasnost so direktorot na
Direkcijata nadle`na za izvr{uvawe.
Ako vo planot od prethodniot stav ne e odredeno poinaku, vr{-
eweto na slu`bata mo`e da se vr{i i spored propisite za ~uvaweto na
objektite na ARM.
Planot za obezbeduvawe se smeta za slu`bena tajna.

I. NA^IN NA VR[EWE NA SLU@BATA
^len 9
Pripadnicite na slu`bata rabotite gi vr{at vrz osnova na zakon
i posebnite propisi za vr{ewe na slu`bata, planot za obezbeduvawe
na ustanovata, kako i vrz osnova upatstvata i naredbite na direktorot
na ustanovata odnosno drugi stare{ini opredeleni so op{tiot
akt na ustanovata.
Kako stare{ina vo smisla na ovoj Pravilnik, osven direktorot,
negoviot zamenik i rakovoditelot na slu`bata za obezbeduvawe se
smeta i pripadnikot na slu`bata pod ~ie neposredno rakovodstvo se
nao|a nadzornikot pri izvr{uvawe na slu`beni zada~i, kako i de`urnoto
slu`beno lice vo ustanovata, za vreme dodeka se nao|a na taa dol`nost.
Pripadnikot na slu`bata e dol`en da gi izvr{uva site naredbi
izdadeni za normalno vr{ewe na slu`bata, osven naredbite so koi se
nareduva izvr{uvawe na krivi~no delo, vo koj slu~aj e dol`en vedna{
da go izvesti povisokiot stare{ina.
^len 10
Pripadnikot na slu`bata nosi ogneno oru`je ako toa go baraat
rabotite {to mu se dovereni.
Vo zatvoreniot del na ustanovata pripadnicite na slu`bata ne
nosat ogneno oru`je, osven ako postojat posebni okolnosti, za {to
odlu~uva stare{inata.
^len 11
Pripadnikot na slu`bata vo vr{eweto na rabotite na obezbeduvawe
mo`e da upotrebi sredstvo za prisilba, kako i ogneno oru`je
samo pod uslovi i na na~in propi{ani vo Zakonot za izvr{uvawe na
sankciite i Upatstvoto za upotreba na ogneno oru`je i drugi sredstva
na prisilba od strana na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe na
kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi.
^len 12
Slu`bata za obezbeduvawe raboti sekojdnevno i neprekinato.
Rabotnite smeni se opredeluvaa so op{t akt na ustanovata,
sprema potrebite i uslovite za izvr{uvawe na rabotite.
Na pripadnikot na slu`bata mu sleduva eden sloboden den vo
nedelata, kako den na nedelen odmor i najmalku 12 ~asa slobodno vreme
pome|u dve rabotni smeni.
Vo vonredni situacii (masovni povredi na disciplinata i pra-
535

vilata na ku}niot red, vo slu~aj na pobuna, begstvo, po`ar, poplavi i
drugi elementarni nepogodi) pripadnikot na slu`bata i koga ne e na
dol`nost, dol`en e da se javi na rabota po pokana od stare{inata.
Pripadnikot na slu`bata e dol`en da go izvesti stare{inata
za sekoe napu{tawe na mestoto na `iveewe vo slobodnoto vreme.
536
^len 13
So slu`bata za obezbeduvawe neposredno rakovodi stare{ina.
Za svojata rabota i za rabota na slu`bata za obezbeduvawe
stare{inata odgovora pred direktorot na ustanovata.
^len 14
Stare{inata na slu`bata za obezbeduvawe vo vr{eweto na slu-
`benite zada~i osobeno e dol`en:
a) neposredno da ja organizira slu`bata za obezbeduvawe i da se
gri`i za nejzino uspe{no i zakonito rabotewe, kako i za unapreduvawe
na obezbeduvaweto vo ustanovata,
b) da vr{i raspored na pripadnicite na slu`bata na dol`nost
i im obezbeduva propi{an odmor,
v) da odr`uva propi{an red, disciplina, boeva gotovnost i fizi~ka
kondicija na pripadnicite na slu`bata,
g) da se gri`i za odr`uvawe na ispravnosta na oru`jeto i opremata
na slu`bata i za nivno redovno snabduvawe,
d) da ja uskladuva rabotata na slu`bata za obezbeduvawe so ostanatite
slu`bi vo ustanovata,
|) da dava pomo{ na ovlasteni organi vo postapka sprema osudenite
i pritvorenite lica,
e) da u~estvuva vo organiziraweto na op{to i stru~no obrazovanie
na pripadnicite na slu`bata,
`) da go izvestuva redovno direktorot na ustanovata za sostojbata
na obezbeduvaweto,
z) da kontaktira so nadvore{ni stranki od delokrugot na svojata
rabota, i
y) vr{i i drugi zadol`enija opredeleni so propisite na ustanovata
za organizacija i rabota na slu`bata za obezbeduvawe.
^len 15
Pripadnicite na slu`bata se dol`ni da go so~uvaat objektot i
licata koi im se dovereni na ~uvawe, i za taa cel, osobeno se dol`ni,
a) da gi poznavaat rabotite za ~ie izvr{uvawe se rasporedeni,
kako i da gi poznavaat pravilata na slu`bata, zakonskite i drugi
propisi vrz osnova na koi ja vr{at dol`nosta,

) da ja primaat navreme rabotnata dol`nost i rabotite da gi
vr{at bez prekin do dobivawe na narednata smena,
v) da ja vr{at rabotnata dol`nost spored opredelenite upatstva
za izvr{uvaweto na rabotite i pri nivnoto izvr{uvawe da primenuvaat
sredstva, merki i metodi na rabota vo soglasnost so propi-
{anite ovlastuvawa,
g) da odr`uvaat na opredelen na~in vrski so stare{inata, me|usebno
da se pomagaat i da si davaat pomo{ eden na drug vo slu~ai koga
takva pomo{ e potrebna,
d) da go spre~uvaat naru{uvaweto na propi{aniot ku}en red i
disciplina od strana na osudenite i pritvorenite lica i da gi otkrivaat
site prestapi i drugi protivpravni dela storeni od strana na
ovie lica,
|) da go onevozmo`uvaat samopovreduvaweto na osudenite i pritvorenite
lica i da im davaat pomo{ na povredenite,
e) da go izvestuvaat blagovremeno nadle`niot stare{ina za ona
{to }e go ua~at vo rabotata,
`) da alarmiraat i vedna{ da interveniraat vo slu~aj na vonredni
situacii (masovni povredi na disciplinata na ku}niot red, vo slu-
~aj na pobuna, begstvo, po`ar, poplavi i drugi elementarni nepogodi),
z) da spre~at begstvo na osudeno i pritvoreno lice,
i) vo me|usebnite slu`beni odnosi da se oslovuvaat spored zvawata
i polo`ajot, a pri naveduvawe na stare{inata da raportiraat,
j) da nosat uredna i ~ista uniforma za vreme na rabota spored
propisite i da se izbri~eni i pristojno potstri`eni,
k) da go ~uvaat svojot ugled i ugledot na ustanovata so svoeto
odnesuvawe vo slu`bata i nadvor od nea,
l) da ne se oddale~uvaat od rabotnoto mesto i opredeleniot
prostor za dvi`ewe nitu da go napu{taat osudenoto ili pritvorenoto
lice koe im e dovereno na ~uvawe ili sproveduvawe, i
q) da sorabotuvaat so drugite slu`bi vo ustanovata.
^len 16
Pripadnicite na slu`bata se dol`ni da gi poznavaat pravilata
za rakuvawe i upotreba na oru`jeto i drugata oprema koja im e dadena
za slu`bena upotreba, kako i da gi posetuvaat ~asovite za zadol`itelna
nastava organizirana zaradi nivno stru~no obrazovanie i usovr{uvawe
i prakti~nite ve`bi koi se organiziraat zaradi odr`uvawe
na fizi~kata kondicija i podgotvenost za vr{ewe na slu`benite zada~i.
Programata za stru~noto obrazovanie i usovr{uvawe na pripadnicite
na slu`bata ja propi{uva direktorot na ustanovata, a se izveduva
edna{ nedelno i ne mo`e da trae pove}e od 4 ~asa.
537

538
^len 17
Pripadnicite na slu`bata vo vr{eweto na rabotite se dol`ni
sprema osudenite i pritvorenite lica koi im se dovereni na ~uvawe i
sproveduawe, da postapuvaat ~ove~no, po~ituvaj}i go nivniot ugled i
dostoinstvoto na ~ovekovata li~nost.
^len 18
Pripadnicite na slu`bata se dol`ni osudenite i pritvorenite
lica da gi predupreduvaat na odgovornosta za povreda ili obid za povreda
na pravilata na ku}niot red, rabotnata disciplina i pravilniot
odnos sprema slu`benite lica.
Pripadnicite na slu`bata mo`at da oddale~at osudeno lice od
mesto kade pristapot ne e dozvolen, ili od mesto kade toa lice go naru{uva
mirot i pre~i vo rabotata.
^len 19
Vo slu~aj na povreda na pravilata na ku}niot red i disciplinata
od strana na osudenite i pritvorenite lica, pripadnikot na slu-
`bata podnesuva prijava do direktorot na ustanovata preku neposredniot
stare{ina.
Vo prijavata se naveduva vremeto, mestoto, na~inot na izvr{uvawe
i posledicite od storenata povreda, odzemenite predmeti na
osudenoto lice, kako i merkite {to podnositelot na prijavata po toj
povod gi prezel.
Vo prijavata ili na posebna potvrda se naveduvaat odzemenite
predmeti koi bile upotrebeni pri povreda na pravilata na ku}niot
red i disciplinata.
^len 20
Ako e izvr{eno krivi~no delo ili obid za samopovreduvawe od
strana na osudenite i pritvorenite lica ili ako do{lo do nesre}a na
rabota na ova lice, }e se izvr{i obezbeduvawe na mestoto na izvr-
{uvawe i na tragite i predmetite koi se od interes za vr{ewe na uvidot
od strana na ovlasteniot organ.
Pripadnikot na stra`ata e dol`en za nastanot i za prezemenite
merki na obezbeduvawe, bez odlagawe da go izvesti neposredniot
stare{ina, a ovoj direktorot na ustanovata.
^len 21
Pripadnicite na slu`bata se dol`ni da spre~at pristap na ne-

povikani lica vo krugot na ustanovata ili na poedini nejzini objekti.
Za taa cel tie mo`at da zadr`at i legitimiraat sekoe lice koe
vleguva vo krugot na ustanovata, ili neposredno se pribli`uva do
objektite ili sprema grupa osudeni lica koja se nao|a na rabota nadvor
od ustanovata.
1. De`urna slu`ba
^len 22
Vo ustanovata postoi de`urna slu`ba koja rabotite gi izvr{uva
bez prekin.
Za taa cel postoi odgovoren de`uren rabotnik koj se gri`i rabotite
na slu`bata za obezbeduvawe da se izvr{uvaat soglasno so zakonot
i drugite op{ti akti.
Vo zavisnost od obemot na rabotite mo`e da se opredeli i pomo{nik
na odgovorniot de`uren rabotnik.
Odgovorniot de`uren rabotnik na levata raka nosi vidliv znak
za de`urstvoto. Znakot e od platno vo zelena boja, {irok 10 sm. vo sredinata
so bela bukva "D",
^len 24
Odgovorniot na de`urnata slu`ba e dol`en da se gri`i za navremena
zamena na de`urnite pripadnici na slu`bata.
Pri smenuvaweto na de`urnite pripadnici na slu`bata, odgovorniot
de`uren rabotnik prima raport za sostojbata i nastanite vo
ustanovata, utvrduva dali postavenite zada~i se izvr{eni posebno za
sekoe rabotno mesto, a potoa na de`urnite pripadnici na slu`bata
koi gi zamenuvaat im dava upatstva i zada~i.
Za utvrdenata sostojba i dadenite zada~i pri sekoja smena, odgovorniot
na de`urnata slu`ba svoite zabele{ki gi vnesuva vo de`urnata
kniga.
^len 25
Odgovorniot na de`urnata slu`ba osobeno e dol`en:
a) da se zapoznae pred priemot na de`urstvoto so site nastani
od prethodnata smena na de`urstvo,
b) da ja koordinira rabotata vo izvr{uvaweto na site raboti za
vreme na otsustvo na neposredniot stare{ina i direktorot,
v) da vr{i postojana kontrola na rabotata na de`urnata smena
so koja rakovodi,
g) da ja vodi redovno knigata za vreme na svoeto de`urstvo,
d) da gi izvr{uva site zada~i postaveni od strana na pretpostaveniot
stare{ina,
539

|) da vr{i nadzor pri vleguvaweto i izleguvaweto na osudenite
i pritvorenite lica od ustanovata,
e) da obezbeduva pravilno sproveduvawe na kontaktite pome|u
osudenite i pritvorenite lica i ~lenovite na nivnite semejstva,
`) da vr{i proverka na osudeni~kite pratki,
z) da mu raportira zaedno so neposredniot stare{ina sekojdnevno
za sostojbata i pova`ni nastani na direktorot na ustanovata.
540
2. Nadvore{no obezbeduvawe
^len 26
Nadvore{noto obezbeduvawe se vr{i na ogradniot yid, na vlezovite,
so patroli i na drug na~in, ako opredeli rakovoditelot na slu-
`bata za obezbeduvawe ili odgovorniot de`uren rabotnik.
Nadvore{noto obezbeduvawe zavisi od vidot na ustanovata i
brojot i goleminata na objektite.
^len 27
Nadvore{noto obezbeduvawe mo`e da se vr{i so stoewe na odredeno
mesto i vo dvi`ewe.
Koga nadvore{noto obezbeduvawe se vr{i vo dvi`ewe, na pripadnikot
na slu`bata mu se opredeluva prostor na koj mo`e da se dvi-
`i.
^len 28
Pripadnicite na slu`bata za nadvore{no obezbeduvawe osobeno
se dol`ni:
a) da ja prezemat navremeno dol`nosta i da ja proverat ispravnosta
na oru`jeto i na drugite sredstva opredeleni za toa mesto,
b) da ne dozvolat do mestoto na obezbeduvawe i objektot {to go
~uvaat pristap na nepoznati i nepovikani lica,
v) da ne go napu{taat mestoto na obezbeduvawe sî dodeka ne bidat
zameneti ili povle~eni od strana na odgovorniot de`uren rabotnik,
g) da go izvestat vedna{ odgovorniot na de`urnata slu`ba za sî
{to }e zabele`at vo blizina na mestoto na obezbeduvawe ili objektot
{to go ~uvaat, a {to mo`e da ja zagrozi bezbednosta.
^len 29
Pripadnicite na slu`bata odredeni vo patrola so posebno vnimanie
go sledat dvi`eweto na nepovikani i somnitelni lica vo neposredna
blizina na ustanovata. Takvite lica se povikuvaat zaradi utvr-

duvawe identitetot, pri~inite poradi koi se dvi`at vo toa podra~je i
vedna{ se izvestuva odgovorniot de`uren rabotnik koj }e odlu~i za
ponatamo{nata postapka so tie lica.
^len 30
Na mestoto na obezbeduvawe na rabotnicite im e zabraneto da
jadat, ~itaat, pu{at, da razgovaraat so minuva~i ili da primaat bilo
kakvi predmeti.
Vo slu~aj na itna potreba ili zaboluvawe, pripadnikot na slu-
`bata e dol`en vedna{ da go izvesti odgovorniot de`uren rabotnik,
bez da go napu{ta mestoto na obezbeduvawe.
^len 31
Za nadvore{no obezbeduvawe, pripadnicite na slu`bata mo`at
da koristat i specijalno obu~eni (de`urni) ku~iwa.
Specijalno obu~enite (de`urni) ku~iwa, po pravilo se koristat
no}e, a dewe koga e lo{o vremeto (magla i sl.) ili ako e specifi-
~no rabotnoto mesto.
^len 32
Vremetraeweto na smenite na mestata za nadvore{no obezbeduvawe
go opredeluva direktorot na ustanovata.
3. Vnatre{no obezbeduvawe
^len 33
Vnatre{noto obezbeduvawe se vr{i vo stanbenite blokovi (paviqoni),
rabotilnicite na stopanskite organizacii i edinici i vo
drugi objekti i prostorii vo koi prestojuvaat osudenite i pritvorenite
lica.
^len 34
Pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe na objektite od
~lenot 33 na ovoj pravilnik, osobeno se dol`ni:
a) da go odr`uvaat vnatre{niot red i disciplinata na osudenite
i pritvorenite lica,
b) da se gri`at za sproveduvawe na ku}niot red,
v) da sorabotuvaat so drugite slu`bi vo ustanovata,
g) da znaat vo sekoj moment kade se dvi`at i prestojuvaat osudenite
i pritvorenite lica koi im se dovereni na ~uvawe,
d) da vodat zabele{ki za sî {to e uo~eno vo vrska so odnesu-
541

vaweto, dvi`eweto, prestojot i rabotata na osudenite i pritvorenite
lica,
|) da vr{at nadzor nad osudenite i pritvorenite lica za vreme
na {etawe, odmor i spiewe,
d) da vr{at fizi~ka proverka na osudenite i pritvorenite
lica najmalku tri pati na den i toa nautro, napladne i nave~er,
`) da onevozmo`at vo rabotilnicite izrabotka na predmeti podobni
za napad i drugi predmeti za koi ne e dozvoleno da gi poseduvaat
osudenite lica,
z) da odr`uvaat red i disciplina vo rabotilnicite i onevozmo-
`uvaat namerno o{tetuvawe na alati i ma{ini.
Za site uo~eni nastani i zabele{ki vedna{ da go izvestuvaat
neposredniot stare{ina, a vo negovo otsustvo odgovorniot de`uren
rabotnik.
4. Pretres na lica i prostorii
^len 35
Zaradi primena na odredbite za ku}niot red i disciplinata,
pripadnicite na slu`bata mo`at sprema uka`ana potreba, da vr{at
pretres na osudenite i pritvorenite lica na prostoriite vo koi tie
prestojuvaat i na predmetite so koi raspolagaat.
Li~niot pretres na osudenite i pritvorenite lica se vr{i sekoga{
pri priemot na izdr`uvawe kazna zatvor, odnosno pritvor kako
i pri sproveduvawe i smestuvawe vo prostorija za izdr`uvawe na disciplinska
kazna upatuvawe vo samica.
Li~en pretres na osudenite i pritvorenite lica i pretres na
prostoriite vo koi ovie lica prestojuvaat i rabotat, zaradi pronao-
|awe na predmeti za koi ne e dozvoleno da se dr`at i upotrebuvaat,
mo`e da se vr{i vo sekoe vreme.
^len 36
Pretres se vr{i po naredba na direktorot na ustanovata ili
stare{inata na slu`bata, a po sopstvena ocenka na pripadnikot na
slu`bata, samo koga e neophodno pretresot da se izvr{i bez odlagawe.
Za sekoj izvr{en pretres koj go prezel po sopstvena ocenka,
pripadnikot na slu`bata mora vedna{ da go izvesti stare{inata, a
ovoj direktorot na ustanovata.
Koga se pretpostavuva deka so pretresot mo`at da se pronajdat
predmeti koi se upotrebeni ili nameneti za izvr{uvawe na krivi~no
delo ili koi mo`at da poslu`at kako dokaz vo postapkata, pretrest se
vr{i vo prisustvo na dvajca svedoci.
542

^len 37
Li~en pretres na `enski lica vr{at pripadnici na slu`bata
od `enski pol, ili drugo `ensko lice koe }e go opredeli direktorot
na ustanovata.
^len 38
Za izvr{eniot pretres vo slu~aite od ~len 35 stav 2 i ~len 36
stav 3 od ovoj pravilnik se sostavuva zapisnik.
^len 39
Od osudenite i pritvorenite lica se odzemaat site predmeti
koi ne smeat da gi dr`at ili upotrebuvaat, kako i predmeti koi se upotrebeni
ili nameneti za vr{ewe na krivi~ni dela.
Za odzemenite predmeti se izdava potvrda, a predmetite se predavaat
na ~uvawe vo ustanovata. Za predmetite koi í pripa|aat na ustanovata,
kako i za predmetite od drugi poznati lica, koi po pretresot
se vra}aat na sopstvenikot, ne se izdava potvrda.
Za odzemenite predmeti koi se upotrebeni ili nameneti za izvr{uvawe
na krivi~no delo i predmetite koi mo`at da poslu`at kako
dokaz vo postapkata, se izdava potvrda, a predmetite se predavaat na
ovlasteniot organ za krivi~no gonewe.
5. Sproveduvawe na osudeni lica
^len 40
Sproveduvaweto na osudenite i pritvorenite lica se vr{i so
prevozni sredstva ili na drug pogoden na~in.
Sproveduvaweto treba da se predvidi taka da ne se prekinuva
patot od mestoto na priemot do mestoto na predavaweto na liceto koe
se sproveduva. Ako sproveduvaweto od bilo koi pri~ini mora da se
prekine, prekinot treba da se vr{i vo mesta vo koi postoi zatvor ili
policiska stanica.
^len 41
Pri sproveduvaweto na umno bolni osudeni ili pritvoreni
lica, zadol`itelno treba da prisustva i zdravstven rabotnik.
Sproveduvawe na bolni i nemo}ni lica ili bremeni `eni, se
vr{i po prethodno pribaveno mislewe od lekar za sposobnosta na takvite
lica za sproveduvawe.
Sproveduvawe na bolni i nemo}ni lica ili bremeni `eni,
mo`e da se vr{i i bez prethodno pribaveno mislewe od lekar, ako e
543

neophodno ovie lica itno da bidat upateni vo zdravstvena ustanova zaradi
lekarska intervencija i lekuvawe.
544
^len 42
Stare{inata na slu`bata opredeluva potreben broj sprovodnici.
Brojot se opredeluva sprema na~inot na sproveduvaweto, brojot i
li~nite svojstva na licata koi se sproveduvaat, polot na licata, vremetraeweto
na sprovodot, vremeto na denot, prirodata na terenot i sl.
Licata {to se sproveduvaat, pred sproveduvaweto se pretresuvaat.
^len 43
Na sprovodnikot mu se predava liceto koe treba da se sprovede
so upatniot akt na sproveduvawe, odzemenite predmeti po spisok, a ako
e potrebno i hrana za liceto koe se sproveduva.
Sprovodnikot, bez ogled na vidot i te`inata na krivi~noto
delo, }e go vrze liceto {to go sproveduva koa postoi somenie deka toa
}e se obide da bega, a ostanatite lica samo koga se sproveduvaat poradi
storeno krivi~no delo za koe mo`e da se izre~e kazna zatvor od 15 godini
ili pote{ka kazna.
Na sprovodnikot voedno mu se davaat potrebni izvestuvawa za
li~nite svojstva na licata koi treba da se sprovedat, a osobeno za nivnata
sklonost za predizvikuvawe na neredi i begstva.
Sprovodnikot e dol`en da gi predupredi licata koi gi sproveduva
deka se dol`ni da gi slu{aat negovite naredbi i deka sekoj
obid na otpor ili begstvo }e bidat sovladani so sila, a licata vrz koi
soglasno propisite mo`e da se upotrebi ogneno oru`je gi predupreduva
na taa okolnost.
^len 44
Za vreme na sproveduvaweto na liceto koe se sproveduva ne mu
se dozvoluva dopir so gra|ani, razgovor so niv ili primawe od niv
bilo kakvi predmeti.
Po potreba, sprovodnikot mo`e da zabrani i me|useben razgovor
na licata koi se sproveduvaat.
^len 45
Sprovodnikot e odgovoren za li~nata bezbednosta na licata
koi gi sproveduva. Toj e dol`en da odbie sekoj napad ili obid na napad
vrz niv, kako i da spre~i obid na nivno osloboduvawe od strana na treti
lica ili samopovreduvawe (na licata koi se sproveduvaat).

Vo slu~aj na obid na begstvo na licata koi se sproveduvaat, sprovodnikot
e dol`en neposredno da prezeme merki zaradi spre~uvawe
na begstvo i nivno fa}awe. Ako liceto uspee da pobegne, sprovodnikot
e dol`en za toa najbrzo da go izvesti najbliskiot orgn za vnatre{ni
raboti i da mu dade potrebni podatoci za izbeganoto lice.
^len 46
Predmetite na liceto koe se sproveduva se predavaat na potvrda
na organot odnosno ustanovata vo koja e upateno sprema upatniot
akt.
Pri predavaweto na liceto, sprovodnikot go izvestuva slu`benoto
lice so kogo e izvr{eno primopredvaweto za site pova`ni nastani
i zabele`uvawa vo tekot na sproveduvaweto.
Po vra}aweto vo ustanovata, sprovodnikot go izvestuva stare-
{inata za tekot na sproveduvaweto i predavaweto na sprovedenite lica
i nivnite predmeti.
6. Postapka vo slu~aj na begstvo
^len 47
Pripadnikot na slu`bata e dol`en vedna{ koga }e utvrdi begstvo
na osudeno ili pritvoreno lice, da prezeme sî {to e potrebno
navreme da go vrati vo ustanovata.
Vo slu~aj pripadnikot na slu`bata da go vidi liceto {to bega
ili koga bil neposredno po begstvoto izvesten za pravecot na begaweto,
dol`en e vedna{ da tr~a po nego, odnosno da go sledi i vo ramkite
na svoite zakonski ovlastuvwa da prezeme sî {to e potrebno.
Liceto {to pobegnalo i bega pred pripadnikot na slu`bata, so
izvik na "stoj" go povikuva da zastane, pri {to mo`e i da puka vo vis
za predupreduvawe, so {to dava i znak za povik na pomo{ na drugi pripadnici
ili rabotnici na slu`bata za javna bezbednost, ako se vo blizina.
Ako pripadnikot na slu`bata utvrdi deka pobegnatoto lice ne
mo`e sam da go fati, za begstvoto ja izvestuva po najbrz pat najbliskata
policiska stanica ili organot za vnatre{ni raboti i svojata ustanova.
Zaedno so izvestuvaweto od prethodniot stav, pripadnikot na
slu`bata vedna{ na policiskata stanica ili na organot za vnatre{ni
raboti im dava raspolo`ivi podatoci za liceto {to izbegalo va`ni
za potragata (li~ni podatoci, li~en opis, podatoci za vrska na pobegnatiot
so drugi lica i sl.).
545

^len 48
Pripadnikot na slu`bata, koj konstatiral begstvo e dol`en da
se pridr`uva kon odredbite od ~len 47 na ovoj pravilnik i vedna{ da
go izvesti svojot neposreden stare{ina odnosno odgovorniot de`uren
rabotnik na smenata.
^len 49
Vo slu~aj na begstvo od ustanovata, stare{inata na slu`bata,
odgovorniot de`uren rabotnik na smenata ili za toa drug ovlasten rabotnik
na slu`bata, vedna{ organizira i vodi potraga, dokolku postoi
verojatnost deka izbegnatoto lice se nao|a vo blizina na ustanovata.
Potragata neposredno ja organizira i vodi direktorot na ustanovata
ako se raboti za begstvo na grupa ili poedini osudeni lica koi
moraat da izdr`uvaat podolga kazna zatvor ili za lica pritvoreni za
te{ki krivi~ni dela.
^len 50
Vo slu~aj na begstvo na lice protiv koe e odreden pritvor, vo
rok od 24 ~asa se izvestuva sudot {to go opredelil pritvorot.
Za liceto vo begstvo, direktorot na ustanovata vo rok od prethodniot
stav izdava poternica preku organot za vnatre{ni raboti. Po
isklu~ok toj rok mo`e da se prodol`i samo u{te za 24 ~asa ako postoi
verojatnost deka vo ovoj rok osudeniot mo`e sam da se javi vo ustanovata
ili da bide pronajden i faten.
7. Rabota na pripadnicite na slu`bata vo prevospituvaweto na osudenite
^len 51
Pripadnicite na slu`bata moraat da ja poznavaat vospitnoprevospitnata
programa na ustanovata i pri vr{eweto na svoite dol`nosti
moraat da se pridr`uvaat kon taa programa.
Pripadnicite na slu`bata, koi vr{at dol`nost vo oddelenijata
na posebnite organizacii i edinici so stopanskata dejnost na ustanovata
moraat da bidat stru~no osposobeni za rabota so osudenite.
Pripadnicite na slu`bata moraat da gi poznavaat i programite
za prevospituvawe na osudenite lica {to gi nagraduvaat i da postapuvaat
sprema instituciite na vospituva~ot.
546

^len 52
Slu`bata za obezbeduvawe u~estvuva pri sostavuvaweto na vospitno-popravnite
programi za rabota so osudenite lica, na rabotnite
sostanoci na vospituva~ite i na sostanocite na koi prisustvuvaat osudenite
lica.
Pri vr{eweto na svoite dol`nosti, pripadnicite na slu`bata
u~estvuvaat vo procesot na prevospituvaweto i sorabotuvaat so site
stru~ni lica vo ustanovata. Taa sorabotka se odviva so redovno me|usebno
izvestuvawe za povedenieto i rabotata na osudenite lica kako i
so drugi oblici na prevospituvaweto.
^len 53
Pripadnicite na slu`bata im davaat izve{taj vo vrska so povedenieto
na osudenite lica, na vospituva~ite odnosno na drugite ovlasteni
rabotnici koga tie se baraat od nadle`nite organi vo vrska so
pomiluvaweto, uslovniot otpust, premestuvaweto vo druga ustanova
ili oddelenie i vo drugi slu~ai.
^len 54
Pri prevospituvaweto i resocijalizacijata na osudenite lica,
pripadnicite na slu`bata go izvr{uvaat u{te i slednoto:
- sorabotuvaat pri izbrabotka na predlozi za davawe na pogodnosti
od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite,
- se gri`at osudenite lica vnimatelno i korisno da go upotrebuvaat
svoeto slobodno vreme, i
- se gri`at osudenite lica vo soglasnost so ku}niot red i vospitnata
programa, preku sredstvata za javno informirawe, da bidat
redovno zapoznavani so op{testveno-politi~kite, ekonomskite, socijalnite,
kulturnite i drugi nastani.
Po upatstvo na direktorot ili na drug ovlasten rabotnik na
ustanovata, pripadnicite na slu`bata vr{at i drugi raboti vo vospituvweto
i prevospituvaweto.
II. VOORU@UVAWE I OPREMA NA SLU@BATA ZA OBEZBEDUVAWE
VO KAZNENO-POPRAVNITE USTANOVI
^len 55
Vooru`uvaweto na slu`bata se sostoi od ogneno oru`je, hemiski
sredstva i posebna oprema.
Ogneno oru`je e: revolver, poluavtomatska i avtomatska pu{ka,
snajperka, pu{komitrolez i soodvetna municija.
Hemiski sredstva se: bombi i sprejovi so solzavec i drugi sre-
547

dstva koi ne go o{tetuvaat trajnoto zdravje na ~ovekot, kako i napravi
za nivno isfrlawe.
^len 56
Posebnata oprema na slu`bata se sostoi od: gumena palka,
{lem, pancir elek, {tit, dvogled, pi{talka, kompas, xebna lamba, za-
{titni nao~ari, gas-maska i sredstva za vrzuvawe.
Slu`bata za obezbeduvawe na ustanovata e opremena spored potrebite
i so motorni vozila, sredstva za vrski i drugi tehni~ki sredstva.
^len 57
Vidot i koli~inata na vooru`uvaweto, municijata i posebnata
oprema za sekoja ustanova so naredba ja opredeluva direktorot na ustanovata
vo soglasnost so Direktorot na Direkcijata.
So naredbata od prethodniot stav se odreduva vidot i koli~inata
na rezervnoto vooru`uvawe i municijata za ustanovite.
^len 58
Pripadnicite na slu`bata se zadol`uvaat so oru`je koga stapuvaat
na dol`nost i toa so revolver, poluavtomatska ili avtomatska
pu{ka, gumena palka, sredstva za vrzuvawe (lisici), {lem, gas-maska i
so odredena koli~ina na municija, a so ostanatata oprema sprema potrebite
na slu`bata i po naredba na stare{inata.
Pripravnicite se zadol`uvaat so oru`jeto neposredno od stare{inata,
koga }e se stekne uveruvawe deka pripravnikot e osposoben
pravilno da go upotrebi.
Koli~inata na municijata so koja se zadol`uva pripadnikot na
slu`bata neposredno ja odreduva stare{inata.
Oru`jeto so koe pripadnicite na slu`bata se zadol`eni ne
mo`e da se preotstapi ili pozajmi na drugi lica.
^len 59
Oru`jeto i drugata oprema so koja rakuvaat pripadnicite na
slu`bata, a se nao|a na ~uvawe vo ustanovata, mora da se odr`uva vo
ispravna sostojba.
Izgubenoto, uni{tenoto ili o{tetenoto oru`je i oprema se
prijavuva na neposredniot stare{ina.
548

^len 60
Pripadnikot na slu`bata koj namerno ili od krajno nevnimanie
uni{ti, o{teti ili na bilo koj na~in predizvika o{tetuvawe na
predmetite na vooru`uvaweto ili opremata e dol`en predizvikanata
{teta da ja nadomesti spored cenovnikot za vooru`uvaweto.
Postoeweto na {tetata i nejzinata visina ja utvrduva komisija
odredena so op{t akt na ustanovata.
Pripadnikot na slu`bata e odgovoren i disciplinski za pri~inetata
{teta od stavot 1 na ovoj ~len.
Ako {tetata na predmetite na vooru`uvaweto i opremata e
predizvikana pri vr{eweto na slu`bena zada~a, ili vo drugi slu~ai
bez vina na pripadnikot na slu`bata, }e se postapi spored ~len 69 stav
2 od ovoj Pravilnik.
^len 61
Neposredniot stare{ina }e mu go odzeme oru`jeto na pripadnikot
na slu`bata:
- koga protiv istiot e odreden pritvor poradi storeno krivi-
~no delo,
- za vreme na oddale~uvawe na rabotnikot od rabotnoto mesto,
- koga pripadnikot na slu`bata so upotreba na alkohol ili na
drug na~in sam se stavi vo sostojba na privremeno du{evno rastrojstvo,
- koga postoi naod na lekar deka pripadnikot na slu`bata od
zdravstveni pri~ini ne e sposoben da rakuva so oru`je i
- koga go zloupotrebi noseweto na oru`jeto.
^len 62
Pripadnikot na slu`bata za vreme na privremeno upatuvawe na
rabota vo druga ustanova go nosi so sebe oru`jeto so koe e zadol`en,
ako poinaku ne se naredi.
^len 63
Vo slu~aj na prestanok na dol`nosta, pripadnikot na slu`bata
e dol`en da go predade oru`jeto vo ispravna sostojba na ustanovata vo
koja se razre{uva od dol`nost.
Koga pripadnikot na slu`bata ne e na dol`nost, oru`jeto so
koe e zadol`en se ~uva vo ustanovata, osven revolverot koj mo`e da go
nosi so sebe.
549

550
^len 64
Pripadnikot na slu`bata mo`e da upotrebi ogneno oru`je samo
vo slu~aite i pod uslovite od ~len 185 od Zakonot za izvr{uvawe na
sankciite, a na na~in opredelen so Upatstvoto za upotreba na ogneno
oru`je i drugi sredstva na prisilba od strana na pripadnicite na
slu`bata na kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite
domovi.
^len 65
Stare{inata na slu`bata e dol`en:
- da vr{i nadzor nad ~uvaweto i odr`uvaweto na oru`jeto so
koe rakuvaat pripadnicite na slu`bata i nad oru`jeto so koe e zadol`ena
ustanovata,
- da se gri`i za evidencijata koja se vodi spored postojnite propisi
za materijalnoto rabotewe so predmetite na vooru`uvaweto i
opremata,
- da se gri`i za pravilno smestuvawe i odr`uvawe na oru`jeto
i
- da organizira i rakovodi so izveduvaweto na ga|awata sprema
nastavniot plan i programa.
^len 66
Zaradi podobro zapoznavawe na oru`jeto, pripadnicite na slu-
`bata izveduvaat predvideni ga|awa so oru`jeto koe go dobile na rakuvawe.
Programata za ga|awe sprema vidot na oru`jeto ja propi{uva
direktorot na ustanovata.
^len 67
Utvrduvaweto na ispravnosta na oru`jeto se vr{i pri redovnite
pregledi i pri izveduvaweto na redovnite ga|awa.
Stru~no-tehni~kiot pregled na ispravnosta na oru`jeto se
vr{i po potreba, a najmalku edna{ vo dve godini od komisija koja ja
formira direktorot na ustanovata. Za sekoj stru~no-tehni~ki pregled
se sostavuva poseben zapisnik.
Za stru~no-tehni~ki pregled za ispravnosta na oru`jeto mo`e
da se koristi i komisija pri organite za vnatre{ni raboti.
^len 68
Oru`jeto, opremata, municijata, bombite i ostanatite eksplozivni
materijali se ~uvaat na osobeno obezbedeni za taa cel mesta,

sprema va`e~kite tehni~ki propisi.
^len 69
Popravka na oru`jeto mo`e da se vr{i vo sopstveni rabotilnici
ako takvi postojat, vo rabotilnici na organite za vnatre{ni raboti
ili vo rabotilnici na ARM.
Rashoduvawe na oru`jeto i poedini delovi od opremata se vr{i
po predlog od komisijata koja e odredena so op{t akt na ustanovata
sprema va`e~kite propisi za materijalno rabotewe so predmetite na
vooru`uvaweto i opremata.
Rashoduvano oru`je mo`e da mu bide dodeleno na rabotnik na
ustanovata, pravosuden organ i na drugo lice po prethodno dobiena
dozvola za nosewe i ~uvawe na oru`je od organot za vnatre{ni raboti.
Na predlog od direktorot na ustanovata, re{enie za dodeluvawe
na oru`je od prethodniot stav donesuva Ministerot za pravda.
^len 70
Pripadnicite na slu`bata mo`at da dr`at kaj sebe i nosat slu-
`ben revolver i von slu`bata, so istovremeno nosewe na propi{anata
slu`bena legitimacija ili sopstven revolver so dozvola koja se izdava
sprema op{tite propisi za dr`ewe i nosewe na oru`je.
2. POSEBNI ODREDBI
^len 71
Pripadnicite na slu`bata se dol`ni da gi vr{at svoite zadol`enija
i toga{ koga se vo `ivotna opasnost.
Na rabotnite mesta, na koi dol`nosta se vr{i neprekinato,
pripadnicite na slu`bata ne smeat da go napu{tat rabotnoto mesto
bez ogled na rabotnoto vreme sî dodeka ne dobijat zamena so drug stra-
`ar.
Koga e potrebno pripadnicite na slu`bata se dol`ni da rabotat
pove}e otkolku {to iznesuva nivnoto rabotno vreme, ako taka opredeli
direktorot, rakovoditelot na slu`bata za obezbeduvawe ili za
toa drug ovlasten rabotnik na ustanovata.
^len 72
Pripadnicite na slu`bata {to vr{at dol`nost vo smeni moraat
da bidat me|usebe povrzani i vo slu~aj na potreba da se dol`ni da
se pomagaat.
551

