Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

ska priroda slobodniot ~ovek treba da se luti i na sekoe zlo mora da
vozvrati so zlo. 101 Srazmernoto vra}awe za pretrpenoto zlo e uslov za
odr`uvawe na ~ovekovata zaednica. 102
Pri konkretno realizirawe na reakcijata mo`no e i opredeleno
otstapuvawe od srazmernosta. Takvoto otstapuvawe vo eden slu~aj e
predopredeleno od klasnata pripadnost na poedinecot. Toa vo soglasnost
so konstrukcijata na distributivnata pravednost zna~i deka:
"ako nekoj {to ne e na vlast udri nekogo, udarot ne smee da bide vozvraten.
No ako nekoj udri lice {to e na vlast, udarot ne samo {to }e
bide vozvraten tuku (storitelot) }e bide i strogo kaznet. 103
Vtoroto otstapuvawe od srazmernata odmazda e povrzano so karakterot
na zlostorni~kata volja. Imeno, spored Aristotel, kaj sekoe
delo treba da se vodi smetka dali e storeno dobrovolno (volevo) ili
nedobrovolno (nevolevo) dejstvie. Volevite dejstvija natamu se delat
na namerni (svesni, so predhodno razmisluvawe) ili nenamerni (svesni,
no bez predhodno razmisluvawe). Vo dvata slu~ai se raboti za nepravedno
ogre{uvawe sprema zakonot i zatoa treba da se vospostavi
ednakvost. Me|utoa, kaj namerno storenite dela treba da se ima predvid
deka se vr{at od gnev (vo lutina) i pod dejstvo na drugi afekti vo
koi se zapa|a soglasno ~ovekovata priroda. Pri kaznuvaweto na tie
slu~ai treba da se vodi smetka za ulogata na `rtvata. 104
Od druga strana, za dela storeni so nedobrovolni dejstvija ne
mo`e da se ka`e deka se nepravedni iako so niv ~ovekot se ogre{uva
sprema zakonot. Odmazdata {to ovde }e se primeni treba da zavisi od
toa dali se raboti za prostlivo dejstvie (slu~aj ili gre{ka) ili pak,
za dejstvie {to ne mo`e da se prosti (afekt {to ne e ni priroden ni
~ove~ki).
Od seto ova mo`e da se vidi deka kaj Aristotel e prisuten
opredelen streme` za individualizacija vo kaznuvaweto, a so svoite
otstapki od na~eloto na talionot dosegnal i drugi problemi me|u koi
i onoj za zna~eweto na pridonesot na `rtvata vo kaznuvaweto.
Filozofite {to delumno se zanimavale so problemite na kaznata
i kaznuvaweto vo robovladetelskiot Rim ne uspeale da dadat nekoi
101
Ibid, str. 101.
102
Ibid, str. 123.
103
So distributivnata pravednost se vodi smetka za dostoinstvoto na
~lenovite na zaednicata i nivnite individualni zaslugi za op{testvoto. Taa
se rakovodi od ~esta, ugledot, vrednosta ili podobro re~eno od klasnata pripadnost
na poedinecot, a se ostvaruva spored geometriska proporcija: kolku e
pogolema vrednosta na ~ovekot, tolku e pogolema dobivkata, ili pak, pomala
{tetata. Vidi: Ibid, str. 120 i 121.
104
"...Delata storeni vo afekt so pravo se osuduvaat kako dela bez
predumisla, za{to za~etnikot ne e onoj {to go vr{i deloto, tuku onoj {to go
predizvikal afektot" Ibid, str. 132.
65