Zoran Sulejmanbov - Sudija Izvestitel - kniga II (p.1232)

primena vo sekoja pove}enacionalna zednica i sredina, kako {to vo
konkretniot slu~aj bil gradot Gostivar. Preku ova na~elo Ustavot na
Republika Makedonija im ja garantiral na site gra|ani na Makedonija
slobodata na izrazuvaweto na pripadnosta na eden narod, odnosno nacionalnosta,
slobodata na izrazuvaweto na nacionalnata kultura i
slobodata na upotreba na svojot jazik i pismo.
Spored podnositelite na inicijativata, isto taka, bilo nesomneno
deka so osporenite akti flagrantno bil prekr{en principot na
vladeewe na pravoto, koj podrazbiral pravna sostojba vo koja site akti
na dr`avnite organi da moraat da bidat zasnovani na propisite sodr`ani
vo najvisokiot praven akt na dr`avata - ustavot i podveduvawe
na site organi na vlasta i poedincite pod ustavot i zakonot, odnosno
pot~inetost na pravniot poredok.
Pri vakva sostojba se postavuvalo i pra{aweto dali gra|anite
na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno
od svoeto nacionalno poteklo. Spored niv, sigurno ne se. Imeno, so
osporenite akti ne samo {to doa|alo do favorizirawe na gra|anite od
albansko nacionalno poteklo i nivno stavawe vo nadredena polo`ba
vo odnos na makedonskiot narod i gra|anite od druga nacionalnost
{to `iveat vo Republika Makedonija, tuku se vr{ela i gruba povreda
na ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite.
Ponatamu, podnositelite na inicijativata naveduvaat deka, donositelite
na osporenite akti bile dol`ni pri donesuvawe na aktite
da se rakovodat od ustavnite garancii na osnovnite slobodi i prava
koi {to se ogleduvale vo imperativnite odredbi na Ustavot vo smisla
deka zakonite moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi
propisi so Ustavot i zakon, no i obvrskata na sekoj da gi po~ituva Ustavot
i zakonite. Ponatamu, odredbite na Ustavot predviduvale ograni-
~uvawe na slobodite i pravata samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot. No
Ustavot, isto taka zabranuval diskriminatorski odnos vo ograni~uvaweto
na slobodite i pravata po osnov na pol, rasa, boja na ko`a, jazik,
vera, nacionalno i socijalno poteklo, imot ili op{testvena polo`ba,
so {to i na ovoj na~in go obezbeduval i za{tituval, u{te edna{, principot
na ramnopravnost i ednakvost na ~ovekot i gra|aninot.
Podnositelite na inicijativata, vo ~l. 96 od Ustavot sogleduvaat
tri zna~ajni principi na rabota na organite na dr`avnata uprava:
samostojnost, ustavnost i zakonitost i odgovornost. Toa zna~elo
deka organite na dr`avnata uprava rabotite od svojata nadle`nost gi
vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite, a za
svojata rabota se odgovorni na Vladata, pa poa|aj}i od navedenoto,
spored podnositelite na inicijativata, osporenenoto re{enie za davawe
soglasnost na Statutot, doneseno od nadle`niot minister ne
bilo vo soglasnost, nitu vo duhot na odredbite od Ustavot navedeni vo
inicijativata.
1049