Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

Vo srednovekovniot period ovie kazni stanale va`en izvor na
prihodi. Vo uslovi na raspa|awe na naturalnoto proizvodstvo, razvojot
na trgovijata i pojavata na gra|anskata klasa kaznata ne e ve}e samo
sredstvo za fizi~ko istrebuvawe i zastra{uvawe na okolinata tuku i
mo{ne silen instrument za vr{ewe na ekonomski pritisok vrz pot~inetoto
naselenie. So pari~nata kazna storitelot na krivi~noto delo
se obvrzuva da se isplati opredelena suma pari vo korist na dr`avnata
kasa. Dokolku ne sakal da ja izvr{i taa obvrska dr`avata prezema ~ekori
za prisilna naplata. Sprema onie pak, {to nemo`ele da odgovorat
na takvoto barawe od strana na dr`avata doa|a do zamena na pari-
~nata so drug vid kazna. Vo opredelen period koga poradi se pogolemo
osiroma{uvawe na naselenieto doa|a do pogolemi problemi vo pogled
na naplatata na pari~nite kazni, nivniot primat }e bide istisnuvan
so vra}awe kon telesnite kazni.
Pari~nite kazni naj~esto se javuvale vo oblik na nadomest za
"cenata na ~ovekot" (Wergeld) ili globa (Fredum). Bez ogled na toa
{to i dvete formi bile presmetani od korista {to se vle~ela za
crkvata, odnosno dr`avata, nivnata ~esta primena zna~e{e fakti~ko
ograni~uvawe na izvr{uvaweto na smrtnite i telesnite kazni. Vergeldot
be{e "cena za ~ovekot," odnosno vrednost na `ivotot na poedinecot
{to vpe~atlivo se razlikuva{e so ogled na negovata polo`ba. Ako
nekoj povredel ili ubiel pripadnik na plemstvoto pla}al opredelena
cena. Ako povredil ili ubiel kmet, vergeldot be{e mal. Vergeldot,
vsu{nost, be{e pla}awe opredelena suma pari na crkovnite vlasti
zaradi stradawe. Dokolku zlostornikot nemo`el toa da go stori se
pristapuva{e kon telesno kaznuvawe. Zaradi ostvaruvaweto na torturata
osudenikot bil stavan vo zatvor vo koj se `iveelo "na leb i voda"
dodeka nekoj ne se zazemel za nego ili dodeka ne se dobielo oprostuvawe
od biskupot. Duri i kralot po odnos na ovie pra{awa mu be{e pot-
~inet na suprematijata na crkvata. 72
Fredumot obi~no se isplatuva{e vo korist na svetovnata vlast.
73 Poznat e u{te od Hamurabieviot zakonik, a be{e predviden i vo
nekoi srednovekovni akti. Taka na primer, vo Du{anoviot zakonik od
1349 godina be{e propi{ana mo{ne visoka globa vo iznos od 300 pje-
72
Vidi: Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masle{a, Sarajevo,
1962, str. 347-348.
73
"Osven nadomestot {to treba{e da im se isplati na rodninite za
ubistvoto, {tetata ili navredata, treba{e da se plati i opredelena dava~ka
koja zbornicite na varvarskite narodi ja narekuvaat Fredum"..."Toa e, vsu{-
nost, nadomest za za{tita pru`ena protiv pravoto na odmazda"..."Vinovnikot
pla}a{e fredum vo ime na mirot i bezbednosta {to gi izgubil zaradi storeniot
prestap, a koi mo`e{e da gi povrati so za{tita"..."Toj fredum be{e lokalna
dava~ka vo korist na sekoj koj sudel na opredeleno podra~je." Monteskie,
op. cit, Tom II, str. 334-335 i natamu.
56