Zoran Sulejmanbov - Sudija Izvestitel - kniga II (p.1232)

we na sopstvenosta, a prethodno da ne ka`eme {to e pravo na prvenstveno
gradewe.
Spored toa so odzemaweto na sopstvenosta poradi prvenstveno
pravo na gradewe, odnosno odzemawe na sopstvenosta od odredeni lica
koe ima del od sopstvenosta na zemji{teto i dodeluvawe na toa zemji-
{te na drug, koe odzemawee se povrzuva so objekti koi se stanbeni, delovni
ili stopanski, a ne toa dali tie objekti se od javen interes se
doveduva vo pra{awe pravoto na taa sopstvenost. Ova zatoa {to odredena
kategorija na lica sopstvenici koi ekonomski ne se toga{ vo sostojba
da gradat, go iskoristuva drugo lice i se javuva kako predlaga~ na
eksproprijacija i toj steknuva sopstvenost, a ne onoj koj {to e sopstvenik
na zemji{teto.
Za da se pristapi kon eksproprijacija treba da se iscrpat site
instrumenti na dogovornoto pravo kako {to toa e predvideno vo Slovenija,
Hrvatska i Srbija, a ne vedna{ da se odi so eksproprijacija.
Profesor Gale Galev vo svojata diskusija pokraj drugoto, istakna
deka vo pravnata teorija i vo objektivnoto pravo od rimsko vreme
do denes se upotrebuvaat nekolku izrazi - termini koi ~esto pati se
prepletuvaat me|u sebe i vo odredeni to~ki pravat iskaz na ista sodr`ina.
Edni od terminot e op{ti dobra, dobro vo op{ta upotreba i dobro
od op{t interes.
Vo elaboracija na terminot dobro od op{t interes se navleguva
i vo privatnata i vo javnata sfera. Zna~i, mo`e ne{to da bide od op{t
interes na sopstvenost si ostanuva vo privatnata sfera (kulturno istoriska
zbirka) pri {to toa dobro ima poseben re`im vo pogled na koristeweto
i upravuvaweto. Pra{aweto na terminot javen interes e derivat
na pra{aweto privaten interes, tamu kade imame privaten interes,
nasproti nego se javuva op{tiot (javen) interes pri {to ne postoi
nekoja demarkaciona linija da gi ozna~ime rabotite, taka {to na edna
strana da e staven samo privatniot interes, a pritoa da nema javen interes.
Tamu kade }e se pojavi pra{aweto na javniot interes da se navleze
vo sferata na privatniot interes }e se dojde so nekoj imperativ od
strana na dr`avata {to vo konkretnivo slu~aj toa se pravi soglasno
~l. 30 od Ustavot.
Vo ostvaruvaweto na toa navleguvawe vo privatniot interes
Ustavot veli: mo`e da dojde do eksproprijacija samo vo slu~aj na utvrden
javen interes vo zakon.
Spored toa Ustavot najmalku mislel deka javniot interes }e se
utvrdi vo Zakonot za eksproprijacija, zatoa {to prvo veli javen interes
utrvrden vo zakon, pa potoa zboruva za toa deka mo`e da se eksproprira.
Zakonot za eksproprijacija pove}e ili pomalku e tehnika preku
846