Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)
21.11.2015 • Views
Share Embed Flag

Zoran Sulejmanov - Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

Studija

Studija

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
zoransulejmanov

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

START NOW

slednite zat<strong>vo</strong>ri <strong>vo</strong> Anglija. Vo nego vladee{e re`im na celosno osamuvawe,<br />

no za razlika od filadelfiskiot sistem toa osamuvawe trae{e<br />

samo 18 meseci, a podocna i pomalku. Od o<strong>vo</strong>j zat<strong>vo</strong>r osudenicite<br />

bile i natamu ispra}ani <strong>vo</strong> avstraliskite zat<strong>vo</strong>rski kolonii. Po ugledot<br />

na Pentonvil i <strong>vo</strong> drugite evropski zemji }e zapo~ne praktikata<br />

na razli~no traewe na osamuvaweto. Kaj kratkite kazni li{uvawe od<br />

sloboda osamuvaweto trae{e za celoto vreme na nivnoto zadr`uvawe,<br />

a kaj dolgite kazni toa osamuvawe poleka se pretvara{e samo <strong>vo</strong> eden<br />

po~eten stadium so podolgo ili pokratko traewe. Vo o<strong>vo</strong>j pogled be{e<br />

iskli~ok Belgija kade {to strogiot osameni~ki sistem se praktikuva-<br />

{e za vreme na celiot tek na izdr`uvawe na kaznata. Do opredeleni<br />

ubla`uvawa <strong>vo</strong> belgiskiot sistem }e dojde duri <strong>vo</strong> periodot me|u dvete<br />

svetski <strong>vo</strong>jni ili poto~no od 1919 godina.<br />

Sovremenite ubla`uvawa na o<strong>vo</strong>j sistem <strong>vo</strong> golem del pretstavuvaat<br />

obid za nego<strong>vo</strong> uporno odr`uvawe. Vo toa se gleda i namerata na<br />

postojano istaknuvawe na negovite malubrojni prednosti i nivnata<br />

podr{ka na me|unarodnite penitencijarni kongresi. 218 Se poa|a{e od<br />

argumentite deka so izolacija na osudenite lica se spre~uva kriminalnata<br />

infekcija, begstvata i buntovite <strong>vo</strong> kaznenite za<strong>vo</strong>di i drugite<br />

negativni iskustva od zadni~koto zat<strong>vo</strong>rawe. Pokraj ovie nesomneni<br />

prednosti, na filadlfiskiot sistem mora da mu se priznae i pohumaniot<br />

odnos <strong>vo</strong> postapuvaweto so osudenicite. Negova zna~ajna prednost<br />

<strong>vo</strong> odnos na predhodniot e <strong>vo</strong> toa {to se raboti za prv pravno reguliran<br />

sistem. Normiraweto na na~inot na izvr{uvaweto na kaznata li-<br />

{uvawe od sloboda go one<strong>vo</strong>zmo`i samo<strong>vo</strong>lieto i istovremeno stana<br />

osnova za <strong>vo</strong>obli~uvawe i dogradba na ona {to <strong>vo</strong> penitencijarnata<br />

oblast dotoga{ be{e samo predlagano. Site ovie prednosti me|utoa,<br />

ne bea do<strong>vo</strong>lni da se ostvari i ona glavnoto - popravawe na zlostornicite<br />

i namaluvawe na kriminalitetot. Vo o<strong>vo</strong>j pogled se poka`aa site<br />

slabosti koi doveduvaa do sprotivni efekti. Zatoa mora{e da se prekine<br />

i so primenata na o<strong>vo</strong>j sistem koj za `al, trae{e re~isi sto godini.<br />

Ottamu, zemjata {to go <strong>vo</strong>vede }e bide me|u prvite i {to }e go<br />

ukine <strong>vo</strong> 1913 godina. Sistemot }e bide ukinat <strong>vo</strong> Francija <strong>vo</strong> 1939, a<br />

kacija na mladi, pr<strong>vo</strong>prestapnici i osudenici {to so s<strong>vo</strong>eto odnesuvawe davaat<br />

nade` za rehabilitacija. Vidi: Howard, D. L, op. cit, str. 19-22.<br />

217<br />

Pentonvil bil prviot zat<strong>vo</strong>r so keliski sistem na izdr`uvawe na<br />

kaznata sli~en na onoj primenuvan <strong>vo</strong> ^eri Hil. [est godini po nego bile<br />

izgradeni u{te 44 zat<strong>vo</strong>ri na istiot princip a <strong>vo</strong> niv bile smesteni 11.000 zat<strong>vo</strong>renici.<br />

So nekolku isklu~oci skoro site zat<strong>vo</strong>ri <strong>vo</strong> Britanija datiraat<br />

od o<strong>vo</strong>j period i ako bile izgradeni vrz o<strong>vo</strong>j princip nekoi od niv u{te od<br />

samiot po~etok ne go primenuvale osamuvaweto. Pri~inata za toa e pojavata<br />

na progresivniot sistem.<br />

218<br />

O<strong>vo</strong>j sistem be{e prepora~an na me|unarodnite kongresi odr`ani<br />

<strong>vo</strong> Frankfurt 1846 i Brisel 1867 godina.<br />

109

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!