21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanbov - Sudija Izvestitel - kniga II (p.1232)

Studija

Studija

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

ostaveni bez kakva i da e pravna za{tita bidej}i Zakonot za denacionalizacija<br />

gi favoriziral samo baratelite za denacionalizacija.<br />

Poa|aj}i od samiot koncept na Zakonot za denacionalizacija i<br />

negovata osnovna cel - vra}awe na imotot na porane{nite sopstvenici<br />

na koi so prisilni propisi im bil odzemen toj imot, jasno proizleguva<br />

deka Zakonot za denacionalizacija vsu{nost e donesen vo korist na<br />

porane{nite sopstvenici i nivnite naslednici. Pritoa, osobeno treba<br />

da se ima predvid deka pravoto na sopstvenost na porane{nite sopstvenici<br />

i nivnite naslednici vrz odzemenite imoti e priznato so donesuvawe<br />

na Ustavot na Republika Makedonija. Vakviot stav Ustavniot<br />

sud na Republika Makedonija go ima iska`ano vo Odluka U. br.<br />

120/1998 od 10 mart 1999 godina vo ~ie{to obrazlo`enie e navedeno:<br />

"Vo taa smisla, denacionalizacijata svatena kako proces na vra}aweto<br />

vo sopstvenost na imot, odnosno davawe nadomest za imot odzemen<br />

vo korist na dr`avata, zakonodavecot go tretira vo kontekst na transformacijata,<br />

odnosno privatizacijata na op{testvenata sopstvenost,<br />

za{tituvaj}i gi direktno ili indirektno pravata na porane{nite<br />

sopstvenici, a samiot na~in, uslovi i postapka na ovoj proces gi ureduva<br />

so Zakonot za denacionalizacija." Ova jasno upatuva na toa deka<br />

Zakonot e donesen za porane{nite sopstvenici i nivnite naslednici<br />

pri {to prvenstveno treba da se imaat predvid nivnite imotni prava<br />

i interesi, a ne prvenstveno interesite na dr`avata ili na drugi<br />

subjekti. Porane{nite sopstvenici i korisnicite na imotot spored<br />

toa ne se vo ednakva pravna polo`ba i ne mo`at da bidat podvedeni<br />

pod ednakov re`im pri ureduvaweto na pra{aweto za denacionalizacijata.<br />

Tokmu od ovie pri~ini, Zakonot za denacionalizacija<br />

kako stranki vo postapkata gi opredelil samo baratelot na imotot<br />

(porane{en sopstvenik odnosno, negov naslednik) i javniot pravobranitel<br />

koj gi {titi interesite na dr`avata, a ne i drugi zainteresirani<br />

lica.<br />

Me|utoa, i pokraj faktot {to postapkata za denacionalizacija<br />

e skratena upravna postapka so cel odzemeniot imot da bide vraten na<br />

porane{nite sopstvenici, odnosno nivni naslednici vo {to e mo`no<br />

pokratok rok, zakonodavecot vodej}i se od principot na vladeewe na<br />

pravoto ne ispu{til od vid deka i vo ovaa postapka mo`no e da se javat<br />

odredeni pra{awa, odnosno barawa koi treba da se re{avaat pred sud<br />

poradi {to ne ja isklu~il mo`nosta vo opredeleni slu~ai, bilo vo<br />

tekot na postapkata za denacionalizacija ili po nejzinoto zavr{uvawe<br />

da se vodat sporovi pred sud.<br />

Ottuka, spored Sudot, proizleguva deka celta na zakonodavecot<br />

bila da se vrati imotot na porane{nite sopstvenici, no istovremeno<br />

vodej}i smetka za interesite na drugi zainteresirani lica koi imaat<br />

nekakvo pravo sprema licata na koi im e vraten imotot ili platen<br />

nadomest, na koi im dava mo`nost vo rok od pet godini po pravosilnosta<br />

na re{enieto za denacionalizacija da pokrenat sudska postapka<br />

196

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!