Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

maki i stradawa, i toa {to e mo`no podolg period pred nastapuvaweto
na smrtta. Vo na~inot na izvr{uvaweto na ovie kazni mo{ne silno e
prisuten i vtoriot element na kaznuvaweto - intimidacijata. Nejzinoto
ostvaruvawe e osobeno vidlivo vo prolongiraniot na~in na primenetata
surovost. Imeno, so smrtta na zlostornikot skoro nikoga{ ne
zavr{uval ritualot na pogubuvaweto. Dopolnitelnoto egzemplarno
iz`ivuvawe od tipot na besewe na le{ot na osudenikot do negovoto
raspa|awe treba{e da go zgolemi stravot kaj narodot i da poslu`i
kako "zdrav primer" za nezdravi odnesuvawa. Vo toj kontekst eliminacijata
na poedinecot zaradi osloboduvawe od opasnosta na negovo povtorno
vr{ewe na krivi~ni dela dobiva skoro periferno zna~ewe.
Dokolku sakame da dobieme pribli`en vpe~atok za ~uvstvitelnata
surova stvarnost vo vrska so izvr{uvaweto na smrtnite kazni od
ovoj period, se ~ini neophodno da uka`eme barem na del od taa stvarnost.
Takviot opis me|u drugoto e potreben za da se zabele`i i eden
skoro nespomnat abolicionisti~ki argument koj i pokraj istoriskata
nadminatost na fakti~kite sostojbi ostanuva zna~aen indikator za varietetot
na zloto {to mo`e da go izmisli "dobriot ~ovek" kako veren
pripadnik i za{tnik na interesite na dr`avnata vlast. Su{tinata e
vo toa {to sozdadenoto "bogatstvo" na formite za izvr{uvawe na smrtnata
kazna vo golem obem go nadminuva spektarot na ideite za odzemawe
na tu| `ivot sozdaden od samite zlostornici.
Besewe. Beseweto bilo naj~esto upotrebuvano skoro kaj site
narodi od ovoj period. Vo po~etokot osudenite lica bile beseni na
sekoe drvo {to se nao|alo vo okolinata, a ne{to podocna i vrz porti,
povisoki kuli i vrz specijano podeseni stolbovi. Kako poseben na~in
na besewe vo istorijata na stariot Istok, Grcija i Rim se sre}ava i
ona {to se vr{elo na krst so glavata na osudenikot nadolu ili nagore.
Stanuva zbor za edno od najma~nite vidovi besewa za{to vo tie slu~ai
smrtta ne nastapuvala vedna{ poradi zadavuvawe, tuku poleka zaradi
glad, `ed i raznovidni izma~uvawa. Kaj onie narodi {to go prifatile
hristijanstvoto ovoj na~in na besewe ne be{e vo upotreba zaradi svetiot
spomen na raspnatiot Isus.
Kaj mnogu narodi od sredniot vek vladeelo uveruvawe deka beseweto
e pote`ok i posramen oblik na izvr{uvawe na smrtnata kazna od
otsekuvaweto na glavata, koe {to tokmu zatoa be{e razervirano za
osudenicite od privilegiranite sloevi. So cel da se zgolemi sramot
pri beseweto evreite i starite germani osudenicite na smrt gi besele
zaedno so dve ku~iwa ili gi nakituvale so predmeti pogodni da predizvikaat
potsmev. Od ovoj period e poznato deka i od viso~inata na besilkata
zavisela goleminata na predizikanoto poni`uvawe.
Zna~ajno e da se spomene i toa deka klasi~nata sprava za besewe
so podno`je koe se trga pod nozete na osudenikot za prv pat isprobana
vrz lordot Ferare vo Francija vo 1760 godina
Odsekuvawe na glavata. Za ovoj mo{ne star i ~esto upotrebuvan
40