Ribe in vino - Spar

informacije | nasveti | recepti 

Ribe in vino 

harmonija okusov

KAZALO 

Namigi za pripravo ........ 4 

Ribji fond................ 5 

8 10 

Sladkovodne ribe 

Nilski ostriž .............. 8 

Poto~na zlatovš~ica........ 10 

Šarenka................. 12 

Vitki som ............... 

14 

12 14 

Morske ribe 

Cipelj................... 18 

Sardele. ................ 20 

Skuša................... 22 

Brancin. ................ 24 

Atlantski losos............ 26 

Škarpina. ............... 28 

Orada................... 30 

Morski list ............... 32 

Tuna. .................. 34 

18 

22 

20 

24 

Morski sadeži 

Lignji ................... 38 

Klapavica................ 40 

Grebenasta pokrova~a...... 42 

Kozice. . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 

Sipa.................... 46 

26 28 

30 32

34 

38 

40 

42 

44 

46 


Riba mora plavati, pravi ljudsko izro~ilo! Nedvomno spada k slastnim jedem iz 

sveže ujetih delikates doma~ih voda ali morja dobro vino. 

Izbira vina je odvisna od vrste ribe, pa tudi od na~ina njene priprave. Uveljavljeno 

pravilo, da k ribjim jedem avtomati~no izberete belo vino, je pogosto napa~no! 

Nekaj primerov: ob pe~eni postrvi Šarenki ali pripravljeni na žaru se najbolje 

poda lahko, ohlajeno rde~e vino, kot je na primer modra frankinja. Tudi ob tuni 

se priporo~a elegantno rde~e vino ali Rosé. 

Rahlo polni rizling odli~no tekne k fileju vitkega soma s kislim zeljem in sardelno 

omako. Polnjena polenovka se odli~no ujema z vinom Pinot Grigio, ki je rahlo 

orehastega in maslenega okusa. 

Za vas smo sestavili vrsto ribjih receptov in jih kombinirali s primernimi vini. 

Želimo vam obilo zabave pri kuhi in uživanju! 


K ribam servirajte srednje mo~no, do mo~no belo ali lahko rde~e vino. 

Predvsem »so~na in polna« bela vina se izvrstno podajo k ribjim jedem.

4 

Namigi za pripravo 

V naših ribarnicah vam nudimo izjemno ponudbo svežih rib in 

morskih sadežev. Obogatite svoj jedilnik. 

• Tako ugotovite ali je riba sveža: 

Zna~ilnosti: svetle~, lesketajo~ videz, napeta koža, svetle~e, rahlo izbuljene 

o~i, rde~e škrge, blago zaznaven vonj; pri ribah z luskinami: dobro 

oprijemajo~e luskine. 

• Odstranite luskine: 

Ribo držite pri repu in odluš~ite luskine s kože s topim nožem v smeri proti 

glavi. 

• Filiranje ribe: 

Uporabite tanek nož z ostrim rezilom. Okroglim ribam najprej odstranite 

glavo. Zarežite v kožo vzdolž osrednje ribje kosti v smeri od glave do repa. 

Lo~ite meso proti smeri repa s kratkimi zarezami vse do osrednje ribje kosti. 

Ribo položite plosko na stran, vstavite nož pri glavi, poševno pod zgornji 

file, in odrežite ob ribji kosti vse do repa. Drugi file odrežite na enak na~in. 

Preostale majhne ribje koš~ice lahko odstranite s pinceto. 

• Filiranje ribe: 

Zarežite v kožo ribe na koncu repa, pridržite konec kože in vodite nož plosko 

proti glavi. 

NAMIG: Pri vseh 

ploskih ribah z 

roko odstranite 

kožo v smeri od 

repa proti glavi. 

Na kaj 

morate 

biti pozorni 

pri nakupu 

rib 

Sveža riba! 

Koža 

Je svetlikajo~a in 

transparentna 

s trdno zasidranimi 

luskami. 

O~i 

So bistre, 

prozorne in 

rahlo izbo~ene. 

Meso 

Je ~vrsto in elasti~no. 

Škrge 

So rožnate barve.

Ribji fond 

5 

âs priprave: približno 40 minut 

Sestavine: 

1,5 kg obrezlin rib (glave in kosti) 

3 jedilne žlice masla 

kan~ek belega vina 

2 l vode 

1 ~ebula 

2 lovorjeva lista 

5 zrn popra 

1 koren~ek 

2–3 vejice timijana 

Priprava: 

Obrezline spiramo pod teko~o 

vodo, dokler ni voda ~ista. V loncu 

segrejemo maslo in dodamo odcejene 

obrezline, da zarumenijo. 

Zalijemo z vinom in dolijemo 

toliko vode, da so obrezline prekrite. 

Olupimo ~ebulo in koren~ek, 

zrežemo na kolobarje oz. na koš- 

~ke in dodamo obrezlinam. Zavremo 

in vedno znova razpenimo. 

Dodamo lovorove liste, poprova 

zrna in timijan, ter kuhamo približno 

20 minut. Fond precedimo 

skozi s krpo obloženo cedilo. 

NAMIG: Ribjo osnovo zlijemo v kozarce za vlaganje in hranimo na 

hladnem.

www.spar.si 

Sladkovodne ribe

8 

Nilski ostriž 

Družina, zna~ilnosti, videz 

Ovalna riba s trdimi luskami in temnimi pre~nimi progami. V hrbtnem delu je 

trup nekoliko grbast, na bokih pa sploš~en. Po hrbtu je temno olivne barve, po 

bokih belo rumenkaste s 5 do 6 pre~nimi, širokimi temnimi progami. Zraste do 

60 cm. Z naselitvijo nilskega ostriža v Viktorijinem jezeru kjer ima odli~ne pogoje 

za rast in zraste do dveh metrov se je pove~ala tudi uporaba teh rib v kulinariki. 

Razširjenost 

Živi v potokih, rekah, jezerih in 

somornicah v vsej severni Evropi, 

severni Aziji in severni Ameriki. 

Uporaba 

Ve~ino se uporabljajo fileji, kot zvitki, 

roladice. 

Na~in življenja 

Živi v manjših jatah in je riba roparica. 

Izkušnje iz kuhinje 

Meso ostriža je nežno, pusto s 

prijetnim, posebnim okusom. 

Povpre~na hranilna vrednost na 100 g 

Energijska vrednost: 101 kcal (432 kJ) 

Beljakovine: 19,5 g 

Maš~obe: 2,0 g

9 

R 

E 

C 

E 

P 

T 

Pe~eni fileti 

nilskega 

ostriža 

za 4 osebe 

~as priprave: 1 ura 


1 kg filetov nilskega ostriža 

sok 1 limone 

sol 

poper 

1,5 dcl olivnega olja 

3 ~ebuli 

2-3 stroki ~esna 

2 žlici sesekljanega peteršilja 

500 g paradižnika 

2 limoni 

1 dl ribje osnove 

Priprava 

Ribje filete operemo, odcedimo in obrišemo, pokapamo z limoninim 

sokom, posolimo in popopramo. Litoželezni peka~ pomastimo in 

položimo vanj ribje filete. Na olju prepražimo drobno sesekljano ~ebulo 

in ~esen ter peteršilj; dodamo 3 olupljene in zrezane paradižnike. 

Vse skupaj dušimo približno 5 minut, prilijemo 1 dl ribje osnove in 

dušimo še nekaj ~asa. Z omako prelijemo filete in po vrhu zložimo 

rezine olupljenih paradižnikov in limone. Pe~ico segrejemo na 175°C 

in pe~emo 35-40 minut, dokler vse ne zarumeni. Serviramo s pe~eno 

polento ali slanim krompirjem. 

