Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

Brodovite-zatvori bea privremeno re{enie do iznao|aweto
novi mo`nosti za deportacija. Novata {ansa be{e pronajdena vo koloniziraweto
na Avstralija. Prvata grupa zatvorenici gi napu{ti brodovite-zatvori
vo mart 1787 godina i so del od niv 59 na podra~jeto na
dene{niot grad Sidnej be{e osnovana zatvorska kolonija. Vo po~etokot
ovie lica bile iskoristuvani za izgradba na novi naselbi, pati-
{ta i obrabotka na zemji{teto, ili, ponaku re~eno, za sozdavawe uslovi
za prifa}awe na angliskite emigranti. Taka na primer za vreme na
upravuvaweto na Makari (Macqarie, 1809), Sidnej be{e pretvoren vo
golem grad so plan {to i denes e funkcionalen. So sledbenikot na Makari,
Tomas Brisbon (Sir Thomas Brisbone) }e zapo~ne praktikata na
dodeluvawe na zatvorenicite kako slugi na angliskite doselenici, 60
Niskata cena }e dovede do nivno brzo razgrabuvawe, a so zgolemuvawe
na pobaruva~kata se javi potrebata za voveduvawe opredelen red vo dodeluvaweto
na ovie lica. Od tie pri~ini zatvorenicite po~nale da im
se dodeluvaat samo na onie emigranti {to poseduvale pogolema povr-
{ina na zemja i toa samo ako doka`ele deka dotoga{ uspe{no stopanisuvale
i deka gi odlikuvaat karakterni osobini {to davaat garancija
deka dobro }e se postapuva so niv. Me|utoa, seto toa ne be{e dovolno
za spre~uvawe na serioznite problemi {to i ovde po~nale da se javuvaat.
Nekoi deportirci se osamostojuvale so otpu{tawe ili odmetnuvawe
od svoite gazdi i zapo~nale samostojna rabota, no mnogu pogolem
bil brojot na onie {to se oddavale na kriminal. Toa }e pridonese za
zgolemuvawe na antagonizmot me|u emigranitite i deportircite.
Zatoa, Anglija zapo~nala svoite zatvorenici da gi ispra}a na ostrovi-
59
Prviot konvoj za Avstralija be{e so~inet od 11 brodovi so okolu
1400 zatvorenici. Patuvaweto trae{e 8 meseci, a do odredi{tetot stignaa
samo 9 brodovi so samo 552 ma`i i 197 `eni. Uslovite na ovie brodovi bea
o~ajni. Brodovite ne bea snabdeni so dovolno koli~estvo na hrana i voda nitu
so lekovi pa zatoa golem broj od deportiranite lica go zagubija `ivotot pri
samoto paruvawe. Opredelen broj od niv zaginaa vo dva brodolomi, a poradi
iscrpenost od patuvaweto za vreme na koe vrz niv bile primenuvani surovi
disciplinski kazni, seksualni i`ivuvawa i sl., se umira{e i na samoto pristani{te.
No toa ne be{e kraj, za{to so pristignuvaweto vedna{ se zapo-
~nuva{e so naporna fizi~ka rabota vo zatvorskite kolonii.
60
Vo vakvata praktika penolo{kata literatura go gleda za~etokot na
institutot usloven otpust. Od 1820 godina otpu{tenite osudenici im bile
dodeluvani kako rabotnici na posebno izbrani doselenici. Se slu~uvalo na
poedini osudenici da im se dodeli i zemja so obvrska da ja obrabotuvaat, a dobieniot
prihod da go otstapuvaat na najziniot sopstvenik. Site uslovno otpu-
{teni osudenici dobivale posebni propusnici nare~eni "ticket of leave," a samite
osudenici gi narekuvale "ticket of leave man." Osudenicite bile dol`ni
da gi poka`at propusnicite na sekoe barawe na pretstavnicite na vlasta. [ukovi},
M. Uslovni otpust, IKKI, Beograd, 1971, str. 13.
48