Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)
21.11.2015 • Views
Share Embed Flag

Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

Studija

Studija

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
zoransulejmanov

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

START NOW

{uvawe od sloboda dobi vedna{ mesto (Code penal od 1791) pretstavuva{e<br />

golem napredok <strong>vo</strong> odnos na dotoga{niot surov kaznen sistem<br />

no i zna~aen preduslov za natamo{en probiv na humanizacijata na<br />

izrekuvaweto i izvr{uvaweto na site vidovi kazni.<br />

4. Voveduvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda be{e najbrzo<br />

ostvareno i <strong>vo</strong> ostanatite krivi~noprani kodifikacii <strong>vo</strong> Evropa od<br />

po~etokot na XIX vek. Za brziot podem na najzinata afirmacija sekako<br />

e zaslu`no i jakneweto na dr`avata postavena vrz nacionalni osnovi.<br />

So toa se sozdadoa uslovi za izgradba na sistem od novi <strong>ustanovi</strong> za<br />

izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda {to ne be{e taka lesno<br />

ostvarli<strong>vo</strong> <strong>vo</strong> partikularisti~koto i ekonomski nedo<strong>vo</strong>lno silno feudalno<br />

op{test<strong>vo</strong>.<br />

3. RAZVOJ NA KAZNITE LI[UVAWE OD SLOBODA VO<br />

KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO<br />

Voveduvawe na kaznata li{uvawe od sloboda <strong>vo</strong> krivi~noto zakonodavst<strong>vo</strong><br />

e <strong>vo</strong>obi~aeno da se sledi niz dva raz<strong>vo</strong>jni periodi: 1. kaznata<br />

li{uvawe od sloboda <strong>vo</strong> zakonodavst<strong>vo</strong>to od XIX vek i 2. kaznata<br />

li{uvawe od sloboda <strong>vo</strong> zakonodavst<strong>vo</strong>to od XX vek.<br />

1. Ona {to posebno go odbele`uva prviot period e golemiot<br />

broj najrazli~ni oblici na kaznata li{uvawe od sloboda. Pretpostavkata<br />

deka nivniot pluralitet se dol`i na razli~nite sta<strong>vo</strong>vi na krivi~nopravnata<br />

nauka sprema celite na kaznata (odmazda i zastra{uvawe,<br />

le~ewe i popravawe) 198 ima s<strong>vo</strong>ja realna osnova. Mno{t<strong>vo</strong>to na kazni<br />

li{uvawe od sloboda me|utoa, mnogu pove}e se dol`i na izrazenata<br />

tendencija kon sozdavawe mo`nosti za stepenuvawe na intenzitetot<br />

na op{testvenata reakcija sprema te`inata na izvr{enoto delo.<br />

Vo krivi~nite zakonici od toa vreme toa se ostvaruva so podelba na<br />

kaznivite dela na zlostorstva, prestapi i istapi. Taka na primer <strong>vo</strong><br />

francuskiot Code penal od 1791 i Code Napeoleon od 1810 godina bea<br />

<strong>vo</strong>vedeni robija, zato~uvawe, deportacija, relegacija, prisilna rabota,<br />

popraven i policiski zat<strong>vo</strong>r. Avstriskiot krivi~en zakon od 1803<br />

godina gi poznava kaznite strog zat<strong>vo</strong>r i obi~ni, te{ki i najte{ki<br />

zandani. Bavarskiot zakonik od 1813 godina gi poznava{e do`i<strong>vo</strong>tnoto<br />

li{uvawe od sloboda, zat<strong>vo</strong>r, ispra}awe na prisilna rabota i<br />

ispra}awe <strong>vo</strong> tvrdina. Vo krivi~niot zakonik na Belgija od 1865 bea<br />

<strong>vo</strong>vedeni prisilna rabota, zato~uvawe, robija, zat<strong>vo</strong>r i policiski zat<strong>vo</strong>r.<br />

Vo germanskiot krivi~en zakonik od 1871 godina, se javuvaat prisilna<br />

robija, zato~uvaweto, strogiot i obi~niot zat<strong>vo</strong>r. Duri i <strong>vo</strong><br />

Anglija koja nema kodificirano krivi~no zakonodavst<strong>vo</strong> bile pozna-<br />

198<br />

Vidi: Kup~evi}-Mla|enovi}, R, op. cit, str. 85.<br />

90

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!