^len 73
Od pri~ini na bezbednosta, vo sekoja ustanova vo nedelen den,
dr`avni praznici i no}no vreme, slu`bata ja vr{at zaedno najmalku
dvajca pripadnici na slu`bata.
^len 74
Pripadnicite na slu`bata koi `iveat odvoeno od semejstvoto,
ustanovata vo soglasnost so mo`nostite im obezbeduva smestuvawe vo
krugot na ustanovata, a na ostanatite pripadnici vo blizina na ustanovata.
^len 75
Po predlog na direktorot na ustanovata, po potreba stru~nata
komisija obrazuvana soglasno ~len 55 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite
gi proveruva psihofizi~kite sposobnosti za vr{ewe na rabotite
na pripadnicite na slu`bata.
552

8. U P A T S T V O
ZA UPOTREBA NA SREDSTVA NA PRISILBA I OGNENO
ORU@JE OD STRANA NA PRIPADNICITE NA SLU@BATA ZA
OBEZBEDUVAWE VO KAZNENO-POPRAVNITE USTANOVI I
VOSPITNO-POPRAVNITE USTANOVI
1. So ova Upatstvo poblisku se opredeluvaat uslovite i na~inot
na upotrebata na ognenoto oru`je i drugite sredstva na prisilba
od strana na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe pri izvr{uvaweto
na rabotite i rabotnite zada~i vo kazneno-popravnite ustanovi
i vospitno-popravnite ustanovi i nadvor od niv samo vo onaa mera i
koga toa e neophodno da se spre~i begstvo od ustanova i begstvo pri
sproveduvawe, fizi~ki napad, nanesuvawe na povreda, samopovreduvawe,
pri~inuvawe na materijalna {teta ili sovladuvawe na otpor na
osudeni lica po povod na zakonita naredba na slu`beno lice.
Pod drugi sredstva na prisilba vo smisla na stav 1 na ovaa to-
~ka, {to mo`at da se upotrebat se: gumena palka, fizi~ka sila, {tit,
gumeni kur{umi, hemiski sredstva, {mrkovi so voda, specijalno obu-
~eni ku~iwa, vrzuvawe i izdvojuvawe.
2. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe mo`e da upotrebi
ogneno oru`je ili drugi sredstva na prisilba sprema osudenoto, kaznetoto
i pritvorenoto lice (vo natamo{en tekst: lice li{eno od sloboda),
vo ustanovite samo vrz osnova i pod uslovite od ~len 184 i 185 od
Zakonot za izvr{uvawe na sankciite na na~in opredelen so ova Upatstvo.
3. Pri upotreba na ogneno oru`je ili drugi sredstva na prisilba,
pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dol`en da go ~uva `ivotot
na drugi lica.
4. Koga postojat (mo`nosti) uslovi za upotreba na pove}e sredstva
na prisilba }e se upotrebi sredstvoto na prisilba {to so svoite
posledici e najlesno za liceto sprema koe se primenuva, a so negovata
primena se obezbeduva izvr{uvaweto na slu`benata zada~a.
5. Pukaweto vo vozduh zaradi signalizacija, barawe pomo{ ili
zapla{uvawe ne se smeta za upotreba na ogneno oru`je vo smisla na ova
Upatstvo.
I. UPOTREBA NA OGNENO ORU@JE
6. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe pri vr{eweto na
slu`benite raboti i rabotni zada~i mo`e da upotrebi ogneno oru`je
553

po sopstvena inicijativa ili naredba na stare{inata, ako ne mo`e
poinaku:
a) da go za{titi `ivotot na lu|eto dokolku, edno ili pove}e
lica se nao|aat vo neposredna opasnost od napad, bez ogled dali napadot
poteknuva od licata li{eni od sloboda ili e naso~en protiv licata
li{eni od sloboda,
b) da odbie neposreden napad so koj se zagrozuva negoviot `ivot,
v) da odbie napad na objektot {to go obezbeduva,
g) da spre~i begstvo na osudeno lice od kazneno-popravnata ustanova
od zatvoren vid,
d) da spre~i begstvo na lice pritvoreno poradi krivi~no delo
za koe e predvidena kazna zatvor od 15 godini ili pote{ka kazna pri
sproveduvaweto na ova lice.
Napad vo smisla na odredbite pod a) i b) od ovaa to~ka, postoi
ako e protivpraven i e izvr{en so ogneno oru`je, opasno orudie ili
drug predmet so koj mo`e da se zagrozi `ivotot odnosno ako e izvr{en
od strana na dve ili pove}e lica na mesta i vo vreme koga ne mo`e da se
o~ekuva pomo{ ili od strana na fizi~ki posilno lice ili od lice koe
se slu`i so posebna ve{tina.
Vo slu~aite od stav 1 na ovaa to~ka, pripadnikot na slu`bata za
obezbeduvawe mo`e da upotrebi ogneno oru`je samo ako so upotrebata
na fizi~ka sila, gumena palka ili drugo sredstvo na prisilba predvideno
so propisite za vr{ewe na slu`bata za obezbeduvawe, ne mo`e da
se obzebedi izvr{uvaweto na rabotite i rabotnite zada~i.
7. Ako liceto li{eno od sloboda pri sproveduvaweto se obide
da bega, ogneno oru`je mo`e da se upotrebi samo ako toa lice storilo
krivi~no delo za koe mo`e da se izre~e kazna zatvor od 15 godini i pote{ka
kazna bez ogled na viso~inata na kaznata na koja e osudeno i na
vidot na ustanovata od koja se sproveduva.
Vo nalogot za sproveduvawe ili ~uvawe na liceto li{eno od
sloboda nadvor od ustanovata, mora izri~no da se navede deka pripadnikot
na slu`bata za obezbeduvawe mo`e da upotrebi ogneno oru`je
vo slu~aj na begstvo na liceto {to go sproveduva odnosno ~uva.
Ako se sproveduva lice sprema koe, vo slu~aj na begstvo e dozvoleno
upotreba na ogneno oru`je, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe
e dol`en takvoto lice pred sproveduvaweto da go predupredi
deka vo slu~aj na obid na begstvo }e upotrebi ogneno oru`je.
Direktorot na ustanovata, odnosno liceto {to go zamenuva, go
opredeluva na~inot na sproveduvaweto na liceto li{eno od sloboda i
brojot na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe {to }e go izvr-
{at obezbeduvaweto i sproveduvaweto.
8. Upotreba na ogneno oru`je, predvidena vo to~ka 6 pod g) i d)
i vo to~ka 7 od ova Upatstvo, ne e dozvolenoa vo slu~aj na begstvo na
`ena ~ija bremenost e vidliva.
554

9. Ako liceto {to ja izdr`uva kaznata zatvor vo ustanovata od
zatvoren vid, ili liceto {to se nao|a vo pritvor poradi storeno krivi~no
delo za koe mo`e da se izre~e kazna zatvor od 15 godini ili pote{ka
kazna, se obide da bega, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe
}e se obide takvoto lice da go fati, dokolku za toa ima mo`nost, so
istovremen povik "stoj, }e pukam." Ako liceto vo begstvo ne zastanuva,
pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe }e go povtori povikot, a ako
ni na povtoreniot povik ne zastane, a ne postoi druga mo`nost da se
spre~i begstvoto, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe mo`e da
go upotrebi ognenoto oru`je. Ako uslovite dozvoluvaat pripadnikot
na slu`bata za obezbeduvawe po vtoriot povik treba da puka vo vozduh
pred da puka vo liceto {to bega.
Na na~inot predviden vo stav 1 na ovaa to~ka pripadnikot na
slu`bata za obezbeduvawe }e postapi i koga bega lice {to go sproveduva
ili go ~uva nadvor od ustanovata, ako sprema takvoto lice e dozvolena
upotreba na ogneno oru`je vo slu~aj na begstvo.
No}e ili vo gusta magla, odnosno na nepregleden teren ili vo
{uma, kako i koga liceto li{eno od sloboda bega kon {umata ili vo
pravec na objekt kade {to mo`e da se skrie, ognenoto oru`je pripadnikot
na slu`bata za obezbeduvawe mo`e da go upotrebi i po prviot
povik na takvoto lice da zastane.
Ako liceto li{eno od slobda bega kon grupa lu|e ili se krie vo
grupa lu|e, pa postoi opasnost da mo`e da bide pogoden nekoj od niv
ili deka bi mo`elo da bide pogodeno nekoe drugo lice nadvor od taa
grupa, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe ne smee da upotrebi
ogneno oru`je.
10. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe koga vr{i slu-
`ba pod neposredno rakovodstvo na stare{ina, ogneno oru`je mo`e da
upotrebi samo po naredba na stare{inata.
Kako stare{ina vo smisla na stav 1 od ovaa to~ka, se smeta direktorot
na ustanovata, ili liceto {to go zamenuva, rakovoditelot na
slu`bata za obezbeduvawe i pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe
pod ~ie neposredno rakovodstvo se nao|a pripadnikot na slu`bata za
obezbeduvawe pri izvr{uvaweto na rabotata i rabotnata zada~a, i de-
`urnoto lice vo ustanovata za vreme dodeka se nao|a na taa dol`nost.
11. Pod uslovite i na~inot {to se predvideni vo to~ka 6 do 10
na ova Upatstvo, ogneno oru`je mo`e da upotrebi i stare{inata od to-
~ka 10 stav 2 od ova Upatstvo.
12. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe }e upotrebi ogneno
oru`je sprema lice {to vr{i napad vrz objektot {to se obezbeduva,
ako napadot e neposreden i sî u{te ne prestanal, a napa|a~ot prethodno
bil predupreden za upotrebata na ognenoto oru`je spored odredbite
za predupreduvawe sodr`ani vo to~ka 9 od ova Upatstvo.
Kako napad vrz objektot {to se obezbeduva, se smeta sekoe dejstvie
naso~eno kon o{tetuvawe ili uni{tuvawe na objektot, ili na
555

pooddelni negovi delovi ili rasipuvawe, uni{tuvawe ili zloupotrebuvawe
na uredite na objektot na ustanovata.
556
II. UPOTREBA NA DRUGI SREDSTVA NA PRISILBA
13. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe mo`e da upotrebi
gumena palka, fizi~ka sila, {tit i gumeni kur{umi, zaradi sovladuvawe
na aktiven ili pasiven otpor na lica li{eni od oslobda vo
slu~aj koga e neophodno da se spre~i negovo begstvo, fizi~ki napad nad
pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe i drug personal, nanesuvawe
povredi na drugo lice, samopovreduvawe i predizvikuvawe na materijalna
{teta, napad na objektot {to pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe
go obezbeduva, kako i koga e nu`no da se spre~i fizi~ki
otpor na liceto li{eno od sloboda.
Aktiven otpor postoi koga liceto li{eno od sloboda dava
otpor so upotreba na oru`je, orudija, drugi predmeti ili so fizi~ka
sila (se otrgnuva, bori, turka, zasolnuva so razni predmeti i sl.) i na
toj na~in go onevozmo`uva pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe
da ja izvr{uva slu`benata rabota. Pottiknuvawe na otpor se smeta
kako aktiven otpor.
Pasiven otpor postoi koga liceto li{eno od sloboda ne }e se
otpovika na povikot ili na zakonitite naredbi na pripadnikot na
slu`bata za obezbeduvawe, so toa {to }e se stavi vo takva polo`ba (}e
legne na po~vata, }e klekne, }e se fati za nekoj predmet, }e zastane i
ne saka da odi i sl.), so {to go onevozmo`uva izvr{uvaweto na slu`benoto
dejstvie.
Ako liceto li{eno od sloboda dava pasiven otpor, gumena palka,
po pravilo, ne se upotrebuva, osven ako so pasivniot otpor ja
onevozmo`uva intervencijata na pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe,
ako nema drugi mo`nosti takviot otpor da se sovlada ili ako
upotrebata na poblagite sredstva ostanala bez uspeh.
Kako upotreba na gumena palka i na fizi~ka sila se smetaat:
udirawe so palka odnosno zafa}awe so race i drugi ve{tini na samoodbrana
ili napad, so koi se prinuduva na poslu`nost liceto li{eno
od sloboda vo slu~aite predvideni so ova Upatstvo.
Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dol`en da prestane
da ja upotrebuva gumenata palka i fizi~kata sila {tom }e prestane
neposredniot napad ili otporot od strana na liceto protiv koe e upotrebena.
14. Pri upotrebata na gumena palka pripadnikot na slu`bata za
obezbeduvawe e dol`en da izbegnuva, kolku e toa mo`no, udar po vitalnite
delovi na teloto: glavata, slabinata, stomakot.
Gumenata palka ne smee da se upotrebi sprema lice li{eno od
sloboda koe e o~igledno bolno, staro i iznemo{teno, te`ok invalid,
kako i sprema `ena li{ena od sloboda ~ija bremenost e vidliva, osven

ako takvite lica so ogneno oru`je odnosno so drugo opasno sredstvo
neposredno go zagrozuvaat `ivotot na pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe
{to gi sproveduva ili na drugo lice, ili ako dadeniot
otpor ne mo`e na drug na~in da se sovlada i da se vospostavi naru{eniot
red i mir.
15. Vo vr{eweto na rabotite i rabotnite zada~i pripadnikot
na slu`bata za obezbeduvawe sprema liceto li{eno od sloboda mo`e
da upotrebi hemisko sredstvo i toa samo ako e pote{ko naru{en redot
i mirot od strana na pove}e lica li{eni od sloboda, ako do{lo do masovna
tepa~ka ili do pobuna, ako pove}e lica otka`at poslu{nost, ako
edno ili pove}e lica se zabarikidirale vo zatvorena prostorija ili
na drug na~in gi spre~uvaat pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe
da dojdat do niv, kako i vo slu~aj koga spored odredbite na ova
Upatstvo e dozvolena upotreba na ogneno oru`je.
16. [titot i gumenite kur{umi, kako sredstvo na prisilba se
upotrebuvaat koga prestoi napad na pogolema grupa lica li{eni od
sloboda koi imaat za cel da izvr{at onevozmo`uvawe na sproveduvawe
na slu`beno dejstvie ili da o{tetat oprema, imot na ustanovata. Gumenite
kur{umi }e se upotrebat samo po prethodno dobiena naredba od
direktorot na ustanovata.
17. Zaradi vospostavuvawe na pote{ko naru{eniot red i mir od
strana na pove}e lica li{eni od sloboda, pripadnikot na slu`bata za
obezbeduvawe mo`e da upotrebi i {mrkovi so voda i hemiski sredstva.
18. Hemiski sredstva i {mrkovi so voda sprema pogolem broj
lica li{eni od sloboda mo`at da se upotrebat samo po odobrenie na
direktorot na ustanovata ili liceto {to go zamenuva, a von od rabotnoto
vreme po odobrenie na de`urnoto slu`beno lice vo ustanovata.
19. Za pronao|awe i fa}awe na lice li{eno od sloboda koe e vo
begstvo, za ~uvawe na opredelen prostor ili objekt, za pronajduvawe na
ukradeni predmeti vo krugot na ustanovata, za odbivawe napad vrz
pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe ili na drugo lice ili objekt,
kako i vo drug slu~aj koga spored odredbite na ova Upastvo, mo`e da se
upotrebi ognenoto oru`je, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe
mo`e da koristi specijalno obu~eni ku~iwa.
Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dol`en, spored mo-
`nostite, da go spre~uva ku~eto da mu nanese povredi na liceto sprema
koe e upotrebeno ku~eto.
20. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe pri sproveduvawe
na lice li{eno od sloboda takvoto lice }e go vrze, ako za toa dobie
pismen nalog od nadle`en organ.
Nadle`en organ za izdavawe pismen nalog za osudenite lica i
za licata kazneti vo prekr{o~na postapka e direktorot na ustanovata
ili odgovorniot na slu`bata za obezbeduvawe, a za liceto vo pritvor -
pretsedatelot na sudot i direktorot na ustanovata.
Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe iako ne dobil pi-
557

smen nalog, mo`e da gi vrze site lica li{eni od sloboda koi pri sproveduvaweto
davaat otpor, se obiduvaat da begaat, vr{at napad na sprovodnikot
ili na drugo lice, kako i koga osnovano pretpostavuva deka
mo`e da dojde do samopovreduvawe ili do samoubistvo na liceto {to
go sproveduva, i koga sproveduva lica {to se privedeni po poternica,
a koi ve}e se obiduvale da begaat od pritvor ili od izdr`uvawe na kaznata,
kako i vo drug slu~aj koga osnovano mo`e da se posomneva deka
liceto {to go sproveduva }e se obide da bega.
Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dol`en pri sproveduvaweto
da go vrze liceto li{eno od sloboda {to storilo krivi-
~no delo za koe mo`e da se izre~e kazna zatvor od 15 godini ili pote-
{ka kazna, dokolku ne dobie od nadle`en organ pismen nalog takvoto
lice da ne go vrzuva.
Vrzuvawe nema da se primeni sprema licata li{eni od sloboda
{to se o~igledno bolni, stari i iznemo{teni ili te{ki invalidi,
kako i sprema `enite li{eni od slobda ~ija bremenost e vidliva, bez
ogled na storenoto krivi~no delo, osven ako takvite lica so ogneno
oru`je odnosno so drug opasno sredstvo neposredno go zagrozuvaat `ivotot
na pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe {to gi sproveduva
ili na drugo lice.
21. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe mo`e da go vrze
liceto li{eno od sloboda koe vo ustanovata dava takov otpor {to na
drug na~i ne mo`e da se sovlada nitu da se obezbedi red.
Za vrzuvawe vo slu~ajot od stav 1 na ovaa to~ka, pripadnikot na
slu`bata za obezbeduvawe e dol`en vedna{ da go izvesti direktorot
na ustanovata, a po rabotnoto vreme de`urnoto lice.
Vrzuvaweto se ukinuva koga }e prestanat pri~inite poradi koi
toa e opredeleno.
22. Vrzuvaweto spored ova upatstvo se vr{i so vrzuvawe na racete
so lisici ili so sinxiri na na~in so koj ne mu se nanesuvaat telesni
povredi na liceto {to se vrzuva. Vrzuvawe na nozete mo`e da se
izvr{i po isklu~ok koga toa situacijata go nalaga.
Vrzuvawe na drug na~in (stavawe vo prangi, vrzuvawe za stolb
vo krugot na ustanovata i sl.) e zabraneto.
23. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe mo`e privremeno
da go izdvoi i da go smesti vo posebna prostorija liceto li{eno od
sloboda koe poradi svoite postapki pretstavuva seriozna opasnost za
bezbednosta na slu`benite i drugite lica.
Vo slu~ajot od stav 1 na ovaa to~ka, pripadnikot na slu`bata za
obezbeduvawe e dol`en vedna{ da go izvesti direktorot na ustanovata,
a po rabotnoto vreme de`urnoto lice.
24. Vo slu~aite od to~ka 21 stav 1 i to~ka 23 stav 1 na ova
upatstvo, direktorot na ustanovata odnosno de`urnoto lice e dol`no
vedna{ da prezeme merki vo odnos na liceto li{eno od sloboda sprema
koe e prezemena merkata vrzuvawe odnosno izdvojuvawe, zaradi re{a-
558

vawe na ovie slu~ai vo soglasnost so propisite za izvr{uvawe na sankciite,
odnosno so odredbite na Zakonot za krivi~na postapka.
III. IZVESTUVAWE ZA UPOTREBA NA OGNENO ORU@JE I NA DRUGI
SREDSTVA NA PRISILBA
25. Za sekoja upotreba na ogneno oru`je i na drugi sredstva na
prisilba pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dol`en vedna{
da sostavi pismen izve{taj vo koj vnesuva podatoci za liceto li{eno
od sloboda sprema koe primenil ogneno oru`je ili drugo sredstvo na
prisilba, kako i da gi nazna~i pri~inite za toa i na~inot na upotrebata
na ognenoto oru`je i na drugi sredstva na prisilba. Neposredniot
stare{ina e dol`en vedna{ po priemot na izve{tajot da gi proveri
navodite vo izve{tajot i zaedno so svoe mislewe za pravilnosta i
opravdanosta na prezemenite dejstvija, izve{tajot da mu go dostavi na
direktorot na ustanovata. Direktorot na ustanovata po proverkata na
izve{tajot, primerok od istiot zaedno so naodot od lekarot za eventualna
nastanata povreda so upotrebata na ogneno oru`je ili sredstvata
na prisilba, dol`en e vo najkratok mo`en rok da dostavi do Direkcijata
za izvr{uvawe na sankciite.
26. Vo slu~aj na pote{ko naru{uvawe na redot i disciplinata
ili na pojava na bunt vo ustanovata, direktorot odnosno liceto koe go
zamenuva, a po rabotnoto vreme de`urnoto lice, se dol`ni vedna{ da
ja izvesatat nadle`nata uprava za vnatre{ni raboti i da pobaraat pomo{,
ako pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe ne se vo sostojba
samite da vospostavat red i da go spre~at begstvoto na licata li{eni
od sloboda. Za pote{koto naru{uvawe na redot i disciplinata ili pojava
na bunt vo ustanovata, zadol`itelno se izvestuva i Direkcijata za
izvr{uvawe na sankciite.
IV. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
27. Slu`benikot {to vr{i priem na licata li{eni od sloboda
vo ustanovata, e dol`en pri priemot da go zapoznae osudenoto odnosno
kaznetoto lice deka kaznata ja izdr`uva vo kazneno-popravnata ustanova,
kako i da go zapoznae so odredbite na ova upatstvo.
28. Ova upatstvo treba da im bide dostaveno na licata li{eni
od sloboda vo ustanovite.
29. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe vo vospitno-popravnata
ustanova mo`e da upotrebi ogneno oru`je ili drugi sredstva
na prisilba sprema maloletnicite samo vrz osnova i pod uslovite od
~len 184 i 185 od Zakono za izvr{uvawe na sankciite.
559

560

10. P R A V I L N I K
ZA UNIFORMATA, SIMBOLOT I OZNAKITE NA ZVAWATA
NA PRIPADNICITE NA SLU@BATA ZA OBEZBEDUVAWE VO
KAZNENO-POPRAVNITE USTANOVI I VOSPITNO-
POPRAVNITE DOMOVI
I. OP[TI ODREDBI
^len 1
So ovoj Pravilnik se opredeluvaat vidot, sostavot, bojata, krojot,
oznakite na zvaweto i vremetraeweto na uniformata na pripadnicite
na slu`bata za obezbeduvawe vo kazneno-popravnite ustanovi i
vospitno-popravnite domovi.
^len 2
Pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe vo kazneno-popravnite
ustanovi i vospitno-popravnite domovi (pripadnici na slu-
`bata) pri vr{eweto na slu`benite raboti nosat uniforma i oznaka
na zvaweto, propi{ani so ovoj pravilnik.
Po isklu~ok, ako direktorot na ustanovata odobri, pripadnicite
na slu`bata mo`at slu`benite raboti da gi vr{at vo civilna
obleka.
^len 3
Pripadnicite na slu`bata imaat zimska i letna uniforma.
Vo slu~aite opredeleni so ovoj pravilnik pripadnikot na slu-
`bata mo`e da koristi dopolnitelni delovi na uniformata.
II. ZIMSKA UNIFORMA NA PRIPADNICI NA SLU@BATA - MA@I
^len 4
Zimskata uniforma na pripadnicite na slu`bata - ma`i, se sostoi
od: bluza, pantaloni, {apka, ko{ula so dolgi rakavi, vratovrska,
pulover, potkapa, vetrovka so vlo{ka, ko`ni narakvici i dlaboki ~evli.
561

562
^len 5
Delovite od zimskata uniforma na pripadnicite na slu`bata -
ma`i, go imaat sledniot kroj i boja i toa:
1. Bluzata e od kamgarn so otvoreni reveri i blago izrazen
struk i e dovolno komotna. Od vnatre{nata strana e postavena i ima
eden xeb na dvete vnatre{ni strani.
Rakavite na bluzata se dolgi do polovinata na dlankata na prirodno
opu{tena raka.
Bluzata odnapred se zakop~uva so ~etiri kop~iwa od `olto patinirana
boja so pre~nik 22 mm. Kop~iwata se so{ieni na desnata
strana od bluzata na podednakvo me|usebno rastojanie.
Na nadvore{nata strana od bluzata na gradite i na dolniot del
na dvete strani, se nao|a po eden xeb so ispuska na kapak koj se zakop~uva
so kop~e od `olto patinirana boja so pre~nik od 16 mm. [iro-
~inata na gornite xebovi e od 12 do 16 sm, a dol`inata od 14 do 19 sm.
[iro~inata na dol`nite xebovi e od 16 do 20 sm, a dol`inata od 18 do
23 sm.
Naramenicite se od istiot materijal kako i bluzata, koi do rakavot
se so {iro~ina od 60 mm, a pri vrvot se 44 mm. Naramenicite so
edniot kraj se so{ieni vo rakavot, a drugiot kraj koj se zavr{uva vo
forma na tap agol, se zakop~uva do okoluvratnikot so kop~e od `olto
patinirana boja so pre~nik od 14 mm.
Bluzata odzadi ima prorez koj zapo~nuva na od 6 do 8 sm pod
polovinata.
Na okoluvratnikot od bluzata na dvata kraja odnapred se nao|a
romboid od istiot materijal od koj e izrabotena i bluzata, so dol`ina
od 4 sm, a {iro~ina 3,5 sm, poraben so ispuska od zlatno-`olta boja so
{iro~ina od 3 mm.
Bluzata e olovno sina boja.
2. Pantalonite se od kamgarn so voobri~aen kroj. Od stranite
imaat ispuska od egalizir svetlo sina boja, so {iro~ina od 2 mm. Od
dvete strani i odzadi na desnata strana pantalonite imaat po eden xeb,
a odnapred od desnata strana eden mal xeb i potreben broj gajki za
remen.
Nogavicite na pantalonite se bez man`etni i na dolniot kraj
se {iroki od 22 do 26 sm, a od vnatre{nata strana na dolniot del nogavicite
se op{ieni so lenta. Na predniot vnatre{en del na nogavicite
e pro{iena svilena postava.
Pantalonite se olovno sina boja.
3. [apkata e od kamgarn i so voobi~aen kroj so blago svitkan
dancet.
Soncebranot e od celuloid ili sli~en materijal vo crna boja,
so rab op{ien so ko`a. Na soncebranot na okolu 5 mm od nadvore{niot
rab e so{ien burita{ vo zlatno `olta boja so {iro~ina od 6 mm.

Podbradokot na {apkata e od ist materijal kako i soncebranot
so {iro~ina od 16 mm, so dve gajki od ist materijal so koi se prilagoduva
negovata dol`ina i so kraevite e pricvrsten kon bortot so dve
kop~iwa od `olto patinirana boja so pre~nik od 14 mm.
Dancetot na {apkata e op{ien so ispuska zlatno`olta boja so
{iro~ina od 2 mm. [apkata od vnatre e postavena, a pri dnoto ima potnica
so {iro~ina od 4 sm.
[apkata e olovno sina boja, a bordot temno sina boja so {iro-
~ina od 4 sm.
[apkata ima navlaka od nepropuslivo platno, temno sina boja.
4. Ko{ulata so dolgi rakavi e izrabotena od puplin ili druga
sli~na tkaenina vo svetlo sina boja i e so voobi~aen kroj.
5. Vratovrskata e vo temno sina boja, so voobi~aen kroj i dol`ina.
6. Puloverot e izraboten od volneno predivo so voobi~aena {iro~ina
i dol`ina, vo olovno-sina boja.
7. Potkapata e od volneno predivo vo olovno sina boja i dovolno
dolga za da go za{tituva vratot.
8. Vetrovkata so vlo{ka e od me{avina na pamu~no-sinteti~ka
tkaenina vo temno sina boja i postavena so svilena tkaenina od soodvetna
boja. Od ramenata do visinata na gradite i preku grbot e zajaknata
i ima vlo{ka koja dopira do rakavite i mo`e da se vadi. Vetrovkata
ima pojas i }ulavka koi se od ista tkaenina kako vetrovkata. ]ulavkata
e izrabotena taka da ja pokriva kapata so za{titnikot i postavena
so svilena tkaenina vo soodvetna boja.
Vetrovkata ima 4 obi~ni kop~iwa vo eden red, kop~iwata i zaka~kata
se vo ista boja, kako tkaeninata.
Na levata i desnata strana na gradite se vre`ani vertikalno
postaveni xebovi, normalna golemina koi se zatvoraat so patent zatvora~.
Na dolniot del od dvete strani vetrovkata ima po eden dlabok
xeb so preklop. Xebovite se {iroki od 18 do 22 sm, a visoki so 24 do 28
sm. Pod niv, od stranata se nao|a u{te po eden xeb ista golemina. Vetrovkata,
na levata strana od gore ima vnatre{en xeb, koso postaven,
koj slu`i za dr`ewe na dokukmenti.
Na pojasot na desnata strana od vetrovkata se nao|aat otvori na
koi se pricvrstuva futrola za nosewe na pi{tol. Otvorite se zajaknati
so ko`na na{ivka.
Na dolniot del na rakavite od vetrovkata se nao|a pojas od istiot
materijal, dolg 11 sm i {irok 4 sm, koj se zakop~uva so kop~e vo
ista boja kako i vetrovkata. Na oddale~enost od 6 sm e so{ieno u{te
edno kop~e.
Vetrovkata e so soodvetna dol`ina i dostignuva vo viso~ina na
kolenicite.
Vetrovkata ima naramenici od ista tkaenina i izraboteni se
563

taka, da mo`e na niv da se navle~at naramenicite so oznakite za zvawata.
Naramenicite so oznakite na zvaweto koi se nosat na vetrovkata,
se vo ista boja i izraboteni od ist materijal kako i vetrovkata.
{irinata na ovie naramenici do rakavite e 60 mm, a pri vrvot 45 mm.
9. Ko`nite narakvici se so voobi~aen kroj so razdvoeni prsti,
vo crna boja, a od vnatre{nata strana se dostaveni so krzno.
10. Dlabokite ~evli se so voobi~aen kroj i bez ukrasi. Imaat
crna boja a od vnatre{nata strana se postaveni so krzno.
III. ZIMSKA UNIFORMA NA PRIPADNICI NA SLU@BATA - @ENI
^len 6
Zimskata uniforma na pripadnicite na slu`bata - `eni se sostoi
od: bluza, pantaloni, zdolni{te, kapa beretka, ko{ula so dolgi
rakavi, vratovrska, pulover, vetrovka so vlo{ka, ko`ni narakvici i
~izmi~ki.
564
^len 7
Bluzata, pantalonite, ko{ulata so dolgi rakavi, vratovrskata,
vetrovkata so vlo{ki i ko`nite narakvici od zimskata uniforma za
pripadnicite na slu`bata - `eni, se izraboteni od ist materijal i sê
so ista boja i izgled kako soodvetnite delovi od zimskata uniforma za
pripadnicite na slu`bata - ma`i, so toa {to nivniot kroj e prilagoden
sprema anatomskata konstrukcija na `enata.
Ostanatite delovi od zimskata uniforma za pripadnicite na
slu`bata - `eni go imaat sledniot kroj i boja, i toa:
1. Zdolni{teto e od kamgarn so voobi~aen kroj. Odvnatre e postaveno
so svilena tkaenina vo soodvetna boja. Odnapred ima dve falti,
a odzadi dve op{ivki. Na pojasot ima potreben broj gajki za remen.
Od levata strana se zakop~uva so tri kop~iwa ili so patent zatvora~
i so edno kop~e na pojasot. Zdolni{teto e olovno sina boja.
2. Kapata beretka e od kamgarn so voobi~aen kroj.
3. ^izmi~kite se voobi~aen kroj i bez ukrasi. Sarite se meki i
dopiraat do pod kolenicite. ^izmi~kite se crna boja a od vnatre{nata
strana se postaveni so krzno.
IV. LETNA UNIFORMA NA PRIPADNICI NA SLU@BATA - MA@I
^len 8
Letnata uniforma na pripadnicite na slu`bata - ma`i se sostoi
od: kratka vindjakna, pantaloni, {apka, ko{ula so kratki rakavi
so naramenici, mantil za do`d i plitki ~evli.