V 

I 

N 

O 

K tej jedi priporo~amo: 

Renski rizling Verus, 0.75 l 

Odlikujeta ga intenzivna sortna cvetica, ki spominja na grenivko in 

vinogradniško breskev, ter bogat, poln, skladen in živahen okus.

10 

Poto~na zlatovš~ica 


Poto~na zlatovš~ica ima vitko, podolgovato telo in spada k družini postrvi. Doseže 

velikost do 80 cm, odvisno od oblike in nadmorske višine voda. 

Razširjenost 

Živi v sladki vodi, bogati s kisikom. 

Najbolj pogosto jo najdemo v potokih. 

Uporaba 

Primerna je za pe~enje v pe~ici, na 

žaru, poširanje ali po~asno kuhanje v 

skorji iz soli. 


Poto~na zlatovš~ica se rada zadržuje 

v nizkih vodah in se prehranjuje z 

li~inkami, insekti in majhnimi ribami. 


Meso ribe je trdno, lososove barve 

in tudi primerno za vse recepte za 

postrvi. Lahko go pripravimo tudi v 

obliki cele ribe, se zlahka razreže na 

fileje. 




Maš~obe: 2,0 g

11 

R 

E 

C 

E 

P 

T 

Poto~na 

zlatovš~ica 

v foliji 

za 4 osebe 

~as priprave: približno 1 ura 


1 poto~na zlatovš~ica 

(ca. 1,5 kg), o~iš~ena 

1 strok ~esna 

50 g ~ebule 

1/2 svežnja peteršilja 

1/2 svežnja kopra 

6 vejic timijana 

1 svež lovorjev list 

10 brinovih jagod 

1/8 l suhega belega vina 

sol in poper 

80 g masla 

alu folija 

Priprava 

êsen olupimo in drobno nasekljamo, zeliš~a operemo, ~ebulo narežemo na 

kolobarje. Trebuh ribe napolnimo z zelenjavo, zeliš~i in za~imbami, ribo 

položimo na alu folijo, dodamo belo vino in maslo ter zapremo folijo kot 

zavoj~ek. Položimo v peka~ in po~asi kuhamo v vnaprej segreti pe~ici na 

200 °C približno 30–40 minut. Ribo serviramo v posodi za narastke. Poleg 

se podata zelena solata in bel kruh. 

NASVET: Da bi bila omaka ~im bolj kremna, prevretku dodamo 

50 ml smetane in 1 jedilno žlico koruznega škroba. 

V 

I 

N 

O 


Chardonnay Benedeti~, 0.75 l 

Za Chardonnay lahko re~emo, da je kralj med belimi vini. V 

Goriških Brdih je našel zemljo, ki da vinu rumeno barvo z rahlim 

zlatim leskom. Vino nas spominja na agrume, ananas, tudi na 

lešnik in melono. Chardonnay je elegantno vino, ravno pravšnje 

kislosti in ravno prav za~injeno. Vino je suho in prijetno za pitje.

12 

Šarenka 


Šarenka ni samostojna vrsta rib, temve~ vrsta morske postrvi, ki živi v sladki vodi. 

Pod in nad stransko linijo ima svetlo obkrožene rde~e lise v obliki o~esa. Lahko 

dosežejo velikost tudi do 50 cm. 

Razširjenost 

Živi v hitro teko~ih, ~istih in s kisikom 

bogatih vodah severozahodne Evrope. 

Uporaba 

Šarenka ima trdno, svetlo meso. 

Spada k boljšim vrstam postrvi. 


Šarenke so roparice in se 

prehranjujejo z mikroorganizmi. 


Šarenko se lahko pripravi v enem 

kosu, pogosto pa se v kuhinji 

uporabljajo tudi fileji te doma~e ribe. 

Poširana (modra) ali pe~ena postrv 

šarenka tekne enako odli~no. 




Maš~obe: 2,7 g

13 

R 

E 

C 

E 

P 

T 

File šarenke na 

švedski na~in 

za 4 osebe 

~as priprave: približno 15 minut 

Sestavine 

4 fileji šarenke 

50 g masla 

sol in poper 

Paniranje 

1/3 bele moke 

1/3 ržene moke 

1/3 belih drobtin 

Priprava 

Fileje šarenke za~inimo s soljo in poprom. Zmešamo sestavine za 

paniranje in v njih povaljamo fileje. Ribo obojestransko pope~emo 

na maslu. Kot priloga sta primerna krompirjev pire in brusni~na 

marmelada. 

NASVET: Ne uporabljamo preve~ sladke marmelade, temve~ tako 

z velikim deležem sadja! 

V 

I 

N 

O 


Modri burgundec Kupljen, 0.75 l 

Vino je svetle~e rubinaste barve. Izredne strukture z zrelo aromo 

~ešnje, jagode, maline in borovnice.

14 

Vitki som file 


Vitki somi imajo podolgovato telo brez luskin. Glava je široka, ploš~ata, brki so 

razli~ne dolžine. Vitki som spada k družini Siluridae in lahko doseže velikost do 

treh metrov in težo 150 kg. 

Razširjenost 

Obmo~je razširjenosti je Vzhodna 

Evropa. Živi na dnu ve~jih rek ali jezer. 

Uporaba 

Meso je bele ali rde~kaste barve 

(ameriška vrsta) in skorajda brez 

kosti. Manjši primerki so podobni 

mariniranemu morskemu vragu. 


Vitki som se podnevi skriva, pono~i 

pa se poda na roparski pohod. 

Prehranjuje se z majhnimi ribami in 

drugo vodno favno. 


Prenese mo~ne za~imbe in je 

primeren za peko in žar. Za poširanje 

uporabljajte le tiste, ki so lažji od 3 kg. 




Maš~obe: 11,3 g

R 

E 

C 

E 

P 

T 

Vitki som na 

kislem zelju 

za 4 osebe 



4 kosi fileja vitkega soma (170g) 

sol, poper 

2 šalotki 

1 jedilna žlica masla 

50 g mešanih korenovk 

1 š~epec sladkorja 

1 š~epec soli 

1/2 kg kislega zelja 

1 kan~ek belega vina 

1/16 l vode 

Omaka 

1/6 l ribjega fonda 

4 jedilne žlice Crème fraîche 

1 jedilna žlica paste iz sardel 

sok 1/4 limone 

15 

Priprava 

Drobno nasekljano šalotko in 

na trakove narezane korenovke 

pražimo na maslu, da 

porumenijo. Za~inimo s sladkorjem in soljo. Dodamo kislo zelje, zalijemo 

z belim vinom in dušimo približno 20 minut. Vmes prilivamo 1/16 l 

vode, da nadomestimo izparjeno teko~ino. Zelje in preostalo teko~ino 

damo v visoko ponev. Solimo ribje fileje, popramo, položimo na kislo 

zelje in pokrito dušimo 5 minut. Za omako segrejemo 1/6 l ribjega 

fonda in umešamo Crème fraîche ter pasto iz sardel. Za~inimo z 

limoninim sokom in pustimo malce povreti. Kislo zelje serviramo na 

krožnike, nanj položimo ribje fileje in pokapamo z omako. 

V 

I 

N 

O 


Sauvignonasse Mansus, 0.75 l 

To belo vino je zna~ilne rumene barve. Vonj se sprehaja med 

nežnimi zeliš~i in pomladnimi vonjavami cvetenja akacije. 

Vino je bogatega okusa, s poudarkom na mineralnosti.

www.spar.si 

Morske ribe

18 

Cipelj 


Bela riba. Ciplji so ribe, ki jih na prvi pogled težko lo~imo na posamezne 

vrste: dolgin, potnik, sko~ec, smrkavec, zlatorepka. Med seboj so si ciplji zelo 

podobni, razlikujejo se po obliki gobca, ki je pri nekaterih bolj ploš~at, pri 

drugih bolj podolgovat, po zlatorumeni pegi na škržnem poklopcu in mastnem 

madežu okoli o~esa. Za vse vrste je zna~ilno podolgovato, na bokih stisnjeno in 

z velikimi luskami pokrito telo, ki ima dve dobro lo~eni in kratki hrbtni plavuti. 

