Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

izveduva od filozovskiot stav deka seto ona {to kaj ~ovekot predizvikuva
zadovolstvo ili u`ivawe se narekuva "dobro", a ona {to predizvikuva
bolka i neprijatnosti se narekuva "zlo". Dobroto vodi kon
sre}ata na ~ovekot, a zloto kon nesre}ata. 146 Dobroto i zloto se,
vsu{nost, soglasuvawe i nesoglasuvawe na na{ite volevi dejstvija so
onoj zakon {to se temeli na voljata i mo}ta na zakonodavecot da
donesuva dobro i zlo. A toa dobro i zlo, u`ivaweto i bolkata koi po
naredba na zakonodavecot go sledat na{eto pridr`uvawe ili naru{uvawe
na zakonot se ona {to go narekuvame nagrada i kazna. 147 Ottuka
proizleguva deka sekoe naru{uvawe na zakonot e oli~enie na zloto,
vr{ewe nepravda 148 i vrz nego treba da se nadovrze drugo zlo. Za izvr{eni
ubistva sekoga{ sleduva smrtna kazna spored na~eloto: "Koj
lie ~ove~ka krv, negovata krv od ~ovek da bide proliena." 149 [to se
odnesuva do polesnite prestapi, nivnite storiteli spored Lok treba
da bidat kazneti vo onoj stepen i so tolku ostrina {to }e bidat
dovolni prestapnikot da go izvle~e podebeliot kraj, da mu se dade prilika
za pokajuvawe i da se zapla{at ostanatite. 150
@an @ak Ruso (1712-1778) 151 malku se zanimaval so problemite
na kaznata i kaznuvaweto. I toj sli~no kako Lok, a podocna i Holbah,
najpove}e se interesiral za smrtnata kazna za koja nao|a poinakvo
opravduvawe. So naru{uvaweto na op{testvenoto pravo prestapnikot
tie vo site slu~ai se javuvaat kako sudii. No kako takvi tie stanuvaat pristrasni
kon sebe, svoite rodnini i prijateli, a od druga strana zlobata, strastite
i odmazdata gi vodat daleku vo kaznuvaweto na drugite {to doveduva do
neredi. Tokmu zatoa lu|eto se dogovaraat za sozdavawe na edno telo {to }e
pretstavuva lek protiv tie neredi, a toa telo e dr`avata. Vidi: Parsons, T. Teorije
o dru{tvu, Vuk Karad`i}, Beograd, 1969, str. 105-106.
146
Vidi; Lok, D`. Ogled o ljudskom razumu, Kultura, Beograd, 1962, str.
239 i natamu.
147
Ibid, str. 377.
148
"Ni{to ne mo`e da se smeta za nepravedno {to ne mu e sprotivno na
nekoj zakon" Ibid, str. 233.
149
Vidi: Persons, T. op. cit, str. 105.
150
Ibid, str. 105-106.
151
Ruso pretpostavuva deka vo prirodnata sostojba se javuvaat pre~ki
{to go sopiraat ~ovekovoto samoodr`uvawe i gi nadminuvaat silite na sekoj
poedinec {to mo`e da gi upotrebi za da se odr`i vo taa sostojba. Zaradi sopstvenoto
samoodr`uvawe poedinecot mora da go izmeni na~inot na `ivotot
i da se zdru`i vo dr`ava obrazuvaj}i sili {to mo`at da gi nadminat silite
od nadvor. Prirodnata sostojba ja zamisluval kako period vo koj ~ovekot bil
sloboden, nezavisen i moralno nerasipan. So voveduvaweto na privatnata sopstvenost
i podocna so razvojot na civilizacijata zasnovan vrz op{testvenata
neednakvost lu|eto se izrasipale. Vidi: Ruso, @.@. Op{testveniot dogovor,
Misla i dr. Skopje, 1978.
72