^len 9
Delovite od letnata uniforma na pripadnicite na slu`bata -
ma`i go imaat sledniot kroj i broj i toa:
1. Kratkata vindjakna e od platno, odvnatre e postavena so na-
{ien i previtkano polo`en okoluvratnik.
Vindjaknata odnapred se zakop~uva so patent-zatvora~ do pod
grloto, a reverite se prilagodeni za otvorawe.
Na vindjaknata, odnapred na nadvore{nata strana, se na{ieni
so dva xeba.
Vindjaknata ima pojas i man`etni koi se izraboteni od pleten
materijal.
Vindjaknata e vo temno sina boja, a kop~iwata na xebovite i na
ramenicite se vo olovno sina boja.
Naramenicite na vindjaknata se od ista tkaenina kako i vindjaknta
i izraboteni se taka da na niv mo`e da se navle~at naramenici so
oznaki za zvawata.
Naramenicite so oznakite za zvawa koi se nosat na vindjaknata
se so ista boja i izraboteni od istata tkaenina kako i vindjaknata.
[iro~inata na ovie naramenici do rakavite e 60 mm a pri vrvovite 45
mm.
2. Pantalonite se od tergal i se so ist kroj i boja kako i pantalonite
na zimskata uniforma.
3. [apkata se izrabotuva od tergal i e so ist kroj i boja kako i
{apkata na zimskata uniforma, so taa razlika {to na obete strani
ima po dve dup~iwa za provetruvawe.
4. Ko{ulata so kratki rakavi e izrabotena od me{avina na pamu~no
i sinteti~ko platno, so na{ien i previtkano polo`en okoluvratnik.
Ko{ulata so kratki rakavi odnapred e porabena, a se zakop~uva
so kop~iwa pre~nik 10 mm od ista boja kako i tkaeninata od koja e
izrabotena ko{ulata. Ko{ulata vo gorniot del e otvorena.
Na ko{ulata odnapred na gradite ima dva xeba so ispuska i preklop
pogoden za zakop~uvawe. [irinata na xebovite e {iroka od 2,5 do
3 sm.
Naramenicite na ko{ulata se od ista tkaenina kako i ko{ulata
i izraboteni se taka da mo`e na niv da se navle~at naramenicite
so oznakite za zvawata.
Naramenicite so oznakite za zvawata, koi se nosat na ko{ulata
se so olovno sina boja i izraboteni od tergal. [iro~inata na ovie naramenici
do rakavite e 60 mm a pri vrvot 45 mm.
5. Mantilot za do`d e od gumirana najlonska tkaenina i ima }ulavka
prilagodena za vadewe i remen od ista tkaenina kako i mantilot.
Mantilot za do`d e prilagoden za prikop~uvawe na vlo{kata na
vetrovkata.
565

Mantilot za do`d dopira do polovinata na listovite na nozete.
Se zakop~uva so tri kop~iwa vo olovno sina boja.
Odnadvor od levata i desnata strana na mantilot za do`d vr`ani
se kosi xebovi so voobi~aena golemina.
Mantilot za do`d od okoluvratnikot do sredinata na grdite i
preku ple}ite zajaknat e so ista tkaenina. Na ple}ite pod zajaknuvaweto,
kako i pod porabot, v{iena e mre`esta lenta koja ovozmo`uva
isparuvawe na potta.
Na zadniot del se nao|a prorez pokrien so kapak. Mantilot za
do`d e vo temno sina boja.
Naramenicite na mantilot za do`d se od ist materijal kako i
mantilot i izraboteni se taka da mo`e na niv da se navle~at naramenicite
so oznakite za zvawata.
Naramenicite so oznakite za zvawa koi se nosat na mantilot za
do`d se ista boja i izraboteni od ist materijal kako i mantilot. [iro~inata
na ovie naramenici do rakavite e 60 mm, a pri vrv 45 mm.
6. Plitkite ~evli se so voobi~aen kroj, so ko`en ili gumen |on
i bez ukrasi. ^evlite se crna boja, so potpetici visoki do 3 sm.
V. LETNA UNIFORMA NA PRIPADNICI NA SLU@BATA - @ENI
^len 10
Letnata uniforma na pripadnicite na slu`bata - `eni se sostoi
od kratka vindjakna, zdolni{te, pantaloni, kapa beretka, ko{ula
so kratki rakavi so naramenici, mantil za do`d i plitki ~evli.
^len 11
Kratkata vindjakna, mantilot za do`d, pantalonite, ko{ulata
so kratki rakavi i plitkite ~evli od letnata uniforma na pripadnicite
na slu`bata - `eni izraboteni se od istiot materijal i vo ista
boja i izgled kako i soodvetnite delovi na letnata uniforma na pripadnicite
na slu`bata - ma`i, so toa {to nivniot kroj e prilagoden
sprema anatomskata konstrukcija na `enata.
Plitkite ~evli imaat potpetica visina od 4,5 sm.
Ostanatite delovi na letnata uniforma na pripadnicite na
stra`ata - `eni go imaat sledniot kroj i boja i toa:
1. Zdolni{teto e od tergal i so voobi~aen kroj. Odnapred ima
dve falti, a odzadi dve na{ivki. Od levata strana se zakop~uva so tri
kop~iwa ili patent-zatvara~ so edno kop~e na pojasot. Zdolni{teto e
olovno sina boja.
2. Kapata baretka e od tergal i so voobi~aen kroj.
566

VI. DELOVI KOI [TO PRIPA\AAT POKRAJ ZIMSKATA I LETNATA
UNIFORMA
^len 12
So zimskata i letnata uniforma, na pripadnicite na stra`ata
im pripa|a i opasa~ so prekuramnik i futrola za pi{tol i remen.
Opasa~ot e od ko`a, {irok 48 mm i postaven e so tenka ~oja od
svetlo sina boja i ima tri ko`ni gajki so metalni alki vo `olto patinirana
boja koi slu`at za nosewe na delovi od opremata. Na opasa~ot e
prekuramnikot od ko`a so {irina od 20 mm, postaven kako i opasa~ot.
Prekuramnikot e od dva dela koi odnapred se zakop~uvaat so
toka.
Opasa~ot so prekuramnikot i futrolata za pi{tol se kafeava
boja.
Remenot e vo dol`ina od 105 do 120 sm, {irina 1 sm, izraboten e
od galanteriska ko`a kafeava boja, so debelina od 2,5 do 3 mm. Remenot
se zakop~uva so toka {irina 4,5 sm i dol`ina 7,5 sm, izrabotena od
matiran dekapiran lim.
VII. DOPOLNITELNI DELOVI NA UNIFORMATA
^len 13
Za izvr{uvawe na opredeleni zada~i i raboti na pripadnicite
na slu`bata im pripa|aat i soodvetni dopolnitelni delovi na uniformata
i toa: stra`arska bunda, rabotno odelo, gumeni ~izmi, ranec,
{lem i za{titen elek.
1. Stra`arskata bunda e od impregnirano platno, so voobi~aen
kroj i postavena so krzno. Bundata e olovno sina boja so dol`ina do
okolu polovina na listovitek na nozete.
2. Rabotnoto odelo e vo forma na kombinezon, olovno sina boja.
3. Gumenite ~izmi se crna boja i so voobi~aena izrabotka.
4. Ranecot i {lemot se olovno sina boja.
5. Za{titniot elek e od posebno pancir platno.
VIII. SIMBOL I OZNAKI NA ZVAWATA NA PRIPADNICITE NA
SLU@BATA
^len 14
1. Pripadnicite na slu`bata na {apkata i na desniot rakav na
gornite delovi na uniformata kako simbol go nosat penolo{kiot amblem,
koj se sostoi od trkalo, klas `ito, otvorena kniga i gulab spremen
da poleta (vo natamo{niot tekst Amblemot). Amblemot se izrabotuva
so vezewe, plastificirawe ili {tampawe na tkaeninata od temno
crna boja na bela osnova. Amblemot e so dijametar od 8 sm, a vo
gorniot del na Amblemot ispi{ani se zborovite REPUBLIKA MA-
567

KEDONIJA - KPU i VPU. Amblemot se na{iva na gorniot del od rakavot
vo visina na gorniot rab od xebot.
2. Pripadnicite na slu`bata na desniot rakav od bluzata, na
kratkata vindjakna, na vetrovkata i na ko{ulata so kratki rakavi go
nosat Amblemot.
Oznakite na zvawata na pripadnicite na slu`bata se nosat na
naramenicite na bluzata, vetovkata, mantilot, letnata ko{ula i ko-
{ulata so kratki rakavi. Pokraj oznakite na zvawata na reverite na
zimskata i letnata uniforma se postavuva romb op{ien so zlatno
`olt gajtan a vo sredinata e postaven Amblemot.
Za zvawata na pripadnicite na slu`bata se opredeluvaat slednite
oznaki:
a) Oznakata na zvaweto pripavnik se sostoi od eden pozlaten
{irit od 1 do 2 sm koj e za{ien vo horizontalna linija na rastojanie
od 2 sm od nadvore{niot rab na naramenicite,
b) Oznakata na zvaweto nadzornik e ista kako za pripravnik so
toa {to se stava Amblem koj se pricvrstuva na naramenicite na rastojanie
od 1 sm od {iritot,
v) Oznakata na zvaweto komandir e ista kako za nadzornik so
toa {to se stava u{te eden Amblem po dol`inata na naramenicata od 2
sm rastojanie od prvata,
g) Oznakata na zvaweto zapovednik se sostoi od dva paralelno
pozlateni {iriti {iroki od 1 do 2 sm koj se za{ieni vo horizontalna
linija na 2 sm od nadvore{niot rab na naramenicite so 5 sm me|usebno
rastojanie i eden Amblem po dol`inata na naramenicata na 1 sm rastojanie
od vtoriot {irit.
Penolo{kiot amblem e od zlatno `olt metal vo pre~nik od 1,5
sm vo {iro~ina i 2 sm vo dol`ina.
^len 15
Vremeto za nosewe na zimskata i na letnata uniforma kako i na
dopolnitelnite delovi na uniformata i opremata, go opredeluva direktorot
na ustanovata zavisno od godi{noto vreme i od klimatskite
uslovi.
IX. VREMETRAEWE NA UNIFORMATA
^len 16
Vremetraeweto na uniformata se smeta od denot koga gi primil
pripadnikot na slu`bata.
Vremetraeweto na uniformata iznesuva:
568

Red.
br.
Naziv Koli~ina Vremetraewe
1 2 3 4
a) Delovi za zimska uniforma za ma{ki lica
1. Bluza 1 24 m.
2. Pantaloni 1 24
3. [apka 1 24
4. Ko{ula so dolgi rakavi 2 12
5. Vratovrska 1 24
6. Pulover 1 48
7. Potkapa 1 48
8. Vetrovka so vlo{ka 1 48
9. Ko`ni narakvici 1 48
10. Dlaboki ~evli 1 36
b) Delovi za zimska uniforma na `enski lica
1. Bluza 1 24 m.
2. Pantaloni 1 24
3. Zdolni{te 1 24
4. Kapa beretka 1 24
5. Ko{ula so dolgi rakavi 2 12
6. Vratovrska 1 24
7. Pulover 1 48
8. Vetrovka so vlo{ka 1 48
9. Ko`ni narakvici 1 48
10. ^izmi~ki 1 36
v) Delovi na letna uniforma za ma{ki lica
1. Kratka vindjakna 1 48
2. Pantaloni 1 24
3. [apka 1 24
4. Ko{ula so kratki rakavi so 2 12
naramenici
5, Mantil za do`d 1 48
6. Plitki ~evli 1 36
569

g) Delovi na letna uniforma za `enski lica
1. Kratka vindjakna 1 48
2. Zdolni{te 1 24
3. Pantaloni 1 18
4. Kapa beretka 1 24
5. Ko{ula so kratki rakovi so 2 12
naramenici
6. Mantil za do`d 1 48
7. Plitki ~evli 1 36
d) Delovi koi {to pripa|aat pokraj zimskata i letnata
uniforma
1. Opasa~ so prekuramnik 1 48
2. Futrola za pi{tol 1 48
3. Remen 1 48
|) Dopolnitelni delovi na uniformata
1. Stra`arska bunda 1 60
2. Rabotno odelo 1 12
3. Gumeni ~izmi 1 36
4. Ranec 1 48
5. [lem 1 neograni~eno
6. Za{titen elek 1 neograni~eno
^len 17
Za dodeluvawe na dopolnitelnite delovi na uniformata i
opremata na pripadnicite na slu`bata odlu~uva direktorot na ustanovata.
Letnata uniforma po pravilo se nosi od 1 maj do 15 oktomvri.
^len 18
Pripadnik na slu`bata koj ne }e go polo`i stru~niot ispit poradi
{to mu prestanuva rabotniot odnos ja vra}a uniformata odnosno
delovite od uniformata koi imaat vremetraewe nad 12 meseci.
570

10. P R A V I L N I K
ZA TABLICATA ZA SOSTAVOT I ENERGETSKATA VREDNOST
NA PREHRANBENITE ARTIKLI NA OSUDENITE LICA VO
KAZNENO-POPRAVNITE USTANOVI I MALOLETNICITE
VO VOSPITNO-POPRAVNITE DOMOVI
^len 1
So ovoj pravilnik se opredeluva tablicata za sostavot i energetskata
vrednost na prehranbenite artikli na osudenite, kaznetite i
pritvorenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi i na maloletnite
lica vo vospitno-popravnite domovi (vo natamo{niot tekst: ustanovi).
^len 2
Tablicata za hrana, spored ovoj pravilnik ja so~inuvaat: "Tablicata
za sostavot i energetskata vrednost na prehranbenite artikli"
i "Recepti za prigotvuvawe na hrana" koi se negov sostaven del.
Spored talbicata od prethodniot stav se obezbeduva ishrana vo
tri obroka dnevno.
^len 3
Dnevnite obroci se prigotvuvaat spored listata na jadewe koja
go sodr`i vidot, koli~estvoto i kalori~nata vrednost na hranata,
opredelena vo tablicata za hrana od ~lenot 2 na ovoj pravilnik.
Listata na jadewe ja sostavuva lekar, gotva~ i ekonom, a ja odobruva
direktorot na ustanovata.
^len 4
Listata na jadewa se predviduva za 15 dena odnapred i vo edna
sedmica ne mo`e da se predvidi ist vid jadewe od tripati.
Hranata predvidena spored listata na jadewa treba da bide raznovidna
i da se prigotvuva od razli~ni prehranbeni artikli.
^len 5
Pri sproveduvawe ili premestuvawe na osudenoto, kaznetoto
571

odnosno pritvorenoto i maloletnoto lice im se dava suva hrana vo
opredeleno koli~estvo i so opredelena energetska vrednost.
Na licata od stavot 1 na ovoj ~len, koi patuvaat poradi izvr{uvawe
na opredeleni rabotni zada~i ili za koristewe na godi{en
odmor, odnosno otsustvo im se obezbeduva suva hrana ili pari za nabavka
na hrana. Odluka za toa donesuva direktorot na ustanovata.
^len 6
Na~inot i vremeto na deleweto na obrocite se opredeluva so
ku}niot red na ustanovata.
^len 7
Ako direktorot na ustanovata ili liceto {to toj }e go opredeli,
pri proverkata na kvalitetot na hranata utvrdi deka prigotvenata
hrana ne e za upotreba, }e go zabrani deleweto na hranata i toa }e go
vnese vo kontrolna kniga.
Ako se zabrani deleweto na prigotvenata hrana se dava suva
hrana.
^len 8
Lekarot na ustanovata edna{ nedelno vr{i pregled na kujnata i
na prostoriite vo koi se prigotvuva, ~uva i deli hranata i svoite naodi
i zabele{ki za utvrdenata polo`ba gi vnesuva vo kontrolnata kniga.
Po utvrdenata sostojba lekarot vedna{ }e prezeme merki za
otstranuvawe na nedostatocite i za toa go izvestuva direktorot na
ustanovata.
^len 9
Po potreba, a najmalku edna{ vo {est meseci, se vr{i bakteorolo{ki
pregled na hranata i soodveten zdravstven pregled na rabotnicite
koi ja prigotvuvaat hranata.
Pregledot od stav 1 na ovoj ~len se vr{i vo sorabotka so lekarot
na ustanovata.
572

T A B L I C A
za sostavot i energetskata vrednost na prehranbenite artikli
Prehranbeni artikli vo 100 gr.
Kiloxuli
1 2 3
Grupa: P~eni~en polubel leb T 500 950
leb, bra{no, proizvodi P~eni~en crn leb 929
od bra{no, `ita
Dvopek, mrvinki 1.481
Makaroni, rezanki i sl. 1.464
Testenini so jajca 1.541
Oriz 1.398
Bra{no p~eni~no T 400 1.464
Puding prav 1.561
Kvasec 226
Grupa: Kravjo mleko (polnomasno) 268
Mleko i mle~ni
Mleko vo prav (polnomasno) 2.004
proizvodi
Jogurt 255
Sirewe (polnomasno) 1.549
Sirewe (masno) 1.188
Sirewe "Zdenka" i sl. 1.050
Ka{kaval 1.637
Puter 3.142
Grupa: Govedsko (sredno masno) 894
Meso, riba, jajca, Govedsko (masno) 1.364
prerabotka
i utrobinki Govedski koski 394
Svinsko (sredno masno) 1.172
Svinsko (masno) 1.552
Ov~o (prosek vkupno) 1.226
Crn drob govedski 683
Crn drob svinski 644
[kembiwa 289
Koko{kino /prosek/ 962
Riba - Osli} 296
Grupa:
Suvo meso
Suva slanina 3.268
Grupa: Govedski kolbasi 1.673
Prerabotki od meso Krawski kolbasi 1.648
Pa{teta od xigeri 1.360
573

574
Kremvi{la 1.339
Mesen narezok govedski + svinski 1.414
Svinski 1.774
Prerabotka od ribi: Sardina vo maslo 1.382
Jajca od koko{ki: Jajca (2 par. 100 gr.) 632
Grupa: Salo 3.663
Masti i masla Maslo 3.766
Margarin 3.054
Ximirinki 3.113
Grupa: Kompir 364
Zelen~uk Cveklo 142
Morkov 188
Luk 567
Kromid 96
Spana} 50
Salata glavi~asta 67
Magodnos 205
Zelka zelena /zimska/ 91
Kisela zelka 50
Piperki 68
Kiseli piperki 62
Sve`i domati 60
Zelen gra{ok /zrno/ 230
Gra{ok (smrznat) 222
Boranija 76
Grav 1.1
34
Grupa: Jabolka 192
Ovo{je Kru{i 172
Kajsii 117
Praski 155
Lubenica 88
Orevi (suvi) 2.7
15
Grupa: [e}er 1.6
74
[e}er, {ekerni
koncentrati
Marmalad - Xem 1.0
91
i sli~no Marmalad 1.0
91

Med (prosek/ 1.3
39
Za~ini: Supa koncentrat govedska 1.4
65
Supa koncentrat koko{ina 1.4
56
Biber 1.1
67
Crven piper 1.2
55
(I) RECEPTI ZA PRIGOTVUVAWE NA HRANA
Red.
br.
Vid na jadewe SOSTAV Kiloxuli
na 1 gr.
Gr.
Kilo
xuli
Vkupno
kiloxuli
1 2 3 4 5 6 7
1. ^aj Ruski ~aj 4,55 0,33 1 323
{e}er 16,1 20 322
2. Mleko (kiselo, Kravjo mleko 2,7 250 675 675
slatko)
3. Kompot od suvi Suvi slivi 6,74 25 168 361
slivi
{e}er 16,1 12 193
4. Sirewe Kkravjo sirewe - 15,49 50 775 775
polumasno
5. Zdenka-sirewe Zdenka-sirewe 10,5 30 315 315
6. Pa{teta Pa{teta 13,6 50 680 680
7. Margarin Margarin 30,54 30 916 916
8. Mesni narezak Mesni narezak 14,14 50 707 707
(goved.+ svinski)
(svinski) 17,74 50 887 887
9. Sardina Sardina 13,82 62,5 864 864
10. Ximirinki Ximirinki 31,1 40 1.244 1.244
11. Marmalad Marmalad 10,91 50 545 545
12. Jogurt Staro kravjo 2,7 200 540 540
13. Leb Leb 100 1.010 1.010
575

(II) SUPI - ^ORBI
1 2 3 4 5 6 7
1. Koncentrat Konc.koko{kina 14,5 6 87 339
supa
Koko{kina Fide 15,5 15 231
supa
Jajca 6,32 1,3 8
Za~ini (crn biber,
2 13
576
sol, lorber, vegeta)
Ocet 0,5 0,5
2. Koncentrat Konc.govedska
14,6 6 88 340
supa
Govedska supa Fide 15,4 15 231
Jajca 6,32 1,3 8
Za~ini (crn biber,
2 13
3. Koko{kina
~orba
4. ^orba od
govedski,
svinski, ov~i
glavi i
utrobinki
sol, lorber, vegeta)
Ocet 0,5 0,5
Bra{no tip 500 14,64 5 76 663
Jajca 6,32 25 158
Domaten sos 2,85 3 8
Maslo 37,66 5 188
Crn biber 11,7 1/8 1
Sol, vegeta - - -
Magdonos 0,5 2 1
Ocet 0,5 1 1
Koko{kino meso 7,77 30 233
Govedska glava i
4,8 60 288 1.634
utrobinki
Kompiri 3,64 100 364
Maslo 37,66 15 564
Crn biber 11,7 0,1 1
Morkov 0,45 8 4
Gra{ok 23 50 115
Bra{no 14,64 20 292
Sol - 4 -
Crven piper 12,55 0,5 6
5. Kompir - ~orba Kompir 3,64 150 546 1.299
Bra{no 14,64 10 146

Maslo 37,66 10 376
Kromid 0,96 10 10
Sol - 5 -
Crven piper 12,55 0,5 6
Kravjo mleko
2,7 50 135
kiselo
Jajce 1/4 par~e 6,32 12,5 79
Magdonos 0,5 2 1
6. Orizova ~orba Oriz 13,98 15 210 963
Bra{no 14,64 10 146
Maslo 37,66 10 376
Kromid 0,96 10 10
Crven piper 12,55 0,5 6
Kravjo mleko
2,7 50 135
kiselo
Jajce 1/4 par~e 6,32 12,5 79
Magdonos 0,49 2 1
(III) JADEWA OD KOMPIR
1 2 3 4 5 6 7
1. Kompir
paprika{
2. Kompir so
govedsko
meso
Kompir 3,64 150 546 1.764
Maslo 37,66 25 942
Kromid 0,96 20 19
Piperka
0,9 50 45
konzerva
Bra{no 14,64 10 146
Salca domat 2,85 3 8
Sol - 2-3 -
Biber 11,7 0,01 -
Lober - 0,01 -
Konc.govedska
supa
14,6 4 58
Kompir 3,64 150 546 2.995
Goved.meso
10,7 80 850
polumasno
Maslo 37,66 30 1.130
\uve~ 0,9 40 36
Kromid 0,96 10 10
577

3. Kompir so
koko{kino
Bra{no 14,64 20 292
Crven piper 12,55 2 25
Kompir 3,64 150 546 2.809
meso Koko{kino meso 9,62 80 770
Maslo 37,66 30 1.130
Guve~ 0,9 40 36
Kromid 0,96 10 10
Bra{no 14,64 20 292
Crven piper 12,55 2 25
4. Musaka so Kompir 3,64 250 910 2.505
kompir
June{ko meso 10,7 80 856
Salo ili maslo 37,66 15 564
Kromid 0,96 15 14
Jajce 1/4 par~e 6,32 12,5 79
Mleko 2,7 30 81
Vegeta ili sl. - 2 -
Biber 11,7 0,1 1
Sol - 2-3 -
5. Govedski Kompir 3,64 300 1.092 2.866
gula{ so
restovan Govedsko meso 10,7 80 856
kompir
Svinska mast 36,6 20 733
Kromid 0,96 25 24
Crven piper 12,55 0,5 6
Sol - 10 -
Domatna salca 2,85 3 9
Bra{no 14,64 10 146
6. Kompir pire Kompir 3,64 300 1.092 1.830
Mleko 2,7 70 189
Mast 36,6 15 549
Sol - 2-3 -
7. Garnir so Gra{ok 2,3 220 506 2.474
gra{ok
i pomfrit Margarin 30,5 10,0 305 811
Sol - 3 -
Kompiri 3,64 250 910 1.663
Maslo 37,66 20 753
578

8. Restovan
kompir
9. Restovan
kompir so
govedski
kolbas
Kompir 3,64 300 1.092 2.054
Salo ili maslo 37,66 25 942
Kromid 0,96 15 14
Crven piper 12,55 0,5 6
Sol - 2-3 -
Kompir 3,64 300 1.092 2.950
Salo ili mast 37,66 25 942
Kromid 0,96 15 14
Crven piper 12,55 0,5 6
Sol - 2-3 -
Govedski kolbas 11,2 80 896
10. Restovan Kompir 3,64 300 1.092 2.663
kompir so
riba osli} Salo ili mast 37,66 35 1.318
Kromid 0,96 10 10
Crven piper 12,55 0,5 6
Sol - 2-3 -
Riba osli} 2,96 80 237
11. Govedski gula{ Kompir 3,64 300 1.092 3.823
so
kompir pire Govedsko meso 10,7 80 856
Mleko 2,7 70 189
Kromid 0,96 20 19
Maslo 37,66 40 1.506
Crven piper 12,55 0,5 6
Sol - 10 -
Domaten sos 2,85 3 9
Bra{no 14,64 10 146
12. Maxarski
gula{
Maslo govedsko 10,7 80 856 2.797
Kompir 3,64 200 728
Kromid 0,96 25 24
Paprika{ konzer. 0,9 40 36
Maslo 37,66 30 1.130
Sol - 3 -
Crven pipier 12,55 2 25
579

13. Restovan
kompir so
pe~ena riba so
saft
14. Restovan
kompir so
pe~ena riba so
saft
Kompir 3,64 300 1.092 2,663
Salo ili mast 37,66 35 1.318
Kromid 0,96 10 10
Crven piper 12,55 0,5 6
Sol - 2-3 -
Riba osli} 2,96 80 237
Svinska mast 36,6 25 916 3.730
Bra{no tip 800 14,1 7,5 106
Sol - 1,5 -
Biber 11,7 0,01 -
Ocet 0,5 1 1
Konc.koko{kina
supa
14,5 3 44
(IV) JADEWA OD ZELKA
1 2 3 4 5 6 7
1. Kisela zelka Zelka 0,5 300 150 1.759
so
govedsko meso Govedsko meso 10,7 80 856
Kromid 0,96 10 10
Crven piper 12,55 0,5 6
Salo ili mast 37,66 15 564
Konz.paprika{ 0,9 30 27
Bra{no 14,64 10 146
Za~ini (vegeta,
- 2 -
sl.)
Sol - 2-3 -
2. Kisela zelka Kisela zelka 0,5 300 150 2.159
so
svinsko meso Svinsko meso 15,7 80 1.256
Kromid 0,96 10 10
Crven piper 12,55 0,5 6
Salo ili mast 37,66 15 564
Konz.paprika{ 0,9 30 27
Bra{no 14,64 10 146
580

3. Podvarok so
svinsko
Za~ini (vegeta,
- 2 -
sl.)
Sol - 2-3 -
Kisela zelka 0,5 400 200 2.383
meso Kromid 0,96 10 10
Svinska mast 36,6 25 916
Crn piper 11,7 1/8 1
Svinsko meso 15,7 80 1..25
6
Sol - 5 -
4. Rasturena Zelka 0,5 300 150 2.546
sarma
Govedsko meso 10,7 80 856
Maslo 37,6 32 1.130
Crven piper 12,55 2 25
Sol - 3 -
Oriz 13,98 25 350
Domatna salca 2,85 5 14
Kromid 0,96 20 19
Razni za~ini - - 2
(V) JADEWA OD GRAV
1 2 3 4 5 6 7
1. Grav bez
mesto
Grav 11,34 80 907 1.656
Zejtin 37,66 15 564
Bra{no 14,64 10 146
Crven piper 12,55 0,5 6
Kromid 0,96 20 19
Bel luk 5,7 1,5 9
Za~ini (sol, biber,
vegeta, lorber)
- 6 5
2. Gust grav so Grav 11,34 80 907 2.573
govedski
kolbas Kromid 0,96 10 10
Bra{no 14,64 10 146
Salo ili maslo 37,66 10 376
Crven piper 12,55 0,5 6
Crn piper 11,7 0,1 1
581

3. Grav so
ximirinki
Luk 5,7 0,2 1
Vegeta - 2 -
Sol - 2-3 -
Govedski kolbas 16,73 80 1.338
Grav 11,34 80 907 2.901
Zejtin 37,66 15 564
Bra{no 14,64 10 146
Crven piper 12,55 0,5 6
Bel luk 5,7 1,5 9
Kromid 0,96 20 19
Za~ini (sol, biber,
- 6 5
vegeta, lorber)
Ximirinki
31,13 40 1.245
(posebno)
4. Tav~e grav Grav 11,34 120 1.361 2.363
Maslo 37,66 25 942
Crven piper 12,55 3 38
Luk 5,7 0,5 3
Sol - 3 -
Vegeta - 2 -
Kromid 0,96 20 19
(VI) JADEWA SO ORIZ
1 2 3 4 5 6 7
1. Oriz so
pe~ena riba
2. Pilav so
govedsko meso
582
Oriz 13,98 60 839 2.452
Riba osli} 2,96 80 237
Maslo 37,66 35 1.318
Za~ini (sol, vegeta,
lorber, crn biber,
- 2 -
magdonos)
Konc.koko{kina 14,5 4 58
supa
Oriz 13,98 60 839 2.665
Govedsko meso 10,7 80 856
zejtin 37,66 25 942
kromid 0,96 15 14
Magdonos 2,05 2 4

3. Pilav so
koko{kino
meso
4. Govedski
gula{ so oriz
sol - 3 -
vegeta - 3 -
Domata salca 3,4 3 10
Oriz 13,98 60 839 2.736
Koko{kino meso 12,4 80 992
Zejtin 37,66 25 942
Kromid 0,96 15 14
Magdonos 2,05 2 4
Sol - 3 -
Vegeta - 3 -
Domatna salca 2,85 3 9
Govedsko meso 10,7 80 856 3.394
dinstovan maslo 37,66 40 1.506
kromid 0,96 20 19
crven piper 12,55 0,5 6
sol - 6 -
salca 2,85 3 9
bra{no 14,6 10 146
oriz 13,98 60 839
koski (bujon) 3,9 3 12
vegeta, lorber,
- 2 1
biber
5. Janija bez Kompir 3,64 100 364 1.611
meso
Oriz 13,98 30 419
Paprika{ 0,9 20 18
Vegeta - 1 -
Sol - 2 -
za~in (lov.list) - - -
maslo 37,66 20 753
salca 2,85 20 57
6. Oriz gotven oriz 13,98 50 699 1.280
Paprika{ 0,9 28 25
maslo 37,66 14 527
salca 2,85 10 29
za~ini, sol - - -
583

(VII) JADEWA OD RAZNI ZELEN^UCI
1 2 3 4 5 6 7
1. Gra{ok so
govedsko meso
584
Gra{ok 2,3 200 460 2.093
Govedsko meso 10,7 80 856
Salo ili maslo 37,66 15 564
Bra{no 14,64 10 146
Crven piper 12,55 0,5 6
Kromid 0,96 10 10
[e}er 16,1 3 48
Za~ini (vegeta,
biber, sol)
- 2-3 3
2. Rizi - bizi so Gra{ok 2,3 120 276 2.714
govedsko
meso Govedsko meso 10,7 80 856
Oriz 13,98 60 839
Svinska mast 36,66 20 733
Kromid 0,96 10 10
sol - 10 -
3. Rizi-bizi so
svinsko meso
4. Gra{ok bez
meso
5. Gula{ so rizi
bizi
Gra{ok 2,3 120 276 3.114
Svinsko meso 15,7 80 1.256
Oriz 13,98 60 839
Svinska mast 36,66 20 733
Kromid 0,96 10 10
Sol - 10 -
Gra{ok 2,3 200 460 1.295
Salo ili maslo 37,66 15 564
Bra{no 14,64 10 146
Crven piper 12,55 0,5 6
[e}er 16,1 3 48
Konc.gov.supa 14,6 4 58
Kromid 0,96 10 10
Sol - 2-3 -
Za~ini - 2 3
Govedsko meso 10,7 80 856 3.307
Maslo 37,66 40 1.506
Kromid 0,96 30 29
Crven piper 12,55 0,5 6

6. Boranija so
govedsko meso
7. Boranija bez
meso
8. Spana} so
govedsko meso
Sol - 6 -
Salca 2,85 3 9
Bra{no 14,64 10 146
Oriz 13,98 40 559
Gra{ok 2,3 80 184
Bujon 3,9 3 12
Boranija 0,76 250 190 1.853
Govedsko meso 10,7 80 856
Bra{no 14,64 10 146
Kromid 0,96 15 14
salo ili maslo 37,66 15 564
Salca 2,85 20 58
Guve~ konzerva 0,9 20 18
Crven piper 12,55 0,5 6
Vegeta ili sl. - 2 -
Crn piper 11,7 0,1 1
Sol - 2-3 -
Boranija 0,76 250 190 1.014
Bra{no 14,64 10 146
Kromid 0,96 15 14
Salo ili maslo 37,66 15 564
Salca 2,85 6 17
Guve~ konzerva 0,9 20 18
Crven piper 12,55 0,5 6
Vegeta - 2 -
Crn piper 11,77 0,1 1
Sol - 2 -
Konc.govedska supa 14,6 4 58
Spana} 0,5 400 200 1.994
Maslo 37,66 20 753
Bra{no 14,64 10 146
Kromid 0,96 10 10
Luk 5,7 4 23
Biber 11,7 0,5 6
Sol - 5 -
Govedsko meso 10,7 80 856
9. Spana} so jajce Spana} 0,5 400 200 1.454
Edno jajce 6,32 50 316
585

586
Maslo 37,66 20 753
Bra{no 14,64 10 146
Kromid 0,96 10 10
Luk 5,7 4 23
Biber 11,7 0,5 6
Sol - 5 -
10. Guve~ bez meso Konzerva Guve~ 0,9 60 54 1.403
Maslo 37,66 20 753
Domatna salca 2,85 3 9
Kromid 0,96 10 10
Oriz 13,98 15 210
Sol - 3 -
Crven piper 12,55 1 13
Biber 11,7 0,1 -
Morkovi 0,45 10 5
Vegeta - 2 -
Kompir 3,64 80 291
Konc.govedska supa 14,6 4 58
11. \uve~ so
govedsko meso
12. Guve~ so
svinsko meso
Gonzerva guve~ 0,9 60 54 2.201
Govedsko meso 10,7 80 856
Maslo 37,66 20 753
Domatna salca 2,85 3 9
Kromid 0,96 10 10
Oriz 13,98 15 210
Sol - 3 -
Crvenpiper 12,55 1 13
Biber 11,7 0,01 -
Morkovi 0,45 10 5
Vegeta - 2 -
Kompir 3,64 80 291
Konzerva guve~ 0,9 60 54 2.604
Svinsko meso 15,7 80 1.256
Maslo 37,66 20 753
Kompir 3,64 80 291
Domatna salca 2,85 3 9
Kromid 0,96 10 10
Sol - 3 -
Oriz 13,98 15 210
Crven piper 12,55 1 13

Biber 11,7 0,01 -
Morkovi 0,45 10 5
Vegeta - 2 -
13. Domaten sos Bra{no 14,46 10 146 381
Salca 2,85 5 14
Zejtin 37,66 5 188
Sol - 3 -
Vegeta - 5 -
Crn biber 11,7 0,01 -
Kromid 0,96 10 10
Crven piper 12,55 2 23
14. Govedsko meso Govedsko meso 10,7 80 856 3.035
vo sos od
patlixani Maslo 37,66 25 942
garniran so
makaroni Bra{no 14,64 20 292
Domatena salca 2,85 5 14
[e}er 16,1 3 48
Sol - 5 -
Kromid 0,96 5 5
Makaroni 14,64 60 878
15. Soft II so
domati za
garnir so
june{ko meso,
govesko, ov~o,
svinsko
i koko{ka
16. Pr`eni
piperki
Maslo 37,66 10 376 580
Domaten sos 2,85 1,5 4
Kromid 0,96 5 5
Konc.koko{kina 14,5 3 44
supa (otpa|a koga
ima meso koe se vari
pa se dobiva bujon)
Bra{no tip 800 14,64 10 146
Za~ini (sol, vegeta,
lorber, crn biber)
- 7 5
Pr`eni piperki 0,68 100 68 444
Maslo 37,66 10 376
Sol - 2 -
587

(VIII) JADEWA OD TESTENINI
1 2 3 4 5 6 7
1. Makaroni so
sirewe
2. Makaroni so
meso
3. Govedski
gula{ so
Makaroni 14,64 100 1.464 3.416
Maslo 37,66 30 1.130
Kravjo sirewe 15,49 50 775
Jajca 6,32 7,44 47
Sol - 3 -
Makaroni 14,64 100 1.464 3.084
Meso gov.meleno 10,7 80 856
Maslo 37,66 20 753
Kromid 0,96 10 10
Biber 11,7 0,01 1
Sol - 3 -
Govedsko meso 10,7 80 856 3.713
makaroni Maslo 37,66 40 1.506
Kromid 0,96 20 19
Crven piper 12,55 0,5 6
Sol - 6 -
Domatna salca 2,85 3 9
Bra{no 14,64 10 146
Makaroni 14,64 80 1.171
4. Makaroni Makaroni 14,64 45 659 1.863
paprika{
Maslo 37,66 25 942
Domatna salca 2,85 5 14
Sol - 3 -
Kromid 0,96 20 19
Paprika{
0,9 50 45
konzerva
Crven piper 12,55 3 38
Bra{no tip 500 14,64 10 146
5. [pageti vo [pageti 14,64 80 1.171 2.386
sos
Maslo 37,66 30 1.130
Sol - 3 -
Domatna salca 2,85 30 86
Vegeta - 2 -
588

6. Mekica Bra{no 14,64 90 1.317 2.130
Kvasec 2,26 0,75 2
[e}er 16,1 25 403
Sol - 1,5 -
Vanilin {e}er - 0,01 -
Pra{ok za pecivo - 0,01 -
Maslo 37,66 10 376
Jajca 6,32 5 32
7. Sirewak Bra{no t. 500 14,64 90 1.317 2.274
Kvasec 2,26 0,87 2
Sol - 3 -
Pra{ak za pecivo - 0,01 -
Maslo 37,66 13 490
Sirewe 15,49 30 465
8. Kifla so Bra{no 14,64 90 1.317 2.376
marmalad
Kvasec 2,26 0,87 2
[e}er 16,1 20 322
Sol - 1 -
Vanilen {e}er - 0,01 -
Maslo 37,66 10 376
Jajca 6,32 5 32
Marmalad 10,91 30 327
9. Krofna Bra{no 14,64 70 1.025
Svinska mast 36,6 2 72 1.956
[e}er 16,1 20 322
Kvasec 2,26 0,85 3
Vanilin {e}er - 0,01 -
Jajca 6,32 7,5 47
Limuntus - tra -
g
Maslo (za
37,66 12 452
pr`ewe)
10. Krofna so Bra{no 14,64 70 1.025 2.283
marmalad
Svinska mast 36,6 2 72
[e}er 16,1 20 322
Kvasec 2,26 0,85 3
Vanilin {e}er - 0,01 -
Jajca 6,32 7,5 47
Limuntus - trag -
589

Marmalad 10,91 30 327
Zejtin 37,66 12 452
11. Leb 600 g. Bra{no t. 600 14,64 446, 6.540 6.977
5
Voda mlaka 30 'S - 214, - 6.060
28
Sol - 6,25 -
[e}er 16,1 4,46 72
Maslo 37,66 8,92 335
Kvasec 2,26 13,3 30
9
aditiv "Panko" - 7,14 -
Soda-bikarbona - 0,89 -
(IX) JADEWA SO JAJCA
1 2 3 4 5 6 7
1. Jajce Jajca vareni2 6,32 100 632 632
2. Jajca pr`eni Jajca 2 6,32 100 632 1.904
so
govedski Maslo 37,66 10 376
kolbas
Govedski kolbas 11,2 80 896
3. Jajca pr`eni Jajce (edno) 6,32 50 316 504
Maslo 37,66 5 188
Sol - 2 -
4. Pr`en leb Leb 10,1 150 1.515 3.714
Jajce 6,32 50 316
Maslo 37,66 50 1.883
(H) JADEWA SO PR@ENI MESA
1 2 3 4 5 6 7
1. ]ovte so me{ano Govedsko meso 10,7 50 535 1.892
meleno meso Svinsko meso 15,7 30 471
Ov~o meso 12,26 10 122
Kromid 0,96 10 10
Bra{no 14,64 20 292
Jajce 6,32 10 63
Vegeta - 5 -
590