Vse vrste cipljev imajo majhna usta z izbo~enimi ustnicami. Repna plavut je 

mo~na in razcepljena. Hrbet je pepelnato siv ali temnosiv, boki pa nekoliko 

svetlejši. Vzdolž bokov poteka nekaj temnejših sivih ~rt. Trebuh je bel ali 

umazano bel. Ciplji zrastejo od 20 do 50 cm. 

Razširjenost 

Živi v plitvem obrežnem pasu, 

ve~inoma v manjših skupinah, pozimi, 

med drstenjem, pa v velikih jatah. 

Uporaba 

Cipelj ima ~vrsto belo meso in je 

odli~en pe~en v celem kosu. 


Ciplji so dobri in hitri plavalci, 

navadno pa se, kot ostale pelaške 

ribe, zadržujejo v jatah. Hranijo se 

ve~inoma z nitastimi algami, pa tudi 

z raznimi talnimi nevreten~arji. Drstijo 

se spomladi v obalnih predelih morja. 


Lahko ga tudi filiramo in pripravimo v 

kombinaciji s škampi. Odli~en je tudi 

kuhan z dodatkom olj~nega olja. 



Beljakovine: 20 g 

Maš~obe: 14 g

R 

E 

C 

E 

P 

T 

Cipelj v marinadi 

z olivami 

za 4 osebe 

~as priprave: 1 ura + hlajenje 


2 ciplja teže cca 1.5 kg 

2 malo ve~ji ~ebuli 

2 papriki 

2 stroka ~esna 

500 g paradižnika 

šopek peteršilja 

1 dcl olivnega olja 

1 žlica paradižnikove mezge 

poper, sol 

10 - 12 ~rnih oliv 

2 - 3 dcl ribje osnove 

(po potrebi) 

Priprava 

Ciplja o~istimo in oluskamo, 

operemo, odcedimo in obrišemo. 

êbulo in papriko zrežemo na 

tanke rezine ali rezance, ~esen 

drobno sesekljamo ali stremo, 

paradižnik olupimo in zrežemo 

na rezine. Peteršilj drobno 

sesekljamo. Na vro~em olju ciplja 

po obeh straneh lepo zape~emo. 

Vzamemo ju iz posode, da lahko 

na preostalem olju popražimo najprej ~ebulo; dodamo papriko in ~esen. Na 

to prepraženo zelenjavo naložimo rezine paradižnika in prilijemo v 2 dcl 

vode razmešano paradižnikovo mezgo; dodamo sol in poper. Vre naj okrog 

10 minut. V omako položimo še pope~eno ribo. Po potrebi prilijemo toliko 

tople vode, da prekrije ribo. Pri zelo zmerni temperaturi kuhamo še 10-15 

minut. Olive prerežemo na pol in jim odstranimo koš~ice. Ribo preložimo na 

globlji ovalni servirni krožnik, jo prelijemo z omako in potresemo z olivami. 

Postrežemo hladno. 

19 

V 

I 

N 

O 


Sivi pinot Tilia, 0.75 l 

Vino je mehko, bogato, sadno, navdušujo~e sveže. Prevladujo~e zaznave so 

note sveže melone, poletne hruške, zelenega jabolka in limonine lupine. 

Priporo~amo k manj za~injenim morskim jedem, testeninam, rižotam in 

belemu mesu.

20 

Sardele 


Plava riba. Ima vitko, podolgovato telo vretenaste oblike s precej velikimi 

luskami in navzgor štrle~imi ~eljustmi. Na hrbtu je modro srebrne barve, boki in 

trebuh so belo srebrni. Zraste od 20 do 25 cm. 

Razširjenost 

Živi v jatah v Jadranskem in 

Sredozemskem morju ter v Atlantiku. 

Pozimi se odmakne v globoke vode, 

poleti pa se približa obali. 

Uporaba 

Najbolj pogosto konzervirana riba v 

soli ali olj~nem olju. 


Obi~ajno se giblje v velikih jatah 

katerim sledijo skuše. Ob ve~jem 

valovanju se umakne v globino. 


Pripravlja se s kostjo in glavo, ve~jim 

se o~isti drobovina. Filetirana pa se 

najbolj pogosto uporablja za razli~ne 

solate. 




Maš~obe: 14 g

R 

E 

C 

E 

V lastnem soku 

pe~ene sardele 

za 4 osebe 

~as priprave: 1 ura 


1 kg sardel 

2 dcl olja 

sok dveh limon 

1/2 šopka peteršilja 

4 stroki ~esna 

1-2 žlici drobtin (po potrebi) 

21 

Priprava 

Sardele dobro o~istimo, odrežemo jim glave, temeljito operemo in obrišemo. 

V litoželezni peka~ prilijemo olje in vanj zložimo ribe. Naoljimo globljo posodo, 

dodamo limonin sok, drobno sesekljan peteršilj in ~esen, sol in poper; dobro 

premešamo v gost preliv in z njim polijemo ribe v peka~u. Postavimo jih v 

pe~ico, ki smo jo segreli na 175°C, in pe~emo 35 minut. ê se pri pe~enju 

nacedi preve~ teko~ine, ji lahko primešamo 1-2 žlici drobtin. Sardele lahko 

postrežemo tople ali hladne, saj se v hladilniku obdržijo tudi ve~ dni. 

V 

I 

N 

O 


Malvazija Rodica, 0.75 l 

Malvazija classic Rodica – z ekološkim certifikatom. Vino je slamnato zlate 

barve, svetle~e kot sonce. Vsebuje veliko mineralov, vitaminov in drugih 

sestavin, ki mu dajejo polno telo, mo~no hrbtenico in lepo cvetico. Vonjamo 

zrelo sadje, obogatijo ga note, ki spominjajo na akacijo, kamilico in mandelj. 

Odli~no dopolnjuje jedi z belim mesom, morske jedi, testenine, rižote ter 

teletino.

22 

Skuša 


Plava riba. Skuša je riba s slokim vretenastim telesom in mo~no razcepljenim 

repom. Zanjo so zna~ilne male plavutke ali resice na hrbtni in trebušni strani 

telesa tik pred repno plavutjo. Po zgornji strani telesa je modro-zelene barve 

z zna~ilnim tigrastim vzorcem, ki sega do pobo~nice. Trebuh je srebrne barve, 

telo pa pokrivajo majhne luske. Skuša zraste do 45 cm in lahko doseže do 

1 kg, vendar je povpre~na velikost teh rib okoli 30 cm in teža od 25 do 50 

dekagramov. 

Razširjenost 

Življenjski prostor skuše obsega cel 

severni Atlantik, pogosta pa je tudi v 

Jadranu. 

Uporaba 

Meso teh rib je okusno in temne 

barve, vsebuje pa veliko maš~ob 

zato so skuše primerne za peko na 

žaru, na primorskem pa jih pogosto 

tudi marinirajo in dodajajo v brodet. 

Ponekod, predvsem v Skandinaviji 

skuše tudi sušijo in prekadijo. 


Ve~ino leta skuše tako preživijo v 

velikih jatah v plovu na visokem 

morju, v globine pa se spustijo le 

pozimi v ~asu drsti. Spolno dozori v 

tretjem letu starosti, živi pa lahko do 

20 let. Skuša spada med plavo ribo in 

je izrazit plenilec. Njena glavna hrana 

so sardele, zato jate skuš po navadi 

tesno sledijo velikim jatam sardel 

in drugih pelaških rib in jih ribi~i po 

navadi lovijo skupaj z njimi. 


