21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanbov - Sudija Izvestitel - kniga II (p.1232)

Studija

Studija

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Spored Sudot taksativnoto nabrojuvawe na vidovite na objekti<br />

za ~ija {to izgradba vo ~len 2 od Zakonot se utvrduva javen interes<br />

be{e dovolno vo uslovi na sopstveni~ka transformacija, no sega vo<br />

uslovi koga postojat i drugi pravni instrumenti kako {to se kupuvawe<br />

na grade`no zemji{te, koncesija ili dolgotraen zakup, eksproprijacijata<br />

treba da bide posledniot praven instrument za ograni~uvawe na<br />

pravoto na sopstvenost. Vo sprotivno na mestoto na javniot interes<br />

kako ustavno ograni~uvawe na sopstvenosta }e nastapi komercijalniot<br />

interes na nositelite na pravoto na gradba odnosno potrebite na fizi~kite<br />

i pravnite lica za izgradba na stanbeni i delovni objekti }e se<br />

digne na stepen na javen interes.<br />

Vo vrska so pra{aweto na pravoto na prvenstveno gradewe<br />

Sudot smeta deka treba da se pravi razlika me|u pravoto na prvenstveno<br />

kupuvawe kako obligaciono pravo i pravoto na prvenstveno gradewe<br />

koe proizleguva od sopstvenosta na zemji{teto.<br />

Spored toa so odzemaweto na sopstvenosta poradi prvenstveno<br />

pravo na gradewe, odnosno odzemawe na sopstvenosta od odredeni lica<br />

koe ima del od sopstvenosta na zemji{teto i dodeluvawe na toa zemji-<br />

{te na drug, koe odzemawe se povrzuva so objekti koi se stanbeni, delovni<br />

ili stopanski, a ne toa dali tie objekti se od javen interes se doveduva<br />

vo pra{awe pravoto na taa sopstvenost. Ova zatoa {to odredena<br />

kategorija na lica sopstvenici koi ekonomski ne se vo sostojba da<br />

gradat, go iskoristuva drugo lice i se javuva kako predlaga~ na eksproprijacija<br />

i toj steknuva sopstvenost, a ne onoj koj {to e sopstvenik na<br />

zemji{teto.<br />

Za da se pristapi kon eksproprijacija treba da se iscrpat site<br />

instrumenti na dogovornoto pravo kako {to toa e predvideno vo pove-<br />

}e zemji, a ne vedna{ da se odi so eksproprijacija kako {to toa e predvideno<br />

vo Zakonot za eksproprijacija.<br />

So ogled na navedenoto, Sudot smeta deka vakviot na~in na<br />

ureduvawe na pra{aweto za ograni~uvawe na pravoto na sopstvenost a<br />

zaradi prvenstvenoto pravo na gradewe ne pretstavuva razumna i proporcionalna<br />

merka za ostvaruvawe na celite od javen interes.<br />

Spored toa, imaj}i go predvid navedenoto, nasprema sodr`inata<br />

na osporenite odredbi spored koja eksproprijacijata kako prisilna<br />

merka koja ja sproveduva dr`avata, mo`e da se izvr{i i za potrebite<br />

na fizi~ki i pravni lica za izgradba na stanbeni, delovni i stopanski<br />

objekti zaradi steknuvawe na predimstvenoto pravo na gradba, spored<br />

misleweto na Sudot so osnov se potavuva pra{aweto dali so niv ne se<br />

doveduva vo pra{awe pravoto na sopstvenost vo interes na ovie lica<br />

koi baraat odredena nedvi`nost da se eksproprira. Ili, poto~no re~eno<br />

spored Sudot, so osporenite odredbi se ovozmo`uva pod zakrilata<br />

na op{tjaven interes sekoga{ i vo sekoj slu~aj odredena nedvi`nost da<br />

bide odzemena vo korist na ekonomski mo}nite korisnici, a interesot<br />

na nositelot na pravoto na sopstvenost da bide minoriziran, na koj<br />

854

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!