21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

Studija

Studija

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

kaznata mo`at da se opomenat, upla{at i predupredat potencijalnite<br />

kriminalci da ne vr{at krivi~ni dela.<br />

5. Na krajot, nu`no e posebno da se izd<strong>vo</strong>i i istakne u{te edno<br />

obele`je na kaznata {to e neraskinli<strong>vo</strong> povrzano so predhodnite karakteristiki.<br />

Toa e deka kaznata se odlikuva so osobena suro<strong>vo</strong>st i<br />

brutalnost <strong>vo</strong> izvr{uvaweto, so `estina {to ja nadminuva onaa od<br />

periodot na primitivnata zaednica.<br />

II. VIDOVI KAZNI VO STARIOT I SREDNIOT VEK<br />

1. ELIMINATORNI KAZNI<br />

Eliminatornite kazni otsekoga{ pretstavuvale najostar oblik<br />

na op{testvena reakcija na kriminalnite odnesuvawa. So nivna primena<br />

op{test<strong>vo</strong>to se osloboduva od prestapnikot i mo`nosta da se povtori<br />

nego<strong>vo</strong>to delo na toj na~in {to mu go odzema `i<strong>vo</strong>tot (smrtna<br />

kazna), ili pak go otstranuva, isklu~uva, eliminira takviot poedinec<br />

od s<strong>vo</strong>jata sredina (progonst<strong>vo</strong>, deportacija, pra}awe na galii).<br />

1.1. Smrtna kazna<br />

Smrtnata kazna se vbrojuva me|u najsurovite redovni sredstva<br />

na pravna za{tita od izvr{itelite na krivi~nite dela. Kako edna od<br />

najstarite i za o<strong>vo</strong>j period osobeno primenuvani vidovi na op{testvena<br />

reakcija taa bila predvidena za najrazli~ni krivi~ni dela, 34 a osobeno<br />

za zlostorstva protiv dr`avata (star vek) i zlostorstva protiv<br />

religijata i imotot (sreden vek). So ogled deka so nea se odzema ~ove~kiot<br />

`i<strong>vo</strong>t kako ednokraten podarok od prirodata, institucionaliziranoto<br />

ubist<strong>vo</strong> <strong>vo</strong> su{tina e ostra i surova odmazda bez ogled na<br />

subjektot {to ja primenuva i na~iniot na koj se izvr{uva. Vakvata realna<br />

konstatacija me|utoa, ne zna~i deka so raznovrsnosta na izvr{uvaweto<br />

ne mo`e da se vlijae vrz intenzitetot na taa suro<strong>vo</strong>st. Naprotiv,<br />

niz konkretniot na~in na izvr{uvawe mo`e da se manifestira takva<br />

svirepost, bezobyirnost i ne~ove~nost so koi mnogu ~esto se nadminuvaat<br />

granicite na fantazijata i majstorst<strong>vo</strong> duri i na najsvirepite<br />

zlostornici. Toa se postignuva so primena na brojni tehniki {to<br />

bile ve{to sro~eni da predizvikaat golemi fizi~ki i du{evni bolki,<br />

34<br />

Vo Hamurabieviot zakonik bile predvideni 60 krivi~ni dela, a od<br />

niv za 34 bila propi{ana smrtna kazna. Vidi: Davidovi}, D. Kriminologija, Vi{a<br />

{kola unutra{njih poslova, Beograd, 1973, str. 92. Taka na primer smrtnata kazna<br />

be{e predvidena za krivi~no delo kleveta, la`no svedo~ewe, prequba storena<br />

od strana na `enata, incest, nesovesno gradewe na objekti, razbojni{t<strong>vo</strong> i<br />

razni oblici na kra`ba, zatajuvawe i nekoi drugi krivi~ni dela protiv imotot.<br />

I<strong>vo</strong>{evi}, D. Drevno ka`njavanje, JRKKP, Beograd, 1970/4, str. 701-702.<br />

39

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!