Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

mska sostojba i ja kritikuva dr`avnata uprava {to namesto da po~ne so
suzbivaweto na ekonomskata siroma{tija i na pita~eweto, edinstveno
demne prilika ovie lu|e da gi stavi vo zatvor. Toj bara zakonodavecot
da ispita koi krivi~ni dela se najpove}e povrzani so slabite strani
na ~ovekovata priroda za da go svrti vnimanieto vrz tie pri~ini. Vo
borbata so ubistvoto na dete pri pora|awe se zalaga za osnovawe na posebni
ku}i za pora|awe koi }e go za{titaat `ivotot na plodot i ~esta
na nema`enata majka, koi do toga{ moraat da ja sokrivaat svojata bremenost
i da se odavaat na kriminal. 185
Vo pogled na kaznuvaweto na vinovnicite ja vovel idejata od
"simbioza na krivi~noto delo" koja podocna e prifatena od mnogu
kriminolozi. Toj imeno, zabele`al deka mnogu zlostornici pri izvr-
{uvaweto na krivi~noto delo poka`uvaat opredelena posebna sposobnost
koja bi mo`ela da se iskoristi. Takvite zlostornici mo`ebi vo
svojot porane{en `ivot ne uspeale da gi upotrebat svoite sposobnosti,
pa ottamu po izvr{uvaweto na krivi~noto delo toa treba da se
iskoristi. Ottamu, mo`e slobodno da se ka`e, deka idejata za prilagoduvawe
na kaznata so ogled na razli~nite sposobnosti na osudenikot,
koja podocna e dorazviena od pretstavnicite na kriminolo{kite
{koli, poteknuva u{te od samiot Volter. Toj re{itelno stanuva protiv
odmazdata, no se zalaga za srazmernost vo kaznuvaweto poradi
skrotuvawe na sudiskoto samovolie i poradi borba so svireposta na
kaznite. "Vrhoven kriterium kaj kaznuvaweto mora da bide korista za
op{testvoto. Sudijata koj ne vnimava na toa, ne e ve}e sudija, tuku
"varvarin oble~en vo sudiska toga" ili duri i "ubiec vo toga," koj gi
nareduva vistinskite interesi na pravosudstvoto." 186
Site napredni idei na ovie misliteli nezadr`livo se razvivaa
i probivaa vo zemjite na Evropa vo periodot od XVI do po~etokot na
XIX vek, sozdavaj}i duhovna klima za pobeda na novite kapitalisti~ki
op{testveni odnosi. Nivnata po~etna to~ka se nao|a vo kritikata na
teorijata na besmrtnosta na du{ata i baraweto za osolboduvawe na naukata
od stegite na Crkvata. Nivnata kritika pretstavuva vistinska
revolucija za{to vnimanieto na ~ovekot kone~no se svrtuva kon vistinskiot
`ivot na zemjata, a toa zna~i i kon vistinskite sredstva za menuvawe
na seto ona {to go popre~uva ostvaruvaweto na ~ovekot i
op{testveniot razvoj. Ottuka }e proizleze i posebnoto mesto {to mu
se dava na razumot vo opredeluvaweto na toj razvoj. Celokupnata istorija
ne e ni{to drugo tuku istorija na borba na razumot protiv neznaeweto
i predrasudite. Zatoa vo site ovie razmisluvawa be{e nesomneno
prisuten streme`ot kon humanizacija na kaznata i unapreduvawe
na krivi~noto pravosudstvo. Me|utoa, nivnite slobodoumni idei neostvarija
skoro nikakov odraz vrz podobruvaweto na toga{nite sost-
185
Ibid, str. 78.
186
Ibid, str. 77
80