Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

Platon dal i konkretni predlozi za primena na izvesni kazni.
Predlaga{e smrtna kazna za davawe zasolni{te na progonetite, za
primawe podaroci zaradi storeni uslugi na dr`avata, za vol{ebni-
{tva so koi nekomu mu se pravi {teta. 94 Mo{ne interesno i zna~ajno e
i negovoto zalagawe za prifa}awe na zatvoraweto kako redovna kazna.
Toj predlagal tri ustanovi: edna za pritvor, druga za nepopravlivite
(ku}i na kaewe) i tretta za popravlivite zlostornici. 95
Spored Aristotel (384-322) prestapni~koto povedenie na ~ovekot
e rezultat od vlijanieto na osum okolnosti: "slu~aj, prirodna
nu`nost, nadvore{ni sili, navika, re{enie, gnev i pohotlivost. 96 Sekoj
zlostornik e neprijatel na op{testvoto i treba da se kazni za{to
so svojot prestap ja naru{il ednakvosta me|u lu|eto i so toa ja povredil
konkretnata pravednost. 97 Kaznata e sredstvo {to treba povrotno
da ja vospostavi ednakvosta, odnosno pravi~nosta. Ako na eden mu
se nanesat rani, a drug gi predizvikal, ako nekoj ubil, a drug i podlegnal
na smrtta, toga{ me|u onoj {to go podnesuva i onoj {to go izvr-
{il deloto nastanal odnos na neednakva podelba i sudijata so pomo{
na kaznata se obiduva da vospostavi ednakvost na na~in {to na onaa
strana koja {to ima vi{ok na dobivka, toj vi{ok go odzema. 98 Su{tinata
na takvoto kaznuvawe e odmazda ("vra}awe milo za drago"). 99
Odmazdata, veli Aristotel, e vo ~ovekovata priroda za{to go smiruva
~ovekoviot gnev i negovoto ~uvstvo na bolka go zamenuva so zadovolstvo.
100 Neprezemaweto na odmazdata e vo sprotivnost so ~ovekovata
~uvstvitelnost i nagonot za samoodbrana, za{to samo robovite mo`at
da podnesuvaat navredi bez da se nalutat. Dokolku ne e glup ili so roppridr`uva
pri ocenkata za poedine~nite slu~ai {to podle`at na zakonite"
Platon, op. cit, str. 482.
94
Ibid, str. 378.
95
Ibid, str. 482.
96
Vidi: \uri}, M. Predgovor na deloto na Aristotel, Nikomanova etika,
Kultura, Beograd, 1970, str. XXXIII.
97
Konkretnata pravi~nost se postignuva so izedna~uvawe po pat na
aritmeti~ka proporcija. Taa pravi~nost pretstavuva sredina me|u dobivkata
i {tetata i tuka sekoj e ednakov bez ogled na toa dali e ~esen ili lo{ -
"va`no e samo toa da se utvrdi deka eden trpi nepravda, a drug ja nanesuva,
deka eden napravil {teta, a drug ja o{teten" (str. 125). Korektivno pravi~no
postapuvawe zna~i sredina me|u vr{eweto nepravda i trpeweto nepravda.
Prvoto zna~i da ima{ pove}e, a vtoroto da ima{ pomalku (str. 126). "Nepravednosta
ednovremeno e i vi{ok i nedovolnost, i toa za nepravedniot li~no
vi{ok na ona {to voop{to e korisno, a nedovolnost na ona {to e {tetno".
Aristotel, Nikomhova etika, Kultura, Beograd, 1970, str. 127.
98
Ibid, str. 120.
99
Ibid, str. 123.
100
Ibid, str. 101.
64