Skuše se odli~no podajo z razli~nimi 

stro~nicami ali pa prekajene z 

gor~i~nimi semeni. 




Maš~obe: 14 g

R 

E 

C 

E 

P 

T 

Skuša po 

florentinsko 

za 4 osebe 

~as priprave: 45 minut 


4 skušinih filejev (po 80 g) 

500 g listov špina~e 

muškatni oreš~ek, sol 

2 dl bešamela 

30 g masla, 

30 g moke, 

1 dl mleka, 

1 jajce 

1dl ribje osnove 

sol 

muškatov oreš~ek 

10 g olja 

40 g naribanega sira 

40 g masla 

23 

V 

I 

N 

O 

Priprava 

Špina~o o~istimo operemo in blanširamo v majhni koli~ini vode, odcedimo in 

položimo v namaš~eno nepregorno posodo. Bešamelni omaki dodamo za~imbe in 

nariban sir ter z njo polijemo fileje, ki smo jih položili na špina~o. Vse potresemo 

s kosmi~i masla in v pe~ici gratiniramo na zgornji rešetki z vklju~enim grelcem 

približno 10 do 15 minut na temperaturi 175˚C. Pod špina~o lahko razporedimo 

na listi~e narezan kuhan krompir. 

Priprava bešamelne omake: Maslo razpustimo dodamo moko, rahlo 

segrejemo, zalijemo z mlekom in ribjo osnovo kuhamo, da moka nabrekne. 


Sauvignon Pullus, Ptujska klet, 0.75 l 

Sauvignon je zna~ilnost Ptujske kleti, ki jo bogati intenzivna sortna 

prepoznavnost. V vonju spominja na grenivko, pasijonko, bezeg 

in papriko. V okusu je prijetno zaokroženo, bogato in polno vino, 

kjer se kislina in sladkor prijetno dopolnjujeta s cvetico vina. 

Pullus sauvignon 2009 je predstavnik stilno modernih, atraktivnih 

sauvignonov in naslednik kar treh šampionov, prejetih za vina te 

sorte.

24 

Brancin 


Brancin je mo~na riba, s telesom vreten~aste oblike, pokritim z drobnimi 

luskami. Znanstveno ime Dicentrachus je dobil po zna~ilni dvojni hrbtni 

plavuti. Po hrbtu je svin~eno sive, po trebuhu pa srebrno bele barve. Na koncu 

škržnega poklopca ima temno pego in dve bodici. Brancin zraste do enega 

metra v dolžino in lahko doseže celo preko 10 kg. Je izrazita riba roparica, ki se 

prehranjuje predvsem z manjšimi ribami, pa tudi raki in drobnimi nevreten~arji. 

Njegovo naravo izkazuje spodnja naprej štrle~a ~eljust, velike o~i pa so dokaz, 

da ta riba na svoj plen preži v ve~ernem in no~nem ~asu. 

Razširjenost 

Brancin živi v skoraj vseh Evropskih 

morjih, pa tudi v vzhodnem Atlantiku 

(od Norveške do Senegala). 

Zelo pogost je v vseh morjih 

Sredozemlja ter v ~rnem morju. Je 

zelo prilagodljiva riba, ki je ne moti 

razlika v slanosti morja, zaradi ~esar 

se pogosto zadržuje v somornici, 

najdemo pa ga lahko celo v izlivih 

rek. Prav zaradi velike prilagodljivosti 

brancina na veliko gojijo v 

ribogojnicah (piranski brancin FONDA), 

kjer v dveh letih pridobi gospodarsko 

težo med 25 in 30 dekagrami. 


V naravi se brancin zadržuje predvsem 

na obalah s peš~enim in obraslim 

dnom, ~eprav ga najdemo tudi do 

globine 100 metrov. V Jadranu najve~ 

brancinov ulovijo v istrskem podro~ju. 


Zaradi svojega polnega okusa mu 

obi~ajno ne dodajamo posebnih zeliš~ 

temve~ samo par kapljic olj~nega olja. 

Uporaba 

Meso brancina spada v najvišji 

kakovostni razred, saj je mehko 

in odli~nega okusa. Pripravljajo ga 

najve~ kuhanega, lahko pa se ga tudi 

ocvre, ali spe~e na žaru. 




Maš~obe: 14 g

R 

E 

C 

E 

P 

T 

V 

I 

N 

O 

Brancin 

z janežem 

za 4 osebe 

~as priprave: 20 minut + pe~enje 


1,5 - 2 kg velik brancin, (za 

manjšega ustrezno prilagodimo 

koli~ine) 

1 sladki janež 


1 dl olivnega olja 

4 žlice sesekljanega peteršilja 

sok 1 limone 

1,5 dl suhega, aromati~nega 

belega vina (npr. sivi pinot) 

sol in poper po okusu 

šopek kreše (okras) 

Priprava 

Brancinu moramo najprej odstraniti 

hrbtenico, tako, da ostane 

meso v enem kosu in se 

rep ter glava držita celote. Ribo 

(ki smo ji že odstranili luske) 

po dolžini hrbta zarežemo ob 

hrbtenici, izvle~emo kosti in 

odstranimo ~revesje ter škrge. 

Janež narežemo na tanke listi~e, 

~esen sesekljamo in stremo. V ponvi segrejemo olj~no olje, dodamo janež in 

dušimo s polovico ~esna, da se zmeh~a (približno 10 minut); janež preložimo 

na krožnik, olje pa prihranimo. Janež za~inimo s soljo in poprom ter premešamo 

s peteršiljem. Pe~ico ogrejemo na 200˚C. Plitek peka~ malo naoljimo in 

položimo vanj odprtega brancina. Dušen janež enakomerno razporedimo 

po sredini mesa, prelijemo z limoninim sokom, ribo zapremo in jo dvakrat 

nežno prevežemo z belo nitjo. Ribo posolimo in popopramo ter premažemo 

z ostankom ~esna; prelijemo z oljem iz ponve in v peka~ nalijemo vino. 

Brancina pe~emo na srednji mreži, pri 185˚C. âs je odvisen od debeline 

ribe, ra~unamo pa nekje okoli 40 minut. Pe~enemu brancinu previdno 

odstranimo niti in ga predamo na ogret krožnik. Prelijemo ga s sokom iz 

peka~a in okrasimo s krešo. 


Sivi pinot Š~urek, 0.75 l 

To vino je slamnato rumene barve z rahlim bakrenim odtenkom. Vonjave 

tega vina spominjajo na zrele hruške, grenivke in imajo tudi nežne 

cvetli~ne zaznave. V ustih je vino polno in prijetno toplo. 

25

26 

Atlantski losos 


Družina lososov je zelo velika. Tipi~na zna~ilnost je tolš~enka: to je majhna 

okrogla tvorba na hrbtu tik pred tankim koncem repa. Hrbet je modrikasto 

obarvan, bok je srebrnkaste barve s temnimi pegami nad pobo~nico. 

Razširjenost 

Obmo~je razširjenosti zajema celoten 

mrzli in zmerno mrzli severni Atlantik, 

od Barentsovega morja do severne 

Portugalske. Lososi se zadržujejo tudi 

ob severnoameriški obali Atlantika. 

Uporaba 

Losos ima lepo, rde~e meso. 


Losos je potujo~a riba. Rodi se v sladki 

vodi, tam živi 2–3 leta, nato potuje v 

morje. V ~asu drstenja se vrne v tisti 

re~ni tok, kjer je bil rojen. Losos, ki 

je dandanes v ponudbi, je ve~inoma 

gojen na tovrstnih farmah. 


Pe~en, poširan ali pe~en v pe~ici: 

losos vedno tekne. Zelo primeren je 

za dimljenje ali kvašenje. 




Maš~obe: 14 g

R 

E 

C 

E 

P 

T 

Losos z gobami 

in slanino 

za 4 osebe 

~as priprave: približno 50 minut. 