Biber 11,7 2 23
Soda bikarbona - 0,01 -
Maslo 37,66 10 376
2. ]ovte so meleno Govedsko meso 10,7 80 856 1.620
govedsko meso Kromid 0,96 10 10
Bra{no 14,64 20 292
Jajce 6,32 10 63
Vegeta - 5 -
Crn biber 11,7 2 23
Soda-bikarbon - 0,01 -
Maslo 37,66 10 376
3. Fa{irana
{nicla
Meso so koska
10,7 80 856 2.348
(june-
{ko + svinsko) 15,7 50 785
Leb mrvinki 9,4 10 94
Jajce 6,32 10 63
Kromid 0,96 10 10
Luk 5,7 1 6
Bra{no 14,64 10 146
Sol - 3 -
Biber 11,7 1 12
Vegeta - 1 -
Soda-bikarbon - 0,5 -
Maslo 37,66 10 376
4. ]ovte vo sos Meleno meso
15,7 30 471 2.757
(svinsko)
(govedsko) 10,7 50 535
Maslo 37,66 30 1.130
Kromid 0,96 100 96
Bra{no t 500 14,64 30 439
Domatna salca 2,85 30 86
Za~ini, sol - 5 -
5. Gr~ko }ovte Svinsko meleno 15,7 30 471 3.165
meso
Govedsko meleno 10,7 50 535
meso
Oriz 13,98 30 419
Kromid 0,96 100 96
Mleko 2,7 40 108
Jajce 6,32 10 63
591

Paprika{
0,9 30 27
konzerva
Pire-kompir 3,64 80 291
Sol - 3 -
Crven piper 12,55 2 25
Maslo-salo 37,66 30 1.130
(HI) SALATI
1 2 3 4 5 6 7
1. Salata od
kisela zelka -
neza~ineta
2. Salata od
kisela
zelka -
za~ineta
3. Salata od
sve`a zelka
Kisela zelka 0,5 150 75 75
Kisela zelka 0,5 150 75 301
Maslo 37,66 5 188
Crven piper 12,55 3 38
Sve`a zelka 0,91 150 136 251
Maslo 37,66 3 113
Ocet 0,5 3 -
Sol - 3 -
4. Me{ana salata Sve`i domati 0,6 50 30 196
Sve`i piperki 0,68 50 34
Kromid 0,96 20 19
Maslo 37,66 3 113
Sol - 3 -
5. Salata od Sve`i domati 0,6 150 90 165
domati
Maslo 37,66 2 75
Sol - 3 -
6. Salata od Cveklo 0,34 100 34 109
cveklo
Maslo 37,66 2 75
Sol - 3 -
7. Salata od Varen kompir 3,64 150 546 680
kompir
Maslo 37,66 3 113
592

Kromid 0,96 20 19
Ocet 0,5 3 2
Sol - 3 -
(HII) POJADEWA
1 2 3 4 5 6 7
1. Sutlija{ Mleko 2,7 200 540 1.282
Oriz 13,98 30 420
[e}er 16,1 20 322
2. Puding Puding 13,9 20 278 1.356
Mleko 2,7 250 675
[e}er 16,1 25 403
3. Jabolko Jabolko 1,92 100 192 192
4. Kajsii Kajsii 1,17 100 117 117
5. Lubenica Lubenica 0,88 100 88 88
6. Kru{i Kru{i 1,72 100 172 172
593

594

11. P R A V I L N I K
ZA VREMETO [TO TREBA DA GO POMINE I USLOVITE [TO
TREBA DA GI ISPOLNI OSUDENOTO LICE VO
USTANOVATA OD OPREDELEN VID ILI SOODVETNO
ODDELENIE NA USTANOVATA OD OP[T VID
^len 1
So ovoj pravilnik se odreduva vremeto {to treba da go pomine
i uslovite {to treba da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata od
opredelen vid ili vo soodvetno oddelenie na ustanovata od op{t vid
za negovo progresirawe odnosno reprogresirawe vo ustanova, odnosno
oddelenie so poliberalen odnosno postrog re`im na izdr`uvawe na
kaznata.
I. PROGRESIRAWE
^len 2
Zavisno od rezultatite vo vospituvaweto, povedenieto i zalagaweto
vo rabotata, osudeni lica mo`e da progresiraat od ustanova od
zatvoren vo poluotvoren ili otvoren vid odnosno vo soodvetni oddelenija
na istata ustanova.
^len 3
Vremeto {to treba da go pomine osudenoto lice na izdr`uvawe
na kaznata zatvor vo ustanova od opredelen vid, odnosno vo soodvetno
oddelenie vo ustanova od op{t vid, pred da progresira vo druga ustanova,
odnosno oddelenie se izrazuva kako odreden procent od dol`inata
na izre~enata kazna zatvor so pravosilna sudska odluka.
Uslovite {to treba da gi ispolni osudenoto lice za progresirawe
od edna vo druga ustanova, odnosno od edno vo drugo oddelenie vo
ramkite na ista ustanova se:
- dol`inata na izre~enata kazna,
- rezultatite od vospituvaweto, odnosno prevospituvaweto, poka`ano
vo osudeni~kata sredina,
- zalagaweto vo rabotata,
- soodvetnost na izre~enoto krivi~no delo so vidot na izvr{enite
krivi~ni dela na licata koi izdr`uvaat kazna vo ustanovata kade
{to liceto }e progresira.
595

2. HORIZONTALNO PROGRESIRAWE
1.Progresirawe od ustanova od zatvoren vid vo ustanova od poluotvoren vid
^len 4
Osudenoto lice klasifikuvano vo ustanova od zatvoren vid
mo`e da progresira, odnosno da bide reklasifikuvano od ustanova od
poluotvoren vid za natamo{no izdr`uvawe na kaznata dokolku gi ispolni
op{tite uslovi od ~l. 3 stav 2 na ovoj pravilnik, ako ima izdr`ano
vo ustanovata kade {to e prvi~no klasifikuvano najmalku edna
tretina (1/3) od dol`inata na kaznata izre~ena pravosilna sudska presuda,
a pri toa ostatokot od kaznata da ne ja nadminuva maksimalno
odredenata dol`ina na kaznata zatvor {to se izvr{uva vo ustanovata
vo koja treba osudenoto lice da progresira.
^len 5
Progresiraweto na osudenoto lice klasifikuvano vo ustanova
od zatvoren vid direkntno vo ustanova od otvoren vid ne e mo`no da se
vr{i bez prethodno da progresira vo ustanova od poluotvoren vid,
odnosno poluotvoreno oddelenie na ustanova od zatvoren vid.
^len 6
Osudenoto lice klasifikuvano vo ustanova od zatvoren vid
mo`e da progresira vo zatvoreno oddelenie na ustanova od poluotvoren
vid dokolku ostatokot od kaznata ne ja nadmine maksimalno odredenata
kazna zatvor {to se izvr{uva vo ustanovata vo koja liceto }e
progresira.
2. Progresirawe od ustanova od poluotvoren vid vo ustanova od otvoren vid
^len 7
Osudenoto lice klasifikuvano vo ustanova od poluotvoren vid
mo`e da progresira odnosno da se reklasifikuva vo ustanova od otvoren
vid za natamo{no izdr`uvawe na kaznata zatvor dokolku gi ispolnuva
op{tite uslovi vo ~len 3 stav 2 od ovoj pravilnik ako:
- ima izdr`ano najmalku 1/3 od dol`inata na kaznata
- ostatokot na kaznata ne ja nadminuva maksimalno opredelenata
dol`ina nakaznata {to se izvr{uva vo ustanovata vo koja liceto
treba da progresira,
- vidot na krivi~noto delo na liceto koe {to treba da progresira
da bide soodvetno na vidot na krivi~nite dela na licata koi
izr`uvaat kazna zatvor vo ustanova kade liceto }e progresira.
596

^len 8
Progresiraweto na osudeni lica od ustanova od poluotvoren
vid vo otvoreno oddelenie vo ista ustanova koe se nao|a na podra~je na
druga op{tina, odnosno e prostorno odvoeno od ustanova od poluotvoren
vid i pretstavuva nejzin integralen del, se smeta za vertikalno
progresirawe.
3. VERTIKALNO PROGRESIRAWE
^len 9
Za progresirawe na osudeno lice od edno vo drugo oddelenie vo
ista ustanova odlu~uva direktorot na ustanovata, po barawe na osudenoto
lice ili po iznesen predlog od strana na Slu`bata za prevospituvawe.
Osudenoto lice mo`e da podnese povtorno barawe vo smisla na
stav 1 od ovoj ~len po istek na 6 meseci od pravosilnosta na re{enieto
so koe e odlu~eno po negovoto barawe, ako e osudeno na kazna zatvor
nad 2 godini, odnosno posle 3 meseci, ako e osudeno na kazna zatvor do
dve godini.
a) Progresirawe od zatvoreno vo poluotvoreno oddelenie
^len 10
Osudeno lice klasifikuvano vo ustanova od zatvoren vid mo`e
da progresira od zatvoreno vo poluotvoreno oddelenie na istata ustanova,
dokolku gi ispolnuva op{tite uslovi od ~len 3 stav 2 od ovoj
pravilnik i ako ima izdr`ano vo zatvorenoto oddelenie najmalku 1/2
od izre~enata kazna zatvor.
Osudenoto lice mo`e da progresira i pred istekot na 1/2 od
izre~enata kazna zatvor, a pri toa da izdr`al najmalku 1/3 od kaznata
dokolku so svoeto povedenie i rabotno anga`irawe osnovano mo`e da
se o~ekuva deka nema da ja zloupotrebi doverbata.
^len 11
Osudenoto lice klasifikuvano vo zatvoreno oddelenie vo ustanova
od poluotvoren vid, odnosno poluotvoreno oddelenie vo ustanova
od zatvoren vid mo`e da progresira vo poluotvoreno odnosno otvoreno
oddelenie na ista ustanova, dokolku gi ispolnuva op{tite uslovi od
~len 3 stav 2 na ovoj pravilnik i ako ima izdr`ano vo zatvoreno
oddelenie, odnosno vo poluotvoreno oddelenie najmalku 1/3 od izre~enata
kazna zatvor so pravosilna sudska presuda.
597

^len 12
Osudeno lice na kazna do`ivoten zatvor ne mo`e da progresira
od zatvoreno vo poluotvoreno oddelenie.
b) Progresirawe od poluotvoreno vo otoreno oddelenie
^len 13
Osudeno lice klasifikuvano vo poluotvoreno oddelenie na
ustanova od poluotvoren vid mo`e da progresira vo otvoreno oddelenie
vo istata ustanova, dokolku gi ispolnuva uslovite od ~len 3 stav
2 od ovoj pravilnik dokolku ima izdr`ano najmalku 3 meseci vo poluotvorenoto
oddelenie vo istata ustanova.
v) Progresirawe od ustanova od poluotvoren vo otvoren vid, odnosno od
oddelenie od poluotvoren i otvoren vid na ustanova od zatvoren vid vo druga
ustanova, odnosno odddelenie od ist vid
^len 14
Osudeno lice klasifikuvano vo ustanova od poluotvoren vid,
odnosno poluotvoreno oddelenie na ustanova od zatvoren vid mo`e da
progresira vo druga ustanova, odnosno oddelenie od poluotvoren vid
samo dokolku gi ispolnuva op{tite uslovi od ~len 3 stav 2 od ovoj
pravilnik.
^len 15
Osudeno lice klasifikuvano vo ustanova od otvoren vid, odnosno
vo otvoreno oddelenie na ustanova od zatvoren vid mo`e da progresira
vo druga ustanova od otvoren vid, odnosno oddelenie od otvoren
vid samo dokolku gi ispolnuva uslovite od ~len 3 stav 2 od ovoj
pravilnik.
^len 16
Osudeno lice mo`e po negovo barawe da progresira od ustanova
od otvoren vid odnosno oddelenie od otvoren vid na ustanova od poluotvoren
vid vo ustanova od poluotvoren vid odnosno poluotvoreno
oddelenie na druga kazneno-popravna ustanova, dokolku so negovoto natamo{no
izdr`uvawe na kaznata vo taa ustanova, odnosno oddelenie mu
bidat ovozmo`eni nekoi od spomenatite povolnosti od ~len 2 od ovoj
pravilnik.
598

g) Progresirawe na prekr{o~no kazneti lica
^len 17
Progresirawe na prekr{o~no kazneti lica e dozvoleno samo od
edno vo drugo oddelenie na ista ustanova.
Za progresirawe na prekr{o~no kazneti lica va`at istite
uslovi od ~len 3 stav 2 na ovoj pravilnik.
^len 18
Prekr{o~no-kazneto lice klasifikuvano vo zatvoreno oddelenie
mo `e da progresira vo prekr{o~no poluotvoreno oddelenie ako
ima izdr`ano najmalku 1/8 od izre~enata kazna zatvor vo visina od 60-
90 dena, 1/10 od izre~enata kazna zatvor vo visina od 30-60 dena i 1/5 za
izre~ena kazna zatvor o visina od 30 dena.
II. REPROGRESIRAWE
^len 19
Ako osudenoto lice so svoeto povedenie i odnos kon rabotata
ne ja opravda doverbata za upatuvawe ili progresirawe vo ustanova od
poliberalen vid mo`e da bide vraten od ustanova so poliberalen vid
vo ustanova od postrog vid, odnosno vo soodvetno oddelenie na istata
ustanova.
Osudenoto lice }e bide reprogresirano vo ustanova od postrog
vid, ili postrogo oddelenie na ustanovata, dokolku ne gi prifa}a
vospitnite merki i so svoeto odnesuvawe kontinuirano go popre~uva
prevospituvaweto na drugite, posebno ako prezemenite disciplinski
merki ne dale pozitivni rezultati vo smisla na korekcija na odnesuvaweto
i odnosot sprema programata na prevospitnite aktivnosti.
III. ZAVR[NI ODREDBI
^len 20
Ovoj opravilnik vleguva vo sila naredniot den od objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
599

600

12. P R A V I L N I K
ZA NADOMESTOKOT I NAGRADATA ZA RABOTA I
XEPARLAKOT NA OSUDENOTO LICE
("Slu`ben Vesnik RM", 1998/27)
^len 1
So ovoj pravilnik se odreduva nadomestokot i nagradata za rabota
i xeparlakot na osudenite lica.
^len 2
Visinata na nadomestokot se opredeluva vo zavisnost od ostvarenite
rezultati vo rabotata - bruto dobivka i stru~nosta, vidot, koli~estvoto
i kvalitetot na izvr{enata rabota, anga`iranosta vo
rabotata i pridonesot vo namaluvaweto na tro{ocite na raboteweto.
^len 3
Pri utvrduvaweto na bruto dobivkata, kako rashodi }e se smetaat
i rashodite napraveni vo vrska so dopolnitelnata ishrana i higiena,
obleka i prevoz i od rabota na osudenite lica, xeparlakot kako i
drugite rashodi za osudenite lica, {to se vo funkcija na procesot na
rabota.
^len 4
Na osudenite lica koi {to rabotat, edna{ mesre~no im se ispla}a
akontacija na nadomestokot za izvr{enata rabota.
Visinata na akontacijata na nadomestokot se utvrduva vrz osnova
na slo`enosta i odgovornosta na rabotnoto mesto.
^len 5
Visina na mese~nata akontacija na nadomestokot se zgolemuva,
odnosno namaluva vo zavisnost od stepenot na ostvaruvaweto na planiranoto
proizvodstvo, odnosno rabota, kako i od drugi kritetriumi
{to slu`at za utvrduvawe na visinata na nadomestokot
Vo zavisnost od anga`iranosta vo rabotata, pridonesot vo namaluvaweto
na tro{ocite na raboteweto i kvalitetot na izvr{enata
601

abota, osnovata na mese~nata akontacija se zgolemuva odnosno namaluva
do 25% od osnovicata na prose~no ostvareniot nadomestok za
rabota.
^len 6
Od nadomestokot za rabota osudenoto lice 70% mo`e da koristi
za zadovoluvawe na li~nite potrebi, a ostatokot od 30% se ~uva
kako {teden vlog po viduvawe ili oro~en na opredeleno vreme i mu se
predava na osudenoto lice pri otpu{taweto od izdr`uvaweto na kaznata,
ili po negovo barawe vo tekot na izdr`uvaweto na kaznata se
dava na negovoto semejstvo.
^len 7
Osudenite lica koi postignuvaat osobeni rezultati vo rabotata,
i so svojot odnos kon rabotata pozitivno vlijaat vrz rabotnoto
anga`irawe na drugite osudeni lica, dobivaat posebna pari~na nagrada.
^len 8
Na osudenite lica koi ostvarile pravo na neprekinat odmor im
se isplatuva nadomestok za rabota vo visina od prose~niot nadomestok
ostvaren vo prethodnite edinaeset meseci.
^len 9
Na osudenite lica koi bez svoja vina ne rabotat, a ne primaat
drug nadomestok, im se obezbeduva xeparlak.
Visinata na xeparlakot ne mo`e da bide pomala od 25% od prose~no
ostvareniot nadomestok za rabota.
^len 10
Ovoj pravilnik vleguva vo sila naredniot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
602

13. P R O G R M A
ZA UTVRDUVAWE NA PSIHOFIZI^KI SPOSOBNOSTI NA
LICETO KOE SE PRIMA ZA VR[EWE RABOTI VO SLU@BATA
ZA OBEZBEDUVAWE
I. V O V E D
Slu`bata za obezbeduvawe, zaradi prirodata na rabota {to ja
vr{i, ima odgovorna i zna~ajna funkcija vo sekoja kazneno-popravna
ustanova.
Rabotite vo slu`bata gi vr{at uniformisani i vooru`eni
lica - nadzornici, kako najbrojna kategorija na zatvorskiot persnonal,
~ii osnovni zada~i prvenstveno se naso~eni kon:
- nadvore{no obezbeduvawe na ustanovata,
- obezbeduvawe na prostoriite i rabotilnicite vo koi osudenicite
`iveat i rabotat,
- spre~uvawe na begstva, neredi i buntovi vo ustanovata,
- spre~uvawe na nekontrolirano vleguvawe na treti lica i vnesuvawe
nedozvoleni predmeti vo ustanovata,
- spre~uvawe nekontrolirano dvi`ewe i komunicirawe na osudenite
lica vo i nadvor od ustanovata,
- spre~uvawe na samopovreduvawe i predizvikuvawe materijalna
{teta od strana na osudenicite,
- sproveduvawe na osudenite lica, a spored sovremenite penolo{ki
sfa}awa i kako adekvatni profesionalni lica koi treba da
bidat vo funkcija na prevospitniot proces vo kazneno-popravnite
ustanovi i vospitno-popravnite domovi.
Uspe{noto ostvaruvawe na spomenatite odgovorni i ~uvstitelni
zada~i na slu`bata za obezbeduvawe vo kazneno-popravite ustanovi
i vospitno-popravnite domovi e neposredno povrzana so:
- programata za izveduvawe na nivniot pripravni~ki sta` i polagawe
na stru~ni ispiti, kako i
- za na~inot na vr{ewe na nivnata slu`ba, uslovite za priem na
nadzornici opredelni so ZIS. Pokraj op{tite uslovi od ~len 52 od
ZIS kandidatot za nadzornik treba da e lice {to ne e postaro od 25
godini, da e fizi~ki i psihi~ki sposobno, da ima zavr{eno sredno
obrazovanie i da ja ima regulirano voenata obvrska. Za vreme na pripravni~kiot
sta` treba stru~no da se osposobat i pred posebna komisija
koja ja formira direktorot na Direkcijata da go polagaat stru~niot
ispit.
603

Na~inot na vr{ewe na nadzorni~kata slu`ba poblisku e opredelen
so pravilnikot na vr{ewe na nadzorni~kata slu`ba, vooru`uvaweto
i opremata na nadzornicite vo kazneno-popravnite ustanovi i
vospitno-popravnite domovi.
604
II. CELI NA PROGRAMATA
Osnovna cel na programata e:
Utvrduvaweto na psihofizi~kata sposobnost na licata koi se
primaat za vr{ewe raboti vo slu`bata za obezbeduvawe vo kaznenopopravnite
i vospitno-popravnite domovi.
1. Utvrduvawe na sostojbata i funkcionalnata sposobnost na
site organski sistemi, organi i setila: gorni ekstremiteti so ramenpojas
(GE), dolni ekstremiteti so karli~en pojas (DE), vnatre{ni i
drugi organi vo sklop na op{tata sostojba (OS), setila i vid, setila i
sluh i ramnote`a, centralen i periferen nerven sistem. a voedno i
otkrivawe telesni mani, nedostatoci i povredi predvideni so spisokot
na bolesti i sl.
2. Utvrduvawe na psihi~kite funkcii: op{ta intelektualna
sposobnost i emocionalno-socijalna zrelost.
3. Utvrduvawe i evidentirawe na patalo{ki sosojbi i rastrojstva
koi se taka izrazeni {to vlijaat na sposobnsota za izvr{uvawe
na raboti vo slu`bata za obezbeduvawe vo kazneno-popravnite ustanovi
i vospitno-popravnite domovi.
So pregledite i ispituvawata se utvrduvaat normalnite i patolo{ki
sostojbi i organski sistemi na organite, setilata i psihi~kata
funkcija i tie se ocenuvaat so edna od slednite ocenki:
1. Sostojba bez nikakvi znaci na rastrojstva na funkcijata na
organite i sistemite - so ocenka 5,
2. Sostojba so minimalni znaci na rastrojstva na funkcijata -
so ocenka 4,
3. Sostojba so znaci na lesni i umereni rastrojstva na funkcijata
- so ocena 3,
4. Sostojba so znaci na te{ki i najte{ki rastrojstva so ocena 1.
IV. OBIM I SODR@INA NA LEKARSKITE PREGLEDI I
PSIHOLO[KI ISPITUVAWA
1. Obim na pregledite i ispituvawata
Zaradi utvrduvawe na zdravstvenata sposobnost, se upatuvaat na
op{to-medicinski sistematski pregled, koj opfa}a: utvrduvawe na celokupnata
zdravstvena sostojba (na site organi, organski sistemi i setila),
psiholo{ki ispituvawa, laboratoriski pregledi, antropolo-
{ki merewa i ispituvawa na setiloto za vid so ortorejter.
Pri op{to-medicinskiot sistematski pregled, lekarot, po do-

ienite rezultati od laboratoriskite i drugi ispituvawa, sprema
indikaciite, utvrduva dali se potrebni i drugi specijalisti~ki pregledi
i ispituvwa, i dokolku ima potreba go upatuva liceto a soodveten
specijalist ili vo bolni~ko-klini~ka ustanova na dopolnitelni
pregledi i ispituvawa, za ocena na zdravstvenata sostojba i mislewe
za sposobnosta za obavuvawe na slu`bata za obezbeduvawe.
Antropolo{kiet ispituvawa na fizi~kite i funkcionalnite
sposobnosti na pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe, opfa}aat: osnovni
antropolo{ki merewa na visinata vo stoe~ki stav, masa, obem na
gradi, procena na fizi~kata funkcionalna sposobnost.
So ovie ispituvawa od stav 1 na ovoj ~len se meri i krvniot
pritisok i pulsot po optovaruawa od 20 sklekovi za 40 sekundi, vo ritam
na metronom po frejorov test, kako i vremeto potrebno za negovo
normalizirwe.
Laboratoriskite pregledi na licata go opfa}aat ispituvaweto
na krvta i urinata.
Ispituvaweto na krvta opfa}a: sedimentacija na eritrocitite,
hemoglobin, broj na eritrociti, broj na leukaciti, bilirubin, {e}er,
urea i kreatinin. Kaj zgolemena koli~ina na bilirubin vo krvta se
odreduva i nivoto na transaminazite.
Urinata se ispituva so standardni metodi.
Psiholo{koto ispituvawe opfa}a utvrduvawe na psihi~kite
funkcii i vidot i stepenot na dru{tvenite rastrojstva po metodi na
grupno i individualno ispituvawe.
Po detalniot op{tolekarski pregled na liceto, lekarot predlaga
zaklu~na ocena na negovata zdravstvena sposobnost za izvr{uvawe
na slu`bata za obezbeduvawe.
2. Sodr`ina na pregledite i ispituvawata
Op{tomedicinskiot sistematski pregled opfa}a: op{t lekarski
pregled, zemawe na anamnesti~ki podatoci zna~ajni za ocena na
sposobnosta, razgovor so licata i soznavawe na negovoto mislewe za
zdravstvena sposobnost, se gleda negoviot op{t fizi~ki izgled, negovata
razvienost, ishranetost i psihofizi~ka zrelost, se vr{i analiza
na naodite od antropolo{koto merewe i grupnoto psiholo{ko testirawe.
Fizi~kata razvienost se ocenuva spored Normite na fizi~ka
razvienost na licata, ishranetosta na liceto se ocenuva spored tabelata
na otstapuvawe na vistinskata od idealnata telesna masa izrazena
vo procenti, a kapacitetot na belite drobovi - spored Tabelata
na standardni prose~ni vrednosti na vitalniot kapacitet (VK) i maksimalniot
ekspiratoren volumen vo sekunda (MRVs).
Posle zdobieniot op{t vpe~atok za op{tata psiho-fizi~ka
sposobnost na licata, se pristapuva kon izvr{uvawe na detalen pre-
605

gled na poedini delovi na teloto, sistemite i organite, odnosno na
utvrduvawe na zdravstvenata sostojba vo potesna smisla:
- Pri pregled na glavata se utvrduva konfiguracijata, bolnata
osetlivost na paranazalnite {uplini i izlezite na mozo~nite nervi,
kako i eventualnite promenite na mekite i koskenite delovi na glavata
i liceto.
- Pri pregledot na vratot se utvrduva negovata podvi`nost,
izgledot i odnesuvaweto na golemite krvni sadovi, goleminata i pozicijata
na {titnata `lezda.
- Se analizira naodot i ocenkata na funkcionalniot status i
funkcionalnata sposobnost na setiloto za vid, gi interpretira naodite
od pregledot so ortorejter i po potreba go upatuva na specijalisti~ki
pregled na oftalmolog.
- Vr{i pregled i ja analizira sostojbata i funckionalnata
sostojba na setilata za sluh i miris, go analizira naodot od audiomaterija,
licata so patolo{ki naod gi upatuva na specijalisti~ki pregled
kaj otorinalaringolog.
- Pri pregled na vilicite i zabite, ja kontrolira bojata i izgledot
na ligavicata na usnata praznina, urednost i funkcijata na vili~niot
zglob, brojot na kariozni i plombirani zabi, zabi {to nedostasuvaat,
a seto toa na propi{an na~in go evidentira vo zdravstveniot
karton na liceto.
- So inspekcija go utvrduva izgledot i bojata na ko`ata i vidlivite
ligavici, vr{i palpacija na regionalnite limfni `lezdi
(vratni, aksilarni, ingvinalni).
- R'beniot stolb se pregleduva so inspekcija, palpacija i so udarna
perkusija, se ispituva slobodnata podvi`nost vo site nasoki, se
bara i ceni eventualno posilno izrazena lordoza, skolioza, kifoskolioza,
a vo dolniot del se bara postoewe na spina bifida i dermoidna
cista.
- Pri pregledot na gradniot ko{ se ceni podvi`nosta, simetri~nosta,
a se obrnuva vnimanie na postoewe na eventualni posilno
izrazeni deformacii na gradniot go{.
- Pri pregledot na kardivaskularniot sistem vr{i uvid na naodite
dobieni pri antropometriskoto ispituvawe (frekvencija na
pulsot, viso~inata na krvniot pritisok), kaj slu~aite so zgolemen
krven pritisok pove}e pati go primeruva. Vr{i auskulatacija i obrnuva
vnimanie na ritamot, frekvencijata, kvalitetot na tonovite i
postoewe na eventualni {umovi i drugi slu{ni fenomeni. Licata so
patolo{ki naodi gi upatuva na specijalisti~ki pregled kaj kariolog.
- Pri pregledot na belite drobovi so perkusija i auskulatacija
se ispituva podvi`nosta na belodrobnite bazi, karakterot na belodrobniot
zvuk postoewe na patolo{ki slu{ni fenomeni. Licata so
pozitivna anamneza za belodrobno zaboluvawe gi upatuva na ponatamo{no
specijalisti~ko ispituvawe kaj penumoftizilog ili pulmolog.
606

- Pri pregledot na stomakot obrnuva vnimanie na postoewe na
luzni i rezistencii na stoma~niot yid. Vr{i palpacija na crniot
drob i slezinkata.
- Pri pregled na mo~nite i polnite organi, vr{i sukusija na
bubre`nite lo`i, go pregleduva nadvore{niot otvor na perpuciumot
i uretrata.
Vr{i pregled na skrotumot i testisite (varikikela, hidrokela,
hernija, dizgerminom).
- Zadol`itelno vr{i inspekcija na analnata regija (pielonoidalen
sinus fisura, fistula, prolaps na rektumot i dr.).
- Pri pregledot na racete obrnuva vnimanie na izgledot, ednakvosta,
podvi`nosta, funkcionalnosta, postoewe na vrodeni deformiteti
ili na steknati nedostatoci.
- Za nozete kako i za racete se obrnuva vnimanie na izgledot (0
i X noze), ednakvosta (da nema skratuvawe), sposobnosta za aktivn dvi-
`ewe, postoewe na vrodeni i steknati nedostatoci. Posebno obrnuva
vnimanie na postoeweto na pro{ireni veni ili drugi trofi~ni promeni
na ko`ata.
So osnoven nevropsihatrijski pregled kaj licata koi go polo-
`ile psihotekstot, a ne bile na nevropsihijatriski pregled, obrnuva
vnimanie na akomdacijata i konvergencijata na zenicite, izlezite na
krajnijalni nervi, gi ispituva refleksite, muskulaturata, vegetativnite
reakcii. Somnitelnite slu~ai gi upatuva na nevropsihijatriski
pregled.
- Vr{i pregled i gi interpretira laboratoriskite naodi. Licata
so patolo{ki laboratoriski naodi gi upatuva na povtoruvawe na
pregledot ili na specijalisti~ki pregled.
Site naodi od lekarskite pregledi i psiholo{ki ispituvawa
zadol`itelno se vnesuvaat vo zdravstveniot karton.
Br. 10-949/1
02. 04. 1998 godina
Skopje
607

608

14. P R O G R A M A
ZA POSTOJANO OSTRU^UVAWE NA SLU@BENITE LICA VO
KAZNENO-POPRAVNITE USTANOVI I VOSPITNO-
POPRAVNI USTANOVI
Vo sovremenite penitenijarni sistemi posebno e naglaseno zna-
~eweto na zatvorskiot personal. Dobroto ekipirawe, stru~nost i timska
rabota soodvetno pozitivno se odrazuva vrz tretmanot i resocijalizacijata
na zatvorskata populacija. Od tamu, a soglasno ~len 161
stav 1 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite, kazneno-popravnite
ustanovi i vospitno-popravnite ustanovi gi prezemaat site neophodni
merki za postignuvawe i odr`uvawe na visoko nivo na stru~nost i
pro{iruvawe na znaewata i kompetentnosta na zatvorskiot personal
koj neophodno izvr{uva raboti vo tretmanot na osudenite lica.
Za ostvaruvawe na ovaa zakonska odredba, Direktorot na Direkcijata
po nalog na ustanovata donesuva operativna programa za postojano
ostru~uvawe na slu`benite lica vo ustanovite, posebno na licata
anga`irani vo slu`bata za obezbeduvawe, prevospituvawe i instruktorskata
slu`ba koi i se vo neposreden kontakt so osudenite lica.
Istoto se nametnuva kako neophodnost od pri~ini {to navedenite
slu`bi, materijata so koja sekojdnevno se soo~uvaat (institucijata
li{uvawe od sloboda, osudeni~kiot kolektiv i osudenicite)
pretstavuvaat slo`eni i sî u{te nedovolno osoznaeni oblasti od op{-
testvenata praksa.
I. CEL NA POSTOJNOTO OSTRU^UVAWE
Osnovna cel na programata e postojano ostru~uvawe na slu`benite
lica od navedenite slu`bi na kazneno-popravnite i vospitno-popravnite
ustanovi {to bi pretstavuvalo ~ekor napred vo sovremenata
kriminalna politika i penologija.
So ogled na kompleksnosta na problemite od oblasta na izvr-
{uvaweto na sankciite, programata e od otvoren tip i istata mo`e da
bide nadopolnuvana so novi aktivnosti povrzani so postojnoto ostru-
~uvawe.
Postojnoto ostru~uvawe na slu`benite lica vo kazneno-popravnite
ustanovi e neophodno zaradi:
- nadograduvawe na novi soznajni sodr`ini od oblasta na pove}e
nauki kako {to se: sociologijata, pedagogijata, andragogijata, penologijata,
psihologijata, kriminologijata, psihijatrijata i drugi, so
609

{to }e se sledat modernite sfa}awa, odnosno najnovite dostigawa od
ovie nauki.
- Kontinuirani istra`uva~ki aktivnosti - metodologii na istra`uvawe,
koi se potrebni i opravdani, so koi }e se iznao|aat novi
elementi, oblici i metodi za korekcii vo tretmanskite problemi i
akcii vo penitencijarnata praksa.
- Iznao|awe novi vospitni metodi, kako {to se metodite na permisivnost,
sovetuvawe i sl.
- Postrojano potvrduvawe na adekvatnoto odnesuvawe na zatvorskite
slu`beni lica, po nivnoto izvr{eno ostru~uvawe vo dejsnosta
vo koja tie rabotat, a koja ne e posredno vrzana so zatvorskata populacija.
- Postojano osoznavawe na osnovnite i specifi~ni faktori
koi doveduvaat do kriminalno odnesuvawe, odnosno do prestap na lu-
|eto vo odnos na sistemot na vrednosti vo op{testvenata zaednica.
- Zaradi na~eloto na prifa}awe na prevospitnata koncepcija,
po odnos na zatvorskata socijalizacija (kako spontan i nu`en proces),
od zatvorskata populacija, koj ne treba da se odviva birokratrsko-rutinerski.
- Steknuvawe kontinuirani znaewa od teorijata i praksata, po
odnos na mnogu problemi vo ramkite na kazneno-poprvnite ustanovi
- Zaradi faktot {to koncepcijata na kaznuvawe, so li{uvawe
od sloboda postojano nastojuva da traga po najadekvatni pristapi za
popravawe (vo odnesuvaweto na prestapnicite) za{to site dosega{ni
pristapi se sli~ni i razli~ni istovremeno, bidejki se i op{testveno
determinirani po site razliki, koi vsu{nost go nosat pe~atot na op{-
testvoto vo koe se primenuvaat.
- Postojanoto osposobuvawe treba da odi vo pravec na nastojuvaweto
da se izvr{i reforma na zatvorskiot sistem so pomo{ na pove}e
nauki, koi bi mo`ele da dadat doprinos, lugeto od zatvorite da
izlezat podobri, nego {to bile pred toa.
Pri seto toa se koristat steknatite iskustva od zatvorskata
sfera od pove}eto evropski i drugi zemji vo koi e razviena penolo-
{kata misla.
610
II. KONKRETNI AKTIVNOSTI
1. Zadol`itelno zapoznavawe so donesenite zakonski propisi i
nivna prakti~na primena od oblasta na Zakonot za izvr{uvawe na sankciite.
2. Redovno sledewe (so aktivno u~estvo) na:
- simpoziumi,
- konferencii,
- sovetuvawa,
- seminari,

- kursevi i sl.
3. Preku iznao|awe i ponuduvawe novi elementi, oblici i metodi
za korekcii vo tretmanskite problemi i akcii vo penitencijarnata
praksa niz kontinuirani multidisciplinarni istra`uvawa vo
zatvorskata socijalna sredina.
4. Redovno komparativno sledewe na doma{nata i stranskata
stru~na literatura (posebno vo oblasta na penolo{kata teorija), so
cel da se steknat znaewa od pove}e nau~ni aspekti i so koi }e se posveti
maksimalno vnimanie na zatvorskata socijalizacija.
5. Preku kontinuirani stru~ni kontakti so slu`bi od razni kazneno-popravni
ustanovi, kako vo zemjata, taka i nadvor od nea, zaradi
razmena na novi iskustva, a koi }e doprinesat preku niv da se dojde do
noi soznanija, koi vsu{nost }e doprinesat da se sozdadat novi planovi
i programi za postapuvawe so osudenicite.
6. Preku sekojdnevno koristewe na steknatite prakti~ni iskustva,
a po prethodno nivno stavawe vo funkcija, zaradi potvrduvawe na
nivnata efikasnost, a ponatamu i nivnoto nadograduvawe.
7. Sproveduvawe na ~esti istra`uva~ki aktivnosti preku: intervjua,
razgovori, sonda`i na javno mislewe, kako me|u trite naverdeni
slu`bi, za koi vsu{nost e nameneta ovaa programa, taka i me|u osudeni~kata
populacija.
So programata za ostru~uvawe na slu`benite lica }e bidat
opfateni pred sî: stra`arskite i instruktorskite slu`bi koi vsu-
{nost se vo najdirekten kontakt so zatvorskata populacija, a od koi vo
mnogu zavisi usper{noto sproveduvawe na zatvorskata socijalizacija.
Za taa cel, kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite
ustanovi treba da izgotvat operativni programi za postojano ostru~uvawe
na svojot personal ~ie realizirawe }e bide sledeno od strana na
Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite pri Ministerstvoto za pravda
na Republika Makedonija.
Br. 10-950/1
02. 04. 1998 godina
S k o p j e
611

