Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

Klisten so svojata reforma ne go opfa}a krivi~noto pravo i postapkata,
tokmu vo negovoto vreme e sozdadena efikasna sudska organizacija
vo koja e izrazena ulogata na narodniot sud (heliea), i toa tokmu
zaradi koristeweto na pravoto na `alba koja na toj sud mu dava
pravo da odlu~uva kone~no za site zna~ajni predmeti. So drugi zborovi,
krivi~noprocesniot institut na `alba e sredstvo so koe preku
praktikata na krivi~nata postapka se postignuva mnogu zna~ajna politi~ka
cel - arhontite fakti~ki gi gubat svoite sudski ovlastuvawa vo
odlu~uvaweto, a nivnata dejnost se sveduva na prethodno pribirawe i i
obezbeduvawe na dokazi, zna~i na istra`ni dejstvija. 26
So cel da go onevozmo`i vospostavuvaweto na tiranija, Klisten
go voveduva ostrakizmot - godi{no glasawe vo eklezijata za potrebite
na politi~ko progonuvawe za koe i da e lice koe poradi svojot
ugled i vlijanie mo`e{e da ja zagrozi demokratijata. Iako se raboti
za polirti~ko sredstvo, eklezijata vo ovoj slu~aj postapuva kako sud
(potreben e poseben kvorum, tajno glasawe). Ottamu, so odled deka progonuvaweto
vo vakov slu~aj ne se smeta za kazna, bi mo`elo da se ka`e
deka se raboti za preventivna merka koja se odreduva ante delictum. Se
raboti za op{testvena reakcija poradi mo`nosta za izvr{uvawe na
prestap, {to makar i uslovno, sepak potse}a na dene{notite merki na
bezbednost. 27
So Efijatovite reformi (462 god. p. n. e) na helieata se prenesuva
pravoto na kontrolata nad eklezijata, a vo nadle`nosta na
aeropagot ostanuva samo sudeweto za verski delikti.
Ne{to podocna so Perikle (449-429 god. p. n. e.) i negovite reformi,
Atina kako polis dobiva dr`avano ureduvawe so podelba na
vlasta me|u eklezijata so zakonodavna, sovetot na arhonti - koj ima
izvr{na i helieata so vrhovna sudska vlast. Toa e tn. "zlaten period"
na Aina.
Vo atinskata dr`ava od klasi~niot period vo poimot na prestapot
od javnopraven karakter spa|aa velepredavstvoto vklu~itelno i
obidot za ostvaruvawe na tiranija i predavstvo na neprijatelot; obidiot
za popre~uvawe na primena na pravoto; zapostavuvawe na obvrskite
sprema dr`avata, nevr{ewe na slu`bena dol`nost; povreda na javno
svetili{te i povreda na obi~aiite so koi se odreduva na~inot na moralnoto
povedenie. Povredite na individualnoto pravo vo po~etokot
bea ostaveni nadvor od krivi~nopravnata reakcija, odnosno bile prepu{teni
na individualnata reakcija na o{teteniot. Vidovite na op{-
testvenata reakcija koi denes gi narekuvame sankcii za takvite povedenija
se razli~ni. Me|u imotnite kazni spa|aa o{tetata ili globa, vo
zavisnost od toa dali prestapot ima prete`no javnopraven ili
26
Toma{evi}, G. Osnove atenskog krivi~nog postupka klasi~nog doba, Zbornik
radova Pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1990, str. 137.
27
Ibid, str. 137.
32