4 lososovi fileji (120–150 g/kos) 

sol, poper 

maslo 

Omaka z rde~im vinom 

3–4 šalotke 

1 jedilna žlica sladkorja 

25 g slanine 

1/8 l rde~ega vina 

1 vejica timijana 

2 jedilni žlici sladke smetane 

sol 

poper 

Omaka iz šampinjonov 

1 majhen lon~ek šampinjonov 

maslo 

1/8 l sladke smetane 

sol 

poper 

27 

V 

I 

N 

O 

Priprava 

Za omako z rde~im vinom olupimo 

šalotke, drobno nasekljamo 

in prepražimo na maslu. Karameliziramo 

s sladkorjem. Dodamo slanino in na kratko pope~emo. Zalijemo z rde~im 

vinom in dodamo vejico timijana. Teko~ina mora izhlapeti do polovice. Dodamo 

sladko smetano in za~inimo s soljo ter poprom. Za omako s šampinjoni, šampinjone 

o~istimo in zrežemo na ~etrtinke ter pražimo na maslu. Dodamo približno 1/8 l 

sladke smetane in pustimo, da se zgosti. Za~inimo s soljo in popopramo. Za 

prilogo olupimo krompir in jih zrežemo na ~etrtinke. Položimo na peka~ in 

posipamo s soljo, ter po~asi pe~emo v pe~ici ca. 45 minut. Fileje lososa nekoliko 

solimo in popopramo. Obojestransko zape~emo na maslu. Omako z rde~im 

vinom razdelimo po krožnikih, nato položimo fileje lososa in prelijemo z omako 

s šampinjoni. Poleg ponudite pražen krompir. 


Cabernet sauvignon Quercus, 0.75 l 

Cabernet sauvignon Quercus je strukturno vrhunsko vino temno rubinaste 

rde~e barve z vijoli~nim odtenkom. Sorten vonj spominja na ~rni ribez, zeleno 

papriko, cedro in meto. V ustih je vino polnega, sladkastega okusa; lepo ga 

dopolnjujejo tanini, ki skupaj z vanilijevo aromo tvorijo izredno harmonijo in 

dolg odhod. Vino lepo dopolnjuje ribje jedi izrazitejših okusov, kot je losos z 

gobami in slanino. Enako vino se uporabi tudi za pripravo jedi.

28 

Škarpina 


Morska bela riba. Uvrš~a se med najbolj prepoznavne ribe na Jadranu. Ima 

~okat, visok, ovalen trup, spredaj sploš~en. Njeno telo je veliko, z veliko glavo 

in usti. Glava je nenavadno velika za preostali del trupa, polna raznih resic, 

vozlov, bodic in konic. Je izrazito rde~e barve, po hrbtu temno lisasta, z dolgo 

vrsto bode~ih hrbtnih plavuti. Spodnjo ~eljust ima nekoliko daljšo. Zraste 

praviloma od 20 do 30 cm, doseže pa tudi 60 cm. 

Razširjenost 

Je prebivalka celotnega Jadrana, še 

posebej na zadrskem in šibeniškem 

podro~ju. Potrebno je napisati tudi, 

da škarpina ni le jadranska riba, 

temve~ je prebivalka tudi drugih 

morij - vzhodni Atlantik, okolica 

Britanskega oto~ja, kjer je bolj redka, 

do juga Senegala, vklju~ujo~ atlantska 

oto~ja Madeiro, Kanarske otoke 

in Zelenortske otoke. Prav tako se 

nahaja v celotnem Sredozemlju. 

Uporaba 

Meso je pusto, ~vrsto in zelo okusno. 

Cele ribe pe~emo v pe~ici v foliji ali 

v peka~u z malo vinskega ribjega 

zavretka. 


Najpogosteje jo najdemo v okolici 

zunanjih otokov, oto~kov in plitvin. 


Riba, ki ne sme manjkati v dobrem 

brodetu. Pozorni moramo biti med 

~iš~enjem, saj se obi~ajno najve~krat 

nabodemo na konico hrbtne plavuti 

kjer se nahaja strup. Naj povemo še, 

da je njen strup termo labilen, tako 

kot pri ostalih ribah, tako da lahko 

vsak sam sebi nudi prvo pomo~ tako, 

da ranjeno mesto potopi v ~im bolj 

toplo vodo.

29 

R 

E 

C 

E 

P 

T 

Škarpina s krompirjem, 

z olivami in s paradižnikom 

za 4 osebe 



2 o~iš~eni škarpini 

sol 

olivno olje 

800 g krompirja, ki se ne razkuha 

250 g paradižnikov 

100 g posušenih ~rnih oliv 

(vložene v soli) 

25 g kaper 

5 jedilnih žlic 

olivnega olja 

š~epec soli 

Slika je simbolna. 

Priprava 

Olupimo krompir 

in ga narežemo na kocke. 

Razpolovimo cocktail paradižnike. 

Premešamo krompir, paradižnike z olivami in kapre z olivnim oljem 

in soljo v peka~u ter kuhamo pri 200°C v vnaprej segreti pe~ici. 

Ribe solimo in pope~emo na vsaki strani 2 minuti v olivnem olju. 

Peka~ vzamemo iz pe~ice po 30–40 minutah, škarpino položimo 

na zelenjavo in pe~emo v pe~ici še nadaljnjih 10 minut. Poljubno 

pokapamo z olivnim oljem in limoninim sokom. 

V 

I 

N 

O 


Malvazija Capo d'Istria, 0.75 l 

Barikirano suho vino z razkošno aromo po cvetovih akacije in 

medu ter v okusu prijetno, harmoni~no. Z dolgim pookusom se 

odli~no poda ~vrstemu mesu kraljice skalnih globin.

30 

Orada 


Zlata orada je dobila ime zaradi zlato obarvanega traku, ki se vije od ~ela do o~i in 

je temno obrobljen. Hrbtna plavut ima vzdolž osrednje linije temen podolgovati 

trak. Zlata orada lahko doseže velikost do 70 cm. 

Razširjenost 

Obmo~je razširjenosti se razprostira od 

britanskih pa vse Kapverdskih otokov 

in vklju~uje celotno Sredozemsko 

morje. 

Uporaba 

Zlata orada ima malo kosti. Njeno 

belo, trdno meso je izredno okusno. 


Življenjski prostor zlate orade so 

peš~ena tla in travniki morske trave. 

Ve~ina zlatih orad, ki se dandanes 

prodajajo, izhaja iz gojenih obratov. 


Najbolje je pe~ena v pe~ici ali na žaru, 

ob tem jo s ~opi~em namažemo z 

oljem. Zlata orada se ne sme izsušiti. 




Maš~obe: 5,3 g

31 

R 

E 

C 

E 

P 

T 

Orada z limono in olivnim 

oljem na žaru 

za 4 osebe 

~as priprave ca. 25 minut 


4 orade 

Sol 

Poper 

Limone 

nekaj olivnega olja 

Priprava 

Ribe operemo pod teko~o 

vodo in narahlo osušimo. 

Orado solimo, popopramo 

in pe~emo na namiznem 

ali vrtnem žaru. Ko ribo 

serviramo, posebej ponudimo 

limono in hladno stiskano olivno olje. 

Priloga 

Kot priloga je primerna zelenjava na žaru kot npr. bu~ke, 

paradižniki ali pražen krompir. 

Nasvet: 

Bu~ke solimo 15 minut pred peko na žaru, da izgubijo malce 

teko~ine. Paradižnike in bu~ke za~inimo in spe~emo na žaru ter 

nato pokapamo z olivnim oljem. 