612

15. P R O G R A M A
ZA NA^INOT NA STRU^NOTO OSPOSOBUVAWE I
PROVERKA NA STRU^NATA PODGOTVENOST NA
PRIPADNICITE NA SLU@BATA ZA OBEZBEDUVAWE VO
KAZNENO-POPRAVNITE USTANOVI I VOSPITNO-
POPRAVNITE USTANOVI
VOVED
So ogled na fundamentalnoto zna~ewe na rabotite {to gi obavuva
slu`bata za obezbeduvawe vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite
ustanovi, stru~noto osposobuvawe i proverkata na
stru~nata podgotvenost na pripadnicite na istata se nametnuva kako
su{testvena potreba. Za taa cel zatvorskata uprava mora da sprovede
vnimatelna selekcija u{te pri vrabotuvaweto na novi pripadnici na
slu`bata za obezbeduvawe ili pri podocne`noto nivno postapuvawe
na opredeleni rabotni mesta.
Posebno vnimanie treba da se posveti na nivnata stru~nost, ~esnost
humanost vo postapuvaweto kako i profesionalnata sposobnost
i li~na prilagodlivost na toj vid rabota. Ostvarvaweto na vakvata
cel e polesna dokolku e prosledena so aktivno u~estvo na samiot pripadnik
vo stru~noto osposobuvawe, a posebno ako ostru~uvaweto e prosledeno
so li~no i profesionalno zadovolstvo.
Pokraj solidnite psihofizi~ki sposobnosti, pripadnikot na
slu`bata za obezbeduvawe treba da se odlikuva so primeren i korekten
odnos, profesionalno i stru~no izvr{uvawe na dol`nostite so {to so
svoj li~en primer }e predizvika respekt kaj osudeni~kata populacija.
CEL NA PROGRAMATA
Osnovnata cel na programata e preku programski sodr`ini da
se vr{i ostru~uvawe na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe,
podignuvawe na nivnoto profesionalno nivo do povisok stepen na
efikasnost i povisoki humani standardi, kako i stvarawe na poseriozen
odnos sprema svoite dol`nosti, a kako krajna cel e poadekvatno
u~estvo na pripadnikot vo tretmanot na osudenenite lica.
Programskite sodr`ini opfa}aat pra{awa od oblasta na krivi~noto
pravo, krivi~nata postapka, penologijata, kako i poznavawe
na op{tite propisi od raboteweto na slu`bata za obezbeduvawe.
Proverkata na stru~noto osposobuvawe go vr{i komisija koja
613

ja imenuva Direktorot na Direkcijata soglasno ~len 56 stav 2 od Zakonot
za izvr{uvawe na sankciite.
I. OSNOVI NA KRI^NOTO PRAVO I KRIVI^NATA POSTAPKA
1. Krivi~noto delo-poim, nu`na odbrana i krajna nu`da-poim,
krivi~na odgovornost.
2. Presmetlivost, umisla i nebre`nost, stvarna i pravna zabluda.
3. Podgotvuvawe i obid za krivi~no delo (podgotvuvawe, obid,
nepodoben obid i dobrovolno otka`uvawe)
4. Soizvr{itelstvo, pottiknuvawe i pomagawe.
5. Na~in, vreme i mesto na izvr{uvawe na krivi~noto delo.
6. Vidovi kazni i nivna podelba, kazna zatvor i do`ivoten zatvor,
pari~na kazna.
7. Vidovi na kazneno-popravni ustanovi za izrekuvawe na kaznata
zatvor i pravo na uslovern otpust. 358
8. Zasmetuvawe na pritvorot vo izre~enata kazna kazna.
9. Merki na bezbednost-cel i vidovi.
10. Vospitni merki-cel i vidovi i izbor na vospitna merka.
11. Krivi~ni dela protiv `ivotot i teloto (karakteristiki na
glavata).
12. Ubistvo.
13. Te{ka telsena povreda.
14. Krivi~ni dela protiv slobodata i pravata na ~ovekot i gra-
|aninot - karakteristikina glavata.
15. Protivpravno li{uvawe od sloboda
16. Tortura ~len 142
17. Maltretirawe vo slu`bata
19. Naru{uvawe na nepovredlivosta na domot i protivzakonito
vr{ewe pretres.
20. Krivi~ni dela protiv polovata sloboda i poloviot moral
(karakteristiki na glavata)
21. Krivi~ni dela protiv zdravjeto i lugeto i (karakteristika
na glavata).
22. Neasovesno lekuvawe na bolni.
23. Krivi~ni dela protiv javnite finansii, platniot promet i
stopanstvoto (karakteristiki na glavata).
24. Falsifikuvawe na pari.
25. Nedozvolena trgovija
26. Krivi~ni dela protiv imotot (karakteristiki na glavata)
358
Kazneno-popravnite ustanovi ne gi izrekuvaat tuku gi izvr{uvaat
kaznite, a na{eto zakonodavstvo ne go poznava institutot na pravo na usloven
otpust.
614

27. Kra`ba, te{ka kra`ba.
28. Razbojni~ka kra`ba razbojni{tvo.
29. Krivi~ni dela protiv slu`benata dol`nost (karakteristiki
na glavata).
30. Zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe.
31. Pronevera vo slu`bata.
32. Primawe i davawe potkup.
33. Bunt na lica li{eni od sloboda.
34. Begstvo i ovozmo`uvawe begstvo na lice li{eno od sloboda.
*
35. Osnovni na~ela na krivi~nata postapka.
36. Stranki vo krivi~nata postapka.
a) ovlasten tu`itel i obvinitel. 359
b) javen obvinitel, o{teteniot kako tu`itel i privaten tu`itel
v) okriveniot kako subjekt vo krivi~nata postapka
III. PROPISI ZA VR[EWE NA STRA@ARSKA SLU@BA
1. Organizacija na slu`bata za obezbeduvawe na kaznenopopravnite
ustanovi.
2. Zvawa na pripadnicite na stra`ata i nivnite oznaki.
3. Rabotni zada~i na slu`bata za obezbeduvawe.
4. Na~in na vr{ewe na stra`arskata slu`ba.
5. De`urna slu`ba.
6. Nadvore{no obezbeduvawe.
7. Vnatre{no obezbeduvawe.
8. Sproveduvawe na osudenite lica.
9. Postapka vo slu~aj na begstvo.
10. Vooru`uvawe i oprema na stra`ata vo KP ustanovite.
11. Rasklopuvawe i sklopuvawe na pi{tol, PAP i AP
12. Slu`beni legitimacii na pripadnicite na Slu`bata za
obezbeduvawe.
13. Upotreba na ogneno oru`je.
14. Upotreba na gumena palka.
15. Upotreba na hemiski sredstva.
Literatura:
1. Sprovedbeni propisi za izvr{uvawe na sankciite
359
!?
615

IV. OSNOVI NA KRIMINALISTIKATA
- za zavawe komandir -
1.Poim i predmet na kriminalistika
2. Na~ela na kriminalistikata
3. Na~elo, metodi~nost i planirawe
4. Na~elo na kriti~nost i samokriti~nost
5. Na~elo na operativnost
6. Na~elo na objektivnost
7. Na~elo na koordiniranost i sorabotka
8. Na~elo na ~uvawe na slu`benata tajna
9. Na~elo na socijalisti~ki humanizam 360
10. Pretres (poim, cel i taktika)
11. Pretres na lice
12. Pretres na prostorija
13. Pretres na teren
14. Pretres na vozilo
15. Patrola
16. Zaseda
17. Racija
Literatura:
d-r Vladi Vodineli}, Kriminalistika
Programata stapuva vo sila po potpi{uvaweto od strana na direktorot
na Direkcijata za izvr{uvawe na sankcii.
360
Vo koj li svet `iveeme?
616

17. P R A V I L N I K
ZA KU]NIOT RED VO ZDRAVSTVENITE USTANOVI ZA
LICATA SPREMA KOI SE IZVR[UVA MERKATA NA
BEZBEDNOST ZADOL@ITELNO PSIHIJATRISKO
LEKUVAWE I ^UVAWE
("Slu`ben vesnik na RM", 1998/4)
^len 1
So ovoj pravilnik se ureduva ku}niot red vo zdravstvenata ustanova
vo odnos na licata sprema izvr{uva merkata na bezbednost zadol`itelno
psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe (vo natamo{niot tekst:
merka na bezbednost).
^len 2
Zdravstvenata ustanova vr{i priem na liceto koe e upateno na
izvr{uvawe na merkata na bezbednost vrz osnova na sudska odluka so
koja e izre~ena merkata na bezbednost i so koja e opredelena kako zdravstvena
ustanova vo koja }e se izvr{uvamerkata.
Priemot na liceto od stav 1 na ovoj ~len vo zdravstvenata ustanova
se vr{i na na~in i postapka kako i za drugite lica koi se upatuvaat
na lekuvawe vo ovoj vid zdravstveni ustanovi vo prisustvo na zdravstveniot
rabotnik koj go sproveduva liceto odnosno vo prisustvo na
prestavnik na Ministerstvoto na vnatre{ni raboti, koj od pri~ini na
bezbednost, go sprovel liceto, odnosno vo pristustvo na pripadnik na
slu`bata za obezbeduvawe vo ustanovata vo koja se nao|alo liceto vo
pritvor.
^len 3
Zdravstvenata ustanova obezbeduva ednakvi uslovi za smestuvawe
i tretman i primenuva isti disjagnosti~ki i terapevtski postapki
sprema liceto koe e upateno na izvr{uvawe na merkata na bezbednost,
kako i na ostanatite lica koi se nao|aat na lekuvawe.
^len 4
Zravstvenata ustanova go utvrduva rasporedot na dnevnite aktivnosti
na licata sprema koi se izvr{uva merkata na bezbednost.
617

618
^len 5
Ako liceto sprema koe se izvr{uva merkata na bezbednost, spored
rasporedot na dnevnite aktivnosti i medicinskiot tretman, treba
da odi na terapiski aktivnosti nadvor od oddelenieto za izvr{uvawe
na merkata, a vo ramkite na ustanovata, upatuvaweto i tretmanot se
vr{at pod kontrola i vo pridru`ba na medicinsko lice.
^len 6
Na liceto sprema koe se izvr{uva merkata na bezbednost mo`e
da mu se odobri poseta na ~lenovi na negovoto semejstvo.
Posetite od stav 1 na ovoj ~len gi odobruva ovlasteno lice vo
zdravstvenata ustanova.
Zdravstvenata ustanova gi evidentira posetitelite od stav 1 na
ovoj ~len vo posebna kniga za taa namena.
^len 7
Zdravstvenata ustanova prezema bezbednosni merki vo odnos na
sproveduvaweto na posetite na licata sprema koi se izvr{uva merkata
na bezbednost.
Pred otpo~uvawe na posetata ovlasteno lice vo zdravstvenata
ustanova vr{i proverka (pretres) na posetitelite so cel da ne se vnesuva
oru`je, alkohol, droga i drugi psihotropni supstancii.
^len 8
Ako zdravstvenata sostojba na liceto sprema koe se izvr{uva
merkata na bezbednost toa go dozvoluva na liceto mo`e da mu se odobri
koristewe na vikend ili prodol`en vikend vo negovoto semejstvo,
ako za toa ima soglasnost od sudot.
Predlogot za odobruvawe na vikendi do sudot go upatuva terapiskiot
tim na ustanovata,
Ako na liceto od stav 1 na ovoj ~len mu se odobri koristewe na
vikend liceto ja napu{ta zdravstvenata ustanova vo prisustvo na ~len
na negovoto semejstvo, koj so pismena izjava ja prezema obvrskata za
~uvawe na liceto dodeka e nadvor od ustanovata.
^len 9
Vo slu~aj na potreba od drug vid na prestoj nadvor od zdravstvenata
ustanova (pokana od sud ili drug nadle`en organ) liceto sprema
koe se izvr{uva merkata na bezbednost ja napu{ta zdravstvenata ustanova
vo prisustvo na pretstavnik na slu`bata za obezbeduvawe ili

pretstavnik na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
^len 10
Ako dojde do pogolemo naru{uvawe na ku}niot red vo zdravstvenata
ustanova od strana na licata sprema koi se sproveduva merkata na
bezbednost, a so toa se zagrozuva bezbednosta na drugite lica i normalnata
rabota vo ustanovata, zdravstvenata ustanova mo`e da pobara
pomo{ od pripadniicite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
^len 11
Ovoj pravilnik vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Rerpublika Makedonija".
619

620

18. PRTAVILNIK ZA IZVR[UVAWE NA MERKITE NA
BEZBEDNOST UPATUVAWE NA ZADOL@ITELNO
PSIHIJATRSIKO LEKUVAWE I ^UVAWE VO ZDRAVSTVENA
ORGANIZACIJA I ZADOL@ITELNO PSIHIJATRISKO
LEKUVAWE NA SLOBODA
("Slu`ben vesnik na SRM", 1980/27)
^len 1
So ovoj pravilnik se ureduva na~inot na izvr{uvawe na merkite
na bezbednost upatuvawe na zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i
~uvawe vo zdravstvena organizacija i zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe
na sloboda za lica koi storile krivi~no delo vo sostojba na
nepresmetlivost ili bitno namalena presmetlivost.
^len 2
Merkata na bezbednost - upatuvawe na zadol`itelno psihijatrisko
lekuvawe i ~uvawe se izvr{uva vo Bolnicata za nervni i du{evni
bolesti "Skopje" - Skopje, Bolnicata za du{evni bolesti Demir
Hisar ili Du{evnata bolnica Negorci pri Medicinskiot centar Gevgelija
( vo natamo{niot tekst: zdravstvena organizacija).
^len 3
Merkata na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe
na sloboda, mo`e da se izvr{uva vo edna od bolnicite od ~len 2 na ovoj
pravilnik i vo Klinikata za nervni i du{evni bolesti pri UCMN -
Skopje, kako i vo neuropsihijatriskite oddelenija pri medicinskite
centri vo Republikata.
^len 4
Zadol`itelnoto psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena
organizacija se vr{i spored posebna programa {to ja utvrduva
stru~na grupa na rabotnici vo zdravstvenata organizacija, sostevena
od: specijalisti za nervni i du{evni bolesti, neurolog i socijalen
rabotnik.
Zadol`itelnoto psihijatrisko lekuvawe na sloboda se vr{i
spored programa na zdravstvenata organizacija za lekuvawe na nepre-
621

smetlivi ili bitno namaleno presmetlivi lica, na koi ne im e izre~ena
merka na bezbednost.
^len 5
Evidencijata {to se vodivo zdravstvenata organizacija za sekoe
nepresmetlivo ili bitno namaleno presmetlivo lice na koe e
izre~ena merka na bezbednost - upatuvawe na zadol`itelno psihijatrisko
lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena organizacija ili zadol`itelno
psihiatrisko lekuvawe na sloboda, pokraj op{tite generalii gi sodr`i
i pokazatelite za povedenieto na tie lica, od koi }e se vidi dali
zdravstvenata sostojba se podobruva, ostanuva ista ili se vlo{uva.
^len 5
Ovoj pravilnik vleguva vo sila osmiot den oddenot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na SRM".
Br. 01-01-4072
27 juni 1980 godina
Skopje
622

15. PRAVILNIK ZA IZVR[UVAWE NA MERKATA NA
BEZBEDNOST ZADOL@ITELNO LEKUVAWE NA
ALKOHOLI^ARI I NARKOMANI VO ZDRAVSTVENA
ORGANIZACIJA
(Slu`ben vesnik na SRM", 1980/34)
^len 1
So ovoj pravilnik se utvrduva na~inot naizvr{uvawe na merkata
na bezbednost zadol`itelno lekuvawe naalkoholi~ari i narkomani
koja se izvr{uva vo zavod za ~uvawe i lekuvawe ili vo zdravstvena
organizacija.
^len 2
Lekuvaweto na alkoholi~arite i narkomanite se sproveduva vo
zavod za ~uvawe i lekuvawe ako postojat uslovi za takvo lekuvawe, ili
vo edna od slednite zdravstveni organizacii: Bolnicata za nervni i
du{evni bolesti - Bardovci, Bolnicata za du{evni bolesti - Demir
Hisar ili Bolnicata za nervni i du{evni bolesti - Negorci (vo natamo{niot
tekst: zdravstvena organizacija)
^len 3
Programata i metodite na rabota za lekuvawe na alkoholi~arite
i narkomanite gi odreduva stru~na grupa na rabotnici od: specijalist
za nervni i du{evni bolesti, psiholog i socijalen rabotnik.
Zdravstvenoto dosie na alkoholi~arite i narkomanite go popolnuvaat
stru~ni lica koi u~estvuvaat vo lekuvaweto.
^len 4
Osudenite lica koi se podlo`eni na zadol`itelno lekuvawe od
alkoholizmot i narkomanijata, dol`ni se aktivno da u~estvuvaat vo
programata na svoeto lekuvawe.
^len 5
Evidencijata {to se vodi za sekoe lice na koe mu e izre~ena merkata
na bezbednost zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narko-
623

mani pokraj op{tite generalii gi sodr`i i pokazatelite za povedenieto
na tie lica od koi }e se vidi dali sostojbata im se podobruva, ostanuva
ista ili se vlo{uva.
^len 6
Koga }e zavr{i programata na lekuvawe na alkoholi~arite i
narkomanite ili koga zdravstvenoto lekuvawe }e se prodol`i po pu-
{tawetto od izdr`uvawe na kaznata ili koga izvr{uvaweto }e zavr{i
i za uslovno osudenite lica, zavodot za ~uvawe i lekuvawe, odnosno
zdravstvenata organizacija e dol`na za rezultatite od lekuvaweto da
go izvesti nadle`niot organ za socijalna za{tita vo mesatoto kade
osudenoto lice }e `ivee kako i prvostepeniot sud koj ja izrekol merkata
na bezbednost zadol`itelno ~uvawe i lekuvawe na alkoholi~ari
i narkomani.
^len 7
Ovoj pravilnik vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na SRM".
624

APPENDIX
625

626

Republika Makedonija
VLADA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
bR. 23-90/33
21. 02. 1994 godina
SKOPJE
DO ^LENOVITE NA VLADATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
SKOPJE
Vo prilog za zapoznavawe Vi se dostavuva Izve{tajot na Postojnata
anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|anite,
od izvr{enata analiza za ostvaruvaweto i za{titata na ~ovekovite
prava na licata vo pritvor i zatvor vo Republika Makedonija
Prilog: 1
Sekratar
d-r Josif Talevski s.r.
REPUBLIKA MAKEDONIJA
SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Postojna anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|aninot
Broj 29-29/20
27 januari 1994 godina
Skopje
DO PRETSEDATELOT NA SOBRANIETO NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA
Po~ituvan gospodin pretsedatele,
Postojnata anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata
na gra|aninot vo ramkite na svojata nadle`nost go inicira pra{aweto
za poseta i razgovor na kazneno-popravnite ustanovi vo Republika
Makedonija, so cel da se izvr{i analiza na ostvaruvaweto na za{titata
na osnovnite slobodi i prava na licata vo pritvor i zatvor.
Komisijata vo tekot na septemvri i oktomvri mesec gi poseti i
vode{e razgovor vo Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava, Kazneno-popravniot
dom Idrizovo, Kazneno-popravniot dom od otvoren vid
vo Struga, zatvorite vo Bitola i Ohrid. Vrz osnova na analizata i komparacijata
za usoglasenosta na postojnite pozitivni propisi so Ustavot
na Republika Makedonija i op{toprifatenite normi na me|unarodnoto
pravo, kako i konstatiranoto i primenuvanoto vo praktikata,
Komisijata go izgotvi izve{tajot od izvr{enata analiza za ostvaruva-
627

weto na za{titata na ~ovekotite prava na licata vo pritvor i zatvor
vo Republika Makedonija.
Soglasno Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija
i Odlukata za osnovawe na Postojnata anketna komisija za za{tita na
slobodite i pravata na gra|aninot, vo prilog Vi se dostavuva Izve-
{tajot na Postojnata komisija za za{tita na slobodite i pravata na
gra|aninot od izvr{enata analiza za ostvaruvawe na za{titata na ~ovekovite
prava na licata vo pritvor i zatvor vo Republika Makedonija
so barawe Izve{tajot da se dostavi do pratenicite vo Sobranieto
na Republika Makedonija, Vladata na Republika Makedonija, Ministerstvoto
za pravosudstvo i uprava, Ministerstvoto za finansii i do
kazneno-popravnite ustanovi koi Komisijata gi poseti.
PRETSEDATEL
NA POSTOJNATA ANKETNA KOMISIJA
Aleksandar Ge{takovski s.r.
IZVE[TAJ
NA POSTOJNATA ANKETNA KOMISIJA ZA ZA[TITA NA
PRAVATA I SLOBODITE NA GRA\ANITE OD IZVR[ENATA
ANALIZA NA OSTVARUVAWETO NA ZA[TITATA NA
^OVEKOVITE PRAVA NA LICATA VO PRITVOR I ZATVOR VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA 361
Postojnata anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata
na gra|aninot vo ramkite na svojata nadle`nost go inicira pra{aweto
za poseta i razgovor so osudenite i pritvorenite lica vo kaznenopopravnite
ustanovi vo Republikata so cel da se izvr{i analiza na
ostvaruvaweto i za{titata na osnovnite slobodi i prava na licata li-
{eni od sloboda. Osnovna cel na Komisijata be{e da gi razgleda i analizira
ustavnite odredbi za osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i
gra|aninot, nivnata usoglasenost so pozitivnite propisi i so op{toprifatenite
normi na me|unarodnoto pravo.
Kako {to e poznato postojniot Zakon za izvr{uvawe na sankciite
za krivi~ni dela i stopasnki prestapi e donesen na vo 1979 godina
a e izmenuvan i dopolnuvan vo 1982, 1985, 1986, 1989 i 1992 godina, podzakonskite
propisi se doneseni vo 1981, 1982 godina, Ustavot na Republika
Makedonija e donesen 1991 godina i vnimanieto na Komisijata
prioritetno be{e naso~eno kon analiza i komparacija na usoglaseno-
361
Postojnata anketna komisija na Sobranieto na Republika Makedonija
vo tekot na mesec oktomvri 1993 godina ostvari poseta na zatvortiter vo
Bitola i Ohrid, KPD od otvoren vid vo Sruga i KPD Idrizovo. Izve{tajot e
datiran od juniu 1994 godina. Tekstot na Izve{tajot go prilo`uvame bez kakvi
i da e jazi~ni intervenci.
628

sta na ustavnite so zakonskite odredbi, a isto taka i so op{toprifatenite
normi na me|unarodnoto pravo koi ja tretiraat oblasta na ~ovekovite
prava kaj deleweto na pravdata i za{titata na licata vo pritvor
i zatvor. Normita od me|unarodnoto pravo se pomesteni vo pove}e
dokumenti doneseni i usvoeni od generalnoto sobranie na Organizacijata
na Obedinetite nacii, no i od Evropskata zaednica. Vo
ovaa prilika bi bilo neophodno da se navedat me|unarodnite akti {to
ja reguliraat ovaa oblast: Zbirot na minimalnite pravila za postapuvawe
so zatvorenicite (usvoen od OON vo 1955 godina, odobren vo
1957), Deklaracija za za{tite na site lica od tortura i drugi oblici
na surovo, nehumano i poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe (usvoena
od OON vo 1975 godina), Pravilata za odnesuvaweto na licata vo slu-
`ba na zakonot (usvoeni od OON vo 1979 godina, Na~elata na medicinskata
etika za medicinskiot personal, posebno lekarite, za za{tita
na zatvorenicite, licata pod istraga, protiv tortura i ostanati surovi
i nehumani i poni`uva~ki postapki i kaznuvawa (prifateni od
OON vo 1982 godina), Standardnite pravila na OON za primena na
sudskite postapki sprema maloletnicite (prifateni od OON vo 1985
godina), Deklaracijata za temelnite na~ela na pravilata na `rtvite
od kriminal i zloupotreba na mo}ta (usvoena od OON vo 1985 godina),
Temelnite na~ela na nezavisnosta na sudstvoto (usvoeni od OON vo
1985 godina) i Evropskite zatvorski pravila (usvoeni od Komitetot
na ministrite na Sovetot na Evropa vo 1987 godina).
Komisijata analiziraj}i go i kompariraj}i go sekoj akt poodelno
i zaemnosta i usloglasenosta na site tie akti, izgotvi plan za aktivnosti
koi bi trebalo da se realiziraat na terenot, odnosno na ona
{to Komisijata treba{e da mu posveti vnimanie pri posetata i razgovorite
vo kazneno-popravnite ustanovi vo Republikata.
Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava, soglasno Zakonot za
upravata e nadle`no i za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela,
stopanski prestapi i prekr{oci, organizacijata i metodot na rabotata
na upravata, odnosno e nadle`no i odgovorno za sevkupnata rabota i
metod za izvr{uvaweto na sankciite za krivi~ni dela, stopanski prestapi
i prekr{oci. Komisijata imaj}i gi predvid nadle`nostite na
Ministerstvoto ostvari kontakt i sorabotka so Ministerstvoto za
pravosudstvo i uprava, obavi razgovor so ministerot Tu{e Go{ev, pomo{nikot
na ministerot za pravosudstvo i uprava zadol`en za kazneno-popravnite
ustanovi i so drugi odgovorni lica vo Ministerstvoto.
Ministerot za prasvosudstvo vo celost ja podr`a inicijativata na Komisijata,
izrazi celosna podgotvenost za otvoren dijalog, soodvetna
stru~na pomo{, sloboda vo izborot na kazneno-popravnite ustanovi
koi treba da se posetat, a vo funkcija na celosno i uspe{no ostvaruvawe
na zacrtanite aktivnosti na Komisijata, {to be{e pozdraveno i
prifateno od ~lenovite na Komisijata.
Komisijata vo tekot na mesec oktomvri 1993 godina gi poseti
629

Zatvorot Bitola, Zatvorot vo Ohrid, Kazneno-popravniot dom od
otvoren vid vo Struga i Kazneno-popravniot dom "Idrizovo". Komisijata
mo`e{e da gi poseti site zatvori i ustanovi vo Republikata, no
se odlu~i za poseta na gorenavedenite ustanovi od pri~ini {to saka{e
temelno da se sogledaat sostojbite, da se ostvari komparacija na propi{anoto
vo pozitivnite propisi i nivnata prakti~na primena. Vrz
osnova na prethodno dogovorenoto, Komisijata so anketen na~in na rabota
gi pokrena pra{awata {to se odnesuvaat na ostvaruvaweto na ~ovekovite
prava i slobodi na licata vo pritvor i zatvor. Komisijata
isto taka osobeno vnimanie mu posveti na kontaktot i razgovorot so
gra|anite {to se nao|aat vo pritvor i zatvor vo zatvorite vo Bitola i
Ohrid, odnosno gra|anite {to se nao|aa na izdr`uvawe na pove}egodi{na
kazna zatvor vo KPD "Idrizovo" i KPD od otvoren tip vo Struga.
Komisijata imaj}i go predvid principot i praviloto na celosna
diskrecija, po~ituvawe na li~nosta, `elbata i spremnosta za razgovor,
ne navleguvaj}i vo pri~inite i deloto za koe e osudeno ili pritvoreno
liceto vrz osnova na slu~ajniot izbor gi izvr{i site ragovori
so pritvorenite i osudenite lica. Komisijata na site pritvoreni i
osudeni lica, pred po~etokot na razgovorite im ja predo~i celta na
razgovorot, zamoluvaj}i pri toa razgovortot da bide iskren i otvoren,
a da napomeneme deka na tie razgovori i ne prisustvuvaa slu`benite
lica od ustanovite i Ministerstvoto. Komisijata isto taka vode{e
razgovori so upravnicite na ustanovite, odgovornite lica i stra`arskata
slu`ba.
Komisijata pred po~etokot na site razgovori vo ustanovata izvr{i
uvid vo registerot na licata {to se nao|aat vo pritvor odnosno
vo zatvor i konstatira deka registarot so potrebnite propi{ani dokumenti
to~no i a`urno se vodat i so istite se postapuva soglasno pozitivnite
propisi. Vo odnos na vodeweto na registarot na pritvorenite
i osudenite lica i dokumentacijata {to e sostaven del na ovoj registar
se nametnuva potrebata od {to poskora modernizacija na kazneno-popravnite
ustanovi, vo nasoka na nabavka i opremuvawe so kompjuterska
oprema odnosno formirawe na soodvetna baza na podatoci
kompjuterski obrabotena i sobrana na edno mesto vo Ministerstvoto
za pravosudsktvo i uprava. Vakvata zalo`ba Komisijata ja temeli i od
potrebata za krajno a`urirawe na postapkite za pomiluvawe, odnosno
zdobivawe so odredeni pogodnosti vo tekot na izdr`uvaweto na kaznata
zatvor, soglasno pozitivnite propisi. Isto taka, so voveduvawe
na kompjuterska tehnologija bi se sozdale uslovite za to~na evidencija
na pritvorenite lica i istata bi se iskoristila za a`urirawe na
istra`nite dejstvija od strana na nadle`nite sudovi, so {to vo golema
merka bi se skratilo vremeto {to licata pod istraga go proveduvaat
vo pritvor.
Komisijata konstatira deka uslovite za izvr{uvawe na kaznata
zatvor odnosno uslovite pod koi se izvr{uva merkata pritvor, kako
630

merka na obezbeduvawe prisustvo na obvinetiot, ne se sekade na isto
nivo. Za taa cel vo izve{tajot }e se dade prikaz i komparacija na dvata
zatvori vo Bitola i Ohrid koi Komisijata gi poseti.
Vo zatvorot Bitola se smesteni pritvoreni i prekr{o~no kazneti
i osudeni lica od op{tinite Bitola, Resen, Prilep, Kru{evo i
Demir Hisar. Vo prosek vo Zatvorot se smesteni 25 do 40 osudeni lica
i do 30 pritvoreni lica. Zatvorot e planiran i izgraden da gi zadovoli
potrebite na gorenavedenite brojki, vo krugot na Zatvorot se smesteni
rabotilnici i mal pogon za obrabotka na drvo, a vo poslednata
godina izgraden e mal pogon za finalizacija na toaletna hartija koj se
u{te ne e pu{ten vo pogon. Naplivot na divogradbite pridonel Zatvorot
da bide opkru`en so individualni stambeni objekti, koi se gradeni
voglavno na kat, so {to se popre~uva diskrecijata i normalniot
prestoj i rabota na licata vo pritvor i zatvor. Naporite {to se vlo-
`uvaat, rabotnoto anga`irawe na osudenite lica da bide vo krugot na
zatvorot se evidentni. Licata na izdr`uvawe na kazna zatvor se smesteni
vo spalni vo koi ima 10 do 15 lica {to vo idnina dokolku se podobrat
materijalnite sostojbi vo dr`avata bi trebalo da se nadmine.
Vo oddelot vo koj se smesteni pritvorenite lica vo poslednata godina
se izvr{eni odredeni intervencii vo nasoka na podobruvawe na uslovite
za prestoj. Imeno, pritvorenite lica se smesteni po eden, najmnogu
dvajcata vo edna prostorija-}elija, instalirani se sanitarni
~vorovi, onoven e inventarot i redovno se menuva postelninata. Site
osudeni i pritvoreni lica so denot na priemot se zapoznaeni so ku}niot
red na zatvorot, koj ku}en red na mnogu mesta e istaknat na vidno
mesto, isto taka site osudeni lica se zapoznati so osnovnite prava i
dol`nosti i sankciite {to sledat dokolku istite ne se po~ituvaat.
Vidlivi se naporite za sozdavawe na neophodni uslovi za li~nata higiena,
telesni ve`bi, prestoj i pro{etka na otvoreno, hranata e kvalitetna
i nema zabele{ki na istata. So ogled na toa to vo zatvorot vo
Bitola nema vraboteno lekar, redovno se vr{at pregledi od honoraren
lekar a po potreba i vo medicinskiot centar. Priemot na novi osudeni
lica, odnosno pritvoreni se vr{i sekoj raboten den, a osudenicite
se smestuvaat vo priemnoto oddelenie kade se vr{i kompletna
analiza i obrabotka na stru~niot tim na ustanovata, a novoprimenite
osudeni lica najdolgo se zadr`uvaat vo priemnoto oddelenie kade se
vr{i kompletna analiza i obrabotka na stru~niot tim na ustanovata,
a novoprimenite osudeni lica najdolgo se zadr`uvaat vo priemnoto
oddelenie do 15 dena. So ogled na toa {to vo ovoj zatvor se nao|aat
osudeni lica do 1 godina, a ~esto se povratnici koi bile ve}e osuduvani,
toa pridonesuva prestojot na vakvite lica vo priemnoto oddelenie
da se skrati na 5 dena. Ograni~enite mo`nosti za izbor na rabotnoto
anga`irawe tie voglavnom rabotno se anga`iraat vo pogonot za
obrabotka na drvo koe rabotno anga`irawe e sledeno i kontrolirano
od stru~niot tim na vrabotenite - instruktori od ustanovata, a napo-
631

ite za celosno rabotno anga`irawe na site osudeni lica da bidat vo
krugot na zatvorot voglavnom se ostvaruva. Posetite, priemot na pratkite
i pismata, vikendite i odmorot gi koristat site osudeni lica,
dokolku go po~ituvaat ku}niot red i ostanatite zatvorski pravila.
Najgolem problem se javuva so pritvorenite lica, koi celosno
se na tovar na zatvorot, ova osobeno se izrazuva koga pritvorot }e se
prodol`i nad 60 dena. Praktikata odreden broj na pritvoreni lica da
se nao|aat vo pritvor i 90 dena, {to e zakonski rok vo koj treba da se
zavr{i istragata u{te pove}e gi uslo`nuva sostojbite, a zatvorskite
vlasti po istekot na 90 dena ne smeeat da gi dr`at gra|anite vo pritvor
i istite se pu{taat na sloboda. Kontinuirano se ispra}aat urgencii
vo op{tinskite sudovi od podra~jeto na koe funkcionira Zatvorot
i Okru`niot sud vo Bitola so molba za krajno a`urirawe na
istra`nite postapki, no mal e efektot od toa i bi trebalo vo pozitivnite
propisi da se propi{e obvrska za a`urno rabotewe na nadle-
`nite sudovi no i predviduvawe na odgovornost na sudiite do kolku ne
se pridr`uvaat kon na~eloto na a`urnost.
Materijalnite mo`nosti se ograni~eni, sredstva sekoga{ nedostigaat,
no naporite vo nasoka toa da ne e na {teta na osudenite i pritvorenite
lica e evidentno, a vo taa nasoka se postavi pra{aweto i
razmislata vo propisite {to treba da usledat, da se sogledaat {to
popovolni uslovi za samofinansirawe na zatvorite. Vakvata zalo`ba
ne bi trebalo da zna~i deka toa }e bide na {teta na zatvorenite lica,
tuku naprotiv, so soodvetna stimulacija istite bi se stimulirale kvalitetno
i navremeno da go izvr{uvaat rabotite i da se odnesuvaat soglasno
pozitivnite propisi. Tro{ocite za pritvorenite lica koi se
golemi bi trebalo da bidat na tovar na Republi~kiot Buxet. Dokolku
bi se ponudil nov model za finansisko rabotewe, samofinansirawe i
sredstva od Buxetot }e zna~i preduslov za podobruvawe na uslovite za
`ivot i rabota kako vo ovaa ustanova taka i vo drugite ustanovi, a so
toa i otstranuvawe na objektivnite pre~ki za celosno ostvaruvawe i
za{titata na pravata na zatvorenite i pritvorenite lica.
Vo Zatvorot vo Ohrid se smesteni osudeni, prekr{o~no kazneti
i pritvoreni lica od op{tinite Ohrid, Struga, Debar, Ki~evo i
Makedonski Brod. Zatvorot e smesten vo centralnoto gradsko podra~je
vo zgrada koja porano bila nameneta za potrebite na MVR, a so brojni
intervencii e prisposobena za osnovnata namena. Prostornite uslovi
se krajno izostreni, a vo vreme na posetata na Zatvorot bea smesteni
70 osudeni lica, {to e slu~aj nanazat 4 godini, a 19 lica se nao|ale vo
pritvor. Vrabotenite vo Zatvorot, a i Ministerwstvoto za pravosudstvo
i uprava, permanentno gi sledat uslovite vo ovaa ustanova, a
intervenciite vo nasoka na podobruvawe na uslovite za prestoj i rabota
ne go davaat o~ekuvanite rezultati, so ogled na nepovolnite prostorni
uslovi. Poradi brojnite te{kotii so koi se sudruva ovaa ustanova
prioritetna e potrebata od dislokacija na ovaa ustanova, odnosno izg-
632

adba na nov objekt. Vo razgovorite be{e predo~eno deka e izgotven
plan, obezbedeno e zemji{te, najgolem del od finansiskite sredtsva se
obezbedeni, no vo zatvoraweto na finansiskata konstrukcija mora da
zeme u~estvo i dr`avata. Faktot {to zatvorot se nao|a vo centarot na
gradot, opkru`en so stambeni i individualni zgradi, od koi nesmetano
se sledat aktivnostite vo zatvorot se onevozmo`uva diskrecijata i normalniot
`ivot i rabota na ovaa ustanova. Pokraj krajno ograni~enite
prostorni uslovi, sozdadeni se preduslovi za kvalitetni `iveewe,
prestoj i rabota, naporite vo taa nasoka se evidentni, prostoriite
vo koi se smesteni osudenite lica gi zadovoluvaat uslovite za prestoj,
hranata e kvalitetna, rabotilnicite se opremeni so potrebnite
higienski za{titni sredstva, uslovite za odr`uvawe na li~nata higiena
zadovoluvaat. Najgolema zabele{ka be{e stavena na nemo`nosta
osudenite lica slobodnoto vreme da go proveduvaat na otvoreno, a osobeno
nemo`nosta za rekreacija i sport.
Naporite za podobruvawe na uslovite na licata vo pritvor ne
mo`at da vrodat so plod, intervenciite za instalacija na sanitarni
~vorovi vo prostoriite predvideni za pritvor podrazbira vlo`uvawe
na ogromni finansiski sredstva, zatvorawe na ova ustanova na podolgo
vreme, a efektite od vakva ili sli~na intervencija bi bile mnogu
mali. Problemot so vremetraeweto i a`urnoto re{avawe na istra-
`nite postapki a so toa i vremeto na pritvorot i vo ovaa ustanova e
prisuten, kako i finansiskite sredstva {to se na tovar na samata
ustanova. Be{e iznesen problemot so gra|anite {to se upatuvaat na
izdr`uvawe na kazna zatvor vo traewe od nekolku denovi, toa se pred
se od prekr{ocite od bezbednosta na soobra}ajot, koi lica so ogled na
kratkiot interval ne mo`at da se tretiraat istovetno so ostanatite
osudeni lica i bi trebalo da se sogleda mo`nosta za poinakov na~in na
izvr{uvawe na vakvite kazni, a vo taa nasoka be{e naso~ena mo`nosta
tie gra|ani dokolku postoi mo`nost da ja obe{tetat dr`avata so rabotno
anga`irawe vo preprijatijata vo gradot vo koj `iveeat.
Ostvaruvaweto na pravata na osudenite lica soglasno pozitivnite
propisi i ku}niot red na ustanovata se ispolnuvaat i po~ituvaat
i e na zadovolitelno nivo, sekoj osudenik se tretira poedine~no
no i grupno, a stru~niot tim vrz osnova na site parametri predlaga
opredeleni pogodnosti {to imaat pozitiven efekt kako kaj liceto
{to se zdobiva so niv, taka i kaj ostanatite osudeni lica.
Kako i kaj zatvorot vo Bitola, taka i vo ustanovata vo Ohrid
be{e pokrenato pra{aweto za popovolni uslovi za samofinansirawe
na kazneno-popravnite ustanovi, a vo toj kontekst i nagraduvaweto na
licata vo zatvor za izvr{enite rabotni zada~i. Zalo`ba e da nagraduvaweto
na ovie lica soodejstvuva na produktivnosta i odnesuvaweto na
istite, vo nasoka na pogolema motiviranost, a procentot od 50% od
ostvarenata zarabotuva~ka linearno da se zgolemuva so {to bi se motivirale
osudenite lica vo svoeto sevkupno odnesuvawe vo ustanovata.
633

