Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

se pristapi kon recepcija na rimskoto gra|ansko pravo i krivi~no
pravo. Najva`nata posledica od taa recepcija se ogleda vo zacvrstuvaweto
na vinata kako osnova na odgovornosta: namesto objektivnata
odgovornost (odgovornost samo vrz osnova na predizvikanite posledici)
se voveduva subjektivna odgovornost (odgovornost zasnovana vrz vinata).
Vo uslovi na neskrien oblik na eksploatacija ne samo {to postoi
golema neednakvost vo kaznuvaweto (postoewe posebni sudovi vo
zavisnost od polo`bata na obvinetiot i izrazena arbitrernost vo izreknuvaweto
i odmeruvaweto na kaznite) tuku i golema disproporcija
me|u storenoto krivi~no delo i izre~enite kazni. So formiraweto na
specijalen sud za sudewe na ereticite od strana na papata Grgur IX kon
krajot na XII vek i natamu jakne ulogata na kanonskoto krivi~no pravo,
a so postojanoto pro{iruvawe na registarot na krivi~nite dela
protiv religijata crkvata se javi kako najsilen za{titnik na feudalizmot.
Na toj na~in sprema prestapnicite se primenuvale drasti~ni
kazni koi i ovde naj~esto bea naso~eni protiv `ivotot i telesniot
integritet na poedinecot, a se izvr{uvale na izvonredno surov na~in.
Poradi ostriot sudir pome|u starite feudalni i novite bur`uaski
op{testveni odnosi vo tekot na XVI i XVII vek se ostvaruva raspa|aweto
na feudalnoto op{testvo. Toa e period koga celokupnata
ostrica na op{testvenata represija e naso~ena kon selanecot bilo zatoa
{to feudalcite nastojuvaat da gi soprat se po~estite vostanija,
ili pak zatoa {to novata klasa - bur`uazijata nastojuva so site raspolo`ivi
sredstva od nego da sozdade naemen rabotnik. 33
Kako {to mo`e da se zabele`i stanuva zbor za eden golem period
{to so ogled na opredeleni zaedni~ki karakteristiki na op{testvenata
reakcija protiv kriminalnite povedenija zapo~nuva nekade
od ~etvrtiot milenium pred na{ata era i se zaokru`uva so raspa|aweto
na feudalizmot kon krajot na XVII i po~etokot na XVIII vek. Su-
{tinata na tie karakteristiki spored koi javnata reakcija bitno se
razlikuva od prvobitnata reakcija na prvobitnata zaednica mo`e da
se izrazi niz slednive obele`ja na kaznite:
1. Vo pogled na onoj {to ja primenuva kaznata e kolektivna za-
{to ja izvr{uva dr`aven organ vo imeto na site.
33
Vidi: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savremena
administracija, Beograd, 1978, str. 37. Od ovoj period inaku proizleguvaat
najzna~ajnite izovri na krivi~noto pravo na sredniot vek. Toga{ se doneseni:
Op{tiot germanski krivi~ni zakonik (Constitutio Criminalis Carolina) na Karlo
V od 1532 godina, Kodeksot na Filip II {panskiot od 1566 godina, francuskata
Kriminalna ordinansa od 1670, Zbirkata zakoni donesena vo Rusija
od 1648, Bavarskiot krivi~en zakon (Codeks iuris Bavarici Criminalis) od 1751,
avstriskiot krivi~en zakonik na Marija Terezija (Constitutio Criminalis Theresiana)
od 1768 i pruskiot krivi~en zakonik od 1794 g.
37