V 

I 

N 

O 


Sivi pinot Kristan~i~, 0.75 l 

Vino je polnega zna~aja, zaokroženega okusa in ima zna~ilno 

cvetico. Zlato rumena barva in bogat sadni okus s primerno 

mero kislin izražata svežino, lahkotnost in harmoni~nost vina 

z dolgim zatonom.

32 

Morski list 


Morski list spada k družini bogoplutov. Doseže maksimalno dolžino 70 cm, 

ima ovalno, jeziku podobno telo in kožo z nežnimi luskinami. Ve~inoma je 

desnooka, ima torej o~i le na desni strani. 

Razširjenost 

Obmo~je razširjenosti se razprostira 

od toplega Atlantika do britanskih 

otokov, vse do Južne Afrike. 

Uporaba 

Morski list je po vsem svetu sinonim 

za dobro ribo. 


Živi nad peš~enim dnom vse do 

globine 450 m. 


Pe~en na maslu je kot pesem. Pred 

uporabo je seveda potrebno odstraniti 

hrapavo kožo z drobnimi luskinami. 

Pozor: ê je olje preve~ vro~e, meso 

otrdi. 




Maš~obe: 1,4 g

R 

E 

C 

E 

P 

T 

Morski list na 

vrtnarski na~in 

za 4 osebe 

~as priprave ca. 50 minut 


2 velika morska lista 

100 g listnate špina~e 

1 sveženj drobnjaka 

1 koren~ek 

1 bu~ka 

1 šalotka 

1 jedilna žlica kisa iz belega vina 

300 ml suhega belega vina 

60 g masla 

200 ml sladke smetane 

Priprava 

Ribo filiramo in odstranimo kosti. 

Fileje previdno stisnemo, 

da postanejo ploski. Drobnjak 

operemo in drobno narežemo, 

olupimo koren~ek in ga narežemo 

na kocke, bu~ke 

operemo in polovico drobno 

nasekljamo, drugo polovico narežemo 

na tanke rezine. Rezine 

bu~ke kratko blanširamo v 

slani vodi. Šalotke olupimo, nasekljamo 

in zakuhamo s kisom 

in 200 ml belega vina. Ko se zgosti, dodamo sladko smetano in maslo, 

nato pasiramo skozi cedilo. Fileje solimo in popramo. Listnato špina~o 

operemo in osušimo. Fileje obložimo s špina~o in rezinami bu~k, zavijemo 

in pritrdimo z zobotrebci. Kosti damo s 100 ml belega vina v visoko ponev 

na tem pokrito dušimo fileje 5-8 minut. Ribo vzamemo iz fonda in damo 

na toplo. Fond precedimo in zlijemo v prazni lonec, dodamo korenje in 

pustimo, da se zgosti. Koren~kov fond dodamo pasirani omaki, zmešamo 

s kockami bu~k in drobnjakom ter ponovno kratko pokuhamo. Ribje rulade 

narežemo na ca. 4 cm široke rezine in jih polijemo z omako. Kot priloga je 

primeren slan krompir. 

33 

V 

I 

N 

O 


Chardonnay Bagueri, 0.75 l 

Vrhunsko vino prijetnega, izredno polnega okusa. Vonj je sorten; 

spominja na citruse, zrele breskve, melono, maslo, vanilijo in lešnike. 

Dopolnjen je z izraženo aromo po kruhovi skorji. V ustih je vino sveže, 

hrustljavo, polnega telesa in prijetno toplo. Zaklju~ek okusa spremlja 

prijetna aroma zorenja v barriqueju. Odhod je dolg in žameten.

34 

Tuna file 


Tuna spada v družino toplokrvnih živali: telo ima višjo temperaturo kot jo ima 

voda, ki jih obdaja. Telo je ve~ ali manj iztegnjene oblike ali podolgovato. Luskine 

se nahajajo samo vzdolž stranske ~rte ter na prsih. Tuna zraste tudi preko dveh 

metrov. 

Razširjenost 

Obmo~je razširjenosti sega od 

Severnega Atlantika do Azorov, 

vklju~no do celotnega Sredozemskega 

in ~rnega morja. Nekatere vrste lahko 

najdemo tudi v Severnem Pacifiku. 

Uporaba 

Tuna ima nemastno, rde~e meso. Ker 

spada v skupino hrustan~nic, nima 

ribjih kosti (srti). 


Tuna živi na odprtem morju. Ve~ina 

vrst se drsti v poletnem ~asu in se 

zaradi tega poda na podro~ja, ki ležijo 

blizu obale. Zimo preživijo v globokih 

vodah. 


Riba je primerna za peko in poširanje. 

Med ali pred pripravo naj bi tuno 

premazali z olj~nim oljem. Meso ribe 

se sicer izsuši. 




Maš~obe: 8 g

R 

E 

C 

E 

P 

T 

Solata Niçoise 

s tunini fileji 

za 4 osebe 

~as priprave cca. 45 minut 


3 paradižniki 

3 trdo kuhana jajca 

6 - 8 filejev sardel 

400 g tunine (v kosu) 

1 kumara (za solato) 

1 rde~a in 1 rumena 

paprika 

1 rde~a ~ebula 

200 g zelenega 

fižola 

100 g ~rnih oliv 

olj~no olje 

balzami~ni kis 

1 strok ~esna 

1 sveženj sveže 

bazilike 

sol 

sveže mleti poper 

1 francoska štru~ka 

35 

Priprava 

Zelen fižol operemo in o~istimo. V manjši koli~ini soljene vode ga kuhamo, 

da je še trd na ogriz, nato ga oblijemo z mrzlo vodo. Paradižnik operemo in 

razrežemo na štiri kose. Jajca olupimo in jih prav tako narežemo na štiri dele. 

êbulo in kumaro olupimo, papriko o~istimo in operemo. Zelenjavo narežemo 

na tanke podolgovate kose oz. trakove. Fileje sardel namo~imo za 10 minut v 

vodo zato, da izgubijo ostrino. Tuno za~inimo in jo, ali v ponvi ali pa na žaru, 

hitro pope~emo (v notranjosti mora ostati še surova) nato jo narežemo 

na podolgovate trakove. êsen olupimo, ga razpolovimo in z njimi 

nadrgnemo ploš~ato skodelico. Vse sestavine damo v to skodelo, razen 

paradižnika in jajc. Iz olj~nega olja, nekaj kisa, soli in popra zmešamo 

solatni preliv ter ga nato prelijemo po solati. Paradižnik solimo in ga 

skupaj z narezanimi jajci naknadno položimo na solato. Tuno in baziliko 

serviramo obloženo (dekorativno) na solati. 

V 

I 

N 

O 


Refošk Rex Fuscus, 0.75 l 

Intenzivna rubinasta rde~a barva, izredna svežina, poln saden okus po 

malinah in prijetna zdravilna kislina so lastnosti tega gostega vinskega 

nektarja, ki naredijo to vino za zanimivega spremljevalca lahkega 

poletnega obroka iz francoske Provanse.

www.spar.si 

Morski sadeži

38 

Lignji 


Lignji (znanstveno ime Teuthida, v nekaterih virih tudi Teuthoidea) so red 

mehkužcev iz razreda glavonožcev, v katerega uvrš~amo približno 300 danes 

žive~ih vrst, ki živijo v svetovnih morjih in oceanih. Skupaj s sipami sodijo 

med deseterolovkarje - okrog ust imajo obro~ 10 lovk, od katerih je en par 

podaljšan. Ve~ina lignjev ima podolgovato telo s koni~astim zadnjim delom; 

hidrodinami~na oblika v navezi z nekaterimi drugimi prilagoditvami jim 

omogo~a, da dosegajo pod vodo najvišje hitrosti med vodnimi nevreten~arji. 

Razširjenost 

V Jadranu živi 10 vrst lignjev, v 

slovenskem delu Tržaškega zaliva 

pa so prisotne tri, od katerih je 

najpogostejši užitni ligenj. 