So ogled na toa {to pogolem broj od osudenite lica vo dvete
ustanovi se povratnici koi ve}e bile pove}epati osuduvani, be{e pokrenato
i pra{aweto za iznao|awe na modaliteti za vklu~uvawe na
ovie lica vo normalniot `ivot i rabota po izdr`uvawetona kaznata
{to bi mo`elo da se ostvari so tesna i koordinirana sorabotka na
stru~nite timovi od kazneno-popravnite ustanovi i soodvetnite slu-
`bi od centrite za socijalna rabota, biroata za vrabotuvawe i drugo.
Isto taka vo dvete ustanovi be{e iznesena zalo`bata za soodvetno podobruvawe
na uslovite za presrtoj i rabota na osudenite i pritvorenite
lica, a toa bi se ostvarilo so celosno pratewe na sostojbite od resornoto
ministerstvo, sorabotkata so naukata, a kako preduslov za
seto toa e donesuvaweto na novite zakonski i podzakonski normi.
Vo kazneno-popravniot dom od otvoren vid vo Struga na izdr-
`uvawe na kazna zatvor koga se ostvari posetata i razgovorot bea smesteni
11 lica. Vo ovoj dom se izdr`uva kazna zatvor od 1 do 2 godini na
osudeni lica koi izvr{ile krivi~ni dela od nebre`nost, a osudenite
lica koi se nao|aa vo Domot izvr{ile krivi~ni dela protiv bezbednosta
na lu|eto i imotot vo soobra}ajot. Uslovite za prestoj vo Domot
se dobri, rabotno anga`irawe e vo preprijatijata vo Struga ili
vo zemjodelskata ekonomija vo Domot, a vo krugot na Domot postoi pogon,
no bidejki nema interes od preprijatijata i trgovijata za proizvodite
od toj pogon toj ne raboti. Osudenite lica sami odat i se vra-
}aat od rabota, a nanazad pove}e godini ne e izre~ena sankcija za prekr{uvawe
na ku}niot red, {to zboruva za visoka svest za osudenite
lica. Osudenite lica nemaa zabele{ki vo odnos na prestojot, tretmanot,
ishranata, smestuvaweto i higienata, kako i vo ostvaruvaweto na
pravata.
Kapacitetite na ovoj Dom ne se celosno iskoristeni i bi trebalo
da se sogleda mo`nosta od pro{iruvawe na listata na kaznivite
dela no i mo`nosta vo ovoj dom da se upatuvaat lica koi za prv pat do-
{le vo sudir so zakonot ili lica od bliskite op{tini kazneti za soobra}ajni
prekr{oci. Isto taka be{e postaveno pra{aweto od strana
na osudenite lica, dali ne bi bilo pocelishodno osnovawe na soodvetni
oddelenija vo poodelni op{tinski zatvori od tipot na domot vo
Struga, a vo funkcija liceto {to e na izdr`uvawe na kazna zatvor od
ovoj vid na kaznivi dela da se nao|a poblisku do mestoto na `iveewe.
Posetata i razgovorite vo Kazneno-popravniot dom vo "Idrizovo"
be{e prilika Komisijata da navleze kolku {to be{e mo`no vo
su{tinata na izdr`uvaweto na kaznata zatvor na lica osudeni nad 1
godina i toa lica od ma{ki i `enski pol, maloletnici, stranski dr`avjani
i lica bez dr`avjanstvo. Vo vremeto na posetata vo ovaa ustanova
se nao|aa na izdr`uvawe kazna zatvor 560 lica, od toa 16 osudeni
lica od `enski pol i 2 maloletni `enski lica, od toa 264 lica osudeni
za dela protiv imotot, 124 za dela protiv `ivotot i teloto (116 za ubistvo),
42 lica osudeni za nedozvolena trgovija so droga i oru`je, a ost-
634

anatite za drugi krivi~ni dela. Nacionalnata struktura e 45% Makedonci,
29% Albanci, 10% Romi, a ostanatite 16% Turci, Srbi i
drugi nacionalnosti. Za odbele`uvawe e deka 34% ili 191 osudeniio
lice se povratnici, lica koi ve}e bile na izdr`uvawe na pove}egodi-
{na kazna zatvor vo ovaa ustanova, a obrazovnata struktura na osudenite
lica e 65% so osnovno ili nedovr{eno osnovno obrazovanie, 31%
so sredno ili nedovr{eno sredno obrazovanie, 8% so vi{o i 10% so
visoko obrazovanie.
Vo KPD "Idrizovo" se upatuvaat osudeni lica od site gradovi
vo Republikata, odnosno od site nadle`ni sudovi, ovoj Dom e edinstvena
ustanova od vakov vid vo na{ata dr`ava i mo`e da se ka`e deka
prestatavuva malo naseleno mesto vo koe doa|aat i si odat gra|ani koi
do{le vo sudir so zakonot. Na~inoot na rabota, prestojot, uslovite i
postapkite se baziraat vrz pozitivnite propisi na Republikata, no i
me|unarodnite propisi koi postojano se sledat i se preto~uvaat vo
praktikata, soznanijata do koi do{la naukata, kako i sopstvenite
iskustva od dolgogodi{nata rabota. Vo domot se vraboteni stru~ni
lica od pove}e oblasti, istite sekojdnevo se anga`irani vo razre{uvaweto
na problemite i pra{awata na osudenite lica, rabotata e kontinuirana,
no i na sekoj ekcesen slu~aj dokolku ima takov.
Poznato e deka domot egzistira pove}e decenii no isto taka e
poznato deka dr`avata na pove}e pati intervenirala za podobruvawe
na uslovite za prestoj i rabota na osudenite lica vo ovoj dom. Komisijata
konstartrira deka ovie intervencii pridonesuvale uslovite za
prestoj i rabota vo oddelot za osudeni lica od `enski pol da bidat na
visoko nivo, uslovite vo poluotvorenoto i otvorenoto oddelenie kade
se smesteni osudeni od ma{ki pol zadovoluva, no uslovite vo zatvorenoto
oddelenie bi mo`elo da se ka`e deka e na kriti~no nivo i e potrebno
temelna i seopfatna intervencija kako i vo zatvorskata zdravstvena
ustanova, isto taka bi trebalo da se vlo`at napori za soodvetna
modernizacija i na proizvodnite kapaciteti vo ovoj dom.
Uslovite za prestoj na osudenite lica zavisat od objektite vo
koi se smesteni, odnosno od pogodnostite koi soglasno sopstvenoto
odnesuvawe, po~ituvawe na ku}niot red i rabotata gi steknuvaat. Vo
priemnoto oddelenie sekoe novo primeno lice ostanuva 30 dena period
na percepcija, analiza no i izolacija, vo koj period sru~niot tim gi
izvr{uva site potrebni dejstvija za utvrduvawe na natamo{niot tretman
i rabota so osudenoto lice. Sekoe osudeno lice se zapoznava so
ku}niot red i so zatvorskite pravila i so site svoi prava, dol`nosti,
no i sankcii koi soglasno pozitivniote propisi mo`at da gi koristat,
odnosno da gi snosat. Isto taka za sekoe osudeno lice to~no i a`urno
se vodi dokumentacija koja mo`e da ja koristat isklu~ivo odgovornite
lica vo domot koi soglasno pozitivnite propisi imaat pravo na toa.
Vo pogolem broj se po~ituva li~nata `elba i afinitetot vo
odnos na rabotnoto anga`irawe, no sepak vo toj domen objektivnite
635

uslovi go diktiraat rabotnoto anga`irawe. Po pravilo sekoe osudeno
lice odreden vremenski period go pominuva vo zatvorenoto, odnosno
poluotvorenoto i otvorenoto oddelenie, no i tuka postojat isklu~o~i,
odnosno vrz osnova na stru~niot naod odrededni osudeni lica da ne
prestojuvaat vo zatvorenoto ili pak vo poluotvorenoto oddelenie ili
obratno soglasno odnesuvaweto i rabotata odredeni lica da ne se steknat
so pogodnosta da prestojuvaat vo otvorenoto oddelenie, koi se
klasificiraat spored soodvetni propisi. Uslovite za smestuvawe,
odr`uvawe na li~nata higiena, proveduvaweto na slobodnoto vreme
isto taka soglasno klasifikacijata na osudenite lica (zatvoreno, poluotvoreno
i otvoreno oddelenie) se razli~ni. Tie se dvi`at od optimalno
vo otvorenoto oddelenie, `enskiot zatvor, zadovoluva~ki vo poluotvorenoto
oddelenie, i optovareni so mnogu negativnosti i krajno
se izostreni vo zatvorenoto oddelenie pred se od objektivni pri~ini.
Ishranata na site osudeni lica se podgotvuva pod rakovodstvo i nadzor
na profesionalno lice, soglasno pozitivnite propisi, a od kvalitetot
i kvantitetot na hranata se zadovolni osudenite lica. Odr-
`uvaweto na li~nata higiena e na zadovolitelno nivo sozdadeni se
mo`nosti za redovno odre`uvawe, soglasno postojnite prostorni uslovi
odr`uvaweto na higienata vo prostoriite za smestuvawe, rabota,
dneven prestoj i krugot e izvr{uvano od osudenite lica i toa e na soodvetno
nivo.
Site osudeni lica imaat mo`nost da dobijat praven sovet, da
obavat razgovor so licata od stru~nite timovi, a ne retko nivnoto barawe
za priem i razgovor so upravnikot na domot se usli{eni. Sekoga{
koga mo`e da se izleze vo presret se pravi toa, naporite za vzaemno
re{avawe na problemite koi gi ti{tat osudenite lica se sekojdnevna
praktika, a ne retko se intervenira vo re{avaweto na semejnite
problemi, vo taa smisla osudenoto lice se pu{ta na prodol`en vikend
ili na odreden prestoj vo krugot na svoeto semejstvo. Priemot na pisma,
pratki i poseti e soglasno klasifikacijata odnosno vo koe oddelenie
se nao|a osudenoto lice, no vo interes na osudenoto lice se pravat
isklu~oci, koi otstapki se usmereni za soodvetno podobruvawe na
odnesuvaweto i rabotata na istoto. Vo domot postoi osnovno u~ili-
{te, a poradi nemawe na interes ne e organizirano naso~enoto obrazovanie
i ako za toa postojat prostorni i materijalni preduslovi, kako i
mo`nosti za prakti~niot del na nastavata. Vo domot postoi kino sala
osposobena i za dramski prestavi, a ovaa sala ~esto se koristi i za
prika`uvawe na filmovi i dramski prestavi.
Vo sostavot na Domot raboti i zdravstvena ustanova. Neophodnosta
od nejzinoto postoewe e obusloveno {to vo domot se izdr`uvaat
povekegodi{ni kazni zatvor, taa e smestena vo star objekt, koj porano
bil koristen za {tala, a so soodvetni intervencii istata e osposobena
za namenata za koja sega se koristi. Pokraj prostornite uslovi,
ovaa ustanova e optovarena i so zastarenost na aparatite, nemawe na
636

dovolen broj na lekovi, a za istaknuvawe e i toa deka vo ovaa zdravstvena
ustanova ne raboti nevropsihijatar. Takov porano bil vraboten.
So ogled na toa {to so pozitivnite propisi e regulirana zdravstverna
za{tita na osudenite lica, a vo nivoto primenuvawe postoi
nedore~enost, pozitivnite propisi razli~no se tolkuvaat, a toa pridonesuva
da se sozdade nedostig na lekarstva, nemo`nost od modernizacija
i vrabotuvawe na neophoden stru~en kadar vo istata {to bi trebalo
da se izregulira i razjasni so pomo{ na Ministerstvoto za zdravstvo
i Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava.
Odr`uvaweto na redot i disciplinata vo ovoj dom kako i vo
site ostanati ustanovi vo Republikata e vo nadle`nost na stra`arskata
slu`ba. Rabotata, nadle`nosta, postapuvaweto na ovaa slu`ba e
regulirano so pozitivnite akti i site aktivnosti na ovaa slu`ba mora
da bidat vo sklad so tie propisi, a sekoe otklonuvawe od toa se sankcionira.
Rabotata na ovaa slu`ba e kontinuirana 24 ~asa dnevno, a vo razgovorite
be{e notirano i pra{aweto za soodvetno nagraduvawe na
vrabotenite vo slu`bata, imeno platite na vrabotenite vo stra`arskata
slu`ba kontinuirano stagniraat i opa|aat, vo odnos na platite
na MVR. Anga`iraweto, te`inata, odgovornosta i na~inot na rabota
na stra`arskaat slu`ba vo kazneno-popravnite ustanovi ni malku ne
zaostanuva so rabotata so pripadnicite na policijata, odnosno pravata,
obvrskite i odgovornostite po osnov na raboten odnos, pa se nametnuva
potrebata od soodvetno koregirawe na primawata na vrabotenite
vo ovaa slu`ba, so {to bi se nadminale prisutnite pojavi na
odliv na stru~ni kadri od ovaa slu`ba.
Vo razgovorite osobeno vnimanie Komisijata im posveti na pogodnostite,
ocenkata vrz koja tie se zdobivaat, odzemaweto na istite i
dali e neophodno oddelni pogodnosti da se transformiraat vo prava
na osudenite lica, soglasno Ustavot na RM i me|unarodnite akti.
Be{e konstatirano deka mnogu va`en motivira~ki faktor vo odnesuvaweto
na osudenite lica e tokmu ovaa materija, spektarot na pogodnostite
pridonesuva osudenoto lice da ja po~uvstvuva osudata i kaznata
na dr`avata, bidejki osudenoto lice dokolku ne poka`e spremnost i
`elba za prevospituvawe, vklu~uvawe vo sekojdnevnite tekovi na `ivot
i rabota vo domot, ne mo`e da se zdobie so odredena pogodnost.
Ocenkata za zdobivawe na odreden vid na pogodnost ja dava stru~niot
tim koj kontinuirano ja sledi i ja analizira rabotata i odnesuvaweto
na osudenoto lice, koja ocenka mora da bide fundirana so podatoci od
stru~niot tim sostaven od luge poznava~i na pove}e oblasti i vo taa
ocenka ne bi trebalo da ima somnevawe i dilema. Dokolku osudenoto
lice izrazi odredeno nezadovolstvo od ocenkata na stru~niot tim po
nea odlu~uva upravnikot na ustanovata pri {to se vr{at odredeni konsultacii
so rakovodnite rabotnici vo ustanovata, vrz osnova na toa
se donesuva kone~na odluka. Pogodnosta poseta na bra~niot drugar bez
prisustvo na slu`beno lice vo posebno uredeni prostorii treba da se
637

transformira vo pravo na osudenoto lice da ostvari li~en dohod so
bra~niot drugar. Isto taka pogodnosta za dobivawe pisma i pratki od
najbliskoto semejstvo na osudenoto lice bi trebalo da se transformira
vo pravo koe pravo poblisku bi trebalo da se regulira vo pozitivnite
propisi odnosno mo`nosta odredena pratka da bide proveruvana
od za toa ovlasteno lice.
Komisijta osobeno vnimanie vo razgovorite mu posveti na problemot
so koj se sudruvaat i drugite dr`avi a toa e problemot na povratni{tvoto
od faktot {to pri posetite i dobienite podatoci nedvosmisleno
poka`ivaat deka 40% od osudenite lica se povratnici, pa
vrz osnova na ova se nametna pra{aweto kako e regulirano i kako vo
praktikata se ostvaruva prifatot odnosno resocijalizacijata na licata
koi ja izdr`uvale kaznata zatvor. Konstatirano e deka e neophodno
da se sogledaat iskustvata od drugite dr`avi, da se izvle~at iskustvata
od dosega{nata rabota, da se izvr{i nau~no sogleduvawe i da se
ponudat soodvetni re{enija. Gra|aninot so odle`uvaweto na kaznata
go platil taka da se ka`e dolgot kon dr`avata i prirodno e toj gra|anin
ponataka da gi u`iva site osnovni slobodi i prava na gra|aninot
sodr`ani vo Ustavot. Ova mo`ebi zvu~i deklarativno no toa e bitieto
kon koe treba da se stremi Republikata, dr`avata treba i mora da
bide spremna da gi sozdade site preduslovi da gi otstrani site pre~ki
za vklu~uvawe vo normalniot `ivot. Gra|anite pred Ustavot i zakonite
se ednakvi. Na sekoj gra|anin mu se garantira po~ituvaweto i za-
{titata na privatnosta i negovito li~en i semeen `ivot, na dostoinstvoto
i ugledot sekoj ima pravo na rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe
i na sekoj pod ednakvi uslovi mu e dostapno sekoe rabotno mesto
kako i site ostanati prava i slobodai sodr`ani vo Ustavot.
Komisijata od realiziranite poseti i razgovori sogleda i kumilira
onolku podatoci kolku {to mo`e{e i umee{e, a dali seto sogledano
i konstatirano i sodr`ano vo ovoj izve{taj ja odrazuva pravata
slika i sostojba vo ostvaruvaweto na za{titata na osnovnite slobodi
i prava na licata vo pritvor i zatvor e pra{awe koe konstantno
treba da bide predmet na proverka, analiza, a so toa i dograduvawe i
inovirawe vo pozitivnite propisi, bidejki `ivotot i iskustvata od
nego treba da se preto~at vo propis, propis koj }e bide vo funkcija na
segmentot koj se regulira so toj ist propis. Na~nuvaweto na pra{aweto
i otvoraweto na edna tema koja mnogu ~esto se odbegnuva, obidot
da se razotkrie i razre{at tabuata {to go optovartuvaat ~ovekot i
gra|aninot vo odnos na kazneno-popravnite ustanovi, a seto toa e tuka
pokraj nas, sekojdnevno sakale ili ne go ~uvstvuvame, a se trudime da go
otfrlime od svoite misli, kr{eweto na zakonot, presuduvaweto i izdr`uvaweto
na kaznata zatvor bi trebalo soodvetno da se izanalizira i
prika`e.
Prirodno e ~ovek da gi odbegnuva neprijatnite raboti, no neophodno
e da se posveti soodvetno vnimanie i na tie isti neprijatni ra-
638

oti. Izdr`uvaweto na kaznata zatvor za bilo koe kaznivo delo e neprijatno,
kako za toj {to treba da ja izdr`i taa kazna, za negovite bliski
od semejstvoto, no i po{iroko za dr`avata. Mistifikacijata {to
so godini se gradela i nadgraduvala za kazneno-popravnite ustanovi,
izgradila slika deka se toa kazamati vo koi vremeto zastanalo tie
{to se smesteni tamu se ne{to drugo, a ne lu|e koi do v~era bile pokraj
nas, tie {to rabotat tamu se lu|e koi se predodredeni za taa rabota,
a seto toa treba da se otfrli i razotkrie. Otvoraweto na site tajni,
potrebata da se pogledne vo sistinata da se izgovori i izre~e pofalen
zbor, da se kritikuva za da se izmeni ne{to na podobro, potrebata
da se sozdadat podobri uslovi, na~in na `ivot i rabota, da se
izmeni ili dopolni postojniot propis, ili da se donese nov, a se vo funkcija
za celosno po~ituvawe i za{tita na pravata na zatvorenite i
pritvorenite lica be{e i ostana osnovna cel na Komisijata koga se
zafati so ovaa rabota.
Komisijata konstatira deka ustavnite odredbi za osnovnite
slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot vo golema mera se sodr`ani
vo pozitivnite propisi so {to ja reguliraat materijata na izvr{uvaweto
na sankciite, a me|uinarodnite dokumenti vo pogolem broj se
vgradeni vo zakonot i podzakonskite propisi, Potrebata od donesuvawe
na nov zakon za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i
prestapi e obusloven od potrebata za celosno vgraduvawe na Ustavot
na Republika Makedonija vo delot so koj se regulirani osnovnite slobodi
i prava na ~ovekot i gra|aninot, kako i op{to prifatenite normi
na me|unarodnoto pravo. Donesuvaweto na nov zakon za izvr{uvawe
na sankciite neminovno }e predizvika donesuvawe i na podzakonski
akti so koj celosno i temelno }e se uredat sevkupnite odnosi vo
ovaa oblast, a osobeno prakti~noto ostvaruvawe i za{tita na pravata
na licata vo pritvor i zatvor. Vo toj kontekst od kontaktite so Ministerstvoto
za pravosudstvo i uprava Komisijata be{e izvestena deka
Ministerstvoto ima formirano Komisija za izgotrvuvawe na nov zakon
za izvr{uvawe na sankciite.
Soglasno materijalnite mo`nosti na dr`avata, no i vrz osnova
na prihodot {to se ostvaruva vo ustanovite, treba da e osnov za podobruvawe
na uslovite za prestoj i rabota vo istite. Kako prioritetna
zada~a vo narednite 2 do 3 godini e da se sogleda mo`nosta za izgradba
na novo zatvoreno oddelenie vo KPD "Idrizovo" i izgradba na nov Zatvor
vo Ohrid. Isto taka prioritetno bi trebalo da se sogleda potrebata
od temelna intervencija i modernizacija na zdravstvenata ustanova
vo KPD "Idrizovo", ili izgradba na KPD - bolnica po primerot
na zapadnite zemji. Novite tehnolo{ki i tehni~ki dostignuvawa koi
se prisutni vo svetot, a go nao|aat svoeto mesto vo sekojdnevnoto rabotewe
i `ivot vo na{ata Republika bi trebalo da se zastapeni i vo kazneno-popravnite
ustanovi. Faktot deka najgolemiot del od opremata
i ma{inite se zastareni, a ne retko i nadvor od upotrebata, ja izostru-
639

va potrebata od osovremenuvawe i modernizacija na ustanovite i vospitno-popravnite
domovi. Nepre~enoto rabotewe na soodvetnata materijalna
baza se preduslov za celosno ostvaruvawe i za{tita na pravata
na licata vo pritvor i zatvor, Ostvaruvaweto i za{titata na pravata
na licata vo pritvor i zatvor e zadovoluva~ko, pozitivnite propisi
se preto~eni vo praktikata, vrabotenite vo ustanovite gi po~ituvaat
pozitivnite propisi, a`urnosta vo nivnoto izvr{uvawe e na soodvetno
nivo. Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava kontinuirano
gi sledi sostojbite vo ovaa oblast, kontrolite i nadzorot nad rabotata
na kazneno-popravnite ustanovi e sekojdnevna, {to podrazbira navremeno
rea|irawe i re{avawe na sogledanite problemi. Najgolemiot
broj na osudenite lica dobro se informirani za svoite prava i za na-
~inot na nivnoto ostvaruvawe i za{tita, no postoi odredeno nezadovolstvo
od vremeto na zdobivaweto na odredeni pogodnosti, no se prenebregnuva
faktot deka pogodnostite treba i mora da soodejstvuvaat
na odnesuvawe i na rabota na osudenoto lice. Ne do kraj definiraniot
status na pritvorenite lica, rokot od 90 dena kolku {to mo`e da trae
pritvorot, ostava prostor za odredena opu{tenost i nea`urnost kaj
nadle`nite sudovi, {to pridonesuvawe nezadovolstvo na pritvorenite
lica da e evidentno, odnosno toa nezadovolstvo pred se da se usmeri
kon vrabotenite vo ustanovata. So ogled na toa {to licata vo pritvor
se smestuvaat glavno vo prostorii najmnogu do 4 lica, a nemaat mo`nost
da ostvaruvaat kontakt so nadvore{niot svet, {to e vo interes na
istragata, bi trebalo ova pra{awe kompleksno da se razgleda i razre-
{i so novite propisi koi treba da se donesat.
Komisijata konstatira deka odreden broj na pogodnosti, propi{ani
vo sega{nite propisi treba da se transformiraat vo prava na
osudenite i pritvorenite lica. Isto taka e neophodno osnovnite slobodi
i prava na ~ovekot i gra|aninot sopdr`ani vo Ustavot, a koi mo-
`at da go najdat svoeto mesto vo idnite propisi da bidat sodr`asni vo
niv. Me|unarodnite akti {to ja reguliraat ovaa oblast treba da se
vgradat vo noviot zakon za izvr{uvawe na sankciite, a osobeno nivnata
dorabotka operacionalizacija i konkretizacija da usledi vo podzakonskite
akti koi treba da se donesat.
Komisjata vrz osnova na sogleduvawata i konstataciite od posetite
i razgovorite vo kazneno-popravnite ustanovi, izvr{enite analiza
i komparacii na odredbite od Ustavot na Republika Makedonija
za osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot, Zakonot za izvr{uvawe
na sankciite za krivi~ni dela i stopanski prestapi, podzakonskite
akti i op{to prifatenite normi na me|unarodnoto pravo,
uka`uva na slednoto:
- donesuvawe na nov krivi~en zakon, zakon za krivi~nata postapka
i zakonite so koi se ureduva postapkata pred sudovite,
- donesuvawe zakon za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni
dela i drugi krivi~ni dejstvija, podzakonski akti, vo koi celosno }e se
640

vgradat odredbite od Ustavot na Republika Makedonija i op{to prifatenite
normi na me|unarodnoto pravo.
- izgradba na zatvoreno i poluotvoreno oddelenie vo KPD Idrizovo
izgradba na nov Zatvor vo Ohrid, modernizacija i soodvetno
opremuvawe na kazneno-popravnite ustanovi vo Republikata a vo toj
kontekst i na zdr`avstvenata ustanova vo KPD Idrizovo,
- podobruvawe prepenalniot i postpenalniot tretman na lica
koi se osudeni za odredeni krivi~i dela, a osobeno za {to pouspe{na
reintegracija na licata koi ja izdr`ale kaznata zatvor,
- sogleduvawe na mo`nostite za odredena klasifikacija na postojnite
kazneno-popravni ustanovi,
- vrz osnova na dosega{nite sopstveni pozitivni iskustva, pozitivnite
iskustva od svetot bi trebalo da se sogledaat uslovite za soodvetni
popovolni uslovi za samofinansirawe na kazneno-popravnite
ustanovi, statusot na stra`arskata slu`ba i ostanatite vraboteni
lica vo ovie ustanovi.
641

642

OBRASCI
643

644

REPUBLIKA MAKEDONIJA
OSNOVEN SUD SKOPJE II
Otsek za izvr{uvawe na sankcii
Nui br. ______________________
_____________________ godina
Do ______________________________
________________________________
Kopie do Kazneno-popravnata ustanova
____________________________
_________________________________
Osnovniot sud Skopje II vrz osnova na ~l. 83 od Zakonot za izvr-
{uvawe na sankciite, dostavuva
U P A T E N A K T
za izvr{uvawe na kaznata zatvor
I. Osudeniot(ata) ______________________________ roden(a) na
______________ godina vo _________________________________________ a
`ivee vo _______________, ul. ________________________ br. ________
osuden(a) so pravosilna presuda na Osnovniot sud Skopje II _________
K. br. __________, od _________________ godina, na kazna zatvor vo
traewe od ________________________________________________________
Se upatuva na izdr`uvawe na kaznata zatvor vo Kazneno-popravnata
ustanova ____________________________________________________
Osudenikot(ata) na _______________ godina, najdocna vo ______
~asot da se javi vo Kazneno-popravnata ustanova _____________________
zaradi izdr`uvawe na kaznata zatvor. Pritoa e dol`en so sebe da nosi
li~na karta ili druga isprava podobna za utvrduvawe na identitetot.
Se predupreduva osudenoto lice deka dokolku ne se javi vo
opredeleniot den vo ustanovata }e bide prisilno sprovedeno i }e gi
podnese tro{ocite na sproveduvaweto.
Osudenoto lice vo rok od 3 dena od priemot na upatniot akt, do
pretsedatelot na Sudot mo`e da podnese molba za odlagawe na po~etokot
na izvr{uvaweto na kaznata zatvor.
II. So dostavuvaweto na kopieto od upatniot akt se izverstuva
Kazneno-popravnata ustanova za denot na javuvawe na osudenoto lice
za izdr`uvawe na kaznata i prilo`eno se dostavuva prepis od pravosilnata
i izvr{na presuda so koja e izre~ena kaznata.
Za priemot na osudenoto lice, kazneno-popravnata ustanova e
dol`na vedna{ da go izvesti Sudot zaradi evidentirawe vo registerot
645

za po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor.
Ako osudenoto lice ne se javi vo opredeleniot den na izdr`uvawe
na kaznata zatvor, Kazneno-popravnata ustanova za toa bez odlagawe
}e go izvesti Sudot za vedna{ da se izdade naredba za priveduvawe
so poternica.
Primil upaten akt,
__________________
Po ovlastuvawe na
pretsedatelot na sudot
odgovoren rabotnik
_____________________
646

DO PRETSEDATELOT NA
OSNOVNIOT SUD SKOPJE II
S K O P J E
MOLBA
ZA ODLAGAWE NA PO^ETOKOT NA IZVR[UVAWE NA
KAZNATA ZATVOR
Od osudenata ______________________________, od Skopje, so
stan na ul. _______________________________________, br. ___, preku
advokat _______________________________, od Skopje
So Upatniot akt Nui br. ____ od ______________ godina, na
navedeniot sud, osudenata ___________________________________, treba
da se javi vo KPD Idrizovo na den _____________ godina, na izdr`uvawe
na kaznata zatvor vo traewe od 1-edna godina i 10-meseci, na koja
e osuden so pravosilna presuda K.br. ______, od ______ godina na Osnovniot
sud Skopje II, Skopje
Soglasno pozitivnite zakonski propisi, molbata e podnesena
blagovremeno vo zakonskiot rok, za da se odlo`i po~etokot na izdr`uvaweto
na kaznata zatvor od slednite pri~ini:
Obvinetata ___________________________, po dobivaweto na
presudata e zna~itelno traumatizirana i zapadnata vo psihi~ka
depresija do taa mera {to mora sekojdnevno da odi vo Oddelenieto za
neuropsihijatrija. Seto toa pridonese za naru{uvawe na nejzinoto
zdravje i od ginekolo{ko-aku{erski karakter, odnosno do pojava na
obilno krvarewe poradi koe e dadeno otvoreno boleduvawe.
Dokaz: Izve{taj od specijalistot
Od navedenoto Molam na obvinetata da í se odlo`i po~etokot
na izvr{uvaweto na kaznata zatvor za vreme od trimeseci, perod vokoj
taa }e mo`e barem delumno da jasanira nejzinata zdravstvena sostojba.
Prilog: Polnomo{no
Za osudenata
Advokat
____________________
647

Pretsedatelot na Osnovniot sud Skopje II, Skopje,
______________ postapuvaj}i po molbata za odlagawe na po~etokot na
izvr{uvaweto na kaznata zatvor podnesena za osudenata
_______________________, preku branitelot _____________________ od
Skopje, vrz osnova na ~l. 87 st. 3 v.v. so ~l. 86 st. 1 t. 1 od Zakonot za
izvr{uavwe na sankciite na __________ godina doense
648
R E [ E N I E
Se uva`uva molbata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto
na kaznata zatvor podnesena za osudenata ___________________________
od Skopje, preku branitelot _______________________________________
od Skopje, pa po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata se odlaga do 30 04.
2000 godina.
Osudenata ___________________________ da se javi na
izdr`uvawe na kaznata zatvor na 1. 05. 2000 godina, za{to vo sprotivno
}e bide prisilno sprovedena i }e gi podnese site tro{oci na
sproveduvaweto.
O b r a z l o ` e n i e
So praosilna presuda na Osnovniot sud vo __________, K. br.
______ od ________ godina, obvinetata ______________________________
e oglasena za vinovna za krivi~no delo Te{ka kra`ba po ~l. 236 st. 1.
t. 3 od KZ v.v. so ~l 45 st. 1 i ~l. 22 od KZ i í e izre~ena kazna zatvor vo
traewe od edna godina i deset meseci. Presudata stanala pravosilna
na ____________ godina.
Do presedatelot na sudot za osudenata
_________________________ e podnesena molba za odlagawe na
po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor. Vo molbata e navedeno
deka osudenata e so naru{ena zdravstvena sostojba odnosno po priemot
na upatniot akt istata zapadnala vo psihi~ka depresija poradi {to
sekojdnevno se javuva na pregledi vo oddelenieto za neuropsihijatrija.
Isto taka e navedeno deka istata ima problemi i od ginekolo{ko
aku{erski karakter poradi {to í e dadeno boleduvawe. Poradi
navedenoto predlo`i molbata da bide uva`ena, a kon istata dostavi
dokaz-izve{taj na specijalistot od Zdtravstven dom Skopje od
_________ godina.
Pretsedatelot na sudto otkako izvr{i uvid vo spisite na predmetot
Nui. br. 645/00 i prilo`eniot dokaz utvredi deka
Molbata E OSNOVANA
Vo konkretniot slu~aj sudot gi cene{e okolnostite po odnos na

koi osudenata bara odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata
zatvor, pa so ogled na toa deka stanuva zbor za lice koe e so naru{ena
zdravstvena sostoijba, posebno imaj}i ja predvid okolnosta {to istata
boleduva od bolest od ginekolo{ko-aku{erski karakter za {to kako
{to se gleda od prilo`eniot izve{taj od specijalistot od _____
godina e otvoreno i boleduvawe, nao|a deka se ispolneti uslovite za
odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor vrz osnaova
na ~l. 86 st. 1 t. 1 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite.
Vrz osnova na izlo`enoto a soglasno ~l. 87 st. 3 v.v. so ~l. 86 st.
1 t. 1 od ZIS se odlu~i kako vo dispozitivot na re{enieto.
Soglasno ~l. 22 ova re{enie e oslobovdeno od taksa.
OSNOVEN SUD SKOPJE II, SKOPJE NUI. br. _______ na
____ godina
PRETSEDATEL NA SUDOT
____________________________
DN:
- __________________________ ul, __________, br. ____ Skopje
- KPD Idrizovo,
- Advokat ________________________, od Skopje
649

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA
___________________________________
Vrz osnova na ~len 149 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite
("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97) i ~len _____ od Ku}niot red na
Kazneno-popravnata ustanovata _______________________, se podnesuva
P R E D L O G
Za osudenoto lice ____________________________________
Mat.br. __________ od _________________ oddelenie, na rabotno mesto
______________________, osuden na kazna zatvor vo traewe od
__________ god. i ________ mes. za krivi~no delo
________________________________________ po ~len __________ od KZM.
Se predlaga pogodnosta _____________________________________
__________________________________________________________________
Kaznata ja izdr`uva od ___________19____ god.
Kaznata mu zavr{uva na __________ 19____ god.
Koga i kakvi pogodnosti koristel _________________________
650

OBRAZLO@ENIE NA PREDLOGOT I PEDAGO[KA
MOTIVACIJA:
_________________19 ____ god.
Predlogot go podnesuva,
______________________
MISLEWE NA INSTRUKTOR-VOSPITUVA^:
Datum ____________ godina
Potpis,
___________________
MISLEWE NA SLU@BA OBEZBEDUVAWE:
Datum ____________ godina
Potpis,
___________________
ZAKLU^OK NA KOMISIJATA ZA POGODNOSTI:
____________19 ___ god.
^lenovi na komisijata:
1. ____________________________
2. ____________________________
3. ____________________________
651

Vrz osnova na obrazlo`eniot predlog, a soglasno ~len __ od
Ku}niot red na Kazneno-popravnata ustanova __________, Direktorot
donese
R E [ E N I E
Osudenoto lice ____________________________________________
Mat.br. ___________________ da ja koristi pogodnosta
_______________________________________ vo traewe od ________ dena.
Datum ____________ godina
Direktor,
___________________
KPU - __________________
Broj __________________
652

ZAPISNIK ZA ISPITUVAWE NA OBVINET
Sostaven na ________19__ godina vo ______ ~asot vo prostoriite
na KPU ____________________.
P R I S U T N I:
1. ________________________ 3. Obvinet ______________________
2. Zapisni~ar ____________ 4. Tolkuva~ _____________________
Op{ti li~ni podatoci
1. Ime i prezime (prekar) __________________________________
2. Den, mesec, godina i mesto na ra|awe ______________________
3. Narodnost ______________________________________________
4. Dr`avjanstvo ___________________________________________
5. Zanimawe ______________________________________________
6. Bra~na sostojba i broj na deca ___________________________
7. [kolska podgotovka ____________________________________
8. Dali e, koga i za {to e disciplinski kaznuvan ____________
Po zemaweto na li~nite podatoci, obvinetiot e zapoznat so
baraweto za disciplinska postapka, pa povikan da ja iznese svojata
odbrana, izjavi:
653

KPU __________________
A M B U L A N T A
Soba br. ____________________
Osuden _____________________
Osloboden na _______________
Pritvoren _________________
Upaten vo _______ na ________
654
ZDRAVSTVEN KARTON
Na ______________________________________ roden-a
____________
(ime, tatkovo ime i prezime)
vo _____________________ `ivee vo __________________,
zanimawe _____________
Po~etok na pritvorot-kaznata
______________________________
Primen na ________________ vo ambulanta.
Familijarna anamneza ______________________________________
__________________________________________________________________
Li~na anamneza, so minati zaboluvawa _____________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
Operacii i povredi ________________________________________
__________________________________________________________________
Naviki: pu{i: da-ne, upotrebuva alkohol: da-ne, droga: dane,
tableti: da-ne,
Sega{na sostoja: Te`ina: __________ kgr. Visina __________ sm.
Konstitucija: asteni~en, pikni~en, atletski ________________
Ko`a: ___________________________ kosa: ______________
Glava: ____________________________________________________
O~i: _________________________________ vid: _______________
U{i: ____________________________ sluh: ______________
Nos, usta, grlo: ____________________________________________
Vrat: _____________________________________________________
Graden ko{ i beli drobovi: ________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
Srce: ______________________________________________________
_________________________________ RR: ___________ Puls: ___________

Abdomen: _________________________________________________
Mokra~no-polni organi: ___________________________________
Menstruacija: _____________________________________________
Ekstremiteti - 'rbeten stolb: ______________________
__________________________________________________________________
Neurolo{ki status: ________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
Psihi~ki status: ___________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
Sposobnost za rabota: normalna, lesna ili nesposoben za
rabota.
Zabi:
8 7 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6 7 8
8 7 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6 7 8
________________________________
(lekar)
H-nedostasuvaat, K-karies, P-plomba, O-koronka, F-fokus, R-
radiks, M-most
655

LEKUVAWE NA ZABITE
Datum N a o d Terapija Zabele{ka
___________________________
(stomatolog)
Bolni~ko lekuvawe za vreme na prestojot vo zatvorot
i specijalisti~ki pregledi
Datum na
priem
D i j a g n o z a Datum na otpust Zabele{ka
Datum Anamneza Dijagnoza Terapija Zabele{ka
656

Datum Anamneza Dijagnoza Terapija Zabele{ka
657

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA
___________________________________
Vrz osnova na ~len 110 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite
("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97) i ~len _____ od Ku}niot red na
Ustanovata, se podnesuva
P R E D L O G
Za rabotno anga`irawe na osudeniot ________________________
na rabotno mesto __________________________________ vo periodot od
__________ do ______________.
Osudeniot ____________________________ e so prestoj vo ______.
Osuden e na kazna zatvor vo traewe od __________godini
________meseci, za krivi~no delo _________________________________
po ~l._______ st._______ od KZ.
Kaznata ja izdr`uva od ___________19____ god.
Kaznata mu zavr{uva na __________ 19____ god.
Vo KPU e od: __________ 19____ god.
Dosega bil-ne bil rabotno anga`iran vo ____________________
(vid na rabotno anga`irawe i vremenskiot period i mesto na
rabotnoto anga`irawe) _______________________
658

OBRAZLO@ENIE NA PREDLOGOT I PEDAGO[KA
MOTIVACIJA:
_________________19 ____ god.
Predlogot go podnesuva,
______________________
MISLEWE NA VOSPITUVA^OT-INSTRUKTOROT -
LEKAROT
Datum ____________ godina
Potpis,
___________________
MISLEWE NA RAKOVODITELOT ZA VNATRE[NO
OBEZBEDUVAWE:
Datum ____________ godina
Potpis,
___________________
ZAKLU^OK NA KOMISIJATA:
___________________________________________________________
__________________________________________________________________
___________________________
^lenovi na komisijata:
1. ____________________________
2. ____________________________
3. ____________________________
Vrz osnova na obrazlo`eniot predlog, a soglasno so odredbite
659

na ~len 110 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite i ~len ___ od
Ku}niot red, Direktorot na Kazneno-popravnata ustanova, donesuva
R E [ E N I E
Osudeniot ________________________________________________
R.br. _________________________ se rasporeduva na rabota vo
________________________ rabotno mesto _________________________
Datum ____________ godina
Direktor,
___________________
KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA
___________________________________
Vrz osnova na ~len 110 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite
("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97) i ~len _____ od Ku}niot red na
Ustanovata, se podnesuva
P R E D L O G
Za PROMENA NA RABOTNO MESTO na osudeniot
___________________ za rabotni zada~i __________________________ vo
periodot od ____________ do ___________.
Osudeniot ____________________________ e so prestoj vo ______.
Osuden e na kazna zatvor vo traewe od __________godini
________meseci, za krivi~no delo _________________________________
po ~l._______ st._______ od KZ.
Kaznata ja izdr`uva od ___________19____ god.
Kaznata mu zavr{uva na __________ 19____ god.
Vo Ustanovata e od: __________ 19____ god.
Osudeniot bil rabotno anga`iran na rabotno mesto
____________ _____________ (vid na rabotno anga`irawe i vremenskiot
period i mesto na rabotnoto anga`irawe) _________________________
660
OBRAZLO@ENIE NA PREDLOGOT I PEDAGO[KA
MOTIVACIJA:
_________________19 ____ god.
Predlogot go podnesuva,

__________________
MISLEWE NA VOSPITUVA^OT-INSTRUKTOROT -
LEKAROT
Datum ____________ godina
Potpis,
___________________
MISLEWE NA RAKOVODITELOT ZA VNATRE[NO
OBEZBEDUVAWE:
Datum ____________ godina
Potpis,
___________________
ZAKLU^OK NA KOMISIJATA:
___________________________________________________________
__________________________________________________________________
___________________________
^lenovi na komisijata:
1. ____________________________
2. ____________________________
3. ____________________________
661

Vrz osnova na obrazlo`eniot predlog, a soglasno so odredbite
na ~len 110 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite i ~len ___ od
Ku}niot red, Direktorot na Kazneno-popravnata ustanova, donesuva
R E [ E N I E
Osudeniot _________________________________________________
R.br. _______________ se rasporeduva na rabota vo ___________________
rabotno mesto ___________________________.
Datum ____________ godina
Direktor,
___________________
662

P R A [ A L N I K
za rabotna karakteristika
- Prezime i ime ..................................................... Reg.br. .....................
- Stru~na podgotovka ..............................................................................
- Rabotna edinica .....................................................................................
- Vreme minato na rabotno mesto .........................................................
POTCRTAJ GI ONIE ODGOVORI KOI SE KARAKTERISTI-
^NI ZA OSUDENOTO LICE:
I. Poznavawe na rabotata:
- mnogu dobro
- dobro
- slabo
- Poka`uva - ne poka`uva istrajnost vo rabotata
- Poka`uva - ne poka`uva samostojnost vo rabotata
- Poka`uva - ne poka`uva trudoqubivost vo rabotata
- Ima - nema sistem i red vo rabotata
- Racionalno - neracionalno go koristi rabotnoto vreme
II.
III. Kvalitet vo rabotata:
- Mnogu dobar /Nikoga{ ne pravi {kart/
- Dobar /Ponekoga{ pravi {kart/
- Slab /Sekoga{ pravi {kart/
IV. Interes za rabota:
- Postojano se interesira za rabotata
- Povremeno se interesira za rabotata
- Nedovolno se interesira za rabotata
- Ne se interesira za rabotata
V. Kvalitet vo rabotata:
- Raboti mnogu dobro /brzo)
- Raboti brzo
- Raboti bavno
- Raboti mnogu bavno
663

VI. Sorabotka
- Sekoj pat prifa}a sorabotka
- Po nekoj pat prifa}a sorabotka
- ^esto ne prifa}a sorabotka
- Skoro sekoj pat ne prifa}a sorabotka
VII. Promena na rabotni mesta:
- promenil rabotni mesta - po potreba - poradi bolest,
- po svoja volja,
- ne promenil.
VIII. Rabotni naviki:
- Mnogu dobri, dobri, slabi
IH. Odnos sprema sredstvata za rabota:
- Sekoj pat gi ~uva i pravilno gi koristi
- Po nekoj pat nemarno se odnesuva
- ^esto nemarno se odnesuva
- Postojano nemarno se odnesuva
H. Odnos sprema instruktorot:
- Korekten, nekorekten, dodvoruva~ki, potcenuva~ki
HI. Op{ta disciplina na rabotnoto mesto:
- Mnogu dobra
- dobra
- slaba
...................19... godina O c e n i l,
.........................................
664

N A R E D B A
za rasporeduvawe na rabota
Na den ___________ godina vo ________________________________
se rasporeduvaat slednite osudeni lica:
1.__________________________ 11.
________________________
2. _________________________ 12.
________________________
3. _________________________ 13.
________________________
4. _________________________ 14.
________________________
5. _________________________ 15.
________________________
6. _________________________ 16.
________________________
7. _________________________ 17.
________________________
8. _________________________ 18.
________________________
9. _________________________ 19.
________________________
10. ________________________ 20.
________________________
Osudenite lica na rabota bea od ____ do ___ ~.
Direktor,
___________________
Rabotata ja izvr{ija ____________ Potvrduva instruktorot,
665

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA __________________
Br. _________________________
___________________199___ god.
____________________________
Na osudenoto-pritvorenoto lice __________________________________
so Reg.br. _______ smesten vo _______________ oddelenie-krilo, soba br. _____
ja izdava slednata
666
P O T V R D A
za privremeno - trajno odzemeni predmeti pri:
- priemot na osudenoto-pritvorenoto lice vo KP Ustanovata,
- redovna rutinska kontrola vo Ustanovata, ili pri
- _____________________________________________
Slu`benoto lice ____________________________ na den _____________
vo _________ ~asot, privremeno - trajno gi odzede slednite predmeti:
1. _______________________________________________________________
2. _______________________________________________________________
3. _______________________________________________________________
4. _______________________________________________________________
5. _______________________________________________________________
6. _______________________________________________________________
7. _______________________________________________________________
8. _______________________________________________________________
9. _______________________________________________________________
10. ______________________________________________________________
11. ______________________________________________________________
12. ______________________________________________________________
13. ______________________________________________________________

14. ______________________________________________________________
15. ______________________________________________________________
16. ______________________________________________________________
17. ______________________________________________________________
18. ______________________________________________________________
19. ______________________________________________________________
20. ______________________________________________________________
Zaklu~no so reden broj ______ navedenite predmeti se privremeno - trajno
odzemeni zatoa {to: _______________________________________________________
_________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________
Predmetite se odzemeni od:
_________________________
________________
(potpis)
Slu`beno lice,
667

DO
DIREKTOROT NA KPU _______________
BARAWE ZA RAZGOVOR
Od osudenoto lice __________________________________________
reg.br. ________________, oddelenie (krilo) _______________________,
soba______ Rabotno mesto _________________________________________
Vospituva~ _______________________________________________________
Osuden za krivi~no delo __________________________________________
Visina na kaznata _________________________________________________
Po~etok na kaznata ______________
Istek na kaznata _________________
P r i ~ i n i:
______________ 19 ____ godina
KPU ________________
PODNOSITEL,
___________________________
668

Vrz osnova na ~len 178 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite
("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97), Direktorot na KPU
_______________, donesuva
R E [ E N I E
SE ZADOL@UVA osudeniot ___________________________ so
mati~en broj ________ da ja nadomesti pri~inetata materijalna {teta
na KPU_______________ vo iznos od _______________ denari.
Re{enieto da go izvr{i materijalno-finansiskata slu`ba na
Ustanovata.
O b r a z l o ` e n i e
Re{eno vo KPU _______________, pod broj ________________ od
________ 19___ godina.
DOSTAVENO DO:
- osudeniot,
- blagajnata na ustanovata,
- osudeni~koto dosie,
- arhivata.
POUKA: Protiv ova re{enie mo`e da se izjavi `alba vo rok od 3
dena od priemot, preku KPU _________, do Direkcijata
nadle`na za izvr{uvawe na sankciite.
Direktor,
_________________________
669

I Z J A V A
za napravena materijalna {teta vo KPU ___________
Jas, dolu potpi{anoto osudeno lice _________________________
Reg.br. ___________, vo vrska so napravenata materijalna {teta vo
pogon - oddelenie _________, vo Kazneno-popravnata ustanova
_________________, izjavuvam:
__________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
Izjavuvam deka ne - sum soglasen da ja nadomestam napravenata
materijalna {teta vo KPU - ___________________________
____________ 199 ___ godina
KPU ____________________
Izjavil,
___________________
670

Soglasno ~len 173 stav 4 od Zakonot za izvr{uvawe na
sankciite ("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97), lekarot vo
zdravstvenata slu`ba pri KPU _____________________ na ___________
199 __ godina, dava
M I S L E W E
Osudenoto lice _____________________________ so Mat.br. _____
koj se nao|a na izdr`uvawe kazna zatvor vo KPU ____________________,
a protiv kogo e vodena disciplinska postapka za storena disciplinska
povreda i mu e izre~ena disciplinska kazna upatuvawe vo samica, na
osnova izvr{eniot lekarski pregled i medicinska dokumentacija se
konstatira deka toj e __________________ za izdr`uvawe na izre~enata
disciplinska kazna.
____________199 __ god. L e k a r,
____________________
671

Vrz osnova na ~len 173 stav 1 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite
("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97), direktorot na KPU ____________________,
na ____ 199__ godina, donese
R E [ E N I E
Osudeniot ______________________________________ od _____________,
so stan na ul. __________________________________, broj ____________________,
a koj se nao|a na izdr`uvawe kazna zatvor vo KPU _____________, za krivi~no
delo - prekr{ok po ~len ______ od ________, vo traewe od ___________________
ZATOA [TO: Na den
V I N O V E N E
So ova dejstvo osudeniot storil disciplinska povreda predvidena so
Zakonot za izvr{uvawe na sankciite i Ku}niot red na Ustanovata, poradi
{to
672
S E K A Z N U V A
so disciplinska kazna ____________________________________________
_________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________
O b r a z l o ` e n i e
Slu`bata za obezbeduvawe - ____________________ podnese barawe za
vodewe na disciplinska postapka protiv osudeniot ________________________,
zavedeno pod broj ___________ od _______ 199__ godina za storena povreda na
redot i disciplinata predvidena so Zakonot za izvr{uvawe na sankciite i
Ku}niot red na Ustanovata.
Od prilo`enoto barawe, zapisnikot za soslu{uvawe na osudenoto
lice, izvedenite dokazi i drugite akti prilo`eni kon baraweto, direktorot
utvrdi deka disciplinskata povreda {to mu se stava na tovar navistina ja
storil zaradi {to odlu~i kako vo dispozitivot na ova re{enie.
@albata protiv re{enieto na osudenoto lice ne go zadr`uva
izvr{uvaweto.
POUKA: Protiv ova re{enie osudenoto lice ima pravo na
`alba vo rok od tri dena od denot na priemot preku KPU _____________ do
direktorot na Direkcijata pri Ministerstvoto za pravda.

D.D.
DIREKTOR
- osudeniot, NA KPU __________________,
- arhivata, ____________________________
- slu`bata za prevospituvawe
673

KPU _________________________
Broj ______________
ZAPISNIK ZA ISPITUVAWE NA OBVINET
Sostaven na ________19__ godina vo ______ ~asot vo prostoriite
na KPU ________________________.
P R I S U T N I:
1. ___________________
3. Obvinet _______________________
2. Zapisni~ar ________
4. Tolkuva~ ______________________
Op{ti li~ni podatoci
1. Ime i prezime (prekar) __________________________________
2. Den, mesec, godina i mesto na ra|awe _______________________
3. Narodnost _______________________________________________
4. Dr`avjanstvo ____________________________________________
5. Zanimawe _______________________________________________
6. Bra~na sostojba i broj na deca ____________________________
7. [kolska podgotovka _____________________________________
8. Dali e, koga i za {to e disciplinski kaznuvan _____________
Po zapoznavaweto so baraweto za disciplinska postapka,
obvinetiot _____________________________ povikan da ja iznese svojata
odbrana, izjavi:
O b v i n e t,
____________________
674

NA
KPU ___________________
Broj ____________________
______________ 199 __ godina
_________________
_______________________
DO
KPU
DIREKTOROT
B A R A W E
za poveduvawe postapka za
disciplinska povreda
PROTIV:
Osudenoto lice _____________________________________ Mat.br.
__________ na rabotno mesto __________________ soba ____________ na
izdr`uvawe kazna zatvor za krivi~no delo - prekr{ok po ~len
_______________ od ______________, vo traewe od ___________ .
Po~etok na kaznata: ____________19__ godina
Istek na kaznata: ______________19__ godina
ZATOA [TO:
Na den ____________________________________________________
Dosega istiot bil - nebil disciplinski kaznuvan so
____________ ________________________________.
______ 19 __ godina
Baraweto go podnesuva,
______________________
Odzemeni predmeti koristeni pri storuvaweto na
disciplinskata povreda:
675

_______________________ Reden broj na
mati~.kniga:_________
(KPU)
_______________________ Datum na upisot:
___________________
(mesto)
676

L I ^ E N L I S T
___________________________________________________________
(ime i prezime)
Ime na tatkoto
Mesto
Op{tina na ra|aweto
@iveali{te - adresa
Dr`avjanstvo
Li~na karta s.reg.br.
Bra~na sosotjba
[kolska sprema
Vojska slu`el
Vid na kaznata
I. PODATOCI ZA OSUDENIOT
Ime na majkata i
mominsko prezime
Data na
ra|aweto
Nacionalnost
mati~en broj
maloletni deca
zanimawe
Imotna sostojba
II. PODATOCI ZA KAZNATA
Visina na kaznata
Merki na bezbednost
Krivi~.delo (~len i
stav KZ)
Sou~esnici
Pravosilna presuda
(sud, broj i datum)
Vreme pominato vo
pritvor
Datum i ~as na
primaweto vo KPU
Po~etok na
izdr`uvaweto na
kaznata
Prekin na kaznata
(od-do)
Sam se javil
Priveden
Istek na kaznata
Izmeni vo istekot
na kaznata
677

Sud broj i datum na presudata
III. PODATOCI ZA PORANE[NI KAZNI
Vid i visina na kaznata
Krivi~no delo
Osnov po koj bil pu{ten na
sloboda
Osnov po koj e izmeneta i vo
{to se sostoi izmenata
IV. IZMENI NA KAZNATA
Organ koj ja donel i broj i
datum na izmenetata odluka
Po istek na kaznata
V. OSNOV ZA PU[TAWE NA SLOBODA
Usloven otpust po odluka na
sudot
Pomiluvawe - amnestija
Vonredno ubla`uvawe na
kaznata
Otpu{tawe po odluka na
direktorot
678

VI. PREMESTUVAWE
Po molba
Po predlog na KPU
Kade e premesten
VII. ^LENOVI NA SEMEJSTVOTO
a) ^lenovi na semejstvoto koi imaat pravo da go posetuvaat osudenoto lice
Red.
br.
Ime i prezime
Srodstvo
Vozrast
@iveali{te
Zabele{ka
b) ^lenovi na semejstvoto so koi `iveel vo zaedni~ko doma}instvo
Red.
br.
Ime i prezime Srodstvo @iveali{te Zabele{ka
679

VIII. LI^EN OPIS I FOTOGRAFIJA
Fotografija
na osudeniot
golemina 4,5 h
6
Otpe~atok na
desniot
ka`iprst
Visina
pri priemot ________sm.
Pri otpustot ________sm.
Lice: dolgnavesto,
trklaesto, ~evrtasto
Kosa
boja: crna, rusokosa,
crvenkava, proseda
vid: prava, kadrava
kvalitet: gusta, retka,
kelavost (~elna temelna)
O~i
Boja: crni, kostenlivi,
zeleni, sini
oblik: trkalesti, kosi,
golemi, elipsovidni
U{i
golemina: mali, sredni,
golemi
oblik: dolgnavesti,
trkalesti, klempavi,
prilepeni
Podbradok: prav,
izdlaben, isturen
Razvienost
Pri priemot: slaba,
sredna i jaka
Pri otpust: slaba, sredna
i jaka
^elo
oblik: nisko, kuso,
visoko, ispaknato
Nos
golemina: mal, sreden,
golem
oblik: prav, ispaknat,
kukast, vdlabnat, grbav,
{ilest, {irok
Zabi
golemina: sitni, retki,
golemi
kvalitet: zdravi,
rasipani, ve{ta~ka
vilica, nema
Osobeni belezi: luzni,
damki, tetoviranost,
sakatost, invalidnost,
bradavici
680

DATUM:
koga e zemen li~en opis
na fotografiraweto
681

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA _________________
Kazneno-popravnata ustanova ___________, soglasno ~len 194 od
Zakonot za izvr{uvawe na sankciite go izdava sledniot:
O T P U S E N L I S T
Liceto __________________________________, roden na
__________ godina, vo ___________________, op{tina
__________________ so mesto na `iveewe vo ______________________
op{tina _________________, osuden - kaznet so presuda - re{enie
___________________ od __________ 19___ godina na Osnovniot sud
___________________ na kazna zatvor vo traewe od ___________ , so
po~etok na kaznata __________ 19 ___ godina, istek ___________ 19___
godina, se osloboduva na den __________ 19 ___ godina po
_______________________________________.
Se zadol`uva osudeniot vedna{ po otpu{taweto da se javi vo
podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
_________________.
Direktor,
______________________
682

Vrz osnova na ~len 171 stav 1 od Zakonot za op{tata upravna
postapka ("Slu`ben list na SFRJ" br. 47/86, prezemen kako
republi~ki propis), a soglasno so podatocite od slu`benata
evidencija {to se vodi vo KPU ___________________, se izdava
slednoto
U V E R E N I E
Liceto ____________________________________ od _____________
ul. ________________________________ br._________________, osudeno so
presuda K.br. ___________ na ________________ sud _________________
na kazna zatvor vo traewe od _______ godini ______ meseci, se nao|a na
izdr`uvawe kazna vo KPU _______________________ od _______________
godina, koja istekuva na _______________________________ god.
Uverenieto se izdava po barawe na osudenoto lice da mu
poslu`i za ______________________________________________________.
Direktor,
_______________________
683

M.br.
Osudenik ______________________________
STRU^NO DOSIE
KPU - _____________________
684

S O D R @ I N A:
1. Podatoci za osudeniot
2. Psiholo{ka obrabotka
3. Krimonolo{ko pedago{ki naod
4. Medicinski naod i mislewe
5. Tretman zaklu~oci za postapuvawe so osudeniot
6. Obrazec - 6
7. Obrazec - 7
8. Obrazec - 8
9. Obrazec - 9
685

Obrazec br. 1
M.br. ________ Osudeno lice _______________________________
PODATOCI ZA OSUDENOTO LICE I SEMEJSTVOTO
Roden sum na ____________________ god, vo ____________________,
a sega `iveam ___________________________________________. Mestoto
na `iveewe SUM-NE SUM go menuval poradi _________________
____________________. Od moeto potesno semejstvo imam: ___________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
Od moeto potesno semejstvo dosega E - NE E osuduvan _______________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
Od obrazovanie imam zavr{eno ______________________________
/ve~erno/ /redovno/ /vonredno/
Po zanimawe sum ___________________________________________
Rabotam vo _______________________ kako ____________________
Rabotnoto mesto i firmata SUM-NE SUM gi menuval poradi
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
@enet sum-ne sum, so ________________________________________
Imam _________ deca: _______________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
Po narodnost sum ______________________ so dr`avjanstvo na
___________________
Voenata obvrska SUM - NE SUM ja reguliral vo
_______________
Po ~in sum _________________________________________________
Od potesnoto semejstvo dosega NE - BOLEDUVAL ____________
__________________________________________________________________
od te{ka zarazna bolest.
Osuden sum za krivi~no delo _________________________ na
kazna ZATVOR-MALOLETNI^KI ZATVOR vo traewe od
___________ __________________________
Presudata E-NE E pravosilna. Poritv mene SE-NE se vodi
postapka za drugi kaznivi dela.
Porano SUM-NE sum osuduvan ______________________________
Presudata, odnosno kaznata, smetam deka e STROGA, REALNA,
NEMAM ODREDEN STAV
O S U D E N,
___________________________
Obrazec br. 2
686

M.br. ____________________ Osuden _______________
Psiholo{ka obrabotka na osudenoto lice, naod i mislewe
INTELIGENCIJA
STAVOVI
- nad prosek 1. Sprema krivi~noto delo
- prosek - pozitiven
- grani~en slu~aj - negativen
- pod prosek 2. Sprema kaznata
- realen
- negativen
- indiferenten
3. Sprema semejstvoto
- pozitiven
- negativen
- indiferenten
KARAKTER
TEMPERAMENT
1. Sprema sebe - ekstroverten
- kriti~en - introverten
- nekriti~en
2. Sprema drugite PSIHOLO[KI BELEZI
- kriti~en NA LI^NOSTA
- nekriti~en - poremetuvawe na li~nosta
3. Sprema trudot - nazna~eni nevroti~ni
- poseduva rabotni naviki tendencii
- ne poseduva rabotni naviki - izrazeni nevroti~ni
- nedooformeni rabotni naviki tendenci
ALKOHOLIZAM
SEMEJNA ANAMNEZA
- hroni~en alkoholi~ar - du{evna bolest
- ~esto konsumira alkohol - alkoholizam
- povremeno konsumira alkohol - veneri~ni
zaboluvawa
- vo pogolemi koli~ini - prostitucija
konsumira alkohol
- krivi~ni dela
- ne konsumira alkohol - drugo
PREDLOG ZA POSTAPUVAWE
1. Op{ti obrazovni merki
2. Stru~ni obrazovni merki
687

3. Kulturno-prosvetna aktivnost
4. Grupna rabota
5. Individualna rabota
- intenzivna
- po~esta
- povremena
6. Slobodni aktivnosti
7. Pre~ki za obavuvawe odredena rabota
ZABELE[KI:
Datum:
______________________
PSIHOLOG,
_____________________
688

Obrazec br. 3
M.br. ............................
Kriminolo{ko-pedago{ki naodi i soznanija za li~nosta na
osudeniot .................................................................................................................
/ime i prezime/
689

KPU _____________________
Obrazec br. 4
- ZDRAVSTVENA SLU@BA -
______________ 19 ___ god.
MEDICINSKI NAOD I MISLEWE
Reg.br. ___________ OSUDENIOT __________________ Pr.odd.
Izve{taj od specijalisti~ki pregled na osudeniot:
Neuropsihijatriski: a/ Neurolo{ki naod: .........................................
.......................................................................................................................
b/ Psiholo{ki naod: ..............................
.......................................................................................................................
___________________________________________________________
v/ Zaklu~ok: ........................................................
.......................................................................................................................
Rentgenolo{ki naod: ..............................................................................
Internisti~ki naod: ..............................................................................
Oftalmolo{ki naod: .............................................................................
Hirur{ki naod: .......................................................................................
Te`ina: ........ kgr. Visina: ...............sm. Se: ............... Ta .....................
ANAMNEZA:
Naod:
ZAKLU^OK:
...............................................................................................
lekar,
Zatvorski
...........................____
690

Obrazec br. 5
M.br. ............................. OSUDENIOT
....................................................
SODR@INI ZA POSTAPUVAWE SO OSUDENIOT VO
VOSPITNA GRUPA
1. KLASIFIKACIJA
a/ Oddelenie za prestoj ............................................ Soba .................
b/ Vospitna grupa ....................................................................................
2. RABOTNA AKTIVNOST
a/ Kvalifikacija ............................................ zanimawe ......................
b/ Pogon ..................................... Rabotno oddelenie ............................
3. SODR@INI I FORMI NA PREVOSPITNA RABOTA
a/ Individualna korektivna rabota ....................................................
b/ Obrazovanie i stru~no osposobuvawe ............................................
v/ Grupna korektivna rabota .................................................................
g/ Kulturno-prosvetna rabota i
slobodni aktivnosti ...........................................................................
d/ Sport i sportsko-rekreativni aktivnosti ...................................
|/ Zgolemena anga`iranost na psihologot .........................................
4. ZGOLEMENA ANGA@IRANOST NA SOCIJALNIOT
RABOTNIK:
- Kontakti so: semejstvoto, pretprijatie, centar za socijalna
rabota
5. MERKI NA BEZBEDNOST:
....................19..... godina DIREKTOR,
_________________________
IZMENI NA TRETMANOT:
691

Obrazec br. 6
Mat.br. _______________________________
Vidovi razgovori i realizacija na tretmanot
vo tekot na kaznata na osudeniot
_________________________________________________________
/ime i prezime/
__
__
___________________________________________________________
Datum
Cel, sodr`ina, psiholo{ko-penolo{ka
forma i metodi na deluvawe
vo tekot na razgovorot
___________________________________________________________
692

M.Br. __________________
Obrazec br. 7
Storen disciplinski prestap i izre~ena disciplinskovospitna
merka vo tekot na izdr`uvaweto na kaznata od osudeniot
__________________________________________________________
/ime i prezime/
Datum
Vid na storeniot
prestap
Datum
Vid na izre~enata
vospitna merka
693

M.Br. ..................................
Obrazec br. 8
Sogleduvawe, konstatacija, zaklu~ok za odnesuvaweto na
osudeniot i ocenka za prevospitnoto deluvawe na kaznata /moralno,
trudovo, zdravstveno, estetsko, intelektualno/ kako i osposobenosta
za koristewe na slobodnoto vreme
.................................................................................................
/ime i prezime/
694

M.Br. __________________
Obrazec br. 9
Zadol`enost so inventar na osudeniot /postelnina, obleka,
obuvki, alatki i drugo/
__________________________________________________________
/ime i prezime/
Red.
br.
Vid na inventarot
Datum na
zadol`uvawe
Vreme na
koristewe
Potpis
695

Slu`bata za prevospituvawe na KPU _______________________
vrz osnova na ~len 43 stav 1, a v.v. so ~len 204 od Zakonot za
izvr{uvawe na sankciite ("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97),
podnesuva
P R E D L O G
za otpu{tawe pred istekot na kaznata
Na osudenoto - kaznetoto lice _______________________________
Mat.br. __________________, roden na ____________ 19__ godina, so
mesto na `iveewe vo _______________________________, osuden na kazna
zatvor vo traewe od __________ godini i __________ meseci, za
krivi~no delo ______________________ po ~len _________ od KZ na RM.
Kaznata zatvor po~nal da ja izdr`uva od _____________________,
a mu zavr{uva na __________ 19 ___ godina
O b r a z l o ` e n i e
_________ 19 __ godina
Slu`ba za prevospituvawe,
__________________________
696

Vrz osnova na ~len 204 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite
("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97), direktorot na KPU _____________,
donese
R E [ E N I E
Osudenoto - kaznetoto lice _________________________________
Mat.br. _____________, roden na _______ 19 __ godina vo ______________,
a so postojano mesto na `iveewe vo ___________________ na ulica
_____________________________________________________ broj ________,
SE OTPU[TA _______ dena pred istekot na kaznata.
O b r a z l o ` e n i e
Slu`bata za prevospituvawe na KPU _____________________
podnese predlog broj ____________ od ________ 199__ godina, osudenoto
- kaznetoto lice _______________________________________________ DA
BIDE OTPU[TENO pred istekot na kaznata zatvor.
Direktorot na KPU ___________________ go razgleda predlogot
na Slu`bata za prevospituvawe, izvr{i uvid vo li~noto i stru~noto
dosie na osudenoto lice i vrz osnova na dobienite soznanija se odlu~i
kako vo dispozitivot na re{enieto.
Re{eno vo KPU ________________________ pod br.
______________ na _____________.
POUKA: Protiv ova re{enie ne e dozvoleno pravo na `alba.
D.D.
- osudenoto lice, D i r e k t o r,
- arhivata, ____________________
- slu`bata za prevospituvawe
697

Sostojba od
prethodniot
den
Primeni
Oslobodeni
Ostanale
Sostojba od
prethodniot
den
Primeni
Oslobodeni
Ostanale
Sostojba od
prethodniot
den
Primeni
Oslobodeni
Ostanale
Sostojba od
prethodniot
den
Primeni
Oslo-bodeni
Ostanale
Vo begstvo
P R E G L E D
NA BROJNATA SOSTOJBA NA PRITVORENITE, OSUDENITE I
PREKR[O^NO KAZNETITE LICA ZA DEN ______________________
P r i t v o r S u d s k i P r e k r { o c i V k u p n o
Glaven de`uren,
______________________
__________________
698

KPU ____________________
K A R T O N
______________
za evidencija na primaweto na poseti i pratki
Mati~en broj _________
Vis.na kaznata ________
Po~etok
Istek ________________
Soba br.
______________
_______________________________________________
(ime, tatkovo ime i prezime)
Red.
broj
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
PREZIME
I IME
P O S E T I T E L I
SRODSTVO L.KARTA A D R E S A
ZABRANA NA
POGODNOSTI
699

I
II
III
IV
V
VI
VII
VII
IX
I
X
XI
XII
GOD.
MESECI
P O S E T I
P I S M A
P O S E T I
P I S M A
redovni
vonredni
prati
primi
redovni
vonredni
prati
primi
700

KORISTENA LITERATURA
A
Abadinsky, Howard: Crime and Justice, An introduction, Nelson-Hall
Publishers, Chicago, 1987.
Askerson, W. J: Za{to program odnosa sa javno{~u u preodgojnoj
slu`bi, Izbor, Zagreb, 1967/4, str. 409-414.
A}imovi}, Mihajlo: [esti me|unarodni kriminolo{ki kongres, JRKKP,
Beograd, 1971/1, str. 81-86.
Aleksi}, @ivoin: XIII Me|unarodni kurs iz kriminologije-Kairo, 1963,
Izbor, Zagreb, 1964/2, str. 50-53.
Ali}, Hidaet: Zna~aj pravilnog uvo|enja osu|enih lica u radni proces,
Penologija, Beograd, 1977/1,
Ancel, Mark: Karakteristi~na obele`ja moderne politike suzbijanja
kriminaliteta, Zbornik radova pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1960/1.
... Nova dru{tvena odbrana, pokret humanisti~ke kriminalne politike,
Institut za uporedno pravo, Beograd, 1963.
... Problem smrtne kazne, Izbor, Zagreb, 1964, str. 174-187.
Aristote:, Nikomahova etika, Kultura, Beograd, 1970.
Atanackovi}, Dragoljub: Penologija, Nau~na knjiga, Beograd, 1988.
... Kriteriumi oderavanja kazne, Prosveta, Beograd, 1970.
B
Ba~i}, Frawo: Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitetska pe-
~atnica, Skopje, 1972.
... Nekolku napomeni za problemot na individualizacijata
na polnoletnite delinkventi, Pravna misla, Skopje, 1964/5-6.
... Krivi~no pravo, op{ti deo, Informator, Zagreb, 1978.
... Krivi~nopravni pentagon - model dr`avne kaznene represije
zadovoljavaju~i sa stojali{ta za{tite ljudskih prava, Zakonitost, Zagreb, 1990/2,
str. 226-233.
... Organizacija i tok procesa prevaspitanja zatvorenika, JRKKP,
1963/1, str. 27-41.
... Mere bezbednosti u na{em sistemu krivi~nih sankcija, JRKKP,
Beograd, 1965/1.
... Sudsko odmeravanje kazne, Zbornik pravnog fakulteta u Zag-
701

ebu, Zagreb, 1978.
... Granice represije u svetlu kriminalne politike ne{eg socijalisti~kog
dru{tva, Materijali sa VII savetovanja udru`enja za krivi~no
pravo i kriminologiju, Beograd, 1973.
Baker, J. E: Osu|eni~ko samoupravljanje, Izbor, Zagreb, 1964/3.
Balti}, A. i Despotovi}, M: Osnovi radnog prava Jugoslavije, Savremena
administracija, Beograd, 1976.
Barnes and Teeters: Horizonte in Kriminology, Printice - Hall, Ink,
New York, 1953.
Bayer, Vladimir: Problem smrtne kazne u nas danas, Na{a zakonitost,
Zagreb, 1974/2, str. 137-145.
... Ugovor sa |avolom (procesi protiv ~arobnjaka u Evropi a napose
u Hrvatskoj), Informator, Zagreb, 1982.
Bavcon, Ljubo: Uloga javnosti u suzbijanju kriminaliteta, JRKKP, Beograd,
1963/2, str. 183-203.
... Noviji kriminalno politi~ki pogledi na individualizaciju mera
protiv delinkvenata, Narodna milicija, Beograd, 1958/6.
... Spre~avanje kriminaliteta i njegovo savla|ivanje - izazov poslednje
~etvrtine XX veka (V Kongres OUN), JRKKP, Beograd, 1975/3, str.
473-482.
... Kriminalna politika i njene tendencije u socijalisti~koj dru`bi,
Ljubljana, 1958.
Beccaria, Cesare: O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984.
Berger, Josip: Tre~i roditelj, pravci grupne psihoterapije, Nolit,
Beograd, 1980.
Bo`ovi}, Ratko: Metamorfoza igre, Kultura i dru{tvo, Beograd, 1972.
Brinc, Franc: Razvoj postpenalne za{tite u Jugosaviji od oslobo|enja
do danas, Penologija, Beograd, 1976/2.
... Peto savetovanje penologov Jugoslavije o otprtih i polotprtih
kazensko pobolj{evalnih zavodih, Revijo za kriminologijo in kriminalistiko,
Ljubljana, 1982/4.
... Kazna li{enja slobode u periodu posle drugog svetskog rata,
Penologija, Beograd, 1980/1-2.
702
C
Cakirpaloglu, Panajotis: Javnoto mislewe vo SR Makedonija,
Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje,
1990, str. 135-139.
Cari}, Ante: Tretman prema multirecidivistima, Zbornik radova pravnog
fakulteta u Splitu, Split, 1963.
Cole, F. G. Kritika kazni li{enja slobode neodre|ena trajanja i rehabilitacije
kao cilja kazne, Penologija, Beograd, 1980/1-2.
Constant, Jean: Elements le kriminologie, Liege, 1049.
Cornil, Paul: Novi belgiski eksperiment u re`imu izvr{enja kazne,