Uporaba 

Lignji so priljubljena jed v številnih 

svetovnih kuhinjah, od kitajske, 

italijanske, španske, korejske, indijske 

idr. Pripravljajo se celi oz. narezani 

na koš~ke ali kolobarje, užitne pa 

so tudi lovke in ~rnilo. V Sloveniji in 

tudi angleško govore~ih državah se 

jedi iz lignjev pogosto oglašujejo pod 

imenom »kalamari« (calamari), kar je 

italijanski izraz za lignja. 


Živijo v jatah in so plenilci, z dvema 

daljšima lovkama ovijejo plen in z 

ostrim zobom razkosajo. 

Myopsina Orbigny - priobalne živali, 

jaj~eca pritrjujejo na morsko dno in 

zaklju~ijo cel življenjski krog v obalnih 

vodah. Sem sodita družini Loliginidae 

s približno 50 vrstami. 

Oegopsina Orbigny - zelo raznoliki 

predstavniki, ve~ina jih živi v odprtem 

morju in so aktivni plenilci. Sem 

uvrš~amo vse ostale družine lignjev. 


Jadranski lignji imajo poseben okus 

in jih je zato najbolj pripravljati sveže 

pe~ene na žaru ali pa v razli~nih 

omakah. 




Maš~obe: 2,3 g

39 

R 

E 

C 

E 

P 

T 

Nadevani 

lignji 

za 4 osebe 

~as priprave 45 minut 


750 g - 800 g lignjev 

1 ve~ja ~ebula 

1,5 dl olivnega olja 

70 g riža 

4 žlice pistacij 

1/2 šopka peteršilja 

sol 

poper 

1,5 dcl belega vina 

3 dcl paradižnikovega soka 

Origano 

bazilika 

Priprava 

Lignje o~istimo, jim odrežemo 

glave, odstranimo ~rnilno vre- 

~ko, kost in drobovje. Splaknemo 

z obilo teko~e vode. V 1/2 dl olja 

popražimo drobno sesekljano 

~ebulo, da se zmeh~a. Riž operemo, prevremo in dodamo k ~ebuli. Primešamo 

pistacije, sesekljan peteršilj, sol in poper. Vse dobro premešamo. Z nadevom 

napolnimo lignje, vendar ne preve~, saj se bo riž še napel. Odprtine 

zapremo z zobotrebcem. Preostalo olje segrejemo v peka~u, zložimo vanj 

napolnjene lignje, glave in lovke ter jih pope~emo; prilijemo vino, ogret 

paradižnikov sok, po potrebi posolimo in dodamo baziliko in origano. 

Dušimo pri zmerni temperaturi ali pe~emo v pe~ici pri 175°C približno 

35 minut, dokler se lignji ne zmeh~ajo in teko~ina zgosti. Jed lahko 

ponudimo toplo ali hladno. 

V 

I 

N 

O 


Sauvignon Verus, 0.75 l 

Vino ima zna~ilno sortno cvetico z aromami po kosmuljah in ~rnem 

ribezu. Je zelo lepo zaokroženo in elegantno, v ustih deluje so~no in 

sveže.

40 

Klapavica 


Klapavica je ~rne bleš~e~e se barve in v~asih ima zeleno se svetle~ rob lupine. 

Identi~no oblikovane lupine lahko dosežejo velikost do 10 cm. 

Razširjenost 

Klapavica je razširjena v vseh oceanih 

severne poloble. V kolikor ne najde 

skale na katero bi se lahko pritrdila, 

se školjka zadovolji z raznimi kamni 

in drugimi stvarmi, kot je na primer 

morska trava. 

Uporaba 

Školjke klapavice po navadi serviramo 

v prevretku iz belega vina. 


Vse školjke, ki se pri kuhanju ne 

odpro, moramo odstraniti. Le-te niso 

ve~ užitne. 

Priprava školjk 

Školjke pod teko~o mrzlo vodo 

o~istimo in jih z manjšo š~etko 

š~etkamo. Klapavicam z nožem 

odstranimo školj~no bradico. Surove 

školjke morajo biti še zaprte. Odprte, 

še surove školjke, ki se po dotiku ne 

zaprejo ve~ nazaj, moramo odstraniti. 




Maš~obe: 1,4 g

R 

E 

C 

E 

P 

T 

Školjke na buzari 

(iz belega vina) 

za 4 osebe 

~as priprave cca. 40 

minut 

1 kg školjk 

klapavic 

1/2 pora 

1 ~ebula 


100 g korenovke 

1 šop peteršilja 

1 JŽ masla 

3/8 l suhega belega vina 

sol 

sveže mleti bel poper 

(iz mlin~ka) 

50 ml sladke smetane 

Priprava 

Školjke pod teko~o vodo o~istimo in 

okrta~imo. Por o~istimo, operemo in na fino 

narežemo. Olupimo ~ebulo in ~esen ter na drobno sesekljamo. 

V ponvi segrejemo maslo, dodamo por, ~ebulo, na trakove 

narezane korenovke, ~esen in sesekljan peteršilj ter pretresemo 

na ognju. Dolijemo belo vino ter za~inimo s soljo in poprom. 

Vse skupaj naj zavre. Vmešamo školjke in pokrito, še približno 

5 minut kuhamo, dokler se školjke ne odprejo. Med tem ve~krat 

pazljivo premešamo. Dodamo sladko smetano. Školjke serviramo 

skupaj z buzaro in belim kruhom. 

41 

V 

I 

N 

O 


Sauvignon Kupljen, 0.75 l 

Sauvignon je edinstven po sadnosti sorte, njegova aroma bezga in 

ribeza vedno navdušuje. Naš sauvignon je blede zlato rumene barve z 

zlatimi odtenki. V ustih prepri~a z sortno aromatiko in dolgim pookusu. 

Je odli~en aperitiv in najboljše vino k lupinarjem .

42 

Grebenasta pokrova~a 


Grebenasta pokrova~a spada k družini pokrova~, kamor spada približno 300 

razli~nih vrst školjk. Njena lupina ima oster rob in je rebraste oblike. Leva 

polovica lupine je ploš~ata, desna pa izbo~ena. Grebenaste pokrova~e lahko 

zrastejo do 15 cm. 

Razširjenost 

Grebenasta pokrova~a je razširjena 

po celotnem Sredozemlju kot tudi 

po obali Atlantskega oceana, Španiji, 

Portugalski in Maroku. 

Uporaba 

Grebenasta pokrova~a velja za 

delikateso. Po navadi jo pope~emo 

v maslu ali pa na žaru, postrežemo 

jo gratinirano, kar v izbo~eni polovici 

lupine. 


Najboljša kvaliteta školjke prihaja iz 

mrzlih voda. Ribari se jo tekom celega 

leta. 


Pomemben je kratek ~as priprave 

druga~e postane meso školjke žilavo. 

Priprava grebenaste pokrova~e 

Školjke pod mrzlo teko~o vodo 

o~istimo, jih položimo z izbo~eno 

stranjo navzdol na kuhinjsko krpo in 

vzamemo v roko. S kratkim nožem 

zarežemo vzdolž roba lupine in 

prerežemo oz. pretrgamo mišico 

zapiralko. Meso školjke lo~imo od 

lupine. Z miši~nega mesa, jedra in 

oranžne ikre/korale odstranimo sive 

obrobe. 