Izbor, Zagreb, 1963/2.
... Kazna tamnice, Izbor, Zagreb, 1951/1.
... Rad u kazneno-poravnim ustanovama, Izbor, Zagreb, 1962/1.
Copola, P - Devoto, A: O gutanju stranih tela u zatvorskom ambientu:
nekoliko zajedni~kih zapa`anja, Izbor, Zagreb, 1964/1, str. 68-71.
Coti}, Du{an: Osmi kongres Ujedinjenih nacija o spre~avanju kriminaliteta
i postupanju sa zatvorenicima (Havana 27 avgusta - 7 septembra
1990), Forum ~ovek i pravo, Beograd, 1991/2.
... Deseti me|unarodni kongres za krivi~no pravo (Rim, 1969),
JRKKP, Beograd, 1970/3, str. 569-578.
... VII kongres Ujedinjenih nacija o spre~avanju kriminaliteta i
postupanju sa prestupnicima (Milano, 16.08 do 6.09.1985 godine), JRKKP,
Beograd, 1985/2-3.
Coti}, D. i Kambovski, V: VI Kongres Ujedinjenij nacija o prevenciji
kriminaliteta i tretmanu prestupnika, "Prevencija kriminaliteta i kvalitet
`ivota," JRKKP. Beograd, 1981/1.
Cvitani}, Anton: Cesare Beccaria, O zlo~inima i kaznama (Predgovor),
Logos, Split, 1984.
Cusson, Maurice: Za{to ka`njavati, JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 65-
77.
^
^ejovi}, Bora: Krivi~no pravo, op{ti deo, Nau~na knjiga, Beograd,
1987.
... Krivi~nopravni problemi smrtne kazne, JRKKP, Beograd,
1990/3, str. 7-15
... Opservacija osu|enih na kazne li{enja slobode, 13 Maj, Beograd,
1972/11, str. 3-12.
... Istoriski razvoj principa individualizacije krivi~nih sankcija,
Arhiv, Beograd, 1971/1-2.
... Neka razmatranja o principu individualizacije izvr{enja kazni
li{enja slobode, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1.
D
Davidovi}, Dragomir: Kriminologija, Vi{a {kola unutra{njih poslova,
Beograd, 1973.
... Krivi~no zakonodavstvo i kaznena politika, JRKKP, Beograd,
1986/1-2.
Davidovi}, Dragomir i dr: Kategorizacija kazneno-popravnih ustanova
i klasifikacija osu|enih lica u Jugoslaviji, IKKI, Beograd, 1970.
... Efikasnost kratkih kazni li{enja slobode, IKKI, Beograd, 1965.
Dikens, ^arls: Pikvikov klub, Prosveta, Beograd, 1968.
Dimitrijevi}, B. Ljubi{a: Smrtna kazna, Arhiv, Beograd, 1925.
703

Dostoevski, F. M: Zapisi iz mrtvog doma, Otokar Ker{ovani, Rijeka,
1964.
Deklaracija: Deklaracija o pravima ~oveka i gra|ana, Arhiv, Beograd,
1968/4, str. 621-623.
704
\
\or|evi}, Miroslav: Dualitet i unifikacija kazne li{enja slobode,
JRKKP, Beograd, 1972/3.
... Krivi~no zakonodavstvo i kaznena politika, JRKKP, Beograd,
1986/1-2.
\uri}, D: Pogodnosti u sistemu izvr{enju krivi~nih i prekr{ajnih
sankcija SR BiH, Materijali sa sedmog savetovanja Udru`enja za penologiju
SR BiH, Banja Luka, 21-22 oktobra 1976.
\uri}, Milo{: Aristotel, Nikomahova etika (Predgovor),Kultura,
Beograd, 1970.
E
Elay W Lynn i dr: Problemi kaznioni~kih kampova u Sjedinjenim
dr`avama i Kanadi, Izbor, Zagreb, 1960/1, str. 36-48.
Eliot, Mejbel: Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masle{a,
Sarajevo, 1962.
Engels, Fridrih: Poreklo porodice, privatnog vlasni{tva i dr`ave,
Naprijed, Zagreb, 1973.
F
Fiamengo, Ante: Kako je postala religija, Narodna kwiga,
Beograd, 1952.
... Osnovi op~e sociologije, Narodne novine, Zagreb, 1976.
Francis, A. A: Raffaele Garofalo (1852-1943), Izbor, Zagreb, 1957.
Frank, Stanko: Teorija kaznenog prava po krivi~nom zakonu od 1951
god, [kolska knjiga, Zagreb, 1955.
Frezer, Xems: Zlatna granka (studija za magijata i religijata),
Kultura, Skopje, 1952.
G
Gartner, Branko: Podru{tvljavanje funkcije izvr{enja krivi~nih sankcija
u Jugoslaviji, Uvodni referat za VI Savezno penolo{ko savetovanje,
Budva, decembra, 1986.
... Karakteristike francuskog penitencijarnog sistema, Penologija,
Beograd, 1979/1-2.
Gori~ar, Jo`e: Sociologija, Rad, Beograd, 1970.

H
Hejs, Bili: Pono~ni ekspres, De~je novine, Gornji Milanovac, 1980.
Hentig, Hans Fon: Zlo~in, uzroci i uslovi, Veselin Masle{a, Sarajevo,
1959.
Hobs, Tomas: Levijatan, Kultura, Beograd, 1961.
Ho~evar-Kraus Neka zapa`anja u primeni krivi~nih sankcija u na{oj
praksi, JRKKP, Beograd, 1966/2.
Holbah, Pol: Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1956.
Holtzendorf, Franc Von: Hebdbuch des "Gafangniswissenschaft",
Berlin, 1988.
Ho~evar, @eljko: Krivi~na dela iz nehata, njihovo spre~avanje i
postupanje sa delinkventima, JRKKP, Beograd, 1980/2.
... XIII Me|unarodni kongres za krivi~no pravo (Kairo 1-7 oktobra
1984), JRKKP, Beograd, 1984/3-4, str. 514-522.
Howard, D. L: The Englich Prisons (Their Past and Their Future),
London, Batler and Thaner, LTD.
I
Ibrahimpa{i}, Besim: O smrtnoj kazni u sistemu krivi~nopravnih
sankcija jugoslovenskog socijalisti~kog dru{tva, Pregled, Sarajevo, 1966/4, str.
269-279.
Ignjatovi}, \or|e Bekarijine ideje o krivi~nom pravu, Arhiv, Beograd,
1988/4, str. 661-685.
Izve{taj, Izve{taj talijanske komisije za psiholo{ko prou~avanje o izvr-
{enim posetama inozemstvu, Izbor, Zagreb, 1958, str. 334-374.
Ivo{evi}, Dejan: Drevno ka`njavanje, JRKKP, Beograd, 1970/4.
J
Jankovi}, Ivan: Smrt u prisustvu vlasti, Istra`iva~ko izdava~ki centar,
SSO Srbije, Beograd, 1985.
Ja{ovi}, @arko: Tretman lica osu|enih na kaznu li{enja slobode i
prevencija kriminaliteta, JRKKP, Beograd, 1986/1-2.
Jela~i}, V: Savetovanje o izvr{enju krivi~nih sankcija u Jugosaviji sa
posebnim osvrtom na ulogu organa pravosu|a i organa socijalne za{tite u
njihovom izvr{enju (Aran|elovac, 17-18 oktobra 1980 god.), Na{a zakonitost,
Zagreb, 1982/1, str. 95-102.
Jeli}, Ilija: Krvna osveta i umir u Crnoj Gori i Severnoj Arbaniji,
Izdava~ka knji`arnica Gece Kona, Beograd, 1926.
Jevti}, Du{an: Sudska psihopatologija, Medicinska knjiga, Beograd-
Zagreb, 1960.
Jovanovi}, Ljubi{a: Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena admini-
705

stracija, Beigrad, 1980.
Jovanovi}, S. i Pe{i}-Popovi}, V: Prihvatanje maloletnika posle
izvr{enja zavodskih vaspitnih mera i problem recidivizma, Institut za socijalnu
politiku, Beograd, 1973.
Juki}, Petar: Postupak pomilovanja i u~esnici, Pravna misao, Beograd,
1986, str. 16-24.
706
K
Kambovski, Vlado: Resocijalizacija i klasna su{tina krivi~nog prava,
JRKKP, Beograd, 1976/3.
... Evropski regionalni pripremni sastanak za VI Kongres OUN
za prevenciju kriminaliteta i tretman prestupnika (Bon, 10-14.X.1977),
JRKKP, Beograd, 1977/4, str. 127-140.
... Alternativi na kaznata zatvor, Godi{nik na Institutot
za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 1984.
... Uslovnata osuda so za{titen nadzor: koncepciski i prakti~ni
problemi, Pravna misla, Skopje, 1983/4, str. 319-335.
... Osnovni pravci na reformata na makedonskoto kazneno
pravo, Makedonska revija za kazneno pravo i kriminologija, Skopje,
1994/1, str. 19-40.
... Neka razmi{ljanja o individualizaciji kazne li{enja slobode,
Penologija, Beograd, 1976/2.
Kampanela, Tomazo: Grad sunca, Kultura, Beograd, 1964.
Kapamad`ija, Borislav: Ubistvo, psihopatologija i sudska psihijatrija,
Matica srpska, Novi Sad, 1981.
Kistjakovski, A. F: Ispitivawe o smrtnoj kazni, [tamparija
Dositej Obradovi}, Beograd, 1910.
Kiraly Tibor: Evolucija metoda i sredstava krivi~nog prava (Generalni
zve{taj za I sekciju), JRKKP, Beograd, 1974/3, str. 377-402.
Kobal, Milo{: Grupno Savetovanje u penolo{kim ustanovama, Materijali
za Drugo Savezno savetovanje slu`be za izvr{enje krivi~nih sankcija, Ni{,
1967.
Kobe, Petar: nekoliko pogleda na individualizaciju krivi~nog postupka,
Na{a zakonitost, Zagreb, 1959/11-12.
... Ispitivanje li~nosti krivi~nog dela kako nu`na pretpostavka pri
izricanju krivi~ne sankcije i njenom izvr{enju, JRKKP, Beograd, 1964/4.
... Tipolo{ke klasifikacje delinkvenata u modernoj kriminologiji i
krivi~nom pravu, Narodna milicija, Beograd, 1959/3.
Kolar, D: Odgoj i osnovno obrazovanje u KPD Rab na Golom Otoku
sa posebnim osvrtom na opismenjavanje osu|enih osoba, Penologija, Beograd,
1979/1-2.
Komentar: Komentar krivi~nog zakona SFRJ, Savremena administracija,
Beograd, 1978.
Ko`ev, Aleksandar: Fenomenologija prava, Nolit, Beograd, 1984.

Kramari}, Ivica: Stanislav Ziembicki: Osvrt na resocijalizaciju punoletnih
osu|enih lica, Penologija, Beograd, 1976/1.
Kratke kazne: Kratke kazne li{enja slobode i stanje u zatvorima
(Rezolucija), Priru~nik, Zagreb, 1968/2, str. 129-157.
Krapec, Davor: Me|unarodna saradnja u sudskim (kriminalnim)
stvarima u okviru Vje~a Evrope, Zakonitost, Zagreb, 1991/7-8.
Kraus, Bo`idar: Peti Me|unarodna kongres dru{tvene odbrane,
Priru~nik, Zagreb, 1958/6, str. 617-621.
Kup~evi}, Rajka Sugestija kao psiholo{ki faktor kriminaliteta, Narodna
Milicija, Beograd, 1957/10, str. 199-207.
Kup~evi}-Mla|enovi}, Rajka: Osnovi penologije, Svetlost, Sarajevo,
1972.
L
Laignel - Lavastine, M. i Stanciu, V: Precis de criminologie, ed.
Biblioteque, Paris, 1950.
Lazarevi}, Desanka: Zatvaranje krajem nedelje - na~in izvr{enja
kratkotrajne kazne zatvora, Pravni `ivot, Beograd, 1966/6.
... Kratkotrajne kazne li{enja slobode, IKSI, Beograd, 1974.
Lazarevi}, Ljubi{a: Kazne i mere bezbednosti u savremenom krivi-
~nom pravu, Zavod za izdavanje ud`benika SRS, Beograd, 1969.
... Sistem mera bezbednosti i mogu~e izmene i dopune, JRKKP,
Beograd, 1990/3, str. 27-43.
... Dru{tvena odbrana - savremeni pravac u kriminalnoj politici,
Na{a zakonitost, Zagreb, 1958/7.
... Sistem krivi~nih sankcija prema krivi~nom zakonu SFRJ, Penologija,
Beograd, 1976/1.
... Jugoslovenska kriminalna politika i njena nau~na zasnovanost,
JRKKP, Beograd, 1988/1, str. 7-27.
... Jugoslovenska kriminalna politika u oblasti represije, JRKKP,
Beograd, 1988/1-2.
Lazin, \or|e: Interkatedarski sastanak katedri za krivi~ne nauke
pravnih fakulteta Jugoslavije (Beograd, 28-30 maj 1987 godine), JRKKP,
Beograd, 1987/2, str. 131-141.
Larson, S: Psihologiske metode tretmana u kazneno-popravnim ustanovama
skandinavije, Izbor, Zagreb, 1966/1.
Leaute, J: Criminologie et science penitentiaire, Pariz, 1972.
Leins, P. P: Kriminogeneza, JRKKP, Beograd, 1978/2-3.
... Kazna li{enja slobode u svetlu savremenih teorija u kriminologiji,
JRKKP, Beograd, 1976/2.
Lemers, E: Aktuelni problemi takozvanog zatvora sa maksimalnom
sigurno{~u, Izbor, Zagreb, 1956/1.
Levy-Bruhl Henri: Problemi sociologije zlo~ina, Sociologija vo redakcija
na Georges Gurvich, Naprijed, Zagreb, 1946-1966.
707

Lieber, Franc: Bruchstrucke uber Gegenstraude der strafkunde besouders
uber des Echrenmitensystem, 1854.
Lok, D`on: Ogled o ljudskom razumu, Kultura, Beograd, 1969.
Lopi{i}, R. i dr: Psihijatrija, Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb,
1961.
Lopez-Rey Manuel: neki kriti~ki osvrti na osnovne oblike zavodskog
tretmana osu|enih, Izbor, Zagreb, 1968/1.
... Klasifikacija, karakter i konstrukcija kaznenih zavoda, Priru-
~nik, Zagreb, 1962/6.
... Dana{nji kazneni zahtevi i savremena kriminalna politika,
Izbor, Zagreb, 1963.
... Petogodi{nji kongresi Ujedinjenih nacija o prevenciji kriminaliteta
i postupanju sa prestupnicima, JRKKP, Beograd, 1978/1.
... Delatnost Ujedinjenih nacija na spre~avanju kriminaliteta i na
polju postupanja sa izvr{iocima krivi~nih dela, Arhiv, Beograd, 1960/1-2, str.
167-177.
708
M
Mabbott, D: Utilitarizam i problem kazne, Ideje, Zagreb, 1980/2-3.
Mannix, P: Daniel, Oni moraju umrjeti, August Cesarec, Zagreb,
1976.
Markovi}, Bo`idar: Sredstva za zamenu kratkovremene kazne
li{ewem slobode, Izd. Geca Kon, Beograd, 1909.
Markovi}, Tomislav: Tre~i kongres Ujedinjenih naroda za prevenciju
zlo~ina i tretman delinkvenata, Na{a zakonitost, Zagreb, 1965/6.
... Tre~i me|unarodni kriminolo{ki kongres, Priru~nik, Zagreb,
1955/5. str. 452-457.
Marks, Karl: Kapital, BIGZ, Beograd, 1971.
Marks - Engels: Izbrana dela, Kultura, Beograd, 1950.
Materijali: Materijali VII Me|unarodnog kongresa za kriminologiju,
JRKKP, Beograd, 1973/3, str. 351-485.
Mati}, Olgica: Ispitivanje li~nosti maloletnih delinkvenata, IKSI,
Beograd, 1974.
Mead, George: The Psihology of Punative Iustice, The Amerikan
Journal of Sociology XXIII Chicago, 1918.
VI Me|unarodni kongres dru{tvene odbrane, Arhiv, Beograd, 1960/1-
2, str. 196-197.
XII Me|unarodni kongres za krivi~no pravo, JRKKP, Beograd,
1977/1, str. 123-141.
Mlinari}, Frane: Uloga psihologa u kazneno-popravnim i vaspitnopopravnim
ustanovama u procesu resocijalizacije, Beograd, 1975/1.
Mil, D`on Stjuart: Utilitarizam, Kultura, Beograd, 1960.
Milenovi}, Du{an: Uloga stru~nih instruktora u procesu resocijalizacije
osu|enih lica u kazneno-popravnim ustanovama, Penologija, Beograd ,

1975/1.
Miti}, Ilija Prilog prou~avanju kazne saka~enja na podru~ju Dubrovni~ke
republike, i u nekim dalmatinskim gradovima, Zbornik pravnog fakulteta
u Zagrebu, Zagreb, 1982/1-2, str. 141-149.
Milutinovi}, Milan: Penologija, Savremena administracija, Beograd,
1981.
... Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1976.
... Kriminalna politika, Savremena administracija, Beograd,
1984.
... Uloga javnosti u suzbijanju kriminaliteta, JRKKP, Beograd,
1963/2.
... Savremene tendencije u oblasti penolo{ke misli i prakse,
Penologija, Beograd, 1973/1.
... Tre~i kongres UN za prevenciju kriminaliteta i tretman
delinkvenata, JRKKP, Beograd, 1965/4.
... Povodom VII Kongresa me|unarodnog udru`enja za dru{tvenu
odbranu, 1967/2.
Mr{evi}, Zorica: Savetovanje o problemima maloleti~ke delinkvencije
u Jugoslaviji (Cavtat, 22-24 novembar 1978), JRKKP, Beograd, 168-177.
Modern Methods of Penal Traetment (so predgovor na Paul Cornil),
F.I.P, Berne, 1955.
Monteskie: O duhu zakona, Filip Vi{nji}, Beograd, 1989.
Mor, Tomas: Utopija, Kultura, Beograd, 1964.
Mora~i}, Dragoljub: Republi~ko i pokrainsko zakonodavstvo o izvr-
{enju krivi~nih sankcija, Penologija, Beograd, 1973/1, str. 57-78.
Mrvi}, Nata{a: Posebni oblici dru{tvenog odgovora na kriminalitet,
JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 55-63.
N
Nastovi}, Ivan: Neurotski sindromi, De~je novine, Gornji Milanovac,
1989.
... Dubinsko-psiholo{ki i dijagnosti~ki praktikum, De~je novine,
Gornji Milanovac, 1989.
Nau~ni zaklu~ci VII Me|unarodnog kongresa za kriminologiju,
JRKKP, Beograd, 1973/3.
Nikoli}-Ristanovi}, Vesna: Pravo na sigurnost i krivi~no-pravna
intervencija, JRKKP, Beograd, 1990/1, str. 159-167.
... Zatvor za `eni - (bes) smislata na kaznata zatvor, Bezbednost,
Skopje, 1944/2.
Nikoli}, S. i dr: Uloga zdravstvenih radnika u procesu resocijalizacije
lica li{enih slobode, Penologija, Beograd, 1975/1.
Nikoli}, Zlatko: Sociologija kazneno-popravnog delovanja: sa osnovima
metodike resocijalizacije, Gradina, Ni{, 1985.
Nik{i}, Borivoj: Dali se amnestijom i pomilovanjem menjaju sudske
709

odluke, JRKKP, Beograd, 1981/3-4. str. 391-397.
Novoselac, Petar: Prilog kritici nove dru{tvene odbrane, JRKKP, Beograd,
1977/1.
710
O
Odgojno obrazovni aspekti mladala~ke delinkvencije, Izbor, Zagreb,
1960/1, str. 53-70.
Ogrizovi}, Mihajlo: Osnovi penolo{ke andragogije, Izd. {kole, DSUP -
NRH, Zagreb, 1956.
Osnovano Jugoslovensko udru`enje za penologiju, Pravila Jugoslovenskog
udru`enja za penologiju, JRKKP, Beograd, 1968/2, str. 324-329.
P
Parsons, Talkot i dr: Teorije o dru{tvu, Vuk Karad`i}, Beograd, 1969.
Pavlovi}, B: Klasifikacija osu|enih lica, Narodna milicija, Beograd,
1957/1.
Pavlovi}, D: Pitanjem na odgovore, BIGZ, Beograd, 1986.
Pelerman, Haim: Pravo moral i filozofija, Nolit, Beograd, 1983.
Perdiau, A: Najnoviji razvoj na podru~ju medicinsko psiholo{kog
ispitivanja delikvenata u Francuskoj, Izbor, Zagreb, 1957/3, str. 330-335.
Peri}, Obrad: Mark Ancel, La Defanca sociale, JRKKP, Beograd.
Perini}, Anton: "Priroda stvari" u savremenoj filozofiji prava, Ideje,
Beograd, 1981/6-7, str. 19-33.
Peri}, Borislav Delo Huga Grociusa, Arhiv, Beograd, 1952/2, str. 244-
254.
Petrovi}-Coti}: Ekspertiza li~nosti punoletnih okrivljenih lica pre
izricanja krivi~ne sankcije, Zbornik, IKSI, Beograd, 1974/3.
Petrovi}, Milica: XV internacionalni kurs kriminologije, JRKKP,
Beograd, 1966/1, str. 141-145.
Petrovi}, P: Problemi smrtne kazne i njenog izvr{enja, Beograd, 1938.
Pe{i}-Golubovi}: Zagorka, Problemi savremene teorije li~nosti,
Kultura, Beograd, 1966.
Pe{i}, Vuka{in: Osnovi prakti~ne istra`iva~ke kriminolo{ke metodologije,
IKKI, Beograd, 1989.
... Odnosi kriminologije i drugih nauka, JRKKP, Beograd,
1976/2, str. 171-189.
... Istoriski razvoj ka`njavanja prestupnika, Zbornik IKSI, Beograd,
1973/2.
... Funkcija okolnosti krivi~nih dela u individualizaciji krivi~nih
sankcija, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1.
Pihler, Stanko: Osnovne karakteristike krivi~nih sankcija u Srbiji XIX
veka do kodifikacije od 1860 godine, Penologija, Beograd, 1974/1.
... VII Savetovanje jugoslovenskog udru`enja za krivi~no pravo i

kriminologiju, JRKKP, Beograd, 1968/3, str. 477-497.
Pinatel, J: Kriminlogija, Zavod za izdavanje ud`benika, Sarajevo,
1964.
... Nauka o izvr{enju kazni o kriminalna sociologija, Izbor, Zagreb,
1963/3.
Platon: Zakoni, BIGZ, Beograd, 1971.
Poncet, Domenique: U susret dokidanju smrtne kazne u Engleskoj,
Izbor, Zagreb, 1956, str. 254-258.
Popovi}, Vidak: Sistem izvr{enja kazni li{enja slobode u Jugoslaviji,
Izd. Saveza udru`enja pravnika Jugoslavije, Beograd, 1966.
... Neki problemi u vezi sa postpenalnom za{titom otpu{tenih punoletnih
osu|enih lica, Republi~ki zavod za socijani rad, Zagreb, 1972.
Primorac, Igor: Prestup i kazna (rasprava o moralnosti kazne), NIP
Mladost, Beograd, 1978.
... Immanuel Kant: O navodnom pravu da se la`e iz koristoljublja,
Ideje, Beograd, 1980/6-7.
Proevski, Jovan: Krivi~no pravo, op{t del, Studentski zbor,
Skopje, 1986.
... Zbirka na propisi za izvr{uvawe na sankciite so komentar,
Slu`ben vesnik na SRM, Skopje, 1981.
... Mestoto i ulogata na faktorot op{testvena javnost vo
izvr{uvaweto na kaznite i vospitnite merki, Pravna misla, Skopje,
1985/3, str. 219-249.
... Ulogata na sudot vo zapoznavaweto na li~nosta na storitelot
na krivi~noto delo, Zbornik: Prou~uvawe na li~nosta osnov
za izbor i odmeruvawe na krivi~nite sankcii i opredeluvawe na tretmanot,
Skopje, 1978.
... Osnovni karakteristiki na noviot zakon za izvr{uvawe
na sankciite za krivi~ni dela i stopanski prestapi, Pravna misla,
Skopje, 1970/3-4.
... Preopredelenosta na konceptot na resocijalizacijata
od socio-kriminolo{kata struktura na osudenite na dolgotrajni vremenski
kazni zatvor, Prvna misla, Skopje, 1983.
... Na~eloto na humanizacija vo krivi~noto izvr{no zakonodavstvo,
Pravna misla, Skopje, 1982/3-4, str. 1-20.
... Sistem krivi~nih sankcija u krivi~nom zakonu SFRJ, JRKKP,
Begrad, 1977/2.
Prohi}, Ibrahim: Primena pogodnosti u kazneno-popravnom domu
Fo~a, Materijali sa sedmog savetovanja udru`enja za penologiju SR BiH,
Banja Luka, 21-22 oktobra 1976.
... Prvi razgovor (intervju) vaspita~a i osu|enog lica, Penologija,
Beograd, 1979/1-2, str. 55-68.
Prvan, Ljubo: Enriko Ferri - prete~a modernih ideja u krivi~nom
pravu, Na{a zakonitost, Zagreb, 1959/5-6.
Putnik, Du{an; Rukovo|enje priemnim odelenjem u KPU, Bezbe-
711

dnost, Beograd, 1963/4, str. 319-331.
... Stra`ar i osu|eno lice, Penologija, Beograd, 1973/2.
... Prevaspitanje osu|enika i uloga priemnog oddelenja kaznenopopravnih
domova, Bezbednost, Beograd, 1959/3, str. 233-240.
Putnik - Runko: Institut za posmatranje (opservaciju) u Rebibiju, Bezbednost,
Beograd, 1961/4, str. 322-327.
712
R
Radbruh, Gustav: Folozofija prava, Nolit, Beograd, 1980.
Radi}, M: Neki prablemi rada sa osu|enicima u penalnoj praksi,
Penologija, Beograd, 1978/2.
Radovanovi}, Milo{: Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savremena
administracija, Beograd, 1975.
... Otvorene kazneno-popravne ustanove, Anali, Beograd, 1960/3
- 4.
... Jedan novi pokret u nauci krivi~nog prava, Anali, Beograd,
1958/3.
... Preobra`aji u izvr{enju kazne li{enja slobode, Anali, Beograd,
1959/3, str. 296-316.
Radzinowicz, L: Qu en est la criminologie, ed. Cujas, Pariz, 1965.
Rawls, John: Na~ela pravde, Na{e teme, Zagreb, 1990/6, str. 1424-
1469.
Rogers, C. R: Conselling and Psychotherapy, Hantor Miflin Company,
1942.
Ruso, @an @ak: Op{testveniot dogovor, Misla, Skopje, 1978.
Roxin, Claus: Prilog novijem razvoju kriminalne politike, JRKKP,
Beograd, 1990/4, str. 3-12.
S
Schmelck, R. i Picca, G: Penologija et Droit penitentiare, Pariz, 1967.
Seneka, Lukrie Anej: Rasprava o gnevu, Rad, Beograd, 1983.
Sobotin~i}, Anton: II Kongres OUN za prevenciju zlo~ina i tretman
deliNkvenata, - London, 1960 godine. Penologija, Beograd, 1973/1.
... Zaklu~ci II Kongresa OUN odr`anog u Londonu od 8-10
avgusta 1960, Penologija, Beograd, 1974/1.
... Drugo Savezno savetovanje o preodgoju odraslih osu|enih
osoba, Priru~nik, Zagreb, 1966/4.
... Penolo{ki aspekti prou~avanja li~nosti delinkvenata, JRKKP,
Beograd, 1964/4.
Srzenti}, Nikola: Prvi Kongres Ujedinjenih nacija za suzbijanje zlo~ina
i postupanje sa prestupnicima, Arhiv, Beograd, 1956/4.
... Drugi Kongres Ujedinjenih nacija za spre~avanje zlo~ina i postupanje
sa prestupnicima, Arhiv, Beograd, 1960/3-4, str. 364-374.
... Kratkotrajne kazne li{enja slobode, Pravni zbornik, Titograd,
1961/2.

Srzenti}, Stai}, Lazarevi}: Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savremena
administracija, Beograd, 1978.
Srzenti}, N. i Zlatari}, B: [esti me|unarodni kongres krivi~nog prava
u Rimu, Arhiv, Beograd, 1953/4, str. 399-405.
Stojanovi}, Petar: Suzbijanje lupe{tine i kazna toljaganjem u crnogorskom
pravu, JRKKP, Beograd, 1975/3, str. 377-388.
... Tragovi kazne kamenovanjem u Crnoj Gori, JRKKP, Beograd,
1976/2, str. 191-198.
Stojanovi}, Zoran: Sistem mera bezbednosti u jugoslovenskom krivi~nom
pravu, JRKKP, Beograd, 1987/4.
Stai}, Aleksandar: Na~ela legaliteta i individualizacije kazne u krivi~nom
pravu FNRJ, Arhiv, Beograd, 1952/1.
Staki}, \: Neki problemi evaluacije resocijalizacije, JRKKP, Beograd,
1977/3.
Stapi~ev, S: Forme i metode izu~avanja li~nosti prestupnika, Izbor,
Zagreb, 1960.
Sulejmanov, Zoran: Ubistvata vo Makedonija, NIP Studentski
zbor, Skopje, 1995.
... Penolo{ki kompendium, Grafohartija, Skopje, 1997.
... Komentar na zakonot za izvr{uvawe na sankciite, Grafohartija,
1998.
... Prifa}awe na maloletnicite po izdr`anata zavodska
vospitna merka i kaznata maloletni~ki zatvor, ISPPI, Skopje, 1986.
... Ostvaruvawe na klasifikacijata na osudenite lica,
Pravna misla, Skopje, 1984/3, str. 329-333.
... Za{tita, edukacija i rehabilitacija na lica so pre~ki
vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj vo Makedonija, ISPPI, Skopje,
1996.
Sykes, G. The Society of Captives: A Study of a maximum Security
Prisons, Princdton New Jersy, 1985.
[
[eparovi}, Zvonimir: Krivi~ne sankcije i izmene u KZ SFRJ, Beograd,
1985/2-3.
... Me|unarodni kolokvij o saobra~ajnim delinkventima stranaca,
JRKKP, Beograd, 1985/2-3.
... Alternative kazne zatvora, Na{a zakonitost, Zagreb, 1988/6.
... Lombrozo i biologizam danas, Zbornik pravnog fakulteta u
Zagrebu, Zagreb, 1979/3-4, str. 329-335.
[e{i}, Bogdan: Osnovi metodologije dru{tvenih nauka, Nau~na knjiga,
Beograd, 1982.
[padijer-D`ini}, Jelena: Zatvoreni~ko dru{tvo, IKSI, Beograd, 1973.
... Kriteriumi merenja uspe{nosti resocijalizacije maloletnih delinkvenata,
Zbornik IKSI, Beograd, 1975/4, str. 217-312.
713

[ukovi}, Mijat: Uslovni otpust, IKKI, Beograd, 1971.
714
T
Tahovi}, Jank:, Kontrola ovla{~enja sudija u utvr|ivanju kazne i mera
bezbednosti, Anali, Beograd, 1957.
... Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd,
1961.
... Zakon davanja amnestije i pomilovanja, Anali, Beograd, 1945/3-4.
Teeters, N. K: Deliberations of the International Penal and Penitentiary
kongresses, Philadelphia, 1949.
Todorovi}, Milan: Dostignu}a i perspektive ostvarivanja samoupraljanja
osu|enih u SR BiH, Penologija, 1974/2.
Toma{evi}, Goran: Osnove atenskog krivi~nog postupka klasi~nog
doba, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1990, str. 133-147.
Tomi}-Mali}, Mirjana: Osmi me|unarodni kongres za dru{tvenu
odbranu, JRKKP, Beograd, 1972/2, str. 343-349.
Tomi}, Mirko: Pokret za ukidanje smrtne kazne, Godi{nik pravnog
fakulteta u Banja Luci, Banja Luka, 1978/II.
... Smrtna kazna u krivi~nom pravu, Savremena administracija,
Beograd, 1985.
Tovi}, @: Interkatedarski sastanak katedri za krivi~nopravne nauke
pravnih fakulteta Jugoslavije, JRKKP, Beograd, 1988/4, str. 149-158.
Toma{evi}, Goran: Pojam opasnosti u teoriji E. Ferrija, Zbornik
radova pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1972, IX.
Trifunovi}, Miodrag: Ustavno-pravni i politi~ki aspekti instituta pomilovanja,
JRKKP, Beograd, 1973/2 str. 251-260.
Tucakovi}, Veselin: Razmi{ljanja o resocijalizaciji osu|enih lica,
JRKKP, Beograd, 1969/2.
... Grupno savetovanje u procesu resocijalizacije i njegova prakti-
~na primena u KPD Po`arevac, Materijali za Drugo savezno savetovanje
slu`be za izvr{enje krivi~nih sankcija, Ni{, 11-13 novembra 1967.
U
Umi~evi}, Du{an: Sistem izvr{enja kazni li{enja slobode, Vlastita
naklada, Sarajevo, 1938.
V
Vajs, Albert i Kandi}, Ljubica: Op{ta istorija dr`ave i prava, Savremena
administracija, Beograd, 1970.
Verin, J: - IX Kongres me|unarodnog dru{tva za dru{tvenu odbranu,
JRKKP, Beograd, 1976/3, str. 408-420.
Vidivi}, B. V: O problematici du`ih zatvorskih kazni, Na{a zakonitost,

Zagreb, 1882/5.
... Kazna li{enja slobode, Glas, Banja Luka, 1981.
Vimpul{ek, @eljko: Problem smrtne kazne u nas danas, Na{a zakonitost,
Zagreb, 1974/2, str. 174-177.
Vlajki, Emil: Igre dru{tvenog komuniciranja, NIPRO Mladost, Sarajevo,
1962.
Vodopivec, K i dr: Kriminologija, I deo, Narodne novine, Zagreb,
1966.
Vodopivec, G i Pe~ar, J: VIII Me|unarodni kriminolo{ki kongres
(Lisabon, 4-9.IX.1979). JRKKP, Beogred, 1978/4, str. 131-155.
Volter: Filozofski re~nik, Matica srpska, Novi Sad, 1990.
Vouk, Valentin: O zastra{uju~em u~inku kazne, Na{a zakonitost,
Zagreb, 1963/7-8, str. 318-327.
Vuja~i}, Vladimir: Sistem vrednosti i odgoja, [kolske novine, Zagreb,
1987.
Vulovi}, Voj: Svetislav, Problem smrtne kazne, Izdava~ka
kwi`arnica Gece Kona, Beograd, 1925.
Vukadinovi}, Branko: Neki problemi osu|eni~kog rada, Zbornik
IKSI, Beograd, 1975/4.
... Osvrt na klasifikaciju punoletnih osu|enih lica, Zbornik IKSI,
Beograd, 1975/4.
Z
Zlatari}, Bogdan: Opservacioni centri za opservaciju u Francuskoj,
Narodna milicija, Beograd, 1959/11, str. 66-67.
... Krivi~no pravo, prvi svezak, Informator, Zagreb, 1972.
... Sedmi me|unarodni kongres za krivi~no pravo, Na{a
zakonitost, Zagreb, 1957/11-12, str. 480-486.
... Me|unarodni kolokvij "Du{evno abnormalni delinkventi" (Bellagio,
21-25 april 1963), JRKKP, Beograd, 1963/1, str. 118-123.
... Peti me|unarodni kongres dru{tvene odbrane, Na{a zakonitost,
Zagreb, 1958/11-12, str. 539-548.
... Uz pedesetogodi{njicu smrti Franca von Lista, Zbornik pravnog
fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1969/3-4.
... Nove tendencije u savremenoj nauci krivi~nog prava, Na{a zakonitost,
Zagreb, 1954/4.
... Drugi kongres Ujedinjenih nacija za spre~avanje zlo~ina i postupanje
sa prestupnicima, Na{a zakonitost, Zagreb, 1960/11-12.
Zlatari}, Bogdan i Dama{ka, Miriam: Re~nik krivi~nog prava i postupka,
Informator, Zagreb, 1966.
715