Maš~obe: 1,0 g

R 

E 

C 

E 

P 

T 

Grebenasta pokrova~a 

na Thai na~in 

4 porcije (postreženo kot predjed), 



8–16 grebenastih pokrova~ 

(brez lupine) 

1 JŽ masla 

sol 

Omaka: 

1 JŽ masla 

1 ~ajna žli~ka ingverja 

1 strok ~esna 

1 spomladanska ~ebula 

1/2 palice »Lemongras« 

(Zitronengras) 

1/4 majhnega stroka ~ilija 

200 ml kokosovega mleka 

1/2 JŽ instant - piš~an~ja jušna 

kocka 

sok 1/2 limete 

sol 

Priprava 

Ingver, ~esen in »lemongras« 

fino sesekljamo. Spomladansko 

~ebulo narežemo na 

tanke kolobarje. V ponvi segrejemo 

maslo in dodamo 

sesekljano zelenjavo in piš~an~jo jušno kocko. O~istimo 1/4 

majhnega stroka ~ilija, ga na drobno narežemo in dodamo v 

ponev. Dolijemo kokosovo mleko, pustimo, da zavre in posolimo. 

Po okusu dodamo sok limete. Grebenaste pokrova~e solimo in 

jih v razpuš~enem maslu na obeh straneh na kratko pope~emo. 

Školjke serviramo z omako. 

43 

V 

I 

N 

O 


Chardonnay Sim~i~, 0.75 l 

Vino je pridelano po klasi~ni metodi iz grozdja Chardonnay. Vonj 

spominja na jabolko in skorjo svežega kruha. Okus je harmoni~en 

in spominja na akacijev cvet. Priporo~amo ga kot aperitiv, k ribjim 

jedem in ribam na žaru.

44 

Kozice 


Širom po svetu obstaja približno 3.000 razli~nih vrst kozic. Približno 350 se jih 

ribari v komercialne namene. Kozice imajo iztegnjen, podolgovat, na strani 

skupaj stisnjen zadek. Dosežejo velikost od 20 do 30 cm. 

Razširjenost 

Najdemo jih v vseh morjih. V tropih in 

subtropih lahko najdemo kozice tudi v 

sladkovodnih vodah. 

Uporaba 

Kozice so izvrstno primerne za peko 

na žaru, manjši primerki (shrimps 

rakci) so primerni tudi kot dodatek za 

solate in predjedi. 

Priprava kozic 

Za pripravo nekaterih jedi ostanejo 

kozice v lupinah. V vseh primerih pa 

naj bi se odstranilo ~revo, imenovano 

~rna žila. V ta namen s kuhinjskimi 

škarjami razrežemo oklep vzdolž 

hrbta in potegnemo ven ~revo. Da 

bi kozice lahko izdolbli, držimo prsni 

oklep z eno roko in zadnji del z 

drugo, ter ju z zasukom potegnemo 

narazen. Rep oz. zadnji del prelomimo 

z obema palcema ali pa prerežemo 

s škarjami, da bi lahko izdolbli meso. 

V dekorativne namene lahko konico 

repa pustimo neodstranjenega. Meso 

iz repkov na hrbtni strani previdno 

prerežemo in potegnemo ven ~revo 

(~rno žilo). 


Razlikujemo lahko med kozicami iz 

mrzlih voda, iz morja in med kozicami 

iz sladkih voda, iz gojiš~. 


ê imamo cele kozice, odtrgamo 

zadek ali zadnji del pro~ od 

sprednjega. Repe kozic zarežemo in 

odstranimo lupino od mesa. Nato, 

v že olupljene repke kozic na hrbtni 

strani z ostrim nožem naredimo 

zarezo, jih razklopimo, s konico noža 

na rahlo dvignemo ~revo (~rno žilo) in 

ga previdno odstranimo. 




Maš~obe: 1,5 g

R 

E 

C 

E 

P 

T 

Velike kozice 

s ~esnom 

za 4 osebe 



20 kom. velikih kozic 

1 JŽ masla 

1 JŽ olj~nega olja 

10 stokov ~esna 

kan~ek belega vina 

nekaj sesekljanega peteršilja 

francoska štru~ka 

45 

Priprava 

Velike kozice (še v lupini) na nizki temperaturi pope~emo v ponvi, 

na mešanici iz masla in olja, ter dodamo sesekljan ~esen ali pa 

celega - odvisno od okusa. Nato jih vzamemo iz ponve. Ostanek 

od peke zalijemo s kan~kom belega vina. Kozice skupaj z omako 

aranžiramo na krožnik in potresemo s sesekljanim ~esnom ter 

peteršiljem. Zraven postrežemo francosko štru~ko. 

V 

I 

N 

O 


Rumeni muškat, Vinakoper, 0.75 l 

Aromati~no suho vino s prijetno muškatno cvetico in sadnim okusom 

se odli~no poda k jedem s sladkastim okusom, pa tudi k velikim 

kozicam in škampom.

46 

Sipa 


Sipe ali kalamari so tako imenovani glavonožci. Spadajo v družino mehkužcev. 

Njihova mehka telesa podpira najpogosteje samo notranji oklep, t.i. sipina kost 

ali ribja kost. 

Razširjenost 

Sipe domujejo po celem svetu, najbolj 

razširjene pa so v Sredozemskem 

morju. 

Uporaba 

Primerni so za peko v ponvi in na 

žaru. Ve~je primerke, kot je na primer 

jadranski kalamar, lahko pred peko 

polnimo. 

Priprava sipe 

Sipo temeljito operemo in oderemo 

kožo. Iz notranjosti odstranimo sipino 

kost in temeljito izperemo. Lovke 

lo~imo od glave. Pri tem moramo 

biti pozorni, da ostanejo lovke med 

sabo povezane. Glavo in drobovino 

zavržemo. 


Kalamari najraje živijo v plitkih 

obalnih vodah, ob~asno pa jih 

najdemo tudi v globinah tja do 200 

m. Najve~krat se pojavljajo v velikih 

jatah, ki se formira prav tako kot pri 

pticah selivkah. Sipe so zelo dobri 

plavalci in aktivni lovci. 


Pri celih sipah najprej potegnemo dol 

kožo in odstranimo notranjost, t.i. 

sipino kost. 




Maš~obe: 1,0 g

R 

E 

C 

E 

P 

T 

Sipina 

solata 

za 4 osebe 

~as priprave cca. 1 uro 


500 g sipe 

3/4 l vode 

200 ml belega vina 

2 JŽ morske soli 

3 - 4 JŽ kisa (belo vino) 

5 JŽ olj~nega olja 

sol 

poper 

1/2 jedilne žli~ke sladkorja 

sesekljan peteršilj 

nekaj ~ilija 

Priprava 

V posodo zlijemo vodo, belo 

vino ter dodamo morsko 

sol in sipe. Pustimo, da zavre 

in na manjšem ognju 

kuhamo pokrito 45 minut. 

Sipo vzamemo iz posode, jo 

narežemo na srednje velike kose in še toplo za~inimo s kisom iz 

belega vina, olj~nim oljem, za~imbami, sladkorjem in peteršiljem. 

Vse skupaj premešamo in pustimo nekaj ~asa stati. 

47 

V 

I 

N 

O 


Chardonnay Erzeti~, 0.75 l 

Chardonnay se dobro znajde povsod po svetu. Tudi v Brdih je 

pomembna sorta, ki najde svoje mesto kot sortno vino, hkrati pa je 

zelo pomembna sorta za visokokakovostne bele briške zvrsti. Vino je 

lepe zlato rumene barve. Cvetica je dokaj umirjena, prej zadržana kot 

izrazita. Nekoliko masleno, zrele, tipi~no chardonnayjevske zaznave 

predstavljajo temelj cvetice, ki je popestrena z nežno pikantno noto. 

V ustih je suh, polnega telesa, okusen, z intenzivnim karakterjem, 

ki napolni usta in se zaklju~i v daljšem zatonu. Nekoliko poudarjene 

briške kisline mu kljub krepkosti omogo~ajo, da ostaja zelo piten. 

êprav je v ustih intenziven, ne bo prevladoval nad hrano – raje se 

bo z njo združil.

SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, Letališka cesta 26 

www.spar.si

Ribe in vino - Spar

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?